P. 1
poli+sis+RS+zapiski

poli+sis+RS+zapiski

|Views: 456|Likes:
Published by Klementina Pintar

More info:

Published by: Klementina Pintar on Oct 10, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/07/2012

pdf

text

original

POJEM IN VRSTE POLITIČNIH SISTEMOV Pojem političnih sistemov je širši od pojma države in oblasti.

Koncept političnih sistemov je kvalitativno različen, saj država in oblast dobita s pojmom političnih sistemov neko vlogo. Politični sistem je odnos med oblastjo in državo na eni in ostalimi sferami na drugi strani. Med njimi posredujejo parlament, politične stranke, volitve, javno mnenje … Politični sistem je medsebojno povezan, skladen skup družbenih odnosov, norm in ustanov, ki oblikujejo javno oblast in njen položaj v družbi. V okvir političnih sistemov spadajo: 1. vsi organi politične oblasti 2. institucije in odnosi preko katerih družbene skupine in sloji uresničujejo svoj vpliv na oblast (politične stranke, družbene skupine) 3. način oblikovanja politične oblasti (volitve, imenovanja) 4. razni drugi kanali vplivanja na oblast (mediji, javno mnenje) Če obstajajo odprti kanali vplivanja, govorimo o DEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Če teh kanalov ni (so zaprti) govorimo o NEDEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Za DEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: svobodne volitve svobodna politična konkurenca (pluralistični sistemi z opozicijo) svoboda tiska, združevanja nadzor državne oblasti

Za NEDEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: centralizirani neomejena in nekontrolirana, totalna oblast obstaja monizem, prepoved opozicije ni svobode govora, združevanja sem spadata:

● AVTOKRACIJA Pravo nasprotje pojma demokracije. Prisotna je samo na političnem področju. Pomeni, da se velikemu delu prebivalstva odreka nadzor nad vladarji. Ljudstvo ne more sodelovati pri odločanju. To je nedemokratična, neliberalna oblika vladavine. Oblike avtokracije so: - avtokratične monarhije (Saudska Arabija) - osebne vladavine (afriška družba) – razlika z avtokratično monarhijo je ta, da pri osebni vladavini ni nasledstva - dominantna stranka (Egipt, Singapur) - vladavina verskih voditeljev (Iran)

1

- vojaške diktature (Afrika, Azija) ● TOTALITARIZEM Posega na vsa področja družbe in ne samo na politično področje. Primer totalitarizma je nacistična Nemčija, fašistična Italija, komunizem … Značilnosti totalitarizma so: - obstaja uradna ideologija, ki zajema vse bistvene vidike človekovega obstoja - obstaja ena množična stranka (hierarhično urejena, na njenem čelu vodja) - tajna policija (pod strankarskim nadzorom, onemogoča sovražnike družbe) - vseobsežni nadzor stranke nad množičnimi mediji - strankarski monopol nad oboroženo silo - centralizirano upravljanje, nadzor gospodarstva - obljuba varnosti – ljudje pripravljeni žrtvovati svobodo LIBERALNO DEMOKRATIČNI SISTEM Glavne značilnosti liberalno demokratičnega sistema so: 1. stvarna oblast je v rokah izvoljenih uradnikov 2. izvršna oblast je ustavno omejena in odgovorna drugim institucijam (zlasti parlamentu) 3. nesigurnost volilnih rezultatov (možnost opozicijskega glasovanja, sprememba stranke na oblasti) 4. kulturne, etnične, verske in druge manjšinske skupine (izražajo interese v političnem procesu) 5. izven strank in volitev imajo državljani različne kanale in sredstva za izražanje in predstavništvo njihovih interesov (civilna družba, različna družbena gibanja) 6. obstajajo alternativni viri informiranja (neodvisni mediji) 7. posamezniki imajo svobodo prepričanja, mnenja, razprave, govora, združevanja, demonstracij, peticij 8. državljani so enaki pred zakonom (neodvisno sodstvo) 9. vladavina prava varuje državljane pred nasiljem in neupravičenim poseganjem v njihovo osebno življenje Politični sistem lahko delimo glede na kriterij delitve oblasti. DELITEV OBLASTI: HORIZONTALNA (zakonodajna, izvršna, sodna) →parlamentarni, predsedniški, skupščinski, polpredsedniški sistem STOPNJE / RAVNI OBLASTI → unitarne, federalne

Ustavno načelo delitve oblasti varuje osebno svobodo posameznika, preprečuje koncentracijo in monopol oblasti, vzpostavlja nadzor nad oblastjo (preprečuje samovoljo), razporeja državne naloge in pristojnosti, vzpostavi vzajemno kontrolo in vzdržuje ravnovesje med nosilci oblasti.

2

PARLAMENTARNI SISTEM 1. zakonodajna oblast pripada parlamentu 2. obstaja določena povezanost izvršne in zakonodajne oblasti → ne gre za strogo delitev oblasti (izvršna oblast odvisna od zaupanja parlamenta) 3. izvršna oblast je deljena – predsednik države in vlada PREDSEDNIŠKI SISTEM 1. ločitev oblasti najbolj dosledno izpeljana 2. predsednik ima možnost veta na zakonodajne predloge kongresa 3. predsednik je voljen neposredno 4. predsednik države je predsednik vlade POLPREDSEDNIŠKI SISTEM 1. šef države se voli na splošnih volitvah / neposredno 2. šef države si deli izvršno oblast s predsednikom vlade – imamo dvojno oblast 3. šef države je neodvisen v odnosu do parlamenta, vendar mu ni dopuščeno, da bi vladal sam ali neposredno 4. direktive šefa države mora sprejeti in uskladiti vlada 5. predsednik vlade / vlada sta neodvisna od šefa države v tisti meri, kot sta odvisna od parlamenta 6. ta struktura z dvojno oblastjo omogoča različna ravnotežja (KOHABITACIJA – predsednik države in predsednik vlade sta iz različnih strank) KONVENTNI ali SKUPŠČINSKI SISTEM 1. gre za enotnost oblasti 2. shod, zborovanje ali narodna skupščina 3. načelo horizontalne organizacije oblasti, v kateri so predstavniški organi hkrati nosilci zakonodajne in izvršne oblasti 4. sodna je izločena, čeprav je pod močno kontrolo predstavniškega telesa POLITOLOŠKA DELITEV POLITIČNIH SISTEMOV (po Liphartu) VEČINSKI (Velika Britanija) KONSENZUALNI (Švica)

3

Razlike: koncentracija izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti delitvi izvršne oblasti v konsenzualnem modelu prevlada izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti izvršno zakonodajnemu ravnotežju v konsenzualnem modelu dvostrankarski sistem nasproti večstrankarskemu sistemu enodimenzionalni strankarski sistem nasproti večdimenzionalnemu strankarskemu sistemu večinske volitve nasproti sorazmernemu ali proporcionalnemu predstavništvu (gre za problem sorazmernosti / nesorazmernosti volilnih rezultatov = razdelitev sedežev v parlamentu glede na število glasov na volitvah) unitarna in centralizirana oblast nasproti federalni ali decentralizirani enodomni sistem parlamenta nasproti močnemu dvodomnemu sistemu nepisana ustava (ne vsiljuje formalnih omejitev parlamentarne oblasti / je optimalna, večinska) nasproti pisani ustavi MODEL POLITIČNIH SISTEMOV (po Davidu EASTONU) Splošne značilnosti: 1. analiza političnega sistema mora vključevati raziskovanje formalnih odločitev na eni in stvarnih akcij oz. delovanja na drugi strani 2. analiza političnega sistema pomeni vzporedno raziskovanje procesov oblikovanja in izvrševanja politik 3. analiza političnega sistema mora zajemati tudi neodločanje in nedelovanje – opustitvena dejanja Sestavine: 1. INPUTI (politične zahteve in politična podpora) 2. OUTPUTI (v obliki odločitev in akcij nekega delovanja) 3. OUTPUTI so različni od UČINKOV (OUTCOMES) – učinki so drugačni, kot jih je predvidel zakonodajalec FUNKCIJE POLITIČNEGA SISTEMA SISTEMSKE funkcije niso neposredno vključene v oblikovanje in izvrševanje politik, a so bistvenega pomena za delovanje političnega sistema, saj določajo ali se bo sistem spremenil, ali se bo ohranil v obstoječi obliki, kdo bo bolj vpliven pri oblikovanju politik, …Sestavljene so iz politične socializacije (podružbljanje človeka s stališča oblikovanja politik), političnega rekrutiranja (kadrovanje, selekcija izbire za vodilne funkcije), politična komunikacija (tok informacij skozi družbo in različne strukture, ki sestavljajo politični sistem).

4

PROCESNE funkcije so nujne za oblikovanje in izvrševanje politik v vsakem političnem sistemu. Te so hkrati tudi faze političnega sistema: 1. FAZA: artikulacija interesov 2. FAZA: agregacija interesov (povezovanje ali kombinacija interesov v POLICY alternative) 3. FAZA: avtoritativno oblikovanje politik (izbira ene alternative ali odločitev ali konkretno zakon) 4. FAZA: proces izvrševanja politik (implementacija) Tretji sklop funkcij so POLICY funkcije. So implementacija političnega procesa. Sprejeti zakoni morajo biti uresničeni. Zadevajo vsa področja. Sestavljene so iz: ● ekstrakcije (obdavčitev) ● regulacije vedenja (pravila) ● razdelitve ali distribucije Uprava (vlada) zajema policy funkcije. Ostale funkcije pa zajema parlament. SISTEM LIBERALNE DEMOKRACIJE Liberalizem in demokracija sta nasprotni načeli. Meščanska družba, ki se razvija v smeri civilne družbe, je značilna po pluralizmu in individualizmu (to partikularistično stran zastopa liberalizem). Liberalizem je posameznik. Demokracija predstavlja nasproti pluralističnemu načelu liberalizma obliko politične homogenizacije ali poenotenja tega pluralizma. Liberalci zastopajo vladavino manjšine. Demokrati zastopajo stališča ljudske večine. Liberalci zastopajo individualne svoboščine. Demokrati zastopajo formalno načelo občega skupnega dobrega. Stvar demokratične politične kulture je, da simbioza dveh nasprotnih načel ne razpade. Če simbioza (liberalizem + demokracija) razpade, se odpira prostor drugačnim, zlasti totalitarnim oblikam vladavine. Centralna institucija liberalne demokracije je parlament. Vzdrževanje ravnotežja med liberalizmom in demokracijo je možno samo proceduralno. Vzdrževanje poteka ponavadi v obliki PERMANENTNEGA KRŠENJA USTAVE (tako opozicija kot pozicija – pozicija prekoračuje svoja ustavna pooblastila na podlagi svoje večinske pravice, da interpretira ustavo in jo praktično spreminja; opozicija pa poizkuša z različnimi oblikami izven parlamentarnega povezovanja z volivci). Ravnotežje vzpostavlja ustavno sodišče. Delovanje pozicije in opozicije torej ni mogoče popolnoma ustavno omejiti. Bistvo liberalno demokratične ustavne vladavine je nadzorovano proceduralno kršenje ustave.

5

ki ponuja urejene ustavne možnosti za spremembo oz. Antična demokracija = ekskluzivna. Te opredelitve so normativistične. visoko institucionalizirana. Moderna demokracija = posredna / predstavniška. FORMALNI (v postopkih in procedurah) .svoboda združevanja Demokracija ima 2 vidika: 1. Pojem poliarhija pomeni mnogovladje razpršenih družbenih oblasti. omejena oblast.enakost INSTITUCIJE DEMOKRACIJE ljudska suverenost omejitev oblasti izvršilna odgovornost splošna volilna pravica volilni sistem svobodni tisk .pravičnost . šibko institucionalizirana.ustavno sodna presoja . legitimnosti večinske volje… Ima 3 komponente: demokratična (enakost med ljudmi) liberalna (pravice posameznika) republikanska (državljanske vrline in javno dobro) Če se te oblike izrodijo.vladavina prava 6 . enakosti glasov. inkluzivnost. NAČELA DEMOKRACIJE red avtoriteta pravice svoboda . DEMOKRATIZACIJA Demokracija je institucionalna ureditev za sprejemanje političnih odločitev. Lipset – demokracija je politični sistem. kjer posamezniki pridobijo moč za odločanje na podlagi tekmovalnega boja za ljudske glasove (Joseph Schumpeter). ki temelji na participaciji državljanov.strankarsko tekmovanje . republikanska v PATERNALIZEM ELIT.inkluzivno državljanstvo .zakon . Razmerje med idealno in realno demokracijo nam razloži Liphart (poliarhija).predstavništvo .DEMOKRACIJA.zakonodajni nadzor .privolitev vladanih . menjavo vladajočih uradnikov in kot socialni mehanizem. liberalna se spremeni v PLUTOKRACIJO.informirana javnost . dobimo pri demokraciji TIRANIJO VEČINE. neposredna / neomejena oblast. ki dovoljuje največjemu številu prebivalstva vplivati na glavne odločitve in sicer z izbiro med tekmeci za glavne politične položaje.

Ponavadi ima 4 faze: 1. v katerem noben večji politični akter ne proučuje možnosti za alternativni.formalni in substantivni – poteh.ločitev oblasti . pripravljalna (oblikovanje tekmovalnih političnih alternativ) 3. Poteka po 2 različnih . SUBSTANTIVNI .civilni nadzor nad vojsko 2. odprtostjo za pobude ljudi. privajalna (prehajanje demokracije v navado. širšo participacijo ljudi. običaj → gre za konsolidacijo – utrjevanje – demokratičnih oblik vladanja → gre za ponotranjanje demokratičnih vrednot in pravil igre → daljša od prvih treh) LINZ – konsolidiran je tisti politični sistem. legitimnostjo (upravičenost oblasti). mobilizacijo za soglasje.svoboda izražanja in alternativni viri informacij . da razrešuje konflikte skozi legalne institucije (v okviru parlamenta). Inkluzivnost je povezana z odzivnostjo. Za politično stabilnost je potrebna poleg konsolidacije še inkluzivnost (sposobnost vključevanja ljudi v procese odločanja) in učinkovitost. z večjo vključenostjo oz.človekove in manjšinske pravice . Pri substantivni gre za manj očitno rast demokratičnih skupnosti – npr. Iz formalnega vidika gre predvsem za izbiro ustavnih oblik ali praks..asociacijska avtonomija . odločitvena (nastaja ustava) 4.svobodne in pravične volitve . Konsolidacija se kaže v sposobnosti novega demokratičnega sistema. kar je odvisno zlasti od kvalitete predhodnih demokratičnih izkušenj. uvodna (izgradnja nacionalne enotnosti) 2. 7 .politične stranke .lokalna uprava .izvoljeni nosilci oblasti .centralna uprava .civilna družba Demokratizacija je proces razširjanja ali izvajanja demokracije. nedemokratični proces prevzema oblasti. Demokratizacija je lahko bolj ali manj intenzivna.mediji .ustavnost in zakonitost .

v političnem boju za omejevanje absolutne oblasti monarha. ki naj ureja organizacijo državne oblasti in človekove pravice. Razlaga ustave je možna iz različnih vidikov: pravni politični filozofski sociološki pravno – politični S FORMALNEGA vidika je najvišji pravni akt. Prvi. Ustava je osnovni red stvari v družbi – Aristotel. FILOZOFSKI pojem ustave je širša dimenzija. Absolutna monarhija jo uporablja za označevanje absolutnega načina vladanja. SOCIOLOŠKO pojmovanje ustave → ustava ni samo pravni dokument. ki ureja vprašanja državljanskih pravic in načela organizacije državnih organov in njihovih pristojnosti. da je pojem ustave nastal v 18. ampak je tudi odraz stvarnih odnosov in okoliščin oz. vrhovne biti. Vsi drugi pravni akti morajo biti v skladu z ustavo. Hegel – ustava je izraz najvišje. 8 . ki je uveljavil sociološko pojmovanje je bil LASSELE. POLITIČNI pojem → ustava je zbir pravil s katerimi se omejuje državna oblast in njene pravice poseganja v svobodne sfere družbe in sfero političnih pravic državljanov. V antični Grčiji s tem izrazom niso označevali pravnih aktov. za sprejemanje odločitev in njihovo uresničevanje. S tem je prišlo do institucionalizacije in demokratizacije oblasti. razmerja družbenih sil v neki državi. Predpostavka za politično učinkovitost je izdelana procedura in zaokrožen pravni sistem. Konstitucije so bile v rimskem pravu enostranski ukazi cesarjev imenovani EDIKTI. Drugi trdijo. USTAVA POJEM USTAVE Ustava izhaja iz latinske besede CONSTITUTIO.Učinkovitost se nanaša na sposobnost in zmogljivost političnega sistema za reševanje problemov oz. V fevdalizmu je pojmovanje ustave prevzela katoliška cerkev in z njim označevala sistem cerkvene organizacije. st. s katerimi so se urejala vprašanja državne organizacije in njenega delovanja. Obstoj pravne države je eden bistvenih elementov stabilne demokracije. ki označuje poseben pravni akt v pisani obliki – to je ustava. S širjenjem državljanskih pravic se je razvila ideja konstitucionalizma. ampak politično ureditev konkretnega polisa.

zakoni parlamenta (zakon o nasledstvu prestola. posamezni zgodovinski dokumenti (Magna charta libertatum. Bill of rights. ne glede na njihovo pravno obliko. Posebnost ustave v formalnem pomenu je njena oblika v kateri se izraža vsebina ustave in v čemer se razlikuje od zakonov in drugih splošnih aktov. ki se od drugih splošnih aktov razlikuje po naravi pravnih norm ustavne norme so abstraktne. ki je sprejet po posebnem postopku in slovesno razglašen kot temeljni zakon države. st. ki jim predpisuje njihove pristojnosti ustava je edini splošni pravni akt. da morajo biti družbeni odnosi urejeni v posebnem aktu. ki urejajo državno in družbeno ureditev. Vsaka država ima zbir temeljnih pravil. Angleška ustavnost ima heterogeno strukturo in zajema več različnih elementov – zlasti 2 skupini: ustavna pravila ustavne konvencije Ustavna pravila se uporabljajo pred sodiščem. Ustava v materialnem smislu → pojem ustave je določen glede na vsebino norm. ustavne konvencije so izven sodne pristojnosti. sodne odločitve (keys law). kar ne pomeni. Ustava v formalnem smislu → povezana z nastajanjem meščanske države in prvimi sodobnimi pisanimi ustavami s konca 18. hkrati pa vsebuje elemente ideološko političnega in programsko deklarativnega akta ustava je pravni in politični akt – v tem se razlikuje od drugih pravnih aktov ustava je splošen pravni akt. Ta pravila so lahko v enovitem pisanem pravnem aktu ali v več različnih pravnih aktih in lahko so pisana ali nepisana. s katerimi se določa smisel in meje zakonov sprejetih v ustavno pravni materiji 9 . da nimajo ustavnosti. Temeljne značilnosti ustave v formalnem smislu so: pisna oblika ustave (preglednost. izhodiščne in splošne ustavne norme določajo temelje državne in družbene ureditve in poseben postopek za sprejem in spremembo ustave ustava je temeljni izvor najvišjih državnih organov.S PRAVNEGA vidika razlikujemo ustavo v MATERIALNEM in FORMALNEM pomenu. Tvorci sodne ustavnosti so zahtevali. Ustavna pravila tvorijo elementi: 1. dostopnost) kodifikacija (enovit pisani akt) največja pravna veljava ustavnih norm – hierarhično najvišji pravni akt Temeljne lastnosti ustave so: ustava je najvišji splošni pravni akt.…) 3.…) 2. ki samemu sebi določa svojo pravno moč RAZVRŠČANJE (VRSTE) USTAV • PISANE • NEPISANE – ustava v materialnem pomenu (ustavni običaji) Nepisano ustavo imajo v Angliji.

določa pravice državljanov in njihovo varstvo v kazenskem postopku BILL OF RIGHTS (1689) – utrdi položaj parlamenta 10 . DEKLARATIVNE) – formalno zavezujejo. NORMATIVNE . Niso pisane. Sprejme jih predstavniško telo. SEMANTIČNE – v praksi se uresničujejo. uveljavitev pa je vezana na podpis monarha – npr. NOVEJŠE RAZVRSTITVE USTAV Razvrščanje je glede na skladnost ustavnih norm s politično realnostjo. • LJUDSKE USTAVE → samostojno jih sprejema predstavniško telo ali ljudstvo neposredno na referendumu – republikanska oblika vladavine. se pa spoštujejo. Vidovdanska ustava. • KODIFICIRANE • NEKODIFICIRANE Kodificirana je enovita ustava (iz enega samega pisanega akta).4. tradicijo. v katerih so ta pravila v več aktih. Imenuje se lahko ustava. načela in pravila splošnega prava (nastala na podlagi običajev. v praksi se ni uporabljala HABEAS CORPUS ACT (1679) – uveljavitev temeljev demokratične ureditve. NOMINALNE (NAVIDEZNE. so določena s strani sodišča. nikoli niso bila predmet zakonske podlage) Ustavne konvencije pa obsegajo navade. a preprečujejo potrebne spremembe politične oblasti RAZVOJ USTAVNOSTI VELIKA LISTINA SVOBOŠČIN (1215) – začetek PETICIJA PRAVIC (1628) – Anglija INSTRUMENT OF GOVERNMENT (1635) – prva prava ustava.…Nekodificirane so tiste. običaje in prakso ter regulirajo velik del vsakdanjih aktivnosti najvišjih organov oblasti.uresničujejo se v praksi 2. • TOGE (posebni pogoji) • GIBKE (kot običajni zakon) Kriterij je postopek sprejemanja in spreminjanja ustave. ki ga sprejem monarh na prehodu iz absolutne v ustavno vladavino • USTAVNI PAKTI → so rezultati sodelovanja predstavniškega telesa in monarha. 1. temeljni zakon. v praksi se ne uporabljajo 3. ZGODOVINSKA RAZVRSTITEV USTAV • OKTROIRANA ali VSILJENA (1931 jo vsili jugoslovanski kralj Aleksander) → enostranski akt.

Nekatere programske določbe so prisotne v poglavju o Temeljnih gospodarskih in socialnih razmerjih. ker določa kdo je zakonodajni organ..- v 18. Je moderna ustava. svetovni vojni – SOCIALISTIČNA USTAVNOST (Sovjetska zveza) 1936 – STALINSKA USTAVA (formalno popolnoma demokratična.12. npr. osredotočena na klasično vsebino ustav – to je pravice državljanov in organizacija oblasti. Ni del ustavnega besedila v ožjem smislu ter pravno ne obvezuje. VIRGINIJSKA USTAVA) ustava federacije – prva prava ustava v sodobnem pomenu – AMERIŠKA FRANCIJA – ustavnost razvija v skladu z revolucijo – DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA (1789) – prva ustava v Franciji leta 1791 EVROPA po letu 1830 – BELGIJSKA USTAVA (1831) – vzor številnih evropskih ustav ŠVICA – federalna ustava (1848) 1875 – FRANCIJA – ustava TRETJE REPUBLIKE – model republikanskih ustav Po 1. Je deklarativne narave in predstavlja izhodišče ustave.zagotovitev varstva temeljnih pravic in svoboščin 11 . Nova slovenska ustava je klasična realistična ustava. STRUKTURA SLOVENSKE USTAVE PREAMBULA TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI PREAMBULA Uvod v ustavo. ki oblikujejo konfederacijo (zveza članic – vsaka sprejme ustavo.večstoletni slovenski boj za nacionalno osamosvojitev . socialne pravice) – WEIMARSKA ustava Po 2. manjka zagotovilo za njeno spoštovanje) NEMČIJA – po 1.pravica do samoodločbe . ki skoraj nima programskih določil. stoletju se pojavi težnja po pisani ustavi – ameriške kolonije.vzpostavljanje vseh temeljnih elementov slovenske države . Temeljni zato. Sprejeli smo jo leta 1991 (23. Zavezujoča je bolj kot sama ustava in zavezuje dejansko. ker ureja družbene zadeve. Izhodiščni zato. Radikalno se razlikuje od prejšnjih socialističnih ustav. ki imajo ustavni pomen. svetovni vojni – socialno.1991 – božična ustava). svetovni vojni – pravica do dela ……… SLOVENSKA USTAVA Ustava je izhodiščni in temeljni pravni akt. svetovni vojni – socialistična ustavnost ITALIJA po 2. Je opis dejstev. s čimer določa pravni red. demokratska ustava 8ekonomske. Dejstva iz preambule: .

DRŽAVNA UREDITEV – pravila o organizaciji osrednjih državnih organov (pristojnosti. Med temi je posebej pomembna pravica do zasebne lastnine. Liberalne poteze slovenske ustave so: 1. ozemeljsko enotna in nedeljiva država (unitarna oblika državne ureditve). Slovenija je opredeljena kot republika (oblika vladavine). V ta mehanizem spadajo: politični pluralizem. Največja zasluga liberalizma je koncipiranje pravic in svoboščin človeka in državljana. Pri več osrednjih državnih organih je slovenska ustava preskopa (zlasti pristojnosti). demokratična država. Na nekaterih mestih preobsežen. Ta dvojnost je značilnost liberalne demokracije. v kateri ima oblast ljudstvo (oblika političnega sistema). strogo delitev.TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI 1. TEMELJNE DOLOČBE – določajo obliko slovenske države. pravno varstvo temeljnih pravic). svoboda posameznika 2. Razliko med ločitvijo oblasti in delitvijo funkcij spoznamo po obstoju / neobstoju samostojne legitimacijske baze (volitve) posamezne veje oblasti. mehanizem pravne države (vladavina prava. ELEMENTI LIBERALIZMA: Liberalizem gradi politični sistem na posamezniku kot občanu (pripadniku civilne družbe). 2. da se temeljne pravice človeka lahko udejanjijo. ki omogoča. zakonodajni in sodni organi). Nova slovenska ustava uveljavlja poseben pravno institucionalni mehanizem. Če imajo posamezne veje skupno legitimacijsko bazo. s parlamentarnim sistemom (oblika državne oblasti). ni pa tudi temeljni pravni akt. dedovanja. KATALOG KLASIČNIH TEMELJNIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN – v celoti ustreza mednarodnim standardom. delitev oblasti. pravna in socialna država (pravna kakovost države). socializma (nekateri elementi prejšnjih ustav) in korporativizma. neodvisnost sodnikov. potem gre lahko samo za delitev funkcij. Prisotni so tudi elementi pluralizma. Vlada je izpeljana iz zakonodajne oblasti. razmerja). Del izvršne oblasti (vlada) pa je nima. uveljavitev načela delitve oblasti (pri nas zamenjana z delitvijo funkcij – izvršni. 3. kajti po ustavi so obvezni strankarski dogovori glede odločitve o predlogu za 12 . gre za ločitev oblasti oz. posamezniku kot državljanu (pripadniku države). V ustavi RS imata zakonodajna oblast in del izvršne oblasti (predsednik države) lastno legitimacijsko bazo. V središču je posameznik in njegova svoboda. zato ne more biti samostojna veja oblasti.…To predstavlja temelj ekonomskega in političnega liberalizma. Ustava je izhodiščni pravni akt. ker prepušča nekatere vsebinske zadeve zakonodajni ureditvi. Po drugi strani obstaja omejitev izvršne oblasti (predsednika republike). Če imajo med seboj neodvisne in hierarhične legitimacijske baze. POLITIČNE DOKTRINE V SLOVENSKI USTAVI Največji sklop so liberalno demokratični vidiki.

pravice invalidov. predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Državni svet se voli posredno. pravica do stanovanja. Najdemo jih v členu. Ustavno sodišče lahko razveljavi zakone po lastni presoji. členu in ne vzpostavlja čistega parlamentarnega sistema (to se vidi v neposrednih volitvah predsednika republike). Zakonodajna oblast svoje izvršilne funkcije delegira na vlado in operativni del izvršne oblasti je po drugi strani povezan z zakonodajno oblastjo. Prav tako državni zbor voli sodnike samostojno. ELEMENTI KORPORATIVIZMA: Korporativizem najbolj pači liberalno demokratično načelo in je v nasprotju z njim. predstavniki negospodarskih dejavnosti. Korporativizem je lahko dopolnilo ali pa pači politični sistem. Izvršujejo jo neposredno z volitvami. opredelitev Slovenije kot socialne države. delojemalcev. pravica do stavke. Ima posvetovalno naravo. poklicnih in lokalnih interesov → predstavniki delodajalcev. 4. negativno zakonodajno moč – suspenzivni / odložilni veto (oviranje sprejemanja zakonov). Samostojnost sodne veje je zagotovljena z 9-letnim mandatom in nemožnostjo odpoklica. ki opredeljuje pravico do zbiranja in združevanja. gospodarskih. ELEMENTI SOCIALIZMA: Npr. Predsednik republike lahko razpusti državni zbor + sodna oblast lahko razveljavi zakone po lastni presoji → odstopanja od čistega parlamentarnega sistema. kjer nastopajo kot ustavna kategorija tudi politične stranke (v negativnem smislu). Za ustavne sodnike je oblikovana posebna legitimacijska baza. ki jo tvori soglasje zakonodajne oblasti in predsednika republike. Ustava ne vpeljuje stroge delitve oblasti. možnost zakonodajne pobude. Pri predlaganju sodnikov je predsednik samostojen in ni zavezan k pogovorom strank / poslanskih skupin. Državni svet sestavljajo nosilci socialnih.mandatarja vlade. predstavniki lokalnih interesov. Vprašljiva je njegova legitimnost. Ima funkcionalno predstavništvo. kmetov. delavsko soodločanje. 3. Državni svet je korporativistični organ. ločitev cerkve od države (država in verske skupine so ločene) ELEMENTI DEMOKRATIČNOSTI: Demokratičnost je zabeležena z dvomljivostjo: ''V Sloveniji ima oblast v rokah ljudstvo. obrtnikov in samostojnih poklicev.'' Demokratično načelo je izpeljano tudi v poglavju o državnih organih → poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (jih ni mogoče odpoklicati – reprezentativni / predstavniški mandat).… ELEMENTI PLURALIZMA: So bolj prikriti. sindikalna svoboda. Najdemo jih v zadnji alineji. gospodarska pobuda je svobodna in prepovedana je nelojalna konkurenca. 13 . kot jo obljublja v 3. Posredno omenjene politične stranke – predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin (nadomestek pojma političnih strank). varnost dela in možnost zaposlovanja. na nekaterih področjih samouprava.

ne glede na invalidnost ● 43. kjer je obstajala 14 . FAZA: tu se odloča o sami spremembi ustave. Lahko ga da 20 poslancev državnega zbora. O predlogu odloči državni zbor z 2/3 večino glasov navzočih poslancev. odpoved o delu suverenih pravic (leta 2003) ● 14. Te pravice nima državni svet in predsednik republike. člen – sprememba volilnega sistema. Postopek za spremembo se imenuje ustavno revizijski postopek. ponekod pa posebna ustavodajna skupščina. vlada ali najmanj 30. ki zahteva za spremembo zahtevnejšo proceduro kot za navadne zakone (zahtevnejša večina za odločitev o spremembi).000 volivcev. Ameriška in naša prejšnja ustava se spreminja / dopolnjuje z ustavnimi amandmaji. Spremembe naše sedanje ustave: ● 68. da prinaša toliko sprememb. Za odločitev na ustavodajnem referendumu so predpisani strožji pogoji kot pri zakonodajnem referendumu – odločitev je sprejeta. ki so glasovali. Prevladuje ureditev. člen – državljani imajo pravico do pokojnine USTAVNOST IN ZAKONITOST To sta načeli. da sodeluje – državni zbor mora predložiti predlagano spremembo ustave v sprejem volivcem na referendumu. Spremembo sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev. ki sodita med temelje vsake sodobne demokratične države. dotedanja ustava se ustrezno spremeni → način spreminjanja je različen. največkrat se spreminja tako. če to zahteva najmanj 30 poslancev. Obe načeli izhajata iz načela pravne države. 2. Ustavnost in pravna država sta vezani na pojav prvih modernih ustav in na konstituiranje meščanske države. da se vanjo vnašajo spremembe in dopolnitve (zlasti velja za evropske ustave). Po slovenski ustavi je določena tudi možnost ljudstva. 2. Ustavne ureditve se spreminjajo na 2 načina: 1. člen – določa enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah ● 50. Novo ustavo sprejema zakonodajno telo. FAZA: predlog za začetek postopka. če je razvoj družbe tako hiter. Naša ustava predvideva poseben postopek in poteka v 2 fazah: 1. pri čemer se mora glasovanja udeležiti večina volivcev. Pravna država je bila ideal mlade buržoazije v boju proti fevdalni ureditvi. člen – enakost človekovih pravic. Ni predviden ustavno revizijski referendum na zahtevo volivcev. člen (Evropski člen) – vstop v EU. sprejme se nova ustava → potrebno kadar pride do radikalne spremembe ustavne ureditve. da stara ureditev ne ustreza več. Postopki se med seboj razlikujejo. če zanjo glasuje večina volivcev. člen (kot pogoj za vstop v EU) – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah (leta 1997) ● 80. sprejet ustavni zakon o volitvah. Lahko pa tudi brez tega. uveljavimo Dropov količnik (leta 2000) ● 3a.USTAVNO REVIZIJSKI POSTOPEK Ustava bi morala biti čimbolj trajna.

načelo zakonitosti posamičnih aktov (odločb) in dejanj državnih organov 4. ustava določa. Tu je imela 2 vidika: po eni strani je šlo za zagotavljanje osebne svobode posameznika. Na funkcionalno ustavnost se veže tudi načelo odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij. Zahteva po pravni državi se je najbolj usmerila k javni oblasti. Za seznanitev s predpisom je potreben določen čas in to se imenuje UVELJAVITVENI ROK – praviloma 15 dnevni 6. Namen objave je. načelo funkcionalne ustavnosti → funkcionalna ustavnost pomeni. V konstitucionalizmu so dobile svoje mesto tudi človekove pravice. Ti dve načeli sta postali sestavni del boja za pravno državo. preden začne veljati. ki naj bi omejil absolutno oblast monarha – ustavna monarhija. posameznikov Načelo zakonitosti im 2 vidika: 1. da se ljudje seznanijo z njim in da se lahko po njem ravnajo. zakon in vsak drug predpis se mora objaviti. Pravice tu so ali negativne ali obrambne. ampak od dobre volje fevdalnega gospoda. ponekod opravljajo ustavno-sodno kontrolo običajna sodišča (ZDA – vrhovno 15 . ki zavezujejo Slovenijo 5. Pri tem se odloča ali je pravna norma v skladu z ustavo ali ne. prepoved povratne veljave pravnik aktov – prepoved retroaktivnosti (veljave za nazaj) USTAVNO SODIŠČE S pojmom ustavno sodstvo razumemo sodno kontrolo ustavnosti zakonov skupaj z organi. Gre tudi za prevlado prava in položaj neodvisnega sodstva.samovolja monarha in fevdalcev – to se vidi v združitvi tožnika in sodnika v eni osebi. po drugi strani pa gre za vzpostavljanje institucionalnih mehanizmov za preprečevanje zlorabe oblasti. da morajo biti vse funkcije organov državne oblasti utemeljene na ustavi in se morajo izvrševati v okviru ustave. načelo prevlade ustave 2. predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnih glasilih. da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnih zakonov. Načelo ustavnosti se uveljavlja skozi različne oblike in običajno ločimo 2 vidika ustavnosti: 1. nadzor) Pojem pravne države se razvija postopoma. pri čemer je načelo ustavnosti primarno načelo. Konstitucionalizem je pretežno politični in doktrinarni pojem. Ustavno sodstvo je organizirano različno. ki to izvajajo. Ti predpisi so objavljeni v Uradnem listu. Načeli ustavnosti in zakonitosti se dopolnjujeta. da so funkcije državnih organov ali organov z javnimi pooblastili utemeljene v zakonu in se jih uresničuje v okviru zakona. za njeno omejevanje (delitev oblasti. v katero se država ne sme vmešavati. Najprej gre za konstitucionalizem. Pravica ni bila odvisna od zakona. Ustavnost je pravno formalni izraz konstitucionalizma. Predsednik države je obvezan podpisati zakon. Ustavnost je pravni in funkcionalni pojem. ki jih same določijo. supremacija zakona (hierarhija pravnih aktov) 2. funkcionalna zakonitost → pomeni. Temu se pridružuje: 3. organov.

z zakonom pa še dodatne pristojnosti. Pristojnosti so določene že v sami ustavi. Uveljavljen je v sistemih. Svojo organizacijo in delo ureja s poslovnikom. Glavno vprašanje ni ustavnost norme. proglašeni in objavljeni. ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor za dobo 9 let in ni dopuščena ponovna izvolitev. Kontrola ustavnosti je lahko ali KONKRETNA ali ABSTRAKTNA. zakoni in podzakonskimi predpisi) ustavne pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti spori glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi spori glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi 16 . ABSTRAKTNA → ko se sproži spor o ustavnosti zakona. kjer so zanjo pristojna običajna sodišča. Če se ugotovi. ne da bi obstajal konkretni spor. kjer imajo ustavna sodišča. se razveljavi ali odpravi. Razveljavitev velja od sprejema odločitve ustavnega sodišča. Za sodnika ustavnega sodišča je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije. ampak rešitev konkretnega spora. Predsednika ustavnega sodišča pa izvolijo sodniki izmed sebe za dobo 3 let. Ustavni postopek lahko sproži: ustavno sodišče začne postopek na zahtevo upravičenega predlagatelja. Ta kontrola je prisotna v ureditvah. Na delovanje ustavnega sodišča se nanaša tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. drugod pa so v ta namen organizirana posebna ustavna sodišča. ki so že sprejeti. ki je vezana na reševanje konkretnega spora. PREDHODNA kontrola je ocena ustavnosti pred njeno proglasitvijo – še v postopku sprejemanja predpisa – postopek se prekine. Ustavno sodišče odloča o: skladnosti zakonov z ustavo skladnosti zakonov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in načeli mednarodnega prava skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni skladnosti splošnih aktov izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (morajo biti v skladu z ustavo. Ustavno sodišče je sestavljeno iz 9 sodnikov. Kontrola ustavnosti je glede na čas in glede na posledice lahko PREDHODNA ali pa REPRESIVNA (NAKNADNA). odprava pa velja tudi za nazaj od časa sprejema norme. Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ.sodišče). ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. REPRESIVNA kontrola se opravlja samo v odnosu do veljavnih norm – do predpisov. KONKRETNA → tista. ne more je začeti na lastno pobudo ustavno sodišče sproži postopek tudi na lastno pobudo USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ● POLOŽAJ IN PRISTOJNOSTI Ustavno sodišče je najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. da je zakon v nasprotju z ustavo.

SUVERENOST ● POJEM Izpeljana je iz latinske besede ''suveralus'' in pomeni najvišji. s katerim so kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.. ZAKON → ustavno sodišče lahko (če oceni. SPLOŠNI (postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti): zahtevo za postopek lahko sproži državni zbor. PODZAKONSKI PREDPIS → ustavno sodišče ga odpravi ali razveljavi.- spori o pristojnosti med državnim zborom. vlada. Razveljavitev učinkuje za vnaprej. Na predlog predsednika republike. USTAVNA PRITOŽBA Ustavna pritožba je eno najpomembnejših sredstev za varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin. Predhodno mora pritožnik izčrpati vse pravne poti. reprezentativni sindikati (ogrožene pravice zaposlenih). uveljavljanja odgovornosti predsednika republike. vlade ali 1/3 poslancev daje ustavno sodišče mnenje v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe (njena skladnost z ustavo). predstavniški organi lokalnih skupnosti (občinski svet). Primer preventivne kontrole je izjema in je uveljavljena pri presoji mednarodnih pogodb. da ni v skladu z ustavo ali ratificiranimi mednarodnimi pogodbami) zakon razveljavi v celoti ali deloma. Odprava učinkuje za nazaj – ničnost predpisa. sodišče. 1/3 poslancev. Banka Slovenije. Vloži se na ustavno sodišče zoper posamični akt državnega organa. potrditev poslanskih mandatov. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju. državni tožilec. Razveljavitev učinkuje naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča. odločanje o ustavni pritožbi. Subjekt s takšno kvaliteto je neodvisen od 17 . vključno s sodno. predsednikom republike in vlado odgovornost predsednika republike zaradi ustavne obtožbe protiustavnost aktov in delovanja političnih strank glede pritožb v postopku potrditve poslanskih mandatov razne druge zadeve Naša ustavna ureditev sodne kontrole je abstraktna in represivna. varuh človekovih pravic (posamično zadevo). organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil. Povzeta je po nemškem modelu. 2. POSTOPKI PRED USTAVNIM SODIŠČEM 1. ● PRAVNE POSLEDICE Pravne posledice se razlikujejo v tem ali gre za zakone ali podzakonske predpise. državni svet. POSEBNI: odločanje v sporih glede pristojnosti. računsko sodišče.

Z njo se izraža zamisel o tem. NACIONALNA Nacionalna suverenost označuje suverenost naroda kot posebne družbene skupnosti. Delimo na 2 vidika: ZUNANJA NOTRANJA Zunanjo ima država takrat. Izraža se v pravici vsakega naroda do samoodločbe. ● VRSTE 1. katerega dolžnost je. 2. samostojna. narodna zavest ter druge zgodovinske in kulturne sorodnosti. enotna in vseobsežna organizacija. 18 . ko jo prizna mednarodna skupnost. vključno z odcepitvijo. parlament. DRŽAVNA Pomeni lastnost državne oblasti kot najmočnejše in najvišje sile v posamezni družbi. ki poskuša v kar največji meri doseči konsenz prebivalstva. ki označuje ljudstvo kot nosilca suverene oblasti v posamezni družbeni skupnosti. ● STRUKTURNI ELEMENTI Suverenost sestavljajo: 1. da država monopolno razpolaga s sredstvi fizične prisile. 3. Drugi so v odnosu do njega nižji oz. Ustavodajalec je s ponovitvijo neodtujljive. 2. izvršna. Najstarejša oblika je vezana na državno oblast. ki s svojo močjo podreja vse kar se nahaja na njenem ozemlju. da izraža voljo nosilca suverenosti – zakonodajni organ. neprenosljive in trajne pravice do samoodločbe želel to načelo še posebej poudariti – očitno zaradi negativnih izkušenj z jugoslovansko (srbsko) interpretacijo te pravice → pravica do samoodločbe je enkratna pravica. SUVERENI ORGAN → najvišji državni organ. Zato se vsaka oblast sklicuje na ljudstvo. Ima svojo ozemeljsko celovitost kot neodvisni subjekt mednarodnega prava in vodi politiko za katero se opredeljuje brez prisile ostalih držav ali njihovih zvez. Suverenost pomeni najvišjo / neomejeno / neodvisno oblast. Ustava Republike Slovenije opredeljuje nacionalno suverenost slovenskega naroda najprej v preambuli ustave (kot eno od izhodišč za sprejem ustave). ki se oblikuje na strnjenem ozemlju ter jo povezujejo skupni jezik. odvisni. LJUDSKA Ideološko načelo. Samoodločba je preustavna pravica in je ni potrebno posebej poudarjati. Ljudska suverenost je torej istovetna z demokracijo in se včasih zamenjuje s pojmom nacionalne suverenosti. Notranja je odraz dejstva. Ljudska suverenost je moderni način ideologije državne oblasti. NOSILEC / SUBJEKT SUVERENOSTI (narod) → suverenost se načeloma pojmuje kot neodtujljiva pravica njenih subjektov. nato pa še v normativnem delu ustave. nedeljive. da je država na svojem ozemlju vrhovna. ki se z uporabo potroši. skupščina (prej tudi šef države ali monarh). da vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu ter da nosilci oblasti delujejo kot predstavniki ljudstva. Najvišja je navznoter in neodvisna navzven. Državna suverenost je izraz dejstva.drugih subjektov.

Celovito teorijo o ljudski suverenosti razvije Rousseau. To koncepcijo prvi razvije Tomaž Akvinski in jo še danes zastopa katoliška cerkev. PREDSTAVNIK SUVERENOSTI → država mora biti poosebljena. Subjekt suverenosti ni monarh. Bog ne določa nosilcev oblasti. Napiše knjigo 6 KNJIG O REPUBLIKI (1576). Poteka boj za primat med cerkvijo in državo.Suvereni organ potrjuje svoje bistvo preko zakonodajne funkcije. svečeniki. Napiše knjigo POLITIKA. Ljudska suverenost prihaja do izraza skozi občo voljo – pri oblikovanju mora sodelovati vsak državljan. to storijo ljudje sami. Suverenost pripada ljudstvu v celoti – na tej podlagi se izoblikuje predstavniška demokracija. Ljudstvo ima pravico zamenjati vladarja. V fevdalni državi niso razvijali teorije o suverenosti državne oblasti. n. tisočletju pr. sužnji. Kasneje to funkcijo pripiše zakonom. ne pa ljudskih množic. poljedelci. Prvo celovito teorijo o suverenosti najdemo pri Jean Bodinu. ki je 19 . V okviru cerkvene teorije (teokratske) se pojavi prva demokratična različica koncepta suverenosti – kot posredna božanska pravica. ki jo s pogodbo prenese na vladarja. Predstavnik suverenosti je šef države in ima samo reprezentativno funkcijo. V antiki je zanimiv Platon – filozofe označi za nosilce državne oblasti. da je ljudstvo suvereno. Napiše knjigo DRUŽBENA POGODBA. po kateri vsa oblast izvira od boga. če ta ne spoštuje suverenih pravic ljudstva. Vsak nosilec oblasti je na to mesto postavljen od boga. ki je simbol njene enotnosti in ta oseba je predstavnik suverenosti in njene izjave in postopki obvezujejo državo. ZGODOVINSKI PREGLED POJMOVANJ SUVERENOSTI Prve elemente teorije o suverenosti najdemo v 3. potem faraon. 3. ki pa jo samo izvršuje. Na vrhu je bog. V srednjem veku obstaja spor med legisti (pristaši suverenosti države) in kanonisti (pristaši suverenosti cerkve). št. Z ljudstvom razume stanove. Njegova teorija ima izrazito političen cilj – podpira prizadevanja po monarhični centralizaciji oblasti nasproti katoliški cerkvi (ima univerzalno dominacijo) in proti notranji fevdalni razcepljenosti. Piše o fevdalizmu. absolutna in trajna oblast. ki ima naslednje značilnosti: predstavlja možnost popolnoma svobodnega in neomejenega sprejemanja zakonov za vse in za vsakogar suverenost je možnost odločanja o vojni in miru suverenost zajema tudi izključno možnost imenovanja častnikov in dajanja pomilostitev ter razpisovanja davkov S tem je Bodin pozitivno opredelil vsebino suverenosti. ki mu ne daje nikakršne oblasti. Monarh je božji pooblaščenec na zemlji. Razlikuje občo voljo. Ta naslov ne pripada predsedniku republike. v starem Egiptu – kot sestavni del razlage o socialni piramidi. Suverenost je zanj najvišja. ampak ljudstvo. Izhaja iz teze. Ljudsko suverenost je nasproti absolutni monarhiji zastopal Althusius. Ljudstvo izvaja suverenost. vendar sta oblika in način izvrševanja oblasti ljudska.

a pod določenimi pogoji: centralni položaj ljudske skupščine splošna volilna pravica pogoste volitve (prepoved ponovne izvolitve) dajanje navodil poslancem Iz njega lahko izpeljemo tako posredno kot neposredno demokracijo. veleposlanik. ali pa neodvisno od volilne baze – kot predstavniki vsega ljudstva) VRSTE PREDSTAVNIŠTVA Poznamo 4 vrste: 1. Ljudska suverenost je: neodtujljiva neprenosljiva nedeljiva nepredstavljiva nezastarljiva Ker je zakon izraz obče volje. Ljudska suverenost je temelj predstavniške demokracije. trgovski zastopnik. ki jih sprejema / zavrne ljudstvo neposredno. ali naj imajo ženske enako volilno pravico kot moški) kako bi morali biti predstavniki izbrani (volitve ali imenovanje). POLITIČNO PREDSTAVNIŠTVO Politično predstavništvo pomeni narediti nekaj ali nekoga za prisotnega. popolne demokracije v zakonodaji – neposredna demokracija je pogoj za uresničitev ljudske suverenosti. Glavni problemi političnega predstavništva: kdo bi moral biti predstavljen (ali naj bo to del države. ljudstvo ne more biti predstavljeno v zakonodajni funkciji oz. ki je zgolj seštevek posameznih volj in izraža zasebni interes. ali naj bodo to družbeni interesi. Predstavniki ne delujejo nujno natančno tako kot bi pooblastitelj sam.vedno usmerjena v skupni interes in voljo vseh. vendar je v vseh primerih funkcija tega predstavništva doseči 20 . ki imajo lastnino. Glavna sestavina predstavništva je v konceptu zaupanja. ki ji je priznana dolžnost obrambe ali pospeševanja interesov. Zaupanje se pridobi z volitvami in na tej podlagi se meri legitimnost. ker so izraz obče volje in bistvo suverenosti – gre za koncept neposredne. DELEGIRANO → nastane pri uporabi pojma predstavništvo za opis osebe. ali kakšna varianta proporcionalnega sistema) kako bi morali izvoljeni predstavniki ravnati (ali po navodilih volilne baze. kako naj bodo izvoljeni (ali po večinskem sistemu. Tipični primer: odvetnik. ljudstvo mora v celoti samo sprejemati zakone. ali naj imajo to možnost samo tisti. Člani parlamenta kot ljudski pooblaščenci lahko dajejo samo pobude in oblikujejo predloge zakonov. ali gospodarski interes. Dopusti možnost predstavniške demokracije. čeprav je dejansko odsoten. ki jih je opredelil njen pooblastitelj.

da lahko Člani parlamenta so predstavniki zato. ki so se sestajale od konca 13. naprej. PARLAMENTARIZEM Parlament se je razvil po vzoru predstavniškega telesa v Angliji in predhodniki so stanovske skupščine. ki odražajo neko skupnost na simboličen način ali pa je to oseba kot simbolični predstavnik (angleška kraljica). ker so izbrani po posebnem postopku zasedejo ta položaj oz. splošnih in 21 . ki je tipična za širši razred oseb (klubski člani. izvršilni odbor). Hobbes – politično predstavništvo je v bistvu proces avtorizacije ali pooblaščanja in poslanski mandat je splošno pooblastilo za odločanje v imenu volivcev. Nobena pa ustrezno ne pokriva izvoljenih članov parlamentov oz. Glavne odločitve kralja so bile vedno bolj odvisne od soglasja skupščin. spremembo zakonov. Od samega začetka so pomenile omejitev kraljeve moči. Ta uporaba ni niti tako splošna niti tako pomembna kot prvi dve. Te tri uporabe so nepolitične po svojem izvoru. ta jih je ali v celoti sprejel ali zavrnil. potem mora predstavljati mikrokozmos širše družbe. Kasneje je parlament dajal kralju že izdelane predloge zakonov. SIMBOLIČNO → najdemo v obliki predmetov. 3. poslancev v moderni demokratični državi.cilje. S tega vidika je sistem predstavniške vladavine v kateri se ljudska suverenost izraža na svobodnih. Politična uporaba – zastopniki skupin pritiska ali interesnih skupin delujejo po načelih tega predstavništva. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva. zastava). Parlamentarizem v širšem smislu zajema demokratični volilni sistem. NEGATIVNE FORMULACIJE → ● člani parlamenta niso delegati volilnega telesa ● za člane ni mogoče reči. mesto → POZITIVNA FORMULACIJA. Nazadnje parlament prevzame zakonodajno funkcijo v celoti. da so mikrokozmični predstavniki ali volilnega telesa ali prebivalstva kot celote ● poslanci so več kot le simbolični predstavniki 4. st. volitev. Uporabljen je v raziskavah javnega mnenja. A igra vlogo v političnem smislu pri politični mobilizaciji ljudi. POLITIČNO → ni ga mogoče zožiti na katerokoli drugo uporabo pojma ali njihovo kombinacijo. umrejo ali so poraženi na volitvah – ne glede na to kako ravnajo v parlamentu. MIKROKOZMIČNO → nanaša se na fizične podobnosti med predstavniki in predstavljenimi. Izraža se tudi v pojmu predstavniški vzorec. trgov. mest. parlament je vplival na zakon le prek peticij in prošenj kralju za sprejem oz. strankarski politični sistem ter sistem sprejemanja parlamentarnih odločitev ali zakonodajni postopek. Sestavljali so jih predstavniki plemstva in duhovščine in pozneje predstavniki grofij. Poslanci so legalni zakoniti predstavniki vse dokler ne odstopijo. ki jih je postavil pooblastitelj. Zakonodajno funkcijo sprva opravlja kralj sam. Če naj bo predstavniško telo idealno konstituirano v tem smislu. emblemov (križ. 2. Označuje tudi osebo. čeprav pogosto uporabljene v političnih situacijah.

socializacija in izobraževanje → postopno oblikovanje politične elite. STRUKTURA IN ORGANIZACIJA PARLAMENTA Večina je sestavljena iz dveh domov oz.4% in dvodomnih je 17 ali 30. Latentna ali skrita → dobi jo parlament skozi sestanke. države z malim obsegom državnega teritorija. ki zaradi svoje številčnosti ali prostorske oddaljenosti v tem procesu ne morejo neposredno sodelovati. artikulacija interesov. Parlament je nosilec zakonodajne moči in v njem poteka spreminjanje družbenih interesov v splošno obvezne norme. izhodna (reševanje zastojev). Dvodomni parlament je tipičen za federalne države. Parlament omogoča tudi sproščanje napetosti. Manifestna → formalna potrditev (glasovanje). Evropa ima enodomnih 26 držav ali 60. vzpostavljanje legitimnosti → ločimo latentno in manifestno. reševanje konfliktov. dolgotrajen problem usklajevanja (neučinkovitost) Kritika dvodomnosti: 22 . Prednosti dvodomnosti: gre za bolj stabilno in kakovostno zakonodajo zaščita pred tiranijo večine sistem je bolj zapleten. rekrutiranje → postavljanje na določene funkcije. V ožjem smislu pomeni obliko državne organizacije. proces odločanja. pristojnosti. Gre za odnose med vlado in parlamentom. Pri tem ima vlogo tudi volilni prag – preprečuje preveliko fragmentiranost strankarske strukture v parlamentu. katerih funkcija je zastopanje drugih oseb. ki je sestavljeno iz določenega števila članov. Sestava parlamenta naj bi odražala rezultat volitev in obstajajo različni načini delitve mandatov – VEČINSKI in PROPORCIONALNI sistem. seje.večstrankarskih volitvah. Sodobni parlamenti se oblikujejo z neposrednimi volitvami (splošna in enaka volilna pravica). FUNKCIJE PARLAMENTOV 1. sestavo parlamenta. Enodomnost je prisotna kadar gre za revolucije. Enodomni sistem imajo unitarne države. Nanaša se na parlamentarni sistem vladanja. Na enodomnost vpliva evolutivna razvojna pot (miren razvoj). funkcije vpliva → zakonodajna. Volitve vzpostavljajo legitimnost parlamenta. odločevalske oz.6%. enega doma. Parlament je telo. 4. 3. Na svetu je 63% enodomnih (112 od 178) parlamentov. 2. nadzor nad upravo.

23 . Sprejema se z 2/3 večino. NADZORNA → državni zbor odreja parlamentarne preiskave. Lahko je tudi krajši – razpustitev državnega zbora (predčasne volitve). Mandat je 4 leta. deklaracija) volilna nadzorna Določene so v poslovniku in razdeljeni v 2 veliki skupini: 1. akti in postopki. sodnike. s tajnim glasovanjem. zakonodajno telo. Izvoljeni so neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. člen). predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. Razdeljen je na 10 večjih sklopov. DRŽAVNI ZBOR Je predstavniško oz. razpis referenduma… VOLILNA → nanaša se na predsednika vlade in ministre. podpredsednika in člane delovnih teles.NOTRANJA STRUKTURA PARLAMENTA Znotraj parlamenta so različna parlamentarna telesa – delovna telesa. To so komisije in odbori. delegacije državnega zbora v mednarodnih institucijah. Komisije se oblikuje na ravni parlamenta in za njegovo delovanje. Imamo 2 pripadnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. generalnega sekretarja državnega zbora. prehodne in končne določbe. Pristojnosti – funkcije državnega zbora razdelimo na: zakonodajna (sprejemanje zakonov. predsednika. imenovanje za pomembne politične funkcije ZAKONODAJNA → odločanje o spremembi ustave. Mandatna doba se začne s prvo sejo državnega zbora. Šteje 90 poslancev. določa pravila po katerih se morajo ravnati politične stranke in drugi politični subjekti pri svojem delovanju. delo v vojnem / izrednem stanju. poslovnika. Ureja organizacijo in delo državnega zbora oz. V njem je urejeno konstituiranje državnega zbora. razmerja do drugih državnih organov. roki za posamezna opravila. 5 članov sodnega sveta. organizacija in delovanje. V notranjo strukturo spadajo tudi poslanske skupine – sem so organizirani poslanci iste stranke. odloča o obtožbi predsednika republike (če krši ustavo ali zakon). Ali pa daljši – vojna in izredno stanje. POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA – MALA USTAVA Je formalno pravni vir. vsebinske odločitve 2. računsko sodišče. Tu so predstavljeni državljani Slovenije.omenjen je že v ustavi (94. predsednika in podpredsednika državnega zbora. sodnike ustavnega sodišča. sprejem zakonov. Odbori pa praviloma pokrivajo delovanje posameznih resorjev v vladi. vir ustavne ureditve. odloča o zaupnici in nezaupnici vladi. mednarodno sodelovanje.

OBRAVNAVA → opravi se le izjemoma. če jo izrecno zahteva najmanj 10 poslancev. OBRAVNAVA → ta se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila tega matičnega delovnega telesa na seji državnega zbora. Imamo tudi zahtevnejše večine: absolutna navadna (večina vseh poslancev) – izvolitev za predsednika vlade relativna kvalificirana (2/3 večina navzočih poslancev) absolutna kvalificirana (2/3 večina vseh poslancev) – sprememba ustave večinoma JAVNO tudi TAJNO (volitve predsednika vlade. predhodni obravnavi zakonov. Sklepa. skrajšanem postopku. obrazložitev in finančne posledice. NAČIN DELA IN ODLOČANJA ALI ZAKONODAJNI POSTOPEK Državni zbor ima redne / izredne seje. Konča se na 2 načina: ● s sklepom državnega zbora naj se postopek nadaljuje ● s sklepom državnega zbora. volitve predsednika in podpredsednika državnega zbora. uvod. o razlogih za sprejem ter o načelih. druga in tretja obravnava zakona. vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. ……). Opravi se samo splošna razprava o predlogu zakona. O odločitvi kolegija. besedilo členov. ciljih in poglavitnih rešitvah. Zakone predlaga vlada. ustavna obtožba predsednika republike) SPREJEMANJE ZAKONOV / ZAKONODAJNI POSTOPEK Sprejemajo se zakoni (tudi drugi akti). kateri pisno nasprotuje najmanj 1/5 poslancev. komisija za poslovnik. sestavi delegacij državnega zbora v mednarodnih institucijah. 1. vsak poslanec. Politične stranke so prisotne preko poslanskih skupin. komisija za narodne skupnosti. Večino zadev sprejema z večino opredeljenih glasov. da se zakon sploh ne sprejme – postopek je končan.Kolegij odloča tudi o predlogu za sprejem zakonov po nujnem. če je na seji navzoča večina poslancev. Zakonodajni postopek se deli na 3 faze – prva. državni svet. katerih člani predstavljajo več kot 1/2 vseh poslancev v državnem zboru. Vsak predlog zakona mora vsebovati naslov. Delovna telesa državnega zbora so odbori in komisije (mandatno volilna komisija. Sicer je prva obravnava opravljena s posredovanjem predloga zakona poslancem. Tu se besedilo predloga zakona Glasovanje: 24 . Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in vodi njegovo delo. Odločitve se sprejemajo z glasovi vodij poslanskih skupin. Izvoli se z večino glasov vseh poslancev (46 poslancev).000 volivcev. Ima 3 podpredsednike – eden je iz največje opozicijske stranke. 2. dokončno odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Imamo kolegij predsednika državnega zbora – posvetovalno telo predsednika državnega zbora – sestavljajo ga predsednik in podpredsednik državnega zbora.VODSTVO DRŽAVNEGA ZBORA Parlament vodi in predstavlja predsednik parlamenta ali državnega zbora. najmanj 5.

3. da gre za organ. razveljavitev zakona ali posameznih določb. poklicni in socialni interesi. Če pa k zakonu ni bil sprejet noben amandma. Če ni bilo prve obravnave. Prva obravnava – ni mogoča splošna razprava. Sestavlja ga 40 članov in sicer 22 predstavnikov lokalnih interesov. OBRAVNAVA → opravi se na seji državnega zbora. pa državni zbor na isti seji preide k glasovanju o zakonu. Po končani obravnavi amandmajev in členov na matičnem delovnem telesu. K dopolnjenemu predlogu lahko vlagajo amandmaje poslanska skupina. 10 poslancev in vlada. lahko predlagatelj na isti seji opravi tudi tretja obravnava. Druga in tretja se opravita na isti seji in ne veljajo roki. Če so v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot 1/10 členov dopolnjenega predloga zakona. Če matično delovno telo sklene. vlada pa samo v primeru. Državni zbor opravi razpravo in glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona in le o tistih členih. Druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji. h katerim so bili v drugi obravnavi dani amandmaji. V prvi obravnavi ni mogoča splošna obravnava. Državni zbor razpravlja o predlogu kot celoti in le izjemoma o posameznih členih zakona – o tistih. za manj zahtevne uskladitve zakonov z drugimi zakoni ali pravnim redom EU. ga lahko ustavi ali konča. DS je korporativen organ v katerem so zastopani gospodarski. da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. se glasuje o predlogu zakona kot v celoti (navadna večina). Amandmaje vložijo predlagatelj zakona. se pripravi dopolnjen predlog zakona. daje veto na že sprejete zakone. če ni predlagatelj zakona. če ni predlagateljica zakona. Obravnava se po posameznih členih. obrtnikov in samostojnih poklicev. vlada (kadar ni predlagateljica zakona). ki so določeni v rednem zakonodajnem postopku (ratifikacija mednarodnih pogodb). Po končani tretji obravnavi ali po sprejetju uskladitve amandmajev. zaradi odprave posledic naravnih nesreč.dopolnjuje in spreminja z amandmaji. 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti. 4 predstavniki kmetov. DRŽAVNI SVET Državni svet ni nosilec niti zakonodajne niti izvršilne veje oblasti. NUJNI POSTOPEK Uporablja se le izjemoma v primeru kadar je to nujno potrebno zaradi interesov varnosti ali obrambe države. lokalni. poslanska skupina. Amandmaje vlagajo poslanci in matično delovno telo. Njegove pristojnosti pa kažejo. za spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. SKRAJŠANI POSTOPEK Uporablja se za manj pomembne spremembe zakona. da zakon ne ustreza. h katerim so bili vloženi amandmaji. potem lahko predstavnik vsake poslanske skupine predstavi stališča poslanske skupine do predloga zakona. 4 predstavniki delodajalcev in 4 predstavniki 25 . DS bi naj bil odsev družbene strukturiranosti in različnosti znotraj družbe. ki deluje znotraj zakonodajne veje oblasti saj lahko predlaga zakone.

Poslanska imuniteta pomeni pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost članov predstavniškega telesa za kazniva dejanja. da za njih ne veljajo določeni predpisi. Pomeni razmerje med določeno osebo mandatarja ter nedoločenim številom volivcev. vendar le te ne omogočajo izvrševanje mandata. 1991 je ustava uvedla sistem političnega predstavništva. Izvolitev in s tem pridobitev mandata potrdi volilna komisija. izguba pasivne volilne pravice. Če mandat ni potrjen. Potrditev mandata v DZ ima konstitutivni pomen. Namen naj bi bil omogočiti parlamentu nemoteno in neodvisno delo.) zahteva lahko razpis referenduma 5. Trajanje mandata poslanca je odvisno od dveh dejavnikov: trajanja mandata parlamenta (prenehanje mandata ali predčasni razpust parlamenta) in osebnih razlogov (prenehanje mandata zaradi smrti.) zahteva lahko parlamentarno preiskavo POSLANEC IN NJEGOV MANDAT Poslanski mandat je razmerje med volivci in njihovimi predstavniki v parlamentu. DS se oblikuje s posrednimi volitvami na katerih se volijo člani DS za 5 let. se šteje. izvrševanje mandata pa je vezano na potrditev mandata v DZ. Za to je potrebno posebno dejanje. kar pomeni. da mora DZ o nekem zakonu še enkrat glasovati 4. nezdružljivost funkcij). Najbolj znana je parlamentarna oz. Dolžnosti in pravice poslanca podrobno urejata zakon o poslancih in poslovnik DZ.) ima pravico do suspenzivnega veta.) daje mnenja DZ o vseh zadevah in njegove pristojnosti 3. v celoti reprezentativen. ki temelji na načelu ljudske suverenosti. Poslanski mandat je po novi ustavi nevezan. DS ima 5 glavnih pristojnosti 1.) predlaga DZ sprejem zakonov 2. odstop. poslanska imuniteta. imajo pa imuniteto. V praksi pa se mandat oblikuje predvsem kot razmerje med poslanci in političnimi strankami. Gre za pooblastilo. Volitve so pravno dejanje in zato povzročajo pravne učinke. ki z izvoljenim ne vzpostavijo nobenega pogodbenega razmerja. L. 26 . katerih člani so. kot da poslanec ni bil izvoljen. ki sicer veljajo za vse druge. ki ga z volitvami podelijo volivci izvoljenim članom. brez elementov imperativnega mandata. Pravna podlaga za pridobitev mandata so volitve. zato so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (niso predstavniki posameznih strank ali družbenih skupin). Položaj poslanca je tako pravno in ustavno določen. polno in svobodno delovanje njegovih članov. Državni svetnik ni profesionalna funkcija ampak gre za častno funkcijo.delojemalcev. POSLANSKA IMUNITETA Imuniteta pomeni privilegij posameznih oseb.

splošnih in tajnih volitvah. . Če se imuniteta potrdi. ki jo DZ lahko potrdi ali ne. relativna in začasna neodgovornost). mora poslati zahtevo za dovolitev pripora predsedniku DZ (tudi. izvoljen je lahko le polnoletni državljan RS (ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost). storjena zunaj parlamenta. Poklicna imuniteta v celoti izključuje kazensko odgovornost in tako omogoča svoboden in neoviran nastop v parlamentu. Absolutna imuniteta varuje poslanca trajno (tudi po izteku njegovega poslanskega mandata). ki zadevo preuči in na seji DZ predlaga imuniteto. razen v primeru. da poslanec ni kazensko odgovoren za dejanja. natančno pa poslansko imuniteto urejata zakon o poslancih in poslovnika DZ. da mu ne more biti odvzeta svoboda oz. Odločanje lahko DZ opravi na zaprti seji. ki želi poslanca pripreti oz. nepoklicna pa priznava imuniteto tudi glede kaznivih dejanj. se proti poslancu vložen kazenski postopek ustavi. ki jih stori zunaj opravljanja svoje funkcije (nedotakljivost oz. ne more biti kazensko preganjan brez privolitve parlamenta.poslanci DZ (najmanj 10). DZ lahko prizna imuniteto tudi poslancu. PREDSEDNIK REPUBLIKE V današnjem ustavnem sistemu je predsednik republike voljen neposredno.volivci (najmanj 5000 volivcev) 27 . absolutno in relativno. nepoklicna imuniteta pa varuje poslanca pred odvzemom svobode v kazenskem postopku za kazniva dejanja. javnosti pa sporoči le odločitev. če mu jo prizna parlament.Poslanska imuniteta ima dva vidika: prvi se nanaša na zagotavljanje pravic članom parlamenta (svobodno izražanje in glasovanje). materialno in procesno. da sam presodi. poslanca pa se takoj spusti na prostost.politične stranke (predlog mora biti podprt s podpisom najmanj treh poslancev DZ. drugi vidik pa se nanaša na privilegije poslanca. Poklicna imuniteta pomeni. Gre predvsem za možnost parlamenta. da je bil zaloten pri kazenskem dejanju (flagrantno kaznivo dejanje) – materialna imuniteta. nepoklicana pa procesna. na neposrednih. ki jih stori pri opravljanju svoje poslanske funkcije (absolutna in trajna neodgovornost). procesna pa možnost uvedbe ali nadaljevanja že začetega kazenskega postopka zoper poslanca. Državni organ. Kandidate lahko predlagajo: . Naša ustava določa obe obliki imunitete (materialno in procesno). ki bi oteževali delo parlamenta. poslanec ne sem biti zadržan. . Zahtevo predsednik DZ pošlje mandatno-imunitetni komisiji. Poslansko imuniteto delimo na: poklicno in nepoklicno. Volitve razpiše predsednik DZ (najprej 105 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe). izvoljen mora biti najkasneje 15 dni pred iztekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. ali s podpisi najmanj 3000 volivcev). če se poslanec ne sklicuje na imuniteto). Poklicna imuniteta je praviloma tudi materialna. ali gre za upravičene posege ali za neupravičene posege v položaj poslanca. ki se nanjo ni skliceval in je bil zaloten pri kaznivem dejanju – procesna imuniteta. Če DZ ne dovoli priprtja. Materialna imuniteta izključuje kazensko odgovornost poslanca. relativna pa le v času trajanja mandata. začeti proti njemu kazenski postopek.

v primeru ratifikacije lahko predlaga. Za predsednika je izvoljen kandidat.po ustavi razpusti državni zbor in razpiše nove volitve . Če se mandatna doba izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja mu mandat preneha 6 mesecev po prenehanju izrednega (vojnega) stanja.imenuje državne funkcioniranje (kadar je to določeno z zakonom) .razglasi izredno (vojno) stanje. odloča o nujnih ukrepih in sploh ima pomembne pristojnosti v času velike nevarnosti. ki je dobil večino veljavnih glasov (absolutni večinski sistem.na njegov predlog izvoli DZ sodnike ustavnega sodišča. . smrti.predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade . za dobo 5-ih let in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.podeljuje odlikovanja in častne naslove . MANDATNA DOBA IN NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE Predsednik je voljen neposredno na splošnih in tajnih volitvah. prav tako tudi med zadržanostjo predsednika republike. 28 .izdaja listine o ratifikaciji . POLOŽAJ PREDSEDNIKA RS Funkcija predsednika RS so predvsem reprezentativne (protokolarne).na njegov predlog izvoli DZ pet članov sodnega sveta .VOLITVE PREDSEDNIKA Potekajo ob upoštevanju določb zakona o volitvah v državni zbor. da izreče ustavno sodišče mnenje o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo . varuha človekovih pravic. V primeru trajnega zadržka. odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika začasno opravlja predsednik drž.postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanke in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov . ponavadi pride do drugega kroga). Po ustavni določbi je funkcija predsednika nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.skliče prvo sejo novega državnega zbora .razglaša zakone .razpisuje volitve v državni zbor . kadar se DZ ne more sestati.lahko zahteva sklic izredne seje DZ . zbora. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA RS Predsednik republike predstavlja RS in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. člane računskega sodišča. kadar se DZ ne more sestati. Njegove pristojnosti so: .odloča o pomilostitvah .

pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave. da so lahko v vladi tudi največ trije ministri brez resorja. da predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v drž. sodiščih. Pomembno je. FUNKCIJA VLADE.področje družbenih javnih dejavnosti na področju: znanosti in tehnologije. ministrstev. če je ta odsoten ali zadržan. SESTAVA IN ORGANIZACIJA VLADE SESTAVA IN ORGANIZACIJA Sestavljajo jo predsednik in ministri. Struktura vlade zajema tri osnovna področja organizacije dela: . PREDSEDNIKA IN MINISTROV Dve osnovni skupini vladnih nalog: naloge. V skladu z zakonom se na navedenih področjih oblikujejo ministrstva. obrambe. ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade. državni proračun. akte. notranjih zadev. ne more pa ga nadomeščati v pravicah.s proračunskim memorandumom predstavi DZ-ju temeljne cilje in naloge ekonomske. promet in zveze. gospodarske dejavnosti. . niti opravljati drugih dejavnosti. V vladi je poleg predsednika vlade še petnajst ministrov oz.predlaga DZ-ju v sprejem zakone.politično-upravno področje (področje zunanjih. Zakon določa. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni drž. družine in socialnih zadev. zboru. organizacijske in druge ukrepe. ki ga določi predsednik vlade. šolstva in športa. pravosodja in financ). nacionalne programe in druge spl. soc. politične. finančne. ki so opredeljena v zakonu. ki jih ima kot organ izvršilne oblasti in naloge. Podpredsednik vlade nadomešča predsednika. dela. organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij. ekonomske. organih. Struktura vlade je opredeljena s strukturo področij. ki jih ima kot najvišji organ državne uprave. ter okolje in prostor). pri predstavljanju vlade. Funkcijo podpredsednika v vladi opravlja minister. .področje “gospodarstva” (ekonomski odnosi in razvoj. zdravstva. ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države . kulture.FUNKCIJA. s katerimi se določajo načelne in dolgoročne pol. Funkcije vlade kot organa izvršilne oblasti: . in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto 29 . z zakoni in z drugimi akti DZ določa. ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na predloge za imenovanje in razrešitev ministrov. usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države . usmerja in usklajuje izvajanje politike države izdaja predpise in sprejema druge pravne.v skladu z ustavo.

gospod.zastopa RS kot pravno osebo .dajanje smernic ministrstvom za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov.izvrševanje pravic in dolžnosti.odločanje o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil Funkcije predsednika vlade: . uprave: .. Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z njihovimi nalogami. Minister ima tudi pravico zahtevati. odgovorna je tudi za izvajanje predpisov DZ ter celotno delovanje državne uprave.usklajuje delo ministrov . Politična odgovornost vlade se kaže ravno v tem ali še ima podporo v parlamentu ali ne. pomembnih za delo vlade. ki jo vodi.urejanje delovnega časa v drž. Če minister meni. ODGOVORNOST VLADE IN MINISTROV Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države. da ga predsednik vlade sprejme na razgovor o vprašanjih. Pravico zadrževanja predpisa ima predsednik. NEZAUPNICA IN ZAUPNICA VLADI Vlada ne more delovati.vodi in usmerja delo vlade . če nima podpore v parlamentu. da ti napotki ne izhajajo iz usmeritev vlade. lahko zahteva. da vlada obravnava sporno vprašanje.skrbi za enotnost pol. uprave prek ministrov .nadzorovanje dela ministrstev . ki pripadajo RS kot ustanoviteljici zavodov. da morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih. vlada in pristojni minister.predstavlja vlado . Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani. kadrovskih in 30 . To se kaže na dva načina: z glasovanjem v parlamentu bodisi o nezaupnici vladi ali pa o zaupnici vladi. upravi drugih ukrepov za delo vlade in ministrstev . Za prvo glasuje določeno število poslancev. ter sprejemanje organizacijskih. Za ministre pa velja dolžnost.upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem RS Funkcije vlade kot najvišjega organa drž.skrb za usklajeno izvrševanje nalog ministrstev . družb in drugih organizacij . ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike. in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države.vodenje in usmerjanje drž. kateremu je tudi odgovorna za delo. drugih predpisov in splošnih aktov . glasovanje o zaupnici pa zahteva šef vlade. in upravne usmeritve vlade . za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister.sklicuje in vodi vladne seje.

Interpelacijo uporabljajo največkrat člani opozicije kot sredstvo kritike vlade oz. 31 . v zvezi s katerim se lahko postavi vprašanje interpelacije. razjasnitev posameznih stališč in postopkov vlade ipd. v drugem pa podporo z navadno večino. da z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade.da mora dobiti vlada v prvem primeru podporo večine glasov vseh poslancev. Razpravi lahko sledi glasovanje o zaupnici vladi oz. s pomočjo katerega vlada preverja oz. posameznemu ministru. Razlika pa je v tem. da interpelacije ni mogoče sprožiti ob katerem koli vprašanju.Nezaupnica vladi Po naši ustavi lahko poda predlog zahteve za nezaupnico vladi najmanj 10 poslancev državnega zbora. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev. Na splošno velja. Zaupnica vladi Zaupnica vladi je instrument. Predsednik vlade ima pred volitvami novega predsednika vlade pravico odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in vije poglede na dotedanje delo vlade. kadar pride v parlamentu do takih nesoglasij. lahko pa tudi glasovanje o zaupnici. da je bistvo poslanskega vprašanja v pridobitvi odgovora. mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico. obvestil oz. da pomeni interpelacija “javno vprašanje” o odgovornosti vlade oz. Vprašanje zaupnice se lahko postavi “na splošno” ali pa ob konkretnem odločanju o sprejemu nekega zakona ali druge odločitve v državnem zboru. ugotavlja. Temu vprašanju nato sledi obravnava v državnem zboru. Interpelacija Je eno izmed sredstev kontrole in odgovornosti vlade in ministrov ter predstavlja pravzaprav posebno vrsto poslanskega vprašanja. širšo in pomembnejše vprašanje in da se po postavljeni interpelaciji in dogovoru vlade oz. interpelacija pa je v prvi vrsti namenjena nadzoru nad delom vlade. Večkrat zasledimo opredelitev. Običajno se vprašanje zaupnice postavi. da se v javnosti spodbudi zanimanje za kakšno pomembno zadevo. ministra. iz česar izhaja. ko hromijo njegovo delo in zato ne more sprejemati zakonov in drugih pomembnejših odločitev. sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. šele na to pa pridobitvi ustreznih informacij. V zvezi z interpelaciji se v teoriji govori o “kvalificiranosti zadev”. DZ lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako. Razlika je v tem. informacij. ministrov in ugotavljanje njihove odgovornosti. ali še ima v državnem zboru večinsko podporo ali ne. Vprašanje zaupnice postavi predsednik vlade. da jo mora vložiti najmanj 10 poslancev in da mora biti podana v pisni obliki ter da praviloma vsebuje kakšno načelno. ki je dano vladi in s katerimi poslanci zahtevajo odgovor na določena vprašanja. predstavlja pa lahko tudi pomembno sredstvo. ministra odpre razprava (kar pri poslanskih vprašanjih ne velja).

da obtožba ni utemeljena. Izvedba načela delitve oblasti postavlja vlado v položaj. da vlada. če je predložen predlog obtožba zoper pred.to je. da ni le izvršilno-tehnični organ parlamenta. Obtožba zoper predsednika vlade in ministre (impeachment) Kot posebna možnost ugotavljanja odgovornosti predsednika vlade in ministrov je v ustavi uvedena obtožba pred ustavnim sodiščem tako imenovan impeachment. je značilno. ko dobi zaupnico parlamenta sama vodi notranjo in zunanjo pol. DZ odloča o obtožbi z večino glasov vseh poslancev. Uvedbo postopka lahko dr. da mora interpelacijo sprožiti najmanj 10 poslancev in . je lahko večkrat zelo negotovo. na katerega se nanaša interpelacija. se z odločbo oprosti obtoženega in obratno. vlade. pred. temveč samostojna veja oblasti. odloči pa s sklepom.Ustava predvideva dve “omejitvi” . tudi pri nas. zboru predlaga najmanj 10 poslancev. interpelacije in glasovanja o nezaupnici. Na zahtevo DZ mora predsednik republike izreči svoje mnenje. Pri tem pa je vlada kot nosilec izvršilne veje oblasti v okviru svojih pristojnosti samostojna in odgovorna državnemu zboru. Če je vlada koalicijska vlada več strank.da se lahko sproži o delu vlade ali posameznega ministra. Ko dobi ustavno sodišče sklep o obtožbi. pravico obrazložiti interpelacijo. je ta vlada povsem samostojna in avtonomna glede na parlament. zborom in imajo v razmerju do njega vrsto obveznosti: 32 . ali bo za neko odločitev imela v parlamentu zadostno zaupanje ali ne. storjene pri opravljanju njihovih funkcij. ko dobi predsednik zbora odgovor na interpelacijo. ga pošlje obtoženemu.organ strateškega odločanja.. V primeru. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom. Nadzor parlamenta oz. Za parlamentarni sistem. po kateri lahko (z 2/3 večino) odloči. ima pravico kratko obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo. pri nas državnega zbora pa je vzpostavljen predvsem preko institutov poslanskih vprašanj. Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik poslancev. dokler ima zaupanje parlamenta (vlada). Pri tem lahko DZ predsednika vlade in ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov. ki ga pošlje ustavnemu sodišču in obtoženemu. ki lahko na obtožbo odgovori. V parlamentih. ki so vložili interpelacijo. s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra. vlade pa mora izreči svoje mnenje o obtožbi zoper ministre. kjer imajo vlado iz ene stranke (Anglija) . Nato opravi ustavno sodišče obravnavo. RAZMERJA MED VLADO IN DRŽAVNIM ZBOROM Gre za razmerja med organom zakonodajne in organom izvršilne veje oblasti. Vlada in ministri morajo sodelovati z drž. da obtoženi do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije. do začetka glasovanja o njej pa jo lahko tudi umakne. saj ima v parlamentu svojo večino v poslancih in tako lahko parlamentu diktira svojo politiko. O interpelaciji se odloča na prvi seji DZ. Predsednik vlade ali minister. ki je splošno pristojna za določanje in vodenje politike države .

predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. oblikovanje politik in sodelovanje pri oblasti Pol. in da sodeluje v razpravi. ki jih je sama predlagala Med pravicami vlade lahko navedemo: pravico predlagati zakone.. in glavna . predsednik vlade in vsak minister ima pravico. da svoj odstop obrazloži v DZ. volilna funkcija 3..vlada poroča DZ o svojem delu . po načelu spola) Vse pol.vlada mora ob sprejemanju proračuna DZ-ju predložiti celovito poročilo o svojem delu v preteklem letu . pravico. ki vključujejo ljudi z istim političnim prepričanjem in se bori za oblast. najožje pa so izvršilni odbori. predsedstvo. Organizacije.posredujejo civilno družbo v državo – mediacijska=posredovalna vloga 2. ki jih je sprejel DZ..vlada mora zavzeti stališče do pobud in predlogov. svet. drugih predpisov in spl.vlada in vsak minister mora dajati odgovore na vprašanje poslancev . horizontalna: politična stranka vsebuje znotraj sebe interesne organizacije = po generacijskem načelu. da obravnava posamezna vprašanja iz njene pristojnosti in zavzame do njih stališča. lokalna v SLO) notranje strukturirane (2 vidika . rekrutacija in selekcija pol. aktov.. vlada ima pravico. Za njih so značilni naslednji elementi: organizacijski vidik lokalna organizacija iščejo volilno podporo iščejo določeno člansko podporo (obstaja neka meja števila članov) opredeljena ideologija organizirane na različnih ramenih države (državna. 33 .vlada in vsak njen član mora na zahtevo DZ poročati o izvrševanju zakonov. da pred razpravo o interpelaciji v 15-ih dneh da svoje stališče o vprašanju. pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov. elit 4.vertikalni: kongresi. organizacije imajo neke funkcije: 1. da predlaga DZ. ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti . POLITIČNE STRANKE So ena izmed vrst organizacij. programska socializacijska vloga 5. stranke so izšle iz civilne družbe. agregacija interesov (več interesov v družbi) 6. Izšle so iz civilne družbe.vlada mora sodelovati pri delu DZ in njegovih delovnih teles. ki jih da DZ ali poslanci v zadevah iz njene pristojnosti . na katerega se nanaša interpelacija. ki so posredovale in še posredujejo med civilno družbo in državo.

razslojevanje. ki se je proglasila za ljudsko stranko 1959. ki so pripeljale do nastanka različnih ideoloških skupin političnih strank. Osnova za delavske socialistične in SDS stranke INGLEHART (70. Svoj poziv in usmerjenost so usmerile na vse volivce. vojni: 1. Duverger razvoj množičnih strank poveže z nastankom socialističnih strank in potrebo le-teh po močni organizaciji. Prišlo je do večjih sprememb po 2. rahljanje vezi znotraj delavskega razreda in med socialistično stranko in delavskim razredom. Na osnovi tega razcepa so nastale nacionalne pol. Med predvolilno tekmo se naslonijo na donatorje.INTERNE (znotraj parlamenta). Financirajo se prek prispevkov fizičnih oseb.i. industrijska in ruralna družba (industrialci: veleposestniki – agrarne polit. stranka) mešanica 1. stranke so se temu prilagodile z nastankom ljudskih strank. zgodovinske razcepe. ki se združijo v center=nacionalna pol. Pomembnejša je torej kakovost članov ne pa število. Najprej so nastale t. stranke glede na prostor njihovega nastanka . 2.zmanjšati (oblikovali so liberalne politične stranke) ali nadaljevati vpliv cerkve v politiki in družbi (konzervativne politične stranke) 2.stranke brez članov). ki so pomembni v družbi. Tip množičnih strank je prevladal vse do konca 2. Prvi jih je opredelil KIRCHHEIMER. STRANK: Lipset in Rokkan sta identificirala 4. lokalnim in nacionalnim (izpostavljanje partikularizma: graditev nacionalne države). nova in stara moč . vojne. EKSTERNE (zunaj parlamenta) Panebianco deli z organizacijskega vidika:    teritorialna penetracija (center spodbuja razvoj periferije lokalne organizacije) teritorialna difuzija (razvoj polit. strank. – niso imele uveljavljenega sistema pridobitve članov . 1. Organizacijsko so povezane preko ohlapne mreže. leta 20. stol. delodajalci in delojemalci (kapital:delo). Polit. Težijo k čim večjemu številu članov iz 2 razlogov: POLITIČNI (stranke želijo svoje člane izobrazit). V predvolilnih bojih imajo prednost tisti. ki se niso čutili močno 34 . stol. ko se je začel razvoj LJUDSKIH STRANK (catch all parties). zelenih strank) Duverger deli pol. Prva je bila nemška SDS. stranke) 4.) – razcep med postmaterialističnimi in materialističnimi vrednotami (osnove za nastanek ekoloških oz. Množične stranke predstavljajo točno določene dele družbe. stranke 3. MNOŽIČNE STRANKE – so nastale po razširitvi demokratičnih pravic – možnost širše udeležbe družbe z volilno pravico. sv. in 2. kadrovske in branžne stranke (razvile so se okoli 18. strank je posledica organiziranja lokalnih pol. Skozi zgodovino so se oblikovali različni tipi pol.IDEOLOŠKI RAZVOJ POLIT. FINANČNI (prek njihovih članarin pridobivajo finančna sredstva). elit.

Na osnovi:   imena v katere mednarodne stranke so stranke včlanjene 35 . večja vloga voditeljev 3. KARTELNE STRANKE . trend razslojevanja. Poleg tega ime stranke ne sme vsebovati ime tuje države. Poleg tega so se usmerila na probleme. STRANK V SLO: 1. stranke ali fizične osebe. POLIT.stranke. Stranka je združenje državljanov. pridobivanje volivcev od vsepovsod 5. Dovoljeno je le teritorialno organiziranje strank in ne več funkcionalno. organiziranje strankarskih interesov 7. združevanju. ne smejo pa ustanavljati izpostav v podjetjih. finančno. na osnovi lokalnih interesov (ZVEZA ZA PRIMORSKO) 6. Dodelile so si vrh države. strankarska identifikacija se zmanjšuje. strank pri MNZ. nato še zakon o strankah (1994) 200 ljudi je potrebno za oblikovanje stranke. ki bi predstavljali manjšo možnost konflikta (splošno sprejeta vprašanja) 1. etničnih skupin (STRANKA ZA ENAKO PRAVNOST OBČANOV) 5. DELOVANJE IN ORG. ki uresničujejo pol. iz kroga katoliških intelektualcev – okrog serije 2000 VPRAŠANJE LEVICE IN DESNICE: Dandanes klasične delitve ni več.identificirani s katero izmed pol. iz klasične opozicije 8. stranke ( ZELENI) 4. S tem so postale del države in ne več del civilne družbe. STRANK Najprej ga je omejeval zakon iz 1989 – zakon o polit. stol. Povečujejo pa se stroški delovanja strank. korenito zmanjšanje vpliva ideologije 2. preko razvoja in družbenih gibanj v pol. medijsko ime. Ne igrajo več vloge primarnega socialnega. RAZVOJNI MODELI POLIT.Približne opredelitve KATZ & MAIR – kritiki pravijo da niso nič novega (drugo ime MODERNE KADROVSKE STRANKE). cilje in ki z demokratičnim oblikovanjem volje državljanov in tudi z predlaganjem kandidatov delujejo javno. nastale s transformacijo družbenopolitičnih organizacij ( ZKSZLSD) 2. Razvoj v 70. 2. zmanjševanje razredne povezanosti 4. Poiskati so morale drugo ime kar pri državi – kadrovsko. samoorganizacija nacionalnih oz. strank. Ime politične stranke se mora jasno razlikovat od druge pol. temveč institucionalnega akterja. letih 20. SLOV. nastanek v okviru starih družbenopolitičnih organizacij (SLS) 3. povezanost z interesnim skupinam Gre za organizacijski fenomen in manj za ideološki fenomen. je prinesel veliko sprememb: 1. Registriranih je 34 pol.

2. vsakdanu zanašanje na nekoga začne se ko posamezniki končajo s hladnim preračunavanjem je pravni odgovor o varovanju pravic nekoga je to. institucij omogoča razumevanje dogajanje v pol. Miller – politolog: ko govorimo o zaupanju v polit. pri njegovem delu širok koncept (ne da se ga definirat za vse) gre za prepričanje. vlada. povezano z izkušnjami. 2. cerkev. Bolj kot so trajni in pozitivni stiki z nekom. večje je zaupanje. vidika: 1. Zaupanje: . Če ji dajemo legitimnost. teorija: Filozofija: šele določeno moralno vedenje posameznika kaže na neko zaupanje. institucije. da bo nekaj delovalo zaupamo v nekoga na katerega smo prenesli neko dolžnost INSTITUCIONALIZEM: Začetek v 70. pol. legitimnost. da verjamemo nekomu pomen podpirati nekoga. ji verjetno tudi zaupamo. predsednik republike. DZ. POLITIČNA INSTITUCIJA: Poskušajo reševati konkretne probleme.občutek. stranke Zaupanje: Pravna teorija: Politolog: Soc. strank analiza programov in določenih javnih politik analiza delovanja v parlamentu preko socialne baze Vloga institucij in koncept zaupanja v politologiji. vidik moralnega odnosa do institucij. pol. ki ga določajo formalno oblikovana struktura in funkcije Poznavanje pol. strank anketa znotraj članov stranke anketa med volivci na sploh anketa med volivci samih pol. 36 . prenos odgovornosti Institucije: družina. vojske. pogled na levico samoopredelitev pol. ki jo dajemo institucijam. prijatelji. letih. odvisno od stanja duha. pripadnost. ki se oblikujejo pri vsakodnevnem delovanju Vsaka institucija skuša regulirati vedenje Je javno telo.        ekonomski pogled na desnico.

ključne vsebine: mest.pravico do nedotakljivosti življenja .- 3. idr.telesna integriteta .pravica državljanov.. osnova.Osebne pravice (v ožjem smislu).pozitivni status oziroma aktivno delovanje države v korist posameznika.. da sodelujejo v političnem in družbenem življenju in drugih javnih zadevah.čast in ugled . Znane so še druge razvrstitve: .pravica do osebne svobode 37 . svoboda izražanja. ki vplivajo na zaupanje V vojnem stanju je pravzaprav zaupanje v institucije večje VRSTE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN PO USTAVI RS Glede vprašanja razmerja posameznika in državne oblasti je mogoče razlikovati troje: . javna uprava..osebne pravice in svoboščine . večje je zaupanje Na zaupanje vpliva tudi stanje v sistemu Vplivajo tudi socialno-ekonomski dejavniki Socialno-politični dejavniki. So neprenosljive in nepodedljive ter neločljivo povezane z osebo nosilcem pravic .politične pravice in svoboščine .aktivni status . formalno-legalna Novi institucionalizem – institucionalisti so preveč poudarka dali socialnim konceptom ANALIZIRANE INSTITUCIJE: Višje ko je ekonomsko stanje.osebna svoboda .pravice narodnih skupnosti OSEBNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE Z osebnimi pravicami in svoboščinami razumemo človekove pravice in svoboščine.socialne in ekonomske pravice . če ta tako zahteva . novi institucionalizem Metode: deskriptivno-induktivna. Te so povezane so z dobrinami: . ki ščitijo telesno integriteto . temveč ga mora spoštovati in pravno varovati (veroizpoved.pravno stanje posameznika v katerega država ne sme posegati.) . ki varujejo fizično in osebno integriteto in dostojanstvo posameznika kot človeške osebnosti (to so absolutne pravice). vrste analize: ustavne študije.negativni status posameznika .prepoved mučenja . kontekst 3..svoboda vesti.

ki dopolnjuje celovitost zaščite svobode osebnosti pa predstavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil. v ustavi pa je zapisana pravica oz. Vsakdo ima tudi pravico do nedotakljivosti stanovanja.pravica do popravka in odgovora . Med osebne pravice pa lahko štejemo tudi prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni.prepoved izročitve državljana -prepoved spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti ter prepoved spodbujanja k vojni in nasilju . “zaščita” naših državljanov pred izročitvijo le-teh tuji državi.pravice iz ustvarjalnosti. V ustavi je posebej zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih.pravica do ugovora vesti (ugovor vojaški dolžnosti . Med pomembne pravice. ki varujejo telesno in duhovno integriteto ljudi spada tudi pravica (varstvo) do osebne svobode.svoboda vesti . ki ni v nasprotju z njegovimi prepričanji) . Neposrednemu varovanju človekove fizične integritete je namenjena določba o prepovedi mučenja.svoboda znanosti in umetnosti (intelektualna svoboda) .izpolnjevanje na drug način. Državljanstvo Slovenije ureja zakon.izražanje narodne pripadnosti . da se brani sam ali z 38 . avtonomnost univerze in drugih visokih šol .pravica do izobraževanja in šolanja (izobraževanje je svobodno. da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni.nedotakljivost stanovanja . . za katero ni zakon določil. posebno pravico.pravica do uporabe svojega jezika in pisave Pravice v kazenskem postopku: • načelo zakonitosti v kazenskem postopku (nihče ne sme biti kaznovan za dejanje..svoboda izražanja .Osebne pravice.odreditev in trajanje pripora pod točno določenimi pogoji . osnovno šolanje obvezno) .svoboda gibanja .nedotakljivost človekove osebnosti in dostojanstva . ki so pretežno vezane na duhovno in miselno sfero človeka . da se mu sodi v njegovi navzočnosti. prav tako pa tudi med odvzemom prostosti in med izvrševanjem kazni.tajnost pisem in drugih občil . dokler to ni ugotovilo sodišče) • pravna jamstva v kazenskem postopku (tudi obdolženi mora imeti naslednje pravice: primeren čas in možnosti za pripravo obrambe. še preden je bilo dejansko storjeno) • domneva dolžnosti (nihče ne more veljati za krivega.pravica do povračila škode Z ustavno določbo je človekovo življenje nedotakljivo. s tem v tesni povezavi je določba. da v Sloveniji ni smrtne kazni.

nima sicer pooblastil za izrekanje sankcij zoper kršitelje. da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližje ali priznati krivdo) • pravica do rehabilitacije in odškodnine (če je bil po krivem obsojen) • prepoved ponovnega sojenja o isti stvari POLITIČNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE To so pravice in svoboščine. ki jih posamezniki ali skupine oseb posreduje neki organizaciji ali organu) .pravica do zbiranja in združevanja ( sodelovanje in povezovanje ljudi v posebnih organizacijah zaradi doseganja javnih ciljev) . Prizadetim omogoča. O njih na prvi stopnji odločajo sodniki za prekrške. o svojih ugotovitvah sestavi za parlament posebno poročilo. 39 .pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (od tega. .Upravnokazensko varstvo Pogosto so kršitve človekovih pravic in svoboščin opredeljene kot prekršek. katerih smisel je v tem. da lahko volijo člane predstavniških teles v državi.sodno varstvo Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve . da zagotovijo participacijo človeka in državljana v političnem življenju družbe. pomemben je predvsem njegov nadzor nad odločitvami izvršilne veje oblasti.Ustavna pritožba Predstavlja posebno pravno sredstvo zoper kršitev ustavnih pravic. pripombe na nezakonito delo. mandatna doba je 6 let. o pritožbah na te odločitve pa Republiški senat za prekrške. če je preganjan) SODNO IN DRUGO VARSTVO (ZAŠČITA) PRAVIC IN SVOBOŠČIN Po veljavni pravni ureditvi obstajajo razne oblike varstva pravic in svoboščin in sicer: . temveč daje mnenja. to je izražanja njegovega političnega bistva (omogočanje sodelovanja državljanov v političnem življenju družbe). . da mu je zagotovljeno izvajanje dokaz v njegovo korist. nadzor nad sodišči ( nima pristojnosti neposrednega poseganja v odločitve. predvsem s posamičnimi akti državnih organov. njegova skrb za človekove pravice sega tudi na področje oboroženih sil. kritizira izvrševalce. je samostojen in neodvisen.pravica do pribežališča (azil .zagovornikom.volilna pravica (pravica voliti in bit voljen po dopolnitvi 18 let) . opozarja na nepravilnosti pri delu organov in konkretnih uslužbencev ter pristojnim organom predlaga (zahteva) tudi uporabo ustreznih sankcij. ki so v pristojnosti sodnikov). da lahko sodelujejo pri raznih oblikah osebnega izjavljanja) . da njihov primer obravnava in o njem odloči ustavno sodišče. ki se obravnava in sankcije zanj izrekajo v postopku o prekrških.pravica do peticije (pisni sestavki.tujci. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN (OMBUDSMAN) Imenuje ga državni zbor na predlog predsednika republike. predlaga posamezne ukrepe.

organe. telo samo en glas. posredne pa za druge drž. evidentiranje vol. Posredne volitve – elektorji kažejo na nezaupanje v volivce. ENAKA VOL. Najpomembnejši element vol. organizacije volitev. ki so izpolnjevali posebne pogoje – VOLILNI CENZUS. Splošno vol. da voli ne glede na razredno. enaka in neposredna vol. pravic in od nje je odvisna tudi značaj vol. Neenaka volilna pravica se izraža tudi s kršitvijo velikosti volilnih enot. da državljanstvo predstavlja posebno vez med državo in državljanom – dolžnosti in obveznosti. pravice. telesa. spolni.VOLILNI SISTEM: POMEN VOLITEV: V sodobnem pojmovanju so eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in pogoj za dem. SPLOŠNA VOL.sistem razdelitve mandatov. pravice. tehniki. Obsega predpise o volilni pravici. PRAVICA Glas vsakega volivca ima enako vrednost in da ima vsak volivec pri volitvah v ista pred. neposredne in kombinirane. narodnostno in rasno. PRAVICA Volitve so lahko posredne. sistema nasploh. pravice je pluralni votum. volitve so najbolj pogosto za pred. Njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. Neposr. V ožjem smislu . PRAVICA Je pravica vsakega drž. telesa in krog oseb s pravico do izvolitve v članstvo teh teles. vol. ki vodijo volitve. pravica in tajnost glasovanja. Sprva je bil premoženjski. pr. pravice – omogoča volivcem svobodno izvrševanje vol. začasno omejeni samo tisti ki imajo zaradi duševne bolezni skrbnika in zaradi mladosti. pravico nimajo tujci ampak le državljani. NEPOSREDNA VOL. kar pa ne velja za lokalno raven. če volivci sami brez predstavnika glasujejo za člana pred. Njihov pomen je v tem. Določene osebe imajo več volilnih glasov. so izključeni oz. Iz spl. Omogočajo volivcem neposreden vpliv na sestavo parlamenta in na njegove odločitve. kasneje izobrazbeni. Predpisi o volilni pravici določajo krog oseb s pravico volitev pred. Vsebino vol. 40 . in drugo pripadnost  odsotnost vsakršne diskriminacije. Zgodovinsko gledano je bila vol. ena temeljnih polit. Razlog v tem. telesa. pravica na začetku omejena na ozek krog ljudi. ekon. postopki in tehnike volitev. Spl. da se z njimi uresničujejo volilna načela in se urejajo vprašanja v zvezi z organi. telesa. pravica obsega pravico voliti kot tudi pravico biti izvoljen – strožji pogoji. sistema in pol. sistema je volilna pravica. Neposr. vol. oblikovanje drž. Varstvo vol. ki urejajo volitve ali pa skup volilnih načel in sredstev za njihovo uresničevanje. Volitve so pogoj za vzpostavitev in ohranitev pravne države. postopku in vol. vol. rasni. organov in predst. sistema pa določajo volilna načela in to zlasti splošna. Določbe o organizaciji volitev. POJEM VOLILNEGA SISTEMA V najširšem smislu predstavlja zbir pravnih pravil. Nasprotje enake vol. so takrat.

VEČINSKI SISTEM: .Dve osnovni verziji: 1. RAZDELITEV MANDATOV: V vsakem primeru je odvisna od izida glasovanja – od glasov. glasuje ali ne. Pri tem gre za vrednostno ocenjevanje kandidatov. interesi oz. Ki se približujejo enemu ali drugemu. Kaznivo je prisiljevanje volivca do glasovanja za ali proti. da ima vsak volivec pravico da se svobodno opredeljuje pri glasovanju in da ga pri tem ne sme nihče ovirati in vplivati na njegovo odločitev. sistem tudi pol. relativna večina – zmaga tisti. PRAVICA IN TAJNOST GLASOVANJA O svob. ki se volijo v volilni enoti. absolutna večina =nadpolovična – kandidat. listam. Izhodišče za izbiro meril je vprašanje ali naj bodo poslanci v parlamentu dokaz polit.volilni količnik je število glasov potrebnih za izvolitev 1 poslanca v volilni enoti. da mora vol. stranke ustrezno predstavljene v parlamentu. vidik se kaže v tem. ki predstavlja le manjšino vol. – glede na to sta se razvila VEČINSKI IN PROPORCIONALNI VOLILNI SISTEM. stol. D'HONDTOV. ki pozna vrsto različnih rešitev. pravici govorimo tedaj ko volitve lahko zares svobodno izbirajo med različnimi kandidati in pol. strankami na volitvah. 1. ki so jih volivci opredelili posameznim kandidatom oz. pogledov in prepričanj vseh volivcev ali pa zgolj večine. pravice je povezano z načelom tajnosti glasovanja. Zgodovinsko je najprej prevladal večinski. Lahko je izvoljen poslanec. PROPORCIONALNI SISTEM Izhaja iz načela. vidik – vprašanje. Obstajajo različne matematične formule . vol. Med večinske sisteme štejemo tudi ALTERNATIVNO GLASOVANJE. ker lahko povzroči ponavljanje glasovanja dvokrožni sistem.O kandidatih se odloča z večino . ki dobi več kot polovico glasov. To naj bi zagotavljajo da so različni pol.nastale na prelomu 19. Svobodna vol. DROOP HARE . vol. Najbolj enostavne oblike so: HAREJEV. ki dobi največ glasov. V praksi po tem sistemu ni mogoče razdelitev vseh mandatov.SVOBODNA VOL. 41 . enoti se deli s številom poslancev. Volilna pravica je torej osebna pravica. Merila pretvorbe glasov v posl. pač pa za v celoti kvantificirane odločitve. Absolutna večina se kritizira zato. pravico in v smislu družbene funkcije. Vsota vseh volilnih glasov v vol. 2. Načelo svob. sistema. 2. sedeže lahko pripeljejo do skrajno različnih rezultatov. če je volivec tudi dolžan uveljaviti svojo vol. manjšimi omogočiti zastopstvo v parlamentu. zahtevati da pove za koga glasuje. da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Oba predstavljata zgolj skrajna pola lestvice. pravica je tudi kazenskopravno varovana nikogar ni mogoče klicati na kazensko odgovornost. Uporabi se dodatno pravilo:PRAVILO NAJVEČJEGA OSTANKA. stol pa se je začel kritizirati in uveljaviti se je začela ideja. že ob koncu 19.

podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje posameznih funkcij državne uprave. v čisti obliki omogoča glasovanje po kandidatih VPLIV VOL. Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. ki dobi največ + proporcionalnega: omogoča sorazmerno razdelitev mandatov in tudi ustrezno zastopanost pol.obrambo . tudi ekstremnih strank UPRAVA V ORGANIZACIJSKEM SMISLU Državna uprava predstavlja (v organizacijskem smislu) sistem upravnih organov. Zato se uporablja poseben pogoj za vstop v parlament=PROHIBITIVNA KLAVZULA (pogoj za vstop. moči v državi. akti določajo. + večinskega: Eni stranki omogoča absol.Proporcionalni sistem dopušča veliko število strank. glasov vsake liste pa se deli z 1. manjšinam . Ministrstva za: . večino v parlamentu. Enostavnejši Preglednejši Omogoča volivcem odločanje med kandidati . ki so jih dobile liste kandidatov v volilni enoti. Ne uporablja se volilni količnik ampak se izračuna absolutno št.zunanje zadeve . ki se delijo v volilni enoti. V vsaki državi zakoni ali drugi spl.proporcionalnega: Zapletenost in povzroča nestabilne koalicijske vlade in tako slabi položaj parlamenta. saj favorizira tisto stranko.Sistem absolutne večine vodi do dveh velikih strank . z zakonom pa lahko samoupravne skupnosti.D'HONDTOV SISTEM: (pravilo največjega povprečja) je sistem delitelja.Sistem relativne večine – vodi v dvostrankarski sistem .promet in zveze 42 . pr.večinskega: ne odraža razmerja med pol. in z 3 in do števila mandatov. Št.finance . VOLILNI PRAG: v proporcionalnem sistemu dobi sedeže v parlamentu večje število političnih strank. kar omogoča stabilno vlado.notranje zadeve . SISTEMA NA STRANKARSKO SESTAVO: . Zato je vladanje nestabilno. nato z 2. ki je določen z odstotki ali pa z mandati. kateri organi se v državi štejejo za organe državne uprave in kateri organi zunaj državnega organizma lahko v posameznih primerih opravljajo naloge državne uprave. glasov. preko katerih država uresničuje upravne naloge.

kulturo . zaradi medsebojne povezanosti pa je potrebno stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu (nadzira jih pristojno ministrstvo). Predstojnika organa v sestavi imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra in je za svoje delo odgovoren ministru. da mora predstojnik organa v sestavi z dnem prisege novega ministra ponuditi svoj odstop.uprave . javnih služb. Predstojniku organa v sestavi ministrstva preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo ter določila.gospodarske dejavnosti . ki jih določa zakon. Ustanovijo se. se ustanovijo režijski obrati. gozdarstvo in prehrano . to je vprašanje teritorialne organizacije uprave.te naloge opravljajo organi lokalne samouprave kot naloge lastne ali prenese pristojnosti 43 .uradi . ki jih neposredno upravlja uprava.znanost in tehnologijo ..turizem in malo gospodarstvo Organi v sestavi ministrstev V okviru ministrstev se ustanovijo upravni organi v njihovi sestavi. družino in socialne zadeve .zdravstvo .inšpektorati . Teritorialna organizacija uprave V zvezi s konkretno organizacijo izvrševanja upravnih nalog se postavlja vprašanje opravljanja upravnih nalog na celotnem območju države. da se za opravljanje nalog državne uprave (predvsem tistih. ki se ne morejo opravljati v samem centru) lahko: .pravosodje .da vsak centralni organ (ministrstvo) oblikuje lastno mrežo lokalnih organizacijskih enot .direkcija . da je predstojnik za svojo delo odgovoren ministru. Položaj organa v sestavi je razviden predvsem iz tega. kadar je za upravljanje določenih nalog s področja upravnega organa potrebna določena samostojnost in posebej organizirana služba.oblikujejo posebne (državne) upravno-teritorialne enote .kmetijstvo.agencija .okolje in prostor .ekonomski odnosi in razvoj . V republiški upravi se v okviru ministrstev ustanovijo naslednji upravni organi in upravne organizacije: . Organe v sestavi vodijo predstojniki.šolstvo in šport .delo.režijski obrati Za upravljanje dejavnosti gospod. V načelu velja.

) 44 . razvoja s sprejemanjem ukrepov iz svoje pristojnosti ter predlaganjem ukrepov vladi ter drugim pristojnim organom .V naši zakonodaji je predvideno.študijsko-analitično (študijsko delo in raziskovalna dejavnost. urejanje in analiziranje podatkov ter drugih gradiv o stanju in problemih na posameznih področjih družbenega življenja.izvajanje nadzorstva nad zakonitostjo dela javnih podjetij in javnih zavodov in instančno nadzorstvo nad posamičnimi akti.pripravljanje zakonov. da se ustanovijo upravne enote. podlago v zakonu ali vladnem aktu. ekološkega in splošnega druž. Samostojnost pa pomeni predvsem samostojnost pri uresničevanju določil zakonov in drugih predpisov.kako posamezniki.pospeševanje gospodarskega. s katerimi ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij . Prvo pomeni.opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov in aktov . katerih naloge predpisujejo zakoni.izvrševanje zakonov.dajanje mnenj in predlogov na podlagi opravljenih analiz. drugih predpisov in aktov DZ ter predpisov in drugih aktov vlade . da mora imeti uprava za vsako svojo delovanje in aktivnost (pravno ali nepravno) temelj oz.) . dokumentiranje in dokumentacija vseh vrst.regulativno (sami lahko izdajajo pravne predpise .avtonomna regulativna dejavnost. UPRAVA V FUNKCIONALNEM SMISLU Delovanje uprave temelji na dveh načelih .. kulturnega. kot strokovni organi s posameznega področja sodelujejo v posameznih fazah pri regulativni dejavnosti.zbiranje.zagotavljanje opravljanja javnih služb iz pristojnosti republike -opravljanje strokovnega nadzorstva nad izvajanjem javnih služb v skladu z zakonom .opravljanje (po pooblastilu vlade) strokovnih in drugih nalog v zvezi z upravljanjem z nepremičninami in z drugim premoženjem RS Skupine dejavnosti. ki ji jih naloži vlada .sklepanje civilnopravnih poslov. upravnega nadzora je najpomembnejše inšpekcijsko nadzorstvo .operativno (ob izdajanju individualnih in konkretnih upravnih aktov.. organizacije in skupnosti spoštujejo zakone in druge predpise) .kontrolno-nadzorno (tipična dejavnost upravnih organov na vseh področjih. drugih predpisov in aktov. v okviru tkim...to je načelu zakonitosti in na načelu samostojnosti.. Glavne funkcije uprave: . administrativno izvrševanje upravnih aktov in neposredno odločanje v upravnem postopku. socialnega. poročil in drugih gradiv ter opravljanje drugih strokovnih nalog. manipulativna in administrativna dela.nadzorovanje zakonitosti dela organov lokalnih skupnosti . pisarniška. ki je v pristojnosti drugih državnih organov) .. ki jih opravljajo upravni organi: .

Za občino so ključni trije elementi: občina je najvažnejši tip lokalne samouprave imeti mora status samoupravnosti oblikovana mora biti v okviru zgodovinsko nastale skupnosti (kakšno je npr. kar pomeni. kar je za naselje pomembno.v njej so ključne pristojnosti. z naselitvijo ljudi na določeno področje. pri zagotavljanju nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja. ki se tičejo lokalne skupnosti..za lokalno samoupravo so značilni naslednji elementi: lokalno prebivalstvo ima pravico. varovanje premoženja in oseb. ki živijo na nekem ozemlju. naselje) Lokalne skupnosti lahko delimo na OŽJI tip (občine) in na ŠIRŠI tip (pokrajine. regije) POJEM LOKALNE SAMOUPRAVE Djordjevič. kjer na najnižji ravni nastajajo določene skupne potrebe prebivalstva. ki jih imajo predstavniki skupnosti 45 ....represivno (prisilno-represivno izvrševanje posameznih upravnih funkcij. pri zagotavljanju reda in miru. ki jih izvršujejo neposredno ali preko svojih organov predstavniška telesa imajo svojo stvarno in krajevno pristojnost. ni pa ključno. ki nastane z oblikovanjem naselja oz. s tem da imajo ta telesa določene pravice odločanja.eve in tudi iz večine drugih klasifikacij so bistveni elementi lokalne skupnosti: določeno ozemlje ljudje naseljeni na tem ozemlju potrebe teh ljudi dejavniki za zadovoljevanje teh potreb zavest ljudi o skupnosti.) LOKALNA SAMOUPRAVA LOKALNA SKUPNOST Iz Hillery.teritorialna (njena značilnost je da zajema ljudi. Funkcionalna samouprava. ki ji pripadajo Šmidovnik zelo celovito definira pojem lokalne skupnosti. ki samostojno in neodvisno izvršuje naloge. ko pravi. Lokalna skupnost je tista elementarna teritorialna družbena skupnost. da voli svoja predstavniška telesa. ki jih je mogoče reševati le na skupen način. Prva oblika lokalne samouprave je občina. da na svojem področju opravljajo določen krog zadev pristojnost predstavniških teles se mora navezovati na lokalne zadeve Lokalna samouprava je le ena izmed oblik samouprave in sicer najvažnejša. ki je temeljna lokalna samoupravna skupnost. da je lokalna skupnost tista teritorialna družbena skupnost. Država lahko prizna vsakemu naselju nek pravni status.

To v sodobni skupnosti ni mogoče. zavest prebivalstva lokalne skupnosti. samostojnost. z dvigovanjem rok. Zbor občanov se glasuje javno. da je organizacijsko tehnično institute neposredne lokalne demokracije v praksi na državni ravni praktično nemogoče izvajati.Pojem lokalne samouprave vsebuje pet elementov: TERITORIALNI (ko so lokalno določene in omejene. ker se odločitve sprejemajo vsak dan in lokalne skupnosti so prevelike. lokalne skupnosti so ustanovljene kot subjekti lokalne samouprave FUNKCIONALNI pomni. ki jih sami izvolijo MATERIALNO-FINANČNI pomeni. vendar pa je zbor občanov možen samo najmanjših lokalnih skupnostih. decentralizacija. ZBOR OBČANOV je najbolj neposredna oblika lokalne demokracije in omogoča najbolj neposredno sprejemanje odločitev od drugih oblik neposredne demokracije se zbor občanov razlikuje po tem da gre za bolj spontano in neformalno odločanje v katerem lahko sodelujejo vsi prebivalci lokalne skupnosti. To pa zato ker je lokalna skupnost manjša kot država tako po ozemlju kot po številu prebivalcev. referendum. pravica do peticije in ljudska iniciativa) Z vidika demokratične ureditve bi bilo idealno. demokratizacija. Poleg tega pa mora imeti lokalna skupnost tudi nek izvoljen predstavniški organ. V Evropi imamo dva tipa lokalne samouprave: Kontinentalna (celinska) značilen je tip majhnih občin in načelo decentralizacije Britanska. Zbor občanov naj bi se uporabljal samo za najpomembnejše odločitve 46 . da morajo imeti lokalne skupnosti finančna in materialna sredstva PRAVNI element po katerem so lokalne skupnosti pravne osebe Temeljne značilnosti ki definirajo lokalno skupnost in jo ločijo od državne uprave so: avtonomija. da bi ljudje vse odločitve sprejemali sami. če bi na lokalni ravni obstajala samo neposredna demokracija. ki šteje lokalno samoupravo za izvirno institucijo in posledično za 4 vejo oblasti LOKALNA DEMOKRACIJA posredne oblike (volitve predstavniških organov občine) neposredne oblike (glavni instituti so zbor občanov.to je pomemben element kohezivnosti lokalne skupnosti in integracije posameznikov v njej. Zaradi tega je neposredna lokalna demokracija bolj izjema. kar pomeni. Neposredna demokracija pa je pa je kljub temu bolj prisotna na lokalni kot na državni ravni. da te naloge opravljajo člani lokalne skupnosti pod lastno odgovornostjo ali posredno preko organov. da so med seboj povezani in da jih družijo skupni interesi. da je lokalna skupnost priznano področje njenih izvirnih nalog ORGANIZACIJSKI pomeni. Drugi razlog pa je ta. prevladuje namreč odločanje preko predstavniških organov.

na lokalni ravni je referendum organizacijsko manj zahteven in cenejši. ne sodeluje pa pri odločitvi kako to vprašanje urediti. ki jo ima pravico predlagati. ki mu ustreza. Ljudstvo zahteva ureditev nekega vprašanja. kar pomeni. vzpostavljena pa je bila evropska samouprava. označuje pa pravico posameznika ali skupine posameznikov do pošiljanja pisnih vlog predstavniškemu organu (predmet peticije so lahko prošnje. V primerjavi z referendumom ljudska iniciativa ljudstvu ne omogoča odpravo neustrezne rešitve ampak omogoča da zahteva rešitev. okrožni uradi. kot državne upravne enote. da bili organi občine voljeni v celoti. Za predstojnika občine je bil tedaj prvič imenovan župan(1848). Od ljudske iniciative se peticija razlikuje v tem. da je predlog ki je podan na osnovi ljudske iniciative predstavniško telo dolžno preučiti.REFERENDUM je novejšega izvora kot zbor občanov in bolj formaliziran ter organizacijsko zahtevnejši način odločanja. Referendum se za razliko od zbora občanov uporablja tudi na državni ravni vendar bolj poredko kot na lokalni (zato ker je idejno bližje lokalni samoupravi. Vendar pa občin takrat niso imele nobene samouprave vse do leta 1848.) Nekaj izpitnih vprašanj: občine kot temeljne lokalna samoupravna skupnost pokrajina kot širša lokalna samoupravna skupnost organizacija. Leta 1866 so se občine oblikovale na novo. ljudsko iniciativo pa lahko uveljavlja le skupina posameznikov (več kot 50) RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE Stara Avstrija Na območju stare Avstrije so bile ustanovljene kresije oz. V njihovem okviru pa občine kot lokalne enote samouprave. in ker so ljudje bolj zainteresirani za takšen način odločanja.o večin zadev odloča predstavniško telo. zahteve…). PRAVICA DO PETICIJE se tudi razlikuje od ostalih 3. ko so uvedene prve samoupravne občine. pobude. 47 . država pa je občine tudi financirala. pri ljudski iniciativi pa pobuda pride s strani ljudstva. ker ima pravico do peticije vsak posameznik. predlog podan na osnovi peticije pa ne. funkcije in organi lokalne samouprave volitve na lokalni ravni opredelitev pojmov lokalna skupnost in lokalna samouprava oblike lokalne demokracije razvoj slovenske lokalne samouprave LJUDSKA INICIATIVA se v osnovi razlikuje od ostalih treh oblik neposredne lokalne demokracije. Pri referendumu pride pobuda za rešitev nekega problema iz organa. Je uporaben za manjše število zadev in bolj poredkoma.

Model velike občine so prevzele še Skandinavija in BeNeLux. ki vzpostavlja lokalno samoupravo ne treh ravneh: občina. leta 98 pa še 45 novih. stol. Ta model je temeljil na načelu enotnosti oblasti. nasprotni tip je velika občina. Ta ureditev velja do leta'31 (do diktature) ko se ustanovijo banovine. ker niso imele voljenih organov. tako da je ostalo za lokalne zadeve le 20% resursov. povprečno so bile trikrat večje kot današnje občine. V Sloveniji je bilo ustanovljenih 62 komun.omejeno lahko govorimo o lokalni samoupravi. V Evropi prevladuje klasična majhna občina.Jugoslavija se osamosvoji izpod sovjetskega vpliva in kot vodilno idejo socializma postavi samoupravljanje. od tega 11 mestnih. svetovni vojni pride v sovjetsko vplivno cono in s tem je konec lokalne samouprave. vendar pa niso bile prave lokalne institucije.Stara Jugoslavija Do leta '21 velja stara avstrijska ureditev.te so imele tako državno kot lokalno vlogo. Komune so bile nekje vmes med lokalno samoupravo in državno upravo. lokalne zadeve so prenesli na krajevne skupnosti saj so krajevne skupnosti temeljile na prostovoljnem delu državljanov. Do občin v današnji obliki pride v 19. ker je vladala samo ena stranka. ki je »doma« v Veliki Britaniji in je smatrana za četrto vejo oblasti. OBČINA je temeljna lokalna samoupravna skupnost. ki omogoči uvedbo delnega trga in tudi delno uvedbo lokalne samouprave. Nova Jugoslavija Jugoslaviji po 2. okraji pa postanejo državne izpostave. Vendar pa v praksi deluje lokalna samouprava samo v občinah. Slovenija Do leta '94 Slovenija prevzame Jugoslovansko ureditev. občina je bila preoblikovana v komuni in naj bi bila temeljna celica družbe v kateri naj bi ljudje opravljali svoje potrebe. Ta lokalna samouprava se je imenovala KOMUALNI sistem. okraj in oblast. Pomanjkljivosti velikih občin: 48 . To se je spremenilo leta '48 ko se zgodi informbiro. Oblast je bila monolitna in na vseh nivojih strogo podrejena centru. imeli so tudi relativno samostojnost.bilo jih jw 147. čeprav že ustava v letu '91 na novo vzpostavi lokalno samoupravo. Ideja je propadla saj je država obremenila komuno z 80% svojih nalog. Pomanjkljivosti majhnih občin so: me morejo kakovostno opravljati svojih nalog ker nimajo dovolj finančnih. Kljub temu pa so bili organi komune voljeni. Sicer so lokalni organi obstajali ampak so bili le izpostave države. kadrovskih in materialnih resursov ne morejo organizirati javnih služb (odvoz smeti…) Posledica je centralizacija saj mora vse zahtevnejše naloge prevzeti nase država ali pa pokrajina. To je tip občine po načelu eno naselje ena občina. Zato so bile lokalne oblasti le izpostave državne oblasti na lokalnem nivoju. Leta '21 pa je na dan svetega Vida sprejeta ustava. Nove občine so ustanovljene leta 94. Komuna pa naj bi se sčasoma preoblikovala v samoupravno skupnost državljanov.

kar pomeni da lahko zadrži objavo in izvrševanje kateregakoli občinskega akta če meni da je neustaven oz. 49 . ki jih na občino prenese država naloge. nadzoruje smotrnost in namenskost porabe sredstev. kar pomeni. Mandatna doba je 4 leta. Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan. Župan je udi varuh zakonitosti in ustavnosti. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet in opravljajo svoje delo nepoklicno. da imajo lahko ustrezno osebje in druge pogoje. odloča o prenosu nalog iz državno na lokalno raven in obratno odloča o pridobitvi oz. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine. ki predlaga proračun in zaključni račun. da lahko ohranijo atmosfero skupnosti v kateri lahko vsak posameznik občuti. deli nadzornega odbora pa počasi prevzema računsko sodišče. odtujitvi občinskega premoženja. da ima moožnost uspešno vplivati na politiko te skupnosti. Nadzorni odbor. ki jih država prenese na občine in jih te opravljajo le začasno namesto države (prenesene naloge) Organi občine Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah občine. ki ima tri glavne funkcije. lahko pa tudi sklicuje seje občinskega sveta in jih vodi. Je izvoljeni predstavniški organ s splošno pristojnostjo za odločanje o vseh lokalnih zadevah v okviru svojih pristojnosti sprejema statute občin. da ga občinski svet ne more odstaviti. občinske akte. Občinski svet lahko ustanavlja tudi delovna telesa. nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave. Mandat župna je 4 leta. vendar pa morajo biti tudi dovolj majhne. podžupan ali občinski svetnik.- ker nastanejo z združevanjem več majhnih so ponavadi umetne tvorbe (odrezane od svojih naravnih temeljev) v takih občinah ni bistvenih vrednot lokalne samouprave. predstavlja občino navzven. nezakonit. Župan je izvršilni organ občine. Humes in Harlov pravita.proračun in zaključni račun občine. proračun in zaključni račun in je edini.komisije in odbori. Njegova najpomembnejša funkcija je vodenje občinske uprave. Občinski svet ima najmanj 7 in največ 45 članov. da morajo biti občine dovolj velike. finančno poslovanje uporabnikov občinskega proračuna. kohezivnosti in solidarnosti. Župan ima predlagalno pravico na osnovi katere predlaga občinskemu svetu v sprejem občinske akte. izvoljen je na neposrednih in splošnih volitvah in zato je odgovoren predvsem volivcem. Naloge občin: izvirne naloge občine naloge. ki se potem specializirajo za določena področja.

Ustava sicer govori o pokrajinah ampak jih opredeljuje kot prostovoljne oblike povezanosti občin (občine prostovoljno v njih vstopajo in izstopajo.ov sistem. Širše lokalne skupnosti opravljajo naloge.z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov. Znotraj večinskega sistema ločimo dva tipa volitev: . Tu obstaja skupna država v pravem pomenu besede. V nekaterih državah obstajata dva nivoja širših lokalnih skupnosti (imajo trinivojsko upravo). ki so dobili večino glasov volivcev. Država prenaša v procesu decentralizacije na pokrajine tiste naloge. Imamo institut referenčnega glasu. ZVEZNA DRŽAVA (FEDERACIJA). ki tvorijo skupnost. POKRAJINA (regija) Pokrajina je širša lokalna samoupravna skupnost.gre za volitve predstavnikov občine (občinskega sveta) oz. koliko občinskih svetnikov se v tisti občini voli. .vsa občina je ena volilna enota. na listi pa mora biti toliko kandidatov. kolikor se jih je v njegovi volilni enoti voli. FEDERALIZEM Federacija sestoji iz dveh ali več politično teritorialnih enot. Za razdelitev mandatov pa se uporablja D'Honett. ki so gledano z vidika države lokalnega pomena.občina je razdeljena na toliko volilnih enot kolikor mandatov se voli. ki delujejo na širšem teritoriju kot občine in na ožjem kot država.splošnost. Na nivoju pokrajine pa prihaja tudi do stika med lokalno samoupravo in državno upravo. kolikor mandatov je lista dobila.Lokalne volitve. pokrajine. V občinah z nad 3000 prebivalci pa se uporablja proporcionalni volilni sistem. ki zagotavlja vpliv vsakega volivca na kandidata in ne stranko. V Sloveniji imamo samo enonivojsko samoupravo (samo občine). gre za enokrožni relativni volilni sistem. Federacija je pravno urejena z zvezno ustavo. Pri proporcionalnem volilnem sistemu je občina ena volilna enota. ki jih občine iz organizacijskih ali tehničnih razlogov ne morejo upravljati. ki nima dvonivojske lokalne samouprave. občina je ožja.prvi se uporablja v občinah z do 3000 prebivalcev oz. skladnost ter na ravni federacije uresničujejo skupne interese in jih združujejo v širšo skupnost. Poleg občin v večini evropskih držav obstaja še širši nivo lokalne samoupravne skupnosti. ki so glasovali za neko listo. Večinski volilni sitem dopušča večjo možnost uveljavljanja posameznikov in daje manj prostora političnim strankam kar pomeni tudi več neodvisnih kandidatov. Referenčni glas se upošteva le pri tistih kandidatih. gledano z vidika občin pa širšega pomena. V njo je združenih več federalnih enot. Pri večinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih in ne o političnih strankah. Tudi za njih veljajo temeljna načela volitev. z do 12 občinskimi svetniki. Slovenija je zato le ena izmed 5 evropskih držav. ki razmejuje pristojnosti med federacijo in 50 . listo lahko predlaga vsaka politična stranka ali pa skupina državljanov.gre za glasovanje o listah kandidatov. enakost… Člani občinskega sveta se volijo po dveh volilnih sistemih. ki ohranjajo družbeno integriteto oz. Volivec lahko glasuje o toliko kandidatih. v večini evropskih držav pa zaradi direktiv sveta Evrope obstaja samo en nivo širše lokalne samouprave.to je večinski volilni sistem.

sklepov: .federalnimi enotami. .1990 sledi sprejetje naslednjih amandmajev ( v njej so bile povzete nekatere odločitve iz Deklaracije o suverenosti države RS. vendar morajo biti njihove ustave v skladu z zvezno ustavo. z amandmajem je določena tudi nova državna himna Zdravljica. to pomeni da federalne enote nimajo lastne mednarodnopravne subjektivitete. Federacija je sestavljena država. Federacija in federalne enote imajo lastno politično-teritorialno organizacijo in so samostojne.Predlog zveznega izvršnega sveta. amandmaji so poudarjali pravice slovenskega naroda do samoodločbe.Skupščina RS ne bo razpravljala in odločala o soglasju k predlogu predsedstva SFRJ. sestavljen pa je iz šefa izvršilne oblasti in iz dveh domov. pravico do avtonomnega urejanja v zvezi s samoodločbo. ki imajo za RS splošen pomen. enakopravnost družbene. ki so postale del ustave RS in dobile najvišjo pravno veljavo). Skupščina RS je tudi sprejela deklaracijo o urejanju razmerij. ki so uveljavljene z amandmaji IX do XC.9. NAJPOMEMBNEJŠI PRAVNI AKT IN DOKUMENTI SPREJETI V PROCESU OSAMOSVAJANJU REPUBLIKE SLOVENIJE V letih 1988-1989 je prišlo v Sloveniji do močnega nacionalnega gibanja. ko izvršujejo zadeve iz svojega delovnega področja. sprejetimi 27.1989.1990 .1. da se pristopi k spremembam ustave 2. ki pa navzven nastopa kot enoten mednarodnopravni subjekt. Podlaga za federativno državo je zvezna ustava. Posebna združba držav je evropska skupnost. političnega in ekonomskega položaja RS. pravica do svobodnega političnega združevanja. usmerjenega v graditev čimbolj samostojnega družbenega.27.7.9.9. da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ s sprejetjem nove ustave. V federaciji obstajajo zvezni organi v katerih so federalne enote zastopane.nekakšna država držav. katerih člani odločajo načeloma po svoji svobodni odločitvi.1990 je bila sprejeta deklaracija o suverenosti države RS 27. v njej se mešajo elementi konfederacije in federacije. odraz tega gibanja je bila Majniška deklaracija 1989 in ustavne spremembe. Zvezna ustava je najvišji pravni akt in jo je moč spremeniti ob sodelovanju federalnih enot. vendar so del suverenosti prenesle tudi na organe skupnosti. suverenost države Slovenije. Navadno imajo lastne ustave tudi federalne enote.Predlog skupščine SR BIH . Centralni (osrednji) organ ima značaj zakonodajnega telesa. Prišla je do spremembe v imenu : prej “ Socialistična republika Slovenija” se je preimenovala v “ Republika Slovenija. zadružne in zasebne lastnine. Njene članice so še vedno povsem samostojne države. Sprejetje 3.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII na področju ljudske obrambe 51 . ukinitev smrtne kazni. da se prične postopek za spremembo ustave SFRJ 23. Sprejeta sta bila 2 ustavna zakona .

kolikor je bila nanjo prenesena z zvezno ustavo.1991 Skupščina RS sprejela Sklep in izjavo v zvezi z Brionsko skupno deklaracijo. ▪ 7. ▪ 28.6.1991 sprejeta Stališča skupščine RS v zvezi s političnim in varnostnim položajem RS.12.1991 je skupščina RS sprejela Ustavni amandma C k Ustavi RS. ki je pravnem smislu predstavljal realizacijo plebiscitne odločitve. 88% je odgovorilo z “da”.6. OSAMOSVAJANJE SLO Za proces osamosvajanja Slo je bilo pomembno to. ▪ 24. 4% z “ne”.4.1991 je bil sprejet ustavni amandma XCIX k ustavi RS. ki je določala zvezne pristojnosti..12.1991. istočasno pa je bil sprejet tudi ustavni zakon za izvedbo ustave RS.12. ▪ Na plebiscitu 23. 52 . ▪ Ustava RS je bila sprejeta 23. Rezultati plebiscita so bili slovesno razglašeni 26.10. ki pravi. Prevzem izvrševanja suverenih pravic in dolžnosti je bil urejen z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS.7.1990 so prebivalci RS izrazili svojo politično voljo. da RS postane suverena država.12. ▪ 25. ▪ 6. ki bo imela dejansko oblast na svojem ozemlju in bo subjekt mednarodnega prava. da je bilo temeljno razmerje med republiko in zvezo določeno tako. s katerim je bil določen novi grb in zastava RS.10. in 30.1990 je skupščina sprejela ugotovitve.1990 je skupščina RS je sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS in razglas državljanom RS ( plebiscit je bil razpisan na dan 23. federacija pa le toliko.12.2. da je bila primarni nosilec oblasti (državne) republika.3. da se slovenski naborniki ne pošiljajo več na služenje vojaškega roka v JLA..1990 pred izvedbo plebiscita je bila v skupščini sprejeta še deklaracija o spoštovanju temeljnih konvencij sveta Evrope.1990) ▪ 6.1991 Brionska deklaracija (predstavniki Slo. ▪ 5. Hrv.6. 0.1990 v skupščine RS. ▪ 25.1991 sprejeta Stališča in sklepi Skupščine RS za nadaljnje uresničevanje osamosvojitvenih aktov Skupščine RS.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI: katere določbe zakonov.9% pa je bilo neveljavnih glasovnic.12.1991 je skupščina RS izrazila načelna stališča še v Deklaraciji ob neodvisnosti Na izrednem zasedanju skupščine 29. predpisov in splošnih aktov zveznih organov se ne uporabljajo v RS.7. in YU ter delegacija EU dvanajsterice) ▪ 10.6. ▪ 20. stališča in sklepe o urejanju bodočih mednacionalnih odnosov na območju Jugoslavije. ▪ 7.1991 je skupščina RS sprejela ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII k ustavi RS na področju ljudske obrambe.1991 je skupščina RS sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS.9.

da se ta proces pravno uredi in utemelji. Določeno je bilo.PROCES OSAMOSVOJITVE SLO: značilno za ta proces je bilo. da je že od začetka prevladalo stališče. na njem je bilo določeno. 1974 je vsakemu narodu znotraj federacije zagotavljala pravico do samoodločbe naroda in pravico do odcepitve od zveze. zato ker so se v Slo začele pojavljati zahteve po demokratizaciji političnega življenja.Za nadaljnji razvoj odnosov med republiko in zvezno državo je bila pomembna sprememba oblasti. AMANDMAJI K USTAVI RS. PLEBISCIT. zasebnost) avtonomija/podrejena (od kod stimulus) epizodična/kontinuirana (stroški.Slo je prve korake k osamosvojitvi storila še v okviru zvezne ustavne ureditve. da RS postane samostojna in neodvisna država (83% udeležba. Pomemben je bil sprejem amandmaja k republiški ustavi. da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitne odločitve sprejeti ustavne. ki se jih loteva vlada. ki so si prizadevale za čim večjo osamosvojitev republike. Na oblast so prišle politične sile. določil je da se v RS ne uporabljajo tiste določbe ustave SFRJ. ki so usmerjene v vplivanje na izbor vladnega osebja (government) in/ali akcij. Sprejetih je bilo več aktov ustavnopravnega pomena. POLITIČNA PARTICIPACIJA Politična participacija obsega tiste aktivnosti zasebnih državljanov. prav na to pravico se je kasneje sklicevala tudi slo.stopnja zanimanja za politiko 53 . ter druge akte in ukrepe.Ustava SFRJ iz l.1990.12. Izveden je bil 23. ki so temu procesu dajali ustavno podlago. na plebiscitu.pogostost spremljanja politike v medijih pogostost udeleževanja volitev pogostost udeleževanja pogovorov o politiki sindikalna aktivnost b) INTERESNI: . Premiki v Slo političnem življenju so se izražali tudi na ustavnopravni ravni. do katere je prišlo na volitvah spomladi 1990. nagrajevanje) ekspresivne/instrumentalne verbalne/neverbalne socialne/nesocialne (interakcije z drugimi) V Sloveniji obstajajo trije vidiki politične participacije: a) OSNOVNI: . Razhajanje med slo oblastjo in zvezno oblastjo se je še bolj zaostrilo. Ostajajo različne zvrsti politične aktivnosti oziroma politične participacije: odkrita/prikrita (stroški. ki niso v skladu z ustavo RS. potrebne za osamosvojitev. 88% za odcepitev od SFRJ). Do prvih sporov z zvezno državo je prišlo že ob sprejemanju sprememb zvezne ustave v letih 1987 in 1988. Ti akti so v pravni obliki opredelili različne stopnje osamosvajanja republike in njenega izločanja ter zveznega pravnega reda in zvezne državne organizacije. leta1990.

hotenj in torej vseh subjektivnih zahtev. vzgajajo javnost glede političnih vprašanj. kulturno sodelovanje…pod pogojem konsultativne politične kulture ter samoomejevanja kot podlaga njihove legitimnosti. S tem skrbijo za izoliranje elite pred pretiravanjem in jo osvobajajo od vsakodnevnih pritiskov javnega mnenja. notranjih smiselnih zvez. krepijo kvaliteto odločitev in integracijo družbe. izražajo sicer zanemarjene interese. akterjev družbenega delovanja. omejujejo politično odtujitev. Je skratka le sestavina družbenega in političnega sistema. INTERESNE SKUPINE Interesne skupine večajo prostor za politično udeležbo. 54 . prikrojevanje zahtev na obseg in obliko političnega procesa odločanja).sodelovanje pri političnih aktivnostih aktivna vpletenost v politiko aktivna stopnja angažiranja v političnih strankah in prostovoljnih organizacijah POLITIČNA KULTURA Politična kultura je razumljena kot regulator želja. ki niso "ustrezno politično kultivirani" so že vnaprej onemogočeni politično artikulirati svoje interese in s tem politično-kulturno disfunkcionalni.c) AKTIVNI: . ki izhajajo iz javnega mnenja po sebi nagnjeni k temu. ker so interesi. interesov. Tisti družbeni akterji. rekli bi. da ostanejo latentni. Interesne skupine služijo za mobilizacijo in prenos neartikuliranih zahtev v družbi v proces odločanja (filtriranje.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->