PROFESIONALNO POPULARNO SPISANIE GOD.

7, BROJ 16 / DEKEMVRI 2008 FARMACEVTSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
UL."KOSTADIN KIRKOV" BR. 5 SKOPJE

Farmacevtski informator

www.farmacevtskakomora.com
ISSN 1409 - 8784

.....6 HPV INFEKCIJA ...................... spec......... Jasminka Pat~eva m-r farm.......... Mihail Minov Iva Jovanovi} Za izdava~ot: Prof.............46 ............................ spec..............com Ureduva~ki odbor: m-r farm......................Farmacevtski informator RUBRI NOVI KI FARMACEVTSKA GRI@A Sodr‘ina AKTUELNO Intervju D-r Bujar Osmani........... 5 -1/2 1000 Skopje tel/ 02 3 217 614 / 3 217 637 3 217 745 faks/ 02 3 217 637 `iro smetka 200000011953884 deponent: Stopanska banka Skopje E ...mail: info@farmacevtskakomora...........................farmacevtskakomora..............................com www.................................. minister za zdravstvo SORABOTKA ME\U FARMACEVTOT I PACIENTITE .............................12 Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonija ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi izneseni vo komercijalnite tekstovi na vesnikot............ d-r Renata Slavevska Rai~ki d-r sci............... IZDAVA^: Farmacevtska komora na Makedonija ul....Tozi Glaven urednik : m-r farm...........FONKO Skopje 4 PRAVNO KAT^E IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI .........60 INOVACII RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) .............................................FUNKCIJATA NA BOLNI^KITE APTEKI I ULOGATA NA FARMACEVTOT .......................................... Maja Kova~eva Prof........24 TEMA NA BROJOT SAMOLEKUVAWE ........61 ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE ............................................ Maja Kova~eva Grafi~ki dizajn: Iguana Lektor: Valentina Ba~varovska Pe~ati Arkus ...........IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A ....... d-r Lidija Petru{evska ... Bistra Angelovska Elizabeta Belazelkovska m-r farm........................... Kostadin Kirkov br................spec.............15 BOLNI^KA FARMACEVTSKA PRAKTIKA .....................

Za funkcijata na bolni~kite apteki i na farmacevtot vo bolni~kata farmacevtska praktika pi{uva d-r Kristina Mladenovska od Farmacevtskiot fakultet vo Skopje. Za pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija povtorno e izbrana prof. Inaku.HPV virusot razgleduvaj}i gi site negovi aspekti. vo ovoj broj objavuvame anketa so koja }e ja izmerime ~itanosta na vesnikot. vo koe toj govori za seto ona {to go srabotile so negoviot tim za periodot otkako e na ovaa funkcija. vi po`eluvame sre}na Nova i beri}etna 2009 godina. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. kako {to veli. Ureduva~ki odbor 5 . Vo taa nasoka. za so fakti da se uverime kolku ja u`ivame va{ata doverba. na Dobra farmacevtska praktika i na konceptite za farmacevtskata gri`a. a pokraj voobi~aenite. da gi prifa}ame va{ite sugestii i da se trudime da bideme {to podobri. a za pretsedatel na Sobranieto na Komorata Milan Kerovski. od pri~inite za negovata pojava. Ve informirame i za ishodot od izborite za organite na Komorata . dobivame poddr{ka za ona {to go rabotime. se razbira. I ovoj pat se potrudivme da vi prezentirame interesno izdanie so sodr`ini za koi se nadevame deka maksimalno }e go preokupiraat va{eto vnimanie. i za toa {to doprva planira da go napravi na poleto na prevencijata. }e vovedeme i novi rubriki.Voved Farmacevtski informator Dragi ~itateli na "Farmacevtskiot informator" Izmina u{te edna godina dru`ewe so na{iot Farmacevtski informator. Presre}ni sme {to postojano od vas. da se dobie zdravstven sistem spored potrebite na pacientite. No. voop{to. So `elbi za povtorno dru`ewe i vo narednata godina. Na{a obvrska e vo kontinuitet da gi sledime zbidnuvawata vo sferata na farmacijata i zdravstvoto. od narednata godina informatorot }e se pe~ati ~etiri pati godi{no na pove}e stranici. Se so cel. vo ova izdanie na Farmacevtskiot informator donesuvame intervju so aktuelniot minister za zdravstvo d-r Bujar Osmani. na{ite verni ~itateli. prevencijata za koja mnogu se govori vo javnosta vo posledno vreme. opremuvaweto na medicinskite ustanovi. taka i vo ostanatite segmenti od zdravstvoto. Za me|unarodnata sorabotka na Komorata pi{uva Maja Kova~eva. Vo tekstot taa se osvrnuva na aktivnostite na Eurofarm forumot koi se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata. lekuvawe i. M-r Aleksandra Grozdanova vo svojot tekst elaborira edna mo{ne aktuelna tema . snabdenosta so lekovi.

so cel kone~no da se napravi zdravstven sistem {to }e bide adekvaten na potrebite na pacientite. Na koi proekti. pred javnosta go prezentiravte ona {to za ovoj period uspea da go realizira Ministerstvoto za zdravstvo.Farmacevtski informator Aktuelno 6 T r o ar IN r Buj niste vstv i ra Dm zd JU mani V ER Os za . Po povod stote dena Vlada. go fokusiravte Va{eto vnimanie i kolku ste zadovolni od ona {to e dosega sraboteno? Vo Ministerstvoto za zdravstvo. Za prvpat po dolgo vreme go pro{irivme kalendarot za imunizacija so dve novi besplatni i zadol`itelni ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE . izminatite sto dena se rabote{e mo{ne intenzivno na mnogu proekti. glavno. Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi.

se slu~uva na pacientite da ne im e ovozmo`ena zdravstvenata usluga {to im sleduva i za koja pla}aat osiguruvawe. Vladata preku Ministerstvoto za zdravstvo. i toa za HPV virusite i za hemofilus influence. kade gi locirate najslabite to~ki na na{eto zdravstvo ? Nezavisno od toa dali se raboti za pove}e ili za pomalku razvieno op{testvo. Problemot za vakvata sostojba le`i vo nefunkcionalnosta na medicinskata mapa za koja sum optimist deka za brzo vreme }e bide 7 Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. Veruvame deka od prvi januari }e imame bolnici so nula dolgovi. Poslaba alka e i itnata medicinska pomo{. nabavivme 32 aparata za dijaliza. odvoi 200 milioni denari {to gi prefrlivme na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo za dogradba na noviot objekt. Najgolem problem kaj nas i voedno i najslaba to~ka na zdravstveniot sistem se sekundarnata i terciernata zdravstvena za{tita. isto taka. Farmacevtski informator Pred izvesno vreme.so pokrivi koi kapat i zapu{teni sanitarni jazli. tuku i vlijae na kvalitetot na zdravstvenite uslugi. odvoivme 107 milioni denari za zdravstvenite ustanovi da mo`at da nabavat oprema koja }e im e najpotrebna vo kratok rok. vo ovoj period nabavivme oprema vo vrednost od 10 milioni evra.Aktuelno vakcini. Problem pretstavuva i nedostigot od soodvetna oprema koja ne samo {to ja prodol`uva listata na ~ekawe na pacientite za odredeni bolesti. a i tie {to gi imame ~esto se rasipuvaat ili se nadvor od upotreba.. koja ne funkcionira kako integriran sistem i ne ovozmo`uva brza i kvalitetna usluga. mislam na sostojbata na objektite vo koi se smesteni bolnicite . so {to postojano rastat nivnite potrebi. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite .Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. Nedostasuvaat i mnogu aparati vo zdravstvo. resursite nikoga{ ne se dovolni za da gi pokrijat potrebite vo zdravstvoto. So vospostavuvaweto na DRX sistemot za naplata veruvam deka }e dobieme pofunkcionalni bolnici. Potpi{avme dogovor za nabavka na oprema za deset hirur{ki sali za isto tolku bolnici vo zemjata. taka {to menaxerite nema da imaat opravduvawe za nivnoto negativno finansisko rabotewe. Tuka. poradi toa {to `ivotniot vek na lu|eto se prodol`uva.Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. Pa taka. Od Va{ite dosega{ni sogleduvawa.. Isto taka. pred se. Bea odvoeni i 800 milioni denari so koi }e se isplatat dolgovite na bolnicite. so {to napravivme golem ~ekor napred vo prevencijata na ovie zaboluvawa.

a koi na dopolnitelnata lista. a so toa i da se namali listata na ~ekawe na pacientite za odredeni zdravstveni uslugi. karcinom da se operira vo ramkite na dopolnitelnata dejnost. So ovoj proekt }e bidat opfateni golem broj zdravstveni ustanovi niz zemjata. finansisko konsolidirawe na klinikite i bolnicite. podobruvawe na uslugite i zgolemuvawe na 8 . Dali ima vistina vo toa i dokolku se konstatirani nepravilnosti. Iako ne mo`e site lekari da se podvedat pod ist imenitel. natamo{no reformirawe na farmacevtskiot sektor. so cel da se zamenat dotraeni aparati so novi i sovremeni.Farmacevtski informator napravena vo soglasnost so svetskite standardi i }e gi sodr`i podatocite za sostojbata na zdravstveniot sistem vo zemjata. Kakov e Va{iot stav za na~inot na primenata na dopolnitelnata dejnost na lekarite? Vo mediumite se pi{uva deka ima zloupotrebi vo odredeni slu~ai. Vo tek e proektot za nabavka na visoko sofisticirana dijagnosti~ka interventna oprema {to }e bide distribuirana niz zdravstvenite ustanovi vo dr`avata. softverot koj }e bide centraliziran i rakovoden od pretstavnik na Ministerstvoto }e onevozmo`i. funkcionalen i bez deficiti pri finansiraweto. fakt e deka vo odredeni slu~ai dopolnitelnata dejnost se zloupotrebuva za {to ima i `albi od gra|anite. da gi skratat listite na ~ekawe. Na{ prioritet e podobruvawe na uslovite vo javnite institucii so {to }e se ovozmo`i i konkurentnost na privatnite ustanovi. Kakvi aktivnosti planirate na ovoj plan? Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. vo modernizacija i reformirawe na aktuelniot paket na uslugi so tro{kovno-efektivni zdravstveni tehnologii i lekovi. pak. ednostavno tie taka sakaat da go Aktuelno sfatat. Imeno. Za da ja namalime subjektivnosta na lekarite za toa koi pacienti treba da odat na redovnata. Smetam deka realizacijata na ovie dva proekta }e go za`ivee javnoto zdravstvo vo Makedonija i }e go napravi konkurentno. koj }e napravi avtomatska selekcija na bolnite. na primer. A i na pacientite koi imaat finansiski mo`nosti vo odredeni slu~ai koga ne se raboti za itnost. posebno vo uslovi koga javniot zdravstven sektor dobi seriozen kandidat vo privatniot. Se najavuvaat i investicii vo zdravstvoto. nie se odlu~ivme za voveduvawe poseben softver. Kade go gledate razvojot na na{eto zdravstvo i koi se Va{ite prioriteti vo nasoka na dobivawe moderen zdravstven sistem? Celta na transformacijata na aktuelniot sistem e negovo prerasnuvawe vo moderen zdravstven sistem. Idejata za dopolnitelna dejnost ne e izmislena vo Makedonija i celta be{e da im se ovozmo`i na lekarite nadvor od rabotnoto vreme da se anga`iraat. {to prezema Ministerstvoto za nivno eliminirawe? Dopolnitelnata dejnost se ~ini e pogre{no razbran koncept od lekarite ili.

vo sorabotka so FZOM. so {to hroni~no bolnite pacienti so edno odewe na lekar imaat mo`nost da dobijat terapija za slednite tri meseci. Kako spored Va{ite sogleduvawa funkcionira sistemot na edinstveni ceni na lekovite? Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. Vo interes na pacientite rabotime i na iznao|awe na~in i de`urnite lekari da izdavaat lekovi na recepti. Isto taka. vo delot na zgolemuvaweto na dostapnosta na lekovite za site gra|ani napraven e seriozen is~ekor kon celosno eliminirawe na nenavremeni nabavki na lekovi vo site kliniki i zdravstveni ustanovi. mo`am da konstatiram deka Zakonot za lekovi vo celost se po~ituva. 9 Elizabeta Belazelkoska . Isto taka se prezemeni najostri sankcii za odgovornite lica kade bila konstatirana nenavremenost vo nabavka na potrebnite lekovi. Ministerstvoto za zdravstvo. Isto taka. Voedno sakam da uka`am deka problemot so gu`vite vo ambulantite ve}e e nadminat so mo`nosta za prepi{uvawe recept za hroni~no bolnite lica. izraboti nova u{te poprecizna metodologija za formirawe na cenite na lekovite. inspekciskite slu`bi se sekojdnevno na teren i go kontroliraat raboteweto na aptekite i po~ituvaweto na Zakonot za lekovi.Aktuelno kvalitetot i natamo{no razvivawe na ot~etnosta na zdravstvenite menaxeri. Od ona {to dosega go imaat utvrdeno na{ite inspekciski slu`bi. Biroto za lekovi kako nadle`na institucija postojano vr{i monitoring. Za da se izbegnat mo`nite problemi vo delot na snabdenosta so odredeni lekovi. a site apteki izdavaat lekovi na recept so {to zna~itelno se zgolemi dostapnosta na lekovite za gra|anite od celata dr`ava. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite i drasti~no gi namali cenite kaj najgolemi- Farmacevtski informator ot del od lekovite. istovremeno so pogolema avtonomija vo raboteweto dokolku poka`uvaat dobri rezultati.

.

.

Vo ovaa grupa RASPROSTRANUVAWE HPV e polovoprenosliva infekcija. mo`e da predizvikaat rak na grloto na matkata i drugi karcinomi vo oblasta na genitaliite. od majka na novoroden~e. HPV genotipovite se numerirani po redosledot na nivnoto otkrivawe. 42. Kitchener et al. Tie se delat na visoko i nisko rizi~ni. i vo toj slu~aj deteto razviva t. Toa naj~esto se serotipovite 6 i 11 i tie predizvikuvaat pojava na bradavici. Spored Svetskata zdravs- Aktuelno I Sl. Se procenuva deka okolu 80% od `enite se inficirani so HPV do navr{uvaweto na svojata 50-ta godina. 1 Prevalenca na HPV infekciite vo odnos na vozrasta. Niskorizi~ni HPV serotipovi se 10-15% od vkupniot broj na HPV. 58. vo odnos na nivnata asociranost so serioznosta na kleto~nite promeni koi gi predizvikuvaat i nivnata povrzanost so pojavata na cervikalen kancer. 72.. 54. a rasprostranuvaweto naj~esto e po polov pat i toa pri vaginalen. infekcijata e minliva i pominuva bez posledici.4 milioni `eni zaboleni od rak na grlo na matkata. Se pretpostavuva deka vo svetot momentalno ima 1. od koi duri 40% ja napa|aat genitalnata oblast.000 novi slu~ai. 70. Visokorizi~ni HPV virusi se okolu 15-20% od site HPV. 61. mnogu retko progresiraat vo kancer. 45. 56. Grafikonot poka`uva deka HPV infekcijata e po~esta na vozrast od 20 do 29 godini i opa|a po 30-godi{na vozrast.e rak na grloto na matkata. Infekciite so niskorizi~nite genotipovi se ~esta benigna sostojba na nadvore{nosta na genitaliite kaj dvata pola. 18. poto~no bazalniot sloj od epitelot. no predizvikuvaat benigni promeni vo cervikalnite kletki koi morfolo{ki ne se razlikuvaat od visokorizi~nite HPV genotipovi. a virusot se gubi vo period od 1 do 2 godini bez tretman. Vo golem broj slu~ai. Pribli`no polovinata od vkupniot broj na seksualno aktivni `eni ili ma`i mo`e da se zarazat so HPV vo odreden period od `ivotot. Od svetskoto naselenieto 9-13% odnosno pove}e od 630 miloni lu|e se zarazeni so HPV i se bele`i ogromna tendencija na zgolemuvawe na ovoj broj vo poslednite 10 godini. Toa se serotipovite 16. visokorizi~nite HPV ne pri~inuvaat zdravstveni problemi i is~eznuvaat sami od sebe. i 82 koi ako deluvaat podolgo vreme. Kategorizirani se nad 100 razli~ni tipovi na HP virusi. Nad 70% slu~ai na rak na grloto na matkata se predizvikani od HPV tipovite 16 i 18. 35. mo`e da dovede do seriozni zaboluvawa. 73.n rekurentna respiratorna papilomatoza. no dokolku infekcijata perzistira. 68. Prenesuvawe na HPV e mo`no i vonpolovo. 2006 12 tvena organizacija godi{no vo svetot se registriraat 500. Infekcija so visokorizi~en HPV ne zna~i istovremeno i sostojba na cervikalen kancer. analen ili oralen kontakt. so toa menuvaj}i ja naslednata informacija na inficiranata kletka koja ponatamu mo`e da se transformira vo kancer kletka.Farmacevtski informator HPVINFEKCIJA nfekcijata so Human Papillomavirus (HPV) naj~esto e polovo prenoslivo zaboluvawe so visoka incidenca na pojava kaj populacijata na vozrast od 18 do 28 godini. Rakot na grloto na matkata e vtorata pri~ina za smrtnost od malignite tumori kaj `enite po rakot na dojkata. Vo Republika Makedonija sekoja godina zaboluvaat nad 250 i umiraat nad 30 `eni zaboleni od rak na grloto na matkata. vleguvaa i HPV serotipovite 40. Od niv duri 80% se od pomladata populacija. 59. kondilomi i benigni tumori vo genitalnata oblast. HPV virus Humaniot papiloma virus (Human Papillomavirus. 43. 39. HPV) e ime za grupa virusi koi gi napa|aat dlabokite sloevi na ko`ata i sluzoko`ata. . Porite i malite rani~ki na ko`ata go olesnuvaat navleguvawe na virusot. 108. 33. tie pretstavuvaa glaven faktor za pojava na rak na grloto na matkata. Pove}eto od HPV infekciite se asimptomatski. Sepak. najgolem del od `enite so HPV infekcija prirodno go sovladuvaat virusot i ne zaboluvaat od rak na grloto na matkata. no ako izlo`enosta kon niv e dolgotrajna. 31. a okolu 300. Organ koj najmnogu e napadnat od virusot e grloto na matkata. Kondomite obezbeduvaat ograni~ena za{tita zatoa {to ne ja pokrivaat celata ko`a na genitaliite.000 `eni godi{no umiraat kako posledica na rakot na grloto na matkata. 44. 51. od koi naj~est ishod e cervikalen kancer t. 52. Virusot po vleguvawe vo kletkata doma}in go inkorporira svojot genetski materijal (zatvorena DNK veriga). Ranata HPV infekcija e prosledena so mali morfolo{ki kleto~ni promeni na epitelot.

dejstvuvaat vrz procesot na deleweto na kletkata i mo`e da imaat blokira~ko dejstvo vrz {ireweto na virusot (podofilox . So serolo{kite metodi se ispituva prisustvoto na antitela protiv HPV virusnite antigeni vo krvniot serum na zaboleniot. Naodot poka`uva potreba od dopolitelno ispituvawe ili povtoruvawe na PAP testot za to~no precizirawe na promenata.visok stepen na intraepitelna promena. Tie se gradiraat od CIN 1 do CIN 3 zavisno od stepenot na zafatenost na grloto na matkata i spored nego razlikuvame: CIN 1 . Testot treba da se pravi sekoja godina kaj site `eni po 21 god. prognozata i borbata so ova zaboluvawe. Postoi pogolema verojatnost za pretkancerozna promena ili vistinski rak.Aktuelno Farmacevtski informator zata za infekcija so HPV. trihlorocetna kiselina). Lekuvaweto mo`e da e preku terapija so lekovi ili hirur{ki. mikroskopski se ispituva. Imunomodulatori . LEKUVAWE Pri infekcija so HPV ne e vozmo`no potpolno uni{tuvawe na virusot i poradi toa terapiite imaat ograni~en uspeh i ~esto se zabele`uvaat recidivi. oralno ili da se injektiraat. Nekoi od preparatite mo`at da se primaat sistemski. Antimitoti~ki agensi .brgu navleguvaat vo strukturata na ko`ata i hemiski vlijaat na keratinot i drugite tkiva i se zamena za krioterapija i elektroterapija (salicilna kiselina. Dejstvoto ne im e naso~eno direktno kon virusot. displazija vo dolnata i srednata tretina na epitelot. Pri ovoj metod se ispituva tkivoto na grloto na matkata za razlika od PAP testot kaj kogo se zemaat samo epitelni kletki. Naodot poka`uva karcinom ograni~en na sluznicata ili Carcinoma in situ. 5-Fluorouracil). a rezultatite se kategoriziraat vo 5 PAP grupi (I-V). se pravi so cel da se potvrdi prisustvoto na HPV virusot kaj pacientot i da se napravi negova tipizacija. tuku kon promenata {to ja predizvikuva. Citolo{kata dijagnoza opi{ana kako Papanicolaou ili poznato kako PAP test e standardna i naj~esto koristena metoda za rano otkrivawe na rakot na grloto na matkata. se definiraat kako cervikalna intraepitelna neoplazija (cervical intraepithelial neoplasia-CIN). Otkrivaweto na predrakovite sostojbi e najva`no. Lekovite koi se koristat pri terapija na HPV naj~esto se nanesuvaat na povr{inata na ko`ata. DIJAGNOZA Navremenoto dijagnosticirawe na HPV infekcijata e izvonredno va`na za lekuvaweto. CIN 3 . Ovoj rezultat poka`uva mo`nost za pretkancerozna promena i bara povtoruvawe na testot za nekolku meseci.dejstvuvaat na jakneweto na prirodniot imunolo{kiot sistem kaj ~ovekot i predizvikuvaj}i zasilen antivirusen odgovor (interferon alfa). podophillin. So ovoj metod se otkrivaat promenite na kletki vo epitelot na grloto na matkata. ili 3 godini otkako `enata }e stane seksualno aktivna. CIN 2 . Keratolitici .te{ka displazija so abnormalni kletki po celiot epitel. Dijagnostikata na naprednite fazi na cervikalen kancer ne e te{ka poradi izrazenite simptomi. lesna displazija samo vo dolnata tretina na epitelot. Se zema materijal od sluznicata na grloto na matkata. Po histolo{koto ispituvawe potvrdata za prisustvo na promeneti kletki na cerviksot.nizok stepen na intraepitelijalna promena. Histolo{koto ispituvawe se koristi za potvrduvawe na dijagno- 13 . Ispituvawe na virusna DNK so PCR (polimeraza veri`na reakcija) metod.

se u{te nemaat odgovor. Vakcinata se prima intramuskulno. no ovie reakcii se minlivi i se gubat za kratko vreme.2008. za period od pet godini. J Midwifery Womens health-American College of Nurse-Midwives 2008. Isto kako i pri sekoja vakcinacija mo`e da se javat nekoi nesakani efekti kako bolka. Belgium). Do sega.Balkin.Farmacevtski informator Vo lekuvaweto ~esto se koristat razni hirur{ki tehniki. Guidance Report. Skriningot go namaluva brojot na smrtni slu~ai od rakot na grloto na matkata za okolu 70%. a ne se terapiski.57(1):7-28/ www. isto taka. Vakcinata ne sodr`i virusna DNK i ne mo`e da se inficiraat kletki koi bi predizvikale zaboluvawe. integracija na vakcinacijata so drugi strategii na imunizacija kako i preku sledewe na incidencata za pojava na cervikalen kancer. HPV vakcinite se dizajnirani za profilaksa so cel da preveniraat infekcija i bolest.Broutet.5 ml suspenzija vo prethodno podgotven {pric spored dadena {ema. spec. Site od niv. no bi- dej}i vakcinata e nova.sci.org ECDC Factsheet on HPV Vaccines. http://www. Ovie vakcini se evaluirani vo randomizirani. Dvete vakcini imaat dobar profil vo odnos na bezbednosta. placebo kontrolirani. CA Cancer J Clin 2007 Jan-Feb. Se smeta deka vakcinata sozdava traen imunitet. January 2008 Nancy J. Aktuelno PREVENCIJA I ZA[TITA Osnovni metodi na profilaktika se redovnite ginekolo{ki pregledi i vakcinirawe. ecdc. Bulletin of the WHO 2007. Mr. otok i crvenilo na mestoto kade {to e primena vakcinata i malku zgolemena telesna temperatura. so cel da se odredi dolgoro~nata efikasnost.53:188-194 Marc Arbyn and Joakim Dillner. ili 3 god. Vo Faza III od ovie ispituvawa i dvete vakcini prevenirale pove}e od 90% od pretkanceroznite lezii povrzani so tip 16 i 18.Cutts and N.eu WHO HPV Labnet-Newsletter 01. Human papillomavirus and HPV vaccines: Technical information for policy makers and health professionals. Vakcinirawe Profilakti~kite vakcini sodr`at mala doza na visoko pro~isteni virusi.F. Cervarix® (GlaxoSmithKline Biologicals. elektroterapija.gov/ww. vtorata doza e dva meseca po primaweto na prvata doza i tretata doza se dava {est meseci po primaweto na prvata doza. kako krioterapija. 11.Pollack. 2008. hirur{ki zafat i lasersko tretirawe. Tie ne sodr`at `iv biolo{ki proizvod ili DNA i ne se infektivni. Gardasil®. vakcinata e dadena vo nad pet milioni dozi i nitu edna od vakciniranite `eni nema zaboleno od rak na grloto na matkata kako posledica na infekcija so HPV tip 6. Za{titata {to ja nudat ovie vakcini e poniska pome|u `enite koi ve}e se inficirani so genotpovite koi gi ima vo vakcinite otkolku kaj onie koi ne se inficirani. 16 i 18. Do ovoj moment se dostapni informacii od petgodi{noto sledewe na primenata na HPV vakcinata i mnogu od pra{awata koi se postavuvaat. Zonfrillo and Barbara Hacley.gov. 2007 Koristena literatura Guidance for the introduction of HPV vaccines in EU countries. Dve profilakti~ki HPV vakcini se registrirani vo Evropa: kvadrivalentnata vakcina Gardasil® (Sanofi Pasteur MSD) i bivalentnata vakcina.e ~etirite tipa na HPV proizvedeni so rekombinantna tehnologija. ne mo`e so sigurnost da se tvrdi. Department of Immunization. so klini~ki ispituvawa.85:57-63 American Cancer society quideline for HPV vaccine use to prevent cervical cancer and its precursors. * European Cervical Cancer Association. otkako stanala seksualno aktivna treba da ima redovni ginekolo{ki pregledi. sli~ni ~esti~ki (virus like particles-VLPs) od dvata t.Jan. September 28. Vakcinata se preporuva za devoj~iwa i mladi `e- 14 ni na vozrast od 9 do 26 godini i mom~iwa od 9 do15 god. {titi i od niskorizi~nite genotipovi 6 i 11. Farmacevtski fakultet Skopje vaccines through integrated services: a reproductive health perspective. retko se pojavuvaat novi bradavici na istoto mesto. I dvete vakcini {titat od visokorizi~nite HPV tipovi 16 i 18. IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans.Edouard. Prvata doza se prima na proizvolno odbran den. Se pravat pod lokalna anestezija i obi~no imaat dobar efekt t.e. Aleksandra Grozdanova farm.L. Redovni ginekolo{ki pregledi Sekoja `ena koja napolnila 21god.dh. Ovie VLPs ~esti~ki go pottiknuvaat imuniot sistem da sozdade antitela koi go neutraliziraat virusot i ne dozvoluvaat da se razvie infekcija i bolest. pred tie da stapat vo seksualni odnosi i da imaat mo`nost da dojdat vo kontakt so HPV virusot. Rixensart.cancer. vo tri dozi od po 0.J of Clinical virology 2007. Accessed: Feb.guideline.M. Vaccines and Biological 2007 A. Review of current knowledge on HPV vaccination: An Appendix to the European Guidelines for Quality assurance in Cervical Cancer Screening. October 2007 WHO IARC (2007) Human Papillomaviruses.europa.38:189-197 WHO. osven krioterapijata imaat prednost i mo`at da vlijaat na povlekuvawe na simptomite so samo eden zafat. The quadrivalent Human Papillomavirus Vaccine: Potential Factors in effectiveness. Sledeweto na efikasnosta i bezbednosta od primenata na vakcinite e zadol`itelna. Ensuring access to HPV . Stockholm. Initiative for vaccine research. Department of Health (2007) Cancer Reform Strategy.uk/en/ Publicationsandstatistics/Publications/PublicationsPolicyAndGuidance/ DH081006?IdcService=GET_FILE&dID=155603&Rendition=Web.

Mensur Bekiri. Berovo Izborna edinica 4 1. Ninoslav Kostovski. Vo Soglasnost so Pravilnikot za na~inot i postapkata za izbor na pretstavnici vo Sobranieto na Komorata. Milan Kerovski. Erol Ali 6. kliniki i sl. Tetovo. Neli Trajkovska 13. Kavadarci Izborna edinica 5 NADZOREN ODBOR 1. 3. Pri razgleduvawe na izborniot materijal od ovoj aspekt. 2008 godina se odr`a konstitutivna sednica na Sobranieto na Komorata vo noviot sostav na koja bea izglasani slednite: Farmacevtski informator IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ^LENOVI NA ORGANITE NA KOMORATA ZA MANDATNIOT PERIOD 2008 . Izbira~kiot odbor neposredno ja sprovede izbornata postapka vo svojata teritorijalna edinica. Izborna edinica 8 1. Sowa I~eva UPRAVEN ODBOR Izborni edinici: 1. Gligor Stavrev SUD NA ^ESTA 1. Aleksandar Haxi Tosev 3. Da razre{uva ~lenovi na izbira~ki odbori vo slu~aj na nivno postapuvawe sprotivno od odredbite na ovoj Pravilnik. 8. Poradi toa. Izbornata komisija: izvr{i sobirawe na izborniot materijal dostaven od izbira~kite odbori. Zlatko Balalovski.Milkica Gligorova . Prilep 2. utvrduva i objavuva rezultatite od glasaweto. Mihail Minov 2.). Da odlu~uva po prigovori vrz osnova na uvid vo izborniot materijal. Kako prNata{a vo. Da utvrduva kriteriumi za predlagawe i izbor na kandidati za pretsedatel na Komorata.Aktuelno Vo periodot od 24. Osnovna zada~a na Izbornata komisija e da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. Nade`da Tim~eva Kele{ova . pravnik jalna edinica bez ogled na toa dali se Farmacevtska vraboteni ili nevraboteni. Nuri [ehu. Ohrid 4. Nucka Ristovska 4. Mirjana Karajanova 5. Da izdava potvrdi za izvr{eniot izbor ( verifikuvawe na mandatot na izbranite pretstavnici). proizvodMakedonija stvo. i pretsedateli na drugi organi i tela na Komorata. Vawa [ulevski 10. @aklina Petrovska . Probi{tip 4. Ana \or|ioska 3. Debar. Obvinitel. Biqana Mukaetova 3. Kristijan ^e{elkoski. Angelka Belazelkovska 14. Po sumiraweto na rezultatite od predlagaweto i glasaweto. Violeta Taleska. Gevgelija 2.lista na diplomirani farmacevti so `iveali{te ili Zdravkovska prestojuvali{te na svojata teritoridipl. izbira~kite odbori od sekoja teritorijalna edinica sostavija predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. Na 22. Nata{a Minova . Svetlana Dupkarska. Izbornata komisija utvrdi deka vo 5 izborni edinici predlo`enite kandidati nemaa potreben broj (mnozinstvo) glasovi od ~lenstvoto.2012 godina. Smiqa Micova. Resen 5. imaj}i go predvid brojot na ~lenstvoto od taa op{tina. Marija Stanoevska 11. Bitola 2. Struga Obvinitel : Ohridija Popovska PRETSEDATEL NA SOBRANIE Milan Kerovski PRETSEDATEL NA KOMORA Lidija Petru{evska Tozi 1. Kumanovo 2. izbira~kite odbori svikaa i odr`aa sostanok na ~lenstvoto od svojata teritorijalna edinica. Da gi objavuva rezultatite od sprovedenite izbori. pretstavni{tva i sl. Slavica Pe{evska. Biljana Trajkovska 5. taka {to predlogot se smeta za usvoen ako za nego glasale mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na konstitutivnata sednica na Sobranieto. sekoj diplomiran farmacevt ima pravo da predlaga i da bide predlo`en za pretstavnik vo Sobranieto na Komorata. Divna Balalovska Arsovska. na koj ~lenovite predlagaa i izbiraa kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata od svojata teritorijalna edinica. Bitola 3. Biqana Lazarova 2. 2008 do 24. Ki~evo 2. Da dava upatstva. Marija Spirkoska. Kratovo Izborna edinica 2 1. PRAVNO 2008 godina se odr`aa izbori za ~lenovi na organite na Farmacevtskata koKAT^E mora na Makedonija za mandatniot period 2008 . Vlado Naumovski 12. Izbornata komisija pismeno gi izvesti izbira~kite odbori za konstatiranite nedostatoci i odredi rok za nivno otstranuvawe so napomena deka ako izbira~kiot odbor ne gi otstrani utvrdenite nepravilnosti vo odredeniot rok. Tatjana Keni} Coni}. Za svojata rabota izbira~kite odbori vodea zapisnici vo koi se navedeni site izborni aktivnosti koi gi sprovele i zaedno so predlog-listata na kandidati za ~lenovi na organite na Komorata gi dostavija do Izbornata komisija. Strumica 5. Izbornata komisija izgotvi predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. Jasminka Pat~eva 8. Da gi sumira. [tip 3. Vo taa nasoka. potrebno e na sostanokot na koj se vr{i predlagaweto i izborot da prisustvuvaat pove}e od polovinata od vkupniot broj ~lenovi koi se evidentirani na spisokot. Del~evo Izborna edinica 3 1. 10. sproveduvawe i utvrduvawe na rezultatite od izborite. Metodija Majstor~ev. Marina Mihajlovi} Izborna edinica 7 1. Olgica Pop Nikolovska 8. Sofija Kolarova 3. Krsteva Julija. Elena Damjanska . Vrz osnova na vratenite predlozi od teritorijalnite edinici. promet na golemo. Mitko Taseski. 10. Da ja kontrolira rabotata na izbira~kite odbori. promet na malo. vo ovaa faza Izbornata komisija utvrduva{e dali predlo`enite kandidati imaat dobieno potreben broj glasovi od ~lenstvoto. Marija Danilova 7. Biljana Palazova 4. Kumanovo 3. Katerina Stanojkovska. pretstavni{tva. go razgleduva{e izborniot materijal i utvrduva{e dali izbornata postapka vo teritorijalnite edinici e sprovedena vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot. Za taa cel Izbira~kiot odbor sprovede pove}e aktivnosti. pretsedatel na Sobranieto na Komorata. Bujar ]azimi 3. a osobeno. Vlatko Jordanovski. Izbornata postapka ja sprovedoa izbira~kite odbori i Izbornata komisija. Da{uri Amedovska. Don~e Papazoska. Rostu{e. Prilep 5. veledrogerii. Kriva Palanka 5. Vesna Spiroska. pojasnuvawa i preporaki za primenata na odredbite na izborniot pravilnik. Kru{evo Izborna edinica 6 1. Vinica 5. Za da bide izborot validen. izgotvi spisok . Elizabeta Stoilova 2. Nata{a Nasteva 15. Vesna Stavrova 2. Vo Soglasnost so Statutot na Komorata. dali rabokomora na tat vo apteki. Cvetkoska Lile. Silvija Ne{ova. Izbornata komisija }e gi imenuva kandidatite za ~lenovi na organite na Komorata od taa izborna edinica na sledniot na~in: po eden pretstavnik od sekoja op{tina. Anastasija [arlamanova Tanu{eva 4. Da prezema merki vo slu~aj na povreda na postapkata na kandidirawe. [tip 2. Blagica Jakimovska. Ivona Dimitrovska. Xoana Andonovska 6. 4. Prilep 3. vo nadle`nost na izbornata komisija se slednite ovlastuvawa: Da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata.2012 GODINA SOBRANIE Izborna edinica 1 1. Mirjana Ga{tevska 7.Daniela Jovanovska Jordanovska 15 . Negotino 3. Gostivar. Koceva Sowa. Kandidatite {to se izbiraat i predlagaat traba da gi pretstavuvaat interesite na farmacevtite od site oblasti na profesijata (proizvodstvo. Ko~ani 4. Sawa Filkova 9. Suzana Atanasovi} 2. Veles 5. Prilep 4. Po izgotvuvaweto na spisokot na diplomirani farmacevti. 5. Veles 4. Viktorija Petrovska . Slavica Maleska Stojadinovi}. Pavle \or|ievski.

bi sakale da go pretstavime noviot lek na Bayer Schering Pharma pod ime Avelox®. AVELOX® (moksifloksacin). Streptococcus pneumoniae pretstavuva eden od naj~estite pri~initeli na vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakterii. Visokorizi~nite grupi na pacienti . tuku i pridonesuva do formirawe na soevi na bakterii koi stanuvaat rezistentni na antibiotici . efikasen vo tretmanot na infekcii na di{nite pati{ta steknati vo doma{na sredina. Koga se prisutni pove}e faktori na rizik. pretstavuva pnevmonija koja{to nastanala nadvor od zdravstvena institucija ili bolnica.brzo uni{tuvawe na patogenite 3 visoka tkivna penetracija 4 brzo olesnuvawe na simptomite 5 dobar bezbednosen profil 6 ednostavna upotreba . Do oktomvri 2007 godina. vo svetot pove}e od 83 milioni pacienti bile tretirani so tabletki Avelox. Vonbolni~kata pnevmonija. pnevmonija steknata vo zaednicata. Taa e zna~itelen zagri`uva~ki problem kaj vozrasnite lica i pacientite so hroni~ni zaboluvawa ili naru{en imunolo{ki sistem. kade {to e prisutna virusna infekcija. Za taa cel. nedostatok na poln zdiv. a mo`e da zavr{i duri i fatalno. Neuspehot vo tretmanot so antibiotici ne samo {to nosi rizik od relaps na pnevmonijata. potewe. koja se zabele`uva kaj re~isi 26-77% od hospitaliziranite vozrasni lica so vonbolni~ka pnevmonija. so {to e mo`no i sekventno lekuvawe od intravenska na oralna terapija. Simptomi Znacite i simptomite na vonbolni~kata pnevmonija mo`at da variraat i naj~esto nastanuvaat nenadejno. pacientite treba da se hospitaliziraat i toga{ se primenuva poagresivna terapija. ka{lica so produktiven iska{lok oboen so zelena ili `oltenikava boja.voobi~aeno imaat pomalku ili pak umereni simptomi. gabi~ki ili drugi mikroorganizmi. koj e prv antipnevmokoken kinolon so silno baktericidno dejstvo3. Klu~en e faktot deka pacientot treba da go zavr{i celokupniot tretman so antibiotikot duri i ako toj/taa se po~uvstvuva podobro mnogu brzo po voveduvaweto na tretmanot.raste~ki seriozen globalen problem. bolka vo gradite. Tretman Vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakteriska infekcija. Avelox ima unikatni mikrobiolo{ki. Tie vklu~uvaat treska. S. Negovi prednosti se: brzo dejstvo . Mo`e da se javi vo lesna do te{ka forma.7 milioni pacienti bile tretirani so intravenskiot oblik na Avelox. primarno influenca.edna tabletka na den vo tek na 5 do 10 dena 7 Avelox®1 (moxifloxacin) e registriran vo pove}e od 109 dr`avi vo svetot za oralnata formulacija i vo pove}e od 90 dr`avi vo svetot za intravenskata formulacija.n. Influencata i drugite virusni infekcii predizvikuvaat prvenstveno virusna pnevmonija. no zemaj}i go predvid faktot za rezistencija na oddelni bakterii kon odredeni klasi na antibiotici. virusi. Nebakteriolo{kata etiologija na vonbolni~kata pnevmonija e isto taka voobi~aena i kaj 4-39% od imunokompetentnite vozrasni lica. Antibiotskiot tretman e iniciran empiriski i sekoga{ e potrebno da gi pokrie naj~estite respiratorni predizvikuva~i (na pr. Mortalitetot kaj vonbolni~kite pnevmonii zavisi od brojot na faktorite na rizik.povozrasnite lica i onie so hroni~ni zaboluvawa ili kompromitiran imunolo{ki sistem . farmakoki- 16 . {irok antimikroben spektar3. voobi~aeno se tretira so antibiotici. visoka temperatura. od koi 23 se vo Evropa. a re~isi 2. ili t. pneumoniae). Od neodamna Avelox e dostapen i na Makedonskiot farmacevtski pazar vo dvete formulacii: oralna (400mg tabletki vo pakuvawe po 5 tbl i po 7 tbl ) i intravenska (infuziski rastvor od 400mg/250ml) Dvata oblika se bioekvivalentni. a mo`at da dovedat i do sekundarna bakteriska infekcija.Komercijalen tekst Aktuelno ZDIV OD SVE@ VOZDUH VO TRETMANOT NA RESPIRATORNITE INFEKCII VONBOLNI^KA PNEVMONIJA (PNEVMONIJA STEKNATA VO ZAEDNICATA) Pnevmonijata pretstavuva inflamacija na belite drobovi predizvikana od bakterii.

mezanin.5-4 ~asa . Actira®. Streptococcus mitior.6 ~asa . Pretstavni{tvo Skopje ul. kako na pr. Spektar na dejstvo -Gram-pozitivni bakterii (Staphylococcus aureus. 821826 5 Wilson R et al Chest 2004.avelox. U{te pove}e. vklu~uvaj}i gi ABS. Osven ma~nina i proliv. Octegra®. Havelox®. Pove}e informacii za lekot mo`ete da pronajdete vo Zbirniot izve{taj za osobinite na lekot ili na veb-stranicata www. J. 4 (Supplement n. 3) 292.Postignuva 18 do 70 pati povisoka kocentracija vo b. se od gastrointestinalno poteklo i toa gadewe.Atipi~ni bakterii (Mycoplasma pneumoniae.4 . Izilox®. Avelox ima baktericidno dejstvo.T1/2 =11. Proflox®. Improving care for patients with respiratory tract infections. {to potvrduva deka dvata oblika se bioekvivalentni. 49. lamela 2 1000 Skopje Tel: 02 3124 055 .Brza.15. Lapinix®. Haemophilus parainfluenzae. Avelon® and Megaxin® na Bayer HealthCare 2 Lode.o. Bezbednost Avelox e lek koj se izdava na lekarski recept i koj pacientite glavno dobro go podnesuvaat. a 2-2.vo tek na 5-10 dena Vonbolni~ka pnevmonija vo tek na 10 dena Akuten bakteriski sinuzitis vo tek na 7 dena Avelox 400mg/250ml infuziski rastvor vo Makedonija e registriran za tretman na: Vonbolni~ka pnevmonija Prepora~ana terapevtska doza na Avelox tabletkite i infuziskiot rastvor vo Makedonija e 400mg edna{ vo denot. J of Chemother 2002. Actimax®. H. Streptococcus pneumoniae vklu~uvaj}i gi i rezistentnite soevi na penicilin i makrolidi. Drug Safety 2005. Chlamydia pneumoniae.Ogwan Prica bb lokal 4. AUC na dvata oblika e ista. Streptococcus pyogenes (grupa A)) -Gram-negativni bakterii (Haemofilus influenzae . Fusobacterium spp) Farmakokinetika .o. Peptostreptococcus spp. re~isi potpolna apsorpcija (91% bioraspolo`livost) .. . naj~esto blagi. Avalox®. Journal of Antimicrobial Chemotherapy 2002.Intravenskiot oblik pridonesuva za postigawe povisoki koncentracii vo plazma otkolku oralniot oblik i ima visok volumen na distribucija. and Garau. Efikasnost Avelox bil isleduvan vo mnogubrojni studii za tretman na respiratorni infekcii. Clin Microbiol Infect 5 (Suppl.5 pati povisoka koncentracija vo paranazalnite {uplini .Ne se metabolizira preku citohrom P450 vo crniot drob . Streptococcus agalactiae. proliv i malaksanost.Se eliminira niz bubrezi i feces Koncentracijata na moxifloxacin vo site tkiva ja nadminuva MIC90 na predizvikuva~ite na respiratorni infekcii. so prose~na stapka na odgovor (efikasnost) od 94% vo 24 klini~ki studii koi vklu~ile pove}e od 20. Escherichia coli. Kako i so drugite lekovi. Coxiella burnettii) . Klebsiella pneumoniae) .. 1 Avelox® e isto taka poznat i pod drugi za{titeni imiwa... koncentracija po 0. Naj~esti nesakani efekti. 2): 22-28 3 Wiedemann B. otkolku vo plazma.Serumska maks.Aktuelno Komercijalen tekst netski i farmakodinamski svojstva 8-methoxyquinolone Mehanizam na dejstvo Avelox go blokira dejstvoto na DNK girazite. Streptococcus milleri. 28 (5): 443-452 7 Zbiren izve{taj za osobinite na lekot 17 Bayer d. Abstract P 773 (1999) 4 Gehanno P et al. AECB and CAP. Legionella pneumophila. blokiraj}i go rastot i reprodukcijata na bakteriite. Moraxella catarrhalis . nesakani dejstva se pojavile kaj pomalku od 3% od bolnite.000 pacienti2. 125 (3):953-964 6 Andriole VT.d..Anaerobni bakterii (Clostridium spp. Avelox poka`al deka e validna terapevtska opcija za komplicirani infekcii na ko`a i meki tkiva. ko`ata i potko`nite tkiva! Indikacii i upotreba vo Makedonija Avelox 400mg tabletki vo Makedonija se registrirani za tretman na slednite respiratorni infekcii: Akutna egzacerbacija na hroni~en bronhitis . Veruvame deka noviot lek AVELOX® na Bayer Schering Pharma }e pridonese kon podobruvawe na kvalitetot na zdravjeto na Va{ite pacienti. lekarot i/ili farmacevtot se dol`ni da go proverat vnatre{noto upatstvo na lekot pred prepi{uvawe ili izdavawe na Avelox.com . i koga la~at beta-laktamazi.

po potpi{uvaweto na soglasnosta me|u Evropskata komisija i Evropskata agencija za evaluacija na lekovi (European Medicines Evaluation Agency. Pokraj toa. so cel da se odr`uva dobra praktika vo farmakovigilancata. a so toa i priznavawe na rabotata na Biroto za lekovi na Republika Makedonija. treninzite i obukite {to se vo organizacija i planirani od strana na EMEA. sledewe i implementacija na site barawa na strogite me|unarodni standardi vo oblasta na kontrolata na kvalitetot na lekovite. So vakvata edukacija vrabotenite vo Biroto za lekovi }e izgradat doverba za svojot stru~en profil na evropsko nivo vo delot na Dobrata regulatorna praktika. Dobrata organizacija na raboteweto vodi kon `elbata da se postigne natamo{en napredok. Dobrata proizvodstvena praktika. Proektot treba da pomogne vo razvivawe na infrastrukturata vo oblasta na klini~kite ispituvawa. Dobrata praktika za farmakovigilanca. harmonizacija na postapkite za herbalni lekovi. So ovoj proekt. So pomo{ na ovoj proekt }e se dostignat standardite vo raboteweto na najrazvienite evropski agencii za lekovi. telematikata i ulogata vo evaluacija na bezbednosta i efikasnosta na lekovite. a so prodol`uvawe na sorabotkata mo`e da smeta deka celta }e bide postignata so me|unarodno priznavawe na Dobrata regulatorna praktika na Biroto za lekovi. Osnovnata zada~a na proektot e da go podgotvi nadle`niot regulatoren organ aktiven na poleto na lekovite vo Republika Makedonija za idnoto u~estvo vo mre`ata na EMEA. da se zapoznae so rabotata {to ja sproveduvaat nau~nite komiteti na EMEA i nejzinite rabotni grupi. so vleguvaweto vo Unijata.Farmacevtski informator Aktuelno Biroto za lekovi e vklu~eno vo proektite na Evropskata agencija za lekovi Vo fevruari 2008. no i nadvor vo drugi zemji na EU kade {to se odr`uvaat soodvetnite nastani i na toj na~in se vospostavuvaat direktni kontakti i partnerski odnosi vo natamo{noto rabotewe so site kolegi vo drugite evropski regulatorni agencii. se o~ekuva Biroto za lekovi na Republika Makedonija da bide podgotveno za u~estvo vo aktivnostite na EMEA i da ja razviva doverbata so postojnite zemji-~lenki vo sistemot. Preku ovoj proekt. Ova e edna od najva`nite programi {to ovozmo`uva Biroto za lekovi na Republika Makedonija. EMEA) za sproveduvawe na novata tranziciska programa IPA (instrument for pre-accession). da go unapredi sledeweto na nesakanite dejstva na lekovite. Republika Makedonija se vklu~i kako dr`ava nabquduva~ na sostanocite. kako nacionalen regulatoren organ za lekovi. a posebno treba da se naglasi deka timot na eksperti na Biroto za lekovi e mlad i motiviran. Biroto za lekovi ima mo`nost da bide vklu~eno i vo EU programata za telematika (obezbeduvawe na pristap kon EudraVigilance i EudraPharm bazata na podatoci i kon informaciite za klini~ki ispituvawa kaj deca). Isto taka. Dobrata klini~ka praktika.000 evra ve}e se ostvaruva me|u Biroto za lekovi na RM i EMEA i te~e vo kontinuitet vo periodot od 2008 . Dobrata laboratoriska praktika. stru~nite lica od site oblasti na raboteweto na Biroto za lekovi po~nuvaat da se educiraat vo EMEA. da ovozmo`i podgotovka na GMP inspektorite. 18 BIRO ZA LEKOVI na Republika Makedonija . koe istovremeno od 1 januari 2010 treba da prerasne vo Agencija za lekovi po primerot na site evropski zemji. Biroto za lekovi ima jasno definirani celi vo proektot i strategija koja vodi kon natamo{en napredok. vospostavuvawe na Eudra bazata. Celiot proekt vo vrednost od 600. isto taka.2009 godina.kandidati za vlez vo Unijata da bidat ednakvi partneri koi }e rabotat me|usebno i so po~it. da se izvestuva za generiranite signali (novite suspektni reakcii na lekovite). Dobrata distributerska praktika i mnogu drugi dobri praksi vo oblasta na lekovite. seto ova }e vodi EMEA i postojnite zemji-~lenki na Unijata i zemjite.

.

Makedonija Na 18 noemvri. na inicijativa i pod logoto na Evropskiot centar za prevencija i kontrola na bolesti.Farmacevtski informator Aktuelno Evropski den za racionalna upotreba na antibiotici 18 noemvri. Ovaa godina. d-r Bujar Osmani. 18 noemvri be{e fokusiran na potrebata site. 2008. Skopje. Racionalnata upotreba na antibiotici e golem predizvik ne samo za na{eto. prevencija na infekcii preku sproveduvawe programi za imunizacija. Nastanot go otvori ministerot za zdravstvo na RM. no i na znaewe na javnosta. Vo Republika Makedonija nastanot zaedni~ki go organiziraa vladiniot i nevladiniot sektor . Centralnata sve~enost se odr`a vo Sovetot na Evropa vo Strazbur. Klub na pratenici. Odbele`uvaweto na ovoj den ima{e edna zaedni~ka cel pra{aweto na antimikrobnata rezistencija da se stavi visoko na politi~kata agenda. tuku i za mnogu porazvieni i pobogati op{testva. vo Skopje be{e odbele`an Evropskiot den za racionalna upotreba na antibioticite. vo ramkite na svoite nadle`nosti kako zdravstven sektor i na svoite mo`nosti kako pacienti i aktivni u~esnici vo gri`ata za sopstvenoto zdravje. vo kinosalata na Klubot na pratenicite. da ja namalime neracionalnata upotreba na antibioticite. kako eden od poserioznite problemi na zdravstvenite sistemi. voveduvawe novi vakcini i vospostavuvawe standardi za kon- 20 . kade {to pretstavnici na politi~kite eliti ja potenciraa svojata opredelba za borbata so antimikrobnata rezistencija vo site zemji-~lenki i kandidati za ~lenstvo vo EU. osobeno vo posiroma{nite zemji kade {to i upotrebata na antibiotici e zna~itelno pogolema otkolku vo razvienite zemji. koj i na evropsko nivo se odbele`uva prvpat. koj naglasi deka Ministerstvoto za zdravstvo }e prodol`i da gi sproveduva merkite na dosledno po~ituvawe na zakonodavstvoto za lekovi.Ministerstvoto za zdravstvo na RM i Centarot za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum".

org. no i pogolemi obvrski za navremena. direktor na Biroto za lekovi na Ministerstvoto za zdravstvo na RM.mk 21 . soodvetna i pravilna zdravstvena za{tita vo sferata na farmacijata. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. naglasuvaj}i go faktot {to vo skora idnina. do voveduvawe strogi kontrolni mehanizmi za namaluvawe na nezakonskoto odnesuvawe vo delot na antibiotskite sredstva. poradi golemoto u~estvo na antibioticite vo zdravstveniot buxet (so duri 20 procenti od vkupnite tro{oci za lekovi. odnosno okolu 20 milioni evra). no u{te pove}e poradi rezistencijata koja neminovno se javuva. vo nasoka na proaktivnost vo edukacijata na naselenieto. Neracionalnoto "konsumirawe" na antibiotici vo na{ata dr`ava. istakna deka racionalnata upotreba na antibiotici vo Makedonija bara brzo no sistematsko re{avawe.nekoi od niv i vo nasoka na menuvawe na mentalitetot na pacientot i zdravstveniot rabotnik. programski direktor Centar za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum" www. a koja mo`e da nastapi za 24 ~asa. kako edna od klu~nite alki na zdravstvenata za{tita i negovata/nejzinata mo`nost za direktna komunikacija so pacientot. Ovie aktivnosti za sproveduvawe sekako deka podrazbiraat materijalni i ~ove~ki resursi (od edukacija na pacientite preku bro{uri i televiziski spotovi. pa ako sakate duri i odnosot lekar-farmacevt. No. i osobeno kontrola i sledewe na propi{uvaweto antibiotici i kontrola na marketin{kata praktika za antibioticite. bea napraveni i tri interesni stru~ni prezentacii. dava {iroko pole za deluvawe. kako i podobruvawe na percepcijata za farmacevtskata profesija. bara mnogukratni ~ekori . ovie aktivnosti i sakanite rezultati baraat posveten pristap so multi-slojnost i paralelno adresirawe na razli~nite stejkholderi. zajaknata komunikacija so zdravstvenite rabotnici i instituciite zadol`eni za kreirawe i sproveduvawe na zdravstvenite politiki. be{e mnogu slikovito i sistemski pretstavena ulogata i zada~ite koi farmacevtskata profesija gi ima i treba seriozno da gi prezeme vo borbata so antimikrobnata rezistencija. osobeno zatoa {to farmacevtot e poslednata proverka vo administriraweto na antibiotskite preparati i nivnata upotreba od strana na pacientite. farmacevt-pacient. kako nov koncept vo gri`ata za pacientite dava pogolema uloga na farmacevtot. pove}e od toa. Prezentacijata na d-r Golubinka Bo{evska od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i D-r @aklina Cekovska od Institutot za mikrobiologija dade pregled na site rezistentni vidovi i nivniot odgovor. Vo prezentacijata na prof. Farmacevtot. koe mu ja ovozmo`uva negovata nova uloga vo sistemot na zdravstvena za{tita i promovirawe na zdravjeto na naselenieto. M-r Neda Milevska-Kostova. a sli~na e sostojbata i vo drugite zemji vo regionot. pokraj obra}aweto na vladiniot i nevladiniot sektor i profesionalnite zdru`enija koi ja iska`aa golemata posvetenost i zalo`ba za adresirawe i re{avawe na ovoj problem. Vo programata na nastanot. Farmacevtskata gri`a. pomo{nik-rakovoditel na Sektorot za evropski integracii vo Ministerstvoto za zdravstvo na RM. ili menuvawe na kvalitetot i doverbata na odnosot lekar-pacient. jaknewe na svesnosta i obezbeduvawe na informacii za op{tata populacija.Aktuelno Farmacevtski informator trola zaradi namaluvawe na potrebata od antibiotici. pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija i Biljana Celevska. M-r Il~o Zahariev. o~ekuvano e deka rezistencijata }e onevozmo`i lekuvawe duri i na nekoi polesni infektivni zaboluvawa.studiorum. no i so lekarite.

Farmacevtskata komora e ~len na ovaa grupacija od 2006 god. Brojot na zemji ~lenki iznesuva 29. Formirana e 1912. Celta na Forumot e jaknewe na pozicijata na farmacevtite preku istaknuvawe na nivnata vrednost kaj zdravstvenite profesionalci. kako i [vajcarija. komitetot na postojanite pretstavnici. vuvawe na zaedni~ka farmacevtska politika vo Evropa Unapreduvawe na pozicijata i ulogata na farmacevtite vo bolnicite Poddr`uvawe I zastapuvawe na interesite na bolni~kite farmacevti vo Evropa i sorabotka so nadle`nite organi na Evropskata unija Promovirawe na sorabotka so drugite profesionalni tela Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e oformena vo 1972 god. Aktivnostite na Forumot se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata taka i vo drugite delovi na zdravstvoto. Ovaa cel se ostvaruva preku dijalog i sorabotka so i pome|u nacionalnite farmacevtski asocija(EAHP) Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e rabotna asocijacija na bolni~ki farmacevti od skoro site zemji ~lenki na Evropskata unija. Vo tekot na re~isi 100-godi{nata istorija prioritetite na FIP se pro{iruvaat se so cel da se odgovori na potrebite i o~ekuvawata na profesijata vo . Norve{ka. za unapreduvawe i razvivawe na farmacevtskata dejnost. Vo ovaa asocijacija ~lenuvaat 30 evropski zemji vklu~uvaj}i gi ~lenkite na EU. Hrvatska .Farmacevtski informator Me|unarodni aktivnosti na Komorata Eurofarmforumot e mre`a od nacionalni farmacevtski asocijacii povrzani so Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. FIP go podobruva svetskoto zdravstvo preku naso~uvawe na farmacevtskata praktika i nauka kon otkrivawe i razvitok na novi molekuli. FIP pretstavuva i zastapuva okolu 2 miliona prakti~ari i nau~nici od celiot svet. Zatoa PGEU pretstavuva okolu 400000 farmacevti od aptekarskata dejnost koi pridonesuvaat za zdravjeto na okolu 500 miolioni lu|e niz Evropa. Negova misija e podobruvawe na zdravstvoto vo Evropa vo soglasnost so prioritetite postaveni od SZO. PGEU izrabotuvaat studii koi diorektno ili indirektno se povrzani so aptekarskata dejnost i takvite studii se koristat kako pojdoven materijal za nosewe odluki i re{enija od strana na evropskata komisija za zdravstvo. so cel cvrsto vgraduvawe na farmacijata vo politikata i prioritetite na SZO. Srbija. FIP stana svetski vizioner vo sovetuvaweto za ulogata na farmacevtite vo pridobivkata na zdravstvenata za{tita i pretstavuva odr`uva~ na farmacevtskata nauka. Farmacevtskata komora na Makedonija e ~lenka na FIP od 2007 god. na dobra farmacevtska praksa i na konceptite za farmacevtska gri`a. Celite na ovaa asocijacija se: Razvivawe na bolni~kata farmacija i vospostacii kako i so tehni~ka pomo{ i soveti od Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. zemjite-kandidati za EU I EFTA ~lenovite. Aktuelno 22 PGEU (Farmacevtska grurupacija na Evropskata Unija) e internacionalna neprofitebilna asocijacija formirana spored Belgiskiot zakon i gi zastapuva farmacevtite (aptekari) niz Evropa. delot na pro{iruvawe na zdravstvenite servisi koi gi davaat farmacevtite i vo integriraweto na najnovite nau~ni otkritija vo sekojdnevnata praktika. kako i so ekonomskiot i socijalniot komitet i ostvaruva konstruktivni vrski lobiraj}i FIP (Internacionalnata Faemacevtska federacija) e svetska federacija na nacionalnite asocijacii na farmacevtite i farmcevtskite nau~nici koja e vo oficijalna povrzanost so SZO. a EAPH gi pretstavuva interesite na pove}e od 21000 bolni~ki farmacevti. a vo nea ~lenuvaat 122 organizacii i 4000 individualni ~lenovi. kako i dava pridones za pobezbedna upotreba na efikasni i kvalitetni lekovi vo svetot. Izvr{niot komitet i generalniot sekretarijat odr`uvaat postojani kontakti so Evropskata komisija. a Farmacevtskata komora na Makedonija stana ramnopravna ~lenka od juni 2008 god. Turcija. Farmacevtskata komora na Makedonija e ramnopravna ~lenka na Eurofarm forumot. Celta na PGEU e da se istakne ulogata na farmacevtot kako kompleten zdravstven profesionalec koj mo`e da se prepoznae na sekoe nivo i koj }e pomogne vo za{titata na zdravjeto na site gra|ani od Evropa. Formiran e vo januari 1992 god. a e otvorena za site zemji koi se ~lenki na Evropskiot sovet. Evropskiot parlament.

a toa treba da go napravime vo vistinsko vreme i vo vistinska nasoka. Vo period od 29 avgust do 4 septemvri se odr`a 68. Isto taka. Maja Kova~eva . kako i politikata za informaciite za lekovite koi }e bidat davani za pacientite. se baraa i najdobrite koncepti i na~ini na edukacija na farmacevtite vo dodiplomskite studii i vo kontinuiranata farmacevtska edukacija vo nasoka na podobro obu~eni profesionalci za novite profesionalni predizvici. Be{e iznesen i planot za proektot na FIP Fondacija za edukacija i istra`uvawe. Vo delot na aptekarskata dejnost se odr`a pretkongresen satelitski simpozium. kako i pove}e rabotilnici pod mototo Forum za inovatori vo farmacevtskata praktika: promena na menaxmentot vo javnite apteki. Glavna cel na ovie rabotilnici e podgotvuvawe na javnoto aptekarstvo za negovo vklu~uvawe vo promenata i podobruvaweto na zdravjeto na ~ovekot. Vo tek na sostanocite na sovetot be{e izglasana strategijata na FIP za razvivawe na farmacevtskata dejnost do 2020 godina i bea usvoeni nekolku dokumenti za: politikata na kontrola na antimikrobna medicinska rezistencija. spec. vo Bazel so glavna tema Rein`ewirawe na farmacevtskata praktika vo nasoka na promena na svetot. FIP-ov Internacionalen kongres na farmacija i farmacevtska nauka. Preku diskusii i razmena na idei za razvivawe na novi uslugi. farm. politika za kvalitetot na lekovite koi }e bidat upotrebuvani za deca. za implementirawe na vodi~ite za Dobra farmacevtska praktika vo odredeni izbrani zemji vo razvoj. Ovoj kongres se smeta za istoriski zatoa {to ogromno vnimanie be{e posveteno na farmacevtskata praktika i farmacevtskata gri`a za pacientite vo nasoka na voveduvawe na novi zdravstveni uslugi koi }e bidat obezbedeni od strana na farmacevtite. na sostanocite na Sovetot be{e prezentiran i usvoen planot za zaemnata sorabotka i poddr{ka pome|u FIP I SZO. so kraen zaklu~ok deka kako zdravstveni profesionalci ni pretstoi mnogu rabota zaedno. 23 Podgotvila dipl. zatoa {to be{e izglasana dolgoo~ekuvanata deklacijata za bolni~ka farmacija. kon krajot na avgust 2009 godina.FIP kongres Aktuelno Farmacevtski informator Bazel 2008 godina Farmacevtskata komora na Makedonija e polnopravna ~lenka na Sovetot na FIP. kako i Strategijata na FIP do 2020 godina so planovi za nejzino implementirawe. Sledniot FIP kongres }e se odr`i vo Istanbul.

kako i prepoznavaweto na aktuelnite i potencijalnite problemi povrzani so lekovite (pr. se razvi i integriran pristap vo koj kvalitetot na gri`a se ocenuva so multidisciplinaren nadyor na specifi~nite proceduri ili uslovi propi{ani so standardite za kvalitet navedeni vo klini~kite vodi~i. Ovie centri. efikasna i ekonomi~na primena na lekovite vo bolnicite. iskustvo i sposobnost za rasuduvawe i fundamentalno razbirawe na biomedicinskite. pribirawe na specifi~ni podatoci. u~estvoto na bolni~kite farmacevti vo kontrolata na kvalitetot i tro{ocite so ogled na potrebata odlukite za farmakoterapijata da se temelat na dokazi i davaweto na uslugi orientirani kon pacientot. kako pri individualna gri`a za pacientite taka i na institucionalno nivo. potrebata od genetsko predviduvawe na individualnoto odnesuvawe na pacientot kon terapijata. Tehni~kiot razvoj koj vklu~uva{e terapevtsko sledewe na plazmatskite koncentracii na lekot i prilagoduvawe na dozite i aktuelno. a od druga strana.funkcijata na bolni~kite apteki i ulogata na farmacevtot ktivnostite za obezbeduvawe na soodvetni i celosni informacii za lekovite vo bolni~ki uslovi. vo Velika Britanija kade sovremeniot model na praktikuvawe e prisuten vo najgolem del od bolnicte. obrazuvawe i sovetuvawe na pacientot. ramnote`ata pome|u klini~kite uslugi direktno "na pacient/na klinika" (uslugi naso~eni kon pacientot) i od centraliziran kapacitet (uslugi bazirani na aptekata) pos- tojano se menuva. brojot na bolni~kite farmacevti e dva pati pogolem od onoj vo drugite zemji na EU. Vo Evropa. pridonesoa za promena i zna~aen razvoj na bolni~kata farmacevtska praktika. Avstralija. Ovoj ekspertski izvor kontaktira sekojdnevno so pacientite i zdravstvenite rabotnici vo bolni~ki uslovi. poradi razlikite vo brojot na bolni~ki farmacevti. no sli~ni promeni se odvivaa i vo Kanada. sorabotka so regulatornite tela i industrijata. blizok kontakt so pacientot i poddr{ka vo odlu~uvaweto. Ovie promeni vo razli~ni zemji se odvivaa po razli~ni pati{ta i mnogu od uslugite koi ja poddr`uvaat racionalnata primena na lekovite vo bolni~ki uslovi se ve}e voobi~aeni za severnoamerikanskite dr`avi. Potrebata za bezbedna. socijalnite i klini~kite gledi{ta koi obezbeduvaat optimalen ishod od terapijata. so ogled na potrebata za individualna farmacevtska gri`a. Nov Zeland i pove}eto evropski zemji. itn. Ovie ve{tini go pravat klini~kiot farmacevt stru~wak vo racionalnata farmakoterapija i primaren izvor na nau~no vredni informacii. Me|u drugoto. sozdavaweto na prira~nicite. esencijalnite i dopolnitelnite listi na lekovi. Razvojot i promenite vo farmakoterapijata se preto~ija i vo barawe za postoewe na farmakoinformativni uslugi. vo razvienite zemji da prerasnat vo zna~aen element na bolni~ko-farmacevtskata praktika. Vo ramkite na kvalitetno praktikuvawe na bolni~kata farmacija. bolni~kite farmacevti i lekarite-specijalisti od kade proizlegoa i Komisiite za lekovi i terapija. }e se kontroliraat buxetskite tro{oci. farmacevtskite. od edna strana. Bea razvieni specijalizirani bazi na podatoci naso~eni kon poddr{ka na odlukite za medikamentozen tretman vo bolnici- A 24 te. uslovi i sozdavawe na multidisciplinarni komisii so funkcija kreirawe na politiki za primena na lekovi so koi. ovie Komisii imaat za cel da go namalat preklopuvaweto na naporite vo tolkuvaweto na dokazite pri ocenka na lekovite i da obezbedat ednakov pristap do novite lekovi na nacionalno nivo. Metodologijata za nadyor i kontrola postojano se menuva i razviva kako del od istra`u- . Sozdavaweto na mre`a na farmakoinformativni centri vo mnogu zemji na lokalno. Praktikuvaweto na klini~kata farmacija vo bolni~ki uslovi (i sekade kade se obezbeduva zdravstvena gri`a) ja odrazuva filozofijata na farmacevtskata gri`a baraj}i specijalizirano poznavawe na lekovite. Avstralija i Nov Zeland. odnosno centri vo ramkite na bolni~kite krugovi. a so cel razvoj na efikasen sistem na klini~ki nadyor i kontrola. Ponaprednite modeli na klini~ko-farmacevtski uslugi gi relociraat farmacevtite baraj}i podolgotrajno prisustvo na farmacevtot na klinikata i pridones kon individualnata gri`a so institucionalna poddr{ka bazirana na primena na lekovi vrz osnova na dokaz i spravuvawe so rizikot. so ogled na sé pokompleksnite tretmani so lekovi. regionalno i dr`avno nivo vo su{tina zna~e{e sozdavawe na grupi za sorabotka. }e se obezbedat efikasni i bezbedni lekovi. 80% od bolni~kite farmacevti ja praktikuvaat svojata dejnost neposredno do pacientot i polovinata od niv pominuvaat pove}e od 50% od svoeto vreme davaj}i klini~ko-farmacevtski uslugi. Toa pridonesuva za zgolemuvawe na brojot na bolni~ki farmacevti. farmakoinformatikata. Taka. pri {to sozdavaweto na bolni~kite prira~nici be{e va`en ~ekor kon institucionalno vlijanie vrz primenata na lekovite. Ovie uslugi vo mnogu zemji sega ja so~inuvaat me|unarodno priznatata supspecijalnost vo bolni~kata farmacija.Farmacevtski informator Aktuelno Bolni~ka farmacevtska praktika . interakcii. Vakvite komisii pridonesoa za poblizok kontakt pome|u klini~kite farmakolozi. Vo razvivaweto i primenata na modelite na klini~ko-farmacevtski uslugi vode~ko mesto imaa SAD i Velika Britanija. Potrebata od dobivaweto na neophodnata informacija i sovet za lekot vo bolni~kiot oddel i praktikuvaweto na farmacevtskata ve{tina direktno na pacientot prerasna vo potreba od razvoj na klini~ko-farmacevtski uslugi. re`im na dozirawe. im ovozmo`uva na Komisiite za lekovi i terapija da funkcioniraat efikasno i pridonesuva za rabotata na farmakoinformativnite centri. protokolite. pridr`uvawe kon terapijata. denes priznati vo bolni~kata farmacija kako supspecijalnost klini~ka farmacija. na~in na primena. nesakani dejstva) baraa pribli`uvawe na farmacevtot neposredno do bolni~kiot krevet. Seto ova pridonese klini~ko-farmacevtskite uslugi vo poslednite 30 god. odnosno farmakoinformativnite uslugi sega imaat ogromno vlijanie vrz ocenkata na lekovite. soveti i preporaki bazirani na dokazi. na prmer.

bolni~kite farmacevti obezbeduvaat informacii i davaat soveti na finansiskite direktori. baraat pretpazlivost pri primenata. va`e~ki i za bolni~ki i za gradski apteki.. ovaa uloga bi vklu~uvala transfer na gri`a pred i po bolni~kiot prestoj na pacientot i kontinuirana gri`a na site nivoa. buxetskite za{tedi i razvojot na strategii za kontrola na godi{nata potro{uva~ka so istovremeno podobruvawe na bezbednosta i efikasnosta na farmakoterapijata.5% od bolni~kite recepti vo Velika Britanija. Primeri na visokorazvieni farmakovigilansa Farmacevtski informator sistemi }e najdete denes vo mnogu zemji. bara bolni~kite farmacevti da ja preispitaat svojata uloga i funkcija ne samo vo uslovi na oddel/klinika. Klini~kite farmacevti vo bolni~kite oddeli/klinikite bea prepoznati i vo ramkite na strategiite za spravuvawe so rizikot od farmakoterapijata vo bolni~ki uslovi. ja podgotvuvaat terapijata. tehni~ki i personalni. Nabavkata na lekovite vklu~uva direktno snabduvawe od proizvoditelite i tenderski dogovori so veledrogeriite. Vakviot koncept bara soodvetna obuka vo propi{uvaweto i problemite povrzani so lekovite se identifikuvaat i re{avaat timski vo ramkite na aptekata. Ovie programi nosat odredeni rizici za pacientite. farmacevtskite tehni~ari se vklu~uvaat vo farmacevtskata gri`a vo ramkite na programite za upravuvawe so lekovi. So cel ekonomi~no rabotewe i vo uslovi na ograni~en buxet. Dobrovolnoto prijavuvawe na nesakanite dejstva od lekovite sozdade osnova za farmakovigilansa na nesakanite dejstva i pojavi od novite lekovi i na serioznite dejstva i pojavi na ve}e vospostavenite lekovi. Vo toj pravec e naso~eno i spravuvaweto so rizikot od gre{ki vo farmakoterapijata. nepropi{uvaweto na potreben lek. Programite ovozmo`uvaat pogolemo koristewe na sopstvenite lekovi od strana na pacientite. taka i od farmacevtskite tehni~ari. uslovuvaat restrukturirawe na uslugite na oddelite/klinikite. Vo zemji kako Velika Britanija. Transferot na gri`a pome|u specijalistite na bolni~ko i primarno nivo e ocenet kako najslaba alka vo sinxirot na gri`a. Skandinavskite zemji na ovie barawa za farmacevtska gri`a odgovaraat so razvoj na ulogata na propi{uva~ na lekovi vo ramkite na klini~ko-farmacevtskiot tim. Pristapite koi se koristat vo ovaa smisla vklu~uvaat sorabotka na bolni~kite farmacevti i diplomiranite medicinski sestri vo programi za obrazuvawe i sovetuvawe na pacientite. So toa. Vo Velika Britanija. Holandija. Velika Britanija be{e razviena koordinirana strategija za spravuvawe so rizikot od medikamentozni gre{ki od koja proizleze i terminot klini~ko upravuvawe. so farmacevti i farmacevtski tehni~ari kako personal. vklu~itelno i parenteralnata terapija za individualniot pacient. Mali aptekarski edinici locirani centralno. vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija. ovie aktivnosti glavno se sproveduvaat so multidisciplinarna sorabotka..e. nivna pogolema podvi`nost od edna vo druga klinika/oddel i zgolemuvawe na nivoto na sekojdnevna gri`a. bolni~ki apteki. tamu kade {to se razvivaat i primenuvaat. nekoi skandinavski zemji i dr. Germanija. nabavkata. so relativno mal broj na farmacevti so "nezavisno nivo na edukacija" (pr. izdavaweto i primenata lekovite. Bolni~kite farmacevti vo klinikite i vo farmakoinformativnite centri vospostavija mre`i vo ramkite na regionalniot i nacionalniot sistem na farmakovigilansa sorabotuvaj}i blizu so klini~kite farmakolozi. itn. so rutinskoto dnevno sledewe na propi{uvaweto na lekovite vo bolni~kite oddeli bile otkrieni gre{ki kaj 1. gre{kite vo doziraweto i patot na primena. osobeno koga stanuva zbor za hroni~no bolnite pacienti. tuku i vo po{iroki ramki t. opredeluvawe na bolni~ko kontakt lice za razmena na informacii i sledewe 25 . vo bolni~kite ambulanti kade nivnata uloga bi bila najinovativna. opravduvaweto za svoeto postoewe bolni~kata farmacija i supspecijalnostite go nao|aat vo kontrolata na tro{ocite povrzani so lekovite. Poznavaweto na lekovite koi se koristat vo klini~kite oddeli vo koi tie rabotat im ovozmo`uva da se naso~at kon lekovite so visok rizik na primena. Dobrovolnoto izvestuvawe za propi{uvaweto na pogre{en lek. Imaj}i predvid deka klini~ko-farmacevtskite uslugi imaat za cel namaluvawe na vremetraeweto na prestoj na pacientite vo bolnicite. a so toa i nadzor i ogromna poddr{ka kako od farmacevtite. kade klini~ko-farmacevtskite uslugi se davaat preku individualniot farmacevt kako del od timot na oddelot/ klinikata. Vo odredeni zemji na EU zabele`ana e pojava na kooperativna nabavka od strana na pove}e bolnici t. Me|unarodnoto prifa}awe na farmacevtskata gri`a kako koncept od strana na farmacevtite. Taka na primer. i da ja podobri efikasnosta vo obezbeduvaweto na kvalitet na primenata na lekovi i da go zgolemi kapacitetot na timskata sorabotka kako vo ramkite na aptekite taka i vo ramkite na bolnicite. vo ramkite na bolni~kite uslugi. pretstavuva sfera za kontinuiran profesionalen razvoj kako {to se razviva ulogata na bolni~kiot farmacevt vo individualnata gri`a za pacientot. se razvi koncept na satelitska apteka kako del od strategijata za spravuvawe so rizikot. Ovoj termin ja stava odgovornosta za efektiven klini~ki ishod na korporativno nivo i bara organizirani strukturi vo ramkite na bolnicite za formalizirawe na metodi za kontinuirano podobruvawe na uslugite i vo ramkite na istite. Pri~inata e jasna. podobra edukacija i sovetuvawe na pacientite. Izvestuvawata za nesakanite dejstva i pojavi od strana na bolni~kite farmacevti direktno vo vakvite sistemi e vidlivo vo mnogu zemji i vo Velika Britanija. Usvojuvaweto na elektronskoto propi{uvawe vo golema mera mo`e da gi nadopolni nedostatocite. Vo odredeni zemji na EU. Programite za upravuvawe so lekovi. koga e toa mo`no i {to zavisi pred se od (ne)zavisnosta na pacientot. barawata za pristap i koristewe na klini~kite informacii se izedna~uvaat so barawata za poznavawe na lekovitite proizvodi.e.). Obidite za nadminuvawe na ovie nedostatoci vo sferata na bolni~koto farmacevtsko rabotewe baraat podelba na odgovornostite za gri`a. Vo zemjite. kako na pr. Ovie aktivnosti se koordinirani od bolni~ki komisii vo koi bolni~kite farmacevti imaat aktivna uloga. e karakteristika samo za zemjite so kultura na "nema individulna vina se dodeka se po~ituva protokolot/vodi~ot". pogolemo koristewe na originalni pakuvawa i im ovozmo`uvaat na pacientite sami da gi primenuvaat lekovite vo bolni~ki uslovi. avtomatizirani postapki vo propi{uvaweto. na pr. so cel da se obezbedi najdobra nabavka preku konzorciumski dogovori.Aktuelno va~kite aktivnosti na poleto na zdravstvenite uslugi.

bolni~kite farmacevti ja prepoznavaat celta na farmacevtskata gri`a i svojata uloga vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmakoterapijata. Farmacevtski fakultet Skopje Aktuelno Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija . Izjavite gi pokrivaat site sferi na koristeweto lekovi vo bolnicite kako nabavka. godi{en kongres na Me|unarodnata farmacevtska federacija i uspe{no podgotvija 74 konsenzualni izjavi koi ja odrazuvaat vizijata na profesijata za praktikuvawe na farmacijata vo bolni~ki uslovi. ve{tinite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti treba da se odviva preku razli~ni modeli koi }e odgovaraat na bolni~kite kapaciteti i ~ove~kite resursi. [vajcarija na 30 i 31 avgust 2008 god. pretsedatelot na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija vo ova prilika izjavi: "nie veruvame deka ovaa istoriska konsenzualna sredba }e gi motivira site farmacevti niz svetot da ja preispitaat svojata praktika i da se posvetat na nejzino podobruvawe. Postoeweto na ramka koja }e gi oblikuva ovie modeli e od klu~no zna~ewe i vo taa smisla Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija pretstavuva istoriski dokument koj gi sodr`i mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmacevtskata gri`a. vistinska doza. 26 . Ottuka. se sretnaa vo Bazel. vistinski lek. soodvetna i ekonomi~na primena na lekovite. mo`nosti i barieri za sproveduvawe na medicinskata i farmacevtskata gri`a. a Komisiite za lekovi i terapija treba da gradat cvrsti mostovi koi }e gi povrzuvaat zdravstvenite rabotnici na site nivoa. bezbedna. Rabotej}i direktno so mati~nite lekari vo zdravstvenite centri tie ja igraat ulogata na bolni~kite klini~ki farmacevti vo odnosot so klini~kite lekari-specijalisti. me|u koi i Republika Makedonija. elektronska po{ta. [irokoto prifa}awe na novite modeli na sorabotka pome|u bolni~kite specijalisti i onie na primarno nivo vo najgolema mera (}e) zavisi od razvojot na mehanizmite za nadomest na profesionalnite uslugi na farmacevtite na site nivoa. koi zastapuvaat 86% od svetskata populacija. se nametnuva kako neophodnost primenata na klini~ki vodi~i i prira~nici vo tretmanot na hroni~nite zaboluvawa. Lee Vermeulen (SAD). bezbednosta povrzana so farmakoterapijata be{e neizostaven element. vo Bazel. Vo taa smisla. Andy Gray (J. podgotovka. dvodnevna debata i diskusija vo rabotni grupi na razli~ni temi. Afrika). Na globalno nivo treba da se razvijat vodi~i za "Dobra bolni~ka farmacevtska praktika" temeleni na dokaz. Voveduvaweto i harmonizacijata na najdobroto praktikuvawe na znaewata. Vo site aktivnosti povrzani so lekovite vo bolni~ki uslovi treba da bidat zastapeni pette "vistinski" elementi (vistinski pacient. Oddelnite zemji vo svetot poka`uvaat razli~ni uslovi. so {to pozitivno }e vlijaat vrz ishodot od individualnata farmakoterapija". izjavi deka e sozdadena silna osnova koja }e im ovozmo`i na bolni~kite farmacevti da ja pro{irat svojata praktika i da imaat su{testveno vlijanie vrz kvalitetot. Vo prodol`enie se navedeni site izjavi usvoeni od delegatite na 31 avgust 2008 god. faks) pome|u bolni~kite i gradskite farmacevti. Nesomneno. vo vode~kite zemji ve}e se razvi nov model na praktikuvawe na klini~ka farmacija vo primarnata gri`a kade specijalistite-farmacevti za primarna gri`a se vrabotuvaat kako lica za vrska pome|u lekarite i farmacevtite od primarno nivo i bolni~kite i klini~kite lekari-specijalisti.istoriski dokument za mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvawe na kvalitetna farmacevtska gri`a B olni~kite farmacevti od celiot svet. Ovie vodi~i treba da pomognat vo nacionalnite napori za definirawe na standardite za nivoata. bezbednosta i efikasnosta na lekovite koristeni vo bolni~ki uslovi. Vo razvojot na site izjavi. 4. [vajcarija: Glavni izjavi 1. efikasna. vkupno 384 bolni~ki farmacevti koi pretstavuvaa 98 zemji. me|u koi i Republika Makedonija. pretsedatelot na konferenciskata komisija. Na podgotovkata na izjavite i prethode{e pove}emese~na komunikacija.Farmacevtski informator preku doma{ni poseti i transfer komunikacija (pisma. Zdravstvenite vlasti i bolni~kite upraviteli treba da anga`iraat bolni~ki farmacevti vo site ~ekori na koristeweto lekovi vo bolni~ki uslovi. Isto taka bea opfateni temi povrzani so obrazovanieto i obukata na ~ove~kite resursi. pri {to site podgotveni izjavi bea izglasani od strana na site 98 delegati na farmacevtskite zdru`enija i komori. Ova istra`uvawe opfati 85 zemji. Va`en dvigatel se za{tedite koi ovie uslugi gi nudat od gledi{te na bolni~ki tro{oci i namaluvaweto na sevkupnite tro{oci pri gri`ata za hroni~nite bolni. 2. vistinski pat i vistinsko vreme). pokrienosta i obemot na bolni~ko-farmacevtskite uslugi i treba da gi vklu~at soodvetnite ~ove~ki resursi i barawa za obuka. Su{tinska cel na bolni~kite farmacevti e da go optimiziraat ishodot od individualnata farmakoterapija preku razumna. propi{uvawe i primena na lekovite i sledewe na efektot od farmakoterapijata. 3. Konferencijata be{e planirana pribli`no 3 godini i vo tekot na ovoj period be{e sprovedeno i istra`uvawe za prirodata i obemot na praktikuvawe na bolni~kata farmacija vo razli~ni zemji. Docent d-r Kristina Mladenovska. na Globalnata konferencija za idninata na bolni~kata farmacija vo ramkite na 68. distribucija.

Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto i sovetuvaweto na propi{uva~ite na lekovi za na~inot na dobivawe dokazi za optimalna i soodvetna primena na lekovi. Bolni~kite farmacevti treba da bidat izvor na informacii za site gledi{ta povrzani so lekovite i dostapni za kontakt so site zdravstveni rabotnici. 9. vklu~itelno i citotoksi~nite lekovi treba da se podgotvuvaat vo uslovi koi go sveduvaat rizikot od kontaminacija na proizvodot i izlo`enost na personalot od {tetno dejstvo na minimum. pri nedostig na lekovi i za nabavka na lekovi vo itni slu~ai. 30. Bolni~kite farmacevti treba da vovedat sistem za sledewe na lekovite izdadeni od aptekata (na pr: za da go otpovikaat izdavaweto). Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za kontrola na lekovite koi se ~uvaat vo bolnicite. 17. bezbednata. lekarite i drugiot medicinski personal i da gi naso~uvaat kon najdobrata praktika na koristewe lekovi. Sekoja apteka mora da poseduva plan za nabavka vo nepredvideni okolnosti. Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i Farmacevtski informator doteruvaat da odgovaraat na razli~ni bolni~ki uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi. 16.Vlijanie vrz propi{uvaweto na lekovi 24. 38. tuku preku proces na izbor baziran na podatoci vo prira~nicite. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat soodvetni uslovi za ~uvawe na site lekovi vo bolnicite. 34. Nabavkata na lekovite e kompleksen proces koj bara kontrola od strana na farmacevt i tehni~ki kompetenten personal. 6. tolkuvani i odobreni od strana na bolni~kite farmacevti pred lekovite da bidat izdadeni i primeneti. soodvetnata i ekonomi~nata primena na lekovite vo bolnicite. Bolni~kite farmacevti treba da go namalat rizikot od medikamentozni gre{ki so primena na sistemi ili tehnologii bazirani na dokaz. 21. kako avtomatsko polnewe po propi{uvawe. distribucija na edine~na doza i bar-kod sistemi. na site nivoa na obuka. Bolnicite treba da koristat sistem na prira~nici za lekovi (lokalen. 10. 31. da gi obrazuvaat i sovetuvaat propi{uva~ite na lekovi za lekovite.Aktuelno 5. 7. 26. Treba da se razvivaat poslediplomski edukativni kursevi so koi bolni~kite farmacevti bi se podgotvuvale za kolaborativno propi{uvawe na lekovite. ovaa uloga na bolni~kite farmacevti treba da se promovira i vo programite na drugite zdravstveni profesionalni rabotnici. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite. izdavawe i distribucija na lekovite vo faza na istra`uvawe. 40. Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat medicinskite tehni~ari. 12. Site bolni~ki recepti treba da bidat pregledani. podgotovka. Nabavkata na lekovite treba da bide transparentna. 23. 13. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat podgotovka na injektabilnite miksturi vo apteka so koristewe na asepti~na tehnika. 20. Bolni~kite farmacevti treba da bidat aktivno vklu~eni vo istra`uvaweto na novi metodi i sistemi za podobro koristewe na lekovite. 36. 11. Tema 2 . 27. Toksi~nite lekovi. 18. 33. Bolni~kite farmacevti treba da bidat vklu~eni vo site sferi na gri`a za pacientot za da vlijaat prospektivno vrz kolaborativnoto odlu~uvawe za farmakoterapijata na pacientot.Podgotovka i izdavawe 32. 37. 8. 28. Nabavkata na lekovite treba da bide vodena od na~eloto "nabavka za bezbednost". Nabavkata na lekovi mora da bide poddr`ana od cvrsti na~ela za obezbeduvawe na kvalitet koi }e onevozmo`at nabavka na lekovi so slab kvalitet i niven vlez vo sistemot. Bolni~kite farmacevti treba da bidat ~lenovi na farmacevtskite i terapevtskite komisii so cel nadyor nad site politiki i proceduri za upravuvawe so lekovite. 35. Bolni~kite farmacevti treba da poddr`at razvoj na politiki za primena na lekovi koi se doneseni vo bolnicite od strana na pacientite. 19. profesionalna i eti~ka so cel promovirawe na ednakvost i dostapnost i za da se obezbedi opravdanost na nabavkata pred relevantnite upravni i pravni tela. Obezbeduvaweto na soodvetni uslovi za ~uvawe so cel odr`uvawe na kvalitetot vo celata veriga na snabduvawe e mandatorno. Tema 3 . 27 . 22.Nabavka na lekovi 14. 15. Zdravstvenite vlasti treba da obezbedat sekoja bolni~ka apteka da bide pod nadyor na farmacevt koj pominal specijalisti~ka obuka vo poleto na bolni~kata farmacija. Tema 1 . Bolni~kite farmacevti treba da bidat sostaven del na timovite koi redovno gi sledat pacientite za da pomagaat vo odlu~uvaweto za farmakoterapijata i sovetuvaat za klini~ko-farmacevtski gledi{ta i temi povrzani so bezbednosta na pacientite. Na bolni~kite farmacevti treba da im se obezbedi pristap do sevkupnoto dosie na pacientot. Dodiplomskata nastavna programa treba da vklu~uva sodr`ini relevantni za praktikuvawe na bolni~kata farmacija i treba da se razvijat poslediplomski programi za obuka i specijalizacii od oblasta bolni~ka farmacija. 29. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za ~uvawe. vklu~itelno i herbalni i dietetski dodatoci. regionalen i/ili nacionalen) povrzan so standardnite terapevtski vodi~i. navremeni i dostapni informacii. Modelot na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduva so cel da se potvrdi deka toj e najsoodveten i najekonomi~no gi zadovoluva aktuelnite i idni potrebi. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovie koi se podgotvuvaat vo bolnicite da odgovaraat na standardite za kvalitet. vklu~uvaj}i gi i lekovite vo faza na ispituvawe. Nabavkata na lekovite ne treba da se odviva vo izolacija. protokoli i tretmani bazirani na najdobriot raspolo`liv dokaz. Bolni~kite farmacevti treba da ja koristat sekoja mo`nost. 39. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za sevkupnata logistika povrzana so primenata na lekovite vo bolnicite. vklu~itelno i napatstvija za profesionalna i pravna opravdanost. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat kontinuirana gri`a so transfer na informacii za farmakoterapijata na pacientot kako {to toj se dvi`i niz razli~nite nivoa na gri`a. Mora da postoi formalen mehanizam koj }e ovozmo`i pristap na farmacevtot do predvidenite fondovi za nabavka na lekovi za negovite pacienti. 25. Dobrata praktika na nabavka na lekovi treba da bide poddr`ana od doverliv informativen sistem koj obezbeduva to~ni. Rakovoditelot/direktorot na aptekata treba da bide lice so profesionalno iskustvo odgovorno da ja koordinira razumnata.

Klini~kite intervencii na farmacevtite treba da bidat vneseni vo dosieto na pacientot. Izleznite podatoci od vakvite programi treba redovno da se pregleduvaat i koristat za podobruvawe na kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. kako na pr: ozna~uvawe na intravenski tubi blizu do mestoto na vmetnuvawe za da se spre~i prekin na povrzuvaweto i koristewe na katetri za enteralna ishrana koi ne mo`at da bidat povrzani so intravenski ili drugi parenteralni linii. klini~kata i ekonomskata efikasnost. Treba da se koristat inicira~ki alatki za da se obezbedat kvantitativni podatoci za nesakani pojavi na lekovite vo bolnicite. Farmacevtite treba da obezbedat razvoj i primena na strategii i politiki za spre~uvawe na gre{ki zaradi pogre{en pat na primena. takvite proizvodi treba da se jasno ozna~eni i da se ~uvaat vo posebni ili vo bezbedni zoni. 48. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat razvoj na strategii za obezbeduvawe na kvalitet na primena na lekovite. za podobruvawe na bezbednosta na pacientot. Dozite na hemoterapevticite i drugi lekovi ozna~eni kako rizi~ni (vrz osnova na procenka na rizikot) treba da bidat nezavisno proveruvani vo odnos na originalniot recept od strana na dvajca zdravstveni rabotnici na mestoto na gri`a neposredno pred primena. Tema 5 . Tema 6 . 54. dokolku postojat. Ovie podatoci treba redovno da se pregleduvaat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata.Farmacevtski informator Tema 4 . Izve{taite za nesakanite dejstva treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite prog- Aktuelno rami za izvestuvawe za farmakovigilansa. dokolku postojat. Zdravstvenite rabotnici odgovorni za primena na injektabilni lekovi i hemoterapija treba da bidat obu~eni za nivnoto koristewe.Primena na lekovite 41. 61. [pricevite za oralna primena treba jasno da se razlikuvaat od {pricevite za hipodermalna primena so cel da se spre~i injektiraweto na enteralni ili oralni lekovi. kade e mo`no. 47. osobeno kaj pedijatriskite pacienti. za da se obezbedi sigurna primena. treba da se koristat sovremeni klini~kofarmacevtski uslugi za upravuvawe so farmakoterapijata. Bolnicite treba da reagiraat na izve{taite podgotveni od strana na redovnite nadvore{ni inspekcii za ocenka na kvalitetot so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na nivnite praktiki. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. dozata vo masa i volumen. 50. za ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki. patot na primena i. 51. Ako lekovite se ozna~eni za individualen pacient. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba da podle`i na kontinuirano samoocenuvawe. 53. 64. 55. Procesot na primena na lekovite treba da bide dizajniran taka {to }e se otstranat ~ekorite na propi{uvawe pome|u originalniot recept i zapisot za primena na lekovite. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovite da bidat spakuvani i ozna~eni taka {to }e se ovozmo`i nivna identifikacija i odr`uvawe na integritetot se do nivnata primena na individualniot pacient.Nabquduvawe (monitoring) na farmakoterapijata 57. idealno vo mini }esi~ka i/ili golem {pric (za pedijatriski pacienti) i izdavani so specijalno ozna~eni merki na pretpazlivost. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za neispravni lekovi. Na nacionalno nivo. 43. 45. 60. 42.). na primer koga e potreben pogolem broj na dozni edinici za da se primeni dozata (pove}e od dve tableti. treba da bidat podgotvuvani vo bolni~kata apteka. so cel da se podobri bezbednosta. 63. a podatocite analizirani vnatre{no i sporeduvani so najdobrite praktiki vo drugi institucii. Vinka alkaloidite treba da bidat rastvoreni. 52. Lekovite za novoroden~iwa i pedijatriski pacienti. 59. 49. kako na pr: ime na lekot. novoroden~iwata i kriti~no-bolnite pacienti. 56. bazirani na pravila. nabavuvani i podgotvuvani za site pacienti. kalium hlorid i natrium hlorid) i drugi visokorizi~ni lekovi na oddelot treba da se zameni so izdavawe na rastvori koi se podgotvuvaat neposredno pred primena ili. koi komercijalno ne se na raspolagawe. antimikrobnata terapija i nabquduvawe na koncentraciite na lekovite. Bolni~kite farmacevti treba da razvivaat ednostavni pristapi. 46. Ovie podatoci treba redovno da se analiziraat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. Izve{taite za gre{ki vo farmakoterapijata treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata.^ove~ki resursi i obuka 65. treba da se vklu~at site podatoci. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba redovno da se ocenuva od strana na nadvore{na akreditirana programa za ocenka na kvalitetot. 62. 58. a osobeno za pedijatriskite pacienti. Standardnite koncentracii na lekovite treba da bidat utvrduvani. podredeni da gi zadovolat zdravstvenite potrebi i prioritetite vo javnite i privatnite sekto- 28 . Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat izvorite na informacii neophodni za bezbedna podgotovka i primena na lekovite da bidat dostapni na mestata kade se obezbeduva gri`ata. vijali i dr. 44. receptot treba da se verificira pred primenata. Izve{taite za neispravnite lekovi i supstandardnite lekovi treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za farmakovigilansa. vklu~itelno i koristewe na metodologija na nabquduvawe so cel da se otkrijat gre{kite i da se odredat prioritetite za podobruvawe. toksi~nost i neophodnite merki na pretpazlivost. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za nesakanite dejstva na lekovite i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. dokolku e neophodno. ^uvaweto na koncentrirani elektrolitski proizvodi (pr. zdravstvenite vlasti treba da gi obedinat akcionerite vo zaedni~ko razvivawe na planovi. so cel da se spre~i slu~ajna intratekalna primena. Primerite vklu~uvaat upravuvawe so antikoagulantnata terapija. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat alergiite da bidat to~no zapi{ani na standardno mesto vo dosieto na pacientot i tie da bidat proveruvani i analizirani pred primenata na lekovite. bazirani na dokaz. dokolku postojat. za da se ovozmo`i nabquduvawe i za da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. Bolni~kite farmacevti treba da bidat odgovorni za opredeluvawe na lekovite koi }e se ~uvaat vo bolni~kite oddeli i za standardizacija na ~uvaweto i rakuvaweto so lekovite vo bolni~kite oddeli. So cel optimizacija na ishodot od farmakoterapijata.

and Brown. S. razvivawe na kompetentnost. 28 (6): 816-817.E. Mossialos E. Pharmacotherapy. and Brien. Sritanyarat. UK Audit Commission... na site nivoa na obuka.. J. Ed. procenka i poddr{ka na rabotnata sila. 68. A. Hospital inpatient self-administration of medicine programmes: a critical literature review.et al. Pharm World Sci. Vincent. N. Using information technology to reduce rates of medication errors in hospitals.R. 2007. www. Pharmacy interns on the ward-a pilot study. 28 (3) 115-180. Podgotvil: Docent d-r Kristina Mladenovska. upravuvaweto. infuziski pumpi i kompjuterski kontrolirani kabineti".. Pharm World Sci. Forrest. Comparison of hospital pharmacy practice in France and Canada: can different practice perspectives complement each other. Bolnicite treba da koristat nacionalno prifatena ramka na nadle`nosti za da se procenat individualnite potrebi i karakteris- Farmacevtski informator tiki za obuka.. S. 2007. ednakvi mo`nosti i ~ovekovi prava i da bidat vo soglasnost so regulativata za rabotni odnosi.. "Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat pacientite za soodvetno koristewe na lekovite". pp. Prazninite vo evidencijata na ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki treba da se otkrivaat i imenuvaat preku programa za strate{ki istra`uvawa.J. se ovlasteni i za izborot i koristeweto na medicinski pomagala kako na pr. H. Kelly. Gerdemann. and Hudson.. Prescribing errors in hospital inpatients: their incidence and clinical significance. R... 71. A patient-held medication record and a patient medication profile to support the continuity of acute cancer care. Berkshire. Prot-Labarthe. Open University Press. Drug Safety. obemot i kapacitetot na personalot da soodvetstvuvaat na nivoata. Sources of information for new drugs among physicians in Thailand. infuziski setovi. The definition of Clinical Pharmacy. Blix. vo specijalniot dodatok na American Journal of Health-system Pharmacy so sloboden pristap preku veb-stranicata na spisanieto. Mrazek M. Day. 213-226.fip. profesionalnite zdru`enija i rabotodavcite treba da uka`uvaat na nedostig od ~ove~ki resursi preku odr`livi strategii za obezbeduvawe ~ove~ki resursi..K. 67. On Pharmaceutical Risk Minimization. so ovlastuvawe za procesot na primena na lekovite. zaedno so literaturniot pregled baziran na dokazi koj gi poddr`uva izjavite. 7:238-46.. 29 (2) 47-50. D. 31 (9) 737-724. A. 2007. and Barber. 29 (2) 90-96. S. Planovite za ~ove~ki resursi vo bolni~kite apteki treba da gi opfatat site kadri i da se povrzani so zdravstvenite celi. Bates. London: Audit Commission. Pharm World Sci. International Journal of Pharmacy Practice. N. Quality and Safety in Health Care. 29:619-627.S.. nagraduvawe (plata) i napreduvawe vo karierata. F. 74. Hudson. Chachter. }e bidat objaveni na po~etokot na 2009 god. Griese. Wright.. Nivoata na praktika i dopolnitelnite barawa za kompetentnost treba da bidat definirani i redovno ocenuvani na nacionalno nivo za da se oformi ramka na nadle`nosti za site kadri. 2001 Layton. 320: 788-91. S. obukata.. H.Aktuelno ri koi go optimiziraat definitivniot ishod od lekuvaweto na pacientot. i vodi~ite i standardite za bolni~ko-farmacevtskata praktika. 2001. Brion.F. 11:340-4. Brouwers. celite. Dean.org/lobalhosp 29 Literatura American College of Clinical Pharmacy. F... regrutirawe i zadr`uvawe. 2006. L. Knaap. 2002. Walley T. Pharm World Sci.{. 2006. Moger..E. J. S. A. 2007..E. and Schulz. 29 (1) 34-38. Programite za obuka na aptekarskiot personal so sredno nivo na obrazovanie (tehni~ari ili sli~no) treba da bidat formalizirani na nacionalno nivo. A. B.W. kompetentnosta. Izjavite 26 i 27 se kombiniraat: "Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto na propi{uva~ite na lekovi. Green. Ovie planovi treba da gi opi{uvaat strategiite za obrazovanie i obuka na ~ove~kite resursi. Engels.fip. R. England. (b) Modificirawe na izjavite: Izjavite 15 i 18 se kombinirani vo edna izjava: "Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i doteruvaat. Chadbunchachai. Provision of pharmaceuticals in Australian hospitals: equity of access? Pharm World Sci. 2007. obu~uvawe.. International Journal of Pharmacy Practice. O. T. Tan. Pharm World Sci. W. Site konsenzualno izglasani izjavi (koi vo me|uvreme dopolnitelno tehni~ki i jazi~no se obrabotuvaat t. 2000. Izjavata 33 e modificirana: "Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za soodvetno ozna~uvawe i kontrola na lekovite ~uvani vo bolnicata". za pristapot do dokazite i dokazite neophodni za optimalna i soodvetna primena na lekovite.R. posebno vo ruralnite i oddale~enite oblasti. equity and quality. Rowe. M. Callreus. British Medical Journal. R. 2001. 9(suppl):R40. regrutirawe i zadr`uvawe. Emerson. Bolnicite treba da odr`uvaat informativni sistemi za ~ove~ki resursi koi sodr`at osnovni podatoci za planirawe. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za soodvetno prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite". but concurrence with national pharmacotherapeutic guidelines. and De Jong-Van den Berg. Zdravstvenite vlasti. C. 69. and Wertheimer. Hospital pharmacies in Regulating pharmaceutical in Europe: striving for efficiency. pokrienosta. Adverse drug reaction monitoring by . 1999. L. i ulogata i odgovornosta na akcionerite za primena na ovie strageii. Pharm World Sci. 2008. British Journal of Clinical Pharmacology. E. J. M. Motrram. C.. Fijn. obemot i odgovornosta na site kadri koi obezbeduvaat farmacevtski uslugi. Dutch hospital drug formularies: pharmacotherapeutic variation and conservatism. politikite koi ja tretiraat polovata zastapenost.A. 73.R. Characteristics of drug-related problems discussed by hospital pharmacists in multidisciplinary teams. 49: 25463. edukatorite. 66. harmonizirani i akreditirani za ostvaruvawe na definiranite nadle`nosti vo ramkite na definiraniot obem na aptekarskata praktika... Spoon full of sugar: Medicines Management in NHS Hospitals. K. Farmacevtski fakultet Skopje United Kingdom hospital pharmacy departments: impact on the introduction of “yellow card” reporting for pharmacists. Podatocite treba da bidat klasificirani na nacionalno nivo so cel da se podobrat strategiite za ~ove~kite resursi. 70. 72.. Pove}e informacii za Globalnata konferencija mo`at da se najdat na konferenciskata veb-stranica: www. Gallego. M. and Bourdon. Stephens.F. 2000. Vo sredina ograni~ena so kapacitet koja onevozmo`uva nabquduvawe na site pacienti koi koristat farmakoterapija bi trebalo da se vospostavat kriteriumi za izbor na pacientite koi }e podle`at na nabquduvawe". pravednoto otpu{tawe i rasporeduvawe. Vo me|uvreme od strana na rabotnite grupi bea napraveni odredeni izmeni koi vklu~uvaat: (a) Dopolnuvawe na glavnite izjavi: "Bolni~kite farmacevti. S. Taylor. I. G.. nivniot broj ne e finalen). A. da odgovaraat na razli~ni uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi na najsoodveten i najekonomi~en na~in". J. Viktil.O. Bolni~kite politiki za ~ove~ki resursi treba da bidat zasnovani na eti~ki principi. D. J. Prioritising drug and therapeutic committee (DTC) decisions: a national survey. and Lennan. and Reikvam. 28 (3) 115180. J. T.org/lobalhosp. 2004. Busseires. 2008. T. 29 (5) 526-533. "Bolni~kite farmacevti treba da ja nabquduvaat farmakoterapijata na pacientot (dnevno ili sekoga{ koga e napravena izmena) so cel da obezbedat bezbedna i soodvetna primena za pacientot i optimalen ishod. M. and Brien J. Klu~nite akcioneri treba da obezbedat obrazovanieto.A.

FIP.preku rabotata na nacionalnite asocijacii i pretstaveni preku Me|unarodnata federacija na farmacevti. Farmacevtite se prvi od zdravstvenite profesionalci. isto taka. kade zaedni~ka cel e : 1) postignuvawe na univerzalen pristap i socijalna za{tita zaradi podobruvawe na zdravstvenata ednakvost.da aktivno gi poddr`uvaat vladinite politiki {to ja odr`uvaat krajnata cel za podobruvawe na zdravjeto na pacientite vo celosen fokus. preku: Zgolemuvawe na univerzalniot pristap i socijalnata za{tita zaradi podobruvawe na ednakvosta vo zdravstvenata za{tita. Ovozmo`uvaj}i pristap na site lu|e do aptekite. kako i poddr{ka vo otka`uvaweto od pu{eweto cigari i upravuvaweto (menaxmentot) na debelinata. Farmacevtite go poka`aa ne samo sopstveniot interes. Kako posledica od vakvite aktivnosti. 4) remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku zgolemena efikasnost na Vladata i aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi).39 SAD$ po pacient. 2) reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. Preku mnogu inovativni uslugi. Ovie uslugi se odnesuvaat kon glavnite trendovi vo zdravstvoto i potrebite na zdravstvenite sistemi. ednakvost i socijalna pravdina. farmacevtskata gri`a. Sli~no na ova. poka`uva efekti na ekonomska isplativnost: dokolku programite na farmacevtskata gri`a bile potpolno implementirani vo SAD. {to vodi kon zgolemena efikasnost na Vladata poddr`ano od SZO. Obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki Dobro definirana sorabotka na lokalno nivo pome|u farmacevtite i ostanatite zdravstveni profesionalci (vklu~itelno i lekarite) dovede do namaluvawe na brojot na recepti i do namaluvawe na cenite na lekovite. Minov Mihail. postojat cvrsti dokazi deka farmacevtite se glavni u~esnici (stejkholderi) vo namaluvaweto na tro{ocite na zdravstvenata za{tita preku podobruvawe na o~ekuvanite rezultati na pacientot.na-recept. zgolemena polimedikacija.95 SAD$ do 293. kako i pacienti so renalna transplantacija. 3 4 Prevod: mr. Ne samo {to farmacevtite se soglasni so ovie bazi~ni principi. kade mo`e da se dobie profesionalno sovetuvawe. podobruvawe na bezbednosta na lekovite i namaluvawe na upotrebata na nepotrebnite lekovi.Farmacevtski informator Aktuelno Farmacevtska poddr{ka na zaklu~ocite na Izve{tajot za zdravjeto vo svetot ekoja godina. Farmacevtite. vo odnos na zdravjeto i zdravstvenata za{tita. odnosno kancerot na dojkata. se naveduvaat programite za menaxment na bolestite vo aptekite od javen tip. farmacevtite i nivnite timovi pridonesuvaat za zgolemuvawe na zdravstvenata ednakvost. kako i do podobruvawe na soodvetnosta na propi{anite lekovi. vo odnos na opredeleni visoko razvieni i inovativni podra~ja na uslugi kon pacientite. Vklu~uvaweto na farmacevtite vo menaxmentot na zaboluvawa kako {to se astma. {to rezultira so benefit od optimalnite rezultati od nivnata medikacija. demonstriraat podobreno pridr`uvawe na pacientot i podobri rezultati. srcevi bolesti i hipertenzija. farmacevtite ja demonstriraa sposobnosta za pridonesuvawe kon zna~itelni podobruvawa vo zdravstvoto. kako i vo zloupotrebata na lekovite preku metadonskata programa. osteoporozata. prevencija i upravuvawe so problemite pri upotrebata na lekovite i minimizirawe na nesakanite reakcii na lekovite: preku razvojot na konceptot za farmacevtska gri`a. i da mu sugeriraat na lekarot soodvetno re{enie. Sledat nekolku primeri na novi uslugi razvieni od farmacevtite vo svetot: Promocija na zdravstvenata za{tita i upravuvaweto so zdravstvenite rizici zaradi podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na pacientite i reducirawe na potrebata od upotreba na lekovi i ostanati poskapi zdravstveni uslugi: dokazite uka`uvaat pozitivni rezultati {to proizleguvaat od programite na farmacevtite vo skriningot na rizik faktorite za kardiovaskularnite zaboluvawa. bez zaka`uvawe. Ovoj izve{taj. Reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. isto taka gi naglasuva ~etirite razli~ni podra~ja za reforma. Izdanieto od 2008 godina ja potencira ulogata na Primarnata zdravstvena za{tita. kako i brojot i tro{ocite od upotrebenite lekovi. Identifikacija. se namaluvaat vo zemjite kade {to ovie uslugi se obezbeduvaat. Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) izdava Izve{taj za zdravjeto vo svetot so razli~na tema vo fokusot. nedostig S 30 1 2 od zdravstveni profesionalci i zgolemeni tro{oci vo zdravstvenata za{tita. a koi se odnesuvaat i na postoe~kite i na idnite zdravstveni potrebi.6 milijardi SAD$ kako direktni tro{oci na zdravstvenata za{tita. vklu~uvaj}i podobro pridr`uvawe kon terapevtskite protokoli (re`imi): preku intervencii na farmacevtite. nesakanite efekti na lekovite i problemite povrzani so lekovite. isto taka. pacientite podobro se pridr`uvaat kon propi{anata terapija. negativnite rezultati od lekovite mo`ele da bidat reducirani za 53-63% i da se za{tedat 45. Remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi). ja poka`aa svojata efikasnost vo prevencijata na prenesuvaweto na infekciite. kako i onie so status lek-bez-recept. kako {to se streeweto na populacijata. farm. tie se podgotveni i posveteni. Vo ovaa grupa na aktivnosti na farmacevtite se vklu~eni i prevencijata i menaxmentot so problemite na lekovite so status lek . Podatocite uka`uvaat deka farmacevtite se sposobni da detektiraat ~etiri problemi na sto recepti. tuku i nivnata posvetenost na ovie ~etiri glavni oblasti za zdravstvena reforma. postoi dovolno silen dokaz deka farmacevtskite intervencii go namaluvaat brojot na bolni~kite denovi. kade vo opredeleni slu~ai mese~nite za{tedi na medicinskite tro{oci iznesuvale od 143. . Farmacevtite veruvaat deka podobra sorabotka pome|u zdravstvenite profesionalci. kako glaven faktor vo dostignuvaweto na univerzalen pristap. vo sodejstvo so praktiki-bazirani-na-dokazi mo`e da pomogne vo obezbeduvaweto na pozdravi zaednici. Kako primer. spec. Podobruvawe na rezultatite na zdravstvenata za{tita preku najdobra mo`na upotreba na lekovite. Mnogu nezavisni studii uka`uvaat deka farmacevtite imaat pozitivno vlijanie vrz zdravjeto preku obezbeduvawe na ubedlivi i {tedlivi na~ini na pristapuvawe kon zdravstveniot sistem. 3) obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki. no kako glavni u~esnici vo zdravstvoto. Pome|u nivnata odgovornost vo obezbeduvawe na odr`livi zdravstveni sitemi.

Farmacevtskiot fakultet i od Ministerstvoto za zdravstvo (Biro za lekovi) i FZOM. prof. direktorite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. d-r Ton~i Buble. zamenik-ministerot i glaven koordinator na proektot za Upravuvawe so zdravstveniot sektor. Na rabotilnicata u~estvuvaa ministerot za zdravstvo d-r Bujar Osmani.moh-hsmp. Makedonija. Slovenija. od Institutot za zdravstveno osiguruvawe od Hrvatska i Stanislav Primo`i~ od Agencijata za lekovi na R. be{e prepora~ano deka treba da se inicira set na kriteriumi i standardi za postavuvawe na legalna ramka i razvoj na metodologija.php kar. d-r Vladimir Popovski. Me|u drugoto. zamenik-direktor na Agencijata za lekovi.gov. Na rabotilnicata se otvori diskusija za definirawe i utvrduvawe na adekvatna politika na ceni na lekovi. 31 Prezemeno od http://www. na 13 noemvri 2008 godina (~etvrtok) vo Hotelot "Aleksandar palas" od 10 do 13 ~asot se odr`a trkalezna masa na tema: "Politika na ceni na lekov".Aktuelno Farmacevtski informator Trkalezna masa: Vo organizacija na Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija (MZ)-Proektna edinica za koordinacija. Pokaneti gosti i prezenteri od stranstvo bea: Vesna Koblar. kako i pretstavnici od Farmacevtskata komora. potrebno e precizno definirawe i regulirawe vo forma na podzakonski akti i pravilnici. so cel soodvetna implementacija na politikata na ceni na lekovi vo R.mk/index. \or|i Trenkoski i Janez Jelni- Politika na ceni na lekovi na rabotilnicata se soglasija deka za da se postigne adekvatna transparentnost i legalna ramka na politikite na cenite na lekovi. U~esnicite .

Farmacevtski informator 2009 Kalendar 32 .

}e se prostira na 9000 m2. Taa investicija e samo eden od pokazatelite deka Galenika uspe{no se izbori so nasledenite problemi. 33 . Dogovorot za kreditirawe na taa investicija Galenika AD go potpi{a so Unikredit banka Belgrad i Banka Intesa .Komercijalen tekst Naskoro najmoderna fabrika vo Evropa Stanuva zbor za investicija na Galenika AD. Vo rabotnata strategija toa ni e edna od osnovnite to~ki koi gi neguvame. objasnuva Pravdi}. Toa e korporativna timska rabota koja dobro se poka`a i dade egzaktni rezultati. generalen direktor na Galenika. Toa e prv ~ekor vo investiciite. prakti~no. Potsetuvame deka Galenika AD neodamna na 21. se stabilizira i go unapredi raboteweto. Anglija i Francija.12. veli Pravdi}. Aleksandar Pravdi}. a za tri godini vkupniot izvoz e zgolemen blizu 100 procenti. Denes vo svoeto portfolio Galenika ima i antibiotici od novata generaciaj koi se efikasni i selektivni. dobrite programi. dietetski preparati. razvoj na novi preparati. Azerbejxan. So toa i niz odredeni korekcii bi bila zaokru`ena. na Bliskiot i Dale~niot Istok. Najgolemoto u~estvo e vo Bosna i Hercegovina. Kongo. }e ima kapacitet od 2 milijardi i 100 milioni kapsuli na godi{no nivo so rabota vo dve smeni i }e gi ispolnuva najvisokite evropski i svetski standardi koi va`at za farmacevtskata industrija. kvalitet na svoite proizvodi i edinstvena na prostorot od porane{na Jugoslavija ima Institut za farmacija.. vredna 46 milioni evra. mo`e da ka`eme deka Galenika e dr`ava vo malo i toa rezultira{e so izvonreden kvalitet na proizvodite. nova farmacevtska kompanija koja bi gi zadovoluvala najmodernite standardi na svetsko nivo. U~estvoto na Galenika na pazarot vo zemjite od okolinata se dvi`i okolu 30 procenti. So ova obra}awe generalniot direktor na Galenika go odbele`a po~etokot na rabotite na najsovremenata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi vo regionot i edna od najmodernite vo Evropa. Rabotime so zemjite od porane{niot SSSR. Minatata godina go osvoivme pazarot vo Libija. izjavuva g. Pred toa osvoeno proizvodstvo na penicilin imale samo SAD. Planirame da vlo`uvame i vo fabrika za polute~ni i te~ni farmacevtski proizvodi. Mongolija. no tamu na{eto u~estvo e zna~itelno pomalo. stomatolo{ki i veterinarni proizvodi. a dve godini podona od London se vrati so zlatna "Kruna na kvalitetot". vode~ka farmacevtska ku}a vo Srbija. Zastapeni sme vo Romanija i drugi zemji. Koga taka gledame. dobar istra`uva~ki razvoen sektor i logistika. Galenika vo septemvri 2009 god. Vo paletata lekovi na Galenika antibioticite imaat najzna~ajno mesto. edna od najmodernite vo Evropa. proglasena e za najuspe{na kompanija vo Srbija. Za kratko vreme Galenika dobi pove}e nagradi i postigna rezultat kakov {to nema{e po devedesetite i prvite godini od ovoj vek. a ovaa godina o~ekuvame toa da bidat Nigerija.Belgrad. Postoe~kata organizacija sekoga{ ja prilagoduvame kon barawata i dvi`eweto na pazarot i naukata. Posebno sme gordi na realizacijata vo izgradbata na novata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. Toa se zemji so golem broj na `iteli i pretstavuvaat mnogu privle~ni pazari. Prvoto {i{ence penicilin e proizvedeno 1949 god. Na{ite kadri imaat postojana edukacija vo odredeni specijalizacii. koja iznesuva 46 milioni evra i pretstavuva najgolemo vlo`uvawe vo proizvodstveni kapaciteti vo minatata i ovaa godina vo Srbija. Galenika AD oficijalno potpi{a Dogovor za finansirawe na izgradba na fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. Asortiman so pove}e od 250 proizvodi Asortimanot na Galenika opfa}a pove}e od 250 proizvodi so koi gi opfa}a re~isi site grupi na lekovi.. 12 fevruari 2008 godina. sledime i usovr{uvame. pazari vo Afrika. }e ja otvori novata fabrika. Republika Srpska i Makedonija. otvorame Farmacevtski informator Po~ituvani Imam zadovolstvo da Ve izvestam deka denes. 62 godini tradicija. Ovaa fabrika }e bide edna od najmodernite fabriki za proizvodstvo na vakvi preparati vo svetot. Galenika ima 2800 vraboteni. Sprema rezultatite vo 2005 godina. koja }e bide otvorena slednata godina vo Belgrad.2007 god. go promeni razvojniot tek i ostvari zavidni rezultati vo poslednite dve godini. go potpi{a dogovorot za izgradba na nova fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi so italijanskata firma IMA Italy kako izveduva~.

rabotewe i eden vid monotonija. I ovoj pat dru`eweto vo rabotni uslovi i vo uslovi na ve~erni prijatni migovi na plovidbata po Sava i Dunav. svoi posebni slu~uvawa i nikoga{ dve ne mo`at da bidat isti. vo maj. Sekako deka sekoja poseta nosi svoi osobenosti. proletta predizvika novi emocii. novi `elbi. Taka be{e i ovoj pat. ostavija neizbri{livi spomeni na edno prijatelstvo koe e tradicija u{te od godinite koga me|u nas nema{e granici. prodol`uvaj}i ja po~etnata ideja za realizirawe pove}e rabotni poseti od Makedonija. .Farmacevtski informator Komercijalen tekst 34 Galenika i Belgrad stanuvaat tradicija koja trae Po zimskite meseci na miruvawe. so idejata za nova poseta na Galenika i Belgrad. Né predizvika i nas. Taka }e bide i vo idnina.

Komercijalen tekst Farmacevtski informator 35 .

Dru`eweto. Fe. Makedonija na krajot na maj. stanuvaat del od zdrava hrana. Toa be{e korisnoto. Na toj na~in go spoivme ubavoto i korisnoto. Vo ramkite na na{ata predvideni marketing aktivnosti go realiziravme predavaweto za Oligogal koj stanuva paleta: Se. izlegovme od kli{eto na 45-minutno predavawe vo zatvoren prostor i ja iskoristivme nepovtorlivata ubavina na Ohridskoto Ezero za organizirawe predavawe na brod so site propratni uslovi za kvalitetna prezentacija. be{e nasloveno predavaweto za farmacevtite vo ramkite na odr`anoto Godi{no sobranie na Farmacevtskoto dru{tvo na R. vo Struga. izvor na energija. . zatoa slikite neka go ilustriraat nastanot.. be{e ona {to go narekuvame: ubavoto. Cr. . . Tekstot toa ne mo`e da go dolovi. kako i prevencija vo za{titata od odredeni bolesti. a so svoite osobini i deluvawe stanuvaat pridru`ni proizvodi na osnovnata medikamentozna terapija. posetata i sodr`inskiot sostav na Zaum.. plovidbata po Ohridskoto Ezero. dopolnuvawe na ishranata so vitamini i minerali. 36 .Farmacevtski informator Komercijalen tekst “TRI VA@NI PRI^INI ZA OLIGOGAL”. Pritoa.

Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. gi zgolemuva vrednostite na planiranite rezultati Zaklu~ok od Deklaracijata od Helsinki: Farmacevtite i Javnoto zdravstvo. tehnolo{ki razvoj i zgolemuvawe na o~ekuvawata Zdravstvenite sistemi {to dobro funkcioniraat se esencijalni vo podobruvaweto na zdravjeto Unikatnata uloga na farmacevtite vo primarnata i sekundarnata zdravstvena za{tita.Aktuelno Farmacevtski informator DEKLARACIJA za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto Evropskiot forum na Farmacevtskite asocijacii. ograni~eni resursi. Da se vrednuva i da se stremi kon ovozmo`uvawe na obezbeduvawe na kvalitetni farmacevtski uslugi za site. zaradi poddr{ka na poinformiran proces na donesuvawe na odluki. Da se pomogne na ministrite za zdravstvo vo obezbeduvawe na transparentnost i odgovornost vo monitoriraweto i evaluiraweto na izvedbite na farmacevtskiot sistem. Da se obezbedi pristap kon kvalitetna farmacevtska gri`a zasnovana vrz najdobrite dostapni dokazi na medicinskata i farmacevtskata nauka. na 17. regionalna kancelarija za Evropa. Da se obezbedi platforma za povrzuvawe na farmacevtskite uslugi so zaednicite i semejstvata. Mihail Minov) 37 . Godi{no sobranie ja donese Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. redistribucija na resursite zaradi zadovoluvawe na potrebite vo zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. kako i Standardite za kvalitet na farmacevtskite uslugi. namaluvawe na finansiskite barieri pri upotrebata na neophodnite uslugi. dokolku e potrebno. Dobra farmacevtska praktika. Da se upotrebuvaat opredeluvawa od zdravstvenata tehnologija. kako i oportunisti~ki farmacevtski intervencii. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo vo definiraweto na vizijata za razvoj na farmacevtskiot sistem. prevencijata na bolestite i promocijata na zdravje so akcent vrz postoe~kite i idnite zdravstveni i medicinski potrebi. kako i nivnite socijalni. 12. soglasno resursite. Deklaracijata e bazirana na Povelbata od Talin: Zdravstveni sistemi za zdravje i blagosostojba. programi za menaxment so zaboluvawata. SZO. a posebno za vulnerabilnite grupi. Da se integriraat naso~enite programi spored specifi~ni zaboluvawa vo postoe~kite strukturi i uslugi. mora da bide posvetena kon podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto Ova e kontinuiran proces kade mnogu farmacevti se ve}e posveteni na podobruvawe na zdravjeto vo nivnite regioni i deka praktikata na sorabotka. 3.bez ogled dali ovie se od javniot ili privatniot sektor. barawata i o~ekuvawata na lu|eto. kako i soodvetna eti~ka i efikasna upotreba na inovaciite vo medicinskata i farmacevtskata tehnologija 11. kako i pomagawe na farmacevtite za poefikasna me|usektorska implementacija. Da se obezbedi holisti~ki pristap kon uslugite preku obezbeduvawe od strana na aptekite na promocija na zdravje. kako del od zdravstvenite sistemi vo Evropa. so ogled na nivnoto li~no zdravje preku intervenciite na farmacevtite Pottiknuvawe na me|udr`avnoto u~ewe i sorabotka vo odnos na dizajnot i implementacijata na reformite na farmacevtskiot sistem. spec. 10. vo kontekst na demografskite ili epidemiolo{kite promeni. 2008. osiguruvaj}i deka potrebnoto vnimanie e obezbedeno kon siroma{nite lu|e i drugite vulnerabilni grupi na gra|ani Investirawe vo farmacevtskite sistemi i pottiknuvawe na investiraweto pome|u sektorite {to imaat vlijanie vrz zdravjeto. FIP. prodlabo~uvawe na socioekonomskite razliki. Nie. zaedno so drugite zdravstveni profesionalci. kako i domovite na gra|anite . tuku i za drugite zemji (mobilnost na farmacevtite). 2003. 15. kako i ovozmo`uvawe na lu|eto da pravat izbori za zdraviot na~in na `ivot. EURO-FARM Forumot. ~lenovite na EURO-FARM Forumot. Da se zajakne farmacevtskata politika i sistemskite istra`uvawa. Da se bide posveten vo mereweto na izvedbata i da se razmenuvaat iskustva za se {to e gore navedeno. 3 oktomvri 2008 godina (prevod: m-r farm. 7. 8. upotrebuvaj}i dokazi za povrzanosta me|u socioekonomskiot razvoj i zdravjeto preku farmacevtskite intervencii Promovirawe na transparentnost i odgovornost vo performansite na farmacevtskiot sistem zaradi postignuvawe na merlivi rezultati Adaptirawe na farmacevtskite sistemi kon pogolemo razbirawe na potrebite. pridonesuvaat vo podobruvaweto na zdravjeto i blagosostojbata. se obvrzuvame samite sebe za upotreba na ovaa Deklaracija kako osnova za transformacija na zaedni~kite vrednosti vo aktivnosti. dostoinstvoto i doverlivosta. i. 1997. internacionalniot izboren konkurs na farmacevti treba da bide voden od eti~ki pristapi i me|udr`avna sorabotka. promocijata na zdravjeto. zaradi obezbeduvawe na podobri i odr`livi o~ekuvani rezultati. kako i upotreba na najsoodvetnata tehnologija za obezbeduvawe na podobrena efikasnost i bezbednost na samiot pacient. kako i ostanatite dokumenti i publikacii od SZO i EURO-FARM Forumot. odnosno gi vklu~uvaat i prevencijata na bolestite. kako i poddr{ka vo sobiraweto na potrebnata dokumentacija od oblasta na zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. bazirana na po~it kon privatnosta. Deklaracijata go potvrduva i priznava slednovo: Zdravstvenite sistemi podrazbiraat mnogu pove}e otkolku samo zdravstvena za{tita. Da se definiraat finansiski dogovori zaradi obezbeduvawe na pottik za efikasno organizirawe i ispora~uvawe na farmacevtskite uslugi. 14. povrzuvawe na alokacijata na resursite kon obezbeduva~ite na istite vrz osnova na nivnata izvedba. Da se raboti na soodveten balans pome|u farmacevtskata gri`a. kako odgovor na nivnite potrebi. kako i za{tita od finansiskite rizici pri pru`aweto na zdravstvenata usluga. objekti i uslovi za akutna i prodol`ena zdravstvena za{tita. a vo soglasnost so soodveten kodeks na praktika. ekonomski opredelbi i opredelbite za `ivotnata sredina 13. vklu~uvaj}i primarna zdravstvena za{tita. kako i so ostanatite zdravstveni profesionalci vo stapuvaweto vo sila na Me|unarodnite zdravstveni regulativni propisi Povikuvawe na nacionalnite farmacevtski asocijacii {to rabotat vo ramkite na svoite odgovornosti za: 1. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo da gi vklu~at zabele{kite za zdravstvoto obezbedeni preku farmacevtskite intervencii vo site politiki. e posvetena na : Promocija na zaedni~ki vrednosti na solidarnost. vo odnos na ulogata na farmacevtot. i promocija na odgovornost i transparentnost vo upotrebata na ovie fondovi. 2. na nacionalno i nadnacionalno nivo Osiguruvawe deka farmacevtskite sistemi se izgotveni i sposobni da odgovorat na krizite i deka farmacevtite sorabotuvaat edni so drugi.Da se raboti na idni investicii vo farmacevtskata rabotna sila. kako i potrebite na narodot. kako i vospostavuvawe na ramnote`en odnos vo sorabotkata so glavnite u~esnici na site nivoa. prevencija na zaboluvawa. Da se obezbedi vrska pome|u individualniot pacient i farmacevtot. so ednovremeno priznavawe na nivnite prava i odgovornosti. 5. 6. Deklaracijata uka`uva deka farmacevtite. 4. kako i za intersektorska i interprofesionalna sorabotka i promocija na zdravjeto zaradi obezbeduvawe na efikasna farmacevtska gri`a. 9. ednakvost i u~estvo preku farmacevtskite politiki. alokacijata na resursi i ostanatite aktivnosti. bidej}i ima implikacii ne samo za zemjata-investitor. i kako osnova za zabrzuvawe na implementacijata na pogorenavedenite odredbi za zajaknuvawe na farmacevtskite sistemi. kako i da se obezbedi deka ovie uslugi se ispora~uvaat vo sorabotka so uslugite obezbedeni vo ostanatite institucii na sistemot. preku intervenciite na farmacevtite. kako i naporite da se vlijae vrz ostanatite zdravstveni profesionalci vo potenciraweto na spomenatite zdravstveni segmenti Site zemji od Evropa se soo~uvaat so razli~ni zdravstveni predizvici.

Vo Evropa ovoj princip na rabota se koristi samo vo Velika Britanija. zemji. na farmacevtskiot pazar ne postoi vistinsko pregovarawe me|u dvete strani (potro{uva~ite-pacienti i dobavuva~ite na lekovi). koja e nivnata vistinska ili korektna cena. Pritoa. zgolemenata upotreba na lekovi. Ovoj rast e naj~esto predizvikan od: progresivnoto stareewe na naselenieto. Tie ovie podatoci mo`at da gi pobaraat od proizveduva~ite. od druga strana. dr`avite primenuvaat merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi. Osven toa. najdobro e da se sporeduvaat cenite na site lekovi ~ii tro{oci se refundiraat na doma{niot pazar vo odnos na identi~nite ili sli~nite produkti od drugi referentni zemji. Nivna zaedni~ka cel e da ja odredat cenata na lekovite koja e vistinska ili korektna za razli~nite u~esnici vo farmacevtskiot sektor. Dobavuva~ite ~esto se monopolni poradi postoewe patentnata za{tita na lekovite. Postojat tri na~ini za nacionalna kontrola na tro{ocite za lekovi: kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na finansiski merki. 2) uvoznik. neophodno e pravilno finansirawe na nacionalniot zdravstven sistem. Metod na sporedba na ceni Vo ovoj slu~aj se sporeduvaat cenite na identi~ni ili sli~ni produkti staveni vo promet na stranskite i doma{niot pazar.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Nacionalna regulativa Merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi Zdravstvenite sistemi vo Evropa go smetaat zdravjeto za osnovno ~ovekovo pravo i zatoa tie generalno se bazirani na principite na univerzalen pristap do zdravstvena za{tita i solidarnost. Taka. zamenata na postari i poevtini lekarstva so ponovi i poskapi. istra`uva~kite i marketing aktivnosti na lokalnata industrija. Vo praktikata ovoj metod e stati~en. najte{ko e da se odredi tokmu toa. proizvodstvo i distribucija. za da gi iskoristat svoite ograni~eni finansiski sredstva na najefikasen mo`en na~in. Vo ovaa prilika }e go razgledame prviot na~in na kontrola na tro{ocite na lekovi. t. Nekoi gi sporeduvaat zgolemuvawata na cenite. najvisokata cena {to bi ja tolerirale pla}a~ite. kade Vladata pregovara poedine~no so farmacevtskite kompanii za profitot koja sekoja mo`e da go ostvari so proda`ba na lekovi vo javniot zdravstven sistem. vo realnosta tro{ocite i ponatamu ostanuvaat visoki. Holandija i dr. bidej}i regulatornite i dr`avnite tela ne pla}aat za razvojnite. Proda`nata cena na lekovite vo toj slu~aj ne e odredena od vistinskiot tro{ok za niven razvoj. ovaa cena se postignuva so pregovarawe me|u dobavuva~ite i potro{uva~ite vo uslovi na transparentnost za karakteristikite na proizvodot i so sporedba na cenite. kako na pr: odreduvaweto na buxetski sredstva i refundiraweto vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na profesionalni merki Sepak. Me|utoa. pri {to se koristat razli~ni varijanti. 1) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na proizveduva~/uvoznik Metod na tro{oci plus profit za finansirawe na lekovi Toa se obi~no slo`eni presmetki koi gi vklu~uvaat tro{ocite na proizvodstvo na poedine~nite proizvodi plus odredena profitna mar`a. pregovori za cenite i farmakoekonomski presmetki. Kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa Cenite na lekovite mo`at da se kontroliraat na slednite nivoa: 1) proizveduva~. Vo uslovi na eden tipi~en pazar za komercijalni proizvodi. iako vo evropskite dr`avi se primenuvaat mnogu od merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi. stanuva te{ko da se znae {to e vistinskata cena na lekot. problemati~en i te{ko prilagodliv za evropskite zemji koi imaat razvien liberalen pazaren sistem. osobeno e evidenten rastot na tro{ocite za lekovi. Metod na maksimalen profit So ovoj metod pla}a~ite go odreduvaat maksimalniot profit na proda`ba na lekovi na kompanijata.e. pa nivnite tro{oci se pogolemi vo odnos na stranskite. posebno kaj multinacionalnite kompanii. Eden ote`nuva~ki faktor za re{avawe na problemot e konfliktot na interesi me|u nacionalnata zdravstvena politika i neophodnosta od ograni~uvawe na finansiskite sredstva za lekuvawe od edna strana. Me|utoa. Romanija. no te{ko bi gi proverile i potvrdile. istra`uvawe i marketing na lekovi mo`e da se mnogu razli~ni. Na pla}a~ite im se potrebni obemni i verodostojni informacii za tro{ocite i mar`ite na poedine~nite proizvodi na sekoja od kompaniite. nasproti industriskite i komercijalnite interesi na dr`avata. Sepak. tuku od cenata {to toj konkreten pazar mo`e da ja izdr`i. pak. pronao|awe na terapija za dotoga{ neizle~ivi bolesti i zgolemuvaweto na cenite na postoe~kite lekovi. Vo Isto~na Evropa. sporedba na ceni. maksimalen profit. Preku soodvetna regulativa za zdravstveno finansirawe tie se stremat da mu ovozmo`at na sekoj svoj gra|anin univerzalen pristap do potrebnite lekovi. problem mo`e da se javi zatoa {to ~esto nema tolku identi~ni proizvodi na razli~nite pazari vo smisla na imeto na 38 . pri {to naj~esto se koristat kombinacii od ovie metodi. Zatoa merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi treba da se primenuvaat vo soglasnost so drugite nacionalni komponenti. dodeka drugite dva na~ina }e bidat elaborirani vo slednite broevi na Farmacevtskiot informator. vo uslovi na postojan rast na tro{ocite za zdravstvena za{tita. 3) distributer i 4) farmacevt. metodot vlijae {tetno vrz nacionalnite kompanii. Zatoa. Pri razvojot na eden nacionalen sistem za kontrola na cenata na lekovite. pa duri i prodol`uvaat da rastat. Zatoa ako ne mo`e da se napravi sporedba na cenite. drugi baraat od kompaniite koi nudat nov produkt informacii za nivnata cena vo drugi dr`avi. a potro{uva~ite nemaat dovolno podatoci za produktot i cenite. kako {to se strukturata na pazarot. Ovoj metod e isto taka slo`en poradi proverkata na zarabotkata i tro{ocite kaj multinacionalnite kompanii. Metodot se primenuva vo Portugalija. Poradi toa zasega se koristi samo vo Velika Britanija kade nacionalnata farmacevtska industrija glavno dominira na pazarot za lekovi. Za da se nadmine problemot na finansiska neramnote`a me|u potrebite i mo`nostite za kupuvawe lekovi. Dosega se razvieni nekolku metodi za presmetuvawe na cenite na lekovite koi naj~esto se koristat vo razli~ni kombinacii: tro{oci plus profit. pri slobodno formirawe ceni na lekovite obi~no se postignuvaat nivni visoki ceni. tro{ocite me|u razli~ni firmi za proizvodstvo. principot na ednakvost me|u gra|anite i kvalitetot na zdravstvenata za{tita.

LSE. Isto taka. Huttin C. Farmako-ekonomskite presmetki. kako {to e slu~ajot so Romanija. 4. Metodot na pregovarawe mo`e da se koristi i od decentraliziranite edinici. razli~nite nacionalni danoci i sl. A critical review of the remuniration system of pharmacist. ponekoga{ e te{ko da se sporeduvaat cenite na lekovite poradi razli~nite mar`i vo malo i golemoproda`bata vo drugite dr`avi. Kanavos P. Finska. Ograni~uvawe na mar`ata na golemoproda`ba se postignuva ili so davawe dozvola na veledrogerijata za stavawe maksimalna mar`a na svoite uslugi. na primer. Farmacevtski informator bie od veledrogerijata namaluvawe na cenata na lekot. EU. Ograni~uvawe na proda`nata mar`a na aptekite mo`e da se bazira vrz osnova na proizvodot ili na pacientite. eksperimentalno ili definitivno se koristat vo Avstralija. na primer.e. Tretiot tip presmetki e so t. 3. Dokolku se odnesuva na proizvodot. Poradi toa Danska. European Observatory on Health Care Systems Series. i dokolku kupuva~ot ima golema pregovara~ka mo}. Equity and Quality. Holandija. Drugs and Money. Mossialos E. Mo`e da se koristi i nivna kombinacija so odreduvawe maksimalna mar`a. World Health Organization Regional Office for Europe. fondovi za zdravstveno osiguruvawe. So toa se postignuva nagradata {to farmacevtot ja dobiva da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. http://dg3. t. farmacevtskata forma i ja~ina.eudra.e. Belgija i Francija. mar`ata raste koga se namaluva cenata na lekot i obratno. Nedostatok na ovoj metod e {to aptekata mo`e da do- 39 Koristena literatura: 1. treba da se vnimava aptekata da ne stavi dopolnitelna mar`a na lekovite {to gi izdava. mo`e da se postavat dopolnitelni uslovi. so {to se stimulira izdavaweto na poevtini lekovi. 2. pri {to osnovnoto pra{awe e kolku e korisen toj lek za op{testvoto. Vo istata grupa spa|a i metodot na tenderi koj se koristi ponekoga{ vo javniot zdravstven sistem na evropskite zemji. na primer. Dukes MNG. Iako teoretski va`i za dobar metod. Vo odnos na pacientite ima dva metoda na presmetka. Rietveld AH. Poradi toa ve}e spomenavme deka Danska zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba. kako {to e slu~ajot so vladite ili fondovite za osiguruvawe vo pove}eto evropski zemji. Norve{ka. a da ne ja promeni krajnata cena na lekot. Haaijer-Ruskamp EM. postojat tri tipa na presmetki. Germanija. Nedostatok na metodot na pregovarawe e {to proizveduva~ot ima golema mo} da nametne povisoka cena vo slu~aj na monopol poradi patentna za{tita ili ako lekot se koristi za lekuvawe na nekoja prethodno neizle~iva bolest (na pr: terapijata za HIV/SIDA). Isto taka. Sistemot na kapitacija zna~i deka aptekata dobiva fiksna suma godi{no za sekoj pacient. Mrazek M. Za da se odbegnat vakvi rizi~ni situacii. vremenski rok za dostavuvawe na lekot. no i buxetski ograni~uvawa za kupuvawe lekovi. Bidej}i tie go pokrivaat skoro celiot nacionalen farmacevtski pazar. tie za sega se smetaat kako model vo razvoj. treba da se vnimava niskata cena negativno da ne se odrazi na celokupniot kvalitet na farmacevtskata gri`a (na pr: namaleni rezervi od skapite esencijalni lekovi). Poradi debatite koi se u{te se vodat vo vrska so korista od farmako-ekonomski presmetki. mo`e da postigne poniska golemo i maloproda`na cena. no ne i pacientite. Cenata na lekot se formira spored negovata direktna i indirektna prednost vo sporedba so ostanatite mo`ni lekovi i tretmani za istoto zaboluvawe. Presmetkata na fiksna cena po recept ovozmo`uva kako i vo prethodniot slu~aj nagradata {to ja dobiva farmacevtot da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. fiksen procent na mar`a dodadena na cenata na lekot od veledrogerijata.Zdravstvena ekonomija brendot. taa ostvaruva profit na smetka na pacientite. Vladata gi kontrolira tro{ocite za novite lekovi na pazarot preku direktni pregovori.org/F3/G10/docs . 2) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na golemo i maloproda`ba Ograni~uvawe na distributivnata mar`a Distributivnata mar`a na lekot se odnesuva na mar`ata stavena vo veledrogeriite i vo aptekite i treba da se ograni~i bidej}i mo`e da bide i do 40% od cenata na lekot. ili pak vo zemjite vo razvoj za pokrivawe na potrebite na bolnicite i ambulantite so esencijalni lekovi. Po voveduvawe na ovoj metod vo 1996 do{lo do prvi~no pa|awe na cenite na lekovite za 20%. a mo`e da se koristi i nivna kombinacija. krajniot ishod od ovie presmetki zavisi od pravilnata i nepravilnata upotreba na lekot po negovo pu{tawe vo promet. i toa naj~esto vo kombinacija so drugi metodi. Vo Holandija. Nedostatok na ovoj metod e {to dokolku aptekata dobie namaluvawe. kako bolnici i drugi zdravstveni ustanovi. Se sporeduvaat lekovi so ista aktivna komponenta. Vo Francija. pregovaraweto za poniski ceni so proizveduva~ite e pote{ko vo zemjite koi se koristat kako referentni. ista ja~ina i forma na nivo na proda`ba vo apteki bez DDV. t. Sistemot na kapitacija se koristi vo Danska. Pregovorite se polesni za kupuva~ite koga tie zastapuvaat pogolema grupa lu|e. Walley T. pod uslov da imaat ograni~eni buxeti za da se stremat kon dobivawe poniski ceni. Pritoa. Velika Britanija. Velika Britanija. (Prodol`uva vo sledniot broj) Podgotvila: Verica Ivanovska diplomiran farmacevt i magister po javno zdravje stru~en sorabotnik na Svetskata zdravstvena organizacija vo @eneva bidej}i toa mo`e da predizvika veri`no namaluvawe na cenite i vo drugi zemji. maksimalnite ceni za lekovi se presmetani kako ceni vo golemoproda`ba so sporeduvawe na cenite vo Velika Britanija.n. kako i mo`nite nedostatoci i rizici. Health and social care: Overview of pharmaceutical pricing and reimbursement regulation in Europe. ili so odreduvawe na maksimalnata cena za koja veledrogerijata mo`e da go prodade lekot na aptekite. Health Policy 36 (1996). de Joncheere CP. Metod na pregovori za cenite Vo ovoj metod naj~esto u~estvuvaat institucionalni kupuva~i. Vtoriot tip presmetki e so maksimalni namesto fiksni mar`i. mo`at i da ne prifatat odreden lek da se najde na listata za refundirawe dokolku smetaat deka negovata cena e previsoka. zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba (rabati i popusti). 2004. Metod na farmako-ekonomski presmetki Ovoj relativno ponov metod funkcionira taka {to kupuva~ite na lekovi se obiduvaat da ja presmetaat korektnata cena na lekot vrz osnova na cenata na drugite postoe~ki tretmani za istoto zaboluvawe i tro{ocite koi toa konkretno zaboluvawe gi ima za op{testvoto. so {to korist od poniskata cena ima aptekata. Pritoa. Isto taka. Kanada. digresija na mar`ite. regionalni i nacionalni vladi bidej}i tie poseduvaat tehni~ka ekspertiza i informacii. 53-68. a ~esto se koristi i nivna kombinacija. Prviot tip koristi fiksni mar`i. na primer. Na evropskiot pazar mar`ite na aptekite naj~esto se fiksni (okolu 30%) i za niv na odreden period se pregovara so Vladata. osobeno pri kupuvawe vakcini i lekovi za dr`avni rezervi. 2003. duri e potreben i slo`en kompjuterski sistem za obrabotka na ovie podatoci. proizveduva~ite mo`at da ne se soglasat za poniski ceni ako postoi rizik toj poevtin lek podocna da bide prodaden vo drugi zemji so paralelen uvoz. Regulating Pharmaceuticals in Europe: Striving for Efficiency. Tie imaat zgolemena mo} za pregovarawe poradi koli~inata lekovi koja ja kupuvaat i parite so koi raspolagaat. kako na primer bolnici. posebno vo uslovi na generi~ka supstitucija. pa veledrogeriite i aptekite potoa treba me|usebno da pregovaraat za nivnite poedine~ni mar`i.

Daniel Brasseur. prorektor na Medicinskiot univerzitet vo Sofija i doc. predava~ Svetlana Zaharieva. predava~ prof. se odr`a Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite vo organizacija na FORUM Institut for Management GmbH od Hajdelberg . d-r. predava~i ~lenovi na Zdru`enieto na proizvoditelite na lekovi na Bugarija Varijacii povrzani so kvalitetot (Quality-related variations). predava~ d-r Susanne Keitel. spored obrabotenite temi: Sesija 1: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata . pretstavnik od Bugarija vo PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA Rezime na sesiite 1-3: Predizvik za aplikantite/stranki pri registracijata na lekovi. Belgija. sci. predava~ Prof. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Sesija 2: Informacija na pacientot za lekot vo EU. predava~ Truus Janse-de Hoog. novite odgovornosti na Komitetot za lekovi za humana upotreba (Committee for Medicinal Products for Human UseCHMP) vo pro{irenata EU. so slednite temi i predava~i: Nova regulativa na varijaciite vo EU. predsedatel na PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA (Evropska agencija za lekovi) Lekovite za deca vo EU – od Bugarska to~ka na gledawe. Fakultet za javno zdravstvo. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Obrasci za Pregled na kvalitetot na dokumentite (QRD) implementcija vo Bugarija.Farmacevtski informator Aktuelno Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite a 28 noemvri. Francija Sogleduvawa od farmacevtskata industrija. rakovoditel na Oddelot za medicinski informacii i me|unarodni odnosi. Federalna agencija za lekovi i medicinski proizvodi. predava~ Truus Janse-de Hoog. vo sorabotka so Medicinskiot univerzitet od Sofija. so slednite temi i predava~i: Iskustva so novata legislativa za pedijatriskite lekovi razvitok na lekovite za pedijatriska upotreba.iskustva od 2008 godina. Medicinski univerzitet-Sofija Sesija 4: Varijacii vo EU. Oddel za procenka na lekovite. Agencija za lekovi na Bugarija Dodatni barawa za registracija na lekovite vo EU. D-r Johannes Löwer. procenki za ekolo{kiot rizik. direktor na Evropskiot direktorat za kvalitet na lekovite i Zdravstvena za{tita. so slednite temi i predava~i: N 40 Upatstva za upotreba . Konferencijata be{e podelena vo ~etiri sesii. Brajlovi oznaki. eCTD i CMD(h) and PIM Mre`ata na Agencii za lekovi po pro{iruvaweto na EU Registracijata na lekovi vo pro{irenata EU. Bistra Angelovska FZO . vo Sofija. Oddel za procenka na lekovite. testirawe na korisnicite. od Oddelot za registracija na lekovi vo Agencijata za lekovi na Bugarija i pretstavnik od Republika Bugarija vo EudraPharm. Germanija i Izvr{en direktor na Federalniot institut za lekovi i pomo{ni lekoviti sredstva (BfArM). D-r Dobri Konstantinov.testirawe na korisnicite. ednogodi{no iskustvo so PDCO (Paediatric Committee). Holandija. D-r Genka Petrova. D-r Tatjana Beni{eva-Dimitrova. predava~ Cvetomir Delijski. predava~ Doc. predava~ Rozalina Kulaksazova. Predsedatel na Paul-Ehrlich-Institut. pretsedatel na Komisijata za procena na kvalitetot pri Oddelot za registracija na lekovite vo Agencijata za lekovi na Bugarija Ovaa me|unarodna konferencija be{e dizjnirana za da gi dopolni i obnovi znaewata od ovaa oblast na menxerite i sorabotnicite vo farmacevtskata industrija i na site zaintersirani strani vo procesot na registracijata na lekovite i klini~kite ispituvawa. porane{en direktor na Agencijata za lekovi na Bugarija Sesija 3: Lekovi za deca vo EU.obnovena regulativa. D-r. Holandija.Germanija. Eudratrack CTS. predava~i Prof. predava~ dr Borislav Borisov. Germanija Iskustvata za odnosot na Postapka za me|usebno priznavawe (MRP)/ Decentralizirani proceduri za registracija (DCP) vo EU. so slednite temi i predava~i: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata. Federalna agencija za serumi i vakcini.

.

vklu£uvaj}i gi mediumite. {to pretstavuva i edna od glavnite celi na disciplinata nare£ena Zdravstvena ekonomija.7 8.5 5.. Zdravstvoto kako politi£ko pra{awe Zdravstvoto i zdravstvenata za{tita pretstavuvaat dominantni ekonomski i politi~ki pra{awa vo Zapadna Evropa i SAD. ovie rezultati da se razbirlivi i prifatlivi za celata relevantna audiencija. taka {to pojavuvaweto na ovaa disciplina koja se obiduva da gi re{i ovie gor£livi problemi ne treba mnogu da ne za£uduva.3 14. Tokmu poradi ova mnogu e va`no zdravstveniot sistem vo Makedonija da se reformira i da gi upotrebuva mehanizmite i orudijata koi gi dava zdravstenata ekonomija kako posebna disciplina so cel dobivawe na efektivno i pomalku skapo zdravstvo. }e bide pova`no od koga i da bilo porano. 1960-2000 guvaat so rekordni 14% od BDP (2001) ili pofigurativno re£isi eden dolar od sekoj sedmi dolar potro{en na stoka i uslugi odi vo zdravstveniot sektor (vo 1960 bilo eden na sekoj dvaesetti).987 Vkupno 1. na primer. Isto taka treba da gi imame predvid problemite povrzani so soop{tuvaweto na pronao|awata. i zdravstvenite rabotnici. ekonomistotda ja sovlada kompliciranata priroda na zdravstvenite ustanovi i tehnologii.3 1.2 2. Najdobar dokaz za ova e politikata {to ja vode{e laburisti£kata vlada na Toni Bler.069 Hrana i cigari 1. potrebni se mnogu pari. vo SAD vleU. od koi ne{to nad 5% spa|aat na javnoto zdravstvo. 2001 Vkupno 6.2 2.. Golem del od tro{ocite gi zafa}aat kapitalnite investicii i golemata rabotna sila vo zdravstvoto.270 Zdravstvena za{tita Lekovi 176 Lekari 267 Stomatolozi 68 Bolnici 510 Zdrav.4 10.1 6.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Vo poslednite tri dekadi ekonomijata dala pozitiven pridones za zdravstvoto i zdravstvenata za{tita i jas veruvam deka i idnite pridonesi }e bidat u{te pogolemi. zatoa primenata na ekonomskite disciplini pridonesuva vo usoglasuvaweto pome|u potrebnite i raspolo`ivite sredstva kako i nivnata namenska upotreba. politi£arite. se razbira. Tro{ocite za zdravstvena za{tita re£isi vo celiot svet rastat pobrzo od raspolo`ivite sredstva koi namenski se oddeluvaat za ovaa oblast. a koga se potrebni mnogu pari. za vo dene{nicata da pretstavuva disciplina bez koja ne mo`e da se zamisli nieden moderen zdravstven sistem.5 42 Po~etocite na disciplinata nare~ena Zdravstvena ekonomija datiraat nekade vo {eesettite godini od minatiot vek. Fuchs.9 milioni ili 9% od rabotnata sila na SAD rabotele vo zdravstvoto.9 9.8 1 7. Iako procentot e mal. Za da se postigne ova. Vo Germanija se tro{at nad 10% od BDP. od koi nad 43% vo bolnicite2). Francija ne{to nad 9% itn.4 11. i ottoga{ pa navamu se pove}e i pove}e se razviva i pro{iruva. koga osnovnite idei na ekonomijata nao|aat na razbirawe.dvi`ewa vo svetski ramki Mnogu razvieni dr`avi i nacii vo poslednive trieset godini se soo£uvaat so rapidno zgolemuvawe na tro{ocite vo zdravstveniot sektor. Tro{oci za zdravstvena za{tita . koja pridade golemo zna£ewe na ovoj sektor so oddeluvawe na golemi finansiski sredstva na nivniot zdravstven sistem poznat kako NHS (National Health Service).014 Doma}instvo 1.? Vkupni tro{oci na li~na potro{uva~ka (vo milijardi $) spored tipot na potro{uva~kata vo SAD. vetuvaj}i promeni i podobruvawa na zdravstveniot status na nivnite gra|ani i pokvalitetni zdravstveni uslugi. ovaa vrednost ne e za zanemaruvawe i so dobroto iskoristuvawe i menaxirawe na ovie sredstva. so cel koga }e se soglasime so rezultatite od pronao|awata. Spored nekoi analiti£ari. osiguruvawe 84 Drugi 165 795 Transport 747 Doma{no odr`uvawe 594 Rekreacija 413 Obleka 634 Li~en biznis Site drugi 451 Procent 100 15. Tro{ocite za zdravstvena za{tita zafa}aat golem del od Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo site pogolemi i razvieni dr`avi vo svetot. Sega. primer nad 11.S.potreba ili . 1996 Voved ZDRAVSTVENA EKONOMIJA . Statisti£kite podatoci za 2001 poka`uvaat deka Amerikancite pove}e tro{at na zdravstveni uslugi otkolku na hrana i cigari i doma}instvo.5 3. Health Expenditure Shares. NHS po£nuva da stanuva bojno pole pome|u dvete 16 14 12 10 8 6 4 2 0 % share of GDP 70 97 90 96 98 99 19 60 80 19 19 95 19 19 19 Year 20 19 19 19 00 .5 18. Makedonija mo`e da ima dobro razvien zdravstven sistem. Kakva e sostojbata vo Makedonija od ovoj aspekt. Makedonija izdvojuva okolu 7% od BDP (2001). Mnogu izborni kampawi se vodat vo sferata na zdravstvoto kade politi£kite partii se borat za da pridobijat se pove}e glasovi. toga{ pametno e tie pari da se koristat efektivno.

Iako Makedonija zaostanuva vo ovoj pogled. ne se realizira{e kako poradi politi£ki taka i poradi prakti£ni pri£ini. Zgoden na£in na pretstavuvawe na Zdravstvenata ekonomija e dijagramot na Alan Viliams. Bu{ i gi zapo£na podgotovkite za kampawata za dobivawe na u{te eden mandat. ili granka na ekonomijata koja go prou£uva izborot {to go vr{at mali ekonomski edinici. Definicija i elementite na Zdravstvenata ekonomija Vo dene{nicata se soo£uvame so mnogu termini na Zdravstvena ekonomija od tipot na tro{kovna-efikasnost (cost-effectiveness) i tro{koven-benefit (cost-benefit). kako disciplina malku e poznata. Vo slu£ajov se raboti za ekonomski modeli koi se fokusiraat na ponisko nivo. Postarite lu|e koi vo SAD gi ima 41 milion. vklu£uvaj}i tuka i neekonomisti Sposobnost kriti£ki da razmisluva za ograni£enosta na nekoja analiza vo po{irok op{testven kontekst.Zdravstvena ekonomija Farmacevtski informator op{tetstvoto da proizveduva. kratko objasnuvawe }e bide dadeno samo za kvadratot D. Se postavuva pra{aweto {to treba da poseduva eden zdravstven ekonomist? Spored akademskite standardi za karakteristika na pristapot na eden ekonomist toa se : Sposobnost da ja apstrahira i poednostavuva (simplificira) osnovata na odreden problem Sposobnost da sobere dokazi i analizira podatoci Sposobnost za koncizno soop{tuvawe na rezultatite na po{irokata publika. preku Medicare. za `al. Spored definicijata na Begg i dr. Spored Folland (2000). koj be{e objaven vo juli 2003 godina. ma{ini. t. Spored Dolan i Lindsay ekonomijata e op{testvena nauka koja se obiduva da gi objasni odlukite {to lu|eto gi pravat pri koristewe na nivnite resursi (koi ne se beskone£ni. t.lekari. vladini agencii. koj }e go zgolemi i taka zgolemeniot deficit na SAD predizvikani od recesijata. Najsve`o od amerikanskiot kontinent pretstavuva Aktot za zdravstveniot plan za postarite lu|e vreden 400 miljardi $ koj Senatot go usvoi vo noemvri 2003 godina.e. tuka mo`e da se spomnat obidite na Klinton za voveduvawe na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe vo SAD (Health Security Act). politika) za toa {to go doznal indirektno od toa {to ve}e go znael i da gi identifikuva potencijalnite ograni£uvawa vo nejzinata primena. a koi se predmet na prou£uvawe na Zdravstvenata ekonomija. deficitarni) vo ostvaruvaweto na nivnite potrebi. i Sposobnost da ocrta nasoki (strategija. Evaluacijata na ovie alternativni postapki na zdravstvena za{tita go so£inuvaat glavniot del na Zdravstvenata ekonomija. i gi prou£uva: Pobaruvaweto na zdravje i zdravstvena za{tita Snabduvaweto na zdravstvenata za{tita pr: zdravstveni uslugi Pazarot na zdravstvena za{tita Klini£ka i ekonomska evaluacija.e. kako i izlezot vo vid na stoka i uslugi). so koe. Se postavuva pra{aweto kakva vrska ima ekonomijata so zdravstvoto i zdravstvenata za{tita? Pred da mo`eme da ka`eme ne{to pove}e za Zdravstvenata ekonomija. Ottuka se jasni i motivite za usvojuvaweto na ovoj zakon. vo vid na materijali-nafta. se razjasnuva poleto na dejstvuvawe na ekonomijata na zdravstvo i problematikata koja taa ja prou£uva. So ovoj akt se predviduva pro{iruvawe na uslugite na postarite i vo delot na lekovite koi dosega na bea pokrieni. tie planiraa da gi zgolemat tro{ocite za NHS za 7. Sledej}i gi kvadratite od A do @ i nivnata kompleksna povrzanost. prvin treba da ka`eme {to pretstavuva ekonomijata sama za sebe kako nauka. mikorekonomskata evaluacija na nivo na tretman. itn. predvremenite izbori odr`ani ovaa godina poka`aa deka srame`livo no sigurno zdravstvoto }e zazeme centralen prostor vo politi£kite agendi na pogolemite politi£ki partii vo idinina. (2000). i Performansite na sistemite za zdravstvena za{tita Site ovie raboti koi gi napomnavme. kako {to se doma}instvata. vsu{nost. taa pretstavuva nauka koja gi prou£uva na£inite za alocirawe na resursite kon ekonomijata na zdravstvoto (proizvodstvoto na zdravstvenata za{tita i nejzinata distribucija vo naselenieto). Isto taka. So eden zbor ekonomijata pretstavuva disciplina koje se zanimava so odlu£uvawe kako da se lociraat resursite koi sekoga{ nedostasuvaat ili se deficitarni (pr: vnes ili input vo proizvodstven proces. biznis firmi. Poradi nemo`nosta da se fokusirame na site elementi poedine~no.4 % godi{no do 2007/2008. koj. Sega doa|ame do momentot koga mo`eme da dademe definicija na poddisciplinata Zdravstvena ekonomija. Spored petgodi{niot plan na laburistite. a ponekoga{ i pogre{no sfatena i zameneta so ne{to drugo. se va`na i organizirana grupa od amerikanskoto op{testvo koja sekoga{ najmnogu i izleguva na glasawe. koj pretstavuva dr`avno subvencionirana programa za zdravstveno osiguruvawe za postarite. za `al. ~ove~ki resursi. medicinski sestri. a koj pretsedatelot Bu{ go potpi{a. pretstavuvaat raboti koi vo ekonomijata se poznavaat pod imeto mikroekonomija. Golemata industrija na snabduva£i vo zdravstveniot sektor (farmacevtskata kako i pogolemi politi£ki partii (laburisti i konzervativci). kako na primer odlu£uvaweto na eden pacient koj lek da go kupi ili odluka na bolnica za anga`irawe na u{te eden hirurg. no. ekonomijata pretstavuva nauka koja odlu~uva {to. itn. koga 109 bilioni funti se planiraat da bidat potro{eni. Ovoj model ni gi poka`uva osnovnite karakteristiki na ovaa disciplina. kako i za kogo 43 . tro{eweto za Irak i politikata na namaluvawe na danocite.

ce.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija 44 taa za medicinska oprema) e A glavniot finansier na ovaa [TO VLIJAE NA oblast. sostavuvawe na pozitivnata lis- . transformacija na Health Economics Health Econ. vklu£uvajki interakcija na se opravda nekoja aktivnost od buxetiraweto. tretman. oprema. (McGrawHill. University of York koristeni pri voveduvawe na promeni vo na£inot na fiA. psiholo{ka. 7th ed.n. £ija primena ¸e ovozmo`i poezdravstveniot sistem vo Makedonija? fikasna upotreba na resursite. 1987 Health Economics: A bird’s eye view of the structure of the discipliIstite ovie metodi i mehanizmi mo`at da bidat isne by Alan Williams. et al. potreba sistemi kako zdravstvena za{tita efikasnosta e neizbe`en asekvilibrira£ki (pr. potrebno e da se zeme ta na lekovi. Maynard. preku t. koja iako ne e odlu~uva~ka i glavna. treba da se zeme predvid pri procesot na odlu~uvaweto ili decision making. lista na £ekawe i benefit analizi na vreme. Folland S. input substitucija. Economics. poa|aj}i od faktot {to ZDRAVJETO ? (osven od den na den se pove}e zemji B zdravstvenata za{tita) Opasnosti od voveduvaat potreba od ekonomprofesijata. Pharza{tita vo Republika Makedonija. and Lindsay D. 39: 171-178 konomski vodi~i i drugi mehanizmi na primena.: Farmakoekonomika . alocirawe na oblasta na zdravstvenata za{rabotna sila. Mnogu e va`no sekoga{ koga odlu£uvame da vovedeme (Pearson Prentice Hall. mehanizam i vreme ili iznos) vo pekt vo odlu£uvawata (decisinivnite razli£ni site fazi (detekcija. Economics. et al.). mo`ebi ¸e se razmisli vo bliska idnina da vovedeme i farmakoekonomski voSe nadevam deka so seto prethodno iska`ano uspeav di£i koi ve¸e se primenuvaat vo mnogu evropski zemji. mesto.. Se nadevame deka sega od koga gi imame mnogu posaku[to mo`e da primeni od ova vanite klini£ki vodi£i. Husein Reka pak odgovornosta e kaj politi~arite i tie odlu~uvaat Zdravstven ekonomist bez razlika na dobienite preporaki. vo situacija so limitirani zdravstveni resursi. farmakoemaca 2001. koja uveren sum deka vo skore{na idnina ke bide Literatura sostaven del na na{eto sekojdnevie vo zdravstvenata Zovko V. The Economics of Health and Health Care. alternativni postoe£kiot javen zdravstven proizvodstveni tehniki. na£in. predvid pove}e od toa. (The Dryden Press. indeksi na zdravstven status (Qol. Kanavos Health Economics: An evolving paradigm. kade formalna). [TO PRETSTAVUVA ZDRAVJETO? KOJA E ska evaluacija osven drugata prihodi. In Health and Economics. 4th ed. regulacii tita. na davawe na se naglasuva deka tro{kovnopacient. Evaluacija na efektivnost na Vo lekarskata praktika dostapnite instrumenti za postoi ubeduvawe deka za da optimizirawe na sistemot. Culig J. dobro ne{to {to se propu{ta ili ne se proizveduva kaAcademic standards in Economics – QAA (2000) ko rezultat na upotrebata na resursite da se proizvede Williams A. na£in ako efikasnosta e celta na nena pla}awe i stimulirawe koja zdravstvena politika. sekoga{ da go zememe Begg D. 2003 New York) predvid toa {to se vika “opportunity cost” (slednoto najDolan E. Macmillan: London. itn). on making) koga cel na edna \ efekti dijagnoza.definicija i metode. lekovi. Centre for Health Economics. QALY) klini£ka efikasnost pri odlu£uvawe za reimbursirawe ili duri i registracija na odreden lek ili zdravstvena D V G tehnologija. dovolno e taa da bide doka`ana deka e klini£ki efektivna. Williams A (ed. itn NEJZINATA VREDNOST? potrebna dokumentacija za Atributi na zdravjeto. sepak. 9: 183-190 (2000) zdravstveniot sektor. odnos lekarracionalizirawe . magister po Me÷unarodna zdravstvena politika Va`no e zdravstvenite rabotnici vo ovoj period da bidat zapoznaeni so glavnite elementi na ovaa disciplina. konsumacija. buxet. 2001 New York) opredelena tehnologija ili lek. vo namerata da ja dobli`am su{tinata i prirodata na ovaa nova disciplina. P. Ovoj del e se pove}e i pove}e priznat od strana MIKROEKONOMSKA POBARUVAWE NA PAZARNA na klini£arite kako i za tie EVALUACIJA NA ZDRAVSTVENA ZA[TITA RAMNOTE@A NIVO NA TRETMAN Vlijanieto na A+B vo Pari£na cena. BUXETIRAWE I MEHANIZMI NA MONITORING weto na pazarnata ramnote`a. normi. rezultatite od ekonomskata evaE luacija ne informiraat za od@ lukite na tie {to snabduvat i EVALUACIJA NA NIVO NA SISTEM tie {to kupuvaat i formiraPLANIRAWE. Health Economics: the cheerful face of a dismal scienopredelena usluga ili proizvod). pazar na Mo`eme da zaklu£ime deka inputi (rabotna sila. {to imaat status na odCost effectiveness i cost odnesuvaweto na pobaruvawe vremenska cena . zatoa {to na krajot seM-r Farm. ne cenovno alternativni na£ini litika (decision makers). nansirawe na zdravstvenite uslugi. No. 7th ed. odreduvawe na odr`liv paket na uslugi i mnogu drugi va`ni odluki. lu£uva£i vo zdravstvenata poza zdravstvena za{tita (cena. zdravstvena politika i straposle tretman) SNABDUVAWE SO tegija e maksimizacija na ZDRAVSTVENA ZA[TITA zdravjeto na populacijata od Tro{oci na proizvodstvo.

.

kompleksni i strukturirani zdravstveni sistemi. kako samolekuvawe nikako ne treba da se sfati samovolno nabavuvawe i konsumirawe lekovi od listata na lekovi so recept (toa ekspertite go narekuvaat "samoprepi{uvawe"). Taka. edno od mnogute istra`uvawa vo Velika Britanija doka`a deka re~isi site farmacevti vraboteni vo javnite apteki. lekovite i za zdravjeto voop{to. Potoa ja zgolemila efikasnosta na lekuvaweto so skratuvawe na patot na lekuvaweto (nema ~ekawe pred ordinaciite) kako i so pogolemata vklu~enosta na gra|anite vo prevencijata i lekuvaweto. bezbedni. Kako najto~no mo`e da se definira samolekuvaweto? Zdravstvenite profesionalci (lekari i farmacevti). dostapnost na proizvodite do potro{uva~ite. neredovna i ote`nata defekacija. kako glavobolka i bolka vo muskulite. ekonomski i sociolo{ki. Kako rezultat od toa. vladite predvodeni od nivnite ministerstva za zdravstvo.Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE . e tretirawe na voobi~aenite zdravstveni problemi so lekovi specijalno dizajnirani i obele`ani za taa namena.vo aptekite. mala bolka. Pacientot/potro{uva~ot ima problem koj samiot go klasificira kako ne mnogu seriozen. poedinci. Za po~etok gi rastovarila zdravstvenite fondovi. a se doka`ani kako bezbedni i efektivni za takvata primena. kako i od podatoci dobieni od teren (lekari.nau~ni. ja nametna potrebata na lu|eto individualno pove}e da se gri`at za sopstvenoto zdravje. koj zaedno so zgolemenata dostapnost na informaciite. Zna~i. Evropskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (AESGP). Tie treba da se kvalitetni. Za taa cel. nepoznat i/ili somnitelen proizvoditel. ubodi od insekti. Kriteriumite {to se koristat vo svetot. vklu~uvaj}i gi i onie za bolestite. Ottuka proizleguva i ogromnata uloga na farmacevtot vo procesot na samolekuvaweto. necelosna ili ote`nata digestija. no akreditirani od ministerstvata za zdravstvo. vo minatoto. Svetskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (WSMI). odli~na informiranost. pa i vo Evropa. Toa e nedozvolen promet so lekovi. izvesni problemi na ko`ata (ise~enici. farmacevtskata industrija. bezbednosta. Sepak. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO). so cel obezbeduvawe na sigurna i celosna zdravstvena za{tita i gri`a. kako i zadovoluvawe na potrebata na lu|eto za samogri`a. informacii od nezavisnite istra`uvawa na industrijata. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO) i drugi relevantni faktori. Tie ja vr{at soodvetnata klasifikacija vrz baza na golem broj nau~ni istra`uvawa. gri`ata za zdravjeto ja prezemale posebno obu~eni poedinci. vo poslednite 20 godini napravija ogromen broj istra`uvawa . nazalni infekcii. Toj odi vo apteka. za koi ne e potreben recept od zdravstven profesionalec. Sostojbi koi mo`at da bidat tretirani so ovie lekovi se na primer: nastinki i grip. bolni~ki ustanovi. Ovaa pojava ja podobrila zdravstvenata slika vo mnogu zemji. mnogu drugi organizacii (vladini i nevladini) i doka`ani eksperti se soglasni za principite na pravilna upotreba na OTC preparatite za samolekuvawe. egzem. a so tekot na razvojot na civilizaciite. brza komunikacija. vo golema mera vospostavuvaat pravilna komunikacija so pacientite i se vo sostojba pravilno da ja detektira- . se dosta strogi. internet). afti. suva ko`a i sl.IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A Potrebata na lu|eto da se gri`at za svoeto zdravje e stara kolku i ~ove{tvoto. Ottuka poteknuva i zgolemenata potreba za samolekuvawe. Denes `iveeme vo visokorazvien svet so tehnologii za masovno proizvodstvo. me|u koi se efikasnosta. da imaat mala potencijalna toksi~nost. ne sekoj lek lesno mo`e da stane lek bez recept. a golema terapevtska {iro~ina.). doka`anata aktivnost i na~inot na dejstvuvawe. efikasni. lekuvaweto. ja koristele prirodata vo ramkite na iskustvata {to gi imale. nedoka`ana lekovita aktivnost i nabaveni na mesta {to so zakon ne se utvrdeni za proda`ba na lekovi (prodavnici. ka{lica. Isto taka pod samolekuvawe ne spa|a samovolnoto tretirawe so preparati od nepoznato poteklo. kade stru~niot kadar treba da go detektira i klasificira problemot. dostapnosta edinstveno na mesta utvrdeni so zakon (apteki) i sl. potrebna e pravilna komunikacija i znaewe. Ve}e vo 19 vek se javuvaat organizirani zdravstveni sistemi koi celosno ja prezemaat odgovornosta za gri`a za zdravjeto na naselenieto. pacientite/potro{uva~ite gi nao|aat na nivnata ambala`a i vo vnatre{noto upatstvo. Lekovite koi se koristat za samolekuvawe naj~esto se narekuvaat "lekovi bez recept" ili “over the counter” (OTC) i se dostapni vo aptekite bez lekarsko prepi{uvawe. farmacevti i pacienti). pa taka samolekuvaweto. vospaleno grlo. Vo uslovi na zgolemena potro{uva~ka i konkurentnost se javuva i konzumerizmot kako pojava na individualnata motiviranost za raspolagawe so sopstvenite sredstva. nivnite internacionalni organizacii. odreden del od lekovite od listata na lekovi za koi e potreben recept se prefrleni na OTS listata. vsu{nost. vo poslednive 20 godini. dijareja. izgorenici od sonce. Klasifikacijata na lekovite na lekovi so recept i lekovi bez recept vo svetot ja pravat vladini agencii za registracija na lekovi ili specijalizirani nezavisni agencii. preku sredstvata za javno informirawe i sekako tamu kade {to gi kupuvaat . povra}awe. na primer. Zna~i. Internacionalnata Farmacevtska asocijacija (FIP). Od niv proizleze i definiraweto na samolekuvaweto kako sostaven del na sovremenoto lekuvawe i gri`a za zdravjeto. Tema na brojot 46 Informaciite za koja namena i kako treba da gi koristat OTC lekovite.

wsmi. 18. de Almeida Neto “Non-prescription medicines: a process for standards Development and testing in community pharmacy” .org. Poradi svetskite trendovi na sovremeno `iveewe.org J. 11. se o~ekuva samolekuvaweto da stane se pomasovno.fip. tuku odgovorno i efektivno. treba da imaat {iroki poznavawa. vo poslednite godini samolekuvaweto zazema se pozna~aen segment od zdravstvenata za{tita. predvodeno od sovesni i dobro obu~eni profesionalci. 11.org www. Taka. Pfleger. Jasminka Pat~eva Koristena literatura www. Benrimoj. Bond. N. a treba da se definira so zakon i toa na na~in usoglasen so evropskata regulativa.nega. Dipl.yu/teme/samomedikacja www. D. A. odnosno dali problemot mo`at da go re{at na samoto mesto ili treba da gi upatat na lekar.9% na nivo na EU.63% za vitamin i minerali. Quintrell.I. bezbedno. Vo Republika Makedonija. a toa se postignuva so kontinuirana edukacija. Steward “Independent prescribing by pharmacists: a study ot the Awareness. D. D. efi- kasno. koi ne zafa}aat i nas. farm.aesgpbe www.Tema na brojot Farmacevtski informator 47 at nivnata sostojba. 22. odnosno 15. dostapno. No.05% za tretirawe na problemi na ko`a i 10. na potro{uva~kata na OTC lekovi pripa|aat 14.18% za analgetici. bazirano na nau~ni istra`uvawa i dokazi.5% od vkupnite sredstva potro{eni za lekovi vo Evropa se potro{eni za lekuvawe na nastinki i ka{lica. Na {to uka`uvaat brojkite dobieni od AESGP za potro{uva~kata na lekovi vo Evropa vo 2007 godina? Od vkupnata potro{uva~ka na lekovi.6% od vkupnata potro{uva~ka na lekovi vo Evropa e rezultat na samomedikacija. Od golemo zna~ewe e i se pogolemata uloga {to farmacevtite ja dobivaat kaj nas. onakvo kakvo vo svetot i vo Evropa se narekuva "odgovorno samolekuvawe". views and attitudes of community pharmacists” S. A. se so cel da se obezbedi kvalitetna zdravstvena gri`a i zadovolni pacienti. Za da mo`at farmacevtite da izdadat lek soodveten na potrebite na pacientot. so Zakonot za lekovi i medicinski pomagala donesen minatata godina se definira {to se lekovi za koi ne e potreben recept kako i se ona {to e va`no za niv. ne kakvo bilo samolekuvawe.7% na cela Evropa. Gilbert. McCain. George. C.

lokalni antirevmatici i drugi takanare~eni pomo{ni lekoviti sredstva (tradicionalni i/ili herbalni lekovi). spontano minuvaat i koi poradi toa se prikladni za samolekuvawe. lekovi protiv bolka. gleda na samolekuvaweto bez si mpatii. kako i te{ki alergiski reakcii kaj osetlivi individui). kako i bez postavena dijagnoza. Kako {to ka`uva samiot termin. zna~i.e.Farmacevtski informator Tema na brojot AVTOMEDIKACIJA (SAMOLEKUVAWE) Avtomedikacijata ili samolekuvaweto pretstavuva va`en aspekt na zdravstvenata za{tita. Ovde treba da se izdvoi zemaweto na lekovi {to se staveni vo promet kako lekovi bez recept (vo slobodna proda`ba t. Samolekuvaweto e staro kolku i ~ovekot. smetaj}i deka obi~niot ~ovek-laik ne mo`e da postavi dijagnoza. pak. pretstavuva neizbe`en del na modernata medicina koj treba da se realizira na na~in {to }e go namali optovaruvaweto na lekarot so bolni so banalni tegobi. Potrebno e da se naglasi deka golem procent od bolestite e samoizle~liv t. vsu{nost. i sekako i vo dosledno sproveduvawe na zakonskata regulativa za izdavawe na lekovi. Proizvodi od rastitelno poteklo. sekako e vo edukacija na naselenieto. 2. na onie {to se potencijalni korisnici na lekovi. od zemaweto na lekovi {to se dobivaat samo so recept. 5. deka prakti~no sekoj lek. lekarite bi trebalo da go pra{aat pacientot za eventualno koristeni lekovi {to toj gi zel samoinicijativno. bez to~no utvrden re`im na dozirawe.n. enzimi. 48 vuvaweto na vistinskata dijagnoza. andol. Vo prvata grupa spa|aat analgetici t. po~nuvaj}i od acetilsalicilnata kiselina (aspirin. avtomedikacijata podrazbira zemawe na lekovi bez sovet od lekar. Na pacientot mu odgovara koga lesno mo`e da dojde do preparati {to gi otstranuvaat simptomite na polesnite bolesti. osobeno ako tie bile so pomal obem i ako nivnata dijagnoza bila relativno lesna. kako i pojava na rezistentni soevi bakterii. „over the counter” ili "OTC preparati"). ~ija primena verojatno e naj~esta. 4. Ova pridonesuva za ~esta i za nekri- D-r Goran Trajkovski Centar za vnatre{ni bolesti "SRCE" Skopje . koi potoa predizvikuvaat infekcii {to te{ko se lekuvaat. acetisal) mo`e da predizvika opasni nesakani efekti koi mo`at da go zagrozat `ivotot ( na pr.e. Postojat nekolku grupi na preparati {to mo`e da se prodavaat bez recept i da se koristat za samolekuvawe: 1. so cel mo`nostite od nesakani efekti da bidat svedeni na minimum. Sepak. Higienski sredstva i dr. Brojot na lekarite i vo ovie zemji e nedovolen za lekuvawe bolni {to stradaat od bezna~ajni simptomi. a istovremeno }e gi educira potencijalnite korsnici na samolekuvaweto. Registrirani lekovi so soodveten sostav {to so posebno odobrenie se predvideni za slobodna proda`ba. Potrebno e da se napomene.e. Avtomedikacijta.e. ovozmo`uvaj}i mu na toj na~in da im posveti pove}e vnimanie na pote{ko bolnite. osobeno na antimikrobnite preparati t. deka ne e potrebna posebna terapija. Medicinskata profesija. Dezinfekciski sredstva. laksativi. Pri zemaweto na anamneza. antibioticite {to e pri~ina za pojava na niza nesakani posledici. postoi mo`nost nekriti~kata primena na lekovi pri samolekuvaweto da maskira nekoja seriozna bolest i da go odlo`i postati~ka primena na nekoi lekovi. Vo dene{no vreme zna~eweto na samolekuvaweto e va`no duri i vo viskorazvienite zemji. ili onie {to pacientot gi dobil vo prethodna prilika za druga ili sli~na bolest. Hroni~noto zemawe na kakov bilo lek mo`e da predizvika nepredvidlivi nesakani efekti. da ja odredi soodvetnata doza i da go proceni efektot od lekuvaweto. t. spomenatite preparati mo`at da predizvikaat te{ki krvavewa na digestivniot sistem. Za `al. Izlezot. koi pretstavuvaat edinstveni lekovi nameneti za samolekuvawe. Dietetski proizvodi. antacidi i drugi lekovi za olesnuvawe na stoma~nite tegobi. osobeno senzibilizacija i pojava na alergiski reakcii. ~esta e pojavata na slobodna proda`ba na lekovi za ~ie izdavawe e neophoden lekarski recept. edinstveno doa|aat vo kontakt so licata {to re{ile sami da se lekuvaat. da go odbere najdobriot lek. Zna~ajna e i ulogata na farmacevtitite koi. Toj sekoga{ nastojuval sam da gi re{ava svoite zdravstveni probelemi. 3. vitamini i minerali. koi lesno se dijagnosticiraat.

Bradley C (1996). Khantzian. Mack JE. 131(2). SMH: Recent Developments on the Self-Medication Hypothesis. 287. Drug American Journal of Psychiatry. Reinforcement of drug abuse: Implications for prevention. ili lekovi za nastinka ili alergii koi sodr`at dekongestiv pseudoephedrine. 24. no. zaradi ubla`uvawe na bolest ili sostojba so zemawe na prekumerni dozi na lekovi ili drugi preparati se definira kako samolekuvawe. a vo toj slu~aj se pribegnuva kon lagi deka bolesta se u{te postoi za da se dojde do recept za posakuvaniot lek i drugi malverzacii. Na primer. samomedikacija. Kon samolekuvawe mo`e da se pribegne so: Zloupotreba na prepi{an lek od lekar Zemawe na lekovi koi se izdavaat bez recepta . oxycodone nema prag na efikasnost. do lekovi za namaluvawe na telesnata te`ina. crniot drob. 142(11). Frances RJ (1997). Hughes CM. . 4(5). i bez profesionalno vodewe. za gubewe na telesna te`ina. McElnay JC. Drug Safety. na edukacija na naselenieto od opasnosta od samolekuvawe bez lekarski nadyor. bolka. maintenance and treatment of polydrug dependence: A public health model. 131(6). Harvard Review of Psychiatry. 201. Vo soglasnost so FDA. posebno koga korisnicite prodol`uvaat da gi zemaat i pokraj toa {to se povlekla bolesta ili sostojbata. Za razlika od aspirin ili acetaminophen. srceto itn. Heroin American Journal of Psychiatry. British Medical Journal. da ja namalat telesnata ili psihi~ka bolka. Se koristel za postoperativna bolka. Nekoi lu|e zapo~nuvaat so umereni dozi na lekovi ili drugi preparati. 2. 1259. grbni bolki itn. Clinical Toxicology Bulletin.The acquisition. Hughes CM. 4(5). isto taka. Fleming GF (2001). voznemirenost. Tie se socijalno nesposobni i se golem problem vo op{testvoto. Duncan DF (1974b). Zatoa e neophodno da se obrne vnimanie. bidejki. 69. Iako na farmacevtskiot pazar vo svetot bil okolu 10 godini. Khantzian EJ (1997). EJ. I toa e eden na~in na samomedikacija so koja nekoi korisnici o~ajno se obiduvaat da najdat pove}e dostapni alternativni lekovi pri lekuvawe ili prevencija na nivnite sopstveni tegobi. Journal of Psychedelic Drugs. Blenkinsopp A. i da proizleze duri i pogolem problem za korisnikot. 160.OTC preparati(over the counter) Upotreba na ilegalni i opasni supstancii 1. tolku olesnuvaweto e pogolemo i zatoa bil masovno zloupotrebuvan vo samolekuvawe {to dovelo do nesogledlivi posledici. Mnogu lu|e eksperimentiraat so lekovite koi se prepi{uvaat od lekar od mnogu pri~ini: od zabava. The self-medication hypothesis of substance use disorders: a reconsideration and recent applications. a ponekoga{ duri i toa da se zloupotrebi. mnogu brgu predizvikuval zavisnost. Harvard Review of Psychiatry. Diplomiran farmacevt Zaprina Kalinova 49 Koristena literatura: Achalu. cigari i ilegalni drogi. Wazaify M. Dodeka ovie sredstva ovozmo`uvaat momentalno olesnuvawe od nekoi simptomi. 231. Postojat pove}e od 80 terapevtski kategorii na OTC preparati od lekovi vo le~ewe na akni. id1. 1027 Khantzian EJ (1985). Societal Family Practice. Kolku pove}e tabletki se ispieni. za podobra koncentracija i dr. Nekoi lu|e koi stradaat od nekoi mentalni zaboluvawa (na primer depresija). The wrath of grapes versus the self-medication hypothesis. skr{eni koski. Prepi{anite lekovi od lekar mo`at da bidat mnogu opasni koga ne se zemaat soodvetno. Recent Developments in Alcoholism. Tekoven fenomen vo mnogu zapadni op{testva i kaj nas e {irokata upotreba na vitamini. Samolekuvaweto sekoga{ ne e od pogre{ni pri~ini. Shields E. no prodol`uvaat so se posilni i ponekoga{ duri i so ilegalni supstancii vo samomedikacijata. 22: 170. Schatzberg AF (1974). 312. bez lekarski recept. So zloupotreba na lekovite vo nemedicinski celi se menuva mozo~nata aktivnost i toa vodi kon zavisnost i potreba od postojano dopolnuvawe na dozata. 7(2). ED (2002). posegnuvajki po alkohol. 8. no. no mo`e da zapo~ne nevino kako na~in za olesnuvawe na nesakani sostojbi kako nesonica.Tema na brojot Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE Lekuvawe bez profesionalno sledewe od lekar. 835. Zloupotrebata na lekovi i drugi preparati e po~esta kaj pomladata populacija. o{tetuvawe na mozokot. Khantzian EJ (1990) Self-regulation and self-medication factors in alcoholism and the addictions. korista od OTC preparatite generalno e pogolema od nivnite rizici. Me|u eden od poopasnite prepi{uvani lekovi e Oxycontin(oxycodone hydrochloride). alergii i dr. 3.The self-medication hypothesis: a review of the two major theories and the research evidence. postojat i odreden broj na ograni~uvawa koi dozvoluvaat nivno izdavawe samo so dozvola na farmacevtot. Duncan DF (1975). 4(2). a poretko kaj vozrasnite nad 65 god.OTC preparati se lekovi koi mo`at da se kupat vo aptekite slobodno. itna kontracepcija mo`e edinstveno da se kupi ako farmacevtot proceni deka korisni~kata e dovolno vozrasna. 1(10). Duncan DF (1974a). kako na primer anksioznosta. rastitelni preparati i drugi OTC “supplements” . McElnay JC (2005). The American Journal of Psychiatry. similarities and differences. pred se. nivnata dolgotrajna upotreba predizvikuva zavisnost. se obiduvaat da go korigiraat sopstvenoto raspolo`enie so samole~ewe. mo`at da bidat zloupotrebeni (vo sinteza na methamphetamine) se izdavaat pod kontrola na farmacevtot. defekti na bubrezite. 724. 255.obi~no bez sovet od lekar. Benefits and risks of self medication. Over the counter drugs: the future for self medication. Ulogata na lekarite i farmacevtite vo ovoj slu~aj e od klu~no zna~ewe. migreni. toj uni{til bezbroj `ivoti i stotici korisnici po~inale.

taka i na sevkupnata zdravstvena sostojba na pacientot (1-6).. preku nivnata neophodnost vo aktiviraweto na T-kletkite. infiksimab). aktiviranite T-kletki. pridonesuvaat vo podobruvaweto kako na samite plaki. Posebna nega na ko`ata na pacientot . vitamin D3 (kalcipotriol). Ako pacientot e vo mo`nost neka prestojuva opredelen vremenski period na more. Vo sredinata na osumdesettite godini na minatiot vek. genetski determinirana sostojba na ko`ata. plaki so jasno ograni~eni rabovi. 4. isto taka. Sovremenite istra`uvawa uka`uvaat deka T-limfocitite se identifikuvani vo psorijati~nite plaki. pu{ewe. Fototerapijata mo`e da se koristi kako mono-terapija (edine~na). a prepokrieni so sivo-beli skvami. infekcii. se relevanten faktor vo nastanuvaweto na psorijati~nite plaki. koja ja karakteriziraat eritemni papuli. po~nuvaj}i od lokalna terapija. klini~ki pregled i patohistolo{ki naod. Izbegnuvawe na stresni sostojbi. 3. odnosno prezentiraweto na antigenot na povr{inata..edna{ dnevno. Dijagnostikata na psorijazata se temeli na dobro zemena anamneza. promenite ~esto mo`e da se prisutni i na noktite. Forum 50 Psorijazata e avtoimuna. i na kraj. povredi. Izbegnuvawe na alkoholni pijalaci. upotreba na lekovi. ili kombinirana so drugi terapevtski modaliteti (upotreba na EXCIMER laser kaj lokalizirana psorijaza). da se dodade nekolku kapki maslo ili mineralna sol. Antigen-prezentira~kite kletki. promenite naj~esto se lokalizirani na laktite i kolenata. hroni~na. Kratkotrajnoto eksponirawe na sonce dava odli~en terapevtski rezultat (zdravite delovi od ko`ata zadol`itelno da se za{titat so krem so visoka ili ultra za{tita). Pokraj ko`ata. 7. gutatna . Lokalnata terapija na psorijazata podrazbira koristewe na emulzii i masla {to }e gi omeknat skvamite. lekovite {to ja suprimiraat aktivnosta na Tkletkite.). Psorijazata naj~esto se javuva kako plakarna. Kaj pacientite so psorijaza. Aktiviranite T- . utvrdeno e deka psorijazata e zaboluvawe od imunolo{ka priroda. emolientni kremovi ili emulzii. Peroralnata terapija gi vklu~uva metotreksat. Upotreba na kortikosteroidni kremovi 0. Najdobar terapevtski modalitet e individualno da se pristapi kon sekoj pacient i efikasnosta od samata terapija }e donese podobri rezultati. 8. infekcii. Vo vodata kade }e se kape pacientot. inverzna-intertriginozni regii). no ponekoga{ mo`e da generaliziraat na pogolemi povr{ini. no mo`e da se javi i vo drugi formi (pustularna. upotreba na steroidni kremovi {to }e dejstvuvaat protivvospalitelno. odnosno masla {to }e ovozmo`at otstranuvawe na inflamiranite plaki 2. kapewe so kupki {to sodr`at mineralni soli. kade kako kriti~na komponenta na patogenezata se javuva aktivnosta na abnormalnite T-imunokompetentni kletki. no i golem broj na drugi faktori se javuvaat kako trigeri {to ja pottiknuvaat bolesta (stres. Postoe~kata terapija na psorijazata vklu~uva razli~ni terapevtski modaliteti vo tretmanot na Kako da im se olesni `ivotot na pacientite so psorijaza 1. pu{ewe ili intenzivno son~awe. Nave~er upotreba na neutralni. kupki so mineralni soli {to }e pomognat za podobra nega na psorijati~nata ko`a. inovativni biolo{ki lekovi vo terapijata na psorijaza (enbrel. preku oralna se do fototerapija. edni od trite glavni grupi na kletki odgovorni za medijacijata na procesite na imuniot sistem go koordiniraat vkupniot imun odgovor kon opredelena noksa (antigen). 5. Nasledniot faktor ima golema uloga vo nastanuvaweto na psorijazata. retinoidi. terapijata i sovetuvaweto na pacientite so psorijaza psorijazata. i da ostane pacientot vo vakvata bawa okolu 15 minuti. ponatamu inicijacijata i odr`uvaweto na leziite bara aktivirani T-kletki.naj~esto se javuva kaj deca.dava dobar terapevtski odgovor kaj plakarnata psorijaza). vo format koj e lesno prepoznatliv od strana na T-kletkite (7-8). od kade {to preo|aat vo epidermot na ko`ata. topi~ni retinoidi (tazaroten . patuvaat do dermisot. 6.5-1% nekolku sedmici dokolku sostojbata na ko`ata e vlo{ena i se prisutni psorijati~ni promeni. Vo odnos na lokalizacijata. po procesot na aktivirawe i povrzuvawe so ostanatite u~esnici vo imuniot odgovor.Farmacevtski informator Sovremeni aspekti na etiologijata. T-kletkite.

5. New Orleans. Krueger JG. Presented at the 60th Annual Meeting of the American Academy of Dermatology. Immunologic mechanisms in psoriasis. Nickoloff BJ. 2. Fu SM. Lifshitz B. Joshi A.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. € Relicencirawe € Marketing Dr. The immunologic basis for the treatment of psoriasis with new biologic agents. Krueger JG. spec. no nikoga{ do sega ne sum videl/a primerok od spisanieto € Povremeno go ~itam € Redovno go ~itam i go dobivam spisanieto Koi od slednive atributi najmnogu Vi asocira na F. La. " Koi se tie? [to Vi nudat gorenavedenite spisanija. 2002. odnosno `ivotniot vek na epidermalnite kletki e namalen od 3 sedmici na 3-4 dena.1:442-447. J Am Acad Dermatol. Nature Med.164:1013-1028. Science Med. Travers P. Gilleaudeau P. et al. D-r Iskra Petrovska-[e{ova. but not keratinocyte. J Am Acad Dermatol. {to ne Vi nudi F. New York. 2002.I? Mn. Response of psoriasis to a lymphocyteselective toxin (DAB389IL-2) suggests a primary immune. Janeway CA. Dummer W. 6.46:1-23. odnosno da ja stopiraat ili onevozmo`at psorijati~nata kaskada na imunolo{kiot odgovor. et al. 2001.__________________________ Kako go rangirate kvalitetot na F.135:1104-1110. 1986. 2002._______________________ Dali poznavate drugi vakvi spisanija? € Da € Ne " 51 " Koristena literatura 1. The immunologic and genetic basis of psoriasis. NY: Garland Publishing. 3. doveduvaat do predvremeno sozrevawe i intenzivna proliferacija na keratinocitite. Walport M. dermatovenerolog PZU specijalisti~ka ordinacija D-R AN^EVSKI Farmacevtski informator POPOLNI I VRATI Kolku Vi e poznato brend imeto: FARMACEVTSKI INFORMATOR? € Nikoga{ ne sum slu{nal/a za nego € Sum slu{nal/a. Johnson R. 8.Nizok Demogravski info: Godini ________________ Pol m ` Grad ____________________ Vrabotuvawe/ zanimawe _______________________ " POPOLNI I VRATI . Poster #P547. Vrzuvawe na citokinite so drugi supstrati pred da zapo~nat da dejstvuvaat na keratinocitite. Gottlieb AB. Sovremenite pristapi vo tretmanot na psorijazata podrazbiraat novi. Pharmacodynamic effects of subcutaneous (SC) administration of efalizumab (antiCD11a). Eliminacija na patolo{kite T-kletki so terapija specifi~no naso~ena protiv aktiviranite Tkletki. Specifi~nite strategii vo razvojot na biolo{kite lekovi podrazbiraat: Blokada na interakciite {to vodat do T-kleto~na aktivacija.I? € Korisno € Informativno € Interesno € Sovremeno € Up-to date info € Stru~no € Neophodno € Profesionalno Drugo ____________________ Kako doznavte za F. Ovie histopatolo{ki alteracii. et al. pathogenic basis. Treating psoriasis with biologic agents. 1988. February 22-27. and presence of Langerhans cells in the dermal infiltrate of active psoriatic plaques. Beyer J.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. Gottlieb AB. Arch Dermatol. 1999. ili nivno migrirawe vo tkivata. et al.I e korisen za Vas i Va{ata rabota? € Stru~ni info. koi bi imale potencijal za klini~ki benefit.Forum kletki i citokinite. Expression of HLA-DR molecules by keratinocytes. Immunobiology. Gottlieb SL. 5th ed. 4. klini~ki se evidentiraat kako psorijati~ni plaki. inovativni preparati.I? € Kolegi € WEB € Farmacevtska komora Dr.May/June:150-161. 1995.Nizok Kako ja rangirate vrednosta na F. J Exp Med.18:1376-1380. 7. koi bi trebalo da dejstvuvuvaat.I? Od koj aspekt F. Blokirawe na ekspresijata na citokinite (blokirawe na intereferonskite receptori).I? Mn.

Kiril i Metodij".001). Kuzmanovska. B. kako i redukcijata na bolni~kiot buxet ja nametna potrebata da se napravi sporedba na tro{ocite i benefitot pome|u dvete anesteti~ki tehniki.remifentanil) dodeka vo vtorata grupa n=20 (PNB) bea vklu~eni pacienti vodeni so blokada na scijatniot i femoralniot nerv izvedena so 0. Pacientite od prvata grupa (OA) vo sobata za budewe prestojuvaa 7 (5-20) minuti dodeka pacien- . Q. (1-3) Novite kratkodeluva~ki anesteti~ki lekovi kako {to se propofol.femoralen blok kako i kaj pacientite vodeni so op{ta anestezija so propfol i remifentanil. Vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija za artroskopija na kolenoto kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 16 (10-28) minuti. sevofluoran kako i remifentanil go skratuvaat vremeto na oporavuvawe po operativnata intervencija. VOVED Op{tata anestezija kako i regionalnata anestezija se naj~esto koristeni anesteziolo{ki tehniki za izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti za ednodnevnata hirurgija.25% bupivakain (25 ml/kg). Vo prvata grupa n=20 (OA) bea vlu~eni pacienti vodeni so op{ta anestezija (propofol . Nojkov. (OA=157 € . KLU^NI ZBOROVI: Op{ta anestezija za artroskopija na koleno (propofol remifentanil). Petru{eva. Cyril and Methodius – Skopje A. Prvata grupa (OA) vklu~uva 20 pacienti. na vozrast od 18 do 65 godini kaj koi ja primenivme operativnata intervencija artroskopija na koleno kako ednodnevna hirur{ka procedura. Donev. Kartalov. Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) po zavr{uvawe na operativnata intervencija bea direkno isprateni na hirur{koto oddelenie.61).003).015).femoralen blok) i op{tata anestezija izvedena so novite kratkodejstvuva~ki anesteti~ki lekovi (propofol . J. METOD Vo na{ata studija nie vklu~ivme okolu 40 pacienti so fizikalen status ASA 1-2. pacienti so srcevi i respiratorni te{kotii. kaj koi za artroskopija na koleno be{e primeneta op{ta anestezija (propofol .Skopje tite od vtorata prestojuvaa 23 (795) minuti (p=0. Univerzitet "Sv. poto~no pome|u lokoregionalnata tehnika (scijaten . V. (4. Vo studijata za artroskopija na koleno bea vklu~eni 40 pacienti podeleni vo dve ednakvi grupi. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 13 (822) minuti (p=0. zadovolstvoto na pacientot od anesteziolo{ka tehnika kako i tro{ocite potrebni za izveduvawe na anesteziolo{kata tehniki. (6-8) Porastot na tro{ocite na modernite anesteti~ki lekovi. PNB=160 € ) (p=0. (2) vremeto pominato od operativnata intervencija do napu{tawe na pacientot od bolnicata i (3) vkupnite tro{oci za izveduvawe na anestezijata kaj pacientite vodeni so scijaten .5) Spinalnata regionalna anestezija e naj~esto koristena tehnika za artroskopija na koleno. Xambazovska Klinika za anestezija reanimacija i intenzivno lekuvawe Medicinski fakultet. Scijaten-femoralen nerven blok.remifentanil). Vo ovaa studija mo`evme da gi sporedime prednostite. nedostatocite kako i tro{ocite pome|u dve anesteti~ki tehniki za artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. A.remifentanil). Pacientite bea podeleni vo dve ednakvi grupi.Farmacevtski informator Praktika KOMPARACIJA NA REMIFENTANIL PROPOFOLSKATA ANESTEZIJA SO BLOKADA NA SCIJATNIOT FEMORALEN NERV KAJ PACIENTI KAJ KOI SE IZVEDUVA ARTROSKOPIJA A. pacienti so dijabetes i periferna neuropatija bea isklu~eni od studijata. vremeto potrebno za oporavuvawe na bolniot od operativnata intervencija. nesakanite efekti od anesteziolo{kata tehnika. Clinic for Anaesthesia. Od regionalnite nervni blokovi za izveduvawe na artroskopija so uspeh mo`e da se koristi i scijatniotfemralen blok. dodeka site pacienti od prvata grupa po zavr{uvawe na operacijata moraa da bidat smesteni vo sobata za budewe (p=0. nie gi prosledivme slednite parametri: (1) vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija. Pacientite kaj koi postoi kontraindikacija za regionalna anestezija. Vtorata grupa (PNB) isto taka vklu~uva 20 pacienti kaj koi za artroskopija APSTRAKT 52 Vo ovaa studija pri izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. Za ovaa cel napravivme edna prospektivna studija kade {to izvr{ivme evaluacija na vremeto potrebno za podgotovka na pacientot za izveduvawe na artroskopijata. Ne postoea golemi razliki na vkupnite tro{oci pome|u dvata razli~ni anesteti~ki tehniki. Reanimation and Intensive Care Faculty of Medicine University St. Kartalov.

Adekvaten nerven blok .1 mA.22) minuti. vo toj slu~aj pacientot se prefrla na hirur{koto oddelenie. Premedikacijata na pacientite be{e izvedena so midazolam 0.001 0. kako i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi. Vo vtorata tabela e prika`an periodot pominat vo sobata za budewe.visual analogue scale. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija. {pricevi kanili i dr) kako i personalnite tro{oci.75). (p=0. Na po~etokot se izveduva{e infiltracija na femoralniot nerv so 15 ml na lokalniot anestetik. kaj pacientite intravenski se aplicira{e tramadol vo doza od 100 mg. a potoa pacientite bea vnesuvani vo operacionata sala. .0.36% postoe{e relativna hipotenzija po vovedot vo anestezija (p=0. Scijaten .1 . dodeka kaj vtorata grupa pacienti (PNB) analgetik vo prviot postoperativen den dobija sedum pacienti 37% (p=0.5 . Op{ta anestezija (n = 20) Âozrast (god) Telesna te`ina (kg) Âisina (cm) Polova distribucija (m/`) Fizikalen status ASA 1/2 51 (19-65) 82 (53-95) 175 (155-182) 13/7 12/8 Scijaten femoralen nerven blok (n = 20) 46 (25-65) 73 (57-100) 168 (151-190) 11/9 13/7 Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) . Neadekvaten nerven blok - Farmacevtski informator (potreba za aplicirawe na 0.25% bupivakain (25 ml). Nepostoewe na nervna blokada . Scijatniot . (6-8) Pacientite od vtorata grupa (PNB) bea spremni za operacija vo momentot koga vo potpolnost }e se izgubi ~ustvoto na drazba predizvikano od igla vo femoralnata i scijatnata nervna distribucija kako i nesposobnosta na pacientot da ja podigne nogata na operacioniot stol i nemo`nosta za fleksija na nogata vo kolkot. Spored VAS za bolka.0). dodeka periferniot nerven blok kaj vtorata grupa be{e izveden vo sobata za budewe.25% bupivakain. Kaj edniot od niv operativnata intervencija se prodol`i so op{ta anestezija. Statisti~kata analiza be{e napravena so (SPSS 7.30% dobija analgetik vo prviot postoperativen den. a strujnata stimulacija be{e so intenzitet od 0. [est pacienti od prvata grupa (OA) . Vkupnite tro{ocite kaj dvete Rezultatite se prezentirani so sredna vrednost.(nepostoewe na potreba za sedacija i dodatna analgezija) 2.( potreba za op{ta anestezija) Klini~ki relativnata hipotenzija se notira{e toga{ koga sistolniot pritisok }e se namale{e za 30% pod po~etnata vrednost. Neurostimulacijata se izveduva{e so frekvencija od 2 Hz.femoralen blok be{e izveden so specijalna teflonska igla.013).005). Ovaa sostojba se tretira{e so interventno aplicirawe na 200 ml na Ringer laktat.05 mg/kg.50% bea direktno prefrleni od operacionata sala na hirur{koto oddelenie. dodeka site pacienti od prvata grupa (OA) prestojuvaa vo sobata za budewe.femoralen Op{ta anestezija nerven blok (n=20) (n = 20) Prestoj vo sobata za budewe (min) Vreme na prvo urinirawe (min) 23 (10-95) 147 (100-400) 10 (5-25) 260 (150-385) P 0. Ako vitalnite parametri se stabilni vo dve posledovatelni merewa i VAS e poniska od 3. 7 pacienti od prvata grupa (OA) imaa vrednost od 3 vo vremeto koga bea prefrluvani od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie dodeka kaj vtorata grupa (PNB) vo istiot vremenski period nepostoe{e nikakva bolka spored VAS skalata kaj nitu eden od pacientite (p=0.43).005 53 ispituvani grupi zavisea od tro{ocite na site anestetici upotrebeni pri operativnata intervencija. Op{tata anestezija kaj pacientite od prvata grupa be{e primeneta vo operacionata sala.Praktika na koleno be{e primeneta periferna nervna blokada (scijaten femoralen blok). Tabela 2 Vremeto pominato vo sobata za budewe i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi. Vo slu~aj vrednosta spored VAS da be{e pogolema od 3. Samo dvajca pacienti od vtorata grupa (PNB) -12% ~uvstvuvaa lesna bolka vo tekot na artroskopijata. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 16 (10-28) minuti.4 mg/kg na kontrolirana infuzi na propofol. Kvalitetot na nervniot blok se evaluira{e spored slednite kriteriumi: 1.1 mg na fentanil za da se zavr{i operativnata intervencija) 3. tro{ocite za medicinskite materijali (igli. REZULTATI Demografskite karakteristiki na dvete ispituvani grupi se prika`ani vo tabela 1.2 mg/kg za edna minuta i 2 . Vremeto potrebno za podgotovka na pacientite za operativnata intervencija (od intravenskata premedikacija do dezinfekcija na ko`ata) kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 13 (8 . hirurzite intraartikularnovo koleno apliciraa po 20 ml na 0.015) Kaj vtorata grupa (PNB) ne se zabele`aa nikakvi kardiocirkulatorni nesakani efekti. Kaj sedum pacienti od prvata grupa (OA) . Kaj samo dvajca pacienti (10%) be{e apliciran analgetik vo raniot postoperativen period i od prvata grupa (OA) (p=0. Kaj vtorata grupa ispitanici (PNB) be{e primenet scijaten femoralen blok izveden so neurostimulator so 0. a potoa se izveduva{e i blokada na scijatniot nerv so 10 mL od lokalniot anestetik. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija na sekoj 5 minuti se slede{e bolkata spored VAS . osven fizikalniot status ASA. dodeka intravenskata infuzija vo tek na operativnata intervencija za dvete ispituvani grupi iznesuva{e 5 ml/kg na ~as (Ringer laktata). Tabela 1 Demografski karakteristiki na ispituvanite grupi. Kaj prvata grupa (OA) ispitanici be{e primeneta remifentanilska infuzija od 0.

Farmacevtski informator
Na tabela 3 e prika`ana analiza na tro{ocite. Tabela 3 Analiza na tro{ocite kaj dvete ispituvani grupi. Scijaten Op{ta femoralen nerven anestezija blok (n=20) (n = 20) Tro{oci za potreben 7 (7-14) 15 (15-22) materijal Tro{oci za anestetici 32 (23-41) 14 (14-15) Tro{ocite za 28 (16-44) 30 (20-44) perioperativnoto vreme Tro{ocite zavremeto pominato 30 (0-176) 1,1 (0-22) vo sobata za budewe VKUPNI TO[OCI 160 (105-195) 158(105-194) DISKUSIJA Ispra}aweto na pacientite od operacionata sala direktno na hirur{koto oddelenie e efektiven na~in za namaluvawe na vkupnite tro{ocite za anestezija pri artroskopija na koleno, bidej}i na ovoj na~in se namaluva monitoriraweto na pacientite, kako i se namaluva potrebata od anga`manot na sestrite. (13) Rezultatite od na{ata studija sugeriraat deka pacientite od vtorata grupa (PNB) pobrzo se ispra}aat od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie, {to ne e slu~aj i so pacientite od prvata grupa (OA). Kaj pacientite od vtorata grupa (PNB) e zabele`ano podolgo vreme do prvoto urinirawe, kako i prolongirana reverzija od nervnata blokada, so {to se prolongira i vremenskiot prestoj vo bolnica. Za sre}a, perifernite motorni blokovi nemaat vlijanie na simpati~kiot tonus poradi {to se pomali i promenite na kardiovaskularnite parametri. Perifernite motorni blokovi isto taka go prolongiraat vremetraeweto na postoperativnata analgezija. Anesteziolozite ~esto se zagri`eni za faktot deka perifernite nervni blokovi mo`at da go prolongiraat perioperativnoto vreme.

Praktika
Patel i kolegite smetaat deka pacientite za artroskopija kaj koi e primeneta op{ta anestezija so opijati i azoten oksidul, treba da pominat vo sobata za budewe 90 minuti po operativnata intervencija, dodeka kaj pacientite kaj koi e apliciran femoralniot blok se potrebni samo 60 minuti (2). Ovaa razlika e poradi razli~niot na~in na osloboduvawe od bolkata. Dahl i kolegite ja komparirale spinalnata, epiduralnata i propofolskata anestezija za artroskopija na koleno, pri {to uvidele deka propofolskata anestezija obezbeduva najkratko zadr`uvawe vo operacionata sala, no taa e asocirana so pointenzivna postoperativna bolka, kako i pogolemi vkupni tro{oci. (20) Vo ovaa prospektivna randomizirana studija uvidovme deka kaj pacientite kaj koi se primenuva artroskopija na koleno so blokadata na scijatniot i femoralniot nerv postignavme pokratok vremenski prestoj vo sobata za budewe, a dobivme re~isi podednakva intraoperativna analgezija so relativno pomali vkupni tro{oci vo odnos na pacientite vodeni so op{ta anestezija.

P

0,0005 0,0005 0,008 0,0005 0,61

54

KORISTENA LITERATURA
1. White PF. Outpatient anesthesia. In: Miller RD (ed). Anesthesia, 3 rd edn. New York, USA : Churchill Livingstone, 1990, 2025-2059. 2.Patel NJ, Flashburg MH, PaskinS, Grossman R, Regional anesthetic technique compeared to general anesthesia for outpatient knee arthroscopy. Anesth Analg 1986; 65:185-187 3.Ben-David B, Levin H, Solomon E, Admoni H, Vaida S. Low dose diluted spinal bupivacaine for ambulatory surgery.Anesth Analg1996; 83: 716-720 4.Pavlin DJ, Rapp SE, Polissar NL, Malmgren JA, Keyes H . Factor affecting discharge time in adult outpatients. Ansth Analg 1998; 87; 816-826 5.Epple J. Kubitz J. Schmid H. et all Comparative analysis of cost of totalintravenus anesthesia with propofol and remifentanil vs.balanced anesthesia with isofluoran and fentanil.Eur. J.Anesth. 2001; 18;20-28 6. Fanelli G. Sansone V,Nobil F, Pedoti E, Aldegheri G. Locoregional anesthesia for surgical arhroscopy of the knee. Minerva Anestesiol 1992; 58 ; 121-125 7.Casati A,Cappelleri G, Fanelli G et all. Regional anesthesia for outpatient knee arthroscopy : a radndomised clinical comparationof two different anaesthetic technique. Acta Anesth. Scandinavica 200; 44; 543-547 8. Cappelleri G, Casati A, Fanelli G et all. Unilateral spinal anesthesia or combaind sciatic-femoral nerve block for day case knee arthroscopy : a prospective randomized comparison. Acta Anesth. Scandinavica 2000; 66; 131-136 9. Suttner S, Boldt J, Schmid C, Piper S, kumple B, Cost-analysis of target-controled infusion-based anesthesia compared with standard anesthesia.Anest Analg1999; 88 ; 77-82

10. Browener WS, Black D, Newman B, Hulley SB, Designing Clinical reseach: An epidemiological Approach. Wiliams & Wilkins 1988; 139-150 11. McMinn RMH, Hutching RT, Color atlas of human anatomy. Chicago .USA Year Book, 1977, 296-297 12.Aldrete JA, Kroulik D, A postanethesia recovery score. Aneth Analg 1970; 49; 924-934 13. DexterF, Macario A, Mahbberg PJ, Lubarsky DA, Computer simulation to determine how rapid anesthetic recovery protocols to decrise the time of emergence or increase the phase 1 postanesthesia care unit bypass rate affect staffing of an ambulatory surgery center. Anest Analg 1999; 88 ; 1053-1063 14. Dexter F,Tinker JH, Analysis of strategies to decrese postanesthesia care unit cost. Anesthesyology1995; 82; 94-101 15. Pavlin DJ, Pavlin EG, Fitzgibbon DR, Koerscgen ME, Plitt TM, Menagment of bladder function out-patient surgery. Anesthesyology1999; 91; 42-50 16. Grant SA, Nielson KS, Greengras RA, Steel SM, Klein SM, Continuous peripheral nerve block for ambulatory surgery. Reg Anesth Pain Med 2001; 26; 209-214 17. Corda DM, Enneking FK, A unique approach to post-operative analgesia for ambulatory surgery. J Clin Anesth 2000; 12; 595-599 18. Chelly JE, Greger J, Gebhard R, Ambulatory continuous perineural analgesia infusion: are we ready? Anesthesyology2000; 93; 581-582 19. Fenelli G, Casty A, Beccaria P et all.A duble blind comparison of ropivacaine, bupivacaine, and mepivacaine during sciaticfemoral nerve blockade. Anest Analg 1998; 87; 597-600 20.Dahl V, Gierloff C, Omlad E, Spinal epidural or propofol anesthesia for out-patient knee arthroscopy?Acta Anest Scand1997; 41; 1341-1345

Redovna rubrika

Farmacevtski informator

POSTOI LI KORELACIJA POME\U UPOTREBATA NA PERORALNITE HORMONALNI KONTRACEPISKI LEKOVI I POJAVATA NA TROMBOZA I TROMBOEMBOLISKI KOMPLIKACII ?
Hormonskata peroralna kontracepcija naj~esto se sproveduva na dva na~ina: so primena na preparati vo koi se kombinirani estrogeni i gestageni ili so kontinuirana primena na gestageni, bez kombinirawe so estrogeni.Taa e vo upotreba vo vremenski period podolg od 40 godini i pretstavuva najefikasna forma na kontracepcija. Vo prvata godina na koristewe na peroralnata kombinirana kontracepcija (estrogeni plus gestageni), bremenost se javuva samo kaj okolu 3% od `enite. Podobri rezultati vo spre~uvawe na nesakana bremenost se postignati so primena na hormonalna kontracepcija vo forma na injekcii (0.3%) i implanti (0.09%). Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepcija pokraj toa {to ja spre~uva nesakanata bremenost, go namaluva i rizikot od javuvawe na epitelijalen ovarijalen karcinom, endometrijalen adenokarcinom, benigni promeni na dojkite (fibroadenomi i cisti) pelvi~ni inflamatorni bolesti i ektopi~na bremenost. Dozata na estrogeni vo peroralnite kontracepcii varira od 30-50 mg etinil estradiol, a dozata na progesteron varira vo zavisnost od negoviot relativen potencijal (efekt vrz humaniot endometrium, androgen ili kortikosteroiden potencijal, sposobnost za inhibicija na ovulacijata), so cel da se postigne najvisok soodnos pome|u korisnosta i rizikot od primenata na lekot. Nesakanite dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija koi se javuvaat brzo po primenata na lekot se dobro poznati, a nesakanite dejstva koi se javuvaat podocna vo tekot na primenata na lekot pote{ko se studiraat, posebno ako se mala incidenca na javuvawe. Za prou~uvawe na ovie nesakani dejstva se organiziraat golemi kohortni studii. Najzna~ajnite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija se od strana na krvnite sadovi i kardiovaskularniot sistem. Golem broj na epidemiolo{ki studii sugeriraat silna povrzanost pome|u primaweto na peroralni kontracepciski lekovi i nagla kardiovaskularna smrt. Apsolutniot rizik za nejzino javuvawe e mal, no relativniot rizik se zgolemuva. Ne e utvrdena epidemiolo{ka poddr{ka na hipotezata deka toa se dol`i na ateromatozni promeni, bidej}i e utvrdeno deka rizikot od javuvawe na miokardijalen infarkt e zabele`itelen za vreme na koristewe na peroralnite kontracepciski lekovi, is~eznuva po prekin na upotrebata i ne e vo korelacija so vremetraeweto na koristewe na peroralnata kontracepciska terapija. Se smeta deka zgolemeniot rizik od kardiovaskularni naru{uvawa se dol`i na promenite vo plazmatskite lipidi, jagleni hidrati i faktorite od koi zavisi hemostazata. Ovie varijabli mo`e da bidat promeneti pod vlijanie na steroidite koi se sostaven del na peroralnata hormonalnai kontracepcija. Ima dokazi deka postoi pomal kardiovaskularen rizik pri primena na peroralni kontracepii koi sodr`at niska doza na estrogeni (< 50 mg etinilestradiol). Pri upotreba na ovie dozi e utvrdeno nesignifikantno zgolemuvawe na rizikot za javuvawe na miokardijalen infarkt, mozo~en udar poradi tromboza na krvnite sadovi, venski tromboembolizam i subarhnoidalno krvarewe. Vo ovie studii e utvrdeno deka pu{eweto cigari go zgolemuva kardiovaskularniot rizik pri upotreba na niskodoza`ni peroralni kontracepcii. Peroralnite hormonski kontracepcii doveduvaat do promeni vo faktorite zna~ajni za hemostazata. Utvrdeni se zna~ajni promeni vo koncentraciite na golem broj specifi~ni plazmatski komponenti na koagulacioniot i fibrinoliti~niot sistem. Se smeta deka ovie promeni se vo korelacija so estrogenskata komponenta vo peroralnite hormonalni kontracepii, bidej}i vakvi promeni ne se najdeni pri davawe na preparati koi sodr`at samo gestageni. Utvrdena e dozno-zavisna povrzanost pome|u dozata na estrogeni vo preparatite na peroralnite hormonalni kontracepcii i promenite na faktorite od koi zavisi hemostazata. Peroralnata hormonalna kontracepcija predizvikuva zgolemuvawe na koncentracijata na koagulacioniot faktor I (fibrinogen), II, VII, IX, X i XII, kako i namaluvawe na koncentracijata na antitrombin III, protein C i protein S. Kako posledica na ovie promeni se javuva sostojba nare~ena hiperkoagulabilnost na krvta. Pri prolongirana upotreba na peroralni kontracepcii se namaluva i koncentracijata na prostaciklin koj ima antiagregaciono i vazodilatatorno dejstvo. Zgolemeno nivo na fibrinogen se javuva u{te vo prvite meseci pri upotrebata na peroralnata kontracepcija, a doka`ano e deka se vra}a na normalnite vrednosti pri prekin na upotrebata na peroralnite kontracepciski lekovi. Denes postojat epidemiolo{ki i biohemiski dokazi deka peroralnata hormonalna kontracepcija ima trombogena aktivnost i go zgolemuvaat rizikot od tromboza. Prvite zna~ajni dokazi za zgolemen rizik od tromboembolizam pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija datiraat u{te od 1967 godina, koga vo golema studija izvedena od Britain’s Medical Research Council e zaklu~eno deka `enite koi gi koristat ovie preparati imaat zna~ajno pogolem rizik za javuvawe na dlaboki venski trombozi, belodroben embolizam, cerebralna tromboza, miokardijalen infarkt i tromboza na krvnite sadovi na retinata. Vo ponatamo{niot period se opi{ani poedine~ni slu~ai na javuvawe na dlaboki venski trombozi, tromboza na portalniot venski sistem i belodroben embolizam. Slabost na studiite vo ovoj ran period bila {to ne se zemeni pri prou~uvaweto i drugi faktori koi{to mo`e da imaat vlijanie na zgolemenata trombogena aktivnost (primer: pu{eweto ) i ne se prezemeni site merki za otstranuvawe na pristrasnosta pri ocenuvawe na slu~aite.

55

Farmacevtski informator
Vo golema studija koja opfatila pove}e od 65000 `eni vo SAD, koi koristele peroralna hormonalna kontracepcija i bile sledeni vo vremenski period podolg od 2 godini, bilo zaklu~eno deka postoi pozitivna korelacija pome|u upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i pojavata na venski tromboembolizam, mozo~en udar i miokardijalen infarkt. Kaj mladi `eni signifikantno po~esta e pojavata na venski tromboembolizam od pojavata na miokardijalen infarkt i mozo~en udar. Venskiot tromboembolizam e so poredok fatalen ishod vo odnos na drugite dva nastana, iako i toj mo`e da bide so te{ki posledici, pa duri i smrten ishod vo zavisnost od lokalizacijata. Vo vtorata polovina na 80-tite i prvata polovina na 90-tite godini se publicirani golem broj prikazi na slu~aj vo koi nastanot e povrzan so upotrebata na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi: cerebralna venska tromboza, fatalen centralen angitis, sinus tromboza, cerebralna ishemija, tromboza na bazilarnata arterija, vaskularni komplikacii na retinata, encefalopatija i renovaskularna hipertenzija, tromboza na koronarnite krvni sadovi so te`ok miokradijalen infarkt, tromboza na mezenteri~nite krvni sadovi, hepatalnite, renalnite veni i t.n. Kohortnata studija organizirana na 17000 `eni (Oxford Family Planning Association’s Cohort Study), koi bile sledeni vo vremenski period od okolu 16 godini ne poka`ala zna~ajno vlijanie na peroralnata hormonalna kontracepcija vo odnos na zgolemuvawe na mortalitetot (relativen rizik = 0.9). Mortalitetot poradi bolesti na cirkulatorniot sistem bil lesno zgolemen, kako i relativniot rizik za smrt poradi ishemi~na srceva bolest. Sli~ni rezultati bile dobieni i vo golemi studii izraboteni vo Finska i vo SAD. Vo studijata izvedena vo Finska ne bilo utvrdeno zgolemuvawe na relativniot rizik za smrt poradi miokardijalen infarkt ili mozo~en udar. Vo studijata izvedena vo SAD, kaj `enite koi bile nepu{a~i ili pu{ele pomalku od 25 cigari na den, mortalitetot pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija bil pomal od mortalitetot pri bremenost. Zgolemen mortalitet vo odnos na mortalitetot pri bremenost bil utvrden kaj `enite postari od 30 godini koi pu{ele pove}e od 25 cigari na den. Od prijavenite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija vredi da se napomene posledniot slu~aj so preparatot Yasmin, pri ~ija upotreba vo poslednite meseci se registrirani nekolku seriozni nesakani dejstva vo Republika Hrvatska i Avstralija. Preparatot Yasmin spa|a vo kombinirani kontracepciski lekovi i vo edna tabletka sodr`i 30 mg etinil estradiol (estrogen) i 3 mg drospirenon (progestogen). Iako preparatot spa|a vo t.n. nisko doza`ni estrogenski preparati, dve od serioznite registrirani nesakani dejstva se odnesuvaat na smrt na dve mladi `eni na vozrast od 22 i 24 godini poradi tromboza i belodrobna embolija. Preparatot Yasmin vo Republika Hrvatska e so re`im na izdavawe na lekot bez recept, odnosno se nao|a vo slobodna proda`ba. Tretoto seriozno nesakano dejstvo koe e registrirano vo Republika Hrvatska se odnesuva na karcinom na crniot drob koj se javil kaj mlada `ena na vozrast od 32 godini, pri {to za negovoto javuvawe kako suspektna e ozna~ena upotrebata na Yasmin. I pokraj pojavata na ovie nesakani dejstva, Agencijata za lekovi na Republika Hrvatska ne go povlekuva preparatot Yasmin od upotreba vo Republika Hrvatska poradi toa {to nesakanite dejstva koi se javile se opi{ani vo vnatre{noto upatstvo i zbirniot izve{taj za osobinite na lekot i so toa spa|aat vo nesakani dejstva koi se o~ekuvan rizik pri upotreba na preparatot, a napravenite farmacevtsko-hemiski ispituvawa poka`ale deka lekot gi ispolnuva kriteriumite za kvalitet. Golem broj na klini~ki studii se izvedeni so cel da se evaluira vlijanieto na dopolnitelni faktori kako {to se pu{ewe, arteriska hipertenzija i promeni vo lipoproteinskiot status kaj `eni koi upotrebuvaat peroralni hormonalni kontraceptivi. Vrz osnova na rezultatite od ovie klini~ki studii i rezultatite od studiite od koi nekoi se opi{ani vo prethodniot tekst, mo`e da se izvedat slednite zaklu~oci vo odnos na upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i rizikot od javuvawe na tromboza: Estrogenite hormoni, posebno ako se vo doza pogolema od 50 mg vo 1 tabletka ja zgolemuvaat produkcijata na faktorite na koagulacija i rizikot od tromboza;

Redovna rubrika
Pri upotreba na niskodoza`ni peroralna hormonalna kontracepcija (doza na enitinil estradiol < 50 mg ima zgolemen rizik od venski trombo-embolizam, posebno vo prvite 1-2 godini od upotrebata); Pu{eweto ne e dopolnitelen faktor za rizik od javuvawe na venska tromboza; Pu{eweto i estrogenite imaat aditiven efekt vo nasoka na zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na arteriska tromboza; Hipertenzija e zna~aen aditiven faktor za zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na mozo~en udar kaj `eni koi upotrebuvaat peroralna hormonalna kontracepcija; Niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepija ne go zgolemuva rizikot od miokardijalen infarkt ili mozo~en udar kaj zdravi `eni, nepu{a~i; Arteriskata tromboza (miokardijalen infarkt i mozo~en udar) poka`uva dozno-zavisna korelacija so dozata na estrogenite vo peroralnata hormonalna kontracepija, no nema podatoci za razliki vo rizikot pome|u preparatite koi sodr`at 20, 30 ili 35 mg etinil estradiol. Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepija e kontraindicirana za upotreba kaj `eni koi imaat istorija na idiopatski venski tromboembolizam i kaj `eni so familijarna istorija na idiopatski venski tromboembolizam. I pokraj site ovie podatoci za rizikot od upotreba na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi, mo`e da se zaklu~i deka niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepcija e bezbedna i so povolen soodnos korist/rizik koga se upotrebuvaat kaj mladi, zdravi `eni. Za da se zgolemi bezbednosta od upotrebata na ovie lekovi, posebno kaj `eni vo postara vozrast treba vnimatelno da se sledi prisustvoto na faktori koi go zgolemuvaat rizikot od tromboza i tromboemboliski komplikacii, kako {to se pu{eweto i prisustvoto na arteriska hipertenzija. Rizikot od kardiovaskularni nesakani dejstva se zgolemuva pri dolgotrajna upotreba na peroralnata hormonalna kontracepcija.

56

Doc. d-r Nikola Laba~evski, Medicinski fakultet Institut za farmakologija - Centar za nesakani efekti

DALI REAKCIJATA IS^EZNA PO PREKINUVAWETO NA LEKOT DA 15. INFORMACIJA ZA PROIZVODITELOT I PODNOSITELOT NA PRIJAVATA 24a. Datum na prijavata Specijalnost: 25. 24c. Datum na ra|awe 2a. DATUM NA TERAPIJATA (od / do) 19. Mo`na 4.Makedonija. DALI REAKCIJATA SE JAVI POVTORNO PO POVTORENATA PRIMENA NA LEKOT DA NE Nepoznato 17. bremenost i dr.Pol 4-6 Po~etok na nesakanoto dejstvo Den Mes God Ozdravuvawe bez posledici Ozdravuvawe so posledici Nesakano dejstvo vo tek Smrt Nepoznat 8-12 ISHOD OD NESAKANOTO DEJSTVO Den Mes God 7 + 13 OPI[ETE GO NESAKANOTO DESTVO (-A) (vklu~uvaj}i i relevantni podatoci od izvedeni testovi/laboratoriski analizi) POVRZANOST POME\U NESAKANOTO DEJSTVO I SUSPEKTNIOT LEK 1. Inicijali na pacientot 1a. alergija. Dr`ava 2. INFORMACIJA ZA SUSPEKTNIOT LEK (LEKOVI) 14. Podnositel na prijavata: Ime i Prezime: 24b. dijagnosti~ki proceduri. Malku verojatna 5.) IV. Verojatna 3. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I ANAMNEZA 22. SKOPJE REPUBLIKA MAKEDONIJA " . DRUGI RELEVANTNI PODATOCI (pr. Izvor na prijavata Bolnica Von bolni~ki izvor Op{t doktor Doktor specijalist Drugo Podatocite koi gi sodr`i popolnetiot pra{alnik se doverlivi i se upotrebuvaat za sledewe na nesakanite dejstva vo R. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I DATUM NA APLIKACIJA (ne se vklu~uvaat lekovite upotrebeni za tretman na nesakanoto dejstvo) 23." PRIJAVA ZA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI I. Tip na prijava Spontana Od klini~ka studija Celno monitorirawe na podnoslivosta na lekot Adresa: Kontakt telefon: INSTITUT ZA PRETKLINI^KA I KLINI^KA FARMAKOLOGIJA SO TOKSIKOLOGIJA NACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI MEDICINSKI FAKULTET. DNEVNA DOZA 16. Sigurna 2. Broj na serijata na lekot 24d. PROIZVODITEL (ime i adresa) 26. Za popolnuvawe na prijavata dovolno e samo somnevawe deka zabele`anata pojava e nesakano dejstvo na primenetite lekovi. Na~in (-i) na aplikacija NE Nepoznato 21. Ne mo`e da se klasificira " " II. INFORMACIJA ZA NESAKANOTO DEJSTVO 1.Vozrast godini 3. INDIKACIJA ZA UPOTREBA 18. VREMETRAEWE NA TERAPIJATA III. SUSPEKTEN LEK (za{titeno i generi~ko ime na lekot) 20.

so {to }e mu obezbedi na pacientot snabduvawe na kvalitetni lekovi od renomirani dobavuva~i. Vo 1993 godina dogovorot za sorabotka pome|u Pharmaceutical Group of the European Community (PGEC) i Europian Proprietary Medicines Manufacturer’s Assotiation (AESGP) go postavija slednovo: Farmacevtot pretstavuva sovetodavatel na pacientite vo sekojdnevnata zdravstvena gri`a i e klu~na figura vo nabavuvaweto i dostavuvaweto na lekovi do pacientite.12 na SZO. Ova partnerstvo pridonesuva do zaedni~ki pridobivki kako za postignuvawe na visok kvalitet za pacientite. aptekite. a istovremeno se bezbedni i efikasni koga se upotrebuvaat vo soglasnost so propi{anoto upatstvo. kvalitet i efikasnost. odgovornosta da dava informira~ki i objektivni soveti za lekovite. Farmacevtot mora da: vospostavuva dobra komunikacija preku zapo~nuvawe na dijalog so pacientot za da dobie detalen uvid vo medicinskata istorija na pacientot utvrdi kakva e vistinskata sostojba kaj pacientot preku postavuvawe na klu~ni pra{awa i davawe na relevantni odgovori i informacii ima soodvetna oprema i da bide dobro podgotven za izveduvawe na pravilen skrining na specifi~ni sostojbi i bolesti. da go promoviraat konceptot na farmacevtska gri`a i aktivno da u~estvuvaat vo preveniraweto na bolestite. faktorite od okolinata. Ova e {irok koncept koj gi vklu~uva op{tata i li~na higiena. Vrz osnova na seto ova. da gi preveniraat zaboluvawata i da se spravuvaat so bolestite. SZO vo sorabotka so FIP organiziraa pove}e sostanoci i sovetuvawa so cel za unapreduvawe na ulogata na farmacevtot vo zdravstveniot sistem. tuku e i ~len na tim vklu~en vo podobruvaweto na zdravstvenata za{tita vo bolnicite.Farmacevtski informator Redovna rubrika ULOGATA NA FARMACEVTITE VO PROCESITE NA SAMOGRI@A I SAMOMEDIKACIJA Ulogata na farmacevtite zna~itelno po~na da se menuva vo poslednite dve dekadi. Eden od 4 elementi na Dobrata farmacevtska praktika koj se nao|a vo ovoj dokument gi pokriva aktivnostite povrzani so samogri`ata. Tie imaat klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za da napravat dobar izbor na samogri`a i samomedikacija. op{tata i li~na nutricija." Ovie standardi bea usvoeni i prezentirani vo Dokument na SZO od 1996 godina. Lekovite koi se upotrebuvaat za samomedikacija treba da se so nau~no potvrdena bezbednost. Farmacevtot so svojot profesionalen kapacitet i vo direkten kontakt so pacientite e va`na alka vo davaweto na zna~ajni soveti za lekovite so koi raspolaga. Samomedikacijata e praktika kade poedincite gi tretiraat svoite zaboluvawa i sostojbi so lekovi koi se odobreni za upotreba i mo`e da se zemaat bez recept. preku davawe i interpretirawe na raspolo`livite informacii. spec. 58 Biqana Lazarova. Isto taka ovie lekovi treba da se indicirani za sostojbi koi se samoprepoznatlivi kako i za nekoi hroni~ni i rekurentni sostojbi. Seto ova bara pogolemo fokusirawe na farmacevtite na menaxmentot na bolestite i odr`uvaweto na zdravjeto. ulogata na farmacevtite vo procesot na samomedikacija e mo{ne golema. kako {to e kontinuiranata edukacija sorabotuva so drugite zdravstveni profesionalci participira vo identifikuvaweto na zdravstvenite problemi i rizicite od niv vlijae na zgolemuvawe na svesnosta kaj pacientite za zdravstvenite sostojbi i prevencii na bolesti dava soveti na poedinci so cel da im se pomogne da napravat pravilen izbor na terapija so cel za za~uvuvawe na zdravjeto Od seto ova mo`e da se zaklu~i deka primaren fokus na farmacevtite e da se podigne dobrata farmacevtska praktika na povisoko nivo. taka i za pottiknuvawe na racionalnata upotreba na lekovite. Vo sekoj slu~aj. Vo 1992 godina FIP izgotvi standardi za farmacevtskite uslugi i gi naslovi kako "Dobra farmacevtska praktika" (Good pharmacy practice GPP) vo javni i bolni~ki apteki. lekovite treba da se specifi~no dizajnirani za potrebnata cel. a ne na proda`ba na lekovite.[tip . Isto taka. Farmacevtot denes ne e samo snabduva~ na lekovi i prigotvuva~ na medicinski pripravki. kako i sovetite za nabavuvawe na lekovi ili nekoj drug vid na tretmani za bolesti koi mo`e uspe{no da se samotretiraat. Kako i da e. no i da imaat soodvetna doza i doza`na forma. socioekonomskite faktori i samomedikacijata. da vr{i zdravstvena promocija e postavena vo rezolucijata WHA 47. laboratoriite. farmacevtite mora da obezbedat i soodvetno ~uvawe i skladirawe na lekovite u~estvuva vo kontinuiranoto razvivawe na profesionalnite aktivnosti. Iznenaduva~ki e faktot deka lu|eto sami si menaxiraat dobar del od svoite zdravstveni problemi bez da konsultiraat doktor ili farmacevt. ekspertite od cel svet gi izrazija svoite gledi{ta za ulogata na farmacevtot vo samogri`ata i samomedikacijata. bez pritoa da go naru{uva renometo na mati~niot lekar dava objektivni i nepristrasni informacii za lekovite bide sposoben da prenesuva i interpretira dodatni izvori na informacii za da gi zadovoli barawata i potrebite na pacientite bide sposoben da mu pomogne na pacientot kako da dojde do soodvetna i odgovorna samomedikacija ili ako e neophodno da mu dade na pacientot medicinski sovet poka`e isklu~itelna doverlivost vo pogled na zdravstvenata sostojba na pacientite bide odli~en nabavuva~ na lekovi. socijalnite naviki. Klu~nata uloga na farmacevtot vo javniot zdravstven sistem za upotreba na lekovite. po farmakoinformatika Farmakoinformativen oddel JZU Op{ta bolnica . industrijata i vo obrazovnite institucii. m-r farm. Od ovie pri~ini farmacevtot mo`e da ima klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za pravilen izbor na samole~ewe. Farmacevtite aktivno u~estvuvaat vo procesite na samogri`a i samomedikacija preku vr{ewe na nekolku va`ni funkcii. `ivotniot stil. Samogri`ata e dejstvo koe lu|eto go pravat vrz samite sebe za da go za~uvaat i odr`uvaat svoeto zdravje. Toj e partner na farmacevtskata industrija za lekovite koi mo`e da se zemaat bez recept.

.

Dokolku atmosferata e dobra.Farmacevtski informator o soglasnost so na~elata na Dobrata farmacevtska praktika (1) sekoj diplomiran farmacevt treba da se pridr`uva na odredeni pravila pri sovetuvaweto na pacientite: Farmacevtska gri‘a V Na sekoj pacient treba da mu se posveti potrebno vreme za edukacija i sovetuvawe pri izdavawe na lekot. 60 Vnimatelno da se nabquduva govorot na teloto na pacientot i toj soodvetno da se protolkuva Li~nite problemi treba da se zaboravat pred da se zapo~ne so sovetuvaweto Da ne se pravi razlika vo odnesuvaweto so pacientite. da ne se kriti~ki nastroeni. Ako farmacevtot dava informacii za lekuvaweto.uveruvawe deka pacientot razbral kako pravilno da gi koristi lekovite.org/Introfm) 3. Beardsley et al: “Pharmacist Patient Consultation Program PPCP Unit 2” . Robert W. Aleksandra Savovska . slabo poznavawe na jazikot na koj farmacevtot mu se obra}a na pacientot. R. bremeni `eni ili iznemo{teni pacienti. Da se vospostavi profesionalen. Klu~ot za uspe{na sorabotka e da se koristat izjavi {to }e sugeriraat deka farmacevtot go razbral pacientot. besen ili voznemiren pacient. mo`ebi so toa ja prikriva neprijatnosta i zasramenosta koja ja ~uvstvuva poradi svojot medicinski problem. relaksiran i iskren odnos Da se koristi terminologija soodvetna na nivoto na pacientot Da se iznesat samo neophodnite merki na pretpazlivost na vnimatelen i takti~en na~in za da ne se ispla{i pacientot Sorabotka me|u farmacevtot i pacientite Negativnite stavovi na pacientite vo odnos na terapijata pretstavuvaat seriozni prepreki koi te{ko se nadminuvaat. da oddavaat vpe~atok na gri`livi lu|e. September 1993) and revised version FIP/WHO GPP (1997) 2. tuku da se bide racionalen so vremeto. Farmacevtite treba da se diskretni i profesionalno tajni za sekoe soznanie do koe }e dojdat za pacientite. negoviot kredibilitet najverojatno }e bide naru{en. Postojat i funkcionalni barieri koi ja ote`nuvaat komunikacijata kako rezultat na o{teten sluh ili vid. Kredibilitetot se gradi so vidliva stru~nost. kon malite deca. a otporot na pacientote u{te pogolem. li~no ili preku receptot Od druga strana.Dimitrovska pevtski pristap Pacientite gi dobivaat svoite lekovi direktno od farmacevtot. kako i najsoodveten tera- Na~inot na koj pacientot ja do`ivuva aptekata i farmacevtot. da se samouvereni i profesionalni so dobri komunikaciski sposobnosti. Potrebno e ve{to i brzo da prepoznae emocionalna bariera: frustriran. so cel obezbeduvawe zdravstveni benefiti za svoite pacienti (2). Edinstvena razlika da se pravi samo kon itnosta ozna~ena na receptot. Farmacevtot treba da bide podgotven da se spravi so eventualnata pojava na barieri pri kontaktot so pacientot. Ovie pre~ki treba da se identifikuvaat i da se prezeme odredena aktivnost dokolku farmacevtot saka da gi postigne vistinskite celi pri sovetuvawe na pacientot . toga{ pomala e verojatnosta od emocionalen ispad na pacientot. Richard N. doverba i dinami~nost. Boyce. a pacientot }e po~uvstvuva deka farmacevtot obrnuva vnimanie na negovite gri`i i stravuvawa. farm.rxaction. Nikoga{ da ne se brza.Patient Consultation Program PPCP – Unit 1” 4. The Tokyo Declaration (1993) Standards for quality of pharmacy services (FIP Guidelines for Good Pharmacy Practice. Farmacevtot mo`e da razvie cvrst odnos so pacientot preku me|usebna po~it i pogolema sorabotka. m-r. preku govorot na teloto i/ili tonot i bojata na glasot. pacientite mu veruvaat na svojot farmacevt bidej}i: Od site zdravstveni profesionalci. The Coalition for Community Pharmacy Action Code (http://www. pacientite imaat najednostaven pristap do farmacevtite Farmacevtite maksimalno nastojuvaat pacientot da dobie najdobra vrednost vo odnos na gri`ata za negovoto zdravje. Herrier “Pharmacist . Koristena literatura: 1. so najsoodvetna usluga Farmacevtite sorabotuvaat i so drugite zdravstveni profesionalci. Marie Gardner. a pritoa gi ignorira ubeduvawata na pacientot. profesionalna. Farmacevtite treba dobro da gi poznavaat svojstvata na lekovite. Site apeli za motivacija treba da bidat vo soglasnost so veruvawata na pacientot. no prijatelski. za razlika od opkru`uvawe koe pacientot go do`ivuva kako ladno i pomalku gri`livo. kako i sprotivni medicinski ubeduvawa. pre~ekot e topol i gri`liv. nepismenost. Pacient koj go omalova`uva sovetuvaweto. mo`e da e od korist ili da deluva {tetno na komunikacijata.

kade sekoja PEG molekula e povrzana so po edna molekula Hb. da se dostavi do spasuva~ki slu`bi i sli~no. Sporedba me|u eritrociti i ve{ta~ki eritrociti Denes. Ve{ta~kata krv mo`e da se aplicira vo koja bilo individua. mo`e da se ~uva na sobna temperatura. Vtora generacija supstituti na crvenite krvni kletki pretstavuva modificiran Hb koj gi sodr`i del od enzimite na crvenite krvni kletki. Na slika 1 daden e komparativne prikaz na ve{ta~ki i prirodni eritroiciti. Najgolemi napori za niven razvoj se napraveni vo periodot na devedesettite godini od minatiot vek. Zo{to ve{ta~ki eritrociti? ^ove~kata krv e "`ivotna te~nost". vklu~uvaj}i ja upotrebata na glutaraldehid za vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot vo solubilen polihemoglobin. Prva generacija na ve{ta~ki eritrociti Poznato e deka so vnesuvawe na sloboden Hb vo organizmot. Drugata mo`nost se temeli na kowugacija na bidej}i gi sodr`i Hb i site enzimi na crvenite krvni kletki. celiot napor vo razvojot na krvnite supstituenti e naso~en kon proizvodstvo na supstituenti na eritrocitite. Sepak. Intramolekularno vkrsteno povrzan Hb. a vo isto vreme prevencija od pojavata na bilo kakvi toksi~ni efekti. od prakti~ni aspekti. patibilna. a membranata e od sintetsko poteklo. hepatitis i drugi virusi. I hemoglobinskite molekuli so polimeri. Do sega razvieni se tri generacii na supstituti na crvenite krvni kletki. Tretata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e najbliska do prirodnite eritrociti. Generalno. fluidite za zamena na krvniot volumen se rutina vo klini~kata praktika. a zamenata na te~nosti sama po sebe ne e dovolna. bez prisustvo na enzimi ili membrana na krvnata kletka. ne vodej}i smetka za pripadnosta na edna od krvnite grupi na toj na~in izbegnuvaj}i gi reakciite na imuniot sistem. ovoj obid za toa vreme bil deklariran kako preambiciozen. so {to se prevenira razdeluvaweto na Hb na dimeri. Druga prednost e toa {to ve{ta~kata krv e bezbedna od HIV. Kako rezultat na postoewe na mo`nostite za obezbeduvawe vrz volonterska osnova. No. kako rezultat na opasnostite i predizvicite za eventualnoto prisustvo na HIV vo doniranata krv. doniraweto na krv e relativno evtin proces. ve{ta~kata krv e edna od dolgogodi{no o~ekuvanite te~nosti na site vremiwa. Koga hematokritot }e padne pod kriti~nite granici. sleden edinstven ~ekor se zamena na eritrociti ili pak na cela krv.Inovacii Farmacevtski informator RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) skustvata poka`ale deka mnogu godini nanazad. so upotreba na glutaraldehid kako bifunkcionalen agens. Mnogu poednostaven pristap se temeli na polihemoglobinot (polyHb). taa ne mora da se zamrznuva za da ostane sve`a. Prvata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e vsu{nost samo kisloroden nosa~ baziran na upotrebata na modificiran Hb. Kako predizvik se nametnuva iskoristuvawe na odli~nite kislorod-prenesuva~ki karakteristiki na Hb. supstituentite na eritrocitite (vo faza III od klini~kite ispituvawa) ne se ni{to pove}e od prenositeli na kislorod. Denes. tetramerot (α1β1α2β2) se raspa|a na toksi~ni dimeri (α1β1 i α2β2) {to za posledica ima predizvikuvawe na renalna toksi~nost i drugi ne- 61 Slika 1. koj e pripremen vrz osnova na svojstvoto na bifunkcionalnite agensi za intramolekularno vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot. Kowugiran Hb (modificiran). postojat 4 tipa na Hb od prva generacija spored metodi za hemoglobinska modifikacija: PolyHb baziran na nanobiotehnologija. taa e univerzalno kom- 1 2 3 sakani efekti. Prviot obid kaj modificiraniot hemoglobin bila podgotovkata na ve{ta~ki eritrociti so inkapsulirawe na hemoglobinot i krvnite enzimi. .

Za taa cel. {to rezultira so konstrikcija na krvnite sadovi i drugite mazni muskuli. inkapsulirani so fosfolipiden dvosloj. postaveni se drugi generacii na krvni supstituti. Hemoglobin- skite vezikuli (HbV)-Sl. kontrola na golemina. od sekoja Hb-molekula. so cel da se postigni uspe{nost na terapijata so zra~ewe i hemoterapijata potrebna e dobra kislorodna tenzija na tkivoto. Inovacii 4 Slika 3 : Hemoglobinski vezikuli so hemoglobin pre~isten od eritrociti 2 62 Vtora generacija na ve{ta~ki eritrociti Supstitutite od prvata generacija se poka`alo deka imaat niza nedostatoci. dobien so fuzija na dvete α . pri {to se namaluvat efektite na reperfuzionite ishemi~ni povredi. so cel da se prevenira raspa|aweto na dimeri. a vo vnatre{nosta ima 2 -3 . potoa postapkite za nivnasterilizacija. se smetaat za najbezbeden na~in na upotreba i najmnogu vetuvaat za nivna prakti~na upotreba. koj ima golema primena vo tretman na malignite tumori. Nivnoto infundirawe (molekularen Hb) mo`e da predizvika vazopresorni efekti kako i zgolemeni kontrakcii na maznata muskulatura. dobieni se samo za PolyHb i modificiraniot Hb baziran na nanobiotehnologija. kako i namaluvawe na sistemskite nivoi na tirozin. efikasno inkapsulirawe kako i stabilizacija na krvnite sadovi. zaradi toa {to intracelularnite povrzuvawa na endotelnata membrana na krvniot sad dozvoluvaat molekularnata dimenzija na Hb da navleze vo intersticijalniot prostor. ovie efekti izostanuvaat i pri administracija na golemi volumeni (10L). reinkapsulacija so lipidna membrana {to osiguruva mo`nost za za{tita na proizvodot vo te~nata sostojba do dve godini na sobna temperatura. Sega{nite istra`uvawa se naso~eni kon dizajnirawe na lipozom-inkapsuliran Hb. Membranata koja e prvi~no koristena e oblo`ena so tenok sloj na organsko soedinenie. Taa se postignuva so PolyHb koj ostanuva vo cirkulacijata samo 24 ~asa i funkcionira samo za vreme na terapijata. Najnovite podatoci govorat za dizajniran biodegradibilen polimer koristen za razvoj na Hb nanokapsuli. {to se smeta za edna od najgolemite prednosti na ve{ta~kite krvni produkti. solubilen kompleks so nano-dimenzii. Istovremeno se postignuva i snabduvawe na kislorod potreben za optimalna hemo ili terapija so zra~ewe. Koga tie se ~uvani vo forma na suva pra{o~na masa. se sodr`at kompetno poedine~ni Hb molekuli. analogno na humanite eritrociti. Sega{en status na razvojot na ve{ta~kite eritrociti (Eritrociti od Treta generacija) Materijali kako perfluorokarbonska emulzija i modificiran hemoglobin se koristat klini~ki kako ve{ta~ki eritrociti. kade Hb ima uloga na odvod pri vrzuvawe i otstranuvawe na azot oksidot. Imeno. PolyHb vkrsteno povrzan so antioksidantni enzimi . kako krvni supstituti. Na kratko. PolyHb vkrsteno povrzan so tirozinaza. no nieden ne poka`al zadovolitelni rezultati od pogled na efikasnost i bezbednost. Mikrodimenzionalni eritrociti Vo ovoj model za zamena na prirodnata eritrocitna membrana se koristi sintetska membrana i vkrsteno povrzana proteinska membrana. Enzimite prisutni vo pri- 1 Slika 2 : Sporedba pome|u PolyHb i PolyHb-SOD-CAT . Na slika 2 prika`ana e sporedba pome|u PolyHb i PolyHbSOD-CAT. Pozitivni rezultati vo klini~kite studii.superoksid dismutaza i katalaza (PolyHbSOD-CAT). osobeno onie na ezofagusot i GIT.subedinici. koja od svoja strana e potrebna za nekoi va`ni klini~ki aplikacii. Ovie ve{ta~ki eritrociti ne sodr`at antigeni na povr{inata i istite ne formiraat agregati so antitelata prisutni vo krvta. so {to istovremeno se ovozmo`uva transport na kisloro- dot i otstranuvawe na kislorodnite radikali. postapkata obedinuva: procesi na purifikacija na hemoglobinot od eritrocitite.3 sostaveni od visoka koncentracija na hemoglobin. Me|utoa. zabele`ano e deka dokolku se namali procentot na slobodni Hb molekuli. Intramolekularno vkrsteno povrzaniot Hb i rekombinantniot Hb.Farmacevtski informator Rekombinanten molekularen Hb. od koi najva`niot e {to pretstavuvaat samo kislorodni nosa~i i ja nemaat istata enzimska aktivnost kako i crvenite krvni kletki. < 1%. proizvodot mo`e da bide so podolg rok na upotreba. potreben za odr`uvawe na normalniot tonus na maznite muskuli.difosfoglicerol.

Me|utoa. relativno brzo se metaboliziraat za da bi mo`ele da bidat avtologno zameneti so eritrocitite. ve{ta~kata krv. Chang. The HUMAN HEART 2. za formirawe na inkapsuliran lipozom na Hb. vo sporedba so PolyHb. Thomas Ming Swi. 3. Sega{nite tendencii za ve{ta~kite eritrociti se odnesuvaat na transfuzionata terapija neophodna posebno. membrani so povr{inski polne`. kako i mo`nosta za podobruvawe na slednive faktori: zgolemuvawe na stabilnosta vo tekot na ~uvawe i posle infuzijata namaluvawe na potencijalnite efekti na lipidot vo RES izbegnuvawe na lipidnata peroksidacija Koristena literatura: 1. raspolo`ivosta so surovini kako i strogite FDA regulativi.” Trends in Biotechnology.” Nature Reviews. 2006. Thomas Ming Swi. vo dogledno vreme. So namaluvawe na dijametarot na eden mikron. kako i analozi na sijalinskata kiselina. Nanodimenzija vo kombinacija so viodegradabilna polimerna membrana rezultira so podolgo vreme na cirkulacija od PolyHb. . se koristeni za transfuzija i vo tretirawe na hemoragi~en {ok. Ve{ta~kite eritrociti. kaj mikrodimenzionalnite eritrociti registriran e problem. dokolku se aplicirani intravenozno. se stimulira kreiraweto na nova generacija na inkapsuliran Hb. “Therapeutic Applications of Polymeric Artificial Cells. nema da ja zameni potrebata za donacija na humana krv. Polilaktidot vo organizmot se razgraduva do mle~na kiselina. so zgolemuvawe na vremeto vo cirkulacijata.efikasnost. {to vodi do zgolemuvawe na vremeto na cirkulacija.200 nm. “Blood Substitutes Based on Biotechnology. doka`ano e prodol`eno vreme na pre`ivuvawe.4). re{avawe na problemot na formirawe na MetHb inkluzija na najgolem broj od RBC enzimite Kako biorazgradlivi polimeri se koristat polilaktidi i poliglikolidi. Me|utoa. Za re{avawe na problemot so formirawe na metHb koristeni e multienzimski kofaktor reciklira~ki sistemi. Ovie lipidni vezikuli. Za suspenzija od 500 mL. Za podgotovka na ovoj tip na ve{ta~ki eritrociti. se nametnuvaat kako niza od ograni~uva~ki faktori. se zgolemuva vremeto na cirkulacija. Me|utoa. modifikaciite se naso~eni kon menuvawe na svojstvata na membranskata povr{ina. vkupnoto proizvedeno koli~estvo na mle~na kiselina e 83 mEq. Submikronski lipidni vezikuli Hemoglobinot mo`e da bide inkapsuliran vo mali (200 nm) lipidno-membranski vezikuli. cenata . Pri upotreba na lipid koj sodr`i PEG. bidej}i mnogu brzo se eliminiraat od cirkulacijata. Chang.Inovacii Farmacevtski informator Slika 4: Eritrociti: (RBC) mikrodimenii i nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at hemoglobin i enzimi. Andonoska Hristina Naumoska Marina Petru{evska Marija Simeonov Aleksandar Bogoevska Marika rodnite eritrociti ja zadr`uvaat svojata aktivnost (Sl. 63 Slika 5: Nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at Hb i enzimi Nanodimenzionalni biodegradabilni polimeri Kako rezultat na pozitivnite iskustva i soznanija pri testirawata na Hb-lipidnite vezikuli.se naiduva na drug problem – formirawe na methemoglobin. Za dobivawe na soodvetno vreme na cirkulacija. me|utoa sepak ne e zadovolitelno. pri itni slu~ai a bez pojava na nesakani efekti. voda i jaglerod dioksid. Za taa cel se koristeni. March 2005. Ovie ispituvawa i vlo`en napori vo ovie istra`uva~ki celi vetuvaat deka }e najdat mesto i pridones vo idnata medicinska praktika. potrebno e sredniot dijametar na ~esticite da bide vo granici od 80 . potencijalnata toksi~nost. prolongiranoto zadr`uvawe vo tkivata.

fizi~ki ili psihi~ki. Homeopatijata nao|a dobra primena i vo veterinarnata praktika i toa vo cel spektar na patolo{ki sostojbi kaj `ivotnite. Osven toa gi {tedi prirodnite resursi. godini (na pr: no}no mokrewe poradi silen uplav. Homeopatskite lekovi ne se toksi~ni i ne se natrupuvaat vo organizmot. Homeopatijata kako i sekoj terapevtski metod ima svoi ograni~uvawa. hirur{kata intervencija e neophodna i neizbe`na. zaguba na blizok ~ovek. Iako se po~esto ima studii za lekuvawe na rakovi zaboluvawa i 64 . Za `enata vo klimakterium. kako i sproveduvawe na postapki. Pri te{ki i neizle~ivi bolni. Dolgoro~no gledano homeopatskoto lekuvawe e poevtino. ne se razviva zavisnost i navika. po potreba i vo postpartalniot period. problemi vo odnesuvaweto.Farmacevtski informator Istorija na Farmacijata Sovremeni aspekti na HOMEOPATIJATA Kako i sekoj drug terapevtski metod i homeopatijata ima svoi prednosti i nedostatoci vo odnos na drugite terapevtski metodi. homeopatijata ima ogromni mo`nosti. a vo opredeleni aspekti i pred nekoi drugi metodi za lekuvawe: go lekuva ~ovekot kako celo. patolo{kite mikroorganizmi pri infektivnite zaboluvawa ne mo`at da razvijat otpornost kon niv. To~no toa e momentot koga treba da se pogri`ime za sopstvenoto zdravje. Edinstveno homeopatijata predlaga mnogu efikasno lekuvawe na sostojbi koi se pojavile poradi silen stres kaj deca i vozrasni: prekumeren uplav. Ponekoga{ e potrebna transfuzija ili davawe na posebni rastvori. Poradi specifi~niot na~in na dejstvuvawe na homeopatskite lekovi. sklonost kon ~esti infekcii (otiti. so terapevtski mo`nosti sli~ni na tie kaj lu|eto. Kaj decata dava mo`nost za rana korekcija na nekoi ne tolku prijatni i zagri`uva~ki tendencii. So navremeno lekuvawe vo ranata detska vozrast bi mo`elo da se namali ili napolno da se nadmine vlijanieto na prele`anite te{ki zaboluvawa od prethodnite pokolenija . Vo mnogu slu~ai na traumi ili naprednata patologija. pred meseci. no i toga{ homeopatskite lekovi mo`at da bidat od golema pomo{. Na{eto telo ne ne la`e i ako se nau~ime da go slu{ame i da mu obrnuvame vnimanie. Homeopatskite lekovi ne dejstvuvaat po principot na vnesuvawe na odredeni hemiski materii vo organizmot (poradi golemite razreduvawa i posledovatelni rastrivawa). koi nastanale odamna. glavobolki ili epilepsija poradi trauma na glavata itn. Praktikuvana od lica so neophodna podgotovka. a vo isto vreme objektivnite laboratoriski i fizikalni ispituvawa ne poka`uvaat ni{to voznemiruva~ko.). Ne e ograni~ena so vozrast i nema kontraindikacii. zaostanuvawe vo razvojot. Dokolku sekoga{ vo osnova se zema osnovniot princip vo homeopatijata deka sekoga{ se le~i ~ovekot kako celina a ne bolesta. pri proizvodstvo na homeopatski lekovi nema {tetni dejstva vrz okolinata. a ne samo nekoi negovi simptomi i bolesti. koi imaat za cel da go spasat `ivotot.na pr: pri otstranuvawe na {titnata `lezda ili nedostig na insulin pri dijabet (pacientot mora da prima insulin). No ona {to homeopatijata mo`e da go napravi vo takvi slu~ai e da im ja podigne samodoverbata. toga{ ne postoi bolest vo koja homeopatijata ne dala pozitivni rezultati. itn. Homeopatijata e mnogu dobar metod za profilaksa i odr`uvawe na dobro zdravje. Taka homepatijata pomaga da se osoznaeme sebesi i da se odnesuvame poodgovorno kon sebe. na pr. So nejzina primena mo`at da se korigiraat sitnite funkcionalni naru{uvawa. }e si za{tedime mnogu stradawa. homeopatijata isto nudi efikasna pomo{. ne gi potisnuva samo simptomite. da im gi olesni te{kotiite kako i da ja zabavi pojavata na komplikacii. pnevmonii). deka tie ne se natrupuvaat vo mesoto i mlekoto. ja lekuva i otstranuva pri~inata na bolesta. homeopatijata mo`e da gi olesni stradawata i da go prodol`i `ivotot. Va`na prednost na homeopatskite lekarstva pred alopatskite e. Na site ni e dobro poznato ~uvstvoto na vnatre{en diskomfort i deka ne{to ne se ~uvstvuvame dobro. dolgo pred da se pojavat seriozni zaboluvawa i patolo{ki promeni vo organite i taka bolestite da se prese~at vo samiot po~etok. So homeopatija mo`at da se lekuvaat posledicite od traumi. gi opfa}a site negovi problemi. grip. bronhiti. So homeopatijata ne mo`e da se kompenzira otsustvoto na nekoj organ i negovata funkcija . nevroza poradi strav posle sedewe vo lift. Po svojot na~in na deluvawe homeopatijata ima golema prednost pred alopatijata. nekoi traumi). Osven toa ovie lekovi se i mnogu poevtini. Pri mnogu sekojdnevni situacii upotrebata e lesna i dava brz rezultat (nastinki. Homeopatskite lekarstva se upotrebuvaat mnogu uspe{no za vreme na bremenosta i ra|aweto. Homeopatskiot pregled i lekuvawe mu dava mo`nost na ~ovekot da obrne vnimanie na nekoi strani od svojot `ivot koi dotoga{ ne gi zabele`uval. Kaj lu|e na hemodijaliza isto taka ne mo`e da se o~ekuva vospostavuvawe na funkcijata na bubrezite. tuku gi stimuliraat za{titnite sili na organizmot pri {to lekuvaweto se odviva prirodno. Zatoa e va`no sekoj metod da se koristi toga{ koga najmnogu }e mu koristi na bolniot. no}noto mokrewe i dr.

Deteto obi~no ne dozvoluva da se dopre. napad na ka{lica i vospalenie na sredno uvo. farm. Toa zna~i dokolku imame edno razdrazneto i nezadovolno dete koe se smiruva od nosewe vo race i ima golemi bolki koi se vlo{uvaat od toplo. Me|utoa. edniot obraz e crven i vrel a drugiot bled i laden. Vlo{uvaweto e nave~er. opu{ta. smiruva i osloboduva od bolki. Mo`e da se pojavi i temperatura..Od spremnosta na pacientot da u~estvuva vo procesot na lekuvawe. Od drugi faktori kako {to se slu~ajni antidotirawa i nevnimatelno ~uvawe na lekot. a prethodnoto go frla. Va~evska . Postojat i drugi homeopatski lekovi koi se davaat pri rastewe na zabi ili pri vospalenie na sredno uvo. Vospalenieto na uvoto se javuva odedna{ i e mnogu intenzivno. a se podobruvaat od ladno. Ovaa fizi~ka slika na Chamomilla dete mora da bide dopolneta i so psihi~kata slika. Ladno i vetrovito vreme mo`at da predizvikaat preladenost. Bolkite se vlo{uvaat od toplo. zabnoto meso na ednata strana e posebno crveno i bolno. Ova dete se prepoznava po svoeto odnesuvawe. a se smiruvaat po polno} i sekoga{ edniot obraz e crven a drugiot bled. no mo`e da ni gi olesni poslednite denovi od `ivotot. suva ka{lica i zabrzano di{ewe. a popu{ta po polno}. taka i za prethodnite problemi i zaboluvawa vo semejstvoto. Rastitelnoto maslo vo kamilicata se vika azulen i ima smiruva~ki efekt. a se podobruvaat od ladno. pred se. Od iscrpnosta na informacijata koja mu se dava na homeopatot. Tatjana S. Nekoi pacienti ne gi zapazuvaat potrebnite uslovi. ako se obidete da mu dadete igra~ka. sepak treba da se zeme vo obyir naprednatata patologija na ovie bolesti. me|utoa Chamomilla }e pomogne samo ako fizi~kite simptomi se prosledeni so edna vakva psihi~ka slika. Od ovoj apekt na preosetlivost na nervniot sistem mo`e da se posmatra i homeopatskiot lek Chamomilla. Upotrebata na homeopatskiot lek e so pregled i preporaka od homeopat. Sekako. m-r. Toa ja maltretira svojata majka. homeopatijata ne mo`e da go sopre procesot na stareewe . Vo eden moment saka edno. se pojavuvaat naedna{ nave~er. Ne treba da se zaboravi deka krajniot rezultat zavisi od nekolku ograni~uva~ki faktori: Od strana na pacientot: od stepenot na o{tetuvaweto na zdravjeto i od stepenot na sostojbata na za{titnite mehanizmi. mnogu e razdrazlivo i vreska od bolka. a vo sledniot drugo. Taa ekstremna osetlivost doveduva do reakcii na bes i nasilstvo {to mora da se posmatra kako obid da se za{titi sopstveniot organizam. od poznavaweto i ume{nosta koja ja poseduva.Istorija na Farmacijata Farmacevtski informator CHAMOMILLA U{te odamna kamilicata e poznata po svojata lekovitost. toa luto ja frla. Taa osloboduva od gr~evi . sekojdnevnata upotreba na kamilicata doveduva do preosetlivost na nervniot sistem. Edinstveno ne{to {to mu nosi olesnuvawe e noseweto vo race. Od strana na homeopatot. gr~evi vo stomak. 65 tumori so homeopatija. kako za se- ga{nata sostojba. koi se potrebni za da se postigne uspeh vo lekuvaweto. Deteto vo toj period mo`e da ima i drugi problemi kako proliv. Toj e lek na izbor kaj deca vo period na dentacija kako i pri vospalenie na sredno uvo. Rasteweto na zabite za Chamomilla dete e posebno te`ok period . posebno nave~er. taka {to i najmal potik (emocionalen ili fizi~ki) predizvikuva bolka. zagreva . pri {to bukvalno izleguva vrela pot. So svoeto odnesuvawe ja doveduva do ludilo svojata okolina.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful