POJEM IN VRSTE POLITIČNIH SISTEMOV Pojem političnih sistemov je širši od pojma države in oblasti.

Koncept političnih sistemov je kvalitativno različen, saj država in oblast dobita s pojmom političnih sistemov neko vlogo. Politični sistem je odnos med oblastjo in državo na eni in ostalimi sferami na drugi strani. Med njimi posredujejo parlament, politične stranke, volitve, javno mnenje … Politični sistem je medsebojno povezan, skladen skup družbenih odnosov, norm in ustanov, ki oblikujejo javno oblast in njen položaj v družbi. V okvir političnih sistemov spadajo: 1. vsi organi politične oblasti 2. institucije in odnosi preko katerih družbene skupine in sloji uresničujejo svoj vpliv na oblast (politične stranke, družbene skupine) 3. način oblikovanja politične oblasti (volitve, imenovanja) 4. razni drugi kanali vplivanja na oblast (mediji, javno mnenje) Če obstajajo odprti kanali vplivanja, govorimo o DEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Če teh kanalov ni (so zaprti) govorimo o NEDEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Za DEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: svobodne volitve svobodna politična konkurenca (pluralistični sistemi z opozicijo) svoboda tiska, združevanja nadzor državne oblasti

Za NEDEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: centralizirani neomejena in nekontrolirana, totalna oblast obstaja monizem, prepoved opozicije ni svobode govora, združevanja sem spadata:

● AVTOKRACIJA Pravo nasprotje pojma demokracije. Prisotna je samo na političnem področju. Pomeni, da se velikemu delu prebivalstva odreka nadzor nad vladarji. Ljudstvo ne more sodelovati pri odločanju. To je nedemokratična, neliberalna oblika vladavine. Oblike avtokracije so: - avtokratične monarhije (Saudska Arabija) - osebne vladavine (afriška družba) – razlika z avtokratično monarhijo je ta, da pri osebni vladavini ni nasledstva - dominantna stranka (Egipt, Singapur) - vladavina verskih voditeljev (Iran)

1

- vojaške diktature (Afrika, Azija) ● TOTALITARIZEM Posega na vsa področja družbe in ne samo na politično področje. Primer totalitarizma je nacistična Nemčija, fašistična Italija, komunizem … Značilnosti totalitarizma so: - obstaja uradna ideologija, ki zajema vse bistvene vidike človekovega obstoja - obstaja ena množična stranka (hierarhično urejena, na njenem čelu vodja) - tajna policija (pod strankarskim nadzorom, onemogoča sovražnike družbe) - vseobsežni nadzor stranke nad množičnimi mediji - strankarski monopol nad oboroženo silo - centralizirano upravljanje, nadzor gospodarstva - obljuba varnosti – ljudje pripravljeni žrtvovati svobodo LIBERALNO DEMOKRATIČNI SISTEM Glavne značilnosti liberalno demokratičnega sistema so: 1. stvarna oblast je v rokah izvoljenih uradnikov 2. izvršna oblast je ustavno omejena in odgovorna drugim institucijam (zlasti parlamentu) 3. nesigurnost volilnih rezultatov (možnost opozicijskega glasovanja, sprememba stranke na oblasti) 4. kulturne, etnične, verske in druge manjšinske skupine (izražajo interese v političnem procesu) 5. izven strank in volitev imajo državljani različne kanale in sredstva za izražanje in predstavništvo njihovih interesov (civilna družba, različna družbena gibanja) 6. obstajajo alternativni viri informiranja (neodvisni mediji) 7. posamezniki imajo svobodo prepričanja, mnenja, razprave, govora, združevanja, demonstracij, peticij 8. državljani so enaki pred zakonom (neodvisno sodstvo) 9. vladavina prava varuje državljane pred nasiljem in neupravičenim poseganjem v njihovo osebno življenje Politični sistem lahko delimo glede na kriterij delitve oblasti. DELITEV OBLASTI: HORIZONTALNA (zakonodajna, izvršna, sodna) →parlamentarni, predsedniški, skupščinski, polpredsedniški sistem STOPNJE / RAVNI OBLASTI → unitarne, federalne

Ustavno načelo delitve oblasti varuje osebno svobodo posameznika, preprečuje koncentracijo in monopol oblasti, vzpostavlja nadzor nad oblastjo (preprečuje samovoljo), razporeja državne naloge in pristojnosti, vzpostavi vzajemno kontrolo in vzdržuje ravnovesje med nosilci oblasti.

2

PARLAMENTARNI SISTEM 1. zakonodajna oblast pripada parlamentu 2. obstaja določena povezanost izvršne in zakonodajne oblasti → ne gre za strogo delitev oblasti (izvršna oblast odvisna od zaupanja parlamenta) 3. izvršna oblast je deljena – predsednik države in vlada PREDSEDNIŠKI SISTEM 1. ločitev oblasti najbolj dosledno izpeljana 2. predsednik ima možnost veta na zakonodajne predloge kongresa 3. predsednik je voljen neposredno 4. predsednik države je predsednik vlade POLPREDSEDNIŠKI SISTEM 1. šef države se voli na splošnih volitvah / neposredno 2. šef države si deli izvršno oblast s predsednikom vlade – imamo dvojno oblast 3. šef države je neodvisen v odnosu do parlamenta, vendar mu ni dopuščeno, da bi vladal sam ali neposredno 4. direktive šefa države mora sprejeti in uskladiti vlada 5. predsednik vlade / vlada sta neodvisna od šefa države v tisti meri, kot sta odvisna od parlamenta 6. ta struktura z dvojno oblastjo omogoča različna ravnotežja (KOHABITACIJA – predsednik države in predsednik vlade sta iz različnih strank) KONVENTNI ali SKUPŠČINSKI SISTEM 1. gre za enotnost oblasti 2. shod, zborovanje ali narodna skupščina 3. načelo horizontalne organizacije oblasti, v kateri so predstavniški organi hkrati nosilci zakonodajne in izvršne oblasti 4. sodna je izločena, čeprav je pod močno kontrolo predstavniškega telesa POLITOLOŠKA DELITEV POLITIČNIH SISTEMOV (po Liphartu) VEČINSKI (Velika Britanija) KONSENZUALNI (Švica)

3

Razlike: koncentracija izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti delitvi izvršne oblasti v konsenzualnem modelu prevlada izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti izvršno zakonodajnemu ravnotežju v konsenzualnem modelu dvostrankarski sistem nasproti večstrankarskemu sistemu enodimenzionalni strankarski sistem nasproti večdimenzionalnemu strankarskemu sistemu večinske volitve nasproti sorazmernemu ali proporcionalnemu predstavništvu (gre za problem sorazmernosti / nesorazmernosti volilnih rezultatov = razdelitev sedežev v parlamentu glede na število glasov na volitvah) unitarna in centralizirana oblast nasproti federalni ali decentralizirani enodomni sistem parlamenta nasproti močnemu dvodomnemu sistemu nepisana ustava (ne vsiljuje formalnih omejitev parlamentarne oblasti / je optimalna, večinska) nasproti pisani ustavi MODEL POLITIČNIH SISTEMOV (po Davidu EASTONU) Splošne značilnosti: 1. analiza političnega sistema mora vključevati raziskovanje formalnih odločitev na eni in stvarnih akcij oz. delovanja na drugi strani 2. analiza političnega sistema pomeni vzporedno raziskovanje procesov oblikovanja in izvrševanja politik 3. analiza političnega sistema mora zajemati tudi neodločanje in nedelovanje – opustitvena dejanja Sestavine: 1. INPUTI (politične zahteve in politična podpora) 2. OUTPUTI (v obliki odločitev in akcij nekega delovanja) 3. OUTPUTI so različni od UČINKOV (OUTCOMES) – učinki so drugačni, kot jih je predvidel zakonodajalec FUNKCIJE POLITIČNEGA SISTEMA SISTEMSKE funkcije niso neposredno vključene v oblikovanje in izvrševanje politik, a so bistvenega pomena za delovanje političnega sistema, saj določajo ali se bo sistem spremenil, ali se bo ohranil v obstoječi obliki, kdo bo bolj vpliven pri oblikovanju politik, …Sestavljene so iz politične socializacije (podružbljanje človeka s stališča oblikovanja politik), političnega rekrutiranja (kadrovanje, selekcija izbire za vodilne funkcije), politična komunikacija (tok informacij skozi družbo in različne strukture, ki sestavljajo politični sistem).

4

PROCESNE funkcije so nujne za oblikovanje in izvrševanje politik v vsakem političnem sistemu. Te so hkrati tudi faze političnega sistema: 1. FAZA: artikulacija interesov 2. FAZA: agregacija interesov (povezovanje ali kombinacija interesov v POLICY alternative) 3. FAZA: avtoritativno oblikovanje politik (izbira ene alternative ali odločitev ali konkretno zakon) 4. FAZA: proces izvrševanja politik (implementacija) Tretji sklop funkcij so POLICY funkcije. So implementacija političnega procesa. Sprejeti zakoni morajo biti uresničeni. Zadevajo vsa področja. Sestavljene so iz: ● ekstrakcije (obdavčitev) ● regulacije vedenja (pravila) ● razdelitve ali distribucije Uprava (vlada) zajema policy funkcije. Ostale funkcije pa zajema parlament. SISTEM LIBERALNE DEMOKRACIJE Liberalizem in demokracija sta nasprotni načeli. Meščanska družba, ki se razvija v smeri civilne družbe, je značilna po pluralizmu in individualizmu (to partikularistično stran zastopa liberalizem). Liberalizem je posameznik. Demokracija predstavlja nasproti pluralističnemu načelu liberalizma obliko politične homogenizacije ali poenotenja tega pluralizma. Liberalci zastopajo vladavino manjšine. Demokrati zastopajo stališča ljudske večine. Liberalci zastopajo individualne svoboščine. Demokrati zastopajo formalno načelo občega skupnega dobrega. Stvar demokratične politične kulture je, da simbioza dveh nasprotnih načel ne razpade. Če simbioza (liberalizem + demokracija) razpade, se odpira prostor drugačnim, zlasti totalitarnim oblikam vladavine. Centralna institucija liberalne demokracije je parlament. Vzdrževanje ravnotežja med liberalizmom in demokracijo je možno samo proceduralno. Vzdrževanje poteka ponavadi v obliki PERMANENTNEGA KRŠENJA USTAVE (tako opozicija kot pozicija – pozicija prekoračuje svoja ustavna pooblastila na podlagi svoje večinske pravice, da interpretira ustavo in jo praktično spreminja; opozicija pa poizkuša z različnimi oblikami izven parlamentarnega povezovanja z volivci). Ravnotežje vzpostavlja ustavno sodišče. Delovanje pozicije in opozicije torej ni mogoče popolnoma ustavno omejiti. Bistvo liberalno demokratične ustavne vladavine je nadzorovano proceduralno kršenje ustave.

5

Antična demokracija = ekskluzivna. enakosti glasov.enakost INSTITUCIJE DEMOKRACIJE ljudska suverenost omejitev oblasti izvršilna odgovornost splošna volilna pravica volilni sistem svobodni tisk . DEMOKRATIZACIJA Demokracija je institucionalna ureditev za sprejemanje političnih odločitev. šibko institucionalizirana. kjer posamezniki pridobijo moč za odločanje na podlagi tekmovalnega boja za ljudske glasove (Joseph Schumpeter).vladavina prava 6 . Te opredelitve so normativistične. Moderna demokracija = posredna / predstavniška.privolitev vladanih . republikanska v PATERNALIZEM ELIT.ustavno sodna presoja . menjavo vladajočih uradnikov in kot socialni mehanizem. liberalna se spremeni v PLUTOKRACIJO. NAČELA DEMOKRACIJE red avtoriteta pravice svoboda . FORMALNI (v postopkih in procedurah) .DEMOKRACIJA. Lipset – demokracija je politični sistem. legitimnosti večinske volje… Ima 3 komponente: demokratična (enakost med ljudmi) liberalna (pravice posameznika) republikanska (državljanske vrline in javno dobro) Če se te oblike izrodijo. inkluzivnost. neposredna / neomejena oblast.svoboda združevanja Demokracija ima 2 vidika: 1. Razmerje med idealno in realno demokracijo nam razloži Liphart (poliarhija).informirana javnost .predstavništvo . ki temelji na participaciji državljanov.inkluzivno državljanstvo . Pojem poliarhija pomeni mnogovladje razpršenih družbenih oblasti.strankarsko tekmovanje .zakonodajni nadzor . ki ponuja urejene ustavne možnosti za spremembo oz.zakon . visoko institucionalizirana. omejena oblast.pravičnost . dobimo pri demokraciji TIRANIJO VEČINE. ki dovoljuje največjemu številu prebivalstva vplivati na glavne odločitve in sicer z izbiro med tekmeci za glavne politične položaje.

lokalna uprava .izvoljeni nosilci oblasti . nedemokratični proces prevzema oblasti.človekove in manjšinske pravice . običaj → gre za konsolidacijo – utrjevanje – demokratičnih oblik vladanja → gre za ponotranjanje demokratičnih vrednot in pravil igre → daljša od prvih treh) LINZ – konsolidiran je tisti politični sistem.civilna družba Demokratizacija je proces razširjanja ali izvajanja demokracije.formalni in substantivni – poteh.svoboda izražanja in alternativni viri informacij . Inkluzivnost je povezana z odzivnostjo. Demokratizacija je lahko bolj ali manj intenzivna. da razrešuje konflikte skozi legalne institucije (v okviru parlamenta). Iz formalnega vidika gre predvsem za izbiro ustavnih oblik ali praks. Za politično stabilnost je potrebna poleg konsolidacije še inkluzivnost (sposobnost vključevanja ljudi v procese odločanja) in učinkovitost. širšo participacijo ljudi. Ponavadi ima 4 faze: 1.centralna uprava .ustavnost in zakonitost . Pri substantivni gre za manj očitno rast demokratičnih skupnosti – npr. kar je odvisno zlasti od kvalitete predhodnih demokratičnih izkušenj. odločitvena (nastaja ustava) 4. z večjo vključenostjo oz. legitimnostjo (upravičenost oblasti).civilni nadzor nad vojsko 2.mediji . SUBSTANTIVNI . mobilizacijo za soglasje. Konsolidacija se kaže v sposobnosti novega demokratičnega sistema. v katerem noben večji politični akter ne proučuje možnosti za alternativni..asociacijska avtonomija . Poteka po 2 različnih . 7 .politične stranke . pripravljalna (oblikovanje tekmovalnih političnih alternativ) 3. uvodna (izgradnja nacionalne enotnosti) 2. odprtostjo za pobude ljudi.svobodne in pravične volitve . privajalna (prehajanje demokracije v navado.ločitev oblasti .

v političnem boju za omejevanje absolutne oblasti monarha. Hegel – ustava je izraz najvišje. za sprejemanje odločitev in njihovo uresničevanje. ki naj ureja organizacijo državne oblasti in človekove pravice. Konstitucije so bile v rimskem pravu enostranski ukazi cesarjev imenovani EDIKTI. V fevdalizmu je pojmovanje ustave prevzela katoliška cerkev in z njim označevala sistem cerkvene organizacije. Ustava je osnovni red stvari v družbi – Aristotel. razmerja družbenih sil v neki državi. V antični Grčiji s tem izrazom niso označevali pravnih aktov. S tem je prišlo do institucionalizacije in demokratizacije oblasti. ki označuje poseben pravni akt v pisani obliki – to je ustava.Učinkovitost se nanaša na sposobnost in zmogljivost političnega sistema za reševanje problemov oz. SOCIOLOŠKO pojmovanje ustave → ustava ni samo pravni dokument. Vsi drugi pravni akti morajo biti v skladu z ustavo. ampak je tudi odraz stvarnih odnosov in okoliščin oz. s katerimi so se urejala vprašanja državne organizacije in njenega delovanja. ki ureja vprašanja državljanskih pravic in načela organizacije državnih organov in njihovih pristojnosti. Drugi trdijo. Razlaga ustave je možna iz različnih vidikov: pravni politični filozofski sociološki pravno – politični S FORMALNEGA vidika je najvišji pravni akt. ki je uveljavil sociološko pojmovanje je bil LASSELE. st. da je pojem ustave nastal v 18. POLITIČNI pojem → ustava je zbir pravil s katerimi se omejuje državna oblast in njene pravice poseganja v svobodne sfere družbe in sfero političnih pravic državljanov. ampak politično ureditev konkretnega polisa. 8 . Absolutna monarhija jo uporablja za označevanje absolutnega načina vladanja. Obstoj pravne države je eden bistvenih elementov stabilne demokracije. FILOZOFSKI pojem ustave je širša dimenzija. vrhovne biti. Prvi. S širjenjem državljanskih pravic se je razvila ideja konstitucionalizma. Predpostavka za politično učinkovitost je izdelana procedura in zaokrožen pravni sistem. USTAVA POJEM USTAVE Ustava izhaja iz latinske besede CONSTITUTIO.

Ustavna pravila tvorijo elementi: 1. ki urejajo državno in družbeno ureditev. da nimajo ustavnosti. st. kar ne pomeni. Vsaka država ima zbir temeljnih pravil. Ta pravila so lahko v enovitem pisanem pravnem aktu ali v več različnih pravnih aktih in lahko so pisana ali nepisana. s katerimi se določa smisel in meje zakonov sprejetih v ustavno pravni materiji 9 . dostopnost) kodifikacija (enovit pisani akt) največja pravna veljava ustavnih norm – hierarhično najvišji pravni akt Temeljne lastnosti ustave so: ustava je najvišji splošni pravni akt. Posebnost ustave v formalnem pomenu je njena oblika v kateri se izraža vsebina ustave in v čemer se razlikuje od zakonov in drugih splošnih aktov. izhodiščne in splošne ustavne norme določajo temelje državne in družbene ureditve in poseben postopek za sprejem in spremembo ustave ustava je temeljni izvor najvišjih državnih organov. Tvorci sodne ustavnosti so zahtevali. ki samemu sebi določa svojo pravno moč RAZVRŠČANJE (VRSTE) USTAV • PISANE • NEPISANE – ustava v materialnem pomenu (ustavni običaji) Nepisano ustavo imajo v Angliji. ki je sprejet po posebnem postopku in slovesno razglašen kot temeljni zakon države. hkrati pa vsebuje elemente ideološko političnega in programsko deklarativnega akta ustava je pravni in politični akt – v tem se razlikuje od drugih pravnih aktov ustava je splošen pravni akt. Angleška ustavnost ima heterogeno strukturo in zajema več različnih elementov – zlasti 2 skupini: ustavna pravila ustavne konvencije Ustavna pravila se uporabljajo pred sodiščem. ki se od drugih splošnih aktov razlikuje po naravi pravnih norm ustavne norme so abstraktne. posamezni zgodovinski dokumenti (Magna charta libertatum. Bill of rights. Ustava v formalnem smislu → povezana z nastajanjem meščanske države in prvimi sodobnimi pisanimi ustavami s konca 18. sodne odločitve (keys law).…) 2.S PRAVNEGA vidika razlikujemo ustavo v MATERIALNEM in FORMALNEM pomenu.…) 3. zakoni parlamenta (zakon o nasledstvu prestola. ustavne konvencije so izven sodne pristojnosti. Ustava v materialnem smislu → pojem ustave je določen glede na vsebino norm. Temeljne značilnosti ustave v formalnem smislu so: pisna oblika ustave (preglednost. da morajo biti družbeni odnosi urejeni v posebnem aktu. ki jim predpisuje njihove pristojnosti ustava je edini splošni pravni akt. ne glede na njihovo pravno obliko.

NOVEJŠE RAZVRSTITVE USTAV Razvrščanje je glede na skladnost ustavnih norm s politično realnostjo. NOMINALNE (NAVIDEZNE. ki ga sprejem monarh na prehodu iz absolutne v ustavno vladavino • USTAVNI PAKTI → so rezultati sodelovanja predstavniškega telesa in monarha. • LJUDSKE USTAVE → samostojno jih sprejema predstavniško telo ali ljudstvo neposredno na referendumu – republikanska oblika vladavine. DEKLARATIVNE) – formalno zavezujejo. določa pravice državljanov in njihovo varstvo v kazenskem postopku BILL OF RIGHTS (1689) – utrdi položaj parlamenta 10 . nikoli niso bila predmet zakonske podlage) Ustavne konvencije pa obsegajo navade. so določena s strani sodišča.…Nekodificirane so tiste. Sprejme jih predstavniško telo. NORMATIVNE .4. • KODIFICIRANE • NEKODIFICIRANE Kodificirana je enovita ustava (iz enega samega pisanega akta). se pa spoštujejo. običaje in prakso ter regulirajo velik del vsakdanjih aktivnosti najvišjih organov oblasti. načela in pravila splošnega prava (nastala na podlagi običajev. v praksi se ne uporabljajo 3. tradicijo. temeljni zakon. SEMANTIČNE – v praksi se uresničujejo. Imenuje se lahko ustava. ZGODOVINSKA RAZVRSTITEV USTAV • OKTROIRANA ali VSILJENA (1931 jo vsili jugoslovanski kralj Aleksander) → enostranski akt. uveljavitev pa je vezana na podpis monarha – npr. v katerih so ta pravila v več aktih. • TOGE (posebni pogoji) • GIBKE (kot običajni zakon) Kriterij je postopek sprejemanja in spreminjanja ustave. 1.uresničujejo se v praksi 2. Niso pisane. a preprečujejo potrebne spremembe politične oblasti RAZVOJ USTAVNOSTI VELIKA LISTINA SVOBOŠČIN (1215) – začetek PETICIJA PRAVIC (1628) – Anglija INSTRUMENT OF GOVERNMENT (1635) – prva prava ustava. Vidovdanska ustava. v praksi se ni uporabljala HABEAS CORPUS ACT (1679) – uveljavitev temeljev demokratične ureditve.

STRUKTURA SLOVENSKE USTAVE PREAMBULA TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI PREAMBULA Uvod v ustavo. npr. Izhodiščni zato. ki oblikujejo konfederacijo (zveza članic – vsaka sprejme ustavo.. stoletju se pojavi težnja po pisani ustavi – ameriške kolonije.- v 18. Sprejeli smo jo leta 1991 (23. Je opis dejstev. socialne pravice) – WEIMARSKA ustava Po 2. Dejstva iz preambule: . Je moderna ustava. ker ureja družbene zadeve.pravica do samoodločbe . svetovni vojni – SOCIALISTIČNA USTAVNOST (Sovjetska zveza) 1936 – STALINSKA USTAVA (formalno popolnoma demokratična. ki imajo ustavni pomen.1991 – božična ustava). Ni del ustavnega besedila v ožjem smislu ter pravno ne obvezuje.večstoletni slovenski boj za nacionalno osamosvojitev . s čimer določa pravni red. Nekatere programske določbe so prisotne v poglavju o Temeljnih gospodarskih in socialnih razmerjih. Radikalno se razlikuje od prejšnjih socialističnih ustav.zagotovitev varstva temeljnih pravic in svoboščin 11 . ki skoraj nima programskih določil. Nova slovenska ustava je klasična realistična ustava. ker določa kdo je zakonodajni organ. Je deklarativne narave in predstavlja izhodišče ustave. Zavezujoča je bolj kot sama ustava in zavezuje dejansko.vzpostavljanje vseh temeljnih elementov slovenske države . svetovni vojni – pravica do dela ……… SLOVENSKA USTAVA Ustava je izhodiščni in temeljni pravni akt. osredotočena na klasično vsebino ustav – to je pravice državljanov in organizacija oblasti. svetovni vojni – socialno. manjka zagotovilo za njeno spoštovanje) NEMČIJA – po 1.12. svetovni vojni – socialistična ustavnost ITALIJA po 2. VIRGINIJSKA USTAVA) ustava federacije – prva prava ustava v sodobnem pomenu – AMERIŠKA FRANCIJA – ustavnost razvija v skladu z revolucijo – DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA (1789) – prva ustava v Franciji leta 1791 EVROPA po letu 1830 – BELGIJSKA USTAVA (1831) – vzor številnih evropskih ustav ŠVICA – federalna ustava (1848) 1875 – FRANCIJA – ustava TRETJE REPUBLIKE – model republikanskih ustav Po 1. Temeljni zato. demokratska ustava 8ekonomske.

delitev oblasti. gre za ločitev oblasti oz. Ta dvojnost je značilnost liberalne demokracije.TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI 1. ELEMENTI LIBERALIZMA: Liberalizem gradi politični sistem na posamezniku kot občanu (pripadniku civilne družbe). Pri več osrednjih državnih organih je slovenska ustava preskopa (zlasti pristojnosti). V središču je posameznik in njegova svoboda. socializma (nekateri elementi prejšnjih ustav) in korporativizma. 2. zato ne more biti samostojna veja oblasti. Slovenija je opredeljena kot republika (oblika vladavine). neodvisnost sodnikov. pravno varstvo temeljnih pravic). ker prepušča nekatere vsebinske zadeve zakonodajni ureditvi. 3. V ta mehanizem spadajo: politični pluralizem. TEMELJNE DOLOČBE – določajo obliko slovenske države. Na nekaterih mestih preobsežen. v kateri ima oblast ljudstvo (oblika političnega sistema). Med temi je posebej pomembna pravica do zasebne lastnine. razmerja). DRŽAVNA UREDITEV – pravila o organizaciji osrednjih državnih organov (pristojnosti. pravna in socialna država (pravna kakovost države). svoboda posameznika 2. POLITIČNE DOKTRINE V SLOVENSKI USTAVI Največji sklop so liberalno demokratični vidiki. Največja zasluga liberalizma je koncipiranje pravic in svoboščin človeka in državljana. Razliko med ločitvijo oblasti in delitvijo funkcij spoznamo po obstoju / neobstoju samostojne legitimacijske baze (volitve) posamezne veje oblasti. Del izvršne oblasti (vlada) pa je nima. Vlada je izpeljana iz zakonodajne oblasti. V ustavi RS imata zakonodajna oblast in del izvršne oblasti (predsednik države) lastno legitimacijsko bazo. Če imajo med seboj neodvisne in hierarhične legitimacijske baze. strogo delitev. Prisotni so tudi elementi pluralizma. dedovanja. posamezniku kot državljanu (pripadniku države). KATALOG KLASIČNIH TEMELJNIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN – v celoti ustreza mednarodnim standardom. kajti po ustavi so obvezni strankarski dogovori glede odločitve o predlogu za 12 . mehanizem pravne države (vladavina prava. Nova slovenska ustava uveljavlja poseben pravno institucionalni mehanizem. zakonodajni in sodni organi).…To predstavlja temelj ekonomskega in političnega liberalizma. ki omogoča. Liberalne poteze slovenske ustave so: 1. ni pa tudi temeljni pravni akt. ozemeljsko enotna in nedeljiva država (unitarna oblika državne ureditve). Če imajo posamezne veje skupno legitimacijsko bazo. Ustava je izhodiščni pravni akt. Po drugi strani obstaja omejitev izvršne oblasti (predsednika republike). s parlamentarnim sistemom (oblika državne oblasti). demokratična država. uveljavitev načela delitve oblasti (pri nas zamenjana z delitvijo funkcij – izvršni. potem gre lahko samo za delitev funkcij. da se temeljne pravice človeka lahko udejanjijo.

Predsednik republike lahko razpusti državni zbor + sodna oblast lahko razveljavi zakone po lastni presoji → odstopanja od čistega parlamentarnega sistema. gospodarskih. Najdemo jih v členu. ločitev cerkve od države (država in verske skupine so ločene) ELEMENTI DEMOKRATIČNOSTI: Demokratičnost je zabeležena z dvomljivostjo: ''V Sloveniji ima oblast v rokah ljudstvo. Ustava ne vpeljuje stroge delitve oblasti. možnost zakonodajne pobude. gospodarska pobuda je svobodna in prepovedana je nelojalna konkurenca. predstavniki lokalnih interesov. Izvršujejo jo neposredno z volitvami. členu in ne vzpostavlja čistega parlamentarnega sistema (to se vidi v neposrednih volitvah predsednika republike). Korporativizem je lahko dopolnilo ali pa pači politični sistem. Posredno omenjene politične stranke – predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin (nadomestek pojma političnih strank). obrtnikov in samostojnih poklicev. Prav tako državni zbor voli sodnike samostojno. Ima posvetovalno naravo. Vprašljiva je njegova legitimnost. 3. delavsko soodločanje. Državni svet je korporativistični organ. negativno zakonodajno moč – suspenzivni / odložilni veto (oviranje sprejemanja zakonov). ki opredeljuje pravico do zbiranja in združevanja. Ustavno sodišče lahko razveljavi zakone po lastni presoji. na nekaterih področjih samouprava. kjer nastopajo kot ustavna kategorija tudi politične stranke (v negativnem smislu). ELEMENTI KORPORATIVIZMA: Korporativizem najbolj pači liberalno demokratično načelo in je v nasprotju z njim.mandatarja vlade. sindikalna svoboda. predstavniki negospodarskih dejavnosti. ki jo tvori soglasje zakonodajne oblasti in predsednika republike. Za ustavne sodnike je oblikovana posebna legitimacijska baza.'' Demokratično načelo je izpeljano tudi v poglavju o državnih organih → poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (jih ni mogoče odpoklicati – reprezentativni / predstavniški mandat).… ELEMENTI PLURALIZMA: So bolj prikriti. Državni svet se voli posredno. ELEMENTI SOCIALIZMA: Npr. kmetov. Državni svet sestavljajo nosilci socialnih. Pri predlaganju sodnikov je predsednik samostojen in ni zavezan k pogovorom strank / poslanskih skupin. pravica do stavke. pravice invalidov. Samostojnost sodne veje je zagotovljena z 9-letnim mandatom in nemožnostjo odpoklica. Zakonodajna oblast svoje izvršilne funkcije delegira na vlado in operativni del izvršne oblasti je po drugi strani povezan z zakonodajno oblastjo. Najdemo jih v zadnji alineji. 13 . Ima funkcionalno predstavništvo. kot jo obljublja v 3. 4. poklicnih in lokalnih interesov → predstavniki delodajalcev. predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. opredelitev Slovenije kot socialne države. pravica do stanovanja. delojemalcev. varnost dela in možnost zaposlovanja.

člen – določa enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah ● 50. Spremembo sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev. 2. 2. Spremembe naše sedanje ustave: ● 68. sprejme se nova ustava → potrebno kadar pride do radikalne spremembe ustavne ureditve. Ustavnost in pravna država sta vezani na pojav prvih modernih ustav in na konstituiranje meščanske države. ki zahteva za spremembo zahtevnejšo proceduro kot za navadne zakone (zahtevnejša večina za odločitev o spremembi). uveljavimo Dropov količnik (leta 2000) ● 3a. O predlogu odloči državni zbor z 2/3 večino glasov navzočih poslancev. da sodeluje – državni zbor mora predložiti predlagano spremembo ustave v sprejem volivcem na referendumu. Lahko pa tudi brez tega. Ni predviden ustavno revizijski referendum na zahtevo volivcev. člen – sprememba volilnega sistema. člen – enakost človekovih pravic. člen (kot pogoj za vstop v EU) – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah (leta 1997) ● 80. Ameriška in naša prejšnja ustava se spreminja / dopolnjuje z ustavnimi amandmaji. člen (Evropski člen) – vstop v EU. Obe načeli izhajata iz načela pravne države. dotedanja ustava se ustrezno spremeni → način spreminjanja je različen. če je razvoj družbe tako hiter. FAZA: predlog za začetek postopka. Postopki se med seboj razlikujejo.000 volivcev. ki so glasovali. Lahko ga da 20 poslancev državnega zbora. da stara ureditev ne ustreza več. Prevladuje ureditev. Te pravice nima državni svet in predsednik republike. če to zahteva najmanj 30 poslancev. da prinaša toliko sprememb. največkrat se spreminja tako. Naša ustava predvideva poseben postopek in poteka v 2 fazah: 1. člen – državljani imajo pravico do pokojnine USTAVNOST IN ZAKONITOST To sta načeli. ne glede na invalidnost ● 43. Novo ustavo sprejema zakonodajno telo. ponekod pa posebna ustavodajna skupščina. ki sodita med temelje vsake sodobne demokratične države.USTAVNO REVIZIJSKI POSTOPEK Ustava bi morala biti čimbolj trajna. da se vanjo vnašajo spremembe in dopolnitve (zlasti velja za evropske ustave). pri čemer se mora glasovanja udeležiti večina volivcev. Po slovenski ustavi je določena tudi možnost ljudstva. Za odločitev na ustavodajnem referendumu so predpisani strožji pogoji kot pri zakonodajnem referendumu – odločitev je sprejeta. če zanjo glasuje večina volivcev. Postopek za spremembo se imenuje ustavno revizijski postopek. Pravna država je bila ideal mlade buržoazije v boju proti fevdalni ureditvi. Ustavne ureditve se spreminjajo na 2 načina: 1. vlada ali najmanj 30. odpoved o delu suverenih pravic (leta 2003) ● 14. FAZA: tu se odloča o sami spremembi ustave. kjer je obstajala 14 . sprejet ustavni zakon o volitvah.

Zahteva po pravni državi se je najbolj usmerila k javni oblasti. Pravice tu so ali negativne ali obrambne. Ustavnost je pravno formalni izraz konstitucionalizma. ki to izvajajo. nadzor) Pojem pravne države se razvija postopoma. predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnih glasilih. Najprej gre za konstitucionalizem. pri čemer je načelo ustavnosti primarno načelo. Gre tudi za prevlado prava in položaj neodvisnega sodstva. Ti dve načeli sta postali sestavni del boja za pravno državo. ampak od dobre volje fevdalnega gospoda. ustava določa. Konstitucionalizem je pretežno politični in doktrinarni pojem. po drugi strani pa gre za vzpostavljanje institucionalnih mehanizmov za preprečevanje zlorabe oblasti. ponekod opravljajo ustavno-sodno kontrolo običajna sodišča (ZDA – vrhovno 15 . da so funkcije državnih organov ali organov z javnimi pooblastili utemeljene v zakonu in se jih uresničuje v okviru zakona. da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnih zakonov. načelo zakonitosti posamičnih aktov (odločb) in dejanj državnih organov 4. za njeno omejevanje (delitev oblasti. Predsednik države je obvezan podpisati zakon. Tu je imela 2 vidika: po eni strani je šlo za zagotavljanje osebne svobode posameznika. Pri tem se odloča ali je pravna norma v skladu z ustavo ali ne. Ti predpisi so objavljeni v Uradnem listu.samovolja monarha in fevdalcev – to se vidi v združitvi tožnika in sodnika v eni osebi. V konstitucionalizmu so dobile svoje mesto tudi človekove pravice. organov. Temu se pridružuje: 3. supremacija zakona (hierarhija pravnih aktov) 2. Pravica ni bila odvisna od zakona. ki jih same določijo. preden začne veljati. da morajo biti vse funkcije organov državne oblasti utemeljene na ustavi in se morajo izvrševati v okviru ustave. Načeli ustavnosti in zakonitosti se dopolnjujeta. ki zavezujejo Slovenijo 5. Ustavno sodstvo je organizirano različno. Načelo ustavnosti se uveljavlja skozi različne oblike in običajno ločimo 2 vidika ustavnosti: 1. Na funkcionalno ustavnost se veže tudi načelo odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij. v katero se država ne sme vmešavati. funkcionalna zakonitost → pomeni. ki naj bi omejil absolutno oblast monarha – ustavna monarhija. da se ljudje seznanijo z njim in da se lahko po njem ravnajo. načelo funkcionalne ustavnosti → funkcionalna ustavnost pomeni. Ustavnost je pravni in funkcionalni pojem. Za seznanitev s predpisom je potreben določen čas in to se imenuje UVELJAVITVENI ROK – praviloma 15 dnevni 6. prepoved povratne veljave pravnik aktov – prepoved retroaktivnosti (veljave za nazaj) USTAVNO SODIŠČE S pojmom ustavno sodstvo razumemo sodno kontrolo ustavnosti zakonov skupaj z organi. posameznikov Načelo zakonitosti im 2 vidika: 1. Namen objave je. zakon in vsak drug predpis se mora objaviti. načelo prevlade ustave 2.

odprava pa velja tudi za nazaj od časa sprejema norme. ki je vezana na reševanje konkretnega spora. ki so že sprejeti. Ta kontrola je prisotna v ureditvah. REPRESIVNA kontrola se opravlja samo v odnosu do veljavnih norm – do predpisov. Če se ugotovi. ne more je začeti na lastno pobudo ustavno sodišče sproži postopek tudi na lastno pobudo USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ● POLOŽAJ IN PRISTOJNOSTI Ustavno sodišče je najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. proglašeni in objavljeni. Ustavno sodišče odloča o: skladnosti zakonov z ustavo skladnosti zakonov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in načeli mednarodnega prava skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni skladnosti splošnih aktov izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (morajo biti v skladu z ustavo. Svojo organizacijo in delo ureja s poslovnikom. drugod pa so v ta namen organizirana posebna ustavna sodišča. se razveljavi ali odpravi. ABSTRAKTNA → ko se sproži spor o ustavnosti zakona. Kontrola ustavnosti je glede na čas in glede na posledice lahko PREDHODNA ali pa REPRESIVNA (NAKNADNA). KONKRETNA → tista. z zakonom pa še dodatne pristojnosti. Kontrola ustavnosti je lahko ali KONKRETNA ali ABSTRAKTNA.sodišče). da je zakon v nasprotju z ustavo. ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor za dobo 9 let in ni dopuščena ponovna izvolitev. Ustavni postopek lahko sproži: ustavno sodišče začne postopek na zahtevo upravičenega predlagatelja. ampak rešitev konkretnega spora. Pristojnosti so določene že v sami ustavi. ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Uveljavljen je v sistemih. kjer imajo ustavna sodišča. zakoni in podzakonskimi predpisi) ustavne pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti spori glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi spori glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi 16 . Na delovanje ustavnega sodišča se nanaša tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Predsednika ustavnega sodišča pa izvolijo sodniki izmed sebe za dobo 3 let. Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ. kjer so zanjo pristojna običajna sodišča. Za sodnika ustavnega sodišča je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije. Ustavno sodišče je sestavljeno iz 9 sodnikov. Glavno vprašanje ni ustavnost norme. ne da bi obstajal konkretni spor. Razveljavitev velja od sprejema odločitve ustavnega sodišča. PREDHODNA kontrola je ocena ustavnosti pred njeno proglasitvijo – še v postopku sprejemanja predpisa – postopek se prekine.

državni tožilec. ● PRAVNE POSLEDICE Pravne posledice se razlikujejo v tem ali gre za zakone ali podzakonske predpise. 2. sodišče. SPLOŠNI (postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti): zahtevo za postopek lahko sproži državni zbor. državni svet. varuh človekovih pravic (posamično zadevo). predstavniški organi lokalnih skupnosti (občinski svet). Primer preventivne kontrole je izjema in je uveljavljena pri presoji mednarodnih pogodb. vlada. ZAKON → ustavno sodišče lahko (če oceni. Povzeta je po nemškem modelu. POSTOPKI PRED USTAVNIM SODIŠČEM 1.. predsednikom republike in vlado odgovornost predsednika republike zaradi ustavne obtožbe protiustavnost aktov in delovanja političnih strank glede pritožb v postopku potrditve poslanskih mandatov razne druge zadeve Naša ustavna ureditev sodne kontrole je abstraktna in represivna. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju. USTAVNA PRITOŽBA Ustavna pritožba je eno najpomembnejših sredstev za varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin. uveljavljanja odgovornosti predsednika republike. organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil. potrditev poslanskih mandatov. Razveljavitev učinkuje naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča. Subjekt s takšno kvaliteto je neodvisen od 17 . reprezentativni sindikati (ogrožene pravice zaposlenih). odločanje o ustavni pritožbi. računsko sodišče. Odprava učinkuje za nazaj – ničnost predpisa. 1/3 poslancev. vključno s sodno. Razveljavitev učinkuje za vnaprej. s katerim so kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Predhodno mora pritožnik izčrpati vse pravne poti. Vloži se na ustavno sodišče zoper posamični akt državnega organa. Na predlog predsednika republike. da ni v skladu z ustavo ali ratificiranimi mednarodnimi pogodbami) zakon razveljavi v celoti ali deloma. SUVERENOST ● POJEM Izpeljana je iz latinske besede ''suveralus'' in pomeni najvišji. POSEBNI: odločanje v sporih glede pristojnosti. PODZAKONSKI PREDPIS → ustavno sodišče ga odpravi ali razveljavi.- spori o pristojnosti med državnim zborom. vlade ali 1/3 poslancev daje ustavno sodišče mnenje v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe (njena skladnost z ustavo). Banka Slovenije.

odvisni. SUVERENI ORGAN → najvišji državni organ. Državna suverenost je izraz dejstva. ● STRUKTURNI ELEMENTI Suverenost sestavljajo: 1. Ima svojo ozemeljsko celovitost kot neodvisni subjekt mednarodnega prava in vodi politiko za katero se opredeljuje brez prisile ostalih držav ali njihovih zvez. NOSILEC / SUBJEKT SUVERENOSTI (narod) → suverenost se načeloma pojmuje kot neodtujljiva pravica njenih subjektov. ● VRSTE 1. LJUDSKA Ideološko načelo. ki se oblikuje na strnjenem ozemlju ter jo povezujejo skupni jezik. Ljudska suverenost je moderni način ideologije državne oblasti. Najvišja je navznoter in neodvisna navzven. NACIONALNA Nacionalna suverenost označuje suverenost naroda kot posebne družbene skupnosti. da država monopolno razpolaga s sredstvi fizične prisile. Notranja je odraz dejstva. katerega dolžnost je. narodna zavest ter druge zgodovinske in kulturne sorodnosti. ki označuje ljudstvo kot nosilca suverene oblasti v posamezni družbeni skupnosti. nato pa še v normativnem delu ustave. Najstarejša oblika je vezana na državno oblast. da je država na svojem ozemlju vrhovna. Ustavodajalec je s ponovitvijo neodtujljive. 18 . Z njo se izraža zamisel o tem. da izraža voljo nosilca suverenosti – zakonodajni organ. 2. Drugi so v odnosu do njega nižji oz. enotna in vseobsežna organizacija. 3. neprenosljive in trajne pravice do samoodločbe želel to načelo še posebej poudariti – očitno zaradi negativnih izkušenj z jugoslovansko (srbsko) interpretacijo te pravice → pravica do samoodločbe je enkratna pravica. skupščina (prej tudi šef države ali monarh). ko jo prizna mednarodna skupnost. Suverenost pomeni najvišjo / neomejeno / neodvisno oblast. DRŽAVNA Pomeni lastnost državne oblasti kot najmočnejše in najvišje sile v posamezni družbi. da vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu ter da nosilci oblasti delujejo kot predstavniki ljudstva. Zato se vsaka oblast sklicuje na ljudstvo. Samoodločba je preustavna pravica in je ni potrebno posebej poudarjati. izvršna. Izraža se v pravici vsakega naroda do samoodločbe. ki s svojo močjo podreja vse kar se nahaja na njenem ozemlju. 2.drugih subjektov. ki poskuša v kar največji meri doseči konsenz prebivalstva. parlament. vključno z odcepitvijo. ki se z uporabo potroši. nedeljive. Delimo na 2 vidika: ZUNANJA NOTRANJA Zunanjo ima država takrat. Ustava Republike Slovenije opredeljuje nacionalno suverenost slovenskega naroda najprej v preambuli ustave (kot eno od izhodišč za sprejem ustave). samostojna. Ljudska suverenost je torej istovetna z demokracijo in se včasih zamenjuje s pojmom nacionalne suverenosti.

To koncepcijo prvi razvije Tomaž Akvinski in jo še danes zastopa katoliška cerkev. Na vrhu je bog. Poteka boj za primat med cerkvijo in državo. V fevdalni državi niso razvijali teorije o suverenosti državne oblasti. Ljudstvo izvaja suverenost. tisočletju pr. sužnji. svečeniki. V srednjem veku obstaja spor med legisti (pristaši suverenosti države) in kanonisti (pristaši suverenosti cerkve). Napiše knjigo 6 KNJIG O REPUBLIKI (1576). to storijo ljudje sami. ki jo s pogodbo prenese na vladarja. Ljudsko suverenost je nasproti absolutni monarhiji zastopal Althusius. ne pa ljudskih množic. Celovito teorijo o ljudski suverenosti razvije Rousseau. Piše o fevdalizmu. Prvo celovito teorijo o suverenosti najdemo pri Jean Bodinu. v starem Egiptu – kot sestavni del razlage o socialni piramidi. PREDSTAVNIK SUVERENOSTI → država mora biti poosebljena. Suverenost pripada ljudstvu v celoti – na tej podlagi se izoblikuje predstavniška demokracija. Ljudska suverenost prihaja do izraza skozi občo voljo – pri oblikovanju mora sodelovati vsak državljan. Napiše knjigo POLITIKA. ki ima naslednje značilnosti: predstavlja možnost popolnoma svobodnega in neomejenega sprejemanja zakonov za vse in za vsakogar suverenost je možnost odločanja o vojni in miru suverenost zajema tudi izključno možnost imenovanja častnikov in dajanja pomilostitev ter razpisovanja davkov S tem je Bodin pozitivno opredelil vsebino suverenosti. Predstavnik suverenosti je šef države in ima samo reprezentativno funkcijo. absolutna in trajna oblast. Subjekt suverenosti ni monarh. Suverenost je zanj najvišja. Ta naslov ne pripada predsedniku republike. ZGODOVINSKI PREGLED POJMOVANJ SUVERENOSTI Prve elemente teorije o suverenosti najdemo v 3. V antiki je zanimiv Platon – filozofe označi za nosilce državne oblasti. ki pa jo samo izvršuje. Bog ne določa nosilcev oblasti. ampak ljudstvo.Suvereni organ potrjuje svoje bistvo preko zakonodajne funkcije. Ljudstvo ima pravico zamenjati vladarja. poljedelci. da je ljudstvo suvereno. Kasneje to funkcijo pripiše zakonom. Razlikuje občo voljo. Z ljudstvom razume stanove. vendar sta oblika in način izvrševanja oblasti ljudska. ki mu ne daje nikakršne oblasti. 3. Njegova teorija ima izrazito političen cilj – podpira prizadevanja po monarhični centralizaciji oblasti nasproti katoliški cerkvi (ima univerzalno dominacijo) in proti notranji fevdalni razcepljenosti. št. po kateri vsa oblast izvira od boga. potem faraon. V okviru cerkvene teorije (teokratske) se pojavi prva demokratična različica koncepta suverenosti – kot posredna božanska pravica. če ta ne spoštuje suverenih pravic ljudstva. ki je 19 . Vsak nosilec oblasti je na to mesto postavljen od boga. Napiše knjigo DRUŽBENA POGODBA. Izhaja iz teze. n. ki je simbol njene enotnosti in ta oseba je predstavnik suverenosti in njene izjave in postopki obvezujejo državo. Monarh je božji pooblaščenec na zemlji.

ali naj imajo to možnost samo tisti. Člani parlamenta kot ljudski pooblaščenci lahko dajejo samo pobude in oblikujejo predloge zakonov. ljudstvo ne more biti predstavljeno v zakonodajni funkciji oz. ki jih sprejema / zavrne ljudstvo neposredno. ker so izraz obče volje in bistvo suverenosti – gre za koncept neposredne. Predstavniki ne delujejo nujno natančno tako kot bi pooblastitelj sam. Ljudska suverenost je temelj predstavniške demokracije. ki jih je opredelil njen pooblastitelj. POLITIČNO PREDSTAVNIŠTVO Politično predstavništvo pomeni narediti nekaj ali nekoga za prisotnega. ali pa neodvisno od volilne baze – kot predstavniki vsega ljudstva) VRSTE PREDSTAVNIŠTVA Poznamo 4 vrste: 1. ali kakšna varianta proporcionalnega sistema) kako bi morali izvoljeni predstavniki ravnati (ali po navodilih volilne baze. ali gospodarski interes. ki je zgolj seštevek posameznih volj in izraža zasebni interes. veleposlanik. čeprav je dejansko odsoten. Glavni problemi političnega predstavništva: kdo bi moral biti predstavljen (ali naj bo to del države. Tipični primer: odvetnik. kako naj bodo izvoljeni (ali po večinskem sistemu. Ljudska suverenost je: neodtujljiva neprenosljiva nedeljiva nepredstavljiva nezastarljiva Ker je zakon izraz obče volje. trgovski zastopnik. ki imajo lastnino. a pod določenimi pogoji: centralni položaj ljudske skupščine splošna volilna pravica pogoste volitve (prepoved ponovne izvolitve) dajanje navodil poslancem Iz njega lahko izpeljemo tako posredno kot neposredno demokracijo. Dopusti možnost predstavniške demokracije. Glavna sestavina predstavništva je v konceptu zaupanja. DELEGIRANO → nastane pri uporabi pojma predstavništvo za opis osebe. Zaupanje se pridobi z volitvami in na tej podlagi se meri legitimnost. ljudstvo mora v celoti samo sprejemati zakone. ki ji je priznana dolžnost obrambe ali pospeševanja interesov. ali naj imajo ženske enako volilno pravico kot moški) kako bi morali biti predstavniki izbrani (volitve ali imenovanje). popolne demokracije v zakonodaji – neposredna demokracija je pogoj za uresničitev ljudske suverenosti. vendar je v vseh primerih funkcija tega predstavništva doseči 20 .vedno usmerjena v skupni interes in voljo vseh. ali naj bodo to družbeni interesi.

MIKROKOZMIČNO → nanaša se na fizične podobnosti med predstavniki in predstavljenimi. S tega vidika je sistem predstavniške vladavine v kateri se ljudska suverenost izraža na svobodnih. emblemov (križ. Glavne odločitve kralja so bile vedno bolj odvisne od soglasja skupščin. naprej. strankarski politični sistem ter sistem sprejemanja parlamentarnih odločitev ali zakonodajni postopek. ki je tipična za širši razred oseb (klubski člani. parlament je vplival na zakon le prek peticij in prošenj kralju za sprejem oz. Ta uporaba ni niti tako splošna niti tako pomembna kot prvi dve. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva. izvršilni odbor). ta jih je ali v celoti sprejel ali zavrnil. Če naj bo predstavniško telo idealno konstituirano v tem smislu. ki so se sestajale od konca 13. PARLAMENTARIZEM Parlament se je razvil po vzoru predstavniškega telesa v Angliji in predhodniki so stanovske skupščine. da so mikrokozmični predstavniki ali volilnega telesa ali prebivalstva kot celote ● poslanci so več kot le simbolični predstavniki 4. trgov. zastava). da lahko Člani parlamenta so predstavniki zato. ker so izbrani po posebnem postopku zasedejo ta položaj oz. potem mora predstavljati mikrokozmos širše družbe. Sestavljali so jih predstavniki plemstva in duhovščine in pozneje predstavniki grofij. Nobena pa ustrezno ne pokriva izvoljenih članov parlamentov oz. Kasneje je parlament dajal kralju že izdelane predloge zakonov. ki odražajo neko skupnost na simboličen način ali pa je to oseba kot simbolični predstavnik (angleška kraljica). Označuje tudi osebo. ki jih je postavil pooblastitelj. NEGATIVNE FORMULACIJE → ● člani parlamenta niso delegati volilnega telesa ● za člane ni mogoče reči. volitev. mesto → POZITIVNA FORMULACIJA. mest. umrejo ali so poraženi na volitvah – ne glede na to kako ravnajo v parlamentu. Uporabljen je v raziskavah javnega mnenja. Poslanci so legalni zakoniti predstavniki vse dokler ne odstopijo. 3. Zakonodajno funkcijo sprva opravlja kralj sam. Hobbes – politično predstavništvo je v bistvu proces avtorizacije ali pooblaščanja in poslanski mandat je splošno pooblastilo za odločanje v imenu volivcev.cilje. poslancev v moderni demokratični državi. 2. Te tri uporabe so nepolitične po svojem izvoru. Od samega začetka so pomenile omejitev kraljeve moči. SIMBOLIČNO → najdemo v obliki predmetov. Parlamentarizem v širšem smislu zajema demokratični volilni sistem. Politična uporaba – zastopniki skupin pritiska ali interesnih skupin delujejo po načelih tega predstavništva. st. spremembo zakonov. Nazadnje parlament prevzame zakonodajno funkcijo v celoti. Izraža se tudi v pojmu predstavniški vzorec. A igra vlogo v političnem smislu pri politični mobilizaciji ljudi. POLITIČNO → ni ga mogoče zožiti na katerokoli drugo uporabo pojma ali njihovo kombinacijo. splošnih in 21 . čeprav pogosto uporabljene v političnih situacijah.

2. dolgotrajen problem usklajevanja (neučinkovitost) Kritika dvodomnosti: 22 . Prednosti dvodomnosti: gre za bolj stabilno in kakovostno zakonodajo zaščita pred tiranijo večine sistem je bolj zapleten.večstrankarskih volitvah. Sodobni parlamenti se oblikujejo z neposrednimi volitvami (splošna in enaka volilna pravica). funkcije vpliva → zakonodajna. Evropa ima enodomnih 26 držav ali 60. vzpostavljanje legitimnosti → ločimo latentno in manifestno. rekrutiranje → postavljanje na določene funkcije. proces odločanja. države z malim obsegom državnega teritorija.6%. odločevalske oz. artikulacija interesov. Pri tem ima vlogo tudi volilni prag – preprečuje preveliko fragmentiranost strankarske strukture v parlamentu. socializacija in izobraževanje → postopno oblikovanje politične elite. sestavo parlamenta. Na svetu je 63% enodomnih (112 od 178) parlamentov. Sestava parlamenta naj bi odražala rezultat volitev in obstajajo različni načini delitve mandatov – VEČINSKI in PROPORCIONALNI sistem. 3. seje. Gre za odnose med vlado in parlamentom. Volitve vzpostavljajo legitimnost parlamenta. Enodomnost je prisotna kadar gre za revolucije. pristojnosti. enega doma. Dvodomni parlament je tipičen za federalne države. FUNKCIJE PARLAMENTOV 1. Latentna ali skrita → dobi jo parlament skozi sestanke. ki zaradi svoje številčnosti ali prostorske oddaljenosti v tem procesu ne morejo neposredno sodelovati. nadzor nad upravo. Parlament je nosilec zakonodajne moči in v njem poteka spreminjanje družbenih interesov v splošno obvezne norme. katerih funkcija je zastopanje drugih oseb. STRUKTURA IN ORGANIZACIJA PARLAMENTA Večina je sestavljena iz dveh domov oz. 4. reševanje konfliktov. ki je sestavljeno iz določenega števila članov. Parlament je telo. izhodna (reševanje zastojev). Nanaša se na parlamentarni sistem vladanja. Enodomni sistem imajo unitarne države. Manifestna → formalna potrditev (glasovanje). V ožjem smislu pomeni obliko državne organizacije. Na enodomnost vpliva evolutivna razvojna pot (miren razvoj). Parlament omogoča tudi sproščanje napetosti.4% in dvodomnih je 17 ali 30.

s tajnim glasovanjem. generalnega sekretarja državnega zbora. določa pravila po katerih se morajo ravnati politične stranke in drugi politični subjekti pri svojem delovanju. člen). računsko sodišče. akti in postopki. mednarodno sodelovanje. Sprejema se z 2/3 večino.omenjen je že v ustavi (94. imenovanje za pomembne politične funkcije ZAKONODAJNA → odločanje o spremembi ustave. Šteje 90 poslancev. predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. roki za posamezna opravila. odloča o zaupnici in nezaupnici vladi. vsebinske odločitve 2. V notranjo strukturo spadajo tudi poslanske skupine – sem so organizirani poslanci iste stranke. sprejem zakonov. Razdeljen je na 10 večjih sklopov. razmerja do drugih državnih organov. Ureja organizacijo in delo državnega zbora oz. Ali pa daljši – vojna in izredno stanje. Mandatna doba se začne s prvo sejo državnega zbora. delegacije državnega zbora v mednarodnih institucijah. Odbori pa praviloma pokrivajo delovanje posameznih resorjev v vladi. POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA – MALA USTAVA Je formalno pravni vir. delo v vojnem / izrednem stanju. 5 članov sodnega sveta. Tu so predstavljeni državljani Slovenije. sodnike ustavnega sodišča. razpis referenduma… VOLILNA → nanaša se na predsednika vlade in ministre. DRŽAVNI ZBOR Je predstavniško oz. podpredsednika in člane delovnih teles. odloča o obtožbi predsednika republike (če krši ustavo ali zakon). prehodne in končne določbe. Komisije se oblikuje na ravni parlamenta in za njegovo delovanje. NADZORNA → državni zbor odreja parlamentarne preiskave. Izvoljeni so neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. poslovnika. predsednika. To so komisije in odbori. 23 . organizacija in delovanje. deklaracija) volilna nadzorna Določene so v poslovniku in razdeljeni v 2 veliki skupini: 1. vir ustavne ureditve. predsednika in podpredsednika državnega zbora. sodnike. Lahko je tudi krajši – razpustitev državnega zbora (predčasne volitve). Pristojnosti – funkcije državnega zbora razdelimo na: zakonodajna (sprejemanje zakonov.NOTRANJA STRUKTURA PARLAMENTA Znotraj parlamenta so različna parlamentarna telesa – delovna telesa. zakonodajno telo. Mandat je 4 leta. Imamo 2 pripadnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. V njem je urejeno konstituiranje državnega zbora.

Vsak predlog zakona mora vsebovati naslov. vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. volitve predsednika in podpredsednika državnega zbora. da se zakon sploh ne sprejme – postopek je končan. Tu se besedilo predloga zakona Glasovanje: 24 .VODSTVO DRŽAVNEGA ZBORA Parlament vodi in predstavlja predsednik parlamenta ali državnega zbora. Sicer je prva obravnava opravljena s posredovanjem predloga zakona poslancem. OBRAVNAVA → ta se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila tega matičnega delovnega telesa na seji državnega zbora. Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in vodi njegovo delo. O odločitvi kolegija. če jo izrecno zahteva najmanj 10 poslancev. ……). 2. Opravi se samo splošna razprava o predlogu zakona. druga in tretja obravnava zakona. ustavna obtožba predsednika republike) SPREJEMANJE ZAKONOV / ZAKONODAJNI POSTOPEK Sprejemajo se zakoni (tudi drugi akti). ciljih in poglavitnih rešitvah. predhodni obravnavi zakonov. uvod. katerih člani predstavljajo več kot 1/2 vseh poslancev v državnem zboru. Konča se na 2 načina: ● s sklepom državnega zbora naj se postopek nadaljuje ● s sklepom državnega zbora. Ima 3 podpredsednike – eden je iz največje opozicijske stranke. OBRAVNAVA → opravi se le izjemoma. besedilo členov. skrajšanem postopku. kateri pisno nasprotuje najmanj 1/5 poslancev. Sklepa. če je na seji navzoča večina poslancev. Odločitve se sprejemajo z glasovi vodij poslanskih skupin.000 volivcev. državni svet. Politične stranke so prisotne preko poslanskih skupin. Izvoli se z večino glasov vseh poslancev (46 poslancev). dokončno odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.Kolegij odloča tudi o predlogu za sprejem zakonov po nujnem. obrazložitev in finančne posledice. najmanj 5. komisija za narodne skupnosti. vsak poslanec. Imamo tudi zahtevnejše večine: absolutna navadna (večina vseh poslancev) – izvolitev za predsednika vlade relativna kvalificirana (2/3 večina navzočih poslancev) absolutna kvalificirana (2/3 večina vseh poslancev) – sprememba ustave večinoma JAVNO tudi TAJNO (volitve predsednika vlade. sestavi delegacij državnega zbora v mednarodnih institucijah. komisija za poslovnik. NAČIN DELA IN ODLOČANJA ALI ZAKONODAJNI POSTOPEK Državni zbor ima redne / izredne seje. Večino zadev sprejema z večino opredeljenih glasov. o razlogih za sprejem ter o načelih. Imamo kolegij predsednika državnega zbora – posvetovalno telo predsednika državnega zbora – sestavljajo ga predsednik in podpredsednik državnega zbora. 1. Zakone predlaga vlada. Zakonodajni postopek se deli na 3 faze – prva. Delovna telesa državnega zbora so odbori in komisije (mandatno volilna komisija.

h katerim so bili vloženi amandmaji. Če so v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot 1/10 členov dopolnjenega predloga zakona. DS bi naj bil odsev družbene strukturiranosti in različnosti znotraj družbe. Če ni bilo prve obravnave. lokalni. Sestavlja ga 40 članov in sicer 22 predstavnikov lokalnih interesov. 10 poslancev in vlada. V prvi obravnavi ni mogoča splošna obravnava. vlada pa samo v primeru. lahko predlagatelj na isti seji opravi tudi tretja obravnava. Druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji. pa državni zbor na isti seji preide k glasovanju o zakonu. Amandmaje vložijo predlagatelj zakona. da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. 4 predstavniki delodajalcev in 4 predstavniki 25 . 3. Obravnava se po posameznih členih. daje veto na že sprejete zakone. OBRAVNAVA → opravi se na seji državnega zbora. poslanska skupina. 4 predstavniki kmetov. se glasuje o predlogu zakona kot v celoti (navadna večina). poklicni in socialni interesi.dopolnjuje in spreminja z amandmaji. se pripravi dopolnjen predlog zakona. razveljavitev zakona ali posameznih določb. potem lahko predstavnik vsake poslanske skupine predstavi stališča poslanske skupine do predloga zakona. SKRAJŠANI POSTOPEK Uporablja se za manj pomembne spremembe zakona. da zakon ne ustreza. K dopolnjenemu predlogu lahko vlagajo amandmaje poslanska skupina. Druga in tretja se opravita na isti seji in ne veljajo roki. ki so določeni v rednem zakonodajnem postopku (ratifikacija mednarodnih pogodb). zaradi odprave posledic naravnih nesreč. za manj zahtevne uskladitve zakonov z drugimi zakoni ali pravnim redom EU. Državni zbor razpravlja o predlogu kot celoti in le izjemoma o posameznih členih zakona – o tistih. DS je korporativen organ v katerem so zastopani gospodarski. h katerim so bili v drugi obravnavi dani amandmaji. vlada (kadar ni predlagateljica zakona). DRŽAVNI SVET Državni svet ni nosilec niti zakonodajne niti izvršilne veje oblasti. 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti. obrtnikov in samostojnih poklicev. Če pa k zakonu ni bil sprejet noben amandma. NUJNI POSTOPEK Uporablja se le izjemoma v primeru kadar je to nujno potrebno zaradi interesov varnosti ali obrambe države. če ni predlagatelj zakona. Po končani tretji obravnavi ali po sprejetju uskladitve amandmajev. Prva obravnava – ni mogoča splošna razprava. Če matično delovno telo sklene. Njegove pristojnosti pa kažejo. ga lahko ustavi ali konča. za spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. Državni zbor opravi razpravo in glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona in le o tistih členih. ki deluje znotraj zakonodajne veje oblasti saj lahko predlaga zakone. Po končani obravnavi amandmajev in členov na matičnem delovnem telesu. Amandmaje vlagajo poslanci in matično delovno telo. da gre za organ. če ni predlagateljica zakona.

da mora DZ o nekem zakonu še enkrat glasovati 4. ki z izvoljenim ne vzpostavijo nobenega pogodbenega razmerja. Potrditev mandata v DZ ima konstitutivni pomen. izvrševanje mandata pa je vezano na potrditev mandata v DZ. DS se oblikuje s posrednimi volitvami na katerih se volijo člani DS za 5 let. POSLANSKA IMUNITETA Imuniteta pomeni privilegij posameznih oseb. Državni svetnik ni profesionalna funkcija ampak gre za častno funkcijo. poslanska imuniteta. izguba pasivne volilne pravice.) zahteva lahko razpis referenduma 5. Izvolitev in s tem pridobitev mandata potrdi volilna komisija. ki sicer veljajo za vse druge. se šteje. zato so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (niso predstavniki posameznih strank ali družbenih skupin). 1991 je ustava uvedla sistem političnega predstavništva. Najbolj znana je parlamentarna oz.) ima pravico do suspenzivnega veta. Pravna podlaga za pridobitev mandata so volitve. polno in svobodno delovanje njegovih članov. Namen naj bi bil omogočiti parlamentu nemoteno in neodvisno delo. brez elementov imperativnega mandata. Volitve so pravno dejanje in zato povzročajo pravne učinke. 26 . DS ima 5 glavnih pristojnosti 1. Položaj poslanca je tako pravno in ustavno določen. nezdružljivost funkcij). Gre za pooblastilo. vendar le te ne omogočajo izvrševanje mandata.) predlaga DZ sprejem zakonov 2.delojemalcev. kar pomeni. ki temelji na načelu ljudske suverenosti. Za to je potrebno posebno dejanje.) zahteva lahko parlamentarno preiskavo POSLANEC IN NJEGOV MANDAT Poslanski mandat je razmerje med volivci in njihovimi predstavniki v parlamentu. ki ga z volitvami podelijo volivci izvoljenim članom. Pomeni razmerje med določeno osebo mandatarja ter nedoločenim številom volivcev. kot da poslanec ni bil izvoljen. Poslanski mandat je po novi ustavi nevezan. Poslanska imuniteta pomeni pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost članov predstavniškega telesa za kazniva dejanja. katerih člani so. Dolžnosti in pravice poslanca podrobno urejata zakon o poslancih in poslovnik DZ.) daje mnenja DZ o vseh zadevah in njegove pristojnosti 3. v celoti reprezentativen. L. da za njih ne veljajo določeni predpisi. Če mandat ni potrjen. imajo pa imuniteto. Trajanje mandata poslanca je odvisno od dveh dejavnikov: trajanja mandata parlamenta (prenehanje mandata ali predčasni razpust parlamenta) in osebnih razlogov (prenehanje mandata zaradi smrti. V praksi pa se mandat oblikuje predvsem kot razmerje med poslanci in političnimi strankami. odstop.

nepoklicana pa procesna. Poklicna imuniteta pomeni. ki želi poslanca pripreti oz.politične stranke (predlog mora biti podprt s podpisom najmanj treh poslancev DZ. ne more biti kazensko preganjan brez privolitve parlamenta. materialno in procesno. Če DZ ne dovoli priprtja. ki jih stori zunaj opravljanja svoje funkcije (nedotakljivost oz. da mu ne more biti odvzeta svoboda oz. Odločanje lahko DZ opravi na zaprti seji.poslanci DZ (najmanj 10). ki jo DZ lahko potrdi ali ne. . poslanec ne sem biti zadržan. razen v primeru. poslanca pa se takoj spusti na prostost. DZ lahko prizna imuniteto tudi poslancu. splošnih in tajnih volitvah. Državni organ. Poklicna imuniteta v celoti izključuje kazensko odgovornost in tako omogoča svoboden in neoviran nastop v parlamentu. drugi vidik pa se nanaša na privilegije poslanca. procesna pa možnost uvedbe ali nadaljevanja že začetega kazenskega postopka zoper poslanca. Poklicna imuniteta je praviloma tudi materialna. Absolutna imuniteta varuje poslanca trajno (tudi po izteku njegovega poslanskega mandata). absolutno in relativno. se proti poslancu vložen kazenski postopek ustavi. izvoljen mora biti najkasneje 15 dni pred iztekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. ali gre za upravičene posege ali za neupravičene posege v položaj poslanca. storjena zunaj parlamenta. Gre predvsem za možnost parlamenta. da sam presodi. Poslansko imuniteto delimo na: poklicno in nepoklicno.volivci (najmanj 5000 volivcev) 27 . Če se imuniteta potrdi. relativna in začasna neodgovornost). PREDSEDNIK REPUBLIKE V današnjem ustavnem sistemu je predsednik republike voljen neposredno. če se poslanec ne sklicuje na imuniteto). ki jih stori pri opravljanju svoje poslanske funkcije (absolutna in trajna neodgovornost). na neposrednih. Kandidate lahko predlagajo: . ki se nanjo ni skliceval in je bil zaloten pri kaznivem dejanju – procesna imuniteta. nepoklicna pa priznava imuniteto tudi glede kaznivih dejanj. ali s podpisi najmanj 3000 volivcev).Poslanska imuniteta ima dva vidika: prvi se nanaša na zagotavljanje pravic članom parlamenta (svobodno izražanje in glasovanje). da poslanec ni kazensko odgovoren za dejanja. če mu jo prizna parlament. da je bil zaloten pri kazenskem dejanju (flagrantno kaznivo dejanje) – materialna imuniteta. Volitve razpiše predsednik DZ (najprej 105 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe). Materialna imuniteta izključuje kazensko odgovornost poslanca. izvoljen je lahko le polnoletni državljan RS (ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost). ki bi oteževali delo parlamenta. nepoklicna imuniteta pa varuje poslanca pred odvzemom svobode v kazenskem postopku za kazniva dejanja. Zahtevo predsednik DZ pošlje mandatno-imunitetni komisiji. mora poslati zahtevo za dovolitev pripora predsedniku DZ (tudi. Naša ustava določa obe obliki imunitete (materialno in procesno). natančno pa poslansko imuniteto urejata zakon o poslancih in poslovnika DZ. . relativna pa le v času trajanja mandata. začeti proti njemu kazenski postopek. ki zadevo preuči in na seji DZ predlaga imuniteto. javnosti pa sporoči le odločitev.

kadar se DZ ne more sestati. POLOŽAJ PREDSEDNIKA RS Funkcija predsednika RS so predvsem reprezentativne (protokolarne). zbora.odloča o pomilostitvah . prav tako tudi med zadržanostjo predsednika republike.lahko zahteva sklic izredne seje DZ .imenuje državne funkcioniranje (kadar je to določeno z zakonom) .razglaša zakone . odloča o nujnih ukrepih in sploh ima pomembne pristojnosti v času velike nevarnosti.po ustavi razpusti državni zbor in razpiše nove volitve .na njegov predlog izvoli DZ sodnike ustavnega sodišča. ki je dobil večino veljavnih glasov (absolutni večinski sistem. člane računskega sodišča. ponavadi pride do drugega kroga).razpisuje volitve v državni zbor . smrti.postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanke in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov . V primeru trajnega zadržka. da izreče ustavno sodišče mnenje o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo . 28 . .VOLITVE PREDSEDNIKA Potekajo ob upoštevanju določb zakona o volitvah v državni zbor. MANDATNA DOBA IN NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE Predsednik je voljen neposredno na splošnih in tajnih volitvah.v primeru ratifikacije lahko predlaga. odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika začasno opravlja predsednik drž. kadar se DZ ne more sestati. Njegove pristojnosti so: . varuha človekovih pravic.podeljuje odlikovanja in častne naslove .predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade .skliče prvo sejo novega državnega zbora .razglasi izredno (vojno) stanje.na njegov predlog izvoli DZ pet članov sodnega sveta . za dobo 5-ih let in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma. Po ustavni določbi je funkcija predsednika nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA RS Predsednik republike predstavlja RS in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.izdaja listine o ratifikaciji . Če se mandatna doba izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja mu mandat preneha 6 mesecev po prenehanju izrednega (vojnega) stanja. Za predsednika je izvoljen kandidat.

družine in socialnih zadev. Funkcijo podpredsednika v vladi opravlja minister. akte. usmerja in usklajuje izvajanje politike države izdaja predpise in sprejema druge pravne. Struktura vlade zajema tri osnovna področja organizacije dela: .politično-upravno področje (področje zunanjih. organizacijske in druge ukrepe.področje družbenih javnih dejavnosti na področju: znanosti in tehnologije. ter okolje in prostor). Struktura vlade je opredeljena s strukturo področij. gospodarske dejavnosti. ki ga določi predsednik vlade. šolstva in športa. sodiščih. . kulture.s proračunskim memorandumom predstavi DZ-ju temeljne cilje in naloge ekonomske. SESTAVA IN ORGANIZACIJA VLADE SESTAVA IN ORGANIZACIJA Sestavljajo jo predsednik in ministri. ki so opredeljena v zakonu. usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države . ki jih ima kot najvišji organ državne uprave. pri predstavljanju vlade. da so lahko v vladi tudi največ trije ministri brez resorja. notranjih zadev. da predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v drž. državni proračun.področje “gospodarstva” (ekonomski odnosi in razvoj. organih. pravosodja in financ). ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade. promet in zveze. soc. in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto 29 .predlaga DZ-ju v sprejem zakone. če je ta odsoten ali zadržan. pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave. ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na predloge za imenovanje in razrešitev ministrov. zboru. V skladu z zakonom se na navedenih področjih oblikujejo ministrstva. FUNKCIJA VLADE. Zakon določa. dela. Funkcije vlade kot organa izvršilne oblasti: .FUNKCIJA. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni drž. ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države . obrambe. . Pomembno je.v skladu z ustavo. ministrstev. niti opravljati drugih dejavnosti. V vladi je poleg predsednika vlade še petnajst ministrov oz. ne more pa ga nadomeščati v pravicah. ekonomske. Podpredsednik vlade nadomešča predsednika. politične. organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij. nacionalne programe in druge spl. z zakoni in z drugimi akti DZ določa. finančne. ki jih ima kot organ izvršilne oblasti in naloge. zdravstva. s katerimi se določajo načelne in dolgoročne pol. PREDSEDNIKA IN MINISTROV Dve osnovni skupini vladnih nalog: naloge.

ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike.odločanje o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil Funkcije predsednika vlade: . ODGOVORNOST VLADE IN MINISTROV Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države. ter sprejemanje organizacijskih. kateremu je tudi odgovorna za delo. Pravico zadrževanja predpisa ima predsednik. da ga predsednik vlade sprejme na razgovor o vprašanjih. lahko zahteva. družb in drugih organizacij . NEZAUPNICA IN ZAUPNICA VLADI Vlada ne more delovati. Če minister meni. in upravne usmeritve vlade .vodi in usmerja delo vlade . pomembnih za delo vlade. vlada in pristojni minister. Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani.usklajuje delo ministrov . ki jo vodi. gospod.izvrševanje pravic in dolžnosti. uprave prek ministrov . kadrovskih in 30 .zastopa RS kot pravno osebo . drugih predpisov in splošnih aktov . uprave: .nadzorovanje dela ministrstev . Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z njihovimi nalogami.sklicuje in vodi vladne seje. glasovanje o zaupnici pa zahteva šef vlade.vodenje in usmerjanje drž..skrbi za enotnost pol. in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države. da vlada obravnava sporno vprašanje.dajanje smernic ministrstvom za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov. da morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih. če nima podpore v parlamentu.skrb za usklajeno izvrševanje nalog ministrstev . Minister ima tudi pravico zahtevati.upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem RS Funkcije vlade kot najvišjega organa drž. odgovorna je tudi za izvajanje predpisov DZ ter celotno delovanje državne uprave. Politična odgovornost vlade se kaže ravno v tem ali še ima podporo v parlamentu ali ne. To se kaže na dva načina: z glasovanjem v parlamentu bodisi o nezaupnici vladi ali pa o zaupnici vladi.urejanje delovnega časa v drž.predstavlja vlado . za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister. upravi drugih ukrepov za delo vlade in ministrstev . Za ministre pa velja dolžnost. Za prvo glasuje določeno število poslancev. da ti napotki ne izhajajo iz usmeritev vlade. ki pripadajo RS kot ustanoviteljici zavodov.

kadar pride v parlamentu do takih nesoglasij. Večkrat zasledimo opredelitev. Interpelacijo uporabljajo največkrat člani opozicije kot sredstvo kritike vlade oz. ministra. da z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. ugotavlja. Predsednik vlade ima pred volitvami novega predsednika vlade pravico odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in vije poglede na dotedanje delo vlade. s pomočjo katerega vlada preverja oz. obvestil oz. predstavlja pa lahko tudi pomembno sredstvo. Razlika pa je v tem. da jo mora vložiti najmanj 10 poslancev in da mora biti podana v pisni obliki ter da praviloma vsebuje kakšno načelno. informacij. ko hromijo njegovo delo in zato ne more sprejemati zakonov in drugih pomembnejših odločitev. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev. DZ lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako. interpelacija pa je v prvi vrsti namenjena nadzoru nad delom vlade. lahko pa tudi glasovanje o zaupnici. V zvezi z interpelaciji se v teoriji govori o “kvalificiranosti zadev”. ministrov in ugotavljanje njihove odgovornosti. ali še ima v državnem zboru večinsko podporo ali ne. Vprašanje zaupnice postavi predsednik vlade. Interpelacija Je eno izmed sredstev kontrole in odgovornosti vlade in ministrov ter predstavlja pravzaprav posebno vrsto poslanskega vprašanja.da mora dobiti vlada v prvem primeru podporo večine glasov vseh poslancev. 31 . širšo in pomembnejše vprašanje in da se po postavljeni interpelaciji in dogovoru vlade oz. da je bistvo poslanskega vprašanja v pridobitvi odgovora. mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico. v drugem pa podporo z navadno večino. šele na to pa pridobitvi ustreznih informacij. Na splošno velja. sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. da se v javnosti spodbudi zanimanje za kakšno pomembno zadevo. posameznemu ministru. Običajno se vprašanje zaupnice postavi. ministra odpre razprava (kar pri poslanskih vprašanjih ne velja). Temu vprašanju nato sledi obravnava v državnem zboru. da pomeni interpelacija “javno vprašanje” o odgovornosti vlade oz.Nezaupnica vladi Po naši ustavi lahko poda predlog zahteve za nezaupnico vladi najmanj 10 poslancev državnega zbora. razjasnitev posameznih stališč in postopkov vlade ipd. Zaupnica vladi Zaupnica vladi je instrument. ki je dano vladi in s katerimi poslanci zahtevajo odgovor na določena vprašanja. Razpravi lahko sledi glasovanje o zaupnici vladi oz. da interpelacije ni mogoče sprožiti ob katerem koli vprašanju. Vprašanje zaupnice se lahko postavi “na splošno” ali pa ob konkretnem odločanju o sprejemu nekega zakona ali druge odločitve v državnem zboru. v zvezi s katerim se lahko postavi vprašanje interpelacije. Razlika je v tem. iz česar izhaja.

je značilno. če je predložen predlog obtožba zoper pred. s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra. odloči pa s sklepom. Na zahtevo DZ mora predsednik republike izreči svoje mnenje. RAZMERJA MED VLADO IN DRŽAVNIM ZBOROM Gre za razmerja med organom zakonodajne in organom izvršilne veje oblasti. zboru predlaga najmanj 10 poslancev. Pri tem pa je vlada kot nosilec izvršilne veje oblasti v okviru svojih pristojnosti samostojna in odgovorna državnemu zboru. DZ odloča o obtožbi z večino glasov vseh poslancev. ko dobi predsednik zbora odgovor na interpelacijo.to je. po kateri lahko (z 2/3 večino) odloči. ali bo za neko odločitev imela v parlamentu zadostno zaupanje ali ne. dokler ima zaupanje parlamenta (vlada).organ strateškega odločanja. pred. Vlada in ministri morajo sodelovati z drž. Predsednik vlade ali minister. kjer imajo vlado iz ene stranke (Anglija) . tudi pri nas.Ustava predvideva dve “omejitvi” . saj ima v parlamentu svojo večino v poslancih in tako lahko parlamentu diktira svojo politiko. ima pravico kratko obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo. O interpelaciji se odloča na prvi seji DZ. je ta vlada povsem samostojna in avtonomna glede na parlament. Nadzor parlamenta oz. storjene pri opravljanju njihovih funkcij. da vlada. Za parlamentarni sistem. Ko dobi ustavno sodišče sklep o obtožbi. do začetka glasovanja o njej pa jo lahko tudi umakne. Obtožba zoper predsednika vlade in ministre (impeachment) Kot posebna možnost ugotavljanja odgovornosti predsednika vlade in ministrov je v ustavi uvedena obtožba pred ustavnim sodiščem tako imenovan impeachment. vlade pa mora izreči svoje mnenje o obtožbi zoper ministre.da se lahko sproži o delu vlade ali posameznega ministra. ki lahko na obtožbo odgovori. pravico obrazložiti interpelacijo. ki ga pošlje ustavnemu sodišču in obtoženemu. da mora interpelacijo sprožiti najmanj 10 poslancev in . vlade. je lahko večkrat zelo negotovo. Če je vlada koalicijska vlada več strank. ga pošlje obtoženemu.. Pri tem lahko DZ predsednika vlade in ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov. V parlamentih. da obtoženi do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije. ko dobi zaupnico parlamenta sama vodi notranjo in zunanjo pol. temveč samostojna veja oblasti. pri nas državnega zbora pa je vzpostavljen predvsem preko institutov poslanskih vprašanj. V primeru. da ni le izvršilno-tehnični organ parlamenta. Uvedbo postopka lahko dr. zborom in imajo v razmerju do njega vrsto obveznosti: 32 . Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik poslancev. na katerega se nanaša interpelacija. Nato opravi ustavno sodišče obravnavo. se z odločbo oprosti obtoženega in obratno. interpelacije in glasovanja o nezaupnici. ki je splošno pristojna za določanje in vodenje politike države . ki so vložili interpelacijo. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom. da obtožba ni utemeljena. Izvedba načela delitve oblasti postavlja vlado v položaj.

in glavna . horizontalna: politična stranka vsebuje znotraj sebe interesne organizacije = po generacijskem načelu. predsedstvo. predsednik vlade in vsak minister ima pravico. da obravnava posamezna vprašanja iz njene pristojnosti in zavzame do njih stališča.vertikalni: kongresi.vlada mora ob sprejemanju proračuna DZ-ju predložiti celovito poročilo o svojem delu v preteklem letu .posredujejo civilno družbo v državo – mediacijska=posredovalna vloga 2. ki jih da DZ ali poslanci v zadevah iz njene pristojnosti . ki jih je sama predlagala Med pravicami vlade lahko navedemo: pravico predlagati zakone. agregacija interesov (več interesov v družbi) 6. programska socializacijska vloga 5. pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov. da predlaga DZ. ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti .. Organizacije..vlada mora sodelovati pri delu DZ in njegovih delovnih teles. POLITIČNE STRANKE So ena izmed vrst organizacij. 33 .vlada in vsak njen član mora na zahtevo DZ poročati o izvrševanju zakonov.vlada in vsak minister mora dajati odgovore na vprašanje poslancev . vlada ima pravico. volilna funkcija 3. svet. pravico. ki so posredovale in še posredujejo med civilno družbo in državo. organizacije imajo neke funkcije: 1. in da sodeluje v razpravi. drugih predpisov in spl. stranke so izšle iz civilne družbe. predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. da svoj odstop obrazloži v DZ. rekrutacija in selekcija pol.vlada poroča DZ o svojem delu . elit 4.. Za njih so značilni naslednji elementi: organizacijski vidik lokalna organizacija iščejo volilno podporo iščejo določeno člansko podporo (obstaja neka meja števila članov) opredeljena ideologija organizirane na različnih ramenih države (državna. na katerega se nanaša interpelacija. najožje pa so izvršilni odbori.vlada mora zavzeti stališče do pobud in predlogov. lokalna v SLO) notranje strukturirane (2 vidika .. aktov. Izšle so iz civilne družbe. ki vključujejo ljudi z istim političnim prepričanjem in se bori za oblast. po načelu spola) Vse pol. oblikovanje politik in sodelovanje pri oblasti Pol. ki jih je sprejel DZ. da pred razpravo o interpelaciji v 15-ih dneh da svoje stališče o vprašanju.

stranke brez članov). Prva je bila nemška SDS.) – razcep med postmaterialističnimi in materialističnimi vrednotami (osnove za nastanek ekoloških oz. Na osnovi tega razcepa so nastale nacionalne pol. Financirajo se prek prispevkov fizičnih oseb. Organizacijsko so povezane preko ohlapne mreže. ki so pripeljale do nastanka različnih ideoloških skupin političnih strank. FINANČNI (prek njihovih članarin pridobivajo finančna sredstva). stol. zelenih strank) Duverger deli pol. Tip množičnih strank je prevladal vse do konca 2. rahljanje vezi znotraj delavskega razreda in med socialistično stranko in delavskim razredom. stol.zmanjšati (oblikovali so liberalne politične stranke) ali nadaljevati vpliv cerkve v politiki in družbi (konzervativne politične stranke) 2. 2.IDEOLOŠKI RAZVOJ POLIT. industrijska in ruralna družba (industrialci: veleposestniki – agrarne polit. stranka) mešanica 1. STRANK: Lipset in Rokkan sta identificirala 4. delodajalci in delojemalci (kapital:delo). Duverger razvoj množičnih strank poveže z nastankom socialističnih strank in potrebo le-teh po močni organizaciji. vojni: 1. Prišlo je do večjih sprememb po 2. – niso imele uveljavljenega sistema pridobitve članov . EKSTERNE (zunaj parlamenta) Panebianco deli z organizacijskega vidika:    teritorialna penetracija (center spodbuja razvoj periferije lokalne organizacije) teritorialna difuzija (razvoj polit. kadrovske in branžne stranke (razvile so se okoli 18. stranke) 4.i. razslojevanje. Prvi jih je opredelil KIRCHHEIMER. Polit. ki so pomembni v družbi. stranke so se temu prilagodile z nastankom ljudskih strank. MNOŽIČNE STRANKE – so nastale po razširitvi demokratičnih pravic – možnost širše udeležbe družbe z volilno pravico. lokalnim in nacionalnim (izpostavljanje partikularizma: graditev nacionalne države). nova in stara moč . Težijo k čim večjemu številu članov iz 2 razlogov: POLITIČNI (stranke želijo svoje člane izobrazit). V predvolilnih bojih imajo prednost tisti. elit.INTERNE (znotraj parlamenta). vojne. Najprej so nastale t. 1. in 2. leta 20. ki se niso čutili močno 34 . Med predvolilno tekmo se naslonijo na donatorje. stranke 3. Svoj poziv in usmerjenost so usmerile na vse volivce. zgodovinske razcepe. ko se je začel razvoj LJUDSKIH STRANK (catch all parties). Množične stranke predstavljajo točno določene dele družbe. Osnova za delavske socialistične in SDS stranke INGLEHART (70. Skozi zgodovino so se oblikovali različni tipi pol. stranke glede na prostor njihovega nastanka . strank je posledica organiziranja lokalnih pol. ki se je proglasila za ljudsko stranko 1959. Pomembnejša je torej kakovost članov ne pa število. ki se združijo v center=nacionalna pol. sv. strank.

večja vloga voditeljev 3. korenito zmanjšanje vpliva ideologije 2. strank pri MNZ. zmanjševanje razredne povezanosti 4. Registriranih je 34 pol. Poleg tega so se usmerila na probleme. nastale s transformacijo družbenopolitičnih organizacij ( ZKSZLSD) 2. Povečujejo pa se stroški delovanja strank. Dodelile so si vrh države. ne smejo pa ustanavljati izpostav v podjetjih. stranke ali fizične osebe. letih 20.stranke. DELOVANJE IN ORG. nastanek v okviru starih družbenopolitičnih organizacij (SLS) 3. iz klasične opozicije 8. temveč institucionalnega akterja. ki uresničujejo pol. iz kroga katoliških intelektualcev – okrog serije 2000 VPRAŠANJE LEVICE IN DESNICE: Dandanes klasične delitve ni več. medijsko ime. S tem so postale del države in ne več del civilne družbe. Ne igrajo več vloge primarnega socialnega. Dovoljeno je le teritorialno organiziranje strank in ne več funkcionalno. SLOV. stol. nato še zakon o strankah (1994) 200 ljudi je potrebno za oblikovanje stranke. povezanost z interesnim skupinam Gre za organizacijski fenomen in manj za ideološki fenomen. strankarska identifikacija se zmanjšuje.Približne opredelitve KATZ & MAIR – kritiki pravijo da niso nič novega (drugo ime MODERNE KADROVSKE STRANKE). samoorganizacija nacionalnih oz. Poleg tega ime stranke ne sme vsebovati ime tuje države. strank.identificirani s katero izmed pol. Razvoj v 70. je prinesel veliko sprememb: 1. preko razvoja in družbenih gibanj v pol. STRANK Najprej ga je omejeval zakon iz 1989 – zakon o polit. finančno. stranke ( ZELENI) 4. organiziranje strankarskih interesov 7. etničnih skupin (STRANKA ZA ENAKO PRAVNOST OBČANOV) 5. Poiskati so morale drugo ime kar pri državi – kadrovsko. ki bi predstavljali manjšo možnost konflikta (splošno sprejeta vprašanja) 1. Stranka je združenje državljanov. KARTELNE STRANKE . Na osnovi:   imena v katere mednarodne stranke so stranke včlanjene 35 . trend razslojevanja. RAZVOJNI MODELI POLIT. na osnovi lokalnih interesov (ZVEZA ZA PRIMORSKO) 6. pridobivanje volivcev od vsepovsod 5. 2. STRANK V SLO: 1. Ime politične stranke se mora jasno razlikovat od druge pol. POLIT. združevanju. cilje in ki z demokratičnim oblikovanjem volje državljanov in tudi z predlaganjem kandidatov delujejo javno.

pogled na levico samoopredelitev pol. Miller – politolog: ko govorimo o zaupanju v polit. prenos odgovornosti Institucije: družina. večje je zaupanje. 2. stranke Zaupanje: Pravna teorija: Politolog: Soc. 2. pol. cerkev. predsednik republike. Če ji dajemo legitimnost. pripadnost.        ekonomski pogled na desnico. ki jo dajemo institucijam. ji verjetno tudi zaupamo. odvisno od stanja duha. da bo nekaj delovalo zaupamo v nekoga na katerega smo prenesli neko dolžnost INSTITUCIONALIZEM: Začetek v 70. letih. vojske. 36 . Bolj kot so trajni in pozitivni stiki z nekom. ki ga določajo formalno oblikovana struktura in funkcije Poznavanje pol. vidika: 1. prijatelji. vlada.občutek. DZ. strank anketa znotraj članov stranke anketa med volivci na sploh anketa med volivci samih pol. pol. ki se oblikujejo pri vsakodnevnem delovanju Vsaka institucija skuša regulirati vedenje Je javno telo. povezano z izkušnjami. strank analiza programov in določenih javnih politik analiza delovanja v parlamentu preko socialne baze Vloga institucij in koncept zaupanja v politologiji. institucij omogoča razumevanje dogajanje v pol. institucije. Zaupanje: . vidik moralnega odnosa do institucij. legitimnost. teorija: Filozofija: šele določeno moralno vedenje posameznika kaže na neko zaupanje. vsakdanu zanašanje na nekoga začne se ko posamezniki končajo s hladnim preračunavanjem je pravni odgovor o varovanju pravic nekoga je to. POLITIČNA INSTITUCIJA: Poskušajo reševati konkretne probleme. da verjamemo nekomu pomen podpirati nekoga. pri njegovem delu širok koncept (ne da se ga definirat za vse) gre za prepričanje.

) .aktivni status . če ta tako zahteva .osebna svoboda . vrste analize: ustavne študije. So neprenosljive in nepodedljive ter neločljivo povezane z osebo nosilcem pravic . formalno-legalna Novi institucionalizem – institucionalisti so preveč poudarka dali socialnim konceptom ANALIZIRANE INSTITUCIJE: Višje ko je ekonomsko stanje.pravica državljanov.osebne pravice in svoboščine ..pravice narodnih skupnosti OSEBNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE Z osebnimi pravicami in svoboščinami razumemo človekove pravice in svoboščine. ki ščitijo telesno integriteto . ki varujejo fizično in osebno integriteto in dostojanstvo posameznika kot človeške osebnosti (to so absolutne pravice).pravica do osebne svobode 37 .negativni status posameznika .pravno stanje posameznika v katerega država ne sme posegati.Osebne pravice (v ožjem smislu).- 3.svoboda vesti. svoboda izražanja.čast in ugled . Te so povezane so z dobrinami: . novi institucionalizem Metode: deskriptivno-induktivna. idr.prepoved mučenja .telesna integriteta . kontekst 3. Znane so še druge razvrstitve: . da sodelujejo v političnem in družbenem življenju in drugih javnih zadevah. večje je zaupanje Na zaupanje vpliva tudi stanje v sistemu Vplivajo tudi socialno-ekonomski dejavniki Socialno-politični dejavniki. ključne vsebine: mest...politične pravice in svoboščine . ki vplivajo na zaupanje V vojnem stanju je pravzaprav zaupanje v institucije večje VRSTE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN PO USTAVI RS Glede vprašanja razmerja posameznika in državne oblasti je mogoče razlikovati troje: .socialne in ekonomske pravice . javna uprava.pravico do nedotakljivosti življenja . osnova.pozitivni status oziroma aktivno delovanje države v korist posameznika.. temveč ga mora spoštovati in pravno varovati (veroizpoved.

nedotakljivost stanovanja . da se brani sam ali z 38 .prepoved izročitve državljana -prepoved spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti ter prepoved spodbujanja k vojni in nasilju . osnovno šolanje obvezno) . Med pomembne pravice.Osebne pravice. da se mu sodi v njegovi navzočnosti.svoboda gibanja .pravica do popravka in odgovora .pravica do uporabe svojega jezika in pisave Pravice v kazenskem postopku: • načelo zakonitosti v kazenskem postopku (nihče ne sme biti kaznovan za dejanje.svoboda izražanja . ki ni v nasprotju z njegovimi prepričanji) . . še preden je bilo dejansko storjeno) • domneva dolžnosti (nihče ne more veljati za krivega.pravice iz ustvarjalnosti. za katero ni zakon določil. da v Sloveniji ni smrtne kazni. V ustavi je posebej zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih. avtonomnost univerze in drugih visokih šol .. da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni. posebno pravico. Državljanstvo Slovenije ureja zakon.tajnost pisem in drugih občil . Vsakdo ima tudi pravico do nedotakljivosti stanovanja. “zaščita” naših državljanov pred izročitvijo le-teh tuji državi. ki dopolnjuje celovitost zaščite svobode osebnosti pa predstavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil. Med osebne pravice pa lahko štejemo tudi prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni. Neposrednemu varovanju človekove fizične integritete je namenjena določba o prepovedi mučenja. v ustavi pa je zapisana pravica oz. ki varujejo telesno in duhovno integriteto ljudi spada tudi pravica (varstvo) do osebne svobode.pravica do ugovora vesti (ugovor vojaški dolžnosti . dokler to ni ugotovilo sodišče) • pravna jamstva v kazenskem postopku (tudi obdolženi mora imeti naslednje pravice: primeren čas in možnosti za pripravo obrambe.izražanje narodne pripadnosti . s tem v tesni povezavi je določba.odreditev in trajanje pripora pod točno določenimi pogoji .pravica do povračila škode Z ustavno določbo je človekovo življenje nedotakljivo. ki so pretežno vezane na duhovno in miselno sfero človeka .pravica do izobraževanja in šolanja (izobraževanje je svobodno.nedotakljivost človekove osebnosti in dostojanstva .svoboda vesti .svoboda znanosti in umetnosti (intelektualna svoboda) .izpolnjevanje na drug način. prav tako pa tudi med odvzemom prostosti in med izvrševanjem kazni.

sodno varstvo Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve . mandatna doba je 6 let. da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližje ali priznati krivdo) • pravica do rehabilitacije in odškodnine (če je bil po krivem obsojen) • prepoved ponovnega sojenja o isti stvari POLITIČNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE To so pravice in svoboščine. pripombe na nezakonito delo. temveč daje mnenja.pravica do peticije (pisni sestavki.zagovornikom. o svojih ugotovitvah sestavi za parlament posebno poročilo.volilna pravica (pravica voliti in bit voljen po dopolnitvi 18 let) . O njih na prvi stopnji odločajo sodniki za prekrške.tujci. nadzor nad sodišči ( nima pristojnosti neposrednega poseganja v odločitve. njegova skrb za človekove pravice sega tudi na področje oboroženih sil.Upravnokazensko varstvo Pogosto so kršitve človekovih pravic in svoboščin opredeljene kot prekršek. predlaga posamezne ukrepe. če je preganjan) SODNO IN DRUGO VARSTVO (ZAŠČITA) PRAVIC IN SVOBOŠČIN Po veljavni pravni ureditvi obstajajo razne oblike varstva pravic in svoboščin in sicer: . to je izražanja njegovega političnega bistva (omogočanje sodelovanja državljanov v političnem življenju družbe). pomemben je predvsem njegov nadzor nad odločitvami izvršilne veje oblasti. . o pritožbah na te odločitve pa Republiški senat za prekrške. opozarja na nepravilnosti pri delu organov in konkretnih uslužbencev ter pristojnim organom predlaga (zahteva) tudi uporabo ustreznih sankcij. da njihov primer obravnava in o njem odloči ustavno sodišče. je samostojen in neodvisen.pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (od tega.Ustavna pritožba Predstavlja posebno pravno sredstvo zoper kršitev ustavnih pravic. Prizadetim omogoča.pravica do pribežališča (azil . ki se obravnava in sankcije zanj izrekajo v postopku o prekrških. 39 . da lahko sodelujejo pri raznih oblikah osebnega izjavljanja) . predvsem s posamičnimi akti državnih organov. nima sicer pooblastil za izrekanje sankcij zoper kršitelje. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN (OMBUDSMAN) Imenuje ga državni zbor na predlog predsednika republike. da zagotovijo participacijo človeka in državljana v političnem življenju družbe. katerih smisel je v tem.pravica do zbiranja in združevanja ( sodelovanje in povezovanje ljudi v posebnih organizacijah zaradi doseganja javnih ciljev) . ki jih posamezniki ali skupine oseb posreduje neki organizaciji ali organu) . ki so v pristojnosti sodnikov). kritizira izvrševalce. . da mu je zagotovljeno izvajanje dokaz v njegovo korist. da lahko volijo člane predstavniških teles v državi.

da državljanstvo predstavlja posebno vez med državo in državljanom – dolžnosti in obveznosti. in drugo pripadnost  odsotnost vsakršne diskriminacije. če volivci sami brez predstavnika glasujejo za člana pred. postopki in tehnike volitev. telesa in krog oseb s pravico do izvolitve v članstvo teh teles. Neposr. Spl. ekon. neposredne in kombinirane. organe. pr. pravice. ki urejajo volitve ali pa skup volilnih načel in sredstev za njihovo uresničevanje. V ožjem smislu . Varstvo vol. pravico nimajo tujci ampak le državljani. Nasprotje enake vol. oblikovanje drž. Sprva je bil premoženjski. Zgodovinsko gledano je bila vol. rasni. da se z njimi uresničujejo volilna načela in se urejajo vprašanja v zvezi z organi. telesa. pravice – omogoča volivcem svobodno izvrševanje vol. Posredne volitve – elektorji kažejo na nezaupanje v volivce. SPLOŠNA VOL. sistema nasploh. Najpomembnejši element vol. Določene osebe imajo več volilnih glasov. Splošno vol.sistem razdelitve mandatov. spolni. telo samo en glas. Njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. Njihov pomen je v tem. Določbe o organizaciji volitev. organizacije volitev. so izključeni oz. pravice. PRAVICA Volitve so lahko posredne. Neenaka volilna pravica se izraža tudi s kršitvijo velikosti volilnih enot. organov in predst. postopku in vol. ki vodijo volitve. Vsebino vol. sistema pa določajo volilna načela in to zlasti splošna. narodnostno in rasno. POJEM VOLILNEGA SISTEMA V najširšem smislu predstavlja zbir pravnih pravil. Volitve so pogoj za vzpostavitev in ohranitev pravne države. Neposr. vol. NEPOSREDNA VOL. Razlog v tem. kar pa ne velja za lokalno raven. 40 . sistema in pol. Iz spl. PRAVICA Glas vsakega volivca ima enako vrednost in da ima vsak volivec pri volitvah v ista pred. začasno omejeni samo tisti ki imajo zaradi duševne bolezni skrbnika in zaradi mladosti. enaka in neposredna vol. da voli ne glede na razredno. Omogočajo volivcem neposreden vpliv na sestavo parlamenta in na njegove odločitve. evidentiranje vol. telesa. pravic in od nje je odvisna tudi značaj vol. Predpisi o volilni pravici določajo krog oseb s pravico volitev pred. kasneje izobrazbeni. pravice je pluralni votum. ki so izpolnjevali posebne pogoje – VOLILNI CENZUS. vol. PRAVICA Je pravica vsakega drž. Obsega predpise o volilni pravici. so takrat. volitve so najbolj pogosto za pred. ena temeljnih polit. posredne pa za druge drž. tehniki. pravica obsega pravico voliti kot tudi pravico biti izvoljen – strožji pogoji. telesa. pravica in tajnost glasovanja. vol.VOLILNI SISTEM: POMEN VOLITEV: V sodobnem pojmovanju so eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in pogoj za dem. pravica na začetku omejena na ozek krog ljudi. sistema je volilna pravica. ENAKA VOL.

da mora vol. Oba predstavljata zgolj skrajna pola lestvice. Kaznivo je prisiljevanje volivca do glasovanja za ali proti. 1. interesi oz. Zgodovinsko je najprej prevladal večinski.Dve osnovni verziji: 1. ki pozna vrsto različnih rešitev. Med večinske sisteme štejemo tudi ALTERNATIVNO GLASOVANJE. glasuje ali ne. Uporabi se dodatno pravilo:PRAVILO NAJVEČJEGA OSTANKA.nastale na prelomu 19. Obstajajo različne matematične formule . enoti se deli s številom poslancev. pač pa za v celoti kvantificirane odločitve. 2. stol pa se je začel kritizirati in uveljaviti se je začela ideja. VEČINSKI SISTEM: . D'HONDTOV. pravica je tudi kazenskopravno varovana nikogar ni mogoče klicati na kazensko odgovornost. To naj bi zagotavljajo da so različni pol. Pri tem gre za vrednostno ocenjevanje kandidatov. DROOP HARE . Izhodišče za izbiro meril je vprašanje ali naj bodo poslanci v parlamentu dokaz polit. 2. sistema. absolutna večina =nadpolovična – kandidat. vol. pogledov in prepričanj vseh volivcev ali pa zgolj večine. Svobodna vol. Načelo svob. ki dobi več kot polovico glasov. ki so jih volivci opredelili posameznim kandidatom oz. da ima vsak volivec pravico da se svobodno opredeljuje pri glasovanju in da ga pri tem ne sme nihče ovirati in vplivati na njegovo odločitev. Najbolj enostavne oblike so: HAREJEV. listam. Vsota vseh volilnih glasov v vol. pravico in v smislu družbene funkcije. da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Absolutna večina se kritizira zato. stol. vidik se kaže v tem. že ob koncu 19. ki se volijo v volilni enoti. če je volivec tudi dolžan uveljaviti svojo vol. Merila pretvorbe glasov v posl. ki dobi največ glasov. pravici govorimo tedaj ko volitve lahko zares svobodno izbirajo med različnimi kandidati in pol.SVOBODNA VOL. Volilna pravica je torej osebna pravica. pravice je povezano z načelom tajnosti glasovanja. Lahko je izvoljen poslanec. 41 . sedeže lahko pripeljejo do skrajno različnih rezultatov. RAZDELITEV MANDATOV: V vsakem primeru je odvisna od izida glasovanja – od glasov. vol. – glede na to sta se razvila VEČINSKI IN PROPORCIONALNI VOLILNI SISTEM. sistem tudi pol. vidik – vprašanje.volilni količnik je število glasov potrebnih za izvolitev 1 poslanca v volilni enoti. relativna večina – zmaga tisti. V praksi po tem sistemu ni mogoče razdelitev vseh mandatov. PROPORCIONALNI SISTEM Izhaja iz načela.O kandidatih se odloča z večino . ki predstavlja le manjšino vol. ker lahko povzroči ponavljanje glasovanja dvokrožni sistem. PRAVICA IN TAJNOST GLASOVANJA O svob. strankami na volitvah. stranke ustrezno predstavljene v parlamentu. zahtevati da pove za koga glasuje. Ki se približujejo enemu ali drugemu. manjšimi omogočiti zastopstvo v parlamentu.

ki so jih dobile liste kandidatov v volilni enoti.obrambo . Enostavnejši Preglednejši Omogoča volivcem odločanje med kandidati . + večinskega: Eni stranki omogoča absol.večinskega: ne odraža razmerja med pol. akti določajo. in z 3 in do števila mandatov. ki je določen z odstotki ali pa z mandati.Sistem absolutne večine vodi do dveh velikih strank .Proporcionalni sistem dopušča veliko število strank. Ne uporablja se volilni količnik ampak se izračuna absolutno št. ki se delijo v volilni enoti.finance .zunanje zadeve . Zato je vladanje nestabilno. preko katerih država uresničuje upravne naloge. podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje posameznih funkcij državne uprave. kateri organi se v državi štejejo za organe državne uprave in kateri organi zunaj državnega organizma lahko v posameznih primerih opravljajo naloge državne uprave. glasov vsake liste pa se deli z 1. Št. večino v parlamentu. glasov.promet in zveze 42 . VOLILNI PRAG: v proporcionalnem sistemu dobi sedeže v parlamentu večje število političnih strank. nato z 2. V vsaki državi zakoni ali drugi spl.D'HONDTOV SISTEM: (pravilo največjega povprečja) je sistem delitelja. kar omogoča stabilno vlado. SISTEMA NA STRANKARSKO SESTAVO: .Sistem relativne večine – vodi v dvostrankarski sistem . Ministrstva za: . v čisti obliki omogoča glasovanje po kandidatih VPLIV VOL. saj favorizira tisto stranko. ki dobi največ + proporcionalnega: omogoča sorazmerno razdelitev mandatov in tudi ustrezno zastopanost pol. z zakonom pa lahko samoupravne skupnosti. Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva.notranje zadeve . moči v državi. Zato se uporablja poseben pogoj za vstop v parlament=PROHIBITIVNA KLAVZULA (pogoj za vstop. pr.proporcionalnega: Zapletenost in povzroča nestabilne koalicijske vlade in tako slabi položaj parlamenta. tudi ekstremnih strank UPRAVA V ORGANIZACIJSKEM SMISLU Državna uprava predstavlja (v organizacijskem smislu) sistem upravnih organov. manjšinam .

ki jih določa zakon.inšpektorati . zaradi medsebojne povezanosti pa je potrebno stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu (nadzira jih pristojno ministrstvo). da je predstojnik za svojo delo odgovoren ministru. kadar je za upravljanje določenih nalog s področja upravnega organa potrebna določena samostojnost in posebej organizirana služba. V republiški upravi se v okviru ministrstev ustanovijo naslednji upravni organi in upravne organizacije: . Predstojnika organa v sestavi imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra in je za svoje delo odgovoren ministru. da mora predstojnik organa v sestavi z dnem prisege novega ministra ponuditi svoj odstop.pravosodje ..te naloge opravljajo organi lokalne samouprave kot naloge lastne ali prenese pristojnosti 43 .gospodarske dejavnosti . Ustanovijo se.uprave . Teritorialna organizacija uprave V zvezi s konkretno organizacijo izvrševanja upravnih nalog se postavlja vprašanje opravljanja upravnih nalog na celotnem območju države.kulturo .režijski obrati Za upravljanje dejavnosti gospod.da vsak centralni organ (ministrstvo) oblikuje lastno mrežo lokalnih organizacijskih enot .turizem in malo gospodarstvo Organi v sestavi ministrstev V okviru ministrstev se ustanovijo upravni organi v njihovi sestavi.delo.šolstvo in šport . ki jih neposredno upravlja uprava. to je vprašanje teritorialne organizacije uprave. Organe v sestavi vodijo predstojniki. se ustanovijo režijski obrati.znanost in tehnologijo . javnih služb.agencija .kmetijstvo. da se za opravljanje nalog državne uprave (predvsem tistih.ekonomski odnosi in razvoj . Položaj organa v sestavi je razviden predvsem iz tega.direkcija . gozdarstvo in prehrano .okolje in prostor . V načelu velja.oblikujejo posebne (državne) upravno-teritorialne enote . ki se ne morejo opravljati v samem centru) lahko: . družino in socialne zadeve .uradi . Predstojniku organa v sestavi ministrstva preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo ter določila.zdravstvo .

v okviru tkim.. manipulativna in administrativna dela.operativno (ob izdajanju individualnih in konkretnih upravnih aktov. Glavne funkcije uprave: .kontrolno-nadzorno (tipična dejavnost upravnih organov na vseh področjih.. upravnega nadzora je najpomembnejše inšpekcijsko nadzorstvo . katerih naloge predpisujejo zakoni. kot strokovni organi s posameznega področja sodelujejo v posameznih fazah pri regulativni dejavnosti.V naši zakonodaji je predvideno. urejanje in analiziranje podatkov ter drugih gradiv o stanju in problemih na posameznih področjih družbenega življenja. kulturnega. pisarniška. organizacije in skupnosti spoštujejo zakone in druge predpise) . da se ustanovijo upravne enote. da mora imeti uprava za vsako svojo delovanje in aktivnost (pravno ali nepravno) temelj oz.zbiranje. drugih predpisov in aktov DZ ter predpisov in drugih aktov vlade .dajanje mnenj in predlogov na podlagi opravljenih analiz. ki ji jih naloži vlada .sklepanje civilnopravnih poslov.. Samostojnost pa pomeni predvsem samostojnost pri uresničevanju določil zakonov in drugih predpisov.opravljanje (po pooblastilu vlade) strokovnih in drugih nalog v zvezi z upravljanjem z nepremičninami in z drugim premoženjem RS Skupine dejavnosti. ki je v pristojnosti drugih državnih organov) .izvrševanje zakonov. razvoja s sprejemanjem ukrepov iz svoje pristojnosti ter predlaganjem ukrepov vladi ter drugim pristojnim organom . administrativno izvrševanje upravnih aktov in neposredno odločanje v upravnem postopku. dokumentiranje in dokumentacija vseh vrst. UPRAVA V FUNKCIONALNEM SMISLU Delovanje uprave temelji na dveh načelih ...opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov in aktov .študijsko-analitično (študijsko delo in raziskovalna dejavnost.) .regulativno (sami lahko izdajajo pravne predpise .to je načelu zakonitosti in na načelu samostojnosti. podlago v zakonu ali vladnem aktu. ekološkega in splošnega druž.zagotavljanje opravljanja javnih služb iz pristojnosti republike -opravljanje strokovnega nadzorstva nad izvajanjem javnih služb v skladu z zakonom .izvajanje nadzorstva nad zakonitostjo dela javnih podjetij in javnih zavodov in instančno nadzorstvo nad posamičnimi akti.nadzorovanje zakonitosti dela organov lokalnih skupnosti .) 44 . s katerimi ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij . poročil in drugih gradiv ter opravljanje drugih strokovnih nalog.pripravljanje zakonov.kako posamezniki. ki jih opravljajo upravni organi: . Prvo pomeni.. socialnega.avtonomna regulativna dejavnost. drugih predpisov in aktov.pospeševanje gospodarskega.

Za občino so ključni trije elementi: občina je najvažnejši tip lokalne samouprave imeti mora status samoupravnosti oblikovana mora biti v okviru zgodovinsko nastale skupnosti (kakšno je npr. da voli svoja predstavniška telesa. naselje) Lokalne skupnosti lahko delimo na OŽJI tip (občine) in na ŠIRŠI tip (pokrajine. s tem da imajo ta telesa določene pravice odločanja.. kar pomeni.eve in tudi iz večine drugih klasifikacij so bistveni elementi lokalne skupnosti: določeno ozemlje ljudje naseljeni na tem ozemlju potrebe teh ljudi dejavniki za zadovoljevanje teh potreb zavest ljudi o skupnosti. Funkcionalna samouprava.za lokalno samoupravo so značilni naslednji elementi: lokalno prebivalstvo ima pravico.. pri zagotavljanju reda in miru. ki jih imajo predstavniki skupnosti 45 . kjer na najnižji ravni nastajajo določene skupne potrebe prebivalstva. ki je temeljna lokalna samoupravna skupnost. da na svojem področju opravljajo določen krog zadev pristojnost predstavniških teles se mora navezovati na lokalne zadeve Lokalna samouprava je le ena izmed oblik samouprave in sicer najvažnejša. ki nastane z oblikovanjem naselja oz. ki samostojno in neodvisno izvršuje naloge. ko pravi. ni pa ključno.v njej so ključne pristojnosti.) LOKALNA SAMOUPRAVA LOKALNA SKUPNOST Iz Hillery. da je lokalna skupnost tista teritorialna družbena skupnost. Država lahko prizna vsakemu naselju nek pravni status. Lokalna skupnost je tista elementarna teritorialna družbena skupnost. kar je za naselje pomembno. Prva oblika lokalne samouprave je občina.teritorialna (njena značilnost je da zajema ljudi. ki jih je mogoče reševati le na skupen način... z naselitvijo ljudi na določeno področje. ki živijo na nekem ozemlju. ki jih izvršujejo neposredno ali preko svojih organov predstavniška telesa imajo svojo stvarno in krajevno pristojnost. regije) POJEM LOKALNE SAMOUPRAVE Djordjevič. varovanje premoženja in oseb. ki ji pripadajo Šmidovnik zelo celovito definira pojem lokalne skupnosti. pri zagotavljanju nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja. ki se tičejo lokalne skupnosti.represivno (prisilno-represivno izvrševanje posameznih upravnih funkcij.

demokratizacija.Pojem lokalne samouprave vsebuje pet elementov: TERITORIALNI (ko so lokalno določene in omejene. Zbor občanov se glasuje javno. prevladuje namreč odločanje preko predstavniških organov. z dvigovanjem rok. da morajo imeti lokalne skupnosti finančna in materialna sredstva PRAVNI element po katerem so lokalne skupnosti pravne osebe Temeljne značilnosti ki definirajo lokalno skupnost in jo ločijo od državne uprave so: avtonomija. da te naloge opravljajo člani lokalne skupnosti pod lastno odgovornostjo ali posredno preko organov. ki jih sami izvolijo MATERIALNO-FINANČNI pomeni. To pa zato ker je lokalna skupnost manjša kot država tako po ozemlju kot po številu prebivalcev. da bi ljudje vse odločitve sprejemali sami. decentralizacija. Zaradi tega je neposredna lokalna demokracija bolj izjema. lokalne skupnosti so ustanovljene kot subjekti lokalne samouprave FUNKCIONALNI pomni. Zbor občanov naj bi se uporabljal samo za najpomembnejše odločitve 46 . Drugi razlog pa je ta. ZBOR OBČANOV je najbolj neposredna oblika lokalne demokracije in omogoča najbolj neposredno sprejemanje odločitev od drugih oblik neposredne demokracije se zbor občanov razlikuje po tem da gre za bolj spontano in neformalno odločanje v katerem lahko sodelujejo vsi prebivalci lokalne skupnosti. To v sodobni skupnosti ni mogoče. kar pomeni. ker se odločitve sprejemajo vsak dan in lokalne skupnosti so prevelike. da je lokalna skupnost priznano področje njenih izvirnih nalog ORGANIZACIJSKI pomeni. pravica do peticije in ljudska iniciativa) Z vidika demokratične ureditve bi bilo idealno. zavest prebivalstva lokalne skupnosti. da so med seboj povezani in da jih družijo skupni interesi. referendum. V Evropi imamo dva tipa lokalne samouprave: Kontinentalna (celinska) značilen je tip majhnih občin in načelo decentralizacije Britanska. Poleg tega pa mora imeti lokalna skupnost tudi nek izvoljen predstavniški organ. samostojnost. Neposredna demokracija pa je pa je kljub temu bolj prisotna na lokalni kot na državni ravni. vendar pa je zbor občanov možen samo najmanjših lokalnih skupnostih. da je organizacijsko tehnično institute neposredne lokalne demokracije v praksi na državni ravni praktično nemogoče izvajati.to je pomemben element kohezivnosti lokalne skupnosti in integracije posameznikov v njej. ki šteje lokalno samoupravo za izvirno institucijo in posledično za 4 vejo oblasti LOKALNA DEMOKRACIJA posredne oblike (volitve predstavniških organov občine) neposredne oblike (glavni instituti so zbor občanov. če bi na lokalni ravni obstajala samo neposredna demokracija.

da bili organi občine voljeni v celoti. na lokalni ravni je referendum organizacijsko manj zahteven in cenejši. Pri referendumu pride pobuda za rešitev nekega problema iz organa. V primerjavi z referendumom ljudska iniciativa ljudstvu ne omogoča odpravo neustrezne rešitve ampak omogoča da zahteva rešitev. Je uporaben za manjše število zadev in bolj poredkoma. vzpostavljena pa je bila evropska samouprava. da je predlog ki je podan na osnovi ljudske iniciative predstavniško telo dolžno preučiti. in ker so ljudje bolj zainteresirani za takšen način odločanja. Od ljudske iniciative se peticija razlikuje v tem. kar pomeni. Za predstojnika občine je bil tedaj prvič imenovan župan(1848).o večin zadev odloča predstavniško telo. pri ljudski iniciativi pa pobuda pride s strani ljudstva. V njihovem okviru pa občine kot lokalne enote samouprave. PRAVICA DO PETICIJE se tudi razlikuje od ostalih 3. ko so uvedene prve samoupravne občine. ne sodeluje pa pri odločitvi kako to vprašanje urediti.) Nekaj izpitnih vprašanj: občine kot temeljne lokalna samoupravna skupnost pokrajina kot širša lokalna samoupravna skupnost organizacija. zahteve…). funkcije in organi lokalne samouprave volitve na lokalni ravni opredelitev pojmov lokalna skupnost in lokalna samouprava oblike lokalne demokracije razvoj slovenske lokalne samouprave LJUDSKA INICIATIVA se v osnovi razlikuje od ostalih treh oblik neposredne lokalne demokracije. označuje pa pravico posameznika ali skupine posameznikov do pošiljanja pisnih vlog predstavniškemu organu (predmet peticije so lahko prošnje. predlog podan na osnovi peticije pa ne. Referendum se za razliko od zbora občanov uporablja tudi na državni ravni vendar bolj poredko kot na lokalni (zato ker je idejno bližje lokalni samoupravi.REFERENDUM je novejšega izvora kot zbor občanov in bolj formaliziran ter organizacijsko zahtevnejši način odločanja. Leta 1866 so se občine oblikovale na novo. pobude. ki mu ustreza. ker ima pravico do peticije vsak posameznik. država pa je občine tudi financirala. okrožni uradi. Vendar pa občin takrat niso imele nobene samouprave vse do leta 1848. Ljudstvo zahteva ureditev nekega vprašanja. ki jo ima pravico predlagati. kot državne upravne enote. ljudsko iniciativo pa lahko uveljavlja le skupina posameznikov (več kot 50) RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE Stara Avstrija Na območju stare Avstrije so bile ustanovljene kresije oz. 47 .

Nova Jugoslavija Jugoslaviji po 2. ki vzpostavlja lokalno samoupravo ne treh ravneh: občina. ki je »doma« v Veliki Britaniji in je smatrana za četrto vejo oblasti. svetovni vojni pride v sovjetsko vplivno cono in s tem je konec lokalne samouprave. okraji pa postanejo državne izpostave. Ta ureditev velja do leta'31 (do diktature) ko se ustanovijo banovine. leta 98 pa še 45 novih. V Sloveniji je bilo ustanovljenih 62 komun. Ideja je propadla saj je država obremenila komuno z 80% svojih nalog. od tega 11 mestnih. Oblast je bila monolitna in na vseh nivojih strogo podrejena centru. ki omogoči uvedbo delnega trga in tudi delno uvedbo lokalne samouprave. Leta '21 pa je na dan svetega Vida sprejeta ustava.omejeno lahko govorimo o lokalni samoupravi. imeli so tudi relativno samostojnost. Pomanjkljivosti majhnih občin so: me morejo kakovostno opravljati svojih nalog ker nimajo dovolj finančnih. Kljub temu pa so bili organi komune voljeni. stol. To se je spremenilo leta '48 ko se zgodi informbiro. To je tip občine po načelu eno naselje ena občina. Nove občine so ustanovljene leta 94.Stara Jugoslavija Do leta '21 velja stara avstrijska ureditev. Zato so bile lokalne oblasti le izpostave državne oblasti na lokalnem nivoju. nasprotni tip je velika občina. OBČINA je temeljna lokalna samoupravna skupnost. okraj in oblast. Ta model je temeljil na načelu enotnosti oblasti. Komune so bile nekje vmes med lokalno samoupravo in državno upravo. Sicer so lokalni organi obstajali ampak so bili le izpostave države. Vendar pa v praksi deluje lokalna samouprava samo v občinah. vendar pa niso bile prave lokalne institucije. Do občin v današnji obliki pride v 19. občina je bila preoblikovana v komuni in naj bi bila temeljna celica družbe v kateri naj bi ljudje opravljali svoje potrebe. Pomanjkljivosti velikih občin: 48 . V Evropi prevladuje klasična majhna občina. kadrovskih in materialnih resursov ne morejo organizirati javnih služb (odvoz smeti…) Posledica je centralizacija saj mora vse zahtevnejše naloge prevzeti nase država ali pa pokrajina. lokalne zadeve so prenesli na krajevne skupnosti saj so krajevne skupnosti temeljile na prostovoljnem delu državljanov. čeprav že ustava v letu '91 na novo vzpostavi lokalno samoupravo. Komuna pa naj bi se sčasoma preoblikovala v samoupravno skupnost državljanov. Ta lokalna samouprava se je imenovala KOMUALNI sistem. povprečno so bile trikrat večje kot današnje občine. Model velike občine so prevzele še Skandinavija in BeNeLux. tako da je ostalo za lokalne zadeve le 20% resursov. ker je vladala samo ena stranka.te so imele tako državno kot lokalno vlogo.bilo jih jw 147. Slovenija Do leta '94 Slovenija prevzame Jugoslovansko ureditev.Jugoslavija se osamosvoji izpod sovjetskega vpliva in kot vodilno idejo socializma postavi samoupravljanje. ker niso imele voljenih organov.

Nadzorni odbor. da imajo lahko ustrezno osebje in druge pogoje. deli nadzornega odbora pa počasi prevzema računsko sodišče. Mandat župna je 4 leta. občinske akte. predstavlja občino navzven.- ker nastanejo z združevanjem več majhnih so ponavadi umetne tvorbe (odrezane od svojih naravnih temeljev) v takih občinah ni bistvenih vrednot lokalne samouprave. Mandatna doba je 4 leta. Njegova najpomembnejša funkcija je vodenje občinske uprave. da ga občinski svet ne more odstaviti. Župan ima predlagalno pravico na osnovi katere predlaga občinskemu svetu v sprejem občinske akte. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet in opravljajo svoje delo nepoklicno. Župan je udi varuh zakonitosti in ustavnosti. Župan je izvršilni organ občine. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine. ki ima tri glavne funkcije. odtujitvi občinskega premoženja. 49 .proračun in zaključni račun občine. Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan. kar pomeni. ki se potem specializirajo za določena področja. lahko pa tudi sklicuje seje občinskega sveta in jih vodi. da ima moožnost uspešno vplivati na politiko te skupnosti. nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave. nezakonit. izvoljen je na neposrednih in splošnih volitvah in zato je odgovoren predvsem volivcem. vendar pa morajo biti tudi dovolj majhne. ki jih država prenese na občine in jih te opravljajo le začasno namesto države (prenesene naloge) Organi občine Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah občine. Naloge občin: izvirne naloge občine naloge. ki jih na občino prenese država naloge.komisije in odbori. ki predlaga proračun in zaključni račun. da morajo biti občine dovolj velike. da lahko ohranijo atmosfero skupnosti v kateri lahko vsak posameznik občuti. podžupan ali občinski svetnik. nadzoruje smotrnost in namenskost porabe sredstev. Občinski svet ima najmanj 7 in največ 45 članov. proračun in zaključni račun in je edini. Občinski svet lahko ustanavlja tudi delovna telesa. Humes in Harlov pravita. Je izvoljeni predstavniški organ s splošno pristojnostjo za odločanje o vseh lokalnih zadevah v okviru svojih pristojnosti sprejema statute občin. kohezivnosti in solidarnosti. finančno poslovanje uporabnikov občinskega proračuna. kar pomeni da lahko zadrži objavo in izvrševanje kateregakoli občinskega akta če meni da je neustaven oz. odloča o prenosu nalog iz državno na lokalno raven in obratno odloča o pridobitvi oz.

kolikor mandatov je lista dobila. v večini evropskih držav pa zaradi direktiv sveta Evrope obstaja samo en nivo širše lokalne samouprave. V nekaterih državah obstajata dva nivoja širših lokalnih skupnosti (imajo trinivojsko upravo). ki so gledano z vidika države lokalnega pomena. Znotraj večinskega sistema ločimo dva tipa volitev: . koliko občinskih svetnikov se v tisti občini voli. ki delujejo na širšem teritoriju kot občine in na ožjem kot država. Slovenija je zato le ena izmed 5 evropskih držav. ki so glasovali za neko listo.gre za volitve predstavnikov občine (občinskega sveta) oz. Tudi za njih veljajo temeljna načela volitev. Federacija je pravno urejena z zvezno ustavo. Pri večinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih in ne o političnih strankah.Lokalne volitve. ki razmejuje pristojnosti med federacijo in 50 . Država prenaša v procesu decentralizacije na pokrajine tiste naloge. ki jih občine iz organizacijskih ali tehničnih razlogov ne morejo upravljati. Tu obstaja skupna država v pravem pomenu besede. V njo je združenih več federalnih enot. Večinski volilni sitem dopušča večjo možnost uveljavljanja posameznikov in daje manj prostora političnim strankam kar pomeni tudi več neodvisnih kandidatov. na listi pa mora biti toliko kandidatov. ki so dobili večino glasov volivcev. kolikor se jih je v njegovi volilni enoti voli. ki tvorijo skupnost. gre za enokrožni relativni volilni sistem.gre za glasovanje o listah kandidatov. FEDERALIZEM Federacija sestoji iz dveh ali več politično teritorialnih enot. ki ohranjajo družbeno integriteto oz. Referenčni glas se upošteva le pri tistih kandidatih. listo lahko predlaga vsaka politična stranka ali pa skupina državljanov. ki zagotavlja vpliv vsakega volivca na kandidata in ne stranko. V občinah z nad 3000 prebivalci pa se uporablja proporcionalni volilni sistem. Poleg občin v večini evropskih držav obstaja še širši nivo lokalne samoupravne skupnosti.vsa občina je ena volilna enota. ki nima dvonivojske lokalne samouprave. enakost… Člani občinskega sveta se volijo po dveh volilnih sistemih. Volivec lahko glasuje o toliko kandidatih.splošnost.to je večinski volilni sistem. Ustava sicer govori o pokrajinah ampak jih opredeljuje kot prostovoljne oblike povezanosti občin (občine prostovoljno v njih vstopajo in izstopajo. občina je ožja. z do 12 občinskimi svetniki.prvi se uporablja v občinah z do 3000 prebivalcev oz. Širše lokalne skupnosti opravljajo naloge.z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov. V Sloveniji imamo samo enonivojsko samoupravo (samo občine). pokrajine.ov sistem. . POKRAJINA (regija) Pokrajina je širša lokalna samoupravna skupnost. Pri proporcionalnem volilnem sistemu je občina ena volilna enota. ZVEZNA DRŽAVA (FEDERACIJA).občina je razdeljena na toliko volilnih enot kolikor mandatov se voli. Na nivoju pokrajine pa prihaja tudi do stika med lokalno samoupravo in državno upravo. Za razdelitev mandatov pa se uporablja D'Honett. Imamo institut referenčnega glasu. skladnost ter na ravni federacije uresničujejo skupne interese in jih združujejo v širšo skupnost. gledano z vidika občin pa širšega pomena.

nekakšna država držav. pravica do svobodnega političnega združevanja. ki so postale del ustave RS in dobile najvišjo pravno veljavo). enakopravnost družbene.27. sestavljen pa je iz šefa izvršilne oblasti in iz dveh domov. NAJPOMEMBNEJŠI PRAVNI AKT IN DOKUMENTI SPREJETI V PROCESU OSAMOSVAJANJU REPUBLIKE SLOVENIJE V letih 1988-1989 je prišlo v Sloveniji do močnega nacionalnega gibanja.1990 je bila sprejeta deklaracija o suverenosti države RS 27. da se pristopi k spremembam ustave 2. amandmaji so poudarjali pravice slovenskega naroda do samoodločbe. Skupščina RS je tudi sprejela deklaracijo o urejanju razmerij.1989.Predlog zveznega izvršnega sveta. da se prične postopek za spremembo ustave SFRJ 23. vendar morajo biti njihove ustave v skladu z zvezno ustavo.1. Zvezna ustava je najvišji pravni akt in jo je moč spremeniti ob sodelovanju federalnih enot. pravico do avtonomnega urejanja v zvezi s samoodločbo.1990 .9.9. V federaciji obstajajo zvezni organi v katerih so federalne enote zastopane.1990 sledi sprejetje naslednjih amandmajev ( v njej so bile povzete nekatere odločitve iz Deklaracije o suverenosti države RS. ukinitev smrtne kazni. Federacija in federalne enote imajo lastno politično-teritorialno organizacijo in so samostojne. sprejetimi 27. katerih člani odločajo načeloma po svoji svobodni odločitvi. Federacija je sestavljena država. Sprejetje 3. Centralni (osrednji) organ ima značaj zakonodajnega telesa. Navadno imajo lastne ustave tudi federalne enote.Skupščina RS ne bo razpravljala in odločala o soglasju k predlogu predsedstva SFRJ. da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ s sprejetjem nove ustave. Prišla je do spremembe v imenu : prej “ Socialistična republika Slovenija” se je preimenovala v “ Republika Slovenija.9. ki imajo za RS splošen pomen.federalnimi enotami. ko izvršujejo zadeve iz svojega delovnega področja. . Posebna združba držav je evropska skupnost. zadružne in zasebne lastnine. ki pa navzven nastopa kot enoten mednarodnopravni subjekt. ki so uveljavljene z amandmaji IX do XC.7. suverenost države Slovenije.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII na področju ljudske obrambe 51 . Sprejeta sta bila 2 ustavna zakona . političnega in ekonomskega položaja RS. Podlaga za federativno državo je zvezna ustava. usmerjenega v graditev čimbolj samostojnega družbenega. to pomeni da federalne enote nimajo lastne mednarodnopravne subjektivitete. vendar so del suverenosti prenesle tudi na organe skupnosti. Njene članice so še vedno povsem samostojne države. odraz tega gibanja je bila Majniška deklaracija 1989 in ustavne spremembe.Predlog skupščine SR BIH .sklepov: . v njej se mešajo elementi konfederacije in federacije. z amandmajem je določena tudi nova državna himna Zdravljica.

▪ Ustava RS je bila sprejeta 23.3. kolikor je bila nanjo prenesena z zvezno ustavo. Rezultati plebiscita so bili slovesno razglašeni 26. da RS postane suverena država.. ki pravi. da je bila primarni nosilec oblasti (državne) republika.4.1990 je skupščina sprejela ugotovitve. ki je pravnem smislu predstavljal realizacijo plebiscitne odločitve.1991 Skupščina RS sprejela Sklep in izjavo v zvezi z Brionsko skupno deklaracijo.2.1990) ▪ 6. ▪ 25.6. ▪ 20.6.1991 sprejeta Stališča in sklepi Skupščine RS za nadaljnje uresničevanje osamosvojitvenih aktov Skupščine RS.1990 pred izvedbo plebiscita je bila v skupščini sprejeta še deklaracija o spoštovanju temeljnih konvencij sveta Evrope. predpisov in splošnih aktov zveznih organov se ne uporabljajo v RS. ki bo imela dejansko oblast na svojem ozemlju in bo subjekt mednarodnega prava. federacija pa le toliko.12. in YU ter delegacija EU dvanajsterice) ▪ 10. da je bilo temeljno razmerje med republiko in zvezo določeno tako.12. Hrv. 52 .9.6.1991 je skupščina RS sprejela ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII k ustavi RS na področju ljudske obrambe.12.12.1991 je bil sprejet ustavni amandma XCIX k ustavi RS.1990 so prebivalci RS izrazili svojo politično voljo.1991 je skupščina RS sprejela Ustavni amandma C k Ustavi RS. 88% je odgovorilo z “da”. ▪ 7. ▪ 6.9% pa je bilo neveljavnih glasovnic.10. ▪ 25.1990 je skupščina RS je sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS in razglas državljanom RS ( plebiscit je bil razpisan na dan 23. Prevzem izvrševanja suverenih pravic in dolžnosti je bil urejen z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. ▪ 5. da se slovenski naborniki ne pošiljajo več na služenje vojaškega roka v JLA. stališča in sklepe o urejanju bodočih mednacionalnih odnosov na območju Jugoslavije.12.1991 je skupščina RS izrazila načelna stališča še v Deklaraciji ob neodvisnosti Na izrednem zasedanju skupščine 29.1991 sprejeta Stališča skupščine RS v zvezi s političnim in varnostnim položajem RS. ▪ Na plebiscitu 23.1990 v skupščine RS. ▪ 7. in 30.1991. ▪ 24. 4% z “ne”.1991 je skupščina RS sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS.12.6. s katerim je bil določen novi grb in zastava RS. OSAMOSVAJANJE SLO Za proces osamosvajanja Slo je bilo pomembno to.10.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI: katere določbe zakonov. istočasno pa je bil sprejet tudi ustavni zakon za izvedbo ustave RS. ▪ 28.1991 Brionska deklaracija (predstavniki Slo.7.. 0.7. ki je določala zvezne pristojnosti.

prav na to pravico se je kasneje sklicevala tudi slo.Za nadaljnji razvoj odnosov med republiko in zvezno državo je bila pomembna sprememba oblasti.stopnja zanimanja za politiko 53 . ki so usmerjene v vplivanje na izbor vladnega osebja (government) in/ali akcij. leta1990. Razhajanje med slo oblastjo in zvezno oblastjo se je še bolj zaostrilo. ki se jih loteva vlada. Pomemben je bil sprejem amandmaja k republiški ustavi. zato ker so se v Slo začele pojavljati zahteve po demokratizaciji političnega življenja. določil je da se v RS ne uporabljajo tiste določbe ustave SFRJ.PROCES OSAMOSVOJITVE SLO: značilno za ta proces je bilo. AMANDMAJI K USTAVI RS. Sprejetih je bilo več aktov ustavnopravnega pomena. Do prvih sporov z zvezno državo je prišlo že ob sprejemanju sprememb zvezne ustave v letih 1987 in 1988.1990. do katere je prišlo na volitvah spomladi 1990. Izveden je bil 23. 1974 je vsakemu narodu znotraj federacije zagotavljala pravico do samoodločbe naroda in pravico do odcepitve od zveze. PLEBISCIT. nagrajevanje) ekspresivne/instrumentalne verbalne/neverbalne socialne/nesocialne (interakcije z drugimi) V Sloveniji obstajajo trije vidiki politične participacije: a) OSNOVNI: . da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitne odločitve sprejeti ustavne. da RS postane samostojna in neodvisna država (83% udeležba.Ustava SFRJ iz l. potrebne za osamosvojitev. na njem je bilo določeno. Ti akti so v pravni obliki opredelili različne stopnje osamosvajanja republike in njenega izločanja ter zveznega pravnega reda in zvezne državne organizacije. ter druge akte in ukrepe. 88% za odcepitev od SFRJ). Premiki v Slo političnem življenju so se izražali tudi na ustavnopravni ravni.Slo je prve korake k osamosvojitvi storila še v okviru zvezne ustavne ureditve. da je že od začetka prevladalo stališče. na plebiscitu. zasebnost) avtonomija/podrejena (od kod stimulus) epizodična/kontinuirana (stroški. Na oblast so prišle politične sile. Določeno je bilo. POLITIČNA PARTICIPACIJA Politična participacija obsega tiste aktivnosti zasebnih državljanov. ki so temu procesu dajali ustavno podlago. da se ta proces pravno uredi in utemelji.pogostost spremljanja politike v medijih pogostost udeleževanja volitev pogostost udeleževanja pogovorov o politiki sindikalna aktivnost b) INTERESNI: . Ostajajo različne zvrsti politične aktivnosti oziroma politične participacije: odkrita/prikrita (stroški. ki niso v skladu z ustavo RS. ki so si prizadevale za čim večjo osamosvojitev republike.12.

prikrojevanje zahtev na obseg in obliko političnega procesa odločanja). ki izhajajo iz javnega mnenja po sebi nagnjeni k temu. interesov. INTERESNE SKUPINE Interesne skupine večajo prostor za politično udeležbo. ker so interesi. hotenj in torej vseh subjektivnih zahtev. kulturno sodelovanje…pod pogojem konsultativne politične kulture ter samoomejevanja kot podlaga njihove legitimnosti. akterjev družbenega delovanja. Interesne skupine služijo za mobilizacijo in prenos neartikuliranih zahtev v družbi v proces odločanja (filtriranje. notranjih smiselnih zvez. Tisti družbeni akterji. izražajo sicer zanemarjene interese.c) AKTIVNI: .sodelovanje pri političnih aktivnostih aktivna vpletenost v politiko aktivna stopnja angažiranja v političnih strankah in prostovoljnih organizacijah POLITIČNA KULTURA Politična kultura je razumljena kot regulator želja. Je skratka le sestavina družbenega in političnega sistema. 54 . rekli bi. S tem skrbijo za izoliranje elite pred pretiravanjem in jo osvobajajo od vsakodnevnih pritiskov javnega mnenja. krepijo kvaliteto odločitev in integracijo družbe. vzgajajo javnost glede političnih vprašanj. ki niso "ustrezno politično kultivirani" so že vnaprej onemogočeni politično artikulirati svoje interese in s tem politično-kulturno disfunkcionalni. da ostanejo latentni. omejujejo politično odtujitev.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful