PROFESIONALNO POPULARNO SPISANIE GOD.

7, BROJ 16 / DEKEMVRI 2008 FARMACEVTSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
UL."KOSTADIN KIRKOV" BR. 5 SKOPJE

Farmacevtski informator

www.farmacevtskakomora.com
ISSN 1409 - 8784

.......................................................Farmacevtski informator RUBRI NOVI KI FARMACEVTSKA GRI@A Sodr‘ina AKTUELNO Intervju D-r Bujar Osmani...............IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A ..........6 HPV INFEKCIJA ........... IZDAVA^: Farmacevtska komora na Makedonija ul.............61 ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE ................... Bistra Angelovska Elizabeta Belazelkovska m-r farm...........................................Tozi Glaven urednik : m-r farm........ d-r Lidija Petru{evska .... d-r Renata Slavevska Rai~ki d-r sci.. Kostadin Kirkov br........................................................... spec.......................FONKO Skopje 4 PRAVNO KAT^E IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI . spec..............com www..FUNKCIJATA NA BOLNI^KITE APTEKI I ULOGATA NA FARMACEVTOT ....................................mail: info@farmacevtskakomora...........12 Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonija ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi izneseni vo komercijalnite tekstovi na vesnikot.............................................com Ureduva~ki odbor: m-r farm.......................farmacevtskakomora................spec. Maja Kova~eva Prof... Maja Kova~eva Grafi~ki dizajn: Iguana Lektor: Valentina Ba~varovska Pe~ati Arkus ....................24 TEMA NA BROJOT SAMOLEKUVAWE .................... 5 -1/2 1000 Skopje tel/ 02 3 217 614 / 3 217 637 3 217 745 faks/ 02 3 217 637 `iro smetka 200000011953884 deponent: Stopanska banka Skopje E .....15 BOLNI^KA FARMACEVTSKA PRAKTIKA ....60 INOVACII RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) .......................46 ..................................... Jasminka Pat~eva m-r farm...... Mihail Minov Iva Jovanovi} Za izdava~ot: Prof............. minister za zdravstvo SORABOTKA ME\U FARMACEVTOT I PACIENTITE ...........

snabdenosta so lekovi. I ovoj pat se potrudivme da vi prezentirame interesno izdanie so sodr`ini za koi se nadevame deka maksimalno }e go preokupiraat va{eto vnimanie. Za me|unarodnata sorabotka na Komorata pi{uva Maja Kova~eva. da se dobie zdravstven sistem spored potrebite na pacientite. Ve informirame i za ishodot od izborite za organite na Komorata . dobivame poddr{ka za ona {to go rabotime. na Dobra farmacevtska praktika i na konceptite za farmacevtskata gri`a. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. opremuvaweto na medicinskite ustanovi. lekuvawe i. vi po`eluvame sre}na Nova i beri}etna 2009 godina. od narednata godina informatorot }e se pe~ati ~etiri pati godi{no na pove}e stranici. za so fakti da se uverime kolku ja u`ivame va{ata doverba. taka i vo ostanatite segmenti od zdravstvoto. vo ovoj broj objavuvame anketa so koja }e ja izmerime ~itanosta na vesnikot. a pokraj voobi~aenite. Na{a obvrska e vo kontinuitet da gi sledime zbidnuvawata vo sferata na farmacijata i zdravstvoto. da gi prifa}ame va{ite sugestii i da se trudime da bideme {to podobri. Vo taa nasoka. kako {to veli.Voved Farmacevtski informator Dragi ~itateli na "Farmacevtskiot informator" Izmina u{te edna godina dru`ewe so na{iot Farmacevtski informator. Za pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija povtorno e izbrana prof. a za pretsedatel na Sobranieto na Komorata Milan Kerovski. od pri~inite za negovata pojava. Inaku. Presre}ni sme {to postojano od vas. voop{to. So `elbi za povtorno dru`ewe i vo narednata godina. M-r Aleksandra Grozdanova vo svojot tekst elaborira edna mo{ne aktuelna tema .HPV virusot razgleduvaj}i gi site negovi aspekti. i za toa {to doprva planira da go napravi na poleto na prevencijata. prevencijata za koja mnogu se govori vo javnosta vo posledno vreme. Za funkcijata na bolni~kite apteki i na farmacevtot vo bolni~kata farmacevtska praktika pi{uva d-r Kristina Mladenovska od Farmacevtskiot fakultet vo Skopje. na{ite verni ~itateli. }e vovedeme i novi rubriki. Vo tekstot taa se osvrnuva na aktivnostite na Eurofarm forumot koi se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata. Se so cel. Ureduva~ki odbor 5 . vo ova izdanie na Farmacevtskiot informator donesuvame intervju so aktuelniot minister za zdravstvo d-r Bujar Osmani. No. vo koe toj govori za seto ona {to go srabotile so negoviot tim za periodot otkako e na ovaa funkcija. se razbira.

glavno. pred javnosta go prezentiravte ona {to za ovoj period uspea da go realizira Ministerstvoto za zdravstvo. Na koi proekti. Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. Po povod stote dena Vlada. so cel kone~no da se napravi zdravstven sistem {to }e bide adekvaten na potrebite na pacientite. izminatite sto dena se rabote{e mo{ne intenzivno na mnogu proekti. go fokusiravte Va{eto vnimanie i kolku ste zadovolni od ona {to e dosega sraboteno? Vo Ministerstvoto za zdravstvo. Za prvpat po dolgo vreme go pro{irivme kalendarot za imunizacija so dve novi besplatni i zadol`itelni ]E NAPRAVIME ZDRAVSTVEN SISTEM ADEKVATEN NA POTREBITE NA PACIENTITE .Farmacevtski informator Aktuelno 6 T r o ar IN r Buj niste vstv i ra Dm zd JU mani V ER Os za .

Najgolem problem kaj nas i voedno i najslaba to~ka na zdravstveniot sistem se sekundarnata i terciernata zdravstvena za{tita.Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. poradi toa {to `ivotniot vek na lu|eto se prodol`uva.Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. isto taka. Vladata preku Ministerstvoto za zdravstvo. Od Va{ite dosega{ni sogleduvawa. se slu~uva na pacientite da ne im e ovozmo`ena zdravstvenata usluga {to im sleduva i za koja pla}aat osiguruvawe. mislam na sostojbata na objektite vo koi se smesteni bolnicite . koja ne funkcionira kako integriran sistem i ne ovozmo`uva brza i kvalitetna usluga. vo ovoj period nabavivme oprema vo vrednost od 10 milioni evra. Veruvame deka od prvi januari }e imame bolnici so nula dolgovi. so {to napravivme golem ~ekor napred vo prevencijata na ovie zaboluvawa.so pokrivi koi kapat i zapu{teni sanitarni jazli. nabavivme 32 aparata za dijaliza. i toa za HPV virusite i za hemofilus influence. Tuka. tuku i vlijae na kvalitetot na zdravstvenite uslugi... Nedostasuvaat i mnogu aparati vo zdravstvo. Farmacevtski informator Pred izvesno vreme. a i tie {to gi imame ~esto se rasipuvaat ili se nadvor od upotreba. So vospostavuvaweto na DRX sistemot za naplata veruvam deka }e dobieme pofunkcionalni bolnici. Poslaba alka e i itnata medicinska pomo{. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite . Isto taka. Problem pretstavuva i nedostigot od soodvetna oprema koja ne samo {to ja prodol`uva listata na ~ekawe na pacientite za odredeni bolesti. Problemot za vakvata sostojba le`i vo nefunkcionalnosta na medicinskata mapa za koja sum optimist deka za brzo vreme }e bide 7 Poseben akcent stavivme na prevencijata kako eden sovremen koncept vo re{avaweto na zdravstvenite problemi. Bea odvoeni i 800 milioni denari so koi }e se isplatat dolgovite na bolnicite. odvoivme 107 milioni denari za zdravstvenite ustanovi da mo`at da nabavat oprema koja }e im e najpotrebna vo kratok rok. so {to postojano rastat nivnite potrebi. odvoi 200 milioni denari {to gi prefrlivme na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo za dogradba na noviot objekt. resursite nikoga{ ne se dovolni za da gi pokrijat potrebite vo zdravstvoto.Aktuelno vakcini. Pa taka. kade gi locirate najslabite to~ki na na{eto zdravstvo ? Nezavisno od toa dali se raboti za pove}e ili za pomalku razvieno op{testvo. pred se. taka {to menaxerite nema da imaat opravduvawe za nivnoto negativno finansisko rabotewe. Potpi{avme dogovor za nabavka na oprema za deset hirur{ki sali za isto tolku bolnici vo zemjata.

{to prezema Ministerstvoto za nivno eliminirawe? Dopolnitelnata dejnost se ~ini e pogre{no razbran koncept od lekarite ili. karcinom da se operira vo ramkite na dopolnitelnata dejnost. vo modernizacija i reformirawe na aktuelniot paket na uslugi so tro{kovno-efektivni zdravstveni tehnologii i lekovi. na primer. posebno vo uslovi koga javniot zdravstven sektor dobi seriozen kandidat vo privatniot. nie se odlu~ivme za voveduvawe poseben softver. Iako ne mo`e site lekari da se podvedat pod ist imenitel. fakt e deka vo odredeni slu~ai dopolnitelnata dejnost se zloupotrebuva za {to ima i `albi od gra|anite. Za da ja namalime subjektivnosta na lekarite za toa koi pacienti treba da odat na redovnata. a koi na dopolnitelnata lista. natamo{no reformirawe na farmacevtskiot sektor. So ovoj proekt }e bidat opfateni golem broj zdravstveni ustanovi niz zemjata. Idejata za dopolnitelna dejnost ne e izmislena vo Makedonija i celta be{e da im se ovozmo`i na lekarite nadvor od rabotnoto vreme da se anga`iraat. Imeno. finansisko konsolidirawe na klinikite i bolnicite. a so toa i da se namali listata na ~ekawe na pacientite za odredeni zdravstveni uslugi.Farmacevtski informator napravena vo soglasnost so svetskite standardi i }e gi sodr`i podatocite za sostojbata na zdravstveniot sistem vo zemjata. A i na pacientite koi imaat finansiski mo`nosti vo odredeni slu~ai koga ne se raboti za itnost. koj }e napravi avtomatska selekcija na bolnite. funkcionalen i bez deficiti pri finansiraweto. Kade go gledate razvojot na na{eto zdravstvo i koi se Va{ite prioriteti vo nasoka na dobivawe moderen zdravstven sistem? Celta na transformacijata na aktuelniot sistem e negovo prerasnuvawe vo moderen zdravstven sistem. Dali ima vistina vo toa i dokolku se konstatirani nepravilnosti. Vo tek e proektot za nabavka na visoko sofisticirana dijagnosti~ka interventna oprema {to }e bide distribuirana niz zdravstvenite ustanovi vo dr`avata. da gi skratat listite na ~ekawe. Kakvi aktivnosti planirate na ovoj plan? Ministerstvoto za zdravstvo raboti na realizacija na proektot za rekonstrukcija i dogradba na javnite zdravstveni ustanovi. pak. softverot koj }e bide centraliziran i rakovoden od pretstavnik na Ministerstvoto }e onevozmo`i. Kakov e Va{iot stav za na~inot na primenata na dopolnitelnata dejnost na lekarite? Vo mediumite se pi{uva deka ima zloupotrebi vo odredeni slu~ai. Se najavuvaat i investicii vo zdravstvoto. ednostavno tie taka sakaat da go Aktuelno sfatat. podobruvawe na uslugite i zgolemuvawe na 8 . so cel da se zamenat dotraeni aparati so novi i sovremeni. Na{ prioritet e podobruvawe na uslovite vo javnite institucii so {to }e se ovozmo`i i konkurentnost na privatnite ustanovi. Smetam deka realizacijata na ovie dva proekta }e go za`ivee javnoto zdravstvo vo Makedonija i }e go napravi konkurentno.

so {to hroni~no bolnite pacienti so edno odewe na lekar imaat mo`nost da dobijat terapija za slednite tri meseci. vo golema mera ja zgolemi dostapnosta na lekovite za pacientite i drasti~no gi namali cenite kaj najgolemi- Farmacevtski informator ot del od lekovite. Ministerstvoto za zdravstvo. Isto taka. Biroto za lekovi kako nadle`na institucija postojano vr{i monitoring. Vo interes na pacientite rabotime i na iznao|awe na~in i de`urnite lekari da izdavaat lekovi na recepti. Isto taka se prezemeni najostri sankcii za odgovornite lica kade bila konstatirana nenavremenost vo nabavka na potrebnite lekovi. vo sorabotka so FZOM. istovremeno so pogolema avtonomija vo raboteweto dokolku poka`uvaat dobri rezultati. izraboti nova u{te poprecizna metodologija za formirawe na cenite na lekovite. Za da se izbegnat mo`nite problemi vo delot na snabdenosta so odredeni lekovi. vo delot na zgolemuvaweto na dostapnosta na lekovite za site gra|ani napraven e seriozen is~ekor kon celosno eliminirawe na nenavremeni nabavki na lekovi vo site kliniki i zdravstveni ustanovi. inspekciskite slu`bi se sekojdnevno na teren i go kontroliraat raboteweto na aptekite i po~ituvaweto na Zakonot za lekovi. Kako spored Va{ite sogleduvawa funkcionira sistemot na edinstveni ceni na lekovite? Sistemot na edinstveni ceni na lekovite. Voedno sakam da uka`am deka problemot so gu`vite vo ambulantite ve}e e nadminat so mo`nosta za prepi{uvawe recept za hroni~no bolnite lica.Aktuelno kvalitetot i natamo{no razvivawe na ot~etnosta na zdravstvenite menaxeri. mo`am da konstatiram deka Zakonot za lekovi vo celost se po~ituva. 9 Elizabeta Belazelkoska . Od ona {to dosega go imaat utvrdeno na{ite inspekciski slu`bi. a site apteki izdavaat lekovi na recept so {to zna~itelno se zgolemi dostapnosta na lekovite za gra|anite od celata dr`ava. Isto taka.

.

.

35. vleguvaa i HPV serotipovite 40. Tie se delat na visoko i nisko rizi~ni. HPV genotipovite se numerirani po redosledot na nivnoto otkrivawe. Pribli`no polovinata od vkupniot broj na seksualno aktivni `eni ili ma`i mo`e da se zarazat so HPV vo odreden period od `ivotot. Kitchener et al. visokorizi~nite HPV ne pri~inuvaat zdravstveni problemi i is~eznuvaat sami od sebe. 61. mo`e da dovede do seriozni zaboluvawa. Pove}eto od HPV infekciite se asimptomatski. 44. 1 Prevalenca na HPV infekciite vo odnos na vozrasta. Toa naj~esto se serotipovite 6 i 11 i tie predizvikuvaat pojava na bradavici. Se pretpostavuva deka vo svetot momentalno ima 1. i 82 koi ako deluvaat podolgo vreme.. 59. Organ koj najmnogu e napadnat od virusot e grloto na matkata. .e rak na grloto na matkata. 51.000 `eni godi{no umiraat kako posledica na rakot na grloto na matkata. 56. 68. HPV) e ime za grupa virusi koi gi napa|aat dlabokite sloevi na ko`ata i sluzoko`ata. Virusot po vleguvawe vo kletkata doma}in go inkorporira svojot genetski materijal (zatvorena DNK veriga). a virusot se gubi vo period od 1 do 2 godini bez tretman. Grafikonot poka`uva deka HPV infekcijata e po~esta na vozrast od 20 do 29 godini i opa|a po 30-godi{na vozrast. od koi naj~est ishod e cervikalen kancer t. vo odnos na nivnata asociranost so serioznosta na kleto~nite promeni koi gi predizvikuvaat i nivnata povrzanost so pojavata na cervikalen kancer. Se procenuva deka okolu 80% od `enite se inficirani so HPV do navr{uvaweto na svojata 50-ta godina. 108. Niskorizi~ni HPV serotipovi se 10-15% od vkupniot broj na HPV. Vo golem broj slu~ai. 45.n rekurentna respiratorna papilomatoza. Rakot na grloto na matkata e vtorata pri~ina za smrtnost od malignite tumori kaj `enite po rakot na dojkata. Nad 70% slu~ai na rak na grloto na matkata se predizvikani od HPV tipovite 16 i 18. no predizvikuvaat benigni promeni vo cervikalnite kletki koi morfolo{ki ne se razlikuvaat od visokorizi~nite HPV genotipovi. i vo toj slu~aj deteto razviva t. 58. Od niv duri 80% se od pomladata populacija. od koi duri 40% ja napa|aat genitalnata oblast. 72. so toa menuvaj}i ja naslednata informacija na inficiranata kletka koja ponatamu mo`e da se transformira vo kancer kletka. analen ili oralen kontakt. Sepak. a okolu 300. kondilomi i benigni tumori vo genitalnata oblast. 31. a rasprostranuvaweto naj~esto e po polov pat i toa pri vaginalen. 73. Infekcija so visokorizi~en HPV ne zna~i istovremeno i sostojba na cervikalen kancer. Toa se serotipovite 16. mo`e da predizvikaat rak na grloto na matkata i drugi karcinomi vo oblasta na genitaliite. najgolem del od `enite so HPV infekcija prirodno go sovladuvaat virusot i ne zaboluvaat od rak na grloto na matkata.Farmacevtski informator HPVINFEKCIJA nfekcijata so Human Papillomavirus (HPV) naj~esto e polovo prenoslivo zaboluvawe so visoka incidenca na pojava kaj populacijata na vozrast od 18 do 28 godini. Spored Svetskata zdravs- Aktuelno I Sl.000 novi slu~ai. Ranata HPV infekcija e prosledena so mali morfolo{ki kleto~ni promeni na epitelot. Od svetskoto naselenieto 9-13% odnosno pove}e od 630 miloni lu|e se zarazeni so HPV i se bele`i ogromna tendencija na zgolemuvawe na ovoj broj vo poslednite 10 godini.4 milioni `eni zaboleni od rak na grlo na matkata. 43. Vo ovaa grupa RASPROSTRANUVAWE HPV e polovoprenosliva infekcija. Porite i malite rani~ki na ko`ata go olesnuvaat navleguvawe na virusot. mnogu retko progresiraat vo kancer. 2006 12 tvena organizacija godi{no vo svetot se registriraat 500. od majka na novoroden~e. Visokorizi~ni HPV virusi se okolu 15-20% od site HPV. 52. Infekciite so niskorizi~nite genotipovi se ~esta benigna sostojba na nadvore{nosta na genitaliite kaj dvata pola. HPV virus Humaniot papiloma virus (Human Papillomavirus. no ako izlo`enosta kon niv e dolgotrajna. 42. Kategorizirani se nad 100 razli~ni tipovi na HP virusi. 33. 39. tie pretstavuvaa glaven faktor za pojava na rak na grloto na matkata. infekcijata e minliva i pominuva bez posledici. 54. Kondomite obezbeduvaat ograni~ena za{tita zatoa {to ne ja pokrivaat celata ko`a na genitaliite. Vo Republika Makedonija sekoja godina zaboluvaat nad 250 i umiraat nad 30 `eni zaboleni od rak na grloto na matkata. Prenesuvawe na HPV e mo`no i vonpolovo. no dokolku infekcijata perzistira. poto~no bazalniot sloj od epitelot. 70. 18.

Dijagnostikata na naprednite fazi na cervikalen kancer ne e te{ka poradi izrazenite simptomi. Testot treba da se pravi sekoja godina kaj site `eni po 21 god. podophillin. se definiraat kako cervikalna intraepitelna neoplazija (cervical intraepithelial neoplasia-CIN). 5-Fluorouracil). displazija vo dolnata i srednata tretina na epitelot.dejstvuvaat na jakneweto na prirodniot imunolo{kiot sistem kaj ~ovekot i predizvikuvaj}i zasilen antivirusen odgovor (interferon alfa). So serolo{kite metodi se ispituva prisustvoto na antitela protiv HPV virusnite antigeni vo krvniot serum na zaboleniot. tuku kon promenata {to ja predizvikuva. DIJAGNOZA Navremenoto dijagnosticirawe na HPV infekcijata e izvonredno va`na za lekuvaweto.brgu navleguvaat vo strukturata na ko`ata i hemiski vlijaat na keratinot i drugite tkiva i se zamena za krioterapija i elektroterapija (salicilna kiselina. Dejstvoto ne im e naso~eno direktno kon virusot. So ovoj metod se otkrivaat promenite na kletki vo epitelot na grloto na matkata. prognozata i borbata so ova zaboluvawe. a rezultatite se kategoriziraat vo 5 PAP grupi (I-V). Lekovite koi se koristat pri terapija na HPV naj~esto se nanesuvaat na povr{inata na ko`ata. Antimitoti~ki agensi . Nekoi od preparatite mo`at da se primaat sistemski. se pravi so cel da se potvrdi prisustvoto na HPV virusot kaj pacientot i da se napravi negova tipizacija. Tie se gradiraat od CIN 1 do CIN 3 zavisno od stepenot na zafatenost na grloto na matkata i spored nego razlikuvame: CIN 1 . oralno ili da se injektiraat. Otkrivaweto na predrakovite sostojbi e najva`no. Se zema materijal od sluznicata na grloto na matkata. Pri ovoj metod se ispituva tkivoto na grloto na matkata za razlika od PAP testot kaj kogo se zemaat samo epitelni kletki. lesna displazija samo vo dolnata tretina na epitelot.dejstvuvaat vrz procesot na deleweto na kletkata i mo`e da imaat blokira~ko dejstvo vrz {ireweto na virusot (podofilox .Aktuelno Farmacevtski informator zata za infekcija so HPV. Imunomodulatori . Naodot poka`uva potreba od dopolitelno ispituvawe ili povtoruvawe na PAP testot za to~no precizirawe na promenata. Ovoj rezultat poka`uva mo`nost za pretkancerozna promena i bara povtoruvawe na testot za nekolku meseci. trihlorocetna kiselina).te{ka displazija so abnormalni kletki po celiot epitel. Histolo{koto ispituvawe se koristi za potvrduvawe na dijagno- 13 . Keratolitici .nizok stepen na intraepitelijalna promena. CIN 3 . Lekuvaweto mo`e da e preku terapija so lekovi ili hirur{ki.visok stepen na intraepitelna promena. Po histolo{koto ispituvawe potvrdata za prisustvo na promeneti kletki na cerviksot. LEKUVAWE Pri infekcija so HPV ne e vozmo`no potpolno uni{tuvawe na virusot i poradi toa terapiite imaat ograni~en uspeh i ~esto se zabele`uvaat recidivi. Ispituvawe na virusna DNK so PCR (polimeraza veri`na reakcija) metod. Naodot poka`uva karcinom ograni~en na sluznicata ili Carcinoma in situ. mikroskopski se ispituva. CIN 2 . ili 3 godini otkako `enata }e stane seksualno aktivna. Postoi pogolema verojatnost za pretkancerozna promena ili vistinski rak. Citolo{kata dijagnoza opi{ana kako Papanicolaou ili poznato kako PAP test e standardna i naj~esto koristena metoda za rano otkrivawe na rakot na grloto na matkata.

integracija na vakcinacijata so drugi strategii na imunizacija kako i preku sledewe na incidencata za pojava na cervikalen kancer. Review of current knowledge on HPV vaccination: An Appendix to the European Guidelines for Quality assurance in Cervical Cancer Screening. {titi i od niskorizi~nite genotipovi 6 i 11. so klini~ki ispituvawa. placebo kontrolirani. Farmacevtski fakultet Skopje vaccines through integrated services: a reproductive health perspective. Gardasil®. Tie ne sodr`at `iv biolo{ki proizvod ili DNA i ne se infektivni. osven krioterapijata imaat prednost i mo`at da vlijaat na povlekuvawe na simptomite so samo eden zafat. a ne se terapiski.eu WHO HPV Labnet-Newsletter 01. Redovni ginekolo{ki pregledi Sekoja `ena koja napolnila 21god.38:189-197 WHO.europa. October 2007 WHO IARC (2007) Human Papillomaviruses. Human papillomavirus and HPV vaccines: Technical information for policy makers and health professionals. za period od pet godini.cancer. no ovie reakcii se minlivi i se gubat za kratko vreme.Balkin.Farmacevtski informator Vo lekuvaweto ~esto se koristat razni hirur{ki tehniki. vakcinata e dadena vo nad pet milioni dozi i nitu edna od vakciniranite `eni nema zaboleno od rak na grloto na matkata kako posledica na infekcija so HPV tip 6.Edouard. se u{te nemaat odgovor. Vaccines and Biological 2007 A. ne mo`e so sigurnost da se tvrdi.gov/ww. 2008. sli~ni ~esti~ki (virus like particles-VLPs) od dvata t. Se pravat pod lokalna anestezija i obi~no imaat dobar efekt t. no bi- dej}i vakcinata e nova. J Midwifery Womens health-American College of Nurse-Midwives 2008. The quadrivalent Human Papillomavirus Vaccine: Potential Factors in effectiveness. I dvete vakcini {titat od visokorizi~nite HPV tipovi 16 i 18. 11.uk/en/ Publicationsandstatistics/Publications/PublicationsPolicyAndGuidance/ DH081006?IdcService=GET_FILE&dID=155603&Rendition=Web. HPV vakcinite se dizajnirani za profilaksa so cel da preveniraat infekcija i bolest.F. September 28. Vakcinata ne sodr`i virusna DNK i ne mo`e da se inficiraat kletki koi bi predizvikale zaboluvawe.Pollack. Aktuelno PREVENCIJA I ZA[TITA Osnovni metodi na profilaktika se redovnite ginekolo{ki pregledi i vakcinirawe.85:57-63 American Cancer society quideline for HPV vaccine use to prevent cervical cancer and its precursors. otkako stanala seksualno aktivna treba da ima redovni ginekolo{ki pregledi.2008. Mr. Site od niv. Do ovoj moment se dostapni informacii od petgodi{noto sledewe na primenata na HPV vakcinata i mnogu od pra{awata koi se postavuvaat. Cervarix® (GlaxoSmithKline Biologicals. 2007 Koristena literatura Guidance for the introduction of HPV vaccines in EU countries.org ECDC Factsheet on HPV Vaccines. Aleksandra Grozdanova farm.dh. Skriningot go namaluva brojot na smrtni slu~ai od rakot na grloto na matkata za okolu 70%. retko se pojavuvaat novi bradavici na istoto mesto.Jan. * European Cervical Cancer Association.e ~etirite tipa na HPV proizvedeni so rekombinantna tehnologija. Zonfrillo and Barbara Hacley.Broutet.57(1):7-28/ www.5 ml suspenzija vo prethodno podgotven {pric spored dadena {ema. Dvete vakcini imaat dobar profil vo odnos na bezbednosta. ili 3 god. Rixensart. elektroterapija.gov. Do sega. Accessed: Feb.53:188-194 Marc Arbyn and Joakim Dillner. Prvata doza se prima na proizvolno odbran den. so cel da se odredi dolgoro~nata efikasnost. Vo Faza III od ovie ispituvawa i dvete vakcini prevenirale pove}e od 90% od pretkanceroznite lezii povrzani so tip 16 i 18. Initiative for vaccine research. http://www. Se smeta deka vakcinata sozdava traen imunitet.guideline.sci. ecdc. Isto kako i pri sekoja vakcinacija mo`e da se javat nekoi nesakani efekti kako bolka. hirur{ki zafat i lasersko tretirawe. Belgium). Ensuring access to HPV . CA Cancer J Clin 2007 Jan-Feb.M. Ovie VLPs ~esti~ki go pottiknuvaat imuniot sistem da sozdade antitela koi go neutraliziraat virusot i ne dozvoluvaat da se razvie infekcija i bolest. Ovie vakcini se evaluirani vo randomizirani. pred tie da stapat vo seksualni odnosi i da imaat mo`nost da dojdat vo kontakt so HPV virusot.Cutts and N. IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans. Stockholm. Department of Health (2007) Cancer Reform Strategy. Vakcinata se prima intramuskulno. Sledeweto na efikasnosta i bezbednosta od primenata na vakcinite e zadol`itelna. Dve profilakti~ki HPV vakcini se registrirani vo Evropa: kvadrivalentnata vakcina Gardasil® (Sanofi Pasteur MSD) i bivalentnata vakcina.e. otok i crvenilo na mestoto kade {to e primena vakcinata i malku zgolemena telesna temperatura. kako krioterapija. Vakcinata se preporuva za devoj~iwa i mladi `e- 14 ni na vozrast od 9 do 26 godini i mom~iwa od 9 do15 god.L. Department of Immunization. 16 i 18. vtorata doza e dva meseca po primaweto na prvata doza i tretata doza se dava {est meseci po primaweto na prvata doza. January 2008 Nancy J. Vakcinirawe Profilakti~kite vakcini sodr`at mala doza na visoko pro~isteni virusi.J of Clinical virology 2007. Za{titata {to ja nudat ovie vakcini e poniska pome|u `enite koi ve}e se inficirani so genotpovite koi gi ima vo vakcinite otkolku kaj onie koi ne se inficirani. spec. isto taka. Bulletin of the WHO 2007. vo tri dozi od po 0. Guidance Report.

[tip 2. veledrogerii. Mirjana Ga{tevska 7. sproveduvawe i utvrduvawe na rezultatite od izborite. Nade`da Tim~eva Kele{ova . Xoana Andonovska 6.lista na diplomirani farmacevti so `iveali{te ili Zdravkovska prestojuvali{te na svojata teritoridipl. Blagica Jakimovska. PRAVNO 2008 godina se odr`aa izbori za ~lenovi na organite na Farmacevtskata koKAT^E mora na Makedonija za mandatniot period 2008 . Za svojata rabota izbira~kite odbori vodea zapisnici vo koi se navedeni site izborni aktivnosti koi gi sprovele i zaedno so predlog-listata na kandidati za ~lenovi na organite na Komorata gi dostavija do Izbornata komisija. Za da bide izborot validen. Marina Mihajlovi} Izborna edinica 7 1. Osnovna zada~a na Izbornata komisija e da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. Da razre{uva ~lenovi na izbira~ki odbori vo slu~aj na nivno postapuvawe sprotivno od odredbite na ovoj Pravilnik. Ivona Dimitrovska. kliniki i sl.). pojasnuvawa i preporaki za primenata na odredbite na izborniot pravilnik. taka {to predlogot se smeta za usvoen ako za nego glasale mnozinstvo od prisutnite ~lenovi na konstitutivnata sednica na Sobranieto. Tetovo. Izbornata komisija }e gi imenuva kandidatite za ~lenovi na organite na Komorata od taa izborna edinica na sledniot na~in: po eden pretstavnik od sekoja op{tina. Smiqa Micova. Marija Spirkoska. Da utvrduva kriteriumi za predlagawe i izbor na kandidati za pretsedatel na Komorata. Sawa Filkova 9. vo nadle`nost na izbornata komisija se slednite ovlastuvawa: Da se gri`i za podgotvuvawe i sproveduvawe na izborite vo soglasnost so odredbite na Pravilnikot za izbori i Statutot na Komorata. Izbornata komisija: izvr{i sobirawe na izborniot materijal dostaven od izbira~kite odbori. Biqana Lazarova 2. Prilep 2. Kandidatite {to se izbiraat i predlagaat traba da gi pretstavuvaat interesite na farmacevtite od site oblasti na profesijata (proizvodstvo. Prilep 5. vo ovaa faza Izbornata komisija utvrduva{e dali predlo`enite kandidati imaat dobieno potreben broj glasovi od ~lenstvoto. 2008 godina se odr`a konstitutivna sednica na Sobranieto na Komorata vo noviot sostav na koja bea izglasani slednite: Farmacevtski informator IZVE[TAJ OD ODR@ANITE IZBORI ^LENOVI NA ORGANITE NA KOMORATA ZA MANDATNIOT PERIOD 2008 .2012 godina.Aktuelno Vo periodot od 24. Vlado Naumovski 12. Berovo Izborna edinica 4 1. Struga Obvinitel : Ohridija Popovska PRETSEDATEL NA SOBRANIE Milan Kerovski PRETSEDATEL NA KOMORA Lidija Petru{evska Tozi 1. Pri razgleduvawe na izborniot materijal od ovoj aspekt. Kru{evo Izborna edinica 6 1. Biqana Mukaetova 3. Negotino 3. utvrduva i objavuva rezultatite od glasaweto. dali rabokomora na tat vo apteki. Gevgelija 2. Da gi objavuva rezultatite od sprovedenite izbori. Aleksandar Haxi Tosev 3. Rostu{e. Olgica Pop Nikolovska 8. Vo taa nasoka. Kratovo Izborna edinica 2 1. [tip 3. Izbornata komisija utvrdi deka vo 5 izborni edinici predlo`enite kandidati nemaa potreben broj (mnozinstvo) glasovi od ~lenstvoto. Bitola 3. Koceva Sowa. pretstavni{tva i sl. Del~evo Izborna edinica 3 1. 10. Svetlana Dupkarska. Vesna Stavrova 2. Izborna edinica 8 1. Ohrid 4. Milan Kerovski. Slavica Pe{evska. Ninoslav Kostovski. Bujar ]azimi 3. Prilep 3. 3. Nuri [ehu. izgotvi spisok . Pavle \or|ievski. Silvija Ne{ova. Anastasija [arlamanova Tanu{eva 4. Prilep 4. 8. Da izdava potvrdi za izvr{eniot izbor ( verifikuvawe na mandatot na izbranite pretstavnici). Mensur Bekiri. Erol Ali 6. 5. Ana \or|ioska 3. Biljana Trajkovska 5. Neli Trajkovska 13. Po izgotvuvaweto na spisokot na diplomirani farmacevti. Vesna Spiroska. Kavadarci Izborna edinica 5 NADZOREN ODBOR 1. Ko~ani 4. Sofija Kolarova 3. Elizabeta Stoilova 2. Vinica 5. Po sumiraweto na rezultatite od predlagaweto i glasaweto. Viktorija Petrovska . Da{uri Amedovska. Don~e Papazoska. Violeta Taleska. Bitola 2. Da gi sumira. pretsedatel na Sobranieto na Komorata. Izbornata komisija pismeno gi izvesti izbira~kite odbori za konstatiranite nedostatoci i odredi rok za nivno otstranuvawe so napomena deka ako izbira~kiot odbor ne gi otstrani utvrdenite nepravilnosti vo odredeniot rok. Izbornata postapka ja sprovedoa izbira~kite odbori i Izbornata komisija. Vrz osnova na vratenite predlozi od teritorijalnite edinici. Resen 5. Mitko Taseski. Gostivar. Nata{a Minova . Debar. Katerina Stanojkovska. izbira~kite odbori svikaa i odr`aa sostanok na ~lenstvoto od svojata teritorijalna edinica. Marija Danilova 7. Ki~evo 2. Tatjana Keni} Coni}. 2008 do 24. na koj ~lenovite predlagaa i izbiraa kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata od svojata teritorijalna edinica. Poradi toa. Cvetkoska Lile. 4. Izbira~kiot odbor neposredno ja sprovede izbornata postapka vo svojata teritorijalna edinica. Krsteva Julija. potrebno e na sostanokot na koj se vr{i predlagaweto i izborot da prisustvuvaat pove}e od polovinata od vkupniot broj ~lenovi koi se evidentirani na spisokot. Marija Stanoevska 11. Suzana Atanasovi} 2. promet na malo. Kumanovo 2. Kristijan ^e{elkoski. Za taa cel Izbira~kiot odbor sprovede pove}e aktivnosti. a osobeno. Sowa I~eva UPRAVEN ODBOR Izborni edinici: 1. Kako prNata{a vo. Angelka Belazelkovska 14. Gligor Stavrev SUD NA ^ESTA 1. Divna Balalovska Arsovska. 10. Veles 5. Veles 4. Vo Soglasnost so Statutot na Komorata. sekoj diplomiran farmacevt ima pravo da predlaga i da bide predlo`en za pretstavnik vo Sobranieto na Komorata. izbira~kite odbori od sekoja teritorijalna edinica sostavija predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata.2012 GODINA SOBRANIE Izborna edinica 1 1. Slavica Maleska Stojadinovi}. Probi{tip 4. Na 22. Metodija Majstor~ev. Izbornata komisija izgotvi predlog-lista na kandidati za pretstavnici vo Sobranieto i drugite organi na Komorata. Kumanovo 3. Da ja kontrolira rabotata na izbira~kite odbori. imaj}i go predvid brojot na ~lenstvoto od taa op{tina. pravnik jalna edinica bez ogled na toa dali se Farmacevtska vraboteni ili nevraboteni. Obvinitel. @aklina Petrovska . Jasminka Pat~eva 8. Biljana Palazova 4. Vlatko Jordanovski. promet na golemo. Mihail Minov 2. Zlatko Balalovski.Daniela Jovanovska Jordanovska 15 . Da prezema merki vo slu~aj na povreda na postapkata na kandidirawe. i pretsedateli na drugi organi i tela na Komorata. Vo Soglasnost so Pravilnikot za na~inot i postapkata za izbor na pretstavnici vo Sobranieto na Komorata. proizvodMakedonija stvo. Da dava upatstva. Nata{a Nasteva 15.Milkica Gligorova . Strumica 5. go razgleduva{e izborniot materijal i utvrduva{e dali izbornata postapka vo teritorijalnite edinici e sprovedena vo soglasnost so odredbite od Pravilnikot. Nucka Ristovska 4. Vawa [ulevski 10. Kriva Palanka 5. pretstavni{tva. Elena Damjanska . Mirjana Karajanova 5. Da odlu~uva po prigovori vrz osnova na uvid vo izborniot materijal.

Tretman Vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakteriska infekcija. AVELOX® (moksifloksacin). kade {to e prisutna virusna infekcija. pneumoniae). vo svetot pove}e od 83 milioni pacienti bile tretirani so tabletki Avelox. a mo`e da zavr{i duri i fatalno. Tie vklu~uvaat treska. S. Avelox ima unikatni mikrobiolo{ki.Komercijalen tekst Aktuelno ZDIV OD SVE@ VOZDUH VO TRETMANOT NA RESPIRATORNITE INFEKCII VONBOLNI^KA PNEVMONIJA (PNEVMONIJA STEKNATA VO ZAEDNICATA) Pnevmonijata pretstavuva inflamacija na belite drobovi predizvikana od bakterii. efikasen vo tretmanot na infekcii na di{nite pati{ta steknati vo doma{na sredina. tuku i pridonesuva do formirawe na soevi na bakterii koi stanuvaat rezistentni na antibiotici . Mo`e da se javi vo lesna do te{ka forma.7 milioni pacienti bile tretirani so intravenskiot oblik na Avelox. koj e prv antipnevmokoken kinolon so silno baktericidno dejstvo3. Koga se prisutni pove}e faktori na rizik.povozrasnite lica i onie so hroni~ni zaboluvawa ili kompromitiran imunolo{ki sistem . koja se zabele`uva kaj re~isi 26-77% od hospitaliziranite vozrasni lica so vonbolni~ka pnevmonija. visoka temperatura. Klu~en e faktot deka pacientot treba da go zavr{i celokupniot tretman so antibiotikot duri i ako toj/taa se po~uvstvuva podobro mnogu brzo po voveduvaweto na tretmanot. Neuspehot vo tretmanot so antibiotici ne samo {to nosi rizik od relaps na pnevmonijata. primarno influenca. Taa e zna~itelen zagri`uva~ki problem kaj vozrasnite lica i pacientite so hroni~ni zaboluvawa ili naru{en imunolo{ki sistem. no zemaj}i go predvid faktot za rezistencija na oddelni bakterii kon odredeni klasi na antibiotici. Streptococcus pneumoniae pretstavuva eden od naj~estite pri~initeli na vonbolni~kata pnevmonija predizvikana od bakterii. pacientite treba da se hospitaliziraat i toga{ se primenuva poagresivna terapija.edna tabletka na den vo tek na 5 do 10 dena 7 Avelox®1 (moxifloxacin) e registriran vo pove}e od 109 dr`avi vo svetot za oralnata formulacija i vo pove}e od 90 dr`avi vo svetot za intravenskata formulacija.voobi~aeno imaat pomalku ili pak umereni simptomi. nedostatok na poln zdiv. gabi~ki ili drugi mikroorganizmi. potewe. a mo`at da dovedat i do sekundarna bakteriska infekcija. farmakoki- 16 . Nebakteriolo{kata etiologija na vonbolni~kata pnevmonija e isto taka voobi~aena i kaj 4-39% od imunokompetentnite vozrasni lica. Do oktomvri 2007 godina.n. a re~isi 2. ka{lica so produktiven iska{lok oboen so zelena ili `oltenikava boja. Za taa cel. ili t. pnevmonija steknata vo zaednicata.brzo uni{tuvawe na patogenite 3 visoka tkivna penetracija 4 brzo olesnuvawe na simptomite 5 dobar bezbednosen profil 6 ednostavna upotreba . bolka vo gradite. voobi~aeno se tretira so antibiotici. Vonbolni~kata pnevmonija. virusi. Simptomi Znacite i simptomite na vonbolni~kata pnevmonija mo`at da variraat i naj~esto nastanuvaat nenadejno. pretstavuva pnevmonija koja{to nastanala nadvor od zdravstvena institucija ili bolnica. Mortalitetot kaj vonbolni~kite pnevmonii zavisi od brojot na faktorite na rizik. {irok antimikroben spektar3. od koi 23 se vo Evropa. bi sakale da go pretstavime noviot lek na Bayer Schering Pharma pod ime Avelox®. Antibiotskiot tretman e iniciran empiriski i sekoga{ e potrebno da gi pokrie naj~estite respiratorni predizvikuva~i (na pr. Od neodamna Avelox e dostapen i na Makedonskiot farmacevtski pazar vo dvete formulacii: oralna (400mg tabletki vo pakuvawe po 5 tbl i po 7 tbl ) i intravenska (infuziski rastvor od 400mg/250ml) Dvata oblika se bioekvivalentni. Influencata i drugite virusni infekcii predizvikuvaat prvenstveno virusna pnevmonija. Negovi prednosti se: brzo dejstvo . so {to e mo`no i sekventno lekuvawe od intravenska na oralna terapija. Visokorizi~nite grupi na pacienti .raste~ki seriozen globalen problem.

Proflox®. Escherichia coli.. Actimax®. J. Chlamydia pneumoniae.. 3) 292. Haemophilus parainfluenzae. H.Aktuelno Komercijalen tekst netski i farmakodinamski svojstva 8-methoxyquinolone Mehanizam na dejstvo Avelox go blokira dejstvoto na DNK girazite.Ne se metabolizira preku citohrom P450 vo crniot drob .o. Improving care for patients with respiratory tract infections. Veruvame deka noviot lek AVELOX® na Bayer Schering Pharma }e pridonese kon podobruvawe na kvalitetot na zdravjeto na Va{ite pacienti. . Spektar na dejstvo -Gram-pozitivni bakterii (Staphylococcus aureus. 4 (Supplement n. 821826 5 Wilson R et al Chest 2004. vklu~uvaj}i gi ABS. AECB and CAP.. Peptostreptococcus spp.000 pacienti2. Avelox poka`al deka e validna terapevtska opcija za komplicirani infekcii na ko`a i meki tkiva. re~isi potpolna apsorpcija (91% bioraspolo`livost) . Osven ma~nina i proliv. 1 Avelox® e isto taka poznat i pod drugi za{titeni imiwa. Moraxella catarrhalis .Intravenskiot oblik pridonesuva za postigawe povisoki koncentracii vo plazma otkolku oralniot oblik i ima visok volumen na distribucija. Naj~esti nesakani efekti. kako na pr.T1/2 =11. Kako i so drugite lekovi. naj~esto blagi. Clin Microbiol Infect 5 (Suppl.6 ~asa . Streptococcus pneumoniae vklu~uvaj}i gi i rezistentnite soevi na penicilin i makrolidi. Octegra®. Actira®.4 . 125 (3):953-964 6 Andriole VT. ko`ata i potko`nite tkiva! Indikacii i upotreba vo Makedonija Avelox 400mg tabletki vo Makedonija se registrirani za tretman na slednite respiratorni infekcii: Akutna egzacerbacija na hroni~en bronhitis .Ogwan Prica bb lokal 4. lekarot i/ili farmacevtot se dol`ni da go proverat vnatre{noto upatstvo na lekot pred prepi{uvawe ili izdavawe na Avelox.Anaerobni bakterii (Clostridium spp. Abstract P 773 (1999) 4 Gehanno P et al. Lapinix®. Fusobacterium spp) Farmakokinetika . 49. 28 (5): 443-452 7 Zbiren izve{taj za osobinite na lekot 17 Bayer d. 2): 22-28 3 Wiedemann B.Se eliminira niz bubrezi i feces Koncentracijata na moxifloxacin vo site tkiva ja nadminuva MIC90 na predizvikuva~ite na respiratorni infekcii. Izilox®. se od gastrointestinalno poteklo i toa gadewe.o. Bezbednost Avelox e lek koj se izdava na lekarski recept i koj pacientite glavno dobro go podnesuvaat. Pove}e informacii za lekot mo`ete da pronajdete vo Zbirniot izve{taj za osobinite na lekot ili na veb-stranicata www. Havelox®.d. J of Chemother 2002. Streptococcus mitior. otkolku vo plazma. AUC na dvata oblika e ista.5-4 ~asa . Legionella pneumophila.5 pati povisoka koncentracija vo paranazalnite {uplini . Drug Safety 2005. Pretstavni{tvo Skopje ul.vo tek na 5-10 dena Vonbolni~ka pnevmonija vo tek na 10 dena Akuten bakteriski sinuzitis vo tek na 7 dena Avelox 400mg/250ml infuziski rastvor vo Makedonija e registriran za tretman na: Vonbolni~ka pnevmonija Prepora~ana terapevtska doza na Avelox tabletkite i infuziskiot rastvor vo Makedonija e 400mg edna{ vo denot.15. i koga la~at beta-laktamazi.Postignuva 18 do 70 pati povisoka kocentracija vo b. mezanin. a 2-2..Atipi~ni bakterii (Mycoplasma pneumoniae. Avelox ima baktericidno dejstvo. koncentracija po 0. and Garau. Journal of Antimicrobial Chemotherapy 2002. U{te pove}e.com .avelox. Streptococcus agalactiae.Serumska maks. Streptococcus pyogenes (grupa A)) -Gram-negativni bakterii (Haemofilus influenzae . Avelon® and Megaxin® na Bayer HealthCare 2 Lode. proliv i malaksanost. Klebsiella pneumoniae) . Avalox®. Coxiella burnettii) . {to potvrduva deka dvata oblika se bioekvivalentni.. Efikasnost Avelox bil isleduvan vo mnogubrojni studii za tretman na respiratorni infekcii.Brza. blokiraj}i go rastot i reprodukcijata na bakteriite. Streptococcus milleri. so prose~na stapka na odgovor (efikasnost) od 94% vo 24 klini~ki studii koi vklu~ile pove}e od 20. nesakani dejstva se pojavile kaj pomalku od 3% od bolnite. lamela 2 1000 Skopje Tel: 02 3124 055 .

no i nadvor vo drugi zemji na EU kade {to se odr`uvaat soodvetnite nastani i na toj na~in se vospostavuvaat direktni kontakti i partnerski odnosi vo natamo{noto rabotewe so site kolegi vo drugite evropski regulatorni agencii. da ovozmo`i podgotovka na GMP inspektorite. po potpi{uvaweto na soglasnosta me|u Evropskata komisija i Evropskata agencija za evaluacija na lekovi (European Medicines Evaluation Agency. da se zapoznae so rabotata {to ja sproveduvaat nau~nite komiteti na EMEA i nejzinite rabotni grupi. Ova e edna od najva`nite programi {to ovozmo`uva Biroto za lekovi na Republika Makedonija. Proektot treba da pomogne vo razvivawe na infrastrukturata vo oblasta na klini~kite ispituvawa. so vleguvaweto vo Unijata. sledewe i implementacija na site barawa na strogite me|unarodni standardi vo oblasta na kontrolata na kvalitetot na lekovite. treninzite i obukite {to se vo organizacija i planirani od strana na EMEA. Dobrata distributerska praktika i mnogu drugi dobri praksi vo oblasta na lekovite. Dobrata klini~ka praktika. da se izvestuva za generiranite signali (novite suspektni reakcii na lekovite). da go unapredi sledeweto na nesakanite dejstva na lekovite. Celiot proekt vo vrednost od 600. telematikata i ulogata vo evaluacija na bezbednosta i efikasnosta na lekovite. Osnovnata zada~a na proektot e da go podgotvi nadle`niot regulatoren organ aktiven na poleto na lekovite vo Republika Makedonija za idnoto u~estvo vo mre`ata na EMEA. Dobrata proizvodstvena praktika. so cel da se odr`uva dobra praktika vo farmakovigilancata. So vakvata edukacija vrabotenite vo Biroto za lekovi }e izgradat doverba za svojot stru~en profil na evropsko nivo vo delot na Dobrata regulatorna praktika. Dobrata praktika za farmakovigilanca. So ovoj proekt. Dobrata organizacija na raboteweto vodi kon `elbata da se postigne natamo{en napredok. harmonizacija na postapkite za herbalni lekovi. seto ova }e vodi EMEA i postojnite zemji-~lenki na Unijata i zemjite. EMEA) za sproveduvawe na novata tranziciska programa IPA (instrument for pre-accession). So pomo{ na ovoj proekt }e se dostignat standardite vo raboteweto na najrazvienite evropski agencii za lekovi. Pokraj toa. koe istovremeno od 1 januari 2010 treba da prerasne vo Agencija za lekovi po primerot na site evropski zemji. kako nacionalen regulatoren organ za lekovi. vospostavuvawe na Eudra bazata. se o~ekuva Biroto za lekovi na Republika Makedonija da bide podgotveno za u~estvo vo aktivnostite na EMEA i da ja razviva doverbata so postojnite zemji-~lenki vo sistemot. Biroto za lekovi ima jasno definirani celi vo proektot i strategija koja vodi kon natamo{en napredok. Dobrata laboratoriska praktika. Isto taka. isto taka. Biroto za lekovi ima mo`nost da bide vklu~eno i vo EU programata za telematika (obezbeduvawe na pristap kon EudraVigilance i EudraPharm bazata na podatoci i kon informaciite za klini~ki ispituvawa kaj deca). Republika Makedonija se vklu~i kako dr`ava nabquduva~ na sostanocite.Farmacevtski informator Aktuelno Biroto za lekovi e vklu~eno vo proektite na Evropskata agencija za lekovi Vo fevruari 2008. a so toa i priznavawe na rabotata na Biroto za lekovi na Republika Makedonija.2009 godina. 18 BIRO ZA LEKOVI na Republika Makedonija . Preku ovoj proekt. a posebno treba da se naglasi deka timot na eksperti na Biroto za lekovi e mlad i motiviran.000 evra ve}e se ostvaruva me|u Biroto za lekovi na RM i EMEA i te~e vo kontinuitet vo periodot od 2008 .kandidati za vlez vo Unijata da bidat ednakvi partneri koi }e rabotat me|usebno i so po~it. stru~nite lica od site oblasti na raboteweto na Biroto za lekovi po~nuvaat da se educiraat vo EMEA. a so prodol`uvawe na sorabotkata mo`e da smeta deka celta }e bide postignata so me|unarodno priznavawe na Dobrata regulatorna praktika na Biroto za lekovi.

.

2008.Farmacevtski informator Aktuelno Evropski den za racionalna upotreba na antibiotici 18 noemvri. Makedonija Na 18 noemvri. Odbele`uvaweto na ovoj den ima{e edna zaedni~ka cel pra{aweto na antimikrobnata rezistencija da se stavi visoko na politi~kata agenda. Centralnata sve~enost se odr`a vo Sovetot na Evropa vo Strazbur. voveduvawe novi vakcini i vospostavuvawe standardi za kon- 20 . da ja namalime neracionalnata upotreba na antibioticite. Klub na pratenici. kako eden od poserioznite problemi na zdravstvenite sistemi. na inicijativa i pod logoto na Evropskiot centar za prevencija i kontrola na bolesti. osobeno vo posiroma{nite zemji kade {to i upotrebata na antibiotici e zna~itelno pogolema otkolku vo razvienite zemji. Vo Republika Makedonija nastanot zaedni~ki go organiziraa vladiniot i nevladiniot sektor . Skopje.Ministerstvoto za zdravstvo na RM i Centarot za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum". no i na znaewe na javnosta. d-r Bujar Osmani. prevencija na infekcii preku sproveduvawe programi za imunizacija. Nastanot go otvori ministerot za zdravstvo na RM. vo kinosalata na Klubot na pratenicite. koj i na evropsko nivo se odbele`uva prvpat. koj naglasi deka Ministerstvoto za zdravstvo }e prodol`i da gi sproveduva merkite na dosledno po~ituvawe na zakonodavstvoto za lekovi. vo ramkite na svoite nadle`nosti kako zdravstven sektor i na svoite mo`nosti kako pacienti i aktivni u~esnici vo gri`ata za sopstvenoto zdravje. Ovaa godina. Racionalnata upotreba na antibiotici e golem predizvik ne samo za na{eto. 18 noemvri be{e fokusiran na potrebata site. kade {to pretstavnici na politi~kite eliti ja potenciraa svojata opredelba za borbata so antimikrobnata rezistencija vo site zemji-~lenki i kandidati za ~lenstvo vo EU. tuku i za mnogu porazvieni i pobogati op{testva. vo Skopje be{e odbele`an Evropskiot den za racionalna upotreba na antibioticite.

a sli~na e sostojbata i vo drugite zemji vo regionot. i osobeno kontrola i sledewe na propi{uvaweto antibiotici i kontrola na marketin{kata praktika za antibioticite. koe mu ja ovozmo`uva negovata nova uloga vo sistemot na zdravstvena za{tita i promovirawe na zdravjeto na naselenieto. Farmacevtot. Vo prezentacijata na prof. Neracionalnoto "konsumirawe" na antibiotici vo na{ata dr`ava. d-r Lidija Petru{evska-Tozi. a koja mo`e da nastapi za 24 ~asa. dava {iroko pole za deluvawe. vo nasoka na proaktivnost vo edukacijata na naselenieto. pokraj obra}aweto na vladiniot i nevladiniot sektor i profesionalnite zdru`enija koi ja iska`aa golemata posvetenost i zalo`ba za adresirawe i re{avawe na ovoj problem. kako i podobruvawe na percepcijata za farmacevtskata profesija. pomo{nik-rakovoditel na Sektorot za evropski integracii vo Ministerstvoto za zdravstvo na RM. be{e mnogu slikovito i sistemski pretstavena ulogata i zada~ite koi farmacevtskata profesija gi ima i treba seriozno da gi prezeme vo borbata so antimikrobnata rezistencija. Ovie aktivnosti za sproveduvawe sekako deka podrazbiraat materijalni i ~ove~ki resursi (od edukacija na pacientite preku bro{uri i televiziski spotovi.nekoi od niv i vo nasoka na menuvawe na mentalitetot na pacientot i zdravstveniot rabotnik.mk 21 . naglasuvaj}i go faktot {to vo skora idnina. poradi golemoto u~estvo na antibioticite vo zdravstveniot buxet (so duri 20 procenti od vkupnite tro{oci za lekovi. no u{te pove}e poradi rezistencijata koja neminovno se javuva. no i pogolemi obvrski za navremena. programski direktor Centar za regionalni istra`uvawa i sorabotka "Studiorum" www. o~ekuvano e deka rezistencijata }e onevozmo`i lekuvawe duri i na nekoi polesni infektivni zaboluvawa. zajaknata komunikacija so zdravstvenite rabotnici i instituciite zadol`eni za kreirawe i sproveduvawe na zdravstvenite politiki. bara mnogukratni ~ekori . ovie aktivnosti i sakanite rezultati baraat posveten pristap so multi-slojnost i paralelno adresirawe na razli~nite stejkholderi. jaknewe na svesnosta i obezbeduvawe na informacii za op{tata populacija. odnosno okolu 20 milioni evra). pa ako sakate duri i odnosot lekar-farmacevt. bea napraveni i tri interesni stru~ni prezentacii. ili menuvawe na kvalitetot i doverbata na odnosot lekar-pacient. Vo programata na nastanot. Prezentacijata na d-r Golubinka Bo{evska od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i D-r @aklina Cekovska od Institutot za mikrobiologija dade pregled na site rezistentni vidovi i nivniot odgovor.studiorum. do voveduvawe strogi kontrolni mehanizmi za namaluvawe na nezakonskoto odnesuvawe vo delot na antibiotskite sredstva. no i so lekarite. kako nov koncept vo gri`ata za pacientite dava pogolema uloga na farmacevtot. Farmacevtskata gri`a. No. kako edna od klu~nite alki na zdravstvenata za{tita i negovata/nejzinata mo`nost za direktna komunikacija so pacientot. direktor na Biroto za lekovi na Ministerstvoto za zdravstvo na RM. soodvetna i pravilna zdravstvena za{tita vo sferata na farmacijata. osobeno zatoa {to farmacevtot e poslednata proverka vo administriraweto na antibiotskite preparati i nivnata upotreba od strana na pacientite.Aktuelno Farmacevtski informator trola zaradi namaluvawe na potrebata od antibiotici. pove}e od toa. pretsedatel na Farmacevtskata komora na Makedonija i Biljana Celevska. istakna deka racionalnata upotreba na antibiotici vo Makedonija bara brzo no sistematsko re{avawe. M-r Neda Milevska-Kostova. farmacevt-pacient. M-r Il~o Zahariev.org.

Farmacevtskata komora na Makedonija e ramnopravna ~lenka na Eurofarm forumot. zemjite-kandidati za EU I EFTA ~lenovite. Vo tekot na re~isi 100-godi{nata istorija prioritetite na FIP se pro{iruvaat se so cel da se odgovori na potrebite i o~ekuvawata na profesijata vo . Brojot na zemji ~lenki iznesuva 29. kako i [vajcarija. komitetot na postojanite pretstavnici. Celta na Forumot e jaknewe na pozicijata na farmacevtite preku istaknuvawe na nivnata vrednost kaj zdravstvenite profesionalci. Aktivnostite na Forumot se baziraat na jaknewe na ulogata na farmacevtite kako vo farmacijata taka i vo drugite delovi na zdravstvoto. FIP go podobruva svetskoto zdravstvo preku naso~uvawe na farmacevtskata praktika i nauka kon otkrivawe i razvitok na novi molekuli. Negova misija e podobruvawe na zdravstvoto vo Evropa vo soglasnost so prioritetite postaveni od SZO. kako i so ekonomskiot i socijalniot komitet i ostvaruva konstruktivni vrski lobiraj}i FIP (Internacionalnata Faemacevtska federacija) e svetska federacija na nacionalnite asocijacii na farmacevtite i farmcevtskite nau~nici koja e vo oficijalna povrzanost so SZO. Celite na ovaa asocijacija se: Razvivawe na bolni~kata farmacija i vospostacii kako i so tehni~ka pomo{ i soveti od Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. Srbija. za unapreduvawe i razvivawe na farmacevtskata dejnost. Farmacevtskata komora na Makedonija e ~lenka na FIP od 2007 god. Evropskiot parlament. Formiran e vo januari 1992 god. kako i dava pridones za pobezbedna upotreba na efikasni i kvalitetni lekovi vo svetot. Formirana e 1912. FIP stana svetski vizioner vo sovetuvaweto za ulogata na farmacevtite vo pridobivkata na zdravstvenata za{tita i pretstavuva odr`uva~ na farmacevtskata nauka. so cel cvrsto vgraduvawe na farmacijata vo politikata i prioritetite na SZO. Turcija. Izvr{niot komitet i generalniot sekretarijat odr`uvaat postojani kontakti so Evropskata komisija. Ovaa cel se ostvaruva preku dijalog i sorabotka so i pome|u nacionalnite farmacevtski asocija(EAHP) Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e rabotna asocijacija na bolni~ki farmacevti od skoro site zemji ~lenki na Evropskata unija. a EAPH gi pretstavuva interesite na pove}e od 21000 bolni~ki farmacevti. Zatoa PGEU pretstavuva okolu 400000 farmacevti od aptekarskata dejnost koi pridonesuvaat za zdravjeto na okolu 500 miolioni lu|e niz Evropa. PGEU izrabotuvaat studii koi diorektno ili indirektno se povrzani so aptekarskata dejnost i takvite studii se koristat kako pojdoven materijal za nosewe odluki i re{enija od strana na evropskata komisija za zdravstvo. FIP pretstavuva i zastapuva okolu 2 miliona prakti~ari i nau~nici od celiot svet. a vo nea ~lenuvaat 122 organizacii i 4000 individualni ~lenovi. Hrvatska . delot na pro{iruvawe na zdravstvenite servisi koi gi davaat farmacevtite i vo integriraweto na najnovite nau~ni otkritija vo sekojdnevnata praktika. Vo ovaa asocijacija ~lenuvaat 30 evropski zemji vklu~uvaj}i gi ~lenkite na EU. Aktuelno 22 PGEU (Farmacevtska grurupacija na Evropskata Unija) e internacionalna neprofitebilna asocijacija formirana spored Belgiskiot zakon i gi zastapuva farmacevtite (aptekari) niz Evropa. vuvawe na zaedni~ka farmacevtska politika vo Evropa Unapreduvawe na pozicijata i ulogata na farmacevtite vo bolnicite Poddr`uvawe I zastapuvawe na interesite na bolni~kite farmacevti vo Evropa i sorabotka so nadle`nite organi na Evropskata unija Promovirawe na sorabotka so drugite profesionalni tela Evropskata asocijacija na bolni~ki farmacevti e oformena vo 1972 god. Celta na PGEU e da se istakne ulogata na farmacevtot kako kompleten zdravstven profesionalec koj mo`e da se prepoznae na sekoe nivo i koj }e pomogne vo za{titata na zdravjeto na site gra|ani od Evropa. na dobra farmacevtska praksa i na konceptite za farmacevtska gri`a. a Farmacevtskata komora na Makedonija stana ramnopravna ~lenka od juni 2008 god. a e otvorena za site zemji koi se ~lenki na Evropskiot sovet. Farmacevtskata komora e ~len na ovaa grupacija od 2006 god.Farmacevtski informator Me|unarodni aktivnosti na Komorata Eurofarmforumot e mre`a od nacionalni farmacevtski asocijacii povrzani so Regionalnata kancelarija na SZO za Evropa. Norve{ka.

so kraen zaklu~ok deka kako zdravstveni profesionalci ni pretstoi mnogu rabota zaedno. na sostanocite na Sovetot be{e prezentiran i usvoen planot za zaemnata sorabotka i poddr{ka pome|u FIP I SZO. Sledniot FIP kongres }e se odr`i vo Istanbul. Maja Kova~eva . Vo period od 29 avgust do 4 septemvri se odr`a 68.FIP kongres Aktuelno Farmacevtski informator Bazel 2008 godina Farmacevtskata komora na Makedonija e polnopravna ~lenka na Sovetot na FIP. Ovoj kongres se smeta za istoriski zatoa {to ogromno vnimanie be{e posveteno na farmacevtskata praktika i farmacevtskata gri`a za pacientite vo nasoka na voveduvawe na novi zdravstveni uslugi koi }e bidat obezbedeni od strana na farmacevtite. Isto taka. Be{e iznesen i planot za proektot na FIP Fondacija za edukacija i istra`uvawe. Vo delot na aptekarskata dejnost se odr`a pretkongresen satelitski simpozium. a toa treba da go napravime vo vistinsko vreme i vo vistinska nasoka. spec. Vo tek na sostanocite na sovetot be{e izglasana strategijata na FIP za razvivawe na farmacevtskata dejnost do 2020 godina i bea usvoeni nekolku dokumenti za: politikata na kontrola na antimikrobna medicinska rezistencija. 23 Podgotvila dipl. kon krajot na avgust 2009 godina. Glavna cel na ovie rabotilnici e podgotvuvawe na javnoto aptekarstvo za negovo vklu~uvawe vo promenata i podobruvaweto na zdravjeto na ~ovekot. Preku diskusii i razmena na idei za razvivawe na novi uslugi. FIP-ov Internacionalen kongres na farmacija i farmacevtska nauka. zatoa {to be{e izglasana dolgoo~ekuvanata deklacijata za bolni~ka farmacija. za implementirawe na vodi~ite za Dobra farmacevtska praktika vo odredeni izbrani zemji vo razvoj. kako i pove}e rabotilnici pod mototo Forum za inovatori vo farmacevtskata praktika: promena na menaxmentot vo javnite apteki. farm. vo Bazel so glavna tema Rein`ewirawe na farmacevtskata praktika vo nasoka na promena na svetot. kako i Strategijata na FIP do 2020 godina so planovi za nejzino implementirawe. se baraa i najdobrite koncepti i na~ini na edukacija na farmacevtite vo dodiplomskite studii i vo kontinuiranata farmacevtska edukacija vo nasoka na podobro obu~eni profesionalci za novite profesionalni predizvici. kako i politikata za informaciite za lekovite koi }e bidat davani za pacientite. politika za kvalitetot na lekovite koi }e bidat upotrebuvani za deca.

Ovoj ekspertski izvor kontaktira sekojdnevno so pacientite i zdravstvenite rabotnici vo bolni~ki uslovi.Farmacevtski informator Aktuelno Bolni~ka farmacevtska praktika . pridr`uvawe kon terapijata. obrazuvawe i sovetuvawe na pacientot. vo Velika Britanija kade sovremeniot model na praktikuvawe e prisuten vo najgolem del od bolnicte. pri {to sozdavaweto na bolni~kite prira~nici be{e va`en ~ekor kon institucionalno vlijanie vrz primenata na lekovite. 80% od bolni~kite farmacevti ja praktikuvaat svojata dejnost neposredno do pacientot i polovinata od niv pominuvaat pove}e od 50% od svoeto vreme davaj}i klini~ko-farmacevtski uslugi. vo razvienite zemji da prerasnat vo zna~aen element na bolni~ko-farmacevtskata praktika. poradi razlikite vo brojot na bolni~ki farmacevti. Toa pridonesuva za zgolemuvawe na brojot na bolni~ki farmacevti.funkcijata na bolni~kite apteki i ulogata na farmacevtot ktivnostite za obezbeduvawe na soodvetni i celosni informacii za lekovite vo bolni~ki uslovi. efikasna i ekonomi~na primena na lekovite vo bolnicite. na prmer. no sli~ni promeni se odvivaa i vo Kanada. sozdavaweto na prira~nicite. na~in na primena. Seto ova pridonese klini~ko-farmacevtskite uslugi vo poslednite 30 god. blizok kontakt so pacientot i poddr{ka vo odlu~uvaweto. Sozdavaweto na mre`a na farmakoinformativni centri vo mnogu zemji na lokalno. Metodologijata za nadyor i kontrola postojano se menuva i razviva kako del od istra`u- . kako i prepoznavaweto na aktuelnite i potencijalnite problemi povrzani so lekovite (pr. u~estvoto na bolni~kite farmacevti vo kontrolata na kvalitetot i tro{ocite so ogled na potrebata odlukite za farmakoterapijata da se temelat na dokazi i davaweto na uslugi orientirani kon pacientot. od edna strana. esencijalnite i dopolnitelnite listi na lekovi. Vakvite komisii pridonesoa za poblizok kontakt pome|u klini~kite farmakolozi. a od druga strana. Potrebata za bezbedna. Razvojot i promenite vo farmakoterapijata se preto~ija i vo barawe za postoewe na farmakoinformativni uslugi. a so cel razvoj na efikasen sistem na klini~ki nadyor i kontrola. Vo Evropa. socijalnite i klini~kite gledi{ta koi obezbeduvaat optimalen ishod od terapijata. soveti i preporaki bazirani na dokazi. ovie Komisii imaat za cel da go namalat preklopuvaweto na naporite vo tolkuvaweto na dokazite pri ocenka na lekovite i da obezbedat ednakov pristap do novite lekovi na nacionalno nivo. Tehni~kiot razvoj koj vklu~uva{e terapevtsko sledewe na plazmatskite koncentracii na lekot i prilagoduvawe na dozite i aktuelno. Ovie uslugi vo mnogu zemji sega ja so~inuvaat me|unarodno priznatata supspecijalnost vo bolni~kata farmacija. Praktikuvaweto na klini~kata farmacija vo bolni~ki uslovi (i sekade kade se obezbeduva zdravstvena gri`a) ja odrazuva filozofijata na farmacevtskata gri`a baraj}i specijalizirano poznavawe na lekovite. }e se kontroliraat buxetskite tro{oci. odnosno centri vo ramkite na bolni~kite krugovi. iskustvo i sposobnost za rasuduvawe i fundamentalno razbirawe na biomedicinskite. Bea razvieni specijalizirani bazi na podatoci naso~eni kon poddr{ka na odlukite za medikamentozen tretman vo bolnici- A 24 te. Taka. so ogled na potrebata za individualna farmacevtska gri`a. Vo ramkite na kvalitetno praktikuvawe na bolni~kata farmacija. farmacevtskite. uslovi i sozdavawe na multidisciplinarni komisii so funkcija kreirawe na politiki za primena na lekovi so koi. Ponaprednite modeli na klini~ko-farmacevtski uslugi gi relociraat farmacevtite baraj}i podolgotrajno prisustvo na farmacevtot na klinikata i pridones kon individualnata gri`a so institucionalna poddr{ka bazirana na primena na lekovi vrz osnova na dokaz i spravuvawe so rizikot. Ovie centri. bolni~kite farmacevti i lekarite-specijalisti od kade proizlegoa i Komisiite za lekovi i terapija. pribirawe na specifi~ni podatoci. im ovozmo`uva na Komisiite za lekovi i terapija da funkcioniraat efikasno i pridonesuva za rabotata na farmakoinformativnite centri. ramnote`ata pome|u klini~kite uslugi direktno "na pacient/na klinika" (uslugi naso~eni kon pacientot) i od centraliziran kapacitet (uslugi bazirani na aptekata) pos- tojano se menuva. farmakoinformatikata. re`im na dozirawe. potrebata od genetsko predviduvawe na individualnoto odnesuvawe na pacientot kon terapijata. Ovie promeni vo razli~ni zemji se odvivaa po razli~ni pati{ta i mnogu od uslugite koi ja poddr`uvaat racionalnata primena na lekovite vo bolni~ki uslovi se ve}e voobi~aeni za severnoamerikanskite dr`avi. Ovie ve{tini go pravat klini~kiot farmacevt stru~wak vo racionalnata farmakoterapija i primaren izvor na nau~no vredni informacii. Avstralija i Nov Zeland. interakcii. Me|u drugoto. itn. se razvi i integriran pristap vo koj kvalitetot na gri`a se ocenuva so multidisciplinaren nadyor na specifi~nite proceduri ili uslovi propi{ani so standardite za kvalitet navedeni vo klini~kite vodi~i. kako pri individualna gri`a za pacientite taka i na institucionalno nivo. protokolite. so ogled na sé pokompleksnite tretmani so lekovi. sorabotka so regulatornite tela i industrijata. }e se obezbedat efikasni i bezbedni lekovi. brojot na bolni~kite farmacevti e dva pati pogolem od onoj vo drugite zemji na EU. Avstralija. Nov Zeland i pove}eto evropski zemji. odnosno farmakoinformativnite uslugi sega imaat ogromno vlijanie vrz ocenkata na lekovite. regionalno i dr`avno nivo vo su{tina zna~e{e sozdavawe na grupi za sorabotka. denes priznati vo bolni~kata farmacija kako supspecijalnost klini~ka farmacija. Vo razvivaweto i primenata na modelite na klini~ko-farmacevtski uslugi vode~ko mesto imaa SAD i Velika Britanija. nesakani dejstva) baraa pribli`uvawe na farmacevtot neposredno do bolni~kiot krevet. pridonesoa za promena i zna~aen razvoj na bolni~kata farmacevtska praktika. Potrebata od dobivaweto na neophodnata informacija i sovet za lekot vo bolni~kiot oddel i praktikuvaweto na farmacevtskata ve{tina direktno na pacientot prerasna vo potreba od razvoj na klini~ko-farmacevtski uslugi.

koga e toa mo`no i {to zavisi pred se od (ne)zavisnosta na pacientot. So toa. tehni~ki i personalni. Velika Britanija be{e razviena koordinirana strategija za spravuvawe so rizikot od medikamentozni gre{ki od koja proizleze i terminot klini~ko upravuvawe. ja podgotvuvaat terapijata.. Ovoj termin ja stava odgovornosta za efektiven klini~ki ishod na korporativno nivo i bara organizirani strukturi vo ramkite na bolnicite za formalizirawe na metodi za kontinuirano podobruvawe na uslugite i vo ramkite na istite. Nabavkata na lekovite vklu~uva direktno snabduvawe od proizvoditelite i tenderski dogovori so veledrogeriite. opravduvaweto za svoeto postoewe bolni~kata farmacija i supspecijalnostite go nao|aat vo kontrolata na tro{ocite povrzani so lekovite. baraat pretpazlivost pri primenata. se razvi koncept na satelitska apteka kako del od strategijata za spravuvawe so rizikot. a so toa i nadzor i ogromna poddr{ka kako od farmacevtite. tuku i vo po{iroki ramki t. vklu~itelno i parenteralnata terapija za individualniot pacient. pogolemo koristewe na originalni pakuvawa i im ovozmo`uvaat na pacientite sami da gi primenuvaat lekovite vo bolni~ki uslovi. gre{kite vo doziraweto i patot na primena. i da ja podobri efikasnosta vo obezbeduvaweto na kvalitet na primenata na lekovi i da go zgolemi kapacitetot na timskata sorabotka kako vo ramkite na aptekite taka i vo ramkite na bolnicite. So cel ekonomi~no rabotewe i vo uslovi na ograni~en buxet. Pristapite koi se koristat vo ovaa smisla vklu~uvaat sorabotka na bolni~kite farmacevti i diplomiranite medicinski sestri vo programi za obrazuvawe i sovetuvawe na pacientite. buxetskite za{tedi i razvojot na strategii za kontrola na godi{nata potro{uva~ka so istovremeno podobruvawe na bezbednosta i efikasnosta na farmakoterapijata. itn. izdavaweto i primenata lekovite. nekoi skandinavski zemji i dr. kako na pr. Imaj}i predvid deka klini~ko-farmacevtskite uslugi imaat za cel namaluvawe na vremetraeweto na prestoj na pacientite vo bolnicite. podobra edukacija i sovetuvawe na pacientite. so rutinskoto dnevno sledewe na propi{uvaweto na lekovite vo bolni~kite oddeli bile otkrieni gre{ki kaj 1. Me|unarodnoto prifa}awe na farmacevtskata gri`a kako koncept od strana na farmacevtite. Pri~inata e jasna. Vakviot koncept bara soodvetna obuka vo propi{uvaweto i problemite povrzani so lekovite se identifikuvaat i re{avaat timski vo ramkite na aptekata.Aktuelno va~kite aktivnosti na poleto na zdravstvenite uslugi. Obidite za nadminuvawe na ovie nedostatoci vo sferata na bolni~koto farmacevtsko rabotewe baraat podelba na odgovornostite za gri`a. uslovuvaat restrukturirawe na uslugite na oddelite/klinikite. so cel da se obezbedi najdobra nabavka preku konzorciumski dogovori. Dobrovolnoto prijavuvawe na nesakanite dejstva od lekovite sozdade osnova za farmakovigilansa na nesakanite dejstva i pojavi od novite lekovi i na serioznite dejstva i pojavi na ve}e vospostavenite lekovi.). Vo odredeni zemji na EU. nepropi{uvaweto na potreben lek. bara bolni~kite farmacevti da ja preispitaat svojata uloga i funkcija ne samo vo uslovi na oddel/klinika. Dobrovolnoto izvestuvawe za propi{uvaweto na pogre{en lek. bolni~ki apteki. bolni~kite farmacevti obezbeduvaat informacii i davaat soveti na finansiskite direktori. Programite za upravuvawe so lekovi. pretstavuva sfera za kontinuiran profesionalen razvoj kako {to se razviva ulogata na bolni~kiot farmacevt vo individualnata gri`a za pacientot. Holandija. Programite ovozmo`uvaat pogolemo koristewe na sopstvenite lekovi od strana na pacientite.5% od bolni~kite recepti vo Velika Britanija. Klini~kite farmacevti vo bolni~kite oddeli/klinikite bea prepoznati i vo ramkite na strategiite za spravuvawe so rizikot od farmakoterapijata vo bolni~ki uslovi. osobeno koga stanuva zbor za hroni~no bolnite pacienti. Germanija. ovaa uloga bi vklu~uvala transfer na gri`a pred i po bolni~kiot prestoj na pacientot i kontinuirana gri`a na site nivoa. Vo Velika Britanija. Skandinavskite zemji na ovie barawa za farmacevtska gri`a odgovaraat so razvoj na ulogata na propi{uva~ na lekovi vo ramkite na klini~ko-farmacevtskiot tim. Vo zemjite. Primeri na visokorazvieni farmakovigilansa Farmacevtski informator sistemi }e najdete denes vo mnogu zemji.e. Taka na primer. so farmacevti i farmacevtski tehni~ari kako personal. Ovie aktivnosti se koordinirani od bolni~ki komisii vo koi bolni~kite farmacevti imaat aktivna uloga. taka i od farmacevtskite tehni~ari. so relativno mal broj na farmacevti so "nezavisno nivo na edukacija" (pr. vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija. vo ramkite na bolni~kite uslugi. ovie aktivnosti glavno se sproveduvaat so multidisciplinarna sorabotka. avtomatizirani postapki vo propi{uvaweto. opredeluvawe na bolni~ko kontakt lice za razmena na informacii i sledewe 25 . Usvojuvaweto na elektronskoto propi{uvawe vo golema mera mo`e da gi nadopolni nedostatocite. nivna pogolema podvi`nost od edna vo druga klinika/oddel i zgolemuvawe na nivoto na sekojdnevna gri`a. tamu kade {to se razvivaat i primenuvaat. Transferot na gri`a pome|u specijalistite na bolni~ko i primarno nivo e ocenet kako najslaba alka vo sinxirot na gri`a. Poznavaweto na lekovite koi se koristat vo klini~kite oddeli vo koi tie rabotat im ovozmo`uva da se naso~at kon lekovite so visok rizik na primena. vo bolni~kite ambulanti kade nivnata uloga bi bila najinovativna. Mali aptekarski edinici locirani centralno.. Vo zemji kako Velika Britanija. barawata za pristap i koristewe na klini~kite informacii se izedna~uvaat so barawata za poznavawe na lekovitite proizvodi.e. na pr. nabavkata. Izvestuvawata za nesakanite dejstva i pojavi od strana na bolni~kite farmacevti direktno vo vakvite sistemi e vidlivo vo mnogu zemji i vo Velika Britanija. va`e~ki i za bolni~ki i za gradski apteki. Ovie programi nosat odredeni rizici za pacientite. Bolni~kite farmacevti vo klinikite i vo farmakoinformativnite centri vospostavija mre`i vo ramkite na regionalniot i nacionalniot sistem na farmakovigilansa sorabotuvaj}i blizu so klini~kite farmakolozi. e karakteristika samo za zemjite so kultura na "nema individulna vina se dodeka se po~ituva protokolot/vodi~ot". farmacevtskite tehni~ari se vklu~uvaat vo farmacevtskata gri`a vo ramkite na programite za upravuvawe so lekovi. Vo odredeni zemji na EU zabele`ana e pojava na kooperativna nabavka od strana na pove}e bolnici t. Vo toj pravec e naso~eno i spravuvaweto so rizikot od gre{ki vo farmakoterapijata. kade klini~ko-farmacevtskite uslugi se davaat preku individualniot farmacevt kako del od timot na oddelot/ klinikata.

Su{tinska cel na bolni~kite farmacevti e da go optimiziraat ishodot od individualnata farmakoterapija preku razumna. se sretnaa vo Bazel. bezbednosta i efikasnosta na lekovite koristeni vo bolni~ki uslovi. vistinski pat i vistinsko vreme). [vajcarija na 30 i 31 avgust 2008 god. ve{tinite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti treba da se odviva preku razli~ni modeli koi }e odgovaraat na bolni~kite kapaciteti i ~ove~kite resursi. Ottuka. distribucija. Izjavite gi pokrivaat site sferi na koristeweto lekovi vo bolnicite kako nabavka. Afrika). Oddelnite zemji vo svetot poka`uvaat razli~ni uslovi. Konferencijata be{e planirana pribli`no 3 godini i vo tekot na ovoj period be{e sprovedeno i istra`uvawe za prirodata i obemot na praktikuvawe na bolni~kata farmacija vo razli~ni zemji. na Globalnata konferencija za idninata na bolni~kata farmacija vo ramkite na 68. soodvetna i ekonomi~na primena na lekovite. propi{uvawe i primena na lekovite i sledewe na efektot od farmakoterapijata. se nametnuva kako neophodnost primenata na klini~ki vodi~i i prira~nici vo tretmanot na hroni~nite zaboluvawa. Rabotej}i direktno so mati~nite lekari vo zdravstvenite centri tie ja igraat ulogata na bolni~kite klini~ki farmacevti vo odnosot so klini~kite lekari-specijalisti. izjavi deka e sozdadena silna osnova koja }e im ovozmo`i na bolni~kite farmacevti da ja pro{irat svojata praktika i da imaat su{testveno vlijanie vrz kvalitetot. vo Bazel. vistinski lek. dvodnevna debata i diskusija vo rabotni grupi na razli~ni temi. efikasna. 3. 26 .Farmacevtski informator preku doma{ni poseti i transfer komunikacija (pisma. Voveduvaweto i harmonizacijata na najdobroto praktikuvawe na znaewata. elektronska po{ta. Va`en dvigatel se za{tedite koi ovie uslugi gi nudat od gledi{te na bolni~ki tro{oci i namaluvaweto na sevkupnite tro{oci pri gri`ata za hroni~nite bolni. pri {to site podgotveni izjavi bea izglasani od strana na site 98 delegati na farmacevtskite zdru`enija i komori. [irokoto prifa}awe na novite modeli na sorabotka pome|u bolni~kite specijalisti i onie na primarno nivo vo najgolema mera (}e) zavisi od razvojot na mehanizmite za nadomest na profesionalnite uslugi na farmacevtite na site nivoa. Nesomneno. Andy Gray (J. so {to pozitivno }e vlijaat vrz ishodot od individualnata farmakoterapija". bezbedna. Postoeweto na ramka koja }e gi oblikuva ovie modeli e od klu~no zna~ewe i vo taa smisla Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija pretstavuva istoriski dokument koj gi sodr`i mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmacevtskata gri`a. [vajcarija: Glavni izjavi 1. pretsedatelot na konferenciskata komisija. vo vode~kite zemji ve}e se razvi nov model na praktikuvawe na klini~ka farmacija vo primarnata gri`a kade specijalistite-farmacevti za primarna gri`a se vrabotuvaat kako lica za vrska pome|u lekarite i farmacevtite od primarno nivo i bolni~kite i klini~kite lekari-specijalisti. 2. 4. bezbednosta povrzana so farmakoterapijata be{e neizostaven element. Ovie vodi~i treba da pomognat vo nacionalnite napori za definirawe na standardite za nivoata. Ova istra`uvawe opfati 85 zemji. bolni~kite farmacevti ja prepoznavaat celta na farmacevtskata gri`a i svojata uloga vo obezbeduvaweto na kvalitetot na farmakoterapijata. Vo razvojot na site izjavi. faks) pome|u bolni~kite i gradskite farmacevti. godi{en kongres na Me|unarodnata farmacevtska federacija i uspe{no podgotvija 74 konsenzualni izjavi koi ja odrazuvaat vizijata na profesijata za praktikuvawe na farmacijata vo bolni~ki uslovi. Vo prodol`enie se navedeni site izjavi usvoeni od delegatite na 31 avgust 2008 god. vistinska doza. Vo taa smisla. a Komisiite za lekovi i terapija treba da gradat cvrsti mostovi koi }e gi povrzuvaat zdravstvenite rabotnici na site nivoa. podgotovka. Farmacevtski fakultet Skopje Aktuelno Deklaracijata na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija . Isto taka bea opfateni temi povrzani so obrazovanieto i obukata na ~ove~kite resursi. me|u koi i Republika Makedonija. me|u koi i Republika Makedonija. Docent d-r Kristina Mladenovska. pretsedatelot na Sekcijata za bolni~ka farmacija pri Me|unarodnata farmacevtska federacija vo ova prilika izjavi: "nie veruvame deka ovaa istoriska konsenzualna sredba }e gi motivira site farmacevti niz svetot da ja preispitaat svojata praktika i da se posvetat na nejzino podobruvawe. Vo site aktivnosti povrzani so lekovite vo bolni~ki uslovi treba da bidat zastapeni pette "vistinski" elementi (vistinski pacient. Lee Vermeulen (SAD). pokrienosta i obemot na bolni~ko-farmacevtskite uslugi i treba da gi vklu~at soodvetnite ~ove~ki resursi i barawa za obuka.istoriski dokument za mo`nostite i odgovornostite na bolni~kite farmacevti vo obezbeduvawe na kvalitetna farmacevtska gri`a B olni~kite farmacevti od celiot svet. mo`nosti i barieri za sproveduvawe na medicinskata i farmacevtskata gri`a. Zdravstvenite vlasti i bolni~kite upraviteli treba da anga`iraat bolni~ki farmacevti vo site ~ekori na koristeweto lekovi vo bolni~ki uslovi. Na podgotovkata na izjavite i prethode{e pove}emese~na komunikacija. vkupno 384 bolni~ki farmacevti koi pretstavuvaa 98 zemji. Na globalno nivo treba da se razvijat vodi~i za "Dobra bolni~ka farmacevtska praktika" temeleni na dokaz. koi zastapuvaat 86% od svetskata populacija.

Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovie koi se podgotvuvaat vo bolnicite da odgovaraat na standardite za kvalitet. 31. soodvetnata i ekonomi~nata primena na lekovite vo bolnicite. Zdravstvenite vlasti treba da obezbedat sekoja bolni~ka apteka da bide pod nadyor na farmacevt koj pominal specijalisti~ka obuka vo poleto na bolni~kata farmacija. Site bolni~ki recepti treba da bidat pregledani. 18. Bolni~kite farmacevti treba da poddr`at razvoj na politiki za primena na lekovi koi se doneseni vo bolnicite od strana na pacientite. Tema 1 . 15. navremeni i dostapni informacii. protokoli i tretmani bazirani na najdobriot raspolo`liv dokaz. 37. vklu~itelno i napatstvija za profesionalna i pravna opravdanost. Rakovoditelot/direktorot na aptekata treba da bide lice so profesionalno iskustvo odgovorno da ja koordinira razumnata. lekarite i drugiot medicinski personal i da gi naso~uvaat kon najdobrata praktika na koristewe lekovi. Bolni~kite farmacevti treba da go namalat rizikot od medikamentozni gre{ki so primena na sistemi ili tehnologii bazirani na dokaz. Bolni~kite farmacevti treba da ja koristat sekoja mo`nost. 29. Nabavkata na lekovite treba da bide transparentna. Modelot na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduva so cel da se potvrdi deka toj e najsoodveten i najekonomi~no gi zadovoluva aktuelnite i idni potrebi. 23. Dodiplomskata nastavna programa treba da vklu~uva sodr`ini relevantni za praktikuvawe na bolni~kata farmacija i treba da se razvijat poslediplomski programi za obuka i specijalizacii od oblasta bolni~ka farmacija. pri nedostig na lekovi i za nabavka na lekovi vo itni slu~ai. 27. tuku preku proces na izbor baziran na podatoci vo prira~nicite. 16. Tema 2 . Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat podgotovka na injektabilnite miksturi vo apteka so koristewe na asepti~na tehnika. Treba da se razvivaat poslediplomski edukativni kursevi so koi bolni~kite farmacevti bi se podgotvuvale za kolaborativno propi{uvawe na lekovite. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za ~uvawe. Bolni~kite farmacevti treba da bidat vklu~eni vo site sferi na gri`a za pacientot za da vlijaat prospektivno vrz kolaborativnoto odlu~uvawe za farmakoterapijata na pacientot. 36. regionalen i/ili nacionalen) povrzan so standardnite terapevtski vodi~i. 34.Aktuelno 5. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat soodvetni uslovi za ~uvawe na site lekovi vo bolnicite. Bolni~kite farmacevti treba da bidat izvor na informacii za site gledi{ta povrzani so lekovite i dostapni za kontakt so site zdravstveni rabotnici. Bolni~kite farmacevti treba da bidat sostaven del na timovite koi redovno gi sledat pacientite za da pomagaat vo odlu~uvaweto za farmakoterapijata i sovetuvaat za klini~ko-farmacevtski gledi{ta i temi povrzani so bezbednosta na pacientite. 38. Mora da postoi formalen mehanizam koj }e ovozmo`i pristap na farmacevtot do predvidenite fondovi za nabavka na lekovi za negovite pacienti. 40. Nabavkata na lekovi mora da bide poddr`ana od cvrsti na~ela za obezbeduvawe na kvalitet koi }e onevozmo`at nabavka na lekovi so slab kvalitet i niven vlez vo sistemot. Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto i sovetuvaweto na propi{uva~ite na lekovi za na~inot na dobivawe dokazi za optimalna i soodvetna primena na lekovi. Na bolni~kite farmacevti treba da im se obezbedi pristap do sevkupnoto dosie na pacientot. 33. 19. Obezbeduvaweto na soodvetni uslovi za ~uvawe so cel odr`uvawe na kvalitetot vo celata veriga na snabduvawe e mandatorno.Nabavka na lekovi 14. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za sevkupnata logistika povrzana so primenata na lekovite vo bolnicite. ovaa uloga na bolni~kite farmacevti treba da se promovira i vo programite na drugite zdravstveni profesionalni rabotnici. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat kontinuirana gri`a so transfer na informacii za farmakoterapijata na pacientot kako {to toj se dvi`i niz razli~nite nivoa na gri`a. 8. 7. 13. Nabavkata na lekovite e kompleksen proces koj bara kontrola od strana na farmacevt i tehni~ki kompetenten personal. Nabavkata na lekovite treba da bide vodena od na~eloto "nabavka za bezbednost". 27 . 11. 12. 35. 25. Bolni~kite farmacevti treba da bidat aktivno vklu~eni vo istra`uvaweto na novi metodi i sistemi za podobro koristewe na lekovite. tolkuvani i odobreni od strana na bolni~kite farmacevti pred lekovite da bidat izdadeni i primeneti. Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za kontrola na lekovite koi se ~uvaat vo bolnicite. Tema 3 . vklu~itelno i herbalni i dietetski dodatoci. 6. izdavawe i distribucija na lekovite vo faza na istra`uvawe. Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat medicinskite tehni~ari. distribucija na edine~na doza i bar-kod sistemi. kako avtomatsko polnewe po propi{uvawe. 9.Podgotovka i izdavawe 32. 28. profesionalna i eti~ka so cel promovirawe na ednakvost i dostapnost i za da se obezbedi opravdanost na nabavkata pred relevantnite upravni i pravni tela. na site nivoa na obuka. 26. 20. Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i Farmacevtski informator doteruvaat da odgovaraat na razli~ni bolni~ki uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi. podgotovka. vklu~itelno i citotoksi~nite lekovi treba da se podgotvuvaat vo uslovi koi go sveduvaat rizikot od kontaminacija na proizvodot i izlo`enost na personalot od {tetno dejstvo na minimum. Bolnicite treba da koristat sistem na prira~nici za lekovi (lokalen.Vlijanie vrz propi{uvaweto na lekovi 24. 39. Nabavkata na lekovite ne treba da se odviva vo izolacija. Bolni~kite farmacevti treba da bidat ~lenovi na farmacevtskite i terapevtskite komisii so cel nadyor nad site politiki i proceduri za upravuvawe so lekovite. 30. 21. 22. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite. vklu~uvaj}i gi i lekovite vo faza na ispituvawe. Dobrata praktika na nabavka na lekovi treba da bide poddr`ana od doverliv informativen sistem koj obezbeduva to~ni. Bolni~kite farmacevti treba da vovedat sistem za sledewe na lekovite izdadeni od aptekata (na pr: za da go otpovikaat izdavaweto). 17. da gi obrazuvaat i sovetuvaat propi{uva~ite na lekovi za lekovite. bezbednata. Toksi~nite lekovi. Sekoja apteka mora da poseduva plan za nabavka vo nepredvideni okolnosti. 10.

Izve{taite za nesakanite dejstva treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite prog- Aktuelno rami za izvestuvawe za farmakovigilansa. za da se ovozmo`i nabquduvawe i za da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. 61. treba da se vklu~at site podatoci. dokolku postojat. koi komercijalno ne se na raspolagawe. so cel da se podobri bezbednosta. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za neispravni lekovi. Izve{taite za gre{ki vo farmakoterapijata treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat izvorite na informacii neophodni za bezbedna podgotovka i primena na lekovite da bidat dostapni na mestata kade se obezbeduva gri`ata. na primer koga e potreben pogolem broj na dozni edinici za da se primeni dozata (pove}e od dve tableti. 52. kako na pr: ime na lekot. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat lekovite da bidat spakuvani i ozna~eni taka {to }e se ovozmo`i nivna identifikacija i odr`uvawe na integritetot se do nivnata primena na individualniot pacient. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat razvoj na strategii za obezbeduvawe na kvalitet na primena na lekovite. Primerite vklu~uvaat upravuvawe so antikoagulantnata terapija. [pricevite za oralna primena treba jasno da se razlikuvaat od {pricevite za hipodermalna primena so cel da se spre~i injektiraweto na enteralni ili oralni lekovi. takvite proizvodi treba da se jasno ozna~eni i da se ~uvaat vo posebni ili vo bezbedni zoni. 50. kako na pr: ozna~uvawe na intravenski tubi blizu do mestoto na vmetnuvawe za da se spre~i prekin na povrzuvaweto i koristewe na katetri za enteralna ishrana koi ne mo`at da bidat povrzani so intravenski ili drugi parenteralni linii. a podatocite analizirani vnatre{no i sporeduvani so najdobrite praktiki vo drugi institucii. Ovie podatoci treba redovno da se analiziraat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata.Nabquduvawe (monitoring) na farmakoterapijata 57. dokolku postojat. 63. 55. Zdravstvenite rabotnici odgovorni za primena na injektabilni lekovi i hemoterapija treba da bidat obu~eni za nivnoto koristewe.). Vinka alkaloidite treba da bidat rastvoreni. Bolni~kite farmacevti treba da bidat odgovorni za opredeluvawe na lekovite koi }e se ~uvaat vo bolni~kite oddeli i za standardizacija na ~uvaweto i rakuvaweto so lekovite vo bolni~kite oddeli. bazirani na dokaz. 47. Bolni~kite farmacevti treba da razvivaat ednostavni pristapi. antimikrobnata terapija i nabquduvawe na koncentraciite na lekovite. novoroden~iwata i kriti~no-bolnite pacienti. 58.Farmacevtski informator Tema 4 . Tema 6 . Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba redovno da se ocenuva od strana na nadvore{na akreditirana programa za ocenka na kvalitetot. 44. 48. za podobruvawe na bezbednosta na pacientot. Klini~kite intervencii na farmacevtite treba da bidat vneseni vo dosieto na pacientot. 60. kalium hlorid i natrium hlorid) i drugi visokorizi~ni lekovi na oddelot treba da se zameni so izdavawe na rastvori koi se podgotvuvaat neposredno pred primena ili.^ove~ki resursi i obuka 65. so cel da se spre~i slu~ajna intratekalna primena. Izleznite podatoci od vakvite programi treba redovno da se pregleduvaat i koristat za podobruvawe na kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. kade e mo`no. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za gre{ki vo farmakoterapijata i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. vijali i dr. bazirani na pravila. Dozite na hemoterapevticite i drugi lekovi ozna~eni kako rizi~ni (vrz osnova na procenka na rizikot) treba da bidat nezavisno proveruvani vo odnos na originalniot recept od strana na dvajca zdravstveni rabotnici na mestoto na gri`a neposredno pred primena. osobeno kaj pedijatriskite pacienti. Izve{taite za neispravnite lekovi i supstandardnite lekovi treba da se ispra}aat do regionalnite ili nacionalnite programi za izvestuvawe za farmakovigilansa. 43. dokolku postojat. Bolnicite treba da reagiraat na izve{taite podgotveni od strana na redovnite nadvore{ni inspekcii za ocenka na kvalitetot so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na nivnite praktiki. Tema 5 . Standardnite koncentracii na lekovite treba da bidat utvrduvani. za da se obezbedi sigurna primena. Treba da se vospostavi i odr`uva sistem za izvestuvawe za nesakanite dejstva na lekovite i da se prezemat neophodni aktivnosti za namaluvawe na identifikuvanite rizici. zdravstvenite vlasti treba da gi obedinat akcionerite vo zaedni~ko razvivawe na planovi.Primena na lekovite 41. Ako lekovite se ozna~eni za individualen pacient. treba da se koristat sovremeni klini~kofarmacevtski uslugi za upravuvawe so farmakoterapijata. nabavuvani i podgotvuvani za site pacienti. receptot treba da se verificira pred primenata. patot na primena i. Treba da se koristat inicira~ki alatki za da se obezbedat kvantitativni podatoci za nesakani pojavi na lekovite vo bolnicite. dokolku e neophodno. Procesot na primena na lekovite treba da bide dizajniran taka {to }e se otstranat ~ekorite na propi{uvawe pome|u originalniot recept i zapisot za primena na lekovite. 56. Bolni~kite farmacevti treba da obezbedat alergiite da bidat to~no zapi{ani na standardno mesto vo dosieto na pacientot i tie da bidat proveruvani i analizirani pred primenata na lekovite. klini~kata i ekonomskata efikasnost. a osobeno za pedijatriskite pacienti. Bolni~kata praktika na farmakoterapija treba da podle`i na kontinuirano samoocenuvawe. toksi~nost i neophodnite merki na pretpazlivost. Farmacevtite treba da obezbedat razvoj i primena na strategii i politiki za spre~uvawe na gre{ki zaradi pogre{en pat na primena. 51. 53. 62. 54. za ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki. 45. idealno vo mini }esi~ka i/ili golem {pric (za pedijatriski pacienti) i izdavani so specijalno ozna~eni merki na pretpazlivost. treba da bidat podgotvuvani vo bolni~kata apteka. So cel optimizacija na ishodot od farmakoterapijata. dozata vo masa i volumen. 46. ^uvaweto na koncentrirani elektrolitski proizvodi (pr. 49. vklu~itelno i koristewe na metodologija na nabquduvawe so cel da se otkrijat gre{kite i da se odredat prioritetite za podobruvawe. 59. 64. 42. podredeni da gi zadovolat zdravstvenite potrebi i prioritetite vo javnite i privatnite sekto- 28 . Lekovite za novoroden~iwa i pedijatriski pacienti. Ovie podatoci treba redovno da se pregleduvaat so cel da se podobri kvalitetot i bezbednosta na farmakoterapijata. Na nacionalno nivo.

Spoon full of sugar: Medicines Management in NHS Hospitals. Hospital inpatient self-administration of medicine programmes: a critical literature review.R. na site nivoa na obuka. nivniot broj ne e finalen). R. 72. upravuvaweto.. 29 (5) 526-533.. harmonizirani i akreditirani za ostvaruvawe na definiranite nadle`nosti vo ramkite na definiraniot obem na aptekarskata praktika. 2008. Gerdemann. kompetentnosta. T.F. Berkshire. London: Audit Commission. Sources of information for new drugs among physicians in Thailand. Sritanyarat. K. On Pharmaceutical Risk Minimization. Gallego. J. Dutch hospital drug formularies: pharmacotherapeutic variation and conservatism. 2001.J. obemot i odgovornosta na site kadri koi obezbeduvaat farmacevtski uslugi..E. ednakvi mo`nosti i ~ovekovi prava i da bidat vo soglasnost so regulativata za rabotni odnosi. Podatocite treba da bidat klasificirani na nacionalno nivo so cel da se podobrat strategiite za ~ove~kite resursi.. Pove}e informacii za Globalnata konferencija mo`at da se najdat na konferenciskata veb-stranica: www. Day. 2008. Busseires. 29 (1) 34-38. L. 71.. H. S. 29 (2) 90-96. Knaap. Site konsenzualno izglasani izjavi (koi vo me|uvreme dopolnitelno tehni~ki i jazi~no se obrabotuvaat t. Walley T. J. 7:238-46.F. edukatorite. Podgotvil: Docent d-r Kristina Mladenovska..A. Open University Press. S. 320: 788-91. 69. i vodi~ite i standardite za bolni~ko-farmacevtskata praktika. R. Mossialos E. Hospital pharmacies in Regulating pharmaceutical in Europe: striving for efficiency. J. Pharm World Sci. Bates. 2004.fip.{.. nagraduvawe (plata) i napreduvawe vo karierata. 2007. Viktil. 67. International Journal of Pharmacy Practice. 70. obukata.et al. Programite za obuka na aptekarskiot personal so sredno nivo na obrazovanie (tehni~ari ili sli~no) treba da bidat formalizirani na nacionalno nivo. C. 74. 11:340-4. UK Audit Commission. 9(suppl):R40.. and Barber. 49: 25463. J. "Bolni~kite farmacevti treba da ja nabquduvaat farmakoterapijata na pacientot (dnevno ili sekoga{ koga e napravena izmena) so cel da obezbedat bezbedna i soodvetna primena za pacientot i optimalen ishod. Taylor. 2001 Layton. so ovlastuvawe za procesot na primena na lekovite... profesionalnite zdru`enija i rabotodavcite treba da uka`uvaat na nedostig od ~ove~ki resursi preku odr`livi strategii za obezbeduvawe ~ove~ki resursi. A. Brion.R. Comparison of hospital pharmacy practice in France and Canada: can different practice perspectives complement each other. Wright. Pharmacy interns on the ward-a pilot study. S. Zdravstvenite vlasti. Prescribing errors in hospital inpatients: their incidence and clinical significance. M.Aktuelno ri koi go optimiziraat definitivniot ishod od lekuvaweto na pacientot. H. Using information technology to reduce rates of medication errors in hospitals. za pristapot do dokazite i dokazite neophodni za optimalna i soodvetna primena na lekovite. Dean. N. and Hudson.. Provision of pharmaceuticals in Australian hospitals: equity of access? Pharm World Sci. posebno vo ruralnite i oddale~enite oblasti. 73. B. }e bidat objaveni na po~etokot na 2009 god. (b) Modificirawe na izjavite: Izjavite 15 i 18 se kombinirani vo edna izjava: "Operativnite na~ela za dobra praktika na nabavka na lekovi treba redovno da se pregleduvaat i doteruvaat. O... Fijn. Pharm World Sci. and Brown. 29 (2) 47-50. Nivoata na praktika i dopolnitelnite barawa za kompetentnost treba da bidat definirani i redovno ocenuvani na nacionalno nivo za da se oformi ramka na nadle`nosti za site kadri. A. L. F. G. Emerson. pp. 2007. British Medical Journal. British Journal of Clinical Pharmacology. Prazninite vo evidencijata na ~ove~kite resursi vo bolni~kite apteki treba da se otkrivaat i imenuvaat preku programa za strate{ki istra`uvawa. F. and Wertheimer. 68. 2000. Motrram. S. Rowe. Ovie planovi treba da gi opi{uvaat strategiite za obrazovanie i obuka na ~ove~kite resursi. regrutirawe i zadr`uvawe. and Bourdon. i ulogata i odgovornosta na akcionerite za primena na ovie strageii. E. infuziski pumpi i kompjuterski kontrolirani kabineti". A. 2006.. vklu~itelno i za sledewe na neophodnite parametri i za soodvetno prilagoduvawe na propi{uvaweto na lekovite". se ovlasteni i za izborot i koristeweto na medicinski pomagala kako na pr. A. infuziski setovi.. Bolnicite treba da odr`uvaat informativni sistemi za ~ove~ki resursi koi sodr`at osnovni podatoci za planirawe. N. celite. Pharm World Sci. 2000. pokrienosta. T. 29:619-627. Drug Safety. C.. Prioritising drug and therapeutic committee (DTC) decisions: a national survey.E. Bolni~kite politiki za ~ove~ki resursi treba da bidat zasnovani na eti~ki principi..org/lobalhosp 29 Literatura American College of Clinical Pharmacy.E. 2007... Pharm World Sci.K. International Journal of Pharmacy Practice. W. zaedno so literaturniot pregled baziran na dokazi koj gi poddr`uva izjavite. Adverse drug reaction monitoring by . T. 28 (6): 816-817.. A patient-held medication record and a patient medication profile to support the continuity of acute cancer care. 2006. Green.A. "Bolni~kite farmacevti treba da gi obrazuvaat pacientite za soodvetno koristewe na lekovite". Characteristics of drug-related problems discussed by hospital pharmacists in multidisciplinary teams. Mrazek M. obemot i kapacitetot na personalot da soodvetstvuvaat na nivoata. Engels. and Lennan. Ed. Vo sredina ograni~ena so kapacitet koja onevozmo`uva nabquduvawe na site pacienti koi koristat farmakoterapija bi trebalo da se vospostavat kriteriumi za izbor na pacientite koi }e podle`at na nabquduvawe". Tan. politikite koi ja tretiraat polovata zastapenost. Hudson. 2001. and Brien J. Callreus. Chadbunchachai.. S.. www. Brouwers. obu~uvawe. vo specijalniot dodatok na American Journal of Health-system Pharmacy so sloboden pristap preku veb-stranicata na spisanieto.R. equity and quality.. Griese. 28 (3) 115180. 1999.O. Quality and Safety in Health Care. and Schulz. razvivawe na kompetentnost. R. J. J. S. Vo me|uvreme od strana na rabotnite grupi bea napraveni odredeni izmeni koi vklu~uvaat: (a) Dopolnuvawe na glavnite izjavi: "Bolni~kite farmacevti. 28 (3) 115-180. M. The definition of Clinical Pharmacy. Prot-Labarthe.W. Pharm World Sci. 2002. da odgovaraat na razli~ni uslovi i da gi zadovoluvaat raste~kite potrebi na najsoodveten i najekonomi~en na~in". A. M. Pharm World Sci. Stephens. and Reikvam. Blix. pravednoto otpu{tawe i rasporeduvawe. Planovite za ~ove~ki resursi vo bolni~kite apteki treba da gi opfatat site kadri i da se povrzani so zdravstvenite celi. Vincent. Farmacevtski fakultet Skopje United Kingdom hospital pharmacy departments: impact on the introduction of “yellow card” reporting for pharmacists. 66.S. and Brien. 31 (9) 737-724. 213-226.fip. but concurrence with national pharmacotherapeutic guidelines. regrutirawe i zadr`uvawe. Izjavata 33 e modificirana: "Bolni~kite farmacevti treba da prezemat odgovornost za soodvetno ozna~uvawe i kontrola na lekovite ~uvani vo bolnicata".org/lobalhosp. D.. procenka i poddr{ka na rabotnata sila. Bolnicite treba da koristat nacionalno prifatena ramka na nadle`nosti za da se procenat individualnite potrebi i karakteris- Farmacevtski informator tiki za obuka. Moger. Kelly. and De Jong-Van den Berg. Forrest. Izjavite 26 i 27 se kombiniraat: "Bolni~kite farmacevti treba da imaat klu~na uloga vo obrazuvaweto na propi{uva~ite na lekovi. England. Pharmacotherapy. 2007. Chachter. D. I. Klu~nite akcioneri treba da obezbedat obrazovanieto. 2007. M.

kade zaedni~ka cel e : 1) postignuvawe na univerzalen pristap i socijalna za{tita zaradi podobruvawe na zdravstvenata ednakvost. kade vo opredeleni slu~ai mese~nite za{tedi na medicinskite tro{oci iznesuvale od 143. tuku i nivnata posvetenost na ovie ~etiri glavni oblasti za zdravstvena reforma. Kako primer. no kako glavni u~esnici vo zdravstvoto.na-recept. Podobruvawe na rezultatite na zdravstvenata za{tita preku najdobra mo`na upotreba na lekovite. srcevi bolesti i hipertenzija. se namaluvaat vo zemjite kade {to ovie uslugi se obezbeduvaat.da aktivno gi poddr`uvaat vladinite politiki {to ja odr`uvaat krajnata cel za podobruvawe na zdravjeto na pacientite vo celosen fokus. vo odnos na zdravjeto i zdravstvenata za{tita. {to rezultira so benefit od optimalnite rezultati od nivnata medikacija. Remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi). isto taka. Mnogu nezavisni studii uka`uvaat deka farmacevtite imaat pozitivno vlijanie vrz zdravjeto preku obezbeduvawe na ubedlivi i {tedlivi na~ini na pristapuvawe kon zdravstveniot sistem. kako i poddr{ka vo otka`uvaweto od pu{eweto cigari i upravuvaweto (menaxmentot) na debelinata. kako i vo zloupotrebata na lekovite preku metadonskata programa. odnosno kancerot na dojkata. kako i pacienti so renalna transplantacija.Farmacevtski informator Aktuelno Farmacevtska poddr{ka na zaklu~ocite na Izve{tajot za zdravjeto vo svetot ekoja godina. Farmacevtite go poka`aa ne samo sopstveniot interes. bez zaka`uvawe.39 SAD$ po pacient. ja poka`aa svojata efikasnost vo prevencijata na prenesuvaweto na infekciite. nesakanite efekti na lekovite i problemite povrzani so lekovite. farmacevtite ja demonstriraa sposobnosta za pridonesuvawe kon zna~itelni podobruvawa vo zdravstvoto. kako i brojot i tro{ocite od upotrebenite lekovi. farm. ednakvost i socijalna pravdina. se naveduvaat programite za menaxment na bolestite vo aptekite od javen tip. farmacevtskata gri`a. tie se podgotveni i posveteni. postoi dovolno silen dokaz deka farmacevtskite intervencii go namaluvaat brojot na bolni~kite denovi. isto taka gi naglasuva ~etirite razli~ni podra~ja za reforma. Vo ovaa grupa na aktivnosti na farmacevtite se vklu~eni i prevencijata i menaxmentot so problemite na lekovite so status lek . kako i do podobruvawe na soodvetnosta na propi{anite lekovi. Podatocite uka`uvaat deka farmacevtite se sposobni da detektiraat ~etiri problemi na sto recepti. Reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto.preku rabotata na nacionalnite asocijacii i pretstaveni preku Me|unarodnata federacija na farmacevti. kade mo`e da se dobie profesionalno sovetuvawe. Kako posledica od vakvite aktivnosti. osteoporozata. 4) remodelirawe na liderstvoto vo zdravstvoto preku zgolemena efikasnost na Vladata i aktivno u~estvo na glavnite u~esnici (stejkholderi). a koi se odnesuvaat i na postoe~kite i na idnite zdravstveni potrebi. Ovoj izve{taj. preku: Zgolemuvawe na univerzalniot pristap i socijalnata za{tita zaradi podobruvawe na ednakvosta vo zdravstvenata za{tita. postojat cvrsti dokazi deka farmacevtite se glavni u~esnici (stejkholderi) vo namaluvaweto na tro{ocite na zdravstvenata za{tita preku podobruvawe na o~ekuvanite rezultati na pacientot. poka`uva efekti na ekonomska isplativnost: dokolku programite na farmacevtskata gri`a bile potpolno implementirani vo SAD. nedostig S 30 1 2 od zdravstveni profesionalci i zgolemeni tro{oci vo zdravstvenata za{tita. 3 4 Prevod: mr. i da mu sugeriraat na lekarot soodvetno re{enie. Vklu~uvaweto na farmacevtite vo menaxmentot na zaboluvawa kako {to se astma. Sledat nekolku primeri na novi uslugi razvieni od farmacevtite vo svetot: Promocija na zdravstvenata za{tita i upravuvaweto so zdravstvenite rizici zaradi podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na pacientite i reducirawe na potrebata od upotreba na lekovi i ostanati poskapi zdravstveni uslugi: dokazite uka`uvaat pozitivni rezultati {to proizleguvaat od programite na farmacevtite vo skriningot na rizik faktorite za kardiovaskularnite zaboluvawa. pacientite podobro se pridr`uvaat kon propi{anata terapija. Ne samo {to farmacevtite se soglasni so ovie bazi~ni principi. Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) izdava Izve{taj za zdravjeto vo svetot so razli~na tema vo fokusot. Obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki Dobro definirana sorabotka na lokalno nivo pome|u farmacevtite i ostanatite zdravstveni profesionalci (vklu~itelno i lekarite) dovede do namaluvawe na brojot na recepti i do namaluvawe na cenite na lekovite. 2) reorganizirawe na isporakata na uslugi pome|u potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. Ovie uslugi se odnesuvaat kon glavnite trendovi vo zdravstvoto i potrebite na zdravstvenite sistemi.FIP. Ovozmo`uvaj}i pristap na site lu|e do aptekite. {to vodi kon zgolemena efikasnost na Vladata poddr`ano od SZO. vo odnos na opredeleni visoko razvieni i inovativni podra~ja na uslugi kon pacientite. Farmacevtite veruvaat deka podobra sorabotka pome|u zdravstvenite profesionalci. negativnite rezultati od lekovite mo`ele da bidat reducirani za 53-63% i da se za{tedat 45. farmacevtite i nivnite timovi pridonesuvaat za zgolemuvawe na zdravstvenata ednakvost. Minov Mihail. vklu~uvaj}i podobro pridr`uvawe kon terapevtskite protokoli (re`imi): preku intervencii na farmacevtite. demonstriraat podobreno pridr`uvawe na pacientot i podobri rezultati. Pome|u nivnata odgovornost vo obezbeduvawe na odr`livi zdravstveni sitemi. podobruvawe na bezbednosta na lekovite i namaluvawe na upotrebata na nepotrebnite lekovi. Identifikacija. prevencija i upravuvawe so problemite pri upotrebata na lekovite i minimizirawe na nesakanite reakcii na lekovite: preku razvojot na konceptot za farmacevtska gri`a. Sli~no na ova. kako i onie so status lek-bez-recept. vo sodejstvo so praktiki-bazirani-na-dokazi mo`e da pomogne vo obezbeduvaweto na pozdravi zaednici. .95 SAD$ do 293. zgolemena polimedikacija. Farmacevtite se prvi od zdravstvenite profesionalci. Preku mnogu inovativni uslugi. Farmacevtite. isto taka. 3) obezbeduvawe na zaednici so podobro zdravje preku podobreni javni politiki. kako {to se streeweto na populacijata.6 milijardi SAD$ kako direktni tro{oci na zdravstvenata za{tita. spec. Izdanieto od 2008 godina ja potencira ulogata na Primarnata zdravstvena za{tita. kako glaven faktor vo dostignuvaweto na univerzalen pristap.

d-r Ton~i Buble. \or|i Trenkoski i Janez Jelni- Politika na ceni na lekovi na rabotilnicata se soglasija deka za da se postigne adekvatna transparentnost i legalna ramka na politikite na cenite na lekovi. na 13 noemvri 2008 godina (~etvrtok) vo Hotelot "Aleksandar palas" od 10 do 13 ~asot se odr`a trkalezna masa na tema: "Politika na ceni na lekov". kako i pretstavnici od Farmacevtskata komora. Farmacevtskiot fakultet i od Ministerstvoto za zdravstvo (Biro za lekovi) i FZOM.php kar.Aktuelno Farmacevtski informator Trkalezna masa: Vo organizacija na Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Makedonija (MZ)-Proektna edinica za koordinacija. U~esnicite . 31 Prezemeno od http://www. potrebno e precizno definirawe i regulirawe vo forma na podzakonski akti i pravilnici. prof. direktorite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Slovenija.gov. Pokaneti gosti i prezenteri od stranstvo bea: Vesna Koblar. od Institutot za zdravstveno osiguruvawe od Hrvatska i Stanislav Primo`i~ od Agencijata za lekovi na R. so cel soodvetna implementacija na politikata na ceni na lekovi vo R.mk/index. d-r Vladimir Popovski. Na rabotilnicata u~estvuvaa ministerot za zdravstvo d-r Bujar Osmani. zamenik-direktor na Agencijata za lekovi. zamenik-ministerot i glaven koordinator na proektot za Upravuvawe so zdravstveniot sektor. Na rabotilnicata se otvori diskusija za definirawe i utvrduvawe na adekvatna politika na ceni na lekovi. Me|u drugoto.moh-hsmp. be{e prepora~ano deka treba da se inicira set na kriteriumi i standardi za postavuvawe na legalna ramka i razvoj na metodologija. Makedonija.

Farmacevtski informator 2009 Kalendar 32 .

12 fevruari 2008 godina. prakti~no. Minatata godina go osvoivme pazarot vo Libija. vredna 46 milioni evra. koja }e bide otvorena slednata godina vo Belgrad. objasnuva Pravdi}. koja iznesuva 46 milioni evra i pretstavuva najgolemo vlo`uvawe vo proizvodstveni kapaciteti vo minatata i ovaa godina vo Srbija. a ovaa godina o~ekuvame toa da bidat Nigerija.. }e se prostira na 9000 m2. U~estvoto na Galenika na pazarot vo zemjite od okolinata se dvi`i okolu 30 procenti. Galenika vo septemvri 2009 god. Postoe~kata organizacija sekoga{ ja prilagoduvame kon barawata i dvi`eweto na pazarot i naukata.Komercijalen tekst Naskoro najmoderna fabrika vo Evropa Stanuva zbor za investicija na Galenika AD. Potsetuvame deka Galenika AD neodamna na 21. Galenika AD oficijalno potpi{a Dogovor za finansirawe na izgradba na fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi. 33 . generalen direktor na Galenika. Toa se zemji so golem broj na `iteli i pretstavuvaat mnogu privle~ni pazari. Denes vo svoeto portfolio Galenika ima i antibiotici od novata generaciaj koi se efikasni i selektivni. nova farmacevtska kompanija koja bi gi zadovoluvala najmodernite standardi na svetsko nivo. stomatolo{ki i veterinarni proizvodi. Sprema rezultatite vo 2005 godina. So toa i niz odredeni korekcii bi bila zaokru`ena. dietetski preparati. Ovaa fabrika }e bide edna od najmodernite fabriki za proizvodstvo na vakvi preparati vo svetot. Vo paletata lekovi na Galenika antibioticite imaat najzna~ajno mesto. Anglija i Francija. Galenika ima 2800 vraboteni. 62 godini tradicija. no tamu na{eto u~estvo e zna~itelno pomalo. Vo rabotnata strategija toa ni e edna od osnovnite to~ki koi gi neguvame. }e ima kapacitet od 2 milijardi i 100 milioni kapsuli na godi{no nivo so rabota vo dve smeni i }e gi ispolnuva najvisokite evropski i svetski standardi koi va`at za farmacevtskata industrija. Azerbejxan. go promeni razvojniot tek i ostvari zavidni rezultati vo poslednite dve godini. Toa e korporativna timska rabota koja dobro se poka`a i dade egzaktni rezultati. proglasena e za najuspe{na kompanija vo Srbija.Belgrad. Taa investicija e samo eden od pokazatelite deka Galenika uspe{no se izbori so nasledenite problemi.. Za kratko vreme Galenika dobi pove}e nagradi i postigna rezultat kakov {to nema{e po devedesetite i prvite godini od ovoj vek. razvoj na novi preparati. veli Pravdi}. mo`e da ka`eme deka Galenika e dr`ava vo malo i toa rezultira{e so izvonreden kvalitet na proizvodite. dobar istra`uva~ki razvoen sektor i logistika. go potpi{a dogovorot za izgradba na nova fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi so italijanskata firma IMA Italy kako izveduva~. Na{ite kadri imaat postojana edukacija vo odredeni specijalizacii. edna od najmodernite vo Evropa. Rabotime so zemjite od porane{niot SSSR. a za tri godini vkupniot izvoz e zgolemen blizu 100 procenti. Kongo. sledime i usovr{uvame. Najgolemoto u~estvo e vo Bosna i Hercegovina. otvorame Farmacevtski informator Po~ituvani Imam zadovolstvo da Ve izvestam deka denes. Aleksandar Pravdi}. izjavuva g. }e ja otvori novata fabrika. a dve godini podona od London se vrati so zlatna "Kruna na kvalitetot". Dogovorot za kreditirawe na taa investicija Galenika AD go potpi{a so Unikredit banka Belgrad i Banka Intesa . se stabilizira i go unapredi raboteweto. So ova obra}awe generalniot direktor na Galenika go odbele`a po~etokot na rabotite na najsovremenata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi vo regionot i edna od najmodernite vo Evropa. Pred toa osvoeno proizvodstvo na penicilin imale samo SAD. Koga taka gledame. pazari vo Afrika.2007 god. vode~ka farmacevtska ku}a vo Srbija. Prvoto {i{ence penicilin e proizvedeno 1949 god. kvalitet na svoite proizvodi i edinstvena na prostorot od porane{na Jugoslavija ima Institut za farmacija. na Bliskiot i Dale~niot Istok. Zastapeni sme vo Romanija i drugi zemji. Mongolija. Asortiman so pove}e od 250 proizvodi Asortimanot na Galenika opfa}a pove}e od 250 proizvodi so koi gi opfa}a re~isi site grupi na lekovi. Posebno sme gordi na realizacijata vo izgradbata na novata fabrika za cvrsti farmacevtski proizvodi.12. dobrite programi. Planirame da vlo`uvame i vo fabrika za polute~ni i te~ni farmacevtski proizvodi. Republika Srpska i Makedonija. Toa e prv ~ekor vo investiciite.

prodol`uvaj}i ja po~etnata ideja za realizirawe pove}e rabotni poseti od Makedonija. rabotewe i eden vid monotonija. Né predizvika i nas. vo maj. Taka }e bide i vo idnina. so idejata za nova poseta na Galenika i Belgrad. .Farmacevtski informator Komercijalen tekst 34 Galenika i Belgrad stanuvaat tradicija koja trae Po zimskite meseci na miruvawe. I ovoj pat dru`eweto vo rabotni uslovi i vo uslovi na ve~erni prijatni migovi na plovidbata po Sava i Dunav. proletta predizvika novi emocii. svoi posebni slu~uvawa i nikoga{ dve ne mo`at da bidat isti. ostavija neizbri{livi spomeni na edno prijatelstvo koe e tradicija u{te od godinite koga me|u nas nema{e granici. novi `elbi. Sekako deka sekoja poseta nosi svoi osobenosti. Taka be{e i ovoj pat.

Komercijalen tekst Farmacevtski informator 35 .

a so svoite osobini i deluvawe stanuvaat pridru`ni proizvodi na osnovnata medikamentozna terapija. Vo ramkite na na{ata predvideni marketing aktivnosti go realiziravme predavaweto za Oligogal koj stanuva paleta: Se. . . stanuvaat del od zdrava hrana.. Fe. zatoa slikite neka go ilustriraat nastanot. Makedonija na krajot na maj. vo Struga. Na toj na~in go spoivme ubavoto i korisnoto. Tekstot toa ne mo`e da go dolovi. plovidbata po Ohridskoto Ezero. izlegovme od kli{eto na 45-minutno predavawe vo zatvoren prostor i ja iskoristivme nepovtorlivata ubavina na Ohridskoto Ezero za organizirawe predavawe na brod so site propratni uslovi za kvalitetna prezentacija. Toa be{e korisnoto. dopolnuvawe na ishranata so vitamini i minerali.. 36 .Farmacevtski informator Komercijalen tekst “TRI VA@NI PRI^INI ZA OLIGOGAL”. Pritoa. kako i prevencija vo za{titata od odredeni bolesti. posetata i sodr`inskiot sostav na Zaum. be{e ona {to go narekuvame: ubavoto. Cr. Dru`eweto. izvor na energija. . be{e nasloveno predavaweto za farmacevtite vo ramkite na odr`anoto Godi{no sobranie na Farmacevtskoto dru{tvo na R.

i promocija na odgovornost i transparentnost vo upotrebata na ovie fondovi. Da se bide posveten vo mereweto na izvedbata i da se razmenuvaat iskustva za se {to e gore navedeno. prevencijata na bolestite i promocijata na zdravje so akcent vrz postoe~kite i idnite zdravstveni i medicinski potrebi. redistribucija na resursite zaradi zadovoluvawe na potrebite vo zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. kako i nivnite socijalni. so ednovremeno priznavawe na nivnite prava i odgovornosti. tehnolo{ki razvoj i zgolemuvawe na o~ekuvawata Zdravstvenite sistemi {to dobro funkcioniraat se esencijalni vo podobruvaweto na zdravjeto Unikatnata uloga na farmacevtite vo primarnata i sekundarnata zdravstvena za{tita. namaluvawe na finansiskite barieri pri upotrebata na neophodnite uslugi. regionalna kancelarija za Evropa. Da se vrednuva i da se stremi kon ovozmo`uvawe na obezbeduvawe na kvalitetni farmacevtski uslugi za site. spec. 9. kako i da se obezbedi deka ovie uslugi se ispora~uvaat vo sorabotka so uslugite obezbedeni vo ostanatite institucii na sistemot. kako i potrebite na narodot. gi zgolemuva vrednostite na planiranite rezultati Zaklu~ok od Deklaracijata od Helsinki: Farmacevtite i Javnoto zdravstvo. ekonomski opredelbi i opredelbite za `ivotnata sredina 13. kako i soodvetna eti~ka i efikasna upotreba na inovaciite vo medicinskata i farmacevtskata tehnologija 11. kako del od zdravstvenite sistemi vo Evropa. barawata i o~ekuvawata na lu|eto. ~lenovite na EURO-FARM Forumot. Da se obezbedi holisti~ki pristap kon uslugite preku obezbeduvawe od strana na aptekite na promocija na zdravje. kako i oportunisti~ki farmacevtski intervencii. kako i domovite na gra|anite . programi za menaxment so zaboluvawata. Deklaracijata uka`uva deka farmacevtite. upotrebuvaj}i dokazi za povrzanosta me|u socioekonomskiot razvoj i zdravjeto preku farmacevtskite intervencii Promovirawe na transparentnost i odgovornost vo performansite na farmacevtskiot sistem zaradi postignuvawe na merlivi rezultati Adaptirawe na farmacevtskite sistemi kon pogolemo razbirawe na potrebite. Da se obezbedi vrska pome|u individualniot pacient i farmacevtot. kako i za intersektorska i interprofesionalna sorabotka i promocija na zdravjeto zaradi obezbeduvawe na efikasna farmacevtska gri`a. 2008. zaedno so drugite zdravstveni profesionalci. 10. kako i ovozmo`uvawe na lu|eto da pravat izbori za zdraviot na~in na `ivot. prevencija na zaboluvawa. Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. EURO-FARM Forumot. internacionalniot izboren konkurs na farmacevti treba da bide voden od eti~ki pristapi i me|udr`avna sorabotka. preku intervenciite na farmacevtite.Aktuelno Farmacevtski informator DEKLARACIJA za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto Evropskiot forum na Farmacevtskite asocijacii. 4.Da se raboti na idni investicii vo farmacevtskata rabotna sila. Da se definiraat finansiski dogovori zaradi obezbeduvawe na pottik za efikasno organizirawe i ispora~uvawe na farmacevtskite uslugi. kako i pomagawe na farmacevtite za poefikasna me|usektorska implementacija. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo vo definiraweto na vizijata za razvoj na farmacevtskiot sistem.bez ogled dali ovie se od javniot ili privatniot sektor. vo odnos na ulogata na farmacevtot. dokolku e potrebno. na 17. ednakvost i u~estvo preku farmacevtskite politiki. kako i vospostavuvawe na ramnote`en odnos vo sorabotkata so glavnite u~esnici na site nivoa. vklu~uvaj}i primarna zdravstvena za{tita. Da se raboti na soodveten balans pome|u farmacevtskata gri`a. SZO. soglasno resursite. povrzuvawe na alokacijata na resursite kon obezbeduva~ite na istite vrz osnova na nivnata izvedba. tuku i za drugite zemji (mobilnost na farmacevtite). Deklaracijata e bazirana na Povelbata od Talin: Zdravstveni sistemi za zdravje i blagosostojba. dostoinstvoto i doverlivosta. mora da bide posvetena kon podobruvawe na zdravjeto i blagosostojbata na lu|eto Ova e kontinuiran proces kade mnogu farmacevti se ve}e posveteni na podobruvawe na zdravjeto vo nivnite regioni i deka praktikata na sorabotka. 5. Dobra farmacevtska praktika. 2003. Godi{no sobranie ja donese Deklaracijata za vlijanieto na farmacevtite vo podobruvaweto na zdravjeto na lu|eto. kako i so ostanatite zdravstveni profesionalci vo stapuvaweto vo sila na Me|unarodnite zdravstveni regulativni propisi Povikuvawe na nacionalnite farmacevtski asocijacii {to rabotat vo ramkite na svoite odgovornosti za: 1. Mihail Minov) 37 . kako i ostanatite dokumenti i publikacii od SZO i EURO-FARM Forumot. Da se obezbedi platforma za povrzuvawe na farmacevtskite uslugi so zaednicite i semejstvata. 12. ograni~eni resursi. zaradi poddr{ka na poinformiran proces na donesuvawe na odluki. zaradi obezbeduvawe na podobri i odr`livi o~ekuvani rezultati. kako i naporite da se vlijae vrz ostanatite zdravstveni profesionalci vo potenciraweto na spomenatite zdravstveni segmenti Site zemji od Evropa se soo~uvaat so razli~ni zdravstveni predizvici. Nie. Deklaracijata go potvrduva i priznava slednovo: Zdravstvenite sistemi podrazbiraat mnogu pove}e otkolku samo zdravstvena za{tita. kako i za{tita od finansiskite rizici pri pru`aweto na zdravstvenata usluga. bazirana na po~it kon privatnosta. bidej}i ima implikacii ne samo za zemjata-investitor. prodlabo~uvawe na socioekonomskite razliki. Da se pomogne na ministrite za zdravstvo vo obezbeduvawe na transparentnost i odgovornost vo monitoriraweto i evaluiraweto na izvedbite na farmacevtskiot sistem. kako i poddr{ka vo sobiraweto na potrebnata dokumentacija od oblasta na zdravstvoto preku farmacevtskite intervencii. so ogled na nivnoto li~no zdravje preku intervenciite na farmacevtite Pottiknuvawe na me|udr`avnoto u~ewe i sorabotka vo odnos na dizajnot i implementacijata na reformite na farmacevtskiot sistem. a vo soglasnost so soodveten kodeks na praktika. e posvetena na : Promocija na zaedni~ki vrednosti na solidarnost. 3 oktomvri 2008 godina (prevod: m-r farm. kako i Standardite za kvalitet na farmacevtskite uslugi. 2. 15. objekti i uslovi za akutna i prodol`ena zdravstvena za{tita. pridonesuvaat vo podobruvaweto na zdravjeto i blagosostojbata. 7. Da se zajakne farmacevtskata politika i sistemskite istra`uvawa. Da se obezbedi pristap kon kvalitetna farmacevtska gri`a zasnovana vrz najdobrite dostapni dokazi na medicinskata i farmacevtskata nauka. i kako osnova za zabrzuvawe na implementacijata na pogorenavedenite odredbi za zajaknuvawe na farmacevtskite sistemi. se obvrzuvame samite sebe za upotreba na ovaa Deklaracija kako osnova za transformacija na zaedni~kite vrednosti vo aktivnosti. kako odgovor na nivnite potrebi. 8. alokacijata na resursi i ostanatite aktivnosti. a posebno za vulnerabilnite grupi. na nacionalno i nadnacionalno nivo Osiguruvawe deka farmacevtskite sistemi se izgotveni i sposobni da odgovorat na krizite i deka farmacevtite sorabotuvaat edni so drugi. 1997. FIP. vo kontekst na demografskite ili epidemiolo{kite promeni. 6. Da se upotrebuvaat opredeluvawa od zdravstvenata tehnologija. 14. 3. odnosno gi vklu~uvaat i prevencijata na bolestite. kako i upotreba na najsoodvetnata tehnologija za obezbeduvawe na podobrena efikasnost i bezbednost na samiot pacient. promocijata na zdravjeto. Da se integriraat naso~enite programi spored specifi~ni zaboluvawa vo postoe~kite strukturi i uslugi. Da se vlijae vrz ministrite za zdravstvo da gi vklu~at zabele{kite za zdravstvoto obezbedeni preku farmacevtskite intervencii vo site politiki. i. osiguruvaj}i deka potrebnoto vnimanie e obezbedeno kon siroma{nite lu|e i drugite vulnerabilni grupi na gra|ani Investirawe vo farmacevtskite sistemi i pottiknuvawe na investiraweto pome|u sektorite {to imaat vlijanie vrz zdravjeto.

Zatoa. ovaa cena se postignuva so pregovarawe me|u dobavuva~ite i potro{uva~ite vo uslovi na transparentnost za karakteristikite na proizvodot i so sporedba na cenite. Zatoa merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi treba da se primenuvaat vo soglasnost so drugite nacionalni komponenti. pri {to naj~esto se koristat kombinacii od ovie metodi. za da gi iskoristat svoite ograni~eni finansiski sredstva na najefikasen mo`en na~in. istra`uva~kite i marketing aktivnosti na lokalnata industrija. Ovoj rast e naj~esto predizvikan od: progresivnoto stareewe na naselenieto. tuku od cenata {to toj konkreten pazar mo`e da ja izdr`i. najdobro e da se sporeduvaat cenite na site lekovi ~ii tro{oci se refundiraat na doma{niot pazar vo odnos na identi~nite ili sli~nite produkti od drugi referentni zemji. Na pla}a~ite im se potrebni obemni i verodostojni informacii za tro{ocite i mar`ite na poedine~nite proizvodi na sekoja od kompaniite. od druga strana. pronao|awe na terapija za dotoga{ neizle~ivi bolesti i zgolemuvaweto na cenite na postoe~kite lekovi. Romanija. Metod na sporedba na ceni Vo ovoj slu~aj se sporeduvaat cenite na identi~ni ili sli~ni produkti staveni vo promet na stranskite i doma{niot pazar. principot na ednakvost me|u gra|anite i kvalitetot na zdravstvenata za{tita. Postojat tri na~ini za nacionalna kontrola na tro{ocite za lekovi: kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na finansiski merki. stanuva te{ko da se znae {to e vistinskata cena na lekot. Vo Evropa ovoj princip na rabota se koristi samo vo Velika Britanija. 2) uvoznik. Ovoj metod e isto taka slo`en poradi proverkata na zarabotkata i tro{ocite kaj multinacionalnite kompanii. neophodno e pravilno finansirawe na nacionalniot zdravstven sistem. t. bidej}i regulatornite i dr`avnite tela ne pla}aat za razvojnite. problem mo`e da se javi zatoa {to ~esto nema tolku identi~ni proizvodi na razli~nite pazari vo smisla na imeto na 38 . Kontrola na cenata na lekovite na razli~ni nivoa Cenite na lekovite mo`at da se kontroliraat na slednite nivoa: 1) proizveduva~. Holandija i dr. Eden ote`nuva~ki faktor za re{avawe na problemot e konfliktot na interesi me|u nacionalnata zdravstvena politika i neophodnosta od ograni~uvawe na finansiskite sredstva za lekuvawe od edna strana. najvisokata cena {to bi ja tolerirale pla}a~ite. kako na pr: odreduvaweto na buxetski sredstva i refundiraweto vlijanie vrz pobaruva~kata za lekovi so primena na profesionalni merki Sepak. istra`uvawe i marketing na lekovi mo`e da se mnogu razli~ni. no te{ko bi gi proverile i potvrdile. Me|utoa. Tie ovie podatoci mo`at da gi pobaraat od proizveduva~ite. zemji. a potro{uva~ite nemaat dovolno podatoci za produktot i cenite. vo realnosta tro{ocite i ponatamu ostanuvaat visoki. vo uslovi na postojan rast na tro{ocite za zdravstvena za{tita. proizvodstvo i distribucija. maksimalen profit. pa nivnite tro{oci se pogolemi vo odnos na stranskite. Zatoa ako ne mo`e da se napravi sporedba na cenite. Sepak. kako {to se strukturata na pazarot. dodeka drugite dva na~ina }e bidat elaborirani vo slednite broevi na Farmacevtskiot informator. sporedba na ceni. tro{ocite me|u razli~ni firmi za proizvodstvo. Osven toa.e. 1) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na proizveduva~/uvoznik Metod na tro{oci plus profit za finansirawe na lekovi Toa se obi~no slo`eni presmetki koi gi vklu~uvaat tro{ocite na proizvodstvo na poedine~nite proizvodi plus odredena profitna mar`a. posebno kaj multinacionalnite kompanii. dr`avite primenuvaat merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi. Nekoi gi sporeduvaat zgolemuvawata na cenite. kade Vladata pregovara poedine~no so farmacevtskite kompanii za profitot koja sekoja mo`e da go ostvari so proda`ba na lekovi vo javniot zdravstven sistem. Pritoa. Pri razvojot na eden nacionalen sistem za kontrola na cenata na lekovite. Dosega se razvieni nekolku metodi za presmetuvawe na cenite na lekovite koi naj~esto se koristat vo razli~ni kombinacii: tro{oci plus profit. metodot vlijae {tetno vrz nacionalnite kompanii. pregovori za cenite i farmakoekonomski presmetki. Me|utoa. osobeno e evidenten rastot na tro{ocite za lekovi. Taka. koja e nivnata vistinska ili korektna cena. pri slobodno formirawe ceni na lekovite obi~no se postignuvaat nivni visoki ceni. pa duri i prodol`uvaat da rastat. Vo ovaa prilika }e go razgledame prviot na~in na kontrola na tro{ocite na lekovi. Nivna zaedni~ka cel e da ja odredat cenata na lekovite koja e vistinska ili korektna za razli~nite u~esnici vo farmacevtskiot sektor. Vo uslovi na eden tipi~en pazar za komercijalni proizvodi. pak. Vo Isto~na Evropa. najte{ko e da se odredi tokmu toa. Metod na maksimalen profit So ovoj metod pla}a~ite go odreduvaat maksimalniot profit na proda`ba na lekovi na kompanijata. drugi baraat od kompaniite koi nudat nov produkt informacii za nivnata cena vo drugi dr`avi. Vo praktikata ovoj metod e stati~en. na farmacevtskiot pazar ne postoi vistinsko pregovarawe me|u dvete strani (potro{uva~ite-pacienti i dobavuva~ite na lekovi). nasproti industriskite i komercijalnite interesi na dr`avata. Dobavuva~ite ~esto se monopolni poradi postoewe patentnata za{tita na lekovite. Preku soodvetna regulativa za zdravstveno finansirawe tie se stremat da mu ovozmo`at na sekoj svoj gra|anin univerzalen pristap do potrebnite lekovi. 3) distributer i 4) farmacevt. pri {to se koristat razli~ni varijanti. Proda`nata cena na lekovite vo toj slu~aj ne e odredena od vistinskiot tro{ok za niven razvoj. Metodot se primenuva vo Portugalija. zamenata na postari i poevtini lekarstva so ponovi i poskapi. Poradi toa zasega se koristi samo vo Velika Britanija kade nacionalnata farmacevtska industrija glavno dominira na pazarot za lekovi. zgolemenata upotreba na lekovi. iako vo evropskite dr`avi se primenuvaat mnogu od merkite za kontrola na tro{ocite za lekovi. Za da se nadmine problemot na finansiska neramnote`a me|u potrebite i mo`nostite za kupuvawe lekovi.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Nacionalna regulativa Merki za kontrola na rastot na tro{ocite za lekovi Zdravstvenite sistemi vo Evropa go smetaat zdravjeto za osnovno ~ovekovo pravo i zatoa tie generalno se bazirani na principite na univerzalen pristap do zdravstvena za{tita i solidarnost. problemati~en i te{ko prilagodliv za evropskite zemji koi imaat razvien liberalen pazaren sistem.

Health and social care: Overview of pharmaceutical pricing and reimbursement regulation in Europe. Pritoa. Za da se odbegnat vakvi rizi~ni situacii. mo`e da postigne poniska golemo i maloproda`na cena. i dokolku kupuva~ot ima golema pregovara~ka mo}. Rietveld AH. Vo Francija. postojat tri tipa na presmetki. Prviot tip koristi fiksni mar`i. proizveduva~ite mo`at da ne se soglasat za poniski ceni ako postoi rizik toj poevtin lek podocna da bide prodaden vo drugi zemji so paralelen uvoz. Poradi toa ve}e spomenavme deka Danska zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba. osobeno pri kupuvawe vakcini i lekovi za dr`avni rezervi. ili so odreduvawe na maksimalnata cena za koja veledrogerijata mo`e da go prodade lekot na aptekite. European Observatory on Health Care Systems Series. taa ostvaruva profit na smetka na pacientite. Farmacevtski informator bie od veledrogerijata namaluvawe na cenata na lekot. Se sporeduvaat lekovi so ista aktivna komponenta. 3. 2003. Health Policy 36 (1996). vremenski rok za dostavuvawe na lekot. 2) Kontrola na cenata na lekovite na nivo na golemo i maloproda`ba Ograni~uvawe na distributivnata mar`a Distributivnata mar`a na lekot se odnesuva na mar`ata stavena vo veledrogeriite i vo aptekite i treba da se ograni~i bidej}i mo`e da bide i do 40% od cenata na lekot. duri e potreben i slo`en kompjuterski sistem za obrabotka na ovie podatoci. zabranuva namaluvawe na cenite vo malo i golemoproda`ba (rabati i popusti). 4. treba da se vnimava aptekata da ne stavi dopolnitelna mar`a na lekovite {to gi izdava. treba da se vnimava niskata cena negativno da ne se odrazi na celokupniot kvalitet na farmacevtskata gri`a (na pr: namaleni rezervi od skapite esencijalni lekovi). Ograni~uvawe na mar`ata na golemoproda`ba se postignuva ili so davawe dozvola na veledrogerijata za stavawe maksimalna mar`a na svoite uslugi. http://dg3. ista ja~ina i forma na nivo na proda`ba vo apteki bez DDV. Na evropskiot pazar mar`ite na aptekite naj~esto se fiksni (okolu 30%) i za niv na odreden period se pregovara so Vladata. (Prodol`uva vo sledniot broj) Podgotvila: Verica Ivanovska diplomiran farmacevt i magister po javno zdravje stru~en sorabotnik na Svetskata zdravstvena organizacija vo @eneva bidej}i toa mo`e da predizvika veri`no namaluvawe na cenite i vo drugi zemji. Sistemot na kapitacija se koristi vo Danska. Mo`e da se koristi i nivna kombinacija so odreduvawe maksimalna mar`a.e. fondovi za zdravstveno osiguruvawe.org/F3/G10/docs . fiksen procent na mar`a dodadena na cenata na lekot od veledrogerijata. Germanija. 2004. so {to korist od poniskata cena ima aptekata. pregovaraweto za poniski ceni so proizveduva~ite e pote{ko vo zemjite koi se koristat kako referentni. Belgija i Francija. Vo istata grupa spa|a i metodot na tenderi koj se koristi ponekoga{ vo javniot zdravstven sistem na evropskite zemji. Equity and Quality. So toa se postignuva nagradata {to farmacevtot ja dobiva da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. Kanavos P. a mo`e da se koristi i nivna kombinacija. Vladata gi kontrolira tro{ocite za novite lekovi na pazarot preku direktni pregovori. Norve{ka. na primer. mar`ata raste koga se namaluva cenata na lekot i obratno. Drugs and Money.Zdravstvena ekonomija brendot. pa veledrogeriite i aptekite potoa treba me|usebno da pregovaraat za nivnite poedine~ni mar`i. Farmako-ekonomskite presmetki. de Joncheere CP. Pregovorite se polesni za kupuva~ite koga tie zastapuvaat pogolema grupa lu|e. Nedostatok na metodot na pregovarawe e {to proizveduva~ot ima golema mo} da nametne povisoka cena vo slu~aj na monopol poradi patentna za{tita ili ako lekot se koristi za lekuvawe na nekoja prethodno neizle~iva bolest (na pr: terapijata za HIV/SIDA). t. Pritoa. Poradi toa Danska. Huttin C. A critical review of the remuniration system of pharmacist.eudra. Isto taka. Isto taka. so {to se stimulira izdavaweto na poevtini lekovi. Walley T.e. no ne i pacientite. na primer. World Health Organization Regional Office for Europe. ili pak vo zemjite vo razvoj za pokrivawe na potrebite na bolnicite i ambulantite so esencijalni lekovi. kako {to e slu~ajot so vladite ili fondovite za osiguruvawe vo pove}eto evropski zemji. t. farmacevtskata forma i ja~ina. razli~nite nacionalni danoci i sl. Tie imaat zgolemena mo} za pregovarawe poradi koli~inata lekovi koja ja kupuvaat i parite so koi raspolagaat. Nedostatok na ovoj metod e {to aptekata mo`e da do- 39 Koristena literatura: 1. Metodot na pregovarawe mo`e da se koristi i od decentraliziranite edinici. EU. Holandija. Isto taka. Vo odnos na pacientite ima dva metoda na presmetka. a da ne ja promeni krajnata cena na lekot. pod uslov da imaat ograni~eni buxeti za da se stremat kon dobivawe poniski ceni. maksimalnite ceni za lekovi se presmetani kako ceni vo golemoproda`ba so sporeduvawe na cenite vo Velika Britanija. pri {to osnovnoto pra{awe e kolku e korisen toj lek za op{testvoto. regionalni i nacionalni vladi bidej}i tie poseduvaat tehni~ka ekspertiza i informacii.n. LSE. no i buxetski ograni~uvawa za kupuvawe lekovi. Poradi debatite koi se u{te se vodat vo vrska so korista od farmako-ekonomski presmetki. Cenata na lekot se formira spored negovata direktna i indirektna prednost vo sporedba so ostanatite mo`ni lekovi i tretmani za istoto zaboluvawe. Sistemot na kapitacija zna~i deka aptekata dobiva fiksna suma godi{no za sekoj pacient. Kanada. na primer. mo`at i da ne prifatat odreden lek da se najde na listata za refundirawe dokolku smetaat deka negovata cena e previsoka. Metod na pregovori za cenite Vo ovoj metod naj~esto u~estvuvaat institucionalni kupuva~i. krajniot ishod od ovie presmetki zavisi od pravilnata i nepravilnata upotreba na lekot po negovo pu{tawe vo promet. Dokolku se odnesuva na proizvodot. kako {to e slu~ajot so Romanija. na primer. Finska. 53-68. Tretiot tip presmetki e so t. ponekoga{ e te{ko da se sporeduvaat cenite na lekovite poradi razli~nite mar`i vo malo i golemoproda`bata vo drugite dr`avi. Velika Britanija. eksperimentalno ili definitivno se koristat vo Avstralija. kako bolnici i drugi zdravstveni ustanovi. kako na primer bolnici. Bidej}i tie go pokrivaat skoro celiot nacionalen farmacevtski pazar. Dukes MNG. Vtoriot tip presmetki e so maksimalni namesto fiksni mar`i. Mossialos E. Metod na farmako-ekonomski presmetki Ovoj relativno ponov metod funkcionira taka {to kupuva~ite na lekovi se obiduvaat da ja presmetaat korektnata cena na lekot vrz osnova na cenata na drugite postoe~ki tretmani za istoto zaboluvawe i tro{ocite koi toa konkretno zaboluvawe gi ima za op{testvoto. Mrazek M. 2. Iako teoretski va`i za dobar metod. Haaijer-Ruskamp EM. digresija na mar`ite. tie za sega se smetaat kako model vo razvoj. Po voveduvawe na ovoj metod vo 1996 do{lo do prvi~no pa|awe na cenite na lekovite za 20%. kako i mo`nite nedostatoci i rizici. a ~esto se koristi i nivna kombinacija. posebno vo uslovi na generi~ka supstitucija. Presmetkata na fiksna cena po recept ovozmo`uva kako i vo prethodniot slu~aj nagradata {to ja dobiva farmacevtot da ne zavisi od koli~inata i cenata na izdadeniot preparat. Velika Britanija. i toa naj~esto vo kombinacija so drugi metodi. mo`e da se postavat dopolnitelni uslovi. Regulating Pharmaceuticals in Europe: Striving for Efficiency. Ograni~uvawe na proda`nata mar`a na aptekite mo`e da se bazira vrz osnova na proizvodot ili na pacientite. Nedostatok na ovoj metod e {to dokolku aptekata dobie namaluvawe. Vo Holandija.

Bistra Angelovska FZO . predava~ prof. predava~ Truus Janse-de Hoog. rakovoditel na Oddelot za medicinski informacii i me|unarodni odnosi. D-r. Holandija. Eudratrack CTS. predava~ Doc.testirawe na korisnicite. Belgija. predava~ dr Borislav Borisov. Germanija i Izvr{en direktor na Federalniot institut za lekovi i pomo{ni lekoviti sredstva (BfArM). Brajlovi oznaki. spored obrabotenite temi: Sesija 1: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata . Federalna agencija za lekovi i medicinski proizvodi. D-r Tatjana Beni{eva-Dimitrova. D-r Dobri Konstantinov. Germanija Iskustvata za odnosot na Postapka za me|usebno priznavawe (MRP)/ Decentralizirani proceduri za registracija (DCP) vo EU. so slednite temi i predava~i: N 40 Upatstva za upotreba . predsedatel na PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA (Evropska agencija za lekovi) Lekovite za deca vo EU – od Bugarska to~ka na gledawe. Konferencijata be{e podelena vo ~etiri sesii. Federalna agencija za serumi i vakcini. so slednite temi i predava~i: Iskustva so novata legislativa za pedijatriskite lekovi razvitok na lekovite za pedijatriska upotreba. predava~i ~lenovi na Zdru`enieto na proizvoditelite na lekovi na Bugarija Varijacii povrzani so kvalitetot (Quality-related variations). D-r Johannes Löwer. predava~i Prof. d-r. Oddel za procenka na lekovite. prorektor na Medicinskiot univerzitet vo Sofija i doc. so slednite temi i predava~i: Nova regulativa na varijaciite vo EU. sci. Francija Sogleduvawa od farmacevtskata industrija.obnovena regulativa. predava~ Cvetomir Delijski. od Oddelot za registracija na lekovi vo Agencijata za lekovi na Bugarija i pretstavnik od Republika Bugarija vo EudraPharm. novite odgovornosti na Komitetot za lekovi za humana upotreba (Committee for Medicinal Products for Human UseCHMP) vo pro{irenata EU. predava~ Prof. Holandija. vo Sofija.Farmacevtski informator Aktuelno Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite a 28 noemvri. Daniel Brasseur. predava~ Truus Janse-de Hoog. procenki za ekolo{kiot rizik. Predsedatel na Paul-Ehrlich-Institut. Agencija za lekovi na Bugarija Dodatni barawa za registracija na lekovite vo EU. Medicinski univerzitet-Sofija Sesija 4: Varijacii vo EU. ednogodi{no iskustvo so PDCO (Paediatric Committee). pretsedatel na Komisijata za procena na kvalitetot pri Oddelot za registracija na lekovite vo Agencijata za lekovi na Bugarija Ovaa me|unarodna konferencija be{e dizjnirana za da gi dopolni i obnovi znaewata od ovaa oblast na menxerite i sorabotnicite vo farmacevtskata industrija i na site zaintersirani strani vo procesot na registracijata na lekovite i klini~kite ispituvawa. eCTD i CMD(h) and PIM Mre`ata na Agencii za lekovi po pro{iruvaweto na EU Registracijata na lekovi vo pro{irenata EU.Germanija. se odr`a Konferencija za tekovnite regulatorni predizvici za lekovite vo organizacija na FORUM Institut for Management GmbH od Hajdelberg . Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Obrasci za Pregled na kvalitetot na dokumentite (QRD) implementcija vo Bugarija. porane{en direktor na Agencijata za lekovi na Bugarija Sesija 3: Lekovi za deca vo EU. so slednite temi i predava~i: Procedurite za registracija na lekovite dve godini po EU integracijata. vo sorabotka so Medicinskiot univerzitet od Sofija. Fakultet za javno zdravstvo. Oddel za procenka na lekovite. predava~ d-r Susanne Keitel. Katedra na Grupata za Postapka za me|usebno priznavawe (MRP) i Decentralizirana procedura za registracija na lekovi za humana upotreba (CMD(h)) Sesija 2: Informacija na pacientot za lekot vo EU. direktor na Evropskiot direktorat za kvalitet na lekovite i Zdravstvena za{tita. predava~ Rozalina Kulaksazova. D-r Genka Petrova. predava~ Svetlana Zaharieva. testirawe na korisnicite. pretstavnik od Bugarija vo PDCO (Paediatric Committee) pri EMEA Rezime na sesiite 1-3: Predizvik za aplikantite/stranki pri registracijata na lekovi.iskustva od 2008 godina.

.

se razbira. potrebni se mnogu pari. Za da se postigne ova. taka {to pojavuvaweto na ovaa disciplina koja se obiduva da gi re{i ovie gor£livi problemi ne treba mnogu da ne za£uduva. ovie rezultati da se razbirlivi i prifatlivi za celata relevantna audiencija. Spored nekoi analiti£ari. Vo Germanija se tro{at nad 10% od BDP.. primer nad 11. 1996 Voved ZDRAVSTVENA EKONOMIJA .5 3.8 1 7. Najdobar dokaz za ova e politikata {to ja vode{e laburisti£kata vlada na Toni Bler. Golem del od tro{ocite gi zafa}aat kapitalnite investicii i golemata rabotna sila vo zdravstvoto. od koi nad 43% vo bolnicite2). i ottoga{ pa navamu se pove}e i pove}e se razviva i pro{iruva. vo SAD vleU.5 42 Po~etocite na disciplinata nare~ena Zdravstvena ekonomija datiraat nekade vo {eesettite godini od minatiot vek. NHS po£nuva da stanuva bojno pole pome|u dvete 16 14 12 10 8 6 4 2 0 % share of GDP 70 97 90 96 98 99 19 60 80 19 19 95 19 19 19 Year 20 19 19 19 00 . za vo dene{nicata da pretstavuva disciplina bez koja ne mo`e da se zamisli nieden moderen zdravstven sistem. 1960-2000 guvaat so rekordni 14% od BDP (2001) ili pofigurativno re£isi eden dolar od sekoj sedmi dolar potro{en na stoka i uslugi odi vo zdravstveniot sektor (vo 1960 bilo eden na sekoj dvaesetti).S. od koi ne{to nad 5% spa|aat na javnoto zdravstvo. vklu£uvaj}i gi mediumite. a koga se potrebni mnogu pari. Fuchs. Mnogu izborni kampawi se vodat vo sferata na zdravstvoto kade politi£kite partii se borat za da pridobijat se pove}e glasovi. Makedonija mo`e da ima dobro razvien zdravstven sistem. osiguruvawe 84 Drugi 165 795 Transport 747 Doma{no odr`uvawe 594 Rekreacija 413 Obleka 634 Li~en biznis Site drugi 451 Procent 100 15.4 10.4 11. Iako procentot e mal.9 milioni ili 9% od rabotnata sila na SAD rabotele vo zdravstvoto.014 Doma}instvo 1. Tro{ocite za zdravstvena za{tita re£isi vo celiot svet rastat pobrzo od raspolo`ivite sredstva koi namenski se oddeluvaat za ovaa oblast.069 Hrana i cigari 1. so cel koga }e se soglasime so rezultatite od pronao|awata..5 18. Zdravstvoto kako politi£ko pra{awe Zdravstvoto i zdravstvenata za{tita pretstavuvaat dominantni ekonomski i politi~ki pra{awa vo Zapadna Evropa i SAD. Tro{oci za zdravstvena za{tita . koja pridade golemo zna£ewe na ovoj sektor so oddeluvawe na golemi finansiski sredstva na nivniot zdravstven sistem poznat kako NHS (National Health Service).potreba ili . na primer. }e bide pova`no od koga i da bilo porano. koga osnovnite idei na ekonomijata nao|aat na razbirawe.dvi`ewa vo svetski ramki Mnogu razvieni dr`avi i nacii vo poslednive trieset godini se soo£uvaat so rapidno zgolemuvawe na tro{ocite vo zdravstveniot sektor.1 6. Isto taka treba da gi imame predvid problemite povrzani so soop{tuvaweto na pronao|awata.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija Vo poslednite tri dekadi ekonomijata dala pozitiven pridones za zdravstvoto i zdravstvenata za{tita i jas veruvam deka i idnite pridonesi }e bidat u{te pogolemi. politi£arite.987 Vkupno 1.? Vkupni tro{oci na li~na potro{uva~ka (vo milijardi $) spored tipot na potro{uva~kata vo SAD.9 9.2 2. Tokmu poradi ova mnogu e va`no zdravstveniot sistem vo Makedonija da se reformira i da gi upotrebuva mehanizmite i orudijata koi gi dava zdravstenata ekonomija kako posebna disciplina so cel dobivawe na efektivno i pomalku skapo zdravstvo.270 Zdravstvena za{tita Lekovi 176 Lekari 267 Stomatolozi 68 Bolnici 510 Zdrav. Francija ne{to nad 9% itn. Statisti£kite podatoci za 2001 poka`uvaat deka Amerikancite pove}e tro{at na zdravstveni uslugi otkolku na hrana i cigari i doma}instvo. ekonomistotda ja sovlada kompliciranata priroda na zdravstvenite ustanovi i tehnologii.2 2. i zdravstvenite rabotnici. Sega.5 5.3 1. Kakva e sostojbata vo Makedonija od ovoj aspekt.3 14.7 8. Makedonija izdvojuva okolu 7% od BDP (2001). Tro{ocite za zdravstvena za{tita zafa}aat golem del od Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo site pogolemi i razvieni dr`avi vo svetot. toga{ pametno e tie pari da se koristat efektivno. {to pretstavuva i edna od glavnite celi na disciplinata nare£ena Zdravstvena ekonomija. vetuvaj}i promeni i podobruvawa na zdravstveniot status na nivnite gra|ani i pokvalitetni zdravstveni uslugi. Health Expenditure Shares. zatoa primenata na ekonomskite disciplini pridonesuva vo usoglasuvaweto pome|u potrebnite i raspolo`ivite sredstva kako i nivnata namenska upotreba. ovaa vrednost ne e za zanemaruvawe i so dobroto iskoristuvawe i menaxirawe na ovie sredstva. 2001 Vkupno 6.

i Performansite na sistemite za zdravstvena za{tita Site ovie raboti koi gi napomnavme. vsu{nost.Zdravstvena ekonomija Farmacevtski informator op{tetstvoto da proizveduva. za `al. kako disciplina malku e poznata. ne se realizira{e kako poradi politi£ki taka i poradi prakti£ni pri£ini. vo vid na materijali-nafta. kako {to se doma}instvata. Postarite lu|e koi vo SAD gi ima 41 milion. mikorekonomskata evaluacija na nivo na tretman. se va`na i organizirana grupa od amerikanskoto op{testvo koja sekoga{ najmnogu i izleguva na glasawe. Spored Folland (2000). medicinski sestri. kratko objasnuvawe }e bide dadeno samo za kvadratot D. deficitarni) vo ostvaruvaweto na nivnite potrebi. t. itn. koj pretstavuva dr`avno subvencionirana programa za zdravstveno osiguruvawe za postarite. za `al. So eden zbor ekonomijata pretstavuva disciplina koje se zanimava so odlu£uvawe kako da se lociraat resursite koi sekoga{ nedostasuvaat ili se deficitarni (pr: vnes ili input vo proizvodstven proces. koj. Sledej}i gi kvadratite od A do @ i nivnata kompleksna povrzanost. kako na primer odlu£uvaweto na eden pacient koj lek da go kupi ili odluka na bolnica za anga`irawe na u{te eden hirurg. Poradi nemo`nosta da se fokusirame na site elementi poedine~no. taa pretstavuva nauka koja gi prou£uva na£inite za alocirawe na resursite kon ekonomijata na zdravstvoto (proizvodstvoto na zdravstvenata za{tita i nejzinata distribucija vo naselenieto). preku Medicare. Najsve`o od amerikanskiot kontinent pretstavuva Aktot za zdravstveniot plan za postarite lu|e vreden 400 miljardi $ koj Senatot go usvoi vo noemvri 2003 godina. kako i za kogo 43 . politika) za toa {to go doznal indirektno od toa {to ve}e go znael i da gi identifikuva potencijalnite ograni£uvawa vo nejzinata primena. Zgoden na£in na pretstavuvawe na Zdravstvenata ekonomija e dijagramot na Alan Viliams.e. a koi se predmet na prou£uvawe na Zdravstvenata ekonomija. tuka mo`e da se spomnat obidite na Klinton za voveduvawe na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe vo SAD (Health Security Act). Ottuka se jasni i motivite za usvojuvaweto na ovoj zakon. a ponekoga{ i pogre{no sfatena i zameneta so ne{to drugo. so koe. Sega doa|ame do momentot koga mo`eme da dademe definicija na poddisciplinata Zdravstvena ekonomija. itn. kako i izlezot vo vid na stoka i uslugi). Isto taka. no. tro{eweto za Irak i politikata na namaluvawe na danocite. i gi prou£uva: Pobaruvaweto na zdravje i zdravstvena za{tita Snabduvaweto na zdravstvenata za{tita pr: zdravstveni uslugi Pazarot na zdravstvena za{tita Klini£ka i ekonomska evaluacija.lekari.e. i Sposobnost da ocrta nasoki (strategija. vklu£uvaj}i tuka i neekonomisti Sposobnost kriti£ki da razmisluva za ograni£enosta na nekoja analiza vo po{irok op{testven kontekst. tie planiraa da gi zgolemat tro{ocite za NHS za 7. Se postavuva pra{aweto {to treba da poseduva eden zdravstven ekonomist? Spored akademskite standardi za karakteristika na pristapot na eden ekonomist toa se : Sposobnost da ja apstrahira i poednostavuva (simplificira) osnovata na odreden problem Sposobnost da sobere dokazi i analizira podatoci Sposobnost za koncizno soop{tuvawe na rezultatite na po{irokata publika. Bu{ i gi zapo£na podgotovkite za kampawata za dobivawe na u{te eden mandat. koj }e go zgolemi i taka zgolemeniot deficit na SAD predizvikani od recesijata. Ovoj model ni gi poka`uva osnovnite karakteristiki na ovaa disciplina. ekonomijata pretstavuva nauka koja odlu~uva {to. predvremenite izbori odr`ani ovaa godina poka`aa deka srame`livo no sigurno zdravstvoto }e zazeme centralen prostor vo politi£kite agendi na pogolemite politi£ki partii vo idinina.4 % godi{no do 2007/2008. ~ove~ki resursi. t. biznis firmi. Evaluacijata na ovie alternativni postapki na zdravstvena za{tita go so£inuvaat glavniot del na Zdravstvenata ekonomija. (2000). prvin treba da ka`eme {to pretstavuva ekonomijata sama za sebe kako nauka. Definicija i elementite na Zdravstvenata ekonomija Vo dene{nicata se soo£uvame so mnogu termini na Zdravstvena ekonomija od tipot na tro{kovna-efikasnost (cost-effectiveness) i tro{koven-benefit (cost-benefit). koga 109 bilioni funti se planiraat da bidat potro{eni. se razjasnuva poleto na dejstvuvawe na ekonomijata na zdravstvo i problematikata koja taa ja prou£uva. pretstavuvaat raboti koi vo ekonomijata se poznavaat pod imeto mikroekonomija. Spored Dolan i Lindsay ekonomijata e op{testvena nauka koja se obiduva da gi objasni odlukite {to lu|eto gi pravat pri koristewe na nivnite resursi (koi ne se beskone£ni. ma{ini. ili granka na ekonomijata koja go prou£uva izborot {to go vr{at mali ekonomski edinici. So ovoj akt se predviduva pro{iruvawe na uslugite na postarite i vo delot na lekovite koi dosega na bea pokrieni. koj be{e objaven vo juli 2003 godina. a koj pretsedatelot Bu{ go potpi{a. Spored petgodi{niot plan na laburistite. Golemata industrija na snabduva£i vo zdravstveniot sektor (farmacevtskata kako i pogolemi politi£ki partii (laburisti i konzervativci). Vo slu£ajov se raboti za ekonomski modeli koi se fokusiraat na ponisko nivo. Iako Makedonija zaostanuva vo ovoj pogled. Se postavuva pra{aweto kakva vrska ima ekonomijata so zdravstvoto i zdravstvenata za{tita? Pred da mo`eme da ka`eme ne{to pove}e za Zdravstvenata ekonomija. vladini agencii. Spored definicijata na Begg i dr.

Economics. vo situacija so limitirani zdravstveni resursi. QALY) klini£ka efikasnost pri odlu£uvawe za reimbursirawe ili duri i registracija na odreden lek ili zdravstvena D V G tehnologija. konsumacija. on making) koga cel na edna \ efekti dijagnoza. Culig J. psiholo{ka. Centre for Health Economics. Mnogu e va`no sekoga{ koga odlu£uvame da vovedeme (Pearson Prentice Hall. lekovi. No. The Economics of Health and Health Care.). ce. {to imaat status na odCost effectiveness i cost odnesuvaweto na pobaruvawe vremenska cena . 4th ed. Health Economics: the cheerful face of a dismal scienopredelena usluga ili proizvod). sostavuvawe na pozitivnata lis- . sepak. na davawe na se naglasuva deka tro{kovnopacient. 1987 Health Economics: A bird’s eye view of the structure of the discipliIstite ovie metodi i mehanizmi mo`at da bidat isne by Alan Williams. Economics. kade formalna). Se nadevame deka sega od koga gi imame mnogu posaku[to mo`e da primeni od ova vanite klini£ki vodi£i.n. dovolno e taa da bide doka`ana deka e klini£ki efektivna. vklu£uvajki interakcija na se opravda nekoja aktivnost od buxetiraweto. farmakoemaca 2001. BUXETIRAWE I MEHANIZMI NA MONITORING weto na pazarnata ramnote`a. treba da se zeme predvid pri procesot na odlu~uvaweto ili decision making. odnos lekarracionalizirawe . potreba sistemi kako zdravstvena za{tita efikasnosta e neizbe`en asekvilibrira£ki (pr. 7th ed. and Lindsay D. magister po Me÷unarodna zdravstvena politika Va`no e zdravstvenite rabotnici vo ovoj period da bidat zapoznaeni so glavnite elementi na ovaa disciplina. pazar na Mo`eme da zaklu£ime deka inputi (rabotna sila. koja iako ne e odlu~uva~ka i glavna. 7th ed. Evaluacija na efektivnost na Vo lekarskata praktika dostapnite instrumenti za postoi ubeduvawe deka za da optimizirawe na sistemot. preku t. Macmillan: London. vo namerata da ja dobli`am su{tinata i prirodata na ovaa nova disciplina. na£in ako efikasnosta e celta na nena pla}awe i stimulirawe koja zdravstvena politika. 2001 New York) opredelena tehnologija ili lek. odreduvawe na odr`liv paket na uslugi i mnogu drugi va`ni odluki. P. Pharza{tita vo Republika Makedonija. ne cenovno alternativni na£ini litika (decision makers). Folland S. na£in.definicija i metode. Maynard. Ovoj del e se pove}e i pove}e priznat od strana MIKROEKONOMSKA POBARUVAWE NA PAZARNA na klini£arite kako i za tie EVALUACIJA NA ZDRAVSTVENA ZA[TITA RAMNOTE@A NIVO NA TRETMAN Vlijanieto na A+B vo Pari£na cena. predvid pove}e od toa.. mehanizam i vreme ili iznos) vo pekt vo odlu£uvawata (decisinivnite razli£ni site fazi (detekcija. poa|aj}i od faktot {to ZDRAVJETO ? (osven od den na den se pove}e zemji B zdravstvenata za{tita) Opasnosti od voveduvaat potreba od ekonomprofesijata. Kanavos Health Economics: An evolving paradigm. oprema. transformacija na Health Economics Health Econ. koja uveren sum deka vo skore{na idnina ke bide Literatura sostaven del na na{eto sekojdnevie vo zdravstvenata Zovko V. 2003 New York) predvid toa {to se vika “opportunity cost” (slednoto najDolan E. In Health and Economics. tretman. alocirawe na oblasta na zdravstvenata za{rabotna sila. et al. rezultatite od ekonomskata evaE luacija ne informiraat za od@ lukite na tie {to snabduvat i EVALUACIJA NA NIVO NA SISTEM tie {to kupuvaat i formiraPLANIRAWE. potrebno e da se zeme ta na lekovi. sekoga{ da go zememe Begg D. (McGrawHill. zdravstvena politika i straposle tretman) SNABDUVAWE SO tegija e maksimizacija na ZDRAVSTVENA ZA[TITA zdravjeto na populacijata od Tro{oci na proizvodstvo. input substitucija. mo`ebi ¸e se razmisli vo bliska idnina da vovedeme i farmakoekonomski voSe nadevam deka so seto prethodno iska`ano uspeav di£i koi ve¸e se primenuvaat vo mnogu evropski zemji.Farmacevtski informator Zdravstvena ekonomija 44 taa za medicinska oprema) e A glavniot finansier na ovaa [TO VLIJAE NA oblast. dobro ne{to {to se propu{ta ili ne se proizveduva kaAcademic standards in Economics – QAA (2000) ko rezultat na upotrebata na resursite da se proizvede Williams A. (The Dryden Press. itn). 9: 183-190 (2000) zdravstveniot sektor. University of York koristeni pri voveduvawe na promeni vo na£inot na fiA. 39: 171-178 konomski vodi~i i drugi mehanizmi na primena. regulacii tita. mesto. Husein Reka pak odgovornosta e kaj politi~arite i tie odlu~uvaat Zdravstven ekonomist bez razlika na dobienite preporaki. buxet. itn NEJZINATA VREDNOST? potrebna dokumentacija za Atributi na zdravjeto. indeksi na zdravstven status (Qol. nansirawe na zdravstvenite uslugi. Williams A (ed. et al. zatoa {to na krajot seM-r Farm. lista na £ekawe i benefit analizi na vreme.: Farmakoekonomika . alternativni postoe£kiot javen zdravstven proizvodstveni tehniki. lu£uva£i vo zdravstvenata poza zdravstvena za{tita (cena. normi. £ija primena ¸e ovozmo`i poezdravstveniot sistem vo Makedonija? fikasna upotreba na resursite. [TO PRETSTAVUVA ZDRAVJETO? KOJA E ska evaluacija osven drugata prihodi.

.

kako i od podatoci dobieni od teren (lekari. egzem. Kriteriumite {to se koristat vo svetot. odli~na informiranost. mala bolka. se dosta strogi. nepoznat i/ili somnitelen proizvoditel. Tie treba da se kvalitetni. Denes `iveeme vo visokorazvien svet so tehnologii za masovno proizvodstvo. vo minatoto. me|u koi se efikasnosta. a golema terapevtska {iro~ina. da imaat mala potencijalna toksi~nost. vo poslednive 20 godini. Tema na brojot 46 Informaciite za koja namena i kako treba da gi koristat OTC lekovite.). ne sekoj lek lesno mo`e da stane lek bez recept. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO). ka{lica. Od niv proizleze i definiraweto na samolekuvaweto kako sostaven del na sovremenoto lekuvawe i gri`a za zdravjeto. Kako najto~no mo`e da se definira samolekuvaweto? Zdravstvenite profesionalci (lekari i farmacevti). Toj odi vo apteka. Svetskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (WSMI). nazalni infekcii. a se doka`ani kako bezbedni i efektivni za takvata primena. za koi ne e potreben recept od zdravstven profesionalec. suva ko`a i sl. Zna~i. gri`ata za zdravjeto ja prezemale posebno obu~eni poedinci. Za taa cel. Internacionalnata Farmacevtska asocijacija (FIP). Za po~etok gi rastovarila zdravstvenite fondovi. so cel obezbeduvawe na sigurna i celosna zdravstvena za{tita i gri`a. lekovite i za zdravjeto voop{to. vladite predvodeni od nivnite ministerstva za zdravstvo. vo poslednite 20 godini napravija ogromen broj istra`uvawa . vo golema mera vospostavuvaat pravilna komunikacija so pacientite i se vo sostojba pravilno da ja detektira- . ja koristele prirodata vo ramkite na iskustvata {to gi imale. dostapnost na proizvodite do potro{uva~ite. odreden del od lekovite od listata na lekovi za koi e potreben recept se prefrleni na OTS listata. nedoka`ana lekovita aktivnost i nabaveni na mesta {to so zakon ne se utvrdeni za proda`ba na lekovi (prodavnici. Evropskata federacija na proizvoditeli i distributeri na lekovi za samolekuvawe (AESGP). neredovna i ote`nata defekacija. Vo uslovi na zgolemena potro{uva~ka i konkurentnost se javuva i konzumerizmot kako pojava na individualnata motiviranost za raspolagawe so sopstvenite sredstva. mnogu drugi organizacii (vladini i nevladini) i doka`ani eksperti se soglasni za principite na pravilna upotreba na OTC preparatite za samolekuvawe. Isto taka pod samolekuvawe ne spa|a samovolnoto tretirawe so preparati od nepoznato poteklo. na primer.nau~ni. koj zaedno so zgolemenata dostapnost na informaciite. Lekovite koi se koristat za samolekuvawe naj~esto se narekuvaat "lekovi bez recept" ili “over the counter” (OTC) i se dostapni vo aptekite bez lekarsko prepi{uvawe. kompleksni i strukturirani zdravstveni sistemi. Potoa ja zgolemila efikasnosta na lekuvaweto so skratuvawe na patot na lekuvaweto (nema ~ekawe pred ordinaciite) kako i so pogolemata vklu~enosta na gra|anite vo prevencijata i lekuvaweto. lekuvaweto. brza komunikacija. dijareja. internet). Ovaa pojava ja podobrila zdravstvenata slika vo mnogu zemji. Sostojbi koi mo`at da bidat tretirani so ovie lekovi se na primer: nastinki i grip. Ve}e vo 19 vek se javuvaat organizirani zdravstveni sistemi koi celosno ja prezemaat odgovornosta za gri`a za zdravjeto na naselenieto. Taka. Kako rezultat od toa. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO) i drugi relevantni faktori. no akreditirani od ministerstvata za zdravstvo. bolni~ki ustanovi. pa taka samolekuvaweto.IZBOR VO ZDRAVSTVENATA GRI@A Potrebata na lu|eto da se gri`at za svoeto zdravje e stara kolku i ~ove{tvoto. Ottuka poteknuva i zgolemenata potreba za samolekuvawe. Zna~i. potrebna e pravilna komunikacija i znaewe. izvesni problemi na ko`ata (ise~enici. izgorenici od sonce. poedinci. efikasni. e tretirawe na voobi~aenite zdravstveni problemi so lekovi specijalno dizajnirani i obele`ani za taa namena. farmacevti i pacienti). Sepak. informacii od nezavisnite istra`uvawa na industrijata. ubodi od insekti. preku sredstvata za javno informirawe i sekako tamu kade {to gi kupuvaat . edno od mnogute istra`uvawa vo Velika Britanija doka`a deka re~isi site farmacevti vraboteni vo javnite apteki. kako glavobolka i bolka vo muskulite. Pacientot/potro{uva~ot ima problem koj samiot go klasificira kako ne mnogu seriozen. pacientite/potro{uva~ite gi nao|aat na nivnata ambala`a i vo vnatre{noto upatstvo. povra}awe. ja nametna potrebata na lu|eto individualno pove}e da se gri`at za sopstvenoto zdravje. kako i zadovoluvawe na potrebata na lu|eto za samogri`a. afti. a so tekot na razvojot na civilizaciite. doka`anata aktivnost i na~inot na dejstvuvawe. nivnite internacionalni organizacii. farmacevtskata industrija. Ottuka proizleguva i ogromnata uloga na farmacevtot vo procesot na samolekuvaweto. bezbednosta. vospaleno grlo. bezbedni. necelosna ili ote`nata digestija. ekonomski i sociolo{ki.Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE . kako samolekuvawe nikako ne treba da se sfati samovolno nabavuvawe i konsumirawe lekovi od listata na lekovi so recept (toa ekspertite go narekuvaat "samoprepi{uvawe"). pa i vo Evropa. Klasifikacijata na lekovite na lekovi so recept i lekovi bez recept vo svetot ja pravat vladini agencii za registracija na lekovi ili specijalizirani nezavisni agencii. kade stru~niot kadar treba da go detektira i klasificira problemot.vo aptekite. vsu{nost. dostapnosta edinstveno na mesta utvrdeni so zakon (apteki) i sl. Tie ja vr{at soodvetnata klasifikacija vrz baza na golem broj nau~ni istra`uvawa. vklu~uvaj}i gi i onie za bolestite. Toa e nedozvolen promet so lekovi.

Tema na brojot Farmacevtski informator 47 at nivnata sostojba. bazirano na nau~ni istra`uvawa i dokazi.I. D. odnosno dali problemot mo`at da go re{at na samoto mesto ili treba da gi upatat na lekar. onakvo kakvo vo svetot i vo Evropa se narekuva "odgovorno samolekuvawe".org J. a toa se postignuva so kontinuirana edukacija.org www. a treba da se definira so zakon i toa na na~in usoglasen so evropskata regulativa. Vo Republika Makedonija. D.nega. tuku odgovorno i efektivno. George. McCain. vo poslednite godini samolekuvaweto zazema se pozna~aen segment od zdravstvenata za{tita. A. Quintrell. Benrimoj. Od golemo zna~ewe e i se pogolemata uloga {to farmacevtite ja dobivaat kaj nas. A. Na {to uka`uvaat brojkite dobieni od AESGP za potro{uva~kata na lekovi vo Evropa vo 2007 godina? Od vkupnata potro{uva~ka na lekovi. views and attitudes of community pharmacists” S. 18. na potro{uva~kata na OTC lekovi pripa|aat 14. Poradi svetskite trendovi na sovremeno `iveewe.wsmi. efi- kasno.05% za tretirawe na problemi na ko`a i 10. dostapno.5% od vkupnite sredstva potro{eni za lekovi vo Evropa se potro{eni za lekuvawe na nastinki i ka{lica.9% na nivo na EU. koi ne zafa}aat i nas. No.fip.63% za vitamin i minerali. se so cel da se obezbedi kvalitetna zdravstvena gri`a i zadovolni pacienti. D. Jasminka Pat~eva Koristena literatura www.aesgpbe www.18% za analgetici. de Almeida Neto “Non-prescription medicines: a process for standards Development and testing in community pharmacy” .org. treba da imaat {iroki poznavawa.6% od vkupnata potro{uva~ka na lekovi vo Evropa e rezultat na samomedikacija. Gilbert. predvodeno od sovesni i dobro obu~eni profesionalci.yu/teme/samomedikacja www. Za da mo`at farmacevtite da izdadat lek soodveten na potrebite na pacientot. bezbedno. se o~ekuva samolekuvaweto da stane se pomasovno.7% na cela Evropa. ne kakvo bilo samolekuvawe. odnosno 15. C. Taka. so Zakonot za lekovi i medicinski pomagala donesen minatata godina se definira {to se lekovi za koi ne e potreben recept kako i se ona {to e va`no za niv. 11. Dipl. 11. Steward “Independent prescribing by pharmacists: a study ot the Awareness. N. Bond. farm. 22. Pfleger.

vitamini i minerali. lekovi protiv bolka. pak. postoi mo`nost nekriti~kata primena na lekovi pri samolekuvaweto da maskira nekoja seriozna bolest i da go odlo`i postati~ka primena na nekoi lekovi. osobeno na antimikrobnite preparati t. kako i bez postavena dijagnoza. t. deka prakti~no sekoj lek. 5. pretstavuva neizbe`en del na modernata medicina koj treba da se realizira na na~in {to }e go namali optovaruvaweto na lekarot so bolni so banalni tegobi. koi pretstavuvaat edinstveni lekovi nameneti za samolekuvawe.e. Na pacientot mu odgovara koga lesno mo`e da dojde do preparati {to gi otstranuvaat simptomite na polesnite bolesti. Hroni~noto zemawe na kakov bilo lek mo`e da predizvika nepredvidlivi nesakani efekti. so cel mo`nostite od nesakani efekti da bidat svedeni na minimum.e. deka ne e potrebna posebna terapija. zna~i. Za `al. i sekako i vo dosledno sproveduvawe na zakonskata regulativa za izdavawe na lekovi. andol. Dezinfekciski sredstva. Toj sekoga{ nastojuval sam da gi re{ava svoite zdravstveni probelemi. Sepak. lokalni antirevmatici i drugi takanare~eni pomo{ni lekoviti sredstva (tradicionalni i/ili herbalni lekovi). Samolekuvaweto e staro kolku i ~ovekot. Brojot na lekarite i vo ovie zemji e nedovolen za lekuvawe bolni {to stradaat od bezna~ajni simptomi. Ovde treba da se izdvoi zemaweto na lekovi {to se staveni vo promet kako lekovi bez recept (vo slobodna proda`ba t. antibioticite {to e pri~ina za pojava na niza nesakani posledici. sekako e vo edukacija na naselenieto. Medicinskata profesija. kako i pojava na rezistentni soevi bakterii. Dietetski proizvodi. 2. „over the counter” ili "OTC preparati"). ~esta e pojavata na slobodna proda`ba na lekovi za ~ie izdavawe e neophoden lekarski recept. Pri zemaweto na anamneza. Izlezot. smetaj}i deka obi~niot ~ovek-laik ne mo`e da postavi dijagnoza. laksativi. Vo prvata grupa spa|aat analgetici t. 48 vuvaweto na vistinskata dijagnoza. osobeno ako tie bile so pomal obem i ako nivnata dijagnoza bila relativno lesna. ovozmo`uvaj}i mu na toj na~in da im posveti pove}e vnimanie na pote{ko bolnite. 4. Kako {to ka`uva samiot termin. acetisal) mo`e da predizvika opasni nesakani efekti koi mo`at da go zagrozat `ivotot ( na pr. koi potoa predizvikuvaat infekcii {to te{ko se lekuvaat.n. na onie {to se potencijalni korisnici na lekovi.e. da ja odredi soodvetnata doza i da go proceni efektot od lekuvaweto. vsu{nost. Ova pridonesuva za ~esta i za nekri- D-r Goran Trajkovski Centar za vnatre{ni bolesti "SRCE" Skopje . Vo dene{no vreme zna~eweto na samolekuvaweto e va`no duri i vo viskorazvienite zemji. spomenatite preparati mo`at da predizvikaat te{ki krvavewa na digestivniot sistem. Potrebno e da se naglasi deka golem procent od bolestite e samoizle~liv t. a istovremeno }e gi educira potencijalnite korsnici na samolekuvaweto. spontano minuvaat i koi poradi toa se prikladni za samolekuvawe. Postojat nekolku grupi na preparati {to mo`e da se prodavaat bez recept i da se koristat za samolekuvawe: 1. ili onie {to pacientot gi dobil vo prethodna prilika za druga ili sli~na bolest. koi lesno se dijagnosticiraat. po~nuvaj}i od acetilsalicilnata kiselina (aspirin. antacidi i drugi lekovi za olesnuvawe na stoma~nite tegobi. od zemaweto na lekovi {to se dobivaat samo so recept. osobeno senzibilizacija i pojava na alergiski reakcii. kako i te{ki alergiski reakcii kaj osetlivi individui). Higienski sredstva i dr. lekarite bi trebalo da go pra{aat pacientot za eventualno koristeni lekovi {to toj gi zel samoinicijativno.e. Proizvodi od rastitelno poteklo. Registrirani lekovi so soodveten sostav {to so posebno odobrenie se predvideni za slobodna proda`ba. da go odbere najdobriot lek. edinstveno doa|aat vo kontakt so licata {to re{ile sami da se lekuvaat. gleda na samolekuvaweto bez si mpatii. enzimi. avtomedikacijata podrazbira zemawe na lekovi bez sovet od lekar. Avtomedikacijta. 3. ~ija primena verojatno e naj~esta. Potrebno e da se napomene. Zna~ajna e i ulogata na farmacevtitite koi. bez to~no utvrden re`im na dozirawe.Farmacevtski informator Tema na brojot AVTOMEDIKACIJA (SAMOLEKUVAWE) Avtomedikacijata ili samolekuvaweto pretstavuva va`en aspekt na zdravstvenata za{tita.

na edukacija na naselenieto od opasnosta od samolekuvawe bez lekarski nadyor. rastitelni preparati i drugi OTC “supplements” . Mack JE. Me|u eden od poopasnite prepi{uvani lekovi e Oxycontin(oxycodone hydrochloride). samomedikacija. Dodeka ovie sredstva ovozmo`uvaat momentalno olesnuvawe od nekoi simptomi. no. McElnay JC. Diplomiran farmacevt Zaprina Kalinova 49 Koristena literatura: Achalu. 201. Over the counter drugs: the future for self medication. 3. 131(6). da ja namalat telesnata ili psihi~ka bolka. Ulogata na lekarite i farmacevtite vo ovoj slu~aj e od klu~no zna~ewe. alergii i dr. Blenkinsopp A. British Medical Journal. zaradi ubla`uvawe na bolest ili sostojba so zemawe na prekumerni dozi na lekovi ili drugi preparati se definira kako samolekuvawe. Recent Developments in Alcoholism. Zloupotrebata na lekovi i drugi preparati e po~esta kaj pomladata populacija. 2. srceto itn.obi~no bez sovet od lekar. defekti na bubrezite. nivnata dolgotrajna upotreba predizvikuva zavisnost. no mo`e da zapo~ne nevino kako na~in za olesnuvawe na nesakani sostojbi kako nesonica. no. cigari i ilegalni drogi. 142(11). itna kontracepcija mo`e edinstveno da se kupi ako farmacevtot proceni deka korisni~kata e dovolno vozrasna. Iako na farmacevtskiot pazar vo svetot bil okolu 10 godini. Se koristel za postoperativna bolka. Prepi{anite lekovi od lekar mo`at da bidat mnogu opasni koga ne se zemaat soodvetno. bolka. Duncan DF (1974a). Nekoi lu|e zapo~nuvaat so umereni dozi na lekovi ili drugi preparati. Wazaify M. ED (2002). Duncan DF (1974b). I toa e eden na~in na samomedikacija so koja nekoi korisnici o~ajno se obiduvaat da najdat pove}e dostapni alternativni lekovi pri lekuvawe ili prevencija na nivnite sopstveni tegobi. Tekoven fenomen vo mnogu zapadni op{testva i kaj nas e {irokata upotreba na vitamini. . The wrath of grapes versus the self-medication hypothesis.OTC preparati se lekovi koi mo`at da se kupat vo aptekite slobodno. za gubewe na telesna te`ina. i bez profesionalno vodewe. Benefits and risks of self medication. 724. voznemirenost. Bradley C (1996). Samolekuvaweto sekoga{ ne e od pogre{ni pri~ini. 8. Drug Safety. The self-medication hypothesis of substance use disorders: a reconsideration and recent applications. 160. Fleming GF (2001). migreni. Reinforcement of drug abuse: Implications for prevention. 835. kako na primer anksioznosta. no prodol`uvaat so se posilni i ponekoga{ duri i so ilegalni supstancii vo samomedikacijata. Frances RJ (1997). 131(2). bidejki.Tema na brojot Farmacevtski informator SAMOLEKUVAWE Lekuvawe bez profesionalno sledewe od lekar. 1259. tolku olesnuvaweto e pogolemo i zatoa bil masovno zloupotrebuvan vo samolekuvawe {to dovelo do nesogledlivi posledici. Journal of Psychedelic Drugs. So zloupotreba na lekovite vo nemedicinski celi se menuva mozo~nata aktivnost i toa vodi kon zavisnost i potreba od postojano dopolnuvawe na dozata. pred se. 312. a poretko kaj vozrasnite nad 65 god. posegnuvajki po alkohol. do lekovi za namaluvawe na telesnata te`ina. Khantzian EJ (1990) Self-regulation and self-medication factors in alcoholism and the addictions. grbni bolki itn. Tie se socijalno nesposobni i se golem problem vo op{testvoto. 7(2).OTC preparati(over the counter) Upotreba na ilegalni i opasni supstancii 1. korista od OTC preparatite generalno e pogolema od nivnite rizici. oxycodone nema prag na efikasnost. similarities and differences. Hughes CM. 24. Heroin American Journal of Psychiatry. za podobra koncentracija i dr. postojat i odreden broj na ograni~uvawa koi dozvoluvaat nivno izdavawe samo so dozvola na farmacevtot. posebno koga korisnicite prodol`uvaat da gi zemaat i pokraj toa {to se povlekla bolesta ili sostojbata. 22: 170.The acquisition. se obiduvaat da go korigiraat sopstvenoto raspolo`enie so samole~ewe. 4(2). 4(5). Duncan DF (1975). Za razlika od aspirin ili acetaminophen. Harvard Review of Psychiatry. Mnogu lu|e eksperimentiraat so lekovite koi se prepi{uvaat od lekar od mnogu pri~ini: od zabava. Zatoa e neophodno da se obrne vnimanie. i da proizleze duri i pogolem problem za korisnikot. 231. Kon samolekuvawe mo`e da se pribegne so: Zloupotreba na prepi{an lek od lekar Zemawe na lekovi koi se izdavaat bez recepta . Shields E. Postojat pove}e od 80 terapevtski kategorii na OTC preparati od lekovi vo le~ewe na akni. Harvard Review of Psychiatry. 1027 Khantzian EJ (1985). bez lekarski recept. a ponekoga{ duri i toa da se zloupotrebi. maintenance and treatment of polydrug dependence: A public health model. crniot drob. Drug American Journal of Psychiatry. The American Journal of Psychiatry. Hughes CM. 287. ili lekovi za nastinka ili alergii koi sodr`at dekongestiv pseudoephedrine.The self-medication hypothesis: a review of the two major theories and the research evidence. SMH: Recent Developments on the Self-Medication Hypothesis. Vo soglasnost so FDA. 69. a vo toj slu~aj se pribegnuva kon lagi deka bolesta se u{te postoi za da se dojde do recept za posakuvaniot lek i drugi malverzacii. Nekoi lu|e koi stradaat od nekoi mentalni zaboluvawa (na primer depresija). Khantzian. Clinical Toxicology Bulletin. Schatzberg AF (1974). toj uni{til bezbroj `ivoti i stotici korisnici po~inale. mo`at da bidat zloupotrebeni (vo sinteza na methamphetamine) se izdavaat pod kontrola na farmacevtot. skr{eni koski. 255. o{tetuvawe na mozokot. 4(5). McElnay JC (2005). mnogu brgu predizvikuval zavisnost. Na primer. id1. Kolku pove}e tabletki se ispieni. Khantzian EJ (1997). isto taka. 1(10). EJ. Societal Family Practice.

5-1% nekolku sedmici dokolku sostojbata na ko`ata e vlo{ena i se prisutni psorijati~ni promeni. Posebna nega na ko`ata na pacientot . 7. infekcii. inverzna-intertriginozni regii). Kratkotrajnoto eksponirawe na sonce dava odli~en terapevtski rezultat (zdravite delovi od ko`ata zadol`itelno da se za{titat so krem so visoka ili ultra za{tita). 4. ponatamu inicijacijata i odr`uvaweto na leziite bara aktivirani T-kletki. no ponekoga{ mo`e da generaliziraat na pogolemi povr{ini.. gutatna . upotreba na lekovi. Kaj pacientite so psorijaza. topi~ni retinoidi (tazaroten .Farmacevtski informator Sovremeni aspekti na etiologijata. Izbegnuvawe na alkoholni pijalaci.dava dobar terapevtski odgovor kaj plakarnata psorijaza). odnosno prezentiraweto na antigenot na povr{inata. utvrdeno e deka psorijazata e zaboluvawe od imunolo{ka priroda. Ako pacientot e vo mo`nost neka prestojuva opredelen vremenski period na more. Psorijazata naj~esto se javuva kako plakarna. Peroralnata terapija gi vklu~uva metotreksat. lekovite {to ja suprimiraat aktivnosta na Tkletkite. da se dodade nekolku kapki maslo ili mineralna sol. pridonesuvaat vo podobruvaweto kako na samite plaki. pu{ewe. isto taka. odnosno masla {to }e ovozmo`at otstranuvawe na inflamiranite plaki 2. ili kombinirana so drugi terapevtski modaliteti (upotreba na EXCIMER laser kaj lokalizirana psorijaza). 8. Vo sredinata na osumdesettite godini na minatiot vek. Postoe~kata terapija na psorijazata vklu~uva razli~ni terapevtski modaliteti vo tretmanot na Kako da im se olesni `ivotot na pacientite so psorijaza 1. promenite ~esto mo`e da se prisutni i na noktite. inovativni biolo{ki lekovi vo terapijata na psorijaza (enbrel. Dijagnostikata na psorijazata se temeli na dobro zemena anamneza. Fototerapijata mo`e da se koristi kako mono-terapija (edine~na). hroni~na. klini~ki pregled i patohistolo{ki naod. promenite naj~esto se lokalizirani na laktite i kolenata. po procesot na aktivirawe i povrzuvawe so ostanatite u~esnici vo imuniot odgovor. edni od trite glavni grupi na kletki odgovorni za medijacijata na procesite na imuniot sistem go koordiniraat vkupniot imun odgovor kon opredelena noksa (antigen). Lokalnata terapija na psorijazata podrazbira koristewe na emulzii i masla {to }e gi omeknat skvamite. Upotreba na kortikosteroidni kremovi 0. patuvaat do dermisot. vitamin D3 (kalcipotriol). Pokraj ko`ata. Nasledniot faktor ima golema uloga vo nastanuvaweto na psorijazata.. pu{ewe ili intenzivno son~awe. Aktiviranite T- .). preku oralna se do fototerapija. no mo`e da se javi i vo drugi formi (pustularna. Forum 50 Psorijazata e avtoimuna. Izbegnuvawe na stresni sostojbi.naj~esto se javuva kaj deca. vo format koj e lesno prepoznatliv od strana na T-kletkite (7-8). kapewe so kupki {to sodr`at mineralni soli. kade kako kriti~na komponenta na patogenezata se javuva aktivnosta na abnormalnite T-imunokompetentni kletki. preku nivnata neophodnost vo aktiviraweto na T-kletkite. genetski determinirana sostojba na ko`ata. povredi. i na kraj. no i golem broj na drugi faktori se javuvaat kako trigeri {to ja pottiknuvaat bolesta (stres. retinoidi. taka i na sevkupnata zdravstvena sostojba na pacientot (1-6). Nave~er upotreba na neutralni. i da ostane pacientot vo vakvata bawa okolu 15 minuti. Sovremenite istra`uvawa uka`uvaat deka T-limfocitite se identifikuvani vo psorijati~nite plaki. 6. Najdobar terapevtski modalitet e individualno da se pristapi kon sekoj pacient i efikasnosta od samata terapija }e donese podobri rezultati. aktiviranite T-kletki. se relevanten faktor vo nastanuvaweto na psorijati~nite plaki. Antigen-prezentira~kite kletki. infekcii.edna{ dnevno. koja ja karakteriziraat eritemni papuli. infiksimab). T-kletkite. 5. a prepokrieni so sivo-beli skvami. terapijata i sovetuvaweto na pacientite so psorijaza psorijazata. od kade {to preo|aat vo epidermot na ko`ata. Vo odnos na lokalizacijata. emolientni kremovi ili emulzii. po~nuvaj}i od lokalna terapija. plaki so jasno ograni~eni rabovi. kupki so mineralni soli {to }e pomognat za podobra nega na psorijati~nata ko`a. upotreba na steroidni kremovi {to }e dejstvuvaat protivvospalitelno. Vo vodata kade }e se kape pacientot. 3.

46:1-23. Vrzuvawe na citokinite so drugi supstrati pred da zapo~nat da dejstvuvaat na keratinocitite. Poster #P547. The immunologic basis for the treatment of psoriasis with new biologic agents. New Orleans. 2. 6. et al. 1988. 8.1:442-447. € Relicencirawe € Marketing Dr.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. Johnson R. J Exp Med. Presented at the 60th Annual Meeting of the American Academy of Dermatology. Ovie histopatolo{ki alteracii.__________________________ Kako go rangirate kvalitetot na F.164:1013-1028. Krueger JG. ili nivno migrirawe vo tkivata. 5. Immunobiology.I? Od koj aspekt F. pathogenic basis. koi bi imale potencijal za klini~ki benefit.May/June:150-161. et al. doveduvaat do predvremeno sozrevawe i intenzivna proliferacija na keratinocitite. NY: Garland Publishing. 1995._______________________ Dali poznavate drugi vakvi spisanija? € Da € Ne " 51 " Koristena literatura 1. Travers P. February 22-27. Krueger JG. Walport M. Nature Med. Gottlieb AB. 2002. Joshi A.135:1104-1110.I? € Korisno € Informativno € Interesno € Sovremeno € Up-to date info € Stru~no € Neophodno € Profesionalno Drugo ____________________ Kako doznavte za F. Specifi~nite strategii vo razvojot na biolo{kite lekovi podrazbiraat: Blokada na interakciite {to vodat do T-kleto~na aktivacija. 2002. dermatovenerolog PZU specijalisti~ka ordinacija D-R AN^EVSKI Farmacevtski informator POPOLNI I VRATI Kolku Vi e poznato brend imeto: FARMACEVTSKI INFORMATOR? € Nikoga{ ne sum slu{nal/a za nego € Sum slu{nal/a. 5th ed. 3.I? € Kolegi € WEB € Farmacevtska komora Dr. Eliminacija na patolo{kite T-kletki so terapija specifi~no naso~ena protiv aktiviranite Tkletki. Response of psoriasis to a lymphocyteselective toxin (DAB389IL-2) suggests a primary immune. et al. Nickoloff BJ.18:1376-1380. koi bi trebalo da dejstvuvuvaat.Nizok Kako ja rangirate vrednosta na F. no nikoga{ do sega ne sum videl/a primerok od spisanieto € Povremeno go ~itam € Redovno go ~itam i go dobivam spisanieto Koi od slednive atributi najmnogu Vi asocira na F. 2001. spec. Fu SM. Immunologic mechanisms in psoriasis. 2002. Dummer W. Janeway CA. Gilleaudeau P. et al. {to ne Vi nudi F. La. Treating psoriasis with biologic agents.I e korisen za Vas i Va{ata rabota? € Stru~ni info. inovativni preparati.I? Mn. odnosno da ja stopiraat ili onevozmo`at psorijati~nata kaskada na imunolo{kiot odgovor. The immunologic and genetic basis of psoriasis. Sovremenite pristapi vo tretmanot na psorijazata podrazbiraat novi. New York. D-r Iskra Petrovska-[e{ova. Arch Dermatol. Pharmacodynamic effects of subcutaneous (SC) administration of efalizumab (antiCD11a). odnosno `ivotniot vek na epidermalnite kletki e namalen od 3 sedmici na 3-4 dena. 1986. Gottlieb AB. " Koi se tie? [to Vi nudat gorenavedenite spisanija.I? Mn. J Am Acad Dermatol.Visok Visok Prose~en Nizok Mn. 4. J Am Acad Dermatol. Blokirawe na ekspresijata na citokinite (blokirawe na intereferonskite receptori).Forum kletki i citokinite. Science Med. and presence of Langerhans cells in the dermal infiltrate of active psoriatic plaques. but not keratinocyte. 7.Nizok Demogravski info: Godini ________________ Pol m ` Grad ____________________ Vrabotuvawe/ zanimawe _______________________ " POPOLNI I VRATI . Beyer J. 1999. Expression of HLA-DR molecules by keratinocytes. klini~ki se evidentiraat kako psorijati~ni plaki. Gottlieb SL. Lifshitz B.

Pacientite kaj koi postoi kontraindikacija za regionalna anestezija. na vozrast od 18 do 65 godini kaj koi ja primenivme operativnata intervencija artroskopija na koleno kako ednodnevna hirur{ka procedura. Scijaten-femoralen nerven blok.5) Spinalnata regionalna anestezija e naj~esto koristena tehnika za artroskopija na koleno. pacienti so dijabetes i periferna neuropatija bea isklu~eni od studijata.015). Vtorata grupa (PNB) isto taka vklu~uva 20 pacienti kaj koi za artroskopija APSTRAKT 52 Vo ovaa studija pri izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. Cyril and Methodius – Skopje A. Clinic for Anaesthesia. Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) po zavr{uvawe na operativnata intervencija bea direkno isprateni na hirur{koto oddelenie. B. kako i redukcijata na bolni~kiot buxet ja nametna potrebata da se napravi sporedba na tro{ocite i benefitot pome|u dvete anesteti~ki tehniki. pacienti so srcevi i respiratorni te{kotii. Vo ovaa studija mo`evme da gi sporedime prednostite. Pacientite od prvata grupa (OA) vo sobata za budewe prestojuvaa 7 (5-20) minuti dodeka pacien- .Skopje tite od vtorata prestojuvaa 23 (795) minuti (p=0. Prvata grupa (OA) vklu~uva 20 pacienti.remifentanil).Farmacevtski informator Praktika KOMPARACIJA NA REMIFENTANIL PROPOFOLSKATA ANESTEZIJA SO BLOKADA NA SCIJATNIOT FEMORALEN NERV KAJ PACIENTI KAJ KOI SE IZVEDUVA ARTROSKOPIJA A. Kiril i Metodij". METOD Vo na{ata studija nie vklu~ivme okolu 40 pacienti so fizikalen status ASA 1-2.remifentanil). KLU^NI ZBOROVI: Op{ta anestezija za artroskopija na koleno (propofol remifentanil). A. PNB=160 € ) (p=0. vremeto potrebno za oporavuvawe na bolniot od operativnata intervencija. Vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija za artroskopija na kolenoto kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 16 (10-28) minuti.remifentanil) dodeka vo vtorata grupa n=20 (PNB) bea vklu~eni pacienti vodeni so blokada na scijatniot i femoralniot nerv izvedena so 0.25% bupivakain (25 ml/kg). Od regionalnite nervni blokovi za izveduvawe na artroskopija so uspeh mo`e da se koristi i scijatniotfemralen blok.003). Kartalov. J. nedostatocite kako i tro{ocite pome|u dve anesteti~ki tehniki za artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti. Pacientite bea podeleni vo dve ednakvi grupi. (6-8) Porastot na tro{ocite na modernite anesteti~ki lekovi. VOVED Op{tata anestezija kako i regionalnata anestezija se naj~esto koristeni anesteziolo{ki tehniki za izveduvawe na artroskopija na koleno kaj vozrasni pacienti za ednodnevnata hirurgija. (2) vremeto pominato od operativnata intervencija do napu{tawe na pacientot od bolnicata i (3) vkupnite tro{oci za izveduvawe na anestezijata kaj pacientite vodeni so scijaten . Za ovaa cel napravivme edna prospektivna studija kade {to izvr{ivme evaluacija na vremeto potrebno za podgotovka na pacientot za izveduvawe na artroskopijata. Donev. (4. Nojkov. poto~no pome|u lokoregionalnata tehnika (scijaten . (OA=157 € . Univerzitet "Sv. V. Kuzmanovska. Xambazovska Klinika za anestezija reanimacija i intenzivno lekuvawe Medicinski fakultet. (1-3) Novite kratkodeluva~ki anesteti~ki lekovi kako {to se propofol. sevofluoran kako i remifentanil go skratuvaat vremeto na oporavuvawe po operativnata intervencija.61). zadovolstvoto na pacientot od anesteziolo{ka tehnika kako i tro{ocite potrebni za izveduvawe na anesteziolo{kata tehniki. Q.001). dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 13 (822) minuti (p=0. kaj koi za artroskopija na koleno be{e primeneta op{ta anestezija (propofol . Reanimation and Intensive Care Faculty of Medicine University St. Vo prvata grupa n=20 (OA) bea vlu~eni pacienti vodeni so op{ta anestezija (propofol . dodeka site pacienti od prvata grupa po zavr{uvawe na operacijata moraa da bidat smesteni vo sobata za budewe (p=0.femoralen blok) i op{tata anestezija izvedena so novite kratkodejstvuva~ki anesteti~ki lekovi (propofol .femoralen blok kako i kaj pacientite vodeni so op{ta anestezija so propfol i remifentanil. Kartalov. Petru{eva. nesakanite efekti od anesteziolo{kata tehnika. Vo studijata za artroskopija na koleno bea vklu~eni 40 pacienti podeleni vo dve ednakvi grupi. Ne postoea golemi razliki na vkupnite tro{oci pome|u dvata razli~ni anesteti~ki tehniki. nie gi prosledivme slednite parametri: (1) vremeto potrebno za podgotovka i izveduvawe na anestezija.

Vo vtorata tabela e prika`an periodot pominat vo sobata za budewe.femoralen blok be{e izveden so specijalna teflonska igla.25% bupivakain (25 ml). tro{ocite za medicinskite materijali (igli. Neadekvaten nerven blok - Farmacevtski informator (potreba za aplicirawe na 0.75). Statisti~kata analiza be{e napravena so (SPSS 7. Kaj sedum pacienti od prvata grupa (OA) .0.013). dodeka periferniot nerven blok kaj vtorata grupa be{e izveden vo sobata za budewe.005).30% dobija analgetik vo prviot postoperativen den. Nepostoewe na nervna blokada . {pricevi kanili i dr) kako i personalnite tro{oci.4 mg/kg na kontrolirana infuzi na propofol. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija. Ovaa sostojba se tretira{e so interventno aplicirawe na 200 ml na Ringer laktat.1 mg na fentanil za da se zavr{i operativnata intervencija) 3. .femoralen Op{ta anestezija nerven blok (n=20) (n = 20) Prestoj vo sobata za budewe (min) Vreme na prvo urinirawe (min) 23 (10-95) 147 (100-400) 10 (5-25) 260 (150-385) P 0.visual analogue scale.36% postoe{e relativna hipotenzija po vovedot vo anestezija (p=0. Op{ta anestezija (n = 20) Âozrast (god) Telesna te`ina (kg) Âisina (cm) Polova distribucija (m/`) Fizikalen status ASA 1/2 51 (19-65) 82 (53-95) 175 (155-182) 13/7 12/8 Scijaten femoralen nerven blok (n = 20) 46 (25-65) 73 (57-100) 168 (151-190) 11/9 13/7 Deset pacienti od vtorata grupa (PNB) . Tabela 1 Demografski karakteristiki na ispituvanite grupi. a strujnata stimulacija be{e so intenzitet od 0. Vkupnite tro{ocite kaj dvete Rezultatite se prezentirani so sredna vrednost.( potreba za op{ta anestezija) Klini~ki relativnata hipotenzija se notira{e toga{ koga sistolniot pritisok }e se namale{e za 30% pod po~etnata vrednost. vo toj slu~aj pacientot se prefrla na hirur{koto oddelenie. Po zavr{uvawe na operativnata intervencija na sekoj 5 minuti se slede{e bolkata spored VAS . Kaj samo dvajca pacienti (10%) be{e apliciran analgetik vo raniot postoperativen period i od prvata grupa (OA) (p=0. [est pacienti od prvata grupa (OA) . (6-8) Pacientite od vtorata grupa (PNB) bea spremni za operacija vo momentot koga vo potpolnost }e se izgubi ~ustvoto na drazba predizvikano od igla vo femoralnata i scijatnata nervna distribucija kako i nesposobnosta na pacientot da ja podigne nogata na operacioniot stol i nemo`nosta za fleksija na nogata vo kolkot.005 53 ispituvani grupi zavisea od tro{ocite na site anestetici upotrebeni pri operativnata intervencija.25% bupivakain. dodeka kaj vtorata grupa (PNB) toa vreme iznesuva{e 16 (10-28) minuti. Samo dvajca pacienti od vtorata grupa (PNB) -12% ~uvstvuvaa lesna bolka vo tekot na artroskopijata.50% bea direktno prefrleni od operacionata sala na hirur{koto oddelenie. (p=0. Kvalitetot na nervniot blok se evaluira{e spored slednite kriteriumi: 1.1 mA. a potoa pacientite bea vnesuvani vo operacionata sala. 7 pacienti od prvata grupa (OA) imaa vrednost od 3 vo vremeto koga bea prefrluvani od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie dodeka kaj vtorata grupa (PNB) vo istiot vremenski period nepostoe{e nikakva bolka spored VAS skalata kaj nitu eden od pacientite (p=0. Op{tata anestezija kaj pacientite od prvata grupa be{e primeneta vo operacionata sala. hirurzite intraartikularnovo koleno apliciraa po 20 ml na 0.5 .0).Praktika na koleno be{e primeneta periferna nervna blokada (scijaten femoralen blok). dodeka site pacienti od prvata grupa (OA) prestojuvaa vo sobata za budewe.015) Kaj vtorata grupa (PNB) ne se zabele`aa nikakvi kardiocirkulatorni nesakani efekti.05 mg/kg.22) minuti. a potoa se izveduva{e i blokada na scijatniot nerv so 10 mL od lokalniot anestetik. kako i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi. Ako vitalnite parametri se stabilni vo dve posledovatelni merewa i VAS e poniska od 3.(nepostoewe na potreba za sedacija i dodatna analgezija) 2. Kaj prvata grupa (OA) ispitanici be{e primeneta remifentanilska infuzija od 0. kaj pacientite intravenski se aplicira{e tramadol vo doza od 100 mg. Spored VAS za bolka.1 . osven fizikalniot status ASA. dodeka intravenskata infuzija vo tek na operativnata intervencija za dvete ispituvani grupi iznesuva{e 5 ml/kg na ~as (Ringer laktata). Na po~etokot se izveduva{e infiltracija na femoralniot nerv so 15 ml na lokalniot anestetik. Scijaten . Vremeto potrebno za podgotovka na pacientite za operativnata intervencija (od intravenskata premedikacija do dezinfekcija na ko`ata) kaj prvata grupa (OA) iznesuva{e 13 (8 .001 0. Adekvaten nerven blok . Tabela 2 Vremeto pominato vo sobata za budewe i vremeto na prvoto urinirawe kaj dvete ispituvani grupi. Kaj edniot od niv operativnata intervencija se prodol`i so op{ta anestezija. Vo slu~aj vrednosta spored VAS da be{e pogolema od 3. Kaj vtorata grupa ispitanici (PNB) be{e primenet scijaten femoralen blok izveden so neurostimulator so 0. Neurostimulacijata se izveduva{e so frekvencija od 2 Hz. Scijatniot .43). REZULTATI Demografskite karakteristiki na dvete ispituvani grupi se prika`ani vo tabela 1.2 mg/kg za edna minuta i 2 . Premedikacijata na pacientite be{e izvedena so midazolam 0. dodeka kaj vtorata grupa pacienti (PNB) analgetik vo prviot postoperativen den dobija sedum pacienti 37% (p=0.

Farmacevtski informator
Na tabela 3 e prika`ana analiza na tro{ocite. Tabela 3 Analiza na tro{ocite kaj dvete ispituvani grupi. Scijaten Op{ta femoralen nerven anestezija blok (n=20) (n = 20) Tro{oci za potreben 7 (7-14) 15 (15-22) materijal Tro{oci za anestetici 32 (23-41) 14 (14-15) Tro{ocite za 28 (16-44) 30 (20-44) perioperativnoto vreme Tro{ocite zavremeto pominato 30 (0-176) 1,1 (0-22) vo sobata za budewe VKUPNI TO[OCI 160 (105-195) 158(105-194) DISKUSIJA Ispra}aweto na pacientite od operacionata sala direktno na hirur{koto oddelenie e efektiven na~in za namaluvawe na vkupnite tro{ocite za anestezija pri artroskopija na koleno, bidej}i na ovoj na~in se namaluva monitoriraweto na pacientite, kako i se namaluva potrebata od anga`manot na sestrite. (13) Rezultatite od na{ata studija sugeriraat deka pacientite od vtorata grupa (PNB) pobrzo se ispra}aat od sobata za budewe na hirur{koto oddelenie, {to ne e slu~aj i so pacientite od prvata grupa (OA). Kaj pacientite od vtorata grupa (PNB) e zabele`ano podolgo vreme do prvoto urinirawe, kako i prolongirana reverzija od nervnata blokada, so {to se prolongira i vremenskiot prestoj vo bolnica. Za sre}a, perifernite motorni blokovi nemaat vlijanie na simpati~kiot tonus poradi {to se pomali i promenite na kardiovaskularnite parametri. Perifernite motorni blokovi isto taka go prolongiraat vremetraeweto na postoperativnata analgezija. Anesteziolozite ~esto se zagri`eni za faktot deka perifernite nervni blokovi mo`at da go prolongiraat perioperativnoto vreme.

Praktika
Patel i kolegite smetaat deka pacientite za artroskopija kaj koi e primeneta op{ta anestezija so opijati i azoten oksidul, treba da pominat vo sobata za budewe 90 minuti po operativnata intervencija, dodeka kaj pacientite kaj koi e apliciran femoralniot blok se potrebni samo 60 minuti (2). Ovaa razlika e poradi razli~niot na~in na osloboduvawe od bolkata. Dahl i kolegite ja komparirale spinalnata, epiduralnata i propofolskata anestezija za artroskopija na koleno, pri {to uvidele deka propofolskata anestezija obezbeduva najkratko zadr`uvawe vo operacionata sala, no taa e asocirana so pointenzivna postoperativna bolka, kako i pogolemi vkupni tro{oci. (20) Vo ovaa prospektivna randomizirana studija uvidovme deka kaj pacientite kaj koi se primenuva artroskopija na koleno so blokadata na scijatniot i femoralniot nerv postignavme pokratok vremenski prestoj vo sobata za budewe, a dobivme re~isi podednakva intraoperativna analgezija so relativno pomali vkupni tro{oci vo odnos na pacientite vodeni so op{ta anestezija.

P

0,0005 0,0005 0,008 0,0005 0,61

54

KORISTENA LITERATURA
1. White PF. Outpatient anesthesia. In: Miller RD (ed). Anesthesia, 3 rd edn. New York, USA : Churchill Livingstone, 1990, 2025-2059. 2.Patel NJ, Flashburg MH, PaskinS, Grossman R, Regional anesthetic technique compeared to general anesthesia for outpatient knee arthroscopy. Anesth Analg 1986; 65:185-187 3.Ben-David B, Levin H, Solomon E, Admoni H, Vaida S. Low dose diluted spinal bupivacaine for ambulatory surgery.Anesth Analg1996; 83: 716-720 4.Pavlin DJ, Rapp SE, Polissar NL, Malmgren JA, Keyes H . Factor affecting discharge time in adult outpatients. Ansth Analg 1998; 87; 816-826 5.Epple J. Kubitz J. Schmid H. et all Comparative analysis of cost of totalintravenus anesthesia with propofol and remifentanil vs.balanced anesthesia with isofluoran and fentanil.Eur. J.Anesth. 2001; 18;20-28 6. Fanelli G. Sansone V,Nobil F, Pedoti E, Aldegheri G. Locoregional anesthesia for surgical arhroscopy of the knee. Minerva Anestesiol 1992; 58 ; 121-125 7.Casati A,Cappelleri G, Fanelli G et all. Regional anesthesia for outpatient knee arthroscopy : a radndomised clinical comparationof two different anaesthetic technique. Acta Anesth. Scandinavica 200; 44; 543-547 8. Cappelleri G, Casati A, Fanelli G et all. Unilateral spinal anesthesia or combaind sciatic-femoral nerve block for day case knee arthroscopy : a prospective randomized comparison. Acta Anesth. Scandinavica 2000; 66; 131-136 9. Suttner S, Boldt J, Schmid C, Piper S, kumple B, Cost-analysis of target-controled infusion-based anesthesia compared with standard anesthesia.Anest Analg1999; 88 ; 77-82

10. Browener WS, Black D, Newman B, Hulley SB, Designing Clinical reseach: An epidemiological Approach. Wiliams & Wilkins 1988; 139-150 11. McMinn RMH, Hutching RT, Color atlas of human anatomy. Chicago .USA Year Book, 1977, 296-297 12.Aldrete JA, Kroulik D, A postanethesia recovery score. Aneth Analg 1970; 49; 924-934 13. DexterF, Macario A, Mahbberg PJ, Lubarsky DA, Computer simulation to determine how rapid anesthetic recovery protocols to decrise the time of emergence or increase the phase 1 postanesthesia care unit bypass rate affect staffing of an ambulatory surgery center. Anest Analg 1999; 88 ; 1053-1063 14. Dexter F,Tinker JH, Analysis of strategies to decrese postanesthesia care unit cost. Anesthesyology1995; 82; 94-101 15. Pavlin DJ, Pavlin EG, Fitzgibbon DR, Koerscgen ME, Plitt TM, Menagment of bladder function out-patient surgery. Anesthesyology1999; 91; 42-50 16. Grant SA, Nielson KS, Greengras RA, Steel SM, Klein SM, Continuous peripheral nerve block for ambulatory surgery. Reg Anesth Pain Med 2001; 26; 209-214 17. Corda DM, Enneking FK, A unique approach to post-operative analgesia for ambulatory surgery. J Clin Anesth 2000; 12; 595-599 18. Chelly JE, Greger J, Gebhard R, Ambulatory continuous perineural analgesia infusion: are we ready? Anesthesyology2000; 93; 581-582 19. Fenelli G, Casty A, Beccaria P et all.A duble blind comparison of ropivacaine, bupivacaine, and mepivacaine during sciaticfemoral nerve blockade. Anest Analg 1998; 87; 597-600 20.Dahl V, Gierloff C, Omlad E, Spinal epidural or propofol anesthesia for out-patient knee arthroscopy?Acta Anest Scand1997; 41; 1341-1345

Redovna rubrika

Farmacevtski informator

POSTOI LI KORELACIJA POME\U UPOTREBATA NA PERORALNITE HORMONALNI KONTRACEPISKI LEKOVI I POJAVATA NA TROMBOZA I TROMBOEMBOLISKI KOMPLIKACII ?
Hormonskata peroralna kontracepcija naj~esto se sproveduva na dva na~ina: so primena na preparati vo koi se kombinirani estrogeni i gestageni ili so kontinuirana primena na gestageni, bez kombinirawe so estrogeni.Taa e vo upotreba vo vremenski period podolg od 40 godini i pretstavuva najefikasna forma na kontracepcija. Vo prvata godina na koristewe na peroralnata kombinirana kontracepcija (estrogeni plus gestageni), bremenost se javuva samo kaj okolu 3% od `enite. Podobri rezultati vo spre~uvawe na nesakana bremenost se postignati so primena na hormonalna kontracepcija vo forma na injekcii (0.3%) i implanti (0.09%). Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepcija pokraj toa {to ja spre~uva nesakanata bremenost, go namaluva i rizikot od javuvawe na epitelijalen ovarijalen karcinom, endometrijalen adenokarcinom, benigni promeni na dojkite (fibroadenomi i cisti) pelvi~ni inflamatorni bolesti i ektopi~na bremenost. Dozata na estrogeni vo peroralnite kontracepcii varira od 30-50 mg etinil estradiol, a dozata na progesteron varira vo zavisnost od negoviot relativen potencijal (efekt vrz humaniot endometrium, androgen ili kortikosteroiden potencijal, sposobnost za inhibicija na ovulacijata), so cel da se postigne najvisok soodnos pome|u korisnosta i rizikot od primenata na lekot. Nesakanite dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija koi se javuvaat brzo po primenata na lekot se dobro poznati, a nesakanite dejstva koi se javuvaat podocna vo tekot na primenata na lekot pote{ko se studiraat, posebno ako se mala incidenca na javuvawe. Za prou~uvawe na ovie nesakani dejstva se organiziraat golemi kohortni studii. Najzna~ajnite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija se od strana na krvnite sadovi i kardiovaskularniot sistem. Golem broj na epidemiolo{ki studii sugeriraat silna povrzanost pome|u primaweto na peroralni kontracepciski lekovi i nagla kardiovaskularna smrt. Apsolutniot rizik za nejzino javuvawe e mal, no relativniot rizik se zgolemuva. Ne e utvrdena epidemiolo{ka poddr{ka na hipotezata deka toa se dol`i na ateromatozni promeni, bidej}i e utvrdeno deka rizikot od javuvawe na miokardijalen infarkt e zabele`itelen za vreme na koristewe na peroralnite kontracepciski lekovi, is~eznuva po prekin na upotrebata i ne e vo korelacija so vremetraeweto na koristewe na peroralnata kontracepciska terapija. Se smeta deka zgolemeniot rizik od kardiovaskularni naru{uvawa se dol`i na promenite vo plazmatskite lipidi, jagleni hidrati i faktorite od koi zavisi hemostazata. Ovie varijabli mo`e da bidat promeneti pod vlijanie na steroidite koi se sostaven del na peroralnata hormonalnai kontracepcija. Ima dokazi deka postoi pomal kardiovaskularen rizik pri primena na peroralni kontracepii koi sodr`at niska doza na estrogeni (< 50 mg etinilestradiol). Pri upotreba na ovie dozi e utvrdeno nesignifikantno zgolemuvawe na rizikot za javuvawe na miokardijalen infarkt, mozo~en udar poradi tromboza na krvnite sadovi, venski tromboembolizam i subarhnoidalno krvarewe. Vo ovie studii e utvrdeno deka pu{eweto cigari go zgolemuva kardiovaskularniot rizik pri upotreba na niskodoza`ni peroralni kontracepcii. Peroralnite hormonski kontracepcii doveduvaat do promeni vo faktorite zna~ajni za hemostazata. Utvrdeni se zna~ajni promeni vo koncentraciite na golem broj specifi~ni plazmatski komponenti na koagulacioniot i fibrinoliti~niot sistem. Se smeta deka ovie promeni se vo korelacija so estrogenskata komponenta vo peroralnite hormonalni kontracepii, bidej}i vakvi promeni ne se najdeni pri davawe na preparati koi sodr`at samo gestageni. Utvrdena e dozno-zavisna povrzanost pome|u dozata na estrogeni vo preparatite na peroralnite hormonalni kontracepcii i promenite na faktorite od koi zavisi hemostazata. Peroralnata hormonalna kontracepcija predizvikuva zgolemuvawe na koncentracijata na koagulacioniot faktor I (fibrinogen), II, VII, IX, X i XII, kako i namaluvawe na koncentracijata na antitrombin III, protein C i protein S. Kako posledica na ovie promeni se javuva sostojba nare~ena hiperkoagulabilnost na krvta. Pri prolongirana upotreba na peroralni kontracepcii se namaluva i koncentracijata na prostaciklin koj ima antiagregaciono i vazodilatatorno dejstvo. Zgolemeno nivo na fibrinogen se javuva u{te vo prvite meseci pri upotrebata na peroralnata kontracepcija, a doka`ano e deka se vra}a na normalnite vrednosti pri prekin na upotrebata na peroralnite kontracepciski lekovi. Denes postojat epidemiolo{ki i biohemiski dokazi deka peroralnata hormonalna kontracepcija ima trombogena aktivnost i go zgolemuvaat rizikot od tromboza. Prvite zna~ajni dokazi za zgolemen rizik od tromboembolizam pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija datiraat u{te od 1967 godina, koga vo golema studija izvedena od Britain’s Medical Research Council e zaklu~eno deka `enite koi gi koristat ovie preparati imaat zna~ajno pogolem rizik za javuvawe na dlaboki venski trombozi, belodroben embolizam, cerebralna tromboza, miokardijalen infarkt i tromboza na krvnite sadovi na retinata. Vo ponatamo{niot period se opi{ani poedine~ni slu~ai na javuvawe na dlaboki venski trombozi, tromboza na portalniot venski sistem i belodroben embolizam. Slabost na studiite vo ovoj ran period bila {to ne se zemeni pri prou~uvaweto i drugi faktori koi{to mo`e da imaat vlijanie na zgolemenata trombogena aktivnost (primer: pu{eweto ) i ne se prezemeni site merki za otstranuvawe na pristrasnosta pri ocenuvawe na slu~aite.

55

Farmacevtski informator
Vo golema studija koja opfatila pove}e od 65000 `eni vo SAD, koi koristele peroralna hormonalna kontracepcija i bile sledeni vo vremenski period podolg od 2 godini, bilo zaklu~eno deka postoi pozitivna korelacija pome|u upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i pojavata na venski tromboembolizam, mozo~en udar i miokardijalen infarkt. Kaj mladi `eni signifikantno po~esta e pojavata na venski tromboembolizam od pojavata na miokardijalen infarkt i mozo~en udar. Venskiot tromboembolizam e so poredok fatalen ishod vo odnos na drugite dva nastana, iako i toj mo`e da bide so te{ki posledici, pa duri i smrten ishod vo zavisnost od lokalizacijata. Vo vtorata polovina na 80-tite i prvata polovina na 90-tite godini se publicirani golem broj prikazi na slu~aj vo koi nastanot e povrzan so upotrebata na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi: cerebralna venska tromboza, fatalen centralen angitis, sinus tromboza, cerebralna ishemija, tromboza na bazilarnata arterija, vaskularni komplikacii na retinata, encefalopatija i renovaskularna hipertenzija, tromboza na koronarnite krvni sadovi so te`ok miokradijalen infarkt, tromboza na mezenteri~nite krvni sadovi, hepatalnite, renalnite veni i t.n. Kohortnata studija organizirana na 17000 `eni (Oxford Family Planning Association’s Cohort Study), koi bile sledeni vo vremenski period od okolu 16 godini ne poka`ala zna~ajno vlijanie na peroralnata hormonalna kontracepcija vo odnos na zgolemuvawe na mortalitetot (relativen rizik = 0.9). Mortalitetot poradi bolesti na cirkulatorniot sistem bil lesno zgolemen, kako i relativniot rizik za smrt poradi ishemi~na srceva bolest. Sli~ni rezultati bile dobieni i vo golemi studii izraboteni vo Finska i vo SAD. Vo studijata izvedena vo Finska ne bilo utvrdeno zgolemuvawe na relativniot rizik za smrt poradi miokardijalen infarkt ili mozo~en udar. Vo studijata izvedena vo SAD, kaj `enite koi bile nepu{a~i ili pu{ele pomalku od 25 cigari na den, mortalitetot pri upotreba na peroralna hormonalna kontracepcija bil pomal od mortalitetot pri bremenost. Zgolemen mortalitet vo odnos na mortalitetot pri bremenost bil utvrden kaj `enite postari od 30 godini koi pu{ele pove}e od 25 cigari na den. Od prijavenite nesakani dejstva na peroralnata hormonalna kontracepcija vredi da se napomene posledniot slu~aj so preparatot Yasmin, pri ~ija upotreba vo poslednite meseci se registrirani nekolku seriozni nesakani dejstva vo Republika Hrvatska i Avstralija. Preparatot Yasmin spa|a vo kombinirani kontracepciski lekovi i vo edna tabletka sodr`i 30 mg etinil estradiol (estrogen) i 3 mg drospirenon (progestogen). Iako preparatot spa|a vo t.n. nisko doza`ni estrogenski preparati, dve od serioznite registrirani nesakani dejstva se odnesuvaat na smrt na dve mladi `eni na vozrast od 22 i 24 godini poradi tromboza i belodrobna embolija. Preparatot Yasmin vo Republika Hrvatska e so re`im na izdavawe na lekot bez recept, odnosno se nao|a vo slobodna proda`ba. Tretoto seriozno nesakano dejstvo koe e registrirano vo Republika Hrvatska se odnesuva na karcinom na crniot drob koj se javil kaj mlada `ena na vozrast od 32 godini, pri {to za negovoto javuvawe kako suspektna e ozna~ena upotrebata na Yasmin. I pokraj pojavata na ovie nesakani dejstva, Agencijata za lekovi na Republika Hrvatska ne go povlekuva preparatot Yasmin od upotreba vo Republika Hrvatska poradi toa {to nesakanite dejstva koi se javile se opi{ani vo vnatre{noto upatstvo i zbirniot izve{taj za osobinite na lekot i so toa spa|aat vo nesakani dejstva koi se o~ekuvan rizik pri upotreba na preparatot, a napravenite farmacevtsko-hemiski ispituvawa poka`ale deka lekot gi ispolnuva kriteriumite za kvalitet. Golem broj na klini~ki studii se izvedeni so cel da se evaluira vlijanieto na dopolnitelni faktori kako {to se pu{ewe, arteriska hipertenzija i promeni vo lipoproteinskiot status kaj `eni koi upotrebuvaat peroralni hormonalni kontraceptivi. Vrz osnova na rezultatite od ovie klini~ki studii i rezultatite od studiite od koi nekoi se opi{ani vo prethodniot tekst, mo`e da se izvedat slednite zaklu~oci vo odnos na upotrebata na peroralnata hormonalna kontracepcija i rizikot od javuvawe na tromboza: Estrogenite hormoni, posebno ako se vo doza pogolema od 50 mg vo 1 tabletka ja zgolemuvaat produkcijata na faktorite na koagulacija i rizikot od tromboza;

Redovna rubrika
Pri upotreba na niskodoza`ni peroralna hormonalna kontracepcija (doza na enitinil estradiol < 50 mg ima zgolemen rizik od venski trombo-embolizam, posebno vo prvite 1-2 godini od upotrebata); Pu{eweto ne e dopolnitelen faktor za rizik od javuvawe na venska tromboza; Pu{eweto i estrogenite imaat aditiven efekt vo nasoka na zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na arteriska tromboza; Hipertenzija e zna~aen aditiven faktor za zgolemuvawe na rizikot od javuvawe na mozo~en udar kaj `eni koi upotrebuvaat peroralna hormonalna kontracepcija; Niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepija ne go zgolemuva rizikot od miokardijalen infarkt ili mozo~en udar kaj zdravi `eni, nepu{a~i; Arteriskata tromboza (miokardijalen infarkt i mozo~en udar) poka`uva dozno-zavisna korelacija so dozata na estrogenite vo peroralnata hormonalna kontracepija, no nema podatoci za razliki vo rizikot pome|u preparatite koi sodr`at 20, 30 ili 35 mg etinil estradiol. Kombiniranata peroralna hormonalna kontracepija e kontraindicirana za upotreba kaj `eni koi imaat istorija na idiopatski venski tromboembolizam i kaj `eni so familijarna istorija na idiopatski venski tromboembolizam. I pokraj site ovie podatoci za rizikot od upotreba na peroralni hormonalni kontracepciski lekovi, mo`e da se zaklu~i deka niskodoza`nata peroralna hormonalna kontracepcija e bezbedna i so povolen soodnos korist/rizik koga se upotrebuvaat kaj mladi, zdravi `eni. Za da se zgolemi bezbednosta od upotrebata na ovie lekovi, posebno kaj `eni vo postara vozrast treba vnimatelno da se sledi prisustvoto na faktori koi go zgolemuvaat rizikot od tromboza i tromboemboliski komplikacii, kako {to se pu{eweto i prisustvoto na arteriska hipertenzija. Rizikot od kardiovaskularni nesakani dejstva se zgolemuva pri dolgotrajna upotreba na peroralnata hormonalna kontracepcija.

56

Doc. d-r Nikola Laba~evski, Medicinski fakultet Institut za farmakologija - Centar za nesakani efekti

Makedonija. Tip na prijava Spontana Od klini~ka studija Celno monitorirawe na podnoslivosta na lekot Adresa: Kontakt telefon: INSTITUT ZA PRETKLINI^KA I KLINI^KA FARMAKOLOGIJA SO TOKSIKOLOGIJA NACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI MEDICINSKI FAKULTET. Malku verojatna 5. Mo`na 4. Za popolnuvawe na prijavata dovolno e samo somnevawe deka zabele`anata pojava e nesakano dejstvo na primenetite lekovi. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I DATUM NA APLIKACIJA (ne se vklu~uvaat lekovite upotrebeni za tretman na nesakanoto dejstvo) 23. Sigurna 2. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I ANAMNEZA 22. SUSPEKTEN LEK (za{titeno i generi~ko ime na lekot) 20. PROIZVODITEL (ime i adresa) 26. Izvor na prijavata Bolnica Von bolni~ki izvor Op{t doktor Doktor specijalist Drugo Podatocite koi gi sodr`i popolnetiot pra{alnik se doverlivi i se upotrebuvaat za sledewe na nesakanite dejstva vo R. Datum na ra|awe 2a. bremenost i dr. Dr`ava 2. DALI REAKCIJATA SE JAVI POVTORNO PO POVTORENATA PRIMENA NA LEKOT DA NE Nepoznato 17.) IV. alergija. Ne mo`e da se klasificira " " II. Datum na prijavata Specijalnost: 25. DRUGI RELEVANTNI PODATOCI (pr. DATUM NA TERAPIJATA (od / do) 19. Broj na serijata na lekot 24d. Podnositel na prijavata: Ime i Prezime: 24b. INFORMACIJA ZA NESAKANOTO DEJSTVO 1. dijagnosti~ki proceduri. VREMETRAEWE NA TERAPIJATA III. DALI REAKCIJATA IS^EZNA PO PREKINUVAWETO NA LEKOT DA 15. INFORMACIJA ZA PROIZVODITELOT I PODNOSITELOT NA PRIJAVATA 24a. 24c. SKOPJE REPUBLIKA MAKEDONIJA " . Verojatna 3." PRIJAVA ZA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI I. DNEVNA DOZA 16.Vozrast godini 3. Na~in (-i) na aplikacija NE Nepoznato 21. INDIKACIJA ZA UPOTREBA 18. Inicijali na pacientot 1a.Pol 4-6 Po~etok na nesakanoto dejstvo Den Mes God Ozdravuvawe bez posledici Ozdravuvawe so posledici Nesakano dejstvo vo tek Smrt Nepoznat 8-12 ISHOD OD NESAKANOTO DEJSTVO Den Mes God 7 + 13 OPI[ETE GO NESAKANOTO DESTVO (-A) (vklu~uvaj}i i relevantni podatoci od izvedeni testovi/laboratoriski analizi) POVRZANOST POME\U NESAKANOTO DEJSTVO I SUSPEKTNIOT LEK 1. INFORMACIJA ZA SUSPEKTNIOT LEK (LEKOVI) 14.

Farmacevtot denes ne e samo snabduva~ na lekovi i prigotvuva~ na medicinski pripravki. Samomedikacijata e praktika kade poedincite gi tretiraat svoite zaboluvawa i sostojbi so lekovi koi se odobreni za upotreba i mo`e da se zemaat bez recept. Lekovite koi se upotrebuvaat za samomedikacija treba da se so nau~no potvrdena bezbednost. da vr{i zdravstvena promocija e postavena vo rezolucijata WHA 47. no i da imaat soodvetna doza i doza`na forma. op{tata i li~na nutricija. tuku e i ~len na tim vklu~en vo podobruvaweto na zdravstvenata za{tita vo bolnicite. Ova partnerstvo pridonesuva do zaedni~ki pridobivki kako za postignuvawe na visok kvalitet za pacientite.[tip . Farmacevtite aktivno u~estvuvaat vo procesite na samogri`a i samomedikacija preku vr{ewe na nekolku va`ni funkcii. so {to }e mu obezbedi na pacientot snabduvawe na kvalitetni lekovi od renomirani dobavuva~i.Farmacevtski informator Redovna rubrika ULOGATA NA FARMACEVTITE VO PROCESITE NA SAMOGRI@A I SAMOMEDIKACIJA Ulogata na farmacevtite zna~itelno po~na da se menuva vo poslednite dve dekadi." Ovie standardi bea usvoeni i prezentirani vo Dokument na SZO od 1996 godina. a istovremeno se bezbedni i efikasni koga se upotrebuvaat vo soglasnost so propi{anoto upatstvo. kvalitet i efikasnost. m-r farm. Vo 1993 godina dogovorot za sorabotka pome|u Pharmaceutical Group of the European Community (PGEC) i Europian Proprietary Medicines Manufacturer’s Assotiation (AESGP) go postavija slednovo: Farmacevtot pretstavuva sovetodavatel na pacientite vo sekojdnevnata zdravstvena gri`a i e klu~na figura vo nabavuvaweto i dostavuvaweto na lekovi do pacientite. po farmakoinformatika Farmakoinformativen oddel JZU Op{ta bolnica . Isto taka. Eden od 4 elementi na Dobrata farmacevtska praktika koj se nao|a vo ovoj dokument gi pokriva aktivnostite povrzani so samogri`ata. taka i za pottiknuvawe na racionalnata upotreba na lekovite. socijalnite naviki. Tie imaat klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za da napravat dobar izbor na samogri`a i samomedikacija. a ne na proda`ba na lekovite. industrijata i vo obrazovnite institucii. Farmacevtot so svojot profesionalen kapacitet i vo direkten kontakt so pacientite e va`na alka vo davaweto na zna~ajni soveti za lekovite so koi raspolaga. aptekite. Vo sekoj slu~aj. bez pritoa da go naru{uva renometo na mati~niot lekar dava objektivni i nepristrasni informacii za lekovite bide sposoben da prenesuva i interpretira dodatni izvori na informacii za da gi zadovoli barawata i potrebite na pacientite bide sposoben da mu pomogne na pacientot kako da dojde do soodvetna i odgovorna samomedikacija ili ako e neophodno da mu dade na pacientot medicinski sovet poka`e isklu~itelna doverlivost vo pogled na zdravstvenata sostojba na pacientite bide odli~en nabavuva~ na lekovi. Seto ova bara pogolemo fokusirawe na farmacevtite na menaxmentot na bolestite i odr`uvaweto na zdravjeto. `ivotniot stil. Vrz osnova na seto ova. Ova e {irok koncept koj gi vklu~uva op{tata i li~na higiena. Vo 1992 godina FIP izgotvi standardi za farmacevtskite uslugi i gi naslovi kako "Dobra farmacevtska praktika" (Good pharmacy practice GPP) vo javni i bolni~ki apteki. Od ovie pri~ini farmacevtot mo`e da ima klu~na uloga vo davawe pomo{ na pacientite za pravilen izbor na samole~ewe. Iznenaduva~ki e faktot deka lu|eto sami si menaxiraat dobar del od svoite zdravstveni problemi bez da konsultiraat doktor ili farmacevt. kako i sovetite za nabavuvawe na lekovi ili nekoj drug vid na tretmani za bolesti koi mo`e uspe{no da se samotretiraat. Kako i da e. SZO vo sorabotka so FIP organiziraa pove}e sostanoci i sovetuvawa so cel za unapreduvawe na ulogata na farmacevtot vo zdravstveniot sistem. lekovite treba da se specifi~no dizajnirani za potrebnata cel. Toj e partner na farmacevtskata industrija za lekovite koi mo`e da se zemaat bez recept. Samogri`ata e dejstvo koe lu|eto go pravat vrz samite sebe za da go za~uvaat i odr`uvaat svoeto zdravje. da go promoviraat konceptot na farmacevtska gri`a i aktivno da u~estvuvaat vo preveniraweto na bolestite. ulogata na farmacevtite vo procesot na samomedikacija e mo{ne golema. laboratoriite. Farmacevtot mora da: vospostavuva dobra komunikacija preku zapo~nuvawe na dijalog so pacientot za da dobie detalen uvid vo medicinskata istorija na pacientot utvrdi kakva e vistinskata sostojba kaj pacientot preku postavuvawe na klu~ni pra{awa i davawe na relevantni odgovori i informacii ima soodvetna oprema i da bide dobro podgotven za izveduvawe na pravilen skrining na specifi~ni sostojbi i bolesti. faktorite od okolinata. Isto taka ovie lekovi treba da se indicirani za sostojbi koi se samoprepoznatlivi kako i za nekoi hroni~ni i rekurentni sostojbi.12 na SZO. Klu~nata uloga na farmacevtot vo javniot zdravstven sistem za upotreba na lekovite. 58 Biqana Lazarova. preku davawe i interpretirawe na raspolo`livite informacii. kako {to e kontinuiranata edukacija sorabotuva so drugite zdravstveni profesionalci participira vo identifikuvaweto na zdravstvenite problemi i rizicite od niv vlijae na zgolemuvawe na svesnosta kaj pacientite za zdravstvenite sostojbi i prevencii na bolesti dava soveti na poedinci so cel da im se pomogne da napravat pravilen izbor na terapija so cel za za~uvuvawe na zdravjeto Od seto ova mo`e da se zaklu~i deka primaren fokus na farmacevtite e da se podigne dobrata farmacevtska praktika na povisoko nivo. farmacevtite mora da obezbedat i soodvetno ~uvawe i skladirawe na lekovite u~estvuva vo kontinuiranoto razvivawe na profesionalnite aktivnosti. ekspertite od cel svet gi izrazija svoite gledi{ta za ulogata na farmacevtot vo samogri`ata i samomedikacijata. odgovornosta da dava informira~ki i objektivni soveti za lekovite. spec. da gi preveniraat zaboluvawata i da se spravuvaat so bolestite. socioekonomskite faktori i samomedikacijata.

.

so najsoodvetna usluga Farmacevtite sorabotuvaat i so drugite zdravstveni profesionalci.uveruvawe deka pacientot razbral kako pravilno da gi koristi lekovite. Klu~ot za uspe{na sorabotka e da se koristat izjavi {to }e sugeriraat deka farmacevtot go razbral pacientot. kon malite deca. pre~ekot e topol i gri`liv. preku govorot na teloto i/ili tonot i bojata na glasot. September 1993) and revised version FIP/WHO GPP (1997) 2. Farmacevtot mo`e da razvie cvrst odnos so pacientot preku me|usebna po~it i pogolema sorabotka. bremeni `eni ili iznemo{teni pacienti. besen ili voznemiren pacient.org/Introfm) 3. toga{ pomala e verojatnosta od emocionalen ispad na pacientot. tuku da se bide racionalen so vremeto.Farmacevtski informator o soglasnost so na~elata na Dobrata farmacevtska praktika (1) sekoj diplomiran farmacevt treba da se pridr`uva na odredeni pravila pri sovetuvaweto na pacientite: Farmacevtska gri‘a V Na sekoj pacient treba da mu se posveti potrebno vreme za edukacija i sovetuvawe pri izdavawe na lekot. Koristena literatura: 1. Farmacevtot treba da bide podgotven da se spravi so eventualnata pojava na barieri pri kontaktot so pacientot.Dimitrovska pevtski pristap Pacientite gi dobivaat svoite lekovi direktno od farmacevtot. slabo poznavawe na jazikot na koj farmacevtot mu se obra}a na pacientot. Ovie pre~ki treba da se identifikuvaat i da se prezeme odredena aktivnost dokolku farmacevtot saka da gi postigne vistinskite celi pri sovetuvawe na pacientot . da oddavaat vpe~atok na gri`livi lu|e. Ako farmacevtot dava informacii za lekuvaweto. Robert W. doverba i dinami~nost. Postojat i funkcionalni barieri koi ja ote`nuvaat komunikacijata kako rezultat na o{teten sluh ili vid. nepismenost. R. Dokolku atmosferata e dobra. a pacientot }e po~uvstvuva deka farmacevtot obrnuva vnimanie na negovite gri`i i stravuvawa. farm. mo`e da e od korist ili da deluva {tetno na komunikacijata. negoviot kredibilitet najverojatno }e bide naru{en. profesionalna. Site apeli za motivacija treba da bidat vo soglasnost so veruvawata na pacientot. relaksiran i iskren odnos Da se koristi terminologija soodvetna na nivoto na pacientot Da se iznesat samo neophodnite merki na pretpazlivost na vnimatelen i takti~en na~in za da ne se ispla{i pacientot Sorabotka me|u farmacevtot i pacientite Negativnite stavovi na pacientite vo odnos na terapijata pretstavuvaat seriozni prepreki koi te{ko se nadminuvaat. kako i najsoodveten tera- Na~inot na koj pacientot ja do`ivuva aptekata i farmacevtot. a otporot na pacientote u{te pogolem. Aleksandra Savovska . The Tokyo Declaration (1993) Standards for quality of pharmacy services (FIP Guidelines for Good Pharmacy Practice. za razlika od opkru`uvawe koe pacientot go do`ivuva kako ladno i pomalku gri`livo. m-r. Boyce. Herrier “Pharmacist . Potrebno e ve{to i brzo da prepoznae emocionalna bariera: frustriran. The Coalition for Community Pharmacy Action Code (http://www. 60 Vnimatelno da se nabquduva govorot na teloto na pacientot i toj soodvetno da se protolkuva Li~nite problemi treba da se zaboravat pred da se zapo~ne so sovetuvaweto Da ne se pravi razlika vo odnesuvaweto so pacientite. Farmacevtite treba dobro da gi poznavaat svojstvata na lekovite. mo`ebi so toa ja prikriva neprijatnosta i zasramenosta koja ja ~uvstvuva poradi svojot medicinski problem. da ne se kriti~ki nastroeni. no prijatelski. kako i sprotivni medicinski ubeduvawa. pacientite mu veruvaat na svojot farmacevt bidej}i: Od site zdravstveni profesionalci. Nikoga{ da ne se brza. Edinstvena razlika da se pravi samo kon itnosta ozna~ena na receptot. so cel obezbeduvawe zdravstveni benefiti za svoite pacienti (2). Kredibilitetot se gradi so vidliva stru~nost. da se samouvereni i profesionalni so dobri komunikaciski sposobnosti. pacientite imaat najednostaven pristap do farmacevtite Farmacevtite maksimalno nastojuvaat pacientot da dobie najdobra vrednost vo odnos na gri`ata za negovoto zdravje.Patient Consultation Program PPCP – Unit 1” 4. Farmacevtite treba da se diskretni i profesionalno tajni za sekoe soznanie do koe }e dojdat za pacientite. li~no ili preku receptot Od druga strana. Beardsley et al: “Pharmacist Patient Consultation Program PPCP Unit 2” . Pacient koj go omalova`uva sovetuvaweto.rxaction. Richard N. Da se vospostavi profesionalen. Marie Gardner. a pritoa gi ignorira ubeduvawata na pacientot.

Vtora generacija supstituti na crvenite krvni kletki pretstavuva modificiran Hb koj gi sodr`i del od enzimite na crvenite krvni kletki. doniraweto na krv e relativno evtin proces. supstituentite na eritrocitite (vo faza III od klini~kite ispituvawa) ne se ni{to pove}e od prenositeli na kislorod. so {to se prevenira razdeluvaweto na Hb na dimeri. patibilna. Kako rezultat na postoewe na mo`nostite za obezbeduvawe vrz volonterska osnova. tetramerot (α1β1α2β2) se raspa|a na toksi~ni dimeri (α1β1 i α2β2) {to za posledica ima predizvikuvawe na renalna toksi~nost i drugi ne- 61 Slika 1. bez prisustvo na enzimi ili membrana na krvnata kletka. Sporedba me|u eritrociti i ve{ta~ki eritrociti Denes. kade sekoja PEG molekula e povrzana so po edna molekula Hb. I hemoglobinskite molekuli so polimeri. Prviot obid kaj modificiraniot hemoglobin bila podgotovkata na ve{ta~ki eritrociti so inkapsulirawe na hemoglobinot i krvnite enzimi. od prakti~ni aspekti. vklu~uvaj}i ja upotrebata na glutaraldehid za vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot vo solubilen polihemoglobin. so upotreba na glutaraldehid kako bifunkcionalen agens.Inovacii Farmacevtski informator RAZVOJ NA VE[TA^KI CRVENI KRVNI KLETKI (ERITROCITI) skustvata poka`ale deka mnogu godini nanazad. Mnogu poednostaven pristap se temeli na polihemoglobinot (polyHb). Druga prednost e toa {to ve{ta~kata krv e bezbedna od HIV. . Najgolemi napori za niven razvoj se napraveni vo periodot na devedesettite godini od minatiot vek. taa e univerzalno kom- 1 2 3 sakani efekti. Denes. Ve{ta~kata krv mo`e da se aplicira vo koja bilo individua. Intramolekularno vkrsteno povrzan Hb. Sepak. ne vodej}i smetka za pripadnosta na edna od krvnite grupi na toj na~in izbegnuvaj}i gi reakciite na imuniot sistem. a membranata e od sintetsko poteklo. postojat 4 tipa na Hb od prva generacija spored metodi za hemoglobinska modifikacija: PolyHb baziran na nanobiotehnologija. sleden edinstven ~ekor se zamena na eritrociti ili pak na cela krv. Zo{to ve{ta~ki eritrociti? ^ove~kata krv e "`ivotna te~nost". celiot napor vo razvojot na krvnite supstituenti e naso~en kon proizvodstvo na supstituenti na eritrocitite. Koga hematokritot }e padne pod kriti~nite granici. Drugata mo`nost se temeli na kowugacija na bidej}i gi sodr`i Hb i site enzimi na crvenite krvni kletki. da se dostavi do spasuva~ki slu`bi i sli~no. ovoj obid za toa vreme bil deklariran kako preambiciozen. kako rezultat na opasnostite i predizvicite za eventualnoto prisustvo na HIV vo doniranata krv. Do sega razvieni se tri generacii na supstituti na crvenite krvni kletki. a vo isto vreme prevencija od pojavata na bilo kakvi toksi~ni efekti. ve{ta~kata krv e edna od dolgogodi{no o~ekuvanite te~nosti na site vremiwa. fluidite za zamena na krvniot volumen se rutina vo klini~kata praktika. hepatitis i drugi virusi. koj e pripremen vrz osnova na svojstvoto na bifunkcionalnite agensi za intramolekularno vkrsteno povrzuvawe na hemoglobinot. Kowugiran Hb (modificiran). No. Na slika 1 daden e komparativne prikaz na ve{ta~ki i prirodni eritroiciti. a zamenata na te~nosti sama po sebe ne e dovolna. Prvata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e vsu{nost samo kisloroden nosa~ baziran na upotrebata na modificiran Hb. mo`e da se ~uva na sobna temperatura. Generalno. taa ne mora da se zamrznuva za da ostane sve`a. Kako predizvik se nametnuva iskoristuvawe na odli~nite kislorod-prenesuva~ki karakteristiki na Hb. Prva generacija na ve{ta~ki eritrociti Poznato e deka so vnesuvawe na sloboden Hb vo organizmot. Tretata generacija na supstituti na crvenite krvni kletki e najbliska do prirodnite eritrociti.

potreben za odr`uvawe na normalniot tonus na maznite muskuli.subedinici. ovie efekti izostanuvaat i pri administracija na golemi volumeni (10L). dobieni se samo za PolyHb i modificiraniot Hb baziran na nanobiotehnologija. potoa postapkite za nivnasterilizacija. Pozitivni rezultati vo klini~kite studii. so cel da se prevenira raspa|aweto na dimeri. postaveni se drugi generacii na krvni supstituti. Sega{en status na razvojot na ve{ta~kite eritrociti (Eritrociti od Treta generacija) Materijali kako perfluorokarbonska emulzija i modificiran hemoglobin se koristat klini~ki kako ve{ta~ki eritrociti. kako i namaluvawe na sistemskite nivoi na tirozin. {to se smeta za edna od najgolemite prednosti na ve{ta~kite krvni produkti. postapkata obedinuva: procesi na purifikacija na hemoglobinot od eritrocitite. kontrola na golemina. Na slika 2 prika`ana e sporedba pome|u PolyHb i PolyHbSOD-CAT. Hemoglobin- skite vezikuli (HbV)-Sl. so {to istovremeno se ovozmo`uva transport na kisloro- dot i otstranuvawe na kislorodnite radikali. kade Hb ima uloga na odvod pri vrzuvawe i otstranuvawe na azot oksidot. Me|utoa. osobeno onie na ezofagusot i GIT. Nivnoto infundirawe (molekularen Hb) mo`e da predizvika vazopresorni efekti kako i zgolemeni kontrakcii na maznata muskulatura. Istovremeno se postignuva i snabduvawe na kislorod potreben za optimalna hemo ili terapija so zra~ewe. Intramolekularno vkrsteno povrzaniot Hb i rekombinantniot Hb. od koi najva`niot e {to pretstavuvaat samo kislorodni nosa~i i ja nemaat istata enzimska aktivnost kako i crvenite krvni kletki. dobien so fuzija na dvete α . < 1%. koja od svoja strana e potrebna za nekoi va`ni klini~ki aplikacii. reinkapsulacija so lipidna membrana {to osiguruva mo`nost za za{tita na proizvodot vo te~nata sostojba do dve godini na sobna temperatura.difosfoglicerol. Imeno. no nieden ne poka`al zadovolitelni rezultati od pogled na efikasnost i bezbednost. od sekoja Hb-molekula.3 sostaveni od visoka koncentracija na hemoglobin. PolyHb vkrsteno povrzan so tirozinaza. PolyHb vkrsteno povrzan so antioksidantni enzimi . a vo vnatre{nosta ima 2 -3 . Koga tie se ~uvani vo forma na suva pra{o~na masa. Inovacii 4 Slika 3 : Hemoglobinski vezikuli so hemoglobin pre~isten od eritrociti 2 62 Vtora generacija na ve{ta~ki eritrociti Supstitutite od prvata generacija se poka`alo deka imaat niza nedostatoci. se smetaat za najbezbeden na~in na upotreba i najmnogu vetuvaat za nivna prakti~na upotreba. pri {to se namaluvat efektite na reperfuzionite ishemi~ni povredi. analogno na humanite eritrociti. Za taa cel. Na kratko. solubilen kompleks so nano-dimenzii. Ovie ve{ta~ki eritrociti ne sodr`at antigeni na povr{inata i istite ne formiraat agregati so antitelata prisutni vo krvta. koj ima golema primena vo tretman na malignite tumori. Sega{nite istra`uvawa se naso~eni kon dizajnirawe na lipozom-inkapsuliran Hb. Enzimite prisutni vo pri- 1 Slika 2 : Sporedba pome|u PolyHb i PolyHb-SOD-CAT . Taa se postignuva so PolyHb koj ostanuva vo cirkulacijata samo 24 ~asa i funkcionira samo za vreme na terapijata.Farmacevtski informator Rekombinanten molekularen Hb. {to rezultira so konstrikcija na krvnite sadovi i drugite mazni muskuli. Membranata koja e prvi~no koristena e oblo`ena so tenok sloj na organsko soedinenie. inkapsulirani so fosfolipiden dvosloj.superoksid dismutaza i katalaza (PolyHbSOD-CAT). so cel da se postigni uspe{nost na terapijata so zra~ewe i hemoterapijata potrebna e dobra kislorodna tenzija na tkivoto. kako krvni supstituti. Mikrodimenzionalni eritrociti Vo ovoj model za zamena na prirodnata eritrocitna membrana se koristi sintetska membrana i vkrsteno povrzana proteinska membrana. efikasno inkapsulirawe kako i stabilizacija na krvnite sadovi. proizvodot mo`e da bide so podolg rok na upotreba. Najnovite podatoci govorat za dizajniran biodegradibilen polimer koristen za razvoj na Hb nanokapsuli. se sodr`at kompetno poedine~ni Hb molekuli. zaradi toa {to intracelularnite povrzuvawa na endotelnata membrana na krvniot sad dozvoluvaat molekularnata dimenzija na Hb da navleze vo intersticijalniot prostor. zabele`ano e deka dokolku se namali procentot na slobodni Hb molekuli.

Pri upotreba na lipid koj sodr`i PEG. pri itni slu~ai a bez pojava na nesakani efekti. se stimulira kreiraweto na nova generacija na inkapsuliran Hb. ve{ta~kata krv. Polilaktidot vo organizmot se razgraduva do mle~na kiselina.efikasnost. vkupnoto proizvedeno koli~estvo na mle~na kiselina e 83 mEq. re{avawe na problemot na formirawe na MetHb inkluzija na najgolem broj od RBC enzimite Kako biorazgradlivi polimeri se koristat polilaktidi i poliglikolidi.” Nature Reviews. potencijalnata toksi~nost.se naiduva na drug problem – formirawe na methemoglobin. Me|utoa. Za podgotovka na ovoj tip na ve{ta~ki eritrociti. Za taa cel se koristeni. nema da ja zameni potrebata za donacija na humana krv. membrani so povr{inski polne`. za formirawe na inkapsuliran lipozom na Hb. voda i jaglerod dioksid. Thomas Ming Swi. se nametnuvaat kako niza od ograni~uva~ki faktori. doka`ano e prodol`eno vreme na pre`ivuvawe. Za dobivawe na soodvetno vreme na cirkulacija. bidej}i mnogu brzo se eliminiraat od cirkulacijata. vo dogledno vreme. kako i mo`nosta za podobruvawe na slednive faktori: zgolemuvawe na stabilnosta vo tekot na ~uvawe i posle infuzijata namaluvawe na potencijalnite efekti na lipidot vo RES izbegnuvawe na lipidnata peroksidacija Koristena literatura: 1. {to vodi do zgolemuvawe na vremeto na cirkulacija. modifikaciite se naso~eni kon menuvawe na svojstvata na membranskata povr{ina. Andonoska Hristina Naumoska Marina Petru{evska Marija Simeonov Aleksandar Bogoevska Marika rodnite eritrociti ja zadr`uvaat svojata aktivnost (Sl. Ovie lipidni vezikuli. prolongiranoto zadr`uvawe vo tkivata.4). So namaluvawe na dijametarot na eden mikron. Chang. Submikronski lipidni vezikuli Hemoglobinot mo`e da bide inkapsuliran vo mali (200 nm) lipidno-membranski vezikuli. 63 Slika 5: Nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at Hb i enzimi Nanodimenzionalni biodegradabilni polimeri Kako rezultat na pozitivnite iskustva i soznanija pri testirawata na Hb-lipidnite vezikuli. relativno brzo se metaboliziraat za da bi mo`ele da bidat avtologno zameneti so eritrocitite. March 2005.Inovacii Farmacevtski informator Slika 4: Eritrociti: (RBC) mikrodimenii i nanodimenzii na ve{ta~ki RBC koi sodr`at hemoglobin i enzimi. raspolo`ivosta so surovini kako i strogite FDA regulativi. cenata . so zgolemuvawe na vremeto vo cirkulacijata. 2006. Za suspenzija od 500 mL. Ve{ta~kite eritrociti. dokolku se aplicirani intravenozno.” Trends in Biotechnology. se koristeni za transfuzija i vo tretirawe na hemoragi~en {ok. me|utoa sepak ne e zadovolitelno. Sega{nite tendencii za ve{ta~kite eritrociti se odnesuvaat na transfuzionata terapija neophodna posebno. Za re{avawe na problemot so formirawe na metHb koristeni e multienzimski kofaktor reciklira~ki sistemi. The HUMAN HEART 2. Ovie ispituvawa i vlo`en napori vo ovie istra`uva~ki celi vetuvaat deka }e najdat mesto i pridones vo idnata medicinska praktika. se zgolemuva vremeto na cirkulacija. kako i analozi na sijalinskata kiselina. kaj mikrodimenzionalnite eritrociti registriran e problem. vo sporedba so PolyHb. Me|utoa. “Therapeutic Applications of Polymeric Artificial Cells. potrebno e sredniot dijametar na ~esticite da bide vo granici od 80 . “Blood Substitutes Based on Biotechnology. . Chang.200 nm. Thomas Ming Swi. Nanodimenzija vo kombinacija so viodegradabilna polimerna membrana rezultira so podolgo vreme na cirkulacija od PolyHb. Me|utoa. 3.

godini (na pr: no}no mokrewe poradi silen uplav. so terapevtski mo`nosti sli~ni na tie kaj lu|eto. To~no toa e momentot koga treba da se pogri`ime za sopstvenoto zdravje. Homeopatskite lekovi ne dejstvuvaat po principot na vnesuvawe na odredeni hemiski materii vo organizmot (poradi golemite razreduvawa i posledovatelni rastrivawa). Va`na prednost na homeopatskite lekarstva pred alopatskite e. zaostanuvawe vo razvojot. Zatoa e va`no sekoj metod da se koristi toga{ koga najmnogu }e mu koristi na bolniot. ja lekuva i otstranuva pri~inata na bolesta. Homeopatskiot pregled i lekuvawe mu dava mo`nost na ~ovekot da obrne vnimanie na nekoi strani od svojot `ivot koi dotoga{ ne gi zabele`uval. po potreba i vo postpartalniot period. pri proizvodstvo na homeopatski lekovi nema {tetni dejstva vrz okolinata. gi opfa}a site negovi problemi. koi nastanale odamna. Pri mnogu sekojdnevni situacii upotrebata e lesna i dava brz rezultat (nastinki. bronhiti. Taka homepatijata pomaga da se osoznaeme sebesi i da se odnesuvame poodgovorno kon sebe. pnevmonii).). sklonost kon ~esti infekcii (otiti. Homeopatskite lekovi ne se toksi~ni i ne se natrupuvaat vo organizmot. na pr. hirur{kata intervencija e neophodna i neizbe`na. Homeopatijata kako i sekoj terapevtski metod ima svoi ograni~uvawa. Homeopatijata e mnogu dobar metod za profilaksa i odr`uvawe na dobro zdravje. Pri te{ki i neizle~ivi bolni. Ne e ograni~ena so vozrast i nema kontraindikacii. da im gi olesni te{kotiite kako i da ja zabavi pojavata na komplikacii. Kaj decata dava mo`nost za rana korekcija na nekoi ne tolku prijatni i zagri`uva~ki tendencii. a vo isto vreme objektivnite laboratoriski i fizikalni ispituvawa ne poka`uvaat ni{to voznemiruva~ko. patolo{kite mikroorganizmi pri infektivnite zaboluvawa ne mo`at da razvijat otpornost kon niv. Osven toa gi {tedi prirodnite resursi. Po svojot na~in na deluvawe homeopatijata ima golema prednost pred alopatijata. No ona {to homeopatijata mo`e da go napravi vo takvi slu~ai e da im ja podigne samodoverbata. So navremeno lekuvawe vo ranata detska vozrast bi mo`elo da se namali ili napolno da se nadmine vlijanieto na prele`anite te{ki zaboluvawa od prethodnite pokolenija . kako i sproveduvawe na postapki. So nejzina primena mo`at da se korigiraat sitnite funkcionalni naru{uvawa. homeopatijata ima ogromni mo`nosti. homeopatijata mo`e da gi olesni stradawata i da go prodol`i `ivotot. nekoi traumi). Iako se po~esto ima studii za lekuvawe na rakovi zaboluvawa i 64 . ne gi potisnuva samo simptomite. grip. So homeopatijata ne mo`e da se kompenzira otsustvoto na nekoj organ i negovata funkcija . Homeopatijata nao|a dobra primena i vo veterinarnata praktika i toa vo cel spektar na patolo{ki sostojbi kaj `ivotnite. dolgo pred da se pojavat seriozni zaboluvawa i patolo{ki promeni vo organite i taka bolestite da se prese~at vo samiot po~etok. no}noto mokrewe i dr. Homeopatskite lekarstva se upotrebuvaat mnogu uspe{no za vreme na bremenosta i ra|aweto. Dokolku sekoga{ vo osnova se zema osnovniot princip vo homeopatijata deka sekoga{ se le~i ~ovekot kako celina a ne bolesta. Kaj lu|e na hemodijaliza isto taka ne mo`e da se o~ekuva vospostavuvawe na funkcijata na bubrezite. no i toga{ homeopatskite lekovi mo`at da bidat od golema pomo{. Na{eto telo ne ne la`e i ako se nau~ime da go slu{ame i da mu obrnuvame vnimanie. fizi~ki ili psihi~ki. ne se razviva zavisnost i navika. a vo opredeleni aspekti i pred nekoi drugi metodi za lekuvawe: go lekuva ~ovekot kako celo. Dolgoro~no gledano homeopatskoto lekuvawe e poevtino. Praktikuvana od lica so neophodna podgotovka. toga{ ne postoi bolest vo koja homeopatijata ne dala pozitivni rezultati. homeopatijata isto nudi efikasna pomo{. Vo mnogu slu~ai na traumi ili naprednata patologija. Za `enata vo klimakterium. tuku gi stimuliraat za{titnite sili na organizmot pri {to lekuvaweto se odviva prirodno. Poradi specifi~niot na~in na dejstvuvawe na homeopatskite lekovi. itn. nevroza poradi strav posle sedewe vo lift. glavobolki ili epilepsija poradi trauma na glavata itn. a ne samo nekoi negovi simptomi i bolesti. So homeopatija mo`at da se lekuvaat posledicite od traumi. Osven toa ovie lekovi se i mnogu poevtini. Ponekoga{ e potrebna transfuzija ili davawe na posebni rastvori. Na site ni e dobro poznato ~uvstvoto na vnatre{en diskomfort i deka ne{to ne se ~uvstvuvame dobro. zaguba na blizok ~ovek.na pr: pri otstranuvawe na {titnata `lezda ili nedostig na insulin pri dijabet (pacientot mora da prima insulin). Edinstveno homeopatijata predlaga mnogu efikasno lekuvawe na sostojbi koi se pojavile poradi silen stres kaj deca i vozrasni: prekumeren uplav.Farmacevtski informator Istorija na Farmacijata Sovremeni aspekti na HOMEOPATIJATA Kako i sekoj drug terapevtski metod i homeopatijata ima svoi prednosti i nedostatoci vo odnos na drugite terapevtski metodi. koi imaat za cel da go spasat `ivotot. deka tie ne se natrupuvaat vo mesoto i mlekoto. pred meseci. problemi vo odnesuvaweto. }e si za{tedime mnogu stradawa.

Upotrebata na homeopatskiot lek e so pregled i preporaka od homeopat. Ova dete se prepoznava po svoeto odnesuvawe. Ladno i vetrovito vreme mo`at da predizvikaat preladenost. Rastitelnoto maslo vo kamilicata se vika azulen i ima smiruva~ki efekt. Vlo{uvaweto e nave~er. a se podobruvaat od ladno. Rasteweto na zabite za Chamomilla dete e posebno te`ok period . zabnoto meso na ednata strana e posebno crveno i bolno. Mo`e da se pojavi i temperatura. od poznavaweto i ume{nosta koja ja poseduva. Nekoi pacienti ne gi zapazuvaat potrebnite uslovi. Od iscrpnosta na informacijata koja mu se dava na homeopatot. sepak treba da se zeme vo obyir naprednatata patologija na ovie bolesti. Toa ja maltretira svojata majka.Od spremnosta na pacientot da u~estvuva vo procesot na lekuvawe. a prethodnoto go frla. Toa zna~i dokolku imame edno razdrazneto i nezadovolno dete koe se smiruva od nosewe vo race i ima golemi bolki koi se vlo{uvaat od toplo. pred se. opu{ta. zagreva . sekojdnevnata upotreba na kamilicata doveduva do preosetlivost na nervniot sistem. a vo sledniot drugo. farm. kako za se- ga{nata sostojba. Vo eden moment saka edno. Deteto vo toj period mo`e da ima i drugi problemi kako proliv. no mo`e da ni gi olesni poslednite denovi od `ivotot.. smiruva i osloboduva od bolki. a popu{ta po polno}. toa luto ja frla. Od drugi faktori kako {to se slu~ajni antidotirawa i nevnimatelno ~uvawe na lekot. Bolkite se vlo{uvaat od toplo. Ne treba da se zaboravi deka krajniot rezultat zavisi od nekolku ograni~uva~ki faktori: Od strana na pacientot: od stepenot na o{tetuvaweto na zdravjeto i od stepenot na sostojbata na za{titnite mehanizmi. Va~evska . gr~evi vo stomak. Taa osloboduva od gr~evi . ako se obidete da mu dadete igra~ka. napad na ka{lica i vospalenie na sredno uvo. 65 tumori so homeopatija. koi se potrebni za da se postigne uspeh vo lekuvaweto. taka {to i najmal potik (emocionalen ili fizi~ki) predizvikuva bolka. suva ka{lica i zabrzano di{ewe. Tatjana S. Ovaa fizi~ka slika na Chamomilla dete mora da bide dopolneta i so psihi~kata slika. Taa ekstremna osetlivost doveduva do reakcii na bes i nasilstvo {to mora da se posmatra kako obid da se za{titi sopstveniot organizam. m-r. So svoeto odnesuvawe ja doveduva do ludilo svojata okolina. me|utoa Chamomilla }e pomogne samo ako fizi~kite simptomi se prosledeni so edna vakva psihi~ka slika. Toj e lek na izbor kaj deca vo period na dentacija kako i pri vospalenie na sredno uvo. Vospalenieto na uvoto se javuva odedna{ i e mnogu intenzivno. Edinstveno ne{to {to mu nosi olesnuvawe e noseweto vo race. homeopatijata ne mo`e da go sopre procesot na stareewe . Deteto obi~no ne dozvoluva da se dopre. posebno nave~er. mnogu e razdrazlivo i vreska od bolka. a se smiruvaat po polno} i sekoga{ edniot obraz e crven a drugiot bled.Istorija na Farmacijata Farmacevtski informator CHAMOMILLA U{te odamna kamilicata e poznata po svojata lekovitost. Od strana na homeopatot. pri {to bukvalno izleguva vrela pot. taka i za prethodnite problemi i zaboluvawa vo semejstvoto. Postojat i drugi homeopatski lekovi koi se davaat pri rastewe na zabi ili pri vospalenie na sredno uvo. Me|utoa. se pojavuvaat naedna{ nave~er. a se podobruvaat od ladno. Od ovoj apekt na preosetlivost na nervniot sistem mo`e da se posmatra i homeopatskiot lek Chamomilla. Sekako. edniot obraz e crven i vrel a drugiot bled i laden.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful