PROFESIONALNO POPULARNO SPISANIE GOD.

7, BROJ 16 / DEKEMVRI 2008 FARMACEVTSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
UL."KOSTADIN KIRKOV" BR. 5 SKOPJE

Farmacevtski informator

www.farmacevtskakomora.com
ISSN 1409 - 8784

......... d-r Lidija Petru{evska ............................. minister za zdravstvo SORABOTKA ME\U FARMACEVTOT I PACIENTITE .Farmacevtski informator RUBRI NOVI KI FARMACEVTSKA GRI@A Sodr‘ina AKTUELNO Intervju D-r Bujar Osmani...... Maja Kova~eva Prof.............................spec........com www...... Maja Kova~eva Grafi~ki dizajn: Iguana Lektor: Valentina Ba~varovska Pe~ati Arkus ...........15 BOLNI^KA FARMACEVTSKA PRAKTIKA . Bistra Angelovska Elizabeta Belazelkovska m-r farm.. spec..............Tozi Glaven urednik : m-r farm....................... Jasminka Pat~eva m-r farm...........mail: info@farmacevtskakomora..................61 ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE ............24 TEMA NA BROJOT SAMOLEKUVAWE ............. Mihail Minov Iva Jovanovi} Za izdava~ot: Prof..... d-r Renata Slavevska Rai~ki d-r sci........................................... Kostadin Kirkov br...........com Ureduva~ki odbor: m-r farm..................12 Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonija ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi izneseni vo komercijalnite tekstovi na vesnikot...............................FONKO Skopje 4 PRAVNO KAT^E IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI .................................... 5 -1/2 1000 Skopje tel/ 02 3 217 614 / 3 217 637 3 217 745 faks/ 02 3 217 637 `iro smetka 200000011953884 deponent: Stopanska banka Skopje E .......................IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A .................46 .....................................6 HPV INFEKCIJA ........60 INOVACII RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) ............................................................................farmacevtskakomora... spec...FUNKCIJATA NA BOLNI^KITE APTEKI I ULOGATA NA FARMACEVTOT ..................... IZDAVA^: Farmacevtska komora na Makedonija ul............................

Vo tekstot taa se osvrnuva na aktivnostite na Eurofarm forumot koi se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata. Za funkcijata na bolni~kite apteki i na farmacevtot vo bolni~kata farmacevtska praktika pi{uva d-r Kristina Mladenovska od Farmacevtskiot fakultet vo Skopje. i za toa {to doprva planira da go napravi na poleto na prevencijata. Ve informirame i za ishodot od izborite za organite na Komorata . od narednata godina informatorot }e se pe~ati ~etiri pati godi{no na pove}e stranici. snabdenosta so lekovi. od pri~inite za negovata pojava. vo koe toj govori za seto ona {to go srabotile so negoviot tim za periodot otkako e na ovaa funkcija. So `elbi za povtorno dru`ewe i vo narednata godina.Voved Farmacevtski informator Dragi ~itateli na "Farmacevtskiot informator" Izmina u{te edna godina dru`ewe so na{iot Farmacevtski informator. Presre}ni sme {to postojano od vas. Za me|unarodnata sorabotka na Komorata pi{uva Maja Kova~eva. Na{a obvrska e vo kontinuitet da gi sledime zbidnuvawata vo sferata na farmacijata i zdravstvoto. I ovoj pat se potrudivme da vi prezentirame interesno izdanie so sodr`ini za koi se nadevame deka maksimalno }e go preokupiraat va{eto vnimanie.HPV virusot razgleduvaj}i gi site negovi aspekti. prevencijata za koja mnogu se govori vo javnosta vo posledno vreme. vo ovoj broj objavuvame anketa so koja }e ja izmerime ~itanosta na vesnikot. Se so cel. lekuvawe i. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. da gi prifa}ame va{ite sugestii i da se trudime da bideme {to podobri. kako {to veli. vo ova izdanie na Farmacevtskiot informator donesuvame intervju so aktuelniot minister za zdravstvo d-r Bujar Osmani. na Dobra farmacevtska praktika i na konceptite za farmacevtskata gri`a. da se dobie zdravstven sistem spored potrebite na pacientite. taka i vo ostanatite segmenti od zdravstvoto. Vo taa nasoka. No. dobivame poddr{ka za ona {to go rabotime. voop{to. Za pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija povtorno e izbrana prof. vi po`eluvame sre}na Nova i beri}etna 2009 godina. a pokraj voobi~aenite. M-r Aleksandra Grozdanova vo svojot tekst elaborira edna mo{ne aktuelna tema . na{ite verni ~itateli. }e vovedeme i novi rubriki. Inaku. za so fakti da se uverime kolku ja u`ivame va{ata doverba. opremuvaweto na medicinskite ustanovi. Ureduva~ki odbor 5 . a za pretsedatel na Sobranieto na Komorata Milan Kerovski. se razbira.

Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. go fokusiravte Va{eto vnimanie i kolku ste zadovolni od ona {to e dosega sraboteno? Vo Ministerstvoto za zdravstvo. Za prvpat po dolgo vreme go pro{irivme kalendarot za imunizacija so dve novi besplatni i zadol`itelni ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE . Na koi proekti. Po povod stote dena Vlada.Farmacevtski informator Aktuelno 6 T r o ar IN r Buj niste vstv i ra Dm zd JU mani V ER Os za . izminatite sto dena se rabote{e mo{ne intenzivno na mnogu proekti. so cel kone~no da se napravi zdravstven sistem {to }e bide adekvaten na potrebite na pacientite. pred javnosta go prezentiravte ona {to za ovoj period uspea da go realizira Ministerstvoto za zdravstvo. glavno.

Poslaba alka e i itnata medicinska pomo{. Problem pretstavuva i nedostigot od soodvetna oprema koja ne samo {to ja prodol`uva listata na ~ekawe na pacientite za odredeni bolesti. so {to postojano rastat nivnite potrebi. odvoi 200 milioni denari {to gi prefrlivme na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo za dogradba na noviot objekt.so pokrivi koi kapat i zapu{teni sanitarni jazli. isto taka. vo ovoj period nabavivme oprema vo vrednost od 10 milioni evra. tuku i vlijae na kvalitetot na zdravstvenite uslugi.Aktuelno vakcini. Farmacevtski informator Pred izvesno vreme.. so {to napravivme golem ~ekor napred vo prevencijata na ovie zaboluvawa. Nedostasuvaat i mnogu aparati vo zdravstvo. Problemot za vakvata sostojba le`i vo nefunkcionalnosta na medicinskata mapa za koja sum optimist deka za brzo vreme }e bide 7 Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. Pa taka. i toa za HPV virusite i za hemofilus influence. poradi toa {to `ivotniot vek na lu|eto se prodol`uva. Tuka. a i tie {to gi imame ~esto se rasipuvaat ili se nadvor od upotreba. Potpi{avme dogovor za nabavka na oprema za deset hirur{ki sali za isto tolku bolnici vo zemjata.. pred se. Veruvame deka od prvi januari }e imame bolnici so nula dolgovi. Od Va{ite dosega{ni sogleduvawa. odvoivme 107 milioni denari za zdravstvenite ustanovi da mo`at da nabavat oprema koja }e im e najpotrebna vo kratok rok. taka {to menaxerite nema da imaat opravduvawe za nivnoto negativno finansisko rabotewe. Bea odvoeni i 800 milioni denari so koi }e se isplatat dolgovite na bolnicite. nabavivme 32 aparata za dijaliza. So vospostavuvaweto na DRX sistemot za naplata veruvam deka }e dobieme pofunkcionalni bolnici. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite . Isto taka. se slu~uva na pacientite da ne im e ovozmo`ena zdravstvenata usluga {to im sleduva i za koja pla}aat osiguruvawe. koja ne funkcionira kako integriran sistem i ne ovozmo`uva brza i kvalitetna usluga.Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. Najgolem problem kaj nas i voedno i najslaba to~ka na zdravstveniot sistem se sekundarnata i terciernata zdravstvena za{tita.Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. mislam na sostojbata na objektite vo koi se smesteni bolnicite . resursite nikoga{ ne se dovolni za da gi pokrijat potrebite vo zdravstvoto. Vladata preku Ministerstvoto za zdravstvo. kade gi locirate najslabite to~ki na na{eto zdravstvo ? Nezavisno od toa dali se raboti za pove}e ili za pomalku razvieno op{testvo.

softverot koj }e bide centraliziran i rakovoden od pretstavnik na Ministerstvoto }e onevozmo`i. Smetam deka realizacijata na ovie dva proekta }e go za`ivee javnoto zdravstvo vo Makedonija i }e go napravi konkurentno. Imeno. Za da ja namalime subjektivnosta na lekarite za toa koi pacienti treba da odat na redovnata. Se najavuvaat i investicii vo zdravstvoto.Farmacevtski informator napravena vo soglasnost so svetskite standardi i }e gi sodr`i podatocite za sostojbata na zdravstveniot sistem vo zemjata. Dali ima vistina vo toa i dokolku se konstatirani nepravilnosti. karcinom da se operira vo ramkite na dopolnitelnata dejnost. a so toa i da se namali listata na ~ekawe na pacientite za odredeni zdravstveni uslugi. funkcionalen i bez deficiti pri finansiraweto. So ovoj proekt }e bidat opfateni golem broj zdravstveni ustanovi niz zemjata. podobruvawe na uslugite i zgolemuvawe na 8 . na primer. Na{ prioritet e podobruvawe na uslovite vo javnite institucii so {to }e se ovozmo`i i konkurentnost na privatnite ustanovi. da gi skratat listite na ~ekawe. nie se odlu~ivme za voveduvawe poseben softver. Vo tek e proektot za nabavka na visoko sofisticirana dijagnosti~ka interventna oprema {to }e bide distribuirana niz zdravstvenite ustanovi vo dr`avata. pak. finansisko konsolidirawe na klinikite i bolnicite. so cel da se zamenat dotraeni aparati so novi i sovremeni. Kakvi aktivnosti planirate na ovoj plan? Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. fakt e deka vo odredeni slu~ai dopolnitelnata dejnost se zloupotrebuva za {to ima i `albi od gra|anite. koj }e napravi avtomatska selekcija na bolnite. ednostavno tie taka sakaat da go Aktuelno sfatat. a koi na dopolnitelnata lista. {to prezema Ministerstvoto za nivno eliminirawe? Dopolnitelnata dejnost se ~ini e pogre{no razbran koncept od lekarite ili. Iako ne mo`e site lekari da se podvedat pod ist imenitel. vo modernizacija i reformirawe na aktuelniot paket na uslugi so tro{kovno-efektivni zdravstveni tehnologii i lekovi. Kade go gledate razvojot na na{eto zdravstvo i koi se Va{ite prioriteti vo nasoka na dobivawe moderen zdravstven sistem? Celta na transformacijata na aktuelniot sistem e negovo prerasnuvawe vo moderen zdravstven sistem. Idejata za dopolnitelna dejnost ne e izmislena vo Makedonija i celta be{e da im se ovozmo`i na lekarite nadvor od rabotnoto vreme da se anga`iraat. A i na pacientite koi imaat finansiski mo`nosti vo odredeni slu~ai koga ne se raboti za itnost. Kakov e Va{iot stav za na~inot na primenata na dopolnitelnata dejnost na lekarite? Vo mediumite se pi{uva deka ima zloupotrebi vo odredeni slu~ai. natamo{no reformirawe na farmacevtskiot sektor. posebno vo uslovi koga javniot zdravstven sektor dobi seriozen kandidat vo privatniot.

istovremeno so pogolema avtonomija vo raboteweto dokolku poka`uvaat dobri rezultati. Ministerstvoto za zdravstvo. inspekciskite slu`bi se sekojdnevno na teren i go kontroliraat raboteweto na aptekite i po~ituvaweto na Zakonot za lekovi. vo delot na zgolemuvaweto na dostapnosta na lekovite za site gra|ani napraven e seriozen is~ekor kon celosno eliminirawe na nenavremeni nabavki na lekovi vo site kliniki i zdravstveni ustanovi. Vo interes na pacientite rabotime i na iznao|awe na~in i de`urnite lekari da izdavaat lekovi na recepti. Za da se izbegnat mo`nite problemi vo delot na snabdenosta so odredeni lekovi. Biroto za lekovi kako nadle`na institucija postojano vr{i monitoring.Aktuelno kvalitetot i natamo{no razvivawe na ot~etnosta na zdravstvenite menaxeri. so {to hroni~no bolnite pacienti so edno odewe na lekar imaat mo`nost da dobijat terapija za slednite tri meseci. 9 Elizabeta Belazelkoska . vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite i drasti~no gi namali cenite kaj najgolemi- Farmacevtski informator ot del od lekovite. izraboti nova u{te poprecizna metodologija za formirawe na cenite na lekovite. a site apteki izdavaat lekovi na recept so {to zna~itelno se zgolemi dostapnosta na lekovite za gra|anite od celata dr`ava. Voedno sakam da uka`am deka problemot so gu`vite vo ambulantite ve}e e nadminat so mo`nosta za prepi{uvawe recept za hroni~no bolnite lica. Isto taka se prezemeni najostri sankcii za odgovornite lica kade bila konstatirana nenavremenost vo nabavka na potrebnite lekovi. mo`am da konstatiram deka Zakonot za lekovi vo celost se po~ituva. Od ona {to dosega go imaat utvrdeno na{ite inspekciski slu`bi. vo sorabotka so FZOM. Isto taka. Kako spored Va{ite sogleduvawa funkcionira sistemot na edinstveni ceni na lekovite? Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. Isto taka.

.

.

a okolu 300. HPV virus Humaniot papiloma virus (Human Papillomavirus. Kondomite obezbeduvaat ograni~ena za{tita zatoa {to ne ja pokrivaat celata ko`a na genitaliite. HPV genotipovite se numerirani po redosledot na nivnoto otkrivawe. no predizvikuvaat benigni promeni vo cervikalnite kletki koi morfolo{ki ne se razlikuvaat od visokorizi~nite HPV genotipovi. najgolem del od `enite so HPV infekcija prirodno go sovladuvaat virusot i ne zaboluvaat od rak na grloto na matkata. HPV) e ime za grupa virusi koi gi napa|aat dlabokite sloevi na ko`ata i sluzoko`ata. 54. vo odnos na nivnata asociranost so serioznosta na kleto~nite promeni koi gi predizvikuvaat i nivnata povrzanost so pojavata na cervikalen kancer. tie pretstavuvaa glaven faktor za pojava na rak na grloto na matkata. Pove}eto od HPV infekciite se asimptomatski. 61. visokorizi~nite HPV ne pri~inuvaat zdravstveni problemi i is~eznuvaat sami od sebe. Virusot po vleguvawe vo kletkata doma}in go inkorporira svojot genetski materijal (zatvorena DNK veriga). Prenesuvawe na HPV e mo`no i vonpolovo. Vo Republika Makedonija sekoja godina zaboluvaat nad 250 i umiraat nad 30 `eni zaboleni od rak na grloto na matkata. mo`e da predizvikaat rak na grloto na matkata i drugi karcinomi vo oblasta na genitaliite. 51. 31. no dokolku infekcijata perzistira. od majka na novoroden~e. vleguvaa i HPV serotipovite 40. Infekcija so visokorizi~en HPV ne zna~i istovremeno i sostojba na cervikalen kancer.e rak na grloto na matkata. Se procenuva deka okolu 80% od `enite se inficirani so HPV do navr{uvaweto na svojata 50-ta godina. Visokorizi~ni HPV virusi se okolu 15-20% od site HPV. 43. 58.Farmacevtski informator HPVINFEKCIJA nfekcijata so Human Papillomavirus (HPV) naj~esto e polovo prenoslivo zaboluvawe so visoka incidenca na pojava kaj populacijata na vozrast od 18 do 28 godini. Infekciite so niskorizi~nite genotipovi se ~esta benigna sostojba na nadvore{nosta na genitaliite kaj dvata pola. 72. mo`e da dovede do seriozni zaboluvawa. Kategorizirani se nad 100 razli~ni tipovi na HP virusi. i vo toj slu~aj deteto razviva t. mnogu retko progresiraat vo kancer.n rekurentna respiratorna papilomatoza. Porite i malite rani~ki na ko`ata go olesnuvaat navleguvawe na virusot. so toa menuvaj}i ja naslednata informacija na inficiranata kletka koja ponatamu mo`e da se transformira vo kancer kletka. Sepak. . Kitchener et al. 59. 2006 12 tvena organizacija godi{no vo svetot se registriraat 500. Organ koj najmnogu e napadnat od virusot e grloto na matkata.000 `eni godi{no umiraat kako posledica na rakot na grloto na matkata. Pribli`no polovinata od vkupniot broj na seksualno aktivni `eni ili ma`i mo`e da se zarazat so HPV vo odreden period od `ivotot. Spored Svetskata zdravs- Aktuelno I Sl. 68. Niskorizi~ni HPV serotipovi se 10-15% od vkupniot broj na HPV. 1 Prevalenca na HPV infekciite vo odnos na vozrasta. 52. od koi duri 40% ja napa|aat genitalnata oblast. 33. Ranata HPV infekcija e prosledena so mali morfolo{ki kleto~ni promeni na epitelot. Vo golem broj slu~ai. Rakot na grloto na matkata e vtorata pri~ina za smrtnost od malignite tumori kaj `enite po rakot na dojkata. Toa naj~esto se serotipovite 6 i 11 i tie predizvikuvaat pojava na bradavici. od koi naj~est ishod e cervikalen kancer t. 108. kondilomi i benigni tumori vo genitalnata oblast. Tie se delat na visoko i nisko rizi~ni. Se pretpostavuva deka vo svetot momentalno ima 1.4 milioni `eni zaboleni od rak na grlo na matkata. analen ili oralen kontakt. Vo ovaa grupa RASPROSTRANUVAWE HPV e polovoprenosliva infekcija. 45. 35. poto~no bazalniot sloj od epitelot.000 novi slu~ai. Grafikonot poka`uva deka HPV infekcijata e po~esta na vozrast od 20 do 29 godini i opa|a po 30-godi{na vozrast. Nad 70% slu~ai na rak na grloto na matkata se predizvikani od HPV tipovite 16 i 18. Od niv duri 80% se od pomladata populacija. no ako izlo`enosta kon niv e dolgotrajna. Od svetskoto naselenieto 9-13% odnosno pove}e od 630 miloni lu|e se zarazeni so HPV i se bele`i ogromna tendencija na zgolemuvawe na ovoj broj vo poslednite 10 godini. 73. 70.. 44. i 82 koi ako deluvaat podolgo vreme. 39. Toa se serotipovite 16. 18. a virusot se gubi vo period od 1 do 2 godini bez tretman. 56. 42. a rasprostranuvaweto naj~esto e po polov pat i toa pri vaginalen. infekcijata e minliva i pominuva bez posledici.

Otkrivaweto na predrakovite sostojbi e najva`no. Ispituvawe na virusna DNK so PCR (polimeraza veri`na reakcija) metod. So serolo{kite metodi se ispituva prisustvoto na antitela protiv HPV virusnite antigeni vo krvniot serum na zaboleniot. displazija vo dolnata i srednata tretina na epitelot.visok stepen na intraepitelna promena. podophillin. lesna displazija samo vo dolnata tretina na epitelot. Imunomodulatori .te{ka displazija so abnormalni kletki po celiot epitel. se pravi so cel da se potvrdi prisustvoto na HPV virusot kaj pacientot i da se napravi negova tipizacija. DIJAGNOZA Navremenoto dijagnosticirawe na HPV infekcijata e izvonredno va`na za lekuvaweto.nizok stepen na intraepitelijalna promena. So ovoj metod se otkrivaat promenite na kletki vo epitelot na grloto na matkata. Naodot poka`uva potreba od dopolitelno ispituvawe ili povtoruvawe na PAP testot za to~no precizirawe na promenata. prognozata i borbata so ova zaboluvawe. Tie se gradiraat od CIN 1 do CIN 3 zavisno od stepenot na zafatenost na grloto na matkata i spored nego razlikuvame: CIN 1 . Citolo{kata dijagnoza opi{ana kako Papanicolaou ili poznato kako PAP test e standardna i naj~esto koristena metoda za rano otkrivawe na rakot na grloto na matkata. Histolo{koto ispituvawe se koristi za potvrduvawe na dijagno- 13 . CIN 2 . Ovoj rezultat poka`uva mo`nost za pretkancerozna promena i bara povtoruvawe na testot za nekolku meseci. Antimitoti~ki agensi . Pri ovoj metod se ispituva tkivoto na grloto na matkata za razlika od PAP testot kaj kogo se zemaat samo epitelni kletki. CIN 3 . Nekoi od preparatite mo`at da se primaat sistemski. Dijagnostikata na naprednite fazi na cervikalen kancer ne e te{ka poradi izrazenite simptomi. Se zema materijal od sluznicata na grloto na matkata. 5-Fluorouracil).Aktuelno Farmacevtski informator zata za infekcija so HPV. LEKUVAWE Pri infekcija so HPV ne e vozmo`no potpolno uni{tuvawe na virusot i poradi toa terapiite imaat ograni~en uspeh i ~esto se zabele`uvaat recidivi. Naodot poka`uva karcinom ograni~en na sluznicata ili Carcinoma in situ. Lekovite koi se koristat pri terapija na HPV naj~esto se nanesuvaat na povr{inata na ko`ata. trihlorocetna kiselina). a rezultatite se kategoriziraat vo 5 PAP grupi (I-V).dejstvuvaat na jakneweto na prirodniot imunolo{kiot sistem kaj ~ovekot i predizvikuvaj}i zasilen antivirusen odgovor (interferon alfa). se definiraat kako cervikalna intraepitelna neoplazija (cervical intraepithelial neoplasia-CIN). Po histolo{koto ispituvawe potvrdata za prisustvo na promeneti kletki na cerviksot. mikroskopski se ispituva. tuku kon promenata {to ja predizvikuva. oralno ili da se injektiraat.brgu navleguvaat vo strukturata na ko`ata i hemiski vlijaat na keratinot i drugite tkiva i se zamena za krioterapija i elektroterapija (salicilna kiselina.dejstvuvaat vrz procesot na deleweto na kletkata i mo`e da imaat blokira~ko dejstvo vrz {ireweto na virusot (podofilox . Keratolitici . ili 3 godini otkako `enata }e stane seksualno aktivna. Postoi pogolema verojatnost za pretkancerozna promena ili vistinski rak. Testot treba da se pravi sekoja godina kaj site `eni po 21 god. Dejstvoto ne im e naso~eno direktno kon virusot. Lekuvaweto mo`e da e preku terapija so lekovi ili hirur{ki.

The quadrivalent Human Papillomavirus Vaccine: Potential Factors in effectiveness. Stockholm. Se pravat pod lokalna anestezija i obi~no imaat dobar efekt t. isto taka. spec. IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans. Vaccines and Biological 2007 A. Human papillomavirus and HPV vaccines: Technical information for policy makers and health professionals.5 ml suspenzija vo prethodno podgotven {pric spored dadena {ema. Belgium). Vakcinirawe Profilakti~kite vakcini sodr`at mala doza na visoko pro~isteni virusi. http://www. September 28.F. Dvete vakcini imaat dobar profil vo odnos na bezbednosta. Ensuring access to HPV . Aleksandra Grozdanova farm. 11. Ovie vakcini se evaluirani vo randomizirani. so cel da se odredi dolgoro~nata efikasnost.e. elektroterapija. Department of Immunization.org ECDC Factsheet on HPV Vaccines. vtorata doza e dva meseca po primaweto na prvata doza i tretata doza se dava {est meseci po primaweto na prvata doza. hirur{ki zafat i lasersko tretirawe. 2008.J of Clinical virology 2007.Balkin.Broutet. Initiative for vaccine research. Review of current knowledge on HPV vaccination: An Appendix to the European Guidelines for Quality assurance in Cervical Cancer Screening. ili 3 god. pred tie da stapat vo seksualni odnosi i da imaat mo`nost da dojdat vo kontakt so HPV virusot. Accessed: Feb. Prvata doza se prima na proizvolno odbran den. Do ovoj moment se dostapni informacii od petgodi{noto sledewe na primenata na HPV vakcinata i mnogu od pra{awata koi se postavuvaat.dh. Rixensart. I dvete vakcini {titat od visokorizi~nite HPV tipovi 16 i 18. HPV vakcinite se dizajnirani za profilaksa so cel da preveniraat infekcija i bolest. integracija na vakcinacijata so drugi strategii na imunizacija kako i preku sledewe na incidencata za pojava na cervikalen kancer. otkako stanala seksualno aktivna treba da ima redovni ginekolo{ki pregledi.L.Pollack. Cervarix® (GlaxoSmithKline Biologicals. Gardasil®.M. Department of Health (2007) Cancer Reform Strategy. J Midwifery Womens health-American College of Nurse-Midwives 2008. Za{titata {to ja nudat ovie vakcini e poniska pome|u `enite koi ve}e se inficirani so genotpovite koi gi ima vo vakcinite otkolku kaj onie koi ne se inficirani.guideline.57(1):7-28/ www. se u{te nemaat odgovor. Vo Faza III od ovie ispituvawa i dvete vakcini prevenirale pove}e od 90% od pretkanceroznite lezii povrzani so tip 16 i 18. placebo kontrolirani. vakcinata e dadena vo nad pet milioni dozi i nitu edna od vakciniranite `eni nema zaboleno od rak na grloto na matkata kako posledica na infekcija so HPV tip 6.europa. Isto kako i pri sekoja vakcinacija mo`e da se javat nekoi nesakani efekti kako bolka. sli~ni ~esti~ki (virus like particles-VLPs) od dvata t. Skriningot go namaluva brojot na smrtni slu~ai od rakot na grloto na matkata za okolu 70%.Cutts and N. Farmacevtski fakultet Skopje vaccines through integrated services: a reproductive health perspective.Edouard. so klini~ki ispituvawa. no bi- dej}i vakcinata e nova.2008. Bulletin of the WHO 2007.uk/en/ Publicationsandstatistics/Publications/PublicationsPolicyAndGuidance/ DH081006?IdcService=GET_FILE&dID=155603&Rendition=Web. 2007 Koristena literatura Guidance for the introduction of HPV vaccines in EU countries. Dve profilakti~ki HPV vakcini se registrirani vo Evropa: kvadrivalentnata vakcina Gardasil® (Sanofi Pasteur MSD) i bivalentnata vakcina. Aktuelno PREVENCIJA I ZA[TITA Osnovni metodi na profilaktika se redovnite ginekolo{ki pregledi i vakcinirawe. ecdc. * European Cervical Cancer Association. kako krioterapija. retko se pojavuvaat novi bradavici na istoto mesto.Farmacevtski informator Vo lekuvaweto ~esto se koristat razni hirur{ki tehniki.eu WHO HPV Labnet-Newsletter 01.38:189-197 WHO. Redovni ginekolo{ki pregledi Sekoja `ena koja napolnila 21god. {titi i od niskorizi~nite genotipovi 6 i 11. Tie ne sodr`at `iv biolo{ki proizvod ili DNA i ne se infektivni. osven krioterapijata imaat prednost i mo`at da vlijaat na povlekuvawe na simptomite so samo eden zafat. October 2007 WHO IARC (2007) Human Papillomaviruses. 16 i 18.85:57-63 American Cancer society quideline for HPV vaccine use to prevent cervical cancer and its precursors. Guidance Report. Do sega.53:188-194 Marc Arbyn and Joakim Dillner. January 2008 Nancy J. vo tri dozi od po 0.e ~etirite tipa na HPV proizvedeni so rekombinantna tehnologija. no ovie reakcii se minlivi i se gubat za kratko vreme. Vakcinata se prima intramuskulno.gov/ww. Sledeweto na efikasnosta i bezbednosta od primenata na vakcinite e zadol`itelna. Vakcinata ne sodr`i virusna DNK i ne mo`e da se inficiraat kletki koi bi predizvikale zaboluvawe. Zonfrillo and Barbara Hacley. Site od niv. Se smeta deka vakcinata sozdava traen imunitet.sci. CA Cancer J Clin 2007 Jan-Feb. Mr. za period od pet godini.gov. Ovie VLPs ~esti~ki go pottiknuvaat imuniot sistem da sozdade antitela koi go neutraliziraat virusot i ne dozvoluvaat da se razvie infekcija i bolest. ne mo`e so sigurnost da se tvrdi. otok i crvenilo na mestoto kade {to e primena vakcinata i malku zgolemena telesna temperatura.Jan. a ne se terapiski.cancer. Vakcinata se preporuva za devoj~iwa i mladi `e- 14 ni na vozrast od 9 do 26 godini i mom~iwa od 9 do15 god.

Nata{a Minova . sekoj diplomiran farmacevt ima pravo da predlaga i da bide predlo`en za pretstavnik vo Sobranieto na Komorata. pojasnuvawa i preporaki za primenata na odredbite na izborniot pravilnik. Prilep 2. Silvija Ne{ova. Biljana Trajkovska 5. Divna Balalovska Arsovska. Katerina Stanojkovska. [tip 2. sproveduvawe i utvrduvawe na rezultatite od izborite. Gevgelija 2. Izbira~kiot odbor neposredno ja sprovede izbornata postapka vo svojata teritorijalna edinica. veledrogerii. Aleksandar Haxi Tosev 3. vo nadle`nost na izbornata komisija se slednite ovlastuvawa: Da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. Ana \or|ioska 3. Prilep 4. Da dava upatstva. Vrz osnova na vratenite predlozi od teritorijalnite edinici. Pavle \or|ievski. Blagica Jakimovska. Veles 4. Po sumiraweto na rezultatite od predlagaweto i glasaweto. Smiqa Micova. kliniki i sl. Da gi sumira. Nata{a Nasteva 15. Kumanovo 3. taka {to predlogot se smeta za usvoen ako za nego glasale mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na konstitutivnata sednica na Sobranieto. go razgleduva{e izborniot materijal i utvrduva{e dali izbornata postapka vo teritorijalnite edinici e sprovedena vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot. Vo taa nasoka. Zlatko Balalovski. Strumica 5. Izbornata komisija pismeno gi izvesti izbira~kite odbori za konstatiranite nedostatoci i odredi rok za nivno otstranuvawe so napomena deka ako izbira~kiot odbor ne gi otstrani utvrdenite nepravilnosti vo odredeniot rok. Ohrid 4. Da izdava potvrdi za izvr{eniot izbor ( verifikuvawe na mandatot na izbranite pretstavnici). Mihail Minov 2. Izbornata komisija }e gi imenuva kandidatite za ~lenovi na organite na Komorata od taa izborna edinica na sledniot na~in: po eden pretstavnik od sekoja op{tina. Veles 5. a osobeno.). Za taa cel Izbira~kiot odbor sprovede pove}e aktivnosti. Prilep 3. proizvodMakedonija stvo. Da utvrduva kriteriumi za predlagawe i izbor na kandidati za pretsedatel na Komorata. Izbornata komisija utvrdi deka vo 5 izborni edinici predlo`enite kandidati nemaa potreben broj (mnozinstvo) glasovi od ~lenstvoto. Mirjana Karajanova 5. Marina Mihajlovi} Izborna edinica 7 1.2012 GODINA SOBRANIE Izborna edinica 1 1. Erol Ali 6. Tatjana Keni} Coni}. Krsteva Julija. Izbornata postapka ja sprovedoa izbira~kite odbori i Izbornata komisija. Gostivar. Slavica Pe{evska. 10. Biqana Lazarova 2. Kru{evo Izborna edinica 6 1. Viktorija Petrovska . Marija Spirkoska. utvrduva i objavuva rezultatite od glasaweto. Vo Soglasnost so Statutot na Komorata. pretsedatel na Sobranieto na Komorata. promet na malo. izbira~kite odbori od sekoja teritorijalna edinica sostavija predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. Vesna Stavrova 2. Del~evo Izborna edinica 3 1. Kratovo Izborna edinica 2 1. Jasminka Pat~eva 8. Izborna edinica 8 1. i pretsedateli na drugi organi i tela na Komorata. 3. Vlado Naumovski 12. Mitko Taseski. izgotvi spisok . Kumanovo 2. Nuri [ehu.Daniela Jovanovska Jordanovska 15 . Vesna Spiroska. Violeta Taleska. Vo Soglasnost so Pravilnikot za na~inot i postapkata za izbor na pretstavnici vo Sobranieto na Komorata. Negotino 3. Izbornata komisija: izvr{i sobirawe na izborniot materijal dostaven od izbira~kite odbori. Mensur Bekiri. Neli Trajkovska 13. Izbornata komisija izgotvi predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. Ki~evo 2. PRAVNO 2008 godina se odr`aa izbori za ~lenovi na organite na Farmacevtskata koKAT^E mora na Makedonija za mandatniot period 2008 . Ivona Dimitrovska. vo ovaa faza Izbornata komisija utvrduva{e dali predlo`enite kandidati imaat dobieno potreben broj glasovi od ~lenstvoto. Bitola 3. Kako prNata{a vo. na koj ~lenovite predlagaa i izbiraa kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata od svojata teritorijalna edinica. Elizabeta Stoilova 2. potrebno e na sostanokot na koj se vr{i predlagaweto i izborot da prisustvuvaat pove}e od polovinata od vkupniot broj ~lenovi koi se evidentirani na spisokot. Biqana Mukaetova 3. Cvetkoska Lile. @aklina Petrovska . Bujar ]azimi 3. Anastasija [arlamanova Tanu{eva 4. Za da bide izborot validen. Da ja kontrolira rabotata na izbira~kite odbori. Pri razgleduvawe na izborniot materijal od ovoj aspekt. Nade`da Tim~eva Kele{ova . Za svojata rabota izbira~kite odbori vodea zapisnici vo koi se navedeni site izborni aktivnosti koi gi sprovele i zaedno so predlog-listata na kandidati za ~lenovi na organite na Komorata gi dostavija do Izbornata komisija. Nucka Ristovska 4. Suzana Atanasovi} 2. pretstavni{tva. Vinica 5. Na 22. Ninoslav Kostovski.2012 godina. Osnovna zada~a na Izbornata komisija e da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. Vawa [ulevski 10. Mirjana Ga{tevska 7. Sowa I~eva UPRAVEN ODBOR Izborni edinici: 1. Resen 5. Olgica Pop Nikolovska 8. Tetovo.Aktuelno Vo periodot od 24. dali rabokomora na tat vo apteki. Po izgotvuvaweto na spisokot na diplomirani farmacevti. Debar. Biljana Palazova 4. 5. Don~e Papazoska.Milkica Gligorova . Kavadarci Izborna edinica 5 NADZOREN ODBOR 1. Da gi objavuva rezultatite od sprovedenite izbori. Bitola 2. Sofija Kolarova 3. Prilep 5. Marija Stanoevska 11. 4. Ko~ani 4. Rostu{e. Slavica Maleska Stojadinovi}. Kriva Palanka 5. Sawa Filkova 9. Da razre{uva ~lenovi na izbira~ki odbori vo slu~aj na nivno postapuvawe sprotivno od odredbite na ovoj Pravilnik. Marija Danilova 7. Obvinitel. Svetlana Dupkarska. Vlatko Jordanovski. Poradi toa. Elena Damjanska . Koceva Sowa. izbira~kite odbori svikaa i odr`aa sostanok na ~lenstvoto od svojata teritorijalna edinica. 2008 godina se odr`a konstitutivna sednica na Sobranieto na Komorata vo noviot sostav na koja bea izglasani slednite: Farmacevtski informator IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ^LENOVI NA ORGANITE NA KOMORATA ZA MANDATNIOT PERIOD 2008 . Struga Obvinitel : Ohridija Popovska PRETSEDATEL NA SOBRANIE Milan Kerovski PRETSEDATEL NA KOMORA Lidija Petru{evska Tozi 1. Da odlu~uva po prigovori vrz osnova na uvid vo izborniot materijal. pravnik jalna edinica bez ogled na toa dali se Farmacevtska vraboteni ili nevraboteni. 10. Milan Kerovski. 8. imaj}i go predvid brojot na ~lenstvoto od taa op{tina. Kristijan ^e{elkoski. Da{uri Amedovska. Probi{tip 4.lista na diplomirani farmacevti so `iveali{te ili Zdravkovska prestojuvali{te na svojata teritoridipl. Berovo Izborna edinica 4 1. Gligor Stavrev SUD NA ^ESTA 1. Da prezema merki vo slu~aj na povreda na postapkata na kandidirawe. Metodija Majstor~ev. 2008 do 24. Kandidatite {to se izbiraat i predlagaat traba da gi pretstavuvaat interesite na farmacevtite od site oblasti na profesijata (proizvodstvo. promet na golemo. pretstavni{tva i sl. Xoana Andonovska 6. [tip 3. Angelka Belazelkovska 14.

Vonbolni~kata pnevmonija. gabi~ki ili drugi mikroorganizmi. so {to e mo`no i sekventno lekuvawe od intravenska na oralna terapija. Taa e zna~itelen zagri`uva~ki problem kaj vozrasnite lica i pacientite so hroni~ni zaboluvawa ili naru{en imunolo{ki sistem. Nebakteriolo{kata etiologija na vonbolni~kata pnevmonija e isto taka voobi~aena i kaj 4-39% od imunokompetentnite vozrasni lica.7 milioni pacienti bile tretirani so intravenskiot oblik na Avelox. koja se zabele`uva kaj re~isi 26-77% od hospitaliziranite vozrasni lica so vonbolni~ka pnevmonija. potewe. kade {to e prisutna virusna infekcija. Antibiotskiot tretman e iniciran empiriski i sekoga{ e potrebno da gi pokrie naj~estite respiratorni predizvikuva~i (na pr. koj e prv antipnevmokoken kinolon so silno baktericidno dejstvo3. a re~isi 2. Koga se prisutni pove}e faktori na rizik. Mortalitetot kaj vonbolni~kite pnevmonii zavisi od brojot na faktorite na rizik. {irok antimikroben spektar3. Tretman Vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakteriska infekcija. voobi~aeno se tretira so antibiotici. pnevmonija steknata vo zaednicata. AVELOX® (moksifloksacin). nedostatok na poln zdiv. Neuspehot vo tretmanot so antibiotici ne samo {to nosi rizik od relaps na pnevmonijata.n. Od neodamna Avelox e dostapen i na Makedonskiot farmacevtski pazar vo dvete formulacii: oralna (400mg tabletki vo pakuvawe po 5 tbl i po 7 tbl ) i intravenska (infuziski rastvor od 400mg/250ml) Dvata oblika se bioekvivalentni. no zemaj}i go predvid faktot za rezistencija na oddelni bakterii kon odredeni klasi na antibiotici. bolka vo gradite. Streptococcus pneumoniae pretstavuva eden od naj~estite pri~initeli na vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakterii. ili t. ka{lica so produktiven iska{lok oboen so zelena ili `oltenikava boja. Avelox ima unikatni mikrobiolo{ki. Influencata i drugite virusni infekcii predizvikuvaat prvenstveno virusna pnevmonija. primarno influenca. pretstavuva pnevmonija koja{to nastanala nadvor od zdravstvena institucija ili bolnica. virusi. Za taa cel. Visokorizi~nite grupi na pacienti . bi sakale da go pretstavime noviot lek na Bayer Schering Pharma pod ime Avelox®. Simptomi Znacite i simptomite na vonbolni~kata pnevmonija mo`at da variraat i naj~esto nastanuvaat nenadejno.povozrasnite lica i onie so hroni~ni zaboluvawa ili kompromitiran imunolo{ki sistem . od koi 23 se vo Evropa. a mo`at da dovedat i do sekundarna bakteriska infekcija. pneumoniae).edna tabletka na den vo tek na 5 do 10 dena 7 Avelox®1 (moxifloxacin) e registriran vo pove}e od 109 dr`avi vo svetot za oralnata formulacija i vo pove}e od 90 dr`avi vo svetot za intravenskata formulacija. Tie vklu~uvaat treska.raste~ki seriozen globalen problem. farmakoki- 16 .Komercijalen tekst Aktuelno ZDIV OD SVE@ VOZDUH VO TRETMANOT NA RESPIRATORNITE INFEKCII VONBOLNI^KA PNEVMONIJA (PNEVMONIJA STEKNATA VO ZAEDNICATA) Pnevmonijata pretstavuva inflamacija na belite drobovi predizvikana od bakterii.brzo uni{tuvawe na patogenite 3 visoka tkivna penetracija 4 brzo olesnuvawe na simptomite 5 dobar bezbednosen profil 6 ednostavna upotreba . efikasen vo tretmanot na infekcii na di{nite pati{ta steknati vo doma{na sredina. pacientite treba da se hospitaliziraat i toga{ se primenuva poagresivna terapija. S. tuku i pridonesuva do formirawe na soevi na bakterii koi stanuvaat rezistentni na antibiotici . Negovi prednosti se: brzo dejstvo . Klu~en e faktot deka pacientot treba da go zavr{i celokupniot tretman so antibiotikot duri i ako toj/taa se po~uvstvuva podobro mnogu brzo po voveduvaweto na tretmanot. Mo`e da se javi vo lesna do te{ka forma. vo svetot pove}e od 83 milioni pacienti bile tretirani so tabletki Avelox. visoka temperatura.voobi~aeno imaat pomalku ili pak umereni simptomi. a mo`e da zavr{i duri i fatalno. Do oktomvri 2007 godina.

o. mezanin. 821826 5 Wilson R et al Chest 2004. Naj~esti nesakani efekti. Avelon® and Megaxin® na Bayer HealthCare 2 Lode. Bezbednost Avelox e lek koj se izdava na lekarski recept i koj pacientite glavno dobro go podnesuvaat..avelox. Pove}e informacii za lekot mo`ete da pronajdete vo Zbirniot izve{taj za osobinite na lekot ili na veb-stranicata www. 49.5 pati povisoka koncentracija vo paranazalnite {uplini . Havelox®. Drug Safety 2005. Journal of Antimicrobial Chemotherapy 2002. 125 (3):953-964 6 Andriole VT. Actira®. Escherichia coli. Avelox poka`al deka e validna terapevtska opcija za komplicirani infekcii na ko`a i meki tkiva.. Kako i so drugite lekovi.. 28 (5): 443-452 7 Zbiren izve{taj za osobinite na lekot 17 Bayer d. proliv i malaksanost.15. Streptococcus milleri.T1/2 =11. . Fusobacterium spp) Farmakokinetika . lamela 2 1000 Skopje Tel: 02 3124 055 ..Intravenskiot oblik pridonesuva za postigawe povisoki koncentracii vo plazma otkolku oralniot oblik i ima visok volumen na distribucija. 2): 22-28 3 Wiedemann B. naj~esto blagi. Lapinix®. re~isi potpolna apsorpcija (91% bioraspolo`livost) .Atipi~ni bakterii (Mycoplasma pneumoniae.Se eliminira niz bubrezi i feces Koncentracijata na moxifloxacin vo site tkiva ja nadminuva MIC90 na predizvikuva~ite na respiratorni infekcii. kako na pr. Chlamydia pneumoniae. Streptococcus pneumoniae vklu~uvaj}i gi i rezistentnite soevi na penicilin i makrolidi.Anaerobni bakterii (Clostridium spp.o. Osven ma~nina i proliv. so prose~na stapka na odgovor (efikasnost) od 94% vo 24 klini~ki studii koi vklu~ile pove}e od 20. U{te pove}e. Actimax®. Pretstavni{tvo Skopje ul. Legionella pneumophila. Peptostreptococcus spp.Aktuelno Komercijalen tekst netski i farmakodinamski svojstva 8-methoxyquinolone Mehanizam na dejstvo Avelox go blokira dejstvoto na DNK girazite. Octegra®. ko`ata i potko`nite tkiva! Indikacii i upotreba vo Makedonija Avelox 400mg tabletki vo Makedonija se registrirani za tretman na slednite respiratorni infekcii: Akutna egzacerbacija na hroni~en bronhitis . Abstract P 773 (1999) 4 Gehanno P et al. Improving care for patients with respiratory tract infections. Izilox®. {to potvrduva deka dvata oblika se bioekvivalentni. koncentracija po 0. 3) 292. 1 Avelox® e isto taka poznat i pod drugi za{titeni imiwa. Proflox®.6 ~asa . lekarot i/ili farmacevtot se dol`ni da go proverat vnatre{noto upatstvo na lekot pred prepi{uvawe ili izdavawe na Avelox.4 . Streptococcus mitior. Spektar na dejstvo -Gram-pozitivni bakterii (Staphylococcus aureus. Coxiella burnettii) . Klebsiella pneumoniae) . nesakani dejstva se pojavile kaj pomalku od 3% od bolnite.d. Efikasnost Avelox bil isleduvan vo mnogubrojni studii za tretman na respiratorni infekcii. H.com . Haemophilus parainfluenzae.5-4 ~asa . a 2-2. vklu~uvaj}i gi ABS.Postignuva 18 do 70 pati povisoka kocentracija vo b. Clin Microbiol Infect 5 (Suppl.Serumska maks. Streptococcus pyogenes (grupa A)) -Gram-negativni bakterii (Haemofilus influenzae . and Garau. Moraxella catarrhalis . se od gastrointestinalno poteklo i toa gadewe. J of Chemother 2002. Avelox ima baktericidno dejstvo. Streptococcus agalactiae. AUC na dvata oblika e ista.vo tek na 5-10 dena Vonbolni~ka pnevmonija vo tek na 10 dena Akuten bakteriski sinuzitis vo tek na 7 dena Avelox 400mg/250ml infuziski rastvor vo Makedonija e registriran za tretman na: Vonbolni~ka pnevmonija Prepora~ana terapevtska doza na Avelox tabletkite i infuziskiot rastvor vo Makedonija e 400mg edna{ vo denot. AECB and CAP.Ogwan Prica bb lokal 4. Avalox®.Brza. blokiraj}i go rastot i reprodukcijata na bakteriite. Veruvame deka noviot lek AVELOX® na Bayer Schering Pharma }e pridonese kon podobruvawe na kvalitetot na zdravjeto na Va{ite pacienti. J. otkolku vo plazma.Ne se metabolizira preku citohrom P450 vo crniot drob . i koga la~at beta-laktamazi. 4 (Supplement n.000 pacienti2..

sledewe i implementacija na site barawa na strogite me|unarodni standardi vo oblasta na kontrolata na kvalitetot na lekovite. so vleguvaweto vo Unijata. Biroto za lekovi ima jasno definirani celi vo proektot i strategija koja vodi kon natamo{en napredok. se o~ekuva Biroto za lekovi na Republika Makedonija da bide podgotveno za u~estvo vo aktivnostite na EMEA i da ja razviva doverbata so postojnite zemji-~lenki vo sistemot. da ovozmo`i podgotovka na GMP inspektorite. Biroto za lekovi ima mo`nost da bide vklu~eno i vo EU programata za telematika (obezbeduvawe na pristap kon EudraVigilance i EudraPharm bazata na podatoci i kon informaciite za klini~ki ispituvawa kaj deca). So pomo{ na ovoj proekt }e se dostignat standardite vo raboteweto na najrazvienite evropski agencii za lekovi. isto taka. Dobrata proizvodstvena praktika. Dobrata praktika za farmakovigilanca. Isto taka. so cel da se odr`uva dobra praktika vo farmakovigilancata. So ovoj proekt. 18 BIRO ZA LEKOVI na Republika Makedonija . a so prodol`uvawe na sorabotkata mo`e da smeta deka celta }e bide postignata so me|unarodno priznavawe na Dobrata regulatorna praktika na Biroto za lekovi. kako nacionalen regulatoren organ za lekovi.kandidati za vlez vo Unijata da bidat ednakvi partneri koi }e rabotat me|usebno i so po~it.2009 godina. po potpi{uvaweto na soglasnosta me|u Evropskata komisija i Evropskata agencija za evaluacija na lekovi (European Medicines Evaluation Agency. EMEA) za sproveduvawe na novata tranziciska programa IPA (instrument for pre-accession). no i nadvor vo drugi zemji na EU kade {to se odr`uvaat soodvetnite nastani i na toj na~in se vospostavuvaat direktni kontakti i partnerski odnosi vo natamo{noto rabotewe so site kolegi vo drugite evropski regulatorni agencii. Dobrata klini~ka praktika. seto ova }e vodi EMEA i postojnite zemji-~lenki na Unijata i zemjite. Celiot proekt vo vrednost od 600. a so toa i priznavawe na rabotata na Biroto za lekovi na Republika Makedonija. vospostavuvawe na Eudra bazata. telematikata i ulogata vo evaluacija na bezbednosta i efikasnosta na lekovite. koe istovremeno od 1 januari 2010 treba da prerasne vo Agencija za lekovi po primerot na site evropski zemji. Ova e edna od najva`nite programi {to ovozmo`uva Biroto za lekovi na Republika Makedonija.Farmacevtski informator Aktuelno Biroto za lekovi e vklu~eno vo proektite na Evropskata agencija za lekovi Vo fevruari 2008. Dobrata laboratoriska praktika. Preku ovoj proekt. treninzite i obukite {to se vo organizacija i planirani od strana na EMEA. Proektot treba da pomogne vo razvivawe na infrastrukturata vo oblasta na klini~kite ispituvawa. harmonizacija na postapkite za herbalni lekovi. stru~nite lica od site oblasti na raboteweto na Biroto za lekovi po~nuvaat da se educiraat vo EMEA. Pokraj toa. da se zapoznae so rabotata {to ja sproveduvaat nau~nite komiteti na EMEA i nejzinite rabotni grupi. Dobrata distributerska praktika i mnogu drugi dobri praksi vo oblasta na lekovite. Republika Makedonija se vklu~i kako dr`ava nabquduva~ na sostanocite. da go unapredi sledeweto na nesakanite dejstva na lekovite. So vakvata edukacija vrabotenite vo Biroto za lekovi }e izgradat doverba za svojot stru~en profil na evropsko nivo vo delot na Dobrata regulatorna praktika. da se izvestuva za generiranite signali (novite suspektni reakcii na lekovite).000 evra ve}e se ostvaruva me|u Biroto za lekovi na RM i EMEA i te~e vo kontinuitet vo periodot od 2008 . Dobrata organizacija na raboteweto vodi kon `elbata da se postigne natamo{en napredok. Osnovnata zada~a na proektot e da go podgotvi nadle`niot regulatoren organ aktiven na poleto na lekovite vo Republika Makedonija za idnoto u~estvo vo mre`ata na EMEA. a posebno treba da se naglasi deka timot na eksperti na Biroto za lekovi e mlad i motiviran.

.

2008. vo ramkite na svoite nadle`nosti kako zdravstven sektor i na svoite mo`nosti kako pacienti i aktivni u~esnici vo gri`ata za sopstvenoto zdravje. kako eden od poserioznite problemi na zdravstvenite sistemi. Odbele`uvaweto na ovoj den ima{e edna zaedni~ka cel pra{aweto na antimikrobnata rezistencija da se stavi visoko na politi~kata agenda.Ministerstvoto za zdravstvo na RM i Centarot za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum". Ovaa godina. da ja namalime neracionalnata upotreba na antibioticite. Vo Republika Makedonija nastanot zaedni~ki go organiziraa vladiniot i nevladiniot sektor . koj naglasi deka Ministerstvoto za zdravstvo }e prodol`i da gi sproveduva merkite na dosledno po~ituvawe na zakonodavstvoto za lekovi. tuku i za mnogu porazvieni i pobogati op{testva.Farmacevtski informator Aktuelno Evropski den za racionalna upotreba na antibiotici 18 noemvri. Skopje. kade {to pretstavnici na politi~kite eliti ja potenciraa svojata opredelba za borbata so antimikrobnata rezistencija vo site zemji-~lenki i kandidati za ~lenstvo vo EU. Makedonija Na 18 noemvri. Klub na pratenici. prevencija na infekcii preku sproveduvawe programi za imunizacija. koj i na evropsko nivo se odbele`uva prvpat. vo kinosalata na Klubot na pratenicite. d-r Bujar Osmani. 18 noemvri be{e fokusiran na potrebata site. vo Skopje be{e odbele`an Evropskiot den za racionalna upotreba na antibioticite. osobeno vo posiroma{nite zemji kade {to i upotrebata na antibiotici e zna~itelno pogolema otkolku vo razvienite zemji. Nastanot go otvori ministerot za zdravstvo na RM. voveduvawe novi vakcini i vospostavuvawe standardi za kon- 20 . no i na znaewe na javnosta. Centralnata sve~enost se odr`a vo Sovetot na Evropa vo Strazbur. Racionalnata upotreba na antibiotici e golem predizvik ne samo za na{eto. na inicijativa i pod logoto na Evropskiot centar za prevencija i kontrola na bolesti.

pokraj obra}aweto na vladiniot i nevladiniot sektor i profesionalnite zdru`enija koi ja iska`aa golemata posvetenost i zalo`ba za adresirawe i re{avawe na ovoj problem. Vo prezentacijata na prof. pove}e od toa. kako i podobruvawe na percepcijata za farmacevtskata profesija.studiorum. direktor na Biroto za lekovi na Ministerstvoto za zdravstvo na RM. Farmacevtskata gri`a.org. Ovie aktivnosti za sproveduvawe sekako deka podrazbiraat materijalni i ~ove~ki resursi (od edukacija na pacientite preku bro{uri i televiziski spotovi. ovie aktivnosti i sakanite rezultati baraat posveten pristap so multi-slojnost i paralelno adresirawe na razli~nite stejkholderi. koe mu ja ovozmo`uva negovata nova uloga vo sistemot na zdravstvena za{tita i promovirawe na zdravjeto na naselenieto. M-r Il~o Zahariev. bara mnogukratni ~ekori . programski direktor Centar za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum" www. istakna deka racionalnata upotreba na antibiotici vo Makedonija bara brzo no sistematsko re{avawe. Vo programata na nastanot. farmacevt-pacient. kako edna od klu~nite alki na zdravstvenata za{tita i negovata/nejzinata mo`nost za direktna komunikacija so pacientot. no u{te pove}e poradi rezistencijata koja neminovno se javuva. odnosno okolu 20 milioni evra). dava {iroko pole za deluvawe. o~ekuvano e deka rezistencijata }e onevozmo`i lekuvawe duri i na nekoi polesni infektivni zaboluvawa. M-r Neda Milevska-Kostova. a sli~na e sostojbata i vo drugite zemji vo regionot. no i pogolemi obvrski za navremena. a koja mo`e da nastapi za 24 ~asa. be{e mnogu slikovito i sistemski pretstavena ulogata i zada~ite koi farmacevtskata profesija gi ima i treba seriozno da gi prezeme vo borbata so antimikrobnata rezistencija. ili menuvawe na kvalitetot i doverbata na odnosot lekar-pacient. pomo{nik-rakovoditel na Sektorot za evropski integracii vo Ministerstvoto za zdravstvo na RM. poradi golemoto u~estvo na antibioticite vo zdravstveniot buxet (so duri 20 procenti od vkupnite tro{oci za lekovi. zajaknata komunikacija so zdravstvenite rabotnici i instituciite zadol`eni za kreirawe i sproveduvawe na zdravstvenite politiki. bea napraveni i tri interesni stru~ni prezentacii. soodvetna i pravilna zdravstvena za{tita vo sferata na farmacijata. do voveduvawe strogi kontrolni mehanizmi za namaluvawe na nezakonskoto odnesuvawe vo delot na antibiotskite sredstva. Prezentacijata na d-r Golubinka Bo{evska od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i D-r @aklina Cekovska od Institutot za mikrobiologija dade pregled na site rezistentni vidovi i nivniot odgovor.nekoi od niv i vo nasoka na menuvawe na mentalitetot na pacientot i zdravstveniot rabotnik. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. kako nov koncept vo gri`ata za pacientite dava pogolema uloga na farmacevtot. i osobeno kontrola i sledewe na propi{uvaweto antibiotici i kontrola na marketin{kata praktika za antibioticite. Neracionalnoto "konsumirawe" na antibiotici vo na{ata dr`ava. naglasuvaj}i go faktot {to vo skora idnina. no i so lekarite.Aktuelno Farmacevtski informator trola zaradi namaluvawe na potrebata od antibiotici. No. Farmacevtot. pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija i Biljana Celevska. vo nasoka na proaktivnost vo edukacijata na naselenieto. jaknewe na svesnosta i obezbeduvawe na informacii za op{tata populacija. pa ako sakate duri i odnosot lekar-farmacevt. osobeno zatoa {to farmacevtot e poslednata proverka vo administriraweto na antibiotskite preparati i nivnata upotreba od strana na pacientite.mk 21 .

kako i so ekonomskiot i socijalniot komitet i ostvaruva konstruktivni vrski lobiraj}i FIP (Internacionalnata Faemacevtska federacija) e svetska federacija na nacionalnite asocijacii na farmacevtite i farmcevtskite nau~nici koja e vo oficijalna povrzanost so SZO. Brojot na zemji ~lenki iznesuva 29. kako i [vajcarija. Vo ovaa asocijacija ~lenuvaat 30 evropski zemji vklu~uvaj}i gi ~lenkite na EU. Turcija. delot na pro{iruvawe na zdravstvenite servisi koi gi davaat farmacevtite i vo integriraweto na najnovite nau~ni otkritija vo sekojdnevnata praktika. a e otvorena za site zemji koi se ~lenki na Evropskiot sovet. komitetot na postojanite pretstavnici. FIP pretstavuva i zastapuva okolu 2 miliona prakti~ari i nau~nici od celiot svet. Ovaa cel se ostvaruva preku dijalog i sorabotka so i pome|u nacionalnite farmacevtski asocija(EAHP) Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e rabotna asocijacija na bolni~ki farmacevti od skoro site zemji ~lenki na Evropskata unija. a EAPH gi pretstavuva interesite na pove}e od 21000 bolni~ki farmacevti. Srbija. Celta na Forumot e jaknewe na pozicijata na farmacevtite preku istaknuvawe na nivnata vrednost kaj zdravstvenite profesionalci. Izvr{niot komitet i generalniot sekretarijat odr`uvaat postojani kontakti so Evropskata komisija. Norve{ka. Evropskiot parlament. FIP stana svetski vizioner vo sovetuvaweto za ulogata na farmacevtite vo pridobivkata na zdravstvenata za{tita i pretstavuva odr`uva~ na farmacevtskata nauka. Farmacevtskata komora na Makedonija e ramnopravna ~lenka na Eurofarm forumot. so cel cvrsto vgraduvawe na farmacijata vo politikata i prioritetite na SZO. na dobra farmacevtska praksa i na konceptite za farmacevtska gri`a. Celite na ovaa asocijacija se: Razvivawe na bolni~kata farmacija i vospostacii kako i so tehni~ka pomo{ i soveti od Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. Formiran e vo januari 1992 god. Farmacevtskata komora na Makedonija e ~lenka na FIP od 2007 god. kako i dava pridones za pobezbedna upotreba na efikasni i kvalitetni lekovi vo svetot. Formirana e 1912. Farmacevtskata komora e ~len na ovaa grupacija od 2006 god. Hrvatska . za unapreduvawe i razvivawe na farmacevtskata dejnost. Negova misija e podobruvawe na zdravstvoto vo Evropa vo soglasnost so prioritetite postaveni od SZO. a Farmacevtskata komora na Makedonija stana ramnopravna ~lenka od juni 2008 god. vuvawe na zaedni~ka farmacevtska politika vo Evropa Unapreduvawe na pozicijata i ulogata na farmacevtite vo bolnicite Poddr`uvawe I zastapuvawe na interesite na bolni~kite farmacevti vo Evropa i sorabotka so nadle`nite organi na Evropskata unija Promovirawe na sorabotka so drugite profesionalni tela Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e oformena vo 1972 god. PGEU izrabotuvaat studii koi diorektno ili indirektno se povrzani so aptekarskata dejnost i takvite studii se koristat kako pojdoven materijal za nosewe odluki i re{enija od strana na evropskata komisija za zdravstvo.Farmacevtski informator Me|unarodni aktivnosti na Komorata Eurofarmforumot e mre`a od nacionalni farmacevtski asocijacii povrzani so Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. FIP go podobruva svetskoto zdravstvo preku naso~uvawe na farmacevtskata praktika i nauka kon otkrivawe i razvitok na novi molekuli. Aktuelno 22 PGEU (Farmacevtska grurupacija na Evropskata Unija) e internacionalna neprofitebilna asocijacija formirana spored Belgiskiot zakon i gi zastapuva farmacevtite (aptekari) niz Evropa. Zatoa PGEU pretstavuva okolu 400000 farmacevti od aptekarskata dejnost koi pridonesuvaat za zdravjeto na okolu 500 miolioni lu|e niz Evropa. Celta na PGEU e da se istakne ulogata na farmacevtot kako kompleten zdravstven profesionalec koj mo`e da se prepoznae na sekoe nivo i koj }e pomogne vo za{titata na zdravjeto na site gra|ani od Evropa. zemjite-kandidati za EU I EFTA ~lenovite. Vo tekot na re~isi 100-godi{nata istorija prioritetite na FIP se pro{iruvaat se so cel da se odgovori na potrebite i o~ekuvawata na profesijata vo . a vo nea ~lenuvaat 122 organizacii i 4000 individualni ~lenovi. Aktivnostite na Forumot se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata taka i vo drugite delovi na zdravstvoto.

spec. Glavna cel na ovie rabotilnici e podgotvuvawe na javnoto aptekarstvo za negovo vklu~uvawe vo promenata i podobruvaweto na zdravjeto na ~ovekot.FIP kongres Aktuelno Farmacevtski informator Bazel 2008 godina Farmacevtskata komora na Makedonija e polnopravna ~lenka na Sovetot na FIP. Sledniot FIP kongres }e se odr`i vo Istanbul. za implementirawe na vodi~ite za Dobra farmacevtska praktika vo odredeni izbrani zemji vo razvoj. farm. 23 Podgotvila dipl. kon krajot na avgust 2009 godina. a toa treba da go napravime vo vistinsko vreme i vo vistinska nasoka. Vo delot na aptekarskata dejnost se odr`a pretkongresen satelitski simpozium. Preku diskusii i razmena na idei za razvivawe na novi uslugi. so kraen zaklu~ok deka kako zdravstveni profesionalci ni pretstoi mnogu rabota zaedno. na sostanocite na Sovetot be{e prezentiran i usvoen planot za zaemnata sorabotka i poddr{ka pome|u FIP I SZO. kako i politikata za informaciite za lekovite koi }e bidat davani za pacientite. Isto taka. Ovoj kongres se smeta za istoriski zatoa {to ogromno vnimanie be{e posveteno na farmacevtskata praktika i farmacevtskata gri`a za pacientite vo nasoka na voveduvawe na novi zdravstveni uslugi koi }e bidat obezbedeni od strana na farmacevtite. Vo period od 29 avgust do 4 septemvri se odr`a 68. kako i pove}e rabotilnici pod mototo Forum za inovatori vo farmacevtskata praktika: promena na menaxmentot vo javnite apteki. se baraa i najdobrite koncepti i na~ini na edukacija na farmacevtite vo dodiplomskite studii i vo kontinuiranata farmacevtska edukacija vo nasoka na podobro obu~eni profesionalci za novite profesionalni predizvici. Vo tek na sostanocite na sovetot be{e izglasana strategijata na FIP za razvivawe na farmacevtskata dejnost do 2020 godina i bea usvoeni nekolku dokumenti za: politikata na kontrola na antimikrobna medicinska rezistencija. FIP-ov Internacionalen kongres na farmacija i farmacevtska nauka. kako i Strategijata na FIP do 2020 godina so planovi za nejzino implementirawe. zatoa {to be{e izglasana dolgoo~ekuvanata deklacijata za bolni~ka farmacija. Maja Kova~eva . politika za kvalitetot na lekovite koi }e bidat upotrebuvani za deca. vo Bazel so glavna tema Rein`ewirawe na farmacevtskata praktika vo nasoka na promena na svetot. Be{e iznesen i planot za proektot na FIP Fondacija za edukacija i istra`uvawe.

im ovozmo`uva na Komisiite za lekovi i terapija da funkcioniraat efikasno i pridonesuva za rabotata na farmakoinformativnite centri. Nov Zeland i pove}eto evropski zemji. od edna strana. socijalnite i klini~kite gledi{ta koi obezbeduvaat optimalen ishod od terapijata. Potrebata za bezbedna. pridonesoa za promena i zna~aen razvoj na bolni~kata farmacevtska praktika. nesakani dejstva) baraa pribli`uvawe na farmacevtot neposredno do bolni~kiot krevet. bolni~kite farmacevti i lekarite-specijalisti od kade proizlegoa i Komisiite za lekovi i terapija. efikasna i ekonomi~na primena na lekovite vo bolnicite. 80% od bolni~kite farmacevti ja praktikuvaat svojata dejnost neposredno do pacientot i polovinata od niv pominuvaat pove}e od 50% od svoeto vreme davaj}i klini~ko-farmacevtski uslugi. pridr`uvawe kon terapijata. Vo razvivaweto i primenata na modelite na klini~ko-farmacevtski uslugi vode~ko mesto imaa SAD i Velika Britanija. so ogled na sé pokompleksnite tretmani so lekovi. so ogled na potrebata za individualna farmacevtska gri`a. Me|u drugoto. Seto ova pridonese klini~ko-farmacevtskite uslugi vo poslednite 30 god. poradi razlikite vo brojot na bolni~ki farmacevti. Ovie ve{tini go pravat klini~kiot farmacevt stru~wak vo racionalnata farmakoterapija i primaren izvor na nau~no vredni informacii. denes priznati vo bolni~kata farmacija kako supspecijalnost klini~ka farmacija. Sozdavaweto na mre`a na farmakoinformativni centri vo mnogu zemji na lokalno. potrebata od genetsko predviduvawe na individualnoto odnesuvawe na pacientot kon terapijata. re`im na dozirawe. Ovie uslugi vo mnogu zemji sega ja so~inuvaat me|unarodno priznatata supspecijalnost vo bolni~kata farmacija. interakcii. pribirawe na specifi~ni podatoci. se razvi i integriran pristap vo koj kvalitetot na gri`a se ocenuva so multidisciplinaren nadyor na specifi~nite proceduri ili uslovi propi{ani so standardite za kvalitet navedeni vo klini~kite vodi~i. Avstralija. regionalno i dr`avno nivo vo su{tina zna~e{e sozdavawe na grupi za sorabotka. Metodologijata za nadyor i kontrola postojano se menuva i razviva kako del od istra`u- . a so cel razvoj na efikasen sistem na klini~ki nadyor i kontrola. farmacevtskite. sorabotka so regulatornite tela i industrijata. a od druga strana. kako pri individualna gri`a za pacientite taka i na institucionalno nivo. Ovie promeni vo razli~ni zemji se odvivaa po razli~ni pati{ta i mnogu od uslugite koi ja poddr`uvaat racionalnata primena na lekovite vo bolni~ki uslovi se ve}e voobi~aeni za severnoamerikanskite dr`avi. Toa pridonesuva za zgolemuvawe na brojot na bolni~ki farmacevti. Vo ramkite na kvalitetno praktikuvawe na bolni~kata farmacija. Vakvite komisii pridonesoa za poblizok kontakt pome|u klini~kite farmakolozi. no sli~ni promeni se odvivaa i vo Kanada. Ponaprednite modeli na klini~ko-farmacevtski uslugi gi relociraat farmacevtite baraj}i podolgotrajno prisustvo na farmacevtot na klinikata i pridones kon individualnata gri`a so institucionalna poddr{ka bazirana na primena na lekovi vrz osnova na dokaz i spravuvawe so rizikot. protokolite. Ovie centri. vo razvienite zemji da prerasnat vo zna~aen element na bolni~ko-farmacevtskata praktika. Avstralija i Nov Zeland. Vo Evropa. na prmer. Praktikuvaweto na klini~kata farmacija vo bolni~ki uslovi (i sekade kade se obezbeduva zdravstvena gri`a) ja odrazuva filozofijata na farmacevtskata gri`a baraj}i specijalizirano poznavawe na lekovite. sozdavaweto na prira~nicite. odnosno farmakoinformativnite uslugi sega imaat ogromno vlijanie vrz ocenkata na lekovite. brojot na bolni~kite farmacevti e dva pati pogolem od onoj vo drugite zemji na EU. iskustvo i sposobnost za rasuduvawe i fundamentalno razbirawe na biomedicinskite. Taka. blizok kontakt so pacientot i poddr{ka vo odlu~uvaweto. kako i prepoznavaweto na aktuelnite i potencijalnite problemi povrzani so lekovite (pr. ovie Komisii imaat za cel da go namalat preklopuvaweto na naporite vo tolkuvaweto na dokazite pri ocenka na lekovite i da obezbedat ednakov pristap do novite lekovi na nacionalno nivo. Bea razvieni specijalizirani bazi na podatoci naso~eni kon poddr{ka na odlukite za medikamentozen tretman vo bolnici- A 24 te. itn. Razvojot i promenite vo farmakoterapijata se preto~ija i vo barawe za postoewe na farmakoinformativni uslugi. na~in na primena. uslovi i sozdavawe na multidisciplinarni komisii so funkcija kreirawe na politiki za primena na lekovi so koi. ramnote`ata pome|u klini~kite uslugi direktno "na pacient/na klinika" (uslugi naso~eni kon pacientot) i od centraliziran kapacitet (uslugi bazirani na aptekata) pos- tojano se menuva. pri {to sozdavaweto na bolni~kite prira~nici be{e va`en ~ekor kon institucionalno vlijanie vrz primenata na lekovite. farmakoinformatikata.funkcijata na bolni~kite apteki i ulogata na farmacevtot ktivnostite za obezbeduvawe na soodvetni i celosni informacii za lekovite vo bolni~ki uslovi. Potrebata od dobivaweto na neophodnata informacija i sovet za lekot vo bolni~kiot oddel i praktikuvaweto na farmacevtskata ve{tina direktno na pacientot prerasna vo potreba od razvoj na klini~ko-farmacevtski uslugi. Tehni~kiot razvoj koj vklu~uva{e terapevtsko sledewe na plazmatskite koncentracii na lekot i prilagoduvawe na dozite i aktuelno. odnosno centri vo ramkite na bolni~kite krugovi. soveti i preporaki bazirani na dokazi. esencijalnite i dopolnitelnite listi na lekovi. Ovoj ekspertski izvor kontaktira sekojdnevno so pacientite i zdravstvenite rabotnici vo bolni~ki uslovi. }e se kontroliraat buxetskite tro{oci. }e se obezbedat efikasni i bezbedni lekovi. u~estvoto na bolni~kite farmacevti vo kontrolata na kvalitetot i tro{ocite so ogled na potrebata odlukite za farmakoterapijata da se temelat na dokazi i davaweto na uslugi orientirani kon pacientot. obrazuvawe i sovetuvawe na pacientot.Farmacevtski informator Aktuelno Bolni~ka farmacevtska praktika . vo Velika Britanija kade sovremeniot model na praktikuvawe e prisuten vo najgolem del od bolnicte.

osobeno koga stanuva zbor za hroni~no bolnite pacienti. Programite za upravuvawe so lekovi. Klini~kite farmacevti vo bolni~kite oddeli/klinikite bea prepoznati i vo ramkite na strategiite za spravuvawe so rizikot od farmakoterapijata vo bolni~ki uslovi. kade klini~ko-farmacevtskite uslugi se davaat preku individualniot farmacevt kako del od timot na oddelot/ klinikata. Ovie aktivnosti se koordinirani od bolni~ki komisii vo koi bolni~kite farmacevti imaat aktivna uloga. Vo toj pravec e naso~eno i spravuvaweto so rizikot od gre{ki vo farmakoterapijata. nabavkata. Nabavkata na lekovite vklu~uva direktno snabduvawe od proizvoditelite i tenderski dogovori so veledrogeriite. Vo Velika Britanija. itn. uslovuvaat restrukturirawe na uslugite na oddelite/klinikite.e. e karakteristika samo za zemjite so kultura na "nema individulna vina se dodeka se po~ituva protokolot/vodi~ot". pogolemo koristewe na originalni pakuvawa i im ovozmo`uvaat na pacientite sami da gi primenuvaat lekovite vo bolni~ki uslovi.e. Vo odredeni zemji na EU zabele`ana e pojava na kooperativna nabavka od strana na pove}e bolnici t.). Transferot na gri`a pome|u specijalistite na bolni~ko i primarno nivo e ocenet kako najslaba alka vo sinxirot na gri`a. Vo odredeni zemji na EU. izdavaweto i primenata lekovite. nepropi{uvaweto na potreben lek. Ovie programi nosat odredeni rizici za pacientite. nivna pogolema podvi`nost od edna vo druga klinika/oddel i zgolemuvawe na nivoto na sekojdnevna gri`a. so cel da se obezbedi najdobra nabavka preku konzorciumski dogovori. tamu kade {to se razvivaat i primenuvaat.Aktuelno va~kite aktivnosti na poleto na zdravstvenite uslugi. Velika Britanija be{e razviena koordinirana strategija za spravuvawe so rizikot od medikamentozni gre{ki od koja proizleze i terminot klini~ko upravuvawe.. Poznavaweto na lekovite koi se koristat vo klini~kite oddeli vo koi tie rabotat im ovozmo`uva da se naso~at kon lekovite so visok rizik na primena.5% od bolni~kite recepti vo Velika Britanija. Skandinavskite zemji na ovie barawa za farmacevtska gri`a odgovaraat so razvoj na ulogata na propi{uva~ na lekovi vo ramkite na klini~ko-farmacevtskiot tim. i da ja podobri efikasnosta vo obezbeduvaweto na kvalitet na primenata na lekovi i da go zgolemi kapacitetot na timskata sorabotka kako vo ramkite na aptekite taka i vo ramkite na bolnicite. tuku i vo po{iroki ramki t. ja podgotvuvaat terapijata. so rutinskoto dnevno sledewe na propi{uvaweto na lekovite vo bolni~kite oddeli bile otkrieni gre{ki kaj 1. vo bolni~kite ambulanti kade nivnata uloga bi bila najinovativna. avtomatizirani postapki vo propi{uvaweto. va`e~ki i za bolni~ki i za gradski apteki. Izvestuvawata za nesakanite dejstva i pojavi od strana na bolni~kite farmacevti direktno vo vakvite sistemi e vidlivo vo mnogu zemji i vo Velika Britanija. Me|unarodnoto prifa}awe na farmacevtskata gri`a kako koncept od strana na farmacevtite. Pristapite koi se koristat vo ovaa smisla vklu~uvaat sorabotka na bolni~kite farmacevti i diplomiranite medicinski sestri vo programi za obrazuvawe i sovetuvawe na pacientite. pretstavuva sfera za kontinuiran profesionalen razvoj kako {to se razviva ulogata na bolni~kiot farmacevt vo individualnata gri`a za pacientot. podobra edukacija i sovetuvawe na pacientite. vklu~itelno i parenteralnata terapija za individualniot pacient. Germanija. Vo zemji kako Velika Britanija. barawata za pristap i koristewe na klini~kite informacii se izedna~uvaat so barawata za poznavawe na lekovitite proizvodi. Usvojuvaweto na elektronskoto propi{uvawe vo golema mera mo`e da gi nadopolni nedostatocite. a so toa i nadzor i ogromna poddr{ka kako od farmacevtite. taka i od farmacevtskite tehni~ari. Ovoj termin ja stava odgovornosta za efektiven klini~ki ishod na korporativno nivo i bara organizirani strukturi vo ramkite na bolnicite za formalizirawe na metodi za kontinuirano podobruvawe na uslugite i vo ramkite na istite. baraat pretpazlivost pri primenata. buxetskite za{tedi i razvojot na strategii za kontrola na godi{nata potro{uva~ka so istovremeno podobruvawe na bezbednosta i efikasnosta na farmakoterapijata. bolni~ki apteki. opravduvaweto za svoeto postoewe bolni~kata farmacija i supspecijalnostite go nao|aat vo kontrolata na tro{ocite povrzani so lekovite. so farmacevti i farmacevtski tehni~ari kako personal. Vakviot koncept bara soodvetna obuka vo propi{uvaweto i problemite povrzani so lekovite se identifikuvaat i re{avaat timski vo ramkite na aptekata. ovie aktivnosti glavno se sproveduvaat so multidisciplinarna sorabotka. vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija. ovaa uloga bi vklu~uvala transfer na gri`a pred i po bolni~kiot prestoj na pacientot i kontinuirana gri`a na site nivoa. bara bolni~kite farmacevti da ja preispitaat svojata uloga i funkcija ne samo vo uslovi na oddel/klinika. nekoi skandinavski zemji i dr. Pri~inata e jasna. So toa. farmacevtskite tehni~ari se vklu~uvaat vo farmacevtskata gri`a vo ramkite na programite za upravuvawe so lekovi. bolni~kite farmacevti obezbeduvaat informacii i davaat soveti na finansiskite direktori. Dobrovolnoto prijavuvawe na nesakanite dejstva od lekovite sozdade osnova za farmakovigilansa na nesakanite dejstva i pojavi od novite lekovi i na serioznite dejstva i pojavi na ve}e vospostavenite lekovi. Imaj}i predvid deka klini~ko-farmacevtskite uslugi imaat za cel namaluvawe na vremetraeweto na prestoj na pacientite vo bolnicite. vo ramkite na bolni~kite uslugi. se razvi koncept na satelitska apteka kako del od strategijata za spravuvawe so rizikot. gre{kite vo doziraweto i patot na primena. Taka na primer. Dobrovolnoto izvestuvawe za propi{uvaweto na pogre{en lek. Programite ovozmo`uvaat pogolemo koristewe na sopstvenite lekovi od strana na pacientite.. Vo zemjite. Primeri na visokorazvieni farmakovigilansa Farmacevtski informator sistemi }e najdete denes vo mnogu zemji. so relativno mal broj na farmacevti so "nezavisno nivo na edukacija" (pr. tehni~ki i personalni. Holandija. kako na pr. Obidite za nadminuvawe na ovie nedostatoci vo sferata na bolni~koto farmacevtsko rabotewe baraat podelba na odgovornostite za gri`a. So cel ekonomi~no rabotewe i vo uslovi na ograni~en buxet. koga e toa mo`no i {to zavisi pred se od (ne)zavisnosta na pacientot. opredeluvawe na bolni~ko kontakt lice za razmena na informacii i sledewe 25 . Bolni~kite farmacevti vo klinikite i vo farmakoinformativnite centri vospostavija mre`i vo ramkite na regionalniot i nacionalniot sistem na farmakovigilansa sorabotuvaj}i blizu so klini~kite farmakolozi. Mali aptekarski edinici locirani centralno. na pr.

4. podgotovka. Zdravstvenite vlasti i bolni~kite upraviteli treba da anga`iraat bolni~ki farmacevti vo site ~ekori na koristeweto lekovi vo bolni~ki uslovi. 26 . a Komisiite za lekovi i terapija treba da gradat cvrsti mostovi koi }e gi povrzuvaat zdravstvenite rabotnici na site nivoa. [irokoto prifa}awe na novite modeli na sorabotka pome|u bolni~kite specijalisti i onie na primarno nivo vo najgolema mera (}e) zavisi od razvojot na mehanizmite za nadomest na profesionalnite uslugi na farmacevtite na site nivoa. Docent d-r Kristina Mladenovska.Farmacevtski informator preku doma{ni poseti i transfer komunikacija (pisma. Farmacevtski fakultet Skopje Aktuelno Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija . pretsedatelot na konferenciskata komisija. efikasna. faks) pome|u bolni~kite i gradskite farmacevti. Andy Gray (J. Na globalno nivo treba da se razvijat vodi~i za "Dobra bolni~ka farmacevtska praktika" temeleni na dokaz. vo Bazel. bezbednosta i efikasnosta na lekovite koristeni vo bolni~ki uslovi. vistinski lek. Ova istra`uvawe opfati 85 zemji. distribucija. Lee Vermeulen (SAD). pokrienosta i obemot na bolni~ko-farmacevtskite uslugi i treba da gi vklu~at soodvetnite ~ove~ki resursi i barawa za obuka. mo`nosti i barieri za sproveduvawe na medicinskata i farmacevtskata gri`a. vistinska doza. dvodnevna debata i diskusija vo rabotni grupi na razli~ni temi. Ottuka. Nesomneno. Na podgotovkata na izjavite i prethode{e pove}emese~na komunikacija. so {to pozitivno }e vlijaat vrz ishodot od individualnata farmakoterapija". na Globalnata konferencija za idninata na bolni~kata farmacija vo ramkite na 68. vo vode~kite zemji ve}e se razvi nov model na praktikuvawe na klini~ka farmacija vo primarnata gri`a kade specijalistite-farmacevti za primarna gri`a se vrabotuvaat kako lica za vrska pome|u lekarite i farmacevtite od primarno nivo i bolni~kite i klini~kite lekari-specijalisti.istoriski dokument za mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvawe na kvalitetna farmacevtska gri`a B olni~kite farmacevti od celiot svet. Afrika). 2. me|u koi i Republika Makedonija. Rabotej}i direktno so mati~nite lekari vo zdravstvenite centri tie ja igraat ulogata na bolni~kite klini~ki farmacevti vo odnosot so klini~kite lekari-specijalisti. Ovie vodi~i treba da pomognat vo nacionalnite napori za definirawe na standardite za nivoata. bezbedna. Postoeweto na ramka koja }e gi oblikuva ovie modeli e od klu~no zna~ewe i vo taa smisla Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija pretstavuva istoriski dokument koj gi sodr`i mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmacevtskata gri`a. godi{en kongres na Me|unarodnata farmacevtska federacija i uspe{no podgotvija 74 konsenzualni izjavi koi ja odrazuvaat vizijata na profesijata za praktikuvawe na farmacijata vo bolni~ki uslovi. Voveduvaweto i harmonizacijata na najdobroto praktikuvawe na znaewata. vistinski pat i vistinsko vreme). vkupno 384 bolni~ki farmacevti koi pretstavuvaa 98 zemji. Vo razvojot na site izjavi. me|u koi i Republika Makedonija. se sretnaa vo Bazel. [vajcarija: Glavni izjavi 1. Vo taa smisla. pri {to site podgotveni izjavi bea izglasani od strana na site 98 delegati na farmacevtskite zdru`enija i komori. Vo site aktivnosti povrzani so lekovite vo bolni~ki uslovi treba da bidat zastapeni pette "vistinski" elementi (vistinski pacient. Isto taka bea opfateni temi povrzani so obrazovanieto i obukata na ~ove~kite resursi. se nametnuva kako neophodnost primenata na klini~ki vodi~i i prira~nici vo tretmanot na hroni~nite zaboluvawa. Oddelnite zemji vo svetot poka`uvaat razli~ni uslovi. propi{uvawe i primena na lekovite i sledewe na efektot od farmakoterapijata. izjavi deka e sozdadena silna osnova koja }e im ovozmo`i na bolni~kite farmacevti da ja pro{irat svojata praktika i da imaat su{testveno vlijanie vrz kvalitetot. Konferencijata be{e planirana pribli`no 3 godini i vo tekot na ovoj period be{e sprovedeno i istra`uvawe za prirodata i obemot na praktikuvawe na bolni~kata farmacija vo razli~ni zemji. Va`en dvigatel se za{tedite koi ovie uslugi gi nudat od gledi{te na bolni~ki tro{oci i namaluvaweto na sevkupnite tro{oci pri gri`ata za hroni~nite bolni. [vajcarija na 30 i 31 avgust 2008 god. 3. Izjavite gi pokrivaat site sferi na koristeweto lekovi vo bolnicite kako nabavka. pretsedatelot na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija vo ova prilika izjavi: "nie veruvame deka ovaa istoriska konsenzualna sredba }e gi motivira site farmacevti niz svetot da ja preispitaat svojata praktika i da se posvetat na nejzino podobruvawe. ve{tinite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti treba da se odviva preku razli~ni modeli koi }e odgovaraat na bolni~kite kapaciteti i ~ove~kite resursi. soodvetna i ekonomi~na primena na lekovite. bezbednosta povrzana so farmakoterapijata be{e neizostaven element. Su{tinska cel na bolni~kite farmacevti e da go optimiziraat ishodot od individualnata farmakoterapija preku razumna. Vo prodol`enie se navedeni site izjavi usvoeni od delegatite na 31 avgust 2008 god. bolni~kite farmacevti ja prepoznavaat celta na farmacevtskata gri`a i svojata uloga vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmakoterapijata. elektronska po{ta. koi zastapuvaat 86% od svetskata populacija.

39. 11.Nabavka na lekovi 14. 19. Bolni~kite farmacevti treba da poddr`at razvoj na politiki za primena na lekovi koi se doneseni vo bolnicite od strana na pacientite. bezbednata. 28. Zdravstvenite vlasti treba da obezbedat sekoja bolni~ka apteka da bide pod nadyor na farmacevt koj pominal specijalisti~ka obuka vo poleto na bolni~kata farmacija. Modelot na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduva so cel da se potvrdi deka toj e najsoodveten i najekonomi~no gi zadovoluva aktuelnite i idni potrebi. 26. Bolni~kite farmacevti treba da bidat aktivno vklu~eni vo istra`uvaweto na novi metodi i sistemi za podobro koristewe na lekovite. Site bolni~ki recepti treba da bidat pregledani. na site nivoa na obuka. da gi obrazuvaat i sovetuvaat propi{uva~ite na lekovi za lekovite. 40. 12. protokoli i tretmani bazirani na najdobriot raspolo`liv dokaz. 15. Bolni~kite farmacevti treba da bidat izvor na informacii za site gledi{ta povrzani so lekovite i dostapni za kontakt so site zdravstveni rabotnici. tolkuvani i odobreni od strana na bolni~kite farmacevti pred lekovite da bidat izdadeni i primeneti. 23. 21. Sekoja apteka mora da poseduva plan za nabavka vo nepredvideni okolnosti. vklu~itelno i herbalni i dietetski dodatoci. Nabavkata na lekovite ne treba da se odviva vo izolacija. 20. profesionalna i eti~ka so cel promovirawe na ednakvost i dostapnost i za da se obezbedi opravdanost na nabavkata pred relevantnite upravni i pravni tela. 27. 37. izdavawe i distribucija na lekovite vo faza na istra`uvawe. 22. Obezbeduvaweto na soodvetni uslovi za ~uvawe so cel odr`uvawe na kvalitetot vo celata veriga na snabduvawe e mandatorno. Nabavkata na lekovi mora da bide poddr`ana od cvrsti na~ela za obezbeduvawe na kvalitet koi }e onevozmo`at nabavka na lekovi so slab kvalitet i niven vlez vo sistemot. vklu~uvaj}i gi i lekovite vo faza na ispituvawe. Bolni~kite farmacevti treba da vovedat sistem za sledewe na lekovite izdadeni od aptekata (na pr: za da go otpovikaat izdavaweto). Nabavkata na lekovite e kompleksen proces koj bara kontrola od strana na farmacevt i tehni~ki kompetenten personal. 7. Bolni~kite farmacevti treba da bidat vklu~eni vo site sferi na gri`a za pacientot za da vlijaat prospektivno vrz kolaborativnoto odlu~uvawe za farmakoterapijata na pacientot. 13. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat kontinuirana gri`a so transfer na informacii za farmakoterapijata na pacientot kako {to toj se dvi`i niz razli~nite nivoa na gri`a. 34. Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i Farmacevtski informator doteruvaat da odgovaraat na razli~ni bolni~ki uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi. Tema 1 . Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat podgotovka na injektabilnite miksturi vo apteka so koristewe na asepti~na tehnika. Tema 2 . 8. lekarite i drugiot medicinski personal i da gi naso~uvaat kon najdobrata praktika na koristewe lekovi. 18.Podgotovka i izdavawe 32. Bolni~kite farmacevti treba da bidat sostaven del na timovite koi redovno gi sledat pacientite za da pomagaat vo odlu~uvaweto za farmakoterapijata i sovetuvaat za klini~ko-farmacevtski gledi{ta i temi povrzani so bezbednosta na pacientite. 6. Bolni~kite farmacevti treba da ja koristat sekoja mo`nost. 29. Nabavkata na lekovite treba da bide vodena od na~eloto "nabavka za bezbednost". kako avtomatsko polnewe po propi{uvawe. 35.Vlijanie vrz propi{uvaweto na lekovi 24. 16. 17. Bolni~kite farmacevti treba da bidat ~lenovi na farmacevtskite i terapevtskite komisii so cel nadyor nad site politiki i proceduri za upravuvawe so lekovite. vklu~itelno i citotoksi~nite lekovi treba da se podgotvuvaat vo uslovi koi go sveduvaat rizikot od kontaminacija na proizvodot i izlo`enost na personalot od {tetno dejstvo na minimum. Treba da se razvivaat poslediplomski edukativni kursevi so koi bolni~kite farmacevti bi se podgotvuvale za kolaborativno propi{uvawe na lekovite. vklu~itelno i napatstvija za profesionalna i pravna opravdanost. Bolnicite treba da koristat sistem na prira~nici za lekovi (lokalen. Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat medicinskite tehni~ari. podgotovka. Toksi~nite lekovi. Na bolni~kite farmacevti treba da im se obezbedi pristap do sevkupnoto dosie na pacientot. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za ~uvawe. soodvetnata i ekonomi~nata primena na lekovite vo bolnicite. 33. ovaa uloga na bolni~kite farmacevti treba da se promovira i vo programite na drugite zdravstveni profesionalni rabotnici. 27 . pri nedostig na lekovi i za nabavka na lekovi vo itni slu~ai. 30. 9. Nabavkata na lekovite treba da bide transparentna. Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto i sovetuvaweto na propi{uva~ite na lekovi za na~inot na dobivawe dokazi za optimalna i soodvetna primena na lekovi. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za sevkupnata logistika povrzana so primenata na lekovite vo bolnicite. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovie koi se podgotvuvaat vo bolnicite da odgovaraat na standardite za kvalitet. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za kontrola na lekovite koi se ~uvaat vo bolnicite. 25. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite. 31. Rakovoditelot/direktorot na aptekata treba da bide lice so profesionalno iskustvo odgovorno da ja koordinira razumnata. Mora da postoi formalen mehanizam koj }e ovozmo`i pristap na farmacevtot do predvidenite fondovi za nabavka na lekovi za negovite pacienti. regionalen i/ili nacionalen) povrzan so standardnite terapevtski vodi~i. navremeni i dostapni informacii. 38. tuku preku proces na izbor baziran na podatoci vo prira~nicite. Dobrata praktika na nabavka na lekovi treba da bide poddr`ana od doverliv informativen sistem koj obezbeduva to~ni. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat soodvetni uslovi za ~uvawe na site lekovi vo bolnicite. Dodiplomskata nastavna programa treba da vklu~uva sodr`ini relevantni za praktikuvawe na bolni~kata farmacija i treba da se razvijat poslediplomski programi za obuka i specijalizacii od oblasta bolni~ka farmacija. 10. Tema 3 . distribucija na edine~na doza i bar-kod sistemi. 36.Aktuelno 5. Bolni~kite farmacevti treba da go namalat rizikot od medikamentozni gre{ki so primena na sistemi ili tehnologii bazirani na dokaz.

[pricevite za oralna primena treba jasno da se razlikuvaat od {pricevite za hipodermalna primena so cel da se spre~i injektiraweto na enteralni ili oralni lekovi. treba da se vklu~at site podatoci. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat razvoj na strategii za obezbeduvawe na kvalitet na primena na lekovite. kako na pr: ime na lekot. kade e mo`no. Lekovite za novoroden~iwa i pedijatriski pacienti. bazirani na pravila. Dozite na hemoterapevticite i drugi lekovi ozna~eni kako rizi~ni (vrz osnova na procenka na rizikot) treba da bidat nezavisno proveruvani vo odnos na originalniot recept od strana na dvajca zdravstveni rabotnici na mestoto na gri`a neposredno pred primena. dokolku postojat. vklu~itelno i koristewe na metodologija na nabquduvawe so cel da se otkrijat gre{kite i da se odredat prioritetite za podobruvawe. osobeno kaj pedijatriskite pacienti. 43. So cel optimizacija na ishodot od farmakoterapijata. kalium hlorid i natrium hlorid) i drugi visokorizi~ni lekovi na oddelot treba da se zameni so izdavawe na rastvori koi se podgotvuvaat neposredno pred primena ili. Ovie podatoci treba redovno da se analiziraat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. podredeni da gi zadovolat zdravstvenite potrebi i prioritetite vo javnite i privatnite sekto- 28 . 61. Bolni~kite farmacevti treba da razvivaat ednostavni pristapi. 55. Klini~kite intervencii na farmacevtite treba da bidat vneseni vo dosieto na pacientot. 44. a osobeno za pedijatriskite pacienti. dokolku postojat. 46. Procesot na primena na lekovite treba da bide dizajniran taka {to }e se otstranat ~ekorite na propi{uvawe pome|u originalniot recept i zapisot za primena na lekovite. antimikrobnata terapija i nabquduvawe na koncentraciite na lekovite. Izve{taite za gre{ki vo farmakoterapijata treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba da podle`i na kontinuirano samoocenuvawe. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat izvorite na informacii neophodni za bezbedna podgotovka i primena na lekovite da bidat dostapni na mestata kade se obezbeduva gri`ata. Standardnite koncentracii na lekovite treba da bidat utvrduvani. Izve{taite za neispravnite lekovi i supstandardnite lekovi treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za farmakovigilansa. 63. Primerite vklu~uvaat upravuvawe so antikoagulantnata terapija. 62.^ove~ki resursi i obuka 65. 45. za podobruvawe na bezbednosta na pacientot. 42. Izleznite podatoci od vakvite programi treba redovno da se pregleduvaat i koristat za podobruvawe na kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. klini~kata i ekonomskata efikasnost. koi komercijalno ne se na raspolagawe. Tema 6 . 50. treba da se koristat sovremeni klini~kofarmacevtski uslugi za upravuvawe so farmakoterapijata. 48. kako na pr: ozna~uvawe na intravenski tubi blizu do mestoto na vmetnuvawe za da se spre~i prekin na povrzuvaweto i koristewe na katetri za enteralna ishrana koi ne mo`at da bidat povrzani so intravenski ili drugi parenteralni linii. 54. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba redovno da se ocenuva od strana na nadvore{na akreditirana programa za ocenka na kvalitetot. idealno vo mini }esi~ka i/ili golem {pric (za pedijatriski pacienti) i izdavani so specijalno ozna~eni merki na pretpazlivost. Ovie podatoci treba redovno da se pregleduvaat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. ^uvaweto na koncentrirani elektrolitski proizvodi (pr. a podatocite analizirani vnatre{no i sporeduvani so najdobrite praktiki vo drugi institucii. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovite da bidat spakuvani i ozna~eni taka {to }e se ovozmo`i nivna identifikacija i odr`uvawe na integritetot se do nivnata primena na individualniot pacient. novoroden~iwata i kriti~no-bolnite pacienti. 53. Farmacevtite treba da obezbedat razvoj i primena na strategii i politiki za spre~uvawe na gre{ki zaradi pogre{en pat na primena. Tema 5 . treba da bidat podgotvuvani vo bolni~kata apteka. bazirani na dokaz.Nabquduvawe (monitoring) na farmakoterapijata 57. Treba da se koristat inicira~ki alatki za da se obezbedat kvantitativni podatoci za nesakani pojavi na lekovite vo bolnicite. zdravstvenite vlasti treba da gi obedinat akcionerite vo zaedni~ko razvivawe na planovi. 51.Farmacevtski informator Tema 4 . 56. Ako lekovite se ozna~eni za individualen pacient. za ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki. so cel da se spre~i slu~ajna intratekalna primena.Primena na lekovite 41. toksi~nost i neophodnite merki na pretpazlivost. za da se obezbedi sigurna primena. Bolni~kite farmacevti treba da bidat odgovorni za opredeluvawe na lekovite koi }e se ~uvaat vo bolni~kite oddeli i za standardizacija na ~uvaweto i rakuvaweto so lekovite vo bolni~kite oddeli. 59. nabavuvani i podgotvuvani za site pacienti. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za nesakanite dejstva na lekovite i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. 58. Bolnicite treba da reagiraat na izve{taite podgotveni od strana na redovnite nadvore{ni inspekcii za ocenka na kvalitetot so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na nivnite praktiki. za da se ovozmo`i nabquduvawe i za da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. Na nacionalno nivo. receptot treba da se verificira pred primenata.). na primer koga e potreben pogolem broj na dozni edinici za da se primeni dozata (pove}e od dve tableti. Zdravstvenite rabotnici odgovorni za primena na injektabilni lekovi i hemoterapija treba da bidat obu~eni za nivnoto koristewe. dokolku e neophodno. 52. vijali i dr. dokolku postojat. so cel da se podobri bezbednosta. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat alergiite da bidat to~no zapi{ani na standardno mesto vo dosieto na pacientot i tie da bidat proveruvani i analizirani pred primenata na lekovite. 64. 49. 47. dozata vo masa i volumen. Vinka alkaloidite treba da bidat rastvoreni. patot na primena i. takvite proizvodi treba da se jasno ozna~eni i da se ~uvaat vo posebni ili vo bezbedni zoni. Izve{taite za nesakanite dejstva treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite prog- Aktuelno rami za izvestuvawe za farmakovigilansa. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za neispravni lekovi. 60.

11:340-4. T. infuziski setovi. pp. Moger. Blix. Green. Motrram. zaedno so literaturniot pregled baziran na dokazi koj gi poddr`uva izjavite.R. 2008. Farmacevtski fakultet Skopje United Kingdom hospital pharmacy departments: impact on the introduction of “yellow card” reporting for pharmacists. Programite za obuka na aptekarskiot personal so sredno nivo na obrazovanie (tehni~ari ili sli~no) treba da bidat formalizirani na nacionalno nivo. Izjavata 33 e modificirana: "Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za soodvetno ozna~uvawe i kontrola na lekovite ~uvani vo bolnicata". "Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat pacientite za soodvetno koristewe na lekovite". S. A. Taylor.A. and Hudson. 66. Izjavite 26 i 27 se kombiniraat: "Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto na propi{uva~ite na lekovi. T..S. S. Griese. A. R. J. J. 2000.W. Adverse drug reaction monitoring by .F. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za soodvetno prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite".. B. 2007. Callreus. 7:238-46. Gerdemann. F. O. Bolnicite treba da odr`uvaat informativni sistemi za ~ove~ki resursi koi sodr`at osnovni podatoci za planirawe. J. A. Pharm World Sci. Day. 2007. R. 2004. i vodi~ite i standardite za bolni~ko-farmacevtskata praktika. H. but concurrence with national pharmacotherapeutic guidelines. N.. Engels.. nagraduvawe (plata) i napreduvawe vo karierata.org/lobalhosp 29 Literatura American College of Clinical Pharmacy. Emerson. E. 73. 2008. Bolni~kite politiki za ~ove~ki resursi treba da bidat zasnovani na eti~ki principi. British Medical Journal. and Brien J. edukatorite. Rowe. 213-226. Ovie planovi treba da gi opi{uvaat strategiite za obrazovanie i obuka na ~ove~kite resursi. 67. England. equity and quality. so ovlastuvawe za procesot na primena na lekovite. International Journal of Pharmacy Practice. and Reikvam. Bolnicite treba da koristat nacionalno prifatena ramka na nadle`nosti za da se procenat individualnite potrebi i karakteris- Farmacevtski informator tiki za obuka.E. and Brien. Brouwers. 49: 25463. A. Pharmacy interns on the ward-a pilot study.. 2000. 72. (b) Modificirawe na izjavite: Izjavite 15 i 18 se kombinirani vo edna izjava: "Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i doteruvaat. and Brown.. Kelly.fip. Viktil. Pharm World Sci. 2001.. Gallego. L.F. F. 69. procenka i poddr{ka na rabotnata sila. Pharmacotherapy. and Barber. ednakvi mo`nosti i ~ovekovi prava i da bidat vo soglasnost so regulativata za rabotni odnosi.. regrutirawe i zadr`uvawe. Zdravstvenite vlasti. Forrest.. M. 29 (2) 90-96. Pharm World Sci. 71.. M. Hospital pharmacies in Regulating pharmaceutical in Europe: striving for efficiency. 2007.. Pharm World Sci. Mossialos E. pravednoto otpu{tawe i rasporeduvawe. Quality and Safety in Health Care.R. Dutch hospital drug formularies: pharmacotherapeutic variation and conservatism. A patient-held medication record and a patient medication profile to support the continuity of acute cancer care.fip. upravuvaweto. and Bourdon. Klu~nite akcioneri treba da obezbedat obrazovanieto. S. S. Vo sredina ograni~ena so kapacitet koja onevozmo`uva nabquduvawe na site pacienti koi koristat farmakoterapija bi trebalo da se vospostavat kriteriumi za izbor na pacientite koi }e podle`at na nabquduvawe". vo specijalniot dodatok na American Journal of Health-system Pharmacy so sloboden pristap preku veb-stranicata na spisanieto. Nivoata na praktika i dopolnitelnite barawa za kompetentnost treba da bidat definirani i redovno ocenuvani na nacionalno nivo za da se oformi ramka na nadle`nosti za site kadri.. and Schulz. S. Ed. za pristapot do dokazite i dokazite neophodni za optimalna i soodvetna primena na lekovite. Chachter. 29:619-627.R. profesionalnite zdru`enija i rabotodavcite treba da uka`uvaat na nedostig od ~ove~ki resursi preku odr`livi strategii za obezbeduvawe ~ove~ki resursi. 320: 788-91. Spoon full of sugar: Medicines Management in NHS Hospitals. infuziski pumpi i kompjuterski kontrolirani kabineti". 31 (9) 737-724. The definition of Clinical Pharmacy. regrutirawe i zadr`uvawe. Chadbunchachai.. Prioritising drug and therapeutic committee (DTC) decisions: a national survey. celite. Knaap. Hudson. Sritanyarat. Vo me|uvreme od strana na rabotnite grupi bea napraveni odredeni izmeni koi vklu~uvaat: (a) Dopolnuvawe na glavnite izjavi: "Bolni~kite farmacevti. razvivawe na kompetentnost. 2006.K. 2001. se ovlasteni i za izborot i koristeweto na medicinski pomagala kako na pr. posebno vo ruralnite i oddale~enite oblasti.E.. G.E. 2002. 74. Dean. British Journal of Clinical Pharmacology. www.A. Prescribing errors in hospital inpatients: their incidence and clinical significance. D.. Pharm World Sci. na site nivoa na obuka. Stephens. 29 (2) 47-50. D. Drug Safety. politikite koi ja tretiraat polovata zastapenost. obu~uvawe. C. 28 (3) 115-180. Prot-Labarthe. harmonizirani i akreditirani za ostvaruvawe na definiranite nadle`nosti vo ramkite na definiraniot obem na aptekarskata praktika. kompetentnosta. Wright. 29 (5) 526-533. 70. 68. Comparison of hospital pharmacy practice in France and Canada: can different practice perspectives complement each other.O. S. UK Audit Commission. N. Site konsenzualno izglasani izjavi (koi vo me|uvreme dopolnitelno tehni~ki i jazi~no se obrabotuvaat t. 28 (6): 816-817. 2001 Layton. L. J. nivniot broj ne e finalen). Sources of information for new drugs among physicians in Thailand. Mrazek M.org/lobalhosp..et al. Hospital inpatient self-administration of medicine programmes: a critical literature review. and De Jong-Van den Berg. Open University Press. }e bidat objaveni na po~etokot na 2009 god. Provision of pharmaceuticals in Australian hospitals: equity of access? Pharm World Sci... da odgovaraat na razli~ni uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi na najsoodveten i najekonomi~en na~in". C. Planovite za ~ove~ki resursi vo bolni~kite apteki treba da gi opfatat site kadri i da se povrzani so zdravstvenite celi. 29 (1) 34-38. Prazninite vo evidencijata na ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki treba da se otkrivaat i imenuvaat preku programa za strate{ki istra`uvawa. J.Aktuelno ri koi go optimiziraat definitivniot ishod od lekuvaweto na pacientot. J. and Wertheimer. London: Audit Commission. Using information technology to reduce rates of medication errors in hospitals.{. "Bolni~kite farmacevti treba da ja nabquduvaat farmakoterapijata na pacientot (dnevno ili sekoga{ koga e napravena izmena) so cel da obezbedat bezbedna i soodvetna primena za pacientot i optimalen ishod. M. obemot i odgovornosta na site kadri koi obezbeduvaat farmacevtski uslugi.. and Lennan. obukata.. 9(suppl):R40. Podgotvil: Docent d-r Kristina Mladenovska. 28 (3) 115180.J. 1999. M. T.. Brion. Walley T. I. Pove}e informacii za Globalnata konferencija mo`at da se najdat na konferenciskata veb-stranica: www. H. Fijn. 2007. A.. Characteristics of drug-related problems discussed by hospital pharmacists in multidisciplinary teams. Tan. International Journal of Pharmacy Practice. Busseires. 2007. Berkshire. i ulogata i odgovornosta na akcionerite za primena na ovie strageii.. pokrienosta. On Pharmaceutical Risk Minimization. Bates. W. 2006. Vincent.. R. K. obemot i kapacitetot na personalot da soodvetstvuvaat na nivoata. Podatocite treba da bidat klasificirani na nacionalno nivo so cel da se podobrat strategiite za ~ove~kite resursi. Pharm World Sci.

Mnogu nezavisni studii uka`uvaat deka farmacevtite imaat pozitivno vlijanie vrz zdravjeto preku obezbeduvawe na ubedlivi i {tedlivi na~ini na pristapuvawe kon zdravstveniot sistem. kade vo opredeleni slu~ai mese~nite za{tedi na medicinskite tro{oci iznesuvale od 143. vklu~uvaj}i podobro pridr`uvawe kon terapevtskite protokoli (re`imi): preku intervencii na farmacevtite. kade zaedni~ka cel e : 1) postignuvawe na univerzalen pristap i socijalna za{tita zaradi podobruvawe na zdravstvenata ednakvost. farmacevtite i nivnite timovi pridonesuvaat za zgolemuvawe na zdravstvenata ednakvost. preku: Zgolemuvawe na univerzalniot pristap i socijalnata za{tita zaradi podobruvawe na ednakvosta vo zdravstvenata za{tita.preku rabotata na nacionalnite asocijacii i pretstaveni preku Me|unarodnata federacija na farmacevti. se namaluvaat vo zemjite kade {to ovie uslugi se obezbeduvaat. isto taka gi naglasuva ~etirite razli~ni podra~ja za reforma. isto taka. negativnite rezultati od lekovite mo`ele da bidat reducirani za 53-63% i da se za{tedat 45. Identifikacija. ja poka`aa svojata efikasnost vo prevencijata na prenesuvaweto na infekciite. Vklu~uvaweto na farmacevtite vo menaxmentot na zaboluvawa kako {to se astma. vo odnos na opredeleni visoko razvieni i inovativni podra~ja na uslugi kon pacientite. Sli~no na ova.na-recept. vo sodejstvo so praktiki-bazirani-na-dokazi mo`e da pomogne vo obezbeduvaweto na pozdravi zaednici. no kako glavni u~esnici vo zdravstvoto. Vo ovaa grupa na aktivnosti na farmacevtite se vklu~eni i prevencijata i menaxmentot so problemite na lekovite so status lek . 3) obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki. poka`uva efekti na ekonomska isplativnost: dokolku programite na farmacevtskata gri`a bile potpolno implementirani vo SAD. farmacevtskata gri`a. 3 4 Prevod: mr. kako glaven faktor vo dostignuvaweto na univerzalen pristap. {to rezultira so benefit od optimalnite rezultati od nivnata medikacija. Farmacevtite se prvi od zdravstvenite profesionalci.39 SAD$ po pacient. 4) remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku zgolemena efikasnost na Vladata i aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi).6 milijardi SAD$ kako direktni tro{oci na zdravstvenata za{tita. {to vodi kon zgolemena efikasnost na Vladata poddr`ano od SZO. kako i do podobruvawe na soodvetnosta na propi{anite lekovi. pacientite podobro se pridr`uvaat kon propi{anata terapija.FIP. Preku mnogu inovativni uslugi. Ovozmo`uvaj}i pristap na site lu|e do aptekite. Obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki Dobro definirana sorabotka na lokalno nivo pome|u farmacevtite i ostanatite zdravstveni profesionalci (vklu~itelno i lekarite) dovede do namaluvawe na brojot na recepti i do namaluvawe na cenite na lekovite. Farmacevtite go poka`aa ne samo sopstveniot interes. Ne samo {to farmacevtite se soglasni so ovie bazi~ni principi.95 SAD$ do 293. podobruvawe na bezbednosta na lekovite i namaluvawe na upotrebata na nepotrebnite lekovi. srcevi bolesti i hipertenzija. kako i vo zloupotrebata na lekovite preku metadonskata programa. nesakanite efekti na lekovite i problemite povrzani so lekovite. Podobruvawe na rezultatite na zdravstvenata za{tita preku najdobra mo`na upotreba na lekovite. zgolemena polimedikacija. Izdanieto od 2008 godina ja potencira ulogata na Primarnata zdravstvena za{tita. ednakvost i socijalna pravdina. Reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. kako i poddr{ka vo otka`uvaweto od pu{eweto cigari i upravuvaweto (menaxmentot) na debelinata. i da mu sugeriraat na lekarot soodvetno re{enie. postojat cvrsti dokazi deka farmacevtite se glavni u~esnici (stejkholderi) vo namaluvaweto na tro{ocite na zdravstvenata za{tita preku podobruvawe na o~ekuvanite rezultati na pacientot. farmacevtite ja demonstriraa sposobnosta za pridonesuvawe kon zna~itelni podobruvawa vo zdravstvoto.Farmacevtski informator Aktuelno Farmacevtska poddr{ka na zaklu~ocite na Izve{tajot za zdravjeto vo svetot ekoja godina. spec. kako i onie so status lek-bez-recept. Podatocite uka`uvaat deka farmacevtite se sposobni da detektiraat ~etiri problemi na sto recepti. a koi se odnesuvaat i na postoe~kite i na idnite zdravstveni potrebi. se naveduvaat programite za menaxment na bolestite vo aptekite od javen tip. vo odnos na zdravjeto i zdravstvenata za{tita. tuku i nivnata posvetenost na ovie ~etiri glavni oblasti za zdravstvena reforma. nedostig S 30 1 2 od zdravstveni profesionalci i zgolemeni tro{oci vo zdravstvenata za{tita. Kako posledica od vakvite aktivnosti. Ovoj izve{taj. 2) reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. prevencija i upravuvawe so problemite pri upotrebata na lekovite i minimizirawe na nesakanite reakcii na lekovite: preku razvojot na konceptot za farmacevtska gri`a. kako i pacienti so renalna transplantacija.da aktivno gi poddr`uvaat vladinite politiki {to ja odr`uvaat krajnata cel za podobruvawe na zdravjeto na pacientite vo celosen fokus. Pome|u nivnata odgovornost vo obezbeduvawe na odr`livi zdravstveni sitemi. bez zaka`uvawe. Remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi). Minov Mihail. Ovie uslugi se odnesuvaat kon glavnite trendovi vo zdravstvoto i potrebite na zdravstvenite sistemi. isto taka. Farmacevtite. odnosno kancerot na dojkata. . kade mo`e da se dobie profesionalno sovetuvawe. postoi dovolno silen dokaz deka farmacevtskite intervencii go namaluvaat brojot na bolni~kite denovi. kako i brojot i tro{ocite od upotrebenite lekovi. tie se podgotveni i posveteni. Farmacevtite veruvaat deka podobra sorabotka pome|u zdravstvenite profesionalci. demonstriraat podobreno pridr`uvawe na pacientot i podobri rezultati. Kako primer. Sledat nekolku primeri na novi uslugi razvieni od farmacevtite vo svetot: Promocija na zdravstvenata za{tita i upravuvaweto so zdravstvenite rizici zaradi podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na pacientite i reducirawe na potrebata od upotreba na lekovi i ostanati poskapi zdravstveni uslugi: dokazite uka`uvaat pozitivni rezultati {to proizleguvaat od programite na farmacevtite vo skriningot na rizik faktorite za kardiovaskularnite zaboluvawa. kako {to se streeweto na populacijata. Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) izdava Izve{taj za zdravjeto vo svetot so razli~na tema vo fokusot. farm. osteoporozata.

Pokaneti gosti i prezenteri od stranstvo bea: Vesna Koblar. Makedonija. so cel soodvetna implementacija na politikata na ceni na lekovi vo R. Farmacevtskiot fakultet i od Ministerstvoto za zdravstvo (Biro za lekovi) i FZOM. 31 Prezemeno od http://www. U~esnicite . zamenik-ministerot i glaven koordinator na proektot za Upravuvawe so zdravstveniot sektor.php kar. Slovenija.moh-hsmp.gov.Aktuelno Farmacevtski informator Trkalezna masa: Vo organizacija na Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija (MZ)-Proektna edinica za koordinacija.mk/index. d-r Vladimir Popovski. kako i pretstavnici od Farmacevtskata komora. d-r Ton~i Buble. na 13 noemvri 2008 godina (~etvrtok) vo Hotelot "Aleksandar palas" od 10 do 13 ~asot se odr`a trkalezna masa na tema: "Politika na ceni na lekov". potrebno e precizno definirawe i regulirawe vo forma na podzakonski akti i pravilnici. od Institutot za zdravstveno osiguruvawe od Hrvatska i Stanislav Primo`i~ od Agencijata za lekovi na R. Me|u drugoto. Na rabotilnicata se otvori diskusija za definirawe i utvrduvawe na adekvatna politika na ceni na lekovi. be{e prepora~ano deka treba da se inicira set na kriteriumi i standardi za postavuvawe na legalna ramka i razvoj na metodologija. prof. Na rabotilnicata u~estvuvaa ministerot za zdravstvo d-r Bujar Osmani. direktorite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. zamenik-direktor na Agencijata za lekovi. \or|i Trenkoski i Janez Jelni- Politika na ceni na lekovi na rabotilnicata se soglasija deka za da se postigne adekvatna transparentnost i legalna ramka na politikite na cenite na lekovi.

Farmacevtski informator 2009 Kalendar 32 .

U~estvoto na Galenika na pazarot vo zemjite od okolinata se dvi`i okolu 30 procenti. Mongolija. Toa se zemji so golem broj na `iteli i pretstavuvaat mnogu privle~ni pazari. izjavuva g.. Taa investicija e samo eden od pokazatelite deka Galenika uspe{no se izbori so nasledenite problemi. vode~ka farmacevtska ku}a vo Srbija. Za kratko vreme Galenika dobi pove}e nagradi i postigna rezultat kakov {to nema{e po devedesetite i prvite godini od ovoj vek. Denes vo svoeto portfolio Galenika ima i antibiotici od novata generaciaj koi se efikasni i selektivni. Galenika ima 2800 vraboteni. Planirame da vlo`uvame i vo fabrika za polute~ni i te~ni farmacevtski proizvodi. a za tri godini vkupniot izvoz e zgolemen blizu 100 procenti. se stabilizira i go unapredi raboteweto. dobar istra`uva~ki razvoen sektor i logistika. a dve godini podona od London se vrati so zlatna "Kruna na kvalitetot". sledime i usovr{uvame. a ovaa godina o~ekuvame toa da bidat Nigerija. dobrite programi. Koga taka gledame. Potsetuvame deka Galenika AD neodamna na 21. go potpi{a dogovorot za izgradba na nova fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi so italijanskata firma IMA Italy kako izveduva~. prakti~no. Prvoto {i{ence penicilin e proizvedeno 1949 god. vredna 46 milioni evra.2007 god. Pred toa osvoeno proizvodstvo na penicilin imale samo SAD. Galenika AD oficijalno potpi{a Dogovor za finansirawe na izgradba na fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. }e ima kapacitet od 2 milijardi i 100 milioni kapsuli na godi{no nivo so rabota vo dve smeni i }e gi ispolnuva najvisokite evropski i svetski standardi koi va`at za farmacevtskata industrija. Asortiman so pove}e od 250 proizvodi Asortimanot na Galenika opfa}a pove}e od 250 proizvodi so koi gi opfa}a re~isi site grupi na lekovi. }e se prostira na 9000 m2. razvoj na novi preparati. na Bliskiot i Dale~niot Istok. So toa i niz odredeni korekcii bi bila zaokru`ena. }e ja otvori novata fabrika. 62 godini tradicija.Belgrad. Najgolemoto u~estvo e vo Bosna i Hercegovina. Kongo. objasnuva Pravdi}. So ova obra}awe generalniot direktor na Galenika go odbele`a po~etokot na rabotite na najsovremenata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi vo regionot i edna od najmodernite vo Evropa. koja iznesuva 46 milioni evra i pretstavuva najgolemo vlo`uvawe vo proizvodstveni kapaciteti vo minatata i ovaa godina vo Srbija. pazari vo Afrika. Postoe~kata organizacija sekoga{ ja prilagoduvame kon barawata i dvi`eweto na pazarot i naukata. Toa e prv ~ekor vo investiciite. Zastapeni sme vo Romanija i drugi zemji. dietetski preparati. Rabotime so zemjite od porane{niot SSSR. generalen direktor na Galenika.. mo`e da ka`eme deka Galenika e dr`ava vo malo i toa rezultira{e so izvonreden kvalitet na proizvodite. Vo paletata lekovi na Galenika antibioticite imaat najzna~ajno mesto.12. Posebno sme gordi na realizacijata vo izgradbata na novata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi.Komercijalen tekst Naskoro najmoderna fabrika vo Evropa Stanuva zbor za investicija na Galenika AD. Anglija i Francija. Ovaa fabrika }e bide edna od najmodernite fabriki za proizvodstvo na vakvi preparati vo svetot. nova farmacevtska kompanija koja bi gi zadovoluvala najmodernite standardi na svetsko nivo. stomatolo{ki i veterinarni proizvodi. Galenika vo septemvri 2009 god. Vo rabotnata strategija toa ni e edna od osnovnite to~ki koi gi neguvame. Republika Srpska i Makedonija. edna od najmodernite vo Evropa. otvorame Farmacevtski informator Po~ituvani Imam zadovolstvo da Ve izvestam deka denes. Minatata godina go osvoivme pazarot vo Libija. no tamu na{eto u~estvo e zna~itelno pomalo. Na{ite kadri imaat postojana edukacija vo odredeni specijalizacii. go promeni razvojniot tek i ostvari zavidni rezultati vo poslednite dve godini. Sprema rezultatite vo 2005 godina. Azerbejxan. 12 fevruari 2008 godina. Toa e korporativna timska rabota koja dobro se poka`a i dade egzaktni rezultati. Aleksandar Pravdi}. koja }e bide otvorena slednata godina vo Belgrad. 33 . proglasena e za najuspe{na kompanija vo Srbija. kvalitet na svoite proizvodi i edinstvena na prostorot od porane{na Jugoslavija ima Institut za farmacija. Dogovorot za kreditirawe na taa investicija Galenika AD go potpi{a so Unikredit banka Belgrad i Banka Intesa . veli Pravdi}.

Né predizvika i nas. Taka }e bide i vo idnina. novi `elbi. ostavija neizbri{livi spomeni na edno prijatelstvo koe e tradicija u{te od godinite koga me|u nas nema{e granici. proletta predizvika novi emocii. I ovoj pat dru`eweto vo rabotni uslovi i vo uslovi na ve~erni prijatni migovi na plovidbata po Sava i Dunav.Farmacevtski informator Komercijalen tekst 34 Galenika i Belgrad stanuvaat tradicija koja trae Po zimskite meseci na miruvawe. rabotewe i eden vid monotonija. prodol`uvaj}i ja po~etnata ideja za realizirawe pove}e rabotni poseti od Makedonija. . Sekako deka sekoja poseta nosi svoi osobenosti. vo maj. Taka be{e i ovoj pat. svoi posebni slu~uvawa i nikoga{ dve ne mo`at da bidat isti. so idejata za nova poseta na Galenika i Belgrad.

Komercijalen tekst Farmacevtski informator 35 .

izvor na energija. a so svoite osobini i deluvawe stanuvaat pridru`ni proizvodi na osnovnata medikamentozna terapija. Vo ramkite na na{ata predvideni marketing aktivnosti go realiziravme predavaweto za Oligogal koj stanuva paleta: Se. be{e nasloveno predavaweto za farmacevtite vo ramkite na odr`anoto Godi{no sobranie na Farmacevtskoto dru{tvo na R.. Cr. . Toa be{e korisnoto. zatoa slikite neka go ilustriraat nastanot. Makedonija na krajot na maj. dopolnuvawe na ishranata so vitamini i minerali. plovidbata po Ohridskoto Ezero. kako i prevencija vo za{titata od odredeni bolesti. vo Struga.Farmacevtski informator Komercijalen tekst “TRI VA@NI PRI^INI ZA OLIGOGAL”. Dru`eweto. izlegovme od kli{eto na 45-minutno predavawe vo zatvoren prostor i ja iskoristivme nepovtorlivata ubavina na Ohridskoto Ezero za organizirawe predavawe na brod so site propratni uslovi za kvalitetna prezentacija. be{e ona {to go narekuvame: ubavoto. 36 . Tekstot toa ne mo`e da go dolovi. stanuvaat del od zdrava hrana.. Fe. posetata i sodr`inskiot sostav na Zaum. . Na toj na~in go spoivme ubavoto i korisnoto. . Pritoa.

kako i Standardite za kvalitet na farmacevtskite uslugi. ~lenovite na EURO-FARM Forumot. Da se obezbedi platforma za povrzuvawe na farmacevtskite uslugi so zaednicite i semejstvata. SZO. 7. odnosno gi vklu~uvaat i prevencijata na bolestite. bidej}i ima implikacii ne samo za zemjata-investitor.Da se raboti na idni investicii vo farmacevtskata rabotna sila. na 17. se obvrzuvame samite sebe za upotreba na ovaa Deklaracija kako osnova za transformacija na zaedni~kite vrednosti vo aktivnosti. objekti i uslovi za akutna i prodol`ena zdravstvena za{tita. i kako osnova za zabrzuvawe na implementacijata na pogorenavedenite odredbi za zajaknuvawe na farmacevtskite sistemi. ekonomski opredelbi i opredelbite za `ivotnata sredina 13. Da se pomogne na ministrite za zdravstvo vo obezbeduvawe na transparentnost i odgovornost vo monitoriraweto i evaluiraweto na izvedbite na farmacevtskiot sistem. kako del od zdravstvenite sistemi vo Evropa. 3. kako i potrebite na narodot. osiguruvaj}i deka potrebnoto vnimanie e obezbedeno kon siroma{nite lu|e i drugite vulnerabilni grupi na gra|ani Investirawe vo farmacevtskite sistemi i pottiknuvawe na investiraweto pome|u sektorite {to imaat vlijanie vrz zdravjeto. zaedno so drugite zdravstveni profesionalci. Da se upotrebuvaat opredeluvawa od zdravstvenata tehnologija. i promocija na odgovornost i transparentnost vo upotrebata na ovie fondovi.Aktuelno Farmacevtski informator DEKLARACIJA za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto Evropskiot forum na Farmacevtskite asocijacii. dokolku e potrebno. redistribucija na resursite zaradi zadovoluvawe na potrebite vo zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. ograni~eni resursi. Nie. Dobra farmacevtska praktika. i. 14. zaradi poddr{ka na poinformiran proces na donesuvawe na odluki. povrzuvawe na alokacijata na resursite kon obezbeduva~ite na istite vrz osnova na nivnata izvedba. programi za menaxment so zaboluvawata. kako i oportunisti~ki farmacevtski intervencii. prodlabo~uvawe na socioekonomskite razliki. 4. kako i domovite na gra|anite . namaluvawe na finansiskite barieri pri upotrebata na neophodnite uslugi. Deklaracijata e bazirana na Povelbata od Talin: Zdravstveni sistemi za zdravje i blagosostojba. FIP. promocijata na zdravjeto. Da se integriraat naso~enite programi spored specifi~ni zaboluvawa vo postoe~kite strukturi i uslugi. kako i nivnite socijalni. Da se raboti na soodveten balans pome|u farmacevtskata gri`a. 15. Mihail Minov) 37 . Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo da gi vklu~at zabele{kite za zdravstvoto obezbedeni preku farmacevtskite intervencii vo site politiki. spec. 5. regionalna kancelarija za Evropa. gi zgolemuva vrednostite na planiranite rezultati Zaklu~ok od Deklaracijata od Helsinki: Farmacevtite i Javnoto zdravstvo. kako i naporite da se vlijae vrz ostanatite zdravstveni profesionalci vo potenciraweto na spomenatite zdravstveni segmenti Site zemji od Evropa se soo~uvaat so razli~ni zdravstveni predizvici. pridonesuvaat vo podobruvaweto na zdravjeto i blagosostojbata. 2. mora da bide posvetena kon podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto Ova e kontinuiran proces kade mnogu farmacevti se ve}e posveteni na podobruvawe na zdravjeto vo nivnite regioni i deka praktikata na sorabotka. kako i so ostanatite zdravstveni profesionalci vo stapuvaweto vo sila na Me|unarodnite zdravstveni regulativni propisi Povikuvawe na nacionalnite farmacevtski asocijacii {to rabotat vo ramkite na svoite odgovornosti za: 1. 8. bazirana na po~it kon privatnosta. a vo soglasnost so soodveten kodeks na praktika. soglasno resursite. 12. vklu~uvaj}i primarna zdravstvena za{tita. a posebno za vulnerabilnite grupi. prevencija na zaboluvawa. Da se obezbedi holisti~ki pristap kon uslugite preku obezbeduvawe od strana na aptekite na promocija na zdravje. vo odnos na ulogata na farmacevtot. prevencijata na bolestite i promocijata na zdravje so akcent vrz postoe~kite i idnite zdravstveni i medicinski potrebi. preku intervenciite na farmacevtite. tehnolo{ki razvoj i zgolemuvawe na o~ekuvawata Zdravstvenite sistemi {to dobro funkcioniraat se esencijalni vo podobruvaweto na zdravjeto Unikatnata uloga na farmacevtite vo primarnata i sekundarnata zdravstvena za{tita. so ogled na nivnoto li~no zdravje preku intervenciite na farmacevtite Pottiknuvawe na me|udr`avnoto u~ewe i sorabotka vo odnos na dizajnot i implementacijata na reformite na farmacevtskiot sistem. kako i ostanatite dokumenti i publikacii od SZO i EURO-FARM Forumot. Da se definiraat finansiski dogovori zaradi obezbeduvawe na pottik za efikasno organizirawe i ispora~uvawe na farmacevtskite uslugi. alokacijata na resursi i ostanatite aktivnosti. Da se bide posveten vo mereweto na izvedbata i da se razmenuvaat iskustva za se {to e gore navedeno. Da se obezbedi pristap kon kvalitetna farmacevtska gri`a zasnovana vrz najdobrite dostapni dokazi na medicinskata i farmacevtskata nauka. 6. kako i za intersektorska i interprofesionalna sorabotka i promocija na zdravjeto zaradi obezbeduvawe na efikasna farmacevtska gri`a. kako i vospostavuvawe na ramnote`en odnos vo sorabotkata so glavnite u~esnici na site nivoa. tuku i za drugite zemji (mobilnost na farmacevtite). na nacionalno i nadnacionalno nivo Osiguruvawe deka farmacevtskite sistemi se izgotveni i sposobni da odgovorat na krizite i deka farmacevtite sorabotuvaat edni so drugi. barawata i o~ekuvawata na lu|eto. 3 oktomvri 2008 godina (prevod: m-r farm. 2008. Da se vrednuva i da se stremi kon ovozmo`uvawe na obezbeduvawe na kvalitetni farmacevtski uslugi za site. kako i upotreba na najsoodvetnata tehnologija za obezbeduvawe na podobrena efikasnost i bezbednost na samiot pacient. 9. kako i poddr{ka vo sobiraweto na potrebnata dokumentacija od oblasta na zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. kako i za{tita od finansiskite rizici pri pru`aweto na zdravstvenata usluga. Deklaracijata go potvrduva i priznava slednovo: Zdravstvenite sistemi podrazbiraat mnogu pove}e otkolku samo zdravstvena za{tita. 10. kako i pomagawe na farmacevtite za poefikasna me|usektorska implementacija. kako odgovor na nivnite potrebi. Deklaracijata uka`uva deka farmacevtite. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo vo definiraweto na vizijata za razvoj na farmacevtskiot sistem. kako i soodvetna eti~ka i efikasna upotreba na inovaciite vo medicinskata i farmacevtskata tehnologija 11. e posvetena na : Promocija na zaedni~ki vrednosti na solidarnost. so ednovremeno priznavawe na nivnite prava i odgovornosti. EURO-FARM Forumot. internacionalniot izboren konkurs na farmacevti treba da bide voden od eti~ki pristapi i me|udr`avna sorabotka.bez ogled dali ovie se od javniot ili privatniot sektor. ednakvost i u~estvo preku farmacevtskite politiki. 1997. dostoinstvoto i doverlivosta. Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. Godi{no sobranie ja donese Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. upotrebuvaj}i dokazi za povrzanosta me|u socioekonomskiot razvoj i zdravjeto preku farmacevtskite intervencii Promovirawe na transparentnost i odgovornost vo performansite na farmacevtskiot sistem zaradi postignuvawe na merlivi rezultati Adaptirawe na farmacevtskite sistemi kon pogolemo razbirawe na potrebite. zaradi obezbeduvawe na podobri i odr`livi o~ekuvani rezultati. Da se zajakne farmacevtskata politika i sistemskite istra`uvawa. vo kontekst na demografskite ili epidemiolo{kite promeni. kako i ovozmo`uvawe na lu|eto da pravat izbori za zdraviot na~in na `ivot. kako i da se obezbedi deka ovie uslugi se ispora~uvaat vo sorabotka so uslugite obezbedeni vo ostanatite institucii na sistemot. Da se obezbedi vrska pome|u individualniot pacient i farmacevtot. 2003.

istra`uva~kite i marketing aktivnosti na lokalnata industrija. Sepak. Za da se nadmine problemot na finansiska neramnote`a me|u potrebite i mo`nostite za kupuvawe lekovi. Metodot se primenuva vo Portugalija. pa nivnite tro{oci se pogolemi vo odnos na stranskite. problem mo`e da se javi zatoa {to ~esto nema tolku identi~ni proizvodi na razli~nite pazari vo smisla na imeto na 38 . vo realnosta tro{ocite i ponatamu ostanuvaat visoki. Nivna zaedni~ka cel e da ja odredat cenata na lekovite koja e vistinska ili korektna za razli~nite u~esnici vo farmacevtskiot sektor. vo uslovi na postojan rast na tro{ocite za zdravstvena za{tita. Dobavuva~ite ~esto se monopolni poradi postoewe patentnata za{tita na lekovite. Tie ovie podatoci mo`at da gi pobaraat od proizveduva~ite. Metod na sporedba na ceni Vo ovoj slu~aj se sporeduvaat cenite na identi~ni ili sli~ni produkti staveni vo promet na stranskite i doma{niot pazar. posebno kaj multinacionalnite kompanii. Vo ovaa prilika }e go razgledame prviot na~in na kontrola na tro{ocite na lekovi. 2) uvoznik. tro{ocite me|u razli~ni firmi za proizvodstvo. pri {to naj~esto se koristat kombinacii od ovie metodi. tuku od cenata {to toj konkreten pazar mo`e da ja izdr`i. Zatoa. pri slobodno formirawe ceni na lekovite obi~no se postignuvaat nivni visoki ceni. najvisokata cena {to bi ja tolerirale pla}a~ite. Pri razvojot na eden nacionalen sistem za kontrola na cenata na lekovite. Me|utoa. od druga strana. osobeno e evidenten rastot na tro{ocite za lekovi. pronao|awe na terapija za dotoga{ neizle~ivi bolesti i zgolemuvaweto na cenite na postoe~kite lekovi. zgolemenata upotreba na lekovi. Zatoa merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi treba da se primenuvaat vo soglasnost so drugite nacionalni komponenti. maksimalen profit. Metod na maksimalen profit So ovoj metod pla}a~ite go odreduvaat maksimalniot profit na proda`ba na lekovi na kompanijata. dr`avite primenuvaat merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi. iako vo evropskite dr`avi se primenuvaat mnogu od merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi. najte{ko e da se odredi tokmu toa. zamenata na postari i poevtini lekarstva so ponovi i poskapi. no te{ko bi gi proverile i potvrdile. za da gi iskoristat svoite ograni~eni finansiski sredstva na najefikasen mo`en na~in. Eden ote`nuva~ki faktor za re{avawe na problemot e konfliktot na interesi me|u nacionalnata zdravstvena politika i neophodnosta od ograni~uvawe na finansiskite sredstva za lekuvawe od edna strana. kade Vladata pregovara poedine~no so farmacevtskite kompanii za profitot koja sekoja mo`e da go ostvari so proda`ba na lekovi vo javniot zdravstven sistem. Pritoa. problemati~en i te{ko prilagodliv za evropskite zemji koi imaat razvien liberalen pazaren sistem. najdobro e da se sporeduvaat cenite na site lekovi ~ii tro{oci se refundiraat na doma{niot pazar vo odnos na identi~nite ili sli~nite produkti od drugi referentni zemji. dodeka drugite dva na~ina }e bidat elaborirani vo slednite broevi na Farmacevtskiot informator. Ovoj metod e isto taka slo`en poradi proverkata na zarabotkata i tro{ocite kaj multinacionalnite kompanii. Dosega se razvieni nekolku metodi za presmetuvawe na cenite na lekovite koi naj~esto se koristat vo razli~ni kombinacii: tro{oci plus profit. t. nasproti industriskite i komercijalnite interesi na dr`avata. drugi baraat od kompaniite koi nudat nov produkt informacii za nivnata cena vo drugi dr`avi. stanuva te{ko da se znae {to e vistinskata cena na lekot. Nekoi gi sporeduvaat zgolemuvawata na cenite. Vo Isto~na Evropa. sporedba na ceni. Ovoj rast e naj~esto predizvikan od: progresivnoto stareewe na naselenieto. Vo uslovi na eden tipi~en pazar za komercijalni proizvodi. Na pla}a~ite im se potrebni obemni i verodostojni informacii za tro{ocite i mar`ite na poedine~nite proizvodi na sekoja od kompaniite. Holandija i dr. istra`uvawe i marketing na lekovi mo`e da se mnogu razli~ni. Me|utoa. metodot vlijae {tetno vrz nacionalnite kompanii. kako {to se strukturata na pazarot. Proda`nata cena na lekovite vo toj slu~aj ne e odredena od vistinskiot tro{ok za niven razvoj. neophodno e pravilno finansirawe na nacionalniot zdravstven sistem. kako na pr: odreduvaweto na buxetski sredstva i refundiraweto vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na profesionalni merki Sepak. Zatoa ako ne mo`e da se napravi sporedba na cenite. pri {to se koristat razli~ni varijanti. 1) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na proizveduva~/uvoznik Metod na tro{oci plus profit za finansirawe na lekovi Toa se obi~no slo`eni presmetki koi gi vklu~uvaat tro{ocite na proizvodstvo na poedine~nite proizvodi plus odredena profitna mar`a. Vo praktikata ovoj metod e stati~en. Preku soodvetna regulativa za zdravstveno finansirawe tie se stremat da mu ovozmo`at na sekoj svoj gra|anin univerzalen pristap do potrebnite lekovi. Taka. na farmacevtskiot pazar ne postoi vistinsko pregovarawe me|u dvete strani (potro{uva~ite-pacienti i dobavuva~ite na lekovi). principot na ednakvost me|u gra|anite i kvalitetot na zdravstvenata za{tita. Kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa Cenite na lekovite mo`at da se kontroliraat na slednite nivoa: 1) proizveduva~.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Nacionalna regulativa Merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi Zdravstvenite sistemi vo Evropa go smetaat zdravjeto za osnovno ~ovekovo pravo i zatoa tie generalno se bazirani na principite na univerzalen pristap do zdravstvena za{tita i solidarnost. zemji.e. pregovori za cenite i farmakoekonomski presmetki. Romanija. Poradi toa zasega se koristi samo vo Velika Britanija kade nacionalnata farmacevtska industrija glavno dominira na pazarot za lekovi. a potro{uva~ite nemaat dovolno podatoci za produktot i cenite. pak. Postojat tri na~ini za nacionalna kontrola na tro{ocite za lekovi: kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na finansiski merki. Osven toa. ovaa cena se postignuva so pregovarawe me|u dobavuva~ite i potro{uva~ite vo uslovi na transparentnost za karakteristikite na proizvodot i so sporedba na cenite. Vo Evropa ovoj princip na rabota se koristi samo vo Velika Britanija. proizvodstvo i distribucija. bidej}i regulatornite i dr`avnite tela ne pla}aat za razvojnite. 3) distributer i 4) farmacevt. koja e nivnata vistinska ili korektna cena. pa duri i prodol`uvaat da rastat.

kako na primer bolnici. Walley T. ponekoga{ e te{ko da se sporeduvaat cenite na lekovite poradi razli~nite mar`i vo malo i golemoproda`bata vo drugite dr`avi. Rietveld AH. 2003. proizveduva~ite mo`at da ne se soglasat za poniski ceni ako postoi rizik toj poevtin lek podocna da bide prodaden vo drugi zemji so paralelen uvoz. digresija na mar`ite. Vladata gi kontrolira tro{ocite za novite lekovi na pazarot preku direktni pregovori. 53-68.org/F3/G10/docs . Kanavos P. Tretiot tip presmetki e so t. a mo`e da se koristi i nivna kombinacija. Farmako-ekonomskite presmetki. Health Policy 36 (1996). vremenski rok za dostavuvawe na lekot. Tie imaat zgolemena mo} za pregovarawe poradi koli~inata lekovi koja ja kupuvaat i parite so koi raspolagaat. Poradi debatite koi se u{te se vodat vo vrska so korista od farmako-ekonomski presmetki. http://dg3. Prviot tip koristi fiksni mar`i. mar`ata raste koga se namaluva cenata na lekot i obratno. taa ostvaruva profit na smetka na pacientite. Dokolku se odnesuva na proizvodot. Health and social care: Overview of pharmaceutical pricing and reimbursement regulation in Europe. Za da se odbegnat vakvi rizi~ni situacii. mo`e da se postavat dopolnitelni uslovi. Germanija. kako {to e slu~ajot so Romanija.eudra. Mrazek M.n. Mo`e da se koristi i nivna kombinacija so odreduvawe maksimalna mar`a. Vo odnos na pacientite ima dva metoda na presmetka. Vo Francija. Holandija. 3. Isto taka. treba da se vnimava aptekata da ne stavi dopolnitelna mar`a na lekovite {to gi izdava. a da ne ja promeni krajnata cena na lekot. Metod na farmako-ekonomski presmetki Ovoj relativno ponov metod funkcionira taka {to kupuva~ite na lekovi se obiduvaat da ja presmetaat korektnata cena na lekot vrz osnova na cenata na drugite postoe~ki tretmani za istoto zaboluvawe i tro{ocite koi toa konkretno zaboluvawe gi ima za op{testvoto. Farmacevtski informator bie od veledrogerijata namaluvawe na cenata na lekot. Huttin C. (Prodol`uva vo sledniot broj) Podgotvila: Verica Ivanovska diplomiran farmacevt i magister po javno zdravje stru~en sorabotnik na Svetskata zdravstvena organizacija vo @eneva bidej}i toa mo`e da predizvika veri`no namaluvawe na cenite i vo drugi zemji. Nedostatok na metodot na pregovarawe e {to proizveduva~ot ima golema mo} da nametne povisoka cena vo slu~aj na monopol poradi patentna za{tita ili ako lekot se koristi za lekuvawe na nekoja prethodno neizle~iva bolest (na pr: terapijata za HIV/SIDA). Metodot na pregovarawe mo`e da se koristi i od decentraliziranite edinici. ili pak vo zemjite vo razvoj za pokrivawe na potrebite na bolnicite i ambulantite so esencijalni lekovi. kako i mo`nite nedostatoci i rizici. Pritoa. LSE. zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba (rabati i popusti). Isto taka. na primer. Velika Britanija. World Health Organization Regional Office for Europe. Ograni~uvawe na mar`ata na golemoproda`ba se postignuva ili so davawe dozvola na veledrogerijata za stavawe maksimalna mar`a na svoite uslugi. Bidej}i tie go pokrivaat skoro celiot nacionalen farmacevtski pazar. Drugs and Money. 2. Finska. na primer. ista ja~ina i forma na nivo na proda`ba vo apteki bez DDV. regionalni i nacionalni vladi bidej}i tie poseduvaat tehni~ka ekspertiza i informacii. t. posebno vo uslovi na generi~ka supstitucija.e. krajniot ishod od ovie presmetki zavisi od pravilnata i nepravilnata upotreba na lekot po negovo pu{tawe vo promet. Po voveduvawe na ovoj metod vo 1996 do{lo do prvi~no pa|awe na cenite na lekovite za 20%. Sistemot na kapitacija zna~i deka aptekata dobiva fiksna suma godi{no za sekoj pacient. so {to korist od poniskata cena ima aptekata. pod uslov da imaat ograni~eni buxeti za da se stremat kon dobivawe poniski ceni. fiksen procent na mar`a dodadena na cenata na lekot od veledrogerijata. Poradi toa ve}e spomenavme deka Danska zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba. Ograni~uvawe na proda`nata mar`a na aptekite mo`e da se bazira vrz osnova na proizvodot ili na pacientite. fondovi za zdravstveno osiguruvawe. 4. na primer. i toa naj~esto vo kombinacija so drugi metodi. kako bolnici i drugi zdravstveni ustanovi. ili so odreduvawe na maksimalnata cena za koja veledrogerijata mo`e da go prodade lekot na aptekite. 2) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na golemo i maloproda`ba Ograni~uvawe na distributivnata mar`a Distributivnata mar`a na lekot se odnesuva na mar`ata stavena vo veledrogeriite i vo aptekite i treba da se ograni~i bidej}i mo`e da bide i do 40% od cenata na lekot. Presmetkata na fiksna cena po recept ovozmo`uva kako i vo prethodniot slu~aj nagradata {to ja dobiva farmacevtot da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat.e. no ne i pacientite. maksimalnite ceni za lekovi se presmetani kako ceni vo golemoproda`ba so sporeduvawe na cenite vo Velika Britanija. mo`at i da ne prifatat odreden lek da se najde na listata za refundirawe dokolku smetaat deka negovata cena e previsoka. Iako teoretski va`i za dobar metod. osobeno pri kupuvawe vakcini i lekovi za dr`avni rezervi. Mossialos E. no i buxetski ograni~uvawa za kupuvawe lekovi. Dukes MNG. pri {to osnovnoto pra{awe e kolku e korisen toj lek za op{testvoto. t. postojat tri tipa na presmetki.Zdravstvena ekonomija brendot. Cenata na lekot se formira spored negovata direktna i indirektna prednost vo sporedba so ostanatite mo`ni lekovi i tretmani za istoto zaboluvawe. A critical review of the remuniration system of pharmacist. 2004. kako {to e slu~ajot so vladite ili fondovite za osiguruvawe vo pove}eto evropski zemji. treba da se vnimava niskata cena negativno da ne se odrazi na celokupniot kvalitet na farmacevtskata gri`a (na pr: namaleni rezervi od skapite esencijalni lekovi). Sistemot na kapitacija se koristi vo Danska. farmacevtskata forma i ja~ina. Kanada. Se sporeduvaat lekovi so ista aktivna komponenta. Nedostatok na ovoj metod e {to aptekata mo`e da do- 39 Koristena literatura: 1. mo`e da postigne poniska golemo i maloproda`na cena. tie za sega se smetaat kako model vo razvoj. de Joncheere CP. pa veledrogeriite i aptekite potoa treba me|usebno da pregovaraat za nivnite poedine~ni mar`i. Isto taka. EU. na primer. a ~esto se koristi i nivna kombinacija. Na evropskiot pazar mar`ite na aptekite naj~esto se fiksni (okolu 30%) i za niv na odreden period se pregovara so Vladata. Vo Holandija. Vtoriot tip presmetki e so maksimalni namesto fiksni mar`i. Velika Britanija. Nedostatok na ovoj metod e {to dokolku aptekata dobie namaluvawe. Metod na pregovori za cenite Vo ovoj metod naj~esto u~estvuvaat institucionalni kupuva~i. eksperimentalno ili definitivno se koristat vo Avstralija. Poradi toa Danska. European Observatory on Health Care Systems Series. Haaijer-Ruskamp EM. Pregovorite se polesni za kupuva~ite koga tie zastapuvaat pogolema grupa lu|e. Equity and Quality. Pritoa. so {to se stimulira izdavaweto na poevtini lekovi. Vo istata grupa spa|a i metodot na tenderi koj se koristi ponekoga{ vo javniot zdravstven sistem na evropskite zemji. duri e potreben i slo`en kompjuterski sistem za obrabotka na ovie podatoci. Regulating Pharmaceuticals in Europe: Striving for Efficiency. pregovaraweto za poniski ceni so proizveduva~ite e pote{ko vo zemjite koi se koristat kako referentni. So toa se postignuva nagradata {to farmacevtot ja dobiva da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. Belgija i Francija. i dokolku kupuva~ot ima golema pregovara~ka mo}. razli~nite nacionalni danoci i sl. Norve{ka.

predava~ Prof. Holandija. porane{en direktor na Agencijata za lekovi na Bugarija Sesija 3: Lekovi za deca vo EU. sci. predava~ Truus Janse-de Hoog. vo sorabotka so Medicinskiot univerzitet od Sofija. Belgija. Medicinski univerzitet-Sofija Sesija 4: Varijacii vo EU. Germanija Iskustvata za odnosot na Postapka za me|usebno priznavawe (MRP)/ Decentralizirani proceduri za registracija (DCP) vo EU. Predsedatel na Paul-Ehrlich-Institut. Federalna agencija za serumi i vakcini. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Sesija 2: Informacija na pacientot za lekot vo EU.Farmacevtski informator Aktuelno Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite a 28 noemvri. predava~i Prof. prorektor na Medicinskiot univerzitet vo Sofija i doc. predsedatel na PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA (Evropska agencija za lekovi) Lekovite za deca vo EU – od Bugarska to~ka na gledawe. direktor na Evropskiot direktorat za kvalitet na lekovite i Zdravstvena za{tita.testirawe na korisnicite. Bistra Angelovska FZO .Germanija. Oddel za procenka na lekovite. Francija Sogleduvawa od farmacevtskata industrija. spored obrabotenite temi: Sesija 1: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata . Daniel Brasseur. D-r Dobri Konstantinov. procenki za ekolo{kiot rizik. vo Sofija. predava~i ~lenovi na Zdru`enieto na proizvoditelite na lekovi na Bugarija Varijacii povrzani so kvalitetot (Quality-related variations). so slednite temi i predava~i: N 40 Upatstva za upotreba . predava~ dr Borislav Borisov. Federalna agencija za lekovi i medicinski proizvodi. Oddel za procenka na lekovite. predava~ d-r Susanne Keitel. rakovoditel na Oddelot za medicinski informacii i me|unarodni odnosi.obnovena regulativa. ednogodi{no iskustvo so PDCO (Paediatric Committee). pretsedatel na Komisijata za procena na kvalitetot pri Oddelot za registracija na lekovite vo Agencijata za lekovi na Bugarija Ovaa me|unarodna konferencija be{e dizjnirana za da gi dopolni i obnovi znaewata od ovaa oblast na menxerite i sorabotnicite vo farmacevtskata industrija i na site zaintersirani strani vo procesot na registracijata na lekovite i klini~kite ispituvawa. pretstavnik od Bugarija vo PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA Rezime na sesiite 1-3: Predizvik za aplikantite/stranki pri registracijata na lekovi. od Oddelot za registracija na lekovi vo Agencijata za lekovi na Bugarija i pretstavnik od Republika Bugarija vo EudraPharm. predava~ Doc. Konferencijata be{e podelena vo ~etiri sesii. so slednite temi i predava~i: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata. eCTD i CMD(h) and PIM Mre`ata na Agencii za lekovi po pro{iruvaweto na EU Registracijata na lekovi vo pro{irenata EU. Fakultet za javno zdravstvo. Germanija i Izvr{en direktor na Federalniot institut za lekovi i pomo{ni lekoviti sredstva (BfArM). D-r Tatjana Beni{eva-Dimitrova. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Obrasci za Pregled na kvalitetot na dokumentite (QRD) implementcija vo Bugarija. Eudratrack CTS. so slednite temi i predava~i: Iskustva so novata legislativa za pedijatriskite lekovi razvitok na lekovite za pedijatriska upotreba.iskustva od 2008 godina. predava~ Rozalina Kulaksazova. d-r. predava~ Svetlana Zaharieva. novite odgovornosti na Komitetot za lekovi za humana upotreba (Committee for Medicinal Products for Human UseCHMP) vo pro{irenata EU. D-r. so slednite temi i predava~i: Nova regulativa na varijaciite vo EU. Holandija. se odr`a Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite vo organizacija na FORUM Institut for Management GmbH od Hajdelberg . D-r Genka Petrova. D-r Johannes Löwer. testirawe na korisnicite. Brajlovi oznaki. predava~ prof. predava~ Cvetomir Delijski. Agencija za lekovi na Bugarija Dodatni barawa za registracija na lekovite vo EU. predava~ Truus Janse-de Hoog.

.

Vo Germanija se tro{at nad 10% od BDP.5 18..dvi`ewa vo svetski ramki Mnogu razvieni dr`avi i nacii vo poslednive trieset godini se soo£uvaat so rapidno zgolemuvawe na tro{ocite vo zdravstveniot sektor. primer nad 11.4 11. so cel koga }e se soglasime so rezultatite od pronao|awata. i zdravstvenite rabotnici. toga{ pametno e tie pari da se koristat efektivno. politi£arite.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Vo poslednite tri dekadi ekonomijata dala pozitiven pridones za zdravstvoto i zdravstvenata za{tita i jas veruvam deka i idnite pridonesi }e bidat u{te pogolemi. Statisti£kite podatoci za 2001 poka`uvaat deka Amerikancite pove}e tro{at na zdravstveni uslugi otkolku na hrana i cigari i doma}instvo. Tro{oci za zdravstvena za{tita . }e bide pova`no od koga i da bilo porano. Makedonija mo`e da ima dobro razvien zdravstven sistem. i ottoga{ pa navamu se pove}e i pove}e se razviva i pro{iruva. 1996 Voved ZDRAVSTVENA EKONOMIJA .5 3.7 8. Golem del od tro{ocite gi zafa}aat kapitalnite investicii i golemata rabotna sila vo zdravstvoto. koja pridade golemo zna£ewe na ovoj sektor so oddeluvawe na golemi finansiski sredstva na nivniot zdravstven sistem poznat kako NHS (National Health Service). 2001 Vkupno 6.S.3 1. koga osnovnite idei na ekonomijata nao|aat na razbirawe. NHS po£nuva da stanuva bojno pole pome|u dvete 16 14 12 10 8 6 4 2 0 % share of GDP 70 97 90 96 98 99 19 60 80 19 19 95 19 19 19 Year 20 19 19 19 00 . od koi nad 43% vo bolnicite2).? Vkupni tro{oci na li~na potro{uva~ka (vo milijardi $) spored tipot na potro{uva~kata vo SAD. Tro{ocite za zdravstvena za{tita zafa}aat golem del od Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo site pogolemi i razvieni dr`avi vo svetot. potrebni se mnogu pari. vetuvaj}i promeni i podobruvawa na zdravstveniot status na nivnite gra|ani i pokvalitetni zdravstveni uslugi. Iako procentot e mal. Mnogu izborni kampawi se vodat vo sferata na zdravstvoto kade politi£kite partii se borat za da pridobijat se pove}e glasovi.1 6.014 Doma}instvo 1. vo SAD vleU. ekonomistotda ja sovlada kompliciranata priroda na zdravstvenite ustanovi i tehnologii. na primer. se razbira. Sega. za vo dene{nicata da pretstavuva disciplina bez koja ne mo`e da se zamisli nieden moderen zdravstven sistem. od koi ne{to nad 5% spa|aat na javnoto zdravstvo. Spored nekoi analiti£ari. Tokmu poradi ova mnogu e va`no zdravstveniot sistem vo Makedonija da se reformira i da gi upotrebuva mehanizmite i orudijata koi gi dava zdravstenata ekonomija kako posebna disciplina so cel dobivawe na efektivno i pomalku skapo zdravstvo. Francija ne{to nad 9% itn. Zdravstvoto kako politi£ko pra{awe Zdravstvoto i zdravstvenata za{tita pretstavuvaat dominantni ekonomski i politi~ki pra{awa vo Zapadna Evropa i SAD.9 milioni ili 9% od rabotnata sila na SAD rabotele vo zdravstvoto. Isto taka treba da gi imame predvid problemite povrzani so soop{tuvaweto na pronao|awata. Za da se postigne ova.5 42 Po~etocite na disciplinata nare~ena Zdravstvena ekonomija datiraat nekade vo {eesettite godini od minatiot vek. Health Expenditure Shares..5 5. ovie rezultati da se razbirlivi i prifatlivi za celata relevantna audiencija.2 2.987 Vkupno 1. taka {to pojavuvaweto na ovaa disciplina koja se obiduva da gi re{i ovie gor£livi problemi ne treba mnogu da ne za£uduva. Fuchs. Kakva e sostojbata vo Makedonija od ovoj aspekt.4 10. vklu£uvaj}i gi mediumite.3 14.2 2. Najdobar dokaz za ova e politikata {to ja vode{e laburisti£kata vlada na Toni Bler.potreba ili .9 9. {to pretstavuva i edna od glavnite celi na disciplinata nare£ena Zdravstvena ekonomija. osiguruvawe 84 Drugi 165 795 Transport 747 Doma{no odr`uvawe 594 Rekreacija 413 Obleka 634 Li~en biznis Site drugi 451 Procent 100 15. Tro{ocite za zdravstvena za{tita re£isi vo celiot svet rastat pobrzo od raspolo`ivite sredstva koi namenski se oddeluvaat za ovaa oblast.270 Zdravstvena za{tita Lekovi 176 Lekari 267 Stomatolozi 68 Bolnici 510 Zdrav.8 1 7. ovaa vrednost ne e za zanemaruvawe i so dobroto iskoristuvawe i menaxirawe na ovie sredstva. Makedonija izdvojuva okolu 7% od BDP (2001). a koga se potrebni mnogu pari. 1960-2000 guvaat so rekordni 14% od BDP (2001) ili pofigurativno re£isi eden dolar od sekoj sedmi dolar potro{en na stoka i uslugi odi vo zdravstveniot sektor (vo 1960 bilo eden na sekoj dvaesetti).069 Hrana i cigari 1. zatoa primenata na ekonomskite disciplini pridonesuva vo usoglasuvaweto pome|u potrebnite i raspolo`ivite sredstva kako i nivnata namenska upotreba.

koj }e go zgolemi i taka zgolemeniot deficit na SAD predizvikani od recesijata. Ovoj model ni gi poka`uva osnovnite karakteristiki na ovaa disciplina. Spored petgodi{niot plan na laburistite. kako i izlezot vo vid na stoka i uslugi). Vo slu£ajov se raboti za ekonomski modeli koi se fokusiraat na ponisko nivo. medicinski sestri. Spored definicijata na Begg i dr. kako {to se doma}instvata. So ovoj akt se predviduva pro{iruvawe na uslugite na postarite i vo delot na lekovite koi dosega na bea pokrieni. Se postavuva pra{aweto kakva vrska ima ekonomijata so zdravstvoto i zdravstvenata za{tita? Pred da mo`eme da ka`eme ne{to pove}e za Zdravstvenata ekonomija. (2000). t. ma{ini. za `al. Sledej}i gi kvadratite od A do @ i nivnata kompleksna povrzanost. So eden zbor ekonomijata pretstavuva disciplina koje se zanimava so odlu£uvawe kako da se lociraat resursite koi sekoga{ nedostasuvaat ili se deficitarni (pr: vnes ili input vo proizvodstven proces. a koi se predmet na prou£uvawe na Zdravstvenata ekonomija. vladini agencii. Postarite lu|e koi vo SAD gi ima 41 milion. koj be{e objaven vo juli 2003 godina. kako i za kogo 43 . Evaluacijata na ovie alternativni postapki na zdravstvena za{tita go so£inuvaat glavniot del na Zdravstvenata ekonomija. pretstavuvaat raboti koi vo ekonomijata se poznavaat pod imeto mikroekonomija. ne se realizira{e kako poradi politi£ki taka i poradi prakti£ni pri£ini. kratko objasnuvawe }e bide dadeno samo za kvadratot D. Definicija i elementite na Zdravstvenata ekonomija Vo dene{nicata se soo£uvame so mnogu termini na Zdravstvena ekonomija od tipot na tro{kovna-efikasnost (cost-effectiveness) i tro{koven-benefit (cost-benefit).e. t. koga 109 bilioni funti se planiraat da bidat potro{eni. za `al. itn. Iako Makedonija zaostanuva vo ovoj pogled. se razjasnuva poleto na dejstvuvawe na ekonomijata na zdravstvo i problematikata koja taa ja prou£uva. a koj pretsedatelot Bu{ go potpi{a. kako na primer odlu£uvaweto na eden pacient koj lek da go kupi ili odluka na bolnica za anga`irawe na u{te eden hirurg. ili granka na ekonomijata koja go prou£uva izborot {to go vr{at mali ekonomski edinici. vo vid na materijali-nafta. Poradi nemo`nosta da se fokusirame na site elementi poedine~no. se va`na i organizirana grupa od amerikanskoto op{testvo koja sekoga{ najmnogu i izleguva na glasawe. Ottuka se jasni i motivite za usvojuvaweto na ovoj zakon. ekonomijata pretstavuva nauka koja odlu~uva {to. prvin treba da ka`eme {to pretstavuva ekonomijata sama za sebe kako nauka. ~ove~ki resursi. no. predvremenite izbori odr`ani ovaa godina poka`aa deka srame`livo no sigurno zdravstvoto }e zazeme centralen prostor vo politi£kite agendi na pogolemite politi£ki partii vo idinina. biznis firmi. Spored Dolan i Lindsay ekonomijata e op{testvena nauka koja se obiduva da gi objasni odlukite {to lu|eto gi pravat pri koristewe na nivnite resursi (koi ne se beskone£ni. Spored Folland (2000).lekari. tro{eweto za Irak i politikata na namaluvawe na danocite. Se postavuva pra{aweto {to treba da poseduva eden zdravstven ekonomist? Spored akademskite standardi za karakteristika na pristapot na eden ekonomist toa se : Sposobnost da ja apstrahira i poednostavuva (simplificira) osnovata na odreden problem Sposobnost da sobere dokazi i analizira podatoci Sposobnost za koncizno soop{tuvawe na rezultatite na po{irokata publika. Najsve`o od amerikanskiot kontinent pretstavuva Aktot za zdravstveniot plan za postarite lu|e vreden 400 miljardi $ koj Senatot go usvoi vo noemvri 2003 godina. koj. tuka mo`e da se spomnat obidite na Klinton za voveduvawe na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe vo SAD (Health Security Act). taa pretstavuva nauka koja gi prou£uva na£inite za alocirawe na resursite kon ekonomijata na zdravstvoto (proizvodstvoto na zdravstvenata za{tita i nejzinata distribucija vo naselenieto). i gi prou£uva: Pobaruvaweto na zdravje i zdravstvena za{tita Snabduvaweto na zdravstvenata za{tita pr: zdravstveni uslugi Pazarot na zdravstvena za{tita Klini£ka i ekonomska evaluacija. so koe. Isto taka. vsu{nost. tie planiraa da gi zgolemat tro{ocite za NHS za 7. koj pretstavuva dr`avno subvencionirana programa za zdravstveno osiguruvawe za postarite. Zgoden na£in na pretstavuvawe na Zdravstvenata ekonomija e dijagramot na Alan Viliams. Golemata industrija na snabduva£i vo zdravstveniot sektor (farmacevtskata kako i pogolemi politi£ki partii (laburisti i konzervativci). vklu£uvaj}i tuka i neekonomisti Sposobnost kriti£ki da razmisluva za ograni£enosta na nekoja analiza vo po{irok op{testven kontekst. i Performansite na sistemite za zdravstvena za{tita Site ovie raboti koi gi napomnavme. i Sposobnost da ocrta nasoki (strategija. mikorekonomskata evaluacija na nivo na tretman. Bu{ i gi zapo£na podgotovkite za kampawata za dobivawe na u{te eden mandat.e.Zdravstvena ekonomija Farmacevtski informator op{tetstvoto da proizveduva. a ponekoga{ i pogre{no sfatena i zameneta so ne{to drugo.4 % godi{no do 2007/2008. preku Medicare. deficitarni) vo ostvaruvaweto na nivnite potrebi. kako disciplina malku e poznata. itn. politika) za toa {to go doznal indirektno od toa {to ve}e go znael i da gi identifikuva potencijalnite ograni£uvawa vo nejzinata primena. Sega doa|ame do momentot koga mo`eme da dademe definicija na poddisciplinata Zdravstvena ekonomija.

and Lindsay D. na£in. mehanizam i vreme ili iznos) vo pekt vo odlu£uvawata (decisinivnite razli£ni site fazi (detekcija. In Health and Economics. 7th ed. odreduvawe na odr`liv paket na uslugi i mnogu drugi va`ni odluki. 1987 Health Economics: A bird’s eye view of the structure of the discipliIstite ovie metodi i mehanizmi mo`at da bidat isne by Alan Williams.). lekovi. indeksi na zdravstven status (Qol. Husein Reka pak odgovornosta e kaj politi~arite i tie odlu~uvaat Zdravstven ekonomist bez razlika na dobienite preporaki. lu£uva£i vo zdravstvenata poza zdravstvena za{tita (cena. £ija primena ¸e ovozmo`i poezdravstveniot sistem vo Makedonija? fikasna upotreba na resursite. Health Economics: the cheerful face of a dismal scienopredelena usluga ili proizvod). zatoa {to na krajot seM-r Farm. lista na £ekawe i benefit analizi na vreme. rezultatite od ekonomskata evaE luacija ne informiraat za od@ lukite na tie {to snabduvat i EVALUACIJA NA NIVO NA SISTEM tie {to kupuvaat i formiraPLANIRAWE. na£in ako efikasnosta e celta na nena pla}awe i stimulirawe koja zdravstvena politika. zdravstvena politika i straposle tretman) SNABDUVAWE SO tegija e maksimizacija na ZDRAVSTVENA ZA[TITA zdravjeto na populacijata od Tro{oci na proizvodstvo. koja iako ne e odlu~uva~ka i glavna. dovolno e taa da bide doka`ana deka e klini£ki efektivna. Macmillan: London. et al. Evaluacija na efektivnost na Vo lekarskata praktika dostapnite instrumenti za postoi ubeduvawe deka za da optimizirawe na sistemot. vo situacija so limitirani zdravstveni resursi. treba da se zeme predvid pri procesot na odlu~uvaweto ili decision making. dobro ne{to {to se propu{ta ili ne se proizveduva kaAcademic standards in Economics – QAA (2000) ko rezultat na upotrebata na resursite da se proizvede Williams A. The Economics of Health and Health Care. itn NEJZINATA VREDNOST? potrebna dokumentacija za Atributi na zdravjeto. on making) koga cel na edna \ efekti dijagnoza. magister po Me÷unarodna zdravstvena politika Va`no e zdravstvenite rabotnici vo ovoj period da bidat zapoznaeni so glavnite elementi na ovaa disciplina. potrebno e da se zeme ta na lekovi. itn). mo`ebi ¸e se razmisli vo bliska idnina da vovedeme i farmakoekonomski voSe nadevam deka so seto prethodno iska`ano uspeav di£i koi ve¸e se primenuvaat vo mnogu evropski zemji. BUXETIRAWE I MEHANIZMI NA MONITORING weto na pazarnata ramnote`a. Pharza{tita vo Republika Makedonija. Kanavos Health Economics: An evolving paradigm. (The Dryden Press. Economics. sekoga{ da go zememe Begg D. nansirawe na zdravstvenite uslugi. vklu£uvajki interakcija na se opravda nekoja aktivnost od buxetiraweto.definicija i metode. sepak. Folland S. predvid pove}e od toa. Mnogu e va`no sekoga{ koga odlu£uvame da vovedeme (Pearson Prentice Hall. oprema. Maynard. 39: 171-178 konomski vodi~i i drugi mehanizmi na primena. transformacija na Health Economics Health Econ. regulacii tita. 7th ed. Williams A (ed.. Economics. No. mesto. et al. input substitucija. normi. alternativni postoe£kiot javen zdravstven proizvodstveni tehniki. ce. na davawe na se naglasuva deka tro{kovnopacient. 2003 New York) predvid toa {to se vika “opportunity cost” (slednoto najDolan E. 4th ed.n. potreba sistemi kako zdravstvena za{tita efikasnosta e neizbe`en asekvilibrira£ki (pr. odnos lekarracionalizirawe . 2001 New York) opredelena tehnologija ili lek. farmakoemaca 2001. tretman. Se nadevame deka sega od koga gi imame mnogu posaku[to mo`e da primeni od ova vanite klini£ki vodi£i. vo namerata da ja dobli`am su{tinata i prirodata na ovaa nova disciplina. University of York koristeni pri voveduvawe na promeni vo na£inot na fiA. konsumacija. preku t. psiholo{ka. alocirawe na oblasta na zdravstvenata za{rabotna sila. (McGrawHill. koja uveren sum deka vo skore{na idnina ke bide Literatura sostaven del na na{eto sekojdnevie vo zdravstvenata Zovko V. Centre for Health Economics. kade formalna). sostavuvawe na pozitivnata lis- . Culig J. poa|aj}i od faktot {to ZDRAVJETO ? (osven od den na den se pove}e zemji B zdravstvenata za{tita) Opasnosti od voveduvaat potreba od ekonomprofesijata. pazar na Mo`eme da zaklu£ime deka inputi (rabotna sila. {to imaat status na odCost effectiveness i cost odnesuvaweto na pobaruvawe vremenska cena . ne cenovno alternativni na£ini litika (decision makers). [TO PRETSTAVUVA ZDRAVJETO? KOJA E ska evaluacija osven drugata prihodi.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija 44 taa za medicinska oprema) e A glavniot finansier na ovaa [TO VLIJAE NA oblast. 9: 183-190 (2000) zdravstveniot sektor. buxet. P. Ovoj del e se pove}e i pove}e priznat od strana MIKROEKONOMSKA POBARUVAWE NA PAZARNA na klini£arite kako i za tie EVALUACIJA NA ZDRAVSTVENA ZA[TITA RAMNOTE@A NIVO NA TRETMAN Vlijanieto na A+B vo Pari£na cena. QALY) klini£ka efikasnost pri odlu£uvawe za reimbursirawe ili duri i registracija na odreden lek ili zdravstvena D V G tehnologija.: Farmakoekonomika .

.

vo poslednite 20 godini napravija ogromen broj istra`uvawa . Ovaa pojava ja podobrila zdravstvenata slika vo mnogu zemji. kako i od podatoci dobieni od teren (lekari. Sostojbi koi mo`at da bidat tretirani so ovie lekovi se na primer: nastinki i grip. nazalni infekcii.IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A Potrebata na lu|eto da se gri`at za svoeto zdravje e stara kolku i ~ove{tvoto. Sepak. Toj odi vo apteka. mnogu drugi organizacii (vladini i nevladini) i doka`ani eksperti se soglasni za principite na pravilna upotreba na OTC preparatite za samolekuvawe. vladite predvodeni od nivnite ministerstva za zdravstvo. Klasifikacijata na lekovite na lekovi so recept i lekovi bez recept vo svetot ja pravat vladini agencii za registracija na lekovi ili specijalizirani nezavisni agencii. za koi ne e potreben recept od zdravstven profesionalec. dostapnost na proizvodite do potro{uva~ite. dijareja. kade stru~niot kadar treba da go detektira i klasificira problemot. Za taa cel. Isto taka pod samolekuvawe ne spa|a samovolnoto tretirawe so preparati od nepoznato poteklo. povra}awe. lekovite i za zdravjeto voop{to. potrebna e pravilna komunikacija i znaewe. ja koristele prirodata vo ramkite na iskustvata {to gi imale. internet). suva ko`a i sl. brza komunikacija. odreden del od lekovite od listata na lekovi za koi e potreben recept se prefrleni na OTS listata. se dosta strogi. Internacionalnata Farmacevtska asocijacija (FIP).nau~ni. na primer. kompleksni i strukturirani zdravstveni sistemi. no akreditirani od ministerstvata za zdravstvo. neredovna i ote`nata defekacija. da imaat mala potencijalna toksi~nost. vo minatoto. pa taka samolekuvaweto. Kako rezultat od toa. informacii od nezavisnite istra`uvawa na industrijata. nedoka`ana lekovita aktivnost i nabaveni na mesta {to so zakon ne se utvrdeni za proda`ba na lekovi (prodavnici. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO) i drugi relevantni faktori. Tema na brojot 46 Informaciite za koja namena i kako treba da gi koristat OTC lekovite. ubodi od insekti. Evropskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (AESGP). kako glavobolka i bolka vo muskulite. Ve}e vo 19 vek se javuvaat organizirani zdravstveni sistemi koi celosno ja prezemaat odgovornosta za gri`a za zdravjeto na naselenieto. poedinci. Ottuka poteknuva i zgolemenata potreba za samolekuvawe. Kako najto~no mo`e da se definira samolekuvaweto? Zdravstvenite profesionalci (lekari i farmacevti). bolni~ki ustanovi. vo poslednive 20 godini. Vo uslovi na zgolemena potro{uva~ka i konkurentnost se javuva i konzumerizmot kako pojava na individualnata motiviranost za raspolagawe so sopstvenite sredstva. farmacevtskata industrija. pa i vo Evropa. necelosna ili ote`nata digestija. vospaleno grlo. me|u koi se efikasnosta. dostapnosta edinstveno na mesta utvrdeni so zakon (apteki) i sl. a golema terapevtska {iro~ina. Za po~etok gi rastovarila zdravstvenite fondovi. mala bolka. lekuvaweto. egzem. Ottuka proizleguva i ogromnata uloga na farmacevtot vo procesot na samolekuvaweto. nivnite internacionalni organizacii. kako samolekuvawe nikako ne treba da se sfati samovolno nabavuvawe i konsumirawe lekovi od listata na lekovi so recept (toa ekspertite go narekuvaat "samoprepi{uvawe").vo aptekite. izvesni problemi na ko`ata (ise~enici. Lekovite koi se koristat za samolekuvawe naj~esto se narekuvaat "lekovi bez recept" ili “over the counter” (OTC) i se dostapni vo aptekite bez lekarsko prepi{uvawe. ja nametna potrebata na lu|eto individualno pove}e da se gri`at za sopstvenoto zdravje. preku sredstvata za javno informirawe i sekako tamu kade {to gi kupuvaat .Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE .). kako i zadovoluvawe na potrebata na lu|eto za samogri`a. bezbednosta. ka{lica. bezbedni. so cel obezbeduvawe na sigurna i celosna zdravstvena za{tita i gri`a. ekonomski i sociolo{ki. ne sekoj lek lesno mo`e da stane lek bez recept. Od niv proizleze i definiraweto na samolekuvaweto kako sostaven del na sovremenoto lekuvawe i gri`a za zdravjeto. Potoa ja zgolemila efikasnosta na lekuvaweto so skratuvawe na patot na lekuvaweto (nema ~ekawe pred ordinaciite) kako i so pogolemata vklu~enosta na gra|anite vo prevencijata i lekuvaweto. doka`anata aktivnost i na~inot na dejstvuvawe. Tie ja vr{at soodvetnata klasifikacija vrz baza na golem broj nau~ni istra`uvawa. pacientite/potro{uva~ite gi nao|aat na nivnata ambala`a i vo vnatre{noto upatstvo. koj zaedno so zgolemenata dostapnost na informaciite. farmacevti i pacienti). vsu{nost. gri`ata za zdravjeto ja prezemale posebno obu~eni poedinci. a se doka`ani kako bezbedni i efektivni za takvata primena. a so tekot na razvojot na civilizaciite. Denes `iveeme vo visokorazvien svet so tehnologii za masovno proizvodstvo. vklu~uvaj}i gi i onie za bolestite. edno od mnogute istra`uvawa vo Velika Britanija doka`a deka re~isi site farmacevti vraboteni vo javnite apteki. afti. vo golema mera vospostavuvaat pravilna komunikacija so pacientite i se vo sostojba pravilno da ja detektira- . Taka. odli~na informiranost. Zna~i. nepoznat i/ili somnitelen proizvoditel. Zna~i. Kriteriumite {to se koristat vo svetot. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO). izgorenici od sonce. efikasni. Toa e nedozvolen promet so lekovi. e tretirawe na voobi~aenite zdravstveni problemi so lekovi specijalno dizajnirani i obele`ani za taa namena. Svetskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (WSMI). Pacientot/potro{uva~ot ima problem koj samiot go klasificira kako ne mnogu seriozen. Tie treba da se kvalitetni.

ne kakvo bilo samolekuvawe. predvodeno od sovesni i dobro obu~eni profesionalci. D. Od golemo zna~ewe e i se pogolemata uloga {to farmacevtite ja dobivaat kaj nas. 18. N.org.I.6% od vkupnata potro{uva~ka na lekovi vo Evropa e rezultat na samomedikacija. se so cel da se obezbedi kvalitetna zdravstvena gri`a i zadovolni pacienti. koi ne zafa}aat i nas. so Zakonot za lekovi i medicinski pomagala donesen minatata godina se definira {to se lekovi za koi ne e potreben recept kako i se ona {to e va`no za niv. 11. se o~ekuva samolekuvaweto da stane se pomasovno. Steward “Independent prescribing by pharmacists: a study ot the Awareness. 11.wsmi.aesgpbe www. odnosno 15.Tema na brojot Farmacevtski informator 47 at nivnata sostojba. D.fip. A. Vo Republika Makedonija. farm. bazirano na nau~ni istra`uvawa i dokazi. C. Pfleger. Gilbert. Jasminka Pat~eva Koristena literatura www. Poradi svetskite trendovi na sovremeno `iveewe.org www.9% na nivo na EU. bezbedno. onakvo kakvo vo svetot i vo Evropa se narekuva "odgovorno samolekuvawe". de Almeida Neto “Non-prescription medicines: a process for standards Development and testing in community pharmacy” .18% za analgetici.yu/teme/samomedikacja www. A. a toa se postignuva so kontinuirana edukacija.05% za tretirawe na problemi na ko`a i 10. No. odnosno dali problemot mo`at da go re{at na samoto mesto ili treba da gi upatat na lekar. Taka. views and attitudes of community pharmacists” S. na potro{uva~kata na OTC lekovi pripa|aat 14.nega. D. dostapno. Dipl. George. vo poslednite godini samolekuvaweto zazema se pozna~aen segment od zdravstvenata za{tita. Bond. Za da mo`at farmacevtite da izdadat lek soodveten na potrebite na pacientot. treba da imaat {iroki poznavawa. 22.org J.63% za vitamin i minerali.5% od vkupnite sredstva potro{eni za lekovi vo Evropa se potro{eni za lekuvawe na nastinki i ka{lica. efi- kasno. Benrimoj. Na {to uka`uvaat brojkite dobieni od AESGP za potro{uva~kata na lekovi vo Evropa vo 2007 godina? Od vkupnata potro{uva~ka na lekovi. Quintrell. McCain. tuku odgovorno i efektivno. a treba da se definira so zakon i toa na na~in usoglasen so evropskata regulativa.7% na cela Evropa.

po~nuvaj}i od acetilsalicilnata kiselina (aspirin. ili onie {to pacientot gi dobil vo prethodna prilika za druga ili sli~na bolest. osobeno senzibilizacija i pojava na alergiski reakcii. koi potoa predizvikuvaat infekcii {to te{ko se lekuvaat. ovozmo`uvaj}i mu na toj na~in da im posveti pove}e vnimanie na pote{ko bolnite. da ja odredi soodvetnata doza i da go proceni efektot od lekuvaweto. Potrebno e da se napomene. enzimi. avtomedikacijata podrazbira zemawe na lekovi bez sovet od lekar. Brojot na lekarite i vo ovie zemji e nedovolen za lekuvawe bolni {to stradaat od bezna~ajni simptomi. deka ne e potrebna posebna terapija. sekako e vo edukacija na naselenieto. Pri zemaweto na anamneza.e. Ovde treba da se izdvoi zemaweto na lekovi {to se staveni vo promet kako lekovi bez recept (vo slobodna proda`ba t. andol. Toj sekoga{ nastojuval sam da gi re{ava svoite zdravstveni probelemi. gleda na samolekuvaweto bez si mpatii. Za `al. Proizvodi od rastitelno poteklo. vitamini i minerali. Dietetski proizvodi. acetisal) mo`e da predizvika opasni nesakani efekti koi mo`at da go zagrozat `ivotot ( na pr. so cel mo`nostite od nesakani efekti da bidat svedeni na minimum. 5. deka prakti~no sekoj lek. Potrebno e da se naglasi deka golem procent od bolestite e samoizle~liv t. 2. edinstveno doa|aat vo kontakt so licata {to re{ile sami da se lekuvaat. lekarite bi trebalo da go pra{aat pacientot za eventualno koristeni lekovi {to toj gi zel samoinicijativno. lekovi protiv bolka. od zemaweto na lekovi {to se dobivaat samo so recept. koi pretstavuvaat edinstveni lekovi nameneti za samolekuvawe. Registrirani lekovi so soodveten sostav {to so posebno odobrenie se predvideni za slobodna proda`ba. Dezinfekciski sredstva. postoi mo`nost nekriti~kata primena na lekovi pri samolekuvaweto da maskira nekoja seriozna bolest i da go odlo`i postati~ka primena na nekoi lekovi. Ova pridonesuva za ~esta i za nekri- D-r Goran Trajkovski Centar za vnatre{ni bolesti "SRCE" Skopje . vsu{nost. antibioticite {to e pri~ina za pojava na niza nesakani posledici. Vo prvata grupa spa|aat analgetici t. spomenatite preparati mo`at da predizvikaat te{ki krvavewa na digestivniot sistem. pak. t. ~esta e pojavata na slobodna proda`ba na lekovi za ~ie izdavawe e neophoden lekarski recept. laksativi. Izlezot. da go odbere najdobriot lek. Medicinskata profesija.n. bez to~no utvrden re`im na dozirawe. na onie {to se potencijalni korisnici na lekovi. Hroni~noto zemawe na kakov bilo lek mo`e da predizvika nepredvidlivi nesakani efekti.e. kako i te{ki alergiski reakcii kaj osetlivi individui). Postojat nekolku grupi na preparati {to mo`e da se prodavaat bez recept i da se koristat za samolekuvawe: 1. zna~i. i sekako i vo dosledno sproveduvawe na zakonskata regulativa za izdavawe na lekovi. Higienski sredstva i dr.e. Samolekuvaweto e staro kolku i ~ovekot. osobeno na antimikrobnite preparati t.e. pretstavuva neizbe`en del na modernata medicina koj treba da se realizira na na~in {to }e go namali optovaruvaweto na lekarot so bolni so banalni tegobi. 48 vuvaweto na vistinskata dijagnoza. spontano minuvaat i koi poradi toa se prikladni za samolekuvawe. osobeno ako tie bile so pomal obem i ako nivnata dijagnoza bila relativno lesna. „over the counter” ili "OTC preparati"). kako i bez postavena dijagnoza. Sepak. Na pacientot mu odgovara koga lesno mo`e da dojde do preparati {to gi otstranuvaat simptomite na polesnite bolesti. 3. ~ija primena verojatno e naj~esta.Farmacevtski informator Tema na brojot AVTOMEDIKACIJA (SAMOLEKUVAWE) Avtomedikacijata ili samolekuvaweto pretstavuva va`en aspekt na zdravstvenata za{tita. smetaj}i deka obi~niot ~ovek-laik ne mo`e da postavi dijagnoza. Avtomedikacijta. koi lesno se dijagnosticiraat. a istovremeno }e gi educira potencijalnite korsnici na samolekuvaweto. antacidi i drugi lekovi za olesnuvawe na stoma~nite tegobi. 4. Zna~ajna e i ulogata na farmacevtitite koi. lokalni antirevmatici i drugi takanare~eni pomo{ni lekoviti sredstva (tradicionalni i/ili herbalni lekovi). kako i pojava na rezistentni soevi bakterii. Vo dene{no vreme zna~eweto na samolekuvaweto e va`no duri i vo viskorazvienite zemji. Kako {to ka`uva samiot termin.

posegnuvajki po alkohol. itna kontracepcija mo`e edinstveno da se kupi ako farmacevtot proceni deka korisni~kata e dovolno vozrasna. Recent Developments in Alcoholism. 2. Kon samolekuvawe mo`e da se pribegne so: Zloupotreba na prepi{an lek od lekar Zemawe na lekovi koi se izdavaat bez recepta . Iako na farmacevtskiot pazar vo svetot bil okolu 10 godini. Journal of Psychedelic Drugs. Nekoi lu|e koi stradaat od nekoi mentalni zaboluvawa (na primer depresija). 724. 4(2). oxycodone nema prag na efikasnost. alergii i dr. 1(10). no. za podobra koncentracija i dr. Samolekuvaweto sekoga{ ne e od pogre{ni pri~ini. 255. McElnay JC (2005). tolku olesnuvaweto e pogolemo i zatoa bil masovno zloupotrebuvan vo samolekuvawe {to dovelo do nesogledlivi posledici. i bez profesionalno vodewe. voznemirenost. Zloupotrebata na lekovi i drugi preparati e po~esta kaj pomladata populacija. Mnogu lu|e eksperimentiraat so lekovite koi se prepi{uvaat od lekar od mnogu pri~ini: od zabava. I toa e eden na~in na samomedikacija so koja nekoi korisnici o~ajno se obiduvaat da najdat pove}e dostapni alternativni lekovi pri lekuvawe ili prevencija na nivnite sopstveni tegobi. Harvard Review of Psychiatry. 8. Benefits and risks of self medication. defekti na bubrezite.Tema na brojot Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE Lekuvawe bez profesionalno sledewe od lekar. Postojat pove}e od 80 terapevtski kategorii na OTC preparati od lekovi vo le~ewe na akni. posebno koga korisnicite prodol`uvaat da gi zemaat i pokraj toa {to se povlekla bolesta ili sostojbata. 131(6). isto taka. Nekoi lu|e zapo~nuvaat so umereni dozi na lekovi ili drugi preparati. Duncan DF (1974b). Kolku pove}e tabletki se ispieni. 131(2). McElnay JC. postojat i odreden broj na ograni~uvawa koi dozvoluvaat nivno izdavawe samo so dozvola na farmacevtot. bidejki. srceto itn. Shields E. zaradi ubla`uvawe na bolest ili sostojba so zemawe na prekumerni dozi na lekovi ili drugi preparati se definira kako samolekuvawe. za gubewe na telesna te`ina. Hughes CM. Mack JE. nivnata dolgotrajna upotreba predizvikuva zavisnost. Ulogata na lekarite i farmacevtite vo ovoj slu~aj e od klu~no zna~ewe. Zatoa e neophodno da se obrne vnimanie. Blenkinsopp A. 69. toj uni{til bezbroj `ivoti i stotici korisnici po~inale. kako na primer anksioznosta. grbni bolki itn. na edukacija na naselenieto od opasnosta od samolekuvawe bez lekarski nadyor. cigari i ilegalni drogi. Over the counter drugs: the future for self medication. .The self-medication hypothesis: a review of the two major theories and the research evidence. Tekoven fenomen vo mnogu zapadni op{testva i kaj nas e {irokata upotreba na vitamini. migreni. Me|u eden od poopasnite prepi{uvani lekovi e Oxycontin(oxycodone hydrochloride).OTC preparati(over the counter) Upotreba na ilegalni i opasni supstancii 1. Societal Family Practice.OTC preparati se lekovi koi mo`at da se kupat vo aptekite slobodno. 22: 170. 7(2). Prepi{anite lekovi od lekar mo`at da bidat mnogu opasni koga ne se zemaat soodvetno. 231. Khantzian EJ (1990) Self-regulation and self-medication factors in alcoholism and the addictions. Na primer. 312. 835. So zloupotreba na lekovite vo nemedicinski celi se menuva mozo~nata aktivnost i toa vodi kon zavisnost i potreba od postojano dopolnuvawe na dozata. 160. da ja namalat telesnata ili psihi~ka bolka. a ponekoga{ duri i toa da se zloupotrebi. Wazaify M. Se koristel za postoperativna bolka. 201. 24. pred se. se obiduvaat da go korigiraat sopstvenoto raspolo`enie so samole~ewe. no prodol`uvaat so se posilni i ponekoga{ duri i so ilegalni supstancii vo samomedikacijata. 3. Clinical Toxicology Bulletin. Hughes CM. Khantzian EJ (1997). no mo`e da zapo~ne nevino kako na~in za olesnuvawe na nesakani sostojbi kako nesonica. The wrath of grapes versus the self-medication hypothesis. 1259. EJ. The self-medication hypothesis of substance use disorders: a reconsideration and recent applications. Diplomiran farmacevt Zaprina Kalinova 49 Koristena literatura: Achalu. Bradley C (1996). Vo soglasnost so FDA.The acquisition. 287. Za razlika od aspirin ili acetaminophen. bolka. Drug Safety. Duncan DF (1974a). The American Journal of Psychiatry. Khantzian. 4(5). 4(5). no. rastitelni preparati i drugi OTC “supplements” . Reinforcement of drug abuse: Implications for prevention. skr{eni koski. do lekovi za namaluvawe na telesnata te`ina. Drug American Journal of Psychiatry. Frances RJ (1997). Harvard Review of Psychiatry. SMH: Recent Developments on the Self-Medication Hypothesis. korista od OTC preparatite generalno e pogolema od nivnite rizici. mnogu brgu predizvikuval zavisnost. 1027 Khantzian EJ (1985). Dodeka ovie sredstva ovozmo`uvaat momentalno olesnuvawe od nekoi simptomi. ED (2002). Heroin American Journal of Psychiatry. i da proizleze duri i pogolem problem za korisnikot. maintenance and treatment of polydrug dependence: A public health model. samomedikacija. similarities and differences. mo`at da bidat zloupotrebeni (vo sinteza na methamphetamine) se izdavaat pod kontrola na farmacevtot. a vo toj slu~aj se pribegnuva kon lagi deka bolesta se u{te postoi za da se dojde do recept za posakuvaniot lek i drugi malverzacii. Duncan DF (1975). id1. British Medical Journal. ili lekovi za nastinka ili alergii koi sodr`at dekongestiv pseudoephedrine. a poretko kaj vozrasnite nad 65 god. Tie se socijalno nesposobni i se golem problem vo op{testvoto. bez lekarski recept. 142(11). Schatzberg AF (1974). o{tetuvawe na mozokot. crniot drob. Fleming GF (2001).obi~no bez sovet od lekar.

Izbegnuvawe na stresni sostojbi. promenite naj~esto se lokalizirani na laktite i kolenata. 6. i na kraj. Vo vodata kade }e se kape pacientot. aktiviranite T-kletki. pridonesuvaat vo podobruvaweto kako na samite plaki. isto taka. 4. plaki so jasno ograni~eni rabovi. odnosno masla {to }e ovozmo`at otstranuvawe na inflamiranite plaki 2. inovativni biolo{ki lekovi vo terapijata na psorijaza (enbrel. odnosno prezentiraweto na antigenot na povr{inata. Najdobar terapevtski modalitet e individualno da se pristapi kon sekoj pacient i efikasnosta od samata terapija }e donese podobri rezultati. no mo`e da se javi i vo drugi formi (pustularna. Antigen-prezentira~kite kletki. Vo sredinata na osumdesettite godini na minatiot vek. 7. Pokraj ko`ata. Vo odnos na lokalizacijata. Ako pacientot e vo mo`nost neka prestojuva opredelen vremenski period na more. promenite ~esto mo`e da se prisutni i na noktite.Farmacevtski informator Sovremeni aspekti na etiologijata. Izbegnuvawe na alkoholni pijalaci. preku nivnata neophodnost vo aktiviraweto na T-kletkite. pu{ewe ili intenzivno son~awe. emolientni kremovi ili emulzii. 8. Sovremenite istra`uvawa uka`uvaat deka T-limfocitite se identifikuvani vo psorijati~nite plaki. upotreba na steroidni kremovi {to }e dejstvuvaat protivvospalitelno. infekcii. Forum 50 Psorijazata e avtoimuna. Nave~er upotreba na neutralni. po procesot na aktivirawe i povrzuvawe so ostanatite u~esnici vo imuniot odgovor. Posebna nega na ko`ata na pacientot . i da ostane pacientot vo vakvata bawa okolu 15 minuti. edni od trite glavni grupi na kletki odgovorni za medijacijata na procesite na imuniot sistem go koordiniraat vkupniot imun odgovor kon opredelena noksa (antigen). upotreba na lekovi. po~nuvaj}i od lokalna terapija. topi~ni retinoidi (tazaroten . utvrdeno e deka psorijazata e zaboluvawe od imunolo{ka priroda. Peroralnata terapija gi vklu~uva metotreksat. gutatna . Kratkotrajnoto eksponirawe na sonce dava odli~en terapevtski rezultat (zdravite delovi od ko`ata zadol`itelno da se za{titat so krem so visoka ili ultra za{tita). Fototerapijata mo`e da se koristi kako mono-terapija (edine~na). Postoe~kata terapija na psorijazata vklu~uva razli~ni terapevtski modaliteti vo tretmanot na Kako da im se olesni `ivotot na pacientite so psorijaza 1. od kade {to preo|aat vo epidermot na ko`ata. se relevanten faktor vo nastanuvaweto na psorijati~nite plaki.edna{ dnevno. hroni~na. ponatamu inicijacijata i odr`uvaweto na leziite bara aktivirani T-kletki. a prepokrieni so sivo-beli skvami. vitamin D3 (kalcipotriol).. Aktiviranite T- . koja ja karakteriziraat eritemni papuli. Upotreba na kortikosteroidni kremovi 0.dava dobar terapevtski odgovor kaj plakarnata psorijaza).naj~esto se javuva kaj deca. 5. terapijata i sovetuvaweto na pacientite so psorijaza psorijazata. inverzna-intertriginozni regii). genetski determinirana sostojba na ko`ata. Lokalnata terapija na psorijazata podrazbira koristewe na emulzii i masla {to }e gi omeknat skvamite. povredi. ili kombinirana so drugi terapevtski modaliteti (upotreba na EXCIMER laser kaj lokalizirana psorijaza).). no ponekoga{ mo`e da generaliziraat na pogolemi povr{ini. pu{ewe. vo format koj e lesno prepoznatliv od strana na T-kletkite (7-8).5-1% nekolku sedmici dokolku sostojbata na ko`ata e vlo{ena i se prisutni psorijati~ni promeni. lekovite {to ja suprimiraat aktivnosta na Tkletkite. klini~ki pregled i patohistolo{ki naod. Kaj pacientite so psorijaza. no i golem broj na drugi faktori se javuvaat kako trigeri {to ja pottiknuvaat bolesta (stres. da se dodade nekolku kapki maslo ili mineralna sol. preku oralna se do fototerapija. Psorijazata naj~esto se javuva kako plakarna. infiksimab). Nasledniot faktor ima golema uloga vo nastanuvaweto na psorijazata. kade kako kriti~na komponenta na patogenezata se javuva aktivnosta na abnormalnite T-imunokompetentni kletki. taka i na sevkupnata zdravstvena sostojba na pacientot (1-6). Dijagnostikata na psorijazata se temeli na dobro zemena anamneza. infekcii. kupki so mineralni soli {to }e pomognat za podobra nega na psorijati~nata ko`a. patuvaat do dermisot. kapewe so kupki {to sodr`at mineralni soli. 3. retinoidi. T-kletkite..

and presence of Langerhans cells in the dermal infiltrate of active psoriatic plaques. Gilleaudeau P.I? Mn. inovativni preparati. odnosno da ja stopiraat ili onevozmo`at psorijati~nata kaskada na imunolo{kiot odgovor. Poster #P547.Nizok Kako ja rangirate vrednosta na F. ili nivno migrirawe vo tkivata. et al. J Am Acad Dermatol. J Exp Med. The immunologic basis for the treatment of psoriasis with new biologic agents. The immunologic and genetic basis of psoriasis. 1995. dermatovenerolog PZU specijalisti~ka ordinacija D-R AN^EVSKI Farmacevtski informator POPOLNI I VRATI Kolku Vi e poznato brend imeto: FARMACEVTSKI INFORMATOR? € Nikoga{ ne sum slu{nal/a za nego € Sum slu{nal/a. koi bi imale potencijal za klini~ki benefit. 2002. Dummer W. Presented at the 60th Annual Meeting of the American Academy of Dermatology. spec.I? € Korisno € Informativno € Interesno € Sovremeno € Up-to date info € Stru~no € Neophodno € Profesionalno Drugo ____________________ Kako doznavte za F. 2002. koi bi trebalo da dejstvuvuvaat. 5th ed. Immunobiology. La. Janeway CA. 3. Immunologic mechanisms in psoriasis. klini~ki se evidentiraat kako psorijati~ni plaki. Response of psoriasis to a lymphocyteselective toxin (DAB389IL-2) suggests a primary immune. 1986. Vrzuvawe na citokinite so drugi supstrati pred da zapo~nat da dejstvuvaat na keratinocitite. Krueger JG. 5. 2. Beyer J.135:1104-1110.46:1-23.I e korisen za Vas i Va{ata rabota? € Stru~ni info.I? Od koj aspekt F. € Relicencirawe € Marketing Dr. et al.May/June:150-161. Eliminacija na patolo{kite T-kletki so terapija specifi~no naso~ena protiv aktiviranite Tkletki. Krueger JG.Forum kletki i citokinite. " Koi se tie? [to Vi nudat gorenavedenite spisanija. et al.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. no nikoga{ do sega ne sum videl/a primerok od spisanieto € Povremeno go ~itam € Redovno go ~itam i go dobivam spisanieto Koi od slednive atributi najmnogu Vi asocira na F. Sovremenite pristapi vo tretmanot na psorijazata podrazbiraat novi. New York. Pharmacodynamic effects of subcutaneous (SC) administration of efalizumab (antiCD11a). D-r Iskra Petrovska-[e{ova.164:1013-1028.18:1376-1380. J Am Acad Dermatol. Expression of HLA-DR molecules by keratinocytes. 6.Nizok Demogravski info: Godini ________________ Pol m ` Grad ____________________ Vrabotuvawe/ zanimawe _______________________ " POPOLNI I VRATI . 4. Fu SM. Joshi A. Blokirawe na ekspresijata na citokinite (blokirawe na intereferonskite receptori). Gottlieb SL. 8. et al. 1999. but not keratinocyte. Arch Dermatol. Ovie histopatolo{ki alteracii.I? € Kolegi € WEB € Farmacevtska komora Dr. Johnson R. pathogenic basis. NY: Garland Publishing. {to ne Vi nudi F. Lifshitz B. Treating psoriasis with biologic agents. Specifi~nite strategii vo razvojot na biolo{kite lekovi podrazbiraat: Blokada na interakciite {to vodat do T-kleto~na aktivacija. Walport M. Nature Med. Gottlieb AB.I? Mn.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. New Orleans.__________________________ Kako go rangirate kvalitetot na F. 2001. February 22-27. 2002. Nickoloff BJ. Science Med. Gottlieb AB.1:442-447. 7. doveduvaat do predvremeno sozrevawe i intenzivna proliferacija na keratinocitite. Travers P. odnosno `ivotniot vek na epidermalnite kletki e namalen od 3 sedmici na 3-4 dena._______________________ Dali poznavate drugi vakvi spisanija? € Da € Ne " 51 " Koristena literatura 1. 1988.

vremeto potrebno za oporavuvawe na bolniot od operativnata intervencija. nie gi prosledivme slednite parametri: (1) vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 13 (822) minuti (p=0. Nojkov. Prvata grupa (OA) vklu~uva 20 pacienti. B. Reanimation and Intensive Care Faculty of Medicine University St.remifentanil) dodeka vo vtorata grupa n=20 (PNB) bea vklu~eni pacienti vodeni so blokada na scijatniot i femoralniot nerv izvedena so 0. nedostatocite kako i tro{ocite pome|u dve anesteti~ki tehniki za artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. A. KLU^NI ZBOROVI: Op{ta anestezija za artroskopija na koleno (propofol remifentanil). Univerzitet "Sv. METOD Vo na{ata studija nie vklu~ivme okolu 40 pacienti so fizikalen status ASA 1-2. J. (6-8) Porastot na tro{ocite na modernite anesteti~ki lekovi. Pacientite od prvata grupa (OA) vo sobata za budewe prestojuvaa 7 (5-20) minuti dodeka pacien- . Od regionalnite nervni blokovi za izveduvawe na artroskopija so uspeh mo`e da se koristi i scijatniotfemralen blok. (4. Xambazovska Klinika za anestezija reanimacija i intenzivno lekuvawe Medicinski fakultet.femoralen blok) i op{tata anestezija izvedena so novite kratkodejstvuva~ki anesteti~ki lekovi (propofol . Vtorata grupa (PNB) isto taka vklu~uva 20 pacienti kaj koi za artroskopija APSTRAKT 52 Vo ovaa studija pri izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. Scijaten-femoralen nerven blok. Q. Kuzmanovska. dodeka site pacienti od prvata grupa po zavr{uvawe na operacijata moraa da bidat smesteni vo sobata za budewe (p=0. poto~no pome|u lokoregionalnata tehnika (scijaten . zadovolstvoto na pacientot od anesteziolo{ka tehnika kako i tro{ocite potrebni za izveduvawe na anesteziolo{kata tehniki. Ne postoea golemi razliki na vkupnite tro{oci pome|u dvata razli~ni anesteti~ki tehniki. Za ovaa cel napravivme edna prospektivna studija kade {to izvr{ivme evaluacija na vremeto potrebno za podgotovka na pacientot za izveduvawe na artroskopijata. (OA=157 € . Cyril and Methodius – Skopje A. kako i redukcijata na bolni~kiot buxet ja nametna potrebata da se napravi sporedba na tro{ocite i benefitot pome|u dvete anesteti~ki tehniki. Vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija za artroskopija na kolenoto kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 16 (10-28) minuti.003).001).femoralen blok kako i kaj pacientite vodeni so op{ta anestezija so propfol i remifentanil. Pacientite kaj koi postoi kontraindikacija za regionalna anestezija. Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) po zavr{uvawe na operativnata intervencija bea direkno isprateni na hirur{koto oddelenie. pacienti so dijabetes i periferna neuropatija bea isklu~eni od studijata. Vo ovaa studija mo`evme da gi sporedime prednostite.Farmacevtski informator Praktika KOMPARACIJA NA REMIFENTANIL PROPOFOLSKATA ANESTEZIJA SO BLOKADA NA SCIJATNIOT FEMORALEN NERV KAJ PACIENTI KAJ KOI SE IZVEDUVA ARTROSKOPIJA A. (2) vremeto pominato od operativnata intervencija do napu{tawe na pacientot od bolnicata i (3) vkupnite tro{oci za izveduvawe na anestezijata kaj pacientite vodeni so scijaten .remifentanil).Skopje tite od vtorata prestojuvaa 23 (795) minuti (p=0. kaj koi za artroskopija na koleno be{e primeneta op{ta anestezija (propofol . Clinic for Anaesthesia.61). na vozrast od 18 do 65 godini kaj koi ja primenivme operativnata intervencija artroskopija na koleno kako ednodnevna hirur{ka procedura. VOVED Op{tata anestezija kako i regionalnata anestezija se naj~esto koristeni anesteziolo{ki tehniki za izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti za ednodnevnata hirurgija.5) Spinalnata regionalna anestezija e naj~esto koristena tehnika za artroskopija na koleno.015). sevofluoran kako i remifentanil go skratuvaat vremeto na oporavuvawe po operativnata intervencija. Vo studijata za artroskopija na koleno bea vklu~eni 40 pacienti podeleni vo dve ednakvi grupi. pacienti so srcevi i respiratorni te{kotii. Donev.remifentanil). (1-3) Novite kratkodeluva~ki anesteti~ki lekovi kako {to se propofol. Kiril i Metodij".25% bupivakain (25 ml/kg). Kartalov. Kartalov. nesakanite efekti od anesteziolo{kata tehnika. Pacientite bea podeleni vo dve ednakvi grupi. Petru{eva. Vo prvata grupa n=20 (OA) bea vlu~eni pacienti vodeni so op{ta anestezija (propofol . PNB=160 € ) (p=0. V.

Vo vtorata tabela e prika`an periodot pominat vo sobata za budewe. Kaj vtorata grupa ispitanici (PNB) be{e primenet scijaten femoralen blok izveden so neurostimulator so 0. Op{ta anestezija (n = 20) Âozrast (god) Telesna te`ina (kg) Âisina (cm) Polova distribucija (m/`) Fizikalen status ASA 1/2 51 (19-65) 82 (53-95) 175 (155-182) 13/7 12/8 Scijaten femoralen nerven blok (n = 20) 46 (25-65) 73 (57-100) 168 (151-190) 11/9 13/7 Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) .25% bupivakain.05 mg/kg. kaj pacientite intravenski se aplicira{e tramadol vo doza od 100 mg. kako i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi. dodeka periferniot nerven blok kaj vtorata grupa be{e izveden vo sobata za budewe.015) Kaj vtorata grupa (PNB) ne se zabele`aa nikakvi kardiocirkulatorni nesakani efekti. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija na sekoj 5 minuti se slede{e bolkata spored VAS . dodeka intravenskata infuzija vo tek na operativnata intervencija za dvete ispituvani grupi iznesuva{e 5 ml/kg na ~as (Ringer laktata).femoralen blok be{e izveden so specijalna teflonska igla. Premedikacijata na pacientite be{e izvedena so midazolam 0.1 mA. a potoa pacientite bea vnesuvani vo operacionata sala.013). hirurzite intraartikularnovo koleno apliciraa po 20 ml na 0.1 . {pricevi kanili i dr) kako i personalnite tro{oci. Kaj sedum pacienti od prvata grupa (OA) . (p=0. Vremeto potrebno za podgotovka na pacientite za operativnata intervencija (od intravenskata premedikacija do dezinfekcija na ko`ata) kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 13 (8 . dodeka site pacienti od prvata grupa (OA) prestojuvaa vo sobata za budewe. Ovaa sostojba se tretira{e so interventno aplicirawe na 200 ml na Ringer laktat. Kaj samo dvajca pacienti (10%) be{e apliciran analgetik vo raniot postoperativen period i od prvata grupa (OA) (p=0.22) minuti.75).0).36% postoe{e relativna hipotenzija po vovedot vo anestezija (p=0. Spored VAS za bolka.femoralen Op{ta anestezija nerven blok (n=20) (n = 20) Prestoj vo sobata za budewe (min) Vreme na prvo urinirawe (min) 23 (10-95) 147 (100-400) 10 (5-25) 260 (150-385) P 0. Statisti~kata analiza be{e napravena so (SPSS 7.2 mg/kg za edna minuta i 2 . osven fizikalniot status ASA. Kvalitetot na nervniot blok se evaluira{e spored slednite kriteriumi: 1. Kaj edniot od niv operativnata intervencija se prodol`i so op{ta anestezija. (6-8) Pacientite od vtorata grupa (PNB) bea spremni za operacija vo momentot koga vo potpolnost }e se izgubi ~ustvoto na drazba predizvikano od igla vo femoralnata i scijatnata nervna distribucija kako i nesposobnosta na pacientot da ja podigne nogata na operacioniot stol i nemo`nosta za fleksija na nogata vo kolkot. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 16 (10-28) minuti.001 0. Tabela 2 Vremeto pominato vo sobata za budewe i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi.visual analogue scale. Samo dvajca pacienti od vtorata grupa (PNB) -12% ~uvstvuvaa lesna bolka vo tekot na artroskopijata. Ako vitalnite parametri se stabilni vo dve posledovatelni merewa i VAS e poniska od 3. Scijaten . vo toj slu~aj pacientot se prefrla na hirur{koto oddelenie. 7 pacienti od prvata grupa (OA) imaa vrednost od 3 vo vremeto koga bea prefrluvani od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie dodeka kaj vtorata grupa (PNB) vo istiot vremenski period nepostoe{e nikakva bolka spored VAS skalata kaj nitu eden od pacientite (p=0. dodeka kaj vtorata grupa pacienti (PNB) analgetik vo prviot postoperativen den dobija sedum pacienti 37% (p=0. Neurostimulacijata se izveduva{e so frekvencija od 2 Hz. Na po~etokot se izveduva{e infiltracija na femoralniot nerv so 15 ml na lokalniot anestetik. [est pacienti od prvata grupa (OA) .005 53 ispituvani grupi zavisea od tro{ocite na site anestetici upotrebeni pri operativnata intervencija. Op{tata anestezija kaj pacientite od prvata grupa be{e primeneta vo operacionata sala. a strujnata stimulacija be{e so intenzitet od 0.0.005). Adekvaten nerven blok .5 . Neadekvaten nerven blok - Farmacevtski informator (potreba za aplicirawe na 0.43).( potreba za op{ta anestezija) Klini~ki relativnata hipotenzija se notira{e toga{ koga sistolniot pritisok }e se namale{e za 30% pod po~etnata vrednost. Vkupnite tro{ocite kaj dvete Rezultatite se prezentirani so sredna vrednost. . tro{ocite za medicinskite materijali (igli.30% dobija analgetik vo prviot postoperativen den. REZULTATI Demografskite karakteristiki na dvete ispituvani grupi se prika`ani vo tabela 1.25% bupivakain (25 ml). Kaj prvata grupa (OA) ispitanici be{e primeneta remifentanilska infuzija od 0. Nepostoewe na nervna blokada . a potoa se izveduva{e i blokada na scijatniot nerv so 10 mL od lokalniot anestetik.(nepostoewe na potreba za sedacija i dodatna analgezija) 2. Vo slu~aj vrednosta spored VAS da be{e pogolema od 3.50% bea direktno prefrleni od operacionata sala na hirur{koto oddelenie.1 mg na fentanil za da se zavr{i operativnata intervencija) 3. Scijatniot .4 mg/kg na kontrolirana infuzi na propofol. Tabela 1 Demografski karakteristiki na ispituvanite grupi. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija.Praktika na koleno be{e primeneta periferna nervna blokada (scijaten femoralen blok).

Farmacevtski informator
Na tabela 3 e prika`ana analiza na tro{ocite. Tabela 3 Analiza na tro{ocite kaj dvete ispituvani grupi. Scijaten Op{ta femoralen nerven anestezija blok (n=20) (n = 20) Tro{oci za potreben 7 (7-14) 15 (15-22) materijal Tro{oci za anestetici 32 (23-41) 14 (14-15) Tro{ocite za 28 (16-44) 30 (20-44) perioperativnoto vreme Tro{ocite zavremeto pominato 30 (0-176) 1,1 (0-22) vo sobata za budewe VKUPNI TO[OCI 160 (105-195) 158(105-194) DISKUSIJA Ispra}aweto na pacientite od operacionata sala direktno na hirur{koto oddelenie e efektiven na~in za namaluvawe na vkupnite tro{ocite za anestezija pri artroskopija na koleno, bidej}i na ovoj na~in se namaluva monitoriraweto na pacientite, kako i se namaluva potrebata od anga`manot na sestrite. (13) Rezultatite od na{ata studija sugeriraat deka pacientite od vtorata grupa (PNB) pobrzo se ispra}aat od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie, {to ne e slu~aj i so pacientite od prvata grupa (OA). Kaj pacientite od vtorata grupa (PNB) e zabele`ano podolgo vreme do prvoto urinirawe, kako i prolongirana reverzija od nervnata blokada, so {to se prolongira i vremenskiot prestoj vo bolnica. Za sre}a, perifernite motorni blokovi nemaat vlijanie na simpati~kiot tonus poradi {to se pomali i promenite na kardiovaskularnite parametri. Perifernite motorni blokovi isto taka go prolongiraat vremetraeweto na postoperativnata analgezija. Anesteziolozite ~esto se zagri`eni za faktot deka perifernite nervni blokovi mo`at da go prolongiraat perioperativnoto vreme.

Praktika
Patel i kolegite smetaat deka pacientite za artroskopija kaj koi e primeneta op{ta anestezija so opijati i azoten oksidul, treba da pominat vo sobata za budewe 90 minuti po operativnata intervencija, dodeka kaj pacientite kaj koi e apliciran femoralniot blok se potrebni samo 60 minuti (2). Ovaa razlika e poradi razli~niot na~in na osloboduvawe od bolkata. Dahl i kolegite ja komparirale spinalnata, epiduralnata i propofolskata anestezija za artroskopija na koleno, pri {to uvidele deka propofolskata anestezija obezbeduva najkratko zadr`uvawe vo operacionata sala, no taa e asocirana so pointenzivna postoperativna bolka, kako i pogolemi vkupni tro{oci. (20) Vo ovaa prospektivna randomizirana studija uvidovme deka kaj pacientite kaj koi se primenuva artroskopija na koleno so blokadata na scijatniot i femoralniot nerv postignavme pokratok vremenski prestoj vo sobata za budewe, a dobivme re~isi podednakva intraoperativna analgezija so relativno pomali vkupni tro{oci vo odnos na pacientite vodeni so op{ta anestezija.

P

0,0005 0,0005 0,008 0,0005 0,61

54

KORISTENA LITERATURA
1. White PF. Outpatient anesthesia. In: Miller RD (ed). Anesthesia, 3 rd edn. New York, USA : Churchill Livingstone, 1990, 2025-2059. 2.Patel NJ, Flashburg MH, PaskinS, Grossman R, Regional anesthetic technique compeared to general anesthesia for outpatient knee arthroscopy. Anesth Analg 1986; 65:185-187 3.Ben-David B, Levin H, Solomon E, Admoni H, Vaida S. Low dose diluted spinal bupivacaine for ambulatory surgery.Anesth Analg1996; 83: 716-720 4.Pavlin DJ, Rapp SE, Polissar NL, Malmgren JA, Keyes H . Factor affecting discharge time in adult outpatients. Ansth Analg 1998; 87; 816-826 5.Epple J. Kubitz J. Schmid H. et all Comparative analysis of cost of totalintravenus anesthesia with propofol and remifentanil vs.balanced anesthesia with isofluoran and fentanil.Eur. J.Anesth. 2001; 18;20-28 6. Fanelli G. Sansone V,Nobil F, Pedoti E, Aldegheri G. Locoregional anesthesia for surgical arhroscopy of the knee. Minerva Anestesiol 1992; 58 ; 121-125 7.Casati A,Cappelleri G, Fanelli G et all. Regional anesthesia for outpatient knee arthroscopy : a radndomised clinical comparationof two different anaesthetic technique. Acta Anesth. Scandinavica 200; 44; 543-547 8. Cappelleri G, Casati A, Fanelli G et all. Unilateral spinal anesthesia or combaind sciatic-femoral nerve block for day case knee arthroscopy : a prospective randomized comparison. Acta Anesth. Scandinavica 2000; 66; 131-136 9. Suttner S, Boldt J, Schmid C, Piper S, kumple B, Cost-analysis of target-controled infusion-based anesthesia compared with standard anesthesia.Anest Analg1999; 88 ; 77-82

10. Browener WS, Black D, Newman B, Hulley SB, Designing Clinical reseach: An epidemiological Approach. Wiliams & Wilkins 1988; 139-150 11. McMinn RMH, Hutching RT, Color atlas of human anatomy. Chicago .USA Year Book, 1977, 296-297 12.Aldrete JA, Kroulik D, A postanethesia recovery score. Aneth Analg 1970; 49; 924-934 13. DexterF, Macario A, Mahbberg PJ, Lubarsky DA, Computer simulation to determine how rapid anesthetic recovery protocols to decrise the time of emergence or increase the phase 1 postanesthesia care unit bypass rate affect staffing of an ambulatory surgery center. Anest Analg 1999; 88 ; 1053-1063 14. Dexter F,Tinker JH, Analysis of strategies to decrese postanesthesia care unit cost. Anesthesyology1995; 82; 94-101 15. Pavlin DJ, Pavlin EG, Fitzgibbon DR, Koerscgen ME, Plitt TM, Menagment of bladder function out-patient surgery. Anesthesyology1999; 91; 42-50 16. Grant SA, Nielson KS, Greengras RA, Steel SM, Klein SM, Continuous peripheral nerve block for ambulatory surgery. Reg Anesth Pain Med 2001; 26; 209-214 17. Corda DM, Enneking FK, A unique approach to post-operative analgesia for ambulatory surgery. J Clin Anesth 2000; 12; 595-599 18. Chelly JE, Greger J, Gebhard R, Ambulatory continuous perineural analgesia infusion: are we ready? Anesthesyology2000; 93; 581-582 19. Fenelli G, Casty A, Beccaria P et all.A duble blind comparison of ropivacaine, bupivacaine, and mepivacaine during sciaticfemoral nerve blockade. Anest Analg 1998; 87; 597-600 20.Dahl V, Gierloff C, Omlad E, Spinal epidural or propofol anesthesia for out-patient knee arthroscopy?Acta Anest Scand1997; 41; 1341-1345

Redovna rubrika

Farmacevtski informator

POSTOI LI KORELACIJA POME\U UPOTREBATA NA PERORALNITE HORMONALNI KONTRACEPISKI LEKOVI I POJAVATA NA TROMBOZA I TROMBOEMBOLISKI KOMPLIKACII ?
Hormonskata peroralna kontracepcija naj~esto se sproveduva na dva na~ina: so primena na preparati vo koi se kombinirani estrogeni i gestageni ili so kontinuirana primena na gestageni, bez kombinirawe so estrogeni.Taa e vo upotreba vo vremenski period podolg od 40 godini i pretstavuva najefikasna forma na kontracepcija. Vo prvata godina na koristewe na peroralnata kombinirana kontracepcija (estrogeni plus gestageni), bremenost se javuva samo kaj okolu 3% od `enite. Podobri rezultati vo spre~uvawe na nesakana bremenost se postignati so primena na hormonalna kontracepcija vo forma na injekcii (0.3%) i implanti (0.09%). Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepcija pokraj toa {to ja spre~uva nesakanata bremenost, go namaluva i rizikot od javuvawe na epitelijalen ovarijalen karcinom, endometrijalen adenokarcinom, benigni promeni na dojkite (fibroadenomi i cisti) pelvi~ni inflamatorni bolesti i ektopi~na bremenost. Dozata na estrogeni vo peroralnite kontracepcii varira od 30-50 mg etinil estradiol, a dozata na progesteron varira vo zavisnost od negoviot relativen potencijal (efekt vrz humaniot endometrium, androgen ili kortikosteroiden potencijal, sposobnost za inhibicija na ovulacijata), so cel da se postigne najvisok soodnos pome|u korisnosta i rizikot od primenata na lekot. Nesakanite dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija koi se javuvaat brzo po primenata na lekot se dobro poznati, a nesakanite dejstva koi se javuvaat podocna vo tekot na primenata na lekot pote{ko se studiraat, posebno ako se mala incidenca na javuvawe. Za prou~uvawe na ovie nesakani dejstva se organiziraat golemi kohortni studii. Najzna~ajnite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija se od strana na krvnite sadovi i kardiovaskularniot sistem. Golem broj na epidemiolo{ki studii sugeriraat silna povrzanost pome|u primaweto na peroralni kontracepciski lekovi i nagla kardiovaskularna smrt. Apsolutniot rizik za nejzino javuvawe e mal, no relativniot rizik se zgolemuva. Ne e utvrdena epidemiolo{ka poddr{ka na hipotezata deka toa se dol`i na ateromatozni promeni, bidej}i e utvrdeno deka rizikot od javuvawe na miokardijalen infarkt e zabele`itelen za vreme na koristewe na peroralnite kontracepciski lekovi, is~eznuva po prekin na upotrebata i ne e vo korelacija so vremetraeweto na koristewe na peroralnata kontracepciska terapija. Se smeta deka zgolemeniot rizik od kardiovaskularni naru{uvawa se dol`i na promenite vo plazmatskite lipidi, jagleni hidrati i faktorite od koi zavisi hemostazata. Ovie varijabli mo`e da bidat promeneti pod vlijanie na steroidite koi se sostaven del na peroralnata hormonalnai kontracepcija. Ima dokazi deka postoi pomal kardiovaskularen rizik pri primena na peroralni kontracepii koi sodr`at niska doza na estrogeni (< 50 mg etinilestradiol). Pri upotreba na ovie dozi e utvrdeno nesignifikantno zgolemuvawe na rizikot za javuvawe na miokardijalen infarkt, mozo~en udar poradi tromboza na krvnite sadovi, venski tromboembolizam i subarhnoidalno krvarewe. Vo ovie studii e utvrdeno deka pu{eweto cigari go zgolemuva kardiovaskularniot rizik pri upotreba na niskodoza`ni peroralni kontracepcii. Peroralnite hormonski kontracepcii doveduvaat do promeni vo faktorite zna~ajni za hemostazata. Utvrdeni se zna~ajni promeni vo koncentraciite na golem broj specifi~ni plazmatski komponenti na koagulacioniot i fibrinoliti~niot sistem. Se smeta deka ovie promeni se vo korelacija so estrogenskata komponenta vo peroralnite hormonalni kontracepii, bidej}i vakvi promeni ne se najdeni pri davawe na preparati koi sodr`at samo gestageni. Utvrdena e dozno-zavisna povrzanost pome|u dozata na estrogeni vo preparatite na peroralnite hormonalni kontracepcii i promenite na faktorite od koi zavisi hemostazata. Peroralnata hormonalna kontracepcija predizvikuva zgolemuvawe na koncentracijata na koagulacioniot faktor I (fibrinogen), II, VII, IX, X i XII, kako i namaluvawe na koncentracijata na antitrombin III, protein C i protein S. Kako posledica na ovie promeni se javuva sostojba nare~ena hiperkoagulabilnost na krvta. Pri prolongirana upotreba na peroralni kontracepcii se namaluva i koncentracijata na prostaciklin koj ima antiagregaciono i vazodilatatorno dejstvo. Zgolemeno nivo na fibrinogen se javuva u{te vo prvite meseci pri upotrebata na peroralnata kontracepcija, a doka`ano e deka se vra}a na normalnite vrednosti pri prekin na upotrebata na peroralnite kontracepciski lekovi. Denes postojat epidemiolo{ki i biohemiski dokazi deka peroralnata hormonalna kontracepcija ima trombogena aktivnost i go zgolemuvaat rizikot od tromboza. Prvite zna~ajni dokazi za zgolemen rizik od tromboembolizam pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija datiraat u{te od 1967 godina, koga vo golema studija izvedena od Britain’s Medical Research Council e zaklu~eno deka `enite koi gi koristat ovie preparati imaat zna~ajno pogolem rizik za javuvawe na dlaboki venski trombozi, belodroben embolizam, cerebralna tromboza, miokardijalen infarkt i tromboza na krvnite sadovi na retinata. Vo ponatamo{niot period se opi{ani poedine~ni slu~ai na javuvawe na dlaboki venski trombozi, tromboza na portalniot venski sistem i belodroben embolizam. Slabost na studiite vo ovoj ran period bila {to ne se zemeni pri prou~uvaweto i drugi faktori koi{to mo`e da imaat vlijanie na zgolemenata trombogena aktivnost (primer: pu{eweto ) i ne se prezemeni site merki za otstranuvawe na pristrasnosta pri ocenuvawe na slu~aite.

55

Farmacevtski informator
Vo golema studija koja opfatila pove}e od 65000 `eni vo SAD, koi koristele peroralna hormonalna kontracepcija i bile sledeni vo vremenski period podolg od 2 godini, bilo zaklu~eno deka postoi pozitivna korelacija pome|u upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i pojavata na venski tromboembolizam, mozo~en udar i miokardijalen infarkt. Kaj mladi `eni signifikantno po~esta e pojavata na venski tromboembolizam od pojavata na miokardijalen infarkt i mozo~en udar. Venskiot tromboembolizam e so poredok fatalen ishod vo odnos na drugite dva nastana, iako i toj mo`e da bide so te{ki posledici, pa duri i smrten ishod vo zavisnost od lokalizacijata. Vo vtorata polovina na 80-tite i prvata polovina na 90-tite godini se publicirani golem broj prikazi na slu~aj vo koi nastanot e povrzan so upotrebata na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi: cerebralna venska tromboza, fatalen centralen angitis, sinus tromboza, cerebralna ishemija, tromboza na bazilarnata arterija, vaskularni komplikacii na retinata, encefalopatija i renovaskularna hipertenzija, tromboza na koronarnite krvni sadovi so te`ok miokradijalen infarkt, tromboza na mezenteri~nite krvni sadovi, hepatalnite, renalnite veni i t.n. Kohortnata studija organizirana na 17000 `eni (Oxford Family Planning Association’s Cohort Study), koi bile sledeni vo vremenski period od okolu 16 godini ne poka`ala zna~ajno vlijanie na peroralnata hormonalna kontracepcija vo odnos na zgolemuvawe na mortalitetot (relativen rizik = 0.9). Mortalitetot poradi bolesti na cirkulatorniot sistem bil lesno zgolemen, kako i relativniot rizik za smrt poradi ishemi~na srceva bolest. Sli~ni rezultati bile dobieni i vo golemi studii izraboteni vo Finska i vo SAD. Vo studijata izvedena vo Finska ne bilo utvrdeno zgolemuvawe na relativniot rizik za smrt poradi miokardijalen infarkt ili mozo~en udar. Vo studijata izvedena vo SAD, kaj `enite koi bile nepu{a~i ili pu{ele pomalku od 25 cigari na den, mortalitetot pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija bil pomal od mortalitetot pri bremenost. Zgolemen mortalitet vo odnos na mortalitetot pri bremenost bil utvrden kaj `enite postari od 30 godini koi pu{ele pove}e od 25 cigari na den. Od prijavenite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija vredi da se napomene posledniot slu~aj so preparatot Yasmin, pri ~ija upotreba vo poslednite meseci se registrirani nekolku seriozni nesakani dejstva vo Republika Hrvatska i Avstralija. Preparatot Yasmin spa|a vo kombinirani kontracepciski lekovi i vo edna tabletka sodr`i 30 mg etinil estradiol (estrogen) i 3 mg drospirenon (progestogen). Iako preparatot spa|a vo t.n. nisko doza`ni estrogenski preparati, dve od serioznite registrirani nesakani dejstva se odnesuvaat na smrt na dve mladi `eni na vozrast od 22 i 24 godini poradi tromboza i belodrobna embolija. Preparatot Yasmin vo Republika Hrvatska e so re`im na izdavawe na lekot bez recept, odnosno se nao|a vo slobodna proda`ba. Tretoto seriozno nesakano dejstvo koe e registrirano vo Republika Hrvatska se odnesuva na karcinom na crniot drob koj se javil kaj mlada `ena na vozrast od 32 godini, pri {to za negovoto javuvawe kako suspektna e ozna~ena upotrebata na Yasmin. I pokraj pojavata na ovie nesakani dejstva, Agencijata za lekovi na Republika Hrvatska ne go povlekuva preparatot Yasmin od upotreba vo Republika Hrvatska poradi toa {to nesakanite dejstva koi se javile se opi{ani vo vnatre{noto upatstvo i zbirniot izve{taj za osobinite na lekot i so toa spa|aat vo nesakani dejstva koi se o~ekuvan rizik pri upotreba na preparatot, a napravenite farmacevtsko-hemiski ispituvawa poka`ale deka lekot gi ispolnuva kriteriumite za kvalitet. Golem broj na klini~ki studii se izvedeni so cel da se evaluira vlijanieto na dopolnitelni faktori kako {to se pu{ewe, arteriska hipertenzija i promeni vo lipoproteinskiot status kaj `eni koi upotrebuvaat peroralni hormonalni kontraceptivi. Vrz osnova na rezultatite od ovie klini~ki studii i rezultatite od studiite od koi nekoi se opi{ani vo prethodniot tekst, mo`e da se izvedat slednite zaklu~oci vo odnos na upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i rizikot od javuvawe na tromboza: Estrogenite hormoni, posebno ako se vo doza pogolema od 50 mg vo 1 tabletka ja zgolemuvaat produkcijata na faktorite na koagulacija i rizikot od tromboza;

Redovna rubrika
Pri upotreba na niskodoza`ni peroralna hormonalna kontracepcija (doza na enitinil estradiol < 50 mg ima zgolemen rizik od venski trombo-embolizam, posebno vo prvite 1-2 godini od upotrebata); Pu{eweto ne e dopolnitelen faktor za rizik od javuvawe na venska tromboza; Pu{eweto i estrogenite imaat aditiven efekt vo nasoka na zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na arteriska tromboza; Hipertenzija e zna~aen aditiven faktor za zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na mozo~en udar kaj `eni koi upotrebuvaat peroralna hormonalna kontracepcija; Niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepija ne go zgolemuva rizikot od miokardijalen infarkt ili mozo~en udar kaj zdravi `eni, nepu{a~i; Arteriskata tromboza (miokardijalen infarkt i mozo~en udar) poka`uva dozno-zavisna korelacija so dozata na estrogenite vo peroralnata hormonalna kontracepija, no nema podatoci za razliki vo rizikot pome|u preparatite koi sodr`at 20, 30 ili 35 mg etinil estradiol. Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepija e kontraindicirana za upotreba kaj `eni koi imaat istorija na idiopatski venski tromboembolizam i kaj `eni so familijarna istorija na idiopatski venski tromboembolizam. I pokraj site ovie podatoci za rizikot od upotreba na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi, mo`e da se zaklu~i deka niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepcija e bezbedna i so povolen soodnos korist/rizik koga se upotrebuvaat kaj mladi, zdravi `eni. Za da se zgolemi bezbednosta od upotrebata na ovie lekovi, posebno kaj `eni vo postara vozrast treba vnimatelno da se sledi prisustvoto na faktori koi go zgolemuvaat rizikot od tromboza i tromboemboliski komplikacii, kako {to se pu{eweto i prisustvoto na arteriska hipertenzija. Rizikot od kardiovaskularni nesakani dejstva se zgolemuva pri dolgotrajna upotreba na peroralnata hormonalna kontracepcija.

56

Doc. d-r Nikola Laba~evski, Medicinski fakultet Institut za farmakologija - Centar za nesakani efekti

Pol 4-6 Po~etok na nesakanoto dejstvo Den Mes God Ozdravuvawe bez posledici Ozdravuvawe so posledici Nesakano dejstvo vo tek Smrt Nepoznat 8-12 ISHOD OD NESAKANOTO DEJSTVO Den Mes God 7 + 13 OPI[ETE GO NESAKANOTO DESTVO (-A) (vklu~uvaj}i i relevantni podatoci od izvedeni testovi/laboratoriski analizi) POVRZANOST POME\U NESAKANOTO DEJSTVO I SUSPEKTNIOT LEK 1." PRIJAVA ZA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI I. DNEVNA DOZA 16. INFORMACIJA ZA PROIZVODITELOT I PODNOSITELOT NA PRIJAVATA 24a. SUSPEKTEN LEK (za{titeno i generi~ko ime na lekot) 20. 24c. Ne mo`e da se klasificira " " II.Vozrast godini 3. Sigurna 2. bremenost i dr. Datum na ra|awe 2a. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I ANAMNEZA 22. Malku verojatna 5. SKOPJE REPUBLIKA MAKEDONIJA " . VREMETRAEWE NA TERAPIJATA III. INFORMACIJA ZA NESAKANOTO DEJSTVO 1. Za popolnuvawe na prijavata dovolno e samo somnevawe deka zabele`anata pojava e nesakano dejstvo na primenetite lekovi. DATUM NA TERAPIJATA (od / do) 19.) IV. Na~in (-i) na aplikacija NE Nepoznato 21. Mo`na 4. Podnositel na prijavata: Ime i Prezime: 24b.Makedonija. Verojatna 3. DRUGI RELEVANTNI PODATOCI (pr. Izvor na prijavata Bolnica Von bolni~ki izvor Op{t doktor Doktor specijalist Drugo Podatocite koi gi sodr`i popolnetiot pra{alnik se doverlivi i se upotrebuvaat za sledewe na nesakanite dejstva vo R. INDIKACIJA ZA UPOTREBA 18. DALI REAKCIJATA SE JAVI POVTORNO PO POVTORENATA PRIMENA NA LEKOT DA NE Nepoznato 17. PROIZVODITEL (ime i adresa) 26. dijagnosti~ki proceduri. Datum na prijavata Specijalnost: 25. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I DATUM NA APLIKACIJA (ne se vklu~uvaat lekovite upotrebeni za tretman na nesakanoto dejstvo) 23. alergija. Broj na serijata na lekot 24d. Inicijali na pacientot 1a. INFORMACIJA ZA SUSPEKTNIOT LEK (LEKOVI) 14. Tip na prijava Spontana Od klini~ka studija Celno monitorirawe na podnoslivosta na lekot Adresa: Kontakt telefon: INSTITUT ZA PRETKLINI^KA I KLINI^KA FARMAKOLOGIJA SO TOKSIKOLOGIJA NACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI MEDICINSKI FAKULTET. Dr`ava 2. DALI REAKCIJATA IS^EZNA PO PREKINUVAWETO NA LEKOT DA 15.

aptekite. Od ovie pri~ini farmacevtot mo`e da ima klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za pravilen izbor na samole~ewe. lekovite treba da se specifi~no dizajnirani za potrebnata cel.Farmacevtski informator Redovna rubrika ULOGATA NA FARMACEVTITE VO PROCESITE NA SAMOGRI@A I SAMOMEDIKACIJA Ulogata na farmacevtite zna~itelno po~na da se menuva vo poslednite dve dekadi. SZO vo sorabotka so FIP organiziraa pove}e sostanoci i sovetuvawa so cel za unapreduvawe na ulogata na farmacevtot vo zdravstveniot sistem. kako i sovetite za nabavuvawe na lekovi ili nekoj drug vid na tretmani za bolesti koi mo`e uspe{no da se samotretiraat. Eden od 4 elementi na Dobrata farmacevtska praktika koj se nao|a vo ovoj dokument gi pokriva aktivnostite povrzani so samogri`ata. 58 Biqana Lazarova. Farmacevtot so svojot profesionalen kapacitet i vo direkten kontakt so pacientite e va`na alka vo davaweto na zna~ajni soveti za lekovite so koi raspolaga. Ova partnerstvo pridonesuva do zaedni~ki pridobivki kako za postignuvawe na visok kvalitet za pacientite. kako {to e kontinuiranata edukacija sorabotuva so drugite zdravstveni profesionalci participira vo identifikuvaweto na zdravstvenite problemi i rizicite od niv vlijae na zgolemuvawe na svesnosta kaj pacientite za zdravstvenite sostojbi i prevencii na bolesti dava soveti na poedinci so cel da im se pomogne da napravat pravilen izbor na terapija so cel za za~uvuvawe na zdravjeto Od seto ova mo`e da se zaklu~i deka primaren fokus na farmacevtite e da se podigne dobrata farmacevtska praktika na povisoko nivo. a istovremeno se bezbedni i efikasni koga se upotrebuvaat vo soglasnost so propi{anoto upatstvo. odgovornosta da dava informira~ki i objektivni soveti za lekovite." Ovie standardi bea usvoeni i prezentirani vo Dokument na SZO od 1996 godina. Vo 1993 godina dogovorot za sorabotka pome|u Pharmaceutical Group of the European Community (PGEC) i Europian Proprietary Medicines Manufacturer’s Assotiation (AESGP) go postavija slednovo: Farmacevtot pretstavuva sovetodavatel na pacientite vo sekojdnevnata zdravstvena gri`a i e klu~na figura vo nabavuvaweto i dostavuvaweto na lekovi do pacientite. so {to }e mu obezbedi na pacientot snabduvawe na kvalitetni lekovi od renomirani dobavuva~i. bez pritoa da go naru{uva renometo na mati~niot lekar dava objektivni i nepristrasni informacii za lekovite bide sposoben da prenesuva i interpretira dodatni izvori na informacii za da gi zadovoli barawata i potrebite na pacientite bide sposoben da mu pomogne na pacientot kako da dojde do soodvetna i odgovorna samomedikacija ili ako e neophodno da mu dade na pacientot medicinski sovet poka`e isklu~itelna doverlivost vo pogled na zdravstvenata sostojba na pacientite bide odli~en nabavuva~ na lekovi. Farmacevtot denes ne e samo snabduva~ na lekovi i prigotvuva~ na medicinski pripravki. Ova e {irok koncept koj gi vklu~uva op{tata i li~na higiena. da vr{i zdravstvena promocija e postavena vo rezolucijata WHA 47. Vo sekoj slu~aj. op{tata i li~na nutricija. Toj e partner na farmacevtskata industrija za lekovite koi mo`e da se zemaat bez recept. Farmacevtite aktivno u~estvuvaat vo procesite na samogri`a i samomedikacija preku vr{ewe na nekolku va`ni funkcii. da go promoviraat konceptot na farmacevtska gri`a i aktivno da u~estvuvaat vo preveniraweto na bolestite. laboratoriite. Samogri`ata e dejstvo koe lu|eto go pravat vrz samite sebe za da go za~uvaat i odr`uvaat svoeto zdravje. taka i za pottiknuvawe na racionalnata upotreba na lekovite. kvalitet i efikasnost. Farmacevtot mora da: vospostavuva dobra komunikacija preku zapo~nuvawe na dijalog so pacientot za da dobie detalen uvid vo medicinskata istorija na pacientot utvrdi kakva e vistinskata sostojba kaj pacientot preku postavuvawe na klu~ni pra{awa i davawe na relevantni odgovori i informacii ima soodvetna oprema i da bide dobro podgotven za izveduvawe na pravilen skrining na specifi~ni sostojbi i bolesti. Isto taka. Lekovite koi se upotrebuvaat za samomedikacija treba da se so nau~no potvrdena bezbednost. Seto ova bara pogolemo fokusirawe na farmacevtite na menaxmentot na bolestite i odr`uvaweto na zdravjeto. faktorite od okolinata. Vrz osnova na seto ova. tuku e i ~len na tim vklu~en vo podobruvaweto na zdravstvenata za{tita vo bolnicite. Vo 1992 godina FIP izgotvi standardi za farmacevtskite uslugi i gi naslovi kako "Dobra farmacevtska praktika" (Good pharmacy practice GPP) vo javni i bolni~ki apteki. Iznenaduva~ki e faktot deka lu|eto sami si menaxiraat dobar del od svoite zdravstveni problemi bez da konsultiraat doktor ili farmacevt. `ivotniot stil.[tip . preku davawe i interpretirawe na raspolo`livite informacii. ekspertite od cel svet gi izrazija svoite gledi{ta za ulogata na farmacevtot vo samogri`ata i samomedikacijata. a ne na proda`ba na lekovite. socijalnite naviki. industrijata i vo obrazovnite institucii. ulogata na farmacevtite vo procesot na samomedikacija e mo{ne golema. po farmakoinformatika Farmakoinformativen oddel JZU Op{ta bolnica . spec. no i da imaat soodvetna doza i doza`na forma. da gi preveniraat zaboluvawata i da se spravuvaat so bolestite. socioekonomskite faktori i samomedikacijata. m-r farm.12 na SZO. Kako i da e. Samomedikacijata e praktika kade poedincite gi tretiraat svoite zaboluvawa i sostojbi so lekovi koi se odobreni za upotreba i mo`e da se zemaat bez recept. Tie imaat klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za da napravat dobar izbor na samogri`a i samomedikacija. Klu~nata uloga na farmacevtot vo javniot zdravstven sistem za upotreba na lekovite. farmacevtite mora da obezbedat i soodvetno ~uvawe i skladirawe na lekovite u~estvuva vo kontinuiranoto razvivawe na profesionalnite aktivnosti. Isto taka ovie lekovi treba da se indicirani za sostojbi koi se samoprepoznatlivi kako i za nekoi hroni~ni i rekurentni sostojbi.

.

Koristena literatura: 1. besen ili voznemiren pacient. za razlika od opkru`uvawe koe pacientot go do`ivuva kako ladno i pomalku gri`livo. li~no ili preku receptot Od druga strana. so cel obezbeduvawe zdravstveni benefiti za svoite pacienti (2).Farmacevtski informator o soglasnost so na~elata na Dobrata farmacevtska praktika (1) sekoj diplomiran farmacevt treba da se pridr`uva na odredeni pravila pri sovetuvaweto na pacientite: Farmacevtska gri‘a V Na sekoj pacient treba da mu se posveti potrebno vreme za edukacija i sovetuvawe pri izdavawe na lekot. Beardsley et al: “Pharmacist Patient Consultation Program PPCP Unit 2” . da se samouvereni i profesionalni so dobri komunikaciski sposobnosti. m-r. Farmacevtite treba dobro da gi poznavaat svojstvata na lekovite.org/Introfm) 3. Klu~ot za uspe{na sorabotka e da se koristat izjavi {to }e sugeriraat deka farmacevtot go razbral pacientot. relaksiran i iskren odnos Da se koristi terminologija soodvetna na nivoto na pacientot Da se iznesat samo neophodnite merki na pretpazlivost na vnimatelen i takti~en na~in za da ne se ispla{i pacientot Sorabotka me|u farmacevtot i pacientite Negativnite stavovi na pacientite vo odnos na terapijata pretstavuvaat seriozni prepreki koi te{ko se nadminuvaat. Farmacevtot mo`e da razvie cvrst odnos so pacientot preku me|usebna po~it i pogolema sorabotka. tuku da se bide racionalen so vremeto. Kredibilitetot se gradi so vidliva stru~nost. preku govorot na teloto i/ili tonot i bojata na glasot. kako i najsoodveten tera- Na~inot na koj pacientot ja do`ivuva aptekata i farmacevtot. toga{ pomala e verojatnosta od emocionalen ispad na pacientot. profesionalna. da ne se kriti~ki nastroeni. Boyce. Da se vospostavi profesionalen. da oddavaat vpe~atok na gri`livi lu|e. The Tokyo Declaration (1993) Standards for quality of pharmacy services (FIP Guidelines for Good Pharmacy Practice. pacientite imaat najednostaven pristap do farmacevtite Farmacevtite maksimalno nastojuvaat pacientot da dobie najdobra vrednost vo odnos na gri`ata za negovoto zdravje. so najsoodvetna usluga Farmacevtite sorabotuvaat i so drugite zdravstveni profesionalci. Richard N.uveruvawe deka pacientot razbral kako pravilno da gi koristi lekovite. kako i sprotivni medicinski ubeduvawa. pacientite mu veruvaat na svojot farmacevt bidej}i: Od site zdravstveni profesionalci.rxaction. Marie Gardner. Ako farmacevtot dava informacii za lekuvaweto. Ovie pre~ki treba da se identifikuvaat i da se prezeme odredena aktivnost dokolku farmacevtot saka da gi postigne vistinskite celi pri sovetuvawe na pacientot . 60 Vnimatelno da se nabquduva govorot na teloto na pacientot i toj soodvetno da se protolkuva Li~nite problemi treba da se zaboravat pred da se zapo~ne so sovetuvaweto Da ne se pravi razlika vo odnesuvaweto so pacientite. Farmacevtot treba da bide podgotven da se spravi so eventualnata pojava na barieri pri kontaktot so pacientot. Edinstvena razlika da se pravi samo kon itnosta ozna~ena na receptot. a pacientot }e po~uvstvuva deka farmacevtot obrnuva vnimanie na negovite gri`i i stravuvawa. pre~ekot e topol i gri`liv. Dokolku atmosferata e dobra. Pacient koj go omalova`uva sovetuvaweto. The Coalition for Community Pharmacy Action Code (http://www. Farmacevtite treba da se diskretni i profesionalno tajni za sekoe soznanie do koe }e dojdat za pacientite. Site apeli za motivacija treba da bidat vo soglasnost so veruvawata na pacientot. farm. R.Dimitrovska pevtski pristap Pacientite gi dobivaat svoite lekovi direktno od farmacevtot. mo`e da e od korist ili da deluva {tetno na komunikacijata. mo`ebi so toa ja prikriva neprijatnosta i zasramenosta koja ja ~uvstvuva poradi svojot medicinski problem. a pritoa gi ignorira ubeduvawata na pacientot. September 1993) and revised version FIP/WHO GPP (1997) 2. Robert W. Herrier “Pharmacist . Nikoga{ da ne se brza. no prijatelski. Postojat i funkcionalni barieri koi ja ote`nuvaat komunikacijata kako rezultat na o{teten sluh ili vid. Aleksandra Savovska . nepismenost. a otporot na pacientote u{te pogolem. doverba i dinami~nost. Potrebno e ve{to i brzo da prepoznae emocionalna bariera: frustriran.Patient Consultation Program PPCP – Unit 1” 4. bremeni `eni ili iznemo{teni pacienti. kon malite deca. slabo poznavawe na jazikot na koj farmacevtot mu se obra}a na pacientot. negoviot kredibilitet najverojatno }e bide naru{en.

Prviot obid kaj modificiraniot hemoglobin bila podgotovkata na ve{ta~ki eritrociti so inkapsulirawe na hemoglobinot i krvnite enzimi. Kako predizvik se nametnuva iskoristuvawe na odli~nite kislorod-prenesuva~ki karakteristiki na Hb. Kako rezultat na postoewe na mo`nostite za obezbeduvawe vrz volonterska osnova. Vtora generacija supstituti na crvenite krvni kletki pretstavuva modificiran Hb koj gi sodr`i del od enzimite na crvenite krvni kletki. postojat 4 tipa na Hb od prva generacija spored metodi za hemoglobinska modifikacija: PolyHb baziran na nanobiotehnologija. tetramerot (α1β1α2β2) se raspa|a na toksi~ni dimeri (α1β1 i α2β2) {to za posledica ima predizvikuvawe na renalna toksi~nost i drugi ne- 61 Slika 1. . koj e pripremen vrz osnova na svojstvoto na bifunkcionalnite agensi za intramolekularno vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot. Sporedba me|u eritrociti i ve{ta~ki eritrociti Denes. doniraweto na krv e relativno evtin proces. Kowugiran Hb (modificiran). ovoj obid za toa vreme bil deklariran kako preambiciozen. vklu~uvaj}i ja upotrebata na glutaraldehid za vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot vo solubilen polihemoglobin. Na slika 1 daden e komparativne prikaz na ve{ta~ki i prirodni eritroiciti. I hemoglobinskite molekuli so polimeri. fluidite za zamena na krvniot volumen se rutina vo klini~kata praktika. a zamenata na te~nosti sama po sebe ne e dovolna. Koga hematokritot }e padne pod kriti~nite granici. Druga prednost e toa {to ve{ta~kata krv e bezbedna od HIV. hepatitis i drugi virusi. ve{ta~kata krv e edna od dolgogodi{no o~ekuvanite te~nosti na site vremiwa. so {to se prevenira razdeluvaweto na Hb na dimeri. da se dostavi do spasuva~ki slu`bi i sli~no. Mnogu poednostaven pristap se temeli na polihemoglobinot (polyHb). No. a vo isto vreme prevencija od pojavata na bilo kakvi toksi~ni efekti. Ve{ta~kata krv mo`e da se aplicira vo koja bilo individua. a membranata e od sintetsko poteklo. Prva generacija na ve{ta~ki eritrociti Poznato e deka so vnesuvawe na sloboden Hb vo organizmot. mo`e da se ~uva na sobna temperatura. sleden edinstven ~ekor se zamena na eritrociti ili pak na cela krv.Inovacii Farmacevtski informator RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) skustvata poka`ale deka mnogu godini nanazad. ne vodej}i smetka za pripadnosta na edna od krvnite grupi na toj na~in izbegnuvaj}i gi reakciite na imuniot sistem. so upotreba na glutaraldehid kako bifunkcionalen agens. od prakti~ni aspekti. taa e univerzalno kom- 1 2 3 sakani efekti. patibilna. bez prisustvo na enzimi ili membrana na krvnata kletka. Prvata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e vsu{nost samo kisloroden nosa~ baziran na upotrebata na modificiran Hb. Tretata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e najbliska do prirodnite eritrociti. Najgolemi napori za niven razvoj se napraveni vo periodot na devedesettite godini od minatiot vek. Intramolekularno vkrsteno povrzan Hb. kako rezultat na opasnostite i predizvicite za eventualnoto prisustvo na HIV vo doniranata krv. celiot napor vo razvojot na krvnite supstituenti e naso~en kon proizvodstvo na supstituenti na eritrocitite. Sepak. Do sega razvieni se tri generacii na supstituti na crvenite krvni kletki. Drugata mo`nost se temeli na kowugacija na bidej}i gi sodr`i Hb i site enzimi na crvenite krvni kletki. Generalno. supstituentite na eritrocitite (vo faza III od klini~kite ispituvawa) ne se ni{to pove}e od prenositeli na kislorod. taa ne mora da se zamrznuva za da ostane sve`a. Denes. Zo{to ve{ta~ki eritrociti? ^ove~kata krv e "`ivotna te~nost". kade sekoja PEG molekula e povrzana so po edna molekula Hb.

difosfoglicerol. {to se smeta za edna od najgolemite prednosti na ve{ta~kite krvni produkti. so cel da se postigni uspe{nost na terapijata so zra~ewe i hemoterapijata potrebna e dobra kislorodna tenzija na tkivoto. zaradi toa {to intracelularnite povrzuvawa na endotelnata membrana na krvniot sad dozvoluvaat molekularnata dimenzija na Hb da navleze vo intersticijalniot prostor. proizvodot mo`e da bide so podolg rok na upotreba. {to rezultira so konstrikcija na krvnite sadovi i drugite mazni muskuli. inkapsulirani so fosfolipiden dvosloj. Inovacii 4 Slika 3 : Hemoglobinski vezikuli so hemoglobin pre~isten od eritrociti 2 62 Vtora generacija na ve{ta~ki eritrociti Supstitutite od prvata generacija se poka`alo deka imaat niza nedostatoci. od sekoja Hb-molekula. Imeno. Hemoglobin- skite vezikuli (HbV)-Sl. ovie efekti izostanuvaat i pri administracija na golemi volumeni (10L). < 1%. kako i namaluvawe na sistemskite nivoi na tirozin. dobien so fuzija na dvete α . koj ima golema primena vo tretman na malignite tumori. efikasno inkapsulirawe kako i stabilizacija na krvnite sadovi.Farmacevtski informator Rekombinanten molekularen Hb. solubilen kompleks so nano-dimenzii. postaveni se drugi generacii na krvni supstituti.superoksid dismutaza i katalaza (PolyHbSOD-CAT). so {to istovremeno se ovozmo`uva transport na kisloro- dot i otstranuvawe na kislorodnite radikali. Membranata koja e prvi~no koristena e oblo`ena so tenok sloj na organsko soedinenie. potreben za odr`uvawe na normalniot tonus na maznite muskuli. pri {to se namaluvat efektite na reperfuzionite ishemi~ni povredi. osobeno onie na ezofagusot i GIT. Pozitivni rezultati vo klini~kite studii. Koga tie se ~uvani vo forma na suva pra{o~na masa. Mikrodimenzionalni eritrociti Vo ovoj model za zamena na prirodnata eritrocitna membrana se koristi sintetska membrana i vkrsteno povrzana proteinska membrana. Intramolekularno vkrsteno povrzaniot Hb i rekombinantniot Hb. kontrola na golemina. Za taa cel. PolyHb vkrsteno povrzan so antioksidantni enzimi . PolyHb vkrsteno povrzan so tirozinaza. se sodr`at kompetno poedine~ni Hb molekuli. se smetaat za najbezbeden na~in na upotreba i najmnogu vetuvaat za nivna prakti~na upotreba. od koi najva`niot e {to pretstavuvaat samo kislorodni nosa~i i ja nemaat istata enzimska aktivnost kako i crvenite krvni kletki. Na kratko. potoa postapkite za nivnasterilizacija. Ovie ve{ta~ki eritrociti ne sodr`at antigeni na povr{inata i istite ne formiraat agregati so antitelata prisutni vo krvta. kako krvni supstituti. koja od svoja strana e potrebna za nekoi va`ni klini~ki aplikacii. zabele`ano e deka dokolku se namali procentot na slobodni Hb molekuli. Istovremeno se postignuva i snabduvawe na kislorod potreben za optimalna hemo ili terapija so zra~ewe. no nieden ne poka`al zadovolitelni rezultati od pogled na efikasnost i bezbednost. Na slika 2 prika`ana e sporedba pome|u PolyHb i PolyHbSOD-CAT. Najnovite podatoci govorat za dizajniran biodegradibilen polimer koristen za razvoj na Hb nanokapsuli. so cel da se prevenira raspa|aweto na dimeri. analogno na humanite eritrociti.subedinici. reinkapsulacija so lipidna membrana {to osiguruva mo`nost za za{tita na proizvodot vo te~nata sostojba do dve godini na sobna temperatura. Sega{nite istra`uvawa se naso~eni kon dizajnirawe na lipozom-inkapsuliran Hb. postapkata obedinuva: procesi na purifikacija na hemoglobinot od eritrocitite. Nivnoto infundirawe (molekularen Hb) mo`e da predizvika vazopresorni efekti kako i zgolemeni kontrakcii na maznata muskulatura.3 sostaveni od visoka koncentracija na hemoglobin. Sega{en status na razvojot na ve{ta~kite eritrociti (Eritrociti od Treta generacija) Materijali kako perfluorokarbonska emulzija i modificiran hemoglobin se koristat klini~ki kako ve{ta~ki eritrociti. Enzimite prisutni vo pri- 1 Slika 2 : Sporedba pome|u PolyHb i PolyHb-SOD-CAT . Me|utoa. dobieni se samo za PolyHb i modificiraniot Hb baziran na nanobiotehnologija. kade Hb ima uloga na odvod pri vrzuvawe i otstranuvawe na azot oksidot. a vo vnatre{nosta ima 2 -3 . Taa se postignuva so PolyHb koj ostanuva vo cirkulacijata samo 24 ~asa i funkcionira samo za vreme na terapijata.

se nametnuvaat kako niza od ograni~uva~ki faktori. Submikronski lipidni vezikuli Hemoglobinot mo`e da bide inkapsuliran vo mali (200 nm) lipidno-membranski vezikuli. prolongiranoto zadr`uvawe vo tkivata. Chang. Ve{ta~kite eritrociti. Thomas Ming Swi. Thomas Ming Swi. za formirawe na inkapsuliran lipozom na Hb. kako i analozi na sijalinskata kiselina. . Pri upotreba na lipid koj sodr`i PEG. nema da ja zameni potrebata za donacija na humana krv. Me|utoa.4). se koristeni za transfuzija i vo tretirawe na hemoragi~en {ok. doka`ano e prodol`eno vreme na pre`ivuvawe. Sega{nite tendencii za ve{ta~kite eritrociti se odnesuvaat na transfuzionata terapija neophodna posebno. Me|utoa.efikasnost. Polilaktidot vo organizmot se razgraduva do mle~na kiselina. 2006. re{avawe na problemot na formirawe na MetHb inkluzija na najgolem broj od RBC enzimite Kako biorazgradlivi polimeri se koristat polilaktidi i poliglikolidi. Za podgotovka na ovoj tip na ve{ta~ki eritrociti. 3.Inovacii Farmacevtski informator Slika 4: Eritrociti: (RBC) mikrodimenii i nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at hemoglobin i enzimi. membrani so povr{inski polne`. se zgolemuva vremeto na cirkulacija. me|utoa sepak ne e zadovolitelno. March 2005. Ovie lipidni vezikuli.se naiduva na drug problem – formirawe na methemoglobin. “Therapeutic Applications of Polymeric Artificial Cells. vkupnoto proizvedeno koli~estvo na mle~na kiselina e 83 mEq. Me|utoa. so zgolemuvawe na vremeto vo cirkulacijata. voda i jaglerod dioksid. relativno brzo se metaboliziraat za da bi mo`ele da bidat avtologno zameneti so eritrocitite. 63 Slika 5: Nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at Hb i enzimi Nanodimenzionalni biodegradabilni polimeri Kako rezultat na pozitivnite iskustva i soznanija pri testirawata na Hb-lipidnite vezikuli. Za suspenzija od 500 mL. bidej}i mnogu brzo se eliminiraat od cirkulacijata. se stimulira kreiraweto na nova generacija na inkapsuliran Hb. “Blood Substitutes Based on Biotechnology. ve{ta~kata krv.” Nature Reviews. Za taa cel se koristeni. kako i mo`nosta za podobruvawe na slednive faktori: zgolemuvawe na stabilnosta vo tekot na ~uvawe i posle infuzijata namaluvawe na potencijalnite efekti na lipidot vo RES izbegnuvawe na lipidnata peroksidacija Koristena literatura: 1. potencijalnata toksi~nost. potrebno e sredniot dijametar na ~esticite da bide vo granici od 80 .” Trends in Biotechnology. So namaluvawe na dijametarot na eden mikron. Za re{avawe na problemot so formirawe na metHb koristeni e multienzimski kofaktor reciklira~ki sistemi. Nanodimenzija vo kombinacija so viodegradabilna polimerna membrana rezultira so podolgo vreme na cirkulacija od PolyHb. Chang. pri itni slu~ai a bez pojava na nesakani efekti. Andonoska Hristina Naumoska Marina Petru{evska Marija Simeonov Aleksandar Bogoevska Marika rodnite eritrociti ja zadr`uvaat svojata aktivnost (Sl. Ovie ispituvawa i vlo`en napori vo ovie istra`uva~ki celi vetuvaat deka }e najdat mesto i pridones vo idnata medicinska praktika. modifikaciite se naso~eni kon menuvawe na svojstvata na membranskata povr{ina. kaj mikrodimenzionalnite eritrociti registriran e problem. cenata . dokolku se aplicirani intravenozno. vo dogledno vreme.200 nm. vo sporedba so PolyHb. raspolo`ivosta so surovini kako i strogite FDA regulativi. The HUMAN HEART 2. Za dobivawe na soodvetno vreme na cirkulacija. {to vodi do zgolemuvawe na vremeto na cirkulacija.

Kaj lu|e na hemodijaliza isto taka ne mo`e da se o~ekuva vospostavuvawe na funkcijata na bubrezite. }e si za{tedime mnogu stradawa. Kaj decata dava mo`nost za rana korekcija na nekoi ne tolku prijatni i zagri`uva~ki tendencii.na pr: pri otstranuvawe na {titnata `lezda ili nedostig na insulin pri dijabet (pacientot mora da prima insulin). godini (na pr: no}no mokrewe poradi silen uplav. grip. Dokolku sekoga{ vo osnova se zema osnovniot princip vo homeopatijata deka sekoga{ se le~i ~ovekot kako celina a ne bolesta. dolgo pred da se pojavat seriozni zaboluvawa i patolo{ki promeni vo organite i taka bolestite da se prese~at vo samiot po~etok. a vo isto vreme objektivnite laboratoriski i fizikalni ispituvawa ne poka`uvaat ni{to voznemiruva~ko. koi nastanale odamna. na pr. ne gi potisnuva samo simptomite. no}noto mokrewe i dr. tuku gi stimuliraat za{titnite sili na organizmot pri {to lekuvaweto se odviva prirodno. Po svojot na~in na deluvawe homeopatijata ima golema prednost pred alopatijata. bronhiti. nekoi traumi). Homeopatskite lekovi ne se toksi~ni i ne se natrupuvaat vo organizmot. no i toga{ homeopatskite lekovi mo`at da bidat od golema pomo{. Na{eto telo ne ne la`e i ako se nau~ime da go slu{ame i da mu obrnuvame vnimanie. hirur{kata intervencija e neophodna i neizbe`na. Homeopatijata e mnogu dobar metod za profilaksa i odr`uvawe na dobro zdravje. problemi vo odnesuvaweto.). To~no toa e momentot koga treba da se pogri`ime za sopstvenoto zdravje. Homeopatijata nao|a dobra primena i vo veterinarnata praktika i toa vo cel spektar na patolo{ki sostojbi kaj `ivotnite. pri proizvodstvo na homeopatski lekovi nema {tetni dejstva vrz okolinata. So homeopatija mo`at da se lekuvaat posledicite od traumi. so terapevtski mo`nosti sli~ni na tie kaj lu|eto. Homeopatskite lekarstva se upotrebuvaat mnogu uspe{no za vreme na bremenosta i ra|aweto. So nejzina primena mo`at da se korigiraat sitnite funkcionalni naru{uvawa. Pri mnogu sekojdnevni situacii upotrebata e lesna i dava brz rezultat (nastinki. glavobolki ili epilepsija poradi trauma na glavata itn. Va`na prednost na homeopatskite lekarstva pred alopatskite e. Ponekoga{ e potrebna transfuzija ili davawe na posebni rastvori. Edinstveno homeopatijata predlaga mnogu efikasno lekuvawe na sostojbi koi se pojavile poradi silen stres kaj deca i vozrasni: prekumeren uplav. a vo opredeleni aspekti i pred nekoi drugi metodi za lekuvawe: go lekuva ~ovekot kako celo.Farmacevtski informator Istorija na Farmacijata Sovremeni aspekti na HOMEOPATIJATA Kako i sekoj drug terapevtski metod i homeopatijata ima svoi prednosti i nedostatoci vo odnos na drugite terapevtski metodi. homeopatijata ima ogromni mo`nosti. Homeopatskiot pregled i lekuvawe mu dava mo`nost na ~ovekot da obrne vnimanie na nekoi strani od svojot `ivot koi dotoga{ ne gi zabele`uval. sklonost kon ~esti infekcii (otiti. fizi~ki ili psihi~ki. Pri te{ki i neizle~ivi bolni. Osven toa ovie lekovi se i mnogu poevtini. patolo{kite mikroorganizmi pri infektivnite zaboluvawa ne mo`at da razvijat otpornost kon niv. Za `enata vo klimakterium. toga{ ne postoi bolest vo koja homeopatijata ne dala pozitivni rezultati. Ne e ograni~ena so vozrast i nema kontraindikacii. Homeopatijata kako i sekoj terapevtski metod ima svoi ograni~uvawa. koi imaat za cel da go spasat `ivotot. pnevmonii). da im gi olesni te{kotiite kako i da ja zabavi pojavata na komplikacii. a ne samo nekoi negovi simptomi i bolesti. Zatoa e va`no sekoj metod da se koristi toga{ koga najmnogu }e mu koristi na bolniot. Poradi specifi~niot na~in na dejstvuvawe na homeopatskite lekovi. Taka homepatijata pomaga da se osoznaeme sebesi i da se odnesuvame poodgovorno kon sebe. nevroza poradi strav posle sedewe vo lift. gi opfa}a site negovi problemi. ja lekuva i otstranuva pri~inata na bolesta. kako i sproveduvawe na postapki. Osven toa gi {tedi prirodnite resursi. Vo mnogu slu~ai na traumi ili naprednata patologija. ne se razviva zavisnost i navika. Praktikuvana od lica so neophodna podgotovka. zaostanuvawe vo razvojot. itn. homeopatijata mo`e da gi olesni stradawata i da go prodol`i `ivotot. Na site ni e dobro poznato ~uvstvoto na vnatre{en diskomfort i deka ne{to ne se ~uvstvuvame dobro. pred meseci. Iako se po~esto ima studii za lekuvawe na rakovi zaboluvawa i 64 . So homeopatijata ne mo`e da se kompenzira otsustvoto na nekoj organ i negovata funkcija . No ona {to homeopatijata mo`e da go napravi vo takvi slu~ai e da im ja podigne samodoverbata. po potreba i vo postpartalniot period. deka tie ne se natrupuvaat vo mesoto i mlekoto. So navremeno lekuvawe vo ranata detska vozrast bi mo`elo da se namali ili napolno da se nadmine vlijanieto na prele`anite te{ki zaboluvawa od prethodnite pokolenija . zaguba na blizok ~ovek. homeopatijata isto nudi efikasna pomo{. Homeopatskite lekovi ne dejstvuvaat po principot na vnesuvawe na odredeni hemiski materii vo organizmot (poradi golemite razreduvawa i posledovatelni rastrivawa). Dolgoro~no gledano homeopatskoto lekuvawe e poevtino.

Va~evska . mnogu e razdrazlivo i vreska od bolka. Vo eden moment saka edno. Upotrebata na homeopatskiot lek e so pregled i preporaka od homeopat.Istorija na Farmacijata Farmacevtski informator CHAMOMILLA U{te odamna kamilicata e poznata po svojata lekovitost. Deteto vo toj period mo`e da ima i drugi problemi kako proliv. Taa ekstremna osetlivost doveduva do reakcii na bes i nasilstvo {to mora da se posmatra kako obid da se za{titi sopstveniot organizam. So svoeto odnesuvawe ja doveduva do ludilo svojata okolina. od poznavaweto i ume{nosta koja ja poseduva. Postojat i drugi homeopatski lekovi koi se davaat pri rastewe na zabi ili pri vospalenie na sredno uvo. posebno nave~er. a se podobruvaat od ladno. koi se potrebni za da se postigne uspeh vo lekuvaweto. sepak treba da se zeme vo obyir naprednatata patologija na ovie bolesti. homeopatijata ne mo`e da go sopre procesot na stareewe . sekojdnevnata upotreba na kamilicata doveduva do preosetlivost na nervniot sistem. Rasteweto na zabite za Chamomilla dete e posebno te`ok period . Ova dete se prepoznava po svoeto odnesuvawe. farm. m-r. Nekoi pacienti ne gi zapazuvaat potrebnite uslovi. Od iscrpnosta na informacijata koja mu se dava na homeopatot. Edinstveno ne{to {to mu nosi olesnuvawe e noseweto vo race. Deteto obi~no ne dozvoluva da se dopre. zabnoto meso na ednata strana e posebno crveno i bolno. Me|utoa. Ladno i vetrovito vreme mo`at da predizvikaat preladenost. suva ka{lica i zabrzano di{ewe. a popu{ta po polno}. toa luto ja frla. Vlo{uvaweto e nave~er. opu{ta. me|utoa Chamomilla }e pomogne samo ako fizi~kite simptomi se prosledeni so edna vakva psihi~ka slika. a vo sledniot drugo. kako za se- ga{nata sostojba. pri {to bukvalno izleguva vrela pot. taka {to i najmal potik (emocionalen ili fizi~ki) predizvikuva bolka. se pojavuvaat naedna{ nave~er. gr~evi vo stomak. zagreva . Od drugi faktori kako {to se slu~ajni antidotirawa i nevnimatelno ~uvawe na lekot. Bolkite se vlo{uvaat od toplo. no mo`e da ni gi olesni poslednite denovi od `ivotot. taka i za prethodnite problemi i zaboluvawa vo semejstvoto. Ovaa fizi~ka slika na Chamomilla dete mora da bide dopolneta i so psihi~kata slika. a se podobruvaat od ladno. Sekako. Vospalenieto na uvoto se javuva odedna{ i e mnogu intenzivno. Od ovoj apekt na preosetlivost na nervniot sistem mo`e da se posmatra i homeopatskiot lek Chamomilla. Ne treba da se zaboravi deka krajniot rezultat zavisi od nekolku ograni~uva~ki faktori: Od strana na pacientot: od stepenot na o{tetuvaweto na zdravjeto i od stepenot na sostojbata na za{titnite mehanizmi. napad na ka{lica i vospalenie na sredno uvo. Toa ja maltretira svojata majka. Toj e lek na izbor kaj deca vo period na dentacija kako i pri vospalenie na sredno uvo. Mo`e da se pojavi i temperatura. pred se. edniot obraz e crven i vrel a drugiot bled i laden. Od strana na homeopatot. smiruva i osloboduva od bolki. a prethodnoto go frla. Tatjana S. Rastitelnoto maslo vo kamilicata se vika azulen i ima smiruva~ki efekt..Od spremnosta na pacientot da u~estvuva vo procesot na lekuvawe. a se smiruvaat po polno} i sekoga{ edniot obraz e crven a drugiot bled. 65 tumori so homeopatija. Taa osloboduva od gr~evi . Toa zna~i dokolku imame edno razdrazneto i nezadovolno dete koe se smiruva od nosewe vo race i ima golemi bolki koi se vlo{uvaat od toplo. ako se obidete da mu dadete igra~ka.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful