POJEM IN VRSTE POLITIČNIH SISTEMOV Pojem političnih sistemov je širši od pojma države in oblasti.

Koncept političnih sistemov je kvalitativno različen, saj država in oblast dobita s pojmom političnih sistemov neko vlogo. Politični sistem je odnos med oblastjo in državo na eni in ostalimi sferami na drugi strani. Med njimi posredujejo parlament, politične stranke, volitve, javno mnenje … Politični sistem je medsebojno povezan, skladen skup družbenih odnosov, norm in ustanov, ki oblikujejo javno oblast in njen položaj v družbi. V okvir političnih sistemov spadajo: 1. vsi organi politične oblasti 2. institucije in odnosi preko katerih družbene skupine in sloji uresničujejo svoj vpliv na oblast (politične stranke, družbene skupine) 3. način oblikovanja politične oblasti (volitve, imenovanja) 4. razni drugi kanali vplivanja na oblast (mediji, javno mnenje) Če obstajajo odprti kanali vplivanja, govorimo o DEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Če teh kanalov ni (so zaprti) govorimo o NEDEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Za DEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: svobodne volitve svobodna politična konkurenca (pluralistični sistemi z opozicijo) svoboda tiska, združevanja nadzor državne oblasti

Za NEDEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: centralizirani neomejena in nekontrolirana, totalna oblast obstaja monizem, prepoved opozicije ni svobode govora, združevanja sem spadata:

● AVTOKRACIJA Pravo nasprotje pojma demokracije. Prisotna je samo na političnem področju. Pomeni, da se velikemu delu prebivalstva odreka nadzor nad vladarji. Ljudstvo ne more sodelovati pri odločanju. To je nedemokratična, neliberalna oblika vladavine. Oblike avtokracije so: - avtokratične monarhije (Saudska Arabija) - osebne vladavine (afriška družba) – razlika z avtokratično monarhijo je ta, da pri osebni vladavini ni nasledstva - dominantna stranka (Egipt, Singapur) - vladavina verskih voditeljev (Iran)

1

- vojaške diktature (Afrika, Azija) ● TOTALITARIZEM Posega na vsa področja družbe in ne samo na politično področje. Primer totalitarizma je nacistična Nemčija, fašistična Italija, komunizem … Značilnosti totalitarizma so: - obstaja uradna ideologija, ki zajema vse bistvene vidike človekovega obstoja - obstaja ena množična stranka (hierarhično urejena, na njenem čelu vodja) - tajna policija (pod strankarskim nadzorom, onemogoča sovražnike družbe) - vseobsežni nadzor stranke nad množičnimi mediji - strankarski monopol nad oboroženo silo - centralizirano upravljanje, nadzor gospodarstva - obljuba varnosti – ljudje pripravljeni žrtvovati svobodo LIBERALNO DEMOKRATIČNI SISTEM Glavne značilnosti liberalno demokratičnega sistema so: 1. stvarna oblast je v rokah izvoljenih uradnikov 2. izvršna oblast je ustavno omejena in odgovorna drugim institucijam (zlasti parlamentu) 3. nesigurnost volilnih rezultatov (možnost opozicijskega glasovanja, sprememba stranke na oblasti) 4. kulturne, etnične, verske in druge manjšinske skupine (izražajo interese v političnem procesu) 5. izven strank in volitev imajo državljani različne kanale in sredstva za izražanje in predstavništvo njihovih interesov (civilna družba, različna družbena gibanja) 6. obstajajo alternativni viri informiranja (neodvisni mediji) 7. posamezniki imajo svobodo prepričanja, mnenja, razprave, govora, združevanja, demonstracij, peticij 8. državljani so enaki pred zakonom (neodvisno sodstvo) 9. vladavina prava varuje državljane pred nasiljem in neupravičenim poseganjem v njihovo osebno življenje Politični sistem lahko delimo glede na kriterij delitve oblasti. DELITEV OBLASTI: HORIZONTALNA (zakonodajna, izvršna, sodna) →parlamentarni, predsedniški, skupščinski, polpredsedniški sistem STOPNJE / RAVNI OBLASTI → unitarne, federalne

Ustavno načelo delitve oblasti varuje osebno svobodo posameznika, preprečuje koncentracijo in monopol oblasti, vzpostavlja nadzor nad oblastjo (preprečuje samovoljo), razporeja državne naloge in pristojnosti, vzpostavi vzajemno kontrolo in vzdržuje ravnovesje med nosilci oblasti.

2

PARLAMENTARNI SISTEM 1. zakonodajna oblast pripada parlamentu 2. obstaja določena povezanost izvršne in zakonodajne oblasti → ne gre za strogo delitev oblasti (izvršna oblast odvisna od zaupanja parlamenta) 3. izvršna oblast je deljena – predsednik države in vlada PREDSEDNIŠKI SISTEM 1. ločitev oblasti najbolj dosledno izpeljana 2. predsednik ima možnost veta na zakonodajne predloge kongresa 3. predsednik je voljen neposredno 4. predsednik države je predsednik vlade POLPREDSEDNIŠKI SISTEM 1. šef države se voli na splošnih volitvah / neposredno 2. šef države si deli izvršno oblast s predsednikom vlade – imamo dvojno oblast 3. šef države je neodvisen v odnosu do parlamenta, vendar mu ni dopuščeno, da bi vladal sam ali neposredno 4. direktive šefa države mora sprejeti in uskladiti vlada 5. predsednik vlade / vlada sta neodvisna od šefa države v tisti meri, kot sta odvisna od parlamenta 6. ta struktura z dvojno oblastjo omogoča različna ravnotežja (KOHABITACIJA – predsednik države in predsednik vlade sta iz različnih strank) KONVENTNI ali SKUPŠČINSKI SISTEM 1. gre za enotnost oblasti 2. shod, zborovanje ali narodna skupščina 3. načelo horizontalne organizacije oblasti, v kateri so predstavniški organi hkrati nosilci zakonodajne in izvršne oblasti 4. sodna je izločena, čeprav je pod močno kontrolo predstavniškega telesa POLITOLOŠKA DELITEV POLITIČNIH SISTEMOV (po Liphartu) VEČINSKI (Velika Britanija) KONSENZUALNI (Švica)

3

Razlike: koncentracija izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti delitvi izvršne oblasti v konsenzualnem modelu prevlada izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti izvršno zakonodajnemu ravnotežju v konsenzualnem modelu dvostrankarski sistem nasproti večstrankarskemu sistemu enodimenzionalni strankarski sistem nasproti večdimenzionalnemu strankarskemu sistemu večinske volitve nasproti sorazmernemu ali proporcionalnemu predstavništvu (gre za problem sorazmernosti / nesorazmernosti volilnih rezultatov = razdelitev sedežev v parlamentu glede na število glasov na volitvah) unitarna in centralizirana oblast nasproti federalni ali decentralizirani enodomni sistem parlamenta nasproti močnemu dvodomnemu sistemu nepisana ustava (ne vsiljuje formalnih omejitev parlamentarne oblasti / je optimalna, večinska) nasproti pisani ustavi MODEL POLITIČNIH SISTEMOV (po Davidu EASTONU) Splošne značilnosti: 1. analiza političnega sistema mora vključevati raziskovanje formalnih odločitev na eni in stvarnih akcij oz. delovanja na drugi strani 2. analiza političnega sistema pomeni vzporedno raziskovanje procesov oblikovanja in izvrševanja politik 3. analiza političnega sistema mora zajemati tudi neodločanje in nedelovanje – opustitvena dejanja Sestavine: 1. INPUTI (politične zahteve in politična podpora) 2. OUTPUTI (v obliki odločitev in akcij nekega delovanja) 3. OUTPUTI so različni od UČINKOV (OUTCOMES) – učinki so drugačni, kot jih je predvidel zakonodajalec FUNKCIJE POLITIČNEGA SISTEMA SISTEMSKE funkcije niso neposredno vključene v oblikovanje in izvrševanje politik, a so bistvenega pomena za delovanje političnega sistema, saj določajo ali se bo sistem spremenil, ali se bo ohranil v obstoječi obliki, kdo bo bolj vpliven pri oblikovanju politik, …Sestavljene so iz politične socializacije (podružbljanje človeka s stališča oblikovanja politik), političnega rekrutiranja (kadrovanje, selekcija izbire za vodilne funkcije), politična komunikacija (tok informacij skozi družbo in različne strukture, ki sestavljajo politični sistem).

4

PROCESNE funkcije so nujne za oblikovanje in izvrševanje politik v vsakem političnem sistemu. Te so hkrati tudi faze političnega sistema: 1. FAZA: artikulacija interesov 2. FAZA: agregacija interesov (povezovanje ali kombinacija interesov v POLICY alternative) 3. FAZA: avtoritativno oblikovanje politik (izbira ene alternative ali odločitev ali konkretno zakon) 4. FAZA: proces izvrševanja politik (implementacija) Tretji sklop funkcij so POLICY funkcije. So implementacija političnega procesa. Sprejeti zakoni morajo biti uresničeni. Zadevajo vsa področja. Sestavljene so iz: ● ekstrakcije (obdavčitev) ● regulacije vedenja (pravila) ● razdelitve ali distribucije Uprava (vlada) zajema policy funkcije. Ostale funkcije pa zajema parlament. SISTEM LIBERALNE DEMOKRACIJE Liberalizem in demokracija sta nasprotni načeli. Meščanska družba, ki se razvija v smeri civilne družbe, je značilna po pluralizmu in individualizmu (to partikularistično stran zastopa liberalizem). Liberalizem je posameznik. Demokracija predstavlja nasproti pluralističnemu načelu liberalizma obliko politične homogenizacije ali poenotenja tega pluralizma. Liberalci zastopajo vladavino manjšine. Demokrati zastopajo stališča ljudske večine. Liberalci zastopajo individualne svoboščine. Demokrati zastopajo formalno načelo občega skupnega dobrega. Stvar demokratične politične kulture je, da simbioza dveh nasprotnih načel ne razpade. Če simbioza (liberalizem + demokracija) razpade, se odpira prostor drugačnim, zlasti totalitarnim oblikam vladavine. Centralna institucija liberalne demokracije je parlament. Vzdrževanje ravnotežja med liberalizmom in demokracijo je možno samo proceduralno. Vzdrževanje poteka ponavadi v obliki PERMANENTNEGA KRŠENJA USTAVE (tako opozicija kot pozicija – pozicija prekoračuje svoja ustavna pooblastila na podlagi svoje večinske pravice, da interpretira ustavo in jo praktično spreminja; opozicija pa poizkuša z različnimi oblikami izven parlamentarnega povezovanja z volivci). Ravnotežje vzpostavlja ustavno sodišče. Delovanje pozicije in opozicije torej ni mogoče popolnoma ustavno omejiti. Bistvo liberalno demokratične ustavne vladavine je nadzorovano proceduralno kršenje ustave.

5

Lipset – demokracija je politični sistem. NAČELA DEMOKRACIJE red avtoriteta pravice svoboda .svoboda združevanja Demokracija ima 2 vidika: 1.informirana javnost . ki temelji na participaciji državljanov. dobimo pri demokraciji TIRANIJO VEČINE.vladavina prava 6 .pravičnost . DEMOKRATIZACIJA Demokracija je institucionalna ureditev za sprejemanje političnih odločitev. neposredna / neomejena oblast.strankarsko tekmovanje . inkluzivnost. enakosti glasov. omejena oblast. menjavo vladajočih uradnikov in kot socialni mehanizem.DEMOKRACIJA. liberalna se spremeni v PLUTOKRACIJO. FORMALNI (v postopkih in procedurah) . ki ponuja urejene ustavne možnosti za spremembo oz. legitimnosti večinske volje… Ima 3 komponente: demokratična (enakost med ljudmi) liberalna (pravice posameznika) republikanska (državljanske vrline in javno dobro) Če se te oblike izrodijo. Antična demokracija = ekskluzivna. republikanska v PATERNALIZEM ELIT. Te opredelitve so normativistične.zakon .zakonodajni nadzor . ki dovoljuje največjemu številu prebivalstva vplivati na glavne odločitve in sicer z izbiro med tekmeci za glavne politične položaje. Razmerje med idealno in realno demokracijo nam razloži Liphart (poliarhija). Moderna demokracija = posredna / predstavniška. Pojem poliarhija pomeni mnogovladje razpršenih družbenih oblasti. kjer posamezniki pridobijo moč za odločanje na podlagi tekmovalnega boja za ljudske glasove (Joseph Schumpeter).enakost INSTITUCIJE DEMOKRACIJE ljudska suverenost omejitev oblasti izvršilna odgovornost splošna volilna pravica volilni sistem svobodni tisk .predstavništvo .inkluzivno državljanstvo .privolitev vladanih .ustavno sodna presoja . šibko institucionalizirana. visoko institucionalizirana.

odprtostjo za pobude ljudi.centralna uprava . v katerem noben večji politični akter ne proučuje možnosti za alternativni. 7 . Demokratizacija je lahko bolj ali manj intenzivna. SUBSTANTIVNI . običaj → gre za konsolidacijo – utrjevanje – demokratičnih oblik vladanja → gre za ponotranjanje demokratičnih vrednot in pravil igre → daljša od prvih treh) LINZ – konsolidiran je tisti politični sistem. Konsolidacija se kaže v sposobnosti novega demokratičnega sistema.civilni nadzor nad vojsko 2.asociacijska avtonomija .. odločitvena (nastaja ustava) 4.civilna družba Demokratizacija je proces razširjanja ali izvajanja demokracije. širšo participacijo ljudi. uvodna (izgradnja nacionalne enotnosti) 2.izvoljeni nosilci oblasti . Za politično stabilnost je potrebna poleg konsolidacije še inkluzivnost (sposobnost vključevanja ljudi v procese odločanja) in učinkovitost. Poteka po 2 različnih . legitimnostjo (upravičenost oblasti). Iz formalnega vidika gre predvsem za izbiro ustavnih oblik ali praks.mediji . z večjo vključenostjo oz. Pri substantivni gre za manj očitno rast demokratičnih skupnosti – npr. da razrešuje konflikte skozi legalne institucije (v okviru parlamenta).lokalna uprava . Ponavadi ima 4 faze: 1. pripravljalna (oblikovanje tekmovalnih političnih alternativ) 3.politične stranke . nedemokratični proces prevzema oblasti. mobilizacijo za soglasje. Inkluzivnost je povezana z odzivnostjo.ločitev oblasti .svoboda izražanja in alternativni viri informacij .formalni in substantivni – poteh. kar je odvisno zlasti od kvalitete predhodnih demokratičnih izkušenj.človekove in manjšinske pravice .ustavnost in zakonitost .svobodne in pravične volitve . privajalna (prehajanje demokracije v navado.

da je pojem ustave nastal v 18. Konstitucije so bile v rimskem pravu enostranski ukazi cesarjev imenovani EDIKTI. 8 . Prvi. st. v političnem boju za omejevanje absolutne oblasti monarha. V antični Grčiji s tem izrazom niso označevali pravnih aktov. Ustava je osnovni red stvari v družbi – Aristotel. ki naj ureja organizacijo državne oblasti in človekove pravice. SOCIOLOŠKO pojmovanje ustave → ustava ni samo pravni dokument. S širjenjem državljanskih pravic se je razvila ideja konstitucionalizma. USTAVA POJEM USTAVE Ustava izhaja iz latinske besede CONSTITUTIO. S tem je prišlo do institucionalizacije in demokratizacije oblasti. za sprejemanje odločitev in njihovo uresničevanje.Učinkovitost se nanaša na sposobnost in zmogljivost političnega sistema za reševanje problemov oz. Obstoj pravne države je eden bistvenih elementov stabilne demokracije. POLITIČNI pojem → ustava je zbir pravil s katerimi se omejuje državna oblast in njene pravice poseganja v svobodne sfere družbe in sfero političnih pravic državljanov. Drugi trdijo. Absolutna monarhija jo uporablja za označevanje absolutnega načina vladanja. ampak je tudi odraz stvarnih odnosov in okoliščin oz. Vsi drugi pravni akti morajo biti v skladu z ustavo. ki označuje poseben pravni akt v pisani obliki – to je ustava. ki ureja vprašanja državljanskih pravic in načela organizacije državnih organov in njihovih pristojnosti. Predpostavka za politično učinkovitost je izdelana procedura in zaokrožen pravni sistem. vrhovne biti. FILOZOFSKI pojem ustave je širša dimenzija. razmerja družbenih sil v neki državi. V fevdalizmu je pojmovanje ustave prevzela katoliška cerkev in z njim označevala sistem cerkvene organizacije. ki je uveljavil sociološko pojmovanje je bil LASSELE. Hegel – ustava je izraz najvišje. Razlaga ustave je možna iz različnih vidikov: pravni politični filozofski sociološki pravno – politični S FORMALNEGA vidika je najvišji pravni akt. s katerimi so se urejala vprašanja državne organizacije in njenega delovanja. ampak politično ureditev konkretnega polisa.

sodne odločitve (keys law). ustavne konvencije so izven sodne pristojnosti. dostopnost) kodifikacija (enovit pisani akt) največja pravna veljava ustavnih norm – hierarhično najvišji pravni akt Temeljne lastnosti ustave so: ustava je najvišji splošni pravni akt.S PRAVNEGA vidika razlikujemo ustavo v MATERIALNEM in FORMALNEM pomenu. da morajo biti družbeni odnosi urejeni v posebnem aktu. ne glede na njihovo pravno obliko. Angleška ustavnost ima heterogeno strukturo in zajema več različnih elementov – zlasti 2 skupini: ustavna pravila ustavne konvencije Ustavna pravila se uporabljajo pred sodiščem. ki urejajo državno in družbeno ureditev. st.…) 2. ki je sprejet po posebnem postopku in slovesno razglašen kot temeljni zakon države. Temeljne značilnosti ustave v formalnem smislu so: pisna oblika ustave (preglednost. kar ne pomeni. ki jim predpisuje njihove pristojnosti ustava je edini splošni pravni akt. Vsaka država ima zbir temeljnih pravil. izhodiščne in splošne ustavne norme določajo temelje državne in družbene ureditve in poseben postopek za sprejem in spremembo ustave ustava je temeljni izvor najvišjih državnih organov. Tvorci sodne ustavnosti so zahtevali. s katerimi se določa smisel in meje zakonov sprejetih v ustavno pravni materiji 9 . Ta pravila so lahko v enovitem pisanem pravnem aktu ali v več različnih pravnih aktih in lahko so pisana ali nepisana. hkrati pa vsebuje elemente ideološko političnega in programsko deklarativnega akta ustava je pravni in politični akt – v tem se razlikuje od drugih pravnih aktov ustava je splošen pravni akt. posamezni zgodovinski dokumenti (Magna charta libertatum. ki se od drugih splošnih aktov razlikuje po naravi pravnih norm ustavne norme so abstraktne. da nimajo ustavnosti. Ustava v formalnem smislu → povezana z nastajanjem meščanske države in prvimi sodobnimi pisanimi ustavami s konca 18. Ustava v materialnem smislu → pojem ustave je določen glede na vsebino norm. zakoni parlamenta (zakon o nasledstvu prestola. Posebnost ustave v formalnem pomenu je njena oblika v kateri se izraža vsebina ustave in v čemer se razlikuje od zakonov in drugih splošnih aktov. Bill of rights.…) 3. Ustavna pravila tvorijo elementi: 1. ki samemu sebi določa svojo pravno moč RAZVRŠČANJE (VRSTE) USTAV • PISANE • NEPISANE – ustava v materialnem pomenu (ustavni običaji) Nepisano ustavo imajo v Angliji.

v praksi se ne uporabljajo 3. • LJUDSKE USTAVE → samostojno jih sprejema predstavniško telo ali ljudstvo neposredno na referendumu – republikanska oblika vladavine. DEKLARATIVNE) – formalno zavezujejo. a preprečujejo potrebne spremembe politične oblasti RAZVOJ USTAVNOSTI VELIKA LISTINA SVOBOŠČIN (1215) – začetek PETICIJA PRAVIC (1628) – Anglija INSTRUMENT OF GOVERNMENT (1635) – prva prava ustava. • TOGE (posebni pogoji) • GIBKE (kot običajni zakon) Kriterij je postopek sprejemanja in spreminjanja ustave. so določena s strani sodišča. v praksi se ni uporabljala HABEAS CORPUS ACT (1679) – uveljavitev temeljev demokratične ureditve. se pa spoštujejo.uresničujejo se v praksi 2. ZGODOVINSKA RAZVRSTITEV USTAV • OKTROIRANA ali VSILJENA (1931 jo vsili jugoslovanski kralj Aleksander) → enostranski akt. SEMANTIČNE – v praksi se uresničujejo.…Nekodificirane so tiste. nikoli niso bila predmet zakonske podlage) Ustavne konvencije pa obsegajo navade. običaje in prakso ter regulirajo velik del vsakdanjih aktivnosti najvišjih organov oblasti. Sprejme jih predstavniško telo. 1. NORMATIVNE . določa pravice državljanov in njihovo varstvo v kazenskem postopku BILL OF RIGHTS (1689) – utrdi položaj parlamenta 10 . • KODIFICIRANE • NEKODIFICIRANE Kodificirana je enovita ustava (iz enega samega pisanega akta). tradicijo. Niso pisane. načela in pravila splošnega prava (nastala na podlagi običajev. Vidovdanska ustava. temeljni zakon.4. ki ga sprejem monarh na prehodu iz absolutne v ustavno vladavino • USTAVNI PAKTI → so rezultati sodelovanja predstavniškega telesa in monarha. uveljavitev pa je vezana na podpis monarha – npr. v katerih so ta pravila v več aktih. Imenuje se lahko ustava. NOMINALNE (NAVIDEZNE. NOVEJŠE RAZVRSTITVE USTAV Razvrščanje je glede na skladnost ustavnih norm s politično realnostjo.

svetovni vojni – socialistična ustavnost ITALIJA po 2. Radikalno se razlikuje od prejšnjih socialističnih ustav.1991 – božična ustava). Je deklarativne narave in predstavlja izhodišče ustave. Je moderna ustava. Ni del ustavnega besedila v ožjem smislu ter pravno ne obvezuje. socialne pravice) – WEIMARSKA ustava Po 2. Sprejeli smo jo leta 1991 (23.. Izhodiščni zato. Zavezujoča je bolj kot sama ustava in zavezuje dejansko. stoletju se pojavi težnja po pisani ustavi – ameriške kolonije. Nova slovenska ustava je klasična realistična ustava. s čimer določa pravni red. svetovni vojni – pravica do dela ……… SLOVENSKA USTAVA Ustava je izhodiščni in temeljni pravni akt. ki imajo ustavni pomen. manjka zagotovilo za njeno spoštovanje) NEMČIJA – po 1.vzpostavljanje vseh temeljnih elementov slovenske države . demokratska ustava 8ekonomske. Je opis dejstev.- v 18. Temeljni zato. ki skoraj nima programskih določil. ker ureja družbene zadeve.12. ker določa kdo je zakonodajni organ. VIRGINIJSKA USTAVA) ustava federacije – prva prava ustava v sodobnem pomenu – AMERIŠKA FRANCIJA – ustavnost razvija v skladu z revolucijo – DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA (1789) – prva ustava v Franciji leta 1791 EVROPA po letu 1830 – BELGIJSKA USTAVA (1831) – vzor številnih evropskih ustav ŠVICA – federalna ustava (1848) 1875 – FRANCIJA – ustava TRETJE REPUBLIKE – model republikanskih ustav Po 1. osredotočena na klasično vsebino ustav – to je pravice državljanov in organizacija oblasti. Nekatere programske določbe so prisotne v poglavju o Temeljnih gospodarskih in socialnih razmerjih. svetovni vojni – SOCIALISTIČNA USTAVNOST (Sovjetska zveza) 1936 – STALINSKA USTAVA (formalno popolnoma demokratična. Dejstva iz preambule: . svetovni vojni – socialno. ki oblikujejo konfederacijo (zveza članic – vsaka sprejme ustavo.pravica do samoodločbe .večstoletni slovenski boj za nacionalno osamosvojitev .zagotovitev varstva temeljnih pravic in svoboščin 11 . STRUKTURA SLOVENSKE USTAVE PREAMBULA TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI PREAMBULA Uvod v ustavo. npr.

pravna in socialna država (pravna kakovost države). razmerja). Vlada je izpeljana iz zakonodajne oblasti. Med temi je posebej pomembna pravica do zasebne lastnine. Po drugi strani obstaja omejitev izvršne oblasti (predsednika republike). Ustava je izhodiščni pravni akt. Nova slovenska ustava uveljavlja poseben pravno institucionalni mehanizem. uveljavitev načela delitve oblasti (pri nas zamenjana z delitvijo funkcij – izvršni. potem gre lahko samo za delitev funkcij. posamezniku kot državljanu (pripadniku države). neodvisnost sodnikov. Del izvršne oblasti (vlada) pa je nima. V ta mehanizem spadajo: politični pluralizem. v kateri ima oblast ljudstvo (oblika političnega sistema). ker prepušča nekatere vsebinske zadeve zakonodajni ureditvi. Slovenija je opredeljena kot republika (oblika vladavine). delitev oblasti. Če imajo posamezne veje skupno legitimacijsko bazo. DRŽAVNA UREDITEV – pravila o organizaciji osrednjih državnih organov (pristojnosti. ELEMENTI LIBERALIZMA: Liberalizem gradi politični sistem na posamezniku kot občanu (pripadniku civilne družbe). demokratična država. ozemeljsko enotna in nedeljiva država (unitarna oblika državne ureditve). KATALOG KLASIČNIH TEMELJNIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN – v celoti ustreza mednarodnim standardom. strogo delitev. Če imajo med seboj neodvisne in hierarhične legitimacijske baze. Pri več osrednjih državnih organih je slovenska ustava preskopa (zlasti pristojnosti). da se temeljne pravice človeka lahko udejanjijo.…To predstavlja temelj ekonomskega in političnega liberalizma. kajti po ustavi so obvezni strankarski dogovori glede odločitve o predlogu za 12 . ni pa tudi temeljni pravni akt. Na nekaterih mestih preobsežen. 3. Razliko med ločitvijo oblasti in delitvijo funkcij spoznamo po obstoju / neobstoju samostojne legitimacijske baze (volitve) posamezne veje oblasti. Liberalne poteze slovenske ustave so: 1. V središču je posameznik in njegova svoboda. socializma (nekateri elementi prejšnjih ustav) in korporativizma. pravno varstvo temeljnih pravic). ki omogoča. Prisotni so tudi elementi pluralizma. TEMELJNE DOLOČBE – določajo obliko slovenske države. POLITIČNE DOKTRINE V SLOVENSKI USTAVI Največji sklop so liberalno demokratični vidiki. dedovanja.TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI 1. gre za ločitev oblasti oz. Ta dvojnost je značilnost liberalne demokracije. zato ne more biti samostojna veja oblasti. 2. V ustavi RS imata zakonodajna oblast in del izvršne oblasti (predsednik države) lastno legitimacijsko bazo. zakonodajni in sodni organi). svoboda posameznika 2. mehanizem pravne države (vladavina prava. Največja zasluga liberalizma je koncipiranje pravic in svoboščin človeka in državljana. s parlamentarnim sistemom (oblika državne oblasti).

kmetov. ELEMENTI SOCIALIZMA: Npr. negativno zakonodajno moč – suspenzivni / odložilni veto (oviranje sprejemanja zakonov). Vprašljiva je njegova legitimnost. Prav tako državni zbor voli sodnike samostojno. poklicnih in lokalnih interesov → predstavniki delodajalcev. ki opredeljuje pravico do zbiranja in združevanja.mandatarja vlade. Državni svet sestavljajo nosilci socialnih.… ELEMENTI PLURALIZMA: So bolj prikriti. Posredno omenjene politične stranke – predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin (nadomestek pojma političnih strank). Pri predlaganju sodnikov je predsednik samostojen in ni zavezan k pogovorom strank / poslanskih skupin. opredelitev Slovenije kot socialne države. kjer nastopajo kot ustavna kategorija tudi politične stranke (v negativnem smislu). gospodarskih. Predsednik republike lahko razpusti državni zbor + sodna oblast lahko razveljavi zakone po lastni presoji → odstopanja od čistega parlamentarnega sistema. 4. Najdemo jih v zadnji alineji. ELEMENTI KORPORATIVIZMA: Korporativizem najbolj pači liberalno demokratično načelo in je v nasprotju z njim. obrtnikov in samostojnih poklicev. kot jo obljublja v 3. Korporativizem je lahko dopolnilo ali pa pači politični sistem. ločitev cerkve od države (država in verske skupine so ločene) ELEMENTI DEMOKRATIČNOSTI: Demokratičnost je zabeležena z dvomljivostjo: ''V Sloveniji ima oblast v rokah ljudstvo. pravica do stanovanja. predstavniki lokalnih interesov. Samostojnost sodne veje je zagotovljena z 9-letnim mandatom in nemožnostjo odpoklica. možnost zakonodajne pobude. predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. na nekaterih področjih samouprava. Izvršujejo jo neposredno z volitvami. pravica do stavke. členu in ne vzpostavlja čistega parlamentarnega sistema (to se vidi v neposrednih volitvah predsednika republike). Državni svet je korporativistični organ. Ustavno sodišče lahko razveljavi zakone po lastni presoji.'' Demokratično načelo je izpeljano tudi v poglavju o državnih organih → poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (jih ni mogoče odpoklicati – reprezentativni / predstavniški mandat). Najdemo jih v členu. gospodarska pobuda je svobodna in prepovedana je nelojalna konkurenca. sindikalna svoboda. Ima posvetovalno naravo. Zakonodajna oblast svoje izvršilne funkcije delegira na vlado in operativni del izvršne oblasti je po drugi strani povezan z zakonodajno oblastjo. predstavniki negospodarskih dejavnosti. ki jo tvori soglasje zakonodajne oblasti in predsednika republike. pravice invalidov. Ustava ne vpeljuje stroge delitve oblasti. Državni svet se voli posredno. delavsko soodločanje. delojemalcev. Za ustavne sodnike je oblikovana posebna legitimacijska baza. varnost dela in možnost zaposlovanja. 3. Ima funkcionalno predstavništvo. 13 .

Postopki se med seboj razlikujejo. 2. da se vanjo vnašajo spremembe in dopolnitve (zlasti velja za evropske ustave). uveljavimo Dropov količnik (leta 2000) ● 3a. Spremembo sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev. FAZA: tu se odloča o sami spremembi ustave. člen – sprememba volilnega sistema. ponekod pa posebna ustavodajna skupščina. če je razvoj družbe tako hiter. Po slovenski ustavi je določena tudi možnost ljudstva. odpoved o delu suverenih pravic (leta 2003) ● 14. sprejet ustavni zakon o volitvah. Ustavne ureditve se spreminjajo na 2 načina: 1. Prevladuje ureditev. pri čemer se mora glasovanja udeležiti večina volivcev. Ustavnost in pravna država sta vezani na pojav prvih modernih ustav in na konstituiranje meščanske države. člen (kot pogoj za vstop v EU) – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah (leta 1997) ● 80. ki sodita med temelje vsake sodobne demokratične države. če to zahteva najmanj 30 poslancev. člen – državljani imajo pravico do pokojnine USTAVNOST IN ZAKONITOST To sta načeli. največkrat se spreminja tako. Ameriška in naša prejšnja ustava se spreminja / dopolnjuje z ustavnimi amandmaji. Te pravice nima državni svet in predsednik republike. ki zahteva za spremembo zahtevnejšo proceduro kot za navadne zakone (zahtevnejša večina za odločitev o spremembi). Naša ustava predvideva poseben postopek in poteka v 2 fazah: 1. O predlogu odloči državni zbor z 2/3 večino glasov navzočih poslancev. da stara ureditev ne ustreza več. da sodeluje – državni zbor mora predložiti predlagano spremembo ustave v sprejem volivcem na referendumu. dotedanja ustava se ustrezno spremeni → način spreminjanja je različen. Novo ustavo sprejema zakonodajno telo. ne glede na invalidnost ● 43. Spremembe naše sedanje ustave: ● 68. če zanjo glasuje večina volivcev. Obe načeli izhajata iz načela pravne države. Lahko ga da 20 poslancev državnega zbora. člen – enakost človekovih pravic. da prinaša toliko sprememb. člen – določa enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah ● 50.USTAVNO REVIZIJSKI POSTOPEK Ustava bi morala biti čimbolj trajna. člen (Evropski člen) – vstop v EU. sprejme se nova ustava → potrebno kadar pride do radikalne spremembe ustavne ureditve.000 volivcev. FAZA: predlog za začetek postopka. ki so glasovali. kjer je obstajala 14 . Postopek za spremembo se imenuje ustavno revizijski postopek. Lahko pa tudi brez tega. Pravna država je bila ideal mlade buržoazije v boju proti fevdalni ureditvi. Za odločitev na ustavodajnem referendumu so predpisani strožji pogoji kot pri zakonodajnem referendumu – odločitev je sprejeta. vlada ali najmanj 30. 2. Ni predviden ustavno revizijski referendum na zahtevo volivcev.

za njeno omejevanje (delitev oblasti. Za seznanitev s predpisom je potreben določen čas in to se imenuje UVELJAVITVENI ROK – praviloma 15 dnevni 6. Ustavnost je pravno formalni izraz konstitucionalizma. da se ljudje seznanijo z njim in da se lahko po njem ravnajo. supremacija zakona (hierarhija pravnih aktov) 2. po drugi strani pa gre za vzpostavljanje institucionalnih mehanizmov za preprečevanje zlorabe oblasti. Ustavno sodstvo je organizirano različno. ponekod opravljajo ustavno-sodno kontrolo običajna sodišča (ZDA – vrhovno 15 . ki to izvajajo. Predsednik države je obvezan podpisati zakon. Na funkcionalno ustavnost se veže tudi načelo odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij. Pri tem se odloča ali je pravna norma v skladu z ustavo ali ne. V konstitucionalizmu so dobile svoje mesto tudi človekove pravice. Najprej gre za konstitucionalizem. ustava določa. posameznikov Načelo zakonitosti im 2 vidika: 1. pri čemer je načelo ustavnosti primarno načelo. da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnih zakonov. prepoved povratne veljave pravnik aktov – prepoved retroaktivnosti (veljave za nazaj) USTAVNO SODIŠČE S pojmom ustavno sodstvo razumemo sodno kontrolo ustavnosti zakonov skupaj z organi. Ti dve načeli sta postali sestavni del boja za pravno državo. Pravica ni bila odvisna od zakona. funkcionalna zakonitost → pomeni. Ti predpisi so objavljeni v Uradnem listu. da so funkcije državnih organov ali organov z javnimi pooblastili utemeljene v zakonu in se jih uresničuje v okviru zakona. Zahteva po pravni državi se je najbolj usmerila k javni oblasti. načelo zakonitosti posamičnih aktov (odločb) in dejanj državnih organov 4. Konstitucionalizem je pretežno politični in doktrinarni pojem. nadzor) Pojem pravne države se razvija postopoma. Pravice tu so ali negativne ali obrambne. Temu se pridružuje: 3. Namen objave je. Tu je imela 2 vidika: po eni strani je šlo za zagotavljanje osebne svobode posameznika. ki jih same določijo. načelo funkcionalne ustavnosti → funkcionalna ustavnost pomeni. zakon in vsak drug predpis se mora objaviti. Načelo ustavnosti se uveljavlja skozi različne oblike in običajno ločimo 2 vidika ustavnosti: 1. v katero se država ne sme vmešavati. Gre tudi za prevlado prava in položaj neodvisnega sodstva. da morajo biti vse funkcije organov državne oblasti utemeljene na ustavi in se morajo izvrševati v okviru ustave. Načeli ustavnosti in zakonitosti se dopolnjujeta. ki naj bi omejil absolutno oblast monarha – ustavna monarhija.samovolja monarha in fevdalcev – to se vidi v združitvi tožnika in sodnika v eni osebi. načelo prevlade ustave 2. ampak od dobre volje fevdalnega gospoda. preden začne veljati. predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnih glasilih. ki zavezujejo Slovenijo 5. Ustavnost je pravni in funkcionalni pojem. organov.

Svojo organizacijo in delo ureja s poslovnikom. Predsednika ustavnega sodišča pa izvolijo sodniki izmed sebe za dobo 3 let. ne da bi obstajal konkretni spor. Za sodnika ustavnega sodišča je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije. Ustavno sodišče odloča o: skladnosti zakonov z ustavo skladnosti zakonov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in načeli mednarodnega prava skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni skladnosti splošnih aktov izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (morajo biti v skladu z ustavo. ne more je začeti na lastno pobudo ustavno sodišče sproži postopek tudi na lastno pobudo USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ● POLOŽAJ IN PRISTOJNOSTI Ustavno sodišče je najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. KONKRETNA → tista. ampak rešitev konkretnega spora. da je zakon v nasprotju z ustavo. Ustavno sodišče je sestavljeno iz 9 sodnikov. Kontrola ustavnosti je glede na čas in glede na posledice lahko PREDHODNA ali pa REPRESIVNA (NAKNADNA). ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor za dobo 9 let in ni dopuščena ponovna izvolitev. kjer so zanjo pristojna običajna sodišča. PREDHODNA kontrola je ocena ustavnosti pred njeno proglasitvijo – še v postopku sprejemanja predpisa – postopek se prekine. Ta kontrola je prisotna v ureditvah. REPRESIVNA kontrola se opravlja samo v odnosu do veljavnih norm – do predpisov. se razveljavi ali odpravi. odprava pa velja tudi za nazaj od časa sprejema norme. Pristojnosti so določene že v sami ustavi. ABSTRAKTNA → ko se sproži spor o ustavnosti zakona. kjer imajo ustavna sodišča. Če se ugotovi. Razveljavitev velja od sprejema odločitve ustavnega sodišča. drugod pa so v ta namen organizirana posebna ustavna sodišča. ki so že sprejeti. ki je vezana na reševanje konkretnega spora. Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ. ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Glavno vprašanje ni ustavnost norme. Ustavni postopek lahko sproži: ustavno sodišče začne postopek na zahtevo upravičenega predlagatelja. proglašeni in objavljeni. z zakonom pa še dodatne pristojnosti. Kontrola ustavnosti je lahko ali KONKRETNA ali ABSTRAKTNA. Uveljavljen je v sistemih. zakoni in podzakonskimi predpisi) ustavne pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti spori glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi spori glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi 16 . Na delovanje ustavnega sodišča se nanaša tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi.sodišče).

predsednikom republike in vlado odgovornost predsednika republike zaradi ustavne obtožbe protiustavnost aktov in delovanja političnih strank glede pritožb v postopku potrditve poslanskih mandatov razne druge zadeve Naša ustavna ureditev sodne kontrole je abstraktna in represivna. Razveljavitev učinkuje za vnaprej. računsko sodišče. Odprava učinkuje za nazaj – ničnost predpisa. uveljavljanja odgovornosti predsednika republike. Povzeta je po nemškem modelu. Primer preventivne kontrole je izjema in je uveljavljena pri presoji mednarodnih pogodb. vlada. 1/3 poslancev. odločanje o ustavni pritožbi. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju. Razveljavitev učinkuje naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča.. državni svet. da ni v skladu z ustavo ali ratificiranimi mednarodnimi pogodbami) zakon razveljavi v celoti ali deloma. predstavniški organi lokalnih skupnosti (občinski svet). PODZAKONSKI PREDPIS → ustavno sodišče ga odpravi ali razveljavi. Vloži se na ustavno sodišče zoper posamični akt državnega organa. potrditev poslanskih mandatov. Predhodno mora pritožnik izčrpati vse pravne poti. vlade ali 1/3 poslancev daje ustavno sodišče mnenje v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe (njena skladnost z ustavo). Banka Slovenije. organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil. s katerim so kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. 2. POSEBNI: odločanje v sporih glede pristojnosti. varuh človekovih pravic (posamično zadevo). ● PRAVNE POSLEDICE Pravne posledice se razlikujejo v tem ali gre za zakone ali podzakonske predpise. SPLOŠNI (postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti): zahtevo za postopek lahko sproži državni zbor. vključno s sodno. Subjekt s takšno kvaliteto je neodvisen od 17 . reprezentativni sindikati (ogrožene pravice zaposlenih). sodišče. SUVERENOST ● POJEM Izpeljana je iz latinske besede ''suveralus'' in pomeni najvišji. ZAKON → ustavno sodišče lahko (če oceni. Na predlog predsednika republike. državni tožilec. POSTOPKI PRED USTAVNIM SODIŠČEM 1. USTAVNA PRITOŽBA Ustavna pritožba je eno najpomembnejših sredstev za varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin.- spori o pristojnosti med državnim zborom.

ki se z uporabo potroši. izvršna. Ustavodajalec je s ponovitvijo neodtujljive. Ima svojo ozemeljsko celovitost kot neodvisni subjekt mednarodnega prava in vodi politiko za katero se opredeljuje brez prisile ostalih držav ali njihovih zvez. ● VRSTE 1. da je država na svojem ozemlju vrhovna. ki poskuša v kar največji meri doseči konsenz prebivalstva. ● STRUKTURNI ELEMENTI Suverenost sestavljajo: 1. Notranja je odraz dejstva. NOSILEC / SUBJEKT SUVERENOSTI (narod) → suverenost se načeloma pojmuje kot neodtujljiva pravica njenih subjektov. enotna in vseobsežna organizacija. Državna suverenost je izraz dejstva. ki se oblikuje na strnjenem ozemlju ter jo povezujejo skupni jezik. Ljudska suverenost je moderni način ideologije državne oblasti. DRŽAVNA Pomeni lastnost državne oblasti kot najmočnejše in najvišje sile v posamezni družbi. Samoodločba je preustavna pravica in je ni potrebno posebej poudarjati. da izraža voljo nosilca suverenosti – zakonodajni organ. 3. neprenosljive in trajne pravice do samoodločbe želel to načelo še posebej poudariti – očitno zaradi negativnih izkušenj z jugoslovansko (srbsko) interpretacijo te pravice → pravica do samoodločbe je enkratna pravica. ki s svojo močjo podreja vse kar se nahaja na njenem ozemlju. parlament. samostojna. LJUDSKA Ideološko načelo. skupščina (prej tudi šef države ali monarh). ko jo prizna mednarodna skupnost. vključno z odcepitvijo. da država monopolno razpolaga s sredstvi fizične prisile. odvisni. ki označuje ljudstvo kot nosilca suverene oblasti v posamezni družbeni skupnosti. Ljudska suverenost je torej istovetna z demokracijo in se včasih zamenjuje s pojmom nacionalne suverenosti. Zato se vsaka oblast sklicuje na ljudstvo.drugih subjektov. nato pa še v normativnem delu ustave. 18 . Najvišja je navznoter in neodvisna navzven. 2. Delimo na 2 vidika: ZUNANJA NOTRANJA Zunanjo ima država takrat. Izraža se v pravici vsakega naroda do samoodločbe. Z njo se izraža zamisel o tem. Ustava Republike Slovenije opredeljuje nacionalno suverenost slovenskega naroda najprej v preambuli ustave (kot eno od izhodišč za sprejem ustave). narodna zavest ter druge zgodovinske in kulturne sorodnosti. nedeljive. Drugi so v odnosu do njega nižji oz. 2. NACIONALNA Nacionalna suverenost označuje suverenost naroda kot posebne družbene skupnosti. Suverenost pomeni najvišjo / neomejeno / neodvisno oblast. da vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu ter da nosilci oblasti delujejo kot predstavniki ljudstva. SUVERENI ORGAN → najvišji državni organ. katerega dolžnost je. Najstarejša oblika je vezana na državno oblast.

ne pa ljudskih množic. Izhaja iz teze. Monarh je božji pooblaščenec na zemlji. Razlikuje občo voljo. Bog ne določa nosilcev oblasti. V antiki je zanimiv Platon – filozofe označi za nosilce državne oblasti. Na vrhu je bog. Ta naslov ne pripada predsedniku republike. Piše o fevdalizmu. ki ima naslednje značilnosti: predstavlja možnost popolnoma svobodnega in neomejenega sprejemanja zakonov za vse in za vsakogar suverenost je možnost odločanja o vojni in miru suverenost zajema tudi izključno možnost imenovanja častnikov in dajanja pomilostitev ter razpisovanja davkov S tem je Bodin pozitivno opredelil vsebino suverenosti. če ta ne spoštuje suverenih pravic ljudstva. da je ljudstvo suvereno. n. Ljudska suverenost prihaja do izraza skozi občo voljo – pri oblikovanju mora sodelovati vsak državljan. Suverenost pripada ljudstvu v celoti – na tej podlagi se izoblikuje predstavniška demokracija. poljedelci. 3. ki pa jo samo izvršuje. To koncepcijo prvi razvije Tomaž Akvinski in jo še danes zastopa katoliška cerkev. Njegova teorija ima izrazito političen cilj – podpira prizadevanja po monarhični centralizaciji oblasti nasproti katoliški cerkvi (ima univerzalno dominacijo) in proti notranji fevdalni razcepljenosti. Subjekt suverenosti ni monarh. V okviru cerkvene teorije (teokratske) se pojavi prva demokratična različica koncepta suverenosti – kot posredna božanska pravica. Ljudstvo ima pravico zamenjati vladarja. ki mu ne daje nikakršne oblasti. vendar sta oblika in način izvrševanja oblasti ljudska. V fevdalni državi niso razvijali teorije o suverenosti državne oblasti.Suvereni organ potrjuje svoje bistvo preko zakonodajne funkcije. št. ki je 19 . Z ljudstvom razume stanove. Ljudsko suverenost je nasproti absolutni monarhiji zastopal Althusius. ki je simbol njene enotnosti in ta oseba je predstavnik suverenosti in njene izjave in postopki obvezujejo državo. Suverenost je zanj najvišja. absolutna in trajna oblast. Celovito teorijo o ljudski suverenosti razvije Rousseau. Kasneje to funkcijo pripiše zakonom. Napiše knjigo POLITIKA. Ljudstvo izvaja suverenost. potem faraon. ampak ljudstvo. sužnji. v starem Egiptu – kot sestavni del razlage o socialni piramidi. Napiše knjigo 6 KNJIG O REPUBLIKI (1576). ZGODOVINSKI PREGLED POJMOVANJ SUVERENOSTI Prve elemente teorije o suverenosti najdemo v 3. Predstavnik suverenosti je šef države in ima samo reprezentativno funkcijo. V srednjem veku obstaja spor med legisti (pristaši suverenosti države) in kanonisti (pristaši suverenosti cerkve). Prvo celovito teorijo o suverenosti najdemo pri Jean Bodinu. Napiše knjigo DRUŽBENA POGODBA. svečeniki. tisočletju pr. ki jo s pogodbo prenese na vladarja. Vsak nosilec oblasti je na to mesto postavljen od boga. to storijo ljudje sami. po kateri vsa oblast izvira od boga. Poteka boj za primat med cerkvijo in državo. PREDSTAVNIK SUVERENOSTI → država mora biti poosebljena.

kako naj bodo izvoljeni (ali po večinskem sistemu. Ljudska suverenost je temelj predstavniške demokracije. ali naj imajo to možnost samo tisti. ali pa neodvisno od volilne baze – kot predstavniki vsega ljudstva) VRSTE PREDSTAVNIŠTVA Poznamo 4 vrste: 1. čeprav je dejansko odsoten. Zaupanje se pridobi z volitvami in na tej podlagi se meri legitimnost. ki jih je opredelil njen pooblastitelj. vendar je v vseh primerih funkcija tega predstavništva doseči 20 . ki ji je priznana dolžnost obrambe ali pospeševanja interesov. Tipični primer: odvetnik. Dopusti možnost predstavniške demokracije. DELEGIRANO → nastane pri uporabi pojma predstavništvo za opis osebe. ljudstvo mora v celoti samo sprejemati zakone. POLITIČNO PREDSTAVNIŠTVO Politično predstavništvo pomeni narediti nekaj ali nekoga za prisotnega. ker so izraz obče volje in bistvo suverenosti – gre za koncept neposredne. Ljudska suverenost je: neodtujljiva neprenosljiva nedeljiva nepredstavljiva nezastarljiva Ker je zakon izraz obče volje. ali naj imajo ženske enako volilno pravico kot moški) kako bi morali biti predstavniki izbrani (volitve ali imenovanje). ali gospodarski interes.vedno usmerjena v skupni interes in voljo vseh. ki jih sprejema / zavrne ljudstvo neposredno. ali kakšna varianta proporcionalnega sistema) kako bi morali izvoljeni predstavniki ravnati (ali po navodilih volilne baze. trgovski zastopnik. Glavni problemi političnega predstavništva: kdo bi moral biti predstavljen (ali naj bo to del države. popolne demokracije v zakonodaji – neposredna demokracija je pogoj za uresničitev ljudske suverenosti. ali naj bodo to družbeni interesi. veleposlanik. ki imajo lastnino. ljudstvo ne more biti predstavljeno v zakonodajni funkciji oz. Člani parlamenta kot ljudski pooblaščenci lahko dajejo samo pobude in oblikujejo predloge zakonov. Glavna sestavina predstavništva je v konceptu zaupanja. Predstavniki ne delujejo nujno natančno tako kot bi pooblastitelj sam. a pod določenimi pogoji: centralni položaj ljudske skupščine splošna volilna pravica pogoste volitve (prepoved ponovne izvolitve) dajanje navodil poslancem Iz njega lahko izpeljemo tako posredno kot neposredno demokracijo. ki je zgolj seštevek posameznih volj in izraža zasebni interes.

Glavne odločitve kralja so bile vedno bolj odvisne od soglasja skupščin. Kasneje je parlament dajal kralju že izdelane predloge zakonov. 2. SIMBOLIČNO → najdemo v obliki predmetov. mesto → POZITIVNA FORMULACIJA. potem mora predstavljati mikrokozmos širše družbe. Če naj bo predstavniško telo idealno konstituirano v tem smislu. Parlamentarizem v širšem smislu zajema demokratični volilni sistem. PARLAMENTARIZEM Parlament se je razvil po vzoru predstavniškega telesa v Angliji in predhodniki so stanovske skupščine. da so mikrokozmični predstavniki ali volilnega telesa ali prebivalstva kot celote ● poslanci so več kot le simbolični predstavniki 4. spremembo zakonov. izvršilni odbor). ki je tipična za širši razred oseb (klubski člani. 3. ki so se sestajale od konca 13. Nobena pa ustrezno ne pokriva izvoljenih članov parlamentov oz. Označuje tudi osebo. emblemov (križ.cilje. zastava). ta jih je ali v celoti sprejel ali zavrnil. čeprav pogosto uporabljene v političnih situacijah. POLITIČNO → ni ga mogoče zožiti na katerokoli drugo uporabo pojma ali njihovo kombinacijo. NEGATIVNE FORMULACIJE → ● člani parlamenta niso delegati volilnega telesa ● za člane ni mogoče reči. splošnih in 21 . Hobbes – politično predstavništvo je v bistvu proces avtorizacije ali pooblaščanja in poslanski mandat je splošno pooblastilo za odločanje v imenu volivcev. Zakonodajno funkcijo sprva opravlja kralj sam. A igra vlogo v političnem smislu pri politični mobilizaciji ljudi. Sestavljali so jih predstavniki plemstva in duhovščine in pozneje predstavniki grofij. S tega vidika je sistem predstavniške vladavine v kateri se ljudska suverenost izraža na svobodnih. da lahko Člani parlamenta so predstavniki zato. ker so izbrani po posebnem postopku zasedejo ta položaj oz. Od samega začetka so pomenile omejitev kraljeve moči. trgov. Ta uporaba ni niti tako splošna niti tako pomembna kot prvi dve. Poslanci so legalni zakoniti predstavniki vse dokler ne odstopijo. Politična uporaba – zastopniki skupin pritiska ali interesnih skupin delujejo po načelih tega predstavništva. Uporabljen je v raziskavah javnega mnenja. Izraža se tudi v pojmu predstavniški vzorec. ki jih je postavil pooblastitelj. Te tri uporabe so nepolitične po svojem izvoru. umrejo ali so poraženi na volitvah – ne glede na to kako ravnajo v parlamentu. parlament je vplival na zakon le prek peticij in prošenj kralju za sprejem oz. MIKROKOZMIČNO → nanaša se na fizične podobnosti med predstavniki in predstavljenimi. naprej. strankarski politični sistem ter sistem sprejemanja parlamentarnih odločitev ali zakonodajni postopek. ki odražajo neko skupnost na simboličen način ali pa je to oseba kot simbolični predstavnik (angleška kraljica). poslancev v moderni demokratični državi. mest. volitev. st. Nazadnje parlament prevzame zakonodajno funkcijo v celoti. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva.

funkcije vpliva → zakonodajna. Enodomni sistem imajo unitarne države. katerih funkcija je zastopanje drugih oseb. seje.4% in dvodomnih je 17 ali 30. Sodobni parlamenti se oblikujejo z neposrednimi volitvami (splošna in enaka volilna pravica). Nanaša se na parlamentarni sistem vladanja. 4. Gre za odnose med vlado in parlamentom. dolgotrajen problem usklajevanja (neučinkovitost) Kritika dvodomnosti: 22 .večstrankarskih volitvah. rekrutiranje → postavljanje na določene funkcije. Parlament je nosilec zakonodajne moči in v njem poteka spreminjanje družbenih interesov v splošno obvezne norme. države z malim obsegom državnega teritorija. V ožjem smislu pomeni obliko državne organizacije. sestavo parlamenta. Prednosti dvodomnosti: gre za bolj stabilno in kakovostno zakonodajo zaščita pred tiranijo večine sistem je bolj zapleten. ki je sestavljeno iz določenega števila članov. pristojnosti. 2. Volitve vzpostavljajo legitimnost parlamenta. Manifestna → formalna potrditev (glasovanje). 3.6%. Parlament je telo. enega doma. Evropa ima enodomnih 26 držav ali 60. proces odločanja. izhodna (reševanje zastojev). Enodomnost je prisotna kadar gre za revolucije. Sestava parlamenta naj bi odražala rezultat volitev in obstajajo različni načini delitve mandatov – VEČINSKI in PROPORCIONALNI sistem. Na enodomnost vpliva evolutivna razvojna pot (miren razvoj). odločevalske oz. STRUKTURA IN ORGANIZACIJA PARLAMENTA Večina je sestavljena iz dveh domov oz. Parlament omogoča tudi sproščanje napetosti. vzpostavljanje legitimnosti → ločimo latentno in manifestno. Latentna ali skrita → dobi jo parlament skozi sestanke. Dvodomni parlament je tipičen za federalne države. artikulacija interesov. FUNKCIJE PARLAMENTOV 1. Na svetu je 63% enodomnih (112 od 178) parlamentov. nadzor nad upravo. Pri tem ima vlogo tudi volilni prag – preprečuje preveliko fragmentiranost strankarske strukture v parlamentu. reševanje konfliktov. ki zaradi svoje številčnosti ali prostorske oddaljenosti v tem procesu ne morejo neposredno sodelovati. socializacija in izobraževanje → postopno oblikovanje politične elite.

razmerja do drugih državnih organov.NOTRANJA STRUKTURA PARLAMENTA Znotraj parlamenta so različna parlamentarna telesa – delovna telesa. Razdeljen je na 10 večjih sklopov. delegacije državnega zbora v mednarodnih institucijah. Mandat je 4 leta. Tu so predstavljeni državljani Slovenije. zakonodajno telo. Ureja organizacijo in delo državnega zbora oz. generalnega sekretarja državnega zbora. sodnike ustavnega sodišča. poslovnika. Izvoljeni so neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. člen). Lahko je tudi krajši – razpustitev državnega zbora (predčasne volitve). V njem je urejeno konstituiranje državnega zbora.omenjen je že v ustavi (94. sprejem zakonov. roki za posamezna opravila. Odbori pa praviloma pokrivajo delovanje posameznih resorjev v vladi. Sprejema se z 2/3 večino. odloča o obtožbi predsednika republike (če krši ustavo ali zakon). Šteje 90 poslancev. V notranjo strukturo spadajo tudi poslanske skupine – sem so organizirani poslanci iste stranke. To so komisije in odbori. Pristojnosti – funkcije državnega zbora razdelimo na: zakonodajna (sprejemanje zakonov. računsko sodišče. NADZORNA → državni zbor odreja parlamentarne preiskave. mednarodno sodelovanje. predsednika. predsednika in podpredsednika državnega zbora. DRŽAVNI ZBOR Je predstavniško oz. vir ustavne ureditve. določa pravila po katerih se morajo ravnati politične stranke in drugi politični subjekti pri svojem delovanju. akti in postopki. razpis referenduma… VOLILNA → nanaša se na predsednika vlade in ministre. podpredsednika in člane delovnih teles. s tajnim glasovanjem. prehodne in končne določbe. imenovanje za pomembne politične funkcije ZAKONODAJNA → odločanje o spremembi ustave. 5 članov sodnega sveta. sodnike. vsebinske odločitve 2. organizacija in delovanje. Komisije se oblikuje na ravni parlamenta in za njegovo delovanje. Imamo 2 pripadnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. Mandatna doba se začne s prvo sejo državnega zbora. deklaracija) volilna nadzorna Določene so v poslovniku in razdeljeni v 2 veliki skupini: 1. Ali pa daljši – vojna in izredno stanje. delo v vojnem / izrednem stanju. POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA – MALA USTAVA Je formalno pravni vir. odloča o zaupnici in nezaupnici vladi. 23 .

1. Politične stranke so prisotne preko poslanskih skupin. Izvoli se z večino glasov vseh poslancev (46 poslancev). če je na seji navzoča večina poslancev.Kolegij odloča tudi o predlogu za sprejem zakonov po nujnem. Opravi se samo splošna razprava o predlogu zakona. besedilo členov. druga in tretja obravnava zakona. ustavna obtožba predsednika republike) SPREJEMANJE ZAKONOV / ZAKONODAJNI POSTOPEK Sprejemajo se zakoni (tudi drugi akti). vsak poslanec. vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. državni svet.000 volivcev. ciljih in poglavitnih rešitvah. Zakonodajni postopek se deli na 3 faze – prva. Odločitve se sprejemajo z glasovi vodij poslanskih skupin. predhodni obravnavi zakonov. Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in vodi njegovo delo. OBRAVNAVA → opravi se le izjemoma. najmanj 5. NAČIN DELA IN ODLOČANJA ALI ZAKONODAJNI POSTOPEK Državni zbor ima redne / izredne seje. če jo izrecno zahteva najmanj 10 poslancev. ……). dokončno odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Sklepa. volitve predsednika in podpredsednika državnega zbora. kateri pisno nasprotuje najmanj 1/5 poslancev. Konča se na 2 načina: ● s sklepom državnega zbora naj se postopek nadaljuje ● s sklepom državnega zbora. OBRAVNAVA → ta se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila tega matičnega delovnega telesa na seji državnega zbora. O odločitvi kolegija. Ima 3 podpredsednike – eden je iz največje opozicijske stranke. skrajšanem postopku. Vsak predlog zakona mora vsebovati naslov. katerih člani predstavljajo več kot 1/2 vseh poslancev v državnem zboru. Imamo tudi zahtevnejše večine: absolutna navadna (večina vseh poslancev) – izvolitev za predsednika vlade relativna kvalificirana (2/3 večina navzočih poslancev) absolutna kvalificirana (2/3 večina vseh poslancev) – sprememba ustave večinoma JAVNO tudi TAJNO (volitve predsednika vlade. da se zakon sploh ne sprejme – postopek je končan. Imamo kolegij predsednika državnega zbora – posvetovalno telo predsednika državnega zbora – sestavljajo ga predsednik in podpredsednik državnega zbora. komisija za narodne skupnosti. Sicer je prva obravnava opravljena s posredovanjem predloga zakona poslancem. 2. Tu se besedilo predloga zakona Glasovanje: 24 . Delovna telesa državnega zbora so odbori in komisije (mandatno volilna komisija. obrazložitev in finančne posledice. sestavi delegacij državnega zbora v mednarodnih institucijah.VODSTVO DRŽAVNEGA ZBORA Parlament vodi in predstavlja predsednik parlamenta ali državnega zbora. Večino zadev sprejema z večino opredeljenih glasov. komisija za poslovnik. Zakone predlaga vlada. uvod. o razlogih za sprejem ter o načelih.

da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. h katerim so bili v drugi obravnavi dani amandmaji. poslanska skupina. OBRAVNAVA → opravi se na seji državnega zbora. za spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. pa državni zbor na isti seji preide k glasovanju o zakonu. če ni predlagateljica zakona. NUJNI POSTOPEK Uporablja se le izjemoma v primeru kadar je to nujno potrebno zaradi interesov varnosti ali obrambe države. ki so določeni v rednem zakonodajnem postopku (ratifikacija mednarodnih pogodb). vlada pa samo v primeru. lokalni. Prva obravnava – ni mogoča splošna razprava. SKRAJŠANI POSTOPEK Uporablja se za manj pomembne spremembe zakona. Amandmaje vložijo predlagatelj zakona. če ni predlagatelj zakona. Državni zbor razpravlja o predlogu kot celoti in le izjemoma o posameznih členih zakona – o tistih. lahko predlagatelj na isti seji opravi tudi tretja obravnava. se glasuje o predlogu zakona kot v celoti (navadna večina). da gre za organ. Druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji. ga lahko ustavi ali konča. za manj zahtevne uskladitve zakonov z drugimi zakoni ali pravnim redom EU.dopolnjuje in spreminja z amandmaji. h katerim so bili vloženi amandmaji. poklicni in socialni interesi. Po končani tretji obravnavi ali po sprejetju uskladitve amandmajev. V prvi obravnavi ni mogoča splošna obravnava. razveljavitev zakona ali posameznih določb. 3. daje veto na že sprejete zakone. Amandmaje vlagajo poslanci in matično delovno telo. K dopolnjenemu predlogu lahko vlagajo amandmaje poslanska skupina. zaradi odprave posledic naravnih nesreč. DS je korporativen organ v katerem so zastopani gospodarski. vlada (kadar ni predlagateljica zakona). 10 poslancev in vlada. Če pa k zakonu ni bil sprejet noben amandma. DS bi naj bil odsev družbene strukturiranosti in različnosti znotraj družbe. se pripravi dopolnjen predlog zakona. Druga in tretja se opravita na isti seji in ne veljajo roki. Če so v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot 1/10 členov dopolnjenega predloga zakona. potem lahko predstavnik vsake poslanske skupine predstavi stališča poslanske skupine do predloga zakona. 4 predstavniki delodajalcev in 4 predstavniki 25 . Sestavlja ga 40 članov in sicer 22 predstavnikov lokalnih interesov. DRŽAVNI SVET Državni svet ni nosilec niti zakonodajne niti izvršilne veje oblasti. Če matično delovno telo sklene. Obravnava se po posameznih členih. ki deluje znotraj zakonodajne veje oblasti saj lahko predlaga zakone. Po končani obravnavi amandmajev in členov na matičnem delovnem telesu. Njegove pristojnosti pa kažejo. da zakon ne ustreza. obrtnikov in samostojnih poklicev. 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti. Državni zbor opravi razpravo in glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona in le o tistih členih. 4 predstavniki kmetov. Če ni bilo prve obravnave.

odstop. Volitve so pravno dejanje in zato povzročajo pravne učinke. 1991 je ustava uvedla sistem političnega predstavništva. Pomeni razmerje med določeno osebo mandatarja ter nedoločenim številom volivcev.) predlaga DZ sprejem zakonov 2. vendar le te ne omogočajo izvrševanje mandata. ki ga z volitvami podelijo volivci izvoljenim članom. Položaj poslanca je tako pravno in ustavno določen. imajo pa imuniteto. Izvolitev in s tem pridobitev mandata potrdi volilna komisija. se šteje. polno in svobodno delovanje njegovih članov. izguba pasivne volilne pravice. zato so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (niso predstavniki posameznih strank ali družbenih skupin).) zahteva lahko razpis referenduma 5. v celoti reprezentativen. nezdružljivost funkcij). kot da poslanec ni bil izvoljen. V praksi pa se mandat oblikuje predvsem kot razmerje med poslanci in političnimi strankami.) ima pravico do suspenzivnega veta. L. Za to je potrebno posebno dejanje.) zahteva lahko parlamentarno preiskavo POSLANEC IN NJEGOV MANDAT Poslanski mandat je razmerje med volivci in njihovimi predstavniki v parlamentu. DS ima 5 glavnih pristojnosti 1. Gre za pooblastilo. 26 . ki z izvoljenim ne vzpostavijo nobenega pogodbenega razmerja. kar pomeni. izvrševanje mandata pa je vezano na potrditev mandata v DZ. Trajanje mandata poslanca je odvisno od dveh dejavnikov: trajanja mandata parlamenta (prenehanje mandata ali predčasni razpust parlamenta) in osebnih razlogov (prenehanje mandata zaradi smrti.delojemalcev. katerih člani so. da mora DZ o nekem zakonu še enkrat glasovati 4. Če mandat ni potrjen.) daje mnenja DZ o vseh zadevah in njegove pristojnosti 3. Potrditev mandata v DZ ima konstitutivni pomen. DS se oblikuje s posrednimi volitvami na katerih se volijo člani DS za 5 let. poslanska imuniteta. Poslanski mandat je po novi ustavi nevezan. Državni svetnik ni profesionalna funkcija ampak gre za častno funkcijo. da za njih ne veljajo določeni predpisi. ki temelji na načelu ljudske suverenosti. brez elementov imperativnega mandata. Pravna podlaga za pridobitev mandata so volitve. Namen naj bi bil omogočiti parlamentu nemoteno in neodvisno delo. Poslanska imuniteta pomeni pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost članov predstavniškega telesa za kazniva dejanja. Dolžnosti in pravice poslanca podrobno urejata zakon o poslancih in poslovnik DZ. Najbolj znana je parlamentarna oz. ki sicer veljajo za vse druge. POSLANSKA IMUNITETA Imuniteta pomeni privilegij posameznih oseb.

natančno pa poslansko imuniteto urejata zakon o poslancih in poslovnika DZ.volivci (najmanj 5000 volivcev) 27 . ki jo DZ lahko potrdi ali ne. Poklicna imuniteta pomeni. . splošnih in tajnih volitvah. DZ lahko prizna imuniteto tudi poslancu. mora poslati zahtevo za dovolitev pripora predsedniku DZ (tudi. Naša ustava določa obe obliki imunitete (materialno in procesno). nepoklicna pa priznava imuniteto tudi glede kaznivih dejanj. PREDSEDNIK REPUBLIKE V današnjem ustavnem sistemu je predsednik republike voljen neposredno. drugi vidik pa se nanaša na privilegije poslanca. ne more biti kazensko preganjan brez privolitve parlamenta. ki jih stori pri opravljanju svoje poslanske funkcije (absolutna in trajna neodgovornost). materialno in procesno. da je bil zaloten pri kazenskem dejanju (flagrantno kaznivo dejanje) – materialna imuniteta. relativna pa le v času trajanja mandata. če se poslanec ne sklicuje na imuniteto). Poklicna imuniteta je praviloma tudi materialna. nepoklicana pa procesna. da poslanec ni kazensko odgovoren za dejanja. ki želi poslanca pripreti oz. procesna pa možnost uvedbe ali nadaljevanja že začetega kazenskega postopka zoper poslanca. Kandidate lahko predlagajo: . Poslansko imuniteto delimo na: poklicno in nepoklicno. Absolutna imuniteta varuje poslanca trajno (tudi po izteku njegovega poslanskega mandata). se proti poslancu vložen kazenski postopek ustavi. ali s podpisi najmanj 3000 volivcev). da sam presodi. storjena zunaj parlamenta. na neposrednih. Materialna imuniteta izključuje kazensko odgovornost poslanca.poslanci DZ (najmanj 10).Poslanska imuniteta ima dva vidika: prvi se nanaša na zagotavljanje pravic članom parlamenta (svobodno izražanje in glasovanje). ki zadevo preuči in na seji DZ predlaga imuniteto. Državni organ. Če DZ ne dovoli priprtja. ki se nanjo ni skliceval in je bil zaloten pri kaznivem dejanju – procesna imuniteta. Odločanje lahko DZ opravi na zaprti seji. . poslanec ne sem biti zadržan. absolutno in relativno. izvoljen je lahko le polnoletni državljan RS (ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost).politične stranke (predlog mora biti podprt s podpisom najmanj treh poslancev DZ. Gre predvsem za možnost parlamenta. začeti proti njemu kazenski postopek. Poklicna imuniteta v celoti izključuje kazensko odgovornost in tako omogoča svoboden in neoviran nastop v parlamentu. izvoljen mora biti najkasneje 15 dni pred iztekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. ali gre za upravičene posege ali za neupravičene posege v položaj poslanca. Volitve razpiše predsednik DZ (najprej 105 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe). nepoklicna imuniteta pa varuje poslanca pred odvzemom svobode v kazenskem postopku za kazniva dejanja. ki jih stori zunaj opravljanja svoje funkcije (nedotakljivost oz. ki bi oteževali delo parlamenta. razen v primeru. poslanca pa se takoj spusti na prostost. relativna in začasna neodgovornost). Če se imuniteta potrdi. če mu jo prizna parlament. javnosti pa sporoči le odločitev. Zahtevo predsednik DZ pošlje mandatno-imunitetni komisiji. da mu ne more biti odvzeta svoboda oz.

PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA RS Predsednik republike predstavlja RS in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.po ustavi razpusti državni zbor in razpiše nove volitve . za dobo 5-ih let in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma. Po ustavni določbi je funkcija predsednika nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.odloča o pomilostitvah . V primeru trajnega zadržka.lahko zahteva sklic izredne seje DZ .podeljuje odlikovanja in častne naslove .v primeru ratifikacije lahko predlaga. da izreče ustavno sodišče mnenje o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo . ki je dobil večino veljavnih glasov (absolutni večinski sistem.razpisuje volitve v državni zbor . Če se mandatna doba izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja mu mandat preneha 6 mesecev po prenehanju izrednega (vojnega) stanja. 28 .razglasi izredno (vojno) stanje. prav tako tudi med zadržanostjo predsednika republike. MANDATNA DOBA IN NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE Predsednik je voljen neposredno na splošnih in tajnih volitvah.predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade . Njegove pristojnosti so: .VOLITVE PREDSEDNIKA Potekajo ob upoštevanju določb zakona o volitvah v državni zbor.postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanke in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov .razglaša zakone . člane računskega sodišča. POLOŽAJ PREDSEDNIKA RS Funkcija predsednika RS so predvsem reprezentativne (protokolarne). kadar se DZ ne more sestati. varuha človekovih pravic.skliče prvo sejo novega državnega zbora .izdaja listine o ratifikaciji . odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika začasno opravlja predsednik drž.na njegov predlog izvoli DZ pet članov sodnega sveta . smrti. ponavadi pride do drugega kroga).imenuje državne funkcioniranje (kadar je to določeno z zakonom) . . odloča o nujnih ukrepih in sploh ima pomembne pristojnosti v času velike nevarnosti. Za predsednika je izvoljen kandidat.na njegov predlog izvoli DZ sodnike ustavnega sodišča. zbora. kadar se DZ ne more sestati.

notranjih zadev. Podpredsednik vlade nadomešča predsednika. politične. da so lahko v vladi tudi največ trije ministri brez resorja. ki so opredeljena v zakonu.področje družbenih javnih dejavnosti na področju: znanosti in tehnologije. zdravstva. dela. usmerja in usklajuje izvajanje politike države izdaja predpise in sprejema druge pravne. sodiščih. šolstva in športa. pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave.predlaga DZ-ju v sprejem zakone. ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade. Funkcije vlade kot organa izvršilne oblasti: . ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države . V skladu z zakonom se na navedenih področjih oblikujejo ministrstva. niti opravljati drugih dejavnosti. družine in socialnih zadev. in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto 29 . ter okolje in prostor). ki jih ima kot organ izvršilne oblasti in naloge. organizacijske in druge ukrepe. promet in zveze. z zakoni in z drugimi akti DZ določa. Zakon določa. Pomembno je. ministrstev. FUNKCIJA VLADE. organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij. PREDSEDNIKA IN MINISTROV Dve osnovni skupini vladnih nalog: naloge. ne more pa ga nadomeščati v pravicah. ki ga določi predsednik vlade. kulture.politično-upravno področje (področje zunanjih. državni proračun. finančne. usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države . SESTAVA IN ORGANIZACIJA VLADE SESTAVA IN ORGANIZACIJA Sestavljajo jo predsednik in ministri. . nacionalne programe in druge spl. Funkcijo podpredsednika v vladi opravlja minister.v skladu z ustavo.področje “gospodarstva” (ekonomski odnosi in razvoj. zboru. ekonomske. ki jih ima kot najvišji organ državne uprave. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni drž. . akte. če je ta odsoten ali zadržan. ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na predloge za imenovanje in razrešitev ministrov. organih. Struktura vlade je opredeljena s strukturo področij. da predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v drž. pravosodja in financ). pri predstavljanju vlade. Struktura vlade zajema tri osnovna področja organizacije dela: . soc. V vladi je poleg predsednika vlade še petnajst ministrov oz. gospodarske dejavnosti. s katerimi se določajo načelne in dolgoročne pol.FUNKCIJA. obrambe.s proračunskim memorandumom predstavi DZ-ju temeljne cilje in naloge ekonomske.

da ti napotki ne izhajajo iz usmeritev vlade. vlada in pristojni minister. Za prvo glasuje določeno število poslancev.sklicuje in vodi vladne seje. To se kaže na dva načina: z glasovanjem v parlamentu bodisi o nezaupnici vladi ali pa o zaupnici vladi. Če minister meni.urejanje delovnega časa v drž. ter sprejemanje organizacijskih. ki jo vodi. odgovorna je tudi za izvajanje predpisov DZ ter celotno delovanje državne uprave. Minister ima tudi pravico zahtevati. uprave prek ministrov . gospod.odločanje o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil Funkcije predsednika vlade: . za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister. Politična odgovornost vlade se kaže ravno v tem ali še ima podporo v parlamentu ali ne. če nima podpore v parlamentu. Pravico zadrževanja predpisa ima predsednik.skrb za usklajeno izvrševanje nalog ministrstev . upravi drugih ukrepov za delo vlade in ministrstev .zastopa RS kot pravno osebo . pomembnih za delo vlade. ODGOVORNOST VLADE IN MINISTROV Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države. NEZAUPNICA IN ZAUPNICA VLADI Vlada ne more delovati. in upravne usmeritve vlade . da morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih. da ga predsednik vlade sprejme na razgovor o vprašanjih. da vlada obravnava sporno vprašanje.dajanje smernic ministrstvom za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov.usklajuje delo ministrov .upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem RS Funkcije vlade kot najvišjega organa drž.vodenje in usmerjanje drž.. Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani.predstavlja vlado . kadrovskih in 30 . kateremu je tudi odgovorna za delo. ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike. uprave: . in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države.izvrševanje pravic in dolžnosti. družb in drugih organizacij .nadzorovanje dela ministrstev . lahko zahteva. drugih predpisov in splošnih aktov .skrbi za enotnost pol.vodi in usmerja delo vlade . ki pripadajo RS kot ustanoviteljici zavodov. Za ministre pa velja dolžnost. glasovanje o zaupnici pa zahteva šef vlade. Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z njihovimi nalogami.

ministra odpre razprava (kar pri poslanskih vprašanjih ne velja). interpelacija pa je v prvi vrsti namenjena nadzoru nad delom vlade. ministrov in ugotavljanje njihove odgovornosti. Večkrat zasledimo opredelitev.Nezaupnica vladi Po naši ustavi lahko poda predlog zahteve za nezaupnico vladi najmanj 10 poslancev državnega zbora. 31 . šele na to pa pridobitvi ustreznih informacij. ali še ima v državnem zboru večinsko podporo ali ne. da je bistvo poslanskega vprašanja v pridobitvi odgovora. Vprašanje zaupnice se lahko postavi “na splošno” ali pa ob konkretnem odločanju o sprejemu nekega zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Na splošno velja. ugotavlja. Zaupnica vladi Zaupnica vladi je instrument. Interpelacija Je eno izmed sredstev kontrole in odgovornosti vlade in ministrov ter predstavlja pravzaprav posebno vrsto poslanskega vprašanja. ministra. da se v javnosti spodbudi zanimanje za kakšno pomembno zadevo. Predsednik vlade ima pred volitvami novega predsednika vlade pravico odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in vije poglede na dotedanje delo vlade. Interpelacijo uporabljajo največkrat člani opozicije kot sredstvo kritike vlade oz. da pomeni interpelacija “javno vprašanje” o odgovornosti vlade oz. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev.da mora dobiti vlada v prvem primeru podporo večine glasov vseh poslancev. mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico. iz česar izhaja. kadar pride v parlamentu do takih nesoglasij. Razlika pa je v tem. obvestil oz. posameznemu ministru. lahko pa tudi glasovanje o zaupnici. Temu vprašanju nato sledi obravnava v državnem zboru. ko hromijo njegovo delo in zato ne more sprejemati zakonov in drugih pomembnejših odločitev. Razpravi lahko sledi glasovanje o zaupnici vladi oz. v drugem pa podporo z navadno večino. Razlika je v tem. v zvezi s katerim se lahko postavi vprašanje interpelacije. DZ lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako. Običajno se vprašanje zaupnice postavi. informacij. s pomočjo katerega vlada preverja oz. sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. širšo in pomembnejše vprašanje in da se po postavljeni interpelaciji in dogovoru vlade oz. da z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. da interpelacije ni mogoče sprožiti ob katerem koli vprašanju. da jo mora vložiti najmanj 10 poslancev in da mora biti podana v pisni obliki ter da praviloma vsebuje kakšno načelno. predstavlja pa lahko tudi pomembno sredstvo. ki je dano vladi in s katerimi poslanci zahtevajo odgovor na določena vprašanja. Vprašanje zaupnice postavi predsednik vlade. V zvezi z interpelaciji se v teoriji govori o “kvalificiranosti zadev”. razjasnitev posameznih stališč in postopkov vlade ipd.

vlade. ko dobi zaupnico parlamenta sama vodi notranjo in zunanjo pol. odloči pa s sklepom. da vlada.organ strateškega odločanja. je ta vlada povsem samostojna in avtonomna glede na parlament. V parlamentih. Izvedba načela delitve oblasti postavlja vlado v položaj. da obtoženi do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.Ustava predvideva dve “omejitvi” . po kateri lahko (z 2/3 večino) odloči. ki so vložili interpelacijo. na katerega se nanaša interpelacija. zborom in imajo v razmerju do njega vrsto obveznosti: 32 . Nadzor parlamenta oz.. interpelacije in glasovanja o nezaupnici. zboru predlaga najmanj 10 poslancev. saj ima v parlamentu svojo večino v poslancih in tako lahko parlamentu diktira svojo politiko. ga pošlje obtoženemu. ki je splošno pristojna za določanje in vodenje politike države . Predsednik vlade ali minister. Obtožba zoper predsednika vlade in ministre (impeachment) Kot posebna možnost ugotavljanja odgovornosti predsednika vlade in ministrov je v ustavi uvedena obtožba pred ustavnim sodiščem tako imenovan impeachment. ki lahko na obtožbo odgovori. Nato opravi ustavno sodišče obravnavo. DZ odloča o obtožbi z večino glasov vseh poslancev. pri nas državnega zbora pa je vzpostavljen predvsem preko institutov poslanskih vprašanj. je značilno. Ko dobi ustavno sodišče sklep o obtožbi. s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra. Pri tem pa je vlada kot nosilec izvršilne veje oblasti v okviru svojih pristojnosti samostojna in odgovorna državnemu zboru. kjer imajo vlado iz ene stranke (Anglija) . Pri tem lahko DZ predsednika vlade in ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov.da se lahko sproži o delu vlade ali posameznega ministra. ko dobi predsednik zbora odgovor na interpelacijo. Na zahtevo DZ mora predsednik republike izreči svoje mnenje. da ni le izvršilno-tehnični organ parlamenta. do začetka glasovanja o njej pa jo lahko tudi umakne. je lahko večkrat zelo negotovo. O interpelaciji se odloča na prvi seji DZ. da obtožba ni utemeljena. Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik poslancev. se z odločbo oprosti obtoženega in obratno. ali bo za neko odločitev imela v parlamentu zadostno zaupanje ali ne. dokler ima zaupanje parlamenta (vlada). temveč samostojna veja oblasti. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom. Če je vlada koalicijska vlada več strank. Za parlamentarni sistem.to je. tudi pri nas. da mora interpelacijo sprožiti najmanj 10 poslancev in . ima pravico kratko obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo. ki ga pošlje ustavnemu sodišču in obtoženemu. V primeru. Vlada in ministri morajo sodelovati z drž. pred. vlade pa mora izreči svoje mnenje o obtožbi zoper ministre. če je predložen predlog obtožba zoper pred. RAZMERJA MED VLADO IN DRŽAVNIM ZBOROM Gre za razmerja med organom zakonodajne in organom izvršilne veje oblasti. Uvedbo postopka lahko dr. storjene pri opravljanju njihovih funkcij. pravico obrazložiti interpelacijo.

najožje pa so izvršilni odbori. pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov. na katerega se nanaša interpelacija. predsedstvo. aktov.vlada mora sodelovati pri delu DZ in njegovih delovnih teles. predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. agregacija interesov (več interesov v družbi) 6.vlada in vsak minister mora dajati odgovore na vprašanje poslancev . elit 4. programska socializacijska vloga 5. volilna funkcija 3. horizontalna: politična stranka vsebuje znotraj sebe interesne organizacije = po generacijskem načelu.vlada mora ob sprejemanju proračuna DZ-ju predložiti celovito poročilo o svojem delu v preteklem letu . 33 .vlada in vsak njen član mora na zahtevo DZ poročati o izvrševanju zakonov. Izšle so iz civilne družbe.vlada poroča DZ o svojem delu .. organizacije imajo neke funkcije: 1.vertikalni: kongresi.. stranke so izšle iz civilne družbe. predsednik vlade in vsak minister ima pravico. pravico. ki jih da DZ ali poslanci v zadevah iz njene pristojnosti . da svoj odstop obrazloži v DZ. Organizacije..posredujejo civilno družbo v državo – mediacijska=posredovalna vloga 2. lokalna v SLO) notranje strukturirane (2 vidika . oblikovanje politik in sodelovanje pri oblasti Pol. svet. ki vključujejo ljudi z istim političnim prepričanjem in se bori za oblast.. ki jih je sama predlagala Med pravicami vlade lahko navedemo: pravico predlagati zakone. ki jih je sprejel DZ. drugih predpisov in spl. in glavna . in da sodeluje v razpravi. ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti . rekrutacija in selekcija pol. da obravnava posamezna vprašanja iz njene pristojnosti in zavzame do njih stališča. da pred razpravo o interpelaciji v 15-ih dneh da svoje stališče o vprašanju. POLITIČNE STRANKE So ena izmed vrst organizacij.vlada mora zavzeti stališče do pobud in predlogov. po načelu spola) Vse pol. vlada ima pravico. Za njih so značilni naslednji elementi: organizacijski vidik lokalna organizacija iščejo volilno podporo iščejo določeno člansko podporo (obstaja neka meja števila članov) opredeljena ideologija organizirane na različnih ramenih države (državna. ki so posredovale in še posredujejo med civilno družbo in državo. da predlaga DZ.

EKSTERNE (zunaj parlamenta) Panebianco deli z organizacijskega vidika:    teritorialna penetracija (center spodbuja razvoj periferije lokalne organizacije) teritorialna difuzija (razvoj polit. razslojevanje. stranka) mešanica 1. stol. – niso imele uveljavljenega sistema pridobitve članov .i. 1. Med predvolilno tekmo se naslonijo na donatorje. Množične stranke predstavljajo točno določene dele družbe. strank. ko se je začel razvoj LJUDSKIH STRANK (catch all parties). strank je posledica organiziranja lokalnih pol. Financirajo se prek prispevkov fizičnih oseb. ki so pripeljale do nastanka različnih ideoloških skupin političnih strank. vojni: 1. kadrovske in branžne stranke (razvile so se okoli 18. stranke) 4. nova in stara moč . delodajalci in delojemalci (kapital:delo). stranke 3. MNOŽIČNE STRANKE – so nastale po razširitvi demokratičnih pravic – možnost širše udeležbe družbe z volilno pravico. Organizacijsko so povezane preko ohlapne mreže. Osnova za delavske socialistične in SDS stranke INGLEHART (70. Svoj poziv in usmerjenost so usmerile na vse volivce. stol. zelenih strank) Duverger deli pol. Polit. sv. STRANK: Lipset in Rokkan sta identificirala 4. Prvi jih je opredelil KIRCHHEIMER. lokalnim in nacionalnim (izpostavljanje partikularizma: graditev nacionalne države). in 2. leta 20.stranke brez članov). Prišlo je do večjih sprememb po 2.INTERNE (znotraj parlamenta). FINANČNI (prek njihovih članarin pridobivajo finančna sredstva). industrijska in ruralna družba (industrialci: veleposestniki – agrarne polit. 2. Na osnovi tega razcepa so nastale nacionalne pol. ki se je proglasila za ljudsko stranko 1959. Tip množičnih strank je prevladal vse do konca 2.IDEOLOŠKI RAZVOJ POLIT. rahljanje vezi znotraj delavskega razreda in med socialistično stranko in delavskim razredom. elit.zmanjšati (oblikovali so liberalne politične stranke) ali nadaljevati vpliv cerkve v politiki in družbi (konzervativne politične stranke) 2. stranke glede na prostor njihovega nastanka . Duverger razvoj množičnih strank poveže z nastankom socialističnih strank in potrebo le-teh po močni organizaciji. ki so pomembni v družbi. ki se niso čutili močno 34 . Skozi zgodovino so se oblikovali različni tipi pol. Prva je bila nemška SDS. Najprej so nastale t. Težijo k čim večjemu številu članov iz 2 razlogov: POLITIČNI (stranke želijo svoje člane izobrazit). vojne. stranke so se temu prilagodile z nastankom ljudskih strank. V predvolilnih bojih imajo prednost tisti. ki se združijo v center=nacionalna pol.) – razcep med postmaterialističnimi in materialističnimi vrednotami (osnove za nastanek ekoloških oz. Pomembnejša je torej kakovost članov ne pa število. zgodovinske razcepe.

trend razslojevanja. zmanjševanje razredne povezanosti 4. ki bi predstavljali manjšo možnost konflikta (splošno sprejeta vprašanja) 1. Poleg tega ime stranke ne sme vsebovati ime tuje države. strank. Razvoj v 70. ne smejo pa ustanavljati izpostav v podjetjih. organiziranje strankarskih interesov 7. strank pri MNZ. STRANK Najprej ga je omejeval zakon iz 1989 – zakon o polit.stranke. na osnovi lokalnih interesov (ZVEZA ZA PRIMORSKO) 6. nastanek v okviru starih družbenopolitičnih organizacij (SLS) 3. je prinesel veliko sprememb: 1. večja vloga voditeljev 3. 2. KARTELNE STRANKE . Registriranih je 34 pol. SLOV. Na osnovi:   imena v katere mednarodne stranke so stranke včlanjene 35 . preko razvoja in družbenih gibanj v pol. iz klasične opozicije 8. Ne igrajo več vloge primarnega socialnega.identificirani s katero izmed pol. finančno. Poleg tega so se usmerila na probleme. medijsko ime. DELOVANJE IN ORG. strankarska identifikacija se zmanjšuje. stranke ( ZELENI) 4.Približne opredelitve KATZ & MAIR – kritiki pravijo da niso nič novega (drugo ime MODERNE KADROVSKE STRANKE). stranke ali fizične osebe. STRANK V SLO: 1. združevanju. Dovoljeno je le teritorialno organiziranje strank in ne več funkcionalno. letih 20. povezanost z interesnim skupinam Gre za organizacijski fenomen in manj za ideološki fenomen. ki uresničujejo pol. Ime politične stranke se mora jasno razlikovat od druge pol. stol. etničnih skupin (STRANKA ZA ENAKO PRAVNOST OBČANOV) 5. POLIT. Stranka je združenje državljanov. cilje in ki z demokratičnim oblikovanjem volje državljanov in tudi z predlaganjem kandidatov delujejo javno. pridobivanje volivcev od vsepovsod 5. nastale s transformacijo družbenopolitičnih organizacij ( ZKSZLSD) 2. Povečujejo pa se stroški delovanja strank. S tem so postale del države in ne več del civilne družbe. RAZVOJNI MODELI POLIT. samoorganizacija nacionalnih oz. Dodelile so si vrh države. nato še zakon o strankah (1994) 200 ljudi je potrebno za oblikovanje stranke. iz kroga katoliških intelektualcev – okrog serije 2000 VPRAŠANJE LEVICE IN DESNICE: Dandanes klasične delitve ni več. Poiskati so morale drugo ime kar pri državi – kadrovsko. korenito zmanjšanje vpliva ideologije 2. temveč institucionalnega akterja.

strank analiza programov in določenih javnih politik analiza delovanja v parlamentu preko socialne baze Vloga institucij in koncept zaupanja v politologiji. povezano z izkušnjami. večje je zaupanje. ki ga določajo formalno oblikovana struktura in funkcije Poznavanje pol. ji verjetno tudi zaupamo. vsakdanu zanašanje na nekoga začne se ko posamezniki končajo s hladnim preračunavanjem je pravni odgovor o varovanju pravic nekoga je to. predsednik republike. strank anketa znotraj članov stranke anketa med volivci na sploh anketa med volivci samih pol. 2.        ekonomski pogled na desnico. vojske. vidika: 1. DZ. stranke Zaupanje: Pravna teorija: Politolog: Soc. 2. pripadnost. letih. ki se oblikujejo pri vsakodnevnem delovanju Vsaka institucija skuša regulirati vedenje Je javno telo. prenos odgovornosti Institucije: družina. da verjamemo nekomu pomen podpirati nekoga. teorija: Filozofija: šele določeno moralno vedenje posameznika kaže na neko zaupanje. pol. pogled na levico samoopredelitev pol. cerkev. prijatelji. ki jo dajemo institucijam. legitimnost. pri njegovem delu širok koncept (ne da se ga definirat za vse) gre za prepričanje. Zaupanje: . 36 .občutek. institucije. vlada. odvisno od stanja duha. Če ji dajemo legitimnost. pol. POLITIČNA INSTITUCIJA: Poskušajo reševati konkretne probleme. da bo nekaj delovalo zaupamo v nekoga na katerega smo prenesli neko dolžnost INSTITUCIONALIZEM: Začetek v 70. Miller – politolog: ko govorimo o zaupanju v polit. Bolj kot so trajni in pozitivni stiki z nekom. institucij omogoča razumevanje dogajanje v pol. vidik moralnega odnosa do institucij.

svoboda izražanja.pravno stanje posameznika v katerega država ne sme posegati.socialne in ekonomske pravice . So neprenosljive in nepodedljive ter neločljivo povezane z osebo nosilcem pravic .- 3.pravice narodnih skupnosti OSEBNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE Z osebnimi pravicami in svoboščinami razumemo človekove pravice in svoboščine. Znane so še druge razvrstitve: . ki varujejo fizično in osebno integriteto in dostojanstvo posameznika kot človeške osebnosti (to so absolutne pravice).Osebne pravice (v ožjem smislu).pozitivni status oziroma aktivno delovanje države v korist posameznika.pravica do osebne svobode 37 ..aktivni status .telesna integriteta ..prepoved mučenja . ključne vsebine: mest. formalno-legalna Novi institucionalizem – institucionalisti so preveč poudarka dali socialnim konceptom ANALIZIRANE INSTITUCIJE: Višje ko je ekonomsko stanje.) . da sodelujejo v političnem in družbenem življenju in drugih javnih zadevah.. vrste analize: ustavne študije.pravico do nedotakljivosti življenja . temveč ga mora spoštovati in pravno varovati (veroizpoved. novi institucionalizem Metode: deskriptivno-induktivna. kontekst 3. javna uprava..svoboda vesti. ki vplivajo na zaupanje V vojnem stanju je pravzaprav zaupanje v institucije večje VRSTE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN PO USTAVI RS Glede vprašanja razmerja posameznika in državne oblasti je mogoče razlikovati troje: .čast in ugled .pravica državljanov. če ta tako zahteva . idr.politične pravice in svoboščine . osnova.negativni status posameznika . večje je zaupanje Na zaupanje vpliva tudi stanje v sistemu Vplivajo tudi socialno-ekonomski dejavniki Socialno-politični dejavniki. Te so povezane so z dobrinami: . ki ščitijo telesno integriteto .osebna svoboda .osebne pravice in svoboščine .

Osebne pravice.izpolnjevanje na drug način. dokler to ni ugotovilo sodišče) • pravna jamstva v kazenskem postopku (tudi obdolženi mora imeti naslednje pravice: primeren čas in možnosti za pripravo obrambe.svoboda gibanja . da se brani sam ali z 38 . za katero ni zakon določil. v ustavi pa je zapisana pravica oz.pravica do ugovora vesti (ugovor vojaški dolžnosti . Državljanstvo Slovenije ureja zakon.svoboda znanosti in umetnosti (intelektualna svoboda) . s tem v tesni povezavi je določba. avtonomnost univerze in drugih visokih šol .pravica do izobraževanja in šolanja (izobraževanje je svobodno.pravica do popravka in odgovora . Med osebne pravice pa lahko štejemo tudi prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni. da v Sloveniji ni smrtne kazni.svoboda vesti .prepoved izročitve državljana -prepoved spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti ter prepoved spodbujanja k vojni in nasilju . še preden je bilo dejansko storjeno) • domneva dolžnosti (nihče ne more veljati za krivega.pravica do povračila škode Z ustavno določbo je človekovo življenje nedotakljivo.pravice iz ustvarjalnosti. Neposrednemu varovanju človekove fizične integritete je namenjena določba o prepovedi mučenja.nedotakljivost človekove osebnosti in dostojanstva . osnovno šolanje obvezno) . posebno pravico. ki so pretežno vezane na duhovno in miselno sfero človeka . prav tako pa tudi med odvzemom prostosti in med izvrševanjem kazni. V ustavi je posebej zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih. ki ni v nasprotju z njegovimi prepričanji) . da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni. .nedotakljivost stanovanja . da se mu sodi v njegovi navzočnosti.tajnost pisem in drugih občil .odreditev in trajanje pripora pod točno določenimi pogoji . “zaščita” naših državljanov pred izročitvijo le-teh tuji državi.izražanje narodne pripadnosti . Med pomembne pravice.. ki dopolnjuje celovitost zaščite svobode osebnosti pa predstavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil.svoboda izražanja .pravica do uporabe svojega jezika in pisave Pravice v kazenskem postopku: • načelo zakonitosti v kazenskem postopku (nihče ne sme biti kaznovan za dejanje. ki varujejo telesno in duhovno integriteto ljudi spada tudi pravica (varstvo) do osebne svobode. Vsakdo ima tudi pravico do nedotakljivosti stanovanja.

njegova skrb za človekove pravice sega tudi na področje oboroženih sil. opozarja na nepravilnosti pri delu organov in konkretnih uslužbencev ter pristojnim organom predlaga (zahteva) tudi uporabo ustreznih sankcij.pravica do pribežališča (azil .volilna pravica (pravica voliti in bit voljen po dopolnitvi 18 let) . predlaga posamezne ukrepe.sodno varstvo Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve . da lahko sodelujejo pri raznih oblikah osebnega izjavljanja) . ki se obravnava in sankcije zanj izrekajo v postopku o prekrških. to je izražanja njegovega političnega bistva (omogočanje sodelovanja državljanov v političnem življenju družbe).tujci. da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližje ali priznati krivdo) • pravica do rehabilitacije in odškodnine (če je bil po krivem obsojen) • prepoved ponovnega sojenja o isti stvari POLITIČNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE To so pravice in svoboščine.pravica do peticije (pisni sestavki.pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (od tega. o pritožbah na te odločitve pa Republiški senat za prekrške. O njih na prvi stopnji odločajo sodniki za prekrške. o svojih ugotovitvah sestavi za parlament posebno poročilo. pomemben je predvsem njegov nadzor nad odločitvami izvršilne veje oblasti. Prizadetim omogoča. ki so v pristojnosti sodnikov). mandatna doba je 6 let. je samostojen in neodvisen.Ustavna pritožba Predstavlja posebno pravno sredstvo zoper kršitev ustavnih pravic. ki jih posamezniki ali skupine oseb posreduje neki organizaciji ali organu) . 39 . predvsem s posamičnimi akti državnih organov. .zagovornikom.Upravnokazensko varstvo Pogosto so kršitve človekovih pravic in svoboščin opredeljene kot prekršek. nima sicer pooblastil za izrekanje sankcij zoper kršitelje. pripombe na nezakonito delo. da mu je zagotovljeno izvajanje dokaz v njegovo korist.pravica do zbiranja in združevanja ( sodelovanje in povezovanje ljudi v posebnih organizacijah zaradi doseganja javnih ciljev) . da zagotovijo participacijo človeka in državljana v političnem življenju družbe. da njihov primer obravnava in o njem odloči ustavno sodišče. . katerih smisel je v tem. nadzor nad sodišči ( nima pristojnosti neposrednega poseganja v odločitve. kritizira izvrševalce. da lahko volijo člane predstavniških teles v državi. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN (OMBUDSMAN) Imenuje ga državni zbor na predlog predsednika republike. če je preganjan) SODNO IN DRUGO VARSTVO (ZAŠČITA) PRAVIC IN SVOBOŠČIN Po veljavni pravni ureditvi obstajajo razne oblike varstva pravic in svoboščin in sicer: . temveč daje mnenja.

vol. ekon. evidentiranje vol. in drugo pripadnost  odsotnost vsakršne diskriminacije. pravico nimajo tujci ampak le državljani. so takrat. V ožjem smislu . sistema in pol. da državljanstvo predstavlja posebno vez med državo in državljanom – dolžnosti in obveznosti. ki so izpolnjevali posebne pogoje – VOLILNI CENZUS. postopku in vol. spolni. sistema nasploh. Neposr. tehniki. NEPOSREDNA VOL. rasni. začasno omejeni samo tisti ki imajo zaradi duševne bolezni skrbnika in zaradi mladosti. Volitve so pogoj za vzpostavitev in ohranitev pravne države. telesa. organe. sistema je volilna pravica. Zgodovinsko gledano je bila vol. Neenaka volilna pravica se izraža tudi s kršitvijo velikosti volilnih enot. ki urejajo volitve ali pa skup volilnih načel in sredstev za njihovo uresničevanje. pravica obsega pravico voliti kot tudi pravico biti izvoljen – strožji pogoji. Predpisi o volilni pravici določajo krog oseb s pravico volitev pred. pravice.VOLILNI SISTEM: POMEN VOLITEV: V sodobnem pojmovanju so eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in pogoj za dem. telesa in krog oseb s pravico do izvolitve v članstvo teh teles. telesa. volitve so najbolj pogosto za pred. 40 . narodnostno in rasno. Omogočajo volivcem neposreden vpliv na sestavo parlamenta in na njegove odločitve. telo samo en glas. Iz spl. ena temeljnih polit. Spl. pravice je pluralni votum. Določene osebe imajo več volilnih glasov. pravic in od nje je odvisna tudi značaj vol. ENAKA VOL. Obsega predpise o volilni pravici. PRAVICA Glas vsakega volivca ima enako vrednost in da ima vsak volivec pri volitvah v ista pred. Razlog v tem. Najpomembnejši element vol. Njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. če volivci sami brez predstavnika glasujejo za člana pred. kar pa ne velja za lokalno raven. Sprva je bil premoženjski. Določbe o organizaciji volitev. posredne pa za druge drž. organizacije volitev. Njihov pomen je v tem. Nasprotje enake vol. postopki in tehnike volitev. telesa. pravica na začetku omejena na ozek krog ljudi. SPLOŠNA VOL. oblikovanje drž. da voli ne glede na razredno. Splošno vol. PRAVICA Je pravica vsakega drž. kasneje izobrazbeni. Posredne volitve – elektorji kažejo na nezaupanje v volivce. Vsebino vol. vol. pr. so izključeni oz. PRAVICA Volitve so lahko posredne. neposredne in kombinirane. sistema pa določajo volilna načela in to zlasti splošna. organov in predst. pravice. da se z njimi uresničujejo volilna načela in se urejajo vprašanja v zvezi z organi. pravice – omogoča volivcem svobodno izvrševanje vol. ki vodijo volitve. pravica in tajnost glasovanja. enaka in neposredna vol. vol. Varstvo vol. POJEM VOLILNEGA SISTEMA V najširšem smislu predstavlja zbir pravnih pravil.sistem razdelitve mandatov. Neposr.

VEČINSKI SISTEM: . glasuje ali ne. da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. zahtevati da pove za koga glasuje. sistem tudi pol. 2.Dve osnovni verziji: 1. D'HONDTOV. – glede na to sta se razvila VEČINSKI IN PROPORCIONALNI VOLILNI SISTEM. manjšimi omogočiti zastopstvo v parlamentu. da ima vsak volivec pravico da se svobodno opredeljuje pri glasovanju in da ga pri tem ne sme nihče ovirati in vplivati na njegovo odločitev. ki pozna vrsto različnih rešitev. 2. strankami na volitvah.volilni količnik je število glasov potrebnih za izvolitev 1 poslanca v volilni enoti. Med večinske sisteme štejemo tudi ALTERNATIVNO GLASOVANJE. ki dobi največ glasov. PROPORCIONALNI SISTEM Izhaja iz načela. Volilna pravica je torej osebna pravica. listam. vidik – vprašanje. sistema. Kaznivo je prisiljevanje volivca do glasovanja za ali proti. Oba predstavljata zgolj skrajna pola lestvice. da mora vol. ki so jih volivci opredelili posameznim kandidatom oz. Vsota vseh volilnih glasov v vol. Zgodovinsko je najprej prevladal večinski. Lahko je izvoljen poslanec. ki se volijo v volilni enoti.SVOBODNA VOL. Izhodišče za izbiro meril je vprašanje ali naj bodo poslanci v parlamentu dokaz polit. Najbolj enostavne oblike so: HAREJEV. že ob koncu 19. V praksi po tem sistemu ni mogoče razdelitev vseh mandatov. To naj bi zagotavljajo da so različni pol. vol. stol pa se je začel kritizirati in uveljaviti se je začela ideja. če je volivec tudi dolžan uveljaviti svojo vol. ki predstavlja le manjšino vol. Uporabi se dodatno pravilo:PRAVILO NAJVEČJEGA OSTANKA. interesi oz. enoti se deli s številom poslancev. Absolutna večina se kritizira zato. DROOP HARE . Obstajajo različne matematične formule .nastale na prelomu 19. relativna večina – zmaga tisti. PRAVICA IN TAJNOST GLASOVANJA O svob. Ki se približujejo enemu ali drugemu. vidik se kaže v tem. 41 . stol.O kandidatih se odloča z večino . Načelo svob. ker lahko povzroči ponavljanje glasovanja dvokrožni sistem. Merila pretvorbe glasov v posl. ki dobi več kot polovico glasov. pravice je povezano z načelom tajnosti glasovanja. sedeže lahko pripeljejo do skrajno različnih rezultatov. vol. 1. pogledov in prepričanj vseh volivcev ali pa zgolj večine. pač pa za v celoti kvantificirane odločitve. stranke ustrezno predstavljene v parlamentu. Svobodna vol. pravici govorimo tedaj ko volitve lahko zares svobodno izbirajo med različnimi kandidati in pol. pravico in v smislu družbene funkcije. pravica je tudi kazenskopravno varovana nikogar ni mogoče klicati na kazensko odgovornost. RAZDELITEV MANDATOV: V vsakem primeru je odvisna od izida glasovanja – od glasov. absolutna večina =nadpolovična – kandidat. Pri tem gre za vrednostno ocenjevanje kandidatov.

Ministrstva za: . in z 3 in do števila mandatov. z zakonom pa lahko samoupravne skupnosti. v čisti obliki omogoča glasovanje po kandidatih VPLIV VOL. akti določajo. Enostavnejši Preglednejši Omogoča volivcem odločanje med kandidati .obrambo .notranje zadeve .promet in zveze 42 . ki se delijo v volilni enoti. + večinskega: Eni stranki omogoča absol.zunanje zadeve . Št. Zato se uporablja poseben pogoj za vstop v parlament=PROHIBITIVNA KLAVZULA (pogoj za vstop.večinskega: ne odraža razmerja med pol. VOLILNI PRAG: v proporcionalnem sistemu dobi sedeže v parlamentu večje število političnih strank.proporcionalnega: Zapletenost in povzroča nestabilne koalicijske vlade in tako slabi položaj parlamenta. Ne uporablja se volilni količnik ampak se izračuna absolutno št. kateri organi se v državi štejejo za organe državne uprave in kateri organi zunaj državnega organizma lahko v posameznih primerih opravljajo naloge državne uprave. večino v parlamentu. tudi ekstremnih strank UPRAVA V ORGANIZACIJSKEM SMISLU Državna uprava predstavlja (v organizacijskem smislu) sistem upravnih organov.Sistem relativne večine – vodi v dvostrankarski sistem . ki dobi največ + proporcionalnega: omogoča sorazmerno razdelitev mandatov in tudi ustrezno zastopanost pol. ki je določen z odstotki ali pa z mandati. podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje posameznih funkcij državne uprave. manjšinam . glasov vsake liste pa se deli z 1.Sistem absolutne večine vodi do dveh velikih strank . ki so jih dobile liste kandidatov v volilni enoti. Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. V vsaki državi zakoni ali drugi spl. preko katerih država uresničuje upravne naloge. SISTEMA NA STRANKARSKO SESTAVO: . glasov. pr.Proporcionalni sistem dopušča veliko število strank.D'HONDTOV SISTEM: (pravilo največjega povprečja) je sistem delitelja. nato z 2. saj favorizira tisto stranko. Zato je vladanje nestabilno. kar omogoča stabilno vlado.finance . moči v državi.

uradi . se ustanovijo režijski obrati.te naloge opravljajo organi lokalne samouprave kot naloge lastne ali prenese pristojnosti 43 . Ustanovijo se.turizem in malo gospodarstvo Organi v sestavi ministrstev V okviru ministrstev se ustanovijo upravni organi v njihovi sestavi.režijski obrati Za upravljanje dejavnosti gospod.ekonomski odnosi in razvoj .inšpektorati .znanost in tehnologijo . Teritorialna organizacija uprave V zvezi s konkretno organizacijo izvrševanja upravnih nalog se postavlja vprašanje opravljanja upravnih nalog na celotnem območju države. javnih služb. V načelu velja.okolje in prostor .kmetijstvo. da mora predstojnik organa v sestavi z dnem prisege novega ministra ponuditi svoj odstop.uprave . Položaj organa v sestavi je razviden predvsem iz tega.delo.kulturo . da je predstojnik za svojo delo odgovoren ministru.agencija . kadar je za upravljanje določenih nalog s področja upravnega organa potrebna določena samostojnost in posebej organizirana služba. zaradi medsebojne povezanosti pa je potrebno stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu (nadzira jih pristojno ministrstvo). da se za opravljanje nalog državne uprave (predvsem tistih. Predstojniku organa v sestavi ministrstva preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo ter določila.zdravstvo . ki jih neposredno upravlja uprava.oblikujejo posebne (državne) upravno-teritorialne enote .pravosodje .šolstvo in šport .da vsak centralni organ (ministrstvo) oblikuje lastno mrežo lokalnih organizacijskih enot . Organe v sestavi vodijo predstojniki. družino in socialne zadeve .gospodarske dejavnosti . ki se ne morejo opravljati v samem centru) lahko: . to je vprašanje teritorialne organizacije uprave. ki jih določa zakon. gozdarstvo in prehrano .direkcija .. Predstojnika organa v sestavi imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra in je za svoje delo odgovoren ministru. V republiški upravi se v okviru ministrstev ustanovijo naslednji upravni organi in upravne organizacije: .

urejanje in analiziranje podatkov ter drugih gradiv o stanju in problemih na posameznih področjih družbenega življenja.nadzorovanje zakonitosti dela organov lokalnih skupnosti ..) 44 . upravnega nadzora je najpomembnejše inšpekcijsko nadzorstvo .pripravljanje zakonov..kako posamezniki. Samostojnost pa pomeni predvsem samostojnost pri uresničevanju določil zakonov in drugih predpisov. razvoja s sprejemanjem ukrepov iz svoje pristojnosti ter predlaganjem ukrepov vladi ter drugim pristojnim organom .avtonomna regulativna dejavnost. UPRAVA V FUNKCIONALNEM SMISLU Delovanje uprave temelji na dveh načelih . organizacije in skupnosti spoštujejo zakone in druge predpise) . poročil in drugih gradiv ter opravljanje drugih strokovnih nalog.študijsko-analitično (študijsko delo in raziskovalna dejavnost.to je načelu zakonitosti in na načelu samostojnosti..kontrolno-nadzorno (tipična dejavnost upravnih organov na vseh področjih.opravljanje (po pooblastilu vlade) strokovnih in drugih nalog v zvezi z upravljanjem z nepremičninami in z drugim premoženjem RS Skupine dejavnosti. administrativno izvrševanje upravnih aktov in neposredno odločanje v upravnem postopku.izvajanje nadzorstva nad zakonitostjo dela javnih podjetij in javnih zavodov in instančno nadzorstvo nad posamičnimi akti. v okviru tkim.. s katerimi ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij .izvrševanje zakonov.dajanje mnenj in predlogov na podlagi opravljenih analiz.zbiranje.) .pospeševanje gospodarskega.zagotavljanje opravljanja javnih služb iz pristojnosti republike -opravljanje strokovnega nadzorstva nad izvajanjem javnih služb v skladu z zakonom . dokumentiranje in dokumentacija vseh vrst. da mora imeti uprava za vsako svojo delovanje in aktivnost (pravno ali nepravno) temelj oz. ki ji jih naloži vlada . socialnega. podlago v zakonu ali vladnem aktu. Prvo pomeni. drugih predpisov in aktov DZ ter predpisov in drugih aktov vlade . Glavne funkcije uprave: . ki jih opravljajo upravni organi: . katerih naloge predpisujejo zakoni. ki je v pristojnosti drugih državnih organov) . ekološkega in splošnega druž. kulturnega. da se ustanovijo upravne enote.V naši zakonodaji je predvideno.sklepanje civilnopravnih poslov. manipulativna in administrativna dela. drugih predpisov in aktov.opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov in aktov ..regulativno (sami lahko izdajajo pravne predpise . pisarniška.. kot strokovni organi s posameznega področja sodelujejo v posameznih fazah pri regulativni dejavnosti.operativno (ob izdajanju individualnih in konkretnih upravnih aktov.

da je lokalna skupnost tista teritorialna družbena skupnost. da na svojem področju opravljajo določen krog zadev pristojnost predstavniških teles se mora navezovati na lokalne zadeve Lokalna samouprava je le ena izmed oblik samouprave in sicer najvažnejša.represivno (prisilno-represivno izvrševanje posameznih upravnih funkcij. ki jih izvršujejo neposredno ali preko svojih organov predstavniška telesa imajo svojo stvarno in krajevno pristojnost.v njej so ključne pristojnosti. kar je za naselje pomembno.) LOKALNA SAMOUPRAVA LOKALNA SKUPNOST Iz Hillery. pri zagotavljanju reda in miru.. z naselitvijo ljudi na določeno področje.. ki je temeljna lokalna samoupravna skupnost. ko pravi. da voli svoja predstavniška telesa.teritorialna (njena značilnost je da zajema ljudi. Prva oblika lokalne samouprave je občina.. pri zagotavljanju nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja.eve in tudi iz večine drugih klasifikacij so bistveni elementi lokalne skupnosti: določeno ozemlje ljudje naseljeni na tem ozemlju potrebe teh ljudi dejavniki za zadovoljevanje teh potreb zavest ljudi o skupnosti. ki samostojno in neodvisno izvršuje naloge. varovanje premoženja in oseb. kjer na najnižji ravni nastajajo določene skupne potrebe prebivalstva. ki jih imajo predstavniki skupnosti 45 . Lokalna skupnost je tista elementarna teritorialna družbena skupnost. naselje) Lokalne skupnosti lahko delimo na OŽJI tip (občine) in na ŠIRŠI tip (pokrajine. ki ji pripadajo Šmidovnik zelo celovito definira pojem lokalne skupnosti.za lokalno samoupravo so značilni naslednji elementi: lokalno prebivalstvo ima pravico. ki živijo na nekem ozemlju. s tem da imajo ta telesa določene pravice odločanja. ni pa ključno. Država lahko prizna vsakemu naselju nek pravni status. regije) POJEM LOKALNE SAMOUPRAVE Djordjevič.. ki nastane z oblikovanjem naselja oz. Za občino so ključni trije elementi: občina je najvažnejši tip lokalne samouprave imeti mora status samoupravnosti oblikovana mora biti v okviru zgodovinsko nastale skupnosti (kakšno je npr. ki se tičejo lokalne skupnosti. Funkcionalna samouprava. kar pomeni. ki jih je mogoče reševati le na skupen način.

pravica do peticije in ljudska iniciativa) Z vidika demokratične ureditve bi bilo idealno. To v sodobni skupnosti ni mogoče. da morajo imeti lokalne skupnosti finančna in materialna sredstva PRAVNI element po katerem so lokalne skupnosti pravne osebe Temeljne značilnosti ki definirajo lokalno skupnost in jo ločijo od državne uprave so: avtonomija. Zaradi tega je neposredna lokalna demokracija bolj izjema. ZBOR OBČANOV je najbolj neposredna oblika lokalne demokracije in omogoča najbolj neposredno sprejemanje odločitev od drugih oblik neposredne demokracije se zbor občanov razlikuje po tem da gre za bolj spontano in neformalno odločanje v katerem lahko sodelujejo vsi prebivalci lokalne skupnosti. ki šteje lokalno samoupravo za izvirno institucijo in posledično za 4 vejo oblasti LOKALNA DEMOKRACIJA posredne oblike (volitve predstavniških organov občine) neposredne oblike (glavni instituti so zbor občanov.to je pomemben element kohezivnosti lokalne skupnosti in integracije posameznikov v njej. da so med seboj povezani in da jih družijo skupni interesi. samostojnost. referendum. Neposredna demokracija pa je pa je kljub temu bolj prisotna na lokalni kot na državni ravni.Pojem lokalne samouprave vsebuje pet elementov: TERITORIALNI (ko so lokalno določene in omejene. da je organizacijsko tehnično institute neposredne lokalne demokracije v praksi na državni ravni praktično nemogoče izvajati. ker se odločitve sprejemajo vsak dan in lokalne skupnosti so prevelike. ki jih sami izvolijo MATERIALNO-FINANČNI pomeni. da te naloge opravljajo člani lokalne skupnosti pod lastno odgovornostjo ali posredno preko organov. Zbor občanov se glasuje javno. To pa zato ker je lokalna skupnost manjša kot država tako po ozemlju kot po številu prebivalcev. da bi ljudje vse odločitve sprejemali sami. z dvigovanjem rok. zavest prebivalstva lokalne skupnosti. lokalne skupnosti so ustanovljene kot subjekti lokalne samouprave FUNKCIONALNI pomni. kar pomeni. vendar pa je zbor občanov možen samo najmanjših lokalnih skupnostih. Drugi razlog pa je ta. V Evropi imamo dva tipa lokalne samouprave: Kontinentalna (celinska) značilen je tip majhnih občin in načelo decentralizacije Britanska. decentralizacija. da je lokalna skupnost priznano področje njenih izvirnih nalog ORGANIZACIJSKI pomeni. če bi na lokalni ravni obstajala samo neposredna demokracija. prevladuje namreč odločanje preko predstavniških organov. Poleg tega pa mora imeti lokalna skupnost tudi nek izvoljen predstavniški organ. demokratizacija. Zbor občanov naj bi se uporabljal samo za najpomembnejše odločitve 46 .

Pri referendumu pride pobuda za rešitev nekega problema iz organa. država pa je občine tudi financirala. V njihovem okviru pa občine kot lokalne enote samouprave. V primerjavi z referendumom ljudska iniciativa ljudstvu ne omogoča odpravo neustrezne rešitve ampak omogoča da zahteva rešitev.REFERENDUM je novejšega izvora kot zbor občanov in bolj formaliziran ter organizacijsko zahtevnejši način odločanja. ko so uvedene prve samoupravne občine. ki jo ima pravico predlagati.o večin zadev odloča predstavniško telo. in ker so ljudje bolj zainteresirani za takšen način odločanja. predlog podan na osnovi peticije pa ne. pri ljudski iniciativi pa pobuda pride s strani ljudstva. kot državne upravne enote. 47 . na lokalni ravni je referendum organizacijsko manj zahteven in cenejši. ker ima pravico do peticije vsak posameznik. ljudsko iniciativo pa lahko uveljavlja le skupina posameznikov (več kot 50) RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE Stara Avstrija Na območju stare Avstrije so bile ustanovljene kresije oz. pobude. kar pomeni. Za predstojnika občine je bil tedaj prvič imenovan župan(1848). Leta 1866 so se občine oblikovale na novo. Ljudstvo zahteva ureditev nekega vprašanja. da bili organi občine voljeni v celoti. Od ljudske iniciative se peticija razlikuje v tem. ne sodeluje pa pri odločitvi kako to vprašanje urediti. PRAVICA DO PETICIJE se tudi razlikuje od ostalih 3. Vendar pa občin takrat niso imele nobene samouprave vse do leta 1848. funkcije in organi lokalne samouprave volitve na lokalni ravni opredelitev pojmov lokalna skupnost in lokalna samouprava oblike lokalne demokracije razvoj slovenske lokalne samouprave LJUDSKA INICIATIVA se v osnovi razlikuje od ostalih treh oblik neposredne lokalne demokracije.) Nekaj izpitnih vprašanj: občine kot temeljne lokalna samoupravna skupnost pokrajina kot širša lokalna samoupravna skupnost organizacija. da je predlog ki je podan na osnovi ljudske iniciative predstavniško telo dolžno preučiti. zahteve…). okrožni uradi. Referendum se za razliko od zbora občanov uporablja tudi na državni ravni vendar bolj poredko kot na lokalni (zato ker je idejno bližje lokalni samoupravi. označuje pa pravico posameznika ali skupine posameznikov do pošiljanja pisnih vlog predstavniškemu organu (predmet peticije so lahko prošnje. ki mu ustreza. Je uporaben za manjše število zadev in bolj poredkoma. vzpostavljena pa je bila evropska samouprava.

od tega 11 mestnih. ki je »doma« v Veliki Britaniji in je smatrana za četrto vejo oblasti. Nove občine so ustanovljene leta 94. Zato so bile lokalne oblasti le izpostave državne oblasti na lokalnem nivoju.te so imele tako državno kot lokalno vlogo. Ideja je propadla saj je država obremenila komuno z 80% svojih nalog. ker je vladala samo ena stranka. vendar pa niso bile prave lokalne institucije. okraj in oblast.omejeno lahko govorimo o lokalni samoupravi.Stara Jugoslavija Do leta '21 velja stara avstrijska ureditev. svetovni vojni pride v sovjetsko vplivno cono in s tem je konec lokalne samouprave. Pomanjkljivosti velikih občin: 48 . stol. imeli so tudi relativno samostojnost. okraji pa postanejo državne izpostave. Leta '21 pa je na dan svetega Vida sprejeta ustava. Kljub temu pa so bili organi komune voljeni. lokalne zadeve so prenesli na krajevne skupnosti saj so krajevne skupnosti temeljile na prostovoljnem delu državljanov.bilo jih jw 147. Vendar pa v praksi deluje lokalna samouprava samo v občinah. leta 98 pa še 45 novih. Sicer so lokalni organi obstajali ampak so bili le izpostave države. Ta ureditev velja do leta'31 (do diktature) ko se ustanovijo banovine. tako da je ostalo za lokalne zadeve le 20% resursov. Komuna pa naj bi se sčasoma preoblikovala v samoupravno skupnost državljanov. OBČINA je temeljna lokalna samoupravna skupnost. Ta lokalna samouprava se je imenovala KOMUALNI sistem. ker niso imele voljenih organov. ki omogoči uvedbo delnega trga in tudi delno uvedbo lokalne samouprave. povprečno so bile trikrat večje kot današnje občine. ki vzpostavlja lokalno samoupravo ne treh ravneh: občina. V Evropi prevladuje klasična majhna občina. To je tip občine po načelu eno naselje ena občina.Jugoslavija se osamosvoji izpod sovjetskega vpliva in kot vodilno idejo socializma postavi samoupravljanje. kadrovskih in materialnih resursov ne morejo organizirati javnih služb (odvoz smeti…) Posledica je centralizacija saj mora vse zahtevnejše naloge prevzeti nase država ali pa pokrajina. čeprav že ustava v letu '91 na novo vzpostavi lokalno samoupravo. Pomanjkljivosti majhnih občin so: me morejo kakovostno opravljati svojih nalog ker nimajo dovolj finančnih. Nova Jugoslavija Jugoslaviji po 2. Model velike občine so prevzele še Skandinavija in BeNeLux. Do občin v današnji obliki pride v 19. Slovenija Do leta '94 Slovenija prevzame Jugoslovansko ureditev. Ta model je temeljil na načelu enotnosti oblasti. V Sloveniji je bilo ustanovljenih 62 komun. To se je spremenilo leta '48 ko se zgodi informbiro. Komune so bile nekje vmes med lokalno samoupravo in državno upravo. nasprotni tip je velika občina. Oblast je bila monolitna in na vseh nivojih strogo podrejena centru. občina je bila preoblikovana v komuni in naj bi bila temeljna celica družbe v kateri naj bi ljudje opravljali svoje potrebe.

lahko pa tudi sklicuje seje občinskega sveta in jih vodi. da lahko ohranijo atmosfero skupnosti v kateri lahko vsak posameznik občuti. nezakonit. da morajo biti občine dovolj velike. Je izvoljeni predstavniški organ s splošno pristojnostjo za odločanje o vseh lokalnih zadevah v okviru svojih pristojnosti sprejema statute občin. kohezivnosti in solidarnosti. Njegova najpomembnejša funkcija je vodenje občinske uprave. ki jih na občino prenese država naloge. odtujitvi občinskega premoženja. da imajo lahko ustrezno osebje in druge pogoje. Občinski svet lahko ustanavlja tudi delovna telesa. deli nadzornega odbora pa počasi prevzema računsko sodišče. Nadzorni odbor. kar pomeni. Župan je izvršilni organ občine. vendar pa morajo biti tudi dovolj majhne. izvoljen je na neposrednih in splošnih volitvah in zato je odgovoren predvsem volivcem. ki ima tri glavne funkcije. da ima moožnost uspešno vplivati na politiko te skupnosti. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine. Občinski svet ima najmanj 7 in največ 45 članov. nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave. ki predlaga proračun in zaključni račun. Mandatna doba je 4 leta. finančno poslovanje uporabnikov občinskega proračuna. predstavlja občino navzven. kar pomeni da lahko zadrži objavo in izvrševanje kateregakoli občinskega akta če meni da je neustaven oz. 49 . podžupan ali občinski svetnik. Mandat župna je 4 leta. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet in opravljajo svoje delo nepoklicno. Župan ima predlagalno pravico na osnovi katere predlaga občinskemu svetu v sprejem občinske akte. proračun in zaključni račun in je edini.proračun in zaključni račun občine. občinske akte. Naloge občin: izvirne naloge občine naloge. Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan. Župan je udi varuh zakonitosti in ustavnosti.komisije in odbori. ki se potem specializirajo za določena področja. nadzoruje smotrnost in namenskost porabe sredstev.- ker nastanejo z združevanjem več majhnih so ponavadi umetne tvorbe (odrezane od svojih naravnih temeljev) v takih občinah ni bistvenih vrednot lokalne samouprave. da ga občinski svet ne more odstaviti. ki jih država prenese na občine in jih te opravljajo le začasno namesto države (prenesene naloge) Organi občine Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah občine. odloča o prenosu nalog iz državno na lokalno raven in obratno odloča o pridobitvi oz. Humes in Harlov pravita.

gre za volitve predstavnikov občine (občinskega sveta) oz. občina je ožja. Večinski volilni sitem dopušča večjo možnost uveljavljanja posameznikov in daje manj prostora političnim strankam kar pomeni tudi več neodvisnih kandidatov. V njo je združenih več federalnih enot. v večini evropskih držav pa zaradi direktiv sveta Evrope obstaja samo en nivo širše lokalne samouprave.Lokalne volitve. POKRAJINA (regija) Pokrajina je širša lokalna samoupravna skupnost. Poleg občin v večini evropskih držav obstaja še širši nivo lokalne samoupravne skupnosti. Za razdelitev mandatov pa se uporablja D'Honett. V nekaterih državah obstajata dva nivoja širših lokalnih skupnosti (imajo trinivojsko upravo). na listi pa mora biti toliko kandidatov. Širše lokalne skupnosti opravljajo naloge. ki razmejuje pristojnosti med federacijo in 50 . z do 12 občinskimi svetniki. . Volivec lahko glasuje o toliko kandidatih. skladnost ter na ravni federacije uresničujejo skupne interese in jih združujejo v širšo skupnost. koliko občinskih svetnikov se v tisti občini voli. Pri proporcionalnem volilnem sistemu je občina ena volilna enota. kolikor se jih je v njegovi volilni enoti voli. Tu obstaja skupna država v pravem pomenu besede. gledano z vidika občin pa širšega pomena. gre za enokrožni relativni volilni sistem. Imamo institut referenčnega glasu. Slovenija je zato le ena izmed 5 evropskih držav. enakost… Člani občinskega sveta se volijo po dveh volilnih sistemih. kolikor mandatov je lista dobila. ki so dobili večino glasov volivcev. ki so glasovali za neko listo. Znotraj večinskega sistema ločimo dva tipa volitev: . V Sloveniji imamo samo enonivojsko samoupravo (samo občine).gre za glasovanje o listah kandidatov.splošnost.z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov. ki delujejo na širšem teritoriju kot občine in na ožjem kot država. Pri večinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih in ne o političnih strankah. ki ohranjajo družbeno integriteto oz. Federacija je pravno urejena z zvezno ustavo.ov sistem. Tudi za njih veljajo temeljna načela volitev. ZVEZNA DRŽAVA (FEDERACIJA). Država prenaša v procesu decentralizacije na pokrajine tiste naloge.to je večinski volilni sistem. ki jih občine iz organizacijskih ali tehničnih razlogov ne morejo upravljati. Na nivoju pokrajine pa prihaja tudi do stika med lokalno samoupravo in državno upravo. ki zagotavlja vpliv vsakega volivca na kandidata in ne stranko. listo lahko predlaga vsaka politična stranka ali pa skupina državljanov. V občinah z nad 3000 prebivalci pa se uporablja proporcionalni volilni sistem.prvi se uporablja v občinah z do 3000 prebivalcev oz.vsa občina je ena volilna enota. Referenčni glas se upošteva le pri tistih kandidatih.občina je razdeljena na toliko volilnih enot kolikor mandatov se voli. ki nima dvonivojske lokalne samouprave. Ustava sicer govori o pokrajinah ampak jih opredeljuje kot prostovoljne oblike povezanosti občin (občine prostovoljno v njih vstopajo in izstopajo. ki tvorijo skupnost. pokrajine. ki so gledano z vidika države lokalnega pomena. FEDERALIZEM Federacija sestoji iz dveh ali več politično teritorialnih enot.

sprejetimi 27.sklepov: .1990 .1. Posebna združba držav je evropska skupnost. zadružne in zasebne lastnine.Skupščina RS ne bo razpravljala in odločala o soglasju k predlogu predsedstva SFRJ.nekakšna država držav.1989. da se pristopi k spremembam ustave 2.Predlog skupščine SR BIH . pravica do svobodnega političnega združevanja. . Federacija je sestavljena država. da se prične postopek za spremembo ustave SFRJ 23.9.9. Centralni (osrednji) organ ima značaj zakonodajnega telesa. Podlaga za federativno državo je zvezna ustava.7. vendar so del suverenosti prenesle tudi na organe skupnosti. NAJPOMEMBNEJŠI PRAVNI AKT IN DOKUMENTI SPREJETI V PROCESU OSAMOSVAJANJU REPUBLIKE SLOVENIJE V letih 1988-1989 je prišlo v Sloveniji do močnega nacionalnega gibanja. odraz tega gibanja je bila Majniška deklaracija 1989 in ustavne spremembe. V federaciji obstajajo zvezni organi v katerih so federalne enote zastopane.1990 je bila sprejeta deklaracija o suverenosti države RS 27.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII na področju ljudske obrambe 51 . katerih člani odločajo načeloma po svoji svobodni odločitvi. političnega in ekonomskega položaja RS. ki so postale del ustave RS in dobile najvišjo pravno veljavo). ko izvršujejo zadeve iz svojega delovnega področja.1990 sledi sprejetje naslednjih amandmajev ( v njej so bile povzete nekatere odločitve iz Deklaracije o suverenosti države RS. suverenost države Slovenije. Prišla je do spremembe v imenu : prej “ Socialistična republika Slovenija” se je preimenovala v “ Republika Slovenija. enakopravnost družbene. Skupščina RS je tudi sprejela deklaracijo o urejanju razmerij. Federacija in federalne enote imajo lastno politično-teritorialno organizacijo in so samostojne. Sprejetje 3. z amandmajem je določena tudi nova državna himna Zdravljica. amandmaji so poudarjali pravice slovenskega naroda do samoodločbe.federalnimi enotami. da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ s sprejetjem nove ustave.9. ki so uveljavljene z amandmaji IX do XC. ukinitev smrtne kazni. sestavljen pa je iz šefa izvršilne oblasti in iz dveh domov. pravico do avtonomnega urejanja v zvezi s samoodločbo.Predlog zveznega izvršnega sveta. v njej se mešajo elementi konfederacije in federacije. Sprejeta sta bila 2 ustavna zakona . ki pa navzven nastopa kot enoten mednarodnopravni subjekt. Zvezna ustava je najvišji pravni akt in jo je moč spremeniti ob sodelovanju federalnih enot. to pomeni da federalne enote nimajo lastne mednarodnopravne subjektivitete. Njene članice so še vedno povsem samostojne države. vendar morajo biti njihove ustave v skladu z zvezno ustavo. usmerjenega v graditev čimbolj samostojnega družbenega. ki imajo za RS splošen pomen.27. Navadno imajo lastne ustave tudi federalne enote.

7. predpisov in splošnih aktov zveznih organov se ne uporabljajo v RS.1990 pred izvedbo plebiscita je bila v skupščini sprejeta še deklaracija o spoštovanju temeljnih konvencij sveta Evrope. 88% je odgovorilo z “da”. ▪ 7.1990 je skupščina sprejela ugotovitve.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI: katere določbe zakonov. da se slovenski naborniki ne pošiljajo več na služenje vojaškega roka v JLA.9% pa je bilo neveljavnih glasovnic.1991 je skupščina RS izrazila načelna stališča še v Deklaraciji ob neodvisnosti Na izrednem zasedanju skupščine 29.6.12. in YU ter delegacija EU dvanajsterice) ▪ 10.1990 so prebivalci RS izrazili svojo politično voljo.12.12.9. da je bila primarni nosilec oblasti (državne) republika. Rezultati plebiscita so bili slovesno razglašeni 26.1990 je skupščina RS je sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS in razglas državljanom RS ( plebiscit je bil razpisan na dan 23.1991 je skupščina RS sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS. stališča in sklepe o urejanju bodočih mednacionalnih odnosov na območju Jugoslavije. ▪ 28.1991 je skupščina RS sprejela ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII k ustavi RS na področju ljudske obrambe. ▪ Na plebiscitu 23.1990) ▪ 6.7. OSAMOSVAJANJE SLO Za proces osamosvajanja Slo je bilo pomembno to.1990 v skupščine RS. ki pravi. ▪ 20. ▪ 7. 4% z “ne”.. ▪ 5.3.4. s katerim je bil določen novi grb in zastava RS.1991 je bil sprejet ustavni amandma XCIX k ustavi RS.12.10.1991 Skupščina RS sprejela Sklep in izjavo v zvezi z Brionsko skupno deklaracijo. da je bilo temeljno razmerje med republiko in zvezo določeno tako. ki je pravnem smislu predstavljal realizacijo plebiscitne odločitve.10. istočasno pa je bil sprejet tudi ustavni zakon za izvedbo ustave RS. in 30. ki bo imela dejansko oblast na svojem ozemlju in bo subjekt mednarodnega prava.1991 Brionska deklaracija (predstavniki Slo.6.12.6. 0. kolikor je bila nanjo prenesena z zvezno ustavo. ki je določala zvezne pristojnosti. Hrv. ▪ 25. da RS postane suverena država.2.1991 sprejeta Stališča skupščine RS v zvezi s političnim in varnostnim položajem RS. ▪ Ustava RS je bila sprejeta 23.1991.1991 sprejeta Stališča in sklepi Skupščine RS za nadaljnje uresničevanje osamosvojitvenih aktov Skupščine RS.. ▪ 25.6. ▪ 6.12. 52 . ▪ 24.1991 je skupščina RS sprejela Ustavni amandma C k Ustavi RS. Prevzem izvrševanja suverenih pravic in dolžnosti je bil urejen z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. federacija pa le toliko.

Razhajanje med slo oblastjo in zvezno oblastjo se je še bolj zaostrilo. na plebiscitu. ki so temu procesu dajali ustavno podlago. ki niso v skladu z ustavo RS. ki so usmerjene v vplivanje na izbor vladnega osebja (government) in/ali akcij. Ti akti so v pravni obliki opredelili različne stopnje osamosvajanja republike in njenega izločanja ter zveznega pravnega reda in zvezne državne organizacije. 1974 je vsakemu narodu znotraj federacije zagotavljala pravico do samoodločbe naroda in pravico do odcepitve od zveze. leta1990. določil je da se v RS ne uporabljajo tiste določbe ustave SFRJ.PROCES OSAMOSVOJITVE SLO: značilno za ta proces je bilo. ki se jih loteva vlada. Premiki v Slo političnem življenju so se izražali tudi na ustavnopravni ravni. ter druge akte in ukrepe. da je že od začetka prevladalo stališče. nagrajevanje) ekspresivne/instrumentalne verbalne/neverbalne socialne/nesocialne (interakcije z drugimi) V Sloveniji obstajajo trije vidiki politične participacije: a) OSNOVNI: . Do prvih sporov z zvezno državo je prišlo že ob sprejemanju sprememb zvezne ustave v letih 1987 in 1988. AMANDMAJI K USTAVI RS.Slo je prve korake k osamosvojitvi storila še v okviru zvezne ustavne ureditve. potrebne za osamosvojitev. Na oblast so prišle politične sile. Ostajajo različne zvrsti politične aktivnosti oziroma politične participacije: odkrita/prikrita (stroški. Sprejetih je bilo več aktov ustavnopravnega pomena. do katere je prišlo na volitvah spomladi 1990. prav na to pravico se je kasneje sklicevala tudi slo.pogostost spremljanja politike v medijih pogostost udeleževanja volitev pogostost udeleževanja pogovorov o politiki sindikalna aktivnost b) INTERESNI: .Ustava SFRJ iz l.Za nadaljnji razvoj odnosov med republiko in zvezno državo je bila pomembna sprememba oblasti. Izveden je bil 23. POLITIČNA PARTICIPACIJA Politična participacija obsega tiste aktivnosti zasebnih državljanov. Pomemben je bil sprejem amandmaja k republiški ustavi. ki so si prizadevale za čim večjo osamosvojitev republike. na njem je bilo določeno. da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitne odločitve sprejeti ustavne.12. da se ta proces pravno uredi in utemelji. PLEBISCIT.1990.stopnja zanimanja za politiko 53 . da RS postane samostojna in neodvisna država (83% udeležba. 88% za odcepitev od SFRJ). zasebnost) avtonomija/podrejena (od kod stimulus) epizodična/kontinuirana (stroški. zato ker so se v Slo začele pojavljati zahteve po demokratizaciji političnega življenja. Določeno je bilo.

Interesne skupine služijo za mobilizacijo in prenos neartikuliranih zahtev v družbi v proces odločanja (filtriranje. krepijo kvaliteto odločitev in integracijo družbe. rekli bi. da ostanejo latentni. izražajo sicer zanemarjene interese.sodelovanje pri političnih aktivnostih aktivna vpletenost v politiko aktivna stopnja angažiranja v političnih strankah in prostovoljnih organizacijah POLITIČNA KULTURA Politična kultura je razumljena kot regulator želja. vzgajajo javnost glede političnih vprašanj. ker so interesi. S tem skrbijo za izoliranje elite pred pretiravanjem in jo osvobajajo od vsakodnevnih pritiskov javnega mnenja. 54 . notranjih smiselnih zvez. kulturno sodelovanje…pod pogojem konsultativne politične kulture ter samoomejevanja kot podlaga njihove legitimnosti. akterjev družbenega delovanja. INTERESNE SKUPINE Interesne skupine večajo prostor za politično udeležbo. Tisti družbeni akterji. ki izhajajo iz javnega mnenja po sebi nagnjeni k temu. prikrojevanje zahtev na obseg in obliko političnega procesa odločanja). Je skratka le sestavina družbenega in političnega sistema. omejujejo politično odtujitev.c) AKTIVNI: . interesov. ki niso "ustrezno politično kultivirani" so že vnaprej onemogočeni politično artikulirati svoje interese in s tem politično-kulturno disfunkcionalni. hotenj in torej vseh subjektivnih zahtev.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful