NASTAVNA

PROGRAMA
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

PREDMET
KLASI^NATA KULTURA VO
EVROPSKATA CIVILIZACIJA

IZBOREN
OSNOVNO OBRAZOVANIE

1
1. VOVED

Nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija e izboren predmet za u~enicite vo

osnovnoto u~ili{te. Toj im se nudi na u~enicite soglasno nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te.
Nedelniot fond ~asovi za predmetot iznesuva po 2 (dva) ~asa vo nedelata, odnosno 72 ~asa vo tekot na
u~ebnata godina.
Klasi~nata (gr~ko-rimska) kultura kako izvor na temelnite kulturni, nau~ni i op{testveni
principi vrz koi e izgradena sovremena Evropa, nudi paradigmi po`elni i neophodni vo oformuvaweto na
mladite pokolenija. Zastapenosta na vakvi sodr`ini go olesnuva usvojuvaweto na nekoi univerzalni
moralni i civilizaciski vrednosti i pridonesuva vo izgraduvaweto na mladi li~nosti so {iroka op{ta
kultura.
Predmetnata programa vklu~uva elementarni sodr`ini od jazik, istorija na kulturata, mitologija,
umetnost, sekojdneven `ivot, poddr`ana so sovremeni i inventivni metodi na nastava, i e pove}ekratno
polezna za podgotvenosta na u~enicite za povisokite stepeni na obrazovanie.
Nastavnata programa se temeli na brojnite materijalni, no i kulturno - tradicionalni relikti od
anti~ko vreme na teritorijata na dene{na Makedonija vo koja se vkrstuvale gr~kata, rimskata i anti~kata
makedonska civilizacija.
Zapoznavaweto so svetot na anti~kata klasi~na kultura kaj u~enicite bi razvilo svest za kulturnoto
nasledstvo so koe izobiluva Makedonija, so bogata i dolga istorija koja e vtkaena vo anti~kite koreni na
evropskata kultura.
Vo ovoj nastaven predmet, kako i po drugite predmeti, se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so
iskustvoto na u~enicite, fleksibilnata organizacija na ~asovite, pottiknuvaweto na individualnite
aktivnosti i grupnata rabota na u~enicite so {to se postignuva podobra komplementarnost so drugite
predmeti i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto.

2
2. CELI NA NASTAVATA ZA V ODDELENIE

U~enikot/u~eni~kata:

- da razviva interes za prou~uvawe na anti~kata kultura kako osnova na klasi~nata kultura;

- da steknuva znaewa za anti~kata kultura kako osnova na naukata, umetnosta i kulturata na Evropa;
- da se osposobuva da gi prepoznae odlikite na anti~kata kultura vo sovremenata evropska kultura;
- da se osposobuva da go prepoznava vlijanieto na oddelni segmenti od anti~kata kultura (jazik, kni`evnost,
umetnost, veruvawa) vo makedonskat kultura.
- da se zapoznae so klasi~nite jazici kako osnova za razvivawe na evropskite jazici;
- da se zapoznae so oddelni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata;
- da se zapoznae so mitologijata i veruvawata vo antikata i nivnoto vlijanie vo evropskata civilizacija;
- da se zapoznae so umetnosta vo antikata i vlijanieto {to go ima vo razvojot na evropskata umetnost;
- da se zapoznae so odlikite na op{testveniot i privatniot `ivot vo antikata kako osnova za razvoj na
op{testveniot `ivot vo Evropa;
- da se zapoznae so anti~koto nasledstvo vo Republika Makedonija.

3
 3. KONKRETNI CELI
KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA
Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da se informira za
razvojnite tekovi i
srodnosta na razli~nite
jazici.
- Da se zapoznae so
sli~nostite me|u
razli~nite pisma i
nivniot razvoen pat vo
glavni crti.
- Da ja sogleda prisutnosta
na grcizmite i
latinizmite vo maj~iniot
jazik, kako i vo evropskite
jazici koi gi izu~uva;
-da go razbira zna~eweto
KLASI^NI JAZICI – 12 ~asa
Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi
Za potekloto na jazicite Jazi~no semejstvo - Ve`bi so grafi~ko
- indoevropsko pretstavuvawe na
semejstvo jazi~noto semejstvo
(steblo) na indoevropskite
jazici.
Pisma: Pismo - Ve`bi so ilustrativen
- mikensko Grafi~ki znaci materijal.
- alfabet
- abeceda
Pismenost: Pismenost
- sredstva i - rakopis (manuskript) -Poseta na biblioteka
materijali na koi se - voso~ni tabli~ki (prepora~livo e da se
pi{uvalo - papirus poseti bilioteka koja ima
- pojava i razli~ni - pergament oddelenie so
oblici na knigata - kalamus, stilus starope~ateni knigi ili
- kodeks rakopisi).
- pe~atena kniga
- Samostojni i grupni
- Grcizmite vo ve`bi na ~itawe izvadoci
evropskite jazici Latinizmi od pe~atenite mediumi i
- Latinizmite vo pronao|awe na zborovi od
evropskite jazici Grcizmi latinsko i gr~ko poteklo;
- ve`bi: pronao|awe
4
na poednostavni i naj~esto
upotrebuvani latinizmi i
grcizmi vo maj~iniot jazik
-da se osposobi pravilno
da upotrebuva/primenuva
odreden fond na
internacionalni zborovi;
-da go osoznae bogatstvoto
i osobenosta na maj~iniot
jazik.
- Grcizmite vo Internacionalizmi zborovi so ist koren od
maj~iniot jazik latinski, gr~ki, nekolku
evropski jazici i
- Latinizmite vo maj~iniot jazik;
evropskite jazici -ve`bi so pi{uvawe i
zamena na
internacionalizmi (od
gr~ko i latinsko poteklo)
so soodvetni zborovi od
maj~iniot jazik
(na pr. adekvatno:
soodvetno i sl.).

- Da se osposobi da pravi Pogovorki Pogovorka - Ve`bi so ~itawe na

razlikata me|u me|u Frazi Fraza odreden broj (latinski i
pogovorka, fraza i citat; Citati Citat gr~ki) pogovorki, frazi i
-da gi razbira citati;
poednostavnite (~esto - otkrivawe na soodvetni
upotrebuvani latinski i po zna~ewe pogovorki vo
vo pomal broj helenski) folklorot.
pogovorki, frazi i citati.

5

Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da se zapoznae so
osnovnite osobenosti na
oddelni kni`evni rodovi
od anti~kata kni`evnost;
- da se zapoznae so
karakteristi~ni sodr`ini
{to se obrabotuvaat vo
odredeni kni`evni
oblici;
- da gi sogleda korenite na
odredeni kni`evni rodovi
zarodeni vo antikata vo
primeri od literaturata
na sopstveniot jazik.
KNI@EVNOST – 12 ~asa
Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi
^itawe i obrabotka na
fragmenti od helenskata i
Ep Usna kni`evna tradicija od rimskata literatura
Lirika Avtorska kni`evnost kako paradigmi za
Drama Ep opredelen kni`even rod;
Govorni{tvo Drama
Tragedija sporeduvawe na dela od
Komedija makedonskata i od
Lirika anti~kata kni`evnost {to
Govorni{tvo pripa|aat na ist kni`even
Retorika rod;
voo~uvawe na sli~ni temi
i motivi {to se
obrabotuvaat vo dela od
ist kni`even rod, a vo
razli~ni kni`evnosti (na
pr., epska i narodna
poezija).
6

Celi
U~enikot/u~eni~kata:
- da se zapoznae so
prisustvoto na anti~ki
mitolo{ki temi, motivi i
sodr`ini vo razli~ni
umetnosti vo evropskata
kultura.
- Da se zapoznae so
verskata praktika na
Helenite i na Rimjanite;
- da se zapoznae so verskiot
kalendar na Helenite i na
Rimjanite;
- da go razgleda ovoj
kalendar vo sporedben
odnos so dominantnite
verski kalendari vo
Evropa.
MITOLOGIJA I VERUVAWA – 12 ~asa
Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi
Helenska mitologija Mit ^itawe na fragmenti od
Rimska mitologija Mitologija mitolo{ki re~nici,
Mitolo{ki kiklos zbirki na mitovi.
Anti~ko mitolo{ko Ilustrativen tekst
nasledstvo vo evropskata Izrabotka na genealo{ki
kultura stebla na nekoi bogovi.
Sostavuvawe na
hronolo{ki nizi od
nastanite vo eden
mitolo{ki kiklos.
Primeri: skulpturi,
sliki, literaturni dela,
film, muzi~ki dela, teatar
(so mitolo{ki temi).
Kultovi i obredi Kult Prezentacija na vizuelen
Verski kalendar materijal od izvornata
likovna kultura i
arhitektura za kultovite i
obredite na Helenite i
Rimjanite.
Prepoznavawe na primeri
od obrednoto praktikuva-
we na Helenite i Rimja-
nite vo dela od anti~kata
kni`evnost vo evropskata
kni`evnost.
7
 Prepoznavawe na primeri
od verskata praktika na
Helenite i na Rimjanite
prisutni vo obi~aite na
evropskite narodi.
- Da se zapoznae so Sve{tenici i proro~i{ta Sve{tenik Vizuelna prezentacija na
praktikata na Svetili{te sveti prostori i posveteni
pretska`uvawe vo Svet prostor mesta vo Helada i Rim.
kulturata na Helenite i na
Rimjanite. Poso~uvawe na primeri na
proro{tva od helenskata i
od rimskata kni`evnost i
svedo{tva od helenskata i
rimskata tradicija.
Misterii Misterii Izrabotka na,,scenario" na
- Da se zapoznae so Misti protokolot na nekoja
praktikuvawe na misterija od helenskata
misteriite vo Helada i vo ili od rimskata tradicija.
Rim.

8
 UMETNOST - 12 ~asa
Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi
U~enikot/u~eni~kata:
Arhitektura Hramovi Vizuelna prezentacija na
- da se zapoznae so Vajarstvo @rtvenici primeri od razli~ni
osobenostite na Vazno slikarstvo @iveali{ta vidovi umetnosti.
razli~nite stilovi na Mozaik Skulpturi
anti~kata umetnost vo Fresko-slikarstvo Sliki Poseta na muzei, poseta na
evropskata umetnost. Freski arheolo{ki lokaliteti
Mozaici (po mo`nost vo ramkite na
organizirani ekskurzii).

Likovno izrazuvawe
inspirirano od anti~kata
umetnost.

9
 SEKOJDNEVIE (OP[TESTVEN I PRIVATEN @IVOT) – 12 ~asa
Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi
U~enikot/u~eni~kata: Gimnazium Vizuelna prezentacija na
Sofistika ilustrativen materijal za
Akademija sceni i alatki od
- da se zapoznae so Obrazovanie u~ili{tata vo Helada i
razli~ni sodr`ini od Semejstvo Rim.
sekojdnevniot `ivot na Semejstvo Rod
Helenite i na Rimjanite Izrabotka na shematski
kako osnova za razvoj na Gotvarstvo Nakit prikaz na ~lenovite na
op{testveniot `ivot vo Obleka za sekoj den semejstvoto vo Helada i vo
Evropa (obrazovanie, Obleka Vojni~ka obleka Rim.
oblekuvawe, institucii, Sve~ena obleka
javni prostori i dr.). Oblici na javen `ivot Frizuri Prezentacija na recepti
podgotveni spored anti~ki
Plo{tad izvori.
Senat
Sobranie Rekonstrukcija na agora i
Koloseum na forum so nivite
Teatar osnovni sodr`ini.

10
 ANTI^KOTO NASLEDSTVO VO MAKEDONIJA – 12 ~asa
Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi
U~enikot/u~eni~kata: - Poseta na nekoj ili
Lokaliteti Lokalitet pove}e anti~ki lokaliteti;
- da zapoznae lokaliteti - Skupi Arheologija
na teritorijata na - Stobi - grupni proekti so
Makedonija od anti~ko - Herakleja izrabotka na posteri,
vreme. - Lihnidos prezentacii i sl.

- Da go osoznae zna~eweto Natpisi Natpis - Poseta na muzej

na natpisite kako - vidovi natpisi. - epigrafika /lokalitet;
istoriski izvori; - epitaf - ve`bi so ilustrativen
-da gi razlikuva osnovnite materijal .
vidovi natpisi.

4. DIDAKTI^KI PREPORAKI

- Nasoki za me|upredmetno povrzuvawe

Vo planiraweto na nastavata se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite, kako i
me|upredmetnoto povrzuvawe po odnos na celite i sodr`inite (so nastavnite predmeti istorija, mojata
tatkovina, istra`uvawe na rodniot kraj, zapoznavawe na religiite). Na toj na~in, se postignuva podobra
komplementarnost me|u predmetite, od edna strana, i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto, od
druga.
- Preporaki za koristewe na godi{niot fond na ~asovi:
Preporakite za godi{niot fond na ~asovite se dadeni kako orientacija, zaedno so konkretnite celi i
temi/sodr`ini, {to, sekako, ne treba da go ograni~uva nivnoto preraspredeluvawe, spored potrebite pri
realizacijata. Poinakvoto koristewe na ~asovite treba da go procenuva predmetniot nastavnik spored
dostigawata na negovite u~enici, t.e. spored promenite vo kvalitetot na znaewata i sposobnostite koi tie
gi postignuvaat.

11
 - Nastavni sredstva:
- prira~nik za nastavnikot;
- razli~ni izvori na u~ewe (tekstovi, fotografii, arheolo{ki izvori i sl);
- enciklopedii, re~nici, atlasi, karti i sl.;
- Internet, popularni ilustrirani obrazovni softveri;
- spisanija;
- audio-vizuelni sredstva.

5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

- Sledewe na postigawata na u~enicite

Vo tekot na nastavata redovno se sledat i vrednuvaat postigawata na u~enicite, se pribiraat pokazateli za

nivnata aktivnost, za nivnata motiviranost za u~ewe, za sorabotkata so drugite u~enici i sl. (formativno
ocenuvawe).
Ovaa komponenta e sostaven del na planiraweto na nastavnikot za nastavata i u~eweto.

Vo programata se naveduvaat na~inite na sledewe, proveruvawe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo

ramkite na nastavnite temi.

Na pr.:
Na~ini na proveruvawe i ocenuvawe:
• usno;
• prezentacija.

Drugi sredstva i postapki za sledewe i ocenuvawe:

• govorni ve`bi; razgovor/dijalog nastavnik-u~enik, kako i u~enik-u~enik;
• istra`uva~ka rabota (pribirawe podatoci za istra`uva~ka rabota).

12
Vo tekot i na krajot na godinata nastavnikot gi sledi postigawata za sekoj u~enik oddelno i gi ocenuva so
soodvetna numeri~ka ocenka.

6. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA

Programata vo odnos na prostornite uslovi se temeli na Normativot za prostor, oprema i nastavni sredstva
za devetgodi{noto osnovno u~ili{te donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so Re{enie br. 07-
1830/1 od 28.02.2008 godina.

7. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR

Nastavata po nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija ja izveduva nastavnik so

zavr{eni klsi~ni studii ili klasi~na filologija, koj se steknal so zvaweto diplomiran klasi~ar ili
diplomiran klasi~en filolog.
Dokolku na konkursot ne se javi kandidat koj se steknal so navedenoto zvawe, toga{ nastavata po ovoj
predmet mo`e da ja izveduva nastavnik so zavr{ena studiska grupa istorija na umetnost so arheologija,
filozofija ili druga grupa vo koja e zastapen klasi~en jazik.

8. O^EKUVANI REZULTATI
U~enikog/u~eni~kata:
- go znae potekloto na evropskite jazici;
- znae koi se klasi~ni jazici;
- prepoznava naj~esto upotrebuvani zborovi od latinsko/gr~ko poteklo vo maj~iniot jazik;
- znae nekolku primeri na zborovi so zaedni~ki koren vo razli~ni jazici;
- gi znae osnovnite osobenosti na anti~kite kni`evni rodovi;
- mo`e vo odredeni primeri od evropskata kultura (literatura, umetnost) da prepoznae odredena anti~ka
kni`evna/umetni~ka pojava (motiv, tema, sodr`ina);
- znae karakteristiki na javniot `ivot (i opredeleni institucii) koi vodat poteklo od antikata;
- gi znae najzna~ajnite lokaliteti vo Republika Makedonija od anti~ko vreme (od koj period se i koi se
najzna~ajnite objekti vo sekoj od niv).

13