PROFESIONALNO POPULARNO SPISANIE GOD.

7, BROJ 16 / DEKEMVRI 2008 FARMACEVTSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
UL."KOSTADIN KIRKOV" BR. 5 SKOPJE

Farmacevtski informator

www.farmacevtskakomora.com
ISSN 1409 - 8784

.... minister za zdravstvo SORABOTKA ME\U FARMACEVTOT I PACIENTITE ...... Kostadin Kirkov br.............farmacevtskakomora...............................................................................................com Ureduva~ki odbor: m-r farm.....................FONKO Skopje 4 PRAVNO KAT^E IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ..................................... spec................24 TEMA NA BROJOT SAMOLEKUVAWE .61 ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE ............ spec.................................12 Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonija ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi izneseni vo komercijalnite tekstovi na vesnikot..........................Farmacevtski informator RUBRI NOVI KI FARMACEVTSKA GRI@A Sodr‘ina AKTUELNO Intervju D-r Bujar Osmani. Maja Kova~eva Prof................... Bistra Angelovska Elizabeta Belazelkovska m-r farm...Tozi Glaven urednik : m-r farm... Jasminka Pat~eva m-r farm.................................... Mihail Minov Iva Jovanovi} Za izdava~ot: Prof................. 5 -1/2 1000 Skopje tel/ 02 3 217 614 / 3 217 637 3 217 745 faks/ 02 3 217 637 `iro smetka 200000011953884 deponent: Stopanska banka Skopje E ..................................... IZDAVA^: Farmacevtska komora na Makedonija ul..................................................FUNKCIJATA NA BOLNI^KITE APTEKI I ULOGATA NA FARMACEVTOT ...........................spec..........mail: info@farmacevtskakomora...46 .6 HPV INFEKCIJA ...........15 BOLNI^KA FARMACEVTSKA PRAKTIKA .....IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A .. Maja Kova~eva Grafi~ki dizajn: Iguana Lektor: Valentina Ba~varovska Pe~ati Arkus .................60 INOVACII RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) ......... d-r Lidija Petru{evska .................. d-r Renata Slavevska Rai~ki d-r sci.....com www...............

Za funkcijata na bolni~kite apteki i na farmacevtot vo bolni~kata farmacevtska praktika pi{uva d-r Kristina Mladenovska od Farmacevtskiot fakultet vo Skopje. Se so cel. taka i vo ostanatite segmenti od zdravstvoto. Ve informirame i za ishodot od izborite za organite na Komorata . Vo taa nasoka. vo koe toj govori za seto ona {to go srabotile so negoviot tim za periodot otkako e na ovaa funkcija. kako {to veli. da gi prifa}ame va{ite sugestii i da se trudime da bideme {to podobri. So `elbi za povtorno dru`ewe i vo narednata godina. na{ite verni ~itateli. lekuvawe i. snabdenosta so lekovi. prevencijata za koja mnogu se govori vo javnosta vo posledno vreme. vo ovoj broj objavuvame anketa so koja }e ja izmerime ~itanosta na vesnikot. i za toa {to doprva planira da go napravi na poleto na prevencijata. dobivame poddr{ka za ona {to go rabotime. Presre}ni sme {to postojano od vas. od narednata godina informatorot }e se pe~ati ~etiri pati godi{no na pove}e stranici. M-r Aleksandra Grozdanova vo svojot tekst elaborira edna mo{ne aktuelna tema . Ureduva~ki odbor 5 . vi po`eluvame sre}na Nova i beri}etna 2009 godina. za so fakti da se uverime kolku ja u`ivame va{ata doverba. Inaku. opremuvaweto na medicinskite ustanovi. Na{a obvrska e vo kontinuitet da gi sledime zbidnuvawata vo sferata na farmacijata i zdravstvoto.HPV virusot razgleduvaj}i gi site negovi aspekti. od pri~inite za negovata pojava. vo ova izdanie na Farmacevtskiot informator donesuvame intervju so aktuelniot minister za zdravstvo d-r Bujar Osmani. a za pretsedatel na Sobranieto na Komorata Milan Kerovski. se razbira. Za me|unarodnata sorabotka na Komorata pi{uva Maja Kova~eva. No. }e vovedeme i novi rubriki. a pokraj voobi~aenite. d-r Lidija Petru{evska-Tozi.Voved Farmacevtski informator Dragi ~itateli na "Farmacevtskiot informator" Izmina u{te edna godina dru`ewe so na{iot Farmacevtski informator. Za pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija povtorno e izbrana prof. Vo tekstot taa se osvrnuva na aktivnostite na Eurofarm forumot koi se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata. voop{to. da se dobie zdravstven sistem spored potrebite na pacientite. na Dobra farmacevtska praktika i na konceptite za farmacevtskata gri`a. I ovoj pat se potrudivme da vi prezentirame interesno izdanie so sodr`ini za koi se nadevame deka maksimalno }e go preokupiraat va{eto vnimanie.

glavno. Za prvpat po dolgo vreme go pro{irivme kalendarot za imunizacija so dve novi besplatni i zadol`itelni ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE . Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi.Farmacevtski informator Aktuelno 6 T r o ar IN r Buj niste vstv i ra Dm zd JU mani V ER Os za . izminatite sto dena se rabote{e mo{ne intenzivno na mnogu proekti. Po povod stote dena Vlada. Na koi proekti. so cel kone~no da se napravi zdravstven sistem {to }e bide adekvaten na potrebite na pacientite. go fokusiravte Va{eto vnimanie i kolku ste zadovolni od ona {to e dosega sraboteno? Vo Ministerstvoto za zdravstvo. pred javnosta go prezentiravte ona {to za ovoj period uspea da go realizira Ministerstvoto za zdravstvo.

Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. mislam na sostojbata na objektite vo koi se smesteni bolnicite . Nedostasuvaat i mnogu aparati vo zdravstvo. so {to postojano rastat nivnite potrebi. Vladata preku Ministerstvoto za zdravstvo. Potpi{avme dogovor za nabavka na oprema za deset hirur{ki sali za isto tolku bolnici vo zemjata. a i tie {to gi imame ~esto se rasipuvaat ili se nadvor od upotreba. Poslaba alka e i itnata medicinska pomo{. poradi toa {to `ivotniot vek na lu|eto se prodol`uva. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite . Problem pretstavuva i nedostigot od soodvetna oprema koja ne samo {to ja prodol`uva listata na ~ekawe na pacientite za odredeni bolesti.Aktuelno vakcini. Tuka. Problemot za vakvata sostojba le`i vo nefunkcionalnosta na medicinskata mapa za koja sum optimist deka za brzo vreme }e bide 7 Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. nabavivme 32 aparata za dijaliza. isto taka. pred se. se slu~uva na pacientite da ne im e ovozmo`ena zdravstvenata usluga {to im sleduva i za koja pla}aat osiguruvawe.. resursite nikoga{ ne se dovolni za da gi pokrijat potrebite vo zdravstvoto. So vospostavuvaweto na DRX sistemot za naplata veruvam deka }e dobieme pofunkcionalni bolnici. Isto taka. Najgolem problem kaj nas i voedno i najslaba to~ka na zdravstveniot sistem se sekundarnata i terciernata zdravstvena za{tita. kade gi locirate najslabite to~ki na na{eto zdravstvo ? Nezavisno od toa dali se raboti za pove}e ili za pomalku razvieno op{testvo. tuku i vlijae na kvalitetot na zdravstvenite uslugi. Farmacevtski informator Pred izvesno vreme.. vo ovoj period nabavivme oprema vo vrednost od 10 milioni evra. Pa taka. odvoi 200 milioni denari {to gi prefrlivme na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo za dogradba na noviot objekt. taka {to menaxerite nema da imaat opravduvawe za nivnoto negativno finansisko rabotewe. i toa za HPV virusite i za hemofilus influence. Od Va{ite dosega{ni sogleduvawa.so pokrivi koi kapat i zapu{teni sanitarni jazli. so {to napravivme golem ~ekor napred vo prevencijata na ovie zaboluvawa. koja ne funkcionira kako integriran sistem i ne ovozmo`uva brza i kvalitetna usluga. Veruvame deka od prvi januari }e imame bolnici so nula dolgovi. odvoivme 107 milioni denari za zdravstvenite ustanovi da mo`at da nabavat oprema koja }e im e najpotrebna vo kratok rok.Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. Bea odvoeni i 800 milioni denari so koi }e se isplatat dolgovite na bolnicite.

koj }e napravi avtomatska selekcija na bolnite. na primer. a so toa i da se namali listata na ~ekawe na pacientite za odredeni zdravstveni uslugi. Dali ima vistina vo toa i dokolku se konstatirani nepravilnosti. nie se odlu~ivme za voveduvawe poseben softver.Farmacevtski informator napravena vo soglasnost so svetskite standardi i }e gi sodr`i podatocite za sostojbata na zdravstveniot sistem vo zemjata. Za da ja namalime subjektivnosta na lekarite za toa koi pacienti treba da odat na redovnata. {to prezema Ministerstvoto za nivno eliminirawe? Dopolnitelnata dejnost se ~ini e pogre{no razbran koncept od lekarite ili. fakt e deka vo odredeni slu~ai dopolnitelnata dejnost se zloupotrebuva za {to ima i `albi od gra|anite. vo modernizacija i reformirawe na aktuelniot paket na uslugi so tro{kovno-efektivni zdravstveni tehnologii i lekovi. ednostavno tie taka sakaat da go Aktuelno sfatat. podobruvawe na uslugite i zgolemuvawe na 8 . Kade go gledate razvojot na na{eto zdravstvo i koi se Va{ite prioriteti vo nasoka na dobivawe moderen zdravstven sistem? Celta na transformacijata na aktuelniot sistem e negovo prerasnuvawe vo moderen zdravstven sistem. finansisko konsolidirawe na klinikite i bolnicite. natamo{no reformirawe na farmacevtskiot sektor. So ovoj proekt }e bidat opfateni golem broj zdravstveni ustanovi niz zemjata. Se najavuvaat i investicii vo zdravstvoto. a koi na dopolnitelnata lista. funkcionalen i bez deficiti pri finansiraweto. Na{ prioritet e podobruvawe na uslovite vo javnite institucii so {to }e se ovozmo`i i konkurentnost na privatnite ustanovi. Kakvi aktivnosti planirate na ovoj plan? Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. Iako ne mo`e site lekari da se podvedat pod ist imenitel. Idejata za dopolnitelna dejnost ne e izmislena vo Makedonija i celta be{e da im se ovozmo`i na lekarite nadvor od rabotnoto vreme da se anga`iraat. A i na pacientite koi imaat finansiski mo`nosti vo odredeni slu~ai koga ne se raboti za itnost. Imeno. da gi skratat listite na ~ekawe. Smetam deka realizacijata na ovie dva proekta }e go za`ivee javnoto zdravstvo vo Makedonija i }e go napravi konkurentno. pak. softverot koj }e bide centraliziran i rakovoden od pretstavnik na Ministerstvoto }e onevozmo`i. karcinom da se operira vo ramkite na dopolnitelnata dejnost. so cel da se zamenat dotraeni aparati so novi i sovremeni. Kakov e Va{iot stav za na~inot na primenata na dopolnitelnata dejnost na lekarite? Vo mediumite se pi{uva deka ima zloupotrebi vo odredeni slu~ai. Vo tek e proektot za nabavka na visoko sofisticirana dijagnosti~ka interventna oprema {to }e bide distribuirana niz zdravstvenite ustanovi vo dr`avata. posebno vo uslovi koga javniot zdravstven sektor dobi seriozen kandidat vo privatniot.

Vo interes na pacientite rabotime i na iznao|awe na~in i de`urnite lekari da izdavaat lekovi na recepti. vo delot na zgolemuvaweto na dostapnosta na lekovite za site gra|ani napraven e seriozen is~ekor kon celosno eliminirawe na nenavremeni nabavki na lekovi vo site kliniki i zdravstveni ustanovi. vo sorabotka so FZOM. inspekciskite slu`bi se sekojdnevno na teren i go kontroliraat raboteweto na aptekite i po~ituvaweto na Zakonot za lekovi. izraboti nova u{te poprecizna metodologija za formirawe na cenite na lekovite. Voedno sakam da uka`am deka problemot so gu`vite vo ambulantite ve}e e nadminat so mo`nosta za prepi{uvawe recept za hroni~no bolnite lica.Aktuelno kvalitetot i natamo{no razvivawe na ot~etnosta na zdravstvenite menaxeri. Biroto za lekovi kako nadle`na institucija postojano vr{i monitoring. mo`am da konstatiram deka Zakonot za lekovi vo celost se po~ituva. so {to hroni~no bolnite pacienti so edno odewe na lekar imaat mo`nost da dobijat terapija za slednite tri meseci. Isto taka. 9 Elizabeta Belazelkoska . Isto taka. Za da se izbegnat mo`nite problemi vo delot na snabdenosta so odredeni lekovi. Od ona {to dosega go imaat utvrdeno na{ite inspekciski slu`bi. istovremeno so pogolema avtonomija vo raboteweto dokolku poka`uvaat dobri rezultati. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite i drasti~no gi namali cenite kaj najgolemi- Farmacevtski informator ot del od lekovite. Kako spored Va{ite sogleduvawa funkcionira sistemot na edinstveni ceni na lekovite? Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. a site apteki izdavaat lekovi na recept so {to zna~itelno se zgolemi dostapnosta na lekovite za gra|anite od celata dr`ava. Isto taka se prezemeni najostri sankcii za odgovornite lica kade bila konstatirana nenavremenost vo nabavka na potrebnite lekovi. Ministerstvoto za zdravstvo.

.

.

visokorizi~nite HPV ne pri~inuvaat zdravstveni problemi i is~eznuvaat sami od sebe. Od niv duri 80% se od pomladata populacija. Virusot po vleguvawe vo kletkata doma}in go inkorporira svojot genetski materijal (zatvorena DNK veriga). poto~no bazalniot sloj od epitelot. Ranata HPV infekcija e prosledena so mali morfolo{ki kleto~ni promeni na epitelot. Se procenuva deka okolu 80% od `enite se inficirani so HPV do navr{uvaweto na svojata 50-ta godina. a virusot se gubi vo period od 1 do 2 godini bez tretman. i 82 koi ako deluvaat podolgo vreme. . od majka na novoroden~e. Od svetskoto naselenieto 9-13% odnosno pove}e od 630 miloni lu|e se zarazeni so HPV i se bele`i ogromna tendencija na zgolemuvawe na ovoj broj vo poslednite 10 godini. Grafikonot poka`uva deka HPV infekcijata e po~esta na vozrast od 20 do 29 godini i opa|a po 30-godi{na vozrast. Infekcija so visokorizi~en HPV ne zna~i istovremeno i sostojba na cervikalen kancer. najgolem del od `enite so HPV infekcija prirodno go sovladuvaat virusot i ne zaboluvaat od rak na grloto na matkata. 43. Prenesuvawe na HPV e mo`no i vonpolovo. HPV) e ime za grupa virusi koi gi napa|aat dlabokite sloevi na ko`ata i sluzoko`ata.000 novi slu~ai.Farmacevtski informator HPVINFEKCIJA nfekcijata so Human Papillomavirus (HPV) naj~esto e polovo prenoslivo zaboluvawe so visoka incidenca na pojava kaj populacijata na vozrast od 18 do 28 godini. mo`e da dovede do seriozni zaboluvawa. 70.. Organ koj najmnogu e napadnat od virusot e grloto na matkata. Kondomite obezbeduvaat ograni~ena za{tita zatoa {to ne ja pokrivaat celata ko`a na genitaliite. Nad 70% slu~ai na rak na grloto na matkata se predizvikani od HPV tipovite 16 i 18. Spored Svetskata zdravs- Aktuelno I Sl. 61. od koi duri 40% ja napa|aat genitalnata oblast. infekcijata e minliva i pominuva bez posledici. 72. od koi naj~est ishod e cervikalen kancer t.e rak na grloto na matkata. 2006 12 tvena organizacija godi{no vo svetot se registriraat 500. 33. kondilomi i benigni tumori vo genitalnata oblast. analen ili oralen kontakt. 45. vo odnos na nivnata asociranost so serioznosta na kleto~nite promeni koi gi predizvikuvaat i nivnata povrzanost so pojavata na cervikalen kancer. 52. Pribli`no polovinata od vkupniot broj na seksualno aktivni `eni ili ma`i mo`e da se zarazat so HPV vo odreden period od `ivotot. a okolu 300. Vo ovaa grupa RASPROSTRANUVAWE HPV e polovoprenosliva infekcija. 108. 18. Niskorizi~ni HPV serotipovi se 10-15% od vkupniot broj na HPV. tie pretstavuvaa glaven faktor za pojava na rak na grloto na matkata. HPV genotipovite se numerirani po redosledot na nivnoto otkrivawe. 35. Kitchener et al.4 milioni `eni zaboleni od rak na grlo na matkata. 59. Rakot na grloto na matkata e vtorata pri~ina za smrtnost od malignite tumori kaj `enite po rakot na dojkata. Pove}eto od HPV infekciite se asimptomatski. 51. Se pretpostavuva deka vo svetot momentalno ima 1. Vo Republika Makedonija sekoja godina zaboluvaat nad 250 i umiraat nad 30 `eni zaboleni od rak na grloto na matkata. Visokorizi~ni HPV virusi se okolu 15-20% od site HPV. 73. a rasprostranuvaweto naj~esto e po polov pat i toa pri vaginalen.000 `eni godi{no umiraat kako posledica na rakot na grloto na matkata. Tie se delat na visoko i nisko rizi~ni. Infekciite so niskorizi~nite genotipovi se ~esta benigna sostojba na nadvore{nosta na genitaliite kaj dvata pola. no predizvikuvaat benigni promeni vo cervikalnite kletki koi morfolo{ki ne se razlikuvaat od visokorizi~nite HPV genotipovi. 58. Kategorizirani se nad 100 razli~ni tipovi na HP virusi. Toa se serotipovite 16. Porite i malite rani~ki na ko`ata go olesnuvaat navleguvawe na virusot. Toa naj~esto se serotipovite 6 i 11 i tie predizvikuvaat pojava na bradavici. Sepak.n rekurentna respiratorna papilomatoza. 68. 56. mnogu retko progresiraat vo kancer. vleguvaa i HPV serotipovite 40. no ako izlo`enosta kon niv e dolgotrajna. 31. 39. so toa menuvaj}i ja naslednata informacija na inficiranata kletka koja ponatamu mo`e da se transformira vo kancer kletka. 44. 42. 1 Prevalenca na HPV infekciite vo odnos na vozrasta. 54. i vo toj slu~aj deteto razviva t. mo`e da predizvikaat rak na grloto na matkata i drugi karcinomi vo oblasta na genitaliite. HPV virus Humaniot papiloma virus (Human Papillomavirus. Vo golem broj slu~ai. no dokolku infekcijata perzistira.

Po histolo{koto ispituvawe potvrdata za prisustvo na promeneti kletki na cerviksot. oralno ili da se injektiraat. Se zema materijal od sluznicata na grloto na matkata. Antimitoti~ki agensi . So ovoj metod se otkrivaat promenite na kletki vo epitelot na grloto na matkata. podophillin. 5-Fluorouracil).dejstvuvaat vrz procesot na deleweto na kletkata i mo`e da imaat blokira~ko dejstvo vrz {ireweto na virusot (podofilox . Ispituvawe na virusna DNK so PCR (polimeraza veri`na reakcija) metod. displazija vo dolnata i srednata tretina na epitelot. Pri ovoj metod se ispituva tkivoto na grloto na matkata za razlika od PAP testot kaj kogo se zemaat samo epitelni kletki.visok stepen na intraepitelna promena. ili 3 godini otkako `enata }e stane seksualno aktivna.Aktuelno Farmacevtski informator zata za infekcija so HPV.brgu navleguvaat vo strukturata na ko`ata i hemiski vlijaat na keratinot i drugite tkiva i se zamena za krioterapija i elektroterapija (salicilna kiselina. Imunomodulatori . Dijagnostikata na naprednite fazi na cervikalen kancer ne e te{ka poradi izrazenite simptomi. Nekoi od preparatite mo`at da se primaat sistemski. CIN 3 . Dejstvoto ne im e naso~eno direktno kon virusot. se pravi so cel da se potvrdi prisustvoto na HPV virusot kaj pacientot i da se napravi negova tipizacija. Histolo{koto ispituvawe se koristi za potvrduvawe na dijagno- 13 . Lekovite koi se koristat pri terapija na HPV naj~esto se nanesuvaat na povr{inata na ko`ata. So serolo{kite metodi se ispituva prisustvoto na antitela protiv HPV virusnite antigeni vo krvniot serum na zaboleniot. tuku kon promenata {to ja predizvikuva.dejstvuvaat na jakneweto na prirodniot imunolo{kiot sistem kaj ~ovekot i predizvikuvaj}i zasilen antivirusen odgovor (interferon alfa). mikroskopski se ispituva. Testot treba da se pravi sekoja godina kaj site `eni po 21 god. lesna displazija samo vo dolnata tretina na epitelot. Lekuvaweto mo`e da e preku terapija so lekovi ili hirur{ki. Ovoj rezultat poka`uva mo`nost za pretkancerozna promena i bara povtoruvawe na testot za nekolku meseci. Tie se gradiraat od CIN 1 do CIN 3 zavisno od stepenot na zafatenost na grloto na matkata i spored nego razlikuvame: CIN 1 .te{ka displazija so abnormalni kletki po celiot epitel. LEKUVAWE Pri infekcija so HPV ne e vozmo`no potpolno uni{tuvawe na virusot i poradi toa terapiite imaat ograni~en uspeh i ~esto se zabele`uvaat recidivi. Naodot poka`uva karcinom ograni~en na sluznicata ili Carcinoma in situ. se definiraat kako cervikalna intraepitelna neoplazija (cervical intraepithelial neoplasia-CIN). Otkrivaweto na predrakovite sostojbi e najva`no. Keratolitici . trihlorocetna kiselina). Postoi pogolema verojatnost za pretkancerozna promena ili vistinski rak. DIJAGNOZA Navremenoto dijagnosticirawe na HPV infekcijata e izvonredno va`na za lekuvaweto. prognozata i borbata so ova zaboluvawe.nizok stepen na intraepitelijalna promena. Citolo{kata dijagnoza opi{ana kako Papanicolaou ili poznato kako PAP test e standardna i naj~esto koristena metoda za rano otkrivawe na rakot na grloto na matkata. a rezultatite se kategoriziraat vo 5 PAP grupi (I-V). CIN 2 . Naodot poka`uva potreba od dopolitelno ispituvawe ili povtoruvawe na PAP testot za to~no precizirawe na promenata.

Vakcinata se prima intramuskulno. spec. 16 i 18. Tie ne sodr`at `iv biolo{ki proizvod ili DNA i ne se infektivni. vakcinata e dadena vo nad pet milioni dozi i nitu edna od vakciniranite `eni nema zaboleno od rak na grloto na matkata kako posledica na infekcija so HPV tip 6. vo tri dozi od po 0. a ne se terapiski. Belgium). Ovie vakcini se evaluirani vo randomizirani. pred tie da stapat vo seksualni odnosi i da imaat mo`nost da dojdat vo kontakt so HPV virusot. Dve profilakti~ki HPV vakcini se registrirani vo Evropa: kvadrivalentnata vakcina Gardasil® (Sanofi Pasteur MSD) i bivalentnata vakcina. January 2008 Nancy J.Pollack. Se smeta deka vakcinata sozdava traen imunitet.e ~etirite tipa na HPV proizvedeni so rekombinantna tehnologija. CA Cancer J Clin 2007 Jan-Feb. isto taka.53:188-194 Marc Arbyn and Joakim Dillner. se u{te nemaat odgovor.85:57-63 American Cancer society quideline for HPV vaccine use to prevent cervical cancer and its precursors. Vakcinata ne sodr`i virusna DNK i ne mo`e da se inficiraat kletki koi bi predizvikale zaboluvawe. The quadrivalent Human Papillomavirus Vaccine: Potential Factors in effectiveness. Aktuelno PREVENCIJA I ZA[TITA Osnovni metodi na profilaktika se redovnite ginekolo{ki pregledi i vakcinirawe.org ECDC Factsheet on HPV Vaccines.38:189-197 WHO. Za{titata {to ja nudat ovie vakcini e poniska pome|u `enite koi ve}e se inficirani so genotpovite koi gi ima vo vakcinite otkolku kaj onie koi ne se inficirani. Gardasil®. Mr. no bi- dej}i vakcinata e nova.dh.sci. Do sega.Cutts and N.5 ml suspenzija vo prethodno podgotven {pric spored dadena {ema. Department of Health (2007) Cancer Reform Strategy. osven krioterapijata imaat prednost i mo`at da vlijaat na povlekuvawe na simptomite so samo eden zafat.2008. Farmacevtski fakultet Skopje vaccines through integrated services: a reproductive health perspective.J of Clinical virology 2007. retko se pojavuvaat novi bradavici na istoto mesto. Bulletin of the WHO 2007.Jan. integracija na vakcinacijata so drugi strategii na imunizacija kako i preku sledewe na incidencata za pojava na cervikalen kancer.eu WHO HPV Labnet-Newsletter 01.57(1):7-28/ www. za period od pet godini. Vakcinata se preporuva za devoj~iwa i mladi `e- 14 ni na vozrast od 9 do 26 godini i mom~iwa od 9 do15 god. Ovie VLPs ~esti~ki go pottiknuvaat imuniot sistem da sozdade antitela koi go neutraliziraat virusot i ne dozvoluvaat da se razvie infekcija i bolest. Vo Faza III od ovie ispituvawa i dvete vakcini prevenirale pove}e od 90% od pretkanceroznite lezii povrzani so tip 16 i 18. sli~ni ~esti~ki (virus like particles-VLPs) od dvata t. Zonfrillo and Barbara Hacley. Department of Immunization. ecdc. 2008. Review of current knowledge on HPV vaccination: An Appendix to the European Guidelines for Quality assurance in Cervical Cancer Screening. {titi i od niskorizi~nite genotipovi 6 i 11.gov.guideline.M. Stockholm. Accessed: Feb. J Midwifery Womens health-American College of Nurse-Midwives 2008.Edouard. Se pravat pod lokalna anestezija i obi~no imaat dobar efekt t. 2007 Koristena literatura Guidance for the introduction of HPV vaccines in EU countries. * European Cervical Cancer Association. Dvete vakcini imaat dobar profil vo odnos na bezbednosta. http://www. Ensuring access to HPV . otok i crvenilo na mestoto kade {to e primena vakcinata i malku zgolemena telesna temperatura. Sledeweto na efikasnosta i bezbednosta od primenata na vakcinite e zadol`itelna. Site od niv. Prvata doza se prima na proizvolno odbran den. I dvete vakcini {titat od visokorizi~nite HPV tipovi 16 i 18. September 28.e. Skriningot go namaluva brojot na smrtni slu~ai od rakot na grloto na matkata za okolu 70%. so klini~ki ispituvawa.L.Farmacevtski informator Vo lekuvaweto ~esto se koristat razni hirur{ki tehniki. October 2007 WHO IARC (2007) Human Papillomaviruses. Vakcinirawe Profilakti~kite vakcini sodr`at mala doza na visoko pro~isteni virusi. Isto kako i pri sekoja vakcinacija mo`e da se javat nekoi nesakani efekti kako bolka. Cervarix® (GlaxoSmithKline Biologicals. IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans. ne mo`e so sigurnost da se tvrdi. Human papillomavirus and HPV vaccines: Technical information for policy makers and health professionals. Rixensart. elektroterapija. HPV vakcinite se dizajnirani za profilaksa so cel da preveniraat infekcija i bolest. Redovni ginekolo{ki pregledi Sekoja `ena koja napolnila 21god.Balkin.cancer.europa. no ovie reakcii se minlivi i se gubat za kratko vreme. 11. so cel da se odredi dolgoro~nata efikasnost. Initiative for vaccine research. Do ovoj moment se dostapni informacii od petgodi{noto sledewe na primenata na HPV vakcinata i mnogu od pra{awata koi se postavuvaat.Broutet. placebo kontrolirani.uk/en/ Publicationsandstatistics/Publications/PublicationsPolicyAndGuidance/ DH081006?IdcService=GET_FILE&dID=155603&Rendition=Web. ili 3 god. Guidance Report.F. kako krioterapija.gov/ww. vtorata doza e dva meseca po primaweto na prvata doza i tretata doza se dava {est meseci po primaweto na prvata doza. hirur{ki zafat i lasersko tretirawe. Aleksandra Grozdanova farm. Vaccines and Biological 2007 A. otkako stanala seksualno aktivna treba da ima redovni ginekolo{ki pregledi.

Vlado Naumovski 12. Mirjana Ga{tevska 7. Erol Ali 6.). Izbornata komisija utvrdi deka vo 5 izborni edinici predlo`enite kandidati nemaa potreben broj (mnozinstvo) glasovi od ~lenstvoto. vo ovaa faza Izbornata komisija utvrduva{e dali predlo`enite kandidati imaat dobieno potreben broj glasovi od ~lenstvoto. [tip 2. Bujar ]azimi 3. Na 22. Ko~ani 4. Tetovo. Mitko Taseski. Da gi objavuva rezultatite od sprovedenite izbori. 2008 godina se odr`a konstitutivna sednica na Sobranieto na Komorata vo noviot sostav na koja bea izglasani slednite: Farmacevtski informator IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ^LENOVI NA ORGANITE NA KOMORATA ZA MANDATNIOT PERIOD 2008 . Izbornata komisija: izvr{i sobirawe na izborniot materijal dostaven od izbira~kite odbori. Sowa I~eva UPRAVEN ODBOR Izborni edinici: 1. Kavadarci Izborna edinica 5 NADZOREN ODBOR 1.2012 GODINA SOBRANIE Izborna edinica 1 1. dali rabokomora na tat vo apteki. Kumanovo 3. Elena Damjanska . Za taa cel Izbira~kiot odbor sprovede pove}e aktivnosti. 3. Milan Kerovski. Vesna Spiroska. Biqana Mukaetova 3. Biljana Trajkovska 5. promet na golemo. Viktorija Petrovska . Cvetkoska Lile. Negotino 3. Don~e Papazoska. Da dava upatstva. taka {to predlogot se smeta za usvoen ako za nego glasale mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na konstitutivnata sednica na Sobranieto. @aklina Petrovska . Osnovna zada~a na Izbornata komisija e da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. vo nadle`nost na izbornata komisija se slednite ovlastuvawa: Da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. Nata{a Minova . Prilep 2. Sawa Filkova 9. i pretsedateli na drugi organi i tela na Komorata. 5. Mirjana Karajanova 5. Izbornata postapka ja sprovedoa izbira~kite odbori i Izbornata komisija. Probi{tip 4. sekoj diplomiran farmacevt ima pravo da predlaga i da bide predlo`en za pretstavnik vo Sobranieto na Komorata. Metodija Majstor~ev. Prilep 4. Silvija Ne{ova. pretstavni{tva i sl. Obvinitel. Zlatko Balalovski. pojasnuvawa i preporaki za primenata na odredbite na izborniot pravilnik. Nucka Ristovska 4. kliniki i sl. Marija Spirkoska. Neli Trajkovska 13. 8. Katerina Stanojkovska. Vawa [ulevski 10. potrebno e na sostanokot na koj se vr{i predlagaweto i izborot da prisustvuvaat pove}e od polovinata od vkupniot broj ~lenovi koi se evidentirani na spisokot. Bitola 2. Aleksandar Haxi Tosev 3. Vo Soglasnost so Pravilnikot za na~inot i postapkata za izbor na pretstavnici vo Sobranieto na Komorata. Prilep 5. Vlatko Jordanovski. Kriva Palanka 5. a osobeno. Rostu{e. Po sumiraweto na rezultatite od predlagaweto i glasaweto. pravnik jalna edinica bez ogled na toa dali se Farmacevtska vraboteni ili nevraboteni. Ivona Dimitrovska. izbira~kite odbori svikaa i odr`aa sostanok na ~lenstvoto od svojata teritorijalna edinica. Gligor Stavrev SUD NA ^ESTA 1. Izbornata komisija pismeno gi izvesti izbira~kite odbori za konstatiranite nedostatoci i odredi rok za nivno otstranuvawe so napomena deka ako izbira~kiot odbor ne gi otstrani utvrdenite nepravilnosti vo odredeniot rok. Ana \or|ioska 3. PRAVNO 2008 godina se odr`aa izbori za ~lenovi na organite na Farmacevtskata koKAT^E mora na Makedonija za mandatniot period 2008 . Kako prNata{a vo. Suzana Atanasovi} 2. Marina Mihajlovi} Izborna edinica 7 1. Slavica Maleska Stojadinovi}. Nata{a Nasteva 15. utvrduva i objavuva rezultatite od glasaweto. promet na malo. Biljana Palazova 4. Pri razgleduvawe na izborniot materijal od ovoj aspekt. Kumanovo 2. Biqana Lazarova 2. Nade`da Tim~eva Kele{ova . 10. Da ja kontrolira rabotata na izbira~kite odbori. Violeta Taleska. Divna Balalovska Arsovska. Vrz osnova na vratenite predlozi od teritorijalnite edinici. izgotvi spisok . proizvodMakedonija stvo. Veles 4. Berovo Izborna edinica 4 1. Jasminka Pat~eva 8. Marija Stanoevska 11. na koj ~lenovite predlagaa i izbiraa kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata od svojata teritorijalna edinica. 4. go razgleduva{e izborniot materijal i utvrduva{e dali izbornata postapka vo teritorijalnite edinici e sprovedena vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot. Tatjana Keni} Coni}. Elizabeta Stoilova 2. Angelka Belazelkovska 14. Debar. Vo Soglasnost so Statutot na Komorata. Mihail Minov 2. pretsedatel na Sobranieto na Komorata. Olgica Pop Nikolovska 8. Izbira~kiot odbor neposredno ja sprovede izbornata postapka vo svojata teritorijalna edinica. Da gi sumira. Svetlana Dupkarska. sproveduvawe i utvrduvawe na rezultatite od izborite. Da prezema merki vo slu~aj na povreda na postapkata na kandidirawe. Sofija Kolarova 3. Poradi toa. Blagica Jakimovska. Del~evo Izborna edinica 3 1. Kandidatite {to se izbiraat i predlagaat traba da gi pretstavuvaat interesite na farmacevtite od site oblasti na profesijata (proizvodstvo.Daniela Jovanovska Jordanovska 15 . Krsteva Julija. 10. Za svojata rabota izbira~kite odbori vodea zapisnici vo koi se navedeni site izborni aktivnosti koi gi sprovele i zaedno so predlog-listata na kandidati za ~lenovi na organite na Komorata gi dostavija do Izbornata komisija. Da odlu~uva po prigovori vrz osnova na uvid vo izborniot materijal. izbira~kite odbori od sekoja teritorijalna edinica sostavija predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata.Aktuelno Vo periodot od 24. Koceva Sowa. Da izdava potvrdi za izvr{eniot izbor ( verifikuvawe na mandatot na izbranite pretstavnici). Kratovo Izborna edinica 2 1. Za da bide izborot validen. Mensur Bekiri. Kru{evo Izborna edinica 6 1. Izbornata komisija }e gi imenuva kandidatite za ~lenovi na organite na Komorata od taa izborna edinica na sledniot na~in: po eden pretstavnik od sekoja op{tina. Vinica 5. Strumica 5. Ohrid 4. 2008 do 24. Nuri [ehu. Gevgelija 2. Izbornata komisija izgotvi predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. [tip 3. Bitola 3. Da{uri Amedovska. Ki~evo 2. Kristijan ^e{elkoski.lista na diplomirani farmacevti so `iveali{te ili Zdravkovska prestojuvali{te na svojata teritoridipl. Pavle \or|ievski. Veles 5. Resen 5. Da utvrduva kriteriumi za predlagawe i izbor na kandidati za pretsedatel na Komorata. Vo taa nasoka. Po izgotvuvaweto na spisokot na diplomirani farmacevti.2012 godina. Izborna edinica 8 1. Marija Danilova 7. Da razre{uva ~lenovi na izbira~ki odbori vo slu~aj na nivno postapuvawe sprotivno od odredbite na ovoj Pravilnik. Struga Obvinitel : Ohridija Popovska PRETSEDATEL NA SOBRANIE Milan Kerovski PRETSEDATEL NA KOMORA Lidija Petru{evska Tozi 1. imaj}i go predvid brojot na ~lenstvoto od taa op{tina. Ninoslav Kostovski. Gostivar. Smiqa Micova. pretstavni{tva. Xoana Andonovska 6. Slavica Pe{evska.Milkica Gligorova . Vesna Stavrova 2. veledrogerii. Anastasija [arlamanova Tanu{eva 4. Prilep 3.

bi sakale da go pretstavime noviot lek na Bayer Schering Pharma pod ime Avelox®. no zemaj}i go predvid faktot za rezistencija na oddelni bakterii kon odredeni klasi na antibiotici. S. nedostatok na poln zdiv.brzo uni{tuvawe na patogenite 3 visoka tkivna penetracija 4 brzo olesnuvawe na simptomite 5 dobar bezbednosen profil 6 ednostavna upotreba .edna tabletka na den vo tek na 5 do 10 dena 7 Avelox®1 (moxifloxacin) e registriran vo pove}e od 109 dr`avi vo svetot za oralnata formulacija i vo pove}e od 90 dr`avi vo svetot za intravenskata formulacija. voobi~aeno se tretira so antibiotici. Tretman Vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakteriska infekcija.povozrasnite lica i onie so hroni~ni zaboluvawa ili kompromitiran imunolo{ki sistem . Mortalitetot kaj vonbolni~kite pnevmonii zavisi od brojot na faktorite na rizik. so {to e mo`no i sekventno lekuvawe od intravenska na oralna terapija. koj e prv antipnevmokoken kinolon so silno baktericidno dejstvo3. ka{lica so produktiven iska{lok oboen so zelena ili `oltenikava boja.voobi~aeno imaat pomalku ili pak umereni simptomi. potewe. vo svetot pove}e od 83 milioni pacienti bile tretirani so tabletki Avelox. Simptomi Znacite i simptomite na vonbolni~kata pnevmonija mo`at da variraat i naj~esto nastanuvaat nenadejno. Koga se prisutni pove}e faktori na rizik. bolka vo gradite. visoka temperatura. Tie vklu~uvaat treska. a mo`e da zavr{i duri i fatalno. {irok antimikroben spektar3. Taa e zna~itelen zagri`uva~ki problem kaj vozrasnite lica i pacientite so hroni~ni zaboluvawa ili naru{en imunolo{ki sistem. farmakoki- 16 . AVELOX® (moksifloksacin).7 milioni pacienti bile tretirani so intravenskiot oblik na Avelox. Negovi prednosti se: brzo dejstvo . primarno influenca. Od neodamna Avelox e dostapen i na Makedonskiot farmacevtski pazar vo dvete formulacii: oralna (400mg tabletki vo pakuvawe po 5 tbl i po 7 tbl ) i intravenska (infuziski rastvor od 400mg/250ml) Dvata oblika se bioekvivalentni. pneumoniae). pnevmonija steknata vo zaednicata.Komercijalen tekst Aktuelno ZDIV OD SVE@ VOZDUH VO TRETMANOT NA RESPIRATORNITE INFEKCII VONBOLNI^KA PNEVMONIJA (PNEVMONIJA STEKNATA VO ZAEDNICATA) Pnevmonijata pretstavuva inflamacija na belite drobovi predizvikana od bakterii. Visokorizi~nite grupi na pacienti . Influencata i drugite virusni infekcii predizvikuvaat prvenstveno virusna pnevmonija.raste~ki seriozen globalen problem. a re~isi 2.n. kade {to e prisutna virusna infekcija. tuku i pridonesuva do formirawe na soevi na bakterii koi stanuvaat rezistentni na antibiotici . Vonbolni~kata pnevmonija. Mo`e da se javi vo lesna do te{ka forma. pretstavuva pnevmonija koja{to nastanala nadvor od zdravstvena institucija ili bolnica. Do oktomvri 2007 godina. od koi 23 se vo Evropa. Nebakteriolo{kata etiologija na vonbolni~kata pnevmonija e isto taka voobi~aena i kaj 4-39% od imunokompetentnite vozrasni lica. a mo`at da dovedat i do sekundarna bakteriska infekcija. Klu~en e faktot deka pacientot treba da go zavr{i celokupniot tretman so antibiotikot duri i ako toj/taa se po~uvstvuva podobro mnogu brzo po voveduvaweto na tretmanot. pacientite treba da se hospitaliziraat i toga{ se primenuva poagresivna terapija. Avelox ima unikatni mikrobiolo{ki. virusi. efikasen vo tretmanot na infekcii na di{nite pati{ta steknati vo doma{na sredina. Za taa cel. Streptococcus pneumoniae pretstavuva eden od naj~estite pri~initeli na vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakterii. Neuspehot vo tretmanot so antibiotici ne samo {to nosi rizik od relaps na pnevmonijata. Antibiotskiot tretman e iniciran empiriski i sekoga{ e potrebno da gi pokrie naj~estite respiratorni predizvikuva~i (na pr. gabi~ki ili drugi mikroorganizmi. ili t. koja se zabele`uva kaj re~isi 26-77% od hospitaliziranite vozrasni lica so vonbolni~ka pnevmonija.

H. Efikasnost Avelox bil isleduvan vo mnogubrojni studii za tretman na respiratorni infekcii. Izilox®. 4 (Supplement n. Streptococcus pyogenes (grupa A)) -Gram-negativni bakterii (Haemofilus influenzae . Coxiella burnettii) . se od gastrointestinalno poteklo i toa gadewe. Chlamydia pneumoniae. Octegra®.Se eliminira niz bubrezi i feces Koncentracijata na moxifloxacin vo site tkiva ja nadminuva MIC90 na predizvikuva~ite na respiratorni infekcii. a 2-2. and Garau. Streptococcus pneumoniae vklu~uvaj}i gi i rezistentnite soevi na penicilin i makrolidi. kako na pr.5-4 ~asa .. Journal of Antimicrobial Chemotherapy 2002.15. Naj~esti nesakani efekti. proliv i malaksanost.Brza. naj~esto blagi. J. Havelox®. 49.com . Drug Safety 2005. Avelox poka`al deka e validna terapevtska opcija za komplicirani infekcii na ko`a i meki tkiva. lamela 2 1000 Skopje Tel: 02 3124 055 .Atipi~ni bakterii (Mycoplasma pneumoniae.. Avalox®.Postignuva 18 do 70 pati povisoka kocentracija vo b. Kako i so drugite lekovi.000 pacienti2. 2): 22-28 3 Wiedemann B. 1 Avelox® e isto taka poznat i pod drugi za{titeni imiwa.Anaerobni bakterii (Clostridium spp. Pretstavni{tvo Skopje ul.vo tek na 5-10 dena Vonbolni~ka pnevmonija vo tek na 10 dena Akuten bakteriski sinuzitis vo tek na 7 dena Avelox 400mg/250ml infuziski rastvor vo Makedonija e registriran za tretman na: Vonbolni~ka pnevmonija Prepora~ana terapevtska doza na Avelox tabletkite i infuziskiot rastvor vo Makedonija e 400mg edna{ vo denot. U{te pove}e. Veruvame deka noviot lek AVELOX® na Bayer Schering Pharma }e pridonese kon podobruvawe na kvalitetot na zdravjeto na Va{ite pacienti.T1/2 =11. nesakani dejstva se pojavile kaj pomalku od 3% od bolnite.Aktuelno Komercijalen tekst netski i farmakodinamski svojstva 8-methoxyquinolone Mehanizam na dejstvo Avelox go blokira dejstvoto na DNK girazite. Actira®. mezanin.Ogwan Prica bb lokal 4. Abstract P 773 (1999) 4 Gehanno P et al.Ne se metabolizira preku citohrom P450 vo crniot drob . i koga la~at beta-laktamazi.o. {to potvrduva deka dvata oblika se bioekvivalentni. 125 (3):953-964 6 Andriole VT. Proflox®.o. Clin Microbiol Infect 5 (Suppl.5 pati povisoka koncentracija vo paranazalnite {uplini . re~isi potpolna apsorpcija (91% bioraspolo`livost) . AECB and CAP. Haemophilus parainfluenzae. so prose~na stapka na odgovor (efikasnost) od 94% vo 24 klini~ki studii koi vklu~ile pove}e od 20.4 . lekarot i/ili farmacevtot se dol`ni da go proverat vnatre{noto upatstvo na lekot pred prepi{uvawe ili izdavawe na Avelox. Avelox ima baktericidno dejstvo. Legionella pneumophila.Serumska maks. Bezbednost Avelox e lek koj se izdava na lekarski recept i koj pacientite glavno dobro go podnesuvaat. 3) 292. . koncentracija po 0. Streptococcus agalactiae. Lapinix®. 28 (5): 443-452 7 Zbiren izve{taj za osobinite na lekot 17 Bayer d.. AUC na dvata oblika e ista.Intravenskiot oblik pridonesuva za postigawe povisoki koncentracii vo plazma otkolku oralniot oblik i ima visok volumen na distribucija. Spektar na dejstvo -Gram-pozitivni bakterii (Staphylococcus aureus. Moraxella catarrhalis . Escherichia coli. Streptococcus milleri.. Streptococcus mitior. Improving care for patients with respiratory tract infections. Osven ma~nina i proliv. otkolku vo plazma. ko`ata i potko`nite tkiva! Indikacii i upotreba vo Makedonija Avelox 400mg tabletki vo Makedonija se registrirani za tretman na slednite respiratorni infekcii: Akutna egzacerbacija na hroni~en bronhitis . blokiraj}i go rastot i reprodukcijata na bakteriite. Avelon® and Megaxin® na Bayer HealthCare 2 Lode. 821826 5 Wilson R et al Chest 2004..d. Peptostreptococcus spp. Klebsiella pneumoniae) . Fusobacterium spp) Farmakokinetika . Pove}e informacii za lekot mo`ete da pronajdete vo Zbirniot izve{taj za osobinite na lekot ili na veb-stranicata www.avelox.6 ~asa . J of Chemother 2002. Actimax®. vklu~uvaj}i gi ABS.

harmonizacija na postapkite za herbalni lekovi. kako nacionalen regulatoren organ za lekovi. Biroto za lekovi ima mo`nost da bide vklu~eno i vo EU programata za telematika (obezbeduvawe na pristap kon EudraVigilance i EudraPharm bazata na podatoci i kon informaciite za klini~ki ispituvawa kaj deca). da se izvestuva za generiranite signali (novite suspektni reakcii na lekovite). vospostavuvawe na Eudra bazata. so vleguvaweto vo Unijata. Dobrata proizvodstvena praktika. Celiot proekt vo vrednost od 600. Osnovnata zada~a na proektot e da go podgotvi nadle`niot regulatoren organ aktiven na poleto na lekovite vo Republika Makedonija za idnoto u~estvo vo mre`ata na EMEA. treninzite i obukite {to se vo organizacija i planirani od strana na EMEA. So ovoj proekt. Isto taka. no i nadvor vo drugi zemji na EU kade {to se odr`uvaat soodvetnite nastani i na toj na~in se vospostavuvaat direktni kontakti i partnerski odnosi vo natamo{noto rabotewe so site kolegi vo drugite evropski regulatorni agencii. da ovozmo`i podgotovka na GMP inspektorite.kandidati za vlez vo Unijata da bidat ednakvi partneri koi }e rabotat me|usebno i so po~it. da go unapredi sledeweto na nesakanite dejstva na lekovite. So vakvata edukacija vrabotenite vo Biroto za lekovi }e izgradat doverba za svojot stru~en profil na evropsko nivo vo delot na Dobrata regulatorna praktika. seto ova }e vodi EMEA i postojnite zemji-~lenki na Unijata i zemjite. So pomo{ na ovoj proekt }e se dostignat standardite vo raboteweto na najrazvienite evropski agencii za lekovi. 18 BIRO ZA LEKOVI na Republika Makedonija .000 evra ve}e se ostvaruva me|u Biroto za lekovi na RM i EMEA i te~e vo kontinuitet vo periodot od 2008 . EMEA) za sproveduvawe na novata tranziciska programa IPA (instrument for pre-accession). Dobrata distributerska praktika i mnogu drugi dobri praksi vo oblasta na lekovite. stru~nite lica od site oblasti na raboteweto na Biroto za lekovi po~nuvaat da se educiraat vo EMEA. so cel da se odr`uva dobra praktika vo farmakovigilancata. Dobrata praktika za farmakovigilanca. a so prodol`uvawe na sorabotkata mo`e da smeta deka celta }e bide postignata so me|unarodno priznavawe na Dobrata regulatorna praktika na Biroto za lekovi. isto taka. Dobrata laboratoriska praktika. a posebno treba da se naglasi deka timot na eksperti na Biroto za lekovi e mlad i motiviran.2009 godina. Dobrata klini~ka praktika. da se zapoznae so rabotata {to ja sproveduvaat nau~nite komiteti na EMEA i nejzinite rabotni grupi. koe istovremeno od 1 januari 2010 treba da prerasne vo Agencija za lekovi po primerot na site evropski zemji. telematikata i ulogata vo evaluacija na bezbednosta i efikasnosta na lekovite. po potpi{uvaweto na soglasnosta me|u Evropskata komisija i Evropskata agencija za evaluacija na lekovi (European Medicines Evaluation Agency. Biroto za lekovi ima jasno definirani celi vo proektot i strategija koja vodi kon natamo{en napredok. Republika Makedonija se vklu~i kako dr`ava nabquduva~ na sostanocite. a so toa i priznavawe na rabotata na Biroto za lekovi na Republika Makedonija. Pokraj toa. sledewe i implementacija na site barawa na strogite me|unarodni standardi vo oblasta na kontrolata na kvalitetot na lekovite. Dobrata organizacija na raboteweto vodi kon `elbata da se postigne natamo{en napredok. Proektot treba da pomogne vo razvivawe na infrastrukturata vo oblasta na klini~kite ispituvawa. se o~ekuva Biroto za lekovi na Republika Makedonija da bide podgotveno za u~estvo vo aktivnostite na EMEA i da ja razviva doverbata so postojnite zemji-~lenki vo sistemot.Farmacevtski informator Aktuelno Biroto za lekovi e vklu~eno vo proektite na Evropskata agencija za lekovi Vo fevruari 2008. Ova e edna od najva`nite programi {to ovozmo`uva Biroto za lekovi na Republika Makedonija. Preku ovoj proekt.

.

Farmacevtski informator Aktuelno Evropski den za racionalna upotreba na antibiotici 18 noemvri. vo kinosalata na Klubot na pratenicite. vo ramkite na svoite nadle`nosti kako zdravstven sektor i na svoite mo`nosti kako pacienti i aktivni u~esnici vo gri`ata za sopstvenoto zdravje. Nastanot go otvori ministerot za zdravstvo na RM. Skopje. Vo Republika Makedonija nastanot zaedni~ki go organiziraa vladiniot i nevladiniot sektor . 2008. na inicijativa i pod logoto na Evropskiot centar za prevencija i kontrola na bolesti. d-r Bujar Osmani. Makedonija Na 18 noemvri. Klub na pratenici.Ministerstvoto za zdravstvo na RM i Centarot za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum". kako eden od poserioznite problemi na zdravstvenite sistemi. osobeno vo posiroma{nite zemji kade {to i upotrebata na antibiotici e zna~itelno pogolema otkolku vo razvienite zemji. prevencija na infekcii preku sproveduvawe programi za imunizacija. da ja namalime neracionalnata upotreba na antibioticite. kade {to pretstavnici na politi~kite eliti ja potenciraa svojata opredelba za borbata so antimikrobnata rezistencija vo site zemji-~lenki i kandidati za ~lenstvo vo EU. koj i na evropsko nivo se odbele`uva prvpat. Odbele`uvaweto na ovoj den ima{e edna zaedni~ka cel pra{aweto na antimikrobnata rezistencija da se stavi visoko na politi~kata agenda. koj naglasi deka Ministerstvoto za zdravstvo }e prodol`i da gi sproveduva merkite na dosledno po~ituvawe na zakonodavstvoto za lekovi. voveduvawe novi vakcini i vospostavuvawe standardi za kon- 20 . Ovaa godina. 18 noemvri be{e fokusiran na potrebata site. no i na znaewe na javnosta. Racionalnata upotreba na antibiotici e golem predizvik ne samo za na{eto. Centralnata sve~enost se odr`a vo Sovetot na Evropa vo Strazbur. tuku i za mnogu porazvieni i pobogati op{testva. vo Skopje be{e odbele`an Evropskiot den za racionalna upotreba na antibioticite.

kako i podobruvawe na percepcijata za farmacevtskata profesija. Vo programata na nastanot. soodvetna i pravilna zdravstvena za{tita vo sferata na farmacijata. koe mu ja ovozmo`uva negovata nova uloga vo sistemot na zdravstvena za{tita i promovirawe na zdravjeto na naselenieto. No.Aktuelno Farmacevtski informator trola zaradi namaluvawe na potrebata od antibiotici. Ovie aktivnosti za sproveduvawe sekako deka podrazbiraat materijalni i ~ove~ki resursi (od edukacija na pacientite preku bro{uri i televiziski spotovi. kako edna od klu~nite alki na zdravstvenata za{tita i negovata/nejzinata mo`nost za direktna komunikacija so pacientot. odnosno okolu 20 milioni evra). vo nasoka na proaktivnost vo edukacijata na naselenieto. be{e mnogu slikovito i sistemski pretstavena ulogata i zada~ite koi farmacevtskata profesija gi ima i treba seriozno da gi prezeme vo borbata so antimikrobnata rezistencija.studiorum. no u{te pove}e poradi rezistencijata koja neminovno se javuva. pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija i Biljana Celevska. ovie aktivnosti i sakanite rezultati baraat posveten pristap so multi-slojnost i paralelno adresirawe na razli~nite stejkholderi. Farmacevtskata gri`a. programski direktor Centar za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum" www. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. kako nov koncept vo gri`ata za pacientite dava pogolema uloga na farmacevtot. do voveduvawe strogi kontrolni mehanizmi za namaluvawe na nezakonskoto odnesuvawe vo delot na antibiotskite sredstva. i osobeno kontrola i sledewe na propi{uvaweto antibiotici i kontrola na marketin{kata praktika za antibioticite. dava {iroko pole za deluvawe. bara mnogukratni ~ekori . Vo prezentacijata na prof. M-r Il~o Zahariev. jaknewe na svesnosta i obezbeduvawe na informacii za op{tata populacija. no i so lekarite. osobeno zatoa {to farmacevtot e poslednata proverka vo administriraweto na antibiotskite preparati i nivnata upotreba od strana na pacientite. o~ekuvano e deka rezistencijata }e onevozmo`i lekuvawe duri i na nekoi polesni infektivni zaboluvawa.nekoi od niv i vo nasoka na menuvawe na mentalitetot na pacientot i zdravstveniot rabotnik.mk 21 . Prezentacijata na d-r Golubinka Bo{evska od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i D-r @aklina Cekovska od Institutot za mikrobiologija dade pregled na site rezistentni vidovi i nivniot odgovor. Farmacevtot. ili menuvawe na kvalitetot i doverbata na odnosot lekar-pacient. zajaknata komunikacija so zdravstvenite rabotnici i instituciite zadol`eni za kreirawe i sproveduvawe na zdravstvenite politiki. M-r Neda Milevska-Kostova. pove}e od toa. no i pogolemi obvrski za navremena. istakna deka racionalnata upotreba na antibiotici vo Makedonija bara brzo no sistematsko re{avawe. naglasuvaj}i go faktot {to vo skora idnina. poradi golemoto u~estvo na antibioticite vo zdravstveniot buxet (so duri 20 procenti od vkupnite tro{oci za lekovi. a sli~na e sostojbata i vo drugite zemji vo regionot. farmacevt-pacient. pokraj obra}aweto na vladiniot i nevladiniot sektor i profesionalnite zdru`enija koi ja iska`aa golemata posvetenost i zalo`ba za adresirawe i re{avawe na ovoj problem. pa ako sakate duri i odnosot lekar-farmacevt. Neracionalnoto "konsumirawe" na antibiotici vo na{ata dr`ava. direktor na Biroto za lekovi na Ministerstvoto za zdravstvo na RM. pomo{nik-rakovoditel na Sektorot za evropski integracii vo Ministerstvoto za zdravstvo na RM. a koja mo`e da nastapi za 24 ~asa. bea napraveni i tri interesni stru~ni prezentacii.org.

Celta na PGEU e da se istakne ulogata na farmacevtot kako kompleten zdravstven profesionalec koj mo`e da se prepoznae na sekoe nivo i koj }e pomogne vo za{titata na zdravjeto na site gra|ani od Evropa. PGEU izrabotuvaat studii koi diorektno ili indirektno se povrzani so aptekarskata dejnost i takvite studii se koristat kako pojdoven materijal za nosewe odluki i re{enija od strana na evropskata komisija za zdravstvo. Aktivnostite na Forumot se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata taka i vo drugite delovi na zdravstvoto. Brojot na zemji ~lenki iznesuva 29. Formiran e vo januari 1992 god. Farmacevtskata komora e ~len na ovaa grupacija od 2006 god. a e otvorena za site zemji koi se ~lenki na Evropskiot sovet. Zatoa PGEU pretstavuva okolu 400000 farmacevti od aptekarskata dejnost koi pridonesuvaat za zdravjeto na okolu 500 miolioni lu|e niz Evropa. Izvr{niot komitet i generalniot sekretarijat odr`uvaat postojani kontakti so Evropskata komisija. a EAPH gi pretstavuva interesite na pove}e od 21000 bolni~ki farmacevti. Formirana e 1912. vuvawe na zaedni~ka farmacevtska politika vo Evropa Unapreduvawe na pozicijata i ulogata na farmacevtite vo bolnicite Poddr`uvawe I zastapuvawe na interesite na bolni~kite farmacevti vo Evropa i sorabotka so nadle`nite organi na Evropskata unija Promovirawe na sorabotka so drugite profesionalni tela Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e oformena vo 1972 god. zemjite-kandidati za EU I EFTA ~lenovite. Farmacevtskata komora na Makedonija e ~lenka na FIP od 2007 god. Vo ovaa asocijacija ~lenuvaat 30 evropski zemji vklu~uvaj}i gi ~lenkite na EU. Norve{ka. delot na pro{iruvawe na zdravstvenite servisi koi gi davaat farmacevtite i vo integriraweto na najnovite nau~ni otkritija vo sekojdnevnata praktika. Ovaa cel se ostvaruva preku dijalog i sorabotka so i pome|u nacionalnite farmacevtski asocija(EAHP) Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e rabotna asocijacija na bolni~ki farmacevti od skoro site zemji ~lenki na Evropskata unija. kako i [vajcarija. komitetot na postojanite pretstavnici. na dobra farmacevtska praksa i na konceptite za farmacevtska gri`a. FIP pretstavuva i zastapuva okolu 2 miliona prakti~ari i nau~nici od celiot svet. Srbija. a vo nea ~lenuvaat 122 organizacii i 4000 individualni ~lenovi. Farmacevtskata komora na Makedonija e ramnopravna ~lenka na Eurofarm forumot. kako i dava pridones za pobezbedna upotreba na efikasni i kvalitetni lekovi vo svetot. kako i so ekonomskiot i socijalniot komitet i ostvaruva konstruktivni vrski lobiraj}i FIP (Internacionalnata Faemacevtska federacija) e svetska federacija na nacionalnite asocijacii na farmacevtite i farmcevtskite nau~nici koja e vo oficijalna povrzanost so SZO. Turcija. za unapreduvawe i razvivawe na farmacevtskata dejnost. FIP go podobruva svetskoto zdravstvo preku naso~uvawe na farmacevtskata praktika i nauka kon otkrivawe i razvitok na novi molekuli. Negova misija e podobruvawe na zdravstvoto vo Evropa vo soglasnost so prioritetite postaveni od SZO. Celta na Forumot e jaknewe na pozicijata na farmacevtite preku istaknuvawe na nivnata vrednost kaj zdravstvenite profesionalci. Aktuelno 22 PGEU (Farmacevtska grurupacija na Evropskata Unija) e internacionalna neprofitebilna asocijacija formirana spored Belgiskiot zakon i gi zastapuva farmacevtite (aptekari) niz Evropa. Celite na ovaa asocijacija se: Razvivawe na bolni~kata farmacija i vospostacii kako i so tehni~ka pomo{ i soveti od Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. Vo tekot na re~isi 100-godi{nata istorija prioritetite na FIP se pro{iruvaat se so cel da se odgovori na potrebite i o~ekuvawata na profesijata vo . Evropskiot parlament.Farmacevtski informator Me|unarodni aktivnosti na Komorata Eurofarmforumot e mre`a od nacionalni farmacevtski asocijacii povrzani so Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. a Farmacevtskata komora na Makedonija stana ramnopravna ~lenka od juni 2008 god. so cel cvrsto vgraduvawe na farmacijata vo politikata i prioritetite na SZO. FIP stana svetski vizioner vo sovetuvaweto za ulogata na farmacevtite vo pridobivkata na zdravstvenata za{tita i pretstavuva odr`uva~ na farmacevtskata nauka. Hrvatska .

kako i Strategijata na FIP do 2020 godina so planovi za nejzino implementirawe. za implementirawe na vodi~ite za Dobra farmacevtska praktika vo odredeni izbrani zemji vo razvoj. Glavna cel na ovie rabotilnici e podgotvuvawe na javnoto aptekarstvo za negovo vklu~uvawe vo promenata i podobruvaweto na zdravjeto na ~ovekot. farm. Vo period od 29 avgust do 4 septemvri se odr`a 68. vo Bazel so glavna tema Rein`ewirawe na farmacevtskata praktika vo nasoka na promena na svetot. a toa treba da go napravime vo vistinsko vreme i vo vistinska nasoka. kon krajot na avgust 2009 godina. Ovoj kongres se smeta za istoriski zatoa {to ogromno vnimanie be{e posveteno na farmacevtskata praktika i farmacevtskata gri`a za pacientite vo nasoka na voveduvawe na novi zdravstveni uslugi koi }e bidat obezbedeni od strana na farmacevtite. 23 Podgotvila dipl. FIP-ov Internacionalen kongres na farmacija i farmacevtska nauka. politika za kvalitetot na lekovite koi }e bidat upotrebuvani za deca.FIP kongres Aktuelno Farmacevtski informator Bazel 2008 godina Farmacevtskata komora na Makedonija e polnopravna ~lenka na Sovetot na FIP. zatoa {to be{e izglasana dolgoo~ekuvanata deklacijata za bolni~ka farmacija. Isto taka. se baraa i najdobrite koncepti i na~ini na edukacija na farmacevtite vo dodiplomskite studii i vo kontinuiranata farmacevtska edukacija vo nasoka na podobro obu~eni profesionalci za novite profesionalni predizvici. na sostanocite na Sovetot be{e prezentiran i usvoen planot za zaemnata sorabotka i poddr{ka pome|u FIP I SZO. Be{e iznesen i planot za proektot na FIP Fondacija za edukacija i istra`uvawe. Maja Kova~eva . kako i pove}e rabotilnici pod mototo Forum za inovatori vo farmacevtskata praktika: promena na menaxmentot vo javnite apteki. Vo tek na sostanocite na sovetot be{e izglasana strategijata na FIP za razvivawe na farmacevtskata dejnost do 2020 godina i bea usvoeni nekolku dokumenti za: politikata na kontrola na antimikrobna medicinska rezistencija. Vo delot na aptekarskata dejnost se odr`a pretkongresen satelitski simpozium. spec. Preku diskusii i razmena na idei za razvivawe na novi uslugi. Sledniot FIP kongres }e se odr`i vo Istanbul. so kraen zaklu~ok deka kako zdravstveni profesionalci ni pretstoi mnogu rabota zaedno. kako i politikata za informaciite za lekovite koi }e bidat davani za pacientite.

iskustvo i sposobnost za rasuduvawe i fundamentalno razbirawe na biomedicinskite. farmakoinformatikata.funkcijata na bolni~kite apteki i ulogata na farmacevtot ktivnostite za obezbeduvawe na soodvetni i celosni informacii za lekovite vo bolni~ki uslovi. itn. ramnote`ata pome|u klini~kite uslugi direktno "na pacient/na klinika" (uslugi naso~eni kon pacientot) i od centraliziran kapacitet (uslugi bazirani na aptekata) pos- tojano se menuva. vo razvienite zemji da prerasnat vo zna~aen element na bolni~ko-farmacevtskata praktika. ovie Komisii imaat za cel da go namalat preklopuvaweto na naporite vo tolkuvaweto na dokazite pri ocenka na lekovite i da obezbedat ednakov pristap do novite lekovi na nacionalno nivo. pri {to sozdavaweto na bolni~kite prira~nici be{e va`en ~ekor kon institucionalno vlijanie vrz primenata na lekovite.Farmacevtski informator Aktuelno Bolni~ka farmacevtska praktika . Avstralija i Nov Zeland. obrazuvawe i sovetuvawe na pacientot. Praktikuvaweto na klini~kata farmacija vo bolni~ki uslovi (i sekade kade se obezbeduva zdravstvena gri`a) ja odrazuva filozofijata na farmacevtskata gri`a baraj}i specijalizirano poznavawe na lekovite. Potrebata od dobivaweto na neophodnata informacija i sovet za lekot vo bolni~kiot oddel i praktikuvaweto na farmacevtskata ve{tina direktno na pacientot prerasna vo potreba od razvoj na klini~ko-farmacevtski uslugi. Nov Zeland i pove}eto evropski zemji. a so cel razvoj na efikasen sistem na klini~ki nadyor i kontrola. Me|u drugoto. regionalno i dr`avno nivo vo su{tina zna~e{e sozdavawe na grupi za sorabotka. uslovi i sozdavawe na multidisciplinarni komisii so funkcija kreirawe na politiki za primena na lekovi so koi. u~estvoto na bolni~kite farmacevti vo kontrolata na kvalitetot i tro{ocite so ogled na potrebata odlukite za farmakoterapijata da se temelat na dokazi i davaweto na uslugi orientirani kon pacientot. Metodologijata za nadyor i kontrola postojano se menuva i razviva kako del od istra`u- . vo Velika Britanija kade sovremeniot model na praktikuvawe e prisuten vo najgolem del od bolnicte. nesakani dejstva) baraa pribli`uvawe na farmacevtot neposredno do bolni~kiot krevet. protokolite. Sozdavaweto na mre`a na farmakoinformativni centri vo mnogu zemji na lokalno. Ovie promeni vo razli~ni zemji se odvivaa po razli~ni pati{ta i mnogu od uslugite koi ja poddr`uvaat racionalnata primena na lekovite vo bolni~ki uslovi se ve}e voobi~aeni za severnoamerikanskite dr`avi. esencijalnite i dopolnitelnite listi na lekovi. od edna strana. interakcii. efikasna i ekonomi~na primena na lekovite vo bolnicite. denes priznati vo bolni~kata farmacija kako supspecijalnost klini~ka farmacija. Seto ova pridonese klini~ko-farmacevtskite uslugi vo poslednite 30 god. }e se kontroliraat buxetskite tro{oci. }e se obezbedat efikasni i bezbedni lekovi. Ponaprednite modeli na klini~ko-farmacevtski uslugi gi relociraat farmacevtite baraj}i podolgotrajno prisustvo na farmacevtot na klinikata i pridones kon individualnata gri`a so institucionalna poddr{ka bazirana na primena na lekovi vrz osnova na dokaz i spravuvawe so rizikot. Toa pridonesuva za zgolemuvawe na brojot na bolni~ki farmacevti. odnosno farmakoinformativnite uslugi sega imaat ogromno vlijanie vrz ocenkata na lekovite. Vo razvivaweto i primenata na modelite na klini~ko-farmacevtski uslugi vode~ko mesto imaa SAD i Velika Britanija. Ovie centri. im ovozmo`uva na Komisiite za lekovi i terapija da funkcioniraat efikasno i pridonesuva za rabotata na farmakoinformativnite centri. na~in na primena. Vo ramkite na kvalitetno praktikuvawe na bolni~kata farmacija. odnosno centri vo ramkite na bolni~kite krugovi. poradi razlikite vo brojot na bolni~ki farmacevti. sozdavaweto na prira~nicite. soveti i preporaki bazirani na dokazi. Ovoj ekspertski izvor kontaktira sekojdnevno so pacientite i zdravstvenite rabotnici vo bolni~ki uslovi. Ovie ve{tini go pravat klini~kiot farmacevt stru~wak vo racionalnata farmakoterapija i primaren izvor na nau~no vredni informacii. Vo Evropa. potrebata od genetsko predviduvawe na individualnoto odnesuvawe na pacientot kon terapijata. so ogled na sé pokompleksnite tretmani so lekovi. Razvojot i promenite vo farmakoterapijata se preto~ija i vo barawe za postoewe na farmakoinformativni uslugi. socijalnite i klini~kite gledi{ta koi obezbeduvaat optimalen ishod od terapijata. 80% od bolni~kite farmacevti ja praktikuvaat svojata dejnost neposredno do pacientot i polovinata od niv pominuvaat pove}e od 50% od svoeto vreme davaj}i klini~ko-farmacevtski uslugi. Bea razvieni specijalizirani bazi na podatoci naso~eni kon poddr{ka na odlukite za medikamentozen tretman vo bolnici- A 24 te. blizok kontakt so pacientot i poddr{ka vo odlu~uvaweto. Ovie uslugi vo mnogu zemji sega ja so~inuvaat me|unarodno priznatata supspecijalnost vo bolni~kata farmacija. kako i prepoznavaweto na aktuelnite i potencijalnite problemi povrzani so lekovite (pr. pridonesoa za promena i zna~aen razvoj na bolni~kata farmacevtska praktika. sorabotka so regulatornite tela i industrijata. Avstralija. re`im na dozirawe. na prmer. Tehni~kiot razvoj koj vklu~uva{e terapevtsko sledewe na plazmatskite koncentracii na lekot i prilagoduvawe na dozite i aktuelno. bolni~kite farmacevti i lekarite-specijalisti od kade proizlegoa i Komisiite za lekovi i terapija. a od druga strana. se razvi i integriran pristap vo koj kvalitetot na gri`a se ocenuva so multidisciplinaren nadyor na specifi~nite proceduri ili uslovi propi{ani so standardite za kvalitet navedeni vo klini~kite vodi~i. Taka. pribirawe na specifi~ni podatoci. kako pri individualna gri`a za pacientite taka i na institucionalno nivo. Vakvite komisii pridonesoa za poblizok kontakt pome|u klini~kite farmakolozi. pridr`uvawe kon terapijata. so ogled na potrebata za individualna farmacevtska gri`a. no sli~ni promeni se odvivaa i vo Kanada. Potrebata za bezbedna. brojot na bolni~kite farmacevti e dva pati pogolem od onoj vo drugite zemji na EU. farmacevtskite.

Germanija. na pr. ja podgotvuvaat terapijata. Obidite za nadminuvawe na ovie nedostatoci vo sferata na bolni~koto farmacevtsko rabotewe baraat podelba na odgovornostite za gri`a. so cel da se obezbedi najdobra nabavka preku konzorciumski dogovori. nepropi{uvaweto na potreben lek. tamu kade {to se razvivaat i primenuvaat. Transferot na gri`a pome|u specijalistite na bolni~ko i primarno nivo e ocenet kako najslaba alka vo sinxirot na gri`a. uslovuvaat restrukturirawe na uslugite na oddelite/klinikite. Imaj}i predvid deka klini~ko-farmacevtskite uslugi imaat za cel namaluvawe na vremetraeweto na prestoj na pacientite vo bolnicite. a so toa i nadzor i ogromna poddr{ka kako od farmacevtite. pretstavuva sfera za kontinuiran profesionalen razvoj kako {to se razviva ulogata na bolni~kiot farmacevt vo individualnata gri`a za pacientot. Ovie aktivnosti se koordinirani od bolni~ki komisii vo koi bolni~kite farmacevti imaat aktivna uloga. osobeno koga stanuva zbor za hroni~no bolnite pacienti. Pristapite koi se koristat vo ovaa smisla vklu~uvaat sorabotka na bolni~kite farmacevti i diplomiranite medicinski sestri vo programi za obrazuvawe i sovetuvawe na pacientite. Vo zemji kako Velika Britanija. opravduvaweto za svoeto postoewe bolni~kata farmacija i supspecijalnostite go nao|aat vo kontrolata na tro{ocite povrzani so lekovite. Poznavaweto na lekovite koi se koristat vo klini~kite oddeli vo koi tie rabotat im ovozmo`uva da se naso~at kon lekovite so visok rizik na primena.). Vakviot koncept bara soodvetna obuka vo propi{uvaweto i problemite povrzani so lekovite se identifikuvaat i re{avaat timski vo ramkite na aptekata. ovaa uloga bi vklu~uvala transfer na gri`a pred i po bolni~kiot prestoj na pacientot i kontinuirana gri`a na site nivoa. Vo zemjite. Primeri na visokorazvieni farmakovigilansa Farmacevtski informator sistemi }e najdete denes vo mnogu zemji.. Pri~inata e jasna. Vo toj pravec e naso~eno i spravuvaweto so rizikot od gre{ki vo farmakoterapijata. Vo odredeni zemji na EU. Velika Britanija be{e razviena koordinirana strategija za spravuvawe so rizikot od medikamentozni gre{ki od koja proizleze i terminot klini~ko upravuvawe. Programite za upravuvawe so lekovi. so farmacevti i farmacevtski tehni~ari kako personal. Nabavkata na lekovite vklu~uva direktno snabduvawe od proizvoditelite i tenderski dogovori so veledrogeriite. se razvi koncept na satelitska apteka kako del od strategijata za spravuvawe so rizikot. so rutinskoto dnevno sledewe na propi{uvaweto na lekovite vo bolni~kite oddeli bile otkrieni gre{ki kaj 1. vo bolni~kite ambulanti kade nivnata uloga bi bila najinovativna. Ovoj termin ja stava odgovornosta za efektiven klini~ki ishod na korporativno nivo i bara organizirani strukturi vo ramkite na bolnicite za formalizirawe na metodi za kontinuirano podobruvawe na uslugite i vo ramkite na istite. Izvestuvawata za nesakanite dejstva i pojavi od strana na bolni~kite farmacevti direktno vo vakvite sistemi e vidlivo vo mnogu zemji i vo Velika Britanija. itn. gre{kite vo doziraweto i patot na primena. nabavkata. Vo odredeni zemji na EU zabele`ana e pojava na kooperativna nabavka od strana na pove}e bolnici t. taka i od farmacevtskite tehni~ari. nekoi skandinavski zemji i dr. bolni~ki apteki. Klini~kite farmacevti vo bolni~kite oddeli/klinikite bea prepoznati i vo ramkite na strategiite za spravuvawe so rizikot od farmakoterapijata vo bolni~ki uslovi. vo ramkite na bolni~kite uslugi. Holandija. e karakteristika samo za zemjite so kultura na "nema individulna vina se dodeka se po~ituva protokolot/vodi~ot". Mali aptekarski edinici locirani centralno. Usvojuvaweto na elektronskoto propi{uvawe vo golema mera mo`e da gi nadopolni nedostatocite. barawata za pristap i koristewe na klini~kite informacii se izedna~uvaat so barawata za poznavawe na lekovitite proizvodi. So cel ekonomi~no rabotewe i vo uslovi na ograni~en buxet. Bolni~kite farmacevti vo klinikite i vo farmakoinformativnite centri vospostavija mre`i vo ramkite na regionalniot i nacionalniot sistem na farmakovigilansa sorabotuvaj}i blizu so klini~kite farmakolozi. Dobrovolnoto prijavuvawe na nesakanite dejstva od lekovite sozdade osnova za farmakovigilansa na nesakanite dejstva i pojavi od novite lekovi i na serioznite dejstva i pojavi na ve}e vospostavenite lekovi. Vo Velika Britanija. Me|unarodnoto prifa}awe na farmacevtskata gri`a kako koncept od strana na farmacevtite. Dobrovolnoto izvestuvawe za propi{uvaweto na pogre{en lek. opredeluvawe na bolni~ko kontakt lice za razmena na informacii i sledewe 25 .5% od bolni~kite recepti vo Velika Britanija. Skandinavskite zemji na ovie barawa za farmacevtska gri`a odgovaraat so razvoj na ulogata na propi{uva~ na lekovi vo ramkite na klini~ko-farmacevtskiot tim. So toa. Programite ovozmo`uvaat pogolemo koristewe na sopstvenite lekovi od strana na pacientite. so relativno mal broj na farmacevti so "nezavisno nivo na edukacija" (pr. buxetskite za{tedi i razvojot na strategii za kontrola na godi{nata potro{uva~ka so istovremeno podobruvawe na bezbednosta i efikasnosta na farmakoterapijata. vklu~itelno i parenteralnata terapija za individualniot pacient. bara bolni~kite farmacevti da ja preispitaat svojata uloga i funkcija ne samo vo uslovi na oddel/klinika. kako na pr.Aktuelno va~kite aktivnosti na poleto na zdravstvenite uslugi. Taka na primer.e. avtomatizirani postapki vo propi{uvaweto. tehni~ki i personalni. ovie aktivnosti glavno se sproveduvaat so multidisciplinarna sorabotka. podobra edukacija i sovetuvawe na pacientite. pogolemo koristewe na originalni pakuvawa i im ovozmo`uvaat na pacientite sami da gi primenuvaat lekovite vo bolni~ki uslovi. izdavaweto i primenata lekovite. kade klini~ko-farmacevtskite uslugi se davaat preku individualniot farmacevt kako del od timot na oddelot/ klinikata. tuku i vo po{iroki ramki t. vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija. baraat pretpazlivost pri primenata.. koga e toa mo`no i {to zavisi pred se od (ne)zavisnosta na pacientot. Ovie programi nosat odredeni rizici za pacientite. farmacevtskite tehni~ari se vklu~uvaat vo farmacevtskata gri`a vo ramkite na programite za upravuvawe so lekovi. va`e~ki i za bolni~ki i za gradski apteki. i da ja podobri efikasnosta vo obezbeduvaweto na kvalitet na primenata na lekovi i da go zgolemi kapacitetot na timskata sorabotka kako vo ramkite na aptekite taka i vo ramkite na bolnicite.e. nivna pogolema podvi`nost od edna vo druga klinika/oddel i zgolemuvawe na nivoto na sekojdnevna gri`a. bolni~kite farmacevti obezbeduvaat informacii i davaat soveti na finansiskite direktori.

koi zastapuvaat 86% od svetskata populacija. bolni~kite farmacevti ja prepoznavaat celta na farmacevtskata gri`a i svojata uloga vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmakoterapijata. Su{tinska cel na bolni~kite farmacevti e da go optimiziraat ishodot od individualnata farmakoterapija preku razumna. pokrienosta i obemot na bolni~ko-farmacevtskite uslugi i treba da gi vklu~at soodvetnite ~ove~ki resursi i barawa za obuka. me|u koi i Republika Makedonija. na Globalnata konferencija za idninata na bolni~kata farmacija vo ramkite na 68. Docent d-r Kristina Mladenovska. distribucija. [irokoto prifa}awe na novite modeli na sorabotka pome|u bolni~kite specijalisti i onie na primarno nivo vo najgolema mera (}e) zavisi od razvojot na mehanizmite za nadomest na profesionalnite uslugi na farmacevtite na site nivoa. Konferencijata be{e planirana pribli`no 3 godini i vo tekot na ovoj period be{e sprovedeno i istra`uvawe za prirodata i obemot na praktikuvawe na bolni~kata farmacija vo razli~ni zemji. pri {to site podgotveni izjavi bea izglasani od strana na site 98 delegati na farmacevtskite zdru`enija i komori. Izjavite gi pokrivaat site sferi na koristeweto lekovi vo bolnicite kako nabavka. 26 . bezbednosta i efikasnosta na lekovite koristeni vo bolni~ki uslovi. Rabotej}i direktno so mati~nite lekari vo zdravstvenite centri tie ja igraat ulogata na bolni~kite klini~ki farmacevti vo odnosot so klini~kite lekari-specijalisti. se sretnaa vo Bazel. Lee Vermeulen (SAD). so {to pozitivno }e vlijaat vrz ishodot od individualnata farmakoterapija".istoriski dokument za mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvawe na kvalitetna farmacevtska gri`a B olni~kite farmacevti od celiot svet. Zdravstvenite vlasti i bolni~kite upraviteli treba da anga`iraat bolni~ki farmacevti vo site ~ekori na koristeweto lekovi vo bolni~ki uslovi. propi{uvawe i primena na lekovite i sledewe na efektot od farmakoterapijata. soodvetna i ekonomi~na primena na lekovite. Vo site aktivnosti povrzani so lekovite vo bolni~ki uslovi treba da bidat zastapeni pette "vistinski" elementi (vistinski pacient. pretsedatelot na konferenciskata komisija. Va`en dvigatel se za{tedite koi ovie uslugi gi nudat od gledi{te na bolni~ki tro{oci i namaluvaweto na sevkupnite tro{oci pri gri`ata za hroni~nite bolni. Vo razvojot na site izjavi. 2. vo vode~kite zemji ve}e se razvi nov model na praktikuvawe na klini~ka farmacija vo primarnata gri`a kade specijalistite-farmacevti za primarna gri`a se vrabotuvaat kako lica za vrska pome|u lekarite i farmacevtite od primarno nivo i bolni~kite i klini~kite lekari-specijalisti. bezbednosta povrzana so farmakoterapijata be{e neizostaven element. podgotovka. vistinska doza. vistinski pat i vistinsko vreme). 3. Afrika). Farmacevtski fakultet Skopje Aktuelno Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija . Ova istra`uvawe opfati 85 zemji. [vajcarija na 30 i 31 avgust 2008 god. vo Bazel. elektronska po{ta. me|u koi i Republika Makedonija. ve{tinite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti treba da se odviva preku razli~ni modeli koi }e odgovaraat na bolni~kite kapaciteti i ~ove~kite resursi. Ottuka. Andy Gray (J. a Komisiite za lekovi i terapija treba da gradat cvrsti mostovi koi }e gi povrzuvaat zdravstvenite rabotnici na site nivoa. [vajcarija: Glavni izjavi 1. dvodnevna debata i diskusija vo rabotni grupi na razli~ni temi. godi{en kongres na Me|unarodnata farmacevtska federacija i uspe{no podgotvija 74 konsenzualni izjavi koi ja odrazuvaat vizijata na profesijata za praktikuvawe na farmacijata vo bolni~ki uslovi.Farmacevtski informator preku doma{ni poseti i transfer komunikacija (pisma. Ovie vodi~i treba da pomognat vo nacionalnite napori za definirawe na standardite za nivoata. Postoeweto na ramka koja }e gi oblikuva ovie modeli e od klu~no zna~ewe i vo taa smisla Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija pretstavuva istoriski dokument koj gi sodr`i mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmacevtskata gri`a. efikasna. Voveduvaweto i harmonizacijata na najdobroto praktikuvawe na znaewata. vkupno 384 bolni~ki farmacevti koi pretstavuvaa 98 zemji. bezbedna. Isto taka bea opfateni temi povrzani so obrazovanieto i obukata na ~ove~kite resursi. Na podgotovkata na izjavite i prethode{e pove}emese~na komunikacija. Vo prodol`enie se navedeni site izjavi usvoeni od delegatite na 31 avgust 2008 god. Nesomneno. faks) pome|u bolni~kite i gradskite farmacevti. Vo taa smisla. vistinski lek. Na globalno nivo treba da se razvijat vodi~i za "Dobra bolni~ka farmacevtska praktika" temeleni na dokaz. pretsedatelot na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija vo ova prilika izjavi: "nie veruvame deka ovaa istoriska konsenzualna sredba }e gi motivira site farmacevti niz svetot da ja preispitaat svojata praktika i da se posvetat na nejzino podobruvawe. se nametnuva kako neophodnost primenata na klini~ki vodi~i i prira~nici vo tretmanot na hroni~nite zaboluvawa. mo`nosti i barieri za sproveduvawe na medicinskata i farmacevtskata gri`a. 4. izjavi deka e sozdadena silna osnova koja }e im ovozmo`i na bolni~kite farmacevti da ja pro{irat svojata praktika i da imaat su{testveno vlijanie vrz kvalitetot. Oddelnite zemji vo svetot poka`uvaat razli~ni uslovi.

Dobrata praktika na nabavka na lekovi treba da bide poddr`ana od doverliv informativen sistem koj obezbeduva to~ni. 10. pri nedostig na lekovi i za nabavka na lekovi vo itni slu~ai. ovaa uloga na bolni~kite farmacevti treba da se promovira i vo programite na drugite zdravstveni profesionalni rabotnici. Treba da se razvivaat poslediplomski edukativni kursevi so koi bolni~kite farmacevti bi se podgotvuvale za kolaborativno propi{uvawe na lekovite. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat podgotovka na injektabilnite miksturi vo apteka so koristewe na asepti~na tehnika. Tema 1 . Bolni~kite farmacevti treba da bidat vklu~eni vo site sferi na gri`a za pacientot za da vlijaat prospektivno vrz kolaborativnoto odlu~uvawe za farmakoterapijata na pacientot. 15. Tema 2 . 19. Bolnicite treba da koristat sistem na prira~nici za lekovi (lokalen. Toksi~nite lekovi.Nabavka na lekovi 14. 37. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite. vklu~itelno i citotoksi~nite lekovi treba da se podgotvuvaat vo uslovi koi go sveduvaat rizikot od kontaminacija na proizvodot i izlo`enost na personalot od {tetno dejstvo na minimum. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat soodvetni uslovi za ~uvawe na site lekovi vo bolnicite. Obezbeduvaweto na soodvetni uslovi za ~uvawe so cel odr`uvawe na kvalitetot vo celata veriga na snabduvawe e mandatorno. 16. 8. bezbednata. soodvetnata i ekonomi~nata primena na lekovite vo bolnicite. 27. 36. navremeni i dostapni informacii. tolkuvani i odobreni od strana na bolni~kite farmacevti pred lekovite da bidat izdadeni i primeneti. Zdravstvenite vlasti treba da obezbedat sekoja bolni~ka apteka da bide pod nadyor na farmacevt koj pominal specijalisti~ka obuka vo poleto na bolni~kata farmacija. Dodiplomskata nastavna programa treba da vklu~uva sodr`ini relevantni za praktikuvawe na bolni~kata farmacija i treba da se razvijat poslediplomski programi za obuka i specijalizacii od oblasta bolni~ka farmacija. regionalen i/ili nacionalen) povrzan so standardnite terapevtski vodi~i. 35. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za ~uvawe. 13. 17. 25. Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat medicinskite tehni~ari. Na bolni~kite farmacevti treba da im se obezbedi pristap do sevkupnoto dosie na pacientot. Bolni~kite farmacevti treba da bidat izvor na informacii za site gledi{ta povrzani so lekovite i dostapni za kontakt so site zdravstveni rabotnici. 34. 23. 11. Mora da postoi formalen mehanizam koj }e ovozmo`i pristap na farmacevtot do predvidenite fondovi za nabavka na lekovi za negovite pacienti. 29. 6. profesionalna i eti~ka so cel promovirawe na ednakvost i dostapnost i za da se obezbedi opravdanost na nabavkata pred relevantnite upravni i pravni tela. Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto i sovetuvaweto na propi{uva~ite na lekovi za na~inot na dobivawe dokazi za optimalna i soodvetna primena na lekovi. vklu~itelno i napatstvija za profesionalna i pravna opravdanost. Sekoja apteka mora da poseduva plan za nabavka vo nepredvideni okolnosti. vklu~itelno i herbalni i dietetski dodatoci. 7. Rakovoditelot/direktorot na aptekata treba da bide lice so profesionalno iskustvo odgovorno da ja koordinira razumnata. distribucija na edine~na doza i bar-kod sistemi. 31. izdavawe i distribucija na lekovite vo faza na istra`uvawe. 38. Site bolni~ki recepti treba da bidat pregledani. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za sevkupnata logistika povrzana so primenata na lekovite vo bolnicite. 9. Nabavkata na lekovite treba da bide vodena od na~eloto "nabavka za bezbednost". Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovie koi se podgotvuvaat vo bolnicite da odgovaraat na standardite za kvalitet. Bolni~kite farmacevti treba da bidat ~lenovi na farmacevtskite i terapevtskite komisii so cel nadyor nad site politiki i proceduri za upravuvawe so lekovite.Vlijanie vrz propi{uvaweto na lekovi 24. 21. Nabavkata na lekovite e kompleksen proces koj bara kontrola od strana na farmacevt i tehni~ki kompetenten personal. podgotovka. Bolni~kite farmacevti treba da go namalat rizikot od medikamentozni gre{ki so primena na sistemi ili tehnologii bazirani na dokaz. 33.Podgotovka i izdavawe 32. 18. Nabavkata na lekovite ne treba da se odviva vo izolacija. Bolni~kite farmacevti treba da ja koristat sekoja mo`nost. Bolni~kite farmacevti treba da poddr`at razvoj na politiki za primena na lekovi koi se doneseni vo bolnicite od strana na pacientite. Bolni~kite farmacevti treba da vovedat sistem za sledewe na lekovite izdadeni od aptekata (na pr: za da go otpovikaat izdavaweto). 27 . protokoli i tretmani bazirani na najdobriot raspolo`liv dokaz. vklu~uvaj}i gi i lekovite vo faza na ispituvawe. 22. 26. Nabavkata na lekovi mora da bide poddr`ana od cvrsti na~ela za obezbeduvawe na kvalitet koi }e onevozmo`at nabavka na lekovi so slab kvalitet i niven vlez vo sistemot. Tema 3 . Bolni~kite farmacevti treba da bidat sostaven del na timovite koi redovno gi sledat pacientite za da pomagaat vo odlu~uvaweto za farmakoterapijata i sovetuvaat za klini~ko-farmacevtski gledi{ta i temi povrzani so bezbednosta na pacientite. 28.Aktuelno 5. na site nivoa na obuka. 20. da gi obrazuvaat i sovetuvaat propi{uva~ite na lekovi za lekovite. Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i Farmacevtski informator doteruvaat da odgovaraat na razli~ni bolni~ki uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi. Nabavkata na lekovite treba da bide transparentna. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za kontrola na lekovite koi se ~uvaat vo bolnicite. tuku preku proces na izbor baziran na podatoci vo prira~nicite. Bolni~kite farmacevti treba da bidat aktivno vklu~eni vo istra`uvaweto na novi metodi i sistemi za podobro koristewe na lekovite. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat kontinuirana gri`a so transfer na informacii za farmakoterapijata na pacientot kako {to toj se dvi`i niz razli~nite nivoa na gri`a. 12. kako avtomatsko polnewe po propi{uvawe. 39. 40. 30. Modelot na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduva so cel da se potvrdi deka toj e najsoodveten i najekonomi~no gi zadovoluva aktuelnite i idni potrebi. lekarite i drugiot medicinski personal i da gi naso~uvaat kon najdobrata praktika na koristewe lekovi.

Izve{taite za neispravnite lekovi i supstandardnite lekovi treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za farmakovigilansa. receptot treba da se verificira pred primenata. podredeni da gi zadovolat zdravstvenite potrebi i prioritetite vo javnite i privatnite sekto- 28 . za da se ovozmo`i nabquduvawe i za da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. vklu~itelno i koristewe na metodologija na nabquduvawe so cel da se otkrijat gre{kite i da se odredat prioritetite za podobruvawe. Primerite vklu~uvaat upravuvawe so antikoagulantnata terapija. dokolku postojat. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovite da bidat spakuvani i ozna~eni taka {to }e se ovozmo`i nivna identifikacija i odr`uvawe na integritetot se do nivnata primena na individualniot pacient. Farmacevtite treba da obezbedat razvoj i primena na strategii i politiki za spre~uvawe na gre{ki zaradi pogre{en pat na primena. a osobeno za pedijatriskite pacienti. treba da se vklu~at site podatoci. dokolku e neophodno. 49. Tema 6 . Na nacionalno nivo. novoroden~iwata i kriti~no-bolnite pacienti. 42. [pricevite za oralna primena treba jasno da se razlikuvaat od {pricevite za hipodermalna primena so cel da se spre~i injektiraweto na enteralni ili oralni lekovi. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat razvoj na strategii za obezbeduvawe na kvalitet na primena na lekovite. 60. a podatocite analizirani vnatre{no i sporeduvani so najdobrite praktiki vo drugi institucii. idealno vo mini }esi~ka i/ili golem {pric (za pedijatriski pacienti) i izdavani so specijalno ozna~eni merki na pretpazlivost.Farmacevtski informator Tema 4 . koi komercijalno ne se na raspolagawe. Klini~kite intervencii na farmacevtite treba da bidat vneseni vo dosieto na pacientot. za podobruvawe na bezbednosta na pacientot. treba da se koristat sovremeni klini~kofarmacevtski uslugi za upravuvawe so farmakoterapijata. so cel da se spre~i slu~ajna intratekalna primena. Vinka alkaloidite treba da bidat rastvoreni. antimikrobnata terapija i nabquduvawe na koncentraciite na lekovite. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za nesakanite dejstva na lekovite i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba da podle`i na kontinuirano samoocenuvawe. Bolni~kite farmacevti treba da bidat odgovorni za opredeluvawe na lekovite koi }e se ~uvaat vo bolni~kite oddeli i za standardizacija na ~uvaweto i rakuvaweto so lekovite vo bolni~kite oddeli. 59. Standardnite koncentracii na lekovite treba da bidat utvrduvani. 64. treba da bidat podgotvuvani vo bolni~kata apteka. nabavuvani i podgotvuvani za site pacienti. 63. za ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki. Bolni~kite farmacevti treba da razvivaat ednostavni pristapi. kalium hlorid i natrium hlorid) i drugi visokorizi~ni lekovi na oddelot treba da se zameni so izdavawe na rastvori koi se podgotvuvaat neposredno pred primena ili. Izve{taite za nesakanite dejstva treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite prog- Aktuelno rami za izvestuvawe za farmakovigilansa. Izleznite podatoci od vakvite programi treba redovno da se pregleduvaat i koristat za podobruvawe na kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata.^ove~ki resursi i obuka 65. patot na primena i. 48. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba redovno da se ocenuva od strana na nadvore{na akreditirana programa za ocenka na kvalitetot. dozata vo masa i volumen. kade e mo`no. 55. takvite proizvodi treba da se jasno ozna~eni i da se ~uvaat vo posebni ili vo bezbedni zoni. kako na pr: ime na lekot. osobeno kaj pedijatriskite pacienti. ^uvaweto na koncentrirani elektrolitski proizvodi (pr. Lekovite za novoroden~iwa i pedijatriski pacienti. 43. Ovie podatoci treba redovno da se analiziraat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. so cel da se podobri bezbednosta. 62.Primena na lekovite 41. 50. Zdravstvenite rabotnici odgovorni za primena na injektabilni lekovi i hemoterapija treba da bidat obu~eni za nivnoto koristewe. Izve{taite za gre{ki vo farmakoterapijata treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata. 52. Treba da se koristat inicira~ki alatki za da se obezbedat kvantitativni podatoci za nesakani pojavi na lekovite vo bolnicite. dokolku postojat. So cel optimizacija na ishodot od farmakoterapijata. klini~kata i ekonomskata efikasnost. Ako lekovite se ozna~eni za individualen pacient. za da se obezbedi sigurna primena. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za neispravni lekovi. Dozite na hemoterapevticite i drugi lekovi ozna~eni kako rizi~ni (vrz osnova na procenka na rizikot) treba da bidat nezavisno proveruvani vo odnos na originalniot recept od strana na dvajca zdravstveni rabotnici na mestoto na gri`a neposredno pred primena. 58. bazirani na dokaz. dokolku postojat. kako na pr: ozna~uvawe na intravenski tubi blizu do mestoto na vmetnuvawe za da se spre~i prekin na povrzuvaweto i koristewe na katetri za enteralna ishrana koi ne mo`at da bidat povrzani so intravenski ili drugi parenteralni linii. 45.). Tema 5 . 46.Nabquduvawe (monitoring) na farmakoterapijata 57. bazirani na pravila. toksi~nost i neophodnite merki na pretpazlivost. Procesot na primena na lekovite treba da bide dizajniran taka {to }e se otstranat ~ekorite na propi{uvawe pome|u originalniot recept i zapisot za primena na lekovite. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat alergiite da bidat to~no zapi{ani na standardno mesto vo dosieto na pacientot i tie da bidat proveruvani i analizirani pred primenata na lekovite. 56. Ovie podatoci treba redovno da se pregleduvaat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. 47. 53. 61. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat izvorite na informacii neophodni za bezbedna podgotovka i primena na lekovite da bidat dostapni na mestata kade se obezbeduva gri`ata. 54. zdravstvenite vlasti treba da gi obedinat akcionerite vo zaedni~ko razvivawe na planovi. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. Bolnicite treba da reagiraat na izve{taite podgotveni od strana na redovnite nadvore{ni inspekcii za ocenka na kvalitetot so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na nivnite praktiki. 44. 51. vijali i dr. na primer koga e potreben pogolem broj na dozni edinici za da se primeni dozata (pove}e od dve tableti.

2008.. celite. Comparison of hospital pharmacy practice in France and Canada: can different practice perspectives complement each other. Pharm World Sci. Izjavata 33 e modificirana: "Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za soodvetno ozna~uvawe i kontrola na lekovite ~uvani vo bolnicata". so ovlastuvawe za procesot na primena na lekovite. 74. Pove}e informacii za Globalnata konferencija mo`at da se najdat na konferenciskata veb-stranica: www. S. 2007. zaedno so literaturniot pregled baziran na dokazi koj gi poddr`uva izjavite.. and Brown. British Medical Journal. R. Podatocite treba da bidat klasificirani na nacionalno nivo so cel da se podobrat strategiite za ~ove~kite resursi. 49: 25463. London: Audit Commission. Characteristics of drug-related problems discussed by hospital pharmacists in multidisciplinary teams. Hudson. but concurrence with national pharmacotherapeutic guidelines.K. Callreus. UK Audit Commission. regrutirawe i zadr`uvawe. A. 29:619-627. 2007. 31 (9) 737-724. na site nivoa na obuka.. pp. Busseires. S. Bates. Sources of information for new drugs among physicians in Thailand.org/lobalhosp 29 Literatura American College of Clinical Pharmacy. 70. L. Mossialos E. vo specijalniot dodatok na American Journal of Health-system Pharmacy so sloboden pristap preku veb-stranicata na spisanieto. M. Forrest. 2001. Chachter. 2001 Layton. Blix.. T. 67. nagraduvawe (plata) i napreduvawe vo karierata. 71. 1999. 2007. 7:238-46. and Wertheimer.O. Brouwers. Moger. "Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat pacientite za soodvetno koristewe na lekovite". Berkshire. International Journal of Pharmacy Practice. }e bidat objaveni na po~etokot na 2009 god. Programite za obuka na aptekarskiot personal so sredno nivo na obrazovanie (tehni~ari ili sli~no) treba da bidat formalizirani na nacionalno nivo. 28 (3) 115-180..fip. Wright. N. K. Podgotvil: Docent d-r Kristina Mladenovska. nivniot broj ne e finalen). and Hudson.J. 11:340-4..R. I. F. 28 (3) 115180. se ovlasteni i za izborot i koristeweto na medicinski pomagala kako na pr. 68. S. Fijn. and Reikvam. www. J. 2000. S. infuziski setovi. and Bourdon... Drug Safety. and Lennan. Griese. Chadbunchachai. A. A. Izjavite 26 i 27 se kombiniraat: "Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto na propi{uva~ite na lekovi. O. and Brien J. Prazninite vo evidencijata na ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki treba da se otkrivaat i imenuvaat preku programa za strate{ki istra`uvawa. obukata. Vo sredina ograni~ena so kapacitet koja onevozmo`uva nabquduvawe na site pacienti koi koristat farmakoterapija bi trebalo da se vospostavat kriteriumi za izbor na pacientite koi }e podle`at na nabquduvawe". 2002. 2004. Ed. Provision of pharmaceuticals in Australian hospitals: equity of access? Pharm World Sci..F.A. edukatorite. regrutirawe i zadr`uvawe. Viktil. and Barber. On Pharmaceutical Risk Minimization.. 29 (2) 47-50.S. 2008. A. da odgovaraat na razli~ni uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi na najsoodveten i najekonomi~en na~in". Engels.. Bolnicite treba da odr`uvaat informativni sistemi za ~ove~ki resursi koi sodr`at osnovni podatoci za planirawe. S.W. Gerdemann. Motrram. 9(suppl):R40. Pharm World Sci. Nivoata na praktika i dopolnitelnite barawa za kompetentnost treba da bidat definirani i redovno ocenuvani na nacionalno nivo za da se oformi ramka na nadle`nosti za site kadri. Tan. procenka i poddr{ka na rabotnata sila. N. Pharm World Sci.{. infuziski pumpi i kompjuterski kontrolirani kabineti". Vo me|uvreme od strana na rabotnite grupi bea napraveni odredeni izmeni koi vklu~uvaat: (a) Dopolnuvawe na glavnite izjavi: "Bolni~kite farmacevti. Pharm World Sci. Mrazek M. 213-226. England.. Spoon full of sugar: Medicines Management in NHS Hospitals.. Brion. and De Jong-Van den Berg. J. Ovie planovi treba da gi opi{uvaat strategiite za obrazovanie i obuka na ~ove~kite resursi. M. za pristapot do dokazite i dokazite neophodni za optimalna i soodvetna primena na lekovite. and Brien. 69. Hospital inpatient self-administration of medicine programmes: a critical literature review. politikite koi ja tretiraat polovata zastapenost. Pharm World Sci. Pharmacotherapy. and Schulz. C. 2000. C.. F. Pharmacy interns on the ward-a pilot study. posebno vo ruralnite i oddale~enite oblasti.. razvivawe na kompetentnost. Dutch hospital drug formularies: pharmacotherapeutic variation and conservatism.F... H. R. International Journal of Pharmacy Practice. British Journal of Clinical Pharmacology. upravuvaweto. Prescribing errors in hospital inpatients: their incidence and clinical significance. Taylor. i ulogata i odgovornosta na akcionerite za primena na ovie strageii.E. 320: 788-91. 66. M. Bolnicite treba da koristat nacionalno prifatena ramka na nadle`nosti za da se procenat individualnite potrebi i karakteris- Farmacevtski informator tiki za obuka. M. Zdravstvenite vlasti.fip.E.org/lobalhosp. Quality and Safety in Health Care. 72.E. 2006. J. 29 (2) 90-96. Using information technology to reduce rates of medication errors in hospitals. 2001. Stephens. Gallego.R. obemot i kapacitetot na personalot da soodvetstvuvaat na nivoata. Klu~nite akcioneri treba da obezbedat obrazovanieto. B. Knaap. equity and quality.Aktuelno ri koi go optimiziraat definitivniot ishod od lekuvaweto na pacientot. Site konsenzualno izglasani izjavi (koi vo me|uvreme dopolnitelno tehni~ki i jazi~no se obrabotuvaat t. Day. Prot-Labarthe.. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za soodvetno prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite". A patient-held medication record and a patient medication profile to support the continuity of acute cancer care.. R. kompetentnosta. D. E. J. Vincent.. Bolni~kite politiki za ~ove~ki resursi treba da bidat zasnovani na eti~ki principi. H. Emerson. "Bolni~kite farmacevti treba da ja nabquduvaat farmakoterapijata na pacientot (dnevno ili sekoga{ koga e napravena izmena) so cel da obezbedat bezbedna i soodvetna primena za pacientot i optimalen ishod. L. The definition of Clinical Pharmacy. J. 29 (5) 526-533. 2007. Walley T.R. 28 (6): 816-817. D. profesionalnite zdru`enija i rabotodavcite treba da uka`uvaat na nedostig od ~ove~ki resursi preku odr`livi strategii za obezbeduvawe ~ove~ki resursi. obu~uvawe. 2006.et al. Farmacevtski fakultet Skopje United Kingdom hospital pharmacy departments: impact on the introduction of “yellow card” reporting for pharmacists. Green. Adverse drug reaction monitoring by . Rowe.. harmonizirani i akreditirani za ostvaruvawe na definiranite nadle`nosti vo ramkite na definiraniot obem na aptekarskata praktika. Kelly. Pharm World Sci. Hospital pharmacies in Regulating pharmaceutical in Europe: striving for efficiency. Dean. Planovite za ~ove~ki resursi vo bolni~kite apteki treba da gi opfatat site kadri i da se povrzani so zdravstvenite celi. ednakvi mo`nosti i ~ovekovi prava i da bidat vo soglasnost so regulativata za rabotni odnosi. T.. W. J. obemot i odgovornosta na site kadri koi obezbeduvaat farmacevtski uslugi.. T. pravednoto otpu{tawe i rasporeduvawe. (b) Modificirawe na izjavite: Izjavite 15 i 18 se kombinirani vo edna izjava: "Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i doteruvaat.. Open University Press. 2007. G.A. pokrienosta. 73. A. Prioritising drug and therapeutic committee (DTC) decisions: a national survey. Sritanyarat. 29 (1) 34-38. S. i vodi~ite i standardite za bolni~ko-farmacevtskata praktika.

ja poka`aa svojata efikasnost vo prevencijata na prenesuvaweto na infekciite. Pome|u nivnata odgovornost vo obezbeduvawe na odr`livi zdravstveni sitemi. i da mu sugeriraat na lekarot soodvetno re{enie.39 SAD$ po pacient. negativnite rezultati od lekovite mo`ele da bidat reducirani za 53-63% i da se za{tedat 45. Farmacevtite se prvi od zdravstvenite profesionalci. Ovie uslugi se odnesuvaat kon glavnite trendovi vo zdravstvoto i potrebite na zdravstvenite sistemi. Reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. odnosno kancerot na dojkata. vo odnos na opredeleni visoko razvieni i inovativni podra~ja na uslugi kon pacientite. bez zaka`uvawe. kade vo opredeleni slu~ai mese~nite za{tedi na medicinskite tro{oci iznesuvale od 143. farmacevtite ja demonstriraa sposobnosta za pridonesuvawe kon zna~itelni podobruvawa vo zdravstvoto. Ne samo {to farmacevtite se soglasni so ovie bazi~ni principi. spec. Farmacevtite go poka`aa ne samo sopstveniot interes. preku: Zgolemuvawe na univerzalniot pristap i socijalnata za{tita zaradi podobruvawe na ednakvosta vo zdravstvenata za{tita.FIP. Kako primer.6 milijardi SAD$ kako direktni tro{oci na zdravstvenata za{tita. farmacevtite i nivnite timovi pridonesuvaat za zgolemuvawe na zdravstvenata ednakvost. isto taka gi naglasuva ~etirite razli~ni podra~ja za reforma. poka`uva efekti na ekonomska isplativnost: dokolku programite na farmacevtskata gri`a bile potpolno implementirani vo SAD. kako i onie so status lek-bez-recept. farm. kako i brojot i tro{ocite od upotrebenite lekovi. se namaluvaat vo zemjite kade {to ovie uslugi se obezbeduvaat. kako i poddr{ka vo otka`uvaweto od pu{eweto cigari i upravuvaweto (menaxmentot) na debelinata. kade zaedni~ka cel e : 1) postignuvawe na univerzalen pristap i socijalna za{tita zaradi podobruvawe na zdravstvenata ednakvost. demonstriraat podobreno pridr`uvawe na pacientot i podobri rezultati. vo odnos na zdravjeto i zdravstvenata za{tita. {to rezultira so benefit od optimalnite rezultati od nivnata medikacija. Obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki Dobro definirana sorabotka na lokalno nivo pome|u farmacevtite i ostanatite zdravstveni profesionalci (vklu~itelno i lekarite) dovede do namaluvawe na brojot na recepti i do namaluvawe na cenite na lekovite. podobruvawe na bezbednosta na lekovite i namaluvawe na upotrebata na nepotrebnite lekovi. postojat cvrsti dokazi deka farmacevtite se glavni u~esnici (stejkholderi) vo namaluvaweto na tro{ocite na zdravstvenata za{tita preku podobruvawe na o~ekuvanite rezultati na pacientot. osteoporozata.na-recept. {to vodi kon zgolemena efikasnost na Vladata poddr`ano od SZO. isto taka. se naveduvaat programite za menaxment na bolestite vo aptekite od javen tip. 3 4 Prevod: mr. Farmacevtite veruvaat deka podobra sorabotka pome|u zdravstvenite profesionalci. a koi se odnesuvaat i na postoe~kite i na idnite zdravstveni potrebi. kade mo`e da se dobie profesionalno sovetuvawe. vo sodejstvo so praktiki-bazirani-na-dokazi mo`e da pomogne vo obezbeduvaweto na pozdravi zaednici. Sledat nekolku primeri na novi uslugi razvieni od farmacevtite vo svetot: Promocija na zdravstvenata za{tita i upravuvaweto so zdravstvenite rizici zaradi podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na pacientite i reducirawe na potrebata od upotreba na lekovi i ostanati poskapi zdravstveni uslugi: dokazite uka`uvaat pozitivni rezultati {to proizleguvaat od programite na farmacevtite vo skriningot na rizik faktorite za kardiovaskularnite zaboluvawa.95 SAD$ do 293.preku rabotata na nacionalnite asocijacii i pretstaveni preku Me|unarodnata federacija na farmacevti.Farmacevtski informator Aktuelno Farmacevtska poddr{ka na zaklu~ocite na Izve{tajot za zdravjeto vo svetot ekoja godina. .da aktivno gi poddr`uvaat vladinite politiki {to ja odr`uvaat krajnata cel za podobruvawe na zdravjeto na pacientite vo celosen fokus. vklu~uvaj}i podobro pridr`uvawe kon terapevtskite protokoli (re`imi): preku intervencii na farmacevtite. Mnogu nezavisni studii uka`uvaat deka farmacevtite imaat pozitivno vlijanie vrz zdravjeto preku obezbeduvawe na ubedlivi i {tedlivi na~ini na pristapuvawe kon zdravstveniot sistem. zgolemena polimedikacija. kako i do podobruvawe na soodvetnosta na propi{anite lekovi. Minov Mihail. Podobruvawe na rezultatite na zdravstvenata za{tita preku najdobra mo`na upotreba na lekovite. Ovoj izve{taj. kako glaven faktor vo dostignuvaweto na univerzalen pristap. ednakvost i socijalna pravdina. Preku mnogu inovativni uslugi. postoi dovolno silen dokaz deka farmacevtskite intervencii go namaluvaat brojot na bolni~kite denovi. Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) izdava Izve{taj za zdravjeto vo svetot so razli~na tema vo fokusot. kako i pacienti so renalna transplantacija. Kako posledica od vakvite aktivnosti. 4) remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku zgolemena efikasnost na Vladata i aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi). 2) reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. farmacevtskata gri`a. Identifikacija. Vklu~uvaweto na farmacevtite vo menaxmentot na zaboluvawa kako {to se astma. pacientite podobro se pridr`uvaat kon propi{anata terapija. Izdanieto od 2008 godina ja potencira ulogata na Primarnata zdravstvena za{tita. 3) obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki. Sli~no na ova. Podatocite uka`uvaat deka farmacevtite se sposobni da detektiraat ~etiri problemi na sto recepti. nesakanite efekti na lekovite i problemite povrzani so lekovite. no kako glavni u~esnici vo zdravstvoto. Vo ovaa grupa na aktivnosti na farmacevtite se vklu~eni i prevencijata i menaxmentot so problemite na lekovite so status lek . tie se podgotveni i posveteni. srcevi bolesti i hipertenzija. Ovozmo`uvaj}i pristap na site lu|e do aptekite. isto taka. Remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi). Farmacevtite. kako i vo zloupotrebata na lekovite preku metadonskata programa. nedostig S 30 1 2 od zdravstveni profesionalci i zgolemeni tro{oci vo zdravstvenata za{tita. tuku i nivnata posvetenost na ovie ~etiri glavni oblasti za zdravstvena reforma. prevencija i upravuvawe so problemite pri upotrebata na lekovite i minimizirawe na nesakanite reakcii na lekovite: preku razvojot na konceptot za farmacevtska gri`a. kako {to se streeweto na populacijata.

Pokaneti gosti i prezenteri od stranstvo bea: Vesna Koblar.Aktuelno Farmacevtski informator Trkalezna masa: Vo organizacija na Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija (MZ)-Proektna edinica za koordinacija. Slovenija.mk/index. zamenik-direktor na Agencijata za lekovi. direktorite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. d-r Ton~i Buble. 31 Prezemeno od http://www.gov. U~esnicite . na 13 noemvri 2008 godina (~etvrtok) vo Hotelot "Aleksandar palas" od 10 do 13 ~asot se odr`a trkalezna masa na tema: "Politika na ceni na lekov". Me|u drugoto. od Institutot za zdravstveno osiguruvawe od Hrvatska i Stanislav Primo`i~ od Agencijata za lekovi na R. zamenik-ministerot i glaven koordinator na proektot za Upravuvawe so zdravstveniot sektor. Na rabotilnicata se otvori diskusija za definirawe i utvrduvawe na adekvatna politika na ceni na lekovi. Na rabotilnicata u~estvuvaa ministerot za zdravstvo d-r Bujar Osmani. so cel soodvetna implementacija na politikata na ceni na lekovi vo R.moh-hsmp. prof. \or|i Trenkoski i Janez Jelni- Politika na ceni na lekovi na rabotilnicata se soglasija deka za da se postigne adekvatna transparentnost i legalna ramka na politikite na cenite na lekovi. d-r Vladimir Popovski. kako i pretstavnici od Farmacevtskata komora. Farmacevtskiot fakultet i od Ministerstvoto za zdravstvo (Biro za lekovi) i FZOM.php kar. potrebno e precizno definirawe i regulirawe vo forma na podzakonski akti i pravilnici. Makedonija. be{e prepora~ano deka treba da se inicira set na kriteriumi i standardi za postavuvawe na legalna ramka i razvoj na metodologija.

Farmacevtski informator 2009 Kalendar 32 .

Planirame da vlo`uvame i vo fabrika za polute~ni i te~ni farmacevtski proizvodi. Potsetuvame deka Galenika AD neodamna na 21. }e ja otvori novata fabrika. Posebno sme gordi na realizacijata vo izgradbata na novata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. Denes vo svoeto portfolio Galenika ima i antibiotici od novata generaciaj koi se efikasni i selektivni. 33 . generalen direktor na Galenika. koja iznesuva 46 milioni evra i pretstavuva najgolemo vlo`uvawe vo proizvodstveni kapaciteti vo minatata i ovaa godina vo Srbija. pazari vo Afrika.. Azerbejxan. razvoj na novi preparati. Postoe~kata organizacija sekoga{ ja prilagoduvame kon barawata i dvi`eweto na pazarot i naukata. Prvoto {i{ence penicilin e proizvedeno 1949 god. Sprema rezultatite vo 2005 godina. vode~ka farmacevtska ku}a vo Srbija. kvalitet na svoite proizvodi i edinstvena na prostorot od porane{na Jugoslavija ima Institut za farmacija.2007 god. Mongolija. Republika Srpska i Makedonija. Koga taka gledame. Vo rabotnata strategija toa ni e edna od osnovnite to~ki koi gi neguvame. proglasena e za najuspe{na kompanija vo Srbija. prakti~no.Komercijalen tekst Naskoro najmoderna fabrika vo Evropa Stanuva zbor za investicija na Galenika AD. Galenika AD oficijalno potpi{a Dogovor za finansirawe na izgradba na fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. a ovaa godina o~ekuvame toa da bidat Nigerija. Toa se zemji so golem broj na `iteli i pretstavuvaat mnogu privle~ni pazari. So toa i niz odredeni korekcii bi bila zaokru`ena. Rabotime so zemjite od porane{niot SSSR. se stabilizira i go unapredi raboteweto. Vo paletata lekovi na Galenika antibioticite imaat najzna~ajno mesto. Anglija i Francija. vredna 46 milioni evra. Asortiman so pove}e od 250 proizvodi Asortimanot na Galenika opfa}a pove}e od 250 proizvodi so koi gi opfa}a re~isi site grupi na lekovi. stomatolo{ki i veterinarni proizvodi. a dve godini podona od London se vrati so zlatna "Kruna na kvalitetot". otvorame Farmacevtski informator Po~ituvani Imam zadovolstvo da Ve izvestam deka denes. 62 godini tradicija. Minatata godina go osvoivme pazarot vo Libija. go promeni razvojniot tek i ostvari zavidni rezultati vo poslednite dve godini. Toa e prv ~ekor vo investiciite. Ovaa fabrika }e bide edna od najmodernite fabriki za proizvodstvo na vakvi preparati vo svetot. Kongo. 12 fevruari 2008 godina. no tamu na{eto u~estvo e zna~itelno pomalo. Pred toa osvoeno proizvodstvo na penicilin imale samo SAD. Galenika ima 2800 vraboteni. Najgolemoto u~estvo e vo Bosna i Hercegovina. nova farmacevtska kompanija koja bi gi zadovoluvala najmodernite standardi na svetsko nivo. So ova obra}awe generalniot direktor na Galenika go odbele`a po~etokot na rabotite na najsovremenata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi vo regionot i edna od najmodernite vo Evropa.Belgrad. Zastapeni sme vo Romanija i drugi zemji. na Bliskiot i Dale~niot Istok. sledime i usovr{uvame. Aleksandar Pravdi}. Toa e korporativna timska rabota koja dobro se poka`a i dade egzaktni rezultati. Dogovorot za kreditirawe na taa investicija Galenika AD go potpi{a so Unikredit banka Belgrad i Banka Intesa . dobrite programi. dietetski preparati. }e se prostira na 9000 m2. }e ima kapacitet od 2 milijardi i 100 milioni kapsuli na godi{no nivo so rabota vo dve smeni i }e gi ispolnuva najvisokite evropski i svetski standardi koi va`at za farmacevtskata industrija. objasnuva Pravdi}.. Taa investicija e samo eden od pokazatelite deka Galenika uspe{no se izbori so nasledenite problemi. veli Pravdi}. U~estvoto na Galenika na pazarot vo zemjite od okolinata se dvi`i okolu 30 procenti. koja }e bide otvorena slednata godina vo Belgrad. edna od najmodernite vo Evropa.12. mo`e da ka`eme deka Galenika e dr`ava vo malo i toa rezultira{e so izvonreden kvalitet na proizvodite. Za kratko vreme Galenika dobi pove}e nagradi i postigna rezultat kakov {to nema{e po devedesetite i prvite godini od ovoj vek. Galenika vo septemvri 2009 god. izjavuva g. dobar istra`uva~ki razvoen sektor i logistika. Na{ite kadri imaat postojana edukacija vo odredeni specijalizacii. go potpi{a dogovorot za izgradba na nova fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi so italijanskata firma IMA Italy kako izveduva~. a za tri godini vkupniot izvoz e zgolemen blizu 100 procenti.

vo maj. Taka }e bide i vo idnina. I ovoj pat dru`eweto vo rabotni uslovi i vo uslovi na ve~erni prijatni migovi na plovidbata po Sava i Dunav. . Sekako deka sekoja poseta nosi svoi osobenosti.Farmacevtski informator Komercijalen tekst 34 Galenika i Belgrad stanuvaat tradicija koja trae Po zimskite meseci na miruvawe. prodol`uvaj}i ja po~etnata ideja za realizirawe pove}e rabotni poseti od Makedonija. so idejata za nova poseta na Galenika i Belgrad. rabotewe i eden vid monotonija. Né predizvika i nas. svoi posebni slu~uvawa i nikoga{ dve ne mo`at da bidat isti. ostavija neizbri{livi spomeni na edno prijatelstvo koe e tradicija u{te od godinite koga me|u nas nema{e granici. novi `elbi. proletta predizvika novi emocii. Taka be{e i ovoj pat.

Komercijalen tekst Farmacevtski informator 35 .

izvor na energija. zatoa slikite neka go ilustriraat nastanot. Na toj na~in go spoivme ubavoto i korisnoto. Cr. . a so svoite osobini i deluvawe stanuvaat pridru`ni proizvodi na osnovnata medikamentozna terapija.. kako i prevencija vo za{titata od odredeni bolesti. plovidbata po Ohridskoto Ezero. Dru`eweto. Vo ramkite na na{ata predvideni marketing aktivnosti go realiziravme predavaweto za Oligogal koj stanuva paleta: Se.. . posetata i sodr`inskiot sostav na Zaum. stanuvaat del od zdrava hrana. Toa be{e korisnoto. Makedonija na krajot na maj. vo Struga. dopolnuvawe na ishranata so vitamini i minerali. be{e ona {to go narekuvame: ubavoto.Farmacevtski informator Komercijalen tekst “TRI VA@NI PRI^INI ZA OLIGOGAL”. be{e nasloveno predavaweto za farmacevtite vo ramkite na odr`anoto Godi{no sobranie na Farmacevtskoto dru{tvo na R. 36 . Pritoa. Tekstot toa ne mo`e da go dolovi. izlegovme od kli{eto na 45-minutno predavawe vo zatvoren prostor i ja iskoristivme nepovtorlivata ubavina na Ohridskoto Ezero za organizirawe predavawe na brod so site propratni uslovi za kvalitetna prezentacija. Fe. .

so ednovremeno priznavawe na nivnite prava i odgovornosti. 12. odnosno gi vklu~uvaat i prevencijata na bolestite. i promocija na odgovornost i transparentnost vo upotrebata na ovie fondovi. tuku i za drugite zemji (mobilnost na farmacevtite). kako i da se obezbedi deka ovie uslugi se ispora~uvaat vo sorabotka so uslugite obezbedeni vo ostanatite institucii na sistemot. Deklaracijata uka`uva deka farmacevtite. zaradi obezbeduvawe na podobri i odr`livi o~ekuvani rezultati. kako i nivnite socijalni. upotrebuvaj}i dokazi za povrzanosta me|u socioekonomskiot razvoj i zdravjeto preku farmacevtskite intervencii Promovirawe na transparentnost i odgovornost vo performansite na farmacevtskiot sistem zaradi postignuvawe na merlivi rezultati Adaptirawe na farmacevtskite sistemi kon pogolemo razbirawe na potrebite. 14. FIP. osiguruvaj}i deka potrebnoto vnimanie e obezbedeno kon siroma{nite lu|e i drugite vulnerabilni grupi na gra|ani Investirawe vo farmacevtskite sistemi i pottiknuvawe na investiraweto pome|u sektorite {to imaat vlijanie vrz zdravjeto. tehnolo{ki razvoj i zgolemuvawe na o~ekuvawata Zdravstvenite sistemi {to dobro funkcioniraat se esencijalni vo podobruvaweto na zdravjeto Unikatnata uloga na farmacevtite vo primarnata i sekundarnata zdravstvena za{tita. Mihail Minov) 37 . 10. ekonomski opredelbi i opredelbite za `ivotnata sredina 13. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo da gi vklu~at zabele{kite za zdravstvoto obezbedeni preku farmacevtskite intervencii vo site politiki. kako i poddr{ka vo sobiraweto na potrebnata dokumentacija od oblasta na zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. 5. Da se upotrebuvaat opredeluvawa od zdravstvenata tehnologija. mora da bide posvetena kon podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto Ova e kontinuiran proces kade mnogu farmacevti se ve}e posveteni na podobruvawe na zdravjeto vo nivnite regioni i deka praktikata na sorabotka. Nie. alokacijata na resursi i ostanatite aktivnosti. na nacionalno i nadnacionalno nivo Osiguruvawe deka farmacevtskite sistemi se izgotveni i sposobni da odgovorat na krizite i deka farmacevtite sorabotuvaat edni so drugi. kako i soodvetna eti~ka i efikasna upotreba na inovaciite vo medicinskata i farmacevtskata tehnologija 11. na 17. bazirana na po~it kon privatnosta. kako i ovozmo`uvawe na lu|eto da pravat izbori za zdraviot na~in na `ivot. internacionalniot izboren konkurs na farmacevti treba da bide voden od eti~ki pristapi i me|udr`avna sorabotka. Da se vrednuva i da se stremi kon ovozmo`uvawe na obezbeduvawe na kvalitetni farmacevtski uslugi za site. vo kontekst na demografskite ili epidemiolo{kite promeni. vklu~uvaj}i primarna zdravstvena za{tita. namaluvawe na finansiskite barieri pri upotrebata na neophodnite uslugi. kako i naporite da se vlijae vrz ostanatite zdravstveni profesionalci vo potenciraweto na spomenatite zdravstveni segmenti Site zemji od Evropa se soo~uvaat so razli~ni zdravstveni predizvici. redistribucija na resursite zaradi zadovoluvawe na potrebite vo zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. Da se obezbedi pristap kon kvalitetna farmacevtska gri`a zasnovana vrz najdobrite dostapni dokazi na medicinskata i farmacevtskata nauka. Da se zajakne farmacevtskata politika i sistemskite istra`uvawa. a vo soglasnost so soodveten kodeks na praktika. 6. zaradi poddr{ka na poinformiran proces na donesuvawe na odluki. 4. dokolku e potrebno. povrzuvawe na alokacijata na resursite kon obezbeduva~ite na istite vrz osnova na nivnata izvedba. Da se obezbedi holisti~ki pristap kon uslugite preku obezbeduvawe od strana na aptekite na promocija na zdravje. Deklaracijata go potvrduva i priznava slednovo: Zdravstvenite sistemi podrazbiraat mnogu pove}e otkolku samo zdravstvena za{tita. i. zaedno so drugite zdravstveni profesionalci. i kako osnova za zabrzuvawe na implementacijata na pogorenavedenite odredbi za zajaknuvawe na farmacevtskite sistemi. so ogled na nivnoto li~no zdravje preku intervenciite na farmacevtite Pottiknuvawe na me|udr`avnoto u~ewe i sorabotka vo odnos na dizajnot i implementacijata na reformite na farmacevtskiot sistem. kako i za{tita od finansiskite rizici pri pru`aweto na zdravstvenata usluga. objekti i uslovi za akutna i prodol`ena zdravstvena za{tita. kako i upotreba na najsoodvetnata tehnologija za obezbeduvawe na podobrena efikasnost i bezbednost na samiot pacient. kako i potrebite na narodot. kako odgovor na nivnite potrebi. Dobra farmacevtska praktika. Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. Da se bide posveten vo mereweto na izvedbata i da se razmenuvaat iskustva za se {to e gore navedeno.bez ogled dali ovie se od javniot ili privatniot sektor. promocijata na zdravjeto. kako i Standardite za kvalitet na farmacevtskite uslugi. Da se raboti na soodveten balans pome|u farmacevtskata gri`a. Deklaracijata e bazirana na Povelbata od Talin: Zdravstveni sistemi za zdravje i blagosostojba. 3. ~lenovite na EURO-FARM Forumot. soglasno resursite. 3 oktomvri 2008 godina (prevod: m-r farm. kako i domovite na gra|anite . 7. programi za menaxment so zaboluvawata. kako i oportunisti~ki farmacevtski intervencii. dostoinstvoto i doverlivosta. Da se obezbedi platforma za povrzuvawe na farmacevtskite uslugi so zaednicite i semejstvata. 1997. spec. Da se pomogne na ministrite za zdravstvo vo obezbeduvawe na transparentnost i odgovornost vo monitoriraweto i evaluiraweto na izvedbite na farmacevtskiot sistem. barawata i o~ekuvawata na lu|eto. vo odnos na ulogata na farmacevtot. bidej}i ima implikacii ne samo za zemjata-investitor. prevencija na zaboluvawa. a posebno za vulnerabilnite grupi. kako i ostanatite dokumenti i publikacii od SZO i EURO-FARM Forumot. Da se definiraat finansiski dogovori zaradi obezbeduvawe na pottik za efikasno organizirawe i ispora~uvawe na farmacevtskite uslugi. 9. 2008. 2003. kako i za intersektorska i interprofesionalna sorabotka i promocija na zdravjeto zaradi obezbeduvawe na efikasna farmacevtska gri`a. Da se obezbedi vrska pome|u individualniot pacient i farmacevtot. SZO. prodlabo~uvawe na socioekonomskite razliki. kako i so ostanatite zdravstveni profesionalci vo stapuvaweto vo sila na Me|unarodnite zdravstveni regulativni propisi Povikuvawe na nacionalnite farmacevtski asocijacii {to rabotat vo ramkite na svoite odgovornosti za: 1. kako del od zdravstvenite sistemi vo Evropa. pridonesuvaat vo podobruvaweto na zdravjeto i blagosostojbata. 15. preku intervenciite na farmacevtite. Godi{no sobranie ja donese Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto.Aktuelno Farmacevtski informator DEKLARACIJA za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto Evropskiot forum na Farmacevtskite asocijacii. 2. EURO-FARM Forumot. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo vo definiraweto na vizijata za razvoj na farmacevtskiot sistem. kako i vospostavuvawe na ramnote`en odnos vo sorabotkata so glavnite u~esnici na site nivoa. ograni~eni resursi.Da se raboti na idni investicii vo farmacevtskata rabotna sila. ednakvost i u~estvo preku farmacevtskite politiki. e posvetena na : Promocija na zaedni~ki vrednosti na solidarnost. Da se integriraat naso~enite programi spored specifi~ni zaboluvawa vo postoe~kite strukturi i uslugi. gi zgolemuva vrednostite na planiranite rezultati Zaklu~ok od Deklaracijata od Helsinki: Farmacevtite i Javnoto zdravstvo. 8. se obvrzuvame samite sebe za upotreba na ovaa Deklaracija kako osnova za transformacija na zaedni~kite vrednosti vo aktivnosti. kako i pomagawe na farmacevtite za poefikasna me|usektorska implementacija. regionalna kancelarija za Evropa. prevencijata na bolestite i promocijata na zdravje so akcent vrz postoe~kite i idnite zdravstveni i medicinski potrebi.

