NASTAVNA PROGRAMA

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA

OSNOVNO OBRAZOVANIE

1

IZBOREN

PREDMET

Toj im se nudi na u~enicite soglasno nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te. fleksibilnata organizacija na ~asovite. istorija na kulturata. odnosno 72 ~asa vo tekot na u~ebnata godina. nau~ni i op{testveni principi vrz koi e izgradena sovremena Evropa. pottiknuvaweto na individualnite aktivnosti i grupnata rabota na u~enicite so {to se postignuva podobra komplementarnost so drugite predmeti i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto. no i kulturno . sekojdneven `ivot. Nedelniot fond ~asovi za predmetot iznesuva po 2 (dva) ~asa vo nedelata. so bogata i dolga istorija koja e vtkaena vo anti~kite koreni na evropskata kultura. poddr`ana so sovremeni i inventivni metodi na nastava. Predmetnata programa vklu~uva elementarni sodr`ini od jazik. i e pove}ekratno polezna za podgotvenosta na u~enicite za povisokite stepeni na obrazovanie. Vo ovoj nastaven predmet. umetnost. Nastavnata programa se temeli na brojnite materijalni. 2 . Zastapenosta na vakvi sodr`ini go olesnuva usvojuvaweto na nekoi univerzalni moralni i civilizaciski vrednosti i pridonesuva vo izgraduvaweto na mladi li~nosti so {iroka op{ta kultura. mitologija.tradicionalni relikti od anti~ko vreme na teritorijata na dene{na Makedonija vo koja se vkrstuvale gr~kata.1. kako i po drugite predmeti. Klasi~nata (gr~ko-rimska) kultura kako izvor na temelnite kulturni. nudi paradigmi po`elni i neophodni vo oformuvaweto na mladite pokolenija. Zapoznavaweto so svetot na anti~kata klasi~na kultura kaj u~enicite bi razvilo svest za kulturnoto nasledstvo so koe izobiluva Makedonija. rimskata i anti~kata makedonska civilizacija. VOVED Nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija e izboren predmet za u~enicite vo osnovnoto u~ili{te. se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite.

.da se zapoznae so klasi~nite jazici kako osnova za razvivawe na evropskite jazici. CELI NA NASTAVATA ZA V ODDELENIE U~enikot/u~eni~kata: . . . kni`evnost.da steknuva znaewa za anti~kata kultura kako osnova na naukata. . umetnost.da se zapoznae so mitologijata i veruvawata vo antikata i nivnoto vlijanie vo evropskata civilizacija. .da se zapoznae so oddelni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata.da se osposobuva da gi prepoznae odlikite na anti~kata kultura vo sovremenata evropska kultura. veruvawa) vo makedonskat kultura. .da se osposobuva da go prepoznava vlijanieto na oddelni segmenti od anti~kata kultura (jazik. .da razviva interes za prou~uvawe na anti~kata kultura kako osnova na klasi~nata kultura. 3 .2. .da se zapoznae so anti~koto nasledstvo vo Republika Makedonija. .da se zapoznae so umetnosta vo antikata i vlijanieto {to go ima vo razvojot na evropskata umetnost. umetnosta i kulturata na Evropa.da se zapoznae so odlikite na op{testveniot i privatniot `ivot vo antikata kako osnova za razvoj na op{testveniot `ivot vo Evropa.

Ve`bi so grafi~ko pretstavuvawe na jazi~noto semejstvo (steblo) na indoevropskite jazici. . -da go razbira zna~eweto - Grcizmite vo evropskite jazici Latinizmite vo evropskite jazici 4 . KLASI^NI JAZICI – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Za potekloto na jazicite .kodeks .rakopis (manuskript) .alfabet . KONKRETNI CELI KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA Celi U~enikot/u~eni~kata: .mikensko .ve`bi: pronao|awe .da se informira za razvojnite tekovi i srodnosta na razli~nite jazici.pe~atena kniga Latinizmi Grcizmi -Poseta na biblioteka (prepora~livo e da se poseti bilioteka koja ima oddelenie so starope~ateni knigi ili rakopisi). kako i vo evropskite jazici koi gi izu~uva.voso~ni tabli~ki .3.Da ja sogleda prisutnosta na grcizmite i latinizmite vo maj~iniot jazik. . Pismo Grafi~ki znaci Pismenost .kalamus.papirus .Ve`bi so ilustrativen materijal.Samostojni i grupni ve`bi na ~itawe izvadoci od pe~atenite mediumi i pronao|awe na zborovi od latinsko i gr~ko poteklo.pergament .pojava i razli~ni oblici na knigata Jazi~no semejstvo Aktivnosti i metodi .sredstva i materijali na koi se pi{uvalo .Da se zapoznae so sli~nostite me|u razli~nite pisma i nivniot razvoen pat vo glavni crti.abeceda Pismenost: . . stilus . .indoevropsko semejstvo Pisma: .

gr~ki. Pogovorki Frazi Citati Pogovorka Fraza Citat 5 . frazi i citati.). .Da se osposobi da pravi razlikata me|u me|u pogovorka.otkrivawe na soodvetni po zna~ewe pogovorki vo folklorot. -ve`bi so pi{uvawe i zamena na internacionalizmi (od gr~ko i latinsko poteklo) so soodvetni zborovi od maj~iniot jazik (na pr.na poednostavni i naj~esto upotrebuvani latinizmi i grcizmi vo maj~iniot jazik -da se osposobi pravilno da upotrebuva/primenuva odreden fond na internacionalni zborovi. . .Ve`bi so ~itawe na odreden broj (latinski i gr~ki) pogovorki. - Grcizmite vo maj~iniot jazik Latinizmite vo evropskite jazici Internacionalizmi zborovi so ist koren od latinski. adekvatno: soodvetno i sl. nekolku evropski jazici i maj~iniot jazik. -da gi razbira poednostavnite (~esto upotrebuvani latinski i vo pomal broj helenski) pogovorki. fraza i citat. -da go osoznae bogatstvoto i osobenosta na maj~iniot jazik. frazi i citati.

a vo razli~ni kni`evnosti (na pr.da se zapoznae so karakteristi~ni sodr`ini {to se obrabotuvaat vo odredeni kni`evni oblici. epska i narodna poezija).da se zapoznae so osnovnite osobenosti na oddelni kni`evni rodovi od anti~kata kni`evnost.. .Celi U~enikot/u~eni~kata: .da gi sogleda korenite na odredeni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata vo primeri od literaturata na sopstveniot jazik. voo~uvawe na sli~ni temi i motivi {to se obrabotuvaat vo dela od ist kni`even rod. sporeduvawe na dela od makedonskata i od anti~kata kni`evnost {to pripa|aat na ist kni`even rod. 6 . . KNI@EVNOST – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Ep Lirika Drama Govorni{tvo Usna kni`evna tradicija Avtorska kni`evnost Ep Drama Tragedija Komedija Lirika Govorni{tvo Retorika Aktivnosti i metodi ^itawe i obrabotka na fragmenti od helenskata i od rimskata literatura kako paradigmi za opredelen kni`even rod.

motivi i sodr`ini vo razli~ni umetnosti vo evropskata kultura.da se zapoznae so prisustvoto na anti~ki mitolo{ki temi. zbirki na mitovi.Celi U~enikot/u~eni~kata: . Sostavuvawe na hronolo{ki nizi od nastanite vo eden mitolo{ki kiklos. Kultovi i obredi Kult Verski kalendar Aktivnosti i metodi ^itawe na fragmenti od mitolo{ki re~nici. . Prezentacija na vizuelen materijal od izvornata likovna kultura i arhitektura za kultovite i obredite na Helenite i Rimjanite.da se zapoznae so verskiot kalendar na Helenite i na Rimjanite. film.da go razgleda ovoj kalendar vo sporedben odnos so dominantnite verski kalendari vo Evropa. . 7 . MITOLOGIJA I VERUVAWA – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Mit Helenska mitologija Mitologija Rimska mitologija Mitolo{ki kiklos Anti~ko mitolo{ko nasledstvo vo evropskata kultura . teatar (so mitolo{ki temi). muzi~ki dela. Prepoznavawe na primeri od obrednoto praktikuvawe na Helenite i Rimjanite vo dela od anti~kata kni`evnost vo evropskata kni`evnost. literaturni dela. Ilustrativen tekst Izrabotka na genealo{ki stebla na nekoi bogovi.Da se zapoznae so verskata praktika na Helenite i na Rimjanite. sliki. Primeri: skulpturi.

Da se zapoznae so praktikuvawe na misteriite vo Helada i vo Rim. Misterii Misti 8 . Sve{tenik Svetili{te Svet prostor Prepoznavawe na primeri od verskata praktika na Helenite i na Rimjanite prisutni vo obi~aite na evropskite narodi..scenario" na protokolot na nekoja misterija od helenskata ili od rimskata tradicija. Vizuelna prezentacija na sveti prostori i posveteni mesta vo Helada i Rim. Izrabotka na..Da se zapoznae so Sve{tenici i proro~i{ta praktikata na pretska`uvawe vo kulturata na Helenite i na Rimjanite. Poso~uvawe na primeri na proro{tva od helenskata i od rimskata kni`evnost i svedo{tva od helenskata i rimskata tradicija. Misterii .

Likovno izrazuvawe inspirirano od anti~kata umetnost. UMETNOST .12 ~asa Sodr`ini Poimi Arhitektura Vajarstvo Vazno slikarstvo Mozaik Fresko-slikarstvo Hramovi @rtvenici @iveali{ta Skulpturi Sliki Freski Mozaici Aktivnosti i metodi Vizuelna prezentacija na primeri od razli~ni vidovi umetnosti. Poseta na muzei. 9 .Celi U~enikot/u~eni~kata: .da se zapoznae so osobenostite na razli~nite stilovi na anti~kata umetnost vo evropskata umetnost. poseta na arheolo{ki lokaliteti (po mo`nost vo ramkite na organizirani ekskurzii).

da se zapoznae so u~ili{tata vo Helada i Semejstvo Rim. Senat Sobranie Rekonstrukcija na agora i Koloseum na forum so nivite Teatar osnovni sodr`ini. podgotveni spored anti~ki Plo{tad izvori. Evropa (obrazovanie. razli~ni sodr`ini od Semejstvo Rod sekojdnevniot `ivot na Izrabotka na shematski Helenite i na Rimjanite Gotvarstvo Nakit kako osnova za razvoj na prikaz na ~lenovite na Obleka za sekoj den semejstvoto vo Helada i vo op{testveniot `ivot vo Obleka Vojni~ka obleka Rim.). 10 . oblekuvawe.SEKOJDNEVIE (OP[TESTVEN I PRIVATEN @IVOT) – 12 ~asa Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi Gimnazium Vizuelna prezentacija na U~enikot/u~eni~kata: Sofistika ilustrativen materijal za Akademija sceni i alatki od Obrazovanie . Sve~ena obleka Oblici na javen `ivot Frizuri Prezentacija na recepti javni prostori i dr. institucii.

mojata tatkovina.Herakleja izrabotka na posteri.ve`bi so ilustrativen materijal . - 11 .Preporaki za koristewe na godi{niot fond na ~asovi: Preporakite za godi{niot fond na ~asovite se dadeni kako orientacija. spored potrebite pri realizacijata. i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto. Poinakvoto koristewe na ~asovite treba da go procenuva predmetniot nastavnik spored dostigawata na negovite u~enici. kako i me|upredmetnoto povrzuvawe po odnos na celite i sodr`inite (so nastavnite predmeti istorija. DIDAKTI^KI PREPORAKI Nasoki za me|upredmetno povrzuvawe Vo planiraweto na nastavata se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite. sekako. od edna strana. .Stobi . 4. zapoznavawe na religiite). . se postignuva podobra komplementarnost me|u predmetite.grupni proekti so Makedonija od anti~ko .Poseta na nekoj ili U~enikot/u~eni~kata: pove}e anti~ki lokaliteti.da zapoznae lokaliteti na teritorijata na .e.epigrafika . spored promenite vo kvalitetot na znaewata i sposobnostite koi tie gi postignuvaat.Poseta na muzej /lokalitet.Lihnidos vreme. istra`uvawe na rodniot kraj. Natpis . Lokaliteti Lokalitet . Na toj na~in.ANTI^KOTO NASLEDSTVO VO MAKEDONIJA – 12 ~asa Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi . zaedno so konkretnite celi i temi/sodr`ini. ne treba da go ograni~uva nivnoto preraspredeluvawe.vidovi natpisi.Skupi Arheologija . -da gi razlikuva osnovnite vidovi natpisi. od druga. Natpisi .epitaf . . . t. prezentacii i sl. {to.Da go osoznae zna~eweto na natpisite kako istoriski izvori.

se pribiraat pokazateli za nivnata aktivnost. • prezentacija. • istra`uva~ka rabota (pribirawe podatoci za istra`uva~ka rabota).prira~nik za nastavnikot.razli~ni izvori na u~ewe (tekstovi. . 5. . 12 . arheolo{ki izvori i sl). Vo programata se naveduvaat na~inite na sledewe. kako i u~enik-u~enik.enciklopedii. atlasi.Internet.audio-vizuelni sredstva.- Nastavni sredstva: . . fotografii.Sledewe na postigawata na u~enicite Vo tekot na nastavata redovno se sledat i vrednuvaat postigawata na u~enicite. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE . re~nici. Na pr. karti i sl.spisanija. (formativno ocenuvawe). Drugi sredstva i postapki za sledewe i ocenuvawe: • govorni ve`bi. Ovaa komponenta e sostaven del na planiraweto na nastavnikot za nastavata i u~eweto.. razgovor/dijalog nastavnik-u~enik. proveruvawe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo ramkite na nastavnite temi. za sorabotkata so drugite u~enici i sl. . za nivnata motiviranost za u~ewe.: Na~ini na proveruvawe i ocenuvawe: • usno. . popularni ilustrirani obrazovni softveri.

.znae koi se klasi~ni jazici.02. .znae karakteristiki na javniot `ivot (i opredeleni institucii) koi vodat poteklo od antikata.2008 godina. Dokolku na konkursot ne se javi kandidat koj se steknal so navedenoto zvawe. koj se steknal so zvaweto diplomiran klasi~ar ili diplomiran klasi~en filolog.Vo tekot i na krajot na godinata nastavnikot gi sledi postigawata za sekoj u~enik oddelno i gi ocenuva so soodvetna numeri~ka ocenka.go znae potekloto na evropskite jazici. 6. 13 . O^EKUVANI REZULTATI U~enikog/u~eni~kata: .gi znae osnovnite osobenosti na anti~kite kni`evni rodovi. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR Nastavata po nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija ja izveduva nastavnik so zavr{eni klsi~ni studii ili klasi~na filologija. . umetnost) da prepoznae odredena anti~ka kni`evna/umetni~ka pojava (motiv. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Programata vo odnos na prostornite uslovi se temeli na Normativot za prostor.gi znae najzna~ajnite lokaliteti vo Republika Makedonija od anti~ko vreme (od koj period se i koi se najzna~ajnite objekti vo sekoj od niv). tema.mo`e vo odredeni primeri od evropskata kultura (literatura. . 071830/1 od 28. oprema i nastavni sredstva za devetgodi{noto osnovno u~ili{te donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so Re{enie br.prepoznava naj~esto upotrebuvani zborovi od latinsko/gr~ko poteklo vo maj~iniot jazik. filozofija ili druga grupa vo koja e zastapen klasi~en jazik. . toga{ nastavata po ovoj predmet mo`e da ja izveduva nastavnik so zavr{ena studiska grupa istorija na umetnost so arheologija. sodr`ina). 8. . 7. .znae nekolku primeri na zborovi so zaedni~ki koren vo razli~ni jazici.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful