PROFESIONALNO POPULARNO SPISANIE GOD.

7, BROJ 16 / DEKEMVRI 2008 FARMACEVTSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
UL."KOSTADIN KIRKOV" BR. 5 SKOPJE

Farmacevtski informator

www.farmacevtskakomora.com
ISSN 1409 - 8784

...........46 .......................................... Bistra Angelovska Elizabeta Belazelkovska m-r farm.............................24 TEMA NA BROJOT SAMOLEKUVAWE ........................................... IZDAVA^: Farmacevtska komora na Makedonija ul..... d-r Renata Slavevska Rai~ki d-r sci....................................farmacevtskakomora.......com www.........12 Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonija ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi izneseni vo komercijalnite tekstovi na vesnikot.. spec....FUNKCIJATA NA BOLNI^KITE APTEKI I ULOGATA NA FARMACEVTOT ... Mihail Minov Iva Jovanovi} Za izdava~ot: Prof................mail: info@farmacevtskakomora.60 INOVACII RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) ......................................................................................Farmacevtski informator RUBRI NOVI KI FARMACEVTSKA GRI@A Sodr‘ina AKTUELNO Intervju D-r Bujar Osmani........................... spec..................spec.Tozi Glaven urednik : m-r farm...............................................61 ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE ......... 5 -1/2 1000 Skopje tel/ 02 3 217 614 / 3 217 637 3 217 745 faks/ 02 3 217 637 `iro smetka 200000011953884 deponent: Stopanska banka Skopje E ............... Maja Kova~eva Grafi~ki dizajn: Iguana Lektor: Valentina Ba~varovska Pe~ati Arkus ......................com Ureduva~ki odbor: m-r farm........................ minister za zdravstvo SORABOTKA ME\U FARMACEVTOT I PACIENTITE .....FONKO Skopje 4 PRAVNO KAT^E IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ... Maja Kova~eva Prof.............. Jasminka Pat~eva m-r farm....................6 HPV INFEKCIJA ..................IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A ... d-r Lidija Petru{evska .15 BOLNI^KA FARMACEVTSKA PRAKTIKA ............. Kostadin Kirkov br...................

Se so cel. vo ova izdanie na Farmacevtskiot informator donesuvame intervju so aktuelniot minister za zdravstvo d-r Bujar Osmani. se razbira. i za toa {to doprva planira da go napravi na poleto na prevencijata. Vo tekstot taa se osvrnuva na aktivnostite na Eurofarm forumot koi se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata. Na{a obvrska e vo kontinuitet da gi sledime zbidnuvawata vo sferata na farmacijata i zdravstvoto. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. Za me|unarodnata sorabotka na Komorata pi{uva Maja Kova~eva. od narednata godina informatorot }e se pe~ati ~etiri pati godi{no na pove}e stranici. prevencijata za koja mnogu se govori vo javnosta vo posledno vreme. od pri~inite za negovata pojava. vo ovoj broj objavuvame anketa so koja }e ja izmerime ~itanosta na vesnikot. So `elbi za povtorno dru`ewe i vo narednata godina. za so fakti da se uverime kolku ja u`ivame va{ata doverba. I ovoj pat se potrudivme da vi prezentirame interesno izdanie so sodr`ini za koi se nadevame deka maksimalno }e go preokupiraat va{eto vnimanie. dobivame poddr{ka za ona {to go rabotime. vo koe toj govori za seto ona {to go srabotile so negoviot tim za periodot otkako e na ovaa funkcija. Ve informirame i za ishodot od izborite za organite na Komorata . a za pretsedatel na Sobranieto na Komorata Milan Kerovski. voop{to. Za pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija povtorno e izbrana prof. na{ite verni ~itateli. na Dobra farmacevtska praktika i na konceptite za farmacevtskata gri`a. a pokraj voobi~aenite. }e vovedeme i novi rubriki.Voved Farmacevtski informator Dragi ~itateli na "Farmacevtskiot informator" Izmina u{te edna godina dru`ewe so na{iot Farmacevtski informator. No. da se dobie zdravstven sistem spored potrebite na pacientite. Inaku. Presre}ni sme {to postojano od vas. taka i vo ostanatite segmenti od zdravstvoto. vi po`eluvame sre}na Nova i beri}etna 2009 godina. lekuvawe i. Ureduva~ki odbor 5 . snabdenosta so lekovi. opremuvaweto na medicinskite ustanovi. Za funkcijata na bolni~kite apteki i na farmacevtot vo bolni~kata farmacevtska praktika pi{uva d-r Kristina Mladenovska od Farmacevtskiot fakultet vo Skopje. M-r Aleksandra Grozdanova vo svojot tekst elaborira edna mo{ne aktuelna tema . kako {to veli. da gi prifa}ame va{ite sugestii i da se trudime da bideme {to podobri.HPV virusot razgleduvaj}i gi site negovi aspekti. Vo taa nasoka.

Za prvpat po dolgo vreme go pro{irivme kalendarot za imunizacija so dve novi besplatni i zadol`itelni ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE . Po povod stote dena Vlada. so cel kone~no da se napravi zdravstven sistem {to }e bide adekvaten na potrebite na pacientite. izminatite sto dena se rabote{e mo{ne intenzivno na mnogu proekti.Farmacevtski informator Aktuelno 6 T r o ar IN r Buj niste vstv i ra Dm zd JU mani V ER Os za . Na koi proekti. pred javnosta go prezentiravte ona {to za ovoj period uspea da go realizira Ministerstvoto za zdravstvo. Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. glavno. go fokusiravte Va{eto vnimanie i kolku ste zadovolni od ona {to e dosega sraboteno? Vo Ministerstvoto za zdravstvo.

se slu~uva na pacientite da ne im e ovozmo`ena zdravstvenata usluga {to im sleduva i za koja pla}aat osiguruvawe. resursite nikoga{ ne se dovolni za da gi pokrijat potrebite vo zdravstvoto. Poslaba alka e i itnata medicinska pomo{. Problem pretstavuva i nedostigot od soodvetna oprema koja ne samo {to ja prodol`uva listata na ~ekawe na pacientite za odredeni bolesti.Sistemot na edinstveni ceni na lekovite.Aktuelno vakcini. so {to napravivme golem ~ekor napred vo prevencijata na ovie zaboluvawa. Isto taka.. a i tie {to gi imame ~esto se rasipuvaat ili se nadvor od upotreba.so pokrivi koi kapat i zapu{teni sanitarni jazli. Problemot za vakvata sostojba le`i vo nefunkcionalnosta na medicinskata mapa za koja sum optimist deka za brzo vreme }e bide 7 Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. odvoi 200 milioni denari {to gi prefrlivme na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo za dogradba na noviot objekt. isto taka. Najgolem problem kaj nas i voedno i najslaba to~ka na zdravstveniot sistem se sekundarnata i terciernata zdravstvena za{tita.. Veruvame deka od prvi januari }e imame bolnici so nula dolgovi. Tuka. poradi toa {to `ivotniot vek na lu|eto se prodol`uva. odvoivme 107 milioni denari za zdravstvenite ustanovi da mo`at da nabavat oprema koja }e im e najpotrebna vo kratok rok. so {to postojano rastat nivnite potrebi.Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. mislam na sostojbata na objektite vo koi se smesteni bolnicite . vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite . Farmacevtski informator Pred izvesno vreme. vo ovoj period nabavivme oprema vo vrednost od 10 milioni evra. Vladata preku Ministerstvoto za zdravstvo. taka {to menaxerite nema da imaat opravduvawe za nivnoto negativno finansisko rabotewe. Bea odvoeni i 800 milioni denari so koi }e se isplatat dolgovite na bolnicite. kade gi locirate najslabite to~ki na na{eto zdravstvo ? Nezavisno od toa dali se raboti za pove}e ili za pomalku razvieno op{testvo. nabavivme 32 aparata za dijaliza. Nedostasuvaat i mnogu aparati vo zdravstvo. i toa za HPV virusite i za hemofilus influence. koja ne funkcionira kako integriran sistem i ne ovozmo`uva brza i kvalitetna usluga. pred se. So vospostavuvaweto na DRX sistemot za naplata veruvam deka }e dobieme pofunkcionalni bolnici. Potpi{avme dogovor za nabavka na oprema za deset hirur{ki sali za isto tolku bolnici vo zemjata. Pa taka. Od Va{ite dosega{ni sogleduvawa. tuku i vlijae na kvalitetot na zdravstvenite uslugi.

Dali ima vistina vo toa i dokolku se konstatirani nepravilnosti. podobruvawe na uslugite i zgolemuvawe na 8 . {to prezema Ministerstvoto za nivno eliminirawe? Dopolnitelnata dejnost se ~ini e pogre{no razbran koncept od lekarite ili. Se najavuvaat i investicii vo zdravstvoto. Idejata za dopolnitelna dejnost ne e izmislena vo Makedonija i celta be{e da im se ovozmo`i na lekarite nadvor od rabotnoto vreme da se anga`iraat. vo modernizacija i reformirawe na aktuelniot paket na uslugi so tro{kovno-efektivni zdravstveni tehnologii i lekovi. posebno vo uslovi koga javniot zdravstven sektor dobi seriozen kandidat vo privatniot. Vo tek e proektot za nabavka na visoko sofisticirana dijagnosti~ka interventna oprema {to }e bide distribuirana niz zdravstvenite ustanovi vo dr`avata.Farmacevtski informator napravena vo soglasnost so svetskite standardi i }e gi sodr`i podatocite za sostojbata na zdravstveniot sistem vo zemjata. Iako ne mo`e site lekari da se podvedat pod ist imenitel. a koi na dopolnitelnata lista. karcinom da se operira vo ramkite na dopolnitelnata dejnost. a so toa i da se namali listata na ~ekawe na pacientite za odredeni zdravstveni uslugi. Kakvi aktivnosti planirate na ovoj plan? Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. Smetam deka realizacijata na ovie dva proekta }e go za`ivee javnoto zdravstvo vo Makedonija i }e go napravi konkurentno. so cel da se zamenat dotraeni aparati so novi i sovremeni. nie se odlu~ivme za voveduvawe poseben softver. pak. Za da ja namalime subjektivnosta na lekarite za toa koi pacienti treba da odat na redovnata. softverot koj }e bide centraliziran i rakovoden od pretstavnik na Ministerstvoto }e onevozmo`i. fakt e deka vo odredeni slu~ai dopolnitelnata dejnost se zloupotrebuva za {to ima i `albi od gra|anite. A i na pacientite koi imaat finansiski mo`nosti vo odredeni slu~ai koga ne se raboti za itnost. funkcionalen i bez deficiti pri finansiraweto. ednostavno tie taka sakaat da go Aktuelno sfatat. koj }e napravi avtomatska selekcija na bolnite. Na{ prioritet e podobruvawe na uslovite vo javnite institucii so {to }e se ovozmo`i i konkurentnost na privatnite ustanovi. Kade go gledate razvojot na na{eto zdravstvo i koi se Va{ite prioriteti vo nasoka na dobivawe moderen zdravstven sistem? Celta na transformacijata na aktuelniot sistem e negovo prerasnuvawe vo moderen zdravstven sistem. Kakov e Va{iot stav za na~inot na primenata na dopolnitelnata dejnost na lekarite? Vo mediumite se pi{uva deka ima zloupotrebi vo odredeni slu~ai. finansisko konsolidirawe na klinikite i bolnicite. da gi skratat listite na ~ekawe. natamo{no reformirawe na farmacevtskiot sektor. Imeno. na primer. So ovoj proekt }e bidat opfateni golem broj zdravstveni ustanovi niz zemjata.

Isto taka. istovremeno so pogolema avtonomija vo raboteweto dokolku poka`uvaat dobri rezultati. so {to hroni~no bolnite pacienti so edno odewe na lekar imaat mo`nost da dobijat terapija za slednite tri meseci. vo sorabotka so FZOM. Biroto za lekovi kako nadle`na institucija postojano vr{i monitoring. inspekciskite slu`bi se sekojdnevno na teren i go kontroliraat raboteweto na aptekite i po~ituvaweto na Zakonot za lekovi. Od ona {to dosega go imaat utvrdeno na{ite inspekciski slu`bi. Za da se izbegnat mo`nite problemi vo delot na snabdenosta so odredeni lekovi. izraboti nova u{te poprecizna metodologija za formirawe na cenite na lekovite. Vo interes na pacientite rabotime i na iznao|awe na~in i de`urnite lekari da izdavaat lekovi na recepti. Isto taka. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite i drasti~no gi namali cenite kaj najgolemi- Farmacevtski informator ot del od lekovite. Isto taka se prezemeni najostri sankcii za odgovornite lica kade bila konstatirana nenavremenost vo nabavka na potrebnite lekovi. Voedno sakam da uka`am deka problemot so gu`vite vo ambulantite ve}e e nadminat so mo`nosta za prepi{uvawe recept za hroni~no bolnite lica. a site apteki izdavaat lekovi na recept so {to zna~itelno se zgolemi dostapnosta na lekovite za gra|anite od celata dr`ava. Kako spored Va{ite sogleduvawa funkcionira sistemot na edinstveni ceni na lekovite? Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. 9 Elizabeta Belazelkoska . Ministerstvoto za zdravstvo. vo delot na zgolemuvaweto na dostapnosta na lekovite za site gra|ani napraven e seriozen is~ekor kon celosno eliminirawe na nenavremeni nabavki na lekovi vo site kliniki i zdravstveni ustanovi.Aktuelno kvalitetot i natamo{no razvivawe na ot~etnosta na zdravstvenite menaxeri. mo`am da konstatiram deka Zakonot za lekovi vo celost se po~ituva.

.

.

1 Prevalenca na HPV infekciite vo odnos na vozrasta. Sepak. Kategorizirani se nad 100 razli~ni tipovi na HP virusi. 51. no dokolku infekcijata perzistira. 54. Rakot na grloto na matkata e vtorata pri~ina za smrtnost od malignite tumori kaj `enite po rakot na dojkata. 108.e rak na grloto na matkata. 44. 56. 39. a virusot se gubi vo period od 1 do 2 godini bez tretman. Od niv duri 80% se od pomladata populacija. 33. 43. od koi duri 40% ja napa|aat genitalnata oblast. Pribli`no polovinata od vkupniot broj na seksualno aktivni `eni ili ma`i mo`e da se zarazat so HPV vo odreden period od `ivotot. 31. Nad 70% slu~ai na rak na grloto na matkata se predizvikani od HPV tipovite 16 i 18. i 82 koi ako deluvaat podolgo vreme. 42.. Se procenuva deka okolu 80% od `enite se inficirani so HPV do navr{uvaweto na svojata 50-ta godina. 72. 58. najgolem del od `enite so HPV infekcija prirodno go sovladuvaat virusot i ne zaboluvaat od rak na grloto na matkata. od koi naj~est ishod e cervikalen kancer t. Toa naj~esto se serotipovite 6 i 11 i tie predizvikuvaat pojava na bradavici. HPV genotipovite se numerirani po redosledot na nivnoto otkrivawe. poto~no bazalniot sloj od epitelot. i vo toj slu~aj deteto razviva t.n rekurentna respiratorna papilomatoza. Prenesuvawe na HPV e mo`no i vonpolovo. Kondomite obezbeduvaat ograni~ena za{tita zatoa {to ne ja pokrivaat celata ko`a na genitaliite. 35.Farmacevtski informator HPVINFEKCIJA nfekcijata so Human Papillomavirus (HPV) naj~esto e polovo prenoslivo zaboluvawe so visoka incidenca na pojava kaj populacijata na vozrast od 18 do 28 godini. Vo Republika Makedonija sekoja godina zaboluvaat nad 250 i umiraat nad 30 `eni zaboleni od rak na grloto na matkata. so toa menuvaj}i ja naslednata informacija na inficiranata kletka koja ponatamu mo`e da se transformira vo kancer kletka. HPV virus Humaniot papiloma virus (Human Papillomavirus. Niskorizi~ni HPV serotipovi se 10-15% od vkupniot broj na HPV. Porite i malite rani~ki na ko`ata go olesnuvaat navleguvawe na virusot. mo`e da predizvikaat rak na grloto na matkata i drugi karcinomi vo oblasta na genitaliite.000 novi slu~ai. mnogu retko progresiraat vo kancer. 61. analen ili oralen kontakt. no ako izlo`enosta kon niv e dolgotrajna. vo odnos na nivnata asociranost so serioznosta na kleto~nite promeni koi gi predizvikuvaat i nivnata povrzanost so pojavata na cervikalen kancer. Tie se delat na visoko i nisko rizi~ni. 45. 52. Spored Svetskata zdravs- Aktuelno I Sl. visokorizi~nite HPV ne pri~inuvaat zdravstveni problemi i is~eznuvaat sami od sebe. 68. 70.000 `eni godi{no umiraat kako posledica na rakot na grloto na matkata. no predizvikuvaat benigni promeni vo cervikalnite kletki koi morfolo{ki ne se razlikuvaat od visokorizi~nite HPV genotipovi. Od svetskoto naselenieto 9-13% odnosno pove}e od 630 miloni lu|e se zarazeni so HPV i se bele`i ogromna tendencija na zgolemuvawe na ovoj broj vo poslednite 10 godini.4 milioni `eni zaboleni od rak na grlo na matkata. Visokorizi~ni HPV virusi se okolu 15-20% od site HPV. Virusot po vleguvawe vo kletkata doma}in go inkorporira svojot genetski materijal (zatvorena DNK veriga). Grafikonot poka`uva deka HPV infekcijata e po~esta na vozrast od 20 do 29 godini i opa|a po 30-godi{na vozrast. infekcijata e minliva i pominuva bez posledici. 59. Toa se serotipovite 16. mo`e da dovede do seriozni zaboluvawa. Ranata HPV infekcija e prosledena so mali morfolo{ki kleto~ni promeni na epitelot. a okolu 300. Vo ovaa grupa RASPROSTRANUVAWE HPV e polovoprenosliva infekcija. Se pretpostavuva deka vo svetot momentalno ima 1. Infekciite so niskorizi~nite genotipovi se ~esta benigna sostojba na nadvore{nosta na genitaliite kaj dvata pola. Organ koj najmnogu e napadnat od virusot e grloto na matkata. Infekcija so visokorizi~en HPV ne zna~i istovremeno i sostojba na cervikalen kancer. Vo golem broj slu~ai. Kitchener et al. vleguvaa i HPV serotipovite 40. kondilomi i benigni tumori vo genitalnata oblast. Pove}eto od HPV infekciite se asimptomatski. tie pretstavuvaa glaven faktor za pojava na rak na grloto na matkata. 73. 18. HPV) e ime za grupa virusi koi gi napa|aat dlabokite sloevi na ko`ata i sluzoko`ata. od majka na novoroden~e. a rasprostranuvaweto naj~esto e po polov pat i toa pri vaginalen. . 2006 12 tvena organizacija godi{no vo svetot se registriraat 500.

Pri ovoj metod se ispituva tkivoto na grloto na matkata za razlika od PAP testot kaj kogo se zemaat samo epitelni kletki. Otkrivaweto na predrakovite sostojbi e najva`no. trihlorocetna kiselina). podophillin. a rezultatite se kategoriziraat vo 5 PAP grupi (I-V). Tie se gradiraat od CIN 1 do CIN 3 zavisno od stepenot na zafatenost na grloto na matkata i spored nego razlikuvame: CIN 1 . oralno ili da se injektiraat. Antimitoti~ki agensi . So ovoj metod se otkrivaat promenite na kletki vo epitelot na grloto na matkata. DIJAGNOZA Navremenoto dijagnosticirawe na HPV infekcijata e izvonredno va`na za lekuvaweto. Lekovite koi se koristat pri terapija na HPV naj~esto se nanesuvaat na povr{inata na ko`ata. Po histolo{koto ispituvawe potvrdata za prisustvo na promeneti kletki na cerviksot.dejstvuvaat vrz procesot na deleweto na kletkata i mo`e da imaat blokira~ko dejstvo vrz {ireweto na virusot (podofilox . Postoi pogolema verojatnost za pretkancerozna promena ili vistinski rak. Histolo{koto ispituvawe se koristi za potvrduvawe na dijagno- 13 .te{ka displazija so abnormalni kletki po celiot epitel. CIN 2 . Naodot poka`uva potreba od dopolitelno ispituvawe ili povtoruvawe na PAP testot za to~no precizirawe na promenata. Testot treba da se pravi sekoja godina kaj site `eni po 21 god. LEKUVAWE Pri infekcija so HPV ne e vozmo`no potpolno uni{tuvawe na virusot i poradi toa terapiite imaat ograni~en uspeh i ~esto se zabele`uvaat recidivi. Lekuvaweto mo`e da e preku terapija so lekovi ili hirur{ki. CIN 3 .brgu navleguvaat vo strukturata na ko`ata i hemiski vlijaat na keratinot i drugite tkiva i se zamena za krioterapija i elektroterapija (salicilna kiselina. Naodot poka`uva karcinom ograni~en na sluznicata ili Carcinoma in situ. ili 3 godini otkako `enata }e stane seksualno aktivna. 5-Fluorouracil). Citolo{kata dijagnoza opi{ana kako Papanicolaou ili poznato kako PAP test e standardna i naj~esto koristena metoda za rano otkrivawe na rakot na grloto na matkata. Se zema materijal od sluznicata na grloto na matkata. se pravi so cel da se potvrdi prisustvoto na HPV virusot kaj pacientot i da se napravi negova tipizacija. Dijagnostikata na naprednite fazi na cervikalen kancer ne e te{ka poradi izrazenite simptomi. prognozata i borbata so ova zaboluvawe. tuku kon promenata {to ja predizvikuva. Nekoi od preparatite mo`at da se primaat sistemski. mikroskopski se ispituva. Keratolitici . So serolo{kite metodi se ispituva prisustvoto na antitela protiv HPV virusnite antigeni vo krvniot serum na zaboleniot. displazija vo dolnata i srednata tretina na epitelot.visok stepen na intraepitelna promena.nizok stepen na intraepitelijalna promena.Aktuelno Farmacevtski informator zata za infekcija so HPV. Dejstvoto ne im e naso~eno direktno kon virusot. se definiraat kako cervikalna intraepitelna neoplazija (cervical intraepithelial neoplasia-CIN). lesna displazija samo vo dolnata tretina na epitelot. Imunomodulatori . Ovoj rezultat poka`uva mo`nost za pretkancerozna promena i bara povtoruvawe na testot za nekolku meseci.dejstvuvaat na jakneweto na prirodniot imunolo{kiot sistem kaj ~ovekot i predizvikuvaj}i zasilen antivirusen odgovor (interferon alfa). Ispituvawe na virusna DNK so PCR (polimeraza veri`na reakcija) metod.

IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans. The quadrivalent Human Papillomavirus Vaccine: Potential Factors in effectiveness. Department of Health (2007) Cancer Reform Strategy. Rixensart.org ECDC Factsheet on HPV Vaccines.2008.F.Cutts and N. ili 3 god. October 2007 WHO IARC (2007) Human Papillomaviruses. 2008.e ~etirite tipa na HPV proizvedeni so rekombinantna tehnologija. Za{titata {to ja nudat ovie vakcini e poniska pome|u `enite koi ve}e se inficirani so genotpovite koi gi ima vo vakcinite otkolku kaj onie koi ne se inficirani. Se smeta deka vakcinata sozdava traen imunitet. ecdc. Vakcinirawe Profilakti~kite vakcini sodr`at mala doza na visoko pro~isteni virusi.Pollack. sli~ni ~esti~ki (virus like particles-VLPs) od dvata t. 11. isto taka. CA Cancer J Clin 2007 Jan-Feb. hirur{ki zafat i lasersko tretirawe.38:189-197 WHO.e. Do ovoj moment se dostapni informacii od petgodi{noto sledewe na primenata na HPV vakcinata i mnogu od pra{awata koi se postavuvaat. Skriningot go namaluva brojot na smrtni slu~ai od rakot na grloto na matkata za okolu 70%. kako krioterapija. Do sega.Jan. Bulletin of the WHO 2007.guideline. 2007 Koristena literatura Guidance for the introduction of HPV vaccines in EU countries. otok i crvenilo na mestoto kade {to e primena vakcinata i malku zgolemena telesna temperatura. za period od pet godini.L.europa. Department of Immunization. se u{te nemaat odgovor. Vaccines and Biological 2007 A. retko se pojavuvaat novi bradavici na istoto mesto. Cervarix® (GlaxoSmithKline Biologicals. vo tri dozi od po 0. Ensuring access to HPV . elektroterapija.5 ml suspenzija vo prethodno podgotven {pric spored dadena {ema. 16 i 18. a ne se terapiski. vakcinata e dadena vo nad pet milioni dozi i nitu edna od vakciniranite `eni nema zaboleno od rak na grloto na matkata kako posledica na infekcija so HPV tip 6. Mr. pred tie da stapat vo seksualni odnosi i da imaat mo`nost da dojdat vo kontakt so HPV virusot. Guidance Report. so cel da se odredi dolgoro~nata efikasnost.gov.Farmacevtski informator Vo lekuvaweto ~esto se koristat razni hirur{ki tehniki.85:57-63 American Cancer society quideline for HPV vaccine use to prevent cervical cancer and its precursors. Vakcinata ne sodr`i virusna DNK i ne mo`e da se inficiraat kletki koi bi predizvikale zaboluvawe. Stockholm. Se pravat pod lokalna anestezija i obi~no imaat dobar efekt t. I dvete vakcini {titat od visokorizi~nite HPV tipovi 16 i 18.Edouard.J of Clinical virology 2007. so klini~ki ispituvawa. Site od niv. Review of current knowledge on HPV vaccination: An Appendix to the European Guidelines for Quality assurance in Cervical Cancer Screening. Gardasil®. {titi i od niskorizi~nite genotipovi 6 i 11. Redovni ginekolo{ki pregledi Sekoja `ena koja napolnila 21god. Accessed: Feb. vtorata doza e dva meseca po primaweto na prvata doza i tretata doza se dava {est meseci po primaweto na prvata doza. Vo Faza III od ovie ispituvawa i dvete vakcini prevenirale pove}e od 90% od pretkanceroznite lezii povrzani so tip 16 i 18. Prvata doza se prima na proizvolno odbran den. Zonfrillo and Barbara Hacley. September 28.uk/en/ Publicationsandstatistics/Publications/PublicationsPolicyAndGuidance/ DH081006?IdcService=GET_FILE&dID=155603&Rendition=Web. Belgium).Broutet.cancer.Balkin.eu WHO HPV Labnet-Newsletter 01. Human papillomavirus and HPV vaccines: Technical information for policy makers and health professionals. Ovie vakcini se evaluirani vo randomizirani. Sledeweto na efikasnosta i bezbednosta od primenata na vakcinite e zadol`itelna. ne mo`e so sigurnost da se tvrdi.dh. no bi- dej}i vakcinata e nova. Farmacevtski fakultet Skopje vaccines through integrated services: a reproductive health perspective. Initiative for vaccine research.sci. Dve profilakti~ki HPV vakcini se registrirani vo Evropa: kvadrivalentnata vakcina Gardasil® (Sanofi Pasteur MSD) i bivalentnata vakcina. Vakcinata se preporuva za devoj~iwa i mladi `e- 14 ni na vozrast od 9 do 26 godini i mom~iwa od 9 do15 god. J Midwifery Womens health-American College of Nurse-Midwives 2008.57(1):7-28/ www. Ovie VLPs ~esti~ki go pottiknuvaat imuniot sistem da sozdade antitela koi go neutraliziraat virusot i ne dozvoluvaat da se razvie infekcija i bolest. Aleksandra Grozdanova farm. integracija na vakcinacijata so drugi strategii na imunizacija kako i preku sledewe na incidencata za pojava na cervikalen kancer. Isto kako i pri sekoja vakcinacija mo`e da se javat nekoi nesakani efekti kako bolka.gov/ww. placebo kontrolirani. no ovie reakcii se minlivi i se gubat za kratko vreme. Vakcinata se prima intramuskulno. spec.M. Aktuelno PREVENCIJA I ZA[TITA Osnovni metodi na profilaktika se redovnite ginekolo{ki pregledi i vakcinirawe. Dvete vakcini imaat dobar profil vo odnos na bezbednosta. HPV vakcinite se dizajnirani za profilaksa so cel da preveniraat infekcija i bolest. http://www. otkako stanala seksualno aktivna treba da ima redovni ginekolo{ki pregledi. * European Cervical Cancer Association.53:188-194 Marc Arbyn and Joakim Dillner. January 2008 Nancy J. osven krioterapijata imaat prednost i mo`at da vlijaat na povlekuvawe na simptomite so samo eden zafat. Tie ne sodr`at `iv biolo{ki proizvod ili DNA i ne se infektivni.

pojasnuvawa i preporaki za primenata na odredbite na izborniot pravilnik. Za svojata rabota izbira~kite odbori vodea zapisnici vo koi se navedeni site izborni aktivnosti koi gi sprovele i zaedno so predlog-listata na kandidati za ~lenovi na organite na Komorata gi dostavija do Izbornata komisija. Ninoslav Kostovski. Bitola 3. Struga Obvinitel : Ohridija Popovska PRETSEDATEL NA SOBRANIE Milan Kerovski PRETSEDATEL NA KOMORA Lidija Petru{evska Tozi 1. Del~evo Izborna edinica 3 1. Svetlana Dupkarska. Biljana Trajkovska 5. go razgleduva{e izborniot materijal i utvrduva{e dali izbornata postapka vo teritorijalnite edinici e sprovedena vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot. Nucka Ristovska 4.lista na diplomirani farmacevti so `iveali{te ili Zdravkovska prestojuvali{te na svojata teritoridipl. Vinica 5. PRAVNO 2008 godina se odr`aa izbori za ~lenovi na organite na Farmacevtskata koKAT^E mora na Makedonija za mandatniot period 2008 . pretsedatel na Sobranieto na Komorata. Za da bide izborot validen. [tip 3.2012 godina. Bitola 2. Prilep 4. Za taa cel Izbira~kiot odbor sprovede pove}e aktivnosti. Osnovna zada~a na Izbornata komisija e da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. Berovo Izborna edinica 4 1. Vesna Spiroska. Izbornata komisija pismeno gi izvesti izbira~kite odbori za konstatiranite nedostatoci i odredi rok za nivno otstranuvawe so napomena deka ako izbira~kiot odbor ne gi otstrani utvrdenite nepravilnosti vo odredeniot rok. Zlatko Balalovski. Vo Soglasnost so Statutot na Komorata. proizvodMakedonija stvo. veledrogerii. pretstavni{tva i sl. Elena Damjanska . Rostu{e. Kratovo Izborna edinica 2 1. Biqana Mukaetova 3. Slavica Maleska Stojadinovi}. 10. Nuri [ehu. Katerina Stanojkovska. Jasminka Pat~eva 8. Po izgotvuvaweto na spisokot na diplomirani farmacevti. 10. Vlado Naumovski 12. Nata{a Nasteva 15. Mensur Bekiri. [tip 2. Kru{evo Izborna edinica 6 1. Ko~ani 4. pravnik jalna edinica bez ogled na toa dali se Farmacevtska vraboteni ili nevraboteni. Vesna Stavrova 2. Milan Kerovski. Mihail Minov 2. Prilep 3. Marija Spirkoska. Izbornata komisija }e gi imenuva kandidatite za ~lenovi na organite na Komorata od taa izborna edinica na sledniot na~in: po eden pretstavnik od sekoja op{tina. 4.2012 GODINA SOBRANIE Izborna edinica 1 1. Nata{a Minova . Prilep 5. Gligor Stavrev SUD NA ^ESTA 1. Po sumiraweto na rezultatite od predlagaweto i glasaweto. Gevgelija 2. Debar. Da{uri Amedovska. vo nadle`nost na izbornata komisija se slednite ovlastuvawa: Da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. Vo Soglasnost so Pravilnikot za na~inot i postapkata za izbor na pretstavnici vo Sobranieto na Komorata. Da razre{uva ~lenovi na izbira~ki odbori vo slu~aj na nivno postapuvawe sprotivno od odredbite na ovoj Pravilnik. Vo taa nasoka. Da izdava potvrdi za izvr{eniot izbor ( verifikuvawe na mandatot na izbranite pretstavnici). Marija Danilova 7. Vrz osnova na vratenite predlozi od teritorijalnite edinici. Sowa I~eva UPRAVEN ODBOR Izborni edinici: 1. Marija Stanoevska 11. Cvetkoska Lile. promet na malo. Sofija Kolarova 3.Milkica Gligorova . Poradi toa. Da ja kontrolira rabotata na izbira~kite odbori. Na 22. Da utvrduva kriteriumi za predlagawe i izbor na kandidati za pretsedatel na Komorata. Izbornata postapka ja sprovedoa izbira~kite odbori i Izbornata komisija. Metodija Majstor~ev. Kumanovo 2. 3. Angelka Belazelkovska 14. izbira~kite odbori svikaa i odr`aa sostanok na ~lenstvoto od svojata teritorijalna edinica. Violeta Taleska. Strumica 5. Suzana Atanasovi} 2. Izbornata komisija: izvr{i sobirawe na izborniot materijal dostaven od izbira~kite odbori. Don~e Papazoska. Kako prNata{a vo. Marina Mihajlovi} Izborna edinica 7 1. Mitko Taseski. dali rabokomora na tat vo apteki. Biljana Palazova 4. 2008 godina se odr`a konstitutivna sednica na Sobranieto na Komorata vo noviot sostav na koja bea izglasani slednite: Farmacevtski informator IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ^LENOVI NA ORGANITE NA KOMORATA ZA MANDATNIOT PERIOD 2008 . Ki~evo 2. Kandidatite {to se izbiraat i predlagaat traba da gi pretstavuvaat interesite na farmacevtite od site oblasti na profesijata (proizvodstvo. Sawa Filkova 9. Mirjana Karajanova 5. Da gi sumira. taka {to predlogot se smeta za usvoen ako za nego glasale mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na konstitutivnata sednica na Sobranieto. Ana \or|ioska 3. Probi{tip 4. 2008 do 24. vo ovaa faza Izbornata komisija utvrduva{e dali predlo`enite kandidati imaat dobieno potreben broj glasovi od ~lenstvoto. Blagica Jakimovska. Da prezema merki vo slu~aj na povreda na postapkata na kandidirawe. 5. Erol Ali 6. Kriva Palanka 5. Prilep 2. Resen 5. Pavle \or|ievski. Obvinitel. pretstavni{tva. Slavica Pe{evska. izbira~kite odbori od sekoja teritorijalna edinica sostavija predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. Da dava upatstva. Negotino 3. Biqana Lazarova 2. izgotvi spisok . Smiqa Micova. Izbornata komisija izgotvi predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. Neli Trajkovska 13. Kristijan ^e{elkoski. Xoana Andonovska 6. potrebno e na sostanokot na koj se vr{i predlagaweto i izborot da prisustvuvaat pove}e od polovinata od vkupniot broj ~lenovi koi se evidentirani na spisokot. Da gi objavuva rezultatite od sprovedenite izbori. utvrduva i objavuva rezultatite od glasaweto. Veles 4. imaj}i go predvid brojot na ~lenstvoto od taa op{tina. Vlatko Jordanovski. Tatjana Keni} Coni}. Mirjana Ga{tevska 7. Silvija Ne{ova. na koj ~lenovite predlagaa i izbiraa kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata od svojata teritorijalna edinica. Viktorija Petrovska . Ohrid 4. Koceva Sowa.). Anastasija [arlamanova Tanu{eva 4. Gostivar. Nade`da Tim~eva Kele{ova . promet na golemo. Izborna edinica 8 1.Daniela Jovanovska Jordanovska 15 . Kumanovo 3. i pretsedateli na drugi organi i tela na Komorata. Aleksandar Haxi Tosev 3. Krsteva Julija. Vawa [ulevski 10. Tetovo. Ivona Dimitrovska. sekoj diplomiran farmacevt ima pravo da predlaga i da bide predlo`en za pretstavnik vo Sobranieto na Komorata. Da odlu~uva po prigovori vrz osnova na uvid vo izborniot materijal. Pri razgleduvawe na izborniot materijal od ovoj aspekt. Veles 5. Divna Balalovska Arsovska. 8. Elizabeta Stoilova 2. Kavadarci Izborna edinica 5 NADZOREN ODBOR 1. sproveduvawe i utvrduvawe na rezultatite od izborite. Izbornata komisija utvrdi deka vo 5 izborni edinici predlo`enite kandidati nemaa potreben broj (mnozinstvo) glasovi od ~lenstvoto. kliniki i sl. Olgica Pop Nikolovska 8. a osobeno. Izbira~kiot odbor neposredno ja sprovede izbornata postapka vo svojata teritorijalna edinica.Aktuelno Vo periodot od 24. Bujar ]azimi 3. @aklina Petrovska .

pnevmonija steknata vo zaednicata. a re~isi 2. Mortalitetot kaj vonbolni~kite pnevmonii zavisi od brojot na faktorite na rizik. farmakoki- 16 . koja se zabele`uva kaj re~isi 26-77% od hospitaliziranite vozrasni lica so vonbolni~ka pnevmonija. Avelox ima unikatni mikrobiolo{ki. bolka vo gradite. Streptococcus pneumoniae pretstavuva eden od naj~estite pri~initeli na vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakterii.raste~ki seriozen globalen problem. Tie vklu~uvaat treska. Do oktomvri 2007 godina. bi sakale da go pretstavime noviot lek na Bayer Schering Pharma pod ime Avelox®. Od neodamna Avelox e dostapen i na Makedonskiot farmacevtski pazar vo dvete formulacii: oralna (400mg tabletki vo pakuvawe po 5 tbl i po 7 tbl ) i intravenska (infuziski rastvor od 400mg/250ml) Dvata oblika se bioekvivalentni. pacientite treba da se hospitaliziraat i toga{ se primenuva poagresivna terapija.povozrasnite lica i onie so hroni~ni zaboluvawa ili kompromitiran imunolo{ki sistem .7 milioni pacienti bile tretirani so intravenskiot oblik na Avelox. {irok antimikroben spektar3. Mo`e da se javi vo lesna do te{ka forma. potewe. Tretman Vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakteriska infekcija.edna tabletka na den vo tek na 5 do 10 dena 7 Avelox®1 (moxifloxacin) e registriran vo pove}e od 109 dr`avi vo svetot za oralnata formulacija i vo pove}e od 90 dr`avi vo svetot za intravenskata formulacija. od koi 23 se vo Evropa. Negovi prednosti se: brzo dejstvo . Visokorizi~nite grupi na pacienti . virusi. gabi~ki ili drugi mikroorganizmi. Simptomi Znacite i simptomite na vonbolni~kata pnevmonija mo`at da variraat i naj~esto nastanuvaat nenadejno. a mo`at da dovedat i do sekundarna bakteriska infekcija. a mo`e da zavr{i duri i fatalno. voobi~aeno se tretira so antibiotici. pneumoniae). Influencata i drugite virusni infekcii predizvikuvaat prvenstveno virusna pnevmonija. Taa e zna~itelen zagri`uva~ki problem kaj vozrasnite lica i pacientite so hroni~ni zaboluvawa ili naru{en imunolo{ki sistem. Koga se prisutni pove}e faktori na rizik. Neuspehot vo tretmanot so antibiotici ne samo {to nosi rizik od relaps na pnevmonijata. Vonbolni~kata pnevmonija. Nebakteriolo{kata etiologija na vonbolni~kata pnevmonija e isto taka voobi~aena i kaj 4-39% od imunokompetentnite vozrasni lica. no zemaj}i go predvid faktot za rezistencija na oddelni bakterii kon odredeni klasi na antibiotici. primarno influenca. visoka temperatura.n. Za taa cel. kade {to e prisutna virusna infekcija.Komercijalen tekst Aktuelno ZDIV OD SVE@ VOZDUH VO TRETMANOT NA RESPIRATORNITE INFEKCII VONBOLNI^KA PNEVMONIJA (PNEVMONIJA STEKNATA VO ZAEDNICATA) Pnevmonijata pretstavuva inflamacija na belite drobovi predizvikana od bakterii. so {to e mo`no i sekventno lekuvawe od intravenska na oralna terapija. tuku i pridonesuva do formirawe na soevi na bakterii koi stanuvaat rezistentni na antibiotici . vo svetot pove}e od 83 milioni pacienti bile tretirani so tabletki Avelox. Antibiotskiot tretman e iniciran empiriski i sekoga{ e potrebno da gi pokrie naj~estite respiratorni predizvikuva~i (na pr. AVELOX® (moksifloksacin).voobi~aeno imaat pomalku ili pak umereni simptomi. pretstavuva pnevmonija koja{to nastanala nadvor od zdravstvena institucija ili bolnica. Klu~en e faktot deka pacientot treba da go zavr{i celokupniot tretman so antibiotikot duri i ako toj/taa se po~uvstvuva podobro mnogu brzo po voveduvaweto na tretmanot. S. nedostatok na poln zdiv.brzo uni{tuvawe na patogenite 3 visoka tkivna penetracija 4 brzo olesnuvawe na simptomite 5 dobar bezbednosen profil 6 ednostavna upotreba . ka{lica so produktiven iska{lok oboen so zelena ili `oltenikava boja. koj e prv antipnevmokoken kinolon so silno baktericidno dejstvo3. efikasen vo tretmanot na infekcii na di{nite pati{ta steknati vo doma{na sredina. ili t.

Chlamydia pneumoniae. proliv i malaksanost. Izilox®. Streptococcus milleri. lamela 2 1000 Skopje Tel: 02 3124 055 . H. Legionella pneumophila. AUC na dvata oblika e ista.Brza. Klebsiella pneumoniae) .000 pacienti2. Moraxella catarrhalis . 2): 22-28 3 Wiedemann B. J of Chemother 2002.4 . and Garau.5-4 ~asa .. nesakani dejstva se pojavile kaj pomalku od 3% od bolnite. Octegra®. Lapinix®. Streptococcus pyogenes (grupa A)) -Gram-negativni bakterii (Haemofilus influenzae . AECB and CAP. {to potvrduva deka dvata oblika se bioekvivalentni.Atipi~ni bakterii (Mycoplasma pneumoniae. vklu~uvaj}i gi ABS. Naj~esti nesakani efekti. J. Streptococcus mitior.Anaerobni bakterii (Clostridium spp.d. Streptococcus pneumoniae vklu~uvaj}i gi i rezistentnite soevi na penicilin i makrolidi.Se eliminira niz bubrezi i feces Koncentracijata na moxifloxacin vo site tkiva ja nadminuva MIC90 na predizvikuva~ite na respiratorni infekcii.Aktuelno Komercijalen tekst netski i farmakodinamski svojstva 8-methoxyquinolone Mehanizam na dejstvo Avelox go blokira dejstvoto na DNK girazite. re~isi potpolna apsorpcija (91% bioraspolo`livost) .. naj~esto blagi.15. Avelox ima baktericidno dejstvo.o. Actira®.. lekarot i/ili farmacevtot se dol`ni da go proverat vnatre{noto upatstvo na lekot pred prepi{uvawe ili izdavawe na Avelox. ko`ata i potko`nite tkiva! Indikacii i upotreba vo Makedonija Avelox 400mg tabletki vo Makedonija se registrirani za tretman na slednite respiratorni infekcii: Akutna egzacerbacija na hroni~en bronhitis . 49. Fusobacterium spp) Farmakokinetika . Abstract P 773 (1999) 4 Gehanno P et al. U{te pove}e.6 ~asa . Efikasnost Avelox bil isleduvan vo mnogubrojni studii za tretman na respiratorni infekcii. blokiraj}i go rastot i reprodukcijata na bakteriite. 821826 5 Wilson R et al Chest 2004. Spektar na dejstvo -Gram-pozitivni bakterii (Staphylococcus aureus.. Proflox®. otkolku vo plazma. so prose~na stapka na odgovor (efikasnost) od 94% vo 24 klini~ki studii koi vklu~ile pove}e od 20. i koga la~at beta-laktamazi.Serumska maks. Avelox poka`al deka e validna terapevtska opcija za komplicirani infekcii na ko`a i meki tkiva. 125 (3):953-964 6 Andriole VT. Streptococcus agalactiae. 3) 292. Avelon® and Megaxin® na Bayer HealthCare 2 Lode. Coxiella burnettii) . 28 (5): 443-452 7 Zbiren izve{taj za osobinite na lekot 17 Bayer d.Intravenskiot oblik pridonesuva za postigawe povisoki koncentracii vo plazma otkolku oralniot oblik i ima visok volumen na distribucija. a 2-2. Kako i so drugite lekovi. Drug Safety 2005.vo tek na 5-10 dena Vonbolni~ka pnevmonija vo tek na 10 dena Akuten bakteriski sinuzitis vo tek na 7 dena Avelox 400mg/250ml infuziski rastvor vo Makedonija e registriran za tretman na: Vonbolni~ka pnevmonija Prepora~ana terapevtska doza na Avelox tabletkite i infuziskiot rastvor vo Makedonija e 400mg edna{ vo denot. Veruvame deka noviot lek AVELOX® na Bayer Schering Pharma }e pridonese kon podobruvawe na kvalitetot na zdravjeto na Va{ite pacienti. Pove}e informacii za lekot mo`ete da pronajdete vo Zbirniot izve{taj za osobinite na lekot ili na veb-stranicata www. Escherichia coli..Postignuva 18 do 70 pati povisoka kocentracija vo b. 1 Avelox® e isto taka poznat i pod drugi za{titeni imiwa. se od gastrointestinalno poteklo i toa gadewe.5 pati povisoka koncentracija vo paranazalnite {uplini .avelox. Pretstavni{tvo Skopje ul. Improving care for patients with respiratory tract infections. Avalox®. .o. 4 (Supplement n. Clin Microbiol Infect 5 (Suppl.com . Peptostreptococcus spp. Osven ma~nina i proliv.Ne se metabolizira preku citohrom P450 vo crniot drob . Haemophilus parainfluenzae. Havelox®. kako na pr.T1/2 =11. koncentracija po 0. Actimax®. Bezbednost Avelox e lek koj se izdava na lekarski recept i koj pacientite glavno dobro go podnesuvaat.Ogwan Prica bb lokal 4. Journal of Antimicrobial Chemotherapy 2002. mezanin.

Celiot proekt vo vrednost od 600. Pokraj toa. isto taka.000 evra ve}e se ostvaruva me|u Biroto za lekovi na RM i EMEA i te~e vo kontinuitet vo periodot od 2008 . se o~ekuva Biroto za lekovi na Republika Makedonija da bide podgotveno za u~estvo vo aktivnostite na EMEA i da ja razviva doverbata so postojnite zemji-~lenki vo sistemot. So ovoj proekt. stru~nite lica od site oblasti na raboteweto na Biroto za lekovi po~nuvaat da se educiraat vo EMEA.kandidati za vlez vo Unijata da bidat ednakvi partneri koi }e rabotat me|usebno i so po~it. da se zapoznae so rabotata {to ja sproveduvaat nau~nite komiteti na EMEA i nejzinite rabotni grupi. a so toa i priznavawe na rabotata na Biroto za lekovi na Republika Makedonija. Biroto za lekovi ima jasno definirani celi vo proektot i strategija koja vodi kon natamo{en napredok. Dobrata organizacija na raboteweto vodi kon `elbata da se postigne natamo{en napredok. Dobrata praktika za farmakovigilanca.2009 godina. Isto taka. no i nadvor vo drugi zemji na EU kade {to se odr`uvaat soodvetnite nastani i na toj na~in se vospostavuvaat direktni kontakti i partnerski odnosi vo natamo{noto rabotewe so site kolegi vo drugite evropski regulatorni agencii. da go unapredi sledeweto na nesakanite dejstva na lekovite. EMEA) za sproveduvawe na novata tranziciska programa IPA (instrument for pre-accession). kako nacionalen regulatoren organ za lekovi. po potpi{uvaweto na soglasnosta me|u Evropskata komisija i Evropskata agencija za evaluacija na lekovi (European Medicines Evaluation Agency. telematikata i ulogata vo evaluacija na bezbednosta i efikasnosta na lekovite. Republika Makedonija se vklu~i kako dr`ava nabquduva~ na sostanocite. Dobrata klini~ka praktika. Dobrata laboratoriska praktika. So pomo{ na ovoj proekt }e se dostignat standardite vo raboteweto na najrazvienite evropski agencii za lekovi. harmonizacija na postapkite za herbalni lekovi. so cel da se odr`uva dobra praktika vo farmakovigilancata. Dobrata proizvodstvena praktika.Farmacevtski informator Aktuelno Biroto za lekovi e vklu~eno vo proektite na Evropskata agencija za lekovi Vo fevruari 2008. a posebno treba da se naglasi deka timot na eksperti na Biroto za lekovi e mlad i motiviran. koe istovremeno od 1 januari 2010 treba da prerasne vo Agencija za lekovi po primerot na site evropski zemji. Ova e edna od najva`nite programi {to ovozmo`uva Biroto za lekovi na Republika Makedonija. seto ova }e vodi EMEA i postojnite zemji-~lenki na Unijata i zemjite. Proektot treba da pomogne vo razvivawe na infrastrukturata vo oblasta na klini~kite ispituvawa. Biroto za lekovi ima mo`nost da bide vklu~eno i vo EU programata za telematika (obezbeduvawe na pristap kon EudraVigilance i EudraPharm bazata na podatoci i kon informaciite za klini~ki ispituvawa kaj deca). Preku ovoj proekt. vospostavuvawe na Eudra bazata. 18 BIRO ZA LEKOVI na Republika Makedonija . so vleguvaweto vo Unijata. da ovozmo`i podgotovka na GMP inspektorite. Dobrata distributerska praktika i mnogu drugi dobri praksi vo oblasta na lekovite. Osnovnata zada~a na proektot e da go podgotvi nadle`niot regulatoren organ aktiven na poleto na lekovite vo Republika Makedonija za idnoto u~estvo vo mre`ata na EMEA. treninzite i obukite {to se vo organizacija i planirani od strana na EMEA. sledewe i implementacija na site barawa na strogite me|unarodni standardi vo oblasta na kontrolata na kvalitetot na lekovite. So vakvata edukacija vrabotenite vo Biroto za lekovi }e izgradat doverba za svojot stru~en profil na evropsko nivo vo delot na Dobrata regulatorna praktika. a so prodol`uvawe na sorabotkata mo`e da smeta deka celta }e bide postignata so me|unarodno priznavawe na Dobrata regulatorna praktika na Biroto za lekovi. da se izvestuva za generiranite signali (novite suspektni reakcii na lekovite).

.

kade {to pretstavnici na politi~kite eliti ja potenciraa svojata opredelba za borbata so antimikrobnata rezistencija vo site zemji-~lenki i kandidati za ~lenstvo vo EU. Nastanot go otvori ministerot za zdravstvo na RM. vo ramkite na svoite nadle`nosti kako zdravstven sektor i na svoite mo`nosti kako pacienti i aktivni u~esnici vo gri`ata za sopstvenoto zdravje. Racionalnata upotreba na antibiotici e golem predizvik ne samo za na{eto. osobeno vo posiroma{nite zemji kade {to i upotrebata na antibiotici e zna~itelno pogolema otkolku vo razvienite zemji. koj i na evropsko nivo se odbele`uva prvpat. Skopje. vo Skopje be{e odbele`an Evropskiot den za racionalna upotreba na antibioticite. koj naglasi deka Ministerstvoto za zdravstvo }e prodol`i da gi sproveduva merkite na dosledno po~ituvawe na zakonodavstvoto za lekovi. Centralnata sve~enost se odr`a vo Sovetot na Evropa vo Strazbur. d-r Bujar Osmani. da ja namalime neracionalnata upotreba na antibioticite. na inicijativa i pod logoto na Evropskiot centar za prevencija i kontrola na bolesti. Makedonija Na 18 noemvri. 18 noemvri be{e fokusiran na potrebata site. 2008. Vo Republika Makedonija nastanot zaedni~ki go organiziraa vladiniot i nevladiniot sektor .Farmacevtski informator Aktuelno Evropski den za racionalna upotreba na antibiotici 18 noemvri.Ministerstvoto za zdravstvo na RM i Centarot za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum". prevencija na infekcii preku sproveduvawe programi za imunizacija. Odbele`uvaweto na ovoj den ima{e edna zaedni~ka cel pra{aweto na antimikrobnata rezistencija da se stavi visoko na politi~kata agenda. vo kinosalata na Klubot na pratenicite. no i na znaewe na javnosta. voveduvawe novi vakcini i vospostavuvawe standardi za kon- 20 . kako eden od poserioznite problemi na zdravstvenite sistemi. tuku i za mnogu porazvieni i pobogati op{testva. Ovaa godina. Klub na pratenici.

Prezentacijata na d-r Golubinka Bo{evska od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i D-r @aklina Cekovska od Institutot za mikrobiologija dade pregled na site rezistentni vidovi i nivniot odgovor. pa ako sakate duri i odnosot lekar-farmacevt. zajaknata komunikacija so zdravstvenite rabotnici i instituciite zadol`eni za kreirawe i sproveduvawe na zdravstvenite politiki. kako i podobruvawe na percepcijata za farmacevtskata profesija. istakna deka racionalnata upotreba na antibiotici vo Makedonija bara brzo no sistematsko re{avawe. odnosno okolu 20 milioni evra).Aktuelno Farmacevtski informator trola zaradi namaluvawe na potrebata od antibiotici. No. pokraj obra}aweto na vladiniot i nevladiniot sektor i profesionalnite zdru`enija koi ja iska`aa golemata posvetenost i zalo`ba za adresirawe i re{avawe na ovoj problem. Vo programata na nastanot. no u{te pove}e poradi rezistencijata koja neminovno se javuva. direktor na Biroto za lekovi na Ministerstvoto za zdravstvo na RM. kako edna od klu~nite alki na zdravstvenata za{tita i negovata/nejzinata mo`nost za direktna komunikacija so pacientot. o~ekuvano e deka rezistencijata }e onevozmo`i lekuvawe duri i na nekoi polesni infektivni zaboluvawa. M-r Neda Milevska-Kostova.org. poradi golemoto u~estvo na antibioticite vo zdravstveniot buxet (so duri 20 procenti od vkupnite tro{oci za lekovi. do voveduvawe strogi kontrolni mehanizmi za namaluvawe na nezakonskoto odnesuvawe vo delot na antibiotskite sredstva. ili menuvawe na kvalitetot i doverbata na odnosot lekar-pacient. Neracionalnoto "konsumirawe" na antibiotici vo na{ata dr`ava. farmacevt-pacient. no i pogolemi obvrski za navremena. Ovie aktivnosti za sproveduvawe sekako deka podrazbiraat materijalni i ~ove~ki resursi (od edukacija na pacientite preku bro{uri i televiziski spotovi. ovie aktivnosti i sakanite rezultati baraat posveten pristap so multi-slojnost i paralelno adresirawe na razli~nite stejkholderi. kako nov koncept vo gri`ata za pacientite dava pogolema uloga na farmacevtot. dava {iroko pole za deluvawe. soodvetna i pravilna zdravstvena za{tita vo sferata na farmacijata. programski direktor Centar za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum" www. Farmacevtskata gri`a. bea napraveni i tri interesni stru~ni prezentacii. M-r Il~o Zahariev. Farmacevtot. naglasuvaj}i go faktot {to vo skora idnina.studiorum. no i so lekarite. vo nasoka na proaktivnost vo edukacijata na naselenieto. Vo prezentacijata na prof. koe mu ja ovozmo`uva negovata nova uloga vo sistemot na zdravstvena za{tita i promovirawe na zdravjeto na naselenieto. i osobeno kontrola i sledewe na propi{uvaweto antibiotici i kontrola na marketin{kata praktika za antibioticite. be{e mnogu slikovito i sistemski pretstavena ulogata i zada~ite koi farmacevtskata profesija gi ima i treba seriozno da gi prezeme vo borbata so antimikrobnata rezistencija. bara mnogukratni ~ekori . pomo{nik-rakovoditel na Sektorot za evropski integracii vo Ministerstvoto za zdravstvo na RM. pove}e od toa. a sli~na e sostojbata i vo drugite zemji vo regionot.nekoi od niv i vo nasoka na menuvawe na mentalitetot na pacientot i zdravstveniot rabotnik. osobeno zatoa {to farmacevtot e poslednata proverka vo administriraweto na antibiotskite preparati i nivnata upotreba od strana na pacientite.mk 21 . jaknewe na svesnosta i obezbeduvawe na informacii za op{tata populacija. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija i Biljana Celevska. a koja mo`e da nastapi za 24 ~asa.

a vo nea ~lenuvaat 122 organizacii i 4000 individualni ~lenovi. a e otvorena za site zemji koi se ~lenki na Evropskiot sovet. Celta na PGEU e da se istakne ulogata na farmacevtot kako kompleten zdravstven profesionalec koj mo`e da se prepoznae na sekoe nivo i koj }e pomogne vo za{titata na zdravjeto na site gra|ani od Evropa. Evropskiot parlament. kako i [vajcarija. delot na pro{iruvawe na zdravstvenite servisi koi gi davaat farmacevtite i vo integriraweto na najnovite nau~ni otkritija vo sekojdnevnata praktika. Aktivnostite na Forumot se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata taka i vo drugite delovi na zdravstvoto. Turcija. Celite na ovaa asocijacija se: Razvivawe na bolni~kata farmacija i vospostacii kako i so tehni~ka pomo{ i soveti od Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa.Farmacevtski informator Me|unarodni aktivnosti na Komorata Eurofarmforumot e mre`a od nacionalni farmacevtski asocijacii povrzani so Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. zemjite-kandidati za EU I EFTA ~lenovite. FIP go podobruva svetskoto zdravstvo preku naso~uvawe na farmacevtskata praktika i nauka kon otkrivawe i razvitok na novi molekuli. vuvawe na zaedni~ka farmacevtska politika vo Evropa Unapreduvawe na pozicijata i ulogata na farmacevtite vo bolnicite Poddr`uvawe I zastapuvawe na interesite na bolni~kite farmacevti vo Evropa i sorabotka so nadle`nite organi na Evropskata unija Promovirawe na sorabotka so drugite profesionalni tela Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e oformena vo 1972 god. Srbija. Hrvatska . FIP stana svetski vizioner vo sovetuvaweto za ulogata na farmacevtite vo pridobivkata na zdravstvenata za{tita i pretstavuva odr`uva~ na farmacevtskata nauka. a EAPH gi pretstavuva interesite na pove}e od 21000 bolni~ki farmacevti. Negova misija e podobruvawe na zdravstvoto vo Evropa vo soglasnost so prioritetite postaveni od SZO. Izvr{niot komitet i generalniot sekretarijat odr`uvaat postojani kontakti so Evropskata komisija. Formiran e vo januari 1992 god. Farmacevtskata komora e ~len na ovaa grupacija od 2006 god. Formirana e 1912. Zatoa PGEU pretstavuva okolu 400000 farmacevti od aptekarskata dejnost koi pridonesuvaat za zdravjeto na okolu 500 miolioni lu|e niz Evropa. Farmacevtskata komora na Makedonija e ramnopravna ~lenka na Eurofarm forumot. kako i so ekonomskiot i socijalniot komitet i ostvaruva konstruktivni vrski lobiraj}i FIP (Internacionalnata Faemacevtska federacija) e svetska federacija na nacionalnite asocijacii na farmacevtite i farmcevtskite nau~nici koja e vo oficijalna povrzanost so SZO. Farmacevtskata komora na Makedonija e ~lenka na FIP od 2007 god. a Farmacevtskata komora na Makedonija stana ramnopravna ~lenka od juni 2008 god. so cel cvrsto vgraduvawe na farmacijata vo politikata i prioritetite na SZO. na dobra farmacevtska praksa i na konceptite za farmacevtska gri`a. Ovaa cel se ostvaruva preku dijalog i sorabotka so i pome|u nacionalnite farmacevtski asocija(EAHP) Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e rabotna asocijacija na bolni~ki farmacevti od skoro site zemji ~lenki na Evropskata unija. komitetot na postojanite pretstavnici. FIP pretstavuva i zastapuva okolu 2 miliona prakti~ari i nau~nici od celiot svet. Vo ovaa asocijacija ~lenuvaat 30 evropski zemji vklu~uvaj}i gi ~lenkite na EU. kako i dava pridones za pobezbedna upotreba na efikasni i kvalitetni lekovi vo svetot. Norve{ka. Brojot na zemji ~lenki iznesuva 29. za unapreduvawe i razvivawe na farmacevtskata dejnost. Vo tekot na re~isi 100-godi{nata istorija prioritetite na FIP se pro{iruvaat se so cel da se odgovori na potrebite i o~ekuvawata na profesijata vo . Celta na Forumot e jaknewe na pozicijata na farmacevtite preku istaknuvawe na nivnata vrednost kaj zdravstvenite profesionalci. PGEU izrabotuvaat studii koi diorektno ili indirektno se povrzani so aptekarskata dejnost i takvite studii se koristat kako pojdoven materijal za nosewe odluki i re{enija od strana na evropskata komisija za zdravstvo. Aktuelno 22 PGEU (Farmacevtska grurupacija na Evropskata Unija) e internacionalna neprofitebilna asocijacija formirana spored Belgiskiot zakon i gi zastapuva farmacevtite (aptekari) niz Evropa.

Isto taka. Maja Kova~eva . Glavna cel na ovie rabotilnici e podgotvuvawe na javnoto aptekarstvo za negovo vklu~uvawe vo promenata i podobruvaweto na zdravjeto na ~ovekot. Preku diskusii i razmena na idei za razvivawe na novi uslugi. vo Bazel so glavna tema Rein`ewirawe na farmacevtskata praktika vo nasoka na promena na svetot. Vo delot na aptekarskata dejnost se odr`a pretkongresen satelitski simpozium. a toa treba da go napravime vo vistinsko vreme i vo vistinska nasoka. zatoa {to be{e izglasana dolgoo~ekuvanata deklacijata za bolni~ka farmacija. kako i pove}e rabotilnici pod mototo Forum za inovatori vo farmacevtskata praktika: promena na menaxmentot vo javnite apteki. farm. kon krajot na avgust 2009 godina. so kraen zaklu~ok deka kako zdravstveni profesionalci ni pretstoi mnogu rabota zaedno. Sledniot FIP kongres }e se odr`i vo Istanbul. Vo period od 29 avgust do 4 septemvri se odr`a 68. za implementirawe na vodi~ite za Dobra farmacevtska praktika vo odredeni izbrani zemji vo razvoj. Vo tek na sostanocite na sovetot be{e izglasana strategijata na FIP za razvivawe na farmacevtskata dejnost do 2020 godina i bea usvoeni nekolku dokumenti za: politikata na kontrola na antimikrobna medicinska rezistencija. Ovoj kongres se smeta za istoriski zatoa {to ogromno vnimanie be{e posveteno na farmacevtskata praktika i farmacevtskata gri`a za pacientite vo nasoka na voveduvawe na novi zdravstveni uslugi koi }e bidat obezbedeni od strana na farmacevtite. kako i Strategijata na FIP do 2020 godina so planovi za nejzino implementirawe. na sostanocite na Sovetot be{e prezentiran i usvoen planot za zaemnata sorabotka i poddr{ka pome|u FIP I SZO.FIP kongres Aktuelno Farmacevtski informator Bazel 2008 godina Farmacevtskata komora na Makedonija e polnopravna ~lenka na Sovetot na FIP. politika za kvalitetot na lekovite koi }e bidat upotrebuvani za deca. spec. FIP-ov Internacionalen kongres na farmacija i farmacevtska nauka. 23 Podgotvila dipl. se baraa i najdobrite koncepti i na~ini na edukacija na farmacevtite vo dodiplomskite studii i vo kontinuiranata farmacevtska edukacija vo nasoka na podobro obu~eni profesionalci za novite profesionalni predizvici. Be{e iznesen i planot za proektot na FIP Fondacija za edukacija i istra`uvawe. kako i politikata za informaciite za lekovite koi }e bidat davani za pacientite.

funkcijata na bolni~kite apteki i ulogata na farmacevtot ktivnostite za obezbeduvawe na soodvetni i celosni informacii za lekovite vo bolni~ki uslovi. Vo Evropa. poradi razlikite vo brojot na bolni~ki farmacevti. a od druga strana. brojot na bolni~kite farmacevti e dva pati pogolem od onoj vo drugite zemji na EU. u~estvoto na bolni~kite farmacevti vo kontrolata na kvalitetot i tro{ocite so ogled na potrebata odlukite za farmakoterapijata da se temelat na dokazi i davaweto na uslugi orientirani kon pacientot. }e se kontroliraat buxetskite tro{oci. im ovozmo`uva na Komisiite za lekovi i terapija da funkcioniraat efikasno i pridonesuva za rabotata na farmakoinformativnite centri. protokolite. itn. Ovie uslugi vo mnogu zemji sega ja so~inuvaat me|unarodno priznatata supspecijalnost vo bolni~kata farmacija. }e se obezbedat efikasni i bezbedni lekovi. socijalnite i klini~kite gledi{ta koi obezbeduvaat optimalen ishod od terapijata. sozdavaweto na prira~nicite. od edna strana. Ovie promeni vo razli~ni zemji se odvivaa po razli~ni pati{ta i mnogu od uslugite koi ja poddr`uvaat racionalnata primena na lekovite vo bolni~ki uslovi se ve}e voobi~aeni za severnoamerikanskite dr`avi. Vo ramkite na kvalitetno praktikuvawe na bolni~kata farmacija. denes priznati vo bolni~kata farmacija kako supspecijalnost klini~ka farmacija. pribirawe na specifi~ni podatoci. no sli~ni promeni se odvivaa i vo Kanada. 80% od bolni~kite farmacevti ja praktikuvaat svojata dejnost neposredno do pacientot i polovinata od niv pominuvaat pove}e od 50% od svoeto vreme davaj}i klini~ko-farmacevtski uslugi. kako i prepoznavaweto na aktuelnite i potencijalnite problemi povrzani so lekovite (pr. Metodologijata za nadyor i kontrola postojano se menuva i razviva kako del od istra`u- . pri {to sozdavaweto na bolni~kite prira~nici be{e va`en ~ekor kon institucionalno vlijanie vrz primenata na lekovite. soveti i preporaki bazirani na dokazi. blizok kontakt so pacientot i poddr{ka vo odlu~uvaweto. potrebata od genetsko predviduvawe na individualnoto odnesuvawe na pacientot kon terapijata. Ovie centri. ovie Komisii imaat za cel da go namalat preklopuvaweto na naporite vo tolkuvaweto na dokazite pri ocenka na lekovite i da obezbedat ednakov pristap do novite lekovi na nacionalno nivo. Razvojot i promenite vo farmakoterapijata se preto~ija i vo barawe za postoewe na farmakoinformativni uslugi. Avstralija i Nov Zeland. Sozdavaweto na mre`a na farmakoinformativni centri vo mnogu zemji na lokalno. Nov Zeland i pove}eto evropski zemji. odnosno farmakoinformativnite uslugi sega imaat ogromno vlijanie vrz ocenkata na lekovite. se razvi i integriran pristap vo koj kvalitetot na gri`a se ocenuva so multidisciplinaren nadyor na specifi~nite proceduri ili uslovi propi{ani so standardite za kvalitet navedeni vo klini~kite vodi~i. Vakvite komisii pridonesoa za poblizok kontakt pome|u klini~kite farmakolozi. interakcii. bolni~kite farmacevti i lekarite-specijalisti od kade proizlegoa i Komisiite za lekovi i terapija. vo razvienite zemji da prerasnat vo zna~aen element na bolni~ko-farmacevtskata praktika. farmacevtskite. Me|u drugoto. pridr`uvawe kon terapijata. iskustvo i sposobnost za rasuduvawe i fundamentalno razbirawe na biomedicinskite. farmakoinformatikata. na prmer. Toa pridonesuva za zgolemuvawe na brojot na bolni~ki farmacevti. Taka. Avstralija. Ovoj ekspertski izvor kontaktira sekojdnevno so pacientite i zdravstvenite rabotnici vo bolni~ki uslovi. uslovi i sozdavawe na multidisciplinarni komisii so funkcija kreirawe na politiki za primena na lekovi so koi. na~in na primena. obrazuvawe i sovetuvawe na pacientot. so ogled na potrebata za individualna farmacevtska gri`a. ramnote`ata pome|u klini~kite uslugi direktno "na pacient/na klinika" (uslugi naso~eni kon pacientot) i od centraliziran kapacitet (uslugi bazirani na aptekata) pos- tojano se menuva. esencijalnite i dopolnitelnite listi na lekovi. efikasna i ekonomi~na primena na lekovite vo bolnicite. Tehni~kiot razvoj koj vklu~uva{e terapevtsko sledewe na plazmatskite koncentracii na lekot i prilagoduvawe na dozite i aktuelno. so ogled na sé pokompleksnite tretmani so lekovi. Bea razvieni specijalizirani bazi na podatoci naso~eni kon poddr{ka na odlukite za medikamentozen tretman vo bolnici- A 24 te. Vo razvivaweto i primenata na modelite na klini~ko-farmacevtski uslugi vode~ko mesto imaa SAD i Velika Britanija. sorabotka so regulatornite tela i industrijata. re`im na dozirawe. odnosno centri vo ramkite na bolni~kite krugovi. kako pri individualna gri`a za pacientite taka i na institucionalno nivo. Seto ova pridonese klini~ko-farmacevtskite uslugi vo poslednite 30 god. Praktikuvaweto na klini~kata farmacija vo bolni~ki uslovi (i sekade kade se obezbeduva zdravstvena gri`a) ja odrazuva filozofijata na farmacevtskata gri`a baraj}i specijalizirano poznavawe na lekovite. pridonesoa za promena i zna~aen razvoj na bolni~kata farmacevtska praktika. Potrebata od dobivaweto na neophodnata informacija i sovet za lekot vo bolni~kiot oddel i praktikuvaweto na farmacevtskata ve{tina direktno na pacientot prerasna vo potreba od razvoj na klini~ko-farmacevtski uslugi. Ovie ve{tini go pravat klini~kiot farmacevt stru~wak vo racionalnata farmakoterapija i primaren izvor na nau~no vredni informacii. Potrebata za bezbedna. nesakani dejstva) baraa pribli`uvawe na farmacevtot neposredno do bolni~kiot krevet. regionalno i dr`avno nivo vo su{tina zna~e{e sozdavawe na grupi za sorabotka.Farmacevtski informator Aktuelno Bolni~ka farmacevtska praktika . Ponaprednite modeli na klini~ko-farmacevtski uslugi gi relociraat farmacevtite baraj}i podolgotrajno prisustvo na farmacevtot na klinikata i pridones kon individualnata gri`a so institucionalna poddr{ka bazirana na primena na lekovi vrz osnova na dokaz i spravuvawe so rizikot. vo Velika Britanija kade sovremeniot model na praktikuvawe e prisuten vo najgolem del od bolnicte. a so cel razvoj na efikasen sistem na klini~ki nadyor i kontrola.

