NASTAVNA PROGRAMA

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA

OSNOVNO OBRAZOVANIE

1

IZBOREN

PREDMET

nudi paradigmi po`elni i neophodni vo oformuvaweto na mladite pokolenija. poddr`ana so sovremeni i inventivni metodi na nastava. umetnost. rimskata i anti~kata makedonska civilizacija. Nedelniot fond ~asovi za predmetot iznesuva po 2 (dva) ~asa vo nedelata. Zapoznavaweto so svetot na anti~kata klasi~na kultura kaj u~enicite bi razvilo svest za kulturnoto nasledstvo so koe izobiluva Makedonija. odnosno 72 ~asa vo tekot na u~ebnata godina. Nastavnata programa se temeli na brojnite materijalni. Zastapenosta na vakvi sodr`ini go olesnuva usvojuvaweto na nekoi univerzalni moralni i civilizaciski vrednosti i pridonesuva vo izgraduvaweto na mladi li~nosti so {iroka op{ta kultura. Toj im se nudi na u~enicite soglasno nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te. fleksibilnata organizacija na ~asovite. so bogata i dolga istorija koja e vtkaena vo anti~kite koreni na evropskata kultura. Vo ovoj nastaven predmet. Klasi~nata (gr~ko-rimska) kultura kako izvor na temelnite kulturni. 2 . VOVED Nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija e izboren predmet za u~enicite vo osnovnoto u~ili{te. istorija na kulturata. kako i po drugite predmeti. nau~ni i op{testveni principi vrz koi e izgradena sovremena Evropa. sekojdneven `ivot.1. i e pove}ekratno polezna za podgotvenosta na u~enicite za povisokite stepeni na obrazovanie. pottiknuvaweto na individualnite aktivnosti i grupnata rabota na u~enicite so {to se postignuva podobra komplementarnost so drugite predmeti i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto. Predmetnata programa vklu~uva elementarni sodr`ini od jazik.tradicionalni relikti od anti~ko vreme na teritorijata na dene{na Makedonija vo koja se vkrstuvale gr~kata. no i kulturno . se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite. mitologija.

da se osposobuva da gi prepoznae odlikite na anti~kata kultura vo sovremenata evropska kultura. . veruvawa) vo makedonskat kultura.2. 3 . . . .da se zapoznae so mitologijata i veruvawata vo antikata i nivnoto vlijanie vo evropskata civilizacija.da se zapoznae so oddelni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata.da se zapoznae so odlikite na op{testveniot i privatniot `ivot vo antikata kako osnova za razvoj na op{testveniot `ivot vo Evropa.da se zapoznae so umetnosta vo antikata i vlijanieto {to go ima vo razvojot na evropskata umetnost. .da se zapoznae so klasi~nite jazici kako osnova za razvivawe na evropskite jazici.da razviva interes za prou~uvawe na anti~kata kultura kako osnova na klasi~nata kultura. .da se osposobuva da go prepoznava vlijanieto na oddelni segmenti od anti~kata kultura (jazik. kni`evnost. . umetnosta i kulturata na Evropa. umetnost.da steknuva znaewa za anti~kata kultura kako osnova na naukata. CELI NA NASTAVATA ZA V ODDELENIE U~enikot/u~eni~kata: .da se zapoznae so anti~koto nasledstvo vo Republika Makedonija. . .

stilus .rakopis (manuskript) .Ve`bi so grafi~ko pretstavuvawe na jazi~noto semejstvo (steblo) na indoevropskite jazici.Samostojni i grupni ve`bi na ~itawe izvadoci od pe~atenite mediumi i pronao|awe na zborovi od latinsko i gr~ko poteklo.voso~ni tabli~ki . KONKRETNI CELI KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA Celi U~enikot/u~eni~kata: .Da se zapoznae so sli~nostite me|u razli~nite pisma i nivniot razvoen pat vo glavni crti.kalamus. KLASI^NI JAZICI – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Za potekloto na jazicite .pergament . kako i vo evropskite jazici koi gi izu~uva.Da ja sogleda prisutnosta na grcizmite i latinizmite vo maj~iniot jazik.indoevropsko semejstvo Pisma: .da se informira za razvojnite tekovi i srodnosta na razli~nite jazici.kodeks .abeceda Pismenost: .3. .mikensko .sredstva i materijali na koi se pi{uvalo .ve`bi: pronao|awe .alfabet . . -da go razbira zna~eweto - Grcizmite vo evropskite jazici Latinizmite vo evropskite jazici 4 .papirus . Pismo Grafi~ki znaci Pismenost .Ve`bi so ilustrativen materijal. .pe~atena kniga Latinizmi Grcizmi -Poseta na biblioteka (prepora~livo e da se poseti bilioteka koja ima oddelenie so starope~ateni knigi ili rakopisi). .pojava i razli~ni oblici na knigata Jazi~no semejstvo Aktivnosti i metodi .

nekolku evropski jazici i maj~iniot jazik. .Da se osposobi da pravi razlikata me|u me|u pogovorka. -ve`bi so pi{uvawe i zamena na internacionalizmi (od gr~ko i latinsko poteklo) so soodvetni zborovi od maj~iniot jazik (na pr. adekvatno: soodvetno i sl. fraza i citat. -da gi razbira poednostavnite (~esto upotrebuvani latinski i vo pomal broj helenski) pogovorki. gr~ki. frazi i citati. .).otkrivawe na soodvetni po zna~ewe pogovorki vo folklorot. -da go osoznae bogatstvoto i osobenosta na maj~iniot jazik. Pogovorki Frazi Citati Pogovorka Fraza Citat 5 . - Grcizmite vo maj~iniot jazik Latinizmite vo evropskite jazici Internacionalizmi zborovi so ist koren od latinski.Ve`bi so ~itawe na odreden broj (latinski i gr~ki) pogovorki. . frazi i citati.na poednostavni i naj~esto upotrebuvani latinizmi i grcizmi vo maj~iniot jazik -da se osposobi pravilno da upotrebuva/primenuva odreden fond na internacionalni zborovi.

. 6 ..da gi sogleda korenite na odredeni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata vo primeri od literaturata na sopstveniot jazik.da se zapoznae so karakteristi~ni sodr`ini {to se obrabotuvaat vo odredeni kni`evni oblici. epska i narodna poezija).Celi U~enikot/u~eni~kata: . voo~uvawe na sli~ni temi i motivi {to se obrabotuvaat vo dela od ist kni`even rod.da se zapoznae so osnovnite osobenosti na oddelni kni`evni rodovi od anti~kata kni`evnost. sporeduvawe na dela od makedonskata i od anti~kata kni`evnost {to pripa|aat na ist kni`even rod. KNI@EVNOST – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Ep Lirika Drama Govorni{tvo Usna kni`evna tradicija Avtorska kni`evnost Ep Drama Tragedija Komedija Lirika Govorni{tvo Retorika Aktivnosti i metodi ^itawe i obrabotka na fragmenti od helenskata i od rimskata literatura kako paradigmi za opredelen kni`even rod. a vo razli~ni kni`evnosti (na pr. .

Celi U~enikot/u~eni~kata: . Primeri: skulpturi.Da se zapoznae so verskata praktika na Helenite i na Rimjanite. sliki. Kultovi i obredi Kult Verski kalendar Aktivnosti i metodi ^itawe na fragmenti od mitolo{ki re~nici. Ilustrativen tekst Izrabotka na genealo{ki stebla na nekoi bogovi.da go razgleda ovoj kalendar vo sporedben odnos so dominantnite verski kalendari vo Evropa. film. .da se zapoznae so verskiot kalendar na Helenite i na Rimjanite. MITOLOGIJA I VERUVAWA – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Mit Helenska mitologija Mitologija Rimska mitologija Mitolo{ki kiklos Anti~ko mitolo{ko nasledstvo vo evropskata kultura . literaturni dela. motivi i sodr`ini vo razli~ni umetnosti vo evropskata kultura. muzi~ki dela. Sostavuvawe na hronolo{ki nizi od nastanite vo eden mitolo{ki kiklos. teatar (so mitolo{ki temi). Prezentacija na vizuelen materijal od izvornata likovna kultura i arhitektura za kultovite i obredite na Helenite i Rimjanite. zbirki na mitovi. 7 . .da se zapoznae so prisustvoto na anti~ki mitolo{ki temi. Prepoznavawe na primeri od obrednoto praktikuvawe na Helenite i Rimjanite vo dela od anti~kata kni`evnost vo evropskata kni`evnost.

Sve{tenik Svetili{te Svet prostor Prepoznavawe na primeri od verskata praktika na Helenite i na Rimjanite prisutni vo obi~aite na evropskite narodi. Izrabotka na. Vizuelna prezentacija na sveti prostori i posveteni mesta vo Helada i Rim.Da se zapoznae so Sve{tenici i proro~i{ta praktikata na pretska`uvawe vo kulturata na Helenite i na Rimjanite.. Misterii . Poso~uvawe na primeri na proro{tva od helenskata i od rimskata kni`evnost i svedo{tva od helenskata i rimskata tradicija.. Misterii Misti 8 .Da se zapoznae so praktikuvawe na misteriite vo Helada i vo Rim.scenario" na protokolot na nekoja misterija od helenskata ili od rimskata tradicija.

da se zapoznae so osobenostite na razli~nite stilovi na anti~kata umetnost vo evropskata umetnost.12 ~asa Sodr`ini Poimi Arhitektura Vajarstvo Vazno slikarstvo Mozaik Fresko-slikarstvo Hramovi @rtvenici @iveali{ta Skulpturi Sliki Freski Mozaici Aktivnosti i metodi Vizuelna prezentacija na primeri od razli~ni vidovi umetnosti. poseta na arheolo{ki lokaliteti (po mo`nost vo ramkite na organizirani ekskurzii). Likovno izrazuvawe inspirirano od anti~kata umetnost. UMETNOST . 9 .Celi U~enikot/u~eni~kata: . Poseta na muzei.

podgotveni spored anti~ki Plo{tad izvori.).SEKOJDNEVIE (OP[TESTVEN I PRIVATEN @IVOT) – 12 ~asa Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi Gimnazium Vizuelna prezentacija na U~enikot/u~eni~kata: Sofistika ilustrativen materijal za Akademija sceni i alatki od Obrazovanie . razli~ni sodr`ini od Semejstvo Rod sekojdnevniot `ivot na Izrabotka na shematski Helenite i na Rimjanite Gotvarstvo Nakit kako osnova za razvoj na prikaz na ~lenovite na Obleka za sekoj den semejstvoto vo Helada i vo op{testveniot `ivot vo Obleka Vojni~ka obleka Rim. institucii. Sve~ena obleka Oblici na javen `ivot Frizuri Prezentacija na recepti javni prostori i dr. oblekuvawe. Senat Sobranie Rekonstrukcija na agora i Koloseum na forum so nivite Teatar osnovni sodr`ini.da se zapoznae so u~ili{tata vo Helada i Semejstvo Rim. 10 . Evropa (obrazovanie.

Na toj na~in. sekako. DIDAKTI^KI PREPORAKI Nasoki za me|upredmetno povrzuvawe Vo planiraweto na nastavata se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite. istra`uvawe na rodniot kraj.Lihnidos vreme. mojata tatkovina.ve`bi so ilustrativen materijal .Preporaki za koristewe na godi{niot fond na ~asovi: Preporakite za godi{niot fond na ~asovite se dadeni kako orientacija. ne treba da go ograni~uva nivnoto preraspredeluvawe. zapoznavawe na religiite).grupni proekti so Makedonija od anti~ko .Herakleja izrabotka na posteri. od druga. Natpis .ANTI^KOTO NASLEDSTVO VO MAKEDONIJA – 12 ~asa Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi . zaedno so konkretnite celi i temi/sodr`ini.da zapoznae lokaliteti na teritorijata na . - 11 . spored promenite vo kvalitetot na znaewata i sposobnostite koi tie gi postignuvaat. Lokaliteti Lokalitet . . . Natpisi . {to. i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto.vidovi natpisi. spored potrebite pri realizacijata. 4. od edna strana.Poseta na nekoj ili U~enikot/u~eni~kata: pove}e anti~ki lokaliteti.epitaf .epigrafika . .Poseta na muzej /lokalitet. prezentacii i sl.Stobi . se postignuva podobra komplementarnost me|u predmetite.Skupi Arheologija . Poinakvoto koristewe na ~asovite treba da go procenuva predmetniot nastavnik spored dostigawata na negovite u~enici. . t.Da go osoznae zna~eweto na natpisite kako istoriski izvori.e. kako i me|upredmetnoto povrzuvawe po odnos na celite i sodr`inite (so nastavnite predmeti istorija. -da gi razlikuva osnovnite vidovi natpisi.

audio-vizuelni sredstva. arheolo{ki izvori i sl). • prezentacija. re~nici.: Na~ini na proveruvawe i ocenuvawe: • usno. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE . se pribiraat pokazateli za nivnata aktivnost.- Nastavni sredstva: . kako i u~enik-u~enik. atlasi. 12 .enciklopedii. . . karti i sl. (formativno ocenuvawe). za nivnata motiviranost za u~ewe.razli~ni izvori na u~ewe (tekstovi. . fotografii. za sorabotkata so drugite u~enici i sl. • istra`uva~ka rabota (pribirawe podatoci za istra`uva~ka rabota). Na pr. proveruvawe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo ramkite na nastavnite temi.Internet. . 5.spisanija. razgovor/dijalog nastavnik-u~enik.Sledewe na postigawata na u~enicite Vo tekot na nastavata redovno se sledat i vrednuvaat postigawata na u~enicite..prira~nik za nastavnikot. . popularni ilustrirani obrazovni softveri. Vo programata se naveduvaat na~inite na sledewe. Drugi sredstva i postapki za sledewe i ocenuvawe: • govorni ve`bi. Ovaa komponenta e sostaven del na planiraweto na nastavnikot za nastavata i u~eweto.

sodr`ina). O^EKUVANI REZULTATI U~enikog/u~eni~kata: . .mo`e vo odredeni primeri od evropskata kultura (literatura.gi znae najzna~ajnite lokaliteti vo Republika Makedonija od anti~ko vreme (od koj period se i koi se najzna~ajnite objekti vo sekoj od niv). 13 .Vo tekot i na krajot na godinata nastavnikot gi sledi postigawata za sekoj u~enik oddelno i gi ocenuva so soodvetna numeri~ka ocenka. filozofija ili druga grupa vo koja e zastapen klasi~en jazik. .gi znae osnovnite osobenosti na anti~kite kni`evni rodovi.go znae potekloto na evropskite jazici. toga{ nastavata po ovoj predmet mo`e da ja izveduva nastavnik so zavr{ena studiska grupa istorija na umetnost so arheologija. 7. umetnost) da prepoznae odredena anti~ka kni`evna/umetni~ka pojava (motiv. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Programata vo odnos na prostornite uslovi se temeli na Normativot za prostor. .02.prepoznava naj~esto upotrebuvani zborovi od latinsko/gr~ko poteklo vo maj~iniot jazik. . oprema i nastavni sredstva za devetgodi{noto osnovno u~ili{te donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so Re{enie br. . 6. 8. . koj se steknal so zvaweto diplomiran klasi~ar ili diplomiran klasi~en filolog. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR Nastavata po nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija ja izveduva nastavnik so zavr{eni klsi~ni studii ili klasi~na filologija. .znae koi se klasi~ni jazici. tema.znae karakteristiki na javniot `ivot (i opredeleni institucii) koi vodat poteklo od antikata.znae nekolku primeri na zborovi so zaedni~ki koren vo razli~ni jazici. Dokolku na konkursot ne se javi kandidat koj se steknal so navedenoto zvawe. 071830/1 od 28.2008 godina.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful