NASTAVNA PROGRAMA

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA

OSNOVNO OBRAZOVANIE

1

IZBOREN

PREDMET

odnosno 72 ~asa vo tekot na u~ebnata godina. Predmetnata programa vklu~uva elementarni sodr`ini od jazik. rimskata i anti~kata makedonska civilizacija. Klasi~nata (gr~ko-rimska) kultura kako izvor na temelnite kulturni. no i kulturno . so bogata i dolga istorija koja e vtkaena vo anti~kite koreni na evropskata kultura. Zastapenosta na vakvi sodr`ini go olesnuva usvojuvaweto na nekoi univerzalni moralni i civilizaciski vrednosti i pridonesuva vo izgraduvaweto na mladi li~nosti so {iroka op{ta kultura. Nastavnata programa se temeli na brojnite materijalni. se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite. fleksibilnata organizacija na ~asovite. nudi paradigmi po`elni i neophodni vo oformuvaweto na mladite pokolenija. istorija na kulturata. Zapoznavaweto so svetot na anti~kata klasi~na kultura kaj u~enicite bi razvilo svest za kulturnoto nasledstvo so koe izobiluva Makedonija. mitologija. Toj im se nudi na u~enicite soglasno nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te. pottiknuvaweto na individualnite aktivnosti i grupnata rabota na u~enicite so {to se postignuva podobra komplementarnost so drugite predmeti i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto. umetnost.tradicionalni relikti od anti~ko vreme na teritorijata na dene{na Makedonija vo koja se vkrstuvale gr~kata. Vo ovoj nastaven predmet. nau~ni i op{testveni principi vrz koi e izgradena sovremena Evropa.1. poddr`ana so sovremeni i inventivni metodi na nastava. VOVED Nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija e izboren predmet za u~enicite vo osnovnoto u~ili{te. Nedelniot fond ~asovi za predmetot iznesuva po 2 (dva) ~asa vo nedelata. sekojdneven `ivot. i e pove}ekratno polezna za podgotvenosta na u~enicite za povisokite stepeni na obrazovanie. kako i po drugite predmeti. 2 .

2.da se zapoznae so oddelni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata.da se zapoznae so anti~koto nasledstvo vo Republika Makedonija. umetnost.da steknuva znaewa za anti~kata kultura kako osnova na naukata.da se osposobuva da go prepoznava vlijanieto na oddelni segmenti od anti~kata kultura (jazik. CELI NA NASTAVATA ZA V ODDELENIE U~enikot/u~eni~kata: . . . . .da razviva interes za prou~uvawe na anti~kata kultura kako osnova na klasi~nata kultura.da se zapoznae so klasi~nite jazici kako osnova za razvivawe na evropskite jazici. veruvawa) vo makedonskat kultura. . 3 .da se zapoznae so mitologijata i veruvawata vo antikata i nivnoto vlijanie vo evropskata civilizacija. . umetnosta i kulturata na Evropa. .da se osposobuva da gi prepoznae odlikite na anti~kata kultura vo sovremenata evropska kultura. . kni`evnost. .da se zapoznae so odlikite na op{testveniot i privatniot `ivot vo antikata kako osnova za razvoj na op{testveniot `ivot vo Evropa.da se zapoznae so umetnosta vo antikata i vlijanieto {to go ima vo razvojot na evropskata umetnost.

-da go razbira zna~eweto - Grcizmite vo evropskite jazici Latinizmite vo evropskite jazici 4 .Da se zapoznae so sli~nostite me|u razli~nite pisma i nivniot razvoen pat vo glavni crti.Samostojni i grupni ve`bi na ~itawe izvadoci od pe~atenite mediumi i pronao|awe na zborovi od latinsko i gr~ko poteklo.sredstva i materijali na koi se pi{uvalo . .abeceda Pismenost: .Da ja sogleda prisutnosta na grcizmite i latinizmite vo maj~iniot jazik.pojava i razli~ni oblici na knigata Jazi~no semejstvo Aktivnosti i metodi .kodeks .papirus .ve`bi: pronao|awe . .rakopis (manuskript) . .da se informira za razvojnite tekovi i srodnosta na razli~nite jazici. Pismo Grafi~ki znaci Pismenost . KONKRETNI CELI KLASI^NATA KULTURA VO EVROPSKATA CIVILIZACIJA Celi U~enikot/u~eni~kata: . stilus .Ve`bi so grafi~ko pretstavuvawe na jazi~noto semejstvo (steblo) na indoevropskite jazici.pe~atena kniga Latinizmi Grcizmi -Poseta na biblioteka (prepora~livo e da se poseti bilioteka koja ima oddelenie so starope~ateni knigi ili rakopisi).indoevropsko semejstvo Pisma: . kako i vo evropskite jazici koi gi izu~uva.alfabet .3.pergament .kalamus.voso~ni tabli~ki . .Ve`bi so ilustrativen materijal. KLASI^NI JAZICI – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Za potekloto na jazicite .mikensko .

. . -da gi razbira poednostavnite (~esto upotrebuvani latinski i vo pomal broj helenski) pogovorki. Pogovorki Frazi Citati Pogovorka Fraza Citat 5 .).Da se osposobi da pravi razlikata me|u me|u pogovorka. . frazi i citati. fraza i citat. - Grcizmite vo maj~iniot jazik Latinizmite vo evropskite jazici Internacionalizmi zborovi so ist koren od latinski. adekvatno: soodvetno i sl. -ve`bi so pi{uvawe i zamena na internacionalizmi (od gr~ko i latinsko poteklo) so soodvetni zborovi od maj~iniot jazik (na pr. frazi i citati.na poednostavni i naj~esto upotrebuvani latinizmi i grcizmi vo maj~iniot jazik -da se osposobi pravilno da upotrebuva/primenuva odreden fond na internacionalni zborovi. nekolku evropski jazici i maj~iniot jazik. gr~ki.otkrivawe na soodvetni po zna~ewe pogovorki vo folklorot. -da go osoznae bogatstvoto i osobenosta na maj~iniot jazik.Ve`bi so ~itawe na odreden broj (latinski i gr~ki) pogovorki.

da gi sogleda korenite na odredeni kni`evni rodovi zarodeni vo antikata vo primeri od literaturata na sopstveniot jazik. 6 . sporeduvawe na dela od makedonskata i od anti~kata kni`evnost {to pripa|aat na ist kni`even rod. KNI@EVNOST – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Ep Lirika Drama Govorni{tvo Usna kni`evna tradicija Avtorska kni`evnost Ep Drama Tragedija Komedija Lirika Govorni{tvo Retorika Aktivnosti i metodi ^itawe i obrabotka na fragmenti od helenskata i od rimskata literatura kako paradigmi za opredelen kni`even rod. .da se zapoznae so osnovnite osobenosti na oddelni kni`evni rodovi od anti~kata kni`evnost. a vo razli~ni kni`evnosti (na pr. .Celi U~enikot/u~eni~kata: . epska i narodna poezija).da se zapoznae so karakteristi~ni sodr`ini {to se obrabotuvaat vo odredeni kni`evni oblici. voo~uvawe na sli~ni temi i motivi {to se obrabotuvaat vo dela od ist kni`even rod..

7 .da se zapoznae so verskiot kalendar na Helenite i na Rimjanite. literaturni dela. muzi~ki dela.da se zapoznae so prisustvoto na anti~ki mitolo{ki temi. teatar (so mitolo{ki temi). film. motivi i sodr`ini vo razli~ni umetnosti vo evropskata kultura. . sliki. Primeri: skulpturi.Celi U~enikot/u~eni~kata: .da go razgleda ovoj kalendar vo sporedben odnos so dominantnite verski kalendari vo Evropa.Da se zapoznae so verskata praktika na Helenite i na Rimjanite. Ilustrativen tekst Izrabotka na genealo{ki stebla na nekoi bogovi. Sostavuvawe na hronolo{ki nizi od nastanite vo eden mitolo{ki kiklos. Kultovi i obredi Kult Verski kalendar Aktivnosti i metodi ^itawe na fragmenti od mitolo{ki re~nici. Prepoznavawe na primeri od obrednoto praktikuvawe na Helenite i Rimjanite vo dela od anti~kata kni`evnost vo evropskata kni`evnost. Prezentacija na vizuelen materijal od izvornata likovna kultura i arhitektura za kultovite i obredite na Helenite i Rimjanite. zbirki na mitovi. MITOLOGIJA I VERUVAWA – 12 ~asa Sodr`ini Poimi Mit Helenska mitologija Mitologija Rimska mitologija Mitolo{ki kiklos Anti~ko mitolo{ko nasledstvo vo evropskata kultura . .

