POJEM IN VRSTE POLITIČNIH SISTEMOV Pojem političnih sistemov je širši od pojma države in oblasti.

Koncept političnih sistemov je kvalitativno različen, saj država in oblast dobita s pojmom političnih sistemov neko vlogo. Politični sistem je odnos med oblastjo in državo na eni in ostalimi sferami na drugi strani. Med njimi posredujejo parlament, politične stranke, volitve, javno mnenje … Politični sistem je medsebojno povezan, skladen skup družbenih odnosov, norm in ustanov, ki oblikujejo javno oblast in njen položaj v družbi. V okvir političnih sistemov spadajo: 1. vsi organi politične oblasti 2. institucije in odnosi preko katerih družbene skupine in sloji uresničujejo svoj vpliv na oblast (politične stranke, družbene skupine) 3. način oblikovanja politične oblasti (volitve, imenovanja) 4. razni drugi kanali vplivanja na oblast (mediji, javno mnenje) Če obstajajo odprti kanali vplivanja, govorimo o DEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Če teh kanalov ni (so zaprti) govorimo o NEDEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Za DEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: svobodne volitve svobodna politična konkurenca (pluralistični sistemi z opozicijo) svoboda tiska, združevanja nadzor državne oblasti

Za NEDEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: centralizirani neomejena in nekontrolirana, totalna oblast obstaja monizem, prepoved opozicije ni svobode govora, združevanja sem spadata:

● AVTOKRACIJA Pravo nasprotje pojma demokracije. Prisotna je samo na političnem področju. Pomeni, da se velikemu delu prebivalstva odreka nadzor nad vladarji. Ljudstvo ne more sodelovati pri odločanju. To je nedemokratična, neliberalna oblika vladavine. Oblike avtokracije so: - avtokratične monarhije (Saudska Arabija) - osebne vladavine (afriška družba) – razlika z avtokratično monarhijo je ta, da pri osebni vladavini ni nasledstva - dominantna stranka (Egipt, Singapur) - vladavina verskih voditeljev (Iran)

1

- vojaške diktature (Afrika, Azija) ● TOTALITARIZEM Posega na vsa področja družbe in ne samo na politično področje. Primer totalitarizma je nacistična Nemčija, fašistična Italija, komunizem … Značilnosti totalitarizma so: - obstaja uradna ideologija, ki zajema vse bistvene vidike človekovega obstoja - obstaja ena množična stranka (hierarhično urejena, na njenem čelu vodja) - tajna policija (pod strankarskim nadzorom, onemogoča sovražnike družbe) - vseobsežni nadzor stranke nad množičnimi mediji - strankarski monopol nad oboroženo silo - centralizirano upravljanje, nadzor gospodarstva - obljuba varnosti – ljudje pripravljeni žrtvovati svobodo LIBERALNO DEMOKRATIČNI SISTEM Glavne značilnosti liberalno demokratičnega sistema so: 1. stvarna oblast je v rokah izvoljenih uradnikov 2. izvršna oblast je ustavno omejena in odgovorna drugim institucijam (zlasti parlamentu) 3. nesigurnost volilnih rezultatov (možnost opozicijskega glasovanja, sprememba stranke na oblasti) 4. kulturne, etnične, verske in druge manjšinske skupine (izražajo interese v političnem procesu) 5. izven strank in volitev imajo državljani različne kanale in sredstva za izražanje in predstavništvo njihovih interesov (civilna družba, različna družbena gibanja) 6. obstajajo alternativni viri informiranja (neodvisni mediji) 7. posamezniki imajo svobodo prepričanja, mnenja, razprave, govora, združevanja, demonstracij, peticij 8. državljani so enaki pred zakonom (neodvisno sodstvo) 9. vladavina prava varuje državljane pred nasiljem in neupravičenim poseganjem v njihovo osebno življenje Politični sistem lahko delimo glede na kriterij delitve oblasti. DELITEV OBLASTI: HORIZONTALNA (zakonodajna, izvršna, sodna) →parlamentarni, predsedniški, skupščinski, polpredsedniški sistem STOPNJE / RAVNI OBLASTI → unitarne, federalne

Ustavno načelo delitve oblasti varuje osebno svobodo posameznika, preprečuje koncentracijo in monopol oblasti, vzpostavlja nadzor nad oblastjo (preprečuje samovoljo), razporeja državne naloge in pristojnosti, vzpostavi vzajemno kontrolo in vzdržuje ravnovesje med nosilci oblasti.

2

PARLAMENTARNI SISTEM 1. zakonodajna oblast pripada parlamentu 2. obstaja določena povezanost izvršne in zakonodajne oblasti → ne gre za strogo delitev oblasti (izvršna oblast odvisna od zaupanja parlamenta) 3. izvršna oblast je deljena – predsednik države in vlada PREDSEDNIŠKI SISTEM 1. ločitev oblasti najbolj dosledno izpeljana 2. predsednik ima možnost veta na zakonodajne predloge kongresa 3. predsednik je voljen neposredno 4. predsednik države je predsednik vlade POLPREDSEDNIŠKI SISTEM 1. šef države se voli na splošnih volitvah / neposredno 2. šef države si deli izvršno oblast s predsednikom vlade – imamo dvojno oblast 3. šef države je neodvisen v odnosu do parlamenta, vendar mu ni dopuščeno, da bi vladal sam ali neposredno 4. direktive šefa države mora sprejeti in uskladiti vlada 5. predsednik vlade / vlada sta neodvisna od šefa države v tisti meri, kot sta odvisna od parlamenta 6. ta struktura z dvojno oblastjo omogoča različna ravnotežja (KOHABITACIJA – predsednik države in predsednik vlade sta iz različnih strank) KONVENTNI ali SKUPŠČINSKI SISTEM 1. gre za enotnost oblasti 2. shod, zborovanje ali narodna skupščina 3. načelo horizontalne organizacije oblasti, v kateri so predstavniški organi hkrati nosilci zakonodajne in izvršne oblasti 4. sodna je izločena, čeprav je pod močno kontrolo predstavniškega telesa POLITOLOŠKA DELITEV POLITIČNIH SISTEMOV (po Liphartu) VEČINSKI (Velika Britanija) KONSENZUALNI (Švica)

3

Razlike: koncentracija izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti delitvi izvršne oblasti v konsenzualnem modelu prevlada izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti izvršno zakonodajnemu ravnotežju v konsenzualnem modelu dvostrankarski sistem nasproti večstrankarskemu sistemu enodimenzionalni strankarski sistem nasproti večdimenzionalnemu strankarskemu sistemu večinske volitve nasproti sorazmernemu ali proporcionalnemu predstavništvu (gre za problem sorazmernosti / nesorazmernosti volilnih rezultatov = razdelitev sedežev v parlamentu glede na število glasov na volitvah) unitarna in centralizirana oblast nasproti federalni ali decentralizirani enodomni sistem parlamenta nasproti močnemu dvodomnemu sistemu nepisana ustava (ne vsiljuje formalnih omejitev parlamentarne oblasti / je optimalna, večinska) nasproti pisani ustavi MODEL POLITIČNIH SISTEMOV (po Davidu EASTONU) Splošne značilnosti: 1. analiza političnega sistema mora vključevati raziskovanje formalnih odločitev na eni in stvarnih akcij oz. delovanja na drugi strani 2. analiza političnega sistema pomeni vzporedno raziskovanje procesov oblikovanja in izvrševanja politik 3. analiza političnega sistema mora zajemati tudi neodločanje in nedelovanje – opustitvena dejanja Sestavine: 1. INPUTI (politične zahteve in politična podpora) 2. OUTPUTI (v obliki odločitev in akcij nekega delovanja) 3. OUTPUTI so različni od UČINKOV (OUTCOMES) – učinki so drugačni, kot jih je predvidel zakonodajalec FUNKCIJE POLITIČNEGA SISTEMA SISTEMSKE funkcije niso neposredno vključene v oblikovanje in izvrševanje politik, a so bistvenega pomena za delovanje političnega sistema, saj določajo ali se bo sistem spremenil, ali se bo ohranil v obstoječi obliki, kdo bo bolj vpliven pri oblikovanju politik, …Sestavljene so iz politične socializacije (podružbljanje človeka s stališča oblikovanja politik), političnega rekrutiranja (kadrovanje, selekcija izbire za vodilne funkcije), politična komunikacija (tok informacij skozi družbo in različne strukture, ki sestavljajo politični sistem).

4

PROCESNE funkcije so nujne za oblikovanje in izvrševanje politik v vsakem političnem sistemu. Te so hkrati tudi faze političnega sistema: 1. FAZA: artikulacija interesov 2. FAZA: agregacija interesov (povezovanje ali kombinacija interesov v POLICY alternative) 3. FAZA: avtoritativno oblikovanje politik (izbira ene alternative ali odločitev ali konkretno zakon) 4. FAZA: proces izvrševanja politik (implementacija) Tretji sklop funkcij so POLICY funkcije. So implementacija političnega procesa. Sprejeti zakoni morajo biti uresničeni. Zadevajo vsa področja. Sestavljene so iz: ● ekstrakcije (obdavčitev) ● regulacije vedenja (pravila) ● razdelitve ali distribucije Uprava (vlada) zajema policy funkcije. Ostale funkcije pa zajema parlament. SISTEM LIBERALNE DEMOKRACIJE Liberalizem in demokracija sta nasprotni načeli. Meščanska družba, ki se razvija v smeri civilne družbe, je značilna po pluralizmu in individualizmu (to partikularistično stran zastopa liberalizem). Liberalizem je posameznik. Demokracija predstavlja nasproti pluralističnemu načelu liberalizma obliko politične homogenizacije ali poenotenja tega pluralizma. Liberalci zastopajo vladavino manjšine. Demokrati zastopajo stališča ljudske večine. Liberalci zastopajo individualne svoboščine. Demokrati zastopajo formalno načelo občega skupnega dobrega. Stvar demokratične politične kulture je, da simbioza dveh nasprotnih načel ne razpade. Če simbioza (liberalizem + demokracija) razpade, se odpira prostor drugačnim, zlasti totalitarnim oblikam vladavine. Centralna institucija liberalne demokracije je parlament. Vzdrževanje ravnotežja med liberalizmom in demokracijo je možno samo proceduralno. Vzdrževanje poteka ponavadi v obliki PERMANENTNEGA KRŠENJA USTAVE (tako opozicija kot pozicija – pozicija prekoračuje svoja ustavna pooblastila na podlagi svoje večinske pravice, da interpretira ustavo in jo praktično spreminja; opozicija pa poizkuša z različnimi oblikami izven parlamentarnega povezovanja z volivci). Ravnotežje vzpostavlja ustavno sodišče. Delovanje pozicije in opozicije torej ni mogoče popolnoma ustavno omejiti. Bistvo liberalno demokratične ustavne vladavine je nadzorovano proceduralno kršenje ustave.

5

zakon .inkluzivno državljanstvo . omejena oblast.DEMOKRACIJA. ki temelji na participaciji državljanov.privolitev vladanih . menjavo vladajočih uradnikov in kot socialni mehanizem. republikanska v PATERNALIZEM ELIT. Lipset – demokracija je politični sistem. legitimnosti večinske volje… Ima 3 komponente: demokratična (enakost med ljudmi) liberalna (pravice posameznika) republikanska (državljanske vrline in javno dobro) Če se te oblike izrodijo. FORMALNI (v postopkih in procedurah) . ki ponuja urejene ustavne možnosti za spremembo oz. neposredna / neomejena oblast. dobimo pri demokraciji TIRANIJO VEČINE.pravičnost .ustavno sodna presoja . Te opredelitve so normativistične. inkluzivnost. ki dovoljuje največjemu številu prebivalstva vplivati na glavne odločitve in sicer z izbiro med tekmeci za glavne politične položaje.zakonodajni nadzor . DEMOKRATIZACIJA Demokracija je institucionalna ureditev za sprejemanje političnih odločitev. Moderna demokracija = posredna / predstavniška.predstavništvo . Razmerje med idealno in realno demokracijo nam razloži Liphart (poliarhija). visoko institucionalizirana. enakosti glasov.svoboda združevanja Demokracija ima 2 vidika: 1. Pojem poliarhija pomeni mnogovladje razpršenih družbenih oblasti.enakost INSTITUCIJE DEMOKRACIJE ljudska suverenost omejitev oblasti izvršilna odgovornost splošna volilna pravica volilni sistem svobodni tisk . liberalna se spremeni v PLUTOKRACIJO. šibko institucionalizirana. NAČELA DEMOKRACIJE red avtoriteta pravice svoboda .strankarsko tekmovanje .vladavina prava 6 . kjer posamezniki pridobijo moč za odločanje na podlagi tekmovalnega boja za ljudske glasove (Joseph Schumpeter). Antična demokracija = ekskluzivna.informirana javnost .

odločitvena (nastaja ustava) 4.politične stranke . Pri substantivni gre za manj očitno rast demokratičnih skupnosti – npr. 7 . širšo participacijo ljudi.svoboda izražanja in alternativni viri informacij .formalni in substantivni – poteh.ustavnost in zakonitost . Za politično stabilnost je potrebna poleg konsolidacije še inkluzivnost (sposobnost vključevanja ljudi v procese odločanja) in učinkovitost. Poteka po 2 različnih .svobodne in pravične volitve .asociacijska avtonomija . z večjo vključenostjo oz.. kar je odvisno zlasti od kvalitete predhodnih demokratičnih izkušenj.civilna družba Demokratizacija je proces razširjanja ali izvajanja demokracije. v katerem noben večji politični akter ne proučuje možnosti za alternativni. običaj → gre za konsolidacijo – utrjevanje – demokratičnih oblik vladanja → gre za ponotranjanje demokratičnih vrednot in pravil igre → daljša od prvih treh) LINZ – konsolidiran je tisti politični sistem. privajalna (prehajanje demokracije v navado. pripravljalna (oblikovanje tekmovalnih političnih alternativ) 3. odprtostjo za pobude ljudi. mobilizacijo za soglasje. Inkluzivnost je povezana z odzivnostjo.človekove in manjšinske pravice .ločitev oblasti .lokalna uprava .civilni nadzor nad vojsko 2.centralna uprava . Iz formalnega vidika gre predvsem za izbiro ustavnih oblik ali praks. Demokratizacija je lahko bolj ali manj intenzivna.mediji . legitimnostjo (upravičenost oblasti). Ponavadi ima 4 faze: 1.izvoljeni nosilci oblasti . nedemokratični proces prevzema oblasti. SUBSTANTIVNI . uvodna (izgradnja nacionalne enotnosti) 2. Konsolidacija se kaže v sposobnosti novega demokratičnega sistema. da razrešuje konflikte skozi legalne institucije (v okviru parlamenta).

Predpostavka za politično učinkovitost je izdelana procedura in zaokrožen pravni sistem. V fevdalizmu je pojmovanje ustave prevzela katoliška cerkev in z njim označevala sistem cerkvene organizacije. SOCIOLOŠKO pojmovanje ustave → ustava ni samo pravni dokument. ampak politično ureditev konkretnega polisa. ampak je tudi odraz stvarnih odnosov in okoliščin oz. Hegel – ustava je izraz najvišje. POLITIČNI pojem → ustava je zbir pravil s katerimi se omejuje državna oblast in njene pravice poseganja v svobodne sfere družbe in sfero političnih pravic državljanov. Obstoj pravne države je eden bistvenih elementov stabilne demokracije. USTAVA POJEM USTAVE Ustava izhaja iz latinske besede CONSTITUTIO. FILOZOFSKI pojem ustave je širša dimenzija. vrhovne biti. ki naj ureja organizacijo državne oblasti in človekove pravice. Ustava je osnovni red stvari v družbi – Aristotel. ki je uveljavil sociološko pojmovanje je bil LASSELE. S tem je prišlo do institucionalizacije in demokratizacije oblasti. ki ureja vprašanja državljanskih pravic in načela organizacije državnih organov in njihovih pristojnosti. s katerimi so se urejala vprašanja državne organizacije in njenega delovanja. Absolutna monarhija jo uporablja za označevanje absolutnega načina vladanja. Drugi trdijo. st. Vsi drugi pravni akti morajo biti v skladu z ustavo. S širjenjem državljanskih pravic se je razvila ideja konstitucionalizma. za sprejemanje odločitev in njihovo uresničevanje. 8 . Prvi. Razlaga ustave je možna iz različnih vidikov: pravni politični filozofski sociološki pravno – politični S FORMALNEGA vidika je najvišji pravni akt. razmerja družbenih sil v neki državi. Konstitucije so bile v rimskem pravu enostranski ukazi cesarjev imenovani EDIKTI. V antični Grčiji s tem izrazom niso označevali pravnih aktov. da je pojem ustave nastal v 18.Učinkovitost se nanaša na sposobnost in zmogljivost političnega sistema za reševanje problemov oz. ki označuje poseben pravni akt v pisani obliki – to je ustava. v političnem boju za omejevanje absolutne oblasti monarha.

Posebnost ustave v formalnem pomenu je njena oblika v kateri se izraža vsebina ustave in v čemer se razlikuje od zakonov in drugih splošnih aktov. da morajo biti družbeni odnosi urejeni v posebnem aktu. ki je sprejet po posebnem postopku in slovesno razglašen kot temeljni zakon države. dostopnost) kodifikacija (enovit pisani akt) največja pravna veljava ustavnih norm – hierarhično najvišji pravni akt Temeljne lastnosti ustave so: ustava je najvišji splošni pravni akt. ki samemu sebi določa svojo pravno moč RAZVRŠČANJE (VRSTE) USTAV • PISANE • NEPISANE – ustava v materialnem pomenu (ustavni običaji) Nepisano ustavo imajo v Angliji. da nimajo ustavnosti. kar ne pomeni. Angleška ustavnost ima heterogeno strukturo in zajema več različnih elementov – zlasti 2 skupini: ustavna pravila ustavne konvencije Ustavna pravila se uporabljajo pred sodiščem. Ta pravila so lahko v enovitem pisanem pravnem aktu ali v več različnih pravnih aktih in lahko so pisana ali nepisana. Ustavna pravila tvorijo elementi: 1. Tvorci sodne ustavnosti so zahtevali. Bill of rights. Ustava v materialnem smislu → pojem ustave je določen glede na vsebino norm. Ustava v formalnem smislu → povezana z nastajanjem meščanske države in prvimi sodobnimi pisanimi ustavami s konca 18. s katerimi se določa smisel in meje zakonov sprejetih v ustavno pravni materiji 9 . izhodiščne in splošne ustavne norme določajo temelje državne in družbene ureditve in poseben postopek za sprejem in spremembo ustave ustava je temeljni izvor najvišjih državnih organov. ki se od drugih splošnih aktov razlikuje po naravi pravnih norm ustavne norme so abstraktne. ki urejajo državno in družbeno ureditev. hkrati pa vsebuje elemente ideološko političnega in programsko deklarativnega akta ustava je pravni in politični akt – v tem se razlikuje od drugih pravnih aktov ustava je splošen pravni akt. zakoni parlamenta (zakon o nasledstvu prestola. st. Vsaka država ima zbir temeljnih pravil. ki jim predpisuje njihove pristojnosti ustava je edini splošni pravni akt. sodne odločitve (keys law). ustavne konvencije so izven sodne pristojnosti. Temeljne značilnosti ustave v formalnem smislu so: pisna oblika ustave (preglednost.…) 3. posamezni zgodovinski dokumenti (Magna charta libertatum. ne glede na njihovo pravno obliko.S PRAVNEGA vidika razlikujemo ustavo v MATERIALNEM in FORMALNEM pomenu.…) 2.

Imenuje se lahko ustava. v praksi se ne uporabljajo 3. se pa spoštujejo.…Nekodificirane so tiste. ZGODOVINSKA RAZVRSTITEV USTAV • OKTROIRANA ali VSILJENA (1931 jo vsili jugoslovanski kralj Aleksander) → enostranski akt. načela in pravila splošnega prava (nastala na podlagi običajev. • KODIFICIRANE • NEKODIFICIRANE Kodificirana je enovita ustava (iz enega samega pisanega akta). DEKLARATIVNE) – formalno zavezujejo. • TOGE (posebni pogoji) • GIBKE (kot običajni zakon) Kriterij je postopek sprejemanja in spreminjanja ustave. Niso pisane. NORMATIVNE . NOMINALNE (NAVIDEZNE. v katerih so ta pravila v več aktih. SEMANTIČNE – v praksi se uresničujejo. NOVEJŠE RAZVRSTITVE USTAV Razvrščanje je glede na skladnost ustavnih norm s politično realnostjo. temeljni zakon. določa pravice državljanov in njihovo varstvo v kazenskem postopku BILL OF RIGHTS (1689) – utrdi položaj parlamenta 10 . Sprejme jih predstavniško telo. a preprečujejo potrebne spremembe politične oblasti RAZVOJ USTAVNOSTI VELIKA LISTINA SVOBOŠČIN (1215) – začetek PETICIJA PRAVIC (1628) – Anglija INSTRUMENT OF GOVERNMENT (1635) – prva prava ustava. tradicijo. Vidovdanska ustava. • LJUDSKE USTAVE → samostojno jih sprejema predstavniško telo ali ljudstvo neposredno na referendumu – republikanska oblika vladavine.uresničujejo se v praksi 2. nikoli niso bila predmet zakonske podlage) Ustavne konvencije pa obsegajo navade.4. v praksi se ni uporabljala HABEAS CORPUS ACT (1679) – uveljavitev temeljev demokratične ureditve. uveljavitev pa je vezana na podpis monarha – npr. so določena s strani sodišča. 1. ki ga sprejem monarh na prehodu iz absolutne v ustavno vladavino • USTAVNI PAKTI → so rezultati sodelovanja predstavniškega telesa in monarha. običaje in prakso ter regulirajo velik del vsakdanjih aktivnosti najvišjih organov oblasti.

ker določa kdo je zakonodajni organ. Je moderna ustava. Nekatere programske določbe so prisotne v poglavju o Temeljnih gospodarskih in socialnih razmerjih.vzpostavljanje vseh temeljnih elementov slovenske države . s čimer določa pravni red. demokratska ustava 8ekonomske.1991 – božična ustava). Zavezujoča je bolj kot sama ustava in zavezuje dejansko. Nova slovenska ustava je klasična realistična ustava.zagotovitev varstva temeljnih pravic in svoboščin 11 .pravica do samoodločbe . svetovni vojni – socialno. Radikalno se razlikuje od prejšnjih socialističnih ustav. svetovni vojni – pravica do dela ……… SLOVENSKA USTAVA Ustava je izhodiščni in temeljni pravni akt. svetovni vojni – socialistična ustavnost ITALIJA po 2.. Izhodiščni zato. manjka zagotovilo za njeno spoštovanje) NEMČIJA – po 1. Sprejeli smo jo leta 1991 (23. svetovni vojni – SOCIALISTIČNA USTAVNOST (Sovjetska zveza) 1936 – STALINSKA USTAVA (formalno popolnoma demokratična. stoletju se pojavi težnja po pisani ustavi – ameriške kolonije.12. socialne pravice) – WEIMARSKA ustava Po 2. VIRGINIJSKA USTAVA) ustava federacije – prva prava ustava v sodobnem pomenu – AMERIŠKA FRANCIJA – ustavnost razvija v skladu z revolucijo – DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA (1789) – prva ustava v Franciji leta 1791 EVROPA po letu 1830 – BELGIJSKA USTAVA (1831) – vzor številnih evropskih ustav ŠVICA – federalna ustava (1848) 1875 – FRANCIJA – ustava TRETJE REPUBLIKE – model republikanskih ustav Po 1. ki imajo ustavni pomen. Je opis dejstev. Temeljni zato.večstoletni slovenski boj za nacionalno osamosvojitev . npr. ki oblikujejo konfederacijo (zveza članic – vsaka sprejme ustavo. STRUKTURA SLOVENSKE USTAVE PREAMBULA TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI PREAMBULA Uvod v ustavo. Je deklarativne narave in predstavlja izhodišče ustave. ker ureja družbene zadeve. Dejstva iz preambule: . Ni del ustavnega besedila v ožjem smislu ter pravno ne obvezuje. ki skoraj nima programskih določil. osredotočena na klasično vsebino ustav – to je pravice državljanov in organizacija oblasti.- v 18.

pravna in socialna država (pravna kakovost države). Na nekaterih mestih preobsežen. dedovanja. V ta mehanizem spadajo: politični pluralizem. strogo delitev. Prisotni so tudi elementi pluralizma. da se temeljne pravice človeka lahko udejanjijo. Če imajo med seboj neodvisne in hierarhične legitimacijske baze. razmerja). delitev oblasti. s parlamentarnim sistemom (oblika državne oblasti).…To predstavlja temelj ekonomskega in političnega liberalizma. V ustavi RS imata zakonodajna oblast in del izvršne oblasti (predsednik države) lastno legitimacijsko bazo. potem gre lahko samo za delitev funkcij. ELEMENTI LIBERALIZMA: Liberalizem gradi politični sistem na posamezniku kot občanu (pripadniku civilne družbe). Nova slovenska ustava uveljavlja poseben pravno institucionalni mehanizem. socializma (nekateri elementi prejšnjih ustav) in korporativizma. TEMELJNE DOLOČBE – določajo obliko slovenske države. zato ne more biti samostojna veja oblasti. 2. kajti po ustavi so obvezni strankarski dogovori glede odločitve o predlogu za 12 . ozemeljsko enotna in nedeljiva država (unitarna oblika državne ureditve). Po drugi strani obstaja omejitev izvršne oblasti (predsednika republike). svoboda posameznika 2. zakonodajni in sodni organi). KATALOG KLASIČNIH TEMELJNIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN – v celoti ustreza mednarodnim standardom. Vlada je izpeljana iz zakonodajne oblasti. neodvisnost sodnikov. mehanizem pravne države (vladavina prava. posamezniku kot državljanu (pripadniku države). Del izvršne oblasti (vlada) pa je nima. pravno varstvo temeljnih pravic). DRŽAVNA UREDITEV – pravila o organizaciji osrednjih državnih organov (pristojnosti. ki omogoča. Liberalne poteze slovenske ustave so: 1. ker prepušča nekatere vsebinske zadeve zakonodajni ureditvi. Razliko med ločitvijo oblasti in delitvijo funkcij spoznamo po obstoju / neobstoju samostojne legitimacijske baze (volitve) posamezne veje oblasti. Pri več osrednjih državnih organih je slovenska ustava preskopa (zlasti pristojnosti). demokratična država. ni pa tudi temeljni pravni akt. POLITIČNE DOKTRINE V SLOVENSKI USTAVI Največji sklop so liberalno demokratični vidiki. V središču je posameznik in njegova svoboda. Če imajo posamezne veje skupno legitimacijsko bazo. 3. Največja zasluga liberalizma je koncipiranje pravic in svoboščin človeka in državljana. v kateri ima oblast ljudstvo (oblika političnega sistema). uveljavitev načela delitve oblasti (pri nas zamenjana z delitvijo funkcij – izvršni. Med temi je posebej pomembna pravica do zasebne lastnine. Ta dvojnost je značilnost liberalne demokracije. Slovenija je opredeljena kot republika (oblika vladavine). Ustava je izhodiščni pravni akt. gre za ločitev oblasti oz.TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI 1.

Za ustavne sodnike je oblikovana posebna legitimacijska baza. ELEMENTI KORPORATIVIZMA: Korporativizem najbolj pači liberalno demokratično načelo in je v nasprotju z njim. Najdemo jih v členu. delavsko soodločanje. pravica do stavke. členu in ne vzpostavlja čistega parlamentarnega sistema (to se vidi v neposrednih volitvah predsednika republike). delojemalcev. 4. negativno zakonodajno moč – suspenzivni / odložilni veto (oviranje sprejemanja zakonov). predstavniki lokalnih interesov. opredelitev Slovenije kot socialne države. kjer nastopajo kot ustavna kategorija tudi politične stranke (v negativnem smislu). ki jo tvori soglasje zakonodajne oblasti in predsednika republike. ELEMENTI SOCIALIZMA: Npr. Državni svet sestavljajo nosilci socialnih. Samostojnost sodne veje je zagotovljena z 9-letnim mandatom in nemožnostjo odpoklica. na nekaterih področjih samouprava. pravice invalidov. Državni svet je korporativistični organ. pravica do stanovanja. Korporativizem je lahko dopolnilo ali pa pači politični sistem. gospodarskih. kmetov. Ustava ne vpeljuje stroge delitve oblasti. poklicnih in lokalnih interesov → predstavniki delodajalcev. Vprašljiva je njegova legitimnost. kot jo obljublja v 3. gospodarska pobuda je svobodna in prepovedana je nelojalna konkurenca. sindikalna svoboda. Predsednik republike lahko razpusti državni zbor + sodna oblast lahko razveljavi zakone po lastni presoji → odstopanja od čistega parlamentarnega sistema. Ima posvetovalno naravo. Izvršujejo jo neposredno z volitvami. Ustavno sodišče lahko razveljavi zakone po lastni presoji. Posredno omenjene politične stranke – predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin (nadomestek pojma političnih strank). Prav tako državni zbor voli sodnike samostojno. Državni svet se voli posredno. obrtnikov in samostojnih poklicev. Ima funkcionalno predstavništvo. ki opredeljuje pravico do zbiranja in združevanja. Zakonodajna oblast svoje izvršilne funkcije delegira na vlado in operativni del izvršne oblasti je po drugi strani povezan z zakonodajno oblastjo.'' Demokratično načelo je izpeljano tudi v poglavju o državnih organih → poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (jih ni mogoče odpoklicati – reprezentativni / predstavniški mandat). predstavniki negospodarskih dejavnosti. 13 . možnost zakonodajne pobude. Najdemo jih v zadnji alineji. ločitev cerkve od države (država in verske skupine so ločene) ELEMENTI DEMOKRATIČNOSTI: Demokratičnost je zabeležena z dvomljivostjo: ''V Sloveniji ima oblast v rokah ljudstvo.… ELEMENTI PLURALIZMA: So bolj prikriti. predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Pri predlaganju sodnikov je predsednik samostojen in ni zavezan k pogovorom strank / poslanskih skupin. 3.mandatarja vlade. varnost dela in možnost zaposlovanja.

Za odločitev na ustavodajnem referendumu so predpisani strožji pogoji kot pri zakonodajnem referendumu – odločitev je sprejeta. člen – enakost človekovih pravic. ki zahteva za spremembo zahtevnejšo proceduro kot za navadne zakone (zahtevnejša večina za odločitev o spremembi). člen – državljani imajo pravico do pokojnine USTAVNOST IN ZAKONITOST To sta načeli. največkrat se spreminja tako. člen (Evropski člen) – vstop v EU. Lahko ga da 20 poslancev državnega zbora. sprejet ustavni zakon o volitvah. uveljavimo Dropov količnik (leta 2000) ● 3a. 2. sprejme se nova ustava → potrebno kadar pride do radikalne spremembe ustavne ureditve. Ustavnost in pravna država sta vezani na pojav prvih modernih ustav in na konstituiranje meščanske države. dotedanja ustava se ustrezno spremeni → način spreminjanja je različen. Lahko pa tudi brez tega. Ustavne ureditve se spreminjajo na 2 načina: 1. kjer je obstajala 14 . če zanjo glasuje večina volivcev. odpoved o delu suverenih pravic (leta 2003) ● 14. O predlogu odloči državni zbor z 2/3 večino glasov navzočih poslancev.000 volivcev. Ameriška in naša prejšnja ustava se spreminja / dopolnjuje z ustavnimi amandmaji. Te pravice nima državni svet in predsednik republike.USTAVNO REVIZIJSKI POSTOPEK Ustava bi morala biti čimbolj trajna. Ni predviden ustavno revizijski referendum na zahtevo volivcev. člen – določa enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah ● 50. FAZA: tu se odloča o sami spremembi ustave. člen – sprememba volilnega sistema. če to zahteva najmanj 30 poslancev. če je razvoj družbe tako hiter. 2. Postopek za spremembo se imenuje ustavno revizijski postopek. da se vanjo vnašajo spremembe in dopolnitve (zlasti velja za evropske ustave). Obe načeli izhajata iz načela pravne države. Novo ustavo sprejema zakonodajno telo. ne glede na invalidnost ● 43. Spremembe naše sedanje ustave: ● 68. ponekod pa posebna ustavodajna skupščina. Spremembo sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev. da sodeluje – državni zbor mora predložiti predlagano spremembo ustave v sprejem volivcem na referendumu. ki sodita med temelje vsake sodobne demokratične države. ki so glasovali. FAZA: predlog za začetek postopka. Pravna država je bila ideal mlade buržoazije v boju proti fevdalni ureditvi. da prinaša toliko sprememb. da stara ureditev ne ustreza več. vlada ali najmanj 30. Postopki se med seboj razlikujejo. pri čemer se mora glasovanja udeležiti večina volivcev. Naša ustava predvideva poseben postopek in poteka v 2 fazah: 1. člen (kot pogoj za vstop v EU) – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah (leta 1997) ● 80. Prevladuje ureditev. Po slovenski ustavi je določena tudi možnost ljudstva.

da morajo biti vse funkcije organov državne oblasti utemeljene na ustavi in se morajo izvrševati v okviru ustave. načelo funkcionalne ustavnosti → funkcionalna ustavnost pomeni. Namen objave je. Načeli ustavnosti in zakonitosti se dopolnjujeta. Ustavnost je pravno formalni izraz konstitucionalizma. Pravica ni bila odvisna od zakona. načelo prevlade ustave 2. Gre tudi za prevlado prava in položaj neodvisnega sodstva. ki jih same določijo. Ustavno sodstvo je organizirano različno. ampak od dobre volje fevdalnega gospoda. funkcionalna zakonitost → pomeni. ponekod opravljajo ustavno-sodno kontrolo običajna sodišča (ZDA – vrhovno 15 . Pri tem se odloča ali je pravna norma v skladu z ustavo ali ne. ki naj bi omejil absolutno oblast monarha – ustavna monarhija. Temu se pridružuje: 3. ki zavezujejo Slovenijo 5. Tu je imela 2 vidika: po eni strani je šlo za zagotavljanje osebne svobode posameznika. Načelo ustavnosti se uveljavlja skozi različne oblike in običajno ločimo 2 vidika ustavnosti: 1. ustava določa. Ti predpisi so objavljeni v Uradnem listu. Predsednik države je obvezan podpisati zakon. supremacija zakona (hierarhija pravnih aktov) 2. Ti dve načeli sta postali sestavni del boja za pravno državo. da se ljudje seznanijo z njim in da se lahko po njem ravnajo. pri čemer je načelo ustavnosti primarno načelo. Za seznanitev s predpisom je potreben določen čas in to se imenuje UVELJAVITVENI ROK – praviloma 15 dnevni 6. po drugi strani pa gre za vzpostavljanje institucionalnih mehanizmov za preprečevanje zlorabe oblasti. Zahteva po pravni državi se je najbolj usmerila k javni oblasti. prepoved povratne veljave pravnik aktov – prepoved retroaktivnosti (veljave za nazaj) USTAVNO SODIŠČE S pojmom ustavno sodstvo razumemo sodno kontrolo ustavnosti zakonov skupaj z organi. Ustavnost je pravni in funkcionalni pojem. za njeno omejevanje (delitev oblasti. predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnih glasilih. Konstitucionalizem je pretežno politični in doktrinarni pojem. preden začne veljati. ki to izvajajo. organov. nadzor) Pojem pravne države se razvija postopoma. V konstitucionalizmu so dobile svoje mesto tudi človekove pravice. Pravice tu so ali negativne ali obrambne. Najprej gre za konstitucionalizem. zakon in vsak drug predpis se mora objaviti. načelo zakonitosti posamičnih aktov (odločb) in dejanj državnih organov 4.samovolja monarha in fevdalcev – to se vidi v združitvi tožnika in sodnika v eni osebi. da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnih zakonov. da so funkcije državnih organov ali organov z javnimi pooblastili utemeljene v zakonu in se jih uresničuje v okviru zakona. v katero se država ne sme vmešavati. posameznikov Načelo zakonitosti im 2 vidika: 1. Na funkcionalno ustavnost se veže tudi načelo odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij.

se razveljavi ali odpravi. Ustavno sodišče odloča o: skladnosti zakonov z ustavo skladnosti zakonov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in načeli mednarodnega prava skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni skladnosti splošnih aktov izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (morajo biti v skladu z ustavo. proglašeni in objavljeni.sodišče). da je zakon v nasprotju z ustavo. zakoni in podzakonskimi predpisi) ustavne pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti spori glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi spori glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi 16 . Predsednika ustavnega sodišča pa izvolijo sodniki izmed sebe za dobo 3 let. ki so že sprejeti. Kontrola ustavnosti je glede na čas in glede na posledice lahko PREDHODNA ali pa REPRESIVNA (NAKNADNA). Na delovanje ustavnega sodišča se nanaša tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Ta kontrola je prisotna v ureditvah. Kontrola ustavnosti je lahko ali KONKRETNA ali ABSTRAKTNA. ABSTRAKTNA → ko se sproži spor o ustavnosti zakona. Ustavno sodišče je sestavljeno iz 9 sodnikov. ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. REPRESIVNA kontrola se opravlja samo v odnosu do veljavnih norm – do predpisov. ki je vezana na reševanje konkretnega spora. kjer so zanjo pristojna običajna sodišča. Ustavni postopek lahko sproži: ustavno sodišče začne postopek na zahtevo upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ. ne more je začeti na lastno pobudo ustavno sodišče sproži postopek tudi na lastno pobudo USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ● POLOŽAJ IN PRISTOJNOSTI Ustavno sodišče je najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. z zakonom pa še dodatne pristojnosti. ne da bi obstajal konkretni spor. odprava pa velja tudi za nazaj od časa sprejema norme. Za sodnika ustavnega sodišča je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije. Svojo organizacijo in delo ureja s poslovnikom. Glavno vprašanje ni ustavnost norme. drugod pa so v ta namen organizirana posebna ustavna sodišča. PREDHODNA kontrola je ocena ustavnosti pred njeno proglasitvijo – še v postopku sprejemanja predpisa – postopek se prekine. Uveljavljen je v sistemih. Pristojnosti so določene že v sami ustavi. ampak rešitev konkretnega spora. ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor za dobo 9 let in ni dopuščena ponovna izvolitev. Če se ugotovi. KONKRETNA → tista. kjer imajo ustavna sodišča. Razveljavitev velja od sprejema odločitve ustavnega sodišča.

POSTOPKI PRED USTAVNIM SODIŠČEM 1. Na predlog predsednika republike.- spori o pristojnosti med državnim zborom. da ni v skladu z ustavo ali ratificiranimi mednarodnimi pogodbami) zakon razveljavi v celoti ali deloma. uveljavljanja odgovornosti predsednika republike. državni svet. predsednikom republike in vlado odgovornost predsednika republike zaradi ustavne obtožbe protiustavnost aktov in delovanja političnih strank glede pritožb v postopku potrditve poslanskih mandatov razne druge zadeve Naša ustavna ureditev sodne kontrole je abstraktna in represivna. vlada. Odprava učinkuje za nazaj – ničnost predpisa. organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil. Primer preventivne kontrole je izjema in je uveljavljena pri presoji mednarodnih pogodb. s katerim so kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Razveljavitev učinkuje za vnaprej.. računsko sodišče. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju. SUVERENOST ● POJEM Izpeljana je iz latinske besede ''suveralus'' in pomeni najvišji. POSEBNI: odločanje v sporih glede pristojnosti. odločanje o ustavni pritožbi. predstavniški organi lokalnih skupnosti (občinski svet). Vloži se na ustavno sodišče zoper posamični akt državnega organa. sodišče. Predhodno mora pritožnik izčrpati vse pravne poti. ZAKON → ustavno sodišče lahko (če oceni. USTAVNA PRITOŽBA Ustavna pritožba je eno najpomembnejših sredstev za varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin. reprezentativni sindikati (ogrožene pravice zaposlenih). Razveljavitev učinkuje naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča. ● PRAVNE POSLEDICE Pravne posledice se razlikujejo v tem ali gre za zakone ali podzakonske predpise. vključno s sodno. potrditev poslanskih mandatov. SPLOŠNI (postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti): zahtevo za postopek lahko sproži državni zbor. Banka Slovenije. 1/3 poslancev. državni tožilec. Subjekt s takšno kvaliteto je neodvisen od 17 . varuh človekovih pravic (posamično zadevo). 2. PODZAKONSKI PREDPIS → ustavno sodišče ga odpravi ali razveljavi. vlade ali 1/3 poslancev daje ustavno sodišče mnenje v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe (njena skladnost z ustavo). Povzeta je po nemškem modelu.

LJUDSKA Ideološko načelo. 18 . Notranja je odraz dejstva. nedeljive. parlament. narodna zavest ter druge zgodovinske in kulturne sorodnosti. SUVERENI ORGAN → najvišji državni organ. ki se oblikuje na strnjenem ozemlju ter jo povezujejo skupni jezik. neprenosljive in trajne pravice do samoodločbe želel to načelo še posebej poudariti – očitno zaradi negativnih izkušenj z jugoslovansko (srbsko) interpretacijo te pravice → pravica do samoodločbe je enkratna pravica. ki označuje ljudstvo kot nosilca suverene oblasti v posamezni družbeni skupnosti. Ima svojo ozemeljsko celovitost kot neodvisni subjekt mednarodnega prava in vodi politiko za katero se opredeljuje brez prisile ostalih držav ali njihovih zvez. DRŽAVNA Pomeni lastnost državne oblasti kot najmočnejše in najvišje sile v posamezni družbi. enotna in vseobsežna organizacija. Zato se vsaka oblast sklicuje na ljudstvo. NOSILEC / SUBJEKT SUVERENOSTI (narod) → suverenost se načeloma pojmuje kot neodtujljiva pravica njenih subjektov. Izraža se v pravici vsakega naroda do samoodločbe. da izraža voljo nosilca suverenosti – zakonodajni organ. ● STRUKTURNI ELEMENTI Suverenost sestavljajo: 1. Ustava Republike Slovenije opredeljuje nacionalno suverenost slovenskega naroda najprej v preambuli ustave (kot eno od izhodišč za sprejem ustave). Delimo na 2 vidika: ZUNANJA NOTRANJA Zunanjo ima država takrat. nato pa še v normativnem delu ustave. da je država na svojem ozemlju vrhovna. izvršna. da država monopolno razpolaga s sredstvi fizične prisile. Ljudska suverenost je moderni način ideologije državne oblasti. Samoodločba je preustavna pravica in je ni potrebno posebej poudarjati. 3. Najstarejša oblika je vezana na državno oblast. Ljudska suverenost je torej istovetna z demokracijo in se včasih zamenjuje s pojmom nacionalne suverenosti. ki se z uporabo potroši. ko jo prizna mednarodna skupnost. ● VRSTE 1. Najvišja je navznoter in neodvisna navzven. skupščina (prej tudi šef države ali monarh). katerega dolžnost je. da vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu ter da nosilci oblasti delujejo kot predstavniki ljudstva. vključno z odcepitvijo. Državna suverenost je izraz dejstva. 2. NACIONALNA Nacionalna suverenost označuje suverenost naroda kot posebne družbene skupnosti. ki poskuša v kar največji meri doseči konsenz prebivalstva. 2.drugih subjektov. samostojna. Ustavodajalec je s ponovitvijo neodtujljive. Drugi so v odnosu do njega nižji oz. odvisni. Z njo se izraža zamisel o tem. Suverenost pomeni najvišjo / neomejeno / neodvisno oblast. ki s svojo močjo podreja vse kar se nahaja na njenem ozemlju.

ZGODOVINSKI PREGLED POJMOVANJ SUVERENOSTI Prve elemente teorije o suverenosti najdemo v 3. V antiki je zanimiv Platon – filozofe označi za nosilce državne oblasti. Njegova teorija ima izrazito političen cilj – podpira prizadevanja po monarhični centralizaciji oblasti nasproti katoliški cerkvi (ima univerzalno dominacijo) in proti notranji fevdalni razcepljenosti. potem faraon. Ljudsko suverenost je nasproti absolutni monarhiji zastopal Althusius. ki je 19 . Monarh je božji pooblaščenec na zemlji. da je ljudstvo suvereno. Piše o fevdalizmu. Ljudstvo ima pravico zamenjati vladarja. Suverenost je zanj najvišja. Napiše knjigo 6 KNJIG O REPUBLIKI (1576). sužnji. Z ljudstvom razume stanove. tisočletju pr. V fevdalni državi niso razvijali teorije o suverenosti državne oblasti. Bog ne določa nosilcev oblasti. vendar sta oblika in način izvrševanja oblasti ljudska. Suverenost pripada ljudstvu v celoti – na tej podlagi se izoblikuje predstavniška demokracija. Subjekt suverenosti ni monarh. To koncepcijo prvi razvije Tomaž Akvinski in jo še danes zastopa katoliška cerkev. Ljudska suverenost prihaja do izraza skozi občo voljo – pri oblikovanju mora sodelovati vsak državljan. ne pa ljudskih množic. Ljudstvo izvaja suverenost. V srednjem veku obstaja spor med legisti (pristaši suverenosti države) in kanonisti (pristaši suverenosti cerkve). ki je simbol njene enotnosti in ta oseba je predstavnik suverenosti in njene izjave in postopki obvezujejo državo. Razlikuje občo voljo. absolutna in trajna oblast. če ta ne spoštuje suverenih pravic ljudstva. Napiše knjigo DRUŽBENA POGODBA. n. Poteka boj za primat med cerkvijo in državo. svečeniki. 3. Prvo celovito teorijo o suverenosti najdemo pri Jean Bodinu. Predstavnik suverenosti je šef države in ima samo reprezentativno funkcijo. ki jo s pogodbo prenese na vladarja. ki mu ne daje nikakršne oblasti. ki ima naslednje značilnosti: predstavlja možnost popolnoma svobodnega in neomejenega sprejemanja zakonov za vse in za vsakogar suverenost je možnost odločanja o vojni in miru suverenost zajema tudi izključno možnost imenovanja častnikov in dajanja pomilostitev ter razpisovanja davkov S tem je Bodin pozitivno opredelil vsebino suverenosti. Celovito teorijo o ljudski suverenosti razvije Rousseau.Suvereni organ potrjuje svoje bistvo preko zakonodajne funkcije. po kateri vsa oblast izvira od boga. Vsak nosilec oblasti je na to mesto postavljen od boga. Ta naslov ne pripada predsedniku republike. ampak ljudstvo. V okviru cerkvene teorije (teokratske) se pojavi prva demokratična različica koncepta suverenosti – kot posredna božanska pravica. Na vrhu je bog. Izhaja iz teze. št. to storijo ljudje sami. Napiše knjigo POLITIKA. ki pa jo samo izvršuje. PREDSTAVNIK SUVERENOSTI → država mora biti poosebljena. v starem Egiptu – kot sestavni del razlage o socialni piramidi. Kasneje to funkcijo pripiše zakonom. poljedelci.

ki je zgolj seštevek posameznih volj in izraža zasebni interes. Glavna sestavina predstavništva je v konceptu zaupanja. Ljudska suverenost je temelj predstavniške demokracije. ali naj bodo to družbeni interesi. ali kakšna varianta proporcionalnega sistema) kako bi morali izvoljeni predstavniki ravnati (ali po navodilih volilne baze. vendar je v vseh primerih funkcija tega predstavništva doseči 20 . Člani parlamenta kot ljudski pooblaščenci lahko dajejo samo pobude in oblikujejo predloge zakonov. Tipični primer: odvetnik. ali naj imajo ženske enako volilno pravico kot moški) kako bi morali biti predstavniki izbrani (volitve ali imenovanje). ljudstvo mora v celoti samo sprejemati zakone. kako naj bodo izvoljeni (ali po večinskem sistemu. Glavni problemi političnega predstavništva: kdo bi moral biti predstavljen (ali naj bo to del države. Zaupanje se pridobi z volitvami in na tej podlagi se meri legitimnost. ali pa neodvisno od volilne baze – kot predstavniki vsega ljudstva) VRSTE PREDSTAVNIŠTVA Poznamo 4 vrste: 1. ki imajo lastnino. veleposlanik. ki jih sprejema / zavrne ljudstvo neposredno. Ljudska suverenost je: neodtujljiva neprenosljiva nedeljiva nepredstavljiva nezastarljiva Ker je zakon izraz obče volje. čeprav je dejansko odsoten. ali gospodarski interes. Dopusti možnost predstavniške demokracije.vedno usmerjena v skupni interes in voljo vseh. ki jih je opredelil njen pooblastitelj. Predstavniki ne delujejo nujno natančno tako kot bi pooblastitelj sam. trgovski zastopnik. ki ji je priznana dolžnost obrambe ali pospeševanja interesov. ali naj imajo to možnost samo tisti. ljudstvo ne more biti predstavljeno v zakonodajni funkciji oz. POLITIČNO PREDSTAVNIŠTVO Politično predstavništvo pomeni narediti nekaj ali nekoga za prisotnega. DELEGIRANO → nastane pri uporabi pojma predstavništvo za opis osebe. ker so izraz obče volje in bistvo suverenosti – gre za koncept neposredne. popolne demokracije v zakonodaji – neposredna demokracija je pogoj za uresničitev ljudske suverenosti. a pod določenimi pogoji: centralni položaj ljudske skupščine splošna volilna pravica pogoste volitve (prepoved ponovne izvolitve) dajanje navodil poslancem Iz njega lahko izpeljemo tako posredno kot neposredno demokracijo.

mest. potem mora predstavljati mikrokozmos širše družbe. poslancev v moderni demokratični državi. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva. trgov. POLITIČNO → ni ga mogoče zožiti na katerokoli drugo uporabo pojma ali njihovo kombinacijo. ki jih je postavil pooblastitelj. Nazadnje parlament prevzame zakonodajno funkcijo v celoti. emblemov (križ. Te tri uporabe so nepolitične po svojem izvoru. splošnih in 21 . Od samega začetka so pomenile omejitev kraljeve moči. Zakonodajno funkcijo sprva opravlja kralj sam. Politična uporaba – zastopniki skupin pritiska ali interesnih skupin delujejo po načelih tega predstavništva. parlament je vplival na zakon le prek peticij in prošenj kralju za sprejem oz. Ta uporaba ni niti tako splošna niti tako pomembna kot prvi dve. Izraža se tudi v pojmu predstavniški vzorec. Če naj bo predstavniško telo idealno konstituirano v tem smislu. MIKROKOZMIČNO → nanaša se na fizične podobnosti med predstavniki in predstavljenimi. Označuje tudi osebo. Glavne odločitve kralja so bile vedno bolj odvisne od soglasja skupščin. 2. S tega vidika je sistem predstavniške vladavine v kateri se ljudska suverenost izraža na svobodnih. ta jih je ali v celoti sprejel ali zavrnil. zastava). izvršilni odbor). spremembo zakonov. Sestavljali so jih predstavniki plemstva in duhovščine in pozneje predstavniki grofij. strankarski politični sistem ter sistem sprejemanja parlamentarnih odločitev ali zakonodajni postopek. A igra vlogo v političnem smislu pri politični mobilizaciji ljudi. volitev. da lahko Člani parlamenta so predstavniki zato. SIMBOLIČNO → najdemo v obliki predmetov. Poslanci so legalni zakoniti predstavniki vse dokler ne odstopijo. NEGATIVNE FORMULACIJE → ● člani parlamenta niso delegati volilnega telesa ● za člane ni mogoče reči. ki je tipična za širši razred oseb (klubski člani. ki odražajo neko skupnost na simboličen način ali pa je to oseba kot simbolični predstavnik (angleška kraljica). mesto → POZITIVNA FORMULACIJA. 3. PARLAMENTARIZEM Parlament se je razvil po vzoru predstavniškega telesa v Angliji in predhodniki so stanovske skupščine. Uporabljen je v raziskavah javnega mnenja.cilje. ker so izbrani po posebnem postopku zasedejo ta položaj oz. ki so se sestajale od konca 13. st. Parlamentarizem v širšem smislu zajema demokratični volilni sistem. Hobbes – politično predstavništvo je v bistvu proces avtorizacije ali pooblaščanja in poslanski mandat je splošno pooblastilo za odločanje v imenu volivcev. Nobena pa ustrezno ne pokriva izvoljenih članov parlamentov oz. umrejo ali so poraženi na volitvah – ne glede na to kako ravnajo v parlamentu. čeprav pogosto uporabljene v političnih situacijah. Kasneje je parlament dajal kralju že izdelane predloge zakonov. naprej. da so mikrokozmični predstavniki ali volilnega telesa ali prebivalstva kot celote ● poslanci so več kot le simbolični predstavniki 4.

socializacija in izobraževanje → postopno oblikovanje politične elite. reševanje konfliktov. 2. Volitve vzpostavljajo legitimnost parlamenta. Parlament je nosilec zakonodajne moči in v njem poteka spreminjanje družbenih interesov v splošno obvezne norme. 4. enega doma. Evropa ima enodomnih 26 držav ali 60. Parlament je telo. Gre za odnose med vlado in parlamentom. STRUKTURA IN ORGANIZACIJA PARLAMENTA Večina je sestavljena iz dveh domov oz. artikulacija interesov. seje. 3. Manifestna → formalna potrditev (glasovanje). sestavo parlamenta. Pri tem ima vlogo tudi volilni prag – preprečuje preveliko fragmentiranost strankarske strukture v parlamentu. vzpostavljanje legitimnosti → ločimo latentno in manifestno. države z malim obsegom državnega teritorija. nadzor nad upravo.4% in dvodomnih je 17 ali 30. Dvodomni parlament je tipičen za federalne države. Sestava parlamenta naj bi odražala rezultat volitev in obstajajo različni načini delitve mandatov – VEČINSKI in PROPORCIONALNI sistem. Sodobni parlamenti se oblikujejo z neposrednimi volitvami (splošna in enaka volilna pravica). proces odločanja. odločevalske oz. Nanaša se na parlamentarni sistem vladanja. Na svetu je 63% enodomnih (112 od 178) parlamentov. funkcije vpliva → zakonodajna.večstrankarskih volitvah. Latentna ali skrita → dobi jo parlament skozi sestanke. Na enodomnost vpliva evolutivna razvojna pot (miren razvoj). FUNKCIJE PARLAMENTOV 1. Enodomni sistem imajo unitarne države. katerih funkcija je zastopanje drugih oseb. rekrutiranje → postavljanje na določene funkcije.6%. ki je sestavljeno iz določenega števila članov. dolgotrajen problem usklajevanja (neučinkovitost) Kritika dvodomnosti: 22 . V ožjem smislu pomeni obliko državne organizacije. Prednosti dvodomnosti: gre za bolj stabilno in kakovostno zakonodajo zaščita pred tiranijo večine sistem je bolj zapleten. ki zaradi svoje številčnosti ali prostorske oddaljenosti v tem procesu ne morejo neposredno sodelovati. Enodomnost je prisotna kadar gre za revolucije. pristojnosti. izhodna (reševanje zastojev). Parlament omogoča tudi sproščanje napetosti.

Komisije se oblikuje na ravni parlamenta in za njegovo delovanje. Razdeljen je na 10 večjih sklopov. Mandatna doba se začne s prvo sejo državnega zbora. Odbori pa praviloma pokrivajo delovanje posameznih resorjev v vladi.omenjen je že v ustavi (94. Ureja organizacijo in delo državnega zbora oz. 5 članov sodnega sveta. deklaracija) volilna nadzorna Določene so v poslovniku in razdeljeni v 2 veliki skupini: 1. POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA – MALA USTAVA Je formalno pravni vir. predsednika. Lahko je tudi krajši – razpustitev državnega zbora (predčasne volitve). Ali pa daljši – vojna in izredno stanje. vsebinske odločitve 2. poslovnika. predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. sodnike ustavnega sodišča. odloča o obtožbi predsednika republike (če krši ustavo ali zakon). s tajnim glasovanjem. sodnike. generalnega sekretarja državnega zbora. Sprejema se z 2/3 večino. Imamo 2 pripadnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. računsko sodišče. razpis referenduma… VOLILNA → nanaša se na predsednika vlade in ministre. Mandat je 4 leta. delegacije državnega zbora v mednarodnih institucijah. To so komisije in odbori. akti in postopki. vir ustavne ureditve. člen). Tu so predstavljeni državljani Slovenije. Šteje 90 poslancev. 23 .NOTRANJA STRUKTURA PARLAMENTA Znotraj parlamenta so različna parlamentarna telesa – delovna telesa. NADZORNA → državni zbor odreja parlamentarne preiskave. Izvoljeni so neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. imenovanje za pomembne politične funkcije ZAKONODAJNA → odločanje o spremembi ustave. delo v vojnem / izrednem stanju. V notranjo strukturo spadajo tudi poslanske skupine – sem so organizirani poslanci iste stranke. podpredsednika in člane delovnih teles. roki za posamezna opravila. predsednika in podpredsednika državnega zbora. prehodne in končne določbe. mednarodno sodelovanje. DRŽAVNI ZBOR Je predstavniško oz. sprejem zakonov. zakonodajno telo. organizacija in delovanje. Pristojnosti – funkcije državnega zbora razdelimo na: zakonodajna (sprejemanje zakonov. določa pravila po katerih se morajo ravnati politične stranke in drugi politični subjekti pri svojem delovanju. V njem je urejeno konstituiranje državnega zbora. odloča o zaupnici in nezaupnici vladi. razmerja do drugih državnih organov.

Večino zadev sprejema z večino opredeljenih glasov. Opravi se samo splošna razprava o predlogu zakona. Zakone predlaga vlada. druga in tretja obravnava zakona. vsak poslanec. NAČIN DELA IN ODLOČANJA ALI ZAKONODAJNI POSTOPEK Državni zbor ima redne / izredne seje. vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. državni svet. 2. sestavi delegacij državnega zbora v mednarodnih institucijah. Sicer je prva obravnava opravljena s posredovanjem predloga zakona poslancem. OBRAVNAVA → opravi se le izjemoma. O odločitvi kolegija. Ima 3 podpredsednike – eden je iz največje opozicijske stranke. Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in vodi njegovo delo. če je na seji navzoča večina poslancev.Kolegij odloča tudi o predlogu za sprejem zakonov po nujnem. Politične stranke so prisotne preko poslanskih skupin. OBRAVNAVA → ta se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila tega matičnega delovnega telesa na seji državnega zbora. Delovna telesa državnega zbora so odbori in komisije (mandatno volilna komisija. volitve predsednika in podpredsednika državnega zbora. skrajšanem postopku. Zakonodajni postopek se deli na 3 faze – prva. Imamo kolegij predsednika državnega zbora – posvetovalno telo predsednika državnega zbora – sestavljajo ga predsednik in podpredsednik državnega zbora. najmanj 5. obrazložitev in finančne posledice. Tu se besedilo predloga zakona Glasovanje: 24 . besedilo členov. komisija za narodne skupnosti. ciljih in poglavitnih rešitvah.000 volivcev. predhodni obravnavi zakonov. ……). Sklepa. o razlogih za sprejem ter o načelih. Odločitve se sprejemajo z glasovi vodij poslanskih skupin. dokončno odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. da se zakon sploh ne sprejme – postopek je končan. Konča se na 2 načina: ● s sklepom državnega zbora naj se postopek nadaljuje ● s sklepom državnega zbora. katerih člani predstavljajo več kot 1/2 vseh poslancev v državnem zboru. 1. uvod. Izvoli se z večino glasov vseh poslancev (46 poslancev). Vsak predlog zakona mora vsebovati naslov.VODSTVO DRŽAVNEGA ZBORA Parlament vodi in predstavlja predsednik parlamenta ali državnega zbora. kateri pisno nasprotuje najmanj 1/5 poslancev. ustavna obtožba predsednika republike) SPREJEMANJE ZAKONOV / ZAKONODAJNI POSTOPEK Sprejemajo se zakoni (tudi drugi akti). komisija za poslovnik. Imamo tudi zahtevnejše večine: absolutna navadna (večina vseh poslancev) – izvolitev za predsednika vlade relativna kvalificirana (2/3 večina navzočih poslancev) absolutna kvalificirana (2/3 večina vseh poslancev) – sprememba ustave večinoma JAVNO tudi TAJNO (volitve predsednika vlade. če jo izrecno zahteva najmanj 10 poslancev.

ki so določeni v rednem zakonodajnem postopku (ratifikacija mednarodnih pogodb).dopolnjuje in spreminja z amandmaji. NUJNI POSTOPEK Uporablja se le izjemoma v primeru kadar je to nujno potrebno zaradi interesov varnosti ali obrambe države. za spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Če matično delovno telo sklene. vlada pa samo v primeru. Sestavlja ga 40 članov in sicer 22 predstavnikov lokalnih interesov. DS bi naj bil odsev družbene strukturiranosti in različnosti znotraj družbe. vlada (kadar ni predlagateljica zakona). pa državni zbor na isti seji preide k glasovanju o zakonu. OBRAVNAVA → opravi se na seji državnega zbora. ga lahko ustavi ali konča. Prva obravnava – ni mogoča splošna razprava. Državni zbor opravi razpravo in glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona in le o tistih členih. 4 predstavniki delodajalcev in 4 predstavniki 25 . se glasuje o predlogu zakona kot v celoti (navadna večina). 3. za manj zahtevne uskladitve zakonov z drugimi zakoni ali pravnim redom EU. da gre za organ. Njegove pristojnosti pa kažejo. h katerim so bili v drugi obravnavi dani amandmaji. poslanska skupina. lokalni. ki deluje znotraj zakonodajne veje oblasti saj lahko predlaga zakone. Če pa k zakonu ni bil sprejet noben amandma. 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti. daje veto na že sprejete zakone. SKRAJŠANI POSTOPEK Uporablja se za manj pomembne spremembe zakona. Druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji. zaradi odprave posledic naravnih nesreč. če ni predlagatelj zakona. obrtnikov in samostojnih poklicev. Po končani tretji obravnavi ali po sprejetju uskladitve amandmajev. DRŽAVNI SVET Državni svet ni nosilec niti zakonodajne niti izvršilne veje oblasti. Državni zbor razpravlja o predlogu kot celoti in le izjemoma o posameznih členih zakona – o tistih. Amandmaje vložijo predlagatelj zakona. da zakon ne ustreza. h katerim so bili vloženi amandmaji. Po končani obravnavi amandmajev in členov na matičnem delovnem telesu. 10 poslancev in vlada. Če ni bilo prve obravnave. razveljavitev zakona ali posameznih določb. 4 predstavniki kmetov. potem lahko predstavnik vsake poslanske skupine predstavi stališča poslanske skupine do predloga zakona. če ni predlagateljica zakona. DS je korporativen organ v katerem so zastopani gospodarski. V prvi obravnavi ni mogoča splošna obravnava. poklicni in socialni interesi. Amandmaje vlagajo poslanci in matično delovno telo. Druga in tretja se opravita na isti seji in ne veljajo roki. Obravnava se po posameznih členih. K dopolnjenemu predlogu lahko vlagajo amandmaje poslanska skupina. lahko predlagatelj na isti seji opravi tudi tretja obravnava. Če so v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot 1/10 členov dopolnjenega predloga zakona. se pripravi dopolnjen predlog zakona.

polno in svobodno delovanje njegovih članov. Najbolj znana je parlamentarna oz. kar pomeni. izvrševanje mandata pa je vezano na potrditev mandata v DZ. DS ima 5 glavnih pristojnosti 1. Položaj poslanca je tako pravno in ustavno določen. Potrditev mandata v DZ ima konstitutivni pomen. Državni svetnik ni profesionalna funkcija ampak gre za častno funkcijo. Gre za pooblastilo. Namen naj bi bil omogočiti parlamentu nemoteno in neodvisno delo. ki temelji na načelu ljudske suverenosti. POSLANSKA IMUNITETA Imuniteta pomeni privilegij posameznih oseb.) zahteva lahko razpis referenduma 5. Za to je potrebno posebno dejanje. ki ga z volitvami podelijo volivci izvoljenim članom. ki z izvoljenim ne vzpostavijo nobenega pogodbenega razmerja. 26 . V praksi pa se mandat oblikuje predvsem kot razmerje med poslanci in političnimi strankami. Poslanska imuniteta pomeni pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost članov predstavniškega telesa za kazniva dejanja. ki sicer veljajo za vse druge. Če mandat ni potrjen. Trajanje mandata poslanca je odvisno od dveh dejavnikov: trajanja mandata parlamenta (prenehanje mandata ali predčasni razpust parlamenta) in osebnih razlogov (prenehanje mandata zaradi smrti. odstop.) predlaga DZ sprejem zakonov 2.) daje mnenja DZ o vseh zadevah in njegove pristojnosti 3. nezdružljivost funkcij). Volitve so pravno dejanje in zato povzročajo pravne učinke. se šteje. Pravna podlaga za pridobitev mandata so volitve. zato so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (niso predstavniki posameznih strank ali družbenih skupin). 1991 je ustava uvedla sistem političnega predstavništva. da za njih ne veljajo določeni predpisi.) zahteva lahko parlamentarno preiskavo POSLANEC IN NJEGOV MANDAT Poslanski mandat je razmerje med volivci in njihovimi predstavniki v parlamentu.) ima pravico do suspenzivnega veta. Dolžnosti in pravice poslanca podrobno urejata zakon o poslancih in poslovnik DZ. katerih člani so. Poslanski mandat je po novi ustavi nevezan. imajo pa imuniteto. poslanska imuniteta. v celoti reprezentativen. kot da poslanec ni bil izvoljen. vendar le te ne omogočajo izvrševanje mandata. Pomeni razmerje med določeno osebo mandatarja ter nedoločenim številom volivcev. DS se oblikuje s posrednimi volitvami na katerih se volijo člani DS za 5 let. L.delojemalcev. Izvolitev in s tem pridobitev mandata potrdi volilna komisija. da mora DZ o nekem zakonu še enkrat glasovati 4. izguba pasivne volilne pravice. brez elementov imperativnega mandata.

PREDSEDNIK REPUBLIKE V današnjem ustavnem sistemu je predsednik republike voljen neposredno. Volitve razpiše predsednik DZ (najprej 105 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe). ki jih stori zunaj opravljanja svoje funkcije (nedotakljivost oz. se proti poslancu vložen kazenski postopek ustavi. Če DZ ne dovoli priprtja. ne more biti kazensko preganjan brez privolitve parlamenta. . ki jih stori pri opravljanju svoje poslanske funkcije (absolutna in trajna neodgovornost).politične stranke (predlog mora biti podprt s podpisom najmanj treh poslancev DZ. . Poklicna imuniteta v celoti izključuje kazensko odgovornost in tako omogoča svoboden in neoviran nastop v parlamentu. natančno pa poslansko imuniteto urejata zakon o poslancih in poslovnika DZ. nepoklicna pa priznava imuniteto tudi glede kaznivih dejanj. če mu jo prizna parlament. javnosti pa sporoči le odločitev. izvoljen mora biti najkasneje 15 dni pred iztekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. ali gre za upravičene posege ali za neupravičene posege v položaj poslanca. Materialna imuniteta izključuje kazensko odgovornost poslanca.poslanci DZ (najmanj 10). DZ lahko prizna imuniteto tudi poslancu.volivci (najmanj 5000 volivcev) 27 . začeti proti njemu kazenski postopek. Absolutna imuniteta varuje poslanca trajno (tudi po izteku njegovega poslanskega mandata). ki jo DZ lahko potrdi ali ne. ali s podpisi najmanj 3000 volivcev). Državni organ. Zahtevo predsednik DZ pošlje mandatno-imunitetni komisiji. poslanec ne sem biti zadržan.Poslanska imuniteta ima dva vidika: prvi se nanaša na zagotavljanje pravic članom parlamenta (svobodno izražanje in glasovanje). na neposrednih. Naša ustava določa obe obliki imunitete (materialno in procesno). Poklicna imuniteta je praviloma tudi materialna. Kandidate lahko predlagajo: . če se poslanec ne sklicuje na imuniteto). izvoljen je lahko le polnoletni državljan RS (ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost). poslanca pa se takoj spusti na prostost. ki želi poslanca pripreti oz. relativna pa le v času trajanja mandata. splošnih in tajnih volitvah. Gre predvsem za možnost parlamenta. materialno in procesno. da je bil zaloten pri kazenskem dejanju (flagrantno kaznivo dejanje) – materialna imuniteta. Odločanje lahko DZ opravi na zaprti seji. relativna in začasna neodgovornost). ki zadevo preuči in na seji DZ predlaga imuniteto. razen v primeru. procesna pa možnost uvedbe ali nadaljevanja že začetega kazenskega postopka zoper poslanca. nepoklicana pa procesna. ki bi oteževali delo parlamenta. ki se nanjo ni skliceval in je bil zaloten pri kaznivem dejanju – procesna imuniteta. da poslanec ni kazensko odgovoren za dejanja. drugi vidik pa se nanaša na privilegije poslanca. mora poslati zahtevo za dovolitev pripora predsedniku DZ (tudi. da mu ne more biti odvzeta svoboda oz. Poslansko imuniteto delimo na: poklicno in nepoklicno. da sam presodi. storjena zunaj parlamenta. nepoklicna imuniteta pa varuje poslanca pred odvzemom svobode v kazenskem postopku za kazniva dejanja. Poklicna imuniteta pomeni. absolutno in relativno. Če se imuniteta potrdi.

MANDATNA DOBA IN NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE Predsednik je voljen neposredno na splošnih in tajnih volitvah.na njegov predlog izvoli DZ pet članov sodnega sveta .postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanke in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov . zbora. .razglaša zakone .lahko zahteva sklic izredne seje DZ . ki je dobil večino veljavnih glasov (absolutni večinski sistem.imenuje državne funkcioniranje (kadar je to določeno z zakonom) .razpisuje volitve v državni zbor .v primeru ratifikacije lahko predlaga. odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika začasno opravlja predsednik drž.po ustavi razpusti državni zbor in razpiše nove volitve . da izreče ustavno sodišče mnenje o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo . Po ustavni določbi je funkcija predsednika nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.izdaja listine o ratifikaciji . 28 .podeljuje odlikovanja in častne naslove . smrti. člane računskega sodišča. Če se mandatna doba izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja mu mandat preneha 6 mesecev po prenehanju izrednega (vojnega) stanja.skliče prvo sejo novega državnega zbora . kadar se DZ ne more sestati.predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade . varuha človekovih pravic. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA RS Predsednik republike predstavlja RS in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.na njegov predlog izvoli DZ sodnike ustavnega sodišča. V primeru trajnega zadržka. ponavadi pride do drugega kroga). prav tako tudi med zadržanostjo predsednika republike. Njegove pristojnosti so: . Za predsednika je izvoljen kandidat. kadar se DZ ne more sestati. POLOŽAJ PREDSEDNIKA RS Funkcija predsednika RS so predvsem reprezentativne (protokolarne). za dobo 5-ih let in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.odloča o pomilostitvah . odloča o nujnih ukrepih in sploh ima pomembne pristojnosti v času velike nevarnosti.VOLITVE PREDSEDNIKA Potekajo ob upoštevanju določb zakona o volitvah v državni zbor.razglasi izredno (vojno) stanje.

ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države . usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države .s proračunskim memorandumom predstavi DZ-ju temeljne cilje in naloge ekonomske.FUNKCIJA.v skladu z ustavo. . obrambe. soc. nacionalne programe in druge spl.področje “gospodarstva” (ekonomski odnosi in razvoj. ekonomske. akte. gospodarske dejavnosti. družine in socialnih zadev.področje družbenih javnih dejavnosti na področju: znanosti in tehnologije. ki ga določi predsednik vlade. pri predstavljanju vlade. finančne. organizacijske in druge ukrepe. Pomembno je. ki so opredeljena v zakonu. in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto 29 . organih. pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave. Funkcije vlade kot organa izvršilne oblasti: . Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni drž. niti opravljati drugih dejavnosti. da predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v drž. FUNKCIJA VLADE. dela. notranjih zadev.politično-upravno področje (področje zunanjih. zboru. politične. Struktura vlade zajema tri osnovna področja organizacije dela: . ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na predloge za imenovanje in razrešitev ministrov. ne more pa ga nadomeščati v pravicah. PREDSEDNIKA IN MINISTROV Dve osnovni skupini vladnih nalog: naloge. organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij. šolstva in športa. Struktura vlade je opredeljena s strukturo področij. usmerja in usklajuje izvajanje politike države izdaja predpise in sprejema druge pravne. promet in zveze. zdravstva. ki jih ima kot organ izvršilne oblasti in naloge. Podpredsednik vlade nadomešča predsednika. V vladi je poleg predsednika vlade še petnajst ministrov oz. Funkcijo podpredsednika v vladi opravlja minister. da so lahko v vladi tudi največ trije ministri brez resorja. ter okolje in prostor). ministrstev. ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade. pravosodja in financ). če je ta odsoten ali zadržan. V skladu z zakonom se na navedenih področjih oblikujejo ministrstva. SESTAVA IN ORGANIZACIJA VLADE SESTAVA IN ORGANIZACIJA Sestavljajo jo predsednik in ministri. državni proračun. Zakon določa.predlaga DZ-ju v sprejem zakone. . z zakoni in z drugimi akti DZ določa. s katerimi se določajo načelne in dolgoročne pol. sodiščih. kulture. ki jih ima kot najvišji organ državne uprave.

izvrševanje pravic in dolžnosti. Za ministre pa velja dolžnost.skrb za usklajeno izvrševanje nalog ministrstev . da ti napotki ne izhajajo iz usmeritev vlade. uprave prek ministrov . ODGOVORNOST VLADE IN MINISTROV Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države. ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike. Minister ima tudi pravico zahtevati. Politična odgovornost vlade se kaže ravno v tem ali še ima podporo v parlamentu ali ne.predstavlja vlado . kadrovskih in 30 . Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z njihovimi nalogami.usklajuje delo ministrov .urejanje delovnega časa v drž. da vlada obravnava sporno vprašanje.. lahko zahteva. odgovorna je tudi za izvajanje predpisov DZ ter celotno delovanje državne uprave. Pravico zadrževanja predpisa ima predsednik.nadzorovanje dela ministrstev . drugih predpisov in splošnih aktov .upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem RS Funkcije vlade kot najvišjega organa drž. kateremu je tudi odgovorna za delo.zastopa RS kot pravno osebo . za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister. če nima podpore v parlamentu. uprave: . ki jo vodi.odločanje o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil Funkcije predsednika vlade: . glasovanje o zaupnici pa zahteva šef vlade. Če minister meni.dajanje smernic ministrstvom za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov. gospod.skrbi za enotnost pol. Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani. da morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih.vodi in usmerja delo vlade . To se kaže na dva načina: z glasovanjem v parlamentu bodisi o nezaupnici vladi ali pa o zaupnici vladi. družb in drugih organizacij .sklicuje in vodi vladne seje. pomembnih za delo vlade. da ga predsednik vlade sprejme na razgovor o vprašanjih. NEZAUPNICA IN ZAUPNICA VLADI Vlada ne more delovati. vlada in pristojni minister. in upravne usmeritve vlade . ki pripadajo RS kot ustanoviteljici zavodov. Za prvo glasuje določeno število poslancev. in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države.vodenje in usmerjanje drž. ter sprejemanje organizacijskih. upravi drugih ukrepov za delo vlade in ministrstev .

posameznemu ministru. šele na to pa pridobitvi ustreznih informacij. Zaupnica vladi Zaupnica vladi je instrument. da jo mora vložiti najmanj 10 poslancev in da mora biti podana v pisni obliki ter da praviloma vsebuje kakšno načelno. da pomeni interpelacija “javno vprašanje” o odgovornosti vlade oz. ministra. Razlika pa je v tem. Temu vprašanju nato sledi obravnava v državnem zboru. DZ lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako. Interpelacijo uporabljajo največkrat člani opozicije kot sredstvo kritike vlade oz. Razpravi lahko sledi glasovanje o zaupnici vladi oz. interpelacija pa je v prvi vrsti namenjena nadzoru nad delom vlade. širšo in pomembnejše vprašanje in da se po postavljeni interpelaciji in dogovoru vlade oz. lahko pa tudi glasovanje o zaupnici. Vprašanje zaupnice postavi predsednik vlade. ministrov in ugotavljanje njihove odgovornosti. obvestil oz. 31 . Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev. mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico. Razlika je v tem. Interpelacija Je eno izmed sredstev kontrole in odgovornosti vlade in ministrov ter predstavlja pravzaprav posebno vrsto poslanskega vprašanja. ministra odpre razprava (kar pri poslanskih vprašanjih ne velja). sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. v zvezi s katerim se lahko postavi vprašanje interpelacije. v drugem pa podporo z navadno večino. ali še ima v državnem zboru večinsko podporo ali ne. iz česar izhaja. Predsednik vlade ima pred volitvami novega predsednika vlade pravico odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in vije poglede na dotedanje delo vlade. kadar pride v parlamentu do takih nesoglasij. da interpelacije ni mogoče sprožiti ob katerem koli vprašanju. ugotavlja.da mora dobiti vlada v prvem primeru podporo večine glasov vseh poslancev. Običajno se vprašanje zaupnice postavi. razjasnitev posameznih stališč in postopkov vlade ipd. Vprašanje zaupnice se lahko postavi “na splošno” ali pa ob konkretnem odločanju o sprejemu nekega zakona ali druge odločitve v državnem zboru.Nezaupnica vladi Po naši ustavi lahko poda predlog zahteve za nezaupnico vladi najmanj 10 poslancev državnega zbora. predstavlja pa lahko tudi pomembno sredstvo. Na splošno velja. Večkrat zasledimo opredelitev. informacij. da z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. da se v javnosti spodbudi zanimanje za kakšno pomembno zadevo. V zvezi z interpelaciji se v teoriji govori o “kvalificiranosti zadev”. ko hromijo njegovo delo in zato ne more sprejemati zakonov in drugih pomembnejših odločitev. ki je dano vladi in s katerimi poslanci zahtevajo odgovor na določena vprašanja. da je bistvo poslanskega vprašanja v pridobitvi odgovora. s pomočjo katerega vlada preverja oz.

odloči pa s sklepom. da ni le izvršilno-tehnični organ parlamenta. je lahko večkrat zelo negotovo. Nato opravi ustavno sodišče obravnavo. Pri tem lahko DZ predsednika vlade in ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov. RAZMERJA MED VLADO IN DRŽAVNIM ZBOROM Gre za razmerja med organom zakonodajne in organom izvršilne veje oblasti.. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom.organ strateškega odločanja. da vlada. da mora interpelacijo sprožiti najmanj 10 poslancev in . ki lahko na obtožbo odgovori. do začetka glasovanja o njej pa jo lahko tudi umakne. ko dobi predsednik zbora odgovor na interpelacijo. interpelacije in glasovanja o nezaupnici. pred. ga pošlje obtoženemu. Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik poslancev. V parlamentih. če je predložen predlog obtožba zoper pred. Uvedbo postopka lahko dr.Ustava predvideva dve “omejitvi” . Pri tem pa je vlada kot nosilec izvršilne veje oblasti v okviru svojih pristojnosti samostojna in odgovorna državnemu zboru. da obtožba ni utemeljena. Izvedba načela delitve oblasti postavlja vlado v položaj. vlade. je ta vlada povsem samostojna in avtonomna glede na parlament. ki je splošno pristojna za določanje in vodenje politike države . Na zahtevo DZ mora predsednik republike izreči svoje mnenje. dokler ima zaupanje parlamenta (vlada). ki ga pošlje ustavnemu sodišču in obtoženemu. saj ima v parlamentu svojo večino v poslancih in tako lahko parlamentu diktira svojo politiko. Vlada in ministri morajo sodelovati z drž. Obtožba zoper predsednika vlade in ministre (impeachment) Kot posebna možnost ugotavljanja odgovornosti predsednika vlade in ministrov je v ustavi uvedena obtožba pred ustavnim sodiščem tako imenovan impeachment. kjer imajo vlado iz ene stranke (Anglija) . se z odločbo oprosti obtoženega in obratno. Nadzor parlamenta oz. vlade pa mora izreči svoje mnenje o obtožbi zoper ministre. ki so vložili interpelacijo. po kateri lahko (z 2/3 večino) odloči. s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra.da se lahko sproži o delu vlade ali posameznega ministra. Za parlamentarni sistem. na katerega se nanaša interpelacija. zboru predlaga najmanj 10 poslancev. storjene pri opravljanju njihovih funkcij. V primeru. Predsednik vlade ali minister. Ko dobi ustavno sodišče sklep o obtožbi. O interpelaciji se odloča na prvi seji DZ. DZ odloča o obtožbi z večino glasov vseh poslancev. da obtoženi do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije. je značilno. ali bo za neko odločitev imela v parlamentu zadostno zaupanje ali ne.to je. temveč samostojna veja oblasti. pravico obrazložiti interpelacijo. Če je vlada koalicijska vlada več strank. pri nas državnega zbora pa je vzpostavljen predvsem preko institutov poslanskih vprašanj. ima pravico kratko obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo. ko dobi zaupnico parlamenta sama vodi notranjo in zunanjo pol. tudi pri nas. zborom in imajo v razmerju do njega vrsto obveznosti: 32 .

da predlaga DZ.vlada mora ob sprejemanju proračuna DZ-ju predložiti celovito poročilo o svojem delu v preteklem letu . drugih predpisov in spl. da svoj odstop obrazloži v DZ. ki jih da DZ ali poslanci v zadevah iz njene pristojnosti .vlada poroča DZ o svojem delu .vlada mora zavzeti stališče do pobud in predlogov. predsednik vlade in vsak minister ima pravico. ki jih je sprejel DZ. elit 4. najožje pa so izvršilni odbori. POLITIČNE STRANKE So ena izmed vrst organizacij. oblikovanje politik in sodelovanje pri oblasti Pol. in glavna . ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti . volilna funkcija 3.vlada mora sodelovati pri delu DZ in njegovih delovnih teles. 33 . Izšle so iz civilne družbe. pravico... ki so posredovale in še posredujejo med civilno družbo in državo.. da pred razpravo o interpelaciji v 15-ih dneh da svoje stališče o vprašanju. ki vključujejo ljudi z istim političnim prepričanjem in se bori za oblast. in da sodeluje v razpravi. po načelu spola) Vse pol. Za njih so značilni naslednji elementi: organizacijski vidik lokalna organizacija iščejo volilno podporo iščejo določeno člansko podporo (obstaja neka meja števila članov) opredeljena ideologija organizirane na različnih ramenih države (državna. pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov.vertikalni: kongresi. rekrutacija in selekcija pol. predsedstvo. organizacije imajo neke funkcije: 1.vlada in vsak minister mora dajati odgovore na vprašanje poslancev . agregacija interesov (več interesov v družbi) 6. svet. programska socializacijska vloga 5.vlada in vsak njen član mora na zahtevo DZ poročati o izvrševanju zakonov. stranke so izšle iz civilne družbe. ki jih je sama predlagala Med pravicami vlade lahko navedemo: pravico predlagati zakone. na katerega se nanaša interpelacija. vlada ima pravico. aktov.. lokalna v SLO) notranje strukturirane (2 vidika .posredujejo civilno družbo v državo – mediacijska=posredovalna vloga 2. horizontalna: politična stranka vsebuje znotraj sebe interesne organizacije = po generacijskem načelu. da obravnava posamezna vprašanja iz njene pristojnosti in zavzame do njih stališča. Organizacije. predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi.

ki so pripeljale do nastanka različnih ideoloških skupin političnih strank. delodajalci in delojemalci (kapital:delo).IDEOLOŠKI RAZVOJ POLIT.) – razcep med postmaterialističnimi in materialističnimi vrednotami (osnove za nastanek ekoloških oz. lokalnim in nacionalnim (izpostavljanje partikularizma: graditev nacionalne države). V predvolilnih bojih imajo prednost tisti. Prišlo je do večjih sprememb po 2. Organizacijsko so povezane preko ohlapne mreže. Skozi zgodovino so se oblikovali različni tipi pol. ko se je začel razvoj LJUDSKIH STRANK (catch all parties). zelenih strank) Duverger deli pol. 1. stranka) mešanica 1. – niso imele uveljavljenega sistema pridobitve članov . Svoj poziv in usmerjenost so usmerile na vse volivce. STRANK: Lipset in Rokkan sta identificirala 4.stranke brez članov). nova in stara moč .INTERNE (znotraj parlamenta). stol. leta 20. vojne. razslojevanje. stol. industrijska in ruralna družba (industrialci: veleposestniki – agrarne polit. FINANČNI (prek njihovih članarin pridobivajo finančna sredstva).zmanjšati (oblikovali so liberalne politične stranke) ali nadaljevati vpliv cerkve v politiki in družbi (konzervativne politične stranke) 2. vojni: 1. stranke glede na prostor njihovega nastanka . stranke so se temu prilagodile z nastankom ljudskih strank. ki se niso čutili močno 34 . Težijo k čim večjemu številu članov iz 2 razlogov: POLITIČNI (stranke želijo svoje člane izobrazit). elit. strank je posledica organiziranja lokalnih pol. Financirajo se prek prispevkov fizičnih oseb. rahljanje vezi znotraj delavskega razreda in med socialistično stranko in delavskim razredom. strank. Pomembnejša je torej kakovost članov ne pa število. MNOŽIČNE STRANKE – so nastale po razširitvi demokratičnih pravic – možnost širše udeležbe družbe z volilno pravico. Duverger razvoj množičnih strank poveže z nastankom socialističnih strank in potrebo le-teh po močni organizaciji. EKSTERNE (zunaj parlamenta) Panebianco deli z organizacijskega vidika:    teritorialna penetracija (center spodbuja razvoj periferije lokalne organizacije) teritorialna difuzija (razvoj polit.i. ki se združijo v center=nacionalna pol. Osnova za delavske socialistične in SDS stranke INGLEHART (70. stranke 3. Najprej so nastale t. Med predvolilno tekmo se naslonijo na donatorje. in 2. ki so pomembni v družbi. sv. 2. Prva je bila nemška SDS. zgodovinske razcepe. stranke) 4. ki se je proglasila za ljudsko stranko 1959. Tip množičnih strank je prevladal vse do konca 2. Množične stranke predstavljajo točno določene dele družbe. Na osnovi tega razcepa so nastale nacionalne pol. Prvi jih je opredelil KIRCHHEIMER. Polit. kadrovske in branžne stranke (razvile so se okoli 18.

večja vloga voditeljev 3. STRANK Najprej ga je omejeval zakon iz 1989 – zakon o polit. stranke ali fizične osebe. Povečujejo pa se stroški delovanja strank. trend razslojevanja. ne smejo pa ustanavljati izpostav v podjetjih.stranke. pridobivanje volivcev od vsepovsod 5. organiziranje strankarskih interesov 7. cilje in ki z demokratičnim oblikovanjem volje državljanov in tudi z predlaganjem kandidatov delujejo javno. Dodelile so si vrh države. nastanek v okviru starih družbenopolitičnih organizacij (SLS) 3. na osnovi lokalnih interesov (ZVEZA ZA PRIMORSKO) 6. KARTELNE STRANKE . zmanjševanje razredne povezanosti 4. iz klasične opozicije 8. Registriranih je 34 pol. S tem so postale del države in ne več del civilne družbe. iz kroga katoliških intelektualcev – okrog serije 2000 VPRAŠANJE LEVICE IN DESNICE: Dandanes klasične delitve ni več.Približne opredelitve KATZ & MAIR – kritiki pravijo da niso nič novega (drugo ime MODERNE KADROVSKE STRANKE). samoorganizacija nacionalnih oz. nato še zakon o strankah (1994) 200 ljudi je potrebno za oblikovanje stranke. združevanju. preko razvoja in družbenih gibanj v pol. STRANK V SLO: 1. Poleg tega so se usmerila na probleme. Poleg tega ime stranke ne sme vsebovati ime tuje države. nastale s transformacijo družbenopolitičnih organizacij ( ZKSZLSD) 2. stranke ( ZELENI) 4. stol. SLOV. povezanost z interesnim skupinam Gre za organizacijski fenomen in manj za ideološki fenomen. strank pri MNZ. finančno. ki uresničujejo pol. korenito zmanjšanje vpliva ideologije 2. strank. Ime politične stranke se mora jasno razlikovat od druge pol. medijsko ime.identificirani s katero izmed pol. strankarska identifikacija se zmanjšuje. DELOVANJE IN ORG. Razvoj v 70. Na osnovi:   imena v katere mednarodne stranke so stranke včlanjene 35 . ki bi predstavljali manjšo možnost konflikta (splošno sprejeta vprašanja) 1. 2. Stranka je združenje državljanov. POLIT. Ne igrajo več vloge primarnega socialnega. Dovoljeno je le teritorialno organiziranje strank in ne več funkcionalno. etničnih skupin (STRANKA ZA ENAKO PRAVNOST OBČANOV) 5. temveč institucionalnega akterja. je prinesel veliko sprememb: 1. Poiskati so morale drugo ime kar pri državi – kadrovsko. letih 20. RAZVOJNI MODELI POLIT.

ki se oblikujejo pri vsakodnevnem delovanju Vsaka institucija skuša regulirati vedenje Je javno telo. strank analiza programov in določenih javnih politik analiza delovanja v parlamentu preko socialne baze Vloga institucij in koncept zaupanja v politologiji. prenos odgovornosti Institucije: družina. Miller – politolog: ko govorimo o zaupanju v polit.občutek. DZ. ki ga določajo formalno oblikovana struktura in funkcije Poznavanje pol. stranke Zaupanje: Pravna teorija: Politolog: Soc. 2. pri njegovem delu širok koncept (ne da se ga definirat za vse) gre za prepričanje. pol. legitimnost. letih.        ekonomski pogled na desnico. večje je zaupanje. da bo nekaj delovalo zaupamo v nekoga na katerega smo prenesli neko dolžnost INSTITUCIONALIZEM: Začetek v 70. vsakdanu zanašanje na nekoga začne se ko posamezniki končajo s hladnim preračunavanjem je pravni odgovor o varovanju pravic nekoga je to. pogled na levico samoopredelitev pol. 36 . predsednik republike. pol. institucije. vidik moralnega odnosa do institucij. Če ji dajemo legitimnost. prijatelji. vidika: 1. teorija: Filozofija: šele določeno moralno vedenje posameznika kaže na neko zaupanje. Zaupanje: . povezano z izkušnjami. vlada. vojske. 2. da verjamemo nekomu pomen podpirati nekoga. Bolj kot so trajni in pozitivni stiki z nekom. strank anketa znotraj članov stranke anketa med volivci na sploh anketa med volivci samih pol. institucij omogoča razumevanje dogajanje v pol. pripadnost. POLITIČNA INSTITUCIJA: Poskušajo reševati konkretne probleme. ki jo dajemo institucijam. cerkev. odvisno od stanja duha. ji verjetno tudi zaupamo.

Te so povezane so z dobrinami: ..aktivni status .pravice narodnih skupnosti OSEBNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE Z osebnimi pravicami in svoboščinami razumemo človekove pravice in svoboščine. temveč ga mora spoštovati in pravno varovati (veroizpoved.negativni status posameznika . novi institucionalizem Metode: deskriptivno-induktivna.- 3. ključne vsebine: mest. idr.čast in ugled .. javna uprava. če ta tako zahteva . vrste analize: ustavne študije. svoboda izražanja.osebna svoboda .socialne in ekonomske pravice .osebne pravice in svoboščine .pravica državljanov.. Znane so še druge razvrstitve: . So neprenosljive in nepodedljive ter neločljivo povezane z osebo nosilcem pravic .politične pravice in svoboščine .svoboda vesti. ki ščitijo telesno integriteto . ki vplivajo na zaupanje V vojnem stanju je pravzaprav zaupanje v institucije večje VRSTE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN PO USTAVI RS Glede vprašanja razmerja posameznika in državne oblasti je mogoče razlikovati troje: . formalno-legalna Novi institucionalizem – institucionalisti so preveč poudarka dali socialnim konceptom ANALIZIRANE INSTITUCIJE: Višje ko je ekonomsko stanje.Osebne pravice (v ožjem smislu). da sodelujejo v političnem in družbenem življenju in drugih javnih zadevah.prepoved mučenja . osnova.) . večje je zaupanje Na zaupanje vpliva tudi stanje v sistemu Vplivajo tudi socialno-ekonomski dejavniki Socialno-politični dejavniki..pravica do osebne svobode 37 .pravno stanje posameznika v katerega država ne sme posegati.telesna integriteta .pozitivni status oziroma aktivno delovanje države v korist posameznika. ki varujejo fizično in osebno integriteto in dostojanstvo posameznika kot človeške osebnosti (to so absolutne pravice).pravico do nedotakljivosti življenja . kontekst 3.

pravica do popravka in odgovora .nedotakljivost stanovanja . avtonomnost univerze in drugih visokih šol . “zaščita” naših državljanov pred izročitvijo le-teh tuji državi. da se mu sodi v njegovi navzočnosti. prav tako pa tudi med odvzemom prostosti in med izvrševanjem kazni.pravica do ugovora vesti (ugovor vojaški dolžnosti . ki so pretežno vezane na duhovno in miselno sfero človeka . Neposrednemu varovanju človekove fizične integritete je namenjena določba o prepovedi mučenja.pravica do izobraževanja in šolanja (izobraževanje je svobodno.izpolnjevanje na drug način.. s tem v tesni povezavi je določba. dokler to ni ugotovilo sodišče) • pravna jamstva v kazenskem postopku (tudi obdolženi mora imeti naslednje pravice: primeren čas in možnosti za pripravo obrambe.tajnost pisem in drugih občil .pravica do povračila škode Z ustavno določbo je človekovo življenje nedotakljivo.svoboda gibanja . Med osebne pravice pa lahko štejemo tudi prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni. Državljanstvo Slovenije ureja zakon. v ustavi pa je zapisana pravica oz. .Osebne pravice.svoboda vesti . osnovno šolanje obvezno) . Vsakdo ima tudi pravico do nedotakljivosti stanovanja. ki ni v nasprotju z njegovimi prepričanji) . še preden je bilo dejansko storjeno) • domneva dolžnosti (nihče ne more veljati za krivega.svoboda znanosti in umetnosti (intelektualna svoboda) . ki varujejo telesno in duhovno integriteto ljudi spada tudi pravica (varstvo) do osebne svobode. da se brani sam ali z 38 .nedotakljivost človekove osebnosti in dostojanstva . da v Sloveniji ni smrtne kazni.pravica do uporabe svojega jezika in pisave Pravice v kazenskem postopku: • načelo zakonitosti v kazenskem postopku (nihče ne sme biti kaznovan za dejanje. ki dopolnjuje celovitost zaščite svobode osebnosti pa predstavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil. posebno pravico.svoboda izražanja . V ustavi je posebej zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih. Med pomembne pravice.odreditev in trajanje pripora pod točno določenimi pogoji .prepoved izročitve državljana -prepoved spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti ter prepoved spodbujanja k vojni in nasilju . da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni. za katero ni zakon določil.pravice iz ustvarjalnosti.izražanje narodne pripadnosti .

. je samostojen in neodvisen. če je preganjan) SODNO IN DRUGO VARSTVO (ZAŠČITA) PRAVIC IN SVOBOŠČIN Po veljavni pravni ureditvi obstajajo razne oblike varstva pravic in svoboščin in sicer: . o svojih ugotovitvah sestavi za parlament posebno poročilo. pripombe na nezakonito delo.pravica do pribežališča (azil . nadzor nad sodišči ( nima pristojnosti neposrednega poseganja v odločitve. da mu je zagotovljeno izvajanje dokaz v njegovo korist.volilna pravica (pravica voliti in bit voljen po dopolnitvi 18 let) . 39 . mandatna doba je 6 let.pravica do peticije (pisni sestavki. opozarja na nepravilnosti pri delu organov in konkretnih uslužbencev ter pristojnim organom predlaga (zahteva) tudi uporabo ustreznih sankcij. ki se obravnava in sankcije zanj izrekajo v postopku o prekrških.pravica do zbiranja in združevanja ( sodelovanje in povezovanje ljudi v posebnih organizacijah zaradi doseganja javnih ciljev) . O njih na prvi stopnji odločajo sodniki za prekrške.Upravnokazensko varstvo Pogosto so kršitve človekovih pravic in svoboščin opredeljene kot prekršek. njegova skrb za človekove pravice sega tudi na področje oboroženih sil. nima sicer pooblastil za izrekanje sankcij zoper kršitelje. da lahko volijo člane predstavniških teles v državi. predvsem s posamičnimi akti državnih organov. . pomemben je predvsem njegov nadzor nad odločitvami izvršilne veje oblasti. ki jih posamezniki ali skupine oseb posreduje neki organizaciji ali organu) . da zagotovijo participacijo človeka in državljana v političnem življenju družbe. predlaga posamezne ukrepe. da lahko sodelujejo pri raznih oblikah osebnega izjavljanja) . temveč daje mnenja. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN (OMBUDSMAN) Imenuje ga državni zbor na predlog predsednika republike. o pritožbah na te odločitve pa Republiški senat za prekrške. katerih smisel je v tem.sodno varstvo Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve . to je izražanja njegovega političnega bistva (omogočanje sodelovanja državljanov v političnem življenju družbe).tujci. Prizadetim omogoča.Ustavna pritožba Predstavlja posebno pravno sredstvo zoper kršitev ustavnih pravic.pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (od tega. da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližje ali priznati krivdo) • pravica do rehabilitacije in odškodnine (če je bil po krivem obsojen) • prepoved ponovnega sojenja o isti stvari POLITIČNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE To so pravice in svoboščine. da njihov primer obravnava in o njem odloči ustavno sodišče. kritizira izvrševalce.zagovornikom. ki so v pristojnosti sodnikov).

pravic in od nje je odvisna tudi značaj vol. 40 . Obsega predpise o volilni pravici. so takrat. PRAVICA Je pravica vsakega drž. ki vodijo volitve. Določbe o organizaciji volitev. Iz spl. NEPOSREDNA VOL. neposredne in kombinirane. organov in predst. Najpomembnejši element vol. Njihov pomen je v tem. organe. vol. spolni. da se z njimi uresničujejo volilna načela in se urejajo vprašanja v zvezi z organi. če volivci sami brez predstavnika glasujejo za člana pred. so izključeni oz. PRAVICA Volitve so lahko posredne. Vsebino vol. telesa. telesa. oblikovanje drž. kar pa ne velja za lokalno raven. ki so izpolnjevali posebne pogoje – VOLILNI CENZUS. ki urejajo volitve ali pa skup volilnih načel in sredstev za njihovo uresničevanje. Razlog v tem. Nasprotje enake vol. kasneje izobrazbeni. pravice je pluralni votum. pravice – omogoča volivcem svobodno izvrševanje vol. in drugo pripadnost  odsotnost vsakršne diskriminacije. Omogočajo volivcem neposreden vpliv na sestavo parlamenta in na njegove odločitve. začasno omejeni samo tisti ki imajo zaradi duševne bolezni skrbnika in zaradi mladosti. POJEM VOLILNEGA SISTEMA V najširšem smislu predstavlja zbir pravnih pravil. Splošno vol. organizacije volitev. Neenaka volilna pravica se izraža tudi s kršitvijo velikosti volilnih enot. postopki in tehnike volitev. Posredne volitve – elektorji kažejo na nezaupanje v volivce. sistema nasploh. Predpisi o volilni pravici določajo krog oseb s pravico volitev pred.sistem razdelitve mandatov. da voli ne glede na razredno. Neposr. vol. enaka in neposredna vol. evidentiranje vol. Neposr. posredne pa za druge drž. narodnostno in rasno. V ožjem smislu . SPLOŠNA VOL. telesa. tehniki. Varstvo vol. postopku in vol. da državljanstvo predstavlja posebno vez med državo in državljanom – dolžnosti in obveznosti. ekon. Določene osebe imajo več volilnih glasov. sistema je volilna pravica. sistema pa določajo volilna načela in to zlasti splošna. volitve so najbolj pogosto za pred. ena temeljnih polit. Sprva je bil premoženjski. ENAKA VOL. vol. Spl. pravico nimajo tujci ampak le državljani. Volitve so pogoj za vzpostavitev in ohranitev pravne države. telo samo en glas. Zgodovinsko gledano je bila vol. rasni. sistema in pol. pravice. Njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. pr. pravica na začetku omejena na ozek krog ljudi. pravica in tajnost glasovanja. pravice. pravica obsega pravico voliti kot tudi pravico biti izvoljen – strožji pogoji. telesa in krog oseb s pravico do izvolitve v članstvo teh teles. PRAVICA Glas vsakega volivca ima enako vrednost in da ima vsak volivec pri volitvah v ista pred.VOLILNI SISTEM: POMEN VOLITEV: V sodobnem pojmovanju so eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in pogoj za dem.

pravice je povezano z načelom tajnosti glasovanja. Svobodna vol. Vsota vseh volilnih glasov v vol. listam. RAZDELITEV MANDATOV: V vsakem primeru je odvisna od izida glasovanja – od glasov. Oba predstavljata zgolj skrajna pola lestvice. D'HONDTOV. stol. ki so jih volivci opredelili posameznim kandidatom oz. V praksi po tem sistemu ni mogoče razdelitev vseh mandatov. manjšimi omogočiti zastopstvo v parlamentu. pač pa za v celoti kvantificirane odločitve. Volilna pravica je torej osebna pravica. pravica je tudi kazenskopravno varovana nikogar ni mogoče klicati na kazensko odgovornost. PRAVICA IN TAJNOST GLASOVANJA O svob. VEČINSKI SISTEM: . sedeže lahko pripeljejo do skrajno različnih rezultatov. vidik se kaže v tem. Najbolj enostavne oblike so: HAREJEV. DROOP HARE . – glede na to sta se razvila VEČINSKI IN PROPORCIONALNI VOLILNI SISTEM. relativna večina – zmaga tisti. sistem tudi pol. Merila pretvorbe glasov v posl. že ob koncu 19. 2.SVOBODNA VOL. pravico in v smislu družbene funkcije. ker lahko povzroči ponavljanje glasovanja dvokrožni sistem. Pri tem gre za vrednostno ocenjevanje kandidatov. pravici govorimo tedaj ko volitve lahko zares svobodno izbirajo med različnimi kandidati in pol. pogledov in prepričanj vseh volivcev ali pa zgolj večine. vidik – vprašanje. enoti se deli s številom poslancev. če je volivec tudi dolžan uveljaviti svojo vol. ki pozna vrsto različnih rešitev. da ima vsak volivec pravico da se svobodno opredeljuje pri glasovanju in da ga pri tem ne sme nihče ovirati in vplivati na njegovo odločitev.O kandidatih se odloča z večino . strankami na volitvah.nastale na prelomu 19. ki predstavlja le manjšino vol. da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. 41 . stol pa se je začel kritizirati in uveljaviti se je začela ideja. da mora vol. glasuje ali ne. Lahko je izvoljen poslanec. ki dobi več kot polovico glasov. zahtevati da pove za koga glasuje. sistema. vol. ki se volijo v volilni enoti. ki dobi največ glasov. vol. Med večinske sisteme štejemo tudi ALTERNATIVNO GLASOVANJE. stranke ustrezno predstavljene v parlamentu. To naj bi zagotavljajo da so različni pol. Izhodišče za izbiro meril je vprašanje ali naj bodo poslanci v parlamentu dokaz polit. Ki se približujejo enemu ali drugemu. PROPORCIONALNI SISTEM Izhaja iz načela. interesi oz. Absolutna večina se kritizira zato. Obstajajo različne matematične formule .volilni količnik je število glasov potrebnih za izvolitev 1 poslanca v volilni enoti. Zgodovinsko je najprej prevladal večinski. 1. Uporabi se dodatno pravilo:PRAVILO NAJVEČJEGA OSTANKA. 2. Načelo svob. absolutna večina =nadpolovična – kandidat.Dve osnovni verziji: 1. Kaznivo je prisiljevanje volivca do glasovanja za ali proti.

glasov. akti določajo. ki se delijo v volilni enoti. večino v parlamentu. kar omogoča stabilno vlado.notranje zadeve . pr. moči v državi. Zato se uporablja poseben pogoj za vstop v parlament=PROHIBITIVNA KLAVZULA (pogoj za vstop.Sistem absolutne večine vodi do dveh velikih strank .D'HONDTOV SISTEM: (pravilo največjega povprečja) je sistem delitelja. in z 3 in do števila mandatov. Ministrstva za: . ki je določen z odstotki ali pa z mandati. glasov vsake liste pa se deli z 1. kateri organi se v državi štejejo za organe državne uprave in kateri organi zunaj državnega organizma lahko v posameznih primerih opravljajo naloge državne uprave. preko katerih država uresničuje upravne naloge. VOLILNI PRAG: v proporcionalnem sistemu dobi sedeže v parlamentu večje število političnih strank. Št.Sistem relativne večine – vodi v dvostrankarski sistem .Proporcionalni sistem dopušča veliko število strank. saj favorizira tisto stranko.obrambo .zunanje zadeve . ki so jih dobile liste kandidatov v volilni enoti. V vsaki državi zakoni ali drugi spl. SISTEMA NA STRANKARSKO SESTAVO: . Ne uporablja se volilni količnik ampak se izračuna absolutno št. + večinskega: Eni stranki omogoča absol. tudi ekstremnih strank UPRAVA V ORGANIZACIJSKEM SMISLU Državna uprava predstavlja (v organizacijskem smislu) sistem upravnih organov. v čisti obliki omogoča glasovanje po kandidatih VPLIV VOL.večinskega: ne odraža razmerja med pol. Enostavnejši Preglednejši Omogoča volivcem odločanje med kandidati . manjšinam . nato z 2. Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. z zakonom pa lahko samoupravne skupnosti. Zato je vladanje nestabilno. podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje posameznih funkcij državne uprave.proporcionalnega: Zapletenost in povzroča nestabilne koalicijske vlade in tako slabi položaj parlamenta.finance . ki dobi največ + proporcionalnega: omogoča sorazmerno razdelitev mandatov in tudi ustrezno zastopanost pol.promet in zveze 42 .

da vsak centralni organ (ministrstvo) oblikuje lastno mrežo lokalnih organizacijskih enot . gozdarstvo in prehrano .šolstvo in šport . Predstojnika organa v sestavi imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra in je za svoje delo odgovoren ministru.kulturo .okolje in prostor .režijski obrati Za upravljanje dejavnosti gospod. da je predstojnik za svojo delo odgovoren ministru.uradi .gospodarske dejavnosti . da mora predstojnik organa v sestavi z dnem prisege novega ministra ponuditi svoj odstop.agencija .ekonomski odnosi in razvoj . Položaj organa v sestavi je razviden predvsem iz tega.delo. kadar je za upravljanje določenih nalog s področja upravnega organa potrebna določena samostojnost in posebej organizirana služba.znanost in tehnologijo .inšpektorati . se ustanovijo režijski obrati. Organe v sestavi vodijo predstojniki.te naloge opravljajo organi lokalne samouprave kot naloge lastne ali prenese pristojnosti 43 .direkcija . ki se ne morejo opravljati v samem centru) lahko: . zaradi medsebojne povezanosti pa je potrebno stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu (nadzira jih pristojno ministrstvo). ki jih neposredno upravlja uprava. Teritorialna organizacija uprave V zvezi s konkretno organizacijo izvrševanja upravnih nalog se postavlja vprašanje opravljanja upravnih nalog na celotnem območju države. V republiški upravi se v okviru ministrstev ustanovijo naslednji upravni organi in upravne organizacije: . to je vprašanje teritorialne organizacije uprave. V načelu velja.. da se za opravljanje nalog državne uprave (predvsem tistih. javnih služb.zdravstvo . Predstojniku organa v sestavi ministrstva preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo ter določila. družino in socialne zadeve .kmetijstvo. Ustanovijo se.pravosodje . ki jih določa zakon.turizem in malo gospodarstvo Organi v sestavi ministrstev V okviru ministrstev se ustanovijo upravni organi v njihovi sestavi.oblikujejo posebne (državne) upravno-teritorialne enote .uprave .

urejanje in analiziranje podatkov ter drugih gradiv o stanju in problemih na posameznih področjih družbenega življenja.zagotavljanje opravljanja javnih služb iz pristojnosti republike -opravljanje strokovnega nadzorstva nad izvajanjem javnih služb v skladu z zakonom .) .. Prvo pomeni. podlago v zakonu ali vladnem aktu. kot strokovni organi s posameznega področja sodelujejo v posameznih fazah pri regulativni dejavnosti. ki jih opravljajo upravni organi: . s katerimi ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij .izvrševanje zakonov.V naši zakonodaji je predvideno.. da se ustanovijo upravne enote.zbiranje. UPRAVA V FUNKCIONALNEM SMISLU Delovanje uprave temelji na dveh načelih . pisarniška.) 44 ..kako posamezniki. administrativno izvrševanje upravnih aktov in neposredno odločanje v upravnem postopku. organizacije in skupnosti spoštujejo zakone in druge predpise) .opravljanje (po pooblastilu vlade) strokovnih in drugih nalog v zvezi z upravljanjem z nepremičninami in z drugim premoženjem RS Skupine dejavnosti. socialnega. razvoja s sprejemanjem ukrepov iz svoje pristojnosti ter predlaganjem ukrepov vladi ter drugim pristojnim organom . ki ji jih naloži vlada .kontrolno-nadzorno (tipična dejavnost upravnih organov na vseh področjih. dokumentiranje in dokumentacija vseh vrst. da mora imeti uprava za vsako svojo delovanje in aktivnost (pravno ali nepravno) temelj oz. upravnega nadzora je najpomembnejše inšpekcijsko nadzorstvo . Glavne funkcije uprave: .to je načelu zakonitosti in na načelu samostojnosti.študijsko-analitično (študijsko delo in raziskovalna dejavnost.sklepanje civilnopravnih poslov.pospeševanje gospodarskega.. poročil in drugih gradiv ter opravljanje drugih strokovnih nalog. katerih naloge predpisujejo zakoni.nadzorovanje zakonitosti dela organov lokalnih skupnosti .operativno (ob izdajanju individualnih in konkretnih upravnih aktov.regulativno (sami lahko izdajajo pravne predpise . ki je v pristojnosti drugih državnih organov) ..avtonomna regulativna dejavnost. manipulativna in administrativna dela. ekološkega in splošnega druž. drugih predpisov in aktov DZ ter predpisov in drugih aktov vlade . kulturnega.izvajanje nadzorstva nad zakonitostjo dela javnih podjetij in javnih zavodov in instančno nadzorstvo nad posamičnimi akti. v okviru tkim.pripravljanje zakonov.dajanje mnenj in predlogov na podlagi opravljenih analiz..opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov in aktov . Samostojnost pa pomeni predvsem samostojnost pri uresničevanju določil zakonov in drugih predpisov. drugih predpisov in aktov.

ko pravi. kar je za naselje pomembno. ki nastane z oblikovanjem naselja oz. ki jih izvršujejo neposredno ali preko svojih organov predstavniška telesa imajo svojo stvarno in krajevno pristojnost. z naselitvijo ljudi na določeno področje.. ki samostojno in neodvisno izvršuje naloge. Funkcionalna samouprava.v njej so ključne pristojnosti. ki je temeljna lokalna samoupravna skupnost. pri zagotavljanju nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja. ki jih imajo predstavniki skupnosti 45 . s tem da imajo ta telesa določene pravice odločanja. naselje) Lokalne skupnosti lahko delimo na OŽJI tip (občine) in na ŠIRŠI tip (pokrajine. kar pomeni. ki jih je mogoče reševati le na skupen način.. da je lokalna skupnost tista teritorialna družbena skupnost. ki ji pripadajo Šmidovnik zelo celovito definira pojem lokalne skupnosti.. ki živijo na nekem ozemlju. da na svojem področju opravljajo določen krog zadev pristojnost predstavniških teles se mora navezovati na lokalne zadeve Lokalna samouprava je le ena izmed oblik samouprave in sicer najvažnejša.. Prva oblika lokalne samouprave je občina. Za občino so ključni trije elementi: občina je najvažnejši tip lokalne samouprave imeti mora status samoupravnosti oblikovana mora biti v okviru zgodovinsko nastale skupnosti (kakšno je npr.za lokalno samoupravo so značilni naslednji elementi: lokalno prebivalstvo ima pravico. ni pa ključno. varovanje premoženja in oseb.represivno (prisilno-represivno izvrševanje posameznih upravnih funkcij. regije) POJEM LOKALNE SAMOUPRAVE Djordjevič. Država lahko prizna vsakemu naselju nek pravni status. pri zagotavljanju reda in miru.teritorialna (njena značilnost je da zajema ljudi. da voli svoja predstavniška telesa.) LOKALNA SAMOUPRAVA LOKALNA SKUPNOST Iz Hillery. Lokalna skupnost je tista elementarna teritorialna družbena skupnost.eve in tudi iz večine drugih klasifikacij so bistveni elementi lokalne skupnosti: določeno ozemlje ljudje naseljeni na tem ozemlju potrebe teh ljudi dejavniki za zadovoljevanje teh potreb zavest ljudi o skupnosti. ki se tičejo lokalne skupnosti. kjer na najnižji ravni nastajajo določene skupne potrebe prebivalstva.

Zbor občanov se glasuje javno. da je lokalna skupnost priznano področje njenih izvirnih nalog ORGANIZACIJSKI pomeni. Drugi razlog pa je ta.Pojem lokalne samouprave vsebuje pet elementov: TERITORIALNI (ko so lokalno določene in omejene. Zaradi tega je neposredna lokalna demokracija bolj izjema. z dvigovanjem rok. ker se odločitve sprejemajo vsak dan in lokalne skupnosti so prevelike. vendar pa je zbor občanov možen samo najmanjših lokalnih skupnostih. lokalne skupnosti so ustanovljene kot subjekti lokalne samouprave FUNKCIONALNI pomni. da te naloge opravljajo člani lokalne skupnosti pod lastno odgovornostjo ali posredno preko organov. ki jih sami izvolijo MATERIALNO-FINANČNI pomeni. da morajo imeti lokalne skupnosti finančna in materialna sredstva PRAVNI element po katerem so lokalne skupnosti pravne osebe Temeljne značilnosti ki definirajo lokalno skupnost in jo ločijo od državne uprave so: avtonomija. Zbor občanov naj bi se uporabljal samo za najpomembnejše odločitve 46 . pravica do peticije in ljudska iniciativa) Z vidika demokratične ureditve bi bilo idealno. ZBOR OBČANOV je najbolj neposredna oblika lokalne demokracije in omogoča najbolj neposredno sprejemanje odločitev od drugih oblik neposredne demokracije se zbor občanov razlikuje po tem da gre za bolj spontano in neformalno odločanje v katerem lahko sodelujejo vsi prebivalci lokalne skupnosti. To pa zato ker je lokalna skupnost manjša kot država tako po ozemlju kot po številu prebivalcev.to je pomemben element kohezivnosti lokalne skupnosti in integracije posameznikov v njej. prevladuje namreč odločanje preko predstavniških organov. samostojnost. kar pomeni. V Evropi imamo dva tipa lokalne samouprave: Kontinentalna (celinska) značilen je tip majhnih občin in načelo decentralizacije Britanska. da bi ljudje vse odločitve sprejemali sami. ki šteje lokalno samoupravo za izvirno institucijo in posledično za 4 vejo oblasti LOKALNA DEMOKRACIJA posredne oblike (volitve predstavniških organov občine) neposredne oblike (glavni instituti so zbor občanov. da je organizacijsko tehnično institute neposredne lokalne demokracije v praksi na državni ravni praktično nemogoče izvajati. zavest prebivalstva lokalne skupnosti. Poleg tega pa mora imeti lokalna skupnost tudi nek izvoljen predstavniški organ. Neposredna demokracija pa je pa je kljub temu bolj prisotna na lokalni kot na državni ravni. referendum. demokratizacija. da so med seboj povezani in da jih družijo skupni interesi. decentralizacija. če bi na lokalni ravni obstajala samo neposredna demokracija. To v sodobni skupnosti ni mogoče.

pri ljudski iniciativi pa pobuda pride s strani ljudstva. funkcije in organi lokalne samouprave volitve na lokalni ravni opredelitev pojmov lokalna skupnost in lokalna samouprava oblike lokalne demokracije razvoj slovenske lokalne samouprave LJUDSKA INICIATIVA se v osnovi razlikuje od ostalih treh oblik neposredne lokalne demokracije.REFERENDUM je novejšega izvora kot zbor občanov in bolj formaliziran ter organizacijsko zahtevnejši način odločanja. zahteve…). da je predlog ki je podan na osnovi ljudske iniciative predstavniško telo dolžno preučiti. okrožni uradi. označuje pa pravico posameznika ali skupine posameznikov do pošiljanja pisnih vlog predstavniškemu organu (predmet peticije so lahko prošnje. kot državne upravne enote. država pa je občine tudi financirala. kar pomeni. V njihovem okviru pa občine kot lokalne enote samouprave. da bili organi občine voljeni v celoti. na lokalni ravni je referendum organizacijsko manj zahteven in cenejši. Pri referendumu pride pobuda za rešitev nekega problema iz organa. ljudsko iniciativo pa lahko uveljavlja le skupina posameznikov (več kot 50) RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE Stara Avstrija Na območju stare Avstrije so bile ustanovljene kresije oz. in ker so ljudje bolj zainteresirani za takšen način odločanja. Referendum se za razliko od zbora občanov uporablja tudi na državni ravni vendar bolj poredko kot na lokalni (zato ker je idejno bližje lokalni samoupravi. Za predstojnika občine je bil tedaj prvič imenovan župan(1848). ker ima pravico do peticije vsak posameznik. PRAVICA DO PETICIJE se tudi razlikuje od ostalih 3.) Nekaj izpitnih vprašanj: občine kot temeljne lokalna samoupravna skupnost pokrajina kot širša lokalna samoupravna skupnost organizacija. ki mu ustreza. predlog podan na osnovi peticije pa ne. 47 . V primerjavi z referendumom ljudska iniciativa ljudstvu ne omogoča odpravo neustrezne rešitve ampak omogoča da zahteva rešitev. ko so uvedene prve samoupravne občine. Od ljudske iniciative se peticija razlikuje v tem. pobude. vzpostavljena pa je bila evropska samouprava.o večin zadev odloča predstavniško telo. Ljudstvo zahteva ureditev nekega vprašanja. Leta 1866 so se občine oblikovale na novo. Je uporaben za manjše število zadev in bolj poredkoma. ne sodeluje pa pri odločitvi kako to vprašanje urediti. Vendar pa občin takrat niso imele nobene samouprave vse do leta 1848. ki jo ima pravico predlagati.

kadrovskih in materialnih resursov ne morejo organizirati javnih služb (odvoz smeti…) Posledica je centralizacija saj mora vse zahtevnejše naloge prevzeti nase država ali pa pokrajina. ki omogoči uvedbo delnega trga in tudi delno uvedbo lokalne samouprave. To se je spremenilo leta '48 ko se zgodi informbiro. Zato so bile lokalne oblasti le izpostave državne oblasti na lokalnem nivoju. Kljub temu pa so bili organi komune voljeni. OBČINA je temeljna lokalna samoupravna skupnost. povprečno so bile trikrat večje kot današnje občine. Ta lokalna samouprava se je imenovala KOMUALNI sistem. ker je vladala samo ena stranka. nasprotni tip je velika občina. stol. Komune so bile nekje vmes med lokalno samoupravo in državno upravo. V Sloveniji je bilo ustanovljenih 62 komun. okraj in oblast. Pomanjkljivosti velikih občin: 48 . Vendar pa v praksi deluje lokalna samouprava samo v občinah. leta 98 pa še 45 novih. okraji pa postanejo državne izpostave. Leta '21 pa je na dan svetega Vida sprejeta ustava. Oblast je bila monolitna in na vseh nivojih strogo podrejena centru. V Evropi prevladuje klasična majhna občina. Ta model je temeljil na načelu enotnosti oblasti. tako da je ostalo za lokalne zadeve le 20% resursov. občina je bila preoblikovana v komuni in naj bi bila temeljna celica družbe v kateri naj bi ljudje opravljali svoje potrebe. lokalne zadeve so prenesli na krajevne skupnosti saj so krajevne skupnosti temeljile na prostovoljnem delu državljanov. Nove občine so ustanovljene leta 94.Jugoslavija se osamosvoji izpod sovjetskega vpliva in kot vodilno idejo socializma postavi samoupravljanje.bilo jih jw 147. Nova Jugoslavija Jugoslaviji po 2. od tega 11 mestnih. čeprav že ustava v letu '91 na novo vzpostavi lokalno samoupravo. To je tip občine po načelu eno naselje ena občina. Ideja je propadla saj je država obremenila komuno z 80% svojih nalog. Sicer so lokalni organi obstajali ampak so bili le izpostave države. Slovenija Do leta '94 Slovenija prevzame Jugoslovansko ureditev. Do občin v današnji obliki pride v 19. vendar pa niso bile prave lokalne institucije. Komuna pa naj bi se sčasoma preoblikovala v samoupravno skupnost državljanov. ki vzpostavlja lokalno samoupravo ne treh ravneh: občina.te so imele tako državno kot lokalno vlogo. Pomanjkljivosti majhnih občin so: me morejo kakovostno opravljati svojih nalog ker nimajo dovolj finančnih.Stara Jugoslavija Do leta '21 velja stara avstrijska ureditev. svetovni vojni pride v sovjetsko vplivno cono in s tem je konec lokalne samouprave. ker niso imele voljenih organov. imeli so tudi relativno samostojnost. Model velike občine so prevzele še Skandinavija in BeNeLux.omejeno lahko govorimo o lokalni samoupravi. Ta ureditev velja do leta'31 (do diktature) ko se ustanovijo banovine. ki je »doma« v Veliki Britaniji in je smatrana za četrto vejo oblasti.

ki se potem specializirajo za določena področja. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine. da morajo biti občine dovolj velike. kohezivnosti in solidarnosti. izvoljen je na neposrednih in splošnih volitvah in zato je odgovoren predvsem volivcem. Občinski svet lahko ustanavlja tudi delovna telesa. finančno poslovanje uporabnikov občinskega proračuna. Naloge občin: izvirne naloge občine naloge. Nadzorni odbor. Mandat župna je 4 leta. da lahko ohranijo atmosfero skupnosti v kateri lahko vsak posameznik občuti. občinske akte.komisije in odbori. deli nadzornega odbora pa počasi prevzema računsko sodišče. Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan. 49 . da ga občinski svet ne more odstaviti. kar pomeni.- ker nastanejo z združevanjem več majhnih so ponavadi umetne tvorbe (odrezane od svojih naravnih temeljev) v takih občinah ni bistvenih vrednot lokalne samouprave. nezakonit. ki jih na občino prenese država naloge. Njegova najpomembnejša funkcija je vodenje občinske uprave. ki ima tri glavne funkcije. lahko pa tudi sklicuje seje občinskega sveta in jih vodi. odtujitvi občinskega premoženja. Župan je izvršilni organ občine. da imajo lahko ustrezno osebje in druge pogoje. Župan ima predlagalno pravico na osnovi katere predlaga občinskemu svetu v sprejem občinske akte. nadzoruje smotrnost in namenskost porabe sredstev. ki jih država prenese na občine in jih te opravljajo le začasno namesto države (prenesene naloge) Organi občine Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah občine. vendar pa morajo biti tudi dovolj majhne. Občinski svet ima najmanj 7 in največ 45 članov. odloča o prenosu nalog iz državno na lokalno raven in obratno odloča o pridobitvi oz. predstavlja občino navzven. ki predlaga proračun in zaključni račun. Je izvoljeni predstavniški organ s splošno pristojnostjo za odločanje o vseh lokalnih zadevah v okviru svojih pristojnosti sprejema statute občin. nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave. da ima moožnost uspešno vplivati na politiko te skupnosti. Mandatna doba je 4 leta. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet in opravljajo svoje delo nepoklicno.proračun in zaključni račun občine. kar pomeni da lahko zadrži objavo in izvrševanje kateregakoli občinskega akta če meni da je neustaven oz. Župan je udi varuh zakonitosti in ustavnosti. podžupan ali občinski svetnik. proračun in zaključni račun in je edini. Humes in Harlov pravita.

ov sistem. Slovenija je zato le ena izmed 5 evropskih držav. V občinah z nad 3000 prebivalci pa se uporablja proporcionalni volilni sistem.prvi se uporablja v občinah z do 3000 prebivalcev oz. občina je ožja. Tu obstaja skupna država v pravem pomenu besede. Tudi za njih veljajo temeljna načela volitev. Znotraj večinskega sistema ločimo dva tipa volitev: . enakost… Člani občinskega sveta se volijo po dveh volilnih sistemih. V nekaterih državah obstajata dva nivoja širših lokalnih skupnosti (imajo trinivojsko upravo). ki delujejo na širšem teritoriju kot občine in na ožjem kot država. Referenčni glas se upošteva le pri tistih kandidatih. Na nivoju pokrajine pa prihaja tudi do stika med lokalno samoupravo in državno upravo. ki zagotavlja vpliv vsakega volivca na kandidata in ne stranko. Poleg občin v večini evropskih držav obstaja še širši nivo lokalne samoupravne skupnosti. ZVEZNA DRŽAVA (FEDERACIJA). ki ohranjajo družbeno integriteto oz. gledano z vidika občin pa širšega pomena. skladnost ter na ravni federacije uresničujejo skupne interese in jih združujejo v širšo skupnost. Večinski volilni sitem dopušča večjo možnost uveljavljanja posameznikov in daje manj prostora političnim strankam kar pomeni tudi več neodvisnih kandidatov. Ustava sicer govori o pokrajinah ampak jih opredeljuje kot prostovoljne oblike povezanosti občin (občine prostovoljno v njih vstopajo in izstopajo. Za razdelitev mandatov pa se uporablja D'Honett. koliko občinskih svetnikov se v tisti občini voli. pokrajine. na listi pa mora biti toliko kandidatov.to je večinski volilni sistem.občina je razdeljena na toliko volilnih enot kolikor mandatov se voli. Država prenaša v procesu decentralizacije na pokrajine tiste naloge. Širše lokalne skupnosti opravljajo naloge. V njo je združenih več federalnih enot. POKRAJINA (regija) Pokrajina je širša lokalna samoupravna skupnost. ki nima dvonivojske lokalne samouprave. ki so dobili večino glasov volivcev. listo lahko predlaga vsaka politična stranka ali pa skupina državljanov.splošnost. V Sloveniji imamo samo enonivojsko samoupravo (samo občine). ki tvorijo skupnost. . Pri večinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih in ne o političnih strankah. v večini evropskih držav pa zaradi direktiv sveta Evrope obstaja samo en nivo širše lokalne samouprave. Federacija je pravno urejena z zvezno ustavo. ki jih občine iz organizacijskih ali tehničnih razlogov ne morejo upravljati. gre za enokrožni relativni volilni sistem. kolikor se jih je v njegovi volilni enoti voli. Pri proporcionalnem volilnem sistemu je občina ena volilna enota. kolikor mandatov je lista dobila.vsa občina je ena volilna enota. Imamo institut referenčnega glasu.gre za glasovanje o listah kandidatov.Lokalne volitve. Volivec lahko glasuje o toliko kandidatih. z do 12 občinskimi svetniki. FEDERALIZEM Federacija sestoji iz dveh ali več politično teritorialnih enot. ki razmejuje pristojnosti med federacijo in 50 .z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov.gre za volitve predstavnikov občine (občinskega sveta) oz. ki so glasovali za neko listo. ki so gledano z vidika države lokalnega pomena.

da se pristopi k spremembam ustave 2. amandmaji so poudarjali pravice slovenskega naroda do samoodločbe. Posebna združba držav je evropska skupnost.nekakšna država držav. Navadno imajo lastne ustave tudi federalne enote.federalnimi enotami. to pomeni da federalne enote nimajo lastne mednarodnopravne subjektivitete. Sprejeta sta bila 2 ustavna zakona . političnega in ekonomskega položaja RS.Predlog skupščine SR BIH . Njene članice so še vedno povsem samostojne države. zadružne in zasebne lastnine. Centralni (osrednji) organ ima značaj zakonodajnega telesa. vendar morajo biti njihove ustave v skladu z zvezno ustavo. . ki imajo za RS splošen pomen. katerih člani odločajo načeloma po svoji svobodni odločitvi.27.Skupščina RS ne bo razpravljala in odločala o soglasju k predlogu predsedstva SFRJ. V federaciji obstajajo zvezni organi v katerih so federalne enote zastopane. ki so postale del ustave RS in dobile najvišjo pravno veljavo). z amandmajem je določena tudi nova državna himna Zdravljica.1990 je bila sprejeta deklaracija o suverenosti države RS 27. suverenost države Slovenije. Federacija je sestavljena država.7. ko izvršujejo zadeve iz svojega delovnega področja.1990 . odraz tega gibanja je bila Majniška deklaracija 1989 in ustavne spremembe. sestavljen pa je iz šefa izvršilne oblasti in iz dveh domov. vendar so del suverenosti prenesle tudi na organe skupnosti.sklepov: .1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII na področju ljudske obrambe 51 .9. enakopravnost družbene.1989. pravico do avtonomnega urejanja v zvezi s samoodločbo. Sprejetje 3. Federacija in federalne enote imajo lastno politično-teritorialno organizacijo in so samostojne. ukinitev smrtne kazni. usmerjenega v graditev čimbolj samostojnega družbenega.9. ki so uveljavljene z amandmaji IX do XC.1. da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ s sprejetjem nove ustave. da se prične postopek za spremembo ustave SFRJ 23. pravica do svobodnega političnega združevanja. v njej se mešajo elementi konfederacije in federacije. Skupščina RS je tudi sprejela deklaracijo o urejanju razmerij. Prišla je do spremembe v imenu : prej “ Socialistična republika Slovenija” se je preimenovala v “ Republika Slovenija. Podlaga za federativno državo je zvezna ustava. Zvezna ustava je najvišji pravni akt in jo je moč spremeniti ob sodelovanju federalnih enot. NAJPOMEMBNEJŠI PRAVNI AKT IN DOKUMENTI SPREJETI V PROCESU OSAMOSVAJANJU REPUBLIKE SLOVENIJE V letih 1988-1989 je prišlo v Sloveniji do močnega nacionalnega gibanja.9.1990 sledi sprejetje naslednjih amandmajev ( v njej so bile povzete nekatere odločitve iz Deklaracije o suverenosti države RS. ki pa navzven nastopa kot enoten mednarodnopravni subjekt. sprejetimi 27.Predlog zveznega izvršnega sveta.

3.12.1991 je skupščina RS sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS.9% pa je bilo neveljavnih glasovnic. kolikor je bila nanjo prenesena z zvezno ustavo. ki je pravnem smislu predstavljal realizacijo plebiscitne odločitve.7.1991 je skupščina RS sprejela ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII k ustavi RS na področju ljudske obrambe. predpisov in splošnih aktov zveznih organov se ne uporabljajo v RS.1991 je bil sprejet ustavni amandma XCIX k ustavi RS.1991 Brionska deklaracija (predstavniki Slo. ki bo imela dejansko oblast na svojem ozemlju in bo subjekt mednarodnega prava. ▪ 25. in YU ter delegacija EU dvanajsterice) ▪ 10. da je bilo temeljno razmerje med republiko in zvezo določeno tako.1990 v skupščine RS.12. 0.10.1991 Skupščina RS sprejela Sklep in izjavo v zvezi z Brionsko skupno deklaracijo.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI: katere določbe zakonov.6.2. da RS postane suverena država.1991 sprejeta Stališča skupščine RS v zvezi s političnim in varnostnim položajem RS.12. ▪ Ustava RS je bila sprejeta 23. ▪ 20. s katerim je bil določen novi grb in zastava RS.12. Hrv. da je bila primarni nosilec oblasti (državne) republika.. ▪ 7.10. ▪ 25. istočasno pa je bil sprejet tudi ustavni zakon za izvedbo ustave RS. stališča in sklepe o urejanju bodočih mednacionalnih odnosov na območju Jugoslavije. 88% je odgovorilo z “da”. ▪ 24.6. Rezultati plebiscita so bili slovesno razglašeni 26. ▪ 6. 4% z “ne”.9.1990 je skupščina RS je sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS in razglas državljanom RS ( plebiscit je bil razpisan na dan 23. ki je določala zvezne pristojnosti. federacija pa le toliko. ki pravi. Prevzem izvrševanja suverenih pravic in dolžnosti je bil urejen z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. ▪ 5.1991.6.6.4. in 30. da se slovenski naborniki ne pošiljajo več na služenje vojaškega roka v JLA.1991 je skupščina RS izrazila načelna stališča še v Deklaraciji ob neodvisnosti Na izrednem zasedanju skupščine 29.1990 pred izvedbo plebiscita je bila v skupščini sprejeta še deklaracija o spoštovanju temeljnih konvencij sveta Evrope. 52 .12.12.1990) ▪ 6. ▪ Na plebiscitu 23.7..1991 je skupščina RS sprejela Ustavni amandma C k Ustavi RS.1990 so prebivalci RS izrazili svojo politično voljo.1991 sprejeta Stališča in sklepi Skupščine RS za nadaljnje uresničevanje osamosvojitvenih aktov Skupščine RS.1990 je skupščina sprejela ugotovitve. ▪ 7. OSAMOSVAJANJE SLO Za proces osamosvajanja Slo je bilo pomembno to. ▪ 28.

zasebnost) avtonomija/podrejena (od kod stimulus) epizodična/kontinuirana (stroški.Slo je prve korake k osamosvojitvi storila še v okviru zvezne ustavne ureditve.stopnja zanimanja za politiko 53 . Na oblast so prišle politične sile. določil je da se v RS ne uporabljajo tiste določbe ustave SFRJ.1990. Do prvih sporov z zvezno državo je prišlo že ob sprejemanju sprememb zvezne ustave v letih 1987 in 1988. potrebne za osamosvojitev. zato ker so se v Slo začele pojavljati zahteve po demokratizaciji političnega življenja. Razhajanje med slo oblastjo in zvezno oblastjo se je še bolj zaostrilo. AMANDMAJI K USTAVI RS. Premiki v Slo političnem življenju so se izražali tudi na ustavnopravni ravni. na njem je bilo določeno. Določeno je bilo. leta1990. nagrajevanje) ekspresivne/instrumentalne verbalne/neverbalne socialne/nesocialne (interakcije z drugimi) V Sloveniji obstajajo trije vidiki politične participacije: a) OSNOVNI: . Ostajajo različne zvrsti politične aktivnosti oziroma politične participacije: odkrita/prikrita (stroški. da je že od začetka prevladalo stališče.PROCES OSAMOSVOJITVE SLO: značilno za ta proces je bilo. ki niso v skladu z ustavo RS.pogostost spremljanja politike v medijih pogostost udeleževanja volitev pogostost udeleževanja pogovorov o politiki sindikalna aktivnost b) INTERESNI: . na plebiscitu.Ustava SFRJ iz l. ki so usmerjene v vplivanje na izbor vladnega osebja (government) in/ali akcij. Sprejetih je bilo več aktov ustavnopravnega pomena. ter druge akte in ukrepe. da RS postane samostojna in neodvisna država (83% udeležba. da se ta proces pravno uredi in utemelji.Za nadaljnji razvoj odnosov med republiko in zvezno državo je bila pomembna sprememba oblasti. 88% za odcepitev od SFRJ). Izveden je bil 23. 1974 je vsakemu narodu znotraj federacije zagotavljala pravico do samoodločbe naroda in pravico do odcepitve od zveze. prav na to pravico se je kasneje sklicevala tudi slo. ki so temu procesu dajali ustavno podlago. da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitne odločitve sprejeti ustavne. POLITIČNA PARTICIPACIJA Politična participacija obsega tiste aktivnosti zasebnih državljanov.12. do katere je prišlo na volitvah spomladi 1990. ki so si prizadevale za čim večjo osamosvojitev republike. Pomemben je bil sprejem amandmaja k republiški ustavi. ki se jih loteva vlada. Ti akti so v pravni obliki opredelili različne stopnje osamosvajanja republike in njenega izločanja ter zveznega pravnega reda in zvezne državne organizacije. PLEBISCIT.

rekli bi. 54 . da ostanejo latentni.sodelovanje pri političnih aktivnostih aktivna vpletenost v politiko aktivna stopnja angažiranja v političnih strankah in prostovoljnih organizacijah POLITIČNA KULTURA Politična kultura je razumljena kot regulator želja. hotenj in torej vseh subjektivnih zahtev. interesov. izražajo sicer zanemarjene interese. S tem skrbijo za izoliranje elite pred pretiravanjem in jo osvobajajo od vsakodnevnih pritiskov javnega mnenja. notranjih smiselnih zvez. omejujejo politično odtujitev. ker so interesi. ki izhajajo iz javnega mnenja po sebi nagnjeni k temu. Je skratka le sestavina družbenega in političnega sistema. INTERESNE SKUPINE Interesne skupine večajo prostor za politično udeležbo. vzgajajo javnost glede političnih vprašanj. akterjev družbenega delovanja. krepijo kvaliteto odločitev in integracijo družbe. kulturno sodelovanje…pod pogojem konsultativne politične kulture ter samoomejevanja kot podlaga njihove legitimnosti.c) AKTIVNI: . ki niso "ustrezno politično kultivirani" so že vnaprej onemogočeni politično artikulirati svoje interese in s tem politično-kulturno disfunkcionalni. Interesne skupine služijo za mobilizacijo in prenos neartikuliranih zahtev v družbi v proces odločanja (filtriranje. prikrojevanje zahtev na obseg in obliko političnega procesa odločanja). Tisti družbeni akterji.