PROFESIONALNO POPULARNO SPISANIE GOD.

7, BROJ 16 / DEKEMVRI 2008

FARMACEVTSKA KOMORA NA MAKEDONIJA UL."KOSTADIN KIRKOV" BR. 5 SKOPJE

Farmacevtski
informator

www.farmacevtskakomora.com
ISSN 1409 - 8784
Farmacevtski informator Sodr‘ina
KI
RUBRI Intervju AKTUELNO
NOVI FARMACEVTSKA D-r Bujar Osmani, minister za zdravstvo
GRI@A
SORABOTKA ME\U
FARMACEVTOT I PACIENTITE
................................................................60

INOVACII

RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI

KRVNI KLETKI (ERITROCITI)
................................................................61

]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM

ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE
..................................................................................6

HPV INFEKCIJA
................................................................................12

Ureduva~kiot odbor na PRAVNO KAT^E

Farmacevtskata komora na Makedonija IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI
4 ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi ................................................................................15
izneseni vo komercijalnite tekstovi
na vesnikot. BOLNI^KA FARMACEVTSKA PRAKTIKA
IZDAVA^: - FUNKCIJATA NA BOLNI^KITE APTEKI
I ULOGATA NA FARMACEVTOT
Farmacevtska komora na Makedonija
ul. Kostadin Kirkov br. 5 -1/2 1000 Skopje
................................................................................24
tel/ 02 3 217 614 / 3 217 637 3 217 745
TEMA NA BROJOT
faks/ 02 3 217 637 SAMOLEKUVAWE
`iro smetka 200000011953884
- IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A
deponent: Stopanska banka Skopje
E - mail:
................................................................................46
info@farmacevtskakomora.com
www.farmacevtskakomora.com
Ureduva~ki odbor:
m-r farm. spec. Maja Kova~eva
Prof. d-r Renata Slavevska Rai~ki
d-r sci. Bistra Angelovska
Elizabeta Belazelkovska
m-r farm. Jasminka Pat~eva
m-r farm. spec. Mihail Minov
Iva Jovanovi}

Za izdava~ot:
Prof. d-r Lidija Petru{evska - Tozi
Glaven urednik :
m-r farm.spec. Maja Kova~eva

Grafi~ki dizajn: Iguana

Lektor: Valentina Ba~varovska

Pe~ati
Arkus - FONKO Skopje
Voved Farmacevtski informator

Dragi ~itateli na
"Farmacevtskiot informator"
Izmina u{te edna godina dru`ewe so na{iot Farmacevtski informator. I
ovoj pat se potrudivme da vi prezentirame interesno izdanie so sodr`ini za
koi se nadevame deka maksimalno }e go preokupiraat va{eto vnimanie. Na{a
obvrska e vo kontinuitet da gi sledime zbidnuvawata vo sferata na farmaci-
jata i zdravstvoto, voop{to, da gi prifa}ame va{ite sugestii i da se trudime
da bideme {to podobri. Vo taa nasoka, od narednata godina informatorot }e
se pe~ati ~etiri pati godi{no na pove}e stranici, a pokraj voobi~aenite, }e vo-
vedeme i novi rubriki.

Presre}ni sme {to postojano od vas, na{ite verni ~itateli, dobivame pod-
dr{ka za ona {to go rabotime, za so fakti da se uverime kolku ja u`ivame va-
{ata doverba, vo ovoj broj objavuvame anketa so koja }e ja izmerime ~itanosta
na vesnikot.

Inaku, vo ova izdanie na Farmacevtskiot informator donesuvame intervju

so aktuelniot minister za zdravstvo d-r Bujar Osmani, vo koe toj govori za se-
to ona {to go srabotile so negoviot tim za periodot otkako e na ovaa funkci-
ja. No, i za toa {to doprva planira da go napravi na poleto na prevencijata, op- 5
remuvaweto na medicinskite ustanovi, snabdenosta so lekovi. Se so cel, kako
{to veli, da se dobie zdravstven sistem spored potrebite na pacientite.

M-r Aleksandra Grozdanova vo svojot tekst elaborira edna mo{ne aktuel-

na tema - HPV virusot razgleduvaj}i gi site negovi aspekti, od pri~inite za
negovata pojava, lekuvawe i, se razbira, prevencijata za koja mnogu se govori vo
javnosta vo posledno vreme.

Za me|unarodnata sorabotka na Komorata pi{uva Maja Kova~eva. Vo tekstot

taa se osvrnuva na aktivnostite na Eurofarm forumot koi se baziraat na jak-
newe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata, taka i vo ostanatite seg-
menti od zdravstvoto, na Dobra farmacevtska praktika i na konceptite za far-
macevtskata gri`a.

Za funkcijata na bolni~kite apteki i na farmacevtot vo bolni~kata far-

macevtska praktika pi{uva d-r Kristina Mladenovska od Farmacevtskiot fa-
kultet vo Skopje.

Ve informirame i za ishodot od izborite za organite na Komorata . Za pret-

sedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija povtorno e izbrana prof.
d-r Lidija Petru{evska-Tozi, a za pretsedatel na Sobranieto na Komorata
Milan Kerovski.

So `elbi za povtorno dru`ewe i vo narednata godina, vi po`eluvame

sre}na Nova i beri}etna 2009 godina.

Ureduva~ki odbor
Farmacevtski informator Aktuelno

U ani ,
V J m
6 T ER Os za
ar r o
IN r Buj niste vstv
D- i m ra
zd

Po povod stote dena Vlada,

pred javnosta go prezentirav-
te ona {to za ovoj period us-
]E NAPRAVIME
ZDRAVSTVEN
pea da go realizira Minis-
terstvoto za zdravstvo. Na
koi proekti, glavno, go foku-
siravte Va{eto vnimanie i

SISTEM
kolku ste zadovolni od ona
{to e dosega sraboteno?

Vo Ministerstvoto za zdrav-

ADEKVATEN NA
stvo, izminatite sto dena se ra-
bote{e mo{ne intenzivno na
mnogu proekti, so cel kone~no
da se napravi zdravstven sis-

POTREBITE NA
tem {to }e bide adekvaten na
potrebite na pacientite. Pose-
ben akcent stavivme na preven-
cijata kako eden sovremen kon-

PACIENTITE
cept vo re{avaweto na zdravs-
tvenite problemi. Za prvpat po
dolgo vreme go pro{irivme ka-
lendarot za imunizacija so dve
novi besplatni i zadol`itelni
Aktuelno
vakcini, i toa za HPV virusite
i za hemofilus influence, so
{to napravivme golem ~ekor
napred vo prevencijata na ovie
zaboluvawa. Isto taka, vo ovoj
period nabavivme oprema vo
vrednost od 10 milioni evra.
Potpi{avme dogovor za nabav-
ka na oprema za deset hirur{ki
sali za isto tolku bolnici vo
zemjata, nabavivme 32 aparata
za dijaliza, odvoivme 107 mi-
lioni denari za zdravstvenite
ustanovi da mo`at da nabavat
oprema koja }e im e najpotrebna
vo kratok rok.
Farmacevtski informator
Pred izvesno vreme, Vlada-
ta preku Ministerstvoto za
zdravstvo, isto taka, odvoi 200
milioni denari {to gi prefr-
livme na Klinikata za gineko-
logija i aku{erstvo za dograd-
ba na noviot objekt. Bea odvoe-
ni i 800 milioni denari so koi
}e se isplatat dolgovite na
bolnicite. Veruvame deka od
prvi januari }e imame bolnici
so nula dolgovi, taka {to mena-
xerite nema da imaat opravdu-
vawe za nivnoto negativno fi-
nansisko rabotewe. So vospos-
tavuvaweto na DRX sistemot za
naplata veruvam deka }e dobi-
eme pofunkcionalni bolnici.
Od Va{ite dosega{ni sog-
leduvawa, kade gi locirate
najslabite to~ki na na{eto
zdravstvo ?
Nezavisno od toa dali se ra-
boti za pove}e ili za pomalku
razvieno op{testvo, resursite
nikoga{ ne se dovolni za da gi
pokrijat potrebite vo zdravs-
tvoto, poradi toa {to `ivot-
niot vek na lu|eto se pro-
dol`uva, so {to postojano
rastat nivnite potrebi.
Najgolem problem kaj nas i vo-
edno i najslaba to~ka na
zdravstveniot sistem se sekun-
darnata i terciernata zdravs-
tvena za{tita. Tuka, pred se,
mislam na sostojbata na objek-
tite vo koi se smesteni bolni-
cite - so pokrivi koi kapat i
zapu{teni sanitarni jazli.
Problem pretstavuva i nedos-
tigot od soodvetna oprema koja
ne samo {to ja prodol`uva lis-
tata na ~ekawe na pacientite
za odredeni bolesti, tuku i
vlijae na kvalitetot na zdravs-
tvenite uslugi. Nedostasuvaat
i mnogu aparati vo zdravstvo, a
i tie {to gi imame ~esto se ras-
ipuvaat ili se nadvor od upot-
reba. Pa taka, se slu~uva na pa-
cientite da ne im e ovozmo`ena
zdravstvenata usluga {to im
sleduva i za koja pla}aat osigu-
ruvawe.
Poslaba alka e i itnata me-
dicinska pomo{, koja ne fun-
kcionira kako integriran sis-
tem i ne ovozmo`uva brza i kva-
litetna usluga. Problemot za 7
vakvata sostojba le`i vo ne-
funkcionalnosta na medicin-
skata mapa za koja sum optimist
deka za brzo vreme }e bide

z Poseben akcent stavivme na

prevencijata kako eden sovre-
men koncept vo re{avaweto na
zdravstvenite problemi.- Mi-
nisterstvoto za zdravstvo
raboti na realizacija na
proektot za rekonstrukcija i
dogradba na javnite zdravs-
tveni ustanovi.- Sistemot
na edinstveni ceni na le-
kovite, vo golema mera ja
zgolemi dostapnosta na le-
kovite za pacientite
Farmacevtski informator
napravena vo soglasnost so
svetskite standardi i }e gi so-
dr`i podatocite za sostojbata
na zdravstveniot sistem vo
zemjata.
Se najavuvaat i investi-
cii vo zdravstvoto, po-
sebno vo uslovi koga jav-
niot zdravstven sektor
dobi seriozen kandidat
vo privatniot. Kakvi
aktivnosti planirate
na ovoj plan?
Ministerstvoto za
zdravstvo raboti na
realizacija na proek-
tot za rekonstrukcija
i dogradba na javnite
zdravstveni ustanovi.
So ovoj proekt }e bidat
opfateni golem broj
zdravstveni ustanovi niz
zemjata. Na{ prioritet e po-
dobruvawe na uslovite vo jav-
nite institucii so {to }e se
ovozmo`i i konkurentnost
8 na privatnite ustanovi.
Vo tek e proektot za na-
bavka na visoko sofisti-
cirana dijagnosti~ka inter-
ventna oprema {to }e bide dis-
tribuirana niz zdravstvenite
ustanovi vo dr`avata, so cel
da se zamenat dotraeni aparati
so novi i sovremeni, a so toa i
da se namali listata na ~ekawe
na pacientite za odredeni
zdravstveni uslugi. Smetam de-
ka realizacijata na ovie dva
proekta }e go za`ivee javnoto
zdravstvo vo Makedonija i }e go
napravi konkurentno.
Kakov e Va{iot stav za na-
~inot na primenata na dopol-
nitelnata dejnost na lekari-
te? Vo mediumite se pi{uva
deka ima zloupotrebi vo od-
redeni slu~ai. Dali ima vis-
tina vo toa i dokolku se kon-
statirani nepravilnosti,
{to prezema Ministerstvoto
za nivno eliminirawe?
Dopolnitelnata dejnost se
~ini e pogre{no razbran kon-
cept od lekarite ili, pak, ed-
nostavno tie taka sakaat da go
Aktuelno
sfatat. Idejata za dopolnitel-
na dejnost ne e izmislena vo
Makedonija i celta be{e da im
se ovozmo`i na lekarite nad-
vor od rabotnoto vreme da se
anga`iraat. A i na pacientite
koi imaat finansiski mo`-
nosti vo odredeni slu~ai
koga ne se raboti za it-
nost, da gi skratat listite
na ~ekawe. Iako ne mo`e
site lekari da se podve-
dat pod ist imenitel,
fakt e deka vo odredeni
slu~ai dopolnitelnata
dejnost se zloupotrebuva
za {to ima i `albi od
gra|anite.
Za da ja namalime
subjektivnosta na le-
karite za toa koi paci-
enti treba da odat na
redovnata, a koi na
dopolnitelnata lis-
ta, nie se odlu~ivme
za voveduvawe pose-
ben softver, koj }e
napravi avtomatska
selekcija na bolnite.
Imeno, softverot koj
}e bide centraliziran
i rakovoden od pret-
stavnik na Ministerstvo-
to }e onevozmo`i, na primer,
karcinom da se operira vo
ramkite na dopolnitelnata
dejnost.
Kade go gledate razvojot
na na{eto zdravstvo i koi se
Va{ite prioriteti vo nasoka
na dobivawe moderen zdrav-
stven sistem?
Celta na transformacijata
na aktuelniot sistem e negovo
prerasnuvawe vo moderen
zdravstven sistem, funkcio-
nalen i bez deficiti pri fi-
nansiraweto, finansisko
konsolidirawe na klinikite
i bolnicite; vo modernizaci-
ja i reformirawe na aktuel-
niot paket na uslugi so
tro{kovno-efektivni
zdravstveni tehnologii i
lekovi, natamo{no refor-
mirawe na farmacevtski-
ot sektor, podobruvawe na
uslugite i zgolemuvawe na
Aktuelno Farmacevtski informator
kvalitetot i natamo{no razvi-
vawe na ot~etnosta na zdravs-
tvenite menaxeri, istovremeno
so pogolema avtonomija vo rabo-
teweto dokolku poka`uvaat
dobri rezultati.
Kako spored Va{ite sogle-
duvawa funkcionira siste-
mot na edinstveni ceni na le-
kovite?
Sistemot na edinstveni ce-
ni na lekovite, vo golema mera
ja zgolemi dostapnosta na leko-
vite za pacientite i drasti~no
gi namali cenite kaj najgolemi-
ot del od lekovite. Za da se iz-
begnat mo`nite problemi vo
delot na snabdenosta so odre-
deni lekovi, Ministerstvoto
za zdravstvo, vo sorabotka so
FZOM, izraboti nova u{te pop-
recizna metodologija za for-
mirawe na cenite na lekovite.
Isto taka, vo delot na zgole-
muvaweto na dostapnosta na le-
kovite za site gra|ani napraven
e seriozen is~ekor kon celosno
eliminirawe na nenavremeni
nabavki na lekovi vo site kli-
niki i zdravstveni ustanovi.
Isto taka se prezemeni najos-
tri sankcii za odgovornite li-
ca kade bila konstatirana ne-
navremenost vo nabavka na pot-
rebnite lekovi.
Voedno sakam da uka`am
deka problemot so gu`vite
vo ambulantite ve}e e nadmi-
nat so mo`nosta za prepi{uva-
9
we recept za hroni~no bolnite
lica, so {to hroni~no bolnite
pacienti so edno odewe na le-
kar imaat mo`nost da dobijat
terapija za slednite tri mese-
ci. Vo interes na pacientite
rabotime i na iznao|awe na~in
i de`urnite lekari da izdava-
at lekovi na recepti.
Isto taka, inspekciskite
slu`bi se sekojdnevno na teren
i go kontroliraat raboteweto
na aptekite i po~ituvaweto na
Zakonot za lekovi. Biroto za
lekovi kako nadle`na institu-
cija postojano vr{i monitoring.
Od ona {to dosega go imaat ut-
vrdeno na{ite inspekciski
slu`bi, mo`am da konstatiram
deka Zakonot za lekovi vo ce-
lost se po~ituva, a site apteki
izdavaat lekovi na recept so
{to zna~itelno se zgolemi dos-
tapnosta na lekovite za gra|a-
nite od celata dr`ava.
Elizabeta Belazelkoska
 Farmacevtski informator Aktuelno

HPVINFEKCIJAnfekcijata so Human Papillomavirus

Sl. 1
Prevalenca na

I (HPV) naj~esto e polovo prenoslivo za-

boluvawe so visoka incidenca na poja-
va kaj populacijata na vozrast od 18 do 28 godi-
HPV infekciite vo
odnos na vozrasta. Gra-
fikonot poka`uva deka
HPV infekcijata e po~esta
na vozrast od 20 do 29 go-
ni. Pove}eto od HPV infekciite se asimpto-
dini i opa|a po 30-go-
matski, infekcijata e minliva i pominuva bez di{na vozrast. Kit-
posledici, a virusot se gubi vo period od 1 do chener et al.,
2 godini bez tretman. Organ koj najmnogu e na- 2006
padnat od virusot e grloto na matkata. Ranata
HPV infekcija e prosledena so mali morfo-
lo{ki kleto~ni promeni na epitelot, no do-
kolku infekcijata perzistira, mo`e da dovede
do seriozni zaboluvawa, od koi naj~est ishod
e cervikalen kancer t.e rak na grloto na mat-
kata.
Od svetskoto naselenieto 9-13% odnosno
pove}e od 630 miloni lu|e se zarazeni so HPV
i se bele`i ogromna tendencija na zgolemuva-
we na ovoj broj vo poslednite 10 godini. Prib-
li`no polovinata od vkupniot broj na seksual-
no aktivni `eni ili ma`i mo`e da se zarazat tvena organizacija godi{no vo svetot se regis-
so HPV vo odreden period od `ivotot. Se pro- triraat 500.000 novi slu~ai, a okolu 300.000
12 cenuva deka okolu 80% od `enite se inficira- `eni godi{no umiraat kako posledica na ra-
ni so HPV do navr{uvaweto na svojata 50-ta go- kot na grloto na matkata. Se pretpostavuva de-
dina. Sepak, najgolem del od `enite so HPV in- ka vo svetot momentalno ima 1.4 milioni `eni
fekcija prirodno go sovladuvaat virusot i ne zaboleni od rak na grlo na matkata. Od niv du-
zaboluvaat od rak na grloto na matkata. ri 80% se od pomladata populacija. Vo Repub-
Rakot na grloto na matkata e vtorata pri~i- lika Makedonija sekoja godina zaboluvaat nad
na za smrtnost od malignite tumori kaj `enite 250 i umiraat nad 30 `eni zaboleni od rak na
po rakot na dojkata. Spored Svetskata zdravs- grloto na matkata.

HPV virus
Humaniot papiloma virus (Human
Papillomavirus, HPV) e ime za grupa
virusi koi gi napa|aat dlabokite
sloevi na ko`ata i sluzoko`ata, po-
to~no bazalniot sloj od epitelot.
Kategorizirani se nad 100 razli~ni
tipovi na HP virusi, od koi duri
40% ja napa|aat genitalnata oblast.
Virusot po vleguvawe vo kletkata
doma}in go inkorporira svojot genet-
ski materijal (zatvorena DNK veri-
ga), so toa menuvaj}i ja naslednata
informacija na inficiranata klet-
ka koja ponatamu mo`e da se tran-
sformira vo kancer kletka. HPV ge-
notipovite se numerirani po redos-
ledot na nivnoto otkrivawe. Tie se
delat na visoko i nisko rizi~ni, vo
odnos na nivnata asociranost so se-
rioznosta na kleto~nite promeni
koi gi predizvikuvaat i nivnata po-
vrzanost so pojavata na cervikalen
kancer.
Visokorizi~ni HPV virusi se
okolu 15-20% od site HPV. Toa se se-
rotipovite 16, 18, 31, 33, 35, 39, 45,
51, 52, 56, 58, 59, 68, 73, i 82 koi ako
deluvaat podolgo vreme, mo`e da
predizvikaat rak na grloto na mat-
kata i drugi karcinomi vo oblasta na
genitaliite. Nad 70% slu~ai na rak
na grloto na matkata se predizvika-
ni od HPV tipovite 16 i 18. Infek-
cija so visokorizi~en HPV ne zna~i
istovremeno i sostojba na cervika-
len kancer. Vo golem broj slu~ai, vi-
sokorizi~nite HPV ne pri~inuvaat
zdravstveni problemi i is~eznuvaat
sami od sebe, no ako izlo`enosta
kon niv e dolgotrajna, tie pretstavu-
vaa glaven faktor za pojava na rak
na grloto na matkata.
Niskorizi~ni HPV serotipovi
se 10-15% od vkupniot broj na HPV.
Toa naj~esto se serotipovite 6 i 11 i
tie predizvikuvaat pojava na brada-
vici, kondilomi i benigni tumori vo
genitalnata oblast. Vo ovaa grupa
vleguvaa i HPV serotipovite 40, 42,
43, 44, 54, 61, 70, 72, 108. Infekcii-
te so niskorizi~nite genotipovi se
~esta benigna sostojba na nadvore{-
nosta na genitaliite kaj dvata pola,
mnogu retko progresiraat vo kancer,
no predizvikuvaat benigni promeni
vo cervikalnite kletki koi morfo-
lo{ki ne se razlikuvaat od visoko-
rizi~nite HPV genotipovi.
RASPROSTRANUVAWE
HPV e polovoprenosliva infek-
cija, a rasprostranuvaweto naj~esto
e po polov pat i toa pri vaginalen,
analen ili oralen kontakt. Porite i
malite rani~ki na ko`ata go olesnu-
vaat navleguvawe na virusot. Prene-
suvawe na HPV e mo`no i vonpolovo,
od majka na novoroden~e, i vo toj slu-
~aj deteto razviva t.n rekurentna
respiratorna papilomatoza. Kondo-
mite obezbeduvaat ograni~ena za{-
tita zatoa {to ne ja pokrivaat cela-
ta ko`a na genitaliite.
Aktuelno
DIJAGNOZA
Navremenoto dijagnosticirawe
na HPV infekcijata e izvonredno
va`na za lekuvaweto, prognozata i
borbata so ova zaboluvawe. Dijagnos-
tikata na naprednite fazi na cervi-
kalen kancer ne e te{ka poradi iz-
razenite simptomi. Otkrivaweto na
predrakovite sostojbi e najva`no.
Citolo{kata dijagnoza opi-
{ana kako Papanicolaou ili poznato
kako PAP test e standardna i naj~es-
to koristena metoda za rano otkri-
vawe na rakot na grloto na matkata.
So ovoj metod se otkrivaat promeni-
te na kletki vo epitelot na grloto
na matkata. Se zema materijal od
sluznicata na grloto na matkata,
mikroskopski se ispituva, a rezulta-
tite se kategoriziraat vo 5 PAP gru-
pi (I-V). Testot treba da se pravi se-
koja godina kaj site `eni po 21 god.
ili 3 godini otkako `enata }e stane
seksualno aktivna.
Histolo{koto ispituvawe se
koristi za potvrduvawe na dijagno-
Farmacevtski informator
zata za infekcija so HPV. Pri ovoj
metod se ispituva tkivoto na grloto
na matkata za razlika od PAP testot
kaj kogo se zemaat samo epitelni
kletki.
So serolo{kite metodi se is-
pituva prisustvoto na antitela pro-
tiv HPV virusnite antigeni vo krv-
niot serum na zaboleniot.
Ispituvawe na virusna DNK
so PCR (polimeraza veri`na reakci-
ja) metod, se pravi so cel da se pot-
vrdi prisustvoto na HPV virusot kaj
pacientot i da se napravi negova ti-
pizacija.
Po histolo{koto ispituvawe
potvrdata za prisustvo na promeneti
kletki na cerviksot, se definira-
at kako cervikalna intraepitelna
neoplazija (cervical intraepithelial
neoplasia-CIN). Tie se gradiraat od
CIN 1 do CIN 3 zavisno od stepenot na
zafatenost na grloto na matkata i
spored nego razlikuvame:
CIN 1 - nizok stepen na intraepi-
telijalna promena, lesna displazija
samo vo dolnata tretina na epite-
lot. Ovoj rezultat poka`uva mo`-
nost za pretkancerozna promena i
bara povtoruvawe na testot za ne-
kolku meseci.
CIN 2 - visok stepen na intraepi-
telna promena, displazija vo dolna-
ta i srednata tretina na epitelot.
Naodot poka`uva potreba od dopoli-
telno ispituvawe ili povtoruvawe
na PAP testot za to~no precizirawe
na promenata. Postoi pogolema vero-
jatnost za pretkancerozna promena
ili vistinski rak.
CIN 3 - te{ka displazija so ab-
normalni kletki po celiot epitel.
Naodot poka`uva karcinom ograni-
~en na sluznicata ili Carcinoma in
situ.
LEKUVAWE
Pri infekcija so HPV ne e voz-
mo`no potpolno uni{tuvawe na vi-
rusot i poradi toa terapiite imaat
ograni~en uspeh i ~esto se zabele`u-
vaat recidivi. Lekuvaweto mo`e da
e preku terapija so lekovi ili hirur-
{ki.
Lekovite koi se koristat pri te-
rapija na HPV naj~esto se nanesuvaat
na povr{inata na ko`ata. Dejstvoto
ne im e naso~eno direktno kon viru-
sot, tuku kon promenata {to ja pre-
dizvikuva. Nekoi od preparatite mo-
`at da se primaat sistemski, oralno
ili da se injektiraat.
Imunomodulatori - dejstvuva-
at na jakneweto na prirodniot imu-
nolo{kiot sistem kaj ~ovekot i pre-
dizvikuvaj}i zasilen antivirusen
odgovor (interferon alfa).
Antimitoti~ki agensi - dejs-
tvuvaat vrz procesot na deleweto na
kletkata i mo`e da imaat blokira~-
ko dejstvo vrz {ireweto na virusot
(podofilox , podophillin, 5-Fluorouracil).
Keratolitici - brgu navlegu-
vaat vo strukturata na ko`ata i he- 13
miski vlijaat na keratinot i drugite
tkiva i se zamena za krioterapija i
elektroterapija (salicilna kiseli-
na, trihlorocetna kiselina).
 Farmacevtski informator
Vo lekuvaweto ~esto se koristat
razni hirur{ki tehniki, kako krio-
terapija, elektroterapija, hirur{ki
zafat i lasersko tretirawe. Site
od niv, osven krioterapijata imaat
prednost i mo`at da vlijaat na pov-
lekuvawe na simptomite so samo
eden zafat. Se pravat pod lokalna
anestezija i obi~no imaat dobar
efekt t.e. retko se pojavuvaat novi
bradavici na istoto mesto.
PREVENCIJA
I ZA[TITA
Osnovni metodi na profilaktika
se redovnite ginekolo{ki pregledi
i vakcinirawe.
Redovni ginekolo{ki
pregledi
Sekoja `ena koja napolnila
21god. ili 3 god. otkako stanala sek-
sualno aktivna treba da ima redovni
ginekolo{ki pregledi. Skriningot
go namaluva brojot na smrtni slu~ai
od rakot na grloto na matkata za oko-
lu 70%.
Vakcinirawe
Profilakti~kite vakcini sodr-
`at mala doza na visoko pro~isteni
virusi, sli~ni ~esti~ki (virus like
14 particles-VLPs) od dvata t.e ~etirite
tipa na HPV proizvedeni so rekom-
binantna tehnologija. Tie ne sodr-
`at `iv biolo{ki proizvod ili
DNA i ne se infektivni. Ovie VLPs
~esti~ki go pottiknuvaat imuniot
sistem da sozdade antitela koi go
neutraliziraat virusot i ne dozvo-
luvaat da se razvie infekcija i bo-
lest. Dve profilakti~ki HPV vakci-
ni se registrirani vo Evropa: kvad-
rivalentnata vakcina Gardasil® (Sa-
nofi Pasteur MSD) i bivalentnata
vakcina, Cervarix® (GlaxoSmithKline
Biologicals, Rixensart, Belgium).
Dvete vakcini imaat dobar pro-
fil vo odnos na bezbednosta. I dve-
te vakcini {titat od visokorizi~ni-
te HPV tipovi 16 i 18. Gardasil®, is-
to taka, {titi i od niskorizi~nite
genotipovi 6 i 11. Ovie vakcini se
evaluirani vo randomizirani, pla-
cebo kontrolirani, so klini~ki is-
pituvawa. Vo Faza III od ovie ispitu-
vawa i dvete vakcini prevenirale
pove}e od 90% od pretkanceroznite
lezii povrzani so tip 16 i 18. HPV
vakcinite se dizajnirani za profi-
laksa so cel da preveniraat infek-
cija i bolest, a ne se terapiski. Za{-
titata {to ja nudat ovie vakcini e
poniska pome|u `enite koi ve}e se
inficirani so genotpovite koi gi
ima vo vakcinite otkolku kaj onie
koi ne se inficirani. Vakcinata se
preporuva za devoj~iwa i mladi `e-
ni na vozrast od 9 do 26 godini i
mom~iwa od 9 do15 god. pred tie da
stapat vo seksualni odnosi i da ima-
at mo`nost da dojdat vo kontakt so
HPV virusot. Vakcinata se prima in-
tramuskulno, vo tri dozi od po 0,5 ml
suspenzija vo prethodno podgotven
{pric spored dadena {ema. Prvata
doza se prima na proizvolno odbran
den, vtorata doza e dva meseca po
primaweto na prvata doza i tretata
doza se dava {est meseci po prima-
weto na prvata doza. Vakcinata ne
sodr`i virusna DNK i ne mo`e da se
inficiraat kletki koi bi predizvi-
kale zaboluvawe. Isto kako i pri se-
koja vakcinacija mo`e da se javat ne-
koi nesakani efekti kako bolka,
otok i crvenilo na mestoto kade {to
e primena vakcinata i malku zgole-
mena telesna temperatura, no ovie
reakcii se minlivi i se gubat za
kratko vreme. Se smeta deka vakci-
nata sozdava traen imunitet, no bi-
Koristena literatura
Guidance for the introduction of HPV
vaccines in EU countries, Guidance Report,
Stockholm, January 2008
Nancy J. Zonfrillo and Barbara Hacley.
The quadrivalent Human Papillomavirus
Vaccine: Potential Factors in effectiveness.
J Midwifery Womens health-American Col-
lege of Nurse-Midwives 2008;53:188-194
Marc Arbyn and Joakim Dillner. Review
of current knowledge on HPV vaccination:
An Appendix to the European Guidelines for
Quality assurance in Cervical Cancer Scre-
ening.J of Clinical virology 2007;38:189-197
WHO. Human papillomavirus and HPV
vaccines: Technical information for policy
makers and health professionals; Initiative
for vaccine research; Department of Immu-
nization, Vaccines and Biological 2007
A.Pollack,M.Balkin,L.Edouard,F.Cutts
and N.Broutet. Ensuring access to HPV
Aktuelno
dej}i vakcinata e nova, ne mo`e so
sigurnost da se tvrdi. Do sega, za
period od pet godini, vakcinata e
dadena vo nad pet milioni dozi i ni-
tu edna od vakciniranite `eni nema
zaboleno od rak na grloto na matka-
ta kako posledica na infekcija so
HPV tip 6, 11, 16 i 18. Sledeweto na
efikasnosta i bezbednosta od pri-
menata na vakcinite e zadol`itel-
na, so cel da se odredi dolgoro~nata
efikasnost, integracija na vakcina-
cijata so drugi strategii na imuniza-
cija kako i preku sledewe na inci-
dencata za pojava na cervikalen kan-
cer. Do ovoj moment se dostapni in-
formacii od petgodi{noto sledewe
na primenata na HPV vakcinata i
mnogu od pra{awata koi se postavu-
vaat, se u{te nemaat odgovor.
Mr.sci. Aleksandra Grozdanova
farm. spec.
Farmacevtski fakultet Skopje
vaccines through integrated services: a rep-
roductive health perspective. Bulletin of the
WHO 2007;85:57-63
American Cancer society quideline for
HPV vaccine use to prevent cervical cancer
and its precursors. CA Cancer J Clin 2007
Jan-Feb;57(1):7-28/ www.guideline.-
gov/ww.cancer.org
ECDC Factsheet on HPV Vacci-
nes.Jan.2008; ecdc.europa.eu
WHO HPV Labnet-Newsletter 01. Octo-
ber 2007
WHO IARC (2007) Human Papillomavi-
ruses. IARC Monographs on the Evaluation
of Carcinogenic Risks to Humans.
Department of Health (2007) Cancer
Reform Strategy. http://www.dh.gov.uk/en/
Publicationsandstatistics/Publications/Publi-
cationsPolicyAndGuidance/ DH081006?Id-
cService=GET_FILE&dID=155603&Renditi-
on=Web. Accessed: Feb. 2008.
* European Cervical Cancer Associati-
on, September 28, 2007
Aktuelno Farmacevtski informator

IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI

Vo periodot od 24. 8. 2008 do 24. 10.
2008 godina se odr`aa izbori za ~leno- PRAVNO ^LENOVI NA ORGANITE NA
KOMORATA ZA MANDATNIOT PERIOD
vi na organite na Farmacevtskata ko-
mora na Makedonija za mandatniot per-
KAT^E
2008 - 2012 GODINA
iod 2008 - 2012 godina. Izbornata pos-
tapka ja sprovedoa izbira~kite odbori SOBRANIE Izborna edinica 7
i Izbornata komisija. Izbira~kiot od-
bor neposredno ja sprovede izbornata Izborna edinica 1 1. Cvetkoska Lile,
postapka vo svojata teritorijalna edi- Ki~evo
nica. Za taa cel Izbira~kiot odbor 1. Tatjana Keni} Coni}, 2. Nuri [ehu, Debar,
sprovede pove}e aktivnosti. Kako pr- Kumanovo 3. Mensur Bekiri,
vo, izgotvi spisok - lista na diplomi- Nata{a
2. Nade`da Tim~eva Rostu{e,
rani farmacevti so `iveali{te ili Zdravkovska Kele{ova , Kumanovo 4. Pavle \or|ievski,
prestojuvali{te na svojata teritori- dipl. pravnik 3. Katerina Stanojkovska, Gostivar,
jalna edinica bez ogled na toa dali se Farmacevtska
vraboteni ili nevraboteni, dali rabo-
Probi{tip 5. Ninoslav Kostovski,
komora na 4. Blagica Jakimovska, Tetovo.
tat vo apteki, veledrogerii, proizvod- Makedonija
stvo, pretstavni{tva i sl. Po izgotvu- Kriva Palanka
vaweto na spisokot na diplomirani 5. Slavica Pe{evska, Izborna edinica 8
farmacevti, izbira~kite odbori svikaa i odr`aa sostanok na ~lenstvoto Kratovo
od svojata teritorijalna edinica, na koj ~lenovite predlagaa i izbiraa 1. Vesna Stavrova
kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata od Izborna edinica 2 2. Ana \or|ioska
svojata teritorijalna edinica. Vo Soglasnost so Statutot na Komorata, se- 3. Nucka Ristovska
koj diplomiran farmacevt ima pravo da predlaga i da bide predlo`en za 1. Elena Damjanska , [tip 4. Biljana Trajkovska
pretstavnik vo Sobranieto na Komorata, taka {to predlogot se smeta za 2. Koceva Sowa, [tip 5. Erol Ali
usvoen ako za nego glasale mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na konstitu- 3. Krsteva Julija, Ko~ani 6. Marija Danilova
tivnata sednica na Sobranieto. Za da bide izborot validen, potrebno e na 4. Smiqa Micova, Vinica 7. Jasminka Pat~eva
sostanokot na koj se vr{i predlagaweto i izborot da prisustvuvaat pove- 5. @aklina Petrovska , 8. Sawa Filkova
}e od polovinata od vkupniot broj ~lenovi koi se evidentirani na spiso- Del~evo 9. Vawa [ulevski
kot. Po sumiraweto na rezultatite od predlagaweto i glasaweto, izbira~- 10. Marija Stanoevska
kite odbori od sekoja teritorijalna edinica sostavija predlog-lista na Izborna edinica 3 11. Vlado Naumovski
kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata.
12. Neli Trajkovska
Kandidatite {to se izbiraat i predlagaat traba da gi pretstavuvaat inte-
1. Elizabeta Stoilova 13. Angelka
resite na farmacevtite od site oblasti na profesijata (proizvodstvo,
promet na golemo, promet na malo, pretstavni{tva, kliniki i sl.). Za svo- 2. Aleksandar Haxi Tosev Belazelkovska
3. Anastasija 14. Nata{a Nasteva
jata rabota izbira~kite odbori vodea zapisnici vo koi se navedeni site
[arlamanova Tanu{eva 15. Sowa I~eva
15
izborni aktivnosti koi gi sprovele i zaedno so predlog-listata na kandi-
dati za ~lenovi na organite na Komorata gi dostavija do Izbornata komi- 4. Ivona Dimitrovska,
sija. Osnovna zada~a na Izbornata komisija e da se gri`i za podgotvuvawe Strumica UPRAVEN ODBOR
i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za 5. Svetlana Dupkarska,
izbori i Statutot na Komorata. Vo Soglasnost so Pravilnikot za na~inot Berovo Izborni edinici:
i postapkata za izbor na pretstavnici vo Sobranieto na Komorata, vo nad-
le`nost na izbornata komisija se slednite ovlastuvawa: Izborna edinica 4 1. Suzana Atanasovi}
Da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglas- 2. Sofija Kolarova
nost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata; 1. Nata{a Minova , 3. Biljana Palazova
Da dava upatstva, pojasnuvawa i preporaki za primenata na odredbi- Gevgelija 4. Mirjana Karajanova
te na izborniot pravilnik; 2. Metodija Majstor~ev, 5. Xoana Andonovska
Da utvrduva kriteriumi za predlagawe i izbor na kandidati za pret- Negotino 6. Mirjana Ga{tevska
sedatel na Komorata, pretsedatel na Sobranieto na Komorata, Obvinitel, 3. Silvija Ne{ova, Veles 7. Olgica Pop
i pretsedateli na drugi organi i tela na Komorata;
4. Vlatko Jordanovski, Nikolovska
Da ja kontrolira rabotata na izbira~kite odbori;
Veles 8. Viktorija Petrovska
Da odlu~uva po prigovori vrz osnova na uvid vo izborniot materijal;
Da prezema merki vo slu~aj na povreda na postapkata na kandidira- 5. Milan Kerovski, - Milkica Gligorova
we, sproveduvawe i utvrduvawe na rezultatite od izborite; Kavadarci - Daniela Jovanovska
Da razre{uva ~lenovi na izbira~ki odbori vo slu~aj na nivno posta- Jordanovska
puvawe sprotivno od odredbite na ovoj Pravilnik; Izborna edinica 5
Da gi sumira, utvrduva i objavuva rezultatite od glasaweto; NADZOREN ODBOR
Da gi objavuva rezultatite od sprovedenite izbori; 1. Marija Spirkoska,
Da izdava potvrdi za izvr{eniot izbor ( verifikuvawe na mandatot Prilep 1. Biqana Lazarova
na izbranite pretstavnici). 2. Kristijan ^e{elkoski, 2. Biqana Mukaetova
Vo taa nasoka, Izbornata komisija: izvr{i sobirawe na izborniot ma- Prilep 3. Gligor Stavrev
terijal dostaven od izbira~kite odbori; go razgleduva{e izborniot mate- 3. Mitko Taseski, Prilep
rijal i utvrduva{e dali izbornata postapka vo teritorijalnite edinici e 4. Don~e Papazoska, SUD NA ^ESTA
sprovedena vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot, a osobeno, vo ovaa Prilep
faza Izbornata komisija utvrduva{e dali predlo`enite kandidati imaat 5. Violeta Taleska, 1. Mihail Minov
dobieno potreben broj glasovi od ~lenstvoto. Pri razgleduvawe na izbor- Kru{evo 2. Bujar ]azimi
niot materijal od ovoj aspekt, Izbornata komisija utvrdi deka vo 5 izbor- 3. Marina Mihajlovi}
ni edinici predlo`enite kandidati nemaa potreben broj (mnozinstvo) gla-
Izborna edinica 6
sovi od ~lenstvoto. Poradi toa, Izbornata komisija pismeno gi izvesti iz-
Obvinitel :
bira~kite odbori za konstatiranite nedostatoci i odredi rok za nivno
otstranuvawe so napomena deka ako izbira~kiot odbor ne gi otstrani ut- 1. Da{uri Amedovska, Ohridija Popovska
vrdenite nepravilnosti vo odredeniot rok, Izbornata komisija }e gi ime- Bitola
nuva kandidatite za ~lenovi na organite na Komorata od taa izborna edi- 2. Zlatko Balalovski, PRETSEDATEL
nica na sledniot na~in: po eden pretstavnik od sekoja op{tina, imaj}i go Bitola NA SOBRANIE
predvid brojot na ~lenstvoto od taa op{tina. Vrz osnova na vratenite 3. Slavica Maleska Milan Kerovski
predlozi od teritorijalnite edinici, Izbornata komisija izgotvi pred- Stojadinovi}, Ohrid
log-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na 4. Divna Balalovska PRETSEDATEL
Komorata. Na 22. 10. 2008 godina se odr`a konstitutivna sednica na Sob- Arsovska, Resen NA KOMORA
ranieto na Komorata vo noviot sostav na koja bea izglasani slednite: 5. Vesna Spiroska, Struga Lidija Petru{evska Tozi
 Komercijalen tekst Aktuelno
ZDIV OD SVE@ VOZDUH VO TRETMANOT
NA RESPIRATORNITE INFEKCII
VONBOLNI^KA PNEVMONIJA pacientot treba da go zavr{i celokupniot
(PNEVMONIJA STEKNATA VO ZAEDNICATA) tretman so antibiotikot duri i ako toj/taa se po-
~uvstvuva podobro mnogu brzo po voveduvaweto
Pnevmonijata pretstavuva inflamacija na belite na tretmanot. Neuspehot vo tretmanot so antibi-
drobovi predizvikana od bakterii, virusi, ga- otici ne samo {to nosi rizik od relaps na pnev-
bi~ki ili drugi mikroorganizmi. Mo`e da se javi monijata, tuku i pridonesuva do formirawe na
vo lesna do te{ka forma, a mo`e da zavr{i du- soevi na bakterii koi stanuvaat rezistentni na
ri i fatalno. Mortalitetot kaj vonbolni~kite antibiotici - raste~ki seriozen globalen prob-
pnevmonii zavisi od brojot na faktorite na ri- lem.
zik. Koga se prisutni pove}e faktori na rizik,
pacientite treba da se hospitaliziraat i toga{ Za taa cel, bi sakale da go pretstavime noviot
se primenuva poagresivna terapija. lek na Bayer Schering Pharma pod ime Avelox®.
Vonbolni~kata pnevmonija, ili t.n. pnevmonija AVELOX® (moksifloksacin), koj e prv antipnev-
steknata vo zaednicata, pretstavuva pnevmonija mokoken kinolon so silno baktericidno dej-
koja{to nastanala nadvor od zdravstvena insti-
stvo3, {irok antimikroben spektar3, efikasen
tucija ili bolnica.
vo tretmanot na infekcii na di{nite pati{ta
Taa e zna~itelen zagri`uva~ki problem kaj voz-
steknati vo doma{na sredina. Negovi prednosti
rasnite lica i pacientite so hroni~ni zaboluva-
se:
wa ili naru{en imunolo{ki sistem.
brzo dejstvo - brzo uni{tuvawe na pato-
Streptococcus pneumoniae pretstavuva eden od naj- genite 3
~estite pri~initeli na vonbolni~kata pnevmoni- visoka tkivna penetracija 4
ja predizvikana od bakterii. brzo olesnuvawe na simptomite 5
Nebakteriolo{kata etiologija na vonbolni~kata
dobar bezbednosen profil 6
pnevmonija e isto taka voobi~aena i kaj 4-39% od
ednostavna upotreba - edna tabletka na
imunokompetentnite vozrasni lica, kade {to e
16 den vo tek na 5 do 10 dena 7
prisutna virusna infekcija, primarno influen-
ca. Influencata i drugite virusni infekcii
predizvikuvaat prvenstveno virusna pnevmonija, Avelox®1 (moxifloxacin) e registriran vo pove}e
a mo`at da dovedat i do sekundarna bakteriska od 109 dr`avi vo svetot za oralnata formulaci-
infekcija, koja se zabele`uva kaj re~isi 26-77% ja i vo pove}e od 90 dr`avi vo svetot za intra-
od hospitaliziranite vozrasni lica so vonbol- venskata formulacija, od koi 23 se vo Evropa. Do
ni~ka pnevmonija. oktomvri 2007 godina, vo svetot pove}e od 83 mi-
lioni pacienti bile tretirani so tabletki Ave-
Simptomi lox, a re~isi 2.7 milioni pacienti bile tretira-
Znacite i simptomite na vonbolni~kata pnevmo- ni so intravenskiot oblik na Avelox.
nija mo`at da variraat i naj~esto nastanuvaat
nenadejno. Tie vklu~uvaat treska, visoka tempe- Od neodamna Avelox e dostapen i na Makedon-
ratura, potewe, bolka vo gradite, nedostatok na skiot farmacevtski pazar vo dvete formula-
poln zdiv, ka{lica so produktiven iska{lok cii: oralna (400mg tabletki vo pakuvawe po 5
oboen so zelena ili `oltenikava boja. Visoko- tbl i po 7 tbl ) i intravenska (infuziski ras-
rizi~nite grupi na pacienti - povozrasnite lica tvor od 400mg/250ml) Dvata oblika se bioekvi-
i onie so hroni~ni zaboluvawa ili kompromiti- valentni, so {to e mo`no i sekventno lekuva-
ran imunolo{ki sistem - voobi~aeno imaat po- we od intravenska na oralna terapija.
malku ili pak umereni simptomi.
Avelox ima unikatni mikrobiolo{ki, farmakoki-
Tretman
Vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bak-
teriska infekcija, voobi~aeno se tretira so an-
tibiotici. Antibiotskiot tretman e iniciran
empiriski i sekoga{ e potrebno da gi pok-
rie naj~estite respiratorni prediz-
vikuva~i (na pr. S. pneumoniae),
no zemaj}i go predvid faktot
za rezistencija na od-
delni bakterii kon
odredeni kla-
si na anti-
biotici. Klu-
~en e faktot deka
Aktuelno
netski i farmakodinamski svojstva
8-methoxyquinolone
Mehanizam na dejstvo
Avelox go blokira dejstvoto na DNK girazite, bloki-
raj}i go rastot i reprodukcijata na bakteriite.
Avelox ima baktericidno dejstvo.
Spektar na dejstvo
-Gram-pozitivni bakterii (Staphylococcus aureus,
Streptococcus agalactiae, Streptococcus milleri, Strepto-
coccus mitior, Streptococcus pneumoniae vklu~uvaj}i
gi i rezistentnite soevi na penicilin i makrolidi,
Streptococcus pyogenes (grupa A))
-Gram-negativni bakterii (Haemofilus influenzae ,
Haemophilus parainfluenzae, Moraxella catarrhalis ..., i
koga la~at beta-laktamazi, Escherichia coli, Klebsiella
pneumoniae)
- Atipi~ni bakterii (Mycoplasma pneumoniae,
Chlamydia pneumoniae, Legionella pneumophila, Coxi-
ella burnettii)
- Anaerobni bakterii (Clostridium spp, Peptostrepto-
coccus spp, Fusobacterium spp)
Farmakokinetika
- Brza, re~isi potpolna apsorpcija (91% bioraspo-
lo`livost)
- Serumska maks. koncentracija po 0,5-4 ~asa
- Intravenskiot oblik pridonesuva za postigawe po-
visoki koncentracii vo plazma otkolku oralniot
oblik i ima visok volumen na distribucija. AUC na
dvata oblika e ista, {to potvrduva deka dvata ob-
lika se bioekvivalentni.
- Postignuva 18 do 70 pati povisoka kocentracija vo
b.d. otkolku vo plazma, a 2-2,5 pati povisoka koncen-
tracija vo paranazalnite {uplini
- T1/2 =11,4 - 15,6 ~asa
- Ne se metabolizira preku citohrom P450 vo crniot
drob
- Se eliminira niz bubrezi i feces
Koncentracijata na moxifloxacin vo site tkiva ja
nadminuva MIC90 na predizvikuva~ite na respi-
ratorni infekcii, ko`ata i potko`nite tkiva!
Indikacii i upotreba vo Makedonija
Avelox 400mg tabletki vo Makedonija se registri-
rani za tretman na slednite respiratorni infek-
cii:
Akutna egzacerbacija na hroni~en bronhitis
- vo tek na 5-10 dena
Vonbolni~ka pnevmonija
vo tek na 10 dena
Akuten bakteriski sinu-
zitis vo tek na 7 dena
Komercijalen tekst
Avelox 400mg/250ml infuziski rastvor vo Make-
donija e registriran za tretman na:
Vonbolni~ka pnevmonija
Prepora~ana terapevtska doza na Avelox tabletki-
te i infuziskiot rastvor vo Makedonija e 400mg
edna{ vo denot.
Efikasnost
Avelox bil isleduvan vo mnogubrojni studii za tret-
man na respiratorni infekcii, vklu~uvaj}i gi ABS,
AECB and CAP, so prose~na stapka na odgovor (efi-
kasnost) od 94% vo 24 klini~ki studii koi vklu~ile
pove}e od 20,000 pacienti2. U{te pove}e, Avelox
poka`al deka e validna terapevtska opcija za kom-
plicirani infekcii na ko`a i meki tkiva.
Bezbednost
17
Avelox e lek koj se izdava na lekarski recept i koj
pacientite glavno dobro go podnesuvaat. Naj~esti
nesakani efekti, naj~esto blagi, se od gastrointes-
tinalno poteklo i toa gadewe, proliv i malaksa-
nost. Osven ma~nina i proliv, nesakani dejstva se
pojavile kaj pomalku od 3% od bolnite. Kako i so
drugite lekovi, lekarot i/ili farmacevtot se dol-
`ni da go proverat vnatre{noto upatstvo na lekot
pred prepi{uvawe ili izdavawe na Avelox.
Veruvame deka noviot lek AVELOX® na Bayer Sche-
ring Pharma }e pridonese kon podobruvawe na kva-
litetot na zdravjeto na Va{ite pacienti.
Pove}e informacii za lekot mo`ete da pronajdete
vo Zbirniot izve{taj za osobinite na lekot ili na
veb-stranicata www.avelox.com .
1 Avelox® e isto taka poznat i pod drugi za{titeni imiwa, kako na
pr. Avalox®, Izilox®, Actira®, Octegra®, Proflox®, Actimax®, Lapinix®,
Havelox®, Avelon® and Megaxin® na Bayer HealthCare
2 Lode, H. and Garau, J. Improving care for patients with respiratory tract
infections. J of Chemother 2002; 4 (Supplement n. 2): 22-28
3 Wiedemann B., Clin Microbiol Infect 5 (Suppl. 3) 292, Abstract P 773
(1999)
4 Gehanno P et al., Journal of Antimicrobial Chemotherapy 2002; 49; 821-
826
5 Wilson R et al Chest 2004; 125 (3):953-964
6 Andriole VT, Drug Safety 2005; 28 (5): 443-452
7 Zbiren izve{taj za osobinite na lekot
Bayer d.o.o.
Pretstavni{tvo Skopje
ul.Ogwan Prica bb
lokal 4, mezanin, lamela 2
1000 Skopje
Tel: 02 3124 055
 Farmacevtski informator
Biroto za lekovi e vklu~eno vo proektite
na Evropskata agencija za lekovi
Vo fevruari 2008, po potpi-
{uvaweto na soglasnosta me|u
Evropskata komisija i Evrop-
skata agencija za evaluacija na
lekovi (European Medicines
Evaluation Agency, EMEA) za
sproveduvawe na novata tran-
ziciska programa IPA (instru-
ment for pre-accession), Repub-
lika Makedonija se vklu~i ka-
ko dr`ava nabquduva~ na sos-
tanocite, treninzite i obukite
{to se vo organizacija i plani-
rani od strana na EMEA. Ova e
18 edna od najva`nite programi
{to ovozmo`uva Biroto za le-
kovi na Republika Makedonija,
kako nacionalen regulatoren
organ za lekovi, da se zapoznae
so rabotata {to ja sproveduva-
at nau~nite komiteti na EMEA
i nejzinite rabotni grupi. Os-
novnata zada~a na proektot e
da go podgotvi nadle`niot re-
gulatoren organ aktiven na po-
leto na lekovite vo Republika
Makedonija za idnoto u~estvo
vo mre`ata na EMEA. Isto ta-
ka, se o~ekuva Biroto za leko-
vi na Republika Makedonija da
bide podgotveno za u~estvo vo
aktivnostite na EMEA i da ja
razviva doverbata so postojni-
te zemji-~lenki vo sistemot, so
vleguvaweto vo Unijata. Pokraj
toa, seto ova }e vodi EMEA i
postojnite zemji-~lenki na
Unijata i zemjite- kandidati za
vlez vo Unijata da bidat ed-
nakvi partneri koi }e rabotat
me|usebno i so po~it. Preku
ovoj proekt, isto taka, Biroto
za lekovi ima mo`nost da bide
vklu~eno i vo EU programata za
telematika (obezbeduvawe na
pristap kon EudraVigilance i
EudraPharm bazata na podatoci
i kon informaciite za klini~-
ki ispituvawa kaj deca).
Celiot proekt vo vrednost
od 600.000 evra ve}e se ostva-
ruva me|u Biroto za lekovi na
RM i EMEA i te~e vo kontinui-
tet vo periodot od 2008 - 2009
godina. So ovoj proekt, stru~-
nite lica od site oblasti na
raboteweto na Biroto za leko-
vi po~nuvaat da se educiraat
vo EMEA, no i nadvor vo drugi
zemji na EU kade {to se odr`u-
vaat soodvetnite nastani i na
toj na~in se vospostavuvaat di-
rektni kontakti i partnerski
odnosi vo natamo{noto rabote-
we so site kolegi vo drugite
evropski regulatorni agencii.
So pomo{ na ovoj proekt }e se
dostignat standardite vo rabo-
teweto na najrazvienite ev-
ropski agencii za lekovi, a so
toa i priznavawe na rabotata
na Biroto za lekovi na Repub-
lika Makedonija.
Proektot treba da pomogne
vo razvivawe na infrastruktu-
rata vo oblasta na klini~kite
ispituvawa, da go unapredi
sledeweto na nesakanite dej-
stva na lekovite, so cel da se
odr`uva dobra praktika vo
farmakovigilancata, da se iz-
vestuva za generiranite signa-
li (novite suspektni reakcii
na lekovite), da ovozmo`i pod-
gotovka na GMP inspektorite,
vospostavuvawe na Eudra baza-
ta, harmonizacija na postapki-
te za herbalni lekovi, slede-
we i implementacija na site
barawa na strogite me|unarod-
Aktuelno
ni standardi vo oblasta na
kontrolata na kvalitetot na
lekovite, telematikata i ulo-
gata vo evaluacija na bezbed-
nosta i efikasnosta na leko-
vite.
Biroto za lekovi ima jasno
definirani celi vo proektot i
strategija koja vodi kon nata-
mo{en napredok, a posebno tre-
ba da se naglasi deka timot na
eksperti na Biroto za lekovi e
mlad i motiviran. Dobrata or-
ganizacija na raboteweto vodi
kon `elbata da se postigne na-
tamo{en napredok, a so pro-
dol`uvawe na sorabotkata mo-
`e da smeta deka celta }e bide
postignata so me|unarodno
priznavawe na Dobrata regula-
torna praktika na Biroto za
lekovi, koe istovremeno od
1 januari 2010 treba da pre-
rasne vo Agencija za lekovi po
primerot na site evropski zem-
ji.
So vakvata edukacija vrabo-
tenite vo Biroto za lekovi }e
izgradat doverba za svojot
stru~en profil na evropsko
nivo vo delot na Dobrata regu-
latorna praktika, Dobrata
klini~ka praktika, Dobrata
laboratoriska praktika, Dob-
rata proizvodstvena praktika,
Dobrata praktika za farmako-
vigilanca, Dobrata distribu-
terska praktika i mnogu drugi
dobri praksi vo oblasta na le-
kovite.
BIRO ZA LEKOVI
na Republika Makedonija
 Farmacevtski informator
Evropski den za racionalna
upotreba na antibiotici
18 noemvri, 2008, Klub na pratenici, Skopje, Makedonija
Na 18 noemvri, vo kinosalata
na Klubot na pratenicite, vo
Skopje be{e odbele`an Evrop-
skiot den za racionalna upotre-
ba na antibioticite, koj i na ev-
ropsko nivo se odbele`uva prv-
pat, na inicijativa i pod logoto
na Evropskiot centar za preven-
cija i kontrola na bolesti. Vo
Republika Makedonija nastanot
20 zaedni~ki go organiziraa vladi-
niot i nevladiniot sektor - Mi-
nisterstvoto za zdravstvo na RM
i Centarot za regionalni istra-
`uvawa i sorabotka "Studio-
rum".
Centralnata sve~enost se
odr`a vo Sovetot na Evropa vo
Strazbur, kade {to pretstavni-
ci na politi~kite eliti ja po-
tenciraa svojata opredelba za
borbata so antimikrobnata re-
zistencija vo site zemji-~lenki
i kandidati za ~lenstvo vo EU.
Racionalnata upotreba na an-
tibiotici e golem predizvik ne
samo za na{eto, tuku i za mnogu
porazvieni i pobogati op{te-
stva. Odbele`uvaweto na ovoj
den ima{e edna zaedni~ka cel -
pra{aweto na antimikrobnata
rezistencija da se stavi visoko
na politi~kata agenda, no i na
znaewe na javnosta, kako eden od
poserioznite problemi na
zdravstvenite sistemi, osobeno
vo posiroma{nite zemji kade
{to i upotrebata na antibiotici
e zna~itelno pogolema otkolku
vo razvienite zemji.
Aktuelno
Ovaa godina, 18 noemvri be{e
fokusiran na potrebata site, vo
ramkite na svoite nadle`nosti
kako zdravstven sektor i na svo-
ite mo`nosti kako pacienti i
aktivni u~esnici vo gri`ata za
sopstvenoto zdravje, da ja nama-
lime neracionalnata upotreba
na antibioticite.
Nastanot go otvori ministe-
rot za zdravstvo na RM, d-r Bujar
Osmani, koj naglasi deka Minis-
terstvoto za zdravstvo }e pro-
dol`i da gi sproveduva merkite
na dosledno po~ituvawe na zako-
nodavstvoto za lekovi; preven-
cija na infekcii preku sprovedu-
vawe programi za imunizacija,
voveduvawe novi vakcini i vos-
postavuvawe standardi za kon-
Aktuelno
trola zaradi namaluvawe na pot-
rebata od antibiotici; jaknewe
na svesnosta i obezbeduvawe na
informacii za op{tata popula-
cija; i osobeno kontrola i slede-
we na propi{uvaweto antibioti-
ci i kontrola na marketin{kata
praktika za antibioticite.
Vo programata na nastanot,
pokraj obra}aweto na vladiniot
i nevladiniot sektor i profesi-
onalnite zdru`enija koi ja iska-
`aa golemata posvetenost i za-
lo`ba za adresirawe i re{ava-
we na ovoj problem, bea naprave-
ni i tri interesni stru~ni pre-
zentacii. M-r Il~o Zahariev, di-
rektor na Biroto za lekovi na
Ministerstvoto za zdravstvo na
RM, istakna deka racionalnata
upotreba na antibiotici vo Ma-
kedonija bara brzo no sistemat-
sko re{avawe, poradi golemoto
u~estvo na antibioticite vo
zdravstveniot buxet (so duri 20
procenti od vkupnite tro{oci za
lekovi, odnosno okolu 20 milio-
ni evra), no u{te pove}e poradi
rezistencijata koja neminovno se
javuva, a koja mo`e da nastapi za
24 ~asa. Prezentacijata na d-r
Golubinka Bo{evska od Repub-
li~kiot zavod za zdravstvena
za{tita i D-r @aklina Cekovska
od Institutot za mikrobiologija
dade pregled na site rezisten-
tni vidovi i nivniot odgovor,
naglasuvaj}i go faktot {to vo
skora idnina, o~ekuvano e deka
rezistencijata }e onevozmo`i
Farmacevtski informator
lekuvawe duri i na nekoi poles-
ni infektivni zaboluvawa.
Vo prezentacijata na prof.
d-r Lidija Petru{evska-Tozi,
pretsedatel na Farmacevtskata
komora na Makedonija i Biljana
Celevska, pomo{nik-rakovodi-
tel na Sektorot za evropski in-
tegracii vo Ministerstvoto za
zdravstvo na RM, be{e mnogu
slikovito i sistemski pretsta-
vena ulogata i zada~ite koi far-
macevtskata profesija gi ima i
treba seriozno da gi prezeme vo
borbata so antimikrobnata re-
zistencija, osobeno zatoa {to
farmacevtot e poslednata pro-
verka vo administriraweto na
antibiotskite preparati i niv-
nata upotreba od strana na paci-
entite. Farmacevtskata gri`a,
kako nov koncept vo gri`ata za
pacientite dava pogolema uloga
na farmacevtot, no i pogolemi
obvrski za navremena, soodvetna
i pravilna zdravstvena za{tita
vo sferata na farmacijata.
Neracionalnoto "konsumira-
we" na antibiotici vo na{ata
dr`ava, a sli~na e sostojbata i
vo drugite zemji vo regionot, ba-
ra mnogukratni ~ekori - nekoi od
niv i vo nasoka na menuvawe na
mentalitetot na pacientot i
zdravstveniot rabotnik, ili me-
nuvawe na kvalitetot i doverba-
ta na odnosot lekar-pacient,
farmacevt-pacient, pa ako saka-
te duri i odnosot lekar-farma-
cevt.
Ovie aktivnosti za sprovedu-
vawe sekako deka podrazbiraat
materijalni i ~ove~ki resursi
(od edukacija na pacientite pre-
ku bro{uri i televiziski spoto-
vi, do voveduvawe strogi kon-
trolni mehanizmi za namaluva-
we na nezakonskoto odnesuvawe 21
vo delot na antibiotskite sred-
stva. No, pove}e od toa, ovie ak-
tivnosti i sakanite rezultati
baraat posveten pristap so mul-
ti-slojnost i paralelno adresi-
rawe na razli~nite stejkholde-
ri.
Farmacevtot, kako edna od
klu~nite alki na zdravstvenata
za{tita i negovata/nejzinata
mo`nost za direktna komunika-
cija so pacientot, no i so lekari-
te, dava {iroko pole za delu-
vawe, koe mu ja ovozmo`uva nego-
vata nova uloga vo sistemot na
zdravstvena za{tita i promovi-
rawe na zdravjeto na naselenie-
to, vo nasoka na proaktivnost vo
edukacijata na naselenieto, za-
jaknata komunikacija so zdravs-
tvenite rabotnici i institucii-
te zadol`eni za kreirawe i
sproveduvawe na zdravstvenite
politiki, kako i podobruvawe na
percepcijata za farmacevtskata
profesija.
M-r Neda Milevska-Kostova,
programski direktor
Centar za regionalni istra`uvawa
i sorabotka "Studiorum"
www.studiorum.org.mk
 Farmacevtski informator
Me|unarodni aktivnosti
na Komorata
Eurofarmforumot e mre`a od
nacionalni farmacevtski asoci-
jacii povrzani so Regionalnata
kancelarija na SZO za Evropa.
Formiran e vo januari 1992
god, so cel cvrsto vgraduvawe na farmacijata vo po-
litikata i prioritetite na SZO.
Negova misija e podobruvawe na zdravstvoto vo
Evropa vo soglasnost so prioritetite postaveni od
SZO. Ovaa cel se ostvaruva preku dijalog i sorabot-
ka so i pome|u nacionalnite farmacevtski asocija-
(EAHP) Evropskata asocija-
cija na bolni~ki farmacevti e
rabotna asocijacija na bolni~ki
farmacevti od skoro site zemji
~lenki na Evropskata unija, kako
i [vajcarija, Norve{ka, Srbija,
Turcija, Hrvatska , a e otvorena za
site zemji koi se ~lenki na Evrop-
skiot sovet. Brojot na zemji ~lenki iznesuva 29, a
EAPH gi pretstavuva interesite na pove}e od 21000
bolni~ki farmacevti.
Celite na ovaa asocijacija se:
22 Razvivawe na bolni~kata farmacija i vosposta-
PGEU (Farmacevtska grurupacija na Evropskata
Unija) e internacionalna neprofitebilna asocija-
cija formirana spored Belgiskiot zakon i gi zasta-
puva farmacevtite (aptekari) niz Evropa.
Vo ovaa asocijacija ~lenuvaat 30 evropski zemji
vklu~uvaj}i gi ~lenkite na EU, zemjite-kandidati za
EU I EFTA ~lenovite.
Izvr{niot komitet i generalniot sekretarijat
odr`uvaat postojani kontakti so Evropskata komisi-
ja, Evropskiot parlament, komitetot na postojanite
pretstavnici, kako i so ekonomskiot i socijalniot
komitet i ostvaruva konstruktivni vrski lobiraj}i
FIP (Internacionalnata Fae-
macevtska federacija) e svetska
federacija na nacionalnite aso-
cijacii na farmacevtite i far-
mcevtskite nau~nici koja e vo
oficijalna povrzanost so SZO.
Formirana e 1912, a vo nea ~le-
nuvaat 122 organizacii i 4000 in-
dividualni ~lenovi. FIP pretstavuva i zastapuva
okolu 2 miliona prakti~ari i nau~nici od celiot
svet.
Vo tekot na re~isi 100-godi{nata istorija prio-
ritetite na FIP se pro{iruvaat se so cel da se odgo-
vori na potrebite i o~ekuvawata na profesijata vo
Aktuelno
cii kako i so tehni~ka pomo{ i soveti od Regional-
nata kancelarija na SZO za Evropa. Celta na Foru-
mot e jaknewe na pozicijata na farmacevtite preku
istaknuvawe na nivnata vrednost kaj zdravstvenite
profesionalci.
Aktivnostite na Forumot se baziraat na jaknewe
na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata ta-
ka i vo drugite delovi na zdravstvoto, na dobra far-
macevtska praksa i na konceptite za farmacevtska
gri`a. Farmacevtskata komora na Makedonija e ram-
nopravna ~lenka na Eurofarm forumot.
vuvawe na zaedni~ka farmacevtska politika vo Ev-
ropa
Unapreduvawe na pozicijata i ulogata na farma-
cevtite vo bolnicite
Poddr`uvawe I zastapuvawe na interesite na
bolni~kite farmacevti vo Evropa i sorabotka so
nadle`nite organi na Evropskata unija
Promovirawe na sorabotka so drugite profesio-
nalni tela
Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti
e oformena vo 1972 god, a Farmacevtskata komora na
Makedonija stana ramnopravna ~lenka od juni 2008
god.
za unapreduvawe i razvivawe na farmacevtskata
dejnost.
PGEU izrabotuvaat studii koi diorektno ili in-
direktno se povrzani so aptekarskata dejnost i tak-
vite studii se koristat kako pojdoven materijal za
nosewe odluki i re{enija od strana na evropskata
komisija za zdravstvo.
Celta na PGEU e da se istakne ulogata na farma-
cevtot kako kompleten zdravstven profesionalec
koj mo`e da se prepoznae na sekoe nivo i koj }e po-
mogne vo za{titata na zdravjeto na site gra|ani od
Evropa.
Zatoa PGEU pretstavuva okolu 400000 farmacev-
ti od aptekarskata dejnost koi pridonesuvaat za
zdravjeto na okolu 500 miolioni lu|e niz Evropa.
Farmacevtskata komora e ~len na ovaa grupacija
od 2006 god.
delot na pro{iruvawe na zdravstvenite servisi koi
gi davaat farmacevtite i vo integriraweto na naj-
novite nau~ni otkritija vo sekojdnevnata praktika.
FIP stana svetski vizioner vo sovetuvaweto za ulo-
gata na farmacevtite vo pridobivkata na zdravstve-
nata za{tita i pretstavuva odr`uva~ na farmacevt-
skata nauka.
FIP go podobruva svetskoto zdravstvo preku
naso~uvawe na farmacevtskata praktika i nauka kon
otkrivawe i razvitok na novi molekuli, kako i da-
va pridones za pobezbedna upotreba na efikasni i
kvalitetni lekovi vo svetot.
Farmacevtskata komora na Makedonija e ~lenka
na FIP od 2007 god.
Aktuelno
FIP kongres
Vo period od 29 avgust do 4 sep-
temvri se odr`a 68. FIP-ov In-
ternacionalen kongres na farma-
cija i farmacevtska nauka, vo Ba-
zel so glavna tema Rein`ewirawe
na farmacevtskata praktika vo
nasoka na promena na svetot.
Ovoj kongres se smeta za isto-
riski zatoa {to ogromno vnimanie
be{e posveteno na farmacevtska-
ta praktika i farmacevtskata gri-
`a za pacientite vo nasoka na vo-
veduvawe na novi zdravstveni us-
lugi koi }e bidat obezbedeni od
strana na farmacevtite, zatoa
{to be{e izglasana dolgoo~ekuva-
nata deklacijata za bolni~ka
farmacija, kako i Strategijata na
FIP do 2020 godina so planovi za
nejzino implementirawe.
Vo delot na aptekarskata dej-
nost se odr`a pretkongresen sate-
litski simpozium, kako i pove}e
rabotilnici pod mototo Forum za
inovatori vo farmacevtskata
praktika: promena na menaxmentot
vo javnite apteki. Glavna cel na
ovie rabotilnici e podgotvuvawe
na javnoto aptekarstvo za negovo
vklu~uvawe vo promenata i podob-
ruvaweto na zdravjeto na ~ovekot.
Preku diskusii i razmena na idei
za razvivawe na novi uslugi, se ba-
raa i najdobrite koncepti i na~i-
ni na edukacija na farmacevtite
vo dodiplomskite studii i vo kon-
tinuiranata farmacevtska eduka-
cija vo nasoka na podobro obu~eni
profesionalci za novite profe-
sionalni predizvici.
Farmacevtski informator
Bazel 2008 godina
Farmacevtskata komora na Ma-
kedonija e polnopravna ~lenka na
Sovetot na FIP. Vo tek na sostano-
cite na sovetot be{e izglasana
strategijata na FIP za razvivawe
na farmacevtskata dejnost do
2020 godina i bea usvoeni nekolku
dokumenti za: politikata na kon-
trola na antimikrobna medicin-
ska rezistencija, politika za kva-
litetot na lekovite koi }e bidat
upotrebuvani za deca, kako i poli-
tikata za informaciite za leko-
vite koi }e bidat davani za paci-
entite.
Be{e iznesen i planot za pro-
ektot na FIP Fondacija za edukaci-
ja i istra`uvawe, za implementi-
rawe na vodi~ite za Dobra farma-
cevtska praktika vo odredeni iz-
brani zemji vo razvoj.
Isto taka, na sostanocite na
Sovetot be{e prezentiran i usvo- 23
en planot za zaemnata sorabotka i
poddr{ka pome|u FIP I SZO, so
kraen zaklu~ok deka kako zdravs-
tveni profesionalci ni pretstoi
mnogu rabota zaedno, a toa treba
da go napravime vo vistinsko vre-
me i vo vistinska nasoka.
Sledniot FIP kongres }e se odr-
`i vo Istanbul, kon krajot na av-
gust 2009 godina.
Podgotvila
dipl. farm. spec. Maja Kova~eva
 Farmacevtski informator
Bolni~ka farmacevtska praktika
- funkcijata na bolni~kite
apteki i ulogata na farmacevtot
A ktivnostite za obezbeduvawe
na soodvetni i celosni infor-
macii za lekovite vo bolni~ki us-
lovi, so ogled na sé pokompleksni-
te tretmani so lekovi, u~estvoto na
bolni~kite farmacevti vo kontro-
lata na kvalitetot i tro{ocite so
ogled na potrebata odlukite za
farmakoterapijata da se temelat
na dokazi i davaweto na uslugi ori-
entirani kon pacientot, so ogled na
potrebata za individualna farma-
cevtska gri`a, pridonesoa za pro-
mena i zna~aen razvoj na bolni~ka-
ta farmacevtska praktika. Ovie
promeni vo razli~ni zemji se odvi-
vaa po razli~ni pati{ta i mnogu od
uslugite koi ja poddr`uvaat racio-
nalnata primena na lekovite vo
bolni~ki uslovi se ve}e voobi~ae-
ni za severnoamerikanskite dr`a-
vi, Avstralija, Nov Zeland i pove-
}eto evropski zemji.
Potrebata za bezbedna, efikas-
24 na i ekonomi~na primena na lekovi-
te vo bolnicite, uslovi i sozdava-
we na multidisciplinarni komisii
so funkcija kreirawe na politiki
za primena na lekovi so koi, od ed-
na strana, }e se kontroliraat bu-
xetskite tro{oci, a od druga stra-
na, }e se obezbedat efikasni i bez-
bedni lekovi. Vakvite komisii pri-
donesoa za poblizok kontakt pome|u
klini~kite farmakolozi, bolni~-
kite farmacevti i lekarite-speci-
jalisti od kade proizlegoa i Komi-
siite za lekovi i terapija, pri {to
sozdavaweto na bolni~kite prira~-
nici be{e va`en ~ekor kon institu-
cionalno vlijanie vrz primenata na
lekovite. Me|u drugoto, ovie Komi-
sii imaat za cel da go namalat
preklopuvaweto na naporite vo
tolkuvaweto na dokazite pri ocen-
ka na lekovite i da obezbedat edna-
kov pristap do novite lekovi na na-
cionalno nivo. Razvojot i promeni-
te vo farmakoterapijata se preto-
~ija i vo barawe za postoewe na
farmakoinformativni uslugi, od-
nosno centri vo ramkite na bolni~-
kite krugovi. Ovie uslugi vo mnogu
zemji sega ja so~inuvaat me|unarod-
no priznatata supspecijalnost vo
bolni~kata farmacija, farmakoin-
formatikata. Bea razvieni specija-
lizirani bazi na podatoci naso~e-
ni kon poddr{ka na odlukite za me-
dikamentozen tretman vo bolnici-
te, kako pri individualna gri`a za
pacientite taka i na institucio-
nalno nivo. Sozdavaweto na mre`a
na farmakoinformativni centri
vo mnogu zemji na lokalno, regio-
nalno i dr`avno nivo vo su{tina
zna~e{e sozdavawe na grupi za so-
rabotka, pribirawe na specifi~ni
podatoci, sorabotka so regulator-
nite tela i industrijata. Ovie cen-
tri, odnosno farmakoinformativ-
nite uslugi sega imaat ogromno vli-
janie vrz ocenkata na lekovite, soz-
davaweto na prira~nicite, proto-
kolite, esencijalnite i dopolni-
telnite listi na lekovi, itn.
Potrebata od dobivaweto na ne-
ophodnata informacija i sovet za
lekot vo bolni~kiot oddel i prak-
tikuvaweto na farmacevtskata
ve{tina direktno na pacientot pre-
rasna vo potreba od razvoj na kli-
ni~ko-farmacevtski uslugi, denes
priznati vo bolni~kata farmacija
kako supspecijalnost klini~ka
farmacija. Tehni~kiot razvoj koj
vklu~uva{e terapevtsko sledewe
na plazmatskite koncentracii na
lekot i prilagoduvawe na dozite i
aktuelno, potrebata od genetsko
predviduvawe na individualnoto
odnesuvawe na pacientot kon tera-
pijata, kako i prepoznavaweto na
aktuelnite i potencijalnite prob-
lemi povrzani so lekovite (pr. in-
terakcii, na~in na primena, re`im
na dozirawe, pridr`uvawe kon te-
rapijata, obrazuvawe i sovetuvawe
na pacientot, nesakani dejstva) ba-
raa pribli`uvawe na farmacevtot
neposredno do bolni~kiot krevet,
blizok kontakt so pacientot i pod-
dr{ka vo odlu~uvaweto. Seto ova
pridonese klini~ko-farmacevtski-
te uslugi vo poslednite 30 god. vo
razvienite zemji da prerasnat vo
zna~aen element na bolni~ko-far-
macevtskata praktika. Vo razviva-
weto i primenata na modelite na
klini~ko-farmacevtski uslugi vo-
de~ko mesto imaa SAD i Velika
Britanija, no sli~ni promeni se od-
vivaa i vo Kanada, Avstralija i Nov
Zeland. Vo Evropa, poradi razliki-
te vo brojot na bolni~ki farmacev-
ti, ramnote`ata pome|u klini~kite
uslugi direktno "na pacient/na kli-
nika" (uslugi naso~eni kon pacien-
tot) i od centraliziran kapacitet
(uslugi bazirani na aptekata) pos-
Aktuelno
tojano se menuva. Ponaprednite mo-
deli na klini~ko-farmacevtski us-
lugi gi relociraat farmacevtite
baraj}i podolgotrajno prisustvo na
farmacevtot na klinikata i prido-
nes kon individualnata gri`a so
institucionalna poddr{ka bazira-
na na primena na lekovi vrz osnova
na dokaz i spravuvawe so rizikot.
Toa pridonesuva za zgolemuvawe na
brojot na bolni~ki farmacevti. Ta-
ka, na prmer, vo Velika Britanija
kade sovremeniot model na prakti-
kuvawe e prisuten vo najgolem del
od bolnicte, brojot na bolni~kite
farmacevti e dva pati pogolem od
onoj vo drugite zemji na EU, 80% od
bolni~kite farmacevti ja prakti-
kuvaat svojata dejnost neposredno
do pacientot i polovinata od niv
pominuvaat pove}e od 50% od svoe-
to vreme davaj}i klini~ko-farma-
cevtski uslugi. Praktikuvaweto na
klini~kata farmacija vo bolni~ki
uslovi (i sekade kade se obezbedu-
va zdravstvena gri`a) ja odrazuva
filozofijata na farmacevtskata
gri`a baraj}i specijalizirano poz-
navawe na lekovite, iskustvo i spo-
sobnost za rasuduvawe i fundamen-
talno razbirawe na biomedicin-
skite, farmacevtskite, socijalnite
i klini~kite gledi{ta koi obezbe-
duvaat optimalen ishod od terapi-
jata. Ovie ve{tini go pravat kli-
ni~kiot farmacevt stru~wak vo ra-
cionalnata farmakoterapija i pri-
maren izvor na nau~no vredni in-
formacii, soveti i preporaki bazi-
rani na dokazi. Ovoj ekspertski iz-
vor kontaktira sekojdnevno so paci-
entite i zdravstvenite rabotnici
vo bolni~ki uslovi, im ovozmo`uva
na Komisiite za lekovi i terapija
da funkcioniraat efikasno i pri-
donesuva za rabotata na farmako-
informativnite centri.
Vo ramkite na kvalitetno
praktikuvawe na bolni~kata far-
macija, a so cel razvoj na efikasen
sistem na klini~ki nadyor i kon-
trola, se razvi i integriran pris-
tap vo koj kvalitetot na gri`a se
ocenuva so multidisciplinaren
nadyor na specifi~nite proceduri
ili uslovi propi{ani so standar-
dite za kvalitet navedeni vo kli-
ni~kite vodi~i. Metodologijata za
nadyor i kontrola postojano se me-
nuva i razviva kako del od istra`u-
Aktuelno
va~kite aktivnosti na poleto na
zdravstvenite uslugi. Ovie aktiv-
nosti se koordinirani od bolni~ki
komisii vo koi bolni~kite farma-
cevti imaat aktivna uloga.
Klini~kite farmacevti vo bol-
ni~kite oddeli/klinikite bea pre-
poznati i vo ramkite na strategiite
za spravuvawe so rizikot od farma-
koterapijata vo bolni~ki uslovi.
Poznavaweto na lekovite koi se ko-
ristat vo klini~kite oddeli vo koi
tie rabotat im ovozmo`uva da se
naso~at kon lekovite so visok ri-
zik na primena. Taka na primer, so
rutinskoto dnevno sledewe na pro-
pi{uvaweto na lekovite vo bolni~-
kite oddeli bile otkrieni gre{ki
kaj 1.5% od bolni~kite recepti vo
Velika Britanija. Vo odredeni zem-
ji na EU, so relativno mal broj na
farmacevti so "nezavisno nivo na
edukacija" (pr. Holandija, Germani-
ja, nekoi skandinavski zemji i dr.),
se razvi koncept na satelitska ap-
teka kako del od strategijata za
spravuvawe so rizikot. Mali apte-
karski edinici locirani central-
no, so farmacevti i farmacevtski
tehni~ari kako personal, ja podgot-
vuvaat terapijata, vklu~itelno i
parenteralnata terapija za indivi-
dualniot pacient. Vakviot koncept
bara soodvetna obuka vo propi{uva-
weto i problemite povrzani so le-
kovite se identifikuvaat i re{a-
vaat timski vo ramkite na aptekata.
Vo zemji kako Velika Britanija, ka-
de klini~ko-farmacevtskite uslu-
gi se davaat preku individualniot
farmacevt kako del od timot na od-
delot/ klinikata, ovie aktivnosti
glavno se sproveduvaat so multi-
disciplinarna sorabotka. Usvojuva-
weto na elektronskoto propi{uva-
we vo golema mera mo`e da gi nado-
polni nedostatocite, tehni~ki i
personalni, i da ja podobri efikas-
nosta vo obezbeduvaweto na kvali-
tet na primenata na lekovi i da go
zgolemi kapacitetot na timskata
sorabotka kako vo ramkite na apte-
kite taka i vo ramkite na bolnici-
te.
Dobrovolnoto prijavuvawe na
nesakanite dejstva od lekovite soz-
dade osnova za farmakovigilansa
na nesakanite dejstva i pojavi od
novite lekovi i na serioznite dej-
stva i pojavi na ve}e vospostaveni-
te lekovi. Bolni~kite farmacevti
vo klinikite i vo farmakoinfor-
mativnite centri vospostavija mre-
`i vo ramkite na regionalniot i na-
cionalniot sistem na farmakovigi-
lansa sorabotuvaj}i blizu so kli-
ni~kite farmakolozi. Primeri na
visokorazvieni farmakovigilansa
Farmacevtski informator
sistemi }e najdete denes vo mnogu
zemji, vklu~uvaj}i ja i Republika
Makedonija. Izvestuvawata za ne-
sakanite dejstva i pojavi od strana
na bolni~kite farmacevti direk-
tno vo vakvite sistemi e vidlivo
vo mnogu zemji i vo Velika Britani-
ja, na pr., pretstavuva sfera za kon-
tinuiran profesionalen razvoj ka-
ko {to se razviva ulogata na bol-
ni~kiot farmacevt vo individual-
nata gri`a za pacientot.
Vo toj pravec e naso~eno i spra-
vuvaweto so rizikot od gre{ki vo
farmakoterapijata. Dobrovolnoto
izvestuvawe za propi{uvaweto na
pogre{en lek, nepropi{uvaweto na
potreben lek, gre{kite vo dozira-
weto i patot na primena, itn., e ka-
rakteristika samo za zemjite so
kultura na "nema individulna vina
se dodeka se po~ituva protoko-
lot/vodi~ot". Vo zemjite, kako na
pr. Velika Britanija be{e razviena
koordinirana strategija za spravu-
vawe so rizikot od medikamentozni
gre{ki od koja proizleze i termi-
not klini~ko upravuvawe. Ovoj ter-
min ja stava odgovornosta za efek-
tiven klini~ki ishod na korpora-
tivno nivo i bara organizirani
strukturi vo ramkite na bolnicite
za formalizirawe na metodi za
kontinuirano podobruvawe na uslu-
gite i vo ramkite na istite, avtoma-
tizirani postapki vo propi{uvawe-
to, nabavkata, izdavaweto i prime-
nata lekovite.
Nabavkata na lekovite vklu~uva
direktno snabduvawe od proizvodi-
telite i tenderski dogovori so ve-
ledrogeriite. Vo odredeni zemji na
EU zabele`ana e pojava na koopera-
tivna nabavka od strana na pove}e
bolnici t.e. bolni~ki apteki, so
cel da se obezbedi najdobra nabav-
ka preku konzorciumski dogovori.
So cel ekonomi~no rabotewe i vo
uslovi na ograni~en buxet, vo ram-
kite na bolni~kite uslugi, bolni~-
kite farmacevti obezbeduvaat in-
formacii i davaat soveti na fi-
nansiskite direktori. Pri~inata e
jasna, opravduvaweto za svoeto pos-
toewe bolni~kata farmacija i sup-
specijalnostite go nao|aat vo kon-
trolata na tro{ocite povrzani so
lekovite, buxetskite za{tedi i
razvojot na strategii za kontrola
na godi{nata potro{uva~ka so is-
tovremeno podobruvawe na bezbed-
nosta i efikasnosta na farmakote-
rapijata.
Me|unarodnoto prifa}awe na
farmacevtskata gri`a kako kon-
cept od strana na farmacevtite,
va`e~ki i za bolni~ki i za gradski
apteki, bara bolni~kite farmacev-
ti da ja preispitaat svojata uloga i
funkcija ne samo vo uslovi na od-
del/klinika, tuku i vo po{iroki
ramki t.e. vo bolni~kite ambulanti
kade nivnata uloga bi bila najino-
vativna. Imaj}i predvid deka kli-
ni~ko-farmacevtskite uslugi imaat
za cel namaluvawe na vremetrae-
weto na prestoj na pacientite vo
bolnicite, nivna pogolema podvi`-
nost od edna vo druga klinika/od-
del i zgolemuvawe na nivoto na se-
kojdnevna gri`a, ovaa uloga bi
vklu~uvala transfer na gri`a pred
i po bolni~kiot prestoj na pacien-
tot i kontinuirana gri`a na site
nivoa. So toa, barawata za pristap
i koristewe na klini~kite infor-
macii se izedna~uvaat so barawata
za poznavawe na lekovitite proiz-
vodi. Skandinavskite zemji na ovie
barawa za farmacevtska gri`a od-
govaraat so razvoj na ulogata na
propi{uva~ na lekovi vo ramkite
na klini~ko-farmacevtskiot tim.
Vo Velika Britanija, farmacevt-
skite tehni~ari se vklu~uvaat vo
farmacevtskata gri`a vo ramkite
na programite za upravuvawe so le-
kovi.
Programite za upravuvawe so
lekovi, tamu kade {to se razvivaat
i primenuvaat, uslovuvaat restruk- 25
turirawe na uslugite na oddeli-
te/klinikite. Programite ovozmo-
`uvaat pogolemo koristewe na
sopstvenite lekovi od strana na pa-
cientite, pogolemo koristewe na
originalni pakuvawa i im ovozmo-
`uvaat na pacientite sami da gi
primenuvaat lekovite vo bolni~ki
uslovi, koga e toa mo`no i {to zavi-
si pred se od (ne)zavisnosta na pa-
cientot. Ovie programi nosat odre-
deni rizici za pacientite, baraat
pretpazlivost pri primenata, po-
dobra edukacija i sovetuvawe na pa-
cientite, a so toa i nadzor i ogrom-
na poddr{ka kako od farmacevtite,
taka i od farmacevtskite tehni~a-
ri.
Transferot na gri`a pome|u spe-
cijalistite na bolni~ko i primarno
nivo e ocenet kako najslaba alka vo
sinxirot na gri`a. Obidite za nad-
minuvawe na ovie nedostatoci vo
sferata na bolni~koto farmacevt-
sko rabotewe baraat podelba na od-
govornostite za gri`a, osobeno koga
stanuva zbor za hroni~no bolnite
pacienti. Pristapite koi se koris-
tat vo ovaa smisla vklu~uvaat sora-
botka na bolni~kite farmacevti i
diplomiranite medicinski sestri
vo programi za obrazuvawe i sove-
tuvawe na pacientite, opredeluva-
we na bolni~ko kontakt lice za
razmena na informacii i sledewe
 Farmacevtski informator
preku doma{ni poseti i transfer
komunikacija (pisma, elektronska
po{ta, faks) pome|u bolni~kite i
gradskite farmacevti.
[irokoto prifa}awe na novite
modeli na sorabotka pome|u bol-
ni~kite specijalisti i onie na pri-
marno nivo vo najgolema mera (}e)
zavisi od razvojot na mehanizmite
za nadomest na profesionalnite
uslugi na farmacevtite na site ni-
voa. Va`en dvigatel se za{tedite
koi ovie uslugi gi nudat od gledi{-
te na bolni~ki tro{oci i namalu-
vaweto na sevkupnite tro{oci pri
gri`ata za hroni~nite bolni. Ottu-
ka, se nametnuva kako neophodnost
primenata na klini~ki vodi~i i
prira~nici vo tretmanot na hroni~-
nite zaboluvawa, a Komisiite za
lekovi i terapija treba da gradat
cvrsti mostovi koi }e gi povrzuva-
at zdravstvenite rabotnici na site
nivoa. Vo taa smisla, vo vode~kite
zemji ve}e se razvi nov model na
praktikuvawe na klini~ka farma-
cija vo primarnata gri`a kade spe-
cijalistite-farmacevti za primar-
na gri`a se vrabotuvaat kako lica
za vrska pome|u lekarite i farma-
cevtite od primarno nivo i bolni~-
kite i klini~kite lekari-specija-
listi. Rabotej}i direktno so ma-
26
ti~nite lekari vo zdravstvenite
centri tie ja igraat ulogata na bol-
ni~kite klini~ki farmacevti vo
odnosot so klini~kite lekari-spe-
cijalisti.
Nesomneno, bolni~kite farma-
cevti ja prepoznavaat celta na
farmacevtskata gri`a i svojata
uloga vo obezbeduvaweto na kvali-
tetot na farmakoterapijata. Od-
delnite zemji vo svetot poka`uva-
at razli~ni uslovi, mo`nosti i ba-
rieri za sproveduvawe na medicin-
skata i farmacevtskata gri`a. Vo-
veduvaweto i harmonizacijata na
najdobroto praktikuvawe na znae-
wata, ve{tinite i odgovornostite
na bolni~kite farmacevti treba
da se odviva preku razli~ni mode-
li koi }e odgovaraat na bolni~kite
kapaciteti i ~ove~kite resursi.
Postoeweto na ramka koja }e gi ob-
likuva ovie modeli e od klu~no
zna~ewe i vo taa smisla Deklara-
cijata na Sekcijata za bolni~ka
farmacija pri Me|unarodnata far-
macevtska federacija pretstavuva
istoriski dokument koj gi sodr`i
mo`nostite i odgovornostite na
bolni~kite farmacevti vo obezbe-
duvaweto na kvalitetot na farma-
cevtskata gri`a.
Docent d-r Kristina Mladenovska,
Farmacevtski fakultet Skopje
Deklaracijata na Sekcijata
za bolni~ka farmacija pri
Me|unarodnata farmacevtska
federacija
- istoriski dokument za
mo`nostite i odgovornostite
na bolni~kite farmacevti vo
obezbeduvawe na kvalitetna
farmacevtska gri`a
B olni~kite farmacevti od celi-
ot svet, vkupno 384 bolni~ki
farmacevti koi pretstavuvaa 98
zemji, me|u koi i Republika Makedo-
nija, se sretnaa vo Bazel, [vajcari-
ja na 30 i 31 avgust 2008 god. na Glo-
balnata konferencija za idninata
na bolni~kata farmacija vo ramki-
te na 68. godi{en kongres na Me|una-
rodnata farmacevtska federacija
i uspe{no podgotvija 74 konsenzual-
ni izjavi koi ja odrazuvaat vizijata
na profesijata za praktikuvawe na
farmacijata vo bolni~ki uslovi. Na
podgotovkata na izjavite i pretho-
de{e pove}emese~na komunikacija,
dvodnevna debata i diskusija vo ra-
botni grupi na razli~ni temi, pri
{to site podgotveni izjavi bea iz-
glasani od strana na site 98 delega-
ti na farmacevtskite zdru`enija i
komori. Izjavite gi pokrivaat site
sferi na koristeweto lekovi vo
bolnicite kako nabavka, podgotov-
ka, distribucija, propi{uvawe i
primena na lekovite i sledewe na
efektot od farmakoterapijata. Is-
to taka bea opfateni temi povrzani
so obrazovanieto i obukata na ~o-
ve~kite resursi. Vo razvojot na site
izjavi, bezbednosta povrzana so
farmakoterapijata be{e neizosta-
ven element.
Andy Gray (J. Afrika), pretseda-
telot na Sekcijata za bolni~ka
farmacija pri Me|unarodnata far-
macevtska federacija vo ova prili-
ka izjavi: "nie veruvame deka ovaa
istoriska konsenzualna sredba }e
gi motivira site farmacevti niz
svetot da ja preispitaat svojata
praktika i da se posvetat na nejzino
podobruvawe, so {to pozitivno }e
vlijaat vrz ishodot od individual-
nata farmakoterapija". Lee Vermeu-
len (SAD), pretsedatelot na konfe-
renciskata komisija, izjavi deka e
sozdadena silna osnova koja }e im
Aktuelno
ovozmo`i na bolni~kite farmacev-
ti da ja pro{irat svojata praktika i
da imaat su{testveno vlijanie vrz
kvalitetot, bezbednosta i efikas-
nosta na lekovite koristeni vo bol-
ni~ki uslovi.
Konferencijata be{e planirana
pribli`no 3 godini i vo tekot na
ovoj period be{e sprovedeno i is-
tra`uvawe za prirodata i obemot
na praktikuvawe na bolni~kata
farmacija vo razli~ni zemji. Ova
istra`uvawe opfati 85 zemji, me|u
koi i Republika Makedonija, koi
zastapuvaat 86% od svetskata popu-
lacija.
Vo prodol`enie se navedeni si-
te izjavi usvoeni od delegatite na
31 avgust 2008 god. vo Bazel, [vajca-
rija:
Glavni izjavi
1. Su{tinska cel na bolni~kite
farmacevti e da go optimiziraat
ishodot od individualnata farma-
koterapija preku razumna, bezbedna,
efikasna, soodvetna i ekonomi~na
primena na lekovite.
2. Na globalno nivo treba da se
razvijat vodi~i za "Dobra bolni~ka
farmacevtska praktika" temeleni
na dokaz. Ovie vodi~i treba da po-
mognat vo nacionalnite napori za
definirawe na standardite za ni-
voata, pokrienosta i obemot na bol-
ni~ko-farmacevtskite uslugi i tre-
ba da gi vklu~at soodvetnite ~ove~-
ki resursi i barawa za obuka.
3. Vo site aktivnosti povrzani
so lekovite vo bolni~ki uslovi tre-
ba da bidat zastapeni pette "vis-
tinski" elementi (vistinski paci-
ent, vistinski lek, vistinska doza,
vistinski pat i vistinsko vreme).
4. Zdravstvenite vlasti i bol-
ni~kite upraviteli treba da anga-
`iraat bolni~ki farmacevti vo si-
te ~ekori na koristeweto lekovi vo
bolni~ki uslovi.
Aktuelno
5. Zdravstvenite vlasti treba
da obezbedat sekoja bolni~ka apte-
ka da bide pod nadyor na farmacevt
koj pominal specijalisti~ka obuka
vo poleto na bolni~kata farmacija.
6. Rakovoditelot/direktorot na
aptekata treba da bide lice so pro-
fesionalno iskustvo odgovorno da
ja koordinira razumnata, bezbedna-
ta, soodvetnata i ekonomi~nata pri-
mena na lekovite vo bolnicite.
7. Bolni~kite farmacevti treba
da prezemat odgovornost za sevkup-
nata logistika povrzana so prime-
nata na lekovite vo bolnicite.
8. Bolni~kite farmacevti treba
da bidat izvor na informacii za si-
te gledi{ta povrzani so lekovite i
dostapni za kontakt so site zdravs-
tveni rabotnici.
9. Site bolni~ki recepti treba
da bidat pregledani, tolkuvani i
odobreni od strana na bolni~kite
farmacevti pred lekovite da bidat
izdadeni i primeneti.
10. Na bolni~kite farmacevti
treba da im se obezbedi pristap do
sevkupnoto dosie na pacientot.
11. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da gi obrazuvaat medicinskite
tehni~ari, lekarite i drugiot medi-
cinski personal i da gi naso~uvaat
kon najdobrata praktika na koriste-
we lekovi.
12. Dodiplomskata nastavna
programa treba da vklu~uva sodr`i-
ni relevantni za praktikuvawe na
bolni~kata farmacija i treba da se
razvijat poslediplomski programi
za obuka i specijalizacii od oblas-
ta bolni~ka farmacija.
13. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da bidat aktivno vklu~eni vo is-
tra`uvaweto na novi metodi i sis-
temi za podobro koristewe na leko-
vite.
Tema 1 - Nabavka na lekovi
14. Nabavkata na lekovite treba
da bide transparentna, profesio-
nalna i eti~ka so cel promovirawe
na ednakvost i dostapnost i za da se
obezbedi opravdanost na nabavkata
pred relevantnite upravni i pravni
tela.
15. Modelot na nabavka na leko-
vi treba redovno da se pregleduva
so cel da se potvrdi deka toj e najso-
odveten i najekonomi~no gi zadovo-
luva aktuelnite i idni potrebi.
16. Nabavkata na lekovite treba
da bide vodena od na~eloto "nabav-
ka za bezbednost".
17. Nabavkata na lekovite e kom-
pleksen proces koj bara kontrola od
strana na farmacevt i tehni~ki
kompetenten personal.
18. Operativnite na~ela za dob-
ra praktika na nabavka na lekovi
treba redovno da se pregleduvaat i
Farmacevtski informator
doteruvaat da odgovaraat na raz-
li~ni bolni~ki uslovi i da gi zado-
voluvaat raste~kite potrebi.
19. Nabavkata na lekovi mora da
bide poddr`ana od cvrsti na~ela za
obezbeduvawe na kvalitet koi }e
onevozmo`at nabavka na lekovi so
slab kvalitet i niven vlez vo siste-
mot. Obezbeduvaweto na soodvetni
uslovi za ~uvawe so cel odr`uvawe
na kvalitetot vo celata veriga na
snabduvawe e mandatorno.
20. Nabavkata na lekovite ne
treba da se odviva vo izolacija, tu-
ku preku proces na izbor baziran na
podatoci vo prira~nicite.
21. Dobrata praktika na nabavka
na lekovi treba da bide poddr`ana
od doverliv informativen sistem
koj obezbeduva to~ni, navremeni i
dostapni informacii.
22. Mora da postoi formalen me-
hanizam koj }e ovozmo`i pristap na
farmacevtot do predvidenite fon-
dovi za nabavka na lekovi za nego-
vite pacienti.
23. Sekoja apteka mora da pose-
duva plan za nabavka vo nepredvi-
deni okolnosti, pri nedostig na le-
kovi i za nabavka na lekovi vo itni
slu~ai.
Tema 2 - Vlijanie vrz
propi{uvaweto na lekovi
24. Bolnicite treba da koristat
sistem na prira~nici za lekovi (lo-
kalen, regionalen i/ili naciona-
len) povrzan so standardnite tera-
pevtski vodi~i, protokoli i tretma-
ni bazirani na najdobriot raspo-
lo`liv dokaz.
25. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da bidat ~lenovi na farmacevt-
skite i terapevtskite komisii so
cel nadyor nad site politiki i pro-
ceduri za upravuvawe so lekovite,
vklu~uvaj}i gi i lekovite vo faza
na ispituvawe.
26. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da ja koristat sekoja mo`nost, na
site nivoa na obuka, da gi obrazuva-
at i sovetuvaat propi{uva~ite na
lekovi za lekovite.
27. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da imaat klu~na uloga vo obrazu-
vaweto i sovetuvaweto na propi{u-
va~ite na lekovi za na~inot na do-
bivawe dokazi za optimalna i sood-
vetna primena na lekovi, vklu~i-
telno i za sledewe na neophodnite
parametri i za prilagoduvawe na
propi{uvaweto na lekovite.
28. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da bidat vklu~eni vo site sferi
na gri`a za pacientot za da vlijaat
prospektivno vrz kolaborativnoto
odlu~uvawe za farmakoterapijata
na pacientot.
29. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da bidat sostaven del na timovi-
te koi redovno gi sledat pacientite
za da pomagaat vo odlu~uvaweto za
farmakoterapijata i sovetuvaat za
klini~ko-farmacevtski gledi{ta i
temi povrzani so bezbednosta na pa-
cientite.
30. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da obezbedat kontinuirana gri`a
so transfer na informacii za far-
makoterapijata na pacientot kako
{to toj se dvi`i niz razli~nite ni-
voa na gri`a.
31. Treba da se razvivaat posle-
diplomski edukativni kursevi so
koi bolni~kite farmacevti bi se
podgotvuvale za kolaborativno pro-
pi{uvawe na lekovite, vklu~itelno
i napatstvija za profesionalna i
pravna opravdanost; ovaa uloga na
bolni~kite farmacevti treba da se
promovira i vo programite na drugi-
te zdravstveni profesionalni ra-
botnici.
Tema 3 - Podgotovka i izdavawe
32. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da obezbedat soodvetni uslovi
za ~uvawe na site lekovi vo bolni-
cite.
33. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da prezemat odgovornost za kon-
trola na lekovite koi se ~uvaat vo
bolnicite.
34. Bolni~kite farmacevti tre- 27
ba da obezbedat lekovie koi se pod-
gotvuvaat vo bolnicite da odgovara-
at na standardite za kvalitet.
35. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da obezbedat podgotovka na in-
jektabilnite miksturi vo apteka so
koristewe na asepti~na tehnika.
36. Toksi~nite lekovi, vklu~i-
telno i citotoksi~nite lekovi tre-
ba da se podgotvuvaat vo uslovi koi
go sveduvaat rizikot od kontamina-
cija na proizvodot i izlo`enost na
personalot od {tetno dejstvo na mi-
nimum.
37. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da go namalat rizikot od medika-
mentozni gre{ki so primena na sis-
temi ili tehnologii bazirani na do-
kaz, kako avtomatsko polnewe po
propi{uvawe, distribucija na edi-
ne~na doza i bar-kod sistemi.
38. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da poddr`at razvoj na politiki
za primena na lekovi koi se donese-
ni vo bolnicite od strana na paci-
entite, vklu~itelno i herbalni i
dietetski dodatoci.
39. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da prezemat odgovornost za ~uva-
we, podgotovka, izdavawe i distri-
bucija na lekovite vo faza na istra-
`uvawe.
40. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da vovedat sistem za sledewe na
lekovite izdadeni od aptekata (na
pr: za da go otpovikaat izdavaweto).
 Farmacevtski informator
Tema 4 - Primena na lekovite
41. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da obezbedat izvorite na infor-
macii neophodni za bezbedna podgo-
tovka i primena na lekovite da bi-
dat dostapni na mestata kade se
obezbeduva gri`ata.
42. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da obezbedat alergiite da bidat
to~no zapi{ani na standardno mes-
to vo dosieto na pacientot i tie da
bidat proveruvani i analizirani
pred primenata na lekovite.
43. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da obezbedat lekovite da bidat
spakuvani i ozna~eni taka {to }e se
ovozmo`i nivna identifikacija i
odr`uvawe na integritetot se do
nivnata primena na individualniot
pacient.
44. Ako lekovite se ozna~eni za
individualen pacient, za da se
obezbedi sigurna primena, treba da
se vklu~at site podatoci, kako na
pr: ime na lekot, patot na primena i,
kade e mo`no, dozata vo masa i volu-
men.
45. ^uvaweto na koncentrirani
elektrolitski proizvodi (pr. kali-
um hlorid i natrium hlorid) i drugi
visokorizi~ni lekovi na oddelot
treba da se zameni so izdavawe na
28 rastvori koi se podgotvuvaat nepos-
redno pred primena ili, dokolku e
neophodno, takvite proizvodi treba
da se jasno ozna~eni i da se ~uvaat
vo posebni ili vo bezbedni zoni.
46. Zdravstvenite rabotnici od-
govorni za primena na injektabilni
lekovi i hemoterapija treba da bi-
dat obu~eni za nivnoto koristewe,
toksi~nost i neophodnite merki na
pretpazlivost.
47. Dozite na hemoterapevticite
i drugi lekovi ozna~eni kako rizi~-
ni (vrz osnova na procenka na rizi-
kot) treba da bidat nezavisno pro-
veruvani vo odnos na originalniot
recept od strana na dvajca zdravs-
tveni rabotnici na mestoto na gri-
`a neposredno pred primena.
48. Farmacevtite treba da obez-
bedat razvoj i primena na strategii
i politiki za spre~uvawe na gre{ki
zaradi pogre{en pat na primena, ka-
ko na pr: ozna~uvawe na intravenski
tubi blizu do mestoto na vmetnuva-
we za da se spre~i prekin na povrzu-
vaweto i koristewe na katetri za
enteralna ishrana koi ne mo`at da
bidat povrzani so intravenski ili
drugi parenteralni linii.
49. Vinka alkaloidite treba da
bidat rastvoreni, idealno vo mini
}esi~ka i/ili golem {pric (za pedi-
jatriski pacienti) i izdavani so
specijalno ozna~eni merki na pret-
pazlivost, so cel da se spre~i slu-
~ajna intratekalna primena.
50. [pricevite za oralna prime-
na treba jasno da se razlikuvaat od
{pricevite za hipodermalna prime-
na so cel da se spre~i injektirawe-
to na enteralni ili oralni lekovi,
osobeno kaj pedijatriskite pacien-
ti.
51. Lekovite za novoroden~iwa i
pedijatriski pacienti, koi komerci-
jalno ne se na raspolagawe, treba da
bidat podgotvuvani vo bolni~kata
apteka.
52. Standardnite koncentracii
na lekovite treba da bidat utvrdu-
vani, nabavuvani i podgotvuvani za
site pacienti, a osobeno za pedijat-
riskite pacienti, novoroden~iwata
i kriti~no-bolnite pacienti.
53. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da bidat odgovorni za opredelu-
vawe na lekovite koi }e se ~uvaat
vo bolni~kite oddeli i za standar-
dizacija na ~uvaweto i rakuvaweto
so lekovite vo bolni~kite oddeli.
54. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da razvivaat ednostavni prista-
pi, bazirani na pravila, za podobru-
vawe na bezbednosta na pacientot;
na primer koga e potreben pogolem
broj na dozni edinici za da se pri-
meni dozata (pove}e od dve tableti,
vijali i dr.), receptot treba da se
verificira pred primenata.
55. Bolni~kite farmacevti tre-
ba da obezbedat razvoj na strategii
za obezbeduvawe na kvalitet na
primena na lekovite, vklu~itelno i
koristewe na metodologija na nab-
quduvawe so cel da se otkrijat
gre{kite i da se odredat priorite-
tite za podobruvawe.
56. Procesot na primena na leko-
vite treba da bide dizajniran taka
{to }e se otstranat ~ekorite na
propi{uvawe pome|u originalniot
recept i zapisot za primena na le-
kovite.
Tema 5 - Nabquduvawe (monito-
ring) na farmakoterapijata
57. Treba da se vospostavi i odr-
`uva sistem za izvestuvawe za neis-
pravni lekovi, za da se ovozmo`i
nabquduvawe i za da se prezemat
neophodni aktivnosti za namaluva-
we na identifikuvanite rizici. Iz-
ve{taite za neispravnite lekovi i
supstandardnite lekovi treba da se
ispra}aat do regionalnite ili na-
cionalnite programi za izvestuva-
we za farmakovigilansa, dokolku
postojat.
58. Treba da se vospostavi i odr-
`uva sistem za izvestuvawe za nesa-
kanite dejstva na lekovite i da se
prezemat neophodni aktivnosti za
namaluvawe na identifikuvanite
rizici. Izve{taite za nesakanite
dejstva treba da se ispra}aat do re-
gionalnite ili nacionalnite prog-
Aktuelno
rami za izvestuvawe za farmakovi-
gilansa, dokolku postojat.
59. Treba da se vospostavi i odr-
`uva sistem za izvestuvawe za
gre{ki vo farmakoterapijata i da
se prezemat neophodni aktivnosti
za namaluvawe na identifikuvani-
te rizici. Izve{taite za gre{ki vo
farmakoterapijata treba da se is-
pra}aat do regionalnite ili nacio-
nalnite programi za izvestuvawe za
gre{ki vo farmakoterapijata, do-
kolku postojat.
60. Bolni~kata praktika na far-
makoterapija treba da podle`i na
kontinuirano samoocenuvawe, a po-
datocite analizirani vnatre{no i
sporeduvani so najdobrite praktiki
vo drugi institucii, so cel da se po-
dobri bezbednosta, klini~kata i
ekonomskata efikasnost.
61. Bolni~kata praktika na far-
makoterapija treba redovno da se
ocenuva od strana na nadvore{na
akreditirana programa za ocenka na
kvalitetot. Bolnicite treba da re-
agiraat na izve{taite podgotveni
od strana na redovnite nadvore{ni
inspekcii za ocenka na kvalitetot
so cel da se podobri kvalitetot i
bezbednosta na nivnite praktiki.
62. Klini~kite intervencii na
farmacevtite treba da bidat vnese-
ni vo dosieto na pacientot. Ovie po-
datoci treba redovno da se analizi-
raat so cel da se podobri kvalite-
tot i bezbednosta na farmakotera-
pijata.
63. Treba da se koristat inici-
ra~ki alatki za da se obezbedat
kvantitativni podatoci za nesakani
pojavi na lekovite vo bolnicite.
Ovie podatoci treba redovno da se
pregleduvaat so cel da se podobri
kvalitetot i bezbednosta na farma-
koterapijata.
64. So cel optimizacija na isho-
dot od farmakoterapijata, treba da
se koristat sovremeni klini~ko-
farmacevtski uslugi za upravuvawe
so farmakoterapijata. Izleznite
podatoci od vakvite programi treba
redovno da se pregleduvaat i koris-
tat za podobruvawe na kvalitetot i
bezbednosta na farmakoterapijata.
Primerite vklu~uvaat upravuvawe
so antikoagulantnata terapija, an-
timikrobnata terapija i nabquduva-
we na koncentraciite na lekovite.
Tema 6 - ^ove~ki resursi
i obuka
65. Na nacionalno nivo, zdravs-
tvenite vlasti treba da gi obedinat
akcionerite vo zaedni~ko razviva-
we na planovi, bazirani na dokaz,
za ~ove~kite resursi vo bolni~kite
apteki, podredeni da gi zadovolat
zdravstvenite potrebi i priorite-
tite vo javnite i privatnite sekto-
Aktuelno
ri koi go optimiziraat definitiv-
niot ishod od lekuvaweto na paci-
entot.
66. Klu~nite akcioneri treba da
obezbedat obrazovanieto, obukata,
kompetentnosta, obemot i kapacite-
tot na personalot da soodvetstvuva-
at na nivoata, pokrienosta, celite,
obemot i odgovornosta na site kadri
koi obezbeduvaat farmacevtski us-
lugi.
67. Planovite za ~ove~ki resur-
si vo bolni~kite apteki treba da gi
opfatat site kadri i da se povrzani
so zdravstvenite celi. Ovie plano-
vi treba da gi opi{uvaat strategii-
te za obrazovanie i obuka na ~ove~-
kite resursi, regrutirawe i zadr`u-
vawe, razvivawe na kompetentnost,
nagraduvawe (plata) i napreduvawe
vo karierata, politikite koi ja tre-
tiraat polovata zastapenost, pra-
vednoto otpu{tawe i rasporeduva-
we, upravuvaweto, i ulogata i odgo-
vornosta na akcionerite za primena
na ovie strageii.
68. Bolnicite treba da odr`uva-
at informativni sistemi za ~ove~-
ki resursi koi sodr`at osnovni po-
datoci za planirawe, obu~uvawe,
procenka i poddr{ka na rabotnata
sila. Podatocite treba da bidat
klasificirani na nacionalno nivo
so cel da se podobrat strategiite za
~ove~kite resursi.
69. Zdravstvenite vlasti, eduka-
torite, profesionalnite zdru`eni-
ja i rabotodavcite treba da uka`u-
vaat na nedostig od ~ove~ki resursi
preku odr`livi strategii za obez-
beduvawe ~ove~ki resursi, regruti-
rawe i zadr`uvawe, posebno vo ru-
ralnite i oddale~enite oblasti.
70. Programite za obuka na apte-
karskiot personal so sredno nivo
na obrazovanie (tehni~ari ili sli~-
no) treba da bidat formalizirani
na nacionalno nivo, harmonizirani
i akreditirani za ostvaruvawe na
definiranite nadle`nosti vo ram-
kite na definiraniot obem na apte-
karskata praktika.
71. Bolni~kite politiki za ~o-
ve~ki resursi treba da bidat zasno-
vani na eti~ki principi, ednakvi
mo`nosti i ~ovekovi prava i da bi-
dat vo soglasnost so regulativata
za rabotni odnosi, i vodi~ite i
standardite za bolni~ko-farma-
cevtskata praktika.
72. Nivoata na praktika i dopol-
nitelnite barawa za kompetentnost
treba da bidat definirani i redov-
no ocenuvani na nacionalno nivo za
da se oformi ramka na nadle`nosti
za site kadri.
73. Bolnicite treba da koristat
nacionalno prifatena ramka na
nadle`nosti za da se procenat in-
dividualnite potrebi i karakteris-
Farmacevtski informator
tiki za obuka.
74. Prazninite vo evidencijata
na ~ove~kite resursi vo bolni~kite
apteki treba da se otkrivaat i ime-
nuvaat preku programa za strate{ki
istra`uvawa.
Site konsenzualno izglasani iz-
javi (koi vo me|uvreme dopolnitel-
no tehni~ki i jazi~no se obrabotuva-
at t.{. nivniot broj ne e finalen),
zaedno so literaturniot pregled
baziran na dokazi koj gi poddr`uva
izjavite, }e bidat objaveni na po~e-
tokot na 2009 god. vo specijalniot
dodatok na American Journal of He-
alth-system Pharmacy so sloboden
pristap preku veb-stranicata na
spisanieto. Vo me|uvreme od strana
na rabotnite grupi bea napraveni
odredeni izmeni koi vklu~uvaat:
(a) Dopolnuvawe na glavnite iz-
javi:
"Bolni~kite farmacevti, so ov-
lastuvawe za procesot na primena
na lekovite, se ovlasteni i za izbo-
rot i koristeweto na medicinski
pomagala kako na pr. infuziski se-
tovi, infuziski pumpi i kompjuter-
ski kontrolirani kabineti";
"Bolni~kite farmacevti treba
da ja nabquduvaat farmakoterapija-
ta na pacientot (dnevno ili sekoga{
koga e napravena izmena) so cel da
obezbedat bezbedna i soodvetna
primena za pacientot i optimalen
ishod. Vo sredina ograni~ena so ka-
pacitet koja onevozmo`uva nabqu-
duvawe na site pacienti koi koris-
tat farmakoterapija bi trebalo da
se vospostavat kriteriumi za izbor
Literatura
American College of Clinical Pharmacy. The
definition of Clinical Pharmacy, Pharmacothe-
rapy, 2008, 28 (6): 816-817.
Bates, D.W. Using information technology to
reduce rates of medication errors in hospitals,
British Medical Journal, 2000, 320: 788-91.
Blix, H.S., Viktil, K.K., Moger, T.A. and Reik-
vam, A. Characteristics of drug-related problems
discussed by hospital pharmacists in multidiscip-
linary teams, Pharm World Sci, 2006, 28 (3) 115-
180.
Callreus, T. On Pharmaceutical Risk Minimi-
zation, Drug Safety, 2008, 31 (9) 737-724.
Dean, B., Chachter, M., Vincent, C. and Bar-
ber, N. Prescribing errors in hospital inpatients:
their incidence and clinical significance, Quality
and Safety in Health Care, 2002, 11:340-4.
Fijn, R., Engels, S.A., Brouwers, J.R., Kna-
ap, R.J. and De Jong-Van den Berg, L. T. Dutch
hospital drug formularies: pharmacotherapeutic
variation and conservatism, but concurrence with
national pharmacotherapeutic guidelines, British
Journal of Clinical Pharmacology, 2000, 49: 254-
63.
Gallego, G., Taylor, S. J. and Brien J.E. Pro-
vision of pharmaceuticals in Australian hospitals:
equity of access? Pharm World Sci, 2007, 29 (2)
47-50.
Gerdemann, A., Griese, N. and Schulz, M.,
Pharmacy interns on the ward-a pilot study.
Pharm World Sci, 2007, 29 (1) 34-38.
Green, C.F., Motrram, D.R., Rowe, H. and
Brown, A. Adverse drug reaction monitoring by
na pacientite koi }e podle`at na
nabquduvawe";
"Bolni~kite farmacevti treba
da gi obrazuvaat pacientite za so-
odvetno koristewe na lekovite".
(b) Modificirawe na izjavite:
Izjavite 15 i 18 se kombinirani
vo edna izjava: "Operativnite na~e-
la za dobra praktika na nabavka na
lekovi treba redovno da se pregle-
duvaat i doteruvaat, da odgovaraat
na razli~ni uslovi i da gi zadovo-
luvaat raste~kite potrebi na najso-
odveten i najekonomi~en na~in".
Izjavite 26 i 27 se kombiniraat:
"Bolni~kite farmacevti treba da
imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto
na propi{uva~ite na lekovi, na site
nivoa na obuka, za pristapot do do-
kazite i dokazite neophodni za op-
timalna i soodvetna primena na le-
kovite, vklu~itelno i za sledewe
na neophodnite parametri i za sood-
vetno prilagoduvawe na propi{uva-
weto na lekovite".
Izjavata 33 e modificirana:
"Bolni~kite farmacevti treba da
prezemat odgovornost za soodvetno
ozna~uvawe i kontrola na lekovite
~uvani vo bolnicata".
Pove}e informacii za Global-
nata konferencija mo`at da se naj-
dat na konferenciskata veb-strani- 29
ca: www.fip.org/lobalhosp.
Podgotvil:
Docent d-r Kristina Mladenovska,
Farmacevtski fakultet Skopje
United Kingdom hospital pharmacy departments:
impact on the introduction of “yellow card” repor-
ting for pharmacists, International Journal of
Pharmacy Practice, 1999, 7:238-46.
Hudson, S. Hospital pharmacies in Regula-
ting pharmaceutical in Europe: striving for effici-
ency, equity and quality, Ed. Mossialos E., Mra-
zek M., Walley T. Open University Press, Berk-
shire, England, 2004, pp. 213-226.
Kelly, J., Forrest, F. and Hudson, S. A pati-
ent-held medication record and a patient medica-
tion profile to support the continuity of acute can-
cer care, International Journal of Pharmacy Prac-
tice, 2001, 9(suppl):R40.et al., 2001
Layton, M.R., Sritanyarat, W., Chadbun-
chachai, S. and Wertheimer, A. I. Sources of in-
formation for new drugs among physicians in
Thailand, Pharm World Sci, 2007, 29:619-627.
Prot-Labarthe, S., Busseires, J.F., Brion, F.
and Bourdon, O. Comparison of hospital phar-
macy practice in France and Canada: can diffe-
rent practice perspectives complement each ot-
her, Pharm World Sci, 2007, 29 (5) 526-533.
Tan, L.E., Day, R.O. and Brien, J.E. Prioriti-
sing drug and therapeutic committee (DTC) deci-
sions: a national survey, Pharm World Sci, 2007,
29 (2) 90-96.
UK Audit Commission, Spoon full of sugar:
Medicines Management in NHS Hospitals. Lon-
don: Audit Commission, 2001.
Wright, J., Emerson, A., Stephens, M. and
Lennan, E., Hospital inpatient self-administration
of medicine programmes: a critical literature revi-
ew, Pharm World Sci, 2006, 28 (3) 115-180.
www.fip.org/lobalhosp
 Farmacevtski informator
Farmacevtska poddr{ka na zaklu~ocite
na Izve{tajot za zdravjeto vo svetot
S ekoja godina, Svetskata zdravs-
tvena organizacija (SZO) izdava
Izve{taj za zdravjeto vo svetot so
razli~na tema vo fokusot. Izdanieto
od 2008 godina ja potencira ulogata
na Primarnata zdravstvena za{tita,
kako glaven faktor vo dostignuvawe-
to na univerzalen pristap, ednakvost
i socijalna pravdina, vo odnos na
zdravjeto i zdravstvenata za{tita.
Ovoj izve{taj, isto taka gi nagla-
suva ~etirite razli~ni podra~ja za
reforma, kade zaedni~ka cel e :
1) postignuvawe na univerzalen
pristap i socijalna za{tita zaradi
podobruvawe na zdravstvenata ed-
nakvost;
2) reorganizirawe na isporakata
na uslugi pome|u potrebite i o~ekuva-
wata na lu|eto;
3) obezbeduvawe na zaednici so
podobro zdravje preku podobreni jav-
ni politiki;
4) remodelirawe na liderstvoto
vo zdravstvoto preku zgolemena efi-
kasnost na Vladata i aktivno u~estvo
na glavnite u~esnici (stejkholderi).
Farmacevtite go poka`aa ne samo
sopstveniot interes, tuku i nivnata
30 posvetenost na ovie ~etiri glavni ob-
lasti za zdravstvena reforma, preku:
1 Zgolemuvawe na univerzalniot
pristap i socijalnata za{tita
zaradi podobruvawe na ednakvosta
vo zdravstvenata za{tita.
Ovozmo`uvaj}i pristap na site
lu|e do aptekite, kade mo`e da se do-
bie profesionalno sovetuvawe, bez
zaka`uvawe, farmacevtite i nivnite
timovi pridonesuvaat za zgolemuva-
we na zdravstvenata ednakvost. Mno-
gu nezavisni studii uka`uvaat deka
farmacevtite imaat pozitivno vlija-
nie vrz zdravjeto preku obezbeduva-
we na ubedlivi i {tedlivi na~ini na
pristapuvawe kon zdravstveniot sis-
tem.
2 Reorganizirawe na isporakata
na uslugi pome|u potrebite i
o~ekuvawata na lu|eto.
Farmacevtite se prvi od zdravs-
tvenite profesionalci, vo odnos na
opredeleni visoko razvieni i inova-
tivni podra~ja na uslugi kon pacien-
tite, a koi se odnesuvaat i na posto-
e~kite i na idnite zdravstveni pot-
rebi.
Preku mnogu inovativni uslugi,
farmacevtite ja demonstriraa spo-
sobnosta za pridonesuvawe kon zna-
~itelni podobruvawa vo zdravstvoto.
Ovie uslugi se odnesuvaat kon glav-
nite trendovi vo zdravstvoto i pot-
rebite na zdravstvenite sistemi, ka-
ko {to se streeweto na populacijata,
zgolemena polimedikacija, nedostig
od zdravstveni profesionalci i zgo-
lemeni tro{oci vo zdravstvenata
za{tita.
Sledat nekolku primeri na novi
uslugi razvieni od farmacevtite vo
svetot:
z Promocija na zdravstvenata
za{tita i upravuvaweto so zdravs-
tvenite rizici zaradi podobruvawe
na zdravjeto i blagosostojbata na pa-
cientite i reducirawe na potrebata
od upotreba na lekovi i ostanati pos-
kapi zdravstveni uslugi: dokazite
uka`uvaat pozitivni rezultati {to
proizleguvaat od programite na far-
macevtite vo skriningot na rizik
faktorite za kardiovaskularnite za-
boluvawa, osteoporozata, odnosno
kancerot na dojkata, kako i poddr{ka
vo otka`uvaweto od pu{eweto cigari
i upravuvaweto (menaxmentot) na
debelinata. Farmacevtite, isto taka,
ja poka`aa svojata efikasnost vo pre-
vencijata na prenesuvaweto na in-
fekciite, kako i vo zloupotrebata na
lekovite preku metadonskata progra-
ma.
z Identifikacija, prevencija i
upravuvawe so problemite pri upot-
rebata na lekovite i minimizirawe
na nesakanite reakcii na lekovite:
preku razvojot na konceptot za far-
macevtska gri`a, nesakanite efekti
na lekovite i problemite povrzani
so lekovite, se namaluvaat vo zemjite
kade {to ovie uslugi se obezbeduva-
at. Vo ovaa grupa na aktivnosti na
farmacevtite se vklu~eni i preven-
cijata i menaxmentot so problemite
na lekovite so status lek - na-recept,
kako i onie so status lek-bez-recept.
Podatocite uka`uvaat deka farma-
cevtite se sposobni da detektiraat
~etiri problemi na sto recepti, i da
mu sugeriraat na lekarot soodvetno
re{enie.
z Podobruvawe na rezultatite na
zdravstvenata za{tita preku najdob-
ra mo`na upotreba na lekovite, vklu-
~uvaj}i podobro pridr`uvawe kon te-
rapevtskite protokoli (re`imi): pre-
ku intervencii na farmacevtite, pa-
cientite podobro se pridr`uvaat kon
propi{anata terapija, {to rezultira
so benefit od optimalnite rezultati
od nivnata medikacija. Vklu~uvaweto
na farmacevtite vo menaxmentot na
zaboluvawa kako {to se astma, srce-
vi bolesti i hipertenzija, kako i pa-
cienti so renalna transplantacija,
demonstriraat podobreno pridr`uva-
we na pacientot i podobri rezultati.
Kako posledica od vakvite aktivnos-
ti, postoi dovolno silen dokaz deka
farmacevtskite intervencii go nama-
luvaat brojot na bolni~kite denovi,
Aktuelno
kako i brojot i tro{ocite od upotre-
benite lekovi.
3 Obezbeduvawe na zaednici so
podobro zdravje preku podobre-
ni javni politiki
Dobro definirana sorabotka na
lokalno nivo pome|u farmacevtite i
ostanatite zdravstveni profesio-
nalci (vklu~itelno i lekarite) dove-
de do namaluvawe na brojot na recep-
ti i do namaluvawe na cenite na le-
kovite, kako i do podobruvawe na so-
odvetnosta na propi{anite lekovi.
Farmacevtite veruvaat deka po-
dobra sorabotka pome|u zdravstveni-
te profesionalci, vo sodejstvo so
praktiki-bazirani-na-dokazi mo`e
da pomogne vo obezbeduvaweto na poz-
dravi zaednici.
Pome|u nivnata odgovornost vo
obezbeduvawe na odr`livi zdravs-
tveni sitemi, postojat cvrsti dokazi
deka farmacevtite se glavni u~esni-
ci (stejkholderi) vo namaluvaweto na
tro{ocite na zdravstvenata za{tita
preku podobruvawe na o~ekuvanite
rezultati na pacientot, podobruvawe
na bezbednosta na lekovite i namalu-
vawe na upotrebata na nepotrebnite
lekovi.
Kako primer, se naveduvaat prog-
ramite za menaxment na bolestite vo
aptekite od javen tip, kade vo oprede-
leni slu~ai mese~nite za{tedi na
medicinskite tro{oci iznesuvale od
143,95 SAD$ do 293,39 SAD$ po paci-
ent. Sli~no na ova, farmacevtskata
gri`a, isto taka, poka`uva efekti na
ekonomska isplativnost: dokolku
programite na farmacevtskata gri`a
bile potpolno implementirani vo
SAD, negativnite rezultati od leko-
vite mo`ele da bidat reducirani za
53-63% i da se za{tedat 45,6 milijar-
di SAD$ kako direktni tro{oci na
zdravstvenata za{tita.
4 Remodelirawe na liderstvoto
vo zdravstvoto preku aktivno
u~estvo na glavnite u~esnici (stej-
kholderi), {to vodi kon zgolemena
efikasnost na Vladata poddr`ano
od SZO.
Ne samo {to farmacevtite se sog-
lasni so ovie bazi~ni principi, no
kako glavni u~esnici vo zdravstvoto,
tie se podgotveni i posveteni- preku
rabotata na nacionalnite asocijacii
i pretstaveni preku Me|unarodnata
federacija na farmacevti- FIP- da
aktivno gi poddr`uvaat vladinite
politiki {to ja odr`uvaat krajnata
cel za podobruvawe na zdravjeto na
pacientite vo celosen fokus.
Prevod:
mr. farm. spec. Minov Mihail,
Aktuelno Farmacevtski informator

Trkalezna masa:
Politika na ceni na lekovi
Vo organizacija na Minis-
terstvoto za zdravstvo na Re-
publika Makedonija (MZ)-Proek-
tna edinica za koordinacija, na
13 noemvri 2008 godina (~etvr-
tok) vo Hotelot "Aleksandar pa-
las" od 10 do 13 ~asot se odr`a
trkalezna masa na tema: "Poli-
tika na ceni na lekov".
Na rabotilnicata u~estvuvaa
ministerot za zdravstvo d-r Bu-
jar Osmani, zamenik-ministerot
i glaven koordinator na proek-
tot za Upravuvawe so zdravstve-
niot sektor, prof. d-r Vladimir
Popovski, direktorite na Fon-
dot za zdravstveno osiguruvawe,
\or|i Trenkoski i Janez Jelni-
na rabotilnicata se soglasija
deka za da se postigne adekvat-
na transparentnost i legalna
ramka na politikite na cenite
na lekovi, potrebno e precizno
definirawe i regulirawe vo 31
forma na podzakonski akti i
pravilnici.
Me|u drugoto, be{e prepora-
~ano deka treba da se inicira
set na kriteriumi i standardi
za postavuvawe na legalna ram-
ka i razvoj na metodologija, so
cel soodvetna implementacija
na politikata na ceni na lekovi
vo R. Makedonija.

Prezemeno od
http://www.moh-hsmp.gov.mk/index.php

kar, kako i pretstavnici od Far-

macevtskata komora, Farma-
cevtskiot fakultet i od Minis-
terstvoto za zdravstvo (Biro za
lekovi) i FZOM.
Pokaneti gosti i prezenteri
od stranstvo bea: Vesna Koblar,
zamenik-direktor na Agencijata
za lekovi, d-r Ton~i Buble, od
Institutot za zdravstveno osi-
guruvawe od Hrvatska i Stanis-
lav Primo`i~ od Agencijata za
lekovi na R. Slovenija.
Na rabotilnicata se otvori
diskusija za definirawe i utvr-
duvawe na adekvatna politika
na ceni na lekovi. U~esnicite
 Farmacevtski informator
2009 Kalendar

32
Komercijalen tekst
Naskoro najmoderna
fabrika vo Evropa
Po~ituvani
Imam zadovolstvo da Ve
izvestam deka denes, 12 fev-
ruari 2008 godina, Galenika
AD oficijalno potpi{a Dogo-
vor za finansirawe na iz-
gradba na fabrika za cvrsti
farmacevtski proizvodi,
vredna 46 milioni evra. Dogo-
vorot za kreditirawe na taa
investicija Galenika AD go
potpi{a so Unikredit banka -
Belgrad i Banka Intesa - Bel-
grad.
Potsetuvame deka Galenika
AD neodamna na 21.12.2007
god. go potpi{a dogovorot za
izgradba na nova fabrika za
cvrsti farmacevtski proiz-
vodi so italijanskata firma
IMA Italy kako izveduva~. Ovaa
fabrika }e bide edna od naj-
modernite fabriki za proiz-
vodstvo na vakvi preparati vo
svetot, }e se prostira na 9000
m2, }e ima kapacitet od 2 mi-
lijardi i 100 milioni kapsuli
na godi{no nivo so rabota vo
dve smeni i }e gi ispolnuva
najvisokite evropski i svet-
ski standardi koi va`at za
farmacevtskata industrija.
So ova obra}awe generalniot
direktor na Galenika go odbele-
`a po~etokot na rabotite na naj-
sovremenata fabrika za cvrsti
farmacevtski proizvodi vo re-
gionot i edna od najmodernite
vo Evropa, koja }e bide otvorena
slednata godina vo Belgrad.
Farmacevtski informator
Stanuva zbor za investicija na
Galenika AD, vode~ka farma-
cevtska ku}a vo Srbija, koja iz-
nesuva 46 milioni evra i pret-
stavuva najgolemo vlo`uvawe vo
proizvodstveni kapaciteti vo
minatata i ovaa godina vo Srbi-
ja.
Taa investicija e samo eden
od pokazatelite deka Galenika
uspe{no se izbori so nasledeni-
te problemi, se stabilizira i go
unapredi raboteweto, go prome-
ni razvojniot tek i ostvari za-
vidni rezultati vo poslednite
dve godini. Sprema rezultatite
vo 2005 godina, proglasena e za
najuspe{na kompanija vo Srbija,
a dve godini podona od London
se vrati so zlatna "Kruna na kva-
litetot". Za kratko vreme Gale-
nika dobi pove}e nagradi i pos-
tigna rezultat kakov {to nema-
{e po devedesetite i prvite go-
dini od ovoj vek. Posebno sme
gordi na realizacijata vo iz-
gradbata na novata fabrika za
cvrsti farmacevtski proizvodi.
Galenika vo septemvri 2009 god.
}e ja otvori novata fabrika, ed-
na od najmodernite vo Evropa.
Toa e prv ~ekor vo investiciite.
Planirame da vlo`uvame i vo
fabrika za polute~ni i te~ni
farmacevtski proizvodi. So toa
i niz odredeni korekcii bi bila
zaokru`ena, prakti~no, nova
farmacevtska kompanija koja bi
gi zadovoluvala najmodernite
standardi na svetsko nivo, izja-
vuva g. Aleksandar Pravdi}, ge-
neralen direktor na Galenika.
U~estvoto na Galenika na pa-
zarot vo zemjite od okolinata se
dvi`i okolu 30 procenti, a za
tri godini vkupniot izvoz e zgo-
lemen blizu 100 procenti.
Najgolemoto u~estvo e vo Bos-
na i Hercegovina, Republika
Srpska i Makedonija. Zastapeni
sme vo Romanija i drugi zemji, no
tamu na{eto u~estvo e zna~itel-
no pomalo. Rabotime so zemjite
od porane{niot SSSR, otvorame
pazari vo Afrika, na Bliskiot i
Dale~niot Istok. Minatata godi-
na go osvoivme pazarot vo Libi-
ja, a ovaa godina o~ekuvame toa
da bidat Nigerija, Kongo, Mongo-
lija, Azerbejxan... Toa se zemji so
golem broj na `iteli i pretsta-
vuvaat mnogu privle~ni pazari,
objasnuva Pravdi}.
Galenika ima 2800 vraboteni,
62 godini tradicija, kvalitet na
svoite proizvodi i edinstvena
na prostorot od porane{na Ju-
goslavija ima Institut za far-
macija, dobar istra`uva~ki raz-
voen sektor i logistika.
Koga taka gledame, mo`e da
ka`eme deka Galenika e dr`ava
vo malo i toa rezultira{e so iz-
vonreden kvalitet na proizvo-
dite, dobrite programi, razvoj
na novi preparati. Postoe~kata 33
organizacija sekoga{ ja prilago-
duvame kon barawata i dvi`e-
weto na pazarot i naukata. Na-
{ite kadri imaat postojana edu-
kacija vo odredeni specijaliza-
cii. Toa e korporativna timska
rabota koja dobro se poka`a i
dade egzaktni rezultati. Vo ra-
botnata strategija toa ni e edna
od osnovnite to~ki koi gi negu-
vame, sledime i usovr{uvame,
veli Pravdi}.
Asortiman so pove}e
od 250 proizvodi
Asortimanot na Galenika op-
fa}a pove}e od 250 proizvodi so
koi gi opfa}a re~isi site grupi
na lekovi, dietetski preparati,
stomatolo{ki i veterinarni
proizvodi. Vo paletata lekovi
na Galenika antibioticite ima-
at najzna~ajno mesto. Prvoto {i-
{ence penicilin e proizvedeno
1949 god. Pred toa osvoeno pro-
izvodstvo na penicilin imale
samo SAD. Anglija i Francija.
Denes vo svoeto portfolio Ga-
lenika ima i antibiotici od no-
vata generaciaj koi se efikasni
i selektivni.
 Farmacevtski informator Komercijalen tekst

34
Galenika
i Belgrad
stanuvaat
tradicija
koja trae
Po zimskite meseci na miruva-
we, rabotewe i eden vid monoto-
nija, proletta predizvika novi
emocii, novi `elbi. Né predizvi-
ka i nas, vo maj, so idejata za nova
poseta na Galenika i Belgrad,
prodol`uvaj}i ja po~etnata ideja
za realizirawe pove}e rabotni
poseti od Makedonija.
I ovoj pat dru`eweto vo rabot-
ni uslovi i vo uslovi na ve~erni
prijatni migovi na plovidbata po
Sava i Dunav, ostavija neizbri{-
livi spomeni na edno prijatel-
stvo koe e tradicija u{te od godi-
nite koga me|u nas nema{e grani-
ci.
Sekako deka sekoja poseta no-
si svoi osobenosti, svoi posebni
slu~uvawa i nikoga{ dve ne mo-
`at da bidat isti. Taka be{e i
ovoj pat.
Taka }e bide i vo idnina.
Komercijalen tekst Farmacevtski informator

35
 Farmacevtski informator Komercijalen tekst

“TRI VA@NI
PRI^INI ZA
OLIGOGAL”. . .
... be{e nasloveno preda-
vaweto za farmacevtite vo
ramkite na odr`anoto Godi{-
no sobranie na Farmacevtsko-
to dru{tvo na R. Makedonija
na krajot na maj, vo Struga.
36 Pritoa, izlegovme od kli{e-
to na 45-minutno predavawe
vo zatvoren prostor i ja isko-
ristivme nepovtorlivata uba-
vina na Ohridskoto Ezero za
organizirawe predavawe na
brod so site propratni uslovi
za kvalitetna prezentacija.
Na toj na~in go spoivme
ubavoto i korisnoto. Vo ram-
kite na na{ata predvideni
marketing aktivnosti go rea-
liziravme predavaweto za
Oligogal koj stanuva paleta:
Se, Cr, Fe, a so svoite osobi-
ni i deluvawe stanuvaat
pridru`ni proizvodi na os-
novnata medikamentozna te-
rapija, stanuvaat del od zdra-
va hrana, izvor na energija,
dopolnuvawe na ishranata so
vitamini i minerali, kako i
prevencija vo za{titata od
odredeni bolesti. Toa be{e
korisnoto.
Dru`eweto, plovidbata po
Ohridskoto Ezero, posetata i
sodr`inskiot sostav na Zaum,
be{e ona {to go narekuvame:
ubavoto. Tekstot toa ne mo`e
da go dolovi, zatoa slikite
neka go ilustriraat nasta-
not.
Aktuelno
DEKLARACIJA za vlijanieto na farmacevtite
vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto
Evropskiot forum na Farmacevtskite asocijacii, EURO-FARM Forumot, na 17. Godi{no sobranie ja donese Dek-
laracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. Deklaracijata e bazirana na
Povelbata od Talin: Zdravstveni sistemi za zdravje i blagosostojba, SZO, regionalna kancelarija za Evropa, 2008,
kako i Standardite za kvalitet na farmacevtskite uslugi, Dobra farmacevtska praktika, FIP, 1997.
Deklaracijata uka`uva deka farmacevtite, kako del od
zdravstvenite sistemi vo Evropa, pridonesuvaat vo podobruva-
weto na zdravjeto i blagosostojbata.
Deklaracijata go potvrduva i priznava slednovo:
z Zdravstvenite sistemi podrazbiraat mnogu pove}e otkolku
samo zdravstvena za{tita, odnosno gi vklu~uvaat i prevencijata
na bolestite, promocijata na zdravjeto, kako i naporite da se
vlijae vrz ostanatite zdravstveni profesionalci vo potencira-
weto na spomenatite zdravstveni segmenti
z Site zemji od Evropa se soo~uvaat so razli~ni zdravstve-
ni predizvici, vo kontekst na demografskite ili epidemiolo{-
kite promeni, prodlabo~uvawe na socioekonomskite razliki, og-
rani~eni resursi, tehnolo{ki razvoj i zgolemuvawe na o~ekuva-
wata
z Zdravstvenite sistemi {to dobro funkcioniraat se esen-
cijalni vo podobruvaweto na zdravjeto
z Unikatnata uloga na farmacevtite vo primarnata i sekun-
darnata zdravstvena za{tita, mora da bide posvetena kon podob-
ruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto
z Ova e kontinuiran proces kade mnogu farmacevti se ve}e
posveteni na podobruvawe na zdravjeto vo nivnite regioni i de-
ka praktikata na sorabotka, zaedno so drugite zdravstveni pro-
fesionalci, gi zgolemuva vrednostite na planiranite rezultati
Zaklu~ok od Deklaracijata od Helsinki: Farmacevtite i
Javnoto zdravstvo, 2003, kako i ostanatite dokumenti i publika-
cii od SZO i EURO-FARM Forumot, vo odnos na ulogata na far-
macevtot.
Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruva-
weto na zdravjeto na lu|eto, e posvetena na :
z Promocija na zaedni~ki vrednosti na solidarnost, ednak-
vost i u~estvo preku farmacevtskite politiki, alokacijata na
resursi i ostanatite aktivnosti, osiguruvaj}i deka potrebnoto
vnimanie e obezbedeno kon siroma{nite lu|e i drugite vulnera-
bilni grupi na gra|ani
z Investirawe vo farmacevtskite sistemi i pottiknuvawe
na investiraweto pome|u sektorite {to imaat vlijanie vrz
zdravjeto, preku intervenciite na farmacevtite, upotrebuvaj}i
dokazi za povrzanosta me|u socioekonomskiot razvoj i zdravjeto
preku farmacevtskite intervencii
z Promovirawe na transparentnost i odgovornost vo per-
formansite na farmacevtskiot sistem zaradi postignuvawe na
merlivi rezultati
z Adaptirawe na farmacevtskite sistemi kon pogolemo raz-
birawe na potrebite, barawata i o~ekuvawata na lu|eto, so ed-
novremeno priznavawe na nivnite prava i odgovornosti, so ogled
na nivnoto li~no zdravje preku intervenciite na farmacevtite
z Pottiknuvawe na me|udr`avnoto u~ewe i sorabotka vo od-
nos na dizajnot i implementacijata na reformite na farmacevt-
skiot sistem, na nacionalno i nadnacionalno nivo
z Osiguruvawe deka farmacevtskite sistemi se izgotveni i
sposobni da odgovorat na krizite i deka farmacevtite sorabotu-
vaat edni so drugi, kako i so ostanatite zdravstveni profesio-
nalci vo stapuvaweto vo sila na Me|unarodnite zdravstveni re-
gulativni propisi
Povikuvawe na nacionalnite farmacevtski asocijacii {to
rabotat vo ramkite na svoite odgovornosti za:
1. Da se vrednuva i da se stremi kon ovozmo`uvawe na obez-
beduvawe na kvalitetni farmacevtski uslugi za site, a posebno
za vulnerabilnite grupi, kako odgovor na nivnite potrebi, kako
i ovozmo`uvawe na lu|eto da pravat izbori za zdraviot na~in na
`ivot.
2. Da se obezbedi pristap kon kvalitetna farmacevtska gri-
`a zasnovana vrz najdobrite dostapni dokazi na medicinskata i
farmacevtskata nauka, kako i upotreba na najsoodvetnata tehno-
logija za obezbeduvawe na podobrena efikasnost i bezbednost
na samiot pacient.
3. Da se obezbedi vrska pome|u individualniot pacient i
Farmacevtski informator
farmacevtot, bazirana na po~it kon privatnosta, dostoinstvoto
i doverlivosta.
4. Da se obezbedi platforma za povrzuvawe na farmacevt-
skite uslugi so zaednicite i semejstvata, kako i za intersektor-
ska i interprofesionalna sorabotka i promocija na zdravjeto
zaradi obezbeduvawe na efikasna farmacevtska gri`a.
5. Da se integriraat naso~enite programi spored specifi~ni
zaboluvawa vo postoe~kite strukturi i uslugi, zaradi obezbedu-
vawe na podobri i odr`livi o~ekuvani rezultati.
6. Da se obezbedi holisti~ki pristap kon uslugite preku
obezbeduvawe od strana na aptekite na promocija na zdravje,
prevencija na zaboluvawa, programi za menaxment so zaboluva-
wata, kako i oportunisti~ki farmacevtski intervencii; kako i
da se obezbedi deka ovie uslugi se ispora~uvaat vo sorabotka so
uslugite obezbedeni vo ostanatite institucii na sistemot, vklu-
~uvaj}i primarna zdravstvena za{tita, objekti i uslovi za akut-
na i prodol`ena zdravstvena za{tita, kako i domovite na gra|a-
nite - bez ogled dali ovie se od javniot ili privatniot sektor.
7. Da se raboti na soodveten balans pome|u farmacevtskata
gri`a, prevencijata na bolestite i promocijata na zdravje so ak-
cent vrz postoe~kite i idnite zdravstveni i medicinski potre-
bi, soglasno resursite, i, dokolku e potrebno, redistribucija na
resursite zaradi zadovoluvawe na potrebite vo zdravstvoto
preku farmacevtskite intervencii, namaluvawe na finansiski-
te barieri pri upotrebata na neophodnite uslugi, kako i za{ti-
ta od finansiskite rizici pri pru`aweto na zdravstvenata us-
luga.
8. Da se definiraat finansiski dogovori zaradi obezbedu-
vawe na pottik za efikasno organizirawe i ispora~uvawe na 37
farmacevtskite uslugi, povrzuvawe na alokacijata na resursite
kon obezbeduva~ite na istite vrz osnova na nivnata izvedba, ka-
ko i potrebite na narodot, i promocija na odgovornost i transpa-
rentnost vo upotrebata na ovie fondovi.
9.Da se raboti na idni investicii vo farmacevtskata rabot-
na sila, bidej}i ima implikacii ne samo za zemjata-investitor,
tuku i za drugite zemji (mobilnost na farmacevtite); internaci-
onalniot izboren konkurs na farmacevti treba da bide voden od
eti~ki pristapi i me|udr`avna sorabotka, a vo soglasnost so so-
odveten kodeks na praktika.
10. Da se zajakne farmacevtskata politika i sistemskite is-
tra`uvawa, kako i soodvetna eti~ka i efikasna upotreba na ino-
vaciite vo medicinskata i farmacevtskata tehnologija
11. Da se upotrebuvaat opredeluvawa od zdravstvenata teh-
nologija, zaradi poddr{ka na poinformiran proces na donesuva-
we na odluki.
12. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo vo definirawe-
to na vizijata za razvoj na farmacevtskiot sistem, kako i pod-
dr{ka vo sobiraweto na potrebnata dokumentacija od oblasta na
zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii, kako i nivnite
socijalni, ekonomski opredelbi i opredelbite za `ivotnata
sredina
13. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo da gi vklu~at
zabele{kite za zdravstvoto obezbedeni preku farmacevtskite
intervencii vo site politiki, kako i pomagawe na farmacevti-
te za poefikasna me|usektorska implementacija.
14. Da se pomogne na ministrite za zdravstvo vo obezbeduva-
we na transparentnost i odgovornost vo monitoriraweto i eva-
luiraweto na izvedbite na farmacevtskiot sistem, kako i vos-
postavuvawe na ramnote`en odnos vo sorabotkata so glavnite
u~esnici na site nivoa.
15. Da se bide posveten vo mereweto na izvedbata i da se
razmenuvaat iskustva za se {to e gore navedeno.
Nie, ~lenovite na EURO-FARM Forumot, se obvrzuvame sami-
te sebe za upotreba na ovaa Deklaracija kako osnova za tran-
sformacija na zaedni~kite vrednosti vo aktivnosti, i kako os-
nova za zabrzuvawe na implementacijata na pogorenavedenite
odredbi za zajaknuvawe na farmacevtskite sistemi.
3 oktomvri 2008 godina
(prevod: m-r farm. spec. Mihail Minov)
 Farmacevtski informator
Nacionalna regulativa
za finansirawe na lekovi
Merki za kontrola na
rastot na tro{ocite za lekovi
Zdravstvenite sistemi vo Evropa
go smetaat zdravjeto za osnovno ~ove-
kovo pravo i zatoa tie generalno se
bazirani na principite na univerza-
len pristap do zdravstvena za{tita i
solidarnost. Preku soodvetna regula-
tiva za zdravstveno finansirawe
tie se stremat da mu ovozmo`at na se-
koj svoj gra|anin univerzalen pristap
do potrebnite lekovi. Me|utoa, vo us-
lovi na postojan rast na tro{ocite za
zdravstvena za{tita, osobeno e evi-
denten rastot na tro{ocite za leko-
vi. Ovoj rast e naj~esto predizvikan
od: progresivnoto stareewe na nase-
lenieto, zgolemenata upotreba na le-
kovi, zamenata na postari i poevtini
lekarstva so ponovi i poskapi, prona-
o|awe na terapija za dotoga{ neizle-
~ivi bolesti i zgolemuvaweto na ce-
nite na postoe~kite lekovi. Za da se
nadmine problemot na finansiska
neramnote`a me|u potrebite i mo`-
nostite za kupuvawe lekovi, neophod-
38 no e pravilno finansirawe na nacio-
nalniot zdravstven sistem. Zatoa, za
da gi iskoristat svoite ograni~eni
finansiski sredstva na najefikasen
mo`en na~in, dr`avite primenuvaat
merki za kontrola na rastot na tro-
{ocite za lekovi.
Postojat tri na~ini za nacionalna
kontrola na tro{ocite za lekovi:
z kontrola na cenata na lekovite
na razli~ni nivoa
z vlijanie vrz pobaruva~kata za
lekovi so primena na finansiski
merki, kako na pr: odreduvaweto na
buxetski sredstva i refundiraweto
z vlijanie vrz pobaruva~kata za
lekovi so primena na profesionalni
merki
Sepak, iako vo evropskite dr`avi
se primenuvaat mnogu od merkite za
kontrola na tro{ocite za lekovi, vo
realnosta tro{ocite i ponatamu os-
tanuvaat visoki, pa duri i prodol`u-
vaat da rastat. Eden ote`nuva~ki
faktor za re{avawe na problemot e
konfliktot na interesi me|u nacio-
nalnata zdravstvena politika i ne-
ophodnosta od ograni~uvawe na fi-
nansiskite sredstva za lekuvawe od
edna strana, nasproti industriskite
i komercijalnite interesi na dr`a-
vata, od druga strana. Zatoa merkite
za kontrola na tro{ocite za lekovi
treba da se primenuvaat vo soglas-
nost so drugite nacionalni komponen-
ti, kako {to se strukturata na paza-
rot, principot na ednakvost me|u gra-
|anite i kvalitetot na zdravstvenata
za{tita.
Zdravstvena ekonomija
Vo ovaa prilika }e go razgledame
prviot na~in na kontrola na tro{oci-
te na lekovi, dodeka drugite dva na-
~ina }e bidat elaborirani vo sledni-
te broevi na Farmacevtskiot infor-
mator.
Kontrola na cenata na
lekovite na razli~ni nivoa
Cenite na lekovite mo`at da se
kontroliraat na slednite nivoa: 1)
proizveduva~, 2) uvoznik, 3) distribu-
ter i 4) farmacevt, pri {to naj~esto
se koristat kombinacii od ovie meto-
di. Nivna zaedni~ka cel e da ja odre-
dat cenata na lekovite koja e vistin-
ska ili korektna za razli~nite u~es-
nici vo farmacevtskiot sektor.
Pri razvojot na eden nacionalen
sistem za kontrola na cenata na leko-
vite, najte{ko e da se odredi tokmu
toa, koja e nivnata vistinska ili ko-
rektna cena. Vo uslovi na eden tipi-
~en pazar za komercijalni proizvodi,
ovaa cena se postignuva so pregovara-
we me|u dobavuva~ite i potro{uva~i-
te vo uslovi na transparentnost za
karakteristikite na proizvodot i so
sporedba na cenite. Me|utoa, na far-
macevtskiot pazar ne postoi vistin-
sko pregovarawe me|u dvete strani
(potro{uva~ite-pacienti i dobavuva-
~ite na lekovi). Dobavuva~ite ~esto
se monopolni poradi postoewe paten-
tnata za{tita na lekovite, a potro-
{uva~ite nemaat dovolno podatoci
za produktot i cenite. Zatoa ako ne
mo`e da se napravi sporedba na ceni-
te, stanuva te{ko da se znae {to e
vistinskata cena na lekot. Taka, pri
slobodno formirawe ceni na lekovi-
te obi~no se postignuvaat nivni viso-
ki ceni. Proda`nata cena na lekovi-
te vo toj slu~aj ne e odredena od vis-
tinskiot tro{ok za niven razvoj, pro-
izvodstvo i distribucija, tuku od ce-
nata {to toj konkreten pazar mo`e da
ja izdr`i, t.e. najvisokata cena {to
bi ja tolerirale pla}a~ite.
Dosega se razvieni nekolku meto-
di za presmetuvawe na cenite na le-
kovite koi naj~esto se koristat vo
razli~ni kombinacii:
z tro{oci plus profit,
z maksimalen profit,
z sporedba na ceni,
z pregovori za cenite i
z farmakoekonomski presmetki.
1) Kontrola na cenata
na lekovite na nivo
na proizveduva~/uvoznik
z Metod na tro{oci
plus profit
Toa se obi~no slo`eni presmetki
koi gi vklu~uvaat tro{ocite na pro-
izvodstvo na poedine~nite proizvodi
plus odredena profitna mar`a. Na
pla}a~ite im se potrebni obemni i
verodostojni informacii za tro{oci-
te i mar`ite na poedine~nite proiz-
vodi na sekoja od kompaniite. Tie
ovie podatoci mo`at da gi pobaraat
od proizveduva~ite, no te{ko bi gi
proverile i potvrdile. Osven toa,
tro{ocite me|u razli~ni firmi za
proizvodstvo, istra`uvawe i marke-
ting na lekovi mo`e da se mnogu raz-
li~ni, posebno kaj multinacionalni-
te kompanii. Vo praktikata ovoj me-
tod e stati~en, problemati~en i te{-
ko prilagodliv za evropskite zemji
koi imaat razvien liberalen pazaren
sistem. Vo Isto~na Evropa, pak, me-
todot vlijae {tetno vrz nacionalni-
te kompanii, bidej}i regulatornite i
dr`avnite tela ne pla}aat za razvoj-
nite, istra`uva~kite i marketing ak-
tivnosti na lokalnata industrija, pa
nivnite tro{oci se pogolemi vo od-
nos na stranskite.
z Metod na maksimalen profit
So ovoj metod pla}a~ite go odre-
duvaat maksimalniot profit na pro-
da`ba na lekovi na kompanijata. Vo
Evropa ovoj princip na rabota se ko-
risti samo vo Velika Britanija, kade
Vladata pregovara poedine~no so
farmacevtskite kompanii za profi-
tot koja sekoja mo`e da go ostvari so
proda`ba na lekovi vo javniot zdrav-
stven sistem. Ovoj metod e isto taka
slo`en poradi proverkata na zara-
botkata i tro{ocite kaj multinacio-
nalnite kompanii. Poradi toa zasega
se koristi samo vo Velika Britanija
kade nacionalnata farmacevtska in-
dustrija glavno dominira na pazarot
za lekovi.
z Metod na sporedba na ceni
Vo ovoj slu~aj se sporeduvaat ce-
nite na identi~ni ili sli~ni produk-
ti staveni vo promet na stranskite i
doma{niot pazar. Metodot se prime-
nuva vo Portugalija, Romanija, Holan-
dija i dr. zemji, pri {to se koristat
razli~ni varijanti. Nekoi gi sporedu-
vaat zgolemuvawata na cenite, drugi
baraat od kompaniite koi nudat nov
produkt informacii za nivnata cena
vo drugi dr`avi. Sepak, najdobro e da
se sporeduvaat cenite na site lekovi
~ii tro{oci se refundiraat na do-
ma{niot pazar vo odnos na identi~-
nite ili sli~nite produkti od drugi
referentni zemji. Pritoa, problem
mo`e da se javi zatoa {to ~esto nema
tolku identi~ni proizvodi na raz-
li~nite pazari vo smisla na imeto na
Zdravstvena ekonomija
brendot, farmacevtskata forma i ja-
~ina. Isto taka, ponekoga{ e te{ko da
se sporeduvaat cenite na lekovite
poradi razli~nite mar`i vo malo i
golemoproda`bata vo drugite dr`a-
vi, razli~nite nacionalni danoci i
sl, duri e potreben i slo`en kompju-
terski sistem za obrabotka na ovie
podatoci.
Vo Holandija, na primer, maksi-
malnite ceni za lekovi se presmeta-
ni kako ceni vo golemoproda`ba so
sporeduvawe na cenite vo Velika
Britanija, Germanija, Belgija i Fran-
cija. Se sporeduvaat lekovi so ista
aktivna komponenta, ista ja~ina i
forma na nivo na proda`ba vo apteki
bez DDV. Po voveduvawe na ovoj metod
vo 1996 do{lo do prvi~no pa|awe na
cenite na lekovite za 20%.
z Metod na pregovori za cenite
Vo ovoj metod naj~esto u~estvuva-
at institucionalni kupuva~i, kako na
primer bolnici, fondovi za zdravs-
tveno osiguruvawe, regionalni i na-
cionalni vladi bidej}i tie poseduva-
at tehni~ka ekspertiza i informa-
cii, no i buxetski ograni~uvawa za
kupuvawe lekovi. Tie imaat zgoleme-
na mo} za pregovarawe poradi koli-
~inata lekovi koja ja kupuvaat i pari-
te so koi raspolagaat, posebno vo us-
lovi na generi~ka supstitucija. Pre-
govorite se polesni za kupuva~ite ko-
ga tie zastapuvaat pogolema grupa lu-
|e, kako {to e slu~ajot so vladite ili
fondovite za osiguruvawe vo pove}e-
to evropski zemji. Bidej}i tie go pok-
rivaat skoro celiot nacionalen far-
macevtski pazar, mo`at i da ne pri-
fatat odreden lek da se najde na lis-
tata za refundirawe dokolku smeta-
at deka negovata cena e previsoka.
Vo Francija, na primer, Vladata gi
kontrolira tro{ocite za novite le-
kovi na pazarot preku direktni pre-
govori. Metodot na pregovarawe mo-
`e da se koristi i od decentralizi-
ranite edinici, kako bolnici i drugi
zdravstveni ustanovi, pod uslov da
imaat ograni~eni buxeti za da se
stremat kon dobivawe poniski ceni.
Vo istata grupa spa|a i metodot na
tenderi koj se koristi ponekoga{ vo
javniot zdravstven sistem na evrop-
skite zemji, osobeno pri kupuvawe
vakcini i lekovi za dr`avni rezervi,
ili pak vo zemjite vo razvoj za pokri-
vawe na potrebite na bolnicite i am-
bulantite so esencijalni lekovi.
Nedostatok na metodot na prego-
varawe e {to proizveduva~ot ima go-
lema mo} da nametne povisoka cena
vo slu~aj na monopol poradi patentna
za{tita ili ako lekot se koristi za
lekuvawe na nekoja prethodno neiz-
le~iva bolest (na pr: terapijata za
HIV/SIDA). Isto taka, proizveduva-
~ite mo`at da ne se soglasat za poni-
ski ceni ako postoi rizik toj poevtin
lek podocna da bide prodaden vo dru-
gi zemji so paralelen uvoz. Isto taka,
pregovaraweto za poniski ceni so
proizveduva~ite e pote{ko vo zemji-
te koi se koristat kako referentni,
Farmacevtski informator
bidej}i toa mo`e da predizvika ve-
ri`no namaluvawe na cenite i vo
drugi zemji.
z Metod na farmako-ekonomski
presmetki
Ovoj relativno ponov metod fun-
kcionira taka {to kupuva~ite na le-
kovi se obiduvaat da ja presmetaat
korektnata cena na lekot vrz osnova
na cenata na drugite postoe~ki tret-
mani za istoto zaboluvawe i tro{o-
cite koi toa konkretno zaboluvawe gi
ima za op{testvoto. Cenata na lekot
se formira spored negovata direktna
i indirektna prednost vo sporedba so
ostanatite mo`ni lekovi i tretmani
za istoto zaboluvawe, kako i mo`ni-
te nedostatoci i rizici, pri {to os-
novnoto pra{awe e kolku e korisen
toj lek za op{testvoto. Farmako-eko-
nomskite presmetki, eksperimental-
no ili definitivno se koristat vo
Avstralija, Kanada, Finska, Norve{-
ka, Velika Britanija, i toa naj~esto
vo kombinacija so drugi metodi. Iako
teoretski va`i za dobar metod, kraj-
niot ishod od ovie presmetki zavisi
od pravilnata i nepravilnata upot-
reba na lekot po negovo pu{tawe vo
promet. Poradi debatite koi se u{te
se vodat vo vrska so korista od far-
mako-ekonomski presmetki, tie za se-
ga se smetaat kako model vo razvoj.
2) Kontrola na cenata
na lekovite na nivo na
golemo i maloproda`ba
z Ograni~uvawe
na distributivnata mar`a
Distributivnata mar`a na lekot
se odnesuva na mar`ata stavena vo
veledrogeriite i vo aptekite i treba
da se ograni~i bidej}i mo`e da bide i
do 40% od cenata na lekot.
Ograni~uvawe na mar`ata na go-
lemoproda`ba se postignuva ili so
davawe dozvola na veledrogerijata
za stavawe maksimalna mar`a na svo-
ite uslugi, ili so odreduvawe na mak-
simalnata cena za koja veledrogerija-
ta mo`e da go prodade lekot na apte-
kite. Mo`e da se koristi i nivna kom-
binacija so odreduvawe maksimalna
mar`a, pa veledrogeriite i aptekite
potoa treba me|usebno da pregovaraat
za nivnite poedine~ni mar`i, kako
{to e slu~ajot so Romanija.
Ograni~uvawe na proda`nata
mar`a na aptekite mo`e da se bazi-
ra vrz osnova na proizvodot ili na
pacientite, a ~esto se koristi i niv-
na kombinacija.
Dokolku se odnesuva na proizvo-
dot, postojat tri tipa na presmetki.
Prviot tip koristi fiksni mar`i,
t.e. fiksen procent na mar`a dodade-
na na cenata na lekot od veledrogeri-
jata. Na evropskiot pazar mar`ite na
aptekite naj~esto se fiksni (okolu
30%) i za niv na odreden period se
pregovara so Vladata. Nedostatok na
ovoj metod e {to aptekata mo`e da do-
bie od veledrogerijata namaluvawe
na cenata na lekot, a da ne ja promeni
krajnata cena na lekot, so {to korist
od poniskata cena ima aptekata, no ne
i pacientite. Poradi toa Danska, na
primer, zabranuva namaluvawe na ce-
nite vo malo i golemoproda`ba (raba-
ti i popusti). Vtoriot tip presmetki
e so maksimalni namesto fiksni
mar`i, i dokolku kupuva~ot ima gole-
ma pregovara~ka mo}, mo`e da postig-
ne poniska golemo i maloproda`na
cena. Pritoa, treba da se vnimava
niskata cena negativno da ne se odra-
zi na celokupniot kvalitet na far-
macevtskata gri`a (na pr: namaleni
rezervi od skapite esencijalni leko-
vi). Za da se odbegnat vakvi rizi~ni
situacii, mo`e da se postavat dopol-
nitelni uslovi, na primer, vremenski
rok za dostavuvawe na lekot. Tretiot
tip presmetki e so t.n. digresija na
mar`ite, t.e. mar`ata raste koga se
namaluva cenata na lekot i obratno,
so {to se stimulira izdavaweto na
poevtini lekovi.
Vo odnos na pacientite ima dva
metoda na presmetka, a mo`e da se ko-
risti i nivna kombinacija. Sistemot
na kapitacija zna~i deka aptekata
dobiva fiksna suma godi{no za sekoj
pacient. So toa se postignuva nagra-
data {to farmacevtot ja dobiva da ne
zavisi od koli~inata i cenata na iz-
dadeniot preparat. Sistemot na kapi-
tacija se koristi vo Danska, Holandi-
ja, Velika Britanija. Nedostatok na
ovoj metod e {to dokolku aptekata do-
39
bie namaluvawe, taa ostvaruva pro-
fit na smetka na pacientite. Poradi
toa ve}e spomenavme deka Danska zab-
ranuva namaluvawe na cenite vo malo
i golemoproda`ba. Presmetkata na
fiksna cena po recept ovozmo`uva
kako i vo prethodniot slu~aj nagrada-
ta {to ja dobiva farmacevtot da ne
zavisi od koli~inata i cenata na iz-
dadeniot preparat. Pritoa, treba da
se vnimava aptekata da ne stavi do-
polnitelna mar`a na lekovite {to gi
izdava.
(Prodol`uva vo sledniot broj)
Podgotvila:
Verica Ivanovska
diplomiran farmacevt i magister
po javno zdravje
stru~en sorabotnik na Svetskata
zdravstvena organizacija vo @eneva
Koristena literatura:
1. Dukes MNG, Haaijer-Ruskamp EM, de
Joncheere CP, Rietveld AH. Drugs and Mo-
ney. World Health Organization Regional Of-
fice for Europe, 2003.
2. Huttin C. A critical review of the remu-
niration system of pharmacist. Health Policy
36 (1996), 53-68.
3. Mossialos E, Mrazek M, Walley T. Re-
gulating Pharmaceuticals in Europe: Striving
for Efficiency, Equity and Quality. European
Observatory on Health Care Systems Series,
2004.
4. EU, LSE, Kanavos P. Health and soci-
al care: Overview of pharmaceutical pricing
and reimbursement regulation in Europe.
http://dg3.eudra.org/F3/G10/docs
 Farmacevtski informator
Konferencija za tekovnite
regulatorni predizvici za
lekovite
N a 28 noemvri, vo Sofija, se
odr`a Konferencija za te-
kovnite regulatorni predizvici
za lekovite vo organizacija na
FORUM Institut for Management
GmbH od Hajdelberg - Germanija,
vo sorabotka so Medicinskiot
univerzitet od Sofija.
Konferencijata be{e podele-
na vo ~etiri sesii, spored obra-
botenite temi:
Sesija 1: Procedurite za re-
gistracija na lekovite dve godi-
ni po EU integracijata - iskustva
od 2008 godina, so slednite temi
i predava~i:
z Procedurite za registracija
na lekovite dve godini po EU in-
tegracijata, predava~ Cvetomir
Delijski, od Oddelot za regis-
tracija na lekovi vo Agencijata
40 za lekovi na Bugarija i pretstav-
nik od Republika Bugarija vo
EudraPharm, Eudratrack CTS, eCTD
i CMD(h) and PIM
z Mre`ata na Agencii za le-
kovi po pro{iruvaweto na EU -
Registracijata na lekovi vo pro-
{irenata EU, novite odgovornos-
ti na Komitetot za lekovi za hu-
mana upotreba (Committee for Me-
dicinal Products for Human Use-
CHMP) vo pro{irenata EU, pre-
dava~ Prof. D-r Johannes Löwer,
Predsedatel na Paul-Ehrlich-In-
stitut, Federalna agencija za se-
rumi i vakcini, Germanija i Izvr-
{en direktor na Federalniot in-
stitut za lekovi i pomo{ni leko-
viti sredstva (BfArM), Germanija
z Iskustvata za odnosot na
Postapka za me|usebno priznava-
we (MRP)/ Decentralizirani pro-
ceduri za registracija (DCP) vo
EU, predava~ Truus Janse-de Ho-
og, Oddel za procenka na lekovi-
te, Holandija, Katedra na Grupata
za Postapka za me|usebno prizna-
vawe (MRP) i Decentralizirana
procedura za registracija na le-
kovi za humana upotreba (CMD(h))
Sesija 2: Informacija na pa-
cientot za lekot vo EU, so sled-
nite temi i predava~i:
z Upatstva za upotreba - obno-
vena regulativa, testirawe na
korisnicite; Brajlovi oznaki,
predava~ Truus Janse-de Hoog,
Oddel za procenka na lekovite,
Holandija, Katedra na Grupata za
Postapka za me|usebno priznava-
we (MRP) i Decentralizirana
procedura za registracija na le-
kovi za humana upotreba (CMD(h))
z Obrasci za Pregled na kva-
litetot na dokumentite (QRD) -
implementcija vo Bugarija, pre-
dava~ Rozalina Kulaksazova, ra-
kovoditel na Oddelot za medi-
cinski informacii i me|unarod-
ni odnosi, Agencija za lekovi na
Bugarija
z Dodatni barawa za regis-
tracija na lekovite vo EU- testi-
rawe na korisnicite; procenki
za ekolo{kiot rizik, predava~ d-
r Borislav Borisov, porane{en
direktor na Agencijata za lekovi
na Bugarija
Sesija 3: Lekovi za deca vo
EU, so slednite temi i predava-
~i:
z Iskustva so novata legisla-
tiva za pedijatriskite lekovi -
razvitok na lekovite za pedijat-
riska upotreba, ednogodi{no is-
kustvo so PDCO (Paediatric Com-
mittee), predava~ prof. d-r. Daniel
Brasseur, Federalna agencija za
lekovi i medicinski proizvodi,
Belgija, predsedatel na PDCO
(Paediatric Committee) pri EMEA
(Evropska agencija za lekovi)
z Lekovite za deca vo EU – od
Bugarska to~ka na gledawe, pre-
dava~ Doc. D-r Dobri Konstanti-
nov, pretstavnik od Bugarija vo
Aktuelno
PDCO (Paediatric Committee)
pri EMEA
z Rezime na sesiite 1-3: Pre-
dizvik za aplikantite/stranki
pri registracijata na lekovi,
predava~i Prof. D-r Genka Pet-
rova, prorektor na Medicinskiot
univerzitet vo Sofija i doc. D-r
Tatjana Beni{eva-Dimitrova, Fa-
kultet za javno zdravstvo, Medi-
cinski univerzitet-Sofija
Sesija 4: Varijacii vo EU, so
slednite temi i predava~i:
z Nova regulativa na varija-
ciite vo EU, predava~ d-r Susan-
ne Keitel, direktor na Evropskiot
direktorat za kvalitet na leko-
vite i Zdravstvena za{tita,
Francija
z Sogleduvawa od farmacevt-
skata industrija, predava~i ~le-
novi na Zdru`enieto na proizvo-
ditelite na lekovi na Bugarija
z Varijacii povrzani so kva-
litetot (Quality-related variati-
ons), predava~ Svetlana Zaharie-
va, pretsedatel na Komisijata za
procena na kvalitetot pri Odde-
lot za registracija na lekovite
vo Agencijata za lekovi na Buga-
rija
Ovaa me|unarodna konferen-
cija be{e dizjnirana za da gi do-
polni i obnovi znaewata od ovaa
oblast na menxerite i sorabotni-
cite vo farmacevtskata indus-
trija i na site zaintersirani
strani vo procesot na registra-
cijata na lekovite i klini~kite
ispituvawa.
D-r. sci. Bistra Angelovska FZO
 Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija

ZDRAVSTVENA EKONOMIJA
- potreba ili ...?
Vo poslednite tri dekadi ekono-
mijata dala pozitiven pridones za
zdravstvoto i zdravstvenata za{ti-
ta i jas veruvam deka i idnite pri-
Vkupni tro{oci na li~na potro{uva~ka (vo milijardi $) spored tipot na
donesi }e bidat u{te pogolemi. Se- potro{uva~kata vo SAD, 2001
ga, koga osnovnite idei na ekonomi- Vkupno Procent
jata nao|aat na razbirawe, }e bide Vkupno 6,987 100
pova`no od koga i da bilo porano, Hrana i cigari 1,069 15.3
ekonomistotda ja sovlada komplici- Doma}instvo 1,014 14.5
ranata priroda na zdravstvenite Zdravstvena za{tita 1,270 18.2
ustanovi i tehnologii. Isto taka Lekovi 176 2.5
treba da gi imame predvid proble- Lekari 267 3.8
mite povrzani so soop{tuvaweto na Stomatolozi 68 1
Bolnici 510 7.3
pronao|awata, so cel koga }e se sog- Zdrav. osiguruvawe 84 1.2
lasime so rezultatite od pronao|a- Drugi 165 2.4
wata, ovie rezultati da se razbir- Transport 795 11.4
livi i prifatlivi za celata rele- Doma{no odr`uvawe 747 10.7
vantna audiencija, vklu£uvaj}i gi Rekreacija 594 8.5
mediumite, politi£arite, i zdravs- Obleka 413 5.9
tvenite rabotnici. Li~en biznis 634 9.1
Fuchs, 1996 Site drugi 451 6.5

Voved guvaat so rekordni 14% od BDP (2001) ili pofigurativ-

Po~etocite na disciplinata nare~ena Zdravstvena
ekonomija datiraat nekade vo {eesettite godini od mi-
natiot vek, i ottoga{ pa navamu se pove}e i pove}e se
razviva i pro{iruva, za vo dene{nicata da pretstavuva
disciplina bez koja ne mo`e da se zamisli nieden mode-
ren zdravstven sistem.
42 Tro{ocite za zdravstvena za{tita re£isi vo celiot
svet rastat pobrzo od raspolo`ivite sredstva koi na-
menski se oddeluvaat za ovaa oblast, zatoa primenata na
ekonomskite disciplini pridonesuva vo usoglasuvaweto
pome|u potrebnite i raspolo`ivite sredstva kako i niv-
nata namenska upotreba.
Tro{oci za zdravstvena za{tita
- dvi`ewa vo svetski ramki
Mnogu razvieni dr`avi i nacii vo poslednive trie-
set godini se soo£uvaat so rapidno zgolemuvawe na tro-
{ocite vo zdravstveniot sektor, taka {to pojavuvaweto
na ovaa disciplina koja se obiduva da gi re{i ovie
gor£livi problemi ne treba mnogu da ne za£uduva.
Tro{ocite za zdravstvena za{tita zafa}aat golem
del od Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo site pogole-
mi i razvieni dr`avi vo svetot, na primer, vo SAD vle-
no re£isi eden dolar od sekoj sedmi dolar potro{en na
stoka i uslugi odi vo zdravstveniot sektor (vo 1960 bi-
lo eden na sekoj dvaesetti). Golem del od tro{ocite gi
zafa}aat kapitalnite investicii i golemata rabotna
sila vo zdravstvoto, primer nad 11.9 milioni ili 9% od
rabotnata sila na SAD rabotele vo zdravstvoto, od koi
nad 43% vo bolnicite2). Vo Germanija se tro{at nad 10%
od BDP, Francija ne{to nad 9% itn.
Statisti£kite podatoci za 2001 poka`uvaat deka
Amerikancite pove}e tro{at na zdravstveni uslugi ot-
kolku na hrana i cigari i doma}instvo.
Kakva e sostojbata vo Makedonija od ovoj aspekt. Ma-
kedonija izdvojuva okolu 7% od BDP (2001), od koi ne{-
to nad 5% spa|aat na javnoto zdravstvo. Iako procentot
e mal, ovaa vrednost ne e za zanemaruvawe i so dobroto
iskoristuvawe i menaxirawe na ovie sredstva, Makedo-
nija mo`e da ima dobro razvien zdravstven sistem. Tok-
mu poradi ova mnogu e va`no zdravstveniot sistem vo
Makedonija da se reformira i da gi upotrebuva mehaniz-
mite i orudijata koi gi dava zdravstenata ekonomija ka-
ko posebna disciplina so cel dobivawe na efektivno i
pomalku skapo zdravstvo.
Zdravstvoto kako politi£ko pra{awe

Zdravstvoto i zdravstvenata za{tita pretstavuvaat

U.S. Health Expenditure Shares, 1960-2000 dominantni ekonomski i politi~ki pra{awa vo Zapadna
Evropa i SAD. Mnogu izborni kampawi se vodat vo sfe-
rata na zdravstvoto kade politi£kite partii se borat za
da pridobijat se pove}e glasovi, vetuvaj}i promeni i po-
16
14
dobruvawa na zdravstveniot status na nivnite gra|ani i
% share of GDP

12 pokvalitetni zdravstveni uslugi. Za da se postigne ova,

10 se razbira, potrebni se mnogu pari, a koga se potrebni
8 mnogu pari, toga{ pametno e tie pari da se koristat
6 efektivno, {to pretstavuva i edna od glavnite celi na
4 disciplinata nare£ena Zdravstvena ekonomija.
2 Najdobar dokaz za ova e politikata {to ja vode{e la-
0 buristi£kata vlada na Toni Bler, koja pridade golemo
zna£ewe na ovoj sektor so oddeluvawe na golemi finan-
70

90

97

99
60

80

95

96

98

00

siski sredstva na nivniot zdravstven sistem poznat ka-

19

19
19

19

19

19

19

19

19

20

Year ko NHS (National Health Service). Spored nekoi anali-

ti£ari, NHS po£nuva da stanuva bojno pole pome|u dvete
Zdravstvena ekonomija
pogolemi politi£ki partii (laburisti i konzervativci).
Spored petgodi{niot plan na laburistite, koj be{e obja-
ven vo juli 2003 godina, tie planiraa da gi zgolemat tro-
{ocite za NHS za 7.4 % godi{no do 2007/2008, koga 109
bilioni funti se planiraat da bidat potro{eni.
Isto taka, tuka mo`e da se spomnat obidite na Klin-
ton za voveduvawe na zadol`itelno zdravstveno osigu-
ruvawe vo SAD (Health Security Act), koj, za `al, ne se re-
alizira{e kako poradi politi£ki taka i poradi prak-
ti£ni pri£ini. Najsve`o od amerikanskiot kontinent
pretstavuva Aktot za zdravstveniot plan za postarite
lu|e vreden 400 miljardi $ koj Senatot go usvoi vo noem-
vri 2003 godina, a koj pretsedatelot Bu{ go potpi{a, so
koe, vsu{nost, Bu{ i gi zapo£na podgotovkite za kampa-
wata za dobivawe na u{te eden mandat. So ovoj akt se
predviduva pro{iruvawe na uslugite na postarite i vo
delot na lekovite koi dosega na bea pokrieni, preku Me-
dicare, koj pretstavuva dr`avno subvencionirana progra-
ma za zdravstveno osiguruvawe za postarite. Postarite
lu|e koi vo SAD gi ima 41 milion, se va`na i organizira-
na grupa od amerikanskoto op{testvo koja sekoga{ naj-
mnogu i izleguva na glasawe. Ottuka se jasni i motivite
za usvojuvaweto na ovoj zakon, koj }e go zgolemi i taka
zgolemeniot deficit na SAD predizvikani od recesija-
ta, tro{eweto za Irak i politikata na namaluvawe na
danocite.
Iako Makedonija zaostanuva vo ovoj pogled, predvre-
menite izbori odr`ani ovaa godina poka`aa deka sra-
me`livo no sigurno zdravstvoto }e zazeme centralen
prostor vo politi£kite agendi na pogolemite politi£ki
partii vo idinina.
Definicija i elementite na
Zdravstvenata ekonomija
Vo dene{nicata se soo£uvame so mnogu termini na
Zdravstvena ekonomija od tipot na tro{kovna-efikas-
nost (cost-effectiveness) i tro{koven-benefit (cost-bene-
fit), no, za `al, kako disciplina malku e poznata, a pone-
koga{ i pogre{no sfatena i zameneta so ne{to drugo.
Se postavuva pra{aweto kakva vrska ima ekonomija-
ta so zdravstvoto i zdravstvenata za{tita?
Pred da mo`eme da ka`eme ne{to pove}e za Zdravs-
tvenata ekonomija, prvin treba da ka`eme {to pretsta-
vuva ekonomijata sama za sebe kako nauka.
Spored definicijata na Begg i dr. (2000), ekonomija-
ta pretstavuva nauka koja odlu~uva {to, kako i za kogo
Farmacevtski informator
op{tetstvoto da proizveduva. Spored Dolan i Lindsay
ekonomijata e op{testvena nauka koja se obiduva da gi
objasni odlukite {to lu|eto gi pravat pri koristewe na
nivnite resursi (koi ne se beskone£ni, t.e. deficitarni)
vo ostvaruvaweto na nivnite potrebi.
So eden zbor ekonomijata pretstavuva disciplina ko-
je se zanimava so odlu£uvawe kako da se lociraat resur-
site koi sekoga{ nedostasuvaat ili se deficitarni (pr:
vnes ili input vo proizvodstven proces, vo vid na mate-
rijali-nafta, ma{ini; ~ove~ki resursi- lekari, medi-
cinski sestri; kako i izlezot vo vid na stoka i uslugi).
Sega doa|ame do momentot koga mo`eme da dademe de-
finicija na poddisciplinata Zdravstvena ekonomija.
Spored Folland (2000), taa pretstavuva nauka koja gi
prou£uva na£inite za alocirawe na resursite kon ekono-
mijata na zdravstvoto (proizvodstvoto na zdravstvenata
za{tita i nejzinata distribucija vo naselenieto), i gi
prou£uva:
z Pobaruvaweto na zdravje i zdravstvena za{tita
z Snabduvaweto na zdravstvenata za{tita pr:
zdravstveni uslugi
z Pazarot na zdravstvena za{tita
z Klini£ka i ekonomska evaluacija, i
z Performansite na sistemite za zdravstvena za{-
tita
Site ovie raboti koi gi napomnavme, a koi se predmet
na prou£uvawe na Zdravstvenata ekonomija, pretstavuva-
at raboti koi vo ekonomijata se poznavaat pod imeto
mikroekonomija, ili granka na ekonomijata koja go
prou£uva izborot {to go vr{at mali ekonomski edinici,
kako {to se doma}instvata, biznis firmi, vladini agen-
cii, itn. Vo slu£ajov se raboti za ekonomski modeli koi
se fokusiraat na ponisko nivo, kako na primer odlu£uva- 43
weto na eden pacient koj lek da go kupi ili odluka na
bolnica za anga`irawe na u{te eden hirurg, itn.
Se postavuva pra{aweto {to treba da poseduva eden
zdravstven ekonomist? Spored akademskite standardi za
karakteristika na pristapot na eden ekonomist toa se :
z Sposobnost da ja apstrahira i poednostavuva (sim-
plificira) osnovata na odreden problem
z Sposobnost da sobere dokazi i analizira podatoci
z Sposobnost za koncizno soop{tuvawe na rezultati-
te na po{irokata publika, vklu£uvaj}i tuka i neekono-
misti
z Sposobnost kriti£ki da razmisluva za ogra-
ni£enosta na nekoja analiza vo po{irok op{testven kon-
tekst, i
z Sposobnost da ocrta nasoki (strategija, politika)
za toa {to go doznal indirektno od toa {to ve}e go zna-
el i da gi identifikuva potencijalnite ograni£uvawa vo
nejzinata primena.
Zgoden na£in na pretstavuvawe na Zdravstvenata
ekonomija e dijagramot na Alan Viliams.
Ovoj model ni gi poka`uva osnovnite karakteristiki
na ovaa disciplina. Sledej}i gi kvadratite od A do @ i
nivnata kompleksna povrzanost, se razjasnuva poleto na
dejstvuvawe na ekonomijata na zdravstvo i problemati-
kata koja taa ja prou£uva.
Poradi nemo`nosta da se fokusirame na site ele-
menti poedine~no, kratko objasnuvawe }e bide dadeno
samo za kvadratot D, t.e. mikorekonomskata evaluacija
na nivo na tretman.
Evaluacijata na ovie alternativni postapki na
zdravstvena za{tita go so£inuvaat glavniot del na
Zdravstvenata ekonomija. Golemata industrija na snab-
duva£i vo zdravstveniot sektor (farmacevtskata kako i
 Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija
taa za medicinska oprema) e A
glavniot finansier na ovaa
oblast, poa|aj}i od faktot {to [TO VLIJAE NA
ZDRAVJETO ? (osven
od den na den se pove}e zemji B zdravstvenata za{tita)
voveduvaat potreba od ekonom- Opasnosti od
[TO PRETSTAVUVA ZDRAVJETO? KOJA E profesijata; konsumacija;
ska evaluacija osven drugata NEJZINATA VREDNOST? prihodi, itn
potrebna dokumentacija za Atributi na zdravjeto, indeksi na
klini£ka efikasnost pri od- zdravstven status (Qol, QALY)
lu£uvawe za reimbursirawe
ili duri i registracija na od-
reden lek ili zdravstvena
tehnologija. Ovoj del e se pove- D V G
}e i pove}e priznat od strana MIKROEKONOMSKA POBARUVAWE NA PAZARNA
na klini£arite kako i za tie EVALUACIJA NA ZDRAVSTVENA ZA[TITA RAMNOTE@A
{to imaat status na od- NIVO NA TRETMAN Vlijanieto na A+B vo Pari£na cena,
Cost effectiveness i cost odnesuvaweto na pobaruvawe vremenska cena ;
lu£uva£i vo zdravstvenata po- benefit analizi na za zdravstvena za{tita (cena, lista na £ekawe i
litika (decision makers), kade alternativni na£ini vreme, psiholo{ka, ne cenovno
se naglasuva deka tro{kovno- na davawe na formalna); odnos lekar- racionalizirawe ;
zdravstvena za{tita pacient, potreba sistemi kako
efikasnosta e neizbe`en as- (pr. na£in, mesto, ekvilibrira£ki
pekt vo odlu£uvawata (decisi- vreme ili iznos) vo mehanizam i
site fazi (detekcija, nivnite razli£ni
on making) koga cel na edna dijagnoza, tretman, \ efekti
zdravstvena politika i stra- posle tretman)
tegija e maksimizacija na SNABDUVAWE SO
ZDRAVSTVENA ZA[TITA
zdravjeto na populacijata od Tro{oci na proizvodstvo;
postoe£kiot javen zdravstven alternativni
proizvodstveni tehniki,
buxet. input substitucija, pazar na
Mo`eme da zaklu£ime deka inputi (rabotna sila,
ako efikasnosta e celta na ne- oprema, lekovi, itn); na£in
na pla}awe i stimulirawe
koja zdravstvena politika, re-
zultatite od ekonomskata eva-
E
luacija ne informiraat za od-
lukite na tie {to snabduvat i @
EVALUACIJA NA NIVO NA SISTEM
tie {to kupuvaat i formira- PLANIRAWE, BUXETIRAWE I
44 weto na pazarnata ramnote`a. MEHANIZMI NA MONITORING
Vo lekarskata praktika Evaluacija na efektivnost na
dostapnite instrumenti za
postoi ubeduvawe deka za da optimizirawe na sistemot,
se opravda nekoja aktivnost od vklu£uvajki interakcija na
buxetiraweto; alocirawe na
oblasta na zdravstvenata za{- rabotna sila; normi; regulacii
tita, dovolno e taa da bide do-
ka`ana deka e klini£ki efek-
tivna. No, vo situacija so li-
mitirani zdravstveni resursi, potrebno e da se zeme ta na lekovi, odreduvawe na odr`liv paket na uslugi i
predvid pove}e od toa. mnogu drugi va`ni odluki.
Se nadevame deka sega od koga gi imame mnogu posaku-
[to mo`e da primeni od ova vanite klini£ki vodi£i, £ija primena ¸e ovozmo`i poe-
zdravstveniot sistem vo Makedonija? fikasna upotreba na resursite, mo`ebi ¸e se razmisli
vo bliska idnina da vovedeme i farmakoekonomski vo-
Se nadevam deka so seto prethodno iska`ano uspeav di£i koi ve¸e se primenuvaat vo mnogu evropski zemji.
vo namerata da ja dobli`am su{tinata i prirodata na
ovaa nova disciplina, koja iako ne e odlu~uva~ka i glav-
na, sepak, treba da se zeme predvid pri procesot na od-
lu~uvaweto ili decision making, zatoa {to na krajot se- M-r Farm. Husein Reka
pak odgovornosta e kaj politi~arite i tie odlu~uvaat Zdravstven ekonomist
bez razlika na dobienite preporaki. magister po Me÷unarodna zdravstvena politika
Va`no e zdravstvenite rabotnici vo ovoj period da
bidat zapoznaeni so glavnite elementi na ovaa discip-
lina, koja uveren sum deka vo skore{na idnina ke bide
sostaven del na na{eto sekojdnevie vo zdravstvenata
Literatura
za{tita vo Republika Makedonija, preku t.n. farmakoe- Zovko V., Culig J.: Farmakoekonomika - definicija i metode; Phar-
maca 2001; 39: 171-178
konomski vodi~i i drugi mehanizmi na primena.
Folland S. et al. The Economics of Health and Health Care, 4th ed.
Mnogu e va`no sekoga{ koga odlu£uvame da vovedeme
(Pearson Prentice Hall, 2001 New York)
opredelena tehnologija ili lek, sekoga{ da go zememe
Begg D. et al. Economics, 7th ed. (McGrawHill, 2003 New York)
predvid toa {to se vika “opportunity cost” (slednoto naj-
Dolan E. and Lindsay D. Economics, 7th ed. (The Dryden Press,
dobro ne{to {to se propu{ta ili ne se proizveduva ka- Academic standards in Economics – QAA (2000)
ko rezultat na upotrebata na resursite da se proizvede Williams A. Health Economics: the cheerful face of a dismal scien-
opredelena usluga ili proizvod). ce. In Health and Economics, Williams A (ed.). Macmillan: London, 1987
Istite ovie metodi i mehanizmi mo`at da bidat is- Health Economics: A bird’s eye view of the structure of the discipli-
koristeni pri voveduvawe na promeni vo na£inot na fi- ne by Alan Williams, Centre for Health Economics, University of York
A. Maynard, P. Kanavos Health Economics: An evolving paradigm,
nansirawe na zdravstvenite uslugi, transformacija na Health Economics Health Econ. 9: 183-190 (2000)
zdravstveniot sektor, sostavuvawe na pozitivnata lis-
 Farmacevtski informator
SAMOLEKUVAWE
- IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A
Potrebata na lu|eto da se gri-
`at za svoeto zdravje e stara kol-
ku i ~ove{tvoto. Za taa cel, vo mi-
natoto, ja koristele prirodata vo
ramkite na iskustvata {to gi ima-
le, a so tekot na razvojot na civi-
lizaciite, gri`ata za zdravjeto ja
prezemale posebno obu~eni poe-
dinci. Ve}e vo 19 vek se javuvaat
organizirani zdravstveni sistemi
koi celosno ja prezemaat odgovor-
nosta za gri`a za zdravjeto na na-
selenieto. Denes `iveeme vo viso-
korazvien svet so tehnologii za
masovno proizvodstvo, dostapnost
na proizvodite do potro{uva~ite,
brza komunikacija, odli~na infor-
miranost, kompleksni i strukturi-
rani zdravstveni sistemi. Vo us-
lovi na zgolemena potro{uva~ka i
konkurentnost se javuva i konzume-
rizmot kako pojava na individual-
nata motiviranost za raspolagawe
46 so sopstvenite sredstva, koj zaed-
no so zgolemenata dostapnost na
informaciite, vklu~uvaj}i gi i
onie za bolestite, lekuvaweto, le-
kovite i za zdravjeto voop{to, ja
nametna potrebata na lu|eto indi-
vidualno pove}e da se gri`at za
sopstvenoto zdravje. Ottuka potek-
nuva i zgolemenata potreba za sa-
molekuvawe.
Kako najto~no mo`e da se
definira samolekuvaweto?
Zdravstvenite profesionalci
(lekari i farmacevti), nivnite in-
ternacionalni organizacii, far-
macevtskata industrija, vladite
predvodeni od nivnite minister-
stva za zdravstvo, Svetskata
zdravstvena organizacija (WHO) i
drugi relevantni faktori, so cel
obezbeduvawe na sigurna i celosna
zdravstvena za{tita i gri`a, kako
i zadovoluvawe na potrebata na
lu|eto za samogri`a, vo posledni-
te 20 godini napravija ogromen broj
istra`uvawa - nau~ni, ekonomski i
sociolo{ki. Od niv proizleze i
definiraweto na samolekuvaweto
kako sostaven del na sovremenoto
lekuvawe i gri`a za zdravjeto, pa
taka samolekuvaweto, vsu{nost,
e tretirawe na voobi~aenite
zdravstveni problemi so lekovi
specijalno dizajnirani i obele-
`ani za taa namena, za koi ne e
potreben recept od zdravstven
profesionalec, a se doka`ani
kako bezbedni i efektivni za
takvata primena.
Lekovite koi se koristat za sa-
molekuvawe naj~esto se narekuva-
at "lekovi bez recept" ili “over the
counter” (OTC) i se dostapni vo ap-
tekite bez lekarsko prepi{uvawe.
Tie treba da se kvalitetni, efi-
kasni, bezbedni, da imaat mala po-
tencijalna toksi~nost, a golema
terapevtska {iro~ina. Sostojbi
koi mo`at da bidat tretirani so
ovie lekovi se na primer: nastinki
i grip, ka{lica, vospaleno grlo,
nazalni infekcii, afti, necelos-
na ili ote`nata digestija, nere-
dovna i ote`nata defekacija, pov-
ra}awe, dijareja, izgorenici od
sonce, mala bolka, kako glavobol-
ka i bolka vo muskulite, izvesni
problemi na ko`ata (ise~enici,
ubodi od insekti, egzem, suva ko`a
i sl.). Klasifikacijata na lekovi-
te na lekovi so recept i lekovi
bez recept vo svetot ja pravat vla-
dini agencii za registracija na le-
kovi ili specijalizirani nezavis-
ni agencii, no akreditirani od mi-
nisterstvata za zdravstvo. Tie ja
vr{at soodvetnata klasifikacija
vrz baza na golem broj nau~ni is-
tra`uvawa, informacii od neza-
visnite istra`uvawa na industri-
jata, kako i od podatoci dobieni od
teren (lekari, bolni~ki ustanovi,
farmacevti i pacienti). Kako re-
zultat od toa, vo poslednive 20 go-
dini, odreden del od lekovite od
listata na lekovi za koi e potre-
ben recept se prefrleni na OTS
listata. Ovaa pojava ja podobrila
zdravstvenata slika vo mnogu zem-
ji. Za po~etok gi rastovarila
zdravstvenite fondovi. Potoa ja
zgolemila efikasnosta na lekuva-
weto so skratuvawe na patot na le-
kuvaweto (nema ~ekawe pred ordi-
naciite) kako i so pogolemata
vklu~enosta na gra|anite vo pre-
vencijata i lekuvaweto. Sepak, ne
sekoj lek lesno mo`e da stane lek
bez recept. Kriteriumite {to se
koristat vo svetot, pa i vo Evropa,
se dosta strogi.
Tema na brojot
Informaciite za koja namena i
kako treba da gi koristat OTC le-
kovite, pacientite/potro{uva~ite
gi nao|aat na nivnata ambala`a i
vo vnatre{noto upatstvo, preku
sredstvata za javno informirawe
i sekako tamu kade {to gi kupuvaat
- vo aptekite.
Svetskata federacija na proiz-
voditeli i distributeri na lekovi
za samolekuvawe (WSMI), Evrop-
skata federacija na proizvodite-
li i distributeri na lekovi za sa-
molekuvawe (AESGP), Svetskata
zdravstvena organizacija (WHO),
Internacionalnata Farmacevtska
asocijacija (FIP), mnogu drugi or-
ganizacii (vladini i nevladini) i
doka`ani eksperti se soglasni za
principite na pravilna upotreba
na OTC preparatite za samoleku-
vawe, me|u koi se efikasnosta,
bezbednosta, doka`anata aktiv-
nost i na~inot na dejstvuvawe, dos-
tapnosta edinstveno na mesta ut-
vrdeni so zakon (apteki) i sl. Zna-
~i, kako samolekuvawe nikako ne
treba da se sfati samovolno naba-
vuvawe i konsumirawe lekovi od
listata na lekovi so recept (toa
ekspertite go narekuvaat "samop-
repi{uvawe"). Isto taka pod samo-
lekuvawe ne spa|a samovolnoto
tretirawe so preparati od nepoz-
nato poteklo, nepoznat i/ili som-
nitelen proizvoditel, nedoka`a-
na lekovita aktivnost i nabaveni
na mesta {to so zakon ne se utvrde-
ni za proda`ba na lekovi (prodav-
nici, poedinci, internet). Toa e
nedozvolen promet so lekovi.
Ottuka proizleguva i ogromnata
uloga na farmacevtot vo procesot
na samolekuvaweto. Pacien-
tot/potro{uva~ot ima problem koj
samiot go klasificira kako ne
mnogu seriozen. Toj odi vo apteka,
kade stru~niot kadar treba da go
detektira i klasificira proble-
mot. Zna~i, potrebna e pravilna
komunikacija i znaewe. Taka, na
primer, edno od mnogute istra`u-
vawa vo Velika Britanija doka`a
deka re~isi site farmacevti vra-
boteni vo javnite apteki, vo gole-
ma mera vospostavuvaat pravilna
komunikacija so pacientite i se vo
sostojba pravilno da ja detektira-
Tema na brojot
at nivnata sostojba, odnosno dali
problemot mo`at da go re{at na
samoto mesto ili treba da gi upa-
tat na lekar. Za da mo`at farma-
cevtite da izdadat lek soodveten
na potrebite na pacientot, treba
da imaat {iroki poznavawa, a toa
se postignuva so kontinuirana edu-
kacija.
Na {to uka`uvaat brojkite do-
bieni od AESGP za potro{uva~ka-
ta na lekovi vo Evropa vo 2007 go-
dina? Od vkupnata potro{uva~ka
na lekovi, na potro{uva~kata na
OTC lekovi pripa|aat 14,9% na ni-
vo na EU, odnosno 15,7% na cela
Evropa. 11,6% od vkupnata potro-
{uva~ka na lekovi vo Evropa e re-
zultat na samomedikacija. 22,5%
od vkupnite sredstva potro{eni za
lekovi vo Evropa se potro{eni za
lekuvawe na nastinki i ka{lica,
18,18% za analgetici, 11,05% za
tretirawe na problemi na ko`a i
Farmacevtski informator
10,63% za vitamin i minerali.
Vo Republika Makedonija, vo
poslednite godini samolekuvawe-
to zazema se pozna~aen segment od
zdravstvenata za{tita. Taka, so
Zakonot za lekovi i medicinski
pomagala donesen minatata godina
se definira {to se lekovi za koi
ne e potreben recept kako i se ona
{to e va`no za niv, a treba da se
definira so zakon i toa na na~in
usoglasen so evropskata regulati-
va. Od golemo zna~ewe e i se pogo-
lemata uloga {to farmacevtite ja
dobivaat kaj nas. Poradi svetskite
trendovi na sovremeno `iveewe,
koi ne zafa}aat i nas, se o~ekuva
samolekuvaweto da stane se poma-
sovno. No, ne kakvo bilo samoleku-
vawe, tuku odgovorno i efektivno,
onakvo kakvo vo svetot i vo Evropa
se narekuva "odgovorno samoleku-
vawe", bazirano na nau~ni istra-
`uvawa i dokazi, bezbedno, efi-
47
kasno, dostapno, predvodeno od so-
vesni i dobro obu~eni profesio-
nalci, se so cel da se obezbedi
kvalitetna zdravstvena gri`a i
zadovolni pacienti.
Dipl. farm. Jasminka Pat~eva
Koristena literatura
www.wsmi.org
www.aesgpbe
www.nega.org.yu/teme/samomedikacja
www.fip.org
J. George, D. Pfleger, D. McCain, C.
Bond, D. Steward
“Independent prescribing by pharmacists:
a study ot the
Awareness, views and attitudes of com-
munity pharmacists”
S.I. Benrimoj, A. Gilbert, N. Quintrell, A.
de Almeida Neto
“Non-prescription medicines: a process
for standards
Development and testing in community
pharmacy”
 Farmacevtski informator
AVTOMEDIKACIJA
(SAMOLEKUVAWE)
Avtomedikacijata ili samole-
kuvaweto pretstavuva va`en as-
pekt na zdravstvenata za{tita.
Kako {to ka`uva samiot termin,
avtomedikacijata podrazbira ze-
mawe na lekovi bez sovet od le-
kar, bez to~no utvrden re`im na
dozirawe, kako i bez postavena
dijagnoza. Ovde treba da se iz-
dvoi zemaweto na lekovi {to se
staveni vo promet kako lekovi
bez recept (vo slobodna proda`ba
t.n. „over the counter” ili "OTC
preparati"), koi pretstavuvaat
edinstveni lekovi nameneti za
samolekuvawe, od zemaweto na
lekovi {to se dobivaat samo so
recept, ili onie {to pacientot gi
dobil vo prethodna prilika za
druga ili sli~na bolest.
48 Samolekuvaweto e staro kolku
i ~ovekot. Toj sekoga{ nastojuval
sam da gi re{ava svoite zdravs-
tveni probelemi, osobeno ako tie
bile so pomal obem i ako nivnata
dijagnoza bila relativno lesna.
Vo dene{no vreme zna~eweto na
samolekuvaweto e va`no duri i
vo viskorazvienite zemji. Brojot
na lekarite i vo ovie zemji e ne-
dovolen za lekuvawe bolni {to
stradaat od bezna~ajni simptomi.
Na pacientot mu odgovara koga
lesno mo`e da dojde do preparati
{to gi otstranuvaat simptomite
na polesnite bolesti, koi lesno
se dijagnosticiraat, spontano mi-
nuvaat i koi poradi toa se prik-
ladni za samolekuvawe.
Medicinskata profesija, pak,
gleda na samolekuvaweto bez si
mpatii, smetaj}i deka obi~niot
~ovek-laik ne mo`e da postavi
dijagnoza, da go odbere najdobriot
lek, da ja odredi soodvetnata do-
za i da go proceni efektot od le-
kuvaweto. Potrebno e da se nagla-
si deka golem procent od bolesti-
te e samoizle~liv t.e. deka ne e
potrebna posebna terapija. Se-
pak, postoi mo`nost nekriti~kata
primena na lekovi pri samoleku-
vaweto da maskira nekoja serioz-
na bolest i da go odlo`i posta-
vuvaweto na vistinskata dijagno-
za. Hroni~noto zemawe na kakov
bilo lek mo`e da predizvika nep-
redvidlivi nesakani efekti.
Postojat nekolku grupi na
preparati {to mo`e da se pro-
davaat bez recept i da se ko-
ristat za samolekuvawe:
1. Registrirani lekovi so
soodveten sostav {to so poseb-
no odobrenie se predvideni za
slobodna proda`ba,
2. Proizvodi od rastitelno
poteklo,
3. Dietetski proizvodi,
4. Dezinfekciski sredstva,
5. Higienski sredstva i dr.
Vo prvata grupa spa|aat anal-
getici t.e. lekovi protiv bolka,
~ija primena verojatno e naj~esta,
antacidi i drugi lekovi za oles-
nuvawe na stoma~nite tegobi, lak-
sativi, enzimi, vitamini i mine-
rali, lokalni antirevmatici i
drugi takanare~eni pomo{ni le-
koviti sredstva (tradicionalni
i/ili herbalni lekovi). Za `al,
~esta e pojavata na slobodna pro-
da`ba na lekovi za ~ie izdavawe
e neophoden lekarski recept. Ova
pridonesuva za ~esta i za nekri-
Tema na brojot
ti~ka primena na nekoi lekovi,
osobeno na antimikrobnite prepa-
rati t.e. antibioticite {to e pri-
~ina za pojava na niza nesakani
posledici, osobeno senzibiliza-
cija i pojava na alergiski reak-
cii, kako i pojava na rezistentni
soevi bakterii, koi potoa prediz-
vikuvaat infekcii {to te{ko se
lekuvaat. Potrebno e da se napo-
mene, deka prakti~no sekoj lek,
po~nuvaj}i od acetilsalicilnata
kiselina (aspirin, andol, aceti-
sal) mo`e da predizvika opasni
nesakani efekti koi mo`at da go
zagrozat `ivotot ( na pr. spomena-
tite preparati mo`at da prediz-
vikaat te{ki krvavewa na diges-
tivniot sistem, kako i te{ki
alergiski reakcii kaj osetlivi
individui).
Izlezot, sekako e vo edukacija
na naselenieto, t.e. na onie {to
se potencijalni korisnici na le-
kovi, i sekako i vo dosledno spro-
veduvawe na zakonskata regulati-
va za izdavawe na lekovi. Zna~aj-
na e i ulogata na farmacevtitite
koi, vsu{nost, edinstveno doa|a-
at vo kontakt so licata {to re{i-
le sami da se lekuvaat. Pri zema-
weto na anamneza, lekarite bi
trebalo da go pra{aat pacientot
za eventualno koristeni lekovi
{to toj gi zel samoinicijativno.
Avtomedikacijta, zna~i, pret-
stavuva neizbe`en del na moder-
nata medicina koj treba da se re-
alizira na na~in {to }e go nama-
li optovaruvaweto na lekarot so
bolni so banalni tegobi, ovozmo-
`uvaj}i mu na toj na~in da im pos-
veti pove}e vnimanie na pote{ko
bolnite, a istovremeno }e gi edu-
cira potencijalnite korsnici na
samolekuvaweto, so cel mo`nos-
tite od nesakani efekti da bidat
svedeni na minimum.
D-r Goran Trajkovski
Centar za vnatre{ni bolesti
"SRCE" Skopje
Tema na brojot
SAMOLEKUVAWE
Lekuvawe bez profesionalno
sledewe od lekar, zaradi ubla`u-
vawe na bolest ili sostojba so ze-
mawe na prekumerni dozi na leko-
vi ili drugi preparati se defini-
ra kako samolekuvawe, samomedi-
kacija.
Samolekuvaweto sekoga{ ne e
od pogre{ni pri~ini, no mo`e da
zapo~ne nevino kako na~in za
olesnuvawe na nesakani sostojbi
kako nesonica, bolka, voznemire-
nost, alergii i dr. i bez profesio-
nalno vodewe, a ponekoga{ duri i
toa da se zloupotrebi, i da proiz-
leze duri i pogolem problem za ko-
risnikot. Nekoi lu|e zapo~nuvaat
so umereni dozi na lekovi ili dru-
gi preparati, no prodol`uvaat so
se posilni i ponekoga{ duri i so
ilegalni supstancii vo samomedi-
kacijata.
Kon samolekuvawe mo`e da
se pribegne so:
z Zloupotreba na prepi{an
lek od lekar
z Zemawe na lekovi koi se
izdavaat bez recepta - OTC pre-
parati(over the counter)
z Upotreba na ilegalni i
opasni supstancii
1. Prepi{anite lekovi od le-
kar mo`at da bidat mnogu opasni
koga ne se zemaat soodvetno, po-
sebno koga korisnicite prodol`u-
vaat da gi zemaat i pokraj toa {to
se povlekla bolesta ili sostojba-
ta.
Mnogu lu|e eksperimentiraat
so lekovite koi se prepi{uvaat od
lekar od mnogu pri~ini: od zabava,
za gubewe na telesna te`ina, da ja
namalat telesnata ili psihi~ka
bolka, za podobra koncentracija i
dr. Zloupotrebata na lekovi i dru-
gi preparati e po~esta kaj pomla-
data populacija, a poretko kaj voz-
rasnite nad 65 god. So zloupotreba
na lekovite vo nemedicinski celi
se menuva mozo~nata aktivnost i
toa vodi kon zavisnost i potreba
od postojano dopolnuvawe na doza-
ta, a vo toj slu~aj se pribegnuva kon
lagi deka bolesta se u{te postoi
za da se dojde do recept za posaku-
vaniot lek i drugi malverzacii.
Me|u eden od poopasnite prepi-
{uvani lekovi e Oxycontin(oxyco-
Farmacevtski informator
done hydrochloride). Iako na farma- tot.
cevtskiot pazar vo svetot bil oko- Tekoven fenomen vo mnogu za-
lu 10 godini, toj uni{til bezbroj padni op{testva i kaj nas e {iro-
`ivoti i stotici korisnici po~i- kata upotreba na vitamini, rasti-
nale. Se koristel za postopera- telni preparati i drugi OTC “sup-
tivna bolka, skr{eni koski, migre- plements” - obi~no bez sovet od le-
ni, grbni bolki itn. no, mnogu brgu kar. I toa e eden na~in na samome-
predizvikuval zavisnost. Za raz- dikacija so koja nekoi korisnici
lika od aspirin ili acetaminophen, o~ajno se obiduvaat da najdat pove-
oxycodone nema prag na efikas- }e dostapni alternativni lekovi
nost. Kolku pove}e tabletki se is- pri lekuvawe ili prevencija na
pieni, tolku olesnuvaweto e pogo- nivnite sopstveni tegobi.
lemo i zatoa bil masovno zloupot- 3. Nekoi lu|e koi stradaat od
rebuvan vo samolekuvawe {to do- nekoi mentalni zaboluvawa (na
velo do nesogledlivi posledici. primer depresija), se obiduvaat da
2.OTC preparati se lekovi koi go korigiraat sopstvenoto raspo-
mo`at da se kupat vo aptekite slo- lo`enie so samole~ewe, posegnu-
bodno, bez lekarski recept. Posto- vajki po alkohol, cigari i ilegal-
jat pove}e od 80 terapevtski kate- ni drogi. Dodeka ovie sredstva
gorii na OTC preparati od lekovi ovozmo`uvaat momentalno olesnu-
vo le~ewe na akni, do lekovi za vawe od nekoi simptomi, kako na
namaluvawe na telesnata te`ina. primer anksioznosta, nivnata dol-
Vo soglasnost so FDA, korista gotrajna upotreba predizvikuva za-
od OTC preparatite generalno e visnost, o{tetuvawe na mozokot,
pogolema od nivnite rizici, no, defekti na bubrezite, crniot
postojat i odreden broj na ograni- drob, srceto itn. Tie se socijalno 49
~uvawa koi dozvoluvaat nivno iz- nesposobni i se golem problem vo
davawe samo so dozvola na farma- op{testvoto.
cevtot. Na primer, itna kontracep-
cija mo`e edinstveno da se kupi Zatoa e neophodno da se obrne
ako farmacevtot proceni deka ko- vnimanie, pred se, na edukacija na
risni~kata e dovolno vozrasna, naselenieto od opasnosta od samo-
ili lekovi za nastinka ili aler- lekuvawe bez lekarski nadyor.
gii koi sodr`at dekongestiv pseu- Ulogata na lekarite i farma-
doephedrine, bidejki, isto taka, mo- cevtite vo ovoj slu~aj e od klu~no
`at da bidat zloupotrebeni (vo zna~ewe.
sinteza na methamphetamine) se iz- Diplomiran farmacevt
davaat pod kontrola na farmacev- Zaprina Kalinova
Koristena literatura:
z Achalu, ED (2002).The self-medication hypothesis: a review of the two major theories and
the research evidence. SMH: Recent Developments on the Self-Medication Hypothesis, 1(10),
id1.
z Blenkinsopp A, Bradley C (1996). Over the counter drugs: the future for self medication.
British Medical Journal, 312, 835.
z Duncan DF (1974a). Reinforcement of drug abuse: Implications for prevention. Clinical To-
xicology Bulletin, 4(2), 69.
z Duncan DF (1974b). Drug American Journal of Psychiatry, 131(6), 724.
z Duncan DF (1975).The acquisition, maintenance and treatment of polydrug dependence:
A public health model. Journal of Psychedelic Drugs, 7(2), 201.
z Frances RJ (1997). The wrath of grapes versus the self-medication hypothesis. Harvard
Review of Psychiatry, 4(5), 287.
z Hughes CM, McElnay JC, Fleming GF (2001). Benefits and risks of self medication. Drug
Safety, 24, 1027
z Khantzian EJ (1985). The American Journal of Psychiatry, 142(11), 1259.
z Khantzian EJ (1990) Self-regulation and self-medication factors in alcoholism and the ad-
dictions. similarities and differences. Recent Developments in Alcoholism, 8, 255.
z Khantzian EJ (1997). The self-medication hypothesis of substance use disorders: a recon-
sideration and recent applications. Harvard Review of Psychiatry, 4(5), 231.
z Khantzian, EJ, Mack JE, Schatzberg AF (1974). Heroin American Journal of Psychiatry,
131(2), 160.
z Wazaify M, Shields E, Hughes CM, McElnay JC (2005). Societal Family Practice, 22: 170.
 Farmacevtski informator Forum

Sovremeni aspekti na
etiologijata, terapijata
i sovetuvaweto na
pacientite so psorijaza
Psorijazata e avtoimuna, hro-
ni~na, genetski determinirana sos-
tojba na ko`ata, koja ja karakterizi-
raat eritemni papuli, plaki so jas-
no ograni~eni rabovi, a prepokrie-
ni so sivo-beli skvami. Vo odnos na
lokalizacijata, promenite naj~esto
se lokalizirani na laktite i kole-
nata, no ponekoga{ mo`e da genera-
liziraat na pogolemi povr{ini.
Pokraj ko`ata, promenite ~esto mo-
`e da se prisutni i na noktite. Pso-
rijazata naj~esto se javuva kako pla-
karna, no mo`e da se javi i vo drugi
formi (pustularna, gutatna - naj~es-
to se javuva kaj deca, inverzna-in-
tertriginozni regii). Nasledniot
faktor ima golema uloga vo nasta-
50 nuvaweto na psorijazata, no i golem
broj na drugi faktori se javuvaat
kako trigeri {to ja pottiknuvaat
bolesta (stres, infekcii, upotreba
na lekovi, pu{ewe...). Dijagnostika-
ta na psorijazata se temeli na dob-
ro zemena anamneza, klini~ki preg-
led i patohistolo{ki naod.
Postoe~kata terapija na psorija-
zata vklu~uva razli~ni terapevt-
ski modaliteti vo tretmanot na
Kako da im se olesni `ivotot
psorijazata, po~nuvaj}i od lokalna
terapija, preku oralna se do fo-
toterapija.
Lokalnata terapija na psorija-
zata podrazbira koristewe na
emulzii i masla {to }e gi omeknat
skvamite, upotreba na steroidni
kremovi {to }e dejstvuvaat pro-
tivvospalitelno, topi~ni retinoi-
di (tazaroten - dava dobar tera-
pevtski odgovor kaj plakarnata pso-
rijaza), vitamin D3 (kalcipotriol),
kupki so mineralni soli {to }e po-
mognat za podobra nega na psorija-
ti~nata ko`a. Fototerapijata mo`e
da se koristi kako mono-terapija Vo sredinata na osumdesettite
(edine~na), ili kombinirana so dru- godini na minatiot vek, utvrdeno e
gi terapevtski modaliteti (upotre- deka psorijazata e zaboluvawe od
ba na EXCIMER laser kaj lokalizi- imunolo{ka priroda, kade kako
rana psorijaza). Peroralnata tera- kriti~na komponenta na patogeneza-
pija gi vklu~uva metotreksat, reti- ta se javuva aktivnosta na abnor-
noidi, inovativni biolo{ki lekovi malnite T-imunokompetentni klet-
vo terapijata na psorijaza (enbrel, ki. T-kletkite, edni od trite glav-
infiksimab). ni grupi na kletki odgovorni za me-
Najdobar terapevtski modali- dijacijata na procesite na imuniot
tet e individualno da se pristapi sistem go koordiniraat vkupniot
kon sekoj pacient i efikasnosta od imun odgovor kon opredelena noksa
samata terapija }e donese podobri (antigen). Sovremenite istra`uva-
rezultati. wa uka`uvaat deka T-limfocitite
se identifikuvani vo psorijati~ni-
te plaki, ponatamu inicijacijata i

na pacientite so psorijaza
odr`uvaweto na leziite bara akti-
virani T-kletki, i na kraj, lekovite
{to ja suprimiraat aktivnosta na T-
1. Posebna nega na ko`ata na pacientot - edna{ dnevno, kapewe so kletkite, pridonesuvaat vo podob-
kupki {to sodr`at mineralni soli, odnosno masla {to }e ovozmo`at ruvaweto kako na samite plaki, ta-
otstranuvawe na inflamiranite plaki ka i na sevkupnata zdravstvena sos-
2. Vo vodata kade }e se kape pacientot, da se dodade nekolku kapki tojba na pacientot (1-6).
maslo ili mineralna sol, i da ostane pacientot vo vakvata bawa okolu Antigen-prezentira~kite klet-
15 minuti. ki, isto taka, se relevanten faktor
3. Nave~er upotreba na neutralni, emolientni kremovi ili emulzii. vo nastanuvaweto na psorijati~ni-
4. Kratkotrajnoto eksponirawe na sonce dava odli~en terapevtski te plaki, preku nivnata neophod-
rezultat (zdravite delovi od ko`ata zadol`itelno da se za{titat so nost vo aktiviraweto na T-kletki-
krem so visoka ili ultra za{tita). te, odnosno prezentiraweto na an-
5. Ako pacientot e vo mo`nost neka prestojuva opredelen vremenski tigenot na povr{inata, vo format
period na more. koj e lesno prepoznatliv od strana
na T-kletkite (7-8). Kaj pacientite
6. Upotreba na kortikosteroidni kremovi 0,5-1% nekolku sedmici
so psorijaza, aktiviranite T-klet-
dokolku sostojbata na ko`ata e vlo{ena i se prisutni psorijati~ni pro-
ki, po procesot na aktivirawe i po-
meni.
vrzuvawe so ostanatite u~esnici vo
7. Izbegnuvawe na stresni sostojbi, infekcii, povredi, pu{ewe ili
imuniot odgovor, patuvaat do der-
intenzivno son~awe.
misot, od kade {to preo|aat vo epi-
8. Izbegnuvawe na alkoholni pijalaci.
dermot na ko`ata. Aktiviranite T-
Forum Farmacevtski informator
POPOLNI I VRATI
kletki i citokinite, doveduvaat do "
Kolku Vi e poznato brend imeto: FARMACEVTSKI INFORMATOR?
predvremeno sozrevawe i intenziv-
na proliferacija na keratinociti-
te, odnosno `ivotniot vek na epi- € Nikoga{ ne sum slu{nal/a za nego
dermalnite kletki e namalen od 3 € Sum slu{nal/a, no nikoga{ do sega ne sum videl/a primerok
sedmici na 3-4 dena. Ovie histopa- od spisanieto
tolo{ki alteracii, klini~ki se € Povremeno go ~itam
evidentiraat kako psorijati~ni € Redovno go ~itam i go dobivam spisanieto
plaki.
Sovremenite pristapi vo tret- Koi od slednive atributi najmnogu Vi asocira na F.I?
manot na psorijazata podrazbiraat
novi, inovativni preparati, koi bi € Korisno
trebalo da dejstvuvuvaat, odnosno € Informativno
da ja stopiraat ili onevozmo`at € Interesno
psorijati~nata kaskada na imuno- € Sovremeno
lo{kiot odgovor, koi bi imale po- € Up-to date info
tencijal za klini~ki benefit. € Stru~no
Specifi~nite strategii vo raz- € Neophodno
vojot na biolo{kite lekovi pod- € Profesionalno
razbiraat: Drugo ____________________
z Blokada na interakciite {to
vodat do T-kleto~na aktivacija, ili Kako doznavte za F.I?
nivno migrirawe vo tkivata;
z Eliminacija na patolo{kite € Kolegi
T-kletki so terapija specifi~no € WEB
naso~ena protiv aktiviranite T- € Farmacevtska komora
kletki; Dr._______________________
z Vrzuvawe na citokinite so
drugi supstrati pred da zapo~nat da Dali poznavate drugi vakvi spisanija?
dejstvuvaat na keratinocitite;
z Blokirawe na ekspresijata na € Da
citokinite (blokirawe na intere-
€ Ne 51
feronskite receptori);

"
Koi se tie?
"

D-r Iskra Petrovska-[e{ova,

spec. dermatovenerolog
PZU specijalisti~ka ordinacija
D-R AN^EVSKI
[to Vi nudat gorenavedenite spisanija, {to ne Vi nudi F.I?

Koristena literatura
1. Gottlieb AB, Lifshitz B, Fu SM, et al.
Expression of HLA-DR molecules by kerati-
nocytes, and presence of Langerhans cells in
the dermal infiltrate of active psoriatic plaqu- Od koj aspekt F.I e korisen za Vas i Va{ata rabota?
es. J Exp Med. 1986;164:1013-1028.
2. Gottlieb SL, Gilleaudeau P, Johnson R,
et al. Response of psoriasis to a lymphocyte- € Stru~ni info.
selective toxin (DAB389IL-2) suggests a pri- € Relicencirawe
mary immune, but not keratinocyte, pathoge- € Marketing
nic basis. Nature Med. 1995;1:442-447.
3. Gottlieb AB. Immunologic mechanisms
Dr.__________________________
in psoriasis. J Am Acad Dermatol.
1988;18:1376-1380. Kako go rangirate kvalitetot na F.I?
4. Krueger JG. Treating psoriasis with bi-
ologic agents. Science Med. 2002;May/Ju-
ne:150-161. Mn.Visok Visok Prose~en Nizok Mn.Nizok
5. Nickoloff BJ. The immunologic and ge-
netic basis of psoriasis. Arch Dermatol. Kako ja rangirate vrednosta na F.I?
1999;135:1104-1110.
6. Dummer W, Joshi A, Beyer J, et al.
Pharmacodynamic effects of subcutaneous Mn.Visok Visok Prose~en Nizok Mn.Nizok
(SC) administration of efalizumab (anti-
CD11a). Presented at the 60th Annual Mee-
Demogravski info:
ting of the American Academy of Dermato-
logy; February 22-27, 2002; New Orleans, La.
Poster #P547. Godini ________________
7. Janeway CA, Travers P, Walport M, et Pol m `
al. Immunobiology. 5th ed. New York, NY:
Garland Publishing; 2001.
Grad ____________________
8. Krueger JG. The immunologic basis for Vrabotuvawe/ zanimawe _______________________
the treatment of psoriasis with new biologic
agents. J Am Acad Dermatol. 2002;46:1-23. "
POPOLNI I VRATI
 Farmacevtski informator
KOMPARACIJA NA REMIFENTANIL -
PROPOFOLSKATA ANESTEZIJA
SO BLOKADA NA SCIJATNIOT -
FEMORALEN NERV KAJ PACIENTI
KAJ KOI SE IZVEDUVA ARTROSKOPIJA
A. Kartalov, Clinic for Anaesthesia, Reanimation and Intensive Care
A. Kartalov, J. Nojkov, B. Kuzmanovska, Q. Donev, A. Petru{eva, V. Xambazovska
Klinika za anestezija reanimacija i intenzivno lekuvawe
Medicinski fakultet, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij"- Skopje
APSTRAKT
Vo ovaa studija pri izveduvawe
na artroskopija na koleno kaj voz-
rasni pacienti, nie gi proslediv-
me slednite parametri: (1) vreme-
to potrebno za podgotovka i izve-
duvawe na anestezija, (2) vremeto
pominato od operativnata inter-
vencija do napu{tawe na pacien-
tot od bolnicata i (3) vkupnite
52 tro{oci za izveduvawe na aneste-
zijata kaj pacientite vodeni so
scijaten - femoralen blok kako i
kaj pacientite vodeni so op{ta
anestezija so propfol i remifen-
tanil.
Vo studijata za artroskopija na
koleno bea vklu~eni 40 pacienti
podeleni vo dve ednakvi grupi. Vo
prvata grupa n=20 (OA) bea vlu~eni
pacienti vodeni so op{ta aneste-
zija (propofol - remifentanil)
dodeka vo vtorata grupa n=20
(PNB) bea vklu~eni pacienti vode-
ni so blokada na scijatniot i fe-
moralniot nerv izvedena so 0,25%
bupivakain (25 ml/kg).
Vremeto potrebno za podgotov-
ka i izveduvawe na anestezija za
artroskopija na kolenoto kaj prva-
ta grupa (OA) iznesuva{e 16 (10-28)
minuti, dodeka kaj vtorata grupa
(PNB) toa vreme iznesuva{e 13 (8-
22) minuti (p=0,015). Deset pacien-
ti od vtorata grupa (PNB) po zavr-
{uvawe na operativnata interven-
cija bea direkno isprateni na hi-
rur{koto oddelenie, dodeka site
pacienti od prvata grupa po zavr-
{uvawe na operacijata moraa da
bidat smesteni vo sobata za bude-
we (p=0,003).
Pacientite od prvata grupa
(OA) vo sobata za budewe prestoju-
vaa 7 (5-20) minuti dodeka pacien-
Faculty of Medicine University St. Cyril and Methodius – Skopje
tite od vtorata prestojuvaa 23 (7-
95) minuti (p=0,001). Ne postoea go-
lemi razliki na vkupnite tro{oci
pome|u dvata razli~ni anesteti~-
ki tehniki. (OA=157 € , PNB=160 € )
(p=0,61).
Vo ovaa studija mo`evme da gi
sporedime prednostite, nedosta-
tocite kako i tro{ocite pome|u
dve anesteti~ki tehniki za ar-
troskopija na koleno kaj vozrasni
pacienti.
KLU^NI ZBOROVI: Op{ta
anestezija za artroskopija na ko-
leno (propofol remifentanil),
Scijaten-femoralen nerven blok.
VOVED
Op{tata anestezija kako i re-
gionalnata anestezija se naj~esto
koristeni anesteziolo{ki tehni-
ki za izveduvawe na artroskopija
na koleno kaj vozrasni pacienti za
ednodnevnata hirurgija. (1-3)
Novite kratkodeluva~ki anes-
teti~ki lekovi kako {to se propo-
fol, sevofluoran kako i remifen-
tanil go skratuvaat vremeto na
oporavuvawe po operativnata in-
tervencija. (4,5)
Spinalnata regionalna aneste-
zija e naj~esto koristena tehnika
za artroskopija na koleno. Od re-
gionalnite nervni blokovi za iz-
veduvawe na artroskopija so uspeh
mo`e da se koristi i scijatniot-
femralen blok. (6-8)
Porastot na tro{ocite na mo-
dernite anesteti~ki lekovi, kako
i redukcijata na bolni~kiot buxet
ja nametna potrebata da se napravi
sporedba na tro{ocite i benefi-
Praktika
tot pome|u dvete anesteti~ki teh-
niki, poto~no pome|u lokoregio-
nalnata tehnika (scijaten - femo-
ralen blok) i op{tata anestezija
izvedena so novite kratko-
dejstvuva~ki anesteti~ki lekovi
(propofol - remifentanil). Za
ovaa cel napravivme edna pros-
pektivna studija kade {to izvr-
{ivme evaluacija na vremeto pot-
rebno za podgotovka na pacientot
za izveduvawe na artroskopijata,
vremeto potrebno za oporavuvawe
na bolniot od operativnata inter-
vencija, nesakanite efekti od
anesteziolo{kata tehnika, zado-
volstvoto na pacientot od aneste-
ziolo{ka tehnika kako i tro{oci-
te potrebni za izveduvawe na
anesteziolo{kata tehniki.
METOD
Vo na{ata studija nie vklu~iv-
me okolu 40 pacienti so fizika-
len status ASA 1-2, na vozrast od
18 do 65 godini kaj koi ja primeniv-
me operativnata intervencija ar-
troskopija na koleno kako ednod-
nevna hirur{ka procedura.
Pacientite kaj koi postoi kon-
traindikacija za regionalna anes-
tezija, pacienti so srcevi i respi-
ratorni te{kotii, pacienti so dij-
abetes i periferna neuropatija
bea isklu~eni od studijata.
Pacientite bea podeleni vo
dve ednakvi grupi. Prvata grupa
(OA) vklu~uva 20 pacienti, kaj koi
za artroskopija na koleno be{e
primeneta op{ta anestezija (pro-
pofol - remifentanil). Vtorata
grupa (PNB) isto taka vklu~uva 20
pacienti kaj koi za artroskopija
Praktika
na koleno be{e primeneta peri-
ferna nervna blokada (scijaten -
femoralen blok).
Op{tata anestezija kaj pacien-
tite od prvata grupa be{e prime-
neta vo operacionata sala, dodeka
periferniot nerven blok kaj vto-
rata grupa be{e izveden vo sobata
za budewe, a potoa pacientite bea
vnesuvani vo operacionata sala.
Premedikacijata na pacientite
be{e izvedena so midazolam 0,05
mg/kg, dodeka intravenskata infu-
zija vo tek na operativnata inter-
vencija za dvete ispituvani grupi
iznesuva{e 5 ml/kg na ~as (Ringer
laktata).
Kaj prvata grupa (OA) ispitani-
ci be{e primeneta remifentanil-
ska infuzija od 0,1 - 0,2 mg/kg za
edna minuta i 2 - 4 mg/kg na kontro-
lirana infuzi na propofol.
Kaj vtorata grupa ispitanici
(PNB) be{e primenet scijaten -
femoralen blok izveden so neu-
rostimulator so 0,25% bupivakain
(25 ml). Scijatniot - femoralen
blok be{e izveden so specijalna
teflonska igla. Neurostimulaci-
jata se izveduva{e so frekvencija
od 2 Hz, a strujnata stimulacija be-
{e so intenzitet od 0,5 - 1 mA. Na
po~etokot se izveduva{e infil-
tracija na femoralniot nerv so 15
ml na lokalniot anestetik, a potoa
se izveduva{e i blokada na scijat-
niot nerv so 10 mL od lokalniot
anestetik. (6-8)
Pacientite od vtorata grupa
(PNB) bea spremni za operacija vo
momentot koga vo potpolnost }e se
izgubi ~ustvoto na drazba prediz-
vikano od igla vo femoralnata i
scijatnata nervna distribucija ka-
ko i nesposobnosta na pacientot
da ja podigne nogata na operacio-
niot stol i nemo`nosta za fleksi-
ja na nogata vo kolkot.
Kvalitetot na nervniot blok se
evaluira{e spored slednite kri-
teriumi:
1. Adekvaten nerven blok - (ne-
postoewe na potreba za sedacija i
dodatna analgezija)
2. Neadekvaten nerven blok -
Tabela 1 Demografski karakteristiki na ispituvanite grupi.
Op{ta
anestezija
(n = 20)
Âozrast (god) 51 (19-65)
Telesna te`ina (kg) 82 (53-95)
Âisina (cm) 175 (155-182)
Polova distribucija (m/`)
Fizikalen status ASA 1/2
Farmacevtski informator
(potreba za aplicirawe na 0,1 mg
na fentanil za da se zavr{i ope-
rativnata intervencija)
3. Nepostoewe na nervna bloka-
da - ( potreba za op{ta anestezija)
Klini~ki relativnata hipoten-
zija se notira{e toga{ koga sis-
tolniot pritisok }e se namale{e
za 30% pod po~etnata vrednost.
Ovaa sostojba se tretira{e so in-
terventno aplicirawe na 200 ml na
Ringer laktat.
Po zavr{uvawe na operativna-
ta intervencija, hirurzite intra-
artikularnovo koleno apliciraa
po 20 ml na 0,25% bupivakain. Po
zavr{uvawe na operativnata in-
tervencija na sekoj 5 minuti se
slede{e bolkata spored VAS - visu-
al analogue scale. Vo slu~aj vred-
nosta spored VAS da be{e pogole-
ma od 3, kaj pacientite intraven-
ski se aplicira{e tramadol vo do-
za od 100 mg. Ako vitalnite para-
metri se stabilni vo dve posledo-
vatelni merewa i VAS e poniska
od 3, vo toj slu~aj pacientot se pre-
frla na hirur{koto oddelenie.
Vkupnite tro{ocite kaj dvete
Tabela 2 Vremeto pominato vo sobata za budewe i vremeto na
prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi.
Scijaten - femoralen
Op{ta anestezija
(n=20)
Prestoj vo sobata
23 (10-95)
za budewe (min)
Vreme na prvo
147 (100-400)
urinirawe (min)
ispituvani grupi zavisea od tro-
{ocite na site anestetici upotre-
beni pri operativnata interven-
cija, tro{ocite za medicinskite
materijali (igli, {pricevi kanili
i dr) kako i personalnite tro{-
oci.
Statisti~kata analiza be{e
napravena so (SPSS 7,0).
REZULTATI
Demografskite karakteristiki
na dvete ispituvani grupi se pri-
ka`ani vo tabela 1.
Scijaten -
femoralen nerven
blok
(n = 20)
46 (25-65)
73 (57-100)
168 (151-190)
13/7 11/9
12/8 13/7
Rezultatite se prezentirani so
sredna vrednost, osven fizikal-
niot status ASA.
Vremeto potrebno za podgotov-
ka na pacientite za operativnata
intervencija (od intravenskata
premedikacija do dezinfekcija na
ko`ata) kaj prvata grupa (OA) izne-
suva{e 13 (8 - 22) minuti, dodeka
kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme
iznesuva{e 16 (10-28) minuti.
(p=0,015)
Kaj vtorata grupa (PNB) ne se
zabele`aa nikakvi kardiocirku-
latorni nesakani efekti. Kaj se-
dum pacienti od prvata grupa (OA)
- 36% postoe{e relativna hipo-
tenzija po vovedot vo anestezija
(p=0,013). Samo dvajca pacienti od
vtorata grupa (PNB) -12% ~uvstvu-
vaa lesna bolka vo tekot na ar-
troskopijata. Kaj edniot od niv
operativnata intervencija se pro-
dol`i so op{ta anestezija.
Vo vtorata tabela e prika`an
periodot pominat vo sobata za bu-
dewe, kako i vremeto na prvoto
urinirawe kaj dvete ispituvani
grupi.
53
nerven blok P
(n = 20)
10 (5-25) 0,001
260 (150-385) 0,005
Deset pacienti od vtorata gru-
pa (PNB) - 50% bea direktno pre-
frleni od operacionata sala na
hirur{koto oddelenie, dodeka si-
te pacienti od prvata grupa (OA)
prestojuvaa vo sobata za budewe.
Kaj samo dvajca pacienti (10%)
be{e apliciran analgetik vo rani-
ot postoperativen period i od pr-
vata grupa (OA) (p=0,43).
Spored VAS za bolka, 7 pacien-
ti od prvata grupa (OA) imaa vred-
nost od 3 vo vremeto koga bea pre-
frluvani od sobata za budewe na
hirur{koto oddelenie dodeka kaj
vtorata grupa (PNB) vo istiot vre-
menski period nepostoe{e nikak-
va bolka spored VAS skalata kaj
nitu eden od pacientite (p=0,005).
[est pacienti od prvata grupa
(OA) - 30% dobija analgetik vo pr-
viot postoperativen den, dodeka
kaj vtorata grupa pacienti (PNB)
analgetik vo prviot postoperati-
ven den dobija sedum pacienti -
37% (p=0,75).
 Farmacevtski informator
Na tabela 3 e prika`ana
analiza na tro{ocite.
Tabela 3 Analiza na tro{ocite kaj dvete ispituvani grupi.
Scijaten -
Op{ta femoralen
anestezija nerven
(n=20) blok
(n = 20)
Tro{oci za potreben
7 (7-14) 15 (15-22)
materijal
Tro{oci za anestetici 32 (23-41) 14 (14-15)
Tro{ocite za
28 (16-44) 30 (20-44)
perioperativnoto vreme
Tro{ocite zavremeto pominato
30 (0-176) 1,1 (0-22)
vo sobata za budewe
VKUPNI TO[OCI 160 (105-195) 158(105-194)
DISKUSIJA
Kaj pacientite od vtorata grupa
Ispra}aweto na pacientite od (PNB) e zabele`ano podolgo vreme
operacionata sala direktno na hi- do prvoto urinirawe, kako i pro-
rur{koto oddelenie e efektiven longirana reverzija od nervnata
na~in za namaluvawe na vkupnite blokada, so {to se prolongira i
tro{ocite za anestezija pri ar- vremenskiot prestoj vo bolnica.
troskopija na koleno, bidej}i na Za sre}a, perifernite motorni
ovoj na~in se namaluva monitori- blokovi nemaat vlijanie na simpa-
raweto na pacientite, kako i se ti~kiot tonus poradi {to se poma-
namaluva potrebata od anga`ma- li i promenite na kardiovaskular-
not na sestrite. (13) nite parametri. Perifernite mo-
Rezultatite od na{ata studija torni blokovi isto taka go prolon-
sugeriraat deka pacientite od giraat vremetraeweto na postope-
54 vtorata grupa (PNB) pobrzo se is- rativnata analgezija. Anestezio-
pra}aat od sobata za budewe na hi- lozite ~esto se zagri`eni za fak-
rur{koto oddelenie, {to ne e slu- tot deka perifernite nervni blo-
~aj i so pacientite od prvata grupa kovi mo`at da go prolongiraat
(OA). perioperativnoto vreme.
Praktika
Patel i kolegite smetaat deka
pacientite za artroskopija kaj koi
e primeneta op{ta anestezija so
opijati i azoten oksidul, treba da
pominat vo sobata za budewe 90
minuti po operativnata interven-
P cija, dodeka kaj pacientite kaj koi
e apliciran femoralniot blok se
potrebni samo 60 minuti (2). Ovaa
razlika e poradi razli~niot na-
0,0005
~in na osloboduvawe od bolkata.
0,0005 Dahl i kolegite ja komparirale
spinalnata, epiduralnata i propo-
0,008
folskata anestezija za artrosko-
pija na koleno, pri {to uvidele
0,0005
deka propofolskata anestezija
0,61
obezbeduva najkratko zadr`uvawe
vo operacionata sala, no taa e aso-
cirana so pointenzivna postopera-
tivna bolka, kako i pogolemi vkup-
ni tro{oci. (20)
Vo ovaa prospektivna randomi-
zirana studija uvidovme deka kaj
pacientite kaj koi se primenuva
artroskopija na koleno so bloka-
data na scijatniot i femoralniot
nerv postignavme pokratok vre-
menski prestoj vo sobata za bude-
we, a dobivme re~isi podednakva
intraoperativna analgezija so re-
lativno pomali vkupni tro{oci vo
odnos na pacientite vodeni so op-
{ta anestezija.

KORISTENA LITERATURA
1. White PF. Outpatient anesthesia. In: Miller RD (ed). Anes-
thesia, 3 rd edn. New York, USA : Churchill Livingstone, 1990,
2025-2059.
2.Patel NJ, Flashburg MH, PaskinS, Grossman R, Regional
anesthetic technique compeared to general anesthesia for outpa-
tient knee arthroscopy. Anesth Analg 1986; 65:185-187
3.Ben-David B, Levin H, Solomon E, Admoni H, Vaida S. Low
dose diluted spinal bupivacaine for ambulatory surgery.Anesth
Analg1996; 83: 716-720
4.Pavlin DJ, Rapp SE, Polissar NL, Malmgren JA, Keyes H .
Factor affecting discharge time in adult outpatients. Ansth Analg
1998; 87; 816-826
5.Epple J. Kubitz J. Schmid H. et all Comparative analysis of
cost of totalintravenus anesthesia with propofol and remifentanil
vs.balanced anesthesia with isofluoran and fentanil.Eur. J.Anesth.
2001; 18;20-28
6. Fanelli G. Sansone V,Nobil F, Pedoti E, Aldegheri G. Loco-
regional anesthesia for surgical arhroscopy of the knee. Minerva
Anestesiol 1992; 58 ; 121-125
7.Casati A,Cappelleri G, Fanelli G et all. Regional anesthesia
for outpatient knee arthroscopy : a radndomised clinical compara-
tionof two different anaesthetic technique. Acta Anesth. Scandina-
vica 200; 44; 543-547
8. Cappelleri G, Casati A, Fanelli G et all. Unilateral spinal
anesthesia or combaind sciatic-femoral nerve block for day case
knee arthroscopy : a prospective randomized comparison. Acta
Anesth. Scandinavica 2000; 66; 131-136
9. Suttner S, Boldt J, Schmid C, Piper S, kumple B, Cost-anal-
ysis of target-controled infusion-based anesthesia compared with
standard anesthesia.Anest Analg1999; 88 ; 77-82
10. Browener WS, Black D, Newman B, Hulley SB, Designing
Clinical reseach: An epidemiological Approach. Wiliams & Wilkins
1988; 139-150
11. McMinn RMH, Hutching RT, Color atlas of human ana-
tomy. Chicago .USA Year Book, 1977, 296-297
12.Aldrete JA, Kroulik D, A postanethesia recovery score.
Aneth Analg 1970; 49; 924-934
13. DexterF, Macario A, Mahbberg PJ, Lubarsky DA, Compu-
ter simulation to determine how rapid anesthetic recovery proto-
cols to decrise the time of emergence or increase the phase 1 pos-
tanesthesia care unit bypass rate affect staffing of an ambulatory
surgery center. Anest Analg 1999; 88 ; 1053-1063
14. Dexter F,Tinker JH, Analysis of strategies to decrese pos-
tanesthesia care unit cost. Anesthesyology1995; 82; 94-101
15. Pavlin DJ, Pavlin EG, Fitzgibbon DR, Koerscgen ME, Plitt
TM, Menagment of bladder function out-patient surgery. Anesthes-
yology1999; 91; 42-50
16. Grant SA, Nielson KS, Greengras RA, Steel SM, Klein SM,
Continuous peripheral nerve block for ambulatory surgery. Reg
Anesth Pain Med 2001; 26; 209-214
17. Corda DM, Enneking FK, A unique approach to post-ope-
rative analgesia for ambulatory surgery. J Clin Anesth 2000; 12;
595-599
18. Chelly JE, Greger J, Gebhard R, Ambulatory continuous
perineural analgesia infusion: are we ready? Anesthesyo-
logy2000; 93; 581-582
19. Fenelli G, Casty A, Beccaria P et all.A duble blind compa-
rison of ropivacaine, bupivacaine, and mepivacaine during sciatic-
femoral nerve blockade. Anest Analg 1998; 87; 597-600
20.Dahl V, Gierloff C, Omlad E, Spinal epidural or propofol
anesthesia for out-patient knee arthroscopy?Acta Anest
Scand1997; 41; 1341-1345
Redovna rubrika
POSTOI LI KORELACIJA POME\U UPOTREBATA
NA PERORALNITE HORMONALNI KONTRACEPISKI
LEKOVI I POJAVATA NA TROMBOZA I
TROMBOEMBOLISKI KOMPLIKACII ?
Hormonskata peroralna kontra-
cepcija naj~esto se sproveduva na
dva na~ina: so primena na prepara-
ti vo koi se kombinirani estrogeni
i gestageni ili so kontinuirana
primena na gestageni, bez kombini-
rawe so estrogeni.Taa e vo upotre-
ba vo vremenski period podolg od
40 godini i pretstavuva najefikas-
na forma na kontracepcija. Vo pr-
vata godina na koristewe na pero-
ralnata kombinirana kontra-
cepcija (estrogeni plus gestageni),
bremenost se javuva samo kaj okolu
3% od `enite. Podobri rezultati
vo spre~uvawe na nesakana breme-
nost se postignati so primena na
hormonalna kontracepcija vo for-
ma na injekcii (0.3%) i implanti
(0.09%). Kombiniranata peroralna
hormonalna kontracepcija pokraj
toa {to ja spre~uva nesakanata bre-
menost, go namaluva i rizikot od ja-
vuvawe na epitelijalen ovarijalen
karcinom, endometrijalen adeno-
karcinom, benigni promeni na doj-
kite (fibroadenomi i cisti) pel-
vi~ni inflamatorni bolesti i ek-
topi~na bremenost. Dozata na es-
trogeni vo peroralnite kontra-
cepcii varira od 30-50 mg etinil
estradiol, a dozata na progesteron
varira vo zavisnost od negoviot re-
lativen potencijal (efekt vrz hu-
maniot endometrium, androgen ili
kortikosteroiden potencijal, spo-
sobnost za inhibicija na ovulacija-
ta), so cel da se postigne najvisok
soodnos pome|u korisnosta i rizi-
kot od primenata na lekot.
Nesakanite dejstva na peroral-
nata hormonalna kontracepcija koi
se javuvaat brzo po primenata na
lekot se dobro poznati, a nesakani-
te dejstva koi se javuvaat podocna
vo tekot na primenata na lekot po-
te{ko se studiraat, posebno ako se
mala incidenca na javuvawe. Za
prou~uvawe na ovie nesakani dej-
stva se organiziraat golemi kohor-
tni studii. Najzna~ajnite nesakani
dejstva na peroralnata hormonalna
kontracepcija se od strana na krv-
nite sadovi i kardiovaskularniot
sistem.
Golem broj na epidemiolo{ki
studii sugeriraat silna povrzanost
Farmacevtski informator
pome|u primaweto na peroralni
kontracepciski lekovi i nagla kar-
diovaskularna smrt. Apsolutniot
rizik za nejzino javuvawe e mal, no
relativniot rizik se zgolemuva. Ne
e utvrdena epidemiolo{ka poddr{-
ka na hipotezata deka toa se dol`i
na ateromatozni promeni, bidej}i e
utvrdeno deka rizikot od javuvawe
na miokardijalen infarkt e zabe-
le`itelen za vreme na koristewe
na peroralnite kontracepciski le-
kovi, is~eznuva po prekin na upot-
rebata i ne e vo korelacija so vre-
metraeweto na koristewe na pero-
ralnata kontracepciska terapija.
Se smeta deka zgolemeniot rizik
od kardiovaskularni naru{uvawa
se dol`i na promenite vo plazmat-
skite lipidi, jagleni hidrati i
faktorite od koi zavisi hemosta-
zata. Ovie varijabli mo`e da bidat
promeneti pod vlijanie na steroi-
dite koi se sostaven del na pero-
ralnata hormonalnai kontracep-
cija.
Ima dokazi deka postoi pomal
kardiovaskularen rizik pri prime-
na na peroralni kontracepii koi
sodr`at niska doza na estrogeni
(< 50 mg etinilestradiol). Pri
upotreba na ovie dozi e utvrdeno
nesignifikantno zgolemuvawe na
rizikot za javuvawe na miokardija-
len infarkt, mozo~en udar poradi
tromboza na krvnite sadovi, venski
tromboembolizam i subarhnoidal-
no krvarewe. Vo ovie studii e utvr-
deno deka pu{eweto cigari go zgo-
lemuva kardiovaskularniot rizik
pri upotreba na niskodoza`ni per-
oralni kontracepcii.
Peroralnite hormonski kontra-
cepcii doveduvaat do promeni vo
faktorite zna~ajni za hemostazata.
Utvrdeni se zna~ajni promeni vo
koncentraciite na golem broj spe-
cifi~ni plazmatski komponenti na
koagulacioniot i fibrinoliti~ni-
ot sistem. Se smeta deka ovie pro-
meni se vo korelacija so estrogen-
skata komponenta vo peroralnite
hormonalni kontracepii, bidej}i
vakvi promeni ne se najdeni pri da-
vawe na preparati koi sodr`at sa-
mo gestageni. Utvrdena e dozno-za-
visna povrzanost pome|u dozata na
estrogeni vo preparatite na pero-
ralnite hormonalni kontracepcii
i promenite na faktorite od koi
zavisi hemostazata. Peroralnata
hormonalna kontracepcija prediz-
vikuva zgolemuvawe na koncentra-
cijata na koagulacioniot faktor I
(fibrinogen), II, VII, IX, X i XII, kako
i namaluvawe na koncentracijata
na antitrombin III, protein C i pro-
tein S. Kako posledica na ovie pro-
meni se javuva sostojba nare~ena hi-
perkoagulabilnost na krvta. Pri
prolongirana upotreba na peroral-
ni kontracepcii se namaluva i kon-
centracijata na prostaciklin koj
ima antiagregaciono i vazodilata-
torno dejstvo. Zgolemeno nivo na
fibrinogen se javuva u{te vo prvi-
te meseci pri upotrebata na pero-
ralnata kontracepcija, a doka`ano
e deka se vra}a na normalnite
vrednosti pri prekin na upotreba- 55
ta na peroralnite kontracepciski
lekovi.
Denes postojat epidemiolo{ki i
biohemiski dokazi deka peroral-
nata hormonalna kontracepcija
ima trombogena aktivnost i go zgo-
lemuvaat rizikot od tromboza. Pr-
vite zna~ajni dokazi za zgolemen
rizik od tromboembolizam pri
upotreba na peroralna hormonalna
kontracepcija datiraat u{te od
1967 godina, koga vo golema studija
izvedena od Britain’s Medical Rese-
arch Council e zaklu~eno deka `eni-
te koi gi koristat ovie preparati
imaat zna~ajno pogolem rizik za ja-
vuvawe na dlaboki venski trombo-
zi, belodroben embolizam, cereb-
ralna tromboza, miokardijalen in-
farkt i tromboza na krvnite sado-
vi na retinata. Vo ponatamo{niot
period se opi{ani poedine~ni slu-
~ai na javuvawe na dlaboki venski
trombozi, tromboza na portalniot
venski sistem i belodroben embo-
lizam. Slabost na studiite vo ovoj
ran period bila {to ne se zemeni
pri prou~uvaweto i drugi faktori
koi{to mo`e da imaat vlijanie na
zgolemenata trombogena aktivnost
(primer: pu{eweto ) i ne se pre-
zemeni site merki za otstranuvawe
na pristrasnosta pri ocenuvawe na
slu~aite.
 Farmacevtski informator
Vo golema studija koja opfatila
pove}e od 65000 `eni vo SAD, koi
koristele peroralna hormonalna
kontracepcija i bile sledeni vo
vremenski period podolg od 2 godi-
ni, bilo zaklu~eno deka postoi po-
zitivna korelacija pome|u upotre-
bata na peroralnata hormonalna
kontracepcija i pojavata na venski
tromboembolizam, mozo~en udar i
miokardijalen infarkt. Kaj mladi
`eni signifikantno po~esta e poja-
vata na venski tromboembolizam od
pojavata na miokardijalen infarkt
i mozo~en udar. Venskiot tromboem-
bolizam e so poredok fatalen is-
hod vo odnos na drugite dva nasta-
na, iako i toj mo`e da bide so te{ki
posledici, pa duri i smrten ishod
vo zavisnost od lokalizacijata. Vo
vtorata polovina na 80-tite i prva-
ta polovina na 90-tite godini se
publicirani golem broj prikazi na
slu~aj vo koi nastanot e povrzan so
upotrebata na peroralni hormonal-
ni kontracepciski lekovi: cereb-
ralna venska tromboza, fatalen
centralen angitis, sinus tromboza,
cerebralna ishemija, tromboza na
bazilarnata arterija, vaskularni
komplikacii na retinata, encefa-
lopatija i renovaskularna hiper-
56 tenzija, tromboza na koronarnite
krvni sadovi so te`ok miokradija-
len infarkt, tromboza na mezente-
ri~nite krvni sadovi, hepatalnite,
renalnite veni i t.n.
Kohortnata studija organizirana
na 17000 `eni (Oxford Family Plan-
ning Association’s Cohort Study), koi
bile sledeni vo vremenski period
od okolu 16 godini ne poka`ala zna-
~ajno vlijanie na peroralnata hor-
monalna kontracepcija vo odnos na
zgolemuvawe na mortalitetot (re-
lativen rizik = 0.9). Mortalitetot
poradi bolesti na cirkulatorniot
sistem bil lesno zgolemen, kako i
relativniot rizik za smrt poradi
ishemi~na srceva bolest. Sli~ni
rezultati bile dobieni i vo golemi
studii izraboteni vo Finska i vo
SAD. Vo studijata izvedena vo Fin-
ska ne bilo utvrdeno zgolemuvawe
na relativniot rizik za smrt pora-
di miokardijalen infarkt ili mo-
zo~en udar. Vo studijata izvedena
vo SAD, kaj `enite koi bile nepu{a-
~i ili pu{ele pomalku od 25 cigari
na den, mortalitetot pri upotreba
na peroralna hormonalna kontra-
cepcija bil pomal od mortalitetot
pri bremenost. Zgolemen mortali-
tet vo odnos na mortalitetot pri
bremenost bil utvrden kaj `enite
postari od 30 godini koi pu{ele po-
ve}e od 25 cigari na den.
Od prijavenite nesakani dejstva
na peroralnata hormonalna kontra-
cepcija vredi da se napomene pos-
ledniot slu~aj so preparatot Yas-
min, pri ~ija upotreba vo posledni-
te meseci se registrirani nekolku
seriozni nesakani dejstva vo Re-
publika Hrvatska i Avstralija.
Preparatot Yasmin spa|a vo kombi-
nirani kontracepciski lekovi i vo
edna tabletka sodr`i 30 mg etinil
estradiol (estrogen) i 3 mg drospi-
renon (progestogen). Iako prepara-
tot spa|a vo t.n. nisko doza`ni es-
trogenski preparati, dve od serioz-
nite registrirani nesakani dejstva
se odnesuvaat na smrt na dve mladi
`eni na vozrast od 22 i 24 godini
poradi tromboza i belodrobna em-
bolija. Preparatot Yasmin vo Re-
publika Hrvatska e so re`im na iz-
davawe na lekot bez recept, odnos-
no se nao|a vo slobodna proda`ba.
Tretoto seriozno nesakano dejstvo
koe e registrirano vo Republika
Hrvatska se odnesuva na karcinom
na crniot drob koj se javil kaj mla-
da `ena na vozrast od 32 godini,
pri {to za negovoto javuvawe kako
suspektna e ozna~ena upotrebata na
Yasmin. I pokraj pojavata na ovie
nesakani dejstva, Agencijata za le-
kovi na Republika Hrvatska ne go
povlekuva preparatot Yasmin od
upotreba vo Republika Hrvatska
poradi toa {to nesakanite dejstva
koi se javile se opi{ani vo vnat-
re{noto upatstvo i zbirniot iz-
ve{taj za osobinite na lekot i so
toa spa|aat vo nesakani dejstva koi
se o~ekuvan rizik pri upotreba na
preparatot, a napravenite farma-
cevtsko-hemiski ispituvawa poka-
`ale deka lekot gi ispolnuva kri-
teriumite za kvalitet.
Golem broj na klini~ki studii
se izvedeni so cel da se evaluira
vlijanieto na dopolnitelni fakto-
ri kako {to se pu{ewe, arteriska
hipertenzija i promeni vo lipopro-
teinskiot status kaj `eni koi upot-
rebuvaat peroralni hormonalni
kontraceptivi. Vrz osnova na re-
zultatite od ovie klini~ki studii
i rezultatite od studiite od koi
nekoi se opi{ani vo prethodniot
tekst, mo`e da se izvedat slednite
zaklu~oci vo odnos na upotrebata
na peroralnata hormonalna kontra-
cepcija i rizikot od javuvawe na
tromboza:
z Estrogenite hormoni, posebno
ako se vo doza pogolema od 50 mg vo
1 tabletka ja zgolemuvaat produkci-
jata na faktorite na koagulacija i
rizikot od tromboza;
Redovna rubrika
z Pri upotreba na niskodoza`-
ni peroralna hormonalna kontra-
cepcija (doza na enitinil estradi-
ol < 50 mg ima zgolemen rizik od
venski trombo-embolizam, posebno
vo prvite 1-2 godini od upotreba-
ta);
z Pu{eweto ne e dopolnitelen
faktor za rizik od javuvawe na ven-
ska tromboza;
z Pu{eweto i estrogenite ima-
at aditiven efekt vo nasoka na zgo-
lemuvawe na rizikot od javuvawe
na arteriska tromboza;
z Hipertenzija e zna~aen aditi-
ven faktor za zgolemuvawe na rizi-
kot od javuvawe na mozo~en udar kaj
`eni koi upotrebuvaat peroralna
hormonalna kontracepcija;
z Niskodoza`nata peroralna
hormonalna kontracepija ne go zgo-
lemuva rizikot od miokardijalen
infarkt ili mozo~en udar kaj zdra-
vi `eni, nepu{a~i;
z Arteriskata tromboza (mio-
kardijalen infarkt i mozo~en
udar) poka`uva dozno-zavisna ko-
relacija so dozata na estrogenite
vo peroralnata hormonalna kon-
tracepija, no nema podatoci za raz-
liki vo rizikot pome|u preparatite
koi sodr`at 20, 30 ili 35 mg etinil
estradiol.
z Kombiniranata peroralna
hormonalna kontracepija e kontra-
indicirana za upotreba kaj `eni
koi imaat istorija na idiopatski
venski tromboembolizam i kaj `eni
so familijarna istorija na idio-
patski venski tromboembolizam.
I pokraj site ovie podatoci za
rizikot od upotreba na peroralni
hormonalni kontracepciski leko-
vi, mo`e da se zaklu~i deka nisko-
doza`nata peroralna hormonalna
kontracepcija e bezbedna i so povo-
len soodnos korist/rizik koga se
upotrebuvaat kaj mladi, zdravi `e-
ni. Za da se zgolemi bezbednosta od
upotrebata na ovie lekovi, posebno
kaj `eni vo postara vozrast treba
vnimatelno da se sledi prisustvo-
to na faktori koi go zgolemuvaat
rizikot od tromboza i tromboembo-
liski komplikacii, kako {to se pu-
{eweto i prisustvoto na arteriska
hipertenzija. Rizikot od kardio-
vaskularni nesakani dejstva se zgo-
lemuva pri dolgotrajna upotreba na
peroralnata hormonalna kontra-
cepcija.
Doc. d-r Nikola Laba~evski,
Medicinski fakultet
Institut za farmakologija
- Centar za nesakani efekti
 "
PRIJAVA ZA NESAKANI DEJSTVA
NA LEKOVI

I. INFORMACIJA ZA NESAKANOTO DEJSTVO

1. Inicijali na 1a. Dr`ava 2. Datum na ra|awe 2a.Vozrast 3.Pol 4-6 Po~etok na 8-12 ISHOD OD
pacientot godini nesakanoto dejstvo NESAKANOTO
DEJSTVO
Den Mes God Den Mes God
Ozdravuvawe bez
posledici
7 + 13 OPI[ETE GO NESAKANOTO DESTVO (-A) (vklu~uvaj}i i relevantni podatoci od
izvedeni testovi/laboratoriski analizi)
Ozdravuvawe so
posledici
Nesakano dejstvo vo
tek
Smrt
Nepoznat

POVRZANOST POME\U NESAKANOTO DEJSTVO I SUSPEKTNIOT LEK

1. Sigurna 2. Verojatna 3. Mo`na 4. Malku verojatna 5. Ne mo`e da se klasificira

"
"

II. INFORMACIJA ZA SUSPEKTNIOT LEK (LEKOVI)

14. SUSPEKTEN LEK (za{titeno i generi~ko ime na lekot) 20. DALI REAKCIJATA IS^EZNA
PO PREKINUVAWETO NA LEKOT
DA NE Nepoznato
15. DNEVNA DOZA 16. Na~in (-i) na aplikacija 21. DALI REAKCIJATA SE JAVI
POVTORNO PO POVTORENATA
PRIMENA NA LEKOT
17. INDIKACIJA ZA UPOTREBA DA NE Nepoznato

18. DATUM NA TERAPIJATA (od / do) 19. VREMETRAEWE NA

TERAPIJATA

III. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I ANAMNEZA

22. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I DATUM NA APLIKACIJA (ne se vklu~uvaat lekovite
upotrebeni za tretman na nesakanoto dejstvo)

23. DRUGI RELEVANTNI PODATOCI (pr. dijagnosti~ki proceduri, alergija, bremenost i dr.)

IV. INFORMACIJA ZA PROIZVODITELOT I PODNOSITELOT NA PRIJAVATA

24a. PROIZVODITEL (ime i adresa) 26. Podnositel na prijavata:

Ime i Prezime:
24b. Broj na serijata na 24c. Datum na prijavata
lekot
Specijalnost:
24d. Izvor na prijavata 25. Tip na prijava
Bolnica Spontana Adresa:
Von bolni~ki izvor Od klini~ka studija Kontakt telefon:
Op{t doktor Celno monitorirawe na
Doktor specijalist podnoslivosta na lekot
Drugo
Podatocite koi gi sodr`i popolnetiot pra{alnik se doverlivi i se upotrebuvaat za sledewe na nesakanite dejstva vo
R.Makedonija. Za popolnuvawe na prijavata dovolno e samo somnevawe deka zabele`anata pojava e nesakano dejstvo na
primenetite lekovi. "
INSTITUT ZA PRETKLINI^KA I KLINI^KA FARMAKOLOGIJA SO TOKSIKOLOGIJA
NACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI
MEDICINSKI FAKULTET, SKOPJE REPUBLIKA MAKEDONIJA
 Farmacevtski informator
ULOGATA NA FARMACEVTITE VO PROCESITE
NA SAMOGRI@A I SAMOMEDIKACIJA
Ulogata na farmacevtite zna~i-
telno po~na da se menuva vo posled-
nite dve dekadi. Farmacevtot denes
ne e samo snabduva~ na lekovi i pri-
gotvuva~ na medicinski pripravki,
tuku e i ~len na tim vklu~en vo po-
dobruvaweto na zdravstvenata za{-
tita vo bolnicite, aptekite, labo-
ratoriite, industrijata i vo obra-
zovnite institucii.
Vo 1992 godina FIP izgotvi
standardi za farmacevtskite uslu-
gi i gi naslovi kako "Dobra farma-
cevtska praktika" (Good pharmacy
practice GPP) vo javni i bolni~ki ap-
teki." Ovie standardi bea usvoeni
i prezentirani vo Dokument na SZO
od 1996 godina. Eden od 4 elementi
na Dobrata farmacevtska praktika
koj se nao|a vo ovoj dokument gi pok-
riva aktivnostite povrzani so sa-
mogri`ata, kako i sovetite za naba-
vuvawe na lekovi ili nekoj drug vid
na tretmani za bolesti koi mo`e us-
pe{no da se samotretiraat.
Vo 1993 godina dogovorot za so-
rabotka pome|u Pharmaceutical Group
58 of the European Community (PGEC) i
Europian Proprietary Medicines Manu-
facturer’s Assotiation (AESGP) go pos-
tavija slednovo:
Farmacevtot pretstavuva sove-
todavatel na pacientite vo sekoj-
dnevnata zdravstvena gri`a i e
klu~na figura vo nabavuvaweto i
dostavuvaweto na lekovi do pacien-
tite. Toj e partner na farmacevtska-
ta industrija za lekovite koi mo`e
da se zemaat bez recept. Ova par-
tnerstvo pridonesuva do zaedni~ki
pridobivki kako za postignuvawe na
visok kvalitet za pacientite, taka
i za pottiknuvawe na racionalnata
upotreba na lekovite. Farmacevtot
so svojot profesionalen kapacitet
i vo direkten kontakt so pacientite
e va`na alka vo davaweto na zna~aj-
ni soveti za lekovite so koi raspo-
laga. Iznenaduva~ki e faktot deka
lu|eto sami si menaxiraat dobar
del od svoite zdravstveni problemi
bez da konsultiraat doktor ili
farmacevt. Od ovie pri~ini farma-
cevtot mo`e da ima klu~na uloga vo
davawe pomo{ na pacientite za pra-
vilen izbor na samole~ewe.
SZO vo sorabotka so FIP organi-
ziraa pove}e sostanoci i sovetuva-
wa so cel za unapreduvawe na uloga-
ta na farmacevtot vo zdravstveniot
sistem. Klu~nata uloga na farma-
cevtot vo javniot zdravstven sistem
za upotreba na lekovite, odgovor-
nosta da dava informira~ki i objek-
tivni soveti za lekovite, da go pro-
moviraat konceptot na farmacevt-
ska gri`a i aktivno da u~estvuvaat
vo preveniraweto na bolestite, da
vr{i zdravstvena promocija e posta-
vena vo rezolucijata WHA 47.12 na
SZO.
Vrz osnova na seto ova, eksperti-
te od cel svet gi izrazija svoite
gledi{ta za ulogata na farmacevtot
vo samogri`ata i samomedikacijata.
Samogri`ata e dejstvo koe lu|e-
to go pravat vrz samite sebe za da go
za~uvaat i odr`uvaat svoeto zdrav-
je, da gi preveniraat zaboluvawata
i da se spravuvaat so bolestite. Ova
e {irok koncept koj gi vklu~uva op-
{tata i li~na higiena, op{tata i
li~na nutricija, `ivotniot stil,
faktorite od okolinata, socijalni-
te naviki, socioekonomskite fakto-
ri i samomedikacijata.
Samomedikacijata e praktika ka-
de poedincite gi tretiraat svoite
zaboluvawa i sostojbi so lekovi koi
se odobreni za upotreba i mo`e da
se zemaat bez recept, a istovremeno
se bezbedni i efikasni koga se upot-
rebuvaat vo soglasnost so propi{a-
noto upatstvo. Lekovite koi se upot-
rebuvaat za samomedikacija treba
da se so nau~no potvrdena bezbed-
nost, kvalitet i efikasnost. Isto
taka ovie lekovi treba da se indi-
cirani za sostojbi koi se samopre-
poznatlivi kako i za nekoi hroni~ni
i rekurentni sostojbi. Vo sekoj slu-
~aj, lekovite treba da se specifi~-
no dizajnirani za potrebnata cel, no
i da imaat soodvetna doza i doza`-
na forma.
Farmacevtite aktivno u~estvu-
vaat vo procesite na samogri`a i
samomedikacija preku vr{ewe na ne-
kolku va`ni funkcii. Farmacevtot
mora da:
z vospostavuva dobra komunika-
cija preku zapo~nuvawe na dijalog so
pacientot za da dobie detalen uvid
vo medicinskata istorija na pacien-
tot
z utvrdi kakva e vistinskata
sostojba kaj pacientot preku posta-
vuvawe na klu~ni pra{awa i dava-
we na relevantni odgovori i infor-
macii
z ima soodvetna oprema i da bi-
de dobro podgotven za izveduvawe
na pravilen skrining na specifi~ni
sostojbi i bolesti, bez pritoa da go
naru{uva renometo na mati~niot le-
kar
Redovna rubrika
z dava objektivni i nepristras-
ni informacii za lekovite
z bide sposoben da prenesuva i
interpretira dodatni izvori na in-
formacii za da gi zadovoli barawa-
ta i potrebite na pacientite
z bide sposoben da mu pomogne na
pacientot kako da dojde do soodvet-
na i odgovorna samomedikacija ili
ako e neophodno da mu dade na paci-
entot medicinski sovet
z poka`e isklu~itelna doverli-
vost vo pogled na zdravstvenata so-
stojba na pacientite
z bide odli~en nabavuva~ na le-
kovi, so {to }e mu obezbedi na paci-
entot snabduvawe na kvalitetni le-
kovi od renomirani dobavuva~i. Is-
to taka, farmacevtite mora da obez-
bedat i soodvetno ~uvawe i skladi-
rawe na lekovite
z u~estvuva vo kontinuiranoto
razvivawe na profesionalnite ak-
tivnosti, kako {to e kontinuiranata
edukacija
z sorabotuva so drugite zdravs-
tveni profesionalci
z participira vo identifikuva-
weto na zdravstvenite problemi i
rizicite od niv
z vlijae na zgolemuvawe na sves-
nosta kaj pacientite za zdravstve-
nite sostojbi i prevencii na boles-
ti
z dava soveti na poedinci so cel
da im se pomogne da napravat pravi-
len izbor na terapija so cel za za~u-
vuvawe na zdravjeto
Od seto ova mo`e da se zaklu~i
deka primaren fokus na farmacev-
tite e da se podigne dobrata farma-
cevtska praktika na povisoko nivo.
Tie imaat klu~na uloga vo davawe
pomo{ na pacientite za da napravat
dobar izbor na samogri`a i samome-
dikacija, preku davawe i interpre-
tirawe na raspolo`livite infor-
macii. Seto ova bara pogolemo fo-
kusirawe na farmacevtite na me-
naxmentot na bolestite i odr`uva-
weto na zdravjeto, a ne na proda`ba
na lekovite. Kako i da e, ulogata na
farmacevtite vo procesot na samo-
medikacija e mo{ne golema.
Biqana Lazarova, m-r farm. spec.
po farmakoinformatika
Farmakoinformativen oddel
JZU Op{ta bolnica - [tip
 Farmacevtski informator
V o soglasnost so na~elata na Dobra-
ta farmacevtska praktika (1) sekoj
diplomiran farmacevt treba da se
pridr`uva na odredeni pravila pri so-
vetuvaweto na pacientite:
z Na sekoj pacient treba da mu se
posveti potrebno vreme za edukacija i
sovetuvawe pri izdavawe na lekot. Ni-
koga{ da ne se brza, tuku da se bide ra-
cionalen so vremeto.
z Da se vospostavi profesionalen,
no prijatelski, relaksiran i iskren
odnos
z Da se koristi terminologija so-
odvetna na nivoto na pacientot
z Da se iznesat samo neophodnite
merki na pretpazlivost na vnimatelen
i takti~en na~in za da ne se ispla{i
pacientot
Sorabotka me|u
farmacevtot i pacientite
60
z Vnimatelno da se nabquduva go-
vorot na teloto na pacientot i toj sood-
vetno da se protolkuva
z Li~nite problemi treba da se za-
boravat pred da se zapo~ne so sovetu-
vaweto
z Da ne se pravi razlika vo odnesu-
vaweto so pacientite. Edinstvena raz-
lika da se pravi samo kon itnosta ozna-
~ena na receptot, kon malite deca, bre-
meni `eni ili iznemo{teni pacienti.
z Farmacevtite treba da se dis-
kretni i profesionalno tajni za sekoe
soznanie do koe }e dojdat za pacienti-
te, li~no ili preku receptot
Od druga strana, pacientite mu ve-
ruvaat na svojot farmacevt bidej}i:
z Od site zdravstveni profesio-
nalci, pacientite imaat najednostaven
pristap do farmacevtite
z Farmacevtite maksimalno nasto-
juvaat pacientot da dobie najdobra
vrednost vo odnos na gri`ata za nego-
voto zdravje, kako i najsoodveten tera-
Farmacevtska gri‘a
pevtski pristap
z Pacientite gi dobivaat svoite
lekovi direktno od farmacevtot, so
najsoodvetna usluga
z Farmacevtite sorabotuvaat i so
drugite zdravstveni profesionalci,
so cel obezbeduvawe zdravstveni bene-
fiti za svoite pacienti (2).
Farmacevtot treba da bide podgot-
ven da se spravi so eventualnata poja-
va na barieri pri kontaktot so pacien-
tot. Potrebno e ve{to i brzo da prepoz-
nae emocionalna bariera: frustriran,
besen ili voznemiren pacient, preku
govorot na teloto i/ili tonot i bojata
na glasot. Pacient koj go omalova`uva
sovetuvaweto, mo`ebi so toa ja prikri-
va neprijatnosta i zasramenosta koja ja
~uvstvuva poradi svojot medicinski
problem.
Na~inot na koj pacientot ja do`ivu-
va aptekata i farmacevtot, mo`e da e
od korist ili da deluva {tetno na ko-
munikacijata. Dokolku atmosferata e
dobra, profesionalna, pre~ekot e to-
pol i gri`liv, toga{ pomala e verojat-
nosta od emocionalen ispad na pacien-
tot, za razlika od opkru`uvawe koe pa-
cientot go do`ivuva kako ladno i po-
malku gri`livo.
Postojat i funkcionalni barieri
koi ja ote`nuvaat komunikacijata kako
rezultat na o{teten sluh ili vid, ne-
pismenost, slabo poznavawe na jazikot
na koj farmacevtot mu se obra}a na pa-
cientot, kako i sprotivni medicinski
ubeduvawa.
Ovie pre~ki treba da se identifi-
kuvaat i da se prezeme odredena aktiv-
nost dokolku farmacevtot saka da gi
postigne vistinskite celi pri sovetu-
vawe na pacientot - uveruvawe deka pa-
cientot razbral kako pravilno da gi
koristi lekovite.
Negativnite stavovi na pacientite
vo odnos na terapijata pretstavuvaat
seriozni prepreki koi te{ko se nadmi-
nuvaat. Site apeli za motivacija treba
da bidat vo soglasnost so veruvawata
na pacientot. Ako farmacevtot dava
informacii za lekuvaweto, a pritoa gi
ignorira ubeduvawata na pacientot,
negoviot kredibilitet najverojatno }e
bide naru{en, a otporot na pacientote
u{te pogolem. Klu~ot za uspe{na sora-
botka e da se koristat izjavi {to }e su-
geriraat deka farmacevtot go razbral
pacientot.
Kredibilitetot se gradi so vidli-
va stru~nost, doverba i dinami~nost.
Farmacevtite treba dobro da gi pozna-
vaat svojstvata na lekovite, da oddava-
at vpe~atok na gri`livi lu|e, da ne se
kriti~ki nastroeni, da se samouvereni
i profesionalni so dobri komunikaci-
ski sposobnosti. Farmacevtot mo`e da
razvie cvrst odnos so pacientot preku
me|usebna po~it i pogolema sorabotka,
a pacientot }e po~uvstvuva deka far-
macevtot obrnuva vnimanie na negovite
gri`i i stravuvawa.
m-r. farm.
Aleksandra Savovska - Dimitrovska
Koristena literatura:
1. The Tokyo Declaration (1993) Stan-
dards for quality of pharmacy services
(FIP Guidelines for Good Pharmacy Prac-
tice, September 1993) and revised version
FIP/WHO GPP (1997)
2. The Coalition for Community Phar-
macy Action Code (http://www.rxaction.or-
g/Introfm)
3. Marie Gardner, Robert W. Boyce.
Richard N. Herrier “Pharmacist - Patient
Consultation Program PPCP – Unit 1”
4. R. Beardsley et al: “Pharmacist -
Patient Consultation Program PPCP -
Unit 2”
Inovacii
RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI
KRVNI KLETKI (ERITROCITI)
skustvata poka`ale deka
I mnogu godini nanazad, flui-
dite za zamena na krvniot
volumen se rutina vo klini~kata
praktika. Koga hematokritot }e
padne pod kriti~nite granici, a
zamenata na te~nosti sama po sebe
ne e dovolna, sleden edinstven ~e-
kor se zamena na eritrociti ili
pak na cela krv. Denes, celiot na-
por vo razvojot na krvnite supsti-
tuenti e naso~en kon proizvodstvo
na supstituenti na eritrocitite.
Najgolemi napori za niven razvoj
se napraveni vo periodot na deve-
desettite godini od minatiot vek,
kako rezultat na opasnostite i
predizvicite za eventualnoto pri-
sustvo na HIV vo doniranata krv.
Slika 1. Sporedba me|u eritrociti i ve{ta~ki eritrociti
Denes, supstituentite na erit-
rocitite (vo faza III od klini~ki-
te ispituvawa) ne se ni{to pove}e
od prenositeli na kislorod. Prvi-
ot obid kaj modificiraniot hemog-
lobin bila podgotovkata na ve{-
ta~ki eritrociti so inkapsulira-
we na hemoglobinot i krvnite en-
zimi. No, ovoj obid za toa vreme
bil deklariran kako preambicio-
zen. Mnogu poednostaven pristap
se temeli na polihemoglobinot
(polyHb), koj e pripremen vrz osno-
va na svojstvoto na bifunkcional-
nite agensi za intramolekularno
vkrsteno povrzuvawe na hemoglo-
binot, vklu~uvaj}i ja upotrebata na
glutaraldehid za vkrsteno povrzu-
vawe na hemoglobinot vo solubi-
len polihemoglobin. Drugata mo`-
nost se temeli na kowugacija na
Farmacevtski informator
hemoglobinskite molekuli so po-
limeri.
Do sega razvieni se tri genera-
cii na supstituti na crvenite krv-
ni kletki.
Prvata generacija na supstitu-
ti na crvenite krvni kletki e
vsu{nost samo kisloroden nosa~
baziran na upotrebata na modifi-
ciran Hb, bez prisustvo na enzimi
ili membrana na krvnata kletka.
Vtora generacija supstituti na
crvenite krvni kletki pretstavu-
va modificiran Hb koj gi sodr`i
del od enzimite na crvenite krvni
kletki.
Tretata generacija na supstitu-
ti na crvenite krvni kletki e naj-
bliska do prirodnite eritrociti,
bidej}i gi sodr`i Hb i site enzimi
na crvenite krvni kletki, a mem-
branata e od sintetsko poteklo.
Zo{to ve{ta~ki eritrociti?
^ove~kata krv e "`ivotna te~-
nost". Kako rezultat na postoewe
na mo`nostite za obezbeduvawe
vrz volonterska osnova, donira-
weto na krv e relativno evtin pro-
ces. Sepak, ve{ta~kata krv e edna
od dolgogodi{no o~ekuvanite te~-
nosti na site vremiwa; od prak-
ti~ni aspekti, taa ne mora da se
zamrznuva za da ostane sve`a, mo-
`e da se ~uva na sobna temperatu-
ra, da se dostavi do spasuva~ki
slu`bi i sli~no. Ve{ta~kata krv
mo`e da se aplicira vo koja bilo
individua, taa e univerzalno kom-
patibilna, ne vodej}i smetka za
pripadnosta na edna od krvnite
grupi na toj na~in izbegnuvaj}i gi
reakciite na imuniot sistem. Dru-
ga prednost e toa {to ve{ta~kata
krv e bezbedna od HIV, hepatitis i
drugi virusi. Na slika 1 daden e
komparativne prikaz na ve{ta~ki
i prirodni eritroiciti.
Prva generacija na
ve{ta~ki eritrociti
Poznato e deka so vnesuvawe
na sloboden Hb vo organizmot, tet-
ramerot (α1β1α2β2) se raspa|a na
toksi~ni dimeri (α1β1 i α2β2) {to
za posledica ima predizvikuvawe
na renalna toksi~nost i drugi ne-
61
sakani efekti. Kako predizvik se
nametnuva iskoristuvawe na od-
li~nite kislorod-prenesuva~ki
karakteristiki na Hb, a vo isto
vreme prevencija od pojavata na
bilo kakvi toksi~ni efekti. Gene-
ralno, postojat 4 tipa na Hb od pr-
va generacija spored metodi za he-
moglobinska modifikacija:
PolyHb baziran na nanobioteh-
1 nologija, so upotreba na gluta-
raldehid kako bifunkcionalen
agens;
Kowugiran Hb (modificiran),
2 kade sekoja PEG molekula e po-
vrzana so po edna molekula Hb;
Intramolekularno vkrsteno
3 povrzan Hb, so {to se preveni-
ra razdeluvaweto na Hb na dime-
ri;
 Farmacevtski informator Inovacii
Rekombinanten molekularen
4 Hb, dobien so fuzija na dvete α
- subedinici, od sekoja Hb-moleku-
la, so cel da se prevenira raspa|a-
weto na dimeri.
Pozitivni rezultati vo kli-
ni~kite studii, dobieni se samo
za PolyHb i modificiraniot Hb ba-
ziran na nanobiotehnologija. In-
tramolekularno vkrsteno povrza-
niot Hb i rekombinantniot Hb, ka-
ko krvni supstituti, se sodr`at
kompetno poedine~ni Hb moleku-
li. Nivnoto infundirawe (moleku-
laren Hb) mo`e da predizvika va-
zopresorni efekti kako i zgoleme-
ni kontrakcii na maznata muskula-
tura, zaradi toa {to intracelu- Slika 3 : Hemoglobinski vezikuli so hemoglobin pre~isten od eritrociti
larnite povrzuvawa na endotelna-
dot i otstranuvawe na kislorodni- skite vezikuli (HbV)-Sl.3 sostave-
ta membrana na krvniot sad dozvo-
te radikali, pri {to se namaluvat ni od visoka koncentracija na he-
luvaat molekularnata dimenzija
efektite na reperfuzionite ishe- moglobin, inkapsulirani so fos-
na Hb da navleze vo intersticijal-
mi~ni povredi. folipiden dvosloj, analogno na
niot prostor, kade Hb ima uloga na
PolyHb vkrsteno povrzan so ti- humanite eritrociti, se smetaat
odvod pri vrzuvawe i otstranuva-
we na azot oksidot, potreben za
2 rozinaza, solubilen kompleks
so nano-dimenzii, koj ima golema
za najbezbeden na~in na upotreba i
najmnogu vetuvaat za nivna prak-
odr`uvawe na normalniot tonus na
primena vo tretman na malignite ti~na upotreba. Sega{nite istra-
maznite muskuli, {to rezultira so
tumori. Imeno, so cel da se postig- `uvawa se naso~eni kon dizajnira-
konstrikcija na krvnite sadovi i
ni uspe{nost na terapijata so zra- we na lipozom-inkapsuliran Hb,
drugite mazni muskuli, osobeno
~ewe i hemoterapijata potrebna e potoa postapkite za nivnasterili-
onie na ezofagusot i GIT. Me|utoa,
dobra kislorodna tenzija na tki- zacija, kontrola na golemina, efi-
zabele`ano e deka dokolku se na-
voto. Taa se postignuva so PolyHb kasno inkapsulirawe kako i stabi-
62 mali procentot na slobodni Hb mo-
koj ostanuva vo cirkulacijata samo lizacija na krvnite sadovi. Najno-
lekuli, < 1%, ovie efekti izosta-
24 ~asa i funkcionira samo za vre- vite podatoci govorat za dizajni-
nuvaat i pri administracija na go-
me na terapijata. Istovremeno se ran biodegradibilen polimer ko-
lemi volumeni (10L).
postignuva i snabduvawe na kislo- risten za razvoj na Hb nanokapsu-
rod potreben za optimalna hemo - li.
Vtora generacija na
ili terapija so zra~ewe, kako i na- Na kratko, postapkata obedinu-
ve{ta~ki eritrociti
maluvawe na sistemskite nivoi na va: procesi na purifikacija na he-
Supstitutite od prvata genera- tirozin. Na slika 2 prika`ana e moglobinot od eritrocitite, rein-
cija se poka`alo deka imaat niza sporedba pome|u PolyHb i PolyHb- kapsulacija so lipidna membrana
nedostatoci, od koi najva`niot e SOD-CAT. {to osiguruva mo`nost za za{tita
{to pretstavuvaat samo kislorod- na proizvodot vo te~nata sostojba
ni nosa~i i ja nemaat istata enzim- Sega{en status na razvojot do dve godini na sobna temperatu-
ska aktivnost kako i crvenite krv- na ve{ta~kite eritrociti ra. Koga tie se ~uvani vo forma na
ni kletki, koja od svoja strana e (Eritrociti od suva pra{o~na masa, proizvodot
potrebna za nekoi va`ni klini~ki Treta generacija) mo`e da bide so podolg rok na
aplikacii. Za taa cel, postaveni upotreba, {to se smeta za edna od
se drugi generacii na krvni sup- Materijali kako perfluoro- najgolemite prednosti na ve{ta~-
stituti. karbonska emulzija i modifici- kite krvni produkti.
PolyHb vkrsteno povrzan so an-
1 tioksidantni enzimi - superok-
sid dismutaza i katalaza (PolyHb-
ran hemoglobin se koristat kli-
ni~ki kako ve{ta~ki eritrociti,
no nieden ne poka`al zadovoli-
Mikrodimenzionalni
eritrociti
SOD-CAT), so {to istovremeno se telni rezultati od pogled na efi- Vo ovoj model za zamena na pri-
ovozmo`uva transport na kisloro- kasnost i bezbednost. Hemoglobin- rodnata eritrocitna membrana se
koristi sintetska membrana i
vkrsteno povrzana proteinska
membrana. Membranata koja e pr-
vi~no koristena e oblo`ena so te-
nok sloj na organsko soedinenie, a
vo vnatre{nosta ima 2 -3 - difos-
foglicerol. Ovie ve{ta~ki erit-
rociti ne sodr`at antigeni na po-
vr{inata i istite ne formiraat
agregati so antitelata prisutni vo
Slika 2 : Sporedba pome|u PolyHb i PolyHb-SOD-CAT krvta. Enzimite prisutni vo pri-
Inovacii
Slika 4: Eritrociti: (RBC) mikrodimenii i nanodimenzii
na ve{ta~ki RBC koi sodr`at hemoglobin i enzimi.
Nanodimenzija vo kombinacija so viodegradabilna
polimerna membrana rezultira so
podolgo vreme na cirkulacija
rodnite eritrociti ja zadr`uva-
at svojata aktivnost (Sl.4).
Me|utoa, kaj mikrodimenzio-
nalnite eritrociti regis-
triran e problem, dokol-
ku se aplicirani intra-
venozno, bidej}i mnogu
brzo se eliminiraat
od cirkulacijata. So
namaluvawe na dija-
metarot na eden mik-
ron, se zgolemuva
vremeto na cirkula-
cija, me|utoa sepak
ne e zadovolitelno.
Submikronski
lipidni vezikuli
Hemoglobinot mo`e da
bide inkapsuliran vo mali
(200 nm) lipidno-membranski
vezikuli, {to vodi do zgolemu-
vawe na vremeto na cirkulacija.
Za dobivawe na soodvetno vreme
na cirkulacija, modifikaciite se
naso~eni kon menuvawe na svojs-
tvata na membranskata povr{ina.
Za taa cel se koristeni, membrani
so povr{inski polne`, kako i ana-
lozi na sijalinskata kiselina.
Ovie lipidni vezikuli, se koris-
teni za transfuzija i vo tretira-
we na hemoragi~en {ok.
Pri upotreba na lipid koj sodr-
`i PEG, za formirawe na inkapsu-
liran lipozom na Hb, doka`ano e
prodol`eno vreme na pre`ivuva-
we, vo sporedba so PolyHb. Me|u-
toa, so zgolemuvawe na vremeto vo
cirkulacijata,se naiduva na drug
problem – formirawe na methe-
moglobin.
Farmacevtski informator
od PolyHb.
Slika 5: Nanodimenzii na
ve{ta~ki RBC koi sodr`at
Hb i enzimi
Nanodimenzionalni
biodegradabilni polimeri
Kako rezultat na pozitivnite
iskustva i soznanija pri testira-
wata na Hb-lipidnite vezikuli, se
stimulira kreiraweto na nova ge-
neracija na inkapsuliran Hb, kako
i mo`nosta za podobruvawe na
slednive faktori:
z zgolemuvawe na stabilnosta
vo tekot na ~uvawe i posle infu-
zijata
z namaluvawe na potencijalni-
te efekti na lipidot vo RES
z izbegnuvawe na lipidnata
peroksidacija
z re{avawe na problemot na
formirawe na MetHb
z inkluzija na najgolem broj od
RBC enzimite
Kako biorazgradlivi polimeri
se koristat polilaktidi i polig-
likolidi. Polilaktidot vo orga-
nizmot se razgraduva do mle~na
kiselina, voda i jaglerod dioksid.
Za suspenzija od 500 mL, vkupnoto
proizvedeno koli~estvo na mle~na
kiselina e 83 mEq. Za podgotovka
na ovoj tip na ve{ta~ki eritroci-
ti, potrebno e sredniot dijametar
na ~esticite da bide vo granici od
80 - 200 nm.
Za re{avawe na problemot so
formirawe na metHb koristeni e
multienzimski kofaktor recikli-
ra~ki sistemi.
Sega{nite tendencii za ve{-
ta~kite eritrociti se odnesuvaat
na transfuzionata terapija neop-
hodna posebno, pri itni slu-
~ai a bez pojava na nesakani
efekti. Ve{ta~kite erit-
rociti, relativno brzo
se metaboliziraat za
da bi mo`ele da bi-
dat avtologno zame-
neti so eritrociti- 63
te; prolongiranoto
zadr`uvawe vo tki-
vata, potencijalna-
ta toksi~nost, cena-
ta - efikasnost,
raspolo`ivosta so
surovini kako i stro-
gite FDA regulativi,
se nametnuvaat kako
niza od ograni~uva~ki
faktori. Ovie ispituva-
wa i vlo`en napori vo
ovie istra`uva~ki celi vetu-
vaat deka }e najdat mesto i pri-
dones vo idnata medicinska prak-
tika. Me|utoa, ve{ta~kata krv, vo
dogledno vreme, nema da ja zameni
potrebata za donacija na humana
krv.
Andonoska Hristina
Naumoska Marina
Petru{evska Marija
Simeonov Aleksandar
Bogoevska Marika
Koristena literatura:
1. The HUMAN HEART
2. Chang, Thomas Ming Swi. “Blood
Substitutes Based on Biotechnology.”
Trends in Biotechnology. 2006.
3. Chang, Thomas Ming Swi. “The-
rapeutic Applications of Polymeric Artifi-
cial Cells.” Nature Reviews. March 2005.
 Farmacevtski informator
Sovremeni aspekti na
HOMEOPATIJATA
Kako i sekoj drug terapevtski metod i homeopa-
tijata ima svoi prednosti i nedostatoci vo odnos
na drugite terapevtski metodi. Praktikuvana od
lica so neophodna podgotovka, homeopatijata ima
ogromni mo`nosti. Dokolku sekoga{ vo osnova se
zema osnovniot princip vo homeopatijata deka se-
koga{ se le~i ~ovekot kako celina a ne bolesta,
toga{ ne postoi bolest vo koja homeopatijata ne
dala pozitivni rezultati.
Homeopatijata e mnogu dobar metod za profi-
laksa i odr`uvawe na dobro zdravje. So nejzina
primena mo`at da se korigiraat sitnite funkcio-
nalni naru{uvawa, dolgo pred da se pojavat seri-
ozni zaboluvawa i patolo{ki promeni vo organite
i taka bolestite da se prese~at vo samiot po~e-
tok. Na site ni e dobro poznato ~uvstvoto na vnat-
re{en diskomfort i deka ne{to ne se ~uvstvuvame
dobro, a vo isto vreme objektivnite laboratoriski
i fizikalni ispituvawa ne poka`uvaat ni{to voz-
nemiruva~ko. To~no toa e momentot koga treba da
se pogri`ime za sopstvenoto zdravje. Na{eto telo
64 ne ne la`e i ako se nau~ime da go slu{ame i da mu
obrnuvame vnimanie, }e si za{tedime mnogu stra-
dawa.
Kaj decata dava mo`nost za rana korekcija na
nekoi ne tolku prijatni i zagri`uva~ki tendencii,
na pr. sklonost kon ~esti infekcii (otiti, bronhi-
ti, pnevmonii), problemi vo odnesuvaweto, zaosta-
nuvawe vo razvojot, no}noto mokrewe i dr. So nav-
remeno lekuvawe vo ranata detska vozrast bi mo-
`elo da se namali ili napolno da se nadmine vli-
janieto na prele`anite te{ki zaboluvawa od
prethodnite pokolenija .
Edinstveno homeopatijata predlaga mnogu efi-
kasno lekuvawe na sostojbi koi se pojavile poradi
silen stres kaj deca i vozrasni: prekumeren uplav,
zaguba na blizok ~ovek, itn. Homeopatskite lekar-
stva se upotrebuvaat mnogu uspe{no za vreme na
bremenosta i ra|aweto, po potreba i vo postpar-
talniot period. Za `enata vo klimakterium, home-
opatijata isto nudi efikasna pomo{.
Pri te{ki i neizle~ivi bolni, homeopatijata
mo`e da gi olesni stradawata i da go prodol`i
`ivotot.
Homeopatijata nao|a dobra primena i vo vete-
rinarnata praktika i toa vo cel spektar na pato-
lo{ki sostojbi kaj `ivotnite, so terapevtski mo`-
nosti sli~ni na tie kaj lu|eto. Va`na prednost na
homeopatskite lekarstva pred alopatskite e, de-
ka tie ne se natrupuvaat vo mesoto i mlekoto. Os-
ven toa ovie lekovi se i mnogu poevtini.
Po svojot na~in na deluvawe homeopatijata ima
golema prednost pred alopatijata, a vo opredele-
ni aspekti i pred nekoi drugi metodi za lekuvawe:
go lekuva ~ovekot kako celo, gi opfa}a site nego-
Istorija na Farmacijata
vi problemi, a ne samo nekoi negovi simptomi i bo-
lesti. Ne e ograni~ena so vozrast i nema kontrain-
dikacii, ja lekuva i otstranuva pri~inata na bo-
lesta, ne gi potisnuva samo simptomite. Homeopat-
skite lekovi ne se toksi~ni i ne se natrupuvaat vo
organizmot, ne se razviva zavisnost i navika.
Homeopatskite lekovi ne dejstvuvaat po prin-
cipot na vnesuvawe na odredeni hemiski materii
vo organizmot (poradi golemite razreduvawa i
posledovatelni rastrivawa), tuku gi stimuliraat
za{titnite sili na organizmot pri {to lekuvawe-
to se odviva prirodno.
Poradi specifi~niot na~in na dejstvuvawe na
homeopatskite lekovi, patolo{kite mikroorga-
nizmi pri infektivnite zaboluvawa ne mo`at da
razvijat otpornost kon niv.
So homeopatija mo`at da se lekuvaat posledi-
cite od traumi, fizi~ki ili psihi~ki, koi nasta-
nale odamna, pred meseci, godini (na pr: no}no
mokrewe poradi silen uplav, nevroza poradi
strav posle sedewe vo lift, glavobolki ili epi-
lepsija poradi trauma na glavata itn.).
Homeopatskiot pregled i lekuvawe mu dava
mo`nost na ~ovekot da obrne vnimanie na nekoi
strani od svojot `ivot koi dotoga{ ne gi zabele-
`uval. Taka homepatijata pomaga da se osoznaeme
sebesi i da se odnesuvame poodgovorno kon sebe.
Dolgoro~no gledano homeopatskoto lekuvawe e
poevtino, pri proizvodstvo na homeopatski leko-
vi nema {tetni dejstva vrz okolinata. Osven toa
gi {tedi prirodnite resursi. Pri mnogu sekojdnev-
ni situacii upotrebata e lesna i dava brz rezul-
tat (nastinki, grip, nekoi traumi).
Homeopatijata kako i sekoj terapevtski metod
ima svoi ograni~uvawa. Zatoa e va`no sekoj metod
da se koristi toga{ koga najmnogu }e mu koristi na
bolniot. Vo mnogu slu~ai na traumi ili napredna-
ta patologija, hirur{kata intervencija e neophod-
na i neizbe`na, no i toga{ homeopatskite lekovi
mo`at da bidat od golema pomo{. Ponekoga{ e pot-
rebna transfuzija ili davawe na posebni rastvo-
ri, kako i sproveduvawe na postapki, koi imaat za
cel da go spasat `ivotot.
So homeopatijata ne mo`e da se kompenzira ot-
sustvoto na nekoj organ i negovata funkcija - na pr:
pri otstranuvawe na {titnata `lezda ili nedos-
tig na insulin pri dijabet (pacientot mora da pri-
ma insulin).
Kaj lu|e na hemodijaliza isto taka ne mo`e da
se o~ekuva vospostavuvawe na funkcijata na bub-
rezite. No ona {to homeopatijata mo`e da go nap-
ravi vo takvi slu~ai e da im ja podigne samodover-
bata, da im gi olesni te{kotiite kako i da ja
zabavi pojavata na komplikacii. Iako se po~esto
ima studii za lekuvawe na rakovi zaboluvawa i
Istorija na Farmacijata Farmacevtski informator

CHAMOMILLA
U{te odamna kamilicata e poznata po svojata lekovitost. Taa osloboduva od gr~evi , zagreva ,
opu{ta, smiruva i osloboduva od bolki. Rastitelnoto maslo vo kamilicata se vika azulen i ima smi-
ruva~ki efekt. Me|utoa, sekojdnevnata upotreba na kamilicata doveduva do preosetlivost na ner-
vniot sistem, taka {to i najmal potik (emocionalen ili fizi~ki) predizvikuva bolka. Taa ekstrem-
na osetlivost doveduva do reakcii na bes i nasilstvo {to mora da se posmatra kako obid da se za{-
titi sopstveniot organizam.
Od ovoj apekt na preosetlivost na nervniot sistem mo`e da se posmatra i homeopatskiot lek
Chamomilla. Toj e lek na izbor kaj deca vo period na dentacija kako i pri vospalenie na sredno uvo.
Rasteweto na zabite za Chamomilla dete e posebno te`ok period , zabnoto meso na ednata strana e
posebno crveno i bolno, edniot obraz e crven i vrel a drugiot bled i laden. Deteto vo toj period
mo`e da ima i drugi problemi kako proliv, gr~evi vo stomak, suva ka{lica i zabrzano di{ewe. Mo-
`e da se pojavi i temperatura, pri {to bukvalno izleguva vrela pot. Bolkite se vlo{uvaat od top-
lo, a se podobruvaat od ladno. Vlo{uvaweto e nave~er, a popu{ta po polno}. Ladno i vetrovito vre-
me mo`at da predizvikaat preladenost, napad na ka{lica i vospalenie na sredno uvo.. Vospaleni-
eto na uvoto se javuva odedna{ i e mnogu intenzivno, posebno nave~er. Deteto obi~no ne dozvoluva
da se dopre, mnogu e razdrazlivo i vreska od bolka. Ovaa fizi~ka slika na Chamomilla dete mora
da bide dopolneta i so psihi~kata slika. Ova dete se prepoznava po svoeto odnesuvawe. Toa ja mal-
tretira svojata majka, ako se obidete da mu dadete igra~ka, toa luto ja frla. Vo eden moment saka
edno, a vo sledniot drugo, a prethodnoto go frla. So svoeto odnesuvawe ja doveduva do ludilo svo-
jata okolina. Edinstveno ne{to {to mu nosi olesnuvawe e noseweto vo race.
Postojat i drugi homeopatski lekovi koi se davaat pri rastewe na zabi ili pri vospalenie na
sredno uvo, me|utoa Chamomilla }e pomogne samo ako fizi~kite simptomi se prosledeni so edna vak-
va psihi~ka slika. Toa zna~i dokolku imame edno razdrazneto i nezadovolno dete koe se smiruva od
nosewe vo race i ima golemi bolki koi se vlo{uvaat od toplo, a se podobruvaat od ladno, se poja-
vuvaat naedna{ nave~er, a se smiruvaat po polno} i sekoga{ edniot obraz e crven a drugiot bled.
Upotrebata na homeopatskiot lek e so pregled i preporaka od homeopat.

65

tumori so homeopatija, sepak treba da se zeme vo
obyir naprednatata patologija na ovie bolesti.
Sekako, homeopatijata ne mo`e da go sopre proce-
sot na stareewe , no mo`e da ni gi olesni posled-
nite denovi od `ivotot.
Ne treba da se zaboravi deka krajniot rezultat
zavisi od nekolku ograni~uva~ki faktori:
Od strana na pacientot: od stepenot na o{tetu-
vaweto na zdravjeto i od stepenot na sostojbata na
za{titnite mehanizmi. Od iscrpnosta na informa-
cijata koja mu se dava na homeopatot, kako za se-
ga{nata sostojba, taka i za prethodnite problemi
i zaboluvawa vo semejstvoto.Od spremnosta na pa-
cientot da u~estvuva vo procesot na lekuvawe. Ne-
koi pacienti ne gi zapazuvaat potrebnite uslovi,
koi se potrebni za da se postigne uspeh vo lekuva-
weto. Od strana na homeopatot, pred se, od pozna-
vaweto i ume{nosta koja ja poseduva. Od drugi
faktori kako {to se slu~ajni antidotirawa i nev-
nimatelno ~uvawe na lekot.
m-r. farm. Tatjana S. Va~evska