Da se zapoznae so Sve{tenici i proro~i{ta praktikata na pretska`uvawe vo kulturata na Helenite i na Rimjanite. Misterii ..scenario" na protokolot na nekoja misterija od helenskata ili od rimskata tradicija.Da se zapoznae so praktikuvawe na misteriite vo Helada i vo Rim. Poso~uvawe na primeri na proro{tva od helenskata i od rimskata kni`evnost i svedo{tva od helenskata i rimskata tradicija. Izrabotka na. Misterii Misti 8 . Sve{tenik Svetili{te Svet prostor Prepoznavawe na primeri od verskata praktika na Helenite i na Rimjanite prisutni vo obi~aite na evropskite narodi.. Vizuelna prezentacija na sveti prostori i posveteni mesta vo Helada i Rim.

poseta na arheolo{ki lokaliteti (po mo`nost vo ramkite na organizirani ekskurzii). UMETNOST . Likovno izrazuvawe inspirirano od anti~kata umetnost.12 ~asa Sodr`ini Poimi Arhitektura Vajarstvo Vazno slikarstvo Mozaik Fresko-slikarstvo Hramovi @rtvenici @iveali{ta Skulpturi Sliki Freski Mozaici Aktivnosti i metodi Vizuelna prezentacija na primeri od razli~ni vidovi umetnosti. 9 .da se zapoznae so osobenostite na razli~nite stilovi na anti~kata umetnost vo evropskata umetnost.Celi U~enikot/u~eni~kata: . Poseta na muzei.

oblekuvawe. Evropa (obrazovanie.). Sve~ena obleka Oblici na javen `ivot Frizuri Prezentacija na recepti javni prostori i dr. institucii.SEKOJDNEVIE (OP[TESTVEN I PRIVATEN @IVOT) – 12 ~asa Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi Gimnazium Vizuelna prezentacija na U~enikot/u~eni~kata: Sofistika ilustrativen materijal za Akademija sceni i alatki od Obrazovanie . razli~ni sodr`ini od Semejstvo Rod sekojdnevniot `ivot na Izrabotka na shematski Helenite i na Rimjanite Gotvarstvo Nakit kako osnova za razvoj na prikaz na ~lenovite na Obleka za sekoj den semejstvoto vo Helada i vo op{testveniot `ivot vo Obleka Vojni~ka obleka Rim.da se zapoznae so u~ili{tata vo Helada i Semejstvo Rim. Senat Sobranie Rekonstrukcija na agora i Koloseum na forum so nivite Teatar osnovni sodr`ini. 10 . podgotveni spored anti~ki Plo{tad izvori.

Skupi Arheologija . se postignuva podobra komplementarnost me|u predmetite. zapoznavawe na religiite).Lihnidos vreme.epigrafika . Natpis .Poseta na muzej /lokalitet. mojata tatkovina.Herakleja izrabotka na posteri. 4.ANTI^KOTO NASLEDSTVO VO MAKEDONIJA – 12 ~asa Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi . spored potrebite pri realizacijata. Poinakvoto koristewe na ~asovite treba da go procenuva predmetniot nastavnik spored dostigawata na negovite u~enici. kako i me|upredmetnoto povrzuvawe po odnos na celite i sodr`inite (so nastavnite predmeti istorija. t. . - 11 . od edna strana.Poseta na nekoj ili U~enikot/u~eni~kata: pove}e anti~ki lokaliteti.e. ne treba da go ograni~uva nivnoto preraspredeluvawe. .da zapoznae lokaliteti na teritorijata na .grupni proekti so Makedonija od anti~ko .Da go osoznae zna~eweto na natpisite kako istoriski izvori.Stobi . . zaedno so konkretnite celi i temi/sodr`ini.epitaf . -da gi razlikuva osnovnite vidovi natpisi. Na toj na~in. . od druga. DIDAKTI^KI PREPORAKI Nasoki za me|upredmetno povrzuvawe Vo planiraweto na nastavata se naglasuva povrzuvaweto na u~eweto so iskustvoto na u~enicite. Lokaliteti Lokalitet . sekako.ve`bi so ilustrativen materijal .Preporaki za koristewe na godi{niot fond na ~asovi: Preporakite za godi{niot fond na ~asovite se dadeni kako orientacija. i kooperativnost vo procesot na nastavata i u~eweto.vidovi natpisi. spored promenite vo kvalitetot na znaewata i sposobnostite koi tie gi postignuvaat. {to. istra`uvawe na rodniot kraj. prezentacii i sl. Natpisi .

Ovaa komponenta e sostaven del na planiraweto na nastavnikot za nastavata i u~eweto. kako i u~enik-u~enik. .- Nastavni sredstva: . arheolo{ki izvori i sl). za nivnata motiviranost za u~ewe.Sledewe na postigawata na u~enicite Vo tekot na nastavata redovno se sledat i vrednuvaat postigawata na u~enicite. fotografii. se pribiraat pokazateli za nivnata aktivnost. re~nici. popularni ilustrirani obrazovni softveri. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE .. . razgovor/dijalog nastavnik-u~enik. Drugi sredstva i postapki za sledewe i ocenuvawe: • govorni ve`bi. Na pr. 5. . za sorabotkata so drugite u~enici i sl.prira~nik za nastavnikot.Internet. • istra`uva~ka rabota (pribirawe podatoci za istra`uva~ka rabota).spisanija.: Na~ini na proveruvawe i ocenuvawe: • usno. proveruvawe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo ramkite na nastavnite temi.audio-vizuelni sredstva. Vo programata se naveduvaat na~inite na sledewe.enciklopedii. karti i sl. . (formativno ocenuvawe). . • prezentacija. atlasi. 12 .razli~ni izvori na u~ewe (tekstovi.

PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Programata vo odnos na prostornite uslovi se temeli na Normativot za prostor. 6.Vo tekot i na krajot na godinata nastavnikot gi sledi postigawata za sekoj u~enik oddelno i gi ocenuva so soodvetna numeri~ka ocenka. filozofija ili druga grupa vo koja e zastapen klasi~en jazik. .znae karakteristiki na javniot `ivot (i opredeleni institucii) koi vodat poteklo od antikata. . 13 . . 8.gi znae najzna~ajnite lokaliteti vo Republika Makedonija od anti~ko vreme (od koj period se i koi se najzna~ajnite objekti vo sekoj od niv).znae nekolku primeri na zborovi so zaedni~ki koren vo razli~ni jazici. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR Nastavata po nastavniot predmet klasi~na kultura vo evropskata civilizacija ja izveduva nastavnik so zavr{eni klsi~ni studii ili klasi~na filologija. 071830/1 od 28. O^EKUVANI REZULTATI U~enikog/u~eni~kata: .go znae potekloto na evropskite jazici.znae koi se klasi~ni jazici. 7.mo`e vo odredeni primeri od evropskata kultura (literatura.gi znae osnovnite osobenosti na anti~kite kni`evni rodovi. tema. . Dokolku na konkursot ne se javi kandidat koj se steknal so navedenoto zvawe. toga{ nastavata po ovoj predmet mo`e da ja izveduva nastavnik so zavr{ena studiska grupa istorija na umetnost so arheologija. . .2008 godina.02. koj se steknal so zvaweto diplomiran klasi~ar ili diplomiran klasi~en filolog. oprema i nastavni sredstva za devetgodi{noto osnovno u~ili{te donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so Re{enie br. umetnost) da prepoznae odredena anti~ka kni`evna/umetni~ka pojava (motiv.prepoznava naj~esto upotrebuvani zborovi od latinsko/gr~ko poteklo vo maj~iniot jazik. sodr`ina). .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful