POJEM IN VRSTE POLITIČNIH SISTEMOV Pojem političnih sistemov je širši od pojma države in oblasti.

Koncept političnih sistemov je kvalitativno različen, saj država in oblast dobita s pojmom političnih sistemov neko vlogo. Politični sistem je odnos med oblastjo in državo na eni in ostalimi sferami na drugi strani. Med njimi posredujejo parlament, politične stranke, volitve, javno mnenje … Politični sistem je medsebojno povezan, skladen skup družbenih odnosov, norm in ustanov, ki oblikujejo javno oblast in njen položaj v družbi. V okvir političnih sistemov spadajo: 1. vsi organi politične oblasti 2. institucije in odnosi preko katerih družbene skupine in sloji uresničujejo svoj vpliv na oblast (politične stranke, družbene skupine) 3. način oblikovanja politične oblasti (volitve, imenovanja) 4. razni drugi kanali vplivanja na oblast (mediji, javno mnenje) Če obstajajo odprti kanali vplivanja, govorimo o DEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Če teh kanalov ni (so zaprti) govorimo o NEDEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Za DEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: svobodne volitve svobodna politična konkurenca (pluralistični sistemi z opozicijo) svoboda tiska, združevanja nadzor državne oblasti

Za NEDEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: centralizirani neomejena in nekontrolirana, totalna oblast obstaja monizem, prepoved opozicije ni svobode govora, združevanja sem spadata:

● AVTOKRACIJA Pravo nasprotje pojma demokracije. Prisotna je samo na političnem področju. Pomeni, da se velikemu delu prebivalstva odreka nadzor nad vladarji. Ljudstvo ne more sodelovati pri odločanju. To je nedemokratična, neliberalna oblika vladavine. Oblike avtokracije so: - avtokratične monarhije (Saudska Arabija) - osebne vladavine (afriška družba) – razlika z avtokratično monarhijo je ta, da pri osebni vladavini ni nasledstva - dominantna stranka (Egipt, Singapur) - vladavina verskih voditeljev (Iran)

1

- vojaške diktature (Afrika, Azija) ● TOTALITARIZEM Posega na vsa področja družbe in ne samo na politično področje. Primer totalitarizma je nacistična Nemčija, fašistična Italija, komunizem … Značilnosti totalitarizma so: - obstaja uradna ideologija, ki zajema vse bistvene vidike človekovega obstoja - obstaja ena množična stranka (hierarhično urejena, na njenem čelu vodja) - tajna policija (pod strankarskim nadzorom, onemogoča sovražnike družbe) - vseobsežni nadzor stranke nad množičnimi mediji - strankarski monopol nad oboroženo silo - centralizirano upravljanje, nadzor gospodarstva - obljuba varnosti – ljudje pripravljeni žrtvovati svobodo LIBERALNO DEMOKRATIČNI SISTEM Glavne značilnosti liberalno demokratičnega sistema so: 1. stvarna oblast je v rokah izvoljenih uradnikov 2. izvršna oblast je ustavno omejena in odgovorna drugim institucijam (zlasti parlamentu) 3. nesigurnost volilnih rezultatov (možnost opozicijskega glasovanja, sprememba stranke na oblasti) 4. kulturne, etnične, verske in druge manjšinske skupine (izražajo interese v političnem procesu) 5. izven strank in volitev imajo državljani različne kanale in sredstva za izražanje in predstavništvo njihovih interesov (civilna družba, različna družbena gibanja) 6. obstajajo alternativni viri informiranja (neodvisni mediji) 7. posamezniki imajo svobodo prepričanja, mnenja, razprave, govora, združevanja, demonstracij, peticij 8. državljani so enaki pred zakonom (neodvisno sodstvo) 9. vladavina prava varuje državljane pred nasiljem in neupravičenim poseganjem v njihovo osebno življenje Politični sistem lahko delimo glede na kriterij delitve oblasti. DELITEV OBLASTI: HORIZONTALNA (zakonodajna, izvršna, sodna) →parlamentarni, predsedniški, skupščinski, polpredsedniški sistem STOPNJE / RAVNI OBLASTI → unitarne, federalne

Ustavno načelo delitve oblasti varuje osebno svobodo posameznika, preprečuje koncentracijo in monopol oblasti, vzpostavlja nadzor nad oblastjo (preprečuje samovoljo), razporeja državne naloge in pristojnosti, vzpostavi vzajemno kontrolo in vzdržuje ravnovesje med nosilci oblasti.

2

PARLAMENTARNI SISTEM 1. zakonodajna oblast pripada parlamentu 2. obstaja določena povezanost izvršne in zakonodajne oblasti → ne gre za strogo delitev oblasti (izvršna oblast odvisna od zaupanja parlamenta) 3. izvršna oblast je deljena – predsednik države in vlada PREDSEDNIŠKI SISTEM 1. ločitev oblasti najbolj dosledno izpeljana 2. predsednik ima možnost veta na zakonodajne predloge kongresa 3. predsednik je voljen neposredno 4. predsednik države je predsednik vlade POLPREDSEDNIŠKI SISTEM 1. šef države se voli na splošnih volitvah / neposredno 2. šef države si deli izvršno oblast s predsednikom vlade – imamo dvojno oblast 3. šef države je neodvisen v odnosu do parlamenta, vendar mu ni dopuščeno, da bi vladal sam ali neposredno 4. direktive šefa države mora sprejeti in uskladiti vlada 5. predsednik vlade / vlada sta neodvisna od šefa države v tisti meri, kot sta odvisna od parlamenta 6. ta struktura z dvojno oblastjo omogoča različna ravnotežja (KOHABITACIJA – predsednik države in predsednik vlade sta iz različnih strank) KONVENTNI ali SKUPŠČINSKI SISTEM 1. gre za enotnost oblasti 2. shod, zborovanje ali narodna skupščina 3. načelo horizontalne organizacije oblasti, v kateri so predstavniški organi hkrati nosilci zakonodajne in izvršne oblasti 4. sodna je izločena, čeprav je pod močno kontrolo predstavniškega telesa POLITOLOŠKA DELITEV POLITIČNIH SISTEMOV (po Liphartu) VEČINSKI (Velika Britanija) KONSENZUALNI (Švica)

3

Razlike: koncentracija izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti delitvi izvršne oblasti v konsenzualnem modelu prevlada izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti izvršno zakonodajnemu ravnotežju v konsenzualnem modelu dvostrankarski sistem nasproti večstrankarskemu sistemu enodimenzionalni strankarski sistem nasproti večdimenzionalnemu strankarskemu sistemu večinske volitve nasproti sorazmernemu ali proporcionalnemu predstavništvu (gre za problem sorazmernosti / nesorazmernosti volilnih rezultatov = razdelitev sedežev v parlamentu glede na število glasov na volitvah) unitarna in centralizirana oblast nasproti federalni ali decentralizirani enodomni sistem parlamenta nasproti močnemu dvodomnemu sistemu nepisana ustava (ne vsiljuje formalnih omejitev parlamentarne oblasti / je optimalna, večinska) nasproti pisani ustavi MODEL POLITIČNIH SISTEMOV (po Davidu EASTONU) Splošne značilnosti: 1. analiza političnega sistema mora vključevati raziskovanje formalnih odločitev na eni in stvarnih akcij oz. delovanja na drugi strani 2. analiza političnega sistema pomeni vzporedno raziskovanje procesov oblikovanja in izvrševanja politik 3. analiza političnega sistema mora zajemati tudi neodločanje in nedelovanje – opustitvena dejanja Sestavine: 1. INPUTI (politične zahteve in politična podpora) 2. OUTPUTI (v obliki odločitev in akcij nekega delovanja) 3. OUTPUTI so različni od UČINKOV (OUTCOMES) – učinki so drugačni, kot jih je predvidel zakonodajalec FUNKCIJE POLITIČNEGA SISTEMA SISTEMSKE funkcije niso neposredno vključene v oblikovanje in izvrševanje politik, a so bistvenega pomena za delovanje političnega sistema, saj določajo ali se bo sistem spremenil, ali se bo ohranil v obstoječi obliki, kdo bo bolj vpliven pri oblikovanju politik, …Sestavljene so iz politične socializacije (podružbljanje človeka s stališča oblikovanja politik), političnega rekrutiranja (kadrovanje, selekcija izbire za vodilne funkcije), politična komunikacija (tok informacij skozi družbo in različne strukture, ki sestavljajo politični sistem).

4

PROCESNE funkcije so nujne za oblikovanje in izvrševanje politik v vsakem političnem sistemu. Te so hkrati tudi faze političnega sistema: 1. FAZA: artikulacija interesov 2. FAZA: agregacija interesov (povezovanje ali kombinacija interesov v POLICY alternative) 3. FAZA: avtoritativno oblikovanje politik (izbira ene alternative ali odločitev ali konkretno zakon) 4. FAZA: proces izvrševanja politik (implementacija) Tretji sklop funkcij so POLICY funkcije. So implementacija političnega procesa. Sprejeti zakoni morajo biti uresničeni. Zadevajo vsa področja. Sestavljene so iz: ● ekstrakcije (obdavčitev) ● regulacije vedenja (pravila) ● razdelitve ali distribucije Uprava (vlada) zajema policy funkcije. Ostale funkcije pa zajema parlament. SISTEM LIBERALNE DEMOKRACIJE Liberalizem in demokracija sta nasprotni načeli. Meščanska družba, ki se razvija v smeri civilne družbe, je značilna po pluralizmu in individualizmu (to partikularistično stran zastopa liberalizem). Liberalizem je posameznik. Demokracija predstavlja nasproti pluralističnemu načelu liberalizma obliko politične homogenizacije ali poenotenja tega pluralizma. Liberalci zastopajo vladavino manjšine. Demokrati zastopajo stališča ljudske večine. Liberalci zastopajo individualne svoboščine. Demokrati zastopajo formalno načelo občega skupnega dobrega. Stvar demokratične politične kulture je, da simbioza dveh nasprotnih načel ne razpade. Če simbioza (liberalizem + demokracija) razpade, se odpira prostor drugačnim, zlasti totalitarnim oblikam vladavine. Centralna institucija liberalne demokracije je parlament. Vzdrževanje ravnotežja med liberalizmom in demokracijo je možno samo proceduralno. Vzdrževanje poteka ponavadi v obliki PERMANENTNEGA KRŠENJA USTAVE (tako opozicija kot pozicija – pozicija prekoračuje svoja ustavna pooblastila na podlagi svoje večinske pravice, da interpretira ustavo in jo praktično spreminja; opozicija pa poizkuša z različnimi oblikami izven parlamentarnega povezovanja z volivci). Ravnotežje vzpostavlja ustavno sodišče. Delovanje pozicije in opozicije torej ni mogoče popolnoma ustavno omejiti. Bistvo liberalno demokratične ustavne vladavine je nadzorovano proceduralno kršenje ustave.

5

ki ponuja urejene ustavne možnosti za spremembo oz. FORMALNI (v postopkih in procedurah) . republikanska v PATERNALIZEM ELIT.informirana javnost . ki dovoljuje največjemu številu prebivalstva vplivati na glavne odločitve in sicer z izbiro med tekmeci za glavne politične položaje. visoko institucionalizirana. šibko institucionalizirana. kjer posamezniki pridobijo moč za odločanje na podlagi tekmovalnega boja za ljudske glasove (Joseph Schumpeter).svoboda združevanja Demokracija ima 2 vidika: 1. Te opredelitve so normativistične. inkluzivnost. ki temelji na participaciji državljanov.inkluzivno državljanstvo . Antična demokracija = ekskluzivna. Moderna demokracija = posredna / predstavniška. NAČELA DEMOKRACIJE red avtoriteta pravice svoboda . liberalna se spremeni v PLUTOKRACIJO. menjavo vladajočih uradnikov in kot socialni mehanizem.pravičnost .ustavno sodna presoja . legitimnosti večinske volje… Ima 3 komponente: demokratična (enakost med ljudmi) liberalna (pravice posameznika) republikanska (državljanske vrline in javno dobro) Če se te oblike izrodijo.DEMOKRACIJA.predstavništvo . enakosti glasov. Razmerje med idealno in realno demokracijo nam razloži Liphart (poliarhija).privolitev vladanih . neposredna / neomejena oblast. DEMOKRATIZACIJA Demokracija je institucionalna ureditev za sprejemanje političnih odločitev.zakon .zakonodajni nadzor . Pojem poliarhija pomeni mnogovladje razpršenih družbenih oblasti.enakost INSTITUCIJE DEMOKRACIJE ljudska suverenost omejitev oblasti izvršilna odgovornost splošna volilna pravica volilni sistem svobodni tisk . Lipset – demokracija je politični sistem.vladavina prava 6 . dobimo pri demokraciji TIRANIJO VEČINE.strankarsko tekmovanje . omejena oblast.

človekove in manjšinske pravice . odločitvena (nastaja ustava) 4.svobodne in pravične volitve . Iz formalnega vidika gre predvsem za izbiro ustavnih oblik ali praks. 7 . SUBSTANTIVNI .centralna uprava . širšo participacijo ljudi. Demokratizacija je lahko bolj ali manj intenzivna.. mobilizacijo za soglasje.ustavnost in zakonitost .ločitev oblasti .politične stranke . legitimnostjo (upravičenost oblasti).civilni nadzor nad vojsko 2.civilna družba Demokratizacija je proces razširjanja ali izvajanja demokracije.asociacijska avtonomija . Pri substantivni gre za manj očitno rast demokratičnih skupnosti – npr.svoboda izražanja in alternativni viri informacij . odprtostjo za pobude ljudi.formalni in substantivni – poteh.lokalna uprava . pripravljalna (oblikovanje tekmovalnih političnih alternativ) 3. kar je odvisno zlasti od kvalitete predhodnih demokratičnih izkušenj. uvodna (izgradnja nacionalne enotnosti) 2. običaj → gre za konsolidacijo – utrjevanje – demokratičnih oblik vladanja → gre za ponotranjanje demokratičnih vrednot in pravil igre → daljša od prvih treh) LINZ – konsolidiran je tisti politični sistem. nedemokratični proces prevzema oblasti. Za politično stabilnost je potrebna poleg konsolidacije še inkluzivnost (sposobnost vključevanja ljudi v procese odločanja) in učinkovitost. Inkluzivnost je povezana z odzivnostjo. da razrešuje konflikte skozi legalne institucije (v okviru parlamenta). Konsolidacija se kaže v sposobnosti novega demokratičnega sistema. Ponavadi ima 4 faze: 1.izvoljeni nosilci oblasti . v katerem noben večji politični akter ne proučuje možnosti za alternativni.mediji . Poteka po 2 različnih . z večjo vključenostjo oz. privajalna (prehajanje demokracije v navado.

Razlaga ustave je možna iz različnih vidikov: pravni politični filozofski sociološki pravno – politični S FORMALNEGA vidika je najvišji pravni akt.Učinkovitost se nanaša na sposobnost in zmogljivost političnega sistema za reševanje problemov oz. V fevdalizmu je pojmovanje ustave prevzela katoliška cerkev in z njim označevala sistem cerkvene organizacije. Obstoj pravne države je eden bistvenih elementov stabilne demokracije. ki naj ureja organizacijo državne oblasti in človekove pravice. Vsi drugi pravni akti morajo biti v skladu z ustavo. vrhovne biti. ki označuje poseben pravni akt v pisani obliki – to je ustava. razmerja družbenih sil v neki državi. ampak je tudi odraz stvarnih odnosov in okoliščin oz. Absolutna monarhija jo uporablja za označevanje absolutnega načina vladanja. ki je uveljavil sociološko pojmovanje je bil LASSELE. ampak politično ureditev konkretnega polisa. st. S širjenjem državljanskih pravic se je razvila ideja konstitucionalizma. FILOZOFSKI pojem ustave je širša dimenzija. Predpostavka za politično učinkovitost je izdelana procedura in zaokrožen pravni sistem. SOCIOLOŠKO pojmovanje ustave → ustava ni samo pravni dokument. Ustava je osnovni red stvari v družbi – Aristotel. V antični Grčiji s tem izrazom niso označevali pravnih aktov. s katerimi so se urejala vprašanja državne organizacije in njenega delovanja. ki ureja vprašanja državljanskih pravic in načela organizacije državnih organov in njihovih pristojnosti. USTAVA POJEM USTAVE Ustava izhaja iz latinske besede CONSTITUTIO. 8 . POLITIČNI pojem → ustava je zbir pravil s katerimi se omejuje državna oblast in njene pravice poseganja v svobodne sfere družbe in sfero političnih pravic državljanov. Prvi. Hegel – ustava je izraz najvišje. da je pojem ustave nastal v 18. v političnem boju za omejevanje absolutne oblasti monarha. za sprejemanje odločitev in njihovo uresničevanje. S tem je prišlo do institucionalizacije in demokratizacije oblasti. Drugi trdijo. Konstitucije so bile v rimskem pravu enostranski ukazi cesarjev imenovani EDIKTI.

zakoni parlamenta (zakon o nasledstvu prestola. dostopnost) kodifikacija (enovit pisani akt) največja pravna veljava ustavnih norm – hierarhično najvišji pravni akt Temeljne lastnosti ustave so: ustava je najvišji splošni pravni akt. da morajo biti družbeni odnosi urejeni v posebnem aktu. ki se od drugih splošnih aktov razlikuje po naravi pravnih norm ustavne norme so abstraktne. Posebnost ustave v formalnem pomenu je njena oblika v kateri se izraža vsebina ustave in v čemer se razlikuje od zakonov in drugih splošnih aktov.…) 3. hkrati pa vsebuje elemente ideološko političnega in programsko deklarativnega akta ustava je pravni in politični akt – v tem se razlikuje od drugih pravnih aktov ustava je splošen pravni akt. ki jim predpisuje njihove pristojnosti ustava je edini splošni pravni akt. Bill of rights.S PRAVNEGA vidika razlikujemo ustavo v MATERIALNEM in FORMALNEM pomenu. izhodiščne in splošne ustavne norme določajo temelje državne in družbene ureditve in poseben postopek za sprejem in spremembo ustave ustava je temeljni izvor najvišjih državnih organov. Vsaka država ima zbir temeljnih pravil. ki urejajo državno in družbeno ureditev. ustavne konvencije so izven sodne pristojnosti. Ustava v materialnem smislu → pojem ustave je določen glede na vsebino norm. ki samemu sebi določa svojo pravno moč RAZVRŠČANJE (VRSTE) USTAV • PISANE • NEPISANE – ustava v materialnem pomenu (ustavni običaji) Nepisano ustavo imajo v Angliji. Tvorci sodne ustavnosti so zahtevali. Ustavna pravila tvorijo elementi: 1. da nimajo ustavnosti. Temeljne značilnosti ustave v formalnem smislu so: pisna oblika ustave (preglednost. ki je sprejet po posebnem postopku in slovesno razglašen kot temeljni zakon države. Ta pravila so lahko v enovitem pisanem pravnem aktu ali v več različnih pravnih aktih in lahko so pisana ali nepisana. sodne odločitve (keys law). Ustava v formalnem smislu → povezana z nastajanjem meščanske države in prvimi sodobnimi pisanimi ustavami s konca 18. s katerimi se določa smisel in meje zakonov sprejetih v ustavno pravni materiji 9 . ne glede na njihovo pravno obliko. kar ne pomeni. Angleška ustavnost ima heterogeno strukturo in zajema več različnih elementov – zlasti 2 skupini: ustavna pravila ustavne konvencije Ustavna pravila se uporabljajo pred sodiščem.…) 2. st. posamezni zgodovinski dokumenti (Magna charta libertatum.

ZGODOVINSKA RAZVRSTITEV USTAV • OKTROIRANA ali VSILJENA (1931 jo vsili jugoslovanski kralj Aleksander) → enostranski akt. Niso pisane. določa pravice državljanov in njihovo varstvo v kazenskem postopku BILL OF RIGHTS (1689) – utrdi položaj parlamenta 10 . NORMATIVNE . Vidovdanska ustava. se pa spoštujejo. Sprejme jih predstavniško telo. v praksi se ni uporabljala HABEAS CORPUS ACT (1679) – uveljavitev temeljev demokratične ureditve. • KODIFICIRANE • NEKODIFICIRANE Kodificirana je enovita ustava (iz enega samega pisanega akta). • LJUDSKE USTAVE → samostojno jih sprejema predstavniško telo ali ljudstvo neposredno na referendumu – republikanska oblika vladavine.4. tradicijo.uresničujejo se v praksi 2. načela in pravila splošnega prava (nastala na podlagi običajev. običaje in prakso ter regulirajo velik del vsakdanjih aktivnosti najvišjih organov oblasti. temeljni zakon. a preprečujejo potrebne spremembe politične oblasti RAZVOJ USTAVNOSTI VELIKA LISTINA SVOBOŠČIN (1215) – začetek PETICIJA PRAVIC (1628) – Anglija INSTRUMENT OF GOVERNMENT (1635) – prva prava ustava. Imenuje se lahko ustava. SEMANTIČNE – v praksi se uresničujejo.…Nekodificirane so tiste. v katerih so ta pravila v več aktih. 1. NOMINALNE (NAVIDEZNE. NOVEJŠE RAZVRSTITVE USTAV Razvrščanje je glede na skladnost ustavnih norm s politično realnostjo. • TOGE (posebni pogoji) • GIBKE (kot običajni zakon) Kriterij je postopek sprejemanja in spreminjanja ustave. DEKLARATIVNE) – formalno zavezujejo. uveljavitev pa je vezana na podpis monarha – npr. so določena s strani sodišča. ki ga sprejem monarh na prehodu iz absolutne v ustavno vladavino • USTAVNI PAKTI → so rezultati sodelovanja predstavniškega telesa in monarha. v praksi se ne uporabljajo 3. nikoli niso bila predmet zakonske podlage) Ustavne konvencije pa obsegajo navade.

ki skoraj nima programskih določil.pravica do samoodločbe . s čimer določa pravni red. svetovni vojni – SOCIALISTIČNA USTAVNOST (Sovjetska zveza) 1936 – STALINSKA USTAVA (formalno popolnoma demokratična. Izhodiščni zato.- v 18. Dejstva iz preambule: . svetovni vojni – pravica do dela ……… SLOVENSKA USTAVA Ustava je izhodiščni in temeljni pravni akt. Je opis dejstev. Radikalno se razlikuje od prejšnjih socialističnih ustav. demokratska ustava 8ekonomske. Nova slovenska ustava je klasična realistična ustava. Ni del ustavnega besedila v ožjem smislu ter pravno ne obvezuje. Zavezujoča je bolj kot sama ustava in zavezuje dejansko. Nekatere programske določbe so prisotne v poglavju o Temeljnih gospodarskih in socialnih razmerjih. STRUKTURA SLOVENSKE USTAVE PREAMBULA TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI PREAMBULA Uvod v ustavo. ker določa kdo je zakonodajni organ. Temeljni zato.. svetovni vojni – socialistična ustavnost ITALIJA po 2. ki oblikujejo konfederacijo (zveza članic – vsaka sprejme ustavo. stoletju se pojavi težnja po pisani ustavi – ameriške kolonije.1991 – božična ustava). Sprejeli smo jo leta 1991 (23. svetovni vojni – socialno.12. manjka zagotovilo za njeno spoštovanje) NEMČIJA – po 1. npr. socialne pravice) – WEIMARSKA ustava Po 2.zagotovitev varstva temeljnih pravic in svoboščin 11 .večstoletni slovenski boj za nacionalno osamosvojitev . ker ureja družbene zadeve. VIRGINIJSKA USTAVA) ustava federacije – prva prava ustava v sodobnem pomenu – AMERIŠKA FRANCIJA – ustavnost razvija v skladu z revolucijo – DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA (1789) – prva ustava v Franciji leta 1791 EVROPA po letu 1830 – BELGIJSKA USTAVA (1831) – vzor številnih evropskih ustav ŠVICA – federalna ustava (1848) 1875 – FRANCIJA – ustava TRETJE REPUBLIKE – model republikanskih ustav Po 1. osredotočena na klasično vsebino ustav – to je pravice državljanov in organizacija oblasti.vzpostavljanje vseh temeljnih elementov slovenske države . ki imajo ustavni pomen. Je deklarativne narave in predstavlja izhodišče ustave. Je moderna ustava.

socializma (nekateri elementi prejšnjih ustav) in korporativizma. pravna in socialna država (pravna kakovost države). posamezniku kot državljanu (pripadniku države). potem gre lahko samo za delitev funkcij. Med temi je posebej pomembna pravica do zasebne lastnine. Če imajo med seboj neodvisne in hierarhične legitimacijske baze. Prisotni so tudi elementi pluralizma. ki omogoča. POLITIČNE DOKTRINE V SLOVENSKI USTAVI Največji sklop so liberalno demokratični vidiki. mehanizem pravne države (vladavina prava. Razliko med ločitvijo oblasti in delitvijo funkcij spoznamo po obstoju / neobstoju samostojne legitimacijske baze (volitve) posamezne veje oblasti. kajti po ustavi so obvezni strankarski dogovori glede odločitve o predlogu za 12 . Nova slovenska ustava uveljavlja poseben pravno institucionalni mehanizem. razmerja).TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI 1.…To predstavlja temelj ekonomskega in političnega liberalizma. Ustava je izhodiščni pravni akt. 3. Vlada je izpeljana iz zakonodajne oblasti. ozemeljsko enotna in nedeljiva država (unitarna oblika državne ureditve). Liberalne poteze slovenske ustave so: 1. 2. pravno varstvo temeljnih pravic). DRŽAVNA UREDITEV – pravila o organizaciji osrednjih državnih organov (pristojnosti. Največja zasluga liberalizma je koncipiranje pravic in svoboščin človeka in državljana. uveljavitev načela delitve oblasti (pri nas zamenjana z delitvijo funkcij – izvršni. Po drugi strani obstaja omejitev izvršne oblasti (predsednika republike). da se temeljne pravice človeka lahko udejanjijo. V središču je posameznik in njegova svoboda. ELEMENTI LIBERALIZMA: Liberalizem gradi politični sistem na posamezniku kot občanu (pripadniku civilne družbe). svoboda posameznika 2. ni pa tudi temeljni pravni akt. ker prepušča nekatere vsebinske zadeve zakonodajni ureditvi. zato ne more biti samostojna veja oblasti. Slovenija je opredeljena kot republika (oblika vladavine). gre za ločitev oblasti oz. zakonodajni in sodni organi). Če imajo posamezne veje skupno legitimacijsko bazo. strogo delitev. V ta mehanizem spadajo: politični pluralizem. neodvisnost sodnikov. v kateri ima oblast ljudstvo (oblika političnega sistema). V ustavi RS imata zakonodajna oblast in del izvršne oblasti (predsednik države) lastno legitimacijsko bazo. demokratična država. Pri več osrednjih državnih organih je slovenska ustava preskopa (zlasti pristojnosti). TEMELJNE DOLOČBE – določajo obliko slovenske države. KATALOG KLASIČNIH TEMELJNIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN – v celoti ustreza mednarodnim standardom. Na nekaterih mestih preobsežen. delitev oblasti. Del izvršne oblasti (vlada) pa je nima. Ta dvojnost je značilnost liberalne demokracije. dedovanja. s parlamentarnim sistemom (oblika državne oblasti).

kjer nastopajo kot ustavna kategorija tudi politične stranke (v negativnem smislu). Izvršujejo jo neposredno z volitvami. 13 .'' Demokratično načelo je izpeljano tudi v poglavju o državnih organih → poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (jih ni mogoče odpoklicati – reprezentativni / predstavniški mandat). ELEMENTI SOCIALIZMA: Npr. varnost dela in možnost zaposlovanja. členu in ne vzpostavlja čistega parlamentarnega sistema (to se vidi v neposrednih volitvah predsednika republike). predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Samostojnost sodne veje je zagotovljena z 9-letnim mandatom in nemožnostjo odpoklica. Ustava ne vpeljuje stroge delitve oblasti. predstavniki negospodarskih dejavnosti. negativno zakonodajno moč – suspenzivni / odložilni veto (oviranje sprejemanja zakonov).… ELEMENTI PLURALIZMA: So bolj prikriti. ki jo tvori soglasje zakonodajne oblasti in predsednika republike. Ima posvetovalno naravo. ELEMENTI KORPORATIVIZMA: Korporativizem najbolj pači liberalno demokratično načelo in je v nasprotju z njim. gospodarska pobuda je svobodna in prepovedana je nelojalna konkurenca. Zakonodajna oblast svoje izvršilne funkcije delegira na vlado in operativni del izvršne oblasti je po drugi strani povezan z zakonodajno oblastjo. pravica do stavke. ki opredeljuje pravico do zbiranja in združevanja. Vprašljiva je njegova legitimnost. Državni svet se voli posredno. Ustavno sodišče lahko razveljavi zakone po lastni presoji. ločitev cerkve od države (država in verske skupine so ločene) ELEMENTI DEMOKRATIČNOSTI: Demokratičnost je zabeležena z dvomljivostjo: ''V Sloveniji ima oblast v rokah ljudstvo. Prav tako državni zbor voli sodnike samostojno.mandatarja vlade. opredelitev Slovenije kot socialne države. Korporativizem je lahko dopolnilo ali pa pači politični sistem. delojemalcev. Državni svet je korporativistični organ. predstavniki lokalnih interesov. Najdemo jih v členu. poklicnih in lokalnih interesov → predstavniki delodajalcev. Predsednik republike lahko razpusti državni zbor + sodna oblast lahko razveljavi zakone po lastni presoji → odstopanja od čistega parlamentarnega sistema. Najdemo jih v zadnji alineji. pravica do stanovanja. gospodarskih. kot jo obljublja v 3. Pri predlaganju sodnikov je predsednik samostojen in ni zavezan k pogovorom strank / poslanskih skupin. Za ustavne sodnike je oblikovana posebna legitimacijska baza. obrtnikov in samostojnih poklicev. 3. delavsko soodločanje. Posredno omenjene politične stranke – predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin (nadomestek pojma političnih strank). pravice invalidov. na nekaterih področjih samouprava. sindikalna svoboda. 4. Ima funkcionalno predstavništvo. kmetov. Državni svet sestavljajo nosilci socialnih. možnost zakonodajne pobude.

Ustavne ureditve se spreminjajo na 2 načina: 1. da sodeluje – državni zbor mora predložiti predlagano spremembo ustave v sprejem volivcem na referendumu. člen – državljani imajo pravico do pokojnine USTAVNOST IN ZAKONITOST To sta načeli. 2. FAZA: tu se odloča o sami spremembi ustave. Ameriška in naša prejšnja ustava se spreminja / dopolnjuje z ustavnimi amandmaji. Spremembo sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev. ki so glasovali. Naša ustava predvideva poseben postopek in poteka v 2 fazah: 1. ki sodita med temelje vsake sodobne demokratične države. Postopek za spremembo se imenuje ustavno revizijski postopek. da prinaša toliko sprememb. Prevladuje ureditev. vlada ali najmanj 30. Za odločitev na ustavodajnem referendumu so predpisani strožji pogoji kot pri zakonodajnem referendumu – odločitev je sprejeta. da stara ureditev ne ustreza več. FAZA: predlog za začetek postopka. ki zahteva za spremembo zahtevnejšo proceduro kot za navadne zakone (zahtevnejša večina za odločitev o spremembi). sprejet ustavni zakon o volitvah. Lahko pa tudi brez tega. Po slovenski ustavi je določena tudi možnost ljudstva. da se vanjo vnašajo spremembe in dopolnitve (zlasti velja za evropske ustave). Novo ustavo sprejema zakonodajno telo. če je razvoj družbe tako hiter. Obe načeli izhajata iz načela pravne države. največkrat se spreminja tako. 2. Spremembe naše sedanje ustave: ● 68.USTAVNO REVIZIJSKI POSTOPEK Ustava bi morala biti čimbolj trajna. dotedanja ustava se ustrezno spremeni → način spreminjanja je različen. Pravna država je bila ideal mlade buržoazije v boju proti fevdalni ureditvi.000 volivcev. O predlogu odloči državni zbor z 2/3 večino glasov navzočih poslancev. če to zahteva najmanj 30 poslancev. kjer je obstajala 14 . člen – določa enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah ● 50. ne glede na invalidnost ● 43. Lahko ga da 20 poslancev državnega zbora. člen – enakost človekovih pravic. odpoved o delu suverenih pravic (leta 2003) ● 14. pri čemer se mora glasovanja udeležiti večina volivcev. Ni predviden ustavno revizijski referendum na zahtevo volivcev. če zanjo glasuje večina volivcev. sprejme se nova ustava → potrebno kadar pride do radikalne spremembe ustavne ureditve. Postopki se med seboj razlikujejo. člen (Evropski člen) – vstop v EU. ponekod pa posebna ustavodajna skupščina. uveljavimo Dropov količnik (leta 2000) ● 3a. Ustavnost in pravna država sta vezani na pojav prvih modernih ustav in na konstituiranje meščanske države. Te pravice nima državni svet in predsednik republike. člen – sprememba volilnega sistema. člen (kot pogoj za vstop v EU) – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah (leta 1997) ● 80.

supremacija zakona (hierarhija pravnih aktov) 2. Pri tem se odloča ali je pravna norma v skladu z ustavo ali ne. ki zavezujejo Slovenijo 5. Načelo ustavnosti se uveljavlja skozi različne oblike in običajno ločimo 2 vidika ustavnosti: 1. nadzor) Pojem pravne države se razvija postopoma. Zahteva po pravni državi se je najbolj usmerila k javni oblasti. Pravice tu so ali negativne ali obrambne. Predsednik države je obvezan podpisati zakon. da so funkcije državnih organov ali organov z javnimi pooblastili utemeljene v zakonu in se jih uresničuje v okviru zakona. organov. ki to izvajajo. Ti predpisi so objavljeni v Uradnem listu. ampak od dobre volje fevdalnega gospoda. zakon in vsak drug predpis se mora objaviti. po drugi strani pa gre za vzpostavljanje institucionalnih mehanizmov za preprečevanje zlorabe oblasti. V konstitucionalizmu so dobile svoje mesto tudi človekove pravice. Tu je imela 2 vidika: po eni strani je šlo za zagotavljanje osebne svobode posameznika. ustava določa. načelo zakonitosti posamičnih aktov (odločb) in dejanj državnih organov 4. ki jih same določijo. pri čemer je načelo ustavnosti primarno načelo. za njeno omejevanje (delitev oblasti. načelo funkcionalne ustavnosti → funkcionalna ustavnost pomeni. da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnih zakonov. Ustavno sodstvo je organizirano različno. ponekod opravljajo ustavno-sodno kontrolo običajna sodišča (ZDA – vrhovno 15 . da morajo biti vse funkcije organov državne oblasti utemeljene na ustavi in se morajo izvrševati v okviru ustave. Načeli ustavnosti in zakonitosti se dopolnjujeta. funkcionalna zakonitost → pomeni.samovolja monarha in fevdalcev – to se vidi v združitvi tožnika in sodnika v eni osebi. preden začne veljati. da se ljudje seznanijo z njim in da se lahko po njem ravnajo. v katero se država ne sme vmešavati. prepoved povratne veljave pravnik aktov – prepoved retroaktivnosti (veljave za nazaj) USTAVNO SODIŠČE S pojmom ustavno sodstvo razumemo sodno kontrolo ustavnosti zakonov skupaj z organi. posameznikov Načelo zakonitosti im 2 vidika: 1. Ti dve načeli sta postali sestavni del boja za pravno državo. Pravica ni bila odvisna od zakona. Namen objave je. Konstitucionalizem je pretežno politični in doktrinarni pojem. Najprej gre za konstitucionalizem. Ustavnost je pravno formalni izraz konstitucionalizma. Temu se pridružuje: 3. načelo prevlade ustave 2. Ustavnost je pravni in funkcionalni pojem. ki naj bi omejil absolutno oblast monarha – ustavna monarhija. Gre tudi za prevlado prava in položaj neodvisnega sodstva. Na funkcionalno ustavnost se veže tudi načelo odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij. Za seznanitev s predpisom je potreben določen čas in to se imenuje UVELJAVITVENI ROK – praviloma 15 dnevni 6. predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnih glasilih.

ki je vezana na reševanje konkretnega spora. ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor za dobo 9 let in ni dopuščena ponovna izvolitev. se razveljavi ali odpravi. ampak rešitev konkretnega spora. Predsednika ustavnega sodišča pa izvolijo sodniki izmed sebe za dobo 3 let. ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. ABSTRAKTNA → ko se sproži spor o ustavnosti zakona. Ustavni postopek lahko sproži: ustavno sodišče začne postopek na zahtevo upravičenega predlagatelja. Kontrola ustavnosti je glede na čas in glede na posledice lahko PREDHODNA ali pa REPRESIVNA (NAKNADNA). Pristojnosti so določene že v sami ustavi. Glavno vprašanje ni ustavnost norme. zakoni in podzakonskimi predpisi) ustavne pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti spori glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi spori glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi 16 . da je zakon v nasprotju z ustavo. Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ. Ta kontrola je prisotna v ureditvah. Ustavno sodišče odloča o: skladnosti zakonov z ustavo skladnosti zakonov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in načeli mednarodnega prava skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni skladnosti splošnih aktov izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (morajo biti v skladu z ustavo. Svojo organizacijo in delo ureja s poslovnikom. drugod pa so v ta namen organizirana posebna ustavna sodišča. kjer so zanjo pristojna običajna sodišča. Za sodnika ustavnega sodišča je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije. ki so že sprejeti. Razveljavitev velja od sprejema odločitve ustavnega sodišča. KONKRETNA → tista. Ustavno sodišče je sestavljeno iz 9 sodnikov. ne da bi obstajal konkretni spor. Na delovanje ustavnega sodišča se nanaša tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. ne more je začeti na lastno pobudo ustavno sodišče sproži postopek tudi na lastno pobudo USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ● POLOŽAJ IN PRISTOJNOSTI Ustavno sodišče je najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.sodišče). Uveljavljen je v sistemih. Kontrola ustavnosti je lahko ali KONKRETNA ali ABSTRAKTNA. proglašeni in objavljeni. kjer imajo ustavna sodišča. PREDHODNA kontrola je ocena ustavnosti pred njeno proglasitvijo – še v postopku sprejemanja predpisa – postopek se prekine. z zakonom pa še dodatne pristojnosti. odprava pa velja tudi za nazaj od časa sprejema norme. REPRESIVNA kontrola se opravlja samo v odnosu do veljavnih norm – do predpisov. Če se ugotovi.

odločanje o ustavni pritožbi.. SPLOŠNI (postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti): zahtevo za postopek lahko sproži državni zbor. uveljavljanja odgovornosti predsednika republike. Na predlog predsednika republike. Razveljavitev učinkuje za vnaprej. POSEBNI: odločanje v sporih glede pristojnosti. USTAVNA PRITOŽBA Ustavna pritožba je eno najpomembnejših sredstev za varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin.- spori o pristojnosti med državnim zborom. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju. s katerim so kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. vlade ali 1/3 poslancev daje ustavno sodišče mnenje v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe (njena skladnost z ustavo). Banka Slovenije. Primer preventivne kontrole je izjema in je uveljavljena pri presoji mednarodnih pogodb. vključno s sodno. predsednikom republike in vlado odgovornost predsednika republike zaradi ustavne obtožbe protiustavnost aktov in delovanja političnih strank glede pritožb v postopku potrditve poslanskih mandatov razne druge zadeve Naša ustavna ureditev sodne kontrole je abstraktna in represivna. ZAKON → ustavno sodišče lahko (če oceni. Subjekt s takšno kvaliteto je neodvisen od 17 . ● PRAVNE POSLEDICE Pravne posledice se razlikujejo v tem ali gre za zakone ali podzakonske predpise. sodišče. računsko sodišče. 1/3 poslancev. državni tožilec. potrditev poslanskih mandatov. državni svet. vlada. reprezentativni sindikati (ogrožene pravice zaposlenih). PODZAKONSKI PREDPIS → ustavno sodišče ga odpravi ali razveljavi. Predhodno mora pritožnik izčrpati vse pravne poti. da ni v skladu z ustavo ali ratificiranimi mednarodnimi pogodbami) zakon razveljavi v celoti ali deloma. 2. SUVERENOST ● POJEM Izpeljana je iz latinske besede ''suveralus'' in pomeni najvišji. Razveljavitev učinkuje naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča. varuh človekovih pravic (posamično zadevo). organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil. Povzeta je po nemškem modelu. Vloži se na ustavno sodišče zoper posamični akt državnega organa. Odprava učinkuje za nazaj – ničnost predpisa. POSTOPKI PRED USTAVNIM SODIŠČEM 1. predstavniški organi lokalnih skupnosti (občinski svet).

samostojna. Samoodločba je preustavna pravica in je ni potrebno posebej poudarjati. Najvišja je navznoter in neodvisna navzven. ki označuje ljudstvo kot nosilca suverene oblasti v posamezni družbeni skupnosti. Ljudska suverenost je moderni način ideologije državne oblasti. 2.drugih subjektov. ● STRUKTURNI ELEMENTI Suverenost sestavljajo: 1. da država monopolno razpolaga s sredstvi fizične prisile. DRŽAVNA Pomeni lastnost državne oblasti kot najmočnejše in najvišje sile v posamezni družbi. odvisni. vključno z odcepitvijo. 18 . nedeljive. da izraža voljo nosilca suverenosti – zakonodajni organ. ko jo prizna mednarodna skupnost. enotna in vseobsežna organizacija. Državna suverenost je izraz dejstva. Ima svojo ozemeljsko celovitost kot neodvisni subjekt mednarodnega prava in vodi politiko za katero se opredeljuje brez prisile ostalih držav ali njihovih zvez. Z njo se izraža zamisel o tem. ki poskuša v kar največji meri doseči konsenz prebivalstva. Drugi so v odnosu do njega nižji oz. Najstarejša oblika je vezana na državno oblast. 2. Izraža se v pravici vsakega naroda do samoodločbe. ● VRSTE 1. ki se oblikuje na strnjenem ozemlju ter jo povezujejo skupni jezik. nato pa še v normativnem delu ustave. Suverenost pomeni najvišjo / neomejeno / neodvisno oblast. narodna zavest ter druge zgodovinske in kulturne sorodnosti. Ustava Republike Slovenije opredeljuje nacionalno suverenost slovenskega naroda najprej v preambuli ustave (kot eno od izhodišč za sprejem ustave). SUVERENI ORGAN → najvišji državni organ. NOSILEC / SUBJEKT SUVERENOSTI (narod) → suverenost se načeloma pojmuje kot neodtujljiva pravica njenih subjektov. NACIONALNA Nacionalna suverenost označuje suverenost naroda kot posebne družbene skupnosti. izvršna. parlament. Zato se vsaka oblast sklicuje na ljudstvo. skupščina (prej tudi šef države ali monarh). Delimo na 2 vidika: ZUNANJA NOTRANJA Zunanjo ima država takrat. neprenosljive in trajne pravice do samoodločbe želel to načelo še posebej poudariti – očitno zaradi negativnih izkušenj z jugoslovansko (srbsko) interpretacijo te pravice → pravica do samoodločbe je enkratna pravica. ki s svojo močjo podreja vse kar se nahaja na njenem ozemlju. katerega dolžnost je. da je država na svojem ozemlju vrhovna. LJUDSKA Ideološko načelo. Notranja je odraz dejstva. da vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu ter da nosilci oblasti delujejo kot predstavniki ljudstva. Ustavodajalec je s ponovitvijo neodtujljive. 3. ki se z uporabo potroši. Ljudska suverenost je torej istovetna z demokracijo in se včasih zamenjuje s pojmom nacionalne suverenosti.

Napiše knjigo POLITIKA.Suvereni organ potrjuje svoje bistvo preko zakonodajne funkcije. 3. ampak ljudstvo. Ljudska suverenost prihaja do izraza skozi občo voljo – pri oblikovanju mora sodelovati vsak državljan. ne pa ljudskih množic. ki je 19 . Piše o fevdalizmu. ki je simbol njene enotnosti in ta oseba je predstavnik suverenosti in njene izjave in postopki obvezujejo državo. V fevdalni državi niso razvijali teorije o suverenosti državne oblasti. Izhaja iz teze. Poteka boj za primat med cerkvijo in državo. V srednjem veku obstaja spor med legisti (pristaši suverenosti države) in kanonisti (pristaši suverenosti cerkve). Kasneje to funkcijo pripiše zakonom. V antiki je zanimiv Platon – filozofe označi za nosilce državne oblasti. Napiše knjigo DRUŽBENA POGODBA. PREDSTAVNIK SUVERENOSTI → država mora biti poosebljena. po kateri vsa oblast izvira od boga. Suverenost pripada ljudstvu v celoti – na tej podlagi se izoblikuje predstavniška demokracija. Bog ne določa nosilcev oblasti. če ta ne spoštuje suverenih pravic ljudstva. ki jo s pogodbo prenese na vladarja. Napiše knjigo 6 KNJIG O REPUBLIKI (1576). ki ima naslednje značilnosti: predstavlja možnost popolnoma svobodnega in neomejenega sprejemanja zakonov za vse in za vsakogar suverenost je možnost odločanja o vojni in miru suverenost zajema tudi izključno možnost imenovanja častnikov in dajanja pomilostitev ter razpisovanja davkov S tem je Bodin pozitivno opredelil vsebino suverenosti. Subjekt suverenosti ni monarh. sužnji. V okviru cerkvene teorije (teokratske) se pojavi prva demokratična različica koncepta suverenosti – kot posredna božanska pravica. Z ljudstvom razume stanove. ki pa jo samo izvršuje. svečeniki. Prvo celovito teorijo o suverenosti najdemo pri Jean Bodinu. to storijo ljudje sami. absolutna in trajna oblast. Suverenost je zanj najvišja. Celovito teorijo o ljudski suverenosti razvije Rousseau. Predstavnik suverenosti je šef države in ima samo reprezentativno funkcijo. v starem Egiptu – kot sestavni del razlage o socialni piramidi. potem faraon. Ta naslov ne pripada predsedniku republike. To koncepcijo prvi razvije Tomaž Akvinski in jo še danes zastopa katoliška cerkev. Njegova teorija ima izrazito političen cilj – podpira prizadevanja po monarhični centralizaciji oblasti nasproti katoliški cerkvi (ima univerzalno dominacijo) in proti notranji fevdalni razcepljenosti. Ljudstvo izvaja suverenost. da je ljudstvo suvereno. Ljudstvo ima pravico zamenjati vladarja. ZGODOVINSKI PREGLED POJMOVANJ SUVERENOSTI Prve elemente teorije o suverenosti najdemo v 3. poljedelci. ki mu ne daje nikakršne oblasti. vendar sta oblika in način izvrševanja oblasti ljudska. Ljudsko suverenost je nasproti absolutni monarhiji zastopal Althusius. Razlikuje občo voljo. Vsak nosilec oblasti je na to mesto postavljen od boga. n. Na vrhu je bog. št. tisočletju pr. Monarh je božji pooblaščenec na zemlji.

čeprav je dejansko odsoten. Člani parlamenta kot ljudski pooblaščenci lahko dajejo samo pobude in oblikujejo predloge zakonov.vedno usmerjena v skupni interes in voljo vseh. Glavna sestavina predstavništva je v konceptu zaupanja. ki jih je opredelil njen pooblastitelj. ljudstvo ne more biti predstavljeno v zakonodajni funkciji oz. Ljudska suverenost je temelj predstavniške demokracije. Zaupanje se pridobi z volitvami in na tej podlagi se meri legitimnost. ali naj bodo to družbeni interesi. a pod določenimi pogoji: centralni položaj ljudske skupščine splošna volilna pravica pogoste volitve (prepoved ponovne izvolitve) dajanje navodil poslancem Iz njega lahko izpeljemo tako posredno kot neposredno demokracijo. veleposlanik. ki jih sprejema / zavrne ljudstvo neposredno. ali naj imajo ženske enako volilno pravico kot moški) kako bi morali biti predstavniki izbrani (volitve ali imenovanje). ali kakšna varianta proporcionalnega sistema) kako bi morali izvoljeni predstavniki ravnati (ali po navodilih volilne baze. vendar je v vseh primerih funkcija tega predstavništva doseči 20 . ali naj imajo to možnost samo tisti. Predstavniki ne delujejo nujno natančno tako kot bi pooblastitelj sam. Tipični primer: odvetnik. DELEGIRANO → nastane pri uporabi pojma predstavništvo za opis osebe. kako naj bodo izvoljeni (ali po večinskem sistemu. Dopusti možnost predstavniške demokracije. ki je zgolj seštevek posameznih volj in izraža zasebni interes. popolne demokracije v zakonodaji – neposredna demokracija je pogoj za uresničitev ljudske suverenosti. ki imajo lastnino. POLITIČNO PREDSTAVNIŠTVO Politično predstavništvo pomeni narediti nekaj ali nekoga za prisotnega. ljudstvo mora v celoti samo sprejemati zakone. ali gospodarski interes. ki ji je priznana dolžnost obrambe ali pospeševanja interesov. ker so izraz obče volje in bistvo suverenosti – gre za koncept neposredne. trgovski zastopnik. Glavni problemi političnega predstavništva: kdo bi moral biti predstavljen (ali naj bo to del države. Ljudska suverenost je: neodtujljiva neprenosljiva nedeljiva nepredstavljiva nezastarljiva Ker je zakon izraz obče volje. ali pa neodvisno od volilne baze – kot predstavniki vsega ljudstva) VRSTE PREDSTAVNIŠTVA Poznamo 4 vrste: 1.

da so mikrokozmični predstavniki ali volilnega telesa ali prebivalstva kot celote ● poslanci so več kot le simbolični predstavniki 4. st. Te tri uporabe so nepolitične po svojem izvoru. emblemov (križ. Hobbes – politično predstavništvo je v bistvu proces avtorizacije ali pooblaščanja in poslanski mandat je splošno pooblastilo za odločanje v imenu volivcev. PARLAMENTARIZEM Parlament se je razvil po vzoru predstavniškega telesa v Angliji in predhodniki so stanovske skupščine. strankarski politični sistem ter sistem sprejemanja parlamentarnih odločitev ali zakonodajni postopek. parlament je vplival na zakon le prek peticij in prošenj kralju za sprejem oz. Če naj bo predstavniško telo idealno konstituirano v tem smislu. Uporabljen je v raziskavah javnega mnenja. poslancev v moderni demokratični državi. Od samega začetka so pomenile omejitev kraljeve moči. umrejo ali so poraženi na volitvah – ne glede na to kako ravnajo v parlamentu. trgov. izvršilni odbor). Izraža se tudi v pojmu predstavniški vzorec.cilje. 3. mesto → POZITIVNA FORMULACIJA. volitev. ta jih je ali v celoti sprejel ali zavrnil. Parlamentarizem v širšem smislu zajema demokratični volilni sistem. da lahko Člani parlamenta so predstavniki zato. naprej. POLITIČNO → ni ga mogoče zožiti na katerokoli drugo uporabo pojma ali njihovo kombinacijo. potem mora predstavljati mikrokozmos širše družbe. mest. Politična uporaba – zastopniki skupin pritiska ali interesnih skupin delujejo po načelih tega predstavništva. Označuje tudi osebo. ki je tipična za širši razred oseb (klubski člani. zastava). Nobena pa ustrezno ne pokriva izvoljenih članov parlamentov oz. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva. Poslanci so legalni zakoniti predstavniki vse dokler ne odstopijo. ki odražajo neko skupnost na simboličen način ali pa je to oseba kot simbolični predstavnik (angleška kraljica). ker so izbrani po posebnem postopku zasedejo ta položaj oz. SIMBOLIČNO → najdemo v obliki predmetov. Sestavljali so jih predstavniki plemstva in duhovščine in pozneje predstavniki grofij. Nazadnje parlament prevzame zakonodajno funkcijo v celoti. NEGATIVNE FORMULACIJE → ● člani parlamenta niso delegati volilnega telesa ● za člane ni mogoče reči. A igra vlogo v političnem smislu pri politični mobilizaciji ljudi. 2. Glavne odločitve kralja so bile vedno bolj odvisne od soglasja skupščin. spremembo zakonov. Zakonodajno funkcijo sprva opravlja kralj sam. Kasneje je parlament dajal kralju že izdelane predloge zakonov. ki so se sestajale od konca 13. MIKROKOZMIČNO → nanaša se na fizične podobnosti med predstavniki in predstavljenimi. splošnih in 21 . Ta uporaba ni niti tako splošna niti tako pomembna kot prvi dve. S tega vidika je sistem predstavniške vladavine v kateri se ljudska suverenost izraža na svobodnih. ki jih je postavil pooblastitelj. čeprav pogosto uporabljene v političnih situacijah.

nadzor nad upravo. Pri tem ima vlogo tudi volilni prag – preprečuje preveliko fragmentiranost strankarske strukture v parlamentu. Sodobni parlamenti se oblikujejo z neposrednimi volitvami (splošna in enaka volilna pravica). FUNKCIJE PARLAMENTOV 1. katerih funkcija je zastopanje drugih oseb. odločevalske oz. enega doma. V ožjem smislu pomeni obliko državne organizacije. Enodomnost je prisotna kadar gre za revolucije. ki je sestavljeno iz določenega števila članov. 2. Prednosti dvodomnosti: gre za bolj stabilno in kakovostno zakonodajo zaščita pred tiranijo večine sistem je bolj zapleten. pristojnosti. Parlament je nosilec zakonodajne moči in v njem poteka spreminjanje družbenih interesov v splošno obvezne norme. Enodomni sistem imajo unitarne države.6%. reševanje konfliktov. funkcije vpliva → zakonodajna. ki zaradi svoje številčnosti ali prostorske oddaljenosti v tem procesu ne morejo neposredno sodelovati. artikulacija interesov. Evropa ima enodomnih 26 držav ali 60. Dvodomni parlament je tipičen za federalne države. vzpostavljanje legitimnosti → ločimo latentno in manifestno. Parlament omogoča tudi sproščanje napetosti. Sestava parlamenta naj bi odražala rezultat volitev in obstajajo različni načini delitve mandatov – VEČINSKI in PROPORCIONALNI sistem. izhodna (reševanje zastojev). Na enodomnost vpliva evolutivna razvojna pot (miren razvoj). države z malim obsegom državnega teritorija. dolgotrajen problem usklajevanja (neučinkovitost) Kritika dvodomnosti: 22 . 3. Manifestna → formalna potrditev (glasovanje). STRUKTURA IN ORGANIZACIJA PARLAMENTA Večina je sestavljena iz dveh domov oz. Na svetu je 63% enodomnih (112 od 178) parlamentov. proces odločanja. Gre za odnose med vlado in parlamentom. sestavo parlamenta. Volitve vzpostavljajo legitimnost parlamenta. rekrutiranje → postavljanje na določene funkcije. Latentna ali skrita → dobi jo parlament skozi sestanke.večstrankarskih volitvah.4% in dvodomnih je 17 ali 30. Nanaša se na parlamentarni sistem vladanja. seje. Parlament je telo. socializacija in izobraževanje → postopno oblikovanje politične elite. 4.

Izvoljeni so neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. organizacija in delovanje. mednarodno sodelovanje. poslovnika. generalnega sekretarja državnega zbora. razpis referenduma… VOLILNA → nanaša se na predsednika vlade in ministre. delo v vojnem / izrednem stanju. akti in postopki. določa pravila po katerih se morajo ravnati politične stranke in drugi politični subjekti pri svojem delovanju. vir ustavne ureditve. sodnike. Lahko je tudi krajši – razpustitev državnega zbora (predčasne volitve). Odbori pa praviloma pokrivajo delovanje posameznih resorjev v vladi. s tajnim glasovanjem.omenjen je že v ustavi (94. To so komisije in odbori. sodnike ustavnega sodišča. 5 članov sodnega sveta. predsednika. Mandatna doba se začne s prvo sejo državnega zbora. predsednika in podpredsednika državnega zbora. imenovanje za pomembne politične funkcije ZAKONODAJNA → odločanje o spremembi ustave. razmerja do drugih državnih organov. V notranjo strukturo spadajo tudi poslanske skupine – sem so organizirani poslanci iste stranke. Razdeljen je na 10 večjih sklopov. odloča o obtožbi predsednika republike (če krši ustavo ali zakon). Komisije se oblikuje na ravni parlamenta in za njegovo delovanje. prehodne in končne določbe. predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. V njem je urejeno konstituiranje državnega zbora. Imamo 2 pripadnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. DRŽAVNI ZBOR Je predstavniško oz. Ali pa daljši – vojna in izredno stanje. POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA – MALA USTAVA Je formalno pravni vir. zakonodajno telo. Šteje 90 poslancev. Mandat je 4 leta. NADZORNA → državni zbor odreja parlamentarne preiskave. odloča o zaupnici in nezaupnici vladi. računsko sodišče. vsebinske odločitve 2. podpredsednika in člane delovnih teles. delegacije državnega zbora v mednarodnih institucijah. Tu so predstavljeni državljani Slovenije. Pristojnosti – funkcije državnega zbora razdelimo na: zakonodajna (sprejemanje zakonov. člen). 23 . sprejem zakonov. deklaracija) volilna nadzorna Določene so v poslovniku in razdeljeni v 2 veliki skupini: 1.NOTRANJA STRUKTURA PARLAMENTA Znotraj parlamenta so različna parlamentarna telesa – delovna telesa. roki za posamezna opravila. Ureja organizacijo in delo državnega zbora oz. Sprejema se z 2/3 večino.

1. sestavi delegacij državnega zbora v mednarodnih institucijah. besedilo členov. Izvoli se z večino glasov vseh poslancev (46 poslancev). Delovna telesa državnega zbora so odbori in komisije (mandatno volilna komisija.VODSTVO DRŽAVNEGA ZBORA Parlament vodi in predstavlja predsednik parlamenta ali državnega zbora. druga in tretja obravnava zakona. Večino zadev sprejema z večino opredeljenih glasov. ustavna obtožba predsednika republike) SPREJEMANJE ZAKONOV / ZAKONODAJNI POSTOPEK Sprejemajo se zakoni (tudi drugi akti). najmanj 5. Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in vodi njegovo delo. komisija za narodne skupnosti. OBRAVNAVA → ta se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila tega matičnega delovnega telesa na seji državnega zbora. Odločitve se sprejemajo z glasovi vodij poslanskih skupin. komisija za poslovnik. Politične stranke so prisotne preko poslanskih skupin. Konča se na 2 načina: ● s sklepom državnega zbora naj se postopek nadaljuje ● s sklepom državnega zbora. Zakonodajni postopek se deli na 3 faze – prva. Zakone predlaga vlada. vsak poslanec. državni svet. Sklepa. kateri pisno nasprotuje najmanj 1/5 poslancev.Kolegij odloča tudi o predlogu za sprejem zakonov po nujnem. Sicer je prva obravnava opravljena s posredovanjem predloga zakona poslancem. NAČIN DELA IN ODLOČANJA ALI ZAKONODAJNI POSTOPEK Državni zbor ima redne / izredne seje. katerih člani predstavljajo več kot 1/2 vseh poslancev v državnem zboru. volitve predsednika in podpredsednika državnega zbora. da se zakon sploh ne sprejme – postopek je končan. predhodni obravnavi zakonov. 2. če jo izrecno zahteva najmanj 10 poslancev. uvod. ciljih in poglavitnih rešitvah. o razlogih za sprejem ter o načelih. vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. Tu se besedilo predloga zakona Glasovanje: 24 . Imamo kolegij predsednika državnega zbora – posvetovalno telo predsednika državnega zbora – sestavljajo ga predsednik in podpredsednik državnega zbora. Imamo tudi zahtevnejše večine: absolutna navadna (večina vseh poslancev) – izvolitev za predsednika vlade relativna kvalificirana (2/3 večina navzočih poslancev) absolutna kvalificirana (2/3 večina vseh poslancev) – sprememba ustave večinoma JAVNO tudi TAJNO (volitve predsednika vlade. O odločitvi kolegija. če je na seji navzoča večina poslancev. Ima 3 podpredsednike – eden je iz največje opozicijske stranke. dokončno odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. skrajšanem postopku. OBRAVNAVA → opravi se le izjemoma. obrazložitev in finančne posledice. Vsak predlog zakona mora vsebovati naslov.000 volivcev. Opravi se samo splošna razprava o predlogu zakona. ……).

SKRAJŠANI POSTOPEK Uporablja se za manj pomembne spremembe zakona. DS bi naj bil odsev družbene strukturiranosti in različnosti znotraj družbe. Druga in tretja se opravita na isti seji in ne veljajo roki. ki deluje znotraj zakonodajne veje oblasti saj lahko predlaga zakone. Druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji. 3. Amandmaje vložijo predlagatelj zakona. lokalni. če ni predlagatelj zakona. 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti. Po končani tretji obravnavi ali po sprejetju uskladitve amandmajev. da zakon ne ustreza. Če ni bilo prve obravnave. za manj zahtevne uskladitve zakonov z drugimi zakoni ali pravnim redom EU. Državni zbor opravi razpravo in glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona in le o tistih členih. h katerim so bili vloženi amandmaji. če ni predlagateljica zakona. Če so v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot 1/10 členov dopolnjenega predloga zakona.dopolnjuje in spreminja z amandmaji. obrtnikov in samostojnih poklicev. Po končani obravnavi amandmajev in členov na matičnem delovnem telesu. Njegove pristojnosti pa kažejo. Obravnava se po posameznih členih. Amandmaje vlagajo poslanci in matično delovno telo. 4 predstavniki delodajalcev in 4 predstavniki 25 . poklicni in socialni interesi. daje veto na že sprejete zakone. razveljavitev zakona ali posameznih določb. vlada (kadar ni predlagateljica zakona). NUJNI POSTOPEK Uporablja se le izjemoma v primeru kadar je to nujno potrebno zaradi interesov varnosti ali obrambe države. vlada pa samo v primeru. Če pa k zakonu ni bil sprejet noben amandma. zaradi odprave posledic naravnih nesreč. h katerim so bili v drugi obravnavi dani amandmaji. 10 poslancev in vlada. za spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. DS je korporativen organ v katerem so zastopani gospodarski. Prva obravnava – ni mogoča splošna razprava. 4 predstavniki kmetov. Sestavlja ga 40 članov in sicer 22 predstavnikov lokalnih interesov. poslanska skupina. V prvi obravnavi ni mogoča splošna obravnava. potem lahko predstavnik vsake poslanske skupine predstavi stališča poslanske skupine do predloga zakona. Državni zbor razpravlja o predlogu kot celoti in le izjemoma o posameznih členih zakona – o tistih. K dopolnjenemu predlogu lahko vlagajo amandmaje poslanska skupina. pa državni zbor na isti seji preide k glasovanju o zakonu. se pripravi dopolnjen predlog zakona. da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. da gre za organ. ga lahko ustavi ali konča. lahko predlagatelj na isti seji opravi tudi tretja obravnava. se glasuje o predlogu zakona kot v celoti (navadna večina). ki so določeni v rednem zakonodajnem postopku (ratifikacija mednarodnih pogodb). Če matično delovno telo sklene. OBRAVNAVA → opravi se na seji državnega zbora. DRŽAVNI SVET Državni svet ni nosilec niti zakonodajne niti izvršilne veje oblasti.

ki z izvoljenim ne vzpostavijo nobenega pogodbenega razmerja. da mora DZ o nekem zakonu še enkrat glasovati 4. Namen naj bi bil omogočiti parlamentu nemoteno in neodvisno delo. 26 . Pravna podlaga za pridobitev mandata so volitve. DS se oblikuje s posrednimi volitvami na katerih se volijo člani DS za 5 let. Poslanski mandat je po novi ustavi nevezan. Državni svetnik ni profesionalna funkcija ampak gre za častno funkcijo. imajo pa imuniteto. izvrševanje mandata pa je vezano na potrditev mandata v DZ. brez elementov imperativnega mandata. Potrditev mandata v DZ ima konstitutivni pomen. ki ga z volitvami podelijo volivci izvoljenim članom. izguba pasivne volilne pravice. da za njih ne veljajo določeni predpisi. katerih člani so.) predlaga DZ sprejem zakonov 2. Trajanje mandata poslanca je odvisno od dveh dejavnikov: trajanja mandata parlamenta (prenehanje mandata ali predčasni razpust parlamenta) in osebnih razlogov (prenehanje mandata zaradi smrti. DS ima 5 glavnih pristojnosti 1.) daje mnenja DZ o vseh zadevah in njegove pristojnosti 3. ki temelji na načelu ljudske suverenosti. v celoti reprezentativen. Če mandat ni potrjen. Najbolj znana je parlamentarna oz. V praksi pa se mandat oblikuje predvsem kot razmerje med poslanci in političnimi strankami. 1991 je ustava uvedla sistem političnega predstavništva. L. odstop. nezdružljivost funkcij). kot da poslanec ni bil izvoljen. zato so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (niso predstavniki posameznih strank ali družbenih skupin). Izvolitev in s tem pridobitev mandata potrdi volilna komisija. vendar le te ne omogočajo izvrševanje mandata. kar pomeni. polno in svobodno delovanje njegovih članov. poslanska imuniteta. Poslanska imuniteta pomeni pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost članov predstavniškega telesa za kazniva dejanja.) zahteva lahko razpis referenduma 5.delojemalcev. Gre za pooblastilo. Dolžnosti in pravice poslanca podrobno urejata zakon o poslancih in poslovnik DZ. POSLANSKA IMUNITETA Imuniteta pomeni privilegij posameznih oseb. Volitve so pravno dejanje in zato povzročajo pravne učinke. Za to je potrebno posebno dejanje. ki sicer veljajo za vse druge. Položaj poslanca je tako pravno in ustavno določen.) ima pravico do suspenzivnega veta.) zahteva lahko parlamentarno preiskavo POSLANEC IN NJEGOV MANDAT Poslanski mandat je razmerje med volivci in njihovimi predstavniki v parlamentu. Pomeni razmerje med določeno osebo mandatarja ter nedoločenim številom volivcev. se šteje.

Državni organ. Gre predvsem za možnost parlamenta. poslanca pa se takoj spusti na prostost. Če se imuniteta potrdi. Poklicna imuniteta je praviloma tudi materialna. Poslansko imuniteto delimo na: poklicno in nepoklicno. da sam presodi. procesna pa možnost uvedbe ali nadaljevanja že začetega kazenskega postopka zoper poslanca. ki se nanjo ni skliceval in je bil zaloten pri kaznivem dejanju – procesna imuniteta. DZ lahko prizna imuniteto tudi poslancu. ki zadevo preuči in na seji DZ predlaga imuniteto. storjena zunaj parlamenta. materialno in procesno. ki jih stori zunaj opravljanja svoje funkcije (nedotakljivost oz.poslanci DZ (najmanj 10). Kandidate lahko predlagajo: . Volitve razpiše predsednik DZ (najprej 105 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe). nepoklicana pa procesna. javnosti pa sporoči le odločitev. nepoklicna pa priznava imuniteto tudi glede kaznivih dejanj. Odločanje lahko DZ opravi na zaprti seji.Poslanska imuniteta ima dva vidika: prvi se nanaša na zagotavljanje pravic članom parlamenta (svobodno izražanje in glasovanje). ki želi poslanca pripreti oz. . ki bi oteževali delo parlamenta. da poslanec ni kazensko odgovoren za dejanja. če mu jo prizna parlament. razen v primeru. nepoklicna imuniteta pa varuje poslanca pred odvzemom svobode v kazenskem postopku za kazniva dejanja. Absolutna imuniteta varuje poslanca trajno (tudi po izteku njegovega poslanskega mandata). relativna in začasna neodgovornost). Materialna imuniteta izključuje kazensko odgovornost poslanca. ali s podpisi najmanj 3000 volivcev). Zahtevo predsednik DZ pošlje mandatno-imunitetni komisiji. drugi vidik pa se nanaša na privilegije poslanca. začeti proti njemu kazenski postopek. relativna pa le v času trajanja mandata. da je bil zaloten pri kazenskem dejanju (flagrantno kaznivo dejanje) – materialna imuniteta.volivci (najmanj 5000 volivcev) 27 . absolutno in relativno. če se poslanec ne sklicuje na imuniteto). natančno pa poslansko imuniteto urejata zakon o poslancih in poslovnika DZ. ki jih stori pri opravljanju svoje poslanske funkcije (absolutna in trajna neodgovornost). poslanec ne sem biti zadržan. ne more biti kazensko preganjan brez privolitve parlamenta. Poklicna imuniteta v celoti izključuje kazensko odgovornost in tako omogoča svoboden in neoviran nastop v parlamentu. ki jo DZ lahko potrdi ali ne. splošnih in tajnih volitvah. Poklicna imuniteta pomeni. Naša ustava določa obe obliki imunitete (materialno in procesno). PREDSEDNIK REPUBLIKE V današnjem ustavnem sistemu je predsednik republike voljen neposredno. . na neposrednih. mora poslati zahtevo za dovolitev pripora predsedniku DZ (tudi.politične stranke (predlog mora biti podprt s podpisom najmanj treh poslancev DZ. se proti poslancu vložen kazenski postopek ustavi. ali gre za upravičene posege ali za neupravičene posege v položaj poslanca. da mu ne more biti odvzeta svoboda oz. izvoljen mora biti najkasneje 15 dni pred iztekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. izvoljen je lahko le polnoletni državljan RS (ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost). Če DZ ne dovoli priprtja.

odloča o nujnih ukrepih in sploh ima pomembne pristojnosti v času velike nevarnosti.razglaša zakone .lahko zahteva sklic izredne seje DZ .razglasi izredno (vojno) stanje.skliče prvo sejo novega državnega zbora . zbora. Če se mandatna doba izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja mu mandat preneha 6 mesecev po prenehanju izrednega (vojnega) stanja.podeljuje odlikovanja in častne naslove .imenuje državne funkcioniranje (kadar je to določeno z zakonom) . .odloča o pomilostitvah . kadar se DZ ne more sestati. V primeru trajnega zadržka. ki je dobil večino veljavnih glasov (absolutni večinski sistem.VOLITVE PREDSEDNIKA Potekajo ob upoštevanju določb zakona o volitvah v državni zbor. varuha človekovih pravic. za dobo 5-ih let in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma. Po ustavni določbi je funkcija predsednika nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. Njegove pristojnosti so: .razpisuje volitve v državni zbor . ponavadi pride do drugega kroga). smrti. da izreče ustavno sodišče mnenje o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo .v primeru ratifikacije lahko predlaga. člane računskega sodišča.na njegov predlog izvoli DZ pet članov sodnega sveta . odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika začasno opravlja predsednik drž. MANDATNA DOBA IN NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE Predsednik je voljen neposredno na splošnih in tajnih volitvah.predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade .postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanke in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov . kadar se DZ ne more sestati.na njegov predlog izvoli DZ sodnike ustavnega sodišča. POLOŽAJ PREDSEDNIKA RS Funkcija predsednika RS so predvsem reprezentativne (protokolarne). Za predsednika je izvoljen kandidat. 28 . prav tako tudi med zadržanostjo predsednika republike.po ustavi razpusti državni zbor in razpiše nove volitve . PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA RS Predsednik republike predstavlja RS in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.izdaja listine o ratifikaciji .

državni proračun. obrambe. PREDSEDNIKA IN MINISTROV Dve osnovni skupini vladnih nalog: naloge. družine in socialnih zadev. Pomembno je. ki jih ima kot organ izvršilne oblasti in naloge. akte. FUNKCIJA VLADE. pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave. usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države .FUNKCIJA. in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto 29 . niti opravljati drugih dejavnosti. da predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v drž. pravosodja in financ).s proračunskim memorandumom predstavi DZ-ju temeljne cilje in naloge ekonomske. politične. .politično-upravno področje (področje zunanjih. nacionalne programe in druge spl. dela. SESTAVA IN ORGANIZACIJA VLADE SESTAVA IN ORGANIZACIJA Sestavljajo jo predsednik in ministri. pri predstavljanju vlade. ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države . Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni drž. s katerimi se določajo načelne in dolgoročne pol. da so lahko v vladi tudi največ trije ministri brez resorja. organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij. ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na predloge za imenovanje in razrešitev ministrov.v skladu z ustavo. Zakon določa. promet in zveze. zboru. Struktura vlade zajema tri osnovna področja organizacije dela: . ministrstev. šolstva in športa. V skladu z zakonom se na navedenih področjih oblikujejo ministrstva.področje “gospodarstva” (ekonomski odnosi in razvoj. ki ga določi predsednik vlade. Funkcijo podpredsednika v vladi opravlja minister. . organih. ter okolje in prostor). kulture. V vladi je poleg predsednika vlade še petnajst ministrov oz. zdravstva. Podpredsednik vlade nadomešča predsednika. z zakoni in z drugimi akti DZ določa.predlaga DZ-ju v sprejem zakone. soc. ne more pa ga nadomeščati v pravicah. Funkcije vlade kot organa izvršilne oblasti: . ki so opredeljena v zakonu. ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade. finančne. sodiščih. usmerja in usklajuje izvajanje politike države izdaja predpise in sprejema druge pravne. ekonomske. ki jih ima kot najvišji organ državne uprave. notranjih zadev. Struktura vlade je opredeljena s strukturo področij. če je ta odsoten ali zadržan. gospodarske dejavnosti.področje družbenih javnih dejavnosti na področju: znanosti in tehnologije. organizacijske in druge ukrepe.

urejanje delovnega časa v drž. ODGOVORNOST VLADE IN MINISTROV Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države. če nima podpore v parlamentu. kateremu je tudi odgovorna za delo. Pravico zadrževanja predpisa ima predsednik.. odgovorna je tudi za izvajanje predpisov DZ ter celotno delovanje državne uprave. da vlada obravnava sporno vprašanje. glasovanje o zaupnici pa zahteva šef vlade.predstavlja vlado . ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike.skrbi za enotnost pol. Za prvo glasuje določeno število poslancev. Politična odgovornost vlade se kaže ravno v tem ali še ima podporo v parlamentu ali ne. Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani. drugih predpisov in splošnih aktov .izvrševanje pravic in dolžnosti. pomembnih za delo vlade.sklicuje in vodi vladne seje. ki jo vodi. uprave: .nadzorovanje dela ministrstev .upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem RS Funkcije vlade kot najvišjega organa drž. in upravne usmeritve vlade .dajanje smernic ministrstvom za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov. da morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih. ki pripadajo RS kot ustanoviteljici zavodov. NEZAUPNICA IN ZAUPNICA VLADI Vlada ne more delovati. Minister ima tudi pravico zahtevati.vodi in usmerja delo vlade .odločanje o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil Funkcije predsednika vlade: . gospod. družb in drugih organizacij . Za ministre pa velja dolžnost. da ga predsednik vlade sprejme na razgovor o vprašanjih.vodenje in usmerjanje drž. To se kaže na dva načina: z glasovanjem v parlamentu bodisi o nezaupnici vladi ali pa o zaupnici vladi.zastopa RS kot pravno osebo . Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z njihovimi nalogami. ter sprejemanje organizacijskih. da ti napotki ne izhajajo iz usmeritev vlade. in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države. upravi drugih ukrepov za delo vlade in ministrstev . kadrovskih in 30 .usklajuje delo ministrov . lahko zahteva. za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister. uprave prek ministrov . Če minister meni. vlada in pristojni minister.skrb za usklajeno izvrševanje nalog ministrstev .

Razlika pa je v tem. mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico. s pomočjo katerega vlada preverja oz. Zaupnica vladi Zaupnica vladi je instrument. Temu vprašanju nato sledi obravnava v državnem zboru. informacij. DZ lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev. razjasnitev posameznih stališč in postopkov vlade ipd. 31 . da je bistvo poslanskega vprašanja v pridobitvi odgovora. V zvezi z interpelaciji se v teoriji govori o “kvalificiranosti zadev”. ministra. šele na to pa pridobitvi ustreznih informacij. interpelacija pa je v prvi vrsti namenjena nadzoru nad delom vlade. sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Vprašanje zaupnice se lahko postavi “na splošno” ali pa ob konkretnem odločanju o sprejemu nekega zakona ali druge odločitve v državnem zboru. lahko pa tudi glasovanje o zaupnici. Običajno se vprašanje zaupnice postavi. Razlika je v tem. v drugem pa podporo z navadno večino. Interpelacijo uporabljajo največkrat člani opozicije kot sredstvo kritike vlade oz. ki je dano vladi in s katerimi poslanci zahtevajo odgovor na določena vprašanja. da jo mora vložiti najmanj 10 poslancev in da mora biti podana v pisni obliki ter da praviloma vsebuje kakšno načelno. ko hromijo njegovo delo in zato ne more sprejemati zakonov in drugih pomembnejših odločitev. da se v javnosti spodbudi zanimanje za kakšno pomembno zadevo. ministrov in ugotavljanje njihove odgovornosti. Vprašanje zaupnice postavi predsednik vlade. Interpelacija Je eno izmed sredstev kontrole in odgovornosti vlade in ministrov ter predstavlja pravzaprav posebno vrsto poslanskega vprašanja. v zvezi s katerim se lahko postavi vprašanje interpelacije.Nezaupnica vladi Po naši ustavi lahko poda predlog zahteve za nezaupnico vladi najmanj 10 poslancev državnega zbora.da mora dobiti vlada v prvem primeru podporo večine glasov vseh poslancev. da interpelacije ni mogoče sprožiti ob katerem koli vprašanju. ministra odpre razprava (kar pri poslanskih vprašanjih ne velja). da pomeni interpelacija “javno vprašanje” o odgovornosti vlade oz. ali še ima v državnem zboru večinsko podporo ali ne. obvestil oz. širšo in pomembnejše vprašanje in da se po postavljeni interpelaciji in dogovoru vlade oz. kadar pride v parlamentu do takih nesoglasij. Večkrat zasledimo opredelitev. da z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. posameznemu ministru. predstavlja pa lahko tudi pomembno sredstvo. Razpravi lahko sledi glasovanje o zaupnici vladi oz. ugotavlja. iz česar izhaja. Na splošno velja. Predsednik vlade ima pred volitvami novega predsednika vlade pravico odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in vije poglede na dotedanje delo vlade.

Izvedba načela delitve oblasti postavlja vlado v položaj. Nadzor parlamenta oz.. saj ima v parlamentu svojo večino v poslancih in tako lahko parlamentu diktira svojo politiko. s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra.Ustava predvideva dve “omejitvi” . odloči pa s sklepom. Za parlamentarni sistem. da mora interpelacijo sprožiti najmanj 10 poslancev in . če je predložen predlog obtožba zoper pred. zborom in imajo v razmerju do njega vrsto obveznosti: 32 . ki je splošno pristojna za določanje in vodenje politike države . da vlada. Pri tem pa je vlada kot nosilec izvršilne veje oblasti v okviru svojih pristojnosti samostojna in odgovorna državnemu zboru. dokler ima zaupanje parlamenta (vlada). DZ odloča o obtožbi z večino glasov vseh poslancev. Obtožba zoper predsednika vlade in ministre (impeachment) Kot posebna možnost ugotavljanja odgovornosti predsednika vlade in ministrov je v ustavi uvedena obtožba pred ustavnim sodiščem tako imenovan impeachment. storjene pri opravljanju njihovih funkcij. do začetka glasovanja o njej pa jo lahko tudi umakne. Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik poslancev.da se lahko sproži o delu vlade ali posameznega ministra. O interpelaciji se odloča na prvi seji DZ. Ko dobi ustavno sodišče sklep o obtožbi. Predsednik vlade ali minister. da ni le izvršilno-tehnični organ parlamenta. ki ga pošlje ustavnemu sodišču in obtoženemu. RAZMERJA MED VLADO IN DRŽAVNIM ZBOROM Gre za razmerja med organom zakonodajne in organom izvršilne veje oblasti. vlade pa mora izreči svoje mnenje o obtožbi zoper ministre. ko dobi predsednik zbora odgovor na interpelacijo. da obtoženi do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije. Na zahtevo DZ mora predsednik republike izreči svoje mnenje. pravico obrazložiti interpelacijo. ki lahko na obtožbo odgovori. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom. ima pravico kratko obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo. je lahko večkrat zelo negotovo. je značilno. interpelacije in glasovanja o nezaupnici. tudi pri nas. kjer imajo vlado iz ene stranke (Anglija) . je ta vlada povsem samostojna in avtonomna glede na parlament. se z odločbo oprosti obtoženega in obratno. Pri tem lahko DZ predsednika vlade in ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov. zboru predlaga najmanj 10 poslancev.organ strateškega odločanja. Vlada in ministri morajo sodelovati z drž. pri nas državnega zbora pa je vzpostavljen predvsem preko institutov poslanskih vprašanj. Uvedbo postopka lahko dr. na katerega se nanaša interpelacija. ali bo za neko odločitev imela v parlamentu zadostno zaupanje ali ne. po kateri lahko (z 2/3 večino) odloči.to je. Če je vlada koalicijska vlada več strank. ki so vložili interpelacijo. V parlamentih. temveč samostojna veja oblasti. ko dobi zaupnico parlamenta sama vodi notranjo in zunanjo pol. da obtožba ni utemeljena. Nato opravi ustavno sodišče obravnavo. ga pošlje obtoženemu. V primeru. vlade. pred.

pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov. vlada ima pravico.posredujejo civilno družbo v državo – mediacijska=posredovalna vloga 2. Organizacije. Izšle so iz civilne družbe.vlada in vsak minister mora dajati odgovore na vprašanje poslancev . ki vključujejo ljudi z istim političnim prepričanjem in se bori za oblast. da obravnava posamezna vprašanja iz njene pristojnosti in zavzame do njih stališča.vlada in vsak njen član mora na zahtevo DZ poročati o izvrševanju zakonov. na katerega se nanaša interpelacija. organizacije imajo neke funkcije: 1.. in da sodeluje v razpravi. rekrutacija in selekcija pol.vlada mora zavzeti stališče do pobud in predlogov. lokalna v SLO) notranje strukturirane (2 vidika . volilna funkcija 3. da pred razpravo o interpelaciji v 15-ih dneh da svoje stališče o vprašanju. predsednik vlade in vsak minister ima pravico. stranke so izšle iz civilne družbe. elit 4... drugih predpisov in spl. POLITIČNE STRANKE So ena izmed vrst organizacij. ki jih je sama predlagala Med pravicami vlade lahko navedemo: pravico predlagati zakone. svet.vertikalni: kongresi. po načelu spola) Vse pol. ki so posredovale in še posredujejo med civilno družbo in državo.vlada mora ob sprejemanju proračuna DZ-ju predložiti celovito poročilo o svojem delu v preteklem letu . agregacija interesov (več interesov v družbi) 6.. horizontalna: politična stranka vsebuje znotraj sebe interesne organizacije = po generacijskem načelu. oblikovanje politik in sodelovanje pri oblasti Pol. aktov. da predlaga DZ. da svoj odstop obrazloži v DZ.vlada poroča DZ o svojem delu . ki jih da DZ ali poslanci v zadevah iz njene pristojnosti . ki jih je sprejel DZ. predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. najožje pa so izvršilni odbori. predsedstvo. in glavna . pravico. 33 .vlada mora sodelovati pri delu DZ in njegovih delovnih teles. ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti . programska socializacijska vloga 5. Za njih so značilni naslednji elementi: organizacijski vidik lokalna organizacija iščejo volilno podporo iščejo določeno člansko podporo (obstaja neka meja števila članov) opredeljena ideologija organizirane na različnih ramenih države (državna.

razslojevanje. 2. vojne.stranke brez članov). stol. stranka) mešanica 1. Težijo k čim večjemu številu članov iz 2 razlogov: POLITIČNI (stranke želijo svoje člane izobrazit). 1. Tip množičnih strank je prevladal vse do konca 2. Financirajo se prek prispevkov fizičnih oseb. Pomembnejša je torej kakovost članov ne pa število. lokalnim in nacionalnim (izpostavljanje partikularizma: graditev nacionalne države). Prišlo je do večjih sprememb po 2. sv. ki se niso čutili močno 34 . nova in stara moč . delodajalci in delojemalci (kapital:delo). Množične stranke predstavljajo točno določene dele družbe. Polit. ki se je proglasila za ljudsko stranko 1959. Skozi zgodovino so se oblikovali različni tipi pol. kadrovske in branžne stranke (razvile so se okoli 18. industrijska in ruralna družba (industrialci: veleposestniki – agrarne polit. Na osnovi tega razcepa so nastale nacionalne pol. Najprej so nastale t. FINANČNI (prek njihovih članarin pridobivajo finančna sredstva). Med predvolilno tekmo se naslonijo na donatorje. Osnova za delavske socialistične in SDS stranke INGLEHART (70. vojni: 1. Prvi jih je opredelil KIRCHHEIMER.zmanjšati (oblikovali so liberalne politične stranke) ali nadaljevati vpliv cerkve v politiki in družbi (konzervativne politične stranke) 2. ki so pripeljale do nastanka različnih ideoloških skupin političnih strank. strank je posledica organiziranja lokalnih pol. strank.) – razcep med postmaterialističnimi in materialističnimi vrednotami (osnove za nastanek ekoloških oz. V predvolilnih bojih imajo prednost tisti. MNOŽIČNE STRANKE – so nastale po razširitvi demokratičnih pravic – možnost širše udeležbe družbe z volilno pravico. Duverger razvoj množičnih strank poveže z nastankom socialističnih strank in potrebo le-teh po močni organizaciji. stranke so se temu prilagodile z nastankom ljudskih strank. stranke) 4. ki so pomembni v družbi. elit. leta 20. Organizacijsko so povezane preko ohlapne mreže. STRANK: Lipset in Rokkan sta identificirala 4.IDEOLOŠKI RAZVOJ POLIT. ki se združijo v center=nacionalna pol.i. stranke 3. Prva je bila nemška SDS.INTERNE (znotraj parlamenta). stol. zelenih strank) Duverger deli pol. ko se je začel razvoj LJUDSKIH STRANK (catch all parties). in 2. stranke glede na prostor njihovega nastanka . – niso imele uveljavljenega sistema pridobitve članov . rahljanje vezi znotraj delavskega razreda in med socialistično stranko in delavskim razredom. zgodovinske razcepe. Svoj poziv in usmerjenost so usmerile na vse volivce. EKSTERNE (zunaj parlamenta) Panebianco deli z organizacijskega vidika:    teritorialna penetracija (center spodbuja razvoj periferije lokalne organizacije) teritorialna difuzija (razvoj polit.

Ne igrajo več vloge primarnega socialnega. Povečujejo pa se stroški delovanja strank.Približne opredelitve KATZ & MAIR – kritiki pravijo da niso nič novega (drugo ime MODERNE KADROVSKE STRANKE). finančno. KARTELNE STRANKE . Stranka je združenje državljanov. večja vloga voditeljev 3. na osnovi lokalnih interesov (ZVEZA ZA PRIMORSKO) 6. preko razvoja in družbenih gibanj v pol.identificirani s katero izmed pol. ki uresničujejo pol. STRANK Najprej ga je omejeval zakon iz 1989 – zakon o polit. združevanju. Poleg tega ime stranke ne sme vsebovati ime tuje države. medijsko ime. Poleg tega so se usmerila na probleme. samoorganizacija nacionalnih oz.stranke. S tem so postale del države in ne več del civilne družbe. nastale s transformacijo družbenopolitičnih organizacij ( ZKSZLSD) 2. je prinesel veliko sprememb: 1. STRANK V SLO: 1. ne smejo pa ustanavljati izpostav v podjetjih. korenito zmanjšanje vpliva ideologije 2. Registriranih je 34 pol. temveč institucionalnega akterja. letih 20. povezanost z interesnim skupinam Gre za organizacijski fenomen in manj za ideološki fenomen. 2. strankarska identifikacija se zmanjšuje. POLIT. trend razslojevanja. iz kroga katoliških intelektualcev – okrog serije 2000 VPRAŠANJE LEVICE IN DESNICE: Dandanes klasične delitve ni več. DELOVANJE IN ORG. stranke ( ZELENI) 4. SLOV. cilje in ki z demokratičnim oblikovanjem volje državljanov in tudi z predlaganjem kandidatov delujejo javno. Dodelile so si vrh države. pridobivanje volivcev od vsepovsod 5. Dovoljeno je le teritorialno organiziranje strank in ne več funkcionalno. etničnih skupin (STRANKA ZA ENAKO PRAVNOST OBČANOV) 5. Ime politične stranke se mora jasno razlikovat od druge pol. RAZVOJNI MODELI POLIT. nastanek v okviru starih družbenopolitičnih organizacij (SLS) 3. strank. nato še zakon o strankah (1994) 200 ljudi je potrebno za oblikovanje stranke. iz klasične opozicije 8. Razvoj v 70. organiziranje strankarskih interesov 7. stranke ali fizične osebe. ki bi predstavljali manjšo možnost konflikta (splošno sprejeta vprašanja) 1. strank pri MNZ. zmanjševanje razredne povezanosti 4. Na osnovi:   imena v katere mednarodne stranke so stranke včlanjene 35 . Poiskati so morale drugo ime kar pri državi – kadrovsko. stol.

pri njegovem delu širok koncept (ne da se ga definirat za vse) gre za prepričanje. strank analiza programov in določenih javnih politik analiza delovanja v parlamentu preko socialne baze Vloga institucij in koncept zaupanja v politologiji. večje je zaupanje. 2. pripadnost. 36 . pol.        ekonomski pogled na desnico. DZ.občutek. ki jo dajemo institucijam. ji verjetno tudi zaupamo. vidik moralnega odnosa do institucij. Miller – politolog: ko govorimo o zaupanju v polit. teorija: Filozofija: šele določeno moralno vedenje posameznika kaže na neko zaupanje. vsakdanu zanašanje na nekoga začne se ko posamezniki končajo s hladnim preračunavanjem je pravni odgovor o varovanju pravic nekoga je to. predsednik republike. ki ga določajo formalno oblikovana struktura in funkcije Poznavanje pol. vidika: 1. povezano z izkušnjami. institucij omogoča razumevanje dogajanje v pol. Zaupanje: . da verjamemo nekomu pomen podpirati nekoga. da bo nekaj delovalo zaupamo v nekoga na katerega smo prenesli neko dolžnost INSTITUCIONALIZEM: Začetek v 70. vojske. vlada. institucije. legitimnost. pogled na levico samoopredelitev pol. cerkev. 2. ki se oblikujejo pri vsakodnevnem delovanju Vsaka institucija skuša regulirati vedenje Je javno telo. stranke Zaupanje: Pravna teorija: Politolog: Soc. prenos odgovornosti Institucije: družina. POLITIČNA INSTITUCIJA: Poskušajo reševati konkretne probleme. pol. Bolj kot so trajni in pozitivni stiki z nekom. strank anketa znotraj članov stranke anketa med volivci na sploh anketa med volivci samih pol. odvisno od stanja duha. letih. prijatelji. Če ji dajemo legitimnost.

idr.telesna integriteta . kontekst 3. Znane so še druge razvrstitve: ..pozitivni status oziroma aktivno delovanje države v korist posameznika.prepoved mučenja .čast in ugled .pravica državljanov.socialne in ekonomske pravice .politične pravice in svoboščine . ključne vsebine: mest. novi institucionalizem Metode: deskriptivno-induktivna. temveč ga mora spoštovati in pravno varovati (veroizpoved.pravno stanje posameznika v katerega država ne sme posegati.- 3. ki vplivajo na zaupanje V vojnem stanju je pravzaprav zaupanje v institucije večje VRSTE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN PO USTAVI RS Glede vprašanja razmerja posameznika in državne oblasti je mogoče razlikovati troje: . ki ščitijo telesno integriteto .negativni status posameznika . da sodelujejo v političnem in družbenem življenju in drugih javnih zadevah.) .Osebne pravice (v ožjem smislu). javna uprava. ki varujejo fizično in osebno integriteto in dostojanstvo posameznika kot človeške osebnosti (to so absolutne pravice). formalno-legalna Novi institucionalizem – institucionalisti so preveč poudarka dali socialnim konceptom ANALIZIRANE INSTITUCIJE: Višje ko je ekonomsko stanje. vrste analize: ustavne študije.pravico do nedotakljivosti življenja .pravica do osebne svobode 37 ...osebna svoboda . osnova.osebne pravice in svoboščine . večje je zaupanje Na zaupanje vpliva tudi stanje v sistemu Vplivajo tudi socialno-ekonomski dejavniki Socialno-politični dejavniki.svoboda vesti. svoboda izražanja. So neprenosljive in nepodedljive ter neločljivo povezane z osebo nosilcem pravic .. če ta tako zahteva . Te so povezane so z dobrinami: .pravice narodnih skupnosti OSEBNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE Z osebnimi pravicami in svoboščinami razumemo človekove pravice in svoboščine.aktivni status .

svoboda gibanja . “zaščita” naših državljanov pred izročitvijo le-teh tuji državi.pravica do povračila škode Z ustavno določbo je človekovo življenje nedotakljivo.odreditev in trajanje pripora pod točno določenimi pogoji .prepoved izročitve državljana -prepoved spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti ter prepoved spodbujanja k vojni in nasilju .pravica do popravka in odgovora . da v Sloveniji ni smrtne kazni. za katero ni zakon določil.svoboda vesti . osnovno šolanje obvezno) . še preden je bilo dejansko storjeno) • domneva dolžnosti (nihče ne more veljati za krivega.nedotakljivost stanovanja .svoboda znanosti in umetnosti (intelektualna svoboda) .pravice iz ustvarjalnosti.nedotakljivost človekove osebnosti in dostojanstva .svoboda izražanja . da se brani sam ali z 38 . s tem v tesni povezavi je določba. avtonomnost univerze in drugih visokih šol . Državljanstvo Slovenije ureja zakon. posebno pravico.. ki dopolnjuje celovitost zaščite svobode osebnosti pa predstavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil. prav tako pa tudi med odvzemom prostosti in med izvrševanjem kazni. Neposrednemu varovanju človekove fizične integritete je namenjena določba o prepovedi mučenja.pravica do izobraževanja in šolanja (izobraževanje je svobodno. Med pomembne pravice. ki varujejo telesno in duhovno integriteto ljudi spada tudi pravica (varstvo) do osebne svobode. Vsakdo ima tudi pravico do nedotakljivosti stanovanja.pravica do ugovora vesti (ugovor vojaški dolžnosti . Med osebne pravice pa lahko štejemo tudi prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni. . v ustavi pa je zapisana pravica oz. V ustavi je posebej zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih. ki ni v nasprotju z njegovimi prepričanji) .pravica do uporabe svojega jezika in pisave Pravice v kazenskem postopku: • načelo zakonitosti v kazenskem postopku (nihče ne sme biti kaznovan za dejanje.Osebne pravice.izpolnjevanje na drug način.izražanje narodne pripadnosti . ki so pretežno vezane na duhovno in miselno sfero človeka . da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni.tajnost pisem in drugih občil . dokler to ni ugotovilo sodišče) • pravna jamstva v kazenskem postopku (tudi obdolženi mora imeti naslednje pravice: primeren čas in možnosti za pripravo obrambe. da se mu sodi v njegovi navzočnosti.

da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližje ali priznati krivdo) • pravica do rehabilitacije in odškodnine (če je bil po krivem obsojen) • prepoved ponovnega sojenja o isti stvari POLITIČNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE To so pravice in svoboščine. opozarja na nepravilnosti pri delu organov in konkretnih uslužbencev ter pristojnim organom predlaga (zahteva) tudi uporabo ustreznih sankcij. je samostojen in neodvisen. da zagotovijo participacijo človeka in državljana v političnem življenju družbe. mandatna doba je 6 let. pripombe na nezakonito delo. kritizira izvrševalce. nima sicer pooblastil za izrekanje sankcij zoper kršitelje.pravica do pribežališča (azil . ki so v pristojnosti sodnikov). katerih smisel je v tem.sodno varstvo Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve .Upravnokazensko varstvo Pogosto so kršitve človekovih pravic in svoboščin opredeljene kot prekršek. Prizadetim omogoča. predlaga posamezne ukrepe. da lahko volijo člane predstavniških teles v državi. njegova skrb za človekove pravice sega tudi na področje oboroženih sil.pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (od tega. temveč daje mnenja. če je preganjan) SODNO IN DRUGO VARSTVO (ZAŠČITA) PRAVIC IN SVOBOŠČIN Po veljavni pravni ureditvi obstajajo razne oblike varstva pravic in svoboščin in sicer: .zagovornikom.volilna pravica (pravica voliti in bit voljen po dopolnitvi 18 let) . . ki se obravnava in sankcije zanj izrekajo v postopku o prekrških. to je izražanja njegovega političnega bistva (omogočanje sodelovanja državljanov v političnem življenju družbe). O njih na prvi stopnji odločajo sodniki za prekrške. da lahko sodelujejo pri raznih oblikah osebnega izjavljanja) . predvsem s posamičnimi akti državnih organov.pravica do peticije (pisni sestavki. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN (OMBUDSMAN) Imenuje ga državni zbor na predlog predsednika republike.Ustavna pritožba Predstavlja posebno pravno sredstvo zoper kršitev ustavnih pravic. pomemben je predvsem njegov nadzor nad odločitvami izvršilne veje oblasti. o svojih ugotovitvah sestavi za parlament posebno poročilo. o pritožbah na te odločitve pa Republiški senat za prekrške.tujci. 39 . da njihov primer obravnava in o njem odloči ustavno sodišče. da mu je zagotovljeno izvajanje dokaz v njegovo korist. nadzor nad sodišči ( nima pristojnosti neposrednega poseganja v odločitve.pravica do zbiranja in združevanja ( sodelovanje in povezovanje ljudi v posebnih organizacijah zaradi doseganja javnih ciljev) . ki jih posamezniki ali skupine oseb posreduje neki organizaciji ali organu) . .

VOLILNI SISTEM: POMEN VOLITEV: V sodobnem pojmovanju so eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in pogoj za dem. Njihov pomen je v tem. sistema pa določajo volilna načela in to zlasti splošna. ki so izpolnjevali posebne pogoje – VOLILNI CENZUS. volitve so najbolj pogosto za pred. pravice – omogoča volivcem svobodno izvrševanje vol. pravice je pluralni votum. NEPOSREDNA VOL. pravic in od nje je odvisna tudi značaj vol. Najpomembnejši element vol. Varstvo vol. PRAVICA Je pravica vsakega drž. Predpisi o volilni pravici določajo krog oseb s pravico volitev pred. vol. 40 . Določene osebe imajo več volilnih glasov. organizacije volitev. kasneje izobrazbeni. Volitve so pogoj za vzpostavitev in ohranitev pravne države. pravica in tajnost glasovanja. pravice. organe. in drugo pripadnost  odsotnost vsakršne diskriminacije. postopki in tehnike volitev. sistema je volilna pravica. evidentiranje vol. organov in predst. tehniki. Določbe o organizaciji volitev. vol. ki urejajo volitve ali pa skup volilnih načel in sredstev za njihovo uresničevanje. postopku in vol. pravica na začetku omejena na ozek krog ljudi. telesa. telo samo en glas. POJEM VOLILNEGA SISTEMA V najširšem smislu predstavlja zbir pravnih pravil. Nasprotje enake vol. sistema nasploh. ekon. so izključeni oz. rasni. PRAVICA Volitve so lahko posredne. telesa. začasno omejeni samo tisti ki imajo zaradi duševne bolezni skrbnika in zaradi mladosti. oblikovanje drž. pravica obsega pravico voliti kot tudi pravico biti izvoljen – strožji pogoji. Spl. če volivci sami brez predstavnika glasujejo za člana pred. PRAVICA Glas vsakega volivca ima enako vrednost in da ima vsak volivec pri volitvah v ista pred.sistem razdelitve mandatov. narodnostno in rasno. Razlog v tem. Sprva je bil premoženjski. da državljanstvo predstavlja posebno vez med državo in državljanom – dolžnosti in obveznosti. telesa in krog oseb s pravico do izvolitve v članstvo teh teles. Neposr. Neenaka volilna pravica se izraža tudi s kršitvijo velikosti volilnih enot. ena temeljnih polit. Splošno vol. Posredne volitve – elektorji kažejo na nezaupanje v volivce. enaka in neposredna vol. Vsebino vol. Njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. so takrat. Zgodovinsko gledano je bila vol. spolni. posredne pa za druge drž. ENAKA VOL. telesa. pr. Neposr. sistema in pol. kar pa ne velja za lokalno raven. neposredne in kombinirane. pravico nimajo tujci ampak le državljani. Obsega predpise o volilni pravici. Omogočajo volivcem neposreden vpliv na sestavo parlamenta in na njegove odločitve. da se z njimi uresničujejo volilna načela in se urejajo vprašanja v zvezi z organi. SPLOŠNA VOL. ki vodijo volitve. da voli ne glede na razredno. V ožjem smislu . Iz spl. pravice. vol.

Najbolj enostavne oblike so: HAREJEV. vidik – vprašanje. RAZDELITEV MANDATOV: V vsakem primeru je odvisna od izida glasovanja – od glasov. sistema. pravica je tudi kazenskopravno varovana nikogar ni mogoče klicati na kazensko odgovornost. Lahko je izvoljen poslanec. V praksi po tem sistemu ni mogoče razdelitev vseh mandatov. Obstajajo različne matematične formule . Volilna pravica je torej osebna pravica. strankami na volitvah. pravici govorimo tedaj ko volitve lahko zares svobodno izbirajo med različnimi kandidati in pol. D'HONDTOV.O kandidatih se odloča z večino . sistem tudi pol. PRAVICA IN TAJNOST GLASOVANJA O svob. Absolutna večina se kritizira zato. Načelo svob. manjšimi omogočiti zastopstvo v parlamentu. da ima vsak volivec pravico da se svobodno opredeljuje pri glasovanju in da ga pri tem ne sme nihče ovirati in vplivati na njegovo odločitev. stranke ustrezno predstavljene v parlamentu. vol. ki dobi več kot polovico glasov. pogledov in prepričanj vseh volivcev ali pa zgolj večine. ki dobi največ glasov. Pri tem gre za vrednostno ocenjevanje kandidatov. ki pozna vrsto različnih rešitev.SVOBODNA VOL. pravice je povezano z načelom tajnosti glasovanja. – glede na to sta se razvila VEČINSKI IN PROPORCIONALNI VOLILNI SISTEM. Ki se približujejo enemu ali drugemu. 41 . Med večinske sisteme štejemo tudi ALTERNATIVNO GLASOVANJE. listam. ki se volijo v volilni enoti. Izhodišče za izbiro meril je vprašanje ali naj bodo poslanci v parlamentu dokaz polit. glasuje ali ne. 1. Zgodovinsko je najprej prevladal večinski. da mora vol. vol. ki so jih volivci opredelili posameznim kandidatom oz. Svobodna vol. absolutna večina =nadpolovična – kandidat. stol pa se je začel kritizirati in uveljaviti se je začela ideja. ker lahko povzroči ponavljanje glasovanja dvokrožni sistem.Dve osnovni verziji: 1.nastale na prelomu 19. da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. pravico in v smislu družbene funkcije. Merila pretvorbe glasov v posl. pač pa za v celoti kvantificirane odločitve. To naj bi zagotavljajo da so različni pol. sedeže lahko pripeljejo do skrajno različnih rezultatov. 2. Oba predstavljata zgolj skrajna pola lestvice. Vsota vseh volilnih glasov v vol. enoti se deli s številom poslancev. če je volivec tudi dolžan uveljaviti svojo vol. DROOP HARE . zahtevati da pove za koga glasuje. ki predstavlja le manjšino vol. Uporabi se dodatno pravilo:PRAVILO NAJVEČJEGA OSTANKA. stol. PROPORCIONALNI SISTEM Izhaja iz načela. vidik se kaže v tem.volilni količnik je število glasov potrebnih za izvolitev 1 poslanca v volilni enoti. interesi oz. 2. Kaznivo je prisiljevanje volivca do glasovanja za ali proti. VEČINSKI SISTEM: . že ob koncu 19. relativna večina – zmaga tisti.

ki dobi največ + proporcionalnega: omogoča sorazmerno razdelitev mandatov in tudi ustrezno zastopanost pol. tudi ekstremnih strank UPRAVA V ORGANIZACIJSKEM SMISLU Državna uprava predstavlja (v organizacijskem smislu) sistem upravnih organov. pr. VOLILNI PRAG: v proporcionalnem sistemu dobi sedeže v parlamentu večje število političnih strank.D'HONDTOV SISTEM: (pravilo največjega povprečja) je sistem delitelja. akti določajo. glasov.večinskega: ne odraža razmerja med pol. Zato se uporablja poseben pogoj za vstop v parlament=PROHIBITIVNA KLAVZULA (pogoj za vstop. ki so jih dobile liste kandidatov v volilni enoti. V vsaki državi zakoni ali drugi spl. saj favorizira tisto stranko.Proporcionalni sistem dopušča veliko število strank.notranje zadeve .Sistem relativne večine – vodi v dvostrankarski sistem .proporcionalnega: Zapletenost in povzroča nestabilne koalicijske vlade in tako slabi položaj parlamenta. SISTEMA NA STRANKARSKO SESTAVO: . Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. v čisti obliki omogoča glasovanje po kandidatih VPLIV VOL.zunanje zadeve . ki se delijo v volilni enoti.promet in zveze 42 . Zato je vladanje nestabilno. in z 3 in do števila mandatov. preko katerih država uresničuje upravne naloge. večino v parlamentu. nato z 2. glasov vsake liste pa se deli z 1. kateri organi se v državi štejejo za organe državne uprave in kateri organi zunaj državnega organizma lahko v posameznih primerih opravljajo naloge državne uprave. + večinskega: Eni stranki omogoča absol. ki je določen z odstotki ali pa z mandati. moči v državi.obrambo . Ne uporablja se volilni količnik ampak se izračuna absolutno št. z zakonom pa lahko samoupravne skupnosti. kar omogoča stabilno vlado. manjšinam . podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje posameznih funkcij državne uprave.finance . Enostavnejši Preglednejši Omogoča volivcem odločanje med kandidati .Sistem absolutne večine vodi do dveh velikih strank . Št. Ministrstva za: .

V republiški upravi se v okviru ministrstev ustanovijo naslednji upravni organi in upravne organizacije: .oblikujejo posebne (državne) upravno-teritorialne enote .direkcija . zaradi medsebojne povezanosti pa je potrebno stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu (nadzira jih pristojno ministrstvo).inšpektorati . Predstojnika organa v sestavi imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra in je za svoje delo odgovoren ministru.ekonomski odnosi in razvoj . Ustanovijo se. gozdarstvo in prehrano .turizem in malo gospodarstvo Organi v sestavi ministrstev V okviru ministrstev se ustanovijo upravni organi v njihovi sestavi.znanost in tehnologijo . da mora predstojnik organa v sestavi z dnem prisege novega ministra ponuditi svoj odstop.kmetijstvo.gospodarske dejavnosti . Teritorialna organizacija uprave V zvezi s konkretno organizacijo izvrševanja upravnih nalog se postavlja vprašanje opravljanja upravnih nalog na celotnem območju države. Predstojniku organa v sestavi ministrstva preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo ter določila. da je predstojnik za svojo delo odgovoren ministru. družino in socialne zadeve .uradi .šolstvo in šport . Organe v sestavi vodijo predstojniki. javnih služb.režijski obrati Za upravljanje dejavnosti gospod. ki jih neposredno upravlja uprava. ki se ne morejo opravljati v samem centru) lahko: . Položaj organa v sestavi je razviden predvsem iz tega. se ustanovijo režijski obrati. V načelu velja.da vsak centralni organ (ministrstvo) oblikuje lastno mrežo lokalnih organizacijskih enot .kulturo .te naloge opravljajo organi lokalne samouprave kot naloge lastne ali prenese pristojnosti 43 .uprave .pravosodje .agencija . da se za opravljanje nalog državne uprave (predvsem tistih.okolje in prostor . ki jih določa zakon. kadar je za upravljanje določenih nalog s področja upravnega organa potrebna določena samostojnost in posebej organizirana služba. to je vprašanje teritorialne organizacije uprave.delo.zdravstvo ..

s katerimi ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij . v okviru tkim.opravljanje (po pooblastilu vlade) strokovnih in drugih nalog v zvezi z upravljanjem z nepremičninami in z drugim premoženjem RS Skupine dejavnosti. podlago v zakonu ali vladnem aktu.. Samostojnost pa pomeni predvsem samostojnost pri uresničevanju določil zakonov in drugih predpisov. Glavne funkcije uprave: . urejanje in analiziranje podatkov ter drugih gradiv o stanju in problemih na posameznih področjih družbenega življenja.zbiranje. kulturnega.. administrativno izvrševanje upravnih aktov in neposredno odločanje v upravnem postopku. manipulativna in administrativna dela.izvajanje nadzorstva nad zakonitostjo dela javnih podjetij in javnih zavodov in instančno nadzorstvo nad posamičnimi akti. da se ustanovijo upravne enote.) 44 .pospeševanje gospodarskega..izvrševanje zakonov. Prvo pomeni. organizacije in skupnosti spoštujejo zakone in druge predpise) . ki jih opravljajo upravni organi: . drugih predpisov in aktov.) .kontrolno-nadzorno (tipična dejavnost upravnih organov na vseh področjih. pisarniška.regulativno (sami lahko izdajajo pravne predpise ..avtonomna regulativna dejavnost.V naši zakonodaji je predvideno. poročil in drugih gradiv ter opravljanje drugih strokovnih nalog. da mora imeti uprava za vsako svojo delovanje in aktivnost (pravno ali nepravno) temelj oz.operativno (ob izdajanju individualnih in konkretnih upravnih aktov. katerih naloge predpisujejo zakoni. ki je v pristojnosti drugih državnih organov) . upravnega nadzora je najpomembnejše inšpekcijsko nadzorstvo . dokumentiranje in dokumentacija vseh vrst.sklepanje civilnopravnih poslov.opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov in aktov .. ekološkega in splošnega druž.nadzorovanje zakonitosti dela organov lokalnih skupnosti .. kot strokovni organi s posameznega področja sodelujejo v posameznih fazah pri regulativni dejavnosti.dajanje mnenj in predlogov na podlagi opravljenih analiz.to je načelu zakonitosti in na načelu samostojnosti. UPRAVA V FUNKCIONALNEM SMISLU Delovanje uprave temelji na dveh načelih .zagotavljanje opravljanja javnih služb iz pristojnosti republike -opravljanje strokovnega nadzorstva nad izvajanjem javnih služb v skladu z zakonom .kako posamezniki. razvoja s sprejemanjem ukrepov iz svoje pristojnosti ter predlaganjem ukrepov vladi ter drugim pristojnim organom . drugih predpisov in aktov DZ ter predpisov in drugih aktov vlade . ki ji jih naloži vlada .pripravljanje zakonov.študijsko-analitično (študijsko delo in raziskovalna dejavnost. socialnega.

ki jih je mogoče reševati le na skupen način.represivno (prisilno-represivno izvrševanje posameznih upravnih funkcij.za lokalno samoupravo so značilni naslednji elementi: lokalno prebivalstvo ima pravico. ki jih imajo predstavniki skupnosti 45 . da na svojem področju opravljajo določen krog zadev pristojnost predstavniških teles se mora navezovati na lokalne zadeve Lokalna samouprava je le ena izmed oblik samouprave in sicer najvažnejša.. s tem da imajo ta telesa določene pravice odločanja. ki jih izvršujejo neposredno ali preko svojih organov predstavniška telesa imajo svojo stvarno in krajevno pristojnost. Lokalna skupnost je tista elementarna teritorialna družbena skupnost. Funkcionalna samouprava. pri zagotavljanju reda in miru. ko pravi. ki nastane z oblikovanjem naselja oz. ki samostojno in neodvisno izvršuje naloge. kjer na najnižji ravni nastajajo določene skupne potrebe prebivalstva..eve in tudi iz večine drugih klasifikacij so bistveni elementi lokalne skupnosti: določeno ozemlje ljudje naseljeni na tem ozemlju potrebe teh ljudi dejavniki za zadovoljevanje teh potreb zavest ljudi o skupnosti. da voli svoja predstavniška telesa. Država lahko prizna vsakemu naselju nek pravni status. varovanje premoženja in oseb.. ki se tičejo lokalne skupnosti.) LOKALNA SAMOUPRAVA LOKALNA SKUPNOST Iz Hillery. regije) POJEM LOKALNE SAMOUPRAVE Djordjevič.teritorialna (njena značilnost je da zajema ljudi.. Prva oblika lokalne samouprave je občina. naselje) Lokalne skupnosti lahko delimo na OŽJI tip (občine) in na ŠIRŠI tip (pokrajine. kar pomeni. z naselitvijo ljudi na določeno področje. ni pa ključno. ki ji pripadajo Šmidovnik zelo celovito definira pojem lokalne skupnosti. ki živijo na nekem ozemlju. kar je za naselje pomembno. Za občino so ključni trije elementi: občina je najvažnejši tip lokalne samouprave imeti mora status samoupravnosti oblikovana mora biti v okviru zgodovinsko nastale skupnosti (kakšno je npr. ki je temeljna lokalna samoupravna skupnost. da je lokalna skupnost tista teritorialna družbena skupnost.v njej so ključne pristojnosti. pri zagotavljanju nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja.

ZBOR OBČANOV je najbolj neposredna oblika lokalne demokracije in omogoča najbolj neposredno sprejemanje odločitev od drugih oblik neposredne demokracije se zbor občanov razlikuje po tem da gre za bolj spontano in neformalno odločanje v katerem lahko sodelujejo vsi prebivalci lokalne skupnosti. To v sodobni skupnosti ni mogoče. decentralizacija. Neposredna demokracija pa je pa je kljub temu bolj prisotna na lokalni kot na državni ravni. demokratizacija. kar pomeni. prevladuje namreč odločanje preko predstavniških organov. ker se odločitve sprejemajo vsak dan in lokalne skupnosti so prevelike. Drugi razlog pa je ta. To pa zato ker je lokalna skupnost manjša kot država tako po ozemlju kot po številu prebivalcev. Zaradi tega je neposredna lokalna demokracija bolj izjema.Pojem lokalne samouprave vsebuje pet elementov: TERITORIALNI (ko so lokalno določene in omejene.to je pomemben element kohezivnosti lokalne skupnosti in integracije posameznikov v njej. da so med seboj povezani in da jih družijo skupni interesi. V Evropi imamo dva tipa lokalne samouprave: Kontinentalna (celinska) značilen je tip majhnih občin in načelo decentralizacije Britanska. ki šteje lokalno samoupravo za izvirno institucijo in posledično za 4 vejo oblasti LOKALNA DEMOKRACIJA posredne oblike (volitve predstavniških organov občine) neposredne oblike (glavni instituti so zbor občanov. Zbor občanov se glasuje javno. pravica do peticije in ljudska iniciativa) Z vidika demokratične ureditve bi bilo idealno. zavest prebivalstva lokalne skupnosti. Poleg tega pa mora imeti lokalna skupnost tudi nek izvoljen predstavniški organ. Zbor občanov naj bi se uporabljal samo za najpomembnejše odločitve 46 . referendum. vendar pa je zbor občanov možen samo najmanjših lokalnih skupnostih. ki jih sami izvolijo MATERIALNO-FINANČNI pomeni. da je organizacijsko tehnično institute neposredne lokalne demokracije v praksi na državni ravni praktično nemogoče izvajati. da morajo imeti lokalne skupnosti finančna in materialna sredstva PRAVNI element po katerem so lokalne skupnosti pravne osebe Temeljne značilnosti ki definirajo lokalno skupnost in jo ločijo od državne uprave so: avtonomija. da je lokalna skupnost priznano področje njenih izvirnih nalog ORGANIZACIJSKI pomeni. da te naloge opravljajo člani lokalne skupnosti pod lastno odgovornostjo ali posredno preko organov. lokalne skupnosti so ustanovljene kot subjekti lokalne samouprave FUNKCIONALNI pomni. samostojnost. da bi ljudje vse odločitve sprejemali sami. če bi na lokalni ravni obstajala samo neposredna demokracija. z dvigovanjem rok.

in ker so ljudje bolj zainteresirani za takšen način odločanja. zahteve…). PRAVICA DO PETICIJE se tudi razlikuje od ostalih 3. pobude. V njihovem okviru pa občine kot lokalne enote samouprave. Ljudstvo zahteva ureditev nekega vprašanja. V primerjavi z referendumom ljudska iniciativa ljudstvu ne omogoča odpravo neustrezne rešitve ampak omogoča da zahteva rešitev. Vendar pa občin takrat niso imele nobene samouprave vse do leta 1848. ki jo ima pravico predlagati.o večin zadev odloča predstavniško telo.) Nekaj izpitnih vprašanj: občine kot temeljne lokalna samoupravna skupnost pokrajina kot širša lokalna samoupravna skupnost organizacija. da bili organi občine voljeni v celoti. ki mu ustreza. Referendum se za razliko od zbora občanov uporablja tudi na državni ravni vendar bolj poredko kot na lokalni (zato ker je idejno bližje lokalni samoupravi. kar pomeni. Leta 1866 so se občine oblikovale na novo. ljudsko iniciativo pa lahko uveljavlja le skupina posameznikov (več kot 50) RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE Stara Avstrija Na območju stare Avstrije so bile ustanovljene kresije oz. država pa je občine tudi financirala. Je uporaben za manjše število zadev in bolj poredkoma. ker ima pravico do peticije vsak posameznik. na lokalni ravni je referendum organizacijsko manj zahteven in cenejši. ko so uvedene prve samoupravne občine.REFERENDUM je novejšega izvora kot zbor občanov in bolj formaliziran ter organizacijsko zahtevnejši način odločanja. da je predlog ki je podan na osnovi ljudske iniciative predstavniško telo dolžno preučiti. funkcije in organi lokalne samouprave volitve na lokalni ravni opredelitev pojmov lokalna skupnost in lokalna samouprava oblike lokalne demokracije razvoj slovenske lokalne samouprave LJUDSKA INICIATIVA se v osnovi razlikuje od ostalih treh oblik neposredne lokalne demokracije. označuje pa pravico posameznika ali skupine posameznikov do pošiljanja pisnih vlog predstavniškemu organu (predmet peticije so lahko prošnje. kot državne upravne enote. Od ljudske iniciative se peticija razlikuje v tem. vzpostavljena pa je bila evropska samouprava. Pri referendumu pride pobuda za rešitev nekega problema iz organa. pri ljudski iniciativi pa pobuda pride s strani ljudstva. 47 . okrožni uradi. ne sodeluje pa pri odločitvi kako to vprašanje urediti. predlog podan na osnovi peticije pa ne. Za predstojnika občine je bil tedaj prvič imenovan župan(1848).

tako da je ostalo za lokalne zadeve le 20% resursov. lokalne zadeve so prenesli na krajevne skupnosti saj so krajevne skupnosti temeljile na prostovoljnem delu državljanov. kadrovskih in materialnih resursov ne morejo organizirati javnih služb (odvoz smeti…) Posledica je centralizacija saj mora vse zahtevnejše naloge prevzeti nase država ali pa pokrajina. leta 98 pa še 45 novih. Sicer so lokalni organi obstajali ampak so bili le izpostave države.Jugoslavija se osamosvoji izpod sovjetskega vpliva in kot vodilno idejo socializma postavi samoupravljanje. Komune so bile nekje vmes med lokalno samoupravo in državno upravo. Oblast je bila monolitna in na vseh nivojih strogo podrejena centru. ker niso imele voljenih organov. V Sloveniji je bilo ustanovljenih 62 komun. Leta '21 pa je na dan svetega Vida sprejeta ustava. Slovenija Do leta '94 Slovenija prevzame Jugoslovansko ureditev. ki omogoči uvedbo delnega trga in tudi delno uvedbo lokalne samouprave. Pomanjkljivosti velikih občin: 48 . stol. Ta model je temeljil na načelu enotnosti oblasti. občina je bila preoblikovana v komuni in naj bi bila temeljna celica družbe v kateri naj bi ljudje opravljali svoje potrebe. čeprav že ustava v letu '91 na novo vzpostavi lokalno samoupravo. Ideja je propadla saj je država obremenila komuno z 80% svojih nalog. Pomanjkljivosti majhnih občin so: me morejo kakovostno opravljati svojih nalog ker nimajo dovolj finančnih. svetovni vojni pride v sovjetsko vplivno cono in s tem je konec lokalne samouprave. OBČINA je temeljna lokalna samoupravna skupnost. povprečno so bile trikrat večje kot današnje občine. Komuna pa naj bi se sčasoma preoblikovala v samoupravno skupnost državljanov. To se je spremenilo leta '48 ko se zgodi informbiro. nasprotni tip je velika občina.bilo jih jw 147. vendar pa niso bile prave lokalne institucije. ker je vladala samo ena stranka. Kljub temu pa so bili organi komune voljeni. To je tip občine po načelu eno naselje ena občina. Zato so bile lokalne oblasti le izpostave državne oblasti na lokalnem nivoju. Nove občine so ustanovljene leta 94. okraj in oblast. ki je »doma« v Veliki Britaniji in je smatrana za četrto vejo oblasti. imeli so tudi relativno samostojnost.omejeno lahko govorimo o lokalni samoupravi. Do občin v današnji obliki pride v 19. okraji pa postanejo državne izpostave.te so imele tako državno kot lokalno vlogo. Ta lokalna samouprava se je imenovala KOMUALNI sistem.Stara Jugoslavija Do leta '21 velja stara avstrijska ureditev. Vendar pa v praksi deluje lokalna samouprava samo v občinah. od tega 11 mestnih. Nova Jugoslavija Jugoslaviji po 2. Ta ureditev velja do leta'31 (do diktature) ko se ustanovijo banovine. V Evropi prevladuje klasična majhna občina. ki vzpostavlja lokalno samoupravo ne treh ravneh: občina. Model velike občine so prevzele še Skandinavija in BeNeLux.

opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine. odloča o prenosu nalog iz državno na lokalno raven in obratno odloča o pridobitvi oz. Občinski svet ima najmanj 7 in največ 45 članov. kar pomeni. kohezivnosti in solidarnosti. deli nadzornega odbora pa počasi prevzema računsko sodišče. lahko pa tudi sklicuje seje občinskega sveta in jih vodi. kar pomeni da lahko zadrži objavo in izvrševanje kateregakoli občinskega akta če meni da je neustaven oz. proračun in zaključni račun in je edini. da ga občinski svet ne more odstaviti. 49 . Mandatna doba je 4 leta. občinske akte. vendar pa morajo biti tudi dovolj majhne. Njegova najpomembnejša funkcija je vodenje občinske uprave. da ima moožnost uspešno vplivati na politiko te skupnosti. nadzoruje smotrnost in namenskost porabe sredstev. Je izvoljeni predstavniški organ s splošno pristojnostjo za odločanje o vseh lokalnih zadevah v okviru svojih pristojnosti sprejema statute občin. Humes in Harlov pravita.proračun in zaključni račun občine. Župan je udi varuh zakonitosti in ustavnosti. Naloge občin: izvirne naloge občine naloge. Župan je izvršilni organ občine. izvoljen je na neposrednih in splošnih volitvah in zato je odgovoren predvsem volivcem. da morajo biti občine dovolj velike. Občinski svet lahko ustanavlja tudi delovna telesa. Župan ima predlagalno pravico na osnovi katere predlaga občinskemu svetu v sprejem občinske akte.komisije in odbori. nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave. da lahko ohranijo atmosfero skupnosti v kateri lahko vsak posameznik občuti. ki ima tri glavne funkcije. ki jih država prenese na občine in jih te opravljajo le začasno namesto države (prenesene naloge) Organi občine Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah občine. predstavlja občino navzven. Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan. da imajo lahko ustrezno osebje in druge pogoje. podžupan ali občinski svetnik. ki jih na občino prenese država naloge. Nadzorni odbor. ki predlaga proračun in zaključni račun. nezakonit. finančno poslovanje uporabnikov občinskega proračuna. odtujitvi občinskega premoženja. Mandat župna je 4 leta.- ker nastanejo z združevanjem več majhnih so ponavadi umetne tvorbe (odrezane od svojih naravnih temeljev) v takih občinah ni bistvenih vrednot lokalne samouprave. ki se potem specializirajo za določena področja. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet in opravljajo svoje delo nepoklicno.

ki razmejuje pristojnosti med federacijo in 50 . v večini evropskih držav pa zaradi direktiv sveta Evrope obstaja samo en nivo širše lokalne samouprave. Znotraj večinskega sistema ločimo dva tipa volitev: . Referenčni glas se upošteva le pri tistih kandidatih. V Sloveniji imamo samo enonivojsko samoupravo (samo občine). koliko občinskih svetnikov se v tisti občini voli.prvi se uporablja v občinah z do 3000 prebivalcev oz. V nekaterih državah obstajata dva nivoja širših lokalnih skupnosti (imajo trinivojsko upravo). listo lahko predlaga vsaka politična stranka ali pa skupina državljanov. Za razdelitev mandatov pa se uporablja D'Honett. gre za enokrožni relativni volilni sistem. FEDERALIZEM Federacija sestoji iz dveh ali več politično teritorialnih enot.to je večinski volilni sistem. V njo je združenih več federalnih enot. ki so glasovali za neko listo. ki ohranjajo družbeno integriteto oz. Volivec lahko glasuje o toliko kandidatih. Večinski volilni sitem dopušča večjo možnost uveljavljanja posameznikov in daje manj prostora političnim strankam kar pomeni tudi več neodvisnih kandidatov. občina je ožja. gledano z vidika občin pa širšega pomena. Slovenija je zato le ena izmed 5 evropskih držav. V občinah z nad 3000 prebivalci pa se uporablja proporcionalni volilni sistem.ov sistem. Poleg občin v večini evropskih držav obstaja še širši nivo lokalne samoupravne skupnosti. Širše lokalne skupnosti opravljajo naloge.splošnost.vsa občina je ena volilna enota. kolikor se jih je v njegovi volilni enoti voli. ki jih občine iz organizacijskih ali tehničnih razlogov ne morejo upravljati. ZVEZNA DRŽAVA (FEDERACIJA). ki so gledano z vidika države lokalnega pomena. Imamo institut referenčnega glasu.gre za volitve predstavnikov občine (občinskega sveta) oz. ki delujejo na širšem teritoriju kot občine in na ožjem kot država. Na nivoju pokrajine pa prihaja tudi do stika med lokalno samoupravo in državno upravo. ki tvorijo skupnost. ki nima dvonivojske lokalne samouprave. Tu obstaja skupna država v pravem pomenu besede. Pri proporcionalnem volilnem sistemu je občina ena volilna enota. kolikor mandatov je lista dobila.Lokalne volitve. Tudi za njih veljajo temeljna načela volitev. na listi pa mora biti toliko kandidatov. Ustava sicer govori o pokrajinah ampak jih opredeljuje kot prostovoljne oblike povezanosti občin (občine prostovoljno v njih vstopajo in izstopajo.občina je razdeljena na toliko volilnih enot kolikor mandatov se voli. Država prenaša v procesu decentralizacije na pokrajine tiste naloge. . enakost… Člani občinskega sveta se volijo po dveh volilnih sistemih. z do 12 občinskimi svetniki. pokrajine.gre za glasovanje o listah kandidatov. Federacija je pravno urejena z zvezno ustavo. Pri večinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih in ne o političnih strankah.z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov. skladnost ter na ravni federacije uresničujejo skupne interese in jih združujejo v širšo skupnost. ki zagotavlja vpliv vsakega volivca na kandidata in ne stranko. ki so dobili večino glasov volivcev. POKRAJINA (regija) Pokrajina je širša lokalna samoupravna skupnost.

da se prične postopek za spremembo ustave SFRJ 23. vendar morajo biti njihove ustave v skladu z zvezno ustavo. to pomeni da federalne enote nimajo lastne mednarodnopravne subjektivitete. političnega in ekonomskega položaja RS. ki pa navzven nastopa kot enoten mednarodnopravni subjekt. z amandmajem je določena tudi nova državna himna Zdravljica. da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ s sprejetjem nove ustave. ki so uveljavljene z amandmaji IX do XC. ukinitev smrtne kazni. Posebna združba držav je evropska skupnost. Skupščina RS je tudi sprejela deklaracijo o urejanju razmerij. Sprejetje 3.1990 sledi sprejetje naslednjih amandmajev ( v njej so bile povzete nekatere odločitve iz Deklaracije o suverenosti države RS.1989.Predlog zveznega izvršnega sveta. V federaciji obstajajo zvezni organi v katerih so federalne enote zastopane. . Njene članice so še vedno povsem samostojne države.9. da se pristopi k spremembam ustave 2. katerih člani odločajo načeloma po svoji svobodni odločitvi.1990 je bila sprejeta deklaracija o suverenosti države RS 27. v njej se mešajo elementi konfederacije in federacije. amandmaji so poudarjali pravice slovenskega naroda do samoodločbe. ki so postale del ustave RS in dobile najvišjo pravno veljavo). pravica do svobodnega političnega združevanja. ki imajo za RS splošen pomen.federalnimi enotami. Podlaga za federativno državo je zvezna ustava.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII na področju ljudske obrambe 51 .9.Predlog skupščine SR BIH . ko izvršujejo zadeve iz svojega delovnega področja. Centralni (osrednji) organ ima značaj zakonodajnega telesa.nekakšna država držav. zadružne in zasebne lastnine. Federacija in federalne enote imajo lastno politično-teritorialno organizacijo in so samostojne. Navadno imajo lastne ustave tudi federalne enote. vendar so del suverenosti prenesle tudi na organe skupnosti. Federacija je sestavljena država. sestavljen pa je iz šefa izvršilne oblasti in iz dveh domov. Zvezna ustava je najvišji pravni akt in jo je moč spremeniti ob sodelovanju federalnih enot. NAJPOMEMBNEJŠI PRAVNI AKT IN DOKUMENTI SPREJETI V PROCESU OSAMOSVAJANJU REPUBLIKE SLOVENIJE V letih 1988-1989 je prišlo v Sloveniji do močnega nacionalnega gibanja. Prišla je do spremembe v imenu : prej “ Socialistična republika Slovenija” se je preimenovala v “ Republika Slovenija. usmerjenega v graditev čimbolj samostojnega družbenega.1.Skupščina RS ne bo razpravljala in odločala o soglasju k predlogu predsedstva SFRJ. pravico do avtonomnega urejanja v zvezi s samoodločbo.27. suverenost države Slovenije.9. Sprejeta sta bila 2 ustavna zakona . enakopravnost družbene.1990 .sklepov: .7. odraz tega gibanja je bila Majniška deklaracija 1989 in ustavne spremembe. sprejetimi 27.

da je bilo temeljno razmerje med republiko in zvezo določeno tako. ki bo imela dejansko oblast na svojem ozemlju in bo subjekt mednarodnega prava. in 30. ▪ 25.6.1990 je skupščina sprejela ugotovitve. OSAMOSVAJANJE SLO Za proces osamosvajanja Slo je bilo pomembno to.1990) ▪ 6. federacija pa le toliko. 4% z “ne”. 52 . da RS postane suverena država.1991 Skupščina RS sprejela Sklep in izjavo v zvezi z Brionsko skupno deklaracijo.1991 sprejeta Stališča in sklepi Skupščine RS za nadaljnje uresničevanje osamosvojitvenih aktov Skupščine RS.6. kolikor je bila nanjo prenesena z zvezno ustavo.1991 je skupščina RS sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS. ▪ Ustava RS je bila sprejeta 23. ki je pravnem smislu predstavljal realizacijo plebiscitne odločitve. ▪ 25.4.3.7.2.1990 v skupščine RS.1991 je skupščina RS sprejela Ustavni amandma C k Ustavi RS.9. ▪ 6.6. 88% je odgovorilo z “da”.9% pa je bilo neveljavnih glasovnic.12.7. ki pravi. stališča in sklepe o urejanju bodočih mednacionalnih odnosov na območju Jugoslavije..12. s katerim je bil določen novi grb in zastava RS. in YU ter delegacija EU dvanajsterice) ▪ 10.10.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI: katere določbe zakonov.1991 sprejeta Stališča skupščine RS v zvezi s političnim in varnostnim položajem RS. ▪ Na plebiscitu 23. ▪ 20. ▪ 7.1990 pred izvedbo plebiscita je bila v skupščini sprejeta še deklaracija o spoštovanju temeljnih konvencij sveta Evrope.1991 je skupščina RS izrazila načelna stališča še v Deklaraciji ob neodvisnosti Na izrednem zasedanju skupščine 29.12. 0.10.1990 so prebivalci RS izrazili svojo politično voljo. Prevzem izvrševanja suverenih pravic in dolžnosti je bil urejen z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. da je bila primarni nosilec oblasti (državne) republika..12. ▪ 7. da se slovenski naborniki ne pošiljajo več na služenje vojaškega roka v JLA.1991 je bil sprejet ustavni amandma XCIX k ustavi RS. istočasno pa je bil sprejet tudi ustavni zakon za izvedbo ustave RS. predpisov in splošnih aktov zveznih organov se ne uporabljajo v RS. Hrv. ▪ 5.1991. ▪ 24.1991 je skupščina RS sprejela ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII k ustavi RS na področju ljudske obrambe. ▪ 28. ki je določala zvezne pristojnosti. Rezultati plebiscita so bili slovesno razglašeni 26.1990 je skupščina RS je sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS in razglas državljanom RS ( plebiscit je bil razpisan na dan 23.6.1991 Brionska deklaracija (predstavniki Slo.12.12.

1974 je vsakemu narodu znotraj federacije zagotavljala pravico do samoodločbe naroda in pravico do odcepitve od zveze. Sprejetih je bilo več aktov ustavnopravnega pomena. AMANDMAJI K USTAVI RS. da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitne odločitve sprejeti ustavne. Premiki v Slo političnem življenju so se izražali tudi na ustavnopravni ravni. da je že od začetka prevladalo stališče. na plebiscitu. določil je da se v RS ne uporabljajo tiste določbe ustave SFRJ. Izveden je bil 23. da se ta proces pravno uredi in utemelji. prav na to pravico se je kasneje sklicevala tudi slo.1990. ter druge akte in ukrepe. zasebnost) avtonomija/podrejena (od kod stimulus) epizodična/kontinuirana (stroški. potrebne za osamosvojitev.Za nadaljnji razvoj odnosov med republiko in zvezno državo je bila pomembna sprememba oblasti.pogostost spremljanja politike v medijih pogostost udeleževanja volitev pogostost udeleževanja pogovorov o politiki sindikalna aktivnost b) INTERESNI: . zato ker so se v Slo začele pojavljati zahteve po demokratizaciji političnega življenja. Pomemben je bil sprejem amandmaja k republiški ustavi.Ustava SFRJ iz l. na njem je bilo določeno. leta1990. do katere je prišlo na volitvah spomladi 1990. ki se jih loteva vlada. Razhajanje med slo oblastjo in zvezno oblastjo se je še bolj zaostrilo. Ti akti so v pravni obliki opredelili različne stopnje osamosvajanja republike in njenega izločanja ter zveznega pravnega reda in zvezne državne organizacije.PROCES OSAMOSVOJITVE SLO: značilno za ta proces je bilo. ki so usmerjene v vplivanje na izbor vladnega osebja (government) in/ali akcij. PLEBISCIT. POLITIČNA PARTICIPACIJA Politična participacija obsega tiste aktivnosti zasebnih državljanov. Do prvih sporov z zvezno državo je prišlo že ob sprejemanju sprememb zvezne ustave v letih 1987 in 1988. nagrajevanje) ekspresivne/instrumentalne verbalne/neverbalne socialne/nesocialne (interakcije z drugimi) V Sloveniji obstajajo trije vidiki politične participacije: a) OSNOVNI: . ki niso v skladu z ustavo RS. ki so temu procesu dajali ustavno podlago. Ostajajo različne zvrsti politične aktivnosti oziroma politične participacije: odkrita/prikrita (stroški.stopnja zanimanja za politiko 53 .12. Določeno je bilo. Na oblast so prišle politične sile. da RS postane samostojna in neodvisna država (83% udeležba.Slo je prve korake k osamosvojitvi storila še v okviru zvezne ustavne ureditve. 88% za odcepitev od SFRJ). ki so si prizadevale za čim večjo osamosvojitev republike.

ki niso "ustrezno politično kultivirani" so že vnaprej onemogočeni politično artikulirati svoje interese in s tem politično-kulturno disfunkcionalni. da ostanejo latentni. 54 . hotenj in torej vseh subjektivnih zahtev. INTERESNE SKUPINE Interesne skupine večajo prostor za politično udeležbo. rekli bi. S tem skrbijo za izoliranje elite pred pretiravanjem in jo osvobajajo od vsakodnevnih pritiskov javnega mnenja. ker so interesi. prikrojevanje zahtev na obseg in obliko političnega procesa odločanja). akterjev družbenega delovanja.sodelovanje pri političnih aktivnostih aktivna vpletenost v politiko aktivna stopnja angažiranja v političnih strankah in prostovoljnih organizacijah POLITIČNA KULTURA Politična kultura je razumljena kot regulator želja. omejujejo politično odtujitev. kulturno sodelovanje…pod pogojem konsultativne politične kulture ter samoomejevanja kot podlaga njihove legitimnosti. krepijo kvaliteto odločitev in integracijo družbe. Tisti družbeni akterji. notranjih smiselnih zvez. izražajo sicer zanemarjene interese. interesov. vzgajajo javnost glede političnih vprašanj. Je skratka le sestavina družbenega in političnega sistema.c) AKTIVNI: . ki izhajajo iz javnega mnenja po sebi nagnjeni k temu. Interesne skupine služijo za mobilizacijo in prenos neartikuliranih zahtev v družbi v proces odločanja (filtriranje.