zemji. kade Vladata pregovara poedine~no so farmacevtskite kompanii za profitot koja sekoja mo`e da go ostvari so proda`ba na lekovi vo javniot zdravstven sistem. vo realnosta tro{ocite i ponatamu ostanuvaat visoki. zamenata na postari i poevtini lekarstva so ponovi i poskapi.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Nacionalna regulativa Merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi Zdravstvenite sistemi vo Evropa go smetaat zdravjeto za osnovno ~ovekovo pravo i zatoa tie generalno se bazirani na principite na univerzalen pristap do zdravstvena za{tita i solidarnost. 2) uvoznik. Dosega se razvieni nekolku metodi za presmetuvawe na cenite na lekovite koi naj~esto se koristat vo razli~ni kombinacii: tro{oci plus profit. najvisokata cena {to bi ja tolerirale pla}a~ite. Metod na sporedba na ceni Vo ovoj slu~aj se sporeduvaat cenite na identi~ni ili sli~ni produkti staveni vo promet na stranskite i doma{niot pazar. Holandija i dr. Proda`nata cena na lekovite vo toj slu~aj ne e odredena od vistinskiot tro{ok za niven razvoj. 1) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na proizveduva~/uvoznik Metod na tro{oci plus profit za finansirawe na lekovi Toa se obi~no slo`eni presmetki koi gi vklu~uvaat tro{ocite na proizvodstvo na poedine~nite proizvodi plus odredena profitna mar`a. ovaa cena se postignuva so pregovarawe me|u dobavuva~ite i potro{uva~ite vo uslovi na transparentnost za karakteristikite na proizvodot i so sporedba na cenite. najdobro e da se sporeduvaat cenite na site lekovi ~ii tro{oci se refundiraat na doma{niot pazar vo odnos na identi~nite ili sli~nite produkti od drugi referentni zemji. Preku soodvetna regulativa za zdravstveno finansirawe tie se stremat da mu ovozmo`at na sekoj svoj gra|anin univerzalen pristap do potrebnite lekovi. pri slobodno formirawe ceni na lekovite obi~no se postignuvaat nivni visoki ceni. t. Taka. bidej}i regulatornite i dr`avnite tela ne pla}aat za razvojnite. tuku od cenata {to toj konkreten pazar mo`e da ja izdr`i. Vo praktikata ovoj metod e stati~en. tro{ocite me|u razli~ni firmi za proizvodstvo. no te{ko bi gi proverile i potvrdile. istra`uvawe i marketing na lekovi mo`e da se mnogu razli~ni. zgolemenata upotreba na lekovi. Za da se nadmine problemot na finansiska neramnote`a me|u potrebite i mo`nostite za kupuvawe lekovi. od druga strana. Zatoa. Vo uslovi na eden tipi~en pazar za komercijalni proizvodi. problemati~en i te{ko prilagodliv za evropskite zemji koi imaat razvien liberalen pazaren sistem. Ovoj rast e naj~esto predizvikan od: progresivnoto stareewe na naselenieto. pronao|awe na terapija za dotoga{ neizle~ivi bolesti i zgolemuvaweto na cenite na postoe~kite lekovi. na farmacevtskiot pazar ne postoi vistinsko pregovarawe me|u dvete strani (potro{uva~ite-pacienti i dobavuva~ite na lekovi). Na pla}a~ite im se potrebni obemni i verodostojni informacii za tro{ocite i mar`ite na poedine~nite proizvodi na sekoja od kompaniite. Me|utoa. pri {to se koristat razli~ni varijanti. dodeka drugite dva na~ina }e bidat elaborirani vo slednite broevi na Farmacevtskiot informator. neophodno e pravilno finansirawe na nacionalniot zdravstven sistem. koja e nivnata vistinska ili korektna cena. istra`uva~kite i marketing aktivnosti na lokalnata industrija. principot na ednakvost me|u gra|anite i kvalitetot na zdravstvenata za{tita. pri {to naj~esto se koristat kombinacii od ovie metodi. Vo Isto~na Evropa. Pritoa. Vo Evropa ovoj princip na rabota se koristi samo vo Velika Britanija. Eden ote`nuva~ki faktor za re{avawe na problemot e konfliktot na interesi me|u nacionalnata zdravstvena politika i neophodnosta od ograni~uvawe na finansiskite sredstva za lekuvawe od edna strana. Sepak. metodot vlijae {tetno vrz nacionalnite kompanii. sporedba na ceni. Pri razvojot na eden nacionalen sistem za kontrola na cenata na lekovite. za da gi iskoristat svoite ograni~eni finansiski sredstva na najefikasen mo`en na~in. drugi baraat od kompaniite koi nudat nov produkt informacii za nivnata cena vo drugi dr`avi.e. a potro{uva~ite nemaat dovolno podatoci za produktot i cenite. pregovori za cenite i farmakoekonomski presmetki. Nivna zaedni~ka cel e da ja odredat cenata na lekovite koja e vistinska ili korektna za razli~nite u~esnici vo farmacevtskiot sektor. Poradi toa zasega se koristi samo vo Velika Britanija kade nacionalnata farmacevtska industrija glavno dominira na pazarot za lekovi. pa nivnite tro{oci se pogolemi vo odnos na stranskite. Romanija. Tie ovie podatoci mo`at da gi pobaraat od proizveduva~ite. Ovoj metod e isto taka slo`en poradi proverkata na zarabotkata i tro{ocite kaj multinacionalnite kompanii. problem mo`e da se javi zatoa {to ~esto nema tolku identi~ni proizvodi na razli~nite pazari vo smisla na imeto na 38 . Vo ovaa prilika }e go razgledame prviot na~in na kontrola na tro{ocite na lekovi. pa duri i prodol`uvaat da rastat. Metod na maksimalen profit So ovoj metod pla}a~ite go odreduvaat maksimalniot profit na proda`ba na lekovi na kompanijata. Osven toa. Zatoa merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi treba da se primenuvaat vo soglasnost so drugite nacionalni komponenti. posebno kaj multinacionalnite kompanii. pak. najte{ko e da se odredi tokmu toa. maksimalen profit. stanuva te{ko da se znae {to e vistinskata cena na lekot. kako na pr: odreduvaweto na buxetski sredstva i refundiraweto vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na profesionalni merki Sepak. 3) distributer i 4) farmacevt. proizvodstvo i distribucija. kako {to se strukturata na pazarot. Metodot se primenuva vo Portugalija. osobeno e evidenten rastot na tro{ocite za lekovi. Dobavuva~ite ~esto se monopolni poradi postoewe patentnata za{tita na lekovite. Nekoi gi sporeduvaat zgolemuvawata na cenite. Kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa Cenite na lekovite mo`at da se kontroliraat na slednite nivoa: 1) proizveduva~. Me|utoa. nasproti industriskite i komercijalnite interesi na dr`avata. dr`avite primenuvaat merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi. Postojat tri na~ini za nacionalna kontrola na tro{ocite za lekovi: kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na finansiski merki. iako vo evropskite dr`avi se primenuvaat mnogu od merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi. Zatoa ako ne mo`e da se napravi sporedba na cenite. vo uslovi na postojan rast na tro{ocite za zdravstvena za{tita.

mo`e da se postavat dopolnitelni uslovi. mar`ata raste koga se namaluva cenata na lekot i obratno. na primer. Velika Britanija. taa ostvaruva profit na smetka na pacientite. Poradi toa Danska. regionalni i nacionalni vladi bidej}i tie poseduvaat tehni~ka ekspertiza i informacii. Huttin C. Kanavos P. treba da se vnimava niskata cena negativno da ne se odrazi na celokupniot kvalitet na farmacevtskata gri`a (na pr: namaleni rezervi od skapite esencijalni lekovi). Poradi debatite koi se u{te se vodat vo vrska so korista od farmako-ekonomski presmetki. Se sporeduvaat lekovi so ista aktivna komponenta. Vo Francija. pa veledrogeriite i aptekite potoa treba me|usebno da pregovaraat za nivnite poedine~ni mar`i. ista ja~ina i forma na nivo na proda`ba vo apteki bez DDV. Iako teoretski va`i za dobar metod. Farmacevtski informator bie od veledrogerijata namaluvawe na cenata na lekot. Prviot tip koristi fiksni mar`i. Isto taka. Nedostatok na ovoj metod e {to dokolku aptekata dobie namaluvawe. Holandija. t. kako bolnici i drugi zdravstveni ustanovi. Ograni~uvawe na mar`ata na golemoproda`ba se postignuva ili so davawe dozvola na veledrogerijata za stavawe maksimalna mar`a na svoite uslugi. mo`at i da ne prifatat odreden lek da se najde na listata za refundirawe dokolku smetaat deka negovata cena e previsoka. 4. Vtoriot tip presmetki e so maksimalni namesto fiksni mar`i. Ograni~uvawe na proda`nata mar`a na aptekite mo`e da se bazira vrz osnova na proizvodot ili na pacientite. Drugs and Money.eudra. Haaijer-Ruskamp EM. Pregovorite se polesni za kupuva~ite koga tie zastapuvaat pogolema grupa lu|e. so {to korist od poniskata cena ima aptekata. Vladata gi kontrolira tro{ocite za novite lekovi na pazarot preku direktni pregovori. osobeno pri kupuvawe vakcini i lekovi za dr`avni rezervi. 3. Health Policy 36 (1996). fondovi za zdravstveno osiguruvawe. (Prodol`uva vo sledniot broj) Podgotvila: Verica Ivanovska diplomiran farmacevt i magister po javno zdravje stru~en sorabotnik na Svetskata zdravstvena organizacija vo @eneva bidej}i toa mo`e da predizvika veri`no namaluvawe na cenite i vo drugi zemji. Sistemot na kapitacija zna~i deka aptekata dobiva fiksna suma godi{no za sekoj pacient. ili so odreduvawe na maksimalnata cena za koja veledrogerijata mo`e da go prodade lekot na aptekite.Zdravstvena ekonomija brendot. Nedostatok na metodot na pregovarawe e {to proizveduva~ot ima golema mo} da nametne povisoka cena vo slu~aj na monopol poradi patentna za{tita ili ako lekot se koristi za lekuvawe na nekoja prethodno neizle~iva bolest (na pr: terapijata za HIV/SIDA). de Joncheere CP. Dukes MNG. 2. Mo`e da se koristi i nivna kombinacija so odreduvawe maksimalna mar`a. ili pak vo zemjite vo razvoj za pokrivawe na potrebite na bolnicite i ambulantite so esencijalni lekovi. Tie imaat zgolemena mo} za pregovarawe poradi koli~inata lekovi koja ja kupuvaat i parite so koi raspolagaat. i toa naj~esto vo kombinacija so drugi metodi. Za da se odbegnat vakvi rizi~ni situacii. Pritoa. Metodot na pregovarawe mo`e da se koristi i od decentraliziranite edinici. 2) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na golemo i maloproda`ba Ograni~uvawe na distributivnata mar`a Distributivnata mar`a na lekot se odnesuva na mar`ata stavena vo veledrogeriite i vo aptekite i treba da se ograni~i bidej}i mo`e da bide i do 40% od cenata na lekot. so {to se stimulira izdavaweto na poevtini lekovi. no i buxetski ograni~uvawa za kupuvawe lekovi. kako na primer bolnici. eksperimentalno ili definitivno se koristat vo Avstralija. na primer. postojat tri tipa na presmetki. Po voveduvawe na ovoj metod vo 1996 do{lo do prvi~no pa|awe na cenite na lekovite za 20%. European Observatory on Health Care Systems Series. krajniot ishod od ovie presmetki zavisi od pravilnata i nepravilnata upotreba na lekot po negovo pu{tawe vo promet. vremenski rok za dostavuvawe na lekot. Bidej}i tie go pokrivaat skoro celiot nacionalen farmacevtski pazar. Nedostatok na ovoj metod e {to aptekata mo`e da do- 39 Koristena literatura: 1. EU. Rietveld AH. a mo`e da se koristi i nivna kombinacija. Sistemot na kapitacija se koristi vo Danska. i dokolku kupuva~ot ima golema pregovara~ka mo}. duri e potreben i slo`en kompjuterski sistem za obrabotka na ovie podatoci. razli~nite nacionalni danoci i sl. Health and social care: Overview of pharmaceutical pricing and reimbursement regulation in Europe. Vo odnos na pacientite ima dva metoda na presmetka. pod uslov da imaat ograni~eni buxeti za da se stremat kon dobivawe poniski ceni. Na evropskiot pazar mar`ite na aptekite naj~esto se fiksni (okolu 30%) i za niv na odreden period se pregovara so Vladata. Kanada. tie za sega se smetaat kako model vo razvoj. http://dg3. a ~esto se koristi i nivna kombinacija. Equity and Quality. t. Isto taka. posebno vo uslovi na generi~ka supstitucija. World Health Organization Regional Office for Europe. Pritoa. Finska. Velika Britanija. Metod na pregovori za cenite Vo ovoj metod naj~esto u~estvuvaat institucionalni kupuva~i. mo`e da postigne poniska golemo i maloproda`na cena. Presmetkata na fiksna cena po recept ovozmo`uva kako i vo prethodniot slu~aj nagradata {to ja dobiva farmacevtot da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. maksimalnite ceni za lekovi se presmetani kako ceni vo golemoproda`ba so sporeduvawe na cenite vo Velika Britanija. So toa se postignuva nagradata {to farmacevtot ja dobiva da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. na primer.e. LSE. treba da se vnimava aptekata da ne stavi dopolnitelna mar`a na lekovite {to gi izdava. Norve{ka. pri {to osnovnoto pra{awe e kolku e korisen toj lek za op{testvoto. Cenata na lekot se formira spored negovata direktna i indirektna prednost vo sporedba so ostanatite mo`ni lekovi i tretmani za istoto zaboluvawe. no ne i pacientite. digresija na mar`ite. 2003. proizveduva~ite mo`at da ne se soglasat za poniski ceni ako postoi rizik toj poevtin lek podocna da bide prodaden vo drugi zemji so paralelen uvoz. Dokolku se odnesuva na proizvodot. na primer. kako i mo`nite nedostatoci i rizici.org/F3/G10/docs . Germanija. Poradi toa ve}e spomenavme deka Danska zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba. ponekoga{ e te{ko da se sporeduvaat cenite na lekovite poradi razli~nite mar`i vo malo i golemoproda`bata vo drugite dr`avi. Tretiot tip presmetki e so t.e. Metod na farmako-ekonomski presmetki Ovoj relativno ponov metod funkcionira taka {to kupuva~ite na lekovi se obiduvaat da ja presmetaat korektnata cena na lekot vrz osnova na cenata na drugite postoe~ki tretmani za istoto zaboluvawe i tro{ocite koi toa konkretno zaboluvawe gi ima za op{testvoto. Regulating Pharmaceuticals in Europe: Striving for Efficiency. pregovaraweto za poniski ceni so proizveduva~ite e pote{ko vo zemjite koi se koristat kako referentni. Vo Holandija. a da ne ja promeni krajnata cena na lekot. zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba (rabati i popusti).n. Isto taka. Belgija i Francija. Mossialos E. Mrazek M. 2004. A critical review of the remuniration system of pharmacist. Vo istata grupa spa|a i metodot na tenderi koj se koristi ponekoga{ vo javniot zdravstven sistem na evropskite zemji. kako {to e slu~ajot so vladite ili fondovite za osiguruvawe vo pove}eto evropski zemji. 53-68. farmacevtskata forma i ja~ina. Farmako-ekonomskite presmetki. fiksen procent na mar`a dodadena na cenata na lekot od veledrogerijata. kako {to e slu~ajot so Romanija. Walley T.

vo sorabotka so Medicinskiot univerzitet od Sofija. Holandija. Konferencijata be{e podelena vo ~etiri sesii. Predsedatel na Paul-Ehrlich-Institut. predava~ Doc. Fakultet za javno zdravstvo. porane{en direktor na Agencijata za lekovi na Bugarija Sesija 3: Lekovi za deca vo EU. predava~ Cvetomir Delijski. predava~ Truus Janse-de Hoog. rakovoditel na Oddelot za medicinski informacii i me|unarodni odnosi. prorektor na Medicinskiot univerzitet vo Sofija i doc. D-r Johannes Löwer. Oddel za procenka na lekovite. Belgija. spored obrabotenite temi: Sesija 1: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata . eCTD i CMD(h) and PIM Mre`ata na Agencii za lekovi po pro{iruvaweto na EU Registracijata na lekovi vo pro{irenata EU. od Oddelot za registracija na lekovi vo Agencijata za lekovi na Bugarija i pretstavnik od Republika Bugarija vo EudraPharm. pretstavnik od Bugarija vo PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA Rezime na sesiite 1-3: Predizvik za aplikantite/stranki pri registracijata na lekovi. so slednite temi i predava~i: Iskustva so novata legislativa za pedijatriskite lekovi razvitok na lekovite za pedijatriska upotreba. so slednite temi i predava~i: N 40 Upatstva za upotreba . predsedatel na PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA (Evropska agencija za lekovi) Lekovite za deca vo EU – od Bugarska to~ka na gledawe.Germanija. direktor na Evropskiot direktorat za kvalitet na lekovite i Zdravstvena za{tita. predava~ prof. Brajlovi oznaki. so slednite temi i predava~i: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata. se odr`a Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite vo organizacija na FORUM Institut for Management GmbH od Hajdelberg . so slednite temi i predava~i: Nova regulativa na varijaciite vo EU. Bistra Angelovska FZO . D-r. Germanija i Izvr{en direktor na Federalniot institut za lekovi i pomo{ni lekoviti sredstva (BfArM). Federalna agencija za serumi i vakcini. Holandija. Agencija za lekovi na Bugarija Dodatni barawa za registracija na lekovite vo EU. sci.iskustva od 2008 godina. D-r Tatjana Beni{eva-Dimitrova.testirawe na korisnicite. procenki za ekolo{kiot rizik. predava~ dr Borislav Borisov. predava~ Prof. D-r Dobri Konstantinov. ednogodi{no iskustvo so PDCO (Paediatric Committee). D-r Genka Petrova. vo Sofija. predava~ Rozalina Kulaksazova. Medicinski univerzitet-Sofija Sesija 4: Varijacii vo EU. novite odgovornosti na Komitetot za lekovi za humana upotreba (Committee for Medicinal Products for Human UseCHMP) vo pro{irenata EU. predava~ Truus Janse-de Hoog. predava~ d-r Susanne Keitel.Farmacevtski informator Aktuelno Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite a 28 noemvri. Federalna agencija za lekovi i medicinski proizvodi. Daniel Brasseur. d-r. testirawe na korisnicite. Oddel za procenka na lekovite.obnovena regulativa. predava~ Svetlana Zaharieva. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Obrasci za Pregled na kvalitetot na dokumentite (QRD) implementcija vo Bugarija. Eudratrack CTS. Francija Sogleduvawa od farmacevtskata industrija. Germanija Iskustvata za odnosot na Postapka za me|usebno priznavawe (MRP)/ Decentralizirani proceduri za registracija (DCP) vo EU. predava~i Prof. pretsedatel na Komisijata za procena na kvalitetot pri Oddelot za registracija na lekovite vo Agencijata za lekovi na Bugarija Ovaa me|unarodna konferencija be{e dizjnirana za da gi dopolni i obnovi znaewata od ovaa oblast na menxerite i sorabotnicite vo farmacevtskata industrija i na site zaintersirani strani vo procesot na registracijata na lekovite i klini~kite ispituvawa. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Sesija 2: Informacija na pacientot za lekot vo EU. predava~i ~lenovi na Zdru`enieto na proizvoditelite na lekovi na Bugarija Varijacii povrzani so kvalitetot (Quality-related variations).

.

? Vkupni tro{oci na li~na potro{uva~ka (vo milijardi $) spored tipot na potro{uva~kata vo SAD. osiguruvawe 84 Drugi 165 795 Transport 747 Doma{no odr`uvawe 594 Rekreacija 413 Obleka 634 Li~en biznis Site drugi 451 Procent 100 15.987 Vkupno 1.9 9. vo SAD vleU.3 1. koga osnovnite idei na ekonomijata nao|aat na razbirawe. Sega.5 5.dvi`ewa vo svetski ramki Mnogu razvieni dr`avi i nacii vo poslednive trieset godini se soo£uvaat so rapidno zgolemuvawe na tro{ocite vo zdravstveniot sektor. Vo Germanija se tro{at nad 10% od BDP. vklu£uvaj}i gi mediumite.5 3.potreba ili .Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Vo poslednite tri dekadi ekonomijata dala pozitiven pridones za zdravstvoto i zdravstvenata za{tita i jas veruvam deka i idnite pridonesi }e bidat u{te pogolemi.2 2.3 14.9 milioni ili 9% od rabotnata sila na SAD rabotele vo zdravstvoto. se razbira. Iako procentot e mal. toga{ pametno e tie pari da se koristat efektivno. Isto taka treba da gi imame predvid problemite povrzani so soop{tuvaweto na pronao|awata.1 6. Mnogu izborni kampawi se vodat vo sferata na zdravstvoto kade politi£kite partii se borat za da pridobijat se pove}e glasovi. Tro{ocite za zdravstvena za{tita re£isi vo celiot svet rastat pobrzo od raspolo`ivite sredstva koi namenski se oddeluvaat za ovaa oblast. Tro{oci za zdravstvena za{tita .4 10. ekonomistotda ja sovlada kompliciranata priroda na zdravstvenite ustanovi i tehnologii. Tokmu poradi ova mnogu e va`no zdravstveniot sistem vo Makedonija da se reformira i da gi upotrebuva mehanizmite i orudijata koi gi dava zdravstenata ekonomija kako posebna disciplina so cel dobivawe na efektivno i pomalku skapo zdravstvo. taka {to pojavuvaweto na ovaa disciplina koja se obiduva da gi re{i ovie gor£livi problemi ne treba mnogu da ne za£uduva.. Fuchs. so cel koga }e se soglasime so rezultatite od pronao|awata. 2001 Vkupno 6. Golem del od tro{ocite gi zafa}aat kapitalnite investicii i golemata rabotna sila vo zdravstvoto. NHS po£nuva da stanuva bojno pole pome|u dvete 16 14 12 10 8 6 4 2 0 % share of GDP 70 97 90 96 98 99 19 60 80 19 19 95 19 19 19 Year 20 19 19 19 00 . od koi ne{to nad 5% spa|aat na javnoto zdravstvo.5 42 Po~etocite na disciplinata nare~ena Zdravstvena ekonomija datiraat nekade vo {eesettite godini od minatiot vek. a koga se potrebni mnogu pari. ovaa vrednost ne e za zanemaruvawe i so dobroto iskoristuvawe i menaxirawe na ovie sredstva. Spored nekoi analiti£ari. Makedonija izdvojuva okolu 7% od BDP (2001). Statisti£kite podatoci za 2001 poka`uvaat deka Amerikancite pove}e tro{at na zdravstveni uslugi otkolku na hrana i cigari i doma}instvo.5 18.069 Hrana i cigari 1.. politi£arite. koja pridade golemo zna£ewe na ovoj sektor so oddeluvawe na golemi finansiski sredstva na nivniot zdravstven sistem poznat kako NHS (National Health Service). na primer. Zdravstvoto kako politi£ko pra{awe Zdravstvoto i zdravstvenata za{tita pretstavuvaat dominantni ekonomski i politi~ki pra{awa vo Zapadna Evropa i SAD. Za da se postigne ova. od koi nad 43% vo bolnicite2).2 2. primer nad 11. Health Expenditure Shares. Francija ne{to nad 9% itn. Najdobar dokaz za ova e politikata {to ja vode{e laburisti£kata vlada na Toni Bler.4 11. ovie rezultati da se razbirlivi i prifatlivi za celata relevantna audiencija. potrebni se mnogu pari. i ottoga{ pa navamu se pove}e i pove}e se razviva i pro{iruva. Makedonija mo`e da ima dobro razvien zdravstven sistem. i zdravstvenite rabotnici. {to pretstavuva i edna od glavnite celi na disciplinata nare£ena Zdravstvena ekonomija. Tro{ocite za zdravstvena za{tita zafa}aat golem del od Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo site pogolemi i razvieni dr`avi vo svetot.S. }e bide pova`no od koga i da bilo porano.270 Zdravstvena za{tita Lekovi 176 Lekari 267 Stomatolozi 68 Bolnici 510 Zdrav. za vo dene{nicata da pretstavuva disciplina bez koja ne mo`e da se zamisli nieden moderen zdravstven sistem. 1996 Voved ZDRAVSTVENA EKONOMIJA .7 8. zatoa primenata na ekonomskite disciplini pridonesuva vo usoglasuvaweto pome|u potrebnite i raspolo`ivite sredstva kako i nivnata namenska upotreba. Kakva e sostojbata vo Makedonija od ovoj aspekt. vetuvaj}i promeni i podobruvawa na zdravstveniot status na nivnite gra|ani i pokvalitetni zdravstveni uslugi. 1960-2000 guvaat so rekordni 14% od BDP (2001) ili pofigurativno re£isi eden dolar od sekoj sedmi dolar potro{en na stoka i uslugi odi vo zdravstveniot sektor (vo 1960 bilo eden na sekoj dvaesetti).8 1 7.014 Doma}instvo 1.

So ovoj akt se predviduva pro{iruvawe na uslugite na postarite i vo delot na lekovite koi dosega na bea pokrieni. koga 109 bilioni funti se planiraat da bidat potro{eni. prvin treba da ka`eme {to pretstavuva ekonomijata sama za sebe kako nauka. Iako Makedonija zaostanuva vo ovoj pogled. mikorekonomskata evaluacija na nivo na tretman. Ovoj model ni gi poka`uva osnovnite karakteristiki na ovaa disciplina. koj }e go zgolemi i taka zgolemeniot deficit na SAD predizvikani od recesijata. koj be{e objaven vo juli 2003 godina. Postarite lu|e koi vo SAD gi ima 41 milion.Zdravstvena ekonomija Farmacevtski informator op{tetstvoto da proizveduva. Spored definicijata na Begg i dr. tuka mo`e da se spomnat obidite na Klinton za voveduvawe na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe vo SAD (Health Security Act). Spored Folland (2000). ne se realizira{e kako poradi politi£ki taka i poradi prakti£ni pri£ini. za `al. Poradi nemo`nosta da se fokusirame na site elementi poedine~no. biznis firmi. predvremenite izbori odr`ani ovaa godina poka`aa deka srame`livo no sigurno zdravstvoto }e zazeme centralen prostor vo politi£kite agendi na pogolemite politi£ki partii vo idinina. vklu£uvaj}i tuka i neekonomisti Sposobnost kriti£ki da razmisluva za ograni£enosta na nekoja analiza vo po{irok op{testven kontekst. kako disciplina malku e poznata. ili granka na ekonomijata koja go prou£uva izborot {to go vr{at mali ekonomski edinici. za `al. t.lekari. no.4 % godi{no do 2007/2008. a koj pretsedatelot Bu{ go potpi{a. Sega doa|ame do momentot koga mo`eme da dademe definicija na poddisciplinata Zdravstvena ekonomija. se razjasnuva poleto na dejstvuvawe na ekonomijata na zdravstvo i problematikata koja taa ja prou£uva. a koi se predmet na prou£uvawe na Zdravstvenata ekonomija. vsu{nost. ~ove~ki resursi.e. vo vid na materijali-nafta. itn. tro{eweto za Irak i politikata na namaluvawe na danocite. Zgoden na£in na pretstavuvawe na Zdravstvenata ekonomija e dijagramot na Alan Viliams. kratko objasnuvawe }e bide dadeno samo za kvadratot D. Sledej}i gi kvadratite od A do @ i nivnata kompleksna povrzanost. i Performansite na sistemite za zdravstvena za{tita Site ovie raboti koi gi napomnavme. tie planiraa da gi zgolemat tro{ocite za NHS za 7. Se postavuva pra{aweto {to treba da poseduva eden zdravstven ekonomist? Spored akademskite standardi za karakteristika na pristapot na eden ekonomist toa se : Sposobnost da ja apstrahira i poednostavuva (simplificira) osnovata na odreden problem Sposobnost da sobere dokazi i analizira podatoci Sposobnost za koncizno soop{tuvawe na rezultatite na po{irokata publika. Ottuka se jasni i motivite za usvojuvaweto na ovoj zakon. vladini agencii. t. a ponekoga{ i pogre{no sfatena i zameneta so ne{to drugo. (2000). taa pretstavuva nauka koja gi prou£uva na£inite za alocirawe na resursite kon ekonomijata na zdravstvoto (proizvodstvoto na zdravstvenata za{tita i nejzinata distribucija vo naselenieto). So eden zbor ekonomijata pretstavuva disciplina koje se zanimava so odlu£uvawe kako da se lociraat resursite koi sekoga{ nedostasuvaat ili se deficitarni (pr: vnes ili input vo proizvodstven proces. Golemata industrija na snabduva£i vo zdravstveniot sektor (farmacevtskata kako i pogolemi politi£ki partii (laburisti i konzervativci). Se postavuva pra{aweto kakva vrska ima ekonomijata so zdravstvoto i zdravstvenata za{tita? Pred da mo`eme da ka`eme ne{to pove}e za Zdravstvenata ekonomija. se va`na i organizirana grupa od amerikanskoto op{testvo koja sekoga{ najmnogu i izleguva na glasawe. i Sposobnost da ocrta nasoki (strategija. ma{ini. deficitarni) vo ostvaruvaweto na nivnite potrebi. Bu{ i gi zapo£na podgotovkite za kampawata za dobivawe na u{te eden mandat. Evaluacijata na ovie alternativni postapki na zdravstvena za{tita go so£inuvaat glavniot del na Zdravstvenata ekonomija. Najsve`o od amerikanskiot kontinent pretstavuva Aktot za zdravstveniot plan za postarite lu|e vreden 400 miljardi $ koj Senatot go usvoi vo noemvri 2003 godina. Spored Dolan i Lindsay ekonomijata e op{testvena nauka koja se obiduva da gi objasni odlukite {to lu|eto gi pravat pri koristewe na nivnite resursi (koi ne se beskone£ni. koj. Isto taka. politika) za toa {to go doznal indirektno od toa {to ve}e go znael i da gi identifikuva potencijalnite ograni£uvawa vo nejzinata primena. i gi prou£uva: Pobaruvaweto na zdravje i zdravstvena za{tita Snabduvaweto na zdravstvenata za{tita pr: zdravstveni uslugi Pazarot na zdravstvena za{tita Klini£ka i ekonomska evaluacija. ekonomijata pretstavuva nauka koja odlu~uva {to. medicinski sestri. kako i izlezot vo vid na stoka i uslugi). kako na primer odlu£uvaweto na eden pacient koj lek da go kupi ili odluka na bolnica za anga`irawe na u{te eden hirurg. so koe. Definicija i elementite na Zdravstvenata ekonomija Vo dene{nicata se soo£uvame so mnogu termini na Zdravstvena ekonomija od tipot na tro{kovna-efikasnost (cost-effectiveness) i tro{koven-benefit (cost-benefit).e. preku Medicare. Vo slu£ajov se raboti za ekonomski modeli koi se fokusiraat na ponisko nivo. pretstavuvaat raboti koi vo ekonomijata se poznavaat pod imeto mikroekonomija. koj pretstavuva dr`avno subvencionirana programa za zdravstveno osiguruvawe za postarite. kako i za kogo 43 . itn. Spored petgodi{niot plan na laburistite. kako {to se doma}instvata.

2001 New York) opredelena tehnologija ili lek. Economics. preku t. tretman. (McGrawHill. University of York koristeni pri voveduvawe na promeni vo na£inot na fiA. transformacija na Health Economics Health Econ. sepak. Economics. Centre for Health Economics. 7th ed. potrebno e da se zeme ta na lekovi. P. lista na £ekawe i benefit analizi na vreme. et al. ce. lu£uva£i vo zdravstvenata poza zdravstvena za{tita (cena. ne cenovno alternativni na£ini litika (decision makers). Ovoj del e se pove}e i pove}e priznat od strana MIKROEKONOMSKA POBARUVAWE NA PAZARNA na klini£arite kako i za tie EVALUACIJA NA ZDRAVSTVENA ZA[TITA RAMNOTE@A NIVO NA TRETMAN Vlijanieto na A+B vo Pari£na cena. odnos lekarracionalizirawe . Husein Reka pak odgovornosta e kaj politi~arite i tie odlu~uvaat Zdravstven ekonomist bez razlika na dobienite preporaki.. (The Dryden Press. magister po Me÷unarodna zdravstvena politika Va`no e zdravstvenite rabotnici vo ovoj period da bidat zapoznaeni so glavnite elementi na ovaa disciplina. and Lindsay D. The Economics of Health and Health Care. psiholo{ka. mehanizam i vreme ili iznos) vo pekt vo odlu£uvawata (decisinivnite razli£ni site fazi (detekcija. on making) koga cel na edna \ efekti dijagnoza. dovolno e taa da bide doka`ana deka e klini£ki efektivna. Macmillan: London. potreba sistemi kako zdravstvena za{tita efikasnosta e neizbe`en asekvilibrira£ki (pr. koja uveren sum deka vo skore{na idnina ke bide Literatura sostaven del na na{eto sekojdnevie vo zdravstvenata Zovko V. poa|aj}i od faktot {to ZDRAVJETO ? (osven od den na den se pove}e zemji B zdravstvenata za{tita) Opasnosti od voveduvaat potreba od ekonomprofesijata. vo situacija so limitirani zdravstveni resursi. Williams A (ed. 9: 183-190 (2000) zdravstveniot sektor. lekovi.definicija i metode. Kanavos Health Economics: An evolving paradigm. sostavuvawe na pozitivnata lis- . input substitucija. na£in. rezultatite od ekonomskata evaE luacija ne informiraat za od@ lukite na tie {to snabduvat i EVALUACIJA NA NIVO NA SISTEM tie {to kupuvaat i formiraPLANIRAWE. alocirawe na oblasta na zdravstvenata za{rabotna sila. £ija primena ¸e ovozmo`i poezdravstveniot sistem vo Makedonija? fikasna upotreba na resursite. itn NEJZINATA VREDNOST? potrebna dokumentacija za Atributi na zdravjeto. QALY) klini£ka efikasnost pri odlu£uvawe za reimbursirawe ili duri i registracija na odreden lek ili zdravstvena D V G tehnologija. normi. oprema. Culig J. vo namerata da ja dobli`am su{tinata i prirodata na ovaa nova disciplina. koja iako ne e odlu~uva~ka i glavna. Pharza{tita vo Republika Makedonija. Folland S.n. Maynard. sekoga{ da go zememe Begg D.: Farmakoekonomika . [TO PRETSTAVUVA ZDRAVJETO? KOJA E ska evaluacija osven drugata prihodi. odreduvawe na odr`liv paket na uslugi i mnogu drugi va`ni odluki. {to imaat status na odCost effectiveness i cost odnesuvaweto na pobaruvawe vremenska cena . konsumacija. na davawe na se naglasuva deka tro{kovnopacient. treba da se zeme predvid pri procesot na odlu~uvaweto ili decision making. mesto. BUXETIRAWE I MEHANIZMI NA MONITORING weto na pazarnata ramnote`a. 2003 New York) predvid toa {to se vika “opportunity cost” (slednoto najDolan E. Se nadevame deka sega od koga gi imame mnogu posaku[to mo`e da primeni od ova vanite klini£ki vodi£i. zatoa {to na krajot seM-r Farm. predvid pove}e od toa. na£in ako efikasnosta e celta na nena pla}awe i stimulirawe koja zdravstvena politika. et al. zdravstvena politika i straposle tretman) SNABDUVAWE SO tegija e maksimizacija na ZDRAVSTVENA ZA[TITA zdravjeto na populacijata od Tro{oci na proizvodstvo. mo`ebi ¸e se razmisli vo bliska idnina da vovedeme i farmakoekonomski voSe nadevam deka so seto prethodno iska`ano uspeav di£i koi ve¸e se primenuvaat vo mnogu evropski zemji. Health Economics: the cheerful face of a dismal scienopredelena usluga ili proizvod). 39: 171-178 konomski vodi~i i drugi mehanizmi na primena. buxet. indeksi na zdravstven status (Qol. 1987 Health Economics: A bird’s eye view of the structure of the discipliIstite ovie metodi i mehanizmi mo`at da bidat isne by Alan Williams. 7th ed. regulacii tita. dobro ne{to {to se propu{ta ili ne se proizveduva kaAcademic standards in Economics – QAA (2000) ko rezultat na upotrebata na resursite da se proizvede Williams A. Evaluacija na efektivnost na Vo lekarskata praktika dostapnite instrumenti za postoi ubeduvawe deka za da optimizirawe na sistemot. In Health and Economics. alternativni postoe£kiot javen zdravstven proizvodstveni tehniki. nansirawe na zdravstvenite uslugi. Mnogu e va`no sekoga{ koga odlu£uvame da vovedeme (Pearson Prentice Hall.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija 44 taa za medicinska oprema) e A glavniot finansier na ovaa [TO VLIJAE NA oblast. vklu£uvajki interakcija na se opravda nekoja aktivnost od buxetiraweto. No. itn). kade formalna).). 4th ed. pazar na Mo`eme da zaklu£ime deka inputi (rabotna sila. farmakoemaca 2001.

.

potrebna e pravilna komunikacija i znaewe. me|u koi se efikasnosta. internet). bezbednosta. Tie ja vr{at soodvetnata klasifikacija vrz baza na golem broj nau~ni istra`uvawa. pa taka samolekuvaweto. vo poslednive 20 godini. pa i vo Evropa. suva ko`a i sl. a se doka`ani kako bezbedni i efektivni za takvata primena. nepoznat i/ili somnitelen proizvoditel. kompleksni i strukturirani zdravstveni sistemi. e tretirawe na voobi~aenite zdravstveni problemi so lekovi specijalno dizajnirani i obele`ani za taa namena. izgorenici od sonce. Tie treba da se kvalitetni.IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A Potrebata na lu|eto da se gri`at za svoeto zdravje e stara kolku i ~ove{tvoto. Denes `iveeme vo visokorazvien svet so tehnologii za masovno proizvodstvo. nedoka`ana lekovita aktivnost i nabaveni na mesta {to so zakon ne se utvrdeni za proda`ba na lekovi (prodavnici. edno od mnogute istra`uvawa vo Velika Britanija doka`a deka re~isi site farmacevti vraboteni vo javnite apteki. kako glavobolka i bolka vo muskulite. informacii od nezavisnite istra`uvawa na industrijata. doka`anata aktivnost i na~inot na dejstvuvawe. a golema terapevtska {iro~ina. ubodi od insekti. bezbedni. efikasni.nau~ni. mala bolka. farmacevtskata industrija. Ve}e vo 19 vek se javuvaat organizirani zdravstveni sistemi koi celosno ja prezemaat odgovornosta za gri`a za zdravjeto na naselenieto. vo minatoto. ka{lica. Taka. preku sredstvata za javno informirawe i sekako tamu kade {to gi kupuvaat . kako i od podatoci dobieni od teren (lekari. vladite predvodeni od nivnite ministerstva za zdravstvo. vo golema mera vospostavuvaat pravilna komunikacija so pacientite i se vo sostojba pravilno da ja detektira- . Tema na brojot 46 Informaciite za koja namena i kako treba da gi koristat OTC lekovite. Ottuka proizleguva i ogromnata uloga na farmacevtot vo procesot na samolekuvaweto. Od niv proizleze i definiraweto na samolekuvaweto kako sostaven del na sovremenoto lekuvawe i gri`a za zdravjeto. Za taa cel. Pacientot/potro{uva~ot ima problem koj samiot go klasificira kako ne mnogu seriozen. pacientite/potro{uva~ite gi nao|aat na nivnata ambala`a i vo vnatre{noto upatstvo. nazalni infekcii.). Isto taka pod samolekuvawe ne spa|a samovolnoto tretirawe so preparati od nepoznato poteklo. nivnite internacionalni organizacii. kako samolekuvawe nikako ne treba da se sfati samovolno nabavuvawe i konsumirawe lekovi od listata na lekovi so recept (toa ekspertite go narekuvaat "samoprepi{uvawe"). Kako rezultat od toa. odli~na informiranost. egzem. a so tekot na razvojot na civilizaciite. poedinci. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO) i drugi relevantni faktori. Internacionalnata Farmacevtska asocijacija (FIP). gri`ata za zdravjeto ja prezemale posebno obu~eni poedinci. farmacevti i pacienti). Toj odi vo apteka. lekuvaweto. afti. Lekovite koi se koristat za samolekuvawe naj~esto se narekuvaat "lekovi bez recept" ili “over the counter” (OTC) i se dostapni vo aptekite bez lekarsko prepi{uvawe. Klasifikacijata na lekovite na lekovi so recept i lekovi bez recept vo svetot ja pravat vladini agencii za registracija na lekovi ili specijalizirani nezavisni agencii. brza komunikacija. Zna~i. Toa e nedozvolen promet so lekovi. ne sekoj lek lesno mo`e da stane lek bez recept. da imaat mala potencijalna toksi~nost. Zna~i. vo poslednite 20 godini napravija ogromen broj istra`uvawa . koj zaedno so zgolemenata dostapnost na informaciite. Kako najto~no mo`e da se definira samolekuvaweto? Zdravstvenite profesionalci (lekari i farmacevti). ja koristele prirodata vo ramkite na iskustvata {to gi imale. za koi ne e potreben recept od zdravstven profesionalec. ekonomski i sociolo{ki. vsu{nost. kako i zadovoluvawe na potrebata na lu|eto za samogri`a. vklu~uvaj}i gi i onie za bolestite. no akreditirani od ministerstvata za zdravstvo. Ovaa pojava ja podobrila zdravstvenata slika vo mnogu zemji. dostapnosta edinstveno na mesta utvrdeni so zakon (apteki) i sl. Vo uslovi na zgolemena potro{uva~ka i konkurentnost se javuva i konzumerizmot kako pojava na individualnata motiviranost za raspolagawe so sopstvenite sredstva. izvesni problemi na ko`ata (ise~enici.Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE . Evropskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (AESGP). so cel obezbeduvawe na sigurna i celosna zdravstvena za{tita i gri`a. lekovite i za zdravjeto voop{to. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO). Potoa ja zgolemila efikasnosta na lekuvaweto so skratuvawe na patot na lekuvaweto (nema ~ekawe pred ordinaciite) kako i so pogolemata vklu~enosta na gra|anite vo prevencijata i lekuvaweto. Svetskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (WSMI). na primer. Ottuka poteknuva i zgolemenata potreba za samolekuvawe. Kriteriumite {to se koristat vo svetot. vospaleno grlo. dijareja. bolni~ki ustanovi. Sepak. se dosta strogi. kade stru~niot kadar treba da go detektira i klasificira problemot. povra}awe. neredovna i ote`nata defekacija. ja nametna potrebata na lu|eto individualno pove}e da se gri`at za sopstvenoto zdravje. Sostojbi koi mo`at da bidat tretirani so ovie lekovi se na primer: nastinki i grip. Za po~etok gi rastovarila zdravstvenite fondovi. mnogu drugi organizacii (vladini i nevladini) i doka`ani eksperti se soglasni za principite na pravilna upotreba na OTC preparatite za samolekuvawe. necelosna ili ote`nata digestija.vo aptekite. odreden del od lekovite od listata na lekovi za koi e potreben recept se prefrleni na OTS listata. dostapnost na proizvodite do potro{uva~ite.

na potro{uva~kata na OTC lekovi pripa|aat 14. Gilbert.I. tuku odgovorno i efektivno.5% od vkupnite sredstva potro{eni za lekovi vo Evropa se potro{eni za lekuvawe na nastinki i ka{lica.63% za vitamin i minerali.6% od vkupnata potro{uva~ka na lekovi vo Evropa e rezultat na samomedikacija. ne kakvo bilo samolekuvawe. McCain.org www. Jasminka Pat~eva Koristena literatura www.yu/teme/samomedikacja www. odnosno dali problemot mo`at da go re{at na samoto mesto ili treba da gi upatat na lekar. a toa se postignuva so kontinuirana edukacija. Quintrell. D.aesgpbe www. Benrimoj.05% za tretirawe na problemi na ko`a i 10. views and attitudes of community pharmacists” S. Za da mo`at farmacevtite da izdadat lek soodveten na potrebite na pacientot. odnosno 15. de Almeida Neto “Non-prescription medicines: a process for standards Development and testing in community pharmacy” . C. 11. A.wsmi. vo poslednite godini samolekuvaweto zazema se pozna~aen segment od zdravstvenata za{tita. se so cel da se obezbedi kvalitetna zdravstvena gri`a i zadovolni pacienti. 11.18% za analgetici. predvodeno od sovesni i dobro obu~eni profesionalci. efi- kasno.Tema na brojot Farmacevtski informator 47 at nivnata sostojba. Pfleger. Na {to uka`uvaat brojkite dobieni od AESGP za potro{uva~kata na lekovi vo Evropa vo 2007 godina? Od vkupnata potro{uva~ka na lekovi. Bond. D. farm. 18. se o~ekuva samolekuvaweto da stane se pomasovno. koi ne zafa}aat i nas. bezbedno.org J. No. A.9% na nivo na EU. a treba da se definira so zakon i toa na na~in usoglasen so evropskata regulativa.nega. Taka. onakvo kakvo vo svetot i vo Evropa se narekuva "odgovorno samolekuvawe". treba da imaat {iroki poznavawa. 22. Od golemo zna~ewe e i se pogolemata uloga {to farmacevtite ja dobivaat kaj nas.7% na cela Evropa. Poradi svetskite trendovi na sovremeno `iveewe. George. so Zakonot za lekovi i medicinski pomagala donesen minatata godina se definira {to se lekovi za koi ne e potreben recept kako i se ona {to e va`no za niv. N. bazirano na nau~ni istra`uvawa i dokazi. Dipl. Vo Republika Makedonija.org. Steward “Independent prescribing by pharmacists: a study ot the Awareness. D.fip. dostapno.

Vo prvata grupa spa|aat analgetici t.e. vitamini i minerali.e. 5. ili onie {to pacientot gi dobil vo prethodna prilika za druga ili sli~na bolest. Vo dene{no vreme zna~eweto na samolekuvaweto e va`no duri i vo viskorazvienite zemji. lekarite bi trebalo da go pra{aat pacientot za eventualno koristeni lekovi {to toj gi zel samoinicijativno. Dezinfekciski sredstva. Kako {to ka`uva samiot termin. Dietetski proizvodi. antacidi i drugi lekovi za olesnuvawe na stoma~nite tegobi. da go odbere najdobriot lek. deka ne e potrebna posebna terapija. 4. Na pacientot mu odgovara koga lesno mo`e da dojde do preparati {to gi otstranuvaat simptomite na polesnite bolesti. kako i pojava na rezistentni soevi bakterii. Samolekuvaweto e staro kolku i ~ovekot. sekako e vo edukacija na naselenieto. kako i te{ki alergiski reakcii kaj osetlivi individui). Higienski sredstva i dr. bez to~no utvrden re`im na dozirawe. spontano minuvaat i koi poradi toa se prikladni za samolekuvawe. Izlezot. od zemaweto na lekovi {to se dobivaat samo so recept.e. enzimi. da ja odredi soodvetnata doza i da go proceni efektot od lekuvaweto. Medicinskata profesija. pak. osobeno na antimikrobnite preparati t. Sepak. lokalni antirevmatici i drugi takanare~eni pomo{ni lekoviti sredstva (tradicionalni i/ili herbalni lekovi). avtomedikacijata podrazbira zemawe na lekovi bez sovet od lekar. gleda na samolekuvaweto bez si mpatii. Proizvodi od rastitelno poteklo.n. laksativi. edinstveno doa|aat vo kontakt so licata {to re{ile sami da se lekuvaat. acetisal) mo`e da predizvika opasni nesakani efekti koi mo`at da go zagrozat `ivotot ( na pr. lekovi protiv bolka. Potrebno e da se naglasi deka golem procent od bolestite e samoizle~liv t. osobeno ako tie bile so pomal obem i ako nivnata dijagnoza bila relativno lesna. po~nuvaj}i od acetilsalicilnata kiselina (aspirin. vsu{nost. koi pretstavuvaat edinstveni lekovi nameneti za samolekuvawe. Brojot na lekarite i vo ovie zemji e nedovolen za lekuvawe bolni {to stradaat od bezna~ajni simptomi. osobeno senzibilizacija i pojava na alergiski reakcii. Potrebno e da se napomene. koi lesno se dijagnosticiraat. koi potoa predizvikuvaat infekcii {to te{ko se lekuvaat. Registrirani lekovi so soodveten sostav {to so posebno odobrenie se predvideni za slobodna proda`ba. 48 vuvaweto na vistinskata dijagnoza.e. 2. deka prakti~no sekoj lek. „over the counter” ili "OTC preparati"). i sekako i vo dosledno sproveduvawe na zakonskata regulativa za izdavawe na lekovi. antibioticite {to e pri~ina za pojava na niza nesakani posledici. a istovremeno }e gi educira potencijalnite korsnici na samolekuvaweto. postoi mo`nost nekriti~kata primena na lekovi pri samolekuvaweto da maskira nekoja seriozna bolest i da go odlo`i postati~ka primena na nekoi lekovi. Ova pridonesuva za ~esta i za nekri- D-r Goran Trajkovski Centar za vnatre{ni bolesti "SRCE" Skopje . Za `al. pretstavuva neizbe`en del na modernata medicina koj treba da se realizira na na~in {to }e go namali optovaruvaweto na lekarot so bolni so banalni tegobi. Avtomedikacijta. Pri zemaweto na anamneza. smetaj}i deka obi~niot ~ovek-laik ne mo`e da postavi dijagnoza. andol. Ovde treba da se izdvoi zemaweto na lekovi {to se staveni vo promet kako lekovi bez recept (vo slobodna proda`ba t. t. 3. Hroni~noto zemawe na kakov bilo lek mo`e da predizvika nepredvidlivi nesakani efekti. Toj sekoga{ nastojuval sam da gi re{ava svoite zdravstveni probelemi. na onie {to se potencijalni korisnici na lekovi. Zna~ajna e i ulogata na farmacevtitite koi. spomenatite preparati mo`at da predizvikaat te{ki krvavewa na digestivniot sistem. Postojat nekolku grupi na preparati {to mo`e da se prodavaat bez recept i da se koristat za samolekuvawe: 1. ~esta e pojavata na slobodna proda`ba na lekovi za ~ie izdavawe e neophoden lekarski recept. kako i bez postavena dijagnoza. zna~i. so cel mo`nostite od nesakani efekti da bidat svedeni na minimum. ovozmo`uvaj}i mu na toj na~in da im posveti pove}e vnimanie na pote{ko bolnite.Farmacevtski informator Tema na brojot AVTOMEDIKACIJA (SAMOLEKUVAWE) Avtomedikacijata ili samolekuvaweto pretstavuva va`en aspekt na zdravstvenata za{tita. ~ija primena verojatno e naj~esta.

4(2). 142(11). 22: 170. Reinforcement of drug abuse: Implications for prevention. Tekoven fenomen vo mnogu zapadni op{testva i kaj nas e {irokata upotreba na vitamini. 1259. kako na primer anksioznosta. Hughes CM. 4(5). Tie se socijalno nesposobni i se golem problem vo op{testvoto. Mnogu lu|e eksperimentiraat so lekovite koi se prepi{uvaat od lekar od mnogu pri~ini: od zabava. postojat i odreden broj na ograni~uvawa koi dozvoluvaat nivno izdavawe samo so dozvola na farmacevtot. McElnay JC. Zatoa e neophodno da se obrne vnimanie. 724. grbni bolki itn. 160. McElnay JC (2005). no. Societal Family Practice. Drug American Journal of Psychiatry. za gubewe na telesna te`ina. Zloupotrebata na lekovi i drugi preparati e po~esta kaj pomladata populacija. tolku olesnuvaweto e pogolemo i zatoa bil masovno zloupotrebuvan vo samolekuvawe {to dovelo do nesogledlivi posledici. no prodol`uvaat so se posilni i ponekoga{ duri i so ilegalni supstancii vo samomedikacijata. Recent Developments in Alcoholism. SMH: Recent Developments on the Self-Medication Hypothesis. Harvard Review of Psychiatry. 201. Khantzian EJ (1990) Self-regulation and self-medication factors in alcoholism and the addictions. Drug Safety. Samolekuvaweto sekoga{ ne e od pogre{ni pri~ini. da ja namalat telesnata ili psihi~ka bolka. Na primer. Clinical Toxicology Bulletin. Shields E. za podobra koncentracija i dr. 8. a vo toj slu~aj se pribegnuva kon lagi deka bolesta se u{te postoi za da se dojde do recept za posakuvaniot lek i drugi malverzacii. 7(2). Blenkinsopp A. 3. 4(5). Vo soglasnost so FDA. na edukacija na naselenieto od opasnosta od samolekuvawe bez lekarski nadyor. bidejki. Over the counter drugs: the future for self medication. Postojat pove}e od 80 terapevtski kategorii na OTC preparati od lekovi vo le~ewe na akni. Harvard Review of Psychiatry. ED (2002). posegnuvajki po alkohol. zaradi ubla`uvawe na bolest ili sostojba so zemawe na prekumerni dozi na lekovi ili drugi preparati se definira kako samolekuvawe. srceto itn. Benefits and risks of self medication. nivnata dolgotrajna upotreba predizvikuva zavisnost. Duncan DF (1975). cigari i ilegalni drogi. toj uni{til bezbroj `ivoti i stotici korisnici po~inale. Iako na farmacevtskiot pazar vo svetot bil okolu 10 godini. voznemirenost. oxycodone nema prag na efikasnost. Se koristel za postoperativna bolka.The self-medication hypothesis: a review of the two major theories and the research evidence. 69. Schatzberg AF (1974). Khantzian EJ (1997). 287. 312. Fleming GF (2001).obi~no bez sovet od lekar. mnogu brgu predizvikuval zavisnost. samomedikacija. i bez profesionalno vodewe. Journal of Psychedelic Drugs.OTC preparati(over the counter) Upotreba na ilegalni i opasni supstancii 1. Prepi{anite lekovi od lekar mo`at da bidat mnogu opasni koga ne se zemaat soodvetno. 1(10). defekti na bubrezite. British Medical Journal. migreni. se obiduvaat da go korigiraat sopstvenoto raspolo`enie so samole~ewe. Dodeka ovie sredstva ovozmo`uvaat momentalno olesnuvawe od nekoi simptomi. Duncan DF (1974b). o{tetuvawe na mozokot. Bradley C (1996). Nekoi lu|e zapo~nuvaat so umereni dozi na lekovi ili drugi preparati. i da proizleze duri i pogolem problem za korisnikot. crniot drob. Duncan DF (1974a). Kon samolekuvawe mo`e da se pribegne so: Zloupotreba na prepi{an lek od lekar Zemawe na lekovi koi se izdavaat bez recepta . Me|u eden od poopasnite prepi{uvani lekovi e Oxycontin(oxycodone hydrochloride). bez lekarski recept. Za razlika od aspirin ili acetaminophen. The American Journal of Psychiatry. Wazaify M. alergii i dr. Mack JE. Frances RJ (1997). rastitelni preparati i drugi OTC “supplements” . Diplomiran farmacevt Zaprina Kalinova 49 Koristena literatura: Achalu. mo`at da bidat zloupotrebeni (vo sinteza na methamphetamine) se izdavaat pod kontrola na farmacevtot. 255. skr{eni koski. 835.OTC preparati se lekovi koi mo`at da se kupat vo aptekite slobodno. no. Heroin American Journal of Psychiatry. I toa e eden na~in na samomedikacija so koja nekoi korisnici o~ajno se obiduvaat da najdat pove}e dostapni alternativni lekovi pri lekuvawe ili prevencija na nivnite sopstveni tegobi. do lekovi za namaluvawe na telesnata te`ina. Ulogata na lekarite i farmacevtite vo ovoj slu~aj e od klu~no zna~ewe. 24. ili lekovi za nastinka ili alergii koi sodr`at dekongestiv pseudoephedrine. . Khantzian. The wrath of grapes versus the self-medication hypothesis. posebno koga korisnicite prodol`uvaat da gi zemaat i pokraj toa {to se povlekla bolesta ili sostojbata. itna kontracepcija mo`e edinstveno da se kupi ako farmacevtot proceni deka korisni~kata e dovolno vozrasna. id1.The acquisition. So zloupotreba na lekovite vo nemedicinski celi se menuva mozo~nata aktivnost i toa vodi kon zavisnost i potreba od postojano dopolnuvawe na dozata. isto taka. no mo`e da zapo~ne nevino kako na~in za olesnuvawe na nesakani sostojbi kako nesonica. 131(6). a ponekoga{ duri i toa da se zloupotrebi. Nekoi lu|e koi stradaat od nekoi mentalni zaboluvawa (na primer depresija). maintenance and treatment of polydrug dependence: A public health model. EJ. Hughes CM. bolka. 1027 Khantzian EJ (1985). korista od OTC preparatite generalno e pogolema od nivnite rizici. pred se. 2. 231. similarities and differences.Tema na brojot Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE Lekuvawe bez profesionalno sledewe od lekar. The self-medication hypothesis of substance use disorders: a reconsideration and recent applications. a poretko kaj vozrasnite nad 65 god. 131(2). Kolku pove}e tabletki se ispieni.

taka i na sevkupnata zdravstvena sostojba na pacientot (1-6). a prepokrieni so sivo-beli skvami. 8. no mo`e da se javi i vo drugi formi (pustularna. pu{ewe. po~nuvaj}i od lokalna terapija. Kratkotrajnoto eksponirawe na sonce dava odli~en terapevtski rezultat (zdravite delovi od ko`ata zadol`itelno da se za{titat so krem so visoka ili ultra za{tita). i na kraj. Aktiviranite T- . vo format koj e lesno prepoznatliv od strana na T-kletkite (7-8). terapijata i sovetuvaweto na pacientite so psorijaza psorijazata. promenite naj~esto se lokalizirani na laktite i kolenata. vitamin D3 (kalcipotriol). Dijagnostikata na psorijazata se temeli na dobro zemena anamneza. retinoidi.naj~esto se javuva kaj deca. Izbegnuvawe na alkoholni pijalaci. gutatna . Nave~er upotreba na neutralni. 4. Antigen-prezentira~kite kletki. Postoe~kata terapija na psorijazata vklu~uva razli~ni terapevtski modaliteti vo tretmanot na Kako da im se olesni `ivotot na pacientite so psorijaza 1. pu{ewe ili intenzivno son~awe.. Kaj pacientite so psorijaza. Upotreba na kortikosteroidni kremovi 0. infekcii. povredi. 3. Sovremenite istra`uvawa uka`uvaat deka T-limfocitite se identifikuvani vo psorijati~nite plaki. inovativni biolo{ki lekovi vo terapijata na psorijaza (enbrel. preku nivnata neophodnost vo aktiviraweto na T-kletkite. Izbegnuvawe na stresni sostojbi. plaki so jasno ograni~eni rabovi. odnosno masla {to }e ovozmo`at otstranuvawe na inflamiranite plaki 2. emolientni kremovi ili emulzii. klini~ki pregled i patohistolo{ki naod. Vo vodata kade }e se kape pacientot. promenite ~esto mo`e da se prisutni i na noktite. 7.5-1% nekolku sedmici dokolku sostojbata na ko`ata e vlo{ena i se prisutni psorijati~ni promeni. Najdobar terapevtski modalitet e individualno da se pristapi kon sekoj pacient i efikasnosta od samata terapija }e donese podobri rezultati. Psorijazata naj~esto se javuva kako plakarna. utvrdeno e deka psorijazata e zaboluvawe od imunolo{ka priroda. se relevanten faktor vo nastanuvaweto na psorijati~nite plaki. Fototerapijata mo`e da se koristi kako mono-terapija (edine~na). ili kombinirana so drugi terapevtski modaliteti (upotreba na EXCIMER laser kaj lokalizirana psorijaza).edna{ dnevno. edni od trite glavni grupi na kletki odgovorni za medijacijata na procesite na imuniot sistem go koordiniraat vkupniot imun odgovor kon opredelena noksa (antigen). i da ostane pacientot vo vakvata bawa okolu 15 minuti. od kade {to preo|aat vo epidermot na ko`ata. upotreba na steroidni kremovi {to }e dejstvuvaat protivvospalitelno. da se dodade nekolku kapki maslo ili mineralna sol. Vo sredinata na osumdesettite godini na minatiot vek. ponatamu inicijacijata i odr`uvaweto na leziite bara aktivirani T-kletki.Farmacevtski informator Sovremeni aspekti na etiologijata. 5. no i golem broj na drugi faktori se javuvaat kako trigeri {to ja pottiknuvaat bolesta (stres. inverzna-intertriginozni regii). Vo odnos na lokalizacijata. kade kako kriti~na komponenta na patogenezata se javuva aktivnosta na abnormalnite T-imunokompetentni kletki. kapewe so kupki {to sodr`at mineralni soli. infiksimab). Pokraj ko`ata. po procesot na aktivirawe i povrzuvawe so ostanatite u~esnici vo imuniot odgovor. Posebna nega na ko`ata na pacientot . isto taka. odnosno prezentiraweto na antigenot na povr{inata. genetski determinirana sostojba na ko`ata. Forum 50 Psorijazata e avtoimuna. koja ja karakteriziraat eritemni papuli. kupki so mineralni soli {to }e pomognat za podobra nega na psorijati~nata ko`a. hroni~na.. infekcii. Ako pacientot e vo mo`nost neka prestojuva opredelen vremenski period na more. aktiviranite T-kletki. preku oralna se do fototerapija. topi~ni retinoidi (tazaroten . patuvaat do dermisot. lekovite {to ja suprimiraat aktivnosta na Tkletkite.dava dobar terapevtski odgovor kaj plakarnata psorijaza). 6. Lokalnata terapija na psorijazata podrazbira koristewe na emulzii i masla {to }e gi omeknat skvamite. Nasledniot faktor ima golema uloga vo nastanuvaweto na psorijazata. Peroralnata terapija gi vklu~uva metotreksat.). T-kletkite. pridonesuvaat vo podobruvaweto kako na samite plaki. no ponekoga{ mo`e da generaliziraat na pogolemi povr{ini. upotreba na lekovi.

odnosno `ivotniot vek na epidermalnite kletki e namalen od 3 sedmici na 3-4 dena._______________________ Dali poznavate drugi vakvi spisanija? € Da € Ne " 51 " Koristena literatura 1. New York. Johnson R. 5th ed. Fu SM. 2002. Immunologic mechanisms in psoriasis. klini~ki se evidentiraat kako psorijati~ni plaki. Science Med. 2002. koi bi trebalo da dejstvuvuvaat. February 22-27. Vrzuvawe na citokinite so drugi supstrati pred da zapo~nat da dejstvuvaat na keratinocitite. NY: Garland Publishing. ili nivno migrirawe vo tkivata. Nickoloff BJ.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. no nikoga{ do sega ne sum videl/a primerok od spisanieto € Povremeno go ~itam € Redovno go ~itam i go dobivam spisanieto Koi od slednive atributi najmnogu Vi asocira na F.I? Mn. et al.Nizok Kako ja rangirate vrednosta na F. The immunologic basis for the treatment of psoriasis with new biologic agents.I? € Korisno € Informativno € Interesno € Sovremeno € Up-to date info € Stru~no € Neophodno € Profesionalno Drugo ____________________ Kako doznavte za F. Dummer W. et al. J Am Acad Dermatol. Krueger JG. 4. Gottlieb AB.135:1104-1110. New Orleans.1:442-447. 1988.Nizok Demogravski info: Godini ________________ Pol m ` Grad ____________________ Vrabotuvawe/ zanimawe _______________________ " POPOLNI I VRATI . doveduvaat do predvremeno sozrevawe i intenzivna proliferacija na keratinocitite. Blokirawe na ekspresijata na citokinite (blokirawe na intereferonskite receptori). D-r Iskra Petrovska-[e{ova. Walport M. Ovie histopatolo{ki alteracii.I? € Kolegi € WEB € Farmacevtska komora Dr. koi bi imale potencijal za klini~ki benefit. Immunobiology.46:1-23. Expression of HLA-DR molecules by keratinocytes.164:1013-1028. Gottlieb AB.I? Mn. " Koi se tie? [to Vi nudat gorenavedenite spisanija. € Relicencirawe € Marketing Dr. but not keratinocyte.I e korisen za Vas i Va{ata rabota? € Stru~ni info. J Exp Med. Gottlieb SL. 3.__________________________ Kako go rangirate kvalitetot na F.May/June:150-161. Beyer J. 6. Treating psoriasis with biologic agents. spec. 5. Krueger JG. et al. Eliminacija na patolo{kite T-kletki so terapija specifi~no naso~ena protiv aktiviranite Tkletki. 1986. 2002. Gilleaudeau P. Presented at the 60th Annual Meeting of the American Academy of Dermatology. 2001. Arch Dermatol. Pharmacodynamic effects of subcutaneous (SC) administration of efalizumab (antiCD11a). Response of psoriasis to a lymphocyteselective toxin (DAB389IL-2) suggests a primary immune.Forum kletki i citokinite. Sovremenite pristapi vo tretmanot na psorijazata podrazbiraat novi. and presence of Langerhans cells in the dermal infiltrate of active psoriatic plaques.I? Od koj aspekt F. Joshi A. 1995. The immunologic and genetic basis of psoriasis. odnosno da ja stopiraat ili onevozmo`at psorijati~nata kaskada na imunolo{kiot odgovor. La. et al. dermatovenerolog PZU specijalisti~ka ordinacija D-R AN^EVSKI Farmacevtski informator POPOLNI I VRATI Kolku Vi e poznato brend imeto: FARMACEVTSKI INFORMATOR? € Nikoga{ ne sum slu{nal/a za nego € Sum slu{nal/a. Specifi~nite strategii vo razvojot na biolo{kite lekovi podrazbiraat: Blokada na interakciite {to vodat do T-kleto~na aktivacija. 1999. pathogenic basis. Poster #P547. 8. {to ne Vi nudi F. Lifshitz B.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. Janeway CA. 7. Nature Med. inovativni preparati. 2.18:1376-1380. J Am Acad Dermatol. Travers P.

Clinic for Anaesthesia.015). Xambazovska Klinika za anestezija reanimacija i intenzivno lekuvawe Medicinski fakultet. (OA=157 € . Prvata grupa (OA) vklu~uva 20 pacienti. Kuzmanovska. Q.003).5) Spinalnata regionalna anestezija e naj~esto koristena tehnika za artroskopija na koleno. (2) vremeto pominato od operativnata intervencija do napu{tawe na pacientot od bolnicata i (3) vkupnite tro{oci za izveduvawe na anestezijata kaj pacientite vodeni so scijaten . Cyril and Methodius – Skopje A. J. vremeto potrebno za oporavuvawe na bolniot od operativnata intervencija.Farmacevtski informator Praktika KOMPARACIJA NA REMIFENTANIL PROPOFOLSKATA ANESTEZIJA SO BLOKADA NA SCIJATNIOT FEMORALEN NERV KAJ PACIENTI KAJ KOI SE IZVEDUVA ARTROSKOPIJA A.remifentanil). METOD Vo na{ata studija nie vklu~ivme okolu 40 pacienti so fizikalen status ASA 1-2. Vo ovaa studija mo`evme da gi sporedime prednostite. (1-3) Novite kratkodeluva~ki anesteti~ki lekovi kako {to se propofol.25% bupivakain (25 ml/kg).001). nie gi prosledivme slednite parametri: (1) vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija. Ne postoea golemi razliki na vkupnite tro{oci pome|u dvata razli~ni anesteti~ki tehniki. nesakanite efekti od anesteziolo{kata tehnika.femoralen blok) i op{tata anestezija izvedena so novite kratkodejstvuva~ki anesteti~ki lekovi (propofol .femoralen blok kako i kaj pacientite vodeni so op{ta anestezija so propfol i remifentanil. Petru{eva. (4. Kartalov. VOVED Op{tata anestezija kako i regionalnata anestezija se naj~esto koristeni anesteziolo{ki tehniki za izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti za ednodnevnata hirurgija. na vozrast od 18 do 65 godini kaj koi ja primenivme operativnata intervencija artroskopija na koleno kako ednodnevna hirur{ka procedura. Pacientite kaj koi postoi kontraindikacija za regionalna anestezija. Nojkov. pacienti so dijabetes i periferna neuropatija bea isklu~eni od studijata. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 13 (822) minuti (p=0. Vtorata grupa (PNB) isto taka vklu~uva 20 pacienti kaj koi za artroskopija APSTRAKT 52 Vo ovaa studija pri izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. Vo studijata za artroskopija na koleno bea vklu~eni 40 pacienti podeleni vo dve ednakvi grupi. poto~no pome|u lokoregionalnata tehnika (scijaten .61). A. Vo prvata grupa n=20 (OA) bea vlu~eni pacienti vodeni so op{ta anestezija (propofol . Kartalov.remifentanil) dodeka vo vtorata grupa n=20 (PNB) bea vklu~eni pacienti vodeni so blokada na scijatniot i femoralniot nerv izvedena so 0. Pacientite od prvata grupa (OA) vo sobata za budewe prestojuvaa 7 (5-20) minuti dodeka pacien- . kaj koi za artroskopija na koleno be{e primeneta op{ta anestezija (propofol .Skopje tite od vtorata prestojuvaa 23 (795) minuti (p=0. Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) po zavr{uvawe na operativnata intervencija bea direkno isprateni na hirur{koto oddelenie.remifentanil). Vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija za artroskopija na kolenoto kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 16 (10-28) minuti. Pacientite bea podeleni vo dve ednakvi grupi. pacienti so srcevi i respiratorni te{kotii. kako i redukcijata na bolni~kiot buxet ja nametna potrebata da se napravi sporedba na tro{ocite i benefitot pome|u dvete anesteti~ki tehniki. dodeka site pacienti od prvata grupa po zavr{uvawe na operacijata moraa da bidat smesteni vo sobata za budewe (p=0. Od regionalnite nervni blokovi za izveduvawe na artroskopija so uspeh mo`e da se koristi i scijatniotfemralen blok. zadovolstvoto na pacientot od anesteziolo{ka tehnika kako i tro{ocite potrebni za izveduvawe na anesteziolo{kata tehniki. V. KLU^NI ZBOROVI: Op{ta anestezija za artroskopija na koleno (propofol remifentanil). Za ovaa cel napravivme edna prospektivna studija kade {to izvr{ivme evaluacija na vremeto potrebno za podgotovka na pacientot za izveduvawe na artroskopijata. Univerzitet "Sv. B. sevofluoran kako i remifentanil go skratuvaat vremeto na oporavuvawe po operativnata intervencija. Reanimation and Intensive Care Faculty of Medicine University St. nedostatocite kako i tro{ocite pome|u dve anesteti~ki tehniki za artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. Kiril i Metodij". Donev. Scijaten-femoralen nerven blok. PNB=160 € ) (p=0. (6-8) Porastot na tro{ocite na modernite anesteti~ki lekovi.

tro{ocite za medicinskite materijali (igli. Vo vtorata tabela e prika`an periodot pominat vo sobata za budewe. Tabela 2 Vremeto pominato vo sobata za budewe i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi.001 0.43). Kaj sedum pacienti od prvata grupa (OA) . Op{ta anestezija (n = 20) Âozrast (god) Telesna te`ina (kg) Âisina (cm) Polova distribucija (m/`) Fizikalen status ASA 1/2 51 (19-65) 82 (53-95) 175 (155-182) 13/7 12/8 Scijaten femoralen nerven blok (n = 20) 46 (25-65) 73 (57-100) 168 (151-190) 11/9 13/7 Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) . osven fizikalniot status ASA.femoralen blok be{e izveden so specijalna teflonska igla. Vremeto potrebno za podgotovka na pacientite za operativnata intervencija (od intravenskata premedikacija do dezinfekcija na ko`ata) kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 13 (8 .2 mg/kg za edna minuta i 2 . a potoa pacientite bea vnesuvani vo operacionata sala. vo toj slu~aj pacientot se prefrla na hirur{koto oddelenie. hirurzite intraartikularnovo koleno apliciraa po 20 ml na 0. Kaj prvata grupa (OA) ispitanici be{e primeneta remifentanilska infuzija od 0. [est pacienti od prvata grupa (OA) . dodeka intravenskata infuzija vo tek na operativnata intervencija za dvete ispituvani grupi iznesuva{e 5 ml/kg na ~as (Ringer laktata).30% dobija analgetik vo prviot postoperativen den. Adekvaten nerven blok . dodeka kaj vtorata grupa pacienti (PNB) analgetik vo prviot postoperativen den dobija sedum pacienti 37% (p=0. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija. Scijaten . kako i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi. dodeka periferniot nerven blok kaj vtorata grupa be{e izveden vo sobata za budewe.015) Kaj vtorata grupa (PNB) ne se zabele`aa nikakvi kardiocirkulatorni nesakani efekti.Praktika na koleno be{e primeneta periferna nervna blokada (scijaten femoralen blok).05 mg/kg.75). Neadekvaten nerven blok - Farmacevtski informator (potreba za aplicirawe na 0. Kaj samo dvajca pacienti (10%) be{e apliciran analgetik vo raniot postoperativen period i od prvata grupa (OA) (p=0.( potreba za op{ta anestezija) Klini~ki relativnata hipotenzija se notira{e toga{ koga sistolniot pritisok }e se namale{e za 30% pod po~etnata vrednost. .0). dodeka site pacienti od prvata grupa (OA) prestojuvaa vo sobata za budewe. Samo dvajca pacienti od vtorata grupa (PNB) -12% ~uvstvuvaa lesna bolka vo tekot na artroskopijata. a strujnata stimulacija be{e so intenzitet od 0.1 . Na po~etokot se izveduva{e infiltracija na femoralniot nerv so 15 ml na lokalniot anestetik. Tabela 1 Demografski karakteristiki na ispituvanite grupi.25% bupivakain. a potoa se izveduva{e i blokada na scijatniot nerv so 10 mL od lokalniot anestetik. Premedikacijata na pacientite be{e izvedena so midazolam 0. {pricevi kanili i dr) kako i personalnite tro{oci.visual analogue scale. (6-8) Pacientite od vtorata grupa (PNB) bea spremni za operacija vo momentot koga vo potpolnost }e se izgubi ~ustvoto na drazba predizvikano od igla vo femoralnata i scijatnata nervna distribucija kako i nesposobnosta na pacientot da ja podigne nogata na operacioniot stol i nemo`nosta za fleksija na nogata vo kolkot.1 mA. Kaj vtorata grupa ispitanici (PNB) be{e primenet scijaten femoralen blok izveden so neurostimulator so 0.(nepostoewe na potreba za sedacija i dodatna analgezija) 2. Kvalitetot na nervniot blok se evaluira{e spored slednite kriteriumi: 1. Scijatniot . dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 16 (10-28) minuti.005 53 ispituvani grupi zavisea od tro{ocite na site anestetici upotrebeni pri operativnata intervencija. (p=0.1 mg na fentanil za da se zavr{i operativnata intervencija) 3. Vkupnite tro{ocite kaj dvete Rezultatite se prezentirani so sredna vrednost.4 mg/kg na kontrolirana infuzi na propofol. Ako vitalnite parametri se stabilni vo dve posledovatelni merewa i VAS e poniska od 3.005).25% bupivakain (25 ml).0. kaj pacientite intravenski se aplicira{e tramadol vo doza od 100 mg. Vo slu~aj vrednosta spored VAS da be{e pogolema od 3. Statisti~kata analiza be{e napravena so (SPSS 7. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija na sekoj 5 minuti se slede{e bolkata spored VAS .013). Kaj edniot od niv operativnata intervencija se prodol`i so op{ta anestezija. Nepostoewe na nervna blokada .36% postoe{e relativna hipotenzija po vovedot vo anestezija (p=0.femoralen Op{ta anestezija nerven blok (n=20) (n = 20) Prestoj vo sobata za budewe (min) Vreme na prvo urinirawe (min) 23 (10-95) 147 (100-400) 10 (5-25) 260 (150-385) P 0. REZULTATI Demografskite karakteristiki na dvete ispituvani grupi se prika`ani vo tabela 1. Spored VAS za bolka.50% bea direktno prefrleni od operacionata sala na hirur{koto oddelenie.22) minuti. Neurostimulacijata se izveduva{e so frekvencija od 2 Hz. Op{tata anestezija kaj pacientite od prvata grupa be{e primeneta vo operacionata sala.5 . Ovaa sostojba se tretira{e so interventno aplicirawe na 200 ml na Ringer laktat. 7 pacienti od prvata grupa (OA) imaa vrednost od 3 vo vremeto koga bea prefrluvani od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie dodeka kaj vtorata grupa (PNB) vo istiot vremenski period nepostoe{e nikakva bolka spored VAS skalata kaj nitu eden od pacientite (p=0.

Farmacevtski informator
Na tabela 3 e prika`ana analiza na tro{ocite. Tabela 3 Analiza na tro{ocite kaj dvete ispituvani grupi. Scijaten Op{ta femoralen nerven anestezija blok (n=20) (n = 20) Tro{oci za potreben 7 (7-14) 15 (15-22) materijal Tro{oci za anestetici 32 (23-41) 14 (14-15) Tro{ocite za 28 (16-44) 30 (20-44) perioperativnoto vreme Tro{ocite zavremeto pominato 30 (0-176) 1,1 (0-22) vo sobata za budewe VKUPNI TO[OCI 160 (105-195) 158(105-194) DISKUSIJA Ispra}aweto na pacientite od operacionata sala direktno na hirur{koto oddelenie e efektiven na~in za namaluvawe na vkupnite tro{ocite za anestezija pri artroskopija na koleno, bidej}i na ovoj na~in se namaluva monitoriraweto na pacientite, kako i se namaluva potrebata od anga`manot na sestrite. (13) Rezultatite od na{ata studija sugeriraat deka pacientite od vtorata grupa (PNB) pobrzo se ispra}aat od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie, {to ne e slu~aj i so pacientite od prvata grupa (OA). Kaj pacientite od vtorata grupa (PNB) e zabele`ano podolgo vreme do prvoto urinirawe, kako i prolongirana reverzija od nervnata blokada, so {to se prolongira i vremenskiot prestoj vo bolnica. Za sre}a, perifernite motorni blokovi nemaat vlijanie na simpati~kiot tonus poradi {to se pomali i promenite na kardiovaskularnite parametri. Perifernite motorni blokovi isto taka go prolongiraat vremetraeweto na postoperativnata analgezija. Anesteziolozite ~esto se zagri`eni za faktot deka perifernite nervni blokovi mo`at da go prolongiraat perioperativnoto vreme.

Praktika
Patel i kolegite smetaat deka pacientite za artroskopija kaj koi e primeneta op{ta anestezija so opijati i azoten oksidul, treba da pominat vo sobata za budewe 90 minuti po operativnata intervencija, dodeka kaj pacientite kaj koi e apliciran femoralniot blok se potrebni samo 60 minuti (2). Ovaa razlika e poradi razli~niot na~in na osloboduvawe od bolkata. Dahl i kolegite ja komparirale spinalnata, epiduralnata i propofolskata anestezija za artroskopija na koleno, pri {to uvidele deka propofolskata anestezija obezbeduva najkratko zadr`uvawe vo operacionata sala, no taa e asocirana so pointenzivna postoperativna bolka, kako i pogolemi vkupni tro{oci. (20) Vo ovaa prospektivna randomizirana studija uvidovme deka kaj pacientite kaj koi se primenuva artroskopija na koleno so blokadata na scijatniot i femoralniot nerv postignavme pokratok vremenski prestoj vo sobata za budewe, a dobivme re~isi podednakva intraoperativna analgezija so relativno pomali vkupni tro{oci vo odnos na pacientite vodeni so op{ta anestezija.

P

0,0005 0,0005 0,008 0,0005 0,61

54

KORISTENA LITERATURA
1. White PF. Outpatient anesthesia. In: Miller RD (ed). Anesthesia, 3 rd edn. New York, USA : Churchill Livingstone, 1990, 2025-2059. 2.Patel NJ, Flashburg MH, PaskinS, Grossman R, Regional anesthetic technique compeared to general anesthesia for outpatient knee arthroscopy. Anesth Analg 1986; 65:185-187 3.Ben-David B, Levin H, Solomon E, Admoni H, Vaida S. Low dose diluted spinal bupivacaine for ambulatory surgery.Anesth Analg1996; 83: 716-720 4.Pavlin DJ, Rapp SE, Polissar NL, Malmgren JA, Keyes H . Factor affecting discharge time in adult outpatients. Ansth Analg 1998; 87; 816-826 5.Epple J. Kubitz J. Schmid H. et all Comparative analysis of cost of totalintravenus anesthesia with propofol and remifentanil vs.balanced anesthesia with isofluoran and fentanil.Eur. J.Anesth. 2001; 18;20-28 6. Fanelli G. Sansone V,Nobil F, Pedoti E, Aldegheri G. Locoregional anesthesia for surgical arhroscopy of the knee. Minerva Anestesiol 1992; 58 ; 121-125 7.Casati A,Cappelleri G, Fanelli G et all. Regional anesthesia for outpatient knee arthroscopy : a radndomised clinical comparationof two different anaesthetic technique. Acta Anesth. Scandinavica 200; 44; 543-547 8. Cappelleri G, Casati A, Fanelli G et all. Unilateral spinal anesthesia or combaind sciatic-femoral nerve block for day case knee arthroscopy : a prospective randomized comparison. Acta Anesth. Scandinavica 2000; 66; 131-136 9. Suttner S, Boldt J, Schmid C, Piper S, kumple B, Cost-analysis of target-controled infusion-based anesthesia compared with standard anesthesia.Anest Analg1999; 88 ; 77-82

10. Browener WS, Black D, Newman B, Hulley SB, Designing Clinical reseach: An epidemiological Approach. Wiliams & Wilkins 1988; 139-150 11. McMinn RMH, Hutching RT, Color atlas of human anatomy. Chicago .USA Year Book, 1977, 296-297 12.Aldrete JA, Kroulik D, A postanethesia recovery score. Aneth Analg 1970; 49; 924-934 13. DexterF, Macario A, Mahbberg PJ, Lubarsky DA, Computer simulation to determine how rapid anesthetic recovery protocols to decrise the time of emergence or increase the phase 1 postanesthesia care unit bypass rate affect staffing of an ambulatory surgery center. Anest Analg 1999; 88 ; 1053-1063 14. Dexter F,Tinker JH, Analysis of strategies to decrese postanesthesia care unit cost. Anesthesyology1995; 82; 94-101 15. Pavlin DJ, Pavlin EG, Fitzgibbon DR, Koerscgen ME, Plitt TM, Menagment of bladder function out-patient surgery. Anesthesyology1999; 91; 42-50 16. Grant SA, Nielson KS, Greengras RA, Steel SM, Klein SM, Continuous peripheral nerve block for ambulatory surgery. Reg Anesth Pain Med 2001; 26; 209-214 17. Corda DM, Enneking FK, A unique approach to post-operative analgesia for ambulatory surgery. J Clin Anesth 2000; 12; 595-599 18. Chelly JE, Greger J, Gebhard R, Ambulatory continuous perineural analgesia infusion: are we ready? Anesthesyology2000; 93; 581-582 19. Fenelli G, Casty A, Beccaria P et all.A duble blind comparison of ropivacaine, bupivacaine, and mepivacaine during sciaticfemoral nerve blockade. Anest Analg 1998; 87; 597-600 20.Dahl V, Gierloff C, Omlad E, Spinal epidural or propofol anesthesia for out-patient knee arthroscopy?Acta Anest Scand1997; 41; 1341-1345

Redovna rubrika

Farmacevtski informator

POSTOI LI KORELACIJA POME\U UPOTREBATA NA PERORALNITE HORMONALNI KONTRACEPISKI LEKOVI I POJAVATA NA TROMBOZA I TROMBOEMBOLISKI KOMPLIKACII ?
Hormonskata peroralna kontracepcija naj~esto se sproveduva na dva na~ina: so primena na preparati vo koi se kombinirani estrogeni i gestageni ili so kontinuirana primena na gestageni, bez kombinirawe so estrogeni.Taa e vo upotreba vo vremenski period podolg od 40 godini i pretstavuva najefikasna forma na kontracepcija. Vo prvata godina na koristewe na peroralnata kombinirana kontracepcija (estrogeni plus gestageni), bremenost se javuva samo kaj okolu 3% od `enite. Podobri rezultati vo spre~uvawe na nesakana bremenost se postignati so primena na hormonalna kontracepcija vo forma na injekcii (0.3%) i implanti (0.09%). Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepcija pokraj toa {to ja spre~uva nesakanata bremenost, go namaluva i rizikot od javuvawe na epitelijalen ovarijalen karcinom, endometrijalen adenokarcinom, benigni promeni na dojkite (fibroadenomi i cisti) pelvi~ni inflamatorni bolesti i ektopi~na bremenost. Dozata na estrogeni vo peroralnite kontracepcii varira od 30-50 mg etinil estradiol, a dozata na progesteron varira vo zavisnost od negoviot relativen potencijal (efekt vrz humaniot endometrium, androgen ili kortikosteroiden potencijal, sposobnost za inhibicija na ovulacijata), so cel da se postigne najvisok soodnos pome|u korisnosta i rizikot od primenata na lekot. Nesakanite dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija koi se javuvaat brzo po primenata na lekot se dobro poznati, a nesakanite dejstva koi se javuvaat podocna vo tekot na primenata na lekot pote{ko se studiraat, posebno ako se mala incidenca na javuvawe. Za prou~uvawe na ovie nesakani dejstva se organiziraat golemi kohortni studii. Najzna~ajnite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija se od strana na krvnite sadovi i kardiovaskularniot sistem. Golem broj na epidemiolo{ki studii sugeriraat silna povrzanost pome|u primaweto na peroralni kontracepciski lekovi i nagla kardiovaskularna smrt. Apsolutniot rizik za nejzino javuvawe e mal, no relativniot rizik se zgolemuva. Ne e utvrdena epidemiolo{ka poddr{ka na hipotezata deka toa se dol`i na ateromatozni promeni, bidej}i e utvrdeno deka rizikot od javuvawe na miokardijalen infarkt e zabele`itelen za vreme na koristewe na peroralnite kontracepciski lekovi, is~eznuva po prekin na upotrebata i ne e vo korelacija so vremetraeweto na koristewe na peroralnata kontracepciska terapija. Se smeta deka zgolemeniot rizik od kardiovaskularni naru{uvawa se dol`i na promenite vo plazmatskite lipidi, jagleni hidrati i faktorite od koi zavisi hemostazata. Ovie varijabli mo`e da bidat promeneti pod vlijanie na steroidite koi se sostaven del na peroralnata hormonalnai kontracepcija. Ima dokazi deka postoi pomal kardiovaskularen rizik pri primena na peroralni kontracepii koi sodr`at niska doza na estrogeni (< 50 mg etinilestradiol). Pri upotreba na ovie dozi e utvrdeno nesignifikantno zgolemuvawe na rizikot za javuvawe na miokardijalen infarkt, mozo~en udar poradi tromboza na krvnite sadovi, venski tromboembolizam i subarhnoidalno krvarewe. Vo ovie studii e utvrdeno deka pu{eweto cigari go zgolemuva kardiovaskularniot rizik pri upotreba na niskodoza`ni peroralni kontracepcii. Peroralnite hormonski kontracepcii doveduvaat do promeni vo faktorite zna~ajni za hemostazata. Utvrdeni se zna~ajni promeni vo koncentraciite na golem broj specifi~ni plazmatski komponenti na koagulacioniot i fibrinoliti~niot sistem. Se smeta deka ovie promeni se vo korelacija so estrogenskata komponenta vo peroralnite hormonalni kontracepii, bidej}i vakvi promeni ne se najdeni pri davawe na preparati koi sodr`at samo gestageni. Utvrdena e dozno-zavisna povrzanost pome|u dozata na estrogeni vo preparatite na peroralnite hormonalni kontracepcii i promenite na faktorite od koi zavisi hemostazata. Peroralnata hormonalna kontracepcija predizvikuva zgolemuvawe na koncentracijata na koagulacioniot faktor I (fibrinogen), II, VII, IX, X i XII, kako i namaluvawe na koncentracijata na antitrombin III, protein C i protein S. Kako posledica na ovie promeni se javuva sostojba nare~ena hiperkoagulabilnost na krvta. Pri prolongirana upotreba na peroralni kontracepcii se namaluva i koncentracijata na prostaciklin koj ima antiagregaciono i vazodilatatorno dejstvo. Zgolemeno nivo na fibrinogen se javuva u{te vo prvite meseci pri upotrebata na peroralnata kontracepcija, a doka`ano e deka se vra}a na normalnite vrednosti pri prekin na upotrebata na peroralnite kontracepciski lekovi. Denes postojat epidemiolo{ki i biohemiski dokazi deka peroralnata hormonalna kontracepcija ima trombogena aktivnost i go zgolemuvaat rizikot od tromboza. Prvite zna~ajni dokazi za zgolemen rizik od tromboembolizam pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija datiraat u{te od 1967 godina, koga vo golema studija izvedena od Britain’s Medical Research Council e zaklu~eno deka `enite koi gi koristat ovie preparati imaat zna~ajno pogolem rizik za javuvawe na dlaboki venski trombozi, belodroben embolizam, cerebralna tromboza, miokardijalen infarkt i tromboza na krvnite sadovi na retinata. Vo ponatamo{niot period se opi{ani poedine~ni slu~ai na javuvawe na dlaboki venski trombozi, tromboza na portalniot venski sistem i belodroben embolizam. Slabost na studiite vo ovoj ran period bila {to ne se zemeni pri prou~uvaweto i drugi faktori koi{to mo`e da imaat vlijanie na zgolemenata trombogena aktivnost (primer: pu{eweto ) i ne se prezemeni site merki za otstranuvawe na pristrasnosta pri ocenuvawe na slu~aite.

55

Farmacevtski informator
Vo golema studija koja opfatila pove}e od 65000 `eni vo SAD, koi koristele peroralna hormonalna kontracepcija i bile sledeni vo vremenski period podolg od 2 godini, bilo zaklu~eno deka postoi pozitivna korelacija pome|u upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i pojavata na venski tromboembolizam, mozo~en udar i miokardijalen infarkt. Kaj mladi `eni signifikantno po~esta e pojavata na venski tromboembolizam od pojavata na miokardijalen infarkt i mozo~en udar. Venskiot tromboembolizam e so poredok fatalen ishod vo odnos na drugite dva nastana, iako i toj mo`e da bide so te{ki posledici, pa duri i smrten ishod vo zavisnost od lokalizacijata. Vo vtorata polovina na 80-tite i prvata polovina na 90-tite godini se publicirani golem broj prikazi na slu~aj vo koi nastanot e povrzan so upotrebata na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi: cerebralna venska tromboza, fatalen centralen angitis, sinus tromboza, cerebralna ishemija, tromboza na bazilarnata arterija, vaskularni komplikacii na retinata, encefalopatija i renovaskularna hipertenzija, tromboza na koronarnite krvni sadovi so te`ok miokradijalen infarkt, tromboza na mezenteri~nite krvni sadovi, hepatalnite, renalnite veni i t.n. Kohortnata studija organizirana na 17000 `eni (Oxford Family Planning Association’s Cohort Study), koi bile sledeni vo vremenski period od okolu 16 godini ne poka`ala zna~ajno vlijanie na peroralnata hormonalna kontracepcija vo odnos na zgolemuvawe na mortalitetot (relativen rizik = 0.9). Mortalitetot poradi bolesti na cirkulatorniot sistem bil lesno zgolemen, kako i relativniot rizik za smrt poradi ishemi~na srceva bolest. Sli~ni rezultati bile dobieni i vo golemi studii izraboteni vo Finska i vo SAD. Vo studijata izvedena vo Finska ne bilo utvrdeno zgolemuvawe na relativniot rizik za smrt poradi miokardijalen infarkt ili mozo~en udar. Vo studijata izvedena vo SAD, kaj `enite koi bile nepu{a~i ili pu{ele pomalku od 25 cigari na den, mortalitetot pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija bil pomal od mortalitetot pri bremenost. Zgolemen mortalitet vo odnos na mortalitetot pri bremenost bil utvrden kaj `enite postari od 30 godini koi pu{ele pove}e od 25 cigari na den. Od prijavenite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija vredi da se napomene posledniot slu~aj so preparatot Yasmin, pri ~ija upotreba vo poslednite meseci se registrirani nekolku seriozni nesakani dejstva vo Republika Hrvatska i Avstralija. Preparatot Yasmin spa|a vo kombinirani kontracepciski lekovi i vo edna tabletka sodr`i 30 mg etinil estradiol (estrogen) i 3 mg drospirenon (progestogen). Iako preparatot spa|a vo t.n. nisko doza`ni estrogenski preparati, dve od serioznite registrirani nesakani dejstva se odnesuvaat na smrt na dve mladi `eni na vozrast od 22 i 24 godini poradi tromboza i belodrobna embolija. Preparatot Yasmin vo Republika Hrvatska e so re`im na izdavawe na lekot bez recept, odnosno se nao|a vo slobodna proda`ba. Tretoto seriozno nesakano dejstvo koe e registrirano vo Republika Hrvatska se odnesuva na karcinom na crniot drob koj se javil kaj mlada `ena na vozrast od 32 godini, pri {to za negovoto javuvawe kako suspektna e ozna~ena upotrebata na Yasmin. I pokraj pojavata na ovie nesakani dejstva, Agencijata za lekovi na Republika Hrvatska ne go povlekuva preparatot Yasmin od upotreba vo Republika Hrvatska poradi toa {to nesakanite dejstva koi se javile se opi{ani vo vnatre{noto upatstvo i zbirniot izve{taj za osobinite na lekot i so toa spa|aat vo nesakani dejstva koi se o~ekuvan rizik pri upotreba na preparatot, a napravenite farmacevtsko-hemiski ispituvawa poka`ale deka lekot gi ispolnuva kriteriumite za kvalitet. Golem broj na klini~ki studii se izvedeni so cel da se evaluira vlijanieto na dopolnitelni faktori kako {to se pu{ewe, arteriska hipertenzija i promeni vo lipoproteinskiot status kaj `eni koi upotrebuvaat peroralni hormonalni kontraceptivi. Vrz osnova na rezultatite od ovie klini~ki studii i rezultatite od studiite od koi nekoi se opi{ani vo prethodniot tekst, mo`e da se izvedat slednite zaklu~oci vo odnos na upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i rizikot od javuvawe na tromboza: Estrogenite hormoni, posebno ako se vo doza pogolema od 50 mg vo 1 tabletka ja zgolemuvaat produkcijata na faktorite na koagulacija i rizikot od tromboza;

Redovna rubrika
Pri upotreba na niskodoza`ni peroralna hormonalna kontracepcija (doza na enitinil estradiol < 50 mg ima zgolemen rizik od venski trombo-embolizam, posebno vo prvite 1-2 godini od upotrebata); Pu{eweto ne e dopolnitelen faktor za rizik od javuvawe na venska tromboza; Pu{eweto i estrogenite imaat aditiven efekt vo nasoka na zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na arteriska tromboza; Hipertenzija e zna~aen aditiven faktor za zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na mozo~en udar kaj `eni koi upotrebuvaat peroralna hormonalna kontracepcija; Niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepija ne go zgolemuva rizikot od miokardijalen infarkt ili mozo~en udar kaj zdravi `eni, nepu{a~i; Arteriskata tromboza (miokardijalen infarkt i mozo~en udar) poka`uva dozno-zavisna korelacija so dozata na estrogenite vo peroralnata hormonalna kontracepija, no nema podatoci za razliki vo rizikot pome|u preparatite koi sodr`at 20, 30 ili 35 mg etinil estradiol. Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepija e kontraindicirana za upotreba kaj `eni koi imaat istorija na idiopatski venski tromboembolizam i kaj `eni so familijarna istorija na idiopatski venski tromboembolizam. I pokraj site ovie podatoci za rizikot od upotreba na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi, mo`e da se zaklu~i deka niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepcija e bezbedna i so povolen soodnos korist/rizik koga se upotrebuvaat kaj mladi, zdravi `eni. Za da se zgolemi bezbednosta od upotrebata na ovie lekovi, posebno kaj `eni vo postara vozrast treba vnimatelno da se sledi prisustvoto na faktori koi go zgolemuvaat rizikot od tromboza i tromboemboliski komplikacii, kako {to se pu{eweto i prisustvoto na arteriska hipertenzija. Rizikot od kardiovaskularni nesakani dejstva se zgolemuva pri dolgotrajna upotreba na peroralnata hormonalna kontracepcija.

56

Doc. d-r Nikola Laba~evski, Medicinski fakultet Institut za farmakologija - Centar za nesakani efekti

PROIZVODITEL (ime i adresa) 26. DALI REAKCIJATA SE JAVI POVTORNO PO POVTORENATA PRIMENA NA LEKOT DA NE Nepoznato 17. Datum na ra|awe 2a. INFORMACIJA ZA NESAKANOTO DEJSTVO 1. 24c. Verojatna 3." PRIJAVA ZA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI I. VREMETRAEWE NA TERAPIJATA III. INDIKACIJA ZA UPOTREBA 18. INFORMACIJA ZA PROIZVODITELOT I PODNOSITELOT NA PRIJAVATA 24a.Makedonija. Na~in (-i) na aplikacija NE Nepoznato 21. Mo`na 4. dijagnosti~ki proceduri. DALI REAKCIJATA IS^EZNA PO PREKINUVAWETO NA LEKOT DA 15. alergija.) IV. SUSPEKTEN LEK (za{titeno i generi~ko ime na lekot) 20. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I ANAMNEZA 22. bremenost i dr. DATUM NA TERAPIJATA (od / do) 19. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I DATUM NA APLIKACIJA (ne se vklu~uvaat lekovite upotrebeni za tretman na nesakanoto dejstvo) 23. Dr`ava 2. SKOPJE REPUBLIKA MAKEDONIJA " . Izvor na prijavata Bolnica Von bolni~ki izvor Op{t doktor Doktor specijalist Drugo Podatocite koi gi sodr`i popolnetiot pra{alnik se doverlivi i se upotrebuvaat za sledewe na nesakanite dejstva vo R. DRUGI RELEVANTNI PODATOCI (pr. Podnositel na prijavata: Ime i Prezime: 24b. Broj na serijata na lekot 24d. Inicijali na pacientot 1a. Ne mo`e da se klasificira " " II. Sigurna 2.Vozrast godini 3. Datum na prijavata Specijalnost: 25.Pol 4-6 Po~etok na nesakanoto dejstvo Den Mes God Ozdravuvawe bez posledici Ozdravuvawe so posledici Nesakano dejstvo vo tek Smrt Nepoznat 8-12 ISHOD OD NESAKANOTO DEJSTVO Den Mes God 7 + 13 OPI[ETE GO NESAKANOTO DESTVO (-A) (vklu~uvaj}i i relevantni podatoci od izvedeni testovi/laboratoriski analizi) POVRZANOST POME\U NESAKANOTO DEJSTVO I SUSPEKTNIOT LEK 1. Malku verojatna 5. INFORMACIJA ZA SUSPEKTNIOT LEK (LEKOVI) 14. Za popolnuvawe na prijavata dovolno e samo somnevawe deka zabele`anata pojava e nesakano dejstvo na primenetite lekovi. DNEVNA DOZA 16. Tip na prijava Spontana Od klini~ka studija Celno monitorirawe na podnoslivosta na lekot Adresa: Kontakt telefon: INSTITUT ZA PRETKLINI^KA I KLINI^KA FARMAKOLOGIJA SO TOKSIKOLOGIJA NACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI MEDICINSKI FAKULTET.

Isto taka. ekspertite od cel svet gi izrazija svoite gledi{ta za ulogata na farmacevtot vo samogri`ata i samomedikacijata. no i da imaat soodvetna doza i doza`na forma.Farmacevtski informator Redovna rubrika ULOGATA NA FARMACEVTITE VO PROCESITE NA SAMOGRI@A I SAMOMEDIKACIJA Ulogata na farmacevtite zna~itelno po~na da se menuva vo poslednite dve dekadi. Farmacevtot mora da: vospostavuva dobra komunikacija preku zapo~nuvawe na dijalog so pacientot za da dobie detalen uvid vo medicinskata istorija na pacientot utvrdi kakva e vistinskata sostojba kaj pacientot preku postavuvawe na klu~ni pra{awa i davawe na relevantni odgovori i informacii ima soodvetna oprema i da bide dobro podgotven za izveduvawe na pravilen skrining na specifi~ni sostojbi i bolesti. Vo sekoj slu~aj. Farmacevtot denes ne e samo snabduva~ na lekovi i prigotvuva~ na medicinski pripravki. aptekite. da go promoviraat konceptot na farmacevtska gri`a i aktivno da u~estvuvaat vo preveniraweto na bolestite. spec. kvalitet i efikasnost. Klu~nata uloga na farmacevtot vo javniot zdravstven sistem za upotreba na lekovite. Vrz osnova na seto ova. faktorite od okolinata. taka i za pottiknuvawe na racionalnata upotreba na lekovite. 58 Biqana Lazarova. Samomedikacijata e praktika kade poedincite gi tretiraat svoite zaboluvawa i sostojbi so lekovi koi se odobreni za upotreba i mo`e da se zemaat bez recept. SZO vo sorabotka so FIP organiziraa pove}e sostanoci i sovetuvawa so cel za unapreduvawe na ulogata na farmacevtot vo zdravstveniot sistem. kako {to e kontinuiranata edukacija sorabotuva so drugite zdravstveni profesionalci participira vo identifikuvaweto na zdravstvenite problemi i rizicite od niv vlijae na zgolemuvawe na svesnosta kaj pacientite za zdravstvenite sostojbi i prevencii na bolesti dava soveti na poedinci so cel da im se pomogne da napravat pravilen izbor na terapija so cel za za~uvuvawe na zdravjeto Od seto ova mo`e da se zaklu~i deka primaren fokus na farmacevtite e da se podigne dobrata farmacevtska praktika na povisoko nivo. Farmacevtite aktivno u~estvuvaat vo procesite na samogri`a i samomedikacija preku vr{ewe na nekolku va`ni funkcii. Iznenaduva~ki e faktot deka lu|eto sami si menaxiraat dobar del od svoite zdravstveni problemi bez da konsultiraat doktor ili farmacevt. Tie imaat klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za da napravat dobar izbor na samogri`a i samomedikacija. Eden od 4 elementi na Dobrata farmacevtska praktika koj se nao|a vo ovoj dokument gi pokriva aktivnostite povrzani so samogri`ata. tuku e i ~len na tim vklu~en vo podobruvaweto na zdravstvenata za{tita vo bolnicite. Od ovie pri~ini farmacevtot mo`e da ima klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za pravilen izbor na samole~ewe. `ivotniot stil. bez pritoa da go naru{uva renometo na mati~niot lekar dava objektivni i nepristrasni informacii za lekovite bide sposoben da prenesuva i interpretira dodatni izvori na informacii za da gi zadovoli barawata i potrebite na pacientite bide sposoben da mu pomogne na pacientot kako da dojde do soodvetna i odgovorna samomedikacija ili ako e neophodno da mu dade na pacientot medicinski sovet poka`e isklu~itelna doverlivost vo pogled na zdravstvenata sostojba na pacientite bide odli~en nabavuva~ na lekovi. Kako i da e. op{tata i li~na nutricija. laboratoriite. Samogri`ata e dejstvo koe lu|eto go pravat vrz samite sebe za da go za~uvaat i odr`uvaat svoeto zdravje. a istovremeno se bezbedni i efikasni koga se upotrebuvaat vo soglasnost so propi{anoto upatstvo. Vo 1993 godina dogovorot za sorabotka pome|u Pharmaceutical Group of the European Community (PGEC) i Europian Proprietary Medicines Manufacturer’s Assotiation (AESGP) go postavija slednovo: Farmacevtot pretstavuva sovetodavatel na pacientite vo sekojdnevnata zdravstvena gri`a i e klu~na figura vo nabavuvaweto i dostavuvaweto na lekovi do pacientite. odgovornosta da dava informira~ki i objektivni soveti za lekovite. farmacevtite mora da obezbedat i soodvetno ~uvawe i skladirawe na lekovite u~estvuva vo kontinuiranoto razvivawe na profesionalnite aktivnosti. socijalnite naviki. Seto ova bara pogolemo fokusirawe na farmacevtite na menaxmentot na bolestite i odr`uvaweto na zdravjeto. Farmacevtot so svojot profesionalen kapacitet i vo direkten kontakt so pacientite e va`na alka vo davaweto na zna~ajni soveti za lekovite so koi raspolaga.12 na SZO.[tip . preku davawe i interpretirawe na raspolo`livite informacii." Ovie standardi bea usvoeni i prezentirani vo Dokument na SZO od 1996 godina. Ova e {irok koncept koj gi vklu~uva op{tata i li~na higiena. so {to }e mu obezbedi na pacientot snabduvawe na kvalitetni lekovi od renomirani dobavuva~i. Lekovite koi se upotrebuvaat za samomedikacija treba da se so nau~no potvrdena bezbednost. Ova partnerstvo pridonesuva do zaedni~ki pridobivki kako za postignuvawe na visok kvalitet za pacientite. kako i sovetite za nabavuvawe na lekovi ili nekoj drug vid na tretmani za bolesti koi mo`e uspe{no da se samotretiraat. da gi preveniraat zaboluvawata i da se spravuvaat so bolestite. po farmakoinformatika Farmakoinformativen oddel JZU Op{ta bolnica . socioekonomskite faktori i samomedikacijata. ulogata na farmacevtite vo procesot na samomedikacija e mo{ne golema. Isto taka ovie lekovi treba da se indicirani za sostojbi koi se samoprepoznatlivi kako i za nekoi hroni~ni i rekurentni sostojbi. a ne na proda`ba na lekovite. lekovite treba da se specifi~no dizajnirani za potrebnata cel. Vo 1992 godina FIP izgotvi standardi za farmacevtskite uslugi i gi naslovi kako "Dobra farmacevtska praktika" (Good pharmacy practice GPP) vo javni i bolni~ki apteki. industrijata i vo obrazovnite institucii. da vr{i zdravstvena promocija e postavena vo rezolucijata WHA 47. m-r farm. Toj e partner na farmacevtskata industrija za lekovite koi mo`e da se zemaat bez recept.

.

relaksiran i iskren odnos Da se koristi terminologija soodvetna na nivoto na pacientot Da se iznesat samo neophodnite merki na pretpazlivost na vnimatelen i takti~en na~in za da ne se ispla{i pacientot Sorabotka me|u farmacevtot i pacientite Negativnite stavovi na pacientite vo odnos na terapijata pretstavuvaat seriozni prepreki koi te{ko se nadminuvaat. Pacient koj go omalova`uva sovetuvaweto. Marie Gardner. li~no ili preku receptot Od druga strana.Patient Consultation Program PPCP – Unit 1” 4. Herrier “Pharmacist . Ako farmacevtot dava informacii za lekuvaweto. mo`ebi so toa ja prikriva neprijatnosta i zasramenosta koja ja ~uvstvuva poradi svojot medicinski problem. pacientite mu veruvaat na svojot farmacevt bidej}i: Od site zdravstveni profesionalci. doverba i dinami~nost. Klu~ot za uspe{na sorabotka e da se koristat izjavi {to }e sugeriraat deka farmacevtot go razbral pacientot. da ne se kriti~ki nastroeni. R. Da se vospostavi profesionalen. tuku da se bide racionalen so vremeto. Robert W. toga{ pomala e verojatnosta od emocionalen ispad na pacientot. besen ili voznemiren pacient.Farmacevtski informator o soglasnost so na~elata na Dobrata farmacevtska praktika (1) sekoj diplomiran farmacevt treba da se pridr`uva na odredeni pravila pri sovetuvaweto na pacientite: Farmacevtska gri‘a V Na sekoj pacient treba da mu se posveti potrebno vreme za edukacija i sovetuvawe pri izdavawe na lekot. Farmacevtite treba dobro da gi poznavaat svojstvata na lekovite. The Tokyo Declaration (1993) Standards for quality of pharmacy services (FIP Guidelines for Good Pharmacy Practice. Nikoga{ da ne se brza. za razlika od opkru`uvawe koe pacientot go do`ivuva kako ladno i pomalku gri`livo. Ovie pre~ki treba da se identifikuvaat i da se prezeme odredena aktivnost dokolku farmacevtot saka da gi postigne vistinskite celi pri sovetuvawe na pacientot . September 1993) and revised version FIP/WHO GPP (1997) 2. kako i sprotivni medicinski ubeduvawa. kon malite deca. so cel obezbeduvawe zdravstveni benefiti za svoite pacienti (2).rxaction. profesionalna. Farmacevtot treba da bide podgotven da se spravi so eventualnata pojava na barieri pri kontaktot so pacientot.org/Introfm) 3. Farmacevtot mo`e da razvie cvrst odnos so pacientot preku me|usebna po~it i pogolema sorabotka. slabo poznavawe na jazikot na koj farmacevtot mu se obra}a na pacientot. a pacientot }e po~uvstvuva deka farmacevtot obrnuva vnimanie na negovite gri`i i stravuvawa. m-r. Kredibilitetot se gradi so vidliva stru~nost. bremeni `eni ili iznemo{teni pacienti. negoviot kredibilitet najverojatno }e bide naru{en. a otporot na pacientote u{te pogolem.Dimitrovska pevtski pristap Pacientite gi dobivaat svoite lekovi direktno od farmacevtot. The Coalition for Community Pharmacy Action Code (http://www. mo`e da e od korist ili da deluva {tetno na komunikacijata. nepismenost. Aleksandra Savovska . da se samouvereni i profesionalni so dobri komunikaciski sposobnosti. 60 Vnimatelno da se nabquduva govorot na teloto na pacientot i toj soodvetno da se protolkuva Li~nite problemi treba da se zaboravat pred da se zapo~ne so sovetuvaweto Da ne se pravi razlika vo odnesuvaweto so pacientite. Beardsley et al: “Pharmacist Patient Consultation Program PPCP Unit 2” . Richard N. farm. Boyce. Farmacevtite treba da se diskretni i profesionalno tajni za sekoe soznanie do koe }e dojdat za pacientite. kako i najsoodveten tera- Na~inot na koj pacientot ja do`ivuva aptekata i farmacevtot. so najsoodvetna usluga Farmacevtite sorabotuvaat i so drugite zdravstveni profesionalci.uveruvawe deka pacientot razbral kako pravilno da gi koristi lekovite. Edinstvena razlika da se pravi samo kon itnosta ozna~ena na receptot. Postojat i funkcionalni barieri koi ja ote`nuvaat komunikacijata kako rezultat na o{teten sluh ili vid. pre~ekot e topol i gri`liv. Site apeli za motivacija treba da bidat vo soglasnost so veruvawata na pacientot. pacientite imaat najednostaven pristap do farmacevtite Farmacevtite maksimalno nastojuvaat pacientot da dobie najdobra vrednost vo odnos na gri`ata za negovoto zdravje. preku govorot na teloto i/ili tonot i bojata na glasot. Koristena literatura: 1. a pritoa gi ignorira ubeduvawata na pacientot. da oddavaat vpe~atok na gri`livi lu|e. Dokolku atmosferata e dobra. no prijatelski. Potrebno e ve{to i brzo da prepoznae emocionalna bariera: frustriran.

a vo isto vreme prevencija od pojavata na bilo kakvi toksi~ni efekti. taa e univerzalno kom- 1 2 3 sakani efekti. Koga hematokritot }e padne pod kriti~nite granici. Denes. bez prisustvo na enzimi ili membrana na krvnata kletka. No. Tretata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e najbliska do prirodnite eritrociti. a zamenata na te~nosti sama po sebe ne e dovolna. Prvata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e vsu{nost samo kisloroden nosa~ baziran na upotrebata na modificiran Hb. Ve{ta~kata krv mo`e da se aplicira vo koja bilo individua. postojat 4 tipa na Hb od prva generacija spored metodi za hemoglobinska modifikacija: PolyHb baziran na nanobiotehnologija. supstituentite na eritrocitite (vo faza III od klini~kite ispituvawa) ne se ni{to pove}e od prenositeli na kislorod. patibilna. celiot napor vo razvojot na krvnite supstituenti e naso~en kon proizvodstvo na supstituenti na eritrocitite. Kowugiran Hb (modificiran). Vtora generacija supstituti na crvenite krvni kletki pretstavuva modificiran Hb koj gi sodr`i del od enzimite na crvenite krvni kletki. ne vodej}i smetka za pripadnosta na edna od krvnite grupi na toj na~in izbegnuvaj}i gi reakciite na imuniot sistem. Sepak. Zo{to ve{ta~ki eritrociti? ^ove~kata krv e "`ivotna te~nost". Najgolemi napori za niven razvoj se napraveni vo periodot na devedesettite godini od minatiot vek. Na slika 1 daden e komparativne prikaz na ve{ta~ki i prirodni eritroiciti. kako rezultat na opasnostite i predizvicite za eventualnoto prisustvo na HIV vo doniranata krv. ve{ta~kata krv e edna od dolgogodi{no o~ekuvanite te~nosti na site vremiwa. Sporedba me|u eritrociti i ve{ta~ki eritrociti Denes. Drugata mo`nost se temeli na kowugacija na bidej}i gi sodr`i Hb i site enzimi na crvenite krvni kletki. koj e pripremen vrz osnova na svojstvoto na bifunkcionalnite agensi za intramolekularno vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot. Kako rezultat na postoewe na mo`nostite za obezbeduvawe vrz volonterska osnova. . doniraweto na krv e relativno evtin proces. kade sekoja PEG molekula e povrzana so po edna molekula Hb. I hemoglobinskite molekuli so polimeri. Generalno. Prviot obid kaj modificiraniot hemoglobin bila podgotovkata na ve{ta~ki eritrociti so inkapsulirawe na hemoglobinot i krvnite enzimi.Inovacii Farmacevtski informator RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) skustvata poka`ale deka mnogu godini nanazad. da se dostavi do spasuva~ki slu`bi i sli~no. hepatitis i drugi virusi. Mnogu poednostaven pristap se temeli na polihemoglobinot (polyHb). a membranata e od sintetsko poteklo. vklu~uvaj}i ja upotrebata na glutaraldehid za vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot vo solubilen polihemoglobin. sleden edinstven ~ekor se zamena na eritrociti ili pak na cela krv. so upotreba na glutaraldehid kako bifunkcionalen agens. fluidite za zamena na krvniot volumen se rutina vo klini~kata praktika. mo`e da se ~uva na sobna temperatura. tetramerot (α1β1α2β2) se raspa|a na toksi~ni dimeri (α1β1 i α2β2) {to za posledica ima predizvikuvawe na renalna toksi~nost i drugi ne- 61 Slika 1. Druga prednost e toa {to ve{ta~kata krv e bezbedna od HIV. Prva generacija na ve{ta~ki eritrociti Poznato e deka so vnesuvawe na sloboden Hb vo organizmot. Do sega razvieni se tri generacii na supstituti na crvenite krvni kletki. ovoj obid za toa vreme bil deklariran kako preambiciozen. so {to se prevenira razdeluvaweto na Hb na dimeri. od prakti~ni aspekti. taa ne mora da se zamrznuva za da ostane sve`a. Kako predizvik se nametnuva iskoristuvawe na odli~nite kislorod-prenesuva~ki karakteristiki na Hb. Intramolekularno vkrsteno povrzan Hb.

Istovremeno se postignuva i snabduvawe na kislorod potreben za optimalna hemo ili terapija so zra~ewe. kako krvni supstituti. analogno na humanite eritrociti. so cel da se prevenira raspa|aweto na dimeri. Imeno. koja od svoja strana e potrebna za nekoi va`ni klini~ki aplikacii. Pozitivni rezultati vo klini~kite studii. koj ima golema primena vo tretman na malignite tumori.superoksid dismutaza i katalaza (PolyHbSOD-CAT). a vo vnatre{nosta ima 2 -3 . potoa postapkite za nivnasterilizacija. potreben za odr`uvawe na normalniot tonus na maznite muskuli. Inovacii 4 Slika 3 : Hemoglobinski vezikuli so hemoglobin pre~isten od eritrociti 2 62 Vtora generacija na ve{ta~ki eritrociti Supstitutite od prvata generacija se poka`alo deka imaat niza nedostatoci. no nieden ne poka`al zadovolitelni rezultati od pogled na efikasnost i bezbednost. od koi najva`niot e {to pretstavuvaat samo kislorodni nosa~i i ja nemaat istata enzimska aktivnost kako i crvenite krvni kletki. postaveni se drugi generacii na krvni supstituti.Farmacevtski informator Rekombinanten molekularen Hb. osobeno onie na ezofagusot i GIT. ovie efekti izostanuvaat i pri administracija na golemi volumeni (10L). Nivnoto infundirawe (molekularen Hb) mo`e da predizvika vazopresorni efekti kako i zgolemeni kontrakcii na maznata muskulatura. Najnovite podatoci govorat za dizajniran biodegradibilen polimer koristen za razvoj na Hb nanokapsuli. Mikrodimenzionalni eritrociti Vo ovoj model za zamena na prirodnata eritrocitna membrana se koristi sintetska membrana i vkrsteno povrzana proteinska membrana. reinkapsulacija so lipidna membrana {to osiguruva mo`nost za za{tita na proizvodot vo te~nata sostojba do dve godini na sobna temperatura. < 1%. kade Hb ima uloga na odvod pri vrzuvawe i otstranuvawe na azot oksidot. se smetaat za najbezbeden na~in na upotreba i najmnogu vetuvaat za nivna prakti~na upotreba. so cel da se postigni uspe{nost na terapijata so zra~ewe i hemoterapijata potrebna e dobra kislorodna tenzija na tkivoto. Ovie ve{ta~ki eritrociti ne sodr`at antigeni na povr{inata i istite ne formiraat agregati so antitelata prisutni vo krvta. Hemoglobin- skite vezikuli (HbV)-Sl. PolyHb vkrsteno povrzan so tirozinaza. kontrola na golemina. Sega{en status na razvojot na ve{ta~kite eritrociti (Eritrociti od Treta generacija) Materijali kako perfluorokarbonska emulzija i modificiran hemoglobin se koristat klini~ki kako ve{ta~ki eritrociti. inkapsulirani so fosfolipiden dvosloj. postapkata obedinuva: procesi na purifikacija na hemoglobinot od eritrocitite. {to rezultira so konstrikcija na krvnite sadovi i drugite mazni muskuli. PolyHb vkrsteno povrzan so antioksidantni enzimi . Membranata koja e prvi~no koristena e oblo`ena so tenok sloj na organsko soedinenie. so {to istovremeno se ovozmo`uva transport na kisloro- dot i otstranuvawe na kislorodnite radikali.3 sostaveni od visoka koncentracija na hemoglobin. {to se smeta za edna od najgolemite prednosti na ve{ta~kite krvni produkti. proizvodot mo`e da bide so podolg rok na upotreba.subedinici. dobien so fuzija na dvete α . Taa se postignuva so PolyHb koj ostanuva vo cirkulacijata samo 24 ~asa i funkcionira samo za vreme na terapijata. efikasno inkapsulirawe kako i stabilizacija na krvnite sadovi. Za taa cel. Na slika 2 prika`ana e sporedba pome|u PolyHb i PolyHbSOD-CAT. zaradi toa {to intracelularnite povrzuvawa na endotelnata membrana na krvniot sad dozvoluvaat molekularnata dimenzija na Hb da navleze vo intersticijalniot prostor. se sodr`at kompetno poedine~ni Hb molekuli.difosfoglicerol. Intramolekularno vkrsteno povrzaniot Hb i rekombinantniot Hb. Enzimite prisutni vo pri- 1 Slika 2 : Sporedba pome|u PolyHb i PolyHb-SOD-CAT . pri {to se namaluvat efektite na reperfuzionite ishemi~ni povredi. od sekoja Hb-molekula. solubilen kompleks so nano-dimenzii. dobieni se samo za PolyHb i modificiraniot Hb baziran na nanobiotehnologija. kako i namaluvawe na sistemskite nivoi na tirozin. Koga tie se ~uvani vo forma na suva pra{o~na masa. zabele`ano e deka dokolku se namali procentot na slobodni Hb molekuli. Sega{nite istra`uvawa se naso~eni kon dizajnirawe na lipozom-inkapsuliran Hb. Me|utoa. Na kratko.

Ovie ispituvawa i vlo`en napori vo ovie istra`uva~ki celi vetuvaat deka }e najdat mesto i pridones vo idnata medicinska praktika. se zgolemuva vremeto na cirkulacija. potencijalnata toksi~nost. Me|utoa. za formirawe na inkapsuliran lipozom na Hb. kako i mo`nosta za podobruvawe na slednive faktori: zgolemuvawe na stabilnosta vo tekot na ~uvawe i posle infuzijata namaluvawe na potencijalnite efekti na lipidot vo RES izbegnuvawe na lipidnata peroksidacija Koristena literatura: 1. Za dobivawe na soodvetno vreme na cirkulacija. raspolo`ivosta so surovini kako i strogite FDA regulativi. “Blood Substitutes Based on Biotechnology. Sega{nite tendencii za ve{ta~kite eritrociti se odnesuvaat na transfuzionata terapija neophodna posebno. Za suspenzija od 500 mL. potrebno e sredniot dijametar na ~esticite da bide vo granici od 80 . {to vodi do zgolemuvawe na vremeto na cirkulacija.200 nm. “Therapeutic Applications of Polymeric Artificial Cells. kaj mikrodimenzionalnite eritrociti registriran e problem. Pri upotreba na lipid koj sodr`i PEG. Za re{avawe na problemot so formirawe na metHb koristeni e multienzimski kofaktor reciklira~ki sistemi. . se nametnuvaat kako niza od ograni~uva~ki faktori. Ve{ta~kite eritrociti. 63 Slika 5: Nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at Hb i enzimi Nanodimenzionalni biodegradabilni polimeri Kako rezultat na pozitivnite iskustva i soznanija pri testirawata na Hb-lipidnite vezikuli.efikasnost. Chang.se naiduva na drug problem – formirawe na methemoglobin. Me|utoa.4). Za taa cel se koristeni. So namaluvawe na dijametarot na eden mikron. vkupnoto proizvedeno koli~estvo na mle~na kiselina e 83 mEq. The HUMAN HEART 2. March 2005. kako i analozi na sijalinskata kiselina. Thomas Ming Swi. so zgolemuvawe na vremeto vo cirkulacijata. pri itni slu~ai a bez pojava na nesakani efekti. ve{ta~kata krv.” Trends in Biotechnology. relativno brzo se metaboliziraat za da bi mo`ele da bidat avtologno zameneti so eritrocitite. se stimulira kreiraweto na nova generacija na inkapsuliran Hb. Nanodimenzija vo kombinacija so viodegradabilna polimerna membrana rezultira so podolgo vreme na cirkulacija od PolyHb. Polilaktidot vo organizmot se razgraduva do mle~na kiselina. re{avawe na problemot na formirawe na MetHb inkluzija na najgolem broj od RBC enzimite Kako biorazgradlivi polimeri se koristat polilaktidi i poliglikolidi. voda i jaglerod dioksid. vo dogledno vreme. vo sporedba so PolyHb. Me|utoa. Thomas Ming Swi. Andonoska Hristina Naumoska Marina Petru{evska Marija Simeonov Aleksandar Bogoevska Marika rodnite eritrociti ja zadr`uvaat svojata aktivnost (Sl. se koristeni za transfuzija i vo tretirawe na hemoragi~en {ok. Ovie lipidni vezikuli. nema da ja zameni potrebata za donacija na humana krv. prolongiranoto zadr`uvawe vo tkivata. cenata . Submikronski lipidni vezikuli Hemoglobinot mo`e da bide inkapsuliran vo mali (200 nm) lipidno-membranski vezikuli. membrani so povr{inski polne`.” Nature Reviews. 3.Inovacii Farmacevtski informator Slika 4: Eritrociti: (RBC) mikrodimenii i nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at hemoglobin i enzimi. 2006. modifikaciite se naso~eni kon menuvawe na svojstvata na membranskata povr{ina. Chang. dokolku se aplicirani intravenozno. doka`ano e prodol`eno vreme na pre`ivuvawe. Za podgotovka na ovoj tip na ve{ta~ki eritrociti. bidej}i mnogu brzo se eliminiraat od cirkulacijata. me|utoa sepak ne e zadovolitelno.

fizi~ki ili psihi~ki. koi imaat za cel da go spasat `ivotot. ne gi potisnuva samo simptomite. homeopatijata ima ogromni mo`nosti. homeopatijata mo`e da gi olesni stradawata i da go prodol`i `ivotot. Zatoa e va`no sekoj metod da se koristi toga{ koga najmnogu }e mu koristi na bolniot. kako i sproveduvawe na postapki. Dolgoro~no gledano homeopatskoto lekuvawe e poevtino. Edinstveno homeopatijata predlaga mnogu efikasno lekuvawe na sostojbi koi se pojavile poradi silen stres kaj deca i vozrasni: prekumeren uplav. zaostanuvawe vo razvojot. Praktikuvana od lica so neophodna podgotovka.na pr: pri otstranuvawe na {titnata `lezda ili nedostig na insulin pri dijabet (pacientot mora da prima insulin). glavobolki ili epilepsija poradi trauma na glavata itn. Kaj decata dava mo`nost za rana korekcija na nekoi ne tolku prijatni i zagri`uva~ki tendencii. Na site ni e dobro poznato ~uvstvoto na vnatre{en diskomfort i deka ne{to ne se ~uvstvuvame dobro. Poradi specifi~niot na~in na dejstvuvawe na homeopatskite lekovi. problemi vo odnesuvaweto. Va`na prednost na homeopatskite lekarstva pred alopatskite e. homeopatijata isto nudi efikasna pomo{. no}noto mokrewe i dr. no i toga{ homeopatskite lekovi mo`at da bidat od golema pomo{. Taka homepatijata pomaga da se osoznaeme sebesi i da se odnesuvame poodgovorno kon sebe. Kaj lu|e na hemodijaliza isto taka ne mo`e da se o~ekuva vospostavuvawe na funkcijata na bubrezite. pred meseci. Homeopatskite lekarstva se upotrebuvaat mnogu uspe{no za vreme na bremenosta i ra|aweto. a vo opredeleni aspekti i pred nekoi drugi metodi za lekuvawe: go lekuva ~ovekot kako celo. ja lekuva i otstranuva pri~inata na bolesta. To~no toa e momentot koga treba da se pogri`ime za sopstvenoto zdravje. Na{eto telo ne ne la`e i ako se nau~ime da go slu{ame i da mu obrnuvame vnimanie. So nejzina primena mo`at da se korigiraat sitnite funkcionalni naru{uvawa. So navremeno lekuvawe vo ranata detska vozrast bi mo`elo da se namali ili napolno da se nadmine vlijanieto na prele`anite te{ki zaboluvawa od prethodnite pokolenija . na pr. Iako se po~esto ima studii za lekuvawe na rakovi zaboluvawa i 64 . Vo mnogu slu~ai na traumi ili naprednata patologija. Dokolku sekoga{ vo osnova se zema osnovniot princip vo homeopatijata deka sekoga{ se le~i ~ovekot kako celina a ne bolesta. zaguba na blizok ~ovek. }e si za{tedime mnogu stradawa. Pri mnogu sekojdnevni situacii upotrebata e lesna i dava brz rezultat (nastinki. a vo isto vreme objektivnite laboratoriski i fizikalni ispituvawa ne poka`uvaat ni{to voznemiruva~ko. so terapevtski mo`nosti sli~ni na tie kaj lu|eto. Homeopatijata kako i sekoj terapevtski metod ima svoi ograni~uvawa. hirur{kata intervencija e neophodna i neizbe`na. Homeopatskite lekovi ne dejstvuvaat po principot na vnesuvawe na odredeni hemiski materii vo organizmot (poradi golemite razreduvawa i posledovatelni rastrivawa). a ne samo nekoi negovi simptomi i bolesti. patolo{kite mikroorganizmi pri infektivnite zaboluvawa ne mo`at da razvijat otpornost kon niv. Osven toa ovie lekovi se i mnogu poevtini. da im gi olesni te{kotiite kako i da ja zabavi pojavata na komplikacii. toga{ ne postoi bolest vo koja homeopatijata ne dala pozitivni rezultati. Homeopatijata e mnogu dobar metod za profilaksa i odr`uvawe na dobro zdravje. sklonost kon ~esti infekcii (otiti. tuku gi stimuliraat za{titnite sili na organizmot pri {to lekuvaweto se odviva prirodno. Homeopatskiot pregled i lekuvawe mu dava mo`nost na ~ovekot da obrne vnimanie na nekoi strani od svojot `ivot koi dotoga{ ne gi zabele`uval. pri proizvodstvo na homeopatski lekovi nema {tetni dejstva vrz okolinata. Po svojot na~in na deluvawe homeopatijata ima golema prednost pred alopatijata. gi opfa}a site negovi problemi.). koi nastanale odamna. nekoi traumi). godini (na pr: no}no mokrewe poradi silen uplav. deka tie ne se natrupuvaat vo mesoto i mlekoto. pnevmonii). ne se razviva zavisnost i navika. No ona {to homeopatijata mo`e da go napravi vo takvi slu~ai e da im ja podigne samodoverbata. Osven toa gi {tedi prirodnite resursi. Za `enata vo klimakterium. Ne e ograni~ena so vozrast i nema kontraindikacii.Farmacevtski informator Istorija na Farmacijata Sovremeni aspekti na HOMEOPATIJATA Kako i sekoj drug terapevtski metod i homeopatijata ima svoi prednosti i nedostatoci vo odnos na drugite terapevtski metodi. So homeopatijata ne mo`e da se kompenzira otsustvoto na nekoj organ i negovata funkcija . Pri te{ki i neizle~ivi bolni. po potreba i vo postpartalniot period. Homeopatskite lekovi ne se toksi~ni i ne se natrupuvaat vo organizmot. So homeopatija mo`at da se lekuvaat posledicite od traumi. Homeopatijata nao|a dobra primena i vo veterinarnata praktika i toa vo cel spektar na patolo{ki sostojbi kaj `ivotnite. dolgo pred da se pojavat seriozni zaboluvawa i patolo{ki promeni vo organite i taka bolestite da se prese~at vo samiot po~etok. nevroza poradi strav posle sedewe vo lift. Ponekoga{ e potrebna transfuzija ili davawe na posebni rastvori. itn. bronhiti. grip.

Deteto vo toj period mo`e da ima i drugi problemi kako proliv. homeopatijata ne mo`e da go sopre procesot na stareewe ..Istorija na Farmacijata Farmacevtski informator CHAMOMILLA U{te odamna kamilicata e poznata po svojata lekovitost. suva ka{lica i zabrzano di{ewe. Ladno i vetrovito vreme mo`at da predizvikaat preladenost. a prethodnoto go frla. edniot obraz e crven i vrel a drugiot bled i laden. Ova dete se prepoznava po svoeto odnesuvawe. sekojdnevnata upotreba na kamilicata doveduva do preosetlivost na nervniot sistem. Upotrebata na homeopatskiot lek e so pregled i preporaka od homeopat. a se podobruvaat od ladno. ako se obidete da mu dadete igra~ka. Taa osloboduva od gr~evi . napad na ka{lica i vospalenie na sredno uvo. Ne treba da se zaboravi deka krajniot rezultat zavisi od nekolku ograni~uva~ki faktori: Od strana na pacientot: od stepenot na o{tetuvaweto na zdravjeto i od stepenot na sostojbata na za{titnite mehanizmi. 65 tumori so homeopatija. Od ovoj apekt na preosetlivost na nervniot sistem mo`e da se posmatra i homeopatskiot lek Chamomilla. Nekoi pacienti ne gi zapazuvaat potrebnite uslovi. a popu{ta po polno}. Toa ja maltretira svojata majka. od poznavaweto i ume{nosta koja ja poseduva. se pojavuvaat naedna{ nave~er. mnogu e razdrazlivo i vreska od bolka. Rasteweto na zabite za Chamomilla dete e posebno te`ok period . So svoeto odnesuvawe ja doveduva do ludilo svojata okolina. smiruva i osloboduva od bolki. Deteto obi~no ne dozvoluva da se dopre. Sekako. pri {to bukvalno izleguva vrela pot. Vospalenieto na uvoto se javuva odedna{ i e mnogu intenzivno. posebno nave~er. toa luto ja frla. zagreva . Toj e lek na izbor kaj deca vo period na dentacija kako i pri vospalenie na sredno uvo. Me|utoa. koi se potrebni za da se postigne uspeh vo lekuvaweto. no mo`e da ni gi olesni poslednite denovi od `ivotot. m-r. Od iscrpnosta na informacijata koja mu se dava na homeopatot. Mo`e da se pojavi i temperatura. Vo eden moment saka edno. Bolkite se vlo{uvaat od toplo. Edinstveno ne{to {to mu nosi olesnuvawe e noseweto vo race. Tatjana S. Toa zna~i dokolku imame edno razdrazneto i nezadovolno dete koe se smiruva od nosewe vo race i ima golemi bolki koi se vlo{uvaat od toplo. opu{ta. taka i za prethodnite problemi i zaboluvawa vo semejstvoto. Rastitelnoto maslo vo kamilicata se vika azulen i ima smiruva~ki efekt. taka {to i najmal potik (emocionalen ili fizi~ki) predizvikuva bolka.Od spremnosta na pacientot da u~estvuva vo procesot na lekuvawe. a se podobruvaat od ladno. Postojat i drugi homeopatski lekovi koi se davaat pri rastewe na zabi ili pri vospalenie na sredno uvo. a se smiruvaat po polno} i sekoga{ edniot obraz e crven a drugiot bled. kako za se- ga{nata sostojba. sepak treba da se zeme vo obyir naprednatata patologija na ovie bolesti. Taa ekstremna osetlivost doveduva do reakcii na bes i nasilstvo {to mora da se posmatra kako obid da se za{titi sopstveniot organizam. Ovaa fizi~ka slika na Chamomilla dete mora da bide dopolneta i so psihi~kata slika. Vlo{uvaweto e nave~er. zabnoto meso na ednata strana e posebno crveno i bolno. me|utoa Chamomilla }e pomogne samo ako fizi~kite simptomi se prosledeni so edna vakva psihi~ka slika. Od drugi faktori kako {to se slu~ajni antidotirawa i nevnimatelno ~uvawe na lekot. a vo sledniot drugo. Va~evska . farm. gr~evi vo stomak. Od strana na homeopatot. pred se.