PROFESIONALNO POPULARNO SPISANIE GOD.

7, BROJ 16 / DEKEMVRI 2008 FARMACEVTSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
UL."KOSTADIN KIRKOV" BR. 5 SKOPJE

Farmacevtski informator

www.farmacevtskakomora.com
ISSN 1409 - 8784

......... d-r Lidija Petru{evska ....................... spec........ Maja Kova~eva Grafi~ki dizajn: Iguana Lektor: Valentina Ba~varovska Pe~ati Arkus ..................... IZDAVA^: Farmacevtska komora na Makedonija ul........................ Kostadin Kirkov br...6 HPV INFEKCIJA ... Jasminka Pat~eva m-r farm............................................................mail: info@farmacevtskakomora..........Tozi Glaven urednik : m-r farm............... d-r Renata Slavevska Rai~ki d-r sci......IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A .............com Ureduva~ki odbor: m-r farm...................................................................................15 BOLNI^KA FARMACEVTSKA PRAKTIKA .... 5 -1/2 1000 Skopje tel/ 02 3 217 614 / 3 217 637 3 217 745 faks/ 02 3 217 637 `iro smetka 200000011953884 deponent: Stopanska banka Skopje E ....... spec.61 ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE ...........12 Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonija ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi izneseni vo komercijalnite tekstovi na vesnikot................farmacevtskakomora.....................46 .spec........................................................................................................ Mihail Minov Iva Jovanovi} Za izdava~ot: Prof.........60 INOVACII RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) .........Farmacevtski informator RUBRI NOVI KI FARMACEVTSKA GRI@A Sodr‘ina AKTUELNO Intervju D-r Bujar Osmani...........................FUNKCIJATA NA BOLNI^KITE APTEKI I ULOGATA NA FARMACEVTOT ....................24 TEMA NA BROJOT SAMOLEKUVAWE ............... minister za zdravstvo SORABOTKA ME\U FARMACEVTOT I PACIENTITE ..... Bistra Angelovska Elizabeta Belazelkovska m-r farm..............com www. Maja Kova~eva Prof..FONKO Skopje 4 PRAVNO KAT^E IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ........

voop{to. Presre}ni sme {to postojano od vas. Ve informirame i za ishodot od izborite za organite na Komorata . od narednata godina informatorot }e se pe~ati ~etiri pati godi{no na pove}e stranici. Vo taa nasoka. a pokraj voobi~aenite. Inaku. Se so cel.Voved Farmacevtski informator Dragi ~itateli na "Farmacevtskiot informator" Izmina u{te edna godina dru`ewe so na{iot Farmacevtski informator. vi po`eluvame sre}na Nova i beri}etna 2009 godina. vo ova izdanie na Farmacevtskiot informator donesuvame intervju so aktuelniot minister za zdravstvo d-r Bujar Osmani. M-r Aleksandra Grozdanova vo svojot tekst elaborira edna mo{ne aktuelna tema . a za pretsedatel na Sobranieto na Komorata Milan Kerovski. vo ovoj broj objavuvame anketa so koja }e ja izmerime ~itanosta na vesnikot. od pri~inite za negovata pojava. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. kako {to veli. za so fakti da se uverime kolku ja u`ivame va{ata doverba. na{ite verni ~itateli. vo koe toj govori za seto ona {to go srabotile so negoviot tim za periodot otkako e na ovaa funkcija. taka i vo ostanatite segmenti od zdravstvoto. Za pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija povtorno e izbrana prof. Na{a obvrska e vo kontinuitet da gi sledime zbidnuvawata vo sferata na farmacijata i zdravstvoto. opremuvaweto na medicinskite ustanovi. snabdenosta so lekovi. I ovoj pat se potrudivme da vi prezentirame interesno izdanie so sodr`ini za koi se nadevame deka maksimalno }e go preokupiraat va{eto vnimanie. na Dobra farmacevtska praktika i na konceptite za farmacevtskata gri`a. Za me|unarodnata sorabotka na Komorata pi{uva Maja Kova~eva. Za funkcijata na bolni~kite apteki i na farmacevtot vo bolni~kata farmacevtska praktika pi{uva d-r Kristina Mladenovska od Farmacevtskiot fakultet vo Skopje. No. prevencijata za koja mnogu se govori vo javnosta vo posledno vreme. Vo tekstot taa se osvrnuva na aktivnostite na Eurofarm forumot koi se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata. So `elbi za povtorno dru`ewe i vo narednata godina. lekuvawe i.HPV virusot razgleduvaj}i gi site negovi aspekti. i za toa {to doprva planira da go napravi na poleto na prevencijata. da gi prifa}ame va{ite sugestii i da se trudime da bideme {to podobri. da se dobie zdravstven sistem spored potrebite na pacientite. }e vovedeme i novi rubriki. Ureduva~ki odbor 5 . se razbira. dobivame poddr{ka za ona {to go rabotime.

so cel kone~no da se napravi zdravstven sistem {to }e bide adekvaten na potrebite na pacientite. pred javnosta go prezentiravte ona {to za ovoj period uspea da go realizira Ministerstvoto za zdravstvo. Za prvpat po dolgo vreme go pro{irivme kalendarot za imunizacija so dve novi besplatni i zadol`itelni ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE . go fokusiravte Va{eto vnimanie i kolku ste zadovolni od ona {to e dosega sraboteno? Vo Ministerstvoto za zdravstvo. Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. izminatite sto dena se rabote{e mo{ne intenzivno na mnogu proekti.Farmacevtski informator Aktuelno 6 T r o ar IN r Buj niste vstv i ra Dm zd JU mani V ER Os za . glavno. Na koi proekti. Po povod stote dena Vlada.

koja ne funkcionira kako integriran sistem i ne ovozmo`uva brza i kvalitetna usluga. resursite nikoga{ ne se dovolni za da gi pokrijat potrebite vo zdravstvoto.so pokrivi koi kapat i zapu{teni sanitarni jazli. Najgolem problem kaj nas i voedno i najslaba to~ka na zdravstveniot sistem se sekundarnata i terciernata zdravstvena za{tita. kade gi locirate najslabite to~ki na na{eto zdravstvo ? Nezavisno od toa dali se raboti za pove}e ili za pomalku razvieno op{testvo.. poradi toa {to `ivotniot vek na lu|eto se prodol`uva. pred se. Tuka.Aktuelno vakcini. tuku i vlijae na kvalitetot na zdravstvenite uslugi. vo ovoj period nabavivme oprema vo vrednost od 10 milioni evra.Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. odvoivme 107 milioni denari za zdravstvenite ustanovi da mo`at da nabavat oprema koja }e im e najpotrebna vo kratok rok. Farmacevtski informator Pred izvesno vreme. mislam na sostojbata na objektite vo koi se smesteni bolnicite . Bea odvoeni i 800 milioni denari so koi }e se isplatat dolgovite na bolnicite. Poslaba alka e i itnata medicinska pomo{. so {to postojano rastat nivnite potrebi. So vospostavuvaweto na DRX sistemot za naplata veruvam deka }e dobieme pofunkcionalni bolnici. a i tie {to gi imame ~esto se rasipuvaat ili se nadvor od upotreba. Vladata preku Ministerstvoto za zdravstvo. nabavivme 32 aparata za dijaliza. i toa za HPV virusite i za hemofilus influence. Potpi{avme dogovor za nabavka na oprema za deset hirur{ki sali za isto tolku bolnici vo zemjata. Pa taka. so {to napravivme golem ~ekor napred vo prevencijata na ovie zaboluvawa. se slu~uva na pacientite da ne im e ovozmo`ena zdravstvenata usluga {to im sleduva i za koja pla}aat osiguruvawe. Veruvame deka od prvi januari }e imame bolnici so nula dolgovi. isto taka.. taka {to menaxerite nema da imaat opravduvawe za nivnoto negativno finansisko rabotewe. Problem pretstavuva i nedostigot od soodvetna oprema koja ne samo {to ja prodol`uva listata na ~ekawe na pacientite za odredeni bolesti. Nedostasuvaat i mnogu aparati vo zdravstvo. Od Va{ite dosega{ni sogleduvawa.Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. odvoi 200 milioni denari {to gi prefrlivme na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo za dogradba na noviot objekt. Problemot za vakvata sostojba le`i vo nefunkcionalnosta na medicinskata mapa za koja sum optimist deka za brzo vreme }e bide 7 Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite . Isto taka.

Idejata za dopolnitelna dejnost ne e izmislena vo Makedonija i celta be{e da im se ovozmo`i na lekarite nadvor od rabotnoto vreme da se anga`iraat. Za da ja namalime subjektivnosta na lekarite za toa koi pacienti treba da odat na redovnata. Kakvi aktivnosti planirate na ovoj plan? Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. Vo tek e proektot za nabavka na visoko sofisticirana dijagnosti~ka interventna oprema {to }e bide distribuirana niz zdravstvenite ustanovi vo dr`avata. Iako ne mo`e site lekari da se podvedat pod ist imenitel. Na{ prioritet e podobruvawe na uslovite vo javnite institucii so {to }e se ovozmo`i i konkurentnost na privatnite ustanovi. a koi na dopolnitelnata lista. Kade go gledate razvojot na na{eto zdravstvo i koi se Va{ite prioriteti vo nasoka na dobivawe moderen zdravstven sistem? Celta na transformacijata na aktuelniot sistem e negovo prerasnuvawe vo moderen zdravstven sistem. a so toa i da se namali listata na ~ekawe na pacientite za odredeni zdravstveni uslugi. {to prezema Ministerstvoto za nivno eliminirawe? Dopolnitelnata dejnost se ~ini e pogre{no razbran koncept od lekarite ili. fakt e deka vo odredeni slu~ai dopolnitelnata dejnost se zloupotrebuva za {to ima i `albi od gra|anite. A i na pacientite koi imaat finansiski mo`nosti vo odredeni slu~ai koga ne se raboti za itnost. koj }e napravi avtomatska selekcija na bolnite. da gi skratat listite na ~ekawe. Se najavuvaat i investicii vo zdravstvoto. Smetam deka realizacijata na ovie dva proekta }e go za`ivee javnoto zdravstvo vo Makedonija i }e go napravi konkurentno. vo modernizacija i reformirawe na aktuelniot paket na uslugi so tro{kovno-efektivni zdravstveni tehnologii i lekovi. softverot koj }e bide centraliziran i rakovoden od pretstavnik na Ministerstvoto }e onevozmo`i. podobruvawe na uslugite i zgolemuvawe na 8 . funkcionalen i bez deficiti pri finansiraweto. so cel da se zamenat dotraeni aparati so novi i sovremeni. ednostavno tie taka sakaat da go Aktuelno sfatat. nie se odlu~ivme za voveduvawe poseben softver.Farmacevtski informator napravena vo soglasnost so svetskite standardi i }e gi sodr`i podatocite za sostojbata na zdravstveniot sistem vo zemjata. posebno vo uslovi koga javniot zdravstven sektor dobi seriozen kandidat vo privatniot. So ovoj proekt }e bidat opfateni golem broj zdravstveni ustanovi niz zemjata. natamo{no reformirawe na farmacevtskiot sektor. na primer. Imeno. karcinom da se operira vo ramkite na dopolnitelnata dejnost. Kakov e Va{iot stav za na~inot na primenata na dopolnitelnata dejnost na lekarite? Vo mediumite se pi{uva deka ima zloupotrebi vo odredeni slu~ai. pak. Dali ima vistina vo toa i dokolku se konstatirani nepravilnosti. finansisko konsolidirawe na klinikite i bolnicite.

izraboti nova u{te poprecizna metodologija za formirawe na cenite na lekovite. Od ona {to dosega go imaat utvrdeno na{ite inspekciski slu`bi. istovremeno so pogolema avtonomija vo raboteweto dokolku poka`uvaat dobri rezultati. so {to hroni~no bolnite pacienti so edno odewe na lekar imaat mo`nost da dobijat terapija za slednite tri meseci. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite i drasti~no gi namali cenite kaj najgolemi- Farmacevtski informator ot del od lekovite. vo delot na zgolemuvaweto na dostapnosta na lekovite za site gra|ani napraven e seriozen is~ekor kon celosno eliminirawe na nenavremeni nabavki na lekovi vo site kliniki i zdravstveni ustanovi. Voedno sakam da uka`am deka problemot so gu`vite vo ambulantite ve}e e nadminat so mo`nosta za prepi{uvawe recept za hroni~no bolnite lica. Kako spored Va{ite sogleduvawa funkcionira sistemot na edinstveni ceni na lekovite? Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. Ministerstvoto za zdravstvo. Za da se izbegnat mo`nite problemi vo delot na snabdenosta so odredeni lekovi. 9 Elizabeta Belazelkoska . Isto taka. Biroto za lekovi kako nadle`na institucija postojano vr{i monitoring. inspekciskite slu`bi se sekojdnevno na teren i go kontroliraat raboteweto na aptekite i po~ituvaweto na Zakonot za lekovi. a site apteki izdavaat lekovi na recept so {to zna~itelno se zgolemi dostapnosta na lekovite za gra|anite od celata dr`ava. mo`am da konstatiram deka Zakonot za lekovi vo celost se po~ituva. Isto taka. vo sorabotka so FZOM. Vo interes na pacientite rabotime i na iznao|awe na~in i de`urnite lekari da izdavaat lekovi na recepti. Isto taka se prezemeni najostri sankcii za odgovornite lica kade bila konstatirana nenavremenost vo nabavka na potrebnite lekovi.Aktuelno kvalitetot i natamo{no razvivawe na ot~etnosta na zdravstvenite menaxeri.

.

.

a rasprostranuvaweto naj~esto e po polov pat i toa pri vaginalen. 31. 45. 61. Grafikonot poka`uva deka HPV infekcijata e po~esta na vozrast od 20 do 29 godini i opa|a po 30-godi{na vozrast. 52. Kondomite obezbeduvaat ograni~ena za{tita zatoa {to ne ja pokrivaat celata ko`a na genitaliite.000 novi slu~ai. HPV) e ime za grupa virusi koi gi napa|aat dlabokite sloevi na ko`ata i sluzoko`ata. visokorizi~nite HPV ne pri~inuvaat zdravstveni problemi i is~eznuvaat sami od sebe. Se pretpostavuva deka vo svetot momentalno ima 1. Niskorizi~ni HPV serotipovi se 10-15% od vkupniot broj na HPV. Od svetskoto naselenieto 9-13% odnosno pove}e od 630 miloni lu|e se zarazeni so HPV i se bele`i ogromna tendencija na zgolemuvawe na ovoj broj vo poslednite 10 godini. Visokorizi~ni HPV virusi se okolu 15-20% od site HPV. od majka na novoroden~e. no ako izlo`enosta kon niv e dolgotrajna. 108. Infekciite so niskorizi~nite genotipovi se ~esta benigna sostojba na nadvore{nosta na genitaliite kaj dvata pola. Pove}eto od HPV infekciite se asimptomatski.n rekurentna respiratorna papilomatoza. i 82 koi ako deluvaat podolgo vreme. Prenesuvawe na HPV e mo`no i vonpolovo. mo`e da dovede do seriozni zaboluvawa. tie pretstavuvaa glaven faktor za pojava na rak na grloto na matkata. 18. Toa se serotipovite 16. 56. poto~no bazalniot sloj od epitelot. kondilomi i benigni tumori vo genitalnata oblast.4 milioni `eni zaboleni od rak na grlo na matkata.Farmacevtski informator HPVINFEKCIJA nfekcijata so Human Papillomavirus (HPV) naj~esto e polovo prenoslivo zaboluvawe so visoka incidenca na pojava kaj populacijata na vozrast od 18 do 28 godini. Porite i malite rani~ki na ko`ata go olesnuvaat navleguvawe na virusot. 72.. 58. Virusot po vleguvawe vo kletkata doma}in go inkorporira svojot genetski materijal (zatvorena DNK veriga). 68. Rakot na grloto na matkata e vtorata pri~ina za smrtnost od malignite tumori kaj `enite po rakot na dojkata. 2006 12 tvena organizacija godi{no vo svetot se registriraat 500. Ranata HPV infekcija e prosledena so mali morfolo{ki kleto~ni promeni na epitelot. Spored Svetskata zdravs- Aktuelno I Sl. 33.000 `eni godi{no umiraat kako posledica na rakot na grloto na matkata. a okolu 300. a virusot se gubi vo period od 1 do 2 godini bez tretman.e rak na grloto na matkata. 1 Prevalenca na HPV infekciite vo odnos na vozrasta. infekcijata e minliva i pominuva bez posledici. Nad 70% slu~ai na rak na grloto na matkata se predizvikani od HPV tipovite 16 i 18. Se procenuva deka okolu 80% od `enite se inficirani so HPV do navr{uvaweto na svojata 50-ta godina. 54. Vo ovaa grupa RASPROSTRANUVAWE HPV e polovoprenosliva infekcija. mnogu retko progresiraat vo kancer. od koi naj~est ishod e cervikalen kancer t. vleguvaa i HPV serotipovite 40. Od niv duri 80% se od pomladata populacija. mo`e da predizvikaat rak na grloto na matkata i drugi karcinomi vo oblasta na genitaliite. Sepak. no dokolku infekcijata perzistira. 43. Infekcija so visokorizi~en HPV ne zna~i istovremeno i sostojba na cervikalen kancer. 42. vo odnos na nivnata asociranost so serioznosta na kleto~nite promeni koi gi predizvikuvaat i nivnata povrzanost so pojavata na cervikalen kancer. Organ koj najmnogu e napadnat od virusot e grloto na matkata. 51. 39. 73. od koi duri 40% ja napa|aat genitalnata oblast. 35. Kitchener et al. Vo Republika Makedonija sekoja godina zaboluvaat nad 250 i umiraat nad 30 `eni zaboleni od rak na grloto na matkata. Kategorizirani se nad 100 razli~ni tipovi na HP virusi. Vo golem broj slu~ai. Toa naj~esto se serotipovite 6 i 11 i tie predizvikuvaat pojava na bradavici. . 70. HPV virus Humaniot papiloma virus (Human Papillomavirus. najgolem del od `enite so HPV infekcija prirodno go sovladuvaat virusot i ne zaboluvaat od rak na grloto na matkata. Pribli`no polovinata od vkupniot broj na seksualno aktivni `eni ili ma`i mo`e da se zarazat so HPV vo odreden period od `ivotot. so toa menuvaj}i ja naslednata informacija na inficiranata kletka koja ponatamu mo`e da se transformira vo kancer kletka. 44. i vo toj slu~aj deteto razviva t. 59. Tie se delat na visoko i nisko rizi~ni. analen ili oralen kontakt. HPV genotipovite se numerirani po redosledot na nivnoto otkrivawe. no predizvikuvaat benigni promeni vo cervikalnite kletki koi morfolo{ki ne se razlikuvaat od visokorizi~nite HPV genotipovi.

se definiraat kako cervikalna intraepitelna neoplazija (cervical intraepithelial neoplasia-CIN).nizok stepen na intraepitelijalna promena. CIN 3 . podophillin.te{ka displazija so abnormalni kletki po celiot epitel. Naodot poka`uva potreba od dopolitelno ispituvawe ili povtoruvawe na PAP testot za to~no precizirawe na promenata. Lekuvaweto mo`e da e preku terapija so lekovi ili hirur{ki. Antimitoti~ki agensi . trihlorocetna kiselina). Ovoj rezultat poka`uva mo`nost za pretkancerozna promena i bara povtoruvawe na testot za nekolku meseci. prognozata i borbata so ova zaboluvawe.dejstvuvaat na jakneweto na prirodniot imunolo{kiot sistem kaj ~ovekot i predizvikuvaj}i zasilen antivirusen odgovor (interferon alfa). Po histolo{koto ispituvawe potvrdata za prisustvo na promeneti kletki na cerviksot. Naodot poka`uva karcinom ograni~en na sluznicata ili Carcinoma in situ. ili 3 godini otkako `enata }e stane seksualno aktivna.dejstvuvaat vrz procesot na deleweto na kletkata i mo`e da imaat blokira~ko dejstvo vrz {ireweto na virusot (podofilox . Imunomodulatori . a rezultatite se kategoriziraat vo 5 PAP grupi (I-V). Se zema materijal od sluznicata na grloto na matkata. displazija vo dolnata i srednata tretina na epitelot. So serolo{kite metodi se ispituva prisustvoto na antitela protiv HPV virusnite antigeni vo krvniot serum na zaboleniot. oralno ili da se injektiraat. lesna displazija samo vo dolnata tretina na epitelot. Lekovite koi se koristat pri terapija na HPV naj~esto se nanesuvaat na povr{inata na ko`ata. CIN 2 .Aktuelno Farmacevtski informator zata za infekcija so HPV. Dijagnostikata na naprednite fazi na cervikalen kancer ne e te{ka poradi izrazenite simptomi. Otkrivaweto na predrakovite sostojbi e najva`no. Ispituvawe na virusna DNK so PCR (polimeraza veri`na reakcija) metod. DIJAGNOZA Navremenoto dijagnosticirawe na HPV infekcijata e izvonredno va`na za lekuvaweto. Histolo{koto ispituvawe se koristi za potvrduvawe na dijagno- 13 . So ovoj metod se otkrivaat promenite na kletki vo epitelot na grloto na matkata. Pri ovoj metod se ispituva tkivoto na grloto na matkata za razlika od PAP testot kaj kogo se zemaat samo epitelni kletki. Postoi pogolema verojatnost za pretkancerozna promena ili vistinski rak. Keratolitici . tuku kon promenata {to ja predizvikuva. Testot treba da se pravi sekoja godina kaj site `eni po 21 god. mikroskopski se ispituva. Tie se gradiraat od CIN 1 do CIN 3 zavisno od stepenot na zafatenost na grloto na matkata i spored nego razlikuvame: CIN 1 .visok stepen na intraepitelna promena. Dejstvoto ne im e naso~eno direktno kon virusot. se pravi so cel da se potvrdi prisustvoto na HPV virusot kaj pacientot i da se napravi negova tipizacija. 5-Fluorouracil). LEKUVAWE Pri infekcija so HPV ne e vozmo`no potpolno uni{tuvawe na virusot i poradi toa terapiite imaat ograni~en uspeh i ~esto se zabele`uvaat recidivi.brgu navleguvaat vo strukturata na ko`ata i hemiski vlijaat na keratinot i drugite tkiva i se zamena za krioterapija i elektroterapija (salicilna kiselina. Citolo{kata dijagnoza opi{ana kako Papanicolaou ili poznato kako PAP test e standardna i naj~esto koristena metoda za rano otkrivawe na rakot na grloto na matkata. Nekoi od preparatite mo`at da se primaat sistemski.

Guidance Report. Gardasil®. otok i crvenilo na mestoto kade {to e primena vakcinata i malku zgolemena telesna temperatura. Se pravat pod lokalna anestezija i obi~no imaat dobar efekt t. no ovie reakcii se minlivi i se gubat za kratko vreme. Department of Health (2007) Cancer Reform Strategy.85:57-63 American Cancer society quideline for HPV vaccine use to prevent cervical cancer and its precursors. The quadrivalent Human Papillomavirus Vaccine: Potential Factors in effectiveness. so klini~ki ispituvawa. sli~ni ~esti~ki (virus like particles-VLPs) od dvata t.eu WHO HPV Labnet-Newsletter 01. Dvete vakcini imaat dobar profil vo odnos na bezbednosta.53:188-194 Marc Arbyn and Joakim Dillner. Department of Immunization.L.Pollack. HPV vakcinite se dizajnirani za profilaksa so cel da preveniraat infekcija i bolest. Vo Faza III od ovie ispituvawa i dvete vakcini prevenirale pove}e od 90% od pretkanceroznite lezii povrzani so tip 16 i 18. Do sega. Se smeta deka vakcinata sozdava traen imunitet. Za{titata {to ja nudat ovie vakcini e poniska pome|u `enite koi ve}e se inficirani so genotpovite koi gi ima vo vakcinite otkolku kaj onie koi ne se inficirani. http://www. Mr.gov/ww.2008.Edouard. Stockholm. CA Cancer J Clin 2007 Jan-Feb. Site od niv. Tie ne sodr`at `iv biolo{ki proizvod ili DNA i ne se infektivni.Broutet. Vakcinata ne sodr`i virusna DNK i ne mo`e da se inficiraat kletki koi bi predizvikale zaboluvawe. September 28.57(1):7-28/ www. Ensuring access to HPV .org ECDC Factsheet on HPV Vaccines. J Midwifery Womens health-American College of Nurse-Midwives 2008. Bulletin of the WHO 2007. Accessed: Feb. elektroterapija.M.Jan. January 2008 Nancy J. {titi i od niskorizi~nite genotipovi 6 i 11.Cutts and N.uk/en/ Publicationsandstatistics/Publications/PublicationsPolicyAndGuidance/ DH081006?IdcService=GET_FILE&dID=155603&Rendition=Web. ili 3 god. Initiative for vaccine research. vo tri dozi od po 0. a ne se terapiski. Dve profilakti~ki HPV vakcini se registrirani vo Evropa: kvadrivalentnata vakcina Gardasil® (Sanofi Pasteur MSD) i bivalentnata vakcina. so cel da se odredi dolgoro~nata efikasnost. Farmacevtski fakultet Skopje vaccines through integrated services: a reproductive health perspective. Vakcinata se preporuva za devoj~iwa i mladi `e- 14 ni na vozrast od 9 do 26 godini i mom~iwa od 9 do15 god. Ovie vakcini se evaluirani vo randomizirani. vtorata doza e dva meseca po primaweto na prvata doza i tretata doza se dava {est meseci po primaweto na prvata doza.gov. Isto kako i pri sekoja vakcinacija mo`e da se javat nekoi nesakani efekti kako bolka. se u{te nemaat odgovor.e ~etirite tipa na HPV proizvedeni so rekombinantna tehnologija.J of Clinical virology 2007. Vaccines and Biological 2007 A. Prvata doza se prima na proizvolno odbran den. Ovie VLPs ~esti~ki go pottiknuvaat imuniot sistem da sozdade antitela koi go neutraliziraat virusot i ne dozvoluvaat da se razvie infekcija i bolest. 16 i 18.e. isto taka. 11.38:189-197 WHO.sci. Zonfrillo and Barbara Hacley. vakcinata e dadena vo nad pet milioni dozi i nitu edna od vakciniranite `eni nema zaboleno od rak na grloto na matkata kako posledica na infekcija so HPV tip 6.guideline. otkako stanala seksualno aktivna treba da ima redovni ginekolo{ki pregledi. Do ovoj moment se dostapni informacii od petgodi{noto sledewe na primenata na HPV vakcinata i mnogu od pra{awata koi se postavuvaat. Vakcinata se prima intramuskulno. 2007 Koristena literatura Guidance for the introduction of HPV vaccines in EU countries. pred tie da stapat vo seksualni odnosi i da imaat mo`nost da dojdat vo kontakt so HPV virusot. Vakcinirawe Profilakti~kite vakcini sodr`at mala doza na visoko pro~isteni virusi. Rixensart.Farmacevtski informator Vo lekuvaweto ~esto se koristat razni hirur{ki tehniki.F. Review of current knowledge on HPV vaccination: An Appendix to the European Guidelines for Quality assurance in Cervical Cancer Screening. Redovni ginekolo{ki pregledi Sekoja `ena koja napolnila 21god. I dvete vakcini {titat od visokorizi~nite HPV tipovi 16 i 18. retko se pojavuvaat novi bradavici na istoto mesto. hirur{ki zafat i lasersko tretirawe. IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans. Skriningot go namaluva brojot na smrtni slu~ai od rakot na grloto na matkata za okolu 70%. placebo kontrolirani. no bi- dej}i vakcinata e nova. * European Cervical Cancer Association. integracija na vakcinacijata so drugi strategii na imunizacija kako i preku sledewe na incidencata za pojava na cervikalen kancer.Balkin. osven krioterapijata imaat prednost i mo`at da vlijaat na povlekuvawe na simptomite so samo eden zafat. Belgium). 2008. spec.europa.5 ml suspenzija vo prethodno podgotven {pric spored dadena {ema.cancer.dh. Human papillomavirus and HPV vaccines: Technical information for policy makers and health professionals. Sledeweto na efikasnosta i bezbednosta od primenata na vakcinite e zadol`itelna. Cervarix® (GlaxoSmithKline Biologicals. October 2007 WHO IARC (2007) Human Papillomaviruses. ne mo`e so sigurnost da se tvrdi. Aktuelno PREVENCIJA I ZA[TITA Osnovni metodi na profilaktika se redovnite ginekolo{ki pregledi i vakcinirawe. Aleksandra Grozdanova farm. ecdc. za period od pet godini. kako krioterapija.

Da dava upatstva. veledrogerii. Vo Soglasnost so Statutot na Komorata. Koceva Sowa. Resen 5. pretstavni{tva i sl. proizvodMakedonija stvo. Ohrid 4. Vlatko Jordanovski. Za da bide izborot validen. izgotvi spisok . Katerina Stanojkovska. Izbornata komisija pismeno gi izvesti izbira~kite odbori za konstatiranite nedostatoci i odredi rok za nivno otstranuvawe so napomena deka ako izbira~kiot odbor ne gi otstrani utvrdenite nepravilnosti vo odredeniot rok. izbira~kite odbori od sekoja teritorijalna edinica sostavija predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. Anastasija [arlamanova Tanu{eva 4. Biqana Mukaetova 3. Nata{a Nasteva 15. Pavle \or|ievski. Prilep 4. Nuri [ehu. Izbornata komisija izgotvi predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. Kumanovo 3. [tip 3. i pretsedateli na drugi organi i tela na Komorata. 5. Svetlana Dupkarska. a osobeno. pojasnuvawa i preporaki za primenata na odredbite na izborniot pravilnik. Gligor Stavrev SUD NA ^ESTA 1. 2008 godina se odr`a konstitutivna sednica na Sobranieto na Komorata vo noviot sostav na koja bea izglasani slednite: Farmacevtski informator IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ^LENOVI NA ORGANITE NA KOMORATA ZA MANDATNIOT PERIOD 2008 . 8. Da utvrduva kriteriumi za predlagawe i izbor na kandidati za pretsedatel na Komorata. Debar. Suzana Atanasovi} 2. Smiqa Micova. Elena Damjanska . utvrduva i objavuva rezultatite od glasaweto. Vinica 5. Ki~evo 2. pretsedatel na Sobranieto na Komorata. Bitola 3. Nucka Ristovska 4. Biljana Palazova 4. Prilep 5. Tetovo. Biqana Lazarova 2. Kru{evo Izborna edinica 6 1. Da gi objavuva rezultatite od sprovedenite izbori. Struga Obvinitel : Ohridija Popovska PRETSEDATEL NA SOBRANIE Milan Kerovski PRETSEDATEL NA KOMORA Lidija Petru{evska Tozi 1. Ninoslav Kostovski. Slavica Pe{evska. promet na malo. Kandidatite {to se izbiraat i predlagaat traba da gi pretstavuvaat interesite na farmacevtite od site oblasti na profesijata (proizvodstvo. 2008 do 24. Cvetkoska Lile. Vo Soglasnost so Pravilnikot za na~inot i postapkata za izbor na pretstavnici vo Sobranieto na Komorata. vo ovaa faza Izbornata komisija utvrduva{e dali predlo`enite kandidati imaat dobieno potreben broj glasovi od ~lenstvoto. sekoj diplomiran farmacevt ima pravo da predlaga i da bide predlo`en za pretstavnik vo Sobranieto na Komorata. Izbornata komisija }e gi imenuva kandidatite za ~lenovi na organite na Komorata od taa izborna edinica na sledniot na~in: po eden pretstavnik od sekoja op{tina. Marija Spirkoska. Nata{a Minova . Marija Stanoevska 11. Olgica Pop Nikolovska 8. Viktorija Petrovska . Tatjana Keni} Coni}. Rostu{e. Mensur Bekiri. Na 22. Kako prNata{a vo. Vesna Stavrova 2. Sawa Filkova 9. Bujar ]azimi 3. na koj ~lenovite predlagaa i izbiraa kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata od svojata teritorijalna edinica. go razgleduva{e izborniot materijal i utvrduva{e dali izbornata postapka vo teritorijalnite edinici e sprovedena vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot. Sowa I~eva UPRAVEN ODBOR Izborni edinici: 1. Marija Danilova 7. Da ja kontrolira rabotata na izbira~kite odbori. Kriva Palanka 5. Za taa cel Izbira~kiot odbor sprovede pove}e aktivnosti. imaj}i go predvid brojot na ~lenstvoto od taa op{tina.Aktuelno Vo periodot od 24. Slavica Maleska Stojadinovi}. Zlatko Balalovski. Angelka Belazelkovska 14. Vo taa nasoka. Mirjana Ga{tevska 7.lista na diplomirani farmacevti so `iveali{te ili Zdravkovska prestojuvali{te na svojata teritoridipl. Izbornata komisija: izvr{i sobirawe na izborniot materijal dostaven od izbira~kite odbori. Sofija Kolarova 3. Osnovna zada~a na Izbornata komisija e da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata.). Vawa [ulevski 10. Da{uri Amedovska. Da prezema merki vo slu~aj na povreda na postapkata na kandidirawe. Poradi toa. Del~evo Izborna edinica 3 1. Mitko Taseski. Kratovo Izborna edinica 2 1. Izbira~kiot odbor neposredno ja sprovede izbornata postapka vo svojata teritorijalna edinica. @aklina Petrovska . Kristijan ^e{elkoski. dali rabokomora na tat vo apteki. Po sumiraweto na rezultatite od predlagaweto i glasaweto. Kavadarci Izborna edinica 5 NADZOREN ODBOR 1. Violeta Taleska. Ko~ani 4. Veles 5. izbira~kite odbori svikaa i odr`aa sostanok na ~lenstvoto od svojata teritorijalna edinica. Metodija Majstor~ev. PRAVNO 2008 godina se odr`aa izbori za ~lenovi na organite na Farmacevtskata koKAT^E mora na Makedonija za mandatniot period 2008 . Erol Ali 6. Marina Mihajlovi} Izborna edinica 7 1. Da izdava potvrdi za izvr{eniot izbor ( verifikuvawe na mandatot na izbranite pretstavnici). Berovo Izborna edinica 4 1. pravnik jalna edinica bez ogled na toa dali se Farmacevtska vraboteni ili nevraboteni. Izbornata postapka ja sprovedoa izbira~kite odbori i Izbornata komisija. Blagica Jakimovska. Milan Kerovski. sproveduvawe i utvrduvawe na rezultatite od izborite. Divna Balalovska Arsovska. [tip 2. Pri razgleduvawe na izborniot materijal od ovoj aspekt. Aleksandar Haxi Tosev 3. Prilep 3. Jasminka Pat~eva 8. Gevgelija 2. Strumica 5. Izbornata komisija utvrdi deka vo 5 izborni edinici predlo`enite kandidati nemaa potreben broj (mnozinstvo) glasovi od ~lenstvoto. kliniki i sl. taka {to predlogot se smeta za usvoen ako za nego glasale mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na konstitutivnata sednica na Sobranieto. Vesna Spiroska. Probi{tip 4. Veles 4. Ivona Dimitrovska. Da odlu~uva po prigovori vrz osnova na uvid vo izborniot materijal.Milkica Gligorova . Silvija Ne{ova. Za svojata rabota izbira~kite odbori vodea zapisnici vo koi se navedeni site izborni aktivnosti koi gi sprovele i zaedno so predlog-listata na kandidati za ~lenovi na organite na Komorata gi dostavija do Izbornata komisija. 3. promet na golemo. 10. pretstavni{tva. Izborna edinica 8 1.2012 GODINA SOBRANIE Izborna edinica 1 1. Negotino 3. Nade`da Tim~eva Kele{ova . Elizabeta Stoilova 2. Da razre{uva ~lenovi na izbira~ki odbori vo slu~aj na nivno postapuvawe sprotivno od odredbite na ovoj Pravilnik. Vlado Naumovski 12. Neli Trajkovska 13. Don~e Papazoska. potrebno e na sostanokot na koj se vr{i predlagaweto i izborot da prisustvuvaat pove}e od polovinata od vkupniot broj ~lenovi koi se evidentirani na spisokot. Prilep 2. Po izgotvuvaweto na spisokot na diplomirani farmacevti. Mirjana Karajanova 5. 4. Bitola 2. vo nadle`nost na izbornata komisija se slednite ovlastuvawa: Da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. Krsteva Julija. Mihail Minov 2. Da gi sumira. Vrz osnova na vratenite predlozi od teritorijalnite edinici. Gostivar. 10. Biljana Trajkovska 5. Ana \or|ioska 3. Obvinitel.Daniela Jovanovska Jordanovska 15 .2012 godina. Xoana Andonovska 6. Kumanovo 2.

Influencata i drugite virusni infekcii predizvikuvaat prvenstveno virusna pnevmonija.voobi~aeno imaat pomalku ili pak umereni simptomi. kade {to e prisutna virusna infekcija. pretstavuva pnevmonija koja{to nastanala nadvor od zdravstvena institucija ili bolnica. Za taa cel. Visokorizi~nite grupi na pacienti . Streptococcus pneumoniae pretstavuva eden od naj~estite pri~initeli na vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakterii. bi sakale da go pretstavime noviot lek na Bayer Schering Pharma pod ime Avelox®. Neuspehot vo tretmanot so antibiotici ne samo {to nosi rizik od relaps na pnevmonijata. nedostatok na poln zdiv. {irok antimikroben spektar3. tuku i pridonesuva do formirawe na soevi na bakterii koi stanuvaat rezistentni na antibiotici . pnevmonija steknata vo zaednicata. Avelox ima unikatni mikrobiolo{ki. a mo`at da dovedat i do sekundarna bakteriska infekcija. virusi. bolka vo gradite. visoka temperatura. Tretman Vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakteriska infekcija. Mortalitetot kaj vonbolni~kite pnevmonii zavisi od brojot na faktorite na rizik. no zemaj}i go predvid faktot za rezistencija na oddelni bakterii kon odredeni klasi na antibiotici. voobi~aeno se tretira so antibiotici. ka{lica so produktiven iska{lok oboen so zelena ili `oltenikava boja. so {to e mo`no i sekventno lekuvawe od intravenska na oralna terapija. od koi 23 se vo Evropa.Komercijalen tekst Aktuelno ZDIV OD SVE@ VOZDUH VO TRETMANOT NA RESPIRATORNITE INFEKCII VONBOLNI^KA PNEVMONIJA (PNEVMONIJA STEKNATA VO ZAEDNICATA) Pnevmonijata pretstavuva inflamacija na belite drobovi predizvikana od bakterii.povozrasnite lica i onie so hroni~ni zaboluvawa ili kompromitiran imunolo{ki sistem . Nebakteriolo{kata etiologija na vonbolni~kata pnevmonija e isto taka voobi~aena i kaj 4-39% od imunokompetentnite vozrasni lica. Negovi prednosti se: brzo dejstvo . Do oktomvri 2007 godina. Tie vklu~uvaat treska. AVELOX® (moksifloksacin).raste~ki seriozen globalen problem. Simptomi Znacite i simptomite na vonbolni~kata pnevmonija mo`at da variraat i naj~esto nastanuvaat nenadejno. vo svetot pove}e od 83 milioni pacienti bile tretirani so tabletki Avelox.brzo uni{tuvawe na patogenite 3 visoka tkivna penetracija 4 brzo olesnuvawe na simptomite 5 dobar bezbednosen profil 6 ednostavna upotreba . primarno influenca. pacientite treba da se hospitaliziraat i toga{ se primenuva poagresivna terapija. Klu~en e faktot deka pacientot treba da go zavr{i celokupniot tretman so antibiotikot duri i ako toj/taa se po~uvstvuva podobro mnogu brzo po voveduvaweto na tretmanot. S. koj e prv antipnevmokoken kinolon so silno baktericidno dejstvo3. a mo`e da zavr{i duri i fatalno. Vonbolni~kata pnevmonija.7 milioni pacienti bile tretirani so intravenskiot oblik na Avelox. koja se zabele`uva kaj re~isi 26-77% od hospitaliziranite vozrasni lica so vonbolni~ka pnevmonija. pneumoniae). gabi~ki ili drugi mikroorganizmi. Antibiotskiot tretman e iniciran empiriski i sekoga{ e potrebno da gi pokrie naj~estite respiratorni predizvikuva~i (na pr. Mo`e da se javi vo lesna do te{ka forma.n. a re~isi 2. Od neodamna Avelox e dostapen i na Makedonskiot farmacevtski pazar vo dvete formulacii: oralna (400mg tabletki vo pakuvawe po 5 tbl i po 7 tbl ) i intravenska (infuziski rastvor od 400mg/250ml) Dvata oblika se bioekvivalentni. Koga se prisutni pove}e faktori na rizik. potewe. Taa e zna~itelen zagri`uva~ki problem kaj vozrasnite lica i pacientite so hroni~ni zaboluvawa ili naru{en imunolo{ki sistem. ili t.edna tabletka na den vo tek na 5 do 10 dena 7 Avelox®1 (moxifloxacin) e registriran vo pove}e od 109 dr`avi vo svetot za oralnata formulacija i vo pove}e od 90 dr`avi vo svetot za intravenskata formulacija. efikasen vo tretmanot na infekcii na di{nite pati{ta steknati vo doma{na sredina. farmakoki- 16 .

5-4 ~asa .com . Octegra®. 2): 22-28 3 Wiedemann B. Streptococcus mitior. Osven ma~nina i proliv. Avelox ima baktericidno dejstvo. se od gastrointestinalno poteklo i toa gadewe.4 . Pove}e informacii za lekot mo`ete da pronajdete vo Zbirniot izve{taj za osobinite na lekot ili na veb-stranicata www. so prose~na stapka na odgovor (efikasnost) od 94% vo 24 klini~ki studii koi vklu~ile pove}e od 20.. nesakani dejstva se pojavile kaj pomalku od 3% od bolnite.6 ~asa .Se eliminira niz bubrezi i feces Koncentracijata na moxifloxacin vo site tkiva ja nadminuva MIC90 na predizvikuva~ite na respiratorni infekcii. 3) 292. Pretstavni{tvo Skopje ul.. AUC na dvata oblika e ista.. AECB and CAP. naj~esto blagi.. Moraxella catarrhalis . ko`ata i potko`nite tkiva! Indikacii i upotreba vo Makedonija Avelox 400mg tabletki vo Makedonija se registrirani za tretman na slednite respiratorni infekcii: Akutna egzacerbacija na hroni~en bronhitis . blokiraj}i go rastot i reprodukcijata na bakteriite. i koga la~at beta-laktamazi.Ne se metabolizira preku citohrom P450 vo crniot drob . Abstract P 773 (1999) 4 Gehanno P et al.Brza. {to potvrduva deka dvata oblika se bioekvivalentni.. Journal of Antimicrobial Chemotherapy 2002. Actimax®. J of Chemother 2002. Avelon® and Megaxin® na Bayer HealthCare 2 Lode.d.15. Efikasnost Avelox bil isleduvan vo mnogubrojni studii za tretman na respiratorni infekcii. Izilox®. Peptostreptococcus spp. otkolku vo plazma. re~isi potpolna apsorpcija (91% bioraspolo`livost) .Aktuelno Komercijalen tekst netski i farmakodinamski svojstva 8-methoxyquinolone Mehanizam na dejstvo Avelox go blokira dejstvoto na DNK girazite. koncentracija po 0. and Garau. Streptococcus pneumoniae vklu~uvaj}i gi i rezistentnite soevi na penicilin i makrolidi. . 125 (3):953-964 6 Andriole VT.Postignuva 18 do 70 pati povisoka kocentracija vo b. Spektar na dejstvo -Gram-pozitivni bakterii (Staphylococcus aureus.vo tek na 5-10 dena Vonbolni~ka pnevmonija vo tek na 10 dena Akuten bakteriski sinuzitis vo tek na 7 dena Avelox 400mg/250ml infuziski rastvor vo Makedonija e registriran za tretman na: Vonbolni~ka pnevmonija Prepora~ana terapevtska doza na Avelox tabletkite i infuziskiot rastvor vo Makedonija e 400mg edna{ vo denot. U{te pove}e. Naj~esti nesakani efekti. 1 Avelox® e isto taka poznat i pod drugi za{titeni imiwa. a 2-2. Veruvame deka noviot lek AVELOX® na Bayer Schering Pharma }e pridonese kon podobruvawe na kvalitetot na zdravjeto na Va{ite pacienti. Chlamydia pneumoniae. Legionella pneumophila.Atipi~ni bakterii (Mycoplasma pneumoniae. Lapinix®. Bezbednost Avelox e lek koj se izdava na lekarski recept i koj pacientite glavno dobro go podnesuvaat. Coxiella burnettii) . Streptococcus milleri. lamela 2 1000 Skopje Tel: 02 3124 055 .5 pati povisoka koncentracija vo paranazalnite {uplini . Klebsiella pneumoniae) . lekarot i/ili farmacevtot se dol`ni da go proverat vnatre{noto upatstvo na lekot pred prepi{uvawe ili izdavawe na Avelox. 28 (5): 443-452 7 Zbiren izve{taj za osobinite na lekot 17 Bayer d. H. Kako i so drugite lekovi.000 pacienti2. Streptococcus pyogenes (grupa A)) -Gram-negativni bakterii (Haemofilus influenzae . Clin Microbiol Infect 5 (Suppl. 49.avelox. proliv i malaksanost. 4 (Supplement n. Streptococcus agalactiae. Improving care for patients with respiratory tract infections.Serumska maks.o.Anaerobni bakterii (Clostridium spp.Ogwan Prica bb lokal 4. Avalox®. Avelox poka`al deka e validna terapevtska opcija za komplicirani infekcii na ko`a i meki tkiva.Intravenskiot oblik pridonesuva za postigawe povisoki koncentracii vo plazma otkolku oralniot oblik i ima visok volumen na distribucija. kako na pr. Havelox®. Proflox®. 821826 5 Wilson R et al Chest 2004. Actira®. Haemophilus parainfluenzae. J. vklu~uvaj}i gi ABS. Fusobacterium spp) Farmakokinetika . Escherichia coli. Drug Safety 2005. mezanin.T1/2 =11.o.

So vakvata edukacija vrabotenite vo Biroto za lekovi }e izgradat doverba za svojot stru~en profil na evropsko nivo vo delot na Dobrata regulatorna praktika. treninzite i obukite {to se vo organizacija i planirani od strana na EMEA. Ova e edna od najva`nite programi {to ovozmo`uva Biroto za lekovi na Republika Makedonija. Republika Makedonija se vklu~i kako dr`ava nabquduva~ na sostanocite. Biroto za lekovi ima jasno definirani celi vo proektot i strategija koja vodi kon natamo{en napredok. da ovozmo`i podgotovka na GMP inspektorite. 18 BIRO ZA LEKOVI na Republika Makedonija . koe istovremeno od 1 januari 2010 treba da prerasne vo Agencija za lekovi po primerot na site evropski zemji.2009 godina. EMEA) za sproveduvawe na novata tranziciska programa IPA (instrument for pre-accession). Celiot proekt vo vrednost od 600. kako nacionalen regulatoren organ za lekovi. Osnovnata zada~a na proektot e da go podgotvi nadle`niot regulatoren organ aktiven na poleto na lekovite vo Republika Makedonija za idnoto u~estvo vo mre`ata na EMEA. stru~nite lica od site oblasti na raboteweto na Biroto za lekovi po~nuvaat da se educiraat vo EMEA. Isto taka. Pokraj toa. Dobrata praktika za farmakovigilanca. Dobrata proizvodstvena praktika. a so toa i priznavawe na rabotata na Biroto za lekovi na Republika Makedonija. Preku ovoj proekt. a posebno treba da se naglasi deka timot na eksperti na Biroto za lekovi e mlad i motiviran. So ovoj proekt. seto ova }e vodi EMEA i postojnite zemji-~lenki na Unijata i zemjite.kandidati za vlez vo Unijata da bidat ednakvi partneri koi }e rabotat me|usebno i so po~it.Farmacevtski informator Aktuelno Biroto za lekovi e vklu~eno vo proektite na Evropskata agencija za lekovi Vo fevruari 2008. telematikata i ulogata vo evaluacija na bezbednosta i efikasnosta na lekovite. se o~ekuva Biroto za lekovi na Republika Makedonija da bide podgotveno za u~estvo vo aktivnostite na EMEA i da ja razviva doverbata so postojnite zemji-~lenki vo sistemot. so vleguvaweto vo Unijata. harmonizacija na postapkite za herbalni lekovi. Dobrata organizacija na raboteweto vodi kon `elbata da se postigne natamo{en napredok.000 evra ve}e se ostvaruva me|u Biroto za lekovi na RM i EMEA i te~e vo kontinuitet vo periodot od 2008 . Proektot treba da pomogne vo razvivawe na infrastrukturata vo oblasta na klini~kite ispituvawa. Biroto za lekovi ima mo`nost da bide vklu~eno i vo EU programata za telematika (obezbeduvawe na pristap kon EudraVigilance i EudraPharm bazata na podatoci i kon informaciite za klini~ki ispituvawa kaj deca). a so prodol`uvawe na sorabotkata mo`e da smeta deka celta }e bide postignata so me|unarodno priznavawe na Dobrata regulatorna praktika na Biroto za lekovi. Dobrata klini~ka praktika. da se zapoznae so rabotata {to ja sproveduvaat nau~nite komiteti na EMEA i nejzinite rabotni grupi. vospostavuvawe na Eudra bazata. So pomo{ na ovoj proekt }e se dostignat standardite vo raboteweto na najrazvienite evropski agencii za lekovi. Dobrata distributerska praktika i mnogu drugi dobri praksi vo oblasta na lekovite. da se izvestuva za generiranite signali (novite suspektni reakcii na lekovite). no i nadvor vo drugi zemji na EU kade {to se odr`uvaat soodvetnite nastani i na toj na~in se vospostavuvaat direktni kontakti i partnerski odnosi vo natamo{noto rabotewe so site kolegi vo drugite evropski regulatorni agencii. so cel da se odr`uva dobra praktika vo farmakovigilancata. Dobrata laboratoriska praktika. sledewe i implementacija na site barawa na strogite me|unarodni standardi vo oblasta na kontrolata na kvalitetot na lekovite. da go unapredi sledeweto na nesakanite dejstva na lekovite. isto taka. po potpi{uvaweto na soglasnosta me|u Evropskata komisija i Evropskata agencija za evaluacija na lekovi (European Medicines Evaluation Agency.

.

Farmacevtski informator Aktuelno Evropski den za racionalna upotreba na antibiotici 18 noemvri. Skopje. koj i na evropsko nivo se odbele`uva prvpat. prevencija na infekcii preku sproveduvawe programi za imunizacija. na inicijativa i pod logoto na Evropskiot centar za prevencija i kontrola na bolesti. 2008. vo kinosalata na Klubot na pratenicite. Nastanot go otvori ministerot za zdravstvo na RM. Vo Republika Makedonija nastanot zaedni~ki go organiziraa vladiniot i nevladiniot sektor . Racionalnata upotreba na antibiotici e golem predizvik ne samo za na{eto. d-r Bujar Osmani. vo ramkite na svoite nadle`nosti kako zdravstven sektor i na svoite mo`nosti kako pacienti i aktivni u~esnici vo gri`ata za sopstvenoto zdravje. kako eden od poserioznite problemi na zdravstvenite sistemi. koj naglasi deka Ministerstvoto za zdravstvo }e prodol`i da gi sproveduva merkite na dosledno po~ituvawe na zakonodavstvoto za lekovi. kade {to pretstavnici na politi~kite eliti ja potenciraa svojata opredelba za borbata so antimikrobnata rezistencija vo site zemji-~lenki i kandidati za ~lenstvo vo EU. vo Skopje be{e odbele`an Evropskiot den za racionalna upotreba na antibioticite. Centralnata sve~enost se odr`a vo Sovetot na Evropa vo Strazbur. voveduvawe novi vakcini i vospostavuvawe standardi za kon- 20 .Ministerstvoto za zdravstvo na RM i Centarot za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum". Makedonija Na 18 noemvri. no i na znaewe na javnosta. osobeno vo posiroma{nite zemji kade {to i upotrebata na antibiotici e zna~itelno pogolema otkolku vo razvienite zemji. Ovaa godina. da ja namalime neracionalnata upotreba na antibioticite. tuku i za mnogu porazvieni i pobogati op{testva. 18 noemvri be{e fokusiran na potrebata site. Klub na pratenici. Odbele`uvaweto na ovoj den ima{e edna zaedni~ka cel pra{aweto na antimikrobnata rezistencija da se stavi visoko na politi~kata agenda.

dava {iroko pole za deluvawe. Ovie aktivnosti za sproveduvawe sekako deka podrazbiraat materijalni i ~ove~ki resursi (od edukacija na pacientite preku bro{uri i televiziski spotovi.org. pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija i Biljana Celevska. be{e mnogu slikovito i sistemski pretstavena ulogata i zada~ite koi farmacevtskata profesija gi ima i treba seriozno da gi prezeme vo borbata so antimikrobnata rezistencija. kako i podobruvawe na percepcijata za farmacevtskata profesija. Vo prezentacijata na prof. Prezentacijata na d-r Golubinka Bo{evska od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i D-r @aklina Cekovska od Institutot za mikrobiologija dade pregled na site rezistentni vidovi i nivniot odgovor. pokraj obra}aweto na vladiniot i nevladiniot sektor i profesionalnite zdru`enija koi ja iska`aa golemata posvetenost i zalo`ba za adresirawe i re{avawe na ovoj problem. pomo{nik-rakovoditel na Sektorot za evropski integracii vo Ministerstvoto za zdravstvo na RM. i osobeno kontrola i sledewe na propi{uvaweto antibiotici i kontrola na marketin{kata praktika za antibioticite. direktor na Biroto za lekovi na Ministerstvoto za zdravstvo na RM. a sli~na e sostojbata i vo drugite zemji vo regionot. bea napraveni i tri interesni stru~ni prezentacii. bara mnogukratni ~ekori . farmacevt-pacient. istakna deka racionalnata upotreba na antibiotici vo Makedonija bara brzo no sistematsko re{avawe. Vo programata na nastanot.studiorum. vo nasoka na proaktivnost vo edukacijata na naselenieto.nekoi od niv i vo nasoka na menuvawe na mentalitetot na pacientot i zdravstveniot rabotnik. zajaknata komunikacija so zdravstvenite rabotnici i instituciite zadol`eni za kreirawe i sproveduvawe na zdravstvenite politiki. Neracionalnoto "konsumirawe" na antibiotici vo na{ata dr`ava. no i pogolemi obvrski za navremena. no i so lekarite. koe mu ja ovozmo`uva negovata nova uloga vo sistemot na zdravstvena za{tita i promovirawe na zdravjeto na naselenieto. kako nov koncept vo gri`ata za pacientite dava pogolema uloga na farmacevtot.Aktuelno Farmacevtski informator trola zaradi namaluvawe na potrebata od antibiotici. osobeno zatoa {to farmacevtot e poslednata proverka vo administriraweto na antibiotskite preparati i nivnata upotreba od strana na pacientite. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. pa ako sakate duri i odnosot lekar-farmacevt. soodvetna i pravilna zdravstvena za{tita vo sferata na farmacijata. Farmacevtot. ovie aktivnosti i sakanite rezultati baraat posveten pristap so multi-slojnost i paralelno adresirawe na razli~nite stejkholderi. o~ekuvano e deka rezistencijata }e onevozmo`i lekuvawe duri i na nekoi polesni infektivni zaboluvawa. poradi golemoto u~estvo na antibioticite vo zdravstveniot buxet (so duri 20 procenti od vkupnite tro{oci za lekovi. naglasuvaj}i go faktot {to vo skora idnina.mk 21 . jaknewe na svesnosta i obezbeduvawe na informacii za op{tata populacija. M-r Il~o Zahariev. programski direktor Centar za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum" www. ili menuvawe na kvalitetot i doverbata na odnosot lekar-pacient. pove}e od toa. no u{te pove}e poradi rezistencijata koja neminovno se javuva. a koja mo`e da nastapi za 24 ~asa. do voveduvawe strogi kontrolni mehanizmi za namaluvawe na nezakonskoto odnesuvawe vo delot na antibiotskite sredstva. M-r Neda Milevska-Kostova. odnosno okolu 20 milioni evra). kako edna od klu~nite alki na zdravstvenata za{tita i negovata/nejzinata mo`nost za direktna komunikacija so pacientot. No. Farmacevtskata gri`a.

Izvr{niot komitet i generalniot sekretarijat odr`uvaat postojani kontakti so Evropskata komisija. PGEU izrabotuvaat studii koi diorektno ili indirektno se povrzani so aptekarskata dejnost i takvite studii se koristat kako pojdoven materijal za nosewe odluki i re{enija od strana na evropskata komisija za zdravstvo. za unapreduvawe i razvivawe na farmacevtskata dejnost. a e otvorena za site zemji koi se ~lenki na Evropskiot sovet. Norve{ka. Formirana e 1912. Hrvatska . Farmacevtskata komora e ~len na ovaa grupacija od 2006 god. FIP pretstavuva i zastapuva okolu 2 miliona prakti~ari i nau~nici od celiot svet. vuvawe na zaedni~ka farmacevtska politika vo Evropa Unapreduvawe na pozicijata i ulogata na farmacevtite vo bolnicite Poddr`uvawe I zastapuvawe na interesite na bolni~kite farmacevti vo Evropa i sorabotka so nadle`nite organi na Evropskata unija Promovirawe na sorabotka so drugite profesionalni tela Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e oformena vo 1972 god. Farmacevtskata komora na Makedonija e ramnopravna ~lenka na Eurofarm forumot. Celta na Forumot e jaknewe na pozicijata na farmacevtite preku istaknuvawe na nivnata vrednost kaj zdravstvenite profesionalci. zemjite-kandidati za EU I EFTA ~lenovite. Turcija. na dobra farmacevtska praksa i na konceptite za farmacevtska gri`a. Aktivnostite na Forumot se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata taka i vo drugite delovi na zdravstvoto. Ovaa cel se ostvaruva preku dijalog i sorabotka so i pome|u nacionalnite farmacevtski asocija(EAHP) Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e rabotna asocijacija na bolni~ki farmacevti od skoro site zemji ~lenki na Evropskata unija. a vo nea ~lenuvaat 122 organizacii i 4000 individualni ~lenovi. a Farmacevtskata komora na Makedonija stana ramnopravna ~lenka od juni 2008 god. Zatoa PGEU pretstavuva okolu 400000 farmacevti od aptekarskata dejnost koi pridonesuvaat za zdravjeto na okolu 500 miolioni lu|e niz Evropa. komitetot na postojanite pretstavnici. delot na pro{iruvawe na zdravstvenite servisi koi gi davaat farmacevtite i vo integriraweto na najnovite nau~ni otkritija vo sekojdnevnata praktika. kako i so ekonomskiot i socijalniot komitet i ostvaruva konstruktivni vrski lobiraj}i FIP (Internacionalnata Faemacevtska federacija) e svetska federacija na nacionalnite asocijacii na farmacevtite i farmcevtskite nau~nici koja e vo oficijalna povrzanost so SZO. so cel cvrsto vgraduvawe na farmacijata vo politikata i prioritetite na SZO.Farmacevtski informator Me|unarodni aktivnosti na Komorata Eurofarmforumot e mre`a od nacionalni farmacevtski asocijacii povrzani so Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. Evropskiot parlament. Formiran e vo januari 1992 god. Celite na ovaa asocijacija se: Razvivawe na bolni~kata farmacija i vospostacii kako i so tehni~ka pomo{ i soveti od Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. Celta na PGEU e da se istakne ulogata na farmacevtot kako kompleten zdravstven profesionalec koj mo`e da se prepoznae na sekoe nivo i koj }e pomogne vo za{titata na zdravjeto na site gra|ani od Evropa. Vo ovaa asocijacija ~lenuvaat 30 evropski zemji vklu~uvaj}i gi ~lenkite na EU. Brojot na zemji ~lenki iznesuva 29. Srbija. kako i [vajcarija. FIP go podobruva svetskoto zdravstvo preku naso~uvawe na farmacevtskata praktika i nauka kon otkrivawe i razvitok na novi molekuli. Farmacevtskata komora na Makedonija e ~lenka na FIP od 2007 god. Negova misija e podobruvawe na zdravstvoto vo Evropa vo soglasnost so prioritetite postaveni od SZO. FIP stana svetski vizioner vo sovetuvaweto za ulogata na farmacevtite vo pridobivkata na zdravstvenata za{tita i pretstavuva odr`uva~ na farmacevtskata nauka. kako i dava pridones za pobezbedna upotreba na efikasni i kvalitetni lekovi vo svetot. Vo tekot na re~isi 100-godi{nata istorija prioritetite na FIP se pro{iruvaat se so cel da se odgovori na potrebite i o~ekuvawata na profesijata vo . a EAPH gi pretstavuva interesite na pove}e od 21000 bolni~ki farmacevti. Aktuelno 22 PGEU (Farmacevtska grurupacija na Evropskata Unija) e internacionalna neprofitebilna asocijacija formirana spored Belgiskiot zakon i gi zastapuva farmacevtite (aptekari) niz Evropa.

Sledniot FIP kongres }e se odr`i vo Istanbul. FIP-ov Internacionalen kongres na farmacija i farmacevtska nauka. spec. Vo tek na sostanocite na sovetot be{e izglasana strategijata na FIP za razvivawe na farmacevtskata dejnost do 2020 godina i bea usvoeni nekolku dokumenti za: politikata na kontrola na antimikrobna medicinska rezistencija. za implementirawe na vodi~ite za Dobra farmacevtska praktika vo odredeni izbrani zemji vo razvoj. kako i Strategijata na FIP do 2020 godina so planovi za nejzino implementirawe. a toa treba da go napravime vo vistinsko vreme i vo vistinska nasoka. Vo delot na aptekarskata dejnost se odr`a pretkongresen satelitski simpozium. Maja Kova~eva . Vo period od 29 avgust do 4 septemvri se odr`a 68. Isto taka. se baraa i najdobrite koncepti i na~ini na edukacija na farmacevtite vo dodiplomskite studii i vo kontinuiranata farmacevtska edukacija vo nasoka na podobro obu~eni profesionalci za novite profesionalni predizvici. kako i pove}e rabotilnici pod mototo Forum za inovatori vo farmacevtskata praktika: promena na menaxmentot vo javnite apteki. so kraen zaklu~ok deka kako zdravstveni profesionalci ni pretstoi mnogu rabota zaedno. farm.FIP kongres Aktuelno Farmacevtski informator Bazel 2008 godina Farmacevtskata komora na Makedonija e polnopravna ~lenka na Sovetot na FIP. na sostanocite na Sovetot be{e prezentiran i usvoen planot za zaemnata sorabotka i poddr{ka pome|u FIP I SZO. kon krajot na avgust 2009 godina. Ovoj kongres se smeta za istoriski zatoa {to ogromno vnimanie be{e posveteno na farmacevtskata praktika i farmacevtskata gri`a za pacientite vo nasoka na voveduvawe na novi zdravstveni uslugi koi }e bidat obezbedeni od strana na farmacevtite. zatoa {to be{e izglasana dolgoo~ekuvanata deklacijata za bolni~ka farmacija. Be{e iznesen i planot za proektot na FIP Fondacija za edukacija i istra`uvawe. Glavna cel na ovie rabotilnici e podgotvuvawe na javnoto aptekarstvo za negovo vklu~uvawe vo promenata i podobruvaweto na zdravjeto na ~ovekot. vo Bazel so glavna tema Rein`ewirawe na farmacevtskata praktika vo nasoka na promena na svetot. 23 Podgotvila dipl. politika za kvalitetot na lekovite koi }e bidat upotrebuvani za deca. Preku diskusii i razmena na idei za razvivawe na novi uslugi. kako i politikata za informaciite za lekovite koi }e bidat davani za pacientite.

Ovie ve{tini go pravat klini~kiot farmacevt stru~wak vo racionalnata farmakoterapija i primaren izvor na nau~no vredni informacii. potrebata od genetsko predviduvawe na individualnoto odnesuvawe na pacientot kon terapijata. farmacevtskite. Toa pridonesuva za zgolemuvawe na brojot na bolni~ki farmacevti. sozdavaweto na prira~nicite. obrazuvawe i sovetuvawe na pacientot. Seto ova pridonese klini~ko-farmacevtskite uslugi vo poslednite 30 god. vo Velika Britanija kade sovremeniot model na praktikuvawe e prisuten vo najgolem del od bolnicte. itn. blizok kontakt so pacientot i poddr{ka vo odlu~uvaweto. Vakvite komisii pridonesoa za poblizok kontakt pome|u klini~kite farmakolozi. ramnote`ata pome|u klini~kite uslugi direktno "na pacient/na klinika" (uslugi naso~eni kon pacientot) i od centraliziran kapacitet (uslugi bazirani na aptekata) pos- tojano se menuva. Ovoj ekspertski izvor kontaktira sekojdnevno so pacientite i zdravstvenite rabotnici vo bolni~ki uslovi. brojot na bolni~kite farmacevti e dva pati pogolem od onoj vo drugite zemji na EU. Vo ramkite na kvalitetno praktikuvawe na bolni~kata farmacija. uslovi i sozdavawe na multidisciplinarni komisii so funkcija kreirawe na politiki za primena na lekovi so koi.Farmacevtski informator Aktuelno Bolni~ka farmacevtska praktika . so ogled na potrebata za individualna farmacevtska gri`a. u~estvoto na bolni~kite farmacevti vo kontrolata na kvalitetot i tro{ocite so ogled na potrebata odlukite za farmakoterapijata da se temelat na dokazi i davaweto na uslugi orientirani kon pacientot. interakcii. ovie Komisii imaat za cel da go namalat preklopuvaweto na naporite vo tolkuvaweto na dokazite pri ocenka na lekovite i da obezbedat ednakov pristap do novite lekovi na nacionalno nivo. pridr`uvawe kon terapijata. soveti i preporaki bazirani na dokazi. Nov Zeland i pove}eto evropski zemji. odnosno farmakoinformativnite uslugi sega imaat ogromno vlijanie vrz ocenkata na lekovite. regionalno i dr`avno nivo vo su{tina zna~e{e sozdavawe na grupi za sorabotka. Me|u drugoto. bolni~kite farmacevti i lekarite-specijalisti od kade proizlegoa i Komisiite za lekovi i terapija. pri {to sozdavaweto na bolni~kite prira~nici be{e va`en ~ekor kon institucionalno vlijanie vrz primenata na lekovite. Ovie centri. Razvojot i promenite vo farmakoterapijata se preto~ija i vo barawe za postoewe na farmakoinformativni uslugi. }e se kontroliraat buxetskite tro{oci. re`im na dozirawe. protokolite. Sozdavaweto na mre`a na farmakoinformativni centri vo mnogu zemji na lokalno. denes priznati vo bolni~kata farmacija kako supspecijalnost klini~ka farmacija. Ponaprednite modeli na klini~ko-farmacevtski uslugi gi relociraat farmacevtite baraj}i podolgotrajno prisustvo na farmacevtot na klinikata i pridones kon individualnata gri`a so institucionalna poddr{ka bazirana na primena na lekovi vrz osnova na dokaz i spravuvawe so rizikot. vo razvienite zemji da prerasnat vo zna~aen element na bolni~ko-farmacevtskata praktika. Tehni~kiot razvoj koj vklu~uva{e terapevtsko sledewe na plazmatskite koncentracii na lekot i prilagoduvawe na dozite i aktuelno. na~in na primena. poradi razlikite vo brojot na bolni~ki farmacevti. a so cel razvoj na efikasen sistem na klini~ki nadyor i kontrola. farmakoinformatikata. kako pri individualna gri`a za pacientite taka i na institucionalno nivo. odnosno centri vo ramkite na bolni~kite krugovi. Taka. so ogled na sé pokompleksnite tretmani so lekovi. 80% od bolni~kite farmacevti ja praktikuvaat svojata dejnost neposredno do pacientot i polovinata od niv pominuvaat pove}e od 50% od svoeto vreme davaj}i klini~ko-farmacevtski uslugi. Praktikuvaweto na klini~kata farmacija vo bolni~ki uslovi (i sekade kade se obezbeduva zdravstvena gri`a) ja odrazuva filozofijata na farmacevtskata gri`a baraj}i specijalizirano poznavawe na lekovite. Ovie uslugi vo mnogu zemji sega ja so~inuvaat me|unarodno priznatata supspecijalnost vo bolni~kata farmacija. sorabotka so regulatornite tela i industrijata. Bea razvieni specijalizirani bazi na podatoci naso~eni kon poddr{ka na odlukite za medikamentozen tretman vo bolnici- A 24 te. od edna strana. na prmer. Potrebata za bezbedna. pridonesoa za promena i zna~aen razvoj na bolni~kata farmacevtska praktika. im ovozmo`uva na Komisiite za lekovi i terapija da funkcioniraat efikasno i pridonesuva za rabotata na farmakoinformativnite centri. Avstralija i Nov Zeland. kako i prepoznavaweto na aktuelnite i potencijalnite problemi povrzani so lekovite (pr. efikasna i ekonomi~na primena na lekovite vo bolnicite. }e se obezbedat efikasni i bezbedni lekovi. nesakani dejstva) baraa pribli`uvawe na farmacevtot neposredno do bolni~kiot krevet. se razvi i integriran pristap vo koj kvalitetot na gri`a se ocenuva so multidisciplinaren nadyor na specifi~nite proceduri ili uslovi propi{ani so standardite za kvalitet navedeni vo klini~kite vodi~i. Vo Evropa. socijalnite i klini~kite gledi{ta koi obezbeduvaat optimalen ishod od terapijata. pribirawe na specifi~ni podatoci. esencijalnite i dopolnitelnite listi na lekovi. Metodologijata za nadyor i kontrola postojano se menuva i razviva kako del od istra`u- . iskustvo i sposobnost za rasuduvawe i fundamentalno razbirawe na biomedicinskite. Ovie promeni vo razli~ni zemji se odvivaa po razli~ni pati{ta i mnogu od uslugite koi ja poddr`uvaat racionalnata primena na lekovite vo bolni~ki uslovi se ve}e voobi~aeni za severnoamerikanskite dr`avi. Vo razvivaweto i primenata na modelite na klini~ko-farmacevtski uslugi vode~ko mesto imaa SAD i Velika Britanija. a od druga strana. Avstralija. no sli~ni promeni se odvivaa i vo Kanada. Potrebata od dobivaweto na neophodnata informacija i sovet za lekot vo bolni~kiot oddel i praktikuvaweto na farmacevtskata ve{tina direktno na pacientot prerasna vo potreba od razvoj na klini~ko-farmacevtski uslugi.funkcijata na bolni~kite apteki i ulogata na farmacevtot ktivnostite za obezbeduvawe na soodvetni i celosni informacii za lekovite vo bolni~ki uslovi.

So cel ekonomi~no rabotewe i vo uslovi na ograni~en buxet. ovaa uloga bi vklu~uvala transfer na gri`a pred i po bolni~kiot prestoj na pacientot i kontinuirana gri`a na site nivoa. tehni~ki i personalni. Pri~inata e jasna. taka i od farmacevtskite tehni~ari. ovie aktivnosti glavno se sproveduvaat so multidisciplinarna sorabotka. osobeno koga stanuva zbor za hroni~no bolnite pacienti. Me|unarodnoto prifa}awe na farmacevtskata gri`a kako koncept od strana na farmacevtite. Vo odredeni zemji na EU. so cel da se obezbedi najdobra nabavka preku konzorciumski dogovori. a so toa i nadzor i ogromna poddr{ka kako od farmacevtite. Vo zemjite. va`e~ki i za bolni~ki i za gradski apteki. podobra edukacija i sovetuvawe na pacientite. Klini~kite farmacevti vo bolni~kite oddeli/klinikite bea prepoznati i vo ramkite na strategiite za spravuvawe so rizikot od farmakoterapijata vo bolni~ki uslovi. Vakviot koncept bara soodvetna obuka vo propi{uvaweto i problemite povrzani so lekovite se identifikuvaat i re{avaat timski vo ramkite na aptekata. Vo toj pravec e naso~eno i spravuvaweto so rizikot od gre{ki vo farmakoterapijata. vo bolni~kite ambulanti kade nivnata uloga bi bila najinovativna.e. Velika Britanija be{e razviena koordinirana strategija za spravuvawe so rizikot od medikamentozni gre{ki od koja proizleze i terminot klini~ko upravuvawe. Imaj}i predvid deka klini~ko-farmacevtskite uslugi imaat za cel namaluvawe na vremetraeweto na prestoj na pacientite vo bolnicite. Bolni~kite farmacevti vo klinikite i vo farmakoinformativnite centri vospostavija mre`i vo ramkite na regionalniot i nacionalniot sistem na farmakovigilansa sorabotuvaj}i blizu so klini~kite farmakolozi. pogolemo koristewe na originalni pakuvawa i im ovozmo`uvaat na pacientite sami da gi primenuvaat lekovite vo bolni~ki uslovi.e. Usvojuvaweto na elektronskoto propi{uvawe vo golema mera mo`e da gi nadopolni nedostatocite. buxetskite za{tedi i razvojot na strategii za kontrola na godi{nata potro{uva~ka so istovremeno podobruvawe na bezbednosta i efikasnosta na farmakoterapijata. Ovie aktivnosti se koordinirani od bolni~ki komisii vo koi bolni~kite farmacevti imaat aktivna uloga. Vo zemji kako Velika Britanija. pretstavuva sfera za kontinuiran profesionalen razvoj kako {to se razviva ulogata na bolni~kiot farmacevt vo individualnata gri`a za pacientot. Transferot na gri`a pome|u specijalistite na bolni~ko i primarno nivo e ocenet kako najslaba alka vo sinxirot na gri`a. Germanija. baraat pretpazlivost pri primenata. Skandinavskite zemji na ovie barawa za farmacevtska gri`a odgovaraat so razvoj na ulogata na propi{uva~ na lekovi vo ramkite na klini~ko-farmacevtskiot tim. izdavaweto i primenata lekovite. bara bolni~kite farmacevti da ja preispitaat svojata uloga i funkcija ne samo vo uslovi na oddel/klinika. Primeri na visokorazvieni farmakovigilansa Farmacevtski informator sistemi }e najdete denes vo mnogu zemji. kade klini~ko-farmacevtskite uslugi se davaat preku individualniot farmacevt kako del od timot na oddelot/ klinikata. Mali aptekarski edinici locirani centralno. bolni~ki apteki. uslovuvaat restrukturirawe na uslugite na oddelite/klinikite. avtomatizirani postapki vo propi{uvaweto. Ovie programi nosat odredeni rizici za pacientite. vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija. Nabavkata na lekovite vklu~uva direktno snabduvawe od proizvoditelite i tenderski dogovori so veledrogeriite. e karakteristika samo za zemjite so kultura na "nema individulna vina se dodeka se po~ituva protokolot/vodi~ot". koga e toa mo`no i {to zavisi pred se od (ne)zavisnosta na pacientot. so relativno mal broj na farmacevti so "nezavisno nivo na edukacija" (pr. Dobrovolnoto izvestuvawe za propi{uvaweto na pogre{en lek. Taka na primer. Programite za upravuvawe so lekovi. Holandija. Programite ovozmo`uvaat pogolemo koristewe na sopstvenite lekovi od strana na pacientite. Poznavaweto na lekovite koi se koristat vo klini~kite oddeli vo koi tie rabotat im ovozmo`uva da se naso~at kon lekovite so visok rizik na primena. itn.. gre{kite vo doziraweto i patot na primena. Obidite za nadminuvawe na ovie nedostatoci vo sferata na bolni~koto farmacevtsko rabotewe baraat podelba na odgovornostite za gri`a. nivna pogolema podvi`nost od edna vo druga klinika/oddel i zgolemuvawe na nivoto na sekojdnevna gri`a. Vo Velika Britanija. Vo odredeni zemji na EU zabele`ana e pojava na kooperativna nabavka od strana na pove}e bolnici t. tuku i vo po{iroki ramki t. tamu kade {to se razvivaat i primenuvaat.). Dobrovolnoto prijavuvawe na nesakanite dejstva od lekovite sozdade osnova za farmakovigilansa na nesakanite dejstva i pojavi od novite lekovi i na serioznite dejstva i pojavi na ve}e vospostavenite lekovi. se razvi koncept na satelitska apteka kako del od strategijata za spravuvawe so rizikot. i da ja podobri efikasnosta vo obezbeduvaweto na kvalitet na primenata na lekovi i da go zgolemi kapacitetot na timskata sorabotka kako vo ramkite na aptekite taka i vo ramkite na bolnicite. so farmacevti i farmacevtski tehni~ari kako personal. nepropi{uvaweto na potreben lek. Pristapite koi se koristat vo ovaa smisla vklu~uvaat sorabotka na bolni~kite farmacevti i diplomiranite medicinski sestri vo programi za obrazuvawe i sovetuvawe na pacientite. Ovoj termin ja stava odgovornosta za efektiven klini~ki ishod na korporativno nivo i bara organizirani strukturi vo ramkite na bolnicite za formalizirawe na metodi za kontinuirano podobruvawe na uslugite i vo ramkite na istite..Aktuelno va~kite aktivnosti na poleto na zdravstvenite uslugi. vklu~itelno i parenteralnata terapija za individualniot pacient. so rutinskoto dnevno sledewe na propi{uvaweto na lekovite vo bolni~kite oddeli bile otkrieni gre{ki kaj 1.5% od bolni~kite recepti vo Velika Britanija. opredeluvawe na bolni~ko kontakt lice za razmena na informacii i sledewe 25 . vo ramkite na bolni~kite uslugi. Izvestuvawata za nesakanite dejstva i pojavi od strana na bolni~kite farmacevti direktno vo vakvite sistemi e vidlivo vo mnogu zemji i vo Velika Britanija. kako na pr. na pr. nabavkata. farmacevtskite tehni~ari se vklu~uvaat vo farmacevtskata gri`a vo ramkite na programite za upravuvawe so lekovi. nekoi skandinavski zemji i dr. bolni~kite farmacevti obezbeduvaat informacii i davaat soveti na finansiskite direktori. ja podgotvuvaat terapijata. barawata za pristap i koristewe na klini~kite informacii se izedna~uvaat so barawata za poznavawe na lekovitite proizvodi. So toa. opravduvaweto za svoeto postoewe bolni~kata farmacija i supspecijalnostite go nao|aat vo kontrolata na tro{ocite povrzani so lekovite.

Ottuka. bezbednosta povrzana so farmakoterapijata be{e neizostaven element. vistinski lek. Oddelnite zemji vo svetot poka`uvaat razli~ni uslovi. Konferencijata be{e planirana pribli`no 3 godini i vo tekot na ovoj period be{e sprovedeno i istra`uvawe za prirodata i obemot na praktikuvawe na bolni~kata farmacija vo razli~ni zemji. Afrika). 4. se nametnuva kako neophodnost primenata na klini~ki vodi~i i prira~nici vo tretmanot na hroni~nite zaboluvawa. soodvetna i ekonomi~na primena na lekovite. godi{en kongres na Me|unarodnata farmacevtska federacija i uspe{no podgotvija 74 konsenzualni izjavi koi ja odrazuvaat vizijata na profesijata za praktikuvawe na farmacijata vo bolni~ki uslovi. se sretnaa vo Bazel. pri {to site podgotveni izjavi bea izglasani od strana na site 98 delegati na farmacevtskite zdru`enija i komori. me|u koi i Republika Makedonija. vo vode~kite zemji ve}e se razvi nov model na praktikuvawe na klini~ka farmacija vo primarnata gri`a kade specijalistite-farmacevti za primarna gri`a se vrabotuvaat kako lica za vrska pome|u lekarite i farmacevtite od primarno nivo i bolni~kite i klini~kite lekari-specijalisti. Voveduvaweto i harmonizacijata na najdobroto praktikuvawe na znaewata. mo`nosti i barieri za sproveduvawe na medicinskata i farmacevtskata gri`a. vistinski pat i vistinsko vreme). Izjavite gi pokrivaat site sferi na koristeweto lekovi vo bolnicite kako nabavka. Farmacevtski fakultet Skopje Aktuelno Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija . Na podgotovkata na izjavite i prethode{e pove}emese~na komunikacija. Vo taa smisla. podgotovka. [irokoto prifa}awe na novite modeli na sorabotka pome|u bolni~kite specijalisti i onie na primarno nivo vo najgolema mera (}e) zavisi od razvojot na mehanizmite za nadomest na profesionalnite uslugi na farmacevtite na site nivoa. Vo site aktivnosti povrzani so lekovite vo bolni~ki uslovi treba da bidat zastapeni pette "vistinski" elementi (vistinski pacient. faks) pome|u bolni~kite i gradskite farmacevti. bolni~kite farmacevti ja prepoznavaat celta na farmacevtskata gri`a i svojata uloga vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmakoterapijata. pretsedatelot na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija vo ova prilika izjavi: "nie veruvame deka ovaa istoriska konsenzualna sredba }e gi motivira site farmacevti niz svetot da ja preispitaat svojata praktika i da se posvetat na nejzino podobruvawe. a Komisiite za lekovi i terapija treba da gradat cvrsti mostovi koi }e gi povrzuvaat zdravstvenite rabotnici na site nivoa. elektronska po{ta. 2. izjavi deka e sozdadena silna osnova koja }e im ovozmo`i na bolni~kite farmacevti da ja pro{irat svojata praktika i da imaat su{testveno vlijanie vrz kvalitetot. bezbednosta i efikasnosta na lekovite koristeni vo bolni~ki uslovi. Zdravstvenite vlasti i bolni~kite upraviteli treba da anga`iraat bolni~ki farmacevti vo site ~ekori na koristeweto lekovi vo bolni~ki uslovi. so {to pozitivno }e vlijaat vrz ishodot od individualnata farmakoterapija". Vo razvojot na site izjavi. vkupno 384 bolni~ki farmacevti koi pretstavuvaa 98 zemji.istoriski dokument za mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvawe na kvalitetna farmacevtska gri`a B olni~kite farmacevti od celiot svet. Su{tinska cel na bolni~kite farmacevti e da go optimiziraat ishodot od individualnata farmakoterapija preku razumna. Vo prodol`enie se navedeni site izjavi usvoeni od delegatite na 31 avgust 2008 god. pretsedatelot na konferenciskata komisija. bezbedna. Rabotej}i direktno so mati~nite lekari vo zdravstvenite centri tie ja igraat ulogata na bolni~kite klini~ki farmacevti vo odnosot so klini~kite lekari-specijalisti. vo Bazel. 3. propi{uvawe i primena na lekovite i sledewe na efektot od farmakoterapijata. Andy Gray (J. Lee Vermeulen (SAD). vistinska doza. Docent d-r Kristina Mladenovska. Postoeweto na ramka koja }e gi oblikuva ovie modeli e od klu~no zna~ewe i vo taa smisla Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija pretstavuva istoriski dokument koj gi sodr`i mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmacevtskata gri`a. na Globalnata konferencija za idninata na bolni~kata farmacija vo ramkite na 68. Isto taka bea opfateni temi povrzani so obrazovanieto i obukata na ~ove~kite resursi. Va`en dvigatel se za{tedite koi ovie uslugi gi nudat od gledi{te na bolni~ki tro{oci i namaluvaweto na sevkupnite tro{oci pri gri`ata za hroni~nite bolni. Na globalno nivo treba da se razvijat vodi~i za "Dobra bolni~ka farmacevtska praktika" temeleni na dokaz. pokrienosta i obemot na bolni~ko-farmacevtskite uslugi i treba da gi vklu~at soodvetnite ~ove~ki resursi i barawa za obuka. koi zastapuvaat 86% od svetskata populacija.Farmacevtski informator preku doma{ni poseti i transfer komunikacija (pisma. Ova istra`uvawe opfati 85 zemji. Nesomneno. dvodnevna debata i diskusija vo rabotni grupi na razli~ni temi. efikasna. 26 . [vajcarija na 30 i 31 avgust 2008 god. Ovie vodi~i treba da pomognat vo nacionalnite napori za definirawe na standardite za nivoata. [vajcarija: Glavni izjavi 1. me|u koi i Republika Makedonija. distribucija. ve{tinite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti treba da se odviva preku razli~ni modeli koi }e odgovaraat na bolni~kite kapaciteti i ~ove~kite resursi.

Nabavkata na lekovite e kompleksen proces koj bara kontrola od strana na farmacevt i tehni~ki kompetenten personal. navremeni i dostapni informacii. tuku preku proces na izbor baziran na podatoci vo prira~nicite. 19. Sekoja apteka mora da poseduva plan za nabavka vo nepredvideni okolnosti. 16. Dodiplomskata nastavna programa treba da vklu~uva sodr`ini relevantni za praktikuvawe na bolni~kata farmacija i treba da se razvijat poslediplomski programi za obuka i specijalizacii od oblasta bolni~ka farmacija. tolkuvani i odobreni od strana na bolni~kite farmacevti pred lekovite da bidat izdadeni i primeneti. Tema 3 . 11. Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto i sovetuvaweto na propi{uva~ite na lekovi za na~inot na dobivawe dokazi za optimalna i soodvetna primena na lekovi. Bolni~kite farmacevti treba da ja koristat sekoja mo`nost. 28. Nabavkata na lekovite ne treba da se odviva vo izolacija. da gi obrazuvaat i sovetuvaat propi{uva~ite na lekovi za lekovite. Modelot na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduva so cel da se potvrdi deka toj e najsoodveten i najekonomi~no gi zadovoluva aktuelnite i idni potrebi. izdavawe i distribucija na lekovite vo faza na istra`uvawe. 6.Aktuelno 5. Bolni~kite farmacevti treba da bidat sostaven del na timovite koi redovno gi sledat pacientite za da pomagaat vo odlu~uvaweto za farmakoterapijata i sovetuvaat za klini~ko-farmacevtski gledi{ta i temi povrzani so bezbednosta na pacientite. Na bolni~kite farmacevti treba da im se obezbedi pristap do sevkupnoto dosie na pacientot. Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat medicinskite tehni~ari. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat podgotovka na injektabilnite miksturi vo apteka so koristewe na asepti~na tehnika. Zdravstvenite vlasti treba da obezbedat sekoja bolni~ka apteka da bide pod nadyor na farmacevt koj pominal specijalisti~ka obuka vo poleto na bolni~kata farmacija. 12. profesionalna i eti~ka so cel promovirawe na ednakvost i dostapnost i za da se obezbedi opravdanost na nabavkata pred relevantnite upravni i pravni tela. Bolni~kite farmacevti treba da vovedat sistem za sledewe na lekovite izdadeni od aptekata (na pr: za da go otpovikaat izdavaweto). 31. vklu~uvaj}i gi i lekovite vo faza na ispituvawe. Site bolni~ki recepti treba da bidat pregledani. Treba da se razvivaat poslediplomski edukativni kursevi so koi bolni~kite farmacevti bi se podgotvuvale za kolaborativno propi{uvawe na lekovite. pri nedostig na lekovi i za nabavka na lekovi vo itni slu~ai. regionalen i/ili nacionalen) povrzan so standardnite terapevtski vodi~i. 29. 9. 7. Rakovoditelot/direktorot na aptekata treba da bide lice so profesionalno iskustvo odgovorno da ja koordinira razumnata.Podgotovka i izdavawe 32. 26. vklu~itelno i citotoksi~nite lekovi treba da se podgotvuvaat vo uslovi koi go sveduvaat rizikot od kontaminacija na proizvodot i izlo`enost na personalot od {tetno dejstvo na minimum. Mora da postoi formalen mehanizam koj }e ovozmo`i pristap na farmacevtot do predvidenite fondovi za nabavka na lekovi za negovite pacienti. 20. vklu~itelno i herbalni i dietetski dodatoci. bezbednata. 34. Bolni~kite farmacevti treba da poddr`at razvoj na politiki za primena na lekovi koi se doneseni vo bolnicite od strana na pacientite. Tema 1 . Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovie koi se podgotvuvaat vo bolnicite da odgovaraat na standardite za kvalitet. 27 . ovaa uloga na bolni~kite farmacevti treba da se promovira i vo programite na drugite zdravstveni profesionalni rabotnici. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat kontinuirana gri`a so transfer na informacii za farmakoterapijata na pacientot kako {to toj se dvi`i niz razli~nite nivoa na gri`a. Nabavkata na lekovi mora da bide poddr`ana od cvrsti na~ela za obezbeduvawe na kvalitet koi }e onevozmo`at nabavka na lekovi so slab kvalitet i niven vlez vo sistemot. 8. soodvetnata i ekonomi~nata primena na lekovite vo bolnicite. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat soodvetni uslovi za ~uvawe na site lekovi vo bolnicite. 37. Bolni~kite farmacevti treba da bidat aktivno vklu~eni vo istra`uvaweto na novi metodi i sistemi za podobro koristewe na lekovite. 33. podgotovka. Bolni~kite farmacevti treba da bidat izvor na informacii za site gledi{ta povrzani so lekovite i dostapni za kontakt so site zdravstveni rabotnici. 13. 30. Bolni~kite farmacevti treba da go namalat rizikot od medikamentozni gre{ki so primena na sistemi ili tehnologii bazirani na dokaz. na site nivoa na obuka. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite. 22. protokoli i tretmani bazirani na najdobriot raspolo`liv dokaz.Vlijanie vrz propi{uvaweto na lekovi 24. 36. 10. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za sevkupnata logistika povrzana so primenata na lekovite vo bolnicite. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za ~uvawe. Toksi~nite lekovi. Bolni~kite farmacevti treba da bidat vklu~eni vo site sferi na gri`a za pacientot za da vlijaat prospektivno vrz kolaborativnoto odlu~uvawe za farmakoterapijata na pacientot. 18. 17. Bolni~kite farmacevti treba da bidat ~lenovi na farmacevtskite i terapevtskite komisii so cel nadyor nad site politiki i proceduri za upravuvawe so lekovite. distribucija na edine~na doza i bar-kod sistemi. 23. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za kontrola na lekovite koi se ~uvaat vo bolnicite. vklu~itelno i napatstvija za profesionalna i pravna opravdanost. 25. 27. 38. 35. kako avtomatsko polnewe po propi{uvawe. 15. Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i Farmacevtski informator doteruvaat da odgovaraat na razli~ni bolni~ki uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi. Nabavkata na lekovite treba da bide transparentna. Nabavkata na lekovite treba da bide vodena od na~eloto "nabavka za bezbednost". 39. Obezbeduvaweto na soodvetni uslovi za ~uvawe so cel odr`uvawe na kvalitetot vo celata veriga na snabduvawe e mandatorno. lekarite i drugiot medicinski personal i da gi naso~uvaat kon najdobrata praktika na koristewe lekovi. Tema 2 . 40. 21.Nabavka na lekovi 14. Dobrata praktika na nabavka na lekovi treba da bide poddr`ana od doverliv informativen sistem koj obezbeduva to~ni. Bolnicite treba da koristat sistem na prira~nici za lekovi (lokalen.

Ovie podatoci treba redovno da se pregleduvaat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. 45. a podatocite analizirani vnatre{no i sporeduvani so najdobrite praktiki vo drugi institucii. za da se obezbedi sigurna primena. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat izvorite na informacii neophodni za bezbedna podgotovka i primena na lekovite da bidat dostapni na mestata kade se obezbeduva gri`ata. Ako lekovite se ozna~eni za individualen pacient. treba da se vklu~at site podatoci. bazirani na dokaz. koi komercijalno ne se na raspolagawe. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. 44.^ove~ki resursi i obuka 65. vijali i dr. Zdravstvenite rabotnici odgovorni za primena na injektabilni lekovi i hemoterapija treba da bidat obu~eni za nivnoto koristewe. Procesot na primena na lekovite treba da bide dizajniran taka {to }e se otstranat ~ekorite na propi{uvawe pome|u originalniot recept i zapisot za primena na lekovite. 63. za ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki. Izve{taite za nesakanite dejstva treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite prog- Aktuelno rami za izvestuvawe za farmakovigilansa. podredeni da gi zadovolat zdravstvenite potrebi i prioritetite vo javnite i privatnite sekto- 28 . novoroden~iwata i kriti~no-bolnite pacienti. takvite proizvodi treba da se jasno ozna~eni i da se ~uvaat vo posebni ili vo bezbedni zoni. 60. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovite da bidat spakuvani i ozna~eni taka {to }e se ovozmo`i nivna identifikacija i odr`uvawe na integritetot se do nivnata primena na individualniot pacient. [pricevite za oralna primena treba jasno da se razlikuvaat od {pricevite za hipodermalna primena so cel da se spre~i injektiraweto na enteralni ili oralni lekovi. Vinka alkaloidite treba da bidat rastvoreni. 56. Izleznite podatoci od vakvite programi treba redovno da se pregleduvaat i koristat za podobruvawe na kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za neispravni lekovi. 43.Nabquduvawe (monitoring) na farmakoterapijata 57. antimikrobnata terapija i nabquduvawe na koncentraciite na lekovite.Primena na lekovite 41. kako na pr: ime na lekot. 64. a osobeno za pedijatriskite pacienti. na primer koga e potreben pogolem broj na dozni edinici za da se primeni dozata (pove}e od dve tableti. Dozite na hemoterapevticite i drugi lekovi ozna~eni kako rizi~ni (vrz osnova na procenka na rizikot) treba da bidat nezavisno proveruvani vo odnos na originalniot recept od strana na dvajca zdravstveni rabotnici na mestoto na gri`a neposredno pred primena. osobeno kaj pedijatriskite pacienti. Tema 6 . 54. 51. 42. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za nesakanite dejstva na lekovite i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. 59. dokolku postojat. 49. Klini~kite intervencii na farmacevtite treba da bidat vneseni vo dosieto na pacientot. dokolku postojat. so cel da se spre~i slu~ajna intratekalna primena. receptot treba da se verificira pred primenata. 46. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat alergiite da bidat to~no zapi{ani na standardno mesto vo dosieto na pacientot i tie da bidat proveruvani i analizirani pred primenata na lekovite. patot na primena i. Izve{taite za neispravnite lekovi i supstandardnite lekovi treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za farmakovigilansa.Farmacevtski informator Tema 4 . bazirani na pravila. ^uvaweto na koncentrirani elektrolitski proizvodi (pr.). 50. treba da bidat podgotvuvani vo bolni~kata apteka. So cel optimizacija na ishodot od farmakoterapijata. Na nacionalno nivo. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat razvoj na strategii za obezbeduvawe na kvalitet na primena na lekovite. Bolni~kite farmacevti treba da razvivaat ednostavni pristapi. Treba da se koristat inicira~ki alatki za da se obezbedat kvantitativni podatoci za nesakani pojavi na lekovite vo bolnicite. Tema 5 . za da se ovozmo`i nabquduvawe i za da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. Bolni~kite farmacevti treba da bidat odgovorni za opredeluvawe na lekovite koi }e se ~uvaat vo bolni~kite oddeli i za standardizacija na ~uvaweto i rakuvaweto so lekovite vo bolni~kite oddeli. Farmacevtite treba da obezbedat razvoj i primena na strategii i politiki za spre~uvawe na gre{ki zaradi pogre{en pat na primena. 58. treba da se koristat sovremeni klini~kofarmacevtski uslugi za upravuvawe so farmakoterapijata. za podobruvawe na bezbednosta na pacientot. Standardnite koncentracii na lekovite treba da bidat utvrduvani. dokolku postojat. kako na pr: ozna~uvawe na intravenski tubi blizu do mestoto na vmetnuvawe za da se spre~i prekin na povrzuvaweto i koristewe na katetri za enteralna ishrana koi ne mo`at da bidat povrzani so intravenski ili drugi parenteralni linii. dokolku e neophodno. idealno vo mini }esi~ka i/ili golem {pric (za pedijatriski pacienti) i izdavani so specijalno ozna~eni merki na pretpazlivost. Ovie podatoci treba redovno da se analiziraat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. 61. kade e mo`no. 52. dozata vo masa i volumen. 48. nabavuvani i podgotvuvani za site pacienti. toksi~nost i neophodnite merki na pretpazlivost. Lekovite za novoroden~iwa i pedijatriski pacienti. 62. 55. zdravstvenite vlasti treba da gi obedinat akcionerite vo zaedni~ko razvivawe na planovi. vklu~itelno i koristewe na metodologija na nabquduvawe so cel da se otkrijat gre{kite i da se odredat prioritetite za podobruvawe. kalium hlorid i natrium hlorid) i drugi visokorizi~ni lekovi na oddelot treba da se zameni so izdavawe na rastvori koi se podgotvuvaat neposredno pred primena ili. Izve{taite za gre{ki vo farmakoterapijata treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata. Primerite vklu~uvaat upravuvawe so antikoagulantnata terapija. klini~kata i ekonomskata efikasnost. so cel da se podobri bezbednosta. Bolnicite treba da reagiraat na izve{taite podgotveni od strana na redovnite nadvore{ni inspekcii za ocenka na kvalitetot so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na nivnite praktiki. 47. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba da podle`i na kontinuirano samoocenuvawe. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba redovno da se ocenuva od strana na nadvore{na akreditirana programa za ocenka na kvalitetot. 53.

politikite koi ja tretiraat polovata zastapenost. Hospital inpatient self-administration of medicine programmes: a critical literature review.E. A. and Hudson. G. M. harmonizirani i akreditirani za ostvaruvawe na definiranite nadle`nosti vo ramkite na definiraniot obem na aptekarskata praktika. 29:619-627. 9(suppl):R40. 2002. za pristapot do dokazite i dokazite neophodni za optimalna i soodvetna primena na lekovite. J.. J. and Reikvam. Chadbunchachai. procenka i poddr{ka na rabotnata sila. J. Taylor. Busseires. pokrienosta.F.S. N. and Barber. 29 (1) 34-38. 2007.. K. D. R. 29 (2) 90-96. A patient-held medication record and a patient medication profile to support the continuity of acute cancer care. F. 2001.. Zdravstvenite vlasti. obu~uvawe. M. Sritanyarat.. Dean. Gallego. Open University Press. J. and Brien. T. 1999. na site nivoa na obuka. Pharm World Sci.. Podgotvil: Docent d-r Kristina Mladenovska.F.. S. Vo me|uvreme od strana na rabotnite grupi bea napraveni odredeni izmeni koi vklu~uvaat: (a) Dopolnuvawe na glavnite izjavi: "Bolni~kite farmacevti. 69. and Brown. Forrest. razvivawe na kompetentnost... T. R. obemot i odgovornosta na site kadri koi obezbeduvaat farmacevtski uslugi. 74. S. 2004. UK Audit Commission. D. L. i vodi~ite i standardite za bolni~ko-farmacevtskata praktika. Vo sredina ograni~ena so kapacitet koja onevozmo`uva nabquduvawe na site pacienti koi koristat farmakoterapija bi trebalo da se vospostavat kriteriumi za izbor na pacientite koi }e podle`at na nabquduvawe". nivniot broj ne e finalen).. regrutirawe i zadr`uvawe. 68. upravuvaweto. 67. 66.org/lobalhosp. se ovlasteni i za izborot i koristeweto na medicinski pomagala kako na pr.. A. Bolnicite treba da odr`uvaat informativni sistemi za ~ove~ki resursi koi sodr`at osnovni podatoci za planirawe. }e bidat objaveni na po~etokot na 2009 god. obemot i kapacitetot na personalot da soodvetstvuvaat na nivoata.. Day. Using information technology to reduce rates of medication errors in hospitals. Brouwers. Gerdemann. Walley T. 2007. Prescribing errors in hospital inpatients: their incidence and clinical significance.E. 213-226.W. Bates. 2001. kompetentnosta. 2000. Quality and Safety in Health Care. (b) Modificirawe na izjavite: Izjavite 15 i 18 se kombinirani vo edna izjava: "Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i doteruvaat. infuziski pumpi i kompjuterski kontrolirani kabineti". 2000.. Farmacevtski fakultet Skopje United Kingdom hospital pharmacy departments: impact on the introduction of “yellow card” reporting for pharmacists.Aktuelno ri koi go optimiziraat definitivniot ishod od lekuvaweto na pacientot. 29 (5) 526-533. Green. 71.K. regrutirawe i zadr`uvawe. Pharmacotherapy.fip. B. Prot-Labarthe. British Journal of Clinical Pharmacology. C. 2006. H. Mossialos E. 31 (9) 737-724. and De Jong-Van den Berg. W.. Bolni~kite politiki za ~ove~ki resursi treba da bidat zasnovani na eti~ki principi. Viktil. but concurrence with national pharmacotherapeutic guidelines. zaedno so literaturniot pregled baziran na dokazi koj gi poddr`uva izjavite. Pharmacy interns on the ward-a pilot study. Pove}e informacii za Globalnata konferencija mo`at da se najdat na konferenciskata veb-stranica: www. 2007. Pharm World Sci. Bolnicite treba da koristat nacionalno prifatena ramka na nadle`nosti za da se procenat individualnite potrebi i karakteris- Farmacevtski informator tiki za obuka. Engels. Provision of pharmaceuticals in Australian hospitals: equity of access? Pharm World Sci. ednakvi mo`nosti i ~ovekovi prava i da bidat vo soglasnost so regulativata za rabotni odnosi. edukatorite. M.. Dutch hospital drug formularies: pharmacotherapeutic variation and conservatism. C. Motrram.. so ovlastuvawe za procesot na primena na lekovite. E. Drug Safety.. Stephens. 73. A. 28 (6): 816-817. and Lennan. Pharm World Sci.. International Journal of Pharmacy Practice.R. N.. Nivoata na praktika i dopolnitelnite barawa za kompetentnost treba da bidat definirani i redovno ocenuvani na nacionalno nivo za da se oformi ramka na nadle`nosti za site kadri. 320: 788-91. 2007. British Medical Journal. 7:238-46. Berkshire. vo specijalniot dodatok na American Journal of Health-system Pharmacy so sloboden pristap preku veb-stranicata na spisanieto. Izjavite 26 i 27 se kombiniraat: "Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto na propi{uva~ite na lekovi. S. Ovie planovi treba da gi opi{uvaat strategiite za obrazovanie i obuka na ~ove~kite resursi. Moger. profesionalnite zdru`enija i rabotodavcite treba da uka`uvaat na nedostig od ~ove~ki resursi preku odr`livi strategii za obezbeduvawe ~ove~ki resursi. pravednoto otpu{tawe i rasporeduvawe. Pharm World Sci. da odgovaraat na razli~ni uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi na najsoodveten i najekonomi~en na~in". and Wertheimer. nagraduvawe (plata) i napreduvawe vo karierata.A. "Bolni~kite farmacevti treba da ja nabquduvaat farmakoterapijata na pacientot (dnevno ili sekoga{ koga e napravena izmena) so cel da obezbedat bezbedna i soodvetna primena za pacientot i optimalen ishod. M. infuziski setovi. England. Pharm World Sci. S.. and Schulz. Hospital pharmacies in Regulating pharmaceutical in Europe: striving for efficiency. 72.. London: Audit Commission. Adverse drug reaction monitoring by . Programite za obuka na aptekarskiot personal so sredno nivo na obrazovanie (tehni~ari ili sli~no) treba da bidat formalizirani na nacionalno nivo. Vincent. L. Mrazek M. The definition of Clinical Pharmacy. Griese. Site konsenzualno izglasani izjavi (koi vo me|uvreme dopolnitelno tehni~ki i jazi~no se obrabotuvaat t.A. 49: 25463. F. and Bourdon. Klu~nite akcioneri treba da obezbedat obrazovanieto. 70. Hudson. J. i ulogata i odgovornosta na akcionerite za primena na ovie strageii. Kelly. Izjavata 33 e modificirana: "Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za soodvetno ozna~uvawe i kontrola na lekovite ~uvani vo bolnicata". Tan.et al. Spoon full of sugar: Medicines Management in NHS Hospitals. 29 (2) 47-50. O. 2007..E. Knaap. pp. obukata. Sources of information for new drugs among physicians in Thailand. and Brien J. celite. Prioritising drug and therapeutic committee (DTC) decisions: a national survey. 2001 Layton. A. equity and quality. Pharm World Sci.{. H. Planovite za ~ove~ki resursi vo bolni~kite apteki treba da gi opfatat site kadri i da se povrzani so zdravstvenite celi.. S.R. posebno vo ruralnite i oddale~enite oblasti. Characteristics of drug-related problems discussed by hospital pharmacists in multidisciplinary teams. Podatocite treba da bidat klasificirani na nacionalno nivo so cel da se podobrat strategiite za ~ove~kite resursi. 2006. Callreus. Wright. J. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za soodvetno prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite". T. Ed. International Journal of Pharmacy Practice. Rowe. Chachter.R. Prazninite vo evidencijata na ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki treba da se otkrivaat i imenuvaat preku programa za strate{ki istra`uvawa. S. 11:340-4. 2008. A.O. Emerson. 28 (3) 115180. R. Fijn. 2008. "Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat pacientite za soodvetno koristewe na lekovite".fip. Brion. Blix..org/lobalhosp 29 Literatura American College of Clinical Pharmacy. On Pharmaceutical Risk Minimization. I.J. www. Comparison of hospital pharmacy practice in France and Canada: can different practice perspectives complement each other.. 28 (3) 115-180.

{to rezultira so benefit od optimalnite rezultati od nivnata medikacija. 3) obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki. isto taka gi naglasuva ~etirite razli~ni podra~ja za reforma. se namaluvaat vo zemjite kade {to ovie uslugi se obezbeduvaat. Remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi).39 SAD$ po pacient. vo odnos na zdravjeto i zdravstvenata za{tita. Preku mnogu inovativni uslugi. farmacevtite ja demonstriraa sposobnosta za pridonesuvawe kon zna~itelni podobruvawa vo zdravstvoto.95 SAD$ do 293. osteoporozata. kako i poddr{ka vo otka`uvaweto od pu{eweto cigari i upravuvaweto (menaxmentot) na debelinata. a koi se odnesuvaat i na postoe~kite i na idnite zdravstveni potrebi. 3 4 Prevod: mr. kako i brojot i tro{ocite od upotrebenite lekovi. kako i do podobruvawe na soodvetnosta na propi{anite lekovi. i da mu sugeriraat na lekarot soodvetno re{enie. nesakanite efekti na lekovite i problemite povrzani so lekovite. Podatocite uka`uvaat deka farmacevtite se sposobni da detektiraat ~etiri problemi na sto recepti. Ovozmo`uvaj}i pristap na site lu|e do aptekite. 2) reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. srcevi bolesti i hipertenzija. farm. se naveduvaat programite za menaxment na bolestite vo aptekite od javen tip. Vo ovaa grupa na aktivnosti na farmacevtite se vklu~eni i prevencijata i menaxmentot so problemite na lekovite so status lek . demonstriraat podobreno pridr`uvawe na pacientot i podobri rezultati. Ovoj izve{taj. preku: Zgolemuvawe na univerzalniot pristap i socijalnata za{tita zaradi podobruvawe na ednakvosta vo zdravstvenata za{tita. prevencija i upravuvawe so problemite pri upotrebata na lekovite i minimizirawe na nesakanite reakcii na lekovite: preku razvojot na konceptot za farmacevtska gri`a. pacientite podobro se pridr`uvaat kon propi{anata terapija. Mnogu nezavisni studii uka`uvaat deka farmacevtite imaat pozitivno vlijanie vrz zdravjeto preku obezbeduvawe na ubedlivi i {tedlivi na~ini na pristapuvawe kon zdravstveniot sistem. negativnite rezultati od lekovite mo`ele da bidat reducirani za 53-63% i da se za{tedat 45. Pome|u nivnata odgovornost vo obezbeduvawe na odr`livi zdravstveni sitemi. postojat cvrsti dokazi deka farmacevtite se glavni u~esnici (stejkholderi) vo namaluvaweto na tro{ocite na zdravstvenata za{tita preku podobruvawe na o~ekuvanite rezultati na pacientot. no kako glavni u~esnici vo zdravstvoto. . vo odnos na opredeleni visoko razvieni i inovativni podra~ja na uslugi kon pacientite. Vklu~uvaweto na farmacevtite vo menaxmentot na zaboluvawa kako {to se astma.6 milijardi SAD$ kako direktni tro{oci na zdravstvenata za{tita. kade vo opredeleni slu~ai mese~nite za{tedi na medicinskite tro{oci iznesuvale od 143. kako i onie so status lek-bez-recept. kade mo`e da se dobie profesionalno sovetuvawe. Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) izdava Izve{taj za zdravjeto vo svetot so razli~na tema vo fokusot. Ovie uslugi se odnesuvaat kon glavnite trendovi vo zdravstvoto i potrebite na zdravstvenite sistemi.preku rabotata na nacionalnite asocijacii i pretstaveni preku Me|unarodnata federacija na farmacevti. isto taka. ja poka`aa svojata efikasnost vo prevencijata na prenesuvaweto na infekciite. podobruvawe na bezbednosta na lekovite i namaluvawe na upotrebata na nepotrebnite lekovi. Farmacevtite veruvaat deka podobra sorabotka pome|u zdravstvenite profesionalci. farmacevtite i nivnite timovi pridonesuvaat za zgolemuvawe na zdravstvenata ednakvost. Sledat nekolku primeri na novi uslugi razvieni od farmacevtite vo svetot: Promocija na zdravstvenata za{tita i upravuvaweto so zdravstvenite rizici zaradi podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na pacientite i reducirawe na potrebata od upotreba na lekovi i ostanati poskapi zdravstveni uslugi: dokazite uka`uvaat pozitivni rezultati {to proizleguvaat od programite na farmacevtite vo skriningot na rizik faktorite za kardiovaskularnite zaboluvawa. Kako posledica od vakvite aktivnosti. kako glaven faktor vo dostignuvaweto na univerzalen pristap. bez zaka`uvawe. Minov Mihail. vo sodejstvo so praktiki-bazirani-na-dokazi mo`e da pomogne vo obezbeduvaweto na pozdravi zaednici. Farmacevtite. ednakvost i socijalna pravdina. 4) remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku zgolemena efikasnost na Vladata i aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi). kako i vo zloupotrebata na lekovite preku metadonskata programa. Farmacevtite se prvi od zdravstvenite profesionalci. nedostig S 30 1 2 od zdravstveni profesionalci i zgolemeni tro{oci vo zdravstvenata za{tita. Kako primer. vklu~uvaj}i podobro pridr`uvawe kon terapevtskite protokoli (re`imi): preku intervencii na farmacevtite. Obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki Dobro definirana sorabotka na lokalno nivo pome|u farmacevtite i ostanatite zdravstveni profesionalci (vklu~itelno i lekarite) dovede do namaluvawe na brojot na recepti i do namaluvawe na cenite na lekovite. kako {to se streeweto na populacijata. Podobruvawe na rezultatite na zdravstvenata za{tita preku najdobra mo`na upotreba na lekovite.na-recept. kade zaedni~ka cel e : 1) postignuvawe na univerzalen pristap i socijalna za{tita zaradi podobruvawe na zdravstvenata ednakvost. tie se podgotveni i posveteni. spec. Izdanieto od 2008 godina ja potencira ulogata na Primarnata zdravstvena za{tita.da aktivno gi poddr`uvaat vladinite politiki {to ja odr`uvaat krajnata cel za podobruvawe na zdravjeto na pacientite vo celosen fokus. postoi dovolno silen dokaz deka farmacevtskite intervencii go namaluvaat brojot na bolni~kite denovi.Farmacevtski informator Aktuelno Farmacevtska poddr{ka na zaklu~ocite na Izve{tajot za zdravjeto vo svetot ekoja godina. tuku i nivnata posvetenost na ovie ~etiri glavni oblasti za zdravstvena reforma. isto taka. poka`uva efekti na ekonomska isplativnost: dokolku programite na farmacevtskata gri`a bile potpolno implementirani vo SAD. farmacevtskata gri`a. kako i pacienti so renalna transplantacija. Reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. Ne samo {to farmacevtite se soglasni so ovie bazi~ni principi. zgolemena polimedikacija. Sli~no na ova. odnosno kancerot na dojkata.FIP. Farmacevtite go poka`aa ne samo sopstveniot interes. {to vodi kon zgolemena efikasnost na Vladata poddr`ano od SZO. Identifikacija.

d-r Vladimir Popovski. 31 Prezemeno od http://www. potrebno e precizno definirawe i regulirawe vo forma na podzakonski akti i pravilnici. Pokaneti gosti i prezenteri od stranstvo bea: Vesna Koblar. Na rabotilnicata se otvori diskusija za definirawe i utvrduvawe na adekvatna politika na ceni na lekovi. Farmacevtskiot fakultet i od Ministerstvoto za zdravstvo (Biro za lekovi) i FZOM.gov. \or|i Trenkoski i Janez Jelni- Politika na ceni na lekovi na rabotilnicata se soglasija deka za da se postigne adekvatna transparentnost i legalna ramka na politikite na cenite na lekovi. Na rabotilnicata u~estvuvaa ministerot za zdravstvo d-r Bujar Osmani.php kar. na 13 noemvri 2008 godina (~etvrtok) vo Hotelot "Aleksandar palas" od 10 do 13 ~asot se odr`a trkalezna masa na tema: "Politika na ceni na lekov". be{e prepora~ano deka treba da se inicira set na kriteriumi i standardi za postavuvawe na legalna ramka i razvoj na metodologija.Aktuelno Farmacevtski informator Trkalezna masa: Vo organizacija na Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija (MZ)-Proektna edinica za koordinacija. zamenik-direktor na Agencijata za lekovi.mk/index. direktorite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. kako i pretstavnici od Farmacevtskata komora. so cel soodvetna implementacija na politikata na ceni na lekovi vo R. prof. od Institutot za zdravstveno osiguruvawe od Hrvatska i Stanislav Primo`i~ od Agencijata za lekovi na R. d-r Ton~i Buble. Slovenija. Me|u drugoto.moh-hsmp. Makedonija. zamenik-ministerot i glaven koordinator na proektot za Upravuvawe so zdravstveniot sektor. U~esnicite .

Farmacevtski informator 2009 Kalendar 32 .

Belgrad. go promeni razvojniot tek i ostvari zavidni rezultati vo poslednite dve godini. sledime i usovr{uvame. a ovaa godina o~ekuvame toa da bidat Nigerija.12. Denes vo svoeto portfolio Galenika ima i antibiotici od novata generaciaj koi se efikasni i selektivni.. Rabotime so zemjite od porane{niot SSSR. se stabilizira i go unapredi raboteweto. dietetski preparati. Najgolemoto u~estvo e vo Bosna i Hercegovina. Galenika ima 2800 vraboteni. Ovaa fabrika }e bide edna od najmodernite fabriki za proizvodstvo na vakvi preparati vo svetot. Zastapeni sme vo Romanija i drugi zemji. Za kratko vreme Galenika dobi pove}e nagradi i postigna rezultat kakov {to nema{e po devedesetite i prvite godini od ovoj vek. Kongo. prakti~no. pazari vo Afrika. Potsetuvame deka Galenika AD neodamna na 21. Prvoto {i{ence penicilin e proizvedeno 1949 god. stomatolo{ki i veterinarni proizvodi. Na{ite kadri imaat postojana edukacija vo odredeni specijalizacii. Planirame da vlo`uvame i vo fabrika za polute~ni i te~ni farmacevtski proizvodi.2007 god. na Bliskiot i Dale~niot Istok. Asortiman so pove}e od 250 proizvodi Asortimanot na Galenika opfa}a pove}e od 250 proizvodi so koi gi opfa}a re~isi site grupi na lekovi. koja }e bide otvorena slednata godina vo Belgrad. generalen direktor na Galenika. Postoe~kata organizacija sekoga{ ja prilagoduvame kon barawata i dvi`eweto na pazarot i naukata. veli Pravdi}. dobrite programi. objasnuva Pravdi}. koja iznesuva 46 milioni evra i pretstavuva najgolemo vlo`uvawe vo proizvodstveni kapaciteti vo minatata i ovaa godina vo Srbija. Republika Srpska i Makedonija. 33 . 62 godini tradicija. dobar istra`uva~ki razvoen sektor i logistika. Koga taka gledame. vredna 46 milioni evra. So toa i niz odredeni korekcii bi bila zaokru`ena. nova farmacevtska kompanija koja bi gi zadovoluvala najmodernite standardi na svetsko nivo. a za tri godini vkupniot izvoz e zgolemen blizu 100 procenti. 12 fevruari 2008 godina. So ova obra}awe generalniot direktor na Galenika go odbele`a po~etokot na rabotite na najsovremenata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi vo regionot i edna od najmodernite vo Evropa. kvalitet na svoite proizvodi i edinstvena na prostorot od porane{na Jugoslavija ima Institut za farmacija. Galenika AD oficijalno potpi{a Dogovor za finansirawe na izgradba na fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. Toa e prv ~ekor vo investiciite. Vo rabotnata strategija toa ni e edna od osnovnite to~ki koi gi neguvame. razvoj na novi preparati. no tamu na{eto u~estvo e zna~itelno pomalo. proglasena e za najuspe{na kompanija vo Srbija. Minatata godina go osvoivme pazarot vo Libija.. Sprema rezultatite vo 2005 godina. Mongolija. Galenika vo septemvri 2009 god. Toa e korporativna timska rabota koja dobro se poka`a i dade egzaktni rezultati. Azerbejxan. Anglija i Francija. }e ja otvori novata fabrika. Toa se zemji so golem broj na `iteli i pretstavuvaat mnogu privle~ni pazari. otvorame Farmacevtski informator Po~ituvani Imam zadovolstvo da Ve izvestam deka denes. Dogovorot za kreditirawe na taa investicija Galenika AD go potpi{a so Unikredit banka Belgrad i Banka Intesa . Taa investicija e samo eden od pokazatelite deka Galenika uspe{no se izbori so nasledenite problemi. go potpi{a dogovorot za izgradba na nova fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi so italijanskata firma IMA Italy kako izveduva~. vode~ka farmacevtska ku}a vo Srbija.Komercijalen tekst Naskoro najmoderna fabrika vo Evropa Stanuva zbor za investicija na Galenika AD. mo`e da ka`eme deka Galenika e dr`ava vo malo i toa rezultira{e so izvonreden kvalitet na proizvodite. U~estvoto na Galenika na pazarot vo zemjite od okolinata se dvi`i okolu 30 procenti. Pred toa osvoeno proizvodstvo na penicilin imale samo SAD. a dve godini podona od London se vrati so zlatna "Kruna na kvalitetot". edna od najmodernite vo Evropa. }e ima kapacitet od 2 milijardi i 100 milioni kapsuli na godi{no nivo so rabota vo dve smeni i }e gi ispolnuva najvisokite evropski i svetski standardi koi va`at za farmacevtskata industrija. izjavuva g. Posebno sme gordi na realizacijata vo izgradbata na novata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. Aleksandar Pravdi}. }e se prostira na 9000 m2. Vo paletata lekovi na Galenika antibioticite imaat najzna~ajno mesto.

. so idejata za nova poseta na Galenika i Belgrad. proletta predizvika novi emocii. ostavija neizbri{livi spomeni na edno prijatelstvo koe e tradicija u{te od godinite koga me|u nas nema{e granici.Farmacevtski informator Komercijalen tekst 34 Galenika i Belgrad stanuvaat tradicija koja trae Po zimskite meseci na miruvawe. vo maj. novi `elbi. Né predizvika i nas. svoi posebni slu~uvawa i nikoga{ dve ne mo`at da bidat isti. I ovoj pat dru`eweto vo rabotni uslovi i vo uslovi na ve~erni prijatni migovi na plovidbata po Sava i Dunav. Taka }e bide i vo idnina. Sekako deka sekoja poseta nosi svoi osobenosti. prodol`uvaj}i ja po~etnata ideja za realizirawe pove}e rabotni poseti od Makedonija. Taka be{e i ovoj pat. rabotewe i eden vid monotonija.

Komercijalen tekst Farmacevtski informator 35 .

Fe. be{e nasloveno predavaweto za farmacevtite vo ramkite na odr`anoto Godi{no sobranie na Farmacevtskoto dru{tvo na R. izvor na energija. posetata i sodr`inskiot sostav na Zaum. kako i prevencija vo za{titata od odredeni bolesti. Cr. Pritoa. . dopolnuvawe na ishranata so vitamini i minerali. izlegovme od kli{eto na 45-minutno predavawe vo zatvoren prostor i ja iskoristivme nepovtorlivata ubavina na Ohridskoto Ezero za organizirawe predavawe na brod so site propratni uslovi za kvalitetna prezentacija.. vo Struga.. Na toj na~in go spoivme ubavoto i korisnoto. plovidbata po Ohridskoto Ezero.Farmacevtski informator Komercijalen tekst “TRI VA@NI PRI^INI ZA OLIGOGAL”. Vo ramkite na na{ata predvideni marketing aktivnosti go realiziravme predavaweto za Oligogal koj stanuva paleta: Se. be{e ona {to go narekuvame: ubavoto. zatoa slikite neka go ilustriraat nastanot. 36 . Tekstot toa ne mo`e da go dolovi. Makedonija na krajot na maj. a so svoite osobini i deluvawe stanuvaat pridru`ni proizvodi na osnovnata medikamentozna terapija. stanuvaat del od zdrava hrana. Toa be{e korisnoto. . Dru`eweto. .

odnosno gi vklu~uvaat i prevencijata na bolestite. 10. gi zgolemuva vrednostite na planiranite rezultati Zaklu~ok od Deklaracijata od Helsinki: Farmacevtite i Javnoto zdravstvo. zaradi obezbeduvawe na podobri i odr`livi o~ekuvani rezultati. kako i ostanatite dokumenti i publikacii od SZO i EURO-FARM Forumot. kako i naporite da se vlijae vrz ostanatite zdravstveni profesionalci vo potenciraweto na spomenatite zdravstveni segmenti Site zemji od Evropa se soo~uvaat so razli~ni zdravstveni predizvici. FIP. redistribucija na resursite zaradi zadovoluvawe na potrebite vo zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto.Da se raboti na idni investicii vo farmacevtskata rabotna sila.bez ogled dali ovie se od javniot ili privatniot sektor. spec. SZO. kako i nivnite socijalni. kako i oportunisti~ki farmacevtski intervencii. vo kontekst na demografskite ili epidemiolo{kite promeni. kako i soodvetna eti~ka i efikasna upotreba na inovaciite vo medicinskata i farmacevtskata tehnologija 11. Da se obezbedi vrska pome|u individualniot pacient i farmacevtot. na nacionalno i nadnacionalno nivo Osiguruvawe deka farmacevtskite sistemi se izgotveni i sposobni da odgovorat na krizite i deka farmacevtite sorabotuvaat edni so drugi. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo da gi vklu~at zabele{kite za zdravstvoto obezbedeni preku farmacevtskite intervencii vo site politiki. ednakvost i u~estvo preku farmacevtskite politiki. kako i da se obezbedi deka ovie uslugi se ispora~uvaat vo sorabotka so uslugite obezbedeni vo ostanatite institucii na sistemot. kako i Standardite za kvalitet na farmacevtskite uslugi. Da se obezbedi pristap kon kvalitetna farmacevtska gri`a zasnovana vrz najdobrite dostapni dokazi na medicinskata i farmacevtskata nauka. Nie. pridonesuvaat vo podobruvaweto na zdravjeto i blagosostojbata. Deklaracijata e bazirana na Povelbata od Talin: Zdravstveni sistemi za zdravje i blagosostojba. promocijata na zdravjeto. prevencija na zaboluvawa. 2. Godi{no sobranie ja donese Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. 15. internacionalniot izboren konkurs na farmacevti treba da bide voden od eti~ki pristapi i me|udr`avna sorabotka. na 17. kako i potrebite na narodot. Dobra farmacevtska praktika. so ogled na nivnoto li~no zdravje preku intervenciite na farmacevtite Pottiknuvawe na me|udr`avnoto u~ewe i sorabotka vo odnos na dizajnot i implementacijata na reformite na farmacevtskiot sistem. a vo soglasnost so soodveten kodeks na praktika. namaluvawe na finansiskite barieri pri upotrebata na neophodnite uslugi. kako i vospostavuvawe na ramnote`en odnos vo sorabotkata so glavnite u~esnici na site nivoa. prodlabo~uvawe na socioekonomskite razliki. 2008. Da se integriraat naso~enite programi spored specifi~ni zaboluvawa vo postoe~kite strukturi i uslugi. 1997. so ednovremeno priznavawe na nivnite prava i odgovornosti. i kako osnova za zabrzuvawe na implementacijata na pogorenavedenite odredbi za zajaknuvawe na farmacevtskite sistemi. zaradi poddr{ka na poinformiran proces na donesuvawe na odluki. kako i za intersektorska i interprofesionalna sorabotka i promocija na zdravjeto zaradi obezbeduvawe na efikasna farmacevtska gri`a. 3. dostoinstvoto i doverlivosta. EURO-FARM Forumot. Da se vrednuva i da se stremi kon ovozmo`uvawe na obezbeduvawe na kvalitetni farmacevtski uslugi za site. osiguruvaj}i deka potrebnoto vnimanie e obezbedeno kon siroma{nite lu|e i drugite vulnerabilni grupi na gra|ani Investirawe vo farmacevtskite sistemi i pottiknuvawe na investiraweto pome|u sektorite {to imaat vlijanie vrz zdravjeto. tuku i za drugite zemji (mobilnost na farmacevtite). Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo vo definiraweto na vizijata za razvoj na farmacevtskiot sistem. e posvetena na : Promocija na zaedni~ki vrednosti na solidarnost. 9. 8. mora da bide posvetena kon podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto Ova e kontinuiran proces kade mnogu farmacevti se ve}e posveteni na podobruvawe na zdravjeto vo nivnite regioni i deka praktikata na sorabotka. Deklaracijata go potvrduva i priznava slednovo: Zdravstvenite sistemi podrazbiraat mnogu pove}e otkolku samo zdravstvena za{tita. 6. 3 oktomvri 2008 godina (prevod: m-r farm. Da se obezbedi holisti~ki pristap kon uslugite preku obezbeduvawe od strana na aptekite na promocija na zdravje. kako i pomagawe na farmacevtite za poefikasna me|usektorska implementacija. Da se obezbedi platforma za povrzuvawe na farmacevtskite uslugi so zaednicite i semejstvata. 14. 2003. a posebno za vulnerabilnite grupi. preku intervenciite na farmacevtite. bidej}i ima implikacii ne samo za zemjata-investitor. alokacijata na resursi i ostanatite aktivnosti. tehnolo{ki razvoj i zgolemuvawe na o~ekuvawata Zdravstvenite sistemi {to dobro funkcioniraat se esencijalni vo podobruvaweto na zdravjeto Unikatnata uloga na farmacevtite vo primarnata i sekundarnata zdravstvena za{tita. 7. soglasno resursite. kako i upotreba na najsoodvetnata tehnologija za obezbeduvawe na podobrena efikasnost i bezbednost na samiot pacient. kako i za{tita od finansiskite rizici pri pru`aweto na zdravstvenata usluga. se obvrzuvame samite sebe za upotreba na ovaa Deklaracija kako osnova za transformacija na zaedni~kite vrednosti vo aktivnosti. povrzuvawe na alokacijata na resursite kon obezbeduva~ite na istite vrz osnova na nivnata izvedba. 12. i promocija na odgovornost i transparentnost vo upotrebata na ovie fondovi. Da se bide posveten vo mereweto na izvedbata i da se razmenuvaat iskustva za se {to e gore navedeno. kako i so ostanatite zdravstveni profesionalci vo stapuvaweto vo sila na Me|unarodnite zdravstveni regulativni propisi Povikuvawe na nacionalnite farmacevtski asocijacii {to rabotat vo ramkite na svoite odgovornosti za: 1. Da se definiraat finansiski dogovori zaradi obezbeduvawe na pottik za efikasno organizirawe i ispora~uvawe na farmacevtskite uslugi. bazirana na po~it kon privatnosta. kako i poddr{ka vo sobiraweto na potrebnata dokumentacija od oblasta na zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. objekti i uslovi za akutna i prodol`ena zdravstvena za{tita. 4. vklu~uvaj}i primarna zdravstvena za{tita. Da se zajakne farmacevtskata politika i sistemskite istra`uvawa.Aktuelno Farmacevtski informator DEKLARACIJA za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto Evropskiot forum na Farmacevtskite asocijacii. kako odgovor na nivnite potrebi. kako del od zdravstvenite sistemi vo Evropa. vo odnos na ulogata na farmacevtot. barawata i o~ekuvawata na lu|eto. kako i domovite na gra|anite . Deklaracijata uka`uva deka farmacevtite. programi za menaxment so zaboluvawata. upotrebuvaj}i dokazi za povrzanosta me|u socioekonomskiot razvoj i zdravjeto preku farmacevtskite intervencii Promovirawe na transparentnost i odgovornost vo performansite na farmacevtskiot sistem zaradi postignuvawe na merlivi rezultati Adaptirawe na farmacevtskite sistemi kon pogolemo razbirawe na potrebite. dokolku e potrebno. ograni~eni resursi. regionalna kancelarija za Evropa. Da se upotrebuvaat opredeluvawa od zdravstvenata tehnologija. i. 5. kako i ovozmo`uvawe na lu|eto da pravat izbori za zdraviot na~in na `ivot. Da se raboti na soodveten balans pome|u farmacevtskata gri`a. Da se pomogne na ministrite za zdravstvo vo obezbeduvawe na transparentnost i odgovornost vo monitoriraweto i evaluiraweto na izvedbite na farmacevtskiot sistem. zaedno so drugite zdravstveni profesionalci. ekonomski opredelbi i opredelbite za `ivotnata sredina 13. prevencijata na bolestite i promocijata na zdravje so akcent vrz postoe~kite i idnite zdravstveni i medicinski potrebi. ~lenovite na EURO-FARM Forumot. Mihail Minov) 37 .

Taka. posebno kaj multinacionalnite kompanii. Pritoa. najvisokata cena {to bi ja tolerirale pla}a~ite. Vo Evropa ovoj princip na rabota se koristi samo vo Velika Britanija. bidej}i regulatornite i dr`avnite tela ne pla}aat za razvojnite. dr`avite primenuvaat merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi. istra`uvawe i marketing na lekovi mo`e da se mnogu razli~ni. Ovoj metod e isto taka slo`en poradi proverkata na zarabotkata i tro{ocite kaj multinacionalnite kompanii. Nekoi gi sporeduvaat zgolemuvawata na cenite. tro{ocite me|u razli~ni firmi za proizvodstvo. zemji. koja e nivnata vistinska ili korektna cena. Me|utoa. Kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa Cenite na lekovite mo`at da se kontroliraat na slednite nivoa: 1) proizveduva~. problem mo`e da se javi zatoa {to ~esto nema tolku identi~ni proizvodi na razli~nite pazari vo smisla na imeto na 38 . Proda`nata cena na lekovite vo toj slu~aj ne e odredena od vistinskiot tro{ok za niven razvoj. Nivna zaedni~ka cel e da ja odredat cenata na lekovite koja e vistinska ili korektna za razli~nite u~esnici vo farmacevtskiot sektor. pak. Holandija i dr. zamenata na postari i poevtini lekarstva so ponovi i poskapi. pa duri i prodol`uvaat da rastat. nasproti industriskite i komercijalnite interesi na dr`avata. Vo ovaa prilika }e go razgledame prviot na~in na kontrola na tro{ocite na lekovi. Vo Isto~na Evropa. Metod na sporedba na ceni Vo ovoj slu~aj se sporeduvaat cenite na identi~ni ili sli~ni produkti staveni vo promet na stranskite i doma{niot pazar. tuku od cenata {to toj konkreten pazar mo`e da ja izdr`i. pri {to se koristat razli~ni varijanti. stanuva te{ko da se znae {to e vistinskata cena na lekot. Vo uslovi na eden tipi~en pazar za komercijalni proizvodi. kako {to se strukturata na pazarot. Ovoj rast e naj~esto predizvikan od: progresivnoto stareewe na naselenieto. neophodno e pravilno finansirawe na nacionalniot zdravstven sistem. Eden ote`nuva~ki faktor za re{avawe na problemot e konfliktot na interesi me|u nacionalnata zdravstvena politika i neophodnosta od ograni~uvawe na finansiskite sredstva za lekuvawe od edna strana. na farmacevtskiot pazar ne postoi vistinsko pregovarawe me|u dvete strani (potro{uva~ite-pacienti i dobavuva~ite na lekovi). Pri razvojot na eden nacionalen sistem za kontrola na cenata na lekovite. kade Vladata pregovara poedine~no so farmacevtskite kompanii za profitot koja sekoja mo`e da go ostvari so proda`ba na lekovi vo javniot zdravstven sistem. 3) distributer i 4) farmacevt. iako vo evropskite dr`avi se primenuvaat mnogu od merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi. Osven toa. Za da se nadmine problemot na finansiska neramnote`a me|u potrebite i mo`nostite za kupuvawe lekovi. a potro{uva~ite nemaat dovolno podatoci za produktot i cenite. Dobavuva~ite ~esto se monopolni poradi postoewe patentnata za{tita na lekovite. kako na pr: odreduvaweto na buxetski sredstva i refundiraweto vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na profesionalni merki Sepak. problemati~en i te{ko prilagodliv za evropskite zemji koi imaat razvien liberalen pazaren sistem. pri slobodno formirawe ceni na lekovite obi~no se postignuvaat nivni visoki ceni. Metod na maksimalen profit So ovoj metod pla}a~ite go odreduvaat maksimalniot profit na proda`ba na lekovi na kompanijata. no te{ko bi gi proverile i potvrdile. Metodot se primenuva vo Portugalija. metodot vlijae {tetno vrz nacionalnite kompanii.e. od druga strana. t. pronao|awe na terapija za dotoga{ neizle~ivi bolesti i zgolemuvaweto na cenite na postoe~kite lekovi. Zatoa ako ne mo`e da se napravi sporedba na cenite. principot na ednakvost me|u gra|anite i kvalitetot na zdravstvenata za{tita. za da gi iskoristat svoite ograni~eni finansiski sredstva na najefikasen mo`en na~in. Sepak. vo realnosta tro{ocite i ponatamu ostanuvaat visoki. zgolemenata upotreba na lekovi. Me|utoa. Preku soodvetna regulativa za zdravstveno finansirawe tie se stremat da mu ovozmo`at na sekoj svoj gra|anin univerzalen pristap do potrebnite lekovi. Vo praktikata ovoj metod e stati~en. Postojat tri na~ini za nacionalna kontrola na tro{ocite za lekovi: kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na finansiski merki. istra`uva~kite i marketing aktivnosti na lokalnata industrija. proizvodstvo i distribucija.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Nacionalna regulativa Merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi Zdravstvenite sistemi vo Evropa go smetaat zdravjeto za osnovno ~ovekovo pravo i zatoa tie generalno se bazirani na principite na univerzalen pristap do zdravstvena za{tita i solidarnost. maksimalen profit. pri {to naj~esto se koristat kombinacii od ovie metodi. Zatoa merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi treba da se primenuvaat vo soglasnost so drugite nacionalni komponenti. ovaa cena se postignuva so pregovarawe me|u dobavuva~ite i potro{uva~ite vo uslovi na transparentnost za karakteristikite na proizvodot i so sporedba na cenite. drugi baraat od kompaniite koi nudat nov produkt informacii za nivnata cena vo drugi dr`avi. 2) uvoznik. Zatoa. Dosega se razvieni nekolku metodi za presmetuvawe na cenite na lekovite koi naj~esto se koristat vo razli~ni kombinacii: tro{oci plus profit. pa nivnite tro{oci se pogolemi vo odnos na stranskite. vo uslovi na postojan rast na tro{ocite za zdravstvena za{tita. Poradi toa zasega se koristi samo vo Velika Britanija kade nacionalnata farmacevtska industrija glavno dominira na pazarot za lekovi. 1) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na proizveduva~/uvoznik Metod na tro{oci plus profit za finansirawe na lekovi Toa se obi~no slo`eni presmetki koi gi vklu~uvaat tro{ocite na proizvodstvo na poedine~nite proizvodi plus odredena profitna mar`a. Tie ovie podatoci mo`at da gi pobaraat od proizveduva~ite. Romanija. Na pla}a~ite im se potrebni obemni i verodostojni informacii za tro{ocite i mar`ite na poedine~nite proizvodi na sekoja od kompaniite. dodeka drugite dva na~ina }e bidat elaborirani vo slednite broevi na Farmacevtskiot informator. sporedba na ceni. najte{ko e da se odredi tokmu toa. pregovori za cenite i farmakoekonomski presmetki. najdobro e da se sporeduvaat cenite na site lekovi ~ii tro{oci se refundiraat na doma{niot pazar vo odnos na identi~nite ili sli~nite produkti od drugi referentni zemji. osobeno e evidenten rastot na tro{ocite za lekovi.

A critical review of the remuniration system of pharmacist. Mo`e da se koristi i nivna kombinacija so odreduvawe maksimalna mar`a.Zdravstvena ekonomija brendot. (Prodol`uva vo sledniot broj) Podgotvila: Verica Ivanovska diplomiran farmacevt i magister po javno zdravje stru~en sorabotnik na Svetskata zdravstvena organizacija vo @eneva bidej}i toa mo`e da predizvika veri`no namaluvawe na cenite i vo drugi zemji. Mossialos E. World Health Organization Regional Office for Europe. Vladata gi kontrolira tro{ocite za novite lekovi na pazarot preku direktni pregovori. Metod na pregovori za cenite Vo ovoj metod naj~esto u~estvuvaat institucionalni kupuva~i. farmacevtskata forma i ja~ina.org/F3/G10/docs . Vo Holandija. kako i mo`nite nedostatoci i rizici. a ~esto se koristi i nivna kombinacija. maksimalnite ceni za lekovi se presmetani kako ceni vo golemoproda`ba so sporeduvawe na cenite vo Velika Britanija. a mo`e da se koristi i nivna kombinacija. Equity and Quality. treba da se vnimava aptekata da ne stavi dopolnitelna mar`a na lekovite {to gi izdava. treba da se vnimava niskata cena negativno da ne se odrazi na celokupniot kvalitet na farmacevtskata gri`a (na pr: namaleni rezervi od skapite esencijalni lekovi). taa ostvaruva profit na smetka na pacientite. posebno vo uslovi na generi~ka supstitucija. Tie imaat zgolemena mo} za pregovarawe poradi koli~inata lekovi koja ja kupuvaat i parite so koi raspolagaat. 2003. Holandija. i toa naj~esto vo kombinacija so drugi metodi. Vo Francija. EU. Se sporeduvaat lekovi so ista aktivna komponenta. kako na primer bolnici. mar`ata raste koga se namaluva cenata na lekot i obratno. zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba (rabati i popusti). de Joncheere CP. Vo odnos na pacientite ima dva metoda na presmetka. t. Health and social care: Overview of pharmaceutical pricing and reimbursement regulation in Europe. Haaijer-Ruskamp EM. Pregovorite se polesni za kupuva~ite koga tie zastapuvaat pogolema grupa lu|e. osobeno pri kupuvawe vakcini i lekovi za dr`avni rezervi. Rietveld AH. Vo istata grupa spa|a i metodot na tenderi koj se koristi ponekoga{ vo javniot zdravstven sistem na evropskite zemji. Isto taka. fiksen procent na mar`a dodadena na cenata na lekot od veledrogerijata. Sistemot na kapitacija se koristi vo Danska.e. Ograni~uvawe na proda`nata mar`a na aptekite mo`e da se bazira vrz osnova na proizvodot ili na pacientite. Na evropskiot pazar mar`ite na aptekite naj~esto se fiksni (okolu 30%) i za niv na odreden period se pregovara so Vladata. eksperimentalno ili definitivno se koristat vo Avstralija. fondovi za zdravstveno osiguruvawe. Metodot na pregovarawe mo`e da se koristi i od decentraliziranite edinici. Walley T. So toa se postignuva nagradata {to farmacevtot ja dobiva da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. Farmako-ekonomskite presmetki. pa veledrogeriite i aptekite potoa treba me|usebno da pregovaraat za nivnite poedine~ni mar`i. Presmetkata na fiksna cena po recept ovozmo`uva kako i vo prethodniot slu~aj nagradata {to ja dobiva farmacevtot da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. t. mo`at i da ne prifatat odreden lek da se najde na listata za refundirawe dokolku smetaat deka negovata cena e previsoka. pri {to osnovnoto pra{awe e kolku e korisen toj lek za op{testvoto. Farmacevtski informator bie od veledrogerijata namaluvawe na cenata na lekot. digresija na mar`ite. Nedostatok na ovoj metod e {to aptekata mo`e da do- 39 Koristena literatura: 1. Norve{ka. 53-68. vremenski rok za dostavuvawe na lekot. Sistemot na kapitacija zna~i deka aptekata dobiva fiksna suma godi{no za sekoj pacient. Finska. tie za sega se smetaat kako model vo razvoj. no ne i pacientite. ili so odreduvawe na maksimalnata cena za koja veledrogerijata mo`e da go prodade lekot na aptekite. Iako teoretski va`i za dobar metod. Isto taka. razli~nite nacionalni danoci i sl.n. ista ja~ina i forma na nivo na proda`ba vo apteki bez DDV. i dokolku kupuva~ot ima golema pregovara~ka mo}. Vtoriot tip presmetki e so maksimalni namesto fiksni mar`i. ili pak vo zemjite vo razvoj za pokrivawe na potrebite na bolnicite i ambulantite so esencijalni lekovi. Poradi toa ve}e spomenavme deka Danska zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba. so {to korist od poniskata cena ima aptekata. kako {to e slu~ajot so Romanija. Kanavos P. no i buxetski ograni~uvawa za kupuvawe lekovi. Prviot tip koristi fiksni mar`i. mo`e da postigne poniska golemo i maloproda`na cena. Po voveduvawe na ovoj metod vo 1996 do{lo do prvi~no pa|awe na cenite na lekovite za 20%. Health Policy 36 (1996). Huttin C. Nedostatok na ovoj metod e {to dokolku aptekata dobie namaluvawe. Za da se odbegnat vakvi rizi~ni situacii. LSE. 2) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na golemo i maloproda`ba Ograni~uvawe na distributivnata mar`a Distributivnata mar`a na lekot se odnesuva na mar`ata stavena vo veledrogeriite i vo aptekite i treba da se ograni~i bidej}i mo`e da bide i do 40% od cenata na lekot. Velika Britanija.e. mo`e da se postavat dopolnitelni uslovi. 4. kako {to e slu~ajot so vladite ili fondovite za osiguruvawe vo pove}eto evropski zemji. Drugs and Money. Tretiot tip presmetki e so t. na primer. Bidej}i tie go pokrivaat skoro celiot nacionalen farmacevtski pazar. http://dg3. Nedostatok na metodot na pregovarawe e {to proizveduva~ot ima golema mo} da nametne povisoka cena vo slu~aj na monopol poradi patentna za{tita ili ako lekot se koristi za lekuvawe na nekoja prethodno neizle~iva bolest (na pr: terapijata za HIV/SIDA). na primer. postojat tri tipa na presmetki. European Observatory on Health Care Systems Series. 3. Ograni~uvawe na mar`ata na golemoproda`ba se postignuva ili so davawe dozvola na veledrogerijata za stavawe maksimalna mar`a na svoite uslugi. na primer. 2. Poradi toa Danska. Metod na farmako-ekonomski presmetki Ovoj relativno ponov metod funkcionira taka {to kupuva~ite na lekovi se obiduvaat da ja presmetaat korektnata cena na lekot vrz osnova na cenata na drugite postoe~ki tretmani za istoto zaboluvawe i tro{ocite koi toa konkretno zaboluvawe gi ima za op{testvoto. na primer. Dukes MNG. kako bolnici i drugi zdravstveni ustanovi. Regulating Pharmaceuticals in Europe: Striving for Efficiency. pod uslov da imaat ograni~eni buxeti za da se stremat kon dobivawe poniski ceni. Mrazek M. Velika Britanija. Belgija i Francija. Kanada. Pritoa. ponekoga{ e te{ko da se sporeduvaat cenite na lekovite poradi razli~nite mar`i vo malo i golemoproda`bata vo drugite dr`avi. so {to se stimulira izdavaweto na poevtini lekovi. Germanija. a da ne ja promeni krajnata cena na lekot. Cenata na lekot se formira spored negovata direktna i indirektna prednost vo sporedba so ostanatite mo`ni lekovi i tretmani za istoto zaboluvawe. Isto taka. proizveduva~ite mo`at da ne se soglasat za poniski ceni ako postoi rizik toj poevtin lek podocna da bide prodaden vo drugi zemji so paralelen uvoz. krajniot ishod od ovie presmetki zavisi od pravilnata i nepravilnata upotreba na lekot po negovo pu{tawe vo promet. regionalni i nacionalni vladi bidej}i tie poseduvaat tehni~ka ekspertiza i informacii. 2004. Poradi debatite koi se u{te se vodat vo vrska so korista od farmako-ekonomski presmetki. duri e potreben i slo`en kompjuterski sistem za obrabotka na ovie podatoci. Pritoa. Dokolku se odnesuva na proizvodot. pregovaraweto za poniski ceni so proizveduva~ite e pote{ko vo zemjite koi se koristat kako referentni.eudra.

Germanija i Izvr{en direktor na Federalniot institut za lekovi i pomo{ni lekoviti sredstva (BfArM). so slednite temi i predava~i: N 40 Upatstva za upotreba . predava~ Truus Janse-de Hoog. predava~i ~lenovi na Zdru`enieto na proizvoditelite na lekovi na Bugarija Varijacii povrzani so kvalitetot (Quality-related variations). pretsedatel na Komisijata za procena na kvalitetot pri Oddelot za registracija na lekovite vo Agencijata za lekovi na Bugarija Ovaa me|unarodna konferencija be{e dizjnirana za da gi dopolni i obnovi znaewata od ovaa oblast na menxerite i sorabotnicite vo farmacevtskata industrija i na site zaintersirani strani vo procesot na registracijata na lekovite i klini~kite ispituvawa. Fakultet za javno zdravstvo. D-r Genka Petrova. so slednite temi i predava~i: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata. predava~ Cvetomir Delijski. predava~ Doc. Predsedatel na Paul-Ehrlich-Institut. D-r. testirawe na korisnicite.iskustva od 2008 godina. so slednite temi i predava~i: Nova regulativa na varijaciite vo EU. rakovoditel na Oddelot za medicinski informacii i me|unarodni odnosi. pretstavnik od Bugarija vo PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA Rezime na sesiite 1-3: Predizvik za aplikantite/stranki pri registracijata na lekovi. Bistra Angelovska FZO . Agencija za lekovi na Bugarija Dodatni barawa za registracija na lekovite vo EU. predava~ Svetlana Zaharieva. Konferencijata be{e podelena vo ~etiri sesii. Germanija Iskustvata za odnosot na Postapka za me|usebno priznavawe (MRP)/ Decentralizirani proceduri za registracija (DCP) vo EU. Daniel Brasseur. prorektor na Medicinskiot univerzitet vo Sofija i doc. Holandija. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Obrasci za Pregled na kvalitetot na dokumentite (QRD) implementcija vo Bugarija. Oddel za procenka na lekovite. direktor na Evropskiot direktorat za kvalitet na lekovite i Zdravstvena za{tita. novite odgovornosti na Komitetot za lekovi za humana upotreba (Committee for Medicinal Products for Human UseCHMP) vo pro{irenata EU. so slednite temi i predava~i: Iskustva so novata legislativa za pedijatriskite lekovi razvitok na lekovite za pedijatriska upotreba.obnovena regulativa. porane{en direktor na Agencijata za lekovi na Bugarija Sesija 3: Lekovi za deca vo EU. ednogodi{no iskustvo so PDCO (Paediatric Committee). Holandija. predava~ Truus Janse-de Hoog. spored obrabotenite temi: Sesija 1: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata . predava~i Prof. vo sorabotka so Medicinskiot univerzitet od Sofija. predava~ d-r Susanne Keitel. Francija Sogleduvawa od farmacevtskata industrija. procenki za ekolo{kiot rizik. Medicinski univerzitet-Sofija Sesija 4: Varijacii vo EU.Germanija. D-r Dobri Konstantinov. se odr`a Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite vo organizacija na FORUM Institut for Management GmbH od Hajdelberg . Eudratrack CTS. D-r Tatjana Beni{eva-Dimitrova. od Oddelot za registracija na lekovi vo Agencijata za lekovi na Bugarija i pretstavnik od Republika Bugarija vo EudraPharm. D-r Johannes Löwer. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Sesija 2: Informacija na pacientot za lekot vo EU. predava~ Prof. predava~ dr Borislav Borisov. Oddel za procenka na lekovite. predava~ prof. sci. Brajlovi oznaki. Federalna agencija za lekovi i medicinski proizvodi. eCTD i CMD(h) and PIM Mre`ata na Agencii za lekovi po pro{iruvaweto na EU Registracijata na lekovi vo pro{irenata EU. predsedatel na PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA (Evropska agencija za lekovi) Lekovite za deca vo EU – od Bugarska to~ka na gledawe. vo Sofija.testirawe na korisnicite.Farmacevtski informator Aktuelno Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite a 28 noemvri. predava~ Rozalina Kulaksazova. Belgija. Federalna agencija za serumi i vakcini. d-r.

.

3 1.. i ottoga{ pa navamu se pove}e i pove}e se razviva i pro{iruva. toga{ pametno e tie pari da se koristat efektivno.. osiguruvawe 84 Drugi 165 795 Transport 747 Doma{no odr`uvawe 594 Rekreacija 413 Obleka 634 Li~en biznis Site drugi 451 Procent 100 15. Tro{ocite za zdravstvena za{tita zafa}aat golem del od Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo site pogolemi i razvieni dr`avi vo svetot. Fuchs.? Vkupni tro{oci na li~na potro{uva~ka (vo milijardi $) spored tipot na potro{uva~kata vo SAD. Spored nekoi analiti£ari.270 Zdravstvena za{tita Lekovi 176 Lekari 267 Stomatolozi 68 Bolnici 510 Zdrav. vo SAD vleU. za vo dene{nicata da pretstavuva disciplina bez koja ne mo`e da se zamisli nieden moderen zdravstven sistem.potreba ili .2 2.4 10. Francija ne{to nad 9% itn.069 Hrana i cigari 1. ekonomistotda ja sovlada kompliciranata priroda na zdravstvenite ustanovi i tehnologii. 1996 Voved ZDRAVSTVENA EKONOMIJA . od koi nad 43% vo bolnicite2). }e bide pova`no od koga i da bilo porano. Health Expenditure Shares.5 18. Makedonija izdvojuva okolu 7% od BDP (2001). ovaa vrednost ne e za zanemaruvawe i so dobroto iskoristuvawe i menaxirawe na ovie sredstva. Golem del od tro{ocite gi zafa}aat kapitalnite investicii i golemata rabotna sila vo zdravstvoto. {to pretstavuva i edna od glavnite celi na disciplinata nare£ena Zdravstvena ekonomija.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Vo poslednite tri dekadi ekonomijata dala pozitiven pridones za zdravstvoto i zdravstvenata za{tita i jas veruvam deka i idnite pridonesi }e bidat u{te pogolemi.5 42 Po~etocite na disciplinata nare~ena Zdravstvena ekonomija datiraat nekade vo {eesettite godini od minatiot vek.3 14. na primer.8 1 7. koga osnovnite idei na ekonomijata nao|aat na razbirawe. vklu£uvaj}i gi mediumite. Kakva e sostojbata vo Makedonija od ovoj aspekt. primer nad 11.4 11.5 5.5 3.014 Doma}instvo 1. taka {to pojavuvaweto na ovaa disciplina koja se obiduva da gi re{i ovie gor£livi problemi ne treba mnogu da ne za£uduva. Tro{ocite za zdravstvena za{tita re£isi vo celiot svet rastat pobrzo od raspolo`ivite sredstva koi namenski se oddeluvaat za ovaa oblast.2 2.dvi`ewa vo svetski ramki Mnogu razvieni dr`avi i nacii vo poslednive trieset godini se soo£uvaat so rapidno zgolemuvawe na tro{ocite vo zdravstveniot sektor.7 8. Sega. so cel koga }e se soglasime so rezultatite od pronao|awata. Iako procentot e mal. Najdobar dokaz za ova e politikata {to ja vode{e laburisti£kata vlada na Toni Bler.987 Vkupno 1.1 6. Isto taka treba da gi imame predvid problemite povrzani so soop{tuvaweto na pronao|awata. a koga se potrebni mnogu pari. Tro{oci za zdravstvena za{tita . koja pridade golemo zna£ewe na ovoj sektor so oddeluvawe na golemi finansiski sredstva na nivniot zdravstven sistem poznat kako NHS (National Health Service). Mnogu izborni kampawi se vodat vo sferata na zdravstvoto kade politi£kite partii se borat za da pridobijat se pove}e glasovi. politi£arite. vetuvaj}i promeni i podobruvawa na zdravstveniot status na nivnite gra|ani i pokvalitetni zdravstveni uslugi. ovie rezultati da se razbirlivi i prifatlivi za celata relevantna audiencija. i zdravstvenite rabotnici. potrebni se mnogu pari.S. Tokmu poradi ova mnogu e va`no zdravstveniot sistem vo Makedonija da se reformira i da gi upotrebuva mehanizmite i orudijata koi gi dava zdravstenata ekonomija kako posebna disciplina so cel dobivawe na efektivno i pomalku skapo zdravstvo. se razbira. zatoa primenata na ekonomskite disciplini pridonesuva vo usoglasuvaweto pome|u potrebnite i raspolo`ivite sredstva kako i nivnata namenska upotreba. Vo Germanija se tro{at nad 10% od BDP. Makedonija mo`e da ima dobro razvien zdravstven sistem. Statisti£kite podatoci za 2001 poka`uvaat deka Amerikancite pove}e tro{at na zdravstveni uslugi otkolku na hrana i cigari i doma}instvo. NHS po£nuva da stanuva bojno pole pome|u dvete 16 14 12 10 8 6 4 2 0 % share of GDP 70 97 90 96 98 99 19 60 80 19 19 95 19 19 19 Year 20 19 19 19 00 . od koi ne{to nad 5% spa|aat na javnoto zdravstvo.9 9.9 milioni ili 9% od rabotnata sila na SAD rabotele vo zdravstvoto. 2001 Vkupno 6. Za da se postigne ova. 1960-2000 guvaat so rekordni 14% od BDP (2001) ili pofigurativno re£isi eden dolar od sekoj sedmi dolar potro{en na stoka i uslugi odi vo zdravstveniot sektor (vo 1960 bilo eden na sekoj dvaesetti). Zdravstvoto kako politi£ko pra{awe Zdravstvoto i zdravstvenata za{tita pretstavuvaat dominantni ekonomski i politi~ki pra{awa vo Zapadna Evropa i SAD.

Spored Dolan i Lindsay ekonomijata e op{testvena nauka koja se obiduva da gi objasni odlukite {to lu|eto gi pravat pri koristewe na nivnite resursi (koi ne se beskone£ni. Najsve`o od amerikanskiot kontinent pretstavuva Aktot za zdravstveniot plan za postarite lu|e vreden 400 miljardi $ koj Senatot go usvoi vo noemvri 2003 godina. Postarite lu|e koi vo SAD gi ima 41 milion. Poradi nemo`nosta da se fokusirame na site elementi poedine~no. t. Golemata industrija na snabduva£i vo zdravstveniot sektor (farmacevtskata kako i pogolemi politi£ki partii (laburisti i konzervativci).Zdravstvena ekonomija Farmacevtski informator op{tetstvoto da proizveduva. kratko objasnuvawe }e bide dadeno samo za kvadratot D. se razjasnuva poleto na dejstvuvawe na ekonomijata na zdravstvo i problematikata koja taa ja prou£uva. (2000). i gi prou£uva: Pobaruvaweto na zdravje i zdravstvena za{tita Snabduvaweto na zdravstvenata za{tita pr: zdravstveni uslugi Pazarot na zdravstvena za{tita Klini£ka i ekonomska evaluacija. za `al. Iako Makedonija zaostanuva vo ovoj pogled. koj. medicinski sestri. Sledej}i gi kvadratite od A do @ i nivnata kompleksna povrzanost. itn. vsu{nost. biznis firmi. ne se realizira{e kako poradi politi£ki taka i poradi prakti£ni pri£ini. So ovoj akt se predviduva pro{iruvawe na uslugite na postarite i vo delot na lekovite koi dosega na bea pokrieni. predvremenite izbori odr`ani ovaa godina poka`aa deka srame`livo no sigurno zdravstvoto }e zazeme centralen prostor vo politi£kite agendi na pogolemite politi£ki partii vo idinina. politika) za toa {to go doznal indirektno od toa {to ve}e go znael i da gi identifikuva potencijalnite ograni£uvawa vo nejzinata primena. Zgoden na£in na pretstavuvawe na Zdravstvenata ekonomija e dijagramot na Alan Viliams. Spored Folland (2000). itn. koj }e go zgolemi i taka zgolemeniot deficit na SAD predizvikani od recesijata. t. kako i izlezot vo vid na stoka i uslugi). vklu£uvaj}i tuka i neekonomisti Sposobnost kriti£ki da razmisluva za ograni£enosta na nekoja analiza vo po{irok op{testven kontekst. mikorekonomskata evaluacija na nivo na tretman. Isto taka. kako na primer odlu£uvaweto na eden pacient koj lek da go kupi ili odluka na bolnica za anga`irawe na u{te eden hirurg.lekari.e. Definicija i elementite na Zdravstvenata ekonomija Vo dene{nicata se soo£uvame so mnogu termini na Zdravstvena ekonomija od tipot na tro{kovna-efikasnost (cost-effectiveness) i tro{koven-benefit (cost-benefit).4 % godi{no do 2007/2008. Spored petgodi{niot plan na laburistite. a koj pretsedatelot Bu{ go potpi{a. se va`na i organizirana grupa od amerikanskoto op{testvo koja sekoga{ najmnogu i izleguva na glasawe. Bu{ i gi zapo£na podgotovkite za kampawata za dobivawe na u{te eden mandat. kako disciplina malku e poznata. preku Medicare. koga 109 bilioni funti se planiraat da bidat potro{eni. i Sposobnost da ocrta nasoki (strategija. deficitarni) vo ostvaruvaweto na nivnite potrebi. So eden zbor ekonomijata pretstavuva disciplina koje se zanimava so odlu£uvawe kako da se lociraat resursite koi sekoga{ nedostasuvaat ili se deficitarni (pr: vnes ili input vo proizvodstven proces. Ovoj model ni gi poka`uva osnovnite karakteristiki na ovaa disciplina. vo vid na materijali-nafta. Ottuka se jasni i motivite za usvojuvaweto na ovoj zakon. vladini agencii. tro{eweto za Irak i politikata na namaluvawe na danocite. tie planiraa da gi zgolemat tro{ocite za NHS za 7. i Performansite na sistemite za zdravstvena za{tita Site ovie raboti koi gi napomnavme. Se postavuva pra{aweto {to treba da poseduva eden zdravstven ekonomist? Spored akademskite standardi za karakteristika na pristapot na eden ekonomist toa se : Sposobnost da ja apstrahira i poednostavuva (simplificira) osnovata na odreden problem Sposobnost da sobere dokazi i analizira podatoci Sposobnost za koncizno soop{tuvawe na rezultatite na po{irokata publika. Se postavuva pra{aweto kakva vrska ima ekonomijata so zdravstvoto i zdravstvenata za{tita? Pred da mo`eme da ka`eme ne{to pove}e za Zdravstvenata ekonomija. Sega doa|ame do momentot koga mo`eme da dademe definicija na poddisciplinata Zdravstvena ekonomija. ekonomijata pretstavuva nauka koja odlu~uva {to. ma{ini. Vo slu£ajov se raboti za ekonomski modeli koi se fokusiraat na ponisko nivo. kako i za kogo 43 . pretstavuvaat raboti koi vo ekonomijata se poznavaat pod imeto mikroekonomija. koj be{e objaven vo juli 2003 godina. prvin treba da ka`eme {to pretstavuva ekonomijata sama za sebe kako nauka. za `al. taa pretstavuva nauka koja gi prou£uva na£inite za alocirawe na resursite kon ekonomijata na zdravstvoto (proizvodstvoto na zdravstvenata za{tita i nejzinata distribucija vo naselenieto). Evaluacijata na ovie alternativni postapki na zdravstvena za{tita go so£inuvaat glavniot del na Zdravstvenata ekonomija. kako {to se doma}instvata. ili granka na ekonomijata koja go prou£uva izborot {to go vr{at mali ekonomski edinici. koj pretstavuva dr`avno subvencionirana programa za zdravstveno osiguruvawe za postarite. a koi se predmet na prou£uvawe na Zdravstvenata ekonomija. ~ove~ki resursi. so koe. tuka mo`e da se spomnat obidite na Klinton za voveduvawe na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe vo SAD (Health Security Act). a ponekoga{ i pogre{no sfatena i zameneta so ne{to drugo. Spored definicijata na Begg i dr. no.e.

konsumacija. Centre for Health Economics. odreduvawe na odr`liv paket na uslugi i mnogu drugi va`ni odluki. vo situacija so limitirani zdravstveni resursi. mehanizam i vreme ili iznos) vo pekt vo odlu£uvawata (decisinivnite razli£ni site fazi (detekcija. lista na £ekawe i benefit analizi na vreme. oprema. lu£uva£i vo zdravstvenata poza zdravstvena za{tita (cena. Se nadevame deka sega od koga gi imame mnogu posaku[to mo`e da primeni od ova vanite klini£ki vodi£i. pazar na Mo`eme da zaklu£ime deka inputi (rabotna sila. The Economics of Health and Health Care. University of York koristeni pri voveduvawe na promeni vo na£inot na fiA. 4th ed. sepak. regulacii tita. on making) koga cel na edna \ efekti dijagnoza. Kanavos Health Economics: An evolving paradigm. na£in.definicija i metode. preku t. mo`ebi ¸e se razmisli vo bliska idnina da vovedeme i farmakoekonomski voSe nadevam deka so seto prethodno iska`ano uspeav di£i koi ve¸e se primenuvaat vo mnogu evropski zemji. BUXETIRAWE I MEHANIZMI NA MONITORING weto na pazarnata ramnote`a. ne cenovno alternativni na£ini litika (decision makers). na davawe na se naglasuva deka tro{kovnopacient. itn NEJZINATA VREDNOST? potrebna dokumentacija za Atributi na zdravjeto. Health Economics: the cheerful face of a dismal scienopredelena usluga ili proizvod). sostavuvawe na pozitivnata lis- . £ija primena ¸e ovozmo`i poezdravstveniot sistem vo Makedonija? fikasna upotreba na resursite. Mnogu e va`no sekoga{ koga odlu£uvame da vovedeme (Pearson Prentice Hall. (The Dryden Press. potreba sistemi kako zdravstvena za{tita efikasnosta e neizbe`en asekvilibrira£ki (pr. koja uveren sum deka vo skore{na idnina ke bide Literatura sostaven del na na{eto sekojdnevie vo zdravstvenata Zovko V. 7th ed. 9: 183-190 (2000) zdravstveniot sektor. na£in ako efikasnosta e celta na nena pla}awe i stimulirawe koja zdravstvena politika. odnos lekarracionalizirawe .. and Lindsay D. indeksi na zdravstven status (Qol. Husein Reka pak odgovornosta e kaj politi~arite i tie odlu~uvaat Zdravstven ekonomist bez razlika na dobienite preporaki. 7th ed. tretman. Culig J. et al. koja iako ne e odlu~uva~ka i glavna. alocirawe na oblasta na zdravstvenata za{rabotna sila. vklu£uvajki interakcija na se opravda nekoja aktivnost od buxetiraweto. nansirawe na zdravstvenite uslugi. No. vo namerata da ja dobli`am su{tinata i prirodata na ovaa nova disciplina. zdravstvena politika i straposle tretman) SNABDUVAWE SO tegija e maksimizacija na ZDRAVSTVENA ZA[TITA zdravjeto na populacijata od Tro{oci na proizvodstvo. 1987 Health Economics: A bird’s eye view of the structure of the discipliIstite ovie metodi i mehanizmi mo`at da bidat isne by Alan Williams. rezultatite od ekonomskata evaE luacija ne informiraat za od@ lukite na tie {to snabduvat i EVALUACIJA NA NIVO NA SISTEM tie {to kupuvaat i formiraPLANIRAWE. sekoga{ da go zememe Begg D. farmakoemaca 2001. ce. mesto. poa|aj}i od faktot {to ZDRAVJETO ? (osven od den na den se pove}e zemji B zdravstvenata za{tita) Opasnosti od voveduvaat potreba od ekonomprofesijata. dobro ne{to {to se propu{ta ili ne se proizveduva kaAcademic standards in Economics – QAA (2000) ko rezultat na upotrebata na resursite da se proizvede Williams A. treba da se zeme predvid pri procesot na odlu~uvaweto ili decision making. normi. Economics. Evaluacija na efektivnost na Vo lekarskata praktika dostapnite instrumenti za postoi ubeduvawe deka za da optimizirawe na sistemot. predvid pove}e od toa.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija 44 taa za medicinska oprema) e A glavniot finansier na ovaa [TO VLIJAE NA oblast. Macmillan: London. 39: 171-178 konomski vodi~i i drugi mehanizmi na primena. {to imaat status na odCost effectiveness i cost odnesuvaweto na pobaruvawe vremenska cena . psiholo{ka. et al. lekovi. QALY) klini£ka efikasnost pri odlu£uvawe za reimbursirawe ili duri i registracija na odreden lek ili zdravstvena D V G tehnologija. potrebno e da se zeme ta na lekovi. magister po Me÷unarodna zdravstvena politika Va`no e zdravstvenite rabotnici vo ovoj period da bidat zapoznaeni so glavnite elementi na ovaa disciplina. transformacija na Health Economics Health Econ. zatoa {to na krajot seM-r Farm. Pharza{tita vo Republika Makedonija.: Farmakoekonomika . 2003 New York) predvid toa {to se vika “opportunity cost” (slednoto najDolan E.). (McGrawHill. In Health and Economics. kade formalna). Williams A (ed. input substitucija. Maynard.n. Economics. 2001 New York) opredelena tehnologija ili lek. buxet. Ovoj del e se pove}e i pove}e priznat od strana MIKROEKONOMSKA POBARUVAWE NA PAZARNA na klini£arite kako i za tie EVALUACIJA NA ZDRAVSTVENA ZA[TITA RAMNOTE@A NIVO NA TRETMAN Vlijanieto na A+B vo Pari£na cena. P. itn). alternativni postoe£kiot javen zdravstven proizvodstveni tehniki. Folland S. [TO PRETSTAVUVA ZDRAVJETO? KOJA E ska evaluacija osven drugata prihodi. dovolno e taa da bide doka`ana deka e klini£ki efektivna.

.

vo minatoto. egzem. vklu~uvaj}i gi i onie za bolestite. Ottuka proizleguva i ogromnata uloga na farmacevtot vo procesot na samolekuvaweto. potrebna e pravilna komunikacija i znaewe. dostapnosta edinstveno na mesta utvrdeni so zakon (apteki) i sl. a so tekot na razvojot na civilizaciite. odreden del od lekovite od listata na lekovi za koi e potreben recept se prefrleni na OTS listata. Lekovite koi se koristat za samolekuvawe naj~esto se narekuvaat "lekovi bez recept" ili “over the counter” (OTC) i se dostapni vo aptekite bez lekarsko prepi{uvawe. no akreditirani od ministerstvata za zdravstvo. internet). se dosta strogi. Tie ja vr{at soodvetnata klasifikacija vrz baza na golem broj nau~ni istra`uvawa. Svetskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (WSMI). dijareja. efikasni. vo poslednite 20 godini napravija ogromen broj istra`uvawa . preku sredstvata za javno informirawe i sekako tamu kade {to gi kupuvaat . nazalni infekcii. me|u koi se efikasnosta. vsu{nost. vo poslednive 20 godini.vo aptekite. Isto taka pod samolekuvawe ne spa|a samovolnoto tretirawe so preparati od nepoznato poteklo. edno od mnogute istra`uvawa vo Velika Britanija doka`a deka re~isi site farmacevti vraboteni vo javnite apteki. Toa e nedozvolen promet so lekovi. Kriteriumite {to se koristat vo svetot. za koi ne e potreben recept od zdravstven profesionalec. lekuvaweto. Sepak. Zna~i. Zna~i. Kako najto~no mo`e da se definira samolekuvaweto? Zdravstvenite profesionalci (lekari i farmacevti). ekonomski i sociolo{ki. Sostojbi koi mo`at da bidat tretirani so ovie lekovi se na primer: nastinki i grip. Tema na brojot 46 Informaciite za koja namena i kako treba da gi koristat OTC lekovite. Vo uslovi na zgolemena potro{uva~ka i konkurentnost se javuva i konzumerizmot kako pojava na individualnata motiviranost za raspolagawe so sopstvenite sredstva. a golema terapevtska {iro~ina.nau~ni. Internacionalnata Farmacevtska asocijacija (FIP). nivnite internacionalni organizacii. bezbedni. Taka. vladite predvodeni od nivnite ministerstva za zdravstvo. Tie treba da se kvalitetni. odli~na informiranost.IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A Potrebata na lu|eto da se gri`at za svoeto zdravje e stara kolku i ~ove{tvoto. na primer. nedoka`ana lekovita aktivnost i nabaveni na mesta {to so zakon ne se utvrdeni za proda`ba na lekovi (prodavnici. afti. farmacevtskata industrija. kompleksni i strukturirani zdravstveni sistemi. mala bolka. suva ko`a i sl. da imaat mala potencijalna toksi~nost. Od niv proizleze i definiraweto na samolekuvaweto kako sostaven del na sovremenoto lekuvawe i gri`a za zdravjeto. Kako rezultat od toa. farmacevti i pacienti). Pacientot/potro{uva~ot ima problem koj samiot go klasificira kako ne mnogu seriozen. e tretirawe na voobi~aenite zdravstveni problemi so lekovi specijalno dizajnirani i obele`ani za taa namena. brza komunikacija. dostapnost na proizvodite do potro{uva~ite. gri`ata za zdravjeto ja prezemale posebno obu~eni poedinci. Ve}e vo 19 vek se javuvaat organizirani zdravstveni sistemi koi celosno ja prezemaat odgovornosta za gri`a za zdravjeto na naselenieto. a se doka`ani kako bezbedni i efektivni za takvata primena. lekovite i za zdravjeto voop{to. Evropskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (AESGP). mnogu drugi organizacii (vladini i nevladini) i doka`ani eksperti se soglasni za principite na pravilna upotreba na OTC preparatite za samolekuvawe. ja nametna potrebata na lu|eto individualno pove}e da se gri`at za sopstvenoto zdravje. Ovaa pojava ja podobrila zdravstvenata slika vo mnogu zemji. informacii od nezavisnite istra`uvawa na industrijata. kako glavobolka i bolka vo muskulite. izgorenici od sonce. povra}awe. necelosna ili ote`nata digestija. kako i od podatoci dobieni od teren (lekari. kako samolekuvawe nikako ne treba da se sfati samovolno nabavuvawe i konsumirawe lekovi od listata na lekovi so recept (toa ekspertite go narekuvaat "samoprepi{uvawe").Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE . ja koristele prirodata vo ramkite na iskustvata {to gi imale.). doka`anata aktivnost i na~inot na dejstvuvawe. Za taa cel. ubodi od insekti. bezbednosta. bolni~ki ustanovi. pa i vo Evropa. Denes `iveeme vo visokorazvien svet so tehnologii za masovno proizvodstvo. kade stru~niot kadar treba da go detektira i klasificira problemot. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO) i drugi relevantni faktori. ka{lica. kako i zadovoluvawe na potrebata na lu|eto za samogri`a. pa taka samolekuvaweto. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO). Ottuka poteknuva i zgolemenata potreba za samolekuvawe. koj zaedno so zgolemenata dostapnost na informaciite. Klasifikacijata na lekovite na lekovi so recept i lekovi bez recept vo svetot ja pravat vladini agencii za registracija na lekovi ili specijalizirani nezavisni agencii. vospaleno grlo. nepoznat i/ili somnitelen proizvoditel. vo golema mera vospostavuvaat pravilna komunikacija so pacientite i se vo sostojba pravilno da ja detektira- . so cel obezbeduvawe na sigurna i celosna zdravstvena za{tita i gri`a. pacientite/potro{uva~ite gi nao|aat na nivnata ambala`a i vo vnatre{noto upatstvo. ne sekoj lek lesno mo`e da stane lek bez recept. neredovna i ote`nata defekacija. Toj odi vo apteka. poedinci. izvesni problemi na ko`ata (ise~enici. Za po~etok gi rastovarila zdravstvenite fondovi. Potoa ja zgolemila efikasnosta na lekuvaweto so skratuvawe na patot na lekuvaweto (nema ~ekawe pred ordinaciite) kako i so pogolemata vklu~enosta na gra|anite vo prevencijata i lekuvaweto.

treba da imaat {iroki poznavawa.yu/teme/samomedikacja www.aesgpbe www. No. A. Vo Republika Makedonija. koi ne zafa}aat i nas. Pfleger.Tema na brojot Farmacevtski informator 47 at nivnata sostojba. Benrimoj. de Almeida Neto “Non-prescription medicines: a process for standards Development and testing in community pharmacy” .org J. 18. vo poslednite godini samolekuvaweto zazema se pozna~aen segment od zdravstvenata za{tita. views and attitudes of community pharmacists” S. predvodeno od sovesni i dobro obu~eni profesionalci. George.nega. bazirano na nau~ni istra`uvawa i dokazi. A.63% za vitamin i minerali. Bond. farm. onakvo kakvo vo svetot i vo Evropa se narekuva "odgovorno samolekuvawe". D. Od golemo zna~ewe e i se pogolemata uloga {to farmacevtite ja dobivaat kaj nas.fip. D. Steward “Independent prescribing by pharmacists: a study ot the Awareness. so Zakonot za lekovi i medicinski pomagala donesen minatata godina se definira {to se lekovi za koi ne e potreben recept kako i se ona {to e va`no za niv.org. odnosno 15. bezbedno. odnosno dali problemot mo`at da go re{at na samoto mesto ili treba da gi upatat na lekar.9% na nivo na EU.05% za tretirawe na problemi na ko`a i 10.5% od vkupnite sredstva potro{eni za lekovi vo Evropa se potro{eni za lekuvawe na nastinki i ka{lica. efi- kasno. D. 11. Taka.I. a toa se postignuva so kontinuirana edukacija. McCain. Poradi svetskite trendovi na sovremeno `iveewe. dostapno. ne kakvo bilo samolekuvawe. Quintrell. 22. Jasminka Pat~eva Koristena literatura www. tuku odgovorno i efektivno. 11.wsmi.org www.18% za analgetici. a treba da se definira so zakon i toa na na~in usoglasen so evropskata regulativa. se o~ekuva samolekuvaweto da stane se pomasovno. Dipl. Na {to uka`uvaat brojkite dobieni od AESGP za potro{uva~kata na lekovi vo Evropa vo 2007 godina? Od vkupnata potro{uva~ka na lekovi. Za da mo`at farmacevtite da izdadat lek soodveten na potrebite na pacientot. C. N. se so cel da se obezbedi kvalitetna zdravstvena gri`a i zadovolni pacienti.6% od vkupnata potro{uva~ka na lekovi vo Evropa e rezultat na samomedikacija.7% na cela Evropa. Gilbert. na potro{uva~kata na OTC lekovi pripa|aat 14.

e. Na pacientot mu odgovara koga lesno mo`e da dojde do preparati {to gi otstranuvaat simptomite na polesnite bolesti. da ja odredi soodvetnata doza i da go proceni efektot od lekuvaweto. laksativi. lekovi protiv bolka. vsu{nost. antacidi i drugi lekovi za olesnuvawe na stoma~nite tegobi. zna~i. Za `al. ili onie {to pacientot gi dobil vo prethodna prilika za druga ili sli~na bolest. antibioticite {to e pri~ina za pojava na niza nesakani posledici. Registrirani lekovi so soodveten sostav {to so posebno odobrenie se predvideni za slobodna proda`ba. Hroni~noto zemawe na kakov bilo lek mo`e da predizvika nepredvidlivi nesakani efekti. Brojot na lekarite i vo ovie zemji e nedovolen za lekuvawe bolni {to stradaat od bezna~ajni simptomi. spontano minuvaat i koi poradi toa se prikladni za samolekuvawe. 48 vuvaweto na vistinskata dijagnoza. Potrebno e da se naglasi deka golem procent od bolestite e samoizle~liv t. gleda na samolekuvaweto bez si mpatii. lekarite bi trebalo da go pra{aat pacientot za eventualno koristeni lekovi {to toj gi zel samoinicijativno. kako i pojava na rezistentni soevi bakterii. enzimi. koi pretstavuvaat edinstveni lekovi nameneti za samolekuvawe. Zna~ajna e i ulogata na farmacevtitite koi.e. na onie {to se potencijalni korisnici na lekovi. avtomedikacijata podrazbira zemawe na lekovi bez sovet od lekar. spomenatite preparati mo`at da predizvikaat te{ki krvavewa na digestivniot sistem. andol. Proizvodi od rastitelno poteklo. Pri zemaweto na anamneza.Farmacevtski informator Tema na brojot AVTOMEDIKACIJA (SAMOLEKUVAWE) Avtomedikacijata ili samolekuvaweto pretstavuva va`en aspekt na zdravstvenata za{tita. „over the counter” ili "OTC preparati"). postoi mo`nost nekriti~kata primena na lekovi pri samolekuvaweto da maskira nekoja seriozna bolest i da go odlo`i postati~ka primena na nekoi lekovi. ~ija primena verojatno e naj~esta. osobeno na antimikrobnite preparati t. acetisal) mo`e da predizvika opasni nesakani efekti koi mo`at da go zagrozat `ivotot ( na pr. osobeno senzibilizacija i pojava na alergiski reakcii. 2. koi lesno se dijagnosticiraat. kako i te{ki alergiski reakcii kaj osetlivi individui). pretstavuva neizbe`en del na modernata medicina koj treba da se realizira na na~in {to }e go namali optovaruvaweto na lekarot so bolni so banalni tegobi. Medicinskata profesija. osobeno ako tie bile so pomal obem i ako nivnata dijagnoza bila relativno lesna. kako i bez postavena dijagnoza. Higienski sredstva i dr. bez to~no utvrden re`im na dozirawe. ovozmo`uvaj}i mu na toj na~in da im posveti pove}e vnimanie na pote{ko bolnite. Postojat nekolku grupi na preparati {to mo`e da se prodavaat bez recept i da se koristat za samolekuvawe: 1. lokalni antirevmatici i drugi takanare~eni pomo{ni lekoviti sredstva (tradicionalni i/ili herbalni lekovi). Ovde treba da se izdvoi zemaweto na lekovi {to se staveni vo promet kako lekovi bez recept (vo slobodna proda`ba t. Vo dene{no vreme zna~eweto na samolekuvaweto e va`no duri i vo viskorazvienite zemji. koi potoa predizvikuvaat infekcii {to te{ko se lekuvaat. vitamini i minerali. edinstveno doa|aat vo kontakt so licata {to re{ile sami da se lekuvaat. deka ne e potrebna posebna terapija. sekako e vo edukacija na naselenieto. da go odbere najdobriot lek. 5. Samolekuvaweto e staro kolku i ~ovekot. smetaj}i deka obi~niot ~ovek-laik ne mo`e da postavi dijagnoza. ~esta e pojavata na slobodna proda`ba na lekovi za ~ie izdavawe e neophoden lekarski recept. Sepak. t.e. so cel mo`nostite od nesakani efekti da bidat svedeni na minimum. Dezinfekciski sredstva.e. i sekako i vo dosledno sproveduvawe na zakonskata regulativa za izdavawe na lekovi. Dietetski proizvodi. Vo prvata grupa spa|aat analgetici t. 4. po~nuvaj}i od acetilsalicilnata kiselina (aspirin. pak. Avtomedikacijta. a istovremeno }e gi educira potencijalnite korsnici na samolekuvaweto. deka prakti~no sekoj lek. Potrebno e da se napomene. Ova pridonesuva za ~esta i za nekri- D-r Goran Trajkovski Centar za vnatre{ni bolesti "SRCE" Skopje . od zemaweto na lekovi {to se dobivaat samo so recept. Toj sekoga{ nastojuval sam da gi re{ava svoite zdravstveni probelemi.n. 3. Izlezot. Kako {to ka`uva samiot termin.

255. Hughes CM. da ja namalat telesnata ili psihi~ka bolka. samomedikacija. Duncan DF (1974b). Recent Developments in Alcoholism. Clinical Toxicology Bulletin. alergii i dr. 1(10). The American Journal of Psychiatry. Duncan DF (1974a). voznemirenost. Postojat pove}e od 80 terapevtski kategorii na OTC preparati od lekovi vo le~ewe na akni. za podobra koncentracija i dr. SMH: Recent Developments on the Self-Medication Hypothesis. Blenkinsopp A. oxycodone nema prag na efikasnost. So zloupotreba na lekovite vo nemedicinski celi se menuva mozo~nata aktivnost i toa vodi kon zavisnost i potreba od postojano dopolnuvawe na dozata. . Za razlika od aspirin ili acetaminophen. 2. tolku olesnuvaweto e pogolemo i zatoa bil masovno zloupotrebuvan vo samolekuvawe {to dovelo do nesogledlivi posledici. no mo`e da zapo~ne nevino kako na~in za olesnuvawe na nesakani sostojbi kako nesonica. bolka. postojat i odreden broj na ograni~uvawa koi dozvoluvaat nivno izdavawe samo so dozvola na farmacevtot. 4(5). Shields E. a vo toj slu~aj se pribegnuva kon lagi deka bolesta se u{te postoi za da se dojde do recept za posakuvaniot lek i drugi malverzacii.The self-medication hypothesis: a review of the two major theories and the research evidence. 22: 170. Zloupotrebata na lekovi i drugi preparati e po~esta kaj pomladata populacija. do lekovi za namaluvawe na telesnata te`ina. Drug American Journal of Psychiatry. bidejki. Mack JE. a poretko kaj vozrasnite nad 65 god. Samolekuvaweto sekoga{ ne e od pogre{ni pri~ini. i bez profesionalno vodewe. 8. British Medical Journal. no. isto taka. 24. Bradley C (1996). i da proizleze duri i pogolem problem za korisnikot. Khantzian. McElnay JC. similarities and differences. 1259. Duncan DF (1975). 160. Hughes CM. Tekoven fenomen vo mnogu zapadni op{testva i kaj nas e {irokata upotreba na vitamini. no. Vo soglasnost so FDA. itna kontracepcija mo`e edinstveno da se kupi ako farmacevtot proceni deka korisni~kata e dovolno vozrasna. mnogu brgu predizvikuval zavisnost.Tema na brojot Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE Lekuvawe bez profesionalno sledewe od lekar. 1027 Khantzian EJ (1985). Heroin American Journal of Psychiatry. ED (2002). zaradi ubla`uvawe na bolest ili sostojba so zemawe na prekumerni dozi na lekovi ili drugi preparati se definira kako samolekuvawe. 287. no prodol`uvaat so se posilni i ponekoga{ duri i so ilegalni supstancii vo samomedikacijata. Se koristel za postoperativna bolka. Over the counter drugs: the future for self medication. McElnay JC (2005). grbni bolki itn. Mnogu lu|e eksperimentiraat so lekovite koi se prepi{uvaat od lekar od mnogu pri~ini: od zabava. Benefits and risks of self medication. Wazaify M. Drug Safety. 142(11). 69. kako na primer anksioznosta. rastitelni preparati i drugi OTC “supplements” .obi~no bez sovet od lekar. Dodeka ovie sredstva ovozmo`uvaat momentalno olesnuvawe od nekoi simptomi. ili lekovi za nastinka ili alergii koi sodr`at dekongestiv pseudoephedrine. posebno koga korisnicite prodol`uvaat da gi zemaat i pokraj toa {to se povlekla bolesta ili sostojbata. Frances RJ (1997). The wrath of grapes versus the self-medication hypothesis. 724. Diplomiran farmacevt Zaprina Kalinova 49 Koristena literatura: Achalu. Harvard Review of Psychiatry. 312. Nekoi lu|e zapo~nuvaat so umereni dozi na lekovi ili drugi preparati. EJ. Khantzian EJ (1990) Self-regulation and self-medication factors in alcoholism and the addictions. o{tetuvawe na mozokot. Fleming GF (2001). a ponekoga{ duri i toa da se zloupotrebi.OTC preparati(over the counter) Upotreba na ilegalni i opasni supstancii 1. pred se. Tie se socijalno nesposobni i se golem problem vo op{testvoto. Schatzberg AF (1974). Journal of Psychedelic Drugs. za gubewe na telesna te`ina. cigari i ilegalni drogi. 131(2). bez lekarski recept. Nekoi lu|e koi stradaat od nekoi mentalni zaboluvawa (na primer depresija). Societal Family Practice. mo`at da bidat zloupotrebeni (vo sinteza na methamphetamine) se izdavaat pod kontrola na farmacevtot. 131(6). maintenance and treatment of polydrug dependence: A public health model. 835. 231. defekti na bubrezite. skr{eni koski. Harvard Review of Psychiatry. crniot drob. id1. 4(2). The self-medication hypothesis of substance use disorders: a reconsideration and recent applications. 201. Reinforcement of drug abuse: Implications for prevention. Me|u eden od poopasnite prepi{uvani lekovi e Oxycontin(oxycodone hydrochloride). 4(5). 7(2). Zatoa e neophodno da se obrne vnimanie.OTC preparati se lekovi koi mo`at da se kupat vo aptekite slobodno. Khantzian EJ (1997).The acquisition. korista od OTC preparatite generalno e pogolema od nivnite rizici. srceto itn. Na primer. nivnata dolgotrajna upotreba predizvikuva zavisnost. toj uni{til bezbroj `ivoti i stotici korisnici po~inale. posegnuvajki po alkohol. se obiduvaat da go korigiraat sopstvenoto raspolo`enie so samole~ewe. Kolku pove}e tabletki se ispieni. na edukacija na naselenieto od opasnosta od samolekuvawe bez lekarski nadyor. Kon samolekuvawe mo`e da se pribegne so: Zloupotreba na prepi{an lek od lekar Zemawe na lekovi koi se izdavaat bez recepta . Iako na farmacevtskiot pazar vo svetot bil okolu 10 godini. Ulogata na lekarite i farmacevtite vo ovoj slu~aj e od klu~no zna~ewe. Prepi{anite lekovi od lekar mo`at da bidat mnogu opasni koga ne se zemaat soodvetno. I toa e eden na~in na samomedikacija so koja nekoi korisnici o~ajno se obiduvaat da najdat pove}e dostapni alternativni lekovi pri lekuvawe ili prevencija na nivnite sopstveni tegobi. 3. migreni.

kupki so mineralni soli {to }e pomognat za podobra nega na psorijati~nata ko`a. 5. 3. emolientni kremovi ili emulzii. kapewe so kupki {to sodr`at mineralni soli. se relevanten faktor vo nastanuvaweto na psorijati~nite plaki. isto taka. no mo`e da se javi i vo drugi formi (pustularna. klini~ki pregled i patohistolo{ki naod.Farmacevtski informator Sovremeni aspekti na etiologijata. Vo odnos na lokalizacijata. Peroralnata terapija gi vklu~uva metotreksat. patuvaat do dermisot. Nave~er upotreba na neutralni. Nasledniot faktor ima golema uloga vo nastanuvaweto na psorijazata. pu{ewe. po~nuvaj}i od lokalna terapija. preku nivnata neophodnost vo aktiviraweto na T-kletkite. Fototerapijata mo`e da se koristi kako mono-terapija (edine~na). no ponekoga{ mo`e da generaliziraat na pogolemi povr{ini. vo format koj e lesno prepoznatliv od strana na T-kletkite (7-8). Izbegnuvawe na alkoholni pijalaci. edni od trite glavni grupi na kletki odgovorni za medijacijata na procesite na imuniot sistem go koordiniraat vkupniot imun odgovor kon opredelena noksa (antigen). no i golem broj na drugi faktori se javuvaat kako trigeri {to ja pottiknuvaat bolesta (stres. lekovite {to ja suprimiraat aktivnosta na Tkletkite. Aktiviranite T- . Sovremenite istra`uvawa uka`uvaat deka T-limfocitite se identifikuvani vo psorijati~nite plaki. po procesot na aktivirawe i povrzuvawe so ostanatite u~esnici vo imuniot odgovor. i na kraj. Najdobar terapevtski modalitet e individualno da se pristapi kon sekoj pacient i efikasnosta od samata terapija }e donese podobri rezultati. aktiviranite T-kletki. hroni~na. Kratkotrajnoto eksponirawe na sonce dava odli~en terapevtski rezultat (zdravite delovi od ko`ata zadol`itelno da se za{titat so krem so visoka ili ultra za{tita). Pokraj ko`ata. T-kletkite. upotreba na lekovi. 7. kade kako kriti~na komponenta na patogenezata se javuva aktivnosta na abnormalnite T-imunokompetentni kletki. Antigen-prezentira~kite kletki.5-1% nekolku sedmici dokolku sostojbata na ko`ata e vlo{ena i se prisutni psorijati~ni promeni. Izbegnuvawe na stresni sostojbi. odnosno prezentiraweto na antigenot na povr{inata. plaki so jasno ograni~eni rabovi.). 8. Psorijazata naj~esto se javuva kako plakarna. odnosno masla {to }e ovozmo`at otstranuvawe na inflamiranite plaki 2. inverzna-intertriginozni regii). infekcii.. Posebna nega na ko`ata na pacientot . retinoidi. Dijagnostikata na psorijazata se temeli na dobro zemena anamneza. terapijata i sovetuvaweto na pacientite so psorijaza psorijazata. upotreba na steroidni kremovi {to }e dejstvuvaat protivvospalitelno. Ako pacientot e vo mo`nost neka prestojuva opredelen vremenski period na more. utvrdeno e deka psorijazata e zaboluvawe od imunolo{ka priroda. i da ostane pacientot vo vakvata bawa okolu 15 minuti.edna{ dnevno. 6. ponatamu inicijacijata i odr`uvaweto na leziite bara aktivirani T-kletki. Kaj pacientite so psorijaza. da se dodade nekolku kapki maslo ili mineralna sol. Upotreba na kortikosteroidni kremovi 0. inovativni biolo{ki lekovi vo terapijata na psorijaza (enbrel. promenite naj~esto se lokalizirani na laktite i kolenata. od kade {to preo|aat vo epidermot na ko`ata. infiksimab). vitamin D3 (kalcipotriol). promenite ~esto mo`e da se prisutni i na noktite. taka i na sevkupnata zdravstvena sostojba na pacientot (1-6). a prepokrieni so sivo-beli skvami. Vo vodata kade }e se kape pacientot. ili kombinirana so drugi terapevtski modaliteti (upotreba na EXCIMER laser kaj lokalizirana psorijaza). gutatna . 4. genetski determinirana sostojba na ko`ata.. pu{ewe ili intenzivno son~awe. Postoe~kata terapija na psorijazata vklu~uva razli~ni terapevtski modaliteti vo tretmanot na Kako da im se olesni `ivotot na pacientite so psorijaza 1. Forum 50 Psorijazata e avtoimuna. infekcii.naj~esto se javuva kaj deca. Lokalnata terapija na psorijazata podrazbira koristewe na emulzii i masla {to }e gi omeknat skvamite. povredi.dava dobar terapevtski odgovor kaj plakarnata psorijaza). topi~ni retinoidi (tazaroten . Vo sredinata na osumdesettite godini na minatiot vek. preku oralna se do fototerapija. pridonesuvaat vo podobruvaweto kako na samite plaki. koja ja karakteriziraat eritemni papuli.

Immunobiology.1:442-447.I? Mn. Ovie histopatolo{ki alteracii. and presence of Langerhans cells in the dermal infiltrate of active psoriatic plaques. Lifshitz B.I e korisen za Vas i Va{ata rabota? € Stru~ni info. dermatovenerolog PZU specijalisti~ka ordinacija D-R AN^EVSKI Farmacevtski informator POPOLNI I VRATI Kolku Vi e poznato brend imeto: FARMACEVTSKI INFORMATOR? € Nikoga{ ne sum slu{nal/a za nego € Sum slu{nal/a. Johnson R. Travers P.Nizok Demogravski info: Godini ________________ Pol m ` Grad ____________________ Vrabotuvawe/ zanimawe _______________________ " POPOLNI I VRATI . Nature Med. ili nivno migrirawe vo tkivata. D-r Iskra Petrovska-[e{ova. Gottlieb SL.Forum kletki i citokinite.I? € Kolegi € WEB € Farmacevtska komora Dr. J Am Acad Dermatol. inovativni preparati. Expression of HLA-DR molecules by keratinocytes. Poster #P547. 2002. 8._______________________ Dali poznavate drugi vakvi spisanija? € Da € Ne " 51 " Koristena literatura 1. doveduvaat do predvremeno sozrevawe i intenzivna proliferacija na keratinocitite. Nickoloff BJ. 3. Immunologic mechanisms in psoriasis. odnosno da ja stopiraat ili onevozmo`at psorijati~nata kaskada na imunolo{kiot odgovor.I? € Korisno € Informativno € Interesno € Sovremeno € Up-to date info € Stru~no € Neophodno € Profesionalno Drugo ____________________ Kako doznavte za F. Gottlieb AB.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. 1986. Presented at the 60th Annual Meeting of the American Academy of Dermatology. Janeway CA. Walport M. Sovremenite pristapi vo tretmanot na psorijazata podrazbiraat novi. odnosno `ivotniot vek na epidermalnite kletki e namalen od 3 sedmici na 3-4 dena. Treating psoriasis with biologic agents. et al.46:1-23. 5. Eliminacija na patolo{kite T-kletki so terapija specifi~no naso~ena protiv aktiviranite Tkletki. The immunologic and genetic basis of psoriasis. 6.I? Od koj aspekt F. 4. koi bi trebalo da dejstvuvuvaat. 1999. New Orleans. {to ne Vi nudi F.__________________________ Kako go rangirate kvalitetot na F.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. 1988. Specifi~nite strategii vo razvojot na biolo{kite lekovi podrazbiraat: Blokada na interakciite {to vodat do T-kleto~na aktivacija. 2002. " Koi se tie? [to Vi nudat gorenavedenite spisanija. Krueger JG. The immunologic basis for the treatment of psoriasis with new biologic agents. 2. J Am Acad Dermatol. Gilleaudeau P. J Exp Med. 2001.135:1104-1110. New York. Dummer W. 2002. spec. La. Pharmacodynamic effects of subcutaneous (SC) administration of efalizumab (antiCD11a). € Relicencirawe € Marketing Dr.I? Mn. but not keratinocyte. Science Med. Gottlieb AB. Arch Dermatol. NY: Garland Publishing. Joshi A. koi bi imale potencijal za klini~ki benefit. Response of psoriasis to a lymphocyteselective toxin (DAB389IL-2) suggests a primary immune.Nizok Kako ja rangirate vrednosta na F.May/June:150-161. 1995.164:1013-1028. Blokirawe na ekspresijata na citokinite (blokirawe na intereferonskite receptori). et al. Beyer J. Vrzuvawe na citokinite so drugi supstrati pred da zapo~nat da dejstvuvaat na keratinocitite. 7. 5th ed. et al. February 22-27. et al. Fu SM. Krueger JG.18:1376-1380. pathogenic basis. klini~ki se evidentiraat kako psorijati~ni plaki. no nikoga{ do sega ne sum videl/a primerok od spisanieto € Povremeno go ~itam € Redovno go ~itam i go dobivam spisanieto Koi od slednive atributi najmnogu Vi asocira na F.

Prvata grupa (OA) vklu~uva 20 pacienti.femoralen blok) i op{tata anestezija izvedena so novite kratkodejstvuva~ki anesteti~ki lekovi (propofol . Vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija za artroskopija na kolenoto kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 16 (10-28) minuti. Cyril and Methodius – Skopje A.015). zadovolstvoto na pacientot od anesteziolo{ka tehnika kako i tro{ocite potrebni za izveduvawe na anesteziolo{kata tehniki. Xambazovska Klinika za anestezija reanimacija i intenzivno lekuvawe Medicinski fakultet. VOVED Op{tata anestezija kako i regionalnata anestezija se naj~esto koristeni anesteziolo{ki tehniki za izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti za ednodnevnata hirurgija. Kartalov. poto~no pome|u lokoregionalnata tehnika (scijaten . Vo ovaa studija mo`evme da gi sporedime prednostite. METOD Vo na{ata studija nie vklu~ivme okolu 40 pacienti so fizikalen status ASA 1-2. kako i redukcijata na bolni~kiot buxet ja nametna potrebata da se napravi sporedba na tro{ocite i benefitot pome|u dvete anesteti~ki tehniki. V.remifentanil). Univerzitet "Sv. sevofluoran kako i remifentanil go skratuvaat vremeto na oporavuvawe po operativnata intervencija. kaj koi za artroskopija na koleno be{e primeneta op{ta anestezija (propofol . Za ovaa cel napravivme edna prospektivna studija kade {to izvr{ivme evaluacija na vremeto potrebno za podgotovka na pacientot za izveduvawe na artroskopijata. Q. (1-3) Novite kratkodeluva~ki anesteti~ki lekovi kako {to se propofol. (6-8) Porastot na tro{ocite na modernite anesteti~ki lekovi. nie gi prosledivme slednite parametri: (1) vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija. KLU^NI ZBOROVI: Op{ta anestezija za artroskopija na koleno (propofol remifentanil). Kartalov.003).Farmacevtski informator Praktika KOMPARACIJA NA REMIFENTANIL PROPOFOLSKATA ANESTEZIJA SO BLOKADA NA SCIJATNIOT FEMORALEN NERV KAJ PACIENTI KAJ KOI SE IZVEDUVA ARTROSKOPIJA A. pacienti so dijabetes i periferna neuropatija bea isklu~eni od studijata. (4. Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) po zavr{uvawe na operativnata intervencija bea direkno isprateni na hirur{koto oddelenie.5) Spinalnata regionalna anestezija e naj~esto koristena tehnika za artroskopija na koleno. Vtorata grupa (PNB) isto taka vklu~uva 20 pacienti kaj koi za artroskopija APSTRAKT 52 Vo ovaa studija pri izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. J.femoralen blok kako i kaj pacientite vodeni so op{ta anestezija so propfol i remifentanil. Nojkov.61). Vo prvata grupa n=20 (OA) bea vlu~eni pacienti vodeni so op{ta anestezija (propofol . dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 13 (822) minuti (p=0. Scijaten-femoralen nerven blok. Reanimation and Intensive Care Faculty of Medicine University St. Kuzmanovska. Ne postoea golemi razliki na vkupnite tro{oci pome|u dvata razli~ni anesteti~ki tehniki. pacienti so srcevi i respiratorni te{kotii.25% bupivakain (25 ml/kg). Petru{eva. nedostatocite kako i tro{ocite pome|u dve anesteti~ki tehniki za artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. Pacientite od prvata grupa (OA) vo sobata za budewe prestojuvaa 7 (5-20) minuti dodeka pacien- . A. Vo studijata za artroskopija na koleno bea vklu~eni 40 pacienti podeleni vo dve ednakvi grupi. PNB=160 € ) (p=0.Skopje tite od vtorata prestojuvaa 23 (795) minuti (p=0. na vozrast od 18 do 65 godini kaj koi ja primenivme operativnata intervencija artroskopija na koleno kako ednodnevna hirur{ka procedura.remifentanil). Od regionalnite nervni blokovi za izveduvawe na artroskopija so uspeh mo`e da se koristi i scijatniotfemralen blok. Donev. (2) vremeto pominato od operativnata intervencija do napu{tawe na pacientot od bolnicata i (3) vkupnite tro{oci za izveduvawe na anestezijata kaj pacientite vodeni so scijaten . vremeto potrebno za oporavuvawe na bolniot od operativnata intervencija. B. Pacientite kaj koi postoi kontraindikacija za regionalna anestezija.001). nesakanite efekti od anesteziolo{kata tehnika. (OA=157 € .remifentanil) dodeka vo vtorata grupa n=20 (PNB) bea vklu~eni pacienti vodeni so blokada na scijatniot i femoralniot nerv izvedena so 0. dodeka site pacienti od prvata grupa po zavr{uvawe na operacijata moraa da bidat smesteni vo sobata za budewe (p=0. Clinic for Anaesthesia. Pacientite bea podeleni vo dve ednakvi grupi. Kiril i Metodij".

visual analogue scale. {pricevi kanili i dr) kako i personalnite tro{oci. Scijatniot .2 mg/kg za edna minuta i 2 . Ako vitalnite parametri se stabilni vo dve posledovatelni merewa i VAS e poniska od 3. kaj pacientite intravenski se aplicira{e tramadol vo doza od 100 mg. Kvalitetot na nervniot blok se evaluira{e spored slednite kriteriumi: 1.femoralen Op{ta anestezija nerven blok (n=20) (n = 20) Prestoj vo sobata za budewe (min) Vreme na prvo urinirawe (min) 23 (10-95) 147 (100-400) 10 (5-25) 260 (150-385) P 0. Kaj vtorata grupa ispitanici (PNB) be{e primenet scijaten femoralen blok izveden so neurostimulator so 0. Premedikacijata na pacientite be{e izvedena so midazolam 0.(nepostoewe na potreba za sedacija i dodatna analgezija) 2. (p=0.( potreba za op{ta anestezija) Klini~ki relativnata hipotenzija se notira{e toga{ koga sistolniot pritisok }e se namale{e za 30% pod po~etnata vrednost.005 53 ispituvani grupi zavisea od tro{ocite na site anestetici upotrebeni pri operativnata intervencija.0.1 . Na po~etokot se izveduva{e infiltracija na femoralniot nerv so 15 ml na lokalniot anestetik. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija na sekoj 5 minuti se slede{e bolkata spored VAS . Statisti~kata analiza be{e napravena so (SPSS 7. (6-8) Pacientite od vtorata grupa (PNB) bea spremni za operacija vo momentot koga vo potpolnost }e se izgubi ~ustvoto na drazba predizvikano od igla vo femoralnata i scijatnata nervna distribucija kako i nesposobnosta na pacientot da ja podigne nogata na operacioniot stol i nemo`nosta za fleksija na nogata vo kolkot. tro{ocite za medicinskite materijali (igli. Samo dvajca pacienti od vtorata grupa (PNB) -12% ~uvstvuvaa lesna bolka vo tekot na artroskopijata.1 mA. a strujnata stimulacija be{e so intenzitet od 0. a potoa se izveduva{e i blokada na scijatniot nerv so 10 mL od lokalniot anestetik. Vkupnite tro{ocite kaj dvete Rezultatite se prezentirani so sredna vrednost.50% bea direktno prefrleni od operacionata sala na hirur{koto oddelenie. kako i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi. REZULTATI Demografskite karakteristiki na dvete ispituvani grupi se prika`ani vo tabela 1. dodeka periferniot nerven blok kaj vtorata grupa be{e izveden vo sobata za budewe. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija. Vo slu~aj vrednosta spored VAS da be{e pogolema od 3. Kaj edniot od niv operativnata intervencija se prodol`i so op{ta anestezija. hirurzite intraartikularnovo koleno apliciraa po 20 ml na 0. [est pacienti od prvata grupa (OA) . Neurostimulacijata se izveduva{e so frekvencija od 2 Hz.25% bupivakain (25 ml). osven fizikalniot status ASA. Ovaa sostojba se tretira{e so interventno aplicirawe na 200 ml na Ringer laktat. Nepostoewe na nervna blokada .5 . Op{ta anestezija (n = 20) Âozrast (god) Telesna te`ina (kg) Âisina (cm) Polova distribucija (m/`) Fizikalen status ASA 1/2 51 (19-65) 82 (53-95) 175 (155-182) 13/7 12/8 Scijaten femoralen nerven blok (n = 20) 46 (25-65) 73 (57-100) 168 (151-190) 11/9 13/7 Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) .femoralen blok be{e izveden so specijalna teflonska igla. Tabela 1 Demografski karakteristiki na ispituvanite grupi. Kaj prvata grupa (OA) ispitanici be{e primeneta remifentanilska infuzija od 0.05 mg/kg. Spored VAS za bolka. dodeka intravenskata infuzija vo tek na operativnata intervencija za dvete ispituvani grupi iznesuva{e 5 ml/kg na ~as (Ringer laktata). Scijaten . Vo vtorata tabela e prika`an periodot pominat vo sobata za budewe. a potoa pacientite bea vnesuvani vo operacionata sala.4 mg/kg na kontrolirana infuzi na propofol. Kaj sedum pacienti od prvata grupa (OA) . Vremeto potrebno za podgotovka na pacientite za operativnata intervencija (od intravenskata premedikacija do dezinfekcija na ko`ata) kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 13 (8 . 7 pacienti od prvata grupa (OA) imaa vrednost od 3 vo vremeto koga bea prefrluvani od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie dodeka kaj vtorata grupa (PNB) vo istiot vremenski period nepostoe{e nikakva bolka spored VAS skalata kaj nitu eden od pacientite (p=0.75).1 mg na fentanil za da se zavr{i operativnata intervencija) 3.0).005).22) minuti. Kaj samo dvajca pacienti (10%) be{e apliciran analgetik vo raniot postoperativen period i od prvata grupa (OA) (p=0. Tabela 2 Vremeto pominato vo sobata za budewe i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi.36% postoe{e relativna hipotenzija po vovedot vo anestezija (p=0. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 16 (10-28) minuti.25% bupivakain.013). Op{tata anestezija kaj pacientite od prvata grupa be{e primeneta vo operacionata sala. Adekvaten nerven blok . dodeka kaj vtorata grupa pacienti (PNB) analgetik vo prviot postoperativen den dobija sedum pacienti 37% (p=0. Neadekvaten nerven blok - Farmacevtski informator (potreba za aplicirawe na 0.30% dobija analgetik vo prviot postoperativen den. .001 0.015) Kaj vtorata grupa (PNB) ne se zabele`aa nikakvi kardiocirkulatorni nesakani efekti. dodeka site pacienti od prvata grupa (OA) prestojuvaa vo sobata za budewe.43). vo toj slu~aj pacientot se prefrla na hirur{koto oddelenie.Praktika na koleno be{e primeneta periferna nervna blokada (scijaten femoralen blok).

Farmacevtski informator
Na tabela 3 e prika`ana analiza na tro{ocite. Tabela 3 Analiza na tro{ocite kaj dvete ispituvani grupi. Scijaten Op{ta femoralen nerven anestezija blok (n=20) (n = 20) Tro{oci za potreben 7 (7-14) 15 (15-22) materijal Tro{oci za anestetici 32 (23-41) 14 (14-15) Tro{ocite za 28 (16-44) 30 (20-44) perioperativnoto vreme Tro{ocite zavremeto pominato 30 (0-176) 1,1 (0-22) vo sobata za budewe VKUPNI TO[OCI 160 (105-195) 158(105-194) DISKUSIJA Ispra}aweto na pacientite od operacionata sala direktno na hirur{koto oddelenie e efektiven na~in za namaluvawe na vkupnite tro{ocite za anestezija pri artroskopija na koleno, bidej}i na ovoj na~in se namaluva monitoriraweto na pacientite, kako i se namaluva potrebata od anga`manot na sestrite. (13) Rezultatite od na{ata studija sugeriraat deka pacientite od vtorata grupa (PNB) pobrzo se ispra}aat od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie, {to ne e slu~aj i so pacientite od prvata grupa (OA). Kaj pacientite od vtorata grupa (PNB) e zabele`ano podolgo vreme do prvoto urinirawe, kako i prolongirana reverzija od nervnata blokada, so {to se prolongira i vremenskiot prestoj vo bolnica. Za sre}a, perifernite motorni blokovi nemaat vlijanie na simpati~kiot tonus poradi {to se pomali i promenite na kardiovaskularnite parametri. Perifernite motorni blokovi isto taka go prolongiraat vremetraeweto na postoperativnata analgezija. Anesteziolozite ~esto se zagri`eni za faktot deka perifernite nervni blokovi mo`at da go prolongiraat perioperativnoto vreme.

Praktika
Patel i kolegite smetaat deka pacientite za artroskopija kaj koi e primeneta op{ta anestezija so opijati i azoten oksidul, treba da pominat vo sobata za budewe 90 minuti po operativnata intervencija, dodeka kaj pacientite kaj koi e apliciran femoralniot blok se potrebni samo 60 minuti (2). Ovaa razlika e poradi razli~niot na~in na osloboduvawe od bolkata. Dahl i kolegite ja komparirale spinalnata, epiduralnata i propofolskata anestezija za artroskopija na koleno, pri {to uvidele deka propofolskata anestezija obezbeduva najkratko zadr`uvawe vo operacionata sala, no taa e asocirana so pointenzivna postoperativna bolka, kako i pogolemi vkupni tro{oci. (20) Vo ovaa prospektivna randomizirana studija uvidovme deka kaj pacientite kaj koi se primenuva artroskopija na koleno so blokadata na scijatniot i femoralniot nerv postignavme pokratok vremenski prestoj vo sobata za budewe, a dobivme re~isi podednakva intraoperativna analgezija so relativno pomali vkupni tro{oci vo odnos na pacientite vodeni so op{ta anestezija.

P

0,0005 0,0005 0,008 0,0005 0,61

54

KORISTENA LITERATURA
1. White PF. Outpatient anesthesia. In: Miller RD (ed). Anesthesia, 3 rd edn. New York, USA : Churchill Livingstone, 1990, 2025-2059. 2.Patel NJ, Flashburg MH, PaskinS, Grossman R, Regional anesthetic technique compeared to general anesthesia for outpatient knee arthroscopy. Anesth Analg 1986; 65:185-187 3.Ben-David B, Levin H, Solomon E, Admoni H, Vaida S. Low dose diluted spinal bupivacaine for ambulatory surgery.Anesth Analg1996; 83: 716-720 4.Pavlin DJ, Rapp SE, Polissar NL, Malmgren JA, Keyes H . Factor affecting discharge time in adult outpatients. Ansth Analg 1998; 87; 816-826 5.Epple J. Kubitz J. Schmid H. et all Comparative analysis of cost of totalintravenus anesthesia with propofol and remifentanil vs.balanced anesthesia with isofluoran and fentanil.Eur. J.Anesth. 2001; 18;20-28 6. Fanelli G. Sansone V,Nobil F, Pedoti E, Aldegheri G. Locoregional anesthesia for surgical arhroscopy of the knee. Minerva Anestesiol 1992; 58 ; 121-125 7.Casati A,Cappelleri G, Fanelli G et all. Regional anesthesia for outpatient knee arthroscopy : a radndomised clinical comparationof two different anaesthetic technique. Acta Anesth. Scandinavica 200; 44; 543-547 8. Cappelleri G, Casati A, Fanelli G et all. Unilateral spinal anesthesia or combaind sciatic-femoral nerve block for day case knee arthroscopy : a prospective randomized comparison. Acta Anesth. Scandinavica 2000; 66; 131-136 9. Suttner S, Boldt J, Schmid C, Piper S, kumple B, Cost-analysis of target-controled infusion-based anesthesia compared with standard anesthesia.Anest Analg1999; 88 ; 77-82

10. Browener WS, Black D, Newman B, Hulley SB, Designing Clinical reseach: An epidemiological Approach. Wiliams & Wilkins 1988; 139-150 11. McMinn RMH, Hutching RT, Color atlas of human anatomy. Chicago .USA Year Book, 1977, 296-297 12.Aldrete JA, Kroulik D, A postanethesia recovery score. Aneth Analg 1970; 49; 924-934 13. DexterF, Macario A, Mahbberg PJ, Lubarsky DA, Computer simulation to determine how rapid anesthetic recovery protocols to decrise the time of emergence or increase the phase 1 postanesthesia care unit bypass rate affect staffing of an ambulatory surgery center. Anest Analg 1999; 88 ; 1053-1063 14. Dexter F,Tinker JH, Analysis of strategies to decrese postanesthesia care unit cost. Anesthesyology1995; 82; 94-101 15. Pavlin DJ, Pavlin EG, Fitzgibbon DR, Koerscgen ME, Plitt TM, Menagment of bladder function out-patient surgery. Anesthesyology1999; 91; 42-50 16. Grant SA, Nielson KS, Greengras RA, Steel SM, Klein SM, Continuous peripheral nerve block for ambulatory surgery. Reg Anesth Pain Med 2001; 26; 209-214 17. Corda DM, Enneking FK, A unique approach to post-operative analgesia for ambulatory surgery. J Clin Anesth 2000; 12; 595-599 18. Chelly JE, Greger J, Gebhard R, Ambulatory continuous perineural analgesia infusion: are we ready? Anesthesyology2000; 93; 581-582 19. Fenelli G, Casty A, Beccaria P et all.A duble blind comparison of ropivacaine, bupivacaine, and mepivacaine during sciaticfemoral nerve blockade. Anest Analg 1998; 87; 597-600 20.Dahl V, Gierloff C, Omlad E, Spinal epidural or propofol anesthesia for out-patient knee arthroscopy?Acta Anest Scand1997; 41; 1341-1345

Redovna rubrika

Farmacevtski informator

POSTOI LI KORELACIJA POME\U UPOTREBATA NA PERORALNITE HORMONALNI KONTRACEPISKI LEKOVI I POJAVATA NA TROMBOZA I TROMBOEMBOLISKI KOMPLIKACII ?
Hormonskata peroralna kontracepcija naj~esto se sproveduva na dva na~ina: so primena na preparati vo koi se kombinirani estrogeni i gestageni ili so kontinuirana primena na gestageni, bez kombinirawe so estrogeni.Taa e vo upotreba vo vremenski period podolg od 40 godini i pretstavuva najefikasna forma na kontracepcija. Vo prvata godina na koristewe na peroralnata kombinirana kontracepcija (estrogeni plus gestageni), bremenost se javuva samo kaj okolu 3% od `enite. Podobri rezultati vo spre~uvawe na nesakana bremenost se postignati so primena na hormonalna kontracepcija vo forma na injekcii (0.3%) i implanti (0.09%). Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepcija pokraj toa {to ja spre~uva nesakanata bremenost, go namaluva i rizikot od javuvawe na epitelijalen ovarijalen karcinom, endometrijalen adenokarcinom, benigni promeni na dojkite (fibroadenomi i cisti) pelvi~ni inflamatorni bolesti i ektopi~na bremenost. Dozata na estrogeni vo peroralnite kontracepcii varira od 30-50 mg etinil estradiol, a dozata na progesteron varira vo zavisnost od negoviot relativen potencijal (efekt vrz humaniot endometrium, androgen ili kortikosteroiden potencijal, sposobnost za inhibicija na ovulacijata), so cel da se postigne najvisok soodnos pome|u korisnosta i rizikot od primenata na lekot. Nesakanite dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija koi se javuvaat brzo po primenata na lekot se dobro poznati, a nesakanite dejstva koi se javuvaat podocna vo tekot na primenata na lekot pote{ko se studiraat, posebno ako se mala incidenca na javuvawe. Za prou~uvawe na ovie nesakani dejstva se organiziraat golemi kohortni studii. Najzna~ajnite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija se od strana na krvnite sadovi i kardiovaskularniot sistem. Golem broj na epidemiolo{ki studii sugeriraat silna povrzanost pome|u primaweto na peroralni kontracepciski lekovi i nagla kardiovaskularna smrt. Apsolutniot rizik za nejzino javuvawe e mal, no relativniot rizik se zgolemuva. Ne e utvrdena epidemiolo{ka poddr{ka na hipotezata deka toa se dol`i na ateromatozni promeni, bidej}i e utvrdeno deka rizikot od javuvawe na miokardijalen infarkt e zabele`itelen za vreme na koristewe na peroralnite kontracepciski lekovi, is~eznuva po prekin na upotrebata i ne e vo korelacija so vremetraeweto na koristewe na peroralnata kontracepciska terapija. Se smeta deka zgolemeniot rizik od kardiovaskularni naru{uvawa se dol`i na promenite vo plazmatskite lipidi, jagleni hidrati i faktorite od koi zavisi hemostazata. Ovie varijabli mo`e da bidat promeneti pod vlijanie na steroidite koi se sostaven del na peroralnata hormonalnai kontracepcija. Ima dokazi deka postoi pomal kardiovaskularen rizik pri primena na peroralni kontracepii koi sodr`at niska doza na estrogeni (< 50 mg etinilestradiol). Pri upotreba na ovie dozi e utvrdeno nesignifikantno zgolemuvawe na rizikot za javuvawe na miokardijalen infarkt, mozo~en udar poradi tromboza na krvnite sadovi, venski tromboembolizam i subarhnoidalno krvarewe. Vo ovie studii e utvrdeno deka pu{eweto cigari go zgolemuva kardiovaskularniot rizik pri upotreba na niskodoza`ni peroralni kontracepcii. Peroralnite hormonski kontracepcii doveduvaat do promeni vo faktorite zna~ajni za hemostazata. Utvrdeni se zna~ajni promeni vo koncentraciite na golem broj specifi~ni plazmatski komponenti na koagulacioniot i fibrinoliti~niot sistem. Se smeta deka ovie promeni se vo korelacija so estrogenskata komponenta vo peroralnite hormonalni kontracepii, bidej}i vakvi promeni ne se najdeni pri davawe na preparati koi sodr`at samo gestageni. Utvrdena e dozno-zavisna povrzanost pome|u dozata na estrogeni vo preparatite na peroralnite hormonalni kontracepcii i promenite na faktorite od koi zavisi hemostazata. Peroralnata hormonalna kontracepcija predizvikuva zgolemuvawe na koncentracijata na koagulacioniot faktor I (fibrinogen), II, VII, IX, X i XII, kako i namaluvawe na koncentracijata na antitrombin III, protein C i protein S. Kako posledica na ovie promeni se javuva sostojba nare~ena hiperkoagulabilnost na krvta. Pri prolongirana upotreba na peroralni kontracepcii se namaluva i koncentracijata na prostaciklin koj ima antiagregaciono i vazodilatatorno dejstvo. Zgolemeno nivo na fibrinogen se javuva u{te vo prvite meseci pri upotrebata na peroralnata kontracepcija, a doka`ano e deka se vra}a na normalnite vrednosti pri prekin na upotrebata na peroralnite kontracepciski lekovi. Denes postojat epidemiolo{ki i biohemiski dokazi deka peroralnata hormonalna kontracepcija ima trombogena aktivnost i go zgolemuvaat rizikot od tromboza. Prvite zna~ajni dokazi za zgolemen rizik od tromboembolizam pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija datiraat u{te od 1967 godina, koga vo golema studija izvedena od Britain’s Medical Research Council e zaklu~eno deka `enite koi gi koristat ovie preparati imaat zna~ajno pogolem rizik za javuvawe na dlaboki venski trombozi, belodroben embolizam, cerebralna tromboza, miokardijalen infarkt i tromboza na krvnite sadovi na retinata. Vo ponatamo{niot period se opi{ani poedine~ni slu~ai na javuvawe na dlaboki venski trombozi, tromboza na portalniot venski sistem i belodroben embolizam. Slabost na studiite vo ovoj ran period bila {to ne se zemeni pri prou~uvaweto i drugi faktori koi{to mo`e da imaat vlijanie na zgolemenata trombogena aktivnost (primer: pu{eweto ) i ne se prezemeni site merki za otstranuvawe na pristrasnosta pri ocenuvawe na slu~aite.

55

Farmacevtski informator
Vo golema studija koja opfatila pove}e od 65000 `eni vo SAD, koi koristele peroralna hormonalna kontracepcija i bile sledeni vo vremenski period podolg od 2 godini, bilo zaklu~eno deka postoi pozitivna korelacija pome|u upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i pojavata na venski tromboembolizam, mozo~en udar i miokardijalen infarkt. Kaj mladi `eni signifikantno po~esta e pojavata na venski tromboembolizam od pojavata na miokardijalen infarkt i mozo~en udar. Venskiot tromboembolizam e so poredok fatalen ishod vo odnos na drugite dva nastana, iako i toj mo`e da bide so te{ki posledici, pa duri i smrten ishod vo zavisnost od lokalizacijata. Vo vtorata polovina na 80-tite i prvata polovina na 90-tite godini se publicirani golem broj prikazi na slu~aj vo koi nastanot e povrzan so upotrebata na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi: cerebralna venska tromboza, fatalen centralen angitis, sinus tromboza, cerebralna ishemija, tromboza na bazilarnata arterija, vaskularni komplikacii na retinata, encefalopatija i renovaskularna hipertenzija, tromboza na koronarnite krvni sadovi so te`ok miokradijalen infarkt, tromboza na mezenteri~nite krvni sadovi, hepatalnite, renalnite veni i t.n. Kohortnata studija organizirana na 17000 `eni (Oxford Family Planning Association’s Cohort Study), koi bile sledeni vo vremenski period od okolu 16 godini ne poka`ala zna~ajno vlijanie na peroralnata hormonalna kontracepcija vo odnos na zgolemuvawe na mortalitetot (relativen rizik = 0.9). Mortalitetot poradi bolesti na cirkulatorniot sistem bil lesno zgolemen, kako i relativniot rizik za smrt poradi ishemi~na srceva bolest. Sli~ni rezultati bile dobieni i vo golemi studii izraboteni vo Finska i vo SAD. Vo studijata izvedena vo Finska ne bilo utvrdeno zgolemuvawe na relativniot rizik za smrt poradi miokardijalen infarkt ili mozo~en udar. Vo studijata izvedena vo SAD, kaj `enite koi bile nepu{a~i ili pu{ele pomalku od 25 cigari na den, mortalitetot pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija bil pomal od mortalitetot pri bremenost. Zgolemen mortalitet vo odnos na mortalitetot pri bremenost bil utvrden kaj `enite postari od 30 godini koi pu{ele pove}e od 25 cigari na den. Od prijavenite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija vredi da se napomene posledniot slu~aj so preparatot Yasmin, pri ~ija upotreba vo poslednite meseci se registrirani nekolku seriozni nesakani dejstva vo Republika Hrvatska i Avstralija. Preparatot Yasmin spa|a vo kombinirani kontracepciski lekovi i vo edna tabletka sodr`i 30 mg etinil estradiol (estrogen) i 3 mg drospirenon (progestogen). Iako preparatot spa|a vo t.n. nisko doza`ni estrogenski preparati, dve od serioznite registrirani nesakani dejstva se odnesuvaat na smrt na dve mladi `eni na vozrast od 22 i 24 godini poradi tromboza i belodrobna embolija. Preparatot Yasmin vo Republika Hrvatska e so re`im na izdavawe na lekot bez recept, odnosno se nao|a vo slobodna proda`ba. Tretoto seriozno nesakano dejstvo koe e registrirano vo Republika Hrvatska se odnesuva na karcinom na crniot drob koj se javil kaj mlada `ena na vozrast od 32 godini, pri {to za negovoto javuvawe kako suspektna e ozna~ena upotrebata na Yasmin. I pokraj pojavata na ovie nesakani dejstva, Agencijata za lekovi na Republika Hrvatska ne go povlekuva preparatot Yasmin od upotreba vo Republika Hrvatska poradi toa {to nesakanite dejstva koi se javile se opi{ani vo vnatre{noto upatstvo i zbirniot izve{taj za osobinite na lekot i so toa spa|aat vo nesakani dejstva koi se o~ekuvan rizik pri upotreba na preparatot, a napravenite farmacevtsko-hemiski ispituvawa poka`ale deka lekot gi ispolnuva kriteriumite za kvalitet. Golem broj na klini~ki studii se izvedeni so cel da se evaluira vlijanieto na dopolnitelni faktori kako {to se pu{ewe, arteriska hipertenzija i promeni vo lipoproteinskiot status kaj `eni koi upotrebuvaat peroralni hormonalni kontraceptivi. Vrz osnova na rezultatite od ovie klini~ki studii i rezultatite od studiite od koi nekoi se opi{ani vo prethodniot tekst, mo`e da se izvedat slednite zaklu~oci vo odnos na upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i rizikot od javuvawe na tromboza: Estrogenite hormoni, posebno ako se vo doza pogolema od 50 mg vo 1 tabletka ja zgolemuvaat produkcijata na faktorite na koagulacija i rizikot od tromboza;

Redovna rubrika
Pri upotreba na niskodoza`ni peroralna hormonalna kontracepcija (doza na enitinil estradiol < 50 mg ima zgolemen rizik od venski trombo-embolizam, posebno vo prvite 1-2 godini od upotrebata); Pu{eweto ne e dopolnitelen faktor za rizik od javuvawe na venska tromboza; Pu{eweto i estrogenite imaat aditiven efekt vo nasoka na zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na arteriska tromboza; Hipertenzija e zna~aen aditiven faktor za zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na mozo~en udar kaj `eni koi upotrebuvaat peroralna hormonalna kontracepcija; Niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepija ne go zgolemuva rizikot od miokardijalen infarkt ili mozo~en udar kaj zdravi `eni, nepu{a~i; Arteriskata tromboza (miokardijalen infarkt i mozo~en udar) poka`uva dozno-zavisna korelacija so dozata na estrogenite vo peroralnata hormonalna kontracepija, no nema podatoci za razliki vo rizikot pome|u preparatite koi sodr`at 20, 30 ili 35 mg etinil estradiol. Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepija e kontraindicirana za upotreba kaj `eni koi imaat istorija na idiopatski venski tromboembolizam i kaj `eni so familijarna istorija na idiopatski venski tromboembolizam. I pokraj site ovie podatoci za rizikot od upotreba na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi, mo`e da se zaklu~i deka niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepcija e bezbedna i so povolen soodnos korist/rizik koga se upotrebuvaat kaj mladi, zdravi `eni. Za da se zgolemi bezbednosta od upotrebata na ovie lekovi, posebno kaj `eni vo postara vozrast treba vnimatelno da se sledi prisustvoto na faktori koi go zgolemuvaat rizikot od tromboza i tromboemboliski komplikacii, kako {to se pu{eweto i prisustvoto na arteriska hipertenzija. Rizikot od kardiovaskularni nesakani dejstva se zgolemuva pri dolgotrajna upotreba na peroralnata hormonalna kontracepcija.

56

Doc. d-r Nikola Laba~evski, Medicinski fakultet Institut za farmakologija - Centar za nesakani efekti

Ne mo`e da se klasificira " " II. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I DATUM NA APLIKACIJA (ne se vklu~uvaat lekovite upotrebeni za tretman na nesakanoto dejstvo) 23. alergija. VREMETRAEWE NA TERAPIJATA III. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I ANAMNEZA 22. Datum na prijavata Specijalnost: 25. INFORMACIJA ZA NESAKANOTO DEJSTVO 1. 24c. Malku verojatna 5. Podnositel na prijavata: Ime i Prezime: 24b. SUSPEKTEN LEK (za{titeno i generi~ko ime na lekot) 20. INFORMACIJA ZA PROIZVODITELOT I PODNOSITELOT NA PRIJAVATA 24a. Dr`ava 2. INDIKACIJA ZA UPOTREBA 18. DALI REAKCIJATA SE JAVI POVTORNO PO POVTORENATA PRIMENA NA LEKOT DA NE Nepoznato 17.Makedonija. dijagnosti~ki proceduri. Na~in (-i) na aplikacija NE Nepoznato 21. Tip na prijava Spontana Od klini~ka studija Celno monitorirawe na podnoslivosta na lekot Adresa: Kontakt telefon: INSTITUT ZA PRETKLINI^KA I KLINI^KA FARMAKOLOGIJA SO TOKSIKOLOGIJA NACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI MEDICINSKI FAKULTET." PRIJAVA ZA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI I. SKOPJE REPUBLIKA MAKEDONIJA " . Broj na serijata na lekot 24d. Mo`na 4. DRUGI RELEVANTNI PODATOCI (pr. Za popolnuvawe na prijavata dovolno e samo somnevawe deka zabele`anata pojava e nesakano dejstvo na primenetite lekovi. PROIZVODITEL (ime i adresa) 26. Datum na ra|awe 2a. DALI REAKCIJATA IS^EZNA PO PREKINUVAWETO NA LEKOT DA 15. DNEVNA DOZA 16. bremenost i dr.Vozrast godini 3. Izvor na prijavata Bolnica Von bolni~ki izvor Op{t doktor Doktor specijalist Drugo Podatocite koi gi sodr`i popolnetiot pra{alnik se doverlivi i se upotrebuvaat za sledewe na nesakanite dejstva vo R. DATUM NA TERAPIJATA (od / do) 19. Inicijali na pacientot 1a. Verojatna 3. Sigurna 2.Pol 4-6 Po~etok na nesakanoto dejstvo Den Mes God Ozdravuvawe bez posledici Ozdravuvawe so posledici Nesakano dejstvo vo tek Smrt Nepoznat 8-12 ISHOD OD NESAKANOTO DEJSTVO Den Mes God 7 + 13 OPI[ETE GO NESAKANOTO DESTVO (-A) (vklu~uvaj}i i relevantni podatoci od izvedeni testovi/laboratoriski analizi) POVRZANOST POME\U NESAKANOTO DEJSTVO I SUSPEKTNIOT LEK 1.) IV. INFORMACIJA ZA SUSPEKTNIOT LEK (LEKOVI) 14.

spec. a istovremeno se bezbedni i efikasni koga se upotrebuvaat vo soglasnost so propi{anoto upatstvo. Farmacevtot denes ne e samo snabduva~ na lekovi i prigotvuva~ na medicinski pripravki. socijalnite naviki. Seto ova bara pogolemo fokusirawe na farmacevtite na menaxmentot na bolestite i odr`uvaweto na zdravjeto. Ova e {irok koncept koj gi vklu~uva op{tata i li~na higiena. Vo 1992 godina FIP izgotvi standardi za farmacevtskite uslugi i gi naslovi kako "Dobra farmacevtska praktika" (Good pharmacy practice GPP) vo javni i bolni~ki apteki. ekspertite od cel svet gi izrazija svoite gledi{ta za ulogata na farmacevtot vo samogri`ata i samomedikacijata. odgovornosta da dava informira~ki i objektivni soveti za lekovite.Farmacevtski informator Redovna rubrika ULOGATA NA FARMACEVTITE VO PROCESITE NA SAMOGRI@A I SAMOMEDIKACIJA Ulogata na farmacevtite zna~itelno po~na da se menuva vo poslednite dve dekadi. Ova partnerstvo pridonesuva do zaedni~ki pridobivki kako za postignuvawe na visok kvalitet za pacientite. 58 Biqana Lazarova. lekovite treba da se specifi~no dizajnirani za potrebnata cel. Iznenaduva~ki e faktot deka lu|eto sami si menaxiraat dobar del od svoite zdravstveni problemi bez da konsultiraat doktor ili farmacevt. Kako i da e. aptekite. laboratoriite. bez pritoa da go naru{uva renometo na mati~niot lekar dava objektivni i nepristrasni informacii za lekovite bide sposoben da prenesuva i interpretira dodatni izvori na informacii za da gi zadovoli barawata i potrebite na pacientite bide sposoben da mu pomogne na pacientot kako da dojde do soodvetna i odgovorna samomedikacija ili ako e neophodno da mu dade na pacientot medicinski sovet poka`e isklu~itelna doverlivost vo pogled na zdravstvenata sostojba na pacientite bide odli~en nabavuva~ na lekovi. so {to }e mu obezbedi na pacientot snabduvawe na kvalitetni lekovi od renomirani dobavuva~i. da go promoviraat konceptot na farmacevtska gri`a i aktivno da u~estvuvaat vo preveniraweto na bolestite. Eden od 4 elementi na Dobrata farmacevtska praktika koj se nao|a vo ovoj dokument gi pokriva aktivnostite povrzani so samogri`ata.[tip . socioekonomskite faktori i samomedikacijata. Isto taka. `ivotniot stil. no i da imaat soodvetna doza i doza`na forma. Vrz osnova na seto ova. Lekovite koi se upotrebuvaat za samomedikacija treba da se so nau~no potvrdena bezbednost. tuku e i ~len na tim vklu~en vo podobruvaweto na zdravstvenata za{tita vo bolnicite. Farmacevtot so svojot profesionalen kapacitet i vo direkten kontakt so pacientite e va`na alka vo davaweto na zna~ajni soveti za lekovite so koi raspolaga. SZO vo sorabotka so FIP organiziraa pove}e sostanoci i sovetuvawa so cel za unapreduvawe na ulogata na farmacevtot vo zdravstveniot sistem. da vr{i zdravstvena promocija e postavena vo rezolucijata WHA 47. Toj e partner na farmacevtskata industrija za lekovite koi mo`e da se zemaat bez recept. Klu~nata uloga na farmacevtot vo javniot zdravstven sistem za upotreba na lekovite. Isto taka ovie lekovi treba da se indicirani za sostojbi koi se samoprepoznatlivi kako i za nekoi hroni~ni i rekurentni sostojbi. kako i sovetite za nabavuvawe na lekovi ili nekoj drug vid na tretmani za bolesti koi mo`e uspe{no da se samotretiraat. Od ovie pri~ini farmacevtot mo`e da ima klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za pravilen izbor na samole~ewe. kako {to e kontinuiranata edukacija sorabotuva so drugite zdravstveni profesionalci participira vo identifikuvaweto na zdravstvenite problemi i rizicite od niv vlijae na zgolemuvawe na svesnosta kaj pacientite za zdravstvenite sostojbi i prevencii na bolesti dava soveti na poedinci so cel da im se pomogne da napravat pravilen izbor na terapija so cel za za~uvuvawe na zdravjeto Od seto ova mo`e da se zaklu~i deka primaren fokus na farmacevtite e da se podigne dobrata farmacevtska praktika na povisoko nivo. ulogata na farmacevtite vo procesot na samomedikacija e mo{ne golema. Farmacevtite aktivno u~estvuvaat vo procesite na samogri`a i samomedikacija preku vr{ewe na nekolku va`ni funkcii. m-r farm. taka i za pottiknuvawe na racionalnata upotreba na lekovite. Vo 1993 godina dogovorot za sorabotka pome|u Pharmaceutical Group of the European Community (PGEC) i Europian Proprietary Medicines Manufacturer’s Assotiation (AESGP) go postavija slednovo: Farmacevtot pretstavuva sovetodavatel na pacientite vo sekojdnevnata zdravstvena gri`a i e klu~na figura vo nabavuvaweto i dostavuvaweto na lekovi do pacientite." Ovie standardi bea usvoeni i prezentirani vo Dokument na SZO od 1996 godina. preku davawe i interpretirawe na raspolo`livite informacii. Vo sekoj slu~aj. faktorite od okolinata. op{tata i li~na nutricija. Farmacevtot mora da: vospostavuva dobra komunikacija preku zapo~nuvawe na dijalog so pacientot za da dobie detalen uvid vo medicinskata istorija na pacientot utvrdi kakva e vistinskata sostojba kaj pacientot preku postavuvawe na klu~ni pra{awa i davawe na relevantni odgovori i informacii ima soodvetna oprema i da bide dobro podgotven za izveduvawe na pravilen skrining na specifi~ni sostojbi i bolesti. Samomedikacijata e praktika kade poedincite gi tretiraat svoite zaboluvawa i sostojbi so lekovi koi se odobreni za upotreba i mo`e da se zemaat bez recept. farmacevtite mora da obezbedat i soodvetno ~uvawe i skladirawe na lekovite u~estvuva vo kontinuiranoto razvivawe na profesionalnite aktivnosti.12 na SZO. Samogri`ata e dejstvo koe lu|eto go pravat vrz samite sebe za da go za~uvaat i odr`uvaat svoeto zdravje. a ne na proda`ba na lekovite. po farmakoinformatika Farmakoinformativen oddel JZU Op{ta bolnica . industrijata i vo obrazovnite institucii. da gi preveniraat zaboluvawata i da se spravuvaat so bolestite. kvalitet i efikasnost. Tie imaat klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za da napravat dobar izbor na samogri`a i samomedikacija.

.

za razlika od opkru`uvawe koe pacientot go do`ivuva kako ladno i pomalku gri`livo. profesionalna. Nikoga{ da ne se brza. Postojat i funkcionalni barieri koi ja ote`nuvaat komunikacijata kako rezultat na o{teten sluh ili vid. li~no ili preku receptot Od druga strana. Ovie pre~ki treba da se identifikuvaat i da se prezeme odredena aktivnost dokolku farmacevtot saka da gi postigne vistinskite celi pri sovetuvawe na pacientot . a pritoa gi ignorira ubeduvawata na pacientot. Ako farmacevtot dava informacii za lekuvaweto. Edinstvena razlika da se pravi samo kon itnosta ozna~ena na receptot. doverba i dinami~nost. Koristena literatura: 1. The Tokyo Declaration (1993) Standards for quality of pharmacy services (FIP Guidelines for Good Pharmacy Practice. Klu~ot za uspe{na sorabotka e da se koristat izjavi {to }e sugeriraat deka farmacevtot go razbral pacientot. Dokolku atmosferata e dobra. kon malite deca.Dimitrovska pevtski pristap Pacientite gi dobivaat svoite lekovi direktno od farmacevtot. Beardsley et al: “Pharmacist Patient Consultation Program PPCP Unit 2” . R. besen ili voznemiren pacient. kako i sprotivni medicinski ubeduvawa. pre~ekot e topol i gri`liv. Richard N. pacientite mu veruvaat na svojot farmacevt bidej}i: Od site zdravstveni profesionalci. m-r. so najsoodvetna usluga Farmacevtite sorabotuvaat i so drugite zdravstveni profesionalci. da oddavaat vpe~atok na gri`livi lu|e. bremeni `eni ili iznemo{teni pacienti.Farmacevtski informator o soglasnost so na~elata na Dobrata farmacevtska praktika (1) sekoj diplomiran farmacevt treba da se pridr`uva na odredeni pravila pri sovetuvaweto na pacientite: Farmacevtska gri‘a V Na sekoj pacient treba da mu se posveti potrebno vreme za edukacija i sovetuvawe pri izdavawe na lekot. preku govorot na teloto i/ili tonot i bojata na glasot. Farmacevtite treba dobro da gi poznavaat svojstvata na lekovite. kako i najsoodveten tera- Na~inot na koj pacientot ja do`ivuva aptekata i farmacevtot. relaksiran i iskren odnos Da se koristi terminologija soodvetna na nivoto na pacientot Da se iznesat samo neophodnite merki na pretpazlivost na vnimatelen i takti~en na~in za da ne se ispla{i pacientot Sorabotka me|u farmacevtot i pacientite Negativnite stavovi na pacientite vo odnos na terapijata pretstavuvaat seriozni prepreki koi te{ko se nadminuvaat. The Coalition for Community Pharmacy Action Code (http://www. farm. slabo poznavawe na jazikot na koj farmacevtot mu se obra}a na pacientot. no prijatelski.Patient Consultation Program PPCP – Unit 1” 4.org/Introfm) 3. September 1993) and revised version FIP/WHO GPP (1997) 2. Farmacevtot treba da bide podgotven da se spravi so eventualnata pojava na barieri pri kontaktot so pacientot. 60 Vnimatelno da se nabquduva govorot na teloto na pacientot i toj soodvetno da se protolkuva Li~nite problemi treba da se zaboravat pred da se zapo~ne so sovetuvaweto Da ne se pravi razlika vo odnesuvaweto so pacientite. Farmacevtite treba da se diskretni i profesionalno tajni za sekoe soznanie do koe }e dojdat za pacientite. a otporot na pacientote u{te pogolem.rxaction. tuku da se bide racionalen so vremeto. a pacientot }e po~uvstvuva deka farmacevtot obrnuva vnimanie na negovite gri`i i stravuvawa. nepismenost. Pacient koj go omalova`uva sovetuvaweto. da se samouvereni i profesionalni so dobri komunikaciski sposobnosti. Marie Gardner. Boyce. Da se vospostavi profesionalen. Kredibilitetot se gradi so vidliva stru~nost. negoviot kredibilitet najverojatno }e bide naru{en. Robert W. Site apeli za motivacija treba da bidat vo soglasnost so veruvawata na pacientot. mo`e da e od korist ili da deluva {tetno na komunikacijata.uveruvawe deka pacientot razbral kako pravilno da gi koristi lekovite. Farmacevtot mo`e da razvie cvrst odnos so pacientot preku me|usebna po~it i pogolema sorabotka. Aleksandra Savovska . pacientite imaat najednostaven pristap do farmacevtite Farmacevtite maksimalno nastojuvaat pacientot da dobie najdobra vrednost vo odnos na gri`ata za negovoto zdravje. mo`ebi so toa ja prikriva neprijatnosta i zasramenosta koja ja ~uvstvuva poradi svojot medicinski problem. Potrebno e ve{to i brzo da prepoznae emocionalna bariera: frustriran. so cel obezbeduvawe zdravstveni benefiti za svoite pacienti (2). toga{ pomala e verojatnosta od emocionalen ispad na pacientot. da ne se kriti~ki nastroeni. Herrier “Pharmacist .

Ve{ta~kata krv mo`e da se aplicira vo koja bilo individua. bez prisustvo na enzimi ili membrana na krvnata kletka. ne vodej}i smetka za pripadnosta na edna od krvnite grupi na toj na~in izbegnuvaj}i gi reakciite na imuniot sistem. so {to se prevenira razdeluvaweto na Hb na dimeri. Na slika 1 daden e komparativne prikaz na ve{ta~ki i prirodni eritroiciti. Prvata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e vsu{nost samo kisloroden nosa~ baziran na upotrebata na modificiran Hb. Denes. Najgolemi napori za niven razvoj se napraveni vo periodot na devedesettite godini od minatiot vek. vklu~uvaj}i ja upotrebata na glutaraldehid za vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot vo solubilen polihemoglobin. ovoj obid za toa vreme bil deklariran kako preambiciozen. a zamenata na te~nosti sama po sebe ne e dovolna. Druga prednost e toa {to ve{ta~kata krv e bezbedna od HIV. postojat 4 tipa na Hb od prva generacija spored metodi za hemoglobinska modifikacija: PolyHb baziran na nanobiotehnologija. sleden edinstven ~ekor se zamena na eritrociti ili pak na cela krv. Vtora generacija supstituti na crvenite krvni kletki pretstavuva modificiran Hb koj gi sodr`i del od enzimite na crvenite krvni kletki. Zo{to ve{ta~ki eritrociti? ^ove~kata krv e "`ivotna te~nost".Inovacii Farmacevtski informator RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) skustvata poka`ale deka mnogu godini nanazad. koj e pripremen vrz osnova na svojstvoto na bifunkcionalnite agensi za intramolekularno vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot. Drugata mo`nost se temeli na kowugacija na bidej}i gi sodr`i Hb i site enzimi na crvenite krvni kletki. No. Prva generacija na ve{ta~ki eritrociti Poznato e deka so vnesuvawe na sloboden Hb vo organizmot. a vo isto vreme prevencija od pojavata na bilo kakvi toksi~ni efekti. ve{ta~kata krv e edna od dolgogodi{no o~ekuvanite te~nosti na site vremiwa. hepatitis i drugi virusi. Sporedba me|u eritrociti i ve{ta~ki eritrociti Denes. Tretata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e najbliska do prirodnite eritrociti. Kako predizvik se nametnuva iskoristuvawe na odli~nite kislorod-prenesuva~ki karakteristiki na Hb. Kako rezultat na postoewe na mo`nostite za obezbeduvawe vrz volonterska osnova. kade sekoja PEG molekula e povrzana so po edna molekula Hb. fluidite za zamena na krvniot volumen se rutina vo klini~kata praktika. Sepak. celiot napor vo razvojot na krvnite supstituenti e naso~en kon proizvodstvo na supstituenti na eritrocitite. taa e univerzalno kom- 1 2 3 sakani efekti. tetramerot (α1β1α2β2) se raspa|a na toksi~ni dimeri (α1β1 i α2β2) {to za posledica ima predizvikuvawe na renalna toksi~nost i drugi ne- 61 Slika 1. da se dostavi do spasuva~ki slu`bi i sli~no. mo`e da se ~uva na sobna temperatura. Mnogu poednostaven pristap se temeli na polihemoglobinot (polyHb). Generalno. Do sega razvieni se tri generacii na supstituti na crvenite krvni kletki. Prviot obid kaj modificiraniot hemoglobin bila podgotovkata na ve{ta~ki eritrociti so inkapsulirawe na hemoglobinot i krvnite enzimi. taa ne mora da se zamrznuva za da ostane sve`a. I hemoglobinskite molekuli so polimeri. so upotreba na glutaraldehid kako bifunkcionalen agens. doniraweto na krv e relativno evtin proces. od prakti~ni aspekti. patibilna. . Koga hematokritot }e padne pod kriti~nite granici. Kowugiran Hb (modificiran). Intramolekularno vkrsteno povrzan Hb. supstituentite na eritrocitite (vo faza III od klini~kite ispituvawa) ne se ni{to pove}e od prenositeli na kislorod. kako rezultat na opasnostite i predizvicite za eventualnoto prisustvo na HIV vo doniranata krv. a membranata e od sintetsko poteklo.

subedinici. Koga tie se ~uvani vo forma na suva pra{o~na masa. Sega{nite istra`uvawa se naso~eni kon dizajnirawe na lipozom-inkapsuliran Hb. dobieni se samo za PolyHb i modificiraniot Hb baziran na nanobiotehnologija. PolyHb vkrsteno povrzan so tirozinaza. od koi najva`niot e {to pretstavuvaat samo kislorodni nosa~i i ja nemaat istata enzimska aktivnost kako i crvenite krvni kletki. se sodr`at kompetno poedine~ni Hb molekuli. Na kratko. {to se smeta za edna od najgolemite prednosti na ve{ta~kite krvni produkti. ovie efekti izostanuvaat i pri administracija na golemi volumeni (10L). dobien so fuzija na dvete α .Farmacevtski informator Rekombinanten molekularen Hb. Mikrodimenzionalni eritrociti Vo ovoj model za zamena na prirodnata eritrocitna membrana se koristi sintetska membrana i vkrsteno povrzana proteinska membrana. reinkapsulacija so lipidna membrana {to osiguruva mo`nost za za{tita na proizvodot vo te~nata sostojba do dve godini na sobna temperatura.difosfoglicerol. zabele`ano e deka dokolku se namali procentot na slobodni Hb molekuli. postaveni se drugi generacii na krvni supstituti. no nieden ne poka`al zadovolitelni rezultati od pogled na efikasnost i bezbednost. Membranata koja e prvi~no koristena e oblo`ena so tenok sloj na organsko soedinenie. kade Hb ima uloga na odvod pri vrzuvawe i otstranuvawe na azot oksidot. analogno na humanite eritrociti. Enzimite prisutni vo pri- 1 Slika 2 : Sporedba pome|u PolyHb i PolyHb-SOD-CAT . koja od svoja strana e potrebna za nekoi va`ni klini~ki aplikacii. Ovie ve{ta~ki eritrociti ne sodr`at antigeni na povr{inata i istite ne formiraat agregati so antitelata prisutni vo krvta. Inovacii 4 Slika 3 : Hemoglobinski vezikuli so hemoglobin pre~isten od eritrociti 2 62 Vtora generacija na ve{ta~ki eritrociti Supstitutite od prvata generacija se poka`alo deka imaat niza nedostatoci. a vo vnatre{nosta ima 2 -3 .3 sostaveni od visoka koncentracija na hemoglobin. Taa se postignuva so PolyHb koj ostanuva vo cirkulacijata samo 24 ~asa i funkcionira samo za vreme na terapijata. kako krvni supstituti. inkapsulirani so fosfolipiden dvosloj. so {to istovremeno se ovozmo`uva transport na kisloro- dot i otstranuvawe na kislorodnite radikali.superoksid dismutaza i katalaza (PolyHbSOD-CAT). se smetaat za najbezbeden na~in na upotreba i najmnogu vetuvaat za nivna prakti~na upotreba. efikasno inkapsulirawe kako i stabilizacija na krvnite sadovi. potreben za odr`uvawe na normalniot tonus na maznite muskuli. Me|utoa. so cel da se prevenira raspa|aweto na dimeri. Nivnoto infundirawe (molekularen Hb) mo`e da predizvika vazopresorni efekti kako i zgolemeni kontrakcii na maznata muskulatura. pri {to se namaluvat efektite na reperfuzionite ishemi~ni povredi. solubilen kompleks so nano-dimenzii. Hemoglobin- skite vezikuli (HbV)-Sl. Na slika 2 prika`ana e sporedba pome|u PolyHb i PolyHbSOD-CAT. proizvodot mo`e da bide so podolg rok na upotreba. < 1%. Za taa cel. kontrola na golemina. od sekoja Hb-molekula. Najnovite podatoci govorat za dizajniran biodegradibilen polimer koristen za razvoj na Hb nanokapsuli. zaradi toa {to intracelularnite povrzuvawa na endotelnata membrana na krvniot sad dozvoluvaat molekularnata dimenzija na Hb da navleze vo intersticijalniot prostor. koj ima golema primena vo tretman na malignite tumori. Istovremeno se postignuva i snabduvawe na kislorod potreben za optimalna hemo ili terapija so zra~ewe. potoa postapkite za nivnasterilizacija. {to rezultira so konstrikcija na krvnite sadovi i drugite mazni muskuli. PolyHb vkrsteno povrzan so antioksidantni enzimi . Intramolekularno vkrsteno povrzaniot Hb i rekombinantniot Hb. Sega{en status na razvojot na ve{ta~kite eritrociti (Eritrociti od Treta generacija) Materijali kako perfluorokarbonska emulzija i modificiran hemoglobin se koristat klini~ki kako ve{ta~ki eritrociti. Pozitivni rezultati vo klini~kite studii. kako i namaluvawe na sistemskite nivoi na tirozin. postapkata obedinuva: procesi na purifikacija na hemoglobinot od eritrocitite. Imeno. so cel da se postigni uspe{nost na terapijata so zra~ewe i hemoterapijata potrebna e dobra kislorodna tenzija na tkivoto. osobeno onie na ezofagusot i GIT.

kako i mo`nosta za podobruvawe na slednive faktori: zgolemuvawe na stabilnosta vo tekot na ~uvawe i posle infuzijata namaluvawe na potencijalnite efekti na lipidot vo RES izbegnuvawe na lipidnata peroksidacija Koristena literatura: 1. Za dobivawe na soodvetno vreme na cirkulacija. {to vodi do zgolemuvawe na vremeto na cirkulacija. Za re{avawe na problemot so formirawe na metHb koristeni e multienzimski kofaktor reciklira~ki sistemi. Ovie lipidni vezikuli.” Trends in Biotechnology.Inovacii Farmacevtski informator Slika 4: Eritrociti: (RBC) mikrodimenii i nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at hemoglobin i enzimi. dokolku se aplicirani intravenozno. ve{ta~kata krv. se zgolemuva vremeto na cirkulacija. 63 Slika 5: Nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at Hb i enzimi Nanodimenzionalni biodegradabilni polimeri Kako rezultat na pozitivnite iskustva i soznanija pri testirawata na Hb-lipidnite vezikuli. Za podgotovka na ovoj tip na ve{ta~ki eritrociti. Chang. So namaluvawe na dijametarot na eden mikron. Chang. nema da ja zameni potrebata za donacija na humana krv. 3. potencijalnata toksi~nost.4). me|utoa sepak ne e zadovolitelno. kako i analozi na sijalinskata kiselina. raspolo`ivosta so surovini kako i strogite FDA regulativi. relativno brzo se metaboliziraat za da bi mo`ele da bidat avtologno zameneti so eritrocitite. “Blood Substitutes Based on Biotechnology. 2006. vo sporedba so PolyHb. “Therapeutic Applications of Polymeric Artificial Cells. Me|utoa. voda i jaglerod dioksid. se koristeni za transfuzija i vo tretirawe na hemoragi~en {ok. doka`ano e prodol`eno vreme na pre`ivuvawe. membrani so povr{inski polne`. The HUMAN HEART 2. prolongiranoto zadr`uvawe vo tkivata. Pri upotreba na lipid koj sodr`i PEG. Nanodimenzija vo kombinacija so viodegradabilna polimerna membrana rezultira so podolgo vreme na cirkulacija od PolyHb.” Nature Reviews. kaj mikrodimenzionalnite eritrociti registriran e problem. Andonoska Hristina Naumoska Marina Petru{evska Marija Simeonov Aleksandar Bogoevska Marika rodnite eritrociti ja zadr`uvaat svojata aktivnost (Sl.200 nm. Thomas Ming Swi. Thomas Ming Swi. Ovie ispituvawa i vlo`en napori vo ovie istra`uva~ki celi vetuvaat deka }e najdat mesto i pridones vo idnata medicinska praktika. vo dogledno vreme. se nametnuvaat kako niza od ograni~uva~ki faktori. pri itni slu~ai a bez pojava na nesakani efekti. vkupnoto proizvedeno koli~estvo na mle~na kiselina e 83 mEq.efikasnost. potrebno e sredniot dijametar na ~esticite da bide vo granici od 80 . Me|utoa. re{avawe na problemot na formirawe na MetHb inkluzija na najgolem broj od RBC enzimite Kako biorazgradlivi polimeri se koristat polilaktidi i poliglikolidi. so zgolemuvawe na vremeto vo cirkulacijata. March 2005. Za suspenzija od 500 mL. za formirawe na inkapsuliran lipozom na Hb. Ve{ta~kite eritrociti. cenata . Za taa cel se koristeni.se naiduva na drug problem – formirawe na methemoglobin. . Sega{nite tendencii za ve{ta~kite eritrociti se odnesuvaat na transfuzionata terapija neophodna posebno. Submikronski lipidni vezikuli Hemoglobinot mo`e da bide inkapsuliran vo mali (200 nm) lipidno-membranski vezikuli. Polilaktidot vo organizmot se razgraduva do mle~na kiselina. Me|utoa. bidej}i mnogu brzo se eliminiraat od cirkulacijata. modifikaciite se naso~eni kon menuvawe na svojstvata na membranskata povr{ina. se stimulira kreiraweto na nova generacija na inkapsuliran Hb.

Pri mnogu sekojdnevni situacii upotrebata e lesna i dava brz rezultat (nastinki. ja lekuva i otstranuva pri~inata na bolesta. So homeopatijata ne mo`e da se kompenzira otsustvoto na nekoj organ i negovata funkcija . problemi vo odnesuvaweto. tuku gi stimuliraat za{titnite sili na organizmot pri {to lekuvaweto se odviva prirodno. patolo{kite mikroorganizmi pri infektivnite zaboluvawa ne mo`at da razvijat otpornost kon niv. a ne samo nekoi negovi simptomi i bolesti. Homeopatskite lekovi ne se toksi~ni i ne se natrupuvaat vo organizmot. Homeopatijata kako i sekoj terapevtski metod ima svoi ograni~uvawa. Za `enata vo klimakterium. homeopatijata ima ogromni mo`nosti. Ponekoga{ e potrebna transfuzija ili davawe na posebni rastvori. pnevmonii). ne se razviva zavisnost i navika. Po svojot na~in na deluvawe homeopatijata ima golema prednost pred alopatijata. zaguba na blizok ~ovek. Taka homepatijata pomaga da se osoznaeme sebesi i da se odnesuvame poodgovorno kon sebe. Poradi specifi~niot na~in na dejstvuvawe na homeopatskite lekovi. Homeopatijata nao|a dobra primena i vo veterinarnata praktika i toa vo cel spektar na patolo{ki sostojbi kaj `ivotnite. na pr. deka tie ne se natrupuvaat vo mesoto i mlekoto. Homeopatijata e mnogu dobar metod za profilaksa i odr`uvawe na dobro zdravje. fizi~ki ili psihi~ki. homeopatijata mo`e da gi olesni stradawata i da go prodol`i `ivotot. so terapevtski mo`nosti sli~ni na tie kaj lu|eto. So homeopatija mo`at da se lekuvaat posledicite od traumi. glavobolki ili epilepsija poradi trauma na glavata itn. Zatoa e va`no sekoj metod da se koristi toga{ koga najmnogu }e mu koristi na bolniot. zaostanuvawe vo razvojot. Dokolku sekoga{ vo osnova se zema osnovniot princip vo homeopatijata deka sekoga{ se le~i ~ovekot kako celina a ne bolesta. To~no toa e momentot koga treba da se pogri`ime za sopstvenoto zdravje. Edinstveno homeopatijata predlaga mnogu efikasno lekuvawe na sostojbi koi se pojavile poradi silen stres kaj deca i vozrasni: prekumeren uplav. a vo isto vreme objektivnite laboratoriski i fizikalni ispituvawa ne poka`uvaat ni{to voznemiruva~ko. Na{eto telo ne ne la`e i ako se nau~ime da go slu{ame i da mu obrnuvame vnimanie. So navremeno lekuvawe vo ranata detska vozrast bi mo`elo da se namali ili napolno da se nadmine vlijanieto na prele`anite te{ki zaboluvawa od prethodnite pokolenija . kako i sproveduvawe na postapki. nevroza poradi strav posle sedewe vo lift. Dolgoro~no gledano homeopatskoto lekuvawe e poevtino. No ona {to homeopatijata mo`e da go napravi vo takvi slu~ai e da im ja podigne samodoverbata. Praktikuvana od lica so neophodna podgotovka. itn. Va`na prednost na homeopatskite lekarstva pred alopatskite e. Osven toa gi {tedi prirodnite resursi. da im gi olesni te{kotiite kako i da ja zabavi pojavata na komplikacii. no}noto mokrewe i dr.). hirur{kata intervencija e neophodna i neizbe`na. godini (na pr: no}no mokrewe poradi silen uplav. homeopatijata isto nudi efikasna pomo{. no i toga{ homeopatskite lekovi mo`at da bidat od golema pomo{. grip. pri proizvodstvo na homeopatski lekovi nema {tetni dejstva vrz okolinata. Vo mnogu slu~ai na traumi ili naprednata patologija. pred meseci. Pri te{ki i neizle~ivi bolni. Homeopatskite lekovi ne dejstvuvaat po principot na vnesuvawe na odredeni hemiski materii vo organizmot (poradi golemite razreduvawa i posledovatelni rastrivawa). a vo opredeleni aspekti i pred nekoi drugi metodi za lekuvawe: go lekuva ~ovekot kako celo. Kaj decata dava mo`nost za rana korekcija na nekoi ne tolku prijatni i zagri`uva~ki tendencii. koi imaat za cel da go spasat `ivotot. Osven toa ovie lekovi se i mnogu poevtini. toga{ ne postoi bolest vo koja homeopatijata ne dala pozitivni rezultati. Iako se po~esto ima studii za lekuvawe na rakovi zaboluvawa i 64 . po potreba i vo postpartalniot period. Homeopatskiot pregled i lekuvawe mu dava mo`nost na ~ovekot da obrne vnimanie na nekoi strani od svojot `ivot koi dotoga{ ne gi zabele`uval.Farmacevtski informator Istorija na Farmacijata Sovremeni aspekti na HOMEOPATIJATA Kako i sekoj drug terapevtski metod i homeopatijata ima svoi prednosti i nedostatoci vo odnos na drugite terapevtski metodi. koi nastanale odamna. Kaj lu|e na hemodijaliza isto taka ne mo`e da se o~ekuva vospostavuvawe na funkcijata na bubrezite. Na site ni e dobro poznato ~uvstvoto na vnatre{en diskomfort i deka ne{to ne se ~uvstvuvame dobro. dolgo pred da se pojavat seriozni zaboluvawa i patolo{ki promeni vo organite i taka bolestite da se prese~at vo samiot po~etok. So nejzina primena mo`at da se korigiraat sitnite funkcionalni naru{uvawa. bronhiti. ne gi potisnuva samo simptomite. sklonost kon ~esti infekcii (otiti.na pr: pri otstranuvawe na {titnata `lezda ili nedostig na insulin pri dijabet (pacientot mora da prima insulin). Ne e ograni~ena so vozrast i nema kontraindikacii. Homeopatskite lekarstva se upotrebuvaat mnogu uspe{no za vreme na bremenosta i ra|aweto. gi opfa}a site negovi problemi. }e si za{tedime mnogu stradawa. nekoi traumi).

Upotrebata na homeopatskiot lek e so pregled i preporaka od homeopat. homeopatijata ne mo`e da go sopre procesot na stareewe . koi se potrebni za da se postigne uspeh vo lekuvaweto. posebno nave~er. a se smiruvaat po polno} i sekoga{ edniot obraz e crven a drugiot bled. a se podobruvaat od ladno. se pojavuvaat naedna{ nave~er. Deteto vo toj period mo`e da ima i drugi problemi kako proliv. a se podobruvaat od ladno. edniot obraz e crven i vrel a drugiot bled i laden. smiruva i osloboduva od bolki. suva ka{lica i zabrzano di{ewe. Tatjana S. kako za se- ga{nata sostojba. mnogu e razdrazlivo i vreska od bolka. Taa ekstremna osetlivost doveduva do reakcii na bes i nasilstvo {to mora da se posmatra kako obid da se za{titi sopstveniot organizam. taka {to i najmal potik (emocionalen ili fizi~ki) predizvikuva bolka.. Od strana na homeopatot. So svoeto odnesuvawe ja doveduva do ludilo svojata okolina. gr~evi vo stomak. Od ovoj apekt na preosetlivost na nervniot sistem mo`e da se posmatra i homeopatskiot lek Chamomilla.Od spremnosta na pacientot da u~estvuva vo procesot na lekuvawe. toa luto ja frla. opu{ta. Va~evska . Sekako. taka i za prethodnite problemi i zaboluvawa vo semejstvoto. pred se. zagreva . Ova dete se prepoznava po svoeto odnesuvawe. Toa zna~i dokolku imame edno razdrazneto i nezadovolno dete koe se smiruva od nosewe vo race i ima golemi bolki koi se vlo{uvaat od toplo. 65 tumori so homeopatija. farm. a prethodnoto go frla. Taa osloboduva od gr~evi . Me|utoa. Toa ja maltretira svojata majka. Nekoi pacienti ne gi zapazuvaat potrebnite uslovi. Edinstveno ne{to {to mu nosi olesnuvawe e noseweto vo race. Deteto obi~no ne dozvoluva da se dopre. m-r. Vlo{uvaweto e nave~er. od poznavaweto i ume{nosta koja ja poseduva. sepak treba da se zeme vo obyir naprednatata patologija na ovie bolesti. Vo eden moment saka edno. Mo`e da se pojavi i temperatura. zabnoto meso na ednata strana e posebno crveno i bolno. a popu{ta po polno}. no mo`e da ni gi olesni poslednite denovi od `ivotot. a vo sledniot drugo. Postojat i drugi homeopatski lekovi koi se davaat pri rastewe na zabi ili pri vospalenie na sredno uvo. Rastitelnoto maslo vo kamilicata se vika azulen i ima smiruva~ki efekt. sekojdnevnata upotreba na kamilicata doveduva do preosetlivost na nervniot sistem. napad na ka{lica i vospalenie na sredno uvo. Ovaa fizi~ka slika na Chamomilla dete mora da bide dopolneta i so psihi~kata slika. Ladno i vetrovito vreme mo`at da predizvikaat preladenost. Rasteweto na zabite za Chamomilla dete e posebno te`ok period . pri {to bukvalno izleguva vrela pot. Od iscrpnosta na informacijata koja mu se dava na homeopatot. Toj e lek na izbor kaj deca vo period na dentacija kako i pri vospalenie na sredno uvo. Bolkite se vlo{uvaat od toplo. me|utoa Chamomilla }e pomogne samo ako fizi~kite simptomi se prosledeni so edna vakva psihi~ka slika. Vospalenieto na uvoto se javuva odedna{ i e mnogu intenzivno.Istorija na Farmacijata Farmacevtski informator CHAMOMILLA U{te odamna kamilicata e poznata po svojata lekovitost. ako se obidete da mu dadete igra~ka. Od drugi faktori kako {to se slu~ajni antidotirawa i nevnimatelno ~uvawe na lekot. Ne treba da se zaboravi deka krajniot rezultat zavisi od nekolku ograni~uva~ki faktori: Od strana na pacientot: od stepenot na o{tetuvaweto na zdravjeto i od stepenot na sostojbata na za{titnite mehanizmi.