Aktuelno va~kite aktivnosti na poleto na zdravstvenite uslugi. so rutinskoto dnevno sledewe na propi{uvaweto na lekovite vo bolni~kite oddeli bile otkrieni gre{ki kaj 1. Vo odredeni zemji na EU. Taka na primer. koga e toa mo`no i {to zavisi pred se od (ne)zavisnosta na pacientot. Ovoj termin ja stava odgovornosta za efektiven klini~ki ishod na korporativno nivo i bara organizirani strukturi vo ramkite na bolnicite za formalizirawe na metodi za kontinuirano podobruvawe na uslugite i vo ramkite na istite.. tamu kade {to se razvivaat i primenuvaat.e. so cel da se obezbedi najdobra nabavka preku konzorciumski dogovori. Vo Velika Britanija. nekoi skandinavski zemji i dr.). osobeno koga stanuva zbor za hroni~no bolnite pacienti. barawata za pristap i koristewe na klini~kite informacii se izedna~uvaat so barawata za poznavawe na lekovitite proizvodi. e karakteristika samo za zemjite so kultura na "nema individulna vina se dodeka se po~ituva protokolot/vodi~ot".e. tehni~ki i personalni. ja podgotvuvaat terapijata. bara bolni~kite farmacevti da ja preispitaat svojata uloga i funkcija ne samo vo uslovi na oddel/klinika. nepropi{uvaweto na potreben lek. Dobrovolnoto izvestuvawe za propi{uvaweto na pogre{en lek. Obidite za nadminuvawe na ovie nedostatoci vo sferata na bolni~koto farmacevtsko rabotewe baraat podelba na odgovornostite za gri`a. nivna pogolema podvi`nost od edna vo druga klinika/oddel i zgolemuvawe na nivoto na sekojdnevna gri`a. pogolemo koristewe na originalni pakuvawa i im ovozmo`uvaat na pacientite sami da gi primenuvaat lekovite vo bolni~ki uslovi. tuku i vo po{iroki ramki t. Primeri na visokorazvieni farmakovigilansa Farmacevtski informator sistemi }e najdete denes vo mnogu zemji. ovaa uloga bi vklu~uvala transfer na gri`a pred i po bolni~kiot prestoj na pacientot i kontinuirana gri`a na site nivoa. Vakviot koncept bara soodvetna obuka vo propi{uvaweto i problemite povrzani so lekovite se identifikuvaat i re{avaat timski vo ramkite na aptekata. vo ramkite na bolni~kite uslugi. Pristapite koi se koristat vo ovaa smisla vklu~uvaat sorabotka na bolni~kite farmacevti i diplomiranite medicinski sestri vo programi za obrazuvawe i sovetuvawe na pacientite. taka i od farmacevtskite tehni~ari. Nabavkata na lekovite vklu~uva direktno snabduvawe od proizvoditelite i tenderski dogovori so veledrogeriite. Skandinavskite zemji na ovie barawa za farmacevtska gri`a odgovaraat so razvoj na ulogata na propi{uva~ na lekovi vo ramkite na klini~ko-farmacevtskiot tim. vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija. farmacevtskite tehni~ari se vklu~uvaat vo farmacevtskata gri`a vo ramkite na programite za upravuvawe so lekovi. Vo zemjite. va`e~ki i za bolni~ki i za gradski apteki. Klini~kite farmacevti vo bolni~kite oddeli/klinikite bea prepoznati i vo ramkite na strategiite za spravuvawe so rizikot od farmakoterapijata vo bolni~ki uslovi. Velika Britanija be{e razviena koordinirana strategija za spravuvawe so rizikot od medikamentozni gre{ki od koja proizleze i terminot klini~ko upravuvawe. uslovuvaat restrukturirawe na uslugite na oddelite/klinikite. izdavaweto i primenata lekovite.. kade klini~ko-farmacevtskite uslugi se davaat preku individualniot farmacevt kako del od timot na oddelot/ klinikata. bolni~ki apteki. Dobrovolnoto prijavuvawe na nesakanite dejstva od lekovite sozdade osnova za farmakovigilansa na nesakanite dejstva i pojavi od novite lekovi i na serioznite dejstva i pojavi na ve}e vospostavenite lekovi. So toa. Imaj}i predvid deka klini~ko-farmacevtskite uslugi imaat za cel namaluvawe na vremetraeweto na prestoj na pacientite vo bolnicite. buxetskite za{tedi i razvojot na strategii za kontrola na godi{nata potro{uva~ka so istovremeno podobruvawe na bezbednosta i efikasnosta na farmakoterapijata. Pri~inata e jasna. itn. vklu~itelno i parenteralnata terapija za individualniot pacient. Holandija. Usvojuvaweto na elektronskoto propi{uvawe vo golema mera mo`e da gi nadopolni nedostatocite. Programite ovozmo`uvaat pogolemo koristewe na sopstvenite lekovi od strana na pacientite. gre{kite vo doziraweto i patot na primena. opredeluvawe na bolni~ko kontakt lice za razmena na informacii i sledewe 25 . Me|unarodnoto prifa}awe na farmacevtskata gri`a kako koncept od strana na farmacevtite. avtomatizirani postapki vo propi{uvaweto. Ovie programi nosat odredeni rizici za pacientite. Vo toj pravec e naso~eno i spravuvaweto so rizikot od gre{ki vo farmakoterapijata. vo bolni~kite ambulanti kade nivnata uloga bi bila najinovativna. Poznavaweto na lekovite koi se koristat vo klini~kite oddeli vo koi tie rabotat im ovozmo`uva da se naso~at kon lekovite so visok rizik na primena. Izvestuvawata za nesakanite dejstva i pojavi od strana na bolni~kite farmacevti direktno vo vakvite sistemi e vidlivo vo mnogu zemji i vo Velika Britanija. Programite za upravuvawe so lekovi. i da ja podobri efikasnosta vo obezbeduvaweto na kvalitet na primenata na lekovi i da go zgolemi kapacitetot na timskata sorabotka kako vo ramkite na aptekite taka i vo ramkite na bolnicite. bolni~kite farmacevti obezbeduvaat informacii i davaat soveti na finansiskite direktori. so relativno mal broj na farmacevti so "nezavisno nivo na edukacija" (pr. a so toa i nadzor i ogromna poddr{ka kako od farmacevtite. na pr. podobra edukacija i sovetuvawe na pacientite.5% od bolni~kite recepti vo Velika Britanija. kako na pr. Vo zemji kako Velika Britanija. se razvi koncept na satelitska apteka kako del od strategijata za spravuvawe so rizikot. ovie aktivnosti glavno se sproveduvaat so multidisciplinarna sorabotka. Mali aptekarski edinici locirani centralno. opravduvaweto za svoeto postoewe bolni~kata farmacija i supspecijalnostite go nao|aat vo kontrolata na tro{ocite povrzani so lekovite. baraat pretpazlivost pri primenata. pretstavuva sfera za kontinuiran profesionalen razvoj kako {to se razviva ulogata na bolni~kiot farmacevt vo individualnata gri`a za pacientot. Bolni~kite farmacevti vo klinikite i vo farmakoinformativnite centri vospostavija mre`i vo ramkite na regionalniot i nacionalniot sistem na farmakovigilansa sorabotuvaj}i blizu so klini~kite farmakolozi. So cel ekonomi~no rabotewe i vo uslovi na ograni~en buxet. Transferot na gri`a pome|u specijalistite na bolni~ko i primarno nivo e ocenet kako najslaba alka vo sinxirot na gri`a. nabavkata. Vo odredeni zemji na EU zabele`ana e pojava na kooperativna nabavka od strana na pove}e bolnici t. Ovie aktivnosti se koordinirani od bolni~ki komisii vo koi bolni~kite farmacevti imaat aktivna uloga. so farmacevti i farmacevtski tehni~ari kako personal. Germanija.

Va`en dvigatel se za{tedite koi ovie uslugi gi nudat od gledi{te na bolni~ki tro{oci i namaluvaweto na sevkupnite tro{oci pri gri`ata za hroni~nite bolni. 26 . podgotovka. mo`nosti i barieri za sproveduvawe na medicinskata i farmacevtskata gri`a. Vo site aktivnosti povrzani so lekovite vo bolni~ki uslovi treba da bidat zastapeni pette "vistinski" elementi (vistinski pacient. na Globalnata konferencija za idninata na bolni~kata farmacija vo ramkite na 68. bezbedna. pri {to site podgotveni izjavi bea izglasani od strana na site 98 delegati na farmacevtskite zdru`enija i komori. vistinska doza. vistinski lek. Ova istra`uvawe opfati 85 zemji. propi{uvawe i primena na lekovite i sledewe na efektot od farmakoterapijata. Lee Vermeulen (SAD). Andy Gray (J. Na globalno nivo treba da se razvijat vodi~i za "Dobra bolni~ka farmacevtska praktika" temeleni na dokaz. Zdravstvenite vlasti i bolni~kite upraviteli treba da anga`iraat bolni~ki farmacevti vo site ~ekori na koristeweto lekovi vo bolni~ki uslovi. so {to pozitivno }e vlijaat vrz ishodot od individualnata farmakoterapija". vo Bazel. Vo prodol`enie se navedeni site izjavi usvoeni od delegatite na 31 avgust 2008 god. Postoeweto na ramka koja }e gi oblikuva ovie modeli e od klu~no zna~ewe i vo taa smisla Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija pretstavuva istoriski dokument koj gi sodr`i mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmacevtskata gri`a. se nametnuva kako neophodnost primenata na klini~ki vodi~i i prira~nici vo tretmanot na hroni~nite zaboluvawa. pretsedatelot na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija vo ova prilika izjavi: "nie veruvame deka ovaa istoriska konsenzualna sredba }e gi motivira site farmacevti niz svetot da ja preispitaat svojata praktika i da se posvetat na nejzino podobruvawe. efikasna. bezbednosta povrzana so farmakoterapijata be{e neizostaven element. Rabotej}i direktno so mati~nite lekari vo zdravstvenite centri tie ja igraat ulogata na bolni~kite klini~ki farmacevti vo odnosot so klini~kite lekari-specijalisti. pretsedatelot na konferenciskata komisija. Docent d-r Kristina Mladenovska. Vo razvojot na site izjavi. 3. 4. ve{tinite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti treba da se odviva preku razli~ni modeli koi }e odgovaraat na bolni~kite kapaciteti i ~ove~kite resursi. Ottuka. a Komisiite za lekovi i terapija treba da gradat cvrsti mostovi koi }e gi povrzuvaat zdravstvenite rabotnici na site nivoa. Voveduvaweto i harmonizacijata na najdobroto praktikuvawe na znaewata. koi zastapuvaat 86% od svetskata populacija. izjavi deka e sozdadena silna osnova koja }e im ovozmo`i na bolni~kite farmacevti da ja pro{irat svojata praktika i da imaat su{testveno vlijanie vrz kvalitetot. soodvetna i ekonomi~na primena na lekovite. me|u koi i Republika Makedonija. Vo taa smisla. Oddelnite zemji vo svetot poka`uvaat razli~ni uslovi. godi{en kongres na Me|unarodnata farmacevtska federacija i uspe{no podgotvija 74 konsenzualni izjavi koi ja odrazuvaat vizijata na profesijata za praktikuvawe na farmacijata vo bolni~ki uslovi. Isto taka bea opfateni temi povrzani so obrazovanieto i obukata na ~ove~kite resursi. Su{tinska cel na bolni~kite farmacevti e da go optimiziraat ishodot od individualnata farmakoterapija preku razumna. vistinski pat i vistinsko vreme). bezbednosta i efikasnosta na lekovite koristeni vo bolni~ki uslovi. vo vode~kite zemji ve}e se razvi nov model na praktikuvawe na klini~ka farmacija vo primarnata gri`a kade specijalistite-farmacevti za primarna gri`a se vrabotuvaat kako lica za vrska pome|u lekarite i farmacevtite od primarno nivo i bolni~kite i klini~kite lekari-specijalisti. Konferencijata be{e planirana pribli`no 3 godini i vo tekot na ovoj period be{e sprovedeno i istra`uvawe za prirodata i obemot na praktikuvawe na bolni~kata farmacija vo razli~ni zemji. dvodnevna debata i diskusija vo rabotni grupi na razli~ni temi. se sretnaa vo Bazel. Ovie vodi~i treba da pomognat vo nacionalnite napori za definirawe na standardite za nivoata. pokrienosta i obemot na bolni~ko-farmacevtskite uslugi i treba da gi vklu~at soodvetnite ~ove~ki resursi i barawa za obuka.Farmacevtski informator preku doma{ni poseti i transfer komunikacija (pisma. vkupno 384 bolni~ki farmacevti koi pretstavuvaa 98 zemji. Nesomneno. distribucija. bolni~kite farmacevti ja prepoznavaat celta na farmacevtskata gri`a i svojata uloga vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmakoterapijata. Izjavite gi pokrivaat site sferi na koristeweto lekovi vo bolnicite kako nabavka.istoriski dokument za mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvawe na kvalitetna farmacevtska gri`a B olni~kite farmacevti od celiot svet. faks) pome|u bolni~kite i gradskite farmacevti. Afrika). [vajcarija na 30 i 31 avgust 2008 god. 2. elektronska po{ta. [irokoto prifa}awe na novite modeli na sorabotka pome|u bolni~kite specijalisti i onie na primarno nivo vo najgolema mera (}e) zavisi od razvojot na mehanizmite za nadomest na profesionalnite uslugi na farmacevtite na site nivoa. me|u koi i Republika Makedonija. Na podgotovkata na izjavite i prethode{e pove}emese~na komunikacija. [vajcarija: Glavni izjavi 1. Farmacevtski fakultet Skopje Aktuelno Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija .

Mora da postoi formalen mehanizam koj }e ovozmo`i pristap na farmacevtot do predvidenite fondovi za nabavka na lekovi za negovite pacienti. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovie koi se podgotvuvaat vo bolnicite da odgovaraat na standardite za kvalitet. Nabavkata na lekovite treba da bide transparentna. distribucija na edine~na doza i bar-kod sistemi. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za kontrola na lekovite koi se ~uvaat vo bolnicite. podgotovka. da gi obrazuvaat i sovetuvaat propi{uva~ite na lekovi za lekovite. 9. 38. Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat medicinskite tehni~ari. protokoli i tretmani bazirani na najdobriot raspolo`liv dokaz. Obezbeduvaweto na soodvetni uslovi za ~uvawe so cel odr`uvawe na kvalitetot vo celata veriga na snabduvawe e mandatorno. tuku preku proces na izbor baziran na podatoci vo prira~nicite. 18. 11. Bolni~kite farmacevti treba da bidat izvor na informacii za site gledi{ta povrzani so lekovite i dostapni za kontakt so site zdravstveni rabotnici. vklu~uvaj}i gi i lekovite vo faza na ispituvawe. kako avtomatsko polnewe po propi{uvawe. 33. lekarite i drugiot medicinski personal i da gi naso~uvaat kon najdobrata praktika na koristewe lekovi. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za sevkupnata logistika povrzana so primenata na lekovite vo bolnicite. 29. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za ~uvawe. 16. Treba da se razvivaat poslediplomski edukativni kursevi so koi bolni~kite farmacevti bi se podgotvuvale za kolaborativno propi{uvawe na lekovite. vklu~itelno i napatstvija za profesionalna i pravna opravdanost. Bolni~kite farmacevti treba da bidat aktivno vklu~eni vo istra`uvaweto na novi metodi i sistemi za podobro koristewe na lekovite. 13. Bolni~kite farmacevti treba da poddr`at razvoj na politiki za primena na lekovi koi se doneseni vo bolnicite od strana na pacientite. 34. regionalen i/ili nacionalen) povrzan so standardnite terapevtski vodi~i. Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto i sovetuvaweto na propi{uva~ite na lekovi za na~inot na dobivawe dokazi za optimalna i soodvetna primena na lekovi. 39. Tema 3 . Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat kontinuirana gri`a so transfer na informacii za farmakoterapijata na pacientot kako {to toj se dvi`i niz razli~nite nivoa na gri`a. Modelot na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduva so cel da se potvrdi deka toj e najsoodveten i najekonomi~no gi zadovoluva aktuelnite i idni potrebi. Tema 2 . 22. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat podgotovka na injektabilnite miksturi vo apteka so koristewe na asepti~na tehnika. 21. Nabavkata na lekovite treba da bide vodena od na~eloto "nabavka za bezbednost". 40. Bolnicite treba da koristat sistem na prira~nici za lekovi (lokalen. vklu~itelno i citotoksi~nite lekovi treba da se podgotvuvaat vo uslovi koi go sveduvaat rizikot od kontaminacija na proizvodot i izlo`enost na personalot od {tetno dejstvo na minimum. pri nedostig na lekovi i za nabavka na lekovi vo itni slu~ai.Nabavka na lekovi 14. soodvetnata i ekonomi~nata primena na lekovite vo bolnicite. vklu~itelno i herbalni i dietetski dodatoci. 26. 7. Zdravstvenite vlasti treba da obezbedat sekoja bolni~ka apteka da bide pod nadyor na farmacevt koj pominal specijalisti~ka obuka vo poleto na bolni~kata farmacija. tolkuvani i odobreni od strana na bolni~kite farmacevti pred lekovite da bidat izdadeni i primeneti. Bolni~kite farmacevti treba da bidat ~lenovi na farmacevtskite i terapevtskite komisii so cel nadyor nad site politiki i proceduri za upravuvawe so lekovite. Bolni~kite farmacevti treba da bidat vklu~eni vo site sferi na gri`a za pacientot za da vlijaat prospektivno vrz kolaborativnoto odlu~uvawe za farmakoterapijata na pacientot. Dobrata praktika na nabavka na lekovi treba da bide poddr`ana od doverliv informativen sistem koj obezbeduva to~ni. 12. Tema 1 . 20. 27. 37. Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i Farmacevtski informator doteruvaat da odgovaraat na razli~ni bolni~ki uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi. Dodiplomskata nastavna programa treba da vklu~uva sodr`ini relevantni za praktikuvawe na bolni~kata farmacija i treba da se razvijat poslediplomski programi za obuka i specijalizacii od oblasta bolni~ka farmacija. 19. 23. 35.Aktuelno 5.Podgotovka i izdavawe 32. 31. profesionalna i eti~ka so cel promovirawe na ednakvost i dostapnost i za da se obezbedi opravdanost na nabavkata pred relevantnite upravni i pravni tela. 27 . Nabavkata na lekovite e kompleksen proces koj bara kontrola od strana na farmacevt i tehni~ki kompetenten personal. bezbednata. Sekoja apteka mora da poseduva plan za nabavka vo nepredvideni okolnosti. navremeni i dostapni informacii. Bolni~kite farmacevti treba da go namalat rizikot od medikamentozni gre{ki so primena na sistemi ili tehnologii bazirani na dokaz. Nabavkata na lekovi mora da bide poddr`ana od cvrsti na~ela za obezbeduvawe na kvalitet koi }e onevozmo`at nabavka na lekovi so slab kvalitet i niven vlez vo sistemot. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite. Toksi~nite lekovi. 36. izdavawe i distribucija na lekovite vo faza na istra`uvawe. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat soodvetni uslovi za ~uvawe na site lekovi vo bolnicite. 17. 8. 28.Vlijanie vrz propi{uvaweto na lekovi 24. na site nivoa na obuka. 15. 30. Bolni~kite farmacevti treba da ja koristat sekoja mo`nost. Site bolni~ki recepti treba da bidat pregledani. Bolni~kite farmacevti treba da bidat sostaven del na timovite koi redovno gi sledat pacientite za da pomagaat vo odlu~uvaweto za farmakoterapijata i sovetuvaat za klini~ko-farmacevtski gledi{ta i temi povrzani so bezbednosta na pacientite. Bolni~kite farmacevti treba da vovedat sistem za sledewe na lekovite izdadeni od aptekata (na pr: za da go otpovikaat izdavaweto). ovaa uloga na bolni~kite farmacevti treba da se promovira i vo programite na drugite zdravstveni profesionalni rabotnici. 25. Na bolni~kite farmacevti treba da im se obezbedi pristap do sevkupnoto dosie na pacientot. Rakovoditelot/direktorot na aptekata treba da bide lice so profesionalno iskustvo odgovorno da ja koordinira razumnata. Nabavkata na lekovite ne treba da se odviva vo izolacija. 6. 10.

Izve{taite za neispravnite lekovi i supstandardnite lekovi treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za farmakovigilansa. 62. koi komercijalno ne se na raspolagawe. dozata vo masa i volumen. 48. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba da podle`i na kontinuirano samoocenuvawe. Bolni~kite farmacevti treba da bidat odgovorni za opredeluvawe na lekovite koi }e se ~uvaat vo bolni~kite oddeli i za standardizacija na ~uvaweto i rakuvaweto so lekovite vo bolni~kite oddeli. so cel da se podobri bezbednosta. dokolku postojat. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za neispravni lekovi. za da se ovozmo`i nabquduvawe i za da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. 63. dokolku postojat. Bolni~kite farmacevti treba da razvivaat ednostavni pristapi. Ako lekovite se ozna~eni za individualen pacient. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba redovno da se ocenuva od strana na nadvore{na akreditirana programa za ocenka na kvalitetot.^ove~ki resursi i obuka 65. Na nacionalno nivo. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat razvoj na strategii za obezbeduvawe na kvalitet na primena na lekovite. dokolku postojat. kako na pr: ime na lekot. Izleznite podatoci od vakvite programi treba redovno da se pregleduvaat i koristat za podobruvawe na kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za nesakanite dejstva na lekovite i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. patot na primena i.Primena na lekovite 41. bazirani na pravila. Ovie podatoci treba redovno da se analiziraat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. Izve{taite za nesakanite dejstva treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite prog- Aktuelno rami za izvestuvawe za farmakovigilansa. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat alergiite da bidat to~no zapi{ani na standardno mesto vo dosieto na pacientot i tie da bidat proveruvani i analizirani pred primenata na lekovite. ^uvaweto na koncentrirani elektrolitski proizvodi (pr. Vinka alkaloidite treba da bidat rastvoreni. treba da bidat podgotvuvani vo bolni~kata apteka. [pricevite za oralna primena treba jasno da se razlikuvaat od {pricevite za hipodermalna primena so cel da se spre~i injektiraweto na enteralni ili oralni lekovi. Ovie podatoci treba redovno da se pregleduvaat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. 55. vklu~itelno i koristewe na metodologija na nabquduvawe so cel da se otkrijat gre{kite i da se odredat prioritetite za podobruvawe. 43. Izve{taite za gre{ki vo farmakoterapijata treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata. bazirani na dokaz. 46. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat izvorite na informacii neophodni za bezbedna podgotovka i primena na lekovite da bidat dostapni na mestata kade se obezbeduva gri`ata. Procesot na primena na lekovite treba da bide dizajniran taka {to }e se otstranat ~ekorite na propi{uvawe pome|u originalniot recept i zapisot za primena na lekovite. za ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki. 52. 61. Standardnite koncentracii na lekovite treba da bidat utvrduvani. receptot treba da se verificira pred primenata. kalium hlorid i natrium hlorid) i drugi visokorizi~ni lekovi na oddelot treba da se zameni so izdavawe na rastvori koi se podgotvuvaat neposredno pred primena ili. 56. dokolku e neophodno. toksi~nost i neophodnite merki na pretpazlivost. kako na pr: ozna~uvawe na intravenski tubi blizu do mestoto na vmetnuvawe za da se spre~i prekin na povrzuvaweto i koristewe na katetri za enteralna ishrana koi ne mo`at da bidat povrzani so intravenski ili drugi parenteralni linii.). 50. 42. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. Tema 5 . 51. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovite da bidat spakuvani i ozna~eni taka {to }e se ovozmo`i nivna identifikacija i odr`uvawe na integritetot se do nivnata primena na individualniot pacient. a podatocite analizirani vnatre{no i sporeduvani so najdobrite praktiki vo drugi institucii. za da se obezbedi sigurna primena. So cel optimizacija na ishodot od farmakoterapijata. 44. Primerite vklu~uvaat upravuvawe so antikoagulantnata terapija. so cel da se spre~i slu~ajna intratekalna primena. Bolnicite treba da reagiraat na izve{taite podgotveni od strana na redovnite nadvore{ni inspekcii za ocenka na kvalitetot so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na nivnite praktiki. 59.Farmacevtski informator Tema 4 . 53. 58. klini~kata i ekonomskata efikasnost. 47. Treba da se koristat inicira~ki alatki za da se obezbedat kvantitativni podatoci za nesakani pojavi na lekovite vo bolnicite. a osobeno za pedijatriskite pacienti.Nabquduvawe (monitoring) na farmakoterapijata 57. osobeno kaj pedijatriskite pacienti. novoroden~iwata i kriti~no-bolnite pacienti. Klini~kite intervencii na farmacevtite treba da bidat vneseni vo dosieto na pacientot. nabavuvani i podgotvuvani za site pacienti. 64. 45. 60. zdravstvenite vlasti treba da gi obedinat akcionerite vo zaedni~ko razvivawe na planovi. podredeni da gi zadovolat zdravstvenite potrebi i prioritetite vo javnite i privatnite sekto- 28 . 54. treba da se vklu~at site podatoci. za podobruvawe na bezbednosta na pacientot. Lekovite za novoroden~iwa i pedijatriski pacienti. treba da se koristat sovremeni klini~kofarmacevtski uslugi za upravuvawe so farmakoterapijata. antimikrobnata terapija i nabquduvawe na koncentraciite na lekovite. takvite proizvodi treba da se jasno ozna~eni i da se ~uvaat vo posebni ili vo bezbedni zoni. Dozite na hemoterapevticite i drugi lekovi ozna~eni kako rizi~ni (vrz osnova na procenka na rizikot) treba da bidat nezavisno proveruvani vo odnos na originalniot recept od strana na dvajca zdravstveni rabotnici na mestoto na gri`a neposredno pred primena. Tema 6 . Farmacevtite treba da obezbedat razvoj i primena na strategii i politiki za spre~uvawe na gre{ki zaradi pogre{en pat na primena. vijali i dr. idealno vo mini }esi~ka i/ili golem {pric (za pedijatriski pacienti) i izdavani so specijalno ozna~eni merki na pretpazlivost. na primer koga e potreben pogolem broj na dozni edinici za da se primeni dozata (pove}e od dve tableti. 49. kade e mo`no. Zdravstvenite rabotnici odgovorni za primena na injektabilni lekovi i hemoterapija treba da bidat obu~eni za nivnoto koristewe.

Site konsenzualno izglasani izjavi (koi vo me|uvreme dopolnitelno tehni~ki i jazi~no se obrabotuvaat t... 2006. 29:619-627. Sritanyarat. razvivawe na kompetentnost. O. D. Characteristics of drug-related problems discussed by hospital pharmacists in multidisciplinary teams. R. Using information technology to reduce rates of medication errors in hospitals. 71. and Brien.. Pharmacotherapy. Prot-Labarthe. infuziski setovi. S. regrutirawe i zadr`uvawe. Podatocite treba da bidat klasificirani na nacionalno nivo so cel da se podobrat strategiite za ~ove~kite resursi. 72. Pharm World Sci. obemot i odgovornosta na site kadri koi obezbeduvaat farmacevtski uslugi. Mossialos E. Dean. pokrienosta.. Zdravstvenite vlasti. politikite koi ja tretiraat polovata zastapenost. 70. and Bourdon. L.W. and Reikvam. Pharm World Sci. N. and Barber. i vodi~ite i standardite za bolni~ko-farmacevtskata praktika.E. England. J. Nivoata na praktika i dopolnitelnite barawa za kompetentnost treba da bidat definirani i redovno ocenuvani na nacionalno nivo za da se oformi ramka na nadle`nosti za site kadri. 2002. K..fip. International Journal of Pharmacy Practice.F. A patient-held medication record and a patient medication profile to support the continuity of acute cancer care. S. 2008.fip.R. Pharm World Sci. Pharm World Sci. L. Chachter.. 2000. Busseires. A. equity and quality.. vo specijalniot dodatok na American Journal of Health-system Pharmacy so sloboden pristap preku veb-stranicata na spisanieto.{. Taylor. Ed. T. Hudson. 29 (1) 34-38.. nivniot broj ne e finalen). 11:340-4. infuziski pumpi i kompjuterski kontrolirani kabineti". S. Berkshire. Podgotvil: Docent d-r Kristina Mladenovska. J. 2007.. and De Jong-Van den Berg. harmonizirani i akreditirani za ostvaruvawe na definiranite nadle`nosti vo ramkite na definiraniot obem na aptekarskata praktika. Brion. and Brien J. A. and Hudson. Emerson. Viktil. Prioritising drug and therapeutic committee (DTC) decisions: a national survey. 1999. Spoon full of sugar: Medicines Management in NHS Hospitals. 28 (3) 115-180. Prescribing errors in hospital inpatients: their incidence and clinical significance. Moger. 66.. Rowe. Sources of information for new drugs among physicians in Thailand. Ovie planovi treba da gi opi{uvaat strategiite za obrazovanie i obuka na ~ove~kite resursi. obukata. G. Hospital inpatient self-administration of medicine programmes: a critical literature review. M. M. Walley T. I. 2008. ednakvi mo`nosti i ~ovekovi prava i da bidat vo soglasnost so regulativata za rabotni odnosi. Farmacevtski fakultet Skopje United Kingdom hospital pharmacy departments: impact on the introduction of “yellow card” reporting for pharmacists. 2007. Pharm World Sci.. N.. A. and Brown. za pristapot do dokazite i dokazite neophodni za optimalna i soodvetna primena na lekovite. celite. Hospital pharmacies in Regulating pharmaceutical in Europe: striving for efficiency. Knaap. edukatorite. Gallego. On Pharmaceutical Risk Minimization. Programite za obuka na aptekarskiot personal so sredno nivo na obrazovanie (tehni~ari ili sli~no) treba da bidat formalizirani na nacionalno nivo. J. 74. Dutch hospital drug formularies: pharmacotherapeutic variation and conservatism. B. Bolnicite treba da koristat nacionalno prifatena ramka na nadle`nosti za da se procenat individualnite potrebi i karakteris- Farmacevtski informator tiki za obuka. 9(suppl):R40. Wright. T. }e bidat objaveni na po~etokot na 2009 god. Green. 2007. J. Open University Press.A. Gerdemann. J. Prazninite vo evidencijata na ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki treba da se otkrivaat i imenuvaat preku programa za strate{ki istra`uvawa. Motrram. posebno vo ruralnite i oddale~enite oblasti. Griese. obemot i kapacitetot na personalot da soodvetstvuvaat na nivoata..org/lobalhosp 29 Literatura American College of Clinical Pharmacy. 69. Vo sredina ograni~ena so kapacitet koja onevozmo`uva nabquduvawe na site pacienti koi koristat farmakoterapija bi trebalo da se vospostavat kriteriumi za izbor na pacientite koi }e podle`at na nabquduvawe". S. M. but concurrence with national pharmacotherapeutic guidelines. Vo me|uvreme od strana na rabotnite grupi bea napraveni odredeni izmeni koi vklu~uvaat: (a) Dopolnuvawe na glavnite izjavi: "Bolni~kite farmacevti. Quality and Safety in Health Care. 2001.org/lobalhosp.. profesionalnite zdru`enija i rabotodavcite treba da uka`uvaat na nedostig od ~ove~ki resursi preku odr`livi strategii za obezbeduvawe ~ove~ki resursi. Planovite za ~ove~ki resursi vo bolni~kite apteki treba da gi opfatat site kadri i da se povrzani so zdravstvenite celi. 67. F... 28 (6): 816-817. H. Pharmacy interns on the ward-a pilot study..R. C. 320: 788-91.J. 68. da odgovaraat na razli~ni uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi na najsoodveten i najekonomi~en na~in". The definition of Clinical Pharmacy. 29 (2) 90-96.. 31 (9) 737-724. 2007. and Wertheimer. Izjavata 33 e modificirana: "Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za soodvetno ozna~uvawe i kontrola na lekovite ~uvani vo bolnicata". (b) Modificirawe na izjavite: Izjavite 15 i 18 se kombinirani vo edna izjava: "Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i doteruvaat. and Schulz.. British Medical Journal. 2004.O.. D. 28 (3) 115180.. W. "Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat pacientite za soodvetno koristewe na lekovite". A. Vincent. S. Callreus. Pove}e informacii za Globalnata konferencija mo`at da se najdat na konferenciskata veb-stranica: www. regrutirawe i zadr`uvawe. upravuvaweto. Forrest. 2000. Bates.E. Kelly. UK Audit Commission. London: Audit Commission. M. obu~uvawe. Chadbunchachai.. "Bolni~kite farmacevti treba da ja nabquduvaat farmakoterapijata na pacientot (dnevno ili sekoga{ koga e napravena izmena) so cel da obezbedat bezbedna i soodvetna primena za pacientot i optimalen ishod. A. Bolnicite treba da odr`uvaat informativni sistemi za ~ove~ki resursi koi sodr`at osnovni podatoci za planirawe.F. British Journal of Clinical Pharmacology.. Comparison of hospital pharmacy practice in France and Canada: can different practice perspectives complement each other. se ovlasteni i za izborot i koristeweto na medicinski pomagala kako na pr.R. 49: 25463. na site nivoa na obuka. Pharm World Sci.E.et al. 2007. Day. procenka i poddr{ka na rabotnata sila. Drug Safety. zaedno so literaturniot pregled baziran na dokazi koj gi poddr`uva izjavite. Adverse drug reaction monitoring by . 29 (5) 526-533. kompetentnosta. Stephens. 7:238-46.K. Engels.S.. E. Provision of pharmaceuticals in Australian hospitals: equity of access? Pharm World Sci. R. 2001 Layton. 213-226. 2006. 29 (2) 47-50. Bolni~kite politiki za ~ove~ki resursi treba da bidat zasnovani na eti~ki principi. pp. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za soodvetno prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite". C. so ovlastuvawe za procesot na primena na lekovite. R. and Lennan. Mrazek M. J. H.Aktuelno ri koi go optimiziraat definitivniot ishod od lekuvaweto na pacientot. 73. pravednoto otpu{tawe i rasporeduvawe. Klu~nite akcioneri treba da obezbedat obrazovanieto. 2001. Blix. F. www. Brouwers. nagraduvawe (plata) i napreduvawe vo karierata. Tan. Izjavite 26 i 27 se kombiniraat: "Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto na propi{uva~ite na lekovi. International Journal of Pharmacy Practice. Fijn. S. i ulogata i odgovornosta na akcionerite za primena na ovie strageii. T.A.

osteoporozata. kako i brojot i tro{ocite od upotrebenite lekovi. Farmacevtite se prvi od zdravstvenite profesionalci. Kako posledica od vakvite aktivnosti. kako i vo zloupotrebata na lekovite preku metadonskata programa. Obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki Dobro definirana sorabotka na lokalno nivo pome|u farmacevtite i ostanatite zdravstveni profesionalci (vklu~itelno i lekarite) dovede do namaluvawe na brojot na recepti i do namaluvawe na cenite na lekovite. Vklu~uvaweto na farmacevtite vo menaxmentot na zaboluvawa kako {to se astma. Podatocite uka`uvaat deka farmacevtite se sposobni da detektiraat ~etiri problemi na sto recepti. Preku mnogu inovativni uslugi. Ne samo {to farmacevtite se soglasni so ovie bazi~ni principi. Ovie uslugi se odnesuvaat kon glavnite trendovi vo zdravstvoto i potrebite na zdravstvenite sistemi. prevencija i upravuvawe so problemite pri upotrebata na lekovite i minimizirawe na nesakanite reakcii na lekovite: preku razvojot na konceptot za farmacevtska gri`a. se namaluvaat vo zemjite kade {to ovie uslugi se obezbeduvaat. nesakanite efekti na lekovite i problemite povrzani so lekovite.Farmacevtski informator Aktuelno Farmacevtska poddr{ka na zaklu~ocite na Izve{tajot za zdravjeto vo svetot ekoja godina. kade zaedni~ka cel e : 1) postignuvawe na univerzalen pristap i socijalna za{tita zaradi podobruvawe na zdravstvenata ednakvost. zgolemena polimedikacija. isto taka gi naglasuva ~etirite razli~ni podra~ja za reforma. vo sodejstvo so praktiki-bazirani-na-dokazi mo`e da pomogne vo obezbeduvaweto na pozdravi zaednici. {to vodi kon zgolemena efikasnost na Vladata poddr`ano od SZO. Remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi). kako i do podobruvawe na soodvetnosta na propi{anite lekovi. ednakvost i socijalna pravdina. kako glaven faktor vo dostignuvaweto na univerzalen pristap. Vo ovaa grupa na aktivnosti na farmacevtite se vklu~eni i prevencijata i menaxmentot so problemite na lekovite so status lek . Pome|u nivnata odgovornost vo obezbeduvawe na odr`livi zdravstveni sitemi.da aktivno gi poddr`uvaat vladinite politiki {to ja odr`uvaat krajnata cel za podobruvawe na zdravjeto na pacientite vo celosen fokus. preku: Zgolemuvawe na univerzalniot pristap i socijalnata za{tita zaradi podobruvawe na ednakvosta vo zdravstvenata za{tita. Farmacevtite veruvaat deka podobra sorabotka pome|u zdravstvenite profesionalci. isto taka. farmacevtite ja demonstriraa sposobnosta za pridonesuvawe kon zna~itelni podobruvawa vo zdravstvoto. podobruvawe na bezbednosta na lekovite i namaluvawe na upotrebata na nepotrebnite lekovi. vklu~uvaj}i podobro pridr`uvawe kon terapevtskite protokoli (re`imi): preku intervencii na farmacevtite. kade mo`e da se dobie profesionalno sovetuvawe. Farmacevtite. kako {to se streeweto na populacijata. Identifikacija. kako i poddr{ka vo otka`uvaweto od pu{eweto cigari i upravuvaweto (menaxmentot) na debelinata. tie se podgotveni i posveteni. vo odnos na opredeleni visoko razvieni i inovativni podra~ja na uslugi kon pacientite. .FIP.na-recept. ja poka`aa svojata efikasnost vo prevencijata na prenesuvaweto na infekciite. kako i onie so status lek-bez-recept. se naveduvaat programite za menaxment na bolestite vo aptekite od javen tip. postojat cvrsti dokazi deka farmacevtite se glavni u~esnici (stejkholderi) vo namaluvaweto na tro{ocite na zdravstvenata za{tita preku podobruvawe na o~ekuvanite rezultati na pacientot. nedostig S 30 1 2 od zdravstveni profesionalci i zgolemeni tro{oci vo zdravstvenata za{tita. a koi se odnesuvaat i na postoe~kite i na idnite zdravstveni potrebi. Ovoj izve{taj. 3 4 Prevod: mr. Izdanieto od 2008 godina ja potencira ulogata na Primarnata zdravstvena za{tita. tuku i nivnata posvetenost na ovie ~etiri glavni oblasti za zdravstvena reforma. Ovozmo`uvaj}i pristap na site lu|e do aptekite. Kako primer. Podobruvawe na rezultatite na zdravstvenata za{tita preku najdobra mo`na upotreba na lekovite. Minov Mihail. farmacevtite i nivnite timovi pridonesuvaat za zgolemuvawe na zdravstvenata ednakvost.6 milijardi SAD$ kako direktni tro{oci na zdravstvenata za{tita.preku rabotata na nacionalnite asocijacii i pretstaveni preku Me|unarodnata federacija na farmacevti. odnosno kancerot na dojkata. farmacevtskata gri`a. pacientite podobro se pridr`uvaat kon propi{anata terapija. Sledat nekolku primeri na novi uslugi razvieni od farmacevtite vo svetot: Promocija na zdravstvenata za{tita i upravuvaweto so zdravstvenite rizici zaradi podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na pacientite i reducirawe na potrebata od upotreba na lekovi i ostanati poskapi zdravstveni uslugi: dokazite uka`uvaat pozitivni rezultati {to proizleguvaat od programite na farmacevtite vo skriningot na rizik faktorite za kardiovaskularnite zaboluvawa. i da mu sugeriraat na lekarot soodvetno re{enie. {to rezultira so benefit od optimalnite rezultati od nivnata medikacija. isto taka. Sli~no na ova. vo odnos na zdravjeto i zdravstvenata za{tita. 3) obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki. Reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. kade vo opredeleni slu~ai mese~nite za{tedi na medicinskite tro{oci iznesuvale od 143.95 SAD$ do 293. poka`uva efekti na ekonomska isplativnost: dokolku programite na farmacevtskata gri`a bile potpolno implementirani vo SAD. no kako glavni u~esnici vo zdravstvoto. spec. srcevi bolesti i hipertenzija.39 SAD$ po pacient. 4) remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku zgolemena efikasnost na Vladata i aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi). bez zaka`uvawe. 2) reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. demonstriraat podobreno pridr`uvawe na pacientot i podobri rezultati. kako i pacienti so renalna transplantacija. postoi dovolno silen dokaz deka farmacevtskite intervencii go namaluvaat brojot na bolni~kite denovi. Mnogu nezavisni studii uka`uvaat deka farmacevtite imaat pozitivno vlijanie vrz zdravjeto preku obezbeduvawe na ubedlivi i {tedlivi na~ini na pristapuvawe kon zdravstveniot sistem. farm. Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) izdava Izve{taj za zdravjeto vo svetot so razli~na tema vo fokusot. Farmacevtite go poka`aa ne samo sopstveniot interes. negativnite rezultati od lekovite mo`ele da bidat reducirani za 53-63% i da se za{tedat 45.

Pokaneti gosti i prezenteri od stranstvo bea: Vesna Koblar. d-r Ton~i Buble. zamenik-ministerot i glaven koordinator na proektot za Upravuvawe so zdravstveniot sektor. zamenik-direktor na Agencijata za lekovi. \or|i Trenkoski i Janez Jelni- Politika na ceni na lekovi na rabotilnicata se soglasija deka za da se postigne adekvatna transparentnost i legalna ramka na politikite na cenite na lekovi. Farmacevtskiot fakultet i od Ministerstvoto za zdravstvo (Biro za lekovi) i FZOM. Na rabotilnicata se otvori diskusija za definirawe i utvrduvawe na adekvatna politika na ceni na lekovi. Makedonija. Me|u drugoto. prof. Na rabotilnicata u~estvuvaa ministerot za zdravstvo d-r Bujar Osmani.gov. od Institutot za zdravstveno osiguruvawe od Hrvatska i Stanislav Primo`i~ od Agencijata za lekovi na R.moh-hsmp. d-r Vladimir Popovski. so cel soodvetna implementacija na politikata na ceni na lekovi vo R. potrebno e precizno definirawe i regulirawe vo forma na podzakonski akti i pravilnici. Slovenija. U~esnicite .mk/index. be{e prepora~ano deka treba da se inicira set na kriteriumi i standardi za postavuvawe na legalna ramka i razvoj na metodologija.php kar. na 13 noemvri 2008 godina (~etvrtok) vo Hotelot "Aleksandar palas" od 10 do 13 ~asot se odr`a trkalezna masa na tema: "Politika na ceni na lekov". kako i pretstavnici od Farmacevtskata komora. direktorite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. 31 Prezemeno od http://www.Aktuelno Farmacevtski informator Trkalezna masa: Vo organizacija na Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija (MZ)-Proektna edinica za koordinacija.

Farmacevtski informator 2009 Kalendar 32 .

Anglija i Francija. Mongolija. vredna 46 milioni evra. Ovaa fabrika }e bide edna od najmodernite fabriki za proizvodstvo na vakvi preparati vo svetot. go promeni razvojniot tek i ostvari zavidni rezultati vo poslednite dve godini. Zastapeni sme vo Romanija i drugi zemji. edna od najmodernite vo Evropa.. Toa se zemji so golem broj na `iteli i pretstavuvaat mnogu privle~ni pazari. mo`e da ka`eme deka Galenika e dr`ava vo malo i toa rezultira{e so izvonreden kvalitet na proizvodite. }e ima kapacitet od 2 milijardi i 100 milioni kapsuli na godi{no nivo so rabota vo dve smeni i }e gi ispolnuva najvisokite evropski i svetski standardi koi va`at za farmacevtskata industrija.2007 god. na Bliskiot i Dale~niot Istok. }e ja otvori novata fabrika. koja }e bide otvorena slednata godina vo Belgrad. proglasena e za najuspe{na kompanija vo Srbija. prakti~no. Potsetuvame deka Galenika AD neodamna na 21. Prvoto {i{ence penicilin e proizvedeno 1949 god. Dogovorot za kreditirawe na taa investicija Galenika AD go potpi{a so Unikredit banka Belgrad i Banka Intesa . Toa e prv ~ekor vo investiciite. izjavuva g. 62 godini tradicija. koja iznesuva 46 milioni evra i pretstavuva najgolemo vlo`uvawe vo proizvodstveni kapaciteti vo minatata i ovaa godina vo Srbija. vode~ka farmacevtska ku}a vo Srbija. go potpi{a dogovorot za izgradba na nova fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi so italijanskata firma IMA Italy kako izveduva~. }e se prostira na 9000 m2. Taa investicija e samo eden od pokazatelite deka Galenika uspe{no se izbori so nasledenite problemi. stomatolo{ki i veterinarni proizvodi. Pred toa osvoeno proizvodstvo na penicilin imale samo SAD. Za kratko vreme Galenika dobi pove}e nagradi i postigna rezultat kakov {to nema{e po devedesetite i prvite godini od ovoj vek. U~estvoto na Galenika na pazarot vo zemjite od okolinata se dvi`i okolu 30 procenti. dobrite programi. generalen direktor na Galenika. So toa i niz odredeni korekcii bi bila zaokru`ena. Planirame da vlo`uvame i vo fabrika za polute~ni i te~ni farmacevtski proizvodi. Vo rabotnata strategija toa ni e edna od osnovnite to~ki koi gi neguvame. Galenika vo septemvri 2009 god. Minatata godina go osvoivme pazarot vo Libija. Najgolemoto u~estvo e vo Bosna i Hercegovina. Kongo. a za tri godini vkupniot izvoz e zgolemen blizu 100 procenti. a dve godini podona od London se vrati so zlatna "Kruna na kvalitetot". dobar istra`uva~ki razvoen sektor i logistika. Vo paletata lekovi na Galenika antibioticite imaat najzna~ajno mesto. dietetski preparati. Galenika ima 2800 vraboteni. otvorame Farmacevtski informator Po~ituvani Imam zadovolstvo da Ve izvestam deka denes. Azerbejxan. se stabilizira i go unapredi raboteweto.Belgrad.12. 33 . Na{ite kadri imaat postojana edukacija vo odredeni specijalizacii. Republika Srpska i Makedonija. pazari vo Afrika. veli Pravdi}. objasnuva Pravdi}. Toa e korporativna timska rabota koja dobro se poka`a i dade egzaktni rezultati. nova farmacevtska kompanija koja bi gi zadovoluvala najmodernite standardi na svetsko nivo. 12 fevruari 2008 godina. Posebno sme gordi na realizacijata vo izgradbata na novata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. Asortiman so pove}e od 250 proizvodi Asortimanot na Galenika opfa}a pove}e od 250 proizvodi so koi gi opfa}a re~isi site grupi na lekovi. razvoj na novi preparati. a ovaa godina o~ekuvame toa da bidat Nigerija. Denes vo svoeto portfolio Galenika ima i antibiotici od novata generaciaj koi se efikasni i selektivni. Koga taka gledame. kvalitet na svoite proizvodi i edinstvena na prostorot od porane{na Jugoslavija ima Institut za farmacija. Postoe~kata organizacija sekoga{ ja prilagoduvame kon barawata i dvi`eweto na pazarot i naukata. Sprema rezultatite vo 2005 godina.Komercijalen tekst Naskoro najmoderna fabrika vo Evropa Stanuva zbor za investicija na Galenika AD.. sledime i usovr{uvame. Rabotime so zemjite od porane{niot SSSR. So ova obra}awe generalniot direktor na Galenika go odbele`a po~etokot na rabotite na najsovremenata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi vo regionot i edna od najmodernite vo Evropa. Aleksandar Pravdi}. no tamu na{eto u~estvo e zna~itelno pomalo. Galenika AD oficijalno potpi{a Dogovor za finansirawe na izgradba na fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi.

Farmacevtski informator Komercijalen tekst 34 Galenika i Belgrad stanuvaat tradicija koja trae Po zimskite meseci na miruvawe. proletta predizvika novi emocii. . Taka }e bide i vo idnina. Né predizvika i nas. svoi posebni slu~uvawa i nikoga{ dve ne mo`at da bidat isti. rabotewe i eden vid monotonija. I ovoj pat dru`eweto vo rabotni uslovi i vo uslovi na ve~erni prijatni migovi na plovidbata po Sava i Dunav. vo maj. Sekako deka sekoja poseta nosi svoi osobenosti. prodol`uvaj}i ja po~etnata ideja za realizirawe pove}e rabotni poseti od Makedonija. Taka be{e i ovoj pat. ostavija neizbri{livi spomeni na edno prijatelstvo koe e tradicija u{te od godinite koga me|u nas nema{e granici. so idejata za nova poseta na Galenika i Belgrad. novi `elbi.

Komercijalen tekst Farmacevtski informator 35 .

Toa be{e korisnoto. Na toj na~in go spoivme ubavoto i korisnoto. a so svoite osobini i deluvawe stanuvaat pridru`ni proizvodi na osnovnata medikamentozna terapija. be{e nasloveno predavaweto za farmacevtite vo ramkite na odr`anoto Godi{no sobranie na Farmacevtskoto dru{tvo na R.. Dru`eweto. . 36 . kako i prevencija vo za{titata od odredeni bolesti. posetata i sodr`inskiot sostav na Zaum. be{e ona {to go narekuvame: ubavoto. izlegovme od kli{eto na 45-minutno predavawe vo zatvoren prostor i ja iskoristivme nepovtorlivata ubavina na Ohridskoto Ezero za organizirawe predavawe na brod so site propratni uslovi za kvalitetna prezentacija. Pritoa. izvor na energija. dopolnuvawe na ishranata so vitamini i minerali. plovidbata po Ohridskoto Ezero. . Cr. stanuvaat del od zdrava hrana. Tekstot toa ne mo`e da go dolovi. . Vo ramkite na na{ata predvideni marketing aktivnosti go realiziravme predavaweto za Oligogal koj stanuva paleta: Se. Makedonija na krajot na maj.Farmacevtski informator Komercijalen tekst “TRI VA@NI PRI^INI ZA OLIGOGAL”. zatoa slikite neka go ilustriraat nastanot.. Fe. vo Struga.

Godi{no sobranie ja donese Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. kako i so ostanatite zdravstveni profesionalci vo stapuvaweto vo sila na Me|unarodnite zdravstveni regulativni propisi Povikuvawe na nacionalnite farmacevtski asocijacii {to rabotat vo ramkite na svoite odgovornosti za: 1. 14. prevencijata na bolestite i promocijata na zdravje so akcent vrz postoe~kite i idnite zdravstveni i medicinski potrebi. tuku i za drugite zemji (mobilnost na farmacevtite). vo odnos na ulogata na farmacevtot. Da se obezbedi vrska pome|u individualniot pacient i farmacevtot. se obvrzuvame samite sebe za upotreba na ovaa Deklaracija kako osnova za transformacija na zaedni~kite vrednosti vo aktivnosti. barawata i o~ekuvawata na lu|eto. Mihail Minov) 37 . i promocija na odgovornost i transparentnost vo upotrebata na ovie fondovi. vklu~uvaj}i primarna zdravstvena za{tita. soglasno resursite.Aktuelno Farmacevtski informator DEKLARACIJA za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto Evropskiot forum na Farmacevtskite asocijacii. alokacijata na resursi i ostanatite aktivnosti. na 17. 6. kako i ostanatite dokumenti i publikacii od SZO i EURO-FARM Forumot. redistribucija na resursite zaradi zadovoluvawe na potrebite vo zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. EURO-FARM Forumot. Da se upotrebuvaat opredeluvawa od zdravstvenata tehnologija. kako del od zdravstvenite sistemi vo Evropa. kako i Standardite za kvalitet na farmacevtskite uslugi. Da se pomogne na ministrite za zdravstvo vo obezbeduvawe na transparentnost i odgovornost vo monitoriraweto i evaluiraweto na izvedbite na farmacevtskiot sistem. 5. kako i soodvetna eti~ka i efikasna upotreba na inovaciite vo medicinskata i farmacevtskata tehnologija 11. kako i ovozmo`uvawe na lu|eto da pravat izbori za zdraviot na~in na `ivot. Da se integriraat naso~enite programi spored specifi~ni zaboluvawa vo postoe~kite strukturi i uslugi. 8. Da se definiraat finansiski dogovori zaradi obezbeduvawe na pottik za efikasno organizirawe i ispora~uvawe na farmacevtskite uslugi. e posvetena na : Promocija na zaedni~ki vrednosti na solidarnost. Da se bide posveten vo mereweto na izvedbata i da se razmenuvaat iskustva za se {to e gore navedeno.bez ogled dali ovie se od javniot ili privatniot sektor. ograni~eni resursi. i. kako odgovor na nivnite potrebi. 2003. 15. so ogled na nivnoto li~no zdravje preku intervenciite na farmacevtite Pottiknuvawe na me|udr`avnoto u~ewe i sorabotka vo odnos na dizajnot i implementacijata na reformite na farmacevtskiot sistem. ednakvost i u~estvo preku farmacevtskite politiki. prevencija na zaboluvawa. Dobra farmacevtska praktika. dokolku e potrebno. mora da bide posvetena kon podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto Ova e kontinuiran proces kade mnogu farmacevti se ve}e posveteni na podobruvawe na zdravjeto vo nivnite regioni i deka praktikata na sorabotka. internacionalniot izboren konkurs na farmacevti treba da bide voden od eti~ki pristapi i me|udr`avna sorabotka. bazirana na po~it kon privatnosta. Deklaracijata go potvrduva i priznava slednovo: Zdravstvenite sistemi podrazbiraat mnogu pove}e otkolku samo zdravstvena za{tita. Deklaracijata e bazirana na Povelbata od Talin: Zdravstveni sistemi za zdravje i blagosostojba. objekti i uslovi za akutna i prodol`ena zdravstvena za{tita. Da se raboti na soodveten balans pome|u farmacevtskata gri`a. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo da gi vklu~at zabele{kite za zdravstvoto obezbedeni preku farmacevtskite intervencii vo site politiki. kako i za intersektorska i interprofesionalna sorabotka i promocija na zdravjeto zaradi obezbeduvawe na efikasna farmacevtska gri`a. Da se obezbedi platforma za povrzuvawe na farmacevtskite uslugi so zaednicite i semejstvata. pridonesuvaat vo podobruvaweto na zdravjeto i blagosostojbata. kako i domovite na gra|anite . so ednovremeno priznavawe na nivnite prava i odgovornosti. regionalna kancelarija za Evropa. i kako osnova za zabrzuvawe na implementacijata na pogorenavedenite odredbi za zajaknuvawe na farmacevtskite sistemi. a vo soglasnost so soodveten kodeks na praktika. Da se obezbedi pristap kon kvalitetna farmacevtska gri`a zasnovana vrz najdobrite dostapni dokazi na medicinskata i farmacevtskata nauka. dostoinstvoto i doverlivosta. 3. osiguruvaj}i deka potrebnoto vnimanie e obezbedeno kon siroma{nite lu|e i drugite vulnerabilni grupi na gra|ani Investirawe vo farmacevtskite sistemi i pottiknuvawe na investiraweto pome|u sektorite {to imaat vlijanie vrz zdravjeto. 9. 1997. tehnolo{ki razvoj i zgolemuvawe na o~ekuvawata Zdravstvenite sistemi {to dobro funkcioniraat se esencijalni vo podobruvaweto na zdravjeto Unikatnata uloga na farmacevtite vo primarnata i sekundarnata zdravstvena za{tita. ekonomski opredelbi i opredelbite za `ivotnata sredina 13. Nie. Deklaracijata uka`uva deka farmacevtite. upotrebuvaj}i dokazi za povrzanosta me|u socioekonomskiot razvoj i zdravjeto preku farmacevtskite intervencii Promovirawe na transparentnost i odgovornost vo performansite na farmacevtskiot sistem zaradi postignuvawe na merlivi rezultati Adaptirawe na farmacevtskite sistemi kon pogolemo razbirawe na potrebite. SZO. kako i poddr{ka vo sobiraweto na potrebnata dokumentacija od oblasta na zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. povrzuvawe na alokacijata na resursite kon obezbeduva~ite na istite vrz osnova na nivnata izvedba. kako i potrebite na narodot. kako i za{tita od finansiskite rizici pri pru`aweto na zdravstvenata usluga. spec. a posebno za vulnerabilnite grupi. ~lenovite na EURO-FARM Forumot. Da se obezbedi holisti~ki pristap kon uslugite preku obezbeduvawe od strana na aptekite na promocija na zdravje. 7. zaedno so drugite zdravstveni profesionalci. kako i da se obezbedi deka ovie uslugi se ispora~uvaat vo sorabotka so uslugite obezbedeni vo ostanatite institucii na sistemot. gi zgolemuva vrednostite na planiranite rezultati Zaklu~ok od Deklaracijata od Helsinki: Farmacevtite i Javnoto zdravstvo. programi za menaxment so zaboluvawata. kako i naporite da se vlijae vrz ostanatite zdravstveni profesionalci vo potenciraweto na spomenatite zdravstveni segmenti Site zemji od Evropa se soo~uvaat so razli~ni zdravstveni predizvici. 12. 4. bidej}i ima implikacii ne samo za zemjata-investitor. prodlabo~uvawe na socioekonomskite razliki. 10. kako i vospostavuvawe na ramnote`en odnos vo sorabotkata so glavnite u~esnici na site nivoa. na nacionalno i nadnacionalno nivo Osiguruvawe deka farmacevtskite sistemi se izgotveni i sposobni da odgovorat na krizite i deka farmacevtite sorabotuvaat edni so drugi. Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. promocijata na zdravjeto. 2008. kako i nivnite socijalni. 2. 3 oktomvri 2008 godina (prevod: m-r farm. kako i pomagawe na farmacevtite za poefikasna me|usektorska implementacija. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo vo definiraweto na vizijata za razvoj na farmacevtskiot sistem. Da se zajakne farmacevtskata politika i sistemskite istra`uvawa. FIP. kako i oportunisti~ki farmacevtski intervencii. preku intervenciite na farmacevtite. kako i upotreba na najsoodvetnata tehnologija za obezbeduvawe na podobrena efikasnost i bezbednost na samiot pacient. zaradi poddr{ka na poinformiran proces na donesuvawe na odluki.Da se raboti na idni investicii vo farmacevtskata rabotna sila. Da se vrednuva i da se stremi kon ovozmo`uvawe na obezbeduvawe na kvalitetni farmacevtski uslugi za site. zaradi obezbeduvawe na podobri i odr`livi o~ekuvani rezultati. namaluvawe na finansiskite barieri pri upotrebata na neophodnite uslugi. vo kontekst na demografskite ili epidemiolo{kite promeni. odnosno gi vklu~uvaat i prevencijata na bolestite.

kako {to se strukturata na pazarot. Metodot se primenuva vo Portugalija. najte{ko e da se odredi tokmu toa. istra`uvawe i marketing na lekovi mo`e da se mnogu razli~ni. kako na pr: odreduvaweto na buxetski sredstva i refundiraweto vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na profesionalni merki Sepak. problem mo`e da se javi zatoa {to ~esto nema tolku identi~ni proizvodi na razli~nite pazari vo smisla na imeto na 38 . Pri razvojot na eden nacionalen sistem za kontrola na cenata na lekovite. Poradi toa zasega se koristi samo vo Velika Britanija kade nacionalnata farmacevtska industrija glavno dominira na pazarot za lekovi. Dosega se razvieni nekolku metodi za presmetuvawe na cenite na lekovite koi naj~esto se koristat vo razli~ni kombinacii: tro{oci plus profit. pa duri i prodol`uvaat da rastat. kade Vladata pregovara poedine~no so farmacevtskite kompanii za profitot koja sekoja mo`e da go ostvari so proda`ba na lekovi vo javniot zdravstven sistem. dodeka drugite dva na~ina }e bidat elaborirani vo slednite broevi na Farmacevtskiot informator. t. maksimalen profit. a potro{uva~ite nemaat dovolno podatoci za produktot i cenite. Ovoj metod e isto taka slo`en poradi proverkata na zarabotkata i tro{ocite kaj multinacionalnite kompanii. pronao|awe na terapija za dotoga{ neizle~ivi bolesti i zgolemuvaweto na cenite na postoe~kite lekovi. Postojat tri na~ini za nacionalna kontrola na tro{ocite za lekovi: kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na finansiski merki. za da gi iskoristat svoite ograni~eni finansiski sredstva na najefikasen mo`en na~in. pa nivnite tro{oci se pogolemi vo odnos na stranskite. na farmacevtskiot pazar ne postoi vistinsko pregovarawe me|u dvete strani (potro{uva~ite-pacienti i dobavuva~ite na lekovi). koja e nivnata vistinska ili korektna cena. sporedba na ceni. Metod na sporedba na ceni Vo ovoj slu~aj se sporeduvaat cenite na identi~ni ili sli~ni produkti staveni vo promet na stranskite i doma{niot pazar. Kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa Cenite na lekovite mo`at da se kontroliraat na slednite nivoa: 1) proizveduva~. Dobavuva~ite ~esto se monopolni poradi postoewe patentnata za{tita na lekovite. Metod na maksimalen profit So ovoj metod pla}a~ite go odreduvaat maksimalniot profit na proda`ba na lekovi na kompanijata. stanuva te{ko da se znae {to e vistinskata cena na lekot. bidej}i regulatornite i dr`avnite tela ne pla}aat za razvojnite. posebno kaj multinacionalnite kompanii. 3) distributer i 4) farmacevt. najvisokata cena {to bi ja tolerirale pla}a~ite. Holandija i dr. Taka. Zatoa.e. Vo Evropa ovoj princip na rabota se koristi samo vo Velika Britanija. pri {to naj~esto se koristat kombinacii od ovie metodi. od druga strana. Preku soodvetna regulativa za zdravstveno finansirawe tie se stremat da mu ovozmo`at na sekoj svoj gra|anin univerzalen pristap do potrebnite lekovi. proizvodstvo i distribucija. Nivna zaedni~ka cel e da ja odredat cenata na lekovite koja e vistinska ili korektna za razli~nite u~esnici vo farmacevtskiot sektor. vo uslovi na postojan rast na tro{ocite za zdravstvena za{tita. zamenata na postari i poevtini lekarstva so ponovi i poskapi. Me|utoa. vo realnosta tro{ocite i ponatamu ostanuvaat visoki. 1) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na proizveduva~/uvoznik Metod na tro{oci plus profit za finansirawe na lekovi Toa se obi~no slo`eni presmetki koi gi vklu~uvaat tro{ocite na proizvodstvo na poedine~nite proizvodi plus odredena profitna mar`a. tro{ocite me|u razli~ni firmi za proizvodstvo. Eden ote`nuva~ki faktor za re{avawe na problemot e konfliktot na interesi me|u nacionalnata zdravstvena politika i neophodnosta od ograni~uvawe na finansiskite sredstva za lekuvawe od edna strana. pak. Vo Isto~na Evropa. najdobro e da se sporeduvaat cenite na site lekovi ~ii tro{oci se refundiraat na doma{niot pazar vo odnos na identi~nite ili sli~nite produkti od drugi referentni zemji. neophodno e pravilno finansirawe na nacionalniot zdravstven sistem. zgolemenata upotreba na lekovi. Vo uslovi na eden tipi~en pazar za komercijalni proizvodi. no te{ko bi gi proverile i potvrdile. tuku od cenata {to toj konkreten pazar mo`e da ja izdr`i. Vo praktikata ovoj metod e stati~en. Nekoi gi sporeduvaat zgolemuvawata na cenite. metodot vlijae {tetno vrz nacionalnite kompanii. istra`uva~kite i marketing aktivnosti na lokalnata industrija. pri slobodno formirawe ceni na lekovite obi~no se postignuvaat nivni visoki ceni. pri {to se koristat razli~ni varijanti. Zatoa merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi treba da se primenuvaat vo soglasnost so drugite nacionalni komponenti. drugi baraat od kompaniite koi nudat nov produkt informacii za nivnata cena vo drugi dr`avi. ovaa cena se postignuva so pregovarawe me|u dobavuva~ite i potro{uva~ite vo uslovi na transparentnost za karakteristikite na proizvodot i so sporedba na cenite. Me|utoa. principot na ednakvost me|u gra|anite i kvalitetot na zdravstvenata za{tita. Zatoa ako ne mo`e da se napravi sporedba na cenite. 2) uvoznik. problemati~en i te{ko prilagodliv za evropskite zemji koi imaat razvien liberalen pazaren sistem. Ovoj rast e naj~esto predizvikan od: progresivnoto stareewe na naselenieto. Za da se nadmine problemot na finansiska neramnote`a me|u potrebite i mo`nostite za kupuvawe lekovi. Sepak. pregovori za cenite i farmakoekonomski presmetki. osobeno e evidenten rastot na tro{ocite za lekovi. Pritoa. Romanija. Na pla}a~ite im se potrebni obemni i verodostojni informacii za tro{ocite i mar`ite na poedine~nite proizvodi na sekoja od kompaniite. Tie ovie podatoci mo`at da gi pobaraat od proizveduva~ite.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Nacionalna regulativa Merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi Zdravstvenite sistemi vo Evropa go smetaat zdravjeto za osnovno ~ovekovo pravo i zatoa tie generalno se bazirani na principite na univerzalen pristap do zdravstvena za{tita i solidarnost. iako vo evropskite dr`avi se primenuvaat mnogu od merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi. zemji. Proda`nata cena na lekovite vo toj slu~aj ne e odredena od vistinskiot tro{ok za niven razvoj. Osven toa. nasproti industriskite i komercijalnite interesi na dr`avata. Vo ovaa prilika }e go razgledame prviot na~in na kontrola na tro{ocite na lekovi. dr`avite primenuvaat merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi.

ista ja~ina i forma na nivo na proda`ba vo apteki bez DDV. Sistemot na kapitacija zna~i deka aptekata dobiva fiksna suma godi{no za sekoj pacient. World Health Organization Regional Office for Europe. so {to korist od poniskata cena ima aptekata. Poradi toa ve}e spomenavme deka Danska zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba. mo`e da postigne poniska golemo i maloproda`na cena. Farmako-ekonomskite presmetki. 2. Mrazek M. a mo`e da se koristi i nivna kombinacija. Velika Britanija. Presmetkata na fiksna cena po recept ovozmo`uva kako i vo prethodniot slu~aj nagradata {to ja dobiva farmacevtot da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. Sistemot na kapitacija se koristi vo Danska. Metod na pregovori za cenite Vo ovoj metod naj~esto u~estvuvaat institucionalni kupuva~i. Regulating Pharmaceuticals in Europe: Striving for Efficiency. kako {to e slu~ajot so Romanija. mo`e da se postavat dopolnitelni uslovi. Prviot tip koristi fiksni mar`i. Poradi debatite koi se u{te se vodat vo vrska so korista od farmako-ekonomski presmetki. farmacevtskata forma i ja~ina. 2003. a ~esto se koristi i nivna kombinacija. postojat tri tipa na presmetki. digresija na mar`ite. Finska. Holandija. treba da se vnimava aptekata da ne stavi dopolnitelna mar`a na lekovite {to gi izdava. regionalni i nacionalni vladi bidej}i tie poseduvaat tehni~ka ekspertiza i informacii. 53-68. A critical review of the remuniration system of pharmacist. na primer. Isto taka. Nedostatok na ovoj metod e {to dokolku aptekata dobie namaluvawe. Vo odnos na pacientite ima dva metoda na presmetka. Kanada. ili pak vo zemjite vo razvoj za pokrivawe na potrebite na bolnicite i ambulantite so esencijalni lekovi. LSE. fiksen procent na mar`a dodadena na cenata na lekot od veledrogerijata. Isto taka. ili so odreduvawe na maksimalnata cena za koja veledrogerijata mo`e da go prodade lekot na aptekite. kako {to e slu~ajot so vladite ili fondovite za osiguruvawe vo pove}eto evropski zemji. Pritoa. Health Policy 36 (1996). Ograni~uvawe na mar`ata na golemoproda`ba se postignuva ili so davawe dozvola na veledrogerijata za stavawe maksimalna mar`a na svoite uslugi.n. duri e potreben i slo`en kompjuterski sistem za obrabotka na ovie podatoci. kako na primer bolnici. zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba (rabati i popusti). Dokolku se odnesuva na proizvodot. Mossialos E. http://dg3. treba da se vnimava niskata cena negativno da ne se odrazi na celokupniot kvalitet na farmacevtskata gri`a (na pr: namaleni rezervi od skapite esencijalni lekovi). Belgija i Francija.org/F3/G10/docs . 3. na primer. 2004. no ne i pacientite. Metodot na pregovarawe mo`e da se koristi i od decentraliziranite edinici. Bidej}i tie go pokrivaat skoro celiot nacionalen farmacevtski pazar. na primer. vremenski rok za dostavuvawe na lekot. no i buxetski ograni~uvawa za kupuvawe lekovi. fondovi za zdravstveno osiguruvawe. ponekoga{ e te{ko da se sporeduvaat cenite na lekovite poradi razli~nite mar`i vo malo i golemoproda`bata vo drugite dr`avi. tie za sega se smetaat kako model vo razvoj. mo`at i da ne prifatat odreden lek da se najde na listata za refundirawe dokolku smetaat deka negovata cena e previsoka. a da ne ja promeni krajnata cena na lekot.e. Dukes MNG. Farmacevtski informator bie od veledrogerijata namaluvawe na cenata na lekot. osobeno pri kupuvawe vakcini i lekovi za dr`avni rezervi. Health and social care: Overview of pharmaceutical pricing and reimbursement regulation in Europe. posebno vo uslovi na generi~ka supstitucija. Pregovorite se polesni za kupuva~ite koga tie zastapuvaat pogolema grupa lu|e.eudra. Metod na farmako-ekonomski presmetki Ovoj relativno ponov metod funkcionira taka {to kupuva~ite na lekovi se obiduvaat da ja presmetaat korektnata cena na lekot vrz osnova na cenata na drugite postoe~ki tretmani za istoto zaboluvawe i tro{ocite koi toa konkretno zaboluvawe gi ima za op{testvoto. razli~nite nacionalni danoci i sl. Equity and Quality. (Prodol`uva vo sledniot broj) Podgotvila: Verica Ivanovska diplomiran farmacevt i magister po javno zdravje stru~en sorabotnik na Svetskata zdravstvena organizacija vo @eneva bidej}i toa mo`e da predizvika veri`no namaluvawe na cenite i vo drugi zemji. Drugs and Money. Nedostatok na ovoj metod e {to aptekata mo`e da do- 39 Koristena literatura: 1. Vo istata grupa spa|a i metodot na tenderi koj se koristi ponekoga{ vo javniot zdravstven sistem na evropskite zemji. Velika Britanija. Na evropskiot pazar mar`ite na aptekite naj~esto se fiksni (okolu 30%) i za niv na odreden period se pregovara so Vladata. maksimalnite ceni za lekovi se presmetani kako ceni vo golemoproda`ba so sporeduvawe na cenite vo Velika Britanija. mar`ata raste koga se namaluva cenata na lekot i obratno. Ograni~uvawe na proda`nata mar`a na aptekite mo`e da se bazira vrz osnova na proizvodot ili na pacientite. Poradi toa Danska. pa veledrogeriite i aptekite potoa treba me|usebno da pregovaraat za nivnite poedine~ni mar`i.Zdravstvena ekonomija brendot. Walley T. Vo Francija. taa ostvaruva profit na smetka na pacientite. t. kako bolnici i drugi zdravstveni ustanovi. i toa naj~esto vo kombinacija so drugi metodi. 2) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na golemo i maloproda`ba Ograni~uvawe na distributivnata mar`a Distributivnata mar`a na lekot se odnesuva na mar`ata stavena vo veledrogeriite i vo aptekite i treba da se ograni~i bidej}i mo`e da bide i do 40% od cenata na lekot. Pritoa. pri {to osnovnoto pra{awe e kolku e korisen toj lek za op{testvoto. kako i mo`nite nedostatoci i rizici. de Joncheere CP. so {to se stimulira izdavaweto na poevtini lekovi. t. Za da se odbegnat vakvi rizi~ni situacii. Tie imaat zgolemena mo} za pregovarawe poradi koli~inata lekovi koja ja kupuvaat i parite so koi raspolagaat. Cenata na lekot se formira spored negovata direktna i indirektna prednost vo sporedba so ostanatite mo`ni lekovi i tretmani za istoto zaboluvawe. Isto taka. Nedostatok na metodot na pregovarawe e {to proizveduva~ot ima golema mo} da nametne povisoka cena vo slu~aj na monopol poradi patentna za{tita ili ako lekot se koristi za lekuvawe na nekoja prethodno neizle~iva bolest (na pr: terapijata za HIV/SIDA). pod uslov da imaat ograni~eni buxeti za da se stremat kon dobivawe poniski ceni. Iako teoretski va`i za dobar metod. pregovaraweto za poniski ceni so proizveduva~ite e pote{ko vo zemjite koi se koristat kako referentni. So toa se postignuva nagradata {to farmacevtot ja dobiva da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. Po voveduvawe na ovoj metod vo 1996 do{lo do prvi~no pa|awe na cenite na lekovite za 20%. Huttin C. Se sporeduvaat lekovi so ista aktivna komponenta. EU. European Observatory on Health Care Systems Series. krajniot ishod od ovie presmetki zavisi od pravilnata i nepravilnata upotreba na lekot po negovo pu{tawe vo promet. Haaijer-Ruskamp EM. eksperimentalno ili definitivno se koristat vo Avstralija. Tretiot tip presmetki e so t. na primer. Kanavos P. Germanija. Rietveld AH.e. Vo Holandija. i dokolku kupuva~ot ima golema pregovara~ka mo}. 4. Mo`e da se koristi i nivna kombinacija so odreduvawe maksimalna mar`a. proizveduva~ite mo`at da ne se soglasat za poniski ceni ako postoi rizik toj poevtin lek podocna da bide prodaden vo drugi zemji so paralelen uvoz. Vtoriot tip presmetki e so maksimalni namesto fiksni mar`i. Vladata gi kontrolira tro{ocite za novite lekovi na pazarot preku direktni pregovori. Norve{ka.

predava~i ~lenovi na Zdru`enieto na proizvoditelite na lekovi na Bugarija Varijacii povrzani so kvalitetot (Quality-related variations). predava~ Svetlana Zaharieva. prorektor na Medicinskiot univerzitet vo Sofija i doc. predava~ Doc. pretsedatel na Komisijata za procena na kvalitetot pri Oddelot za registracija na lekovite vo Agencijata za lekovi na Bugarija Ovaa me|unarodna konferencija be{e dizjnirana za da gi dopolni i obnovi znaewata od ovaa oblast na menxerite i sorabotnicite vo farmacevtskata industrija i na site zaintersirani strani vo procesot na registracijata na lekovite i klini~kite ispituvawa. D-r Genka Petrova. so slednite temi i predava~i: Iskustva so novata legislativa za pedijatriskite lekovi razvitok na lekovite za pedijatriska upotreba. Holandija. D-r Johannes Löwer. predsedatel na PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA (Evropska agencija za lekovi) Lekovite za deca vo EU – od Bugarska to~ka na gledawe.testirawe na korisnicite. predava~i Prof. predava~ Truus Janse-de Hoog. procenki za ekolo{kiot rizik. predava~ Cvetomir Delijski. d-r. novite odgovornosti na Komitetot za lekovi za humana upotreba (Committee for Medicinal Products for Human UseCHMP) vo pro{irenata EU.iskustva od 2008 godina. predava~ d-r Susanne Keitel. Agencija za lekovi na Bugarija Dodatni barawa za registracija na lekovite vo EU. porane{en direktor na Agencijata za lekovi na Bugarija Sesija 3: Lekovi za deca vo EU. ednogodi{no iskustvo so PDCO (Paediatric Committee). pretstavnik od Bugarija vo PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA Rezime na sesiite 1-3: Predizvik za aplikantite/stranki pri registracijata na lekovi. Medicinski univerzitet-Sofija Sesija 4: Varijacii vo EU. Federalna agencija za serumi i vakcini. predava~ prof.Farmacevtski informator Aktuelno Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite a 28 noemvri. D-r Tatjana Beni{eva-Dimitrova. Germanija i Izvr{en direktor na Federalniot institut za lekovi i pomo{ni lekoviti sredstva (BfArM). direktor na Evropskiot direktorat za kvalitet na lekovite i Zdravstvena za{tita. predava~ Rozalina Kulaksazova. od Oddelot za registracija na lekovi vo Agencijata za lekovi na Bugarija i pretstavnik od Republika Bugarija vo EudraPharm. vo sorabotka so Medicinskiot univerzitet od Sofija. rakovoditel na Oddelot za medicinski informacii i me|unarodni odnosi. predava~ dr Borislav Borisov. testirawe na korisnicite. Konferencijata be{e podelena vo ~etiri sesii. Oddel za procenka na lekovite. vo Sofija. so slednite temi i predava~i: N 40 Upatstva za upotreba . Oddel za procenka na lekovite. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Sesija 2: Informacija na pacientot za lekot vo EU. Daniel Brasseur. predava~ Truus Janse-de Hoog. Germanija Iskustvata za odnosot na Postapka za me|usebno priznavawe (MRP)/ Decentralizirani proceduri za registracija (DCP) vo EU. so slednite temi i predava~i: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Obrasci za Pregled na kvalitetot na dokumentite (QRD) implementcija vo Bugarija. sci. Federalna agencija za lekovi i medicinski proizvodi.Germanija. Bistra Angelovska FZO . D-r Dobri Konstantinov. predava~ Prof. Eudratrack CTS. se odr`a Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite vo organizacija na FORUM Institut for Management GmbH od Hajdelberg . D-r. Brajlovi oznaki. Fakultet za javno zdravstvo. Holandija.obnovena regulativa. Predsedatel na Paul-Ehrlich-Institut. Francija Sogleduvawa od farmacevtskata industrija. Belgija. spored obrabotenite temi: Sesija 1: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata . eCTD i CMD(h) and PIM Mre`ata na Agencii za lekovi po pro{iruvaweto na EU Registracijata na lekovi vo pro{irenata EU. so slednite temi i predava~i: Nova regulativa na varijaciite vo EU.

.

987 Vkupno 1. Fuchs. politi£arite. Tro{oci za zdravstvena za{tita .dvi`ewa vo svetski ramki Mnogu razvieni dr`avi i nacii vo poslednive trieset godini se soo£uvaat so rapidno zgolemuvawe na tro{ocite vo zdravstveniot sektor. {to pretstavuva i edna od glavnite celi na disciplinata nare£ena Zdravstvena ekonomija. vetuvaj}i promeni i podobruvawa na zdravstveniot status na nivnite gra|ani i pokvalitetni zdravstveni uslugi. Za da se postigne ova.9 milioni ili 9% od rabotnata sila na SAD rabotele vo zdravstvoto. Tro{ocite za zdravstvena za{tita zafa}aat golem del od Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo site pogolemi i razvieni dr`avi vo svetot.069 Hrana i cigari 1. Isto taka treba da gi imame predvid problemite povrzani so soop{tuvaweto na pronao|awata. Mnogu izborni kampawi se vodat vo sferata na zdravstvoto kade politi£kite partii se borat za da pridobijat se pove}e glasovi. ovie rezultati da se razbirlivi i prifatlivi za celata relevantna audiencija. a koga se potrebni mnogu pari.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Vo poslednite tri dekadi ekonomijata dala pozitiven pridones za zdravstvoto i zdravstvenata za{tita i jas veruvam deka i idnite pridonesi }e bidat u{te pogolemi. Health Expenditure Shares. zatoa primenata na ekonomskite disciplini pridonesuva vo usoglasuvaweto pome|u potrebnite i raspolo`ivite sredstva kako i nivnata namenska upotreba. 1996 Voved ZDRAVSTVENA EKONOMIJA . 1960-2000 guvaat so rekordni 14% od BDP (2001) ili pofigurativno re£isi eden dolar od sekoj sedmi dolar potro{en na stoka i uslugi odi vo zdravstveniot sektor (vo 1960 bilo eden na sekoj dvaesetti). Zdravstvoto kako politi£ko pra{awe Zdravstvoto i zdravstvenata za{tita pretstavuvaat dominantni ekonomski i politi~ki pra{awa vo Zapadna Evropa i SAD. Statisti£kite podatoci za 2001 poka`uvaat deka Amerikancite pove}e tro{at na zdravstveni uslugi otkolku na hrana i cigari i doma}instvo. i ottoga{ pa navamu se pove}e i pove}e se razviva i pro{iruva. od koi nad 43% vo bolnicite2). vo SAD vleU.5 3.? Vkupni tro{oci na li~na potro{uva~ka (vo milijardi $) spored tipot na potro{uva~kata vo SAD. se razbira. NHS po£nuva da stanuva bojno pole pome|u dvete 16 14 12 10 8 6 4 2 0 % share of GDP 70 97 90 96 98 99 19 60 80 19 19 95 19 19 19 Year 20 19 19 19 00 . primer nad 11. 2001 Vkupno 6. vklu£uvaj}i gi mediumite.9 9.5 18. }e bide pova`no od koga i da bilo porano. potrebni se mnogu pari. koga osnovnite idei na ekonomijata nao|aat na razbirawe. Najdobar dokaz za ova e politikata {to ja vode{e laburisti£kata vlada na Toni Bler. Vo Germanija se tro{at nad 10% od BDP.5 42 Po~etocite na disciplinata nare~ena Zdravstvena ekonomija datiraat nekade vo {eesettite godini od minatiot vek. za vo dene{nicata da pretstavuva disciplina bez koja ne mo`e da se zamisli nieden moderen zdravstven sistem. so cel koga }e se soglasime so rezultatite od pronao|awata. na primer. Makedonija mo`e da ima dobro razvien zdravstven sistem. Sega.5 5. Golem del od tro{ocite gi zafa}aat kapitalnite investicii i golemata rabotna sila vo zdravstvoto. od koi ne{to nad 5% spa|aat na javnoto zdravstvo. Francija ne{to nad 9% itn.8 1 7.S. Makedonija izdvojuva okolu 7% od BDP (2001).4 11..3 14. ovaa vrednost ne e za zanemaruvawe i so dobroto iskoristuvawe i menaxirawe na ovie sredstva.2 2.3 1. taka {to pojavuvaweto na ovaa disciplina koja se obiduva da gi re{i ovie gor£livi problemi ne treba mnogu da ne za£uduva.270 Zdravstvena za{tita Lekovi 176 Lekari 267 Stomatolozi 68 Bolnici 510 Zdrav. Kakva e sostojbata vo Makedonija od ovoj aspekt. Tro{ocite za zdravstvena za{tita re£isi vo celiot svet rastat pobrzo od raspolo`ivite sredstva koi namenski se oddeluvaat za ovaa oblast.2 2. Tokmu poradi ova mnogu e va`no zdravstveniot sistem vo Makedonija da se reformira i da gi upotrebuva mehanizmite i orudijata koi gi dava zdravstenata ekonomija kako posebna disciplina so cel dobivawe na efektivno i pomalku skapo zdravstvo. Spored nekoi analiti£ari.1 6. i zdravstvenite rabotnici. koja pridade golemo zna£ewe na ovoj sektor so oddeluvawe na golemi finansiski sredstva na nivniot zdravstven sistem poznat kako NHS (National Health Service).4 10..014 Doma}instvo 1. ekonomistotda ja sovlada kompliciranata priroda na zdravstvenite ustanovi i tehnologii.potreba ili . toga{ pametno e tie pari da se koristat efektivno. Iako procentot e mal.7 8. osiguruvawe 84 Drugi 165 795 Transport 747 Doma{no odr`uvawe 594 Rekreacija 413 Obleka 634 Li~en biznis Site drugi 451 Procent 100 15.

Postarite lu|e koi vo SAD gi ima 41 milion. i Sposobnost da ocrta nasoki (strategija. i gi prou£uva: Pobaruvaweto na zdravje i zdravstvena za{tita Snabduvaweto na zdravstvenata za{tita pr: zdravstveni uslugi Pazarot na zdravstvena za{tita Klini£ka i ekonomska evaluacija. preku Medicare. a ponekoga{ i pogre{no sfatena i zameneta so ne{to drugo. Iako Makedonija zaostanuva vo ovoj pogled. itn. ma{ini. se va`na i organizirana grupa od amerikanskoto op{testvo koja sekoga{ najmnogu i izleguva na glasawe. Ovoj model ni gi poka`uva osnovnite karakteristiki na ovaa disciplina. So ovoj akt se predviduva pro{iruvawe na uslugite na postarite i vo delot na lekovite koi dosega na bea pokrieni. taa pretstavuva nauka koja gi prou£uva na£inite za alocirawe na resursite kon ekonomijata na zdravstvoto (proizvodstvoto na zdravstvenata za{tita i nejzinata distribucija vo naselenieto). t. koj }e go zgolemi i taka zgolemeniot deficit na SAD predizvikani od recesijata. a koj pretsedatelot Bu{ go potpi{a. Isto taka. Poradi nemo`nosta da se fokusirame na site elementi poedine~no. vsu{nost.lekari. se razjasnuva poleto na dejstvuvawe na ekonomijata na zdravstvo i problematikata koja taa ja prou£uva. pretstavuvaat raboti koi vo ekonomijata se poznavaat pod imeto mikroekonomija. koj. a koi se predmet na prou£uvawe na Zdravstvenata ekonomija. Evaluacijata na ovie alternativni postapki na zdravstvena za{tita go so£inuvaat glavniot del na Zdravstvenata ekonomija. no. vklu£uvaj}i tuka i neekonomisti Sposobnost kriti£ki da razmisluva za ograni£enosta na nekoja analiza vo po{irok op{testven kontekst. vladini agencii. Zgoden na£in na pretstavuvawe na Zdravstvenata ekonomija e dijagramot na Alan Viliams. Bu{ i gi zapo£na podgotovkite za kampawata za dobivawe na u{te eden mandat. Spored Dolan i Lindsay ekonomijata e op{testvena nauka koja se obiduva da gi objasni odlukite {to lu|eto gi pravat pri koristewe na nivnite resursi (koi ne se beskone£ni. t. vo vid na materijali-nafta. kratko objasnuvawe }e bide dadeno samo za kvadratot D. so koe. za `al. za `al. Ottuka se jasni i motivite za usvojuvaweto na ovoj zakon. biznis firmi. Spored Folland (2000). Golemata industrija na snabduva£i vo zdravstveniot sektor (farmacevtskata kako i pogolemi politi£ki partii (laburisti i konzervativci).4 % godi{no do 2007/2008. Se postavuva pra{aweto {to treba da poseduva eden zdravstven ekonomist? Spored akademskite standardi za karakteristika na pristapot na eden ekonomist toa se : Sposobnost da ja apstrahira i poednostavuva (simplificira) osnovata na odreden problem Sposobnost da sobere dokazi i analizira podatoci Sposobnost za koncizno soop{tuvawe na rezultatite na po{irokata publika. kako i izlezot vo vid na stoka i uslugi). deficitarni) vo ostvaruvaweto na nivnite potrebi. prvin treba da ka`eme {to pretstavuva ekonomijata sama za sebe kako nauka. Definicija i elementite na Zdravstvenata ekonomija Vo dene{nicata se soo£uvame so mnogu termini na Zdravstvena ekonomija od tipot na tro{kovna-efikasnost (cost-effectiveness) i tro{koven-benefit (cost-benefit). predvremenite izbori odr`ani ovaa godina poka`aa deka srame`livo no sigurno zdravstvoto }e zazeme centralen prostor vo politi£kite agendi na pogolemite politi£ki partii vo idinina. ili granka na ekonomijata koja go prou£uva izborot {to go vr{at mali ekonomski edinici. koj pretstavuva dr`avno subvencionirana programa za zdravstveno osiguruvawe za postarite. kako i za kogo 43 . tro{eweto za Irak i politikata na namaluvawe na danocite. koga 109 bilioni funti se planiraat da bidat potro{eni. Spored petgodi{niot plan na laburistite. Najsve`o od amerikanskiot kontinent pretstavuva Aktot za zdravstveniot plan za postarite lu|e vreden 400 miljardi $ koj Senatot go usvoi vo noemvri 2003 godina. ~ove~ki resursi.e. koj be{e objaven vo juli 2003 godina. tuka mo`e da se spomnat obidite na Klinton za voveduvawe na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe vo SAD (Health Security Act). medicinski sestri.e. ekonomijata pretstavuva nauka koja odlu~uva {to. ne se realizira{e kako poradi politi£ki taka i poradi prakti£ni pri£ini. tie planiraa da gi zgolemat tro{ocite za NHS za 7. (2000). So eden zbor ekonomijata pretstavuva disciplina koje se zanimava so odlu£uvawe kako da se lociraat resursite koi sekoga{ nedostasuvaat ili se deficitarni (pr: vnes ili input vo proizvodstven proces. kako disciplina malku e poznata. itn. Sega doa|ame do momentot koga mo`eme da dademe definicija na poddisciplinata Zdravstvena ekonomija. kako {to se doma}instvata. i Performansite na sistemite za zdravstvena za{tita Site ovie raboti koi gi napomnavme. kako na primer odlu£uvaweto na eden pacient koj lek da go kupi ili odluka na bolnica za anga`irawe na u{te eden hirurg. Se postavuva pra{aweto kakva vrska ima ekonomijata so zdravstvoto i zdravstvenata za{tita? Pred da mo`eme da ka`eme ne{to pove}e za Zdravstvenata ekonomija. mikorekonomskata evaluacija na nivo na tretman. politika) za toa {to go doznal indirektno od toa {to ve}e go znael i da gi identifikuva potencijalnite ograni£uvawa vo nejzinata primena.Zdravstvena ekonomija Farmacevtski informator op{tetstvoto da proizveduva. Spored definicijata na Begg i dr. Vo slu£ajov se raboti za ekonomski modeli koi se fokusiraat na ponisko nivo. Sledej}i gi kvadratite od A do @ i nivnata kompleksna povrzanost.

9: 183-190 (2000) zdravstveniot sektor. vklu£uvajki interakcija na se opravda nekoja aktivnost od buxetiraweto. Economics. 1987 Health Economics: A bird’s eye view of the structure of the discipliIstite ovie metodi i mehanizmi mo`at da bidat isne by Alan Williams. alocirawe na oblasta na zdravstvenata za{rabotna sila. Macmillan: London. et al. Evaluacija na efektivnost na Vo lekarskata praktika dostapnite instrumenti za postoi ubeduvawe deka za da optimizirawe na sistemot. oprema. preku t. na£in. odnos lekarracionalizirawe . treba da se zeme predvid pri procesot na odlu~uvaweto ili decision making. konsumacija. sostavuvawe na pozitivnata lis- . Husein Reka pak odgovornosta e kaj politi~arite i tie odlu~uvaat Zdravstven ekonomist bez razlika na dobienite preporaki. normi. Folland S. [TO PRETSTAVUVA ZDRAVJETO? KOJA E ska evaluacija osven drugata prihodi. mesto. rezultatite od ekonomskata evaE luacija ne informiraat za od@ lukite na tie {to snabduvat i EVALUACIJA NA NIVO NA SISTEM tie {to kupuvaat i formiraPLANIRAWE. Mnogu e va`no sekoga{ koga odlu£uvame da vovedeme (Pearson Prentice Hall. Economics.). 39: 171-178 konomski vodi~i i drugi mehanizmi na primena. lista na £ekawe i benefit analizi na vreme. lu£uva£i vo zdravstvenata poza zdravstvena za{tita (cena. {to imaat status na odCost effectiveness i cost odnesuvaweto na pobaruvawe vremenska cena . buxet. (McGrawHill. magister po Me÷unarodna zdravstvena politika Va`no e zdravstvenite rabotnici vo ovoj period da bidat zapoznaeni so glavnite elementi na ovaa disciplina. input substitucija. Centre for Health Economics. sepak. predvid pove}e od toa. £ija primena ¸e ovozmo`i poezdravstveniot sistem vo Makedonija? fikasna upotreba na resursite. BUXETIRAWE I MEHANIZMI NA MONITORING weto na pazarnata ramnote`a. potrebno e da se zeme ta na lekovi. 7th ed. zdravstvena politika i straposle tretman) SNABDUVAWE SO tegija e maksimizacija na ZDRAVSTVENA ZA[TITA zdravjeto na populacijata od Tro{oci na proizvodstvo. kade formalna). odreduvawe na odr`liv paket na uslugi i mnogu drugi va`ni odluki. ce. vo situacija so limitirani zdravstveni resursi. No. lekovi. na davawe na se naglasuva deka tro{kovnopacient. mo`ebi ¸e se razmisli vo bliska idnina da vovedeme i farmakoekonomski voSe nadevam deka so seto prethodno iska`ano uspeav di£i koi ve¸e se primenuvaat vo mnogu evropski zemji.n. poa|aj}i od faktot {to ZDRAVJETO ? (osven od den na den se pove}e zemji B zdravstvenata za{tita) Opasnosti od voveduvaat potreba od ekonomprofesijata. transformacija na Health Economics Health Econ. University of York koristeni pri voveduvawe na promeni vo na£inot na fiA. 2003 New York) predvid toa {to se vika “opportunity cost” (slednoto najDolan E. Pharza{tita vo Republika Makedonija. Ovoj del e se pove}e i pove}e priznat od strana MIKROEKONOMSKA POBARUVAWE NA PAZARNA na klini£arite kako i za tie EVALUACIJA NA ZDRAVSTVENA ZA[TITA RAMNOTE@A NIVO NA TRETMAN Vlijanieto na A+B vo Pari£na cena. Kanavos Health Economics: An evolving paradigm.definicija i metode. 2001 New York) opredelena tehnologija ili lek. ne cenovno alternativni na£ini litika (decision makers). dobro ne{to {to se propu{ta ili ne se proizveduva kaAcademic standards in Economics – QAA (2000) ko rezultat na upotrebata na resursite da se proizvede Williams A. regulacii tita.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija 44 taa za medicinska oprema) e A glavniot finansier na ovaa [TO VLIJAE NA oblast.: Farmakoekonomika . koja iako ne e odlu~uva~ka i glavna. Culig J. Williams A (ed. alternativni postoe£kiot javen zdravstven proizvodstveni tehniki. itn NEJZINATA VREDNOST? potrebna dokumentacija za Atributi na zdravjeto. P. In Health and Economics. na£in ako efikasnosta e celta na nena pla}awe i stimulirawe koja zdravstvena politika. sekoga{ da go zememe Begg D. Se nadevame deka sega od koga gi imame mnogu posaku[to mo`e da primeni od ova vanite klini£ki vodi£i. Health Economics: the cheerful face of a dismal scienopredelena usluga ili proizvod). tretman. et al. 7th ed. Maynard. farmakoemaca 2001.. and Lindsay D. The Economics of Health and Health Care. zatoa {to na krajot seM-r Farm. nansirawe na zdravstvenite uslugi. dovolno e taa da bide doka`ana deka e klini£ki efektivna. on making) koga cel na edna \ efekti dijagnoza. koja uveren sum deka vo skore{na idnina ke bide Literatura sostaven del na na{eto sekojdnevie vo zdravstvenata Zovko V. QALY) klini£ka efikasnost pri odlu£uvawe za reimbursirawe ili duri i registracija na odreden lek ili zdravstvena D V G tehnologija. pazar na Mo`eme da zaklu£ime deka inputi (rabotna sila. psiholo{ka. vo namerata da ja dobli`am su{tinata i prirodata na ovaa nova disciplina. (The Dryden Press. potreba sistemi kako zdravstvena za{tita efikasnosta e neizbe`en asekvilibrira£ki (pr. 4th ed. indeksi na zdravstven status (Qol. itn). mehanizam i vreme ili iznos) vo pekt vo odlu£uvawata (decisinivnite razli£ni site fazi (detekcija.

.

dostapnost na proizvodite do potro{uva~ite. so cel obezbeduvawe na sigurna i celosna zdravstvena za{tita i gri`a. ne sekoj lek lesno mo`e da stane lek bez recept. se dosta strogi. kako glavobolka i bolka vo muskulite. suva ko`a i sl. Kako rezultat od toa. Za po~etok gi rastovarila zdravstvenite fondovi. Svetskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (WSMI). neredovna i ote`nata defekacija. ekonomski i sociolo{ki. Kriteriumite {to se koristat vo svetot. Klasifikacijata na lekovite na lekovi so recept i lekovi bez recept vo svetot ja pravat vladini agencii za registracija na lekovi ili specijalizirani nezavisni agencii. nedoka`ana lekovita aktivnost i nabaveni na mesta {to so zakon ne se utvrdeni za proda`ba na lekovi (prodavnici. bezbedni. doka`anata aktivnost i na~inot na dejstvuvawe. vospaleno grlo. kompleksni i strukturirani zdravstveni sistemi. Internacionalnata Farmacevtska asocijacija (FIP). efikasni. da imaat mala potencijalna toksi~nost. dijareja. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO). a se doka`ani kako bezbedni i efektivni za takvata primena. vsu{nost. izvesni problemi na ko`ata (ise~enici. Isto taka pod samolekuvawe ne spa|a samovolnoto tretirawe so preparati od nepoznato poteklo. Sostojbi koi mo`at da bidat tretirani so ovie lekovi se na primer: nastinki i grip. ja nametna potrebata na lu|eto individualno pove}e da se gri`at za sopstvenoto zdravje. lekovite i za zdravjeto voop{to. edno od mnogute istra`uvawa vo Velika Britanija doka`a deka re~isi site farmacevti vraboteni vo javnite apteki. lekuvaweto. Kako najto~no mo`e da se definira samolekuvaweto? Zdravstvenite profesionalci (lekari i farmacevti). nepoznat i/ili somnitelen proizvoditel. Taka. povra}awe.Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE . vo minatoto. me|u koi se efikasnosta. vladite predvodeni od nivnite ministerstva za zdravstvo. izgorenici od sonce. Ottuka poteknuva i zgolemenata potreba za samolekuvawe. Zna~i. Sepak. e tretirawe na voobi~aenite zdravstveni problemi so lekovi specijalno dizajnirani i obele`ani za taa namena. vo poslednive 20 godini. pa i vo Evropa. dostapnosta edinstveno na mesta utvrdeni so zakon (apteki) i sl. mnogu drugi organizacii (vladini i nevladini) i doka`ani eksperti se soglasni za principite na pravilna upotreba na OTC preparatite za samolekuvawe. za koi ne e potreben recept od zdravstven profesionalec. Vo uslovi na zgolemena potro{uva~ka i konkurentnost se javuva i konzumerizmot kako pojava na individualnata motiviranost za raspolagawe so sopstvenite sredstva. vo golema mera vospostavuvaat pravilna komunikacija so pacientite i se vo sostojba pravilno da ja detektira- . preku sredstvata za javno informirawe i sekako tamu kade {to gi kupuvaat . ubodi od insekti. egzem. nazalni infekcii. Denes `iveeme vo visokorazvien svet so tehnologii za masovno proizvodstvo. internet). vo poslednite 20 godini napravija ogromen broj istra`uvawa . Tema na brojot 46 Informaciite za koja namena i kako treba da gi koristat OTC lekovite. Za taa cel. necelosna ili ote`nata digestija. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO) i drugi relevantni faktori.nau~ni. Potoa ja zgolemila efikasnosta na lekuvaweto so skratuvawe na patot na lekuvaweto (nema ~ekawe pred ordinaciite) kako i so pogolemata vklu~enosta na gra|anite vo prevencijata i lekuvaweto. Tie treba da se kvalitetni. potrebna e pravilna komunikacija i znaewe. Od niv proizleze i definiraweto na samolekuvaweto kako sostaven del na sovremenoto lekuvawe i gri`a za zdravjeto. Ottuka proizleguva i ogromnata uloga na farmacevtot vo procesot na samolekuvaweto. gri`ata za zdravjeto ja prezemale posebno obu~eni poedinci. pa taka samolekuvaweto. koj zaedno so zgolemenata dostapnost na informaciite. pacientite/potro{uva~ite gi nao|aat na nivnata ambala`a i vo vnatre{noto upatstvo. vklu~uvaj}i gi i onie za bolestite. kako samolekuvawe nikako ne treba da se sfati samovolno nabavuvawe i konsumirawe lekovi od listata na lekovi so recept (toa ekspertite go narekuvaat "samoprepi{uvawe"). Ovaa pojava ja podobrila zdravstvenata slika vo mnogu zemji. bolni~ki ustanovi. a golema terapevtska {iro~ina. no akreditirani od ministerstvata za zdravstvo. Evropskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (AESGP). Ve}e vo 19 vek se javuvaat organizirani zdravstveni sistemi koi celosno ja prezemaat odgovornosta za gri`a za zdravjeto na naselenieto. Toj odi vo apteka. farmacevti i pacienti). Toa e nedozvolen promet so lekovi.). afti. Pacientot/potro{uva~ot ima problem koj samiot go klasificira kako ne mnogu seriozen. kako i zadovoluvawe na potrebata na lu|eto za samogri`a. kako i od podatoci dobieni od teren (lekari. Tie ja vr{at soodvetnata klasifikacija vrz baza na golem broj nau~ni istra`uvawa. farmacevtskata industrija. na primer. brza komunikacija. a so tekot na razvojot na civilizaciite.vo aptekite. informacii od nezavisnite istra`uvawa na industrijata. ja koristele prirodata vo ramkite na iskustvata {to gi imale. kade stru~niot kadar treba da go detektira i klasificira problemot.IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A Potrebata na lu|eto da se gri`at za svoeto zdravje e stara kolku i ~ove{tvoto. odli~na informiranost. ka{lica. bezbednosta. Lekovite koi se koristat za samolekuvawe naj~esto se narekuvaat "lekovi bez recept" ili “over the counter” (OTC) i se dostapni vo aptekite bez lekarsko prepi{uvawe. poedinci. odreden del od lekovite od listata na lekovi za koi e potreben recept se prefrleni na OTS listata. mala bolka. nivnite internacionalni organizacii. Zna~i.

farm.org J. Bond. de Almeida Neto “Non-prescription medicines: a process for standards Development and testing in community pharmacy” . na potro{uva~kata na OTC lekovi pripa|aat 14. 11. Steward “Independent prescribing by pharmacists: a study ot the Awareness. Na {to uka`uvaat brojkite dobieni od AESGP za potro{uva~kata na lekovi vo Evropa vo 2007 godina? Od vkupnata potro{uva~ka na lekovi. A. efi- kasno. Benrimoj. George. McCain. dostapno. odnosno dali problemot mo`at da go re{at na samoto mesto ili treba da gi upatat na lekar.org. predvodeno od sovesni i dobro obu~eni profesionalci. a treba da se definira so zakon i toa na na~in usoglasen so evropskata regulativa. C. treba da imaat {iroki poznavawa.I.63% za vitamin i minerali. D. 22. so Zakonot za lekovi i medicinski pomagala donesen minatata godina se definira {to se lekovi za koi ne e potreben recept kako i se ona {to e va`no za niv. 11. A. bezbedno. onakvo kakvo vo svetot i vo Evropa se narekuva "odgovorno samolekuvawe". Za da mo`at farmacevtite da izdadat lek soodveten na potrebite na pacientot. D. views and attitudes of community pharmacists” S.9% na nivo na EU. Quintrell. D. bazirano na nau~ni istra`uvawa i dokazi. Od golemo zna~ewe e i se pogolemata uloga {to farmacevtite ja dobivaat kaj nas. Pfleger. vo poslednite godini samolekuvaweto zazema se pozna~aen segment od zdravstvenata za{tita. 18.fip. Gilbert.nega.5% od vkupnite sredstva potro{eni za lekovi vo Evropa se potro{eni za lekuvawe na nastinki i ka{lica. No. koi ne zafa}aat i nas.Tema na brojot Farmacevtski informator 47 at nivnata sostojba.yu/teme/samomedikacja www.6% od vkupnata potro{uva~ka na lekovi vo Evropa e rezultat na samomedikacija. Poradi svetskite trendovi na sovremeno `iveewe.aesgpbe www. tuku odgovorno i efektivno.05% za tretirawe na problemi na ko`a i 10.org www.wsmi. se o~ekuva samolekuvaweto da stane se pomasovno. Jasminka Pat~eva Koristena literatura www. odnosno 15. Vo Republika Makedonija. Taka. a toa se postignuva so kontinuirana edukacija.7% na cela Evropa.18% za analgetici. se so cel da se obezbedi kvalitetna zdravstvena gri`a i zadovolni pacienti. Dipl. ne kakvo bilo samolekuvawe. N.

Postojat nekolku grupi na preparati {to mo`e da se prodavaat bez recept i da se koristat za samolekuvawe: 1. „over the counter” ili "OTC preparati"). pak. koi lesno se dijagnosticiraat. koi potoa predizvikuvaat infekcii {to te{ko se lekuvaat. kako i te{ki alergiski reakcii kaj osetlivi individui). spomenatite preparati mo`at da predizvikaat te{ki krvavewa na digestivniot sistem. 4. a istovremeno }e gi educira potencijalnite korsnici na samolekuvaweto. Potrebno e da se naglasi deka golem procent od bolestite e samoizle~liv t. Pri zemaweto na anamneza. Ova pridonesuva za ~esta i za nekri- D-r Goran Trajkovski Centar za vnatre{ni bolesti "SRCE" Skopje . kako i bez postavena dijagnoza. ili onie {to pacientot gi dobil vo prethodna prilika za druga ili sli~na bolest. Samolekuvaweto e staro kolku i ~ovekot. Za `al. Vo dene{no vreme zna~eweto na samolekuvaweto e va`no duri i vo viskorazvienite zemji. Avtomedikacijta. smetaj}i deka obi~niot ~ovek-laik ne mo`e da postavi dijagnoza. osobeno ako tie bile so pomal obem i ako nivnata dijagnoza bila relativno lesna. i sekako i vo dosledno sproveduvawe na zakonskata regulativa za izdavawe na lekovi. vsu{nost. lokalni antirevmatici i drugi takanare~eni pomo{ni lekoviti sredstva (tradicionalni i/ili herbalni lekovi). 3. koi pretstavuvaat edinstveni lekovi nameneti za samolekuvawe. ovozmo`uvaj}i mu na toj na~in da im posveti pove}e vnimanie na pote{ko bolnite. acetisal) mo`e da predizvika opasni nesakani efekti koi mo`at da go zagrozat `ivotot ( na pr. na onie {to se potencijalni korisnici na lekovi. avtomedikacijata podrazbira zemawe na lekovi bez sovet od lekar. pretstavuva neizbe`en del na modernata medicina koj treba da se realizira na na~in {to }e go namali optovaruvaweto na lekarot so bolni so banalni tegobi. Brojot na lekarite i vo ovie zemji e nedovolen za lekuvawe bolni {to stradaat od bezna~ajni simptomi. spontano minuvaat i koi poradi toa se prikladni za samolekuvawe. Dezinfekciski sredstva. osobeno senzibilizacija i pojava na alergiski reakcii.e.n. Hroni~noto zemawe na kakov bilo lek mo`e da predizvika nepredvidlivi nesakani efekti. enzimi. Na pacientot mu odgovara koga lesno mo`e da dojde do preparati {to gi otstranuvaat simptomite na polesnite bolesti. gleda na samolekuvaweto bez si mpatii. Higienski sredstva i dr. po~nuvaj}i od acetilsalicilnata kiselina (aspirin. lekarite bi trebalo da go pra{aat pacientot za eventualno koristeni lekovi {to toj gi zel samoinicijativno. sekako e vo edukacija na naselenieto. Medicinskata profesija.e. od zemaweto na lekovi {to se dobivaat samo so recept. Zna~ajna e i ulogata na farmacevtitite koi. Ovde treba da se izdvoi zemaweto na lekovi {to se staveni vo promet kako lekovi bez recept (vo slobodna proda`ba t. Potrebno e da se napomene. Vo prvata grupa spa|aat analgetici t.e. Dietetski proizvodi.e. zna~i. t. 2. antibioticite {to e pri~ina za pojava na niza nesakani posledici. deka ne e potrebna posebna terapija. edinstveno doa|aat vo kontakt so licata {to re{ile sami da se lekuvaat. 5. laksativi. ~ija primena verojatno e naj~esta. Izlezot. so cel mo`nostite od nesakani efekti da bidat svedeni na minimum. 48 vuvaweto na vistinskata dijagnoza. andol. ~esta e pojavata na slobodna proda`ba na lekovi za ~ie izdavawe e neophoden lekarski recept. antacidi i drugi lekovi za olesnuvawe na stoma~nite tegobi. vitamini i minerali. Kako {to ka`uva samiot termin. lekovi protiv bolka. bez to~no utvrden re`im na dozirawe. da ja odredi soodvetnata doza i da go proceni efektot od lekuvaweto. osobeno na antimikrobnite preparati t. Sepak. deka prakti~no sekoj lek. da go odbere najdobriot lek. kako i pojava na rezistentni soevi bakterii. Toj sekoga{ nastojuval sam da gi re{ava svoite zdravstveni probelemi. Proizvodi od rastitelno poteklo.Farmacevtski informator Tema na brojot AVTOMEDIKACIJA (SAMOLEKUVAWE) Avtomedikacijata ili samolekuvaweto pretstavuva va`en aspekt na zdravstvenata za{tita. postoi mo`nost nekriti~kata primena na lekovi pri samolekuvaweto da maskira nekoja seriozna bolest i da go odlo`i postati~ka primena na nekoi lekovi. Registrirani lekovi so soodveten sostav {to so posebno odobrenie se predvideni za slobodna proda`ba.

312. no. voznemirenost. Bradley C (1996). ED (2002). Postojat pove}e od 80 terapevtski kategorii na OTC preparati od lekovi vo le~ewe na akni. Heroin American Journal of Psychiatry. Diplomiran farmacevt Zaprina Kalinova 49 Koristena literatura: Achalu. Zloupotrebata na lekovi i drugi preparati e po~esta kaj pomladata populacija. Za razlika od aspirin ili acetaminophen. Khantzian.obi~no bez sovet od lekar. grbni bolki itn. isto taka. Na primer.The self-medication hypothesis: a review of the two major theories and the research evidence. alergii i dr. a poretko kaj vozrasnite nad 65 god. Blenkinsopp A. mnogu brgu predizvikuval zavisnost. itna kontracepcija mo`e edinstveno da se kupi ako farmacevtot proceni deka korisni~kata e dovolno vozrasna. bolka. 131(2). Drug Safety. Fleming GF (2001). za gubewe na telesna te`ina. I toa e eden na~in na samomedikacija so koja nekoi korisnici o~ajno se obiduvaat da najdat pove}e dostapni alternativni lekovi pri lekuvawe ili prevencija na nivnite sopstveni tegobi. Recent Developments in Alcoholism. Vo soglasnost so FDA. The self-medication hypothesis of substance use disorders: a reconsideration and recent applications.The acquisition. na edukacija na naselenieto od opasnosta od samolekuvawe bez lekarski nadyor. Samolekuvaweto sekoga{ ne e od pogre{ni pri~ini. 724. tolku olesnuvaweto e pogolemo i zatoa bil masovno zloupotrebuvan vo samolekuvawe {to dovelo do nesogledlivi posledici. Frances RJ (1997). 287. postojat i odreden broj na ograni~uvawa koi dozvoluvaat nivno izdavawe samo so dozvola na farmacevtot. Kolku pove}e tabletki se ispieni. EJ. Tekoven fenomen vo mnogu zapadni op{testva i kaj nas e {irokata upotreba na vitamini. bidejki. Benefits and risks of self medication. pred se. toj uni{til bezbroj `ivoti i stotici korisnici po~inale. 4(5). 1(10). Societal Family Practice. se obiduvaat da go korigiraat sopstvenoto raspolo`enie so samole~ewe. Nekoi lu|e koi stradaat od nekoi mentalni zaboluvawa (na primer depresija). 2. Iako na farmacevtskiot pazar vo svetot bil okolu 10 godini. a ponekoga{ duri i toa da se zloupotrebi. bez lekarski recept. Zatoa e neophodno da se obrne vnimanie. i bez profesionalno vodewe. posebno koga korisnicite prodol`uvaat da gi zemaat i pokraj toa {to se povlekla bolesta ili sostojbata. Mnogu lu|e eksperimentiraat so lekovite koi se prepi{uvaat od lekar od mnogu pri~ini: od zabava. So zloupotreba na lekovite vo nemedicinski celi se menuva mozo~nata aktivnost i toa vodi kon zavisnost i potreba od postojano dopolnuvawe na dozata. McElnay JC. i da proizleze duri i pogolem problem za korisnikot. rastitelni preparati i drugi OTC “supplements” . Kon samolekuvawe mo`e da se pribegne so: Zloupotreba na prepi{an lek od lekar Zemawe na lekovi koi se izdavaat bez recepta . nivnata dolgotrajna upotreba predizvikuva zavisnost. Mack JE. 1027 Khantzian EJ (1985). crniot drob. Se koristel za postoperativna bolka. 231. defekti na bubrezite. British Medical Journal. Khantzian EJ (1990) Self-regulation and self-medication factors in alcoholism and the addictions.Tema na brojot Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE Lekuvawe bez profesionalno sledewe od lekar. 22: 170. Harvard Review of Psychiatry. srceto itn. oxycodone nema prag na efikasnost. da ja namalat telesnata ili psihi~ka bolka. za podobra koncentracija i dr. Duncan DF (1975). . no mo`e da zapo~ne nevino kako na~in za olesnuvawe na nesakani sostojbi kako nesonica. Duncan DF (1974b). korista od OTC preparatite generalno e pogolema od nivnite rizici. Wazaify M. 131(6). The wrath of grapes versus the self-medication hypothesis. Nekoi lu|e zapo~nuvaat so umereni dozi na lekovi ili drugi preparati. zaradi ubla`uvawe na bolest ili sostojba so zemawe na prekumerni dozi na lekovi ili drugi preparati se definira kako samolekuvawe. a vo toj slu~aj se pribegnuva kon lagi deka bolesta se u{te postoi za da se dojde do recept za posakuvaniot lek i drugi malverzacii. no. no prodol`uvaat so se posilni i ponekoga{ duri i so ilegalni supstancii vo samomedikacijata. mo`at da bidat zloupotrebeni (vo sinteza na methamphetamine) se izdavaat pod kontrola na farmacevtot. o{tetuvawe na mozokot. 142(11). 201. 4(5). Tie se socijalno nesposobni i se golem problem vo op{testvoto. kako na primer anksioznosta. Dodeka ovie sredstva ovozmo`uvaat momentalno olesnuvawe od nekoi simptomi. Hughes CM. migreni. 69. 8. maintenance and treatment of polydrug dependence: A public health model. id1. do lekovi za namaluvawe na telesnata te`ina. Clinical Toxicology Bulletin. Over the counter drugs: the future for self medication. The American Journal of Psychiatry. SMH: Recent Developments on the Self-Medication Hypothesis. similarities and differences. ili lekovi za nastinka ili alergii koi sodr`at dekongestiv pseudoephedrine. 255. Khantzian EJ (1997).OTC preparati se lekovi koi mo`at da se kupat vo aptekite slobodno. Ulogata na lekarite i farmacevtite vo ovoj slu~aj e od klu~no zna~ewe. 3. 7(2). samomedikacija.OTC preparati(over the counter) Upotreba na ilegalni i opasni supstancii 1. Schatzberg AF (1974). Duncan DF (1974a). Hughes CM. posegnuvajki po alkohol. Shields E. 1259. 160. 24. McElnay JC (2005). 835. Me|u eden od poopasnite prepi{uvani lekovi e Oxycontin(oxycodone hydrochloride). Journal of Psychedelic Drugs. Harvard Review of Psychiatry. Drug American Journal of Psychiatry. skr{eni koski. 4(2). Prepi{anite lekovi od lekar mo`at da bidat mnogu opasni koga ne se zemaat soodvetno. Reinforcement of drug abuse: Implications for prevention. cigari i ilegalni drogi.

Najdobar terapevtski modalitet e individualno da se pristapi kon sekoj pacient i efikasnosta od samata terapija }e donese podobri rezultati. Vo sredinata na osumdesettite godini na minatiot vek. terapijata i sovetuvaweto na pacientite so psorijaza psorijazata. klini~ki pregled i patohistolo{ki naod.dava dobar terapevtski odgovor kaj plakarnata psorijaza). preku nivnata neophodnost vo aktiviraweto na T-kletkite. preku oralna se do fototerapija. Peroralnata terapija gi vklu~uva metotreksat.edna{ dnevno. infiksimab). Postoe~kata terapija na psorijazata vklu~uva razli~ni terapevtski modaliteti vo tretmanot na Kako da im se olesni `ivotot na pacientite so psorijaza 1. Izbegnuvawe na stresni sostojbi. kapewe so kupki {to sodr`at mineralni soli. plaki so jasno ograni~eni rabovi. pu{ewe. gutatna . po~nuvaj}i od lokalna terapija.. 8. kade kako kriti~na komponenta na patogenezata se javuva aktivnosta na abnormalnite T-imunokompetentni kletki. i na kraj.). topi~ni retinoidi (tazaroten . koja ja karakteriziraat eritemni papuli. utvrdeno e deka psorijazata e zaboluvawe od imunolo{ka priroda. Dijagnostikata na psorijazata se temeli na dobro zemena anamneza. Vo odnos na lokalizacijata. promenite naj~esto se lokalizirani na laktite i kolenata. Sovremenite istra`uvawa uka`uvaat deka T-limfocitite se identifikuvani vo psorijati~nite plaki. Vo vodata kade }e se kape pacientot. i da ostane pacientot vo vakvata bawa okolu 15 minuti. edni od trite glavni grupi na kletki odgovorni za medijacijata na procesite na imuniot sistem go koordiniraat vkupniot imun odgovor kon opredelena noksa (antigen). Ako pacientot e vo mo`nost neka prestojuva opredelen vremenski period na more. Psorijazata naj~esto se javuva kako plakarna. genetski determinirana sostojba na ko`ata. retinoidi. Nave~er upotreba na neutralni. Nasledniot faktor ima golema uloga vo nastanuvaweto na psorijazata. Fototerapijata mo`e da se koristi kako mono-terapija (edine~na). taka i na sevkupnata zdravstvena sostojba na pacientot (1-6). emolientni kremovi ili emulzii. no i golem broj na drugi faktori se javuvaat kako trigeri {to ja pottiknuvaat bolesta (stres. po procesot na aktivirawe i povrzuvawe so ostanatite u~esnici vo imuniot odgovor. da se dodade nekolku kapki maslo ili mineralna sol. od kade {to preo|aat vo epidermot na ko`ata. promenite ~esto mo`e da se prisutni i na noktite.naj~esto se javuva kaj deca. Aktiviranite T- . Izbegnuvawe na alkoholni pijalaci. Kaj pacientite so psorijaza. upotreba na lekovi.Farmacevtski informator Sovremeni aspekti na etiologijata. 7. T-kletkite. upotreba na steroidni kremovi {to }e dejstvuvaat protivvospalitelno. Posebna nega na ko`ata na pacientot . 4.. infekcii. odnosno prezentiraweto na antigenot na povr{inata. ili kombinirana so drugi terapevtski modaliteti (upotreba na EXCIMER laser kaj lokalizirana psorijaza). Kratkotrajnoto eksponirawe na sonce dava odli~en terapevtski rezultat (zdravite delovi od ko`ata zadol`itelno da se za{titat so krem so visoka ili ultra za{tita). povredi. 6. vitamin D3 (kalcipotriol). pridonesuvaat vo podobruvaweto kako na samite plaki. Antigen-prezentira~kite kletki. inovativni biolo{ki lekovi vo terapijata na psorijaza (enbrel. kupki so mineralni soli {to }e pomognat za podobra nega na psorijati~nata ko`a. Lokalnata terapija na psorijazata podrazbira koristewe na emulzii i masla {to }e gi omeknat skvamite. se relevanten faktor vo nastanuvaweto na psorijati~nite plaki. Forum 50 Psorijazata e avtoimuna. pu{ewe ili intenzivno son~awe. 3. hroni~na. patuvaat do dermisot. 5. aktiviranite T-kletki.5-1% nekolku sedmici dokolku sostojbata na ko`ata e vlo{ena i se prisutni psorijati~ni promeni. infekcii. no mo`e da se javi i vo drugi formi (pustularna. Pokraj ko`ata. vo format koj e lesno prepoznatliv od strana na T-kletkite (7-8). lekovite {to ja suprimiraat aktivnosta na Tkletkite. Upotreba na kortikosteroidni kremovi 0. no ponekoga{ mo`e da generaliziraat na pogolemi povr{ini. ponatamu inicijacijata i odr`uvaweto na leziite bara aktivirani T-kletki. inverzna-intertriginozni regii). odnosno masla {to }e ovozmo`at otstranuvawe na inflamiranite plaki 2. isto taka. a prepokrieni so sivo-beli skvami.

Science Med. The immunologic basis for the treatment of psoriasis with new biologic agents. Expression of HLA-DR molecules by keratinocytes. no nikoga{ do sega ne sum videl/a primerok od spisanieto € Povremeno go ~itam € Redovno go ~itam i go dobivam spisanieto Koi od slednive atributi najmnogu Vi asocira na F. 3.1:442-447. Fu SM. Beyer J. The immunologic and genetic basis of psoriasis. Sovremenite pristapi vo tretmanot na psorijazata podrazbiraat novi. spec. and presence of Langerhans cells in the dermal infiltrate of active psoriatic plaques. but not keratinocyte. NY: Garland Publishing. koi bi imale potencijal za klini~ki benefit. 1999. 2002. doveduvaat do predvremeno sozrevawe i intenzivna proliferacija na keratinocitite.46:1-23. 4. odnosno da ja stopiraat ili onevozmo`at psorijati~nata kaskada na imunolo{kiot odgovor. New Orleans. inovativni preparati. 8. J Am Acad Dermatol. J Exp Med.I? Mn. Nickoloff BJ. 2002. Immunobiology. D-r Iskra Petrovska-[e{ova._______________________ Dali poznavate drugi vakvi spisanija? € Da € Ne " 51 " Koristena literatura 1. 5th ed. Blokirawe na ekspresijata na citokinite (blokirawe na intereferonskite receptori). Joshi A. February 22-27.I? € Korisno € Informativno € Interesno € Sovremeno € Up-to date info € Stru~no € Neophodno € Profesionalno Drugo ____________________ Kako doznavte za F. 1995. et al. Lifshitz B. Johnson R. koi bi trebalo da dejstvuvuvaat. Poster #P547. pathogenic basis. Presented at the 60th Annual Meeting of the American Academy of Dermatology. ili nivno migrirawe vo tkivata. et al. Pharmacodynamic effects of subcutaneous (SC) administration of efalizumab (antiCD11a). Arch Dermatol.164:1013-1028. Immunologic mechanisms in psoriasis. 1988.Forum kletki i citokinite.I e korisen za Vas i Va{ata rabota? € Stru~ni info. 2. 2001.Visok Visok Prose~en Nizok Mn.18:1376-1380. 1986. 5. Walport M. dermatovenerolog PZU specijalisti~ka ordinacija D-R AN^EVSKI Farmacevtski informator POPOLNI I VRATI Kolku Vi e poznato brend imeto: FARMACEVTSKI INFORMATOR? € Nikoga{ ne sum slu{nal/a za nego € Sum slu{nal/a. " Koi se tie? [to Vi nudat gorenavedenite spisanija. J Am Acad Dermatol. € Relicencirawe € Marketing Dr. 7. 2002. Krueger JG. Krueger JG. Eliminacija na patolo{kite T-kletki so terapija specifi~no naso~ena protiv aktiviranite Tkletki.I? Mn.__________________________ Kako go rangirate kvalitetot na F.135:1104-1110. Ovie histopatolo{ki alteracii.I? Od koj aspekt F. Gottlieb AB. klini~ki se evidentiraat kako psorijati~ni plaki.Visok Visok Prose~en Nizok Mn.May/June:150-161. Specifi~nite strategii vo razvojot na biolo{kite lekovi podrazbiraat: Blokada na interakciite {to vodat do T-kleto~na aktivacija. La. Vrzuvawe na citokinite so drugi supstrati pred da zapo~nat da dejstvuvaat na keratinocitite. odnosno `ivotniot vek na epidermalnite kletki e namalen od 3 sedmici na 3-4 dena. Gottlieb SL. 6. {to ne Vi nudi F. et al.Nizok Kako ja rangirate vrednosta na F.Nizok Demogravski info: Godini ________________ Pol m ` Grad ____________________ Vrabotuvawe/ zanimawe _______________________ " POPOLNI I VRATI . Response of psoriasis to a lymphocyteselective toxin (DAB389IL-2) suggests a primary immune.I? € Kolegi € WEB € Farmacevtska komora Dr. New York. Nature Med. et al. Dummer W. Treating psoriasis with biologic agents. Travers P. Janeway CA. Gilleaudeau P. Gottlieb AB.

J. METOD Vo na{ata studija nie vklu~ivme okolu 40 pacienti so fizikalen status ASA 1-2. Xambazovska Klinika za anestezija reanimacija i intenzivno lekuvawe Medicinski fakultet.femoralen blok) i op{tata anestezija izvedena so novite kratkodejstvuva~ki anesteti~ki lekovi (propofol . Vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija za artroskopija na kolenoto kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 16 (10-28) minuti. A. (4. kako i redukcijata na bolni~kiot buxet ja nametna potrebata da se napravi sporedba na tro{ocite i benefitot pome|u dvete anesteti~ki tehniki. Ne postoea golemi razliki na vkupnite tro{oci pome|u dvata razli~ni anesteti~ki tehniki. Kartalov. Cyril and Methodius – Skopje A. Za ovaa cel napravivme edna prospektivna studija kade {to izvr{ivme evaluacija na vremeto potrebno za podgotovka na pacientot za izveduvawe na artroskopijata. Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) po zavr{uvawe na operativnata intervencija bea direkno isprateni na hirur{koto oddelenie. Kuzmanovska.Skopje tite od vtorata prestojuvaa 23 (795) minuti (p=0. VOVED Op{tata anestezija kako i regionalnata anestezija se naj~esto koristeni anesteziolo{ki tehniki za izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti za ednodnevnata hirurgija. B.remifentanil). Kartalov. zadovolstvoto na pacientot od anesteziolo{ka tehnika kako i tro{ocite potrebni za izveduvawe na anesteziolo{kata tehniki. nesakanite efekti od anesteziolo{kata tehnika.remifentanil) dodeka vo vtorata grupa n=20 (PNB) bea vklu~eni pacienti vodeni so blokada na scijatniot i femoralniot nerv izvedena so 0. pacienti so dijabetes i periferna neuropatija bea isklu~eni od studijata. Vo ovaa studija mo`evme da gi sporedime prednostite.015). (1-3) Novite kratkodeluva~ki anesteti~ki lekovi kako {to se propofol.Farmacevtski informator Praktika KOMPARACIJA NA REMIFENTANIL PROPOFOLSKATA ANESTEZIJA SO BLOKADA NA SCIJATNIOT FEMORALEN NERV KAJ PACIENTI KAJ KOI SE IZVEDUVA ARTROSKOPIJA A. Reanimation and Intensive Care Faculty of Medicine University St. poto~no pome|u lokoregionalnata tehnika (scijaten . nedostatocite kako i tro{ocite pome|u dve anesteti~ki tehniki za artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. Petru{eva. Univerzitet "Sv. KLU^NI ZBOROVI: Op{ta anestezija za artroskopija na koleno (propofol remifentanil).61).5) Spinalnata regionalna anestezija e naj~esto koristena tehnika za artroskopija na koleno. V. Vo prvata grupa n=20 (OA) bea vlu~eni pacienti vodeni so op{ta anestezija (propofol . Kiril i Metodij". Vo studijata za artroskopija na koleno bea vklu~eni 40 pacienti podeleni vo dve ednakvi grupi. nie gi prosledivme slednite parametri: (1) vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija. (OA=157 € . Scijaten-femoralen nerven blok. Pacientite kaj koi postoi kontraindikacija za regionalna anestezija. pacienti so srcevi i respiratorni te{kotii. na vozrast od 18 do 65 godini kaj koi ja primenivme operativnata intervencija artroskopija na koleno kako ednodnevna hirur{ka procedura. Pacientite bea podeleni vo dve ednakvi grupi. dodeka site pacienti od prvata grupa po zavr{uvawe na operacijata moraa da bidat smesteni vo sobata za budewe (p=0. Clinic for Anaesthesia. kaj koi za artroskopija na koleno be{e primeneta op{ta anestezija (propofol .femoralen blok kako i kaj pacientite vodeni so op{ta anestezija so propfol i remifentanil. sevofluoran kako i remifentanil go skratuvaat vremeto na oporavuvawe po operativnata intervencija. vremeto potrebno za oporavuvawe na bolniot od operativnata intervencija. Od regionalnite nervni blokovi za izveduvawe na artroskopija so uspeh mo`e da se koristi i scijatniotfemralen blok. (6-8) Porastot na tro{ocite na modernite anesteti~ki lekovi. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 13 (822) minuti (p=0. Prvata grupa (OA) vklu~uva 20 pacienti. Donev. Q.25% bupivakain (25 ml/kg). PNB=160 € ) (p=0.003).remifentanil). Nojkov. Pacientite od prvata grupa (OA) vo sobata za budewe prestojuvaa 7 (5-20) minuti dodeka pacien- . Vtorata grupa (PNB) isto taka vklu~uva 20 pacienti kaj koi za artroskopija APSTRAKT 52 Vo ovaa studija pri izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti.001). (2) vremeto pominato od operativnata intervencija do napu{tawe na pacientot od bolnicata i (3) vkupnite tro{oci za izveduvawe na anestezijata kaj pacientite vodeni so scijaten .

kako i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi.75). Spored VAS za bolka. (p=0. Vo vtorata tabela e prika`an periodot pominat vo sobata za budewe. Neadekvaten nerven blok - Farmacevtski informator (potreba za aplicirawe na 0.2 mg/kg za edna minuta i 2 .50% bea direktno prefrleni od operacionata sala na hirur{koto oddelenie. {pricevi kanili i dr) kako i personalnite tro{oci. Ako vitalnite parametri se stabilni vo dve posledovatelni merewa i VAS e poniska od 3. dodeka kaj vtorata grupa pacienti (PNB) analgetik vo prviot postoperativen den dobija sedum pacienti 37% (p=0. 7 pacienti od prvata grupa (OA) imaa vrednost od 3 vo vremeto koga bea prefrluvani od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie dodeka kaj vtorata grupa (PNB) vo istiot vremenski period nepostoe{e nikakva bolka spored VAS skalata kaj nitu eden od pacientite (p=0. Kaj samo dvajca pacienti (10%) be{e apliciran analgetik vo raniot postoperativen period i od prvata grupa (OA) (p=0. Scijaten . Po zavr{uvawe na operativnata intervencija na sekoj 5 minuti se slede{e bolkata spored VAS .005 53 ispituvani grupi zavisea od tro{ocite na site anestetici upotrebeni pri operativnata intervencija. Statisti~kata analiza be{e napravena so (SPSS 7.015) Kaj vtorata grupa (PNB) ne se zabele`aa nikakvi kardiocirkulatorni nesakani efekti. Kaj prvata grupa (OA) ispitanici be{e primeneta remifentanilska infuzija od 0. vo toj slu~aj pacientot se prefrla na hirur{koto oddelenie. Na po~etokot se izveduva{e infiltracija na femoralniot nerv so 15 ml na lokalniot anestetik. .1 .22) minuti. Op{ta anestezija (n = 20) Âozrast (god) Telesna te`ina (kg) Âisina (cm) Polova distribucija (m/`) Fizikalen status ASA 1/2 51 (19-65) 82 (53-95) 175 (155-182) 13/7 12/8 Scijaten femoralen nerven blok (n = 20) 46 (25-65) 73 (57-100) 168 (151-190) 11/9 13/7 Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) .femoralen blok be{e izveden so specijalna teflonska igla. Scijatniot . Nepostoewe na nervna blokada . Po zavr{uvawe na operativnata intervencija. [est pacienti od prvata grupa (OA) .visual analogue scale.25% bupivakain (25 ml). Vo slu~aj vrednosta spored VAS da be{e pogolema od 3. Samo dvajca pacienti od vtorata grupa (PNB) -12% ~uvstvuvaa lesna bolka vo tekot na artroskopijata. tro{ocite za medicinskite materijali (igli.( potreba za op{ta anestezija) Klini~ki relativnata hipotenzija se notira{e toga{ koga sistolniot pritisok }e se namale{e za 30% pod po~etnata vrednost. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 16 (10-28) minuti. Op{tata anestezija kaj pacientite od prvata grupa be{e primeneta vo operacionata sala. REZULTATI Demografskite karakteristiki na dvete ispituvani grupi se prika`ani vo tabela 1.5 .25% bupivakain. a potoa se izveduva{e i blokada na scijatniot nerv so 10 mL od lokalniot anestetik. a strujnata stimulacija be{e so intenzitet od 0.0.30% dobija analgetik vo prviot postoperativen den. a potoa pacientite bea vnesuvani vo operacionata sala. Kaj vtorata grupa ispitanici (PNB) be{e primenet scijaten femoralen blok izveden so neurostimulator so 0. Vremeto potrebno za podgotovka na pacientite za operativnata intervencija (od intravenskata premedikacija do dezinfekcija na ko`ata) kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 13 (8 .Praktika na koleno be{e primeneta periferna nervna blokada (scijaten femoralen blok). Vkupnite tro{ocite kaj dvete Rezultatite se prezentirani so sredna vrednost. dodeka intravenskata infuzija vo tek na operativnata intervencija za dvete ispituvani grupi iznesuva{e 5 ml/kg na ~as (Ringer laktata).(nepostoewe na potreba za sedacija i dodatna analgezija) 2.36% postoe{e relativna hipotenzija po vovedot vo anestezija (p=0. Adekvaten nerven blok .43). (6-8) Pacientite od vtorata grupa (PNB) bea spremni za operacija vo momentot koga vo potpolnost }e se izgubi ~ustvoto na drazba predizvikano od igla vo femoralnata i scijatnata nervna distribucija kako i nesposobnosta na pacientot da ja podigne nogata na operacioniot stol i nemo`nosta za fleksija na nogata vo kolkot.0).013). Neurostimulacijata se izveduva{e so frekvencija od 2 Hz. dodeka periferniot nerven blok kaj vtorata grupa be{e izveden vo sobata za budewe.1 mA. Ovaa sostojba se tretira{e so interventno aplicirawe na 200 ml na Ringer laktat. Tabela 1 Demografski karakteristiki na ispituvanite grupi. dodeka site pacienti od prvata grupa (OA) prestojuvaa vo sobata za budewe. Tabela 2 Vremeto pominato vo sobata za budewe i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi. Kaj edniot od niv operativnata intervencija se prodol`i so op{ta anestezija. Kvalitetot na nervniot blok se evaluira{e spored slednite kriteriumi: 1.4 mg/kg na kontrolirana infuzi na propofol.femoralen Op{ta anestezija nerven blok (n=20) (n = 20) Prestoj vo sobata za budewe (min) Vreme na prvo urinirawe (min) 23 (10-95) 147 (100-400) 10 (5-25) 260 (150-385) P 0.1 mg na fentanil za da se zavr{i operativnata intervencija) 3. hirurzite intraartikularnovo koleno apliciraa po 20 ml na 0. osven fizikalniot status ASA. kaj pacientite intravenski se aplicira{e tramadol vo doza od 100 mg.005).05 mg/kg. Premedikacijata na pacientite be{e izvedena so midazolam 0.001 0. Kaj sedum pacienti od prvata grupa (OA) .

Farmacevtski informator
Na tabela 3 e prika`ana analiza na tro{ocite. Tabela 3 Analiza na tro{ocite kaj dvete ispituvani grupi. Scijaten Op{ta femoralen nerven anestezija blok (n=20) (n = 20) Tro{oci za potreben 7 (7-14) 15 (15-22) materijal Tro{oci za anestetici 32 (23-41) 14 (14-15) Tro{ocite za 28 (16-44) 30 (20-44) perioperativnoto vreme Tro{ocite zavremeto pominato 30 (0-176) 1,1 (0-22) vo sobata za budewe VKUPNI TO[OCI 160 (105-195) 158(105-194) DISKUSIJA Ispra}aweto na pacientite od operacionata sala direktno na hirur{koto oddelenie e efektiven na~in za namaluvawe na vkupnite tro{ocite za anestezija pri artroskopija na koleno, bidej}i na ovoj na~in se namaluva monitoriraweto na pacientite, kako i se namaluva potrebata od anga`manot na sestrite. (13) Rezultatite od na{ata studija sugeriraat deka pacientite od vtorata grupa (PNB) pobrzo se ispra}aat od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie, {to ne e slu~aj i so pacientite od prvata grupa (OA). Kaj pacientite od vtorata grupa (PNB) e zabele`ano podolgo vreme do prvoto urinirawe, kako i prolongirana reverzija od nervnata blokada, so {to se prolongira i vremenskiot prestoj vo bolnica. Za sre}a, perifernite motorni blokovi nemaat vlijanie na simpati~kiot tonus poradi {to se pomali i promenite na kardiovaskularnite parametri. Perifernite motorni blokovi isto taka go prolongiraat vremetraeweto na postoperativnata analgezija. Anesteziolozite ~esto se zagri`eni za faktot deka perifernite nervni blokovi mo`at da go prolongiraat perioperativnoto vreme.

Praktika
Patel i kolegite smetaat deka pacientite za artroskopija kaj koi e primeneta op{ta anestezija so opijati i azoten oksidul, treba da pominat vo sobata za budewe 90 minuti po operativnata intervencija, dodeka kaj pacientite kaj koi e apliciran femoralniot blok se potrebni samo 60 minuti (2). Ovaa razlika e poradi razli~niot na~in na osloboduvawe od bolkata. Dahl i kolegite ja komparirale spinalnata, epiduralnata i propofolskata anestezija za artroskopija na koleno, pri {to uvidele deka propofolskata anestezija obezbeduva najkratko zadr`uvawe vo operacionata sala, no taa e asocirana so pointenzivna postoperativna bolka, kako i pogolemi vkupni tro{oci. (20) Vo ovaa prospektivna randomizirana studija uvidovme deka kaj pacientite kaj koi se primenuva artroskopija na koleno so blokadata na scijatniot i femoralniot nerv postignavme pokratok vremenski prestoj vo sobata za budewe, a dobivme re~isi podednakva intraoperativna analgezija so relativno pomali vkupni tro{oci vo odnos na pacientite vodeni so op{ta anestezija.

P

0,0005 0,0005 0,008 0,0005 0,61

54

KORISTENA LITERATURA
1. White PF. Outpatient anesthesia. In: Miller RD (ed). Anesthesia, 3 rd edn. New York, USA : Churchill Livingstone, 1990, 2025-2059. 2.Patel NJ, Flashburg MH, PaskinS, Grossman R, Regional anesthetic technique compeared to general anesthesia for outpatient knee arthroscopy. Anesth Analg 1986; 65:185-187 3.Ben-David B, Levin H, Solomon E, Admoni H, Vaida S. Low dose diluted spinal bupivacaine for ambulatory surgery.Anesth Analg1996; 83: 716-720 4.Pavlin DJ, Rapp SE, Polissar NL, Malmgren JA, Keyes H . Factor affecting discharge time in adult outpatients. Ansth Analg 1998; 87; 816-826 5.Epple J. Kubitz J. Schmid H. et all Comparative analysis of cost of totalintravenus anesthesia with propofol and remifentanil vs.balanced anesthesia with isofluoran and fentanil.Eur. J.Anesth. 2001; 18;20-28 6. Fanelli G. Sansone V,Nobil F, Pedoti E, Aldegheri G. Locoregional anesthesia for surgical arhroscopy of the knee. Minerva Anestesiol 1992; 58 ; 121-125 7.Casati A,Cappelleri G, Fanelli G et all. Regional anesthesia for outpatient knee arthroscopy : a radndomised clinical comparationof two different anaesthetic technique. Acta Anesth. Scandinavica 200; 44; 543-547 8. Cappelleri G, Casati A, Fanelli G et all. Unilateral spinal anesthesia or combaind sciatic-femoral nerve block for day case knee arthroscopy : a prospective randomized comparison. Acta Anesth. Scandinavica 2000; 66; 131-136 9. Suttner S, Boldt J, Schmid C, Piper S, kumple B, Cost-analysis of target-controled infusion-based anesthesia compared with standard anesthesia.Anest Analg1999; 88 ; 77-82

10. Browener WS, Black D, Newman B, Hulley SB, Designing Clinical reseach: An epidemiological Approach. Wiliams & Wilkins 1988; 139-150 11. McMinn RMH, Hutching RT, Color atlas of human anatomy. Chicago .USA Year Book, 1977, 296-297 12.Aldrete JA, Kroulik D, A postanethesia recovery score. Aneth Analg 1970; 49; 924-934 13. DexterF, Macario A, Mahbberg PJ, Lubarsky DA, Computer simulation to determine how rapid anesthetic recovery protocols to decrise the time of emergence or increase the phase 1 postanesthesia care unit bypass rate affect staffing of an ambulatory surgery center. Anest Analg 1999; 88 ; 1053-1063 14. Dexter F,Tinker JH, Analysis of strategies to decrese postanesthesia care unit cost. Anesthesyology1995; 82; 94-101 15. Pavlin DJ, Pavlin EG, Fitzgibbon DR, Koerscgen ME, Plitt TM, Menagment of bladder function out-patient surgery. Anesthesyology1999; 91; 42-50 16. Grant SA, Nielson KS, Greengras RA, Steel SM, Klein SM, Continuous peripheral nerve block for ambulatory surgery. Reg Anesth Pain Med 2001; 26; 209-214 17. Corda DM, Enneking FK, A unique approach to post-operative analgesia for ambulatory surgery. J Clin Anesth 2000; 12; 595-599 18. Chelly JE, Greger J, Gebhard R, Ambulatory continuous perineural analgesia infusion: are we ready? Anesthesyology2000; 93; 581-582 19. Fenelli G, Casty A, Beccaria P et all.A duble blind comparison of ropivacaine, bupivacaine, and mepivacaine during sciaticfemoral nerve blockade. Anest Analg 1998; 87; 597-600 20.Dahl V, Gierloff C, Omlad E, Spinal epidural or propofol anesthesia for out-patient knee arthroscopy?Acta Anest Scand1997; 41; 1341-1345

Redovna rubrika

Farmacevtski informator

POSTOI LI KORELACIJA POME\U UPOTREBATA NA PERORALNITE HORMONALNI KONTRACEPISKI LEKOVI I POJAVATA NA TROMBOZA I TROMBOEMBOLISKI KOMPLIKACII ?
Hormonskata peroralna kontracepcija naj~esto se sproveduva na dva na~ina: so primena na preparati vo koi se kombinirani estrogeni i gestageni ili so kontinuirana primena na gestageni, bez kombinirawe so estrogeni.Taa e vo upotreba vo vremenski period podolg od 40 godini i pretstavuva najefikasna forma na kontracepcija. Vo prvata godina na koristewe na peroralnata kombinirana kontracepcija (estrogeni plus gestageni), bremenost se javuva samo kaj okolu 3% od `enite. Podobri rezultati vo spre~uvawe na nesakana bremenost se postignati so primena na hormonalna kontracepcija vo forma na injekcii (0.3%) i implanti (0.09%). Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepcija pokraj toa {to ja spre~uva nesakanata bremenost, go namaluva i rizikot od javuvawe na epitelijalen ovarijalen karcinom, endometrijalen adenokarcinom, benigni promeni na dojkite (fibroadenomi i cisti) pelvi~ni inflamatorni bolesti i ektopi~na bremenost. Dozata na estrogeni vo peroralnite kontracepcii varira od 30-50 mg etinil estradiol, a dozata na progesteron varira vo zavisnost od negoviot relativen potencijal (efekt vrz humaniot endometrium, androgen ili kortikosteroiden potencijal, sposobnost za inhibicija na ovulacijata), so cel da se postigne najvisok soodnos pome|u korisnosta i rizikot od primenata na lekot. Nesakanite dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija koi se javuvaat brzo po primenata na lekot se dobro poznati, a nesakanite dejstva koi se javuvaat podocna vo tekot na primenata na lekot pote{ko se studiraat, posebno ako se mala incidenca na javuvawe. Za prou~uvawe na ovie nesakani dejstva se organiziraat golemi kohortni studii. Najzna~ajnite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija se od strana na krvnite sadovi i kardiovaskularniot sistem. Golem broj na epidemiolo{ki studii sugeriraat silna povrzanost pome|u primaweto na peroralni kontracepciski lekovi i nagla kardiovaskularna smrt. Apsolutniot rizik za nejzino javuvawe e mal, no relativniot rizik se zgolemuva. Ne e utvrdena epidemiolo{ka poddr{ka na hipotezata deka toa se dol`i na ateromatozni promeni, bidej}i e utvrdeno deka rizikot od javuvawe na miokardijalen infarkt e zabele`itelen za vreme na koristewe na peroralnite kontracepciski lekovi, is~eznuva po prekin na upotrebata i ne e vo korelacija so vremetraeweto na koristewe na peroralnata kontracepciska terapija. Se smeta deka zgolemeniot rizik od kardiovaskularni naru{uvawa se dol`i na promenite vo plazmatskite lipidi, jagleni hidrati i faktorite od koi zavisi hemostazata. Ovie varijabli mo`e da bidat promeneti pod vlijanie na steroidite koi se sostaven del na peroralnata hormonalnai kontracepcija. Ima dokazi deka postoi pomal kardiovaskularen rizik pri primena na peroralni kontracepii koi sodr`at niska doza na estrogeni (< 50 mg etinilestradiol). Pri upotreba na ovie dozi e utvrdeno nesignifikantno zgolemuvawe na rizikot za javuvawe na miokardijalen infarkt, mozo~en udar poradi tromboza na krvnite sadovi, venski tromboembolizam i subarhnoidalno krvarewe. Vo ovie studii e utvrdeno deka pu{eweto cigari go zgolemuva kardiovaskularniot rizik pri upotreba na niskodoza`ni peroralni kontracepcii. Peroralnite hormonski kontracepcii doveduvaat do promeni vo faktorite zna~ajni za hemostazata. Utvrdeni se zna~ajni promeni vo koncentraciite na golem broj specifi~ni plazmatski komponenti na koagulacioniot i fibrinoliti~niot sistem. Se smeta deka ovie promeni se vo korelacija so estrogenskata komponenta vo peroralnite hormonalni kontracepii, bidej}i vakvi promeni ne se najdeni pri davawe na preparati koi sodr`at samo gestageni. Utvrdena e dozno-zavisna povrzanost pome|u dozata na estrogeni vo preparatite na peroralnite hormonalni kontracepcii i promenite na faktorite od koi zavisi hemostazata. Peroralnata hormonalna kontracepcija predizvikuva zgolemuvawe na koncentracijata na koagulacioniot faktor I (fibrinogen), II, VII, IX, X i XII, kako i namaluvawe na koncentracijata na antitrombin III, protein C i protein S. Kako posledica na ovie promeni se javuva sostojba nare~ena hiperkoagulabilnost na krvta. Pri prolongirana upotreba na peroralni kontracepcii se namaluva i koncentracijata na prostaciklin koj ima antiagregaciono i vazodilatatorno dejstvo. Zgolemeno nivo na fibrinogen se javuva u{te vo prvite meseci pri upotrebata na peroralnata kontracepcija, a doka`ano e deka se vra}a na normalnite vrednosti pri prekin na upotrebata na peroralnite kontracepciski lekovi. Denes postojat epidemiolo{ki i biohemiski dokazi deka peroralnata hormonalna kontracepcija ima trombogena aktivnost i go zgolemuvaat rizikot od tromboza. Prvite zna~ajni dokazi za zgolemen rizik od tromboembolizam pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija datiraat u{te od 1967 godina, koga vo golema studija izvedena od Britain’s Medical Research Council e zaklu~eno deka `enite koi gi koristat ovie preparati imaat zna~ajno pogolem rizik za javuvawe na dlaboki venski trombozi, belodroben embolizam, cerebralna tromboza, miokardijalen infarkt i tromboza na krvnite sadovi na retinata. Vo ponatamo{niot period se opi{ani poedine~ni slu~ai na javuvawe na dlaboki venski trombozi, tromboza na portalniot venski sistem i belodroben embolizam. Slabost na studiite vo ovoj ran period bila {to ne se zemeni pri prou~uvaweto i drugi faktori koi{to mo`e da imaat vlijanie na zgolemenata trombogena aktivnost (primer: pu{eweto ) i ne se prezemeni site merki za otstranuvawe na pristrasnosta pri ocenuvawe na slu~aite.

55

Farmacevtski informator
Vo golema studija koja opfatila pove}e od 65000 `eni vo SAD, koi koristele peroralna hormonalna kontracepcija i bile sledeni vo vremenski period podolg od 2 godini, bilo zaklu~eno deka postoi pozitivna korelacija pome|u upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i pojavata na venski tromboembolizam, mozo~en udar i miokardijalen infarkt. Kaj mladi `eni signifikantno po~esta e pojavata na venski tromboembolizam od pojavata na miokardijalen infarkt i mozo~en udar. Venskiot tromboembolizam e so poredok fatalen ishod vo odnos na drugite dva nastana, iako i toj mo`e da bide so te{ki posledici, pa duri i smrten ishod vo zavisnost od lokalizacijata. Vo vtorata polovina na 80-tite i prvata polovina na 90-tite godini se publicirani golem broj prikazi na slu~aj vo koi nastanot e povrzan so upotrebata na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi: cerebralna venska tromboza, fatalen centralen angitis, sinus tromboza, cerebralna ishemija, tromboza na bazilarnata arterija, vaskularni komplikacii na retinata, encefalopatija i renovaskularna hipertenzija, tromboza na koronarnite krvni sadovi so te`ok miokradijalen infarkt, tromboza na mezenteri~nite krvni sadovi, hepatalnite, renalnite veni i t.n. Kohortnata studija organizirana na 17000 `eni (Oxford Family Planning Association’s Cohort Study), koi bile sledeni vo vremenski period od okolu 16 godini ne poka`ala zna~ajno vlijanie na peroralnata hormonalna kontracepcija vo odnos na zgolemuvawe na mortalitetot (relativen rizik = 0.9). Mortalitetot poradi bolesti na cirkulatorniot sistem bil lesno zgolemen, kako i relativniot rizik za smrt poradi ishemi~na srceva bolest. Sli~ni rezultati bile dobieni i vo golemi studii izraboteni vo Finska i vo SAD. Vo studijata izvedena vo Finska ne bilo utvrdeno zgolemuvawe na relativniot rizik za smrt poradi miokardijalen infarkt ili mozo~en udar. Vo studijata izvedena vo SAD, kaj `enite koi bile nepu{a~i ili pu{ele pomalku od 25 cigari na den, mortalitetot pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija bil pomal od mortalitetot pri bremenost. Zgolemen mortalitet vo odnos na mortalitetot pri bremenost bil utvrden kaj `enite postari od 30 godini koi pu{ele pove}e od 25 cigari na den. Od prijavenite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija vredi da se napomene posledniot slu~aj so preparatot Yasmin, pri ~ija upotreba vo poslednite meseci se registrirani nekolku seriozni nesakani dejstva vo Republika Hrvatska i Avstralija. Preparatot Yasmin spa|a vo kombinirani kontracepciski lekovi i vo edna tabletka sodr`i 30 mg etinil estradiol (estrogen) i 3 mg drospirenon (progestogen). Iako preparatot spa|a vo t.n. nisko doza`ni estrogenski preparati, dve od serioznite registrirani nesakani dejstva se odnesuvaat na smrt na dve mladi `eni na vozrast od 22 i 24 godini poradi tromboza i belodrobna embolija. Preparatot Yasmin vo Republika Hrvatska e so re`im na izdavawe na lekot bez recept, odnosno se nao|a vo slobodna proda`ba. Tretoto seriozno nesakano dejstvo koe e registrirano vo Republika Hrvatska se odnesuva na karcinom na crniot drob koj se javil kaj mlada `ena na vozrast od 32 godini, pri {to za negovoto javuvawe kako suspektna e ozna~ena upotrebata na Yasmin. I pokraj pojavata na ovie nesakani dejstva, Agencijata za lekovi na Republika Hrvatska ne go povlekuva preparatot Yasmin od upotreba vo Republika Hrvatska poradi toa {to nesakanite dejstva koi se javile se opi{ani vo vnatre{noto upatstvo i zbirniot izve{taj za osobinite na lekot i so toa spa|aat vo nesakani dejstva koi se o~ekuvan rizik pri upotreba na preparatot, a napravenite farmacevtsko-hemiski ispituvawa poka`ale deka lekot gi ispolnuva kriteriumite za kvalitet. Golem broj na klini~ki studii se izvedeni so cel da se evaluira vlijanieto na dopolnitelni faktori kako {to se pu{ewe, arteriska hipertenzija i promeni vo lipoproteinskiot status kaj `eni koi upotrebuvaat peroralni hormonalni kontraceptivi. Vrz osnova na rezultatite od ovie klini~ki studii i rezultatite od studiite od koi nekoi se opi{ani vo prethodniot tekst, mo`e da se izvedat slednite zaklu~oci vo odnos na upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i rizikot od javuvawe na tromboza: Estrogenite hormoni, posebno ako se vo doza pogolema od 50 mg vo 1 tabletka ja zgolemuvaat produkcijata na faktorite na koagulacija i rizikot od tromboza;

Redovna rubrika
Pri upotreba na niskodoza`ni peroralna hormonalna kontracepcija (doza na enitinil estradiol < 50 mg ima zgolemen rizik od venski trombo-embolizam, posebno vo prvite 1-2 godini od upotrebata); Pu{eweto ne e dopolnitelen faktor za rizik od javuvawe na venska tromboza; Pu{eweto i estrogenite imaat aditiven efekt vo nasoka na zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na arteriska tromboza; Hipertenzija e zna~aen aditiven faktor za zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na mozo~en udar kaj `eni koi upotrebuvaat peroralna hormonalna kontracepcija; Niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepija ne go zgolemuva rizikot od miokardijalen infarkt ili mozo~en udar kaj zdravi `eni, nepu{a~i; Arteriskata tromboza (miokardijalen infarkt i mozo~en udar) poka`uva dozno-zavisna korelacija so dozata na estrogenite vo peroralnata hormonalna kontracepija, no nema podatoci za razliki vo rizikot pome|u preparatite koi sodr`at 20, 30 ili 35 mg etinil estradiol. Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepija e kontraindicirana za upotreba kaj `eni koi imaat istorija na idiopatski venski tromboembolizam i kaj `eni so familijarna istorija na idiopatski venski tromboembolizam. I pokraj site ovie podatoci za rizikot od upotreba na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi, mo`e da se zaklu~i deka niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepcija e bezbedna i so povolen soodnos korist/rizik koga se upotrebuvaat kaj mladi, zdravi `eni. Za da se zgolemi bezbednosta od upotrebata na ovie lekovi, posebno kaj `eni vo postara vozrast treba vnimatelno da se sledi prisustvoto na faktori koi go zgolemuvaat rizikot od tromboza i tromboemboliski komplikacii, kako {to se pu{eweto i prisustvoto na arteriska hipertenzija. Rizikot od kardiovaskularni nesakani dejstva se zgolemuva pri dolgotrajna upotreba na peroralnata hormonalna kontracepcija.

56

Doc. d-r Nikola Laba~evski, Medicinski fakultet Institut za farmakologija - Centar za nesakani efekti

DALI REAKCIJATA IS^EZNA PO PREKINUVAWETO NA LEKOT DA 15. Ne mo`e da se klasificira " " II.Pol 4-6 Po~etok na nesakanoto dejstvo Den Mes God Ozdravuvawe bez posledici Ozdravuvawe so posledici Nesakano dejstvo vo tek Smrt Nepoznat 8-12 ISHOD OD NESAKANOTO DEJSTVO Den Mes God 7 + 13 OPI[ETE GO NESAKANOTO DESTVO (-A) (vklu~uvaj}i i relevantni podatoci od izvedeni testovi/laboratoriski analizi) POVRZANOST POME\U NESAKANOTO DEJSTVO I SUSPEKTNIOT LEK 1. Mo`na 4. INFORMACIJA ZA PROIZVODITELOT I PODNOSITELOT NA PRIJAVATA 24a. Malku verojatna 5. INDIKACIJA ZA UPOTREBA 18. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I DATUM NA APLIKACIJA (ne se vklu~uvaat lekovite upotrebeni za tretman na nesakanoto dejstvo) 23. Podnositel na prijavata: Ime i Prezime: 24b. 24c. DNEVNA DOZA 16. DRUGI RELEVANTNI PODATOCI (pr. Dr`ava 2. PROIZVODITEL (ime i adresa) 26. INFORMACIJA ZA NESAKANOTO DEJSTVO 1. DATUM NA TERAPIJATA (od / do) 19. Izvor na prijavata Bolnica Von bolni~ki izvor Op{t doktor Doktor specijalist Drugo Podatocite koi gi sodr`i popolnetiot pra{alnik se doverlivi i se upotrebuvaat za sledewe na nesakanite dejstva vo R.Vozrast godini 3.Makedonija. INFORMACIJA ZA SUSPEKTNIOT LEK (LEKOVI) 14. DALI REAKCIJATA SE JAVI POVTORNO PO POVTORENATA PRIMENA NA LEKOT DA NE Nepoznato 17. dijagnosti~ki proceduri. bremenost i dr. Datum na prijavata Specijalnost: 25. Za popolnuvawe na prijavata dovolno e samo somnevawe deka zabele`anata pojava e nesakano dejstvo na primenetite lekovi. Inicijali na pacientot 1a. SKOPJE REPUBLIKA MAKEDONIJA " . Na~in (-i) na aplikacija NE Nepoznato 21. Tip na prijava Spontana Od klini~ka studija Celno monitorirawe na podnoslivosta na lekot Adresa: Kontakt telefon: INSTITUT ZA PRETKLINI^KA I KLINI^KA FARMAKOLOGIJA SO TOKSIKOLOGIJA NACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI MEDICINSKI FAKULTET. Broj na serijata na lekot 24d. VREMETRAEWE NA TERAPIJATA III. alergija. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I ANAMNEZA 22." PRIJAVA ZA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI I. Verojatna 3. SUSPEKTEN LEK (za{titeno i generi~ko ime na lekot) 20. Sigurna 2. Datum na ra|awe 2a.) IV.

ekspertite od cel svet gi izrazija svoite gledi{ta za ulogata na farmacevtot vo samogri`ata i samomedikacijata. `ivotniot stil. socioekonomskite faktori i samomedikacijata. da gi preveniraat zaboluvawata i da se spravuvaat so bolestite.Farmacevtski informator Redovna rubrika ULOGATA NA FARMACEVTITE VO PROCESITE NA SAMOGRI@A I SAMOMEDIKACIJA Ulogata na farmacevtite zna~itelno po~na da se menuva vo poslednite dve dekadi. Kako i da e. Klu~nata uloga na farmacevtot vo javniot zdravstven sistem za upotreba na lekovite. Farmacevtot denes ne e samo snabduva~ na lekovi i prigotvuva~ na medicinski pripravki. Farmacevtot mora da: vospostavuva dobra komunikacija preku zapo~nuvawe na dijalog so pacientot za da dobie detalen uvid vo medicinskata istorija na pacientot utvrdi kakva e vistinskata sostojba kaj pacientot preku postavuvawe na klu~ni pra{awa i davawe na relevantni odgovori i informacii ima soodvetna oprema i da bide dobro podgotven za izveduvawe na pravilen skrining na specifi~ni sostojbi i bolesti. no i da imaat soodvetna doza i doza`na forma. industrijata i vo obrazovnite institucii. Lekovite koi se upotrebuvaat za samomedikacija treba da se so nau~no potvrdena bezbednost. Tie imaat klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za da napravat dobar izbor na samogri`a i samomedikacija. po farmakoinformatika Farmakoinformativen oddel JZU Op{ta bolnica . tuku e i ~len na tim vklu~en vo podobruvaweto na zdravstvenata za{tita vo bolnicite. Farmacevtot so svojot profesionalen kapacitet i vo direkten kontakt so pacientite e va`na alka vo davaweto na zna~ajni soveti za lekovite so koi raspolaga. taka i za pottiknuvawe na racionalnata upotreba na lekovite. so {to }e mu obezbedi na pacientot snabduvawe na kvalitetni lekovi od renomirani dobavuva~i. Isto taka ovie lekovi treba da se indicirani za sostojbi koi se samoprepoznatlivi kako i za nekoi hroni~ni i rekurentni sostojbi. Ova e {irok koncept koj gi vklu~uva op{tata i li~na higiena. Vo sekoj slu~aj. bez pritoa da go naru{uva renometo na mati~niot lekar dava objektivni i nepristrasni informacii za lekovite bide sposoben da prenesuva i interpretira dodatni izvori na informacii za da gi zadovoli barawata i potrebite na pacientite bide sposoben da mu pomogne na pacientot kako da dojde do soodvetna i odgovorna samomedikacija ili ako e neophodno da mu dade na pacientot medicinski sovet poka`e isklu~itelna doverlivost vo pogled na zdravstvenata sostojba na pacientite bide odli~en nabavuva~ na lekovi. Vrz osnova na seto ova. lekovite treba da se specifi~no dizajnirani za potrebnata cel. faktorite od okolinata. Vo 1993 godina dogovorot za sorabotka pome|u Pharmaceutical Group of the European Community (PGEC) i Europian Proprietary Medicines Manufacturer’s Assotiation (AESGP) go postavija slednovo: Farmacevtot pretstavuva sovetodavatel na pacientite vo sekojdnevnata zdravstvena gri`a i e klu~na figura vo nabavuvaweto i dostavuvaweto na lekovi do pacientite. Iznenaduva~ki e faktot deka lu|eto sami si menaxiraat dobar del od svoite zdravstveni problemi bez da konsultiraat doktor ili farmacevt. a istovremeno se bezbedni i efikasni koga se upotrebuvaat vo soglasnost so propi{anoto upatstvo. Eden od 4 elementi na Dobrata farmacevtska praktika koj se nao|a vo ovoj dokument gi pokriva aktivnostite povrzani so samogri`ata. Farmacevtite aktivno u~estvuvaat vo procesite na samogri`a i samomedikacija preku vr{ewe na nekolku va`ni funkcii. laboratoriite. SZO vo sorabotka so FIP organiziraa pove}e sostanoci i sovetuvawa so cel za unapreduvawe na ulogata na farmacevtot vo zdravstveniot sistem.12 na SZO." Ovie standardi bea usvoeni i prezentirani vo Dokument na SZO od 1996 godina. op{tata i li~na nutricija. m-r farm. kako {to e kontinuiranata edukacija sorabotuva so drugite zdravstveni profesionalci participira vo identifikuvaweto na zdravstvenite problemi i rizicite od niv vlijae na zgolemuvawe na svesnosta kaj pacientite za zdravstvenite sostojbi i prevencii na bolesti dava soveti na poedinci so cel da im se pomogne da napravat pravilen izbor na terapija so cel za za~uvuvawe na zdravjeto Od seto ova mo`e da se zaklu~i deka primaren fokus na farmacevtite e da se podigne dobrata farmacevtska praktika na povisoko nivo. aptekite. Samogri`ata e dejstvo koe lu|eto go pravat vrz samite sebe za da go za~uvaat i odr`uvaat svoeto zdravje. 58 Biqana Lazarova. kako i sovetite za nabavuvawe na lekovi ili nekoj drug vid na tretmani za bolesti koi mo`e uspe{no da se samotretiraat. a ne na proda`ba na lekovite. farmacevtite mora da obezbedat i soodvetno ~uvawe i skladirawe na lekovite u~estvuva vo kontinuiranoto razvivawe na profesionalnite aktivnosti. Toj e partner na farmacevtskata industrija za lekovite koi mo`e da se zemaat bez recept. da vr{i zdravstvena promocija e postavena vo rezolucijata WHA 47. Isto taka. Od ovie pri~ini farmacevtot mo`e da ima klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za pravilen izbor na samole~ewe. spec. preku davawe i interpretirawe na raspolo`livite informacii. socijalnite naviki. Ova partnerstvo pridonesuva do zaedni~ki pridobivki kako za postignuvawe na visok kvalitet za pacientite. da go promoviraat konceptot na farmacevtska gri`a i aktivno da u~estvuvaat vo preveniraweto na bolestite. kvalitet i efikasnost. odgovornosta da dava informira~ki i objektivni soveti za lekovite. ulogata na farmacevtite vo procesot na samomedikacija e mo{ne golema.[tip . Vo 1992 godina FIP izgotvi standardi za farmacevtskite uslugi i gi naslovi kako "Dobra farmacevtska praktika" (Good pharmacy practice GPP) vo javni i bolni~ki apteki. Samomedikacijata e praktika kade poedincite gi tretiraat svoite zaboluvawa i sostojbi so lekovi koi se odobreni za upotreba i mo`e da se zemaat bez recept. Seto ova bara pogolemo fokusirawe na farmacevtite na menaxmentot na bolestite i odr`uvaweto na zdravjeto.

.

Boyce. Pacient koj go omalova`uva sovetuvaweto. Da se vospostavi profesionalen. tuku da se bide racionalen so vremeto. Beardsley et al: “Pharmacist Patient Consultation Program PPCP Unit 2” . Aleksandra Savovska . Marie Gardner. kako i sprotivni medicinski ubeduvawa. Farmacevtite treba dobro da gi poznavaat svojstvata na lekovite. Ovie pre~ki treba da se identifikuvaat i da se prezeme odredena aktivnost dokolku farmacevtot saka da gi postigne vistinskite celi pri sovetuvawe na pacientot . da ne se kriti~ki nastroeni. toga{ pomala e verojatnosta od emocionalen ispad na pacientot. kako i najsoodveten tera- Na~inot na koj pacientot ja do`ivuva aptekata i farmacevtot. mo`e da e od korist ili da deluva {tetno na komunikacijata. relaksiran i iskren odnos Da se koristi terminologija soodvetna na nivoto na pacientot Da se iznesat samo neophodnite merki na pretpazlivost na vnimatelen i takti~en na~in za da ne se ispla{i pacientot Sorabotka me|u farmacevtot i pacientite Negativnite stavovi na pacientite vo odnos na terapijata pretstavuvaat seriozni prepreki koi te{ko se nadminuvaat. Edinstvena razlika da se pravi samo kon itnosta ozna~ena na receptot. September 1993) and revised version FIP/WHO GPP (1997) 2. farm. Farmacevtot treba da bide podgotven da se spravi so eventualnata pojava na barieri pri kontaktot so pacientot. pacientite mu veruvaat na svojot farmacevt bidej}i: Od site zdravstveni profesionalci.uveruvawe deka pacientot razbral kako pravilno da gi koristi lekovite. no prijatelski. nepismenost. pacientite imaat najednostaven pristap do farmacevtite Farmacevtite maksimalno nastojuvaat pacientot da dobie najdobra vrednost vo odnos na gri`ata za negovoto zdravje. da oddavaat vpe~atok na gri`livi lu|e. besen ili voznemiren pacient. m-r. negoviot kredibilitet najverojatno }e bide naru{en. doverba i dinami~nost. Kredibilitetot se gradi so vidliva stru~nost. Nikoga{ da ne se brza. Klu~ot za uspe{na sorabotka e da se koristat izjavi {to }e sugeriraat deka farmacevtot go razbral pacientot. Potrebno e ve{to i brzo da prepoznae emocionalna bariera: frustriran. 60 Vnimatelno da se nabquduva govorot na teloto na pacientot i toj soodvetno da se protolkuva Li~nite problemi treba da se zaboravat pred da se zapo~ne so sovetuvaweto Da ne se pravi razlika vo odnesuvaweto so pacientite. Site apeli za motivacija treba da bidat vo soglasnost so veruvawata na pacientot. mo`ebi so toa ja prikriva neprijatnosta i zasramenosta koja ja ~uvstvuva poradi svojot medicinski problem.org/Introfm) 3. The Tokyo Declaration (1993) Standards for quality of pharmacy services (FIP Guidelines for Good Pharmacy Practice. so najsoodvetna usluga Farmacevtite sorabotuvaat i so drugite zdravstveni profesionalci. Ako farmacevtot dava informacii za lekuvaweto. Herrier “Pharmacist . Richard N.Dimitrovska pevtski pristap Pacientite gi dobivaat svoite lekovi direktno od farmacevtot.Patient Consultation Program PPCP – Unit 1” 4. a pritoa gi ignorira ubeduvawata na pacientot. za razlika od opkru`uvawe koe pacientot go do`ivuva kako ladno i pomalku gri`livo. Robert W. Farmacevtite treba da se diskretni i profesionalno tajni za sekoe soznanie do koe }e dojdat za pacientite. Dokolku atmosferata e dobra. bremeni `eni ili iznemo{teni pacienti. da se samouvereni i profesionalni so dobri komunikaciski sposobnosti. pre~ekot e topol i gri`liv.rxaction. Farmacevtot mo`e da razvie cvrst odnos so pacientot preku me|usebna po~it i pogolema sorabotka. Postojat i funkcionalni barieri koi ja ote`nuvaat komunikacijata kako rezultat na o{teten sluh ili vid. so cel obezbeduvawe zdravstveni benefiti za svoite pacienti (2). li~no ili preku receptot Od druga strana. Koristena literatura: 1. preku govorot na teloto i/ili tonot i bojata na glasot.Farmacevtski informator o soglasnost so na~elata na Dobrata farmacevtska praktika (1) sekoj diplomiran farmacevt treba da se pridr`uva na odredeni pravila pri sovetuvaweto na pacientite: Farmacevtska gri‘a V Na sekoj pacient treba da mu se posveti potrebno vreme za edukacija i sovetuvawe pri izdavawe na lekot. slabo poznavawe na jazikot na koj farmacevtot mu se obra}a na pacientot. kon malite deca. a otporot na pacientote u{te pogolem. R. profesionalna. The Coalition for Community Pharmacy Action Code (http://www. a pacientot }e po~uvstvuva deka farmacevtot obrnuva vnimanie na negovite gri`i i stravuvawa.

bez prisustvo na enzimi ili membrana na krvnata kletka. Tretata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e najbliska do prirodnite eritrociti. tetramerot (α1β1α2β2) se raspa|a na toksi~ni dimeri (α1β1 i α2β2) {to za posledica ima predizvikuvawe na renalna toksi~nost i drugi ne- 61 Slika 1. Kako rezultat na postoewe na mo`nostite za obezbeduvawe vrz volonterska osnova. da se dostavi do spasuva~ki slu`bi i sli~no. a membranata e od sintetsko poteklo. kade sekoja PEG molekula e povrzana so po edna molekula Hb. Sporedba me|u eritrociti i ve{ta~ki eritrociti Denes. I hemoglobinskite molekuli so polimeri. Kako predizvik se nametnuva iskoristuvawe na odli~nite kislorod-prenesuva~ki karakteristiki na Hb. Koga hematokritot }e padne pod kriti~nite granici. patibilna. Na slika 1 daden e komparativne prikaz na ve{ta~ki i prirodni eritroiciti. so {to se prevenira razdeluvaweto na Hb na dimeri. No. Generalno. vklu~uvaj}i ja upotrebata na glutaraldehid za vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot vo solubilen polihemoglobin. koj e pripremen vrz osnova na svojstvoto na bifunkcionalnite agensi za intramolekularno vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot. Prvata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e vsu{nost samo kisloroden nosa~ baziran na upotrebata na modificiran Hb. Do sega razvieni se tri generacii na supstituti na crvenite krvni kletki. Ve{ta~kata krv mo`e da se aplicira vo koja bilo individua. Prviot obid kaj modificiraniot hemoglobin bila podgotovkata na ve{ta~ki eritrociti so inkapsulirawe na hemoglobinot i krvnite enzimi. so upotreba na glutaraldehid kako bifunkcionalen agens. od prakti~ni aspekti. a zamenata na te~nosti sama po sebe ne e dovolna. kako rezultat na opasnostite i predizvicite za eventualnoto prisustvo na HIV vo doniranata krv. ne vodej}i smetka za pripadnosta na edna od krvnite grupi na toj na~in izbegnuvaj}i gi reakciite na imuniot sistem. taa ne mora da se zamrznuva za da ostane sve`a.Inovacii Farmacevtski informator RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) skustvata poka`ale deka mnogu godini nanazad. Mnogu poednostaven pristap se temeli na polihemoglobinot (polyHb). fluidite za zamena na krvniot volumen se rutina vo klini~kata praktika. Vtora generacija supstituti na crvenite krvni kletki pretstavuva modificiran Hb koj gi sodr`i del od enzimite na crvenite krvni kletki. ovoj obid za toa vreme bil deklariran kako preambiciozen. Zo{to ve{ta~ki eritrociti? ^ove~kata krv e "`ivotna te~nost". Intramolekularno vkrsteno povrzan Hb. . supstituentite na eritrocitite (vo faza III od klini~kite ispituvawa) ne se ni{to pove}e od prenositeli na kislorod. taa e univerzalno kom- 1 2 3 sakani efekti. ve{ta~kata krv e edna od dolgogodi{no o~ekuvanite te~nosti na site vremiwa. Najgolemi napori za niven razvoj se napraveni vo periodot na devedesettite godini od minatiot vek. celiot napor vo razvojot na krvnite supstituenti e naso~en kon proizvodstvo na supstituenti na eritrocitite. Kowugiran Hb (modificiran). sleden edinstven ~ekor se zamena na eritrociti ili pak na cela krv. hepatitis i drugi virusi. postojat 4 tipa na Hb od prva generacija spored metodi za hemoglobinska modifikacija: PolyHb baziran na nanobiotehnologija. a vo isto vreme prevencija od pojavata na bilo kakvi toksi~ni efekti. Prva generacija na ve{ta~ki eritrociti Poznato e deka so vnesuvawe na sloboden Hb vo organizmot. mo`e da se ~uva na sobna temperatura. Druga prednost e toa {to ve{ta~kata krv e bezbedna od HIV. doniraweto na krv e relativno evtin proces. Sepak. Denes. Drugata mo`nost se temeli na kowugacija na bidej}i gi sodr`i Hb i site enzimi na crvenite krvni kletki.

< 1%. se smetaat za najbezbeden na~in na upotreba i najmnogu vetuvaat za nivna prakti~na upotreba. Inovacii 4 Slika 3 : Hemoglobinski vezikuli so hemoglobin pre~isten od eritrociti 2 62 Vtora generacija na ve{ta~ki eritrociti Supstitutite od prvata generacija se poka`alo deka imaat niza nedostatoci. potreben za odr`uvawe na normalniot tonus na maznite muskuli. Sega{nite istra`uvawa se naso~eni kon dizajnirawe na lipozom-inkapsuliran Hb. PolyHb vkrsteno povrzan so antioksidantni enzimi . od sekoja Hb-molekula. Ovie ve{ta~ki eritrociti ne sodr`at antigeni na povr{inata i istite ne formiraat agregati so antitelata prisutni vo krvta. ovie efekti izostanuvaat i pri administracija na golemi volumeni (10L). postaveni se drugi generacii na krvni supstituti. potoa postapkite za nivnasterilizacija. Sega{en status na razvojot na ve{ta~kite eritrociti (Eritrociti od Treta generacija) Materijali kako perfluorokarbonska emulzija i modificiran hemoglobin se koristat klini~ki kako ve{ta~ki eritrociti. Na slika 2 prika`ana e sporedba pome|u PolyHb i PolyHbSOD-CAT. Me|utoa. Za taa cel. Pozitivni rezultati vo klini~kite studii. {to se smeta za edna od najgolemite prednosti na ve{ta~kite krvni produkti. proizvodot mo`e da bide so podolg rok na upotreba. Na kratko. a vo vnatre{nosta ima 2 -3 . efikasno inkapsulirawe kako i stabilizacija na krvnite sadovi. Nivnoto infundirawe (molekularen Hb) mo`e da predizvika vazopresorni efekti kako i zgolemeni kontrakcii na maznata muskulatura. pri {to se namaluvat efektite na reperfuzionite ishemi~ni povredi. so cel da se prevenira raspa|aweto na dimeri. {to rezultira so konstrikcija na krvnite sadovi i drugite mazni muskuli. solubilen kompleks so nano-dimenzii.Farmacevtski informator Rekombinanten molekularen Hb. Enzimite prisutni vo pri- 1 Slika 2 : Sporedba pome|u PolyHb i PolyHb-SOD-CAT . kako krvni supstituti. Istovremeno se postignuva i snabduvawe na kislorod potreben za optimalna hemo ili terapija so zra~ewe. koj ima golema primena vo tretman na malignite tumori. dobieni se samo za PolyHb i modificiraniot Hb baziran na nanobiotehnologija. Taa se postignuva so PolyHb koj ostanuva vo cirkulacijata samo 24 ~asa i funkcionira samo za vreme na terapijata.subedinici. PolyHb vkrsteno povrzan so tirozinaza.3 sostaveni od visoka koncentracija na hemoglobin. so cel da se postigni uspe{nost na terapijata so zra~ewe i hemoterapijata potrebna e dobra kislorodna tenzija na tkivoto. reinkapsulacija so lipidna membrana {to osiguruva mo`nost za za{tita na proizvodot vo te~nata sostojba do dve godini na sobna temperatura. Imeno. analogno na humanite eritrociti.superoksid dismutaza i katalaza (PolyHbSOD-CAT). Koga tie se ~uvani vo forma na suva pra{o~na masa. no nieden ne poka`al zadovolitelni rezultati od pogled na efikasnost i bezbednost. dobien so fuzija na dvete α . postapkata obedinuva: procesi na purifikacija na hemoglobinot od eritrocitite. osobeno onie na ezofagusot i GIT.difosfoglicerol. zaradi toa {to intracelularnite povrzuvawa na endotelnata membrana na krvniot sad dozvoluvaat molekularnata dimenzija na Hb da navleze vo intersticijalniot prostor. koja od svoja strana e potrebna za nekoi va`ni klini~ki aplikacii. kontrola na golemina. Intramolekularno vkrsteno povrzaniot Hb i rekombinantniot Hb. inkapsulirani so fosfolipiden dvosloj. Membranata koja e prvi~no koristena e oblo`ena so tenok sloj na organsko soedinenie. Hemoglobin- skite vezikuli (HbV)-Sl. Najnovite podatoci govorat za dizajniran biodegradibilen polimer koristen za razvoj na Hb nanokapsuli. od koi najva`niot e {to pretstavuvaat samo kislorodni nosa~i i ja nemaat istata enzimska aktivnost kako i crvenite krvni kletki. so {to istovremeno se ovozmo`uva transport na kisloro- dot i otstranuvawe na kislorodnite radikali. zabele`ano e deka dokolku se namali procentot na slobodni Hb molekuli. kako i namaluvawe na sistemskite nivoi na tirozin. kade Hb ima uloga na odvod pri vrzuvawe i otstranuvawe na azot oksidot. se sodr`at kompetno poedine~ni Hb molekuli. Mikrodimenzionalni eritrociti Vo ovoj model za zamena na prirodnata eritrocitna membrana se koristi sintetska membrana i vkrsteno povrzana proteinska membrana.

Za taa cel se koristeni. “Therapeutic Applications of Polymeric Artificial Cells. Ve{ta~kite eritrociti. doka`ano e prodol`eno vreme na pre`ivuvawe. Chang.Inovacii Farmacevtski informator Slika 4: Eritrociti: (RBC) mikrodimenii i nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at hemoglobin i enzimi. So namaluvawe na dijametarot na eden mikron. Submikronski lipidni vezikuli Hemoglobinot mo`e da bide inkapsuliran vo mali (200 nm) lipidno-membranski vezikuli. re{avawe na problemot na formirawe na MetHb inkluzija na najgolem broj od RBC enzimite Kako biorazgradlivi polimeri se koristat polilaktidi i poliglikolidi. me|utoa sepak ne e zadovolitelno. vo sporedba so PolyHb.efikasnost. Thomas Ming Swi. modifikaciite se naso~eni kon menuvawe na svojstvata na membranskata povr{ina. cenata . relativno brzo se metaboliziraat za da bi mo`ele da bidat avtologno zameneti so eritrocitite. pri itni slu~ai a bez pojava na nesakani efekti. vkupnoto proizvedeno koli~estvo na mle~na kiselina e 83 mEq. potencijalnata toksi~nost. se koristeni za transfuzija i vo tretirawe na hemoragi~en {ok. Za podgotovka na ovoj tip na ve{ta~ki eritrociti. bidej}i mnogu brzo se eliminiraat od cirkulacijata. kako i mo`nosta za podobruvawe na slednive faktori: zgolemuvawe na stabilnosta vo tekot na ~uvawe i posle infuzijata namaluvawe na potencijalnite efekti na lipidot vo RES izbegnuvawe na lipidnata peroksidacija Koristena literatura: 1. se stimulira kreiraweto na nova generacija na inkapsuliran Hb. Nanodimenzija vo kombinacija so viodegradabilna polimerna membrana rezultira so podolgo vreme na cirkulacija od PolyHb. March 2005. Ovie ispituvawa i vlo`en napori vo ovie istra`uva~ki celi vetuvaat deka }e najdat mesto i pridones vo idnata medicinska praktika. potrebno e sredniot dijametar na ~esticite da bide vo granici od 80 . raspolo`ivosta so surovini kako i strogite FDA regulativi. Za dobivawe na soodvetno vreme na cirkulacija. Me|utoa. nema da ja zameni potrebata za donacija na humana krv.4). Me|utoa. 63 Slika 5: Nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at Hb i enzimi Nanodimenzionalni biodegradabilni polimeri Kako rezultat na pozitivnite iskustva i soznanija pri testirawata na Hb-lipidnite vezikuli. ve{ta~kata krv. . Andonoska Hristina Naumoska Marina Petru{evska Marija Simeonov Aleksandar Bogoevska Marika rodnite eritrociti ja zadr`uvaat svojata aktivnost (Sl. Pri upotreba na lipid koj sodr`i PEG. The HUMAN HEART 2. se zgolemuva vremeto na cirkulacija.200 nm. Ovie lipidni vezikuli. voda i jaglerod dioksid. prolongiranoto zadr`uvawe vo tkivata.se naiduva na drug problem – formirawe na methemoglobin. Sega{nite tendencii za ve{ta~kite eritrociti se odnesuvaat na transfuzionata terapija neophodna posebno.” Nature Reviews. “Blood Substitutes Based on Biotechnology. Polilaktidot vo organizmot se razgraduva do mle~na kiselina. vo dogledno vreme. Thomas Ming Swi. kaj mikrodimenzionalnite eritrociti registriran e problem.” Trends in Biotechnology. Chang. membrani so povr{inski polne`. so zgolemuvawe na vremeto vo cirkulacijata. {to vodi do zgolemuvawe na vremeto na cirkulacija. dokolku se aplicirani intravenozno. Za suspenzija od 500 mL. se nametnuvaat kako niza od ograni~uva~ki faktori. Za re{avawe na problemot so formirawe na metHb koristeni e multienzimski kofaktor reciklira~ki sistemi. Me|utoa. 3. kako i analozi na sijalinskata kiselina. 2006. za formirawe na inkapsuliran lipozom na Hb.

so terapevtski mo`nosti sli~ni na tie kaj lu|eto. So homeopatijata ne mo`e da se kompenzira otsustvoto na nekoj organ i negovata funkcija . pri proizvodstvo na homeopatski lekovi nema {tetni dejstva vrz okolinata. Kaj decata dava mo`nost za rana korekcija na nekoi ne tolku prijatni i zagri`uva~ki tendencii. a ne samo nekoi negovi simptomi i bolesti. Kaj lu|e na hemodijaliza isto taka ne mo`e da se o~ekuva vospostavuvawe na funkcijata na bubrezite. koi nastanale odamna. So homeopatija mo`at da se lekuvaat posledicite od traumi. Praktikuvana od lica so neophodna podgotovka. grip. hirur{kata intervencija e neophodna i neizbe`na. homeopatijata ima ogromni mo`nosti. patolo{kite mikroorganizmi pri infektivnite zaboluvawa ne mo`at da razvijat otpornost kon niv. homeopatijata mo`e da gi olesni stradawata i da go prodol`i `ivotot. Poradi specifi~niot na~in na dejstvuvawe na homeopatskite lekovi. tuku gi stimuliraat za{titnite sili na organizmot pri {to lekuvaweto se odviva prirodno. Osven toa ovie lekovi se i mnogu poevtini. da im gi olesni te{kotiite kako i da ja zabavi pojavata na komplikacii. kako i sproveduvawe na postapki. godini (na pr: no}no mokrewe poradi silen uplav. po potreba i vo postpartalniot period. gi opfa}a site negovi problemi. zaguba na blizok ~ovek. Homeopatskite lekovi ne dejstvuvaat po principot na vnesuvawe na odredeni hemiski materii vo organizmot (poradi golemite razreduvawa i posledovatelni rastrivawa). So nejzina primena mo`at da se korigiraat sitnite funkcionalni naru{uvawa. ne gi potisnuva samo simptomite. Dolgoro~no gledano homeopatskoto lekuvawe e poevtino. Homeopatskite lekarstva se upotrebuvaat mnogu uspe{no za vreme na bremenosta i ra|aweto. Za `enata vo klimakterium. No ona {to homeopatijata mo`e da go napravi vo takvi slu~ai e da im ja podigne samodoverbata. zaostanuvawe vo razvojot. Iako se po~esto ima studii za lekuvawe na rakovi zaboluvawa i 64 . Pri te{ki i neizle~ivi bolni. Homeopatskiot pregled i lekuvawe mu dava mo`nost na ~ovekot da obrne vnimanie na nekoi strani od svojot `ivot koi dotoga{ ne gi zabele`uval. Po svojot na~in na deluvawe homeopatijata ima golema prednost pred alopatijata. }e si za{tedime mnogu stradawa. sklonost kon ~esti infekcii (otiti. Ne e ograni~ena so vozrast i nema kontraindikacii. problemi vo odnesuvaweto.na pr: pri otstranuvawe na {titnata `lezda ili nedostig na insulin pri dijabet (pacientot mora da prima insulin). Va`na prednost na homeopatskite lekarstva pred alopatskite e. a vo isto vreme objektivnite laboratoriski i fizikalni ispituvawa ne poka`uvaat ni{to voznemiruva~ko. nevroza poradi strav posle sedewe vo lift. ne se razviva zavisnost i navika. Homeopatijata kako i sekoj terapevtski metod ima svoi ograni~uvawa. a vo opredeleni aspekti i pred nekoi drugi metodi za lekuvawe: go lekuva ~ovekot kako celo. Homeopatskite lekovi ne se toksi~ni i ne se natrupuvaat vo organizmot. dolgo pred da se pojavat seriozni zaboluvawa i patolo{ki promeni vo organite i taka bolestite da se prese~at vo samiot po~etok. nekoi traumi). toga{ ne postoi bolest vo koja homeopatijata ne dala pozitivni rezultati. glavobolki ili epilepsija poradi trauma na glavata itn. homeopatijata isto nudi efikasna pomo{. pred meseci. no}noto mokrewe i dr. ja lekuva i otstranuva pri~inata na bolesta.Farmacevtski informator Istorija na Farmacijata Sovremeni aspekti na HOMEOPATIJATA Kako i sekoj drug terapevtski metod i homeopatijata ima svoi prednosti i nedostatoci vo odnos na drugite terapevtski metodi.). To~no toa e momentot koga treba da se pogri`ime za sopstvenoto zdravje. fizi~ki ili psihi~ki. Taka homepatijata pomaga da se osoznaeme sebesi i da se odnesuvame poodgovorno kon sebe. Ponekoga{ e potrebna transfuzija ili davawe na posebni rastvori. Homeopatijata nao|a dobra primena i vo veterinarnata praktika i toa vo cel spektar na patolo{ki sostojbi kaj `ivotnite. pnevmonii). Vo mnogu slu~ai na traumi ili naprednata patologija. na pr. deka tie ne se natrupuvaat vo mesoto i mlekoto. Zatoa e va`no sekoj metod da se koristi toga{ koga najmnogu }e mu koristi na bolniot. Dokolku sekoga{ vo osnova se zema osnovniot princip vo homeopatijata deka sekoga{ se le~i ~ovekot kako celina a ne bolesta. bronhiti. Osven toa gi {tedi prirodnite resursi. koi imaat za cel da go spasat `ivotot. Homeopatijata e mnogu dobar metod za profilaksa i odr`uvawe na dobro zdravje. no i toga{ homeopatskite lekovi mo`at da bidat od golema pomo{. Edinstveno homeopatijata predlaga mnogu efikasno lekuvawe na sostojbi koi se pojavile poradi silen stres kaj deca i vozrasni: prekumeren uplav. Pri mnogu sekojdnevni situacii upotrebata e lesna i dava brz rezultat (nastinki. So navremeno lekuvawe vo ranata detska vozrast bi mo`elo da se namali ili napolno da se nadmine vlijanieto na prele`anite te{ki zaboluvawa od prethodnite pokolenija . Na{eto telo ne ne la`e i ako se nau~ime da go slu{ame i da mu obrnuvame vnimanie. itn. Na site ni e dobro poznato ~uvstvoto na vnatre{en diskomfort i deka ne{to ne se ~uvstvuvame dobro.

zabnoto meso na ednata strana e posebno crveno i bolno. se pojavuvaat naedna{ nave~er. od poznavaweto i ume{nosta koja ja poseduva. koi se potrebni za da se postigne uspeh vo lekuvaweto. Nekoi pacienti ne gi zapazuvaat potrebnite uslovi. Od ovoj apekt na preosetlivost na nervniot sistem mo`e da se posmatra i homeopatskiot lek Chamomilla. a prethodnoto go frla. Vospalenieto na uvoto se javuva odedna{ i e mnogu intenzivno. opu{ta. mnogu e razdrazlivo i vreska od bolka. Ne treba da se zaboravi deka krajniot rezultat zavisi od nekolku ograni~uva~ki faktori: Od strana na pacientot: od stepenot na o{tetuvaweto na zdravjeto i od stepenot na sostojbata na za{titnite mehanizmi. kako za se- ga{nata sostojba. Toj e lek na izbor kaj deca vo period na dentacija kako i pri vospalenie na sredno uvo. posebno nave~er. Deteto obi~no ne dozvoluva da se dopre. zagreva . homeopatijata ne mo`e da go sopre procesot na stareewe . Vo eden moment saka edno.Od spremnosta na pacientot da u~estvuva vo procesot na lekuvawe. Vlo{uvaweto e nave~er. edniot obraz e crven i vrel a drugiot bled i laden. Ova dete se prepoznava po svoeto odnesuvawe. sekojdnevnata upotreba na kamilicata doveduva do preosetlivost na nervniot sistem. Deteto vo toj period mo`e da ima i drugi problemi kako proliv. a se podobruvaat od ladno. Toa zna~i dokolku imame edno razdrazneto i nezadovolno dete koe se smiruva od nosewe vo race i ima golemi bolki koi se vlo{uvaat od toplo. ako se obidete da mu dadete igra~ka. Ovaa fizi~ka slika na Chamomilla dete mora da bide dopolneta i so psihi~kata slika. Ladno i vetrovito vreme mo`at da predizvikaat preladenost. taka i za prethodnite problemi i zaboluvawa vo semejstvoto. Tatjana S.Istorija na Farmacijata Farmacevtski informator CHAMOMILLA U{te odamna kamilicata e poznata po svojata lekovitost. Postojat i drugi homeopatski lekovi koi se davaat pri rastewe na zabi ili pri vospalenie na sredno uvo. napad na ka{lica i vospalenie na sredno uvo. Od iscrpnosta na informacijata koja mu se dava na homeopatot. Taa osloboduva od gr~evi . Edinstveno ne{to {to mu nosi olesnuvawe e noseweto vo race. taka {to i najmal potik (emocionalen ili fizi~ki) predizvikuva bolka. suva ka{lica i zabrzano di{ewe. gr~evi vo stomak. Mo`e da se pojavi i temperatura. sepak treba da se zeme vo obyir naprednatata patologija na ovie bolesti. a popu{ta po polno}. a vo sledniot drugo. Od drugi faktori kako {to se slu~ajni antidotirawa i nevnimatelno ~uvawe na lekot. smiruva i osloboduva od bolki. Bolkite se vlo{uvaat od toplo. Rastitelnoto maslo vo kamilicata se vika azulen i ima smiruva~ki efekt. me|utoa Chamomilla }e pomogne samo ako fizi~kite simptomi se prosledeni so edna vakva psihi~ka slika. Toa ja maltretira svojata majka. m-r. a se podobruvaat od ladno.. pred se. Sekako. Me|utoa. Rasteweto na zabite za Chamomilla dete e posebno te`ok period . a se smiruvaat po polno} i sekoga{ edniot obraz e crven a drugiot bled. Upotrebata na homeopatskiot lek e so pregled i preporaka od homeopat. Va~evska . Taa ekstremna osetlivost doveduva do reakcii na bes i nasilstvo {to mora da se posmatra kako obid da se za{titi sopstveniot organizam. toa luto ja frla. Od strana na homeopatot. farm. So svoeto odnesuvawe ja doveduva do ludilo svojata okolina. 65 tumori so homeopatija. no mo`e da ni gi olesni poslednite denovi od `ivotot. pri {to bukvalno izleguva vrela pot.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful