P. 1
Наставна програма

Наставна програма

|Views: 475|Likes:

More info:

Published by: Ненад Начковски on Sep 29, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/30/2012

pdf

text

original

NASTAVNA PROGRAMA

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA

OSNOVNO OBRAZOVANIE

1

IZBOREN

PREDMET

istorija na kulturata.1. umetnost. nudi paradigmi po`elni i neophodni vo oformuvaweto na mladite pokolenija. nau~ni i op{testveni principi vrz koi e izgradena sovremena Evropa. so bogata i dolga istorija koja e vtkaena vo anti~kite koreni na evropskata kultura. rimskata i anti~kata makedonska civilizacija. Zastapenosta na vakvi sodr`ini go olesnuva usvojuvaweto na nekoi univerzalni moralni i civilizaciski vrednosti i pridonesuva vo izgraduvaweto na mladi li~nosti so {iroka op{ta kultura. VOVED Nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija e izboren predmet za u~enicite vo osnovnoto u~ili{te. pottiknuvaweto na individualnite aktivnosti i grupnata rabota na u~enicite so {to se postignuva podobra komplementarnost so drugite predmeti i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto. Toj im se nudi na u~enicite soglasno nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te. Klasi~nata (gr~ko-rimska) kultura kako izvor na temelnite kulturni. poddr`ana so sovremeni i inventivni metodi na nastava. Predmetnata programa vklu~uva elementarni sodr`ini od jazik. 2 . sekojdneven `ivot. Nastavnata programa se temeli na brojnite materijalni. se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite. no i kulturno . fleksibilnata organizacija na ~asovite. Vo ovoj nastaven predmet. Nedelniot fond ~asovi za predmetot iznesuva po 2 (dva) ~asa vo nedelata. mitologija. Zapoznavaweto so svetot na anti~kata klasi~na kultura kaj u~enicite bi razvilo svest za kulturnoto nasledstvo so koe izobiluva Makedonija. odnosno 72 ~asa vo tekot na u~ebnata godina. kako i po drugite predmeti. i e pove}ekratno polezna za podgotvenosta na u~enicite za povisokite stepeni na obrazovanie.tradicionalni relikti od anti~ko vreme na teritorijata na dene{na Makedonija vo koja se vkrstuvale gr~kata.

veruvawa) vo makedonskat kultura. . . . umetnosta i kulturata na Evropa. .da steknuva znaewa za anti~kata kultura kako osnova na naukata.da se osposobuva da go prepoznava vlijanieto na oddelni segmenti od anti~kata kultura (jazik.da se zapoznae so oddelni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata. umetnost. .da razviva interes za prou~uvawe na anti~kata kultura kako osnova na klasi~nata kultura. .da se zapoznae so odlikite na op{testveniot i privatniot `ivot vo antikata kako osnova za razvoj na op{testveniot `ivot vo Evropa.2. . . kni`evnost.da se zapoznae so klasi~nite jazici kako osnova za razvivawe na evropskite jazici.da se zapoznae so umetnosta vo antikata i vlijanieto {to go ima vo razvojot na evropskata umetnost. CELI NA NASTAVATA ZA V ODDELENIE U~enikot/u~eni~kata: .da se zapoznae so mitologijata i veruvawata vo antikata i nivnoto vlijanie vo evropskata civilizacija.da se zapoznae so anti~koto nasledstvo vo Republika Makedonija.da se osposobuva da gi prepoznae odlikite na anti~kata kultura vo sovremenata evropska kultura. 3 . .

alfabet . KLASI^NI JAZICI – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Za potekloto na jazicite .pergament . -da go razbira zna~eweto - Grcizmite vo evropskite jazici Latinizmite vo evropskite jazici 4 .sredstva i materijali na koi se pi{uvalo .voso~ni tabli~ki .indoevropsko semejstvo Pisma: . .da se informira za razvojnite tekovi i srodnosta na razli~nite jazici.kalamus.rakopis (manuskript) .ve`bi: pronao|awe . .Ve`bi so grafi~ko pretstavuvawe na jazi~noto semejstvo (steblo) na indoevropskite jazici.mikensko . kako i vo evropskite jazici koi gi izu~uva.Da ja sogleda prisutnosta na grcizmite i latinizmite vo maj~iniot jazik.abeceda Pismenost: .pe~atena kniga Latinizmi Grcizmi -Poseta na biblioteka (prepora~livo e da se poseti bilioteka koja ima oddelenie so starope~ateni knigi ili rakopisi).papirus .3.Ve`bi so ilustrativen materijal. .kodeks .Samostojni i grupni ve`bi na ~itawe izvadoci od pe~atenite mediumi i pronao|awe na zborovi od latinsko i gr~ko poteklo.Da se zapoznae so sli~nostite me|u razli~nite pisma i nivniot razvoen pat vo glavni crti. stilus . . Pismo Grafi~ki znaci Pismenost . KONKRETNI CELI KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA Celi U~enikot/u~eni~kata: .pojava i razli~ni oblici na knigata Jazi~no semejstvo Aktivnosti i metodi .

Pogovorki Frazi Citati Pogovorka Fraza Citat 5 .na poednostavni i naj~esto upotrebuvani latinizmi i grcizmi vo maj~iniot jazik -da se osposobi pravilno da upotrebuva/primenuva odreden fond na internacionalni zborovi.). . - Grcizmite vo maj~iniot jazik Latinizmite vo evropskite jazici Internacionalizmi zborovi so ist koren od latinski. -da gi razbira poednostavnite (~esto upotrebuvani latinski i vo pomal broj helenski) pogovorki. frazi i citati. gr~ki. .otkrivawe na soodvetni po zna~ewe pogovorki vo folklorot. -da go osoznae bogatstvoto i osobenosta na maj~iniot jazik. nekolku evropski jazici i maj~iniot jazik. -ve`bi so pi{uvawe i zamena na internacionalizmi (od gr~ko i latinsko poteklo) so soodvetni zborovi od maj~iniot jazik (na pr. frazi i citati. fraza i citat. adekvatno: soodvetno i sl.Ve`bi so ~itawe na odreden broj (latinski i gr~ki) pogovorki.Da se osposobi da pravi razlikata me|u me|u pogovorka. .

da se zapoznae so karakteristi~ni sodr`ini {to se obrabotuvaat vo odredeni kni`evni oblici.da se zapoznae so osnovnite osobenosti na oddelni kni`evni rodovi od anti~kata kni`evnost. KNI@EVNOST – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Ep Lirika Drama Govorni{tvo Usna kni`evna tradicija Avtorska kni`evnost Ep Drama Tragedija Komedija Lirika Govorni{tvo Retorika Aktivnosti i metodi ^itawe i obrabotka na fragmenti od helenskata i od rimskata literatura kako paradigmi za opredelen kni`even rod.da gi sogleda korenite na odredeni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata vo primeri od literaturata na sopstveniot jazik. 6 . voo~uvawe na sli~ni temi i motivi {to se obrabotuvaat vo dela od ist kni`even rod. a vo razli~ni kni`evnosti (na pr. . . sporeduvawe na dela od makedonskata i od anti~kata kni`evnost {to pripa|aat na ist kni`even rod..Celi U~enikot/u~eni~kata: . epska i narodna poezija).

. muzi~ki dela.da se zapoznae so verskiot kalendar na Helenite i na Rimjanite. Prepoznavawe na primeri od obrednoto praktikuvawe na Helenite i Rimjanite vo dela od anti~kata kni`evnost vo evropskata kni`evnost. literaturni dela. Kultovi i obredi Kult Verski kalendar Aktivnosti i metodi ^itawe na fragmenti od mitolo{ki re~nici. MITOLOGIJA I VERUVAWA – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Mit Helenska mitologija Mitologija Rimska mitologija Mitolo{ki kiklos Anti~ko mitolo{ko nasledstvo vo evropskata kultura .da go razgleda ovoj kalendar vo sporedben odnos so dominantnite verski kalendari vo Evropa. 7 . Primeri: skulpturi. sliki.da se zapoznae so prisustvoto na anti~ki mitolo{ki temi. Prezentacija na vizuelen materijal od izvornata likovna kultura i arhitektura za kultovite i obredite na Helenite i Rimjanite. zbirki na mitovi. Sostavuvawe na hronolo{ki nizi od nastanite vo eden mitolo{ki kiklos. teatar (so mitolo{ki temi). Ilustrativen tekst Izrabotka na genealo{ki stebla na nekoi bogovi. motivi i sodr`ini vo razli~ni umetnosti vo evropskata kultura. film.Da se zapoznae so verskata praktika na Helenite i na Rimjanite.Celi U~enikot/u~eni~kata: . .

Sve{tenik Svetili{te Svet prostor Prepoznavawe na primeri od verskata praktika na Helenite i na Rimjanite prisutni vo obi~aite na evropskite narodi.scenario" na protokolot na nekoja misterija od helenskata ili od rimskata tradicija..Da se zapoznae so Sve{tenici i proro~i{ta praktikata na pretska`uvawe vo kulturata na Helenite i na Rimjanite.. Misterii . Misterii Misti 8 . Vizuelna prezentacija na sveti prostori i posveteni mesta vo Helada i Rim. Izrabotka na. Poso~uvawe na primeri na proro{tva od helenskata i od rimskata kni`evnost i svedo{tva od helenskata i rimskata tradicija.Da se zapoznae so praktikuvawe na misteriite vo Helada i vo Rim.

UMETNOST .da se zapoznae so osobenostite na razli~nite stilovi na anti~kata umetnost vo evropskata umetnost.12 ~asa Sodr`ini Poimi Arhitektura Vajarstvo Vazno slikarstvo Mozaik Fresko-slikarstvo Hramovi @rtvenici @iveali{ta Skulpturi Sliki Freski Mozaici Aktivnosti i metodi Vizuelna prezentacija na primeri od razli~ni vidovi umetnosti. Likovno izrazuvawe inspirirano od anti~kata umetnost. 9 . poseta na arheolo{ki lokaliteti (po mo`nost vo ramkite na organizirani ekskurzii).Celi U~enikot/u~eni~kata: . Poseta na muzei.

oblekuvawe. 10 .da se zapoznae so u~ili{tata vo Helada i Semejstvo Rim. Senat Sobranie Rekonstrukcija na agora i Koloseum na forum so nivite Teatar osnovni sodr`ini.SEKOJDNEVIE (OP[TESTVEN I PRIVATEN @IVOT) – 12 ~asa Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi Gimnazium Vizuelna prezentacija na U~enikot/u~eni~kata: Sofistika ilustrativen materijal za Akademija sceni i alatki od Obrazovanie . Evropa (obrazovanie. Sve~ena obleka Oblici na javen `ivot Frizuri Prezentacija na recepti javni prostori i dr. institucii. razli~ni sodr`ini od Semejstvo Rod sekojdnevniot `ivot na Izrabotka na shematski Helenite i na Rimjanite Gotvarstvo Nakit kako osnova za razvoj na prikaz na ~lenovite na Obleka za sekoj den semejstvoto vo Helada i vo op{testveniot `ivot vo Obleka Vojni~ka obleka Rim. podgotveni spored anti~ki Plo{tad izvori.).

Lokaliteti Lokalitet . 4. .da zapoznae lokaliteti na teritorijata na . sekako.Preporaki za koristewe na godi{niot fond na ~asovi: Preporakite za godi{niot fond na ~asovite se dadeni kako orientacija. -da gi razlikuva osnovnite vidovi natpisi.Skupi Arheologija .Herakleja izrabotka na posteri. . t. zaedno so konkretnite celi i temi/sodr`ini. .Lihnidos vreme.ve`bi so ilustrativen materijal . Na toj na~in. od druga. {to. se postignuva podobra komplementarnost me|u predmetite. prezentacii i sl.epigrafika . istra`uvawe na rodniot kraj.grupni proekti so Makedonija od anti~ko . spored potrebite pri realizacijata. spored promenite vo kvalitetot na znaewata i sposobnostite koi tie gi postignuvaat.Poseta na muzej /lokalitet. . - 11 . Natpis . zapoznavawe na religiite). DIDAKTI^KI PREPORAKI Nasoki za me|upredmetno povrzuvawe Vo planiraweto na nastavata se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite.e. i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto.vidovi natpisi.ANTI^KOTO NASLEDSTVO VO MAKEDONIJA – 12 ~asa Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi .epitaf .Da go osoznae zna~eweto na natpisite kako istoriski izvori.Poseta na nekoj ili U~enikot/u~eni~kata: pove}e anti~ki lokaliteti. od edna strana. mojata tatkovina. Natpisi .Stobi . Poinakvoto koristewe na ~asovite treba da go procenuva predmetniot nastavnik spored dostigawata na negovite u~enici. kako i me|upredmetnoto povrzuvawe po odnos na celite i sodr`inite (so nastavnite predmeti istorija. ne treba da go ograni~uva nivnoto preraspredeluvawe.

popularni ilustrirani obrazovni softveri. atlasi.prira~nik za nastavnikot. . (formativno ocenuvawe). za nivnata motiviranost za u~ewe.. • prezentacija. Drugi sredstva i postapki za sledewe i ocenuvawe: • govorni ve`bi. . 5.Internet.spisanija.: Na~ini na proveruvawe i ocenuvawe: • usno. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE .razli~ni izvori na u~ewe (tekstovi. .- Nastavni sredstva: . razgovor/dijalog nastavnik-u~enik. . Ovaa komponenta e sostaven del na planiraweto na nastavnikot za nastavata i u~eweto. Na pr.enciklopedii. Vo programata se naveduvaat na~inite na sledewe. karti i sl. za sorabotkata so drugite u~enici i sl. . re~nici. kako i u~enik-u~enik.audio-vizuelni sredstva. • istra`uva~ka rabota (pribirawe podatoci za istra`uva~ka rabota).Sledewe na postigawata na u~enicite Vo tekot na nastavata redovno se sledat i vrednuvaat postigawata na u~enicite. arheolo{ki izvori i sl). 12 . se pribiraat pokazateli za nivnata aktivnost. proveruvawe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo ramkite na nastavnite temi. fotografii.

toga{ nastavata po ovoj predmet mo`e da ja izveduva nastavnik so zavr{ena studiska grupa istorija na umetnost so arheologija.02. . 13 . . umetnost) da prepoznae odredena anti~ka kni`evna/umetni~ka pojava (motiv.znae karakteristiki na javniot `ivot (i opredeleni institucii) koi vodat poteklo od antikata. tema.mo`e vo odredeni primeri od evropskata kultura (literatura. . 7. 8.prepoznava naj~esto upotrebuvani zborovi od latinsko/gr~ko poteklo vo maj~iniot jazik. .Vo tekot i na krajot na godinata nastavnikot gi sledi postigawata za sekoj u~enik oddelno i gi ocenuva so soodvetna numeri~ka ocenka.gi znae osnovnite osobenosti na anti~kite kni`evni rodovi. koj se steknal so zvaweto diplomiran klasi~ar ili diplomiran klasi~en filolog. O^EKUVANI REZULTATI U~enikog/u~eni~kata: . . filozofija ili druga grupa vo koja e zastapen klasi~en jazik. oprema i nastavni sredstva za devetgodi{noto osnovno u~ili{te donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so Re{enie br. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR Nastavata po nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija ja izveduva nastavnik so zavr{eni klsi~ni studii ili klasi~na filologija. .znae nekolku primeri na zborovi so zaedni~ki koren vo razli~ni jazici. 6.gi znae najzna~ajnite lokaliteti vo Republika Makedonija od anti~ko vreme (od koj period se i koi se najzna~ajnite objekti vo sekoj od niv). sodr`ina). PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Programata vo odnos na prostornite uslovi se temeli na Normativot za prostor.go znae potekloto na evropskite jazici. Dokolku na konkursot ne se javi kandidat koj se steknal so navedenoto zvawe. .znae koi se klasi~ni jazici.2008 godina. 071830/1 od 28.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->