POJEM IN VRSTE POLITIČNIH SISTEMOV Pojem političnih sistemov je širši od pojma države in oblasti.

Koncept političnih sistemov je kvalitativno različen, saj država in oblast dobita s pojmom političnih sistemov neko vlogo. Politični sistem je odnos med oblastjo in državo na eni in ostalimi sferami na drugi strani. Med njimi posredujejo parlament, politične stranke, volitve, javno mnenje … Politični sistem je medsebojno povezan, skladen skup družbenih odnosov, norm in ustanov, ki oblikujejo javno oblast in njen položaj v družbi. V okvir političnih sistemov spadajo: 1. vsi organi politične oblasti 2. institucije in odnosi preko katerih družbene skupine in sloji uresničujejo svoj vpliv na oblast (politične stranke, družbene skupine) 3. način oblikovanja politične oblasti (volitve, imenovanja) 4. razni drugi kanali vplivanja na oblast (mediji, javno mnenje) Če obstajajo odprti kanali vplivanja, govorimo o DEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Če teh kanalov ni (so zaprti) govorimo o NEDEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Za DEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: svobodne volitve svobodna politična konkurenca (pluralistični sistemi z opozicijo) svoboda tiska, združevanja nadzor državne oblasti

Za NEDEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: centralizirani neomejena in nekontrolirana, totalna oblast obstaja monizem, prepoved opozicije ni svobode govora, združevanja sem spadata:

● AVTOKRACIJA Pravo nasprotje pojma demokracije. Prisotna je samo na političnem področju. Pomeni, da se velikemu delu prebivalstva odreka nadzor nad vladarji. Ljudstvo ne more sodelovati pri odločanju. To je nedemokratična, neliberalna oblika vladavine. Oblike avtokracije so: - avtokratične monarhije (Saudska Arabija) - osebne vladavine (afriška družba) – razlika z avtokratično monarhijo je ta, da pri osebni vladavini ni nasledstva - dominantna stranka (Egipt, Singapur) - vladavina verskih voditeljev (Iran)

1

- vojaške diktature (Afrika, Azija) ● TOTALITARIZEM Posega na vsa področja družbe in ne samo na politično področje. Primer totalitarizma je nacistična Nemčija, fašistična Italija, komunizem … Značilnosti totalitarizma so: - obstaja uradna ideologija, ki zajema vse bistvene vidike človekovega obstoja - obstaja ena množična stranka (hierarhično urejena, na njenem čelu vodja) - tajna policija (pod strankarskim nadzorom, onemogoča sovražnike družbe) - vseobsežni nadzor stranke nad množičnimi mediji - strankarski monopol nad oboroženo silo - centralizirano upravljanje, nadzor gospodarstva - obljuba varnosti – ljudje pripravljeni žrtvovati svobodo LIBERALNO DEMOKRATIČNI SISTEM Glavne značilnosti liberalno demokratičnega sistema so: 1. stvarna oblast je v rokah izvoljenih uradnikov 2. izvršna oblast je ustavno omejena in odgovorna drugim institucijam (zlasti parlamentu) 3. nesigurnost volilnih rezultatov (možnost opozicijskega glasovanja, sprememba stranke na oblasti) 4. kulturne, etnične, verske in druge manjšinske skupine (izražajo interese v političnem procesu) 5. izven strank in volitev imajo državljani različne kanale in sredstva za izražanje in predstavništvo njihovih interesov (civilna družba, različna družbena gibanja) 6. obstajajo alternativni viri informiranja (neodvisni mediji) 7. posamezniki imajo svobodo prepričanja, mnenja, razprave, govora, združevanja, demonstracij, peticij 8. državljani so enaki pred zakonom (neodvisno sodstvo) 9. vladavina prava varuje državljane pred nasiljem in neupravičenim poseganjem v njihovo osebno življenje Politični sistem lahko delimo glede na kriterij delitve oblasti. DELITEV OBLASTI: HORIZONTALNA (zakonodajna, izvršna, sodna) →parlamentarni, predsedniški, skupščinski, polpredsedniški sistem STOPNJE / RAVNI OBLASTI → unitarne, federalne

Ustavno načelo delitve oblasti varuje osebno svobodo posameznika, preprečuje koncentracijo in monopol oblasti, vzpostavlja nadzor nad oblastjo (preprečuje samovoljo), razporeja državne naloge in pristojnosti, vzpostavi vzajemno kontrolo in vzdržuje ravnovesje med nosilci oblasti.

2

PARLAMENTARNI SISTEM 1. zakonodajna oblast pripada parlamentu 2. obstaja določena povezanost izvršne in zakonodajne oblasti → ne gre za strogo delitev oblasti (izvršna oblast odvisna od zaupanja parlamenta) 3. izvršna oblast je deljena – predsednik države in vlada PREDSEDNIŠKI SISTEM 1. ločitev oblasti najbolj dosledno izpeljana 2. predsednik ima možnost veta na zakonodajne predloge kongresa 3. predsednik je voljen neposredno 4. predsednik države je predsednik vlade POLPREDSEDNIŠKI SISTEM 1. šef države se voli na splošnih volitvah / neposredno 2. šef države si deli izvršno oblast s predsednikom vlade – imamo dvojno oblast 3. šef države je neodvisen v odnosu do parlamenta, vendar mu ni dopuščeno, da bi vladal sam ali neposredno 4. direktive šefa države mora sprejeti in uskladiti vlada 5. predsednik vlade / vlada sta neodvisna od šefa države v tisti meri, kot sta odvisna od parlamenta 6. ta struktura z dvojno oblastjo omogoča različna ravnotežja (KOHABITACIJA – predsednik države in predsednik vlade sta iz različnih strank) KONVENTNI ali SKUPŠČINSKI SISTEM 1. gre za enotnost oblasti 2. shod, zborovanje ali narodna skupščina 3. načelo horizontalne organizacije oblasti, v kateri so predstavniški organi hkrati nosilci zakonodajne in izvršne oblasti 4. sodna je izločena, čeprav je pod močno kontrolo predstavniškega telesa POLITOLOŠKA DELITEV POLITIČNIH SISTEMOV (po Liphartu) VEČINSKI (Velika Britanija) KONSENZUALNI (Švica)

3

Razlike: koncentracija izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti delitvi izvršne oblasti v konsenzualnem modelu prevlada izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti izvršno zakonodajnemu ravnotežju v konsenzualnem modelu dvostrankarski sistem nasproti večstrankarskemu sistemu enodimenzionalni strankarski sistem nasproti večdimenzionalnemu strankarskemu sistemu večinske volitve nasproti sorazmernemu ali proporcionalnemu predstavništvu (gre za problem sorazmernosti / nesorazmernosti volilnih rezultatov = razdelitev sedežev v parlamentu glede na število glasov na volitvah) unitarna in centralizirana oblast nasproti federalni ali decentralizirani enodomni sistem parlamenta nasproti močnemu dvodomnemu sistemu nepisana ustava (ne vsiljuje formalnih omejitev parlamentarne oblasti / je optimalna, večinska) nasproti pisani ustavi MODEL POLITIČNIH SISTEMOV (po Davidu EASTONU) Splošne značilnosti: 1. analiza političnega sistema mora vključevati raziskovanje formalnih odločitev na eni in stvarnih akcij oz. delovanja na drugi strani 2. analiza političnega sistema pomeni vzporedno raziskovanje procesov oblikovanja in izvrševanja politik 3. analiza političnega sistema mora zajemati tudi neodločanje in nedelovanje – opustitvena dejanja Sestavine: 1. INPUTI (politične zahteve in politična podpora) 2. OUTPUTI (v obliki odločitev in akcij nekega delovanja) 3. OUTPUTI so različni od UČINKOV (OUTCOMES) – učinki so drugačni, kot jih je predvidel zakonodajalec FUNKCIJE POLITIČNEGA SISTEMA SISTEMSKE funkcije niso neposredno vključene v oblikovanje in izvrševanje politik, a so bistvenega pomena za delovanje političnega sistema, saj določajo ali se bo sistem spremenil, ali se bo ohranil v obstoječi obliki, kdo bo bolj vpliven pri oblikovanju politik, …Sestavljene so iz politične socializacije (podružbljanje človeka s stališča oblikovanja politik), političnega rekrutiranja (kadrovanje, selekcija izbire za vodilne funkcije), politična komunikacija (tok informacij skozi družbo in različne strukture, ki sestavljajo politični sistem).

4

PROCESNE funkcije so nujne za oblikovanje in izvrševanje politik v vsakem političnem sistemu. Te so hkrati tudi faze političnega sistema: 1. FAZA: artikulacija interesov 2. FAZA: agregacija interesov (povezovanje ali kombinacija interesov v POLICY alternative) 3. FAZA: avtoritativno oblikovanje politik (izbira ene alternative ali odločitev ali konkretno zakon) 4. FAZA: proces izvrševanja politik (implementacija) Tretji sklop funkcij so POLICY funkcije. So implementacija političnega procesa. Sprejeti zakoni morajo biti uresničeni. Zadevajo vsa področja. Sestavljene so iz: ● ekstrakcije (obdavčitev) ● regulacije vedenja (pravila) ● razdelitve ali distribucije Uprava (vlada) zajema policy funkcije. Ostale funkcije pa zajema parlament. SISTEM LIBERALNE DEMOKRACIJE Liberalizem in demokracija sta nasprotni načeli. Meščanska družba, ki se razvija v smeri civilne družbe, je značilna po pluralizmu in individualizmu (to partikularistično stran zastopa liberalizem). Liberalizem je posameznik. Demokracija predstavlja nasproti pluralističnemu načelu liberalizma obliko politične homogenizacije ali poenotenja tega pluralizma. Liberalci zastopajo vladavino manjšine. Demokrati zastopajo stališča ljudske večine. Liberalci zastopajo individualne svoboščine. Demokrati zastopajo formalno načelo občega skupnega dobrega. Stvar demokratične politične kulture je, da simbioza dveh nasprotnih načel ne razpade. Če simbioza (liberalizem + demokracija) razpade, se odpira prostor drugačnim, zlasti totalitarnim oblikam vladavine. Centralna institucija liberalne demokracije je parlament. Vzdrževanje ravnotežja med liberalizmom in demokracijo je možno samo proceduralno. Vzdrževanje poteka ponavadi v obliki PERMANENTNEGA KRŠENJA USTAVE (tako opozicija kot pozicija – pozicija prekoračuje svoja ustavna pooblastila na podlagi svoje večinske pravice, da interpretira ustavo in jo praktično spreminja; opozicija pa poizkuša z različnimi oblikami izven parlamentarnega povezovanja z volivci). Ravnotežje vzpostavlja ustavno sodišče. Delovanje pozicije in opozicije torej ni mogoče popolnoma ustavno omejiti. Bistvo liberalno demokratične ustavne vladavine je nadzorovano proceduralno kršenje ustave.

5

inkluzivno državljanstvo . Razmerje med idealno in realno demokracijo nam razloži Liphart (poliarhija). DEMOKRATIZACIJA Demokracija je institucionalna ureditev za sprejemanje političnih odločitev. ki ponuja urejene ustavne možnosti za spremembo oz.zakonodajni nadzor .predstavništvo . neposredna / neomejena oblast.vladavina prava 6 .ustavno sodna presoja . enakosti glasov.informirana javnost . visoko institucionalizirana. Moderna demokracija = posredna / predstavniška.privolitev vladanih . FORMALNI (v postopkih in procedurah) .svoboda združevanja Demokracija ima 2 vidika: 1. liberalna se spremeni v PLUTOKRACIJO. ki temelji na participaciji državljanov. Pojem poliarhija pomeni mnogovladje razpršenih družbenih oblasti. dobimo pri demokraciji TIRANIJO VEČINE. legitimnosti večinske volje… Ima 3 komponente: demokratična (enakost med ljudmi) liberalna (pravice posameznika) republikanska (državljanske vrline in javno dobro) Če se te oblike izrodijo.DEMOKRACIJA. ki dovoljuje največjemu številu prebivalstva vplivati na glavne odločitve in sicer z izbiro med tekmeci za glavne politične položaje. NAČELA DEMOKRACIJE red avtoriteta pravice svoboda . omejena oblast.strankarsko tekmovanje . inkluzivnost.pravičnost .zakon . šibko institucionalizirana. kjer posamezniki pridobijo moč za odločanje na podlagi tekmovalnega boja za ljudske glasove (Joseph Schumpeter).enakost INSTITUCIJE DEMOKRACIJE ljudska suverenost omejitev oblasti izvršilna odgovornost splošna volilna pravica volilni sistem svobodni tisk . Antična demokracija = ekskluzivna. menjavo vladajočih uradnikov in kot socialni mehanizem. republikanska v PATERNALIZEM ELIT. Te opredelitve so normativistične. Lipset – demokracija je politični sistem.

odločitvena (nastaja ustava) 4.svoboda izražanja in alternativni viri informacij . 7 . širšo participacijo ljudi.izvoljeni nosilci oblasti .ustavnost in zakonitost . Inkluzivnost je povezana z odzivnostjo. mobilizacijo za soglasje.civilna družba Demokratizacija je proces razširjanja ali izvajanja demokracije. Poteka po 2 različnih . legitimnostjo (upravičenost oblasti)..centralna uprava .politične stranke . Konsolidacija se kaže v sposobnosti novega demokratičnega sistema.svobodne in pravične volitve . Pri substantivni gre za manj očitno rast demokratičnih skupnosti – npr.mediji .ločitev oblasti . Ponavadi ima 4 faze: 1.lokalna uprava . Za politično stabilnost je potrebna poleg konsolidacije še inkluzivnost (sposobnost vključevanja ljudi v procese odločanja) in učinkovitost.formalni in substantivni – poteh. v katerem noben večji politični akter ne proučuje možnosti za alternativni. SUBSTANTIVNI .asociacijska avtonomija . uvodna (izgradnja nacionalne enotnosti) 2. Demokratizacija je lahko bolj ali manj intenzivna. običaj → gre za konsolidacijo – utrjevanje – demokratičnih oblik vladanja → gre za ponotranjanje demokratičnih vrednot in pravil igre → daljša od prvih treh) LINZ – konsolidiran je tisti politični sistem. Iz formalnega vidika gre predvsem za izbiro ustavnih oblik ali praks. pripravljalna (oblikovanje tekmovalnih političnih alternativ) 3. odprtostjo za pobude ljudi. kar je odvisno zlasti od kvalitete predhodnih demokratičnih izkušenj.človekove in manjšinske pravice . privajalna (prehajanje demokracije v navado.civilni nadzor nad vojsko 2. da razrešuje konflikte skozi legalne institucije (v okviru parlamenta). z večjo vključenostjo oz. nedemokratični proces prevzema oblasti.

Konstitucije so bile v rimskem pravu enostranski ukazi cesarjev imenovani EDIKTI. st. Absolutna monarhija jo uporablja za označevanje absolutnega načina vladanja. ki naj ureja organizacijo državne oblasti in človekove pravice. Prvi. V antični Grčiji s tem izrazom niso označevali pravnih aktov. Razlaga ustave je možna iz različnih vidikov: pravni politični filozofski sociološki pravno – politični S FORMALNEGA vidika je najvišji pravni akt. ki označuje poseben pravni akt v pisani obliki – to je ustava. USTAVA POJEM USTAVE Ustava izhaja iz latinske besede CONSTITUTIO. S širjenjem državljanskih pravic se je razvila ideja konstitucionalizma. S tem je prišlo do institucionalizacije in demokratizacije oblasti. Vsi drugi pravni akti morajo biti v skladu z ustavo. Ustava je osnovni red stvari v družbi – Aristotel. Drugi trdijo. vrhovne biti. v političnem boju za omejevanje absolutne oblasti monarha. da je pojem ustave nastal v 18. Predpostavka za politično učinkovitost je izdelana procedura in zaokrožen pravni sistem. s katerimi so se urejala vprašanja državne organizacije in njenega delovanja. za sprejemanje odločitev in njihovo uresničevanje. ampak politično ureditev konkretnega polisa. Obstoj pravne države je eden bistvenih elementov stabilne demokracije. SOCIOLOŠKO pojmovanje ustave → ustava ni samo pravni dokument. ki ureja vprašanja državljanskih pravic in načela organizacije državnih organov in njihovih pristojnosti.Učinkovitost se nanaša na sposobnost in zmogljivost političnega sistema za reševanje problemov oz. V fevdalizmu je pojmovanje ustave prevzela katoliška cerkev in z njim označevala sistem cerkvene organizacije. ki je uveljavil sociološko pojmovanje je bil LASSELE. ampak je tudi odraz stvarnih odnosov in okoliščin oz. 8 . POLITIČNI pojem → ustava je zbir pravil s katerimi se omejuje državna oblast in njene pravice poseganja v svobodne sfere družbe in sfero političnih pravic državljanov. Hegel – ustava je izraz najvišje. FILOZOFSKI pojem ustave je širša dimenzija. razmerja družbenih sil v neki državi.

sodne odločitve (keys law).…) 3. ki je sprejet po posebnem postopku in slovesno razglašen kot temeljni zakon države. Vsaka država ima zbir temeljnih pravil. kar ne pomeni. Temeljne značilnosti ustave v formalnem smislu so: pisna oblika ustave (preglednost. da morajo biti družbeni odnosi urejeni v posebnem aktu. ustavne konvencije so izven sodne pristojnosti. Ustavna pravila tvorijo elementi: 1. ki se od drugih splošnih aktov razlikuje po naravi pravnih norm ustavne norme so abstraktne. ne glede na njihovo pravno obliko. Ta pravila so lahko v enovitem pisanem pravnem aktu ali v več različnih pravnih aktih in lahko so pisana ali nepisana. dostopnost) kodifikacija (enovit pisani akt) največja pravna veljava ustavnih norm – hierarhično najvišji pravni akt Temeljne lastnosti ustave so: ustava je najvišji splošni pravni akt.…) 2. Angleška ustavnost ima heterogeno strukturo in zajema več različnih elementov – zlasti 2 skupini: ustavna pravila ustavne konvencije Ustavna pravila se uporabljajo pred sodiščem. st.S PRAVNEGA vidika razlikujemo ustavo v MATERIALNEM in FORMALNEM pomenu. posamezni zgodovinski dokumenti (Magna charta libertatum. s katerimi se določa smisel in meje zakonov sprejetih v ustavno pravni materiji 9 . ki jim predpisuje njihove pristojnosti ustava je edini splošni pravni akt. da nimajo ustavnosti. Bill of rights. Posebnost ustave v formalnem pomenu je njena oblika v kateri se izraža vsebina ustave in v čemer se razlikuje od zakonov in drugih splošnih aktov. hkrati pa vsebuje elemente ideološko političnega in programsko deklarativnega akta ustava je pravni in politični akt – v tem se razlikuje od drugih pravnih aktov ustava je splošen pravni akt. Ustava v formalnem smislu → povezana z nastajanjem meščanske države in prvimi sodobnimi pisanimi ustavami s konca 18. Tvorci sodne ustavnosti so zahtevali. izhodiščne in splošne ustavne norme določajo temelje državne in družbene ureditve in poseben postopek za sprejem in spremembo ustave ustava je temeljni izvor najvišjih državnih organov. Ustava v materialnem smislu → pojem ustave je določen glede na vsebino norm. ki urejajo državno in družbeno ureditev. zakoni parlamenta (zakon o nasledstvu prestola. ki samemu sebi določa svojo pravno moč RAZVRŠČANJE (VRSTE) USTAV • PISANE • NEPISANE – ustava v materialnem pomenu (ustavni običaji) Nepisano ustavo imajo v Angliji.

nikoli niso bila predmet zakonske podlage) Ustavne konvencije pa obsegajo navade. so določena s strani sodišča. v katerih so ta pravila v več aktih.uresničujejo se v praksi 2. v praksi se ne uporabljajo 3. tradicijo. ZGODOVINSKA RAZVRSTITEV USTAV • OKTROIRANA ali VSILJENA (1931 jo vsili jugoslovanski kralj Aleksander) → enostranski akt.4. Niso pisane.…Nekodificirane so tiste. načela in pravila splošnega prava (nastala na podlagi običajev. običaje in prakso ter regulirajo velik del vsakdanjih aktivnosti najvišjih organov oblasti. uveljavitev pa je vezana na podpis monarha – npr. temeljni zakon. določa pravice državljanov in njihovo varstvo v kazenskem postopku BILL OF RIGHTS (1689) – utrdi položaj parlamenta 10 . Sprejme jih predstavniško telo. v praksi se ni uporabljala HABEAS CORPUS ACT (1679) – uveljavitev temeljev demokratične ureditve. • LJUDSKE USTAVE → samostojno jih sprejema predstavniško telo ali ljudstvo neposredno na referendumu – republikanska oblika vladavine. NOMINALNE (NAVIDEZNE. Vidovdanska ustava. ki ga sprejem monarh na prehodu iz absolutne v ustavno vladavino • USTAVNI PAKTI → so rezultati sodelovanja predstavniškega telesa in monarha. DEKLARATIVNE) – formalno zavezujejo. NORMATIVNE . 1. • TOGE (posebni pogoji) • GIBKE (kot običajni zakon) Kriterij je postopek sprejemanja in spreminjanja ustave. a preprečujejo potrebne spremembe politične oblasti RAZVOJ USTAVNOSTI VELIKA LISTINA SVOBOŠČIN (1215) – začetek PETICIJA PRAVIC (1628) – Anglija INSTRUMENT OF GOVERNMENT (1635) – prva prava ustava. NOVEJŠE RAZVRSTITVE USTAV Razvrščanje je glede na skladnost ustavnih norm s politično realnostjo. • KODIFICIRANE • NEKODIFICIRANE Kodificirana je enovita ustava (iz enega samega pisanega akta). se pa spoštujejo. SEMANTIČNE – v praksi se uresničujejo. Imenuje se lahko ustava.

svetovni vojni – pravica do dela ……… SLOVENSKA USTAVA Ustava je izhodiščni in temeljni pravni akt.pravica do samoodločbe .vzpostavljanje vseh temeljnih elementov slovenske države . Je moderna ustava. ki oblikujejo konfederacijo (zveza članic – vsaka sprejme ustavo.12. Je deklarativne narave in predstavlja izhodišče ustave. ker ureja družbene zadeve. svetovni vojni – socialno. socialne pravice) – WEIMARSKA ustava Po 2.1991 – božična ustava). npr. osredotočena na klasično vsebino ustav – to je pravice državljanov in organizacija oblasti.večstoletni slovenski boj za nacionalno osamosvojitev . svetovni vojni – socialistična ustavnost ITALIJA po 2. Nova slovenska ustava je klasična realistična ustava. Izhodiščni zato. svetovni vojni – SOCIALISTIČNA USTAVNOST (Sovjetska zveza) 1936 – STALINSKA USTAVA (formalno popolnoma demokratična. stoletju se pojavi težnja po pisani ustavi – ameriške kolonije.zagotovitev varstva temeljnih pravic in svoboščin 11 . VIRGINIJSKA USTAVA) ustava federacije – prva prava ustava v sodobnem pomenu – AMERIŠKA FRANCIJA – ustavnost razvija v skladu z revolucijo – DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA (1789) – prva ustava v Franciji leta 1791 EVROPA po letu 1830 – BELGIJSKA USTAVA (1831) – vzor številnih evropskih ustav ŠVICA – federalna ustava (1848) 1875 – FRANCIJA – ustava TRETJE REPUBLIKE – model republikanskih ustav Po 1. Sprejeli smo jo leta 1991 (23.- v 18. Ni del ustavnega besedila v ožjem smislu ter pravno ne obvezuje. Je opis dejstev. demokratska ustava 8ekonomske. ki skoraj nima programskih določil. STRUKTURA SLOVENSKE USTAVE PREAMBULA TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI PREAMBULA Uvod v ustavo. Zavezujoča je bolj kot sama ustava in zavezuje dejansko. Nekatere programske določbe so prisotne v poglavju o Temeljnih gospodarskih in socialnih razmerjih. s čimer določa pravni red. ki imajo ustavni pomen. Radikalno se razlikuje od prejšnjih socialističnih ustav. Dejstva iz preambule: . ker določa kdo je zakonodajni organ. manjka zagotovilo za njeno spoštovanje) NEMČIJA – po 1. Temeljni zato..

potem gre lahko samo za delitev funkcij. Na nekaterih mestih preobsežen. Pri več osrednjih državnih organih je slovenska ustava preskopa (zlasti pristojnosti). Če imajo med seboj neodvisne in hierarhične legitimacijske baze. da se temeljne pravice človeka lahko udejanjijo. s parlamentarnim sistemom (oblika državne oblasti). V središču je posameznik in njegova svoboda. ker prepušča nekatere vsebinske zadeve zakonodajni ureditvi. zato ne more biti samostojna veja oblasti. Največja zasluga liberalizma je koncipiranje pravic in svoboščin človeka in državljana. svoboda posameznika 2. pravno varstvo temeljnih pravic).TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI 1. ELEMENTI LIBERALIZMA: Liberalizem gradi politični sistem na posamezniku kot občanu (pripadniku civilne družbe). Vlada je izpeljana iz zakonodajne oblasti. Slovenija je opredeljena kot republika (oblika vladavine). DRŽAVNA UREDITEV – pravila o organizaciji osrednjih državnih organov (pristojnosti. posamezniku kot državljanu (pripadniku države). Liberalne poteze slovenske ustave so: 1. uveljavitev načela delitve oblasti (pri nas zamenjana z delitvijo funkcij – izvršni. neodvisnost sodnikov. Ustava je izhodiščni pravni akt. Nova slovenska ustava uveljavlja poseben pravno institucionalni mehanizem.…To predstavlja temelj ekonomskega in političnega liberalizma. 2. dedovanja. Ta dvojnost je značilnost liberalne demokracije. v kateri ima oblast ljudstvo (oblika političnega sistema). mehanizem pravne države (vladavina prava. V ustavi RS imata zakonodajna oblast in del izvršne oblasti (predsednik države) lastno legitimacijsko bazo. Med temi je posebej pomembna pravica do zasebne lastnine. ki omogoča. Prisotni so tudi elementi pluralizma. razmerja). gre za ločitev oblasti oz. 3. delitev oblasti. strogo delitev. ozemeljsko enotna in nedeljiva država (unitarna oblika državne ureditve). Če imajo posamezne veje skupno legitimacijsko bazo. TEMELJNE DOLOČBE – določajo obliko slovenske države. pravna in socialna država (pravna kakovost države). Razliko med ločitvijo oblasti in delitvijo funkcij spoznamo po obstoju / neobstoju samostojne legitimacijske baze (volitve) posamezne veje oblasti. Po drugi strani obstaja omejitev izvršne oblasti (predsednika republike). Del izvršne oblasti (vlada) pa je nima. demokratična država. kajti po ustavi so obvezni strankarski dogovori glede odločitve o predlogu za 12 . KATALOG KLASIČNIH TEMELJNIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN – v celoti ustreza mednarodnim standardom. V ta mehanizem spadajo: politični pluralizem. POLITIČNE DOKTRINE V SLOVENSKI USTAVI Največji sklop so liberalno demokratični vidiki. ni pa tudi temeljni pravni akt. zakonodajni in sodni organi). socializma (nekateri elementi prejšnjih ustav) in korporativizma.

pravice invalidov. Prav tako državni zbor voli sodnike samostojno. negativno zakonodajno moč – suspenzivni / odložilni veto (oviranje sprejemanja zakonov). ločitev cerkve od države (država in verske skupine so ločene) ELEMENTI DEMOKRATIČNOSTI: Demokratičnost je zabeležena z dvomljivostjo: ''V Sloveniji ima oblast v rokah ljudstvo. Državni svet sestavljajo nosilci socialnih. Državni svet se voli posredno. Samostojnost sodne veje je zagotovljena z 9-letnim mandatom in nemožnostjo odpoklica. Zakonodajna oblast svoje izvršilne funkcije delegira na vlado in operativni del izvršne oblasti je po drugi strani povezan z zakonodajno oblastjo. Najdemo jih v zadnji alineji. kjer nastopajo kot ustavna kategorija tudi politične stranke (v negativnem smislu).mandatarja vlade. gospodarska pobuda je svobodna in prepovedana je nelojalna konkurenca. kmetov.… ELEMENTI PLURALIZMA: So bolj prikriti. delojemalcev. na nekaterih področjih samouprava. Ima posvetovalno naravo. Izvršujejo jo neposredno z volitvami. sindikalna svoboda. gospodarskih. predstavniki negospodarskih dejavnosti. obrtnikov in samostojnih poklicev. ki jo tvori soglasje zakonodajne oblasti in predsednika republike. ELEMENTI SOCIALIZMA: Npr. 4. Ustavno sodišče lahko razveljavi zakone po lastni presoji. opredelitev Slovenije kot socialne države. poklicnih in lokalnih interesov → predstavniki delodajalcev. pravica do stanovanja. 3. Najdemo jih v členu. Predsednik republike lahko razpusti državni zbor + sodna oblast lahko razveljavi zakone po lastni presoji → odstopanja od čistega parlamentarnega sistema. kot jo obljublja v 3. predstavniki lokalnih interesov. ki opredeljuje pravico do zbiranja in združevanja. Državni svet je korporativistični organ. ELEMENTI KORPORATIVIZMA: Korporativizem najbolj pači liberalno demokratično načelo in je v nasprotju z njim. Korporativizem je lahko dopolnilo ali pa pači politični sistem. 13 . predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Ustava ne vpeljuje stroge delitve oblasti. Ima funkcionalno predstavništvo. členu in ne vzpostavlja čistega parlamentarnega sistema (to se vidi v neposrednih volitvah predsednika republike). delavsko soodločanje. Posredno omenjene politične stranke – predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin (nadomestek pojma političnih strank). možnost zakonodajne pobude. Vprašljiva je njegova legitimnost. varnost dela in možnost zaposlovanja. Za ustavne sodnike je oblikovana posebna legitimacijska baza.'' Demokratično načelo je izpeljano tudi v poglavju o državnih organih → poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (jih ni mogoče odpoklicati – reprezentativni / predstavniški mandat). pravica do stavke. Pri predlaganju sodnikov je predsednik samostojen in ni zavezan k pogovorom strank / poslanskih skupin.

da sodeluje – državni zbor mora predložiti predlagano spremembo ustave v sprejem volivcem na referendumu. Po slovenski ustavi je določena tudi možnost ljudstva. 2. Lahko ga da 20 poslancev državnega zbora. FAZA: predlog za začetek postopka. da prinaša toliko sprememb. pri čemer se mora glasovanja udeležiti večina volivcev. Postopki se med seboj razlikujejo. sprejme se nova ustava → potrebno kadar pride do radikalne spremembe ustavne ureditve. člen (Evropski člen) – vstop v EU. če je razvoj družbe tako hiter. FAZA: tu se odloča o sami spremembi ustave. če zanjo glasuje večina volivcev. Prevladuje ureditev. ne glede na invalidnost ● 43. da se vanjo vnašajo spremembe in dopolnitve (zlasti velja za evropske ustave).000 volivcev. Spremembo sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev. člen (kot pogoj za vstop v EU) – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah (leta 1997) ● 80. ki zahteva za spremembo zahtevnejšo proceduro kot za navadne zakone (zahtevnejša večina za odločitev o spremembi). Naša ustava predvideva poseben postopek in poteka v 2 fazah: 1. 2. da stara ureditev ne ustreza več. Obe načeli izhajata iz načela pravne države. člen – sprememba volilnega sistema. ki so glasovali. Spremembe naše sedanje ustave: ● 68. Ni predviden ustavno revizijski referendum na zahtevo volivcev. Te pravice nima državni svet in predsednik republike. člen – državljani imajo pravico do pokojnine USTAVNOST IN ZAKONITOST To sta načeli. vlada ali najmanj 30. Lahko pa tudi brez tega. Ameriška in naša prejšnja ustava se spreminja / dopolnjuje z ustavnimi amandmaji. Novo ustavo sprejema zakonodajno telo. če to zahteva najmanj 30 poslancev. O predlogu odloči državni zbor z 2/3 večino glasov navzočih poslancev. sprejet ustavni zakon o volitvah. ki sodita med temelje vsake sodobne demokratične države. člen – enakost človekovih pravic. Ustavnost in pravna država sta vezani na pojav prvih modernih ustav in na konstituiranje meščanske države. člen – določa enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah ● 50. ponekod pa posebna ustavodajna skupščina. največkrat se spreminja tako. Postopek za spremembo se imenuje ustavno revizijski postopek. kjer je obstajala 14 . dotedanja ustava se ustrezno spremeni → način spreminjanja je različen. Ustavne ureditve se spreminjajo na 2 načina: 1. odpoved o delu suverenih pravic (leta 2003) ● 14. uveljavimo Dropov količnik (leta 2000) ● 3a. Pravna država je bila ideal mlade buržoazije v boju proti fevdalni ureditvi. Za odločitev na ustavodajnem referendumu so predpisani strožji pogoji kot pri zakonodajnem referendumu – odločitev je sprejeta.USTAVNO REVIZIJSKI POSTOPEK Ustava bi morala biti čimbolj trajna.

v katero se država ne sme vmešavati. načelo prevlade ustave 2. po drugi strani pa gre za vzpostavljanje institucionalnih mehanizmov za preprečevanje zlorabe oblasti. da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnih zakonov. Gre tudi za prevlado prava in položaj neodvisnega sodstva. Načelo ustavnosti se uveljavlja skozi različne oblike in običajno ločimo 2 vidika ustavnosti: 1. Namen objave je. da morajo biti vse funkcije organov državne oblasti utemeljene na ustavi in se morajo izvrševati v okviru ustave. Konstitucionalizem je pretežno politični in doktrinarni pojem. organov. ampak od dobre volje fevdalnega gospoda. ponekod opravljajo ustavno-sodno kontrolo običajna sodišča (ZDA – vrhovno 15 . Načeli ustavnosti in zakonitosti se dopolnjujeta.samovolja monarha in fevdalcev – to se vidi v združitvi tožnika in sodnika v eni osebi. ustava določa. Ustavnost je pravno formalni izraz konstitucionalizma. posameznikov Načelo zakonitosti im 2 vidika: 1. Za seznanitev s predpisom je potreben določen čas in to se imenuje UVELJAVITVENI ROK – praviloma 15 dnevni 6. funkcionalna zakonitost → pomeni. Ustavno sodstvo je organizirano različno. Pravice tu so ali negativne ali obrambne. Ustavnost je pravni in funkcionalni pojem. ki zavezujejo Slovenijo 5. Temu se pridružuje: 3. prepoved povratne veljave pravnik aktov – prepoved retroaktivnosti (veljave za nazaj) USTAVNO SODIŠČE S pojmom ustavno sodstvo razumemo sodno kontrolo ustavnosti zakonov skupaj z organi. da so funkcije državnih organov ali organov z javnimi pooblastili utemeljene v zakonu in se jih uresničuje v okviru zakona. Pri tem se odloča ali je pravna norma v skladu z ustavo ali ne. V konstitucionalizmu so dobile svoje mesto tudi človekove pravice. Zahteva po pravni državi se je najbolj usmerila k javni oblasti. ki to izvajajo. načelo zakonitosti posamičnih aktov (odločb) in dejanj državnih organov 4. Pravica ni bila odvisna od zakona. Ti predpisi so objavljeni v Uradnem listu. predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnih glasilih. pri čemer je načelo ustavnosti primarno načelo. supremacija zakona (hierarhija pravnih aktov) 2. ki jih same določijo. da se ljudje seznanijo z njim in da se lahko po njem ravnajo. nadzor) Pojem pravne države se razvija postopoma. preden začne veljati. za njeno omejevanje (delitev oblasti. zakon in vsak drug predpis se mora objaviti. načelo funkcionalne ustavnosti → funkcionalna ustavnost pomeni. Predsednik države je obvezan podpisati zakon. Na funkcionalno ustavnost se veže tudi načelo odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij. Tu je imela 2 vidika: po eni strani je šlo za zagotavljanje osebne svobode posameznika. Ti dve načeli sta postali sestavni del boja za pravno državo. Najprej gre za konstitucionalizem. ki naj bi omejil absolutno oblast monarha – ustavna monarhija.

ABSTRAKTNA → ko se sproži spor o ustavnosti zakona. Pristojnosti so določene že v sami ustavi. ne da bi obstajal konkretni spor. Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ. proglašeni in objavljeni. Ustavni postopek lahko sproži: ustavno sodišče začne postopek na zahtevo upravičenega predlagatelja. Razveljavitev velja od sprejema odločitve ustavnega sodišča. ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Svojo organizacijo in delo ureja s poslovnikom. Ustavno sodišče odloča o: skladnosti zakonov z ustavo skladnosti zakonov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in načeli mednarodnega prava skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni skladnosti splošnih aktov izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (morajo biti v skladu z ustavo. KONKRETNA → tista. kjer so zanjo pristojna običajna sodišča. Uveljavljen je v sistemih. ki so že sprejeti.sodišče). odprava pa velja tudi za nazaj od časa sprejema norme. ampak rešitev konkretnega spora. Če se ugotovi. Ustavno sodišče je sestavljeno iz 9 sodnikov. Na delovanje ustavnega sodišča se nanaša tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. ki je vezana na reševanje konkretnega spora. da je zakon v nasprotju z ustavo. se razveljavi ali odpravi. PREDHODNA kontrola je ocena ustavnosti pred njeno proglasitvijo – še v postopku sprejemanja predpisa – postopek se prekine. ne more je začeti na lastno pobudo ustavno sodišče sproži postopek tudi na lastno pobudo USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ● POLOŽAJ IN PRISTOJNOSTI Ustavno sodišče je najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za sodnika ustavnega sodišča je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije. z zakonom pa še dodatne pristojnosti. kjer imajo ustavna sodišča. Predsednika ustavnega sodišča pa izvolijo sodniki izmed sebe za dobo 3 let. Kontrola ustavnosti je glede na čas in glede na posledice lahko PREDHODNA ali pa REPRESIVNA (NAKNADNA). Glavno vprašanje ni ustavnost norme. REPRESIVNA kontrola se opravlja samo v odnosu do veljavnih norm – do predpisov. zakoni in podzakonskimi predpisi) ustavne pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti spori glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi spori glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi 16 . drugod pa so v ta namen organizirana posebna ustavna sodišča. ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor za dobo 9 let in ni dopuščena ponovna izvolitev. Kontrola ustavnosti je lahko ali KONKRETNA ali ABSTRAKTNA. Ta kontrola je prisotna v ureditvah.

potrditev poslanskih mandatov. ZAKON → ustavno sodišče lahko (če oceni. 2. Odprava učinkuje za nazaj – ničnost predpisa. reprezentativni sindikati (ogrožene pravice zaposlenih). državni tožilec. organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil. varuh človekovih pravic (posamično zadevo). Razveljavitev učinkuje naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju. računsko sodišče. USTAVNA PRITOŽBA Ustavna pritožba je eno najpomembnejših sredstev za varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin. da ni v skladu z ustavo ali ratificiranimi mednarodnimi pogodbami) zakon razveljavi v celoti ali deloma. predstavniški organi lokalnih skupnosti (občinski svet). PODZAKONSKI PREDPIS → ustavno sodišče ga odpravi ali razveljavi. Predhodno mora pritožnik izčrpati vse pravne poti. SUVERENOST ● POJEM Izpeljana je iz latinske besede ''suveralus'' in pomeni najvišji. Subjekt s takšno kvaliteto je neodvisen od 17 . vlade ali 1/3 poslancev daje ustavno sodišče mnenje v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe (njena skladnost z ustavo). vključno s sodno. SPLOŠNI (postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti): zahtevo za postopek lahko sproži državni zbor. Banka Slovenije. Na predlog predsednika republike. POSTOPKI PRED USTAVNIM SODIŠČEM 1. vlada. ● PRAVNE POSLEDICE Pravne posledice se razlikujejo v tem ali gre za zakone ali podzakonske predpise. Razveljavitev učinkuje za vnaprej. državni svet. POSEBNI: odločanje v sporih glede pristojnosti. odločanje o ustavni pritožbi. Povzeta je po nemškem modelu.. Primer preventivne kontrole je izjema in je uveljavljena pri presoji mednarodnih pogodb. 1/3 poslancev. s katerim so kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. uveljavljanja odgovornosti predsednika republike. Vloži se na ustavno sodišče zoper posamični akt državnega organa.- spori o pristojnosti med državnim zborom. predsednikom republike in vlado odgovornost predsednika republike zaradi ustavne obtožbe protiustavnost aktov in delovanja političnih strank glede pritožb v postopku potrditve poslanskih mandatov razne druge zadeve Naša ustavna ureditev sodne kontrole je abstraktna in represivna. sodišče.

Drugi so v odnosu do njega nižji oz. Najvišja je navznoter in neodvisna navzven. ● STRUKTURNI ELEMENTI Suverenost sestavljajo: 1. Najstarejša oblika je vezana na državno oblast. Delimo na 2 vidika: ZUNANJA NOTRANJA Zunanjo ima država takrat. Ljudska suverenost je moderni način ideologije državne oblasti. ki se oblikuje na strnjenem ozemlju ter jo povezujejo skupni jezik. katerega dolžnost je. nedeljive. samostojna. Suverenost pomeni najvišjo / neomejeno / neodvisno oblast. ko jo prizna mednarodna skupnost. SUVERENI ORGAN → najvišji državni organ. narodna zavest ter druge zgodovinske in kulturne sorodnosti. NOSILEC / SUBJEKT SUVERENOSTI (narod) → suverenost se načeloma pojmuje kot neodtujljiva pravica njenih subjektov.drugih subjektov. izvršna. 3. Samoodločba je preustavna pravica in je ni potrebno posebej poudarjati. DRŽAVNA Pomeni lastnost državne oblasti kot najmočnejše in najvišje sile v posamezni družbi. NACIONALNA Nacionalna suverenost označuje suverenost naroda kot posebne družbene skupnosti. Ljudska suverenost je torej istovetna z demokracijo in se včasih zamenjuje s pojmom nacionalne suverenosti. parlament. odvisni. Notranja je odraz dejstva. Zato se vsaka oblast sklicuje na ljudstvo. Ima svojo ozemeljsko celovitost kot neodvisni subjekt mednarodnega prava in vodi politiko za katero se opredeljuje brez prisile ostalih držav ali njihovih zvez. Ustavodajalec je s ponovitvijo neodtujljive. da vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu ter da nosilci oblasti delujejo kot predstavniki ljudstva. ki se z uporabo potroši. ki poskuša v kar največji meri doseči konsenz prebivalstva. 2. 18 . Izraža se v pravici vsakega naroda do samoodločbe. Ustava Republike Slovenije opredeljuje nacionalno suverenost slovenskega naroda najprej v preambuli ustave (kot eno od izhodišč za sprejem ustave). da je država na svojem ozemlju vrhovna. ● VRSTE 1. Z njo se izraža zamisel o tem. Državna suverenost je izraz dejstva. da država monopolno razpolaga s sredstvi fizične prisile. neprenosljive in trajne pravice do samoodločbe želel to načelo še posebej poudariti – očitno zaradi negativnih izkušenj z jugoslovansko (srbsko) interpretacijo te pravice → pravica do samoodločbe je enkratna pravica. 2. ki s svojo močjo podreja vse kar se nahaja na njenem ozemlju. nato pa še v normativnem delu ustave. vključno z odcepitvijo. ki označuje ljudstvo kot nosilca suverene oblasti v posamezni družbeni skupnosti. LJUDSKA Ideološko načelo. skupščina (prej tudi šef države ali monarh). enotna in vseobsežna organizacija. da izraža voljo nosilca suverenosti – zakonodajni organ.

potem faraon. Napiše knjigo DRUŽBENA POGODBA. ki ima naslednje značilnosti: predstavlja možnost popolnoma svobodnega in neomejenega sprejemanja zakonov za vse in za vsakogar suverenost je možnost odločanja o vojni in miru suverenost zajema tudi izključno možnost imenovanja častnikov in dajanja pomilostitev ter razpisovanja davkov S tem je Bodin pozitivno opredelil vsebino suverenosti. Ljudska suverenost prihaja do izraza skozi občo voljo – pri oblikovanju mora sodelovati vsak državljan. poljedelci. Njegova teorija ima izrazito političen cilj – podpira prizadevanja po monarhični centralizaciji oblasti nasproti katoliški cerkvi (ima univerzalno dominacijo) in proti notranji fevdalni razcepljenosti. Bog ne določa nosilcev oblasti. Ljudsko suverenost je nasproti absolutni monarhiji zastopal Althusius. če ta ne spoštuje suverenih pravic ljudstva. to storijo ljudje sami. V fevdalni državi niso razvijali teorije o suverenosti državne oblasti. ki pa jo samo izvršuje. Napiše knjigo POLITIKA. ki je 19 . ZGODOVINSKI PREGLED POJMOVANJ SUVERENOSTI Prve elemente teorije o suverenosti najdemo v 3. svečeniki. da je ljudstvo suvereno. ki je simbol njene enotnosti in ta oseba je predstavnik suverenosti in njene izjave in postopki obvezujejo državo. ki mu ne daje nikakršne oblasti. Piše o fevdalizmu. tisočletju pr. PREDSTAVNIK SUVERENOSTI → država mora biti poosebljena. Suverenost je zanj najvišja. Ljudstvo izvaja suverenost. Kasneje to funkcijo pripiše zakonom. Napiše knjigo 6 KNJIG O REPUBLIKI (1576). V okviru cerkvene teorije (teokratske) se pojavi prva demokratična različica koncepta suverenosti – kot posredna božanska pravica. V antiki je zanimiv Platon – filozofe označi za nosilce državne oblasti. po kateri vsa oblast izvira od boga. Ta naslov ne pripada predsedniku republike. Subjekt suverenosti ni monarh. Poteka boj za primat med cerkvijo in državo. Monarh je božji pooblaščenec na zemlji. absolutna in trajna oblast. sužnji. To koncepcijo prvi razvije Tomaž Akvinski in jo še danes zastopa katoliška cerkev. vendar sta oblika in način izvrševanja oblasti ljudska. ne pa ljudskih množic. ampak ljudstvo. Prvo celovito teorijo o suverenosti najdemo pri Jean Bodinu. Na vrhu je bog. V srednjem veku obstaja spor med legisti (pristaši suverenosti države) in kanonisti (pristaši suverenosti cerkve). ki jo s pogodbo prenese na vladarja. n. Izhaja iz teze. Predstavnik suverenosti je šef države in ima samo reprezentativno funkcijo. Razlikuje občo voljo. Ljudstvo ima pravico zamenjati vladarja. Celovito teorijo o ljudski suverenosti razvije Rousseau. Suverenost pripada ljudstvu v celoti – na tej podlagi se izoblikuje predstavniška demokracija.Suvereni organ potrjuje svoje bistvo preko zakonodajne funkcije. Vsak nosilec oblasti je na to mesto postavljen od boga. 3. v starem Egiptu – kot sestavni del razlage o socialni piramidi. št. Z ljudstvom razume stanove.

ali naj imajo ženske enako volilno pravico kot moški) kako bi morali biti predstavniki izbrani (volitve ali imenovanje). vendar je v vseh primerih funkcija tega predstavništva doseči 20 . Člani parlamenta kot ljudski pooblaščenci lahko dajejo samo pobude in oblikujejo predloge zakonov. Glavna sestavina predstavništva je v konceptu zaupanja. trgovski zastopnik. ali naj imajo to možnost samo tisti. ljudstvo mora v celoti samo sprejemati zakone. Ljudska suverenost je: neodtujljiva neprenosljiva nedeljiva nepredstavljiva nezastarljiva Ker je zakon izraz obče volje. Glavni problemi političnega predstavništva: kdo bi moral biti predstavljen (ali naj bo to del države. POLITIČNO PREDSTAVNIŠTVO Politično predstavništvo pomeni narediti nekaj ali nekoga za prisotnega. ali naj bodo to družbeni interesi. ki imajo lastnino. ki je zgolj seštevek posameznih volj in izraža zasebni interes. Ljudska suverenost je temelj predstavniške demokracije. ki jih je opredelil njen pooblastitelj. Zaupanje se pridobi z volitvami in na tej podlagi se meri legitimnost. Predstavniki ne delujejo nujno natančno tako kot bi pooblastitelj sam. kako naj bodo izvoljeni (ali po večinskem sistemu. ker so izraz obče volje in bistvo suverenosti – gre za koncept neposredne. ljudstvo ne more biti predstavljeno v zakonodajni funkciji oz. DELEGIRANO → nastane pri uporabi pojma predstavništvo za opis osebe.vedno usmerjena v skupni interes in voljo vseh. popolne demokracije v zakonodaji – neposredna demokracija je pogoj za uresničitev ljudske suverenosti. Dopusti možnost predstavniške demokracije. ali kakšna varianta proporcionalnega sistema) kako bi morali izvoljeni predstavniki ravnati (ali po navodilih volilne baze. ki jih sprejema / zavrne ljudstvo neposredno. veleposlanik. Tipični primer: odvetnik. čeprav je dejansko odsoten. ali gospodarski interes. a pod določenimi pogoji: centralni položaj ljudske skupščine splošna volilna pravica pogoste volitve (prepoved ponovne izvolitve) dajanje navodil poslancem Iz njega lahko izpeljemo tako posredno kot neposredno demokracijo. ki ji je priznana dolžnost obrambe ali pospeševanja interesov. ali pa neodvisno od volilne baze – kot predstavniki vsega ljudstva) VRSTE PREDSTAVNIŠTVA Poznamo 4 vrste: 1.

Sestavljali so jih predstavniki plemstva in duhovščine in pozneje predstavniki grofij. naprej. Poslanci so legalni zakoniti predstavniki vse dokler ne odstopijo. ki je tipična za širši razred oseb (klubski člani. Politična uporaba – zastopniki skupin pritiska ali interesnih skupin delujejo po načelih tega predstavništva. Nobena pa ustrezno ne pokriva izvoljenih članov parlamentov oz. 3. poslancev v moderni demokratični državi. ki jih je postavil pooblastitelj. volitev. Uporabljen je v raziskavah javnega mnenja. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva. 2. Od samega začetka so pomenile omejitev kraljeve moči. Hobbes – politično predstavništvo je v bistvu proces avtorizacije ali pooblaščanja in poslanski mandat je splošno pooblastilo za odločanje v imenu volivcev. emblemov (križ. Parlamentarizem v širšem smislu zajema demokratični volilni sistem. A igra vlogo v političnem smislu pri politični mobilizaciji ljudi. SIMBOLIČNO → najdemo v obliki predmetov. Te tri uporabe so nepolitične po svojem izvoru. spremembo zakonov. Če naj bo predstavniško telo idealno konstituirano v tem smislu. S tega vidika je sistem predstavniške vladavine v kateri se ljudska suverenost izraža na svobodnih.cilje. strankarski politični sistem ter sistem sprejemanja parlamentarnih odločitev ali zakonodajni postopek. da so mikrokozmični predstavniki ali volilnega telesa ali prebivalstva kot celote ● poslanci so več kot le simbolični predstavniki 4. ker so izbrani po posebnem postopku zasedejo ta položaj oz. parlament je vplival na zakon le prek peticij in prošenj kralju za sprejem oz. Nazadnje parlament prevzame zakonodajno funkcijo v celoti. potem mora predstavljati mikrokozmos širše družbe. NEGATIVNE FORMULACIJE → ● člani parlamenta niso delegati volilnega telesa ● za člane ni mogoče reči. zastava). splošnih in 21 . POLITIČNO → ni ga mogoče zožiti na katerokoli drugo uporabo pojma ali njihovo kombinacijo. ta jih je ali v celoti sprejel ali zavrnil. Ta uporaba ni niti tako splošna niti tako pomembna kot prvi dve. ki so se sestajale od konca 13. st. umrejo ali so poraženi na volitvah – ne glede na to kako ravnajo v parlamentu. Zakonodajno funkcijo sprva opravlja kralj sam. Označuje tudi osebo. da lahko Člani parlamenta so predstavniki zato. PARLAMENTARIZEM Parlament se je razvil po vzoru predstavniškega telesa v Angliji in predhodniki so stanovske skupščine. čeprav pogosto uporabljene v političnih situacijah. mesto → POZITIVNA FORMULACIJA. izvršilni odbor). trgov. Kasneje je parlament dajal kralju že izdelane predloge zakonov. Glavne odločitve kralja so bile vedno bolj odvisne od soglasja skupščin. ki odražajo neko skupnost na simboličen način ali pa je to oseba kot simbolični predstavnik (angleška kraljica). MIKROKOZMIČNO → nanaša se na fizične podobnosti med predstavniki in predstavljenimi. Izraža se tudi v pojmu predstavniški vzorec. mest.

V ožjem smislu pomeni obliko državne organizacije. Enodomnost je prisotna kadar gre za revolucije. reševanje konfliktov. rekrutiranje → postavljanje na določene funkcije. Latentna ali skrita → dobi jo parlament skozi sestanke. Evropa ima enodomnih 26 držav ali 60. funkcije vpliva → zakonodajna. Gre za odnose med vlado in parlamentom. pristojnosti. dolgotrajen problem usklajevanja (neučinkovitost) Kritika dvodomnosti: 22 . Na enodomnost vpliva evolutivna razvojna pot (miren razvoj). odločevalske oz.6%. države z malim obsegom državnega teritorija. Manifestna → formalna potrditev (glasovanje). proces odločanja.večstrankarskih volitvah. katerih funkcija je zastopanje drugih oseb. Volitve vzpostavljajo legitimnost parlamenta. Na svetu je 63% enodomnih (112 od 178) parlamentov. ki je sestavljeno iz določenega števila članov. Dvodomni parlament je tipičen za federalne države. nadzor nad upravo. Prednosti dvodomnosti: gre za bolj stabilno in kakovostno zakonodajo zaščita pred tiranijo večine sistem je bolj zapleten. Enodomni sistem imajo unitarne države. 3. Parlament je telo. Parlament je nosilec zakonodajne moči in v njem poteka spreminjanje družbenih interesov v splošno obvezne norme. Sodobni parlamenti se oblikujejo z neposrednimi volitvami (splošna in enaka volilna pravica). vzpostavljanje legitimnosti → ločimo latentno in manifestno. sestavo parlamenta. FUNKCIJE PARLAMENTOV 1. ki zaradi svoje številčnosti ali prostorske oddaljenosti v tem procesu ne morejo neposredno sodelovati. STRUKTURA IN ORGANIZACIJA PARLAMENTA Večina je sestavljena iz dveh domov oz. 2. artikulacija interesov. Parlament omogoča tudi sproščanje napetosti. enega doma.4% in dvodomnih je 17 ali 30. socializacija in izobraževanje → postopno oblikovanje politične elite. Nanaša se na parlamentarni sistem vladanja. izhodna (reševanje zastojev). Sestava parlamenta naj bi odražala rezultat volitev in obstajajo različni načini delitve mandatov – VEČINSKI in PROPORCIONALNI sistem. 4. seje. Pri tem ima vlogo tudi volilni prag – preprečuje preveliko fragmentiranost strankarske strukture v parlamentu.

Ali pa daljši – vojna in izredno stanje. generalnega sekretarja državnega zbora. predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. mednarodno sodelovanje. akti in postopki. POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA – MALA USTAVA Je formalno pravni vir. Šteje 90 poslancev. deklaracija) volilna nadzorna Določene so v poslovniku in razdeljeni v 2 veliki skupini: 1. Komisije se oblikuje na ravni parlamenta in za njegovo delovanje. organizacija in delovanje. 5 članov sodnega sveta. 23 . odloča o zaupnici in nezaupnici vladi. V njem je urejeno konstituiranje državnega zbora. Pristojnosti – funkcije državnega zbora razdelimo na: zakonodajna (sprejemanje zakonov. razpis referenduma… VOLILNA → nanaša se na predsednika vlade in ministre. delegacije državnega zbora v mednarodnih institucijah. člen). NADZORNA → državni zbor odreja parlamentarne preiskave. To so komisije in odbori. imenovanje za pomembne politične funkcije ZAKONODAJNA → odločanje o spremembi ustave. razmerja do drugih državnih organov. odloča o obtožbi predsednika republike (če krši ustavo ali zakon). Mandat je 4 leta. Lahko je tudi krajši – razpustitev državnega zbora (predčasne volitve). določa pravila po katerih se morajo ravnati politične stranke in drugi politični subjekti pri svojem delovanju. predsednika.omenjen je že v ustavi (94. s tajnim glasovanjem. Ureja organizacijo in delo državnega zbora oz. Tu so predstavljeni državljani Slovenije. zakonodajno telo. vir ustavne ureditve. Odbori pa praviloma pokrivajo delovanje posameznih resorjev v vladi. Izvoljeni so neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. Mandatna doba se začne s prvo sejo državnega zbora. sprejem zakonov. poslovnika. Sprejema se z 2/3 večino. sodnike. DRŽAVNI ZBOR Je predstavniško oz. podpredsednika in člane delovnih teles. Razdeljen je na 10 večjih sklopov. Imamo 2 pripadnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. roki za posamezna opravila. vsebinske odločitve 2. delo v vojnem / izrednem stanju. predsednika in podpredsednika državnega zbora. V notranjo strukturo spadajo tudi poslanske skupine – sem so organizirani poslanci iste stranke. prehodne in končne določbe.NOTRANJA STRUKTURA PARLAMENTA Znotraj parlamenta so različna parlamentarna telesa – delovna telesa. računsko sodišče. sodnike ustavnega sodišča.

najmanj 5. komisija za narodne skupnosti. OBRAVNAVA → opravi se le izjemoma. ……). Tu se besedilo predloga zakona Glasovanje: 24 . Večino zadev sprejema z večino opredeljenih glasov. ciljih in poglavitnih rešitvah. Izvoli se z večino glasov vseh poslancev (46 poslancev). Imamo tudi zahtevnejše večine: absolutna navadna (večina vseh poslancev) – izvolitev za predsednika vlade relativna kvalificirana (2/3 večina navzočih poslancev) absolutna kvalificirana (2/3 večina vseh poslancev) – sprememba ustave večinoma JAVNO tudi TAJNO (volitve predsednika vlade. druga in tretja obravnava zakona. kateri pisno nasprotuje najmanj 1/5 poslancev. Sklepa. Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in vodi njegovo delo. Ima 3 podpredsednike – eden je iz največje opozicijske stranke. Odločitve se sprejemajo z glasovi vodij poslanskih skupin. predhodni obravnavi zakonov. o razlogih za sprejem ter o načelih. NAČIN DELA IN ODLOČANJA ALI ZAKONODAJNI POSTOPEK Državni zbor ima redne / izredne seje. sestavi delegacij državnega zbora v mednarodnih institucijah. vsak poslanec. katerih člani predstavljajo več kot 1/2 vseh poslancev v državnem zboru. Konča se na 2 načina: ● s sklepom državnega zbora naj se postopek nadaljuje ● s sklepom državnega zbora.VODSTVO DRŽAVNEGA ZBORA Parlament vodi in predstavlja predsednik parlamenta ali državnega zbora. uvod. vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. skrajšanem postopku. Politične stranke so prisotne preko poslanskih skupin. Zakone predlaga vlada. komisija za poslovnik. Sicer je prva obravnava opravljena s posredovanjem predloga zakona poslancem.Kolegij odloča tudi o predlogu za sprejem zakonov po nujnem. če je na seji navzoča večina poslancev. obrazložitev in finančne posledice. O odločitvi kolegija. ustavna obtožba predsednika republike) SPREJEMANJE ZAKONOV / ZAKONODAJNI POSTOPEK Sprejemajo se zakoni (tudi drugi akti). dokončno odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. besedilo členov. Delovna telesa državnega zbora so odbori in komisije (mandatno volilna komisija. 1. 2. če jo izrecno zahteva najmanj 10 poslancev. volitve predsednika in podpredsednika državnega zbora. OBRAVNAVA → ta se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila tega matičnega delovnega telesa na seji državnega zbora. državni svet. Vsak predlog zakona mora vsebovati naslov. Imamo kolegij predsednika državnega zbora – posvetovalno telo predsednika državnega zbora – sestavljajo ga predsednik in podpredsednik državnega zbora. Zakonodajni postopek se deli na 3 faze – prva. Opravi se samo splošna razprava o predlogu zakona.000 volivcev. da se zakon sploh ne sprejme – postopek je končan.

K dopolnjenemu predlogu lahko vlagajo amandmaje poslanska skupina. lahko predlagatelj na isti seji opravi tudi tretja obravnava. če ni predlagateljica zakona. Amandmaje vlagajo poslanci in matično delovno telo. Državni zbor razpravlja o predlogu kot celoti in le izjemoma o posameznih členih zakona – o tistih. Po končani obravnavi amandmajev in členov na matičnem delovnem telesu. DRŽAVNI SVET Državni svet ni nosilec niti zakonodajne niti izvršilne veje oblasti. DS bi naj bil odsev družbene strukturiranosti in različnosti znotraj družbe. da zakon ne ustreza. da gre za organ. potem lahko predstavnik vsake poslanske skupine predstavi stališča poslanske skupine do predloga zakona.dopolnjuje in spreminja z amandmaji. lokalni. Če pa k zakonu ni bil sprejet noben amandma. poslanska skupina. se glasuje o predlogu zakona kot v celoti (navadna večina). Če so v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot 1/10 členov dopolnjenega predloga zakona. ki deluje znotraj zakonodajne veje oblasti saj lahko predlaga zakone. V prvi obravnavi ni mogoča splošna obravnava. Državni zbor opravi razpravo in glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona in le o tistih členih. Druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji. če ni predlagatelj zakona. ki so določeni v rednem zakonodajnem postopku (ratifikacija mednarodnih pogodb). OBRAVNAVA → opravi se na seji državnega zbora. da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. ga lahko ustavi ali konča. za manj zahtevne uskladitve zakonov z drugimi zakoni ali pravnim redom EU. Po končani tretji obravnavi ali po sprejetju uskladitve amandmajev. h katerim so bili v drugi obravnavi dani amandmaji. poklicni in socialni interesi. SKRAJŠANI POSTOPEK Uporablja se za manj pomembne spremembe zakona. zaradi odprave posledic naravnih nesreč. NUJNI POSTOPEK Uporablja se le izjemoma v primeru kadar je to nujno potrebno zaradi interesov varnosti ali obrambe države. vlada pa samo v primeru. 4 predstavniki delodajalcev in 4 predstavniki 25 . Njegove pristojnosti pa kažejo. 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti. DS je korporativen organ v katerem so zastopani gospodarski. Obravnava se po posameznih členih. Če ni bilo prve obravnave. daje veto na že sprejete zakone. 10 poslancev in vlada. za spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. Če matično delovno telo sklene. Druga in tretja se opravita na isti seji in ne veljajo roki. Amandmaje vložijo predlagatelj zakona. pa državni zbor na isti seji preide k glasovanju o zakonu. Sestavlja ga 40 članov in sicer 22 predstavnikov lokalnih interesov. h katerim so bili vloženi amandmaji. 3. razveljavitev zakona ali posameznih določb. vlada (kadar ni predlagateljica zakona). obrtnikov in samostojnih poklicev. 4 predstavniki kmetov. Prva obravnava – ni mogoča splošna razprava. se pripravi dopolnjen predlog zakona.

Dolžnosti in pravice poslanca podrobno urejata zakon o poslancih in poslovnik DZ. Gre za pooblastilo.) zahteva lahko parlamentarno preiskavo POSLANEC IN NJEGOV MANDAT Poslanski mandat je razmerje med volivci in njihovimi predstavniki v parlamentu. zato so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (niso predstavniki posameznih strank ali družbenih skupin). Izvolitev in s tem pridobitev mandata potrdi volilna komisija. Državni svetnik ni profesionalna funkcija ampak gre za častno funkcijo. vendar le te ne omogočajo izvrševanje mandata. Če mandat ni potrjen. ki sicer veljajo za vse druge. kar pomeni. Najbolj znana je parlamentarna oz. Pravna podlaga za pridobitev mandata so volitve. Namen naj bi bil omogočiti parlamentu nemoteno in neodvisno delo. v celoti reprezentativen. se šteje. ki z izvoljenim ne vzpostavijo nobenega pogodbenega razmerja. izvrševanje mandata pa je vezano na potrditev mandata v DZ. 26 . brez elementov imperativnega mandata. Potrditev mandata v DZ ima konstitutivni pomen. da za njih ne veljajo določeni predpisi. Položaj poslanca je tako pravno in ustavno določen.) daje mnenja DZ o vseh zadevah in njegove pristojnosti 3. Volitve so pravno dejanje in zato povzročajo pravne učinke. 1991 je ustava uvedla sistem političnega predstavništva. katerih člani so. kot da poslanec ni bil izvoljen. V praksi pa se mandat oblikuje predvsem kot razmerje med poslanci in političnimi strankami. polno in svobodno delovanje njegovih članov. nezdružljivost funkcij). ki ga z volitvami podelijo volivci izvoljenim članom. da mora DZ o nekem zakonu še enkrat glasovati 4.) predlaga DZ sprejem zakonov 2. Poslanski mandat je po novi ustavi nevezan. Trajanje mandata poslanca je odvisno od dveh dejavnikov: trajanja mandata parlamenta (prenehanje mandata ali predčasni razpust parlamenta) in osebnih razlogov (prenehanje mandata zaradi smrti. Poslanska imuniteta pomeni pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost članov predstavniškega telesa za kazniva dejanja. izguba pasivne volilne pravice. imajo pa imuniteto. DS ima 5 glavnih pristojnosti 1.) zahteva lahko razpis referenduma 5. DS se oblikuje s posrednimi volitvami na katerih se volijo člani DS za 5 let. odstop. poslanska imuniteta.delojemalcev. Pomeni razmerje med določeno osebo mandatarja ter nedoločenim številom volivcev.) ima pravico do suspenzivnega veta. L. POSLANSKA IMUNITETA Imuniteta pomeni privilegij posameznih oseb. ki temelji na načelu ljudske suverenosti. Za to je potrebno posebno dejanje.

. če mu jo prizna parlament. storjena zunaj parlamenta. ki zadevo preuči in na seji DZ predlaga imuniteto. nepoklicna imuniteta pa varuje poslanca pred odvzemom svobode v kazenskem postopku za kazniva dejanja. da mu ne more biti odvzeta svoboda oz. da poslanec ni kazensko odgovoren za dejanja. relativna pa le v času trajanja mandata. poslanec ne sem biti zadržan. natančno pa poslansko imuniteto urejata zakon o poslancih in poslovnika DZ. ki jih stori pri opravljanju svoje poslanske funkcije (absolutna in trajna neodgovornost). ki jih stori zunaj opravljanja svoje funkcije (nedotakljivost oz. splošnih in tajnih volitvah.volivci (najmanj 5000 volivcev) 27 . ne more biti kazensko preganjan brez privolitve parlamenta. poslanca pa se takoj spusti na prostost. da sam presodi. Državni organ.Poslanska imuniteta ima dva vidika: prvi se nanaša na zagotavljanje pravic članom parlamenta (svobodno izražanje in glasovanje). izvoljen mora biti najkasneje 15 dni pred iztekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. da je bil zaloten pri kazenskem dejanju (flagrantno kaznivo dejanje) – materialna imuniteta. Volitve razpiše predsednik DZ (najprej 105 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe).poslanci DZ (najmanj 10). ki se nanjo ni skliceval in je bil zaloten pri kaznivem dejanju – procesna imuniteta.politične stranke (predlog mora biti podprt s podpisom najmanj treh poslancev DZ. Poklicna imuniteta je praviloma tudi materialna. Kandidate lahko predlagajo: . . drugi vidik pa se nanaša na privilegije poslanca. absolutno in relativno. Zahtevo predsednik DZ pošlje mandatno-imunitetni komisiji. Gre predvsem za možnost parlamenta. Poklicna imuniteta pomeni. PREDSEDNIK REPUBLIKE V današnjem ustavnem sistemu je predsednik republike voljen neposredno. javnosti pa sporoči le odločitev. na neposrednih. Če se imuniteta potrdi. razen v primeru. ki jo DZ lahko potrdi ali ne. začeti proti njemu kazenski postopek. mora poslati zahtevo za dovolitev pripora predsedniku DZ (tudi. ki želi poslanca pripreti oz. Odločanje lahko DZ opravi na zaprti seji. ali gre za upravičene posege ali za neupravičene posege v položaj poslanca. če se poslanec ne sklicuje na imuniteto). materialno in procesno. relativna in začasna neodgovornost). ali s podpisi najmanj 3000 volivcev). Poslansko imuniteto delimo na: poklicno in nepoklicno. Naša ustava določa obe obliki imunitete (materialno in procesno). Če DZ ne dovoli priprtja. Absolutna imuniteta varuje poslanca trajno (tudi po izteku njegovega poslanskega mandata). nepoklicna pa priznava imuniteto tudi glede kaznivih dejanj. nepoklicana pa procesna. procesna pa možnost uvedbe ali nadaljevanja že začetega kazenskega postopka zoper poslanca. ki bi oteževali delo parlamenta. Materialna imuniteta izključuje kazensko odgovornost poslanca. se proti poslancu vložen kazenski postopek ustavi. Poklicna imuniteta v celoti izključuje kazensko odgovornost in tako omogoča svoboden in neoviran nastop v parlamentu. izvoljen je lahko le polnoletni državljan RS (ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost). DZ lahko prizna imuniteto tudi poslancu.

ponavadi pride do drugega kroga).na njegov predlog izvoli DZ sodnike ustavnega sodišča. smrti.razpisuje volitve v državni zbor .skliče prvo sejo novega državnega zbora . POLOŽAJ PREDSEDNIKA RS Funkcija predsednika RS so predvsem reprezentativne (protokolarne).odloča o pomilostitvah .po ustavi razpusti državni zbor in razpiše nove volitve . za dobo 5-ih let in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.razglaša zakone . odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika začasno opravlja predsednik drž. odloča o nujnih ukrepih in sploh ima pomembne pristojnosti v času velike nevarnosti. V primeru trajnega zadržka.VOLITVE PREDSEDNIKA Potekajo ob upoštevanju določb zakona o volitvah v državni zbor. kadar se DZ ne more sestati.lahko zahteva sklic izredne seje DZ . PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA RS Predsednik republike predstavlja RS in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.imenuje državne funkcioniranje (kadar je to določeno z zakonom) . . Njegove pristojnosti so: . prav tako tudi med zadržanostjo predsednika republike. člane računskega sodišča.na njegov predlog izvoli DZ pet članov sodnega sveta . MANDATNA DOBA IN NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE Predsednik je voljen neposredno na splošnih in tajnih volitvah. ki je dobil večino veljavnih glasov (absolutni večinski sistem.v primeru ratifikacije lahko predlaga.razglasi izredno (vojno) stanje. varuha človekovih pravic.podeljuje odlikovanja in častne naslove .izdaja listine o ratifikaciji . zbora.postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanke in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov . kadar se DZ ne more sestati. Po ustavni določbi je funkcija predsednika nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. Za predsednika je izvoljen kandidat.predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade . 28 . da izreče ustavno sodišče mnenje o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo . Če se mandatna doba izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja mu mandat preneha 6 mesecev po prenehanju izrednega (vojnega) stanja.

če je ta odsoten ali zadržan. državni proračun. da so lahko v vladi tudi največ trije ministri brez resorja.s proračunskim memorandumom predstavi DZ-ju temeljne cilje in naloge ekonomske.v skladu z ustavo.področje “gospodarstva” (ekonomski odnosi in razvoj. . pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave. V vladi je poleg predsednika vlade še petnajst ministrov oz. V skladu z zakonom se na navedenih področjih oblikujejo ministrstva. šolstva in športa. organih. ne more pa ga nadomeščati v pravicah. ki ga določi predsednik vlade. Pomembno je. pri predstavljanju vlade. usmerja in usklajuje izvajanje politike države izdaja predpise in sprejema druge pravne. ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na predloge za imenovanje in razrešitev ministrov. nacionalne programe in druge spl. notranjih zadev. politične. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni drž. ki jih ima kot najvišji organ državne uprave. niti opravljati drugih dejavnosti. kulture. soc. Zakon določa. Funkcije vlade kot organa izvršilne oblasti: . ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države . usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države . ministrstev. in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto 29 . da predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v drž. ki jih ima kot organ izvršilne oblasti in naloge. zboru. Funkcijo podpredsednika v vladi opravlja minister. Podpredsednik vlade nadomešča predsednika. akte. PREDSEDNIKA IN MINISTROV Dve osnovni skupini vladnih nalog: naloge. finančne. organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij. Struktura vlade zajema tri osnovna področja organizacije dela: . sodiščih. obrambe.politično-upravno področje (področje zunanjih. ki so opredeljena v zakonu. FUNKCIJA VLADE. družine in socialnih zadev. s katerimi se določajo načelne in dolgoročne pol. SESTAVA IN ORGANIZACIJA VLADE SESTAVA IN ORGANIZACIJA Sestavljajo jo predsednik in ministri. Struktura vlade je opredeljena s strukturo področij. gospodarske dejavnosti. promet in zveze.predlaga DZ-ju v sprejem zakone. z zakoni in z drugimi akti DZ določa. zdravstva. . dela. organizacijske in druge ukrepe. pravosodja in financ). ekonomske. ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade. ter okolje in prostor).FUNKCIJA.področje družbenih javnih dejavnosti na področju: znanosti in tehnologije.

izvrševanje pravic in dolžnosti. NEZAUPNICA IN ZAUPNICA VLADI Vlada ne more delovati. ki jo vodi. Za prvo glasuje določeno število poslancev. Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani. Za ministre pa velja dolžnost. Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z njihovimi nalogami.skrbi za enotnost pol. ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike.zastopa RS kot pravno osebo .vodi in usmerja delo vlade . To se kaže na dva načina: z glasovanjem v parlamentu bodisi o nezaupnici vladi ali pa o zaupnici vladi.sklicuje in vodi vladne seje.usklajuje delo ministrov . Minister ima tudi pravico zahtevati. glasovanje o zaupnici pa zahteva šef vlade. družb in drugih organizacij .nadzorovanje dela ministrstev . upravi drugih ukrepov za delo vlade in ministrstev . odgovorna je tudi za izvajanje predpisov DZ ter celotno delovanje državne uprave. da vlada obravnava sporno vprašanje. če nima podpore v parlamentu. Politična odgovornost vlade se kaže ravno v tem ali še ima podporo v parlamentu ali ne.vodenje in usmerjanje drž. ki pripadajo RS kot ustanoviteljici zavodov. da ga predsednik vlade sprejme na razgovor o vprašanjih.skrb za usklajeno izvrševanje nalog ministrstev . ODGOVORNOST VLADE IN MINISTROV Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države.. da morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih. gospod.dajanje smernic ministrstvom za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov. in upravne usmeritve vlade . ter sprejemanje organizacijskih. Če minister meni.urejanje delovnega časa v drž. in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države. lahko zahteva. za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister. uprave: . drugih predpisov in splošnih aktov . kateremu je tudi odgovorna za delo. kadrovskih in 30 .predstavlja vlado . uprave prek ministrov .upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem RS Funkcije vlade kot najvišjega organa drž. Pravico zadrževanja predpisa ima predsednik.odločanje o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil Funkcije predsednika vlade: . pomembnih za delo vlade. vlada in pristojni minister. da ti napotki ne izhajajo iz usmeritev vlade.

ko hromijo njegovo delo in zato ne more sprejemati zakonov in drugih pomembnejših odločitev. ali še ima v državnem zboru večinsko podporo ali ne. da z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. kadar pride v parlamentu do takih nesoglasij. Običajno se vprašanje zaupnice postavi. Zaupnica vladi Zaupnica vladi je instrument. ministra. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev. Na splošno velja. ministra odpre razprava (kar pri poslanskih vprašanjih ne velja). Razlika je v tem. informacij. interpelacija pa je v prvi vrsti namenjena nadzoru nad delom vlade. Interpelacija Je eno izmed sredstev kontrole in odgovornosti vlade in ministrov ter predstavlja pravzaprav posebno vrsto poslanskega vprašanja. Večkrat zasledimo opredelitev. da je bistvo poslanskega vprašanja v pridobitvi odgovora. Razpravi lahko sledi glasovanje o zaupnici vladi oz. obvestil oz. Razlika pa je v tem. 31 . širšo in pomembnejše vprašanje in da se po postavljeni interpelaciji in dogovoru vlade oz. ministrov in ugotavljanje njihove odgovornosti. mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico.Nezaupnica vladi Po naši ustavi lahko poda predlog zahteve za nezaupnico vladi najmanj 10 poslancev državnega zbora. Vprašanje zaupnice postavi predsednik vlade. razjasnitev posameznih stališč in postopkov vlade ipd. da interpelacije ni mogoče sprožiti ob katerem koli vprašanju. s pomočjo katerega vlada preverja oz. da jo mora vložiti najmanj 10 poslancev in da mora biti podana v pisni obliki ter da praviloma vsebuje kakšno načelno. DZ lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako. da se v javnosti spodbudi zanimanje za kakšno pomembno zadevo. v zvezi s katerim se lahko postavi vprašanje interpelacije. V zvezi z interpelaciji se v teoriji govori o “kvalificiranosti zadev”. Predsednik vlade ima pred volitvami novega predsednika vlade pravico odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in vije poglede na dotedanje delo vlade. Interpelacijo uporabljajo največkrat člani opozicije kot sredstvo kritike vlade oz. ki je dano vladi in s katerimi poslanci zahtevajo odgovor na določena vprašanja. ugotavlja. predstavlja pa lahko tudi pomembno sredstvo. Vprašanje zaupnice se lahko postavi “na splošno” ali pa ob konkretnem odločanju o sprejemu nekega zakona ali druge odločitve v državnem zboru. lahko pa tudi glasovanje o zaupnici. posameznemu ministru. sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. da pomeni interpelacija “javno vprašanje” o odgovornosti vlade oz. Temu vprašanju nato sledi obravnava v državnem zboru. iz česar izhaja.da mora dobiti vlada v prvem primeru podporo večine glasov vseh poslancev. v drugem pa podporo z navadno večino. šele na to pa pridobitvi ustreznih informacij.

pred. po kateri lahko (z 2/3 večino) odloči. Nato opravi ustavno sodišče obravnavo. vlade. temveč samostojna veja oblasti. V primeru. ko dobi predsednik zbora odgovor na interpelacijo. Predsednik vlade ali minister. je lahko večkrat zelo negotovo. kjer imajo vlado iz ene stranke (Anglija) .organ strateškega odločanja. ki ga pošlje ustavnemu sodišču in obtoženemu. ima pravico kratko obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo. da mora interpelacijo sprožiti najmanj 10 poslancev in . Vlada in ministri morajo sodelovati z drž. Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik poslancev. vlade pa mora izreči svoje mnenje o obtožbi zoper ministre. je značilno. ki so vložili interpelacijo. Ko dobi ustavno sodišče sklep o obtožbi. DZ odloča o obtožbi z večino glasov vseh poslancev. Uvedbo postopka lahko dr. tudi pri nas. če je predložen predlog obtožba zoper pred. Pri tem pa je vlada kot nosilec izvršilne veje oblasti v okviru svojih pristojnosti samostojna in odgovorna državnemu zboru. odloči pa s sklepom. na katerega se nanaša interpelacija. V parlamentih.da se lahko sproži o delu vlade ali posameznega ministra. saj ima v parlamentu svojo večino v poslancih in tako lahko parlamentu diktira svojo politiko. je ta vlada povsem samostojna in avtonomna glede na parlament. da ni le izvršilno-tehnični organ parlamenta. Nadzor parlamenta oz. Če je vlada koalicijska vlada več strank. pravico obrazložiti interpelacijo. Na zahtevo DZ mora predsednik republike izreči svoje mnenje. ki lahko na obtožbo odgovori. pri nas državnega zbora pa je vzpostavljen predvsem preko institutov poslanskih vprašanj. Pri tem lahko DZ predsednika vlade in ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov. Za parlamentarni sistem. Obtožba zoper predsednika vlade in ministre (impeachment) Kot posebna možnost ugotavljanja odgovornosti predsednika vlade in ministrov je v ustavi uvedena obtožba pred ustavnim sodiščem tako imenovan impeachment. zboru predlaga najmanj 10 poslancev. dokler ima zaupanje parlamenta (vlada). do začetka glasovanja o njej pa jo lahko tudi umakne. da obtožba ni utemeljena. ko dobi zaupnico parlamenta sama vodi notranjo in zunanjo pol. Izvedba načela delitve oblasti postavlja vlado v položaj. da vlada. se z odločbo oprosti obtoženega in obratno. ali bo za neko odločitev imela v parlamentu zadostno zaupanje ali ne. ga pošlje obtoženemu.to je. da obtoženi do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom. ki je splošno pristojna za določanje in vodenje politike države . RAZMERJA MED VLADO IN DRŽAVNIM ZBOROM Gre za razmerja med organom zakonodajne in organom izvršilne veje oblasti.Ustava predvideva dve “omejitvi” . O interpelaciji se odloča na prvi seji DZ. interpelacije in glasovanja o nezaupnici.. s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra. zborom in imajo v razmerju do njega vrsto obveznosti: 32 . storjene pri opravljanju njihovih funkcij.

da pred razpravo o interpelaciji v 15-ih dneh da svoje stališče o vprašanju.vlada in vsak njen član mora na zahtevo DZ poročati o izvrševanju zakonov. predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. programska socializacijska vloga 5. oblikovanje politik in sodelovanje pri oblasti Pol. rekrutacija in selekcija pol. da obravnava posamezna vprašanja iz njene pristojnosti in zavzame do njih stališča. svet. ki so posredovale in še posredujejo med civilno družbo in državo. in glavna . aktov.vlada mora ob sprejemanju proračuna DZ-ju predložiti celovito poročilo o svojem delu v preteklem letu . POLITIČNE STRANKE So ena izmed vrst organizacij. vlada ima pravico..posredujejo civilno družbo v državo – mediacijska=posredovalna vloga 2. lokalna v SLO) notranje strukturirane (2 vidika .. predsedstvo.vlada mora sodelovati pri delu DZ in njegovih delovnih teles. stranke so izšle iz civilne družbe. da svoj odstop obrazloži v DZ. Organizacije.vertikalni: kongresi. ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti .vlada poroča DZ o svojem delu . in da sodeluje v razpravi. pravico. najožje pa so izvršilni odbori.. ki jih da DZ ali poslanci v zadevah iz njene pristojnosti . 33 . horizontalna: politična stranka vsebuje znotraj sebe interesne organizacije = po generacijskem načelu. agregacija interesov (več interesov v družbi) 6.. predsednik vlade in vsak minister ima pravico. po načelu spola) Vse pol. elit 4.vlada in vsak minister mora dajati odgovore na vprašanje poslancev .vlada mora zavzeti stališče do pobud in predlogov. ki jih je sama predlagala Med pravicami vlade lahko navedemo: pravico predlagati zakone. Za njih so značilni naslednji elementi: organizacijski vidik lokalna organizacija iščejo volilno podporo iščejo določeno člansko podporo (obstaja neka meja števila članov) opredeljena ideologija organizirane na različnih ramenih države (državna. Izšle so iz civilne družbe. volilna funkcija 3. ki vključujejo ljudi z istim političnim prepričanjem in se bori za oblast. pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov. na katerega se nanaša interpelacija. ki jih je sprejel DZ. drugih predpisov in spl. da predlaga DZ. organizacije imajo neke funkcije: 1.

STRANK: Lipset in Rokkan sta identificirala 4. strank. ki se je proglasila za ljudsko stranko 1959. Težijo k čim večjemu številu članov iz 2 razlogov: POLITIČNI (stranke želijo svoje člane izobrazit).) – razcep med postmaterialističnimi in materialističnimi vrednotami (osnove za nastanek ekoloških oz. nova in stara moč . ki se niso čutili močno 34 . Prvi jih je opredelil KIRCHHEIMER. Svoj poziv in usmerjenost so usmerile na vse volivce. stranke 3. EKSTERNE (zunaj parlamenta) Panebianco deli z organizacijskega vidika:    teritorialna penetracija (center spodbuja razvoj periferije lokalne organizacije) teritorialna difuzija (razvoj polit. in 2. stranka) mešanica 1. leta 20. Na osnovi tega razcepa so nastale nacionalne pol. 1. Tip množičnih strank je prevladal vse do konca 2. zelenih strank) Duverger deli pol. delodajalci in delojemalci (kapital:delo). Osnova za delavske socialistične in SDS stranke INGLEHART (70. rahljanje vezi znotraj delavskega razreda in med socialistično stranko in delavskim razredom. zgodovinske razcepe. stol. Duverger razvoj množičnih strank poveže z nastankom socialističnih strank in potrebo le-teh po močni organizaciji.i. elit. Skozi zgodovino so se oblikovali različni tipi pol. stranke glede na prostor njihovega nastanka . FINANČNI (prek njihovih članarin pridobivajo finančna sredstva).zmanjšati (oblikovali so liberalne politične stranke) ali nadaljevati vpliv cerkve v politiki in družbi (konzervativne politične stranke) 2. ki se združijo v center=nacionalna pol. vojni: 1. V predvolilnih bojih imajo prednost tisti.IDEOLOŠKI RAZVOJ POLIT. Pomembnejša je torej kakovost članov ne pa število. Prva je bila nemška SDS. stranke) 4. ki so pripeljale do nastanka različnih ideoloških skupin političnih strank. – niso imele uveljavljenega sistema pridobitve članov . strank je posledica organiziranja lokalnih pol. Financirajo se prek prispevkov fizičnih oseb. Polit. MNOŽIČNE STRANKE – so nastale po razširitvi demokratičnih pravic – možnost širše udeležbe družbe z volilno pravico. Organizacijsko so povezane preko ohlapne mreže.stranke brez članov).INTERNE (znotraj parlamenta). lokalnim in nacionalnim (izpostavljanje partikularizma: graditev nacionalne države). 2. ko se je začel razvoj LJUDSKIH STRANK (catch all parties). razslojevanje. vojne. Med predvolilno tekmo se naslonijo na donatorje. stranke so se temu prilagodile z nastankom ljudskih strank. Prišlo je do večjih sprememb po 2. Množične stranke predstavljajo točno določene dele družbe. Najprej so nastale t. stol. industrijska in ruralna družba (industrialci: veleposestniki – agrarne polit. ki so pomembni v družbi. kadrovske in branžne stranke (razvile so se okoli 18. sv.

POLIT. strank. je prinesel veliko sprememb: 1. RAZVOJNI MODELI POLIT. 2. Dodelile so si vrh države. na osnovi lokalnih interesov (ZVEZA ZA PRIMORSKO) 6. Razvoj v 70. strank pri MNZ. nastale s transformacijo družbenopolitičnih organizacij ( ZKSZLSD) 2. nastanek v okviru starih družbenopolitičnih organizacij (SLS) 3. organiziranje strankarskih interesov 7. samoorganizacija nacionalnih oz. Ime politične stranke se mora jasno razlikovat od druge pol. medijsko ime. strankarska identifikacija se zmanjšuje. iz klasične opozicije 8. stranke ali fizične osebe. večja vloga voditeljev 3. Poleg tega so se usmerila na probleme. DELOVANJE IN ORG. iz kroga katoliških intelektualcev – okrog serije 2000 VPRAŠANJE LEVICE IN DESNICE: Dandanes klasične delitve ni več. STRANK Najprej ga je omejeval zakon iz 1989 – zakon o polit. Registriranih je 34 pol. zmanjševanje razredne povezanosti 4. Poiskati so morale drugo ime kar pri državi – kadrovsko. Dovoljeno je le teritorialno organiziranje strank in ne več funkcionalno. temveč institucionalnega akterja. Ne igrajo več vloge primarnega socialnega. S tem so postale del države in ne več del civilne družbe. povezanost z interesnim skupinam Gre za organizacijski fenomen in manj za ideološki fenomen. trend razslojevanja. korenito zmanjšanje vpliva ideologije 2. stol. pridobivanje volivcev od vsepovsod 5. STRANK V SLO: 1.Približne opredelitve KATZ & MAIR – kritiki pravijo da niso nič novega (drugo ime MODERNE KADROVSKE STRANKE). etničnih skupin (STRANKA ZA ENAKO PRAVNOST OBČANOV) 5. ki bi predstavljali manjšo možnost konflikta (splošno sprejeta vprašanja) 1. Na osnovi:   imena v katere mednarodne stranke so stranke včlanjene 35 . cilje in ki z demokratičnim oblikovanjem volje državljanov in tudi z predlaganjem kandidatov delujejo javno. letih 20. ki uresničujejo pol.stranke. Povečujejo pa se stroški delovanja strank. SLOV. stranke ( ZELENI) 4.identificirani s katero izmed pol. Stranka je združenje državljanov. združevanju. KARTELNE STRANKE . Poleg tega ime stranke ne sme vsebovati ime tuje države. preko razvoja in družbenih gibanj v pol. nato še zakon o strankah (1994) 200 ljudi je potrebno za oblikovanje stranke. finančno. ne smejo pa ustanavljati izpostav v podjetjih.

        ekonomski pogled na desnico. pogled na levico samoopredelitev pol. strank anketa znotraj članov stranke anketa med volivci na sploh anketa med volivci samih pol. predsednik republike. Miller – politolog: ko govorimo o zaupanju v polit. letih. da bo nekaj delovalo zaupamo v nekoga na katerega smo prenesli neko dolžnost INSTITUCIONALIZEM: Začetek v 70. prijatelji. pripadnost. strank analiza programov in določenih javnih politik analiza delovanja v parlamentu preko socialne baze Vloga institucij in koncept zaupanja v politologiji. institucij omogoča razumevanje dogajanje v pol. Bolj kot so trajni in pozitivni stiki z nekom. legitimnost. cerkev. pri njegovem delu širok koncept (ne da se ga definirat za vse) gre za prepričanje. vojske. da verjamemo nekomu pomen podpirati nekoga.občutek. vlada. pol. ki se oblikujejo pri vsakodnevnem delovanju Vsaka institucija skuša regulirati vedenje Je javno telo. 2. POLITIČNA INSTITUCIJA: Poskušajo reševati konkretne probleme. 2. ji verjetno tudi zaupamo. vidik moralnega odnosa do institucij. pol. povezano z izkušnjami. Če ji dajemo legitimnost. odvisno od stanja duha. ki ga določajo formalno oblikovana struktura in funkcije Poznavanje pol. vidika: 1. institucije. 36 . Zaupanje: . vsakdanu zanašanje na nekoga začne se ko posamezniki končajo s hladnim preračunavanjem je pravni odgovor o varovanju pravic nekoga je to. prenos odgovornosti Institucije: družina. teorija: Filozofija: šele določeno moralno vedenje posameznika kaže na neko zaupanje. večje je zaupanje. ki jo dajemo institucijam. DZ. stranke Zaupanje: Pravna teorija: Politolog: Soc.

svoboda izražanja. ki ščitijo telesno integriteto . ki varujejo fizično in osebno integriteto in dostojanstvo posameznika kot človeške osebnosti (to so absolutne pravice)..pozitivni status oziroma aktivno delovanje države v korist posameznika. večje je zaupanje Na zaupanje vpliva tudi stanje v sistemu Vplivajo tudi socialno-ekonomski dejavniki Socialno-politični dejavniki.prepoved mučenja .Osebne pravice (v ožjem smislu).telesna integriteta .. če ta tako zahteva . temveč ga mora spoštovati in pravno varovati (veroizpoved. javna uprava.pravica državljanov. vrste analize: ustavne študije.. formalno-legalna Novi institucionalizem – institucionalisti so preveč poudarka dali socialnim konceptom ANALIZIRANE INSTITUCIJE: Višje ko je ekonomsko stanje. osnova.politične pravice in svoboščine .pravica do osebne svobode 37 . ki vplivajo na zaupanje V vojnem stanju je pravzaprav zaupanje v institucije večje VRSTE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN PO USTAVI RS Glede vprašanja razmerja posameznika in državne oblasti je mogoče razlikovati troje: .negativni status posameznika . kontekst 3.- 3. Znane so še druge razvrstitve: .aktivni status .osebne pravice in svoboščine .socialne in ekonomske pravice .čast in ugled .pravico do nedotakljivosti življenja . ključne vsebine: mest.svoboda vesti. So neprenosljive in nepodedljive ter neločljivo povezane z osebo nosilcem pravic .) .pravice narodnih skupnosti OSEBNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE Z osebnimi pravicami in svoboščinami razumemo človekove pravice in svoboščine.. novi institucionalizem Metode: deskriptivno-induktivna.pravno stanje posameznika v katerega država ne sme posegati. Te so povezane so z dobrinami: .osebna svoboda . idr. da sodelujejo v političnem in družbenem življenju in drugih javnih zadevah.

Med pomembne pravice.tajnost pisem in drugih občil .izražanje narodne pripadnosti .svoboda gibanja . s tem v tesni povezavi je določba.pravica do izobraževanja in šolanja (izobraževanje je svobodno. še preden je bilo dejansko storjeno) • domneva dolžnosti (nihče ne more veljati za krivega.pravica do popravka in odgovora .svoboda znanosti in umetnosti (intelektualna svoboda) . prav tako pa tudi med odvzemom prostosti in med izvrševanjem kazni.odreditev in trajanje pripora pod točno določenimi pogoji . Vsakdo ima tudi pravico do nedotakljivosti stanovanja.svoboda izražanja . da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni.. ki varujejo telesno in duhovno integriteto ljudi spada tudi pravica (varstvo) do osebne svobode.Osebne pravice.pravice iz ustvarjalnosti. za katero ni zakon določil. ki so pretežno vezane na duhovno in miselno sfero človeka . da v Sloveniji ni smrtne kazni.izpolnjevanje na drug način. da se brani sam ali z 38 .pravica do uporabe svojega jezika in pisave Pravice v kazenskem postopku: • načelo zakonitosti v kazenskem postopku (nihče ne sme biti kaznovan za dejanje. ki dopolnjuje celovitost zaščite svobode osebnosti pa predstavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil. Državljanstvo Slovenije ureja zakon. Med osebne pravice pa lahko štejemo tudi prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni. v ustavi pa je zapisana pravica oz. dokler to ni ugotovilo sodišče) • pravna jamstva v kazenskem postopku (tudi obdolženi mora imeti naslednje pravice: primeren čas in možnosti za pripravo obrambe. osnovno šolanje obvezno) . “zaščita” naših državljanov pred izročitvijo le-teh tuji državi.nedotakljivost stanovanja . V ustavi je posebej zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih.pravica do ugovora vesti (ugovor vojaški dolžnosti . avtonomnost univerze in drugih visokih šol . posebno pravico. ki ni v nasprotju z njegovimi prepričanji) .pravica do povračila škode Z ustavno določbo je človekovo življenje nedotakljivo.prepoved izročitve državljana -prepoved spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti ter prepoved spodbujanja k vojni in nasilju . Neposrednemu varovanju človekove fizične integritete je namenjena določba o prepovedi mučenja.nedotakljivost človekove osebnosti in dostojanstva . da se mu sodi v njegovi navzočnosti. .svoboda vesti .

ki jih posamezniki ali skupine oseb posreduje neki organizaciji ali organu) . je samostojen in neodvisen. pomemben je predvsem njegov nadzor nad odločitvami izvršilne veje oblasti. da lahko volijo člane predstavniških teles v državi. Prizadetim omogoča.pravica do peticije (pisni sestavki. njegova skrb za človekove pravice sega tudi na področje oboroženih sil. kritizira izvrševalce.Ustavna pritožba Predstavlja posebno pravno sredstvo zoper kršitev ustavnih pravic.volilna pravica (pravica voliti in bit voljen po dopolnitvi 18 let) . o pritožbah na te odločitve pa Republiški senat za prekrške. ki se obravnava in sankcije zanj izrekajo v postopku o prekrških. nima sicer pooblastil za izrekanje sankcij zoper kršitelje. da njihov primer obravnava in o njem odloči ustavno sodišče.pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (od tega.pravica do pribežališča (azil . opozarja na nepravilnosti pri delu organov in konkretnih uslužbencev ter pristojnim organom predlaga (zahteva) tudi uporabo ustreznih sankcij.sodno varstvo Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve .Upravnokazensko varstvo Pogosto so kršitve človekovih pravic in svoboščin opredeljene kot prekršek. da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližje ali priznati krivdo) • pravica do rehabilitacije in odškodnine (če je bil po krivem obsojen) • prepoved ponovnega sojenja o isti stvari POLITIČNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE To so pravice in svoboščine. nadzor nad sodišči ( nima pristojnosti neposrednega poseganja v odločitve. o svojih ugotovitvah sestavi za parlament posebno poročilo. če je preganjan) SODNO IN DRUGO VARSTVO (ZAŠČITA) PRAVIC IN SVOBOŠČIN Po veljavni pravni ureditvi obstajajo razne oblike varstva pravic in svoboščin in sicer: . mandatna doba je 6 let.pravica do zbiranja in združevanja ( sodelovanje in povezovanje ljudi v posebnih organizacijah zaradi doseganja javnih ciljev) . predlaga posamezne ukrepe. pripombe na nezakonito delo. . da zagotovijo participacijo človeka in državljana v političnem življenju družbe. O njih na prvi stopnji odločajo sodniki za prekrške. da mu je zagotovljeno izvajanje dokaz v njegovo korist. to je izražanja njegovega političnega bistva (omogočanje sodelovanja državljanov v političnem življenju družbe). . temveč daje mnenja. ki so v pristojnosti sodnikov). katerih smisel je v tem.zagovornikom. 39 .tujci. predvsem s posamičnimi akti državnih organov. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN (OMBUDSMAN) Imenuje ga državni zbor na predlog predsednika republike. da lahko sodelujejo pri raznih oblikah osebnega izjavljanja) .

oblikovanje drž. Vsebino vol. kasneje izobrazbeni. Določene osebe imajo več volilnih glasov. pravice – omogoča volivcem svobodno izvrševanje vol. posredne pa za druge drž.VOLILNI SISTEM: POMEN VOLITEV: V sodobnem pojmovanju so eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in pogoj za dem. Določbe o organizaciji volitev. vol. organizacije volitev. Neposr. pravic in od nje je odvisna tudi značaj vol. sistema in pol. telo samo en glas. Razlog v tem. Sprva je bil premoženjski. pravico nimajo tujci ampak le državljani. Njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. pravica obsega pravico voliti kot tudi pravico biti izvoljen – strožji pogoji. organe. kar pa ne velja za lokalno raven. evidentiranje vol. Najpomembnejši element vol. ekon. vol. postopki in tehnike volitev. pr. so takrat. narodnostno in rasno. pravica in tajnost glasovanja. Iz spl. ena temeljnih polit. Posredne volitve – elektorji kažejo na nezaupanje v volivce. ENAKA VOL. postopku in vol. Splošno vol. če volivci sami brez predstavnika glasujejo za člana pred. Spl. da voli ne glede na razredno. 40 . V ožjem smislu . so izključeni oz. Nasprotje enake vol. Omogočajo volivcem neposreden vpliv na sestavo parlamenta in na njegove odločitve. telesa in krog oseb s pravico do izvolitve v članstvo teh teles. pravice. tehniki. PRAVICA Volitve so lahko posredne. NEPOSREDNA VOL. PRAVICA Je pravica vsakega drž. telesa. Njihov pomen je v tem. SPLOŠNA VOL. Volitve so pogoj za vzpostavitev in ohranitev pravne države. Predpisi o volilni pravici določajo krog oseb s pravico volitev pred. sistema je volilna pravica.sistem razdelitve mandatov. enaka in neposredna vol. pravice je pluralni votum. Varstvo vol. pravica na začetku omejena na ozek krog ljudi. ki vodijo volitve. Neenaka volilna pravica se izraža tudi s kršitvijo velikosti volilnih enot. PRAVICA Glas vsakega volivca ima enako vrednost in da ima vsak volivec pri volitvah v ista pred. spolni. neposredne in kombinirane. sistema pa določajo volilna načela in to zlasti splošna. organov in predst. telesa. volitve so najbolj pogosto za pred. rasni. telesa. začasno omejeni samo tisti ki imajo zaradi duševne bolezni skrbnika in zaradi mladosti. da državljanstvo predstavlja posebno vez med državo in državljanom – dolžnosti in obveznosti. sistema nasploh. pravice. ki so izpolnjevali posebne pogoje – VOLILNI CENZUS. vol. da se z njimi uresničujejo volilna načela in se urejajo vprašanja v zvezi z organi. Obsega predpise o volilni pravici. in drugo pripadnost  odsotnost vsakršne diskriminacije. Neposr. ki urejajo volitve ali pa skup volilnih načel in sredstev za njihovo uresničevanje. Zgodovinsko gledano je bila vol. POJEM VOLILNEGA SISTEMA V najširšem smislu predstavlja zbir pravnih pravil.

Kaznivo je prisiljevanje volivca do glasovanja za ali proti. da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. pravico in v smislu družbene funkcije.SVOBODNA VOL. vol. Zgodovinsko je najprej prevladal večinski. enoti se deli s številom poslancev. ki predstavlja le manjšino vol. 1. RAZDELITEV MANDATOV: V vsakem primeru je odvisna od izida glasovanja – od glasov. vidik se kaže v tem. relativna večina – zmaga tisti.nastale na prelomu 19. pravice je povezano z načelom tajnosti glasovanja. ki pozna vrsto različnih rešitev.volilni količnik je število glasov potrebnih za izvolitev 1 poslanca v volilni enoti. Načelo svob. Vsota vseh volilnih glasov v vol. da mora vol. Absolutna večina se kritizira zato. Svobodna vol. vidik – vprašanje. To naj bi zagotavljajo da so različni pol. že ob koncu 19. pač pa za v celoti kvantificirane odločitve. glasuje ali ne. pravici govorimo tedaj ko volitve lahko zares svobodno izbirajo med različnimi kandidati in pol. 2. absolutna večina =nadpolovična – kandidat. sistem tudi pol. D'HONDTOV. 2. listam. da ima vsak volivec pravico da se svobodno opredeljuje pri glasovanju in da ga pri tem ne sme nihče ovirati in vplivati na njegovo odločitev. VEČINSKI SISTEM: . Obstajajo različne matematične formule . zahtevati da pove za koga glasuje. ki dobi več kot polovico glasov. V praksi po tem sistemu ni mogoče razdelitev vseh mandatov. stranke ustrezno predstavljene v parlamentu. strankami na volitvah. – glede na to sta se razvila VEČINSKI IN PROPORCIONALNI VOLILNI SISTEM. ker lahko povzroči ponavljanje glasovanja dvokrožni sistem. Uporabi se dodatno pravilo:PRAVILO NAJVEČJEGA OSTANKA. pogledov in prepričanj vseh volivcev ali pa zgolj večine. Pri tem gre za vrednostno ocenjevanje kandidatov. sistema. 41 . Lahko je izvoljen poslanec. PROPORCIONALNI SISTEM Izhaja iz načela. ki so jih volivci opredelili posameznim kandidatom oz. Izhodišče za izbiro meril je vprašanje ali naj bodo poslanci v parlamentu dokaz polit. Merila pretvorbe glasov v posl. ki se volijo v volilni enoti. ki dobi največ glasov.O kandidatih se odloča z večino . PRAVICA IN TAJNOST GLASOVANJA O svob. sedeže lahko pripeljejo do skrajno različnih rezultatov. Volilna pravica je torej osebna pravica. Oba predstavljata zgolj skrajna pola lestvice. če je volivec tudi dolžan uveljaviti svojo vol. vol. stol. stol pa se je začel kritizirati in uveljaviti se je začela ideja. pravica je tudi kazenskopravno varovana nikogar ni mogoče klicati na kazensko odgovornost. Med večinske sisteme štejemo tudi ALTERNATIVNO GLASOVANJE. DROOP HARE . Ki se približujejo enemu ali drugemu. manjšimi omogočiti zastopstvo v parlamentu.Dve osnovni verziji: 1. Najbolj enostavne oblike so: HAREJEV. interesi oz.

Sistem relativne večine – vodi v dvostrankarski sistem . glasov.zunanje zadeve . Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. Ministrstva za: . nato z 2.D'HONDTOV SISTEM: (pravilo največjega povprečja) je sistem delitelja.proporcionalnega: Zapletenost in povzroča nestabilne koalicijske vlade in tako slabi položaj parlamenta. kar omogoča stabilno vlado. ki so jih dobile liste kandidatov v volilni enoti. podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje posameznih funkcij državne uprave. moči v državi. saj favorizira tisto stranko. akti določajo. v čisti obliki omogoča glasovanje po kandidatih VPLIV VOL. večino v parlamentu.promet in zveze 42 . pr. Zato se uporablja poseben pogoj za vstop v parlament=PROHIBITIVNA KLAVZULA (pogoj za vstop. Enostavnejši Preglednejši Omogoča volivcem odločanje med kandidati . manjšinam .Proporcionalni sistem dopušča veliko število strank. preko katerih država uresničuje upravne naloge. z zakonom pa lahko samoupravne skupnosti. VOLILNI PRAG: v proporcionalnem sistemu dobi sedeže v parlamentu večje število političnih strank. V vsaki državi zakoni ali drugi spl. SISTEMA NA STRANKARSKO SESTAVO: .notranje zadeve . ki se delijo v volilni enoti. tudi ekstremnih strank UPRAVA V ORGANIZACIJSKEM SMISLU Državna uprava predstavlja (v organizacijskem smislu) sistem upravnih organov.obrambo . ki je določen z odstotki ali pa z mandati.finance . Ne uporablja se volilni količnik ampak se izračuna absolutno št. glasov vsake liste pa se deli z 1. Št. ki dobi največ + proporcionalnega: omogoča sorazmerno razdelitev mandatov in tudi ustrezno zastopanost pol.večinskega: ne odraža razmerja med pol.Sistem absolutne večine vodi do dveh velikih strank . + večinskega: Eni stranki omogoča absol. kateri organi se v državi štejejo za organe državne uprave in kateri organi zunaj državnega organizma lahko v posameznih primerih opravljajo naloge državne uprave. Zato je vladanje nestabilno. in z 3 in do števila mandatov.

to je vprašanje teritorialne organizacije uprave. družino in socialne zadeve . javnih služb.agencija . V republiški upravi se v okviru ministrstev ustanovijo naslednji upravni organi in upravne organizacije: . Predstojniku organa v sestavi ministrstva preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo ter določila.znanost in tehnologijo . zaradi medsebojne povezanosti pa je potrebno stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu (nadzira jih pristojno ministrstvo). ki se ne morejo opravljati v samem centru) lahko: . da se za opravljanje nalog državne uprave (predvsem tistih. gozdarstvo in prehrano .režijski obrati Za upravljanje dejavnosti gospod.pravosodje .inšpektorati . Položaj organa v sestavi je razviden predvsem iz tega..turizem in malo gospodarstvo Organi v sestavi ministrstev V okviru ministrstev se ustanovijo upravni organi v njihovi sestavi. da mora predstojnik organa v sestavi z dnem prisege novega ministra ponuditi svoj odstop. ki jih neposredno upravlja uprava. Ustanovijo se.uradi . ki jih določa zakon.okolje in prostor . Organe v sestavi vodijo predstojniki.te naloge opravljajo organi lokalne samouprave kot naloge lastne ali prenese pristojnosti 43 . Teritorialna organizacija uprave V zvezi s konkretno organizacijo izvrševanja upravnih nalog se postavlja vprašanje opravljanja upravnih nalog na celotnem območju države.kmetijstvo.šolstvo in šport . V načelu velja.zdravstvo .ekonomski odnosi in razvoj . kadar je za upravljanje določenih nalog s področja upravnega organa potrebna določena samostojnost in posebej organizirana služba.uprave .delo.da vsak centralni organ (ministrstvo) oblikuje lastno mrežo lokalnih organizacijskih enot . Predstojnika organa v sestavi imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra in je za svoje delo odgovoren ministru.direkcija . da je predstojnik za svojo delo odgovoren ministru.kulturo .gospodarske dejavnosti . se ustanovijo režijski obrati.oblikujejo posebne (državne) upravno-teritorialne enote .

zbiranje. ekološkega in splošnega druž.avtonomna regulativna dejavnost. da mora imeti uprava za vsako svojo delovanje in aktivnost (pravno ali nepravno) temelj oz.nadzorovanje zakonitosti dela organov lokalnih skupnosti .) . UPRAVA V FUNKCIONALNEM SMISLU Delovanje uprave temelji na dveh načelih . drugih predpisov in aktov.regulativno (sami lahko izdajajo pravne predpise . s katerimi ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij . v okviru tkim. podlago v zakonu ali vladnem aktu. manipulativna in administrativna dela. da se ustanovijo upravne enote.študijsko-analitično (študijsko delo in raziskovalna dejavnost.) 44 . dokumentiranje in dokumentacija vseh vrst.operativno (ob izdajanju individualnih in konkretnih upravnih aktov. urejanje in analiziranje podatkov ter drugih gradiv o stanju in problemih na posameznih področjih družbenega življenja..izvajanje nadzorstva nad zakonitostjo dela javnih podjetij in javnih zavodov in instančno nadzorstvo nad posamičnimi akti. poročil in drugih gradiv ter opravljanje drugih strokovnih nalog.kontrolno-nadzorno (tipična dejavnost upravnih organov na vseh področjih.izvrševanje zakonov.. razvoja s sprejemanjem ukrepov iz svoje pristojnosti ter predlaganjem ukrepov vladi ter drugim pristojnim organom .. kulturnega. organizacije in skupnosti spoštujejo zakone in druge predpise) .sklepanje civilnopravnih poslov. katerih naloge predpisujejo zakoni. Prvo pomeni. pisarniška.pripravljanje zakonov..opravljanje (po pooblastilu vlade) strokovnih in drugih nalog v zvezi z upravljanjem z nepremičninami in z drugim premoženjem RS Skupine dejavnosti.to je načelu zakonitosti in na načelu samostojnosti.V naši zakonodaji je predvideno. ki jih opravljajo upravni organi: . drugih predpisov in aktov DZ ter predpisov in drugih aktov vlade .zagotavljanje opravljanja javnih služb iz pristojnosti republike -opravljanje strokovnega nadzorstva nad izvajanjem javnih služb v skladu z zakonom . upravnega nadzora je najpomembnejše inšpekcijsko nadzorstvo . Glavne funkcije uprave: . socialnega.opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov in aktov .pospeševanje gospodarskega. ki je v pristojnosti drugih državnih organov) .. administrativno izvrševanje upravnih aktov in neposredno odločanje v upravnem postopku. Samostojnost pa pomeni predvsem samostojnost pri uresničevanju določil zakonov in drugih predpisov.kako posamezniki. kot strokovni organi s posameznega področja sodelujejo v posameznih fazah pri regulativni dejavnosti. ki ji jih naloži vlada ..dajanje mnenj in predlogov na podlagi opravljenih analiz.

ki živijo na nekem ozemlju. z naselitvijo ljudi na določeno področje. Funkcionalna samouprava. Lokalna skupnost je tista elementarna teritorialna družbena skupnost.eve in tudi iz večine drugih klasifikacij so bistveni elementi lokalne skupnosti: določeno ozemlje ljudje naseljeni na tem ozemlju potrebe teh ljudi dejavniki za zadovoljevanje teh potreb zavest ljudi o skupnosti. ko pravi. ki ji pripadajo Šmidovnik zelo celovito definira pojem lokalne skupnosti. ki se tičejo lokalne skupnosti. ki samostojno in neodvisno izvršuje naloge. da je lokalna skupnost tista teritorialna družbena skupnost. naselje) Lokalne skupnosti lahko delimo na OŽJI tip (občine) in na ŠIRŠI tip (pokrajine. kjer na najnižji ravni nastajajo določene skupne potrebe prebivalstva. pri zagotavljanju nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja.) LOKALNA SAMOUPRAVA LOKALNA SKUPNOST Iz Hillery..represivno (prisilno-represivno izvrševanje posameznih upravnih funkcij. ki jih je mogoče reševati le na skupen način. ni pa ključno.. Prva oblika lokalne samouprave je občina.teritorialna (njena značilnost je da zajema ljudi. s tem da imajo ta telesa določene pravice odločanja. ki nastane z oblikovanjem naselja oz.. Za občino so ključni trije elementi: občina je najvažnejši tip lokalne samouprave imeti mora status samoupravnosti oblikovana mora biti v okviru zgodovinsko nastale skupnosti (kakšno je npr. Država lahko prizna vsakemu naselju nek pravni status. da voli svoja predstavniška telesa. ki je temeljna lokalna samoupravna skupnost. pri zagotavljanju reda in miru. da na svojem področju opravljajo določen krog zadev pristojnost predstavniških teles se mora navezovati na lokalne zadeve Lokalna samouprava je le ena izmed oblik samouprave in sicer najvažnejša. regije) POJEM LOKALNE SAMOUPRAVE Djordjevič. varovanje premoženja in oseb. kar je za naselje pomembno.v njej so ključne pristojnosti. ki jih izvršujejo neposredno ali preko svojih organov predstavniška telesa imajo svojo stvarno in krajevno pristojnost. ki jih imajo predstavniki skupnosti 45 .. kar pomeni.za lokalno samoupravo so značilni naslednji elementi: lokalno prebivalstvo ima pravico.

decentralizacija. V Evropi imamo dva tipa lokalne samouprave: Kontinentalna (celinska) značilen je tip majhnih občin in načelo decentralizacije Britanska. Zaradi tega je neposredna lokalna demokracija bolj izjema. da te naloge opravljajo člani lokalne skupnosti pod lastno odgovornostjo ali posredno preko organov. vendar pa je zbor občanov možen samo najmanjših lokalnih skupnostih. pravica do peticije in ljudska iniciativa) Z vidika demokratične ureditve bi bilo idealno. z dvigovanjem rok. zavest prebivalstva lokalne skupnosti. lokalne skupnosti so ustanovljene kot subjekti lokalne samouprave FUNKCIONALNI pomni. Zbor občanov naj bi se uporabljal samo za najpomembnejše odločitve 46 . referendum. prevladuje namreč odločanje preko predstavniških organov. ki šteje lokalno samoupravo za izvirno institucijo in posledično za 4 vejo oblasti LOKALNA DEMOKRACIJA posredne oblike (volitve predstavniških organov občine) neposredne oblike (glavni instituti so zbor občanov. Drugi razlog pa je ta. To pa zato ker je lokalna skupnost manjša kot država tako po ozemlju kot po številu prebivalcev.to je pomemben element kohezivnosti lokalne skupnosti in integracije posameznikov v njej.Pojem lokalne samouprave vsebuje pet elementov: TERITORIALNI (ko so lokalno določene in omejene. kar pomeni. da bi ljudje vse odločitve sprejemali sami. da so med seboj povezani in da jih družijo skupni interesi. Zbor občanov se glasuje javno. To v sodobni skupnosti ni mogoče. ki jih sami izvolijo MATERIALNO-FINANČNI pomeni. demokratizacija. ZBOR OBČANOV je najbolj neposredna oblika lokalne demokracije in omogoča najbolj neposredno sprejemanje odločitev od drugih oblik neposredne demokracije se zbor občanov razlikuje po tem da gre za bolj spontano in neformalno odločanje v katerem lahko sodelujejo vsi prebivalci lokalne skupnosti. da je lokalna skupnost priznano področje njenih izvirnih nalog ORGANIZACIJSKI pomeni. Poleg tega pa mora imeti lokalna skupnost tudi nek izvoljen predstavniški organ. samostojnost. če bi na lokalni ravni obstajala samo neposredna demokracija. da je organizacijsko tehnično institute neposredne lokalne demokracije v praksi na državni ravni praktično nemogoče izvajati. ker se odločitve sprejemajo vsak dan in lokalne skupnosti so prevelike. Neposredna demokracija pa je pa je kljub temu bolj prisotna na lokalni kot na državni ravni. da morajo imeti lokalne skupnosti finančna in materialna sredstva PRAVNI element po katerem so lokalne skupnosti pravne osebe Temeljne značilnosti ki definirajo lokalno skupnost in jo ločijo od državne uprave so: avtonomija.

kar pomeni. na lokalni ravni je referendum organizacijsko manj zahteven in cenejši. predlog podan na osnovi peticije pa ne. funkcije in organi lokalne samouprave volitve na lokalni ravni opredelitev pojmov lokalna skupnost in lokalna samouprava oblike lokalne demokracije razvoj slovenske lokalne samouprave LJUDSKA INICIATIVA se v osnovi razlikuje od ostalih treh oblik neposredne lokalne demokracije. označuje pa pravico posameznika ali skupine posameznikov do pošiljanja pisnih vlog predstavniškemu organu (predmet peticije so lahko prošnje.o večin zadev odloča predstavniško telo. vzpostavljena pa je bila evropska samouprava. ko so uvedene prve samoupravne občine. država pa je občine tudi financirala. in ker so ljudje bolj zainteresirani za takšen način odločanja. ki jo ima pravico predlagati. Ljudstvo zahteva ureditev nekega vprašanja. Referendum se za razliko od zbora občanov uporablja tudi na državni ravni vendar bolj poredko kot na lokalni (zato ker je idejno bližje lokalni samoupravi. PRAVICA DO PETICIJE se tudi razlikuje od ostalih 3. Leta 1866 so se občine oblikovale na novo.REFERENDUM je novejšega izvora kot zbor občanov in bolj formaliziran ter organizacijsko zahtevnejši način odločanja. zahteve…). Je uporaben za manjše število zadev in bolj poredkoma. Od ljudske iniciative se peticija razlikuje v tem. da je predlog ki je podan na osnovi ljudske iniciative predstavniško telo dolžno preučiti. V primerjavi z referendumom ljudska iniciativa ljudstvu ne omogoča odpravo neustrezne rešitve ampak omogoča da zahteva rešitev. Pri referendumu pride pobuda za rešitev nekega problema iz organa. kot državne upravne enote.) Nekaj izpitnih vprašanj: občine kot temeljne lokalna samoupravna skupnost pokrajina kot širša lokalna samoupravna skupnost organizacija. ne sodeluje pa pri odločitvi kako to vprašanje urediti. da bili organi občine voljeni v celoti. 47 . Vendar pa občin takrat niso imele nobene samouprave vse do leta 1848. ker ima pravico do peticije vsak posameznik. Za predstojnika občine je bil tedaj prvič imenovan župan(1848). pri ljudski iniciativi pa pobuda pride s strani ljudstva. okrožni uradi. ki mu ustreza. V njihovem okviru pa občine kot lokalne enote samouprave. ljudsko iniciativo pa lahko uveljavlja le skupina posameznikov (več kot 50) RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE Stara Avstrija Na območju stare Avstrije so bile ustanovljene kresije oz. pobude.

Sicer so lokalni organi obstajali ampak so bili le izpostave države. občina je bila preoblikovana v komuni in naj bi bila temeljna celica družbe v kateri naj bi ljudje opravljali svoje potrebe. okraj in oblast. imeli so tudi relativno samostojnost. Ta ureditev velja do leta'31 (do diktature) ko se ustanovijo banovine. Vendar pa v praksi deluje lokalna samouprava samo v občinah. lokalne zadeve so prenesli na krajevne skupnosti saj so krajevne skupnosti temeljile na prostovoljnem delu državljanov. To je tip občine po načelu eno naselje ena občina. ki vzpostavlja lokalno samoupravo ne treh ravneh: občina. Ta model je temeljil na načelu enotnosti oblasti. okraji pa postanejo državne izpostave. od tega 11 mestnih. kadrovskih in materialnih resursov ne morejo organizirati javnih služb (odvoz smeti…) Posledica je centralizacija saj mora vse zahtevnejše naloge prevzeti nase država ali pa pokrajina. V Sloveniji je bilo ustanovljenih 62 komun. leta 98 pa še 45 novih. ki omogoči uvedbo delnega trga in tudi delno uvedbo lokalne samouprave.Jugoslavija se osamosvoji izpod sovjetskega vpliva in kot vodilno idejo socializma postavi samoupravljanje. ker je vladala samo ena stranka. Pomanjkljivosti majhnih občin so: me morejo kakovostno opravljati svojih nalog ker nimajo dovolj finančnih. Do občin v današnji obliki pride v 19. Model velike občine so prevzele še Skandinavija in BeNeLux. čeprav že ustava v letu '91 na novo vzpostavi lokalno samoupravo. Komuna pa naj bi se sčasoma preoblikovala v samoupravno skupnost državljanov. Nova Jugoslavija Jugoslaviji po 2. To se je spremenilo leta '48 ko se zgodi informbiro. ker niso imele voljenih organov. Komune so bile nekje vmes med lokalno samoupravo in državno upravo. vendar pa niso bile prave lokalne institucije. V Evropi prevladuje klasična majhna občina.te so imele tako državno kot lokalno vlogo.Stara Jugoslavija Do leta '21 velja stara avstrijska ureditev. Oblast je bila monolitna in na vseh nivojih strogo podrejena centru. svetovni vojni pride v sovjetsko vplivno cono in s tem je konec lokalne samouprave. Nove občine so ustanovljene leta 94. Zato so bile lokalne oblasti le izpostave državne oblasti na lokalnem nivoju. ki je »doma« v Veliki Britaniji in je smatrana za četrto vejo oblasti. nasprotni tip je velika občina. povprečno so bile trikrat večje kot današnje občine. stol. Ideja je propadla saj je država obremenila komuno z 80% svojih nalog. Kljub temu pa so bili organi komune voljeni. Pomanjkljivosti velikih občin: 48 . tako da je ostalo za lokalne zadeve le 20% resursov. OBČINA je temeljna lokalna samoupravna skupnost. Slovenija Do leta '94 Slovenija prevzame Jugoslovansko ureditev. Ta lokalna samouprava se je imenovala KOMUALNI sistem.bilo jih jw 147.omejeno lahko govorimo o lokalni samoupravi. Leta '21 pa je na dan svetega Vida sprejeta ustava.

izvoljen je na neposrednih in splošnih volitvah in zato je odgovoren predvsem volivcem. odloča o prenosu nalog iz državno na lokalno raven in obratno odloča o pridobitvi oz. deli nadzornega odbora pa počasi prevzema računsko sodišče.komisije in odbori. ki ima tri glavne funkcije. ki jih na občino prenese država naloge. vendar pa morajo biti tudi dovolj majhne. nezakonit. Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan. da ga občinski svet ne more odstaviti. Mandatna doba je 4 leta. da morajo biti občine dovolj velike. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet in opravljajo svoje delo nepoklicno. nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave. odtujitvi občinskega premoženja. Mandat župna je 4 leta. Občinski svet ima najmanj 7 in največ 45 članov. Župan je udi varuh zakonitosti in ustavnosti. Župan ima predlagalno pravico na osnovi katere predlaga občinskemu svetu v sprejem občinske akte. da lahko ohranijo atmosfero skupnosti v kateri lahko vsak posameznik občuti. Naloge občin: izvirne naloge občine naloge. da imajo lahko ustrezno osebje in druge pogoje. občinske akte. proračun in zaključni račun in je edini.proračun in zaključni račun občine. podžupan ali občinski svetnik. Občinski svet lahko ustanavlja tudi delovna telesa. Njegova najpomembnejša funkcija je vodenje občinske uprave. predstavlja občino navzven. ki se potem specializirajo za določena področja. 49 . ki predlaga proračun in zaključni račun. Je izvoljeni predstavniški organ s splošno pristojnostjo za odločanje o vseh lokalnih zadevah v okviru svojih pristojnosti sprejema statute občin. finančno poslovanje uporabnikov občinskega proračuna. lahko pa tudi sklicuje seje občinskega sveta in jih vodi. ki jih država prenese na občine in jih te opravljajo le začasno namesto države (prenesene naloge) Organi občine Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah občine. Humes in Harlov pravita.- ker nastanejo z združevanjem več majhnih so ponavadi umetne tvorbe (odrezane od svojih naravnih temeljev) v takih občinah ni bistvenih vrednot lokalne samouprave. Nadzorni odbor. da ima moožnost uspešno vplivati na politiko te skupnosti. kohezivnosti in solidarnosti. nadzoruje smotrnost in namenskost porabe sredstev. Župan je izvršilni organ občine. kar pomeni. kar pomeni da lahko zadrži objavo in izvrševanje kateregakoli občinskega akta če meni da je neustaven oz.

v večini evropskih držav pa zaradi direktiv sveta Evrope obstaja samo en nivo širše lokalne samouprave. Ustava sicer govori o pokrajinah ampak jih opredeljuje kot prostovoljne oblike povezanosti občin (občine prostovoljno v njih vstopajo in izstopajo.z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov. ki so dobili večino glasov volivcev.prvi se uporablja v občinah z do 3000 prebivalcev oz.Lokalne volitve. gledano z vidika občin pa širšega pomena. ki ohranjajo družbeno integriteto oz. ki so gledano z vidika države lokalnega pomena. ki jih občine iz organizacijskih ali tehničnih razlogov ne morejo upravljati. ki so glasovali za neko listo. Tudi za njih veljajo temeljna načela volitev. Volivec lahko glasuje o toliko kandidatih. Tu obstaja skupna država v pravem pomenu besede. Pri večinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih in ne o političnih strankah. občina je ožja. koliko občinskih svetnikov se v tisti občini voli.ov sistem. kolikor mandatov je lista dobila. Širše lokalne skupnosti opravljajo naloge. . kolikor se jih je v njegovi volilni enoti voli. Država prenaša v procesu decentralizacije na pokrajine tiste naloge. Pri proporcionalnem volilnem sistemu je občina ena volilna enota. listo lahko predlaga vsaka politična stranka ali pa skupina državljanov. Večinski volilni sitem dopušča večjo možnost uveljavljanja posameznikov in daje manj prostora političnim strankam kar pomeni tudi več neodvisnih kandidatov. ki razmejuje pristojnosti med federacijo in 50 . V njo je združenih več federalnih enot. Znotraj večinskega sistema ločimo dva tipa volitev: . Na nivoju pokrajine pa prihaja tudi do stika med lokalno samoupravo in državno upravo. Slovenija je zato le ena izmed 5 evropskih držav. na listi pa mora biti toliko kandidatov. ki zagotavlja vpliv vsakega volivca na kandidata in ne stranko. FEDERALIZEM Federacija sestoji iz dveh ali več politično teritorialnih enot.gre za glasovanje o listah kandidatov. pokrajine. skladnost ter na ravni federacije uresničujejo skupne interese in jih združujejo v širšo skupnost. Poleg občin v večini evropskih držav obstaja še širši nivo lokalne samoupravne skupnosti. ZVEZNA DRŽAVA (FEDERACIJA).gre za volitve predstavnikov občine (občinskega sveta) oz.vsa občina je ena volilna enota. Imamo institut referenčnega glasu. gre za enokrožni relativni volilni sistem. z do 12 občinskimi svetniki. ki tvorijo skupnost. enakost… Člani občinskega sveta se volijo po dveh volilnih sistemih. ki delujejo na širšem teritoriju kot občine in na ožjem kot država. ki nima dvonivojske lokalne samouprave. V Sloveniji imamo samo enonivojsko samoupravo (samo občine).občina je razdeljena na toliko volilnih enot kolikor mandatov se voli.splošnost. V občinah z nad 3000 prebivalci pa se uporablja proporcionalni volilni sistem. Za razdelitev mandatov pa se uporablja D'Honett.to je večinski volilni sistem. Referenčni glas se upošteva le pri tistih kandidatih. Federacija je pravno urejena z zvezno ustavo. POKRAJINA (regija) Pokrajina je širša lokalna samoupravna skupnost. V nekaterih državah obstajata dva nivoja širših lokalnih skupnosti (imajo trinivojsko upravo).

Sprejeta sta bila 2 ustavna zakona . pravica do svobodnega političnega združevanja.Predlog skupščine SR BIH . ki pa navzven nastopa kot enoten mednarodnopravni subjekt. Centralni (osrednji) organ ima značaj zakonodajnega telesa. vendar morajo biti njihove ustave v skladu z zvezno ustavo. Navadno imajo lastne ustave tudi federalne enote.sklepov: . Sprejetje 3. Prišla je do spremembe v imenu : prej “ Socialistična republika Slovenija” se je preimenovala v “ Republika Slovenija.7. katerih člani odločajo načeloma po svoji svobodni odločitvi.Predlog zveznega izvršnega sveta. političnega in ekonomskega položaja RS. z amandmajem je določena tudi nova državna himna Zdravljica. vendar so del suverenosti prenesle tudi na organe skupnosti.1990 je bila sprejeta deklaracija o suverenosti države RS 27. ko izvršujejo zadeve iz svojega delovnega področja. Njene članice so še vedno povsem samostojne države. to pomeni da federalne enote nimajo lastne mednarodnopravne subjektivitete. Posebna združba držav je evropska skupnost. ki imajo za RS splošen pomen.1990 . ukinitev smrtne kazni. usmerjenega v graditev čimbolj samostojnega družbenega. Skupščina RS je tudi sprejela deklaracijo o urejanju razmerij.27. da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ s sprejetjem nove ustave. da se pristopi k spremembam ustave 2. da se prične postopek za spremembo ustave SFRJ 23.9. Zvezna ustava je najvišji pravni akt in jo je moč spremeniti ob sodelovanju federalnih enot.nekakšna država držav.1989.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII na področju ljudske obrambe 51 . ki so uveljavljene z amandmaji IX do XC. suverenost države Slovenije.9. . sprejetimi 27. zadružne in zasebne lastnine. Podlaga za federativno državo je zvezna ustava. pravico do avtonomnega urejanja v zvezi s samoodločbo. ki so postale del ustave RS in dobile najvišjo pravno veljavo). Federacija je sestavljena država.1. sestavljen pa je iz šefa izvršilne oblasti in iz dveh domov.federalnimi enotami.Skupščina RS ne bo razpravljala in odločala o soglasju k predlogu predsedstva SFRJ. NAJPOMEMBNEJŠI PRAVNI AKT IN DOKUMENTI SPREJETI V PROCESU OSAMOSVAJANJU REPUBLIKE SLOVENIJE V letih 1988-1989 je prišlo v Sloveniji do močnega nacionalnega gibanja. enakopravnost družbene. odraz tega gibanja je bila Majniška deklaracija 1989 in ustavne spremembe. v njej se mešajo elementi konfederacije in federacije. amandmaji so poudarjali pravice slovenskega naroda do samoodločbe. Federacija in federalne enote imajo lastno politično-teritorialno organizacijo in so samostojne. V federaciji obstajajo zvezni organi v katerih so federalne enote zastopane.1990 sledi sprejetje naslednjih amandmajev ( v njej so bile povzete nekatere odločitve iz Deklaracije o suverenosti države RS.9.

stališča in sklepe o urejanju bodočih mednacionalnih odnosov na območju Jugoslavije.3.12.1991 Brionska deklaracija (predstavniki Slo.1990) ▪ 6. ▪ 28. ▪ 25. 52 . ▪ 25.1991 je bil sprejet ustavni amandma XCIX k ustavi RS. da je bilo temeljno razmerje med republiko in zvezo določeno tako. 88% je odgovorilo z “da”.1991 je skupščina RS sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS.9% pa je bilo neveljavnih glasovnic. ▪ 6.7.6.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI: katere določbe zakonov. 4% z “ne”.1991 sprejeta Stališča in sklepi Skupščine RS za nadaljnje uresničevanje osamosvojitvenih aktov Skupščine RS. ki je določala zvezne pristojnosti. ▪ Ustava RS je bila sprejeta 23.6.12.. ▪ 7. in YU ter delegacija EU dvanajsterice) ▪ 10.9. 0. OSAMOSVAJANJE SLO Za proces osamosvajanja Slo je bilo pomembno to.1990 pred izvedbo plebiscita je bila v skupščini sprejeta še deklaracija o spoštovanju temeljnih konvencij sveta Evrope.7. ▪ 7.1991 je skupščina RS sprejela Ustavni amandma C k Ustavi RS.1990 je skupščina sprejela ugotovitve. ki bo imela dejansko oblast na svojem ozemlju in bo subjekt mednarodnega prava.10.10.1990 v skupščine RS.4.1990 so prebivalci RS izrazili svojo politično voljo.1991 je skupščina RS sprejela ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII k ustavi RS na področju ljudske obrambe..12.12. ▪ 5.1991 sprejeta Stališča skupščine RS v zvezi s političnim in varnostnim položajem RS.1991. da je bila primarni nosilec oblasti (državne) republika. da RS postane suverena država. kolikor je bila nanjo prenesena z zvezno ustavo. ▪ 20. in 30.6.12. Rezultati plebiscita so bili slovesno razglašeni 26.2.12. federacija pa le toliko. ki je pravnem smislu predstavljal realizacijo plebiscitne odločitve.6. ki pravi.1990 je skupščina RS je sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS in razglas državljanom RS ( plebiscit je bil razpisan na dan 23. istočasno pa je bil sprejet tudi ustavni zakon za izvedbo ustave RS. ▪ 24. predpisov in splošnih aktov zveznih organov se ne uporabljajo v RS.1991 Skupščina RS sprejela Sklep in izjavo v zvezi z Brionsko skupno deklaracijo. Hrv. Prevzem izvrševanja suverenih pravic in dolžnosti je bil urejen z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. ▪ Na plebiscitu 23. da se slovenski naborniki ne pošiljajo več na služenje vojaškega roka v JLA. s katerim je bil določen novi grb in zastava RS.1991 je skupščina RS izrazila načelna stališča še v Deklaraciji ob neodvisnosti Na izrednem zasedanju skupščine 29.

Pomemben je bil sprejem amandmaja k republiški ustavi.12. na plebiscitu. ter druge akte in ukrepe. da je že od začetka prevladalo stališče. do katere je prišlo na volitvah spomladi 1990. 88% za odcepitev od SFRJ).PROCES OSAMOSVOJITVE SLO: značilno za ta proces je bilo. ki so usmerjene v vplivanje na izbor vladnega osebja (government) in/ali akcij. POLITIČNA PARTICIPACIJA Politična participacija obsega tiste aktivnosti zasebnih državljanov. 1974 je vsakemu narodu znotraj federacije zagotavljala pravico do samoodločbe naroda in pravico do odcepitve od zveze. nagrajevanje) ekspresivne/instrumentalne verbalne/neverbalne socialne/nesocialne (interakcije z drugimi) V Sloveniji obstajajo trije vidiki politične participacije: a) OSNOVNI: . ki so si prizadevale za čim večjo osamosvojitev republike.stopnja zanimanja za politiko 53 . Premiki v Slo političnem življenju so se izražali tudi na ustavnopravni ravni. da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitne odločitve sprejeti ustavne. potrebne za osamosvojitev. določil je da se v RS ne uporabljajo tiste določbe ustave SFRJ. ki so temu procesu dajali ustavno podlago. Izveden je bil 23.Za nadaljnji razvoj odnosov med republiko in zvezno državo je bila pomembna sprememba oblasti. ki niso v skladu z ustavo RS. Ostajajo različne zvrsti politične aktivnosti oziroma politične participacije: odkrita/prikrita (stroški.pogostost spremljanja politike v medijih pogostost udeleževanja volitev pogostost udeleževanja pogovorov o politiki sindikalna aktivnost b) INTERESNI: . da RS postane samostojna in neodvisna država (83% udeležba. zato ker so se v Slo začele pojavljati zahteve po demokratizaciji političnega življenja. Ti akti so v pravni obliki opredelili različne stopnje osamosvajanja republike in njenega izločanja ter zveznega pravnega reda in zvezne državne organizacije. na njem je bilo določeno. AMANDMAJI K USTAVI RS. ki se jih loteva vlada. Sprejetih je bilo več aktov ustavnopravnega pomena.1990. Na oblast so prišle politične sile.Ustava SFRJ iz l.Slo je prve korake k osamosvojitvi storila še v okviru zvezne ustavne ureditve. Razhajanje med slo oblastjo in zvezno oblastjo se je še bolj zaostrilo. Določeno je bilo. PLEBISCIT. prav na to pravico se je kasneje sklicevala tudi slo. zasebnost) avtonomija/podrejena (od kod stimulus) epizodična/kontinuirana (stroški. Do prvih sporov z zvezno državo je prišlo že ob sprejemanju sprememb zvezne ustave v letih 1987 in 1988. leta1990. da se ta proces pravno uredi in utemelji.

izražajo sicer zanemarjene interese. interesov. ki izhajajo iz javnega mnenja po sebi nagnjeni k temu. rekli bi. ki niso "ustrezno politično kultivirani" so že vnaprej onemogočeni politično artikulirati svoje interese in s tem politično-kulturno disfunkcionalni. S tem skrbijo za izoliranje elite pred pretiravanjem in jo osvobajajo od vsakodnevnih pritiskov javnega mnenja. kulturno sodelovanje…pod pogojem konsultativne politične kulture ter samoomejevanja kot podlaga njihove legitimnosti.c) AKTIVNI: . Interesne skupine služijo za mobilizacijo in prenos neartikuliranih zahtev v družbi v proces odločanja (filtriranje. Tisti družbeni akterji. 54 . omejujejo politično odtujitev. akterjev družbenega delovanja.sodelovanje pri političnih aktivnostih aktivna vpletenost v politiko aktivna stopnja angažiranja v političnih strankah in prostovoljnih organizacijah POLITIČNA KULTURA Politična kultura je razumljena kot regulator želja. Je skratka le sestavina družbenega in političnega sistema. hotenj in torej vseh subjektivnih zahtev. da ostanejo latentni. ker so interesi. vzgajajo javnost glede političnih vprašanj. krepijo kvaliteto odločitev in integracijo družbe. prikrojevanje zahtev na obseg in obliko političnega procesa odločanja). INTERESNE SKUPINE Interesne skupine večajo prostor za politično udeležbo. notranjih smiselnih zvez.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful