POJEM IN VRSTE POLITIČNIH SISTEMOV Pojem političnih sistemov je širši od pojma države in oblasti.

Koncept političnih sistemov je kvalitativno različen, saj država in oblast dobita s pojmom političnih sistemov neko vlogo. Politični sistem je odnos med oblastjo in državo na eni in ostalimi sferami na drugi strani. Med njimi posredujejo parlament, politične stranke, volitve, javno mnenje … Politični sistem je medsebojno povezan, skladen skup družbenih odnosov, norm in ustanov, ki oblikujejo javno oblast in njen položaj v družbi. V okvir političnih sistemov spadajo: 1. vsi organi politične oblasti 2. institucije in odnosi preko katerih družbene skupine in sloji uresničujejo svoj vpliv na oblast (politične stranke, družbene skupine) 3. način oblikovanja politične oblasti (volitve, imenovanja) 4. razni drugi kanali vplivanja na oblast (mediji, javno mnenje) Če obstajajo odprti kanali vplivanja, govorimo o DEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Če teh kanalov ni (so zaprti) govorimo o NEDEMOKRATIČNEM političnem sistemu. Za DEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: svobodne volitve svobodna politična konkurenca (pluralistični sistemi z opozicijo) svoboda tiska, združevanja nadzor državne oblasti

Za NEDEMOKRATIČNE politične sisteme je značilno: centralizirani neomejena in nekontrolirana, totalna oblast obstaja monizem, prepoved opozicije ni svobode govora, združevanja sem spadata:

● AVTOKRACIJA Pravo nasprotje pojma demokracije. Prisotna je samo na političnem področju. Pomeni, da se velikemu delu prebivalstva odreka nadzor nad vladarji. Ljudstvo ne more sodelovati pri odločanju. To je nedemokratična, neliberalna oblika vladavine. Oblike avtokracije so: - avtokratične monarhije (Saudska Arabija) - osebne vladavine (afriška družba) – razlika z avtokratično monarhijo je ta, da pri osebni vladavini ni nasledstva - dominantna stranka (Egipt, Singapur) - vladavina verskih voditeljev (Iran)

1

- vojaške diktature (Afrika, Azija) ● TOTALITARIZEM Posega na vsa področja družbe in ne samo na politično področje. Primer totalitarizma je nacistična Nemčija, fašistična Italija, komunizem … Značilnosti totalitarizma so: - obstaja uradna ideologija, ki zajema vse bistvene vidike človekovega obstoja - obstaja ena množična stranka (hierarhično urejena, na njenem čelu vodja) - tajna policija (pod strankarskim nadzorom, onemogoča sovražnike družbe) - vseobsežni nadzor stranke nad množičnimi mediji - strankarski monopol nad oboroženo silo - centralizirano upravljanje, nadzor gospodarstva - obljuba varnosti – ljudje pripravljeni žrtvovati svobodo LIBERALNO DEMOKRATIČNI SISTEM Glavne značilnosti liberalno demokratičnega sistema so: 1. stvarna oblast je v rokah izvoljenih uradnikov 2. izvršna oblast je ustavno omejena in odgovorna drugim institucijam (zlasti parlamentu) 3. nesigurnost volilnih rezultatov (možnost opozicijskega glasovanja, sprememba stranke na oblasti) 4. kulturne, etnične, verske in druge manjšinske skupine (izražajo interese v političnem procesu) 5. izven strank in volitev imajo državljani različne kanale in sredstva za izražanje in predstavništvo njihovih interesov (civilna družba, različna družbena gibanja) 6. obstajajo alternativni viri informiranja (neodvisni mediji) 7. posamezniki imajo svobodo prepričanja, mnenja, razprave, govora, združevanja, demonstracij, peticij 8. državljani so enaki pred zakonom (neodvisno sodstvo) 9. vladavina prava varuje državljane pred nasiljem in neupravičenim poseganjem v njihovo osebno življenje Politični sistem lahko delimo glede na kriterij delitve oblasti. DELITEV OBLASTI: HORIZONTALNA (zakonodajna, izvršna, sodna) →parlamentarni, predsedniški, skupščinski, polpredsedniški sistem STOPNJE / RAVNI OBLASTI → unitarne, federalne

Ustavno načelo delitve oblasti varuje osebno svobodo posameznika, preprečuje koncentracijo in monopol oblasti, vzpostavlja nadzor nad oblastjo (preprečuje samovoljo), razporeja državne naloge in pristojnosti, vzpostavi vzajemno kontrolo in vzdržuje ravnovesje med nosilci oblasti.

2

PARLAMENTARNI SISTEM 1. zakonodajna oblast pripada parlamentu 2. obstaja določena povezanost izvršne in zakonodajne oblasti → ne gre za strogo delitev oblasti (izvršna oblast odvisna od zaupanja parlamenta) 3. izvršna oblast je deljena – predsednik države in vlada PREDSEDNIŠKI SISTEM 1. ločitev oblasti najbolj dosledno izpeljana 2. predsednik ima možnost veta na zakonodajne predloge kongresa 3. predsednik je voljen neposredno 4. predsednik države je predsednik vlade POLPREDSEDNIŠKI SISTEM 1. šef države se voli na splošnih volitvah / neposredno 2. šef države si deli izvršno oblast s predsednikom vlade – imamo dvojno oblast 3. šef države je neodvisen v odnosu do parlamenta, vendar mu ni dopuščeno, da bi vladal sam ali neposredno 4. direktive šefa države mora sprejeti in uskladiti vlada 5. predsednik vlade / vlada sta neodvisna od šefa države v tisti meri, kot sta odvisna od parlamenta 6. ta struktura z dvojno oblastjo omogoča različna ravnotežja (KOHABITACIJA – predsednik države in predsednik vlade sta iz različnih strank) KONVENTNI ali SKUPŠČINSKI SISTEM 1. gre za enotnost oblasti 2. shod, zborovanje ali narodna skupščina 3. načelo horizontalne organizacije oblasti, v kateri so predstavniški organi hkrati nosilci zakonodajne in izvršne oblasti 4. sodna je izločena, čeprav je pod močno kontrolo predstavniškega telesa POLITOLOŠKA DELITEV POLITIČNIH SISTEMOV (po Liphartu) VEČINSKI (Velika Britanija) KONSENZUALNI (Švica)

3

Razlike: koncentracija izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti delitvi izvršne oblasti v konsenzualnem modelu prevlada izvršne oblasti v večinskem modelu nasproti izvršno zakonodajnemu ravnotežju v konsenzualnem modelu dvostrankarski sistem nasproti večstrankarskemu sistemu enodimenzionalni strankarski sistem nasproti večdimenzionalnemu strankarskemu sistemu večinske volitve nasproti sorazmernemu ali proporcionalnemu predstavništvu (gre za problem sorazmernosti / nesorazmernosti volilnih rezultatov = razdelitev sedežev v parlamentu glede na število glasov na volitvah) unitarna in centralizirana oblast nasproti federalni ali decentralizirani enodomni sistem parlamenta nasproti močnemu dvodomnemu sistemu nepisana ustava (ne vsiljuje formalnih omejitev parlamentarne oblasti / je optimalna, večinska) nasproti pisani ustavi MODEL POLITIČNIH SISTEMOV (po Davidu EASTONU) Splošne značilnosti: 1. analiza političnega sistema mora vključevati raziskovanje formalnih odločitev na eni in stvarnih akcij oz. delovanja na drugi strani 2. analiza političnega sistema pomeni vzporedno raziskovanje procesov oblikovanja in izvrševanja politik 3. analiza političnega sistema mora zajemati tudi neodločanje in nedelovanje – opustitvena dejanja Sestavine: 1. INPUTI (politične zahteve in politična podpora) 2. OUTPUTI (v obliki odločitev in akcij nekega delovanja) 3. OUTPUTI so različni od UČINKOV (OUTCOMES) – učinki so drugačni, kot jih je predvidel zakonodajalec FUNKCIJE POLITIČNEGA SISTEMA SISTEMSKE funkcije niso neposredno vključene v oblikovanje in izvrševanje politik, a so bistvenega pomena za delovanje političnega sistema, saj določajo ali se bo sistem spremenil, ali se bo ohranil v obstoječi obliki, kdo bo bolj vpliven pri oblikovanju politik, …Sestavljene so iz politične socializacije (podružbljanje človeka s stališča oblikovanja politik), političnega rekrutiranja (kadrovanje, selekcija izbire za vodilne funkcije), politična komunikacija (tok informacij skozi družbo in različne strukture, ki sestavljajo politični sistem).

4

PROCESNE funkcije so nujne za oblikovanje in izvrševanje politik v vsakem političnem sistemu. Te so hkrati tudi faze političnega sistema: 1. FAZA: artikulacija interesov 2. FAZA: agregacija interesov (povezovanje ali kombinacija interesov v POLICY alternative) 3. FAZA: avtoritativno oblikovanje politik (izbira ene alternative ali odločitev ali konkretno zakon) 4. FAZA: proces izvrševanja politik (implementacija) Tretji sklop funkcij so POLICY funkcije. So implementacija političnega procesa. Sprejeti zakoni morajo biti uresničeni. Zadevajo vsa področja. Sestavljene so iz: ● ekstrakcije (obdavčitev) ● regulacije vedenja (pravila) ● razdelitve ali distribucije Uprava (vlada) zajema policy funkcije. Ostale funkcije pa zajema parlament. SISTEM LIBERALNE DEMOKRACIJE Liberalizem in demokracija sta nasprotni načeli. Meščanska družba, ki se razvija v smeri civilne družbe, je značilna po pluralizmu in individualizmu (to partikularistično stran zastopa liberalizem). Liberalizem je posameznik. Demokracija predstavlja nasproti pluralističnemu načelu liberalizma obliko politične homogenizacije ali poenotenja tega pluralizma. Liberalci zastopajo vladavino manjšine. Demokrati zastopajo stališča ljudske večine. Liberalci zastopajo individualne svoboščine. Demokrati zastopajo formalno načelo občega skupnega dobrega. Stvar demokratične politične kulture je, da simbioza dveh nasprotnih načel ne razpade. Če simbioza (liberalizem + demokracija) razpade, se odpira prostor drugačnim, zlasti totalitarnim oblikam vladavine. Centralna institucija liberalne demokracije je parlament. Vzdrževanje ravnotežja med liberalizmom in demokracijo je možno samo proceduralno. Vzdrževanje poteka ponavadi v obliki PERMANENTNEGA KRŠENJA USTAVE (tako opozicija kot pozicija – pozicija prekoračuje svoja ustavna pooblastila na podlagi svoje večinske pravice, da interpretira ustavo in jo praktično spreminja; opozicija pa poizkuša z različnimi oblikami izven parlamentarnega povezovanja z volivci). Ravnotežje vzpostavlja ustavno sodišče. Delovanje pozicije in opozicije torej ni mogoče popolnoma ustavno omejiti. Bistvo liberalno demokratične ustavne vladavine je nadzorovano proceduralno kršenje ustave.

5

republikanska v PATERNALIZEM ELIT. legitimnosti večinske volje… Ima 3 komponente: demokratična (enakost med ljudmi) liberalna (pravice posameznika) republikanska (državljanske vrline in javno dobro) Če se te oblike izrodijo. Pojem poliarhija pomeni mnogovladje razpršenih družbenih oblasti. ki temelji na participaciji državljanov.pravičnost . visoko institucionalizirana.strankarsko tekmovanje . liberalna se spremeni v PLUTOKRACIJO. ki ponuja urejene ustavne možnosti za spremembo oz. kjer posamezniki pridobijo moč za odločanje na podlagi tekmovalnega boja za ljudske glasove (Joseph Schumpeter). enakosti glasov.inkluzivno državljanstvo . Te opredelitve so normativistične. menjavo vladajočih uradnikov in kot socialni mehanizem. Lipset – demokracija je politični sistem. Antična demokracija = ekskluzivna. NAČELA DEMOKRACIJE red avtoriteta pravice svoboda .predstavništvo .zakon . dobimo pri demokraciji TIRANIJO VEČINE. Razmerje med idealno in realno demokracijo nam razloži Liphart (poliarhija). FORMALNI (v postopkih in procedurah) . neposredna / neomejena oblast.ustavno sodna presoja .svoboda združevanja Demokracija ima 2 vidika: 1.enakost INSTITUCIJE DEMOKRACIJE ljudska suverenost omejitev oblasti izvršilna odgovornost splošna volilna pravica volilni sistem svobodni tisk . ki dovoljuje največjemu številu prebivalstva vplivati na glavne odločitve in sicer z izbiro med tekmeci za glavne politične položaje.zakonodajni nadzor .informirana javnost .DEMOKRACIJA. šibko institucionalizirana. DEMOKRATIZACIJA Demokracija je institucionalna ureditev za sprejemanje političnih odločitev. Moderna demokracija = posredna / predstavniška. inkluzivnost. omejena oblast.privolitev vladanih .vladavina prava 6 .

legitimnostjo (upravičenost oblasti).mediji .politične stranke . Ponavadi ima 4 faze: 1. Pri substantivni gre za manj očitno rast demokratičnih skupnosti – npr.ločitev oblasti .. v katerem noben večji politični akter ne proučuje možnosti za alternativni. Za politično stabilnost je potrebna poleg konsolidacije še inkluzivnost (sposobnost vključevanja ljudi v procese odločanja) in učinkovitost.centralna uprava .civilna družba Demokratizacija je proces razširjanja ali izvajanja demokracije.izvoljeni nosilci oblasti . odločitvena (nastaja ustava) 4. Konsolidacija se kaže v sposobnosti novega demokratičnega sistema.civilni nadzor nad vojsko 2. 7 . privajalna (prehajanje demokracije v navado. Iz formalnega vidika gre predvsem za izbiro ustavnih oblik ali praks. nedemokratični proces prevzema oblasti.formalni in substantivni – poteh. mobilizacijo za soglasje.lokalna uprava .svobodne in pravične volitve .ustavnost in zakonitost . običaj → gre za konsolidacijo – utrjevanje – demokratičnih oblik vladanja → gre za ponotranjanje demokratičnih vrednot in pravil igre → daljša od prvih treh) LINZ – konsolidiran je tisti politični sistem.svoboda izražanja in alternativni viri informacij .človekove in manjšinske pravice . pripravljalna (oblikovanje tekmovalnih političnih alternativ) 3. odprtostjo za pobude ljudi. Demokratizacija je lahko bolj ali manj intenzivna. uvodna (izgradnja nacionalne enotnosti) 2. kar je odvisno zlasti od kvalitete predhodnih demokratičnih izkušenj.asociacijska avtonomija . Poteka po 2 različnih . da razrešuje konflikte skozi legalne institucije (v okviru parlamenta). SUBSTANTIVNI . širšo participacijo ljudi. z večjo vključenostjo oz. Inkluzivnost je povezana z odzivnostjo.

Predpostavka za politično učinkovitost je izdelana procedura in zaokrožen pravni sistem. da je pojem ustave nastal v 18. SOCIOLOŠKO pojmovanje ustave → ustava ni samo pravni dokument. S tem je prišlo do institucionalizacije in demokratizacije oblasti. POLITIČNI pojem → ustava je zbir pravil s katerimi se omejuje državna oblast in njene pravice poseganja v svobodne sfere družbe in sfero političnih pravic državljanov. ki označuje poseben pravni akt v pisani obliki – to je ustava. v političnem boju za omejevanje absolutne oblasti monarha. Prvi. razmerja družbenih sil v neki državi. ampak je tudi odraz stvarnih odnosov in okoliščin oz. Drugi trdijo. V fevdalizmu je pojmovanje ustave prevzela katoliška cerkev in z njim označevala sistem cerkvene organizacije. ampak politično ureditev konkretnega polisa. Obstoj pravne države je eden bistvenih elementov stabilne demokracije. 8 . st. Absolutna monarhija jo uporablja za označevanje absolutnega načina vladanja. FILOZOFSKI pojem ustave je širša dimenzija. ki ureja vprašanja državljanskih pravic in načela organizacije državnih organov in njihovih pristojnosti. S širjenjem državljanskih pravic se je razvila ideja konstitucionalizma. V antični Grčiji s tem izrazom niso označevali pravnih aktov. Ustava je osnovni red stvari v družbi – Aristotel.Učinkovitost se nanaša na sposobnost in zmogljivost političnega sistema za reševanje problemov oz. vrhovne biti. Razlaga ustave je možna iz različnih vidikov: pravni politični filozofski sociološki pravno – politični S FORMALNEGA vidika je najvišji pravni akt. ki je uveljavil sociološko pojmovanje je bil LASSELE. za sprejemanje odločitev in njihovo uresničevanje. s katerimi so se urejala vprašanja državne organizacije in njenega delovanja. Konstitucije so bile v rimskem pravu enostranski ukazi cesarjev imenovani EDIKTI. ki naj ureja organizacijo državne oblasti in človekove pravice. Vsi drugi pravni akti morajo biti v skladu z ustavo. USTAVA POJEM USTAVE Ustava izhaja iz latinske besede CONSTITUTIO. Hegel – ustava je izraz najvišje.

posamezni zgodovinski dokumenti (Magna charta libertatum. s katerimi se določa smisel in meje zakonov sprejetih v ustavno pravni materiji 9 . Posebnost ustave v formalnem pomenu je njena oblika v kateri se izraža vsebina ustave in v čemer se razlikuje od zakonov in drugih splošnih aktov. dostopnost) kodifikacija (enovit pisani akt) največja pravna veljava ustavnih norm – hierarhično najvišji pravni akt Temeljne lastnosti ustave so: ustava je najvišji splošni pravni akt. Angleška ustavnost ima heterogeno strukturo in zajema več različnih elementov – zlasti 2 skupini: ustavna pravila ustavne konvencije Ustavna pravila se uporabljajo pred sodiščem. da morajo biti družbeni odnosi urejeni v posebnem aktu. ne glede na njihovo pravno obliko. da nimajo ustavnosti. Vsaka država ima zbir temeljnih pravil. kar ne pomeni. hkrati pa vsebuje elemente ideološko političnega in programsko deklarativnega akta ustava je pravni in politični akt – v tem se razlikuje od drugih pravnih aktov ustava je splošen pravni akt.…) 2.…) 3. ki samemu sebi določa svojo pravno moč RAZVRŠČANJE (VRSTE) USTAV • PISANE • NEPISANE – ustava v materialnem pomenu (ustavni običaji) Nepisano ustavo imajo v Angliji. Ta pravila so lahko v enovitem pisanem pravnem aktu ali v več različnih pravnih aktih in lahko so pisana ali nepisana. Tvorci sodne ustavnosti so zahtevali. ki urejajo državno in družbeno ureditev. ki jim predpisuje njihove pristojnosti ustava je edini splošni pravni akt. ustavne konvencije so izven sodne pristojnosti. Temeljne značilnosti ustave v formalnem smislu so: pisna oblika ustave (preglednost. sodne odločitve (keys law). ki je sprejet po posebnem postopku in slovesno razglašen kot temeljni zakon države. Ustavna pravila tvorijo elementi: 1. ki se od drugih splošnih aktov razlikuje po naravi pravnih norm ustavne norme so abstraktne. Bill of rights. Ustava v materialnem smislu → pojem ustave je določen glede na vsebino norm. st. izhodiščne in splošne ustavne norme določajo temelje državne in družbene ureditve in poseben postopek za sprejem in spremembo ustave ustava je temeljni izvor najvišjih državnih organov. Ustava v formalnem smislu → povezana z nastajanjem meščanske države in prvimi sodobnimi pisanimi ustavami s konca 18. zakoni parlamenta (zakon o nasledstvu prestola.S PRAVNEGA vidika razlikujemo ustavo v MATERIALNEM in FORMALNEM pomenu.

• TOGE (posebni pogoji) • GIBKE (kot običajni zakon) Kriterij je postopek sprejemanja in spreminjanja ustave. Sprejme jih predstavniško telo. a preprečujejo potrebne spremembe politične oblasti RAZVOJ USTAVNOSTI VELIKA LISTINA SVOBOŠČIN (1215) – začetek PETICIJA PRAVIC (1628) – Anglija INSTRUMENT OF GOVERNMENT (1635) – prva prava ustava. • LJUDSKE USTAVE → samostojno jih sprejema predstavniško telo ali ljudstvo neposredno na referendumu – republikanska oblika vladavine. običaje in prakso ter regulirajo velik del vsakdanjih aktivnosti najvišjih organov oblasti. DEKLARATIVNE) – formalno zavezujejo.…Nekodificirane so tiste. ki ga sprejem monarh na prehodu iz absolutne v ustavno vladavino • USTAVNI PAKTI → so rezultati sodelovanja predstavniškega telesa in monarha.uresničujejo se v praksi 2. tradicijo. Imenuje se lahko ustava. Vidovdanska ustava. uveljavitev pa je vezana na podpis monarha – npr. v praksi se ne uporabljajo 3. ZGODOVINSKA RAZVRSTITEV USTAV • OKTROIRANA ali VSILJENA (1931 jo vsili jugoslovanski kralj Aleksander) → enostranski akt. določa pravice državljanov in njihovo varstvo v kazenskem postopku BILL OF RIGHTS (1689) – utrdi položaj parlamenta 10 . NORMATIVNE . so določena s strani sodišča. v katerih so ta pravila v več aktih. SEMANTIČNE – v praksi se uresničujejo. nikoli niso bila predmet zakonske podlage) Ustavne konvencije pa obsegajo navade. • KODIFICIRANE • NEKODIFICIRANE Kodificirana je enovita ustava (iz enega samega pisanega akta). temeljni zakon. v praksi se ni uporabljala HABEAS CORPUS ACT (1679) – uveljavitev temeljev demokratične ureditve. Niso pisane.4. NOVEJŠE RAZVRSTITVE USTAV Razvrščanje je glede na skladnost ustavnih norm s politično realnostjo. NOMINALNE (NAVIDEZNE. se pa spoštujejo. načela in pravila splošnega prava (nastala na podlagi običajev. 1.

STRUKTURA SLOVENSKE USTAVE PREAMBULA TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI PREAMBULA Uvod v ustavo. osredotočena na klasično vsebino ustav – to je pravice državljanov in organizacija oblasti. ker ureja družbene zadeve. Je deklarativne narave in predstavlja izhodišče ustave. svetovni vojni – socialistična ustavnost ITALIJA po 2. ki oblikujejo konfederacijo (zveza članic – vsaka sprejme ustavo. ki skoraj nima programskih določil..- v 18. svetovni vojni – SOCIALISTIČNA USTAVNOST (Sovjetska zveza) 1936 – STALINSKA USTAVA (formalno popolnoma demokratična. ker določa kdo je zakonodajni organ.1991 – božična ustava). demokratska ustava 8ekonomske. manjka zagotovilo za njeno spoštovanje) NEMČIJA – po 1. Radikalno se razlikuje od prejšnjih socialističnih ustav. Nekatere programske določbe so prisotne v poglavju o Temeljnih gospodarskih in socialnih razmerjih. Je moderna ustava. svetovni vojni – socialno. socialne pravice) – WEIMARSKA ustava Po 2.večstoletni slovenski boj za nacionalno osamosvojitev . s čimer določa pravni red. Temeljni zato. stoletju se pojavi težnja po pisani ustavi – ameriške kolonije. Izhodiščni zato.12. svetovni vojni – pravica do dela ……… SLOVENSKA USTAVA Ustava je izhodiščni in temeljni pravni akt. Zavezujoča je bolj kot sama ustava in zavezuje dejansko. Nova slovenska ustava je klasična realistična ustava.zagotovitev varstva temeljnih pravic in svoboščin 11 . npr.pravica do samoodločbe . Ni del ustavnega besedila v ožjem smislu ter pravno ne obvezuje. Dejstva iz preambule: .vzpostavljanje vseh temeljnih elementov slovenske države . Sprejeli smo jo leta 1991 (23. VIRGINIJSKA USTAVA) ustava federacije – prva prava ustava v sodobnem pomenu – AMERIŠKA FRANCIJA – ustavnost razvija v skladu z revolucijo – DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA (1789) – prva ustava v Franciji leta 1791 EVROPA po letu 1830 – BELGIJSKA USTAVA (1831) – vzor številnih evropskih ustav ŠVICA – federalna ustava (1848) 1875 – FRANCIJA – ustava TRETJE REPUBLIKE – model republikanskih ustav Po 1. ki imajo ustavni pomen. Je opis dejstev.

V ustavi RS imata zakonodajna oblast in del izvršne oblasti (predsednik države) lastno legitimacijsko bazo. kajti po ustavi so obvezni strankarski dogovori glede odločitve o predlogu za 12 . V ta mehanizem spadajo: politični pluralizem. uveljavitev načela delitve oblasti (pri nas zamenjana z delitvijo funkcij – izvršni. POLITIČNE DOKTRINE V SLOVENSKI USTAVI Največji sklop so liberalno demokratični vidiki. TEMELJNE DOLOČBE – določajo obliko slovenske države. mehanizem pravne države (vladavina prava. ozemeljsko enotna in nedeljiva država (unitarna oblika državne ureditve). s parlamentarnim sistemom (oblika državne oblasti). dedovanja. Ta dvojnost je značilnost liberalne demokracije. pravno varstvo temeljnih pravic). DRŽAVNA UREDITEV – pravila o organizaciji osrednjih državnih organov (pristojnosti. da se temeljne pravice človeka lahko udejanjijo.…To predstavlja temelj ekonomskega in političnega liberalizma. gre za ločitev oblasti oz. Na nekaterih mestih preobsežen. Liberalne poteze slovenske ustave so: 1. posamezniku kot državljanu (pripadniku države). ELEMENTI LIBERALIZMA: Liberalizem gradi politični sistem na posamezniku kot občanu (pripadniku civilne družbe). neodvisnost sodnikov. Če imajo med seboj neodvisne in hierarhične legitimacijske baze. demokratična država. strogo delitev. 3.TRIJE PROBLEMSKI SKLOPI 1. Vlada je izpeljana iz zakonodajne oblasti. Slovenija je opredeljena kot republika (oblika vladavine). 2. v kateri ima oblast ljudstvo (oblika političnega sistema). Če imajo posamezne veje skupno legitimacijsko bazo. pravna in socialna država (pravna kakovost države). zakonodajni in sodni organi). Del izvršne oblasti (vlada) pa je nima. ni pa tudi temeljni pravni akt. Razliko med ločitvijo oblasti in delitvijo funkcij spoznamo po obstoju / neobstoju samostojne legitimacijske baze (volitve) posamezne veje oblasti. delitev oblasti. V središču je posameznik in njegova svoboda. Ustava je izhodiščni pravni akt. potem gre lahko samo za delitev funkcij. Prisotni so tudi elementi pluralizma. KATALOG KLASIČNIH TEMELJNIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN – v celoti ustreza mednarodnim standardom. ker prepušča nekatere vsebinske zadeve zakonodajni ureditvi. Pri več osrednjih državnih organih je slovenska ustava preskopa (zlasti pristojnosti). Med temi je posebej pomembna pravica do zasebne lastnine. Nova slovenska ustava uveljavlja poseben pravno institucionalni mehanizem. Po drugi strani obstaja omejitev izvršne oblasti (predsednika republike). svoboda posameznika 2. ki omogoča. razmerja). Največja zasluga liberalizma je koncipiranje pravic in svoboščin človeka in državljana. zato ne more biti samostojna veja oblasti. socializma (nekateri elementi prejšnjih ustav) in korporativizma.

Samostojnost sodne veje je zagotovljena z 9-letnim mandatom in nemožnostjo odpoklica. Državni svet je korporativistični organ. pravica do stavke. Ustavno sodišče lahko razveljavi zakone po lastni presoji.mandatarja vlade. kmetov. Izvršujejo jo neposredno z volitvami. členu in ne vzpostavlja čistega parlamentarnega sistema (to se vidi v neposrednih volitvah predsednika republike). opredelitev Slovenije kot socialne države. Ustava ne vpeljuje stroge delitve oblasti. 3. 4. Državni svet se voli posredno. gospodarska pobuda je svobodna in prepovedana je nelojalna konkurenca. Ima posvetovalno naravo. pravice invalidov. delojemalcev. Pri predlaganju sodnikov je predsednik samostojen in ni zavezan k pogovorom strank / poslanskih skupin. Najdemo jih v členu. negativno zakonodajno moč – suspenzivni / odložilni veto (oviranje sprejemanja zakonov). Zakonodajna oblast svoje izvršilne funkcije delegira na vlado in operativni del izvršne oblasti je po drugi strani povezan z zakonodajno oblastjo.'' Demokratično načelo je izpeljano tudi v poglavju o državnih organih → poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (jih ni mogoče odpoklicati – reprezentativni / predstavniški mandat).… ELEMENTI PLURALIZMA: So bolj prikriti. ki opredeljuje pravico do zbiranja in združevanja. Korporativizem je lahko dopolnilo ali pa pači politični sistem. Za ustavne sodnike je oblikovana posebna legitimacijska baza. predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. predstavniki negospodarskih dejavnosti. na nekaterih področjih samouprava. 13 . možnost zakonodajne pobude. pravica do stanovanja. gospodarskih. Ima funkcionalno predstavništvo. kjer nastopajo kot ustavna kategorija tudi politične stranke (v negativnem smislu). Vprašljiva je njegova legitimnost. Najdemo jih v zadnji alineji. Posredno omenjene politične stranke – predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin (nadomestek pojma političnih strank). varnost dela in možnost zaposlovanja. ELEMENTI SOCIALIZMA: Npr. poklicnih in lokalnih interesov → predstavniki delodajalcev. ki jo tvori soglasje zakonodajne oblasti in predsednika republike. kot jo obljublja v 3. predstavniki lokalnih interesov. delavsko soodločanje. ELEMENTI KORPORATIVIZMA: Korporativizem najbolj pači liberalno demokratično načelo in je v nasprotju z njim. sindikalna svoboda. Predsednik republike lahko razpusti državni zbor + sodna oblast lahko razveljavi zakone po lastni presoji → odstopanja od čistega parlamentarnega sistema. Državni svet sestavljajo nosilci socialnih. Prav tako državni zbor voli sodnike samostojno. obrtnikov in samostojnih poklicev. ločitev cerkve od države (država in verske skupine so ločene) ELEMENTI DEMOKRATIČNOSTI: Demokratičnost je zabeležena z dvomljivostjo: ''V Sloveniji ima oblast v rokah ljudstvo.

uveljavimo Dropov količnik (leta 2000) ● 3a. Pravna država je bila ideal mlade buržoazije v boju proti fevdalni ureditvi. odpoved o delu suverenih pravic (leta 2003) ● 14. FAZA: tu se odloča o sami spremembi ustave. člen (kot pogoj za vstop v EU) – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah (leta 1997) ● 80. Ustavne ureditve se spreminjajo na 2 načina: 1. Za odločitev na ustavodajnem referendumu so predpisani strožji pogoji kot pri zakonodajnem referendumu – odločitev je sprejeta. dotedanja ustava se ustrezno spremeni → način spreminjanja je različen. Novo ustavo sprejema zakonodajno telo. člen – določa enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah ● 50. Postopek za spremembo se imenuje ustavno revizijski postopek. 2. Obe načeli izhajata iz načela pravne države. člen (Evropski člen) – vstop v EU. člen – državljani imajo pravico do pokojnine USTAVNOST IN ZAKONITOST To sta načeli. Ustavnost in pravna država sta vezani na pojav prvih modernih ustav in na konstituiranje meščanske države. ki sodita med temelje vsake sodobne demokratične države. če je razvoj družbe tako hiter. vlada ali najmanj 30. da sodeluje – državni zbor mora predložiti predlagano spremembo ustave v sprejem volivcem na referendumu. Prevladuje ureditev. da prinaša toliko sprememb. Ni predviden ustavno revizijski referendum na zahtevo volivcev.USTAVNO REVIZIJSKI POSTOPEK Ustava bi morala biti čimbolj trajna. Ameriška in naša prejšnja ustava se spreminja / dopolnjuje z ustavnimi amandmaji. pri čemer se mora glasovanja udeležiti večina volivcev. člen – sprememba volilnega sistema. Postopki se med seboj razlikujejo. ne glede na invalidnost ● 43. člen – enakost človekovih pravic. če to zahteva najmanj 30 poslancev. Te pravice nima državni svet in predsednik republike. če zanjo glasuje večina volivcev. O predlogu odloči državni zbor z 2/3 večino glasov navzočih poslancev. Spremembo sprejme državni zbor z 2/3 večino glasov vseh poslancev. 2. Spremembe naše sedanje ustave: ● 68. Naša ustava predvideva poseben postopek in poteka v 2 fazah: 1. Lahko pa tudi brez tega. sprejme se nova ustava → potrebno kadar pride do radikalne spremembe ustavne ureditve. Lahko ga da 20 poslancev državnega zbora. kjer je obstajala 14 . sprejet ustavni zakon o volitvah. Po slovenski ustavi je določena tudi možnost ljudstva. da se vanjo vnašajo spremembe in dopolnitve (zlasti velja za evropske ustave). da stara ureditev ne ustreza več.000 volivcev. največkrat se spreminja tako. FAZA: predlog za začetek postopka. ponekod pa posebna ustavodajna skupščina. ki zahteva za spremembo zahtevnejšo proceduro kot za navadne zakone (zahtevnejša večina za odločitev o spremembi). ki so glasovali.

Za seznanitev s predpisom je potreben določen čas in to se imenuje UVELJAVITVENI ROK – praviloma 15 dnevni 6. da so funkcije državnih organov ali organov z javnimi pooblastili utemeljene v zakonu in se jih uresničuje v okviru zakona. Namen objave je. Ustavnost je pravno formalni izraz konstitucionalizma. Konstitucionalizem je pretežno politični in doktrinarni pojem. Načeli ustavnosti in zakonitosti se dopolnjujeta. Ustavnost je pravni in funkcionalni pojem. Pravice tu so ali negativne ali obrambne. Načelo ustavnosti se uveljavlja skozi različne oblike in običajno ločimo 2 vidika ustavnosti: 1. zakon in vsak drug predpis se mora objaviti. ki jih same določijo. posameznikov Načelo zakonitosti im 2 vidika: 1. Tu je imela 2 vidika: po eni strani je šlo za zagotavljanje osebne svobode posameznika. ki naj bi omejil absolutno oblast monarha – ustavna monarhija. ki to izvajajo. Zahteva po pravni državi se je najbolj usmerila k javni oblasti. ki zavezujejo Slovenijo 5. pri čemer je načelo ustavnosti primarno načelo. načelo zakonitosti posamičnih aktov (odločb) in dejanj državnih organov 4. Na funkcionalno ustavnost se veže tudi načelo odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij. za njeno omejevanje (delitev oblasti. Ti predpisi so objavljeni v Uradnem listu. načelo funkcionalne ustavnosti → funkcionalna ustavnost pomeni. funkcionalna zakonitost → pomeni. organov. načelo prevlade ustave 2. Pravica ni bila odvisna od zakona. Pri tem se odloča ali je pravna norma v skladu z ustavo ali ne. ponekod opravljajo ustavno-sodno kontrolo običajna sodišča (ZDA – vrhovno 15 . nadzor) Pojem pravne države se razvija postopoma.samovolja monarha in fevdalcev – to se vidi v združitvi tožnika in sodnika v eni osebi. supremacija zakona (hierarhija pravnih aktov) 2. Temu se pridružuje: 3. V konstitucionalizmu so dobile svoje mesto tudi človekove pravice. prepoved povratne veljave pravnik aktov – prepoved retroaktivnosti (veljave za nazaj) USTAVNO SODIŠČE S pojmom ustavno sodstvo razumemo sodno kontrolo ustavnosti zakonov skupaj z organi. Gre tudi za prevlado prava in položaj neodvisnega sodstva. Predsednik države je obvezan podpisati zakon. da se ljudje seznanijo z njim in da se lahko po njem ravnajo. Ustavno sodstvo je organizirano različno. ustava določa. da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnih zakonov. v katero se država ne sme vmešavati. ampak od dobre volje fevdalnega gospoda. Ti dve načeli sta postali sestavni del boja za pravno državo. po drugi strani pa gre za vzpostavljanje institucionalnih mehanizmov za preprečevanje zlorabe oblasti. preden začne veljati. da morajo biti vse funkcije organov državne oblasti utemeljene na ustavi in se morajo izvrševati v okviru ustave. predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnih glasilih. Najprej gre za konstitucionalizem.

Kontrola ustavnosti je glede na čas in glede na posledice lahko PREDHODNA ali pa REPRESIVNA (NAKNADNA). odprava pa velja tudi za nazaj od časa sprejema norme. ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor za dobo 9 let in ni dopuščena ponovna izvolitev. ne more je začeti na lastno pobudo ustavno sodišče sproži postopek tudi na lastno pobudo USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE ● POLOŽAJ IN PRISTOJNOSTI Ustavno sodišče je najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta kontrola je prisotna v ureditvah. zakoni in podzakonskimi predpisi) ustavne pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti spori glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi spori glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi 16 . ne da bi obstajal konkretni spor. ampak rešitev konkretnega spora. Razveljavitev velja od sprejema odločitve ustavnega sodišča. REPRESIVNA kontrola se opravlja samo v odnosu do veljavnih norm – do predpisov. Kontrola ustavnosti je lahko ali KONKRETNA ali ABSTRAKTNA. KONKRETNA → tista. Predsednika ustavnega sodišča pa izvolijo sodniki izmed sebe za dobo 3 let. Glavno vprašanje ni ustavnost norme. Če se ugotovi. Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ. Uveljavljen je v sistemih. Svojo organizacijo in delo ureja s poslovnikom. ki je vezana na reševanje konkretnega spora. z zakonom pa še dodatne pristojnosti. Ustavni postopek lahko sproži: ustavno sodišče začne postopek na zahtevo upravičenega predlagatelja. Pristojnosti so določene že v sami ustavi. PREDHODNA kontrola je ocena ustavnosti pred njeno proglasitvijo – še v postopku sprejemanja predpisa – postopek se prekine. se razveljavi ali odpravi. ki so že sprejeti. da je zakon v nasprotju z ustavo. Ustavno sodišče odloča o: skladnosti zakonov z ustavo skladnosti zakonov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in načeli mednarodnega prava skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni skladnosti splošnih aktov izdanih za izvrševanje javnih pooblastil (morajo biti v skladu z ustavo. Za sodnika ustavnega sodišča je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije. Ustavno sodišče je sestavljeno iz 9 sodnikov. proglašeni in objavljeni. kjer so zanjo pristojna običajna sodišča. drugod pa so v ta namen organizirana posebna ustavna sodišča.sodišče). kjer imajo ustavna sodišča. ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Na delovanje ustavnega sodišča se nanaša tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. ABSTRAKTNA → ko se sproži spor o ustavnosti zakona.

potrditev poslanskih mandatov. USTAVNA PRITOŽBA Ustavna pritožba je eno najpomembnejših sredstev za varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin. vključno s sodno. Banka Slovenije. da ni v skladu z ustavo ali ratificiranimi mednarodnimi pogodbami) zakon razveljavi v celoti ali deloma. 2. PODZAKONSKI PREDPIS → ustavno sodišče ga odpravi ali razveljavi. SUVERENOST ● POJEM Izpeljana je iz latinske besede ''suveralus'' in pomeni najvišji. s katerim so kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil..- spori o pristojnosti med državnim zborom. vlade ali 1/3 poslancev daje ustavno sodišče mnenje v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe (njena skladnost z ustavo). varuh človekovih pravic (posamično zadevo). Primer preventivne kontrole je izjema in je uveljavljena pri presoji mednarodnih pogodb. Razveljavitev učinkuje naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča. predstavniški organi lokalnih skupnosti (občinski svet). Povzeta je po nemškem modelu. 1/3 poslancev. Predhodno mora pritožnik izčrpati vse pravne poti. računsko sodišče. državni svet. Subjekt s takšno kvaliteto je neodvisen od 17 . predsednikom republike in vlado odgovornost predsednika republike zaradi ustavne obtožbe protiustavnost aktov in delovanja političnih strank glede pritožb v postopku potrditve poslanskih mandatov razne druge zadeve Naša ustavna ureditev sodne kontrole je abstraktna in represivna. odločanje o ustavni pritožbi. Uporablja se za označevanja lastnosti določenega subjekta kot vrhovnega na svojem področju. ● PRAVNE POSLEDICE Pravne posledice se razlikujejo v tem ali gre za zakone ali podzakonske predpise. državni tožilec. Na predlog predsednika republike. sodišče. uveljavljanja odgovornosti predsednika republike. ZAKON → ustavno sodišče lahko (če oceni. vlada. Odprava učinkuje za nazaj – ničnost predpisa. reprezentativni sindikati (ogrožene pravice zaposlenih). SPLOŠNI (postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti): zahtevo za postopek lahko sproži državni zbor. Razveljavitev učinkuje za vnaprej. POSEBNI: odločanje v sporih glede pristojnosti. POSTOPKI PRED USTAVNIM SODIŠČEM 1. Vloži se na ustavno sodišče zoper posamični akt državnega organa.

da izraža voljo nosilca suverenosti – zakonodajni organ. Delimo na 2 vidika: ZUNANJA NOTRANJA Zunanjo ima država takrat. Zato se vsaka oblast sklicuje na ljudstvo. 2. ki se oblikuje na strnjenem ozemlju ter jo povezujejo skupni jezik. skupščina (prej tudi šef države ali monarh).drugih subjektov. DRŽAVNA Pomeni lastnost državne oblasti kot najmočnejše in najvišje sile v posamezni družbi. Najvišja je navznoter in neodvisna navzven. nedeljive. Drugi so v odnosu do njega nižji oz. izvršna. ki označuje ljudstvo kot nosilca suverene oblasti v posamezni družbeni skupnosti. ki poskuša v kar največji meri doseči konsenz prebivalstva. Ljudska suverenost je torej istovetna z demokracijo in se včasih zamenjuje s pojmom nacionalne suverenosti. Ima svojo ozemeljsko celovitost kot neodvisni subjekt mednarodnega prava in vodi politiko za katero se opredeljuje brez prisile ostalih držav ali njihovih zvez. Najstarejša oblika je vezana na državno oblast. da je država na svojem ozemlju vrhovna. neprenosljive in trajne pravice do samoodločbe želel to načelo še posebej poudariti – očitno zaradi negativnih izkušenj z jugoslovansko (srbsko) interpretacijo te pravice → pravica do samoodločbe je enkratna pravica. NOSILEC / SUBJEKT SUVERENOSTI (narod) → suverenost se načeloma pojmuje kot neodtujljiva pravica njenih subjektov. LJUDSKA Ideološko načelo. Ljudska suverenost je moderni način ideologije državne oblasti. narodna zavest ter druge zgodovinske in kulturne sorodnosti. 3. ● VRSTE 1. ko jo prizna mednarodna skupnost. enotna in vseobsežna organizacija. Državna suverenost je izraz dejstva. Izraža se v pravici vsakega naroda do samoodločbe. ● STRUKTURNI ELEMENTI Suverenost sestavljajo: 1. Z njo se izraža zamisel o tem. katerega dolžnost je. samostojna. Suverenost pomeni najvišjo / neomejeno / neodvisno oblast. SUVERENI ORGAN → najvišji državni organ. nato pa še v normativnem delu ustave. Ustava Republike Slovenije opredeljuje nacionalno suverenost slovenskega naroda najprej v preambuli ustave (kot eno od izhodišč za sprejem ustave). odvisni. NACIONALNA Nacionalna suverenost označuje suverenost naroda kot posebne družbene skupnosti. ki s svojo močjo podreja vse kar se nahaja na njenem ozemlju. 18 . Ustavodajalec je s ponovitvijo neodtujljive. da vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu ter da nosilci oblasti delujejo kot predstavniki ljudstva. da država monopolno razpolaga s sredstvi fizične prisile. Samoodločba je preustavna pravica in je ni potrebno posebej poudarjati. vključno z odcepitvijo. ki se z uporabo potroši. Notranja je odraz dejstva. parlament. 2.

to storijo ljudje sami. Prvo celovito teorijo o suverenosti najdemo pri Jean Bodinu. PREDSTAVNIK SUVERENOSTI → država mora biti poosebljena. Suverenost pripada ljudstvu v celoti – na tej podlagi se izoblikuje predstavniška demokracija. tisočletju pr. Izhaja iz teze. sužnji. če ta ne spoštuje suverenih pravic ljudstva. Ljudstvo izvaja suverenost. da je ljudstvo suvereno. n. ZGODOVINSKI PREGLED POJMOVANJ SUVERENOSTI Prve elemente teorije o suverenosti najdemo v 3. ki je 19 . Kasneje to funkcijo pripiše zakonom. ki ima naslednje značilnosti: predstavlja možnost popolnoma svobodnega in neomejenega sprejemanja zakonov za vse in za vsakogar suverenost je možnost odločanja o vojni in miru suverenost zajema tudi izključno možnost imenovanja častnikov in dajanja pomilostitev ter razpisovanja davkov S tem je Bodin pozitivno opredelil vsebino suverenosti. Subjekt suverenosti ni monarh. Napiše knjigo POLITIKA. Razlikuje občo voljo. ki mu ne daje nikakršne oblasti. Monarh je božji pooblaščenec na zemlji. Piše o fevdalizmu. Napiše knjigo 6 KNJIG O REPUBLIKI (1576). Ljudstvo ima pravico zamenjati vladarja. V fevdalni državi niso razvijali teorije o suverenosti državne oblasti. ne pa ljudskih množic. ki je simbol njene enotnosti in ta oseba je predstavnik suverenosti in njene izjave in postopki obvezujejo državo. ki pa jo samo izvršuje. Z ljudstvom razume stanove. V okviru cerkvene teorije (teokratske) se pojavi prva demokratična različica koncepta suverenosti – kot posredna božanska pravica. 3. Ta naslov ne pripada predsedniku republike. Predstavnik suverenosti je šef države in ima samo reprezentativno funkcijo. vendar sta oblika in način izvrševanja oblasti ljudska. To koncepcijo prvi razvije Tomaž Akvinski in jo še danes zastopa katoliška cerkev. Celovito teorijo o ljudski suverenosti razvije Rousseau. št. ampak ljudstvo. Ljudska suverenost prihaja do izraza skozi občo voljo – pri oblikovanju mora sodelovati vsak državljan. po kateri vsa oblast izvira od boga. poljedelci. ki jo s pogodbo prenese na vladarja. Njegova teorija ima izrazito političen cilj – podpira prizadevanja po monarhični centralizaciji oblasti nasproti katoliški cerkvi (ima univerzalno dominacijo) in proti notranji fevdalni razcepljenosti. Na vrhu je bog.Suvereni organ potrjuje svoje bistvo preko zakonodajne funkcije. Poteka boj za primat med cerkvijo in državo. V antiki je zanimiv Platon – filozofe označi za nosilce državne oblasti. Vsak nosilec oblasti je na to mesto postavljen od boga. Napiše knjigo DRUŽBENA POGODBA. absolutna in trajna oblast. potem faraon. V srednjem veku obstaja spor med legisti (pristaši suverenosti države) in kanonisti (pristaši suverenosti cerkve). Bog ne določa nosilcev oblasti. v starem Egiptu – kot sestavni del razlage o socialni piramidi. Ljudsko suverenost je nasproti absolutni monarhiji zastopal Althusius. Suverenost je zanj najvišja. svečeniki.

ali naj bodo to družbeni interesi. Zaupanje se pridobi z volitvami in na tej podlagi se meri legitimnost. ki imajo lastnino. popolne demokracije v zakonodaji – neposredna demokracija je pogoj za uresničitev ljudske suverenosti. ali kakšna varianta proporcionalnega sistema) kako bi morali izvoljeni predstavniki ravnati (ali po navodilih volilne baze. veleposlanik. kako naj bodo izvoljeni (ali po večinskem sistemu. a pod določenimi pogoji: centralni položaj ljudske skupščine splošna volilna pravica pogoste volitve (prepoved ponovne izvolitve) dajanje navodil poslancem Iz njega lahko izpeljemo tako posredno kot neposredno demokracijo. ali naj imajo to možnost samo tisti.vedno usmerjena v skupni interes in voljo vseh. ljudstvo mora v celoti samo sprejemati zakone. ki jih je opredelil njen pooblastitelj. ali gospodarski interes. ki ji je priznana dolžnost obrambe ali pospeševanja interesov. Tipični primer: odvetnik. Glavna sestavina predstavništva je v konceptu zaupanja. trgovski zastopnik. ker so izraz obče volje in bistvo suverenosti – gre za koncept neposredne. vendar je v vseh primerih funkcija tega predstavništva doseči 20 . DELEGIRANO → nastane pri uporabi pojma predstavništvo za opis osebe. ljudstvo ne more biti predstavljeno v zakonodajni funkciji oz. Ljudska suverenost je temelj predstavniške demokracije. ki jih sprejema / zavrne ljudstvo neposredno. ki je zgolj seštevek posameznih volj in izraža zasebni interes. Dopusti možnost predstavniške demokracije. čeprav je dejansko odsoten. Člani parlamenta kot ljudski pooblaščenci lahko dajejo samo pobude in oblikujejo predloge zakonov. Predstavniki ne delujejo nujno natančno tako kot bi pooblastitelj sam. Ljudska suverenost je: neodtujljiva neprenosljiva nedeljiva nepredstavljiva nezastarljiva Ker je zakon izraz obče volje. Glavni problemi političnega predstavništva: kdo bi moral biti predstavljen (ali naj bo to del države. ali pa neodvisno od volilne baze – kot predstavniki vsega ljudstva) VRSTE PREDSTAVNIŠTVA Poznamo 4 vrste: 1. POLITIČNO PREDSTAVNIŠTVO Politično predstavništvo pomeni narediti nekaj ali nekoga za prisotnega. ali naj imajo ženske enako volilno pravico kot moški) kako bi morali biti predstavniki izbrani (volitve ali imenovanje).

st.cilje. splošnih in 21 . ki jih je postavil pooblastitelj. Te tri uporabe so nepolitične po svojem izvoru. naprej. čeprav pogosto uporabljene v političnih situacijah. SIMBOLIČNO → najdemo v obliki predmetov. volitev. MIKROKOZMIČNO → nanaša se na fizične podobnosti med predstavniki in predstavljenimi. Od samega začetka so pomenile omejitev kraljeve moči. Glavne odločitve kralja so bile vedno bolj odvisne od soglasja skupščin. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva. POLITIČNO → ni ga mogoče zožiti na katerokoli drugo uporabo pojma ali njihovo kombinacijo. Nobena pa ustrezno ne pokriva izvoljenih članov parlamentov oz. Politična uporaba – zastopniki skupin pritiska ali interesnih skupin delujejo po načelih tega predstavništva. ki so se sestajale od konca 13. Kasneje je parlament dajal kralju že izdelane predloge zakonov. 2. NEGATIVNE FORMULACIJE → ● člani parlamenta niso delegati volilnega telesa ● za člane ni mogoče reči. parlament je vplival na zakon le prek peticij in prošenj kralju za sprejem oz. Izraža se tudi v pojmu predstavniški vzorec. Sestavljali so jih predstavniki plemstva in duhovščine in pozneje predstavniki grofij. Hobbes – politično predstavništvo je v bistvu proces avtorizacije ali pooblaščanja in poslanski mandat je splošno pooblastilo za odločanje v imenu volivcev. 3. mest. Parlamentarizem v širšem smislu zajema demokratični volilni sistem. Zakonodajno funkcijo sprva opravlja kralj sam. ki je tipična za širši razred oseb (klubski člani. zastava). Če naj bo predstavniško telo idealno konstituirano v tem smislu. Nazadnje parlament prevzame zakonodajno funkcijo v celoti. Uporabljen je v raziskavah javnega mnenja. A igra vlogo v političnem smislu pri politični mobilizaciji ljudi. trgov. potem mora predstavljati mikrokozmos širše družbe. Poslanci so legalni zakoniti predstavniki vse dokler ne odstopijo. Ta uporaba ni niti tako splošna niti tako pomembna kot prvi dve. umrejo ali so poraženi na volitvah – ne glede na to kako ravnajo v parlamentu. da lahko Člani parlamenta so predstavniki zato. strankarski politični sistem ter sistem sprejemanja parlamentarnih odločitev ali zakonodajni postopek. ker so izbrani po posebnem postopku zasedejo ta položaj oz. Označuje tudi osebo. PARLAMENTARIZEM Parlament se je razvil po vzoru predstavniškega telesa v Angliji in predhodniki so stanovske skupščine. da so mikrokozmični predstavniki ali volilnega telesa ali prebivalstva kot celote ● poslanci so več kot le simbolični predstavniki 4. emblemov (križ. ki odražajo neko skupnost na simboličen način ali pa je to oseba kot simbolični predstavnik (angleška kraljica). spremembo zakonov. S tega vidika je sistem predstavniške vladavine v kateri se ljudska suverenost izraža na svobodnih. ta jih je ali v celoti sprejel ali zavrnil. poslancev v moderni demokratični državi. mesto → POZITIVNA FORMULACIJA. izvršilni odbor).

2. Parlament omogoča tudi sproščanje napetosti. socializacija in izobraževanje → postopno oblikovanje politične elite. nadzor nad upravo. Pri tem ima vlogo tudi volilni prag – preprečuje preveliko fragmentiranost strankarske strukture v parlamentu. Latentna ali skrita → dobi jo parlament skozi sestanke. Gre za odnose med vlado in parlamentom. Sestava parlamenta naj bi odražala rezultat volitev in obstajajo različni načini delitve mandatov – VEČINSKI in PROPORCIONALNI sistem. katerih funkcija je zastopanje drugih oseb. Evropa ima enodomnih 26 držav ali 60.4% in dvodomnih je 17 ali 30. Sodobni parlamenti se oblikujejo z neposrednimi volitvami (splošna in enaka volilna pravica). Nanaša se na parlamentarni sistem vladanja. Na svetu je 63% enodomnih (112 od 178) parlamentov. pristojnosti. Volitve vzpostavljajo legitimnost parlamenta. reševanje konfliktov. Dvodomni parlament je tipičen za federalne države. funkcije vpliva → zakonodajna. Manifestna → formalna potrditev (glasovanje). države z malim obsegom državnega teritorija. seje. enega doma. vzpostavljanje legitimnosti → ločimo latentno in manifestno. Enodomni sistem imajo unitarne države. dolgotrajen problem usklajevanja (neučinkovitost) Kritika dvodomnosti: 22 . 4.6%. ki je sestavljeno iz določenega števila članov. proces odločanja. 3. ki zaradi svoje številčnosti ali prostorske oddaljenosti v tem procesu ne morejo neposredno sodelovati. FUNKCIJE PARLAMENTOV 1. artikulacija interesov. Parlament je telo. izhodna (reševanje zastojev). Enodomnost je prisotna kadar gre za revolucije. Parlament je nosilec zakonodajne moči in v njem poteka spreminjanje družbenih interesov v splošno obvezne norme. STRUKTURA IN ORGANIZACIJA PARLAMENTA Večina je sestavljena iz dveh domov oz. Na enodomnost vpliva evolutivna razvojna pot (miren razvoj). V ožjem smislu pomeni obliko državne organizacije. odločevalske oz. rekrutiranje → postavljanje na določene funkcije. Prednosti dvodomnosti: gre za bolj stabilno in kakovostno zakonodajo zaščita pred tiranijo večine sistem je bolj zapleten.večstrankarskih volitvah. sestavo parlamenta.

Šteje 90 poslancev. določa pravila po katerih se morajo ravnati politične stranke in drugi politični subjekti pri svojem delovanju. s tajnim glasovanjem. POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA – MALA USTAVA Je formalno pravni vir. Mandatna doba se začne s prvo sejo državnega zbora. V njem je urejeno konstituiranje državnega zbora. delo v vojnem / izrednem stanju. imenovanje za pomembne politične funkcije ZAKONODAJNA → odločanje o spremembi ustave. predsednika. računsko sodišče. akti in postopki. Sprejema se z 2/3 večino. Tu so predstavljeni državljani Slovenije. Imamo 2 pripadnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. generalnega sekretarja državnega zbora. vsebinske odločitve 2. Ali pa daljši – vojna in izredno stanje. NADZORNA → državni zbor odreja parlamentarne preiskave. Odbori pa praviloma pokrivajo delovanje posameznih resorjev v vladi. To so komisije in odbori. razmerja do drugih državnih organov. Ureja organizacijo in delo državnega zbora oz. delegacije državnega zbora v mednarodnih institucijah. prehodne in končne določbe. odloča o zaupnici in nezaupnici vladi. člen). 5 članov sodnega sveta. V notranjo strukturo spadajo tudi poslanske skupine – sem so organizirani poslanci iste stranke. razpis referenduma… VOLILNA → nanaša se na predsednika vlade in ministre. Razdeljen je na 10 večjih sklopov. zakonodajno telo. Komisije se oblikuje na ravni parlamenta in za njegovo delovanje. DRŽAVNI ZBOR Je predstavniško oz. deklaracija) volilna nadzorna Določene so v poslovniku in razdeljeni v 2 veliki skupini: 1. Mandat je 4 leta. odloča o obtožbi predsednika republike (če krši ustavo ali zakon). sodnike.NOTRANJA STRUKTURA PARLAMENTA Znotraj parlamenta so različna parlamentarna telesa – delovna telesa. predsednika in podpredsednika državnega zbora. Lahko je tudi krajši – razpustitev državnega zbora (predčasne volitve). sodnike ustavnega sodišča. 23 . Izvoljeni so neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. vir ustavne ureditve. predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem. Pristojnosti – funkcije državnega zbora razdelimo na: zakonodajna (sprejemanje zakonov.omenjen je že v ustavi (94. mednarodno sodelovanje. sprejem zakonov. poslovnika. podpredsednika in člane delovnih teles. organizacija in delovanje. roki za posamezna opravila.

OBRAVNAVA → ta se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila tega matičnega delovnega telesa na seji državnega zbora. Tu se besedilo predloga zakona Glasovanje: 24 . vsak poslanec.000 volivcev. Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in vodi njegovo delo. Delovna telesa državnega zbora so odbori in komisije (mandatno volilna komisija. katerih člani predstavljajo več kot 1/2 vseh poslancev v državnem zboru. Večino zadev sprejema z večino opredeljenih glasov. Zakonodajni postopek se deli na 3 faze – prva. Ima 3 podpredsednike – eden je iz največje opozicijske stranke. Konča se na 2 načina: ● s sklepom državnega zbora naj se postopek nadaljuje ● s sklepom državnega zbora. Sicer je prva obravnava opravljena s posredovanjem predloga zakona poslancem. Opravi se samo splošna razprava o predlogu zakona. Imamo kolegij predsednika državnega zbora – posvetovalno telo predsednika državnega zbora – sestavljajo ga predsednik in podpredsednik državnega zbora. NAČIN DELA IN ODLOČANJA ALI ZAKONODAJNI POSTOPEK Državni zbor ima redne / izredne seje. Vsak predlog zakona mora vsebovati naslov. ciljih in poglavitnih rešitvah. najmanj 5. dokončno odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. ustavna obtožba predsednika republike) SPREJEMANJE ZAKONOV / ZAKONODAJNI POSTOPEK Sprejemajo se zakoni (tudi drugi akti). komisija za narodne skupnosti. OBRAVNAVA → opravi se le izjemoma. 1. volitve predsednika in podpredsednika državnega zbora. uvod. Sklepa. o razlogih za sprejem ter o načelih. besedilo členov. ……). predhodni obravnavi zakonov. sestavi delegacij državnega zbora v mednarodnih institucijah. če je na seji navzoča večina poslancev. Izvoli se z večino glasov vseh poslancev (46 poslancev). Odločitve se sprejemajo z glasovi vodij poslanskih skupin.VODSTVO DRŽAVNEGA ZBORA Parlament vodi in predstavlja predsednik parlamenta ali državnega zbora. če jo izrecno zahteva najmanj 10 poslancev.Kolegij odloča tudi o predlogu za sprejem zakonov po nujnem. druga in tretja obravnava zakona. Politične stranke so prisotne preko poslanskih skupin. skrajšanem postopku. O odločitvi kolegija. 2. vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti. komisija za poslovnik. Zakone predlaga vlada. da se zakon sploh ne sprejme – postopek je končan. Imamo tudi zahtevnejše večine: absolutna navadna (večina vseh poslancev) – izvolitev za predsednika vlade relativna kvalificirana (2/3 večina navzočih poslancev) absolutna kvalificirana (2/3 večina vseh poslancev) – sprememba ustave večinoma JAVNO tudi TAJNO (volitve predsednika vlade. kateri pisno nasprotuje najmanj 1/5 poslancev. obrazložitev in finančne posledice. državni svet.

lahko predlagatelj na isti seji opravi tudi tretja obravnava. 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti. Če matično delovno telo sklene. lokalni. daje veto na že sprejete zakone. DS bi naj bil odsev družbene strukturiranosti in različnosti znotraj družbe. za spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. DS je korporativen organ v katerem so zastopani gospodarski. če ni predlagateljica zakona. se pripravi dopolnjen predlog zakona. zaradi odprave posledic naravnih nesreč. Če pa k zakonu ni bil sprejet noben amandma. Amandmaje vložijo predlagatelj zakona. za manj zahtevne uskladitve zakonov z drugimi zakoni ali pravnim redom EU. 4 predstavniki kmetov. Sestavlja ga 40 članov in sicer 22 predstavnikov lokalnih interesov. Druga in tretja se opravita na isti seji in ne veljajo roki. Njegove pristojnosti pa kažejo. Če so v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot 1/10 členov dopolnjenega predloga zakona. Če ni bilo prve obravnave. obrtnikov in samostojnih poklicev. vlada (kadar ni predlagateljica zakona). ki so določeni v rednem zakonodajnem postopku (ratifikacija mednarodnih pogodb). h katerim so bili v drugi obravnavi dani amandmaji. poslanska skupina. Prva obravnava – ni mogoča splošna razprava. poklicni in socialni interesi. SKRAJŠANI POSTOPEK Uporablja se za manj pomembne spremembe zakona. pa državni zbor na isti seji preide k glasovanju o zakonu. K dopolnjenemu predlogu lahko vlagajo amandmaje poslanska skupina. NUJNI POSTOPEK Uporablja se le izjemoma v primeru kadar je to nujno potrebno zaradi interesov varnosti ali obrambe države. OBRAVNAVA → opravi se na seji državnega zbora. Po končani obravnavi amandmajev in členov na matičnem delovnem telesu. DRŽAVNI SVET Državni svet ni nosilec niti zakonodajne niti izvršilne veje oblasti. če ni predlagatelj zakona. vlada pa samo v primeru. V prvi obravnavi ni mogoča splošna obravnava. 4 predstavniki delodajalcev in 4 predstavniki 25 . ki deluje znotraj zakonodajne veje oblasti saj lahko predlaga zakone. ga lahko ustavi ali konča. razveljavitev zakona ali posameznih določb. h katerim so bili vloženi amandmaji.dopolnjuje in spreminja z amandmaji. se glasuje o predlogu zakona kot v celoti (navadna večina). Po končani tretji obravnavi ali po sprejetju uskladitve amandmajev. 10 poslancev in vlada. da zakon ne ustreza. Amandmaje vlagajo poslanci in matično delovno telo. Obravnava se po posameznih členih. da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. da gre za organ. Državni zbor razpravlja o predlogu kot celoti in le izjemoma o posameznih členih zakona – o tistih. 3. Državni zbor opravi razpravo in glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona in le o tistih členih. potem lahko predstavnik vsake poslanske skupine predstavi stališča poslanske skupine do predloga zakona. Druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji.

1991 je ustava uvedla sistem političnega predstavništva. Pomeni razmerje med določeno osebo mandatarja ter nedoločenim številom volivcev. izvrševanje mandata pa je vezano na potrditev mandata v DZ. Trajanje mandata poslanca je odvisno od dveh dejavnikov: trajanja mandata parlamenta (prenehanje mandata ali predčasni razpust parlamenta) in osebnih razlogov (prenehanje mandata zaradi smrti. kot da poslanec ni bil izvoljen.) zahteva lahko parlamentarno preiskavo POSLANEC IN NJEGOV MANDAT Poslanski mandat je razmerje med volivci in njihovimi predstavniki v parlamentu. kar pomeni.) ima pravico do suspenzivnega veta. Dolžnosti in pravice poslanca podrobno urejata zakon o poslancih in poslovnik DZ. odstop. Potrditev mandata v DZ ima konstitutivni pomen. ki ga z volitvami podelijo volivci izvoljenim članom. vendar le te ne omogočajo izvrševanje mandata. da mora DZ o nekem zakonu še enkrat glasovati 4. nezdružljivost funkcij). Pravna podlaga za pridobitev mandata so volitve. polno in svobodno delovanje njegovih članov. se šteje. poslanska imuniteta. L. Izvolitev in s tem pridobitev mandata potrdi volilna komisija. izguba pasivne volilne pravice. imajo pa imuniteto. zato so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila (niso predstavniki posameznih strank ali družbenih skupin). Poslanska imuniteta pomeni pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost članov predstavniškega telesa za kazniva dejanja. ki temelji na načelu ljudske suverenosti. Položaj poslanca je tako pravno in ustavno določen. da za njih ne veljajo določeni predpisi. ki sicer veljajo za vse druge. Najbolj znana je parlamentarna oz. brez elementov imperativnega mandata.delojemalcev. DS ima 5 glavnih pristojnosti 1.) predlaga DZ sprejem zakonov 2. Gre za pooblastilo. Če mandat ni potrjen. Poslanski mandat je po novi ustavi nevezan. DS se oblikuje s posrednimi volitvami na katerih se volijo člani DS za 5 let.) daje mnenja DZ o vseh zadevah in njegove pristojnosti 3. V praksi pa se mandat oblikuje predvsem kot razmerje med poslanci in političnimi strankami. Namen naj bi bil omogočiti parlamentu nemoteno in neodvisno delo. katerih člani so. ki z izvoljenim ne vzpostavijo nobenega pogodbenega razmerja. 26 . POSLANSKA IMUNITETA Imuniteta pomeni privilegij posameznih oseb. Državni svetnik ni profesionalna funkcija ampak gre za častno funkcijo. v celoti reprezentativen.) zahteva lahko razpis referenduma 5. Za to je potrebno posebno dejanje. Volitve so pravno dejanje in zato povzročajo pravne učinke.

poslanca pa se takoj spusti na prostost. Naša ustava določa obe obliki imunitete (materialno in procesno). Absolutna imuniteta varuje poslanca trajno (tudi po izteku njegovega poslanskega mandata). splošnih in tajnih volitvah. da poslanec ni kazensko odgovoren za dejanja. izvoljen mora biti najkasneje 15 dni pred iztekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. mora poslati zahtevo za dovolitev pripora predsedniku DZ (tudi. ki jih stori pri opravljanju svoje poslanske funkcije (absolutna in trajna neodgovornost). Državni organ. Materialna imuniteta izključuje kazensko odgovornost poslanca. ki želi poslanca pripreti oz.poslanci DZ (najmanj 10). storjena zunaj parlamenta. da sam presodi. ki bi oteževali delo parlamenta. ki jih stori zunaj opravljanja svoje funkcije (nedotakljivost oz. ne more biti kazensko preganjan brez privolitve parlamenta. izvoljen je lahko le polnoletni državljan RS (ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost). Gre predvsem za možnost parlamenta. . da je bil zaloten pri kazenskem dejanju (flagrantno kaznivo dejanje) – materialna imuniteta. ki se nanjo ni skliceval in je bil zaloten pri kaznivem dejanju – procesna imuniteta. . procesna pa možnost uvedbe ali nadaljevanja že začetega kazenskega postopka zoper poslanca. Zahtevo predsednik DZ pošlje mandatno-imunitetni komisiji. Če DZ ne dovoli priprtja. če se poslanec ne sklicuje na imuniteto). če mu jo prizna parlament. DZ lahko prizna imuniteto tudi poslancu. absolutno in relativno.volivci (najmanj 5000 volivcev) 27 . se proti poslancu vložen kazenski postopek ustavi. na neposrednih. ali gre za upravičene posege ali za neupravičene posege v položaj poslanca. ki zadevo preuči in na seji DZ predlaga imuniteto. javnosti pa sporoči le odločitev. da mu ne more biti odvzeta svoboda oz. relativna in začasna neodgovornost). Če se imuniteta potrdi. Kandidate lahko predlagajo: . razen v primeru. natančno pa poslansko imuniteto urejata zakon o poslancih in poslovnika DZ. Poklicna imuniteta v celoti izključuje kazensko odgovornost in tako omogoča svoboden in neoviran nastop v parlamentu. poslanec ne sem biti zadržan. nepoklicana pa procesna. drugi vidik pa se nanaša na privilegije poslanca. PREDSEDNIK REPUBLIKE V današnjem ustavnem sistemu je predsednik republike voljen neposredno. Poslansko imuniteto delimo na: poklicno in nepoklicno.Poslanska imuniteta ima dva vidika: prvi se nanaša na zagotavljanje pravic članom parlamenta (svobodno izražanje in glasovanje). ki jo DZ lahko potrdi ali ne. Poklicna imuniteta je praviloma tudi materialna. nepoklicna imuniteta pa varuje poslanca pred odvzemom svobode v kazenskem postopku za kazniva dejanja. nepoklicna pa priznava imuniteto tudi glede kaznivih dejanj. Odločanje lahko DZ opravi na zaprti seji. Poklicna imuniteta pomeni. materialno in procesno. začeti proti njemu kazenski postopek. ali s podpisi najmanj 3000 volivcev). relativna pa le v času trajanja mandata.politične stranke (predlog mora biti podprt s podpisom najmanj treh poslancev DZ. Volitve razpiše predsednik DZ (najprej 105 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe).

ponavadi pride do drugega kroga).izdaja listine o ratifikaciji . ki je dobil večino veljavnih glasov (absolutni večinski sistem. Če se mandatna doba izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja mu mandat preneha 6 mesecev po prenehanju izrednega (vojnega) stanja. Njegove pristojnosti so: . člane računskega sodišča. zbora.skliče prvo sejo novega državnega zbora . kadar se DZ ne more sestati.odloča o pomilostitvah . 28 .v primeru ratifikacije lahko predlaga. odloča o nujnih ukrepih in sploh ima pomembne pristojnosti v času velike nevarnosti. za dobo 5-ih let in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade .razglaša zakone .na njegov predlog izvoli DZ sodnike ustavnega sodišča. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA RS Predsednik republike predstavlja RS in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Po ustavni določbi je funkcija predsednika nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. Za predsednika je izvoljen kandidat.po ustavi razpusti državni zbor in razpiše nove volitve . kadar se DZ ne more sestati. POLOŽAJ PREDSEDNIKA RS Funkcija predsednika RS so predvsem reprezentativne (protokolarne). MANDATNA DOBA IN NEZDRUŽLJIVOST FUNKCIJE Predsednik je voljen neposredno na splošnih in tajnih volitvah.razpisuje volitve v državni zbor . . smrti. odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika začasno opravlja predsednik drž.lahko zahteva sklic izredne seje DZ . da izreče ustavno sodišče mnenje o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo .razglasi izredno (vojno) stanje.VOLITVE PREDSEDNIKA Potekajo ob upoštevanju določb zakona o volitvah v državni zbor. V primeru trajnega zadržka.imenuje državne funkcioniranje (kadar je to določeno z zakonom) .podeljuje odlikovanja in častne naslove .postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanke in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov . varuha človekovih pravic.na njegov predlog izvoli DZ pet članov sodnega sveta . prav tako tudi med zadržanostjo predsednika republike.

družine in socialnih zadev. dela. pri predstavljanju vlade. usmerja in usklajuje izvajanje politike države izdaja predpise in sprejema druge pravne. Zakon določa. FUNKCIJA VLADE. Pomembno je. Funkcijo podpredsednika v vladi opravlja minister. zdravstva. obrambe. organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij. . ne more pa ga nadomeščati v pravicah. ki so opredeljena v zakonu. pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave. sodiščih. SESTAVA IN ORGANIZACIJA VLADE SESTAVA IN ORGANIZACIJA Sestavljajo jo predsednik in ministri.v skladu z ustavo. s katerimi se določajo načelne in dolgoročne pol. ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države .predlaga DZ-ju v sprejem zakone. PREDSEDNIKA IN MINISTROV Dve osnovni skupini vladnih nalog: naloge. nacionalne programe in druge spl. zboru. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni drž. ki ga določi predsednik vlade. politične. ministrstev. državni proračun. ekonomske. če je ta odsoten ali zadržan. usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države . V skladu z zakonom se na navedenih področjih oblikujejo ministrstva. niti opravljati drugih dejavnosti. akte. Funkcije vlade kot organa izvršilne oblasti: . V vladi je poleg predsednika vlade še petnajst ministrov oz. šolstva in športa. kulture. gospodarske dejavnosti. Struktura vlade je opredeljena s strukturo področij. ki jih ima kot najvišji organ državne uprave. ki jih ima kot organ izvršilne oblasti in naloge. organizacijske in druge ukrepe. da predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v drž.s proračunskim memorandumom predstavi DZ-ju temeljne cilje in naloge ekonomske. z zakoni in z drugimi akti DZ določa.področje družbenih javnih dejavnosti na področju: znanosti in tehnologije. promet in zveze. ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na predloge za imenovanje in razrešitev ministrov. in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto 29 . ter okolje in prostor). pravosodja in financ). organih. soc. . Struktura vlade zajema tri osnovna področja organizacije dela: . notranjih zadev.področje “gospodarstva” (ekonomski odnosi in razvoj. da so lahko v vladi tudi največ trije ministri brez resorja. ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade. finančne. Podpredsednik vlade nadomešča predsednika.FUNKCIJA.politično-upravno področje (področje zunanjih.

če nima podpore v parlamentu. To se kaže na dva načina: z glasovanjem v parlamentu bodisi o nezaupnici vladi ali pa o zaupnici vladi. Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani. in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države. Minister ima tudi pravico zahtevati.vodenje in usmerjanje drž. ter sprejemanje organizacijskih. Politična odgovornost vlade se kaže ravno v tem ali še ima podporo v parlamentu ali ne. vlada in pristojni minister. Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z njihovimi nalogami. da ti napotki ne izhajajo iz usmeritev vlade. Pravico zadrževanja predpisa ima predsednik.vodi in usmerja delo vlade . NEZAUPNICA IN ZAUPNICA VLADI Vlada ne more delovati.sklicuje in vodi vladne seje.izvrševanje pravic in dolžnosti. družb in drugih organizacij . lahko zahteva. da ga predsednik vlade sprejme na razgovor o vprašanjih. da vlada obravnava sporno vprašanje. gospod. da morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih.predstavlja vlado .dajanje smernic ministrstvom za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov. za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister. Za ministre pa velja dolžnost. uprave prek ministrov .nadzorovanje dela ministrstev .usklajuje delo ministrov .upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem RS Funkcije vlade kot najvišjega organa drž.skrb za usklajeno izvrševanje nalog ministrstev .skrbi za enotnost pol. pomembnih za delo vlade. upravi drugih ukrepov za delo vlade in ministrstev . glasovanje o zaupnici pa zahteva šef vlade. drugih predpisov in splošnih aktov . Za prvo glasuje določeno število poslancev.zastopa RS kot pravno osebo . odgovorna je tudi za izvajanje predpisov DZ ter celotno delovanje državne uprave. uprave: . kadrovskih in 30 . in upravne usmeritve vlade . ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike.odločanje o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil Funkcije predsednika vlade: . ODGOVORNOST VLADE IN MINISTROV Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države.urejanje delovnega časa v drž.. kateremu je tudi odgovorna za delo. Če minister meni. ki pripadajo RS kot ustanoviteljici zavodov. ki jo vodi.

iz česar izhaja.Nezaupnica vladi Po naši ustavi lahko poda predlog zahteve za nezaupnico vladi najmanj 10 poslancev državnega zbora. da z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. da jo mora vložiti najmanj 10 poslancev in da mora biti podana v pisni obliki ter da praviloma vsebuje kakšno načelno. da interpelacije ni mogoče sprožiti ob katerem koli vprašanju. interpelacija pa je v prvi vrsti namenjena nadzoru nad delom vlade. posameznemu ministru. s pomočjo katerega vlada preverja oz. informacij. lahko pa tudi glasovanje o zaupnici. Razlika pa je v tem. da se v javnosti spodbudi zanimanje za kakšno pomembno zadevo. V zvezi z interpelaciji se v teoriji govori o “kvalificiranosti zadev”. razjasnitev posameznih stališč in postopkov vlade ipd. mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu pri ponovnem glasovanju izglasovati zaupnico. Razpravi lahko sledi glasovanje o zaupnici vladi oz. predstavlja pa lahko tudi pomembno sredstvo.da mora dobiti vlada v prvem primeru podporo večine glasov vseh poslancev. ko hromijo njegovo delo in zato ne more sprejemati zakonov in drugih pomembnejših odločitev. ministra. Vprašanje zaupnice postavi predsednik vlade. v zvezi s katerim se lahko postavi vprašanje interpelacije. v drugem pa podporo z navadno večino. obvestil oz. kadar pride v parlamentu do takih nesoglasij. širšo in pomembnejše vprašanje in da se po postavljeni interpelaciji in dogovoru vlade oz. Interpelacijo uporabljajo največkrat člani opozicije kot sredstvo kritike vlade oz. Razlika je v tem. DZ lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako. sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. 31 . šele na to pa pridobitvi ustreznih informacij. da pomeni interpelacija “javno vprašanje” o odgovornosti vlade oz. Predsednik vlade ima pred volitvami novega predsednika vlade pravico odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in vije poglede na dotedanje delo vlade. ali še ima v državnem zboru večinsko podporo ali ne. Vprašanje zaupnice se lahko postavi “na splošno” ali pa ob konkretnem odločanju o sprejemu nekega zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Večkrat zasledimo opredelitev. Zaupnica vladi Zaupnica vladi je instrument. ministrov in ugotavljanje njihove odgovornosti. da je bistvo poslanskega vprašanja v pridobitvi odgovora. ministra odpre razprava (kar pri poslanskih vprašanjih ne velja). Temu vprašanju nato sledi obravnava v državnem zboru. ki je dano vladi in s katerimi poslanci zahtevajo odgovor na določena vprašanja. Običajno se vprašanje zaupnice postavi. Na splošno velja. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev. Interpelacija Je eno izmed sredstev kontrole in odgovornosti vlade in ministrov ter predstavlja pravzaprav posebno vrsto poslanskega vprašanja. ugotavlja.

vlade pa mora izreči svoje mnenje o obtožbi zoper ministre. Izvedba načela delitve oblasti postavlja vlado v položaj. storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Obtožba zoper predsednika vlade in ministre (impeachment) Kot posebna možnost ugotavljanja odgovornosti predsednika vlade in ministrov je v ustavi uvedena obtožba pred ustavnim sodiščem tako imenovan impeachment. saj ima v parlamentu svojo večino v poslancih in tako lahko parlamentu diktira svojo politiko. DZ odloča o obtožbi z večino glasov vseh poslancev. interpelacije in glasovanja o nezaupnici. dokler ima zaupanje parlamenta (vlada). kjer imajo vlado iz ene stranke (Anglija) . vlade. na katerega se nanaša interpelacija. ki je splošno pristojna za določanje in vodenje politike države . ima pravico kratko obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo. je lahko večkrat zelo negotovo.to je. Nato opravi ustavno sodišče obravnavo. pravico obrazložiti interpelacijo..da se lahko sproži o delu vlade ali posameznega ministra. da ni le izvršilno-tehnični organ parlamenta. ko dobi predsednik zbora odgovor na interpelacijo. V primeru. če je predložen predlog obtožba zoper pred. Pri tem lahko DZ predsednika vlade in ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov. Pri tem pa je vlada kot nosilec izvršilne veje oblasti v okviru svojih pristojnosti samostojna in odgovorna državnemu zboru. pred. do začetka glasovanja o njej pa jo lahko tudi umakne. pri nas državnega zbora pa je vzpostavljen predvsem preko institutov poslanskih vprašanj. da mora interpelacijo sprožiti najmanj 10 poslancev in . Vlada in ministri morajo sodelovati z drž. Uvedbo postopka lahko dr. temveč samostojna veja oblasti. da vlada. Na zahtevo DZ mora predsednik republike izreči svoje mnenje. RAZMERJA MED VLADO IN DRŽAVNIM ZBOROM Gre za razmerja med organom zakonodajne in organom izvršilne veje oblasti.Ustava predvideva dve “omejitvi” . po kateri lahko (z 2/3 večino) odloči. ki lahko na obtožbo odgovori. ga pošlje obtoženemu. tudi pri nas. da obtoženi do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije. odloči pa s sklepom. Za parlamentarni sistem. Nadzor parlamenta oz. ali bo za neko odločitev imela v parlamentu zadostno zaupanje ali ne. ki ga pošlje ustavnemu sodišču in obtoženemu. Če je vlada koalicijska vlada več strank. da obtožba ni utemeljena. V parlamentih. je značilno. se z odločbo oprosti obtoženega in obratno. s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra. ko dobi zaupnico parlamenta sama vodi notranjo in zunanjo pol. O interpelaciji se odloča na prvi seji DZ. Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik poslancev. Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom. ki so vložili interpelacijo.organ strateškega odločanja. Ko dobi ustavno sodišče sklep o obtožbi. zborom in imajo v razmerju do njega vrsto obveznosti: 32 . Predsednik vlade ali minister. zboru predlaga najmanj 10 poslancev. je ta vlada povsem samostojna in avtonomna glede na parlament.

oblikovanje politik in sodelovanje pri oblasti Pol. horizontalna: politična stranka vsebuje znotraj sebe interesne organizacije = po generacijskem načelu. Izšle so iz civilne družbe. svet. stranke so izšle iz civilne družbe.. da svoj odstop obrazloži v DZ. Za njih so značilni naslednji elementi: organizacijski vidik lokalna organizacija iščejo volilno podporo iščejo določeno člansko podporo (obstaja neka meja števila članov) opredeljena ideologija organizirane na različnih ramenih države (državna. predsednik vlade in vsak minister ima pravico. 33 .vlada mora zavzeti stališče do pobud in predlogov. na katerega se nanaša interpelacija. ki jih je sama predlagala Med pravicami vlade lahko navedemo: pravico predlagati zakone.. volilna funkcija 3.vlada mora ob sprejemanju proračuna DZ-ju predložiti celovito poročilo o svojem delu v preteklem letu . predsedstvo. rekrutacija in selekcija pol. da obravnava posamezna vprašanja iz njene pristojnosti in zavzame do njih stališča. vlada ima pravico.vlada poroča DZ o svojem delu . programska socializacijska vloga 5. ki jih da DZ ali poslanci v zadevah iz njene pristojnosti . elit 4. ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti . POLITIČNE STRANKE So ena izmed vrst organizacij.posredujejo civilno družbo v državo – mediacijska=posredovalna vloga 2. pravico. da pred razpravo o interpelaciji v 15-ih dneh da svoje stališče o vprašanju. ki jih je sprejel DZ.vlada in vsak njen član mora na zahtevo DZ poročati o izvrševanju zakonov. da predlaga DZ. ki so posredovale in še posredujejo med civilno družbo in državo. ki vključujejo ljudi z istim političnim prepričanjem in se bori za oblast. pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov.vlada mora sodelovati pri delu DZ in njegovih delovnih teles. in glavna . drugih predpisov in spl.vlada in vsak minister mora dajati odgovore na vprašanje poslancev . lokalna v SLO) notranje strukturirane (2 vidika . in da sodeluje v razpravi. aktov. najožje pa so izvršilni odbori.. predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Organizacije. organizacije imajo neke funkcije: 1. agregacija interesov (več interesov v družbi) 6.vertikalni: kongresi.. po načelu spola) Vse pol.

strank. Težijo k čim večjemu številu članov iz 2 razlogov: POLITIČNI (stranke želijo svoje člane izobrazit). Pomembnejša je torej kakovost članov ne pa število. ki so pomembni v družbi. Svoj poziv in usmerjenost so usmerile na vse volivce.) – razcep med postmaterialističnimi in materialističnimi vrednotami (osnove za nastanek ekoloških oz. rahljanje vezi znotraj delavskega razreda in med socialistično stranko in delavskim razredom. EKSTERNE (zunaj parlamenta) Panebianco deli z organizacijskega vidika:    teritorialna penetracija (center spodbuja razvoj periferije lokalne organizacije) teritorialna difuzija (razvoj polit. Tip množičnih strank je prevladal vse do konca 2. stranke) 4. stranke so se temu prilagodile z nastankom ljudskih strank. zelenih strank) Duverger deli pol. Med predvolilno tekmo se naslonijo na donatorje. Najprej so nastale t. stranke glede na prostor njihovega nastanka . industrijska in ruralna družba (industrialci: veleposestniki – agrarne polit. stranka) mešanica 1.IDEOLOŠKI RAZVOJ POLIT. ki se niso čutili močno 34 . – niso imele uveljavljenega sistema pridobitve članov .i. strank je posledica organiziranja lokalnih pol. leta 20. stol. Prvi jih je opredelil KIRCHHEIMER. ko se je začel razvoj LJUDSKIH STRANK (catch all parties). Na osnovi tega razcepa so nastale nacionalne pol. lokalnim in nacionalnim (izpostavljanje partikularizma: graditev nacionalne države). FINANČNI (prek njihovih članarin pridobivajo finančna sredstva). delodajalci in delojemalci (kapital:delo). ki se je proglasila za ljudsko stranko 1959. kadrovske in branžne stranke (razvile so se okoli 18. STRANK: Lipset in Rokkan sta identificirala 4. Polit. stol. ki se združijo v center=nacionalna pol. Množične stranke predstavljajo točno določene dele družbe. 2. Prva je bila nemška SDS. 1. Financirajo se prek prispevkov fizičnih oseb. Skozi zgodovino so se oblikovali različni tipi pol.INTERNE (znotraj parlamenta). stranke 3. Duverger razvoj množičnih strank poveže z nastankom socialističnih strank in potrebo le-teh po močni organizaciji. razslojevanje. V predvolilnih bojih imajo prednost tisti. in 2. sv. vojne. elit. Prišlo je do večjih sprememb po 2. Organizacijsko so povezane preko ohlapne mreže. vojni: 1.stranke brez članov). MNOŽIČNE STRANKE – so nastale po razširitvi demokratičnih pravic – možnost širše udeležbe družbe z volilno pravico. nova in stara moč . zgodovinske razcepe.zmanjšati (oblikovali so liberalne politične stranke) ali nadaljevati vpliv cerkve v politiki in družbi (konzervativne politične stranke) 2. Osnova za delavske socialistične in SDS stranke INGLEHART (70. ki so pripeljale do nastanka različnih ideoloških skupin političnih strank.

Stranka je združenje državljanov. Poiskati so morale drugo ime kar pri državi – kadrovsko.Približne opredelitve KATZ & MAIR – kritiki pravijo da niso nič novega (drugo ime MODERNE KADROVSKE STRANKE). letih 20. trend razslojevanja. pridobivanje volivcev od vsepovsod 5. iz kroga katoliških intelektualcev – okrog serije 2000 VPRAŠANJE LEVICE IN DESNICE: Dandanes klasične delitve ni več. Razvoj v 70. ne smejo pa ustanavljati izpostav v podjetjih. nastanek v okviru starih družbenopolitičnih organizacij (SLS) 3. večja vloga voditeljev 3. temveč institucionalnega akterja. strank. stranke ( ZELENI) 4. Poleg tega ime stranke ne sme vsebovati ime tuje države. Poleg tega so se usmerila na probleme. korenito zmanjšanje vpliva ideologije 2. organiziranje strankarskih interesov 7. 2. ki bi predstavljali manjšo možnost konflikta (splošno sprejeta vprašanja) 1. finančno. medijsko ime. na osnovi lokalnih interesov (ZVEZA ZA PRIMORSKO) 6. iz klasične opozicije 8. cilje in ki z demokratičnim oblikovanjem volje državljanov in tudi z predlaganjem kandidatov delujejo javno. preko razvoja in družbenih gibanj v pol. strankarska identifikacija se zmanjšuje. samoorganizacija nacionalnih oz. STRANK V SLO: 1. RAZVOJNI MODELI POLIT. STRANK Najprej ga je omejeval zakon iz 1989 – zakon o polit. Dodelile so si vrh države. nato še zakon o strankah (1994) 200 ljudi je potrebno za oblikovanje stranke. ki uresničujejo pol. Ime politične stranke se mora jasno razlikovat od druge pol. POLIT. SLOV. je prinesel veliko sprememb: 1. Dovoljeno je le teritorialno organiziranje strank in ne več funkcionalno. DELOVANJE IN ORG. strank pri MNZ.stranke. Ne igrajo več vloge primarnega socialnega. KARTELNE STRANKE . nastale s transformacijo družbenopolitičnih organizacij ( ZKSZLSD) 2. Registriranih je 34 pol. zmanjševanje razredne povezanosti 4. stranke ali fizične osebe. S tem so postale del države in ne več del civilne družbe.identificirani s katero izmed pol. stol. združevanju. povezanost z interesnim skupinam Gre za organizacijski fenomen in manj za ideološki fenomen. Povečujejo pa se stroški delovanja strank. Na osnovi:   imena v katere mednarodne stranke so stranke včlanjene 35 . etničnih skupin (STRANKA ZA ENAKO PRAVNOST OBČANOV) 5.

        ekonomski pogled na desnico. pol. strank analiza programov in določenih javnih politik analiza delovanja v parlamentu preko socialne baze Vloga institucij in koncept zaupanja v politologiji. ki jo dajemo institucijam. Zaupanje: .občutek. da verjamemo nekomu pomen podpirati nekoga. pri njegovem delu širok koncept (ne da se ga definirat za vse) gre za prepričanje. ki ga določajo formalno oblikovana struktura in funkcije Poznavanje pol. institucij omogoča razumevanje dogajanje v pol. odvisno od stanja duha. vsakdanu zanašanje na nekoga začne se ko posamezniki končajo s hladnim preračunavanjem je pravni odgovor o varovanju pravic nekoga je to. da bo nekaj delovalo zaupamo v nekoga na katerega smo prenesli neko dolžnost INSTITUCIONALIZEM: Začetek v 70. ki se oblikujejo pri vsakodnevnem delovanju Vsaka institucija skuša regulirati vedenje Je javno telo. vlada. pripadnost. Bolj kot so trajni in pozitivni stiki z nekom. letih. teorija: Filozofija: šele določeno moralno vedenje posameznika kaže na neko zaupanje. Če ji dajemo legitimnost. 2. ji verjetno tudi zaupamo. povezano z izkušnjami. prijatelji. pogled na levico samoopredelitev pol. DZ. POLITIČNA INSTITUCIJA: Poskušajo reševati konkretne probleme. 2. strank anketa znotraj članov stranke anketa med volivci na sploh anketa med volivci samih pol. legitimnost. cerkev. stranke Zaupanje: Pravna teorija: Politolog: Soc. večje je zaupanje. vojske. 36 . prenos odgovornosti Institucije: družina. vidik moralnega odnosa do institucij. predsednik republike. vidika: 1. institucije. pol. Miller – politolog: ko govorimo o zaupanju v polit.

če ta tako zahteva .telesna integriteta .) . svoboda izražanja. kontekst 3. Te so povezane so z dobrinami: . ključne vsebine: mest.Osebne pravice (v ožjem smislu). da sodelujejo v političnem in družbenem življenju in drugih javnih zadevah. Znane so še druge razvrstitve: . temveč ga mora spoštovati in pravno varovati (veroizpoved.pozitivni status oziroma aktivno delovanje države v korist posameznika.. novi institucionalizem Metode: deskriptivno-induktivna.pravico do nedotakljivosti življenja .osebne pravice in svoboščine .. osnova. vrste analize: ustavne študije. formalno-legalna Novi institucionalizem – institucionalisti so preveč poudarka dali socialnim konceptom ANALIZIRANE INSTITUCIJE: Višje ko je ekonomsko stanje.pravica državljanov.politične pravice in svoboščine .socialne in ekonomske pravice . idr.negativni status posameznika . So neprenosljive in nepodedljive ter neločljivo povezane z osebo nosilcem pravic ...svoboda vesti.čast in ugled .pravica do osebne svobode 37 .osebna svoboda .- 3. ki varujejo fizično in osebno integriteto in dostojanstvo posameznika kot človeške osebnosti (to so absolutne pravice).pravice narodnih skupnosti OSEBNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE Z osebnimi pravicami in svoboščinami razumemo človekove pravice in svoboščine. ki ščitijo telesno integriteto . večje je zaupanje Na zaupanje vpliva tudi stanje v sistemu Vplivajo tudi socialno-ekonomski dejavniki Socialno-politični dejavniki.prepoved mučenja . ki vplivajo na zaupanje V vojnem stanju je pravzaprav zaupanje v institucije večje VRSTE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN PO USTAVI RS Glede vprašanja razmerja posameznika in državne oblasti je mogoče razlikovati troje: .pravno stanje posameznika v katerega država ne sme posegati.aktivni status . javna uprava.

nedotakljivost človekove osebnosti in dostojanstva . prav tako pa tudi med odvzemom prostosti in med izvrševanjem kazni. s tem v tesni povezavi je določba. dokler to ni ugotovilo sodišče) • pravna jamstva v kazenskem postopku (tudi obdolženi mora imeti naslednje pravice: primeren čas in možnosti za pripravo obrambe. “zaščita” naših državljanov pred izročitvijo le-teh tuji državi. da se mu sodi v njegovi navzočnosti. za katero ni zakon določil. . posebno pravico. avtonomnost univerze in drugih visokih šol .svoboda gibanja .pravica do povračila škode Z ustavno določbo je človekovo življenje nedotakljivo.svoboda vesti . ki so pretežno vezane na duhovno in miselno sfero človeka . Državljanstvo Slovenije ureja zakon. osnovno šolanje obvezno) .Osebne pravice. da je kaznivo in ni zanj predpisal kazni. ki ni v nasprotju z njegovimi prepričanji) . ki varujejo telesno in duhovno integriteto ljudi spada tudi pravica (varstvo) do osebne svobode. Med pomembne pravice.pravica do popravka in odgovora .svoboda znanosti in umetnosti (intelektualna svoboda) . da v Sloveniji ni smrtne kazni. Vsakdo ima tudi pravico do nedotakljivosti stanovanja.svoboda izražanja . V ustavi je posebej zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih.izpolnjevanje na drug način.pravica do izobraževanja in šolanja (izobraževanje je svobodno. Med osebne pravice pa lahko štejemo tudi prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni. Neposrednemu varovanju človekove fizične integritete je namenjena določba o prepovedi mučenja.pravica do ugovora vesti (ugovor vojaški dolžnosti .prepoved izročitve državljana -prepoved spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti ter prepoved spodbujanja k vojni in nasilju .pravice iz ustvarjalnosti.odreditev in trajanje pripora pod točno določenimi pogoji . da se brani sam ali z 38 . v ustavi pa je zapisana pravica oz.pravica do uporabe svojega jezika in pisave Pravice v kazenskem postopku: • načelo zakonitosti v kazenskem postopku (nihče ne sme biti kaznovan za dejanje. ki dopolnjuje celovitost zaščite svobode osebnosti pa predstavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil..tajnost pisem in drugih občil .nedotakljivost stanovanja .izražanje narodne pripadnosti . še preden je bilo dejansko storjeno) • domneva dolžnosti (nihče ne more veljati za krivega.

to je izražanja njegovega političnega bistva (omogočanje sodelovanja državljanov v političnem življenju družbe). da njihov primer obravnava in o njem odloči ustavno sodišče.zagovornikom. predvsem s posamičnimi akti državnih organov. predlaga posamezne ukrepe. njegova skrb za človekove pravice sega tudi na področje oboroženih sil. nadzor nad sodišči ( nima pristojnosti neposrednega poseganja v odločitve.Ustavna pritožba Predstavlja posebno pravno sredstvo zoper kršitev ustavnih pravic. pomemben je predvsem njegov nadzor nad odločitvami izvršilne veje oblasti. katerih smisel je v tem. .sodno varstvo Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve . če je preganjan) SODNO IN DRUGO VARSTVO (ZAŠČITA) PRAVIC IN SVOBOŠČIN Po veljavni pravni ureditvi obstajajo razne oblike varstva pravic in svoboščin in sicer: . o svojih ugotovitvah sestavi za parlament posebno poročilo. Prizadetim omogoča. da lahko volijo člane predstavniških teles v državi.Upravnokazensko varstvo Pogosto so kršitve človekovih pravic in svoboščin opredeljene kot prekršek. opozarja na nepravilnosti pri delu organov in konkretnih uslužbencev ter pristojnim organom predlaga (zahteva) tudi uporabo ustreznih sankcij.pravica do pribežališča (azil . da zagotovijo participacijo človeka in državljana v političnem življenju družbe. da mu je zagotovljeno izvajanje dokaz v njegovo korist. O njih na prvi stopnji odločajo sodniki za prekrške.pravica do peticije (pisni sestavki.pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (od tega. ki jih posamezniki ali skupine oseb posreduje neki organizaciji ali organu) . temveč daje mnenja. 39 . o pritožbah na te odločitve pa Republiški senat za prekrške. da lahko sodelujejo pri raznih oblikah osebnega izjavljanja) .volilna pravica (pravica voliti in bit voljen po dopolnitvi 18 let) . VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN (OMBUDSMAN) Imenuje ga državni zbor na predlog predsednika republike. ki se obravnava in sankcije zanj izrekajo v postopku o prekrških. nima sicer pooblastil za izrekanje sankcij zoper kršitelje. mandatna doba je 6 let. pripombe na nezakonito delo. je samostojen in neodvisen. kritizira izvrševalce.pravica do zbiranja in združevanja ( sodelovanje in povezovanje ljudi v posebnih organizacijah zaradi doseganja javnih ciljev) .tujci. da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližje ali priznati krivdo) • pravica do rehabilitacije in odškodnine (če je bil po krivem obsojen) • prepoved ponovnega sojenja o isti stvari POLITIČNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE To so pravice in svoboščine. . ki so v pristojnosti sodnikov).

so takrat. PRAVICA Glas vsakega volivca ima enako vrednost in da ima vsak volivec pri volitvah v ista pred. sistema nasploh. Obsega predpise o volilni pravici. organov in predst. pravice je pluralni votum. Posredne volitve – elektorji kažejo na nezaupanje v volivce. PRAVICA Volitve so lahko posredne. telo samo en glas. so izključeni oz. enaka in neposredna vol. rasni. SPLOŠNA VOL. Omogočajo volivcem neposreden vpliv na sestavo parlamenta in na njegove odločitve. Določbe o organizaciji volitev. telesa. Neposr. pravice. ki urejajo volitve ali pa skup volilnih načel in sredstev za njihovo uresničevanje. Neposr. sistema in pol. Varstvo vol. 40 . Zgodovinsko gledano je bila vol. sistema pa določajo volilna načela in to zlasti splošna. če volivci sami brez predstavnika glasujejo za člana pred. POJEM VOLILNEGA SISTEMA V najširšem smislu predstavlja zbir pravnih pravil. Najpomembnejši element vol. vol. Iz spl. ena temeljnih polit. narodnostno in rasno. evidentiranje vol. Njihov pomen je v tem. začasno omejeni samo tisti ki imajo zaradi duševne bolezni skrbnika in zaradi mladosti. spolni. Predpisi o volilni pravici določajo krog oseb s pravico volitev pred. pravico nimajo tujci ampak le državljani. Njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. neposredne in kombinirane. posredne pa za druge drž. pr. PRAVICA Je pravica vsakega drž. kar pa ne velja za lokalno raven. sistema je volilna pravica. vol. Neenaka volilna pravica se izraža tudi s kršitvijo velikosti volilnih enot. pravica in tajnost glasovanja. da voli ne glede na razredno. pravice. telesa. organizacije volitev. Vsebino vol. oblikovanje drž. volitve so najbolj pogosto za pred. telesa in krog oseb s pravico do izvolitve v članstvo teh teles. in drugo pripadnost  odsotnost vsakršne diskriminacije. ENAKA VOL. NEPOSREDNA VOL. Določene osebe imajo več volilnih glasov. postopku in vol. Razlog v tem. V ožjem smislu . vol. pravica obsega pravico voliti kot tudi pravico biti izvoljen – strožji pogoji. pravic in od nje je odvisna tudi značaj vol. ki vodijo volitve. da državljanstvo predstavlja posebno vez med državo in državljanom – dolžnosti in obveznosti. kasneje izobrazbeni. pravice – omogoča volivcem svobodno izvrševanje vol. organe. Volitve so pogoj za vzpostavitev in ohranitev pravne države. telesa. Spl. ki so izpolnjevali posebne pogoje – VOLILNI CENZUS.VOLILNI SISTEM: POMEN VOLITEV: V sodobnem pojmovanju so eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti in pogoj za dem. tehniki. postopki in tehnike volitev. ekon. Sprva je bil premoženjski. da se z njimi uresničujejo volilna načela in se urejajo vprašanja v zvezi z organi. pravica na začetku omejena na ozek krog ljudi.sistem razdelitve mandatov. Splošno vol. Nasprotje enake vol.

ki dobi več kot polovico glasov. vol.O kandidatih se odloča z večino . Izhodišče za izbiro meril je vprašanje ali naj bodo poslanci v parlamentu dokaz polit. manjšimi omogočiti zastopstvo v parlamentu. 1. VEČINSKI SISTEM: . stol pa se je začel kritizirati in uveljaviti se je začela ideja. strankami na volitvah. vidik – vprašanje. listam. Ki se približujejo enemu ali drugemu. stranke ustrezno predstavljene v parlamentu. Zgodovinsko je najprej prevladal večinski. pogledov in prepričanj vseh volivcev ali pa zgolj večine. Oba predstavljata zgolj skrajna pola lestvice. pravico in v smislu družbene funkcije. da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. enoti se deli s številom poslancev. PRAVICA IN TAJNOST GLASOVANJA O svob. relativna večina – zmaga tisti. Pri tem gre za vrednostno ocenjevanje kandidatov. 41 . Načelo svob. ki so jih volivci opredelili posameznim kandidatom oz. ki predstavlja le manjšino vol. Uporabi se dodatno pravilo:PRAVILO NAJVEČJEGA OSTANKA. stol. če je volivec tudi dolžan uveljaviti svojo vol. – glede na to sta se razvila VEČINSKI IN PROPORCIONALNI VOLILNI SISTEM. že ob koncu 19. RAZDELITEV MANDATOV: V vsakem primeru je odvisna od izida glasovanja – od glasov. DROOP HARE . glasuje ali ne. Lahko je izvoljen poslanec. ker lahko povzroči ponavljanje glasovanja dvokrožni sistem.nastale na prelomu 19. 2.volilni količnik je število glasov potrebnih za izvolitev 1 poslanca v volilni enoti. D'HONDTOV. sedeže lahko pripeljejo do skrajno različnih rezultatov. Med večinske sisteme štejemo tudi ALTERNATIVNO GLASOVANJE. ki pozna vrsto različnih rešitev. sistema. Svobodna vol.SVOBODNA VOL. sistem tudi pol. pravici govorimo tedaj ko volitve lahko zares svobodno izbirajo med različnimi kandidati in pol. 2. interesi oz. vidik se kaže v tem. PROPORCIONALNI SISTEM Izhaja iz načela. ki dobi največ glasov. pravice je povezano z načelom tajnosti glasovanja. absolutna večina =nadpolovična – kandidat. Absolutna večina se kritizira zato. Najbolj enostavne oblike so: HAREJEV. Merila pretvorbe glasov v posl. V praksi po tem sistemu ni mogoče razdelitev vseh mandatov.Dve osnovni verziji: 1. zahtevati da pove za koga glasuje. pravica je tudi kazenskopravno varovana nikogar ni mogoče klicati na kazensko odgovornost. vol. pač pa za v celoti kvantificirane odločitve. da mora vol. To naj bi zagotavljajo da so različni pol. Obstajajo različne matematične formule . da ima vsak volivec pravico da se svobodno opredeljuje pri glasovanju in da ga pri tem ne sme nihče ovirati in vplivati na njegovo odločitev. Vsota vseh volilnih glasov v vol. Kaznivo je prisiljevanje volivca do glasovanja za ali proti. ki se volijo v volilni enoti. Volilna pravica je torej osebna pravica.

proporcionalnega: Zapletenost in povzroča nestabilne koalicijske vlade in tako slabi položaj parlamenta. + večinskega: Eni stranki omogoča absol.zunanje zadeve . akti določajo. moči v državi. pr. SISTEMA NA STRANKARSKO SESTAVO: .večinskega: ne odraža razmerja med pol. Zato se uporablja poseben pogoj za vstop v parlament=PROHIBITIVNA KLAVZULA (pogoj za vstop. Zato je vladanje nestabilno.D'HONDTOV SISTEM: (pravilo največjega povprečja) je sistem delitelja.Proporcionalni sistem dopušča veliko število strank. Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. Ministrstva za: . ki se delijo v volilni enoti. glasov. kar omogoča stabilno vlado. ki so jih dobile liste kandidatov v volilni enoti. večino v parlamentu. podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje posameznih funkcij državne uprave. ki dobi največ + proporcionalnega: omogoča sorazmerno razdelitev mandatov in tudi ustrezno zastopanost pol.Sistem relativne večine – vodi v dvostrankarski sistem . VOLILNI PRAG: v proporcionalnem sistemu dobi sedeže v parlamentu večje število političnih strank. Št. Ne uporablja se volilni količnik ampak se izračuna absolutno št.finance . preko katerih država uresničuje upravne naloge. Enostavnejši Preglednejši Omogoča volivcem odločanje med kandidati .promet in zveze 42 . tudi ekstremnih strank UPRAVA V ORGANIZACIJSKEM SMISLU Državna uprava predstavlja (v organizacijskem smislu) sistem upravnih organov. glasov vsake liste pa se deli z 1. z zakonom pa lahko samoupravne skupnosti. saj favorizira tisto stranko.Sistem absolutne večine vodi do dveh velikih strank .obrambo .notranje zadeve . in z 3 in do števila mandatov. kateri organi se v državi štejejo za organe državne uprave in kateri organi zunaj državnega organizma lahko v posameznih primerih opravljajo naloge državne uprave. nato z 2. manjšinam . ki je določen z odstotki ali pa z mandati. V vsaki državi zakoni ali drugi spl. v čisti obliki omogoča glasovanje po kandidatih VPLIV VOL.

družino in socialne zadeve .šolstvo in šport ..kmetijstvo.zdravstvo . Teritorialna organizacija uprave V zvezi s konkretno organizacijo izvrševanja upravnih nalog se postavlja vprašanje opravljanja upravnih nalog na celotnem območju države. Organe v sestavi vodijo predstojniki. V načelu velja. Položaj organa v sestavi je razviden predvsem iz tega.znanost in tehnologijo .kulturo . da se za opravljanje nalog državne uprave (predvsem tistih. da mora predstojnik organa v sestavi z dnem prisege novega ministra ponuditi svoj odstop.ekonomski odnosi in razvoj .okolje in prostor . ki jih določa zakon. se ustanovijo režijski obrati.režijski obrati Za upravljanje dejavnosti gospod.inšpektorati .uprave . to je vprašanje teritorialne organizacije uprave.gospodarske dejavnosti .agencija . Predstojnika organa v sestavi imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra in je za svoje delo odgovoren ministru.direkcija .da vsak centralni organ (ministrstvo) oblikuje lastno mrežo lokalnih organizacijskih enot .delo.pravosodje . gozdarstvo in prehrano . zaradi medsebojne povezanosti pa je potrebno stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu (nadzira jih pristojno ministrstvo).uradi .turizem in malo gospodarstvo Organi v sestavi ministrstev V okviru ministrstev se ustanovijo upravni organi v njihovi sestavi. Ustanovijo se.te naloge opravljajo organi lokalne samouprave kot naloge lastne ali prenese pristojnosti 43 . da je predstojnik za svojo delo odgovoren ministru. javnih služb. ki se ne morejo opravljati v samem centru) lahko: . ki jih neposredno upravlja uprava. kadar je za upravljanje določenih nalog s področja upravnega organa potrebna določena samostojnost in posebej organizirana služba.oblikujejo posebne (državne) upravno-teritorialne enote . Predstojniku organa v sestavi ministrstva preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo ter določila. V republiški upravi se v okviru ministrstev ustanovijo naslednji upravni organi in upravne organizacije: .

urejanje in analiziranje podatkov ter drugih gradiv o stanju in problemih na posameznih področjih družbenega življenja. manipulativna in administrativna dela. drugih predpisov in aktov...študijsko-analitično (študijsko delo in raziskovalna dejavnost.izvrševanje zakonov. poročil in drugih gradiv ter opravljanje drugih strokovnih nalog. da mora imeti uprava za vsako svojo delovanje in aktivnost (pravno ali nepravno) temelj oz. ki ji jih naloži vlada . Glavne funkcije uprave: .izvajanje nadzorstva nad zakonitostjo dela javnih podjetij in javnih zavodov in instančno nadzorstvo nad posamičnimi akti. s katerimi ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij .to je načelu zakonitosti in na načelu samostojnosti.pripravljanje zakonov. kulturnega. ki jih opravljajo upravni organi: .kako posamezniki. pisarniška.dajanje mnenj in predlogov na podlagi opravljenih analiz.zagotavljanje opravljanja javnih služb iz pristojnosti republike -opravljanje strokovnega nadzorstva nad izvajanjem javnih služb v skladu z zakonom .avtonomna regulativna dejavnost. podlago v zakonu ali vladnem aktu. drugih predpisov in aktov DZ ter predpisov in drugih aktov vlade .. katerih naloge predpisujejo zakoni..opravljanje (po pooblastilu vlade) strokovnih in drugih nalog v zvezi z upravljanjem z nepremičninami in z drugim premoženjem RS Skupine dejavnosti.opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov in aktov . administrativno izvrševanje upravnih aktov in neposredno odločanje v upravnem postopku.pospeševanje gospodarskega. v okviru tkim. upravnega nadzora je najpomembnejše inšpekcijsko nadzorstvo . ki je v pristojnosti drugih državnih organov) . kot strokovni organi s posameznega področja sodelujejo v posameznih fazah pri regulativni dejavnosti.kontrolno-nadzorno (tipična dejavnost upravnih organov na vseh področjih.. Samostojnost pa pomeni predvsem samostojnost pri uresničevanju določil zakonov in drugih predpisov. dokumentiranje in dokumentacija vseh vrst.zbiranje. da se ustanovijo upravne enote.V naši zakonodaji je predvideno. ekološkega in splošnega druž. socialnega. razvoja s sprejemanjem ukrepov iz svoje pristojnosti ter predlaganjem ukrepov vladi ter drugim pristojnim organom .operativno (ob izdajanju individualnih in konkretnih upravnih aktov.regulativno (sami lahko izdajajo pravne predpise . Prvo pomeni. organizacije in skupnosti spoštujejo zakone in druge predpise) . UPRAVA V FUNKCIONALNEM SMISLU Delovanje uprave temelji na dveh načelih .) 44 .sklepanje civilnopravnih poslov..) .nadzorovanje zakonitosti dela organov lokalnih skupnosti .

ki je temeljna lokalna samoupravna skupnost.represivno (prisilno-represivno izvrševanje posameznih upravnih funkcij. ko pravi. kjer na najnižji ravni nastajajo določene skupne potrebe prebivalstva. regije) POJEM LOKALNE SAMOUPRAVE Djordjevič. ki nastane z oblikovanjem naselja oz.za lokalno samoupravo so značilni naslednji elementi: lokalno prebivalstvo ima pravico. pri zagotavljanju nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja. z naselitvijo ljudi na določeno področje. ki ji pripadajo Šmidovnik zelo celovito definira pojem lokalne skupnosti. s tem da imajo ta telesa določene pravice odločanja.. naselje) Lokalne skupnosti lahko delimo na OŽJI tip (občine) in na ŠIRŠI tip (pokrajine.. ki se tičejo lokalne skupnosti. Funkcionalna samouprava.v njej so ključne pristojnosti.. Za občino so ključni trije elementi: občina je najvažnejši tip lokalne samouprave imeti mora status samoupravnosti oblikovana mora biti v okviru zgodovinsko nastale skupnosti (kakšno je npr. da je lokalna skupnost tista teritorialna družbena skupnost. ki jih je mogoče reševati le na skupen način. Država lahko prizna vsakemu naselju nek pravni status.. da na svojem področju opravljajo določen krog zadev pristojnost predstavniških teles se mora navezovati na lokalne zadeve Lokalna samouprava je le ena izmed oblik samouprave in sicer najvažnejša. Lokalna skupnost je tista elementarna teritorialna družbena skupnost. ki samostojno in neodvisno izvršuje naloge.teritorialna (njena značilnost je da zajema ljudi. varovanje premoženja in oseb. kar pomeni.) LOKALNA SAMOUPRAVA LOKALNA SKUPNOST Iz Hillery. pri zagotavljanju reda in miru. ki jih izvršujejo neposredno ali preko svojih organov predstavniška telesa imajo svojo stvarno in krajevno pristojnost. ki jih imajo predstavniki skupnosti 45 . kar je za naselje pomembno. da voli svoja predstavniška telesa. ki živijo na nekem ozemlju. ni pa ključno. Prva oblika lokalne samouprave je občina.eve in tudi iz večine drugih klasifikacij so bistveni elementi lokalne skupnosti: določeno ozemlje ljudje naseljeni na tem ozemlju potrebe teh ljudi dejavniki za zadovoljevanje teh potreb zavest ljudi o skupnosti.

pravica do peticije in ljudska iniciativa) Z vidika demokratične ureditve bi bilo idealno. da te naloge opravljajo člani lokalne skupnosti pod lastno odgovornostjo ali posredno preko organov. ki šteje lokalno samoupravo za izvirno institucijo in posledično za 4 vejo oblasti LOKALNA DEMOKRACIJA posredne oblike (volitve predstavniških organov občine) neposredne oblike (glavni instituti so zbor občanov. demokratizacija. Drugi razlog pa je ta. lokalne skupnosti so ustanovljene kot subjekti lokalne samouprave FUNKCIONALNI pomni. Neposredna demokracija pa je pa je kljub temu bolj prisotna na lokalni kot na državni ravni. zavest prebivalstva lokalne skupnosti. samostojnost. da so med seboj povezani in da jih družijo skupni interesi. Zbor občanov se glasuje javno. To v sodobni skupnosti ni mogoče. V Evropi imamo dva tipa lokalne samouprave: Kontinentalna (celinska) značilen je tip majhnih občin in načelo decentralizacije Britanska. z dvigovanjem rok. vendar pa je zbor občanov možen samo najmanjših lokalnih skupnostih. Zbor občanov naj bi se uporabljal samo za najpomembnejše odločitve 46 . Poleg tega pa mora imeti lokalna skupnost tudi nek izvoljen predstavniški organ. Zaradi tega je neposredna lokalna demokracija bolj izjema. da je organizacijsko tehnično institute neposredne lokalne demokracije v praksi na državni ravni praktično nemogoče izvajati. prevladuje namreč odločanje preko predstavniških organov. da je lokalna skupnost priznano področje njenih izvirnih nalog ORGANIZACIJSKI pomeni.Pojem lokalne samouprave vsebuje pet elementov: TERITORIALNI (ko so lokalno določene in omejene. To pa zato ker je lokalna skupnost manjša kot država tako po ozemlju kot po številu prebivalcev. ZBOR OBČANOV je najbolj neposredna oblika lokalne demokracije in omogoča najbolj neposredno sprejemanje odločitev od drugih oblik neposredne demokracije se zbor občanov razlikuje po tem da gre za bolj spontano in neformalno odločanje v katerem lahko sodelujejo vsi prebivalci lokalne skupnosti. decentralizacija. da morajo imeti lokalne skupnosti finančna in materialna sredstva PRAVNI element po katerem so lokalne skupnosti pravne osebe Temeljne značilnosti ki definirajo lokalno skupnost in jo ločijo od državne uprave so: avtonomija. ker se odločitve sprejemajo vsak dan in lokalne skupnosti so prevelike. ki jih sami izvolijo MATERIALNO-FINANČNI pomeni. referendum. če bi na lokalni ravni obstajala samo neposredna demokracija. da bi ljudje vse odločitve sprejemali sami. kar pomeni.to je pomemben element kohezivnosti lokalne skupnosti in integracije posameznikov v njej.

o večin zadev odloča predstavniško telo. ko so uvedene prve samoupravne občine.REFERENDUM je novejšega izvora kot zbor občanov in bolj formaliziran ter organizacijsko zahtevnejši način odločanja. Vendar pa občin takrat niso imele nobene samouprave vse do leta 1848. 47 . Referendum se za razliko od zbora občanov uporablja tudi na državni ravni vendar bolj poredko kot na lokalni (zato ker je idejno bližje lokalni samoupravi. na lokalni ravni je referendum organizacijsko manj zahteven in cenejši. V primerjavi z referendumom ljudska iniciativa ljudstvu ne omogoča odpravo neustrezne rešitve ampak omogoča da zahteva rešitev. Ljudstvo zahteva ureditev nekega vprašanja. vzpostavljena pa je bila evropska samouprava. ki jo ima pravico predlagati. da bili organi občine voljeni v celoti. kot državne upravne enote. funkcije in organi lokalne samouprave volitve na lokalni ravni opredelitev pojmov lokalna skupnost in lokalna samouprava oblike lokalne demokracije razvoj slovenske lokalne samouprave LJUDSKA INICIATIVA se v osnovi razlikuje od ostalih treh oblik neposredne lokalne demokracije. ne sodeluje pa pri odločitvi kako to vprašanje urediti. Od ljudske iniciative se peticija razlikuje v tem. in ker so ljudje bolj zainteresirani za takšen način odločanja. PRAVICA DO PETICIJE se tudi razlikuje od ostalih 3. Pri referendumu pride pobuda za rešitev nekega problema iz organa. V njihovem okviru pa občine kot lokalne enote samouprave. kar pomeni. ki mu ustreza. označuje pa pravico posameznika ali skupine posameznikov do pošiljanja pisnih vlog predstavniškemu organu (predmet peticije so lahko prošnje. da je predlog ki je podan na osnovi ljudske iniciative predstavniško telo dolžno preučiti. Leta 1866 so se občine oblikovale na novo. pobude. predlog podan na osnovi peticije pa ne. ker ima pravico do peticije vsak posameznik. ljudsko iniciativo pa lahko uveljavlja le skupina posameznikov (več kot 50) RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE Stara Avstrija Na območju stare Avstrije so bile ustanovljene kresije oz. država pa je občine tudi financirala. Je uporaben za manjše število zadev in bolj poredkoma.) Nekaj izpitnih vprašanj: občine kot temeljne lokalna samoupravna skupnost pokrajina kot širša lokalna samoupravna skupnost organizacija. okrožni uradi. zahteve…). Za predstojnika občine je bil tedaj prvič imenovan župan(1848). pri ljudski iniciativi pa pobuda pride s strani ljudstva.

leta 98 pa še 45 novih. Ta lokalna samouprava se je imenovala KOMUALNI sistem.Stara Jugoslavija Do leta '21 velja stara avstrijska ureditev. okraji pa postanejo državne izpostave. okraj in oblast. od tega 11 mestnih. Vendar pa v praksi deluje lokalna samouprava samo v občinah. Kljub temu pa so bili organi komune voljeni. ki je »doma« v Veliki Britaniji in je smatrana za četrto vejo oblasti. Nove občine so ustanovljene leta 94. povprečno so bile trikrat večje kot današnje občine.Jugoslavija se osamosvoji izpod sovjetskega vpliva in kot vodilno idejo socializma postavi samoupravljanje. vendar pa niso bile prave lokalne institucije. občina je bila preoblikovana v komuni in naj bi bila temeljna celica družbe v kateri naj bi ljudje opravljali svoje potrebe. čeprav že ustava v letu '91 na novo vzpostavi lokalno samoupravo. Pomanjkljivosti velikih občin: 48 . Ta ureditev velja do leta'31 (do diktature) ko se ustanovijo banovine. Oblast je bila monolitna in na vseh nivojih strogo podrejena centru.omejeno lahko govorimo o lokalni samoupravi. V Evropi prevladuje klasična majhna občina. Ideja je propadla saj je država obremenila komuno z 80% svojih nalog. kadrovskih in materialnih resursov ne morejo organizirati javnih služb (odvoz smeti…) Posledica je centralizacija saj mora vse zahtevnejše naloge prevzeti nase država ali pa pokrajina.bilo jih jw 147. Pomanjkljivosti majhnih občin so: me morejo kakovostno opravljati svojih nalog ker nimajo dovolj finančnih. ki vzpostavlja lokalno samoupravo ne treh ravneh: občina. Komuna pa naj bi se sčasoma preoblikovala v samoupravno skupnost državljanov. To se je spremenilo leta '48 ko se zgodi informbiro. Sicer so lokalni organi obstajali ampak so bili le izpostave države. Model velike občine so prevzele še Skandinavija in BeNeLux. nasprotni tip je velika občina. Do občin v današnji obliki pride v 19. ki omogoči uvedbo delnega trga in tudi delno uvedbo lokalne samouprave. OBČINA je temeljna lokalna samoupravna skupnost. To je tip občine po načelu eno naselje ena občina. lokalne zadeve so prenesli na krajevne skupnosti saj so krajevne skupnosti temeljile na prostovoljnem delu državljanov. Komune so bile nekje vmes med lokalno samoupravo in državno upravo. tako da je ostalo za lokalne zadeve le 20% resursov. svetovni vojni pride v sovjetsko vplivno cono in s tem je konec lokalne samouprave. Zato so bile lokalne oblasti le izpostave državne oblasti na lokalnem nivoju. imeli so tudi relativno samostojnost. Leta '21 pa je na dan svetega Vida sprejeta ustava. stol. ker je vladala samo ena stranka. V Sloveniji je bilo ustanovljenih 62 komun. Slovenija Do leta '94 Slovenija prevzame Jugoslovansko ureditev. Nova Jugoslavija Jugoslaviji po 2. ker niso imele voljenih organov.te so imele tako državno kot lokalno vlogo. Ta model je temeljil na načelu enotnosti oblasti.

odtujitvi občinskega premoženja. Je izvoljeni predstavniški organ s splošno pristojnostjo za odločanje o vseh lokalnih zadevah v okviru svojih pristojnosti sprejema statute občin. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet in opravljajo svoje delo nepoklicno. Mandat župna je 4 leta. Mandatna doba je 4 leta. proračun in zaključni račun in je edini. Njegova najpomembnejša funkcija je vodenje občinske uprave. kar pomeni da lahko zadrži objavo in izvrševanje kateregakoli občinskega akta če meni da je neustaven oz. vendar pa morajo biti tudi dovolj majhne.- ker nastanejo z združevanjem več majhnih so ponavadi umetne tvorbe (odrezane od svojih naravnih temeljev) v takih občinah ni bistvenih vrednot lokalne samouprave. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine. Občinski svet lahko ustanavlja tudi delovna telesa. nadzoruje delo župana in podžupana ter občinske uprave. ki jih država prenese na občine in jih te opravljajo le začasno namesto države (prenesene naloge) Organi občine Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah občine. Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan. nezakonit.komisije in odbori. odloča o prenosu nalog iz državno na lokalno raven in obratno odloča o pridobitvi oz. da morajo biti občine dovolj velike. podžupan ali občinski svetnik. kar pomeni. ki jih na občino prenese država naloge. izvoljen je na neposrednih in splošnih volitvah in zato je odgovoren predvsem volivcem. predstavlja občino navzven. ki predlaga proračun in zaključni račun. da imajo lahko ustrezno osebje in druge pogoje. ki se potem specializirajo za določena področja. kohezivnosti in solidarnosti. lahko pa tudi sklicuje seje občinskega sveta in jih vodi. Občinski svet ima najmanj 7 in največ 45 članov. Humes in Harlov pravita. Naloge občin: izvirne naloge občine naloge. deli nadzornega odbora pa počasi prevzema računsko sodišče. da ga občinski svet ne more odstaviti. Nadzorni odbor. 49 . nadzoruje smotrnost in namenskost porabe sredstev. da lahko ohranijo atmosfero skupnosti v kateri lahko vsak posameznik občuti. Župan je izvršilni organ občine. občinske akte. finančno poslovanje uporabnikov občinskega proračuna. Župan ima predlagalno pravico na osnovi katere predlaga občinskemu svetu v sprejem občinske akte.proračun in zaključni račun občine. da ima moožnost uspešno vplivati na politiko te skupnosti. Župan je udi varuh zakonitosti in ustavnosti. ki ima tri glavne funkcije.

ki razmejuje pristojnosti med federacijo in 50 . Federacija je pravno urejena z zvezno ustavo. skladnost ter na ravni federacije uresničujejo skupne interese in jih združujejo v širšo skupnost. občina je ožja. ki so dobili večino glasov volivcev. ki tvorijo skupnost. ZVEZNA DRŽAVA (FEDERACIJA). V občinah z nad 3000 prebivalci pa se uporablja proporcionalni volilni sistem. . Večinski volilni sitem dopušča večjo možnost uveljavljanja posameznikov in daje manj prostora političnim strankam kar pomeni tudi več neodvisnih kandidatov.z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov. enakost… Člani občinskega sveta se volijo po dveh volilnih sistemih. Pri proporcionalnem volilnem sistemu je občina ena volilna enota. listo lahko predlaga vsaka politična stranka ali pa skupina državljanov. POKRAJINA (regija) Pokrajina je širša lokalna samoupravna skupnost. v večini evropskih držav pa zaradi direktiv sveta Evrope obstaja samo en nivo širše lokalne samouprave.splošnost.gre za volitve predstavnikov občine (občinskega sveta) oz.to je večinski volilni sistem. Slovenija je zato le ena izmed 5 evropskih držav.prvi se uporablja v občinah z do 3000 prebivalcev oz. ki so glasovali za neko listo. gledano z vidika občin pa širšega pomena.občina je razdeljena na toliko volilnih enot kolikor mandatov se voli.ov sistem. Pri večinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih in ne o političnih strankah. Širše lokalne skupnosti opravljajo naloge. Tudi za njih veljajo temeljna načela volitev. Znotraj večinskega sistema ločimo dva tipa volitev: . ki ohranjajo družbeno integriteto oz. pokrajine.vsa občina je ena volilna enota. z do 12 občinskimi svetniki. kolikor se jih je v njegovi volilni enoti voli. Za razdelitev mandatov pa se uporablja D'Honett. Poleg občin v večini evropskih držav obstaja še širši nivo lokalne samoupravne skupnosti. V njo je združenih več federalnih enot. Referenčni glas se upošteva le pri tistih kandidatih. ki zagotavlja vpliv vsakega volivca na kandidata in ne stranko. ki so gledano z vidika države lokalnega pomena. ki jih občine iz organizacijskih ali tehničnih razlogov ne morejo upravljati. kolikor mandatov je lista dobila. koliko občinskih svetnikov se v tisti občini voli.gre za glasovanje o listah kandidatov. ki nima dvonivojske lokalne samouprave. V nekaterih državah obstajata dva nivoja širših lokalnih skupnosti (imajo trinivojsko upravo). Ustava sicer govori o pokrajinah ampak jih opredeljuje kot prostovoljne oblike povezanosti občin (občine prostovoljno v njih vstopajo in izstopajo. FEDERALIZEM Federacija sestoji iz dveh ali več politično teritorialnih enot. Volivec lahko glasuje o toliko kandidatih. ki delujejo na širšem teritoriju kot občine in na ožjem kot država. gre za enokrožni relativni volilni sistem. na listi pa mora biti toliko kandidatov. Na nivoju pokrajine pa prihaja tudi do stika med lokalno samoupravo in državno upravo. Država prenaša v procesu decentralizacije na pokrajine tiste naloge. Tu obstaja skupna država v pravem pomenu besede.Lokalne volitve. V Sloveniji imamo samo enonivojsko samoupravo (samo občine). Imamo institut referenčnega glasu.

federalnimi enotami. sprejetimi 27.Predlog skupščine SR BIH . suverenost države Slovenije.9. .1990 sledi sprejetje naslednjih amandmajev ( v njej so bile povzete nekatere odločitve iz Deklaracije o suverenosti države RS. ki so postale del ustave RS in dobile najvišjo pravno veljavo). enakopravnost družbene. sestavljen pa je iz šefa izvršilne oblasti in iz dveh domov.9. Sprejetje 3.sklepov: .Predlog zveznega izvršnega sveta.nekakšna država držav.1. ki pa navzven nastopa kot enoten mednarodnopravni subjekt. Njene članice so še vedno povsem samostojne države. Sprejeta sta bila 2 ustavna zakona . ukinitev smrtne kazni. odraz tega gibanja je bila Majniška deklaracija 1989 in ustavne spremembe. Podlaga za federativno državo je zvezna ustava.Skupščina RS ne bo razpravljala in odločala o soglasju k predlogu predsedstva SFRJ. ki so uveljavljene z amandmaji IX do XC.7. pravica do svobodnega političnega združevanja. da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ s sprejetjem nove ustave. Posebna združba držav je evropska skupnost. v njej se mešajo elementi konfederacije in federacije. da se pristopi k spremembam ustave 2. vendar morajo biti njihove ustave v skladu z zvezno ustavo. političnega in ekonomskega položaja RS.1990 je bila sprejeta deklaracija o suverenosti države RS 27. V federaciji obstajajo zvezni organi v katerih so federalne enote zastopane. Skupščina RS je tudi sprejela deklaracijo o urejanju razmerij. pravico do avtonomnega urejanja v zvezi s samoodločbo. NAJPOMEMBNEJŠI PRAVNI AKT IN DOKUMENTI SPREJETI V PROCESU OSAMOSVAJANJU REPUBLIKE SLOVENIJE V letih 1988-1989 je prišlo v Sloveniji do močnega nacionalnega gibanja. ko izvršujejo zadeve iz svojega delovnega področja. amandmaji so poudarjali pravice slovenskega naroda do samoodločbe. z amandmajem je določena tudi nova državna himna Zdravljica. Navadno imajo lastne ustave tudi federalne enote. Centralni (osrednji) organ ima značaj zakonodajnega telesa. Federacija je sestavljena država. katerih člani odločajo načeloma po svoji svobodni odločitvi. Zvezna ustava je najvišji pravni akt in jo je moč spremeniti ob sodelovanju federalnih enot.1989. ki imajo za RS splošen pomen. usmerjenega v graditev čimbolj samostojnega družbenega.9. Prišla je do spremembe v imenu : prej “ Socialistična republika Slovenija” se je preimenovala v “ Republika Slovenija.1990 . Federacija in federalne enote imajo lastno politično-teritorialno organizacijo in so samostojne. vendar so del suverenosti prenesle tudi na organe skupnosti. da se prične postopek za spremembo ustave SFRJ 23.27. to pomeni da federalne enote nimajo lastne mednarodnopravne subjektivitete. zadružne in zasebne lastnine.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII na področju ljudske obrambe 51 .

4% z “ne”. ki je določala zvezne pristojnosti. ▪ 7.2.10.1991 je skupščina RS sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS.12. in 30. s katerim je bil določen novi grb in zastava RS. da RS postane suverena država. Hrv.1991. OSAMOSVAJANJE SLO Za proces osamosvajanja Slo je bilo pomembno to. ki je pravnem smislu predstavljal realizacijo plebiscitne odločitve.1991 sprejeta Stališča in sklepi Skupščine RS za nadaljnje uresničevanje osamosvojitvenih aktov Skupščine RS.1990 je skupščina RS je sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS in razglas državljanom RS ( plebiscit je bil razpisan na dan 23.6.1990 pred izvedbo plebiscita je bila v skupščini sprejeta še deklaracija o spoštovanju temeljnih konvencij sveta Evrope. federacija pa le toliko. ki bo imela dejansko oblast na svojem ozemlju in bo subjekt mednarodnega prava.1991 Brionska deklaracija (predstavniki Slo. ▪ 25.1991 je skupščina RS izrazila načelna stališča še v Deklaraciji ob neodvisnosti Na izrednem zasedanju skupščine 29.12.3. da se slovenski naborniki ne pošiljajo več na služenje vojaškega roka v JLA. ▪ 25. da je bila primarni nosilec oblasti (državne) republika. kolikor je bila nanjo prenesena z zvezno ustavo.4.12. da je bilo temeljno razmerje med republiko in zvezo določeno tako. predpisov in splošnih aktov zveznih organov se ne uporabljajo v RS.7.1990 zakon za izvedbo amandmajev XCVI: katere določbe zakonov. ▪ Na plebiscitu 23.1991 sprejeta Stališča skupščine RS v zvezi s političnim in varnostnim položajem RS. stališča in sklepe o urejanju bodočih mednacionalnih odnosov na območju Jugoslavije. istočasno pa je bil sprejet tudi ustavni zakon za izvedbo ustave RS.12.9.. ▪ 7.1991 je skupščina RS sprejela ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo amandmajev XCVI in XCVII k ustavi RS na področju ljudske obrambe.12. ▪ 20. 52 . ki pravi.12. Rezultati plebiscita so bili slovesno razglašeni 26.1991 Skupščina RS sprejela Sklep in izjavo v zvezi z Brionsko skupno deklaracijo.7.1990 je skupščina sprejela ugotovitve. ▪ Ustava RS je bila sprejeta 23. 88% je odgovorilo z “da”.6. Prevzem izvrševanja suverenih pravic in dolžnosti je bil urejen z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. ▪ 6.1990 so prebivalci RS izrazili svojo politično voljo. ▪ 5.1990) ▪ 6.6. 0. ▪ 28. ▪ 24. in YU ter delegacija EU dvanajsterice) ▪ 10..1990 v skupščine RS.1991 je bil sprejet ustavni amandma XCIX k ustavi RS.1991 je skupščina RS sprejela Ustavni amandma C k Ustavi RS.9% pa je bilo neveljavnih glasovnic.10.6.

Ostajajo različne zvrsti politične aktivnosti oziroma politične participacije: odkrita/prikrita (stroški. AMANDMAJI K USTAVI RS. da je že od začetka prevladalo stališče.12. ki se jih loteva vlada. Določeno je bilo. PLEBISCIT. prav na to pravico se je kasneje sklicevala tudi slo. do katere je prišlo na volitvah spomladi 1990. da RS postane samostojna in neodvisna država (83% udeležba. Sprejetih je bilo več aktov ustavnopravnega pomena.stopnja zanimanja za politiko 53 . Na oblast so prišle politične sile. leta1990.Slo je prve korake k osamosvojitvi storila še v okviru zvezne ustavne ureditve. na njem je bilo določeno.Za nadaljnji razvoj odnosov med republiko in zvezno državo je bila pomembna sprememba oblasti. ki so usmerjene v vplivanje na izbor vladnega osebja (government) in/ali akcij. na plebiscitu. ki niso v skladu z ustavo RS.Ustava SFRJ iz l. nagrajevanje) ekspresivne/instrumentalne verbalne/neverbalne socialne/nesocialne (interakcije z drugimi) V Sloveniji obstajajo trije vidiki politične participacije: a) OSNOVNI: . POLITIČNA PARTICIPACIJA Politična participacija obsega tiste aktivnosti zasebnih državljanov. 88% za odcepitev od SFRJ). da se ta proces pravno uredi in utemelji. Do prvih sporov z zvezno državo je prišlo že ob sprejemanju sprememb zvezne ustave v letih 1987 in 1988. Izveden je bil 23. določil je da se v RS ne uporabljajo tiste določbe ustave SFRJ.1990. Pomemben je bil sprejem amandmaja k republiški ustavi. ter druge akte in ukrepe. Ti akti so v pravni obliki opredelili različne stopnje osamosvajanja republike in njenega izločanja ter zveznega pravnega reda in zvezne državne organizacije. ki so temu procesu dajali ustavno podlago. zasebnost) avtonomija/podrejena (od kod stimulus) epizodična/kontinuirana (stroški. Premiki v Slo političnem življenju so se izražali tudi na ustavnopravni ravni. 1974 je vsakemu narodu znotraj federacije zagotavljala pravico do samoodločbe naroda in pravico do odcepitve od zveze. ki so si prizadevale za čim večjo osamosvojitev republike. zato ker so se v Slo začele pojavljati zahteve po demokratizaciji političnega življenja. da mora republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitne odločitve sprejeti ustavne.PROCES OSAMOSVOJITVE SLO: značilno za ta proces je bilo. Razhajanje med slo oblastjo in zvezno oblastjo se je še bolj zaostrilo.pogostost spremljanja politike v medijih pogostost udeleževanja volitev pogostost udeleževanja pogovorov o politiki sindikalna aktivnost b) INTERESNI: . potrebne za osamosvojitev.

Je skratka le sestavina družbenega in političnega sistema. akterjev družbenega delovanja.c) AKTIVNI: . interesov. Tisti družbeni akterji. hotenj in torej vseh subjektivnih zahtev.sodelovanje pri političnih aktivnostih aktivna vpletenost v politiko aktivna stopnja angažiranja v političnih strankah in prostovoljnih organizacijah POLITIČNA KULTURA Politična kultura je razumljena kot regulator želja. ki niso "ustrezno politično kultivirani" so že vnaprej onemogočeni politično artikulirati svoje interese in s tem politično-kulturno disfunkcionalni. izražajo sicer zanemarjene interese. S tem skrbijo za izoliranje elite pred pretiravanjem in jo osvobajajo od vsakodnevnih pritiskov javnega mnenja. da ostanejo latentni. notranjih smiselnih zvez. vzgajajo javnost glede političnih vprašanj. rekli bi. ki izhajajo iz javnega mnenja po sebi nagnjeni k temu. ker so interesi. omejujejo politično odtujitev. Interesne skupine služijo za mobilizacijo in prenos neartikuliranih zahtev v družbi v proces odločanja (filtriranje. kulturno sodelovanje…pod pogojem konsultativne politične kulture ter samoomejevanja kot podlaga njihove legitimnosti. krepijo kvaliteto odločitev in integracijo družbe. prikrojevanje zahtev na obseg in obliko političnega procesa odločanja). 54 . INTERESNE SKUPINE Interesne skupine večajo prostor za politično udeležbo.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful