P. 1
Од исклученост до еднаквост;

Од исклученост до еднаквост;

|Views: 588|Likes:
Во потрага по правдата, преку создавање правно системско законодавство, Полио Плус во изминативе години покрена голем број законски ситемски прашања насочени кон поправедно општество
Едно од тие прашања е и Конвенцијата за правата на лицата со хендиекп - нова библија за граѓаните со хендикеп во светот, како огледало за акциите кои треба сите држави да ги преземат и да овозможат целосно вклучување на граѓаните со хендикеп во општествените текови.
Целта на оваа публикација „Прирачник за парламентаци за Ратификација на Конвенцијата за правата на лицата со хендикеп и нејзиниот опционен протокол“ е да се обзнани и популаризира содржината на Конвенцијата. Не помалку важно е што самата публикација ќе придонесе во процесот на подигање на свеста и алармирањето на јавноста за положбата на лицата со хендикеп кај нас, како и за задачите кои стојат пред сите нас во однос на ефективно и ефикасно имплемнтирање на Конвенцијата.
Оваа публикација треба да им послужи на сите чинители во нашето општество. Еден од тие чинители се и членовите на Интер - партиската парламентарна група која низ своето шестгодишно дејствување се покажа како праведен механизам во обезбедеувањето на кохезија и праведно застапување на правата на лицата со хендикеп во парламентот.

Искрена благодарност до Обединетите нации кои дозволија оваа публикација да биде изработена на македонски јазик како и до Европската унија за поддршката при издавањето на оваа публикација, во рамките на проектот “Крај на дискриминиција по основ на хендикеп”.

Македонија е премногу мала да се откаже од придонесот на кој било свој граѓанин, па бил тој и со хендикеп. Време е да преземеме конкретни чекори кон ратифкивање и спроведување на Конвенцијата, а се со цел да изградиме системски и праведен приод во креирањето на општество во кое лицата со хендикеп ќе можат да учествуваат како еднакви граѓани.
Во потрага по правдата, преку создавање правно системско законодавство, Полио Плус во изминативе години покрена голем број законски ситемски прашања насочени кон поправедно општество
Едно од тие прашања е и Конвенцијата за правата на лицата со хендиекп - нова библија за граѓаните со хендикеп во светот, како огледало за акциите кои треба сите држави да ги преземат и да овозможат целосно вклучување на граѓаните со хендикеп во општествените текови.
Целта на оваа публикација „Прирачник за парламентаци за Ратификација на Конвенцијата за правата на лицата со хендикеп и нејзиниот опционен протокол“ е да се обзнани и популаризира содржината на Конвенцијата. Не помалку важно е што самата публикација ќе придонесе во процесот на подигање на свеста и алармирањето на јавноста за положбата на лицата со хендикеп кај нас, како и за задачите кои стојат пред сите нас во однос на ефективно и ефикасно имплемнтирање на Конвенцијата.
Оваа публикација треба да им послужи на сите чинители во нашето општество. Еден од тие чинители се и членовите на Интер - партиската парламентарна група која низ своето шестгодишно дејствување се покажа како праведен механизам во обезбедеувањето на кохезија и праведно застапување на правата на лицата со хендикеп во парламентот.

Искрена благодарност до Обединетите нации кои дозволија оваа публикација да биде изработена на македонски јазик како и до Европската унија за поддршката при издавањето на оваа публикација, во рамките на проектот “Крај на дискриминиција по основ на хендикеп”.

Македонија е премногу мала да се откаже од придонесот на кој било свој граѓанин, па бил тој и со хендикеп. Време е да преземеме конкретни чекори кон ратифкивање и спроведување на Конвенцијата, а се со цел да изградиме системски и праведен приод во креирањето на општество во кое лицата со хендикеп ќе можат да учествуваат како еднакви граѓани.

More info:

Categories:Types, Research, Law
Published by: Polio Plus - movement against disability on Sep 10, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF or read online from Scribd
See more
See less

11/01/2012

pdf

Sections

Voved

Ovoj prira~nik go podgotvija zaedni~ki: Oddelot za ekonomski i socijalni raboti (UN-DESA), Kancelarijata na visokiot komesar za ~ovekovi prava pri Obedinetite nacii (UNHCR) i Inter-parlamentarnata unija (IPU). Li~en avtorski pridones: Endrju Birns (Univerzitet Nov Ju`en Vels, Avstralija), Aleks Konte (Univerzitet Sautempton, Obedineto Kralstvo), @an Pjer Gono (UNDESA), Linda Larson (UNDESA), Tomas [indlmaer (UNDESA), Nikola [epard (UNDESA), Sajmon Voker (OHCHR) i Adriana Zaralukvi (OHCHR). Pridones dadoa i: Graham Edvards (~len na parlament, Avstralija) Anda Filip (IPU), Anders B.Xonson (IPU), Aksel Lebloiz ( Globalna incijativa za inkluzija IKTs), @anet Lord (Blulo LLP), Alesandro Moter (IPU), Xames Mvanda (porane{en ~len na parlament, Uganda), Kaj Nordkvist (porane{en ~len na parlament, [vedska), Mona Pare (Univerzitet Karleton, Kanada), i Hendrieta Bogopane-Zulu (~len na parlament, Ju`na Afrika). Vovedni napomeni i kometari na tekstot dopolnitelno obezbedija Organizacijata za me|unarodna vklu~enost, Me|unarodnata organizacija na trudot, Ekonomskata i socijalnata komisija za Azija i Pacifikiot pri Obedinetite nacii (ESKAP), Organizacijata za obrazovanie, nauka i kultura pri Obedinetite nacii (UNESKO), Svetskata banka, i Svetskata zdravstvena organizacija (SZO).

Uredni~ki konsultant: Merlin Ahiron Dizajn i grafi~ka obrabotka: Kal Honi, Oko za oko Dizajn (Brampton, ON, Kanada) Pe~ati: SRO-Kundig (@eneva, [vajcarija)
I

II

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Predgovor
Licata so hendikep ostanuvaat me|u najmarginaliziranite grupi vo sekoe op{testvo. Dodeka me|unarodnata ramka za ~ovekovi prava go menuva{e i go smeni `ivotot nasekade, licata so hendikep ne gi osetija istite benefiti. Nezavisno od sostojbata so ~ovekovite prava vo zemjata ili ekonomskata situacija, po~ituvaweto na nivnite ~ovekovi prava generalno stoi posledno vo redicata. Poradi odrekuvaweto na mo`nostite so koi i tie }e dobijat {ansa da bidat dovolno svoi, pove}to lica so hendikep se s# u{te izlo`eni na milosta ili humanosta na drugite. Vo prethodnite godini, postoe{e raste~ko ostvaruvawe vo svetot koe ne be{e pove}e prifatlivo i koe prodol`uva{e da gi odrekuva ~ovekovite prava na 650 milioni individui. Be{e vreme da se dejstvuva. Konvencijata za pravata na licata so hendikep e odgovor od me|unarodnata zaednica na dolgata istorija na diskriminacijata, isklu~uvaweto i dehumanizacijata na licata so hendikep. Ova e, vo istoriska i inovativna smisla, najbrziot podgotven dogovor za ~ovekovi prava dosega, i prviot vo 21 vek. Konvencijata e rezultat na trigodi{ni pregovori so gra|anskoto op{testvo, vladite, nacionalnite institucii za ~ovekovi prava i me|unarodnite organizacii. Po usvojuvaweto na Konvencijata vo Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii vo dekemvri 2006 godina, rekorden broj zemji, so potpi{uvaweto na Konvencijata i opcioniot protokol koga tie bea otvoreni za potpis vo mart 2007 godina, ja poka`aa svojata podgotvenost da gi po~ituvaat pravata na licata so hendikep. Konvencijata osiguruva deka najgolemoto malcinstvo vo svetot gi u`iva istite prava i mo`nosti kako i sekoj drug. Taa pokriva mnogu oblasti vo koi licata so hendikep se diskriminirani, vklu~uvaj}i go i pristapot do pravdata, u~estvoto vo javniot i politi~kiot `ivot, obrazovanieto, vrabotuvaweto, zabranata na tortura, iskoristuvaweto i nasilstvoto, kako i vo slobodata na dvi`eweto. So Opcioniot protokol, poedinci ili dr`avi-~lenki koi pokrenale tu`bi za nivnite prava, i gi iscrpile doma{nite pravni lekovi, mo`e da baraat povtoren odgovor od nezvisno me|unarodno telo.
III

Konvencijata e dolga i o~ekuvana. Taa doa|a po period od re~isi pove}e od 25 godini, otkako vo 1981 godina - Me|unarodnata godina na licata so hendikep be{e posveteno globalno vnimanie za pra{awata {to vlijaat vrz licata so hendikep. Vo prvite godini, mnogu op{testva go napu{tija stavot deka licata so hendikep se objekti za milost i so`aluvawe, a go prifatija spoznanieto deka op{testvoto samoto po sebe e onevozmo`uva~ko. Konvencijata ja vgraduva ovaa promena na stavot, pretstavuva golem ~ekor kon promenata na percepcijata za hendikepot i osiguruva deka op{testvata osoznavaat deka site lu|e mora da imaat mo`nost da go iskoristat svojot celosen potencijal. Ovoj Prira~nik e proizvod na sorabotkata pome|u Oddelot za ekonomski i socijalni raboti pri Obedinetite nacii, Kancelarijata na visokiot komesar za ~ovekovi prava pri Obedinetite nacii i Inter-parlamentarnata unija. Podogovkata na Prira~nikot e proizlezena od rabotata na avtorski i analiti~ki sovet sostaven od parlamentarci, akademici, prakti~ari od koi mnogumina se lica so hendikep. Parlamentite i parlamentarcite ja imaat glavnata uloga vo promoviraweto i za{tituvaweto na ~ovekovite prava. Ovoj Prira~nik ima cel da im pomagne na parlamentarcite i drugite vo naporite da se realizira Konvencijata, kako licata so hendikep bi mo`ele da preminat od isklu~enost do ednakvost; da pridonese kon podignuvawe na svesta za Konvencijata i nejzinite odredbi, da go promovira po~ituvaweto i interesot za hendikep, i da im pomogne na parlamentarcite vo razbiraweto na mehanizmite i ramkite potrebni Konvencijata da se sprovede vo praktika. So obezbeduvawe primeri i izjavi, se o~ekuva deka ovoj Prira~nik }e slu`i kako korisna alatka za parlamentarcite vo promocijata i za{titata na pravata na licata so hendikep nasekade vo svetot.

[a Cukang (Sha Zukang)

Pod generalen sekretar Oddel za ekonomski i socijalni raboti

Obedineti Nacii Visok komesar za ~ovekovi prava

Luiza Arbor (Louise Arbour)

Generalen sekretar Inter-parlamentarna unija

Anders B. Xonson (Anders B. Johnsson)

IV

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

SODR@INA
Predgovor kon makedonskoto izdanie Voved .................................................................................................... Predgovor...................................................................................................
I III

Glava 1: Pregled ......................................................................................
Ispolnuvawe na pravata na licata so hendikep: zadol`itelni pri~ini ........................................................................... Fokusot na Konvencijata ....................................................................... Zo{to be{e potrebna konvencija? ..................................................... Pravata nazna~eni vo Konvencijata .................................................. Relacijata pome|u hendikepot i razvojot ..........................................

1
1 2 4 5 7

Glava 2: Detalen pregled na konvencijata ...................
Istoriskiot razvoj koj vodi do nova konvencija .................. Kratok osvrt na Konvencijata ...................................................
Celta na Konvencijata .................................................................. Opsegot na Konvencijata ............................................................... Definirawe na hendikepot ............................................................

9
9 12
12 12 12 14 15 18

Pravata i principite navedeni vo Konvencijat ..................
Op{ti principi ............................................................................ Prava .................................................................................................... Me|unarodna sorabotka ................................................................

14

Obvrskite na dr`avite-~lenki spored Konvencijata..........
Obvrska za po~ituvawe, za{tita i ispolnetost ...............

18
20

Konvencijata vo sporedba so drugite me|unarodni dogovori ..................................................................

20

GlAVA 3: Monitoring na konvencijata i opcionito protokol ................................................................
Mehanizmite za monitoring na Konvencijata ............................

25
25

Komitet za pravata na licata so hendikep ..................................
Periodi~no izvestuvawe ................................................................. Celta na periodi~notot izvestuvawe ....................................... Prosleduvawe na periodi~noto izvestuvawe ............................ Sobranieto na dr`avite-~lenki ..................................................

26
26 28 29 30
V

Drugi mehanizmi za monitoring na pravata na licata so hendikep .....................................................................

31

Opcioniot protokol na Konvencijata ...............................
Procediri na individui .................. ......................................... Podnesuvawe pretstavki (barawa)......................................... Stanuvawe del od Opcioniot protokol .............................

31
31 33 36

Sekretarijatot na Obedinetite nacii {to ja poddr`uva Konvencijata .....................................................
GlAVA 4: Stanuvawe del od Konvencijata i Opcioniot protocol ......................................................... Priklu~uvawe kon Konvencijata ........................................
Potpi{uvawe na dogovorot .................................................... [to zna~i da se potpi{e Konvencijata ..............................
Izrazuvawe soglasnost za obvrzuvawe ...................................

37
39 39
39 40 40 41 41 41 42 43 43

Procesot na ratifikacija ...................................................... Ratifikacijata od regionalnite organizacii za integracija .............................................................................. Pristapuvawe .............................................................................. Instrument za ratifikacija, formalno potvrduvawe i pristapuvawe .................................................. Ulogata na parlamentot vo procesot na ratifikacijata ......................................................................... Koga Konvencijata i Opcioniot protokol stapuvaat vo sila .......................................................................

Rezervi kon Konvencijata i Opcioniot protokol ..........
Izmeni i povlekuvawe na rezervite .......................................

45
46

Deklaracii kon Konvencijata i opcioniot protokol ..
Vidovi deklaracii kon Konvencijata i Opcioniot protokol ................................................................. Davawe deklaracija vo vrska so Konvencijata ..........

. 46
46 47

Va`nosta na Konvencijata za onie {to ne se ~lenki ....
GlAVA 5: Nacionalno zakonodavstvo i konvencijata

48
51

Vgraduvaweto na Konvencijata vo doma{noto zakonodavstvo ...........................................................................
Zna~ewe na potpi{uvaweto i ratifikacijata ...............

51
51

VI

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Vgraduvawe preku ustavni, zakonski i regulatorni merki............................................................................

54 56 58 58 58 59 60 66 68 68 70 71 71

Tipovi na ednakvost i anti-diskriminaciono zakonodavstvo.....................................................................................

Sodr`ina na zakonodavnite merki .............................................
Kriti~ki elementi ........................................................................ Povrzuvawe na zakonite za sproveduvawe so Konvencijata ................................................................................ Vidovi hendikep na koi treba da se odnesuva zakonodavstvoto ............................................................................. “Razumnoto prilagoduvawe” kako osnova na legislativata ............................................................................ Posebni merki .................................................................................... Diskriminacija od dr`avnite institucii, od privatni lica i biznis-sektorot .............. Posebni oblasti za zakonodavna reforma .................................
Zakonite za intelektualnata sopstvenost i osiguruvaweto pristap do knigi, filmovi i drugi mediumi ...................................................................................... Zakonodavstvo {to go prifa}a znakovniot jazik (jazici) ....... Proceduri za poplaki vo nacionalniot zakon.............................

Proceduralni merki za promocija na sproveduvaweto ......
Pravewe seopfaten pregled ........................................................... Osiguruvawe deka zakonite se vo soglasnost so Konvencijata .......................................................... Vklu~uvawe na licata so hendikep vo zakonodavniot proces...................................................................... Vklu~uvawe na lokalni ili parlamentarci od nacionalno nivo............................................................................

71
71 73 74 75

GlAVA 6: Od odredbi do praktika: sproveduva}i ja konvencijata .............................................

77

Habilitacija i rehabilitacija ............................................... Pristapnost .................................................................................. Obrazovanie ..................................................................................
Cenata na inkluzivnoto obrazovanie ........................................ Rabota i vrabotuvawe ............................................................................ Delovna sposobnost i donesuvaweto odluki so poddr{ka ............

77 79 81 84 85 89
VII

GlAVA 7: Sozdavawe na nacionalni institucii

za implementacija i monitoring na Konvencijata ......... 93
Kontaktni lica .................................................................................. Mehanizam za koordinacija ...........................................................

94 94
96 96 97 98 101 104 105 105 105 105 106 107 107 107 108 94

Nacionalnite institucii za ~ovekovi prava ..................
Odnosot pome|u Konvencijata i nacionalnite institucii za ~ovekovi prava ................................................ Vidovi nacionalni institucii za ~ovekovi prava .............................................................................. Pariskite principi .................................................................. Mo`ni funkcii na nacionalnata institucija za ~ovekovi prava ......................................................................... Nacionalnite institucii za ~ovekovi prava i mehanizmite za poplaki ............................................................ Vostanovuvawe soodvetna institucija ..............................

Parlamentarna supervizija .................................................. Parlamentarni komiteti .................................................. Komisija za raspit .............................................................. Direktno ispra{uvawe na ministri ................................ Proverka na izvr{nite nazna~uvawa ................................ Supervizija na nevladinite javni agencii ......................... Buxetski nadzor i finansiska kontrola ......................... Sudovite i ulogata na pravosudstvoto ..................................
Sudska za{tita na pravata ....................................................

ReFeReNcI ......................................................................

113

ANeKS 1: konvencija za Pravata na licata so Posebni Potrebi ............................................................. 115 ANeKS 2: oPcioniot Protokol kon konvencijata za Pravata na licata so hendikeP .................................. 145 za izdava~ot .................................. na vnatre{nata korica

VIII

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

GLAVA PRVA

1

Pregled
Ispolnuvawe na pravata na licata so hendikep: zadol`itelni pri~ini
Pove}e od 650 milioni lu|e vo svetot `iveat so hendikepot. Na toa gi dodavame i nivnite po{iroki semejstva, i se pojavuva neverojatna brojka od dva miliona lu|e koi sekojdnevno `iveat so hendikepot. Vo sekoj region od svetot, vo sekoja zemja vo svetot, licata so hendikep ~esto `iveat na marginite od op{testvoto, li{eni od nekoi od `ivotnite osnovni iskustva. Nivnite nade`i za odewe vo u~ili{te, nao|awe rabota, imawe sopstven dom, sozdavawe na semejstvo i odgleduvawe na sopstveni deca, u~estvo vo socijalniot `ivot ili glasawe, se mali. Za pogolemiot del od licata so hendikep vo svetot, prodavnicite, olesnuvawata pri pru`awe na javnite uslugi, pa duri i informaciite, se daleku od dostapni. Licata so hendikep go so~inuvaat najgolemoto i najpotcenuvanoto malcinstvo vo svetot. Brojkite se za osuda: zemaj}i ja predvid kategorijata na najsiroma{noto naselenie vo svetot, dojdeno e do zaklu~ok deka 20% od najsiroma{nite lu|e vo svetot se tie so hendikep; 98% od decata so hendikep vo zemjite vo razvoj ne odat na u~ili{te; 30% od decata na ulica vo svetot `iveat so hendikepot; nivoto na pismenosta kaj vozrasnite so hendikep e ponisko od 3%, a vo nekoi zemji se spu{ta i do 1% vo kategorijata `eni so hendikep. Dodeka za siroma{nite lu|e e povoobi~aeno da se zdobijat so hendikep vo tekot na nivniot `ivoten vek, hendikepot isto taka mo`e da dovede i do siroma{tija, bidej}i licata so hendikep ~esto se soo~uvaat so diskriminacija i marginalizacija. Hendikepot e povrzan so nepismenosta, slabata ishrana, nedostigot od pristap do ~ista voda, slabata otpornost na organizmot protiv bolesti, nezdravite i opasni rabotni uslovi.

1

Kako {to raste svetskata populacija, raste i brojot na licata so hendikep. Vo zemjite vo razvoj, lo{i medicinski uslovi za vreme na bremenosta i poroduvaweto, izlo`enosta na infektivni zaboluvawa, prirodnite katastrofi, vooru`enite konVo na{ite zaednici na flikti, nagaznite mini i povredite prehendikepot se gleda kako dizvikani od lesno oru`je, predizvikuvana pra{awe na milosrdie. weto privremena ili trajna trauma, se Ne te gledaat kako lice koe pove}e zastapeni otkolku vo drugite zemji. mo`e da ima `ivot, da najde Sekoja godina samo soobra}ajnite nesre}i rabota, da `ivee samostojno. predizvikuvaat milion povredi i doveduOva e mnogu protiv na{ite ~ovekovi prava. Ima ogromna vaat do sostojba na hendikep, najmnogu kaj potreba od podigawe na svesta mladata populacija. Vo razvienite zemji, lu|eto {to se rodeni po Vtorata svetska vo na{ite zemji. vojna `iveat podolgo, {to zna~i deka mnoMarija Veronika Reina, gumina od niv `iveat so hendikep do krajot istra`uva~ so hendikep vo od nivnite `ivoti. dvi`eweto (Argentina) Faktot deka licata so hendikep voobi~aeno `iveat vo siroma{tija e ~esto rezultat na ignorantskiot odnos i negri`a {to postoi i vo vladinite tela i vo razvojnite programi i politiki koi gi ignoriraat, gi isklu~uvaat i ne se dostapni za licata so hendikep, ili ne gi poddr`uva pravata na licata so hendikep za nivno vklu~uvawe vo socio-ekonomskiot `ivot na zemjite. Kako i da e, vo nekolku razvieni zemji i vo zemjite vo razvoj koi ja imaat opse`nata legislativa naso~ena kon promovirawe na za{titata na osnovnite prava na licata so hendikep, ovie lica ostvaruvaat nezavisen `ivot kako studenti, rabotnici, ~lenovi na semejstvata i gra|ani. Tie go mo`at toa bidej}i op{testvoto gi otstranilo fizi~kite i kulturnite granici koi pred toa gi ograni~uvale ovie lu|e, vo obidite za nivno celosno vklu~uvawe vo op{testvenite tekovi. Toa e utvrdeno imaj}i go predvid faktot deka me|unarodnata zaednica e obedineta vo odnos na pra{aweto za reafirmirawe na dostoinstvoto i vrednosta na sekoe lice so hendikep, i toa s# so cel da gi obezbedat zemjite so efektivna pravna alatka so koja }e i se stavi kraj na nepravdata, diskriminacijata i zloupotrebata na pravata so koi se sudiraat pogolemiot broj od licata so hendikep. Taa alatka e Konvencijata za pravata na licata so hendikep.

Fokusot na Konvencijata
Terminot ”lica so hendikep“ se odnesuva na site lica koi imaat trajno fizi~ko, mentalno, intelektualno ili setilno naru{uvawe, a koi, soo~eni so negatorskite stavovi ili fizi~ki pre~ki, ne mo`at celosno da se vklu~at vo op{testvoto.
2
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Pregled na statistikite
Okolu 10% od svetskata populacija `ivee so hendikep - najgolemoto malcinstvo vo svetot. Ovoj broj e vo porast poradi zgolemuvaweto na populacijata, medicinskite dostignuvawa i procesot na stareewe. (SZO) Presmetano e deka 20% od najsiroma{noto svetsko naselenie ima hendikep i e soo~eno so faktot deka vo negovata zaednica ova naselenie e najneprivilegirana (najpotceneta) kategorija. (Svetska banka) Hendikepot zafa}a zna~itelno pogolem broj grupi so ponizok stepen na obrazovanie od zemjite od Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OESR). Vo prosek, 19% od pomalku obrazovanite lica imaat hendikep, sporedeno so 11% od licata so povisok stepen na obrazovanie. (OeSR) Smrtnosta kaj decata so hendikep mo`e da bide mnogu visoka, taka {to 80% od smrtnite slu~ai, vo nekoi zemji, mo`at da bidat kaj deca koi s# u{te ne dostignale vozrast od pet godini, globalno gledano, a vo nekoi zemji pak, smrtnosta padna pod 20%. Vo nekoi slu~ai, se ~ini deka se pravat obidi decata so hendikep da bidat ”otstraneti“. (Oddelenie za internacionalen razvoj, Obedineto Kralstvo)

Kako i da e, toa ne e iscrpna definicija za tie koi mo`at da pobaraat za{tita vo ramkite na Konvencijata; a ovaa definicija isto taka, gi isklu~uva po{irokite kategorii za licata so hendikep osnovani vo nacionalnite zakonodavstva, vklu~uvaj}i gi i licata so privremen hendikep ili licata koi porano imale hendikep.

Edno lice so hendikep, vo edno op{testvo mo`e da bide smetano za lice so hendikep, a vo drugo op{testvo da ne linda Mastandrea, paraolimpiec i advokat za hendikep( SAD) bide. Vo najgolemiot del od svetot ima dlaboki i zakoreneti negativni stereotipii i predrasudi kon licata so odredeni razliki. Tie stavovi opredeluvaat koe lice se smeta za lice so hendikep i ja zacvrstuvaat negativnata slika za licata so hendikep. Jazikot koj se upotrebuva koga stanuva zbor za licata so hendikep igra zna~ajna uloga vo kreiraweto odr`livi negativni stereotipi. Terminite kakvi {to se: ”sakat“ ili ”mentalno retardiran“, se jasno derogativni. Drugi, kakov {to e ”vrzan za koli~ka“, go naglasuvaat pove}e hendikepot otkolku liceto. Istoriski, op{testvoto
GLAVA 1: PREGLED

Od lu|e rodeni so hendikep kako {to bev jas, ~esto semejstvoto o~ekuva mnogu malku, broj eden, zatoa o~ekuvawata se niski; broj dva - fizi~kite barieri vo zednicata mo`at da gi spre~at da i pristapat na nivnata zaednica, i broj tri - socijalnite barieri mo`at da gi spre~at da i pristapat na nivnata zaednica.

3

Hendikepot poteknuva od op{testvoto, a ne od li~nosta
Edno lice vo koli~ka mo`e da ima pote{kotii pri doka`uvaweto na faktot deka e kvalifikuvan rabotnik, ne poradi negovata/nejzinata sostojba, tuku zatoa {to ima ograni~uvawa vo `ivotnata sredina, kako nepristapni avtobusi ili skali na rabotnoto mesto, koi go popre~uvaat negoviot/nejziniot sloboden pristap. Dete so intelektualen popre~enost mo`e da ima pote{kotii vo u~ili{teto poradi odnosot na u~itelite kon nego/nea pri prenesuvaweto na obrazovanieto i znaeweto, nefleksibilnite u~ili{ni tabli i roditeli koi ne se vo mo`nost da se prilagodat na u~enici so razli~ni kapaciteti za u~ewe. Vo op{testvo kade {to se dostapni korektivni le}i za licata so ekstremna miopija (kratkovidost), ovaa kategorija na lica ne se smeta za kategorija na lica so hendikep. No, nekoj koj {to `ivee vo isti op{testveni uslovi vo koi korektivnite le}i ne se dostapni kratkovidosta se smeta za hendikep, osobeno kaj lica koi ne se vo mo`nost da gi izvr{uvaat zada~ite koi se o~ekuvaat od niv, kako pletewe, {iewe ili rabota na farma.

izbegnuva po~esto da koristi termini koi licata so hendikep gi koristat za da se definiraat sebe si, i zaradi toa tie se prinudeni da upotrebuvaat termini koi se neprijatni za niv. Izrabotuva~ite na Konvencijata jasno uka`aa na faktot deka na hendikepot treba da se gleda kako na rezultat od interakcijata pome|u liceto i sredinata vo koja `ivee, deka hendikepot ne e ne{to {to se pojavuva vo `ivotot na individuata kako rezultat na nekakvo naru{uvawe. Konvencijata go priznava faktot deka hendikepot e koncept za vklu~uvawe i deka Konvencijata mo`e da se adaptira za da vlijae vrz pozitivnite promeni vo op{testvoto.

Zo{to be{e potrebna Konvencija?
Licata so hendikep s# u{te primarno se gledaat kako ”objekti“ za zgri`uvawe ili za medicinski tretman otkolku kako ”imateli“ na prava. Odlukata da se donese univerzalen instrument za ~ovekovi prava, specifi~en za licata so hendikep, se rodi od faktot deka, i pokraj toa {to se odnesuva na site ~ovekovi prava, na licata so hendikep s# u{te, vo praktikata, im se osporuvaat nivnite osnovni prava i fundamentalni slobodi {to pove}eto lu|e gi smetaat zdravo za gotovo. Vo osnova, Konvencijata naglasuva deka licata so hendikep gi u`ivaat istite ~ovekovi prava kako i sekoj drug, i deka licata so hendikep se sposobni da gi vodat svoite `ivoti kako polnopravni gra|ani koi mo`e da dadat zna~aen pridones vo op{testvoto, ako im se dadat istite mo`nosti kako i na drugite.
4
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Konvencijata za pravata na licata so hendikep i nejziniot Opcionen protokol, usvoen od Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na 13 dekemvri 2006 godina, se poslednite dopolnuvawa na ova telo so zbir od internacionalni instrumenti za ~ovekovi prava (pogledni poglavje 2). Po usvojuvaweto na Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava vo 1948 godina, vladite, pod vlijanie na Obedinetite nacii, pregovaraa i postignaa soglasnost okolu nekolku me|unarodni dogovori koi gi odreduvaat gra|anskite, kulturnite, ekonomskite, politi~kite i socijalnite prava {to se odnesuvaat na site ~ove~ki su{testva. Tie dogovori gi postavuvaat osnovnite principi i pravni odredbi doneseni za da gi za{titat i promoviraat tie prava.

Pravata nazna~eni vo Konvencijata
Konvencijata e komplementarna so postojnite me|unarodni dogovori za ~ovekovi prava. Taa ne sogleduva nitu edno novo ~ovekovo pravo za licata so hendikep; tuku dovolno gi klasificira pravata i odgovornostite na dr`avite, da po~ituvaat i da obezbedat uslovi za ednakvo u`ivawe na site ~ovekovi prava od site lica so hendikep. Konvencijata utvrduva oblasti vo koi mora da se prezemat prilagoduvawa, za licata so hendikep da mo`at da gi praktikuvaat svoite prava, i oblasti vo koi za{titata na nivnite prava mora da bide zajaknata, zatoa {to tie prava bile rutinski prekr{uvani. Isto taka, se vostanovuvaat minimum standardi {to treba da se odnesuvaat na site i ja pravat osnovata za seopfatna ramka za dejstvuvawe (akcija). Vo soglasnost so odredbite od Konvencijata, dr`avite se obvrzani da gi konsultiraat licata so hendikep, preku nivnite organizacii koi gi pretstavuvaat, dodeka se razvivaat i sproveduvaat zakoni i politiki za efektuirawe na Konvencijata i na drugite pra{awa na politikata {to }e vlijaat vrz `ivotite na licata so hendikep.

Na licata so hendikep grubo im se osporuvaat ovie ~ovekovi prava:
Obrazovanie Slobodno dvi`ewe Nezavisen `ivot vo zaednicata Vrabotuvawe, duri i koga se raboti za dobrokvalifikuvan kandidat Pristap do informacii Dobivawe soodvetna zdravstvena gri`a Praktikuvawe politi~ki prava, kakvo {to e glasaweto Samostojno donesuvawe odluki

GLAVA 1: PREGLED

5

Na Mileniumskiot samit na Obedinetite nacii, odr`an vo septemvri 2000 godina, pretsedatelite na dr`avi i na vladi se soglasija da rabotat na postignuvaweto na slednive celi:
Abnormalni prednatalni slu~uvawa se najgolemata pri~ina za zdobivawe so hendikep kaj decata vo razvieniot svet. Siroma{tijata predizvikuva hendi- Takviot hendikep ~esto mo`e da bide kep: pove}e od 50% od vidovite hendikep preveniran. mo`e da se preveniraat i se direktno povrzani so siroma{tijata. Ova e osobeno cel 6 Borba so HIV/SIDA, malarija vistinito za onie vidovi hendikep koi i drugi bolesti nastanuvaat poradi neishranetost na deLicata so hendikep se osobeno ranteto, neishranetost na rodilkata i inlivi na HIV/SIDA poradi nedostig od fektivni bolesti. potrebnite uslugi i pristapot do inforHendikepot e rizi~en faktor za siro- maciite za prevencija i le~ewe. ma{tija: preku 85% od licata so hendiEdno od deset deca ima nevrolo{ko nakep `iveat vo siroma{tija. ru{uvawe, vklu~uvaj}i i pre~ki pri u~ewe i nedostatok od koordinacija i epilepsija, cel 2 Zdobivawe so univerzalno kako posledica od malarija. osnovno obrazovanie cel 1 Iskorenuvawe na krajnata siroma{tija i gladot 98% od decata so hendikep vo razvie- cel 7 Obezbeduvawe odr`livost niot svet ne odat na u~ili{te. vo `ivotnata sredina cel 3 Promocija na rodova ednakvost i zgolemuvawe na mo}ta na `enite Niskiot kvalitet na uslovite vo `ivotnata sredina e va`en predizvikuva~ Op{to poznato e deka `enite so na zdravstveni problemi i hendikep. hendikep se dvojno omalova`eni vo opTrahoma (vospalenie na vnatre{nosta {testvoto: isklu~eni se od razli~ni ak- na o~nite kapaci) ~esto predizvikuva tivnosti poradi nivnata rodova pripad- slepilo i mo`e da se izle~i ako se najde nost i poradi hendikepot. pristap do voda bezbedna za koristewe. @enite so hendikep se od dva do tricel 8 Razvivawe na globalno pati poizlo`eni na fizi~ka i seksualna partnerstvo za razvoj zloupotreba od `enite bez hendikep. Mnogu od licata so hendikep nemaat cel 4 Namaluvawe na smrtnosta pristap do novi tehnologii, osobeno do kaj decata informaciite i komunikaciiskite tehNivoto na smrtnost kaj decata so hen- nologii (IKT). Pogolemiot broj od vebdikep mo`e da dostigne i do 80% vo nekoi sajtovite se nepristapni, a dopolnitelzemji, duri i vo tie zemji vo koi nivoto nata tehnologija e premnogu skapa. na smrtnost pome|u decata so hendikep e pod 20%. cel 5 Podobruvawe na zdravjeto na rodilkata Re~isi 20 milioni `eni sekoja godina se zdobivaat so hendikep kako posledica na koplikacii za vreme na bremenosta i poroduvaweto.

6

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Relacijata pome|u hendikepot i razvojot
Otkoga edna zemja }e ja ratifikuva Konvencijata, obvrskite utvrdeni so Konvencijata mora da se odrazat vo nacionalnata pravna ramka, vo planiraweto na razvojot i buxetiraweto, vo odnosnite politiki. Konvencijata gi naglasuva konkretnite, pragmati~ni ~ekori {to dr`avite-~lenki treba da gi prezemat zaradi poddr{ka na inkluzijata na licata so hendikep vo site oblasti na razvojot (videte poglavje 5). Konvencijata isto taka ja sogleduva i va`nosta na me|unarodnata razvojna sorabotka vo poddr{kata na nacionalnite napori vlo`eni vo nejzinoto sproveduvawe. Za prvpat, Konvencijata ja otstranuva naglaskata od sozdavaweto specijalizirani programi za licata so hendikep, kakva {to e rehabilitacijata, kon baraweto site razvojni programi, vklu~uvaj}i gi i tie {to se poddr`ani preku me|unarodna sorabotka, da bidat inkluzivni i pristapni za licata so hendikep. I vo sekoj slu~aj, organizaciite na licata so hendikep treba da u~estvuvaat vo formuliraweto na tie razvojni programi. Potrebata od vklu~uvawe na licata so hendikep, vo svetskite razPOTSeTNIK ZA PRATENICI

Zo{to treba da bidam zainteresiran za pravata na licata so hendikep:
^ovekovite prava na licata so hendikep treba da bidat promoviraniod istata pri~ina od koja ~ovekovite prava se promovirani za site drugi lu|e: poradi iskonskoto i ednakvoto dostoinstvo i vrednost na sekoe ~ove~ko su{testvo; Vo pove}eto zemji, licata so hendikep imaat pote{kotii pri posetuvaweto na u~ili{te, nao|aweto rabota, glasaweto i zadol`itelnata zdravstvena za{tita. Edinstveniot na~in za da se osigura deka licata so hendikep mo`at celosno da gi u`ivaat svoite ~ovekovi prava e da se garantira deka tie prava, vo ramkite na nacionalnite zakoni, se poddr`ani od zakonite preku seopfatno, usoglaseno i postojano dejstvuvawe na site ministerstva, i da se osigura deka zakonskite institucii mu davaat pravosilnost na po~ituvaweto na tie prava; Marginalizacijata na licata so hendikep i nivnoto ohrabruvawe da ostanat zavisni, skapo gi ~ini i roditelite i op{tata javnost. Ohrabruvaweto na licata so hendikep da `iveat nezavisen `ivot i da pridonesuvaat vo op{testvoto, gledano od socijalen i ekonomski aspekt, e isplatlivo. Sekoj mo`e da go iskusi hendikepot vo tekot na `ivotot, poradi bolest, nesre}a ili starost. Licata so hendikep se glasa~i, pla}a~i na danok i gra|ani kako i sekoj drug. Tie ja o~ekuvaat va{ata celosna poddr{ka i posvetenost.

GLAVA 1: PREGLED

7

vojni tekovi e o~igledna, osobeno vo odnos na Mileniumskite razvojni celi. Bez nivnoto u~estvo, nema da bide mo`no da se namalat gladot i siroma{tijata do 2015 godina, kako {to e predvideno so Mileniumskata razvojna cel broj 1. Sli~no na toa, pravoto na slobodno i univerzalno osnovno obrazovanie za sekoe dete (Mileniumska razvojna cel broj 2) nema da bide postignata s# dodeka 98% od decata so hendikep vo zemjite vo razvoj ne posetuvaat u~ili{te.

8

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

GLAVA VTORA

2

Detalen pregled na Konvencijata
Konvencijata za pravata na licata so hendikep ne e prviot instrument za ~ovekovi prava koj gi tretira pra{awata {to gi zasegaat licata so hendikep. Kako i da e, za razlika od nejzinite prethodnici, taa im nudi na licata so hendikep novo, dosega nevideno nivo na za{tita. Konvencijata gi objasnuva pravata {to licata so hendikep treba da gi u`ivaat, no istovremeno go osiguruva po~ituvaweto na obvrskite od dr`avata i drugite akteri.

Istoriskiot razvoj koj vodi do nova Konvencija
Obedinetite nacii nekolku pati razgovaraa za pra{aweto na ~ovekovite prava i hendikepot, pred da pristapat kon pregovarawe i usvojuvawe na ovaa Konvencija. Vo 1982 godina, Generalnoto sobranie ja usvoi Svetskata programa za akcija koja go promovira celosnoto u~estvo i ednakvosta na licata so hendikep vo socijalniot `ivot i razvojot vo site zemji, nezavisno od nivniot stepen na razvoj1. Generalnoto sobranie periodot od 1983 - 1992 god. go proglasi za ”Dekada na licata so hendikep na Obedinetite nacii“ i gi ohrabruva zemjite-~lenki da ja implementiraat Svetskata programa za akcija koja gi opfa}a licata so hendikep vo toj period2.² Vo tekot na prvoto golemo me|unarodno razgleduvawe na implementacijata na Svetskata programa za akcija {to se odnesuva na licata so hendikep, koja se odr`a vo Stokholm vo 1987 godina, u~esnicite predlo`ija da se izraboti Nacrt-konvencija za ~ovekovite prava na licata so hendikep.

Vidi gi celite postaveni vo Svetskata programa za akcija usvoena so Rezolucijata 37/52 na Generalnoto sobranie, na 3.12.1982 god. 2. Rezolucija na Generalnoto sobranie 37/53 od 03.12.1982 god.
1.

9

Prethodnici na Konvencijata
Me|unarodnata povelba za pravata: Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava Me|unarodniot dogovor za ekonomski, socijalni i ~ovekovi prava Me|unarodniot dogovor za gra|anski i politi~ki prava Drugi instrumenti na Obedinetite nacii i na Me|unarodnata organizacija za trud (MOT) koi se odensuvaat samo na pravata na licata so hendikep: Deklaracija za pravata na mentalno-retardiranite lica (1971 god.) Deklaracija za pravata na licata so hendikep (1975 god.) Svetskata programa za akcija koja se odnesuva na licata so hendikep (1982 god.) Talinskiot vodi~ za akcija za razvoj na ~ove~kite resursi vo poleto na hendikepot (1990 god.) Principi za za{tita na licata so mentalno zaboluvawe i podobruvaweto na zdravstvenata gri`a za mentalnoto zdravje (1991 god.) Standardni pravila za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep (1993 godina)

I pokraj razli~nite inicijativi, vklu~uvaj}i gi i predlozite pokrenati od strana na vladite na Italija i [vedska, i Specijalniot izvestuva~ za hendikep od Komisijata za socijalen razvoj, kako i silnoto lobi od gra|anskoto op{testvo, predlogot ne dobi dovolna poddr{ka za otpo~nuvawe na pregovori za postignuvawe nov dogovor. Vo 1991 godina, Generalnoto sobranie gi usvoi ”Principite za za{tita na licata so mentalna bolest i podobruvaweto na zdravstvenata za{tita za mentalno zdravje“, poznati kako MI (Mental Illness) Principi. Ovie principi pri mentalnoto zaboluvawe utvrduvaat novi standardi i proceduralni garancii koi obezbeduvaat za{tita vo odnos na najserioznite zloupotrebi na ~ovekovite prava koi mo`e da se pojavat vo instituciite kako maltretirawe i nesoodvetna upotreba na fizi~ki zatvorawa, nesakana izolacija, sterilizacija, psihi~ki zafati i drug navredliv, nesoodveten i lo{ tretman kon licata so intelektualna popre~enost. Iako, toga{ se smetaa za dosta inovativni, denes vrednosta na MI Principite e osporena. Vo 1993 godina, Generalnoto sobranie gi usvoi ”Standardni pravila za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep“ (Standardni pravila). Standardnite pravila uka`uvaat deka ”devoj~iwata, mom~iwata, `enite i ma`ite so hendikep, kako ~lenovi vo op{testvata, mo`e da gi imaat istite prava i odgovornosti kako i drugite“ i bara{e od zemjite da gi otstranat pre~kite za ednakvo u~estvo na licata so hendikep vo op{testvoto. Standardnite pravila
10
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

stanaa osnoven instrument na Obedinetite nacii {to gi vodi dr`avite vo dejstvuvaweto za ~ovekovite prava i hendikepot, i ja postavija va`nata referenca vo utvrduvaweto na obvrskite na dr`avite vo soglasnost so postojnite instrumenti za ~ovekovi prava. Mnogu od zemjite gi baziraa svoite nacionalni zakonodavstva vrz ovie Standardni pravila. Iako specijalnite izvestuva~i go nadgleduvaa sproveduvaweto na Standardnite pravila na nacionalno nivo, tie ne se pravno obvrzuva~ki i ne gi {titat pravata na licata so hendikep tolku seopfatno kako {to toa go pravi novata Konvencija. Me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava gi promoviraat i {titat pravata na site, vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep. Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, Me|unarodniot dogovor za ekonomski, socijalni i kulturni prava i Me|unarodniot dogovor za gra|anski i politi~ki prava, zaedno go oformuvaat ona {to e poznato kako Me|unaroden dogovor za ~ovekovi prava. Ovie tri dokumenta zaedno gi priznavaat gra|anskite, kulturnite, ekonomskite, politi~kite i socijalnite prava koi se neottu|iv del od sekoe ~ove~ko su{testvo; potoa Me|unarodnata povelba za ~ovekovi prava gi priznava i za{tituva pravata na licata so hendikep, duri i ako tie lica ne se posebno naglaseni. Konvencijata za pravata na deteto e prviot Me|unaroden dogovor koja strogo ja zabranuva diskriminacijata koga se vo pra{awe decata so hendikep. Ovaa Konvencija isto taka go priznava pravoto na decata so hendikep celosno da go u`ivaat `ivotot i da imaat pristap do

Patot do novata Konvencija
Dekemvri 2001 god. Vladata na Meksiko mu predlo`i na Generalnoto sobranie da oformi ad hoc komitet za razgleduvawe na predlozite za seopfatna i integralna Me|unarodna Konvencija za promovirawe i za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep. Avgust 2002 god. Prvata sesija na Ad Hoc Komitetot, na koja celosno be{e raspravano za mo`nata nova Konvencija i za procedurite za u~estvo na gra|anskoto op{testvo. 25 avgust 2006 god. Osmata sesija na Ad Hoc Komitetot, na koja se zavr{eni pregovorite za Nacrt-konvencijata i posebniot Opcionalen protokol i tekstovite se usvoeni, podgotvitelno, i se tema za tehni~ko razgleduvawe. 13 dekemvri 2006 god. Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii so konsenzus ja usvojuva Konvencijata za pravata na licata so hendikep i Opcionalniot protokol. 30 mart 2007 god. Konvencijata i Opcionalniot protokol se otvoreni za potpi{uvawe vo sedi{teto na Obedinetite nacii vo Wujork.
GLAVA 2: DETALEN PREGLED NA KONVENCIJATA

11

specijalnata gri`a i pomo{ta koja im e potrebna. Pred usvojuvaweto na Konvencijata, postojnite me|unarodni dogovori za ~ovekovi prava ne ja opfatija celosno za{titata na pravata na licata so hendikep; i licata so hendikep ne mo`ea da gi upotrebat razli~nite mehanizmi za za{tita koi bea staveni vo tie me|unarodni dogovori. Usvojuvaweto na Konvencijata i vostanovuvaweto na novata za{tita na ~ovekovite prava i mehanizmite za nabquduvawe treba zna~itelno da ja podobrat za{titata na pravata na licata so hendikep.

Kratok osvrt na Konvencijata
Celta na Konvencijata
^lenot 1 od Konvencijata za pravata na licata so hendikep uka`uva deka celta na Konvencijata e ”da go promovira, za{titi i ovozmo`i licata so hendikep celosnoto i ednakvo da gi u`ivaat ~ovekovite prava i osnovnite slobodi i da go promovira po~ituvaweto na nivnoto dostoinstvo“.

Opsegot na Konvencijata
Konvencijata gi promovira i za{tituva ~ovekovite prava na licata so hendikep vo ekonomskiot, socijalniot, politi~kiot, pravniot i kulturniot `ivot. Taa povikuva na nediskriminatorski tretman i ednakvost vo pristapot do pravdata, vo tretmanot na sudovite i politikata, kako i vo prezemaweto administrativna zada~a so obezbeduvawe neophodno razumno, proceduralno i soodvetno na vozrasta prilagoduvawe vo obrazovanieto, zdravstvenata gri`a, vo rabotnata sredina, vo semejniot `ivot, kulturnite i sportskite aktivnosti, i koga se u~estvuva vo politi~kiot i javniot `ivot. Konvencijata osiguruva deka site lica so hendikep se priznati pred zakonot. Taa isto taka ja zabranuva torturata, eksploatacijata, nasilstvoto i zloupotrebata, a gi za{tituva `ivotot, slobodata i bezbednosta na licata so hendikep, nivnata sloboda za dvi`ewe i izrazuvawe i ja po~ituva nivnata privatnost.

Definirawe na hendikepot
Konvencijata ne go definira eksplicitno zborot ”hendikep“; no, Preambulata na Konvencijata go oficijalizira faktot deka ”hendikepot“ e razvien koncept (paragraf (e)). Nitu Konvencijata go definira terminot ”lica so hendikep“. Kako i da e, sepak dogovorot uka`uva
12
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

na toa deka terminot gi vklu~uva licata koi imaat dolgoro~en psihi~ki, mentalno, intelektualna popre~enost ili senzoren hendikep, a koi soo~eni so negativnite stavovi ili fizi~ki pre~ki, ne mo`at celosno da u~estvuvaat vo op{testvoto (~len 1). Priznanieto deka ”hendikepot“ e razvoen koncept na vklu~uvawe, go oficijalizira faktot deka op{testvoto i mo`nostite {to toa gi ima ne se konstantni. Posledovatelno na toa, Konvencijata ne nalo`uva rigiden pristap kon ”hendikepot“, tuku, taa go poso~uva dinami~niot pristap, koj trpi povremeni prilagoduvawa so tekot na vremeto bez razlika na razli~nite socio-ekonomski momenti.

<Sega go donesuvame Nacionalniot zakon za hendikep, koj e seopfaten zakon i }e slu`i za da mu dade na zakonodavstvoto zabi vo za{titata na licata so hendikep. Isto taka, vo igra stavame i brojni programi i inicijativi za da gi podobrime obrazovnite kapaciteti na licata so hendikep, bidej}i veruvame deka, ako `ivotot na licata so hendikep treba da se transformira za da bide odr`liv, toa treba da se napravi preku obrazovanie. I dlaboko sme gordi {to sme prvata zemja {to ja ratifikuva{e Konvencijata.
Senator Flojd emerson Moris, Dr`aven minister vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika (Jamajka)

Pristapot na Konvencijata kon hendikepot isto taka go naglasuva zna~ajnoto vlijanie {to ograni~uvawata vo stavovite i vo op{testvenata sredina mo`e da go imaat vrz u`ivaweto na ~ovekovite prava na licata so hendikep. So drugi zborovi, liceto vo koli~ka mo`e da ima pote{kotii pri prevozot so javniot transport ili pri vrabotuvawe, ne poradi negovata / nejzinata sostojba, tuku poradi pre~kite vo sredinata, kako nepristapni avtobusi ili skali na rabotnoto mesto koi go ograni~uvaat negoviot/nejziniot pristap. Sli~no na toa, decata so intelektualna popre~enost mo`e da imaat pote{kotii vo u~ili{te poradi stavot na u~itelite kon niv, neprilagodlivi u~ili{ni tabli, a verojatno i poradi roditelite koi ne mo`at da im se adaptiraat na nivnite deca - u~enici so razli~ni kapaciteti za u~ewe. Poradi toa, od vitalno zna~ewe e da se smenat odnesuvaweto i sredinata, {to na licata so hendikep im go ote`nuva celosnoto u~estvo vo op{testvoto. Konvencijata pove}e uka`uva, otkolku {to gi definira licata so hendikep. Licata so hendikep gi ”vklu~uva“ licata so dolgotrajni fizi~ki, mentalen, intelektualni ili senzorni naru{uvawa; so drugi zborovi, Konvencijata gi za{tituva barem ovie lica. Implicitno vo ovaa poso~uvawe e razbiraweto koe dr`avite treba da go imaat za po{irokiot opseg na za{tita na licata so hendikep vo koj mo`e da bidat vklu~eni, na primer, i licata so kratkotraen (privremen) hendikep.
GLAVA 2: DETALEN PREGLED NA KONVENCIJATA

13

Nediskriminacijata i ednakvosta
Principot na ne-diskriminacija e kamen-temelnik na zakonite za ~ovekovite prava i princip {to e opfaten vo site drugi me|unarodni dogovori za ~ovekovi prava. Diskriminacijata vrz osnova na hendikep e definirana vo Konvencijata kako ”kakvo bilo razgrani~uvawe (oddeluvawe), isklu~uvawe ili ograni~uvawe vrz osnova na hendikep {to ima cel ili efekt na namaluvawe ili poni{tuvawe na priznavaweto, u`ivaweto ili praktikuvaweto, vrz ednakva osnova so ostanatite, na site ~ovekovi prava i osnovnite slobodi vo oblasta na politikata, ekonomijata, socijalata, kulturata, gra|anstvoto ili na koe-bilo drugo pole. Taa gi opfa}a site formi na diskriminacija, vklu~uvaj}i go i odbivaweto da se prezeme razumno prilagoduvawe<. Dr`avite mora da ja spre~at diskriminacijata, kako vo zakonot, vo vid na diskriminacija vo samoto zakonodavstvo, a i vo praktika, na primer koga diskriminacijata se pojavuva na rabotno mesto. Kako i da e, dr`avite s# u{te mo`at da diskriminiraat vo korist na licata so hendikep koga e neophodno da se osiguraat deka licata so ili bez hendikep imaat ednakvi mo`nosti. Pod ”razumno prilagoduvawe“ se podrazbira neophodno i soodvetno modificirawe i prilagoduvawe koe ne pretstavuva nesrazmeren tovar, potreben vo odreden slu~aj. so cel obezbeduvawe, u`ivawe ili koristewe, vrz ramnopravna osnova so ostanatite, na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi na licata so hendikep (~len 2). Spored ovoj princip, liceto so hendikep mo`e da go zastapuva stavot deka dr`avata, a i drugite akteri {to proizleguvaat od nea, vklu~uvaj}i go i privatniot sektor, se obvrzani da prezemat ~ekori koi se potrebni za da se prilagodi negovata/ nejzinata dadena situacija, s# dodeka tie ~ekori ne predizvikuvaat dopolnitelno golemo optovaruvawe. Na primer, ako eden vraboten ima nesre}a, na rabotnoto mesto ili nadvor od nego, toa rezultira so fizi~ki hendikep, a rabotnikot, zdobivaj}i se so hendikep, mora da koristi koli~ka, a ottoga{ natamu, rabotodavecot e obvrzan da obezbedi rampi, pristapni toaleti, ras~isteni hodnici i da napravi drugi prilagoduvawa i izmeni, za da mo`e liceto da prodol`i so rabota, kako aktiven rabotnik. Nesproveduvaweto na takvite prilagoduvawa mo`e da go natera rabotnikot vedna{ da podnese tu`ba protiv diskriminacija pred nadle`en sudski ili drug organ. Kako i da e, prilagoduvawata koi eden rabotodavec mo`e da gi zeme vo vid ne se neograni~eni; tie mo`e samo da bidat ”razumni“. Zaradi toa, disproporcionalnite golemi tro{oci za prilagoduvawe na rabotnoto mesto ne treba da bidat zadol`itelni, osobeno ako se raboti za mala firma vo koja tie adaptacii ne mo`at lesno da se izvedat.

Pravata i principite navedeni vo Konvencijata
Op{ti na~ela
Op{tite na~ela se vodi~ za dr`avite i drugite akteri vo tolkuvaweto i sproveduvaweto na Konvencijata. Osumte op{ti na~ela se:
14
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Po~ituvaweto na dostoinstvoto, avtonomijata, vklu~uvaj}i ja i slobodata za donesuvawe odluki i nezavisnosta na licata; Nediskriminacijata; Celosno i efektivno u~estvo vo op{testvenata inkluzija; Po~ituvawe na razlikite i prifa}aweto na licata so hendikep kako del od ~ovekovata raznolikost i humanost; Ednakvost vo mo`nostite; Pristapnost; Ednakvost me|u ma`ite i `enite, i Po~ituvawe na kapacitetite za vklu~uvawe na decata so hendikep i na nivnite prava za za{tita na nivnite identiteti.

Prava
Dodeka gra|anskite, kulturnite, ekonomskite, politi~kite i socijalnite prava nazna~eni vo Konvencijata se odnesuvaat na site ~ove~ki su{testva, taa se fokusira vrz aktivnostite {to dr`avite mora da gi prezemat za da obezbedat deka licata so hendikep gi u`ivaat tie prava na ednakva osnova kako i drugite. Konvencijata isto taka gi opfa}a i specifi~nite prava na `enite i decata, oblasti vo koi se bara dejstvo od dr`avata, kako sobirawe na informacii i podigawe na svesta, kako i me|unarodna sorabotka. Eksplicitnite prava vneseni vo Konvencijata se: Ednakvost pred zakonot bez diskriminacija Pravo na `ivot, sloboda i bezbednost na liceto Ednakvost pred zakonot i delovna sposobnost Zabrana na tortura Zabrana na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba Pravoto na po~ituvawe na fizi~kiot i mentalniot integritet Sloboda na dvi`ewe i na izbor na nacionalnost Pravoto na `ivot vo zaednica Sloboda vo izrazuvaweto i pravo na mislewe Po~ituvawe na privatnosta Po~ituvawe na domot i semejstvoto
GLAVA 2: DETALEN PREGLED NA KONVENCIJATA

15

Pravo na obrazovanie Pravo na zdravje (zdrav `ivot) Pravo na rabota Pravo na soodvetni standardi na `iveewe Pravo na u~estvo vo politi~kiot i javniot `ivot Pravo na u~estvo vo kulturniot `ivot Konvencijata priznava deka odredeni lu|e se izlo`eni na diskriminacija ne samo vrz osnova na hendikepot, tuku i vrz osnova na polot, vozrasta, etni~kata pripadnost ili po drugi osnovi. Spored toa, Konvencijata sodr`i dve poglavja posveteni na odredeni kategorii: `enite i decata so hendikep. Konvencijata ureduva posebni oblasti za dejstvuvawe na dr`avite. Vostanovuvaweto na pravoto ne e isto kako i osiguruvaweto deka pravoto e ostvareno. Ova e pri~inata poradi koja Konvencijata gi obvrzuva dr`avite - ~lenki da obezbedat soodvetno prilagoduvawe vo sredinata, za licata so hendikep da mo`at celosno da gi u`ivaat nivnite prava na ednakva osnova so drugite. Tie uslovi se odnesuvaat na: Potkrevawe na svesta - za licata so ili bez hendikep da mo`at da gi razbiraat nivnite prava i odgovornosti; Pristapnost - najva`na za u`ivaweto na pravata i za nezavisen `ivot vo zaednicata;

U~estvoto: princip i pravo
Principot na u~estvo i inkluzija ima cel da gi anga`ira licata so hendikep vo po{irokoto op{testvo i vo donesuvaweto odluki koi vlijaat vrz niv, ohrabruvaj}i gi da bidat aktivni vo svoite `ivoti i zaednici. Inlkuzijata e dvonaso~en proces: licata koi nemaat hendikep treba da bidat otvoreni za vklu~uvawe na licata so hendikep. Konvencijata go priznava pravoto na u~estvo vo politi~kiot `ivot preku glasawe na parlamentarnite izbori i vo kulturniot `ivot preku pristap do kulturata, sportot i drugite rekreativni aktivnosti. Kako i da e, realizacijata na pravoto za u~estvo ponekoga{ bara specifi~no dejstvo od dr`avata. Na primer lice so o{teten vid mo`e da pobara izboren materijal na Brajova azbuka, no mo`e isto taka, da pobara i personalna poddr{ka vo samiot glasa~ki proces za da mo`e da se izjasni spored standardite. Ako na izborno mesto nema rampi ili toa e premnogu daleku od domot na izbira~ot vo koli~ka, toj mo`e da bide spre~en vo realizacijata na negovoto izbira~ko pravo, a negovoto pravo za u~estvo vo politi~kiot `ivot, na toj na~in da bide opstruirano.

16

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

ednakvost pome|u ma`ite i `enite
@enite so hendikep mo`e da bidat diskriminacirani najmalku na dve nivoa: vrz osnova na nivnata polova pripadnost i vrz osnova na nivniot hendikep. Principot na ednakvost pome|u ma`ite i `enite bara od dr`avite da ja promoviraat ednakvosta pome|u ma`ite i `enite i da se borat protiv neednakvosta vo procesot na implementirawe na odredbite od Konvencijata. ^lenot 6 od Konvencijata posebno uka`uva deka `enite i devoj~iwata so hendikep se predmet na pove}e vidovi diskriminacija, vklu~uvaj}i ja i diskriminacijata vrz osnova na hendikep, polovata diskriminacija, a ponekoga{ i diskriminacijata po drug osnov, isto taka. Ednakvosta pome|u ma`ite i `enite ne e vode~ki princip samo koga se raboti za ~ovekovite prava vo Obedinetite nacii, toa e isto taka pravo samo po sebe i samo za sebe.

Situacii na rizik i itni slu~ai - pri~ini za zdobivawe so hendikep koi baraat specifi~no dejstvo od dr`avata za da obezbedi za{tita; Pristap do pravniot sistem - esencijalen za licata so hendikep da gi ostvarat svoite prava; Mobilnost na li~nosta - da se promovira nezavisnosta na licata so hendikep; Habilitacija i rehabilitacija - za lica so hendikep od ra|awe i za lica koi se zdobile so hendikep, {to }e im ovozmo`i na tie lica da go dostignat i odr`uvaat maksimumot vo nezavisnosta i samostojnosta. Statistiki i pribirawe informacii - kako osnova za formulirawe i sproveduvawe na politikite za promovirawe i za{tita na tie prava na licata so hendikep.

Pristapnost
Principot na pristapnost celi kon nadminuvawe na ograni~uvawata {to go popre~uvaat u`ivaweto na pravata na licata so hendikep. Ova se odnesuva, ne samo na fizi~kiot pristap do odredeni mesta, tuku i na pristapot do informaciite, tehnologiite (kako internet), komunikacijata, ekonomskiot i socijalniot `ivot. Postavuvaweto rampi, osobeno golemite blokirani premini i vlezovi, postavuvaweto dr`a~i za race (gelenderi), dostapnost na informacii na Brajova azbuka i vo formati lesni za ~itawe, upotrebata na tolkuva~i na gestoven jazik, kako i raspolo`livosta za pomo{ i poddr{ka, }e osigura deka licata so hendikep imaat pristap do rabotnoto mesto, mestoto za zabava, mestoto za glasawe, prevozot, pravnata pomo{ i sli~no. Bez pristapot do informaciite ili mo`nosta da se dvi`at slobodno, i drugite prava na licata so hendikep se isto taka ograni~eni.

GLAVA 2: DETALEN PREGLED NA KONVENCIJATA

17

Me|unarodna sorabotka
Me|unarodnata sorabotka e nadaleku prepoznaena kako vitalna za osiguruvaweto deka licata so hendikep mo`at celosno da gi u`ivaat svoite ~ovekovi prava. Konvencijata osobeno go priznava ovoj odnos i gi obvrzuva dr`avite - ~lenki da sorabotuvaat so drugi dr`avi i / ili povikanite me|unarodni i regionalni organizacii i gra|anskoto op{testvo vo: Gradeweto kapaciteti, preku razmena i spodeluvawe informacii, iskustva, programi za obuka i najdobri praktiki; Istra`uva~ki programi i olesnet pristap do nau~noto znaewe; i Tehni~ka i ekonomska pomo{, vklu~uvaj}i go i olesnuvaweto na upotrebata na pristapni i pomo{ni tehnologii. So vklu~uvawe na poseben ~len za me|unarodna sorabotka, Konvencijata ja podvlekuva potrebata za ovie napori, vklu~uvaj}i gi me|unarodnite razvojni programi, da bidat dostapni za vklu~uvawe na licata so hendikep. Trgnuvaj}i od toa, bidej}i vo mnogu zemji ima povisok procent na lica so hendikep koi `iveat vo siroma{tija otkolku vo drugi op{testveni kategorii, potfrluvaweto vo vklu~uvaweto na licata so hendikep vo planiraweto i sproveduvaweto na razvojni programi bi mo`elo samo da ja vlo{i postojnata neednakvost i diskriminacija vo op{testvoto. Konvencijata potvrduva deka ne samo {to dr`avite - ~lenki imaat uloga vo za`ivuvaweto na me|unarodnata sorabotka za promovirawe na pravata na licata so hendikep, tuku i gra|anskoto op{testvo, vklu~uvaj}i gi i organizaciite na licata so hendikep, me|unarodnite i regionalnite organizacii, specijaliziranite agencii na Obedinetite nacii, Svetska banka i drugite razvojni banki i regionalni organizacii, kako Evropskata komisija i Afrikanskata unija, treba, isto taka, da vospostavat sorabotka i da rabotat na promoviraweto na pravata na licata so hendikep.

Obvrskite na dr`avite-~lenki spored Konvencijata
Kako i {to e navedeno vo ~len 4 od Konvencijata, vladata {to }e ja ratifikuva Konvencijata, se soglasuva da gi promovira i da obezbedi celosnata realizacija na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi za site lica so hendikep, bez diskriminacija od kakov bilo vid.

18

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Dejstva koi treba da gi prezemat dr`avite-~lenki
Da se usvoi legislativa i administrativni merki za promovirawe na ~ovekovi prava na licata so hendikep. Da se usvoi legislativa i administrativni merki za da se spre~i diskriminacijata. Da se za{titat i promoviraat pravata na licata so hendikep vo site politiki i programi. Da se spre~i sekakva praktika koja gi osporuva pravata na licata so hendikep. Da se osigura deka privatniot sektor gi po~ituva pravata na licata so hendikep. Da se osigura deka privatniot sektor i poedincite gi po~ituvaat pravata na licata so hendikep. Da se sprovedat istra`uvawa i da se razvijat pristapni (javni) dobra, uslugi i tehnologii za licata so hendikep, a i da se ohrabrat drugite da sprovedat takvi istra`uvawa. Da se obezbedat pristapni informacii i pristapna tehnologija za licata so hendikep. Da se promoviraat obuki za pravata od Konvencijata na profesionalci i vrabotenite koi rabotat so lica so hendikep Da se napravat konsultacii i da se vklu~at lica so hendikep vo zakonite za razvoj i sproveduvawe, politikite i vo procesot na donesuvawe odluki koi se odnesuvaat na niv.

Vo prethodnata ramka se podrobno pretstaveni konkretni aktivnosti {to dr`avite mora da gi sprovedat za da ja presretnat ovaa obvrska. Sekoja od dr`avite mora da prezeme merki za da gi ostvari ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava progresivno, upotrebuvaj}i gi vo najgolema merka raspolo`livite resursi, za da se sprovede toa. Ovaa obvrska, voobi~aeno sfatena kako progresivno ostvaruvawe, podrazbira deka ~esto e potrebno vreme za mnogu od ovie prava da se ostvarat vo celost, na primer, koga socijalnata bezbednost ili sistemot na zdravstvena gri`a mora da bidat sozdadeni ili podobreni. Dodeka progresivnata realizacija im dava na dr`avite-~lenki, osobeno na zemjite vo razvoj, izvesna fleksibilnost vo postignuvaweto na celite od Konvencijata, toa ne gi osloboduva dr`avite-~lenki od odgovornosta da gi {titat tie prava. Na primer, dr`avata ne treba nasilno da proteruva lice so hendikep, ne traba da mu go odzema pravoto na socijalna bezbednost i za{tita i mora da nau~i da ja po~ituva negovata minimalna zarabotka. Za razlika od ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, gra|anskite i politi~kite prava ne se predmet na progresivnoto ostvaruGLAVA 2: DETALEN PREGLED NA KONVENCIJATA

19

li~no, kako `ena so hendikep, a kako i drugite `eni so hendikep od razvienite zemji, pretrpevme trojna diskriminacija na smetka na na{iot hendikep, na{iot rod i na{ata siroma{tija, taka {to ovaa Konvencija }e bide mnogu korisna vo toa da se osigurame deka gi u`ivame na{ite prava na ist na~in na koj gi u`ivaat i drugite lu|e.

vawe. So drugi zborovi, dr`avite mora vedna{ da gi za{titat i promoviraat tie prava.

Obvrska za po~ituvawe, za{tita i ispolnuvawe
Vo Konvencijata, implicitno, ima tri oddelni obvrski za site dr`avi~lenki:

Obvrska da po~ituvaat - dr`avite~lenki mora da se vozdr`at od me{awe Venus Ilagan, DPI (Filipini) vo u`ivaweto na pravata na licata so hendikep. Na primer, dr`avata ne smee da pravi medicinski eksperimenti so licata so hendikep bez nivna soglasnost, ili da isklu~i lice od u~ili{te poradi hendikep. Obvrska da za{tituvaat - dr`avite-~lenki mora da za{tituvaat od zloupotreba na pravata od treto lice. Na primer, dr`avite mora da obezbedat privatni rabotnici za da ovozmo`at popovolni rabotni uslovi za licata so hendikep, vklu~uvaj}i i obezbeduvawe na razumno prilagoduvawe. Dr`avite mora da se obvrzat da gi za{titat licata so hendikep od lo{ tretman i zloupotrebi. Obvrska da ispolnuvaat (sproveduvaat, izvr{uvaat) - dr`avite~lenki treba da sprovedat soodvetni zakoni, administracija i buxet, pravni i drugi akcii za celosno ostvaruvawe na tie prava (da se vidi odrednicata od prvata strana). Primerite za toa kako tie obvrski mora i prakti~no da se ispolnat (kako {to e prika`ano vo delot obele`an na slednata strana).

Konvencijata vo sporedba so drugite me|unarodni dogovori
Konvencijata gi obedinuva ostanatite me|unarodni dogovori za ~ovekovi prava. Taa ne sogleduva nitu edno novo pravo za licata so hendikep, tuku, poprvo, pojasnuva koi se obvrskite na dr`avite za po~ituvawe i obezbeduvawe ednakvo u`ivawe na ~ovekovite prava za licata so hendikep. Me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava koi bea usvoeni po Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, Me|unarodniot dogovor za gra|anski i politi~ki prava, gi pojasnuvaat ~ekorite {to dr`avite mora da gi prezemat za da go obezbedat deka tie prava se po~ituvaat vo oddelni situacii. Ima na primer dogovori koi specifi~no gi {titat
20
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Obvrskite za po~ituvawe, za{tita i ispolnuvawe: kako tie mo`e da se pretvorat vo akcija
Osloboduvawe od tortura Po~ituvawe: dr`avata ne smee, na tortura i drugi surovosti i nehuman omalova`uva~ki tretman, da podlo`i lice so hendikep vo dr`avnite zatvori. Za{tita: Dr`avata mora da se osigura deka privatnite psihijatriski institucii i zatvorite ne vr{at tortura vrz licata so hendikep. Ispolnetost: Dr`avata mora da se osigura deka vrabotenite vo zatvorite i zdravstvenite rabotnici imaat informacii i se soodvetno obu~eni za da mo`e vo ovie institucii da se po~ituvaat ~ovekovite prava na licata so hendikep. Pravo na zdravje Po~ituvawe: Avtoritetite ne smeat da sproveduvaat medicinski eksperimenti vrz licata so hendikep bez nivna dozvola i pri ~ista svest. Za{tita: Vladata mora da se osigura deka privatnite obezbeduva~i (dostavuva~i) na uslugi ne vr{at diskriminacija vrz osnova na hendikep, vo ili nadvor od zdravstveniot sistem. Ispolnetost: Vladata mora da ja zgolemi dostapnosta na pristapni i kvalitetni zdravstveni uslugi so pristapna cena, za licata so hendikep. Sloboda na izrazuvawe Po~ituvawe: Dr`avata ne smee da zabranuva informacii ili da spre~i lice so hendikep slobodno da gi izrazuva svoite stavovi. Za{tita: Dr`avata mora da gi spre~uva privatnite subjekti pri obidite za spre~uvawe na lice so hendikep slobodno da gi izrazuva svoite stavovi. Ispolnetost: Dr`avata mora da ja olesni upotrebata na znakovnite jazici, poednostaveniot jazik, Brailovata azbuka i augmentativnata i alternativnata komunikacija vo oficijalnata interakcija. Pravo na obrazovanie Po~ituvawe: U~ili{nata vlast ne smee da isklu~i u~enik so hendikep od obrazovniot proces poradi negoviot hendikep. Za{tita: Dr`avata mora da se osigura deka privatnite u~ili{ta ne gi diskriminiraat licata so hendikep vo nivnite obrazovni programi. Ispolnetost: Dravata mora da se osigura deka dr`avnite sredni u~ili{ta se progresivno dostapni do site, vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep. Pravo na rabota Po~ituvawe: Dr`avata mora da go po~ituva pravoto na licata so hendikep da formiraat sindikati. Za{tita: Dr`avata mora da se osigura deka privatniot sektor go po~ituva pravoto na rabota na licata so hendikep. Ispolnetost: Dr`avata mora da obezbedi profesionalen trening, so dostapni resursi za licata so hendikep.

GLAVA 2: DETALEN PREGLED NA KONVENCIJATA

21

ednakvo priznavawe pred zakonot: Pojasnuvawe na principot
Me|unarodnata povelba za gra|anski i politi~ki prava (~len 16)
Sekoj treba da ima pravo na sestrano priznanie kako li~nost pred zakonot.

Konvencija za za{tita i unapreduvawe pravata na licata so hendikep (~len 12)
1. Dr`avite-~lenki go reafirmiraat stavot deka licata so hendikep imaat pravo na sestrano priznavawe kako li~nosti pred zakonot. 2. Dr`avite-~lenki treba da im obezbedat na licata so hendikep u`ivawe na delovnata sposobnost na ednakva osnova so drugite vo site aspekti od `ivotot. 3. Dr`avite-~lenki treba da prezemat soodvetni merki za da im obezbedat na licata so hendikep pristap za poddr{kata koja im e potrebna pri praktikuvaweto na delovnata sposobnost. 4. Dr`avite - ~lenki treba da obezbedat merki koi se provrzani so praktikuvaweto na delovnata sposobnost za obezbeduvawe na soodvetni i efektivni za{titni merki za prevencija od zloupotreba vo koordinacija so me|unarodnite zakoni za za{tita na ~ovekovite prava. Takvite za{titni merki treba da go osiguraat faktot deka deka merkite povrzani so praktikuvaweto na delovnata sposobnost za po~ituvawe na pravata }e gi ukinat povlastuvawata na li~nosta i }e go oslobodat konfliktot na interesi i nesoodvetnoto vlijanie, a takvite merki se proporcionalni i soodvetstvuvaat so `ivotnite aspekti dodadeni vo najkratok mo`en rok, a se predmet na redovna proverka od strana na odgovornite, nezavisnite i nepartiskite avtoriteti ili pravnoto telo. Za{titnite merki bi trebalo da se proporcionalni so stepenot do koj takvite merki }e vlijaat na pravata i interesite na li~nosta. 5. Koga gi imame kako predmet pridobivkite od ovoj ~len, dr`avite treba da gi prezemat site soodvetni i efektivni merki za da obezbedat ednakvi prava na svoj ili nasleden imot na licata so hendikep, nivnite prava da gi vodat svoite finansii i da imaat ednakov pristap do bankarskite krediti, hipoteki i drugi vidovi na finansiski kredit, i treba da go osiguraat faktot deka licata so hendikep ne mo`at da bidat pravno li{eni od nivniot imot.

decata na rabotnicite-migranti i nivnite familii, koi zabranuvaat tortura, ili koi nudat za{tita od diskriminacija vrz osnova na pol ili rasa. Novata Konvencija se fokusira na ~ekorite koi dr`avite mora da gi prezemat za da se osiguraat deka se po~ituvaat ~ovekovite prava na licata so hendikep. Ramkata pogore, poka`uva kako novata Konvencija zastapuva edno pravo {to be{e pretstaveno vo Me|unarodniot dogovor za gra|anski i politi~ki prava - pravoto na ednakva za{tita pred zakonot - a koe Konvencijata go pro{iruva i go pojasnuva, fokusiraj}i se osobeno vrz licata so hendikep. Pravoto na ednakvo priznanie pred zakonot e osnov22
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

no, ne samo kako pravo samoto po sebe, tuku i kako potreba za ednakvo u`ivawe na drugi prava, bidej}i samo preku priznavawe pred zakonot mo`e da gi za{titat pravata na licata so hendikep da bidat ednakvi pred zakonot (pravoto na pravni lekovi), da mo`e da sklu~uva dogovori (pravoto na rabota, pome|u drugoto), da kupuva i prodava imot (pravoto na samostojno i grupno poseduvawe na imot) i da stapi vo brak (pravoto na brak i osnovawe semejstvo).
POTSeTNIK ZA PRATENICI

Kako mo`e da ja podignam svesta za glavnite principi vo Konvencijata:
Rabote}i na podignuvawe na svesta vo parlamentot za pra{awata koi se odnesuvaat na Konvencijata. Pregled na predlog-zakonite i usoglasuvawe so Konvencijata. Povrzuvawe so grupite vo gra|anskoto op{testvo, vklu~uvaj}i gi i organizaciite koi gi pretstavuvaat licata so hendikep i organizaciite za ~ovekovi prava. Diskusii za Konvencijata preku sredbi i poseti na lokalnite gradona~alnici, lokalni u~ili{ta, vnatre-partiski sredbi, itn. Diskusii za Konvencijata preku govori i javni sobiri, osobeno na Me|unarodniot den na licata so hendikep (3-ti Dekemvri). Organizirawe sredbi so parlamentarci za da se diskutira za Konvencijata. Organizirawe televiziski i radio intervjua za Konvencijata. Pi{uvawe statii za Konvencijata vo vesnici, spisanija, magazini i drugi publikacii. Barawe Konvencijata da bide prevedena na nacionalniot jazik (jazici) i nejzina {iroka distribucija. Barawe Konvencijata da bide dostapna i pristapna vo site formati. Osiguruvawe deka Konvencijata se dr`i do Konvencijata so po~ituvawe na nivnite ~lenovi so hendikep. Poddr{ka za formirawe na parlamentaren komitet za ~ovekovi prava i hendikep, koj mo`e da ima uloga vo monitoringot na Konvencijata preku koj mo`e da se osigura postoeweto i na drugi parlamentarni komiteti koi se odnesuvaat na ne{ta povrzani so hendikep. Da se osigura deka sekoj parlamentarec ima kopija od Konvencijata i Opcioniot protokol. Promovirawe na Konvencijata i opcionalniot protokol vo Va{ata politi~ka rabota, osobeno vo Va{ata izborna edinica. Odr`uvawe na parlamentarni raspravi za pravata na licata so hendikep.

GLAVA 2: DETALEN PREGLED NA KONVENCIJATA

23

Na licata so hendikep naj~esto im e osporuvano pravoto na ednakvo priznanie pred zakonot, ednostavno poradi postoeweto na hendikepot. Nekoi od licata so hendikep ne se evidentirani koga se rodeni, nekoi pak, imaat celosna delovna sposobnost, no nepotrebno bile prefrleni vo lica za za{tita koi gi zloupotrebile pravata na nekoe lice. Za da se zale~i ovaa sostojba, Konvencijata osobeno ja opi{uva sodr`inata na toa pravo i ~ekorite koi dr`avite mora da gi prezemat za da se osiguraat deka ova pravo ne e prekr{eno.

24

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

GLAVA TRI

3

Monitoring na Konvencijata i na Opcioniot protokol
Site me|unarodni obvrzuva~ki dogovori za ~ovekovi prava imaat komponenta za nadgleduvawe, i ovaa Konvencija ne e isklu~ok od toa. Kako {to mehanizmite za nadgleduvawe se sretnuvaat i vo drugi dogovori za ~ovekovite prava, procedurata naglasena vo Konvencijata promovira konstruktiven dijalog so dr`avite za da osiguraat deka odredbite od Konvencijata se efektivno primeneti vo praktikata. Nadgleduvaweto isto taka go naglasuva pravoto na licata na `alba i pravni lekovi. Mehanizmite za nadgleduvawe ja zajaknuvaat ot~etnosta i, vo dolgoro~ni uslovi, gi zajaknuvaat kapacitetite na ~lenkite za nivnata posvetenost i obvrski.

Mehanizmite za monitoring na Konvencijata
Konvencijata obezbeduva nabquduvawe i na nacionalno i na me|unarodno nivo: Na nacionalno nivo, dr`avite ~lenki mora da opredelat eden ili pove}e kontaktni organi za vladata da mo`e da gi sprovede rabotite povrzani so implementacijata. Dr`avite ~lenki isto taka mora da oformat koordinativno telo za vladata da mo`e da go olesni sproveduvaweto. Glavno, dr`avite ~lenki mora da odr`at, zasilat i utvrdat edna nezavisna institucija, od tipot na 'nacionalna institucija za ~ovekovi prava', koja }e ja promovira, za{tituva i nadgleduva Konvencijata. (Pove}e informacii za nacionalnoto nadgleduvawe ima vo poglavjeto 7). Na internacionalno nivo, Konvencijata obezbeduva monitoring preku kreirawe na komitet od nezavisni eksperti, nare~en Komitet za pravata na licata so hendikep.

25

Komitetot gi razgleduva izve{taite koi se podnesuvaat periodi~no od strana na dr`avite-~lenki. Vrz baza na tie izve{tai, Komitetot raboti so dr`avite koi rabotat vo taa oblast i pravi sogledbi so zaklu~oci i preporaki do tie dr`avi-~lenki Opcioniot protokol na Konvencijata ako bide ratifikuvan oddelno od dr`avite-~lenki, go osposobuvaat komitetot da prezeme dve dopolnitelni formi na nadgleduvawe: podnesuvawe pretstavki od fizi~ko lice, preku koi informacii za poedine~nite `albi (poplaki) deka dr`avata gi prekr{ila pravata (na neko lice) od Konvencijata, i istraga (postapka), preku koi Komitetot po~nuva istraga za op{tite ili sistematskite kr{ewa na Konvencijata, i so soglasnost od odnosnata dr`ava-~lenka, prezema dejstva na terenot za da ja prodlabo~i istragata. Konvencijata, isto taka ovozmo`uva konferencija na dr`avite~lenki, {to go podrazbira sproveduvaweto na Konvencijata.

Komitet za pravata na licata so hendikep
Konvencijata predviduva sozdavawe na Komitet za pravata na licata so hendikep koga Konvencijata }e stapi na sila. Komitetot gi istra`uva periodi~nite izve{tai podneseni od dr`avite-~lenki, gi zema predvid inidvidualnite komunikacii, podnesenite pretstavki / postapki, i podgotvuva op{ti sogleduvawa i preporaki. Komitetot prvi~no }e bide sostaven od 12 nezavisni eksperti, a brojot se zgolemuva na 18, otkako 60 dr`avi ja ratifikuvaat Konvencijata. Na sobranieto dr`avite-~lenki gi izbiraat ~lenovite na Komitetot. ^lenovite na komitetot se izbiraat vrz osnova na nivnata kompetentnost i iskustvoto na poleto na ~ovekovite prava i hendikepot, imaj}i ja pri toa vo vid pravi~nata teritorijalna zastapenost, pretstavuvaweto na razli~ni civilizacii i pravni sistemi, polovata zastapenost i u~estvoto na eksperti so hendikep vo ramkite na Komitetot. Dr`avite treba da se konsultiraat so i da vklu~at lica so hendikep i nivnite representativni organizaci, koga gi izbiraat poedinci za da bidat predlo`eni kako ~lenovi vo komitetot.

Periodi~no izvestuvawe
Sekoja ~lenka na Konvencijata mora do Komitetot da podnese prvi~en seopfaten izve{taj za merkite prezemeni za sproveduvawe na Konvencijata. Sekoja od dr`avite mora da podnese nejzin prvi~en iz26
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

ve{taj vo period od dve godini otkako Konvencijata }e stapi vo sila vo taa dr`ava. Prvi~niot izve{taj treba: Da vostanovi ustavna, pravna i administrativna ramka za sproveduvawe na Konvencijata; Da gi objasni politikite i programite, usvoeni zaradi prakti~no primena na odredbite od Konvencijata; i Da go utvrdi postignatiot napredok vo ostvaruvaweto na pravata na licata so hendikep kako rezultat na ratifikacijata i sproveduvaweto na Konvencijata. Sekoja od ~lenkite mora da podnesuva posledovatelni izve{tai najmalku na sekoi ~etiri godini ili koga Komitetot go bara toa. Ponatamo{nite izve{tai treba: Da odgovaraat na gorlivite i drugite pra{awa naglaseni od Komitetot vo negovite zaklu~ni sogleduvawa od prethodnite izve{tai; Da uka`at na napredokot postignat vo ostvaruvaweto na pravata na licata so hendikep vo tekot na periodot za koj se izvestuva; i Da gi naglasat site pre~ki so koi vladata i drugite akteri mo`ebi se soo~uvaat vo sproveduvaweto na Konvencijata vo tekot na periodot za koj se izvestuva. Komitetot gi vospostavuva nasokite (upatstvata) za sodr`inata na izve{taite. Prviot izve{taj mora da bide seopfaten, so drugi zborovi, mora da ja pokrie primenata na site odredbi od Konvencijata. Ponatamo{nite izve{tai ne treba da gi povtoruvaat informaciite koi prethodno se izneseni. Dr`avite-~lenki mora da gi podgotvat nivnite izve{tai na otvoren i transparenten na~in, i treba da gi konsultiraat i da gi vklu~at licata so hendikep i organizaciite koi gi pretstavuvaat. Podgotovkata na periodi~nite izve{tai: Gi ohrabruva Vladite da gi zemat predvid sopfatnite sogleduvawa na nacionalnata legislativi, praktiki i programi za ~ovekovite prava i hendikepot; Obezbeduva sigurnost deka sekoja dr`ava regularno ja nabquduva realizacijata na pravata na licata so hendikep; Gi ohrabruva Vladite da postavat prioriteti i indikatori preku koi mo`e da donesuvaat odluki; Im obezbeduva na Vladite odrednici so koi mo`e da se sporedat
GLAVA 3: SLEDEWE NA KONVENCIJATA I NA OPCIONIOT PROTOKOL

27

slednite izve{tai; Obezbeduva mo`nost za javna diskusija i kriti~en nadzor na dejstvata koi Vladata gi prezema; i Gi potencira pote{kotiite vo sproveduvaweto koi mo`e da pominat i nezabele`itelno.

Celta na periodi~noto izvestuvawe
Periodi~noto izvestuvawe e na~in za promocija na usoglasenosta na dr`avite-~lenki so nivnite obvrski proizlezeni od Konvencijata, i sredstvo koi im ovozmo`uva na Vladata, nacionalnite institucii za ~ovekovi prava i na gra|anskiot sektor da go podignat nivoto na po~ituvawe na ~ovekovite prava na licata so hendikep vo zemjata. Periodi~niot izve{taj pred Komitetot: Obezbeduva instrument so koj vladata, nacionalnite institucii za ~ovekovi prava i gra|anskoto op{testvo mo`e podobro da gi razberat celite i pravata opfateni so Konvencijata; Ja potkrenuva svesta za Konvencijata i sostojbata so pravata na licata so hendikep vo zemjata; Im ovozmo`uva na vladite da imaat pridobivki od ekspertizite

Parlamentaren pregled na izve{taite: Iskustvo od Ju`na Afrika
Komitetot i mehanizmite za izvestuvawe predvideni vo Konvencijata se sli~ni so tie od Konvencijata za otstranuvawe na site formi na diskriminacija kon `enite (CEDAW). Parlamentarcite imaat razli~ni na~ini za razgleduvawe na ovie izve{tai. Vo Ju`na Afrika na primer, za site nacionalni izve{tai na CEDAW Komitetot (vsu{nost, izve{taite kon site me|unarodni tela za nadgleduvawe) mora da se debatira vo parlamentot, a parlamentot mora da osigura deka izve{taite sodr`at {iroka lepeza od stavovi (gledi{ta), vklu~uvaj}i gi onie na gra|anskiot sektor. Parlamentot zatoa otvora debati i javni raspravi, povikuva ministri i bara dokumenti i izve{tai od {irok krug oddelenija i gra|anski grupi. Vo Ju`na Afrika, ~lenovite na parlamentot se vklu~eni vo nacionalnite delegacii {to u~estvuvaat vo prosleduvawata na CEDAW Komitetot, ova ovozmo`uva tie da mo`at podobro da gi razberat posledovatelnite preporaki. Parlamentot isto taka, ima vode~ka uloga vo osiguruvaweto deka tie preporaki se sprovedeni na nacionalno nivo1.¹
Izvadok od ,,Parlament i demokratija vo XXI vek: Prira~nik so dobri iskustva< (@eneva, Interparlamentarna unija, 2006 god.).
1

28

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Komitetot za pravata na deteto i pravata na decata so hendikep
Komitetot za pravata na decata e najaktivno telo za ~ovekovi prava vo Obedinetite nacii vo oblasta na ~ovekovite prava i hendikepot. Koimitetot sistematski bara informacii od dr`avite vo vrska so realizacijata na pravata na decata so hendikep vo nivnite zemji. Vo septemvri 2006 godina, Komitetot za pravata na decata se proiznese deka decata so hendikep s# u{te se soo~uvaat so seriozni pote{kotii pri nivnoto celosno u`ivawe na pravata nabroeni vo Konvencijata za pravata na deteto. Komitetot naglasi deka pre~kite za celosno u`ivawe ne se samite po sebe pre~ka, tuku deka kombinacijata od socijalni, kulturni, fizi~ki i ograni~uvawata vo stavovite se vistinskata pre~ka so koja decata so hendikep se soo~uvaat sekojdnevno. Komitetot dade upatstva do dr`avite, a tie upatstva go promoviraat prijavuvaweto vo knigata na rodenite i pristapot do informaciite vo semejnoto opkru`uvawe, kako i alternativniot sistem na gri`a, primarnata zdravstvena za{tita, obrazovanieto i nevrabotenosta, pravniot sistem za maloletnici i za{titata od eksploatacija i zloupotreba.¹

na nezavisniot, me|unaroden komitet za toa kako da se podobri sproveduvaweto na Konvencijata; Gi naglasuva dobrite praktiki i iskustva vo zemjata; Im ovozmo`uva na vladite da imaat pridobivki od dobrite praktiki i iskustva od drugite vladi, za{to site periodi~ni izve{tai i zaklu~ni sogleduvawa od komitetite, se javni dokumenti; Im ovozmo`uva avtoritativen vodi~ za idnite dejstva na vladite, nacionalnite institucii za ~ovekovi prava i na gra|anskoto op{testvo, vklu~uvaj}i gi zakonite, politikite i programite; i Poso~uva oblasti vo koi me|unarodnata sorabotka, osobeno preku Obedinetite nacii, mo`e da bide posakuvana.

Prosleduvawe na periodi~noto izvestuvawe
Koga edna{ Komitetot }e go zeme predvid izve{tajot i }e gi formulira svoite zaklu~ni sogleduvawa i preporaki, Komitetot mo`e da gi podnese svoite sogleduvawa do razni specijalizirani agencii, fondovi i programi za prosleduvawe, vo forma na tehni~ka sorabotka. Ima mnogu agencii na Obedinetite nacii ~ii ovlastuvawa opfa}aat aktivnosti relevantni za pravata na licata so hendikep, kako UNESKO, ILO SZO, Programata za razvoj na Obedinetite nacii (UNDP), Detskiot fond na Obedinetite nacii (UNICEF), kako i Svetska banka. So anga`irawe na tie i na drugi organizacii, dr`avite i KomiteGLAVA 3: SLEDEWE NA KONVENCIJATA I NA OPCIONIOT PROTOKOL

29

tot mo`e da pomognat da se osigura deka periodi~noto izvestuvawe vodi do odr`livo podobruvawe na ostvaruvaweto na pravata na licata so hendikep.

Sobranieto na dr`avite-~lenki
Dr`avite koi ja ratifikuvale Konvencijata, }e se sostanat na redovnoto sobranie razgleduva}i go sekoe pra{awe povrzano so sproveduvaweto na Konvencijata. Prvata sredba od sobranieto na dr`avite~lenki }e se odr`i {est (6) meseci otkako Konvencijata }e stapi vo sila. Konvencijata ne gi pojasnuva modalitetite ili funkcijata na Sobranieto. Site dogovori {to se odnesuvaat na ~ovekovite prava gi {titat

POTSeTNIK ZA PRATENICI

Kako mo`am da pomognam da periodi~noto izvestuvawe bide efektivno:
Parlamentarcite imaat va`na uloga vo obezbeduvaweto na toa deka Vladata e usoglasena so svoite odgovornosti od Konvencijata za koi izvestuva. Parlamentarcite mo`at: Da se osiguraat deka Vladata gi podgotvuva prvi~nite i posledovatelnite izve{tai na vreme. Da insistiraat izve{taite da se predlo`eni so celosno vklu~uvawe na licata so hendikep preku javni raspravi i drugi takvi mehanizmi za konsultirawe. Da bara objasnuvawa od Vladata koga izve{taite docnat i ako e potrebno, da gi iskoristat parlamentarnite proceduri za da se zabrza procesot i da ispo~ituvaat obvrskite za izvestuvawe. Da bidat aktivno vklu~eni vo podgotovkata na izve{taite, kako na primer da bidat ~lenovi na va`nite parlamentarni komiteti. Da se osiguraat deka izve{tajot ja opfa}a sekoja merka prezemena od parlamentot vo korist na pravata na licata so hendikep. Da insistiraat zaklu~nite sogleduvawa na Komitetot da se prenesat na po{irok krug lu|e Da se ohrabrat va`nite ministri da gi sprovedat zaklu~nite sogleduvawa na Komitetot Da im se postavat pra{awa na va`nite ministerstva vo parlamentot za da se dade op{ta ocenka na va`nite pre~ki za sproveduvaweto Da gi publikuvaat pra{awata proizlezeni od zaklu~nite sogleduvawa na Komitetot preku parlamentarnite i javni debati.

30

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Drugi mehanizmi za nabquduvawe na pravata na licata so hendikep
pravata na licata so hendikep, {to zna~i deka i drugi nezavisni komiteti na eksperti, vostanoveni spored drugi dogovori na ON za ~ovekovi prava, isto taka imaat uloga vo nadgleduvaweto na pravata na licata so hendikep, vo ramkite na podra~jeto {to go pokriva sekoj dogovor oddelno. Na primer, Komitetot za ~ovekovi prava ima ovlastuvawe da gi nadgeduva gra|anskite i politi~kite prava na licata so hendikep vo dr`avite-~lenki kon Me|unarodniot dogovor za gra|anski i politi~ki prava. Komitetot za pravata na deteto ima ovlastuvawe da go nadgleduva sproveduvaweto na pravata na decata so hendikep. Opcioniot protokol na Konvencijata Opcioniot protokol e praven instrument {to se odnesuva na postojniot dogovor, koj gi poso~uva pra{awata {to izvorniot dogovor gi nema dovolno opfateno. Toj e obi~no, ako ve}e ne e postojano, otvoren kon ratifikacijata ili pristapuvawe samo od strana na dr`avite {to se ~lenki na izvorniot dogovor. Toj e ”opcionen“ vo smisla deka dr`avite ne se obvrzani da stanat ~lenki od protokolot, duri i ako se del od izvorniot dogovor. Opcioniot protokol na Konven- Opcioniot protokol jasno }e cijata za pravata na licata so hendi- go razdvi`i postojniot sistem kep vospostavuva dve proceduri za na nabquduvawe na dogovorite. zajaknuvawe na sproveduvaweto na Zna~ajno e deka }e pomogne da se Konvencijata: podnesuvawe pret- opredeli {to e, a {to ne e pobarano od dr`avite, dodeka se stavki (barawa) i istragi. Podnesuvawe pretstavki

Podnesuvawe pretstavki (barawa) dozvoluva lica ili grupa vo dr`avata-~lenka na Opcioniot protokol da se po`alat do Komitetot za pravata na licata so hendikep, koga smetaat deka dr`avata ne ispolnila nekoja od obvrskite proizlezeni od Konvencijata. Toa barawe e poznato luiza Arbor, visok komesar za ~ovekovi prava pri Obedinetite nacii kako ”pretstavka“. Komitetot potoa ja razgleduva pretstavkata, gi formulira nejzinite stavovi i preporaki, ako ima takvi za pretstavkata, i gi pra}a do dr`avata vo vid na pra{awe. Tie stavovi i preporaki se
GLAVA 3: SLEDEWE NA KONVENCIJATA I NA OPCIONIOT PROTOKOL

obezbeduvaat efektivnite barawa na navredenite individui. Poprvo se nadevam deka Opcioniot protokol }e bide ~ekor kon prestanok na prenaglasenite rigidni razmisluvawa za pravata, i ~ekor kon edinstvena vizija za gra|anskite, kulturnite, ekonomskite, politi~kite i socijalnite prava.

31

pojavuvaat vo oficijalniot izve{taj na Komitetot do Generalnoto sobranie. Normalno, podnesuvaweto pretstavki se pi{ani dokumenti, na hartija, so drugi zborovi, nitu baratelite, nitu dr`avata se pojavuvaat pred Komitetot vo `ivo; site podnesoci se vo pi{ana forma. No, ne site pretstavki se prifatlivi. Komitetot }e gi smeta pretstavkite za neprifatlivi koga: Se anonimni; Pretstavuvaat zloupotreba ili ne se poklopuvaat so odredbite od Konvencijata; Pretstavka ve}e edna{ e razgledana od Komitetot Istite pretstavki bile razgleduvani ili se razgleduvaat i

Podnesuvawe pretstavka (barawe)
Podnesuvaweto prestavka se sostoi od slednive ~ekori: Komitetot ja dobiva pretstavkata. Komitetot ja zema predvid prifatlivosta na pretstavkata. Ponekoga{, prifatlivosta na pretstavkata se smeta za meritorna, so drugi zborovi, odlukata se pravi taka {to pretstavkata e prifatliva i odlukata se donesuva, nezavisno od toa dali dr`avata napravila ili ne napravila kr{ewe na svoite obvrski (odgovornosti). Komitetot ja podnesuva pretstavkata na doverliv na~in do dr`avata. Vo rok od {est (6) meseci, dr`avata dostavuva pismeno objasnuvawe ili izjava so koja go objasnuva pra{aweto i uka`uva koi pravni lekovi i/ili drugi ~ekori, ako postojat, mora da se prezemat. Dadena e mo`nost da se komentira pretstavkata od aspekt na dr`avnite sogleduvawa. Komitetot mo`e da pobara od dr`avata da sprovede periodi~ni merki za za{tita na pravata na baratelot. Komitetot ja razgleduva pretstavkata na zatvorena sednica. Komitetot dava sugestii i preporaki, ako ima, na dr`avata i kon baratelot i ~esto bara od dr`avite da obezbedat informacija za dejstvieto {to e prezemeno kako rezultat. Komitetot gi objavuva zabele{kite i preporakite vo izve{tajot. Se zgolemuva brojot na slu~ai koga drugi komiteti so podnesuvawe pretstavki baraat od dr`avite da im podnesat izve{taj za dejstvata {to gi prezemaat kako odgovor na nivnite sugestii i preporaki.

32

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

kaj drugi me|unarodni organi za za{tita. Site dostapni doma{ni pravni lekovi ne se s# u{te celosno iscrpeni. E {tetna (nekorisna) ili ne e dovolno doka`ana Faktite se pojavile i va`ele pred Protokolot da stapi vo sila vo predmetnata (odnosnata) dr`ava. Podnesuvawe pretstavki (barawa) Ako Komitetot dobiva sigurni informacii, koi uka`uvaat na zamirawe ili sistematsko kr{ewe na odredbite od Konvencijata od dr`avata-~lenka, Komitetot mo`e da ja pokani dr`avata da sorabotuva vo razgleduvaweto na informacijata, so dostavuvawe (nejzini) sogleduvawa. Po zemaweto predvid na sogleduvawata od dr`avata-~lenka i na

Komitetot za ~ovekovi prava gi zema vo vid podnesenite pretstavki od licata so hendikep
Komitetot za ~ovekovi prava koj ja nadgleduva usoglasenosta so Me|unarodnata Povelba za gra|anski i politi~ki prava, ve}e vodel smetka za podnesenite pretstavki {to se odnesuvaat na pravata na licata so hendikep: Vo slu~ajot na Hamilton versus Jamajka (1995), Komitetot za ~ovekovi prava gi zel predvid tretmanot i uslovite vo zatvorot za zatvorenikot so hendikep osuden na smrtna kazna. Zatvorenikot bil paraliziran vo dvete noze i imal krajni pote{kotii pri ka~uvaweto vo krevet. Komitetot za ~ovekovi prava utvrdi deka potfrluvaweto na zatvorskite pretpostaveni, koi ne vodele smetka za hendikepot na osudenikot i ne prezele soodvetni prilagoduvawa kon nego, kr{ej}i mu go pravoto da bide tretiran ~ove~no i so po~ituvawe kon iskonskoto (vrodenoto) dostoinstvo na sekoe ~ove~ko su{testvo, e vo sprotivnost so ~lenot 10 (1) od Dogovorot. Vo slu~ajot na Klement Fransis versus Jamajka (1994), Komitetot za ~ovekovi prava utvrdil deka dr`avata napravila propust i do{lo do vlo{uvawe na mentalnoto zdravje na zatvorenikot osuden na smtrna kazna i ne uspeala da gi prezeme ~ekorite potrebni za da ja podobri negovata psihi~ka sostojba, predizvikuvaj}i so toa prekr{uvawe na pravata na `rtvata, vo soglasnost so ~lenot 7 i 10 (1) vo Dogovorot. Vo slu~ajot C. versus Avstralija (1999), eden iranski azilant bil zatvoren od avstralijanskite vlasti dodeka tie ja razgleduvale negovata molba za azil. Komitetot za ~ovekovi prava utvrdi deka postojanoto odogovlekuvawe na pretstavkata, ne zemaj}i go predvid vlo{uvaweto na negovoto mentalno zdravje, so {to predizvikale kr{ewe na negovite prava vo soglasnost so ~lenot 7 od Dogovorot (zabrana za tortura i surov, nehuman i degradira~ki tretman). Komitetot za ~ovekovi prava isto taka, zaklu~il deka negovoto deportirawe vo islamskata Republika Iran, kade {to toj ne mo`el da dobie efikasen medicinski i soodveten, {to bilo oceneto kako prekr{uvawe na ~lenot 7.

GLAVA 3: SLEDEWE NA KONVENCIJATA I NA OPCIONIOT PROTOKOL

33

sekoja sigurna (doverliva) informacija, Komitetot mo`e da nazna~i eden ili pove}e od svoite ~lenovi da otpo~nat postapka i vedna{ da izdadat izve{taj. Kade{to postojat garancii i so soglasnost na odnosnata dr`ava, ovaa istraga mo`e da opfati i poseta na predmetnata dr`ava. Po razgleduvaweto na naodite od istragata (postapkata), Komitetot mora da gi prenese tie naodi i svoite komentari do dr`avata, koja potoa ima rok od {est meseci da podnese svoi sogleduvawa do Komitetot. Istragata e doverliva i mora da bide napravena so celosna sorabotka od zasegnatata dr`ava. Po periodot od {est meseci vo koj mo`e da se podnesat sogleduvawata, dr`avata mo`e da bide pokaneta da obezbedi detali za merkite prezemeni kako odgovor na povedenata postapka. Komitetot mo`e da bara natamo{ni (dopolnitelni) informacii od dr`avata. Komitetot potoa }e go objavi zbirno svoite sogleduvawa vo svojot izve{taj do generalnoto sobranie. So soglasnost od zasegnatata dr`ava, Komitetot mo`e isto taka da go objavi svojot celosen izve{taj od povedenata postapka. So ratifikuvaweto na Opcioniot protokol dr`avata, mo`e da bara da se ,,isfrli,, poveduvaweto postapka. So drugi zborovi, vo periodot na potpi{uvaweto, ratifikacijata ili pristapuvaweto kon Protokolot, dr`avata mo`e da izjavi deka taa ne gi sogleduva (prepoznava) kompetenciite na Komitetot da poveduva postapki. Kako i da e, duri i ako dr`avata ja “isfrli” poveduvaweto postapka, site dr`avi~lenki na Opcioniot protokol mora da go prifatat podnesuvaweto na pretstavki. Pove}eto me|unarodni dogovori za ~ovekovi prava opfa}aat opcioni podnesuvawa pretstavki; nekoi isto taka opfa}aat poveduvawe postapki. I dvata instrumenti za za{tita imaat svoja va`nost za pravata na licata so hendikep. Slednite me|unarodni instrumenti sodr`at podnesuvawe na pretstavki2: ² Opcioniot protokol na Me|unarodnata povelba za gra|anski i politi~ki prava Me|unarodnata konvencija za otstranuvawe na site formi na rasna diskriminacija; Konvencijata protiv tortura i drug surov, nehuman ili degradira~ki tretman ili kazna. Opcioniot protokol na Konvencijata za otstranuvawe na
Zemjite ~lenki na Obedinetite nacii vo momentot rabotat na Opcionalniot protokol na Internacionalniot dogovor za ekonomski, socijalni i kulturni prava. Momentalniot Nacrt ja promovira inkluzijata i na individulnite komunikaciski proceduri i na procedurite na istra`uvawe.
2.

34

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

site formi na diskriminacija protiv `enite Me|unarodnata konvencija za za{tita na site migranti i ~lenovite na nivnite semejstva Me|unarodna konvencija za za{tita na site lica od prisilno raseluvawe (is~eznuvawe) (koja s# u{te ne stapila vo sila). Slednive me|unarodni instrumenti sodr`at poveduvawe postapki Dogovorot protiv tortura i drug surov, nehuman ili degradira~ki tretman ili kazna Opcioniot protokol na Konvencijata za otstranuvawe na site formi na diskriminacija protiv `enite

Osvrt na instrumentite, podnesuvawe prestavka i poveduvawe postapka(istraga)
Podnesuvaweto pretstavka Davaat mo`nost za posebno ispravawe (dopolnuvawe) vo oddelni slu~ai koga dr`avata gi kr{i pravata na licata so hendikep, i koga nitu eden praven lek ne mo`e da bide primenet vo nacionalnata postapka; Obezbeduvaat mo`nost za me|unarodna asistencija za onie lica so hendikep na koi im e odzemena mo`nosta za pristap do pravdata na nacionalno nivo; Mu dozvoluvaat na Komitetot da ja naglasi potrebata od poefektivni pravni lekovi na nacionalno nivo; Mu dozvoluvaat na Komitetot da razvie novo telo za pravna za{tita za toa kako podobro da se promoviraat i za{tituvaat pravata na licata so hendikep; i Da im pomognat na dr`avite da ja opredelat sodr`inata na nivnite obvrski vo ramkite na Konvencijata, i na toj na~in da im pomogne i vo ispolnuvaweto na tie obvrski. Poveduvaweto postapkata (istraga) Mu ovozmo`uva na Komitetot da gi poso~i sistematskite i rasprostranetite kr{ewa na pravata na licata so hendikep Mu dozvoluva na Komitetot da prepora~a merki za nadminuvawe na strukturalnite pri~ini za diskriminacija protiv licata so hendikep; Mu dava mo`nost na Komitetot da iznese {irok opseg na preporaki za postignuvawe pogolema po~it kon pravata na licata so hendikep; i Mu dozvoluva na Komitetot da raboti so dr`avata vo otstranuvaweto na pre~kite za celosno u`ivawe na pravata na licata so hendikep.

GLAVA 3: SLEDEWE NA KONVENCIJATA I NA OPCIONIOT PROTOKOL

35

Me|unarodna konvencija za za{tita na site lica od prisilno raseluvawe (is~eznuvawe) (koja s# u{te ne stapila vo sila). Iako site ovie dogovori se otvoreni za pretstavki od licata so hendikep a koi `iveat vo dr`avite {to gi ratifikuvale instrumentite za za{tita, nitu eden od niv ne se odnesuva posebno na pravata na licata so hendikep; i dodeka site ovie komiteti vklu~uvaat eksperti za ~ovekovi prava, tie zadol`itelno nemaat beneficii od ekspertizata za ~ovekovi prava i hendikep. Opcioniot protokol za Konvencijata za pravata na licata so hendikep, poradi toa, obezbeduva instrumenti ~ija posebna cel e za{titata na pravata na licata so hendikep.

Stanuvawe del od Opcioniot protokol
Opcioniot protokol gi ohrabruva dr`avite da ja sprovedat Konvencijata efektivno; da obezbedat pove}e lokalni pravni lekovi i da gi otstranat diskriminatorskite zakoni i praktiki, kako i da poka`at pogolema posvetenost preku obezbeduvawe dopolnitelni garancii deka dr`avata }e bide kadarna za svoite obvrski od Konvencijata. Opcioniot protokol e alatka koja dr`avite ja koristat za: Da gi podobrat postojnite za{titni mehanizmi za licata so hendikep; Da napravat dopolnuvawe kon postojnite za{titni mehanizmi; Da go zgolemat razbiraweto na dr`avite za ~ekorite {to mora da gi prezeme za da gi za{titi i promovira pravata na licata so hendikep; Da go za{titat dejstvoto koe dr`avata go prezema vo slu~ai koga Komitetot otkriva deka nema nitu eden prekr{ok; Da gi odr`at promenite vo diskriminira~kite zakoni, politiki i praktiki; i Da sozdadat pogolema javna svest za standardite za ~ovekovi prava povrzani so licata so hendikep. Procedurata na potpi{uvawe, ratifikuvawe i pristapuvawe na Opcioniot protokol e ista kako za Konvencijata, iako Opcioniot protokol stapuva vo sila po samo 10 ratifikacii ili pristapuvawa, 20 pomalku otkolku {to se potrebni za Konvencijata. Vo poglavjeto 4 se rasprava za procedurite koi se vlku~eni pri potpi{uvawe i ratifikuvawe ili pristapuvawe kon Konvencijata. Komitetot za pravata na licata so hendikep }e bide poddr`ana od
36
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Sekretarijatot na Obedinetite nacii {to ja poddr`uva Konvencijata
kancelarijata na Visokiot komesar za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii, so sedi{te vo @eneva, [vajcarija. Sobranieto na dr`avite-~lenki }e bide poddr`ana od Oddelot za ekonomski i socijalni raboti, so sedi{te vo Wujork.

POTSeTNIK ZA PRATENICI

Kako mo`e da ja podignam svesta za Opcioniot protokol:
Da se utvrdi dali vladata ima namera da bide del od nego, i ako nema namera, da se pra{a zo{to. Da se postavi pra{awe vo parlamentot {to se odnesuva do dejstvieto {to Vladata ima namera da go prezeme vo vrska so Opcioniot protokol. Da se podnese privatna zabele{ka za pra{aweto. Da se zajakne debatata vo parlamentot za Opcioniot protokol. Da se pridvi`i javnoto mislewe preku organizirawe javni kampawi i debati, koristej}i gi radioto, televizijata, pe~atenite mediumi, kako i na javni sredbi. Da se osigura deka Opcioniot protokol e preveden na nacionalniot jazik (jazici) i e {iroko rasprostranet. Da se osigura deka Opcioniot protokol i ednostavnite informacii za negovite proceduri se dostapni na lokalnite jazici i vo dostapni formati. Da se organiziraat i da se pridonese vo rabotilnici ili informativni seminari za Opcioniot protokol za parlamentarci, ~lenovi na vladata i gra|anskiot sektor. Da se ostvari bliska sorabotka so organizacii {to gi pretstavuvaat licata so hendikep, kako i so organizacii za ~ovekovi prava. Da se iskoristi me|unarodniot Den na licata so hendikep (3 Dekemvri) kako prigoda za ohrabruvawe na dejstvata kon potpi{uvawe i ratifikacija na Opcioniot protokol. Da se ohrabrat licata so hendikep ~ii prava bile prekr{eni, soodvetno da go koristat Opcioniot protokol.

GLAVA 3: SLEDEWE NA KONVENCIJATA I NA OPCIONIOT PROTOKOL

37

Informacii za kontakt:
Komitet za pravata na licata so hendikep Kancelarija na Visokiot komesar za ~ovekovi prava na Obedinetite nacii UNOG-OHCHR 1211 @eneva 10 [VAJCARIJA E-po{ta: crpd@ohchr.org
(Ve molime napi{ete ,,Barawe za informacii,, vo grafata: predmet)

Sobranie na dr`avite-~lenki Sekretarijat na Konvencijata za pravata na licata so hendikep Oddelenie za ekonomski i socijalni raboti Two United Nations Plaza Wujork, NY, 10017 Soedineti amerikanski dr`avi Faks:+1-212-963-0111 E-mail: enable@un.org

38

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

GLAVA ^ETIRI

4

Stanuvawe del od Konvencijata i Opcioniot protokol
Ne{tata po koi me|unarodnite dogovori vleguvaat vo nacionalnata legislativa se razlikuvaat vo zavisnost od parlamentarniot sistem i nacionalnite proceduri. Kako i da e, vo site slu~ai, dr`avite mora da napravat opredelen broj na ~ekori za da stanat del od Konvencijata i Opcioniot protokol. Tie merki se standardna praktika vo ramkite na me|unarodnoto pravo.

Priklu~uvawe kon Konvencijata
Potpi{uvawe na dogovorot Edna dr`ava stanuva del od Konvencijata i Opcioniot protokol preku potpi{uvawe i ratifikuvawe na sekoj instrument ili preku pristapuvawe kon niv. Preduslov za potpi{uvawe i ratifikuvawe na Opcionalniot protokol e potpi{uvaweto na Konvencijata. Prviot ~ekor vo procesot na stanuvawe ~lenka na dogovorot e potpi{uvaweto na dogovorot. Regionalnite organizacii za integracija stanuvaat ~lenki na Konvencijata i na Opcioniot protokol so potpi{uvaweto i formalnoto potvrduvawe na negovite nameri ili so pristapuvawe kon niv. Preduslov za potpi{uvawe i ratifikacija na Opcioniot protokol e da se potpi{e i ratifikuva Konvencijata. Dr`avata mo`e da ja potpi{e Konvencijata i Opcioniot protokol vo koe bilo vreme. Potpi{uvaweto treba da bide napraveno vo Kancelarijata za pravni raboti vo sedi{teto na Obedinetite nacii vo Wujork. Dodeka nekoi dogovori ne go ostavaat otvoren periodot za potpi{uvawe, ovaa Konvencija i Opcioniot protokol se beskrajno otvoreni za potpi{uvawe (bez ograni~uvawe na rokot).
39

Koj mo`e da gi potpi{e Konvencijata i Opcionalniot protokol?
Pretsedatelite na dr`avata, Premierite ili Ministrite za nadvore{ni raboti se ovlasteni da go potpi{at dogovorot vo ime na dr`avata, za da ima celosen efekt. Drugite pretstavnici so namera da go potpi{at dogovorot, mora da imaat celosno ovlastuvawe, dadeno od nekoj od ovie avtoriteti, koi ekspresno (po kratka postapka) gi ovlastuvaat naimenuvanite pretstavnici za potpi{uvawe na Konvencijata ili Opcioniot protokol. Dr`avite ili regionalnite organizacii za integracija koi sakaat da ja potpi{at Konvencijata i/ili Opcioniot protokol preku svoj pretstavnik, treba da obezbedat kopii od baraweto za ovlastuvawe, vo avans, za slednava adresa: Oddelenie za dogovori Kancelarija za pravni raboti Sedi{te na Obedineti nacii Wujork, Wujork Soedineti Amerikanski Dr`avi Tel: +1 212 963 50 47 Faks: + 1 212 963 36 93 E-po{ta: treaty@un.org

[to zna~i da se potpi{e Konvencijata Konvencijata i Opcioniot protokol imaat ednostavna procedura za potpi{uvawe. Toa zna~i deka nema pravni obvrski koi se odnesuvaat na zemjata-potpisnik ili regionalnite organizacii za integracija vedna{ po potpi{uvaweto na dokumentot. Kako i da e, so potpi{uvaweto na Konvencijata i Opcioniot protokol, dr`avite i regionalnite organizacii za integracija ja iska`uvaat svojata namera da prezemat ~ekori za da bidat na linija so dogovorot. Potpi{uvaweto, isto taka, sozdava obvrska, vo periodot pome|u potpi{uvaweto i ratifikacijata ili soglasnosta za obvrzuvawe, za vozdr`uvawe od dejstva koi }e go povredat predmetot ili celta na dogovorot. Izrazuvawe soglasnost za obvrzuvawe Za da stane ~lenka od Konvencijata i Opcionalniot protokol, dr`avata mora niz konkretno dejstvo da ja poka`e svojata podgotvenost da gi prezeme pravata i obvrskite sodr`ani vo tie dva instrumenta. So drugi zborovi, taa mora da ja izrazi svojata soglasnost za obvrzuvawe kon Konvencijata i Opcioniot protokol. Spored Konvencijata i Opcioniot protokol, dr`avite mo`e da ja izrazat svojata soglasnost za obvrzuvawe na razli~ni na~ini:
40
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Ratifikacija (za dr`avite) Pristapuvawe (za dr`avite i regionalnite organizacii za integracija) Formalno potvrduvawe (za regionalnite organizacii za integracija) Soglasnosta za obvrzuvawe spored Konvencijata i Opcioniot protokol e akt (dejstvie) so koe dr`avata ja iska`uva svojata volja da prezeme pravni obvrski spored instrumentite. Procesot na ratifikacija Ratifikacijata na me|unarodno nivo I Konvencijata i Opcioniot protokol im ovozmo`uvaat na dr`avite da ja izrazat svojata soglasnost za obvrzuvawe so potpi{uvaweto, predmetot na ratifikacijata. Posle ratifikacijata na me|unarodno nivo, dr`avata stanuva pravno obvrzana od dogovorot. Ratifikacijata na nacionalno nivo Ratifikacijata na me|unarodno nivo ne treba da se me{a so ratifikacijata na nacionalno nivo. Na nacionalno nivo, dr`avata mo`e da mora da go ratifikuva dogovorot vo soglasnost so svoite ustavni ili zakonski odredbi, pred da ja izrazi soglasnosta na me|unarodno obvrzuvawe. Na primer, ustavot bi mo`el da bara od parlamentot da gi ima vo vid uslovite od Konvencijata i da se re{i na ratifikacija, pred da prezeme kakvo bilo dejstvo na me|unarodno nivo, koe bi poka`alo deka dr`avata se soglasila na obvrzanost kon dogovorot. Kako i da e, ratifikacijata na nacionalno nivo, sama po sebe ne e dovolna za da se utvrdi namerata na dr`avata da bide pravno obvrzana na me|unarodno nivo. Toa e pri~inata od koja ratifikacijata na me|unarodno nivo e s# u{te potrebna, za razlika od nacionalnite proceduri. Ratifikacijata od regionalnite organizacii za integracija Konvencijata i Opcioniot protokol dozvoluvaat regionalnite organizacii za integracija, kakva {to e Evropskata unija, da ja izrazat svojata soglasnost za obvrzuvawe ili kon Konvencijata ili kon Opcioniot protokol, so potpi{uvawe na ”formalno potvrduvawe/odobruvawe“. Formalnoto potvrduvawe/odobruvawe ima ist prakti~en efekt kako i ratifikacijata. Zatoa, po formalnoto odobrenie, regionalnite organizacii za integracija stanuvaat pravno obvrzani so Konvencijata i/ ili Opcionalniot protokol. Pristapuvawe Dr`avata ili regionalnata organizacija za integracija mo`e isto taka da ja izrazi svojata soglasnost za obvrzuvawe kon Konvencijata i
GLAVA 4: STANUVAWE DEL OD KONVENCIJATA I OPCIONIOT PROTOKOL

41

Razlikite pome|u potpi{uvaweto, ratifikuvaweto, formalnoto potvrduvawe i pristapuvaweto
Potpi{uvaweto ja poka`uva namerata na dr`avata da prezeme ~ekori so koi }e ja izrazi soglasnosta za podocne`no obvrzuvawe kon Konvencijata i/ili Opcioniot protokol. Potpi{uvaweto, isto taka, sozdava obvrska, vo periodot pome|u potpi{uvaweto i soglasnosta za obvrzuvawe, taa da se vozdr`i od dejstva koi }e ja namalat vrednosta na predmetot ili celta na ovoj dogovor.

Ratifikacijata pravno ja obvrzuva dr`avata da ja sprovede (prakti~no da ja primeni) Konvencijata i/ili Opcioniot protokol, predmet na va`e~ki rezervi, razbirawe i izjavi. Formalnoto potvrduvawe/odobruvawe pravno ja obvrzuva regionalnata organizacija za integracija da gi sprovede Konvencijata i/ili Opcioniot protokol. Pristapuvaweto pravno ja obvrzuva dr`avata i regionalnata organizacija za integracija da gi sprovede Konvencijata i/ili Opcioniot protokol.

Opcioniot protokol so deponirawe na dokumentite za pristapuvawe kaj Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii. Pristapuvaweto go ima istiot praven efekt kako i ratifikacijata; sepak, za razlika od ratifikacija koja mora da bide prosledena so potpi{uvawe za przemawe pravno-obvrzuva~ki dejstva na me|unarodno nivo, pristapuvaweto bara samo eden ~ekor - deponirawe na dokumenti za pristapuvawe. Instrument za ratifikacija, formalno potvrduvawe i pristapuvawe Koga edna dr`ava }e posaka da gi ratifikuva ili da pristapi kon Konvencijata i/ili Opcioniot protokol, ili koga regionalna organizacija za integracija }e posaka da napravi formalno odobruvawe/potvrduvawe ili pristapuvawe, dr`avata ili regionalnata organizacija za integracija mora da dade instrument (dokument) za ratifikacija, formalnoto potvrduvawe ili pristapuvawe, potpi{an od pretsedatelot na dr`avata, premierot ili ministerot za nadvore{ni raboti. Ovoj instrument (dokument) nema mandatna forma; sepak, treba da go opfa}a slednovo: Naslov, datum ili mesto na potpi{uvaweto na Konvencijata i/ili Opcioniot protokol; Celosnoto ime i naslovot na liceto koe go potpi{uva instrumentot; Nedvosmisleno izrazuvawe na namerite na vladata vo imeto na dr`avata, deka se smeta sebe si za obvrzana od Konvencijata i/ili Opcioniot protokol, i deka verno }e gi nabquduva i sproveduva nivnite odredbi;
42
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Potpis od pretsedatelot na dr`avata, premierot i ministerot za nadvore{ni raboti (oficijalniot pe~at ne e soodveten) ili koe bilo drugo lice koe raboti na takva pozicija vo toj moment, i ima celosno ovlastuvawe za taa namena, dadena od eden od pogore navedenite avtoriteti. Instrumentot za ratifikacija, formalno potvrduvawe i pristapuvawe, stanuva efektiven samo koga dr`avata ili regionalnite organizacii za integracija }e go deponiraat kaj Generalniot sekretar na OON, vo OON vo Wujork. Dr`avite ili regionalnite organizacii za integracija treba da deponiraat takvi instrumenti vo Oddelenieto za dogovori na Obedinetite nacii, za da osiguraat deka dejstvoto e pravilno prezemeno (videte gi podolu informacite za kontakt za Oddelenieto za dogovori). Koga e mo`no, dr`avata ili regionalnata organizacija za integracija treba da obezbedi pristojni prevodi, na angliski i/ili na francuski jazik, ako instrumentite (dokumentite) se na drug jazik. Ova }e pomogne da se osigura deka dokumentot e navreme prosleden. Ulogata na parlamentot vo procesot na ratifikacijata Parlamentarcite imaat klu~na uloga vo procesot na ratifikacijata. Dodeka pretstavnikot na izvr{nata vlast - pretsedatelot na dr`avata, premierot ili ministerot za nadvore{ni raboti - go potpi{uva i gi ratifikuva dogovorite, vo pove}eto zemji kone~nata odluka za ratifikacijata ostanuva na parlamentot, koj mora da ja odobri ratifikacijata. Ova, sekako, e slu~aj vo zemjite so tradicija na gra|ansko pravo. Sepak, vo pove}eto zemji so tradicija na obi~ajno pravo, pravosilnosta na dogovorot generalno mu ja dava egzekutivata (izvr{nata vlast), a parlamentot ima poograni~ena uloga vo procesot na ratifikacija. Bidej}i se zgolemuva brojot na me|unarodni dogovori i pokrivaat s# pogolem broj predmeti, so jasni implikacii vrz doma{noto zakonodavstvo i politikata, parlamentite vo site zemji projavuvaat se pogolem interes za privilegiite (prednosta) na izvr{nata vlast vo potpi{uvaweto dogovori. Videte go potsetnikot od krajot na ovoj del za mo`nite dejstva {to parlamentarcite mo`at da gi prevzemat vo vrska so ova. Koga Konvencijata i Opcioniot protokol stapuvaat na sila Vo momentot koga Konvencijata i Opcioniot protokol stapuvaat vo sila, tie stanuvaat i pravno obvrzuva~ki za dr`avite-~lenki. Mo`no e, Konvencijata i Opcioniot protokol da stapat vo sila na dva razli~ni datumi, za{to kako dva instrumenta, imaat razli~ni procesi za stapuvawe vo sila:
GLAVA 4: STANUVAWE DEL OD KONVENCIJATA I OPCIONIOT PROTOKOL

43

Ulogata na parlamentot vo procesot na ratifikacijata
Ulogata na parlamentot vo procesot na ratifikacijata se menuva od edna do druga zemja. Vo Avstralija, Parlamentot ja razgleduva rabotata na Vladata vo odnos na ratifikacijata na dogovorot. Vo ramkite na ovaa praktika, sekoe dejstvo povrzano so dogovorot, kakva {to e ratifikacijata, se dostavuva do Parlamentot, najmalku 15 dena pred Vladata da prezeme kakvo bilo dejstvo. Koga dokumentot e dostaven do Parlamentot, tekstot od predlo`eniot dogovor go pridru`uva analizata za nacionalniot interes (ANI), {to objasnuva zo{to Vladata go smeta za soodveten za ratifikuvawe. ANI vklu~uva informacii, povrzani so: Ekonomskite, socijalnite, kulturnite i efektite vo `ivotnata okolina {to go ima predlo`eniot dogovor; Obvrskite koi proizleguvaat od dogovorot; Kako dogovorot }e se sprovede na nacionalno (doma{no) nivo; Finansiskite tro{oci povrzani so sproveduvaweto i usoglasuvaweto so uslovite od dogovorot, i Konsultaciite odr`ani so dr`avite, industrijata, grupi od zaednicata i drugi zainteresirani stranki/~lenki. Komitetot za dogovori ja razgleduva analizata na nacionalniot interes i drugiot va`en materijal, a potoa gi objavuva svoite sogleduvawa vo nacionalnite vesnici i na svojata internet stranica, povikuvaj}i na komentari od sekoj {to ima interes od predlo`eniot dogovor. Komitetot postojano odr`uva javni raspravi i objavuva izve{taj do Parlamentot koj sodr`i soveti za toa dali Avstralija treba da go ratifikuva dogovorot ili da prezeme nekoe drugo dejstvo vo vrska so dogovorot. Vo Avstralija, vladata s# u{te mo`e da odlu~uva da go ratifikuva dogovorot, duri i ako Komitetot za dogovori prepora~uva dejstva sprotivni od toa; drugata mo`nost e vladata da odlu~i da ne prodol`i so ratifikacijata, sprotivno od ratifikacijata na Komitetot. Kako i da e, procesot obezbeduva va`ni sredstva za javen i parlamentaren nadzor nad odlukite na Vladata {to se odnesuvaat na ratifikacijata na me|unarodnite dogvori.

Konvencijata stapuva vo sila 30-tiot den po deponiraweto na dvaesettiot instrument/dokument za ratifikacija ili pristapuvawe. Opcioniot protokol stapuva vo sila 30-tiot den po deponiraweto na desettiot instrument/dokument za ratifikacija ili pristapuvawe. [tom edna{ Konvencijata i Opcioniot protokol }e stapat vo sila na me|unarodno nivo, na nacionalno i na regionalno nivo, za sekoe ratifikuvawe dr`avata ili regionalnata organizacija za integracija, Konvencijata stapuva vo sila 30 dena po deponiraweto na instrumentite/dokumentite za ratifikacija.
44
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Za ponatamo{ni informacii za procesot na ratifikacija, videte ja internet stranata na Kancelarijata za pravni raboti: http://untreaty.un.org Rezervi kon Konvencijata i Opcioniot protokol Rezervata e izjava za namerata da se isklu~i ili smeni (preobrazi) pravniot efekt na odredba od dogovorot vo odnos na zasegnatata dr`ava ili regionalnata organizacija za integracija. Izjavata mo`e da bide nare~ena ”rezerva“, ”deklaracija“, ”razbirawe“, ”deklaracija na interpretacijata“ ili ”izjava na interpretacijata“. Kako i da e nare~ena, sekoja izjava koja gi isklu~uva ili gi menuva pravnite efekti na pridobivkite od dogovorot e, vsu{nost, rezerva. Rezervata bi mo`ela da i dade mo`nost na dr`avata ili na regionalnata organizacija za integracija da ka`e deka, vo poinakov slu~aj, }e nema volja ili ne e kadarna da u~estvuva soodvetno vo Konvencijata ili Opcioniot protokol. Dr`avite ili regionalnite organizacii za integracija mo`e da napravat rezerva kon potpi{uvaweto, ratifikacijata, formalnoto odobruvawe/potvrduvawe ili pristapuvaweto. Koga rezervata e iska`ana za vreme na potpi{uvaweto, toga{ taa se sfa}a kako prili~no deklarativna i mora da bide formalno potvrdena vo pi{uvana forma koga dr`avata }e ja izrazi svojata soglasnost za obvrzuvawe ili pristapuvawe. Dr`avata ili regionalnata organizacija za integracija isto taka, mo`e da izrazat rezerva i po ratifikacijata, formalnoto potvrduvawe ili pristapuvaweto.

Rezervi koi ne se dozvoleni
Konvencijata i Opcioniot protokol dozvoluvaat rezervi. Sepak, rezervite {to ne soodvetstvuvaat so predmetot ili celta na Konvencijata ili Opcioniot protokol, ne se dozvoleni. Prigovori na rezervite Po podnesuvaweto na rezervite, drugite dr`avi imaat 12 meseci vo tekot na koi mo`at da podnesat prigovor kon rezervata, po~nuvaj}i od datata na koja e deponirana rezervata, ili od datata na koja dr`avata ili regionalnata organizacija za integracija ja izrazila svojata soglasnost za obvrzuvawe kon dogovorot, bez ogled dali toa e za podocne`en period. Koga dr`avata podnesuva prigovor kon rezervata kaj Generalniot sekretarijat, po istekot na 12-te meseci, Generalniot sekretar go sfa}a toa kako ”podnesena pretstavka“.

GLAVA 4: STANUVAWE DEL OD KONVENCIJATA I OPCIONIOT PROTOKOL

45

Normalno, koga dr`avata ili regionalnata organizacija za integracija gi formuliraat rezervite, taa mora da bide vklu~ena vo instrumentot za ratifikacija, formalnoto potvrduvawe ili pristapuvaweto, ili da bide dodaden kon nego, oddelno potpi{an od pretsedatelot na dr`avata, premierot ili ministerot za nadvore{ni raboti, ili od lice koe e ovlasteno za taa namena, od eden od avtoritetite spomnati pogore. Koga Generalniot sekretar na Obedinetite nacii gi prima rezervite, toj gi informira drugite dr`avi, obi~no po elektronska po{ta, na denot na formulirawe. Koga Generalniot sekretar dobiva rezerva po instrumentot za ratifikacija, formalnoto potvrduvawe ili pristapuvaweto, taa e deponirana i se presretnuva so formalnite barawa podvle~eni podolu, Generalniot sekretar gi dostavuva rezervite do site zasegnati dr`avi. Izmeni i povlekuvawe na rezervite Postojnite rezervi mo`e da bidat izmeneti. Izmenite mo`e da rezultiraat so delumno povlekuvawe na rezervite ili mo`e da sozdadat nov isklu~ok ili nepoddr`uvawe na promenite od pravnite efekti za odredeni odredbi. Podocne`nite rezervi se sli~ni na novite rezervi. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii gi dostavuva tie promeni i im dava rok od 12 meseci na drugite dr`avi da dadat prigovor po tie rezervi, odnosno promeni na rezervi. Vo otsustvo na prigovori, Generalniot sekretar gi prifa}a izmenite kako depozit. Ako ima prigovori, izmenite propa|aat (neva`e~ki se). Dr`avata ili regionalnata organizacija za integracija mo`e da gi povle~e rezervite napraveni kon Konvencijata ili Opcioniot protokol, vo koe bilo vreme. Povlekuvaweto mora da bide vo pi{uvana forma i da bide potpi{ano od pretsedatelot na dr`avata, premierot ili ministerot za nadvore{ni raboti ili pak, od lice koe ima ovlastuvawe, dadeno od nekoj od navedenite avtoriteti. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii go dostavuva izmenata ili povlekuvaweto do site zasegnati dr`avi.

Deklaracija kon Konvencijata i na Opcionalniot protokol
Tipovi na deklaracii kon Konvencijata i Opcionalniot protokol Vo ramkite na Konvencijata, dr`avite mo`at da podnesat deklaracii (izjavi) edinstveno vo forma na interpretativni izjavi. Vo ramkite na Opcionalniot protokol, dr`avite mora da napravat interpretativni izjavi i opcioni izjavi. Interpretativni izjavi Edna dr`ava ili regionalna organizacija za integracija mo`e isto taka da napravi op{irna izjava za svoeto razbirawe na pra46
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

{awe sodr`ano vo ili za interpretacija na posebna odredba vo dogovorot.Takvi izjavi se narekuvaat “ izjavi “ ili “ interpretativni izjavi “. Za razlika od rezervite, ovie izjavi ne go izrazuvaat isklu~uvaweto ili izmenata na pravniot efekt na dogovorot. Celta na izjavite e da go pojasnat zna~eweto na nekoi odredbi ili na celiot dogovor. Opcioni izjavi (izbrani izjavi) Vo ramkite na Opcioniot protokol e dozvolena dopolnitelna forma na izjava. Opcioniot protokol vostanovuva dve proceduri: sistem na dozvoluvawe poedinci da podnesat peticija do Komitetot za pravata na licata so hendikep, so pretpostavka deka ima kr{ewe na Konvencijata (podnesuvawe pretstavki), kako i sistem na dozvoluvawe na Komitetot da povede istraga koga }e dobie seriozni informacii poso~uvaj}i zamirawe ili sistemsko kr{ewe na pravata od Konvencijata od dr`avata-~lenka (poveduvawe postapka). Dr`avite i regionalnite organizacii za integracija, ratifikuvaj}i go Opcioniot protokol mo`at, vo momentot na potpi{uvaweto, ratifikacijata ili priklu~uvaweto, da deklariraat deka ne go smetaat Komitetot za kompetenten da odlu~uva za poveduvawe na postapki Davawe deklaracija vo vrska so Konvencijata Izjavite obi~no se deponiraat vo momentot na potpi{uvaweto ili otkako instrumentot za ratifikacija, formalnoto potvrduvawe ili pristapuvawe e deponiran. Interpretativnite izjavi nemaat praven efekt sli~en na rezervite poradi {to ne baraat potpis od oficijalen avtoritet, s# dodeka jasno ne proizleze od zasegnatata dr`ava. I pokraj toa, se prepora~uva deka takva izjava e potpi{ana od pretsedatelot na dr`avata, premierot ili ministerot za nadvore{ni raboti ili od lice koe ima ovlastuvawe za taa namena, dadeno od nekoj od pogore spomnatite avtoriteti. Bidej}i izbranite izjavi (opcionite izjavi) gi pravat dr`avi ili regionalni organizacii za integracija, tie mora da bidat potpi{ani od pretsedatelot na dr`avata, premierot ili ministerot za nadvore{ni raboti ili od lice koe ima ovlastuvawe za taa namena, dadeno od nekoj od pogore spomnatite avtoriteti. [tom Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e dobie izjava, toj go ispra}a tekstot na izjavata do site zasegnati dr`avi, vlku~uvaj} i i po elektronska po{ta, ovozmo`uvaj}i gi tie dr`avi da dojdat do svoi li~ni zaklu~oci za statusot na Izjavata. Izjavata {to ima svojstvo na rezerva i ne soodvetstvuva so predmetot i celta na Konvencijata
GLAVA 4: STANUVAWE DEL OD KONVENCIJATA I OPCIONIOT PROTOKOL

47

ili Opcioniot protokol ne e dozvolena. Ako se pojavi takov slu~aj, dr`avata mora da go izvesti Generalniot sekretar na Obedinetite nacii za prigovorot. Generalniot sekretar gi prosleduva site dobieni prigovori. Prigovorite kon Izjavata generalno se fokusiraat na toa dali izjavite se samo interpretativni, ili se vsu{nost vistinski rezervi {to bi mo`ele da go smenat pravniot efekt na dogovorot. Dr`avata {to prigovara ponekoga{ bara dr`avata {to ja dava Izjavata, da ja “pojasni” svojata namera. Vo toj slu~aj, ako dr`avata {to ja dala izjavata se soglasi deka formulirala rezerva namesto izjava, taa mo`e da gi povle~e svoite rezervi ili da potvrdi deka nejzinata izjava e samo interpretativna. Kako i kaj rezervite, mo`no e da se smeni ili povle~e izjavata. Va`nosta na Konvencijata za onie {to ne se ~lenki Idealno, dr`avite treba da ja ratifikuvaat Konvencijata i Opcioniot protokol za da obezbedat optimalna za{tita na pravata na licata so hendikep na svoite teritorii. No, duri i koga nekoja dr`ava ne e ~lenka od Konvencijata i Opcioniot protokol, pridobivkite od Konvencijata s# u{te mo`e da imaat va`nost. Usvojuvaweto na Konvencijata bez glasot od Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii uka`uva na faktot deka me|unarodnata zaednica ja priznava potrebata od promocija na za{titata na pravata na licata so hendikep. Na krajot, Konvencijata nosi i moralen avtoritet i mo`e da se iskoristi kako vodi~ za dr`avite, pa duri i da zabrza i reformi kade mo`ebi nema dovolno politi~ka volja za toa. Koga vladata odlu~uva da napravi reformi vo pravoto, parlamentarcite mo`e da ja primenat Konvencijata kako me|unarodno priznat standard spored koj nacionalnoto zakonodavstvo i politikite mo`at da bidat preispitani. Konvencijata isto taka mo`e da bide upotrebena kako model {to treba da se sledi koga se predlagaat novi zakoni. Dr`avite s# u{te imaat obvrska vo ramkite na drugi me|unarodni dokumenti za ~ovekovi prava i vo ramkite na op{toto me|unarodno pravo (zakon) za promocija i za{tita na ~ovekovite prava, vklu~uvaj}i gi pravata na licata so hendikep. Na primer, site dr`avi ratifikuvale barem eden klu~en (su{tinski) dogovor za ~ovekovi prava, {to zna~i deka site dr`avi se soglasile da ja zabranat diskriminacijata, vklu~uvaj}i ja i onaa kon licata so hendikep. Sli~no na toa, dr`avite imaat obvrska da gi po~ituvaat me|unarodnite obi~ajni prava i zadol`itelnite normi od me|unarodnoto pravo, kakva {to e zabranata na tortura.
Zabele{ka: Sodr`inata na ova poglavje e prilagodena od od poglavjeto 3 od ”Prira~nikot za dogovori“, Kancelarija za pravni raboti pri Obedinetite nacii, dostapno na: http://untreaty.un.org/English/TreatyHandbook/hbframeset.htm

48

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

POTSeTNIK ZA PRATENICI

Kako mo`am jas da pomognam za da se osigura deka mojata Vlada pristapi kon potpi{uvawe i ratifikuvawe na Konvencijata i na Opcioniot protokol:
Da se proveri dali Vladata ima namera da gi potpi{e Konvencijata i Opcioniot protokol. Ako nema namera, da se iskoristi parlamentarnata procedura za da se utvrdat pri~inite za neprezemaweto na takvoto dejstvo, i da se ohrabri vladata da go otpo~ne procesot na potpi{uvawe i ratifikuvawe bez odlo`uvawe. Na primer, da se dostavi usneno ili pismeno pra{awe do vladata za da ja utvrdi svojata namera za ratifikacija ili pri~inite od koi ne go pravi toa. Da se ima predvid li~noto pravo na dostavuvawe privatno mislewe po toa pra{awe. Da se pottikne parlamentarna debata vo vrska so toa pra{awe. Ako procedurata na potpi{uvawe e vo tek, da se proveri dali vladata ima namera da podnese rezervi kon Konvencijata ili Opcioniot protokol i, ako e taka, da se utvrdi dali rezervite se neophodni i se poklopuvaat so predmetot i celta na Konvencijata i Opcioniot protokol. Ako se zaklu~i deka se neosnovani, da se prezeme dejstvo za da se osigura deka vladata ja menuva svojata pozicija (go menuva svojot stav). Ako ratifikacijata e sprovedena, da se vidi nekoi rezervi podneseni od vladata se vo sila i dali se s# u{te neophodni. Ako se zaklu~i deka ne se neophodni, da se prezeme dejstvo za nivno povlekuvawe. Da se osigura deka javnite lica, dr`avnite slu`benici i op{tata javnost se svesni deka vladata ja ratifikuvala ili pristapila kon Konvencijata i Opcioniot protokol. Ako mojata dr`ava ja ratifikuvala ili i pristapila na Konvencijata, no ne go napravila toa i so Opcioniot protokol, da se utvrdi za {to se raboti i da se prezeme dejstvo za da se osigura deka pre~kite za ratifikacijata na Opcioniot protokol se otstraneti ili se pravno zale~eni, i ohrabrete ja zabrzanata ratifikacija na Opcioniot protokol.

GLAVA 4: STANUVAWE DEL OD KONVENCIJATA I OPCIONIOT PROTOKOL

49

50

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

GLAVA PET

5

Nacionalnoto zakonodavstvo i Konvencijata
Osnoven princip na me|unarodnoto zakonodavstvo e toj deka, ako dr`avata saka da u~estvuva vo me|unarodniot dogovor, bi morala da garantira (da dade uveruvawe) deka nejzinoto lokalno (doma{no) zakonodavstvo e vo soglasnost so dogovorot. Vo nekoi slu~ai, me|unarodniot dogovor mo`e da dade op{ti nasoki (vodi~) za upotreba na merkite. Vo drugi pak, dogovorot vklu~uva posebni barawa. Konvencijata za pravata na licata so hendikep gi sodr`i i dvete raboti. Ottamu, parlamentot ima klu~na uloga vo garantiraweto deka zakonodavnite merki {to gi bara (nalaga) Konvencijata se usvoeni, odnosno se prifateni. Mnogu od odredbite sodr`ani vo Konvencijata se so sli~en re~nik ili su{tina so onie od drugi dogovori za ~ovekovi prava kon koi dr`avata se pridr`uva. Mo`e da bide korisno ako se ispita kolku takvite dogovori se efektuirani, za da se odredat ~ekorite potrebni za sproveduvawe na Konvencijata za pravata na licata so hendikep.

Vgraduvaweto na Konvencijata vo doma{noto zakonodavstvo
Zna~ewe na potpi{uvaweto i ratifikacijata Glavata 4 podrobno go objasnuva procesot i zna~eweto na potpi{uvaweto i ratifikacijata na Konvencijata i na Opcioniot protokol. Vo ispituvaweto koi merki se potrebni za sproveduvawe na Konvencijata, edna rabota bi trebalo da se ima na um: Ne postoi vremensko ograni~uvawe pome|u Konvencijata ili Opcioniot protokol, i ratifikuvaweto na koj bilo drug instrument;

51

Potpi{uvaweto na Konvencijata ili na Opcioniot protokol ja obvrzuva dr`avata da se povle~e od dejstvija so koi se nadminuva celta i namenata na koj bilo instrument, i Ratifikuvaweto na Konvecijata ili na Opcioniot protokol vo krajna linija e pokazatel na obvrskata da se bide dosleden vo upotrebata na ovie instrumenti i vo sproveduvaweto na vakvata obvrska na najdobar mo`en na~in.

Edna od fundamentalnite obvrXejms Mvanda, ski sodr`ani vo Konvencijata e taa porane{en pratenik (Uganda) deka nacionalnoto zakonodavstvo go garantira u`ivaweto na pravata nabrojani vo Konvencijata. Ottamu, ~lenovite na parlamentot treba da go podrazbiraat najdobriot na~in na efektuirawe na pravata garantirani so Konvencijata vo doma{noto zakonodavstvo. Odbraniot metod }e varira vo soglasnost so ustavot i pravniot sistem na konkretnata dr`ava.

Uganda be{e edna od 82 potpisni~ki na Konvencijata na 30 mart, i procesot za nejzina ratifikacija e ve} e vo tek. Koga Konvencijata e implementirana, }e obele`i zna~ajna paradigma koja po~iva na modelot na ~ovekovi prava za hendikep, vgraduvaj}i principi na dostoistvo, nediskriminacija, celosno u~estvo, po~it, ednakvost i pristapnost, unapreduvawe na pravata i inkluzija na site lica so hendikep.

Vo nekoi zemji, Konvencijata, otkako }e bide ratifikuvana na me|unarodno nivo, Konvencijata mo`e avtomatski da stane del od na-

Akcii potrebni za da se osigura deka novite i revidiranite zakoni se vo soglasnost so Konvencijata
Vladite mo`e da imaat pridobivka od toa {to novovostanovenoto telo ili ona, postojnoto (komisijata za ednakvost, nacionalnata institucija za ~ovekovi prava ili komisijata za hendikep) }e prezeme {iroka i celosna revizija na zakonodavstvoto. Takviot proces treba da opfati: vklu~uvawe na stru~ni lica od vladinite institucii i ministerstva, od nevladiniot sektor, kako i lica so hendikep i od nivnite zdru`enija i organizacii {to gi pretstavuvaat; vostanovuvawe i nadgleduvawe na vremenskite ramki za finalizirawe na revizijata, i vostanovuvawe komitet vo parlamentot (sobranieto) za uvid vo celiot proces i sistemsko struktuirawe na site zakonski predlozi za da se obezbedi usoglasenost so Konvencijata.

52

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

cionalniot zakon. So drugi zborovi, nacionalnite sudovi i odgovornite za sproveduvawe mo`e vedna{ da ja napravat Konvencijata da bide pravosilna.

Akcii potrebni za da se osigura deka novite i revidiranite zakoni se vo soglasnost so Konvencijata
Vo delot 15 od 1982 na Kanadskata Povelba za Fundamentalni Prava i Slobodi se veli: Sekoja individua e ednakva pred i pod zakonot i ima pravo na ednakva za{tita za ednakov pridones pred zakonot bez diskriminacija i osobeno, bez diskriminacija po osnova na rasa, nacionalno ili etni~ko poteklo, boja, religija, pol, vozrast ili mentalen i fizi~ki hendikep. ^lenot 3 od Ustavot na Narodna Republika Kina podvlekuva deka “ licata so hendikep gi u`ivaat istite prava kako drugite gra|ani vo kontekst na politi~kite, kulturnite, socijalnite aspekti, kako i semejniot `ivot i deka e zabraneto da se diskriminiraat, voznemiruvaat ili navreduvaat lica so hendikep.” ^lenot 3 od Osnovniot zakon na Federalnata Republika Germanija se veli deka licata treba da bidat ednakvi pred zakonot i deka niedno lice ne smee da bide staveno vo ponepovolna pozicija poradi hendikep. Delot 38 od Ustavot na Fuxi ( Ustaven amandman) 1997 obezbeduva deka “ lice ne smee ne~esno da e diskriminirano, direktno ili indirektno, na osnova na negovata ili nejzinata aktuelna ili pretpostavena sostojba ili neprilika vklu~uvaj}i....hendikep. Ustavot na Uganda od 1995 be{e donesen so u~estvo na mnogu razli~ni grupi vo op{testvoto, vklu~uvaj}i i lica so hendikep. Toa u~estvo se odrazuva i vo brojot na ustavni odredbi koi ja garantiraat i promoviraat ednakvosta na licata so hendikep. ^lenot 21 obezbeduva deka lice “ ne treba da bide diskriminirano vrz osnova na pol, rasa, boja na ko`a, etni~ko poteklo, pleme, ra|awe, uveruvawe ili religija, socijalna ili ekonomska polo`ba, politi~ko mislewe ili hendikep.” ^lenot 32(1) obezbeduva deka Dr`avata “ treba da prezeme popovolni afirmativni merki kon grupi marginilizirani na osnova na rod, vozrast, hendikep, ili bilo koja pri~ina proizlezena od istorijata, tradicija ili obi~aj, so cel da ja namalat diskriminacijata {to postoela kon niv. ^lenot 9 od Ustavot na Ju`na Afrika veli deka.. da se promovira dostignuvaweto na ednakvosta, zakonodavni ili drugi merki sozdadeni da za{titat ili unapredat lica, ili kategorii na lica, obespraveni so diskriminacija {to mo`e da e storena kon niv.

GLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

53

Vo nekoi drugi dr`avi, zakonodavstvoto bi mo`elo da usvoi akt za nejzina ratifikacija na nacionalno nivo. Ova bi mo`elo da ima efekt na vgraduvawe na Konvencijata vo doma{noto zakonodavstvo. Kako i da e, duri i koga pratenicite (parlamentarcite) }e ja ratifikuvaat Konvencijata (nacionalna ratifikacija), mnogu od odredbite mo`ebi }e nalagaat zakonodavstvoto da prezeme odredeni ~ekori pred taa da stapi vo sila. Ova, delumno, zavisi od toa kolku se specifi~ni obvrskite od Konvencijata: kolku {to tie se pospecifi~ni, tolku }e bide pomalku potreben zakon za nejzino sproveduvawe. Vo drugi slu~ai, vklu~uvaj}i gi i dr`avite so univerzalno zakonodavstvo, samo onie odredbi od dogovorot {to se direktno vgradeni vo nacionalnite zakoni, }e ja zgolemat obvrskata za primena na pravata i zada~ite. Vgraduvawe preku ustavni, zakonski i regulatorni merki Osven vo retki slu~ai deka zakonite vo konkretna zemja ve}e sosema se vklopuvaat so barawata od Konvencijata, dr`avata }e mora, voobi~aeno, da gi dopolni postojnite zakoni ili da vovede sosema novi za da ja sprovede Konvencijata. Vo idealen slu~aj, treba da postoi celosna i nedvosmislena objava na pravata na licata so hendikep, kako i detalna legislativa, za da se postigne garanciite da stanat realnost vo praktikata. Krajno va`no e po~ituvaweto i za{titata na pravata na licata so hendikep da bidat poddr`ani (potkrepeni i za{titeni) so najvisok zakon vo zemjata, odnosno so ustavot na dr`avata ili so osnovnite zakoni. Ova }e obezbedi najvisoka zakonska za{tita i po~ituvawe. Dejstvuvaweto na ovoj na~in mo`e da podrazbira i pretstavuvawe na hendikepot kako eden od osnovite vrz koi diskriminacijata e zabraneta, ili deka eksplicitno se za{tituvaat pravata na licata so hendikep vo nacionalniot ustav, bilo kako del od op{tata garancija na ednakvosta vo dr`avata ili vo forma na posebni odredbi {to se odnesuvaat na pravata na licata so hendikep. Ponatamu, parlamentot bi mo`el da ja vgradi celata Konvencija vo doma{noto zakonodavstvo. Vo toj slu~aj, bi mo`elo da bide korisno ako vo soodveten zakon se vgradi pokazatel koj uka`uva na toa deka odredbite od Konvencijata se samite po sebe izvr{ni, a {to pak, zna~i, deka se osmisleni so namera da imaat pravosilnost i pred nacionalnite sudovi i arbitra`a. Sepak, duri i kade{to Konvencijata vo celost }e bide vgradena vo doma{noto zakonodavstvo, toa nema da bide dovolno za da se postigne celosna efektivnost od nejzinite odredbi; voobi~eno e deka toga{ sepak i sekako }e bide potrebno zakonodavstvo za nejzino sproveduvawe, vklu~uvaj}i i detalno zakonodavstvo vo odredeni oblasti, kako na primer zakon za zabrana na diskriminacija pri vrabotuvawe.
54
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Osven toa, nema sekoga{ da i bide mo`no ili soodvetno na dr`avata da usvoi, podrobno i vo detali, pravila i standardi {to se baraat za da se obezbedi ednakvo u`ivawe na posebnite prava na licata so hendikep. Dr`avata bi mo`ela da usvoi i regulatorni inicijativi, kako dopolnuvawe na legislativata, za da se usoglasi so mnogu odredbi {to baraat prezemawe na “soodvetni merki” vo nekoi posebni oblasti, kakvi {to se fizi~kata pristapnost na objektite i javniot transport, ili pak, informiraweto i komunikaciskite tehnologii (~len 4 od Konvencijata). Ako parlamentarcite ne ja usvojat ovaa detalna regulativa, }e bide soodvetno da se usvoi legislativa koja dozvoluva prifa}awe na standardi vo tie oblasti i barawe za pretstavuvawe na standardite pred sudovite zaradi niven uvid i/ili odobruvawe.

Razli~ni priodi kon legislativata za za{tita od diskriminacija
Najmalku 40 dr`avi imaat zakonodavstvo koe se odnesuva na pravata na licata so hendikep. Nekoi od niv ja zabranuvaat diskriminacijata - kako nivna primarna cel; drugi pak, upatuvaat na toa deka dr`avata i gra|anite treba da ja osiguraat blagosostojbata na licata so hendikep i mo`nosta da i pristapat na socijalnata poddr{ka. Mnogu dr`avi gi imaat i dvata tipa na zakonodavstvo. Amerikanskiot Akt za hendikep (ADA) ja zabranuva diskriminacijata protiv lu|eto so hendikep pri vrabotuvaweto, javnite uslugi i transportot, kako i za javnoto domuvawe. Vo kontekstot na vrabotuvaweto, ADA su{tinski ja zabranuva diskriminacijata kon kvalifikuvanite lica so hendikep koi mo`at da gi vr{at funkciite {to proizleguvaat od konkretnata barana pozicija, so ili bez soodvetno razumno prilagoduvawe, {to ne sozdava dopolnitelno optovaruvawe pri vr{eweto na rabotata po vraboteniot. Vo Indija, Aktot na licata so hendikep (ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosno u~estvo) od 1995 godina, go prifatil po{irokiot priod: gi koristi i jazikot na nediskriminacijata vo niza oblasti, no isto taka ja poddr`uva i pozitivnata diskriminacija vo korist na licata so hendikep preku sistemot na kvota, so rezervirawe opredelen broj mesta za licata so hendikep vo programite na javniot i privatniot sektor, za obuka i vrabotuvawe. Aktot isto taka gi ohrabruva onie dr`avni ureduvawa koi go promoviraat vrabotuvaweto na licata so hendikep i tretmanot na preferirawe, preku dano~ni olesnuvawa, finansiska pomo{ i grantovi. Vo 1996 godina, Kosta Rika go usvoila Zakonot br. 7600 za ednakvost za licata so hendikep. Ovoj zakon gi izrazuva kompletnite obvrski na dr`avata da gi unapredi pravata na licata so hendikep i da ja garantira ednakvosta vo oblastite kakvi {to se obrazovanieto, zdravstvoto i rabotata (vrabotuvaweto).
1
2

Izvadok od publikaciite na DESA: http://www.un.org/esa/socdev/enable/discom102.ht#19#19 Izvadok od publikaciite na DESA: http://www.un.org/esa/socdev/enable/discom102.ht#19#19

GLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

55

Tipovi na ednakvost i anti-diskriminaciono zakonodavstvo Obvrskata da se zabrani diskriminacijata po osnov na hendikep vo celost, i da se garantira ednakva i efektivna za{tita za licata so hendikep (~len 5 od Konvencijata), gi bara i dvete ne{ta, zabranata da bide vklu~ena i vo nacionalnite zakoni i, se preferira, i vo nacionalnite ustavi, no i da se usvojat detalni zakonski odredbi {to ja pokrivaat diskriminacijata vo site oblasti od javniot i privatniot `ivot. Konkretnata forma na tie odredbi }e zavisi od postojnite zakoni i posebniot vid na zakonskiot sitem na konkretnata dr`ava. Nekoi dr`avi imaat seopfatni, op{ti anti-diskriminacioni zakoni {to pokrivaat pove}e osnovi na zabranetata diskriminacija; drugi imaat posebni zakoni {to se spravuvaat so razli~ni formi na diskriminacija, kakva {to e onaa poradi pol, vozrast ili semeen status ili pak, ja pokrivaat diskriminacijata vo razli~ni oblasti, kakvo {to e vrabotuvaweto. Edna od mo`nostite e usvojuvawe zakon protiv diskriminacija poradi hendikep koj{to, generalno, ja zabranuva diskriminacijata po toj osnov, no dava i podrobna regulativa za oddelni oblasti od javniot i privatniot `ivot. Druga mo`nost e usvojuvawe zakon za ednakvost na licata so hendikep, sli~en na op{tite zakoni za ednakvost usvoeni vo tie dr`avi. Zakonite od ovoj tip ne se ograni~uvaat samo na zabranata na diskriminacijata, tuku poso~uvaat {iroka lepeza pra{awa {to se odnesuvaat na licata so hendikep. Na primer, vo Indija Aktot na licata so hendikep (ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosno u~estvo) od 1995 godina ureduva {iroka strate{ka ramka za adresirawe na pra{awata vrzani za hendikepot, vostanovuva brojni tela na nacionalno i dr`avno nivo {to }e gi tretiraat, poso~uva preventiva i rano sogleduvawe na hendikepot, ednakvost pri vrabotuvaweto i vo obrazovanieto, vklu~uvaj}i gi i pozitivnite merki, socijalnata bezbednost, pristapniot transport i objekti, utvrduvaweto institucii za licata so hendikep, istra`uvaweto vo vrska so pra{awata {to se odnesuvaat na (proizleguvaat od) hendikepot i drugo. Duri i zakonot za ednakvost na hendikepot so po{irok domen, najverojatno nema da poso~i nekoi pra{awa vrzani za ednakvosta na licata so hendikep. Bi mo`elo da bide posoodvetno naglasuvaweto na potrebata od pogolema specifi~nost na socijalnata sigurnost i poddr{ka, nadomestokot za rabotnicite, standardite za transport i gradewe, da bide poso~eno so drugi zakoni. Tamu kade zabranata na drugi formi na diskriminacija ve}e postoi, mo`e da bide posoodvetno postojnata legislativa da se dopolni taka {to
56
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

}e se vklu~i i hendikepot kako eden od osnovite vo zakonot za za{tita od diskriminacija. Va`no e makar, minimalno, da se osigura deka razbiraweto na hendikepot kako {to toa go pravi Konvencijata, kako i definicijata “diskriminacija poradi hendikepot”, se celosno izrazeni (reflektirani) vo op{tiot zakon za za{tita od diskriminacija. Tamu kade postojnoto zakonodavstvo se odnesuva samo na nekoi oblasti pokrieni so Konvencijata, }e bide potrebno novo zakonodavstvo koe }e dade sigurnost deka za{titata od diskriminacija po osnov na hendikep se odnesuva na site oblasti. Bi mo`elo isto taka da bide soodvetno da se nazna~i koj ja ima odgovornosta za nabquduvawe i ocenuvawe (monitoring) i za za`ivuvawe na zakonite vo ramkite na novite zakoni, vo odnos na postojnite institucii, {to obezbeduva deka licata so hendikep se ili stanuvaat vklu~eni kako ~lenovi na ovie institucii, kako i toa deka samite institucii imaat dovolno stru~ni lica za pra{awata {to se odnesuvaat na hendikepot.

[to mo`e da prezeme Parlamentot za Konvencijata bide vgradena vo nacionalniot zakon
Da gi prepoznae gra|anskite, kulturnite, ekonomskite, politi~kite i socijalnite prava na `enite, ma`ite i decata so hendikep vo ramkite na najvisokite zakoni na nivnata dr`ava (Ustavot ili osnovniot zakon) Da napravi revizija na postojnite pridobivki vo ustavot ili osnovniot zakon i na za{titata dadena na licata so hendikep; Da ja vklu~i op{tata garancija na ednakvosta; Da zabrani hendikepot da se koristi kako osnov za diskriminacija; Da napravi revizija na jazikot {to se upotrebuva koga i da se odnesuva (referira) na licata so hendikep. Da usvoi nacionalno zakonodavstvo so vgraden del od Konvencijata ili duri i celiot nejzin tekst, naglasuvaj}i deka zakonot e pravosilen pred sudovite Da usvoi dopolniteno zakonodavstvo za sproveduvawe. Vo zavisnost od postojnoto zakonodavstvo, va{ata zemja bi mo`ela da usvoi ili da dopolni: Sodr`aen (seopfaten), zakon op{to za diskriminacija, vklu~uvaj}i i zabrana za koristewe na hendikepot kako osnov za diskriminacija vo javniot i privatniot `ivot; Zakon za za{tita od diskriminacija vo razli~ni sektori, kakvi {to se vrabotuvaweto, obrazovanieto i pristapnosta na pravdata, vklu~uvaj}i go i hendikepot kako zabranet osnov za diskriminacija; i/ili Zakon za ednakvost na hendikepot, zabranuvaj}i diskriminacija po osnov na hendikep i vostanovuvaj}i {iroka ramka za poso~uvawe (adresirawe) na hendikepot. Da osigura deka postojat mehanizmi za konsultacija so lica so hendikep i/ili so nivni organizacii {to gi pretstavuvaat (zastapuvaat) na zakonodavno nivo; Da napravi revizija na jazikot {to se upotrebuva koga i se odnesuva na licata so hendikep.
GLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

57

Sodr`ina na zakonodavnite merki
Kriti~ki elementi Postojat niza na kriti~ki elementi {to se potrebni vo legislativata za sproveduvawe na Konvencijata, bez ogled dali se raboti za eden ili nekolku posebni zakoni. Zakonodavstvoto bi trebalo da: Eksplicitno da se odnesuva na Konvencijata i na nejzinite soznanija deka konceptot na hendikepot s# u{te se razviva, kako i na naciite so “diskriminacija poradi hendikepot”, ”razumno prilagoduvawe“ i drugi va`ni uslovi, utvrdeni so Konvencijata; Da ja zabrani diskriminacijata poradi hendikepot vo site oblasti pokrieni so Konvencijata; Da gi utvrdi nositelite na zada~i, vklu~uvaj}i gi akterite od dr`avniot i nevladiniot sektor; Na poedinci i na grupi da im odobri pravo na: Pretstavka poradi diskriminacijata poradi hendikepot; Istraga po osnov na tie pretstavki; Priod do soodvetni pravni lekovi. Da snabdi nezavisni agencii so mo`nosta da: Gi primaat pretstavkite od sistematskata diskriminacija i poedine~nite slu~ai; Da istra`at i da izvestat za tie pretstavki, i Da baraat sistematski pravni lekovi i promeni preku soodvetni zakonski i drugi kanali. Povrzuvawe na zakonite za sproveduvawe so Konvencijata Zakonodavstvoto za sproveduvawe bi trebalo da gi vklu~uva uslovite od Konvencijata ili posebno da gi poso~uva (da referira kon niv), so cel jasno da poka`e deka zakonite treba da bidat interpretirani vo soglasnost so ‘slovoto’ i duhot na Konvencijata. Konvencijata e bazirana vrz sfa}aweto deka hendikepot proizleguva od interakcijata pome|u liceto i negovata/nejzinata okolina, i deka hendikepot ne e ne{to {to postoi vo edinkata kako rezultat na nekoe naru{uvawe (o{tetuvawe). Ova sfa}awe ima va`na implikacija vrz zakonodavstvoto zaradi prakti~nata primena na Konvencijata, osobeno vo identifikuvawe na pre~kite {to go popre~uvaat celosnoto ostvaruvawe na pravata na licata so hendikep i utvrduvaweto na soodvetni re{enija. Parlamentarcite bi mo`ele da posakaat da se
58
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

konsultiraat so stru~ni lica za pra{awata {to se odnesuvaat na hendikepot, vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep i nivnite organizacii {to gi pretstavuvaat, za da go obnovat (a`uriraat) svoeto razbirawe na prirodata i formite na hendikepot, kako i na na~inite na koi barierite za nivnoto socijalno u~estvo mo`e da se otstranat. Vidovi na hendikep na koi treba da se odnesuva zakonodavstvoto Konvencijata opfa}a neisrcpna lista na vidovi hendikep na koi zakonodavstvoto treba da se odnesuva, so drugi zborovi, go utvrduva minimumot. Ovoj dokument gi opi{uva licata so hendikep kako ”lica koi imaat trajni fizi~ki, mentalni, intelektualni ili senzorni o{tetuvawa {to vo interakcija so razli~ni barieri mo`e da go popre~at nivnoto celosno i efektivno, i na ednakva osnova so drugite, u~estvo vo op{testvoto“. Ovaa definicija ne gi iscrpuva onie kategorii hendikep {to ‘oa|aat pod za{tita’ od Konvencijata; drugi vidovi hendikep, kakvi {to se kratkotrajnite popre~enosti, bi mo`ele da bidat pokrieni so Konvencijata i poradi toa da bidat pokrieni i so zakoni vo poedini dr`avi, osobeno davaj}i mu na hendikepot socijalen kontekst. ^lenot 4 (4) go podvlekuva faktot deka Konvencijata, no ne e so namera da go potkopa ili zameni povisokite standardi za za{tita na pravata na

Ponesuvawe na tovarot na doka`uvawe vo slu~ai na diskriminacija
Vo ramkite na zakonodavstvoto vo eU, utvrdeno e deka e soodvetno da se usvojat posebni odredbi {to se odnesuvaat na ponesuvaweto tovar na doka`uvaweto vo slu~ai na diskriminacija, vklu~uvaj}i gi i slu~aite na diskriminacija poradi hendikep. Na primer, ~lenot 10 od Direktivata na Sovetot 2000/78/EC od 27.11.2000 godina so {to se vospostavuva op{ta ramka za ednakov tretman pri vrabotuvaweto i zanimaweto: “Tovar na doka`uvaweto 1. Dr`avite-~lenki }e prezemat neophodni merki, vo soglasnost so nacionalnite sudski sistemi, za da osiguraat deka, koga nekoe lice sebe si se smeta za op{teteno bidej}i kon niv ne se primenuval principot na ednakov tretman, pred sudot ili drug nadle`en organ - faktite od koi mo`e da se pretpostavi deka bila napravena direktna ili indirektna diskriminacija, obvinetiot treba da se doka`e, deka nemalo prekr{uvawe na principot na ednakov tretman. 2. Stavot 1 nema da gi spre~i dr`avite-~lenki da voveduvaat pravila za dokazi koi se popovolni za tu`itelite.”

GLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

59

licata so hendikep od nacionalniot zakon, im ja otvora mo`nosta na dr`avite da usvojat po{iroka definicija. Ne se bara od dr`avata da se ograni~i vo svoeto definirawe na kategoriite spomnati vo ~lenot 2 od Konvencijata. “Razumnoto prilagoduvawe” kako sto`er (osnova) na legislativata Konvencijata stipulira (go priznava faktot) deka potfrluvaweto vo ovozmo`uvaweto razumno prilagoduvawe za nekoe lice, podrazbira diskriminacija vrz baza na hendikep. Sledstveno, kakva bilo zakonska definicija treba da go opfati i toa deka odbivaweto da se prezeme razumno prilagoduvawe se smeta za ~in na diskriminacija. Kon definicijata za “razumno prilagoduvawe” {to se pojavuva vo ~lenot 2 od Konvencijata, treba da se napravi posebna referenca. ”Razumno prilagoduvawe” e poznato i kako zada~a da se napravi prilagoduvawe; razumni korekcii, adaptacii ili merki, ili efektivni ili soodvetni/prigodni modifikacii. Da mu se ovozmo`i na liceto “razumno prilagoduvawe” zna~i, na primer, da se prilagodi rabotnoto opkru`uvawe, sistemot na obrazovanie, kapacitetite od zdravstvenata gri`a ili transportnite uslugi, so cel otstranuvawe na barierite {to go onevozmo`uvaat liceto so hendikep da u~estvuva vo aktivnostite ili vo primaweto uslugi isto kako ostanatite. Vo slu~aj na vrabotuvawe, ova mo`e da podrazbira i fizi~ka promena na uslovite, nabavka ili modifikacija na opremata, obezbeduvawe ~ita~ ili tolkuva~ ili pak, soodvetna obuka ili nadgleduvawe, prilagoduvawe na probnite ili procedurite za procenka, promena na standardnite rabotni ~asovi ili prenesuvawe na drugo lice na nekoi dol`nosti {to proizleguvaat od rabotnoto mesto (pozicijata).

Kako “razumnoto prilagoduvawe” e opfateno vo razli~ni dr`avi
Amerikanskiot Akt za hendikep (ADA) od 1990 godina, 42 USC §12112 (a) Op{to pravilo Nitu eden spomnat subjekt mo`e da diskriminira kvalifikuvana edinka so hendikep poradi hendikepot na taa edinka, vo vrska so postapkata za vrabotuvawe, vrabotuvaweto, unapreduvaweto ili otpu{taweto na vraboteni, nadomestokot za vraboteni, obukata za rabota i drugite uslovi i privilegii {to proizleguvaat od vrabotuvaweto. prodol`uva ....

60

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

... prodol`uva (b) Konstrukcija Kako {to be{e upotrebeno vo podsekcijata (a) od ovaa del, izrazot “diskriminacija” podrazbira (vklu~uva): .... (5) (A) ne prezemawe razumno prilagoduvawe kon/poradi poznati fizi~ki ili mentalni ograni~uvawa na lice so hendikep koe e, inaku, definirano kako lice so hendikep, a e kandidat ili vraboten, osven ako spomnatiot subjekt mo`e da poka`e deka prilagoduvaweto bi mo`elo da zna~i ekstra (dopolnitelna, nevoobi~aena) pote{kotija za tekot (idninata) na biznisot na toj subjekt; ili (B) odrekuvaweto (odbivaweto) na mo`nostite za vrabotuvawe na kandidat ili vraboten koj e, inaku, kvalifikuvan kako lice so hendikep, ako ova odrekuvawe e poradi potrebata spomnatiot subjekt da prezeme razumno prilagoduvawe kon (poradi) fizi~kite ili mentalnite o{tetuvawa na vraboteniot ili kandidatot... [panskiot Zakon za ednakvost na mo`nostite, nediskriminacija i univerzalna pristapnost na licata so hendikep od 2003 godina, ovozmo`uva razumno prilagoduvawe (Ajuste Razonable). Razumnoto prilagoduvawe e definirano kako ”merki za prilagoduvawe na fizi~kata i socijalnata sredina, kako i na odnosot / mentalitetot kon posebnite potrebi na licata so hendikep {to, vo efektivna i prakti~na forma, kako i bez nenametnuvawe na dopolnitelen tovar, ja olesnuvaat pristapnosta ili u~estvoto na licata so hendikep do ednakvite uslovi (mo`nosti) {to gi imaat i ostanatite gra|ani“ (paragraf 7.c.). Aktot na diskriminacijata po osnov na hendikep na Obedinetoto Kralstvo od 1995 godina, gi ozakonuva zada~ite na rabotodava~ite ”da prezemat korekcii/promeni“ (s 6 (1) ). Ovaa zada~a proizleguva koga i da e vo pra{awe ”nekoj aran`man“ ili ”kakva i da e pojava na fizi~ki uslovi/pretpostavki“ na prostorot na rabotodava~ot koi {to liceto so hendikep go stavaat vo zna~itelna podredena polo`ba vo sporedba so licata koi se bez hendikep”. Vo takov slu~aj, “zada~a na rabotodava~ot e da prezeme ~ekori koi se razumni, pod site okolnosti od slu~ajot, za da prezeme prevencija na takvi mo`ni aran`mani ili pojava so takov efekt”. Podsekcijata 6 (3) gi precizira ~ekorite {to rabotodava~ot mora da gi prezeme za da bidat usoglaseni so zada~ata: korekcija / promena na objektite, preraspredeluvawe na nekoi zada~i od liceto so hendikep, na drug vraboten, negovo / nejzino prefrluvawe za da go popolni rabotnoto mesto, prilagoduvawe / barawe alternativa za negovoto / nejzinoto rabotno vreme (~asovi), negovo / nejzino nazna~uvawe na poinakvo mesto za rabota, odobruvawe za negovo / nejzino otsustvo toj / taa vo tekot na rabotnoto vreme poradi rehabilitacija, pregled ili nekoj tretman, davawe ili organizirawe obuka za nego / nea, nabavka ili promena na opremata,
GLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

61

promena na instrukciite ili soodvetnite prira~nici, promena na procedurite za testirawe ili procenka, obezbeduvawe preveduva~ ili ~ita~, obezbeduvawe kontrola (nadgleduvawe). Spored Magna karta na licata so hendikep (Filipini), vo kontekstot na vrabotuvaweto, razumnoto prilagoduvawe vklu~uva: ”(1) podobruvawe na postojnite preduslovi {to gi koristat vrabotenite za da gi napravat (obezbedat) zadovolitelno pristapni i upotreblivi za licata so hendikep; i (2) promena na listata na rabotni zada~i (raboten spisok?), prefrluvawe na oslobodeno (nepokrieno) rabotno mesto, nabavka ili promena na opremata ili aparatite, razumna promena ili modifikacija na testirawata, materijalot za obuka ili na~elata, pravilata i regulativite na kompanijata, pridobivkata od dopolnitelnata pomo{ i uslugi, kako i drugi sli~ni prilagoduvawa za licata so hendikep“. (s 4 (h)). Vo vrska so pridobivkite od javnite servisi i javnoto prilagoduvawe, Magna karta na licata so hendikep utvrduva deka diskriminacijata vklu~uva (opfa}a): “potfrluvawe vo prezemaweto razumni prilagoduvawa vo politikite, praktikata i procedurite koga vakvite prilagoduvawa se neophodni za da se ovozmo`at dobra, uslugi, preduslovi, privilegii, prednosti ili prilagoduvawa kon edinki so hendikep, osven ako subjektot mo`e da poka`e (demonstrira) deka prezemaweto takvi prilagoduvawa bi mo`elo od koren da gi smeni dobrata, preduslovite, uslugite, privilegiite, prednostite ili prilagoduvawata” (s 36 (2) ).

Vo nekoi dr`avi, zakonite mo`e, isto taka, da baraat strategija za potkrenuvawe na svesta kon obezbeduvawe dobra, materijali i uslugi za lica so hendikep, vo soglasnost so koja, se ovlastuvaat javni agencii da davaat oprema koja e celosno pristapna ili e bazirana vrz principot na inkluziven dizajn, ili prednost na davateli na uslugi koi vrabotuvaat opredelen procent lica so hendikep. Dodeka prilagoduvaweto kon odredeni potrebi na licata so hendikep se se prepora~uva so Konvencijata, obvrska e edno od razumnoto prilagoduvawe. Ako baranoto prilagoduvawe predizvika neo~ekuvana te{kotija na smetka na liceto ili subjektot od koe se o~ekuva toa da go obezbedi, toga{ potfrluvaweto vo takviot ~in nema da sodr`i elementi na diskriminacija. Vo golem broj na dr`avi, zakonodavstvoto uvtrduva faktori na koi mora da se smeta pri pristapnosta, bez ogled dali baranoto prilagoduvawe go zgolemuva neproporcionalnoto optovaruvawe.

62

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Strategija za podignuvawe na svesta kon nabavkata na dobra, materijali i uslugi za lica so hendikep vo SAD
Vo nekoi dr`avi, zakonodavstvoto bara od Vladata dade prioritet vo nejzinite javni nabavki vo odnos na opremata i tehnologijata {to e pristapna, univerzalna i spored standardite za inkluziven (univerzalen) dizajn. Na primer, sekcijata 508 od amerikanskiot rehabiliotacionen akt od 1973 godina, 29 U.S.C. § 794 (d) obezbeduva: “§ 794D, eleKTRONSKA I INFORMATI^KA TeHNOlOGIJA (a) Barawe za federalnite oddelenija i agencii (1) Pristapnost (A) Razvoj, nabavki, odr`uvawe ili upotreba na elektronska i informati~ka tehnologija Koga i da se raboti za razvoj, nabavki, odr`uvawe ili upotreba na informati~ka tehnologija, sekoj federalen oddel ili agencija, vklu~uvaj}i ja po{tenskata slu`ba na SAD, }e treba, osven ako ne se poka`e kako neosnovano optovaruvawe za smetka na oddelot ili agencijata, da obezbedi elektronskata i informati~kata tehnologija, bez ogled na vidot na tehnologijata, da ovozmo`uva: (i) Licata so hendikep koi se vraboteni vo federalnite oddeli, da imaat pristap i da upotrebuvaat informacii i podatoci na na~in na koj toa mo`e da se sporedi so pristapot i koristeweto na informaciite i podatocite {to gi imaat vrabotenite vo federalnite oddeli bez hendikep; (ii) Licata so hendikep {to se me|u onie koi javno pobaruvaat informacii ili uslugi od federalnite oddeli ili agencii, da imaat pristap i da upotrebat informacii i podatoci na na~in na koj toa mo`e da se sporedi so pristapot i koristeweto na informaciite i podatocite {to gi imaat onie koi javno pobaruvaat informacii ili uslugi od federalnite oddeli ili agencii, a ne se lica so hendikep. (B) Alternativata zna~i napori Koga razvojot, nabavkite, odr`uvaweto ili upotrebata na elektronska i informati~ka tehnologija {to gi presretnuvaat standardite objaveni vo Sovetot za pristapnost spored paragrafot (2) bi poka`ale neosnovana pote{kotija, federalnite oddeli ili agencii }e treba da im obezbedat na licata so hendikep, spored paragrafot (1), informacii i podatoci vklu~eni (vme{ani) preku alternativni sredstva za pristap, {to im ovozmo`uva na licata da gi koristat informaciite i podatocite...”

Ova ja vklu~uva prakti~nosta na baranite promeni, cenata na ~inewe, prirodata, goleminata i vme{anite resursi na entitetot, raspolo`livosta na druga finansiska poddr{ka, zdravstvenite i bezbednosni posledici (implikacii) od rabotnata okupacija, kako i pridobivkite od dejstvijata (operaciite) za smetka na subjektot.

GLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

63

Kako “razumnoto prilagoduvawe” e opfateno vo razli~ni dr`avi
Vo 2003 godina, {panskiot Zakon za ednakvost na mo`nostite i za univerzalen pristap za licata so hendikep, {to se odnesuva do razumnoto prilagoduvawe, go koristi izrazot: ”neproporcionalna pote{kotija“ (”carga dispreporcionada“) vo svoeto zakonodavstvo. ^lenot 7 odreduva deka ”za da se utvrdi dali pote{kotijata e proporcionalna ili ne, mora da se zeme predvid ~ineweto na merkite, potfrluvaweto (feleri~nosta) na diskriminira~kite efekti vo prifa}aweto na merkite {to bi mo`ele da imaat zna~ewe za licata so hendikep, strukturata i karakteristikite na liceto, subjektot ili organizacijata {to mora (merkite) da gi primenat vo praktika, kako i mo`nosta za obezbeduvawe (nabavka) na oficijalna finansiska ili druga pomo{ (asistencija).“ Spored DDA na Velika Britanija (Aktot na diskriminacijata spored hendikep), rabotodava~ot e diskriminator kon lice so hendikep ako se ispolnat dva uslovi: ako ”(a) toj potfrli vo usoglasuvaweto so zada~ata od sekcijata 6 (da prezeme razumni prilagoduvawa) predvidena za nego vo vrska so liceto so hendikep, i ako (b) toj ne mo`e da poka`e deka negovoto potfrluvawe vo zada~ata e opravdano.“ Sekcijata 6 (4) od ovoj Akt sodr`i lista od faktori za koi mora da se vodi smetka pri utvrduvaweto dali za rabotodava~ot e razumno da mora da prezeme poseben ~ekor zaradi usoglasuvawe so zada~ata da prezeme razumno prilagoduvawe: ”(a) Stepenot do koj prezemaweto ~ekor bi mo`elo da za{titi od efektot za koj stanuva zbor; (b) Stepenot do koj e prakti~no-korisno za rabotodava~ot da go prezeme ~ekorot; (v) Finansiskite i drugi tro{oci {to gi ima rabotodava~ot pri prezemaweto takov ~ekor, kako i stepenot do koj toa prezemawe bi gi popre~ilo negovite ili ~ii bilo aktivnoosti; (g) Stepenot na finansiskite i drugi resursi na rabotodava~ot; (d) Rasplo`livosta na finansiskata i druga pomo{ (asistencija) za rabotodava~ot, a imaj}i go vo vid prezemaweto takov ~ekor.“ Spored avstraliskiot Akt na diskriminacijata spored hendikep od 1992 godina, od rabotodava~ite, avtoritetite vo obrazovanieto i od drugite se bara da prezemat razumni prilagoduvawa s# dodeka toa ne poka`e neosnovana pote{kotija ili se poka`e kako nerazumno. Sekcijata 11 odreduva deka ”vo utvrduvaweto na toa {to sozdava neopravdana pote{kotija, mora da se zemat predvid site okolnosti opfateni (relevantni) vo toj slu~aj”, vklu~uvaj}i: Prirodata na pridobivkata (benefitot) ili {tetata {to verojatno se javuva dopolnitelno ili od koja strada nekoe od licata {to se podrazbiraat; Efektot na hendikepot na liceto {to se podrazbira; Finansiskite posledici i prose~niot iznos na dava~kite potrebni da gi napravi liceto {to se izjasnuva (ja prijavuva) za neosnovanata pote{kotija; i prodol`uva ....

64

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

... prodol`uva Vo slu~aj na nabavuvawe uslugi ili pravewe preduslovite da se raspolo`ivi, akcionen plan daden na Komisijata spored sekcijata 64. Vo vrska so tro{ocite na rabotodava~ite, avstraliskata Komisija za ~ovekovi prava i ednakvi mo`nosti precizira deka treba da se zeme vo vid ”indirektnite re`iski tro{oci {to mo`e da se utvrdat ili razumno verojatno }e imaat sevkupen rezultat za rabotodava~ot, ne samo naso~en ili direkten ili neprijaten tro{ok.” Ova bi mo`elo da bara da se vodi smetka za: Direktni tro{oci (dava~ki); Kakvi bilo dava~ki (danoci) za kompenzacija, grantovi (subvencii) ili drugi finansiski beneficii, raspolo`livi vo vrska so prilagoduvaweto ili vo vrska so vrabotuvaweto na odnosnoto lice; Indirektni tro{oci (dava~ki) i/ili beneficii, vklu~uvaj}i za produktivnost na odnosnoto rabotno mesto, drugite vraboteni i pretprijatieto; Kakvo bilo namaluvawe ili zgolemuvawe na proda`bata, prihod ili efektivnosta na uslugata za potro{uva~ot; Kolku prilagoduvaweto pretstavuva dopolnitelen tro{ok nad ~ineweto na opremata ili preduslovite {to se ili bi trebalo da se obezbedeni za vraboteniot, vo sli~na pozicija so onoj koj ne e so hendikep; Kolku prilagoduvaweto se bara vo sekoj slu~aj spored drugi Primenlivi zakoni, standardi ili dogovori (soglasnost); i Va`ni (relevantni) ve{tini, sposobnost, obuka i iskustvo na liceto koe bara prilagoduvawe. Kako dopolnuvawe na odnosnite finansiski dava~ki i beneficii od prezemaweto prilagoduvawe i pridobivkata od obezbeduvaweto ednakvi mo`nosti, tretman ili u~estvo na liceto so hendikep na koe ova direktno se odnesuva, bi mo`elo da se vodi smetka isto taka i za: Kakva bilo pridobivka ili {teta od prilagoduvaweto {to e sfatena kako pristap ili mo`nost za drugite vraboteni ili mo`nite vraboteni, potro{uva~ite ili klientite ili pak, za drugite lu|e koi bi mo`ele da bidat zasegnati; Pridobivka ili {teta od prilagoduvaweto {to se odnesuva na efektivnata organizacija na rabotata vo pretprijatieto ili odnosnoto rabotno mesto, vo vrska so: brojot na vrabotenite; vremensko organizirawe na rabotata; prirodata na rabotata {to treba da se izvede; va`ni pobaruvawa na potro{uva~ite (mu{teriite); potrebite na planovite za rabotnoto mesto; koj bilo “pad” ili prekin vo proizvodstvoto vklu~eno vo prezemaweto prilagoduvawe, kako i koi bilo drugi faktori {to vlijaat vrz efikasnosta, produktivnosta, uspehot i, kade {to e potrebno, konkurentnosta na pretprijatieto;

prodol`uva ....
GLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

65

... prodol`uva Dali prilagoduvaweto bi poka`alo nerazumni pobaruvawa od drugite vraboteni; Prirodata i verojatnosta na kakva bilo pridobivka ili {teta vo odnos na zdravjeto ili bezbednosta na koe bilo lice pri prezemaweto prilagoduvawe; Prirodata i verojatnosta na kakva bilo pridobivka ili {teta na okolinata, kako posledica od prezemaweto prilagoduvawe; i Dali odnosnoto prilagoduvawe }e pomogne ili }e gi popre~i vo soglasnost so primenlivite barawa od drugi relevatni zakoni, standardi ili dogovori, i prirodata i verojatnosta na koja bilo druga pridobivka ili {teta, kako posledica na prezemaweto prilagoduvawe.

Posebni merki Zakonodavstvoto ne bi trebalo da bide ograni~eno do zabranuvawe na diskriminacijata, no isto taka bi mo`elo da bara od dr`avata i privatnite ~initeli da prezemat pozitivni merki. ^lenot 5 (4) od Konvencijata sogleduva deka, zaradi obezbeduvaweto ednakvost so ostanatite, ponekoga{ bi mo`elo da bide neophodno da se nabavi posebna poddr{ka za posebni edinki ili za lica so poseben vid hendikep. Ova bi mo`elo da ima dve formi: Tekovni ili postojani merki: Ova se posebni merki koi se tekovni ili e mo`no da bidat postojani. Na primer, za da se osigura deka licata so hendikep se podvi`ni kako i ostanatite, dr`avite bi mo`ele da nabavat patni~ki grantovi/subvencii za licata so hendikep za da gi osposobat da koristat taksi-vozila; Povremeni posebni merki Ova se merki koi se usvojuvaat za da go pokrijat prethodnoto nemawe prednost kaj licata so hendikep, no ~ija namena e da bidat vo funkcija samo opredelen vremenski period. Na primer, dr`avata bi mo`ela da uredi celi ili kvoti za vrabotuvawe na lica so hendikep, so cel ukinuvawe na kvotite otkako }e se postignat celite. I dvete formmi, tekovnite i povremenite posebni merki se dozvoleni od Konvencijata i ne sozdavaat diskriminacija na na~in na koj taa e definirana vo Konvencijata. Vsu{nost, i dvata vida merki bi mo`ele da bidat neophodni za da se postigne ednakvost, poradi {to dr`avata }e ima obvrska da usvoi niza posebni merki vo razli~ni oblasti od socijalniot `ivot. Ponekoga{, koga posebni merki od ovoj vid se usvoeni za da go pokrijat istoriskoto i postojanoto nemawe prednost od {to stradale ~le66
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

novi na grupata, merkite se predizvikani od lu|e koi ne i pripa|aat na taa grupa vrz osnov deka se diskriminatorski. Parlamentarcite mora da osiguraat deka koja bilo ustavna ili zakonodavna garancija na ednakvosta razjasnuva deka posebnite merki spomnati vo Konvencijata se zakonski vo ramkite na nacionalnite zakoni i ne se predmet za predizvik, vo ramkite na drugi garancii na ednakvosta, od licata koi nemaat hendikep, no koi izjavuvaat deka isklu~uvaweto e kr{ewe na nivnite ednakvi prava. Parlamentarcite isto taka imaat posebna uloga vo potkrevaweto na javnata svest vo po{irokata zaednica, za potrebata od posebni merki i pridobivkite od niv {to }e gi ima op{testvoto vo celina. Zakonite bi mo`ele da baraat i dr`avnite oddelenija, pa duri i privatni pretprijatija, da podnesuvaat godi{en izve{taj za ~ekorite {to gi prezemaat za da gi promoviraat pravata na licata so hendikep. Vakvite barawa za izvestuvawe bi mo`ele da pokrijat del od pra{awata (do ili od opredeleno nivo), vklu~uvaj}i gi i onie {to gi prezemaat za da se osigura deka pravata na licata so hendikep se garantirani vo praktikata; zaradi uspehot vo potkrevaweto na oprede-

Obvrskite na dr`avite-~lenki za regulirawe vo privatniot sektor
Dr`avite-~lenki prezemaat...site soodvetni merki za da ja otstrani diskriminacijata po osnov na hendikep od koe bilo lice, organizacija ili privatno pretprijatie (~eln 4 (1) (e) ). Dr`avite-~lenki prezemaat... (ohrabruvawe za) site organi na mediumite za da gi prestavuvaat licata so hendikep na na~in koj e soodveten na celta na pretstavenata Konvencija (~len 8 (2) (c) ). Dr`avite-~lenki isto taka }e prezemat soodvetni merki za... obezbedat deka privatnite subjekti {to nudat preduslovi i uslugi, otvoreni ili ponudeni na javnosta, gi zemaat vo vid site aspekti na pristapnosta za licata so hendikep (~len 9 (2) (b) ). Dr`avite-~lenki }e... baraat zdravstveni profesionalci za licata so hendikep da gi snabdat so ednakva zdravstvena nega kako i ostanatite, vklu~uvaj}i vrz osnova na slobodno informirawe za, me|u drugoto, potkrevawe na svesta za ~ovekovi prava, dostoinstvo, avtonomija i potrebi na licata so hendikep, preku obuka i donesuvawe na eti~ki standardi za javnata i privatnata zdravstvena gri`a (~len 25 (d) ). Dr`avite treba da go {titat i promoviraat pravoto na rabota, vklu~uvaj}i za onie koi }e se zdobijat so hendikep vo tekot na vrabotuvaweto, so prezemawe soodvetni ~ekori, vklu~uvaj}i preku zakonodavstvoto do, me|u drugoto, ... promocijata na vrabotuvaweto na licata so hendikep vo privatniot sektor, preku soodvetni regulativi i merki, {to mo`at da vklu~at programi za afirmativna akcija/merki, motivacija i drugi merki (~len 27 (1) (h) ).
GLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

67

len del (procent) od vrabotenite koi se so hendikep, ili, uspehot vo unapreduvaweto na uslugite za mu{teriite (potro{uva~ite) so hendikep koi mo`ebi imaat posebni potrebi. Diskriminacija od strana na dr`avnite institucii, od privatni lica i biznis-sektorot Centralna komponenta na Konvencijata e toa deka licata so hendikep treba da bidat za{titeni od diskriminacija i od javnite ~initeli i od privatnite akteri. Zaradi toa, antidiskriminaciskiot zakon ili drugite zakonski merki {to ja zabranuvaat diskriminacijata i prepora~uvaat ednakov tretman, bi trebalo da se odnesuvaat na privatni lica, tela ili biznis-subjekti, isto kolku {to se odnesuva na javni slu`benici i tela. Konvencijata isto taka ja obvrzuva dr`avata da go regulira privatniot sektor. Posebni oblasti za zakonodavna reforma Konvencijata precizira niza oblasti za koi se bara zakonska garancija ili za{tita. ^lenot 12 (1) od Konvencijata povtorno go potvrduva pravoto na licata so hendikep se so ednakvo priznanie pred zakonot, a ~lenot 12 (2) pak, potvrduva deka licata so hendikep imaat pravo da ja koristat delovnata sposobnost pred zakonot kako {to toa go imaat drugite. ^lenot 12 (3) ja podvlekuva potrebata od merki za poddr{ka vo iskoristuvaweto na nivnata delovna sposobnost, a ~lenot 12 (4) povikuva na vostanovuvawe za{titni merki koi }e osiguraat deka ne postoi zloupotreba vo poddr{kata. Bidej}i poreknuvaweto na pravoto na licata so hendikep da imaat delovna sposobnost bi predizvikalo flagrantno kr{ewe na nivnite prava, kakov bilo zakonski reformski proces bi trebalo ova pra{awe da go nazna~i kako pra{awe na prioritet. Parlamentite bi trebalo da go ispitaat postojniot zakon za da utvrdat dali postojat kakvi bilo formalni ograni~uvawa za delovnata sposobnost na licata so hendikep i dali zakonskite odredbi i praktikata se vo soglasnost so Konvencijata. Parlamentite bi trebalo isto taka da sogledaat dali, i pokraj formalnite garancii za po~ituvaweto na delovnata sposobnost na licata so hendikep, delovnata sposobnost e po~ituvana vo praktikata. Konvencijata osobeno bara od dr`avite da prezemat soodvetni merki za da osiguraat deka licata so hendikep, na koi im e potrebna pomo{ vo koristeweto na delovnata sposobnost, i navistina ja dobivaat. Konvencijata isto taka sodr`i niza garancii {to se odnesuvaat na oblasti vo koi porano a i natamu se odreknuvalo (odbivalo) postoeweto na pravata na licata so hendikep. Ova go opfa}a i pravoto na sloboda i bezbednost na liceto (~len 14), kako i pravoto na sloboda od tortura i na sloboda od eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba, vo i nadvor od doma. Dr`avata bi trebalo vnimatelno da gi pregleda svoite zakoni i nivnata
68
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Dr`avi koi go prifatile nacionalniot znakoven jazik
Ustavot na Uganda osobeno go prifatila znakovniot jazik i zada~ata na dr`avata da go zasiluva negoviot razvoj. ^lenot 24 od nivniot Ustav utvrduva: “ Dr`avata }e go promovira razvojot na znakovniot jazik za licata so o{teten sluh”. Sekcijata 17 od Ustavot na Finska (1995), Sekcija 17 - Pravo na ne~ij jazik i kultura - utvrduva deka: “ Pravoto na licata da koristat znakoven jazik, kako i na onie koi imaat potreba, da dobijat pomo{ za tolkuvawe ili prevod, }e bide garantirano so Akt.“ ^lenot 101 od Ustavot na Republika Venecuela, utvrduva: “Dr`avata gi garantira izdavaweto, primaweto i cirkulacijata na informaciite od oblasta na kulturata. Televiziskite mediumi treba da gi vklu~at titluvaweto i prevodot na venecuelskiot znakoven jazik za licata so problemi vo slu{aweto. Uslovite i modalitetite od ovie obvrski }e bidat vostanoveni so zakon.“ Znakovniot jazik e prifaten kako “ nacionalen jazik na licata so o{teten sluh od Tajland“ vo avgust 1999 godina, so rezolucijata potpi{ana od nivniot minister za obrazovanie, vo imeto na vladata na Kralstvoto Thai. Aktot za znakovniot jazik na Nov Zeland stapil vo sila vo 2006 godina. Toj utvrduva deka znakovniot jazik na Nov Zeland (ZJNZ), koj{to e prv ili preferiran jazik na gluvite lica od Nov Zeland, oficijalno e prifaten. Aktot go prifa}a znakovniot jazik kako edinstven novozalandski jazik i mu dava na znakovniot jazik ist status kako na govorniot. Aktot mu ovozmo`uva na koe bilo lice vklu~eno vo zakonska procedura, da go koristi ovoj jazik vo tekot na taa procedura. Toj isto taka ovozmo`uva zaednicata na licata so o{teten sluh da bide konsultirana za pra{awata {to go zasegaat nivniot jazik, vklu~uvaj}i go, na primer, i promocijata na upotrebata na ovoj jazik; deka ovoj jazik }e bide koristen pri promocijata na vladinite uslugi i slu`bi, kako i vo obzbeduvaweto informacii za javnosta i deka dr`avnite servisi i informacii }e bidat napraveni (da bidat) pristapni za zaednicata na licata so o{teten sluh preku soodvetni merki, vklu~uvaj}i ja i upotrebata na ZJNZ. Ovoj Akt obezbeduva i toa deka dr`avnite oddeli, kolku {to e razumnoprakti~no, da bide rakovodena od konkretni principi vrzani za nivnata interakcija so zaednicata na licata so o{teten sluh (klauzula 9). Ni{to vo ova klauzula ne bi trebalo da bide sfateno kako podarena prednost (privilegija) za zaednicata na licata so o{teten sluh a toa da ne go u`ivaat ostanatite (klauzula 9 (2) ).

GLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

69

Pravni lekovi (barawa)
Spored Dekretot (regulativata) za diskriminacijata po osnov na hendikep od 1995 godina, koga pred oblasniot sud vo Hon Kong, vo Specijalniot administrativen region na Kina, stasala `alba za diskriminacija po osnov na hendikep, Sudot dobil {iroko - rangirani ovlastuvawa za ”praven lek“ {to ja vklu~uvaat mo}ta, vo soglasnost so s 72, da: “(a) Dade soop{tenie (izjava) deka optu`eniot imal namera ili napravil ~in (akt), {to e nezakonski spored ovoj Dekret (regulativa), i da naredi optu`eniot da ne smee da go povtori ili da ja prodol`i taa nezakonska namera ili ~in (akt); (b) Da naredi optu`eniot da izvede kakov bilo razumen ~in (akt) ili da ima namera za izvedba so koja{to }e ja pokrie (kakva i da e) zagubata ili {tetata {to ja pretrpel podnositelot na tu`ba; (v) Da naredi tu`eniot da go vraboti ili da mu najde rabota na podnositelot na tu`bata; (g) Da naredi tu`eniot da go ohrabri (promovira) podnositelot na tu`bata; (d) Da naredi tu`eniot da mu ja plati {tetata na podnositelot na tu`bata po pat na kompenzacija za koja bilo zaguba ili {teta {to ja pretrpel podnositelot na tu`bata predizvikana od namerata ili aktot (~inot) na tu`eniot; (|) Da naredi tu`eniot da mu ja plati na podnositelot na tu`eniot disciplinski (simboli~no) ili idealno (celosno) napravenata {teta, ili (`) Da naredi celosno ili delumno poni{tuvawe (otka`uvawe) ili povtorno otpo~nuvawe ili od konkretna data navedena vo baraweto, koj bilo dogovor ili soglasnost napraveni vo sprotivnost od ovoj Dekret (regulativa).

operacionalizacija, osobeno vo delovite vo koi se ograni~uva slobodata na licata so hendikep, vklu~uvaj}i gi i onie so intelektualna i mentalna popre~enost. Na primer, dr`avata bi trebalo da gi notira barawata od Konvencijata za nezavisno `iveewe vo zaednicata, namesto institucionalizacijata ili medicinskiot tretman - pod pritisok, i bi trebalo da osigura deka postojat zakoni i proceduri zaradi nabquduvawe i sledewe na sproveduvaweto (operacionalizacijata) na toa zakonodavstvo, da gi istra`uva slu~aite na zloupotreba i da iska`uva disciplinski merki, kako neophodni (~len 16 (4) ). Zakonite za intelektualnata sopstvenost i osiguruvaweto pristap do knigi, filmovi i drugi medium Dr`avite bi trebalo da gi preispitaat svoite zakoni za intelektualna sopstvenost za da osiguraat deka ne gi odvra}aat (pore~uvaat) licata so hendikep od pristapot do kulturnoto bogatstvo. Niza dr`avi imaat
70
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

usvoeno vakvo zakonodavstvo vo duhot (posveteni na) drugi me|unarodni obvrski, kakvi {to se dogovorite so Svetskata organizacija za intelektualna sopstvenost i Svetskata trgovska organizacija. Zakonodavstvo {to go prifa}a znakovniot jazik (jazici) Konvencijata gi obvrzuva dr`avite da ja prifatat ili ohrabrat upotrebata na znakovniot jazik. Ova, verojatno, }e bara nekakvi zakoni za nivna prakti~na primena. Proceduri za poplaki vo nacionalniot zakon Zakonodavstvoto bi moralo da osigura deka licata so hendikep koi bile `rtva na nezakonska diskriminacija e vo sostojba da dobie efektiven praven lek. Toa bi mo`elo da vklu~i kompenzacija ili {teta, barawe za otpovikuvawe (premestuvawe), barawe za prekinuvawe na diskriminatorskiot ~in (akt) i za{tita od toa vo idnina, barawe za ovozmo`uvawe razumno prilagoduvawe kon negovite individualni prava, izvinuvawe, barawe za prezemawe {iroko rangirani merki za “le~ewe”, odnosno tretman (re{enie), vklu~uvaj}i go i pozitivnoto dejstvuvawe (akcija) ili drugi merki. Spored diskriminacionite zakoni od mnogu zemji, otkako edna{ tu`itelot vostanovuva fakti od koi mo`e da se pretpostavi deka postoi diskriminacija, tovarot na doka`uvaweto mu se prefrla na tu`eniot za da poka`e (demonstrira) deka tretmanot ne bil baziran vrz nekoja od zabranetite osnovi za diskriminacija ili, ako bila, deka pa|a vo grupata na dozvolenite isklu~oci na zabranetata diskriminacija. Va`na dimenzija na proceduralen zakon na koja bi trebalo da se poso~i e ote`nuvaweto vo odnos na podnositelot na `albata vo prilo`uvaweto direktnata evidencija na diskriminacijata (videte go delot za razli~nite pristapi kon zakonodastvoto za diskriminacija na prethodnata strana).

Proceduralni merki za promocija na sproveduvaweto
Za ulogata {to paramentarcite bi mo`ele da ja imaat vo prote`iraweto (voveduvaweto) na Konvencijata, be{e ve}e prethodno ka`ano vo ovoj Prira~nik. [tom dr`avat edna{ ja ratifikuva ili i pristapi na Konvencijata, izronuvaat zna~ajni obvrski i zakonodavcite mo`at da odigraat va`na uloga vo osiguruvaweto deka se vo soglasnost so nea. Prvite ~ekori {to parlamentarcite treba da gi napravat otkako }e se potpi{e Konvencijata, e da: Napravat seopfaten pregled ^lenot 4 (1) (b) od Konvencijata gi obvrzuva dr`avite ”da gi prezemat site soodvetni merki, vklu~uvaj}i go i zakonodavstvoto, za da gi promeGLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

71

Kriti~ni pra{awa {to bi trebalo da bidat poso~eni (opfateni) so zakonskite merki
Sekoe zakonodavstvo treba da bide bazirano vrz razbiraweto (sfa}aweto, uveruvaweto) deka: Hendikepot e rezultat na interakcijata na liceto so okolinata, i deka Licata so hendikep, samite po sebe, imaat gra|anski, kulturni, politi~ki i socijalni prava na ednakva osnova so ostanatite. Diskriminacijata vrz baza na hendikep, vklu~uvaj}i go i otfrlaweto na (odbivaweto da se prifati) razumnoto prilagoduvawe kako forma na diskriminacija, {to se pravi vo privatnite i javnite sektori se zabraneti. Licata so hendikep treba da bidat vklu~eni i da u~estvuvaat vo site aspekti od op{testvoto, vklu~uvaj}i gi: Politi~kiot javen `ivot (osiguruvaj}i ja konsultacijata so licata so hendikep vo sproveduvaweto (prakti~nata primena) na Konvencijata i politikata na zakonite {to gi zasegaat, revizijata na zakonite za politi~ki izbori i t.n.; Kulturniot `ivot, rekreacijata, odmorot (relaksacijata) i sportot, i Obrazovanieto. Fizi~kata okolina, transportot, tehnologiite, informaciite i komunikaciite, kako i javnite (pred)uslovi i uslugi treba da bidat pristapni za licata so hendikep. Posebni merki so privremena (povremena) ili trajna priroda, treba da bidat vgradeni da ja zabrzuvaat ili da ja dostignat ednakvosta de fakto. Pravata na licata ili grupite na gra|ansko, kriminalno ili administrativno dejstvuvawe protiv diskriminacijata vrz osnov na hendikep, kako i soodvetni re{enija, treba da bidat osigurani. Koja bilo definicija na vidovite (tipovite) na hendikep, treba da bide vo soglasnost so ~lenot 2 od Konvencijata. Pravata na licata so hendikep kako lica (li~nosti) pred zakonot, kako i prifa}aweto (sogleduvaweto) na nivnata delovna sposobnost, vklu~uvaj}i gi i poddr`uva~kite merki i nu`nite za{titni merki, treba da bidat osigurani. Licata so hendikep treba da imaat pristap do pravdata, da im bidat ovozmo`eni baranite prilagoduvawa na site ramni{ta pri zakonskite postapki. Nacionalnite mehanizmi za sledewe na sproveduvaweto na Konvencijata, treba da bidat vostanoveni.

nat ili otfrlat postojnite zakoni, regulativata, normite (navikite, rutinata) i praktikata {to ja so~inuvaat diskriminacijata kon licata so hendikep.“ Sledstveno, eden od najzna~ajnite ~ekori {to dr`avata bi trebalo da go prezeme {to e mo`no pobrzo otkako }e i se priklu~i na Konvencijata i, prepora~livo, otkako }e ja potpi{e Konvencijata, e da
72
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

prezeme seopfaten pregled na postojniot zakon za da se utvrdi do koj stepen e usoglasen so dogovorot. Dr`avata treba, isto taka, da utvrdi kakvi bilo novi zakonodavni i politi~ki merki {to treba da bidat prezemeni za da i se dade efekt na Konvencijata. Ju`na Afrika napravi golem Za ovoj zakonodaven pregled treba naredok vo oblasta na hendikeda bide usvoen i podroben vremenski pot, samoto prezentirawe i raspored. reformata vo politikata. Ovaa Seopfaten pregled od ovoj vid Konvencija, kako i da e, }e zacemo`e da bide osobeno korisen za dr- mentira i osigura deka pokraj `avite koga tie gi podgotvuvaat svo- politi~kata dimenzija, ako i koga ite inicijalni izve{tai po osnov na bi se slu~ilo, dr`avata }e mo`e Konvencijata, odnosno vo rok do dve da prodol`i da {titi - i da ima odgovornost za toa - kon licata godini po nejzinoto ratifikuvawe. so hendikep i nivnite semejstva, Inicijalniot izve{taj }e uredi os- kako i da osigura deka tie se nov za ostvaruvawe na pravata na li- tretirani kako gra|ani od prv red cata so hendikep, }e gi poso~i oblas- kako i site drugi korisnici bez tite vo koi reformata e prioritet hendikep. i }e pomogne da se razvie programa Hendrieta Bogopane-Zulu, za podobruvawe na situacijata preku Pratenik (Ju`na Afrika) merki za planirawe, sozdavawe i sledewe. Postojat niza na~ini na koi vakviot pregled mo`e da bide ostva-ren. Bi mo`elo da bide vostanoveno posebno nezavisno telo, nacionalna komisija za ~ovekovi prava ili komisija za hendikep na koja mo`e da i se doveri zada~ata. Parlamentot, samiot po sebe, mo`e da vostanovi komitet da go prosledi (pregleda) procesot ili da i ja doveri zada~ata na nekoe od postojnite tela. Ramkata na Konvencijata treba da bide standardot spored koj se odmeruva (opredeluva) stepenot do koj licata so hendikep gi u`ivaat svoite prava. U~estvoto na licata so hendikep vo procesot, i kako ~lenovi na teloto koe go pravi ovoj pregled, i kako lica koi davaat svoj pridones vo procesot, treba da e pro{ireno. Pregledot nema da e ednokraten nastan. Na teloto treba da mu se dade postojana odgovornost za previdite ili treba da se osigura deka postoi nezavisno pregleduvawe na sproveduvaweto na negovite preporaki po nekoj razumen period, na primer po pet godini. Osiguruvawe deka zakonite se vo soglasnost so Konvencijata Poradi osiguruvaweto deka novite zakoni i regulativata se vo soglasnost i gi pridvi`uvaat celite, Konvencijata e va`na za pregled (proverka) na zakonite. Konvencijata gi obvrzuva dr`avite da vodat smetka (da gi imaat vo vid) pravata na licata so hendikep vo site politiki i prograGLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

73

mi (~len 4 (1) (c) ). Vladite, zaradi toa, treba da osiguraat deka nivnite predlozi “di{at” so Konvencijata koga i da gi razvivaat politikata i zakonodavstvoto. Zakonodavstvoto ima kriti~na uloga {to treba da ja odigra vo ispituvaweto (analiziraweto) na novite zakoni. Parlamentot treba da osigura deka postoi nivo od zakonskiot (zakonodavniot) proces na koe zakonite mo`e da bidat ispituvani zaradi svojata usoglasenost so Konvencijata. Ova bi mo`elo da vklu~i i vostanovuvawe na komitet od negovite ~lenovi za da gi pregledaat (analiziraat) zakonskite predlozi ili da ja ponesat odgovornosta na postojniot komitet ili komitetot koj ispituva (analizira) kolku legislativata im e revnosna na ~ovekovite prava. Povtorno, od su{tinska va`nost e licata so hendikep i nivnite organizacii da se vklu~at vo ovoj proces. Parlamentite bi mo`ele da imaat potreba od prezemawe psoebni ~ekori za da osigurata deka licata so hendikep se svesni za procesite i predlo`enite zakoni, kako id a go olesnat protokot na nivnite sogleduvawa do zakonodavcite. Nekoi parlamentarci baraat izvr{nite organi na vladata da obezbedat izjava so koja se potvrduva deka zakonite se sovpa|aat (se vo soglasnost, kompatibilni se) so me|unarodnite standardi ili da obezbedat procenka na pridobivkite od zakonite vo odnos na posebna grupa, koga taa gi pretstavuva predlog-zakonite pred parlamentot. Izjava za pridobivkata od po~ituvaweto na hendikepot, ili samostojna ili kako del od procenka na pridobivkite na po~ituvaweto na ~ovekovite prava, bi mo`ela da pomogne da se naso~i vnimanieto na vladite po ova pra{awe. Vklu~uvawe na licata so hendikep vo zakonodavniot proces Licata so hendikep treba da bidat aktivno anga`irani vo izrabotkata na predlog-zakonite, kako i vo drugite procesi na donesuvawe odluki {to gi zasegaat - isto kako {to bea anga`irani vo predlo`uvaweto na sodr`inata na samata Konvencija. Tie, isto taka, treba da bidat ohrabreni da ponudat sogleduvawa i vodilki koga se sproveduvaat zakonite. Postoi lepeza od na~ini na koi mo`e da se osigura deka se zemeni na primer, javni raspravi (so zadovolitelno golema najava i publicitet), so podnesuvawe pismeni predlozi do povikanite (relevantnite) parlamentarni komiteti(komisii) i so spodeluvawe na komentarite so po{irokata javnost, preku parlamentarni internet strani i drugi mediumi.3

3

Seopfatna diskusija za vklu~enosta na gra|anite vo parlamentarniot proces mo`at da se najdat vo Parlament i Demokratija vo 21 vek: Vodi~ na dobri praktiki ( @eneva, Inter - parlamenetarna Unija, 2006) strana 79 - 87

74

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Parlamentot treba da osigura deka negovite zakoni, postapki i dokumentacijata se izraboteni vo dostapni formati, kakvi {to se golemi bukvi, Braevoto pismo i ednostaven jazik, za da se osigura deka licata so hendikep mo`at celosno da u~estvuvaat vo razvojot na zakonodavstvoto, op{to i posebno, vo odnos na pra{awata vrzani so hendikepot. Pretpostavkite (argumentite) od parlamentarnite i drugi izve{tai (pregledi) koga tie baraat ispituvawe, bi trebalo isto taka da bidat pristapni za licata so hendikep. Vklu~uvawe na lokalni ili parlamentarci od nacionalno nivo Ogledalo-odrazot na Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava i Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni pra-

POTSeTNIK ZA PRATENICI

Kako bi mo`el da pomognam Konvencijata da se preto~i vo nacionalniot zakon:
Da se osigura deka najvisokiot zakon na zemjata (ustavot ili osnovniot zakon) gi za{tituva i gi sogleduva gra|anskite, kulturnite, ekonomskite, politi~kite i socijalni prava na licata so hendikep. Da se osigura deka postojnite zakoni se pregledani (provereni) zaradi nivnata usoglasenost so Konvencijata. Da se osigura deka site oblasti, opfateni so Konvencijata, se vgradeni vo nacionalnite zakoni, i vo postojnite i vo novite. Da se osigura deka licata so hendikep i nivnite organizacii bile konsultirani vo procesot na pravewe na zakonite. Da se osigura deka povikanite (relavantnite) institucii i mehanizmi se vostanoveni (etablirani) do nivoto na parlamentot za da osiguraat deka koj bilo nov zakon e vo duhot na Konvencijata. Da se osigura deka soodvetni sredstva (fond) e dislociran od buxetot za razli~ni sektori, va`ni za ostvaruvawe (u`ivawe) na pravata na licata so hendikep. Da se upotrebat parlamentarnite proceduri, kakvi {to se: usmeni i pismeni pra{awa; dostavuvawe na smetki (listi, spisoci), i parlamentarna debata. Da se potkreva javnata svest za pravata na licata so hendikep, preku: debati vo ramkite na svojata politi~ka partija, zdru`uvawe so drugi parlamentarci, za da se zajaknuva li~niot kapacitet za lobirawe, partnerstva so organizacii na lica so hendikep, i javni informativni kampawi.

GLAVA 5: NACIONALNOTO ZAKONODAVSTVO I KONVENCIJATA

75

va, ~len 4 (4) od Konvencijata veli deka pridobivkite od Konvencijata ”se pro{iruvaat do site delovi na federalnite dr`avi, bez ograni~uvawe ili isklu~ok.“ Vo nekoi federalni dr`avi, prvi~nata odgovornost i mo}ta za prakti~no priemnuvawe na izvesni pridobivki od Konvencijata, bi mo`elo da ostane vo provinciite ili ustavnite edinici. Potfrluvaweto vo sproveduvaweto na taa mo} bi mo`ela da ja dovede dr`avata, vo celina, da potfrli vo (da gi prekr{i) svoite me|unarodni obvrski. Ne e prifatliva odbranata deka centralniot dr`aven aparat nemal formalna mo} vo tie oblasti. Ovaa pridobivka navistina nudi nekoi mo`nosti, otkako lokalnite ili dr`avnite zakonodavci bi gi sprovele svoite zakoni i drugite incijativi, vo oblasta na svoite kompetencii, da im se dade efekt na pridobivkite od Konvencijata, dodavaj}i im gi na drugite merki {to centralniot dr`aven aparat gi sproveduva.

76

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

GLAVA [EST

6

Od odredbi do praktika: sproveduva}i ja Konvencijata
Zakonite samite po sebe nema da osiguraat deka licata so hendikep mo`at da gi u`ivaat svoite ~ovekovi prava. Dr`avite } e imaat potreba od formulirawe efektivna kontrola (regulativa) i programi koi pridobivkite od Konvencijata }e gi preto~at vo praktika {to }e ima vlijanie vrz `ivotite na licata so hendikep. Za licata so hendikep, kako i za site lica, otrflaweto (odbivaweto) na koe bilo pravo mo`e da dovede do otfrlawe na drugi prava i mo`nosti vo tekot na nivniot `ivot. Za da se ilustrira ovaa poenta, pet pridobivki od Konvencijata se naglaseni podolu. Jasno e poka`ana vrskata pome|u habitacijata i rehabilitacijata (~len 26), pristapnosta (~len 9), obrazovanieto (~len 24), rabotata (~len 27) i delovnata sposobnost (~len 12). Da ne bide sfateno kako sugestija, no kako i da e, na ovie pet oblasti treba da im se dade prioritet pred drugite odredbi od Konvencijata. Vo sprotivno, otkako pravata se vo soodnos, dr`avata treba da nastojuva da gi sprovede oddelnite odredbi od Konvencijata naedna{.

Habilitacija i rehabilitacija
Kako dete, rodeno slepo, u~i da `ivee kako aktiven ~len na op{testvoto? Kako mlado mom~e koe se zdobiva so te{ki povredi na r’betniot stolb vo nesre}a i ja gubi sposobnosta da ~ekori, im se prilagoduva na svoite novi okolnosti? Kako majka {to gi gubi svoite noze vo rudnik prodol`uva i natamu da raboti i da rakovodi so semejstvoto? Habilitacijata (prilagoduvaweto, priviknuvaweto) i rehabilitacijata (~len 26) se prvite kriti~ni ~ekori vo osiguruvaweto deka licata so hendikep se sposobni da vodat nezavisen `ivot (~len 19), deka se mobilni vo op{testvoto (~len 20) i de77

ka se kadarni da go postignat (ostvarat) celiot svoj potencijal. Niz ovie procesi, licata so hendikep baraat i razvivaat ve{tini {to }e gi osposobat da rabotat i da zarabotuvaat prihodi, donesuvaat odluki, da pridonesuvaat vo op{testvoto i da gi u`ivaat site drugi prava podrobno pretstaveni vo Konvencijata. Habilitacijata vklu~uva u~ewe na ve{tini koi go osposobuvaat liceto da funkcionira vo op{testvoto. Ovie vidovi programi obi~no celat kon decata koi se rodeni so hendikep. Rehabilitacijata zna~i obnovuvawe na kapacitetot i sposobnosta. Ova generalno se odnesuva na vozrasnite koi mora povtorno da mu se prilagodat na op{testvoto, po zdobivaweto so hendikep. Habilitacijata i rehabilitacijata se voobi~aeno procesi so ograni~eno traewe, “skroeni” spored liceto. Tie podrazbiraat ureduvawe na celi {to treba da se postignat so koordinirana poddr{ka od profesionalci i, po mo`nost, u~estvo na ~lenovi od semejstvoto i bliskite prijateli. Habilitacijata i rehabilitacijata mo`e da opfatat i lekarstva, psiholo{ka, socijalna i rabotna poddr{ka. Bez korista od ovie intervencii, licata so hendikep verojatno ne bi bile kadarni da gi ostvarat svoite prava na pristapnost, obrazovanie i rabota.

Rehabilitacija vo zaednica
Rehabilitacija (bazirana) vo zaednica (RBZ) e pristap koj e sproveden vo pove}e od 90 dr`avi, {irum svetot. Taa e del od strategijata za op{tiot (generalniot) razvoj na zaednicata ~ija{to cel e namaluvawe na siroma{tijata, izedna~uvawe na mo`nostite i vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testvoto. Bidej}i zaednicite se razlikuvaat vo socio-ekonomskite uslovi, terenot (teritorijata), kulturata i politi~kiot sistem, ne e mo`no da postoi eden model na RBZ {to e primenliv {irum svetot. Rehabilitacijata (bazirana) vo zaednicata e, poradi toa, fleksibilna, dinami~na i prilagodliva strategija koja opfa}a pristapnost do zdravstvenata gri`a, obrazovanieto i rabotnite obuki proektite za generirawe prihodi i u~estvoto vo zaednicata i inkluzija. Rehabilitacijata (bazirana) vo zaednicata dejstvuva vo i okolu zaednicata. Taa se sproveduva so kombinirani napori na licata so hendikep, nivnite semejstva, organizacii i zaednicata, kako i na povikanite (revevantnite) dr`avni i nevladini organizacii koi dejstvuvaat vo razvojniot sektor. SZO, MOT, UNESKO, me|unarodnite nevladini organizacii so obemno iskustvo vo hendikepot i razvojot, kako i organizaciite na licata so hendikep, razvivaat nasoki za toa kako RBZ mo`e da im pomogne na licata so hendikep da gi ostvarat svoite prava i se promovira po~ituvaweto na nivnoto, vrodeno dostoinstvo.

78

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Pristapnost
Vo sekoe op{testvo postojat nebroeni pre~ki i barieri, po~nuvaj}i od skalite po koi ne mo`eme da se iska~ime, do znacite {to ne mo`eme da gi pro~itame {to licata so hendikep gi odvra}a od mo`nosta celosno da gi `iveat svoite `ivoti. Pristapnosta (~len 9) opfa}a obezbeduvawe ednakov pristap do javnite objekti i uslugite vo zaednicata, za site ~lenovi od op{testvoto, vklu~uvaj}i gi i licata so hendikep. Toa e vode~ki princip na Konvencijata (~len 4) i va`i za site oblasti vo koi se sproveduva. Iako nekoi od uslovite od Konvencijata {to se odnesuvaat na pristapnosta mo`e da bidat skapi za da bidat brzo primeneti, postojat i niza eftini, {to ne baraat skapa tehnologija, a }e dadat brza, neposredna korist (pridobivka). Na primer, obezbeduvaweto pristapnost do informaciite mo`e da bide relativno eftino a vo ogromna merka da go podobri `ivotot na licata so hendikep, bez ogled dali se raboti za ~itawe na cenovnikot, vleguvaweto vo hol za da se u~estvuva na nekoja sredba, razbiraweto na rasporedot na vozewe na nekoj avtobus ili prebaruvaweto po internet stranite. Televizijata e sfatena kako su{tinski izvor na informacii i kako trkalo za pristap (vlez) vo kulturnite i sportskite nastani. Parlamentarcite, vo sorabotka so mediumite, mo`at da rabotat na toa da gi napravat televiziskite programi dostapni za edinkite so o{teten sluh i za povozrasnite, so nabavka na sinhronizirani tekstovi ili na titlovi. Ovie merki se ve}e prifateni vo pove}e od 30 dr`avi {irum svetot

Pristapnosta i internetot
Internetot mo`e da sozdade mo`nosti za sekogo; sepak, pogolemiot del od tie mo`nosti ne im se dostapni na licata so hendikep. Kon krajot od 2006 godina, nekoi od vode~kite 100 internet strani (portali) vo 20 zemji, stanaa dostapni vo so glasnost so me|unarodnite nasoki {to gi vostanovi Svetskiot internet konzorcium (SIK). Prebaruvaweto po internet stranite gi opfati onie {to se fokusirani vrz patuvawe, finansii, dr`avni (vladini) pra{awa i proda`bata na malo. Istra`uvaweto poka`a deka pove}eto od internet stranite ne gi zadovoluvaat me|unarodnite standardi za pristapnost (dostapnost); vsu{nost, samo 3 od 100 internet strani zadovolile minimum od standardite za pristapnost. Dodeka nekoi od internet stranite bi mo`ele lesno da im se prilagodat na licata so hendikep, za pove}eto e potrebna poobemna rabota. Praveweto informati~ki tehnologii {to se pristapni za licata so hendikep, ne e samo pra{awe na ~ovekovi prava; toa isto taka zna~i dobar sens za biznis. Istra`uvaweto poka`uva deka pristapnite internet-strani se rangirani povisoko na listite za posetenost, mo`at da za{tedat tro{oci za nivno odr`uvawe i privlekuvaat firmi koi so toa im stanuvaat dostapni na po{irok krug na potro{uva~i.
GLAVA 6: OD ODREDBI DO PRAKTIKI: SPROVEDUVA]I JA KONVENCIJATA

79

Sli~no na toa, internetot obezbeduva su{tinska vrska do obrazovanieto, mo`nostite za vrabotuvawe, novostite i informaciite za zdravstvena gri`a, i e kanal za gra|ansko u~estvo i sociajlno vmre`uvawe. Licata koi nemaat pristap do internet se, do izvesen stepen, li{eni od mo`nostite socijalno da se vklu~at. Koga internet stranite se osmisleni spored nasokite (upatstvata) za pristapnost, site nivni korisnici imaat izedna~en pristap do informaciite {to se dostapni na internet. Iako nekolku dr`avi vo momentov insistiraat na toa makar dr`avnite portali da bidat dostapni za licata so hendikep, pove}eto svetski internet strani (portali) ostanuvaat i natamu nepristapni za niv. (videte ja prethodnata ramka). Pristapot od informacii e isto taka su{tinski i pri re{avawe (sproveduvawe) itni pra{awa. Neodamne{nite prirodni katastrofi {irum svetot poka`aa deka licata so hendikep ne dobivaat poddr{ka

@ivotot da se napravi pristapen
Fizi~ka sredina Od pristapnata fizi~ka sredina korist ima sekoj, a ne samo licata so hendikep. Konvencijata veli deka merkite {to treba da se prezemat zaradi otstranuvawe na pre~kite i pote{kotiite vo uslovite pred i nadvor od domot, vklu~uvaj}i gi u~ili{tata, medicinskite objekti i rabotnite mesta (~len 9 (1) (a) ). Ova gi vklu~uva ne samo objektite (zgradite) tuku i patekite, preminite i pre~kite {to go ote`nuvaat pe{a~kiot soobra}aj. So vreme, site novi gradbi (konstrukcii) treba da se bazirani vrz dizajn {to opfa}a prilagoduvawe za licata so hendikep. Svetskata banka utvrdi deka tro{ocite (vkupnoto ~inewe na gradeweto), ako ovie raboti se zemeni vo vid u{te pri konstruiraweto, e minimalno. Osven toa, utvrdeno e deka dopolnuvawata so elementite za pristapnost pri gradbata iznesuvaat pomalku od 1 (eden) procent od vkupnite tro{oci za gradbata. Javni objekti i uslugi Konvencijata bara od dr`avite da utvrdat terk za osiguruvawe na celosnoto u~estvo vo op{testvoto za licata so hendikep preku razvoj na nasoki-vodilki za pristapni javni objekti (uslovi) i uslugi (~len 9 (2) (a) ). Pristapnosta mo`e da bara obezbeduvawe rampi vo dr`avnite objekti, oznaki na Braevo pismo, pristapni toaleti, kako i tolkuva~i na gestoven jazik ili titluvawe na dr`avnata televizija. Ovie nasoki-vodilki treba da bidat osmisleni niz konsultacija so licata so hendikep i/ili organizaciite {to niv gi pretstavuvaat (zastapuvaat). Prevoz Prevozot, vklu~uvaj}i go vozdu{niot, `elezni~kiot, avtobuskiot i taksi prevozot, e od vitalno zna~ewe za nezavisen `ivot. Mnogupati, na licata so hendikep, osobeno na onie koi imaat pote{kotii so vidot ili ote`nato dvi`ewe, im e odzemena pristapnosta do klu~nite slu`bi (servisi, uslugi) i se, poradi toa, onevozmo`eni da posetuvaat u~ili{ta, da najdat vrabotuvawe ili da koristat nekoj medicinski tretman.

80

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

na isto nivo na koe poddr{kata ja “Koga na slepite lica vo dobivaat koj bilo drug vo tekot na svetot im davate pristap do tie katastrofi. Konvencijata gi po- informaciite na navremen i efikasen na~in, i vo format vikuva dr`avite da gi razvijat (unakoj tie go ~itaat, razbiraat i predat) merkite vo slu~ai na uslugi- vospriemaat, ste zagarantirale te {to gi obezbeduva vo nepogodi (vo deka }e napravite ogromen priitni slu~ai) (~len 9 (1)(b)). Ispra} dones za zaednicite na slepite aweto napi{ani poraki mnogu brzo lu|e nasekade vo svetot.” stana eden od najprifatlivite (naj- Don Breda, preferirani) na~ini za komunika- IT specijalist so o{teten vid (SAD) cija na gluvite lica. Kako i da e, slu`bite za itni slu~ai vo pove}eto zemji ne mo`at da komuniciraat preku napi{ani poraki poradi toa {to ne se poklopuva nivniot komunikaciski protokol. Vo pove}eto zemji ne postojat zakoni za obezbeduvawe informacii vo pristapna forma, kakvo {to e Braevoto pismo, audio forma ili so znakoven jazik ili preku osmisluvawe pristapni internet strani. ^esto, duri i tamu kade postojat zakoni, tie ne se preto~eni vo tekovni uslugi. Konvencijata bara od dr`avite da vovedat soodvetni zakoni i sredstva za osiguruvawe deka na licata so hendikep im se dostapni informaciite {to gi zasegaat nivnite `ivoti (~len 9 (1) (a) i (2) (g) ).

Obrazovanie
Postojat mnogu mo`ni pre~ki za licata so hendikep vo {kolstvoto (obrazovanieto), osobeno vo zemjite vo razvoj. Ova opfa}a:
POTSeTNIK ZA PRATENICI

Kako mo`am da napravam op{testvoto da e popristapno
Pro{etajte vo va{ata lokalna zaednica i nabquduvajte kolku pre~ki postojat, po~nuvaj}i od skalite vo zgradite, nedostig od premini ili oznaki so Braevo pismo i sli~no. Utvrdete dali dr`avnite materijali se staveni na raspolagawe i vo drugi formati/formi {to im se pristapni na licata so hendikep. Pregledajte kolku se pristapni objektite i uslugite. Uverete se deka so dr`avnite planovi se opfateni i finansiski sredstva za lica so hendikep. Konsultirajte se so lica so hendikep i nivni organizacii za toa kakvi ~ekori }e prezemete zaradi podobruvawe na pristapnosta.

GLAVA 6: OD ODREDBI DO PRAKTIKI: SPROVEDUVA]I JA KONVENCIJATA

81

Siroma{tija U~ili{ta so pregolem broj u~enici Nedostig od obu~en nastaven kadar Nedostig od razumno prilagoduvawe i poddr{ka za studentite so hendikep Nepristapno obrazovanie Lo{ ili nepristapen prevoz (transport) Socijalna stigma i nedostig od bliskost vo u~ili{noto opkru`uvawe. Tekovnite procenki velat deka tempoto so koe deca so hendikep se zapi{uvaat na u~ili{te vo dr`avite vo razvoj e na nisko nivo i vkupno iznesuva 1 do 3 procenti; zna~i, 98 otsto, vo prosek, od vkupniot broj decata so hendikep, ne odat voop{to vo u~ili{te i se nepismeni. Poradi vakviot ogromen broj na deca so hendikep koi ne odat vo u~ili{te, mileniumskata razvojna cel za postigawe univerzalno osnovno obrazovanie }e ostane nedosti`na. Kako i da e, istra`uvawata poka`uvaat deka decata, vklu~uvaj}i gi i onie so zna~itelen hendikep koi se vklu~eni vo redovnoto obrazovanie, poverojatno e deka }e go zavr{at obrazovanieto, }e prodol`at vo sredno, }e imaat obuka, }e najdat vrabotuvawe i }e ostvarat dobri “Imam visoki rezultati od prihodi, stanuvaj}i aktivni ~lenovi ispitite vo sporedba so site na nivnite zaednici. drugi studenti od istata Konvencijata pokriva mnogu aspekti od obrazovanieto, od razli~ni periodi od `ivotot (~len 24). Nejzin prioritet e da gi ohrabri decata so hendikep da odat na u~ili{te, na site stepeni od obrazovanieto (~len 24 (2) lucija Belini, (a) ). Konvencijata veli deka najdobar student so o{teten vid na~in ova da se postigne e da se foku(Obedineto kralstvo) sirame vrz najdobrite interesi za deteto ((~len 24 (2) (b) ). Taa isto taka uka`uva na obrazovnite potrebi na ogromen broj vozrasni so hendikep koi se ne{koluvani ili nedovolno {koluvani poradi nedostigot od mo`nosti ili pristap koga bile deca. Konvencijata isto taka ja poso~uva va`nosta na u~eweto vo tekot na `ivotot (do`ivotno u~ewe) (~len 24 (5) ), vklu~utelno i za onie vozrasni koi se zdobile so hendikep i koi, poradi toa, sakaat ili imaat potreba od natamo{no obrazovanie za da ja o~uvaat svojata rabotna sposobnost, vklu~uvaj}i gi i rabotnite treninzi (obuki) i programite za univerzitetsko obrazovanie.
82
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

godi{na grupa kako jas, koja bev vo specijalno u~ili{te; i ne deka sum najpametna, tuku zaradi mo`nostite {to gi imav i mo`nostite {to mi bea dadeni. ”

Gledi{teto za obrazovanie {to go promovira Konvencijata se bazira vrz raste~ko telo na evidencija koe poka`uva deka inkluzivnoto obrazovanie ne samo {to obezbeduva najdobro obrazovno opkru`uvawe, vklu~uvaj}i gi i decata so intelektualna popre~enost, tuku pomaga i da se razbijat predrasudite i da se nadminat stereotipiite. Ova gledi{te pomaga da se sozdade op{testvo koe so dobra volja go prifa}a hendikepot namesto da se pla{i od nego. Koga deca so ili bez hendikep rastat zaedno i u~at eden do drug, vo isto u~ili{te, tie podobro se razbiraat pome|u sebe i gradat pogolema po~it ednite kon drugite. Preodot od u~ili{en sistem {to se potpira vrz specijalno obrazovanie na inkluziven sistem, bara vnimatelno da bide planiran i sproveden za da gi za{titi potrebite i najdobrite interesi na deteto. Poddr{kata od roditelite, voda~ite na zaednicata i nastavnicite e preduslov. Za da bide inkluziven, obrazovniot sistem treba: Da obezbedi adekvatna oprema i nastavni materijali za lica so hendikep; Da se prilagodat nastavnite metodi i programa {to gi opfa}aat potrebite na site deca i studenti, vklu~uvaj}i gi i tie so hendikep, i da go promoviraat prifa}aweto i razli~nosta; Da se obu~i celiot nastaven kadar za dr`ewe nastava vo inlkluzivni u~ilnici i da go ohrabrat da si pomagaat me|usebno; Da obezbedi {iroka paleta poddr{ka {to vo najgolema mo`na merka gi presretnuva razli~nite potrebi na site u~enici, vklu~uvaj}i gi i onie so hendikep, i

Nadvor od obrazovniot sistem
Pristapot do obrazovanieto nema vrska samo so samiot obrazoven sistem. Duri i ako u~ili{teto dozvoli da im se priklu~i dete so hendikep, nedostigot od pristapen prevoz mo`e da napravi zaminuvaweto na u~ili{te da bide te{ko ili nemo`no. Ponekoga{ i samoto u~ili{te mo`e da bide nepristapno. Promenata na fizi~kata infrastruktura mo`e da se ~ini obeshrabruva~ka (zastra{uva~ka), no ne mora da bide taka. So vreme, kako {to zgradite treba da bidat renovirani, bi mo`ele da bidat i dogradeni, za da se vklu~at elementite za pristapnost. Vo idnina, treba da bide uslov site novi objekti, vklu~uvaj}i gi i obrazovnite, da bidat pristapni. Ova vklu~uva ne samo zdanija {to davaat mo`nost vo niv da vlezat i korisnici na koli~ki, tuku i ne{ta kako signalizacija so Braevo pismo ili soodveten lift za onie so o{teten vid. ^ineweto na vklu~uvaweto na vakvi elementi na pristapnost vo peridot na konstrukcija i gradewe mo`e da bide minimalno, spored studiite koi poka`uvaat deka vakvo prilagoduvawe gi zgolemuva tro{ocite na gradeweto samo za eden (1) procent.

GLAVA 6: OD ODREDBI DO PRAKTIKI: SPROVEDUVA]I JA KONVENCIJATA

83

Da go olesni izu~uvaweto na Braevata azbuka i na znakovniot jazik taka {to decata {to se so o{teten vid, sluh ili so kombinacija od dvete o{tetuvawa, imaat pristap do obrazovanieto i mo`at da komuniciraat. Cenata na inkluzivnoto obrazovanie Inkluzijata ~esto se zamisluva kako osobeno skapo, neprakti~no, neodr`livo ili strogo pra{awe na licata so hendikep. Kako i da e, ne site pozitivni merki se skapi. Nekolku dr`avi ve}e imaat usvoeno programa za tro{ocite za efektivnosta za da ja promoviraat inkluzivnosta so ograni~eni resursi. Dr`avite bi trebalo da gi upotrebat raspolo`ivite resursi, da se fokusiraat na postigaweto jasni celi i da ja osiguraat odr`livosta na inkluzivnoto obrazovanie, so fondovi za kratok, sreden i dolg period. Namaluvaweto na fondovite za inkluzivnoto obrazovanie ima neposakuvani posledici ne samo za lica, tuku i za samata inkluzivna strategija, vo celost. Inkluzivnoto obrazovno ureduvawe se, generalno, poeftini otkolku segregiranite sistemi. Ova sogleduvawe e vo soodnos so zabele{kata deka samiot integriran obrazoven sistem e poeftin otkolku dva posebni, oddelni obrazovni sistemi. Oddelniot obrazoven sisPOTSeTNIK ZA PRATENICI

Kako mo`am da pomognam za obrazovanieto da bide poinkluzivno
Da se dostavat (distribuiraat) inkluzivno-obrazovni metodologii kako sostaven del od programite za obuka na nastavnicite Da se ohrabrat licata so hendikep da se obu~uvaat za nastavnici Da se upotrebat tehnologiite za piramidalna obuka na nastavnicite koi, edna{ obu~eni spored metodologiite za inkluzivno obrazovanie, }e obu~at drugi nastavnici Da se promoviraat programite za drugar~e-tutor spored koi u~enicite od povisokite klasovi im pomagaat na pomladite u~enici Da se promovira partnerski odnos pome|u u~ili{tata i roditelite Da se povrzat postojnata rehabilitaciona mre`a vo zaednicata so inicijativite za inkluzivno obrazovanie Da se osigura deka e prezemeno razumno prilagoduvawe vo detskoto opkru`uvawe Postojnite specijalni u~ili{ta da se pretvorat vo resursni centri Da se uredat mehanizmi za izvestuvawe od sledeweto i nabquduvaweto na zapi{uvaweto na decata so hendikep vo u~ili{te

84

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

tem bara tro{oci za rakovodewe i administracija. Prevozot, isto taka, e poeftin, bidej}i ureduvaweto na oddelnite sistemi obi~no vklu~uva lica od po{irko geografsko podra~je (od pogolema teritorija). Iskustvoto poka`a deka od 80 do 90 procenti od decata so posebni obrazovni potrebi, vklu~uvaj}i gi i decata so intelektualna popre~enost, bi mo`ele lesno da se vklopat vo regularnite u~ili{ta i u~ilnici, se dodeka postoi osnovna poddr{ka za nivnata inkluzija.

Rabota i vrabotuvawe
Vrabotuvaweto (~len 27) dava mnogu mo`nosti za socijalno u~estvo, od ekonomskata nezavisnost, preku oformuvaweto semejstvo, s# do ~uvstvoto za pridones vo nacionalnata ekonomija. No vo sekoe op{testvo licata so hendikep ne se celosno integrirani na pazarot na trudot. Vo pogolemiot broj, pove}eto od licata so hendikep se nevraboteni i gi odvra}aat od toa aktivno da baraat rabota. Pome|u onie koi rabotat, mnogumina se pod nivniot raboten anga`man, plateni se pod minimumot i rabotat pod svojot kapacitet. Ovoj nedostig od ekonomsko u~estvo ima zna~ajna posledica vrz `ivotot na licata so hendikep koi, poradi toa se onevozmo`eni da dostignat soodveten `ivoten standard (~len 28) i da `iveat nezavisno vo zaednicata (~len 19). Vo site regioni od svetot, postoi vidliva praznina pome|u rabotnite uslovi i trendot na vrabotuvawe na licata so hendikep i onie na licata bez hendikep. Premnogu ~esto, licata so hendikep se zavisni od milosrdie, podaroci i beneficii, namesto od celesoobrazno vrabotuvawe. Rabotodava~ite ~esto imaat otpor kon vrabotuvawe na lica so hendikep ili prosto gi otfrlaat nivnite molbi za rabota, ubedeni deka tie nema da se sposobni da gi ostvarat svoite rabotni zada~i i/ili deka }e bide preskapo da gi vrabotat. Korenite na ova odnesuvawe se vo stravot i stereotipiite, i mnogu pove}e vnimanie posvetuva na hendikepot na licata, otkolku na nejzinite sposobnosti. Empiriskite podatoci, kako i da e, poka`uvaat deka licata so hendikep imaat povisok stepen na rabotni performansi i izdr`livost, kako i pogolema redovnost, otkolku nivnite kolegi bez hendikep. I kako dopolnuvawe, ~ineweto na prilagoduvaweto kon rabotnicite so hendikep e ~esto minimalno, ili duri i voop{to ne se baraat posebni prilagoduvawa. Istra`uvawata poka`uvaat deka pridobivkite {to gi imaat onie koi vrabotuvaat lica so hendikep se zgolemuvaat, vklu~uvaj}i i unapreduvawe na rabotnata sredina i zgolemuvawe na raspolo`enieto na mu{teriite (potro{uva~ite).

GLAVA 6: OD ODREDBI DO PRAKTIKI: SPROVEDUVA]I JA KONVENCIJATA

85

Vo dr`avite vo razvoj, pove}eto od rabotnicite so hendikep se vraboteni vo neoficijalniot sektor (sivata ekonomija), vo koj za{titata na vrabotenite e ograni~ena i vrabotuvaweto e nepostojano. Se procenuva deka pome|u polovina i tri ~etvrtini od vrabotenite vo neagrarnite dejnosti vo zemjite vo razvoj se vraboteni na crno (vo sivata ekonomija). Vo Afrika, procentot na takvi vrabotuvawa se dvi`i od 48 vo Severna Afrika do 78 procenti vo pustinskiot del od Afrika. Samovrabotuvaweto nadvor od zemjodelstvoto zafa}a od 60 do 70 procenti vo sivata ekonomija. @enite so hendikep se duri i poretko vrabotuvani i imaat pomali prihodi koga se vraboteni. Mnogu dr`avi nemaat zakonodavstvo so koe bi gi promovirale i za{titile pravata na rabotnicite so hendikep. Ova dava prostor za diskriminacija kon licata so hendikep vo rabotnite sredini, spre~uvaj} i go nivniot vlez na pazarot na trudot. Korenite na nivnoto otsustvo od ekonomijata se nao|aat, isto taka vo nedostigot od obrazovanie i mo`nostite za obuka {to na licata so hendikep im se staveni na raspolagawe na pomlada vozrast. Sproveduvaweto vo praktika na uslovite za rabota i vrabotuvawe od Konvencijata, }e zasegne direktno vo prosek okolu 470 milioni ma`i i `eni na rabotna vozrast so hendikep. Konvencijata gi nabrojuva obvrskite na dr`avite za da gi osiguraat legalnite (zakonskite) prava na licata so hendikep na zarabotuvawe za `ivot preku rabota {to tie dobrovolno ja odbiraat ili ja prifa}aat, kako i da ja zabranat diskriminacijata vrz osnov na hendikep vo site formi na vrabotuvawe (~len 27) (1) ). Dodeka go promovira otvoraweto na pazarot na trudot za licata so hendikep, Konvencijata ja sogleduva i va`nosta na samovrabotuvaweto, koe e osobeno zna~ajno vo zemjite vo razvoj (~len 27 (1) (f) ). Konvencijata isto taka podrazbira i razumno prilagoduvawe (~len 27 (1) (i)) i promovira politiki i programi, vklu~uvaj}i gi i afirmativnite dejstvija (merki) koi gi ohrabruvaat rabotodava~ite

Kako pristapot do obrazovanie i transportot vlijae vrz pristapot do vrabotuvawe
Koga licata so hendikep ne se integrirani vo politikite i planiraweto vrzano za prevozot, fizi~kata infrastruktura i obrazovniot sistem, tie se ~esto isklu~eni od mo`nostite za vrabotuvawe. Duri i ako nekoi rabotni mesta im se na raspolagawe na licata so hendikep, tie samite mo`e da otkrijat drugi prepreki vo vrabotuvaweto: mo`ebi nemaat soodvetno obrazovanie; mo`ebi nemaat pristap do konkursot za vrabotuvawe vo soodvetni formati, ili, mo`ebi ne postoi pristapen prevoz do i od rabotnoto mesto. Site ovie faktori mo`e da gi odvratat licata so hendikep od baraweto rabota.

86

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Obezbeduvawe na mo`nosti za vrabotuvawe
Hendikepot ponekoga{ mo`e da ja zasegne sposobnosta na liceto da “ja isturka” rabotata na voobi~aen ili o~ekuvan na~in. Obvrskata da se prezeme razumno prilagoduvawe, i toa vo zavisnost od slu~aj do slu~aj, ili pravoto da im se prilagodi, e vklu~eno (opfateno) so uslovite od Konvencijata za rabota i vrabotuvawe. Uslovite za razumno prilagoduvawe vo kontekst na vrabotuvaweto se prifateni vo razli~ni delovi od svetot, no }e bidat novi za mnogu dr`avi. I rabotodava~ite i vrabotenite mo`e da imaat potreba od vodi~i (vodilki) i pomo{ vo uvtrduvaweto na toa kakvo razumno prilagoduvawe e potrebno. Pozitivnite dejstvija-merki, kakvi {to se kvotite za vrabotuvawe, baraat da se promovira ednakva mo`nost i celta kon nadminuvawe na strukturalnite pote{kotii (ote`uva~ki okolnosti) {to tangiraat opredelena grupa. Za razlika od razumnoto prilagoduvawe, namerata na vakvite merki ne e presretnuvawe na poedine~ni potrebi. Pozitivnite dejstvija-merki se privremeni i namerata im e da trajat se dodeka ne se nadminat strukturalnite pote{kotii (ote`nuva~ki okolnosti), ili po pat na kompenzacija ili preku sozdavawe na soodveten sistem

da vrabotat lica so hendikep (~len 27 (1) (h)). Iako ~esto pod rabotodava~i se misli na privaten subjekt, vo mnogu zemji, osobeno vo onie vo razvoj, Vladata e “rabotodava~” po izbor i najgolem rabotodava~. Bidej}i Konvencijata bara od dr`avite da prezemat razumno prilagoduvawe za vrabotuvawe na pogolem broj lica so hendikep koi baraat rabota na site ramni{ta, dr`avata mo`e da poslu`i kako model za rabotodava~ite od privatniot sektor. Mnogu zemji praktikuvaat kvota pri vrabotuvawe za lica so hendikep, barem za rabotni mesta vo javniot sektor. Ovie kvoti se dvi`at od 2 do 7 procenti, no procentot na onie koi se pridru`uvaat kon toa se generalno niski, pome|u 50 i 70 procenti. Kvotite obi~no se odnesuvaat na sredni i golemi pretprijatija i obi~no se kaznuvaat ne-kooperativnite pretprijatija (onie koi ne se pridr`uvaat kon kvotite). Bidej}i vakvite kazni ne go podobrile pridr`uvaweto (kon kvotite), tie ovozmo`uvaat dopolnitelni sredstva koi obi~no se tro{at na programi za vrabotuvawe na lica so hendikep. Dr`avite bi mo`ele da imaat korist od osmisluvaweto programi “mostovi” za lica koi preo|aat od socijalni za{titni {emi kon otvoreniot pazar na trudot. Uslovite za rabota i vrabotuvawe od Konvencijata se odnesuvaat na lica so hendikep od site ramni{ta na vrabotuvaweto, vklu~uvaj}i gi i tie {to baraat rabota, koi napreduvaat vo vrabotuvaweto i onie koi sakaat da gi zadr`at svoite rabotni mesta. Pravoto na u`ivawe na pravoto na za~lenuvawe vo rabotni~ki i sindikalni zdru`enija e isto taka promovirano so konvencijata (~len 27 (1) (c)). Dr`avite obi~no se zakonski obvrzani da osiguraat deka licata so hendikep ne se vo ropstvo
GLAVA 6: OD ODREDBI DO PRAKTIKI: SPROVEDUVA]I JA KONVENCIJATA

87

Biznisot vo poddr{ka na inkluzijata
”Biznis i hendikep“ e Evropska mre`a koja iznikna od grupa zdru`eni partneri oformena vo tekot na evropskata godina na licata so hendikep vo 2003 godina. Ovaa mre`a gi promovira inicijativite za inkluzija na licata so hendikep i ja ohrabruva razmenata na idei pome|u stopanstvenicite (biznismenite) i licata so hendikep. Biznis i hendikep e posvetena na inkluzijata na licata so hendikep vo site aspekti od evropskoto op{testvo, osobeno kako vraboteni, potro{uva~i i lica koi pridonesuvaat vo osmisluvaweto na politiki. ^lenovite na “Biznis i Hendikep” se voda~i vo svoite industriski granki. Tie se fokusiraat na pra{awa vrzani za fizi~kata pristapnost, elektronskata pristapnost na uslugite i proizvodite i vrabotuvaweto. Osnova~i na “Biznis i hendikep” se Adecco, Hewlett-Packard, IBM, Manpower, Microsoft i Schindler.

ili tretirani kako slugi i deka se za{titeni od prisilna i iznudena rabota, na ednakva osnova so ostanatite (~len 27 (2) ). Vo praktikata, dr`avite moraat da osiguraat deka licata so hendikep podnesuvaat molbi za vrabotuvawe zaedno so onie bez hendikep, deka tie se za{titeni od diskriminacija i deka tie imaat isti prava na rabotnoto mesto kako i ostanatite i ednakvi mo`nosti za napreduvawe vo karierata. Dr`avite, rabotni~kite i sindikalnite zdru`enija, rabotodava~ite i pretstavnicite na licata so hendikep mo`at da rabotata zaedno za da ja osiguraat socijalnata i ekonomskata integracija na licata so hendikep. Dejstvijata {to se prepora~uvaat }e variraat vo zavisnost od nivoto na ekonomskiot razvoj na dr`avata.

POTSeTNIK ZA PRATENICI

Kako mo`am da gi podobram perspektivite za vrabotuvawe na licata so hendikep
Da se utvrdi dali sistemot na socijalnata korist (benefit) incidentno sodr`i obeshrabruvawe za rabota. Vo nekoi situacii, sistemot na blagosostojba mo`e da gi obeshrabri licata so hendikep voop{to da baraat rabota. Da se promovira rabotna rehabilitacija i drugite inkluzivni programi. Da se olesni sorabotkata pome|i dr`avata (vladata), rabotodava~ite i vrabotenite za da se napravi terk za programi za inkluzija na licata so hendikep, kako i da go ohrabrat nivnoto prifa}awe (primena) kako vo privatniot taka i vo javniot sektor. Forumot na rabotodava~ite na lica so hendikep vo Velika Britanija e dobra primer za vakov vid na rabota. Da se poddr`at organizacii na lica so hendikep vo nivnite napori da ja zastapuvaat inkluzijata i izedna~eno rabotno opkru`uvawe.

88

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Konvencijata sogleduva i deka za mnogu lica so hendikep, vo zemjite vo razvoj, samo-vrabotuvaweto ili mikrobiznisot mo`e da e prvoto, a ponekoga{ mo`ebi i edinstvenoto re{enie. Dr`avite koi i se priklu~uvaat na Konvencijata se zakonski obvrzani da promoviraat takvi mo`nosti. Od edna strana, dr`avata }e ima potreba od promocijata na vrabotuvaweto na licata so hendikep vo otvorenoto (oficijalnoto) stopanstvo, od druga pak, od nea }e se bara i licata so hendikep da gi vklu~i i vo programite za mikrokreditirawe i za mikrofinansirawe i razvoj. Ovie programi ({emi) bile mnogu efikasni vo mnogu regioni vo svetot, no ~esto zaboravale da gi vklu~at ili namerno gi isklu~uvale licata so hendikep kako mo`ni korisnici.

Delovna sposobnost i donesuvaweto na odluki so poddr{ka
Zamislete ednostavno da vi bide odzemena delovnata sposobnost za donesuvawe odluki, za potpi{uvawe dogovori, za glasawe, za odbrana na svoite prava pred sudovite ili za izborot na medicinski tretman, samo zatoa {to ste lice so hendikep. Za mnogu lica so hendikep, ova e fakt so posledicite {to se od su{tinsko zna~ewe. Koga na liceto mu e odzemena delovnata sposobnost, toa zna~i ne samo {to na liceto mu se odzemeni pravata za ednakov tretman pred sudovite, tuku zna~i i “odzemena” sposobnost da se brani i da gi u`iva i ostanatite ~ovekovi prava. Zastapnicite i staratelite {to dejstvuvaat za smetka i vo imeto na licata so hendikep, potfrluvaat vo dejstvuvaweto vo interes na tie {to gi pretstavuvaat, a {to e u{te polo{o, tie ponekoga{ i gi zloupotrebuvaat svoite pozicii na avtoriteti, kr{ej}i gi pravata na drugite. ^lenot 12 od Konvencijata sogleduva deka licata so hendikep imaat delovna sposobnost na ednakva osnova so drugite. So drugi zborovi, liceto ne mo`e da ja zagubi svojata delovna sposobnost za dejstvuvawe samo poradi hendikepot. (Kako i da e, sekoj mo`e da ja zagubi delovna sposobnost ako bide optu`en za zlostorstvo). Konvencijata sogleduva deka nekoi lica so hendikep projavuvaat potreba od pomo{ za da ja ostvarat svojata delovna sposobnost, taka {to dr`avata mora da napravi s# {to mo`e za da gi poddr`i ovie lica i da vovede za{titni merki nasproti zloupotrebata na taa poddr{ka. Taa poddr{ka mo`e da e lice od doverba ili mre`a na lu|e; mo`e da e zadol`itelno povremena ili za seto vreme. So obezbedena poddr{ka pri donesuvaweto na odluki pretpostavkata e sekoga{ vo korist na licata so hendikep koi }e bidat zasegnati so odlukata. Edinkata e toj {to donesuva odluka; liceto {to ja dava podGLAVA 6: OD ODREDBI DO PRAKTIKI: SPROVEDUVA]I JA KONVENCIJATA

89

Poddr`ano donesuvawe odluki vo praka
Britanskata provincija Kolumbija vo Kanada e edna od vode~kite juresdikcii koga stanuva zbor za donesuvawe na odluki so poddr{ka vo zakonot, politikite i praktikata. Liceto so hendikep mo`e da i dade “soglasnost za zastapuvawe” na mre`a za poddr{ka. Soglasnosta e pokazatel (znak) za drugite, vklu~uvaj}i gi i doktorite, finansiskite institucii i uslu`nite slu`bi (davatelite na uslugi), deka liceto ja ovlastilo mre`ata da mu pomogne pri donesuvaweto odluki i da go zastapuva nego/ nea po izvesni pra{awa. Edna od glavnite noviteti vo zakonodavstvoto e deka liceto so pozna~itelen hendikep mo`e da i dade na mre`ata za poddr{ka soglasnost za pretstavuvawe, ednostavno samo so iska`uvawe “doverba” kon poso~enite poddr`uva~i. Liceto nema potreba od doka`uvawe na delovnata sposobnost spored voobi~aenite merila, kakvo {to e poka`uvawe na sposobnosta od razbirawe na odnosnata informacija, od procenka/ blagodarnost za posledicite, od dejstvuvawe dobrovolno i komunikacija vrzana za odlukata nezavisno, so cel davawe vakva soglasnost. Izvesen broj lica i mre`i na poddr{ka imaat vovedeno soglasnost za pretstavuvawe kako alternativa za staratelstvoto ili drugite formi pri donesuvaweto odluki. Resorsniot centar za soglanost za pretstavuvawe vo zaednicata pomaga pri razvojot i oddr`livosta na poddr{kata preku obezbeduvawe na informacii, izdavawe na publikacii, oddr`uvawe na rabotilnici i davawe na soveti. Isto taka Centarot go nadgleduva registarot vo koj mre`ata mo`e da go objavi dovorot za drugite stranki da go vidat, dokolku e toa pobarano pred sklu~uvawe na dovorot so liceto. Za pove}e informacii videte na www.rarc.ca

dr{kata gi objasnuva ne{tata koga e potrebno i gi interpretira znacite (simbolite, oznakite) i najdobrite re{enija (varijanti) za liceto / ona kon {to preferira liceto. Duri i koga liceto so hendikep ima potreba od celosna poddr{ka, liceto koe {to ja dava poddr{kata treba da mu ovozmo`i na individuata da ja izrazi negovata/ nejzinata delovna sposobnost na najdobar na~in, soglasno `elbite na individuata. Ova go razgrani~uva donesuvawe na odluki so poddr{ka od zamenata vo donesuvaweto odluki, kakvi {to se odnapred dadenite nasoki i zakonskite mentori/drugari, koga zastapnik ili staratel ima sudsko ovlastuvawe (polnomo{no) za donesuvawe odluki za smetka i vo ime na liceto so hendikep, bez pri toa da e neophodno da poka`e deka tie odluki se vo najdobar interes na liceto ili deka se vo soglasnost so negovite/nejzinite `elbi. Paragrafot 4 od ~lenot 12 uka`uva na voveduvaweto na za{titnite mehanizmi od zloupotreba na ovie mehanizmi za poddr{ka. Donesuvaweto na odluki so poddr{ka mo`e da ima mnogu formi. Tie {to im pomagaat na nekoi lica mo`e da komuniciraat za nivnite nameri kon drugite ili da mu pomognat na liceto da go razbere ponudeniot izbor. Ova mo`e da im pomogne na drugite da razberat deka
90
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

i liceto so pote`ok hendikep e isto taka li~nost so svoja istorija, interesi i celi vo `ivotot i e nekoj koj e sposoben da ja ostvari (postigne, praktikuva) svojata delovna sposobnost. Postojat dobri modeli na mre`i za poddr{ka, no generalno ne postoi jasna strate{ka ramka; s# u{te preovladuvaat zakonskite starateli i praktiki na za{tita. Ponekoga{ e te{ko da se odbere mre`ata za poddr{ka, osobeno koga liceto ne mo`e da utvrdi vo koe lice ili grupa ima doverba. Osven toa, na licata vo institucii im e odzemena poddr{kata, pa duri i koga taa e stavena na raspolagawe. Vostanovuvaweto seopfatna mre`a na poddr{ka bara napori i finaiska poddr{ka, iako i postojniot model na staratelstvo mo`e podednakvo da ~inat. Poradi toa, donesuvaweto odluki so poddr{ka mo`e da bide sfateno kako preraspredelba na resursite, no ne i kako dopolnitelen tro{ok.

POTSeTNIK ZA PRATENICI

[to mo`am da napravam za da osiguram deka licata so hendikep ja praktikuvaat svojata delovna sposobnost
Konsultirajte se so gra|anskite organizacii za da se vidi dali donesuvaweto odluki so poddr{ka postoi vo va{iot delokrug Prou~ete gi zakonite za staratelstvo i uvidete dali zakonite i glavnite principi (strategii, planovi) go ovozmo`uvaat donesuvaweto na odluki so poddr{ka i ja po~ituvaat delovnata sposobnost na licata so hendikep. Podignete go pra{aweto za donesuvawe na odluki so poddr{ka i ohrabrete go razvojot na programite za promocija na donesuvawe na odluki so poddr{ka vo parlamentot. Posetete gi psihijatriski ustanovi (institucii) i instituciite za lica so hendikep za da vidite dali tamu postoi mre`a za poddr{ka. Organizirajte javni sredbi vo svojot delokrug za da gi slu{nete iskustvata na licata so hendikep vrzano za nivnata delovna sposobnost i poddr{ka. Obezbedete primeri na dobra praktiki vo ostvaruvaweto na donesuvawe na odluki so poddr{ka i da spodelete go so parlamentarcite od drugite zemji. Osigurajte se deka parlamentarniot komitet za Konvencijata ja ima postaveno delovnata sposobnost na licata so hendikep i donesuvaweto na odluki so poddr{ka vo svojata agenda. Predlo`ete ravivawe na nacionalna mre`a za donesuvawe na odluki so poddr{ka vo soglasnost so Konvencijata na Obedinetite Nacii.
GLAVA 6: OD ODREDBI DO PRAKTIKI: SPROVEDUVA]I JA KONVENCIJATA

91

92

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

G L A V A S ED M A

7

Sozdavawe nacionalni institucii za implementacija i monitoring na Konvencijata
Sproveduvaweto na Konvencijata ne bara samo soodvetno zakonodavstvo i politiki, tuku i finansiski resursi i institucii {to imaat kapacitet za nejzino implementirawe i monitoring na tie zakoni i politiki. Vsu{nost, ~lenot 33 od Konvencijata bara od dr`avite ~lenki da vospostavat specifi~ni mehanizmi za da go zajaknat implementiraweto i monitoringot na pravata na `enite, ma`ite i decata so hendikep na nacionalno nivo. Konvencijata bara od dr`avite da: Nazna~at edno ili pove}e kontakt lica vo samata vlada za inplementacija na konvencijata Vodat smetka za vostanovuvawe ili osmisluvawe na mehanizam za koordinacija vo ramkite na vladata za olesnuvawe na potrebnoto dejstvo vo razli~ni sektori i na razli~ni nivoa, kako i da Vostanovat nezavisna ramka, kako na primer nacionalna institucija za ~ovekovi prava, za promovirawe i monitoring na sproveduvaweto na Konvencijata. Konvencijata insistira na toa da gra|anskiot sektor, osobeno licata so hendikep i nivnite organizacii, celosno da u~estvuvaat vo site aspekti vo ovoj proces za monitoring, isto kako {to treba da bidat vklu~eni vo razvojot i sproveduvaweto na politikite, programite i zakonite za sproveduvawe na Konvencijata. Vo me|uvreme, nacionalnite sudovi i arbitra`i }e igraat klu~na uloga vo osiguruvaweto deka pravata, opfateni so Konvencijata, se za{titeni so zakon.
93

Kontaktni lica
Dodeka Konvencijata bara od dr`avite ~lenki da nazna~at eden ili pove}e kontaktni lica vo vladata za raboti povrzani so inplementacijata kako i vostanovuvaweto na mehanizmite za koordinacija vo vladata, istata ne ja opredeluva nitu formata nitu funkciite {to bi gi imal ovoj element. Kako i da e, bidej}i nekoi drugi me|unarodni instrumenti, vklu~uvaj}i ja Svetskata programa za akcija vo odnos na licata so hendikep i Standardnite pravila za “Klu~ot za uspeh na izedna~uvawe na mo`nostite na licaKonvencijata sekako }e bide ta so hendikep, ve}e barat vostanovuefikasnata implementacija. Konvencijata samata po sebe vawe na sli~ni elementi, golem broj na e prili~no specifi~na i se zemji ve}e imaat vostanoveno kontaktodnesuva na dejstvijata {to ni tela ili mehanizmi za koordinacitreba da bidat prezemeni od ja. Kontakt-lice mo`e da bide lice ili oddel vo opredeleno ministerstAmbasador Don Mekkej, vo ili grupa ministerstva, ili instiPretsedava~ na povremeniot tucija na primer komisijata za henraboten Komitet (Nov Zeland) dikep ili pak posebno ministerstvo, na primer ministerstvo za ~ovekovi prava ili ministerstvo za lica so hendikep ili pak, kombinacija od trite varijanti. Duri i ako ovie tela ve}e postojat, }e treba istite da bidat revidirani za da mo`e da se napravi koordinacija na implementacijata na konvencijata kako i da se koordiniraat naporite na razli~nite sektori na lokalno, regionalno i nacionalno nivo. Koj model da se odbere treba da se ima predvid deka kontakt liceto ne treba da bide izolirano tuku naprotiv treba da igra vode~ka uloga vo koordinacijata na implementacijata na konvencijata. Zatoa, treba da bide opremeno so soodvetni ~ove~ki i finansiski resursi, da bide formirano so zakon ili podzakonski akt, da bide postojano telo i da bide smesteno na najvisokoto vladino nivo.
Vladite za da se implementira. ”

Mehanizam za koordinacija
Konvencijata gi ohrabruva dr`avite da nazna~at, vo ramkite na vladata, mehanizmi za koordinacija na povrzanite dejstva vo razli~ni sektori i na razli~ni nivoa vo vladata. Dra`vite mo`e da formiraat vakvo telo ili da gi proveri postoe~kite mehanizmi, koi: Treba da ima postojana struktura so soodvetna institucionalno ureduvawe {to }e mu dozvoli da gi koordinira me|u-vladinite akteri.
94
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Funkciite na kontakt liceto
Da go sovetuva Pretsedatelot na dr`avata/Vladata, kreatorite na politikite programite za vlijanieto i razvojot na politikite, zakonite, programite i proektite koi imaat vlijanie vrz licata so hendikep; Da gi koordinira aktivnostite na razli~nite ministerstva i sektori vo vrska so povrzanosta na ~ovekovite prava i hendikepot; Da gi koordinira aktivnostite za ~ovekovi prava i hendikep na nacionalno, regionalno, centralno i lokalno nivo na dr`avata; Da gi revidira strategiite i politikite so cel obezbeduvawe na po~ituvaweto na pravata na licata so hendikep; Da predlaga, revidira ili podnesuva amandmani za relevantnite zakoni; Da raboti na podignuvawe na svesta vo Vladata za Konevencijata i fakultativniot protokol; Da se osigura deka e obezbeden prevod na konvencijata na nacionalniot jazik i nejzino izdavawe vo dostapen format; Da izraboti akciski plan za ratifikacija na konvencijata; Da izraboti akciski plan za implementacija na konvencijata; Da utvrdi plan za monitoring na implemntacijata na akciskiot plan za ~ovekovi prava i hendikep; Da go koordinira podgotvuvaweto na nacionalniot osnoven i periodi~en izve{taj; Da raboti na podignuvawe na svesta vo javnosta za pra{awa {to se odnesuvaat na pravata na licata so hendikep; Da raboti na gradewe na kapacitetite vo Vladata za pra{awata povrzani so hendikepot; Obezbeduvawe i koordinacija na sobiraweto na podatoci i obezbeduvawe na statistika za efektivno programirawe na politikite i zakonite koi se odnesuvaat na niv; Da obezbedat u~estvo na licata so hendikep i nivnite participativni organizacii vo kreiraweto na politiki i zakoni koi se odnesuvaat na niv; Da gi ohrabrat licata so hendikep da u~estvuvaat vo organizaciite i gra|anskoto op{testvo, kako i da go ohrabrat sozdavaweto na organizacii na lica so hendikep.

GLAVA 7: SOZDAVAWE NA NACIONALNI INSTITUCII ZA IMPLEMENTACIJA I MONITORING NA KONVENCIJATA

95

Da osigura usoglasuvawe na lokalno, regionalno i nacionalno nivo; i Da go osigura u~estvoto na licata so hendikep, organizaciite na licata so hendikep i nevladinite organizacii so vostanovuvawe postojan forum za debata so gra|anskiot sektor. Razli~ni zakonodavstva imaat vospostaveno kontak lica i mehanizam za koordinacija za da deluvaat kako posrednici, bilo pome|u Vladata i nacionalnite organizacii za ~ovekovi prava ili, {to e povoobi~aeno, pome|u Vladata i licata i nivnite participativni organizacii. ^esto, postojnite mehanizmi za koordinacija za hendikep, vklu~uvaat pretstavnici od razli~ni ministerstva (ministerstvo za trud i socijalna politika, ili za finansii, za zdravstvo, za domuvawe, obrazovanie, vrabotuvawe), ponekoga{ vklu~uvaat pretstavnici od lokalnite i regionalnite ~initeli i, mnogu ~esto, organizacii na lica so hendikep. na primer, Nacionalniot sovet za hendikep na Avstralija ja sovetuva Vladata za site pra{awa povrzani so hendikepot i organizira konsultativni sredbi so zaednicite so cel promovirawe na dijalogot i sobirawe na informacii od “prva raka” od licata so hendikep.

Nacionalnite institucii za ~ovekovi prava
Odnosot pome|u konvencijata i nacionalnite institucii za ~ovekovi prava Konvencijata bara od dr`avite da vospostavat ramka, vklu~uvaj}i eden ili pove}e nezavisni mehanizmi, za da promovira (na pr. preku kampawi za podignuvawe na javnata svest i javnoto obrazovanie), da za{titi (na pr. preku ispituvawe na poedine~ni pretstavki i u~estvo vo tu`bi, kako i da sledi (na pr. preku razgleduvawe na zakonite i ispituvawe na dr`avata dali gi sproveduva odredbite od konvencijata vo doma{noto zakonodavstvo). Konvencijata pove}e referira na ”ramka“ otkolku na ”nacionalna institucija za ~ovekovi prava“. Sepak, so vospostavuvaweto na vakva ramka, dr`avata e dol`na da gi zema vo predvid ”principite“ {to se odnesuvaat na statusot i funkcioniraweto na ”nacionalnite institucii za za{tita i promocija na ~ovekovite prava“, soglasno dovorot postignat na Generalnoto sobranie na Obedinetite Nacii od 1993 godina. Ovie principi se poznati kako ”Pariski principi“ (videte ja slednata strana). Dobivaj}i ja ovaa vrska, nacionalnata institucija za ~ovekovi prava vo najgolem broj od slu~aite, e nezavisna “ramka” {to e vo soglasnost so odredbite za nacionalno nabquduvawe na koja referira Konvencijata. Vidovi na nacionalni institucii za ~ovekovi prava Izrazot ”nacionalna institucija za ~ovekovi prava“ se zdobi so
96
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

posebno zna~ewe. So ogled na brojot i opsegot na ”instituciite“ {to se odnesuvaat na ~ovekovite prava e golem, i gi opfa}a religiozni institucii, sindikatite, mediumite, zdru`enijata na gra|ani, vladinite oddeli, sudovite, izrazot ”nacionalna institucija za ~ovekovi prava“ se odnesuva na telo ~ii posebni funkcii se da gi promovira i za{tituva ~ovekovite prava. Iako ne postojat nitu dve identi~ni institucii, site tie imaat zaedni~ki elementi. Tie naj~esto se administrativni po svojata priroda. Mnogu od niv imaat kvazi-zakonska mo}, kako na primer vo razre{uvaweto na sporovi, iako instituciite za ~ovekovi prava ne se nitu sudovi nitu pak, tela {to nosat zakoni. Po pravilo, ovie institucii imaat tekovna, sovetodavna vlast vo po~ituvaweto na “Da se postignat pravata na ~ovekovite prava na nacionalno i/ili licata so hendikep e tekoven me|unarodno nivo. Tie ja vr{at svojata predizvik. Ovaa Konvenrabota ili na op{t na~in, preku miscija }e slu`i kako mapa i odrednica na mo`nosta i lewa i preporaki ili zemaj}i gi vo vid kreiraweto na op{testvo i re{avaj}i gi pretstavkite dostaveni vo koe pristapot, slogata od lica ili grupi. Vo nekoi dr`avi, usi ednakvosta se dostapni tavot dava mo`nost da se vostanovi naza site lica so hendikep vo cionalna institucija za ~ovekovi praAvstralija.. ” va. Mnogu ~esto, vakvite institucii se Graham edvards, sozdadeni so zakon ili dekret. Dodeka pratenik (Avstralija) mnogu takvi nacionalni institucii im se, na nekoj na~in, dodadeni priklu~eni na dr`avnite izvr{ni kancelarii, tekovniot stepen na nezavisnost {to tie ja u`ivaat zavisi od brojni faktori, vklu~uvaj}i go ~lenstvoto i na~inot na koj taa institucija fukcionira. Pove}eto postojni nacionalni institucii mo`e da bidat klasificirani spored pripadnosta na edna ili dve {iroki kategorii: ”komisija za ~ovekovi prava“ i ”pravobraniteli“. Druga, pomalku ~esta, no ne i pomalku va`na varijanta, se ”specijaliziranite“ nacionalni institucii, koi gi za{tituvaat pravata na posebna grupa, kakva {to e na licata so hendikep, na etni~ki ili jazi~ni malcinstva, na starosedelci, deca, begalci ili `eni. Pariskite principi Koga gi nazna~uvaat ili gi formiraat mehanizmite {to }e gi presretnat barawata od Konvencijata, dr`avite ~lenki mora da vodat smetka za principite {to se odnesuvaat na statusot i funkcioniraweto na nacionalnite institucii koi gi {titat i promoviraat ~ovekovite prava. Me|unarodnata rabotilnica za instituciite za ~ovekovi prava, odr`ana vo Pariz vo 1991 godina, za prvpat gi predlo`i ovie principi
GLAVA 7: SOZDAVAWE NA NACIONALNI INSTITUCII ZA IMPLEMENTACIJA I MONITORING NA KONVENCIJATA

97

{to potoa bea usvoeni na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii vo 19931. Ovie principi se poznati kako “Pariski principi”. Mo`ni funkcii na nacionalnata institucija za ~ovekovi prava Kako dopolnuvawe na utvrduvaweto sedum principi nabrojani vo ramkata podolu, ~ija cel e sozdavawe nezavisna i mo`na nacionalna institucija za ~ovekovi prava, Pariskite principi isto taka sodr`at niza niza odgovornosti {to treba da gi imaat ovie institucii. Dodeka ovaa institucija treba da ima {to e mo`no pogolem mandat, utvrdeni ili vo ustavot ili so zakon, Pariskite principi insistiraat na toa deka ovie institucii treba: Da go nabquduva i sledi sproveduvaweto na obvrskite na dr`avata za ~ovekovite prava i da dava godi{en izve{taj za toa; Da izvestuva i da dava preporaki na dr`avata, ili po barawe na dr`avata ili po sopstven odluka, za pra{awata povrzani za ~ovekovite prava, vklu~uvaj}i gi zakonite i administrativnite uslovi, kr{eweto na ~ovekovite prava, celosnata situacija vo dr`avata po ova pra{awe i inicijativite za unapreduvawe na sostojbata na ~ovekovite prava; Da go promovira usoglasuvaweto na nacionalnite zakoni i praktikata so me|unarodnite standardi za ~ovekovi prava; Da ja ohrabri ratifikacijata na dogovorite za ~ovekovi prava; Da pridonese kon izve{taite {to se baraat od dr`avata i koi treba da se dostavat do telata na Obedinetite Nacii, a se odnesuvaat na sproveduvaweto na dogovorite za ~ovekovi prava; Da sorabotuva so regionalnite i telata na Obedinetite Nacii, kako i so telata za ~ovekovi prava od drugite dr`avi; Da pomaga vo koncipiraweto na obrazovnite programi za ~ovekovi prava, i Da raboti na podignuvawe na javnata svest za ~ovekovite prava i potrebata od vlo`uvawe napori vo borbata protiv diskriminacijata. Nabquduvawe i sledewe na nacionalniot zakon i praktika Voobi~aeno za nacionalnite institucii e da imaat mandat za da osiguraat deka nacionalniot zakon e vo soglasnost so standardite za ~ovekovi prava, kako {to e prepora~ano so Pariskite principi. Ova mo`e da bide postignato so analiza na postojnite zakoni,
1

Generalno Sobranie - rezolucija 48/134 20 ti Dekemvri 1993 g.
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

98

Pariskite principi vo detali
Pariskite principi go sodr`at minimumot od srcevinata na preporakite usvoeni od Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii koi referiraat na statusot i funkcioniraweto na nacionalnite institucii za za{tita i promocija na ~ovekovite prava. ^lenot 33 (2) od Konvencijata za pravata na licata so hendikep, bara od dr`avite ~lenki da vodat smetka za ovie principi koga nazna~uvaat ili vostanovuvaat mehanizmi za promocija, za{tita i monitoring na implemntacijata na Konvencijata. Spored Pariskite principi, vakvite mehanizmi treba: Da bidat nezavisni od dr`avata/vladata, so nezavisnost koja e garantirana ili so zakon ili so ustavna odredba (uslov); Da bidat pluralisti~ki vo svoite ulogi i ~lenstvoto; Da imaat {to e mo`no po{irok mandat, sposobni, vo kontekstot na Konvencijata za zaedni~ko promovirawe, za{tita i monitoring na implemntacijata na Konvencijata, preku razli~ni sredstva, vklu~uvaj}i ja sposobnosta da se dadat preporaki i predlozi za postojnite i predlo`enite zakoni i politiki; Da imaat soodvetna mo} za istra`uvawe, so kapacitet da gi slu{nat `albite i da gi prepratat do kompetentnite avtoriteti; Da bidat okarakterizirani deka redovno i efikasno funkcioniraat; Da bidat soodvetno finansirani, no da ne se predmet na finansiska kontrola {to bi mo`elo da vlijae vrz nivnata nezavisnost, i Da bidat dostapni do op{tata javnost i, vo kontekstot na Konvencijata, osobeno za licata so hendikep, vku~uvaj}i gi `enite i decata so hendikep i nivnite organizacii.

so monitoring i zabele{ki kon razvojot na novite zakoni. Golem del od instituciite oddeluvaat resursi za monitoring na predlo`enite zakoni, taka {to mo`e da go imaat vo vid i, ako e potrebno, da ja komentiraat usoglasenosta na predlo`eniot zakon so obvrskite za ~ovekovi prava. Vo zavisnost od stepenot na pridobivkata {to predlo`eniot zakon mo`e da ja predizvika vo odnos na ~ovekovite prava, nacionalnite institucii mo`at i da ja podignat javnata svest taka {to edinki i organizacii mo`at, ako taka izberat, da napravat podnesok do Vladata. Ednakvo va`na e ulogata na nacionalnite institucii vo monitoringot na Vladinite praktiki i politiki za da se osigura deka se vo soglasnost so me|unarodnite obvrski, nacionalnite zakoni za ~ovekovite prava na licata so hendikep, vklu~uvaj}i i va`ni zakonski slu~ai, nacionalni strategii za ~ovekovi prava ili akcionite planovi i kakvi bilo primenlivi praktiki. Inicijativi za unapreduvawe na sostojbata so ~ovekovite prava vo dr`avite
GLAVA 7: SOZDAVAWE NA NACIONALNI INSTITUCII ZA IMPLEMENTACIJA I MONITORING NA KONVENCIJATA

99

Idealno, dr`avite }e vostanovat nacionalen akcionen plan za ~ovekovi prava, otslikuva}i ja strategijata ili akciite koi }e bidat przemeni za ostvaruvawe na obvrskite vo ramkite na instrumentite za ~ovekovi prava. Dr`avite ~esto }e se sovetuvaat so instituciite za ~ovekovi prava koga gi razvivaat ovie strategii i akcioni planovi. Nezavisno od dr`avniot nacionalen akcionen plan za ~ovekovi prava, nacionalnata institucija za ~ovekovi prava mo`e da razvie svoj sopstven akcionen plan za promocija na po~ituvaweto na ~ovekovite prava. I vo dvata slu~ai, vladinite agencii i gra|anskoto op{testvo treba da bidat konsultirani koga ovie strategii }e bidat predlo`eni. Konvencijata osobeno insistira na toa deka gra|anskoto op{testvo, osobeno licata so hendikep i nivnite organizacii, decata so hendikep i lica koi se gri`at za lica so hendikep, treba da bidat vklu~eni vo ovoj proces. Nacionalnite institucii mo`at da vostanovat kod na praktika {to se odnesuvaat na odredeni prava vo posebni situacii. Na primer, kodovite na praktika mo`at da se odnesuvaat na: primenata na posebno pravo ili objasnuvaweto na posebnite ~ekori potrebni za ostvaruvawe na toa pravo; odnesuvaweto na nekoja vladina agencija ili na pove}e srodni agencii; poseben vid privatna aktivnost ili pove}e srodni aktivnosti; ili posebna industrija ili profesija. Davaj}i im regulatorna priroda na vakvite kodovi, istite mora da bidat vostanoveni so zakon i da bidat, voobi~aeno, usvoeni po konsultaciite. Javni soslu{uvawa, istra`uvawa (studii) ili izve{tai Iako intenzivno raspolaga so resursi, vodeweto javni raspravi ili istra`uvawa za posebni pra{awa mo`at da pomognat vo promocijata na po~ituvaweto na pravata i da ja potkrenat javnata svest. Takvite istra`uvawa (studii) mo`e da bidat sprovedeni so krajna diskrecija od nacionalnata institucija za ~ovekovi prava ili pokrenati od vladata, preku na primer, advokatite ili kontakt lice, ili kako rezultat na serija poplaki {to bi mo`ele da pottiknat sistemski pra{awa. Instituciite isto taka mo`e da bidat ovlasteni za prezemawe misii za pribirawe podatoci koi se povrzani ili so razvojot na vladinite politiki ili so pokrenuvawe na sudski postapki. Mandatot za pokrenuvawe na barawa i studii treba da bide proprateno so mo`nosta da se pribiraat informacii i da se evidentiraat, {to vo osnova e potrebno za ovaa funkcija bide efektivna. Nacionalnite institucii za ~ovekovi prava na koi im nedostigaat ovlastuvawe za istra`uvawa, }e im treba nekakva forma na ovlastuvawe za sobi100
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

rawe na informaciite. ^lenot 35 od Konvencijata bara od dr`avite ~lenki periodi~no da go izvestuvaat Komitetot za pravata na licata so hendikep, za merkite przemeni soglasno obvrskite proizlezeni od Konvencijata. Kombiniraniot efekt na ~lenovite 4 (3) (konsultacii so i vklu~uvawe na licata so hendikep) i ~lenot 35 (4) od Konvencijata zn~i deka dr`avite potrebno e pri izrabotkata na ovie izve[tai da gi konsultiraat so licata so hendikep, vklu~uvaj}i gi i decata so hendikep, kako i reprezentaivnite organizacii. Nacionalnata institucija mo`e da odigra zna~ajna uloga vo podgotovkata na izve{taite i mo`e da ja olesnat konsultacijata pome|u gra|anskiot sektor i Vladata vo procesot na izvestuvawe. Nacionalnite institucii isto taka mo`e da pravat i izve{tai vo senka {to se alternativni izve{tai od onie od Vladata, osobeno ako instituciite procenat deka nivnite podnesoci ne se zemeni vo predvid soodvetno ili deka ne se propisno vklopeni vo vladiniot izve{taj. Zna~itelno, telata za monitoring na dogovorite se konsultiraat direktno so pretstavnicite na instituciite za ~ovekovi prava vo tekot na postapkata za izvestuvawe. Nadminuvawe na nesoglasuvawata (sporovite) Vo soglasnost so preporakite od Pariskite principi, zaedni~kata funkcija na nacionalnite institucii za ~ovekovi prava e da pomognat da se nadminat nesoglasuvawata vrzani za posojnite primeri na kr{ewe na ~ovekovite prava. Mandatot da se pomogne vo nadminuvaweto na nesoglasuvawata treba da e pridru`ena i so ovlastuvaweto da se pribiraat podatoci i da se doka`uva. Obrazovanie i javna svest Pariskite principi posebno ja prepora~uvaat promocijata na obrazovnite programi za ~ovekovi prava. Od su{tinsko zna~ewe e toa da edinkite, privatnite i dr`avnite subjekti znaat za ~ovekovite prava i odgovornostite {to proizleguvaat ako tie prava bidat po~ituvani i efektivno nabquduvani. Programite treba da bidat “skroeni” spored potrebite na konkretni grupi. Na primer, onie programi ~ija celna grupa se licata so hendikep, treba da bidat izdadeni vo pristapna forma (braevo pismo, golemi bukvi, ednostaven jazik, titluvawe i pristapna elektronska forma).

GLAVA 7: SOZDAVAWE NA NACIONALNI INSTITUCII ZA IMPLEMENTACIJA I MONITORING NA KONVENCIJATA

101

Za{tita na pravata vo Indija
Indiskata institucionalna ramka za za{tita na pravata, vklu~uvaj}i gi i tie na licata so hendikep, e kompleksna bidej}i e sostavena od 29 zemji i {est centralno administrirani teritorii. Vo fevruari 2006 godina Ministerstvoto za socijalna pravda i siroma{tija {to ja ima centralnata odgovornost za politikata kon henidkepot ja kompletira{e i ja usvoi Nacionalna politika za lica so hendikep (NPLH). Spored NPLH e vostanoveno inter-ministersko telo za da gi koordinira rabotite povrzani za nejzinoto sproveduvawe, i e sostaveno od Centralniot koordinativen komitet na nacionalno nivo i Dr`avniot koordinativen komitet na dr`avno nivo. Ovie komiteti koordiniraat razli~ni institucii i agencii vo Indija, vklu~uvaj}i go i Nacionalniot rehabilitacionen sovet i Nacionalniot odbor za dobrosostojba na licata so autizam, cerebralna paraliza, mentalna retardacija i pove}e-kraten hendikep. Pred usvojuvaweto na NPLH, be{e vostanovena Komisijata za lica so hendikep spored Aktot za licata so hendikep (ednakvi mo`nosti, za{tita na pravata i celosno u~estvo) od 1995 godina. Odgovornosta na Komisijata opfa}a monitoring na koristeweto na dr`avnite sredstva, usoglasuvaweto na rabotata od dr`avnite komisii, kako i za{tita na pravata i uslugite {to im se staveni na raspolagawe na licata so hendikep. Komisijata e polupravna i mu ovozmo`uva na {efot na Komisijata da gi istra`uva `albite vrzani za kr{ewe na pravata i neprimenuvaweto na zakonite, da povikuva na raspravi, da primaat dokazi, iako komisionarot ne mo`e da donese kakvi bilo obvrzuva~ki odluki. Od tie pri~ini, Komisijata ima dvojna uloga: gi preispituva tro{eweto na sredstvata i gi monitorira zakonite. Indija isto taka ima i Nacionalna komisija za ~ovekovi prava koja mo`e da gi razgleduva i privatnite barawa, da inicira postapki pred najvisokiot sud na Indija (predmet na ograni~uvawa), da posreduva vo postapkite {to se odnesuvaat na obvinuvawa za kr{ewe na ~ovekovite prava, dodeka sudot toa go doka`uva, da gi pregleduva zakonite {to se odnesuvaat na ~ovekovi prava, vklu~uvaj}i go i Ustavot, i da organizira i pottiknuva istragi. Komisijata e aktivna vo davaweto preporaki do soodvetnite ministerstva za tekot na razvojot na Nacionalnata strategija za licata so hendikep, kako i vo sovetuvaweto na Vladata vo tekot na pregovorite za Konvencijata za pravata na licata so hendikep.

Nacionalnite institucii za ~ovekovi prava i mehanizmi za poplaki Pariskite principi povikuvaat da nacionalnite institucii imaat ovlastuvawe za istra`uvawe i sposobnost da gi soslu{aat poplakite. Postojnite nacionalni institucii {to ja dobivaat funkcijata za monitoring spored Konvencijata, bi mo`ele da moraat da ja popravat svojata posredni~ka i sovetodavna postapka, za da osiguraat deka licata so hendikep i nivnite organizacii imaat pristap do procesot. Postojat razli~ni metodi na koi vakvite institucii mo`e da gi ispolnat svoite ulogi, vklu~uvaj}i:

102

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Posreduvawe i sovetuvawe Na sosema bazi~no nivo, mnogu nacionalni institucii za ~ovekovi prava pomagaat vo o`ivotvoruvaweto na ostvaruvaweto na pravata so obezbeduvawe posredni{tvo i sovetodavni uslugi. Obespravenite lica mo`at direktno da kontaktiraat so slu`benikot-sovetnik i posrednik od nacionalnata institucija za ~ovekovi prava za da se produskitura za ona {to gi zagri`uva. Vakvite slu`benici gi registriraat poplakite i ~esto se ovlasteni da dadat op{t sovet za mo`nite re{enija {to mu se na raspolagawe na obespravenoto lice i, vo zavisnost od `elbite na samoto lice, da pottiknat komunikacija so drugata strana vme{ana vo sporot. Ova mo`e da opfati neslu`ben telefonski razgovor ili razgovor lice vo lice, iako golem broj institucii ne gi prifa}aat anonimnite ili nepotpi{anite poplaki. Mnogu ~esto, nacionalnite institucii se potpiraat vrz poslu`beni barawa, kakvi {to se pi{uvanata komunikacija. Vo zavisnost od prirodata na nedorazbiraweto (sporot) i rezultatot od prvi~nite razgovori, mo`e da bide organizirana sredba na vme{anite strani vo tekot na koja posrednikot ili sovetnikot nastapuva za da go razre{i spornoto pra{awe. Nacionalnata institucija za ~ovekovi prava gi ~uva snimkite od posreduvaweto i sovetodavnite postapki kako zapis za slu~aite koga se nadminati sporovite. Ovie zapisi mo`at da bidat vklu~eni i vo godi{nite izve{tai, mo`e da bidat upotrebeni da se pottiknat posebni izvestuvawa, mo`e da bidat vklu~eni vo dvojnite izve{tai do telata proizlezeni od dogovorot i/ili da bidat upotrebeni da obu~uvaat drugi sovetnici i posrednici i da vostanovat soodvetni praktiki i rezultati. Ovie zapisi treba da se obezbedeni i so kakvo i da e referirawe kon izminati dejstvija ne smee da se otkrie identitetot na vme{anite strani. Posreduvaweto i sovetuvaweto mo`e da se povrze i so drugi mehanizmi za poplaki, taka {to potfrluvaweto vo nadminuvaweto na situacijata od poplakata, na ova nivo, }e vodi do dejstvie na nacionalnata institucija na povisoko nivo. Tribunali za ~ovekovi prava Potfrluvaweto ods uspe{no sprovedenoto posreduvawe i sovetuvawe, ili potfrluvaweto na edna ili dvete strani vo pridr`uvaweto kon uslovite od spogodbata ili sporot, nekoi nacionalni institucii za ~ovekovi prava imaat mehanizmi preku koi tie ili stranite od sporot mo`at da pottiknat postapki pred tribunali, vklu~uvaj}i i nacionalen tribunal za ~ovekovi prava. Sposobnosta da se pottikne vakva postapka i samiot tribunal mo`e
GLAVA 7: SOZDAVAWE NA NACIONALNI INSTITUCII ZA IMPLEMENTACIJA I MONITORING NA KONVENCIJATA

103

Pregled na ~ovekovite prava od Tribunalot vo Nov Zeland
Akt za ~ovekovi prava vo Nov Zeland od 1993 godina sozdal Kancelarija za postapki za ~ovekovi prava, {to e del od nacionalnata Komisija za ~ovekovi prava. Direktorot na postapkite za ~ovekovi prava ja vodi Kancelarijata. Direktorot go ima ovlastuvaweto da go stavi gra|anskite postapki pred nezavisniot Tribunal za ~ovekovi prava. Ovoj Tribunal e statutarno telo sostaveno od lica nazna~eni od ministerot za pravda. Panelot e sostaven od najmnogu 20 lica nazna~eni vrz baza na nivnite znaewa ili iskustva vo oblasta na ~ovekovite prava, pravnite, socijalnite, kulturnite, administrativnite i ekonomskite pra{awa. Kako kvazi-pravno telo, Tribunalot ima razumno {iroka nasoka na deluvawe po koj se izveduva postapkata. Toj ima ovlastuvawe da gi razre{uva nedorazbirawata / sporovite i da usvojuva re{enija. Tribunalot mo`e isto taka da se povika na site ne{ta od sovedodavnite postapki na Komisijata za ~ovekovi prava i da mu se obrati na povisok sud po pra{awe {to vklu~uva re{enie.

da se vostanoveni od statutaren avtoritet (vlast). Nacionalniot tribunal za ~ovekovi prava mo`e da dejstvuva kako most pome|u slu`benata zakonska postapka i neformalniot proces na istraga i sovetuvawe. Intervencija vo zakonski/pravni postapki Druga mo`na uloga na nacionalnite institucii za ~ovekovi prava e da se vme{uva vo postapkite {to ne se vodeni na voobi~aen praven na~in. Vo Avstralija na primer, Komisijata za ~ovekovi prava i ednakvi mo`nosti ja ima mo}ta da se vme{aat ”kako prijateli“ vo sudskite postapki {to se odnesuvaat na diskriminacijata po osnov na hendikep. Ova i ovozmo`uva na Komisijata da gi pretstavi svoite gledi{ta vrzani za interpretacijata na zakonot i kako toa bi mo`elo da se primeni vo dadenite okolnosti. Vostanovuvawe soodvetna institucija Konvencijata sogleduva i deka potrebnata ramka mo`ebi i ve}e postoi vo ramkite na juridikcijata na dr`avite {to, kako predmet na modifikacija, mo`e da e ve}e vo sostojba da gi presretne barawata od Konvencijata. Kako i da e, nekoi institucionalni mehanizmi mo`ebi ne se takvi da go nabquduvaat i sledat sproveduvaweto na Konvencijata i mo`no e deka }e bide potrebno tie da se modificiraat. Na nacionalnite institucii za ~ovekovi prava treba da im se dadat ~ove~ki i finansiki resursi, potrebni za da mo`at efektivno da ja monitoriraat Konvencijata. Kakva i da ima forma, kako institucija ili kako kombinacija na institucii, mora da bide da ja izvr{uva zada~ata utvr104
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

dena vo Konvencijata. Institucijata isto taka treba da go po~ituva principot po koj gra|anskoto op{testvo, osobeno licata so hendikep i nivnite organizacii {to gi pretstavuvaat, u~estvuvaat celosno vo procesot na nabquduvawe i sledewe. Koga se odlu~uva dali }e se vostanovi nova institucija ili }e se potpreme vrz postojnata institucija, treba da se ima vo vid slednovo: Dali postojnata institucija e vo soglasnost so Pariskite principi? Dali institucijata ima takov mandat kakov {to e utvrden so Konvencijata za pravata na licata so hendikep? Dali institucijata ima stru~ni lica za Konvencijata i/ili op{to, za ~ovekovi prava i za hendikepot? Dali instituciite imaat komesar (komisionar) ili vraboteni so hendikep? Dali postojnata institucija ima dovolno ~ove~ki resursi i vreme da promovira, za{tituva i da ja monitorira konvencijata paralelno so svoite drugi zada~i? Dali postojnata institucija e dovolno pristapna za licata so hendikep i dali ima usvoeno na~elo na pristapnost (preduslovi, dokumentacija, tehnologija i sli~no)?

Parlamentarna supervizija
Kako dopolnuvawe na posebnite instrumenti za nabquduvawe i sledewe uredeni so Konvencijata, parlamentot, preku svojata funkcija na supervizor, igra klu~na uloga vo toa da osigura deka ~ovekovite prava na licata so hendikep se po~ituvaat. Nekoi od alatkite za supervizija se navedeni podolu. 2 Parlamentarni komiteti Sistemska supervizija na izvr{uvaweto voobi~aeno pravat parlamentarnite komiteti. Tie ja sledat rabotata na poedinci vo dr`avnite oddeli i ministerstva, i sproveduvaat istraga po osobeno zna~ajni aspekti na nivnite strategii i administracija. Efektivnata supervizija bara od komitetite da napravi svoi li~ni listi na rabota i da imaat mo} da gi obvrzat ministrite i dr`avnite slu`benici da se pojavat i da dadat odgovori.
2

Seopfatna diskusija za parlamentarnite komiteti mo`e da se najde vo Parlament i Demokratija vo 21 -ot vek: Vodi~ na dobri praktiki ( @eneva, Inter - parlamenetarna Unija, 2006) strana 127 - 146

GLAVA 7: SOZDAVAWE NA NACIONALNI INSTITUCII ZA IMPLEMENTACIJA I MONITORING NA KONVENCIJATA

105

Nacionalnite institucii za ~ovekovi prava se fokusiraat na Konvencijata
Nacionalnite institucii za ~ovekovi prava (NI^P) u~estvuvaat vo pregovorite {to se odnesuvaat na Konvencijata i Opcioniot protokol, i ostanuvaat da bidat vklu~eni vo Konvencijata od nejzinoto usvojuvawe. NI^P imaat odr`ano ekspertski sredbi so organizaciite na licata so hendikep na nacionalno i me|unarodno nivo so cel implementirawe i monitoring na Konvencijata. Konvencijata zazema istaknato mesto na listata na deluvawe na Me|unarodniot koordinativen komitet na nacionalnata institucija za ~ovekovi prava za promocija i za{tita na ~ovekovite prava. Na nivnata posledna sredba vo mart 2007 godina, kontakt-lica za ~ovekovi prava i hendikep na Komitetot i pretstavnici na Irskata Komisija za ~ovekovi prava predlo`ile Nacionalnata institucija za ~ovekovi prava da raboti poblisku so licata so hendikep i nivnite organizcii, i na slednite sredbi na Komitetot da se debatira za Konvencijata. Biroto na Komitetot se soglasilo da go poddr`i predlogot {to go pretstavil aziskiot Pacifisti~ki forum na nacionalnata institucija za ~ovekovi prava, za da utvrdi baza na podatoci za hendikepot za nacionalnata institucija za ~ovekovi prava. Bazata na podatoci }e go olesni pribiraweto, analizata i izvestuvaweto za me|unarodno sporedlivite informacii koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava i hendikepot. Bazata na podatoci ima za cel: Identifikuvawe na prioritetite za gradewe na kapacitetot vo ramkite na NI^P, zaradi zgolemuvawe na nivnata sposobnost da gi poso~uvaat pra{awata vrzani za pravata na licata so hendikep; Podignuvawe na javnata svest za kr{eweto na ~ovekovite prava na licata so hendikep i promocija na pozitivni socijalni promeni, kako odgovor; Pribirawe verodostojna baza na dokazi zaradi poddr`uvawe na socijalninau~ni istra`uvawa za pravata na licata so hendikep; i Podobruvawe na koordinacijata me|u me|unarodnata zaednica zaradi poso~uvawe na pra{awata za pravata na licata so hendikep.

Komisija za raspit Koga i da se pojavi pra{awe {to ja zasega celata javnost, mo`e da bide najdobro da se nazna~i komisija za raspit. Ova e osobeno korisno koga pra{aweto ne e vo ramkite na domenot na eden parlamentaren komitet ili ne e odgovornost na eden vladin oddel. Direktno ispra{uvawe na ministri Vo zemji vo koi ministrite se voedno i ~lenovi na zakonodavstvoto, va`en supervizorski mehanizam e parlamentot regularno da gi ispra{uva ministrite, i usmeno i napismeno. Vakvo direktno ispra{uvawe pomaga da se odr`i stepenot na vladinata ot~etnost.

106

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Proverka na izvr{nite nazna~uvawa Va`en aspekt na supervizijata vo zemji vo koi ministrite ne se ~lenovi na zakonodavstvoto e proces na odobruvawe na nazna~uvawata za kabinetot i glavnite dr`avni slu`benici. Obi~no, ova opfa}a podolgi istragi za toa kolku nazna~enite lica se sposobni za vr{ewe javna slu`ba. Vo slu~ajot na nazna~uvaweto na pravobranitelot i ~lenovite na negoviot kabinet, sosema soodvetno za parlamentot e da go potvrdat znaeweto na nazna~eniot, kako i negovoto odnesuvawe kon pra{awata za hendikepot. Proverka na izvr{nite nazna~uvawa Paralamentot gi nabquduva i nezavisnite agencii na koi Vladata mo`e da im dade javni funkcii, kakvi {to se na primer, regulatornite aktivnosti ili isporaka na uslugite od prvata linija (primarni uslugi). Ova gi vklu~uva i regulatornite tela za zdravstvo i bezbednost, slu`bi/agencii {to davaat uslugi, javni slu`bi i drugi agencii ~ii{to aktivnosti mo`e da predizvikaat direktno vlijanie vrz pravata na licata so hendikep. Buxetski nadzor i finansiska kontrola Parlamentot ima zna~itelno vlijanie vrz politikite, preku nejzinata kontrola nad vladinoto kese. Parlamentarniot nadzor gi opfa}a i dvete raboti koga se utvrduva buxetot i vo tekot na negovoto tro{ewe. Kako del od ovoj proces, parlamentot mo`e da pokreni diskusija i monitoring za vlijanieto {to go ima predlo`eniot buxet za razli~ni socijalni grupi, kako {to se licata so hendikep.

Parlamentarna supervizija
Vo zavisnost od ustavnata struktura od sekoja dr`ava ~lenka, Konvencijata za pravata na licata so hendikep ili direktno }e rezultira so toa {to konvencijata }e stane del od doma{noto zakonodavstvo i }e bide mo`no da ja primenuvaat doma{nite sudovi (poznato kako ”monisti~ki“ pristap kon priemot na me|unarodniot zakon, zaedni~ki za tradicijata vo gra|anskoto pravo), ili }e bara vgraduvawe na pravata opfateni vo konvencijata preku doma{noto zakonodavstvo (poznato kako ”dualisti~ki“ pristap, tipi~en za tradicijata na obi~ajnoto pravo).3 Duri i vo slu~aj na zadocnuvawe, potpi{uvaweto na ratifikacijata na Konvencijata samoto sozdava silni preferenci za interpretirawe, vo korist na Konvencijata. Ova zna~i deka sudovite }e go primenuvaat doma{niot zakon i }e go interpretiraat {to e mo`no pove}e vo soglasnost so Konvencijata, davaj}i zaedni~ki
3

Za pove}e detali vidi, glava 4

GLAVA 7: SOZDAVAWE NA NACIONALNI INSTITUCII ZA IMPLEMENTACIJA I MONITORING NA KONVENCIJATA

107

voobi~aena ustavna izjava deka doma{niot zakon nema da otstapuva od dr`avnite me|unarodni obvrski. Osven toa, preku doveduvawe na slu~aite vo ponapredna faza pred usvojuvaweto na Konvencijata, dr`avata }e gi prepoznae svoite obvrski za primena na principite na ednakvost i nediskriminacija vo za{titata i promocijata na pravata na licata so hendikep. Pove}eto od slu~aite opfateni vo ramkata podolu se od povisokite, apelacioni sudovi, iako nekoi odluki od nacionalnite podnositeli na `albi za ~ovekovi prava ili sovetodavnite tela se isto taka opfateni. Do denes, sudiite igraa va`na uloga vo razvojot na principot na nediskriminacija, kako princip koj e va`e~ki (primenliv) kon licata so hendikep. Sudska za{tita na pravata Pove}eto nacionalni pravni sistemi koristat formalna i hierarhiski sudski procesi vo utvrduvaweto na pravata i zada~ite, kako i za vostanovuvawe na zakonskite principi. Preku kombinacija na tribunal i gra|anski zakonici, ili preku primena na doktrinata na presedan, ova pomaga da se obezbedi deka razvojot na zakonot i zakonskite prinicpi e postojan. Toa ja ima i prednosta na noseweto ”probni slu~ai“ pred povisokite sudovi, sostaveni od postari sudski slu`benici sposobni vnimatelno da vodat smetka za pra{awata {to mo`at da bidat kompleksni ili da imaat zna~itelni politi~ki implikacii. Slu~aite na ova nivo voobi~aeno privlekuvaat pravni podnesoci so visok kvalitet i pretstavuvawa na stranite. Odlukata na ”proben slu~aj“ mo`e da ima posledici ne samo za stranite vo sporot, tuku i za ostanatite lu|e koi mo`e da dojdat vo ista ili sli~na situacija. Na primer, odlukata na sudot vo ”proben slu~aj“ mo`e da odvede ne samo do nadomestuvawe za liceto {to go prijavuva sporot, tuku i do sistematski promeni vo politikite a so toa, i do unapreduvawe na pravata na golema grupa edinki. Ulogata na sudiite vo za{titata na pravata e poradi toa krajno zna~ajna. Sudiite ~esto razgleduvaat slu~ai vo vrska so gra|anskite, kulturnite, ekonomskite, politi~kite i socijalnite prava. Razli~ni inter-vladini i nevladini institucii povikuvaat na razvoj na baza za slu~aevi za pravosilnosta na pravata.4 Vakvite mehanizmi mo`e da bidat korisni za obuka i zgolemuvawe na svesta na sudiite i advokatite. Kako {to e pretstaveno vo ramkata na slednata strana, duri i pred prifa}aweto na Konvencijata, ili kako rezultat na specijalizirano doma{no zakonodavstvo ili preku primenata na principite za ednakvost i nediskriminacija, nacionalniot

4

Pogledni, na primer, preporakite za efektivno funkcionirawe na mehanizmite za ~ovekovi prava: nacionalnite institucii i regionalnite dogovori - Regionalnite dogovori za promocija i za{tita na ~ovekovite prava vo regionot na Azija i Pacifikot, ( E/CN,4/2006/100/Add.1, paras.34 ff.)

108

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Nekoi pravni slu~ai povrzani za pravata na licata so hendikep
Licata so hendikep imaat podneseno slu~ai pred sudovite vo mnogu dr`avi, kako i pred regionalnite sudovi za ~ovekovi prava, kakv {to e Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Vo re{avaweto na ovie slu~ai, sudovite izjavile {to dr`avite moraat da napravat za da gi za{titat pravata na licata so hendikep i da obezbedat re{enija za lu|eto koi stradale poradi kr{eweto na nivnite prava. Na primer, sudovite zaklu~ile: Aerodromskite slu`bi treba da obezbedat invalidska koli~ka za upotreba vo delot pome|u {alterite za prijava na aerodromot i vlezot vo avionot, kako del od svoite uslugi za patnicite. Baraweto da se pla}a za vakva oprema / usluga }e bide nezakonski-diskriminatorsko. (Ryanair v. Ross (2004) EWCA Civ 1751). Vo medicinskite objekti, nedostigot od razumno prilagoduvawe, vo smisla na tolkuva~ na znakoven jazik za lica so o{teten sluh i imaat potreba da go koristat znakovniot govor za da komuniciraat, ne se poklopuva so anti-diskriminatorskoto zakonodavstvo (Eldridge v. British Columbia (Attorney General) (1977) 3 SCR 624) Univerzitet ja diskriminira studentkata so hendikep so toa {to i go onevozmo`uva pristapot do zgradata na univerzitetot vrz osnov na toa {to taa strada od depresija, dodeka ostanatite student imaa pristap. Sudot utvrdi deka pristapot e del od uslugite staveni na raspolagawe na javnosta, poradi {to odzemaweto na pristapot poradi mentalnoto zdravje na studentkata se smeta za diskriminacija (Univerzity of British Columbia v. Beng (1993) 2 SCR 353). PGA Golf turnirot, odr`an na javno mesto i otvoren za kvalifikuvawe na u~esnici od publikata, }e gi smenat svoite pravila za prilagoduvawe kon u~esnikot koj ne mo`e da odi pe{ na podolga relacija i }e obezbedi prevoz so golf-koli~ka, poprvo otkolku da bara od nego da ~ekori kako i drugite natprevaruva~i (PGA Tour v. Martin (2001) 204 F 3d 994); Potfrluvaweto na zatvorskite pretpostaveni vo obezbeduvaweto uslovi ili tretman vo smisla na zdravstvenite problemi na zatvorenikot e utvrdeno kako pri~ina za stradaweto pogolemo od ona {to se pretpostavuva deka }e go ima nekoj zatvorenik koj otslu`uva kaznata (Mouissel v. France (2002) EHRR); Za odlo`uvaweto od 40 meseci vo obezbeduvaweto na beneficiite poradi hendikepot, Ustavniot sud na Ju`na Afrika presudilo pari~en iznos ne samo poradi prekr{uvaweto na zakonot za socijalna gri`a, tuku i poradi zagrozuvawe na nejzinoto dostoinstvo (Department of Welfare v. Nontembiso (March 2006) Case No. 580/04, at 32); Izolacijata i segregacijata na edinki so hendikep se seriozna i postojana forma na diskriminacija. Ova e osobeno va`no vo odnos na isklu~uvaweto na decata so hendikep od redovnite (regularnite) u~ili{ta (Olmstead v. LC (1999) 527 US 581);

prodol`uva .... 109

GLAVA 7: SOZDAVAWE NA NACIONALNI INSTITUCII ZA IMPLEMENTACIJA I MONITORING NA KONVENCIJATA

... prodol`uva U`ivawe na prose~en (pristoen) standard na sredstva za `ivot zatoa {to licata so hendikep ne samo {to mo`at da baraat pristap do uslovi i uslugi, tuku i mo`at da imaat i potreba da bidat izzemeni od pravilata koi vo sprotivno mo`at da bidat presudni za nivnata sposobnost da go u`ivaat `ivotot. Vo ovoj slu~aj, odbivaweto na kompleks od apartmani da dozvoli ~uvawe ku~e-vodi~ e sfateno kako nezakonski-diskriminira~ko vrz osnov na hendikep (Holt v. Cokato Apartments Ltd (1987) 9 CHRR D/4681). Kone~no, slu~ajot pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava go ilustrira potfrluvaweto vo prilagoduvaweto {to mo`e da rezultira so kr{ewe na drugi ~ovekovi prava. Slu~ajot se odnesuval na stavawe vo zatvor na lice upateno na invalidska koli~ka. Taa imala izrazena potreba od asistencija poradi {to vo tekot na no}ta ne bila vo sostojba da se pridvi`i a za da ja odr`uva telesnata temperatura ako prostorijata vo koja bila smestena ne bila soodvetno zagreana ili ako ne bila zavitkana so posebno }ebe. Sudot sogledal deka podnositelot na `albata e poinakov od drugite lu|e i deka odnesuvaweto kon nea kako kon ostanatite bilo diskriminira~ko i ja prekr{ilo zabranata na degradira~ki odnos i pravoto na telesen integritet (Price v. United Kingdom (2002) 34 EHRR 1285).

(praven) slu~aj {to se odnesuva do pravata na licata so hendikep i pravosilnosta na ovie prava, e ve}e razviena, i ima soodvetni pravni teorii i komentari od me|unarodnite i regionalnite tela za ~ovekovi prava Istovremeno, postojat izvesni o“Najva`nata rabota e da se grani~uvawa vo sudskata za{tita na prepoznae deka ova kade {to pravata. Pravnite postapki, osobeno sme denes, e ve}e svedo~ewe onie od apelacionoto nivo, se skapi za okura`enosta na zaednii podolgi. Ova mo`e da bide soobecata koja ima dolga istorija na neokura`enost. Dvi`e~kata no va`no za licata so hendikep, koi obvrska na zaednicata na se potpiraat vrz socijalnata gri`a hendikep be{e sama po sebe i koi, vo zavisnost od prirodata na golem pridones kon sodr`inata problemot, mo`e da ne se kvalifikuna ovoj dogovor, kako i faktot vaat za dr`avna pravna pomo{. Vredeka taa sega ima pro{irena meto potrebno za pravna postapka, osnova za prepoznavawe.. ” mo`e isto taka da go obeshrabri podluiza Arbor, komesar za nesuvaweto na izjavi ili da ja vlo{i ~ovekovi prava na sostojbata dodeka trae postapkata. Obedinetite Nacii Prirodata na formalnopravnite procesi mo`e isto taka da bide i nesoodvetna za razre{uvawe na sporovite vrzani za pravata opfateni so Konvencijata. I povtorno, vo zavisnost od prirodata na sporot, ili predmetnoto pra{awe, posredni{tvo ili sovetuvawe bi mo`ele da bidat poefikasni sredstva za osiguruvawe na usoglasenosta so Konvencijata. Razli~ni alternativni `albeni mehanizmi, objasneti prethodno vo ova Glava, obezbeduvaat pobrzi, poeftini i popristapni i posodvetni sredstva za razre{uavwe na sporovite.
110
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

POTSeTNIK ZA PRATENICI

Kako mo`am da pomognam vo promocijata i za{titata na pravata na licata so hendikep preku nacionalnoto zakonodavstvo
Osiguraj se deka e vostanovena ramkata, vo forma na nacionalna institucija za ~ovekovi prava {to e ovlastena da go promovira, za{tituva i da go monitorira sproveduvaweto na Konvencijata; Osiguraj se deka nacionalnata institucija, izbrana ili sozdadena da go nadgleduva sproveduvaweto na Konvencijata, dejstvuva vo soglasnost so Pariskite principi; Osiguraj se deka nacionalnata institucija, izbrana ili sozdadena da go promovira, za{tituva i monitorira sproveduvaweto na Konvencijata, e obezbedena so soodvetni finansiski i ~ove~ki resursi, taka {to mo`e da dejstvuva efikasno i efektivno; Imaj go vo predvid izrabotkata na nacionalen akcionen plan za ~ovekovi prava koj {to ja otslikuva strategijata ili akciite {to treba da se prezemat za da se izvr{at dr`avnite obvrski vo soglasnost so site instrumenti za ~ovekovi prava kon koi se priklu~uva dr`avata.

GLAVA 7: SOZDAVAWE NA NACIONALNI INSTITUCII ZA IMPLEMENTACIJA I MONITORING NA KONVENCIJATA

111

112

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

REFERENCI
Postignuvawe ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na lica so hendikep preku zakonodavstvo: Vovedni napomeni (@eneva, Me|unarodna kancelarija na trudot,2004) Dostapna na: http://www.ilo.org/public/english/ employment/skills/disability/download/eeofinal.pdf Pristapuvawe kon efektivnosta na Nacionalnite institucii za ~ovekovi prava ( @eneva, Me|unarodniot sovet za politikata na ~ovekovi prava i Kancelarijata na visokiot komesar za ~ovekovi prava pri Obedinetite nacii, 2005) Dostapna na arapski, angliski, francuski i {panski na: http:// www.ohchr.org/english/about/publications/ papers.htm Obrazovanie za site (Evropska slobodna alijansa) Globalen izve{taj za monitoring 2007( Pariz, UNESKO,2007). Dostapna na: http://portal.unesco.org/education/en/ev.php-URL_ID=49591&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html ^ovekovite prava i hendikepot: Sega{nata upotreba i idniot potencijal na instrumentite za ~ovekovi prava pri Obedinetite nacii vo kontekst na hendikep ( @eneva, Kancelarijata na visokiot komesar za ~ovekovi prava pri Obedinetite Nacii, 2002). Dostapna na: angliski, francuski i {panski na: http://www.ohchr.org/english/about/publications/papers.htm ^ovekovi prava: Prira~nik za parlamentarci ( @eneva, Interparlamentarna unija i Kancelarijata na visokiot komesar za ~ovekovi prava pri Obedinetite nacii, 2005). Dostapna na arapski, angliski, francuski i {panski na: http://www.ohchr.org/english/about/publications/ Rehabilitacija zasnovana vo zaednicata (RZZ): Strategija za rehabilitacija, izedna~uvawe na mo`nostite, namaluvawe na siroma{tijata i socijalna inkluzija na licata so hendikep ( @eneva, Me|unarodna kancelarija na trudot, UNESKO i Svetskata zdravstvena organizacija; 2004). Dostapna na: http://www.ilo.org/public/english/region/asro/ bangkok/ability/download/otherpubl_cbr.pdf

KORISNI REFERENCI

113

Parlamentot i demokratijata vo 21 vek: Vodi~ kon dobra praktika (@eneva, Inter-parlamentarna unija, 2006). Dostapna na arapski, angliski, francuski i {panski na: http://www.ipu.org/english/ handbks.htm Pravoto na obrazovanie za licata so hendikep: Izve{taj na Specijalniot izvestuva~ za pravoto na obrazovanie, Vernor Muwoz (A/ S^P/4/29). Dostapna na arapski, kineski, angliski, francuski, ruski i {panski na: http://www.ohchr.org/english/bodies/hrcouncil/4session/reports.htm Prira~nik za dogovori ( Kancelarija za pravni raboti pri Obedinetite Nacii, Wujork). Dostapna na: http://untreaty.un.org/English/TreatyHandbook/hbframeset.htm

114

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

ANeKS eDeN

Konvencija za Pravata na licata so
Posebni sPosobnosti
(Prevodot e napraven od Ministerstvo za nadvore{ni raboti na R. Makedonija )

A

Preambula
Zemjite potpisni~ki na ovaa Konvencija, (a) Povikuvaj}i na na~elata navedeni vo Povelbata na Obedinetite nacii so koja se priznava vrodenoto dostoinstvo i vrednost i ednakvite neotu|ivi prava na site ~lenovi na ~ovekovoto semejstvo kako temel na slobodata, pravdata i mirot vo svetot, (b) Priznavaj}i deka Obedinetite nacii vo Op{tata deklaracija za ~ovekovi prava i Me|unarodnata konvencija za ~ovekovite prava se izjasni i soglasi deka sekoj ima pravo na site prava i slobodi utvrdeni vo istite, bez bilo kakva diskriminacija, (c) Potvrduvaj}i ja univerzalnosta, nedelivosta i povrzanosta na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi, i potrebata na licata so posebni potrebi da im e zagarantirano celosno u`ivawe bez diskriminacija, (d) Povikuvaj}i se na Me|unarodnata konvencija za ekonomski, socijalni i kulturni prava, Me|unarodnata konvencija za gra|anski i politi~ki prava, Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site oblici na rasna diskriminacija, Konvencijata za eliminacija na site oblici na diskriminacija na `enite, Konvencijata protiv izma~uvawe i drug vid na surovi, ne~ove~ki i poni`uva~ki kazni i postapuvawa, Konvencijata za pravata na deteto i Me|unarodnata konvencija za za{tita na site rabotnici emigranti i ~lenovite na nivnite semejstva, (e) Priznavaj}i deka posebnite potrebi se proizvoden koncept i deka istite se rezultat od interakcijata me|u licata so naru{uvawa i pre~kite vo odnosot i okolinata so {to se spre~uva nivnoto celosno i efikasno u~estvo vo op{testvoto na ednakva osnova so drugite,
115

(f) Priznavaj}i ja va`nosta na na~elata i politi~kite nasoki {to se sodr`at vo Svetskata programa za akcija na licata so posebni potrebi i vo Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so posebni potrebi za vlijanie vrz unapreduvaweto, formulacijata i ocenuvaweto na politikite, planovite, programite i akciite na nacionalno, regionalno i me|unarodno nivo za unapreduvawe na izedna~enite mo`nosti za licata so posebni potrebi, (g) Naglasuvaj}i ja va`nosta na integriraweto na pra{awata povrzani so posebnite potrebi kako integralen del od soodvetnite strategii na odr`liv razvoj, (h) Priznavaj}i, isto taka, deka diskriminacijata na sekoe lice vrz osnova na posebni potrebi e povreda na vrodenoto dostoinstvo i vrednost na ~ovekot, (i) Priznavaj}i ja, isto taka, razli~nosta na licata so posebni potrebi, (j) Priznavaj}i ja potrebata za unapreduvawe i za{tita na ~ovekovite prava na site lica so posebni potrebi, vklu~eno i onie na koi imaat potreba od pointenzivna poddr{ka, (k) Zasegnati deka, i pokraj razli~nite sredstva i prezemeni akcii, licata so posebni potrebi i ponatamu se soo~uvaat so prepreki pri nivnoto u~estvo kako ednakvi ~lenovi na op{testvoto i so povredi na nivnite ~ovekovi prava vo celiot svet, (l) Priznavaj}i ja va`nosta na me|unarodnata sorabotka za podobruvawe na uslovite na `iveewe na licata so posebni potrebi vo sekoja zemja, osobeno vo zemjite vo razvoj, (m) Priznavaj}i ja vrednosta na postojnite i potencijalnite pridonesi na licata so posebni potrebi vo odnos na blagosostojbata vo celost i razli~nosta na nivnite zaednici, i priznavaj}i deka unapreduvaweto na celosnoto u`ivawe na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi na licata so posebni potrebi, kako i nivnoto celosno u~estvo }e pridonese za unapreduvawe na nivnoto ~uvstvo na pripadnost i za zna~ajno unapreduvawe na ~ovekoviot, socijalniot i ekonomskiot razvoj na op{testvoto i iskorenuvawe na siroma{tijata, (n) Priznavaj}i ja va`nosta za poedine~na avtonomnost i nezavisnost na licata so posebni potrebi, vklu~eno i slobodata na nivnite samostojni izbori, (o) Zemaj}i predvid deka licata so posebni potrebi treba da imaat mo`nost za aktivno vklu~uvawe vo procesite na re{avawe za politikite i programite, vklu~uvaj}i gi i onie koi neposredno gi zasegaat,
116
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

(p) Zasegnati za te{kite uslovi so koi se soo~uvaat licata so posebni potrebi koi se predmet na mnogukratni i ote`nati oblici na diskriminacija vrz osnova na rasa, boja, pol, jazik, religija, politi~ki i drugi mislewa, nacionalno, etni~ko, siroma{no ili socijalno poteklo, imoten, roden, starosen ili drug status, (q) Priznavaj}i deka `enite i devojkite so posebni potrebi se ~esto pod opasnost, vo i nadvor od domot, od nasilstvo, povreda, zloupotreba ili nebre`en odnos, maltretirawe i eksploatacija, (r) Priznavaj}i deka decata so posebni potrebi treba vo celost da gi u`ivaat ~ovekovite prava i osnovni slobodi na ednakva osnova so drugite deca, a isto taka, povikuvaj}i i na obvrskite prezemeni od strana na zemjite potpisni~ki na Konvencijata za pravata na deteto, (s) Istaknuvaj}i ja potrebata za rodova perspektiva so site zalo`bi za celosno unapreduvawe na u`ivaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi na licata so posebni potrebi, (t) Istaknuvaj}i go faktot deka pogolem del od licata so posebni potrebi `iveat vo uslovi na siroma{tija, a so toa priznavaj}i ja kriti~nata potreba od posvetuvawe na negativnoto vlijanie na siroma{tijata vrz licata so posebni potrebi, (u) Imaj}i gi predvid uslovite na mir i bezbednost zasnovani na celosno po~ituvawe na celite i na~elata sodr`ani vo Povelbata na Obedinetite nacii i smetaj}i deka primenata na sredstvata za ~ovekovi prava se neophodni za celosna za{tita na licata so posebni potrebi, osobeno vo tekot na voeni konflikti i stranska okupacija, (v) Priznavaj}i ja va`nosta za dostapnost do fizi~ka, socijalna, ekonomska i kulturna okolina, do zdravstvo i obrazovanie i do informacii i komunikacii so cel da im se ovozmo`i na licata so posebni potrebi vo celost da gi u`ivaat ~ovekovite prava i osnovni slobodi, (w) Sfa}aj}i deka poedinecot, koj ima dol`nosti kon drugite poedinci i kon zaednicata na koja í pripa|a, ima odgovornost da se bori za unapreduvawe i po~ituvawe na pravata priznaeni vo Me|unarodniot akt za ~ovekovi prava, (x) Ubedeni deka semejstvoto e prirodna i osnovna grupna edinica na op{testvoto i ima pravo na za{tita od op{testvoto i dr`avata i deka licata so posebni potrebi i ~lenovite na nivnite semejstva treba da dobivaat neophodna za{tita i pomo{ za da im se ovozmo`i na semejstvata da pridonesuvaat za celosno i ednakvo u`ivawe na pravata na licata so posebni potrebi,

ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

117

(y) Ubedeni deka obemna i integralna me|unarodna konvencija za unapreduvawe i za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so posebni potrebi zna~itelno }e pridonese za nadomestuvawe na dlabokata socijalna obespravenost na licata so posebni potrebi i za unapreduvawe na gra|anskite, politi~kite, ekonomskite, socijalnite i kulturnite sferi na ednakvi mo`nosti vo zemjite vo razvoj i vo razvienite zemji, Se dogovorija za slednovo: ^len 1 - cel Celta na ovaa Konvencija e unapreduvawe, za{tita i obezbeduvawe na celosno i ednakvo u`ivaweto na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi na licata so posebni potrebi, kako i unapreduvawe na po~ituvaweto na nivnoto vrodeno dostoinstvo. Lica so posebni potrebi se onie lica so dolgotrajni fizi~ki, mentalni, intelektualni ili setilni naru{uvawa, koi vo interakcija so razli~ni pre~ki mo`e da ja spre~at nivnata celosna i efikasna zastapenost vo op{testvoto na ednakva osnova kako i drugite. ^len 2 - Definicii Za celi na ovaa Konvencija se podrazbiraat: “Komunikacija” pretstavuva jazici, prezentirawe na tekst, Brajova azbuka, komunikacija so dopir, golemi bukvi, pristapna multimedijalnost, kako i pi{ani, audio, ednostavno jazi~ni softveri i, augmentativni i alternativni modeli, sredstva i instrumenti za komunikacija, vklu~eno i dostapna informati~ka i komunikaciska tehnologija; “Jazik” pretstavuva govorni i znakovni jazici i drugi oblici na negovoren jazik; “Diskriminacija vrz osnova na posebni potrebi”, zna~i pravewe sekakva razlika, isklu~enost ili ograni~uvawe vrz osnova na posebni potrebi so cel ili vlijanie vrz naru{uvawe ili ni{tewe na priznavaweto, u`ivaweto ili ostvaruvaweto, na ednakva osnova so drugite, na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi na politi~ko, ekonomsko, socijalno, kulturno, gra|ansko i na sekoe drugo pole. Ovde se vklu~eni site oblici na diskriminacija, kako i negirawe na razumno prilagoduvawe; “Razumno prilagoduvawe“, zna~i neophodna i soodvetna modifikacija i prilagoduvawe ne predizvikuvaj}i neproporcionalen i nesoodveten tovar, dokolku e neophodno vo odreden slu~aj, za da im se obezbedi na licata so posebni potrebi da gi u`ivaat ili ostvaruvaat ~ovekovite prava i osnovnite slobodi na ednakva osnova so drugite;
118
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

”Univerzalen model“, zna~i model ili proizvod, sredini, programi i uslugi za lu|eto, za koristewe do najvisok mo`en obem, bez potreba od prilagoduvawe ili specijaliziran model. ”Univerzalen model“ ne isklu~uva pomagala za odredeni grupi licata so posebni potrebi, ako se neophodni. ^len 3 : Osnovni na~ela Za na~ela na ovaa Konvencija se podrazbiraat: (a) Po~ituvawe na vrodenoto dostoinstvo, individualnata avtonomnost, vklu~uvaj}i i sloboda na svoj izbor i nezavisnost na licata; (b) Nediskriminacija; (c). Celosno i efikasno u~estvo i vklu~enost vo op{testvoto; (d) Po~ituvawe na razlikite i prifa}awe na licata so posebni potrebi kako del od ~ovekovata razli~nost i ~ove{tvoto; (e) Ramnopravni mo`nosti; (f) Pristap; (g) Ramnopravnost me|u ma`ite i `enite; (h) Po~ituvawe na razvojnite sposobnosti na decata so posebni potrebi i po~ituvawe na pravoto na decata so posebni potrebi za za~uvuvawe na svojot identitet. ^len 4 : Osnovni obvrski 1. Zemjite potpisni~ki se obvrzuvaat da obezbedat i promoviraat celosno ostvaruvawe na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi na site lica so posebni potrebi bez bilo kakva diskriminacija vrz osnova na posebnite potrebi. Za taa cel, zemjite u~esni~ki se obvrzuvaat: (a) da go donesat soodvetnoto zakonodavstvo, administrativni i drugi merki za sproveduvawe na pravata priznaeni vo ovaa Konvencija; (b) da gi prezemat site soodvetni merki, vklu~uvaj}i go i zakonodavstvoto za izmena i ukinuvawe na postojnite zakoni, regulativi, obi~ai i praksi, koi pretstavuvaat diskriminacija na licata so posebni potrebi; (c) da ja zemat predvid za{titata i unapreduvaweto na ~ovekovite prava na licata so posebni potrebi vo site politiki i programi; (d) da go izbegnat vleguvaweto na sekoj akt ili praksa koja e nedosledna na ovaa Konvencija i da obezbedat javnite organi i institucii da postapuvaat vo soglasnost so ovaa Konvencija; (e) da gi prezemat site soodvetni merki za eliminacija na diskriminacijata vrz osnova na posebni potrebi od strana na site lu|e, organizacii ili privatni pretprijatija;
ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

119

(f) da prezemat ili promoviraat istra`uvawe i podobruvawe na univerzalno izrabotenite proizvodi, uslugi, oprema i kapaciteti, kako {to e definirano vo ~len 2 od ovaa Konvencija, za {to e potrebno minimalno mo`no prilagoduvawe i minimalni tro{oci za da se ispolnat posebnite potrebi na lice so posebni potrebi, unapreduvawe na nivnata dostapnost i koristewe i da se podobri univerzalniot model vo razvojot na standardite i nasokite; (g) da prezemat ili promoviraat istra`uvawe i podobruvawe, kako i unapreduvawe na dostapnosta i koristeweto novi tehnologii, vklu~uvaj}i i informati~ki i komunikaciski tehnologii, podvi`ni pomagala, spravi i pomo{ni tehnologii, soodvetni za licata so posebni potrebi, davaj}i prioritet na tehnologii so dostapni ceni; (h) da im obezbedi pristap do informacii na licata so posebni potrebi vo vrska so podvi`ni pomagala, spravi i pomo{ni tehnologii, kako i drugi formi na pomo{, podr`ani uslugi i kapaciteti; (i) da promovira obuka na profesionalci i personal koj raboti so licata so posebni potrebi vo vrska so pravata priznaeni vo ovaa Konvencija, so cel podobro obezbeduvawe na pomo{ i uslugi zagarantirani so ovie prava; 2. Vo odnos na ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, sekoja zemja potpisni~ka da prezede merki preku maksimalno iskoristuvawe na raspolo`livite resursi, a dokolku e neophodno, vo ramkite na me|unarodnata sorabotka, so cel da se postigne postepeno i celosno ostvaruvawe na ovie prava, ne doveduvaj}i gi vo pra{awe obvrskite sodr`ani vo ovaa Konvencija koi se vedna{ primenlivi vo soglasnost so me|unarodnoto zakonodavstvo. 3. Vo odnos na razvojot i sproveduvaweto na zakonodavstvoto i politikite za sproveduvawe na ovaa Konvencija, kako i na drugite procesi za donesuvawe odluki vo vrska so pra{awata koi se odnesuvaat na licata so posebni potrebi, zemjite u~esni~ki tesno }e sorabotuvaat i aktivno }e gi vklu~at licata so posebni potrebi, kako i decata so posebni potrebi, preku nivnite relevantni organizacii. 4. Ovaa Konvencija nema da vlijae vrz drugi odredbi koi se pokorisni za ostvaruvawe na pravata na licata so posebni potrebi, sodr`ani vo zakonodavstvoto na zemja potpisni~ka ili vo me|unarodnoto zakonodavstvo koe e na sila vo taa zemja. Ne postoi ograni~uvawe ili otstapuvawe od site ~ovekovi prava i osnovni slobodi priznaeni ili postoe~ki vo koja bilo zemja potpisni~ka na ovaa Konvencija vrz osnova na zakon, konvencii, regulativa ili obi~aj, pod izgovor deka ovaa
120
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Konvencija ne priznava vakvi prava ili slobodi, ili gi priznava vo pomal obem. 5. Odredbite na ovaa Konvencija se odnesuvaat na site delovi na federalnite dr`avi, bez ograni~uvawa ili isklu~oci. ^leN 5: Ramnopravnost i indiskriminacija 1. Zemjite u~esni~ki priznavaat deka site lu|e se ednakvi pred i spored zakonot i imaat pravo, bez bilo kakva diskriminacija, na ednakva za{tita i ednakva pridobivka od zakonot. 2. Zemjite u~esni~ki zabranuvaat sekakva diskriminacija vrz osnova na posebni potrebi i im garantiraat na licata so posebni potrebi ednakva i efikasna zakonska za{tita od diskriminacija na sekava osnova. 3. So cel promovirawe na ramnopravnosta i eliminirawe na diskriminacijata, zemjite u~esni~ki gi prezemaat site soodvetni ~ekori za da obezbedat obezbeduvawe na razumno prilagoduvawe. 4. Posebnite merki neophodni za zabrzuvawe i postignuvawe na fakti~ka ramnopravnost na licata so posebni potrebi ne se smeta za diskriminacija spored uslovite na ovaa Konvencija. ^leN 6 : @eni so posebni potrebi 1. Zemjite u~esni~ki priznavaat deka `enite i devojkite so posebni potrebi se predmet na mnogukratna diskriminacija, pa vo taa nasoka }e prezemat merki, za da obezbedat nivno celosno i ednakvo u`ivawe na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi. 2. Zemjite u~esni~ki gi prezemaat site soodvetni merki za da obezbedat celosen razvoj, unapreduvawe i ovlastuvawe na `enite so cel garantirawe i u`ivawe na ~ovekovite prava i osnovni slobodi utvrdeni vo ovaa Konvencija. ^leN 7: Deca so posebni potrebi 1. Zemjite u~esni~ki gi prezemaat site neophodni merki, za da obezbedat celosno ostvaruvawe na site ~ovekovi prava i osnovni slobodi na decata so posebni potrebi vrz ednakva osnova so drugite deca.. 2. Pri prezemaweto na site akcii vo odnos na decata so posebni potrebi, kako primarna gri`a se zema predvid najdobriot interes na deteto. 3. Zemjite u~esni~ki obezbeduvaat deka decata so posebni potrebi imaat pravo slobodno da gi izrazat svoite gledi{ta za site problemi koi gi zasegaat, a na koi }e se dade dol`no vnimanie vo soglasnost so
ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

121

nivnata vozrast i zrelost, na ednakva osnova so drugi deca, a da im se ovozmo`i soodvetna pomo{ vo odnos na posebnite potrebi i vozrast so cel ostvaruvawe na soodvetnoto pravo. ^leN 8 : Podigawe na svesta 1. Zemjite u~esni~ki se obvrzuvaat da donesat neposredni, efikasni i soodvetni merki za: (a) Podigawe na svesta preku op{testvoto, vklu~eno i nivoto na semejstvo vo odnos na licata so posebni potrebi i pottiknuvawe na po~ituvaweto na pravata i dostoinstvoto na licata so posebni potrebi; (b) Spre~uvawe na stereotipite, predrasudite i {tetni praksi vo odnos na licata so posebni potrebi, vklu~uvaj}i i vrz osnova na pol i vozrast, vo site oblasti na `ivot; (c) Pottiknuvawe svest za sposobnostite i pridonesite na licata so posebni potrebi. 2. Za taa cel merkite vklu~uvaat: (a) Inicirawe i odr`uvawe na efikasni kampawi za javnata svest nameneti za: (i) Pottiknuvawe na po~ituvaweto na pravata na licata so posebni potrebi; (ii) Razvoj na pozitivni percepcii i pogolema socijalna svest za licata so posebni potrebi; (iii) Razvoj na priznavaweto na ve{tinite, zaslugite i mo`nostite na licata so posebni potrebi i nivnite pridonesi na rabotnoto mesto i pazarot na trud; (b) Promovirawe na po~ituvaweto na pravata na licata so posebni potrebi, na site nivoa od obrazovniot sistem, vklu~uvaj}i gi site deca od najrana vozrast; (c) Pottiknuvawe na site tela na mediumite, da gi prika`uvaat licata so posebni potrebi na na~in dosleden na celite na ovaa Konvencija; (d) Promovirawe programi za obuka za podigawe na svesta, vo odnos na licata so posebni potrebi i za pravata na licata so posebni potrebi. ^leN 9: - Dostapnost 1. Za da im se ovozmo`i na licata so posebni potrebi da `iveat nezavisno i vo celost da u~estvuvaat vo site aspekti od `ivotot, zemjite u~esni~ki prezemaat soodvetni merki za da im obezbedat pristap, na ednakva osnova so drugite, do prostornata okolina, transportot, informaciite i komunikaciite, vklu~uvaj}i i do informati~kite i ko122
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

munikaciskite tehnologii i sistemi, kako i do drugi kapaciteti i uslugi otvoreni ili obezbedeni za javnosta, vo urbanite i vo ruralnite oblasti. Ovie merki, vo koi e vklu~eno identifikacijata i eliminacijata na prepreki i barieri za pristap, me|u drugoto, se odnesuvaat na: (a) Objekti, pati{ta, transportni i drugi vnatre{ni i nadvore{ni sredstva i kapaciteti, vklu~uvaj}i i u~ili{ta, domovi, medicinski objekti i rabotni mesta; (b) Informacii, komunikacii i drugi uslugi, vklu~uvaj}i i elektronski i itni slu`bi. 2. Isto taka, zemjite u~esni~ki }e prezemat soodvetni merki i za: (a) Razvoj, {irewe i sledewe na sproveduvaweto na minimalni standardi i nasoki za pristapnost do kapaciteti i slu`bi otvoreni i obezbedeni za javnosta; (b) Obezbeduvawe privatnite entiteti koi nudat kapaciteti i uslugi otvoreni i obezbedeni za javnosta, da gi zemat predvid site aspekti na pristapnost za licata so posebni potrebi; (c) Obezbeduvawe obuka za partnerite, vo odnos na pra{awata za pristapnost, so koi se soo~uvaat licata so posebni potrebi; (d) Obezbeduvawe oznaki so Braeva azbuka vo lesno ~itliva i razbirliva forma vo objektite i drugite kapaciteti otvoreni za javnost; (e) Obezbeduvawe oblici na pomo{nici i posrednici, vklu~uvaj}i i vodi~i, ~ita~i i profesionalni tolkuva~i na znakovniot jazik, so cel da se poednostavi pristapnosta vo objekti i drugi kapaciteti otvoreni za javnost; (f) Promovirawe na drugi soodvetni oblici na pomo{ i poddr{ka na licata so posebni potrebi, za da se obezbedi niven pristap do informacii; (g) Promovirawe na pristap do novi informati~ki i komunikaciski tehnologii i sistemi na licata so posebni potrebi, vklu~uvaj}i i internet; (h) Promovirawe na model, razvoj, proizvodstvo i distribucija na dostapni informati~ki i komunikaciski tehnologii i sistemi vo rana faza, so cel istite da bidat dostapni po minimalni ceni. ^leN 10: Pravo na `ivot Zemjite u~esni~ki potvrduvaat deka sekoe ~ove~ko su{testvo ima vrodeno pravo na `ivot i gi prezemaat site neophodni merki za da obezbedat efikasno u`ivawe na toa pravo na licata so posebni potrebi, na ednakva osnova so drugite.
123

ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

^leN 11: Sostojba na opasnost i humanitarni itni slu~ai Zemjite u~esni~ki, vo soglasnost so nivnite obvrski spored me|unarodnoto zakonodavstvo, vklu~uvaj}i go i me|unarodnoto humanitarno zakonodavstvo i me|unarodnite ~ovekovi prava, gi prezemaat site neophodni merki za da obezbedat za{tita i bezbednost na licata so posebni potrebi vo situacii na opasnost, vklu~eno i situacii na voeni konflikti, humanitarni itni slu~ai i pri pojava na prirodni katastrofi. ^leN 12: ednakvo priznavawe pred zakonot 1. Zemjite u~esni~ki potvrduvaat deka, licata so posebni potrebi nasekade imaat pravo na priznavawe, kako i lu|eto pred zakonot. 2. Zemjite u~esni~ki priznavaat deka, licata so posebni potrebi u`ivaat zakonski prava, na ednakva osnova so drugite vo site aspekti na `ivotot. 3. Zemjite u~esni~ki prezemaat soodvetni merki so cel da im obezbedat na licata so posebni potrebi pristap do poddr{kata, koja mo`e da im e potrebna pri ostvaruvaweto na nivnite zakonski prava. 4. Zemjite u~esni~ki obezbeduvaat spre~uvawe na zloupotreba vo soglasnost so me|unarodnite humanitarni prava, so site merki koi se odnesuvaat na ostvaruvaweto na zakonskite prava so koi se predviduvaat soodvetni i efikasni za{titni merki. So ovie za{titni merki se obezbeduva deka merkite {to se odnesuvaat na ostvaruvaweto na zakonskoto po~ituvawe na pravata, voljata i privilegiite na liceto, se oslobodeni od konflikt na interesi i vlijanija i se proporcionalni i prilagodeni na sostojbite na liceto, istite da se primenuvaat vo najkratok mo`en rok i se predmet na redovni kontroli od strana na nadle`en, nezavisen i nepristrasen organ ili sudsko telo. Za{titnite merki se proporcionalni na stepenot, na koj ovie merki vlijaat vrz pravata i interesite na liceto. 5. Kako predmet na odredbite na ovoj ~len, zemjite u~esni~ki gi prezemaat site soodvetni i efikasni merki za da obezbedat ednakvo pravo na licata so posebni potrebi da poseduvaat ili nasledat sopstvenost, da gi kontroliraat svoite finansiski raboti i da imaat ednakov pristap do bankarski zaemi i drugi formi na finansisko kreditirawe i obezbeduvaat deka licata so posebni potrebi ne se subjektivno li{eni od svojata sopstvenost. ^leN 13: Pristap do pravda 1. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat efikasen pristap do pravda na licata so posebni potrebi na ednakva osnova so drugite, vklu~eno i preku odredbata za proceduralni i soodvetni na vozrasta prilagoduva124
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

wa, so cel poednostavuvawe na nivnata efikasna uloga kako direktni i indirektni u~esnici, vklu~eno i kako svedoci vo site zakonski postapki, od samata faza na istraga i druga preliminarna faza. 2. So cel da se pomogne pri obezbeduvaweto na efikasen pristap do pravdata na licata so posebni potrebi, zemjite potpisni~ki promoviraat soodvetni obuki za vrabotenite na poleto na sproveduvawe na pravdata, vklu~uvaj}i go i policiskiot i zatvorskiot personal. ^leN 14 : Sloboda i bezbednost na li~nosta 1. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat deka licata so posebni potrebi, na ednakva osnova so drugite: (a) Go u`ivaat pravoto na sloboda i bezbednost na li~nosta; (b) Deka ne se nezakonski i subjektivno li{eni od nivnite slobodi i deka sekoe li{uvawe od sloboda e vo soglasnost so zakonot i deka postoeweto na posebnite potrebi vo nitu eden slu~aj ne e go opravduva li{uvaweto od sloboda. 2. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat deka, dokolku licata so posebni potrebi se li{eni od sloboda preku postapka, tie na ednakva osnova so drugite, imaat pravo na garancii vo soglasnost so me|unarodnite ~ovekovi prava i se tretiraat vo soglasnost so celite i na~elata od ovaa Konvencija, vklu~uvaj}i i obezbeduvawe na razumno prilagoduvawe. ^leN 15: Osloboduvawe od izma~uvawe ili surovi, ne~ove~ki

i poni`uva~ki postapuvawa ili kazni

1. Nikoj nema da bide predmet na izma~uvawe ili surovi, ne~ove~ki i poni`uva~ki postapuvawa ili kazni. Osobeno, nikoj nema da bide predmet, bez negova ili nejzina slobodna soglasnost, na medicinski ili nau~ni ispituvawa. 2. Zemjite potpisni~ki prezemaat efikasni zakonski, pravosudni ili drugi merki za da se spre~i licata so posebni potrebi, na ednakva osnova, da bidat predmet na izma~uvawe ili surovi, ne~ove~ki i poni`uva~ki postapuvawa ili kazni. ^leN 16 : Osloboduvawe od eksploatacija,

nasilstvo i zloupotreba

1. Zemjite potpisni~ki prezemaat soodvetni zakonski, administrativni, socijalni i drugi merki za za{tita na licata so posebni potrebi, vo i nadvor od domot, od site oblici na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba, vklu~eno i od aspekt na pol.

ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

125

2. Zemjite potpisni~ki, isto taka, gi prezemaat site soodvetni merki za spre~uvawe na site oblici na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba, preku, me|u drugoto, obezbeduvawe soodvetni oblici na pomo{ i poddr{ka na polova i starosna ~uvstvitelnost na licata so posebni potrebi, nivnite semejstva i starateli, vklu~eno preku obezbeduvawe informacii i obrazovanie kako da se odbegnuvaat, prepoznaat i prijavuvaat slu~aite na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat deka slu`bite za za{tita se ~uvstvitelni na vozrast, pol i posebni potrebi. 3. So cel da se spre~i pojavata na site formi na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba, zemjite potpisni~ki obezbeduvaat deka, site kapaciteti i programi modelirani za potrebite na licata so posebni potrebi, efikasno se sledat od strana na nezavisni organi. 4. Zemjite potpisni~ki prezemaat soodvetni merki za unapreduvawe na fizi~kata, kognitivnata i psihi~kata reanimacija, rehabilitacija i socijalna reintegracija na licata so posebni potrebi, koi bile `rtvi na sekoj oblik na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba, vklu~eno i preku obezbeduvawe na za{titni uslugi. Ovaa reanimacija i reintegracija se odviva vo sredina za podobruvawe na zdravjeto, blagosostojbata, samopo~itta, dostoinstvoto i samostojnosta na liceto i pri toa se zemaat predvid specifi~nite polovi i starosni potrebi. 5. Zemjite potpisni~ki sproveduvaat efikasno zakonodavstvo i politiki, vklu~uvaj}i gi i zakonodavstvo i politikite naso~eni kon `enite i decata, so cel da se obezbedi slu~aite na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba na licata so posebni potrebi da se identifikuvaat, istra`uvaat, a dokolku e neophodno, da se pokrenat i postapki. ^leN 17 : Za{tita na integritetot na li~nosta Sekoe lice so posebni potrebi ima pravo na po~ituvawe na negoviot ili nejziniot fizi~ki i mentalen integritet na ednakva osnova so drugite. ^leN 18 : Sloboda na dvi`ewe i nacionalna pripadnost 1. Zemjite potpisni~ki gi priznavaat pravata na licata so posebni potrebi na sloboda na dvi`ewe, sloboda na izbor na mesto na `iveewe i nacionalna pripadnost, na ednakva osnova so drugite, obezbeduvaj}i deka licata so posebni potrebi: (a) Imaat pravo da se zdobijat i da ja promenat nacionalna pripadnost i deka ne se li{eni od nivnata nacionalna pripadnost subjektivno ili vrz osnova na posebnite potrebi; (b) Ne se li{eni, vrz osnova na posebnite potrebi, od nivnata mo`nost da dobijat, poseduvaat i koristat dokumentacija za nivnata na126
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

cionalna pripadnost ili druga dokumentacija za identifikacija, ili da gi koristat soodvetnite procesi, kako na primer, postapki na emigracija, dokolku se neophodni da go obezbedat ostvaruvaweto na pravoto na sloboda na dvi`ewe; (c) Imaat sloboda da ja napu{tat sekoja zemja, vklu~eno i sopstvenata; (d) ne se li{eni, subjektivno ili vrz osnova na posebnite potrebi, od pravoto za vlez vo svojata zemja. 2. Decata so posebni potrebi vedna{ po ra|aweto se prijavuvaat i od ra|awe imaat pravo na ime, pravo na dobivawe dr`avjanstvo, a dokolku e vozmo`no, pravo da gi znaat i da bidat zgri`eni od svoite roditeli. ^leN 19 : Nezavisno `iveewe i vklu~enost vo zaednicata Zemjite potpisni~ki na ovaa Konvencija go priznavaat pravoto na ednakvost na site licata so posebni potrebi da `iveat vo zaednicite, po izbor kako i drugite, i prezemaat efikasni soodvetni merki da obezbedat u`ivawe na licata so posebni potrebi na svoeto pravo i nivno celosno vklu~uvawe i u~estvo vo zaednicata, a osobeno obezbeduvaat: (a) Licata so posebni potrebi da imaat mo`nost na izbor na mestoto na `iveewe, kade i so kogo da `iveat, na ednakva osnova so drugite i ne se obvrzani da `iveat spored odredeni organizirani uslovi na `iveewe; (b) Licata so posebni potrebi da imaat pristap do obem na doma{ni, rezidentni i drugi zaedni~ki poddr`ni uslugi, vklu~uvaj}i i li~na pomo{ neophodna za poddr{ka na `iveewe i vklu~uvawe vo zaednicata i spre~uvawe na izolacija i segregacija od zaednicata; (c) Zaedni~ki uslugi i kapaciteti za op{tata populacija da se dostapni na ednakva osnova na licata so posebni potrebi i da odgovaraat na nivnite potrebi. ^leN 20 : li~na mobilnost Zemjite potpisni~ki prezemaat efikasni merki za obezbeduvawe li~na mobilnost na licata so posebni potrebi, so najvisoka mo`na nezavisnost, osobeno preku: (a) Ovozmo`uvawe li~na mobilnost na licata so posebni potrebi na na~in i vo periodot na nivniot izbor i po pristapna cena; (b) Ovozmo`uvawe pristap na licata so posebni potrebi na kvalitetni pomagala, spravi i pomo{ni tehnologii i oblici na pomo{nici i posrednici, osobeno po dostapni ceni; (c) Obezbeduvawe obuki i ve{tini za mobilnost na licata so posebni potrebi i do specijaliziran personal koj raboti so licata so posebni potrebi;
ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

127

(d) Pottiknuvawe na entitetite koi proizveduvaat pomagala, spravi i pomo{ni tehnologii da ja zemat predvid mobilnosta na licata so posebni potrebi; ^leN 21: Sloboda na izrazuvawe i mislewe i

pristap do informacii

Zemjite potpisni~ki gi prezemaat site soodvetni merki so cel da obezbedat licata so posebni potrebi da mo`at da go ostvaruvaat pravoto na sloboda na izrazuvawe i mislewe, osobeno na slobodata da baraat, dobivaat i dostavuvaat informacii i idei na ednakva osnova so drugite, kako i preku site formi na komunikacija po niven izbor, kako {to e utvrdeno vo ~len 2 od ovaa Konvencija, vklu~uvaj}i i preku: (a) Obezbeduvawe informacii nameneti za javnosta na licata so posebni potrebi navremeno i bez dopolnitelni tro{oci vo dostapen format i tehnologii soodvetni na poedine~ni vidovi na posebni potrebi; (b) Prifa}awe i olesnuvawe na koristeweto na znakovnite jazici, Brajovata azbuka, augmentativna i alternativna komunikacija, kako i drugi pristapni sredstva, modeli i formati na komunikacija po niven izbor za licata so posebni potrebi pri oficijalni interakcii; (c) Zalagawe na privatnite entiteti koi obezbeduvaat uslugi na javnosta, vklu~eno i preku internet, da obezbedat informacii i uslugi vo dostapni i korisni formati za licata so posebni potrebi; (d) Pottiknuvawe na masovnite mediumi, vklu~uvaj}i gi i onie za obezbeduvawe na informacii preku internet, da obezbedat dostapnost za licata so posebni potrebi; (e). Priznavawe i promovirawe na koristeweto na znakovnite jazici. ^leN 22: Po~ituvawe na privatnosta 1. Nitu edno lice so posebni potrebi, nezavisno od mestoto na prestojuvawe ili organiziranite uslovi na `iveewe e predmet na subjektivno ili nezakonsko me{awe vo negovata ili nejzinata privatnost, semejstvo, dom ili vo drug vid odnosi ili komunikacija ili nezakonski napad vrz negovata ili nejzinata reputacija ili ~est. Licata so posebni potrebi imaat pravo na zakonska za{tita od ovie me{awa ili napadi. 2. Zemjite potpisni~ki ja za{tituvaat privatnosta na li~nite, zdravstvenite i rehabilitacionite informacii na licata so posebni potrebi, na ednakva osnova so drugite.

128

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

^leN 23: Po~ituvawe na domot i semejstvoto 1. Zemjite potpisni~ki prezemaat efikasni i soodvetni merki za eliminirawe na diskriminacijata na licata so posebni potrebi od site problematiki vo odnos na brak, semejstvo, roditelstvo i odnosi, na ednakva osnova so drugite, so cel da se obezbedi: (a) Pravoto na site lica so posebni potrebi koi se zreli za brak, da se ven~aat i da osnovaat semejstvo vrz osnova na priznavawe na slobodna i celosna soglasnost na idnite bra~ni partneri; (b) Pravata na licata so posebni potrebi da odlu~uvaat slobodno i odgovorno za brojot na planiraweto na svoite deca i da imaat pristap do informacii soodvetni na vozrasta, priznavawe na obrazovanie za reproduktivno i semejno planirawe, kako i obezbeduvawe na sredstvata neophodni za da im se obezbedi da ostvaruvawe na ovie; (c) Licata so posebni potrebi, vklu~eno i decata, ja zadr`uvaat svojata plodnost na ednakva osnova so drugite. 2. Zemjite potpisni~ki gi obezbeduvaat pravata i odgovornostite na licata so posebni potrebi, vo odnos na tutorstvo i staratelstvo, usvojuvawe na deca ili sli~ni institucii, dokolku ovie koncepti postojat vo nacionalnoto zakonodavstvo; vo site slu~ai prednost se dava na najdobriot interes za deteto. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat soodvetna pomo{ na licata so posebni potrebi vo izvr{uvaweto na nivnite odgovornosti vo odnos na decata. 3. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat decata so posebni potrebi da imaat ednakvi pravo vo odnos na semeen `ivot. So cel ostvaruvawe na ovie prava i spre~uvawe na prikrivawe, napu{tawe, zapostavuvawe i segregacija na decata so posebni potrebi, zemjite potpisni~ki se obvrzuvaat da obezbedat navremeni i obemni informacii, uslugi i poddr{ka na decata so posebni potrebi i na nivnite semejstva. 4. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat deteto da ne se oddeluva od svoite roditeli protiv nivna volja, osven ako nadle`nite organi, predmet na sudsko ispituvawe, odlu~at, vo soglasnost so pozitivnite zakoni i postapki, odlu~at deka ova oddeluvawe e neophodno vo najdobar interes na deteto. Vo nitu eden slu~aj dete ne se oddeluva od roditelite vrz osnova na posebni potrebi na deteto ili na eden ili dvata roditeli. 5. Zemjite potpisni~ki, dokolku potesnoto semejstvo ne e sposobno da se gri`i za dete so posebni potrebi, se obvrzuva da gi prezemat site zalo`bi za da obezbedat alternativna gri`a vo ramkite na po{irokoto semejstvo, a vo slu~aj na nemo`nost, vo ramkite na zaednicata na semejnoto opkru`uvawe.
ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

129

^leN 24: Obrazovanie 1. Zemjite potpisni~ki go priznavaat pravoto na obrazovanie na licata so posebni potrebi. So cel ostvaruvawe na ova pravo bez diskriminacija i vrz osnova na ednakvi mo`nosti, zemjite potpisni~ki obezbeduvaat vklu~en sistem na obrazovanie na site nivoa i do`ivotno u~ewe nameneto za: (a) Celosen razvoj na ~ovekoviot potencijal i ~uvstvo na dostoinstvo i samovrednuvawe, kako i zajaknuvawe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava, osnovni slobodi i ~ovekovata razli~nost; (b) Razvoj na identitetot, nadarenosta i kreativnosta na licata so posebni potrebi, kako i na nivnite mentalni i fizi~ki sposobnosti do nivo na celosen potencijal; (c) Ovozmo`uvawe na licata so posebni potrebi efikasno da u~estvuvaat vo slobodnoto op{testvo. 2. Pri realiziraweto na ova pravo, zemjite potpisni~ki obezbeduvaat: (a) Licata so posebni potrebi da ne se isklu~uvaat od op{tiot obrazoven sistem vrz osnova na posebnite potrebi, i decata so posebni potrebi da ne se isklu~uvaat od besplatnoto i zadol`itelnoto osnovno obrazovanie, ili od srednoto obrazovanie vrz osnova na posebnite potrebi; (b) Licata so posebni potrebi da imaat pristap do vklu~itelno, kvalitetno i besplatno osnovno obrazovanie i sredno obrazovanie na ednakva osnova so drugite vo zaednicite vo koi `iveat; (c) Razumno prilagoduvawe na individualnite potrebi; (d) Licata so posebni potrebi da ja dobijat potrebnata poddr{ka vo ramkite na op{tiot obrazoven sistem, za da se poednostavi nivnoto efikasno obrazovanie; (e) Merki za efikasna individualna poddr{ka vo sredinite so maksimalen akademski i socijalen razvoj, dosleden do celite na celosno vklu~uvawe. 3. Zemjite potpisni~ki im ovozmo`uvaat na licata so posebni potrebi da gi nau~at `ivotnite i socijalni razvojni ve{tini so cel obezbeduvawe na ednakvo u~estvo vo obrazovanieto i kako ~lenovi na zaednicata. Za taa cel, zemjite u~esni~ki prezemaat soodvetni merki, a osobeno: (a) Obezbeduvawe na izu~uvaweto na Brajovata azbuka, alternativno pismo, augmentativni i alternativni modeli, sredstva i formati na komunikacija i orientacija i mobilni ve{tini, kako i obezbeduvawe na ednakva poddr{ka i mentorstvo;
130
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

(b) Obezbeduvawe na izu~uvaweto na znakovniot jazik i unapreduvawe na lingvisti~kiot identitet na zaednicata na licata so o{teten sluh; (c) Obezbeduvawe deka obrazovanieto na licata, a osobeno decata, koi se so o{teten vid, so o{teten sluh, ili so o{teten vid i sluh, se sproveduva na najsoodvetni jazici, na~ini i sredstva za komunikacija za poedinecot i vo sredini za sproveduvawe na maksimalen akademski i socijalen razvoj. 4. So cel da se obezbedi ostvaruvawe na ova pravo, zemjite potpisni~ki gi prezemaat soodvetnite merki za vrabotuvawe na nastavnici, vklu~uvaj}i i nastavnici so posebni potrebi, koi se kvalifikuvani za znakovniot jazik i/ili Braevata azbuka, kako i obu~uvawe na profesionalci i personal koj }e raboti na site obrazovni nivoa. Ovie obuki vklu~uvaat svest za posebnite potrebi i koristewe na soodvetni augmentativni i alternativni modeli, sredstva i formati na komunikacija, obrazovni tehniki i materijali za poddr{ka na licata so posebni potrebi. 5. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat licata so posebni potrebi da imaat pristap do op{toto visoko obrazovanie, stru~na obuka, obrazovanie za vozrasni i do`ivotno u~ewe bez diskriminacija i na ednakva osnova so drugite. Za taa cel, zemjite potpisni~ki predviduvaat obezbeduvawe na razumno prilagoduvawe na licata so posebni potrebi. ^leN 25: Zdravstvo Zemjite potpisni~ki priznavaat deka licata so posebni potrebi imaat pravo da u`ivaat najvisoki zdravstveni standardi bez diskriminacija vrz osnova na posebnite potrebi. Zemjite potpisni~ki gi prezemaat site soodvetni merki, za da obezbedat pristap na licata so posebni potrebi do zdravstvenite uslugi ~uvstvitelni vo odnos na pol, vklu~uvaj}i i zdravstvena rehabilitacija. Zemjite potpisni~ki osobeno da: (a) Obezbeduvaat ist obem, kvalitet i standard na besplatna ili dostapna medicinska nega na licata so posebni potrebi, kako i programi koi se obezbedeni za drugite lica, vklu~uvaj}i gi i onie za seksualno i reproduktivno zdravje, i programi za zdravjeto na lu|eto bazirani na populacijata; (b) Obezbeduvaat zdravstveni uslugi potrebni i specifi~ni za licata so posebni potrebi, vklu~uvaj}i i navremeno prepoznavawe i soodvetna intervencija, kako i uslugi nameneti za namaluvawe i prevencija na ponatamo{nite zaboluvawa me|u decata i postarite lica; (c) Obezbeduvaat zdravstveni slu`bi najblisku do nivnite zaednici, vklu~uvaj}i gi i ruralnite oblasti;
ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

131

(d) Baraat od zdravstveni profesionalci obezbeduvawe ist kvalitet na licata so posebni potrebi kako i na drugite, a osobeno vrz osnova na slobodna i informativna soglasnost, me|u drugoto, preku podignuvawe na svesta za ~ovekovite prava, dostoinstvo, samostojnost i potrebi na licata so posebni potrebi, preku obuki i {irewe na eti~ki standardi za javnata i privatnata medicinska nega; (e) Zabranuvaat diskriminacija na licata so posebni potrebi pri obezbeduvaweto na zdravstveno osiguruvawe i `ivotno osiguruvawe, dokolku ova osiguruvawe e opfateno vo nacionalnoto zakonodavstvo, koe se sproveduva na praveden i razumen na~in; (f) Spre~uvaat diskriminatorsko odbivawe na medicinska nega ili zdravstvena usluga ili hrana i te~nosti vrz osnova na posebnite potrebi. ^leN 26: Habilitacija i rehabilitacija 1. Zemjite potpisni~ki prezemaat efikasni i soodvetni merki, vklu~uvaj}i i preku ednakva poddr{ka, za da im se ovozmo`i na licata so posebni potrebi da postignat i odr`uvaat maksimalna nezavisnost, celosna fizi~ka, mentalna, socijalna i stru~na sposobnost i celosna vklu~enost i u~estvo vo site aspekti na `ivotot. Za taa cel, zemjite potpisni~ki organiziraat, zajaknuvaat i opfa}aat obemni uslugi i programi za habilitacija i rehabilitacija, osobeno vo na uslugite vo oblastite na zdravstvo, vrabotuvawe, obrazovanie i socijalnite uslugi, na na~in ovie uslugi i programi da: (a) Se sprovedat vo najrana faza i vrz osnova na multidisciplinarna procenka na individualnite potrebi i prednosti; (b) Poddr`uvaat u~estvo i vklu~enost vo zaednicata i vo site aspekti na op{testvoto i da bidat na dobrovolna osnova i raspolo`livi za licata so posebni potrebi kolku {to e mo`no poblisku do nivnite zaednici, vklu~uvaj}i gi i ruralnite oblasti. 2. Zemjite potpisni~ki go promoviraat razvojot na prvi~ni i kontinuirani obuki za profesionalci i personal koj raboti vo slu`bite za habilitacija i rehabilitacija. 3. Zemjite potpisni~ki promoviraat raspolo`livost, znaewe i koristewe na pomagala i tehnologii, modelirani za licata so posebni potrebi koi se odnesuvaat na habilitacija i rehabilitacija. ^leN 27: Rabota i vrabotuvawe 1. Zemjite potpisni~ki gi priznavaat pravata za rabota na licata so posebni potrebi, na ednakva osnova so drugite; ovde e vklu~eno pravoto na mo`nost za zarabotka za `ivot preku sloboden izbor i pri132
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

fa}awe na rabota na pazarot za trud i rabotna sredina koja e otvorena, vklu~ena i prifatliva za licata so posebni potrebi. Zemjite potpisni~ki go {titat i promoviraat ostvaruvaweto na pravoto na rabota, vklu~uvaj}i gi i onie koi se zdobile so posebni potrebi vo tekot na vrabotuvaweto, preku prezemawe soodvetni ~ekori, a osobeno preku zakonodavstvo vo odnos na, me|u drugoto: (a) Zabrana na diskriminacija vrz osnova na posebnite potrebi vo odnos na site problematiki povrzani so site formi na vrabotuvawe, vklu~eno i uslovite za regrutirawe, najmuvawe i vrabotuvawe, traeweto na vrabotuvaweto, unapreduvawe vo karierata i bezbedni i zdravi uslovi na rabota; (b) Za{tita na pravata na licata so posebni potrebi, na ednakva osnova so drugite, na opravdani i povolni uslovi za rabota, kako i na ednakvi mo`nosti i plati za ednakvo vredna rabota, bezbedni i zdravi uslovi za rabota, vklu~uvaj}i i za{tita od maltretirawe i otstranuvawe na pri~inite za poplaki; (c) Obezbeduvawe deka licata so posebni potrebi mo`at da gi ostvarat svoite rabotni~ki i sindikalni trudovi prava na ednakva osnova so drugite; (d) Obezbeduvawe na licata so posebni potrebi da imaat efikasen pristap do op{tite programi za tehni~ko i profesionalno naso~uvawe, uslugi za rasporeduvawe i stru~ni i kontinuirani obuki; (e) Promovirawe na mo`nostite za vrabotuvawe i unapreduvawe vo karierata na licata so posebni potrebi na pazarot za trud, kako i pomo{ vo baraweto, dobivaweto, odr`uvaweto i vra}aweto na rabota; (f) Promovirawe na mo`nosti za samovrabotuvawe, pretpriemni{tvo, razvoj na zaedni~ki i zapo~nuvawe na sopstvena dejnost; (g) Vrabotuvawe na licata so posebni potrebi vo javniot sektor; (h) Promovirawe na vrabotuvaweto na licata so posebni potrebi vo privatniot sektor preku soodvetni politiki i merki, vklu~eno i afirmativni akciski programi, pottik i drugi merki; (i) Obezbeduvawe na razumeno prilagoduvawe na licata so posebni potrebi na rabotnoto mesto; (j) Promovirawe na zdobivaweto na licata so posebni potrebi so rabotno iskustvo na otvoreniot pazar na trud; (k) Promovirawe na stru~na i profesionalna rehabilitacija, zadr`uvawe na rabotata i programi za vra}awe na rabota za licata so posebni potrebi.
133

ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

2. Zemjite potpisni~ki obezbeduvaat licata so posebni potrebi da ne se dr`at vo ropstvo ili pot~inetost i da se za{tituvaat na ednakva osnova so drugite od prisilna ili zadol`itelna rabota. ^leN 28: Soodveten standard na `iveewe i socijalna za{tita 1. Zemjite potpisni~ki go priznavaat pravoto na licata so posebni potrebi i na nivnite semejstva za soodveten standard na `iveewe, vklu~uvaj}i i soodvetna ishrana, obleka i domuvawe i kontinuirano podobruvawe na uslovite na `iveewe i }e prezemat soodvetni ~ekori za za{titna i promovirawe na ostvaruvaweto na ova pravo bez diskriminacija vrz osnova na posebnite potrebi. 2. Zemjite potpisni~ki go priznavaat pravoto na licata so posebni potrebi za socijalna za{tita i u`ivawe na ova pravo bez diskriminacija vrz osnova na posebnite potrebi i }e gi prezemat site soodvetni ~ekori za za{titna i promovirawe na ostvaruvaweto na ova pravo, vklu~uvaj}i gi i merkite za: (a) Obezbeduvawe ednakov pristap na licata so posebni potrebi, do ~ista voda i pristap do soodvetni i dostapni slu`bi, sredstva i druga pomo{ za nivnite potrebi; (b) Obezbeduvawe pristap na licata so posebni potrebi, osobeno na `enite i devojkite so posebni potrebi i postarite lica so posebni potrebi, do programi za socijalna za{tita i za namaluvawe na siroma{tijata; (c) Obezbeduvawe pristap na licata so posebni potrebi i na nivnite semejstva koi `iveat vo sostojba na siroma{tija pomo{ od zemjata povrzana so posebnite potrebi, vklu~uvaj}i i soodvetni obuki, sovetuvawa, finansiska pomo{ i prodol`ena nega; (d) Obezbeduvawe pristap na licata so posebni potrebi do programite za domuvawe; (c) Obezbeduvawe pristap na licata so posebni potrebi do penzii i programi za penzionirawe. ^leN 29: U~estvo vo politi~kiot i javniot `ivot Zemjite potpisni~ki im gi garantiraat na licata so posebni potrebi politi~kite prava i mo`nosta na gi u`ivaat, na ednakva osnova so drugite i se obvrzuvaat da: (a) Obezbedat na licata so posebni potrebi efikasno i celosno u~estvo vo politi~kiot i javniot `ivot na ednakva osnova so drugite, neposredno ili preku slobodno izbranite pretstavnici, vklu~uvaj} i go i pravoto i mo`nosta na licata so posebni potrebi da glasaat i
134
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

da bidat glasani, me|u drugoto, preku: (i) Obezbeduvawe deka postapkite, kapaciteti i materijalite za glasawe se soodvetni, dostapni i lesno razbirlivi za koristewe; (ii) Za{tita na pravoto na licata so posebni potrebi da glasaat so tajno glasawe vo izborite i javnite referendumi bez zakana i da u~estvuvaat vo izbori, da prezemat dol`nost i izvr{uvaat javni funkcii na site nivoa na rakovodewe, so koristewe pomo{ni i novi tehnologii, ako e soodvetno; (iii) Garantirawe na slobodno izrazuvawe na voljata na licata so posebni potrebi kako glasa~i i za taa cel, ako e neophodno, na nivno barawe, da im se ovozmo`i pomo{ vo glasaweto od lice po niven izbor; (b) Aktivno da promoviraat sredina vo koja licata so posebni potrebi }e mo`at efikasno i celosno da u~estvuvaat vo vodeweto na javnite raboti, bez diskriminacija i na ednakva osnova so drugite i da se pottiknuva nivnoto u~estvo vo javnite raboti, vklu~uvaj}i i: (i) U~estvo vo nevladini organizacii i zdru`enija koi se zanimavaat so javniot i politi~kiot `ivot na zemjata, kako i vo aktivnostite i vodeweto na politi~kite partii; (ii) Osnovawe i pristapuvawe vo organizacii na licata so posebni potrebi kako pretstavnici na licata so posebni potrebi na me|unarodno, nacionalno, regionalno i lokalno nivo. ^leN 30: U~estvo vo kulturniot `ivot, rekreacija,

slobodni aktivnosti i sport

1. Zemjite potpisni~ki go priznavaat pravoto na licata so posebni potrebi da u~estvuvaat na ednakva osnova so drugite vo kulturniot `ivot i }e gi prezemat site soodvetni merki za da obezbedat deka licata so posebni potrebi: (a) U`ivaat pristap do kulturolo{ki materijali vo dostapni formati; (b) U`ivaat pristap do televiziski programi, filmovi, teatarski i drugi kulturni aktivnosti, vo dostapni formati; (c) U`ivaat pristap do mesta za kulturni priredbi ili uslugi, kako na primer, teatri, muzei, kina, biblioteki i turisti~ki uslugi, a kolku {to e mo`no, pristap do spomenici i mesta od nacionalno kulturolo{ko zna~ewe. 2. Zemjite potpisni~ki prezemaat soodvetni merki za da im obezbedat na licata so posebni potrebi mo`nost za razvoj i koristewe na nivniot kreativen, umetni~ki i intelektualen potencijal, za nivna korist, kako i za pridobivka na op{testvoto.
ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

135

3. Zemjite potpisni~ki gi prezemaat site soodvetni ~ekori, vo soglasnost so me|unarodnoto zakonodavstvo, za da obezbedat zakonite za za{tita na pravata na intelektualna sopstvenost da ne pretstavuvaat nerazumna i diskriminatorska prepreka za pristap do kulturolo{kite materijali na licata so posebni potrebi. 4. Licata so posebni potrebi imaat pravo, vrz ednakva osnova so drugite, na priznavawe i poddr{ka na nivniot specifi~en kulturen i lingvisti~ki identitet, vklu~eno i znakovni jazici i kultura na lica so o{teten sluh. 5. So cel da im se obezbedi na licata so posebni potrebi u~estvo, vrz ednakva osnova so drugite, vo rekreativni, slobodni i sportski aktivnosti, zemjite potpisni~ki }e prezemat soodvetni merki da: (a) Pottiknat i promoviraat u~estvo, do najvisok mo`en obem, na licata so posebni potrebi vo integriraweto vo sportskite aktivnosti na site nivoa; (b) Im obezbedat na licata so posebni potrebi mo`nost za organizirawe, unapreduvawe i u~estvo vo sportski i rekreativni aktivnosti specifi~ni za lica so posebni potrebi, a za taa cel pottiknuvaat obezbeduvawe, vrz ednakva osnova so drugite, na soodvetni instrukcii, obuki i resursi; (c) Im obezbedat na licata so posebni potrebi pristap do sportski, rekreativni i turisti~ki objekti; (d) Im obezbedat na decata so posebni potrebi ednakov pristap so drugite deca da u~estvuvaat vo igri, rekreativni, slobodni i sportski aktivnosti, vklu~eno i aktivnostite vo ramkite na u~ili{niot sistem; (e) Im obezbedat na licata so posebni potrebi pristap do slu`bite koi se zanimavaat so organizirawe na rekreativni, turisti~ki, slobodni i sportski aktivnosti. ^leN 31: Statistiki i sobirawe na podatoci 1. Zemjite potpisni~ki se obvrzuva da sobiraat soodvetni informacii, vklu~uvaj}i i statisti~ki i istra`uva~ki podatoci, so cel da obezbedat formulirawe i sproveduvawe na politikite za sproveduvawe na ovaa Konvencija. Procesot na sobirawe i dr`ewe na informaciite se: (a) Pridr`uvawe do zakonski utvrdenite za{titni merki, zaedno so zakonodavstvoto za za{tita na podatoci, za da se obezbedi doverlivost i po~ituvawe na privatnosta na licata so posebni potrebi; (b) Pridr`uvawe do me|unarodno prifatenite normi za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi i eti~kite na~ela pri sobira136
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

weto i koristeweto statisti~ki podatoci. 2. Informaciite sobrani vo soglasnost so ovoj ~len soodvetno se {irat i koristat za da se pomogne vo ocenuvaweto na sproveduvaweto na obvrskite na zemjite potpisni~ki spored ovaa Konvencija i za utvrduvawe i posvetuvawe vnimanie na barierite so koi se soo~uvaat licata so posebni potrebi pri ostvaruvaweto na svoite prava. 3. Zemjite potpisni~ki prezemaat odgovornost za {irewe na ovie statisti~ki podatoci i obezbeduvawe na pristap do istite na licata so posebni potrebi i na drugite. ^leN 32: Me|unarodna sorabotka 1. Zemjite potpisni~ki ja priznavaat va`nosta od me|unarodna sorabotka i nejzino unapreduvawe vo poddr{kata na nacionalnite zalo`bi za ostvaruvawe na namerata i celite na ovaa Konvencija i vo odnos na istoto }e prezemat soodvetni i efikasni merki me|u zemjite, a kako {to e soodvetno i vo partnerstvoto so relevantnite me|unarodni i regionalni organizacii i so gra|anskoto op{testvo, osobeno so organizaciite na licata so posebni potrebi. Ovie merki, me|u drugoto, mo`at da sodr`at: (a) Obezbeduvawe deka me|unarodnata sorabotka, vklu~uvaj}i gi i me|unarodnite programi za razvoj e vklu~ena i dostapna za licata so posebni potrebi; (b) Olesnuvawe i poddr{ka na zajaknuvawe na kapacitetite, vklu~uvaj}i i preku razmena i distribucija na informacii, iskustva, programi za obuka i najdobri praktiki; (c) Olesnuvawe na sorabotka vo istra`uvaweto i pristapot do nau~noto i tehni~koto znaewe; (d) Soodvetno obezbeduvawe na tehni~ka i ekonomska pomo{, vklu~uvaj}i i olesnuvawe na pristapot i distribucijata na dostapni i pomo{ni tehnologii, a preku transfer na istite. 2. Odredbite od ovoj ~len ne se vo sprotivnost so obvrskite na sekoja zemja potpisni~ka za ispolnuvawe na obvrskite od ovaa Konvencija. ^leN 32: Nacionalno sproveduvawe i sledewe 1. Zemjite potpisni~ki, vo soglasnost so svojot sistem za organizacija, nazna~uvaat edna ili pove}e krucijalni to~ki vo ramkite na reguliraweto na problematika povrzana so sproveduvaweto na ovaa Konvencija i obezbeduvaat dol`no vnimanie na utvrduvaweto ili nazna~uvaweto na mehanizmi za koordinacija vo ramkite na reguliraweto, so cel poednostavuvawe na akcijata vo poedine~ni sektori i na poANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

137

edine~ni nivoa. 2. Zemjite potpisni~ki, vo soglasnost so svoite pravni i administrativni sistemi, odr`uvaat, zajaknuvaat, nazna~uvaat ili vospostavuvaat ramka, vklu~uvaj}i i eden ili pove}e nezavisni mehanizmi, kako {to e neophodno, za promovirawe, za{tita i sledewe na sproveduvaweto na ovaa Konvencija. Pri nazna~uvaweto ili vospostavuvaweto na ovoj mehanizam, zemjite potpisni~ki }e gi zemat predvid na~elata povrzani so statusot i funkcioniraweto na nacionalnite institucii za za{tita i unapreduvawe na ~ovekovite prava. 3. Gra|anskoto op{testvo, osobeno licata so posebni potrebi i nivnite organizacii pretstavnici se vklu~uvaat i vo celost u~estvuvaat vo procesot na sledewe. ^leN 34: Konvencija za pravata na lica so posebni potrebi 1. ]e se osnova Komitet za pravata na licata so posebni potrebi (vo ponatamo{niot tekst: ”Komitet“), koj }e gi sproveduva dolunavedenite funkcii. 2. Komitetot, vo periodot na vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija, }e se sostoi od dvanaeset eksperti. Po dopolnitelni {eeset ratifikacii ili pristapuvawa kon Konvencijata, ~lenstvoto na Komitetot }e se zgolemi za {est ~lenovi, dostignuvaj}i maksimalen broj od osumnaeset ~lenovi. 3. ^lenovite na Komitetot }e gi stavat na raspolagawe svoite li~ni potencijali i }e imaat visoka moralna reputacija i priznaena kompetentnost i iskustvo na poleto koe go opfa}a ovaa Konvencija. Pri nominiraweto na svoite kandidati, zemjite potpisni~ki se povikuvaat da obrnat dol`no vnimanie na odredbata utvrdena vo ~len 4.3 od ovaa Konvencija. 4. ^lenovite na Komitetot se izbiraat od strana na zemjite potpisni~ki, so posebno vnimanie na pravi~nata geografska rasporedenost, zastapenost na poedine~nite formi na civilizacija i na principielnite pravni sistemi, ramnote`a na polovata zastapenost i na u~estvo na eksperti so posebni potrebi. 5. ^lenovite na Komitetot se izbiraat so tajno glasawe od listata na lica nominirani od strana na gra|anite na zemjite potpisni~ki na sostanocite na Konferencijata na zemjite potpisni~ki. Na ovie sostanoci, na koi dve tretini od zemjite potpisni~ki }e so~inuvaat kvorum, }e bidat izbrani onie lica vo Komitetot koi }e dobijat najgolem broj glasovi i apsolutno mnozinstvo na glasovi od prisutnite pretstavnici na zemjite potpisni~ki koi glasale. 6. Prvi~niot izbor }e se odr`i najdocna za {est meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija. Najmalku ~etiri meseci pred
138
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

denot na sekoj izbor, Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e isprati pokana do zemjite potpisni~ki za dostavuvawe na nominirani lica vo rok od dva meseci. Generalniot sekretar posledovatelno }e podgotvi spisok na site ovie nominirani lica po azbu~en red, naveduvaj}i gi zemjite potpisni~ki koi gi nominirale i istiot }e go dostavi do zemjite potpisni~ki na ovaa Konvencija. 7. ^lenovite na Komitetot se izbiraat so mandat od ~etiri godini. Tie imaat pravo na u{te eden mandat. Me|utoa, mandatot na {este ~lenovi izbrani na prviot izbor istekuva na krajot na vtorata godina; neposredno po prviot izbor, imiwata na ovie {est ~lenovi se izbiraat so `drepka od strana na pretsedatelot na sostanokot naveden vo stav 5 od ovoj ~len. 8. Izborot na dopolnitelnite {est ~lenovi na Komitetot }e se odr`i na redovni izbori, vo soglasnost so soodvetnite odredbi od ovoj ~len. 9. Dokolku ~len na Komitetot po~ine ili dade ostavka ili izjava deka od drugi pri~ini ne mo`e pove}e da gi vr{i svoite dol`nosti, zemjata potpisni~ka koja go nominirala ~lenot nazna~uva drug ekspert koi poseduva kvalifikacii i gi ispolnuva uslovite utvrdeni vo soodvetnite odredbi od ovoj ~len za ostanatiot period od mandatot. 10. Komitetot nosi pravilnik za rabota. 11. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii obezbeduva neophoden personal i kapaciteti za efikasno izvr{uvawe na funkciite na Komitetot spored ovaa Konvencija i go svikuva prviot sostanok. 12. Po odobruvawe na Generalnoto sobranie, ~lenovite na Komitetot utvrden spored ovaa Konvencija dobivaat primawa od resursite na Obedinetite nacii pod uslovi koi gi odlu~uva Sobranieto, imaj}i ja predvid va`nosta na odgovornostite na Komitetot. 13. ^lenovite na Komitetot ima pravo na sredstva, privilegii i imunitet na eksperti na nazna~eni za Obedinetite nacii kako {to e utvrdeno vo soodvetnite sekcii na Konvencijata za privilegii i imunitet na Obedinetite nacii. ^leN 35: Izve{tai na zemjite potpisni~ki 1. Sekoja zemja potpisni~ka do Komitetot, a preku Generalniot sekretar na Obedinetite nacii dostavuva op{iren izve{taj na merkite prezemeni za sproveduvawe na obvrskite spored ovaa Konvencija i za napraveniot napredok, vo rok od dve godini po vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija. 2. Potoa, zemjite potpisni~ki podnesuvaat redovni izve{tai najmalku na sekoi ~etiri godini i po barawe na Komitetot.
ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

139

3. Komitetot odlu~uva za nasokite {to }e se primenuvaat za sodr`inata na ovie izve{tai. 4. Zemja potpisni~ka koja ima podneseno op{iren prvi~en izve{taj do Komitetot, vo svoite sledni izve{tai ne treba da gi povtoruva informaciite dadeni prethodno. Pri podgotovkata na izve{taite do Komitetot, zemjite potpisni~ki se povikuvaat da gi podgotvat na otvoren i transparenten na~in i da obrnat posebno vnimanie na odredbata utvrdena vo ~len 4.3 od ovaa Konvencija. 5. Vo izve{taite mo`e da se navedat faktorite i pote{kotiite {to vlijaat vrz efikasnoto ispolnuvawe na obvrskite od ovaa Konvencija. ^leN 36: Razgleduvawe na izve{taite 1. Sekoj izve{taj se razgleduva od strana na Komitetot i dava sugestii i op{ti preporaki za koi }e smeta deka se soodvetni i istite gi prepra}a do zasegnatata zemja potpisni~ka. Zemjata potpisni~ka mo`e da odgovori na Komitetot so informacii po nejzin izbor. Komitetot mo`e da pobara dopolnitelni informacii od zemjite potpisni~ki {to se relevantni za sproveduvaweto na ovaa Konvencija. 2. Dokolku zemja potpisni~ka zna~itelno zadocnat so dostavuvaweto izve{taj, Komitetot mo`e da ja izvesti zasegnatata zemja potpisni~ka za potrebata od preispituvawe na sproveduvaweto na ovaa Konvencija vo taa zemja potpisni~ka, vrz osnova na konzistentni informacii raspolo`livi za Komitetot, dokolku relevantniot izve{taj ne e dostaven vo rok od tri meseci po izvestuvaweto. Komitetot ja povikuva zasegnatata zemja potpisni~ka da zeme u~estvo vo ova preispituvawe. Dokolku zemjata potpisni~ka go podnese relevantniot izve{taj, se primenuvaat odredbite od stav 1 na ovoj ~len. 3. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii ovie izve{tai gi stava na raspolagawe na site zemji potpisni~ki. 4. Zemjite potpisni~ki gi stavaat svoite izve{tai na raspolagawe na javnosta vo svoite zemji i ovozmo`uva pristap na sugestii i op{ti preporaki vo odnos na istiot. 5. Komitetot gi prenesuva izve{taite od zemjite potpisni~ki, kako {to smeta deka e soodvetno, do specijaliziranite agencii, fondovi i programi na Obedinetite nacii i do drugite nadle`ni tela, so cel da se dostavi barawe ili indikacii na potrebata od tehni~ki sovet ili pomo{ {to se sodr`i vo istite, zaedno so sogleduvawata i preporakite na Komitetot, dokolku ima, na ovie barawa ili indikacii. ^leN 37: Sorabotka me|u zemjite potpisni~ki i Komitetot
140
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

1. Sekoja zemja potpisni~ka sorabotuva so Komitetot i im pomaga na svoite ~lenovi vo ispolnuvaweto na nivniot mandat. 2. Vo svoite odnosi so zemjite potpisni~ki, Komitetot obrnuva dol`no vnimanie na na~inite i sredstvata za podobruvawe na nacionalnite kapaciteti za sproveduvawe na ovaa Konvencija, vklu~uvaj}i i preku me|unarodna sorabotka. ^leN 38: Odnosi na Komitetot so drugi tela So cel promovirawe na efikasno sproveduvawe na ovaa Konvencija i pottiknuvawe na me|unarodnata sorabotka na poleto opfateno so ovaa Konvencija: (a) Specijalizirate agencii i drugi organi na Obedinetite nacii imaat pravo da bidat zastapeni vo utvrduvaweto na sproveduvaweto na onie odredbi na Konvencijata koi potpa|aat vo ramkite na obemot na nivniot mandat. Komitetot mo`e da gi povika specijaliziranite agencii i drugite nadle`ni tela, za koi smeta deka se soodvetni za obezbeduvawe ekspertski sovet za sproveduvaweto na ovaa Konvencija od oblasta koja potpa|a vo ramkite na obemot na nivnite soodvetni mandati; Komitetot mo`e da gi povika specijaliziranite agencii i drugite nadle`ni organi na Obedinetite nacii da podnesat izve{tai za sproveduvaweto na ovaa Konvencija od oblasta koja potpa|a vo ramkite na obemot na nivnite aktivnosti; (b) Komitetot, pri istekuvaweto na negoviot mandat, kako {to e soodvetno, vr{i konsultacii so drugi relevantni tela vospostaveni so me|unarodnite dogovori za ~ovekovi prava, so cel da obezbedi doslednost na nivnite odnosni izve{tajni nasoki, sugestii i op{ti preporaki, a izbegnuvaj}i povtoruvawe i preklopuvawe na izvr{uvaweto na nivnite funkcii. ^leN 39: Izve{taj na Komitetot Komitetot podnesuva izve{taj na sekoi dve godini do Generalnoto sobranie i do Ekonomsko-socijalniot sovet za svoite aktivnosti i mo`e da dade sugestii i op{ti preporaki vrz osnova na razgleduvaweto na izve{taite i informaciite dobieni od zemjite potpisni~ki. Ovie sugestii i op{ti preporaki se vklu~uvaat vo izve{tajot na Komitetot zaedno so komentarite, dokolku postojat, od zemjite potpisni~ki. ^leN 40: Konferencija na zemjite potpisni~ki 1. Zemjite potpisni~ki redovno se sostanuvaat na Konferencija na zemjite potpisni~ki so cel da gi razgledaat pra{awata vo odnos na sproveduvaweto na ovaa Konvencija. 2. Najdocna za {est meseci po vleguvaweto vo sila na ovaa KonvenciANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

141

ja, Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e svika Konferencija na zemjite potpisni~ki. Slednite sostanoci se svikuvaat od strana na Generalniot sekretar na Obedinetite nacii na dve godini ili na odluka na Konferencija na zemjite potpisni~ki. ^leN 41: Depozitar Generalniot sekretar na Obedinetite nacii e depozitar na ovaa Konvencija. ^leN 42: Potpi{uvawe Ovaa Konvencija e otvorena za potpi{uvawe od strana na site zemji i od regionalni organizacii za integracija vo sedi{teto na Obedinetite nacii vo Wujork od 30 mart 2007 godina. ^leN 43: Soglasnost za obvrzuvawe Konvencijata podle`i na ratifikacija od strana na zemjite potpisnici i na formalna konfirmacija od strana na regionalnite organizacii za integracija na potpisni~kite. Istata e otvorena za pristapuvawe od strana na sekoja zemja ili regionalna organizacija za integracija koja {to ne ja potpi{ala Konvencija. ^leN 44: Regionalni organizacii za integracija 1. Regionalna organizacija za integracija”, zna~i organizacija konstituirana od strana na suvereni zemji od odreden region na koja nejzinite zemji ~lenki ja prenele nadle`nosta vo odnos na problematika koja ja regulira ovaa Konvencija. Ovie organizacii, vo svoite instrumenti za formalna konfirmacija ili pristapuvawe, go naveduvaat obemot na svojata nadle`nost vo odnos na problematikata koja ja regulira ovaa Konvencija. Spored toa, tie go izvestuvaat depozitarot za sekoja zna~ajna izmena vo obemot na nivnata nadle`nost. 2. Upatuvawata na „zemjite potpisni~ki” vo ovaa Konvencija se primenuvaat na ovie organizacii vo ramkite na ograni~uvawata na nivnata nadle`nost. 3. Za celite na ~len 45, stav 1 i ~len 47, stav 2 i 3, sekoj instrument deponiran od strana na regionalna organizacija za integracija nema da se vbrojuva. 4. Regionalnite organizacii za integracija, vo problematika vo ramkite na nivnata nadle`nost, mo`at da go ostvaruvaat svoeto pravo na glas na Konferencijata na zemjite potpisni~ki, spored brojot na glasovi ednakov na brojot na nivnite zemji ~lenki koi se potpisni~ki na Konvencijata. Ovaa organizacija ne go ostvaruva svoeto pravo na glas, dokolku edna od zemjite ~lenki go ostvaruva svoeto pravo i obratno.
142
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

^leN 45: Vleguvawe vo sila 1. Ovaa Konvencija vleguva vo sila na trinaesettiot den po deponiraweto na dvaesettiot instrument za ratifikacija ili pristapuvawe. 2. Za sekoja zemja ili regionalna organizacija za integracija koja ja ratifikuva, formalno ja prifa}a ili pristapuva na Konvencijata po deponiraweto na dvaesettiot instrument, Konvencijata vleguva vo sila na trinaesettiot den po deponiraweto na nejziniot instrument. ^leN 46: Uslovi 1. Uslovite nekompatibilni na predmetot i celta na ovaa Konvencija nema da se zabranat. 2. Uslovite mo`at da se povle~at vo sekoe vreme. ^leN 47: Izmeni i dopolnuvawa 1. Sekoja zemja potpisni~ka mo`e da predlo`i izmeni i dopolnuvawa na ovaa Konvencija i da go podnese do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Generalniot sekretar gi dostavuva site predlo`eni izmeni i dopolnuvawa do zemjite potpisni~ki so barawe da objavat dali baraat konferencija na zemjite potpisni~ki za potrebite na razgleduvawe i odlu~uvawe za predlozite. Vo toj slu~aj, vo rok od ~etiri meseci od denot na ova izvestuvawe, dokolku najmalku edna tretina od zemjite potpisni~ki baraat konferencija, Generalniot sekretar svikuva konferencija pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii. Sekoj amandman donesen od mnozinstvo na dve tretini od zemjite potpisni~ki se dostavuva od strana na Generalniot sekretar do Generalnoto sobranie na odobruvawe, a potoa do site zemjite potpisni~ki na prifa}we. 2. Amandman donesen i odobren vo soglasnost so stav 1 od ovoj ~len vleguva vo sila na trinaesettiot den otkako brojot na deponiranite instrumenti na prifa}awe dostigne dve tretini od zemjite potpisni~ki na denot na donesuvaweto na amandmanot. Potoa, amandmanot vleguva vo sila za sekoja zemja potpisni~ka na triesettiot den po deponiraweto na nejziniot instrument za prifa}awe. Amandmanot e obvrzuva~ki samo za onie zemjite potpisni~ki koi go prifatile. 3. Dokolku Konferencijata na zemjite potpisni~ki so konsenzus odlu~i, amandman donesen i odobren vo soglasnost so stav 1 od ovoj ~len, koj se odnesuva samo na ~len 34, 38, 39 i 40 vleguva vo sila za site zemjite potpisni~ki na trinaesettiot den otkako brojot na deponiranite instrumenti na prifa}awe dostigne dve tretini od brojot na zemjite potpisni~ki na denot na donesuvaweto na amandmanot.

ANEKS 1: KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

143

^leN 48: Otstapuvawe Zemja potpisni~ka mo`e da otstapi od ovaa Konvencija so pismeno izvestuvawe do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Otstapuvaweto e va`e~ko edna godina po datumot na priemot na izvestuvaweto od strana na Generalniot sekretar. ^leN 49: Prifatliv format Tekstot na ovaa Konvencija stanuva dostapen vo prifatliv format. ^leN 50: Avtenti~ni tekstovi Arapskiot, kineskiot, angliskiot, francuskiot, ruskiot i {panskiot tekst na ovaa Konvencija, se celosno avtenti~ni. Kako svedoci na dolupotpi{anite opolnomo{teni, zakonski ovlasteni od strana na soodvetnite Vladi, ja potpi{aa ovaa Konvencija

144

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

ANeKS DVA

oPcionen Protokol za konvencijata
na Pravata na licata so hendikeP
(Prevodot e napraven od Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep)

A
DVA

^leN 1
1. Dr`ava-~lenka na ovoj Protokol ja priznava nadle`nosta na Komitetot za pravata na licata so hendikep da prima i razgleduva pretstavki dostaveni od lice ili vo ime na lice ili grupa na lica koi se vo pravna nadle`nost na dr`ava-~lenka na ovoj Protokol koi tvrdat deka se `rtvi kon odredbite na Konvencijata od dr`avata-~lenka. 2. Komitetot nema da prifati pretstavka ako se odnesuva na dr`ava-~lenka na Konvencijata koja ne e ~lenka na ovoj Protokol. ^leN 2 Komitetot }e ja smeta pretstavkata, za neprifatliva ako: (a) Pretstavkata e anonimna; (b) Pretstavkata pretstavuva zloupotreba na pravo na podnesuvawe na takvi pretstavki ili ne e vo soglasnost so odredbite na Konvencijata; (c) Komitetot ve}e ja razgledal istata materija, e vo procedura na razgleduvawe ili e razgledana od strana na drugi organi; (d) Site doma{ni pravni lekovi seu{te ne se iscrpeni. Ova nema da se odnesuva na predmeti koi vo podolg vremenski period nerazumno se odolgovlekuvale ili koga ne e o~igledno deka }e se pru`i baranata pomo{; (e) E {tetna ili ne e dovolno doka`ana; ili koga (f) Faktite koi se predmet na pretstavkata se pojavile pred stapuvaweto vo sila na ovoj Protokol i dokolku tie fakti ne prodol`uvaat i posle datumot na stapuvawe vo sila na Protokolot.
145

^leN 3 Soglasno odredbite od ~lenot 2 na ovoj protokol, Komitetot pretstavkata koja e podnesena doverlivo }e ja dade na uvid na dr`avata~lenka. Dr`avata-~lenka koja ja prima vo rok od 6 meseci }e podnese pismeno objasnuvawe ili izjava do Komitetot, so koja go objasnuva predmetniot slu~aj i dokolku bil primenet praven lek. ^leN 4 1. Vo vremeto posle priemot na pretstavkata i pred odlu~uvaweto za nejzinata osnovanost, Komitetot mo`e da i pobara na dr`ava-~lenka na ovoj Protokol, {to pobrzo da prevzeme privremeni merki, so koi bi se izbegnala mo`na nenadomestliva {teta za `rtvata ili `rtvite od konretnata zloupotreba. 2. Koga Komitetot se slu`i so svoite ovlastuvawa kako vo stavot 1 od ovoj ~len, so toa ne ja prejudicira odlukata za prifatlivost i osnovanost na pretstavkata. ^leN 5 Komitetot }e odr`uva zatvoreni sednici, koga gi razgleduva pretstavkite vo soglasnost so ovoj protokol. Po razgleduvaweto na pretstavkata, Komitetot }e upati predlozi ili preporaki(dokolku gi ima) i za dr`avata-~lenka taka i za baratelot, ^leN 6 1. Dokolku Komitetot primi verodostojni informaci koi uka`uvaat deka dr`avata-~lenka seriozno i sistematski gi kr{i pravata uredeni vo Konvencijata, Komitetot }e ja povika dr`avata da sorabotuva vo razgleduvawe na informacijata i na kraj }e i dostavi zabele{ki povrzani so taa informacija. 2. Zemaj}i vo predvid deka site zabele{ki koi {to mo`ele da bidat dostaveni od ovaa dr`ava-~lenka, kako i bilo koja druga dostapna verodostojna informacija, Komitetot mo`e da predlo`i eden ili pove}e svoi ~lenovi da sprovedat istraga i itno da go izvestat Komitetot. Koga toa e opravdano i vo soglasnost so dr`avata ~lenka, istragata mo`e da bide i poseta na teritorijata na dr`avata-~lenka. 3. Posle razgleduvaweto na naodite od takvata istraga, Komitetot }e i gi dostavi naodite na dr`avata-~lenka zaedno so mo`nite komentari i preporaki. 4. Dr`ava-~lenka na ovoj Protokol, vo rok od {est meseci po primaweto na naodite, komentarite i preporakite isprateni od Komitetot kon nea, }e dostavi svoi zabele{ki do Komitetot.
146
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

5. Istragata }e se sproveduva doverlivo, a }e se bara i sorabotka vo so dr`avata-~lenka vo site fazi na istragata. ^leN 7 1. Komitetot mo`e da ja povika dr`avata-~lenka na ovoj Protokol da vo svojot izve{aj po ~lenot 35 na Konvencijata gi vnese i detalite za site merki prevzemeni so istragata vo soglasnost so ~lenot 6 od ovoj Protokol. 2. Komitetot mo`e, ako e potrebno po istekot na rokot od {est meseci naglasen vo ~lenot 6 stavot 4 da ja povika dr`avata-~lenka na ovoj Protokol da informira za merkite prezemeni so istragata, ^leN 8 Sekoja dr`ava-~lenka mo`e, za vremeto na potpi{uvawe ili ratifikacija na ovoj Protokol ili pristapuvawe kon nego, da izjavi deka ne ja prifa}a nadle`nosta na Komitetot navedena vo ~lenovite 6 i 7. ^leN 9 Generalniot sekretar na Obedinetite Nacii }e bide depozitarot na ovoj Protokol. ^leN 10 Ovoj Protokol }e bide otvoren za potpi{uvawe od dr`avite-~lenki na Konvencijata i regionalnite organizacii za integracija vo Glavniot {tab na Obedinetite nacii vo Wujork od 30 mart 2007 godina. ^leN 11 Ovoj protokol podle`i na ratifikacija na dr`avite-~lenki potpisni~ki na ovoj Protokol koi ja ratifikuvale ili i pristapile na Konvencijata. Toj podle`i so formalno potvrduvawe od organizaciite za regionalna integracija koi formalno potvrdile ili i pristapile na Konvencijata. Ovoj protokol }e bide otvoren za pristapuvawe od sekoja dr`ava ili organizaciite za regionalna integracija koi ja ratifikuvale, formalno potvrdile ili i pristapile na Konvencijata, a ne go potpi{ale protokolot. ^leN 12 1. Vorganizacija za regionalna integracija” zna~i organizacija koja osnovaat suvereni dr`avi ili regioni, na koja dr`avite-~lenki ja prefrlile nadle`nosta, po pra{awata uredeni so Konvencijata i ovoj Protokol. Takvite organizacii, vo nivnite instrumenti za formalno potvrduvawe ili pristapuvawe }e naglasat {iroka nadle`nost vo odANEKS 2: OPCIONEN PROTOKOL ZA KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

147

nos na pra{awata uredeni vo Konvencijata i Opcioniot protokol. Tie povremeno, }e go informiraat depozitarot za site su{tinski promeni vo domenot na nivnata nadle`nost. 2. Slu`ewe so izrazot “dr`avi-~lenki” vo ovoj protokol se odnesuvaat na organizacii vo granicite na nivnata nadle`nost. 3. Za celite na ~lenot 13, stavot 1 i ~lenot 15, stavot 2 nema da se broi instrumentot koj go podnesuva organizacijata za regionalna integracija. 4. Organizacija za regionalnata integracija, po pra{awata za svojata nadle`nost, mo`e da go ostvaruva pravoto da glasa na sostanocite na dr`avite-~lenki, so broj na glasovi ednakov na brojot na dr`avite~lenki na tie organizacii koi se del od ovoj Protokol. Takvata organizacija nema da mo`e da go ostvari pravoto da glasa ako bilo koja od nejzinite dr`avi-~lenki go ostvari toa pravo, i obratno. ^leN 13 1. Otkako Konvencijata }e stapi vo sila, ovoj Protokol }e stapi vo sila 30-tiot den po depozitot na desettiot instrument na ratifikacija ili pristapuvawe. 2. Za sekoja dr`ava ili Organizacija za regionalna integracija koja go ratifikuva, formalno potvrdila ili mu pristapila na Protokolot po depozitot na 10-tiot instrument, Protokolot }e stapi vo sila na 30tiot den posle deponiraweto na takviot svoj instrument. ^leN 14 1. Rezervite nesoodvetni so celta i predmetot na ovoj Protokol nema da bidat dozvoleni. 2. Rezervite mo`at da bidat povle~eni vo sekoe vreme. ^leN 15 1. Sekoja dr`ava-~lenka mo`e da predlo`i izmeni i dopolnuvawa na ovoj Protokol i da go podnese do Generalniot Sekretar na Obedinetite Nacii. Generalniot Sekretar sekoi predlo`eni izmena i dopolnuvawe na ovoj Protokol }e im gi dostavi na dr`avite-~lenki, so cel dr`avite-~lenki da se izjasnat, dali sakaat ili ne sakaat da se svika konferencija vo vrska so razgleduvaweto i glasaweto po istite. Vo slu~aj, da iste~at ~etiri (4) meseci od denot na predlo`enite izmeni i dopolnuvawa, ako najmalku edna tretina od dr`avite-~lenki se izjasni da se svika takva konferencija, Generalniot sekretar na Obedinetite nacii e obvrzan da svika konferencija pod pokrovitel148
OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

stvo na Obedinetite nacii. Sekoi izmeni i dopolnuvawa usvoeni so dvotretinsko mnozinstvo od prisutnite dr`avi-~lenki koi glasaat na konferencijata od strana na Generalniot sekretar }e bidat upateni do Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na usvojuvawe i potoa kon dr`avite-~lenki za nivno prifa}awe. 2. Izmenite i dopolnuvawata usvoeni i prifateni vo soglasnost so stavot 1 od ovoj ~len }e stapat na sila ako 30 dena posle brojot na prifateni instrumenti se dostigne brojot na dve tretini od dr`avi~lenki na denot na prifa}aweto na izmenite i dopolnuvawata. Potoa, izmenite i dopolnuvawata }e stapat na sila za sekoja dr`ava-~lenka, na 30-tiot den posle depozitot na instrumentot na prifa}aweto. Izmenite i dopolnuvawata }e bidat obvrzuva~ki samo za onie dr`avi~lenki koi go prifatile. ^leN 16 Dr`ava-~lenka mo`e da se otpovika od ovoj Protokol so pismena potvrda do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii. Otpovikuvaweto }e stapi vo sila posle edna godina od denot koga Generalniot sekretar ja primil pismenata potvrda. ^leN 17 Tekstot na ovoj Protokol }e bide na raspolagawe vo dostapni formati. ^leN 18 Arapskite, kineskite, angliskite, francuskite, ruskite i {panskite tekstovi na ovoj Protokol }e bidat ednakvo verodostojni. Vo potvrda na gorenavedenoto, podolu potpi{anite polnomo{nici, propisno ovlasteni od svoite Vladi, go potpi{aa ovoj Protokol.

ANEKS 2: OPCIONEN PROTOKOL ZA KONVENCIJA ZA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

149

150

OD ISKLU^ENOST KON EDNAKVOST: OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO HENDIKEP

Prira~nikot: “Od isklu~enost do ednakvost; Prira~nik za pratenici za Konvencijata za pravata na licata so hendikep i nejziniot opcionen protokol” na makedonski jazik e podgotven od strana na Polio Plus, vo ramkite na proektot : “Kraj na Diskriminacija po osnov na hendikep”, vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Proektot e poddr`an od strana na Evropskata Unija i Inicijativa za mentalno zdravje - Institut otvoreno op{testvo. Proektot ima za cel za{tita na pravoto i dostoinstvoto na licata so hendikep, za{tita od diskriminacija i nivno aktivno vklu~uvawe vo op{testvenite tekovi kako i unapreduvawe i izgradba na sitemska zakonska ramka za licata so hendikep. Izdava~: Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep Bulevar Avnoj broj 64, lokal 2, 1000 Skopje, Makedonija Za da dobiete besplatna kopija ispratete barawe na: polioplus@polioplus.org.mk.

CIP Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “ Sv. Kliment Ohridski” , Skopje 341.231.14 - 056.26/.36(094.2.)(035) 342.7 - 056.26/036 (094.2) (035) Od isklu~enost do ednakvost; Ostvaruvawe na prvata na licata so hendikep; Prira~nik za parlamentarcite za konvencijata za pravata na licat so hendikep i nejziniot opcionen protokol. Skopje: Polio Plus, 2009. - 150 strani ISBN 978 - 9989 -2638 -7 - 3 a) Prava na hendikepirani lica - Makedonija - prira~nik COBISS.MK- ID 80428042

Naslov na originalot: © From exclusion to equality; Handbook for Parliamentarians on the Convention on the rights of persons with disabilities and its optional protcol

Naslov: Od isklu~uvawe do ednakvost; Prira~nik za pratenici za Konvencijata za pravata na licata so hendikep i negoviot opcionen protokol

Izdava~:
Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep

Za izdava~ot:
Zvonko [avreski Prevod: Maja Mazenkovska; Ministerstvo za nadvore{ni raboti na R. Makedonija Dizajn : Kal Honi, Oko za Oko dizajn, ( od originalnata publikacija Grafi~ka tehni~ka obrabotka OZ dizajn Tira` 500 primeroci Pe~at: Jugoreklam - Skopje Ovaa publikacija e izgotvena so pomo{ na Evropskata Unija i Inicijativa za mentalno zdravje - Institut otvoreno op{testvo This publication has been produced wit hthe support of the European Union and the Open Society Mental Health Initiative

“This publication has been produced with the assistance of the European Union. The contents of this publication are the sole responsibility of Polio Plus and can in no way betaken to reflect the views of the European Union.” “Ovaa publikacija e izgotvena so pomo{ na Evropskata Unija. Sodr`inata na ovaa publikacija e edinstvena odgovornost na Polio Plus i na nikakov na~in ne gi reflektira gledi{tata na Evropskata Unija.” “Ky publikim është përgaditur me ndihmën e Unionit Evropian. Përmbajtja e këtij publikimi është përgjegjësi vetëm e Polio Plus dhe në asnjë mënyrë nuk reflekton opinionin e Unionit Evropian.“

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->