NASTAVNA PROGRAMA

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA

OSNOVNO OBRAZOVANIE

1

IZBOREN

PREDMET

sekojdneven `ivot. fleksibilnata organizacija na ~asovite. nudi paradigmi po`elni i neophodni vo oformuvaweto na mladite pokolenija. pottiknuvaweto na individualnite aktivnosti i grupnata rabota na u~enicite so {to se postignuva podobra komplementarnost so drugite predmeti i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto. Toj im se nudi na u~enicite soglasno nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te. nau~ni i op{testveni principi vrz koi e izgradena sovremena Evropa. rimskata i anti~kata makedonska civilizacija.tradicionalni relikti od anti~ko vreme na teritorijata na dene{na Makedonija vo koja se vkrstuvale gr~kata. VOVED Nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija e izboren predmet za u~enicite vo osnovnoto u~ili{te. odnosno 72 ~asa vo tekot na u~ebnata godina. umetnost.1. Klasi~nata (gr~ko-rimska) kultura kako izvor na temelnite kulturni. Nedelniot fond ~asovi za predmetot iznesuva po 2 (dva) ~asa vo nedelata. Nastavnata programa se temeli na brojnite materijalni. kako i po drugite predmeti. Vo ovoj nastaven predmet. i e pove}ekratno polezna za podgotvenosta na u~enicite za povisokite stepeni na obrazovanie. no i kulturno . Zapoznavaweto so svetot na anti~kata klasi~na kultura kaj u~enicite bi razvilo svest za kulturnoto nasledstvo so koe izobiluva Makedonija. se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite. mitologija. so bogata i dolga istorija koja e vtkaena vo anti~kite koreni na evropskata kultura. poddr`ana so sovremeni i inventivni metodi na nastava. Zastapenosta na vakvi sodr`ini go olesnuva usvojuvaweto na nekoi univerzalni moralni i civilizaciski vrednosti i pridonesuva vo izgraduvaweto na mladi li~nosti so {iroka op{ta kultura. istorija na kulturata. Predmetnata programa vklu~uva elementarni sodr`ini od jazik. 2 .

. . umetnost.da se osposobuva da gi prepoznae odlikite na anti~kata kultura vo sovremenata evropska kultura. CELI NA NASTAVATA ZA V ODDELENIE U~enikot/u~eni~kata: . 3 . . .da se zapoznae so mitologijata i veruvawata vo antikata i nivnoto vlijanie vo evropskata civilizacija.2. .da se zapoznae so umetnosta vo antikata i vlijanieto {to go ima vo razvojot na evropskata umetnost.da se zapoznae so klasi~nite jazici kako osnova za razvivawe na evropskite jazici.da se zapoznae so odlikite na op{testveniot i privatniot `ivot vo antikata kako osnova za razvoj na op{testveniot `ivot vo Evropa. veruvawa) vo makedonskat kultura.da steknuva znaewa za anti~kata kultura kako osnova na naukata.da se osposobuva da go prepoznava vlijanieto na oddelni segmenti od anti~kata kultura (jazik. . .da se zapoznae so anti~koto nasledstvo vo Republika Makedonija. .da razviva interes za prou~uvawe na anti~kata kultura kako osnova na klasi~nata kultura. umetnosta i kulturata na Evropa.da se zapoznae so oddelni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata. kni`evnost. .

pergament . -da go razbira zna~eweto - Grcizmite vo evropskite jazici Latinizmite vo evropskite jazici 4 .alfabet .kalamus. Pismo Grafi~ki znaci Pismenost .Samostojni i grupni ve`bi na ~itawe izvadoci od pe~atenite mediumi i pronao|awe na zborovi od latinsko i gr~ko poteklo. . kako i vo evropskite jazici koi gi izu~uva. .kodeks .indoevropsko semejstvo Pisma: .papirus .pe~atena kniga Latinizmi Grcizmi -Poseta na biblioteka (prepora~livo e da se poseti bilioteka koja ima oddelenie so starope~ateni knigi ili rakopisi). .Da ja sogleda prisutnosta na grcizmite i latinizmite vo maj~iniot jazik.sredstva i materijali na koi se pi{uvalo .Ve`bi so grafi~ko pretstavuvawe na jazi~noto semejstvo (steblo) na indoevropskite jazici.rakopis (manuskript) .voso~ni tabli~ki .ve`bi: pronao|awe .pojava i razli~ni oblici na knigata Jazi~no semejstvo Aktivnosti i metodi . .abeceda Pismenost: .Ve`bi so ilustrativen materijal.Da se zapoznae so sli~nostite me|u razli~nite pisma i nivniot razvoen pat vo glavni crti. KLASI^NI JAZICI – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Za potekloto na jazicite .3. stilus .mikensko .da se informira za razvojnite tekovi i srodnosta na razli~nite jazici. KONKRETNI CELI KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA Celi U~enikot/u~eni~kata: .

frazi i citati. frazi i citati.otkrivawe na soodvetni po zna~ewe pogovorki vo folklorot. Pogovorki Frazi Citati Pogovorka Fraza Citat 5 . . nekolku evropski jazici i maj~iniot jazik. -da gi razbira poednostavnite (~esto upotrebuvani latinski i vo pomal broj helenski) pogovorki. - Grcizmite vo maj~iniot jazik Latinizmite vo evropskite jazici Internacionalizmi zborovi so ist koren od latinski. .Da se osposobi da pravi razlikata me|u me|u pogovorka. gr~ki.na poednostavni i naj~esto upotrebuvani latinizmi i grcizmi vo maj~iniot jazik -da se osposobi pravilno da upotrebuva/primenuva odreden fond na internacionalni zborovi. -da go osoznae bogatstvoto i osobenosta na maj~iniot jazik.Ve`bi so ~itawe na odreden broj (latinski i gr~ki) pogovorki. fraza i citat. . -ve`bi so pi{uvawe i zamena na internacionalizmi (od gr~ko i latinsko poteklo) so soodvetni zborovi od maj~iniot jazik (na pr.). adekvatno: soodvetno i sl.

sporeduvawe na dela od makedonskata i od anti~kata kni`evnost {to pripa|aat na ist kni`even rod. voo~uvawe na sli~ni temi i motivi {to se obrabotuvaat vo dela od ist kni`even rod. .da se zapoznae so karakteristi~ni sodr`ini {to se obrabotuvaat vo odredeni kni`evni oblici.da gi sogleda korenite na odredeni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata vo primeri od literaturata na sopstveniot jazik. ..Celi U~enikot/u~eni~kata: . 6 . a vo razli~ni kni`evnosti (na pr. KNI@EVNOST – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Ep Lirika Drama Govorni{tvo Usna kni`evna tradicija Avtorska kni`evnost Ep Drama Tragedija Komedija Lirika Govorni{tvo Retorika Aktivnosti i metodi ^itawe i obrabotka na fragmenti od helenskata i od rimskata literatura kako paradigmi za opredelen kni`even rod. epska i narodna poezija).da se zapoznae so osnovnite osobenosti na oddelni kni`evni rodovi od anti~kata kni`evnost.

muzi~ki dela. sliki. . Prezentacija na vizuelen materijal od izvornata likovna kultura i arhitektura za kultovite i obredite na Helenite i Rimjanite.da se zapoznae so verskiot kalendar na Helenite i na Rimjanite.da go razgleda ovoj kalendar vo sporedben odnos so dominantnite verski kalendari vo Evropa. motivi i sodr`ini vo razli~ni umetnosti vo evropskata kultura. Kultovi i obredi Kult Verski kalendar Aktivnosti i metodi ^itawe na fragmenti od mitolo{ki re~nici.Celi U~enikot/u~eni~kata: . Primeri: skulpturi. Ilustrativen tekst Izrabotka na genealo{ki stebla na nekoi bogovi. Prepoznavawe na primeri od obrednoto praktikuvawe na Helenite i Rimjanite vo dela od anti~kata kni`evnost vo evropskata kni`evnost. MITOLOGIJA I VERUVAWA – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Mit Helenska mitologija Mitologija Rimska mitologija Mitolo{ki kiklos Anti~ko mitolo{ko nasledstvo vo evropskata kultura . zbirki na mitovi. . literaturni dela. film. 7 .Da se zapoznae so verskata praktika na Helenite i na Rimjanite. Sostavuvawe na hronolo{ki nizi od nastanite vo eden mitolo{ki kiklos. teatar (so mitolo{ki temi).da se zapoznae so prisustvoto na anti~ki mitolo{ki temi.

scenario" na protokolot na nekoja misterija od helenskata ili od rimskata tradicija. Izrabotka na.Da se zapoznae so praktikuvawe na misteriite vo Helada i vo Rim. Poso~uvawe na primeri na proro{tva od helenskata i od rimskata kni`evnost i svedo{tva od helenskata i rimskata tradicija. Misterii .. Sve{tenik Svetili{te Svet prostor Prepoznavawe na primeri od verskata praktika na Helenite i na Rimjanite prisutni vo obi~aite na evropskite narodi..Da se zapoznae so Sve{tenici i proro~i{ta praktikata na pretska`uvawe vo kulturata na Helenite i na Rimjanite. Vizuelna prezentacija na sveti prostori i posveteni mesta vo Helada i Rim. Misterii Misti 8 .

12 ~asa Sodr`ini Poimi Arhitektura Vajarstvo Vazno slikarstvo Mozaik Fresko-slikarstvo Hramovi @rtvenici @iveali{ta Skulpturi Sliki Freski Mozaici Aktivnosti i metodi Vizuelna prezentacija na primeri od razli~ni vidovi umetnosti.Celi U~enikot/u~eni~kata: . UMETNOST . Poseta na muzei. 9 . Likovno izrazuvawe inspirirano od anti~kata umetnost.da se zapoznae so osobenostite na razli~nite stilovi na anti~kata umetnost vo evropskata umetnost. poseta na arheolo{ki lokaliteti (po mo`nost vo ramkite na organizirani ekskurzii).

da se zapoznae so u~ili{tata vo Helada i Semejstvo Rim.). razli~ni sodr`ini od Semejstvo Rod sekojdnevniot `ivot na Izrabotka na shematski Helenite i na Rimjanite Gotvarstvo Nakit kako osnova za razvoj na prikaz na ~lenovite na Obleka za sekoj den semejstvoto vo Helada i vo op{testveniot `ivot vo Obleka Vojni~ka obleka Rim. Evropa (obrazovanie. institucii. Sve~ena obleka Oblici na javen `ivot Frizuri Prezentacija na recepti javni prostori i dr.SEKOJDNEVIE (OP[TESTVEN I PRIVATEN @IVOT) – 12 ~asa Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi Gimnazium Vizuelna prezentacija na U~enikot/u~eni~kata: Sofistika ilustrativen materijal za Akademija sceni i alatki od Obrazovanie . 10 . podgotveni spored anti~ki Plo{tad izvori. oblekuvawe. Senat Sobranie Rekonstrukcija na agora i Koloseum na forum so nivite Teatar osnovni sodr`ini.

spored potrebite pri realizacijata. ne treba da go ograni~uva nivnoto preraspredeluvawe.Skupi Arheologija .ANTI^KOTO NASLEDSTVO VO MAKEDONIJA – 12 ~asa Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi . DIDAKTI^KI PREPORAKI Nasoki za me|upredmetno povrzuvawe Vo planiraweto na nastavata se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite. mojata tatkovina. i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto. Na toj na~in. Natpisi . zaedno so konkretnite celi i temi/sodr`ini.e.grupni proekti so Makedonija od anti~ko . Poinakvoto koristewe na ~asovite treba da go procenuva predmetniot nastavnik spored dostigawata na negovite u~enici.da zapoznae lokaliteti na teritorijata na .Poseta na nekoj ili U~enikot/u~eni~kata: pove}e anti~ki lokaliteti. spored promenite vo kvalitetot na znaewata i sposobnostite koi tie gi postignuvaat.Herakleja izrabotka na posteri. se postignuva podobra komplementarnost me|u predmetite. od edna strana. t.vidovi natpisi.Preporaki za koristewe na godi{niot fond na ~asovi: Preporakite za godi{niot fond na ~asovite se dadeni kako orientacija. zapoznavawe na religiite). kako i me|upredmetnoto povrzuvawe po odnos na celite i sodr`inite (so nastavnite predmeti istorija. . . Natpis . -da gi razlikuva osnovnite vidovi natpisi. .Lihnidos vreme.Da go osoznae zna~eweto na natpisite kako istoriski izvori. prezentacii i sl. - 11 . . sekako.Stobi .Poseta na muzej /lokalitet. od druga. istra`uvawe na rodniot kraj. Lokaliteti Lokalitet .epigrafika . {to.epitaf .ve`bi so ilustrativen materijal . 4.

.Internet. za nivnata motiviranost za u~ewe..: Na~ini na proveruvawe i ocenuvawe: • usno. . za sorabotkata so drugite u~enici i sl. • prezentacija. . . • istra`uva~ka rabota (pribirawe podatoci za istra`uva~ka rabota). karti i sl.enciklopedii. Ovaa komponenta e sostaven del na planiraweto na nastavnikot za nastavata i u~eweto.spisanija. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE . se pribiraat pokazateli za nivnata aktivnost.Sledewe na postigawata na u~enicite Vo tekot na nastavata redovno se sledat i vrednuvaat postigawata na u~enicite. Drugi sredstva i postapki za sledewe i ocenuvawe: • govorni ve`bi. Na pr. . fotografii.prira~nik za nastavnikot. 12 . atlasi. re~nici. 5. razgovor/dijalog nastavnik-u~enik.razli~ni izvori na u~ewe (tekstovi. kako i u~enik-u~enik. proveruvawe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo ramkite na nastavnite temi. popularni ilustrirani obrazovni softveri. arheolo{ki izvori i sl). (formativno ocenuvawe). Vo programata se naveduvaat na~inite na sledewe.- Nastavni sredstva: .audio-vizuelni sredstva.

Dokolku na konkursot ne se javi kandidat koj se steknal so navedenoto zvawe.2008 godina. toga{ nastavata po ovoj predmet mo`e da ja izveduva nastavnik so zavr{ena studiska grupa istorija na umetnost so arheologija.znae karakteristiki na javniot `ivot (i opredeleni institucii) koi vodat poteklo od antikata. .Vo tekot i na krajot na godinata nastavnikot gi sledi postigawata za sekoj u~enik oddelno i gi ocenuva so soodvetna numeri~ka ocenka. tema. . . PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Programata vo odnos na prostornite uslovi se temeli na Normativot za prostor. 6.znae nekolku primeri na zborovi so zaedni~ki koren vo razli~ni jazici. umetnost) da prepoznae odredena anti~ka kni`evna/umetni~ka pojava (motiv. 13 . filozofija ili druga grupa vo koja e zastapen klasi~en jazik.02. sodr`ina).znae koi se klasi~ni jazici. . koj se steknal so zvaweto diplomiran klasi~ar ili diplomiran klasi~en filolog.gi znae najzna~ajnite lokaliteti vo Republika Makedonija od anti~ko vreme (od koj period se i koi se najzna~ajnite objekti vo sekoj od niv). .go znae potekloto na evropskite jazici. 7.gi znae osnovnite osobenosti na anti~kite kni`evni rodovi. 071830/1 od 28. O^EKUVANI REZULTATI U~enikog/u~eni~kata: . .prepoznava naj~esto upotrebuvani zborovi od latinsko/gr~ko poteklo vo maj~iniot jazik. .mo`e vo odredeni primeri od evropskata kultura (literatura. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR Nastavata po nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija ja izveduva nastavnik so zavr{eni klsi~ni studii ili klasi~na filologija. oprema i nastavni sredstva za devetgodi{noto osnovno u~ili{te donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so Re{enie br. 8.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful