P. 1
16 Farmacevtska Edit

16 Farmacevtska Edit

|Views: 1,562|Likes:
Published by Frankie Heart

More info:

Published by: Frankie Heart on Nov 10, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/18/2013

pdf

text

original

PROFESIONALNO POPULARNO SPISANIE GOD.

7, BROJ 16 / DEKEMVRI 2008 FARMACEVTSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
UL."KOSTADIN KIRKOV" BR. 5 SKOPJE

Farmacevtski informator

www.farmacevtskakomora.com
ISSN 1409 - 8784

......spec.......................FUNKCIJATA NA BOLNI^KITE APTEKI I ULOGATA NA FARMACEVTOT ...Farmacevtski informator RUBRI NOVI KI FARMACEVTSKA GRI@A Sodr‘ina AKTUELNO Intervju D-r Bujar Osmani.... d-r Renata Slavevska Rai~ki d-r sci...................................... Jasminka Pat~eva m-r farm.... Mihail Minov Iva Jovanovi} Za izdava~ot: Prof............................6 HPV INFEKCIJA ......24 TEMA NA BROJOT SAMOLEKUVAWE .com Ureduva~ki odbor: m-r farm..................... d-r Lidija Petru{evska ........61 ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE .... minister za zdravstvo SORABOTKA ME\U FARMACEVTOT I PACIENTITE .......................... IZDAVA^: Farmacevtska komora na Makedonija ul................................................. Bistra Angelovska Elizabeta Belazelkovska m-r farm..............FONKO Skopje 4 PRAVNO KAT^E IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ............mail: info@farmacevtskakomora......................... Maja Kova~eva Grafi~ki dizajn: Iguana Lektor: Valentina Ba~varovska Pe~ati Arkus .........................12 Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonija ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi izneseni vo komercijalnite tekstovi na vesnikot.................. Maja Kova~eva Prof..........................60 INOVACII RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) .............46 ..................................................15 BOLNI^KA FARMACEVTSKA PRAKTIKA ......................... 5 -1/2 1000 Skopje tel/ 02 3 217 614 / 3 217 637 3 217 745 faks/ 02 3 217 637 `iro smetka 200000011953884 deponent: Stopanska banka Skopje E ......................................... spec.....................Tozi Glaven urednik : m-r farm....IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A .............. Kostadin Kirkov br..........farmacevtskakomora..... spec............com www.................

vo ova izdanie na Farmacevtskiot informator donesuvame intervju so aktuelniot minister za zdravstvo d-r Bujar Osmani. kako {to veli. snabdenosta so lekovi. da se dobie zdravstven sistem spored potrebite na pacientite. Vo tekstot taa se osvrnuva na aktivnostite na Eurofarm forumot koi se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata.HPV virusot razgleduvaj}i gi site negovi aspekti. }e vovedeme i novi rubriki. Za me|unarodnata sorabotka na Komorata pi{uva Maja Kova~eva. na{ite verni ~itateli. od narednata godina informatorot }e se pe~ati ~etiri pati godi{no na pove}e stranici. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. Na{a obvrska e vo kontinuitet da gi sledime zbidnuvawata vo sferata na farmacijata i zdravstvoto. a pokraj voobi~aenite. Za funkcijata na bolni~kite apteki i na farmacevtot vo bolni~kata farmacevtska praktika pi{uva d-r Kristina Mladenovska od Farmacevtskiot fakultet vo Skopje. od pri~inite za negovata pojava. vo koe toj govori za seto ona {to go srabotile so negoviot tim za periodot otkako e na ovaa funkcija. No. a za pretsedatel na Sobranieto na Komorata Milan Kerovski. M-r Aleksandra Grozdanova vo svojot tekst elaborira edna mo{ne aktuelna tema . Za pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija povtorno e izbrana prof. za so fakti da se uverime kolku ja u`ivame va{ata doverba. opremuvaweto na medicinskite ustanovi. vi po`eluvame sre}na Nova i beri}etna 2009 godina. vo ovoj broj objavuvame anketa so koja }e ja izmerime ~itanosta na vesnikot. lekuvawe i. na Dobra farmacevtska praktika i na konceptite za farmacevtskata gri`a. i za toa {to doprva planira da go napravi na poleto na prevencijata. se razbira. voop{to. Presre}ni sme {to postojano od vas. da gi prifa}ame va{ite sugestii i da se trudime da bideme {to podobri. prevencijata za koja mnogu se govori vo javnosta vo posledno vreme. Ureduva~ki odbor 5 . dobivame poddr{ka za ona {to go rabotime. Se so cel. taka i vo ostanatite segmenti od zdravstvoto. I ovoj pat se potrudivme da vi prezentirame interesno izdanie so sodr`ini za koi se nadevame deka maksimalno }e go preokupiraat va{eto vnimanie. Ve informirame i za ishodot od izborite za organite na Komorata . Vo taa nasoka. Inaku. So `elbi za povtorno dru`ewe i vo narednata godina.Voved Farmacevtski informator Dragi ~itateli na "Farmacevtskiot informator" Izmina u{te edna godina dru`ewe so na{iot Farmacevtski informator.

go fokusiravte Va{eto vnimanie i kolku ste zadovolni od ona {to e dosega sraboteno? Vo Ministerstvoto za zdravstvo. Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. Na koi proekti.Farmacevtski informator Aktuelno 6 T r o ar IN r Buj niste vstv i ra Dm zd JU mani V ER Os za . Za prvpat po dolgo vreme go pro{irivme kalendarot za imunizacija so dve novi besplatni i zadol`itelni ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE . izminatite sto dena se rabote{e mo{ne intenzivno na mnogu proekti. Po povod stote dena Vlada. pred javnosta go prezentiravte ona {to za ovoj period uspea da go realizira Ministerstvoto za zdravstvo. so cel kone~no da se napravi zdravstven sistem {to }e bide adekvaten na potrebite na pacientite. glavno.

Farmacevtski informator Pred izvesno vreme. kade gi locirate najslabite to~ki na na{eto zdravstvo ? Nezavisno od toa dali se raboti za pove}e ili za pomalku razvieno op{testvo.so pokrivi koi kapat i zapu{teni sanitarni jazli. Od Va{ite dosega{ni sogleduvawa. Veruvame deka od prvi januari }e imame bolnici so nula dolgovi. odvoi 200 milioni denari {to gi prefrlivme na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo za dogradba na noviot objekt. pred se. mislam na sostojbata na objektite vo koi se smesteni bolnicite . poradi toa {to `ivotniot vek na lu|eto se prodol`uva. tuku i vlijae na kvalitetot na zdravstvenite uslugi. resursite nikoga{ ne se dovolni za da gi pokrijat potrebite vo zdravstvoto. isto taka.. a i tie {to gi imame ~esto se rasipuvaat ili se nadvor od upotreba. So vospostavuvaweto na DRX sistemot za naplata veruvam deka }e dobieme pofunkcionalni bolnici. Poslaba alka e i itnata medicinska pomo{. Tuka. i toa za HPV virusite i za hemofilus influence..Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. so {to postojano rastat nivnite potrebi. koja ne funkcionira kako integriran sistem i ne ovozmo`uva brza i kvalitetna usluga. Nedostasuvaat i mnogu aparati vo zdravstvo. Najgolem problem kaj nas i voedno i najslaba to~ka na zdravstveniot sistem se sekundarnata i terciernata zdravstvena za{tita. se slu~uva na pacientite da ne im e ovozmo`ena zdravstvenata usluga {to im sleduva i za koja pla}aat osiguruvawe. Pa taka. Potpi{avme dogovor za nabavka na oprema za deset hirur{ki sali za isto tolku bolnici vo zemjata. Vladata preku Ministerstvoto za zdravstvo. Bea odvoeni i 800 milioni denari so koi }e se isplatat dolgovite na bolnicite.Aktuelno vakcini. nabavivme 32 aparata za dijaliza.Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. Problem pretstavuva i nedostigot od soodvetna oprema koja ne samo {to ja prodol`uva listata na ~ekawe na pacientite za odredeni bolesti. Problemot za vakvata sostojba le`i vo nefunkcionalnosta na medicinskata mapa za koja sum optimist deka za brzo vreme }e bide 7 Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. vo ovoj period nabavivme oprema vo vrednost od 10 milioni evra. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite . so {to napravivme golem ~ekor napred vo prevencijata na ovie zaboluvawa. odvoivme 107 milioni denari za zdravstvenite ustanovi da mo`at da nabavat oprema koja }e im e najpotrebna vo kratok rok. Isto taka. taka {to menaxerite nema da imaat opravduvawe za nivnoto negativno finansisko rabotewe.

so cel da se zamenat dotraeni aparati so novi i sovremeni. Kakov e Va{iot stav za na~inot na primenata na dopolnitelnata dejnost na lekarite? Vo mediumite se pi{uva deka ima zloupotrebi vo odredeni slu~ai. posebno vo uslovi koga javniot zdravstven sektor dobi seriozen kandidat vo privatniot. Imeno. na primer. nie se odlu~ivme za voveduvawe poseben softver. Kade go gledate razvojot na na{eto zdravstvo i koi se Va{ite prioriteti vo nasoka na dobivawe moderen zdravstven sistem? Celta na transformacijata na aktuelniot sistem e negovo prerasnuvawe vo moderen zdravstven sistem. a koi na dopolnitelnata lista. So ovoj proekt }e bidat opfateni golem broj zdravstveni ustanovi niz zemjata. A i na pacientite koi imaat finansiski mo`nosti vo odredeni slu~ai koga ne se raboti za itnost. podobruvawe na uslugite i zgolemuvawe na 8 . Za da ja namalime subjektivnosta na lekarite za toa koi pacienti treba da odat na redovnata. da gi skratat listite na ~ekawe. Iako ne mo`e site lekari da se podvedat pod ist imenitel. pak. karcinom da se operira vo ramkite na dopolnitelnata dejnost. ednostavno tie taka sakaat da go Aktuelno sfatat. {to prezema Ministerstvoto za nivno eliminirawe? Dopolnitelnata dejnost se ~ini e pogre{no razbran koncept od lekarite ili. fakt e deka vo odredeni slu~ai dopolnitelnata dejnost se zloupotrebuva za {to ima i `albi od gra|anite. Vo tek e proektot za nabavka na visoko sofisticirana dijagnosti~ka interventna oprema {to }e bide distribuirana niz zdravstvenite ustanovi vo dr`avata. Na{ prioritet e podobruvawe na uslovite vo javnite institucii so {to }e se ovozmo`i i konkurentnost na privatnite ustanovi. a so toa i da se namali listata na ~ekawe na pacientite za odredeni zdravstveni uslugi.Farmacevtski informator napravena vo soglasnost so svetskite standardi i }e gi sodr`i podatocite za sostojbata na zdravstveniot sistem vo zemjata. Idejata za dopolnitelna dejnost ne e izmislena vo Makedonija i celta be{e da im se ovozmo`i na lekarite nadvor od rabotnoto vreme da se anga`iraat. funkcionalen i bez deficiti pri finansiraweto. finansisko konsolidirawe na klinikite i bolnicite. natamo{no reformirawe na farmacevtskiot sektor. Dali ima vistina vo toa i dokolku se konstatirani nepravilnosti. Kakvi aktivnosti planirate na ovoj plan? Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. vo modernizacija i reformirawe na aktuelniot paket na uslugi so tro{kovno-efektivni zdravstveni tehnologii i lekovi. softverot koj }e bide centraliziran i rakovoden od pretstavnik na Ministerstvoto }e onevozmo`i. Smetam deka realizacijata na ovie dva proekta }e go za`ivee javnoto zdravstvo vo Makedonija i }e go napravi konkurentno. koj }e napravi avtomatska selekcija na bolnite. Se najavuvaat i investicii vo zdravstvoto.

Isto taka. Kako spored Va{ite sogleduvawa funkcionira sistemot na edinstveni ceni na lekovite? Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. Biroto za lekovi kako nadle`na institucija postojano vr{i monitoring. Od ona {to dosega go imaat utvrdeno na{ite inspekciski slu`bi. Isto taka. Ministerstvoto za zdravstvo. so {to hroni~no bolnite pacienti so edno odewe na lekar imaat mo`nost da dobijat terapija za slednite tri meseci. Vo interes na pacientite rabotime i na iznao|awe na~in i de`urnite lekari da izdavaat lekovi na recepti. mo`am da konstatiram deka Zakonot za lekovi vo celost se po~ituva. izraboti nova u{te poprecizna metodologija za formirawe na cenite na lekovite. vo sorabotka so FZOM. Voedno sakam da uka`am deka problemot so gu`vite vo ambulantite ve}e e nadminat so mo`nosta za prepi{uvawe recept za hroni~no bolnite lica. Za da se izbegnat mo`nite problemi vo delot na snabdenosta so odredeni lekovi. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite i drasti~no gi namali cenite kaj najgolemi- Farmacevtski informator ot del od lekovite. vo delot na zgolemuvaweto na dostapnosta na lekovite za site gra|ani napraven e seriozen is~ekor kon celosno eliminirawe na nenavremeni nabavki na lekovi vo site kliniki i zdravstveni ustanovi. 9 Elizabeta Belazelkoska . inspekciskite slu`bi se sekojdnevno na teren i go kontroliraat raboteweto na aptekite i po~ituvaweto na Zakonot za lekovi. Isto taka se prezemeni najostri sankcii za odgovornite lica kade bila konstatirana nenavremenost vo nabavka na potrebnite lekovi. a site apteki izdavaat lekovi na recept so {to zna~itelno se zgolemi dostapnosta na lekovite za gra|anite od celata dr`ava.Aktuelno kvalitetot i natamo{no razvivawe na ot~etnosta na zdravstvenite menaxeri. istovremeno so pogolema avtonomija vo raboteweto dokolku poka`uvaat dobri rezultati.

.

.

59. a okolu 300. najgolem del od `enite so HPV infekcija prirodno go sovladuvaat virusot i ne zaboluvaat od rak na grloto na matkata. Spored Svetskata zdravs- Aktuelno I Sl. i 82 koi ako deluvaat podolgo vreme. mnogu retko progresiraat vo kancer. no predizvikuvaat benigni promeni vo cervikalnite kletki koi morfolo{ki ne se razlikuvaat od visokorizi~nite HPV genotipovi. Kategorizirani se nad 100 razli~ni tipovi na HP virusi. HPV genotipovite se numerirani po redosledot na nivnoto otkrivawe.n rekurentna respiratorna papilomatoza. 45. Se pretpostavuva deka vo svetot momentalno ima 1. Infekciite so niskorizi~nite genotipovi se ~esta benigna sostojba na nadvore{nosta na genitaliite kaj dvata pola. visokorizi~nite HPV ne pri~inuvaat zdravstveni problemi i is~eznuvaat sami od sebe. 39. 2006 12 tvena organizacija godi{no vo svetot se registriraat 500. 31. poto~no bazalniot sloj od epitelot. Visokorizi~ni HPV virusi se okolu 15-20% od site HPV. 1 Prevalenca na HPV infekciite vo odnos na vozrasta. Vo ovaa grupa RASPROSTRANUVAWE HPV e polovoprenosliva infekcija. a virusot se gubi vo period od 1 do 2 godini bez tretman. 70. 72. so toa menuvaj}i ja naslednata informacija na inficiranata kletka koja ponatamu mo`e da se transformira vo kancer kletka. 73. tie pretstavuvaa glaven faktor za pojava na rak na grloto na matkata. 56. Virusot po vleguvawe vo kletkata doma}in go inkorporira svojot genetski materijal (zatvorena DNK veriga).Farmacevtski informator HPVINFEKCIJA nfekcijata so Human Papillomavirus (HPV) naj~esto e polovo prenoslivo zaboluvawe so visoka incidenca na pojava kaj populacijata na vozrast od 18 do 28 godini. 54. 52. Prenesuvawe na HPV e mo`no i vonpolovo. Organ koj najmnogu e napadnat od virusot e grloto na matkata. mo`e da predizvikaat rak na grloto na matkata i drugi karcinomi vo oblasta na genitaliite. Kitchener et al. Infekcija so visokorizi~en HPV ne zna~i istovremeno i sostojba na cervikalen kancer. analen ili oralen kontakt. 35. Se procenuva deka okolu 80% od `enite se inficirani so HPV do navr{uvaweto na svojata 50-ta godina. HPV virus Humaniot papiloma virus (Human Papillomavirus. . Od niv duri 80% se od pomladata populacija.. 33. od koi duri 40% ja napa|aat genitalnata oblast. Toa naj~esto se serotipovite 6 i 11 i tie predizvikuvaat pojava na bradavici. infekcijata e minliva i pominuva bez posledici.e rak na grloto na matkata. od koi naj~est ishod e cervikalen kancer t. vleguvaa i HPV serotipovite 40. Nad 70% slu~ai na rak na grloto na matkata se predizvikani od HPV tipovite 16 i 18. Kondomite obezbeduvaat ograni~ena za{tita zatoa {to ne ja pokrivaat celata ko`a na genitaliite. Ranata HPV infekcija e prosledena so mali morfolo{ki kleto~ni promeni na epitelot.4 milioni `eni zaboleni od rak na grlo na matkata. mo`e da dovede do seriozni zaboluvawa. no dokolku infekcijata perzistira. i vo toj slu~aj deteto razviva t. Pribli`no polovinata od vkupniot broj na seksualno aktivni `eni ili ma`i mo`e da se zarazat so HPV vo odreden period od `ivotot. Niskorizi~ni HPV serotipovi se 10-15% od vkupniot broj na HPV. 42. 61. HPV) e ime za grupa virusi koi gi napa|aat dlabokite sloevi na ko`ata i sluzoko`ata.000 `eni godi{no umiraat kako posledica na rakot na grloto na matkata. Toa se serotipovite 16. od majka na novoroden~e. Od svetskoto naselenieto 9-13% odnosno pove}e od 630 miloni lu|e se zarazeni so HPV i se bele`i ogromna tendencija na zgolemuvawe na ovoj broj vo poslednite 10 godini. Pove}eto od HPV infekciite se asimptomatski. 58. Vo Republika Makedonija sekoja godina zaboluvaat nad 250 i umiraat nad 30 `eni zaboleni od rak na grloto na matkata.000 novi slu~ai. Rakot na grloto na matkata e vtorata pri~ina za smrtnost od malignite tumori kaj `enite po rakot na dojkata. 18. 51. vo odnos na nivnata asociranost so serioznosta na kleto~nite promeni koi gi predizvikuvaat i nivnata povrzanost so pojavata na cervikalen kancer. Vo golem broj slu~ai. a rasprostranuvaweto naj~esto e po polov pat i toa pri vaginalen. Grafikonot poka`uva deka HPV infekcijata e po~esta na vozrast od 20 do 29 godini i opa|a po 30-godi{na vozrast. 68. 44. Sepak. Tie se delat na visoko i nisko rizi~ni. no ako izlo`enosta kon niv e dolgotrajna. Porite i malite rani~ki na ko`ata go olesnuvaat navleguvawe na virusot. 43. kondilomi i benigni tumori vo genitalnata oblast. 108.

So serolo{kite metodi se ispituva prisustvoto na antitela protiv HPV virusnite antigeni vo krvniot serum na zaboleniot. ili 3 godini otkako `enata }e stane seksualno aktivna. Antimitoti~ki agensi .Aktuelno Farmacevtski informator zata za infekcija so HPV. CIN 2 .dejstvuvaat vrz procesot na deleweto na kletkata i mo`e da imaat blokira~ko dejstvo vrz {ireweto na virusot (podofilox . lesna displazija samo vo dolnata tretina na epitelot.te{ka displazija so abnormalni kletki po celiot epitel. Keratolitici . Dijagnostikata na naprednite fazi na cervikalen kancer ne e te{ka poradi izrazenite simptomi. Testot treba da se pravi sekoja godina kaj site `eni po 21 god. DIJAGNOZA Navremenoto dijagnosticirawe na HPV infekcijata e izvonredno va`na za lekuvaweto. podophillin. Naodot poka`uva karcinom ograni~en na sluznicata ili Carcinoma in situ. Lekovite koi se koristat pri terapija na HPV naj~esto se nanesuvaat na povr{inata na ko`ata.dejstvuvaat na jakneweto na prirodniot imunolo{kiot sistem kaj ~ovekot i predizvikuvaj}i zasilen antivirusen odgovor (interferon alfa). Se zema materijal od sluznicata na grloto na matkata. Citolo{kata dijagnoza opi{ana kako Papanicolaou ili poznato kako PAP test e standardna i naj~esto koristena metoda za rano otkrivawe na rakot na grloto na matkata. tuku kon promenata {to ja predizvikuva. Histolo{koto ispituvawe se koristi za potvrduvawe na dijagno- 13 . a rezultatite se kategoriziraat vo 5 PAP grupi (I-V). trihlorocetna kiselina).visok stepen na intraepitelna promena. Ispituvawe na virusna DNK so PCR (polimeraza veri`na reakcija) metod. Tie se gradiraat od CIN 1 do CIN 3 zavisno od stepenot na zafatenost na grloto na matkata i spored nego razlikuvame: CIN 1 . 5-Fluorouracil). Pri ovoj metod se ispituva tkivoto na grloto na matkata za razlika od PAP testot kaj kogo se zemaat samo epitelni kletki. Ovoj rezultat poka`uva mo`nost za pretkancerozna promena i bara povtoruvawe na testot za nekolku meseci. Postoi pogolema verojatnost za pretkancerozna promena ili vistinski rak. oralno ili da se injektiraat. Po histolo{koto ispituvawe potvrdata za prisustvo na promeneti kletki na cerviksot. Lekuvaweto mo`e da e preku terapija so lekovi ili hirur{ki. Nekoi od preparatite mo`at da se primaat sistemski. So ovoj metod se otkrivaat promenite na kletki vo epitelot na grloto na matkata. CIN 3 . Otkrivaweto na predrakovite sostojbi e najva`no. Naodot poka`uva potreba od dopolitelno ispituvawe ili povtoruvawe na PAP testot za to~no precizirawe na promenata. mikroskopski se ispituva. prognozata i borbata so ova zaboluvawe. Dejstvoto ne im e naso~eno direktno kon virusot.nizok stepen na intraepitelijalna promena. displazija vo dolnata i srednata tretina na epitelot. Imunomodulatori . se definiraat kako cervikalna intraepitelna neoplazija (cervical intraepithelial neoplasia-CIN).brgu navleguvaat vo strukturata na ko`ata i hemiski vlijaat na keratinot i drugite tkiva i se zamena za krioterapija i elektroterapija (salicilna kiselina. LEKUVAWE Pri infekcija so HPV ne e vozmo`no potpolno uni{tuvawe na virusot i poradi toa terapiite imaat ograni~en uspeh i ~esto se zabele`uvaat recidivi. se pravi so cel da se potvrdi prisustvoto na HPV virusot kaj pacientot i da se napravi negova tipizacija.

Redovni ginekolo{ki pregledi Sekoja `ena koja napolnila 21god. Department of Health (2007) Cancer Reform Strategy. Rixensart. Farmacevtski fakultet Skopje vaccines through integrated services: a reproductive health perspective. Aktuelno PREVENCIJA I ZA[TITA Osnovni metodi na profilaktika se redovnite ginekolo{ki pregledi i vakcinirawe.57(1):7-28/ www. January 2008 Nancy J.5 ml suspenzija vo prethodno podgotven {pric spored dadena {ema.dh. Review of current knowledge on HPV vaccination: An Appendix to the European Guidelines for Quality assurance in Cervical Cancer Screening. Initiative for vaccine research.L. Ovie vakcini se evaluirani vo randomizirani. Mr. http://www. vtorata doza e dva meseca po primaweto na prvata doza i tretata doza se dava {est meseci po primaweto na prvata doza. a ne se terapiski. Guidance Report. placebo kontrolirani. hirur{ki zafat i lasersko tretirawe. Vakcinata ne sodr`i virusna DNK i ne mo`e da se inficiraat kletki koi bi predizvikale zaboluvawe.sci.Broutet. so klini~ki ispituvawa. Za{titata {to ja nudat ovie vakcini e poniska pome|u `enite koi ve}e se inficirani so genotpovite koi gi ima vo vakcinite otkolku kaj onie koi ne se inficirani. Bulletin of the WHO 2007. Ensuring access to HPV .e ~etirite tipa na HPV proizvedeni so rekombinantna tehnologija. otok i crvenilo na mestoto kade {to e primena vakcinata i malku zgolemena telesna temperatura. sli~ni ~esti~ki (virus like particles-VLPs) od dvata t.Farmacevtski informator Vo lekuvaweto ~esto se koristat razni hirur{ki tehniki.2008. Vaccines and Biological 2007 A. ne mo`e so sigurnost da se tvrdi. integracija na vakcinacijata so drugi strategii na imunizacija kako i preku sledewe na incidencata za pojava na cervikalen kancer. 16 i 18.85:57-63 American Cancer society quideline for HPV vaccine use to prevent cervical cancer and its precursors. otkako stanala seksualno aktivna treba da ima redovni ginekolo{ki pregledi. Zonfrillo and Barbara Hacley. Dve profilakti~ki HPV vakcini se registrirani vo Evropa: kvadrivalentnata vakcina Gardasil® (Sanofi Pasteur MSD) i bivalentnata vakcina. Tie ne sodr`at `iv biolo{ki proizvod ili DNA i ne se infektivni. pred tie da stapat vo seksualni odnosi i da imaat mo`nost da dojdat vo kontakt so HPV virusot. HPV vakcinite se dizajnirani za profilaksa so cel da preveniraat infekcija i bolest. Skriningot go namaluva brojot na smrtni slu~ai od rakot na grloto na matkata za okolu 70%. J Midwifery Womens health-American College of Nurse-Midwives 2008. kako krioterapija. Vo Faza III od ovie ispituvawa i dvete vakcini prevenirale pove}e od 90% od pretkanceroznite lezii povrzani so tip 16 i 18. elektroterapija. vakcinata e dadena vo nad pet milioni dozi i nitu edna od vakciniranite `eni nema zaboleno od rak na grloto na matkata kako posledica na infekcija so HPV tip 6.F. 2008. October 2007 WHO IARC (2007) Human Papillomaviruses.J of Clinical virology 2007.Jan.guideline.uk/en/ Publicationsandstatistics/Publications/PublicationsPolicyAndGuidance/ DH081006?IdcService=GET_FILE&dID=155603&Rendition=Web. ecdc.53:188-194 Marc Arbyn and Joakim Dillner.gov/ww. Do ovoj moment se dostapni informacii od petgodi{noto sledewe na primenata na HPV vakcinata i mnogu od pra{awata koi se postavuvaat. Do sega. so cel da se odredi dolgoro~nata efikasnost. Stockholm. Gardasil®. CA Cancer J Clin 2007 Jan-Feb. Department of Immunization.europa.38:189-197 WHO.Balkin. Accessed: Feb. Prvata doza se prima na proizvolno odbran den. Se pravat pod lokalna anestezija i obi~no imaat dobar efekt t. Aleksandra Grozdanova farm. 2007 Koristena literatura Guidance for the introduction of HPV vaccines in EU countries. Cervarix® (GlaxoSmithKline Biologicals. The quadrivalent Human Papillomavirus Vaccine: Potential Factors in effectiveness. isto taka. no bi- dej}i vakcinata e nova. Ovie VLPs ~esti~ki go pottiknuvaat imuniot sistem da sozdade antitela koi go neutraliziraat virusot i ne dozvoluvaat da se razvie infekcija i bolest.e. no ovie reakcii se minlivi i se gubat za kratko vreme. Site od niv. ili 3 god. Dvete vakcini imaat dobar profil vo odnos na bezbednosta.M. Vakcinata se prima intramuskulno. 11.Pollack. {titi i od niskorizi~nite genotipovi 6 i 11. Vakcinata se preporuva za devoj~iwa i mladi `e- 14 ni na vozrast od 9 do 26 godini i mom~iwa od 9 do15 god. * European Cervical Cancer Association. osven krioterapijata imaat prednost i mo`at da vlijaat na povlekuvawe na simptomite so samo eden zafat.cancer. Se smeta deka vakcinata sozdava traen imunitet.Edouard. Sledeweto na efikasnosta i bezbednosta od primenata na vakcinite e zadol`itelna. September 28. IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans. I dvete vakcini {titat od visokorizi~nite HPV tipovi 16 i 18. za period od pet godini.gov. se u{te nemaat odgovor. vo tri dozi od po 0. Isto kako i pri sekoja vakcinacija mo`e da se javat nekoi nesakani efekti kako bolka. retko se pojavuvaat novi bradavici na istoto mesto.org ECDC Factsheet on HPV Vaccines.Cutts and N. Human papillomavirus and HPV vaccines: Technical information for policy makers and health professionals.eu WHO HPV Labnet-Newsletter 01. spec. Belgium). Vakcinirawe Profilakti~kite vakcini sodr`at mala doza na visoko pro~isteni virusi.

Rostu{e. Za da bide izborot validen. Veles 4. Metodija Majstor~ev. Vo Soglasnost so Pravilnikot za na~inot i postapkata za izbor na pretstavnici vo Sobranieto na Komorata. Bitola 3. Neli Trajkovska 13. Berovo Izborna edinica 4 1. Nata{a Minova . Slavica Maleska Stojadinovi}. Mensur Bekiri. promet na golemo. Krsteva Julija. Kristijan ^e{elkoski. Marija Danilova 7. Da gi sumira. Bujar ]azimi 3. Mihail Minov 2.Aktuelno Vo periodot od 24. i pretsedateli na drugi organi i tela na Komorata. Nata{a Nasteva 15. Marina Mihajlovi} Izborna edinica 7 1. 2008 do 24. Vesna Spiroska. Vo taa nasoka. Sofija Kolarova 3. Struga Obvinitel : Ohridija Popovska PRETSEDATEL NA SOBRANIE Milan Kerovski PRETSEDATEL NA KOMORA Lidija Petru{evska Tozi 1. Slavica Pe{evska. Za svojata rabota izbira~kite odbori vodea zapisnici vo koi se navedeni site izborni aktivnosti koi gi sprovele i zaedno so predlog-listata na kandidati za ~lenovi na organite na Komorata gi dostavija do Izbornata komisija. Debar. Katerina Stanojkovska.). Nucka Ristovska 4. Da ja kontrolira rabotata na izbira~kite odbori. Prilep 4. Da razre{uva ~lenovi na izbira~ki odbori vo slu~aj na nivno postapuvawe sprotivno od odredbite na ovoj Pravilnik. potrebno e na sostanokot na koj se vr{i predlagaweto i izborot da prisustvuvaat pove}e od polovinata od vkupniot broj ~lenovi koi se evidentirani na spisokot. vo ovaa faza Izbornata komisija utvrduva{e dali predlo`enite kandidati imaat dobieno potreben broj glasovi od ~lenstvoto. Po sumiraweto na rezultatite od predlagaweto i glasaweto. Vlado Naumovski 12. [tip 2. 5. Mitko Taseski. Viktorija Petrovska . Sowa I~eva UPRAVEN ODBOR Izborni edinici: 1. Poradi toa. Izbornata postapka ja sprovedoa izbira~kite odbori i Izbornata komisija. 10. Kriva Palanka 5. Resen 5. Izbornata komisija pismeno gi izvesti izbira~kite odbori za konstatiranite nedostatoci i odredi rok za nivno otstranuvawe so napomena deka ako izbira~kiot odbor ne gi otstrani utvrdenite nepravilnosti vo odredeniot rok. Blagica Jakimovska. Da izdava potvrdi za izvr{eniot izbor ( verifikuvawe na mandatot na izbranite pretstavnici). Gligor Stavrev SUD NA ^ESTA 1. Veles 5. Negotino 3. Silvija Ne{ova.Milkica Gligorova . Nuri [ehu. PRAVNO 2008 godina se odr`aa izbori za ~lenovi na organite na Farmacevtskata koKAT^E mora na Makedonija za mandatniot period 2008 . Anastasija [arlamanova Tanu{eva 4. Koceva Sowa. Cvetkoska Lile. dali rabokomora na tat vo apteki. Nade`da Tim~eva Kele{ova . Marija Spirkoska. Po izgotvuvaweto na spisokot na diplomirani farmacevti. pretsedatel na Sobranieto na Komorata. na koj ~lenovite predlagaa i izbiraa kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata od svojata teritorijalna edinica. Mirjana Ga{tevska 7. izbira~kite odbori svikaa i odr`aa sostanok na ~lenstvoto od svojata teritorijalna edinica. pretstavni{tva. taka {to predlogot se smeta za usvoen ako za nego glasale mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na konstitutivnata sednica na Sobranieto. Elizabeta Stoilova 2. Vawa [ulevski 10. Ki~evo 2. Da dava upatstva. pretstavni{tva i sl. Kumanovo 2. sproveduvawe i utvrduvawe na rezultatite od izborite. Tetovo.2012 godina. Aleksandar Haxi Tosev 3. Izbornata komisija izgotvi predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata.Daniela Jovanovska Jordanovska 15 . vo nadle`nost na izbornata komisija se slednite ovlastuvawa: Da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. Izbira~kiot odbor neposredno ja sprovede izbornata postapka vo svojata teritorijalna edinica. Zlatko Balalovski. Prilep 3. Kavadarci Izborna edinica 5 NADZOREN ODBOR 1. Obvinitel. 2008 godina se odr`a konstitutivna sednica na Sobranieto na Komorata vo noviot sostav na koja bea izglasani slednite: Farmacevtski informator IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ^LENOVI NA ORGANITE NA KOMORATA ZA MANDATNIOT PERIOD 2008 . Ana \or|ioska 3. go razgleduva{e izborniot materijal i utvrduva{e dali izbornata postapka vo teritorijalnite edinici e sprovedena vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot. Vrz osnova na vratenite predlozi od teritorijalnite edinici. Ivona Dimitrovska. Milan Kerovski. Jasminka Pat~eva 8. 8. pravnik jalna edinica bez ogled na toa dali se Farmacevtska vraboteni ili nevraboteni. Del~evo Izborna edinica 3 1. Mirjana Karajanova 5. sekoj diplomiran farmacevt ima pravo da predlaga i da bide predlo`en za pretstavnik vo Sobranieto na Komorata. Prilep 2. 10. Ninoslav Kostovski. Strumica 5. Izbornata komisija utvrdi deka vo 5 izborni edinici predlo`enite kandidati nemaa potreben broj (mnozinstvo) glasovi od ~lenstvoto.lista na diplomirani farmacevti so `iveali{te ili Zdravkovska prestojuvali{te na svojata teritoridipl. Da odlu~uva po prigovori vrz osnova na uvid vo izborniot materijal. Da prezema merki vo slu~aj na povreda na postapkata na kandidirawe. Elena Damjanska . Ko~ani 4. Da utvrduva kriteriumi za predlagawe i izbor na kandidati za pretsedatel na Komorata. izbira~kite odbori od sekoja teritorijalna edinica sostavija predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. izgotvi spisok . Biqana Mukaetova 3. 3. Vo Soglasnost so Statutot na Komorata. Osnovna zada~a na Izbornata komisija e da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. veledrogerii. Kru{evo Izborna edinica 6 1. Izbornata komisija }e gi imenuva kandidatite za ~lenovi na organite na Komorata od taa izborna edinica na sledniot na~in: po eden pretstavnik od sekoja op{tina. Vinica 5. Kratovo Izborna edinica 2 1. Biljana Trajkovska 5. Za taa cel Izbira~kiot odbor sprovede pove}e aktivnosti. Angelka Belazelkovska 14. Izbornata komisija: izvr{i sobirawe na izborniot materijal dostaven od izbira~kite odbori. 4. imaj}i go predvid brojot na ~lenstvoto od taa op{tina. Da gi objavuva rezultatite od sprovedenite izbori. Smiqa Micova. Divna Balalovska Arsovska. Ohrid 4. Vlatko Jordanovski. Kako prNata{a vo. Tatjana Keni} Coni}. Suzana Atanasovi} 2. Don~e Papazoska. Sawa Filkova 9. Da{uri Amedovska. Violeta Taleska. pojasnuvawa i preporaki za primenata na odredbite na izborniot pravilnik.2012 GODINA SOBRANIE Izborna edinica 1 1. Na 22. Kumanovo 3. Gevgelija 2. utvrduva i objavuva rezultatite od glasaweto. Bitola 2. Pri razgleduvawe na izborniot materijal od ovoj aspekt. Biljana Palazova 4. Svetlana Dupkarska. Gostivar. Olgica Pop Nikolovska 8. Erol Ali 6. a osobeno. [tip 3. proizvodMakedonija stvo. @aklina Petrovska . Marija Stanoevska 11. kliniki i sl. Probi{tip 4. promet na malo. Izborna edinica 8 1. Vesna Stavrova 2. Kandidatite {to se izbiraat i predlagaat traba da gi pretstavuvaat interesite na farmacevtite od site oblasti na profesijata (proizvodstvo. Xoana Andonovska 6. Biqana Lazarova 2. Prilep 5. Pavle \or|ievski.

ka{lica so produktiven iska{lok oboen so zelena ili `oltenikava boja. farmakoki- 16 . efikasen vo tretmanot na infekcii na di{nite pati{ta steknati vo doma{na sredina. so {to e mo`no i sekventno lekuvawe od intravenska na oralna terapija. Taa e zna~itelen zagri`uva~ki problem kaj vozrasnite lica i pacientite so hroni~ni zaboluvawa ili naru{en imunolo{ki sistem.brzo uni{tuvawe na patogenite 3 visoka tkivna penetracija 4 brzo olesnuvawe na simptomite 5 dobar bezbednosen profil 6 ednostavna upotreba . bolka vo gradite. bi sakale da go pretstavime noviot lek na Bayer Schering Pharma pod ime Avelox®. Visokorizi~nite grupi na pacienti . pnevmonija steknata vo zaednicata.Komercijalen tekst Aktuelno ZDIV OD SVE@ VOZDUH VO TRETMANOT NA RESPIRATORNITE INFEKCII VONBOLNI^KA PNEVMONIJA (PNEVMONIJA STEKNATA VO ZAEDNICATA) Pnevmonijata pretstavuva inflamacija na belite drobovi predizvikana od bakterii. koj e prv antipnevmokoken kinolon so silno baktericidno dejstvo3.raste~ki seriozen globalen problem. tuku i pridonesuva do formirawe na soevi na bakterii koi stanuvaat rezistentni na antibiotici . Mo`e da se javi vo lesna do te{ka forma. Neuspehot vo tretmanot so antibiotici ne samo {to nosi rizik od relaps na pnevmonijata. Antibiotskiot tretman e iniciran empiriski i sekoga{ e potrebno da gi pokrie naj~estite respiratorni predizvikuva~i (na pr.n. koja se zabele`uva kaj re~isi 26-77% od hospitaliziranite vozrasni lica so vonbolni~ka pnevmonija. Simptomi Znacite i simptomite na vonbolni~kata pnevmonija mo`at da variraat i naj~esto nastanuvaat nenadejno. vo svetot pove}e od 83 milioni pacienti bile tretirani so tabletki Avelox. Klu~en e faktot deka pacientot treba da go zavr{i celokupniot tretman so antibiotikot duri i ako toj/taa se po~uvstvuva podobro mnogu brzo po voveduvaweto na tretmanot. Koga se prisutni pove}e faktori na rizik. Mortalitetot kaj vonbolni~kite pnevmonii zavisi od brojot na faktorite na rizik. Negovi prednosti se: brzo dejstvo .7 milioni pacienti bile tretirani so intravenskiot oblik na Avelox.voobi~aeno imaat pomalku ili pak umereni simptomi. Vonbolni~kata pnevmonija. AVELOX® (moksifloksacin). Streptococcus pneumoniae pretstavuva eden od naj~estite pri~initeli na vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakterii. S. gabi~ki ili drugi mikroorganizmi. {irok antimikroben spektar3. pacientite treba da se hospitaliziraat i toga{ se primenuva poagresivna terapija. a mo`e da zavr{i duri i fatalno. ili t. Za taa cel. Tretman Vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakteriska infekcija. Do oktomvri 2007 godina. od koi 23 se vo Evropa. primarno influenca. visoka temperatura. Influencata i drugite virusni infekcii predizvikuvaat prvenstveno virusna pnevmonija. no zemaj}i go predvid faktot za rezistencija na oddelni bakterii kon odredeni klasi na antibiotici. a mo`at da dovedat i do sekundarna bakteriska infekcija.edna tabletka na den vo tek na 5 do 10 dena 7 Avelox®1 (moxifloxacin) e registriran vo pove}e od 109 dr`avi vo svetot za oralnata formulacija i vo pove}e od 90 dr`avi vo svetot za intravenskata formulacija. a re~isi 2. pneumoniae). pretstavuva pnevmonija koja{to nastanala nadvor od zdravstvena institucija ili bolnica. voobi~aeno se tretira so antibiotici. nedostatok na poln zdiv. potewe. Od neodamna Avelox e dostapen i na Makedonskiot farmacevtski pazar vo dvete formulacii: oralna (400mg tabletki vo pakuvawe po 5 tbl i po 7 tbl ) i intravenska (infuziski rastvor od 400mg/250ml) Dvata oblika se bioekvivalentni. Avelox ima unikatni mikrobiolo{ki. virusi. Tie vklu~uvaat treska.povozrasnite lica i onie so hroni~ni zaboluvawa ili kompromitiran imunolo{ki sistem . kade {to e prisutna virusna infekcija. Nebakteriolo{kata etiologija na vonbolni~kata pnevmonija e isto taka voobi~aena i kaj 4-39% od imunokompetentnite vozrasni lica.

Havelox®. Coxiella burnettii) . Veruvame deka noviot lek AVELOX® na Bayer Schering Pharma }e pridonese kon podobruvawe na kvalitetot na zdravjeto na Va{ite pacienti. se od gastrointestinalno poteklo i toa gadewe. Kako i so drugite lekovi. . Streptococcus mitior. Avelox poka`al deka e validna terapevtska opcija za komplicirani infekcii na ko`a i meki tkiva. naj~esto blagi.Ne se metabolizira preku citohrom P450 vo crniot drob .T1/2 =11. Octegra®. J.Intravenskiot oblik pridonesuva za postigawe povisoki koncentracii vo plazma otkolku oralniot oblik i ima visok volumen na distribucija.Serumska maks. 28 (5): 443-452 7 Zbiren izve{taj za osobinite na lekot 17 Bayer d.vo tek na 5-10 dena Vonbolni~ka pnevmonija vo tek na 10 dena Akuten bakteriski sinuzitis vo tek na 7 dena Avelox 400mg/250ml infuziski rastvor vo Makedonija e registriran za tretman na: Vonbolni~ka pnevmonija Prepora~ana terapevtska doza na Avelox tabletkite i infuziskiot rastvor vo Makedonija e 400mg edna{ vo denot. lekarot i/ili farmacevtot se dol`ni da go proverat vnatre{noto upatstvo na lekot pred prepi{uvawe ili izdavawe na Avelox. 1 Avelox® e isto taka poznat i pod drugi za{titeni imiwa. nesakani dejstva se pojavile kaj pomalku od 3% od bolnite. lamela 2 1000 Skopje Tel: 02 3124 055 . a 2-2. koncentracija po 0. 821826 5 Wilson R et al Chest 2004. so prose~na stapka na odgovor (efikasnost) od 94% vo 24 klini~ki studii koi vklu~ile pove}e od 20. Pretstavni{tvo Skopje ul. i koga la~at beta-laktamazi. 2): 22-28 3 Wiedemann B. Chlamydia pneumoniae. {to potvrduva deka dvata oblika se bioekvivalentni. Klebsiella pneumoniae) . Streptococcus pyogenes (grupa A)) -Gram-negativni bakterii (Haemofilus influenzae ..Postignuva 18 do 70 pati povisoka kocentracija vo b. AECB and CAP. Abstract P 773 (1999) 4 Gehanno P et al. re~isi potpolna apsorpcija (91% bioraspolo`livost) . Escherichia coli.000 pacienti2.6 ~asa .4 . 3) 292. Avelox ima baktericidno dejstvo. mezanin. Clin Microbiol Infect 5 (Suppl. Actira®. Peptostreptococcus spp. vklu~uvaj}i gi ABS. proliv i malaksanost. 4 (Supplement n. Pove}e informacii za lekot mo`ete da pronajdete vo Zbirniot izve{taj za osobinite na lekot ili na veb-stranicata www. U{te pove}e.com . H. kako na pr.Anaerobni bakterii (Clostridium spp.Aktuelno Komercijalen tekst netski i farmakodinamski svojstva 8-methoxyquinolone Mehanizam na dejstvo Avelox go blokira dejstvoto na DNK girazite. Journal of Antimicrobial Chemotherapy 2002. Lapinix®..o. Osven ma~nina i proliv. J of Chemother 2002.o.15.5-4 ~asa . Actimax®. AUC na dvata oblika e ista.Se eliminira niz bubrezi i feces Koncentracijata na moxifloxacin vo site tkiva ja nadminuva MIC90 na predizvikuva~ite na respiratorni infekcii. Drug Safety 2005.Ogwan Prica bb lokal 4. Fusobacterium spp) Farmakokinetika . Efikasnost Avelox bil isleduvan vo mnogubrojni studii za tretman na respiratorni infekcii.5 pati povisoka koncentracija vo paranazalnite {uplini ..Atipi~ni bakterii (Mycoplasma pneumoniae.. Avelon® and Megaxin® na Bayer HealthCare 2 Lode. Streptococcus milleri.avelox. Naj~esti nesakani efekti..Brza. otkolku vo plazma. and Garau. blokiraj}i go rastot i reprodukcijata na bakteriite. Improving care for patients with respiratory tract infections. Legionella pneumophila. Spektar na dejstvo -Gram-pozitivni bakterii (Staphylococcus aureus. ko`ata i potko`nite tkiva! Indikacii i upotreba vo Makedonija Avelox 400mg tabletki vo Makedonija se registrirani za tretman na slednite respiratorni infekcii: Akutna egzacerbacija na hroni~en bronhitis . Avalox®. Streptococcus pneumoniae vklu~uvaj}i gi i rezistentnite soevi na penicilin i makrolidi. Bezbednost Avelox e lek koj se izdava na lekarski recept i koj pacientite glavno dobro go podnesuvaat. 49. 125 (3):953-964 6 Andriole VT. Haemophilus parainfluenzae. Proflox®. Streptococcus agalactiae.d. Izilox®. Moraxella catarrhalis .

vospostavuvawe na Eudra bazata.kandidati za vlez vo Unijata da bidat ednakvi partneri koi }e rabotat me|usebno i so po~it. so vleguvaweto vo Unijata. Pokraj toa. da se izvestuva za generiranite signali (novite suspektni reakcii na lekovite). sledewe i implementacija na site barawa na strogite me|unarodni standardi vo oblasta na kontrolata na kvalitetot na lekovite. se o~ekuva Biroto za lekovi na Republika Makedonija da bide podgotveno za u~estvo vo aktivnostite na EMEA i da ja razviva doverbata so postojnite zemji-~lenki vo sistemot. stru~nite lica od site oblasti na raboteweto na Biroto za lekovi po~nuvaat da se educiraat vo EMEA. Ova e edna od najva`nite programi {to ovozmo`uva Biroto za lekovi na Republika Makedonija. Biroto za lekovi ima jasno definirani celi vo proektot i strategija koja vodi kon natamo{en napredok. Osnovnata zada~a na proektot e da go podgotvi nadle`niot regulatoren organ aktiven na poleto na lekovite vo Republika Makedonija za idnoto u~estvo vo mre`ata na EMEA.Farmacevtski informator Aktuelno Biroto za lekovi e vklu~eno vo proektite na Evropskata agencija za lekovi Vo fevruari 2008. a posebno treba da se naglasi deka timot na eksperti na Biroto za lekovi e mlad i motiviran.2009 godina. 18 BIRO ZA LEKOVI na Republika Makedonija . da go unapredi sledeweto na nesakanite dejstva na lekovite. telematikata i ulogata vo evaluacija na bezbednosta i efikasnosta na lekovite. da se zapoznae so rabotata {to ja sproveduvaat nau~nite komiteti na EMEA i nejzinite rabotni grupi. da ovozmo`i podgotovka na GMP inspektorite. Preku ovoj proekt. koe istovremeno od 1 januari 2010 treba da prerasne vo Agencija za lekovi po primerot na site evropski zemji.000 evra ve}e se ostvaruva me|u Biroto za lekovi na RM i EMEA i te~e vo kontinuitet vo periodot od 2008 . Proektot treba da pomogne vo razvivawe na infrastrukturata vo oblasta na klini~kite ispituvawa. Dobrata klini~ka praktika. Dobrata laboratoriska praktika. so cel da se odr`uva dobra praktika vo farmakovigilancata. Dobrata praktika za farmakovigilanca. Isto taka. Dobrata distributerska praktika i mnogu drugi dobri praksi vo oblasta na lekovite. no i nadvor vo drugi zemji na EU kade {to se odr`uvaat soodvetnite nastani i na toj na~in se vospostavuvaat direktni kontakti i partnerski odnosi vo natamo{noto rabotewe so site kolegi vo drugite evropski regulatorni agencii. isto taka. harmonizacija na postapkite za herbalni lekovi. So vakvata edukacija vrabotenite vo Biroto za lekovi }e izgradat doverba za svojot stru~en profil na evropsko nivo vo delot na Dobrata regulatorna praktika. Celiot proekt vo vrednost od 600. Republika Makedonija se vklu~i kako dr`ava nabquduva~ na sostanocite. So pomo{ na ovoj proekt }e se dostignat standardite vo raboteweto na najrazvienite evropski agencii za lekovi. EMEA) za sproveduvawe na novata tranziciska programa IPA (instrument for pre-accession). So ovoj proekt. kako nacionalen regulatoren organ za lekovi. Dobrata organizacija na raboteweto vodi kon `elbata da se postigne natamo{en napredok. Dobrata proizvodstvena praktika. treninzite i obukite {to se vo organizacija i planirani od strana na EMEA. Biroto za lekovi ima mo`nost da bide vklu~eno i vo EU programata za telematika (obezbeduvawe na pristap kon EudraVigilance i EudraPharm bazata na podatoci i kon informaciite za klini~ki ispituvawa kaj deca). seto ova }e vodi EMEA i postojnite zemji-~lenki na Unijata i zemjite. a so prodol`uvawe na sorabotkata mo`e da smeta deka celta }e bide postignata so me|unarodno priznavawe na Dobrata regulatorna praktika na Biroto za lekovi. po potpi{uvaweto na soglasnosta me|u Evropskata komisija i Evropskata agencija za evaluacija na lekovi (European Medicines Evaluation Agency. a so toa i priznavawe na rabotata na Biroto za lekovi na Republika Makedonija.

.

18 noemvri be{e fokusiran na potrebata site. Skopje. kade {to pretstavnici na politi~kite eliti ja potenciraa svojata opredelba za borbata so antimikrobnata rezistencija vo site zemji-~lenki i kandidati za ~lenstvo vo EU. no i na znaewe na javnosta. Ovaa godina. da ja namalime neracionalnata upotreba na antibioticite. vo ramkite na svoite nadle`nosti kako zdravstven sektor i na svoite mo`nosti kako pacienti i aktivni u~esnici vo gri`ata za sopstvenoto zdravje. Klub na pratenici. tuku i za mnogu porazvieni i pobogati op{testva. Odbele`uvaweto na ovoj den ima{e edna zaedni~ka cel pra{aweto na antimikrobnata rezistencija da se stavi visoko na politi~kata agenda.Ministerstvoto za zdravstvo na RM i Centarot za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum". vo kinosalata na Klubot na pratenicite. kako eden od poserioznite problemi na zdravstvenite sistemi. Racionalnata upotreba na antibiotici e golem predizvik ne samo za na{eto. Centralnata sve~enost se odr`a vo Sovetot na Evropa vo Strazbur. Nastanot go otvori ministerot za zdravstvo na RM. osobeno vo posiroma{nite zemji kade {to i upotrebata na antibiotici e zna~itelno pogolema otkolku vo razvienite zemji. na inicijativa i pod logoto na Evropskiot centar za prevencija i kontrola na bolesti. Makedonija Na 18 noemvri.Farmacevtski informator Aktuelno Evropski den za racionalna upotreba na antibiotici 18 noemvri. vo Skopje be{e odbele`an Evropskiot den za racionalna upotreba na antibioticite. d-r Bujar Osmani. voveduvawe novi vakcini i vospostavuvawe standardi za kon- 20 . prevencija na infekcii preku sproveduvawe programi za imunizacija. Vo Republika Makedonija nastanot zaedni~ki go organiziraa vladiniot i nevladiniot sektor . koj naglasi deka Ministerstvoto za zdravstvo }e prodol`i da gi sproveduva merkite na dosledno po~ituvawe na zakonodavstvoto za lekovi. koj i na evropsko nivo se odbele`uva prvpat. 2008.

direktor na Biroto za lekovi na Ministerstvoto za zdravstvo na RM. no i so lekarite. pokraj obra}aweto na vladiniot i nevladiniot sektor i profesionalnite zdru`enija koi ja iska`aa golemata posvetenost i zalo`ba za adresirawe i re{avawe na ovoj problem. no u{te pove}e poradi rezistencijata koja neminovno se javuva. kako nov koncept vo gri`ata za pacientite dava pogolema uloga na farmacevtot. be{e mnogu slikovito i sistemski pretstavena ulogata i zada~ite koi farmacevtskata profesija gi ima i treba seriozno da gi prezeme vo borbata so antimikrobnata rezistencija. koe mu ja ovozmo`uva negovata nova uloga vo sistemot na zdravstvena za{tita i promovirawe na zdravjeto na naselenieto. a sli~na e sostojbata i vo drugite zemji vo regionot. M-r Il~o Zahariev. i osobeno kontrola i sledewe na propi{uvaweto antibiotici i kontrola na marketin{kata praktika za antibioticite. poradi golemoto u~estvo na antibioticite vo zdravstveniot buxet (so duri 20 procenti od vkupnite tro{oci za lekovi. osobeno zatoa {to farmacevtot e poslednata proverka vo administriraweto na antibiotskite preparati i nivnata upotreba od strana na pacientite. soodvetna i pravilna zdravstvena za{tita vo sferata na farmacijata.nekoi od niv i vo nasoka na menuvawe na mentalitetot na pacientot i zdravstveniot rabotnik. farmacevt-pacient. kako edna od klu~nite alki na zdravstvenata za{tita i negovata/nejzinata mo`nost za direktna komunikacija so pacientot. bara mnogukratni ~ekori . d-r Lidija Petru{evska-Tozi. pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija i Biljana Celevska. no i pogolemi obvrski za navremena. Prezentacijata na d-r Golubinka Bo{evska od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i D-r @aklina Cekovska od Institutot za mikrobiologija dade pregled na site rezistentni vidovi i nivniot odgovor. pove}e od toa. Vo prezentacijata na prof. vo nasoka na proaktivnost vo edukacijata na naselenieto.studiorum. naglasuvaj}i go faktot {to vo skora idnina. kako i podobruvawe na percepcijata za farmacevtskata profesija.Aktuelno Farmacevtski informator trola zaradi namaluvawe na potrebata od antibiotici.org. Vo programata na nastanot. programski direktor Centar za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum" www. No. M-r Neda Milevska-Kostova. zajaknata komunikacija so zdravstvenite rabotnici i instituciite zadol`eni za kreirawe i sproveduvawe na zdravstvenite politiki. Farmacevtot. a koja mo`e da nastapi za 24 ~asa. jaknewe na svesnosta i obezbeduvawe na informacii za op{tata populacija. o~ekuvano e deka rezistencijata }e onevozmo`i lekuvawe duri i na nekoi polesni infektivni zaboluvawa. pomo{nik-rakovoditel na Sektorot za evropski integracii vo Ministerstvoto za zdravstvo na RM. do voveduvawe strogi kontrolni mehanizmi za namaluvawe na nezakonskoto odnesuvawe vo delot na antibiotskite sredstva. ovie aktivnosti i sakanite rezultati baraat posveten pristap so multi-slojnost i paralelno adresirawe na razli~nite stejkholderi. bea napraveni i tri interesni stru~ni prezentacii. odnosno okolu 20 milioni evra). pa ako sakate duri i odnosot lekar-farmacevt. ili menuvawe na kvalitetot i doverbata na odnosot lekar-pacient. Ovie aktivnosti za sproveduvawe sekako deka podrazbiraat materijalni i ~ove~ki resursi (od edukacija na pacientite preku bro{uri i televiziski spotovi.mk 21 . Farmacevtskata gri`a. Neracionalnoto "konsumirawe" na antibiotici vo na{ata dr`ava. istakna deka racionalnata upotreba na antibiotici vo Makedonija bara brzo no sistematsko re{avawe. dava {iroko pole za deluvawe.

Celite na ovaa asocijacija se: Razvivawe na bolni~kata farmacija i vospostacii kako i so tehni~ka pomo{ i soveti od Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. Izvr{niot komitet i generalniot sekretarijat odr`uvaat postojani kontakti so Evropskata komisija. zemjite-kandidati za EU I EFTA ~lenovite. Aktivnostite na Forumot se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata taka i vo drugite delovi na zdravstvoto. FIP pretstavuva i zastapuva okolu 2 miliona prakti~ari i nau~nici od celiot svet. a Farmacevtskata komora na Makedonija stana ramnopravna ~lenka od juni 2008 god. vuvawe na zaedni~ka farmacevtska politika vo Evropa Unapreduvawe na pozicijata i ulogata na farmacevtite vo bolnicite Poddr`uvawe I zastapuvawe na interesite na bolni~kite farmacevti vo Evropa i sorabotka so nadle`nite organi na Evropskata unija Promovirawe na sorabotka so drugite profesionalni tela Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e oformena vo 1972 god. Formirana e 1912. Hrvatska . Formiran e vo januari 1992 god. a vo nea ~lenuvaat 122 organizacii i 4000 individualni ~lenovi. Farmacevtskata komora na Makedonija e ramnopravna ~lenka na Eurofarm forumot. kako i [vajcarija. Brojot na zemji ~lenki iznesuva 29. Norve{ka. Farmacevtskata komora e ~len na ovaa grupacija od 2006 god. Turcija. Zatoa PGEU pretstavuva okolu 400000 farmacevti od aptekarskata dejnost koi pridonesuvaat za zdravjeto na okolu 500 miolioni lu|e niz Evropa. Aktuelno 22 PGEU (Farmacevtska grurupacija na Evropskata Unija) e internacionalna neprofitebilna asocijacija formirana spored Belgiskiot zakon i gi zastapuva farmacevtite (aptekari) niz Evropa. Ovaa cel se ostvaruva preku dijalog i sorabotka so i pome|u nacionalnite farmacevtski asocija(EAHP) Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e rabotna asocijacija na bolni~ki farmacevti od skoro site zemji ~lenki na Evropskata unija. Negova misija e podobruvawe na zdravstvoto vo Evropa vo soglasnost so prioritetite postaveni od SZO. a EAPH gi pretstavuva interesite na pove}e od 21000 bolni~ki farmacevti. na dobra farmacevtska praksa i na konceptite za farmacevtska gri`a. FIP go podobruva svetskoto zdravstvo preku naso~uvawe na farmacevtskata praktika i nauka kon otkrivawe i razvitok na novi molekuli. kako i dava pridones za pobezbedna upotreba na efikasni i kvalitetni lekovi vo svetot. so cel cvrsto vgraduvawe na farmacijata vo politikata i prioritetite na SZO. Vo tekot na re~isi 100-godi{nata istorija prioritetite na FIP se pro{iruvaat se so cel da se odgovori na potrebite i o~ekuvawata na profesijata vo . kako i so ekonomskiot i socijalniot komitet i ostvaruva konstruktivni vrski lobiraj}i FIP (Internacionalnata Faemacevtska federacija) e svetska federacija na nacionalnite asocijacii na farmacevtite i farmcevtskite nau~nici koja e vo oficijalna povrzanost so SZO. delot na pro{iruvawe na zdravstvenite servisi koi gi davaat farmacevtite i vo integriraweto na najnovite nau~ni otkritija vo sekojdnevnata praktika. Farmacevtskata komora na Makedonija e ~lenka na FIP od 2007 god. Evropskiot parlament. Srbija. a e otvorena za site zemji koi se ~lenki na Evropskiot sovet. za unapreduvawe i razvivawe na farmacevtskata dejnost. Vo ovaa asocijacija ~lenuvaat 30 evropski zemji vklu~uvaj}i gi ~lenkite na EU. Celta na Forumot e jaknewe na pozicijata na farmacevtite preku istaknuvawe na nivnata vrednost kaj zdravstvenite profesionalci. PGEU izrabotuvaat studii koi diorektno ili indirektno se povrzani so aptekarskata dejnost i takvite studii se koristat kako pojdoven materijal za nosewe odluki i re{enija od strana na evropskata komisija za zdravstvo. komitetot na postojanite pretstavnici.Farmacevtski informator Me|unarodni aktivnosti na Komorata Eurofarmforumot e mre`a od nacionalni farmacevtski asocijacii povrzani so Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. FIP stana svetski vizioner vo sovetuvaweto za ulogata na farmacevtite vo pridobivkata na zdravstvenata za{tita i pretstavuva odr`uva~ na farmacevtskata nauka. Celta na PGEU e da se istakne ulogata na farmacevtot kako kompleten zdravstven profesionalec koj mo`e da se prepoznae na sekoe nivo i koj }e pomogne vo za{titata na zdravjeto na site gra|ani od Evropa.

FIP kongres Aktuelno Farmacevtski informator Bazel 2008 godina Farmacevtskata komora na Makedonija e polnopravna ~lenka na Sovetot na FIP. Vo period od 29 avgust do 4 septemvri se odr`a 68. FIP-ov Internacionalen kongres na farmacija i farmacevtska nauka. na sostanocite na Sovetot be{e prezentiran i usvoen planot za zaemnata sorabotka i poddr{ka pome|u FIP I SZO. kako i Strategijata na FIP do 2020 godina so planovi za nejzino implementirawe. Be{e iznesen i planot za proektot na FIP Fondacija za edukacija i istra`uvawe. farm. Sledniot FIP kongres }e se odr`i vo Istanbul. Isto taka. so kraen zaklu~ok deka kako zdravstveni profesionalci ni pretstoi mnogu rabota zaedno. Vo tek na sostanocite na sovetot be{e izglasana strategijata na FIP za razvivawe na farmacevtskata dejnost do 2020 godina i bea usvoeni nekolku dokumenti za: politikata na kontrola na antimikrobna medicinska rezistencija. kako i politikata za informaciite za lekovite koi }e bidat davani za pacientite. zatoa {to be{e izglasana dolgoo~ekuvanata deklacijata za bolni~ka farmacija. Glavna cel na ovie rabotilnici e podgotvuvawe na javnoto aptekarstvo za negovo vklu~uvawe vo promenata i podobruvaweto na zdravjeto na ~ovekot. Ovoj kongres se smeta za istoriski zatoa {to ogromno vnimanie be{e posveteno na farmacevtskata praktika i farmacevtskata gri`a za pacientite vo nasoka na voveduvawe na novi zdravstveni uslugi koi }e bidat obezbedeni od strana na farmacevtite. kon krajot na avgust 2009 godina. Preku diskusii i razmena na idei za razvivawe na novi uslugi. politika za kvalitetot na lekovite koi }e bidat upotrebuvani za deca. kako i pove}e rabotilnici pod mototo Forum za inovatori vo farmacevtskata praktika: promena na menaxmentot vo javnite apteki. spec. vo Bazel so glavna tema Rein`ewirawe na farmacevtskata praktika vo nasoka na promena na svetot. se baraa i najdobrite koncepti i na~ini na edukacija na farmacevtite vo dodiplomskite studii i vo kontinuiranata farmacevtska edukacija vo nasoka na podobro obu~eni profesionalci za novite profesionalni predizvici. Maja Kova~eva . a toa treba da go napravime vo vistinsko vreme i vo vistinska nasoka. 23 Podgotvila dipl. Vo delot na aptekarskata dejnost se odr`a pretkongresen satelitski simpozium. za implementirawe na vodi~ite za Dobra farmacevtska praktika vo odredeni izbrani zemji vo razvoj.

na~in na primena. odnosno farmakoinformativnite uslugi sega imaat ogromno vlijanie vrz ocenkata na lekovite. Praktikuvaweto na klini~kata farmacija vo bolni~ki uslovi (i sekade kade se obezbeduva zdravstvena gri`a) ja odrazuva filozofijata na farmacevtskata gri`a baraj}i specijalizirano poznavawe na lekovite. farmakoinformatikata. Vakvite komisii pridonesoa za poblizok kontakt pome|u klini~kite farmakolozi. socijalnite i klini~kite gledi{ta koi obezbeduvaat optimalen ishod od terapijata. Avstralija. Ovie centri. od edna strana. sozdavaweto na prira~nicite. blizok kontakt so pacientot i poddr{ka vo odlu~uvaweto. obrazuvawe i sovetuvawe na pacientot. Taka. pridr`uvawe kon terapijata. se razvi i integriran pristap vo koj kvalitetot na gri`a se ocenuva so multidisciplinaren nadyor na specifi~nite proceduri ili uslovi propi{ani so standardite za kvalitet navedeni vo klini~kite vodi~i. a so cel razvoj na efikasen sistem na klini~ki nadyor i kontrola. itn. im ovozmo`uva na Komisiite za lekovi i terapija da funkcioniraat efikasno i pridonesuva za rabotata na farmakoinformativnite centri. regionalno i dr`avno nivo vo su{tina zna~e{e sozdavawe na grupi za sorabotka.funkcijata na bolni~kite apteki i ulogata na farmacevtot ktivnostite za obezbeduvawe na soodvetni i celosni informacii za lekovite vo bolni~ki uslovi. Potrebata od dobivaweto na neophodnata informacija i sovet za lekot vo bolni~kiot oddel i praktikuvaweto na farmacevtskata ve{tina direktno na pacientot prerasna vo potreba od razvoj na klini~ko-farmacevtski uslugi. soveti i preporaki bazirani na dokazi. Nov Zeland i pove}eto evropski zemji. protokolite. Toa pridonesuva za zgolemuvawe na brojot na bolni~ki farmacevti. bolni~kite farmacevti i lekarite-specijalisti od kade proizlegoa i Komisiite za lekovi i terapija. Me|u drugoto. Potrebata za bezbedna. Avstralija i Nov Zeland. pri {to sozdavaweto na bolni~kite prira~nici be{e va`en ~ekor kon institucionalno vlijanie vrz primenata na lekovite. Vo ramkite na kvalitetno praktikuvawe na bolni~kata farmacija. Vo Evropa. Ponaprednite modeli na klini~ko-farmacevtski uslugi gi relociraat farmacevtite baraj}i podolgotrajno prisustvo na farmacevtot na klinikata i pridones kon individualnata gri`a so institucionalna poddr{ka bazirana na primena na lekovi vrz osnova na dokaz i spravuvawe so rizikot. nesakani dejstva) baraa pribli`uvawe na farmacevtot neposredno do bolni~kiot krevet. so ogled na potrebata za individualna farmacevtska gri`a. Razvojot i promenite vo farmakoterapijata se preto~ija i vo barawe za postoewe na farmakoinformativni uslugi. denes priznati vo bolni~kata farmacija kako supspecijalnost klini~ka farmacija. kako pri individualna gri`a za pacientite taka i na institucionalno nivo. Ovie ve{tini go pravat klini~kiot farmacevt stru~wak vo racionalnata farmakoterapija i primaren izvor na nau~no vredni informacii. Sozdavaweto na mre`a na farmakoinformativni centri vo mnogu zemji na lokalno. interakcii. kako i prepoznavaweto na aktuelnite i potencijalnite problemi povrzani so lekovite (pr. vo razvienite zemji da prerasnat vo zna~aen element na bolni~ko-farmacevtskata praktika. iskustvo i sposobnost za rasuduvawe i fundamentalno razbirawe na biomedicinskite. sorabotka so regulatornite tela i industrijata.Farmacevtski informator Aktuelno Bolni~ka farmacevtska praktika . odnosno centri vo ramkite na bolni~kite krugovi. Metodologijata za nadyor i kontrola postojano se menuva i razviva kako del od istra`u- . Ovoj ekspertski izvor kontaktira sekojdnevno so pacientite i zdravstvenite rabotnici vo bolni~ki uslovi. brojot na bolni~kite farmacevti e dva pati pogolem od onoj vo drugite zemji na EU. pridonesoa za promena i zna~aen razvoj na bolni~kata farmacevtska praktika. a od druga strana. poradi razlikite vo brojot na bolni~ki farmacevti. so ogled na sé pokompleksnite tretmani so lekovi. pribirawe na specifi~ni podatoci. farmacevtskite. Tehni~kiot razvoj koj vklu~uva{e terapevtsko sledewe na plazmatskite koncentracii na lekot i prilagoduvawe na dozite i aktuelno. na prmer. re`im na dozirawe. ovie Komisii imaat za cel da go namalat preklopuvaweto na naporite vo tolkuvaweto na dokazite pri ocenka na lekovite i da obezbedat ednakov pristap do novite lekovi na nacionalno nivo. Vo razvivaweto i primenata na modelite na klini~ko-farmacevtski uslugi vode~ko mesto imaa SAD i Velika Britanija. ramnote`ata pome|u klini~kite uslugi direktno "na pacient/na klinika" (uslugi naso~eni kon pacientot) i od centraliziran kapacitet (uslugi bazirani na aptekata) pos- tojano se menuva. Seto ova pridonese klini~ko-farmacevtskite uslugi vo poslednite 30 god. efikasna i ekonomi~na primena na lekovite vo bolnicite. }e se obezbedat efikasni i bezbedni lekovi. no sli~ni promeni se odvivaa i vo Kanada. uslovi i sozdavawe na multidisciplinarni komisii so funkcija kreirawe na politiki za primena na lekovi so koi. Ovie uslugi vo mnogu zemji sega ja so~inuvaat me|unarodno priznatata supspecijalnost vo bolni~kata farmacija. vo Velika Britanija kade sovremeniot model na praktikuvawe e prisuten vo najgolem del od bolnicte. u~estvoto na bolni~kite farmacevti vo kontrolata na kvalitetot i tro{ocite so ogled na potrebata odlukite za farmakoterapijata da se temelat na dokazi i davaweto na uslugi orientirani kon pacientot. esencijalnite i dopolnitelnite listi na lekovi. 80% od bolni~kite farmacevti ja praktikuvaat svojata dejnost neposredno do pacientot i polovinata od niv pominuvaat pove}e od 50% od svoeto vreme davaj}i klini~ko-farmacevtski uslugi. Bea razvieni specijalizirani bazi na podatoci naso~eni kon poddr{ka na odlukite za medikamentozen tretman vo bolnici- A 24 te. Ovie promeni vo razli~ni zemji se odvivaa po razli~ni pati{ta i mnogu od uslugite koi ja poddr`uvaat racionalnata primena na lekovite vo bolni~ki uslovi se ve}e voobi~aeni za severnoamerikanskite dr`avi. potrebata od genetsko predviduvawe na individualnoto odnesuvawe na pacientot kon terapijata. }e se kontroliraat buxetskite tro{oci.

buxetskite za{tedi i razvojot na strategii za kontrola na godi{nata potro{uva~ka so istovremeno podobruvawe na bezbednosta i efikasnosta na farmakoterapijata. Poznavaweto na lekovite koi se koristat vo klini~kite oddeli vo koi tie rabotat im ovozmo`uva da se naso~at kon lekovite so visok rizik na primena. ovaa uloga bi vklu~uvala transfer na gri`a pred i po bolni~kiot prestoj na pacientot i kontinuirana gri`a na site nivoa. Ovie programi nosat odredeni rizici za pacientite. i da ja podobri efikasnosta vo obezbeduvaweto na kvalitet na primenata na lekovi i da go zgolemi kapacitetot na timskata sorabotka kako vo ramkite na aptekite taka i vo ramkite na bolnicite. gre{kite vo doziraweto i patot na primena. Obidite za nadminuvawe na ovie nedostatoci vo sferata na bolni~koto farmacevtsko rabotewe baraat podelba na odgovornostite za gri`a.5% od bolni~kite recepti vo Velika Britanija. Vo Velika Britanija. Vo odredeni zemji na EU zabele`ana e pojava na kooperativna nabavka od strana na pove}e bolnici t. izdavaweto i primenata lekovite. nivna pogolema podvi`nost od edna vo druga klinika/oddel i zgolemuvawe na nivoto na sekojdnevna gri`a. Bolni~kite farmacevti vo klinikite i vo farmakoinformativnite centri vospostavija mre`i vo ramkite na regionalniot i nacionalniot sistem na farmakovigilansa sorabotuvaj}i blizu so klini~kite farmakolozi. Vo zemjite. so cel da se obezbedi najdobra nabavka preku konzorciumski dogovori. taka i od farmacevtskite tehni~ari. na pr. Velika Britanija be{e razviena koordinirana strategija za spravuvawe so rizikot od medikamentozni gre{ki od koja proizleze i terminot klini~ko upravuvawe. bolni~kite farmacevti obezbeduvaat informacii i davaat soveti na finansiskite direktori. bolni~ki apteki.). uslovuvaat restrukturirawe na uslugite na oddelite/klinikite. so relativno mal broj na farmacevti so "nezavisno nivo na edukacija" (pr. osobeno koga stanuva zbor za hroni~no bolnite pacienti. vo ramkite na bolni~kite uslugi. opredeluvawe na bolni~ko kontakt lice za razmena na informacii i sledewe 25 . se razvi koncept na satelitska apteka kako del od strategijata za spravuvawe so rizikot. Mali aptekarski edinici locirani centralno. vklu~itelno i parenteralnata terapija za individualniot pacient.e. vo bolni~kite ambulanti kade nivnata uloga bi bila najinovativna. barawata za pristap i koristewe na klini~kite informacii se izedna~uvaat so barawata za poznavawe na lekovitite proizvodi. so farmacevti i farmacevtski tehni~ari kako personal. Izvestuvawata za nesakanite dejstva i pojavi od strana na bolni~kite farmacevti direktno vo vakvite sistemi e vidlivo vo mnogu zemji i vo Velika Britanija. Taka na primer.. Me|unarodnoto prifa}awe na farmacevtskata gri`a kako koncept od strana na farmacevtite.e. Ovoj termin ja stava odgovornosta za efektiven klini~ki ishod na korporativno nivo i bara organizirani strukturi vo ramkite na bolnicite za formalizirawe na metodi za kontinuirano podobruvawe na uslugite i vo ramkite na istite. Dobrovolnoto izvestuvawe za propi{uvaweto na pogre{en lek. podobra edukacija i sovetuvawe na pacientite. Vo zemji kako Velika Britanija. Vakviot koncept bara soodvetna obuka vo propi{uvaweto i problemite povrzani so lekovite se identifikuvaat i re{avaat timski vo ramkite na aptekata. Skandinavskite zemji na ovie barawa za farmacevtska gri`a odgovaraat so razvoj na ulogata na propi{uva~ na lekovi vo ramkite na klini~ko-farmacevtskiot tim. tehni~ki i personalni. Usvojuvaweto na elektronskoto propi{uvawe vo golema mera mo`e da gi nadopolni nedostatocite. Vo toj pravec e naso~eno i spravuvaweto so rizikot od gre{ki vo farmakoterapijata. Ovie aktivnosti se koordinirani od bolni~ki komisii vo koi bolni~kite farmacevti imaat aktivna uloga. so rutinskoto dnevno sledewe na propi{uvaweto na lekovite vo bolni~kite oddeli bile otkrieni gre{ki kaj 1. baraat pretpazlivost pri primenata. Germanija. Primeri na visokorazvieni farmakovigilansa Farmacevtski informator sistemi }e najdete denes vo mnogu zemji. e karakteristika samo za zemjite so kultura na "nema individulna vina se dodeka se po~ituva protokolot/vodi~ot". bara bolni~kite farmacevti da ja preispitaat svojata uloga i funkcija ne samo vo uslovi na oddel/klinika. Dobrovolnoto prijavuvawe na nesakanite dejstva od lekovite sozdade osnova za farmakovigilansa na nesakanite dejstva i pojavi od novite lekovi i na serioznite dejstva i pojavi na ve}e vospostavenite lekovi. va`e~ki i za bolni~ki i za gradski apteki. tamu kade {to se razvivaat i primenuvaat. Klini~kite farmacevti vo bolni~kite oddeli/klinikite bea prepoznati i vo ramkite na strategiite za spravuvawe so rizikot od farmakoterapijata vo bolni~ki uslovi. avtomatizirani postapki vo propi{uvaweto. Holandija. ovie aktivnosti glavno se sproveduvaat so multidisciplinarna sorabotka. nabavkata. pogolemo koristewe na originalni pakuvawa i im ovozmo`uvaat na pacientite sami da gi primenuvaat lekovite vo bolni~ki uslovi. Nabavkata na lekovite vklu~uva direktno snabduvawe od proizvoditelite i tenderski dogovori so veledrogeriite. farmacevtskite tehni~ari se vklu~uvaat vo farmacevtskata gri`a vo ramkite na programite za upravuvawe so lekovi. So toa. Imaj}i predvid deka klini~ko-farmacevtskite uslugi imaat za cel namaluvawe na vremetraeweto na prestoj na pacientite vo bolnicite. So cel ekonomi~no rabotewe i vo uslovi na ograni~en buxet. a so toa i nadzor i ogromna poddr{ka kako od farmacevtite. nepropi{uvaweto na potreben lek. Pristapite koi se koristat vo ovaa smisla vklu~uvaat sorabotka na bolni~kite farmacevti i diplomiranite medicinski sestri vo programi za obrazuvawe i sovetuvawe na pacientite. itn.. Transferot na gri`a pome|u specijalistite na bolni~ko i primarno nivo e ocenet kako najslaba alka vo sinxirot na gri`a. koga e toa mo`no i {to zavisi pred se od (ne)zavisnosta na pacientot. Vo odredeni zemji na EU. pretstavuva sfera za kontinuiran profesionalen razvoj kako {to se razviva ulogata na bolni~kiot farmacevt vo individualnata gri`a za pacientot. Programite za upravuvawe so lekovi. Programite ovozmo`uvaat pogolemo koristewe na sopstvenite lekovi od strana na pacientite. ja podgotvuvaat terapijata.Aktuelno va~kite aktivnosti na poleto na zdravstvenite uslugi. nekoi skandinavski zemji i dr. Pri~inata e jasna. tuku i vo po{iroki ramki t. vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija. opravduvaweto za svoeto postoewe bolni~kata farmacija i supspecijalnostite go nao|aat vo kontrolata na tro{ocite povrzani so lekovite. kade klini~ko-farmacevtskite uslugi se davaat preku individualniot farmacevt kako del od timot na oddelot/ klinikata. kako na pr.

elektronska po{ta. Postoeweto na ramka koja }e gi oblikuva ovie modeli e od klu~no zna~ewe i vo taa smisla Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija pretstavuva istoriski dokument koj gi sodr`i mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmacevtskata gri`a. faks) pome|u bolni~kite i gradskite farmacevti. na Globalnata konferencija za idninata na bolni~kata farmacija vo ramkite na 68. distribucija. soodvetna i ekonomi~na primena na lekovite. Izjavite gi pokrivaat site sferi na koristeweto lekovi vo bolnicite kako nabavka. ve{tinite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti treba da se odviva preku razli~ni modeli koi }e odgovaraat na bolni~kite kapaciteti i ~ove~kite resursi. [irokoto prifa}awe na novite modeli na sorabotka pome|u bolni~kite specijalisti i onie na primarno nivo vo najgolema mera (}e) zavisi od razvojot na mehanizmite za nadomest na profesionalnite uslugi na farmacevtite na site nivoa. Na podgotovkata na izjavite i prethode{e pove}emese~na komunikacija. 26 . Afrika). Lee Vermeulen (SAD). Va`en dvigatel se za{tedite koi ovie uslugi gi nudat od gledi{te na bolni~ki tro{oci i namaluvaweto na sevkupnite tro{oci pri gri`ata za hroni~nite bolni. Voveduvaweto i harmonizacijata na najdobroto praktikuvawe na znaewata. 4. godi{en kongres na Me|unarodnata farmacevtska federacija i uspe{no podgotvija 74 konsenzualni izjavi koi ja odrazuvaat vizijata na profesijata za praktikuvawe na farmacijata vo bolni~ki uslovi. so {to pozitivno }e vlijaat vrz ishodot od individualnata farmakoterapija". dvodnevna debata i diskusija vo rabotni grupi na razli~ni temi. Docent d-r Kristina Mladenovska. pretsedatelot na konferenciskata komisija. vo Bazel. Oddelnite zemji vo svetot poka`uvaat razli~ni uslovi. [vajcarija: Glavni izjavi 1. [vajcarija na 30 i 31 avgust 2008 god. Ottuka. 3. Rabotej}i direktno so mati~nite lekari vo zdravstvenite centri tie ja igraat ulogata na bolni~kite klini~ki farmacevti vo odnosot so klini~kite lekari-specijalisti. Vo razvojot na site izjavi. me|u koi i Republika Makedonija. Vo taa smisla. pretsedatelot na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija vo ova prilika izjavi: "nie veruvame deka ovaa istoriska konsenzualna sredba }e gi motivira site farmacevti niz svetot da ja preispitaat svojata praktika i da se posvetat na nejzino podobruvawe. Ova istra`uvawe opfati 85 zemji.Farmacevtski informator preku doma{ni poseti i transfer komunikacija (pisma. Isto taka bea opfateni temi povrzani so obrazovanieto i obukata na ~ove~kite resursi. podgotovka. Farmacevtski fakultet Skopje Aktuelno Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija . izjavi deka e sozdadena silna osnova koja }e im ovozmo`i na bolni~kite farmacevti da ja pro{irat svojata praktika i da imaat su{testveno vlijanie vrz kvalitetot. vistinska doza. Zdravstvenite vlasti i bolni~kite upraviteli treba da anga`iraat bolni~ki farmacevti vo site ~ekori na koristeweto lekovi vo bolni~ki uslovi. mo`nosti i barieri za sproveduvawe na medicinskata i farmacevtskata gri`a. Vo site aktivnosti povrzani so lekovite vo bolni~ki uslovi treba da bidat zastapeni pette "vistinski" elementi (vistinski pacient.istoriski dokument za mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvawe na kvalitetna farmacevtska gri`a B olni~kite farmacevti od celiot svet. koi zastapuvaat 86% od svetskata populacija. Na globalno nivo treba da se razvijat vodi~i za "Dobra bolni~ka farmacevtska praktika" temeleni na dokaz. me|u koi i Republika Makedonija. bezbednosta povrzana so farmakoterapijata be{e neizostaven element. Ovie vodi~i treba da pomognat vo nacionalnite napori za definirawe na standardite za nivoata. Nesomneno. 2. efikasna. vo vode~kite zemji ve}e se razvi nov model na praktikuvawe na klini~ka farmacija vo primarnata gri`a kade specijalistite-farmacevti za primarna gri`a se vrabotuvaat kako lica za vrska pome|u lekarite i farmacevtite od primarno nivo i bolni~kite i klini~kite lekari-specijalisti. se sretnaa vo Bazel. bezbedna. pri {to site podgotveni izjavi bea izglasani od strana na site 98 delegati na farmacevtskite zdru`enija i komori. Andy Gray (J. vistinski lek. se nametnuva kako neophodnost primenata na klini~ki vodi~i i prira~nici vo tretmanot na hroni~nite zaboluvawa. pokrienosta i obemot na bolni~ko-farmacevtskite uslugi i treba da gi vklu~at soodvetnite ~ove~ki resursi i barawa za obuka. propi{uvawe i primena na lekovite i sledewe na efektot od farmakoterapijata. Konferencijata be{e planirana pribli`no 3 godini i vo tekot na ovoj period be{e sprovedeno i istra`uvawe za prirodata i obemot na praktikuvawe na bolni~kata farmacija vo razli~ni zemji. Vo prodol`enie se navedeni site izjavi usvoeni od delegatite na 31 avgust 2008 god. vistinski pat i vistinsko vreme). a Komisiite za lekovi i terapija treba da gradat cvrsti mostovi koi }e gi povrzuvaat zdravstvenite rabotnici na site nivoa. vkupno 384 bolni~ki farmacevti koi pretstavuvaa 98 zemji. bezbednosta i efikasnosta na lekovite koristeni vo bolni~ki uslovi. bolni~kite farmacevti ja prepoznavaat celta na farmacevtskata gri`a i svojata uloga vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmakoterapijata. Su{tinska cel na bolni~kite farmacevti e da go optimiziraat ishodot od individualnata farmakoterapija preku razumna.

na site nivoa na obuka. Dobrata praktika na nabavka na lekovi treba da bide poddr`ana od doverliv informativen sistem koj obezbeduva to~ni. 31. Nabavkata na lekovite ne treba da se odviva vo izolacija. Nabavkata na lekovite e kompleksen proces koj bara kontrola od strana na farmacevt i tehni~ki kompetenten personal. Modelot na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduva so cel da se potvrdi deka toj e najsoodveten i najekonomi~no gi zadovoluva aktuelnite i idni potrebi. 33. 25. Tema 1 . Na bolni~kite farmacevti treba da im se obezbedi pristap do sevkupnoto dosie na pacientot. 40. tuku preku proces na izbor baziran na podatoci vo prira~nicite. 39. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za ~uvawe. 8.Podgotovka i izdavawe 32. vklu~itelno i citotoksi~nite lekovi treba da se podgotvuvaat vo uslovi koi go sveduvaat rizikot od kontaminacija na proizvodot i izlo`enost na personalot od {tetno dejstvo na minimum.Aktuelno 5. 34. 10. Bolni~kite farmacevti treba da bidat vklu~eni vo site sferi na gri`a za pacientot za da vlijaat prospektivno vrz kolaborativnoto odlu~uvawe za farmakoterapijata na pacientot. Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i Farmacevtski informator doteruvaat da odgovaraat na razli~ni bolni~ki uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi. Tema 2 . pri nedostig na lekovi i za nabavka na lekovi vo itni slu~ai. Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto i sovetuvaweto na propi{uva~ite na lekovi za na~inot na dobivawe dokazi za optimalna i soodvetna primena na lekovi. Sekoja apteka mora da poseduva plan za nabavka vo nepredvideni okolnosti. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovie koi se podgotvuvaat vo bolnicite da odgovaraat na standardite za kvalitet. ovaa uloga na bolni~kite farmacevti treba da se promovira i vo programite na drugite zdravstveni profesionalni rabotnici. Tema 3 . Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za kontrola na lekovite koi se ~uvaat vo bolnicite. Obezbeduvaweto na soodvetni uslovi za ~uvawe so cel odr`uvawe na kvalitetot vo celata veriga na snabduvawe e mandatorno. Bolni~kite farmacevti treba da bidat izvor na informacii za site gledi{ta povrzani so lekovite i dostapni za kontakt so site zdravstveni rabotnici. Zdravstvenite vlasti treba da obezbedat sekoja bolni~ka apteka da bide pod nadyor na farmacevt koj pominal specijalisti~ka obuka vo poleto na bolni~kata farmacija. tolkuvani i odobreni od strana na bolni~kite farmacevti pred lekovite da bidat izdadeni i primeneti. Bolni~kite farmacevti treba da bidat aktivno vklu~eni vo istra`uvaweto na novi metodi i sistemi za podobro koristewe na lekovite. Bolni~kite farmacevti treba da vovedat sistem za sledewe na lekovite izdadeni od aptekata (na pr: za da go otpovikaat izdavaweto). regionalen i/ili nacionalen) povrzan so standardnite terapevtski vodi~i. kako avtomatsko polnewe po propi{uvawe. vklu~uvaj}i gi i lekovite vo faza na ispituvawe. Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat medicinskite tehni~ari. 38. 9. Bolni~kite farmacevti treba da bidat sostaven del na timovite koi redovno gi sledat pacientite za da pomagaat vo odlu~uvaweto za farmakoterapijata i sovetuvaat za klini~ko-farmacevtski gledi{ta i temi povrzani so bezbednosta na pacientite. Nabavkata na lekovite treba da bide transparentna. 22. protokoli i tretmani bazirani na najdobriot raspolo`liv dokaz. Toksi~nite lekovi. Nabavkata na lekovi mora da bide poddr`ana od cvrsti na~ela za obezbeduvawe na kvalitet koi }e onevozmo`at nabavka na lekovi so slab kvalitet i niven vlez vo sistemot. vklu~itelno i napatstvija za profesionalna i pravna opravdanost. 19. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat podgotovka na injektabilnite miksturi vo apteka so koristewe na asepti~na tehnika. 17. 26. Bolni~kite farmacevti treba da poddr`at razvoj na politiki za primena na lekovi koi se doneseni vo bolnicite od strana na pacientite. 12.Nabavka na lekovi 14. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat kontinuirana gri`a so transfer na informacii za farmakoterapijata na pacientot kako {to toj se dvi`i niz razli~nite nivoa na gri`a. 27 . vklu~itelno i herbalni i dietetski dodatoci. 23. 28. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite. 15. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat soodvetni uslovi za ~uvawe na site lekovi vo bolnicite. profesionalna i eti~ka so cel promovirawe na ednakvost i dostapnost i za da se obezbedi opravdanost na nabavkata pred relevantnite upravni i pravni tela. 37.Vlijanie vrz propi{uvaweto na lekovi 24. Bolni~kite farmacevti treba da go namalat rizikot od medikamentozni gre{ki so primena na sistemi ili tehnologii bazirani na dokaz. 16. 20. 6. 35. distribucija na edine~na doza i bar-kod sistemi. 27. Dodiplomskata nastavna programa treba da vklu~uva sodr`ini relevantni za praktikuvawe na bolni~kata farmacija i treba da se razvijat poslediplomski programi za obuka i specijalizacii od oblasta bolni~ka farmacija. 21. 18. Mora da postoi formalen mehanizam koj }e ovozmo`i pristap na farmacevtot do predvidenite fondovi za nabavka na lekovi za negovite pacienti. Rakovoditelot/direktorot na aptekata treba da bide lice so profesionalno iskustvo odgovorno da ja koordinira razumnata. 29. lekarite i drugiot medicinski personal i da gi naso~uvaat kon najdobrata praktika na koristewe lekovi. Treba da se razvivaat poslediplomski edukativni kursevi so koi bolni~kite farmacevti bi se podgotvuvale za kolaborativno propi{uvawe na lekovite. Site bolni~ki recepti treba da bidat pregledani. Bolni~kite farmacevti treba da bidat ~lenovi na farmacevtskite i terapevtskite komisii so cel nadyor nad site politiki i proceduri za upravuvawe so lekovite. 11. soodvetnata i ekonomi~nata primena na lekovite vo bolnicite. podgotovka. Nabavkata na lekovite treba da bide vodena od na~eloto "nabavka za bezbednost". da gi obrazuvaat i sovetuvaat propi{uva~ite na lekovi za lekovite. 30. 7. Bolni~kite farmacevti treba da ja koristat sekoja mo`nost. bezbednata. izdavawe i distribucija na lekovite vo faza na istra`uvawe. 13. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za sevkupnata logistika povrzana so primenata na lekovite vo bolnicite. 36. navremeni i dostapni informacii. Bolnicite treba da koristat sistem na prira~nici za lekovi (lokalen.

55. 64. 53. [pricevite za oralna primena treba jasno da se razlikuvaat od {pricevite za hipodermalna primena so cel da se spre~i injektiraweto na enteralni ili oralni lekovi. Bolni~kite farmacevti treba da bidat odgovorni za opredeluvawe na lekovite koi }e se ~uvaat vo bolni~kite oddeli i za standardizacija na ~uvaweto i rakuvaweto so lekovite vo bolni~kite oddeli. dokolku postojat. za ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki. kako na pr: ozna~uvawe na intravenski tubi blizu do mestoto na vmetnuvawe za da se spre~i prekin na povrzuvaweto i koristewe na katetri za enteralna ishrana koi ne mo`at da bidat povrzani so intravenski ili drugi parenteralni linii. 56. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za neispravni lekovi. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba da podle`i na kontinuirano samoocenuvawe. antimikrobnata terapija i nabquduvawe na koncentraciite na lekovite. za podobruvawe na bezbednosta na pacientot. Tema 5 . bazirani na pravila. 45. klini~kata i ekonomskata efikasnost. dokolku e neophodno. idealno vo mini }esi~ka i/ili golem {pric (za pedijatriski pacienti) i izdavani so specijalno ozna~eni merki na pretpazlivost. Lekovite za novoroden~iwa i pedijatriski pacienti. 58. receptot treba da se verificira pred primenata. 42. Izleznite podatoci od vakvite programi treba redovno da se pregleduvaat i koristat za podobruvawe na kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. koi komercijalno ne se na raspolagawe.Farmacevtski informator Tema 4 . 62. 47. takvite proizvodi treba da se jasno ozna~eni i da se ~uvaat vo posebni ili vo bezbedni zoni. treba da se vklu~at site podatoci. za da se ovozmo`i nabquduvawe i za da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. Treba da se koristat inicira~ki alatki za da se obezbedat kvantitativni podatoci za nesakani pojavi na lekovite vo bolnicite. a osobeno za pedijatriskite pacienti. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici.Nabquduvawe (monitoring) na farmakoterapijata 57. osobeno kaj pedijatriskite pacienti. 48.^ove~ki resursi i obuka 65. Farmacevtite treba da obezbedat razvoj i primena na strategii i politiki za spre~uvawe na gre{ki zaradi pogre{en pat na primena. a podatocite analizirani vnatre{no i sporeduvani so najdobrite praktiki vo drugi institucii. kalium hlorid i natrium hlorid) i drugi visokorizi~ni lekovi na oddelot treba da se zameni so izdavawe na rastvori koi se podgotvuvaat neposredno pred primena ili. bazirani na dokaz. so cel da se spre~i slu~ajna intratekalna primena.). 43. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba redovno da se ocenuva od strana na nadvore{na akreditirana programa za ocenka na kvalitetot. 61. dokolku postojat. kako na pr: ime na lekot. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat izvorite na informacii neophodni za bezbedna podgotovka i primena na lekovite da bidat dostapni na mestata kade se obezbeduva gri`ata. Tema 6 . Vinka alkaloidite treba da bidat rastvoreni. 51. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat razvoj na strategii za obezbeduvawe na kvalitet na primena na lekovite. Standardnite koncentracii na lekovite treba da bidat utvrduvani. 63. patot na primena i. na primer koga e potreben pogolem broj na dozni edinici za da se primeni dozata (pove}e od dve tableti. Ako lekovite se ozna~eni za individualen pacient. 54. Ovie podatoci treba redovno da se analiziraat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. Zdravstvenite rabotnici odgovorni za primena na injektabilni lekovi i hemoterapija treba da bidat obu~eni za nivnoto koristewe. Ovie podatoci treba redovno da se pregleduvaat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. Bolnicite treba da reagiraat na izve{taite podgotveni od strana na redovnite nadvore{ni inspekcii za ocenka na kvalitetot so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na nivnite praktiki. 59. Procesot na primena na lekovite treba da bide dizajniran taka {to }e se otstranat ~ekorite na propi{uvawe pome|u originalniot recept i zapisot za primena na lekovite. 49. za da se obezbedi sigurna primena. treba da bidat podgotvuvani vo bolni~kata apteka. so cel da se podobri bezbednosta. kade e mo`no. Klini~kite intervencii na farmacevtite treba da bidat vneseni vo dosieto na pacientot. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat alergiite da bidat to~no zapi{ani na standardno mesto vo dosieto na pacientot i tie da bidat proveruvani i analizirani pred primenata na lekovite. nabavuvani i podgotvuvani za site pacienti. ^uvaweto na koncentrirani elektrolitski proizvodi (pr. Izve{taite za nesakanite dejstva treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite prog- Aktuelno rami za izvestuvawe za farmakovigilansa. 44. vklu~itelno i koristewe na metodologija na nabquduvawe so cel da se otkrijat gre{kite i da se odredat prioritetite za podobruvawe. Bolni~kite farmacevti treba da razvivaat ednostavni pristapi. Izve{taite za gre{ki vo farmakoterapijata treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata. vijali i dr. Dozite na hemoterapevticite i drugi lekovi ozna~eni kako rizi~ni (vrz osnova na procenka na rizikot) treba da bidat nezavisno proveruvani vo odnos na originalniot recept od strana na dvajca zdravstveni rabotnici na mestoto na gri`a neposredno pred primena. dozata vo masa i volumen. zdravstvenite vlasti treba da gi obedinat akcionerite vo zaedni~ko razvivawe na planovi. novoroden~iwata i kriti~no-bolnite pacienti. toksi~nost i neophodnite merki na pretpazlivost. 60. podredeni da gi zadovolat zdravstvenite potrebi i prioritetite vo javnite i privatnite sekto- 28 . 52. 46. treba da se koristat sovremeni klini~kofarmacevtski uslugi za upravuvawe so farmakoterapijata. Na nacionalno nivo. Primerite vklu~uvaat upravuvawe so antikoagulantnata terapija.Primena na lekovite 41. 50. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za nesakanite dejstva na lekovite i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. Izve{taite za neispravnite lekovi i supstandardnite lekovi treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za farmakovigilansa. dokolku postojat. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovite da bidat spakuvani i ozna~eni taka {to }e se ovozmo`i nivna identifikacija i odr`uvawe na integritetot se do nivnata primena na individualniot pacient. So cel optimizacija na ishodot od farmakoterapijata.

A.Aktuelno ri koi go optimiziraat definitivniot ishod od lekuvaweto na pacientot. Callreus. I. S. Open University Press. 72. Bolnicite treba da odr`uvaat informativni sistemi za ~ove~ki resursi koi sodr`at osnovni podatoci za planirawe. N. and Schulz. J. Nivoata na praktika i dopolnitelnite barawa za kompetentnost treba da bidat definirani i redovno ocenuvani na nacionalno nivo za da se oformi ramka na nadle`nosti za site kadri. 68.. Taylor. Pharm World Sci. Brion.F. T.. L.. Hospital inpatient self-administration of medicine programmes: a critical literature review. 2007. celite. Pharmacy interns on the ward-a pilot study. Fijn. Pharm World Sci.A. Planovite za ~ove~ki resursi vo bolni~kite apteki treba da gi opfatat site kadri i da se povrzani so zdravstvenite celi. equity and quality. }e bidat objaveni na po~etokot na 2009 god. Moger. Zdravstvenite vlasti. A. Engels.. 29:619-627. Green. 28 (3) 115180. Sritanyarat. C. and Brown. 7:238-46. 29 (5) 526-533.S. 2001. "Bolni~kite farmacevti treba da ja nabquduvaat farmakoterapijata na pacientot (dnevno ili sekoga{ koga e napravena izmena) so cel da obezbedat bezbedna i soodvetna primena za pacientot i optimalen ishod.R.O. 73. Motrram. 2002. Blix. and Brien. Izjavite 26 i 27 se kombiniraat: "Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto na propi{uva~ite na lekovi. Adverse drug reaction monitoring by . obemot i odgovornosta na site kadri koi obezbeduvaat farmacevtski uslugi. and Barber. harmonizirani i akreditirani za ostvaruvawe na definiranite nadle`nosti vo ramkite na definiraniot obem na aptekarskata praktika. S. 2008.. Podgotvil: Docent d-r Kristina Mladenovska. upravuvaweto. L.E. procenka i poddr{ka na rabotnata sila. pravednoto otpu{tawe i rasporeduvawe. 69. Bolnicite treba da koristat nacionalno prifatena ramka na nadle`nosti za da se procenat individualnite potrebi i karakteris- Farmacevtski informator tiki za obuka. Hospital pharmacies in Regulating pharmaceutical in Europe: striving for efficiency. regrutirawe i zadr`uvawe. Quality and Safety in Health Care. Day. A patient-held medication record and a patient medication profile to support the continuity of acute cancer care. Rowe. Gallego.R.W. and Brien J. (b) Modificirawe na izjavite: Izjavite 15 i 18 se kombinirani vo edna izjava: "Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i doteruvaat. Ovie planovi treba da gi opi{uvaat strategiite za obrazovanie i obuka na ~ove~kite resursi. H. Emerson. and Wertheimer. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za soodvetno prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite". Chadbunchachai. 28 (6): 816-817. and Lennan. England. and Hudson. British Journal of Clinical Pharmacology.. R. T. Izjavata 33 e modificirana: "Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za soodvetno ozna~uvawe i kontrola na lekovite ~uvani vo bolnicata". 67. T. se ovlasteni i za izborot i koristeweto na medicinski pomagala kako na pr. Pharm World Sci. Drug Safety. pp. Klu~nite akcioneri treba da obezbedat obrazovanieto. za pristapot do dokazite i dokazite neophodni za optimalna i soodvetna primena na lekovite.org/lobalhosp 29 Literatura American College of Clinical Pharmacy. pokrienosta. 66.. 11:340-4. 2000. S. F. 74. M.. 2007. and De Jong-Van den Berg.J. Pharm World Sci. S. 2001 Layton.. Provision of pharmaceuticals in Australian hospitals: equity of access? Pharm World Sci. H. Vo sredina ograni~ena so kapacitet koja onevozmo`uva nabquduvawe na site pacienti koi koristat farmakoterapija bi trebalo da se vospostavat kriteriumi za izbor na pacientite koi }e podle`at na nabquduvawe".. regrutirawe i zadr`uvawe. Vincent.fip. and Bourdon. Forrest.K. 49: 25463.et al. N.F. Site konsenzualno izglasani izjavi (koi vo me|uvreme dopolnitelno tehni~ki i jazi~no se obrabotuvaat t. International Journal of Pharmacy Practice.R. Using information technology to reduce rates of medication errors in hospitals.. 71. Brouwers. Chachter. A. J. Mossialos E. i ulogata i odgovornosta na akcionerite za primena na ovie strageii. but concurrence with national pharmacotherapeutic guidelines.. D. R. Pove}e informacii za Globalnata konferencija mo`at da se najdat na konferenciskata veb-stranica: www.E. B. Dutch hospital drug formularies: pharmacotherapeutic variation and conservatism. J. Spoon full of sugar: Medicines Management in NHS Hospitals. nivniot broj ne e finalen). Viktil.fip... 70. D. S. On Pharmaceutical Risk Minimization. Pharm World Sci.{. M. obu~uvawe.. edukatorite. 31 (9) 737-724. 28 (3) 115-180. Comparison of hospital pharmacy practice in France and Canada: can different practice perspectives complement each other. Hudson. "Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat pacientite za soodvetno koristewe na lekovite". na site nivoa na obuka. 2006. Bolni~kite politiki za ~ove~ki resursi treba da bidat zasnovani na eti~ki principi. politikite koi ja tretiraat polovata zastapenost. 2008. infuziski pumpi i kompjuterski kontrolirani kabineti". E. nagraduvawe (plata) i napreduvawe vo karierata. ednakvi mo`nosti i ~ovekovi prava i da bidat vo soglasnost so regulativata za rabotni odnosi. Prescribing errors in hospital inpatients: their incidence and clinical significance. vo specijalniot dodatok na American Journal of Health-system Pharmacy so sloboden pristap preku veb-stranicata na spisanieto. Bates. Griese. obemot i kapacitetot na personalot da soodvetstvuvaat na nivoata. Pharmacotherapy. i vodi~ite i standardite za bolni~ko-farmacevtskata praktika. M. A.. 29 (1) 34-38. Vo me|uvreme od strana na rabotnite grupi bea napraveni odredeni izmeni koi vklu~uvaat: (a) Dopolnuvawe na glavnite izjavi: "Bolni~kite farmacevti. J.. 213-226. Walley T. Dean. M. J. so ovlastuvawe za procesot na primena na lekovite. 2007. The definition of Clinical Pharmacy. 29 (2) 90-96.. Busseires. Programite za obuka na aptekarskiot personal so sredno nivo na obrazovanie (tehni~ari ili sli~no) treba da bidat formalizirani na nacionalno nivo. 2007. British Medical Journal. 29 (2) 47-50.org/lobalhosp. 320: 788-91. razvivawe na kompetentnost. Prioritising drug and therapeutic committee (DTC) decisions: a national survey. Stephens. 1999. Farmacevtski fakultet Skopje United Kingdom hospital pharmacy departments: impact on the introduction of “yellow card” reporting for pharmacists. Characteristics of drug-related problems discussed by hospital pharmacists in multidisciplinary teams.. J. kompetentnosta. International Journal of Pharmacy Practice. profesionalnite zdru`enija i rabotodavcite treba da uka`uvaat na nedostig od ~ove~ki resursi preku odr`livi strategii za obezbeduvawe ~ove~ki resursi. Prot-Labarthe. K. Knaap. Prazninite vo evidencijata na ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki treba da se otkrivaat i imenuvaat preku programa za strate{ki istra`uvawa. G. London: Audit Commission. zaedno so literaturniot pregled baziran na dokazi koj gi poddr`uva izjavite.. Pharm World Sci. 2006.. O.E. Podatocite treba da bidat klasificirani na nacionalno nivo so cel da se podobrat strategiite za ~ove~kite resursi. R. www. Tan. F. W. obukata.. Sources of information for new drugs among physicians in Thailand. UK Audit Commission. posebno vo ruralnite i oddale~enite oblasti. Ed. 2001.A. infuziski setovi. 2007. Mrazek M. S. Berkshire.. 2004. 2000. 9(suppl):R40. Kelly. and Reikvam. A. da odgovaraat na razli~ni uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi na najsoodveten i najekonomi~en na~in". Wright.. C. Gerdemann.

isto taka. farm. kako i pacienti so renalna transplantacija. Ovie uslugi se odnesuvaat kon glavnite trendovi vo zdravstvoto i potrebite na zdravstvenite sistemi. postojat cvrsti dokazi deka farmacevtite se glavni u~esnici (stejkholderi) vo namaluvaweto na tro{ocite na zdravstvenata za{tita preku podobruvawe na o~ekuvanite rezultati na pacientot. i da mu sugeriraat na lekarot soodvetno re{enie. {to vodi kon zgolemena efikasnost na Vladata poddr`ano od SZO. kako i brojot i tro{ocite od upotrebenite lekovi. se namaluvaat vo zemjite kade {to ovie uslugi se obezbeduvaat. tie se podgotveni i posveteni. bez zaka`uvawe. Pome|u nivnata odgovornost vo obezbeduvawe na odr`livi zdravstveni sitemi. Preku mnogu inovativni uslugi. Izdanieto od 2008 godina ja potencira ulogata na Primarnata zdravstvena za{tita. kako i poddr{ka vo otka`uvaweto od pu{eweto cigari i upravuvaweto (menaxmentot) na debelinata. Reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. podobruvawe na bezbednosta na lekovite i namaluvawe na upotrebata na nepotrebnite lekovi. Ovoj izve{taj.FIP. isto taka gi naglasuva ~etirite razli~ni podra~ja za reforma.Farmacevtski informator Aktuelno Farmacevtska poddr{ka na zaklu~ocite na Izve{tajot za zdravjeto vo svetot ekoja godina. Farmacevtite. nesakanite efekti na lekovite i problemite povrzani so lekovite. vo odnos na opredeleni visoko razvieni i inovativni podra~ja na uslugi kon pacientite. Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) izdava Izve{taj za zdravjeto vo svetot so razli~na tema vo fokusot. Mnogu nezavisni studii uka`uvaat deka farmacevtite imaat pozitivno vlijanie vrz zdravjeto preku obezbeduvawe na ubedlivi i {tedlivi na~ini na pristapuvawe kon zdravstveniot sistem. kako glaven faktor vo dostignuvaweto na univerzalen pristap.da aktivno gi poddr`uvaat vladinite politiki {to ja odr`uvaat krajnata cel za podobruvawe na zdravjeto na pacientite vo celosen fokus. isto taka. Identifikacija. Podatocite uka`uvaat deka farmacevtite se sposobni da detektiraat ~etiri problemi na sto recepti. Farmacevtite se prvi od zdravstvenite profesionalci. zgolemena polimedikacija. postoi dovolno silen dokaz deka farmacevtskite intervencii go namaluvaat brojot na bolni~kite denovi. Remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi). a koi se odnesuvaat i na postoe~kite i na idnite zdravstveni potrebi. vo sodejstvo so praktiki-bazirani-na-dokazi mo`e da pomogne vo obezbeduvaweto na pozdravi zaednici.na-recept. tuku i nivnata posvetenost na ovie ~etiri glavni oblasti za zdravstvena reforma.preku rabotata na nacionalnite asocijacii i pretstaveni preku Me|unarodnata federacija na farmacevti. Podobruvawe na rezultatite na zdravstvenata za{tita preku najdobra mo`na upotreba na lekovite. kade mo`e da se dobie profesionalno sovetuvawe. 2) reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. srcevi bolesti i hipertenzija. Minov Mihail. farmacevtite i nivnite timovi pridonesuvaat za zgolemuvawe na zdravstvenata ednakvost. se naveduvaat programite za menaxment na bolestite vo aptekite od javen tip. 3 4 Prevod: mr. Vo ovaa grupa na aktivnosti na farmacevtite se vklu~eni i prevencijata i menaxmentot so problemite na lekovite so status lek . Sledat nekolku primeri na novi uslugi razvieni od farmacevtite vo svetot: Promocija na zdravstvenata za{tita i upravuvaweto so zdravstvenite rizici zaradi podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na pacientite i reducirawe na potrebata od upotreba na lekovi i ostanati poskapi zdravstveni uslugi: dokazite uka`uvaat pozitivni rezultati {to proizleguvaat od programite na farmacevtite vo skriningot na rizik faktorite za kardiovaskularnite zaboluvawa. Ovozmo`uvaj}i pristap na site lu|e do aptekite. poka`uva efekti na ekonomska isplativnost: dokolku programite na farmacevtskata gri`a bile potpolno implementirani vo SAD. Kako posledica od vakvite aktivnosti. demonstriraat podobreno pridr`uvawe na pacientot i podobri rezultati. farmacevtite ja demonstriraa sposobnosta za pridonesuvawe kon zna~itelni podobruvawa vo zdravstvoto. prevencija i upravuvawe so problemite pri upotrebata na lekovite i minimizirawe na nesakanite reakcii na lekovite: preku razvojot na konceptot za farmacevtska gri`a. kako i vo zloupotrebata na lekovite preku metadonskata programa. spec. nedostig S 30 1 2 od zdravstveni profesionalci i zgolemeni tro{oci vo zdravstvenata za{tita. Farmacevtite veruvaat deka podobra sorabotka pome|u zdravstvenite profesionalci. kade vo opredeleni slu~ai mese~nite za{tedi na medicinskite tro{oci iznesuvale od 143. vo odnos na zdravjeto i zdravstvenata za{tita. 3) obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki. kako {to se streeweto na populacijata. farmacevtskata gri`a.95 SAD$ do 293. 4) remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku zgolemena efikasnost na Vladata i aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi).6 milijardi SAD$ kako direktni tro{oci na zdravstvenata za{tita. . Sli~no na ova. ja poka`aa svojata efikasnost vo prevencijata na prenesuvaweto na infekciite. Kako primer. Obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki Dobro definirana sorabotka na lokalno nivo pome|u farmacevtite i ostanatite zdravstveni profesionalci (vklu~itelno i lekarite) dovede do namaluvawe na brojot na recepti i do namaluvawe na cenite na lekovite. Vklu~uvaweto na farmacevtite vo menaxmentot na zaboluvawa kako {to se astma. Farmacevtite go poka`aa ne samo sopstveniot interes. kako i onie so status lek-bez-recept. pacientite podobro se pridr`uvaat kon propi{anata terapija. preku: Zgolemuvawe na univerzalniot pristap i socijalnata za{tita zaradi podobruvawe na ednakvosta vo zdravstvenata za{tita.39 SAD$ po pacient. negativnite rezultati od lekovite mo`ele da bidat reducirani za 53-63% i da se za{tedat 45. kade zaedni~ka cel e : 1) postignuvawe na univerzalen pristap i socijalna za{tita zaradi podobruvawe na zdravstvenata ednakvost. vklu~uvaj}i podobro pridr`uvawe kon terapevtskite protokoli (re`imi): preku intervencii na farmacevtite. {to rezultira so benefit od optimalnite rezultati od nivnata medikacija. kako i do podobruvawe na soodvetnosta na propi{anite lekovi. ednakvost i socijalna pravdina. odnosno kancerot na dojkata. Ne samo {to farmacevtite se soglasni so ovie bazi~ni principi. osteoporozata. no kako glavni u~esnici vo zdravstvoto.

so cel soodvetna implementacija na politikata na ceni na lekovi vo R. Me|u drugoto. direktorite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. prof.Aktuelno Farmacevtski informator Trkalezna masa: Vo organizacija na Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija (MZ)-Proektna edinica za koordinacija. Na rabotilnicata u~estvuvaa ministerot za zdravstvo d-r Bujar Osmani. Slovenija. na 13 noemvri 2008 godina (~etvrtok) vo Hotelot "Aleksandar palas" od 10 do 13 ~asot se odr`a trkalezna masa na tema: "Politika na ceni na lekov". U~esnicite . d-r Ton~i Buble. Pokaneti gosti i prezenteri od stranstvo bea: Vesna Koblar. Na rabotilnicata se otvori diskusija za definirawe i utvrduvawe na adekvatna politika na ceni na lekovi. Makedonija. be{e prepora~ano deka treba da se inicira set na kriteriumi i standardi za postavuvawe na legalna ramka i razvoj na metodologija. Farmacevtskiot fakultet i od Ministerstvoto za zdravstvo (Biro za lekovi) i FZOM. d-r Vladimir Popovski. kako i pretstavnici od Farmacevtskata komora. zamenik-direktor na Agencijata za lekovi. od Institutot za zdravstveno osiguruvawe od Hrvatska i Stanislav Primo`i~ od Agencijata za lekovi na R.php kar.gov.moh-hsmp. zamenik-ministerot i glaven koordinator na proektot za Upravuvawe so zdravstveniot sektor. potrebno e precizno definirawe i regulirawe vo forma na podzakonski akti i pravilnici. \or|i Trenkoski i Janez Jelni- Politika na ceni na lekovi na rabotilnicata se soglasija deka za da se postigne adekvatna transparentnost i legalna ramka na politikite na cenite na lekovi. 31 Prezemeno od http://www.mk/index.

Farmacevtski informator 2009 Kalendar 32 .

mo`e da ka`eme deka Galenika e dr`ava vo malo i toa rezultira{e so izvonreden kvalitet na proizvodite. Azerbejxan. }e se prostira na 9000 m2. So toa i niz odredeni korekcii bi bila zaokru`ena. Mongolija. Potsetuvame deka Galenika AD neodamna na 21. Galenika ima 2800 vraboteni. izjavuva g. Posebno sme gordi na realizacijata vo izgradbata na novata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. }e ima kapacitet od 2 milijardi i 100 milioni kapsuli na godi{no nivo so rabota vo dve smeni i }e gi ispolnuva najvisokite evropski i svetski standardi koi va`at za farmacevtskata industrija. vredna 46 milioni evra.. koja iznesuva 46 milioni evra i pretstavuva najgolemo vlo`uvawe vo proizvodstveni kapaciteti vo minatata i ovaa godina vo Srbija. na Bliskiot i Dale~niot Istok. U~estvoto na Galenika na pazarot vo zemjite od okolinata se dvi`i okolu 30 procenti. Minatata godina go osvoivme pazarot vo Libija. Na{ite kadri imaat postojana edukacija vo odredeni specijalizacii. no tamu na{eto u~estvo e zna~itelno pomalo. generalen direktor na Galenika. So ova obra}awe generalniot direktor na Galenika go odbele`a po~etokot na rabotite na najsovremenata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi vo regionot i edna od najmodernite vo Evropa. dietetski preparati. proglasena e za najuspe{na kompanija vo Srbija. Sprema rezultatite vo 2005 godina. 62 godini tradicija. Rabotime so zemjite od porane{niot SSSR. Republika Srpska i Makedonija. Toa se zemji so golem broj na `iteli i pretstavuvaat mnogu privle~ni pazari.Komercijalen tekst Naskoro najmoderna fabrika vo Evropa Stanuva zbor za investicija na Galenika AD. dobrite programi.Belgrad.. Vo paletata lekovi na Galenika antibioticite imaat najzna~ajno mesto. Galenika AD oficijalno potpi{a Dogovor za finansirawe na izgradba na fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. Aleksandar Pravdi}. otvorame Farmacevtski informator Po~ituvani Imam zadovolstvo da Ve izvestam deka denes.2007 god. Kongo. koja }e bide otvorena slednata godina vo Belgrad. Planirame da vlo`uvame i vo fabrika za polute~ni i te~ni farmacevtski proizvodi. go potpi{a dogovorot za izgradba na nova fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi so italijanskata firma IMA Italy kako izveduva~. Pred toa osvoeno proizvodstvo na penicilin imale samo SAD. Zastapeni sme vo Romanija i drugi zemji. sledime i usovr{uvame. prakti~no. edna od najmodernite vo Evropa. razvoj na novi preparati. Taa investicija e samo eden od pokazatelite deka Galenika uspe{no se izbori so nasledenite problemi. Dogovorot za kreditirawe na taa investicija Galenika AD go potpi{a so Unikredit banka Belgrad i Banka Intesa . Za kratko vreme Galenika dobi pove}e nagradi i postigna rezultat kakov {to nema{e po devedesetite i prvite godini od ovoj vek. a dve godini podona od London se vrati so zlatna "Kruna na kvalitetot". stomatolo{ki i veterinarni proizvodi. go promeni razvojniot tek i ostvari zavidni rezultati vo poslednite dve godini. vode~ka farmacevtska ku}a vo Srbija. pazari vo Afrika. Toa e korporativna timska rabota koja dobro se poka`a i dade egzaktni rezultati. 12 fevruari 2008 godina. se stabilizira i go unapredi raboteweto. Ovaa fabrika }e bide edna od najmodernite fabriki za proizvodstvo na vakvi preparati vo svetot. 33 . Asortiman so pove}e od 250 proizvodi Asortimanot na Galenika opfa}a pove}e od 250 proizvodi so koi gi opfa}a re~isi site grupi na lekovi. nova farmacevtska kompanija koja bi gi zadovoluvala najmodernite standardi na svetsko nivo. a za tri godini vkupniot izvoz e zgolemen blizu 100 procenti. Denes vo svoeto portfolio Galenika ima i antibiotici od novata generaciaj koi se efikasni i selektivni. Galenika vo septemvri 2009 god. Koga taka gledame. Postoe~kata organizacija sekoga{ ja prilagoduvame kon barawata i dvi`eweto na pazarot i naukata.12. }e ja otvori novata fabrika. kvalitet na svoite proizvodi i edinstvena na prostorot od porane{na Jugoslavija ima Institut za farmacija. a ovaa godina o~ekuvame toa da bidat Nigerija. Vo rabotnata strategija toa ni e edna od osnovnite to~ki koi gi neguvame. Najgolemoto u~estvo e vo Bosna i Hercegovina. dobar istra`uva~ki razvoen sektor i logistika. veli Pravdi}. Prvoto {i{ence penicilin e proizvedeno 1949 god. Toa e prv ~ekor vo investiciite. Anglija i Francija. objasnuva Pravdi}.

Sekako deka sekoja poseta nosi svoi osobenosti. novi `elbi. rabotewe i eden vid monotonija. vo maj. Taka be{e i ovoj pat.Farmacevtski informator Komercijalen tekst 34 Galenika i Belgrad stanuvaat tradicija koja trae Po zimskite meseci na miruvawe. Taka }e bide i vo idnina. Né predizvika i nas. proletta predizvika novi emocii. . ostavija neizbri{livi spomeni na edno prijatelstvo koe e tradicija u{te od godinite koga me|u nas nema{e granici. prodol`uvaj}i ja po~etnata ideja za realizirawe pove}e rabotni poseti od Makedonija. svoi posebni slu~uvawa i nikoga{ dve ne mo`at da bidat isti. I ovoj pat dru`eweto vo rabotni uslovi i vo uslovi na ve~erni prijatni migovi na plovidbata po Sava i Dunav. so idejata za nova poseta na Galenika i Belgrad.

Komercijalen tekst Farmacevtski informator 35 .

be{e ona {to go narekuvame: ubavoto. . Na toj na~in go spoivme ubavoto i korisnoto. 36 . Tekstot toa ne mo`e da go dolovi. be{e nasloveno predavaweto za farmacevtite vo ramkite na odr`anoto Godi{no sobranie na Farmacevtskoto dru{tvo na R.. izlegovme od kli{eto na 45-minutno predavawe vo zatvoren prostor i ja iskoristivme nepovtorlivata ubavina na Ohridskoto Ezero za organizirawe predavawe na brod so site propratni uslovi za kvalitetna prezentacija. stanuvaat del od zdrava hrana. Pritoa. Cr. vo Struga. Fe.. zatoa slikite neka go ilustriraat nastanot. Makedonija na krajot na maj. izvor na energija. Dru`eweto. a so svoite osobini i deluvawe stanuvaat pridru`ni proizvodi na osnovnata medikamentozna terapija. Vo ramkite na na{ata predvideni marketing aktivnosti go realiziravme predavaweto za Oligogal koj stanuva paleta: Se. . dopolnuvawe na ishranata so vitamini i minerali. kako i prevencija vo za{titata od odredeni bolesti. . Toa be{e korisnoto. posetata i sodr`inskiot sostav na Zaum.Farmacevtski informator Komercijalen tekst “TRI VA@NI PRI^INI ZA OLIGOGAL”. plovidbata po Ohridskoto Ezero.

kako i nivnite socijalni. SZO. 3. dostoinstvoto i doverlivosta. pridonesuvaat vo podobruvaweto na zdravjeto i blagosostojbata. 8. e posvetena na : Promocija na zaedni~ki vrednosti na solidarnost. kako i da se obezbedi deka ovie uslugi se ispora~uvaat vo sorabotka so uslugite obezbedeni vo ostanatite institucii na sistemot. i promocija na odgovornost i transparentnost vo upotrebata na ovie fondovi. vo kontekst na demografskite ili epidemiolo{kite promeni. Da se zajakne farmacevtskata politika i sistemskite istra`uvawa. soglasno resursite. 4. kako i so ostanatite zdravstveni profesionalci vo stapuvaweto vo sila na Me|unarodnite zdravstveni regulativni propisi Povikuvawe na nacionalnite farmacevtski asocijacii {to rabotat vo ramkite na svoite odgovornosti za: 1. a posebno za vulnerabilnite grupi. Da se definiraat finansiski dogovori zaradi obezbeduvawe na pottik za efikasno organizirawe i ispora~uvawe na farmacevtskite uslugi. Da se raboti na soodveten balans pome|u farmacevtskata gri`a. namaluvawe na finansiskite barieri pri upotrebata na neophodnite uslugi. prodlabo~uvawe na socioekonomskite razliki. redistribucija na resursite zaradi zadovoluvawe na potrebite vo zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. Deklaracijata go potvrduva i priznava slednovo: Zdravstvenite sistemi podrazbiraat mnogu pove}e otkolku samo zdravstvena za{tita. mora da bide posvetena kon podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto Ova e kontinuiran proces kade mnogu farmacevti se ve}e posveteni na podobruvawe na zdravjeto vo nivnite regioni i deka praktikata na sorabotka. vklu~uvaj}i primarna zdravstvena za{tita. Da se vrednuva i da se stremi kon ovozmo`uvawe na obezbeduvawe na kvalitetni farmacevtski uslugi za site. kako i ostanatite dokumenti i publikacii od SZO i EURO-FARM Forumot. 12. 3 oktomvri 2008 godina (prevod: m-r farm. zaradi obezbeduvawe na podobri i odr`livi o~ekuvani rezultati. Mihail Minov) 37 . alokacijata na resursi i ostanatite aktivnosti. objekti i uslovi za akutna i prodol`ena zdravstvena za{tita. i. Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. kako i upotreba na najsoodvetnata tehnologija za obezbeduvawe na podobrena efikasnost i bezbednost na samiot pacient. a vo soglasnost so soodveten kodeks na praktika. Dobra farmacevtska praktika. programi za menaxment so zaboluvawata. 6. kako i domovite na gra|anite .bez ogled dali ovie se od javniot ili privatniot sektor. spec. Da se obezbedi vrska pome|u individualniot pacient i farmacevtot.Da se raboti na idni investicii vo farmacevtskata rabotna sila. Da se obezbedi platforma za povrzuvawe na farmacevtskite uslugi so zaednicite i semejstvata. prevencijata na bolestite i promocijata na zdravje so akcent vrz postoe~kite i idnite zdravstveni i medicinski potrebi. FIP. kako odgovor na nivnite potrebi. 2008. 2. 14. na nacionalno i nadnacionalno nivo Osiguruvawe deka farmacevtskite sistemi se izgotveni i sposobni da odgovorat na krizite i deka farmacevtite sorabotuvaat edni so drugi. osiguruvaj}i deka potrebnoto vnimanie e obezbedeno kon siroma{nite lu|e i drugite vulnerabilni grupi na gra|ani Investirawe vo farmacevtskite sistemi i pottiknuvawe na investiraweto pome|u sektorite {to imaat vlijanie vrz zdravjeto. Deklaracijata e bazirana na Povelbata od Talin: Zdravstveni sistemi za zdravje i blagosostojba. Deklaracijata uka`uva deka farmacevtite. kako i potrebite na narodot. Nie. kako i poddr{ka vo sobiraweto na potrebnata dokumentacija od oblasta na zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. Da se upotrebuvaat opredeluvawa od zdravstvenata tehnologija. povrzuvawe na alokacijata na resursite kon obezbeduva~ite na istite vrz osnova na nivnata izvedba. Godi{no sobranie ja donese Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. kako i oportunisti~ki farmacevtski intervencii. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo da gi vklu~at zabele{kite za zdravstvoto obezbedeni preku farmacevtskite intervencii vo site politiki. ~lenovite na EURO-FARM Forumot. Da se obezbedi holisti~ki pristap kon uslugite preku obezbeduvawe od strana na aptekite na promocija na zdravje. Da se pomogne na ministrite za zdravstvo vo obezbeduvawe na transparentnost i odgovornost vo monitoriraweto i evaluiraweto na izvedbite na farmacevtskiot sistem. 5. kako i Standardite za kvalitet na farmacevtskite uslugi. 10.Aktuelno Farmacevtski informator DEKLARACIJA za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto Evropskiot forum na Farmacevtskite asocijacii. so ogled na nivnoto li~no zdravje preku intervenciite na farmacevtite Pottiknuvawe na me|udr`avnoto u~ewe i sorabotka vo odnos na dizajnot i implementacijata na reformite na farmacevtskiot sistem. zaradi poddr{ka na poinformiran proces na donesuvawe na odluki. 1997. Da se integriraat naso~enite programi spored specifi~ni zaboluvawa vo postoe~kite strukturi i uslugi. kako del od zdravstvenite sistemi vo Evropa. kako i za intersektorska i interprofesionalna sorabotka i promocija na zdravjeto zaradi obezbeduvawe na efikasna farmacevtska gri`a. tuku i za drugite zemji (mobilnost na farmacevtite). internacionalniot izboren konkurs na farmacevti treba da bide voden od eti~ki pristapi i me|udr`avna sorabotka. kako i vospostavuvawe na ramnote`en odnos vo sorabotkata so glavnite u~esnici na site nivoa. 2003. tehnolo{ki razvoj i zgolemuvawe na o~ekuvawata Zdravstvenite sistemi {to dobro funkcioniraat se esencijalni vo podobruvaweto na zdravjeto Unikatnata uloga na farmacevtite vo primarnata i sekundarnata zdravstvena za{tita. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo vo definiraweto na vizijata za razvoj na farmacevtskiot sistem. bidej}i ima implikacii ne samo za zemjata-investitor. bazirana na po~it kon privatnosta. preku intervenciite na farmacevtite. ograni~eni resursi. ednakvost i u~estvo preku farmacevtskite politiki. kako i pomagawe na farmacevtite za poefikasna me|usektorska implementacija. i kako osnova za zabrzuvawe na implementacijata na pogorenavedenite odredbi za zajaknuvawe na farmacevtskite sistemi. EURO-FARM Forumot. ekonomski opredelbi i opredelbite za `ivotnata sredina 13. so ednovremeno priznavawe na nivnite prava i odgovornosti. dokolku e potrebno. zaedno so drugite zdravstveni profesionalci. upotrebuvaj}i dokazi za povrzanosta me|u socioekonomskiot razvoj i zdravjeto preku farmacevtskite intervencii Promovirawe na transparentnost i odgovornost vo performansite na farmacevtskiot sistem zaradi postignuvawe na merlivi rezultati Adaptirawe na farmacevtskite sistemi kon pogolemo razbirawe na potrebite. na 17. 7. barawata i o~ekuvawata na lu|eto. promocijata na zdravjeto. kako i soodvetna eti~ka i efikasna upotreba na inovaciite vo medicinskata i farmacevtskata tehnologija 11. 9. gi zgolemuva vrednostite na planiranite rezultati Zaklu~ok od Deklaracijata od Helsinki: Farmacevtite i Javnoto zdravstvo. Da se bide posveten vo mereweto na izvedbata i da se razmenuvaat iskustva za se {to e gore navedeno. kako i naporite da se vlijae vrz ostanatite zdravstveni profesionalci vo potenciraweto na spomenatite zdravstveni segmenti Site zemji od Evropa se soo~uvaat so razli~ni zdravstveni predizvici. 15. Da se obezbedi pristap kon kvalitetna farmacevtska gri`a zasnovana vrz najdobrite dostapni dokazi na medicinskata i farmacevtskata nauka. se obvrzuvame samite sebe za upotreba na ovaa Deklaracija kako osnova za transformacija na zaedni~kite vrednosti vo aktivnosti. vo odnos na ulogata na farmacevtot. odnosno gi vklu~uvaat i prevencijata na bolestite. regionalna kancelarija za Evropa. prevencija na zaboluvawa. kako i ovozmo`uvawe na lu|eto da pravat izbori za zdraviot na~in na `ivot. kako i za{tita od finansiskite rizici pri pru`aweto na zdravstvenata usluga.

Sepak. pa duri i prodol`uvaat da rastat.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Nacionalna regulativa Merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi Zdravstvenite sistemi vo Evropa go smetaat zdravjeto za osnovno ~ovekovo pravo i zatoa tie generalno se bazirani na principite na univerzalen pristap do zdravstvena za{tita i solidarnost. najte{ko e da se odredi tokmu toa. Proda`nata cena na lekovite vo toj slu~aj ne e odredena od vistinskiot tro{ok za niven razvoj. Me|utoa. problem mo`e da se javi zatoa {to ~esto nema tolku identi~ni proizvodi na razli~nite pazari vo smisla na imeto na 38 . 3) distributer i 4) farmacevt. neophodno e pravilno finansirawe na nacionalniot zdravstven sistem. Vo Evropa ovoj princip na rabota se koristi samo vo Velika Britanija. istra`uva~kite i marketing aktivnosti na lokalnata industrija. Metodot se primenuva vo Portugalija. pa nivnite tro{oci se pogolemi vo odnos na stranskite.e. Kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa Cenite na lekovite mo`at da se kontroliraat na slednite nivoa: 1) proizveduva~. 2) uvoznik. tuku od cenata {to toj konkreten pazar mo`e da ja izdr`i. Poradi toa zasega se koristi samo vo Velika Britanija kade nacionalnata farmacevtska industrija glavno dominira na pazarot za lekovi. najvisokata cena {to bi ja tolerirale pla}a~ite. kade Vladata pregovara poedine~no so farmacevtskite kompanii za profitot koja sekoja mo`e da go ostvari so proda`ba na lekovi vo javniot zdravstven sistem. metodot vlijae {tetno vrz nacionalnite kompanii. problemati~en i te{ko prilagodliv za evropskite zemji koi imaat razvien liberalen pazaren sistem. na farmacevtskiot pazar ne postoi vistinsko pregovarawe me|u dvete strani (potro{uva~ite-pacienti i dobavuva~ite na lekovi). Eden ote`nuva~ki faktor za re{avawe na problemot e konfliktot na interesi me|u nacionalnata zdravstvena politika i neophodnosta od ograni~uvawe na finansiskite sredstva za lekuvawe od edna strana. nasproti industriskite i komercijalnite interesi na dr`avata. drugi baraat od kompaniite koi nudat nov produkt informacii za nivnata cena vo drugi dr`avi. najdobro e da se sporeduvaat cenite na site lekovi ~ii tro{oci se refundiraat na doma{niot pazar vo odnos na identi~nite ili sli~nite produkti od drugi referentni zemji. pri slobodno formirawe ceni na lekovite obi~no se postignuvaat nivni visoki ceni. Na pla}a~ite im se potrebni obemni i verodostojni informacii za tro{ocite i mar`ite na poedine~nite proizvodi na sekoja od kompaniite. Vo Isto~na Evropa. koja e nivnata vistinska ili korektna cena. Taka. Ovoj metod e isto taka slo`en poradi proverkata na zarabotkata i tro{ocite kaj multinacionalnite kompanii. vo realnosta tro{ocite i ponatamu ostanuvaat visoki. od druga strana. Vo uslovi na eden tipi~en pazar za komercijalni proizvodi. ovaa cena se postignuva so pregovarawe me|u dobavuva~ite i potro{uva~ite vo uslovi na transparentnost za karakteristikite na proizvodot i so sporedba na cenite. Holandija i dr. Zatoa. zgolemenata upotreba na lekovi. Zatoa ako ne mo`e da se napravi sporedba na cenite. t. Dobavuva~ite ~esto se monopolni poradi postoewe patentnata za{tita na lekovite. Me|utoa. kako {to se strukturata na pazarot. posebno kaj multinacionalnite kompanii. sporedba na ceni. za da gi iskoristat svoite ograni~eni finansiski sredstva na najefikasen mo`en na~in. zamenata na postari i poevtini lekarstva so ponovi i poskapi. vo uslovi na postojan rast na tro{ocite za zdravstvena za{tita. Nekoi gi sporeduvaat zgolemuvawata na cenite. maksimalen profit. Tie ovie podatoci mo`at da gi pobaraat od proizveduva~ite. no te{ko bi gi proverile i potvrdile. iako vo evropskite dr`avi se primenuvaat mnogu od merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi. Osven toa. kako na pr: odreduvaweto na buxetski sredstva i refundiraweto vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na profesionalni merki Sepak. proizvodstvo i distribucija. osobeno e evidenten rastot na tro{ocite za lekovi. Preku soodvetna regulativa za zdravstveno finansirawe tie se stremat da mu ovozmo`at na sekoj svoj gra|anin univerzalen pristap do potrebnite lekovi. Postojat tri na~ini za nacionalna kontrola na tro{ocite za lekovi: kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na finansiski merki. dodeka drugite dva na~ina }e bidat elaborirani vo slednite broevi na Farmacevtskiot informator. Vo ovaa prilika }e go razgledame prviot na~in na kontrola na tro{ocite na lekovi. Vo praktikata ovoj metod e stati~en. dr`avite primenuvaat merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi. bidej}i regulatornite i dr`avnite tela ne pla}aat za razvojnite. Ovoj rast e naj~esto predizvikan od: progresivnoto stareewe na naselenieto. 1) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na proizveduva~/uvoznik Metod na tro{oci plus profit za finansirawe na lekovi Toa se obi~no slo`eni presmetki koi gi vklu~uvaat tro{ocite na proizvodstvo na poedine~nite proizvodi plus odredena profitna mar`a. stanuva te{ko da se znae {to e vistinskata cena na lekot. pregovori za cenite i farmakoekonomski presmetki. pri {to se koristat razli~ni varijanti. Nivna zaedni~ka cel e da ja odredat cenata na lekovite koja e vistinska ili korektna za razli~nite u~esnici vo farmacevtskiot sektor. Metod na maksimalen profit So ovoj metod pla}a~ite go odreduvaat maksimalniot profit na proda`ba na lekovi na kompanijata. principot na ednakvost me|u gra|anite i kvalitetot na zdravstvenata za{tita. pri {to naj~esto se koristat kombinacii od ovie metodi. Romanija. Pritoa. Dosega se razvieni nekolku metodi za presmetuvawe na cenite na lekovite koi naj~esto se koristat vo razli~ni kombinacii: tro{oci plus profit. Zatoa merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi treba da se primenuvaat vo soglasnost so drugite nacionalni komponenti. pak. pronao|awe na terapija za dotoga{ neizle~ivi bolesti i zgolemuvaweto na cenite na postoe~kite lekovi. Za da se nadmine problemot na finansiska neramnote`a me|u potrebite i mo`nostite za kupuvawe lekovi. tro{ocite me|u razli~ni firmi za proizvodstvo. zemji. a potro{uva~ite nemaat dovolno podatoci za produktot i cenite. Metod na sporedba na ceni Vo ovoj slu~aj se sporeduvaat cenite na identi~ni ili sli~ni produkti staveni vo promet na stranskite i doma{niot pazar. istra`uvawe i marketing na lekovi mo`e da se mnogu razli~ni. Pri razvojot na eden nacionalen sistem za kontrola na cenata na lekovite.

Tretiot tip presmetki e so t. Poradi toa Danska. na primer. Mossialos E. kako na primer bolnici. zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba (rabati i popusti). duri e potreben i slo`en kompjuterski sistem za obrabotka na ovie podatoci. Haaijer-Ruskamp EM. fondovi za zdravstveno osiguruvawe. mar`ata raste koga se namaluva cenata na lekot i obratno. t. pod uslov da imaat ograni~eni buxeti za da se stremat kon dobivawe poniski ceni. no i buxetski ograni~uvawa za kupuvawe lekovi. pregovaraweto za poniski ceni so proizveduva~ite e pote{ko vo zemjite koi se koristat kako referentni. World Health Organization Regional Office for Europe. Prviot tip koristi fiksni mar`i. Nedostatok na ovoj metod e {to aptekata mo`e da do- 39 Koristena literatura: 1. treba da se vnimava aptekata da ne stavi dopolnitelna mar`a na lekovite {to gi izdava. Metod na pregovori za cenite Vo ovoj metod naj~esto u~estvuvaat institucionalni kupuva~i. taa ostvaruva profit na smetka na pacientite. mo`at i da ne prifatat odreden lek da se najde na listata za refundirawe dokolku smetaat deka negovata cena e previsoka. Sistemot na kapitacija zna~i deka aptekata dobiva fiksna suma godi{no za sekoj pacient. Drugs and Money. ponekoga{ e te{ko da se sporeduvaat cenite na lekovite poradi razli~nite mar`i vo malo i golemoproda`bata vo drugite dr`avi. treba da se vnimava niskata cena negativno da ne se odrazi na celokupniot kvalitet na farmacevtskata gri`a (na pr: namaleni rezervi od skapite esencijalni lekovi). Isto taka. i toa naj~esto vo kombinacija so drugi metodi. razli~nite nacionalni danoci i sl. Pritoa. postojat tri tipa na presmetki. Nedostatok na metodot na pregovarawe e {to proizveduva~ot ima golema mo} da nametne povisoka cena vo slu~aj na monopol poradi patentna za{tita ili ako lekot se koristi za lekuvawe na nekoja prethodno neizle~iva bolest (na pr: terapijata za HIV/SIDA). digresija na mar`ite. Isto taka.e. Metod na farmako-ekonomski presmetki Ovoj relativno ponov metod funkcionira taka {to kupuva~ite na lekovi se obiduvaat da ja presmetaat korektnata cena na lekot vrz osnova na cenata na drugite postoe~ki tretmani za istoto zaboluvawe i tro{ocite koi toa konkretno zaboluvawe gi ima za op{testvoto. Huttin C. fiksen procent na mar`a dodadena na cenata na lekot od veledrogerijata. tie za sega se smetaat kako model vo razvoj. Finska. Belgija i Francija. Kanavos P. Rietveld AH. European Observatory on Health Care Systems Series. 4. Health Policy 36 (1996). na primer. Tie imaat zgolemena mo} za pregovarawe poradi koli~inata lekovi koja ja kupuvaat i parite so koi raspolagaat. mo`e da se postavat dopolnitelni uslovi. Presmetkata na fiksna cena po recept ovozmo`uva kako i vo prethodniot slu~aj nagradata {to ja dobiva farmacevtot da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. 2004. Germanija. Dokolku se odnesuva na proizvodot. 2. so {to se stimulira izdavaweto na poevtini lekovi. A critical review of the remuniration system of pharmacist. kako {to e slu~ajot so vladite ili fondovite za osiguruvawe vo pove}eto evropski zemji. osobeno pri kupuvawe vakcini i lekovi za dr`avni rezervi. Poradi debatite koi se u{te se vodat vo vrska so korista od farmako-ekonomski presmetki. Regulating Pharmaceuticals in Europe: Striving for Efficiency. Ograni~uvawe na mar`ata na golemoproda`ba se postignuva ili so davawe dozvola na veledrogerijata za stavawe maksimalna mar`a na svoite uslugi. krajniot ishod od ovie presmetki zavisi od pravilnata i nepravilnata upotreba na lekot po negovo pu{tawe vo promet. Cenata na lekot se formira spored negovata direktna i indirektna prednost vo sporedba so ostanatite mo`ni lekovi i tretmani za istoto zaboluvawe. na primer.e. Se sporeduvaat lekovi so ista aktivna komponenta. kako bolnici i drugi zdravstveni ustanovi. Po voveduvawe na ovoj metod vo 1996 do{lo do prvi~no pa|awe na cenite na lekovite za 20%. a mo`e da se koristi i nivna kombinacija. regionalni i nacionalni vladi bidej}i tie poseduvaat tehni~ka ekspertiza i informacii. Mo`e da se koristi i nivna kombinacija so odreduvawe maksimalna mar`a. Equity and Quality. Kanada. Bidej}i tie go pokrivaat skoro celiot nacionalen farmacevtski pazar. posebno vo uslovi na generi~ka supstitucija. so {to korist od poniskata cena ima aptekata. http://dg3. 2003. Vtoriot tip presmetki e so maksimalni namesto fiksni mar`i. Velika Britanija. Isto taka. Ograni~uvawe na proda`nata mar`a na aptekite mo`e da se bazira vrz osnova na proizvodot ili na pacientite. Vo istata grupa spa|a i metodot na tenderi koj se koristi ponekoga{ vo javniot zdravstven sistem na evropskite zemji. Farmacevtski informator bie od veledrogerijata namaluvawe na cenata na lekot. 3. i dokolku kupuva~ot ima golema pregovara~ka mo}. ili so odreduvawe na maksimalnata cena za koja veledrogerijata mo`e da go prodade lekot na aptekite. Vo Holandija. no ne i pacientite. Norve{ka. Pritoa. a da ne ja promeni krajnata cena na lekot. Iako teoretski va`i za dobar metod. mo`e da postigne poniska golemo i maloproda`na cena. a ~esto se koristi i nivna kombinacija. Mrazek M. pri {to osnovnoto pra{awe e kolku e korisen toj lek za op{testvoto. 53-68. Sistemot na kapitacija se koristi vo Danska. Za da se odbegnat vakvi rizi~ni situacii. 2) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na golemo i maloproda`ba Ograni~uvawe na distributivnata mar`a Distributivnata mar`a na lekot se odnesuva na mar`ata stavena vo veledrogeriite i vo aptekite i treba da se ograni~i bidej}i mo`e da bide i do 40% od cenata na lekot. Vo odnos na pacientite ima dva metoda na presmetka. Velika Britanija. Metodot na pregovarawe mo`e da se koristi i od decentraliziranite edinici. de Joncheere CP. ista ja~ina i forma na nivo na proda`ba vo apteki bez DDV. kako i mo`nite nedostatoci i rizici. farmacevtskata forma i ja~ina. t.n.Zdravstvena ekonomija brendot. Holandija. proizveduva~ite mo`at da ne se soglasat za poniski ceni ako postoi rizik toj poevtin lek podocna da bide prodaden vo drugi zemji so paralelen uvoz. Dukes MNG. Na evropskiot pazar mar`ite na aptekite naj~esto se fiksni (okolu 30%) i za niv na odreden period se pregovara so Vladata. pa veledrogeriite i aptekite potoa treba me|usebno da pregovaraat za nivnite poedine~ni mar`i. Poradi toa ve}e spomenavme deka Danska zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba.eudra. Farmako-ekonomskite presmetki. maksimalnite ceni za lekovi se presmetani kako ceni vo golemoproda`ba so sporeduvawe na cenite vo Velika Britanija. kako {to e slu~ajot so Romanija. ili pak vo zemjite vo razvoj za pokrivawe na potrebite na bolnicite i ambulantite so esencijalni lekovi. (Prodol`uva vo sledniot broj) Podgotvila: Verica Ivanovska diplomiran farmacevt i magister po javno zdravje stru~en sorabotnik na Svetskata zdravstvena organizacija vo @eneva bidej}i toa mo`e da predizvika veri`no namaluvawe na cenite i vo drugi zemji. EU. Nedostatok na ovoj metod e {to dokolku aptekata dobie namaluvawe. Vladata gi kontrolira tro{ocite za novite lekovi na pazarot preku direktni pregovori.org/F3/G10/docs . So toa se postignuva nagradata {to farmacevtot ja dobiva da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. eksperimentalno ili definitivno se koristat vo Avstralija. LSE. Walley T. Health and social care: Overview of pharmaceutical pricing and reimbursement regulation in Europe. Pregovorite se polesni za kupuva~ite koga tie zastapuvaat pogolema grupa lu|e. vremenski rok za dostavuvawe na lekot. na primer. Vo Francija.

Medicinski univerzitet-Sofija Sesija 4: Varijacii vo EU. predava~ Prof. so slednite temi i predava~i: Nova regulativa na varijaciite vo EU. Federalna agencija za serumi i vakcini. procenki za ekolo{kiot rizik. Oddel za procenka na lekovite. Germanija Iskustvata za odnosot na Postapka za me|usebno priznavawe (MRP)/ Decentralizirani proceduri za registracija (DCP) vo EU. rakovoditel na Oddelot za medicinski informacii i me|unarodni odnosi. Agencija za lekovi na Bugarija Dodatni barawa za registracija na lekovite vo EU. Brajlovi oznaki. predava~ dr Borislav Borisov. predava~ Doc. pretsedatel na Komisijata za procena na kvalitetot pri Oddelot za registracija na lekovite vo Agencijata za lekovi na Bugarija Ovaa me|unarodna konferencija be{e dizjnirana za da gi dopolni i obnovi znaewata od ovaa oblast na menxerite i sorabotnicite vo farmacevtskata industrija i na site zaintersirani strani vo procesot na registracijata na lekovite i klini~kite ispituvawa. vo Sofija. Germanija i Izvr{en direktor na Federalniot institut za lekovi i pomo{ni lekoviti sredstva (BfArM). ednogodi{no iskustvo so PDCO (Paediatric Committee). prorektor na Medicinskiot univerzitet vo Sofija i doc. vo sorabotka so Medicinskiot univerzitet od Sofija. Belgija. predava~ Cvetomir Delijski. Eudratrack CTS. Daniel Brasseur. D-r Genka Petrova.Germanija. so slednite temi i predava~i: N 40 Upatstva za upotreba . sci. D-r. predava~ d-r Susanne Keitel. pretstavnik od Bugarija vo PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA Rezime na sesiite 1-3: Predizvik za aplikantite/stranki pri registracijata na lekovi. spored obrabotenite temi: Sesija 1: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata . predava~ Svetlana Zaharieva. predava~i ~lenovi na Zdru`enieto na proizvoditelite na lekovi na Bugarija Varijacii povrzani so kvalitetot (Quality-related variations). predava~ Rozalina Kulaksazova. Fakultet za javno zdravstvo. Holandija. testirawe na korisnicite. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Obrasci za Pregled na kvalitetot na dokumentite (QRD) implementcija vo Bugarija. predava~ prof. Oddel za procenka na lekovite. predava~ Truus Janse-de Hoog. D-r Tatjana Beni{eva-Dimitrova. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Sesija 2: Informacija na pacientot za lekot vo EU.iskustva od 2008 godina.Farmacevtski informator Aktuelno Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite a 28 noemvri. D-r Dobri Konstantinov. Bistra Angelovska FZO . so slednite temi i predava~i: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata. od Oddelot za registracija na lekovi vo Agencijata za lekovi na Bugarija i pretstavnik od Republika Bugarija vo EudraPharm. porane{en direktor na Agencijata za lekovi na Bugarija Sesija 3: Lekovi za deca vo EU. predsedatel na PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA (Evropska agencija za lekovi) Lekovite za deca vo EU – od Bugarska to~ka na gledawe. Federalna agencija za lekovi i medicinski proizvodi. Predsedatel na Paul-Ehrlich-Institut. se odr`a Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite vo organizacija na FORUM Institut for Management GmbH od Hajdelberg . Konferencijata be{e podelena vo ~etiri sesii. D-r Johannes Löwer. eCTD i CMD(h) and PIM Mre`ata na Agencii za lekovi po pro{iruvaweto na EU Registracijata na lekovi vo pro{irenata EU. predava~i Prof. d-r. novite odgovornosti na Komitetot za lekovi za humana upotreba (Committee for Medicinal Products for Human UseCHMP) vo pro{irenata EU. Holandija. so slednite temi i predava~i: Iskustva so novata legislativa za pedijatriskite lekovi razvitok na lekovite za pedijatriska upotreba. Francija Sogleduvawa od farmacevtskata industrija.testirawe na korisnicite. direktor na Evropskiot direktorat za kvalitet na lekovite i Zdravstvena za{tita.obnovena regulativa. predava~ Truus Janse-de Hoog.

.

od koi ne{to nad 5% spa|aat na javnoto zdravstvo. Iako procentot e mal.3 14. vo SAD vleU.? Vkupni tro{oci na li~na potro{uva~ka (vo milijardi $) spored tipot na potro{uva~kata vo SAD. }e bide pova`no od koga i da bilo porano. Tro{oci za zdravstvena za{tita .. 2001 Vkupno 6. Vo Germanija se tro{at nad 10% od BDP.dvi`ewa vo svetski ramki Mnogu razvieni dr`avi i nacii vo poslednive trieset godini se soo£uvaat so rapidno zgolemuvawe na tro{ocite vo zdravstveniot sektor. Golem del od tro{ocite gi zafa}aat kapitalnite investicii i golemata rabotna sila vo zdravstvoto. Spored nekoi analiti£ari.987 Vkupno 1. 1996 Voved ZDRAVSTVENA EKONOMIJA . taka {to pojavuvaweto na ovaa disciplina koja se obiduva da gi re{i ovie gor£livi problemi ne treba mnogu da ne za£uduva. Fuchs. i zdravstvenite rabotnici.270 Zdravstvena za{tita Lekovi 176 Lekari 267 Stomatolozi 68 Bolnici 510 Zdrav.8 1 7.S. politi£arite.9 9.4 10. Isto taka treba da gi imame predvid problemite povrzani so soop{tuvaweto na pronao|awata.2 2. Tokmu poradi ova mnogu e va`no zdravstveniot sistem vo Makedonija da se reformira i da gi upotrebuva mehanizmite i orudijata koi gi dava zdravstenata ekonomija kako posebna disciplina so cel dobivawe na efektivno i pomalku skapo zdravstvo.4 11. NHS po£nuva da stanuva bojno pole pome|u dvete 16 14 12 10 8 6 4 2 0 % share of GDP 70 97 90 96 98 99 19 60 80 19 19 95 19 19 19 Year 20 19 19 19 00 . osiguruvawe 84 Drugi 165 795 Transport 747 Doma{no odr`uvawe 594 Rekreacija 413 Obleka 634 Li~en biznis Site drugi 451 Procent 100 15. Sega.3 1.5 3. Za da se postigne ova.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Vo poslednite tri dekadi ekonomijata dala pozitiven pridones za zdravstvoto i zdravstvenata za{tita i jas veruvam deka i idnite pridonesi }e bidat u{te pogolemi. za vo dene{nicata da pretstavuva disciplina bez koja ne mo`e da se zamisli nieden moderen zdravstven sistem. vklu£uvaj}i gi mediumite. Makedonija mo`e da ima dobro razvien zdravstven sistem. toga{ pametno e tie pari da se koristat efektivno.potreba ili . 1960-2000 guvaat so rekordni 14% od BDP (2001) ili pofigurativno re£isi eden dolar od sekoj sedmi dolar potro{en na stoka i uslugi odi vo zdravstveniot sektor (vo 1960 bilo eden na sekoj dvaesetti). potrebni se mnogu pari.5 42 Po~etocite na disciplinata nare~ena Zdravstvena ekonomija datiraat nekade vo {eesettite godini od minatiot vek. so cel koga }e se soglasime so rezultatite od pronao|awata. {to pretstavuva i edna od glavnite celi na disciplinata nare£ena Zdravstvena ekonomija.1 6.5 5.. od koi nad 43% vo bolnicite2). Statisti£kite podatoci za 2001 poka`uvaat deka Amerikancite pove}e tro{at na zdravstveni uslugi otkolku na hrana i cigari i doma}instvo.5 18.014 Doma}instvo 1. ovie rezultati da se razbirlivi i prifatlivi za celata relevantna audiencija. Makedonija izdvojuva okolu 7% od BDP (2001).7 8. ovaa vrednost ne e za zanemaruvawe i so dobroto iskoristuvawe i menaxirawe na ovie sredstva. koja pridade golemo zna£ewe na ovoj sektor so oddeluvawe na golemi finansiski sredstva na nivniot zdravstven sistem poznat kako NHS (National Health Service). i ottoga{ pa navamu se pove}e i pove}e se razviva i pro{iruva. primer nad 11. Najdobar dokaz za ova e politikata {to ja vode{e laburisti£kata vlada na Toni Bler.069 Hrana i cigari 1. Francija ne{to nad 9% itn.2 2.9 milioni ili 9% od rabotnata sila na SAD rabotele vo zdravstvoto. ekonomistotda ja sovlada kompliciranata priroda na zdravstvenite ustanovi i tehnologii. Health Expenditure Shares. Zdravstvoto kako politi£ko pra{awe Zdravstvoto i zdravstvenata za{tita pretstavuvaat dominantni ekonomski i politi~ki pra{awa vo Zapadna Evropa i SAD. zatoa primenata na ekonomskite disciplini pridonesuva vo usoglasuvaweto pome|u potrebnite i raspolo`ivite sredstva kako i nivnata namenska upotreba. koga osnovnite idei na ekonomijata nao|aat na razbirawe. se razbira. Kakva e sostojbata vo Makedonija od ovoj aspekt. Mnogu izborni kampawi se vodat vo sferata na zdravstvoto kade politi£kite partii se borat za da pridobijat se pove}e glasovi. na primer. vetuvaj}i promeni i podobruvawa na zdravstveniot status na nivnite gra|ani i pokvalitetni zdravstveni uslugi. Tro{ocite za zdravstvena za{tita re£isi vo celiot svet rastat pobrzo od raspolo`ivite sredstva koi namenski se oddeluvaat za ovaa oblast. a koga se potrebni mnogu pari. Tro{ocite za zdravstvena za{tita zafa}aat golem del od Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo site pogolemi i razvieni dr`avi vo svetot.

itn. ili granka na ekonomijata koja go prou£uva izborot {to go vr{at mali ekonomski edinici. Spored Dolan i Lindsay ekonomijata e op{testvena nauka koja se obiduva da gi objasni odlukite {to lu|eto gi pravat pri koristewe na nivnite resursi (koi ne se beskone£ni. a koj pretsedatelot Bu{ go potpi{a. ne se realizira{e kako poradi politi£ki taka i poradi prakti£ni pri£ini. koj }e go zgolemi i taka zgolemeniot deficit na SAD predizvikani od recesijata. i Sposobnost da ocrta nasoki (strategija. kako na primer odlu£uvaweto na eden pacient koj lek da go kupi ili odluka na bolnica za anga`irawe na u{te eden hirurg. Iako Makedonija zaostanuva vo ovoj pogled. a koi se predmet na prou£uvawe na Zdravstvenata ekonomija. pretstavuvaat raboti koi vo ekonomijata se poznavaat pod imeto mikroekonomija. no. kratko objasnuvawe }e bide dadeno samo za kvadratot D. Ovoj model ni gi poka`uva osnovnite karakteristiki na ovaa disciplina. koj pretstavuva dr`avno subvencionirana programa za zdravstveno osiguruvawe za postarite. vladini agencii. Isto taka. koga 109 bilioni funti se planiraat da bidat potro{eni. vklu£uvaj}i tuka i neekonomisti Sposobnost kriti£ki da razmisluva za ograni£enosta na nekoja analiza vo po{irok op{testven kontekst. koj be{e objaven vo juli 2003 godina. za `al. ekonomijata pretstavuva nauka koja odlu~uva {to. Spored petgodi{niot plan na laburistite. prvin treba da ka`eme {to pretstavuva ekonomijata sama za sebe kako nauka. biznis firmi. Golemata industrija na snabduva£i vo zdravstveniot sektor (farmacevtskata kako i pogolemi politi£ki partii (laburisti i konzervativci). vsu{nost. i gi prou£uva: Pobaruvaweto na zdravje i zdravstvena za{tita Snabduvaweto na zdravstvenata za{tita pr: zdravstveni uslugi Pazarot na zdravstvena za{tita Klini£ka i ekonomska evaluacija.4 % godi{no do 2007/2008. predvremenite izbori odr`ani ovaa godina poka`aa deka srame`livo no sigurno zdravstvoto }e zazeme centralen prostor vo politi£kite agendi na pogolemite politi£ki partii vo idinina.lekari. deficitarni) vo ostvaruvaweto na nivnite potrebi. Poradi nemo`nosta da se fokusirame na site elementi poedine~no. Bu{ i gi zapo£na podgotovkite za kampawata za dobivawe na u{te eden mandat. tie planiraa da gi zgolemat tro{ocite za NHS za 7. medicinski sestri. so koe. t. Definicija i elementite na Zdravstvenata ekonomija Vo dene{nicata se soo£uvame so mnogu termini na Zdravstvena ekonomija od tipot na tro{kovna-efikasnost (cost-effectiveness) i tro{koven-benefit (cost-benefit). ~ove~ki resursi. Sega doa|ame do momentot koga mo`eme da dademe definicija na poddisciplinata Zdravstvena ekonomija. Spored Folland (2000). i Performansite na sistemite za zdravstvena za{tita Site ovie raboti koi gi napomnavme. Sledej}i gi kvadratite od A do @ i nivnata kompleksna povrzanost. kako disciplina malku e poznata. Zgoden na£in na pretstavuvawe na Zdravstvenata ekonomija e dijagramot na Alan Viliams. Se postavuva pra{aweto {to treba da poseduva eden zdravstven ekonomist? Spored akademskite standardi za karakteristika na pristapot na eden ekonomist toa se : Sposobnost da ja apstrahira i poednostavuva (simplificira) osnovata na odreden problem Sposobnost da sobere dokazi i analizira podatoci Sposobnost za koncizno soop{tuvawe na rezultatite na po{irokata publika. Vo slu£ajov se raboti za ekonomski modeli koi se fokusiraat na ponisko nivo. Se postavuva pra{aweto kakva vrska ima ekonomijata so zdravstvoto i zdravstvenata za{tita? Pred da mo`eme da ka`eme ne{to pove}e za Zdravstvenata ekonomija. politika) za toa {to go doznal indirektno od toa {to ve}e go znael i da gi identifikuva potencijalnite ograni£uvawa vo nejzinata primena. Evaluacijata na ovie alternativni postapki na zdravstvena za{tita go so£inuvaat glavniot del na Zdravstvenata ekonomija.e. itn. kako i izlezot vo vid na stoka i uslugi). (2000). So ovoj akt se predviduva pro{iruvawe na uslugite na postarite i vo delot na lekovite koi dosega na bea pokrieni. a ponekoga{ i pogre{no sfatena i zameneta so ne{to drugo. tro{eweto za Irak i politikata na namaluvawe na danocite. taa pretstavuva nauka koja gi prou£uva na£inite za alocirawe na resursite kon ekonomijata na zdravstvoto (proizvodstvoto na zdravstvenata za{tita i nejzinata distribucija vo naselenieto). se va`na i organizirana grupa od amerikanskoto op{testvo koja sekoga{ najmnogu i izleguva na glasawe. ma{ini. Najsve`o od amerikanskiot kontinent pretstavuva Aktot za zdravstveniot plan za postarite lu|e vreden 400 miljardi $ koj Senatot go usvoi vo noemvri 2003 godina.Zdravstvena ekonomija Farmacevtski informator op{tetstvoto da proizveduva. kako {to se doma}instvata. kako i za kogo 43 . Postarite lu|e koi vo SAD gi ima 41 milion. t. vo vid na materijali-nafta. tuka mo`e da se spomnat obidite na Klinton za voveduvawe na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe vo SAD (Health Security Act).e. se razjasnuva poleto na dejstvuvawe na ekonomijata na zdravstvo i problematikata koja taa ja prou£uva. So eden zbor ekonomijata pretstavuva disciplina koje se zanimava so odlu£uvawe kako da se lociraat resursite koi sekoga{ nedostasuvaat ili se deficitarni (pr: vnes ili input vo proizvodstven proces. za `al. koj. preku Medicare. Spored definicijata na Begg i dr. Ottuka se jasni i motivite za usvojuvaweto na ovoj zakon. mikorekonomskata evaluacija na nivo na tretman.

and Lindsay D.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija 44 taa za medicinska oprema) e A glavniot finansier na ovaa [TO VLIJAE NA oblast. Se nadevame deka sega od koga gi imame mnogu posaku[to mo`e da primeni od ova vanite klini£ki vodi£i. dobro ne{to {to se propu{ta ili ne se proizveduva kaAcademic standards in Economics – QAA (2000) ko rezultat na upotrebata na resursite da se proizvede Williams A. itn). na davawe na se naglasuva deka tro{kovnopacient.definicija i metode. lu£uva£i vo zdravstvenata poza zdravstvena za{tita (cena. 39: 171-178 konomski vodi~i i drugi mehanizmi na primena. No. input substitucija. vo situacija so limitirani zdravstveni resursi. ne cenovno alternativni na£ini litika (decision makers). konsumacija. et al. potrebno e da se zeme ta na lekovi. Economics. mo`ebi ¸e se razmisli vo bliska idnina da vovedeme i farmakoekonomski voSe nadevam deka so seto prethodno iska`ano uspeav di£i koi ve¸e se primenuvaat vo mnogu evropski zemji. koja uveren sum deka vo skore{na idnina ke bide Literatura sostaven del na na{eto sekojdnevie vo zdravstvenata Zovko V. 7th ed. Williams A (ed. Macmillan: London. Husein Reka pak odgovornosta e kaj politi~arite i tie odlu~uvaat Zdravstven ekonomist bez razlika na dobienite preporaki. 4th ed. sostavuvawe na pozitivnata lis- . 2001 New York) opredelena tehnologija ili lek. on making) koga cel na edna \ efekti dijagnoza. preku t. (The Dryden Press. lista na £ekawe i benefit analizi na vreme. Health Economics: the cheerful face of a dismal scienopredelena usluga ili proizvod). 7th ed. psiholo{ka. Folland S. zdravstvena politika i straposle tretman) SNABDUVAWE SO tegija e maksimizacija na ZDRAVSTVENA ZA[TITA zdravjeto na populacijata od Tro{oci na proizvodstvo. Centre for Health Economics. £ija primena ¸e ovozmo`i poezdravstveniot sistem vo Makedonija? fikasna upotreba na resursite. Economics. indeksi na zdravstven status (Qol. potreba sistemi kako zdravstvena za{tita efikasnosta e neizbe`en asekvilibrira£ki (pr. oprema. regulacii tita. alocirawe na oblasta na zdravstvenata za{rabotna sila. buxet. koja iako ne e odlu~uva~ka i glavna. BUXETIRAWE I MEHANIZMI NA MONITORING weto na pazarnata ramnote`a. normi. sekoga{ da go zememe Begg D. dovolno e taa da bide doka`ana deka e klini£ki efektivna. kade formalna). vo namerata da ja dobli`am su{tinata i prirodata na ovaa nova disciplina. transformacija na Health Economics Health Econ. lekovi. odreduvawe na odr`liv paket na uslugi i mnogu drugi va`ni odluki. sepak.n. 1987 Health Economics: A bird’s eye view of the structure of the discipliIstite ovie metodi i mehanizmi mo`at da bidat isne by Alan Williams. zatoa {to na krajot seM-r Farm. In Health and Economics. Maynard.). treba da se zeme predvid pri procesot na odlu~uvaweto ili decision making. nansirawe na zdravstvenite uslugi. University of York koristeni pri voveduvawe na promeni vo na£inot na fiA. 2003 New York) predvid toa {to se vika “opportunity cost” (slednoto najDolan E. predvid pove}e od toa. 9: 183-190 (2000) zdravstveniot sektor. Mnogu e va`no sekoga{ koga odlu£uvame da vovedeme (Pearson Prentice Hall.. Evaluacija na efektivnost na Vo lekarskata praktika dostapnite instrumenti za postoi ubeduvawe deka za da optimizirawe na sistemot. [TO PRETSTAVUVA ZDRAVJETO? KOJA E ska evaluacija osven drugata prihodi. farmakoemaca 2001. na£in. alternativni postoe£kiot javen zdravstven proizvodstveni tehniki. (McGrawHill. itn NEJZINATA VREDNOST? potrebna dokumentacija za Atributi na zdravjeto. magister po Me÷unarodna zdravstvena politika Va`no e zdravstvenite rabotnici vo ovoj period da bidat zapoznaeni so glavnite elementi na ovaa disciplina. mesto. tretman. vklu£uvajki interakcija na se opravda nekoja aktivnost od buxetiraweto. The Economics of Health and Health Care. odnos lekarracionalizirawe . ce. P. Pharza{tita vo Republika Makedonija. Culig J. et al. rezultatite od ekonomskata evaE luacija ne informiraat za od@ lukite na tie {to snabduvat i EVALUACIJA NA NIVO NA SISTEM tie {to kupuvaat i formiraPLANIRAWE. na£in ako efikasnosta e celta na nena pla}awe i stimulirawe koja zdravstvena politika. pazar na Mo`eme da zaklu£ime deka inputi (rabotna sila. poa|aj}i od faktot {to ZDRAVJETO ? (osven od den na den se pove}e zemji B zdravstvenata za{tita) Opasnosti od voveduvaat potreba od ekonomprofesijata. QALY) klini£ka efikasnost pri odlu£uvawe za reimbursirawe ili duri i registracija na odreden lek ili zdravstvena D V G tehnologija. {to imaat status na odCost effectiveness i cost odnesuvaweto na pobaruvawe vremenska cena . mehanizam i vreme ili iznos) vo pekt vo odlu£uvawata (decisinivnite razli£ni site fazi (detekcija.: Farmakoekonomika . Ovoj del e se pove}e i pove}e priznat od strana MIKROEKONOMSKA POBARUVAWE NA PAZARNA na klini£arite kako i za tie EVALUACIJA NA ZDRAVSTVENA ZA[TITA RAMNOTE@A NIVO NA TRETMAN Vlijanieto na A+B vo Pari£na cena. Kanavos Health Economics: An evolving paradigm.

.

vklu~uvaj}i gi i onie za bolestite. doka`anata aktivnost i na~inot na dejstvuvawe. Od niv proizleze i definiraweto na samolekuvaweto kako sostaven del na sovremenoto lekuvawe i gri`a za zdravjeto. Vo uslovi na zgolemena potro{uva~ka i konkurentnost se javuva i konzumerizmot kako pojava na individualnata motiviranost za raspolagawe so sopstvenite sredstva. Ovaa pojava ja podobrila zdravstvenata slika vo mnogu zemji. me|u koi se efikasnosta. odreden del od lekovite od listata na lekovi za koi e potreben recept se prefrleni na OTS listata. povra}awe. kako samolekuvawe nikako ne treba da se sfati samovolno nabavuvawe i konsumirawe lekovi od listata na lekovi so recept (toa ekspertite go narekuvaat "samoprepi{uvawe"). kako i zadovoluvawe na potrebata na lu|eto za samogri`a. potrebna e pravilna komunikacija i znaewe. kako glavobolka i bolka vo muskulite. za koi ne e potreben recept od zdravstven profesionalec. pa taka samolekuvaweto. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO). Za po~etok gi rastovarila zdravstvenite fondovi. Pacientot/potro{uva~ot ima problem koj samiot go klasificira kako ne mnogu seriozen. vsu{nost. poedinci. nepoznat i/ili somnitelen proizvoditel. izgorenici od sonce. ekonomski i sociolo{ki. da imaat mala potencijalna toksi~nost. so cel obezbeduvawe na sigurna i celosna zdravstvena za{tita i gri`a. e tretirawe na voobi~aenite zdravstveni problemi so lekovi specijalno dizajnirani i obele`ani za taa namena. kako i od podatoci dobieni od teren (lekari. Kako najto~no mo`e da se definira samolekuvaweto? Zdravstvenite profesionalci (lekari i farmacevti). nedoka`ana lekovita aktivnost i nabaveni na mesta {to so zakon ne se utvrdeni za proda`ba na lekovi (prodavnici. Zna~i. Taka. kade stru~niot kadar treba da go detektira i klasificira problemot. Tema na brojot 46 Informaciite za koja namena i kako treba da gi koristat OTC lekovite. dostapnosta edinstveno na mesta utvrdeni so zakon (apteki) i sl.Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE . Kako rezultat od toa. dostapnost na proizvodite do potro{uva~ite. gri`ata za zdravjeto ja prezemale posebno obu~eni poedinci. neredovna i ote`nata defekacija. Ottuka poteknuva i zgolemenata potreba za samolekuvawe. pacientite/potro{uva~ite gi nao|aat na nivnata ambala`a i vo vnatre{noto upatstvo. farmacevti i pacienti). Kriteriumite {to se koristat vo svetot. Potoa ja zgolemila efikasnosta na lekuvaweto so skratuvawe na patot na lekuvaweto (nema ~ekawe pred ordinaciite) kako i so pogolemata vklu~enosta na gra|anite vo prevencijata i lekuvaweto. Tie ja vr{at soodvetnata klasifikacija vrz baza na golem broj nau~ni istra`uvawa. necelosna ili ote`nata digestija. a golema terapevtska {iro~ina. Zna~i. Ottuka proizleguva i ogromnata uloga na farmacevtot vo procesot na samolekuvaweto. Evropskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (AESGP). mala bolka.nau~ni. vo poslednite 20 godini napravija ogromen broj istra`uvawa . a so tekot na razvojot na civilizaciite. brza komunikacija. Svetskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (WSMI). ja koristele prirodata vo ramkite na iskustvata {to gi imale. egzem. ja nametna potrebata na lu|eto individualno pove}e da se gri`at za sopstvenoto zdravje. pa i vo Evropa. bolni~ki ustanovi. a se doka`ani kako bezbedni i efektivni za takvata primena. ka{lica. Internacionalnata Farmacevtska asocijacija (FIP). nazalni infekcii. no akreditirani od ministerstvata za zdravstvo. Sepak.IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A Potrebata na lu|eto da se gri`at za svoeto zdravje e stara kolku i ~ove{tvoto. Toj odi vo apteka. edno od mnogute istra`uvawa vo Velika Britanija doka`a deka re~isi site farmacevti vraboteni vo javnite apteki.). nivnite internacionalni organizacii. na primer. ne sekoj lek lesno mo`e da stane lek bez recept. Sostojbi koi mo`at da bidat tretirani so ovie lekovi se na primer: nastinki i grip. Ve}e vo 19 vek se javuvaat organizirani zdravstveni sistemi koi celosno ja prezemaat odgovornosta za gri`a za zdravjeto na naselenieto. Klasifikacijata na lekovite na lekovi so recept i lekovi bez recept vo svetot ja pravat vladini agencii za registracija na lekovi ili specijalizirani nezavisni agencii. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO) i drugi relevantni faktori. se dosta strogi. informacii od nezavisnite istra`uvawa na industrijata. internet). bezbedni. Lekovite koi se koristat za samolekuvawe naj~esto se narekuvaat "lekovi bez recept" ili “over the counter” (OTC) i se dostapni vo aptekite bez lekarsko prepi{uvawe. mnogu drugi organizacii (vladini i nevladini) i doka`ani eksperti se soglasni za principite na pravilna upotreba na OTC preparatite za samolekuvawe. izvesni problemi na ko`ata (ise~enici. vospaleno grlo. Denes `iveeme vo visokorazvien svet so tehnologii za masovno proizvodstvo. vo poslednive 20 godini. preku sredstvata za javno informirawe i sekako tamu kade {to gi kupuvaat . odli~na informiranost. afti.vo aptekite. vo minatoto. farmacevtskata industrija. lekuvaweto. koj zaedno so zgolemenata dostapnost na informaciite. dijareja. efikasni. kompleksni i strukturirani zdravstveni sistemi. Isto taka pod samolekuvawe ne spa|a samovolnoto tretirawe so preparati od nepoznato poteklo. vladite predvodeni od nivnite ministerstva za zdravstvo. Tie treba da se kvalitetni. Toa e nedozvolen promet so lekovi. suva ko`a i sl. bezbednosta. Za taa cel. lekovite i za zdravjeto voop{to. ubodi od insekti. vo golema mera vospostavuvaat pravilna komunikacija so pacientite i se vo sostojba pravilno da ja detektira- .

onakvo kakvo vo svetot i vo Evropa se narekuva "odgovorno samolekuvawe". D. McCain. 22. ne kakvo bilo samolekuvawe. efi- kasno. A.org www.5% od vkupnite sredstva potro{eni za lekovi vo Evropa se potro{eni za lekuvawe na nastinki i ka{lica. na potro{uva~kata na OTC lekovi pripa|aat 14.nega. George. Poradi svetskite trendovi na sovremeno `iveewe. dostapno. koi ne zafa}aat i nas.7% na cela Evropa. Jasminka Pat~eva Koristena literatura www. tuku odgovorno i efektivno. odnosno 15. Od golemo zna~ewe e i se pogolemata uloga {to farmacevtite ja dobivaat kaj nas. Gilbert. Dipl. Bond. Steward “Independent prescribing by pharmacists: a study ot the Awareness. se so cel da se obezbedi kvalitetna zdravstvena gri`a i zadovolni pacienti. vo poslednite godini samolekuvaweto zazema se pozna~aen segment od zdravstvenata za{tita.org J. se o~ekuva samolekuvaweto da stane se pomasovno.I.6% od vkupnata potro{uva~ka na lekovi vo Evropa e rezultat na samomedikacija. A. Vo Republika Makedonija. N. predvodeno od sovesni i dobro obu~eni profesionalci. Na {to uka`uvaat brojkite dobieni od AESGP za potro{uva~kata na lekovi vo Evropa vo 2007 godina? Od vkupnata potro{uva~ka na lekovi.wsmi. so Zakonot za lekovi i medicinski pomagala donesen minatata godina se definira {to se lekovi za koi ne e potreben recept kako i se ona {to e va`no za niv. Taka. a treba da se definira so zakon i toa na na~in usoglasen so evropskata regulativa. Benrimoj. Pfleger. farm. 18. bazirano na nau~ni istra`uvawa i dokazi. Quintrell. de Almeida Neto “Non-prescription medicines: a process for standards Development and testing in community pharmacy” . treba da imaat {iroki poznavawa. C.63% za vitamin i minerali. views and attitudes of community pharmacists” S.aesgpbe www.org.9% na nivo na EU. 11.Tema na brojot Farmacevtski informator 47 at nivnata sostojba.05% za tretirawe na problemi na ko`a i 10.fip. Za da mo`at farmacevtite da izdadat lek soodveten na potrebite na pacientot. odnosno dali problemot mo`at da go re{at na samoto mesto ili treba da gi upatat na lekar. No. D. a toa se postignuva so kontinuirana edukacija.yu/teme/samomedikacja www. 11. bezbedno. D.18% za analgetici.

vsu{nost. koi potoa predizvikuvaat infekcii {to te{ko se lekuvaat. kako i bez postavena dijagnoza. antibioticite {to e pri~ina za pojava na niza nesakani posledici. deka prakti~no sekoj lek. Hroni~noto zemawe na kakov bilo lek mo`e da predizvika nepredvidlivi nesakani efekti. Medicinskata profesija. so cel mo`nostite od nesakani efekti da bidat svedeni na minimum. Dezinfekciski sredstva. zna~i. i sekako i vo dosledno sproveduvawe na zakonskata regulativa za izdavawe na lekovi. Izlezot.e. da ja odredi soodvetnata doza i da go proceni efektot od lekuvaweto.n. smetaj}i deka obi~niot ~ovek-laik ne mo`e da postavi dijagnoza.e. Sepak. bez to~no utvrden re`im na dozirawe. Proizvodi od rastitelno poteklo. a istovremeno }e gi educira potencijalnite korsnici na samolekuvaweto. vitamini i minerali. Vo dene{no vreme zna~eweto na samolekuvaweto e va`no duri i vo viskorazvienite zemji.Farmacevtski informator Tema na brojot AVTOMEDIKACIJA (SAMOLEKUVAWE) Avtomedikacijata ili samolekuvaweto pretstavuva va`en aspekt na zdravstvenata za{tita. pretstavuva neizbe`en del na modernata medicina koj treba da se realizira na na~in {to }e go namali optovaruvaweto na lekarot so bolni so banalni tegobi.e. 2. Potrebno e da se napomene. Toj sekoga{ nastojuval sam da gi re{ava svoite zdravstveni probelemi. osobeno na antimikrobnite preparati t. 3. „over the counter” ili "OTC preparati"). spontano minuvaat i koi poradi toa se prikladni za samolekuvawe. andol. po~nuvaj}i od acetilsalicilnata kiselina (aspirin. lekarite bi trebalo da go pra{aat pacientot za eventualno koristeni lekovi {to toj gi zel samoinicijativno. 4. Samolekuvaweto e staro kolku i ~ovekot. Za `al. koi pretstavuvaat edinstveni lekovi nameneti za samolekuvawe. Zna~ajna e i ulogata na farmacevtitite koi. gleda na samolekuvaweto bez si mpatii. edinstveno doa|aat vo kontakt so licata {to re{ile sami da se lekuvaat. Kako {to ka`uva samiot termin. 5. Dietetski proizvodi. spomenatite preparati mo`at da predizvikaat te{ki krvavewa na digestivniot sistem. da go odbere najdobriot lek. osobeno senzibilizacija i pojava na alergiski reakcii. enzimi. ovozmo`uvaj}i mu na toj na~in da im posveti pove}e vnimanie na pote{ko bolnite. postoi mo`nost nekriti~kata primena na lekovi pri samolekuvaweto da maskira nekoja seriozna bolest i da go odlo`i postati~ka primena na nekoi lekovi. acetisal) mo`e da predizvika opasni nesakani efekti koi mo`at da go zagrozat `ivotot ( na pr. od zemaweto na lekovi {to se dobivaat samo so recept. laksativi. Brojot na lekarite i vo ovie zemji e nedovolen za lekuvawe bolni {to stradaat od bezna~ajni simptomi. Potrebno e da se naglasi deka golem procent od bolestite e samoizle~liv t. lokalni antirevmatici i drugi takanare~eni pomo{ni lekoviti sredstva (tradicionalni i/ili herbalni lekovi). avtomedikacijata podrazbira zemawe na lekovi bez sovet od lekar. Ovde treba da se izdvoi zemaweto na lekovi {to se staveni vo promet kako lekovi bez recept (vo slobodna proda`ba t. Pri zemaweto na anamneza. antacidi i drugi lekovi za olesnuvawe na stoma~nite tegobi. sekako e vo edukacija na naselenieto. ili onie {to pacientot gi dobil vo prethodna prilika za druga ili sli~na bolest. Ova pridonesuva za ~esta i za nekri- D-r Goran Trajkovski Centar za vnatre{ni bolesti "SRCE" Skopje . ~esta e pojavata na slobodna proda`ba na lekovi za ~ie izdavawe e neophoden lekarski recept. kako i pojava na rezistentni soevi bakterii. na onie {to se potencijalni korisnici na lekovi. Registrirani lekovi so soodveten sostav {to so posebno odobrenie se predvideni za slobodna proda`ba. Avtomedikacijta. Na pacientot mu odgovara koga lesno mo`e da dojde do preparati {to gi otstranuvaat simptomite na polesnite bolesti. 48 vuvaweto na vistinskata dijagnoza. lekovi protiv bolka. kako i te{ki alergiski reakcii kaj osetlivi individui).e. ~ija primena verojatno e naj~esta. t. pak. Higienski sredstva i dr. deka ne e potrebna posebna terapija. Postojat nekolku grupi na preparati {to mo`e da se prodavaat bez recept i da se koristat za samolekuvawe: 1. osobeno ako tie bile so pomal obem i ako nivnata dijagnoza bila relativno lesna. Vo prvata grupa spa|aat analgetici t. koi lesno se dijagnosticiraat.

a vo toj slu~aj se pribegnuva kon lagi deka bolesta se u{te postoi za da se dojde do recept za posakuvaniot lek i drugi malverzacii. bolka. 231. I toa e eden na~in na samomedikacija so koja nekoi korisnici o~ajno se obiduvaat da najdat pove}e dostapni alternativni lekovi pri lekuvawe ili prevencija na nivnite sopstveni tegobi. 160. Duncan DF (1975). zaradi ubla`uvawe na bolest ili sostojba so zemawe na prekumerni dozi na lekovi ili drugi preparati se definira kako samolekuvawe. Fleming GF (2001). Khantzian EJ (1990) Self-regulation and self-medication factors in alcoholism and the addictions. Harvard Review of Psychiatry. 1259. i da proizleze duri i pogolem problem za korisnikot. 3. EJ. The wrath of grapes versus the self-medication hypothesis. no prodol`uvaat so se posilni i ponekoga{ duri i so ilegalni supstancii vo samomedikacijata. 131(6). itna kontracepcija mo`e edinstveno da se kupi ako farmacevtot proceni deka korisni~kata e dovolno vozrasna. Drug American Journal of Psychiatry. isto taka. maintenance and treatment of polydrug dependence: A public health model. za podobra koncentracija i dr. Shields E. 4(2). bidejki.The acquisition. Societal Family Practice. Vo soglasnost so FDA. 7(2). 22: 170. Zatoa e neophodno da se obrne vnimanie.OTC preparati(over the counter) Upotreba na ilegalni i opasni supstancii 1. McElnay JC (2005). voznemirenost. Wazaify M. Over the counter drugs: the future for self medication. Diplomiran farmacevt Zaprina Kalinova 49 Koristena literatura: Achalu. The American Journal of Psychiatry. Za razlika od aspirin ili acetaminophen. Reinforcement of drug abuse: Implications for prevention. postojat i odreden broj na ograni~uvawa koi dozvoluvaat nivno izdavawe samo so dozvola na farmacevtot. 2. 142(11). Kon samolekuvawe mo`e da se pribegne so: Zloupotreba na prepi{an lek od lekar Zemawe na lekovi koi se izdavaat bez recepta . Hughes CM. Journal of Psychedelic Drugs. mo`at da bidat zloupotrebeni (vo sinteza na methamphetamine) se izdavaat pod kontrola na farmacevtot. mnogu brgu predizvikuval zavisnost. ED (2002). migreni. Recent Developments in Alcoholism. 201. 835. Drug Safety. Se koristel za postoperativna bolka. Prepi{anite lekovi od lekar mo`at da bidat mnogu opasni koga ne se zemaat soodvetno. za gubewe na telesna te`ina. Benefits and risks of self medication.OTC preparati se lekovi koi mo`at da se kupat vo aptekite slobodno. 4(5).obi~no bez sovet od lekar. McElnay JC. So zloupotreba na lekovite vo nemedicinski celi se menuva mozo~nata aktivnost i toa vodi kon zavisnost i potreba od postojano dopolnuvawe na dozata. British Medical Journal. posebno koga korisnicite prodol`uvaat da gi zemaat i pokraj toa {to se povlekla bolesta ili sostojbata. 1027 Khantzian EJ (1985). alergii i dr. 287. srceto itn. 724. o{tetuvawe na mozokot. kako na primer anksioznosta. skr{eni koski. no mo`e da zapo~ne nevino kako na~in za olesnuvawe na nesakani sostojbi kako nesonica. Samolekuvaweto sekoga{ ne e od pogre{ni pri~ini. SMH: Recent Developments on the Self-Medication Hypothesis. . korista od OTC preparatite generalno e pogolema od nivnite rizici.Tema na brojot Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE Lekuvawe bez profesionalno sledewe od lekar. pred se. 1(10). Frances RJ (1997). Nekoi lu|e koi stradaat od nekoi mentalni zaboluvawa (na primer depresija). similarities and differences. Hughes CM. Duncan DF (1974a). do lekovi za namaluvawe na telesnata te`ina. se obiduvaat da go korigiraat sopstvenoto raspolo`enie so samole~ewe. Khantzian EJ (1997). crniot drob. nivnata dolgotrajna upotreba predizvikuva zavisnost. 131(2). Iako na farmacevtskiot pazar vo svetot bil okolu 10 godini. Kolku pove}e tabletki se ispieni. tolku olesnuvaweto e pogolemo i zatoa bil masovno zloupotrebuvan vo samolekuvawe {to dovelo do nesogledlivi posledici. 4(5). Tie se socijalno nesposobni i se golem problem vo op{testvoto. Na primer. Zloupotrebata na lekovi i drugi preparati e po~esta kaj pomladata populacija. Mack JE. id1. toj uni{til bezbroj `ivoti i stotici korisnici po~inale. da ja namalat telesnata ili psihi~ka bolka. Schatzberg AF (1974). posegnuvajki po alkohol. Ulogata na lekarite i farmacevtite vo ovoj slu~aj e od klu~no zna~ewe. Duncan DF (1974b). 24. cigari i ilegalni drogi. Nekoi lu|e zapo~nuvaat so umereni dozi na lekovi ili drugi preparati. bez lekarski recept. samomedikacija. Tekoven fenomen vo mnogu zapadni op{testva i kaj nas e {irokata upotreba na vitamini.The self-medication hypothesis: a review of the two major theories and the research evidence. grbni bolki itn. 312. a ponekoga{ duri i toa da se zloupotrebi. 8. Dodeka ovie sredstva ovozmo`uvaat momentalno olesnuvawe od nekoi simptomi. 69. Harvard Review of Psychiatry. a poretko kaj vozrasnite nad 65 god. oxycodone nema prag na efikasnost. 255. Me|u eden od poopasnite prepi{uvani lekovi e Oxycontin(oxycodone hydrochloride). rastitelni preparati i drugi OTC “supplements” . Bradley C (1996). no. ili lekovi za nastinka ili alergii koi sodr`at dekongestiv pseudoephedrine. Clinical Toxicology Bulletin. defekti na bubrezite. Heroin American Journal of Psychiatry. Khantzian. Mnogu lu|e eksperimentiraat so lekovite koi se prepi{uvaat od lekar od mnogu pri~ini: od zabava. no. Postojat pove}e od 80 terapevtski kategorii na OTC preparati od lekovi vo le~ewe na akni. i bez profesionalno vodewe. Blenkinsopp A. The self-medication hypothesis of substance use disorders: a reconsideration and recent applications. na edukacija na naselenieto od opasnosta od samolekuvawe bez lekarski nadyor.

5-1% nekolku sedmici dokolku sostojbata na ko`ata e vlo{ena i se prisutni psorijati~ni promeni. odnosno masla {to }e ovozmo`at otstranuvawe na inflamiranite plaki 2. upotreba na steroidni kremovi {to }e dejstvuvaat protivvospalitelno. po~nuvaj}i od lokalna terapija. 4. Kaj pacientite so psorijaza. terapijata i sovetuvaweto na pacientite so psorijaza psorijazata. isto taka. plaki so jasno ograni~eni rabovi. Fototerapijata mo`e da se koristi kako mono-terapija (edine~na). gutatna . promenite naj~esto se lokalizirani na laktite i kolenata. inverzna-intertriginozni regii). 8. kapewe so kupki {to sodr`at mineralni soli. patuvaat do dermisot.. preku oralna se do fototerapija. da se dodade nekolku kapki maslo ili mineralna sol. infiksimab). 3. povredi.dava dobar terapevtski odgovor kaj plakarnata psorijaza). 5. infekcii. no i golem broj na drugi faktori se javuvaat kako trigeri {to ja pottiknuvaat bolesta (stres. Lokalnata terapija na psorijazata podrazbira koristewe na emulzii i masla {to }e gi omeknat skvamite. Psorijazata naj~esto se javuva kako plakarna. Vo sredinata na osumdesettite godini na minatiot vek. upotreba na lekovi. Vo odnos na lokalizacijata. Pokraj ko`ata. pridonesuvaat vo podobruvaweto kako na samite plaki. preku nivnata neophodnost vo aktiviraweto na T-kletkite. se relevanten faktor vo nastanuvaweto na psorijati~nite plaki. Peroralnata terapija gi vklu~uva metotreksat. Sovremenite istra`uvawa uka`uvaat deka T-limfocitite se identifikuvani vo psorijati~nite plaki. 6. po procesot na aktivirawe i povrzuvawe so ostanatite u~esnici vo imuniot odgovor. aktiviranite T-kletki. Vo vodata kade }e se kape pacientot. i da ostane pacientot vo vakvata bawa okolu 15 minuti. Postoe~kata terapija na psorijazata vklu~uva razli~ni terapevtski modaliteti vo tretmanot na Kako da im se olesni `ivotot na pacientite so psorijaza 1. no ponekoga{ mo`e da generaliziraat na pogolemi povr{ini. i na kraj. emolientni kremovi ili emulzii. pu{ewe ili intenzivno son~awe. Aktiviranite T- . hroni~na. klini~ki pregled i patohistolo{ki naod. Antigen-prezentira~kite kletki. Izbegnuvawe na stresni sostojbi. Kratkotrajnoto eksponirawe na sonce dava odli~en terapevtski rezultat (zdravite delovi od ko`ata zadol`itelno da se za{titat so krem so visoka ili ultra za{tita). Nave~er upotreba na neutralni. infekcii. Ako pacientot e vo mo`nost neka prestojuva opredelen vremenski period na more. no mo`e da se javi i vo drugi formi (pustularna. retinoidi. Izbegnuvawe na alkoholni pijalaci. Posebna nega na ko`ata na pacientot .. Nasledniot faktor ima golema uloga vo nastanuvaweto na psorijazata. od kade {to preo|aat vo epidermot na ko`ata. kupki so mineralni soli {to }e pomognat za podobra nega na psorijati~nata ko`a. Najdobar terapevtski modalitet e individualno da se pristapi kon sekoj pacient i efikasnosta od samata terapija }e donese podobri rezultati.Farmacevtski informator Sovremeni aspekti na etiologijata. Upotreba na kortikosteroidni kremovi 0. pu{ewe. vo format koj e lesno prepoznatliv od strana na T-kletkite (7-8). taka i na sevkupnata zdravstvena sostojba na pacientot (1-6). promenite ~esto mo`e da se prisutni i na noktite.edna{ dnevno. 7. edni od trite glavni grupi na kletki odgovorni za medijacijata na procesite na imuniot sistem go koordiniraat vkupniot imun odgovor kon opredelena noksa (antigen). odnosno prezentiraweto na antigenot na povr{inata. ili kombinirana so drugi terapevtski modaliteti (upotreba na EXCIMER laser kaj lokalizirana psorijaza). genetski determinirana sostojba na ko`ata.naj~esto se javuva kaj deca. ponatamu inicijacijata i odr`uvaweto na leziite bara aktivirani T-kletki. vitamin D3 (kalcipotriol). a prepokrieni so sivo-beli skvami. T-kletkite. Dijagnostikata na psorijazata se temeli na dobro zemena anamneza. koja ja karakteriziraat eritemni papuli. kade kako kriti~na komponenta na patogenezata se javuva aktivnosta na abnormalnite T-imunokompetentni kletki. utvrdeno e deka psorijazata e zaboluvawe od imunolo{ka priroda.). topi~ni retinoidi (tazaroten . inovativni biolo{ki lekovi vo terapijata na psorijaza (enbrel. Forum 50 Psorijazata e avtoimuna. lekovite {to ja suprimiraat aktivnosta na Tkletkite.

et al. J Exp Med. {to ne Vi nudi F._______________________ Dali poznavate drugi vakvi spisanija? € Da € Ne " 51 " Koristena literatura 1. 6. Nickoloff BJ. klini~ki se evidentiraat kako psorijati~ni plaki. 2002.I? Mn.I? € Korisno € Informativno € Interesno € Sovremeno € Up-to date info € Stru~no € Neophodno € Profesionalno Drugo ____________________ Kako doznavte za F.18:1376-1380. ili nivno migrirawe vo tkivata.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. D-r Iskra Petrovska-[e{ova. Walport M. 1988. Gilleaudeau P. 7. odnosno `ivotniot vek na epidermalnite kletki e namalen od 3 sedmici na 3-4 dena. no nikoga{ do sega ne sum videl/a primerok od spisanieto € Povremeno go ~itam € Redovno go ~itam i go dobivam spisanieto Koi od slednive atributi najmnogu Vi asocira na F. Expression of HLA-DR molecules by keratinocytes. Fu SM. Blokirawe na ekspresijata na citokinite (blokirawe na intereferonskite receptori). J Am Acad Dermatol. February 22-27. spec. Immunologic mechanisms in psoriasis. Joshi A. but not keratinocyte. " Koi se tie? [to Vi nudat gorenavedenite spisanija. Krueger JG. The immunologic and genetic basis of psoriasis. 2002.164:1013-1028. New York. 2002. et al. koi bi trebalo da dejstvuvuvaat.135:1104-1110.I e korisen za Vas i Va{ata rabota? € Stru~ni info. La. Beyer J. 3.46:1-23. 1999.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. New Orleans. Response of psoriasis to a lymphocyteselective toxin (DAB389IL-2) suggests a primary immune. Immunobiology. pathogenic basis.May/June:150-161. € Relicencirawe € Marketing Dr. Krueger JG. J Am Acad Dermatol. Treating psoriasis with biologic agents. koi bi imale potencijal za klini~ki benefit. et al. 1995. Poster #P547.Nizok Demogravski info: Godini ________________ Pol m ` Grad ____________________ Vrabotuvawe/ zanimawe _______________________ " POPOLNI I VRATI . Janeway CA. Gottlieb SL. 2. Pharmacodynamic effects of subcutaneous (SC) administration of efalizumab (antiCD11a). 4. 2001. Dummer W. Vrzuvawe na citokinite so drugi supstrati pred da zapo~nat da dejstvuvaat na keratinocitite. Nature Med. doveduvaat do predvremeno sozrevawe i intenzivna proliferacija na keratinocitite. 8. Gottlieb AB. Gottlieb AB. odnosno da ja stopiraat ili onevozmo`at psorijati~nata kaskada na imunolo{kiot odgovor. 5th ed. inovativni preparati. The immunologic basis for the treatment of psoriasis with new biologic agents. and presence of Langerhans cells in the dermal infiltrate of active psoriatic plaques. dermatovenerolog PZU specijalisti~ka ordinacija D-R AN^EVSKI Farmacevtski informator POPOLNI I VRATI Kolku Vi e poznato brend imeto: FARMACEVTSKI INFORMATOR? € Nikoga{ ne sum slu{nal/a za nego € Sum slu{nal/a. 5. Arch Dermatol. Presented at the 60th Annual Meeting of the American Academy of Dermatology. Sovremenite pristapi vo tretmanot na psorijazata podrazbiraat novi. Ovie histopatolo{ki alteracii.I? € Kolegi € WEB € Farmacevtska komora Dr.I? Od koj aspekt F. Science Med. Lifshitz B.__________________________ Kako go rangirate kvalitetot na F. Travers P. Johnson R.Forum kletki i citokinite. NY: Garland Publishing. Specifi~nite strategii vo razvojot na biolo{kite lekovi podrazbiraat: Blokada na interakciite {to vodat do T-kleto~na aktivacija. et al.Nizok Kako ja rangirate vrednosta na F. Eliminacija na patolo{kite T-kletki so terapija specifi~no naso~ena protiv aktiviranite Tkletki.I? Mn. 1986.1:442-447.

Vo ovaa studija mo`evme da gi sporedime prednostite. pacienti so dijabetes i periferna neuropatija bea isklu~eni od studijata. METOD Vo na{ata studija nie vklu~ivme okolu 40 pacienti so fizikalen status ASA 1-2. VOVED Op{tata anestezija kako i regionalnata anestezija se naj~esto koristeni anesteziolo{ki tehniki za izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti za ednodnevnata hirurgija. Xambazovska Klinika za anestezija reanimacija i intenzivno lekuvawe Medicinski fakultet. nie gi prosledivme slednite parametri: (1) vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija.remifentanil).remifentanil) dodeka vo vtorata grupa n=20 (PNB) bea vklu~eni pacienti vodeni so blokada na scijatniot i femoralniot nerv izvedena so 0. Reanimation and Intensive Care Faculty of Medicine University St.5) Spinalnata regionalna anestezija e naj~esto koristena tehnika za artroskopija na koleno.61). Vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija za artroskopija na kolenoto kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 16 (10-28) minuti. PNB=160 € ) (p=0. Donev. nesakanite efekti od anesteziolo{kata tehnika. Vo studijata za artroskopija na koleno bea vklu~eni 40 pacienti podeleni vo dve ednakvi grupi.003). Kuzmanovska. sevofluoran kako i remifentanil go skratuvaat vremeto na oporavuvawe po operativnata intervencija. Petru{eva. Prvata grupa (OA) vklu~uva 20 pacienti. zadovolstvoto na pacientot od anesteziolo{ka tehnika kako i tro{ocite potrebni za izveduvawe na anesteziolo{kata tehniki. B. (6-8) Porastot na tro{ocite na modernite anesteti~ki lekovi.015). pacienti so srcevi i respiratorni te{kotii. na vozrast od 18 do 65 godini kaj koi ja primenivme operativnata intervencija artroskopija na koleno kako ednodnevna hirur{ka procedura. Kartalov. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 13 (822) minuti (p=0.Skopje tite od vtorata prestojuvaa 23 (795) minuti (p=0. Pacientite bea podeleni vo dve ednakvi grupi.Farmacevtski informator Praktika KOMPARACIJA NA REMIFENTANIL PROPOFOLSKATA ANESTEZIJA SO BLOKADA NA SCIJATNIOT FEMORALEN NERV KAJ PACIENTI KAJ KOI SE IZVEDUVA ARTROSKOPIJA A. KLU^NI ZBOROVI: Op{ta anestezija za artroskopija na koleno (propofol remifentanil). Ne postoea golemi razliki na vkupnite tro{oci pome|u dvata razli~ni anesteti~ki tehniki. (OA=157 € . Cyril and Methodius – Skopje A. Od regionalnite nervni blokovi za izveduvawe na artroskopija so uspeh mo`e da se koristi i scijatniotfemralen blok. Kiril i Metodij". Pacientite od prvata grupa (OA) vo sobata za budewe prestojuvaa 7 (5-20) minuti dodeka pacien- . Vtorata grupa (PNB) isto taka vklu~uva 20 pacienti kaj koi za artroskopija APSTRAKT 52 Vo ovaa studija pri izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) po zavr{uvawe na operativnata intervencija bea direkno isprateni na hirur{koto oddelenie. Q.25% bupivakain (25 ml/kg). Univerzitet "Sv. Nojkov. kako i redukcijata na bolni~kiot buxet ja nametna potrebata da se napravi sporedba na tro{ocite i benefitot pome|u dvete anesteti~ki tehniki. J. Vo prvata grupa n=20 (OA) bea vlu~eni pacienti vodeni so op{ta anestezija (propofol .femoralen blok kako i kaj pacientite vodeni so op{ta anestezija so propfol i remifentanil. Za ovaa cel napravivme edna prospektivna studija kade {to izvr{ivme evaluacija na vremeto potrebno za podgotovka na pacientot za izveduvawe na artroskopijata. (2) vremeto pominato od operativnata intervencija do napu{tawe na pacientot od bolnicata i (3) vkupnite tro{oci za izveduvawe na anestezijata kaj pacientite vodeni so scijaten . (1-3) Novite kratkodeluva~ki anesteti~ki lekovi kako {to se propofol. vremeto potrebno za oporavuvawe na bolniot od operativnata intervencija. poto~no pome|u lokoregionalnata tehnika (scijaten . (4. Clinic for Anaesthesia. nedostatocite kako i tro{ocite pome|u dve anesteti~ki tehniki za artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. dodeka site pacienti od prvata grupa po zavr{uvawe na operacijata moraa da bidat smesteni vo sobata za budewe (p=0.001). Kartalov. V. Scijaten-femoralen nerven blok.remifentanil). A. Pacientite kaj koi postoi kontraindikacija za regionalna anestezija.femoralen blok) i op{tata anestezija izvedena so novite kratkodejstvuva~ki anesteti~ki lekovi (propofol . kaj koi za artroskopija na koleno be{e primeneta op{ta anestezija (propofol .

Spored VAS za bolka.femoralen blok be{e izveden so specijalna teflonska igla.visual analogue scale. Ako vitalnite parametri se stabilni vo dve posledovatelni merewa i VAS e poniska od 3. vo toj slu~aj pacientot se prefrla na hirur{koto oddelenie.25% bupivakain (25 ml).1 mA. (6-8) Pacientite od vtorata grupa (PNB) bea spremni za operacija vo momentot koga vo potpolnost }e se izgubi ~ustvoto na drazba predizvikano od igla vo femoralnata i scijatnata nervna distribucija kako i nesposobnosta na pacientot da ja podigne nogata na operacioniot stol i nemo`nosta za fleksija na nogata vo kolkot. {pricevi kanili i dr) kako i personalnite tro{oci.(nepostoewe na potreba za sedacija i dodatna analgezija) 2. Statisti~kata analiza be{e napravena so (SPSS 7. Nepostoewe na nervna blokada . dodeka intravenskata infuzija vo tek na operativnata intervencija za dvete ispituvani grupi iznesuva{e 5 ml/kg na ~as (Ringer laktata).75). Premedikacijata na pacientite be{e izvedena so midazolam 0. Kaj prvata grupa (OA) ispitanici be{e primeneta remifentanilska infuzija od 0.2 mg/kg za edna minuta i 2 . Kaj edniot od niv operativnata intervencija se prodol`i so op{ta anestezija.( potreba za op{ta anestezija) Klini~ki relativnata hipotenzija se notira{e toga{ koga sistolniot pritisok }e se namale{e za 30% pod po~etnata vrednost. Tabela 1 Demografski karakteristiki na ispituvanite grupi. a potoa se izveduva{e i blokada na scijatniot nerv so 10 mL od lokalniot anestetik. tro{ocite za medicinskite materijali (igli. Kvalitetot na nervniot blok se evaluira{e spored slednite kriteriumi: 1.4 mg/kg na kontrolirana infuzi na propofol.femoralen Op{ta anestezija nerven blok (n=20) (n = 20) Prestoj vo sobata za budewe (min) Vreme na prvo urinirawe (min) 23 (10-95) 147 (100-400) 10 (5-25) 260 (150-385) P 0. hirurzite intraartikularnovo koleno apliciraa po 20 ml na 0. Kaj samo dvajca pacienti (10%) be{e apliciran analgetik vo raniot postoperativen period i od prvata grupa (OA) (p=0. 7 pacienti od prvata grupa (OA) imaa vrednost od 3 vo vremeto koga bea prefrluvani od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie dodeka kaj vtorata grupa (PNB) vo istiot vremenski period nepostoe{e nikakva bolka spored VAS skalata kaj nitu eden od pacientite (p=0. Vremeto potrebno za podgotovka na pacientite za operativnata intervencija (od intravenskata premedikacija do dezinfekcija na ko`ata) kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 13 (8 . Op{ta anestezija (n = 20) Âozrast (god) Telesna te`ina (kg) Âisina (cm) Polova distribucija (m/`) Fizikalen status ASA 1/2 51 (19-65) 82 (53-95) 175 (155-182) 13/7 12/8 Scijaten femoralen nerven blok (n = 20) 46 (25-65) 73 (57-100) 168 (151-190) 11/9 13/7 Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) .05 mg/kg.50% bea direktno prefrleni od operacionata sala na hirur{koto oddelenie.0. Op{tata anestezija kaj pacientite od prvata grupa be{e primeneta vo operacionata sala. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija.22) minuti. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 16 (10-28) minuti.015) Kaj vtorata grupa (PNB) ne se zabele`aa nikakvi kardiocirkulatorni nesakani efekti. Scijaten . REZULTATI Demografskite karakteristiki na dvete ispituvani grupi se prika`ani vo tabela 1. dodeka periferniot nerven blok kaj vtorata grupa be{e izveden vo sobata za budewe. (p=0. a potoa pacientite bea vnesuvani vo operacionata sala.25% bupivakain. kaj pacientite intravenski se aplicira{e tramadol vo doza od 100 mg.005 53 ispituvani grupi zavisea od tro{ocite na site anestetici upotrebeni pri operativnata intervencija. Vo slu~aj vrednosta spored VAS da be{e pogolema od 3. Tabela 2 Vremeto pominato vo sobata za budewe i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi.43).1 mg na fentanil za da se zavr{i operativnata intervencija) 3.0). Neadekvaten nerven blok - Farmacevtski informator (potreba za aplicirawe na 0. [est pacienti od prvata grupa (OA) . Scijatniot .Praktika na koleno be{e primeneta periferna nervna blokada (scijaten femoralen blok). a strujnata stimulacija be{e so intenzitet od 0.013). dodeka kaj vtorata grupa pacienti (PNB) analgetik vo prviot postoperativen den dobija sedum pacienti 37% (p=0. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija na sekoj 5 minuti se slede{e bolkata spored VAS . Samo dvajca pacienti od vtorata grupa (PNB) -12% ~uvstvuvaa lesna bolka vo tekot na artroskopijata. Neurostimulacijata se izveduva{e so frekvencija od 2 Hz. kako i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi.001 0. Adekvaten nerven blok . Vkupnite tro{ocite kaj dvete Rezultatite se prezentirani so sredna vrednost. Vo vtorata tabela e prika`an periodot pominat vo sobata za budewe. . Na po~etokot se izveduva{e infiltracija na femoralniot nerv so 15 ml na lokalniot anestetik.30% dobija analgetik vo prviot postoperativen den. Ovaa sostojba se tretira{e so interventno aplicirawe na 200 ml na Ringer laktat. Kaj sedum pacienti od prvata grupa (OA) .005).1 . Kaj vtorata grupa ispitanici (PNB) be{e primenet scijaten femoralen blok izveden so neurostimulator so 0. osven fizikalniot status ASA. dodeka site pacienti od prvata grupa (OA) prestojuvaa vo sobata za budewe.36% postoe{e relativna hipotenzija po vovedot vo anestezija (p=0.5 .

Farmacevtski informator
Na tabela 3 e prika`ana analiza na tro{ocite. Tabela 3 Analiza na tro{ocite kaj dvete ispituvani grupi. Scijaten Op{ta femoralen nerven anestezija blok (n=20) (n = 20) Tro{oci za potreben 7 (7-14) 15 (15-22) materijal Tro{oci za anestetici 32 (23-41) 14 (14-15) Tro{ocite za 28 (16-44) 30 (20-44) perioperativnoto vreme Tro{ocite zavremeto pominato 30 (0-176) 1,1 (0-22) vo sobata za budewe VKUPNI TO[OCI 160 (105-195) 158(105-194) DISKUSIJA Ispra}aweto na pacientite od operacionata sala direktno na hirur{koto oddelenie e efektiven na~in za namaluvawe na vkupnite tro{ocite za anestezija pri artroskopija na koleno, bidej}i na ovoj na~in se namaluva monitoriraweto na pacientite, kako i se namaluva potrebata od anga`manot na sestrite. (13) Rezultatite od na{ata studija sugeriraat deka pacientite od vtorata grupa (PNB) pobrzo se ispra}aat od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie, {to ne e slu~aj i so pacientite od prvata grupa (OA). Kaj pacientite od vtorata grupa (PNB) e zabele`ano podolgo vreme do prvoto urinirawe, kako i prolongirana reverzija od nervnata blokada, so {to se prolongira i vremenskiot prestoj vo bolnica. Za sre}a, perifernite motorni blokovi nemaat vlijanie na simpati~kiot tonus poradi {to se pomali i promenite na kardiovaskularnite parametri. Perifernite motorni blokovi isto taka go prolongiraat vremetraeweto na postoperativnata analgezija. Anesteziolozite ~esto se zagri`eni za faktot deka perifernite nervni blokovi mo`at da go prolongiraat perioperativnoto vreme.

Praktika
Patel i kolegite smetaat deka pacientite za artroskopija kaj koi e primeneta op{ta anestezija so opijati i azoten oksidul, treba da pominat vo sobata za budewe 90 minuti po operativnata intervencija, dodeka kaj pacientite kaj koi e apliciran femoralniot blok se potrebni samo 60 minuti (2). Ovaa razlika e poradi razli~niot na~in na osloboduvawe od bolkata. Dahl i kolegite ja komparirale spinalnata, epiduralnata i propofolskata anestezija za artroskopija na koleno, pri {to uvidele deka propofolskata anestezija obezbeduva najkratko zadr`uvawe vo operacionata sala, no taa e asocirana so pointenzivna postoperativna bolka, kako i pogolemi vkupni tro{oci. (20) Vo ovaa prospektivna randomizirana studija uvidovme deka kaj pacientite kaj koi se primenuva artroskopija na koleno so blokadata na scijatniot i femoralniot nerv postignavme pokratok vremenski prestoj vo sobata za budewe, a dobivme re~isi podednakva intraoperativna analgezija so relativno pomali vkupni tro{oci vo odnos na pacientite vodeni so op{ta anestezija.

P

0,0005 0,0005 0,008 0,0005 0,61

54

KORISTENA LITERATURA
1. White PF. Outpatient anesthesia. In: Miller RD (ed). Anesthesia, 3 rd edn. New York, USA : Churchill Livingstone, 1990, 2025-2059. 2.Patel NJ, Flashburg MH, PaskinS, Grossman R, Regional anesthetic technique compeared to general anesthesia for outpatient knee arthroscopy. Anesth Analg 1986; 65:185-187 3.Ben-David B, Levin H, Solomon E, Admoni H, Vaida S. Low dose diluted spinal bupivacaine for ambulatory surgery.Anesth Analg1996; 83: 716-720 4.Pavlin DJ, Rapp SE, Polissar NL, Malmgren JA, Keyes H . Factor affecting discharge time in adult outpatients. Ansth Analg 1998; 87; 816-826 5.Epple J. Kubitz J. Schmid H. et all Comparative analysis of cost of totalintravenus anesthesia with propofol and remifentanil vs.balanced anesthesia with isofluoran and fentanil.Eur. J.Anesth. 2001; 18;20-28 6. Fanelli G. Sansone V,Nobil F, Pedoti E, Aldegheri G. Locoregional anesthesia for surgical arhroscopy of the knee. Minerva Anestesiol 1992; 58 ; 121-125 7.Casati A,Cappelleri G, Fanelli G et all. Regional anesthesia for outpatient knee arthroscopy : a radndomised clinical comparationof two different anaesthetic technique. Acta Anesth. Scandinavica 200; 44; 543-547 8. Cappelleri G, Casati A, Fanelli G et all. Unilateral spinal anesthesia or combaind sciatic-femoral nerve block for day case knee arthroscopy : a prospective randomized comparison. Acta Anesth. Scandinavica 2000; 66; 131-136 9. Suttner S, Boldt J, Schmid C, Piper S, kumple B, Cost-analysis of target-controled infusion-based anesthesia compared with standard anesthesia.Anest Analg1999; 88 ; 77-82

10. Browener WS, Black D, Newman B, Hulley SB, Designing Clinical reseach: An epidemiological Approach. Wiliams & Wilkins 1988; 139-150 11. McMinn RMH, Hutching RT, Color atlas of human anatomy. Chicago .USA Year Book, 1977, 296-297 12.Aldrete JA, Kroulik D, A postanethesia recovery score. Aneth Analg 1970; 49; 924-934 13. DexterF, Macario A, Mahbberg PJ, Lubarsky DA, Computer simulation to determine how rapid anesthetic recovery protocols to decrise the time of emergence or increase the phase 1 postanesthesia care unit bypass rate affect staffing of an ambulatory surgery center. Anest Analg 1999; 88 ; 1053-1063 14. Dexter F,Tinker JH, Analysis of strategies to decrese postanesthesia care unit cost. Anesthesyology1995; 82; 94-101 15. Pavlin DJ, Pavlin EG, Fitzgibbon DR, Koerscgen ME, Plitt TM, Menagment of bladder function out-patient surgery. Anesthesyology1999; 91; 42-50 16. Grant SA, Nielson KS, Greengras RA, Steel SM, Klein SM, Continuous peripheral nerve block for ambulatory surgery. Reg Anesth Pain Med 2001; 26; 209-214 17. Corda DM, Enneking FK, A unique approach to post-operative analgesia for ambulatory surgery. J Clin Anesth 2000; 12; 595-599 18. Chelly JE, Greger J, Gebhard R, Ambulatory continuous perineural analgesia infusion: are we ready? Anesthesyology2000; 93; 581-582 19. Fenelli G, Casty A, Beccaria P et all.A duble blind comparison of ropivacaine, bupivacaine, and mepivacaine during sciaticfemoral nerve blockade. Anest Analg 1998; 87; 597-600 20.Dahl V, Gierloff C, Omlad E, Spinal epidural or propofol anesthesia for out-patient knee arthroscopy?Acta Anest Scand1997; 41; 1341-1345

Redovna rubrika

Farmacevtski informator

POSTOI LI KORELACIJA POME\U UPOTREBATA NA PERORALNITE HORMONALNI KONTRACEPISKI LEKOVI I POJAVATA NA TROMBOZA I TROMBOEMBOLISKI KOMPLIKACII ?
Hormonskata peroralna kontracepcija naj~esto se sproveduva na dva na~ina: so primena na preparati vo koi se kombinirani estrogeni i gestageni ili so kontinuirana primena na gestageni, bez kombinirawe so estrogeni.Taa e vo upotreba vo vremenski period podolg od 40 godini i pretstavuva najefikasna forma na kontracepcija. Vo prvata godina na koristewe na peroralnata kombinirana kontracepcija (estrogeni plus gestageni), bremenost se javuva samo kaj okolu 3% od `enite. Podobri rezultati vo spre~uvawe na nesakana bremenost se postignati so primena na hormonalna kontracepcija vo forma na injekcii (0.3%) i implanti (0.09%). Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepcija pokraj toa {to ja spre~uva nesakanata bremenost, go namaluva i rizikot od javuvawe na epitelijalen ovarijalen karcinom, endometrijalen adenokarcinom, benigni promeni na dojkite (fibroadenomi i cisti) pelvi~ni inflamatorni bolesti i ektopi~na bremenost. Dozata na estrogeni vo peroralnite kontracepcii varira od 30-50 mg etinil estradiol, a dozata na progesteron varira vo zavisnost od negoviot relativen potencijal (efekt vrz humaniot endometrium, androgen ili kortikosteroiden potencijal, sposobnost za inhibicija na ovulacijata), so cel da se postigne najvisok soodnos pome|u korisnosta i rizikot od primenata na lekot. Nesakanite dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija koi se javuvaat brzo po primenata na lekot se dobro poznati, a nesakanite dejstva koi se javuvaat podocna vo tekot na primenata na lekot pote{ko se studiraat, posebno ako se mala incidenca na javuvawe. Za prou~uvawe na ovie nesakani dejstva se organiziraat golemi kohortni studii. Najzna~ajnite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija se od strana na krvnite sadovi i kardiovaskularniot sistem. Golem broj na epidemiolo{ki studii sugeriraat silna povrzanost pome|u primaweto na peroralni kontracepciski lekovi i nagla kardiovaskularna smrt. Apsolutniot rizik za nejzino javuvawe e mal, no relativniot rizik se zgolemuva. Ne e utvrdena epidemiolo{ka poddr{ka na hipotezata deka toa se dol`i na ateromatozni promeni, bidej}i e utvrdeno deka rizikot od javuvawe na miokardijalen infarkt e zabele`itelen za vreme na koristewe na peroralnite kontracepciski lekovi, is~eznuva po prekin na upotrebata i ne e vo korelacija so vremetraeweto na koristewe na peroralnata kontracepciska terapija. Se smeta deka zgolemeniot rizik od kardiovaskularni naru{uvawa se dol`i na promenite vo plazmatskite lipidi, jagleni hidrati i faktorite od koi zavisi hemostazata. Ovie varijabli mo`e da bidat promeneti pod vlijanie na steroidite koi se sostaven del na peroralnata hormonalnai kontracepcija. Ima dokazi deka postoi pomal kardiovaskularen rizik pri primena na peroralni kontracepii koi sodr`at niska doza na estrogeni (< 50 mg etinilestradiol). Pri upotreba na ovie dozi e utvrdeno nesignifikantno zgolemuvawe na rizikot za javuvawe na miokardijalen infarkt, mozo~en udar poradi tromboza na krvnite sadovi, venski tromboembolizam i subarhnoidalno krvarewe. Vo ovie studii e utvrdeno deka pu{eweto cigari go zgolemuva kardiovaskularniot rizik pri upotreba na niskodoza`ni peroralni kontracepcii. Peroralnite hormonski kontracepcii doveduvaat do promeni vo faktorite zna~ajni za hemostazata. Utvrdeni se zna~ajni promeni vo koncentraciite na golem broj specifi~ni plazmatski komponenti na koagulacioniot i fibrinoliti~niot sistem. Se smeta deka ovie promeni se vo korelacija so estrogenskata komponenta vo peroralnite hormonalni kontracepii, bidej}i vakvi promeni ne se najdeni pri davawe na preparati koi sodr`at samo gestageni. Utvrdena e dozno-zavisna povrzanost pome|u dozata na estrogeni vo preparatite na peroralnite hormonalni kontracepcii i promenite na faktorite od koi zavisi hemostazata. Peroralnata hormonalna kontracepcija predizvikuva zgolemuvawe na koncentracijata na koagulacioniot faktor I (fibrinogen), II, VII, IX, X i XII, kako i namaluvawe na koncentracijata na antitrombin III, protein C i protein S. Kako posledica na ovie promeni se javuva sostojba nare~ena hiperkoagulabilnost na krvta. Pri prolongirana upotreba na peroralni kontracepcii se namaluva i koncentracijata na prostaciklin koj ima antiagregaciono i vazodilatatorno dejstvo. Zgolemeno nivo na fibrinogen se javuva u{te vo prvite meseci pri upotrebata na peroralnata kontracepcija, a doka`ano e deka se vra}a na normalnite vrednosti pri prekin na upotrebata na peroralnite kontracepciski lekovi. Denes postojat epidemiolo{ki i biohemiski dokazi deka peroralnata hormonalna kontracepcija ima trombogena aktivnost i go zgolemuvaat rizikot od tromboza. Prvite zna~ajni dokazi za zgolemen rizik od tromboembolizam pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija datiraat u{te od 1967 godina, koga vo golema studija izvedena od Britain’s Medical Research Council e zaklu~eno deka `enite koi gi koristat ovie preparati imaat zna~ajno pogolem rizik za javuvawe na dlaboki venski trombozi, belodroben embolizam, cerebralna tromboza, miokardijalen infarkt i tromboza na krvnite sadovi na retinata. Vo ponatamo{niot period se opi{ani poedine~ni slu~ai na javuvawe na dlaboki venski trombozi, tromboza na portalniot venski sistem i belodroben embolizam. Slabost na studiite vo ovoj ran period bila {to ne se zemeni pri prou~uvaweto i drugi faktori koi{to mo`e da imaat vlijanie na zgolemenata trombogena aktivnost (primer: pu{eweto ) i ne se prezemeni site merki za otstranuvawe na pristrasnosta pri ocenuvawe na slu~aite.

55

Farmacevtski informator
Vo golema studija koja opfatila pove}e od 65000 `eni vo SAD, koi koristele peroralna hormonalna kontracepcija i bile sledeni vo vremenski period podolg od 2 godini, bilo zaklu~eno deka postoi pozitivna korelacija pome|u upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i pojavata na venski tromboembolizam, mozo~en udar i miokardijalen infarkt. Kaj mladi `eni signifikantno po~esta e pojavata na venski tromboembolizam od pojavata na miokardijalen infarkt i mozo~en udar. Venskiot tromboembolizam e so poredok fatalen ishod vo odnos na drugite dva nastana, iako i toj mo`e da bide so te{ki posledici, pa duri i smrten ishod vo zavisnost od lokalizacijata. Vo vtorata polovina na 80-tite i prvata polovina na 90-tite godini se publicirani golem broj prikazi na slu~aj vo koi nastanot e povrzan so upotrebata na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi: cerebralna venska tromboza, fatalen centralen angitis, sinus tromboza, cerebralna ishemija, tromboza na bazilarnata arterija, vaskularni komplikacii na retinata, encefalopatija i renovaskularna hipertenzija, tromboza na koronarnite krvni sadovi so te`ok miokradijalen infarkt, tromboza na mezenteri~nite krvni sadovi, hepatalnite, renalnite veni i t.n. Kohortnata studija organizirana na 17000 `eni (Oxford Family Planning Association’s Cohort Study), koi bile sledeni vo vremenski period od okolu 16 godini ne poka`ala zna~ajno vlijanie na peroralnata hormonalna kontracepcija vo odnos na zgolemuvawe na mortalitetot (relativen rizik = 0.9). Mortalitetot poradi bolesti na cirkulatorniot sistem bil lesno zgolemen, kako i relativniot rizik za smrt poradi ishemi~na srceva bolest. Sli~ni rezultati bile dobieni i vo golemi studii izraboteni vo Finska i vo SAD. Vo studijata izvedena vo Finska ne bilo utvrdeno zgolemuvawe na relativniot rizik za smrt poradi miokardijalen infarkt ili mozo~en udar. Vo studijata izvedena vo SAD, kaj `enite koi bile nepu{a~i ili pu{ele pomalku od 25 cigari na den, mortalitetot pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija bil pomal od mortalitetot pri bremenost. Zgolemen mortalitet vo odnos na mortalitetot pri bremenost bil utvrden kaj `enite postari od 30 godini koi pu{ele pove}e od 25 cigari na den. Od prijavenite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija vredi da se napomene posledniot slu~aj so preparatot Yasmin, pri ~ija upotreba vo poslednite meseci se registrirani nekolku seriozni nesakani dejstva vo Republika Hrvatska i Avstralija. Preparatot Yasmin spa|a vo kombinirani kontracepciski lekovi i vo edna tabletka sodr`i 30 mg etinil estradiol (estrogen) i 3 mg drospirenon (progestogen). Iako preparatot spa|a vo t.n. nisko doza`ni estrogenski preparati, dve od serioznite registrirani nesakani dejstva se odnesuvaat na smrt na dve mladi `eni na vozrast od 22 i 24 godini poradi tromboza i belodrobna embolija. Preparatot Yasmin vo Republika Hrvatska e so re`im na izdavawe na lekot bez recept, odnosno se nao|a vo slobodna proda`ba. Tretoto seriozno nesakano dejstvo koe e registrirano vo Republika Hrvatska se odnesuva na karcinom na crniot drob koj se javil kaj mlada `ena na vozrast od 32 godini, pri {to za negovoto javuvawe kako suspektna e ozna~ena upotrebata na Yasmin. I pokraj pojavata na ovie nesakani dejstva, Agencijata za lekovi na Republika Hrvatska ne go povlekuva preparatot Yasmin od upotreba vo Republika Hrvatska poradi toa {to nesakanite dejstva koi se javile se opi{ani vo vnatre{noto upatstvo i zbirniot izve{taj za osobinite na lekot i so toa spa|aat vo nesakani dejstva koi se o~ekuvan rizik pri upotreba na preparatot, a napravenite farmacevtsko-hemiski ispituvawa poka`ale deka lekot gi ispolnuva kriteriumite za kvalitet. Golem broj na klini~ki studii se izvedeni so cel da se evaluira vlijanieto na dopolnitelni faktori kako {to se pu{ewe, arteriska hipertenzija i promeni vo lipoproteinskiot status kaj `eni koi upotrebuvaat peroralni hormonalni kontraceptivi. Vrz osnova na rezultatite od ovie klini~ki studii i rezultatite od studiite od koi nekoi se opi{ani vo prethodniot tekst, mo`e da se izvedat slednite zaklu~oci vo odnos na upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i rizikot od javuvawe na tromboza: Estrogenite hormoni, posebno ako se vo doza pogolema od 50 mg vo 1 tabletka ja zgolemuvaat produkcijata na faktorite na koagulacija i rizikot od tromboza;

Redovna rubrika
Pri upotreba na niskodoza`ni peroralna hormonalna kontracepcija (doza na enitinil estradiol < 50 mg ima zgolemen rizik od venski trombo-embolizam, posebno vo prvite 1-2 godini od upotrebata); Pu{eweto ne e dopolnitelen faktor za rizik od javuvawe na venska tromboza; Pu{eweto i estrogenite imaat aditiven efekt vo nasoka na zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na arteriska tromboza; Hipertenzija e zna~aen aditiven faktor za zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na mozo~en udar kaj `eni koi upotrebuvaat peroralna hormonalna kontracepcija; Niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepija ne go zgolemuva rizikot od miokardijalen infarkt ili mozo~en udar kaj zdravi `eni, nepu{a~i; Arteriskata tromboza (miokardijalen infarkt i mozo~en udar) poka`uva dozno-zavisna korelacija so dozata na estrogenite vo peroralnata hormonalna kontracepija, no nema podatoci za razliki vo rizikot pome|u preparatite koi sodr`at 20, 30 ili 35 mg etinil estradiol. Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepija e kontraindicirana za upotreba kaj `eni koi imaat istorija na idiopatski venski tromboembolizam i kaj `eni so familijarna istorija na idiopatski venski tromboembolizam. I pokraj site ovie podatoci za rizikot od upotreba na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi, mo`e da se zaklu~i deka niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepcija e bezbedna i so povolen soodnos korist/rizik koga se upotrebuvaat kaj mladi, zdravi `eni. Za da se zgolemi bezbednosta od upotrebata na ovie lekovi, posebno kaj `eni vo postara vozrast treba vnimatelno da se sledi prisustvoto na faktori koi go zgolemuvaat rizikot od tromboza i tromboemboliski komplikacii, kako {to se pu{eweto i prisustvoto na arteriska hipertenzija. Rizikot od kardiovaskularni nesakani dejstva se zgolemuva pri dolgotrajna upotreba na peroralnata hormonalna kontracepcija.

56

Doc. d-r Nikola Laba~evski, Medicinski fakultet Institut za farmakologija - Centar za nesakani efekti

VREMETRAEWE NA TERAPIJATA III.Vozrast godini 3. Dr`ava 2.Pol 4-6 Po~etok na nesakanoto dejstvo Den Mes God Ozdravuvawe bez posledici Ozdravuvawe so posledici Nesakano dejstvo vo tek Smrt Nepoznat 8-12 ISHOD OD NESAKANOTO DEJSTVO Den Mes God 7 + 13 OPI[ETE GO NESAKANOTO DESTVO (-A) (vklu~uvaj}i i relevantni podatoci od izvedeni testovi/laboratoriski analizi) POVRZANOST POME\U NESAKANOTO DEJSTVO I SUSPEKTNIOT LEK 1. DALI REAKCIJATA SE JAVI POVTORNO PO POVTORENATA PRIMENA NA LEKOT DA NE Nepoznato 17. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I ANAMNEZA 22. bremenost i dr. Datum na ra|awe 2a. Verojatna 3. DATUM NA TERAPIJATA (od / do) 19. Mo`na 4. Tip na prijava Spontana Od klini~ka studija Celno monitorirawe na podnoslivosta na lekot Adresa: Kontakt telefon: INSTITUT ZA PRETKLINI^KA I KLINI^KA FARMAKOLOGIJA SO TOKSIKOLOGIJA NACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI MEDICINSKI FAKULTET. INFORMACIJA ZA NESAKANOTO DEJSTVO 1. Inicijali na pacientot 1a. DNEVNA DOZA 16. PROIZVODITEL (ime i adresa) 26. SUSPEKTEN LEK (za{titeno i generi~ko ime na lekot) 20. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I DATUM NA APLIKACIJA (ne se vklu~uvaat lekovite upotrebeni za tretman na nesakanoto dejstvo) 23. Sigurna 2. Broj na serijata na lekot 24d. Ne mo`e da se klasificira " " II. INDIKACIJA ZA UPOTREBA 18. Na~in (-i) na aplikacija NE Nepoznato 21. Izvor na prijavata Bolnica Von bolni~ki izvor Op{t doktor Doktor specijalist Drugo Podatocite koi gi sodr`i popolnetiot pra{alnik se doverlivi i se upotrebuvaat za sledewe na nesakanite dejstva vo R. DRUGI RELEVANTNI PODATOCI (pr. Datum na prijavata Specijalnost: 25. DALI REAKCIJATA IS^EZNA PO PREKINUVAWETO NA LEKOT DA 15. SKOPJE REPUBLIKA MAKEDONIJA " . Malku verojatna 5. alergija." PRIJAVA ZA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI I. dijagnosti~ki proceduri. Za popolnuvawe na prijavata dovolno e samo somnevawe deka zabele`anata pojava e nesakano dejstvo na primenetite lekovi.) IV. INFORMACIJA ZA PROIZVODITELOT I PODNOSITELOT NA PRIJAVATA 24a. INFORMACIJA ZA SUSPEKTNIOT LEK (LEKOVI) 14. 24c.Makedonija. Podnositel na prijavata: Ime i Prezime: 24b.

Vo sekoj slu~aj. a ne na proda`ba na lekovite. Farmacevtite aktivno u~estvuvaat vo procesite na samogri`a i samomedikacija preku vr{ewe na nekolku va`ni funkcii.Farmacevtski informator Redovna rubrika ULOGATA NA FARMACEVTITE VO PROCESITE NA SAMOGRI@A I SAMOMEDIKACIJA Ulogata na farmacevtite zna~itelno po~na da se menuva vo poslednite dve dekadi. Samogri`ata e dejstvo koe lu|eto go pravat vrz samite sebe za da go za~uvaat i odr`uvaat svoeto zdravje. Kako i da e. taka i za pottiknuvawe na racionalnata upotreba na lekovite." Ovie standardi bea usvoeni i prezentirani vo Dokument na SZO od 1996 godina. 58 Biqana Lazarova. po farmakoinformatika Farmakoinformativen oddel JZU Op{ta bolnica . ekspertite od cel svet gi izrazija svoite gledi{ta za ulogata na farmacevtot vo samogri`ata i samomedikacijata. industrijata i vo obrazovnite institucii. Iznenaduva~ki e faktot deka lu|eto sami si menaxiraat dobar del od svoite zdravstveni problemi bez da konsultiraat doktor ili farmacevt. Tie imaat klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za da napravat dobar izbor na samogri`a i samomedikacija. Seto ova bara pogolemo fokusirawe na farmacevtite na menaxmentot na bolestite i odr`uvaweto na zdravjeto. Vrz osnova na seto ova. farmacevtite mora da obezbedat i soodvetno ~uvawe i skladirawe na lekovite u~estvuva vo kontinuiranoto razvivawe na profesionalnite aktivnosti. da go promoviraat konceptot na farmacevtska gri`a i aktivno da u~estvuvaat vo preveniraweto na bolestite. no i da imaat soodvetna doza i doza`na forma. odgovornosta da dava informira~ki i objektivni soveti za lekovite. da vr{i zdravstvena promocija e postavena vo rezolucijata WHA 47. Farmacevtot mora da: vospostavuva dobra komunikacija preku zapo~nuvawe na dijalog so pacientot za da dobie detalen uvid vo medicinskata istorija na pacientot utvrdi kakva e vistinskata sostojba kaj pacientot preku postavuvawe na klu~ni pra{awa i davawe na relevantni odgovori i informacii ima soodvetna oprema i da bide dobro podgotven za izveduvawe na pravilen skrining na specifi~ni sostojbi i bolesti. Ova partnerstvo pridonesuva do zaedni~ki pridobivki kako za postignuvawe na visok kvalitet za pacientite. Vo 1993 godina dogovorot za sorabotka pome|u Pharmaceutical Group of the European Community (PGEC) i Europian Proprietary Medicines Manufacturer’s Assotiation (AESGP) go postavija slednovo: Farmacevtot pretstavuva sovetodavatel na pacientite vo sekojdnevnata zdravstvena gri`a i e klu~na figura vo nabavuvaweto i dostavuvaweto na lekovi do pacientite.[tip . m-r farm. tuku e i ~len na tim vklu~en vo podobruvaweto na zdravstvenata za{tita vo bolnicite. Samomedikacijata e praktika kade poedincite gi tretiraat svoite zaboluvawa i sostojbi so lekovi koi se odobreni za upotreba i mo`e da se zemaat bez recept. Vo 1992 godina FIP izgotvi standardi za farmacevtskite uslugi i gi naslovi kako "Dobra farmacevtska praktika" (Good pharmacy practice GPP) vo javni i bolni~ki apteki. laboratoriite. a istovremeno se bezbedni i efikasni koga se upotrebuvaat vo soglasnost so propi{anoto upatstvo. Eden od 4 elementi na Dobrata farmacevtska praktika koj se nao|a vo ovoj dokument gi pokriva aktivnostite povrzani so samogri`ata. da gi preveniraat zaboluvawata i da se spravuvaat so bolestite. so {to }e mu obezbedi na pacientot snabduvawe na kvalitetni lekovi od renomirani dobavuva~i. socijalnite naviki. Farmacevtot denes ne e samo snabduva~ na lekovi i prigotvuva~ na medicinski pripravki. aptekite. preku davawe i interpretirawe na raspolo`livite informacii. kako {to e kontinuiranata edukacija sorabotuva so drugite zdravstveni profesionalci participira vo identifikuvaweto na zdravstvenite problemi i rizicite od niv vlijae na zgolemuvawe na svesnosta kaj pacientite za zdravstvenite sostojbi i prevencii na bolesti dava soveti na poedinci so cel da im se pomogne da napravat pravilen izbor na terapija so cel za za~uvuvawe na zdravjeto Od seto ova mo`e da se zaklu~i deka primaren fokus na farmacevtite e da se podigne dobrata farmacevtska praktika na povisoko nivo. SZO vo sorabotka so FIP organiziraa pove}e sostanoci i sovetuvawa so cel za unapreduvawe na ulogata na farmacevtot vo zdravstveniot sistem. bez pritoa da go naru{uva renometo na mati~niot lekar dava objektivni i nepristrasni informacii za lekovite bide sposoben da prenesuva i interpretira dodatni izvori na informacii za da gi zadovoli barawata i potrebite na pacientite bide sposoben da mu pomogne na pacientot kako da dojde do soodvetna i odgovorna samomedikacija ili ako e neophodno da mu dade na pacientot medicinski sovet poka`e isklu~itelna doverlivost vo pogled na zdravstvenata sostojba na pacientite bide odli~en nabavuva~ na lekovi. Isto taka. Toj e partner na farmacevtskata industrija za lekovite koi mo`e da se zemaat bez recept. ulogata na farmacevtite vo procesot na samomedikacija e mo{ne golema.12 na SZO. Lekovite koi se upotrebuvaat za samomedikacija treba da se so nau~no potvrdena bezbednost. spec. kvalitet i efikasnost. Od ovie pri~ini farmacevtot mo`e da ima klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za pravilen izbor na samole~ewe. faktorite od okolinata. lekovite treba da se specifi~no dizajnirani za potrebnata cel. `ivotniot stil. socioekonomskite faktori i samomedikacijata. Farmacevtot so svojot profesionalen kapacitet i vo direkten kontakt so pacientite e va`na alka vo davaweto na zna~ajni soveti za lekovite so koi raspolaga. kako i sovetite za nabavuvawe na lekovi ili nekoj drug vid na tretmani za bolesti koi mo`e uspe{no da se samotretiraat. Isto taka ovie lekovi treba da se indicirani za sostojbi koi se samoprepoznatlivi kako i za nekoi hroni~ni i rekurentni sostojbi. Klu~nata uloga na farmacevtot vo javniot zdravstven sistem za upotreba na lekovite. Ova e {irok koncept koj gi vklu~uva op{tata i li~na higiena. op{tata i li~na nutricija.

.

Herrier “Pharmacist . Pacient koj go omalova`uva sovetuvaweto. 60 Vnimatelno da se nabquduva govorot na teloto na pacientot i toj soodvetno da se protolkuva Li~nite problemi treba da se zaboravat pred da se zapo~ne so sovetuvaweto Da ne se pravi razlika vo odnesuvaweto so pacientite. Beardsley et al: “Pharmacist Patient Consultation Program PPCP Unit 2” . doverba i dinami~nost. a pritoa gi ignorira ubeduvawata na pacientot. m-r. Farmacevtite treba dobro da gi poznavaat svojstvata na lekovite. slabo poznavawe na jazikot na koj farmacevtot mu se obra}a na pacientot. The Tokyo Declaration (1993) Standards for quality of pharmacy services (FIP Guidelines for Good Pharmacy Practice. da se samouvereni i profesionalni so dobri komunikaciski sposobnosti. Marie Gardner. Ako farmacevtot dava informacii za lekuvaweto. kon malite deca. R.Dimitrovska pevtski pristap Pacientite gi dobivaat svoite lekovi direktno od farmacevtot. kako i sprotivni medicinski ubeduvawa. pre~ekot e topol i gri`liv. preku govorot na teloto i/ili tonot i bojata na glasot. Dokolku atmosferata e dobra. a otporot na pacientote u{te pogolem. li~no ili preku receptot Od druga strana.Patient Consultation Program PPCP – Unit 1” 4. Farmacevtot treba da bide podgotven da se spravi so eventualnata pojava na barieri pri kontaktot so pacientot. mo`e da e od korist ili da deluva {tetno na komunikacijata. besen ili voznemiren pacient. so najsoodvetna usluga Farmacevtite sorabotuvaat i so drugite zdravstveni profesionalci. The Coalition for Community Pharmacy Action Code (http://www. Edinstvena razlika da se pravi samo kon itnosta ozna~ena na receptot. pacientite imaat najednostaven pristap do farmacevtite Farmacevtite maksimalno nastojuvaat pacientot da dobie najdobra vrednost vo odnos na gri`ata za negovoto zdravje. Richard N.uveruvawe deka pacientot razbral kako pravilno da gi koristi lekovite. farm. Farmacevtite treba da se diskretni i profesionalno tajni za sekoe soznanie do koe }e dojdat za pacientite. profesionalna. tuku da se bide racionalen so vremeto. Koristena literatura: 1. Potrebno e ve{to i brzo da prepoznae emocionalna bariera: frustriran. a pacientot }e po~uvstvuva deka farmacevtot obrnuva vnimanie na negovite gri`i i stravuvawa. Boyce. Da se vospostavi profesionalen. relaksiran i iskren odnos Da se koristi terminologija soodvetna na nivoto na pacientot Da se iznesat samo neophodnite merki na pretpazlivost na vnimatelen i takti~en na~in za da ne se ispla{i pacientot Sorabotka me|u farmacevtot i pacientite Negativnite stavovi na pacientite vo odnos na terapijata pretstavuvaat seriozni prepreki koi te{ko se nadminuvaat. Postojat i funkcionalni barieri koi ja ote`nuvaat komunikacijata kako rezultat na o{teten sluh ili vid. no prijatelski. kako i najsoodveten tera- Na~inot na koj pacientot ja do`ivuva aptekata i farmacevtot. pacientite mu veruvaat na svojot farmacevt bidej}i: Od site zdravstveni profesionalci. Ovie pre~ki treba da se identifikuvaat i da se prezeme odredena aktivnost dokolku farmacevtot saka da gi postigne vistinskite celi pri sovetuvawe na pacientot . da ne se kriti~ki nastroeni.org/Introfm) 3. Aleksandra Savovska . negoviot kredibilitet najverojatno }e bide naru{en.rxaction. Farmacevtot mo`e da razvie cvrst odnos so pacientot preku me|usebna po~it i pogolema sorabotka. bremeni `eni ili iznemo{teni pacienti. Robert W. nepismenost. so cel obezbeduvawe zdravstveni benefiti za svoite pacienti (2). Kredibilitetot se gradi so vidliva stru~nost. Site apeli za motivacija treba da bidat vo soglasnost so veruvawata na pacientot.Farmacevtski informator o soglasnost so na~elata na Dobrata farmacevtska praktika (1) sekoj diplomiran farmacevt treba da se pridr`uva na odredeni pravila pri sovetuvaweto na pacientite: Farmacevtska gri‘a V Na sekoj pacient treba da mu se posveti potrebno vreme za edukacija i sovetuvawe pri izdavawe na lekot. mo`ebi so toa ja prikriva neprijatnosta i zasramenosta koja ja ~uvstvuva poradi svojot medicinski problem. Nikoga{ da ne se brza. Klu~ot za uspe{na sorabotka e da se koristat izjavi {to }e sugeriraat deka farmacevtot go razbral pacientot. toga{ pomala e verojatnosta od emocionalen ispad na pacientot. September 1993) and revised version FIP/WHO GPP (1997) 2. za razlika od opkru`uvawe koe pacientot go do`ivuva kako ladno i pomalku gri`livo. da oddavaat vpe~atok na gri`livi lu|e.

patibilna. Prva generacija na ve{ta~ki eritrociti Poznato e deka so vnesuvawe na sloboden Hb vo organizmot. kako rezultat na opasnostite i predizvicite za eventualnoto prisustvo na HIV vo doniranata krv. ve{ta~kata krv e edna od dolgogodi{no o~ekuvanite te~nosti na site vremiwa. celiot napor vo razvojot na krvnite supstituenti e naso~en kon proizvodstvo na supstituenti na eritrocitite. No. Druga prednost e toa {to ve{ta~kata krv e bezbedna od HIV. Kako predizvik se nametnuva iskoristuvawe na odli~nite kislorod-prenesuva~ki karakteristiki na Hb. supstituentite na eritrocitite (vo faza III od klini~kite ispituvawa) ne se ni{to pove}e od prenositeli na kislorod. tetramerot (α1β1α2β2) se raspa|a na toksi~ni dimeri (α1β1 i α2β2) {to za posledica ima predizvikuvawe na renalna toksi~nost i drugi ne- 61 Slika 1. Ve{ta~kata krv mo`e da se aplicira vo koja bilo individua. koj e pripremen vrz osnova na svojstvoto na bifunkcionalnite agensi za intramolekularno vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot. ovoj obid za toa vreme bil deklariran kako preambiciozen. so upotreba na glutaraldehid kako bifunkcionalen agens. ne vodej}i smetka za pripadnosta na edna od krvnite grupi na toj na~in izbegnuvaj}i gi reakciite na imuniot sistem. Intramolekularno vkrsteno povrzan Hb. Na slika 1 daden e komparativne prikaz na ve{ta~ki i prirodni eritroiciti. Generalno. a zamenata na te~nosti sama po sebe ne e dovolna. doniraweto na krv e relativno evtin proces. a vo isto vreme prevencija od pojavata na bilo kakvi toksi~ni efekti. Drugata mo`nost se temeli na kowugacija na bidej}i gi sodr`i Hb i site enzimi na crvenite krvni kletki. vklu~uvaj}i ja upotrebata na glutaraldehid za vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot vo solubilen polihemoglobin. hepatitis i drugi virusi. Zo{to ve{ta~ki eritrociti? ^ove~kata krv e "`ivotna te~nost". Prvata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e vsu{nost samo kisloroden nosa~ baziran na upotrebata na modificiran Hb. taa e univerzalno kom- 1 2 3 sakani efekti. da se dostavi do spasuva~ki slu`bi i sli~no. fluidite za zamena na krvniot volumen se rutina vo klini~kata praktika. Tretata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e najbliska do prirodnite eritrociti. bez prisustvo na enzimi ili membrana na krvnata kletka. Vtora generacija supstituti na crvenite krvni kletki pretstavuva modificiran Hb koj gi sodr`i del od enzimite na crvenite krvni kletki. Najgolemi napori za niven razvoj se napraveni vo periodot na devedesettite godini od minatiot vek. Mnogu poednostaven pristap se temeli na polihemoglobinot (polyHb). Sepak. postojat 4 tipa na Hb od prva generacija spored metodi za hemoglobinska modifikacija: PolyHb baziran na nanobiotehnologija. so {to se prevenira razdeluvaweto na Hb na dimeri. . Kako rezultat na postoewe na mo`nostite za obezbeduvawe vrz volonterska osnova. kade sekoja PEG molekula e povrzana so po edna molekula Hb. sleden edinstven ~ekor se zamena na eritrociti ili pak na cela krv. Koga hematokritot }e padne pod kriti~nite granici. od prakti~ni aspekti. Prviot obid kaj modificiraniot hemoglobin bila podgotovkata na ve{ta~ki eritrociti so inkapsulirawe na hemoglobinot i krvnite enzimi. a membranata e od sintetsko poteklo. I hemoglobinskite molekuli so polimeri. Do sega razvieni se tri generacii na supstituti na crvenite krvni kletki. Denes. Sporedba me|u eritrociti i ve{ta~ki eritrociti Denes. taa ne mora da se zamrznuva za da ostane sve`a.Inovacii Farmacevtski informator RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) skustvata poka`ale deka mnogu godini nanazad. mo`e da se ~uva na sobna temperatura. Kowugiran Hb (modificiran).

Najnovite podatoci govorat za dizajniran biodegradibilen polimer koristen za razvoj na Hb nanokapsuli. so cel da se postigni uspe{nost na terapijata so zra~ewe i hemoterapijata potrebna e dobra kislorodna tenzija na tkivoto. Imeno.Farmacevtski informator Rekombinanten molekularen Hb. no nieden ne poka`al zadovolitelni rezultati od pogled na efikasnost i bezbednost. Pozitivni rezultati vo klini~kite studii. Istovremeno se postignuva i snabduvawe na kislorod potreben za optimalna hemo ili terapija so zra~ewe. Sega{en status na razvojot na ve{ta~kite eritrociti (Eritrociti od Treta generacija) Materijali kako perfluorokarbonska emulzija i modificiran hemoglobin se koristat klini~ki kako ve{ta~ki eritrociti. kade Hb ima uloga na odvod pri vrzuvawe i otstranuvawe na azot oksidot. osobeno onie na ezofagusot i GIT. PolyHb vkrsteno povrzan so antioksidantni enzimi . postaveni se drugi generacii na krvni supstituti. koja od svoja strana e potrebna za nekoi va`ni klini~ki aplikacii. {to se smeta za edna od najgolemite prednosti na ve{ta~kite krvni produkti. Nivnoto infundirawe (molekularen Hb) mo`e da predizvika vazopresorni efekti kako i zgolemeni kontrakcii na maznata muskulatura. efikasno inkapsulirawe kako i stabilizacija na krvnite sadovi. so {to istovremeno se ovozmo`uva transport na kisloro- dot i otstranuvawe na kislorodnite radikali. kako i namaluvawe na sistemskite nivoi na tirozin. potoa postapkite za nivnasterilizacija.subedinici. analogno na humanite eritrociti. inkapsulirani so fosfolipiden dvosloj. potreben za odr`uvawe na normalniot tonus na maznite muskuli. Na slika 2 prika`ana e sporedba pome|u PolyHb i PolyHbSOD-CAT. < 1%. Mikrodimenzionalni eritrociti Vo ovoj model za zamena na prirodnata eritrocitna membrana se koristi sintetska membrana i vkrsteno povrzana proteinska membrana.difosfoglicerol. se sodr`at kompetno poedine~ni Hb molekuli.3 sostaveni od visoka koncentracija na hemoglobin. Sega{nite istra`uvawa se naso~eni kon dizajnirawe na lipozom-inkapsuliran Hb. Hemoglobin- skite vezikuli (HbV)-Sl. Ovie ve{ta~ki eritrociti ne sodr`at antigeni na povr{inata i istite ne formiraat agregati so antitelata prisutni vo krvta. Membranata koja e prvi~no koristena e oblo`ena so tenok sloj na organsko soedinenie. Koga tie se ~uvani vo forma na suva pra{o~na masa. zabele`ano e deka dokolku se namali procentot na slobodni Hb molekuli. Enzimite prisutni vo pri- 1 Slika 2 : Sporedba pome|u PolyHb i PolyHb-SOD-CAT . Intramolekularno vkrsteno povrzaniot Hb i rekombinantniot Hb. proizvodot mo`e da bide so podolg rok na upotreba. ovie efekti izostanuvaat i pri administracija na golemi volumeni (10L). pri {to se namaluvat efektite na reperfuzionite ishemi~ni povredi. Za taa cel. kako krvni supstituti. a vo vnatre{nosta ima 2 -3 . Me|utoa. reinkapsulacija so lipidna membrana {to osiguruva mo`nost za za{tita na proizvodot vo te~nata sostojba do dve godini na sobna temperatura. od koi najva`niot e {to pretstavuvaat samo kislorodni nosa~i i ja nemaat istata enzimska aktivnost kako i crvenite krvni kletki. postapkata obedinuva: procesi na purifikacija na hemoglobinot od eritrocitite. PolyHb vkrsteno povrzan so tirozinaza. kontrola na golemina. dobieni se samo za PolyHb i modificiraniot Hb baziran na nanobiotehnologija. dobien so fuzija na dvete α . zaradi toa {to intracelularnite povrzuvawa na endotelnata membrana na krvniot sad dozvoluvaat molekularnata dimenzija na Hb da navleze vo intersticijalniot prostor. Inovacii 4 Slika 3 : Hemoglobinski vezikuli so hemoglobin pre~isten od eritrociti 2 62 Vtora generacija na ve{ta~ki eritrociti Supstitutite od prvata generacija se poka`alo deka imaat niza nedostatoci. {to rezultira so konstrikcija na krvnite sadovi i drugite mazni muskuli. od sekoja Hb-molekula. se smetaat za najbezbeden na~in na upotreba i najmnogu vetuvaat za nivna prakti~na upotreba.superoksid dismutaza i katalaza (PolyHbSOD-CAT). so cel da se prevenira raspa|aweto na dimeri. Na kratko. Taa se postignuva so PolyHb koj ostanuva vo cirkulacijata samo 24 ~asa i funkcionira samo za vreme na terapijata. solubilen kompleks so nano-dimenzii. koj ima golema primena vo tretman na malignite tumori.

modifikaciite se naso~eni kon menuvawe na svojstvata na membranskata povr{ina. so zgolemuvawe na vremeto vo cirkulacijata. Ovie ispituvawa i vlo`en napori vo ovie istra`uva~ki celi vetuvaat deka }e najdat mesto i pridones vo idnata medicinska praktika. se stimulira kreiraweto na nova generacija na inkapsuliran Hb. Andonoska Hristina Naumoska Marina Petru{evska Marija Simeonov Aleksandar Bogoevska Marika rodnite eritrociti ja zadr`uvaat svojata aktivnost (Sl.Inovacii Farmacevtski informator Slika 4: Eritrociti: (RBC) mikrodimenii i nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at hemoglobin i enzimi. za formirawe na inkapsuliran lipozom na Hb. vo dogledno vreme. Thomas Ming Swi. nema da ja zameni potrebata za donacija na humana krv. Submikronski lipidni vezikuli Hemoglobinot mo`e da bide inkapsuliran vo mali (200 nm) lipidno-membranski vezikuli. cenata . Nanodimenzija vo kombinacija so viodegradabilna polimerna membrana rezultira so podolgo vreme na cirkulacija od PolyHb. potrebno e sredniot dijametar na ~esticite da bide vo granici od 80 . bidej}i mnogu brzo se eliminiraat od cirkulacijata. Pri upotreba na lipid koj sodr`i PEG. kako i mo`nosta za podobruvawe na slednive faktori: zgolemuvawe na stabilnosta vo tekot na ~uvawe i posle infuzijata namaluvawe na potencijalnite efekti na lipidot vo RES izbegnuvawe na lipidnata peroksidacija Koristena literatura: 1. Chang. membrani so povr{inski polne`. ve{ta~kata krv. March 2005. 3. Ovie lipidni vezikuli.” Nature Reviews. The HUMAN HEART 2. raspolo`ivosta so surovini kako i strogite FDA regulativi. 2006. potencijalnata toksi~nost. Za dobivawe na soodvetno vreme na cirkulacija.200 nm. “Blood Substitutes Based on Biotechnology. Me|utoa. Ve{ta~kite eritrociti. {to vodi do zgolemuvawe na vremeto na cirkulacija. voda i jaglerod dioksid. vkupnoto proizvedeno koli~estvo na mle~na kiselina e 83 mEq. me|utoa sepak ne e zadovolitelno. Polilaktidot vo organizmot se razgraduva do mle~na kiselina. se koristeni za transfuzija i vo tretirawe na hemoragi~en {ok. So namaluvawe na dijametarot na eden mikron. relativno brzo se metaboliziraat za da bi mo`ele da bidat avtologno zameneti so eritrocitite. Za suspenzija od 500 mL. Za taa cel se koristeni. Sega{nite tendencii za ve{ta~kite eritrociti se odnesuvaat na transfuzionata terapija neophodna posebno. se nametnuvaat kako niza od ograni~uva~ki faktori. kako i analozi na sijalinskata kiselina. .se naiduva na drug problem – formirawe na methemoglobin. kaj mikrodimenzionalnite eritrociti registriran e problem. Chang. pri itni slu~ai a bez pojava na nesakani efekti. re{avawe na problemot na formirawe na MetHb inkluzija na najgolem broj od RBC enzimite Kako biorazgradlivi polimeri se koristat polilaktidi i poliglikolidi.” Trends in Biotechnology. Thomas Ming Swi. 63 Slika 5: Nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at Hb i enzimi Nanodimenzionalni biodegradabilni polimeri Kako rezultat na pozitivnite iskustva i soznanija pri testirawata na Hb-lipidnite vezikuli. vo sporedba so PolyHb. se zgolemuva vremeto na cirkulacija. prolongiranoto zadr`uvawe vo tkivata.efikasnost. Me|utoa. dokolku se aplicirani intravenozno. doka`ano e prodol`eno vreme na pre`ivuvawe. Me|utoa. Za podgotovka na ovoj tip na ve{ta~ki eritrociti.4). Za re{avawe na problemot so formirawe na metHb koristeni e multienzimski kofaktor reciklira~ki sistemi. “Therapeutic Applications of Polymeric Artificial Cells.

po potreba i vo postpartalniot period. a ne samo nekoi negovi simptomi i bolesti. toga{ ne postoi bolest vo koja homeopatijata ne dala pozitivni rezultati. zaguba na blizok ~ovek. pri proizvodstvo na homeopatski lekovi nema {tetni dejstva vrz okolinata. No ona {to homeopatijata mo`e da go napravi vo takvi slu~ai e da im ja podigne samodoverbata. ne se razviva zavisnost i navika. Homeopatijata kako i sekoj terapevtski metod ima svoi ograni~uvawa. koi imaat za cel da go spasat `ivotot. Pri mnogu sekojdnevni situacii upotrebata e lesna i dava brz rezultat (nastinki. Vo mnogu slu~ai na traumi ili naprednata patologija. godini (na pr: no}no mokrewe poradi silen uplav.). So homeopatija mo`at da se lekuvaat posledicite od traumi. Na{eto telo ne ne la`e i ako se nau~ime da go slu{ame i da mu obrnuvame vnimanie. Pri te{ki i neizle~ivi bolni. Po svojot na~in na deluvawe homeopatijata ima golema prednost pred alopatijata. grip. Kaj decata dava mo`nost za rana korekcija na nekoi ne tolku prijatni i zagri`uva~ki tendencii. problemi vo odnesuvaweto. ne gi potisnuva samo simptomite. }e si za{tedime mnogu stradawa. Ponekoga{ e potrebna transfuzija ili davawe na posebni rastvori. kako i sproveduvawe na postapki. So nejzina primena mo`at da se korigiraat sitnite funkcionalni naru{uvawa. Edinstveno homeopatijata predlaga mnogu efikasno lekuvawe na sostojbi koi se pojavile poradi silen stres kaj deca i vozrasni: prekumeren uplav. fizi~ki ili psihi~ki. tuku gi stimuliraat za{titnite sili na organizmot pri {to lekuvaweto se odviva prirodno. Homeopatijata e mnogu dobar metod za profilaksa i odr`uvawe na dobro zdravje. nevroza poradi strav posle sedewe vo lift. itn. da im gi olesni te{kotiite kako i da ja zabavi pojavata na komplikacii. deka tie ne se natrupuvaat vo mesoto i mlekoto. no}noto mokrewe i dr. sklonost kon ~esti infekcii (otiti. Dokolku sekoga{ vo osnova se zema osnovniot princip vo homeopatijata deka sekoga{ se le~i ~ovekot kako celina a ne bolesta. Homeopatskiot pregled i lekuvawe mu dava mo`nost na ~ovekot da obrne vnimanie na nekoi strani od svojot `ivot koi dotoga{ ne gi zabele`uval.Farmacevtski informator Istorija na Farmacijata Sovremeni aspekti na HOMEOPATIJATA Kako i sekoj drug terapevtski metod i homeopatijata ima svoi prednosti i nedostatoci vo odnos na drugite terapevtski metodi. a vo opredeleni aspekti i pred nekoi drugi metodi za lekuvawe: go lekuva ~ovekot kako celo. Va`na prednost na homeopatskite lekarstva pred alopatskite e. Homeopatskite lekovi ne se toksi~ni i ne se natrupuvaat vo organizmot. no i toga{ homeopatskite lekovi mo`at da bidat od golema pomo{. Dolgoro~no gledano homeopatskoto lekuvawe e poevtino. Na site ni e dobro poznato ~uvstvoto na vnatre{en diskomfort i deka ne{to ne se ~uvstvuvame dobro. dolgo pred da se pojavat seriozni zaboluvawa i patolo{ki promeni vo organite i taka bolestite da se prese~at vo samiot po~etok. So navremeno lekuvawe vo ranata detska vozrast bi mo`elo da se namali ili napolno da se nadmine vlijanieto na prele`anite te{ki zaboluvawa od prethodnite pokolenija . pnevmonii). Osven toa gi {tedi prirodnite resursi. homeopatijata mo`e da gi olesni stradawata i da go prodol`i `ivotot. Ne e ograni~ena so vozrast i nema kontraindikacii. Za `enata vo klimakterium. Homeopatskite lekovi ne dejstvuvaat po principot na vnesuvawe na odredeni hemiski materii vo organizmot (poradi golemite razreduvawa i posledovatelni rastrivawa). patolo{kite mikroorganizmi pri infektivnite zaboluvawa ne mo`at da razvijat otpornost kon niv. Homeopatskite lekarstva se upotrebuvaat mnogu uspe{no za vreme na bremenosta i ra|aweto. Osven toa ovie lekovi se i mnogu poevtini. ja lekuva i otstranuva pri~inata na bolesta.na pr: pri otstranuvawe na {titnata `lezda ili nedostig na insulin pri dijabet (pacientot mora da prima insulin). Zatoa e va`no sekoj metod da se koristi toga{ koga najmnogu }e mu koristi na bolniot. So homeopatijata ne mo`e da se kompenzira otsustvoto na nekoj organ i negovata funkcija . Kaj lu|e na hemodijaliza isto taka ne mo`e da se o~ekuva vospostavuvawe na funkcijata na bubrezite. Homeopatijata nao|a dobra primena i vo veterinarnata praktika i toa vo cel spektar na patolo{ki sostojbi kaj `ivotnite. koi nastanale odamna. so terapevtski mo`nosti sli~ni na tie kaj lu|eto. Iako se po~esto ima studii za lekuvawe na rakovi zaboluvawa i 64 . glavobolki ili epilepsija poradi trauma na glavata itn. Praktikuvana od lica so neophodna podgotovka. homeopatijata isto nudi efikasna pomo{. a vo isto vreme objektivnite laboratoriski i fizikalni ispituvawa ne poka`uvaat ni{to voznemiruva~ko. hirur{kata intervencija e neophodna i neizbe`na. To~no toa e momentot koga treba da se pogri`ime za sopstvenoto zdravje. Taka homepatijata pomaga da se osoznaeme sebesi i da se odnesuvame poodgovorno kon sebe. zaostanuvawe vo razvojot. bronhiti. gi opfa}a site negovi problemi. nekoi traumi). homeopatijata ima ogromni mo`nosti. pred meseci. na pr. Poradi specifi~niot na~in na dejstvuvawe na homeopatskite lekovi.

Taa ekstremna osetlivost doveduva do reakcii na bes i nasilstvo {to mora da se posmatra kako obid da se za{titi sopstveniot organizam. Od ovoj apekt na preosetlivost na nervniot sistem mo`e da se posmatra i homeopatskiot lek Chamomilla. Edinstveno ne{to {to mu nosi olesnuvawe e noseweto vo race. posebno nave~er. 65 tumori so homeopatija. zabnoto meso na ednata strana e posebno crveno i bolno. Vlo{uvaweto e nave~er. Toj e lek na izbor kaj deca vo period na dentacija kako i pri vospalenie na sredno uvo. Od strana na homeopatot. Vo eden moment saka edno. zagreva . suva ka{lica i zabrzano di{ewe. Ovaa fizi~ka slika na Chamomilla dete mora da bide dopolneta i so psihi~kata slika. Taa osloboduva od gr~evi . Toa zna~i dokolku imame edno razdrazneto i nezadovolno dete koe se smiruva od nosewe vo race i ima golemi bolki koi se vlo{uvaat od toplo. So svoeto odnesuvawe ja doveduva do ludilo svojata okolina. homeopatijata ne mo`e da go sopre procesot na stareewe . ako se obidete da mu dadete igra~ka. a se smiruvaat po polno} i sekoga{ edniot obraz e crven a drugiot bled. Vospalenieto na uvoto se javuva odedna{ i e mnogu intenzivno. sekojdnevnata upotreba na kamilicata doveduva do preosetlivost na nervniot sistem. Va~evska . Toa ja maltretira svojata majka. opu{ta. Me|utoa. edniot obraz e crven i vrel a drugiot bled i laden. a popu{ta po polno}. Rasteweto na zabite za Chamomilla dete e posebno te`ok period . napad na ka{lica i vospalenie na sredno uvo.Istorija na Farmacijata Farmacevtski informator CHAMOMILLA U{te odamna kamilicata e poznata po svojata lekovitost. Rastitelnoto maslo vo kamilicata se vika azulen i ima smiruva~ki efekt. a prethodnoto go frla. a vo sledniot drugo. no mo`e da ni gi olesni poslednite denovi od `ivotot. Deteto vo toj period mo`e da ima i drugi problemi kako proliv. a se podobruvaat od ladno. taka {to i najmal potik (emocionalen ili fizi~ki) predizvikuva bolka. me|utoa Chamomilla }e pomogne samo ako fizi~kite simptomi se prosledeni so edna vakva psihi~ka slika. Mo`e da se pojavi i temperatura. Deteto obi~no ne dozvoluva da se dopre. smiruva i osloboduva od bolki. Od iscrpnosta na informacijata koja mu se dava na homeopatot. kako za se- ga{nata sostojba. m-r. Ne treba da se zaboravi deka krajniot rezultat zavisi od nekolku ograni~uva~ki faktori: Od strana na pacientot: od stepenot na o{tetuvaweto na zdravjeto i od stepenot na sostojbata na za{titnite mehanizmi. Ladno i vetrovito vreme mo`at da predizvikaat preladenost. farm. od poznavaweto i ume{nosta koja ja poseduva. toa luto ja frla. Tatjana S.. Sekako. Nekoi pacienti ne gi zapazuvaat potrebnite uslovi. Bolkite se vlo{uvaat od toplo. mnogu e razdrazlivo i vreska od bolka. Upotrebata na homeopatskiot lek e so pregled i preporaka od homeopat. koi se potrebni za da se postigne uspeh vo lekuvaweto. pri {to bukvalno izleguva vrela pot. sepak treba da se zeme vo obyir naprednatata patologija na ovie bolesti. pred se. se pojavuvaat naedna{ nave~er.Od spremnosta na pacientot da u~estvuva vo procesot na lekuvawe. a se podobruvaat od ladno. Od drugi faktori kako {to se slu~ajni antidotirawa i nevnimatelno ~uvawe na lekot. Postojat i drugi homeopatski lekovi koi se davaat pri rastewe na zabi ili pri vospalenie na sredno uvo. taka i za prethodnite problemi i zaboluvawa vo semejstvoto. Ova dete se prepoznava po svoeto odnesuvawe. gr~evi vo stomak.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->