P. 1
Moja Zemja 34 Avgust 2008_OVOSTARNIK

Moja Zemja 34 Avgust 2008_OVOSTARNIK

|Views: 1,681|Likes:
Published by karabalija

More info:

Published by: karabalija on Oct 19, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/14/2012

pdf

text

original

SODR@INA

Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i e vo sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi vo Republika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kako opganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003 godina, a od dekewvpi 2006 godina se distpibuipa kako wese~no specijalizipano spisanie za zewjodelstvo i pupalen pazvoj.

Ervan Fuere POSTIGNATO E MNOGU, NO MORA DA SE NAPRAVI U[TE

6

Moja zemja avgust 2008 Izdava~: Fedepacija na fapwepite vo Republika Makedonija Yl. Ligo Mixajlovski bp.3, 1000 Skopje tel / faks: 02/ 3099042 e- wail: kontakt@ffrm.org.mk Bpoj na `-swetka: 210-0570486301-53 Banka dep.: NLB Tutunska Banka Menaxer i glaven i odgovoren urednik Renata Nauwovska renata.naumovska@ffrm.org.mk Urednik Todop Stoj~evski todor.stojcevski@ffrm.org.mk Marketing Blagoj~e Najdovski pcelaveles@yahoo.com Antoaneta Diwova antoaneta_dim@yahoo.com Izvr{en direktor Tpajan Diwkovski trajan.dimkovski@ffrm.org.mk Lektor: Vepica Nedelkoska Preveduva~i Sowa Kitanovska, Edita Ja{api Novinari: Mipjana ^akapova Monika Taleska Stru~ni sorabotnici: Ppof. d-p Opdan ^ukaliev Ppof. d-p Daniel Jankulovski Ppof. d-p Leftepija Stankovi} Ass. Elizabeta Miskoska - Milevska Ass. Vjekoslav Tanaskovi} Sorabotnici: Mapija \o{eva Kova~evi} Sowa Tpajkova Kole Paskov Nakil Elezi Nikolina Dukoska Foto naslovna: Mapjan Apsov Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje Pe~ati: Ppopoint - Skopje

MAKEDONIJA I REGIONOT ]E IMAAT VODA U[TE NAJMALKU 30 GODINI

8

GRE[KITE OD RE@EWETO TE[KO SE POPRAVAAT

23

OSIGURUVAWE NA POSEVITE, A NE GRADOBIJNI RAKETI

25

ZADOVOLSTVO OD ODLI^NIOT ROD NA TRITIKALETO

36

SO PRESELUVAWE DO POKVALITETNI PA[I POGOLEMI PRINOSI

39

Spisanieto e finansiski poddp`ano od [vedskata agencija za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi i od dipektno ppenesuvawe na iskustvata i znaewata od fapwepite vo [vedska na fapwepite vo Makedonija ppeku ppoektot Poddp{ka na zewjodelskite zdpu`enija vo Republika Makedonija - SFARM.

PREDLOL

Naplatata na personalniot danok na dohod

Zakana za postoeweto na mnogu zemjodelci
Zemjodelcite ne go gledaat izlezot vo registriraweto, zatoa {to smetaat deka nemaat ekonomska opravdanost da bidat registrirani poradi visokite mese~ni tro{oci {to treba da gi pla}aat i vo onie meseci vo godinata koga ne ostvaruvaat prihodi

N

espopno e deka soglasno Zakonot za pepsonalen danok na doxod, site, vklu~uvaj}i gi i zewjodelcite, tpeba da gi pla}aat dava~kite kon dp`avata. Vo zakonot postojat posebni objasnuvawa za odano~uvaweto na licata koi se zaniwavaat so zewjodelska dejnost. Danokot se ppeswetuva vpz osnova na netoppixodot. Za pazlika od ostanatite gpanki, vo ovoj sektop se ppedvideni i wnogu olesnuvawa, kako na ppiwep, osloboduvawe od pla}awe na pepsonalen danok za pepiod od 5 godini za licata koi ppvpat se zaniwavaat so ovaa dejnost. Isto taka, iwa olesnuvawa i za onie koi investipaat vo weliopacija i vo kowasacija. Site ovie beneficii zvu~at ubavo dokolku ne se objasni deka niv ne wo`e da gi kopistat nepegistpipanite zewjodelci, iako, po bpojnost, se najgolewata kategopija vo zewjodelskiot sektop. Sawo za ppiwep, bitolskata wlekapnica „IMB“ paboti so 1.700 koopepanti, a od niv 1.600 se nepegistpipani (94%). Ovaa kategopija zewjodelci vleguva vo istata gpupa gpa|ani koi se zaniwavaat so kakva bilo dejnost, a ne se pegistpipani. Ova podpazbipa deka zakonot ne gi tpetipa kako zewjodelci ili deka tie pabotat vo najvisokata doxodovna gpanka, zatoa {to tpeba da

pla}aat 10% pepsonalen danok na 65% od bputo-ppixodot. Se pazbipa, na site ni e jasna sostojbata vo zewjodelstvoto, koe igpa uloga na apsopbep na golew bpoj lica {to ostanaa bez pabota i edinstveniot izlez go bapaat vo egzistencijalnata zapabotka od zewjodelskite aktivnosti. Za papadokost da bide pogolew, Ministepstvoto za zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo donese wepka za nawaluvawe na tpo{ocite za zewjodelcite koi se penzisko osigupani, no ne i za pegistpipanite individualni zewjodelci. Toa podpazbipa stiwulipawe na zewjodelcite da se osigupaat sawo po ovoj osnov, no ne i da bidat pegistpipani zewjodelci. Ovaa „stiwulativna“ wepka zewjodelcite }e ja ppetplatat so pla}awe na pepsonalniot danok na 65% od bputo-ppixodot na zewjodelcite nawesto da pla}aat po

neto-ppixod (koj e wnogu powal). Za poplasti~no da ja objasniwe sostojbata i xaosot vo sektopot, }e nappaviwe kowpapacija na tpo{ocite za pla}awe na pepsonalniot danok kaj pegistpipanite i nepegistpipanite zewjodelci: O~igledno e deka spoped navedenoto scenapio, nepegistpipanite zewjodelci tpeba da platat 11,5 pati pogolewi tpo{oci za pepsonalen danok od nepegistpipanite ili dokolku go zewewe ppiwepot, ako neto-ppixodot wu e 150 denapi od 100 litpi wleko, toj tpeba da plati 195 denapi na iwe pepsonalen danok (45 denapi pove}e od ppofitot). Kaj zewjodelcite postoi golewa zagpi`enost od wowentalnata sostojba {to wo`e da dovede do nivno celosno ekonowsko uni{tuvawe. Marija \o{eva Kova~evi} Analiti~ar vo FFRM

FFRM sweta deka e potpebno sppoveduvaweto na zakonot da bide ppolongipano do slednata godina. Ppitoa, tpeba da se nappavat tpo{kovnici za pazli~nite gpanki vo zewjodelstvoto, so poddp{ka na FFRM i nau~nite institucii za ppose~nite neto-ppixodi po gpanki vpz ~ija osnova }e se ppeswetuva odano~uvaweto. Obpazlo`enieto za vakviot ppedlog e deka e nevozwo`no da se napla}a pepsonalen danok na doxod na ista osnovica za site zewjodelski aktivnosti koga tie iwaat golewi doxodovni pazliki i da se pe{i statusot na zewjodelcite vo na{eto op{testvo. Vo sppotivno, na zewjodelstvoto, nawesto pazvoj, wu se zakanuva ppopast.

4 | MOJA ZEMJA

.

Najizvezuvani ppoizvodi se tutunot. Mepkite od ovaa ppogpawa se izgotvuvaat da go podgotvat zewjodelskiot sektop za ~lenstvo vo EY. So donesuvaweto na nekolku pawkovni zakoni. zewjata iwa niza wikpokliwi i ppipodni planinski pasi{ta. kako odgovopno za sektopot. no iwa u{te wnogu da se nappavi. Nawepata na IPARD e da go podgotvi zewjodelskiot sektop na zewjata i vo dpuga swisla. Papalelno. osobeno za xop- . otkako zewjodelcite }e sfatat kako da gi kopistat spedstvata dostapni ppeku IPARD. Nappeduvaat i podgotovkite na ppavnite i adwinistpativnite wepki potpebni za zewjodelcite da iwaat ppistap do dipektnata no wopa da se nappavi u{te tikultupnite pastenija i jagne{koto weso. jagne{koto weso. Toj e podgotven da ja povtopi. EY-27 e najva`niot paptnep na zewjata vo tpgovijata so zewjodelsko-ppexpanbeni i pibni ppoizvodi. Pokonkpetno. Adwinistpativnite kapaciteti na nekoi institucii se s# u{te nedovolni. Zemjodelskite zdru`enija se konsultiraat so lokalnite zaednici i aktivno gi vklu~uvaat vo izgotvuvaweto na zemjodelski proekti.. Kakvi reformi o~ekuvate da vidite vo ovoj sektor vo periodot do 2013? Epvan Fuepe Celta na Makedonija kako dp`ava e da iwa wodepen. {uwapstvo i vodostopanstvo. sve`ite jabolka. Sppoveden e i zewjodelski popis i objaveni se pezultatite. Ydelot na izvozot na zewjodelsko-ppexpanbeni i pibni ppoizvodi vo EY-27 od vkupniot izvoz na ovie ppoizvodi za 2007 e 46.INTERVJY Ervan Fuere.4%. ne bi tpebalo da iw bide te{ko da gi kopistat sped- poddp{ka od EY.7%. dodeka udelot na uvozot od EY-27 vo vkupniot uvoz na zewjodelsko-ppexpanbeni i pibni ppoizvodi e 37. isto taka. kolku {to e toa wo`no. be{e stpuktupno wodificipano i gi zgolewuva svoite kapaciteti. Kako gi ocenuvate reformite vo makedonskoto zemjodelstvo vo kontekst na negovoto pribli`uvawe do Zaedni~kata politika za zemjodelstvo na EU? i pupalen pazvoj. powo{ta do koja zewjodelskiot sektop }e iwa ppistap otkako zewjata }e stane ~lenka. Tie.FADN. aktivno ja izrazuvaat svojata posvetenost na ekonomskiot i socijalniot razvoj i gra|anskiot `ivot vo nivnata zemja. So dpugi zbopovi. zewjodelskiot sektop iwa wnogu ppednosti popadi kliwatskite i geogpafskite uslovi koi se povolni. zewjata wopa zna~itelno da nappeduva vo pefopwite na zakonodavstvoto i ppopisite. preku vakvi organizacii. da iwa vospostaveno golew bpoj sistewi za infopwipawe vo zewjodelstvoto i finansiski sigupna plate`na agencija zapadi sppoveduvawe na wepkite od Zaedni~kata zewjodelska politika na EY (ZZP). imaat aktivna uloga vo pomagaweto na naso~uvaweto i finansiraweto na istra`uva~ki i razvojni aktivnosti. Kako zewja-kandidat }e iwate kopist od poddp{kata vo pawkite na noviot instpuwent za ppetppistapna powo{ (IPA). potpebni se ponatawo{ni napopi za jaknewe na kapacitetite na soodvetnite institucii za sppavuvawe so site potpebni pefopwi. nappaveni se va`ni ~ekopi napped na politi~ko nivo. sve`ite dowati. No. odp`liv i konkupenten zewjodelski sektop za ppistapuvawe kon EY. Donesen e Zakonot za fopwipawe na Agencijata. so ppose~en udel od 43% od vkupnata tpgovska pazwena za 2004-2007. za toa. Po~vata e plodna. podgotvenite i konzepvipanite wekoglavci. vinoto. Zakonot za zewjodelsko zewji{te itn. specijalen pretstavnik na Evropskata Unija vo Republika Makedonija Postignato e wnogu. Postignato e wnogu. kako i zakonot za vospostavuvawe wpe`a za ppibipawe na swetkovodstveni podatoci od zewjodelskite stopanstva . be{e donesena i Nacionalnata stpategija za zewjodelstvo i pupalen pazvoj za 2007-2013. Zemjodelskite zdru`enija gi izrazuvaat problemite i gri`ite na zemjodelcite i funkcioniraat kako mehanizam za {irewe informacii. sve`ite pipepki i dpugi ppoizvodi. koj postoi od po~etokot na 2007 g. Ministepstvoto za zewjodelstvo. Dali mislite deka ima perspektiva za makedonskoto zemjodelstvo na evropskiot pazar? Koi proizvodi mo`at da bidat interesni? Mo`e li EU da bide spasot za makedonskite zemjodelci? Pokpaj ogpani~uvawata. i osobeno od ppogpawata IPARD. kako Zakonot za zewjodelstvo 6 | MOJA ZEMJA Evropskiot model na demokratija e sistem vo koj{to gra|anite.

ta vo poleto na tpgovijata.depacijata va`en igpa~ vo sektowo`e da se poka`e. Ppipadnosta kon odpedena aso- Kakva e organiziranost na irskite farmeri? Ipskata asocijacija na zewjodelci e najgolewata zewjodelska opganizacija vo zewjata. Tpeba da bidewe vniwatelni i da gi planipawe pazgotvi ppogpawa IPARD i da fopwipa izam vo Makedonija? vojnite aktivnosti na Plate`na agencija za IPARD. bogatstvoto od planini. IPARD. ne sawo kako olesnuva~i vo eden po{ipok politi~ki dijalog. T. {ipokite nenaseleni padini. wo`e zaludno da va ovoj vid tupizaw popadi kapakte. tpadicionalnite ku}i. unikatnata flopa i fauna i paznovidnite ppedeli i atpakcii. kako i pakovodno telo i ko. Ako ova ne vistina iwa potencijal da go pazvi. ja.selskiot tupizaw za zewjata i ppiklu~ija kon EY vo 2004. povolnata spedina. I zewjodelcite.000 cpkvi i wanastpi i ppeku 700 spowenici na kultupata. nape~ena tenzivnite sektori i vo sektorite so potencijalot i va`nosta na SAPARD. te na edna od wepkite na te dogovopi so individualgradinarskite kulturi i ovo{jeto. isto taka. Stoj~evski AVLYST 2008 | 7 .ppiopitet na zewjata. Vo svojata 50-godi{na istopija. kako tpeba da se popolnat potpebnite fopwulapi itn.ki. Sekako. ziwskite spoptski centpi. na ppiwep. So dpugi zbopovi. za zewjite koi se najdobri rezultati kako tutunot.Ovie proizvodi se i najgolemite izpi{ani vo vtopata polovina [to mislite za Fedvozni proizvodi na zemjata od 2002. {to e golew bpoj i {to ja ppavi Fezadovolitelni pezultati. iwa ogpowen potencijal koj taka zatoa {to papite doa|aat od ostanuva neiskopisten. Raznovidnosta i kvalitetot na kultupnite i istopiskite bogatstva na Makedonija so ppeku 4.pot. vklu~uvaj}i i sppoveduvawe na standapdite na Zaednicata za javno zdpavstvo. tie }e dobijat i soveti za toa koi infopwacii se potpebni.spedstvata. potoa gupuvawe deka ppoektite ppavilno se pizwot tpeba da bide va`en pazvoen tpeba da se gpi`ite za wladoto pa. za{tita na `ivotnata spedina. gne{koto. blagosostojba na `ivotni i bezbednost na pabota • Da $ powogne na zewjata da se podgotvi za efektivno sppoveduvawe na ppogpawite od Evpopskiot zewjodelski fond za pu- palen pazvoj po ppistapuvaweto • Da ppidonese za odp`liv pazvoj na pupalnite spedini.selskiot tupizaw. opganizaciite od gpa|anskoto op{testvo igpaat va`na uloga. Toa e procesot na reformi vo zemDa. tuku i ppeku pottiknuvawe na dejstva od po{ipok javen intepes kaj onie koi se najzasegnati. koja e ppisutna vo sekoja papoxija vo zewjata. gawe otkako Makedonija }e stane tpeba da ppezewe del od tpo{ocite. Evpopskata kowisieracijata na farmerite vo ja e wnogu vniwatelna za toa Republika Makedonija vo kako se tpo{at nejzinite papi.000 zewjodelski sewejstva. Iwa{e sli~na ppogpawa.200 apxeolo{ki lokaliteti. ppeku 1. no isto taka i bidej}i gi da go o`neete plodot. zanaetite.ralnata voda i `estokite pijalaci).gne uni{tuvaweto na `ivotnata spedina. winepalnite i tepwo-winepalnite izvopi. izvozot palen pazvoj. sekoj ppoekt sawo deluwno }e bide fi- Ppogpawata IPARD iwa tpi specifi~ni dolgopo~ni celi: • Da go podgotvi zewjodelsko-ppexpanbeniot sektop da gi zadovoli bapawata na ppavilata i ppopisite na EY. pijalacite (vinoto. nite zewjodelci bea pot. Na ppiwep. ppvi. peki i ezepa. Istoto va`i i za IPARD. tpeba da se podgotvat.i investiciite. Za da se iskopistat Poznat ste kako ~ovek koj gi poddp`uva pazvojnite celi na zewjaspedstvata koi }e se obezbedat za puposetuva makedonskite ubavini. avtenti~nite stapi sela. Razvojot na tuku no} – ppvo go seete sewete. paznovidnosta na westata {to wo`at da se vidat i posetat i gostoppiwstvoto na lu|eto. Vladata ne e edinstvenata {to wopa da se podgotvi da gi ppiwite papite od IPARD. Investiciite za pazvoj i vnesuvaweto paznovidnost vo zewjodelskite dejnosti vo pupalnite spedini }e wu powognat na naselenieto od pupalnite spedini da gi pazvie ekonowskite aktivnosti (na i nadvop od fapwa) sozdavaj}i dopolnitelni izvopi na ppixodi i pabotni westa vo pupalnite spedini. dazewja-~lenka. nastanite itn.sppoveduvaat i se postignuvaat za. no vo Polska. {to ja zgolewuva dovepbata vo dewokpatskite ppocesi. IAZ u~estvuva vo ppocesot na socijalno paptnepstvo od negovite po~etoci vo 1980-te i gapantipa deka ppa{awata {to gi zasegaat zewjodelcite se diskutipaat na najvisokoto nivo na donesuvawe odluki. wo`e dovolitelni pezultati. ovie opganizacii ppidonesuvaat za pazvivawe wodel na gpa|ansko op{testvo koe e vklu~eno vo izgotvuvawe i sppoveduvawe na politikite. koja zastapuva 85. pokpaj nivnata vklu~enost vo politi~kite paptii ili ppeku izbopite.stvata koi }e iw bidat na paspola. za da dobijat poddp{ka. Rupalniot jata? dano~nite obvpznici na EY i Kowi. vklu~uvaj}i sozdavawe na novi wo`nosti za vpabotuvawe vo pupalnite spedini. mine. paboti so ppofesionalna ekipa i lobipa kaj politi~apite. nacionalno i evpopsko nivo i postignuva pezultati za svoite ~lenovi.}e gi poddp`uva inicijativite vo ovoj sektop vo pawkiTaa zapo~na vo 2000 godina. EY go ppiznava ova e potpebno vpewe. Za seto vo poleto na zemjodelstvoto e vo in. kako tpadicionalnata xpana. se potpo{at papi ili wopa da se vpatat i zatoa wnogu e va`no da se postavat vistinskite stpuktupi i ppocedupi. Ova e dpug na~in za osi. westa. bidej}i nudi bpojni delovni wo`nosti i pabotni stenie i sawo po izvesno vpewe. I Vladata i kpajnite kopisnici }e tpeba da obezbedat kofinansipawe za ppoektite od IPARD.ta za pokazatel na visokokvaliteten zdpu`uva stotina opganizacii-~lente se ppavilno potpo{eni i deka dale pegionalen pazvoj i Makedonija na. vinata. agpobiznisot i izgotvuva~ite na politiki za da obezbedi ppiznavawe na intepesite na zewjodelcite.ili selskiot tupizaw ~esto se sweInfopwipan suw deka FFRM sijata wopa da iw poka`e deka papi. Vo izvp{uvaweto na svoite funkcii.nansipan od IPARD – Vladata }e dicii. Dobpovolnoto ~lenstvo vo IAZ. zewjata ppvo tpeba da izDali ima prostor za selski tur.Konkurentskata prednost na zemjata odp`liv na~in za da se izbewitet za sledewe. pistikite na tpadicionalnata apxitektupa. Zewjodelcite znaat a isto taka i liceto {to gi dobiva vaat golew potencijal za pazvoj na deka pabotite ne se slu~uvaat ppe. IAZ uspe{no ppegovapa za zewjodelcite na lokalno. zewjodelcite wopa da obezbedat infopwacii za toa kako }e gi potpo{at papite i {to }e se podobpi so toa. westata za lov i paznite tpa- cijacija e dpug na~in za gpa|anite aktivno da u~estvuvaat vo op{testvoto. Vo ovoj kontekst. okolinata i ppipodnite ubavini.

industpija. istakna Spasenoski. Celta na sewinapot ppiwep. ppoizvodipapkovi“. Zaklu~ocite od ovaa pegionalnata konfepencija }e bidat izneseni na Svetskiot fopuw za vodi {to }e se odp`i idnata godina vo Istanbul. ne e najcite da gi va`no kolkava }e slu{nat evpopbide ppoektipaskite iskustva nata suwa za za agpapnata subvencionipapolitika i puwe na zewjodelpalniot pazvoj. Vo pupalnite spedini za zewjodelstvo i kpeatop na zasituacijata tpeba da se poedni~kata zewjodelska politidobpi. no i za za{tita od zagaduvawe.. vo nacionalni e fapwepite. Ova pacitetite za ppepabotka. Makedonija i pegionot slednite 30 godini newa da iwaat ppoblew so obezbeduvaweto kvalitetna voda.tuku i vo delot na ppepabotuva~kata zuva. „S# u{te wisliwe deka kliwatskite ppoweni se daleku od nas i ne sfa}awe deka tpeba da se sppaviwe so niv“. Subvenciite. Pepo Diw{oski. vo tpanspoptot. kuwanovsko i {tipsko. dapdi dokolku saka da izve.KRATKO Franc Fi{ler. Spasenoski. vo pati{tata koi gi povpzuvaat sepopa~a popane{niot evpokowesap lata. deka bpojot na ppivatnite investicii vo ovoj sektop e na zadovolitelno nivo i deka izvozot e zgolewen za 60 wilioni evpa.wodepnizacija na fapwite. no za da go Fi{lep: Makedonija iwa tencipa Fi{lep. Isisxpana. popa~a albanskiot winistep Xuveli. piewe. da investipa vo lanecot na industpija i na logistikata. Makedonija i pegionot }e imaat voda u{te najwalku 30 godini Z ewjite od balkanskiot pegion tpeba da pealizipaat zaedni~ki ppoekti za pacionalno iskopistuvawe na vodite i sepiozno da se pozaniwavaat so kliwatskite ppoweni kako globalen ppoblew. wopa golew potencijal za izvoz M tpeba da gi dobijat onie {to navistina }e gi iskopistat. Ministepstvoto za zewjodelstvo izgotvilo u{te pet fizibiliti studii za bpani so akuwulacii {to }e gi opfatat gevgelisko. i da tovpeweno. pped s#. Spasenoski istakna deka Makedonija wu ppidava ogpowno zna~ewe na vodosnabduvaweto. na sedewe u~ili{ta. „Makedonija saka waksiwalno da gi iskopisti ppetppistapnite EY fondovi koi ppedviduvaat ppestpuktupipawe na zewjodelstvoto“. zdpavstvewinapot „Politika na pupalen ni ustanovi. gpadinki. koi }e ovozwo`at pacionalno iskopistuvawe na vodata i nadwinuvawe na sega{nata situacija. „Stpategijata na Vladata e naso~ena kon obezbeduvawe povolni kpediti i subvencii {to }e gi pottiknat zewjodelcite da vlo`at vo oppewa za navodnuvawe“.000 xektapi“.dapdi. ppakti~no. a wo`e da navodnuvawe nad 120. Papite. vo kasebno vo nepazvienite podpa~ja.da gi ppiweni we|unapodnite stanweni we|unapodnite stan. zna~i ppifa}awe wepki {to }e ja zgolewat konkupentnosta na wakedonskoto zewjodelstvo. vpedna 150 wilioni evpa. dodade Diw{oski. na ta Ynija“. porane{en evrokomesar za zemjodelstvo Da se wodepnizipa ppoizvodstvoto i da se vovedat standapdi akedonija celosno da gi ppi. Spoped u~esnicite.iskustvo od Evpopskae pova`no od vlo`uvawa. stvoto. Zletovica i Lisi~e. navodnuvawe. ppepabotuFi{lep. Vo vpska so evpopskite ppetppistapni fondovi {to Makedonija }e po~ne da gi kopisti od idnata godina. povoz. no wopa da se vodi swetka za za{tita na Oxpidskoto Ezepo koe e najgolew ppipoden basen za pitka voda vo Evpopa. zawenik-winistepot za zewjodelstvo. 8 | MOJA ZEMJA . po~nuvaj}i od fapwite. „Se gpadat najsovpewenite sistewi „kapka po kapka“. po. ko~ansko. zawenik-winistepot pe~e deka IPARD ppogpawata. Toa pazvoj . vklu~uvaj}i gi i standapdite za bezbednost na xpanata. naglasi Spasenoski. Spoped na{iot winistep za zewjodelstvo. napowena telite. ppeku gpaka na EY. wopa da se investipa vo ja wodepnizipa infpastpuktupata. fpastpuktupata. iskopisti. Poso~uvaj}i ja investicijata vo xidposistewite Ju`novapdapska dolina. Osvpnuvaj}i se na dosegaspabotenoto od aspekt na pupalniot pazvoj vo zewjava. ja iwa s# powalku i zatoa tpeba da se pazwisluva za nejzino efikasno wenaxipawe. podvle~e Diw{oski. Od vkupniot potencijal na akuwulaciite vo zewjava se eksploatipani sawo 30 otsto. bea potpebni za da se vpati dovepbata kaj zewjodelcite i da se oxpabpat i natawu da ppodol`at da se zaniwavaat so ovaa dejnost. be{e ppepopa~ano na pegionalnata konfepencija za vodi na tewa „Ppocenka na panlivosta na sostojbite na vodite od vlijanieto na kliwatskite ppoweni i ppilagoduvawe na soodvetni wepki“. Spoped va~ite i tpgovnego. Fpanc Fi{lep. pe~e deka pabotite tpgnaa od wptva to~ka. vodata kako pesups za zadovoluvawe na elewentapnite potpebi. vo ine klu~ot za uspe{en pupalen pazvoj. skopsko. tuku ka„Makedonija ko }e se potpoiwa golew po{at tie spedstencijal za iztva.. ne sawo vo ppoizvodstvoto.

Analiti~apite ppocenuvaat deka i pokpaj poevtinata p~enica. Italijanskite odgleduva~i na kpavi opganizipaa takanape~eni Denovi na otvopeni {tali. Na po~etokot na ovaa godina.38 evpa s# do cenata od 0. {to gi ppedlo`uva Evpopskata kowisija i ako se ppoizvede pove}e od zadadenata kvota. Zatoa. Sepak. objasnuva italijanskiot winistep za zewjodelstvo.5 toni po xektap wo`e da se pokpijat sawo ppoizvodstvenite tpo{oci. iako vo fevpuapi.3 wilijapdi evpa.42 evpa po litap wleko vo wapt 2008 godina“. 55% od wlekoto e so odli~en kvalitet. po~nale wasovno da kopistat antibiotici. objasnuva Nino Andpena. ungapskite ppoizvoditeli go za{titija ppoizvodstvoto na bosanskiot suxuk. kade {to p~enicata se pla}a po 207 evpa za ton.000 iljadi toni wleko pove}e od zadadenata kvota i popadi toa pla}awe kazna na Bpisel vo iznos od 187 wilioni evpa“.50 evpa. odnosno ppotestipaa taka {to na potpo{uva~ite vo ppodavnicite litap wleko iw go ppodava po 0. Fpancija. Osnova za povisoka cena nao|aat vo podatocite na fpancuskite bepzi. vo Institutot e pobapana za{tita za 2001 ppoizvod. e ppewnogu niska i taa ne tpeba da bide pod 18 dinapi. popadi koja odgleduva~ite na p~eli. no po poskapuvaweto na sojata i p~enkata. Popadi toa. na Evpopa $ se zakanuva nedostig na wleko popadi cenite na sojata i p~enkata. dodeka litap wleko vo tpgovijata ~ini 1. ~ekaj}i novi. sistewot na kvoti za ppoizvodstvo na wleko tpeba da se ukine vo 2015 godina. odgleduva~ite na kpavi izlegoa na ulicite da ja zapoznaat javnosta so ppoblewot. cenata na lebot }e ostane ista. MED POLN SO ANTIBIOTICI ZABRANET ZA EU Moldavija Evpopskata Ynija go zabpani uvozot na wed od Moldavija popadi visokata sodp`ina na antibiotici. Minatata godina. vo tekot na winatata godina. Vo italijanskata industpija za sipewe iwa vpaboteno okolu 150 iljadi lu|e. toga{ tie }e odlu~uvaat {to i po koja cena }e jadewe. Xolandija. wnozinstvoto wali fapwepi ja ~uvaat p~enicata vo svoite awbapi. Italija i vo dpugi dp`avi. Vo Lepwanija. vo Xpvatska pove}e ne se uvezuva sve`o wleko. Cenata {to ja nudat welni~apite. ppoizveduva powalku wleko od svoite potpebi i wopa da uvezuva od Lepwanija. so 15 dinapi otkupna cena i ppinos od 4. Mowentno. „Dokolku poljodelstvoto bide ppedadeno vo pacete na wultinacionalnite kowpanii. Ispopakata na wleko i ponatawu se kapaktepizipa so golew bpoj sobipni westa. povisoki ceni ili }e ja upotpebat kako sto~na xpana. okolu 40% sodp`el antibiotici. Tokwu popadi bavnosta i nezaintepesipanosta na dowa{nite ppoizvoditeli. So zgolewuvawe na ppoizvedenite koli~ini se zgolewuva i kvalitetot i. Xolandija i dpugi evpopski dp`avi.959 ppoizvoditeli.6 evpa. toa ve}e ne e dovolno isplatlivo. Cenata na otkupot na wlekoto na lice westo na fapwite iznesuva od 27 do 35 evpocenti po litap. vo nastojuvaweto da gi spasat svoite p~eli. No. PROBLEMI KAJ MLEKOPRERABOTUVA^ITE Evropa Bpojot na ppoizvoditeli na wleko vo Xpvatska e ppepoloven. Medot i supovata ko`a se ppoizvodi koi ppedna~at vo izvozot vo Ynijata od Moldavija. fapwep od Vpbas. na zeleno. ppetsedatel na zadpugata na odgleduva~i na wleko. Visokata sodp`ina na antibiotici vo wedot. odnosno na odgleduva~ite ne iw se ispla}a da go ppoizveduvaat po ceni {to gi dobivaat od wlekapnicite. veli toj. iako Fpancija e eden od najgolewite ppoizvoditeli vo Evpopa. toga{ se pla}aat kazni. na osnova na kvotite {to gi odpedi Bpisel.35 evpa po litap. a najdobpi pezultati vo kvalitetot se postignuvaat vo otkupnite punktovi so eden do pet ppoizvoditeli. pped `etvata. Italijanskiot winistep za zewjodelstvo ja obvinuva EY za pogpe{nata politika vo poljodelstvoto. veli toj. AVLYST 2008 | 9 . Za ppetstavnikot na zewjodelskata zadpuga „Zpno“. Od vkupnata koli~ina na woldavski wed plasipan vo Ynijata. Italija e edinstvena od golewite dp`avi vo EY koja. Inaku. Moldavskoto winistepstvo ve}e ppezelo wepki za podobpuvawe na kvalitetot vo o~ekuvawe na obnovuvawe na izvozot na wed vo EY. ppepabotuva~ite ne sakaat da ja platat dogovopenata cena i bapaat vpa}awe na stapata otkupna cena od 0. a se izvezuva sipewe vo iznos od 1. vpednosta na ppoizvodite nadwinuva 15 wilijapdi evpa. ovaa zewja ppoizvela 2. iako sawo winatata godina. se dogovopivwe so ppepabotuva~ite za poka~uvawe na otkupnata cena na wlekoto od 0. Spoped Vlado Kop{anski. Evpopa e najgolew pazap vo svetot i potpebna e za{tita na ppoizvodstvoto na wleko i pevidipawe na kvotite“. toj iznesuval 31. cenata ja diktipaat 15 kowpanii i zatoa dp`avata wopa da intepvenipa so otkup na p~enicata za potpebite na dp`avnite pezepvi i so toa da iw powogne na fapwepite. ppoizvodstvoto e zgoleweno za 120 wilioni litpi. we|u koi se sipeweto od Livno i vinoto „`ilavka“. Melni~apite sega nudat sawo 15 denapi. poniskite ceni na p~enicata newa da donesat poevtin leb.400 toni wed od koi 218 toni se plasipani na pazapite na EY. „Vo wapt 2007 godina. „Vo na{ite 5500 {tali ppoizveduvawe 628. Mowentno. wowentno. koj najavuva bitka ppotiv kvotite.ALRONOVOSTI P^ENICATA ZA LEB ILI ZA STO^NA HRANA Srbija Fapwepite vo Vojvodina ne go ppodavaat godina{niot pod na p~enicata po cenata koja iw se nudi. Rafail Ruskovski. Minatata godina. se kupuva{e i po 19 dinapi za kilogpaw. postojat to~ni iznosi za zgolewuvaweto na ppoizvodstvoto na wleko za sekoja dp`ava. Ova posebno va`i za otkupot na wleko za ppoizvodstvo na sipewe. Od dpuga stpana. woldavskoto winistepstvo za zewjodelstvo ja obpazlo`uva kako posledica na winatogodi{nata su{a.35 evpa na 0. UNGARCITE GO PRISVOIJA BOSANSKIOT SUXUK Bosna i Hercegovina Malku ppoizvodi vo Bosna i Xepcegovina iwaat pegistpipana industpiska sopstvenost. velat vo Institutot za intelektualna sopstvenost. vo Xpvatska se ppoizvedeni 655 wilioni litpi wleko.

koi vo Meksiko se upotpebuvaat so site jadewa. p~enka. nasppoti ve}e ppezewenite wepki za zgolewuvawe na ppoizvodstvoto na xpana. Potoa. Odgleduva~ite na sviwi vo Bpitanija. Dupi i so niv. zagadeno so swet od gluvci i plasti~ni pap~iwa. koi populapni sopti dowati se zapazeni so toj vid baktepija i deka s# u{te se paboti na otkpivawe na izvopot na zapazata. spoped koi. Awepikanskiot centap za kontpola na bolesti soop{ti deka slu~ai na zaboleni od salwonela se zabele`ani vo 17 sojuzni dp`avi i deka od spedinata na appil zabolele 167 lica. [tetite se ppocenuvaat na 40 wilioni dolapi. So vakva infopwacija izlegoa italijanskite wediuwi. italijanskata policija pokpenala istpaga ppotiv kpiwinalna banda koja se zaniwavala so ovoj biznis. Evpopa i Azija. Sepak. Fapwepite od Flopida stpavuvaat deka industpijata za dowati vo ovaa sojuzna dp`ava wo`e da do`ivee kolaps ako se utvpdi deka dowatite se zapazeni so salwonela.31. ne wo`at da opstanat bez dp`avnite subvencii. iako spoped nivnata ocenka.000 evpa po xektap. Pped nekolku nedeli. odnosno 24. a vo isto vpewe svetskata populacija }e popasne od dene{nite 6. }e dojde do golew popast na cenata na vodata popadi kliwatskite ppoweni {to sleduvaat. polovina od obpabotlivoto zewji{te bi wo`elo da stane neplodno. Felipe Kaldepon. gpav. Vo Ipska ovaa cena e u{te povisoka. kako {to se sapdinite. Toga{. TRGOVCITE I UGOSTITELITE GO POVLEKUVAAT DOMATOT PORADI SALMONELA SAD Awepikanskite supepwapketi i pestopani za bpza xpana ja ppekinaa ppoda`bata na nekoi vidovi sve` dowat po ppeduppeduvaweto deka golew bpoj lu|e koi go konzuwipale se zapazile so pedok vid salwonela.3 na 9 wilijapdi `iteli. postignat e dogovop so welni~apite deka kilogpaw p~enkapni toptiqi. iwaat zaguba od 25 evpa po tovenik. policijata soppela kawion poln so pasipano sipewe. ovaa kowpanija ja pazviva texnologijata i planipa da izgpadi nad 1000 postpojki za peciklipawe na vodite vo Awepika. ne tpeba da bidat poskapi od polovina dolap. tunata. Mekdonalds. Kowesapot za zewjodelstvo na EY. kako i onoj koj se ppodava zaedno so petelkata. fapwepite newaat golewa kopist zatoa {to cenite na winepalnite |ubpiva.ALRONOVOSTI MILIJARDA EVRA ZA NAJSIROMA[NITE Evropska Unija Evpopskata unija e so nawepa na fapwepite od najsipowa{nite dp`avi da iw ponudi wilijapda evpa powo{ od svoite neiskopisteni zewjodelski fondovi za tie da go zgolewat ppoizvodstvoto na xpana. MEKSIKO GI ZAMRZNA CENITE NA 150 PREHRANBENI PROIZVODI Meksiko Ppetsedatelot na Meksiko. Meksiko najavi dogovopi so ppoizvoditelite i pakuva~ite na opiz. a bandata dobivala toni i toni otpadno sipewe. 75% od zewjite }e iwaat ist ppoblew. pped dve godini. Awepikanskata agencija za kontpola na xpanata i lekovi ppeduppedi deka ne- NEDOSTIG I RAST NA CENATA NA VODATA Va{ington Ekspeptite na awepikanskata kowpanija „Xenepal Elektpik“ ppocenuvaat deka po enopwniot past na cenata na naftata i xpanata vo svetot. Bapselona e eden od najgolewite gpadovi vo [panija i ve}e wopa da uvezuva voda od Fpancija popadi nedostig na vodni pesupsi vo svojata blizina. pi{uva „Fajnen{l tajws“. supite.000 evpa po xektap. Popadi toa. izjavi deka EY.0. wopa da upati dopolnitelna powo{ na zewjite koi najte{ko go podnesuvaat pastot na cenata na xpanata RAST NA CENATA NA ZEMJODELSKOTO ZEMJI[TE Velika Britanija Cenite na zewjodelskoto zewji{te vo Bpitanija dostignaa nad 13. RASIPANO SIREWE NA EVROPSKITE PAZARI Italija Eden italijanski ppetppiewa~ otkupuval otpad od wlekapnicite i otkako }e go ppepabotel. So ovaa wepka se opfateni konzepvipanite ppoizvodi. nekoi tipovi pastitelni wasla za jadewe i dpugi ppexpanbeni nawipnici. soop{ti deka negovata dp`ava gi zawpznala cenite na 150 ppexpanbeni ppoizvodi po dogovop so weksikanskata konfedepacija na industpiski kowopi. iako fedepalnite vlasti ne potvpdile ppisustvo na salwonela vo dowatite. Bupgep King se nekoi od awepikanskite lanci za bpza xpana koi ppekinaa da slu`at sve`i dowati. go we{ala so sve`i sostojki i go ppodavala kako sve`o sipewe. na we|unapodnata konfepencija vo Bpisel. Do 2050 godina. ppakti~no. i toa ne e dovolno da go odp`at ppoizvodstvoto. gopivoto i sto~nata xpana dpawati~no popasnaa. ppose~no. 10 | MOJA ZEMJA . Ppoizvoditelite na wleko dobivaat subvencii od 25 do 26 peni za litap ili 0. go ppodaval kako novoppoizvedeno sipewe na evpopskite pazapi. Tie ppocenuvaat deka polovina svetski zewji }e bidat pogodeni so nedostigot na voda ve}e do 2025 godina i deka do 2050 godina. Adwinistpacijata za kontpola na xpana i lekovi soop{ti deka sigupen za isxpana e sawo dowatot koj e so golewina na gpozje. Isto taka. Mapijan Fi{ep Boil.32 evpa po litap. zelen~ukot.

Y~esnicite wopa ppvo da go zgwe~at dowatot.ALRONOVOSTI KINEZITE VO INVESTICISKI POHOD ZA ZEMJI[TE VO STRANSTVO Kina Lpadinapi od Kina odgleduvaat kineski i obi~ni kpastavici i dpug vid zelen~uk pod plastenici vo blizinata na sppskiot gpad Leskovac. . {panskoto gpat~e Buwol. vo blizina na Valensija. u{te vo panite utpinski ~asovi. koi po~nale da ja poddp`uvaat. stanuva cpveno popadi zabavata „wavawe so dowati“. Za dpugi. s# po~nalo we|u gpupi u~enici. povistinska e ppikaznata deka festivalot zapo~nal so wavawe we|u izvesni bekpii za da gi pottiknat wuzi~apite. Kako i da e. dowa}inite zatvopaat s# {to wo`e da bide za{titeno od dowatniot sos. Ovaa zabava podocna ja ppezele decata od gpat~eto. a so nea se powipile i sawite gpadski vlasti. Ppetxodno. i vo ovaa zabava iwa ppavila na igpa. vo izwinative 63 godini. po~nale da se wavaat so dowati. Spoped edni ppedanija. a potoa da wavaat. Mediuwite neodawna objavija deka Ministepstvoto na Napodna Republika Kina donelo specijalna dp`avna ppogpawa so koja se pottiknuvaat kineskite kowpanii da kupuvaat zewjodelsko zewji{te vo stpanstvo. Ovaa tupisti~ka atpakcija po~nala spontano. PLIVAWE VO DOMATI [panija Sekoja posledna speda vo avgust. iako postojat pazli~ni ppikazni za ovoj lokalen nastan. koi popadi lutinata.

^lenovite na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo kon bapaweto za upis dostavuvaat izjava so koja potvpduvaat deka se ~lenovi na edno zewjodelsko stopanstvo i go nazna~uvaat ~lenot od dowa}instvoto za nositel na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo. Ovoj ppopis ppoizleguva od noviot Zakon za zewjodelstvo i pupalen pazvoj. odnosno subvenciite. Nositelot na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo. koj e sopstvenik ili iwa ppavo na kopistewe na zewjodelski iwot i ne e nositel na sewejnoto zewjodelskoto stopanstvo. Podatocite vo dosieto za zewjodelskoto stopanstvo vo pegistapot se a`upipaat tekovno. Registapot se vodi vo elektponska fopwa i gi sodp`i slednive podatoci za zewjodelskoto stopanstvo: 1. polnoletnite ~lenovi na zewjodelskoto stopanstvo so zaedni~ko westo i adpesa na `iveewe. pasi{te. ppi upisot na zewjodelskoto stopanstvo vo pegistapot. 6.62/208). vesnik na RM bp. podnesuva izjava za soglasnost za zapi{uvawe kako nositel na zewjodelskoto stopanstvo. Ministepstvoto po~nuva da vospostavuva i vodi integpipani zapisi opganizipani vo pegistpi i bazi na podatoci na nivo na zewjodelski stopanstva. vo tekot na celata godina. 2. Dostavuvawe na podatoci Podatocite od pegistpite se javni. potpisot od izjavata go zavepuva na notap. Tie ne sweat da se wenuvaat ili dostavuvaat na dpugi lica. 4. Toa e uslov i za ostvapuvawe na ppavoto za kopistewe na finansiskite spedstva za poddp{ka. Bapaweto za upis vo pegistapot gi . odnosno ~len na edno sewejno zewjodelsko stopanstvo. osven podatocite koi iwaat kapaktep na li~ni podatoci i podatocite koi se swetaat za delovna tajna. Podatocite se dostavuvaat vo soglasnost so ppopisite za za{tita na li~nite podatoci i ppopisite za klasifici12 | MOJA ZEMJA pani infopwacii i wo`at da se upotpebat sawo za nawenata za koja bile dadeni. sodp`inata i na~inot na vodewe na edinstveniot pegistap za zewjodelski stopanstva (Sl. {uwapstvo i vodostopanstvo donese Ppavilnik za fopwata. katastapski papceli na koi se odviva zewjodelskoto ppoizvodstvo i vistinska upotpeba na zewjodelskoto zewji{te. {uwa.INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO. kontakt so zewjodelskoto stopanstvo. 5. 8. So toa. [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO Donesen Pravilnikot za registar na zemjodelski stopanstva Ministepstvoto za zewjodelstvo. Celta na voveduvaweto na edinstveniot pegistap e da se dobijat to~ni i pealni bpojki i infopwacii za stpuktupata na zewjodelskiot sektop vpz osnova na {to }e wo`at da se gpadat efikasni politiki vo zewjodelstvoto. ostanati potpebni podatoci soglasno bapaweto. {uwapstvo i vodostopanstvo. Nositelot na zewjodelskoto stopanstvo koj voedno e i ~len na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo se zapi{uva vo pegistapot kako nositel na edno zewjodelsko stopanstvo. vidot i bpojot na dobitokot. Ypisot vo pegistapot se vp{i vpz osnova na bapawe na nositelot na zewjodelskoto stopanstvo vo podpa~nite edinici na Ministepstvoto za zewjodelstvo. {to stapi na sila od po~etokot na ovaa godina. osnov za kopistewe na zewjodelskoto zewji{te ili gpade`nata celina od zewjodelskoto stopanstvo na koja nositelot na zewjodelskoto stopanstvo izvp{uva ppoizvodstveni aktivnosti. 7. 3. ppeku ppijavuvawe na ppoweni od stpana na zewjo- delskite stopanstva. swetkata na nositelot na zewjodelsko stopanstvo. nositelot na zewjodelskoto stopanstvo. ^lenot na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo.

Podatocite za sostojbata na zewjodelskite stopanstva od pegistapot se osnova vpz koja }e se ispla}aat subvenciite od 2009 godina. Po bapawe na nositelot. − Sedi{te na zewjodelskoto stopanstvo. kako i za postoe~kata sostojba i planipanite ppoweni na bpojot i vidot na dobitokot vo tekovnata godina. AVLYST 2008 | 13 . kako i zastapnikot na ppavnoto lice. Ovoj bpoj e edinstven nuwepi~ki kod na zewjodelskoto stopanstvo koj se sostoi od 11 bpojki. − ^lenovi na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo. Nositelot na zapi{anite zewjodelski stopanstva vo pegistapot od podpa~nite edinici dobiva potvpda za upis na zewjodelskoto stopanstvo vo pegistapot. Dokolku nastane ppowena na podatocite. − Kontakt so zewjodelskoto stopanstvo. − Ovlasteno lice na dpugi opganizaciski fopwi na zewjodelskoto stopanstvo koi ne se sewejno zewjodelsko stopanstvo. − ~lenovite na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo. Ypisot na zewjodelskite stopanstva vo pegistapot se vp{i so otvopawe dosie za zewjodelskoto stopanstvo vpz osnova na podatocite za zewjodelskite stopanstva navedeni vo bapaweto. zewjodelskite stopanstva dobivaat edinstven identifikaciski bpoj na zewjodelskoto stopanstvo. se ppavi sekoja godina i toa do podpa~nata edinica. odnosno zastapnikot na ppavnoto lice. − Bpoj i vid na dobitok vo wowentot na zapi{uvaweto i do kpajot na godinata i − podatoci za ppowenata. adpesa. telefon).sodp`i slednive podatoci za: − Nositel na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo. zewjodelskoto stopanstvo wo`e da se izbpi{e od pegistapot. Bapaweto za upis vo pegistapot se podnesuva vo podpa~nite edinici kade {to e sedi{teto na ppavnoto lice. Ppi a`upipaweto. odnosno westoto na `iveewe na nositelot na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo. − Swetka na zewjodelskoto stopanstvo. spoped Ppavilnikot. Bpi{eweto. − tpansakciska swetka na nositelot na zewjodelskoto stopanstvo. − podatocite za zewjodelskoto stopanstvo vo centpalniot pegistap i sudskiot pegistap. zewjodelecot ili ppavnoto lice wopa da ja ppijavi vo pegistapot vo pok od 15 dena od denot na nastanuvawe na ppowenata na slednive podatoci: − nositelot na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo. potpebno e da se navedat podatocite za postoe~kata sostojba i planipanite povp{ini po zewjodelska kultupa koi }e se zaseat ili zasadat do kpajot na tekovnata godina. A`upipaweto na podatocite. katastapska kultupa). najdocna do 31 wapt vo tekovnata godina. wo`e da nastane dokolku izwinal pokot na dogovopot za iznajwuvawe ili kopistewe na zewji{teto ili dokolku ppestanalo vp{eweto na zewjodelskata aktivnost. − sopstvenost i osnov za kopistewe na zewjodelskoto zewji{te (davawe i zewawe pod zakup) i na kapaktepistikite na zewji{nite papceli (golewina na katastapska papcela. isto taka. − Povp{ini so zaseani i zasadeni pastitelni kultupi spoped katastapski papceli i ppavoto na kopistewe na povp{inite vo wowentot na zapi{uvaweto i do kpajot na godinata. − westoto na `iveewe na nositelot na sewejnoto zewjodelsko stopanstvo (naselba. So zapi{uvawe vo pegistapot. − podatocite za kontakt so zewjodelskoto stopanstvo. nezavisno od westoto na izvp{uvawe na zewjodelskata dejnost.

itn.26 i 27 13. Tpubapevo M Spoped planot na Ministepstvoto. Tpeba da se naglasi deka ovaa bolest ne e nova i e pasppostpaneta vo Makedonija. so {to wnogu petko }e se pojavat pani i kowplikacii. dovolno dlaboko vo u{nata {kolka za da ne dojde do nejzino ispa|awe vo slu~aj na neppedvideno vle~ewe (zaglavuvawe vo gpwu{ki itn. no istovpeweno. Spedstva ppotiv ekto papaziti (Ekovetacid. a istovpeweno xigienskite ppiliki se wnogu lo{i. Vo takov slu~aj. Pojavite na uginuvawa na `ivotni po aplikacija na u{nite wapkici ne wo`e da se dovede vo vpska so sawata aplikacija. toga{ newa uginuvawa na `ivotnite. Oslowej na Kanal Cpvivci. Bitola na 10-ti kanal 10. Po ova.). koi bile ppijaveni vo Yppavata za vetepinapstvo. Plasnica na Reka Tpeska. Ppilep na Opeove~ka Reka 15. Najdobpi spedstva za ~istewe na panata se 3% xidpogen ili jod. Dokolku ne se peagipa blagovpeweno i `ivotnite se ostaveni bez nikakov tpetwan. Lazi Baba na kanal Toplik vo s. Dolneni na odvoden kanal Blato 14. . vo ovie op{tini }e se is~istat vkupno 38. da se povika vetepinap i 14 | MOJA ZEMJA panata da se is~isti.) ne tpeba da se stavaat dipektno na sawata pana. bile zeweni wostpi za labopatopisko ispituvawe i kako ppi~ina za swptta na `ivotnoto e utvpdena bolesta Entepotoksewija. Yppavata za vetepinapstvo ja sledi sostojbata na tepenot ppi {to e utvpdeno deka iwa pojavi na odpedeni ppoblewi so u{ite po aplikacija na u{ni wapkici. Yppavata za vetepinapstvo apelipa odgleduva~ite na ovci da gi za{titat svoite `ivotni so vakcinacija. Dolno Pal~i{te 11. Za izveduvawe na pabotite se sklu~eni dogovopi so osuw dowa{ni fipwi.335 wetpi kanali i pe~ni kopita so vkupna vpednost od okolu 16. Aepodpow na Ysjanski Kanal i 16. Vinica na Lpade~ka Reka 5.INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO. Valandovo (~isteweto se odviva na Anska Reka). {uwapstvo i vodostopanstvo po~na so ~istewe na kanalite i pe~nite kopita vo 16 op{tini na Republika Makedonija i toa: 1. bidej}i }e dojde do ipitacija. Taa i popano ppedizvikuvala zagubi na odgleduva~ite i zatoa. slabi xigienski uslovi) wo`no e da dojde do infestacija so lapvi (cpvi) od wuvi a ponatawu i do infekcija na panata. Dokolku `ivotnite bile vakcinipani ppotiv ovaa bolest. Pex~evo na Pex~evska Reka 7. najva`no e vedna{ da se peagipa. Sepak. YPRAVA ZA VETERINARSTVO U{nata markica ne e pri~ina za uginuvawe na ovcite Dokolku ambientalnite priliki se nepovolni (mnogu toplo vreme. bidej}i }e za{titi od uginuvawe na pogolew bpoj `ivotni. Najdobpa za{tita e navpewenata vakcinacija na `ivotnite. dokolku dozvoluvaat vpewenskite uslovi. Kpajniot pok za zavp{uvawe na pabotite. Vo site slu~ai na uginuvawa. panite wo`e da se iskowplicipaat. Stpuwica na Reka Tpkawa 9.5 wilioni denapi. ne wo`e nikako da se dovede vo vpska so aplikacijata na u{nite wapkici. Vo op{tina Bogoviwe zafatite se odnesuvaat na Kawewanska Reka i na Reka Sepvet. Bepovo na Opwanski Potok 6. Dijazol. Vakcinacijata ja vp{at vetepinapnite stanici i e wnogu efikasna i isplatliva. panata tpeba da se tpetipa lokalno so antibiotski sppej. Najdobpo e ovaa postapka e dobpo da se ppiweni i ppeventivno. Vetiol. Stpuga na odvoden kanal bp. ppa{ok ili wast. Y{nata wapkica tpeba da se postavi na spedinata na u{nata {kolka kade newa kpvni sadovi. Debap na kanal Vakovska Reka 12. e 20 avgust godinava. a nadzopot }e go vp{at ~etipi fipwi. Zapadi izbegnuvawe na vakvite zagubi. Ko~ani na Ko~anska Reka 8. slabi higienski uslovi) mo`no e da dojde do infestacija so larvi (crvi) od muvi a ponatamu i do infekcija na ranata Otekuvaweto na u{nite {kolki po aplikacijata na u{nite wapkici e nopwalna pojava so ogled deka so aplikacijata doa|a do povpeda na u{nata pskavica. 4. Dokolku awbientalnite ppiliki se nepovolni (wnogu toplo vpewe. 3. [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO ^istewe na kanalite i re~nite korita vo 16 op{tini inistepstvoto za zewjodelstvo. 2. ovie pojavi se ogpani~eni na slu~ai kade ovcite ne se soodvetno i navpeweno tpetipani. le~eweto e pote{ko. Potoa.

Ako se sobepat ovie zagubi i se powno`at so navodnuvanite xektapi. 4100 xa + 3942 xa = 8042 xa / 2 = 4021 ha h 7000 den = 28. se gubat po 19 wilioni i 950 iljadi kubni wetpi. waksiwalnata potpo{uva~ka na voda iznesuvala 21 wilion i 850 iljadi kubni wetpi vo 1987 godina. Lodi{nata potpo{uva~ka za gpadot e 6 wilioni kubni wetpi. K. Ova zna~i deka od 50 wilioni i 250 iljadi litpi. dokolku Ministepstvoto investipa vo sanacija na bpanata. a wo`ebi i dve godini. spedstvata }e se vpatat u{te vo ppvata godina. Ppetxodno. {to ppetstavuva zagubena koli~ina za edna. Novo Selo. vodnata zaednica sklu~ila dogovop za ispopaka na voda so vodostopanskoto ppetppijatie.4569 xa. bez zagubi. itno. bidej}i bpanata e gpadena vo dale~nata 1975 godina. zewjodelcite tppat ogpowni zagubi i na ve}e poseanite povp{ini. se zagpi`eni za toa kako }e gi ispolnat obvpskite od dogovopot so vodostopanskoto ppetppijatie „Stpuwi~ki sliv“ od Stpuwica. koe gi znae ppoblewite na zewjodelcite. investipaweto zna~ajno }e go podobpi ppixodot kaj zewjodelcite. znaej}i deka najniskata cena za navodnuvawe po xektap e 7. kako najsu{en pepiod koga se navodnuvale najwnogu povp{ini .50 wetap visina. na godi{no nivo.000 den. no toa ne wo`e da ja ispopa~uva vodata spoped dogovopenoto. Od ovie podatoci wo`e da se zaklu~i deka: se gubat i ne wo`e da se akuwulipaat ogpowni koli~ini voda (19 wilioni i 950 iljadi w3). najwaloto koli~estvo voda vo bpanata za potpebite na gpadot tpeba da bide pezepvipano za dve godini ili 12 wilioni kubni wetpi. Vo we|uvpewe. Za da se pe{i ppoblewot. od 1979 do 1995 godina. Tie ppa{uvaat zo{to vodostopanskoto ppetppijatie ne obezbedi uslovi da ja ispopa~uva vodata (koja ja iwa vo dovolni koli~ini) za site ppijaveni zewjodelci i tpeba pesopnoto Ministepstvo da peagipa.8 kw i 156 kw pazvodni i delni~ni kanali. e do kota od 374 wetpi visina ili wo`e da se ~uva voda od 30 wilioni i 300 iljadi kubni wetpi. Dali }e iwawe pazvoj na zewjodelstvoto koe zavisi od navodnuvaweto i dali eden den i gpadot bi ostanal bez dovolni koli~ini? AVLYST 2008 | 15 . popadi nesankcionipan ppelivnik. So zakon. a vodata }e se kopisti dowa}inski.v ili akuwulacija od 12 wilioni i 350 iljadi dokolku ne se zapo~ne so investipawe za spas na bpanata i kanalnata wpe`a za navodnuvawe. opasnosta od xavapija na bpanata e o~ekuvana i stpavot kaj lu|eto e golew.n. popadi degpadacija. Dpvo{. Dokolku se pogledne potpo{uva~kata na voda za navodnuvawe. zewjodelcite s# pove}e gi ostavaat povp{inite neobpaboteni i neposeani i ne se celosno iskopisteni vkupnite obpabotlivi povp{ini od 10. tie se dewotivipani i obesxpabpeni. Za ovaa sanacija bile potpebni 21 wilion denapi. koga nivoto na vodata vo akuwulacijata bilo pod kotata na dnoto na ppelivnikot. So ovaa koli~ina e planipano da iwa voda za navodnuvawe za 10. nepovpatno se ispu{taat 19 wilioni i 950 iljadi kubni wetpi voda. Paskov Bpanata „Tupija“ e ppoektipana za 50 wilioni i 250 iljadi kubni wetpi voda ili waksiwalna kota od 388. obv- inuvaat zewjodelcite bidej}i ppetppijatieto e dol`no da ja obezbeduva glavnata kanalna wpe`a i da iwa voda do kpajnite kopisnici. posevite se izgopeni od su{ata i zewjodelcite. Zatoa. odnosno kota od 355 wetpi visina.000 xa godi{no i voda za piewe za `itelite na Stpuwica.000 xa popadi nesigupnosta deka }e iwa voda za navodnuvawe. za da se spasi stpuwi~kiot pegion. Vodata edvaj ppistiga do s.OD TERENOT Strumi~kite zemjodelci bez voda vo su{nite pepiodi V odata ne stignuva do nivite. No. popadi nesanipaweto. Maksiwalno dozvoleno polnewe na bpanata. kako i glavnata kanalna wpe`a od 27.147. koe ne wo`e da ja ispopa~uva vodata i pokpaj objavata na lokalnite TV stanici deka voda }e iwa. Slobodno wo`e da go postaviwe ppa{aweto: {to }e se slu~i koga waksiwalnata kota za akuwulipawe na vodata }e padne na 355 w. ~lenovi na vodnata zaednica „Ogpa`den“. toga{ }e se dobie slednava ppeswetka od dvete godini od koi se zeweni podatoci (1984 i 1986). Vladata i MZ[V tpeba da ppezewat wepki za sanacija na bpanata i kanalnata wpe`a i na toj na~in da go vpatat pazvojot na zewjodelstvoto i celosnoto iskopistuvawe na zewjodelskite povp{ini. tie tpeba celosno da bidat zaweneti so novi cevovodi. po godini. op{tina Bosilovo. a pove}e od 15 dena newa kapka voda vo kpajnata destinacija. sawo so instalipawe na novite sistewi za navodnuvawe. tie bapaat powo{ od MZ[V. bpanata wopala da se sanipa vo 2007 godina.000 denapi.

osobeno kaj kultupite koi se golewi potpo{uva~i na voda. kaj ovo{kite za 200-300% itn. xpanlivite watepii lesno se usvojuvaat od stpana na odnosno visoki ppinosi. davaat dvojno zgolewen ppinos. Kako najdobpi texniki vo pastenijata (bidej}i ppetxodno se pastvopeni so voda) na{ite istpa`uvawa se poka`ale: oppedeluvawe na {to ne e slu~aj dokolku se dadat klasi~no (so vlaga vo po~vata so su{ewe na po~vena ppoba vo |ubpepasfpluva~i ili klasi~no pasfpluvawe po su{nica. tpadicijata. so wikponavodnuvaweto vodata se aplicipa wnogu poppecizno do kopenot na kultupite i ne se navodnuvaat we|upedijata vo koi newa efektivna kopenova wasa. bidej}i pokvaliteten ppinos. Na ovoj na~in. a so toa i na ppixodite od zewjodelskoto ppoizvodstvo ne e spopno. za{teda na pabotna sila. Me|utoa. a tpeba da se istakne i toa deka postojano da iwa dovolno voda za uspe{en past i pazvoj. pped s#.000 xa.TEMA Navodnuvawe Racinalno navodnuvawe na zemjodelskite kulturi avodnuvaweto vo Republika Makedonija e edna od osnovnite wepki za obezbeduvawe na sigupno i kvalitetno pastitelno ppoizvodstvo. bpazdi. i sistew kapka po kapka. to~nata koli~ina na voda {to tpeba da se dade i toa Tawu kade {to se ppiwenuva wikponavodnuvawe. kako tipi~na kultupa za navodnuvawe. kako gpadinapski i ovo{tapski vidovi i na westa kade {to vodata e vo deficit. koe e tesno povpzano so pastot i pazvojot na pastenijata i so ekonowskiot efekt. a isto taka i so za~uvuvaweto na `ivotnata spedina od eventualno zagaduvawe od aplicipanite agpoxewikalii. se navodnuvaat powalku od 30. Ottuka wo`e da se vidi deka vlijanieto na navodnuvaweto vpz zgolewuvaweto na ppinosite. a so navodnuvawe ppinosot se zgolewuva za 400-500%. spoped koi esenskite `ita N koi se netipi~ni kultupi za navodnuvawe. dupi i kaj najsovpepogolew efekt se postignuva dokolku ppeku sistewot wenite texniki (kapka po kapka i wikpodo`dewe). Kako {to e poznato. Na se dodavaat i |ubpiva (feptipigacija). a ne od oko i nepacionalno. P~enkata. instpuwenti za wepewe na vlagata vo povp{inata na po~vata). kaj {e}epnata pepa za 200-300%. pokpaj |ubpiva. ppi {to tie toj na~in se izbegnuva ppekuwepnoto navodnuvawe (koe se aplicipaat sawo po dol`ina na pedot so pastenija wo`e da bide wnogu {tetno) i se ovozwo`uva kultupata i blizu kopenot. odnosno pogolew i obezbeduva i za{tita na `ivotnata spedina. Isto taka.kapka po kapka i wikposppinklepi) nawesto texniki so koi se tpo{i wnogu voda (ve{ta~ki do`d.000 xa. so ovie texniki se pokpaj ekonowskiot efekt. Ppiwena na texniki so koi wo`e da Sistew za navodnuvawe Radiovce se oppedeli koga da se zaleva i potpebno na kultupata. kaj site texniki na navodnuvawe. od vkupno okolu 667. ppavilno i pacionalno zalevawe. dupi i ako potoa se ppiweni po~vata kako gipsani blokovi. zavisno od wnogu faktopi (pefopwite vo sektopot navodnuvawe. ppelevawe). popadi kliwatskite i ostanatite uslovi {to se kapaktepisti~ni za na{ata zewja. popadi nedoizgpadenost na nekoi sistewi. infpastpuktupni objekti i dpugo. bez ovaa wepka e nepentabilna i dava pod dva toni/xa ppinos. neplanskoto ppoizvodstvo). Vo zewjava.000 xa obpabotli va povp{ina. neutponski vlagowepi ili ppeswetkovno. tenziowetpi. gi ppedlagawe slednive wepki: Kopistewe na texniki na navodnuvawe so koi se {tedi voda (wikponavodnuvawe . odnosno postignuvawe isti ili dupi povisoki ppinosi so powali koli~ini voda i so nawaluvawe na tpo{ocite za nejzino kopistewe. logepi. so site vidovi izgpadeni sistewi wo`e da se obezbedi navodnuvawe na okolu 170. na pastenijata iw se dava onolku voda kolku {to $ e 16 | MOJA ZEMJA . Merki za zgolemuvawe na efikasnosta vo vodokoristeweto Zapadi zgolewuvawe na efikasnosta na kopistewe na vodata.000 xa. Vo poslednite nekolku godini. sawo so intepventno zalevawe vo appil i waj. Kako najgolew ppoblew se javuva ppavilnoto i pacionalnoto kopistewe na vodata. ekonowsko-socijalnite uslovi na zewjodelcite. Tpeba da se istakne deka osven spedstva so {to efektot e u{te pogolew. Za ogpownoto zna~ewe na navodnuvaweto za kliwatskite uslovi na Makedonija govopat i na{i istpa`uvawa. wo`no e da se navodnuvaat okolu 126. ppeku bilans ppeku sistewot wo`at da se aplicipaat i za{titni na voda vo po~vata. a so cel da se za~uva `ivotnata spedina od eventualno zagaduvawe.

}e se dobie pokpupna kapka koja e wnogu blizu nad po~vata i vedna{ se ppetvopa vo po~vena vlaga. Vodata do papcelite da se tpanspoptipa ppeku cevkovodi ili pokpiena nawesto otvopena kanalska wpe`a. tpeba da se istakne deka se za{tituva i `ivotnata spedina od ppowivawe na vi{ok agpoxewikalii. se poznati kako LEPA (Low Energy Precision Application). So toa. Prof. kako {to se: sipak. odnosno izbepete gi kultupite koi ekolo{ki odgovapaat na su{nite podpa~ja. po`elno e da se ppiwenat texniki koi go zgolewuvaat stepenot na iskopistuvawe na vodata kaj gpavitacionoto navodnuvawe. se nawaluva povp{inata od koja ispapuva vodata i se skpatuva vpeweto na ispapuvawe. kako {to se ppiwena na texnika navodnuvawe vo navpati ili bpanovi. za koi postojat dobpi iskustva kaj nas. vodowatici. Vjekoslav Tanaskovi} Fakultet za zemjodelski nauki i hrana. bidej}i se instalipani nadzewno. no i tifoni. e poka~uvawe na cenata na vodata i naplata na vodata spoped potpo{uva~ka. ppelevawe. neiscppno ppipodno bogatstvo. wo`e da se konstatipa deka pacionalnoto i ppavilnoto kopistewe na vodnite pesupsi vo zewjodelskoto ppoizvodstvo tpeba da ppetstavuva klu~en ppi opitet na sekoja zewja. bidej}i so ovaa texnika zalevaweto wo`e wnogu lesno da se kontpolipa. plavewe) se wnogu nisko efikasni i zagubite na voda so istekuvawe od kpajot na papcelata i ppoceduvawe nadvop od zonata na aktivnata pizosfepa wo`e da bidat i ppeku 70% od aplicipanata voda. kade {to se nawaluva ppitisokot i enepgijata koja se kopisti za negovo sozdavawe i distpibucijata na vodata e poblisku do sawoto pastenie i negovata kopenova wasa so wnogu powali zagubi. a ~esto pati se weta i na vandalizaw. Vo su{nite oblasti da se odgleduvaat kultupi koi iwaat powala potpeba od voda. pokraj zgolemuvawe na ekonomskite rezultati po edinica povr{ina. nawesto sitna kapka koja iwa dolgo patuvawe do po~vata.agpoxewikalii. {to e ~esta praktika vo na{ata zemja) AVLYST 2008 | 17 . no e efikasna. m-r. dupi ppeku 20%. osobeno povp{inskite. Ovaa texnika e wnogu ~esto se ppaktikuva vo popazvienite zewji. Od texni~ki aspekt. Texnikite za navodnuvawe so gpavitacija (bpazdi. Iako vodata se sweta kako evtino i ponavodnuvawe ili LEPA. sekako. kako i za celokupniot `iv svet. gopivo i dpugo. a ne spoped povp{inata i kultupata. sepak tpeba da se iwa ppedvid faktot deka nejzinoto nepacionalno i neppavilno kopistewe wo`e da dovede do ppoblewi so ponatawo{nata upotpeba vo site sfepi na ~ovekovoto `iveewe. Vo toj slu~aj. Vo otvopenata kanalska wpe`a iwa golewi zagubi od ispapuvawe. koi ponatamu mo`at da se prenamenat na povr{ini koi ne se navodnuvale ili vo nekoj drug sektor. dokolku so ppetxodna analiza se utvpdi deka gi ispolnuvaat kpitepiuwite za voda za navodnuvawe. Onawu kade {to se upotpebuvaat golewi sistewi za navodnuvawe so do`dewe so ppiwena na lineapni agpegati. {to ne e slu~aj so dpugite texniki na navodnuvawe. Popadi toa. mo`e da se za{tedat i opredeleni koli~ini voda. a popadi powalite zagubi na voda i blizinata na kapkata voda do povp{inata na po~vata. Edna od wepkite koja ne e populapna we|u zewjodelskite ppoizvoditeli. Osobeno treba da se potencira deka so efikasnoto koristewe na vodata se za{tituva i `ivotnata sredina od eventualnoto zagaduvawe. Ova e osobeno va`no za texnikite na navodnuvawe so do`dewe. odnosno vo golewa wepa se nawaluva zagubata na voda od ispapuvaweto koja kaj nas wo`e da bide i wnogu golewa. Da se ppowovipa tpetipawe i ppo~istuvawe na otpadni vodi od fapwite i od dpugite sektopi i nivna peupotpeba vo zewjodelskoto ppoizvodstvo. a wo`no e ppedizvikuvawe na stpes kaj kultupite i ppovocipawe na uslovi za pojava na pastitelni bolesti. Skopje Ra~no ~istewe na kanali i pe~ni kopita Treba da se istakne deka preku racionalno i efikasno koristewe na vodite vo zemjodelskoto proizvodstvo. buwovi i sli~no. zewjodelskite ppoizvoditeli }e bidat zaintepesipani za nawaluvawe na potpo{uva~kata na vodata i voveduvawe na texniki so koi wo`e da se za{tedi (wikponavodnuvawe). stpni `ita nawesto p~enka. dokolku newa uslovi za ppiwena na wikIwaj}i go ppedvid ogpownoto zna~ewe na vodata vo zewjodelskoto ppoizvodstvo. centappivoti. d-r Ordan ^ukaliev Ass. potpebno e da se nawali ppitisokot na pasppskuva~ite i da se nawali visinata od koja pa|a kapkata. gpadinapski i ovo{ni kultupi. Da se izbegnuva navodnuvaweto vo najtopliot del na denot (okolu pladne) koga ispapuvaweto e najgolewo. Ovie texniki na navodnuvawe. ~esto ppeku sistewot se aplicipaat i agpoxewikalii (|ubpiva i pesticidi). odnosno za nejzinata sestpana upotpeba. odnosno od eventualnoto promivawe na agrohemikaliite vo podzemnite vodi ili nivno povr{insko istekuvawe (rezultat na nepravilnoto zalevawe so pogolemi koli~ini na voda od vistinskite potrebi za kulturata.

Plodovite se dar od prirodata Na 19 avgust. kolku {to }e vlo`i{ vo nea. Lebnoto zpno. zelje. piba. iguwen na wanastipot. Na ~etipi papceli. pod patponot na Sveto Ppeobpa`enie. Ottuka. Dpuga ppednost e toa {to wanastipot gi kopisti site blagodati {to gi dava planinata: pazni vidovi ~aevi. da go zaraboti lebot. bukvalno saw da si go zapaboti lebot“. kaskadno izgpadeni vo weditepanski stil. Toj potencipa deka se ppoizveduva bez bioxewiski. dowati.. wonaxot ja dobiva silata. neppijaten wisip. spe}en koga spoped ubavata napodna fopwa na pobo`nost. e kvalitetno“. Seto toa e del od na{eto ppoizvodstvo. bawja. taa. toj ppodol`uva da objasnuva. s# {to 18 | MOJA ZEMJA Manastipot paspolaga so 25 xa {uwsko i u{te 25 xa zewjodelsko zewji{te . iwa svoi obvpski. „Ovde monahot e toj koj mora da pe~ali. Ppeku potta od onoj anga`wan {to go iwa. puzwapin. koja pulsipa i izvipa od svetata evxapistija. da ne jade! Tokwu so ovie zbopovi. na vepnite lu|e koi doa|aat da se powolat. gpa{ok. vek. kade `ubopot na vodata ne`no ja gali ti{inata. govopi vladikata Kliwent. toa {to }e $ dade{. Nacionalen spowenik na kultupata so univepzalna diwenzija. so ista wepa. Kowpipot e osobeno uspe{en popadi viso~inata na wanastipot. se stavaat na tppezata polna so qubov. „Poseavwe `ito na nekolku xektapi i pabotiwe so svoja wexanizacija spoped wanastipskata tpadicija. no i na wonaxot. wonasite ppoizveduvaat pipepki. ako se opa kvalitetno. wagdonos. Mona{kata zaednica se sawoodp`uva i sekoj wonax. no i na monahot. Ppi~estuvaj}i se so bo`estvenata kpv. {tavej. Obedineti vo seduw~leno bpatstvo. otpad) se ppeobpazi vo wona{ka zaednica“. gostin-posetitel na wanastipot koj }e bide padosen. „To~no pped edna dekada e obnoven wona{kiot `ivot vo ovoj wanastip kako nadgpaduvawe na wileniuwskoto iskustvo koe funkcionipalo vo 9. a nie gi do~ekuvawe so gpav~e. Preku potta od onoj anga`man {to go ima. veli otec Kliwent. vo iskonskata ~istota na ppipodata. inspipacijata. Taka. koe e golew blagoslov da go iwa{ na tppezata. Toa e blagoslovot na Adaw. Za nas. Manastipot paspolaga so 25 xa {uwsko i u{te 25 xa zewjodelsko zewji{te. dodava igumenot Kliment N a iljada wetpi nadwopska viso~ina. n# do~eka i vladikata Kliwent. koj sekoj den gpi`livo bdee nad nivite so `ito i dpugi kultupi. koj se odp`uva spoped dpevnoto ppavilo na Sveti Pavle: Koj ne raboti. Silni se i xipotezite deka nekoi u~enici na Sveti Kliwent. pu~ekot se podgotvuva so plodovite koi se dap od ppipodata. otvopaj}i gi poptite kako dobap dowa}in. `ivee wanastipot Zpze. a u{te pove}e da go podeli{ so slu~aen nawepnik.. po vospitanieto i naukata. so swipenieto na eden vikapen episkop. bukvalno sam da si go zaraboti lebot“. „Centap na na{ata aktivnost e svetata litupgija. se pasppostpanile ovde. }e ti vpati. veli otec Kalinik. godinava. na wanastipskata slava. saka da ppoba od wanastipskoto posno gpav~e“. Ako se ppavi s# navpewe. pe~upki. vodej}i uspe{na manastirska ekonomija. Kolku }e vlo`i{. „Li odgleduvawe i site za~ini koi se dap na ppipodata na ovie ppostopi: opigano. Toa e blagoslovot na Adam. gpadinapski kultupi. da go zapaboti lebot.REPORTA@A Manastirskiot `ivot i zemjodelstvoto Sekoj saw da si go zaraboti lebot Sedum~lenata mona{ka zaednica vo manastirot Zrze gi proizveduva site zemjodelski i gradinarski kulturi. Zewjata e podna. tolku }e dobie{ od zemjata I dodeka son~evite zpaci sjaat so svojata ubavina vpz pasko{niot ppipoden ppedel. so site nusefekti (bolvi. koj e del od galepijata na ppipodata. kowpip. „Ovde wonaxot e toj koj wopa da pe~ali. spoped svoeto poslu{anie. na vepskiot ppaznik Sveti Jovan Kpstitel. Za obpabotka na zewji{teto e zadol`en otec Kalinik. toa e dopolnitelen ppixod vo ekonowijata. salati i so s# {to ppoizveduvawe kako blagoslov od Boga za da wu go ppinesewe na vepniot napod. za{titni ppepapati. blagoppijatno westo vo koe dowinantna e sakpalnata diwenzija na spedba na ~ovekot so Boga. tuku sosewa ppipodno. „Lolew del od ovie zewjodelski ppoizvodi. ja cppevwe silata da se soo~iwe so ppedizvikot koga wanastipot be{e puinipan i od sviwapska fapwa. duxovno ppodol`uva pastot na wanastipot. veli otec Kliwent. objasnuvaj}i go na~inot na sawofinansipawe i sawoodp`uvawe na wanastipot. dobieno so denacionalizacijata. dodava iguwenot.. ne wo`e da newa pod..

.Zpze. s# {to se ppoizveduva za do~ek na vepnicite. A pe{terata vo hristijanstvoto ima kultno zna~ewe. a i za ekipata apxeolozi koi pabotat na najnovite iskopuvawa. Zatoa. otkrien e bogat mona{ki kompleks. vek. vo Zrze. specifikata na ppostopot. Denot odwinuva{e. dpug vo gpadinata. zasega. e roden vo Vitleemskata pe{tera i potoa e polo`en vo pe{tera. vek. piba i salata jadat wonasite. Monika Taleska Mona{kiot kowpleks Spored najnovite nau~ni istra`uvawa. potencipa vladikata Kliwent. u{te vo 9.Vo wanastipot gostite se ~ekaat so gpav~e. Vo ovaa nevepojatna duxovna i `ivopisna oaza. ostavaj}i gi vo nivnite tixuvali{ta. veli igumenot AVLYST 2008 | 19 . wonasite tivko. nezabele`itelno gi zavp{uvaa svoite obvpski. drug vo poleto I dodeka iguwenot na wanastipot go dolovuva{e na~inot na koj funkcionipa ovaa zaednica. Ne sakaj}i da iw ppe~iwe natawu. Dodeka se spu{tavwe od planinata. celiot ovoj kompleks e golem predizvik. tpet kpaj pibnikot. e plod na pabotata na ovaa wona{ka zaednica“. funkcionirala mona{ka zaednica. go slu{avwe poznatiot zvuk. Sonceto zajde.. vpewe e za odwop. odnosno pred da postoi mona{ki `ivot na Sveta Gora. eden vo poleto. Vo bigornata karpa pod crkvata. se pozdpavivwe. Eden vo gradinata. Bog ni dade prekrasen podarok pe{terata. koja poslu`ila kako onowatopejski kopen spoped koj seloto i wanastipot go dobile svoeto iwe . {to na jubilejnata godina se otkri bigornata karpa vo koja e skriena mona{kata naselba. zpzopeweto na vodata. so nad 30 isposni~ki }elii. }e se nagradime vrz ona {to e postaveno kako temel“. ovde. pa kako lu|e od 21. sekoj e anga`ipan od utpo do wpak. ]e go revitalizirame. Hristos. na ped bea podgotovkite za ve~epnata litupgija. „Mnogu sme blagodarni na Boga. bidej}i na{iot spasitel.

popadi ovoj fakt. doa|a ov~epolskiot bostan Pped da se nasadi bostanot. selanite iwaat pod za ppoda`ba. Ve}e na po~etokot na avgust. sepak. a poleka gi vpa}awe i stapite. pazapot go bapa so vakov kvalitet. se obpabotuva pa~no. „Poslednive nekolku godini. spoped Stavpev. zatoa {to `itelite nasadile pove}e od 20 xektapi“. Ppvoto kopawe e 20 dena po sadeweto. B odgleduvawe bostan. veli Stavrev. ili re~isi voop{to. Vo seloto ima okolu 120 hektari povr{ina so organsko proizvodstvo ostanot ja vpa}a nade`ta we|u `itelite na svetinikolskoto selo Mustafino. „Site vo seloto sadevwe lubenici od sewka. toga{ e ppvoto kopawe. sega dowinipa bostanot. ne go tretiraat plodot so ve{ta~ki |ubriva ili razli~ni hemikalii. zatoa {to mnogu slabo. Vegetacijata kaj bostanot tpae okolu 100 do 120 dena.mesec na bostanot Lubenicite ja vpa}aat nade`ta kaj zewjodelcite @itelite na Mustafino imaat organsko proizvodstvo na bostan. Desetina dena podocna toj niknuva i ottoga{ po~nuva navodnuvaweto zatoa {to ovaa kultupa bapa vla`na po~va. Po strumi~kiot. plodot od sewka ne bil dobap za tpanspopt na dolgi pelacii i selanite pazwisluvaat za nov na~in na awbala`ipawe i plasipawe na podale~nite pazapi.TOP TEMA Avgust . pokpaj dpugite kultupi. se otvopija novi pazapi (Kosovo). Od eden kopen wo`e da se dobijat 10 do 15 plodovi ili 100 kilogpawi plod. iako vakviot na~in na obpabotka walku ja nawaluva bla`inata na bostanot. Na nivite vo seloto. povisokite ppinosi i. veli Stevo Stavpev. dokolku pazapot ponudi dobpa cena za ovogodi{nata pekolta. spoped ovoj `itel. e neplanskoto sadewe na lubenicite. „Toga{ koga }e zavp{i podot od stpuwi~koto Najgolew ppoblew za `itelite na Mustafino. a tpetiot pat e vo faza na cvetawe. zapadi polesniot tpanspopt“. Slednoto e na golewina na lastapot okolu 50 santiwetpi. na zewjodelskata kapta na op{tinata. Koga lastapot }e dostigne 10 do 15 santiwetpi. site selani sadat bostan i so toa ja upivaat cenata na napednata pekolta. 20 | MOJA ZEMJA Plodot wopa da bide dobap za tpanspopt . nivata tpeba da se izopa dva pati i da se stavi po edna lopata apsko |ubpe vo dupkite kade {to }e bide nasaden ko- Promeni vo odgleduvaweto Ppowenite na pazapot ppedizvikale tektonski ppoweni i vo na~inot na penot. Ova go stopivwe zapadi podolgotpajnosta na podot. Osven toa. Spoped negovoto iskustvo. e poznato kako jadpoto na bostanot. `itel na Mustafino. no ve}e ja ppowenivwe obpabotkata i sadiwe na kalew od tikva. Ppitoa. Iweno. toga{. a we|u lastapite ili od kopen do kopen. se odi i na pazdeluvawe na lastapkite. Sadeweto na bostanot vo ovoj peon po~nuva okolu 20 appil i tpae eden wesec. Tie se se}avaat na vpeweto koga na nivnite nivi ostanal celokupniot pod i bostanot bil xpana za dowa{nite `ivotni. a se povtopuva u{te dva pati. pped s#. koi povtopno gi vospostavuvaat ppekinatite lanci za plaswan i ppoda`ba na ovaa kultupa na ppostopite na popane{na Jugoslavija. veli Stavpev. Tpapovite se opaat so wexanizacija. a negovoto selo. Toj poseal pet dekapi. sadat powali povp{ini. Sostojbata e poinakva koga pazapot diktipa poniski ceni i `itelite.

Po pojavuvaweto na plodot. No. objasnuva Stavpev. ubav izgled i so~nost. itpinata na zewjodelcite odi dotawu {to tie pogolewite povp{ini gi sadat podolg vpewenski pepiod. koe koga }e dobie kafena boja. T. Koga tie }e istepaat po dve liv~iwa.pole. we{tanite iwaat nekoi javni tajni za toa kako se ppepoznava koga plodot e sozpean. bez pazlika dali toa }e bide po ppipoden pat ili ppeku sistewi za navodnuvawe. plodot dobiva okpugla ppavilna fopwa. Sepak. ovaa kultupa bapa ~esto navodnuvawe. se ~eka 40 do 45 dena i toga{. ne zatoa {to ne wo`at da gi poseat nivite za nekolku dena. AVLYST 2008 | 21 . Sepak. na sekoi 7 do 10 dena. @itelite se zadovolni od otkupnata cena koja se dvi`i okolu 5 do 6 denapi za kilogpaw lubenica zewena od bostan. Stavpev objasnuva deka toa se poznava po kopata koja dobiva `oltenikavo-bela boja koga sozpeva. na sekoj plod iwa walo liv~e. toj e gotov za bepewe. lubenicata bapa navodnuvawe. koj gi snabduva so voda od waj do septewvpi. `itelite na Mustafino ne go ppavat ova kalewewe. tuku kako {to objasnuva Stavpev. toga{ se kalewat (vkpstuvaat). Sepak. signalizipa deka plodot e za bepba. Isto taka. Otkako }e se fatat listovite na lubenicata. Dokolku ne se obepe vo ovoj wowent. Rokot za bepba na lubenicata e sawo 10 do 15 dena. Lubenicite baraat voda Pped da nikne. tuku za da dobijat podolg pepiod na sozpeani lubenici i podolgo da bidat ppisutni na pazapot. objasnuva Stavpev. na pazapot se pojavuva na{iot bostan“. go otkupuvaat od Stpuwi~kiot pegion. odnosno stanuva takov kakov {to go bapa pazapot. toga{ se otstpanuvaat dvete liv~iwa od tikvata. So po~estoto navodnuvawe. tikvata iwa dva lista i kalewot iwa dva lista. @itelite na Mustafino se gopdi {to iwaat vakov sistew. Stoj~evski Se zasejuvaat sewki od tikva i od bostan vo dve posebni lei. toga{ toj se skapuva i gubi od kvalitet. {to gi ppinuduva zewjodelcite odnapped da go planipaat nejziniot plaswan. Ppitoa. no seto toa zavisi od vpewenskite uslovi.

vaat ppaski. Bidej}i ppvite dve godini dpvcata ne davaat pod. Na po~etokot. gi otstpanuvawe gpe{kite od ppvite godini“. sekoj powin. toj anga`ipal stpu~no lice.300 dpvja so wodpi slivi vo atapot na stpuwi~koto selo Bosilovo. toj i negovite sogpa|ani gi sledat site nappedoci na naukata i nedvoswisleno gi voveduvaat vo svoeto ppakti~no pabotewe. Kako {to velat postapite. P Ovoj zemjodelec ne e orientiran samo na proizvodstvoto na posado~en materijal i ovo{je. odnosno 260 dpvca.{ansa. na zemjodelski saemi i vo debati so drugi zemjodelci D poblewite so pe`eweto. Ppaska poznata na Balkanot T. wo`e da se postignat odli~ni pezultati. a posledicite se katastpofalni. Denes. poslednive desetina godini e vo Zavodot za vpabotuvawe i so toa wu se dalo vi`ej}i se po patot kon Ppi. objasnuva Mixajlov. toj ja izopal i fplil wnogu apsko |ubpe. S. we|u pedovite. so pe`eweto. Sega. Sawo so powo{ na naukata i so wnogu tpud. koja spoped svojot kvalitet sadnik ppoizveduva dupi i za ppoda`ba. Ovoj zewjo. Osven ppaskite. Tasev mo`e da go vidite na tribini organizirani od proizvoditeli na za{titni sredstva. da odgledusowanskiot atap. iwaw {teti. po poteklo od selo Lali{te. slivi i se oppedelil za ppoizvodstvo na dpugi ovo{ki. blagodapej}i na pabotata. po. „Bidej}i toj go zgpe{i na~inot na pe`ewe i den-denes. kajsii. Tasev iwal wal nasad zatoa {to pabotel vo kowpanijata „Tikve{“ i newal dovolno vpewe da se posveti na zewjodelstvoto.dpvo }e bepe{“.te planta`i i ve}e iwa 4 xektapi nadelec. tuku dosledno gi sledi site dostignuvawa na naukata. zaedno so svoite deca i nivlep. Za da ne ppodol`i vakvata sostojba. Pped da ja nasadi nivata.nasadil kajsii i cpna sliva. zatoa {to e kvalitetna. s# u{te go nawaluvaat podot na wodpite slivi kaj stpuwi~anecot Bla`o Mixajlov. tpite deca wu bile wnogu wali i ne wo`el da go ppo{ipi ppoizvodstvoto. toj e dol`en da ppoizvede kvaliteten pod. koi wu powagaat vo ppekpojuvaweto i vo tpetipaweto na bolestite kaj ovo{kite. Toj „stpu~wak“ wnogu dpasti~no go se~el dpvoto i so toa sawo go pazgpanuval. bidej}i kako zewjodelec. nekolkukpatno gi zgolewil svoiposowanecot Rade Tasev. izwinative 26 godini gi sopti. slo`no. sadel i dpugi Rodot e dobap i o~ekuvan 22 | MOJA ZEMJA . veli Mixajlov.OVO[TARSTVO Niz rosomanskoto pole Vo ovo{tapnicite na stpuwi~anecot Od posado~en watepijal do plodovi od praska e poznata vo zewjava. ovoj zewjodelec posvetil na ovo{tapstvoto. a kaj nego doa|ale zaintepesipani lu|e od cela Makedonija. Bidej}i sawiot ne go znael ppocesot na kpoewe i ofopwuvawe na stebloto. sowanskoto pole iwa idealna weIntepesno e toa {to Tasev saw stopolo`ba za odgleduvawe na site ppoizveduva i posado~en watepijal vidovi ovo{ni nasadi. veli Tasev. toj. Podocna nappavil u{te eden nasad i sega Mixajlov iwa 1.nite sewejstva. Ppaskata na Tasev wo`e da se najde pe~isi na site evpopski pazapi. iskopistuvaj}i go uva~ }e go zabele`i ovo{tapnikot na ova. Tasev od site sopti ppaski. a so toa se gapantipa i negoviot otkup. ppofesopi na Fakultetot za zewjodelski nauki i xpana. Sepak. „dpvo se~e{ . nekolku godini podocna. Iska`uvaj}i ja svojata blagodapnost do Agencijata za unappeduvawe na zewjodelstvoto vo Kavadapci i do ppofesopot Bopo Ristevski od Fakultetot za zewjodelski nauki i xpana. Za `al. toj go plasipa svojot ppoizvod i na evpopskiot i na puskiot pazap. no i na popane{nite jugoslovenski pazapi. investiciite i na sepioznata konkupencija we|u sawite ppoizvoditeli na ppaski. Tasev. sadeni ppaski od najkvalitetnite kavadape~ko. objasnuva toj. Osven toa. Zatoa. popadi negovata nestpu~nost. No. Vo sopstveniot pappaska. Tasev objasnuva deka tie sekoga{ se paspolo`eni da wu powognat vo pe{avawe na ppoblewite so koi se soo~uva vo paboteweto. Toga{ nasadil pet dekapi. toj go zgpe{il pe`eweto. ovoj nastavnik vo Spednoto ekonowsko u~ili{te „Jane Sandanski“ gi anga`ipal To{o Apsov i Mapjan Kippijanovski. vo ppvata godina otkako go nasadil ovo{tapnikot. Lpe{k te Mnogu rod i vra}awe na vlo`enoto Ppviot nasad so wodpi slivi go nasadil vo 2002 godina. niz podnite poliwa na po. Veli.

a so toa e garantiran i negoviot otkup. zatoa {to skovranite. dokolku iwa su{ni uslovi. Mixajlov postavil sistew „kapka po kapka“. Vakvata sostojba e rezultat na toa {to „stenli“ mo`e da se koristi za industrisko proizvodstvo. Toj ppose~no dobiva od 60 do 70 kilogpawi po dpvce. a „~a~anskata“ dostignuva od 22 do 25 denari na golemo. Ppocesot na bepewe ne wo`e da tpae pove}e od desetina dena. zatoa {to vo stpuwi~kiot pegion. ovoj zemjodelec prepora~uva da se vnimava na zeleniot majski bumbar. potoa sozreva „~a~anskata najdobra“. prose~niot prinos e od 10 do 70 kilogrami po drvo. a kon krajot na letoto. sepak. Stoj~evski Vo ovo{tarnicite na Mihajlov rastat slivi od sortite „kaliforniska sina“. Vedna{ po nivnoto bepewe. podnesuvaat transport i davaat golem rod. „Kaliforniskata sina“ zree prva. iako ne e zadovolen od oploduvaweto na „~a~anskata najdobpa“. Nasadil 110 drvca kajsii zatoa {to znael deka vo zemjava nema mnogu nasadi so vakva kultura. Mihajlov se bori i so skovranite . koj ja uni{tuva lisnata masa. podobpa boja. vo pettata ili {estata godina. objasnuva Mixajlov. isto taka. So ova se vpa}aat del od vlo`enite spedstva za{to ppvite dve godini ne davaat pod“. zree sortata „stenli“.ptici koi go napa|aat plodot na „kaliforniskata sina“. gi napa|aat plodovite i pravat ogromni {teti. sé u{te. So vakvata raznoli~nost vo asortimanot. Po bepbata. Sepak. Toj napravil pla{ilo vo ovo{tarnikot. tuku kako {to objasnuva. niz koj. pogolew plod i dpugi kapaktepistiki. Vo svetot iwa nedostig na slivi“. veli ovoj stpuwi~anec. Se pazbipa. prviot rod go dobil vo 2005 godina. toj ima slivi od po~etokot na juli do krajot na avgust. Ottoga{. zatoa {to ovie kultupi ne ppe~at na pazvojot na dpvceto i so nivnata obpabotka i |ubpewe. Mihajlov gi tretira drvcata so odredeno sredstvo za za{tita. No. i vo slu~ajot na Mixa- Ovo{tapnikot na Mixajlov Osven problemite so ovo{kite. no i ovoj obid bil bezuspe{en. Bidej}i prvite tri godini ne ra|aat. mnogu krupni. AVLYST 2008 | 23 . zatoa {to bile so ubava boja. vo posledno vpewe. a drugite dve sorti se isklu~ivo trpezni slivi Ovoj zemjodelec. se obpabotuva i sawiot ovo{tapnik. a najwnogu vo Rusija. „stenlito“ ima najniska cena (okolu 15 denari). ova e vo polna podnost. negova obvrska e da sozdade dobar prinos i kvaliteten rod. Berba i otkup Bepbata na slivite se odviva pa~no. „Sadev zelka i cveklo. T. „Slivite odat na stpanskite pazapi. tie se ppodavaat vedna{.Bla`o Mixajlov kultupi na odpedeno pastojanie od dpvcata.„~a~anskata najdobra“ i „stenli“. se baraat na pazarite. zatoa {to taa e i najpodna. Na negovata niva mo`e da se vidat samo kajsii od sortata „roksana“. „~a~anska najdobra“ i „stenli“. prviot svoj nasad go nasadil vo 2001 godina. tie bapaat edno do dve navodnuvawa. Mihajlov nema nikakov problem so plasmanot na kajsiite. Mixajlov iwa ppoblew so obezbeduvaweto pabotna sila. se pojavile wnogu zewjodelski kapaciteti koi gi anga`ipaat pabotnicite na podolgo vpewe. Najwnogu dobiva od soptata „stenli“. slivata se stava vo gajbi od 7 do 8 kg. No. so powo{ na apgati. Vo narednite godini toj o~ekuva i do 100 kilogrami po drvce. zatoa {to podot }e ppezpee. vo letniot period. zatoa {to e meka i sozreva porano od drugite sorti . spored programata {to ja dobil od Kiprijanovski ite od pe`eweto {ko se popravaat jlov. Isto taka. stava kpistalni |ubpiva za pastenijata da dobijat podobpa lisna wasa.

.

. 50 xa gpadinapski kultupi (dowati. So vkupno 70 wilioni denapi. ednostavno. velat vo osigupitelnite kowpanii. dowatite. a ne gpadobijni paketi P za{tita {to se poka`aa kako nezadovolitelni i. a Vladata vo ppocesot na osigupuvawe }e paboti so kowpaniite „Osigupitelna polisa“. eksplozii. So ovaa wepka se opfateni p~enicata. bostanot. Makedonija sugepipa osigupuvawe na zewjodelskite povp{ini. bidej}i pogolewiot del od suwata. Makedonija ja ukinuva upotrebata na gradobijni raketi ANALIZA Osiguruvawe na posevite. Bpojkata e wnogu wala popadi visokite ceni. tpeba sawi da go platat. tie ne wo`at da gi pazbijat gpadonosnite oblaci i da gi sppe~at vpne`ite gpad. veli Spasenoski. velat od pesopnoto Ministepstvo. tuku nappotiv. istaknuva dipektopot na YXMR. Sistewot. bidej}i se ppijavile na javniot povik na Vladata. kpastavicite. dp`avata pokpiva 30 otsto od tpo{o- Gradobijnite raketi predizvikuvaat po`ari Zewaj}i gi ppedvid pezultatite od dosega{nata ppiwena na gpadobijnata [teti od gpadot Vladata subvencionipa 30% od osigupitelnata polisa za osigupuvawe od osnovni pizici vo ppiwapno zewjodelsko ppoizvodstvo. pottiknuva po`api. Ako oblacite se gpadonosni. Kopisnici wo`e da bidat fizi~ki i ppavni lica so waksiwuw 20 xa lozovi nasadi. kpastavici i bostan). tutunot. vo poslednite 30 godini vo Makedonija povtopno pa|a gpad“. p~enkata. Sli~na e situacijata i vo svetski pawki. Dp`avnata vlast }e subvencionipa osigupuvawe sawo od osnovnite pizici . sledej}i gi evpopskite i svetskite tpendovi. pipepki. 70 otsto.Zewjodelcite i godinava s# powalku go osigupuvaat ppoizvodstvoto iako gpadot ne gi po{tedi posevite.gpad. Za ovaa cel se naweneti 70 wilioni denapi od Ppogpawata za poddp{ka na zewjodelstvoto. po`ap i gpow AVLYST 2008 | 25 [to velat osiguritelnite kompanii? Sawo desetina zewjodelci godinava go osigupale svoeto ppoizvodstvo. ja~wen. I vo Evpopskata Ynija gpadobijnite paketi ne se kopistat. Nezavisno od toa kolku paketi }e bidat ispukani. p~enka i tutun newa ogpani~uvawe na waksiwalnite kapaciteti. a ponekoga{ pezultipa i so ~ove~ki `ptvi. jabolkata i ppaskite. „Stanuva zbop za ppipoden fenowen {to ne wo`e lesno da se uni{ti. ppedizvikuva {teti.Po 35 godini. sega se ppenaweneti za osigupuvawe na zewjodelcite. „Vapdap Osigupuvawe“ i „Eupolink“. Buxet- skite spedstva {to bea ppedvideni za nabavka na paketi. Nad 30 zewji voop{to newaat za{tita od gpad. potivgpadobijnata odbpana ne gi za{tituva posevite. Kolku i da se puka. pipepkite. \op|i Kotev. Dosega konkupipale sawo desetina zewjodelci. gpozjeto. Za p~enica. Od Yppavata za xidpoweteopolo{ki paboti (YXMR) se decidni deka newa osnova za ppiwena na ppotivgpadobijna odbpana. ne postignuva efekt. do 10 xa ovo{ni nasadi (jabolka i ppaski). e obpazlo`enieto na nadle`nite institucii za vakvata odluka. Vladinata wepka za subvencionipawe na 30 otsto od tpo{ocite ne e atpaktivna. istovpeweno. ▼ . ja~wenot. Cenite za osigupuvawe wo`e da se sni`at ako zaintepesipanosta na zewjodelcite se zgolewi. toga{ newa {ansi gpadot da ne pa|a. Za niv osigupuvaweto e skapo.

istaknuva Spasenoski. prvpat. Toa ne funkcionipa. a ne 30% od tpo{ocite za polisite. {uwapstvo i vodostopanstvo. M. Razli~ni stavovi me|u zemjodelcite Zewjodelcite se podeleni vo wislewata okolu vladinata odluka za osigupuvawe. Aco Spasenoski. a fapwepite go pokpivaat ostatokot od osigupitelnata polisa. wasovnoto osigupuvawe }e ja sni`i cenata (ppewijata) za osigupuvawe. nitu tpadicija za osigupuvawe na iwotite. Powalo be{e i u~estvoto na tpo{ocite vo ppoizvodstvo. popadi wasovniot odyiv. }e gi ppevenipa {tetite od gpad ili od dpugi elewentapni nepogodi i vtopo. Ppitoa.500 raketi so pominat rok. dp`avnite i `upaniskite vlasti pla}aat po 25%. a se ispukaa samo 220. Edni swetaat deka gpadobijnata za{tita ne tpeba da se ukine. velat. Ovaa godina se uni{teni 4. za{titna wpe`a za eden xektap povp{ina so celosna konstpukcija. 26 | MOJA ZEMJA Vo Xpvatska pped dve godini be{e doneseno zakonsko pe{enie za osigupuvawe so koe xpvatskite fapwepi dobija isklu~itelna povolnost . No. osigupuvaweto na xektap po-vp{ina ~ini pedesetina evpa. fakt e deka newaat navika. Ovaa ideja. Sepak. Pped 20 godini osigupuvaweto. ^akarova FFRM za osiguruvaweto Osigupuvaweto. Ekspeptite objasnuvaat dena nezaintepesipanosta za osigupuvawe. Iwa i takvi koi poso~uvaat deka subvenciite za osigupuvaweto tpeba da pokpivaat najwalku 50 otsto. 20% lokalnata i 20% `upaniskata vlast). kako wepka za za{tita na posevite. dodava Milev. Vo sekoj slu~aj. Intepesno e da se napowene i deka godina{nata Ppogpawa za pupalen pazvoj poddp`uva kupuvawe wpe`i za za{tita na zewjodelskite povp{ini. a dp`avata uspea da spasi ogpowni suwi od svojot buxet. Nesfatlivo e. da se paboti pod otvopeno nebo. lozap od Kavadapci. „Osigupuvajte go va{iot ppoizvod“ velat osigupitelnite kowpanii cipa toj. Fedepacijata sweta deka dp`avata tpeba da ppodol`i so stiwulipawe na osigupuvaweto dodeka wepkata ne bide op{to ppifatena. ppakti~no. Kako opcija za za{tita toj gi poso~uva i wpe`nite konstpukcii {to gi ppoizveduvaat nekoi wakedonski fipwi. be{e wnogu poevtino. \oko Danailov. Denes. Ostatokot go pokpivaa dp`avnite opgani (40% centpalnata. ppi nevpewe. poten- Vo Makedonija. gradobijna odbrana. no tpeba vpewe za da se obnapodi. objasnuva winistepot za zewjodelstvo. a pokot na upotpeba e waksiwuw edna godina. ~ini okolu 32. Nivnata cena dostignuva 8. Makedonija ja ukinuva upotrebata na gradobijni raketi ▼ ci te za osigupitelnite polisi. Lani. Nappotiv.pla}aa sawo 20% od vkupniot tpo{ok. spoped Risto Milev. podeleni we|u dp`avata. e spopno toa dali osigupitelnite kowpanii voop{to iwaat ekspepti koi pealno bi vp{ele ppocenka na {tetite od eventualno nevpewe. vo eden den bea ispukani 26 paketi. sistewot se wenuva sekoi pet do {est godini. Vo denapska ppotivvpednost. Ppedvidenite 30 otsto za pokpivawe na osigupitelnata polisa ne se wala suwa. Ve}e 30 godini pukawe so paketi i isto tolku vpewe iwawe po`api. Za wakedonskite zewjodelci. e wo`ebi dobpa. e upotrebena vo 1974 godina. Ppvo. onevozwo`uva kowpanijata da vpaboti stpu~ni kadpi koi bi ja ppocenuvale {tetata popadi ekonowska neisplatlivost.ANALIZA Po 35 godini. a da ne se osigupa ppoizvodstvoto. „Newa dp`ava vo Ynijata {to kopisti paketi ppotiv gpad. dpugi go favopizipaat osigupuvaweto. „Vo popane{na Jugoslavija osigupuvaweto na zewjodelstvoto be{e ppaktika i zadol`itelno so zakon. {to }e ovozwo`at zewjodelcite podpobno da se zapoznaat so benefitite od osigupuvaweto. voedno. Taa navika tpeba da se stekne povtopno“. no podobpo bi bilo poddp{kata da dostigne 50 ppocenti. op{ta e soglasnosta deka tpeba da se opganizipaat javni tpibini ili debati po selata so stpu~ni lica i ppetstavnici od osigupitelnite dpu{tva.3 milioni evra. Efektot be{e ogpowen. tpeba da naide na wasovna poddp{ka i da bide ppifatena od zewjodelcite zapadi dve ppi~ini. Minatata godina bea nabaveni 700 raketi. `upanijata i zewjodelecot . veli ppetsedatelot na Fedepacijata.000 evpa. doka`ano e dupi i deka vakviot sistew na za{tita ppedizvikuva po`api.000 evpa ili isto tolku kolku {to bi se potpo{ilo za tpi pati da se podigne lozov nasad. vo vrednost od 1. no toa ne gi winiwizipa {tetite“.

toj neuspe{en obid bpgu zawpel. Odej}i. pokvaliteten i wnogu polesen za obpabotka“. Zatoa. a plastenikot e pokpien so fabpi~ki stabilizipan najlon.okolu pet do {est kilogpawi po kopen ili 60 toni pod. toj nasadil 9. Toga{.000 kopewa na otvopeno. veli Muxawetnafi. Osven toa. tpeba da se vniwava na napadite od gasenica za{to taa go napa|a plodot i go uni{tuva. „Lani ostavav po eden kopen so dve stebla (dve stebla . toj go oppa{uva sekoe steblo. Muxawetnafi toa go ppavi so specijalna puwpa i ppepapat. popano sozpeva. toa e investicija koja tpae. dava pokvaliteten pod. Zatoa. Ogromna investicija.500 kvadpatni wetpi. [abani investipal i vo in- stalacija na sistew kapka po kapka. Minatata godina. toj bara po~esto navodnuvawe. Odnosno. Ovaa godina ppinosite se pe~isi isti i kaj dvata na~ina . za da dobie popentabilno ppoizvodstvo. Iako pped dvaesetina godini tuka se ppaktikuvalo ppoizvodstvo pod plastenik. toj vlo`il 10. tokwu popadi gasenicata.000 kopewa. Dokolku ppopu{ti odpeden cvet. kako i prihranuvawe so kristalni |ubriva preku sistemot kapka po kapka Plodovite ne sozpevaat vo isto vpewe AVLYST 2008 | 27 . no ne bev zadovolen od ppinosite. odnosno 90 santiwetpi. Muxawetnafi odgleduva xolandska sopta BELE F1. iako negovite soselani svojot ppv pod go dobivaat wesec dena podocna. Ovoj tpiesetipetgodi{en ppoizvoditel svojot pod go plasipa na dowa{nite pazapi. go klasipaw. toga{ newa da dobie nikakov pod i }e ostane sawo zelenata wasa. we|u kopenite iwa po 33 santiwetpi popadi fabpi~kata dupka na cpevoto za navodnuvawe.000 kopewa pod plastenik i 11. a we|u pedovite po 70. Sepak. vakvoto ppoizvodstvo e posigupno bidej}i pastenieto ne se pasipuva od do`dovite. spoped ovoj `itel na Lopna Bawica. No.000 evpa. toj ppepopa~uva vniwatelno da se oppa{uva sekoe steblo. I toj ppoizveduva dowati na otvopeno {to ppetstavuva sawo ppodol`uvawe na ppocesot na ppoizveduvawe od sistew na zatvopeno kon otvopen sistew. pa~no go soptipaw i so toa dobivaw pazli~na cena“. ovoj gostivap~anec iwa ppoizvod za pazap. Muxawetnafi fplil pove}e od deset toni dowat. ja izbegnuva sepioznata konkupencija i ne bapa kopistewe na za{titni spedstva. Muhametnafi go see na 20 fevruari. no i ogromna dobivka Na 2. koj dava podobpo gpeewe. S. Pogolewoto pastojanie we|u pedovite se ppavi za polesno powinuvawe we|u steblata na dowatite i polesna pabota. Isto taka. Vo ovoj pegion. po tpadicija. objasnuvaat `itelite na seloto Lopna Bawica. a ne gi ppopu{ta son~evite ultpavioletovi zpaci.Prv proizveduva~ na domati pod plastenik vo Zapadna Makedonija LRADINARSTVO Plasteni~koto proizvodstvo e ppedizvik za pegionot Ogpowna investicija i dobivka P o pe~isi dvaesetgodi{na pauza. Od nea iwa 9. T. a na sekoi 4 do 5 godini ja wenuva sawo folijata. a na prvi april ve}e go sadi pod folijata. sepak. Rasadot za domati go proizveduva sam. od cvet na cvet. Specifi~no opra{uvawe Voobi~aeno. Ve}e na po~etokot na juli. dokolku se pojavi. [abani Muxawetnafi e ppviot i edinstven ppoizvoditel na dowati pod plastenik vo zapadniot del na Makedonija. se ppoizveduvaat sawo dowati na otvopeno. [abani ovaa godina iwa po edno steblo na dupka. go pakuvaw vo specijalni gajbi. Za Muxawetnafi. Za plasteni~koto ppoizvodstvo. toj ppepopa~uva da se ppska so za{titni spedstva (pesticidi). ne fa}a dawki. oppa{uvaweto kaj dowatot na otvopeno go ppavat p~elite. o~ekuvaw dowatot godinava da bide pokpupen. „Po bepbata. iako postoi inte- pes i od stpanski otkupuva~i. Ppitoa.dve gpanki).

10 i 15oS.000 xa so vkupno ppoizvodstvo od okolu 700. spana}) i pano fopsipano ppoizvodstvo od toploqubivi kultupi (dowat. Razvojot na gpadinapstvoto po obew. zelka. kako i po~venite i dpugite uslovi. spedno pano i docno ppoizvodstvo. voda i sli~no) i odpeduvaweto na ppavcite na ppoizvodstvo (pano.000 i 62. ziwski kpowid. Vtoroto agroklimatsko podra~je (kontinentalno-subweditepansko) Agpokliwatski podpa~ja (ppegled) 28 | MOJA ZEMJA . kpastavica i sli~no). intenzivnoto gpadinapsko ppoizvodstvo wo`e da se opganizipa vo nekolku agpokliwatski podpa~ja i peoni. ppi {to wo`e da se dobijat i do tpi pekolti godi{no od pazli~ni kultupi za pano. spedno panoto ppoizvodstvo e so dipektna seidba ili pasaduvawe na toploqubivi kultupi. tpaeweto na vegetacionata sezona so tewpepatupi povisoki od 5. spednopano i docno) wo`e da se diwenzionipa vpz osnova na analiza na po~veno-kliwatskite uslovi vo oddelni agpokliwatski podpa~ja. salata. Prvoto agroklimatsko podra~je opfa}a nekolku peoni vo ju`niot del na Vapdapskata dolina. zastapenosta na gpadinapstvoto se dvi`i we|u 60.000 toni. Ova podpa~je se odlikuva so pelativno golewi wo`nosti za intenzivno gpadinapsko ppoizvodstvo na otvopeno i vo za{titeni ppostopii. Ppiwep: za pano ppoizvodstvo wo`e da se odgleduvaat studootpopni kultupi so seidba/pasaduvawe od naesen (gpa{ok. dodeka docnoto ppoizvodstvo na ova podpa~je e za ppoizvodstvo na vtopi gpadinapski kultupi. Kako pezultat na ppipodnite uslovi i tpadicijata za ovoj vid ppoizvodstvo. pipepka. po~va. Vpz osnova na vkupnite suwi na tewpepatupata.ГРАДИНАРСТВО Yslovi za intenzivno gradinarsko proizvodstvo G padinapstvoto e edna od pozna~ajnite zewjodelski gpanki vo Makedonija.000-750. asoptiwan i intenzitet na iskopistenost na ppipodnite pesupsi (tewpepatupa.

liwitipa~ki uslovi se tewpepatupnite vpednosti i nivnoto vpewetpaewe so tewpepatupi nad 5. ppoizvodstvoto na zelen~uk wo`e da se naso~i kako docno (gpa{ok. Vo pogled na tewpepatupnite i po~venite uslovi. Zafa}a wnogu pove}e peoni od ppetxodnite dve. ppi {to se kowbinipaat studootpopni i toploqubivi gpadinapski vidovi i sopti so odpedena vegetacija i nawena. potpeben e poanaliti~ki ppiod za izpabotka na seopfaten ppoizvodstven elabopat.Spektap na gpadinapski kultupi zafa}a wnogu pove}e peoni. posebno za sekoe agpokliwatsko podpa~je. d-p Danail Jankulovski Ass. so wo`nosti da se dobijat. vo nekoi peoni. bpokula. So ogled na tewpepatupnite uslovi. ova podpa~je e powalku konkupentno od ppetxodnoto. zelka. Ppof. vo ova podpa~je gpadinapstvoto wo`e da se naso~i za spedno pano i docno ppoizvodstvo. wopkov. ppoizvodstvoto e naweneto i za ppepabotki na pazni zelen~uci. osven za upotpeba vo sve`a sostojba. Popadi konkupentnosta. Za tipot na gpadinapskoto ppoizvodstvo. I vo nego gpadinapstvoto wo`e da se naso~i na pano. spedno pano i docno ppoizvodstvo. 2-3 pekolti godi{no. cveklo i dpugo) so sopti koi iwaat kus vegetaciski pepiod. ^etvrtoto agroklimatsko podra~je (definipano kako ladno-kontinentalno) se ppostipa na nadwopska viso~ina od 900 do 1100 wetpi. Tretoto agroklimatsko podra~je (toplo-kontinentalno) se ppostipa na nadwopska viso~ina od 600 do 900 wetpi. Ovie sogleduvawa (vpz baza na ppipodnite uslovi) se opientacioni. kako i nekoi toploqubivi kultupi (dowat. keq. Ppi detalno opganizipawe na intenzivno gpadinapsko ppoizvodstvo. Zvezda Bogevska . Ppi ovie uslovi. kowpip). 10 i 15oS.

Tpaktopot kako wexanizacija wo`e da powine sawo we|u pedovite. @ a seweto go dobila od winatogodi{nata pekolta. Nasadite wopa da se Proizveduva~ite na ovoj son~ogled dobivaat od 70 do 100 denari po kilogram. Dosega ovoj geodetski in`enep ne sadel cveklo bidej}i pabotel dpugi gpadinapski kultupi (pipep. celata povp{ina e naseana za dva do tpi ~asa. Vpewenski. Dpugite kultupi. zatoa {to polovina od nivniot tpup e nad zewja. taa nasadila 15 dekapi son~ogled. wo`e da izwpzne i da newa nikakov pod. se poseani so cveklo. „Sewenskiot watepijal e wnogu skap i zatoa nie ostavawe od na{ata pekolta. Dvaesetina dena podocna niknuva son~ogledot. ostanuvaa po nivite“. del od nivite na wladiot stpuwi~anec Zopan Ziwbakov. veli Mitpovska. ~esto pati. Cenata e okolu sto denapi po kilogpaw dowa{no sewe. „Ovaa kultupa ja sadaw ppva godina zatoa {to e isplatlivo da se sadi. od selo Bosilovo. vpewenskite uslovi se idealni popadi toploto vpewe. e dobra cena so ogled na faktot deka son~ogled za industrisko proizvodstvo dobiva cena od 30 do 40 denari POLEDELSTVO Zoran Zimbakov. no popadi nivnata niska ppoda`na cena i negapantipaniot otkup. a wo`e i pove}e. velat tie. Minatata godina iwalo 92 xektapi. a vo 2006 godina dupi 143 xektapi. dobivate ~uvstvo deka plodovite postojano Ve sledat vo dvi`eweto. a pedovite se kopaat isklu~ivo pa~no. Dokolku se nasee popano. Vo spedinata na juni po~nuva kopaweto na son~ogledot. odnosno son~ogled koj ne se kopisti vo industpiskoto ppoizvodstvo. tuku tpeba da go donesewe od Bugapija ili Xpvatska“. Ova. isklu~ivo so wotika. so pet apgati. newa wakedonsko sewe. bostan). iako na nejzinite nivi wo`e da se zabele`at i p~enka. Tehnologija na proizvodstvo Seweto od son~ogledot se see kon kpajot na appil. Lodinava. veli Mitpovska. Toga{. Vo atapot na s. Za `al. wodap patlixan. objasnuva tpiesetipetgodi{niot Ziwbakov. ovoj ppoizvod iwa dogovopena cena od pet denapi za kilogpaw i se kupuva vo otkupen centap. Za 15 dekapi. Mitpovska veli deka izwinative 15 godini gi posvetila sawo na ppoizvodstvoto na ovoj son~ogled. spored niv. Od dpuga stpana. spoped `iteli- te na Mustafino. Mustafino se naseani 120 xektapi so son~ogled. Violeta Mitpovska e sawo edna od 550 `iteli vo seloto koja ppoizveduva vakov son~ogled. p~enica i lozovi nasadi.POLEDELSTVO @oltata boja kako predizvik niz ov~epolskoto pole Son~ogledot e egzistencija za zemjodelcite itelite na svetinikolskoto selo Mustafino `iveat od ppoizvodstvo na son~ogled isklu~ivo za ugostitelski naweni. Goleminata na c v e 30 | MOJA ZEMJA ja diktipa sawiot ppoiz . Toa tpae desetina dena. Mitpovska poseala okolu 30 kilogpawi sewe. ja~wen. proizvoditel na cveklo Mo`ni se i dve pekolti godi{no G odinava. toj se ppeopientipal na ppoizvodstvo na cveklo. [etaj}i niz niv.

sleduva kopawe i pazpeduDve rekolti godi{no Pped da po~ne seeweto. odnosno weto zavisi od toa dali iwa tpeva i da se izopa i na|ubpi.500 dena.e potpebno navodnuvawe. pi za iznajwenata wa{ina. Po seeweto. T.pekolta sadena podocna bapa nana. gajbi ili pefus i se tpanspoptipa vo otkupen centap. sadel na pastojanie od 10 santiwetpi i o~ekuva da dobie pod so spedna golewina. ostavaat nekolku dena na sonce za da se isu{at. Nasppoti ova.vodnuvawe. toga{ glavicite se pogolewi. AVLYST 2008 | 31 .plevel niz podot. Odnosno. na suvo westo. Lolewinata na glavicite kaj cvekloto vlijae i vpz ppocesot na negova obpabotka zatoa {to pogolewite glavici tpo{at pove}e stpuja za lupewe na plodot so powo{ na papea. naj~esto. wo`e da se ~uva i edna godina.avgust). toa go ~inelo 1. Tuka sleduva slednata faza od obpabotkata . toga{ ne ja iznajwil od svoj sogpa|anin i ni. objasnuva Mitpovska. „Od eden xektap. gi napa|a bolesta ~uwa. so tpaktop. Pepiodot na vegetacija na ovaa kultupa e tpi i pol weseci. zewji{teto vawe. a plodot se ostava vo nivata. objasnuvaj}i deka so toa iwa i za zpnoto i za bolesta. selanite wu dodavaat pove}e voda. Kopatpeba da bide obpaboteno.udipawe so stap. Sewkite se pakuvaat vo vpe}i ili se ppodavaat vedna{. Kako tpevata. Toj da se nappska so xepo~ekuva deset toni bicidi „Dual“ ili pod od svoite dva „Metaloxop“ ppotiv dekapi cveklo. se nosi dowa. Od aspekt na seewe. cvekloto dot ne tpeba da se se see wa{inski. Vo zavisnost od potpebite na otkupuva~ot. od xovo juli i septewvpi to. Slednata vata ja naseal za sawo ~as i polovi. Ovoj ppoces e wanuelen. toga{ se dobivaat powali glavici i dokolku se sadi popetko. Otkako }e se izvadi. toa se bepe za dowa{na upotpeba ili se fpla kako ppipodno |ubpe na nivata. tie ne kopistat nikakvi xewiski spedstva za za{tita. sleduva veeweto so wa{ina (vealka) za da se otstpani plevelot. se pazbipa. su{eweto tpae podolgo bidej}i. dovolni od sigupniot plaswan i gapantipanata cena. godinava. Otkako }e se obepe glavicata. i toa ppi fopwipawe na cvetot (juni . kako {to objasnuva Mitpovska. toj ne bapa nikakva za{tita“. otkupuva~ite go bapaat pozpel. S. ppi {to se kine sawo glavicata. i se vadi celiot plod. bez wa{ina. Zatoa. a stebloto ostanuva vo nivata. dokolku cvekloto e landskata kowpanija „Enzazaden“. winatata godina. zatoa {to cvekloto wo`e da se sadi vo wapt i vo tekot na juli. koe go dobiva od Cvekloto vedna{ wopa svoite kpavi. od agpotexni~ki Vadewe na cvekloto Cvekloto se vadi vo juli ili septewvpi. kako ppeventiva. S. Ziwbakov. toa se odpeduva so gustinata na sadewe. Inaku. ppska za{to e otpoZiwbakov nabavil pen na bolesti. Vaka spedeniot son~ogled. plokultupa. dokolku cvekloto se sadi pogusto. Ppoizvoditelite na cveklo ne se wnogu zadovolni od otkupnata cena od pet denapi popadi popastot na cenite na dpugite inputi. odnosno bolest koja ja pie vlagata i ne dozvoluva da se ofopwi zpnoto.juli) i na lebot na seweto (juli . podot go ~uvawe za slednata sezona. Nie swe zadovolni od ppinosot. Ppviot waptovski nasad se vadi kon kpajot na juli. a pazpet~uvaweto od toa kakvi glavici pisti apsko |ubpe sakawe da dobiewe. voditel k l o to aspekt. Ziwbakov ko. po potpeba. nitu ve{ta~ko |ubpe. cvekloto wo`e da se vadi so pogolewi ili powali glavici. Zatoa. Son~ogledot po~nuva da se bepe okolu 28 avgust. So ova se vadat sewkite od glavicata i se Nasadite so son~ogled. T. no sepak se za- Dokolku zewjodelecot odlu~i da see popano.Vlog vo idninata navodnuvaat. Sepak. Za spe}a. Vo Mustafino. a vtopiot vo septewvpi ili oktowvpi. wu se kinat listovite. Vo odsewe od zewjodelCvekloto se vadi nos na navodnuvaweska apteka. stpuwi~koto pole s# pove}e otvopa ppostop za seewe na cveklo. Se bepe so no` ili so spp. Po seto ova. Dokolku ovaa godina ne postigne cena. Potoa. objasnuva ovoj ppoizvoditel. toj wo`e da se pakuva vo vpe}i. toga{ wo`e da izvadi i dve kultupi godi{no. Ma{inata za seewe sadeno vo wapt i vpne do`d. dobivwe dva tona son~ogled. Podocna.

e newaweto apgati. tpanspopt ili dpuga wo`nost za zagaduvawe. Iako. sum sadel i poinakvi sorti diwi. zadol`itelna kultupa {to ja odgleduva na svoite nivi e diwata. Vodata sepiozen ppoblew za diwite 32 | MOJA ZEMJA . Vo blizina na nivata newa fabpika. Spoped nego. Newa sistew za navodnuvawe. Ewini. ppipodno |ubpivo od kpavata {to ja odgleduva. dobiva {e}ep. Diwite dostignuvaat cena od 20 denapi za kilogpaw dokolku se otkupuvaat na golewo.BREND Buranedin Emini. Vo pposek. skopsko Morane Ekolo{ko ppoizvodstvo na diwi toa. e swestena nivata na Bupanedin Ewini. diwite pastat od eden do dva kilogpawi“. Isto taka. kako {to objasnuva sinot na Bupanedin. wo`e da se dobijat sawo do dva tona od celata povp{ina. Poslednite 15 godini. {erbetlii. Osven toa. Tie se zadovolni so kvalitetot {to go dobivaat. T. Bupanedin svojot iwot go na|ubpuva isklu~ivo so D opgansko. Negova golewa ppednost vo odnos na dpugite ppoizvoditeli na ovaa kultupa e ~istata. a vodata ja obezbeduva od vlagata vo po~vata. newa bunap. zatoa {to toj sadi kultupi koi ne bapaat wnogu voda. iwata e edna od kultupite koi obezbeduvaat opstanok na sewejstvoto Ewini od skopskoto selo Mopane. Sadi sawo eden dekap. nitu tepenot dozvoluva nivata da se navodnuva. iako sepiozen ppoblew za negovoto zewjodelstvo ppetstavuva vodata. No. Ovoj pedesetitpigodi{en zewjodelec. veli Ewini. za spe}a. a jas so cenata i so toa {to go ppodavaw celiot pod“. Zatoa.S. Bupanedin dobiva pet do {est toni plod. jas diwite gi siwnuvaw so tpaktop do dowa i ottuka gi zewaat kupuva~ite. svojata slaba stpana . vo lo{i godini. uspevaat vo ovaa prirodna sredina. iwa dovolno vpne`i za da dobiewe kvaliteten i ne wnogu golew plod. {to dopolnitelno }e go wotivipa ovoj zewjodelec i negovite soselani da gi zgolewat povp{inite so zewjodelski kultupi. Negoviot ppoblew bi bil pe{en dokolku se otvopi ppepabotuva~ki kapacitet od konzepvnata industpija. so tekot na vpeweto i iskustvoto. Na negovata niva wo`e da se vidi i gpa{ok. iako e vpaboten vo Centapot za pexabilitacija na deca i wladinci. Za Ewini. ppoblew ppetstavuva i toa {to kultupite {to gi odgleduva iwaat kpatok pepiod na vegetacija. objasnuva. „Sawo vpne`ite obezbeduvaat dovolno voda za pastewe na diwite. Vo planinskiot ppedel nad Dpa~evo. paska`uva Ewini. ekolo{ki zdpava spedina. Objasnuva deka uslovite {to gi iwa negoviot iwot dozvoluvaat uspe{no opstojuvawe na diwata. dokolku e izlo`eno na son~evite zpaci. kola~arka i drugi. Sekoe pastenie. dvaesetiseduwgodi{niot Vedat. niz gustata {uwa i neasfaltipaniot. iako paspolaga so sekakva zewjodelska wexanizacija. Bidej}i tepenot e te{koppistapliv za wotopni vozila. te{koppoodliv tepen. imaat izvonreden vkus. sepak celiot svoj `ivot go posvetil na zewjodelstvoto. „Lu|eto sawi doa|aat kaj wene i go otkupuvaat podot od dowa. osven po ppipoden pat. ekonowija Dpa~evo. kako {to se bakarkata. sewejstvoto ne wo`e da gi obpabotuva site povp{ini {to gi poseduva. zimskite sorti vodenka. toj newa ppoblew so plaswanot na diwite. a ppi~inata za Se opredeliv za sortata „ruski ananas“ zatoa {to se mnogu blagi.newaweto voda. ja ppetvopil vo ppednost. Od svoite dva do tpi dekapi nasadeni so diwi.

so {to wlekoppoizvoditelite i wlekoppepabotuva~ite. }e se fopwipa i otkupnata cena na wlekoto {to ppepabotuva~ite ja pla}aat na ppoizvoditelite. Kakva usluga mo`e da dobijat gra|anite i kakov efekt }e ima toa vrz kvalitetot na hranata i nejzinata kontrola? Akpeditacijata na labopatopiite na Fakultetot za vetepinapna wedicina.stewot. Bea anga`ipani nekolku ekspepti od stpanstvo. bpoj na sowatski kletki i vkupen bpoj baktepii. nivnite septifikati }e bidat tamu vo nacionalni i vo me|u.Doc. a nie Kolku vreme trae{e procesot }e gi kopistiwe sawo za da go zgolena akreditacija i {to moravte wuvawe bpojot na septificipani weda ispolnite za da dojdete do todi vo zavisnost od bapawata na zavr{nata faza .IARM. S. sawiot septifikat za akpeditacija ne Na{ite labopatopii se otvopeni za zna~i deka swe zavp{ile so ppocesot site fizi~ki i ppavni lica koi i deka tuka tpeba da zastanewe.di najgolewata powo{. kako i na site na{i kowitenti (Vetepinapnata uppava. kako {to toa go bapa Evpopska Ynija ve}e so godini. nie sekojdnevno tpeba da go at odpeden vid analiza. {to narodni ramki? Ppocesot na akpeditacija na la.ppotiv. edna kowpletna na Republika Makedonija). na sekoi poedine~na analiza na kvalitet na su. Na ppiwep. Bi sakal da go istaknaw akpeditipaweto na labopatopijata za kontpola na supovo wleko. dodadena voda. lioni denapi.bi ja eliwinipalo potpebata od u{te bopatopiite tpae{e pove}e od 2.edna septifikacija od nekoe stpandini i bea potpo{eni okolu 25 wi. Na toj na~in. Spoped najavite na sertifikat? [to sleduva pona. dva pati wese~no. na gpa|anite na Makedonija. vo zewjava iwaat wo`nost za dobivawe septificipani pezultati od nezavisna Pavle Sekulovski labopatopija i so toa se eliwinipa. T. se bezbedni i zdpavi. kvalitet na surovo mleko i zdravstvena za{tita na `ivotnite. Od sekoj wlekoppoizvoditel }e se zewaat wostpi wleko. }e se stiwulipaat ppoizvoditelite da vniwavaat pove}e na xigienata na wolzeweto. Dipekcijata za xpana) iw dava gapancija deka pezultatite od labopatopiskite analizi se validni i deka wo`at. da bidat sigupni deka ispitanite xpana i `ivotni vo na{ite labopatopii.{est weseci do edna godina.sko akpeditaciono telo. Skopje. no wopaw da go istaknaw Xenk Xeitxiujsen ]E SE PRAVI od Xolandija. staven del od akpeditacijata.dobieniot na{ite kowitenti. se sopovo wleko ~ini 400 denapi. so dobien pezultat. d-r Pavle Sekulovski. Vpz osnova na tie pezultati. za analiza na xewiski sostav na wlekoto. Cenite na uslugite se pa. za ppvpat. AVLYST 2008 | 33 Labopatopija za wleko ppi FVM . Tie }e bidat odp`uvawe i da go poddp`uvawe siuslu`eni. Dobivaweto na at site dosega{ni spopovi we|u niv. ppisustvo na antibiotici.5 go. vo celost. direktor na Institutot za hrana pri FVM RAZLOVOR Lapancija za bezbedna i zdpava hrana i `ivotni [to zna~i akreditacijata na laboratoriite za bezbednost na hrana. Redovni kontpoli od stpana zli~ni za pazli~ni gpupi i vidovi na IARM (Institut za akpeditacija analizi.we|unapodno polnoppavno ppiznaeni do po~etokot na slednata godina. Toj edna i pol goRUTINSKA KONTROLA dina pabote{e so nas i ja ponu- NA SUROVOTO MLEKO Vo podgotovki e po~etokot na putinskata kontpola na supovoto wleko. Nawo`at da donesat wostpa i koi bapa.

Sawo so dobpa i kvalitetna sila`a wo`e da go snabduvate svojot dobitok so odli~no izbalansipan. Koli~estvoto na sila`a vo isxpanata (da`bite) na wolznite kpavi vapipa. Konzepvipanata dobito~na xpana. Otkako }e se zavp{at ovie opepacii. t. a toa tpeba da go izbegne sekoj fapwep. koj iwa pogolewa povp{ina na gazewe. s# u{te. kpavata wopa da tpo{i telesni pezepvi. tolku zewja ili pesok }e se otstpani. Toa zna~i. sila`ata tpeba da se pokpie so plasti~na folija koja sppe~uva vleguvawe na vozdux i voda (do`d i sneg). na baktepiite. so koja se dobiva pogolemo i poevtino proizvodstvo na mleko i meso ila`ata e na~in na ppoizvodstvo na kabasta xpana koja se zasnova na kopistewe konzepvipana xpana vo tekot na celata godina. Koga }e powine ovoj pok. Seto ova se postignuva so neppopustlivite yidovi na silosot. no wo`e da odi najwnogu do 8 kilogpawi sila`a na 100 kilogpawi telesna wasa. no vo na{ata zewja. odnosno kolku {to e dnevnata potpeba od sila`a vo fapwata. funkcionipaat kako edna biolo{ka centpala. doveduva do golewi gubitoci na fapwata i nepentabilnost vo paboteweto na fapwata. Nabivaweto na sila`ata tpeba da se odviva dodeka ne zavp{i polneweto na silosot. sila`ata. `eludnikot i celiot opganizaw na kpavata. Dokolku se ppeskokne ova (ne se nappavi). Nakil Elezi Menaxer na RC Gostivar . Zo{to sila`a preku cela godina? Opganite za vapewe. Toa tpeba dobpo da se zategne i optovapi so zewja. popadi ppocesot na fepwentacija.ISKYSTVO So sila`a do popentabilno mlekoproizvodstvo Prednosta na sila`ata e toa {to ovozmo`uva stabilna i balansirana ishrana na kravite vo tekot na godinata. tpeba da se sppe~i i negovoto povtopno navleguvawe. zewjata ili pesokot so koj e pokpiena sila`ata ne tpeba da se otstpani celosno. Ppiwep. so nepawnowepna i neupawnote`ena isxpana. osnoven obpok. bidej}i e lo{o. zatoa {to od watepijalot koj se sila`ipa (p~enkata) tpeba da se istisne vozduxot. ppi {to iwa i golewi zagubi vo xpanlivi watepii. stapi guwi ili vpe}i so pesok. ne swetaj}i gi kpupnite odgleduva~i na dobitok koi gi znaat ppednostite i zna~eweto na sila`ata. nedovolno se kopisti. a isto taka i so vniwatelno pokpivawe na podgot- S Idealno vreme za sila`irawe na p~enkata e koga vla`nosta na klipot e 32%.e. odnosno koga zrnoto sodr`i okolu 27% vlaga venata sila`a so plasti~na folija. silosot (sila`ata) }e ostane pokpien 42 dena. no popadi toa i powal ppitisok po edinica povp{ina. Ppitoa. Najkvalitetna sila`a od kabasti kpwi (p~enka) se dobiva koga sodp`inata na suvata watepija e od 30 do 35%. Najva`niot faktop za ppoizvodstvo na kvalitetna sila`a e sodp`inata na suvi watepii vo zelenata wasa. zna~i po otvopaweto. Sila`ipaweto e slo`en ppoces koj se odviva bez ppisustvo na vozdux. Istisnuvaweto na vozduxot od sila`ata (ppi sila`ipawe) se vp{i so tpaktop. kvasci i wuvla koi ppedizvikuvaat pasipuvawe. Toj iwa pogolew ppitisok po edinica povp{ina i podobpo ja nabiva wasata otkolku gaseni~apot. iw se potpebni 25 do 30 dena da se naviknat na sekoj nov na~in na isxpana. toga{ vo sila`ata }e se pazvijat gabi. kpava od 500 kilogpawi telesna wasa dnevno tpeba da jade waksiwuw 40 kg sila`a. Potoa. iwa {ipoka ppiwena. odnosno wikpoopganizwite na opganite za vapewe. a isto taka. tuku postepeno.

Skendep Awe. „Vo zewjava iwalo wilion i pol gpla ovci. salamureno sirewe 1. ov~apstvoto e gpanka so izvozen potencijal za dp`avata. Qulwi Iseini 3 winuti i 29 sekundi 2. wnogu natppevapuva~i. salamureno sirewe 1. FFRM Dobitnici na nagradi vo stri`ewe (spored minuta`a): 1. Jaswina Janevska Zdpu`enie „Baba planina“.Regionalna manifestacija „Den na odgleduva~ite na ovci i kozi“ NASTAN Sto~apstvoto iwa ogpowen potencijal za odr`liv razvoj dgleduva~ite na ovci i kozi. Mowentno. boja. Pipot. FZNX w-p Elena Eftiwova. Ovoj tpadicionalen nastan. d-p Nikola Kozapovski. a sega bpojkata e wnogu niska.litap wleko 2. {uwapstvo i vodostopanstvo. Aleksandap Vasov. kako i oficijalni ppetstavnici na Ministepstvoto za zewjodelstvo. belo. Lostivap) za 24 sekundi . vo Make- donija iwa okolu 600 do 800 iljadi gpla ovci i 72 iljadi kozi. Komisijata za izbor be{e sostavena od: Ppof. spoped winistepot. na Evpopskata Ynija i na Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija. d-p Vladiwip Xabipski. Vapdap Lpadsko Komisijata za ra~no molzewe ja so~inuvaa: d-p Nikola Kozapovski.Mateva. FZNX D-p Bone Pala{evski. be{e wo`nost site u~esnici da se zdpu`at vo nadwinuvaweto na ppedizvicite vo sto~apstvoto i vo O Ogpowen intepes za sto~apstvoto zadp`uvaweto na tpadicijata na gali~kiot pegion. konzistencija. Destan Destani. miris. d-p Sowa Spbinovska. Aco Spasenoski. FFRM Dobitnici na nagradi vo kategorija ov~o. FZNX Ppof. Ppilep 3. vkus i tekstura.12 juli. Miqaiw Sinanov (Vapdap Lpadsko) za 25 sekundi . FZNX D-p Nikola Pacionski AVLYST 2008 | 35 ▼ . spored sekundi i kvantitet na izmolzeno mleko: 1. Institut za sto~apstvo Abdulwexit Awiti. Institut za sto~apstvo Qulziw Fejzulai. so niza aktivnosti go odbele`aa Denot na odgleduva~ite na ovcite i kozite . FZNX d-p Nikola Pacinovski. Dpagi Mixajlov 4 winuti i 10 sekundi Ocenuva~ka komisija za kolekcija na ovci i kozi Ppof. godina{nive Nagradite za sirewe se dodeleni vrz osnova na slednive kriteriumi: izgled.500 wililitpi Komisija za stri`ewe: Ppof. Institut za sto~apstvo M-p Nata{a Dubpova . Institut za sto~apstvo Mepiton Abazi. belo.800 wililitpi 3. Ru{an Aliwani (AgpoDpagoevo . Debap Dobitnik na nagrada vo kategorija kozjo. d-p Vladiwip Xabipski. qubitelite na ubavite wle~ni i wesni ppoizvodi. Zatoa. no negovoto Ministepstvo ppavi napopi ovaa bpojka da se zgolewi. Spbija Specijalna nagrada za bieno sirewe 1. FFRM Nagradeni vo molzewe. Du{an Risteski. Za pesopniot winistep.[tip) za 20 sekundi . [aban Mawuti 4 winuti i 09 sekundi 3. Stpuga Specijalna nagrada za ka{kaval 1. na dowa{nata pita i gali~kiot ka{kaval. Bitola 2. Jaxi{ Alija (Zdpu`enie „Kulotat“. koj se odp`uva po ~etvpti pat.

stava u{te edna ppoletna ppixpana so ve{ta~ko |ubpivo . pet toni po dekap. Osven toa. Ppezentacija na kozi na Lali~nik ERVAN FUERE. Za ovaa `etva. Spoped ovoj `itel na Ajvatovci. ppetsedatel na Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija. go na|ubpil so „tpi petnaesetki“. iw pe~e toj na ppisutnite. Ppoblew e toa {to Tpajkovski newa ubavi awbapi kade {to bi go swestil tpitikaleto. oti ppetstavuva beli dpobovi. tpitikaleto e wnogu kopisna kultupa. pped seewe i podocna. ppedadeno wleko i gplo koza) i evtinite kpeditni linii (za da se zgolewat stadata) zbopuvaat za toa kolku vniwanie posvetuvawe na ovaa va`na gpanka“. Ppetxodno. Tpajkovski fpla po 40 kg. velat negovite `iteli. odnosno 30 kilogpawi na dekap. }e iwa i pod. Seeweto na tpitikaleto e vo oktowvpi. e popadi pasplinuvaweto vo potpagata po egzistencija. nopwalnata visina na stebloto. Tie gi napu{tile awbapite. zatoa {to na{ata zewja iwa kvaliteten sostav“. Toj }e plati po 600 denapi za dekap povp{ina ili okolu 3. Tpitikaleto bapa voda. Intenzivnata industpijalizacija i neppavilnata pupalna politika dovede do nivno iseluvawe. Od winatata godina. veli toj. koga se seat i dpugite `itni kultupi. a sewenskiot watepijal go kupil od edna skopska kowpanija. oti ne e zdpavo da se izgubi kontaktot so ppipodata i da se zabopavi tpadicijata. dowa}inot gi stavi vo awbapi. ovoj pegion be{e wnogu aktiven i `iv. no sega iwaat sepiozni {teti od glodapite. toj go o~ekuva{e efektot od svojata godi{na pabota. a vo istiot pepiod. pe~e Spasenoski. dobpiot izgled i golewiot klas. Ovie ppipodni pasi{ta se za~uvani blagodapej}i na odgleduva~ite na ovci i kozi.Vo ova julsko popladne. no fapwepite i we{tanite zawinaa na pe~alba. negovoto lice ne go kpie{e zadovolstvoto od ubaviot pod. so sawoto seewe. iako po`elen e pepiodot okolu oktowvpi. Ovoj zewjodelec go {titi tpitikaleto od pleveli. Nappotiv. „Koga se paboti zaedno. Nivnoto napu{tawe. seloto e potpebno oti toa ppoizveduva uslugi za `itelite na gpadot. 36 | MOJA ZEMJA . Pped ne wnogu godini. iwa sepiozni ppoblewi so nedostig na voda. Zadovolstvo od odli~niot pod na tritikaleto Tpitikaleto e nova kultupa na nivite na Tpaj~e Tpajkovski od skopskoto selo Ajvatovci. EVROAMBASADOR VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Mnogu genepacii od ovoj kpaj zapabotuvale za `ivot ppeku odgleduvawe ovci i tpgovija so ov~ite ppoizvodi. Zatoa. vo zavisnost od vpewenskite uslovi. ppvpat. uspexot e newinoven“.000 denapi za svojata niva. Tpajkovski nivata ja izopal tpi pati: letno opawe (podgotovka). na dekap za podobap pod. Sepak. Spoped \oko Danailov. Po sobipaweto na podot. koja e neobi~no vkusna za sto~na isxpana i dava golewi ppinosi vo odnos na dpugite kultupi. veli Tpajkovski.NASTAN POLEDELSTVO Na `etva kaj Traj~e Trajkovski od skopsko Ajvatovci ▼ 700 wilioni denapi naweneti za ov~apstvoto (ostaveno `ensko jagne. „Dokolku iwa do`dovi. Spoped nego. po~nal so tpitikale.tapana. zadovolstvo e na edno westo da se sobepat site pelevantni ppetstavnici vo sto~apstvoto. kako {to se nadaleku ppo~uenite gali~ki ka{kaval i gali~ko bieno sipewe. seeweto wo`e da se odviva i vo dekewvpi. EY }e powogne vo pazvojot na pupalnite spedini vo Makedonija. Dosega ppoizveduval sawo p~enica i ja~wen. Fpla za{titni spedstva na tpetoto liv~e. no ovoj ppedel. Na 14 juli Tpajkovski go ~eka{e kowbajnot da go o`nee tpitikaleto. seweto go nabavil od dpugi lu|e koi iwale odli~ni ppinosi.

toa ne dalo nikakvi pezultati. „Li ppskav so xidpogen. „Ovcite bea obele`ani na po~etokot na juni. Zatoa. Na tpetiot den. Den po obele`uvaweto se pojavija i ppvite siwptowi. koj vo svoeto tplo iwa 230 ovci i jagniwa. Za nekolku sekundi. da gi ppska na celiot gopen del od teloto (glava. sekoe gplo se obele`uva so wapkici na levoto i desnoto uvo i se vakcinipa ppotiv bpuceloza so kapki vo o~ite. no spoped Petkov. Ppetxodno gi tpetipal so sppej „Betadine“. zatoa {to pokraj srtnosta.Vo trloto na {tipjanecot Petkov BOLESTI Swptnost kaj ovcite popadi zapazi od o b e l e ` u va w e t o [ est ovci i tpi wladi jagniwa od tploto na Dpagi Petkov uwpele od zapaza na u{nite {kolki. Osven ova. kako {to paska`uva ovoj `itel na seloto Quboten. no bapaat taa da se sppoveduva vo nopwalni vpewenski uslovi. Za `al. Popadi vakvite ppoblewi. So akcijata za obele`uvawe. odi na trloto i gi tretira ostanatite zaboleni grla. Petkov gi pra{uva nadle`nite organi koj }e mu ja nadomesti {tetata nastanata od akcijata za identifikacija. koi ppeku venite ja ppenesuva zapazata. Spoped Petkov. toj bil ppinuden. objasnuvaj}i deka so toa dobivaat evidencija za sopstvenoto wati~no stado. pokpaj teloto na ovcata iwa{e gpst cpvci. Toj e lut zatoa {to nikoj od nadle`nite organi ne gi informiral za mo`nite posledici od akcijata za obele`uvawe Nesakani posledici od identifikacijata . se pojavile i wuvi okolu ovcite. taa ne tpeba da po~ne nitu vo oktowvpi. jod i so „vitacit“. akcijata za identifikacija e ppekinata. Petkov pobapal intepvencija od vetepinapnite stanici i pe~isi dva dena potpo{ile vo bockawe na ovcite ppotiv tewpepatupa zatoa {to siwptowite ne uka`uvale na toa deka `api{teto e vo uvoto. kako i ppisustvoto na cpvi okolu obetkata i ppewnogu visoka tewpepatupa“. a kaj dpugi ne se zabele`uva{e otokot. veli 45-godi{niot {tipjanec. sekoe utro. dokolku ppodol`at visokite tewpepatupi. ovcite go namalile i proizvodstvoto na mleko za polovina. koja se pojavila po nivnoto identifikuvawe so u{ni wapkici. so powo{ na puwpi~ka i pastvop „Vitacit“. a uvoto be{e so nawalen otok. u{i i gpb) za da begaat wuvite i kowapcite. Kaj nekoi iwa{e otok. objasnuva ovoj {tipjanec. wuvite i insektite e toploto vpewe“. Odgleduva~ite na ovci ne se ppotiv vakvata akcija. del od niv ne uspeav da gi spasaw od ovaa za- paza. Llavna ppi~ina za ppisustvo na kowapcite. toj. iako ne bea isti kaj site gpla. se pojavija kpv i gnoj. poradi problemite so u{ite.

za da se odp`i toj ppoizvod i da se postigne dobap biznis pezultat. 38 | MOJA ZEMJA . tpeba wnogu da se vlo`i. Iwawe kvaliten ppoizvod od wakedonsko wleko so po- evtina cena od uvoznite ppoizvodi. Ako do winatata godina 55% od kupuva~ite newaa dovepba vo wakedonskiot ppoizvod.Uspe{no zamenet uvozot na mleko So makedonski proizvod Swedmilk go zaweni uvozot N ajdobpoto wakedonsko wleko go zaweni uvozot na ppoizvodi od Xpvatska. godinava ve}e se sweni slikata. Swedmilk Makedonija e sigupen deka so najdobpoto wakedonskoto wleko i supepiopnata texnologija na ppoizvodtsvo ja iwa vistinata fopwula za uspex. Da se sozdade vistinski kvaliteten ppoizvod. Bosna i Xepcegovina i Spbija. Makedonskite potpo{uva~i go ppefepipaat Swedmilk Makedonija nasppoti dpugite uvozni ppoizvodi. Planovite na Swedmilk Makedonija se povpzani si plasipawe na okolu 70 ppoizvodi na pazapot.

Sepak.Transport na p~elite P^ELARSTVO So ppeseluvawe do pokvalitetni pa{i . Osven ova. enziwi. glavnata pa{a zavp{uva vo juni i po~etokot na juli. toj ima dava~ki i pri kontrolata {to ja pravi na sekoi petnaesetina dena. wo`e da dade 40 do 50 kilogpawi wed od vakva dvowese~na pa{a vo planinite. veli toj. Po ppeselbata. Delipetpov iwa 60 ppoduktivni i 20 powo{ni p~elni sewejstva. a gi tpanspoptipa so powo{ na dpug kawion. Edno p~elno sewejstvo. S. Siweon Delipetpov. spoped ovoj penzionep. postavil i lajsni za da ne se powestuvaat nalevo ili nadesno. Ostanatite sewejstva se postavuvaat we|u ovie dva peda i po ppistignuvaweto na novata pa{a. fpuktoza i saxapoza. Za da ne se voznewipuvaat p~elnite sewejstva ppi tpanspoptot do novata pa{a. nektap i dpugi sostojki. Dokolku del od pawkite se napolneti. tie se wenuvaat ili ppaznat za da se obezbedi ppostop za pabota na p~elite. veli Delipetpov. Delipetpov postavil ppofile so {pafovi nad site sandaci. ja- Z glexidpati. vo dol`ina od 12 wetpi. toj go pla}a transportot od 150 do 200 evra vo eden pravec. kade {to iwa ppipoden nektap so polen i ppopolis“. toj gi posetuva sandacite dva pati wese~no so {to go kontpolipa i ppinosot. a e zadovolen od ppinosite na svoite p~elni sewejstva. poln so dodadeni awinokiselini. p~elnite sewejstva ostanuvaat dva do dva i pol weseci na nova pa{a. penzionipan p~elap. za edna godina tpo{i we|u 50 i 60 kilogpawi polen. Spoped iskustvoto na dpugi p~elapi. Toj gi postavil sandacite na {lepepska ppikolka. Na ppikolkata iwa eden kat. gi seli sandacite od {tipskiot atap vo blizinata na wale{evskite i osogovskite planini. glikoza. Toga{. Vo svoeto {estgodi{no iskustvo so tpanspopt na p~elite. Vo okolinata na osogovskite i wale{evskite planini iwa izobilstvo od nektap i polenov ppav. „Na{ite p~eli gi seliwe od 330 wetpi nadwopska viso~ina na 1100 wetpi. tie se ostavaat na zewjata. ovie tro{oci vleguvaat so 30% od vkupnata zarabotuva~ka vo edna pa{na sezona P~elite se tpanspoptipaat so kawion a da obezbedi kvalitetna pa{a i da ja zadp`i jakosta na svoite p~elni sewejstva. a nivna xpana e i sozpeaniot nektap. T. Vo atapot na [tip. Ppetxodnata ili ppvata pa{a vo okolinata na [tip tpae sawo petnaesetina dena i e so powali ppinosi. Spored negovoto iskustvo. Edno p~elno sewejstvo. Isto taka. Delipetpov newal nesakani slu~ki ili ppoblew.pogolemi prinosi Prikolkata na Delipetrov ja zaka~uva {leper i ja nosi do novata pa{a za p~elite. Delipetpov objasnuva deka vo ovoj pepiod newa wnogu pabota za{to ppetxodno gi podgotvil sewejstvata za sobipawe nektap i gi za{titil od vapoza so wpavja kise- lina. po`elno e da se obezbedi pokvalitetna pa{a so ogpowno ppisustvo na polen. Site tie gledaat vo ist ppavec. odnosno 2 peda so po 23 sandaci. paska`uva Delipetpov. Se razbira. veli toj. za da ne go izgubat ppoletniot pazvoj. za da se odp`i ja~inata kaj sewejstvata. wo`no e da se ppavat i dva do tpi peda so sandaci vo visina AVLYST 2008 | 39 .

.

yu Ja~wen od Skopskoto pole JYLI 2008 | 41 .stips.BERZANSKI INFORMACII 1 evpo = 78.22 kuni izvop www.minpoljsr.gov.39 dinapi 1 evpo = 7.

a od dpuga stpana. za ppavewe sila`a zatoa {to te`i okolu tpi toni. Odnosno. p~enica. Spasovski sovetuva vo ziwski uslovi. no za `al. Ovoj tpaktop iwa i svoj naslednik. ppskalka i valjak. pipep. kowpipi). Osven Zetopot. ja~wen. toa ppetstavuva sepiozen ppoblew za ppoduktivnosta vo zewjodelskoto ppoizvodstvo. wo`e da dojde do zapu{uvawe na ladilnikot ili do pukawe na cpevo. Spasovski iwa tpaktop TAFO 42. Tpaktopot ZETOR go ~uva. toj ppepopa~uva da ne se optovapuva tpaktopot. Objasnuvaj}i go sopstvenoto iskustvo. okolu 25 godini ~uval Fepguson. T. veli ovoj kuwanovec. no sepak. kosa~ka. kako i fapwa za odgleduvawe kpavi. pedoseja~ka za p~enka i p~enica. Od edna stpana. Nasppoti ova. vpewe koga tewpepatupite ne se wnogu visoki. bpana. wa{inata da se ~uva vo gapa`a i so toa da se za{titi od do`dovi ili wpazevi. . poznatiot XRISTAL. dokolku zagpee tpaktopot. Toj iwa i ppiklu~na wexanizacija (plugovi. da ne dojde do ppegpevawe ppi paboteweto. a deset godini podocna kupil u{te dva novi kowbajni. Ppetxodno. Popadi te`inata na tpaktopot. lucepka. S. „Ppavilno odp`uvawe zna~i s# {to bapa wa{inata da se ppavi navpewe . Iwa i stap kowbajn ZMAJ 133 od dale~nata 1985 godina. koj go kupil pped ~etipi godini. Toj ppoizveduva p~enka. Eden od niv e i kuwanovecot Du{an Spasovski od seloto R`anovce. a ve}e zel u{te 10 xektapi pod zakup. Spasovski vp{i uslugi za zewjodelcite vo sezonata na `neewe.5 toni. I spoped nego. Vo svojot dvop Spasovski iwa i ppivaten pibnik vo koj ppoizveduva kalifopniska pastpawka. objasnuva seduwdesetitpigodi{niot Spasovski. Isto taka.MEXANIZACIJA Kumanovecot Du{an Spasovski sovetuva S o p ra v i l n o odr`uvawe. veli Spasovski. Ova e osnovnoto kako ppeduslov za nopwalno odp`uvawe na tpaktopot“. Ppednost vo odnos na ovoj ppoblew e toa {to ovaa wa{ina se kopisti naesen ili nappolet. ja poka`uva sposob- nosta na wakedonskiot zewjodelec da gi odp`uva wa{inite za obpabotka na zewji{teto. So ovaa wexanizacija toj obpabotuva 8 sopstveni xektapi zewji{te. Toj e qubitel na wexanizacija zatoa {to negoviot dvop vo R`anovce e ppepoln so wa{ini. koj iwa ~e{ki tpaktop „ZETOR SYPER 50“ od dale~nata 1967 godina. wasloto go wenuva na sekoi 200 do 300 ~asa pabota i sekoga{ kopisti specijalno waslo za pabota SAE 40. go newa na wakedonskiot pazap. balipa~ka. na koj koga }e zaka~i plug dostignuva i do 3. tpitikale i gpadinapski ppoizvodi (dowati. sekoj defekt da se otstpani najbpzo {to wo`e. tawipa~ka. ovoj zewjodelec veli deka wasloto go wenuva dva pati godi{no. wa{inata }e iwa dolg `ivoten vek Tpaktopot e stap pove}e od ~etipieset godini V o zewjava iwa wnogu stapa zewjodelska wexanizacija. toj ja gazi sila`ata.da se wenuva waslo. ne postoi stapost kaj wa{ina koja ppavilno i pedovno se odp`uva. So niv. toa zavisi od pabotnite ~asovi. Zatoa. pawna~.

a ne petko i ppeku pasaduvawe. weki i pazdeleni. bubpezite i sli~no. bogata e so fla vo noi di. ppepoAVLYST 2008 | 43 Kopisna vo napodnata wedicina S tanuva zbop za wo{ne poznato i pasppostpaneto lekovito pastenie koe vo napodnite pesni se spownuva kako tpeva za panetite ajduci. Rasaduvaweto e najoptiwalno vo appil i waj. stanuva zbop za pastenie koe iwa {ipoka ppiwena vo napodnata wedicina. kapotin. Vo ppvata godina. a najwnogu e pasppostpaneta vo celiot pegion na Spedozewjeto. Za povp{ina od 1 xektap potpebno e okolu tpi kilogpawi sewe. za{to vipee na livadite. `neeweto se vp{i vo wesec septewvpi. nosot.000 edinici pastenija po xektap. no ne se ppepopa~uva da se odgleduva pove}e godini na edno westo. s# u{te.Ajdu~ka treva Achillea millefolium L.3% etepi~no waslo (watpizin i welofolin). tpeba da se odi na nivno planta`no odgleduvawe. Ppose~niot ppinos na ajdu~kata tpeva ppi edno `neewe se dvi`i od 700 do 1. najwnogu se sobipaat od ppipodata. ajdu~kata tpeva e osobeno pogodna zatoa {to iwa wnogu skpowni bapawa. Dokolku se vp{i pasaduvawe od ppetxodno ppigotven pasad. Za planta`no odgleduvawe naj~esto se kopisti soptata ppo A (Achillea millefolium ssp. kaliuw i azot. ppi {to se vp{i plodoped vo odnos 40 so 40 santiwetpi. Ve}e vo slednata godina wo`e da se `nee dva pati. Za optiwalni ppinosi. vo posledno vpewe planta`no se odgleduva vo Spedna Evpopa. Odgleduvawe na ajdu~kata treva Iako kaj nas lekovitite i za~inskite pastenija. a po boja vapipa od bela do `olta i pozova. nejzinata lekovitost ppv ja otkpil anti~kiot xepoj Axil. winepali. Se kopisti i ppi zaboluvawa na `ol~kata. taka i veptikalno. Nejziniot kopen e silno pazgpanet. osobeno vo Polska i Yngapija. Cvetot e swesten vo glavkasto socvetie. weki vidovi sipewe. pokpaj op{toppifatenoto iwe „ajdu~ka tpeva“. Zapadi ekonowskata isplatlivost i golewata upotpeba vo fapwacevtskata industpija. se postignuvaat daleku pogolewi ppinosi. Kaj nas ~esto se sweta za plevel. kako xopizontalno. Dukoska . vitawin C. colina) koja poteknuva od Lepwanija. pevwa. pasi{tata. Ajdu~kata tpeva se ppoizveduva zapadi nejzinata nadzewna wasa. Iwa laze~ki pizow i cilindpi~no i osobeno pazgpaneto steblo. Spoped ppedanijata. Za ova. Taa sodp`i nad 0. no pa~livo e da se na|ubpi so apsko |ubpe vo koli~ina od 30 toni na eden xektap. N. taa se spe}ava i kako „panenik“ i „stoli~nik“. celiot list na ajdu~kata tpeva izgleda kako pepo so golew bpoj nazabeni listovi. Ppi dipektna seidba se see vo pedovi ~ie we|usebno pastojanie iznesuva 30 do 40 santiwetpi. Osven vo fapwakotepapijata. Ajdu~kata tpeva e sawonik. Vsu{nost. odnosno stebloto i socvetieto. zapadi pouspe{na ppiwena na agpotexni~kite wepki. izdol`ena fopwa. ka{lica. suvowesnati ppoizvodi i sli~no. Nejzinata ppiwena e paznovidna. vo waj i vo oktowvpi.200 kilogpawi suva wasa po xektap. spcevi bolesti. Dobpo podnesuva niski i visoki tewpepatupi iako najdobpo uspeva na po~vi koi se izlo`eni na son~eva svetlina. siten e. Osven toa. ppixpanata se vp{i so winepalni |ubpiva fosfop. SERIJAL LEKOVITI BILKI Lekovito planta`no pastenie ~esto i vo posevite. Povp{inata na koja }e se odgleduva ajdu~kata tpeva se zaopuva vedna{ po esenskata `etva. Taa e po ve }e go di{ no tpevesto pastenie koe dostignuva visina od 40 do 80 santiwetpi. zapu{tenite {uwski kowpleksi. Naj~esto se kopisti ppi vnatpe{ni kpvapewa kaj belite dpobovi. Ednostavno. xewopoidi. Zatoa. Se odgleduva vo plodoped. stpni{tata. supi. a iwa i izvesno koli~estvo vitawin K. potpebni se okolu 65. ajdu~kata tpeva se kopisti i kako za~in ppi podgotovka na salati. popadi {to taa u{te se vika i axilein. astwa. Najdobpo e da se see dipektno. vo soodnos ppigotven sppewa po~venite uslovi. Ajdu~kata tpeva e dolgo ppisutna vo ppipodata i cveta vo intepval od juni do noewvpi. koga najgolew ppocent od cvetovite go iwaat zavp{eno svoeto cvetawe. na dlabo~ina od 30 santiwetpi. nesonica. Po wo`nost. Koga se sadi so pasad. Listovite se so ppavilna.

i edna bobinka ja nadwinuva waksiwalnata doza atpopin i wo`e da bide otpovna. Posledica od ova se vozbuda. Kaj kowot. kpupni. Iwa pove}egodi{nen pizow so wnogubpojni. Vo po~etniot stadiuw se javuva owalaksanost i wlitavost. vo seweto 0. se spetnuva pod pazni iwiwa: obi~en balan. pazgpaneti kopewa. dupi i koga pasi{tata se zeleni. koja koga }e sozpee iwa cpnowodpa boja.Atrpa belladonna L. Cvetovite se poedine~ni. Listovite po fopwa se jaj~esti. vo cvetovite 0. Lekovitata i otpovnata wo} na ova pastenie. Me|utoa. dodeka ~ovekot e najosetliv . a obi~niot balan paste na westa dostapni za `ivotnite. Listovite koi pastat na sonce iwaat dva pati pove}e alkaloidi od onie vo senka. pasej}i na {uwskite ~istini i se~i.45-0. odnosno xioscijawin koi ppetstavuvaat 99% od vkupnite alkaloidi ppisutni vo pastenieto. no iwa i slu~ai koga koli~inata na alkaloidi iznesuva 1. ^ovekot. Vo sve`iot list iwa wnogu walku atpopin ili voop{to go newa. Vo sekoj pp{len iwa po dva lista od koi edniot e pogolew. Spoped toa. koi kpatko vpewe pasat vo {uwa. Bpojni tpuewa se wo`ni kaj ovcite. Vo listot se ppisutni najwalku 0. kliwata. Site ovie iwiwa uka`uvaat na toa deka napodot znael za negovoto otpovno dejstvo. a dpugiot powal. Steblata se gusto obpasnati so tewnozeleni listovi. Bobinkata e wnogusewena. wo`e da bide vinoven i ~ovekot dokolku pped nivnata ppoda`ba nastojuva da ja ppikpie astwata.85%. Intepesen e podatokot deka ova pastenie so su{eweto ne ja gubi otpovnosta. so golewina na vi{na i sodp`i tewnovioletov sok. Smrtonosno za `ivotnite i za ~ovekot Postojat bpojni ekspepiwentalni ppiwepi za tpuewa so obi~en balan kaj dowa{ni i dpugi `ivotni. we|uwozokot i ppodol`eniot wozok.e. potoa ptici ili pol`avi koi se hranele so bobinki. izdol`eno jaj~esti ili elipsovidni. Ven~eto e kpupno. a kozata dupi koga }e izede 750 g sve`o isu{eni listovi poka`uva {ipewe na zenicite. Koli~estvoto na alkaloidi zavisi od vidot na pastenieto. ovie alkaloidi ppedizvikuvaat odzewenost na navedenite `ivotni funkcii. golew del od opti~ki aktivniot xioscijawin ppewinuva vo opti~ki inaktiven atpopin. So balanot se tpujat i `ivotnite. poka~ena telesna tewpepatupa. sjajna bobinka. osven direktno. ludo bilje (zatpueniot izgleda kako da poludel).SOVET Obi~en balan . Xioscijawinot i atpopinot se `estoki otpovi koi ja dpaznat kopata na golewiot wozok. yvon~esti i izleguvaat od pazuvite na listovite. Taka. Otroven za lu|eto N aj~esti `ptvi od tpuewe so obi~en balan se decata i ov~apite. sni`ena tewpepatupa. jadat i obi~en balan. tewnovioletovo-kafena boja. doa|a od alkaloidite atpopin. ^ovekovata istopija poznava nawepni tpuewa so ova pastenie. Za polesni tpuewa kaj kowite. osobeno vo su{nite letni weseci.za nego obi~niot balan e najotpoven. koga toj e vo buen past i wo`e da go izedat vo golewi koli~ini. na alkaloidite od obi~niot balan. davaj}i iw da izedat nekolku listovi ili da se napijat voda od isitneti listovi na obi~en balan. vpeweto na bepba. tpuewata so listovi od obi~en balan se wnogu petki i nastanuvaat sawo toga{ koga }e go izedat zaedno so tpevata. po~vata. navedenite siwptowi se javuvaat otkako }e izede 120-180 g isu{eni listovi. Kaj govedata. Maksiwalnata dnevna doza za ~ovekot iznesuva okolu 1. kako swptonosna se poka`ala koli~inata od okolu 120 mg kopen od obi~en balan.5 wg. div tutun. so cel da se izbegne neppijatniot vkus na seweto. Vo ekspepiwentite so goveda. Ppi vpvot se {ilesti i so celokpajni pabovi. ~uvawe i ppepabotka. xalucinacii i poluduvawe. vo kopenot 0. t. visoki od 50 cm do 2 m. a osobeno na ppe`ivapite. a sawo 60 g listovi ppedizvikuvaat zabpzana pabota na spceto. 44 | MOJA ZEMJA . od koj izleguvaat edno ili pove}e silno pazgpaneti stebla. Za `ivotnite se opasni bobinkite. Iwa kiselkasto-sladok vkus i e wnogu otpovna. Na dolnata stpana bobinkata e oblo`ena so zelena petozabesta ~a{ka.) e pove}egodi{no tpevesto pastenie od fawilijata Solanaceae. osobeno Obi~niot balan (Atropa belladonna L. Vo pogolewa koli~ina.65%. mo`e da se otrujat i ako jadat meso od `ivotni koi bile zatrueni so obi~en balan. Edna bobinka sodp`i 1-2 g alkaloidi. Lekovito i otrovno dejstvo Vo pazni kpai{ta. vo osnovata bleda (ven~eto petko e `oltokafeno). zabpzano i dlaboko di{ewe itn.3% alkalodi.80%. staposta na dpogata i dpugo. gledaj}i go kako potencijalna opasnost za decata i dowa{nite `ivotni.32%. na ppiwep. naj~esto so skpi{no dodavawe na soweleni bobinki vo cpno kafe i cpno vino. vsu{nost. no iwa i sppotivni konstatacii. so ubava. ekstpakcija na alkaloidi i izpabotka na ppepapati. vo pepiodot na su{ewe. koga zelenata xpana nedostiga. Lu|eto i `ivotnite. kako i swpt popadi papaliza na centapot za di{ewe. otsekoga{ ~uvstvuval stpavopo~it kon nego. Atropa belladona L. Ovcite vo ekspepiwentite podnesuvaat 90 g suvi listovi i 120 g isu{en kopen. Llavna ppi~ina za powala osetlivost na nekoi `ivotni kon alkaloidite od obi~niot balan e toa {to tie se pazlo`uvaat vo digestivniot sistew na xepbivopite. osobeno koga tie se zeleni. cpna bunika. no za toa ne postojat jasni i sigupni pi{ani dokuwenti. Sviwite se lakowat po obi~en balan. Kowite koi pabotat i ppestojuvaat vo {uwa. Pove}eto `ivotni se powalku osetlivi na ova pastenie. so listovi od obi~en balan Se sweta deka dupi i anti~kite napodi znaele za otpovnoto i za lekovitoto dejstvo na ova pastenie. na~inot na su{ewe. Plodot e wnogu ubava. ppitoa jadat listovi i plodovi od obi~en balan. a uwipa od 180 g kopen.

ovcata e otpopna. najosetliva e wa~kata. obi~niot balan ne swee da se kopisti vo dowa}instvoto i ne swee da bide ppisuten vo dowa{nite apteki. nivnoto ppaznewe e petko i oskudno. Kaj kowot. Rabotata na cpevata zawipa. gulabot e wnogu otpopen. po bepbata. asistent na FZNX AVLYST 2008 | 45 Raste po pidski i iplaninski {uwi e osetlivo ku~eto.i za `ivotnite Znacite na tpuewe ppedizvikani od ova pastenie se zabele`uvaat po 20 do 30 winuti: su{ewe na ustata i gploto. Majwunot e wnogu pootpopen od ~ovekot. Sledi voznewipenost. Potoa sledi op{ta slabost. a ppitoa da ne se uni{ti. vonpeden ppofesop na FZNX M-p Elizabeta MiskoskaMilevska. ppetstavuva odli~no wedonosno pastenie. `ivotnoto ozdpavuva. bidej}i obi~niot balan se sweta za {uwski plevel. najnapped se javuva zabpzano di{ewe i zabpzana pabota na spceto. a powalku kowot i sviwata. a izwetot e siten. zapipnatost. `ivotnoto bapa zaseneto i ladno westo. Bepeweto na obi~niot balan ne ppe~i na {uwata. watka). petko po dabovi {uwi. se nappega nanapped i so ppednite noze se ka~uva vo jaslite. Ne gi gleda ppedwetite pped sebe i se sopina od niv. no uwipaat ako alkalodite iw se dadat dipektno vo vena. zabpzano di{ewe. gp~evi). Sviwata koja }e izede pogolewa koli~ina obi~en balan obi~no uwipa vo pok od 12 ~asa. silna zabpzana spceva pabota (kaj ku~e 400 ot~ukuvawa vo winuta). Od ppe`ivapite najosetlivo e govedoto. wa~kata. spceto zabpzano ~uka. kpajna iznewo{tenost i swpt popadi zappeno di{ewe. vo golew bpoj. Vo slu~aj na tpuewe ili toksikolo{ka ekspeptiza. a najotpopna e kozata i osobeno kunikulite. Kade mo`e da se najde? Obi~niot balan paste po pidski i planinski {uwi. neosetlivost na svetlina. a na kpajot pa|a i uwipa. ja potpipa glavata na yidot. Kaj govedoto. a zenicite se waksiwalno ppo{ipeni. Fpekvencijata na di{ewe dvojno se zgolewuva. vko~anet pogled. Kaj pove}eto `ivotni. papaliza i swpt popadi papaliza na di{eweto. ili u{te pove}e. kako nekoj da go poseal. okolu 0. zastoj vo pepistaltikata (zapek) i wotopikata na dpugi opgani so wazna wuskulatupa (wo~en weup. obi~niot balan wo`e da se doka`e wikposkopski. Tewpepatupata na teloto e do 39°C. kako da e pijano. ote`nato goltawe. ustata i pektuwot e celosno suva. Otpovnosta na obi~niot balan za pazni `ivotni e tolku pazli~na {to e nevozwo`no spopeduvawe na negovoto dejstvo na ~ovekot i dowa{nite `ivotni. Vo pote{ki slu~ai na tpuewe. no i we|u pticite iwa pazliki. Kozjoto wleko stanuva otpovno. Vozbudata wo`e da popasne do poluduvawe. Dodeka stoi. Ova pastenie cveta vo tekot na celoto leto i. tpesewe na wuskulite. a najwnogu po {uwski ppocepi. suva sluznica vo ustata. so odpedeni pazliki koi zavisat od vidot. bes. Ovcite i kozite. zgolewena `ed. dijapea i zapek. Vo izgopenite {uwi se javuva westiwi~no. ludilo. neizdp`liva `ed. Obi~niot balan wo`e da se bepe sekoja godina. penot na otpopnost i koli~inata na izedeni pastenija. Decata i tpudnicite ne sweat da bepat obi~en balan. Magapeto i kowot wo`at vo tekot na nekolku dena da dobivaat vo xpanata dnevno i po 1 kg zeleni listovi od obi~en balan bez da poka`at znaci na tpuewe. no sawite pol`avi stanuvaat otpovni za ~ovekot. gpize. Zajakot koj se xpani so obi~en balan stanuva otpopen i wo`e da podnese golewi dozi od ovaa dpoga. poka~en kpven ppitisok. jazikot visi od ustata.6 g. `ivotnoto zapa|a vo celosna apatija (bes~uvstvitelnost). wo`e da jadat obi~en balan. Povpeweno. uspeal da se spasi). gadewe so povpa}awe (onoj koj }e povpati. popewetena koopdinacija vo dvi`eweto. wopa dobpo da gi izwijat pacete so topla voda i sapun. no nivnoto weso e otpovno za ~ovekot. Zajakot. kako i wnogu dpugi ppe`ivapi. dijapeata wo`e da tpae vo tekot na celiot den. Sli~ni znaci na truewe kaj site `ivotni Znacite na tpuewe se sli~ni kaj site `ivotni. xewiski i na `ivotni. a di{eweto do 40 vdi{uvawa vo winuta. zanesenost. dokolku kozata jadela obi~en balan. tuku taa se le~i. kako edvaj da se odp`uva na noze. Pol`avite jadat obi~en balan i toj ne iw {teti niw. spceto zabpzano ~uka. popewetuvawe na vidot. neppeswetlivost. pulsot pove}e od 90 ot~ukuvawa. swptta nastapuva za 24 do 28 ~asa. D-p Leftepija Stankovi}. Tpeba da se zapaweti deka celoto pastenie e wnogu otpovno i popadi toa. silno pa{ipeni zenici. no kpatkite napadi na vozbuda se povtopuvaat. zawop~eto i glu{ecot wo`at da bidat xpaneti so obi~en balan i ppitoa ne poka`uvaat znaci na tpuewe. Obi~niot balan bapa jaka {uwska zewja. suv i tvpd. vo polesni slu~ai i po le~ewe. @ivotnoto se dvi`i nekoopdinipano. nawaleno ili stopipano la~ewe na potnite `lezdi i wle~nite `lezdi. ponekoga{ povpa}awe i zapek. Po ~ovekot. Od obi~niot balan sweat da podgotvuvaat lekovi isklu~ivo fapwacevtite. se zabele`uva {ipewe na zenicite. ppo{ipeni bponxii. owalaksanost do kowa. se javuvaat i dpugi ppidpu`ni pojavi: cpvenilo i nafplawe na liceto i gopniot del od teloto. na ppiwep. kako i od ste- . ote`nato wokpi i vp{i defekacija (ppaznewe na debeloto cpevo). Taka. koe e pposledeno so napadi na gp~evi. Osven ova. tpueweto e pobavno: gubewe apetit. pticite i ku~eto. `ivotnoto e newipno. Naj~esto go iwa po svetli bukovi. ppo{ipeni zenici i popeweten vid. iskopa~eni {uwski westa i na westa kade {to izgopele {uwite. we|u dpugoto. se ottpga i saka da izbega. a ostanatite. Ponekoga{ udipa so nozete. a tewpepatupata na teloto e nopwalna. Sluznicata na nosot.

Cpveniot patlixan se lupi i vapi 20 winuti. Ime i prezime Po{tenska adresa Telefon Recept ВИПРО дооел Моински пат бб 1480 Гевгелија тел: 034 211 917 факс: 034 211 916 46 | MOJA ZEMJA . sol po vkus i se pp`i u{te polovina ~as. 5 kg. i wagdonos. polovina kilogpaw zelena pipepka. se vadi seweto od niv. se stavaat na ogan d se pp`at. potoa se lupat i se se~kaat wnogu sitno. Pp`eweto tpae s# dodeka ne po~ne da se ligga po sadot za da ne dojde do izbivawe na zejtinot.Organizatori na Ajvarijada 2008 vo Moja Zemja Makedonskiot Ajvap stanuva bpend koj }e bide ppepoznaen vo svetot. Potoa. Se stava litap waslo i se pp`i okolu 1 i pol ~as. 1/2 kg. Bitola Deset kilogpawi cpvena pipepka za ajvap. Vinica Se welat dowatite i se stavaat vo sad da vpijat s# dodeka ne se zgusti sosot. Potoa. 30 kg pipep. wopkov. wagdonos i luk. Pipepkite i cpniot patlixan se pe~at. Cveta Dupkaroska. se stava kilogpaw vapen wopkov i kilogpaw pe~en. koi zaedno so pipepot. se pendaat wopkovi. Posle se dodavaat u{te polovina litpo waslo za jadewe. cpn patlixan. zaedno so wopkovite. Berovo Na 10 kilogpawi cpven. Gordana Ristevska. Lotov ajvapot se stava vo tegli. Moja Zewja i Toka Iwe zapo~nuvaat so tpiwese~na kawpawa za izbop na najvkusen pecept za Ajvap odnosno AJVARIJADA 2008. Za ova se kopistat: 20 kg dowati. litap waslo i sol po vkus. a potoa se dodavaat pipepkite i patlixanot. Se pp`i dva ~asa. Se pe~at i otkako }e se ispe~at. po vkus. Za u~esnicite vo degustacijata AJVARIJADA 2008 sleduvaat i ppigodni nagpadi. Se posoluva. se ostavaat ppeku no} da se iscedat i se lupat. se lupat. polovina kilogpaw cpven patlixan. Seto ova se wele i se pp`i so litap zejtin. Za site onie koi }e isppatat pecept sleduva godi{na ppetplata na edno od spisanijata Moja Zewja ili Toka Iwe. wodap patlixan. Gigo Mihajlovski br. Istibawa. Potoa. wopkovi. Potoa. se stavaat vo zovpieniot sos od dowati. no vapijantite na izpabotkata se bogati i paznovpsni kako na{iot folkop. sol. Ve pokanuvawe da go isppatite Va{iot dowa{en pecept za ajvap na kuponot koj e objaven. dodeka wasloto ne po~ne da se javuva na povp{inata. Se welat na wa{ina za welewe weso. po vkus na gotva~ot. Bitola Tpieset kilogpawi pipepki najppvo se bpi{at od ne~istotii. Ajvarijada Blagoj Petrov. 3 1000 Skopje Edinstveno ppavilo za u~estvo vo ovaa nagpadna igpa e da go popolnite kuponot i da go isppatite vo pedakcijata. se stava sol. S# {to tpeba da nappavite e da go popolnite kuponot i da go isppatite na slednava adpesa: Redakcija MOJA ZEMJA Za Ajvarijada Ul. Pipepkite se pe~at. ispe~en i izlupen pipep. 1/2 kg. cedat i se welat so wopkovite na kpupno. So ideja da wu go dadewe na ajvapot dol`noto vniwanie i zna~ewe i {apenolikost na pecepti za podgotvuvawe i vkusovi. Potoa. a potoa se stava waslo za jadewe i celo vpewe se we{a. Toplata swesa se stava vo tegli. se stava vo stepilizipani tegli. ppetxodno isceden. Marija Kotevska.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->