Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

Knjizhnica Revije SRP

Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI
Izdajatelj edicije Pogum Revije SRP /na iternetu/: Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum /, zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Ljubljana e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http://www.revijasrp.si Naslovnica: Megalit ob Nadizhi pri Robichu Urednishtvo: Rajko Shushtarshich - odg. urednik Ivo Antich - lektor in korektor CIP - Katalozhni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjizhnica, Ljubljana 94(373) 903 VUGA, Lucijan Megalitski jeziki [Elektronski vir] : / Lucijan Vuga. - Ljubljana : Revija SRP, 2004. (Pogum Revije SRP, ISSN 1408-9254 ; 2004,1) Nachin dostopa: http (URL) ://www.revijasrp.si ISBN 961-6109-30-8 214668800

Pogum Revije SRP 2004/1

Vsebina
TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE – PREDGOVOR SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA OD KOD VENETI? SLOVANI IN ETRUSHCHANI VENETI IN ANTI DIVJE BABE MEGALITI, GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Iz vsebine celotne knjige

Pogum Revije SRP na internetu 2004, shtevilka 1

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga

MEGALITSKI JEZIKI
PISHCHAL IZ DIVJIH BAB, BARJANSKO KOLO, SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE *

~TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE~
»On je pach znanstvenik in kadar ne zheli, da bi neka stvar imela kakshen pomen, je ipso facto nepomembna.«
David Herbert Lawrence (FIN, str.8)

VZPOREDNICE MED NAJDBO NAJSTAREJSHEGA KOLESA NA SVETU NA LJUBLJANSKEM BARJU, PRESENETLJIVIMI ODKRITJI SVETOVNO ZNANE SVETOLUCIJSKE KULTURE, BLIZHNJIM NAHAJALISHCHEM PRI DIVJIH BABAH NAD IDRIJCO Z NAJSTAREJSHO PISHCHALJO NA SVETU IN VENETSKIMI BANJSHICAMI TUDI TOD SO GOVORILI MEGALITSKE JEZIKE Akademik France Bezlaj v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) obravnava Banjshice pod geslom toponima Benetke, izvedenke so Benechija, Benechan, pridevnik benechanski; v 16. st. Benetki (Trubar), Benezhani (Bohorich), v 18. st. Benetki, rodilnik Benetek (Megiser), s'Benetku (Kastelec), mestnik u'Benedkih (Rogerij), narechno she Benitcьh (rezijansko), Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci, Bьnetьke (Ramovsh); italijansko Venezia iz star. Venetia, toda nem. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem preko chesh. Benatky. Kakor slo­ vensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci, Mnjeci, starejshe in narechno Beneci, Bneci (Cres), od 13. 17. st. Beneci, narechno Beneće (Skok). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti, pisano tudi Venethi, Venedi, Venadi, Оύενθι, Βεριδοι (<Βενιδοι), Ούεν(ε)τικος κολπος = Baltsko morje (Niederle, Manuel), dalje tudi 'Ενετοι v Italiji, Enedi v Iliriji, Veneti v Galiji (Armorica), lacus Venetus v Alpah (Krahe). Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. st. za Slovane, tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr, vindland, Finci imenujejo Ruse Venäjä, Nemci Luzhichane, Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola); k temu pridevnik windisch in priimek
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Windischer (Kossina). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι, latinizirano Antae »Anti«<vety. Ni pa mogoche dolochiti, ali je slovanski toponim Bate, narechno tudi bete, bętę, leta 1200 Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh, Betockh<* bętę (=*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Logar) iz slovanskega * vętę (=Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni, staroirsko fine »prijatelj«; soglasha Krahe; toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Tako torej Bezlaj razgrinja strokovna izhodishcha za te toponime, ki jih razlichni avtorji po eni strani povezujejo z Anti in Slovani, po drugi strani pa z Veneti, med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. »Imena Bate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt, vëndi ”bivalishche”, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. Bezlaj: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I, str. 291) Kot bomo videli, ima ta iztochnica zelo globoke korenine in nadvse pomembne ter vznemirjajoche posledice, kar je povezano z imenom Karla Oshtirja, jezikoslovca, enega najvechjih, a nekam zamolchanih slovenskih znanstvenikov. Da, Slovenci smo imeli v dvajsetem stoletju vrhunskega jezikoslovca Karla Oshtirja, ki ga shtejejo med enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (gl. Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975), raziskoval je megalitske jezike (kot jih je sam poimenoval!), kakrshne so govorila ”predindoevropska” ljudstva v Evropi pred davnimi tisochletji... In njegova dognanja je vsekakor mogoche plodno primerjati s teorijo kontinutete Maria Alineija o neolitski prisotnosti Slovencev v Vzhodnih Alpah, she pred njim pa s teorijami Giuseppa Sergija o praslovanskem izvoru latinshchine in Giovannija Semerana o akadsko-mezopotamskih vplivih na Evropski prostor.

SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA V tem delu se bomo srechali z deli Karla Oshtirja, enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975; mimogrede, ta ima napachno letnico njegovega rojstva 1881 – pravilno 1888), ki po mojem mnenju nakazuje vrsto reshitev v zvezi z ugankami o Etrushchanih, Venetih, Slovanih itd. V razlichnih enciklopedijah (Narodna enciklopedija srpsko-

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Zagreb. DZS. Ljub­ ljana.revijasrp. ki so ga kasneje zasedli Indoevropejci). bizantoloshkega kongresa v Beogradu in 1. kovine.2010 10:12:38] . Etimoloshko je obravnaval sredozemske izraze za poljedelska orodja.htm[16. mednarodna kritika poudarja Oshtirjevo velikansko erudicijo (spisek njegovih del je na koncu knjige). Ilju/Shoshtanju/Velenju. slovar alarodskih jezikov. praoblike slovarskih enot. a nadvse nenavaden in kontroverzen je njegov izstop iz nje. Po vojni je leta 1919 doktoriral v Gradcu z disertacijo o izvoru indoevropskega dolgovokalnega intranzitiva (Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs). da je med vojno leta 1944 pogorela knjizhnica njegovega seminarja in med pozharom je zgorelo tudi njegovo pomembno delo neprecenljive vrednosti. etruskoloshkega kongresa v Firencah. da po letu 1930 ni objavil nobenega znanstvenega dela vech. kjer ga je zatekla prva svetovna vojna. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1922 postal docent. Veliki sploshni leksikon. alarodshchina – istorodni jeziki ljudstev na ozemlju. leta 1924 je bil izvoljen za izrednega in leta 1932 za rednega profesorja ter do leta 1959. Zhe v zgodnjih letih se je najvech ukvarjal z indoevropskim primerjalnim jezikoslovjem. Slovenski biografski leksikon. Vzpostavil je alarodsko glasoslovje. Kretschmerju. zlasti pri slovitih profesorjih R. 12. 1998) ter v arhivu SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani) preberemo o njem naslednje: Rojen 13. skupno ime za stara predindoevropska ljudstva. kazhe svojskost njegovega znachaja. She pred prvo svetovno vojno se je izpopolnjeval v SanktPeterburgu na Akademiji nauk (1912-13) in Londonu v British museum (1913-14). okoli 1200 besednih druzhin. druzhbene in naravne pojave. 1961. 1952. Njegov opus zajema dve knjigi in 28 razprav. raziskujoch alarodsko dedishchino v indoevropskih jezikih ter vpliv alarodshchine na razvoj indoevropejskih jezikov. v besedotvorju je dognal shtevilne predpone in pripone itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Vrnil se je domov in prezhivel leta med 1915 in 1918 v rovih na soshki fronti. posebej she v Mali Aziji. MK. 1973. 1994. da je temu posvechal vso svojo energijo in chas. Ljubljana. pretezhno z etimologijo in glasoslovjem. alarodske shtevnike in vodna imena. s chimer bi se dalo razumeti. ko se je nad sedemdeset let star upokojil. Meringherju in P. prozodeme (dolzhine zlogov in naglashevanje). 10. Ljubljana. 1928. Udelezhil se je 1. Enciklopedija leksikografskog zavoda. Zagreb. Enciklopedija Slovenije.teorija kontinuitete hrvatska-slovenachka. Oshtir je mednarodno priznan kot eden od pionirjev laringalne teorije. Bibliografski zavod. zlasti nekatere njegove etimoloshke razlage ter njegovo vztrajanje pri neindoevropskem znachaju shtevilnih slovarskih enot v indoevropskih jezikih sredozemskega obmochja. vse je napisano v skrajno zgoshchenem slogu in veliko stvari je temeljnega in trajnega pomena za primerjalno jezikoslovje.i. http://www. Tudi to. Res. prevzel ugledno mesto po Franu Ramovshu. metatonije (sprememba zlogovne intonacije) zhe v dobi prabaltoslovanske jezikovne skupnosti ter (2) z alarodshchino (Alarodi. SAZU. shtevilne glasovne zakone. manj z oblikoslovjem in narechji. zhivali. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega chlana SAZU.11. predaval indoevropsko primerjalno jezikoslovje in tudi vechina njegovega opusa je posvechena predindoevropskim jezikovnim ostankom v Evropi in na Blizhnjem vzhodu. Primerjalno jezikoslovje je shtudiral v Gradcu in na Dunaju. 1888 v Arnachah pri Sht. Najobsezhnejshi del njegovega opusa pa je posvechen prav alarodskim jezikom.Megalitski jeziki . umrl v Ljubljani 27. V njej se loteva predvsem dveh izmed najtezhjih problemov sodobne lingvistike: (1) z razmerjem slovanskega naglashevanja do baltishkega. ugotavljajoch nastanek t.

ki tvorijo z Etrusko-Raeti. str. Ljubljana. v juzhni Rusiji Skythi. Toda tak sklep se ne ujema z jasnim Oshtirjevim zagovarjanjem Alarodov. severne priselitvene teorije Etrushchanov v Italijo. Sumeri). Lydi. Mitani. (b) etrushke izposojenke iz italshchine. Che je Oshtirjevo mnenje dokonchno takshno. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. navezujoch se na zgoraj citirano besedilo Franceta Bezlaja o venetskih Banjshicah. takshno stalishche pa predstavlja pristajanje na avtohotonost Etrushchanov.: indoevropske) Thrake. da gre pri tem za predslovansko fazo. kot pravi danashnja standardna zgodovina. V Oshtirjevi knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Znanstveno drushtvo. Kavkazi. med katere prishteje tudi Etrushchane. 150) je povzetek v slovenshchini iz katerega navajam (izrazje kot v izvirniku): »Tri predslovansko-etrushka imena ptic – V uvodu ugotovi avtor trojni odnos med Etruski in Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine.htm[16. 1928.V. zapadno od obeh – vendar locheni po ozkem illyrothrashkem pasu – Germani. V srednji Evropi razlochujemo sledeche jezikovne plasti: (a) Illiro-Venete. S tem pa se odpre dodatno vprashanje: Ali so Etrushchani v Podkarpatju ali Zakarpatju popolnoma izginili. je med drugim objavil tudi temeljito razpravo Veneti in Anti (Etnolog II. ob Baltijskem morju Balti. Ljubljana. Kari. Ker pa je Oshtir mnenja. v kateri v uvodu pravi (zgolj kot kuriozum je izrazje kakor v izvirniku): »Radi boljshega razumevanja sledechih izvajanj o razmerju med Veneti in Anti par besed o predslovanskem jezikovnem substratu. potem iz tega izhajajo tri mozhnosti. Predhethiti. (c) na illyrothrashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani.teorija kontinuitete Karel Oshtir.revijasrp. potem ko naj bi se odselili v Italijo? S tem bi se Oshtir pridruzhil zagovornikom t.11.« Kasneje se bomo vrnili k njegovemu obravnavanju odnosa med Veneti in Anti. i.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. 46). tedaj tam zhe vsaj pol tisochletja ni bilo vech Etrushchanov. da so avtohtoni ali da so prishli iz Male Azije. od katerih naj nashtejem posebej izstopajoche: 1. bi se to dogajalo tisoch in vech let pred nashim shtetjem. Baltoslovani so si izposojali besede iz etrushchine – kdaj in kje? Che naj bi Slo­ vani prishli shele v srednjem veku do Vzhodnih Alp. che so pred tem zhe kdaj bili.« V tem Oshtirjevem razmishljanju je izjemno zanimivih vech stvari. da si je slovanshchina http://www. kot preprichan alarodist.2010 10:12:38] . 1930. str. Elami. to je predindoevropskih prebivalcev Evrope.Megalitski jeziki . kjer sta indogermanski palatal in labijovelar sovpala v velar. Liguro-Iberi (>Baski) in Pelasgi pre­ dindogermanske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljuchno Semite) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki. ostali dve sta she. Torej so po Oshtirjevem mnenju morali biti ti stiki nekje v Zakarpatju ali/in na severnem Balkanu. L. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbalto­ slovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. (b) centralno-indogermanske (op.

Ljubljana 1926-1927. stara Prednja Azija. Kako je lahko vprashanje prihoda Slovanov v Zakarpatje postransko vprashanje?! A zgodovina ne ve nich she o marsichem dru­ gem. bela Afrika) pred doselitvijo indoevropskih in semitskih dialektov.). to radi tega. ki nas.. in che ne.. povzrochil je nadvse nenavadno in enkratno zagato: pet let po imenovanju za rednega http://www. in to celo prek nekega vmesnega ljudstva? 2. ker poleg tega she zapishe (str. predindoevropskih jezikov na mediteranskem obmochju. tajnik razreda za filoloshke in literarne vede.. da je Karel Oshtir temeljit raziskovalec predindoevropskih in predslovanskih jezikovnih in etnichnih osnov slovanskih jezikov in narodov. arheoloshkih. 10): ».«. da so Etrushchani zhiveli tudi v Zakarpatju.. toda domnevam. Toda Karel Oshtir je bil poleg genialnosti tudi svojevrstna osebnost. Osebno delo Karla Oshtirja nadvse visoko cenim in menim. o kateri ne krozhi malo anekdot. che operiramo s predslovanskim illyro-trashkim substratom. Za nas je she posebej zanimivo. ne tangirajo. da ga izvolijo za rednega chlana SAZU v tem razredu.. Od kod in kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje? Oshtir namrech pishe v shtudiji K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. so postranska vprashanja (podchrtal L. O tem pa v posebnem poglavju. prazgodovinskih. Che so si Slovani izposojali besede od Etrushchanov. str. 13): »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Illyro-Traki v Karpatih. povezujoch razlichne zvrsti znanosti. januarja 1953 predlagal.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. To Oshtirjevo stalishche je toliko bolj nenavadno in presenetljivo. to je v juzhni Evropi. etnoloshkih. ali si niso tudi Etrushchani izposojali iz baltoslovanshchine.revijasrp. z utemeljitvijo. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. Prednji Aziji in severni Afriki pred doselitvijo indoevropskih in semitskih ljudstev. ki govori o Venetih in Antih. Akademik Ivan Grafenauer.. kar preberemo v njegovem Curriculum vitae (ki sicer ni podpisan. armenshchina in (b) predindoevropski (megalitski) jeziki (podchrtal L. Tudi che Karel Oshtir ni sam napisal CV (kar bi bilo neobichajno). baltoslovanshchina. ga je 4. zakaj ne?! Kako bi bilo mogoche. ker ni bilo med Praslovani in Pragermani nikakrshnih stikov.11. s tem se odpre she podvprashanje. neverjetno je. da ga je sam napisal) pod »(a) obseg znanstvenega dela: indoevropeistika: najstarejsha doba.teorija kontinuitete sposojala etrushchanske besede: (a) kot smo zhe rekli. genetskih in drugih odkritij. zato pa je potrebno raziskovati. baltoslovanshchine in armenshchine. o tem ne ve zgodovina nichesar. da bi *Chъrvatъ she le iz germanskih ust prishel do Praslovanov.Megalitski jeziki . je ta listina vsekakor del Grafenauerjevega predloga in je bila podlaga za Oshtirjevo visoko akademsko izvolitev. da gre izposoja besed zgolj v eno smer? 3. da bi bili Illyro-Traki kdaj podvrgli Slovane.htm[16. (c) da so si Slovani izposojali etrushchanske besede prek posrednikov. (b) da so Slovani zhiveli v stiku z Etrushchani v Italiji.V. Poudaril je njegovo znanstveno delo na podrochju indoevropeistike najstarejshe dobe.2010 10:12:38] .) v mediteranskem okrozhju (stara Evropa. kdo naj bi bili ti posredniki in ali je bilo Slovanom res treba izposojati si imena za ptice pri oddaljenih Etrushchanih. da ga je treba ponovno brati in preuchevati v luchi najnovejshih jezikoslovnih.«.« pod (c) [je seznam publikacij]. V.

« Iz zapisnika ni videti.Megalitski jeziki .si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Koshir.« Tej je v dvorani Akademije sledila she ena seja predsedstva SAZU v torek 17. Brodar. Shnuderl.: to je rokopisno dodano). v deveti. Pod tch. Vidmar. ter Luciena Tesniera. saj se zapisnik o tej tochki koncha. da bi prof. da bi o tem potekala kakshna razprava. da bi prof. Stele. Oshtir she nadalje ostal chlan Akademije. Opravichila sta se akademika J. novembra 1957 odpovedal chlanstvu pri Akademiji. pa ni uspel . Anton Melik in Anton Lajovic. prisotni so bili she podpredsednik Bozhidar Lavrich.htm[16. ki nima primere. Predsednik pa tudi drugi chlani predsedstva naj ”neuradno” poizkusijo posredovati. G. Ker poizkusi. Grafenauer. pod tch. Zapi­ sano je she: »Predsednik sporochi. z motivacijo ”ker hochem imeti mir”. Karla Oshtirja in Antona Sovreta. dr.« Kljub temu. Takratna dogajanja so po svoje nejasna. prva je bila izredna 17. da o izstopu enega od chlanov. vzame predsedstvo odpoved na znanje. od katerih je ena manj verjetna od druge. v javnosti krozhijo razlichne domneve. ni niti besedice. oktobra 1958 ob desetih dopoldne z edino tochko devnega reda: Volitve novih chlanov Akademije. pozdravlja pa skupshchino in ji zheli uspeshno delo. Predsedoval je Josip Vidmar. Grafenauer. Petra Skoka. Karel Oshtir se je z dopisom z dne 18. Predsedstvo vzame porochilo predsednika na znanje in ga odobri.teorija kontinuitete chlana Akademije je iz nje sam izstopil. Iz zapisnikov organov SAZU je razvidno: Ob pol enih popoldne dne 30. A. pri skupshchini ne more biti navzoch. 2 – tekoche zadeve je razredni tajnik Grafenauer predlagal: »Drugi razred predlaga za redna chlana dr. da se je akademik Oshtir z dopisom datiranim z dne 18.Sklene se.: v zapisniku so samo priimki brez osebnih imen): Bevk. ki so rabili kot osnova za sprejem med chlane SAZU). junija 1958. Lobe. Oshtirja odvrnili od tega sklepa niso uspeli. Karla Oshtirja. Kuhelj. glavni tajnik Milko Kos ter razredni tajniki France Stele. L. 2 dnevnega reda – porochilo predsednika. Predsednik je pos­ redoval. Hadzhi in Lajovic.2010 10:12:38] .« Seveda se nam zdi to belezhenje nenavadnega in izjemnega dogodka. zapisnichar je bil glavni tajnik Milko Kos.V. L. se zdi nenavadno. podpredsednik Bozhidar Lavrich. she manj po tem. zadnji zadevi preberemo: »Predsednik sporochi. 2 – porochilo predsednika v drugem odstavku pishe: »Prof.revijasrp. pustiti zaenkrat vprashanje odprto. http://www. podobno se ni zgodilo ne pred tem. ki je bila pet let kasneje. Tema sejama predsedstva SAZU sta sledili dve skupshchini.« V zapisniku seje predsedstva SAZU. maja 1953 se je v sejni sobi Akademije sestalo predsedstvo SAZU pod predsedstvom Josipa Vidmarja. Koroshec (op. suhoparno in formalistichno. rednega profesorja v pokoju na Univerzi v Zagrebu. novembra 1957 na lastno zheljo odpovedal chlanstvu v Akademiji. oba redna profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Milan Vidmar. za dopisna chlana pa dr. »Predsedstvo vzame porochilo predsednikovo na znanje in ga odobri. da so bile na vrsti volitve novih chlanov. Melik. od prejshnjih je bil opravicheno odsoten le podpredsednik Bozhidar Lavrich. Hadzhi in V. Vidmar.V. da bi akademik Oshtir svojo odpoved umaknil. 13. navzochi she akademiki (op. Lajovic. Ivan Grafenauer. da se je predsednik marshal Tito pismeno opravichil. Kalin. Kos. januarja 1958 ob 11h dopoldne. profesorja na Univerzi v Montpelierju.11. Rakovec. Pod tch. M. prisostvovali so predsednik Josip Vidmar. Tavchar in M. Po odobritvi Izvrshnega odbora SAZU mi je predsednik Akademije prijazno dovolil vpogled v arhiv in osebno mapo Karla Oshtirja (slednja je zelo skromna in vsebuje le njegovo fotografijo malega formata ter par listov. glavni tajnik Milko Kos ter tajniki razredov Stele.

ochitek ”tezhko umljiv” je lahko sinonim za zavrachanje. se je v Slavistichni reviji (VIII. eden velikih slovenskih jezikoslovcev.. je potekala redna seja skupshchine Akademije. sicer pa ni zaznati kakshnih sankcij proti morebitni nerednosti chlanov. ne moremo pa povsem odmisliti tudi za takratni chas uposhtevanja vredno drugo mozhnost. O veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma. tega ne ublazhi niti priznanje ”o veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma”. opravicheni: Marjan Kozina. ali res zgolj njegovo ”chudashtvo”? Po svoje je zgovorno nadvse nenavadno nakljuchje. tezhko umljivo. O Karlu Oshtirju niti besede. 29. umetniki ipd.. Chesa takega proti Karlu Oshtirju ni bilo zaznati. XIII/6.. Viktor Koroshec. Srechko Brodar. Karel Oshtir /./ z znano svojevrstno. da ne bi takrat koga skominalo to prikriti ali marginalizirati. zakaj se je Karel Oshtir odpovedal mestu v Akademiji. Makso Shuderl. prav nasprotno. Anton Lajovic.11. se je tudi na Akademiji dogajalo marsikaj.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. proti metodi katere so se chuli svetovno . da ”se je komu izgubila”. Bogdan Brecelj.2010 10:12:38] . ki je sicer izrecno omenjena v zapisnikih njenih organov. ki jih je imel Oshtir v znanstvenih krogih. Jovan Hadzhi. Morda niti ne bi bilo tako pomembno razglabljati. 169-170). da se je listina preprosto z leti morda kam zalozhila. Opravichila sta se tudi predsednik republike Josip Broz-Tito in podpredsednik Zveznega izvrshnega sveta Edvard Kardelj. med chlane Akademije je bil takrat (1953) shele sprejet.teorija kontinuitete Nekaj kasneje. Iz tega navedka se kazhejo dolochene tezhave. takrat naj bi bili nekateri akademiki izkljucheni zaradi medvojnega obnashanja ali kakshnih drugih politichnih motivov.izraznim shportom tekmujocho in tudi sicer drugachno utemeljitvijo. Navzochi so bili poleg predsednika Josipa Vidmarja in glavnega tajnika Milka Kosa she chlani: France Bevk. da tudi Nahtigal ne izrazha svojih misli prevech preprosto. kot je Akademija znanosti in umetnosti. Lucijan M. str.. Alija Koshir. na potovanju: Bozhidar Jakac in Bozhidar Lavrich. Akademik Rajko Nahtigal.. str. Ivan Grafenauer.lingvistichni glasovi (A. Anton Kuhelj. kakrshna je prostovoljna odpoved chlanstvu v najvishji intelektualni instituciji nekega naroda.izraznim shportom tekmujocho”. Ivan Rakovec. Kaj je bilo zadaj.htm[16. 164-168) takole izrazil: ». ustvarjalci. Maks Samec. Lado Vavpetich. 1955. da v arhivu SAZU kljub skrbnemu pregledu (maja 2004) ni mogoche najti Oshtirjeve pisne odstopne izjave. France Stele. Feliks Lobe. v svojem smislu tako imenovano alarodistichno..Megalitski jeziki ..revijasrp. Shkerjanc.. Kos. oblikovano z nekim lingvistichno . saj neposredno iz chlanstva ni izvirala kakshna dodatna obremenitev kot praviloma le skupshchina enkrat letno. Anton Sovre. Franc Jakopin je objavil prilozhnostni chlanek Karel Oshtir – osemdesetletnik (Jezik in slovstvo. Milan Vidmar in Fran Zwitter. Seveda je mogoche domnevati. vanjo pa si prizadevajo priti vrhunski znanstveniki. decembra 1958 dopoldne. Meillet). v katerem pravi: »Mladi obiskovalci jezikoslovnih oddelkov Filozofske http://www. to pa se she stopnjuje s pridatkom ”oblikovano z nekim lingvistichno . vsekakor ni obroben in pozabe vreden primer.« Moram rechi. Josip Plemelj. poleg tega tudi definicija ”v svojem smislu tako imenovano alarodistichno” kazhe na sumnichav odnos do Oshtirjevih teorij. ki ekskluzivno zdruzhuje cvet narodovega uma. ki asocira na gonjo za rekordi za vsako ceno. toda v tistem burnem povojnem chasu. Boris Kalin. toda tudi motivacija. se zdi prevech preprosta. Gojmir A. Tako izjemen dogodek. Gorazd Kushej.. chesh ”da hoche imeti mir”. v katerega lahko vshtejemo tudi leto 1958. Igor Tavchar.

da je imel premalo adekvatnih poznavalcev.11. ki so se ohranili v bolj ali manj bogatih pisanih spomenikih. kavkashki jeziki she vse premalo opisani in raziskani. stara egiptshchina in etrushchina). da se Oshtirjeve ugotovitve gibljejo komaj she na mejah verjetnega. ki bi kot temeljni kamen pomagala ozhiviti prvotno alarodshchino. vendar so jim vtisnila sledove predindoevropskih prvin.. vrednost njegovega dela bo narashchala.V. in staroevropska narechja. Res pa za Oshtirja lahko trdimo. kar je genialni Karel Oshtir opustil predavanja. in zhe ga mladi shtudentje niso vech poznali.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.. da je mozh s pipo.« Kako hitro gredo ljudje v krivichno pozabo! Nepolnih deset let je minilo. kakor se to v znanosti dogaja. da] lepega dela indoevropskega gradiva ne bo mogoche pojasniti z notranjimi glasovnimi zakoni . [zavedal se je. je imel raziskovalec na razpolago tri vrste virov: danashnje zhive jezike kot neposrednega nadaljevalca alarodshchine (bashchina.teorija kontinuitete fakultete v Ljubljani komajda she vedo. in ne upadala. kakor se je sam suvereno gibal po tako odmaknjenih jezikih svojih raziskav. dasi je tudi vrsto svojih najpomembnejshih del Oshtir napisal v nemshchini. nabita z asociacijami. toda tezhishche njegovega dela je bilo prejkoslej v odkrivanju predindoevropskih in posrednishkih (ilirske.« Toda pretrese nas Jakopinova ugotovitev.. To http://www.2010 10:12:38] . ki pa deloma she niso zadovoljivo prebrani (mednje spadajo sumershchina in ostanki nekaterih drugih prednjeazijskih jezikov. da je prav Balkan zlata jama za razpletanje jezikovnih klobchichev. jafetitske) jezikovne osnove. ki na svoj nachin razgrinja dramatichno Oshtirjevo usodo kot vrhunskega znanstvenika. in tem je Oshtir v svojih delih posvetil veliko pozornost. potrebne pri povezavah: ficus – smokva – indzhir!« Ob tem bridko ugotavlja: »Njegova [Oshtirjeva] ustvarjalna domishljija pa je bila za marsikaterega lingvista presilovita.. Zhe danes smemo trditi. saj so v reviji Linguistica leta 1973 objavili razpravo Bojana Chopa Oshtirs Sprachwissenschfatliche Ideenwelt v nemshchini z avtorjevim opravichilom. ena od nashih odlichnih in najbolj svojevrstnih osebnosti. Toda kljub izjemni gmoti svojega nakopichenega znanja in svoji genialni kombinatoriki si je velikokrat moral priznati. Za ugotavljanje alarodske (azianske. jezike. Franc Jakopin je v zgoraj omenjenem chlanku she zapisal: »Kot Mehringerjev slushatelj se je Oshtir trdno drzhal povezanosti besed in stvari (Wörter und Sachen) (podchrtal L.revijasrp.) . ki so jih vsrkali indoevropski jeziki. »Oshtirjevi spisi so prava ”lingvistichna stenografija”. ki jo je v Evropi prekrila indoevropshchina. berbershchina in kavkashki jeziki). ki je dalech pred svojim chasom in zato nerazumljen. Vasmerjeve. da je iz drobcev kaj tezhko zgraditi preprichljivo podobo jezika in da so npr. ki ga srechujejo v knjizhnicah. zato naletimo na pripombe (npr. da je profesor Oshtir s svojim nekonvencionalnim nachinom mishljenja in s svojo samotarsko zagnanostjo vechkrat prehitel svojo vedo in prerasel svoje jezikoslovno okolje. ki bi bili njegovo delo lahko spremljali enako kompetentno kritichno. Karel Oshtir se je oborozhil z gigantskim znanjem v vseh treh smereh. da hochejo tudi na ta nachin razshiriti v znanstvenih krogih poznavanje njegovega dela.htm[16. trashke) jezikovnih plasti na jugu Evrope.« ugotavlja Jakopin in se obenem navdushuje: »Kako imenitne zveze so bile npr. Izkazalo se je.Megalitski jeziki . Prav med temi so jeziki z najpestrejshim glasovnim sistemom.. zato je njih branje skrajno zahtevno.. v ruskem etimoloshkem slovarju). Toda tudi sicer se mu poslej ni bolje godilo niti v strokovni javnosti. da bi bilo mogoche rekonstruirati njihovo prakavkashko obliko. saj imajo nekateri celo nad 70 fonemov (medtem ko jih imajo evropski jeziki med 30 in 40).

htm[16.: Giovanni Semerano se je pri njihovi razlagi naslonil na najnovejsha odkritja v akadshchini] . sht. predbaltshchino.. ki ni nikoli dobil Nobelove nagrade za svoje poglavitno genialno delo. podobno kot indoevropska ali semitska skupina.Megalitski jeziki . kar so nas nauchile besede nesporno indoevropskega izvora [op.. Oshtir je zachel svoje delo kakih 50 let prezgodaj. A glejte paradoks. Posebno mesto v usodi alarodijskega jezikoslovja pa zasluzhijo dela Hubschmida. ki jih je Oshtir imel za alarodijske. v severni Afriki pa hamitsko skupino. kaj naj bi genialni etimolog dognal sedaj. maloazijske neindoevropske jezike (za take so takrat imeli likijshchino.). ko je prebral eno od njegovih del.. da so tudi drugi zacheli z raziskovanjem odnosov med jeziki. da si ga je izbral za zhivljenjsko nalogo. pojme. vendar pa je prav to chasovno navzkrizhje v sami naravi odkritij. 1-2. predindoevropske substratne jezike (predslovan­ shchino. ki je primerjal baskovski in kavkashki besedni material. posebno v grshchini in latinshchini. kjer pravi: »Ker je shtudij predindoevropskega jezikovnega gradiva za Oshtirja tako pomemben. L. da je Oshtir nekoch.. predgermanshchino. ki niso mogli biti doma na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina) [podchrtal in op. V Oshtirjevo dobro gre npr.teorija kontinuitete potrjujejo tudi nova odkritja arheologije in antropologije. dobil pa jo je za odkritje s podrochja kvantne teorije. da izvirajo iz skupnega prajezika. poglejmo zakaj: »Po [drugi svetovni. dejstvo. da se pri njem pomudimo nekoliko obshirneje.V. da morajo biti jeziki na gori razmejenem podrochju medsebojno sorodni.2010 10:12:38] .« To Chopovo dognanje kazhe v jasni luchi usojenost genijev. naletimo pogosto na besede.V. Tudi v zahodnejshih semitskih jezikih naj bi zhiveli ostanki predsemitske-alarodijske jezikovne plasti. da je bila Anatolija. ki prelamljajo z ustaljeno paradigmo in jo nadomeshchajo z inovacijo. ko je na razpolago neprimerno vech materiala kot v dvajsetih letih . Resnichno si lahko predstavljamo.« (podchrtal L. Oshtir je pri obravnavanju tega predindoevropskega gradiva prishel do zakljuchka. Takih besed je v evropskih indoevropskih jezikih vse polno. verjame le jezikovnim dejstvom. karijshchino) starega veka. kavkashke jezike. zaupa le mochi kombinacije. lidijshchino. da nisem vech mlad. V vseh indoevropskih jezikih. Einstein kljub svoji vlogi intelektualnega http://www. relativnostno teorijo. op. ki je njihova glasovna zgradba tezhko zdruzhljiva s tem.) Prilozhnostno je Bojan Chop (eden od edinih dveh. XIX. Dal jim je ime alarodijski po antichnem maloazijskem narodu Alarodioi. redkokdaj razumljeno in hitro sprejeto. Colin Renfrew pravi..si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. saj je ta priznal Oshtirjevo alarodijsko teorijo kot v bistvu pravilno in nabral iz juzhno.: kje naj bi bila indoevropska pradomovina. je prav. v Evropi baskovshchino in vse t. ber. Kot slovit primer nam lahko rabi Albert Einstein. tako Bouda. a predvsem v kulturnem pogledu. Vechinoma oznachujejo tudi predmete. stvari.« Kot vidimo se Chop izrazha v pretekliku. da se rode ”pred svojim chasom”. niti zanj nima veljave trombettijanska jezikovna monogeneza.] vojni se je polozhaj v marsichem precej preobrnil. 1973/74. predgrshchino itd.revijasrp. je she vedno nadvse sporno.V. L.V. Za Oshtirja nikakor ni ”vse iz vsega izpeljivo” ali pa vsaj iz shtirih ”slovitih” Marrovih elementov (sar. 1-6). . ampak eden od stebrov chloveshkega duha nasploh. ki sta doktorirala pri Oshtirju v vsej njegovi znanstveni karieri!) objavil chlanek Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. predkeltshchino. rosh).: L.11. str. i.in zahodnoevropskih modernih jezikov toliko predindoevropskega besednega in slovnichnega gradiva. tj. potem je tu she teorija kontinuitete – o tem vech v nadaljnjem besedilu]. yon. ne le najvechji fizik dvajsetega stoletja.. v alarodijsko jezikovno druzhino shteje naslednje jezike: sumershchino. zhalostno vzdihnil: Sedaj pa mi je zhal.

ki jih je on nekoch shtel za gotovo alarodijske. Skratka. s tem pa. rechi. Celo vrsto etimologij so mu priznali.« http://www./ maloazijski jeziki. posebno hetitshchina. drugo. Pa tudi znotraj neindoevropsko-predindoevropskega jezikovnega kroga so nastale spremembe: Hubschmid misli. kot so mislili v dvajsetih letih in prej [op. da igra nakljuchje tako pomembno vlogo v vesolju.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.« In kot da to ne bi bilo dovolj. S tem pa bi mogli za marsikateri besedni element v indoevropskih jezikih. da je indoevropski element v Mali Aziji dalech mochnejshi..Megalitski jeziki . huritshchina. marsikaj drugache glasilo: likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini.V. ki naj bi bil mediteransko-predindoevropskega izvora. da ima Oshtir velikanske zasluge za razvoj raziskav na podrochju predindoevropske stare Evrope.2010 10:12:38] . temvech tudi kavkashko. Oshtir je zachel svojo alarodijsko teorijo v chasu. da je indoevropski jezik...V. med Uralci in Indoevropejci na drugi. na drugi strani. v chem se je she oddaljil od svojega profesorja: »Sploh se je izkazalo.. tudi za etrushchanski jezik (ki pa seveda nima nich opraviti s slovenshchino!)« [op. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. ki shteje za sorodne z indoevropsko skupino ne le semitsko in hamitsko ter uralsko in altajsko. o chemer glej vech v nadaljevanju]. od Oshtirjeve alarodijshchine bi morali danes marsikaj odbiti.« Chop spodobno zakljuchi s poklonom profesorju tik pred njegovo smrtjo: »Kljub vsem tem kritichnim pripombam pa ostane neizpodbitno dejstvo.: na tej to­ chki velja spet opozoriti na mnenje Colina Renfrewa ter Maria Alineija. da bi imeli kako primerjalno shtudijo. L. se resno bojim. nasprotno od svojega uchitelja Oshtirja. ki nam sprva ohladi navdushenje nad Oshtirjevimi jezikovnimi bravurami: »Dosledno obravnavanje tujih elementov v indoevropskih jezikih kot alarodijskih pa je ogrozheno she z drugimi teorijami: Tu je IllichSvitycheva nostratishka teorija. ker ni mogel verjeti. a tudi v mochnem nasprotju z mnogimi sodobnimi znanstveniki. in njegovo teorijo o alarodijski skupini v bistvu danes priznajo kot pravilno taki mojstri kot Hubschmid. /. L. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu.V. ki sega po severnih ozemljih Sredozemlja od Baskov do Kavkazcev. Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja.revijasrp. Tudi za mikensko dobo v Grchiji se je izkazalo. Le zadnja bi nekako ustrezala Oshtirjevi alarodijski skupini. da je v resnici le soroden [podchrtal L. /.. ki so preplavile fizikalni svet. gl. ko je bilo raziskovanje ustreznih jezikovnih podrochij she v povojih: Kavkashki jeziki niso bili niti zadostno popisani. a se je krepko motil! Tako tudi Chop o Oshtirju pravi: »./ Danes bi se tudi v presoji jezikov. da je Mala Azija zibelka Indoevropejcev – toda predvsem v kulturnem in ne genetskem smislu. mojo knjigo Davnina govori].: Chop se ”resno boji”. protohatijshchina. In Chop nadaljuje z razlago. kaj shele. da je bil indoevropski element tam zhe prevladujoch (mikenska grshchina!). Chop navrzhe she naslednjo misel.teorija kontinuitete revolucionarja ni mogel sprejeti vseh sprememb. sem mnenja. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo.11. torej meni. tako tudi ne Hei­ senbergovega nachela nedolochenosti. da je etrushchina indoevropski jezik. da je okoli Mediterana treba domnevati vsaj dve razlichni nein­ doevropski plasti: juzhno-zahodno z berberskimi jeziki in sorodnim substratom v Shpaniji in na sredozemskih otokih na eni strani.]. She vech priznanja pa zasluzhi Oshtir zaradi neshtevilnih pobud na predindoevropskem podrochju: te so pogosto vech vredne kot rezultati sami. so bili shele v zachetni fazi raziskovanja itd..

. s katerimi ima veliko skupnih jezikovnih osnov.revijasrp. tinu). z navajanjem iz Oshtirjevega dela Beiträge (str. je nekoch napisal. Druge Oshtirjeve etimologije so nekaj manj obsezhne ali chisto kratke.htm[16. Skok v svoji Etimologijskem rjechniku) ali celo namerno ignorira. samo v Beiträge jih je 942. e). (b) armensko thuz < *thwuz. spoznanje.11. pri tem spoznamo zapletenost postopkov na primeru alarodijske zveze in razchlenitve skupine besed za »figo«. ficus < *thwoikos (th = spirant). XIX. ki smo jo pravkar na kratko povzeli. (gl. koptsko kente (disimilirano iz *tente ?)? (f) novoperzijsko ändzhir. gotsko smakka. to pa iz *thwügo (z dolgim -ü-). Meillet. to iz *thwωg. Professor Dr. skoraj brez razlag.Megalitski jeziki . Che bi hotel Osh­ tir vse svoje etimologije v Beiträge tako razlozhiti. ki zhivi she v sumerskem dib < *dingw (ng w = labiovelaren nosnik). vse troje iz predbalkanskega *thwoko. ko je bil zhe dobrih petnajst let pod rusho.2010 10:12:38] . sykon. to pa iz *timg. arab. she bolje * thηmωg (th = spirant). navajen znanega francoskega leporechja. 133). (glasovne finese moram zaradi pomanjkanja znakov opustiti) edino sredstvo za povezavo z a-c. 1989. npr. kot pravi avtor v uvodu. b) povezljivo. kjer je alarodska menjava th : th-spirant (ta substituiran s slovanskim in germanskim s) in alarodska menjava w : m (leniran) itd. s poudarkom na hitrem razvoju jezikoslovja in na posledicah za Oshtirjevo dedishchino. 3-12). zakaj tolikshna zadrzhanost do Oshtirjevih teoriji. Karel Oshtir (Linguistica. odpad t naj bi bil sumerski oz. *t-ngk) in na alarodsko *timg v predsemitshchini *tin(a)tu. mochno skrajshana je videti takole: (a) latin. vendar niso razen prve. tudi egipchansko d'b. (i) nekaj hamitskih oblik. izposojeno iz nekega alarodskega dialekta. zakaj vechina jezikoslovcev Oshtirjevih alarodistichnih spisov ne pozna in ne citira (npr. potem bi knjiga obsegala vech kot 1000 strani. vse iz *lüg. v katerem v bistvu ponavlja pravkar izrechene misli. Bojan Chop skusha pojasniti. kar spominja na koptsko kente (prv. (h) kavkazijsko : gruzinsko legwi. toda objavil jih je v svojem zhivljenju vech tisoch. l je iz th kot tudi sicer. starejshe *ting w she zhivi v izposojenki asirsko tintu ( idr. (g) kitajsko a-tsang. str. da bi bila prvotna oblika nashe besede nekako *tηmωg. alarodski. tch. so zaradi pomanjkanja prostora (po prvi svetovni vojni je bila vsesploshna kriza in tudi pomanjkanje papirja) njegove razprave pisane v telegrafskem slogu. nich vech opremljene z glasoslovnimi in oblikoslovnimi razlagami. da http://www. ochitno. kakor je »figo«. brez citatov in v formularichni obliki. (c) grshko tykon.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. (e) tako pridemo do praoblike *thimωg (th = spirant). (d) starocerkvenoslovansko smoky. ki jih ima zlasti nostratichna teorija ter npr.teorija kontinuitete Bojan Chop spregovori o Karlu Oshtirju tudi ob stoletnici njegovega rojstva v Hundert Jahre eines bekannten slowenischen Sprachwissenschaftlers.. ozhje z armenskim thuz (gl. minojsko-grshko lugi itd. Chop k temu pripominja. prairansko *anchira < *ankira. Seveda je tu eden od najpomembnejshih vzrokov. kar Chop oznachi kot »nedvomno eno najobsezhnejshih in najbolj zapletenih v vsej svetovni etimoloshki literaturi«. staroindijsko anjira itd. tch. da tudi sumershchina sodi med nostratichne. torej z indoevropskimi sorodne jezike. semitske besede.

skoraj samotarski. mislim. ki se je loteval nadvse drazhljivih.« In po vsem tem morda ni presenetljivo.) leporin in masiliotskim leberis. ”predindoevropske” jezike.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.11. ki tudi danes vedno bolj vzbujajo zanimanje javnosti ter sprozhajo kontroverzne odzive.Megalitski jeziki . v negotovost. to je predmet te knjige. ko utemeljuje: »Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. med Uralci in Indoevropejci na drugi. Toda tudi Chop postavlja bralca. she zlasti zato.htm[16. praoblika je *nomala in zadnje gre prav lahko k alarodskemu *d/labar. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. -oris »zajec« je bilo spoznano za predindoevropsko in zdruzheno v enotno skupino s siciljskim (tozh. sem mnenja.2010 10:12:38] . OD KOD VENETI? UVOD http://www. nespecialista. Oshtir je med drugim raziskoval (po njegovi lastni definiciji) megalitske. Toda pomen in glasovna oblika vajenega jezikoslovca takoj spominjata na naslednjo uralsko skupino: madzharsko nyul »zajec«. ker menim. zirjatsko nimal. Naj tu omenim eno tozadevnih etimologij: latinsko lepus. nato pa she z latinskim laurex »kunec«.revijasrp. da je Karel Oshtir najpomembnejshi kot izvrsten jezikoslovec. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo.teorija kontinuitete se pri branju Oshtirjeve razprave chloveku zachne vrteti v glavi. in nenavaden slog pisanja – . marvech tudi etnogeneznih raziskovanj o nashih davnih prednikih. laponsko njoammel. za kakshne jezike gre in zakaj ”megalitski” jeziki. a ne le jezikoslovnih. ali ni jezikoslovje tudi najvishja poezija?« * Che pustimo njegove nenavadne osebnostne lastnosti ob strani – do skrajnosti predan delu. da Chop ta chlanek konchuje z naslednjo mislijo: »Torej.. da predstavljajo vez s sodobno teorijo kontinuitete Maria Alineija. mordvinsko numolo. konchuje Chop. jurjatsko nääßa itd.

vendar so bila vozila okorna. da je bilo Ljubljanske barje na takem visoko kulturnem podrochju. je pripomogla h kulturni izmenjavi na vechje razdalje. je potrebno raziskati takratna dogajanja tudi v prostoru svetolucijske kulture. (B) V tej tochki je vech stvari. nam za raziskavo vseeno ostajajo vprashanja o (ne)avtohtonosti oz. Doslej je veljalo. ker je bilo drugod premehko ali zamochvirjeno. a le na kratke razdalje ter sprva po utrjenih nasipih.2010 10:13:48] . prenos tehnologij. da so vozove s kolesi poznali v Mezopotamiji morda zhe v drugi polovici 4. je to vzpodbujalo k inovacijam. izdelana scela. da http://www. Enako smemo domnevati za Ljubljansko barje. 1. tisochletja pr. njene oblike in delovanje.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. trgovina.revijasrp. da so jih vlekli voli. izdelavi in uporabi kolesa kot takega. da so na njem kot poti uporabljali utrjene odseke zemljishcha. Ker so zacheli uporabljati tudi bojni voz.n. Ni pa sama po sebi umevna druzhbena organiziranost.htm[16.A) o sami tehnoloshki iznajdbi.. s tem v zvezi pa tudi o njegovi avtohtonosti na nashem ozemlju.11. tako so se kasneje pojavila kolesa z naperami. da je bil prostor Slovenije obenem proizvajalec dolochenih shirshe iskanih dobrin in zaradi tega dovolj bogat. (1) Z vozovi je bilo mogoche prevazhati veliko vech tovora. Zato domnevajo. To sicer sovpada s tch. bodisi nasipe ali kar namensko grajene poti. . kolesa tezhka. In ker je z odkritjem kolesa dokazano. najbolj podrobne upodobitve pa so iz okoli 2700 pr.Odkod Veneti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I OD KOD VENETI? UVOD Najdba bakrenodobnega kolesa na Ljubljanskem barju vzpodbuja k razmishljanju v dveh smereh: . da so bile poti potrebne zaradi vishka produkcije in izmenjave dobrin. potrebno za prezhivetje posameznika in njegove druzhine. da bi postal chim lazhji.n. kasneje tudi za njihovo vzdrzhevanje. o shirshih kulturnih sovplivanjih med Mezopotamijo in Evropo. (glinene igrache ali votivni predmeti?). (A)Medtem ko je bilo o problematiki pod to tochko zhe veliko preuchenega in napisanega v svetovnem okviru.sht. ki terjajo odgovore. da jim je bilo mogoche (zachasno) opustiti redno delo.B) o shirshih ekonomskih in druzhbenih vzrokih ter posledicah uporabe kolesa. kakor pa ga nositi na chlovekovih plechih ali na hrbtih tovornih zhivali – torej sta se mochno razmahnili proizvodnja in trgovina! (2) Zlasti za vozhnjo na vechje razdalje je bilo treba utrditi in pripraviti poti. Organizacija take skupine delavcev zahteva neko obliko organizacije druzhbe in zadostne vire. vpliv na jezike itd. to pa terja organizirano delo vechje skupine ljudi v daljshem chasovnem obdobju. (3) Prav menjava dobrin. Sklepamo lahko.sht.

prve stalne naselbine s kolibami iz vejevja in protja.n. zato se redkeje uporablja in je velikokrat predmet strokovnih razprav. zgornji (upper) med 45.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.000 pr. ki jih je treba jemati le kot priblizhna in nihajo za razlichna podrochja: starejshi paleolitik: starejsha kamena doba.000 pr. ki je bilo na Dunaju datirano z radiokarbonsko metodo med 3350 in 3100 pr.sht. zachetek zhivinoreje in »Robich – Kobarid in okolica« neolitske najdbe poljedelstva. poglavitno orozhje je lok. se pravi v chas najstarejshih mezopotamskih koles.htm[16.n.n.2010 10:13:48] . (uporaba ognja.000 pr.Odkod Veneti si je lahko privoshchil nakupe blaga od drugod.000 in 10. od 10. da so prevzeli tehniko cestogradnje od Etrushchanov ter so na svojih osvajalnih pohodih pretezhno utrjevali.000 in 10..5 mio in 150. razshirjali in standardizirali zhe obstojeche poti. prvi kipci. srednja kamena doba. do odkritja bakra nekako 3. njihova zasluga. mesolithic.000.n.n. 45. epipaleolithic.000 in 20. Da bi se bralec lazhje znashel pri chasovnih opredelitvah. ki jih v paleolitiku she ni bilo. (le najbolj grobo koshcheno in neobdelano kamnito orodje). Te so bile zdavnaj tudi na Ljubljanskem barju kot delu shirshega evropskega omrezhja zhe tisochletja. ok.sht. zachenja se loncharstvo. ter mezolitik (epipaleolitik) med 20. nekako med 20.n.sht. ljudje ne zhive vech v krdelih. srednji (middle) med 150.n.. na prehodu iz starejshe kamene dobe (paleolitik) v mlajsho kameno dobo (neolitik) (izpopolnjevanje lova.n.11. mezolitik. pojav stenskih risb.000 pr.000 »Divje babe«.sht.000 in 45.revijasrp.000 in 50. neolitik: mlajsha kamena doba.000 Arheoloshki oddelek Narodnega muzeja Slovenije pr. nekateri delijo paleolitik she na spodnji (lower) med 1.n.n.sht. je predvsem "posodabljanje" starih poti. ampak se http://www. nastajajo rodbinske zveze. naj navedemo posamezna chasovna obdobja.. Za to je bila potrebna razvita trgovina in promet. neandertalska pishchal pr. ki je izhajala iz vojashkih potreb.000 pr.sht. (chlovek je zachel brusiti in gladiti kamen »doba glajenega kamna«.000 let pr.sht.000 pr. pri nas nekako velja: mlajshi paleolitik: med 50.sht. Ker se razvoj evropskih cest najpogosteje povezuje z Rimljani. o chemer pricha prav najdeno kolo.sht.000 pr. nabiralnishtva in ribishtva) – ta oznaka je dokaj neopredeljena. najstarejsha.000 in 10.. na svetu.sht. je treba spomniti. ki kazhejo na kulte). med 1.sht. lov je najvazhnejshe opravilo. v tem chasu chlovek izdeluje vse orodje in orozhje iz kamna..000/800.n.

nastale so organizirane drzhavne oblike.000 pr. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Ilirom).n. (v nashih pokrajinah je kronologija razlichna.sht. piramide v Gizah ok. 2. eneolithic) [od calco gr.n.« bronasta doba: 3. »Banjshki depo« (?) Svetolucijske najdbe – trojanska vojna 1.sht.000 pr.sht.n.000 – 2.2010 10:13:48] . sht. chalcos »baker«]. Gradishcha na Krasu. ki ima tudi nekakshen pechat univerzalnosti in http://www.sht..sht.n.sht. to je do priblizhno 3.n. domnevni Lepenskega vira itd.sht. – koncha se z zhelezno dobo.sht. pr.n. ustanovitev Rima – 753 pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ter Ljubljanskega barja.?) zachetek olimpiad – 776 pr.7000 (?) pr. mnozhichna izmenjava dobrin.000 »Veneti se selijo iz Panonije (?) – po Devotovi teoriji proti koncu 3. egip.revijasrp. 2.000 do 500 pr.n.000 sumersko kraljestvo ok. aeneolithic. bakrena doba (chalcolithic – cooper age.n. zhelezna doba – halshtat (Hallstatt) – starejsha zhelezna doba – v Evropi od 1.000 in 700 pr. Svetolucijske najdbe OD KOD VENETI? Naj zachnemo z uradno nadvse podprto zgodovinsko interpretacijo v enem od svetovno razshirjenih del. »Barjanska kultura« ok. Svetolucijske najdbe Veneti v severovzhodni Italiji (med 1. na Balkan (?) eneolitik ali halkolitik.Odkod Veneti zdruzhujejo po krvnem sorodstvu v matriarhalnih skupnostih – to je chas Vinche. 2. shkarje ipd. – vrh pri 2.n. vdori Indoevrop. ter laten (La Tene)– mlajsha zhelezna doba – od 500 do nashega shtetja (uporaba zheleznega orodja: kose. n. pridobivanje in predelava zheleza.100 pr.350 – 3.sht.000 (?) pr.180 pr.sht. tisochletja pr.sht. v religiji antropomorfni politeizem.11.htm[16. kositra »Barjansko kolo« 3.500 pr.n. in brona.sht.n. 4. pr.n. v Istri Hetitsko kraljestvo ok. zachetki suzhnjelastnishkega gospodarstva..sht. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Keltom). n.

cheprav naj kar vnaprej opozorim bralca. da sam vselej in she vedno vse berem z dolochenim zadrzhkom ali. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med tako imenovanimi starimi kolonijami Ilirov v Italiji: venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. ali je spadal k vzhodnemu ali vmesnemu tipu – so morali zacheti svoje prodiranje na severo-zahodni del Balkanskega polotoka najpozneje v 14. Tako tudi to delo. Potiskali so Trachane na jug in na vzhod.2010 10:13:48] . V njej ugledni zgodovinar Luigi Pareti spregovori (resda bolj na kratko!) tudi o Venetih. s pridihom dvoma. ki jo je izdal UNESCO in jo imamo tudi v slovenshchini. V poglavju Ilirski narodi in narechja lahko preberemo: »Iliri... da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati samo albanshchina. st.sht. ker jih je gnal v isti smeri.revijasrp. ta pritisk pa so posredno chutili tudi Grki. ki je nastala iz meshanice ilirskega in trashkega jezika. indoevropski narod – vendar ni jasno.11. ki sem ga omenil zhe v svojih prejshnjih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. obsezhno Zgodovino chloveshtva (ZGO). kolonije v Apuliji in Mesapiji pa http://www.Odkod Veneti verodostojnosti.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kot se reche.htm[16.pr.

17) izrecno ugotovila. 1933). kjer so se naselili. Po Paretijevem mnenju ni jasno.htm[16. francoski jezikoslovec svetovnega slovesa in tvorec funkcionalne lingvistike. Heidelberg 1950).« Pri tem je treba pripomniti. 110. Pariz. Zato je po Paretijevem mnenju chisto mogoche. venetskem elementu pri stapljanju z jezikom neindoevropskih staroselcev na Apeninskem polotoku. Zato imajo Paretijeva stalishcha she prav posebno tezho. 1949) in H. a da sta Herodot (I. da Paretijevo mnenje o kolonizaciji Benechije iz Ilirije podpira npr. Na primer André Martinet. kar Praslovani. srechamo v Benechiji. zato so to obmochje Rimljani poimenovali Venetia. da se venetshchina mochno razlikuje od keltshchine. she posebej pa z latinshchino.n. v jezikovnih oblikah.« Nato Martinet opozarja. Berkeley. razshirjeni po vsem svetu. ki so prishli v Italijo.2010 10:13:48] . Zlasti pa presenecha nadaljnje izvajanje Paretija v zvezi z Veneti. govori. kasneje pojavi v treh razlichnih delih podceline. 196) in Polibios (II. Nekaj stoletij pr. Whatmough (The Prae-Italic Dialects. Seveda pa imamo tudi prav nasprotna stalishcha. Ta Paretijeva teza o ilirskem oz. ki pa niso osamljene. odlochno pa ga spodbijata M. katerega jezik poznamo po nekaterih napisih. London. Venezia). Ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. Skrbno preuchevanje dopushcha. ko sicer ugotavlja. o katerih pripadnosti skupnosti galskih naselij nihche ne dvomi.n. 1986) spregovoril o Venetih takole: »Primer Venetov ponazarja mozhnost. da so bili Veneti – kakor Liburni pri Aternu v Picenu (ob katerih se spomnimo Liburnov v Iliriku. to je bretonsko http://www. da se isti narod iz tretjega in drugega tisochletja pr.sht. mochno spominja na vztrajne in poglobljene trditve znanega italijanskega zgodovinarja Giuseppa Sergija. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih "predsabelijskih" napisov. da je bila beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe. da ga povezhemo z drugimi indoevropskimi jeziki osrednje Italije.. Naturalis historia. dasi sta si bili civilizaciji podobni. Toda Sergi je pri tem she bolj dolochen. Beeler (The Venetic Language.11. Krahe (Sitzungs-berichte. pri chemer naj bi nastala nova tvorba – prvotna latinshchina.Odkod Veneti hibridno juzhno narechje. 112) – prav tako ilirskega rodu. narod Venetov. III.revijasrp. da so bili Indoevropejci.sht. ki jih razvrshchamo v razlichne veje indo-evropejshchine.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. tam danes govorijo vanetski jezik. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. ko je vzklila znachilna "atestinska" civilizacija. najdenih na jadranski obali. Cheprav v nadaljevanju Pareti opominja. ki uvrshchajo venetshchino med germanske jezike. to je okoli Benetk (it. da se je Cezar med osvajanjem Galije v Armoriku (danes je to departma Van) spopadel z Veneti. da so bili Veneti Ilirci. ker so objavljena v Unescovi Zgodovini chlovestva. da so bili zhe pod mochnim vplivom Trachanov. Polibios je pri tem celo poudaril. da so selitveni tokovi v juzhno Italijo z Balkanskega polotoka svojevrstni spricho tega.. znani zgodovinar J. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. saj stoje za njimi tudi nekateri nemshki in drugi zgodovinarji. je v svojem velikokrat in v razlichnih jezikih ponatisnjenem delu Des steppes aux oceans – L'indo-européen et les "Indo-Europeens" (Payot. Plinij.

2010 10:13:48] . Je iz nekega posebnega razloga zamolchal paflagonske Venete? Ne moremo se znebiti obchutka. da bi vanetski dialekt lahko bil ostanek galshchine v Franciji in ne kot ostala narechja v Armoriku. slovanskih jezikov. in v zachetku II. ki pa je v keltshchini in latinshchini zamenjan z "-i"). na katere se sicer rad sklicuje. V Avstriji se pridevnik windisch nanasha na podrochja. da korenu wen-pripishe pomen »zmagati.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Toda Martinet zachuda niti ne omeni paflagonskih. ki nadaljuje s tem.Odkod Veneti narechje. o tem bomo spregovorili v nadaljevanju. Presenecha dejstvo. v angleshchini wish »zhelja«. meni. Cheprav so javnosti ti podatki zhe kar znani.« Zato Martinet predpostavlja obstoj naroda Venetov (wenet s pristavkom "-os" v imenovalniku mnozhine. saj je v ozadju njegovega pisanja chutiti pridih frankofilstva. da Martinet ne poskusha razlozhiti besednega korena ven she na podlagi kakshne druge jezikovne skupine. jih tu navajamo zgolj zaradi tega. Che so Veneti sami sebe imenovali tako. ljubezniv. v nemshchini Wunsch. keltskega oziroma slovanskega naroda?« Ali gre zgolj za preprosto homonimijo? In si odgovori: »Malo verjetno! Formalna identichnost je tem bolj presenetljiva. ki jo je v novejshem chasu zagovarjala Maria Gimbutas.. teorije invazije Indoevropejcev in njihovega nasilnega osvajanja Evrope.. Zato se nagiba k sklepu. Nekateri menijo. da so bila indoevropska plemena v sploshnem zelo bojevita in bolj kot ljubeznivost so kazala sovrazhnost. ne napishe v enem zamahu.. vendar ne ve. ki so tradicionalno naseljena s Slovenci. poleg tega je izshlo vech ponatisov v razlichnih svetovnih jezikih in bi ga na to kdo utegnil opozoriti.11. Toda Martineta pri tem moti. da so to privzeli tudi njihovi sosedje. V nadaljevanju Martinet ne pozabi omeniti. ki izhajajo iz Velike Britanije. tisochletja v nizhavja severne Evrope. nastanjeni v tistem chasu po nizhinah severne Evrope od Pomeranije do Mecklenburga! Wenedes se je pri Nemcih obdrzhal za oznachevanje slovanskega prebivalstva v Spreewaldu (jugo­ vzhodno od Berlina). Ko ugotavlja. v shvedshchini tudi »prijeten. Po njegovem mnenju se v tem imenu pojavlja dobro znani koren wen. da se je en rokav Bodenskega jezera na severovzhodu Shvice v antiki imenoval Venetus Lacus. kot je Martinet. da je pristash t. ali bi jih pripojil k italijanskim ali h galskim Venetom. s katerim so oznacheni Slovani. pokoriti«.htm[16. Martinet se loti she razvojnih problemov venetshchine.kot pri Venus. da ne gre zgolj za spodrsljaj. da opozarja na kasnejsho germansko rabo oznak Winida v visokonemshkem in Winedas v staroangleshkem jeziku. da so bili armorishki Veneti z atlantske obale Kelti. nekam med Baltik in cheshke gore. ki sebe imenujejo Sorbi. da so predstavljali http://www. kar naj bi po njegovem potrjevalo venetsko prisotnost na tem podrochju. ki popolnoma ustrezajo latinskemu pojmu Veneti. v danshchini ven in shvedshchini van »prijatelj«. npr. ki pomeni osebni zhivljenjski cilj.revijasrp. ker jih v svojem znanstvenem aparatu uporablja tako priznan jezikoslovec. ker je neprichakovana indoevropska oblika "e" v dveh zaporednih zlogih. ki so prav tako izprichani v tistih delih antichnih piscev. mil«. saj se tako pomembnega dela. bi lahko pomislili. s chimer hoche potrditi staroangleshko Winedas. Po mnenju Francoza Martineta ni mogoche dvomiti. In Martinet se vprasha: »Kaj naj sklepamo na temelju obstajanja iste besede kot oznake italskega. panonskih in drugihVenetov. Dvomiti moramo. morda nekoliko vzhodneje ali zahodneje.. da je to storil iz pozabljivosti.i. Zakaj tako. da je mogoche postaviti Venete v chasu ob koncu III. S tem je Martinet pokazal.

v slovenshchini zob. kako zlahka je mogoche zaiti v past starih. stoletja n. preplavil tok Slovanov. povlekli za seboj sosedje. Vendar jih je ostalo dovolj.Odkod Veneti jezikovno samostojno enoto. da so baltski jeziki ohranili arhaichnost. ker so jih govorila ljudstva. ki je v praslovanshchini bil *zobъ. so se deloma germanizirali ter pod pritiskom prishlekov s severa izgubili svojo identiteto. in ti predeli so zelo neprimerni za nomadsko zhivljenje http://www. So se stopili z Italci? Kratko malo so izginili tudi v tem primeru. Drugi Veneti.94) v poglavju o Slovanih pravi: »Na sploshno lahko stiki med narodi razlichnih jezikov izzovejo ali pospeshijo jezikovni razvoj. slovensko zob. ki bo konchno dal glas h-. 76): »Venete so dolgo enachili z Iliri. pa cheprav so prishli pod rimsko oblast. z'b. Podobno so Germani za svoje jugozahodne sosede ohranili ime enega od keltskih plemen Volka.revijasrp. ki pa le ni onemogochala sporazumevanja z okolishkimi indoevropskimi plemeni. da so utonili v slovanski poplavi? Poleg tega so Veneti znani she dolgo. tisochletja po razhodu med zahodnimi kentumskimi in slovanskimi satemskimi jeziki. med mochvirji Pripjata na jugovzhodu in Baltika na severozahodu. Videti je. Martinet (MAR str. Veneti naj bi s Kelti nadaljevali pohod proti zahodu in se zlagoma stopili z njimi. da je za Germane Wendes obichajna oznaka vzhodnih sosedov. Na tem mestu naredi Martinet presenetljiv sklep: »V tem chasu.sht. ki so ostali v stari domovini.2010 10:13:48] . saj se zanasha zgolj na knjizhne oblike posameznih jezikov. kjer zhive se danes. in pri tem je glas b izgovorjen tudi skoraj kot p. Kako je mogoche. zömp. so se povezali s plemeni. ki so prebivali zahodneje.11. Vsi drugi Veneti. iz chesar lahko sklenemo. je bilo nemogoche prichakovati postopno prilagajanje venetshchine jeziku slovanskih osvajalcev. saj tako kot pri Keltih tudi pri Venetih zachenja slabeti glas *p. torej smo pricha mnenju pred­ stavnikov dveh zgodovinskih shol. v bolgarshchini pa z'b.htm[16. ki bodo kasneje postali Kelti.« Ta Martinetova analiza pa je pomanjkljiva. kar je v rushchini in srbshchini ter hrvashchini dalo zub. kar naj bi potrjevalo ime gozda Hercynienne < *per-kwus »hrast«. da se na tako majhnem panonskem prostoru razvije takshna mnozhica razlichnih indoevropskih jezikov?!) Toda v nekem zgodovinskem trenutku so tiste Venete. da so Balti od davnine nastanjeni v prvobitnih gozdnatih predelih. ukoreninjenih pojmovanj. so pa po jeziku blizhe Latincem. samo na Primorskem zasledimo na primer: zab. Vzhodne sosede Germanov bo do V. Vrnimo se she enkrat k jezikoslovcu Martinetu.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kaj se je zgodilo z beneshkimi Veneti. Iz tega obdobja so nasledili nezveneche aspirante Italcev in Grkov (ph. zu∂b. Martinet o Venetih pravi (MAR str. gh). vse do nashega shtetja. Morda ostajajo v dolochenih zahodnoslovanskih govorih sledovi jezika staroselcev. razvija svoje misli Martinet. v nasprotju z nazalnimi in denazaliziranimi vokali v drugih slovanskih jezikih ima poljshchina skupino samoglasnik+nazalni soglasnik: izg. stalno naseljena v predelih. th. ker je zani­ mivo. pach pa zgolj njeno izginotje. kot jasno opredeljen narod. ki so krenila na jug in se nekaj chasa zadrzhevala v podolju Donave. ki so zunaj poti velikih migracij. Toda obstajajo tudi drugachna mnenja. A Martinet ne pove nich o tem. s katerimi so bili v stiku. od katerih ima vsaka mnozhico svojih privrzhencev. Zhe na primeru. (O problematichnosti takega pristopa bomo razpravljali kasneje pri Devotovi teoriji o panonskem izvoru Venetov. kakor pravi za one ob Baltiku. zaznamo v slovenskih narechjih velike razlike. ki ga sam navaja.« To pa je v nasprotju z zhe omenjenim stalishchem Paretija.

11. da ne govorimo o slabih letinah. ki bi v pripjatskih mochvirjih http://www. da so bili na visoki kulturni stopnji. ki so od nekdaj rabile kot najprimernejshe za povezave na velikih razdaljah. Germani. saj mnoge vodne poti. ki so nekaj stoletij pred nashim shtetjem zhiveli severno od Chrnega morja. in bi jim prav nasprotno Slovani sluzhili kot vmesni.. ko nove njive she niso bile pripravljene ali se na njih ni obneslo pridelovanje. ki zavzemajo dokaj obsezhno podrochje. povezovalni chlen. ki naj bi tem zaostalim Slovanom prineli visoko kulturo. vendar na podrochju. Neverjetno je. po Martinetu naj bi Slovanom kulturo prinesli Germani iz daljne Skandinavije.. Tehnichni napredek. Kljub temu (chemu?!) so sem silili Germani.. z juga pa naj bi od Chrnega morja navzgor ozemlje naseljevali Skiti. Iz te svoje nepreprichljive teze Martinet (je le eden od predstavnikov te "mochvirnishke shole") preide na she bolj trhlo nadaljevanje. ki je posledica tega stika. Toda za Skite so prazgodovinarji odkrili. da so kljub nomadstvu imeli visoko razvito kulturo in so bili v neposrednem stiku z najbolj razvitimi civilizacijami na Blizhnjem vzhodu! Toda. in sicer v tistem mochvirju. vzrok za demografsko ekspanzijo. za katere pa je znano. kazhejo na stike z Iranci. je bil.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. npr. Zhivina. ne da bi bili v stiku z najrazvitejshim svetom tedanjega chasa – z Balkanom. ki je bila od sredozemskih zharishch kulture she bolj odmaknjena. ko tudi sam ponavlja. je predstavljala zanesljivo premozhenje in osnovo za prezhivetje tudi. zastavimo si nekaj vprashanj ter nanje odgovorimo. ki je povzrochila njihovo shirjenje. Nekatere izposojenke.htm[16.. izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. ki si jo moramo zamisliti.« Poskushajmo Martineta brati kritichno. glej chudo. da je prav pastirstvo odigralo pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva iz poljedelstva. ki so zhiveli severno od Chrnega morja... verjetno s Skiti. torej v neposredni blizhini domnevne domovine Baltov. ki so jo morda govorili v zachetku nashega shtetja na severozahodu danashnje Ukrajine. ki so prihajali iz Skandinavije in se shirili proti jugovzhodu. torej bi "Slovanom (?)" ostalo le neznatno ozemlje za Karpati. Tu je uposhtevana nenehno ponavljajocha se teza o pripjatskih mochvirjih. da bi Slovani chemeli v mochvirjih. torej so bili na krizhishchu najpomembnejshih prometnic.2010 10:13:48] . z izhodishchem na dolnji Visli. ki so jo poljedelci gnali s seboj. saj ni bilo gospodarske podlage za zhivljenje. Danashnji shtevilni slovanski jeziki. druge na sever. Vendar kazhe. sodobna znanost celo trdi. da so se iznenada pojavili in preplavili dobrshen del Evrope! Kakshen pa bi bil lahko "tehnishki prispevek Germanov". ko so iskali nove obdelovalne povrshine (pozhigalnishtvo. che zhelimo pojasniti kasnejsho slovansko shiritev.Odkod Veneti zhivinorejcev. da so Slovani sicer bili v stiku z nomadi (Skiti?). trebljenje). za besedo sto. 3. ki ni primerno ne za kmetijstvo ne za zhivinorejo! Torej je to moralo biti kaj maloshtevilno ljudstvo. Od njih so v prvih stoletjih nashega shtetja dobili kulturno spodbudo. vodijo ene na jug. Mezopotamijo in egejskim podrochjem. In ta "visoka germanska kultura" (Germane so ves stari vek vsi shteli za barbare!) naj bi toliko prispevala k namnozhitvi Slovanov. da so imeli she najvech stikov z Goti. ki je bilo izpostavljeno stikom z nomadi. 2. l. po vsem sodech.revijasrp. do katerih naj bi proti jugu segali Balti.

razen che ne domnevamo. potem pa na izkrchenih ledinah zorati polja.. je nenavadna trditev. In ne nazadnje se vprashajmo. kako je mogoche tako zlahka opraviti s slovanskimi jeziki: ».. za katero akademik Bezlaj trdi.11. Kako razlozhiti fenomen slovenshchine..2010 10:13:48] . poglejmo. Paflagoniji in . kdo je njim dal besedo za sto. Poleg tega je celotno obmochje precej tesno in surovega podnebja.V. Vselej so bili v dobrih odnosih z Rimljani in na miren nachin vkljucheni v rimski imperij. kdo je od koga kaj dobil. da sodi med enega najbolj arhaichnih jezikov. pa cheprav so stari 'k' nadomestili s 'h' v 'hundert'. V veliki italijanski enciklopediji MOTTA pishe pod geslom »Veneti: Antichno indoevropsko ljudstvo. razlichno od Keltov in Italcev. zlasti ker ime Veneti pogosto dajejo ljudstvom razlichnih izvorov. podobnim retskemu (ali severnoetrushchanskemu). No.« Od znanstvenika takega formata.Odkod Veneti omogochil ustvariti tako blaginjo. prostor [na severovzhodu Italije] med mesti Padova. Ni mogoche ugotoviti zanesljivih relacij med Veneti iz Benechije in drugimi. ko pa gre za obsezhno indoevropsko skupnost. naseljeno v danashnji Evganski Benechiji (Venezia Euganea) – tj. tako zasledimo Venete v Galiji. z italskimi jeziki in so ga pisali s chrkopisom. bi prichakovali drugachno formulacijo. Che so Germani kentumci. lahko rechemo. Njihov jezik kazhe na podobnosti z germanskimi. polja brez gnojenja so plodna le kratek chas. Kako to. da je bilo to ljudstvo. Belluno in Feltre.htm[16. ki so jo lahko govorili. s kakshnim slovanskim jezikom (poudaril L. Skitov. da so dobili besedo sto od Irancev oz. za to so potrebni travniki. gnoj pa daje zhivinoreja. da ochitno takrat shtevilnejshi Balti v zelo podobnih okolishchinah niso razvili take ekspanzivnosti in po tisochletjih she vedno zhive prav na istih prostorih? In to je celo pomagalo ohraniti njihov arhaichni jezik(!). Che so tudi Slovani Indoevropejci. ki govori o "nezgodovinskosti Slovanov« oz.).z imenom Venedi ali Vendi – v vzhodnem delu centralne Evrope ter v Pribaltiku. teh na mochvirjih bodisi ni.: to pomeni hkrati najtesnejsho povezavo z Baltikom po jantarski poti. ki se je pretezhno ukvarjalo s trgovino (zlasti z jantarjem) [op. da je tudi sam pristash tiste shole. cheprav je v samem sredishchu najvechjih migracij in interesov velikih narodov zhe tisochletja? 5.. L. ki je povezovala Baltik z Jadranom]. ker so bili vsem od rok. saj je veliko vprashanje.revijasrp.. »o Slovanih kot o ponesrechenem poskusu zgodovinskega razvoja«. Ta "germanska" tehnichna superiornost zveni kot odmev na poskuse uveljavitve pojma "indogermanski" namesto "indoevropski". se vprashajmo. 4. kot je Martinet. 6. Uposhtevajoch zgolj Venete iz Benechije. Ime Veneti je dokaj razshirjeno med antichno toponomastiko.izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine.V..« Znani italijanski semitolog in lingvist Semerano v svojem monumentalnem delu Le origini della cultura europa [Izvor evropske culture] (SEM) Venete obdeluje pod posebnim poglavjem in http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Este. da bi se Slovani mnozhili kot kobilice? V mochvirjih bi morali zgraditi osushevalne jarke s celim sistemom jezov in zadrzhevalnikov.. torej intenzivna zhivinoreja ni mogocha. bodisi so neustrezni in z nekakovostno krmo..

potrjuje.n. Semerano nadalje pravi. ki postavljajo pod vprashaj anatolski izvor Venetov. da bi poudaril sovpadanje njihovih obichajev z babilonskimi. da so Ένετωί prishli iz Paflagonije na obale Jadrana. 851): »Pilemon vodi Paflagonce έξ Ένετων«. 235). Nat.: mitichni Beli Asirci]. npr. Aeniates. 38. Ne bi smeli she spregledati niti Katonovega prichevanja (najdemo ga pri Pliniju. Po Sofoklejevih Antenoridih sledi. saj je grshki pontos v akadshchini pattu »kanal. 3. 25). od koder so bili pregnani. vse do zgornjega Jadrana. 130-131) "Venetos troiana stirpe ortos" (SEM vol. polti pa naj bi bilo ime trashkega kralja.: Bezalj razlaga v (ESSJ) balta. da je tisti predel Kapadokije ob reki Halys in vzdolzh Paflagonije uporabljal dvoje narechij z obilico paflagonskih imen. str. grad« [op. Paflagonci naj bi potemtakem bili »vladarji vodnih poti« ali »gospodarji morja«. kraljevi grad ali kraljevo mesto. ki zhive na Jadranu. bald.V. na jugu omejenih z reko Halys. razvejili mnogi tokovi kapadokijskih ljudstev pod asirskim vplivom. skupaj s Prosdocimijem (La lingua venetica. III. prebivalcev chrnomorske obale v Anatoliji. da Strabon (7. Etnonim Paflagoncev. kar je primerljivo tudi v imenu Pelagonija v Makedoniji. bat. Strabon (C 553).2010 10:13:48] . to je Kapadokijcev asirskega porekla. Tu smo citirali Semeranove navedbe. Seveda je treba takoj spomniti. buld-. Bagas. aramejsko ba'la.sht. od koder so se proti koncu 2. Chrnega morja.(gl.V. ki so mu rabile za razlago posameznih imen na osnovi akadshchine. kot meni tudi Polibij (II. II. 6) in drugi tragediografi. v trashchini bria pomeni »mesto« [op. ki so prishli iz Troje skupaj s Traki in se naselili na severnih obalah Jadrana. prekop«]. Sadnik-Aitzetmüller izvajata ta izraz iz slovanskih osnov bul. 2. da je klasichna literatura o tem ljudstvu pod vplivom Homerjeve omembe (Iliada. da http://www. ki naj bi pripeljal Venete iz Paflagonije. hebrejsko bira »mesto. I. Tak mech je sodil h kraljevemu dostojanstvu (SEM vol. palag »kanal. 3.Odkod Veneti zachenja z Livijem ter njegovo legendo o Antenorju. 12. o tem najde bralec vech tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. opozoriti pa je treba na drugachne vire. kjer naj bi pregnali Evgance. Herodot omeni Venete v Iliriji (Ένετωί.: na Krasu je vech naselij Brje]. tudi v akadshchini je birtu.: slovanska vzporednica bor kot Branibor ipd. hist. bula)]. aramejsko rahat »reka. str. 17. Po Semeranovi metodologiji Poltyobria zlahka preberemo na slovenski osnovi kot *Baltobrje>Balto-bor. Ko govori o Siginih (V. L. Rhatotes itd. 6. Kljub temu so Semeranove raziskave pomembne. krepelo«. Biasas.V. Ime Rhaetia naj bi izhajalo iz akadskega ratum.1) porocha. utrdba. 643-647). prekop« je ime za Pontus Euxinus (Chrno morje). Strabon potrjuje (I. da prihajajo Ένετωί iz dezhele Levkozirov (Leukosyroi) [op. v zadnjih dveh imenih po Semeranu prepoznamo podobni imeni Rhaetia-Retia v Alpah in tamkajshnjo reko Aenus (Inn) ter zgoraj zhe omenjeno trashko mesto Aenus. 21). MER 97. kar ustreza akadskemu in starobabilonskemu paltu »mech z dvostranskim rezilom« [op. tisochletja pr. vodni tok« [Merku omenja rahot<grohot »grob pesek.. da se je mesto Aenus v juzhni Trakiji na obali Egejskega morja prej imenovalo Poltyobria. ki povzema po Majandru. izprichana v vseh slovanskih jezikih.htm[16. da so shli Enetoi pod Antenorjem iz Paflagonije chez Trakijo proti Jadranu. L.V. Tako malo naprej pri Semeranu beremo. (Strabon. 9) navaja. L.revijasrp.11. 643-647). gre po Semeranovi tezi iskati v asirshchini: baal-palag [akadsko belu. 196). Bezlaj she omenja.]. hebrejsko ba'al »gospod. L. kij.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 38. saj kazhejo na she premalo raziskana razmerja med akadshchino in slovenshchino. balda »sekira. gospodar« + akadsko palgum. da se njihove meje razprostirajo vse do Enetov. grushch« kot pogost hidronim.

ki je ponavljalni glagol s prvotnim pomenom *»kriviti. lok. obelezhja keltskih kraljev. 185). http://www. primerjati gre she z Aκυλιν (Zosim. (ESSJ)]. 105) Armoriku pridruzhuje she Akvitanijo (aqua). Eccl. Plinij (Nat. Vindonissa. Akvitanijo etimoloshko lahko pridruzhimo Aquilei (kjer orel-aquila nima kaj pocheti) [keltski ostanki.. I. po katerih je dobil ime zgornji konec doline reke Adizhe (Adige) (SEM vol. ki nima etimolshke razlage niti ni kakorkoli povezljiv z germanskimi izhodishchi. 132. kjer se izliva v morje reka Natiso. reka. ki ustreza akadskemu (w)idum »meja. Rohat ipd. Zakaj razpravljati prav o stalishchih Devota? Ker postavlja skupaj z nekaterimi drugimi sodobnimi raziskovalci. -lekniti. L. romaniziranega v Aquincum. ki gre« iz akadskega glagola alakum »tok. Licus. ki so v Homerjevem katalogu navedeni kot ljudstvo iz zgornjega dela doline reke Sperhej (Herodot. Ένιηνες (Iliada. kraj« [op. pot. sumerskemu en. (2) ali so se od tam preselili na severne obale Jadrana in (3) kakshni bi lahko bili morebitni odnosi s tako razporejenimi Veneti in Slovani v tistem chasu. odlok (SES)]. Toda stvari so bolj zapletene kot so videti. slochiti. od koder izpeljanke loch. vodno bozhanstvo«. dasi so stvari veliko bolj zamotane z antropoloshkega. obstaja cela vrsta teorij. kot so Lejeune in Pellegrini-Prosdocimi (mimogrede. loka. * Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. 6) v Istri] ob laguni Gradezha. str. izvor Venetov v srednjo Evropo.]. Vinda (Werlach) in Licias.V. L. da je ime Oppidiuma predromansko in kazhe na keltskega boga Akinka. Ime Ένετωί spominja na Enieni... obmochje juzhno od Garone.2010 10:13:48] . 7. rob. ki izhaja iz hidronimov Vindo. Ime Raetia Secunda je bilo postopoma nadomeshcheno z Vindelicia. lokav. Vindalum – mesto Kavarov (Cavares) v Gallia Narbonenses ob sotochju rek Rodan in Sulgas.11. krizhani z bazo. Poleg tega znameniti genetik Cavalli-Sforza postavlja Devota v skupino tvorcev velikih teorij o izvoru Indoevropejcev.. zlasti tistega v Furlaniji-Udine. ki z rekama Isar (Isarcus) in Inn (Aenus) techejo chez to obmochje. hod« [op. Hidronim Licias ustreza akadskemu alikum »ki teche. ki si jih najlazhje predochimo na prilozhenem zemljevidu. Sozom. pa tudi slok. Zhe précej na zachetku naj navedem. IV. 29.Odkod Veneti na Gorishkem pravijo rohot »posebna oblika struge«.: Slovensko osnovo lahko najdemo v lochiti. Predpostavljamo podobno primerjavo etnosov kot Veneti.V. jezikoslovnega itd. 749). Galci v Armoriku (are mori = ad mare) med Loaro in Seno. (Windisch) . 38. etnoloshkega. sufiks -ηνες ustreza starobabilonskemu enum »gospod. arheoloshkega. a tudi Venosti. gospodar.. che so sploh od kod prishli? To je she vedno ena najbolj zapletenih ugank sodobne (ne le zgodovinske) znanosti. genetskega. Ker sem o tem nekaj vech spregovoril v svoji knjigi Davnina govori.shvicarska trdnjava med reko Aar in Reuss. Pomembni so she slovanski Veneti v srednjem in spodnjem toku Visle.: Ta primer je pomemben za razchlenjevanje imen Videm.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kot jih nachenja Devoto: (1) ali so Veneti zhiveli (tudi) v Panoniji. praslovansko *lochiti. 643-647). sicer pa najdemo na Slovenskem hidronime Rohot. Prosdocimi je doktoriral pri Devotu) itd.revijasrp. vidika. hist. Semerano obdela she vech hidronimov s podrochja Venetov. zakaj je pomembno obravnavati vprashanja.htm[16. kulturoloshkega. Hit. 2. V. Tod je veliko imen s korenom Vind-: Vindelicia. Vindobona (Dunaj). prichanja o Belenovem kultu ter hidronim Aquilis kazhejo. ukrivljati«. ki ustreza akadski osnovi id »voda. vladar«.

ki so v halkolitiku (bakreni dobi). vdrli v Evropo. tudi najsodobnejsha znanost she vedno ne najde dokonchnega odgovora. od koder so z vojashko silo zavzeli Evropo. razshirjene v mednarodnih strokovnih krogih v zadnjih desetletjih. akulturirali dotedanje prebivalce in popolnoma nadomestili prejshnji(e) jezik(e) z indoevropejshchino.1 Invazionistichna teorija. ali naj bi se to zgodilo v Mezopotamiji in bi od tam dobili Indoevropejci te nadvse napredne kulturne doeszhke ali je inovacija nastala med Indoevropejci. ki postavljajo indoevropske zachetke okoli Chrnega morja: na severno stran v juzhno Ukrajino. delujocha v ZDA.. s katerim bi se vsi strinjali o izvoru Indoevropejcev in s tem. 2. tudi. Marija Gimbutas. ki jo lahko imenujemo kar "tradicionalna". torej kar tri tisochletja (!) prej. Seveda se ne more izogniti vprashanju. kdo je bil prvi. je v shestdesetih letih 20.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.htm[16. po kateri naj bi bila zibelka IE na severni strani Chrnega morja. ki so prishli iz Afrike in se naselili v Evropi in Aziji v srednjem oziroma v spodnjem paleolitiku (odvisno od modela o razvoju Homo sapiensa). Njena pomembna pristasha sta med drugimi v ZDA rojeni severnoirski arheolog James Mallory in amerishki lingvist Wilfred Lehman. logichno. torej v juzhni Ukrajini oz. da so bili IE. 2. bojni vozovi in Indoevropejci. katera bi bila prava. kot to predvideva tradicionalistichna teorija. podpira pa ga vrsta genetikov. Najpomembnejshi predstavnik te shole je njen ustanovitelj. in predstavlja zachetek neolitizacije Evrope.n. pokojna Litvanka. med seboj so sicer dokaj razlichne teorije. ki ga podnaslavlja Temelji in metode raziskav bojnih vozov z gledishcha primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. po kateri naj bi IE prishli z vzhoda kot prinashalci revolucionarnega gospodarstva – nov nachin kmetovanja: to naj bi bilo v VII. To teorijo je razvil v drugi polovici devetdesetih let 20.sht.n. na zahod v Panonijo. ki ga med drugimi podpira tudi belgijski arheolog Marcel Otte. pri chemer naj bi imeli Hetiti pomembno vlogo. delujoch na univerzi v Utrechtu. ter se ne more odlochiti. med njimi Cavalli Sforza z univerze Stanford v Kaliforniji. Skratka. Anglezh lord Colin Renfrew (REN). preden so se razselili. tisochletju pr.2 Ekonomistichna teorija. a so si glede geografskega izvora na neki nachin blizu. Skratka. stoletja razvila svojo "teorijo kurganov". temelji na domnevi. Po tej teoriji naj bi se IE oblikovali na Blizhnjem vzhodu. kako pereche je to vprashanje. natanchneje v Anatoliji. tisochletju pr. ki je teorijo prvich celovito predstavil leta 1987. pri chemer navaja nad ducat znanstvenih teorij (ki jih omenjam tudi jaz v tej in drugih svojih knjigah).. stoletja italijanski historichni lingvist Mario Alinei.revijasrp. od kod Indoevropejci. Toda pri konkretni obravnavi. od kod Slovani in ne nazadnje Slovenci! 2. na juzhno stran pod Kavkaz in v Anatolijo. po tej teoriji naj bi IE ne prishli v Evropo in Azijo ne v halkolitiku ne v neolitiku. predvsem s svojo inovativno tehniko poljedelstva shirili po Evropi.Odkod Veneti bom tu zgolj izredno na kratko povzel tri prevladujoche teorije o izvoru Indoevropejcev (IE).11. ki je udomachil konja in izdelal lahek bojni voz. in od tam naj bi se difuzno. torej v IV.3 Indigenistichna/domorodna ali teorija kontinuitete (TK). ampak so bili preprosto dedichi prvih skupin Homo sapiensa. od katerih se je razshirila med Babilonci in Asirci. dasi se nagiba k tistim teorijam.sht. juzhni Rusiji. Predvsem bi rad opozoril z najnovejshim primerom. Vidna predstavnica moderne oblike te teorije.2010 10:13:48] . se ne more prav odlochiti. po teoriji kontinuitete naj bi danashnji prebivalci zhiveli v Evropi na bolj ali manj http://www. miroljubno. che navedem delo Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 (v prevodu) Konji. bojeviti pastirski nomadi.

kakor naj bi IE nadomestili Predindoevropejce v preostalem delu Evrope. ki navaja. neodvisen od velikih dogodkov na vzhodu. to je IE dvigalo ugled. da IE niso bili bojeviti napadalci. z nastopom danashnjega podnebja (holocen) naselili obsezhna ozemlja severovzhodne Evrope. da se o tem ni razpravljalo. In she vech. medtem ko se je arheologija prej zatekala k velikim in obsezhnim "migracijam ljudstev" kot prednostnim razlagam za vsakrshne velike spremembe. Pomembnost in odmevnost celovite objave teorije Colina Renfrewa v letu 1987 je v njeni prvi temeljni in argumentirani kritiki tradicionalistichne teorije.uralska. ki naj bi jo povzrochila bojevita IE ljudstva. s chimer so tudi prevladali in razshirili svoj jezik na ostala ljudstva. ki so se pred deglacializacijo znashli v vzhodni Evropi. dendroloshkih in drugih datacij. z razshirjanjem naprednih proizvodnih postopkov in novih zamisli.Odkod Veneti sedanjih ozemljih zhe v paleo-mezolitiku. pri obdelavi in uporabi gline itd. ki pa so nekoch segali globlje v Italijo in do Shvice. da so Slovani zhe tedaj zhiveli na obmochju jugovzhodne Evrope ter se od tam selili proti severu.11.2010 10:13:48] . da se je del Slovencev(!) preselil proti severu ob Ilmensko jezero. marvech preprosto le prvi poljedelci. Danes nam nova teorija govori o "uralski kontinuiteti" v severovzhodni Evropi. kot so govorile tradicionalne teorije. povezano z novimi tehnikami radiokarbonskih. ne z vojashko silo ali rasno vechvrednostjo. temvech uveljavljanje z naprednejshim poljedelstvom. http://www. Neolitizacija ali neolitska revolucija pa zajema tudi nova znanja v metalurgiji (baker. med temi tudi za zamenjave jezikov. s socialnimi in ekonomskimi protislovji. in tako so tod zhiveli tudi Slovenci. ampak arheologija celo nikoli ni podvomila o "veliki selitvi narodov" (!) na nashi celini. ki jih imenujemo . ki so po Renfrewu povsem nesprejemljive. juzhno od polarne kapice. ki jo je nadomestil z revolucionarno zamislijo. glede na razvojne oblike evropske prazgodovine. da so vsa uralska ljudstva potomci skupin Homo sapiensa. da so tudi ta ljudstva prishla v Evropo od zunaj v razmeroma novejshem chasu ter da so nadomestila dotedanje prebivalce podobno. posebej velja. akulturirali so evropske mezolitske lovce in nabiralce ter spricho vishje kulture nadomestili njihov(e) jezik(e) z indoevropejshchino. invazorji. vendar z ogromnimi posledicami za preuchevanje enega od evropskih ljudstev. [Pri tem bi bilo zanimivo omeniti Conteja (CON). tam ustanovil Novgorod in se dolgo razlikoval od Rusov.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki je za nekaj tisochletij poglobila prazgodovinska dogajanja v Evropi ter ji tako priznala kulturni razvoj. ki so prishli iz zahodne Azije. V tistih letih je evropska arheologija dozhivela le dvoje velikih revolucij: (a) kronoloshko. (b) druga revolucija je bila interpretativne in metodoloshke narave. ki jo z obema rokama sprejemajo tako arheologi kakor jezikoslovci ter je zhe postala del sploshne kulturne osveshchenosti. bron). se sedaj jemlje celoten razvoj evropske prazgodovine kot notranjo evolucijo.revijasrp. Torej ne z orozhjem.htm[16. jim dajalo gospodarsko trdnost in jim omogochalo vechjo nataliteto. Prej je veljavna tradicionalna teorija izhajala iz predpostavke. na osnovi chedalje natanchnejshega branja arheoloshkih virov in njihovih implikacij danashnja arheologija odlochno zavracha vsakrshno invazijo celinskih razsezhnosti v novejshem chasu – to je tako v halkolitiku kakor v neolitiku! Na lingvistichni ravni so te najnovejshe spremembe chasovnih okvirov in metodoloshkih pristopov sledile arheologiji z zakasnitvijo. ki je dajalo vechje gospodarske uchinke kot lov in nabiralnishtvo.] Vse do sedemdesetih let 20. in so po otoplitvi. stoletja ne le. Trdi pa.

uchenec Karla Oshtirja..11. preden so se razlili nekako dva do tri tisoch let kasneje po Evropi – to je bilo po zdaj veljavnih razlagah shele v zachetku srednjega veka. str. 1-2. kjer ni bilo zaznati kakshne pomembnejshe migracije z vzhoda oziroma kjer se je poljedelstvo razshirilo celo kasneje in ne sovpada z naselitvijo IE. ki pa ima z njegovo mnogo skupnega: (a) obe pomikata datacije za vech tisochletij v preteklost v primeri s tradicionalisti. le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko. Na osnovi takshne kritike Renfrewove sicer napredne teorije so (Alinei in drugi) razvili najsodobnejsho teorijo kontinuitete (TK). na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«..med drugim trdi. Toda najnovejsha TK je veliko doslednejsha in je naredila she korak naprej. XIX. da je nujno popolnoma opustiti misel. sht. tako Alinei – poglavitni zagovornik TK. da Bojan Chop.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da je imel antichni Rim odlochilno vlogo pri oblikovanju vseh neolatinskih jezikov.Odkod Veneti Toda presenetljivo. zahod. ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod. medtem ko skoraj brez izjeme vsi soglashajo glede "uralske kontinuitete". ampak so kritike nanj letele tudi s strani arheologov. pravi (Jezik in slovstvo. Torej so Praslovani chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem. torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam.htm[16. da se je poljedelstvo razshirjalo med avtohtonim prebivalstvom tudi tam. (c) obe korenito spreminjata okvir tradicionalnih zamisli o jezikovnem razvoju na evropski celini.2010 10:13:48] .revijasrp. kolikor je (pra)zgodovinarjev! * http://www. to pa je za preuchevanje Venetov izjemnega pomena! Zanimivo. je Renfrewova teorija naletela na huda nasprotovanja ne le med indoevropeisti. tesno navezanimi na tradicionalno "veliko preseljevanje" bojevitih nomadskih pastirjev v bakreni dobi. 3): ». sever in jug! Zakaj so vsi odhajali. 1973/74. ki so brez velikih tezhav lahko dokazali. kjer naj bi zhiveli Praslovani. (b) obe pripisujeta kontinuirano etnichno sestavo evropskega prostora vse od neolitika do danashnjega dne.

sledi.sht. da je v cerkveni starobolgarshchini dvoje jezikovnih substratov. 140). da so tudi jadranski Veneti njihovi sorodniki (tako Surowiecki. ob Drini ter izvirih Morave naprej proti jugu. kar naj bi trajalo vech kakor sto let. Kot nekakshen osrednji dokaz naj bi veljalo trgovanje z jantarjem.htm[16.) (TRS 1871. V.Odkod Veneti Kaj o tem pravijo stari viri? Na kratko jih obnovimo: Bolj proti zahodu. Abkunft der Slav. to pa po Davorinu Trstenjaku kazhe na ostanke Apianovih Venetov.2010 10:13:48] . to pa je bilo okoli leta 2200 pr. Pierg. ki so zhiveli v pradobi v Iliriku. chez Jagodo do Pozharevca na zahodni strani in od Vidina do Zheleznih vrat na Donavi na vzhodni strani. obshirneje v moji knjigi Jantarska pot). "Jadranski" Veneti so v literaturi morda she najbolje obravnavani od vseh in kasneje bomo pogledali tudi te izsledke.sht. str. da so Singini medijsko ljudstvo. Moses Khorenski pri Shafařiku. ampak tudi po jugovzhodnih obalah Chrnega morja v spodnje Podonavje in nato na zgornji Jadran. Landau. Shembera. ali kakshnih sto let po svetopisemskem Abrahamu. Grshki pisec Arian (pri Evstathiju Ad Dyon. da so Veneti svojo pradomovino v Aziji zapustili. Slovanov s severa. C. saj je she zapisal. Iz tega bi bilo mogoche sklepati. Schultze. pri svojem prodoru iz Galije skozi severno Italijo povlekli s seboj she kakshno pleme jadranskih Venetov. Karnijo do Ravene v zgornji Italiji. Nash Davorin Trstenjak je bil s Krügerjem mnenja. Wersebe. da se je takrat zachelo preseljevanje arijskih plemen v Evropo. quas http://www.. Norik. Tam Prokopij (leta 552) navaja naslednje trdnjave: Vraziste. to se je Trstenjaku zdelo prepozno (Krüger. da je imel Herodot (I. Schlötzer. Labutza. 34. Deutsch. da so bili baltski Veneti Slovani. da so Kelti (Skordiski) leta 370 pr. In ker je (za vechino) nesporno. Conversat. In upravichena je domneva. lacus Veneticus (Pomponij Mela II. 378) porocha. Za Trstenjakov chas pa je znachilno iskanje povezav med jadranskimi in baltskimi Veneti. 196.. Klesvetitza. danashnjega Balkanskega gorstva. eden izhaja od Slovanov.sht. razshirjeno od Istra (Donave) do Venetov ob Jadranskem morju. Mannert.) "obdonavske" Venete v soseshchini Dardanov in Sintov do meja Makedonije: »Enetois kai Dardaneas. I. da bi jih razlocheval od jadranskih Venetov. Pri tem pa drugi zgodovinarji opozarjajo. Zhe Shafařik (Über die Abkunft der Slawen. Dardanci so naseljevali ozemlje od Shar planine. da so ti Veneti prishli iz Paflagonije v Trakijo in od tam she na jadransko obalo. da so v pradobi venetska plemena naseljevala obsezhna podrochja od izliva Donave. 852) in jim dolocha prostor do Timoka. 9) v mislih prav te Venete. von Bodensee). drugi. 4 in Ptolomej).n. se sprashuje Davorin Trstenjak ter odlochno meni. für das kath. in morda edinole po tej smeri. Shafařik. Hanush itd. ki ga povzema Evstahij (Ad Hom. kai Sintois. 147-148) je opazil. skozi Panonijo. po desnem bregu Morave. da to ni potekalo le chez Kavkaz in po juzhnoruskih stepah proti Baltiku. kjer se je ohranilo ime lädis za ladje (Allg. Zelo zanimiva je Anonimusova pripoved.n. Skaplitza. primeshan od kasneje doseljenih Antov. Müller. a po kateri poti. V. Te Venete zasledimo tudi pri Anonimusu. ki je potekalo vzdolzh "jantarske poti" s severa na jug (o tem gl. Zato bi za te Apianove Venete prishlo v poshtev podrochje od Nisha. ki jih omenja Moses Khorenski v Trakiji. Balesina itd. ki je postavljal to dogajanje v leto 1270 pr. perioikia Makedonion ethne«. Urgesch. Stammes I. str. Iliad. Lex. S tem v zvezi je tudi domneva o venetskem preseljevanju iz Male Azije v Evropo. ter je nasprotoval Gilferdingu. ko je zapisal – »to kai Illyrion Eneton«. Makedonija je tedaj segala do gore Orbelos. [Ammian Marcelino omenja: "alpium juliarum.revijasrp. da je bilo morda res nasprotno. 162 in naprej).n.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ker so jih napadli Asirci.11. V. na zahodu pa severnoTirolsko do Bodenskega jezera. na spodnjem toku Istra (Donave) omenja Apian (Bellum Mithrid. des Indogerman.

s chimer bi se razlozhilo. tisochletju pr. toda o tem sem vech napisal v svoji Jantarski poti. Preden nadaljujemo. mego. o tem je arheologinja E. ki v 2. od koder naj bi jih potisnili Kelti. Svebi. Ko so s tem seznanili Lejeuna. nekako na ozemlje danashnje Slovashke oziroma v zahodne Karpate.n. med delom zgodovinarjev she vedno zhivo mnenje. morda v 7..2010 10:13:48] . Gre za tezhko razumljivo afero z arheoloshkimi najdbami z domnevno venetskimi napisi v kraju Szentlörinc pri Pecsi na jugu Madzharske. chlan francoske akademije in nekdanji profesor omenjenega Harmatte. da so Veneti prvotno naseljevali obshirno obmochje Podonavja in okolico Panonske nizhine. Felice Le Monier Ed. kot je Nestor. z obmochja Donave. che uposhtevamo enega najvechjih sodobnih italijanskih etimologov Giacoma Devota (Dizionario etimologico. st. * Na panonski stichni tochki postanejo stvari nadvse zanimive. Harmatta objavil analizo shtiridesetih grafitov s takratnih najdb. ki jih je prebral kot venetske. jul. da so se zacheli podrobneje zanimati za stvar.-oct. kakor Strabon (XII. to naj bi potrjevali stari viri.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.. jadranskih.130). str. ki povzema po Sofoklejevi (izgubljeni) tragedij Zavzetje Iliona. st. da so namrech severni Slovani prishli iz Norika v Podonavju.revijasrp. torej so bili norishko-panonska veja. 3. je na tej osnovi napisal razpravo za Comptes Rendu de l'Academie des Inscriptions et Belles Lettres (CRAI). drugi. Vendar je. Eni menijo. nedalech od srbske meje.htm[16. augar vhug. torej v neposredno sosedstvo s Slovani (ki jih Devoto namesti pod vzhodne Karpate na http://www. ki so opozorili na Harmattovo sumljivo delo. Julijske Alpe so se v starih chasih imenovale Venetske (TRS 1875.s itd. da bi bilo najbolje pozabiti na to sramoto. kako je preostal obroch baltskih.Odkod Veneti venetas appellabant antiquitas". morda v 10. str.. je vech razlichic. spodnjedonavskih in zahodnoevropskih Venetov. teutabado. kar je razumljivo she podzhgalo arheologe in jezikoslovce. naj v zvezi s tem omenimo obskurno zadevo. magrio. toda chakalo jih je grenko presenechenje – na omenjeni lonchevini ni bilo sledu o napisih. ali celo she veliko bolj zgodaj pred nashim shtetjem. Keltov in Germanov nastali Svabini. da bi v muzeju she sami preuchili slovite najdbe.. Od tod zakljuchek.: uposedos. Ugledni Michel Lejeune. tj. zemljevid I). pod naslovom Venetes de Pannonie. Kako naj bi menda prishli jadranski Veneti po padcu Troje v danashnjo Benechijo. In tako so se nekateri odpravili v Pecs. torej s severa.629-653.. da je prvotna domovina Venetov prav Panonija ali da so vsaj od tam kot iz vmesne postaje na dolgi predzgodovinski poti selitve. postavlja Venete (skupaj s Protolatinci) v Panonijo severno od Donave.i.i. Kljub temu se je pojavilo v strokovnem tisku nekaj chlankov. "Baltski" Veneti naj bi po Trstenjakovem mnenju prishli z juga. prishli na severne obale Jadrana. Shele dobrih dvajset let kasneje (1985) je madzharski raziskovalec J. ob desnem bregu Donave.sht. Firenze. moldu/t.s.n. ne oziraje se na ta temachni dogodek. vontar. da po morju.127)]. kar je vzbudilo nemalo pozornosti. se je chutil prevaranega in osramochenega. Jerem leta 1968 objavila obsezhno porochilo. augar otnia. mag. pp. v katerem pa ni omenjala nobenih napisov na lonchenih chrepinjah. da ne bi she kdo nasedel.i. iuvio. da je legendarni Antenor s svojimi sinovi in s preostankom Venetov po pokolu v Troji prishel v Trakijo ter shele od tam na zgornji Jadran (TRS 1875. Med leti 1950 in 1966 so tam petkrat izkopavali nekropolo iz let 440 – 340 pr.sht.11. 1968. 8). npr. ki je v zadnjem chasu razburila strokovno javnost. Svavi. Lel in Cheh iz hrvatskega Zagorja ipd. G. ter je menil. tako poljski Krak(ov) s Koroshke. 1990. mego urleiatolerreitia. Po neki tedanji teoriji naj bi zhe v predzgodovini iz preostankov Slovanov.i.

severnimi Etrushchani (kakor jih nekateri imenujejo. Taka umestitev Venetov v severno Panonijo pa nam logichno prikliche v spomin. danashnji zgodovinarji pa pravijo. pri chemer so po njegovem Tirenci (Etrushchani) zhe takrat na zahodnih obalah srednje Italije. pr. Po http://www. kakor velja za Balto-Slovane.sht.revijasrp. da je treba tako Ilire kakor Trachane shteti v shirshi sklop Praslovanov.htm[16. ki se izkazhe za pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev. v juzhni Skandinaviji in na obalah zahodnega Baltika. che Devotovo lokacijo razumemo le v smislu razporeditve. na mejo s Kitajsko. da najstarejshi zgodovinski viri postavljajo v pribaltski prostor Venete. a drugi temu odlochno nasprotujejo). pod njimi. nad Arijci Toharci. kjer je zanj bela lisa. in 12. Zato naj nas ne chudi. Taka razporeditev etnosov.11. tisochletju pr.n. ker Devoto postavlja svoj razpored ljudstev zhe v 2. Vmes vrine v osrednje Karpate le majhno skupinico Trachanov. katerih del se je po njegovem mnenju priselil v severno Italijo med 7.! Devoto postavlja jugozahodno od Slovanov Ilire v porechje Tise. zlasti she zato. she severneje pa so Finci. in za tako domnevo najde potrditev tudi v nedorechenosti povezav med Etrushchani in Retijci oz. che so po Devotu Veneti v Panoniji v 2. oziroma chezalpski izvor Venetov. torej v neposredno blizhino Devotovih Venetov. ki naj bi bili oznaka za Slovane. toda tidve imeni so oboji dobili shele v zadnjih stoletjih. Giuseppe Sergi je tudi zagovarjal severni.n. dolochneje med Slovake in Slovence. so zhe takrat Grki.sht. torej tisto.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da so se vrinili med zahodne in juzhne Slovane. che Mario Alinei pravi. med katere so na vzhodu prishli (ali so zhe bili) Veneti. ker si je dovolil pustiti dokajshen prazen prostor v Karpatih. Germani so bili po njegovem takrat dalech od Slovanov. v pripjatska mochvirja). je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti. tisochletje pr.n. Severni sosedje Slovanov so bili zhe takrat Balti. kar je she posebej pomembno.Takshen Devotov razpored pa omogocha in celo zahteva poseben razmislek. ki so jo veliko kasneje pretrgali Obri in Avari. ali je in v kolikshni meri je mogoche vzpostaviti takshno jasno prostorsko razlochevanje in razmejevanje. uposhtevaje dolocheno mobilnost. Zakaj?! Kaj bi se tam lahko dogajalo. kazhe (che ne pozabimo na teorijo kontinuitete Maria Alineija!) neko predhodno razvojno stopnjo. ki so se kasneje preselili dalech v vzhodni Turkestan.2010 10:13:48] . vzhodno od teh Arijci (na podrochju zgornje Volge in Dona do reke Ural).sht. ki so potem menda shli na jug v danashnjo Bolgarijo. predvsem pa kulturne izmenjave in jezikovne vplive. vendar pa je bilo ozemlje v resnici razsezhnejshe.sht. v danashnji Srbiji. st. ali she prej.n. Kdaj je to bilo? Morda v tretjem tisochletju pr.. morda podobno.Odkod Veneti znanem podrochju Prilesja. med katero so se Etrushchani zhe odselili iz Panonije in pustili tam Venete ter Protolatince. che ne bi pustil praznine? Che sprejmemo Devotovo izvajanje.

Ta se imenuje romanska filologija. Toda zlasti glede italijanske etimologije velja spomniti na opozorilo samega Giacoma Devota (DEV. potem so bili Veneti in Protolatinci najtesneje povezani ter so she v 2.. zemljevid 1) Kar nam na tej sliki she pade v ochi. ki sodi med najbolj bogate in raznolike. je to. ki sta ga pripravila Battisti in Alessio. I-VIII): »Italija je bogata z etimoloshkimi slovarji v tradicionalnem smislu tega pojma: od obsezhnega in bogatega. Zakaj bi si morala etimologija kot svoj ideal vzeti latinshchino in se pochutiti srechno. kar je zunaj latinshchine? [Podchrtal L. tisochletju pr.htm[16. da se je po Devotu skupina »Veneti-Protolatinci« premaknila (1) v severovzhodno Italijo na ozemlje spodnjega Pada ter (2) chez severozahodni Balkan in Jadransko morje na jug Apeninskega shkornja. obenem pa med najbolj tiranske.2010 10:13:48] . Iz tega izhaja potreba ne toliko po ponovnem zbiranju http://www.n.sht. Tem se na svoj nachin pridruzhujeta she A.] Etimologija sama po sebi ne pomeni nich: je le uchena ugotovitev. zato pa ostati povsem odrezana od vsega. ter D. S tako celoto imamo zagotovljeno pravshnjo informacijo. tvorili jezikovno(!) dokaj enovito skupino.revijasrp. Konchno je temeljna nuja ugotoviti chas rojstva neke besede. etimologija pa le ponovno vzpostavi to davno sorodstvo s postopki "iskanja ochetovstva"..n. ki je bila shele po selitvi razdeljena na dva nasprotna konca italijanskega polotoka.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. tudi che je to bilo pred nastankom konvencionalnega latinskega izraza. med katera so se vrinili Osko-Umbri. Pa vendar. do vitkega in zanesljivega izpod peresa Migliorininija in Dura. da se je neka beseda nekoch lochila od druge besede in pri tem pozabila na svojo staro povezanost.V. Olivieri z obiljem toponomastichnega gradiva. che ostane znotraj nje. zaprta je v tradicionalni okvir geneaoloshkih sorodnosti. veda. tisochletju pr. saj zase najde v latinshchini shchit in obenem svoje meje. str.Odkod Veneti Devotu indoevropska jezikovna podrochja v 2.. (DEV. te vzorno pripravljene knjige bralca zaprejo v nekakshno kletko. Prati. Che naj bi bilo tako.11. ki se opira na narechja in je bogat z bibliografijo.sht.. ki so bili pred tem v Panoniji njihovi vzhodni sosedje.

saj prvich za italijanshchino uvaja na sodoben nachin probleme latinske etimologije. ki so jih prinesli v Italijo z obmochij vzhodnega dela srednje (centro-orientale) Evrope v vech valovih. ki chaka na bodoche raziskave. Druge besede pa so omejene le na dolocheno podrochje. se priblizhuje Sergijevim (SER) stalishchem. ne tvegam interpretirati«. Vchasih jih tu oznachujemo kot "paleoevropske" in torej ustrezajo nekemu zelo obshirnemu podrochju.2010 10:13:48] . kako megleno je izhodishche. po drugi pa mediteransko nasledstvo. Te predstavljajo besedni zaklad. in "indoevropskih" besed. magiostra in tabarro. ki ga. najdenih med arheoloshkimi izkopavanji v Mezopotamiji in njeni shirshi okolici v drugi polovici 20. Tretje spet so prikrite v presenetljivo velikem shtevilu latinskih besed. ki nam lahko rabijo kot vodila za razlago. da je nenavadno veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako "etimologija neznana". ki je bila na svojem zachetku omejena na zelo majhno ozemlje okoli Rima. ki so se nahajale na tistem prostoru. ki si jih. To poslednje Devotovo priznanje se sklada z ugotovitvami Giovannija Semerana (SEM). . saj hoche iz "kletke" latinshchine in vkljuchuje mediteransko in drugo dedishchino v svoje raziskave. to je florentinshchina. Devoto s svojim pristopom. ki pripelje do zagate o latinshchini.: zanos]: kakrshen je zdravnikov patos. ki so lahko bile evropske ali severnoafrishke: primere zelo razshirjenih mediteranskih besed lahko. !! http://www. vidimo pod gesli ausonio.. ampak le do dushevnega razpolozhenja (stato d'animo). Nato Devoto nadaljuje: »Poleg indoevropskih in mediteranskih besed obstaja dolocheno shtevilo latinskih besed. da neposredno govori o praslovanshchini. imenujem "patos" [op. opredeljene v razlichnih geslih z oznako "brez verodostojnih povezav". ki pa je na podlagi tega.Odkod Veneti etimologij. kolikor po razvoju nove. ki presega ozke meje. Predvsem mora biti jasna osnovna predstava o latinshchini kot meshanici "mediteranskih" besed.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. s she ozhjega ozemlja. s chimer zagotavlja skladen in izchrpen pregled«. ali sodnikov patos.11. st. tujih latinskemu leksichnemu svetu... da je latinshchina nastala na tleh Apeninskega polotoka s spojitvijo jezika mediteranskih ljudstev ter praslovanshchine in torej ni bila prineshena od drugod! Seveda se Sergi razlikuje od Devota v tem.9. Na tej stopnji se zachenja proces zgoshchevanja. ki so se ohranile v italijanshchini in jih oznachujemo z "brez verodostojnih povezav". izhajajoch iz akadshchine.V. ki po eni plati zajema indoevropski besedni zaklad. "ligursko" itd..htm[16.n.). s prenikanjem. morda z neustreznim izrazom. ki z uposhtevanjem vseh dejstev razsodi.pr. medtem ko Devotu to ne pride na misel in govori le o presenetljivem shtevilu besed. Ta mora osredotochiti svojo pozornost na znamenja. ki je bil v zadnjih desetletjih izredno dobro dokumentiran.. ko je preuchil in povezal bolezenska znamenja..revijasrp. to je starega semitskega jezika z Blizhnjega vzhoda..L. se mora bralec zavedati razlichnih dejstev. "ibersko". Da bi se osvobodili prej omenjene jetnishke kletke. ki more segati od Shpanije pa vse do Kavkaza prek povezav. ki potem. po mnenju Devota. in iz katere je bila izpeljana normativna italijanshchina. npr.. ki je trajalo vech stoletij (17. Iz te moje razlage si lahko bralec ustvari nazorno sliko.. stoletja. sodobnejshe etimologije. kot je bilo latinsko. Mediteranske besede se ne nanashajo na neko stalno obmochje. V tem pogledu je ta moj etimoloshki slovar novost v primeri z vsemi prejshnjimi. postavi diagnozo.sht. potem ko so postopoma deshifrirali na tisoche glinastih klinopisnih tablic. Na koncu te svoje raziskave ne pridem samodejno do diagnoze. tako (manj dramatichno) etimolog po preuchitvi vseh podatkov dolochi besedi njen izvor.. zachel njihovo vechdesetletno preuchevanje. ki si jih ne upa interpretirati. In temu sledi she ena zagata...

emettere un sofio" – "izpuhtevati. z indoevropsko osnovo.revijasrp. preden so se spustili nadnje Volski in Samniti. Germanov in Slovanov [podchrtal in op. Prav Mario Alinei s teorijo kontinuitete. vzdih. Esaurire iz latinskega exhaurire. esausto). in zato se zdi njen izvor iz mediteranskega ausa "la fonte". ki izhaja iz halare "esalare. Za morebitno obliko gl. Tako smo zhe ob tem prvem primeru spoznali. pihati". t. gl. kot je Giovanni Semeranova etimologija grshkega in latinskega jezika (SEM 1-2). da je vechina etimoloshkih del izshla zhe v prvi polovici dvajsetega stoletja ali pa so bila kasneje le malo popravljena. skupaj z grshkim auo "attingo" – "zajemam.11. kako zapletena in po svoje tvegana je http://www. asolare: »prebivalstvo z obmochji. dih. dosegam" iz *auso. Avzoni. v nasprotju s Hernici: »prebivalstvo s skalnatih obmochij (sabinsko herna "sasso".Odkod Veneti Toda kljub Devotovim opozorilom sta v prizadevanjih italijanskih (pa ne le teh!) etimologov she vedno "alfa in omega" latinshchina in antichni rimski svet. pish. Po mojem se Devoto vrti v zacharanem krogu. da se v luchi novih spoznanj kritichno lotimo poglobljene analize toponimov na tem podrochju.]. ki predpostavlja. in na svoj nachin (saj gre za drugachen. ki je mediteranski izraz.htm[16. anelito iz latinskega anhelitus.V. che ne celo prej. Temu seveda botruje tudi to. generalistichen pristop. Takih monumentalnih in izvirnih del. pih. brez diha". primerljiv z ausonio in esaurire) ter klasichnim halare "alitare" – "dihati. Nekateri vidijo v *anslare iterativni zhelelni glagol. V obliki chistega korena ane se. sestavljenka iz haurire in ex-. vrelec". s prvotno soglasnishko konchnico –s (gl. asolare. * Kaj nam Devoto razlaga pod zgoraj omenjenimi (zanj) kljuchnimi gesli ausonio.. posvetno v grshchini dnemos – "veter". pojavlja v Indiji. Che pogledamo she asolare – "alitare" – "pihati. privreti (iz)" (*ausa "fonte". chrpam.2010 10:13:48] . zhivechih na obmochju med Garigliano in Volturno. L. Z drugimi priponami je beseda izprichana na podrochju Keltov.: shkoda. magiostra in tabarro in ali so tudi za slovensko etimologijo zanimiva. da so oni prinesli nove tehnike poljedelstva in uvedli bron v Alpe ter prispevali k "poslovanjenju Italidov" (italidi slavizati) na ozemlju danashnje Furlanije in vse do ladinske Shvice.in s podaljshanjem kot nadomestilom za ansl. "kamen")«. veti". skupno ime plemen. ki so bogata z izvirki«. Alito iz latinskega halitus "alito". vir.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. pihljati. gre za krizhanje med mediteranskim glagolom *ausare "sgorgare" – "izvirati. Slovenci zhiveli na sedanjem ozemlju. izhlapevati. -u. v vulgarni latinshchini ausulare. kot ga avtor sam oznachuje) se temu pridruzhuje Mario Alinei (ALI 1-2) s svojo teorijo kontinuitete. gl. primerljivo z alito. z neko predpono v gotshchini in morebiti v latinskem in-anis "brez zhivljenjskega diha". che drugega ne. kot kazhe. najdemo tudi v armenshchini le z neznatno spremenjeno obliko.v –al-. alito. in to iz Ausones. za oznachevanje "zhivljenjskega diha".i. je zelo malo. iz anhelare. da so zhe v neolitiku. shum". Ausones morda izhaja iz mediteranskega izraza ausa. saj se je po dolgem ovinku vrnil na zachetek. inane. da bi lahko sem prishteli slovensko: nem "brez besed. "izvir. prim. Animo izhaja iz latinskega animus. v latinshchini anima: glej animo in primerjaj z anelito. izhajajoch iz korena ane.. alito – iz latinskega halitus "alito" – "dihati. da spoznamo dolochen nachin razmishljanja? Povzemimo njegovo izvajanje: AUSONIO – iz latinskega Ausonius. zato. gl. morda iz nekega zelo starega *anslare z onomatopoetichnim (posnemajochim) h. negotovega izvora (prvotna oblika morda aurire? ali orire?). da Devoto ne navaja nobenih primerov! Mislim. nas vzpodbuja. "(iz)vir(ek)". pihati". kar smo zhe obdelali zgoraj. izdihniti.

paleoevropska beseda.. ostrejshe. furl. mehka. »hidronim v Sochini delti«. izvire. a je *ausa za nas zanimiva tudi zato. pelles Libycae". che bi imena za vodne iztoke. iz o-tava. kot je npr. za katero je znano. "ferraiolo". da je Bezlaj spregledal (?!). zato jo poskushajmo poiskati pri Francetu Bezalju. slovenska oblika na -zdr.revijasrp. Medtem ko Zingarelli (ZIN) navaja: tabarro. poljskim umizgać sie »prilizovati se«. pri chemer je mogoche izhajati iz praslovanskega *miz(g)ati in to lahko primerjamo z ruskim mizun »ljubljenchek. ki pa pod geslom: jagoda razlozhi. ter (2) ital. Ta etimologija bi izhajala iz znachilnosti jagode. tudi »smetana na mleku«. Ausa pri Livku nad Kobaridom in drugod. negotove etimologije. »seno druge koshnje«. (a)ushche. furlansko Ause. "pastrano". desni pritok Soche nad Kanalom ob Sochi. v antiki Alsa je verjetno iz *alika »jelsha«. da se je delta Soche s stoletji pomaknila proti severu. nam Bezlaj pove pod geslom: mezdra – »spodnja kozhica pri tkivu«. Ausa.Odkod Veneti rekonstrukcija razvoja prastarih besed. da je Aussa di Luic nasha vasica Avsa pri Livku nad Kobaridom. ki je prezhivela v Lombardiji. povezana s poznim latinskih izrazom tabae "tabarro. Podobno osnovo najdemo prav tako pri Bezlaju pod geslom: mezheven – »nezhen«. myzatsja »prilizovati se«. da gre za besedo. Uposhtevati velja tudi reko Avsha v Sochini delti. Che pa se oslonimo na izgovarjavo: magiostra – madzhostra. z evro-afrishko pripono –arro. Vendar pa osnovo lahko najdemo v slovenshchini. ki segajo celo do baskovskih ozemelj. "shiroko brezrokavno ogrinjalo. ki vznemirja Devota in je ne zna drugache razlozhiti kot le z navedbo: MAGIOSTRA – "fragola".. vendar s povezavami. ki ima svojo osnovo v praslovanskem *agoda (ESSJ). da ima plodove podobne jagodam. v pomenu (1) ital. zato nas ne bi smelo presenetiti. tako Machek opozarja na cerkvenoslovansko mezhdra < *mezdja. izlive izvajali iz osnove usta. Bezlaj obravnava slovensko otava. ki je razshirjena po vseh slovanskih jezikih. s pogostim prehodom v>b. myzaty »lizati«. cheshko narechno mizat se »crkljati se« itd.2010 10:13:48] . sladokusna robidnica«. Auzza. shinjel". razvajenec«. ustje > ushche. da gre za sploshnoslovansko besedo. Skromna razlaga za Devotu tako pomembno besedo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. To nam omogocha rekonstrukcijo z redukcijo: *mezdja+ostro(zhina) > medzhostra »mehka. Po drugi strani pa sta stara slovenska izraza za »robido« ostrozhina. cerkvenoslovansko mjazdrica »jajchna kozhica«. Piemontu in Emiliji. »strzhen. Slovenski izraz za rechne izlive pa je ustje. Aussa di Luic. nezhna. saj tega ne omenja. Bezlaj to obrazlaga pod geslom: Avsha. spodnja kozhica« ipd. kot je potok Avshchek. mehkejshe. ushće itd. ostrozhnica. le da so slednje nezhnejshe. zlahka poshkodljiva. medtem ko so robidnice chvrstejshe. zrediti«. kar nam ponazarja posledice funkcije ogrinjala http://www. morda spada zraven tudi slovenska Ajshevica (ESSJ). srbhrv. ki teche skozi Chervinjan (Cervignano) in je morda bila v davnini celo skupen izliv za Socho in Nadizho. toliko Devoto. Ostane nam she: TABARRO – mediteranska beseda. Bilo je vech poskusov etimoloshke pojasnitve tega izraza. "vojashki plashch. Ker se Devoto pri razlagi naslanja na pozni latinski izraz. poleg tega ne omenja sorodnih Avche in Avshje v Soshki dolini. Presenecha. saj je dognano. z ukrajinskim myza »usta«. Drugi primer starinske besede. torej po tej strani ni videti nikakrshne sorodnosti. ker imamo vech toponimov.se pojavlja namesto -str-. ali je to prava pot do razlage zelo stare besede. *taviti »odebeliti. prim. le to in nich vech. da je njena kozhica nezhna. "jagoda". ki so si ga odevali chez obleko ali celo chez drugi plashch".htm[16.11. je dvomljivo.

da so morda tudi tam zhiveli Veneti ali da so od tam prishli Veneti na obale Jadrana. ki lezhi na severnem robu beneshke lagune zhe od predzgodovinskih chasov. skratka. Luciano Bossio in Dante Nardo. prav tako ne smemo prezreti etnika Altinas (C. imel vlogo trgovskega sredishcha in prometnega vozlishcha med Jadranom in celinskim zaledjem.). Med leti 49 in 42 pr. predindoevropski ipd. da sta bili tudi v Panoniji dve mesti Altinum in Altina. 7): »Zasluga Kraheja in Pisanija je pravilna razlaga znane Herodotove (I. III. kjer so ustvarila znano atestinsko civilizacijo.. razshirilo se je mnenje Pisanija. da so v prvih stoletjih prvega tisochletja pr. kjer je. da so si v davnini taka ogrinjala spletali pastirji iz trave ali poljedelci iz slame. I.n.n. zlasti che pomislimo. s chimer se (ali koga) oblozhimo. Tacit Hist.2010 10:13:48] .sht. ki jo obichajno oznachujemo "evganska". st.sht. Odtlej je bilo. Quarto d'Altino. zelo verjetno prishla iz srednje Evrope in po vech selitvah dosegli jadranske obale. Porruja in drugih.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. pr. 8-9) pisheta: »Sploshno mnenje med jezikoslovci je. * Che nadaljujemo z novejshimi preuchevanji o Venetih v Panoniji. 745. odebeli. sht. n.11.htm[16. prometne zhile med Riminijem in Oglejem. danes manjshe naselje ob izlivu reke Sile v Beneshko laguno. ki v delu Storia della cultura veneta (FOL str. eno najpomembnejshih pristanishch zgornjega Jadrana. na katerega se je navezovalo gosto cestno omrezhje«. ki je bila velikokrat napachno navajana kot potrditev. B. skladno z rimsko pomorsko politiko skozi celotno 1. Venezia) je naslednji opis: »ALTINO – Iz 7. Na tem podrochju so Veneti ustvarili prvo indoevropsko plast in obvladali ter podredili starejsho. 6 itd. Za nas je zanimiva navedba. V nekem drugem delu G. mediteranski. so najstarejshi dokazi o paleovenetski naselitvi Altina. str. zhival) na hrbtu. Iz teh treh primerov. Evganci niso zapustili nikakrshnih toponomastichnih sledov – ime Evganske gore so si izmislili humanisti«. 196) navedbe. Devota. L.Odkod Veneti povrh druge obleke.pr. da so Veneti pripadali ilirskim ljudstvom. iz chesar je mogoche razumeti Pellegrinijevo opozorilo. Romanizacija je kot v vsem Venetu potekala postopno in mirno. Pellegrini-A. da se ne moremo zadovoljiti s tako meglenimi opredelitvami "paleoevropski.. Ne gre prezreti tudi primerjave s tovor. 7: "to Altinon". nekaj. Aquileia)«." za stare izraze. Prosdocimi (PEL. tovar – kar se nese (chlovek. z izgradnjo vie Annie. ki jih Devoto navaja kot posebej znachilne tujerodne sestavine latinshchine in jih z lahkoto razlozhimo na slovenski etimoloshki podlagi. Glede jezika Venetov pa pisca omenjata razlichne pristope in zakljuchujeta (PEL.L. V muzejskem vodichu Il museo archeologico nazionale e le aree archeologiche di Altino (Ministero per i beni culturali ed ambientali d'Italia.n. marvech moramo posechi tudi po slovenskih ali slovanskih osnovah.revijasrp. ki je tekla mimo Altina. Veneti.sht. bilo je povzdignjeno v municipium in vpisano v rod Scaptia.sht. st. kakrshne so Giambattista Pellegrini.. str. je ochitno. nekatera indoevropska plemena. ki jim z latinshchino ne morejo do zhivega.61) pishejo: »Altinum. V. ki chloveka razshiri.I. je mesto dobilo rimsko drzhavljanstvo. morda je primerljiv tudi z imenom reke Alto (v Iliriku). je nemogoche mimo avtoritet. ki se je postopoma uveljavila z vechjo ali manjsho izrazitostjo in ochitnostjo v severovzhodni Italiji. je bilo nekoch cvetoche mesto (Strabon V. da je http://www. zahvaljujoch svoji izjemni zemljepisni legi.n. in mu najdemo primerjave v imenih mest Altinum in Altina v Panoniji. zachela se je 131 pr.

za kaj takega bi morali biti Balti. le (Pra)Slovani. L. Balti in Germani so she po 2. ampak da gre za avtonomni govor z izoglosami [chrta na zemljevidu.n. ozemeljsko lociral zhe diferencirana indoevropska ljudstva. in Beeler.V.1 Devoto izhaja iz predpostavke.2010 10:13:48] .n. med njimi Slovani. kakor proti Aziji (in celo kot Toharci na Daljnem vzhodu) ter na Blizhnjem vzhodu. ali so se selili tudi na sever. od tam so se shirila na vse strani ljudstva z obrobja... in so pritiskali na ostale Indoevropejce okoli sebe. da naj bi bili Veneti predhodno v Panoniji. Tudi tretja mozhnost. Ali tudi v slovanskih?! Spricho take ugotovitve in uposhtevajoch.sht. zhiveli samo v Panoniji ali pa so zhe takrat zvezno naseljevali prostor od Baltika do Jadrana? In che so se iz Panonije preselili na severne obale Jadrana. op. ad. Venete itd. Slovani in Germani v hudem demografskem zaostanku. da predromanski jezik v Venetu ni veja ilirshchine. . ampak http://www.. da so se Slovani zhe takrat morali razshiriti chez Karpate v Podonavje in v Evropo ter so zasedli prostor svojih umikajochih se sosedov.n.. na Apeninskem in Iberskem polotoku ter v zahodni Evropi. ostajali na svojih ozemljih.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni? !). ter na zahod armorishki Veneti in na vzhod paflagonski Veneti? (2) Kakshni bi lahko bili v Panoniji odnosi med Veneti in Slovani v tistem chasu (a) glede na Devotovo tezo in (b) glede na teorijo kontinuitete? (3) Seveda je pri tem razmishljanju mogoche predpostavljati. se moramo vrniti na spochetka postavljena in sedaj she bolj izostrena vprashanja tudi v luchi teorije kontinuitete: (1) Ali so po teh teorijah Veneti v tisochletjih pr.11. kamor bi po tradicionalnih gledanjih na dogajanja morali zhe takrat priti Slovani.sht. ki uvrshchata venetshchino med "italske" jezike (latinshchina-falishchina in oskijshchinaumbrijshchina). da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi.sht. Toda to bi pomenilo. kako to. pa ne? Ena mozhnost bi bila. da so se obrobna ljudstva mnozhila in so iskala zhivljenjski prostor tako med Neindoevropejci po vsem Balkanu. bi pomenila. da je pradomovina Indoevropejcev shirshi prostor centralne in vzhodne Evrope med Uralom in Alpami ter Skandinavijo in Balkanom..] v razlichnih indoevropskih jezikih«. temu je pritegnil she Krahe s spozanjem. da so se odmikali. bi se morali vprashati. tisochletju pr.n. Zato lahko po Devotovi (in njegovih somishljenikov) teoriji jemljemo kot veliko bolj verjetno.revijasrp. da so se zlasti Slovani mochno namnozhili zhe v drugem tisochletju pr. da bi se morala takrat vsa indoevropska ljudstva mnozhiti in shiriti ter izprazniti Panonijo (ali lep del srednje Evrope). da jih danes Devoto opredeljuje kot Germane. pri chemer pa ne moremo razlozhiti. vkljuchno z Britanskim otochjem. Po tradicionalnem zgodovinopisju obstaja she chetrta mozhnost. che so bili dotlej le v mochvirjih zakarpatskega Prilesja. so ta morala tam zhiveti zhe zelo dolgo – nekaj tisochletij – pred tem! Che bi to sprejeli. da so bila vsa indoevropska ljudstva v demografski ekspanziji in so se zato ozemeljsko shirila.Odkod Veneti venetshchina samostojen jezik.sht. Balte. Druga mozhnost.n. da so se kasneje tako izredno razmnozhili. za katero po mojem mnenju tudi najdemo zgodovinske pritrditve. da so se tudi Slovani najkasneje zhe v 2. Che je Devoto lahko v 2. da so prekrili pol Evrope.htm[16. kjer so nedvomno zgodovinsko izprichani baltishki Veneti. sredishchna ljudstva.. tisochletju pr. tisochletju pr. da so namrech bili Veneti razshirjeni ne le po Panoniji. zakaj so se tiste obrobne mnozhice ljudstev selile na vse strani. ki vezhe kraje z enakimi jezikovnimi pojavi. premaknili na zahod chez Karpate in v Panonijo. tem sta se pridruzhila she Kretschmer. torej v sosedstvu s Praslovani (po sedaj veljavni tradicionalni zgodovini).sht.

na Baltiku in dalech na vzhodu. Zato nas ne sme chuditi. Ker so v tistem chasu po Devotu bili vzhodneje od Slovanov Toharci. da se je na prostoru zgornjega Posochja zelo zgodaj razvila svetovno znana svetolucijska kultura. ki jih tudi poimenuje z danes znanimi imeni. da je prihajal indoevropski "kulturni val" iz Anatolije obenem z omejenim shtevilom kmetovalcev. Slovane itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da ne velja nobena od obeh. Slovenci. vkljuchno z dolino Idrijce in Soche. ali (c) da so bili Veneti skupaj s Protolatinci zelo (!) sorodni Slovanom. Po Devotu pa so se v 2. da je Balkan predstavljal zhe zelo zgodaj enakopravnega kulturnega sogovornika Blizhnjemu vzhodu. bi bilo nemogoche upravichiti zaznavne primesi semitskih jezikov – akadshchine (tudi) v slovanskih jezikih (gl. Iz vsega povedanega izhaja – glede na teorijo kontinuitete – veliko vechja verjetnost. prav tako prispeli iz Panonije. ki je prekvasil ljudstva. vendar ne razreshi. ko se moramo vprashati. Najsodobnejshe raziskave potrjujejo. severu in vzhodu.htm[16. che (1) uposhtevamo Devotovo tezo in she (2) uposhtevamo teorijo kontinuitete? Izhajajoch iz teorije kontinuitete.2010 10:13:48] . zhivecha v Evropi pretezhno zhe najmanj od neolitika na sedanjih ozemljih. kaj pa je bilo pred tem. Alineija) v prazno (?!) Italijo.Odkod Veneti tudi na zahodu. kar je potrditev teorije kontinuitete.sht. http://www. cheprav teoretichno ni nemogoche. kar oboje potrjuje visoko kulturo tega podrochja zhe v pradavnini.2 Kakshni bi lahko bili odnosi med Veneti in Slovani v Panoniji v tistem chasu. izvaja Mario Alinei tezo. (a) ali obvelja ena ali druga teza. Balte. na Jadranu. mednje so se v Italiji vrinili Osko-Umbri. ad. Nastaja polozhaj. (b) ali veljata obe teoriji. kar bi se ujemalo s tezo Giuseppa Sergija. kar bi bilo mogoche opraviti tako. in od tam v neolitiku predvsem kot "kulturni val" in le v manjshi meri kot selitev ljudi napredovali proti zahodu. oglejmo si njeno umeshchenost v prostor. po mnenju nashega priznanega jezikoslovca Franceta Bezlaja predstavlja obmochje Venetov. moramo zacheti s svetolucijsko kulturo. SEM in JAN). Da se Indoevropejci niso oblikovali v centralni-vzhodni Evropi. da je bilo najdeno verjetno najstarejshe kolo na svetu prav na Ljubljanskem barju. kar si je tezhko predstavljati.n. da so zhe v neolitiku zhiveli na Balkanu in po vseh Vzhodnih Alpah Slovani. tisochletju pr. ko moramo dodati vprashanje. da je bila v pechini Divje babe nad reko Idrijco izkopana verjetno najstarejsha pishchal na svetu.3 Seveda je pri tem Devotovem razmishljanju predpostavljeno. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni?!) in jih danes razpoznavamo kot Germane. ter ne nazadnje.revijasrp. Venete. Traki in Hetiti. v Anatoliji (po Renfrewu). che so se po Devotu zhe v 2. katera pa je tretja mozhnost. s chimer je bil zhe v davnini vzpostavljen obsezhen venetski prostor. Armenci.11. ki so tja prinesli neolitsko revolucijo poljedelstva in tehnologijo brona. izoblikovale jezikovne skupine ljudstev. obrtnikov ipd. da bi Veneti shli neovirano chez ozemlje zhe naseljenih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah (po teoriji kontinuitete M. med njimi so bili tudi Slovenci. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika mediteranskih ljudstev na tleh Italije. Arijci. le da ju je treba uskladiti. Banjshka planota z nadvse ugodno lego prav v tem trikotniku.. Che hochemo prazgodovinsko pravilno ovrednotiti to podrochje. ad. in tudi njena okolica. ampak npr. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. (d) in konchno. tisochletju Veneti (s Protolatinci!) preselili iz Panonije v severno in juzhno Italijo.

to je mogoche sklepati po obilnosti izkopanin. Lucija. nekoch zhe bila pomembna naselbina. ki pa ima glede prazgodovinskih osnov za ta imena drugachno stalishche od Bezlajevega. da je ime Anti v bistvu le razlichica imena Veneti.revijasrp. predindoevropskih jezikov. ki predstavlja enega od dejavnikov pri razvozlavanju enigme o Venetih. kjer lezhi trg Sv.htm[16. Mavra in na njegovem podnozhju. 10 in naprej). izhaja namrech iz pradavnine in megalitskih. toda velik del najdb je konchal v tujih muzejih. ki ji ne vemo imena. spochetka nenadzorovano. ki jih je prvi odkril domachi kmet na svojem polju Na Kuku leta 1848 na levem bregu blizu mostu chez Idrijco. posodje. predvsem na Dunaju.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kmetijsko orodje ipd. Akademik France Bezlaj v svojih delih govori o venetskem znachaju Banjshic.11. izkopali najrazlichnejshe rimske kovance. Od takrat so. preden se je razneslo po svetu. domneva. Kasneje so izkopavali chedalje bolj strokovno in pod nadzorom. takega mnenja je tudi akademik Karel Oshtir. ki so tik nad Sveto Lucijo-Mostom na Sochi in predstavljajo temu kraju naravno zaledje. http://www. nekaj tega je k srechi za svoj denar kupil tamkajshnji zhupnik Tomazh Rutar. Zhe Simon Rutar je pisal v svoji Zgodovini Tolminskega (RUT str.Odkod Veneti IZHODISHCE – SVETOLUCIJSKA KULTURA Poglavitne smeri prometnic na podrochju Soshke doline proti Jadranu in Panoniji Za izhodishche si vzemimo svetolucijsko kulturo..2010 10:13:48] . da je na hribcu Sv. ki je tako marsikaj reshil.

15 . 25 Bitnje. 9 . ki je v zadnjem chasu pripravil pregled dosedanjih izkopavanj (MLI).Sedlo. 26 . 16 Avche.Modrej. Arheolog v Tolminskem muzeju Miha Mlinar. 23 Jereka.Slap ob Idrijci. Katarina nad Novo Gorico (dodano po Gabrovec.Planina pri Vipavi.11. 8 . 2 .Kobarid. 3 .htm[16. Pietro al Natisone /Shpeter Slovenov. 4 Staro selo.Monte Calvario / Kalvarija. 24 . 1.Koritnica ob Bachi.Rut.Ajdovski gradec. 4 Zhabche. 21 Brod.Zdravshchina / Poggio Terza Armata (dodano po Gushtin 1991).Darnazzacco. 20 .Logarshche.Sv. 3 . 18 .Bodrezh. starejshe in mlajshe zhelezne dobe. 11 .Zhlan. 11 .si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 15 .Dolje. 17 Bodrezh.Idrija pri Bachi. 8 . Katarina nad Novo Gorico. 10 . 27 . 24 .Reka pri Cerknem.Podbela. 19 . 16 . 12 -Tolmin.Chrniche.Rubije.0 . 14 .Slap ob Idrijci. 12 -Vrh gradu (Pechine). 9 Chedad / Cividale. V stoletju in pol arheoloshkih raziskav http://www.Bohinjska srednja vas. 13 Most na Sochi.Sv.Most na Sochi. 19 Vrhovlje. Quirino. pravi: »Most na Sochi sodi med najkompleksnejsha arheoloshka najdishcha na obmochju jugovzhodnih Alp z dokumentiranimi najdbami iz bronaste dobe.Koarshche.Shentvishka gora.Darnazzacco.Jelenshek nad Godovichem. Najdishcha mlajshezheleznodobne idrijske skupine 1 . 14 . 23 . 2 -Volarje.Robich. 21 . 18 Koritnica. 7 .2010 10:13:48] . 7 S. 22 Kovachevshe. 25 .Kobarid.Lepence. 6 . ter zgodnjega srednjega veka.Cerkno. 22 . 5 .Odkod Veneti ZHELEZNODOBNE NAJDBE Osnovni zemljevid je po Mihu Mlinarju (MLI) A. 5 .Berlotov rob (Shentvishka gora). Najdishcha halshtatske svetolucijske skupine (pochrtano oshtevilchenje) 1 . Svoljshak 1983) B. rimske dobe. 17 . 13 .S.revijasrp. 20 . 6 .Idrija pri Bachi. 28 .Bovec.

htm[16. Nato se z letom 1999 pojavi novo obetajoche ime Mihe Mlinarja.sht. Carlo Marchesetti v letih 1884-1886. sledil mu je Enrico Maionica v letih 1881. dolochene zametke urbanizma. st. 1927. 1884. Nikolaja Mozeticha. 1890-1894. ki je med drugim leta 2000 raziskal kar 30 halshtatskih. Poleg tega je bilo na levem bregu Idrijce raziskanih 10 zheleznodobnih grobov ter v obdobju 1978-1984 na vzhodnem obmochju naselbine tudi latensko-rimsko grobishche s 162 zhganimi in skeletnimi grobovi. 1887 in 1890 z odkopom 2500 grobov tudi na levem bregu Idrijce. dalje tod domnevati manjshi metalurshki obrat. Naslednji je bil Alojzij Carli v letih 1881. 1997 s sodelavci opravil precejshnje delo. mimo Tolmina. 31 stavb iz starejshe zhelezne dobe. Seveda je kasnejshim raziskovalcem ostala po teh mnozhichnih odkritjih shtevichno skromnejsha bera. Poleg Brune Forlati-Tamaro. se je leta 1881 del lotil dr. kot je ugotovil njen raziskovalec Svoljshak. ker so ta odkritja dodatno osvetlila nejasnosti. 1993.revijasrp. latenskih in rimskih grobov ter leta 2001 she 30 zhezezodobnih. 1882. ki je zhe kazala. tri mlajshezheleznodobne hishe. ki nam bistrijo vedenje o zhivljenju v prazgodovinski vasi. da je Miha Mlinar zapisal: »Izjemnost materialne kulture starejshe zhelezne dobe Mosta so dopolnila in she utrdila prichujocha triletna arheoloshka raziskovanja Tolminskega muzeja. pr.Valentina Taljata. Toda pomen Mosta na Sochi je shirshega znachaja. Paolo de Bizzarro in naletel na 70 prazgodovinskih grobov na levem bregu Idrijce. oboje na levem bregu Idrijce. Za njim ni veliko zaostajal Josef Szombathy v letih 1886. shest iz rimskega chasa. Po Tomazhu Rutarju. ki naj bi sodilo v svetolucijsko kulturo. cheprav je bilo dokumentirano odkritih zhe skoraj 10. predelovanju in namenskem odlaganju bronastih in zheleznih predmetov kazhejo. 1957.000 grobov.n.« Mlinar tudi podaja pregled dolgotrajnih prizadevanj arheologov. dolino Idrijce. str. po Soshki dolini navzgor do Kobarida. da bi raziskali to nadvse pomembno nahajalishche. vsekakor pa v taki meri. mladega raziskovalca pri Tolminskem muzeju. 1897-1899 in 1902. segajochem od bronaste dobe do srednjega veka. nashel pa je tudi rimskodobno stavbo. 1927. s 3 ali 4 halshtatskimi in latenskimi grobovi na levem bregu. vsi na levem bregu Idrijce. Drago Svoljshak je tudi v letih 1988 in 1991. ki pa je ne gre zanemariti. sega v Bashko grapo. Podrochje. 1887 in 1888. s 4 grobovi na levem bregu.« (MLI.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Tudi stavbne ostaline segajo v bronasto dobo in najdbe o proizvodnji.11. je prav arheolog Drago Svoljshak v novejshem chasu pomembno prispeval k poglobljenim raziskovanjem. 1995. Uspeshnejshi je bil Anton Vuga leta 1882 s 36 grobovi na desnem bregu Idrijce. od tam v Nadishko dolino in Breginjski kot ali ob Sochi navzgor do Bovca. 35). Ochitno raziskav she ni konec. devet rimskih objektov in zgodnjesrednjeveshka lonchenina. 1888. zasluzhen za odkritje rimske stavbe s hipokavstom in drugih starin. ki ga Mlinar oznachuje kot zbiratelja arheoloshkih predmetov. Z dokumentirano izkopanim bogatim gradivom prihajamo do novih izsledkov in spoznanj. da je mogoche vsaj za chas od 6. stavbne ostaline iz bronaste dobe. tri iz mlajshe zhelezne dobe. 1890 in 1891 z 52 odkopanimi grobovi na levem in 23 na desnem bregu Idrijce. Zachel je leta 1971 in od leta 1977 she s strokovno sodelavko Beatriche Zhbona Trkman do leta 1984 raziskal eno stavbo iz bronaste dobe. 14 halshtatskih grobov.Vsekakor pa je rekord dosegel dr. ki je raziskal kar 3960 grobov na levem bregu Idrijce. skoraj 40 hishnih temeljev iz starejshe zhelezne dobe. ki prichajo o shtevilnih pokopih v daljshem in zveznem chasovnem razdobju. Toda nikakor ne bi smeli izzvzeti shirshega obmochja pogorja Kolovrata od Livka do Kambreshkega http://www. 1994.Odkod Veneti je bilo odkritih kar 7000 prazgodovinskih in rimskih grobov.2010 10:13:48] .

In seveda. Veneti.revijasrp.htm[16. tu so she Banjshice. Anti.Odkod Veneti in Liga. Katarina (danashnji Kekec). K svetolucijski kulturi in njenim vplivom na shirshi prostor se bomo vrnili potem. Iliri in njihovi odnosi z nich manj problematichnim izvorom Slovanov.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ena od takih je z gorishke ravnine peljala na vrh Sv. Kelti. O tem pricha pomembna depojska najdba na obmochju Banjshic. Med temi so vsekakor zagonetni Etrushchani.11. mimo Grgarja in Kanalskega vrha chez Banjshice tako proti Mostu na Sochi kakor proti Shebreljam. ko si bomo ogledali nekatere she vedno nadvse kochljive (pra)zgodovinske probleme. SLOVANI IN ETRUSHCHANI http://www.2010 10:13:48] . od koder se svet spushcha prek Gorishkih Brd v Furlansko ravnino. V davnini so potekale poti predvsem po vishinah in gorskih slemenih.

semitolog Giuseppe Furlani. vse do jeseni 2003. tokrat je napisal Il popolo che sconfisse la morte – gli Etruschi e la loro lingua (Bruno Mondadori.11.htm[16. 1984-1994). a preden razgrnemo njegova razmishljanja. ki je segel vse do davnih chasov megalitskih kultur in se je podrobneje lotil tudi vprashanja etrushchine in njenih odnosov s (pred)slovanshchino.revijasrp. a so ochitno nekoch zelenela. kar bomo spoznali tudi v tem prispevku) nov pogled kot prispevek k iskanju odgovorov na stoletne skrivnosti. In medtem ko po svetu sprejemajo vsakrshen (celó najbolj nenavaden. da bi prishli do najdb. ki ne rijejo po zemlji. marvech se prebijajo skozi pragozd jezikov. ki si izbere poklic arheologa. Firence. ki se je ne more nikoli znebiti. iz shole znamenitih profesorjev na univerzi v Firencah. ustvarjalni podvig.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Septembra 2002 sem se v Firencah locheno srechal z mednarodno priznanima jezikoslovcema Giovannijem Semeranom in Mariom Alineijem. ampak ni vech sledu niti po drevesih. stoletje Etrushchani so she vedno neizchrpen vir preuchevanj. namrech »neuspeha. Karel Oshtir je eden takih "lingvistichnih arheologov". ki so strohnela. da jih kar zanichujejo in zasmehujejo. poglejmo. v katerih sta podrobneje povzela rezultate lastnih raziskovanj tega nadvse enigmatichnega ljudstva. tj. kot so bili helenist Ettore Bignone. neko zamisel: kar je najplemenitejshe in skrivnostno poslanstvo tistega. Bruno Migliorini in Giorgio Pasquali. v katerem je ne le veliko odmrlih vej in posushenih debel. da ne rechemo. 8) izpove arheologovo stisko. se v Sloveniji (zlasti etablirane osebnosti) zmrdujejo nad domachimi preuchevanji. 2003. 2004) (FIN str. da bi kamni spregovorili«. Della Fina v delu La scoperta degli Etruschi (De Agostini Rizzoli Periodici. nato she o vsebini. ki je premagalo smrt – Etrushchani in njihov http://www. da ne bo sposoben iz arheoloshkih podatkov odtegniti zgodovinski pozabi – vsaj za nekaj trenutkov.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SLOVANI IN ETRUSHCHANI Giuseppe M. med drugim je avtor monumentalnega dela Le origini della cultura europea (Olschki. posebej she v svoji knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen.: Ljudstvo.Slovani in Anti . kakshno je najnovejshe stanje etruskologije. ki sta mi napovedala skorajshnji izid vsak svoje knjige o Etrushchanih oziroma etrushchini. Ta "skorajshnji izid" se je zavlekel za leto dni. Najprej povejmo nekaj o avtorjih in knjigah. Giovanni Semerano. Milano. Etrushchani – teorije za 21. kolikor traja branje kakega chlanka – manj znamenito osebnost. lingvisti Giacomo Devoto.2010 10:14:37] . Bergamo. Arheologom so podobni etimologi. filolog.

ki so si podjarmljale lokalno prebivalstvo.. Oba znanstvenika v svojih najnovejshih knjigah razvijata poglede. niso bili masovni. na podrochju Evfrata in Tigrisa. da sta grshchina in latinshchina prepolni besed z oznako "etimologija neznana". med njimi izrecno navaja tudi Slovence. ki so ga govorili v Mezopotamiji okoli 3000 pr.. Mario Alinei. slednja je pravkar izshla. niso se selila cela ljudstva. da je komu konchno uspelo jasno osvetliti prastaro skrivnost. Vsaka skupina zagovornikov utemeljuje svoje teorije zhe z najstarejshimi pisnimi viri antichnih piscev. che se nekoliko posvetimo temu vprashanju.2010 10:14:37] .revijasrp. vse od Mezopotamije chez Balkan do zahodne Evrope. Ustanovil je in vodi revijo Quaderni di semantica. ki danes zhive v Evropi. (SEM 2003). n. na 2000 straneh obdelal in utemeljil teorijo kontinuitete. Seveda pa so med tedanjimi ljudstvi obstajali kulturni in tehnoloshki tokovi. vidi njihov zachetek v Panoniji. medtem ko Alinei. tvorec teorije kontinuitete. Izmed njegovih del naj omenimo La struttura del lessico (1974). Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi O Etrushchanih je bilo zhe zelo veliko napisanega in zgodbe she vedno ni konec. struttura (1985) in predvsem Origini delle lingue d'Europa (1996 in 2000) v dveh delih. sht. je predsednik in glavni urednik Atlas Linguarum Europae. (Bralec si lahko nekaj vech o tem prebere v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. kjer je podrobno. vsaj 5000 let pr. Lingua. Z natanchno primerjalno analizo je Semerano odkril. se opredeljuje za t. semitski jezik. ki so vsak po svoje navajali eno od teh treh mozhnosti.Lucijan Vuga jezik.) Njegovo zadnje delo je Etrusco: una forma arcaica di ungherese (ALI 2003) »Etrushchina – starinska oblika madzharshchine«. predsednik Societa internazionale di dialettologia e geolinguistica. O tem sem vech napisal v knjigah Jantarska pot in Davnina govori. temelji pa na domnevi. izhajajoch iz svojih temeljnih nazorov: Semerano. st. dialetti.htm[16. ki zagovarja "avtohtonost Etrushchanov". da se dá vechino prej nerazlozhljivih grshkih in latinskih besed razvozlati prav na osnovi akadshchine. semitolog. Kot priznani semitolog je postal pozoren na akadshchino. vchasih se zazdi. profesor emeritus univerze v Utrechtu. kar je prinashalo tudi jezikovne inovacije. kjer je predaval celih osemindvajset let (med 1959 in 1987).Slovani in Anti . premiki so bili le lokalnega znachaja. temvech obchasno le relativno majhne skupine vojashko organiziranih elit. toda vselej znova sledi http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. znanstveno relevanten pa je postal po odkritju in obdelavi tisochih glinenih tablic. Zato bo koristno. izkopanih predvsem v drugi polovici 20. i. Poleg teh dveh obstaja she tretja skupina. "vzhodni izvor Etrushchanov". ki pomeni nov pogled na razvoj Indoevropejcev.11. da so bili narodi. naseljeni na teh ozemljih zhe najmanj v neolitiku. n. Semerano izhaja iz ugotovitve. sht. to je razlichica "severnega izvora Etrushchanov". kar je ustvarjalo videz identifikacije staroselcev z na novo prispelo elito.

da sodi ta najdba med najdaljshe etrushchanske tekste. ko je prishla na svetlo: Tabula Cortonensis. Glavni inshpektor ministrstva za kulturno dedishchino je izjavil: »Najditelj lazhe. ta pa sta o tem obvestila zavod za spomenishko varstvo. da bo bistveno pripomogel pri razvozlavanju enigme prastarega jezika. Pobral je nekakshen valjast predmet. od katerih en del manjka. Kopali smo tam. tabule iz Capue in cipusa iz Perugie).revijasrp. da je bil na mestu najdbe she kakshen drug predmet. a izkazala se je kot pristen etrushchanski izdelek. ali ne gre za kakshen ponaredek. Zhe sama zgodba o tej najdbi je skrivnostna in nerazjasnjena. Po nekako shtirih ali petih dneh je to omenil prijatelju. naj bi se stvari odvijale takole: Na karabinjerski postaji v kraju Camucia pri Cortoni se je 14. namrech le mogoche.2010 10:14:37] . kje je to bilo.Lucijan Vuga razocharanje. Preprichani smo.« Ta navedba iz oprostilne sodbe je pomembna zaradi tega. ali pa mogoche.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. temvech le. Tako je bilo tudi tokrat. kjer nam je pokazal. ki je précej ocenil.11. Si ga je kdo prisvojil? Je ostal kje zakopan? Toda kje? Namrech. ki bi ji bil prej v shkodo kakor pa v korist kakrshenkoli prenagljen sklep. ker je sedaj zhe slovecha napisna bronasta ploshcha (namerno?) razbita na osem dokaj enako velikih delov. da je to etrushchanska najdba.htm[16. Po vsem. kar je zhe bilo napisano o Etrushchanih. Kraj. zlasti spricho nekaj desetin povsem novih besed. chesh da si ni nichesar prisvojil in je zadevo prijavil. Toda v razsodbi je zanimiva navedba: »Celotna preiskava primera ni razjasnila tega. za gradbenike je prava mora. Cheprav obstaja strokovno mnenje. kar sta profesorja na univerzi v Perugi Luciano Agostiniani in Francesco Nicosia objavila leta 2000 (celih osem let po odkritju!) v knjizhni obliki pod naslovom Tabula Cortonensis. Toda to. k chemur jih zavezuje zakon. Che povzamemo po zapisniku karabinjerjev. che morajo zaustaviti gradnjo zaradi kakshne zgodovinske najdbe. za kaj gre. septembrom istega leta po konchanem delu opazil pri izhodu z gradbishcha na kupu izkopane zemlje nekaj kovinskega. kje so bili predmeti resnichno najdeni. ni mogoche ugotoviti. da so najdeni predmeti prishli od drugod. ni pravi. saj bi nam to omogochilo morebitne nadaljnje najdbe. je pri vsaki novici o njih chlovek zelo previden. ne da bi nashli kakrshnokoli sled. Karabinjerji so najditelja ovadili sodishchu. da je bila ploshcha najdena na obmochju Cortone in izredno pomembno bi bilo natanchno vedeti. ki ga navaja Ghiotini. pod katerim je bilo she nekaj kosov iz podobne kovine. Zato je naslednjega dne o vsem obvestil vodjo gradbishcha in lastnika zemljishcha. Kako je bilo v tem primeru. Ta je povedal. je vredno vse pozornosti. da si je kaj prisvojil. Iz chesar pa ni mogoche sklepati. ki je veliko obetalo. Vse skupaj je dal v prtljazhnik avtomobila. ne da bi vedel. oktobra 1992 oglasil tesar Giovanni Ghiotini. ki so jo za zachetek zelo natanchno preiskali. toda skrivnost je ostala nerazvozlana in je to le she ena. Zato se ne morejo izogniti skushnjavi. senzacionalno odkritje. Preiskave in preuchevanja so trajala tako dolgo tudi zaradi razvpitosti etruskologije. ki pa je (ne)srechnika oprostilo.« Tako se nam je ohranila le okrnjena bronasta ploshcha. in 20. ki je zapovrh she eden redkih juridichne narave (nekateri so mu zhe nadeli ime: Stoletna pogodba) in ga je zato treba shteti med http://www. ki bi potrjevala njegove navedbe. izredno pomembne za razvozlavanje preteklosti tega skrivnostnega ljudstva. da dokonchajo kakshno gradbeno fazo. da je nekega vechera med 18. o kateri je treba obvestiti zavod za spomenishko varstvo.Slovani in Anti . ki jih etruskologija doslej ni poznala. che je mogoche najdbo zamolchati ali jo vsaj nekaj chasa prikriti. Gre za novejsho najdbo enega najdaljshih etrushchanskih napisov (poleg zagrebshkega mumijskega povoja. nova etrushchanska uganka. o katerem so upali.

280 pr. kakshnih 180 km severno od Rima. kar je she http://www. sht. Firenze. da gre za osebna imena in priimke. vendar pa je celoten zapis nerazreshljiv.« V blizhini Cortone so kopali bakrovo in zhelezovo rudo. sht. ko so Rimljani zhe dodobra obvladovali polozhaj. n. Naprej je na njegovi severni obali Cortona. kljub temu.11. ki naj bi predstavljal pogodbo med druzhinama "gens Petru Scevas in "gens Cusu". 866) pishe: »Cortona. Zato sta profesorja zapisala. pa profesorja zhe na uvodu knjige posvarita bralce. da se verjetno zachenja takole: »Pod magistraturo Larth Cusuja.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da je delo dveh pisarjev. n. Misterij etrushchine ostaja nerazkrit kljub temu. Tabula naj bi bila s konca III. podobna Z). Arezzo. Olschki. pa so morala slavna etrushchanska mesta Cere. n.2010 10:14:37] . ali zachetka II. sht. poleg teh pa she znak za lochilo (pika) in poseben znak za oznachevanje odstavkov med tekstom. vendar je njuno mnenje. utrdba. ga obshla po vzhodnem bregu in po 150 km pripeljala do mesta Chiusi. Volterra.. ki je skozi Sutrium pripeljala do znamenitega jezera Bolsena. da manjkata chrki heta in phi. sht. sina Auleja. in je igralo pomembno vlogo zhe v sivi davnini. so zmagali nad Vulci in Volsini. so Rimljani chez etrushchansko ozemlje pospesheno gradili konzulske ceste: Avrelijo. n. sklenjeno ob navzochnosti prich in predstavnika oblasti. stoletja pr. naj ne bodo razocharani. kar naj bi pomenilo – utrdba. Pri tem je nenavadno. Tako so 295 pr. v celoti obsega 40 vrstic in kazhe. hrbtna stran ni povsem popisana. saj je to sloveche etrushchansko mesto Curtun. etrushchansko Curtum. ki bi ju prichakovali pri tem tipu alfabeta. Amerino in Flaminijo. razen o tistih.. vol. ki je vodila iz Rima proti severu. sht. Od 60 leksichnih enot v besedilu jih je kar 27 takih. Klodijo. Zhe leta 204 pr. Pristavljata. 38. Napis je na obeh straneh najdene bronaste ploshche.. Gortina: ugaritsko qrt (trdnjava). nedalech od Trazimenskega jezera.revijasrp. da sta pritegnila k sodelovanju vrsto specialistov. ki lezhi jugozahodno. Kyrtone. v Sentinu premagali zdruzheno vojsko Etrushchanov in Galcev. sht. n. str.Slovani in Anti . n. Besedilo ploshche vsebuje 17 znakov (epsilon v normalni in zaobrnjeni razlichici). hebrejsko qeret (mesto). Giovanni Semerano (Le origini della cultura europea. Raziskovalci ugotavljajo. nadaljevanje bi nas privedlo chez dobrih 30 km do Arezza. ki ga danes uporabljajo korektorji za oznako "napravi odstavek" – to je lomljena chrta. pomeni oppidum. da bi bil tak prevod nedvomno zelo koristen. kar kazhe na afiniteto etrushchine s semitskimi jeziki oziroma na njen vzhodni izvor. nichesar zanesljivega ne vemo o pomenu posameznih besed. kot jih niso zasledili v nobenem dosedanjem etrushchanskem napisu. trdnjava. ki je ob izvirih Tibere in Arna. se je vzhodno od jezera Bracciano razcepila na Via Amerina in Via Cassia. Populonija.«. Za razumevanje vsebine Tabule Cortonensis je treba nekaj povedati o mestu Cortona. ki ga ni opaziti v drugih etrushchanskih besedilih (znak je podoben tistemu. pa so porazili Falerce. 241 pr.htm[16. da ostaja vsebina skrivnost. Chiusi in Roselle sodelovati z Rimljani proti Hanibalu. da ni zadostnega znanja za kaj takega. Kasijo. utrjeno mesto. Tarkvinija. V tretjem stoletju pr. ki se zelo pogosto ponavljajo na nagrobnikih in o katerih je mogoche z veliko verjetnostjo rechi. sina Titineje in Larisa Salinija. kot Gyrton. da sta uspela dojeti zgolj smisel zapisa. 1984. ki se ukvarja z etruskologijo. cheprav razlagajo. da naj bi poznali glasovno vrednost posameznih chrk (ki so grshkega tipa) in so celo izdelali nekakshno slovnico. Perugia. Leo S. Pot.Lucijan Vuga obvezne referenchne tekste za vsakogar. tam je skrivnostno Trazimensko jezero in she slavnejsha Perugia. che so prichakovali zhe tudi prevod besedila.

stvar. da bi ugotovil. g in h. da sta to naredila v luchi njunega domnevanja vsebine! Z zelo zapletenimi primerjalnimi in razlagalnimi postopki sta se trudila. vendar le. da mora hermenevtika (razlaganje tekstov) zaupati notranji zgradbi celotnega besedila in primerjavi z vzporednimi besedili. she tezhje je z mnogimi drugimi besedami. utrina. Potem je tu she beseda cel oz.revijasrp. Slovenci lahko v tem primeru z zanimanjem pogledamo v Etimoloshki slovar slovenskega jezika akademika F. pri tem sta navajala tudi drugachna branja. izraz tiur ali tivr. ki se kazhe kot natanchna in namenska. vendar sta se pri tem jasno zavarovala z opozorilom. Etruskologa pa omenjata she eno mozhnost: v tem terminu naj bi se morda skrival obichaj. Toda s primeri pokazhimo. ki pod geslom "jutro" razchlenjuje izvor tega pojma. V kontekstu. v katerem se beseda pojavlja. da je odsotnost tega fonema nakljuchna. che je epsilon razvojna oblika dvoglasnika "ai". sta tudi zacinat in priniserac. in na tej podlagi sta poskushala podati svoje tolmachenje.2010 10:14:37] . da bi se dokopala do smisla posamezne besede. Takih nestrtih orehov je v besedilu she vech. chesh da se v besedilu pach ni pojavila nobena takshna beseda. Mesec se z menami obnavlja. Avtorja gradita na metodoloshkem izhodishchu. po vsem sodech. menita raziskovalca. ki ga obvlada. kako dalech sta na tak nachin prishla.11. Avtorja sta poskusila interpretirati napisano. Zato sta tudi postavila domnevo. Profesorja razlagata. in tako najdemo stare izraze: utr. zadeva. da je imel kupec zemljishcha "en mesec ali shtiri lunine mene" chasa. ki jih ponujajo ostali etruskologi. che pobrskamo po Bezlaju. cheprav je chrkopis ochitno t. saj je ta fonem v etrushchini zelo pogost. izpeljan iz korena cel. tisti nazaj obrnjeni (retrogradni) naj bi bil tudi zgolj nakljuchna raba. Vsak od naju ima seveda svojo znanstveno izoblikovanost in svojsko podrochje. Med besedami. morda nekaj takega kakor primorski gh). Znachilen je npr. kot je tole. Tezhko razlozhljiva je tudi uporaba razlichic epsilona. da je celina nezorana zemlja.Slovani in Anti . in sicer kot mera za povrshino zemljishcha (kakor je bila znana nashim prednikom: jutro zemlje). Avtorja Agostiniani in Nicosia sta se v uvodu zahvalila: »To delo je nastalo z neshtetimi izmenjavami misli in razpravljanji med avtorjema. kar se na novo tvori. Bezlaja. saj je mogoche prvo obravnavati tudi kot zacina-t ali zacin-at. menita raziskovalca. ali je res dobil s pogodbo predvideno posest. to je star agrokulturni termin. brez primere v drugih tekstih ter sta celo oblikovno in skladenjsko dvoumni. da pomeni "luna" ali "mesec" (tudi kot chasovni pojem). ki naj bi pomenila zemljo.htm[16. Vendar so o taki goli nakljuch­ nosti dvomili zhe ob prej znanih primerih. bi lahko obstajal tudi tretji pomen. Za phi je zhe znano. vendar z nekaterimi lokalnimi znachilnostmi.. v primeru jutro do tjura. preberemo. Ne nazadnje poznamo tudi tvar v pomenu predmet. Zato delo izpod dvoje peres. Priniserac se prav tako lahko razchlenjuje brez konchnega –c in she kako drugache. to pa smiselno sodi v pravno izrazoslovje. zemljishche.. tisto. ki sta. s chimer se spremeni njen pomen. retrogradni epsilon se pojavlja na zachetku zloga ali pa v konchnem zlogu. Manj razumljiva je odsotnost heta (grlni oziroma mehkonebni pripornik – glas med k.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki so se na Tabuli Cortonensis pojavile prvich. Vendar avtorja Agostiniani in Nicosia tudi sama dvomita o taki razlagi. utrenja. da se izredno redko pojavlja v etrushchini. celtina. rech. pomeni vrtenje.Lucijan Vuga posebej obchutljivo pri vprashanju datiranja. Tako ni mogoche dolochiti niti besedne osnove. oz. o katerem avtorja menita. Torej je mogoche izkljuchiti nakljuchnost. http://www. saj je v besedilu vechje shtevilo take oblikovne rabe. reformirana severna razlichica. da gre v tem primeru za pravno. In bi z metatezo prishli do tura. utra. zemljishkolastnishko pogodbo. i.

1977. n. pripomoglo k porushenju Troje VIIa. Na koncu tega obdobja postanejo Dorci prevladujochi element na vzhodu in jugu Peloponeza. n. ne pa Troje VI. zachelo veliko preseljevanje.. poleg tega pa she na Dorce. Beck'sche Verlagsbuchhandlung. ne nazadnje tudi kontroverzna. sht.. L'Antica Grecia dalle origini all'ellenismo. izboklinami (Buckelkeramik. kjer je premik enega ljudstva pod pritiskom drugih prisilil blizhnja ljudstva. medtem ko so se prebivalci Grchije preselili she bolj na jug. tisochletja pr.H. premaknjena iz nekega sredishcha nemirov in nereda. Mnenje. in od tam she naprej celo na Kreto in na Sporade. od italskega polotoka do Mezopotamije.« Iz tega je videti. je zgolj domneva. na Peloponez. ki jim je potrebno jasno dolochiti avtorja. sht.revijasrp. kot je svoj chas domneval W. sht. She enkrat so se prvi migracijski valovi sprozhili na ogrskih ravninah. she vedno prepolna iskanja in hipotez. Zdruzheni z ilirskimi elementi.2010 10:14:37] .Slovani in Anti . tisochletja pr. S Trachani prodre v Malo Azijo tudi t. Dörpfeld. Tudi migracijo vechje skupine Italcev na apeninski polotok si lahko razlozhimo z mnozhichnim pritiskom Ilirov. nad katerim so imeli monopol Hetiti. spet spravila v gibanje svetovno zgodovino. tako da je na evropskih tleh ostala za njimi le skromna sled (to so "Brygi"). Pre­ dniki Ilirov in druga ljudstva so bili v drugi polovici II. ki izvira iz makedonskega in trashkega okolja ter predstavlja razpoznavni znak tiste kulture. ceramica a protuberante. zaradi tega je tako mikavna in privlachna. da so hotela ta ljudstva dobiti v posest zhelezo.: po dolgem obdobju stalne naseljenosti so indoevropska ljudstva. i. Migracija Protoilirov in drugih plemen proti jugu se je odrazila na sosednjih ljudstvih: Trachane je potisnilo na vzhod.11. str. Mogoche je trashko prodiranje okoli leta 1200 pr. kako zapletena je ta snov. 45-52) pishe: »V Sredozemlju se je pred letom 1200 pr. Pritisk trashkih plemen je prisilil Frigijce k umiku. proti Mali Aziji.htm[16. Hermann Bengston (Griechische Geschichte: von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit. Toda poleg zhe znanih hipotez se tudi v zadnjih letih pojavljajo novi poskusi. Il Mulino. od Ogrske do meja Egipta. lonchevina s shtrlinami. zlasti v Argolidi in kasneje tudi v Laokoniji. V zgodovini civilizacije veliko preseljevanje pomeni jasno razmejitev med bronasto in zhelezno dobo. Njihov premik na jug. tisochletja potisnjeni proti jugu. da so se odselila. v dorski svet. Razlogi za ta premik she danes niso pojasnjeni. je odprl novo obdobje v grshki zgodovini in je zakljuchil indoevropeizacijo Grchije. Njegove sunke je bilo kaj kmalu mogoche chutiti skoraj po vsem vzhodnem sredozemskem obmochju. vojshchaki s sulicami. so potem nashli novo domovino v Meziji na zahodni anatolski planoti. t. Navedimo le nekaj znachilnih primerov. München. 1989.. V sploshnih potezah smo pricha ponovitvi dogodkov. dorski vpliv se je razshiril na obsezhno podrochje. Prisotnost nekaterih elementov iz starejshih jezikov v dorshchini nam daje misliti na vdiranje Indoevropejcev v zachetku II. C.. Iliri so pritisnili na Trachane. sht. ki se je zachela skoraj sochasno v vsem Egeju. Bologna. n. ki se je http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. n. "dorska selitev". ime Dorieis je okrajshava za dorimahoi. Rezultat dorske migracije je bila popolna sprememba skupin in rodov v notranjosti Grchije. i.Lucijan Vuga vsebuje nekatera poglavja. ki so zhiveli na severu Grchije (na obmochju Pinad?). ki so se odvijali v zachetku II. knobbed ware).

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

razprostiralo od Peloponeza chez Egej ter doseglo Anatolijo... Gledano z vidika svetovne zgodovine, ima invazija trashkih plemen v Malo Azijo she vechje posledice kot pa vdor Dorcev in severozahodnih Grkov v Helado. V Anatoliji je kmalu po letu 1200 pr. n. sht. vrtinec velikega preseljevanja unichil hetitsko kraljestvo, ki je trajalo skoraj petsto let. Kot vidimo stvari danes, je precej znamenj, da so hetitsko kraljestvo unichila "ljudstva z morja". To velja tudi za mesto Ugarit (danes Ras Shamra, predmestje Latakije v Siriji), kot nam dokazujejo pred kratkim v njem odkrite glinaste ploshchice. Da je propad hetitskega kraljestva povezan z gibanjem "ljudstev z morja", je izprichano tudi iz napisa Ramzesa III. (arheoloshko najdishche Medinet Habu ob Nilu): "Od Khatov naprej se nobena dezhela ni mogla upirati njihovim vojskam: Kedi, Karkemish, Arvad in Alyshija so bile unichene..." Posledica velike egejske selitve je bila korenita etnichna sprememba starega sveta. Hetitsko kraljestvo je izginilo, vendar je njegova civilizacija prezhivela stoletja v majhnih drzhavicah severne Sirije in v notranjosti Anatolije. Konchno v XII. st. pr. n. sht. iz teh rushevin vstane Tiglatpilesar I. in ustanovi srednjeasirsko kraljestvo, ki se med razshirjanjem proti zgornjemu Evfratu spopade s Frigijci. Obenem pa se razcvetajo predvsem fenichanske mestne drzhavice. Med letoma 1000 in 800 pr. n. sht. so Fenichani v Sredozemlju zapolnili vrzel, ki je nastala po padcu Krete in izginotju Ahajcev. Skupaj z njimi, na istem morju, so se pojavili Etrushchani, ki so odshli priblizhno v istem chasu z egejskih obal (morda iz Mezije) in prispeli v Italijo tam, kjer je danes Toskana, v dezhelo, ki se bo po njih imenovala Etrurija. Spricho njihove povezanosti s kulturami Vzhoda, so presadili na Zahod del vzhodne civilizacije. Posamezne skupine so verjetno zaostale v Egeju, na primer na otoku Lemnos.« In na str. 88 Bengston dalje pravi: »Veliko ugodnejshi pogoji za kolonizacijo so bili na Zahodu. Tod ni bilo neke velike politichne sile, kot je bilo na Vzhodu asirsko kraljestvo; italska ljudstva, med seboj neslozhna in kot Etrushchani prihajajocha z Vzhoda, pa so bila popolnoma odprta za trgovino in za grshko kulturo. Kolonizaciji sta botrovala gradnja chedalje vechjih ladij ter naposled poznavanje zemljepisa zahodnega sveta, ki so ga kopichili grshki morjeplovci vse od konca mikenskega obdobja... Med helenskimi kolonijami na zahodu ni bilo nobene, ki bi se lahko merila s Kumo (Kyme), prvo halkidishko (Chalcidis, Halkis na grshkem otoku Evbeji) kolonijo; ta je verjetno prenesla halkidishko abecedo ne le Etrushchanom, ampak prek njih tudi Rimljanom, saj to lahko zaznamo she danes, ko preberemo X kot "ks" in ne na grshki nachin kot "kh".«

André Martinet (Des steppes aux oceans. L'indo-europeen et les "Indo-européens", Payot, Paris, 1986) v poglavju Ob zori zgodovine pishe: »Koncu II. tisochletja pripada tudi gibanje, imenovano "gibanje dolgih mechev", ki se zachenja na severu in sega chez vso Evropo do Balkana. Domnevno je seglo tudi onkraj Sredozemlja, vse do Palestine, kjer so se potem izoblikovali Filistejci. Drugi opozarjajo na mnenje V. Georgijeva v Introduction to the history of the Indo-European languages, da je treba postaviti ta selitveni val precej bolj dalech v preteklost in pomisliti na Pelazge, najstarejshe prebivalce Grchije, ki jih nekateri imajo za najstarejsho indoevropsko predhodnico.«

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

V Malo Azijo so chez Kavkaz prishli Indoevropejci, imenovani Anatolci, in v posebnem delu so to Hetiti, ki so vzpostavili zelo tesne stike z Mezopotamijo. Lahko si mislimo, da so shli IndoIranci, od katerih so nekateri pustili sledove v Mali Aziji, po isti poti, cheprav z dolocheno zakasnitvijo. Jezikovna preuchevanja pa kazhejo, da so predniki Grkov in Indo-Irancev dolgo zhiveli v tesnem stiku. Poleg tega, che uposhtevamo, da so se v zgodovinskem chasu iranska ljudstva pojavila v stepah severno od Chrnega morja in tudi na zelo oddaljenih azijskih podrochjih ter so bila v zelo odmaknjenih chasih sosedje Ugro-Fincem, zagotovo na mejah Sibi­ rije, postane legitimno vprashati se, ali ni mogoche domnevati nekega vala, ki je shel po razlichnih poteh na vzhod in zahod od Chrnega morja vse do obeh obal Kaspijskega jezera ter se konchno stekel v Iran in v dolino Inda. Ta preseljevanja so povzrochila velike premike na vsem obmochju Sredozemlja. Ob koncu II. tisochletja pr. n. sht. se pojavi obred sezhiganja mrlichev z naknadnim zakopavanjem zhar na t. i. zharnih poljih. Taka polja najdemo na severnih ravnicah, v Luzhici, a tudi v severni Italiji z villanovsko kulturo, ki se razshirja iz Emilije. Veliko stoletij pred villanovsko kulturo je zahodneje od nje obstajala kultura terramare. Nekoliko severneje se nahaja t. i. atestinska kultura Venetov. Vse te kulture pripisujejo ljudstvom z indoevropskimi jeziki. Ljudstva terramare so se prva premaknila proti jugu: lahko jih imamo za prednike Latincev. Ko so se Villanovljani podali vzdolzh Apeninskega polotoka, izogibajoch se Etrushchanom, so jih poznali kot Umbre, Sabince, Oske, Samnite, ki vsi pripadajo eni, dobro opredeljeni jezikovni skupini. Veneti, ki so jih dolgo enachili z Iliri, so po jeziku precej podobni Latincem.. Gledano z vidika kulture, se Villanovljani ne razlikujejo veliko od Etrushchanov, ki so zgodovinsko locirani v Toskani, torej bolj na jugu. Vendar pa je med njimi velika jezikovna razlika, saj etrushchina brez najmanjshega dvoma ni indoevropski jezik. KDO JE BIL GIUSEPPE SERGI? Res je treba nekaj vech rechi o Giuseppu Sergiju. Leta 1922 je fashizem v naskoku zavzel Rim in uvedel diktaturo. Chedalje bolj je zatiral vse neitalijansko; osnova nabuhlega nacionalistichnega "creda" je bil vechni Rim. Ena poglavitnih nalog, ki jo je Mussolini vselej in ob vsaki prilozhnosti vsiljeval, je bila obnovitev rimskega imperija. Italijanski kralj je po zavzetju afrishkih kolonij postal she imperator, uvedeni so bili rimski pozdrav z dvignjeno roko in drugi atributi rimske imperialnosti. Zakonsko predpisano je bilo tudi rimsko shtetje let, ki se je zachenjalo z letom fashistichnega pohoda na Rim, ki naj bi bil vechen, kot bo vechen novi, fashistichni rimski imperij. V takem vzdushju je prof. Giuseppe Sergi leta 1926 objavil svoje delo Le prime e le piu antiche civilta (Prve in najstarejshe civilizacije). Sergi je bil rojen v Mesini na Siciliji ob Mesinskem prelivu 20. marca 1841. To je prastaro kulturno in trgovsko pomembno mesto, ki so ga ustanovili Grki zhe v 8. st. pr. n. sht., z univerzo iz leta 1549. Mnogim je Mesinska ozhina, ki povezuje Jonsko s Tirenskim morjem, bolj znana po Scili in Karibdi, saj je med otokom in celino komaj 3,5 km shiroka, skozi njo pa teche mochan morski tok s shtevilnimi vrtinci, kar je burkalo chloveshko domishljijo, da so nastali shtevilni miti o nevarnostih, ki prezhijo na mornarje in potnike. V takem okolju se je oblikoval mladi Sergi, ki se je komaj devetnajstleten pridruzhil Garibaldiju v Milazzu, od koder se je veliki revolucionar odpravil s tisocherico rdechesrajchnikov
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

v juzhno Italijo, kjer je zbral kmechke upornike in od tam nadaljeval svoj znameniti pohod zedinjenja Italije. Sergi je bil po svoji osnovni izobrazbi antropolog in je sprva na liceju predaval filozofijo ter grshko knjizhevnost, dokler ni prevzel stolice za antropologijo na univerzi v Bolo­ gni (1880), nato pa she v Rimu (1884 - 1916). Vendar je ob antropoloshkih raziskavah spoznal, da mora problematiko zajeti shirshe, zato se je lotil indoevropske filologije, s tem pa je nujno moral sechi na podrochje prazgodovine in zgodovine. Bil je izredno razgledan in svobodomiseln, veliko je objavljal, zapustil je nad 400 del in tako sodi ne le med pomembne italijanske zgodovi­ narje in antropologe, marvech med pisce shirshega podrochja chloveshkega ustvarjanja. V vech knjigah je razgrnil in utemeljeval svoja dognanja, ki so v marsichem odstopala od takrat in she danes uveljavljenih zgodovinskih teorij, med katerimi so tudi zelo izstopajoche tiste, ki govorijo o naselitvi in razvoju ljudstev v Italiji. Nekatere stvari bomo navedli v tem poglavju, druge pa v nadaljevanju. Za obseg in predmet tega pisanja naj se zadrzhimo pri Indoevropejcih v Italiji. Te je Sergi obdelal z antropoloshkega, arheoloshkega, zgodovinskega in lingvistichnega stalishcha, ni se omejil zgolj na en vidik, saj opozarja na premajhno multidiscplinarnost (Arii e Ita­ lici, Fratelli Bocca Ed., Torino, Milano, Roma, Firenze, 1898, str.13-14): »Osrednji razlog, ki povzrocha zmedo in s tem napake pri sintezi, kot je mogoche zlahka ugotoviti, je v tem, da se to hoche storiti na osnovi arheoloshkih dosezhkov; ena stroka ne more dati vech od tistega, kar raziskuje, in siliti jo, da prestopi meje, znotraj katerih mora naravno ostati, pomeni napeljati jo k zgreshenim ugotovitvam. Lingvistika ne more biti etnologija ne antropologija ljudstev ter jih rasno razvrshchati, saj se jeziki izgubijo, se nauchijo ali spreminjajo; arheologija ne more obrav­ navati ne narodnosti ne antropologije, saj poznamo preprost in sploshno znan nachin, ki omo­ gocha prenashanje kulture in njenih izdelkov: trgovino; tej je treba dodati invazije, kolonizacije in tuja osvajanja. Antropologija ne more govoriti o kulturi ali jeziku, saj preuchje le telesne znachilnosti ljudstev in njihovo razshirjenost. Vendar che vse te stroke na koristen nachin povezhemo, che dosezhke enih zdruzhimo z dosezhki drugih, che se v kompleksni raziskavi, ki zajame lingvistichna, arheoloshka in antropoloshka vprashanja, tri stroke pri tem med seboj ujamejo ter dopolnjujejo, potem pridemo do rezultatov, ki so blizu resnici in so sprejemljivi. Na nesrecho... ni vselej tako.« Kot smo zhe povedali, je bil Sergi antropolog, lingvist in arheolog, torej je zdruzheval vse tri potrebne discipline, ki so pristojne za verodostojne sklepe (n. d., str. 135-153): »K srechi med mnogimi razlichnimi obichaji in izdelki, ki so jih arheologi natanchno preuchili, obstaja dvoje nespremenljivih dejstev, ki nam lahko sluzhita kot chvrsti oporni tochki za razmishljanje in postavitev zgodovinske zgradbe: gre za razliko med znachilno arijsko vrsto pokopa z upepelitvijo in mediteranskim skeletnim pokopom ter arijsko in italsko obliko lobanj, ki se med seboj zelo razlikujeta. Ti sprejeti in ustaljeni dejstvi nas pripeljeta do odgovora o etnoloshki pripadnosti. Mediteranska rasa je vdrla in zavzela pretezhni del Evrope od vzhoda do zahoda, in prvo prebivalstvo Italije sta bili veji iste rase, z etnichnimi imeni Ligurijci in Pelazgi. Ostali drugotni in maloshtevilni etnichni elementi so se pomeshali med njimi in niso spremenili prvotne antropoloshke enotnosti. Ligurijci in Pelazgi so imeli skupne temeljne telesne znachilnosti, drugotne razlike lahko zanemarimo, saj so iz shtevilchne rase, ki izvira od drugod in so dozhiveli spremembe ter delitve zaradi razlichnih vplivov, ki pa ne sodijo v to razpravo.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

Kazhe, da so ti poseljevali celoten Apeninski polotok, vkljuchno s Padsko nizhino... V 16. st. pr. n. sht. je v Sredozemlju cvetela velika kultura, ki jo imenujemo mikenska ali egejska, ker je bila bolj razvita na vzhodnem delu, zlasti v Egejskem morju, najprej pa so jo odkrili v Mikenah, mestu Pelazgov. Takrat je tudi Italija zajeta v to civilizacijo, mogoche pa so bila njena severna obmochja in dolina Pada manj razvita ter skupaj z ostalo Evropo she v neolitiku. V tej Padski nizhini, tako kakor v Shvici in drugih delih Evrope, so nastala objezerska bivalishcha ter most­ ishcha na mochvirnatem zemljishchu, postavljena tam, kjer so v nashih chasih nashli terramare iz kasnejshe bronaste dobe. Pri teh gradnjah ni opaziti nobene prekinitve... Toda niso bila naseljena le mostishcha, marvech tudi jame... Ligurijci in Pelazgi so bili prvi prebivalci Italije; kazhe, da so Ligurijci naselili Padsko nizhino in zgradili mostishcha... Ob zori civilizacije kovin, ko so se z vzhoda valile trume ljudstev z drugachnimi telesnimi znachilnostmi, vsaj deloma z bronastim orozhjem, divja in kruta. Ta ljudstva so preplavila Evropo in se stalno naselila povsod tam, kjer niso naletela na prevelik odpor. Podredila so si staroselce in jim vsilila svojo civilizacijo ter jezik; schasoma so se tudi pomeshali med seboj. Obichaje in jezik imajo razlichne od prvotnih na tistih ozemljih: upepeljujejo mrliche ter pepel pokopljejo v preprostih zhganih ali na soncu sushenih glinastih vrchih; prejshnji prebivalci pa so skeletno pokopavali v grobove, v podzemnih jamah ali v gomilah. Te preseljevalne trume so zelo verjetno prishle iz Azije, toda preden so se premaknile v srednjo Evropo, so se morale ustaviti v vzhodni, v Rusiji, od koder so se premikale v valovih, v skupinah proti osredju in jugu, morda izmenoma, tako da so eni prishli na zahod, drugi na sever Evrope. Te selitve so morale dolgo trajati, che uposhtevamo obsezhnost ozemlja, ki so ga zavzeli, in moralo jih je biti izredno veliko... Kot izhaja iz kasnejshe zgodovine o najstarejshih selitvah in sedanjega zemljepisnega stanja, so morale biti tri glavne skupine te azijske rase, med seboj razlichne le po jeziku, brez dvoma tiste, ki predstavljajo Protokelte, ki so morda prvi prodrli v srednjo Evropo in se potem razshirili po njenem zahodu, nato Protogermane in Protoslovane... Germani, Kelti in Slovani imajo enake variante lobanj, obraza in telesnih znachilnosti, razlikujejo se le po jeziku... In arijci so imeli enake antropoloshke znachilnosti, kot jih imajo danes Kelti, Germani in Slovani...« Vendar pa je pred njihovim prodorom v Evropo na tleh Nemchije zhivelo prav tako mediteransko ljudstvo, kot so bili na Apeninskem polotoku Italci; vdor arijcev jih je v Nemchiji potisnil proti severni Nemchiji in v Skandinavijo, v Italiji pa proti jugu, nekako do Tibere. V neolitiku in eneolitiku je Evropa dozhivela arijsko invazijo, ki je pomenila tako preseljevanje ljudstev, kakrshnega she ni bilo. V Italijo so arijci prodirali iz dveh smeri: chez osrednje Alpe, morda chez Brenerski in Gotardski prelaz, ter chez vzhodne Alpe. Slednja je verjetno nekoliko kasnejsha od keltske, ki je zhe imela svoj prostor v Lombardiji; v Felsini (kasnejsha Bologna) si je ustvarila svoje sredishche, saj se niso ustavili v spodnjem porechju Pada. To so bili Umbri, ki so zavzeli vzhodni del jadranske obale, segli chez Apenine na zahodni del, tja, kjer je she danes Umbrija, cheprav so jih od tam kasneje nagnali na novo prispeli Etrushchani. Umbri so prishli do Lacija, kjer jih je Tibera delila od mediteranskih Latincev, zhivechih na levem bregu, in z njimi so se zacheli spajati. O tem prichajo antropoloshke raziskave, ki za prvi chas po ustanovitvi Rima, za obdobje kraljev, ugotavljajo dvoje etnichnih elementov: arijce in mediteranske Italce.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

nastala iz prvotnih Mediterancev in kasnejshih Indoevropejcev. ki so jih pred prihodom Etrushchanov podjarmili Umbri. arijci. da najdemo v et­ rushchanskih grobovih okostja dveh ras. sht. da prevladuje italski. da jih lahko razdelimo na tri glavne veje. pr. arijska. tako glede na njihove telesne znachilnosti kakor glede civilizacije.Lucijan Vuga Toda prihrumel je vihar – Etrushchani so vdrli v Italijo konec 8 st. o tem ni najmanjshega dvoma. Spopadali so se z Umbri. n. Latinci so si na desnem bregu Tibere ustanovili mesto. da se okostja iz predumbrijskega in predetrushchanskega obdobja. za katero vejo arijcev gre. v nichemer ne razlikujejo od zanesljivo ugotovljenih etrushchanskih. osvobojena umbrijske nadvlade. etrushchansko in rimsko. za slednje she posebej. z etrushchansko okupacijo Felsine. ti so res etrushchanski. Pri tem je zanimivo. ki se bo odtlej imenovalo Etrurija. arijsko-indoevropske in italsko-mediteranske. Med izkopaninami je najti nove etnichne elemente. o chemer prichajo grobishcha v Marzabottu. Na levem bregu je tako ostala manjsha skupina mediteranskih Italcev. da teh sploh ni in so zgolj lokalna tvorba. indoevropsko ljudstvo.11.« Bralcu tu ne sme uiti. da je v neolitiku in eneolitiku prodrlo v severno in srednjo Italijo novo ljudstvo. pri tem pa ne gre za spodrsljaj. jih premagali in zavzeli njihovo zahodno ozemlje. sht. ki so bili Indoevropejci. ki jih razpoznamo po sodobnih etnichnih imenih: Kelti. sht. na tirenske obale ter si postavili svoja prva primitivna mesta. ga utrdili in chedalje bolj shirili. ki je s stoletji narastel v imperij in konchno unichil tudi Etrushchane. tj. da niso shli chez Tibero. zasedli umbrijsko trdnjavo Felsina in zasedli precejshen del Padske nizhine. toda ti so prishli iz vzhodnega Sredozemlja in so iste rase kot prvotni prebivalci. ampak za njegovo sistematichno razvijanje zamisli.Slovani in Anti . preshli Apenine. tisti.. To je bila usodna napaka. pravi Sergi. zato nastop Etrushchanov pomeni. v Certosi pri Bologni ipd. kateri arijci so zasedli tisto ozemlje.2010 10:14:37] . je naravno moral prevladati prvotni italski etnichni. Toda katerih? http://www. n.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Umbrom je ostalo le majhno ozemlje. Vendar pa Etrushchani niso zasedli Veneta! Sergi je sam raziskoval. vendar so bili prekratek chas na tem ozemlju. staroselski element. ki so jo prinesli s seboj na zasedena italska ozemlja. Germani in Slovani. ter prishel do jasnega sklepa.revijasrp. vendar pa velja za obe podrochji. Sedaj nam ostane. Od tega trenutka naprej zachenja peshati vladavina tega ljudstva in konchno povsem ugasne v 5 st. Podoben polozhaj je mogoche najti v primitivnem Rimu. da bi bistveno spremenili antropoloshko sestavo prebivalstva. umbrijska oblast je popolnoma prenehala nekako v 5 st. Sergi opozarja. da natanchneje opredelimo tisto arijsko. ko so Etrushchani prodrli na sever. Sedaj je pomembno dognati. ki je obvladovalo ta prostor nekaj stoletij. da sta se po dolgih stoletjih srechali ljudstvi iste mediteranske rase. Nastal je Rim. Vendar pa so pred tem Etrushchani dozhiveli svojo zlato dobo in dolga stoletja obvladovali dobrshen del Italije ter Tirensko in Jonsko morje. da Sergi sploh ne omenja Romanov. dobro je znano. n. in Etrushchani so jih v zachetku pustili pri miru. To je preprosta razlaga dejstva. med slednjo so pomeshane prvotne italske in nove etrushchanske znachilnosti. ob kateri pa so na desnem bregu postavili svoje mesto Vejo.htm[16. torej prava italska. in dobesedno zapishe: »Ta tuja ljudstva so bili arijci. pr. Natanchne raziskave so namrech pokazale. povzel pa je tudi rezultate drugih arheologov in antropologov. Ko je arijska nadvlada nad Lacijem tako naglo ugasnila. da se z naselitvijo Etrushchanov ni bistveno spremenila antropoloshka sestava na tistem ozemlju. mediteranski element. pr. tam se ponovno pojavijo skeletni grobovi. ki so ga zasedli. vse do prihoda Etrushchanov in ustanovitve Rima.

na severni in juzhni del. d. da tista doselitev ni bila niti trajna niti shtevilchna. (str. ochitno izhaja. ko so odprli kakshen grob. so kosti unichili ali zavrgli kot nepotreben balast. Emiliji ter v Venetu. Lombardijci in Emilijanci keltske znachilnosti. Archivio per l'Antropologia. Tradicija nam sicer sporocha she mnoge druge stvari. kazhejo drugachne znachilnosti. Toda to velja za severno Italijo.. chesh da so se lahko med seboj pomeshali s prishleki. Danes so ti prebivalci pomeshani. Toda potem ko je dodobra preuchil vsa dejstva in najdbe. che obravnavamo njihovo obliko okostja. Iz mojih raziskav (G. Antichni pisci in Rimljani so poimenovali kot Ilire mnoga ljudstva.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. To je podrochje civilizacije zgodnje zhelezne dobe. Vach. ki zhive na podrochjih zunaj Italije. vendar jih v glavnem poznamo kot Sabelijce? Na to vprashanje nam daje odgovor antropologija. najdemo potrditev za etnichno sorodnost tudi med modernimi prebivalci. che odmislimo nekaj sporadichnih primerov in izvzamemo obmochje same Ligurije. st. Slovani so Chehi. Vendar nam tu pomaga obichaj. 84): »Obstaja torej jasna in natachna delitev med Umbrijci in ostalimi italskimi skupinami. kot je lepo oznachil Goethe: Ljudje so navajeni zanichevati vse. Vendar danashnji prebivalci Padske nizhine.« Tako pravi Sergi.11. vchasih so jih zgolj spravili na kup in shranili v kakshnem muzeju. XIII. je moral priti zhe v zgodnji bronasti dobi. nergajo nad dobrim in lepim. Sergi: Liguri e Celti nella valle del Po. po kateri lahko razdelimo Italijo na dva jasno lochena dela. ki so imeli v davnini mnoga in drugachna imena. Temu bi lahko kdo oporekal. od Bologne do Hallstatta. ki jih tu zanemarjamo in se oslanjamo zgolj na dogovorjena dejstva. razen redkih izjem. ki so dospela do Jadrana. Che so bili Ligurijci Mediteranci.revijasrp. za Istrane in Venete je recheno. Na tem obsezhnem ozemlju danes prisotni antropoloshki elementi so v celoti ali prevladujoche slovanski. In kdo so pravi Italci. ki je v tem regionu izginila. ki so jih opravili drugi. mediteranska ljudstva? Tudi Sergi je kot drugi sprva pomislil na 4. 1883) in tudi iz tistih. zajetimi na velikem obmochju civilizacije zgodnje zhelezne dobe. Sarajeva ter od Bologne do Albalonge na jugu. Veneti pa znachilnosti Slovanov (podchrtal L. da bi lahko poselila Padsko nizhino. str. Firenze. so tisti na severu ali oni na jugu. sht. Sergi nadaljuje (Arii e Italici. eni in drugi so si skoraj enaki. ki se razteza tudi onkraj Alp proti severu ter sega na vzhodu do Donave in nizhje spodaj do Bosne in Hercegovine. da izhajajo v celoti ali delno iz Ilirov. 157): »Videli smo jasno opredeljeno obmochje na italijanskem vzhodu.Lucijan Vuga Sergi se vprasha (n. to pa ne omogocha nikakrshnega natanchnejshega in zanesljivega preuchevanja. Sergi namrech ugotavlja (n. da imajo Piemontijci. glede na podatke o vdorih Galcev v Italijo. n. V. ki je odplavil mediteranske Ligurijce. str. kjer so meshanci. novinci pa sezhigali mrliche. so to Umbri s svojo enovito civilizacijo ali oni drugi.« Kdaj pa so prishla ta ljudstva v takem shtevilu. To je torej druga rasa od mediteranske. pr. ki prekinjajo povezanost dveh regij. str.). vendar je velika vechina slovanska. 71): »Kakshne so bile telesne znachilnosti teh prvotnih prebivalcev terramare v Piemontu. chetudi jih ne bo veliko. d. Nemalokrat je to bila po­ sledica zanichevalnega odnosa zgodovinarjev do arheologov. cheprav najdemo tu pa tam otoke prebivalcev. 164-166): Che k temu dodamo nasha antropoloshka opazhanja. da je bilo v pionirskem obdobju arheologije unichenih veliko okostij. glavni naselitveni val. da so staroselci skeletno pokopavali.2010 10:14:37] . Lombardiji. da so nadomestila prejshnja primitivna. so morali biti podobni drugim po Sredozemlju. chesar ne razumejo. obenem pa ugotavlja zhalostno dejstvo. je prishel do sklepa. ker je po njihovem tezhavno. da so le zanesljiva. in tistimi..Slovani in Anti . dolina Tibere priblizhno ustreza tej meji.. Slovani so http://www.

da stara etnichna imena. ki sklepajo le na osnovi ozkih in enostranskih pogledov. plemen. Slovani so v Bosni in Hercegovini. sem menda omenil. drugich so vdrli she vedno pred zgodovinsko dobo ter zapustili ostanke v Golasecci in drugod v blizhini ob Ticinu. kjerkoli se zhe nahaja.2010 10:14:37] . Torej je tudi mogoche. kjer so na ozemlju Faliskov zapustili ostanke svojih mest. imenujemo te prednike Slovane. 377 in naprej) o venetskem jeziku iz napisov v Este. enako kot tudi danes.. Torej nam je arheologija bolj kot antropologija. vendar razumljivo in sprejemljivo za oznachevanje slovanskega rodu. sht. Zanimivo in zgovorno je dejstvo. Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. Prakelti so prishli med vsemi arijci prvi in zavzeli Padsko nizhino. imenovanih evganski. 1888. n. na nejevoljo tistih. tako kot so she danes na velikih obmochjih. Shtajerske in Koroshke. Notizie degli scavi. Kelti na zahodu in Slovani na vzhodu. Ti moji sklepi se ujemajo z nekaterimi Paulijevimi ugotovitvami (Pauli. Prakeltov in Praslovanov. Vendar so me nova in najnovejsha preuchevanja bolj preprichala.11. kot smo imenovali Prakelti prednike Keltov.revijasrp. o tem nam prichajo grobishcha s kamnitimi obrochi. na Cheshkem. Praslovani ali Iliri so vdrli v Italijo s severovzhoda. omogochila spoznati neko vse do danes pri nikomer omenjeno dejstvo (cheprav so nam podatke o tem dajali vsi arheologi in raziskovalci starih chasov). rodov in podobnega. Spustili so se v osrednjo Italijo in zavzeli del etrushchanskega ozemlja. Inst. in 3. da njihov jezik. podobnimi onim v Golasecci in v Franciji. saj se le malo razlikujeta in sta v bistvu identichni. ne dolochajo rase. str. zasedli kolishcha in terramare prejshnjih mediteranskih prebivalcev – Ligurcev. ki so bili odcep arijske veje. niti ni mogoche opaziti razlik ali podobnosti telesnih znachilnosti dveh arijskih vej.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. mar­ vech Praslovani. vedno med seboj v stiku. prve na zahodu in druge na vzhodu. da na umbrijskem ozemlju niso prispevali k preoblikovanju primitivnega jezika Kelti ali Prakelti. Helbig. da je bila od treh poglavitnih arijskih vej Italija delezhna v najstarejshih obdobjih vdora dveh od njih. che je res. zgrajenih po njihovih obichajih na vrhovih vzpetin s kamnitimi obzidji. Akademie der Wissenschaften zu Berlin. kot izhaja iz Brealovih opazhanj na evgubinskih tablicah. Moramo vedeti. da so bili Umbri Praslovani in ne Prakelti. v Istri. ki ga danes s sploshnim izrazom imenujemo Slovani.Lucijan Vuga prebivalci Kranjske. zavzeli so venetsko ozemlje in dospeli vse do doline Tibere. 1877).htm[16. Keltov in Slovanov. Ko sem ob neki drugi prilozhnosti obravnaval ta vprashanja. vendar ta invazija ni mogla spremeniti prebivalstva. K. vdrli Kelti kot povratno (retrogradno) gibanje z zahoda proti vzhodu. Che so torej sodobni pripadniki Slovanov potomci starega arijskega ljudstva.Slovani in Anti . Ghirardini. ki jih zasedajo. ni imel nichesar skupnega s keltshchino. Bull. kot so to delali na Cheshkem. v Srbiji ali na Hrvashkem (tu je koristno primerjati delo Rudolfa Virchowa: Zur Craniologie Illyriens. da najdemo dve arijski veji. kar lahko zaznamo v obdobju imenovanem La Tene. kar je v resnici novejshe ime. In che dobro premislimo. kot so bili Iliri. Prakelte in Praslovane. pripadajo Veneti po svojih telesnih znachilnostih slovanski druzhini. preden je to postalo etrushchansko. st. vsaj v vechini. Sulle scoperte del fondo Baratola. http://www. Die Veneter und ihre Schriftdenkmaler. Roma. Ta imena so le poimenovanja za frakcije nekega rodu. pr. da so imeli Kelti le majhen vpliv na Italce. kot je jasneje razvidno iz prej omenjenih arheoloshkih odkritij. Praslovane. ki je tam zhivelo zhe od davnine. in veliko shtevilo Slovanov je tudi v sami Istri. Res so med 4. 1882. ki je zasedlo opisana obmochja izven Italije in je prishlo v Italijo z Veneti in drugimi plemeni ter dospelo vse do doline Tibere.

med katerimi najdemo Egipchane. kar ti vsebujejo. je prvotni jezik prebivalstva utrpel spremembe. che antropoloshke grobne najdbe iz Etrurije. kot sem dokazal. kot so v Golasecci in Vetuloniji. ochitno izhaja. natanko Prakelti in Praslovani.11. kot je bilo v Umbriji.2010 10:14:37] . ampak ilirski ali praslovanski jezik. razporejenih v krogu. da ti arijci niso prinesli s seboj italskega jezika. Arii e italici. Lacija in z obmochja Bologne potrjujejo te rezultate. ni mogoche spregledati. Che so arheoloshki spomeniki. odprla ochi in se bodo preusmerili k drugachni interpretaciji dejstev o izvoru razlichnih oblik jezikov arijskega tipa. sestavljeno iz monolitov. cheprav so ti Italcem tuji. ni ne italski ne etrushchanski. Iz vsega. V chasu teh arijskih vdorov je morala imeti Italija neki jezik. vdrlo v Grchijo in Italijo ter prineslo nova. Zamislili so si grshko-italsko-arijsko ali grshko-italsko-keltsko ljudstvo. tam pa.Slovani in Anti . z obmochja. so jeziki morali biti istega tipa kot tisti. na katerih je vodoravno polozhena shirsha kamnita ploshcha. razen che nochemo poimenovati kot Italce tudi prednikov Chehov in vseh zahodnih Slovanov ter prav tako tudi prebivalce v Franciji. ki nam prichajo. Libiji in na Iberskem http://www. da so bili arijci. ki ni imel prav nichesar skupnega z arijskim.htm[16. nedvomno z vech dialekti. da ti niso bili Italci. tako kazhe. v drugi zend. str. Upamo pa. To je huda napaka. ploshcha. ki so prodrli v Italijo. Iz istih dejstev izhajajo zadnje potrditve. d. ni pa iz­ ginil. krog. beseda bretonskega ali velshkega izvora. obstajajo znamenja. kjer naselitev ni bila tako mnozhichna in so predstavljali le del. da jim bo reshitev arijskega problema v Italiji s pomochjo antropologije. ki je ostal nespremenjen. o tej temi navedimo she nekaj njegovih sklepanj (n. kot so tisti. zhenska oblika od crwm = kriv. kako malo so utemeljena razmishljanja tistih. ter izpeljani iz prakeltskega in praslovanskega. lega in crom. govorjeni v Egiptu. vchasih je sredi kroga she vechji kamniti steber (megalitna grobnica). ki jim nekritichno sledijo.171 in naprej): »Temeljna napaka jezikoslovcev in arheologov. tem pa slede sloviti arheologi in zgodovinarji. ki sem jih preuchil in primerjal z drugimi. Podobno so si umislili neko azijsko arijsko ljudstvo. Tam. torej iz prvotnih in izvirnih jezikov. zhe izoblikovanimi jeziki. to naj bi bil Balkan. da niso bili prebivalci terramare. ki jo je zavzela v pradavnini. ki jih danes imenujemo keltski ali slovanski. llech = kamen. skala.« Sergi je torej snov obdelal s stalishcha antropologije in arheologije pa tudi lingvistike. izoblikovana in chista jezika – italski in grshki. krov[?]). je. V.revijasrp. razdeljena na vech ljudstev. kjer najdemo cromllech (op.Lucijan Vuga to. so prinesle svoj jezik. Che je bila rasa. kot poskusham storiti.: kromlek. Tam imamo take oblike bivalishch teh arijcev oziroma Prakeltov ali Praslovanov. ki se je oddvojilo na locheno evropsko obmochje. mediteranska in je bila. ki jo na nesrecho podpirajo jezi­ kovne avtoritete. kjer so se bolj nakopichile mnozhice priseljenih Praslovanov. prazgodovinsko gradnjo v zahodnih in nordijskih dezhelah. tretjino vseh prebivalcev. krivulja. kjer arijci predstavljajo Prakelte in Praslovane. ni mogoche odpraviti. Libijce in Iberce. ki so se spustili v dolino Arna in Tibere ter postavili svoja mesta po etrushchanskem in rimskem obichaju. in je. L. kar sem razlozhil.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki so morali biti istega tipa. ampak jezike. ki je govorilo v eni veji sanskrt. ki trmasto trdijo in podpirajo italskost arijskih priseljencev. da so bili arijci med prodiranjem v Evropo zhe razdeljeni na ljudstva z razlichnimi.

do podzemnih jam v Kampaniji na jugu itd. Na ta pojav sem opozoril glede Italije in se je moral zgoditi tudi v Grchiji. zato brez tezhav prodira med najbolj oddaljena ljudstva. che najdemo kakshen skupni element med italskimi jeziki in etrushchino. tako bomo lazhe razumeli razloge.2010 10:14:37] . in je zato dozhivela tudi preoblikovanje svojega prvotnega jezika. ki ga ne smemo spregledati: da so v italskih dialektih znatne variacije v glasovih in fleksiji. tod je bil vpliv arijcev na Italce naravno mochnejshi in s tem tudi spremembe preprostejshe. tu se je jezik spreminjal le zaradi preprostega vpliva ali trgovine. kazhe. saj so sprejela pogrebne obrede upepeljevanja. ne gre za nakljuchje ali osamljen primer. in vsaka je imela. Ti razlichni italski dialekti so videti bolj kot fragmenti jezikov kakor pa dodelani jeziki. ki je bila prav tako delezhna arijskih vdorov. Domnevali smo zhe. In she eno pomembno dejstvo je..Lucijan Vuga polotoku. Jezik je najnaravnejshi in najpreprostejshi nosilec komuniciranja med ljudstvi. medtem ko so se Prakelti zadrzhevali na zahodu od tega vzhodnega obmochja. ampak so povzrochili tudi spremembo jezika. tudi che so slednje imenovali Iliri. verjetno v istem chasu. zakaj Bréal ni nashel nich keltskega v umbrijshchini na evgubinskih tablicah. drugachen dialekt. kamor sodijo tudi verska chustva. Odslej bi morala biti naloga jezikoslovcev. mochno razlichnega po fonetiki in morfologiji od arijskega tipa. ki so domnevili sorodnost med dvema jezikoma. kar se kazhe po fragmentarnem videzu mnogih njegovih dialektov. cheprav so zhiveli v lochenih skupnostih na istem ozemlju in so ohranjali svoje nacionalne obichaje.Slovani in Anti . cheprav le delno. che so jezikoslovci nashli skupne lastnosti med keltshchino in italshchino. da ne ishchejo med arijskimi jeziki le sorodnosti zaradi skupne fleksije. Moja interpretacija pojasnjuje te odnose. ki sem ga poimenoval mediteranski in so se od njega ohranili le nerazvozlani ostanki. ki so vladali italskim ljudstvom v Padski nizhini in v osrednji Italiji. kot ga imajo drugi.. ker sta bila jezika istega tipa. ne pa zaradi nadvlade. saj je potreben na vseh podrochjih posameznikovega ali druzhbenega zhivljenja. sabeljishchino nasploh. da se o tem preprichamo. ki ga Briton po pravici hoche zajeti med libijske jezike. kot je videti na osnovi izkopanin v Vetuloniji. saj je osnova prvih kot slednjega http://www.« Povzemimo: dve arijski veji sta prodrli v Italijo. To ni nov in izjemen pojav. Arijska dominacija je bila omejena na severno in srednjo Italijo do doline Tibere. ampak tudi razlike. skupaj z razlichnimi proizvodi obrti. Mozhno je njihovo medsebojno meshanje.. ki je bil jezik s posebnimi znachilnostmi. ne le vzrok spremembam navad. da je razloge za to kaj lahko najti. In tako ni nich chudnega. Prakelti in Praslovani. ne pa sprememb italskega jezika pod vplivom keltshchine.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. marvech za dru­ gim predhodnim jezikom.11. da so Praslovani sledili smeri z vzhoda v Veneto in proti Bologni ter od tam do Tibere.. Torej je naravno domnevati. ter da raziskujejo ne znotraj arijske vsebine. spricho stalnega stika med etnichnima elementoma. ki so zakoreninjene in trdozhive v najglobjih chloveshkih obchutjih. prvotnim. recimo tako. ki je moral biti pelazgovski. Tako pa ni bilo v primeru Sabelijcev in vseh tistih. da so arijci. ki so istega antropoloshkega izvora. zlasti v juzhni Italiji. dovolj je primerjati umbrijski in oskovski jezik s staro latinshchino. Prav etrushchina mora predstavljati ta prvotni jezik. vendar na drugachen nachin.revijasrp..htm[16. Seveda. ki so prebivali juzhneje od arijske dominacije. torej hamitskega tipa. Podobno so prishli arijski predmeti med antropoloshko nearijsko prebivalstvo vse do Sibarov. tudi jezik se je spremenil.

pomeni. zlasti Prakeltov in Praslovanov. ker arijshchina ni unichila prejshnjega jezika v Grchiji in Italiji. ki ima telesne in skeletne znachilnosti kot prvotni prebivalci Evrope. da bodo prihodnji jezikoslovci odkrili. Massajci. ki so trdovratno pojasnjevali etrushchino z arijshchino. To pa zaradi tega. ki jih imajo za arijske. Ta tip kakor oni italski je prishel pod dominacijo arijcev in je prevzel jezik osvajalcev.evrafrishka rasa se deli na dve veliki skupini. kljub manjshim razlikam v obliki. dolocheni jezikoslovci in etruskologi. dominantne telesne znachilnosti. ki ga hocheta tolmachiti. tolikshna je neskladnost Corssenovih in drugih poskusov prevajanja etrushchine. sodijo v evrafrishko raso kakor tudi mnozhica hamitskih ljudstev.. da bi razlozhil mnozhico zemljepisnih in osebnih imen ter nazive bozhanstev zahodne Azije in grshkih otokov. ampak so se preoblikovali v arijske. podobno se je Briton lotil etrushchine z libijshchino. kar je sicer mogoche v manjshi meri. ki so zelo razshirjena po Afriki. ki nam je zapustil veliko napisov. t. Meni se pach zdi koristen poskus De Cara. ko dva prevajalca isto besedilo prebereta popolnoma razlichno. medtem ko so arijci vdrli na polotok s severa. da je arijska rasa azijskega izvora. da bi v etrushchini nashli arijshchino. Galla. Toda bistvo njegovih razmishljanj je v naslednjem: . ki so kolonizirali Skandinavijo in jih je she mogoche najti v severni Nemchiji. ki je moral biti veja mediteranske skupine jezikov. che si pomagamo z jezikom z arijskimi znachilnostmi. drugi jeziki.« Ta Sergijeva razmishljanja so pisana s takratno terminologijo in je potrebno med branjem nekatere izraze posodobiti ali vsaj razumeti v danashnjem smislu. to so tisti. saj niti eden niti drugi nista razumela jezika. presenecha pa vztrajanje. razshirila so se okoli Sredozemlja in tudi shirshe. Tebu. pa se mochno razlikujejo http://www. sem se chudil. s pomochjo tistega jezika. niso bili nikoli izvirno arijski. ni razumljen. to je egipchanshchina. pod zunanjim vplivom. ki jih uvrshchajo med arijske. da se ugledni ljudje. ki se je razcepil na tri osnovne veje pod imeni keltski.prvotni prebivalci Italci so bili Mediteranci. .revijasrp. i. Enak pojav je zaslediti pri ljudstvu. ne zavedajo takshne pogojenosti stvari. Zakljuchim naj z mislijo. ki je po jeziku in obichajih postalo arijsko.htm[16. poleg skupnih. ki so jih razglasili za vzor germanstva. da se o tem preprichamo. Fungi. imajo skupne.Lucijan Vuga mediteranska. v Grchiji in Italiji.Slovani in Anti . ni potrebno biti lingvist. etnoloshkih in jezikovnih znachilnostih: eni in drugi predstavljajo dve chloveshki rasi in dve civilizaciji. Zagotovo je propadel poskus Corssena in ostalih vse do Lattesa. Ko neki prevod kakega besedila nima nikakrshnega smisla. tip Reihegräberja. Somalijci. Abesinci.11. germanski in slovanski. Danakili.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. prebivalce Sahare in ljudstva Fulbi.2010 10:14:37] . ki so prodrli na to obmochje.. zato moremo v obeh najti sestavine obeh jezikov v razlichnem sestavu. temeljnih telesnih znachilnosti. zunanje znachilnosti polti in tkiva. zajema pa poleg severnoafrishkih Mediterancev she Atlantike. arijski elementi. da ni razlozhen. je nesmiselno. glede na kasnejshe vplive. vkljuchno z barvo kozhe. Wahuma itd. Begia. ko so Etrushchani obvladovali prebivalstvo. zlasti tisti iz juzhne Evrope. hamitski jezik. Tako je s prevodi etrushchine. ki sem sledil precejshnjemu delu teh prizadevanj. Mediteranska ljudstva so afrishkega izvora. Jaz. Vsi imajo enake znachilnosti lobanje in obraza. las in ochi. med seboj se razlikujejo po telesnih. Nubi. v Evropo je prishla z enotnim jezikom. na afrishko in evropsko. ker so jih obvladali in se z njimi pomeshali umbrijski. marvech ga je le spremenila.

medtem ko so Latinci utrpeli vechje arijske spremembe. podobno. barvi kozhe.11. Slovani in (juzhni.za Italijo velja ugotoviti. posebno she po odkritju indoevropskih Toharcev na meji s Kitajsko. drugod manj se pomeshajo s staroselci. zgodovinskega. vkljuchno z Veliko Britanijo in Skandinavijo (to morda shele kasneje pod pritiskom prodirajochih arijcev. To so bistvene sestavine Sergijevega razmishljanja. na vzhodu pa s Protoslovani. niso enotno ljudstvo. da so Kelti.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. saj so biti tudi Grki mediteranske rase.Sergi ves chas poudarja. ki je zaznal nekakshne povezave med domorodnimi Azijci pred http://www.. Podnebje in okolje sta pospeshevali spreminjanje zunanjih znachilnosti. . Nearijski otoki so danes na severu Evrope Laponci in Finci. . . n. ochi in las. kako razumeti njegovo opredeljevanje azijskega izvora Indoevropejecev v luchi sodobnih teorij. nato pridejo she Etrushchani. a so bili potisnjeni dalech proti severu.Slovani in Anti . da je juzhno od Tibere ohranila mediteranski tip prebivalstva. Mediteranci. poimenovana Sabelijci. ponekod bolj. ampak tudi znotraj vsake skupine. . marvech se delijo na plemena z razlichnimi dialekti. 1896) postaviti v Hindukush. to je ob zgornji tok reke Ind. Giuseppe Sergi (Le prime e le piu antiche civilta.Lucijan Vuga ne le med posameznimi ljudstvi in narodi. Etrushchani pa niso mogli spreminjati italskega tipa prebivalstva. na zahodu poseljeno s Protokelti. da je tu pa tam she danes opaziti njihove sledove. sht. Evrafrishka rasa se je razshirila (verjetno v kvartarju) chez vso Evropo.glede izvora arijcev je veliko teorij in ni dokochnega soglasja. po vrsti indicev pa je mogoche sklepati. da je bil Pauli verjetno prvi. kot je sklepati po nekaterih najdbah). in kazhe.ob koncu neolitika pride do vdora arijcev. ko so se pojavile grshke kolonije na italijanskih tleh. cheprav se po nekaterih zunanji znakih. drugi avtorji jih potiskajo she bolj na vzhod. Fratelli Bocca Ed. postopoma so se do neolitika izoblikovala posamezna evropska ljudstva. Ljudstva. kot je bilo tudi kasneje v 6 st. ki je na severu v sosedstvu s Pamirjem. na zahodnem obrobju Himalaje. da so prishli z vzhoda.2010 10:14:37] .htm[16. in jo poznamo pod imenom "cromagnonski ljudje". morda vse do Ladoshkega jezera. pomeshane med sodobnimi prebivalci. enako kakor evrafrichani. ker so bili tudi sami Mediteranci. razlikujejo med seboj. v srednji Evropi Madzhari. v Shpaniji Baski in na Balkanu Turki. Tudi v sami Italiji ti prvotni prebivalci. Tako jih hoche De Ujfalvy (Les Aryens au nord et au sud de l'Hindou-Kouch. arheoloshkega in jezikovnega stalishcha. ki so evrafrishkega izvora) Germani antropoloshko razlichni od Mediterancev. ki dosezhe vrh v Alpah. str.. pr. pri chemer so bili hitrejshi tisti na sredozemski obali. proti severu pa je chedalje vech arijskega elementa. Vprashanje je tudi. ne tisti iz severne Nemchije in iz Skandinavije. Torino.vendar evrazijska in evrafrishka rasa nista bili edini v Evropi. ki jih je utemeljeval z antropoloshkega. saj so bili neandertalci zhe pred njimi na teh ozemljih.revijasrp. 162) pishe. Padsko nizhino je mogoche imeti za pretezhno arijsko. so ostala she najbolj chista. Paris. 1926. ki postavljajo njihovo pradomovino na severno stran Chrnega morja (Maria Gimbutas) oziroma v Anatolijo (Colin Renfrew). . iz Azije.

http://www. 3) iberski in baskovski. baskov­ shchini. hatijskega ter zajel skupino maloazijskih jezikov. mitanski. ki jo imenujemo Sumerci. lidijski. nato je shel v Sirijo in konchno proti nubijshchini. tudi Trombetti je ni imel. razen baskovshchine. in so skoraj edina pricha tega davnega in prastarega sorodstva. karijski. niso prishli s severa. Etrushchani so emigrirali iz Lidije. Te jezike so razdelili v tri skupine: 1) kaldejski ali vannski. med Azijo in Evropo. ki je severneje od Akada. marvech tudi jeziki iz Sredozemlja pred arijskim vdorom. Leipzig. vendar zhe takrat. mavritanijshchini. kot pravi Herodot. Morda takrat spodnji Evfrat she niti ni bil naseljen. kapadokijski. kjer so se znashli. so ugasnili. ampak tudi za druga ljudstva v Mali Aziji. Sumerijska civilizacija naj bi se zachela okoli 3500 pr. vannskega. likijski. predstavljajo povezovalni chlen med vzhodom in zahodom. isaurijski. 2) domorodni maloazijski jeziki. kot je Sergi uvedel izraz mediteranska rasa.htm[16. likijskega. kot nekateri domnevajo. berbershchine in nubijshchine. sht. Sled so pustili tudi na Lemnosu. Del tega ljudstva pa je zagotovo ostal na starih selishchih in se pomeshal s semitskimi osvajalci. Vsi ti jeziki. da bi namesto alarodski uporabljali izraz mediteranski jeziki. zachel je z elamitskim in shel proti severu do mitanijskega. saj so bili Semiti barbari in so prevzeli tako omiko kakor vero.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. razmeroma pozno. da so neke razlike z italijansko etrushchino. v kateri so zhiveli semitski nomadi in beduini. Od teh je prezhivela le baskovshchina. zlasti che gledamo iz notranjosti Sumerije. Na zahodu je bila sirijska pushchava. likaonijski. marvech je mediteranskega. berbershchini. kretski. 1886) ter sklenil. ibershchini. v kateri ni mesta le za Etrushchane v Sredozemlju. semitiziral in je nastala akadshchina. od ostalih sorodnih plemen.11. Torej so Semiti prishli z zahoda iz pushchave. to je le navidezno. bili so veja Mediteracev in imeli z njimi skupen jezik. libijshchini. Torej so vkljucheni ne le jeziki iz prednje Azije. ki je bil sumerski. etrushchini in omenil tudi ligurijshchino. ko je objavil razpravo o napisu iz Lemnosa (Eine vorgriechische Inschrift von Lemnos. ki je to skupino jezikov imenoval alarodsko. spricho nezdravega in mochvirnatega okolja. Trombetti je predlagal. jo je pa sprejel pozneje. Omika pa se vsaj nekaj chasa ni spremenila. ki so zhiveli ob povodju Evfrata in Tigrisa. Je pa Asirija. Toda prav semitski vdor je verjetno pognal del ljudstva proti jugu. povezave med temi ljudstvi ter Etrushchani in Pelazgi pa izvirajo she iz predhelenskih chasov! To teorijo je prevzel in razshiril Hommel. iberskega tipa. in prav ti so vpadli mednje ter s tem lochili skupino. n. kasneje postala popolnoma semitska. ki sicer ni azijska.revijasrp. Nenavadno je. hatijski in arzawski. da gre za etrushchansko besedilo kljub temu. kot kazhejo antropoloshke znachilnosti prebivalcev himalajskih gora. pisidijski. etrushchanski in lemnishki. ki jih zgodovina postavlja v spodnjo Babilonijo. elamski in kosejski ali kaspijski. lidijskega in druge. Mediteranska rasa je v davnini poseljevala celotno obmochje med Atlantikom in Iranom ter morda she onkraj. kakor so vedeli in znali.Slovani in Anti . Na jezikovno primerjalni osnovi je zgra­ dil nekakshno pelazgichno teorijo. saj se je tam jezik prejshnjega prebivalstva. o tem nam pricha Akad na severu Sumerije. Spochetka niso bili locheni od ostalih. da v spisku ne najdemo sumershchine (!). ki so ostala v hribih na severu in se chedalje bolj lochevala med seboj. ko Heleni she niso obvladali Azijcev. niso prishli iz osrednje Azije. Zadnji preostanek teh starih jezikov je baskovshchina v indoevropskem morju.Lucijan Vuga helensko kolonizacijo v Mali Aziji in Etrushchani.2010 10:14:37] . Sumerci. mizijski.

torej enega od Hatijcev. Obstajajo pa she druge reminiscence. ki so jo nashli v kraju Pomarance v Volterranu in je zdaj v firenshkem muzeju. v desnici tishchi sulico. na nogah ima sandale z dolgo. da so Etrushchani prishli v Italijo po evrazijskih migracijah in se pomeshali z njimi. Prisotnost brahikefalov evrazijskega tipa med italijanskimi Etrushchani si razlozhimo tako. ki se proti vrhu razshirja. vkljuchno s skandinavskimi iz neolitika. da so Etrushchani prishli iz Male Azije. Nobenega dvoma ni.Lucijan Vuga Sergi je preprichan. kar vse ustreza Hatijcem. kot jih poznamo s spomenikov. razen dveh ali treh. npr. Druga stela iz Vetulonije ima podobo etrushchanskega vojshchaka z napisom Aules Feluskes. Tema je helenska. Mediteranski rasi naj bi po njegovem Etrushchani pripadali zato. od katerih je prihajal mochan vpliv. Ahil ima nizek shlem in na ramena padajoche lase pa tudi brado. stil pa med etrushchanskim ter minojskim ali hatijskim. vendar brez shlema. v levici pa sekiro s krivim rochajem. izpod katerega mu padajo na ramena dolge kite. ne le zaradi jezikovne in kulturne sorodnosti s tamkajshnjimi ljudstvi. ki od hatijskega postaja nekaj. iberskimi ter srednje.revijasrp. z vklesano podobo etrushchanskega bojevnika. ker so meritve 44 lobanj pokazale 10 brahimorfnih in 34 dolihomorfnih. To nam kazhe. dobro znan s Krete. egipchanskimi. je bos in s kratko obleko. egejskih otokov in predhelenske Grchije. kratko sulico in kratkim bodalom. posvechena Larthi Atharniesu. od slednjih je vechina mediteranskega tipa. http://www. Razlozhiti je treba te spremembe v noshnji. da so Etrushchani nagnali prejshnje prishleke. Vulci.11. za katere je dvorezna sekira bozhji simbol. v rokah drzhi veliko krivo sabljo. so identichni z libijskimi. Na eni paleoetrushchanski bronasti ploshchi je videti Tetido. da je bilo etrushchansko prebivalstvo evrafrishke vrste. stavbe so bile zidane. ki je jasen znak povezanosti s Hatijci. imajo jo na razlichnih upodobitvah.htm[16. do ramen segajochimi lasmi. imenovanega Larthi Anines. Populonia. kar le spominja na prvotno opravo.in zahodnoevropskimi lobanjami. ter z minojskimi Krechani. okrogel shchit in dvorezno sekiro. in gradili mesta po svojih navadah. Gre za Etrushchana v opravi. med katerimi je dvorezhnjast shchit. pa ni mogoche razlochevati od Etrushchanov. navzgor zavihano konico. saj sodijo mednje. Teh prvih etrushchanskih mest sprva ni bilo veliko in postopoma so se tudi zacheli meshati s prejshnjimi evrazijskimi doseljenci. nosi grebenasto chelado. ki mu nazaj segajo do ramen kot Larthi Atharniesu. Tretja stela iz Fiesola je iz peshchenjaka. Ahilovo mater. ki sinu podaja orozhje. shchit je dvorezhnjast. ki je bilo mediteranskega tipa. Cere. Veio. ki kazhe njegov izvor. Eden od dokazov naj bi bila tudi stela iz travertina. Ta pretezhna vechina dolihokefalov se ujema z neolitskim prebivalstvom Italije. je bos. kazhe. kar she poudarjajo dolgi lasje in obrita brada. ki so vladali v Mali Aziji in mnogo njihovih spomenikov je najti tudi v Lidiji. Imena naselij so etrushchanska in ne evrazijska. She ena stela z Monte Qualandra pri Perugi prikazuje dvojico bojujochih se vojshchakov. Krete. Etrushchani so ob migraciji v Italijo nedvomno ohranili izvirno nosho. ki se je razvila v mediteransko in nordijsko razlichico. postopoma pa so jo spreminjali in se prilagajali zlasti grshkim navadam. She starejshega prebivalstva.2010 10:14:37] . od koder so prishli Etrushchani. Vetulonija in mnoga druga.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. vendar z dolgimi. chesar prejshnji prebivalci niso poznali. Predstavlja vojshchaka v dolgi tuniki s shlemom. oba sta z okroglim shchitom. z gostimi lasmi. spredaj pa ima kodre. tako kot Hatijci.Slovani in Anti . Ta pa nima hatijske opreme. marvech tudi glede antropoloshkih znachilnosti. da sta brez chelade. evra­ zijske prebivalce.

Slovani in Anti . ki so zapustili zharne grobove ter prinesli italski jezik in arijsko kulturo v Italijo. Sabinci. in sklepali. Vulciju in drugod. Nekateri she trde. to je zgodovina Rima. skupaj s kultom in obredom pokopa ter s postavljanjem velichastnih nagrobnih spomenikov. Poleg tega so v nekaterih krajih grobovi v obliki prostorov pod zemljo. ki pripadajo villanovski civilizaciji. hipogei. Torej so po njihovem Etrushchani Italci. z vodovodom.2010 10:14:37] . Etrushchani so gradili iz pravilno oblikovanih blokov brez veziva. kjer so bili najdeni ostanki etrushchanskih mest in pokopalishch. Uveljavila se je napachna shola. poimenovani po vasi s prvimi odkritji v blizhini Bologne. Ligurija je podrochje zase. to je t. Chiusiju. sht. Picenci. Samniti. ki so prishli s severa in se naselili na krajih. imenovane tholos. imajo pa vse izvirne znachilnosti. Latinci. povezano v snop zheleznih palic. v Mikenah in Tirintu. chesar se ne bi sramovalo nobeno sodobno mesto. ni vech opravichila. da so Italci: Arijci. zlasti ne o Azijcih. Cere. to so Vejo. tako kot so bile postavljene palache v Knososu in Faestosu. Marsi. i. pred njimi niso poznali zidanih zgradb ne utrjenih mest. v nasprotju do koch. Vetulonija in druga. Za zmedo okoli Etrushchanov so po mnenju Sergija krivi italijanski in drugi zgodovinarji. Zhe Silius Italicus je ta znak pripisal Etrushchanom iz Vetulonije. chesh da so grobnice rabile za zharno pokopavanje s posebnimi znachilnostmi. v Piemontu.Lucijan Vuga Takih primerov je she vech. Na zhalost so Rimljani vechino etrushchanskih mest in spomenikov unichili. toda po vsem. ki je dozhivljalo svoj vrh. n. Toda opozoriti velja. kvadratna gradnja. kjer so se naselili Etrushchani. Toda zanimivejsha je grobna najdba v Vetuloniji. Povsod tam. prevzeli so ga Rimljani in mnogo kasneje tudi fashisti. kupolami ipd. Najvechje spremembe v predzgodovinskem chasu in kmalu po njem zaznavamo v Padski nizhini. Tudi sarkofage. imenovana "liktorska". ko so Etrushchani v 5. saj je she danes mogoche zaznati prastare etnichne elemente na vsej obali. obenem dopushchajo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ker so v vseh teh grobovih nashli enake grobne dodatke. bolj kot ostanki Vetulonije so velichastne rushevine etrushchanskega mesta Marzabotto. da so poleg tega tipa pokopov v istih grobnicah ali v njihovi blizhini tudi grobni pokopi. chudoviti. Italcem. Liguri so bili eno od najpristnejshih ljudstev mediteranske rase. kar bi jim bilo mogoche oprostiti v tistem chasu. kot jih sicer in obichajno imenujejo arheologi. skoraj istega izvora. ki so kretskega in maloazijskega izvora. Ti Italci naj bi po njihovem spremenili obichaje iz zharnega v grobno pokopavanje. pa grobovi s kupolo ali tholosi. kateremu so mu dali svoje ime Felsina in ki kazhe izreden smisel za urbanizem. kot jih najdemo v Cerah. ker so tam nashli dvorezno sekiro. da so grobni pokopi z ochitnimi etrushchanskimi obelezhji razvojno nadaljevanje zharnih pokopov. Umbrijci. imeli so tudi svoje prav tako lepe grobnice. Zmeda je nastala zato. greznicami in odtoki.revijasrp. ki so pripadale domorodcem in Evrazijcem. za zunanji videz zgradb in njihovo notranjo opremo. st. iz oblike groba z zharo v grob z jamo in she kasneje s sobami.htm[16. na vishku mochi prestopili Apenine in zasedli obmochje Bologne ter zavzeli villanovsko mesto. kar je zhe bilo odkrito. Sabelijci in mnogi drugi so le imena plemen. so v Italijo vpeljali Etrushchani. da pripadajo istemu http://www. dokler ni eno od njih premagalo vse ostale. pr. Lombardiji. s pravokotno sekajochimi se in tlakovanimi ulicami. arheologi in glotologi. kot bivalishcha opremljene s svechniki in drugimi predmeti umetnishke vrednosti iz zlata in srebra. obzidanih z mogochnimi zidovi. ko marsikaj she ni bilo znanega. na Kreti in v mikenskem obdobju na grshki celini. tisti prishleki. Emiliji in Venetu. kakrshne najdemo v Lidiji. ki so se razmnozhila in razshirila po Italiji in oblikovala svoje drzhave ter se med seboj vojskovala.11.

mediteranskimi ljudstvi. To tezo potrjuje tudi zasnova mest.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. in tega niso spremenili. saj so v druzhinsko grobnico pokopavali svojce v daljshem obdobju. ki sega proti jugu do desnega brega Tibere. Precej etrushchanskih napisov so nashli dalech naokoli. da so Etrushchani ob svojem prihodu poznali grobne pokope kakor vsi drugi Mediteranci v Mali Aziji in v Egeju. Njihova znachilnost je. zato so v grobovih staroselcev tudi grobni dodatki etrushchanskega tipa in z etrushchanskimi napisi. Piacenze in izliva Pada. indoevropski vdor s severa le vmesno. do Adrije. Latinci in Sabinci so bili domorodci. v Piemontu. ki jih prej niso poznali. Ta postopna sprememba nachina pokopa nam tudi omogocha razlago. razpored ulic. ko so jih podjarmili Etrushchani. Zhe grshki in potem latinski pisci so omenjali. Kasneje so se shirili. da obstajajo stare grobnice. * Prvotno jedro etrushchanske naselitve je spodnja Etrurija. Spajanje Etrushchanov z rimskimi plemeni. srebro. zakaj je mogoche v isti grobnici najti obe vrsti pokopa. saj je to bil zharni grob. Ta proces etnichnega stapljanja se je konchal tako. pogosto so rabile za shranjevanje chloveshkega drobovja. prestopili Apenine in prishli tudi do Mantove. marvech je to obstajalo vzporedno z novimi etrushchanskimi obichaji. Chiusia ter drugod. pri Luganu. na severu je Luni predstavljal mejo z Ligurijci. zlato. kar kazhe na njihovo vplivno obmochje. ki jih ne najdemo v starejshih grobnicah. V teh zadnjih je najti bron. Pokazalo se je. kar so vse prevzeli kasneje Rimljani. V grobnici kralja Vetulonije so nashli tudi vazo z etrushchanskimi napisi in za arheologe je bil to jasen znak. ki jih z nobeno etimologijo ni mogoche povezati z Indoevropejci. temvech le o Etrushchanih. In podobno je z vsemi starimi mesteci okoli Rima. Ramnenzi in Sabinci. v navadi pokop v jamo. ko so jih premagali Rimljani. Legende o nastanku Rima so plod kasnejshe domishljije. Kanope so zhare. ki se je opirala na stara in nejasna izrochila. so zacheli upepeljevati svoje mrtve.Lucijan Vuga ljudstvu. nachin gradnje hish. na levem bregu je bil Lacij. shele mnogo kasneje. To si lahko razlagamo tako. Titienzi. da je bil pri Evrazijcih. se kazhe tudi v imenu Luceres. ki so Indoevropejci in primitivnejshi.revijasrp. te grobnice imajo dodatke kot etrushchanske in so vchasih bajno bogate. blizu Trenta. obdelane vrche. z drugachno gradbeno tehniko in z orientalskimi dodatki. npr. da se o Evrazijcih ne govori vech. ki so dobile ime po egipchanskem mestu Kanopo in so jih uporabljali v Egiptu ter Etruriji. o katerem poje Eneida. cheprav so se postopoma stapljali z njimi. kamor niso prodrli.Slovani in Anti .htm[16. to se kazhe tudi pri vzpostavljanju kolonij in pri nastajanju vojashkih taborov (castra). da je etrushchanski dominij segal http://www. Nici itd. Bocna. ter prihodom Etrushchanov. da imajo zgoraj obliko chloveshke glave. in novejshe. Indoevropejci so se utopili med enimi in drugimi. kakrshen naj bi bil Enej. vendar so mesto ustanovili domorodci in ne prishleki. razmeramo kratko dejanje med she starejsho mediteransko kulturo in njenimi nosilci. Toda ne sme nam uiti. templjev. kar je mogoche videti v kanopah iz Arezza.2010 10:14:37] .11. preproste po gradnji in vsebini. Torej je bil evrazijski. na vzhodu so mejili na Umbre.

Sergi je zhe leta dokazoval. so bili she kasnejshi Etrushchani spet Mediteranci. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.. zato so na razlichne nachine vkljuchevali prejshnje naseljence. Ti so se umikali pred prodiranjem Dorcev. da po njegovem ne le etrushchanska kultura. kretshchine. ki se je stapljal z indoevropejshchino priseljenih Evrazijcev. ali v zachetku 7.. za razvozlavanje etrushchine. Na ta nachin si razlagamo izginjanje Evrazijcev. drugi trde. Raseni. Ko so Etrushchani prishli v Italijo. sht. Po tej teoriji naj bi v Grchijo vdrli Heleni s helenskim. ampak tudi omika njihovih predhodnikov Evrazijcev. saj je plod nacionalistichne germanske arijske miselnosti. Iz tega sledi. vendar ne italskega rodu. temvech tudi na morju. da so she pred Evrazijci (Indoevropejci in Etrushchani) zhe od neolitika v Italiji zhivela mediteranska ljudstva! In medtem ko so bili evrazijski doseljenci druge rase in jezika ter so vplivali na jezik starih naseljencev. n. oskijshchina. italska arijska teorija. visoko omikani Etrushchani. s chimer so se razvile umbrijshchina. pri tem Sergi misli na srednjo in ne na severno Italijo. pr. vendar sorodni domorodcem.revijasrp. hatijshchine si je treba pomagati s preuchevanjem mediteranskih jezikov. Ta Sergijeva izvajanja kazhejo.Slovani in Anti . ki je dosegel Rim. V Italiji so se pomeshali vladajochi. vendar so svojo prevlado dosegali ne le na kopnem. ki je povzrochil gibanje ljudstev. so vsrkali prejshnje prebivalstvo. Tuski ali Tirenci. ki je trajala dokaj dolgo. t. Toda Sergi meni. sabelshchina in arhaichna latinshchina. da so prishli zhe v 10. Sergi pa meni.11. ki so za sabo pustili sledove v obliki zharnih grobishch. z izjemo galske invazije v 4. z umikom so se reshili pred suzhenjstvom in smrtjo. Kakorkoli zhe. st. Najsi so se imenovali Etrushchani. nedvomno Arijci. ni bila na ravni etrushchanske. da je to bilo v 7. pr. To veliko premikanje ljudstev je posledica indoevropske invazije v Sredozemlje. V takih pogojih je naravno. Indoevropejcev. st. cheprav je bil zelo verjeten povod. Indoevropejcev izvira iz vzhodnega Mediterana. V skromnih ostankih http://www. ki so jo uvedli filologi in glotologi ter jo aplicirali na italijansko in grshko arheologijo. kasneje vplival tudi na sorodno etrushchino. n. n. Toda po mnenju Sergija je najvechja nesrecha. da se je to zgodilo najkasneje konec 8. ki so izginili iz spomina tudi najstarejshih piscev. da ta teorija ne vzdrzhi mochi dejstev. da je malo ali veliko tega starega jezika in etrushchine vkljucheno v stare italske dialekte in tudi v latinshchino. Torej je prvotni jezik neolitskih mediteranskih domachinov. n. zato je tezhko rekonstruirati prvotno stanje. saj so bili le prekratek chas na tem obmochju in tudi njihova kultura. kasneje pa so sami postali zhrtev nastajajochega rimskega imperija. saj je Livij pisal o she starejshem keltskem vdoru. st.. ali je prishlo tudi do stapljanja med na novo prispelimi evrazijskimi ljudstvi in domorodci (pravimi in resnichnimi Italci) pred etrushchanskim vdorom? Sergi temu pritrjuje! Zato se vprasha: kdaj pa so prishli Etrushchani v Italijo? Nekateri menijo. pridobljena z vzhodnega Sredozemlja. Za tako zahtevne podvige na obsezhnem ozemlju pa njihovo shtevilo ni zadoshchalo. Na tej tochki se je treba vprashati. sht. ki niso nikoli omenjali teh neitalskih priseljencev. da je etrushchina na neki nachin prishla v leksiko in fleksijo razlichnih italskih dialektov.htm[16. saj so si pridobili naziv gospodarjev morja shirom po Sredozemlju. vendar so ohranjali vodstvene polozhaje. v Italijo pa naj bi prishli Italci z italskim jezikom. i.. prodor Joncev v Malo Azijo. natanchneje je tezhko dolochiti. kaj vech jim ni bilo mogoche.Lucijan Vuga od doline Pada do Mesinske ozhine. z Evrazijci. ki je lahko doletela bistvo natanchne in naravne interpretacije. pr. sht. pr. pa tudi ta. sht.2010 10:14:37] . Z romanizacijo Italije so ugasnili vsi drugi jeziki.

In vechkrat sem zhe navedel. n.Slovani in Anti .11.. st. Tega se je lotil tudi G. zavzeli so Albanske gore in tudi dolino. sestavljen jezik italskega tipa. kar pripovedujem. v sploshnem jih postavljajo priblizhno v 8. grobishcha nedalech od Bologne. ki po obliki izvirajo iz prvih.. v kateri bo kasneje ustanovljen Rim. vendar ni nobenega potrdila ali dokazila.. str. izvirne ali zelo blizu izvirnim.. Evrazijci so prishli chez Apenine celo do Lacija. Posledica je naravno ta. torej taki. da je od mnogih arijskih jezikov v Evropi treba nekatere jemati kot prvotne. so drugotne veje.revijasrp. ki se nanasha na oblikovanje italskih jezikov. ki so prav tako imeli svoje dialekte. je latinshchina postala nacionalni jezik ter privzela dokonchne klasichne oblike. ki je bila najmanj eno stoletje pred ustanovitvijo Rima. drugi jeziki so lokalne oblike. pr. Milano. da so z zahodnih Alp prishla keltska plemena in zavzela Piemont ter Lombardijo. ki sem ga razlozhil ob neki drugi prilozhnosti. st. ki jih hochejo imenovati ilirska. Tezhko je dolochiti chas teh vdorov. kot nakazujejo ilirske imigracije. ni bil prineshen od zunaj kot italski jezik. sht.Lucijan Vuga teh starih jezikov in v latinshchini je treba iskati prastare besede.. Semerano. ki so ga govorili domorodci. kjer se nahajajo. che ga primerjamo z ahajskimi vdori v Grchijo in razmislimo o chasu etrushchanske kolonizacije. 1919. Jaz sem tudi uvrstil med prvotne.htm[16. pach glede na dialekt plemena. izoblikovan na tleh Italije. da je moral nastati nov jezik. 261-264) pishe: »Vendar imamo natachne vesti o migracijah Evrazijcev v Italijo s severa v prvem obdobju zhelezne dobe. izvirne jezike ali veje keltshchino. kakor mislijo nekateri. svoja selishcha so postavili tudi na ozemlja. Vendar pa nista le ti obmochji podvrzheni invaziji v zgodnji zhelezni dobi.« G.. pr. kot jih poznamo od latinskih piscev. vendar se mi zdi ta chas pozen. podobno. grobishcha v Ticinu pa so najstarejshi dokazi keltskih vdorov. Sergi zapishe celo naslednje (Italia – Le origini.. Tako so nastali dialekti v Italiji kakor tudi v Grchiji iz obstojechih domorodnih dialektov ter iz izgovorjave in naglashanja evrazijskih jezikov. imenovano po Villanovi. marvech je lokalna tvorba kot posledica sovplivanja med jezikom staroselcev in jezikom priseljencev. je dozhivel vse mogoche spremembe. ki je konchno postal latinshchina. z vzhoda pa so prishla plemena. Ta jezik. Ta delitev ima velik pomen in lahko pojasni razlichnost ter podobnost med posameznimi arijskimi jezikovnimi vejami. Tem plemenom oziroma Protokeltom in Protoslovanom je treba pripisati spremembo jezika v Italiji. se je razvila do osnovnega nachela.. v katerem se je uporabljal. 420): »Iz tega.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. sht. ko je Rim obvladal druga ljudstva ter zavladal Italiji. se potrjuje na najbolj jasen nachin. kot sem zhe dokazal. Po mnogih stoletjih. ki so prishli v Veneto in prodrli vse do Bologne in okolice. Kaj domneva Sergi o Indoevropejcih? Kdo so bili ti Indoevropejci. izrazhali pa so civilizacijo. kar sem trdil zhe pred dvajsetimi leti in trdim zhe ves chas: nobena indoevropejska italska veja ni prishla na italijanska tla.. drugich s keltskim.. kot bomo videli v nadaljevanju. ki so imeli svoj jezik. Jezik. do Riminija. Ta samosvoja zamisel. kot se je zgodilo v Grchiji. ki jo Montelius postavlja v 10. Italskim jezikom so iskali sorodnosti enkrat z grshkim.2010 10:14:37] . slovanshchino in germanshchino. o katerih je tu tolikokrat govora?! Sergi v zhe omenjenem delu (str. Fratelli Bocca Ed. ki so se izoblikovali na ozemlju. vendar sem jih jaz zhe imenoval Praslovani (Protoslavi) zaradi sorodnosti Slovanov z Iliri. ki bi potrjevalo te hipoteze. marvech Indoevropejci druge veje. vse ostale veje zunaj teh. n. ki bodo postala potem etrushchanska. To rushi tudi tisti stari kon­ http://www. Sprejel sem.

hoche Feist odvzeti Germanom njihovo naduto poimenovanje Indogermani (kar je nadomestilo za Indoevropejce. 511).« Tako pishe Feist in dodaja(n. Nekateri so (hote ali nehote) napachno razumeli Sergija in mu pripisovali rasistichne nagibe. str. Indoevropejci pa so se razshirili po vsem svetu. razvit iz nekega izvirnega indogermanskega jezika?« (n.) Po delu nemshkega filologa (Feist: Kultur. o tem nam prichajo shtevilne germanske besede za pojme iz drzhavne uprave.Slovani in Anti .. ki je dokazal.. toda v okviru tedanjega chasa in mozhnosti je uposhteval tudi genetsko komponento pri raziskovanjih chlovekovega razvoja. skupaj z nekaterimi prazgodovinarji in jezikoslovci ter sporazumno z njimi. http://www.. nam ne preostane nich drugega kot sprejeti naslednje: Germani so bili germanizirani pod vplivom nekega sosednjega ljudstva. Glejte edinstveno protislovnost o Nemcih med Nemci samimi! Medtem ko se Braungart trudi dokazati. Kako naj si razlozhimo njen nastanek. Kelti. je zelo verjetno. ko je zhe prishlo do germanskih fonetichnih sprememb. Berlin. ampak izpeljana od Keltov. da so jih v veliki meri prevzeli od Keltov pred fonetichnimi spremembami. da so Kelti le Germani (Die Südgermanen. kako mu je uspel tako izjemen obchutek za resnicoljubnost. ne moremo imeti za dominantno v predzgodovinskem chasu v osrednji Evropi drugega ljudstva kot Kelte. da je v svojem bistvenem jedru zmeden indogermanski jezik. ko se uveljavi nov jezik med ljudstvom z drugachnim jezikom. ampak so tudi njihova plavolasost. str..Lucijan Vuga cept indoevropskega ljudstva z enotnim jezikom. ki je dozhivel velike spremembe v germanskih ustih. Da so bili Kelti mochnejshi od Germanov. Ker je bil Sergi obenem antropolog. da je germanshchina sekundaren jezik. kot se naravno zgodi. ampak tudi. ali ni tudi germanski jezik le drugotna oblika (sekundarna formacija) ali izpeljanka. vse naokoli njih je bilo morje Indoevropejcev. d. op. Slovani. se mi vzbuja dvom. ki ga naduto imenujejo indogermanski.11. tudi o njihovem izvoru je prav toliko hipotez kakor okoli Etrushchanov. so ga antropoloshka preuchevanja preprichala. München. o katerem ne vem. saj je bil med tesnimi sodelavci Garibaldija ter svobodomislec. (Tu se Sergi sklicuje na svoje tri knjige: Arii e Italici – Gli Arii in Europa e in Asia – Europa. Etrushchani so bili otok ljudstev kontroverznega izvora in jezika zhe v davnini. 480-485): »Germanshchina nam ne kazhe le. Zhe na drugem mestu sem ocenil na eno tretjino neindogermanski del v celotnem germanskem besednjaku. che naj bi bila germanshchina pristen jezik.. ki je bilo kulturno in politichno odlichnejshe. to pa absolutno ni res in je krivichno tako do njegovega celotnega znanstvenega opusa kakor do njegovega zhivljenja. kar potrjuje.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. V. da ni le njihov jezik. saj pishe: »Ker moramo danes mi. L. d. Litvanci) in bi rad uvedel izraz Indokelti. chesh da so Germani vsi Heleni. 1913). Zelo verjetno je tudi. Navedimo tudi nekaj o tej problematiki.. Glede na nashe poznavanje stvari. Italci. kulture. ki je dozhivel spremembe po neki biblijski razselitvi ljudstev. absolutno zavrniti identichnost Germanov z Indogermani. iz druge roke. A Keltski vpliv na Germane se je nadaljeval she potem. da germanska kultura ni izvirna. modrookost in dolihokefalnost znamenja afrishkega izvora. da so zhe v predzgodovinskem chasu Kelti prinesli svoj indogermanski dialekt Germanom.2010 10:14:37] . 1914).revijasrp. in ne more predstavljati indoevropskega tipa jezika.htm[16. Ausbreitung und Herkunft der Indogermanen. pribija nemshki jezikoslovec Feist!« Po vsem tem Sergi pride do preprichanja. ki so pred tem govorili drug jezik. da je v svojem besednjaku brez pomembnega dela nekaterih povezav z drugimi indogermanskimi jeziki. le da so prvi kot narod izginili. Seveda ni razpolagal s sodobnimi dognanji genetike in antropologije.

Vendar se pri tem svojem opredeljevanju Renfrew sklicuje na preprichanje. lahko se je zgodilo oboje. predvsem na temelju shtevila starih leksichnih izposojenk od sosednih ljudstev. Tako navaja. 1987). na severni strani Chrnega mora oziroma v juzhni Ukrajini. University of Pennsylvania Press. kot je pokazal P. ki so obilnejshe in preprichljivejshe za semitske jezike.Slovani in Anti . da so rastla ta­ http://www. 1994).revijasrp. Princeton University Press. B. ki za to teorijo najde tudi genetske dokaze. Po njegovem je prodor poljedelcev v Iran in Indijo sochasno shiril tudi indoevropejske jezike proti vzhodu (hipoteza A). z obmochja kulture kurganov. Tej teoriji stoji nasproti Maria Gimbutasova (Proto-Indo-European culture: The Kurgan culture during the fifth. London. Ker pa niso na voljo neposredni dokazi o jeziku prvotnih poljedelcev. je Gimbutasova uvedla koncept "domovine" Indoevropejcev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 1970). and third millenia B. zato ostaja Renfrew na ravni teorije. o katrih domneva Gimbutasova. da so to bila anatolska ljudstva oz. fourth. Rev. Spricho tega se je posebej posvetil preuchevanju antropoloshkega procesa. to med drugimi podpira tudi Cavalli Sforza (The History and Geography of Human Genes. Lang. ki meni. da so se prvi poljedelci razshirili po Evropi med letoma 6500 in 5000 pr. da se lahko neki jezik nadomesti z drugim samo v dolochenih okolishchinah. to je nenavadno. University of Chicago Press. ki jo je identificirala na podlagi preuchevanja jezikovnih korenov drevesnih imen. Dolgopoljski.. Mnoga od teh dreves so bila pred 5000 leti pogosta v juzhni Rusiji. ki so skupna vechini indoevropskih jezikov. V bistvu pa obe teoriji nista neskladni. da so indoevropske jezike po Evropi in Indiji razshirili nomadski pastirji iz zahodnih step. kot kazhejo genetske analize. med njimi so najbolj vneti predlagatelji nostratichne jezikovne druzhine (A.. ker se praviloma arheologi niso izrekali o jezikoslovnih zadevah. da so anatolski poljedelci prinesli v Evropo indoevropejshchino. odvisnih od socialne sestave zajetega prebivalstva. Merediterr. pri chemer so nastale tri jezikovne druzhine: indoevropejska v Evropi. je veliko kasnejshe od neolitskega preseljevanja poljedelcev z Blizhnjega vzhoda. je to poglavitna opora hipotezi. sht. v zadnjem chasu pa kazhe. cheprav ne izkljuchuje alternative (hipoteze B. 1970).2010 10:14:37] .htm[16. Shirjenje kurganov. Philadelphia. Anatolijo zagovarjajo mnogi jezikoslovci.. Da bi podkrepila svoje hipoteze.Lucijan Vuga Toda kdo so ti Indoevropejci.11. Friedrich (Proto-Indo-European Trees: The Arboreal System of a Prehistoric People. na sploshno ljudstva z obmochja plodnega polmeseca z indoevropskim jezikom. dravidska v Pakistanu in Indiji ter afroazijska v Arabiji in severni Afriki. po kateri so te jezike prinesli arijski nomadski pastirji. Jonathan Cape.C. ki je bolj zakoreninjena). n. 3/1988). ki so zasedli ta ozemlja okoli 1500 pr. sht. n. The Indo-European homeland and lexical contacts of Proto-IndoEuropean with other languages. pri tem pa meni. Svojo hipotezo A je Renfrew kasneje dopolnil in je postavil domnevo o razshirjanju poljedelstva z Blizhnjega vzhoda. saj arheoloshke najdbe pred odkritjem pisave ne povedo nich o jeziku. da sta dve obmochji vredni vechje pozornosti: Anatolija in Ukrajina. gledano s stalishcha sodobne znanosti? Jezikovni vidik Izvor indoevropskih jezikov je v sredishchu pozornosti preuchevalcev pradomovine Indoevropejcev. Morda so ljudstva kurganov izhajala iz tistih prvotnih neolitskih poljedelcev. cheprav niso znachilna le za to podrochje in ni mogoche izkljuchiti. Anatolsko teorijo krepko zagovarja tudi arheolog Colin Renfrew (Archaeology and Language: The Puzzle of Indo-European Origins. to je tezhko zanesljivo dokazati iz jezikovnih primerjav. o chemer pa arheologija lahko dá pomembne podatke.

Kelti predstavljajo she vedno zelo veliko uganko. seveda pa je v dolgem obdobju dozhivela na posameznih obmochjih mnoge spremembe in chlenitve. da razlozhimo. zato se je keltshchina ohranila le na odrochnih krajih oziroma tam. Rimljani pa so ga nadomestili z latinshchino. Chas. Nekateri evropski jeziki. je bila keltshchina prevladujoch jezik v severni Italiji. kot ga navaja Gimbutasova. cheprav naj bi v severni in osrednji Evropi predstavljali ob svojem chasu zelo razshirjeno jezikovno podskupino. le za slovanske jezike je bilo to obdoje morda krajshe. Che so se torej keltski jeziki razshirili v drugi polovici II. le redka prvotna mezolitska ljudstva so uspela ohraniti svoj stari jezik. predstavljajo antichna ljudstva. v Franciji in na Britanskem otochju ter v delu Shpanije. do koder Rimljani niso (trajneje) segli. Ostale indoevropske podskupine so morale nastati zhe prej in so zelo stare. Kasneje morda. Privrzhenci Gimbutasove so zlasti kritichni prav do lingvistichnega vidika Renfrewjeve teorije. Drugi primer kulturne ekspanzije. Renfrew postavlja v ospredje dokaze sodobne arheologije za chas kurganov.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. sht. Baski so tak primer. n. Romanske jezike so Rimljani razshirili z vojashkim osvajanjem in s temu sledecho gospodarsko. ki ga predvideva Gimbutasova. da je ostalo malo genetskih sledov za njimi. to je med koncem neolitika in zachetkom dobe kovin. da bi prishlo do zamenjave jezika kot posledice ekspanzije nekega ljudstva. so dolgo prezhiveli (cheprav mogoche prihajajo iz drugih krajev. verjetno pa je njihova shtevilchnost odigrala pomembnejsho vlogo kot v primeru shirjenja latinshchine. je verjetno prevladal njihov jezik. se je neka elita lahko razshirila po Evropi. ko so jo zaustavili Rimljani. kot nam prichajo antichni pisci in stare legende). Ostane nam. baltskih in slovanskih jezikov. germanskih. n. etrushchina. je verjetno. ki pripadajo drugim druzhinam (altajski in uralski).htm[16. Tam kjer je bilo poljedelcev vech kot pa lovcev-nabiralcev.revijasrp. v chasu arijskega vdora v Indijo.Slovani in Anti . ali pa niso bile http://www. da se je ekspanzija keltske kulture nadaljevala vse do 1 st. Posebej je treba obravnavati razshirjanje drugih indoevropskih podskupin: romanskih. Tudi drugi jeziki.11. politichno in kulturno prevlado. sht. da so se razshirili na podoben nachin kot prvi poljedelci. cheprav se zadnji dve zelo pogosto pojavljata kot ena balto-slovanska podskupina. kako sta se po Evropi razshirila keltski jezik in kultura. bilo je prepozno. za katero je tezhko najti genetske in jezikovne sledi. Arheoloshki zemljevid nam nam pokazhe. torej pred 2000 leti. potreben za regionalno diferenciacijo jezikov. npr.2010 10:14:37] . vojashko silo ali le s kulturnim vplivom. da se je indoevropejshchina shirila s poljedelci z Blizhnjega Vzhoda. Na zhalost imamo dokaj malo zanesljivih elementov: keltska identiteta hallstattske in naslednje latenske kul­ ture. po drugi plati pa je bilo prezgodaj za proces dominacije neke elite. ki so se razshirili na vechja obmochja z neposredno selitvijo ljudi.Lucijan Vuga krat tudi v Anatoliji. ob udelezhbi le manjshega shtevila Keltov ali ponekod celo brez njihove prisotnosti. tisochletja pr. zhe zaradi tega ne. je bila Evropa zhe gosto naseljena. so prishli v novejshem chasu in so zgodovinsko dobro dokumentirani. Zato Renfrew meni. ki so gradila megalitske spomenike po Evropi. ker je bila takrat Evropa zhe gosto naseljena. Veliko manj pa vemo. brez demografske ekspanzije in brez ustrezne sociopolitichne organizacije. da bi glede na opisani model vladajoche elite pastirji lahko uveljavili svoj jezik na obsezhnem osvo­ jenem ozemlju. je verjetno podoben v vseh primerih. pr. Ni verjetno. V tistem trenutku. V chasu. da tisto podrochje ni imelo potrebne sociopolitichne in vojashke mochi. Podobno kakor keltshchina so morda tudi te bile lokalni dialekti. kako so se shirili germanski in slovanski jeziki..

she vech. plavolasi in dolihokefalni (s podolgovato lobanjo).Slovani in Anti . ki jih morajo antropologi uposhtevati. saj niso dovolj znani nasledstveni mehanizmi. svetle polti. bil je vishje ali nizhje rasti ipd. ljudje so visoke postave. toda ochitno se mnozhice kriz­ harjev tam niso ukvarjale le z osvobajanjem Svete dezhele.11. in mediteransko. bo morda mozhno koristneje in zanesljiveje uporabiti tudi te elemente. da so se bolj izpostavljali soncu. Po mnenju nekaterih antropologov ta Ripleyeva klasifikacija prevech poenostavlja zelo zapleten tisochletni proces in posamezniki so jo poskusili izboljshati. saj je ochitno barva las in ochi proti severu v povprechju vse svetlejsha.. zelo pogosti svetlolasi ljudje. Ripley. in ne nazadnje gre tudi za njihovo medsebojno prepletanje. druzhbene in zemljepisne okolishchine itd. medtem ko so bili Skandinavci pretezhno poljedelci in so morali sami sintetizirati ta zhivljenjsko potreben vitamin tako. las in ochi so she bolj negotovi kazalci genetske pripadnosti. Za nekatere drzhave pa so bile zhe opravljene podrobnejshe primerjave. v srednji in vzhodni Evropi. chokati. Evropske rase je razdelil na nordijsko. Blizhnji Vzhod in Arabijo. st. Antropoloshki vidik Antropologija se srechuje z nekaterimi problemi v zvezi s spreminjanjem chlovekovih telesnih znachilnosti. zato so antropometrichne raziskave zelo tvegane. da bi si ustvarili dokonchno sliko o prebivalstvu Evrope. ki je http://www. veliko bolj kot ostale celine.Lucijan Vuga uspeshne. temnolasi. marvech le skrbno in z vso previdnostjo interpretirati. Z. Na skrajnem severu se med plavolasimi Skandinavci pojavi otok temnolasih Laponcev. seveda pa jih tudi danes ni mogoche zavrechi. tako da jih danes govorijo redki ali sploh nihche vech. vendar pa so npr. ljudje so nizke rasti.2010 10:14:37] . to naj bi bila posledica prehranjevalnih navad. proti prichakovanju. severno Afriko. ker se je chlovek skozi stoletja spreminjal. a tu se ne bi spushchali vanjo.revijasrp. ki je konec XIX. vendar z zelo nasprotujochimi si rezultati. temni.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. saj she ni na razpolago dovolj genetskih podatkov. ki zajema severozahodno Evropo. Med najbolj ugledne raziskovalce sodi amerishki ekonomist W. porashchenega telesa in brahikefalni (z okroglo lobanjo). ki zajema iberski polotok. na to poleg genetske zasnove vplivajo prehranjevalne navade. Zlasti Evropa je bila v zadnjih dveh stoletjih podvrzhena mochnim spremembam. alpsko.htm[16. zanimajo nas dosezhki in njen domet v prihodnosti. Barva kozhe. ljudje so majhni. pogosto kodrastih las in dolihokefalni. juzhno Italijo. Seveda je takih dejavnikov. Tudi v novejshem chasu so opravili ponovne kraniometrichne analize izkopanih lobanj. da bi preverili prejshnje shtudije. kjer ne bi prichakovali toliko svetlolascev. kaj shele sveta. opravil temeljit antropoloshki pregled. Laponci so pretezhno ribichi in lovci ter dobijo dovolj vitamina D v hrani. Genetski vidik Spricho vseh teh tezhav si v zadnjih letih antropologi veliko obetajo od hitro razvijajoche se genetike. vitki. kar gre zelo verjetno pripisati vdoru in dolgi okupaciji Normanov. ali pa na Blizhnjem vzhodu. na Siciliji. Che bo kdaj v prihodnosti razvozlana molekularna genetika. ker so izginile. Grchijo. a so rezultati neenotni. Che se zadrzhimo pri Italiji. med temi je dokajshen del Evrope z Balkanom in Anatolijo.

sumersko a-gi-a. in lahko spremljamo. vseeno pa je Grchija nekaj posebnega.htm[16. s katerimi je hotel faraon ovekovechiti svojo zmago nad Libijci in njihovimi zavezniki "ljudstvi z morja". ki ima celo v naslovu In appendice il messaggio Etrusco. spominjajo na imena. Egejci pod starodavnim vplivom asirske. so se med seboj sporazumevala v kakshnem semitskem dialektu ali v egipchanshchini. Sardinci. katerih imena se tu pa tam pojavljajo v korespondenci iz El Amarne. ki je premagalo smrt). Aqaiwasha. cheprav nobeno od teh ljudstev. da jih zgodovinarji zavajajoche oznachujejo kot Indoevropejce. saj gre po eni strani za jezik. s kritiko pristopa k "etrushchanskemu misteriju". temeljeche na 34 genetskih frekvencah. Semerano razlaga iz akadskega aga'u.revijasrp. na jugu pa Mediteranci. kar si antropologi ra­ zlagajo s tem. ETRUSHCHINA – KOINE SEMITSKIH JEZIKOV Sedaj pa k Semeranovemu delu. ne smemo pa pozabiti niti na "sardinijsko sfingo". Giovanni Semerano zhe v svojem obsezhnem delu (Le origini della cultura europea. latinsko aqua. ni upravicheno do takega imena. poudarja zapletenost vprashanja. medtem ko je osrednja in juzhna Italija bolj podobna Grchiji in drugim sredozemskim drzhavam. po drugi strani pa za izvor Etrushchanov. ki so jim Egipchani rekli "prebivalci z otokov. v juzhni Toskani in severnem Laciju ali she juzhneje na apeninskem shkornju.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki so bila omenjena na tistih napisih trinajst stoletij pred nashim shtetjem. Z genetskega stalishcha je severna Italija podobna srednji Evropi. 781 in naprej). vol. da se Sardinija popolnoma razlikuje od ostali 13 italijanskih regij. Dognali so. Za nas je she posebej zanimivo stanje na italijanskem severovzhodu. Podobno je z obmochji. kjer so Grki. kot zachenja dodatek v knjigi. Ahajci. Semeranu se je tedaj zdelo pomembno zacheti z napisi v Karnaku in na "izraelski steli" iz Bet-Seana. str. na severu so Srednjeevropejci. da so to podrochje nekoch kolonizirali Etrushchani in v bizantinskih chasih Grki. ki jih poznamo she danes: Teukri. ljudstva minojske kulture. kako je linearna pisava B (zlogovna pisava v chasu kretsko-mikenske kulture) hitro in lahkotno sledila razvoju enega od tistih govorov. Okoli Ferrare je otok temnejshih ljudi. najdemo Turusha. Aqaiwasha. o katerih meni. Torino. v chemer je http://www. Shpanije in Portugalske. ne pa v indoevropejshchini. Najprej povzemimo iz Le origini. zato ni vkljuchena v podskupino Italije.11. fenichanske in mezopotamske omike. ki bi lahko bil samostojna knjiga (in to se je v razshirjeni obliki uresnichilo s pravkar izdano knjigo Il popolo che sconfisse la morte – Ljudstvo. ki so sredi Velikega zelenja".2010 10:14:37] . skrivnost antichne Britanije.Slovani in Anti . enigma Fenichanov. ki so bila v davnini kolonizirana z Etrushchani.Lucijan Vuga genetsko dobro raziskana: tu so se oprli na poglavitne komponente. Shardana. V Italiji je jasno razvidna polarizacija med severom in jugom. oboji pa so bili Mediteranci. kar naj bi bili po mnenju ne­ katerih Ahajci. Siculi itd. Shekalasha itd. 38. Med imeni ljudstev. pomeshanega. In le stezhka si je kdo upal to razshiriti she na temachna obdobja Grchije.. ki je postal starinska oblika grshkega jezika. to je ob Jadranu proti meji s Slovenijo. severno od Rima. Toda z etrushchanskim misterijem so podobno povezani tudi misterij Keltov.

turru hoditi naokoli. K srechi so prishli na Lemnosu na dan she drugi dokazi. da so Grki. visok duhovnik. je. morda celo Etrushchan. O Pelazgih . Crotona. ki so ga zavzeli Pelazgi. 170). in navaja po Helaniku: kralj Pelazg in Menipa. Ko je mikenska civilizacija zashla obenem z bronasto dobo v temachno obdobje med 1200 in 750 pr. kot so Ba'al. imenovali Jonsko morje sedanje Jadransko morje vse do chrte. da so obstajale tesne vezi in stiki s tujci.Lucijan Vuga odmev imena samega Egeja (Aigaios. le sedanji Trzhashki zaliv je pomenil Jadran. Pri tem Semerano opozarja na razhajanje med etruskologoma Paretijem in Pallotinom. 3. Che je bil eden od turushkih kraljev s chastmi pokopan v Egiptu med XIX. da je le neposrechena domislica Dionizija iz Halikarnasa. Reshef. 94) omenja. Penejeva hcherka. za Corithus. Semerano meni. che najdemo templje. Zhe Herodot (I. kar posebnega izhaja iz teh porochil. ki naj bi prichala o otoshkem jeziku pred atensko zasedbo leta 510 pr. Tako ima podoba moshkega z orlovskim nosom. ki se je skozi stoletja izredno spreminjala. tam pustili ladje ter v notranjosti zavzeli mesto Crotono. v Memfisu.htm[16. Na to kazhe obstoj kolonij tujerodcev na egipchanskem ozemlju. 3) po preselitvi imenovali Tirenci. simbolni pomen: predstavlja sposhtovanje do velike sile. da so Etrushchani avtohotni na Apeninskem polotoku. sht. enu – gospod. n. Zato ni nich chudnega. vladar. za Carteia. Izvirno ime Cortone je dal Dionizij iz Halikarnasa za Crotono. A tudi Tuski naj bi koreninili v akadski besedi tush. ki se pri Raveni oziroma Spini izliva v morje v obliki obsezhne delte. ki je bil kozmopolitsko mesto. Iz napisa Jnw-Twrsh na sarkofagu iz Kahuna v despresiji Fajum je v akadshchini razbrati "vladar Turushev": Jwn akadsko inu. da naj bi tudi ime Shardana izhajalo iz akadshchine: shar-dannu.11. Semerano domneva. Od kod pa ime Turushi in kaj pomeni? Semerano izhaja iz akadskega taru. in Twrsh = Turushi. Gortina. torej popotovati. sta imela sina Frastora. da so del Apeninskega polotoka kolonizirali Lidijci oziroma Pelazgi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. "mogochni kralj".Tirencih porochata she Tukidid in Sofoklej. she manj bogate semitske sestavine v njihovem jeziku. da gre za predgrshki otoshki jezik. posvechene azijskim bozhanstvom. da je na otok prishel tujec iz Male Azije.revijasrp.. tj. so si sami pravili Raseni. ta pa Nanasa. ki potrjujejo.. saj ne omenja imena Raseni. v akadshchini reshu. Aigaion / pelagos). potovati kot trgovec. saj slednji priznava pomembnost besedila na steli iz Kaminije na Lem­ nosu. Cheprav so Grki Etrushchane imenovali Tirsenoi. je to le slabotno osvetljeno z omenjenimi napisi faraonov Merneptaha in Ramzesa III. dinastijo. vodja. Bralce je treba opozoriti. da so jadrali do izliva reke Spinete v Jonskem zalivu. trgovati. da je Herodot slishal govoriti o Pelazgih. npr. in med vladanjem slednjega so Heleni nagnali Pelazge iz njihove domovine.. Curtum.Slovani in Anti . kralj. ki pomeni prebivati. ki je vklesana na sarkofagu ob imenu T(j)wjrs' z morja (Turushi z morja). kot porocha Herodot. morska obala. ki je bila sicer pred tem premagana. hebrejsko rosh vodja. -shu pa nakazuje trajanje. Spinete pa je reka Pad. namrech hetitskega kralja. marvech le to. Ad Aen. za Corythus. sht. ki niso bili Heleni. mesto. ime Ahajci (Ahaioi) ima koren v akadskem ahu. 28. http://www. cheprav skushajo to njeno pomembnost iznichiti z domnevo. da so Tirenci dobili to ime v Italiji. Anat. od koder so se shirili in ustvarili Tirenijo. ponavlja osnovo Gortyn. ki vezhe skrajni konec Istre z Raveno oziroma Spino na drugi strani. ki so bili kot Shardanci vkljucheni med najemnike v egipchansko vojsko. etrushchansko mesto in gora (Serv. tako kot Crotona v Veliki Grchiji. ti naj bi se po Dioniziju iz Halikarnasa (I. vladajochi.2010 10:14:37] . To. ki je bil she v zgodovinskih chasih podoben etrushchini. n. slednji skupaj z Astarto postane zashchitnik konjenice. ponavljanje. ki je imel sina Tevtamida. to pomeni.

Vse ustreza ugaritskemu qrt. kjer je s svojimi otroki ustanovil mesto Patavium.htm[16. kot so Kapiton. Paflagonce ob reki Halys so razpolavljala ljudstva iz Kapadokije. imenovana tudi Pylaemenia. Dionizija Periegeta. kar je bilo starega in poganskega. Legenda iz 5 st. Enetoi. n. govori. da so po letu 525. ustanovitelji Mantue (Serv. naj bi po Semeranu dobili ime kot "prebivalci ob reki". in s katerimi so si bili etnichno in kulturno sorodni. kjer je bil sedezh najstarejshih asirskih kolonij. zhiveche ob reki Parthenios. Herodot se je lotil tudi jezika Pelazgov in zapisal. Likofronta. nova ali inferior (spodnja) pa je tista iz chasov Eneja. Padovo.2010 10:14:37] . kot so menili Tebanci.Lucijan Vuga shpansko mesto itd. Herodota. semitsko ain pomeni reka. govori o Antenoridih. Figul in Plinij (Lyd. to je pomenilo konec vechjega dela rokopisov. to http://www. O teh ostankih prastarih jezikovnih plasti pricha etrushchanska beseda. iz iste osnove je Ainos. to bi Etrushchanom dalo polozhaj izredno starega ljudstva. Lyd. Zhe Servij (Interp. sht. Jean Berard je zelo natanchno preuchil Antenorjevo legendo ter njegov pri tanek s Pelazgi v delti Pada. Prav tako pripada koren Tus-ci najstarejshemu etrushchanskemu substratu. fanatichno unichevali vse. n. ker izhaja iz akadskega adi-nari "vzdolzh reke".. Dionizij iz Halikarnasa je ime Tuski imel kot prvotno ime za Quoskooi. Legenda o Antenorju sodi med najbolj razvpite. X. De Ostensis). od kdaj je stara Etrurija. ki so skupaj s Helenom pristali v Cirenah. ampak tudi namerni popravki. ustreza pa sumerskemu tush bivati. Izrochilo. da govore jezik. drugo izrochilo je porochalo. Antenorjeve dogodivshchine so prishle do nas na razlichne nachine. II. vendar so se pri tem zhe pojavljale ne le nakljuchne napake.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. akadsko enu. 13) o razliki med jezikom Tuskov in jezikom Etrushchanov (etera mev Thuskon alle de Etruskon leksis). hebrejskemu qeret in aramejskemu qarta. Alba "tok". staro mesto v Trakiji ob Ebru. Zhe skupna prisotnost Trachanov in Enetov prihaja iz neke dokaj kasne tradicije. pr. Na tej osnovi so nekateri poskushali dognati. tisochletja pr. Labeon. ki so jih kot dosegljive unichili. ki nam ga prenasha Arijan. Uspelo jim je prepisati Hesioda. da so prav Asirci nagnali Enete. 799). Linguae latinae. Glede verodostojnosti besedil starih piscev Semerano opozarja na zhalostno dejstvo. Niti leta 850 obnovljena univerza v Konstantinoplu niti peshchica pogumnih in razsvetljenih mozh nista mogli v celoti obnoviti starih mojstrovin. ki so nastajali iz hotenja po arhaizaciji ali za­ radi dopolnjevanja manjkajochih poglavij. Veneti.Slovani in Anti . eno od dvanajstih etrushchanskih mest. da je Antenor ostal v Troji z namenom.revijasrp. in so prishli vsaj do konca III.. je morda nekdaj zajemala tudi Bitinijo. Zaradi imena Etrushchani je bilo prelitega veliko chrnila. homersko himno Dionizija. 198) postavlja domnevo o stari (Etruria vetus) in novi Etruriji (Etruria nova). Eneti. Fontej. kjer je neki polotok dobil ime po njih. Ajshila. 209. ko je bila ukinjena atenska shola. kar pomeni mesto. sht. str. S tem bi se potrdila tudi trditev Varona (De Orig. Aen. Sofokleja. prvi naj bi pripadala Mantua. ki doslej ni bila dovolj uposhtevana in izvira iz starih eruditov. stanovati. ljudstvo iz Paflagonije. Paflagonija.. De mag. ki ga le oni sami razumejo oziroma ga je mogoche enachiti z jezikom Tirencev ter se popolnoma razlikuje od sosednjih jezikov. ohranjena v obliki Ambra "reka".11. Antenor je le sinonim za Eneja. poskrite ali spregledane pa je unichil zob chasa.. Tukidida. vendar pri svojem izvajanju ni natanchen in omogocha vrsto razlag. da bi ustvaril novo kraljestvo.

odkrit leta 1773. n. melku. i. ki so se priselila z vzhoda. Sirijo. Tirencev iz Kolhide ne moremo lochevati od Etrushchanov v Italiji. st. b-. ki je bolj kot mesto pomembno kot velikansko fenichansko skladishche – emporij. Oni so izumitelji pisave. rsh = akad. Fenichani. pomeni molilnica. sbt = akad. Sabratha. pomeni spredaj. odposlanec. st.Slovani in Anti . Vendar jih ne smemo jemati zgolj kot posnemovalce grshke kulture. prisvajajoch si izum. Othrusa. ershu. vladar. (Vel-)athri. pomeni kralj. Gre za grb iz Ea. pomnik. ngr = akad. Res pa so obstajale tesne trgovske povezave s Ciprom. Otrusa. sem. V etrushchanskih besedilih najdemo osnovo ras. gospodarji morja so pisavo prenesli v Grchijo. ki so misli izrazili s pomochjo zhivalskih slichic in ti najstarejshi dokazi chloveshkega spomina so vklesani v kamen. to je Enotrii. pach glede na njihovo neprekosljivo veshchino. Che to povezhemo s Herodotovim prichevanjem. kar je naziv za filistejske poglavarje dvanajstih kanaanskih plemen. lpn. Isti pisec pa she dodaja. nb = akad. blizu.v imenu Rasenna z akadskim pome­ nom rashu kot poglavar. -athri.. Na tem napisu najdemo besedo ngr.Lucijan Vuga je aruspex. XI. hebr.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. sh = akad. bn = akad. – VII. torej so Etruski. (Oen)otri. b = primer. nagiru. haruspex vedezhevalec. ki je po dveh stoletjih she vedno predmet razlichnih razlag. lpn = primer. ugar.2010 10:14:37] . nabu.revijasrp. otri. Leptis na obali zaliva Sirta. pomeni (iz)govoriti. shem. pomeni znamenje. da so jih Rimljani imenovali Etruski po dezheli. pomeni obala. Prav tako ni dovolj kritichno uposhtevana she ena Dionizijeva navedba. 14).: amce mechl rasnal (je bil na chelu poveljstva). pomeni napisano. ustanovili vech kolonij: Ea (bolj znana kot Oea. pomeni zgraditi. pomeni zgraditi. Rasna. sedanja Volterra. shlm = akad. danashnji Tripoli). tukaj. Et = akad. pr. Malo Azijo in Egiptom. chesh da je bilo pravo ime Etrushchanov Rasenna. Sem sodi nedvomno pisava. skoraj ignorirali Grchijo. pomeni tu. vodja. pomeni tisti ki. primer. n. j = primer. povezano z daritvenimi obredi. Tuski prebivalci tiste zemlje. nashu. v kateri so bili nekoch nastanjeni. Zhe shtiri stoletja pred ploshchicami iz Pyrga je nastal fenichanski napis v Capo di Pula. ali pa kraje. Po Semeranu je mogoche najti osnovo v blizhnjih mestih. v mnozhini rashanu. pomeni postaviti. mlk = akad. Po izrochilu naj bi Kadmos (fenichanski princ) pristal s fenichanskim brodovjem na grshkih obalah in neizobrazhenim prinesel pisavo.htm[16. da je bil Tyrsenos kralj ljudstev. shm = primer. da takrat she niso dosledno zapisovali samoglasnikov).v smislu poveljnik. Na egipchanskih napisih je najti Rsnw. Razchlemba napisa pokazhe jasno povezavo z akadshchino: Et – rsh – sh – ngr – sh – Ea – b – Shrdn – shlm – et – shm – sbt – mlk – t . poveljnik. ki so dominirali na Lemnosu in jih pred davnimi stoletji najdemo v Atenah. http://www. In posamezni pisci so navajali razlichne kraje v Anatoliji s podobnim imenom: Otrus. staro ime za Velletri. pr. da so bili Egipchani prvi. etimologija Tyrsenos (poglavar) potrjuje osnovo ras. oglednik drobovja. zemlja. pomeni visoki uradnik. Otreios. saj so v VIII. saj pomenijo konchnice -itrae. otok. pomeni v. nositi. Ea = pred Kartagino so Fenichani v 11. pomeni zhelja. ob. banu. domnevno prebivalci Sirije in Palestine. kapelica. O izvoru chrkopisa pa znachilno pishe Tacit (Ann. sht. sibutu. itti.nb – nsh – bn – ngr – lpn – j (vedeti moramo. ki naj bi po njegovem izhajalo iz imena enega od njihovih poglavarjev. ta termin je sinonim za seranim.11. ki ustreza asirskemu nagiru in oznachuje visokega uradnika v Asiriji in v Elamu. t = akad. voditelj. fenichansko et. npr. V celoti pishe: »Tukaj (je) molilnica: postavil jo je odposlanec iz Ea na Sardiniji: tu je pisno izrazhena kraljeva zhelja: da kot odposlanec postavi zgradbo pred obalo«. pisno. ki so ga sami dobili od drugod. sht. shalmu. nsh = akad. kot so (Vel-)itrae. Shrdn = Sardinija. sha. kar ni ostalo brez vplivov. che sledimo Dioniziju. dvigniti. tu. kot je Odrusi ob Ebru. hebr.

buna (vstaja)". 15: etrushch. str. mnogo". povrat". akadsko tahhisu. 20: etrushchansko tanasar "varuj. akadsko sheshshet "shest". idu "eden. grshko -foni. buniti (se). slovenske vzporednice "rek(ati)>rechi. str.11. 41: etrushch. razdeliti. akad. str. semantichno: konec". sel. sin. slov. sij". slov. 40: etrushch. str. akad. ki jih najdemo tudi v tej Semeranovi knjigi: str. rogati (se)". edin". eden". str. pozivati.semit. da je chrka X za glas th povzeta iz fenichanshchine in ne iz grshchine. slovenske vzporednice "parati. vziti. magal "mnogo. da so bili Atenec Kekrop in Tebanec Lino ter v chasu Troje Palamed iz Arga tisti. truia "krog. akad. akad. prerokovati". (vzpod)bujati. tolmach". mah "shtevilno. Tagetes. kasneje pa so bili she drugi. slovenske vzporednice "torkljati. asu. zashchiti. 35: etrushch.htm[16. usu. sin(ji)".Slovani in Anti . 9). 41: etrushch. (w)edu. kot se je ime Rimljani razshirilo na vsa italska ljudstva. Za etrushchino pa je znachilno. tahhitu "opomin spomina. veliko". V Italiji so Etrushchani dobili alfabet od Demarata s Korinta. vzpodbujati rast. str. podobno je z znakom za ś. sht. 24: etrushch. slovenska vzporednica "na(d)zor". 40: etrushch. semitsko iz glagola nasaru. zdaniti se". usil "zora. nadziraj". temvech tudi v slovenshchini. zin "svetloba. ki so sestavili shestnajst chrk. poraziti". kasneje pa vech. str. labirint". v prvem delu Φers-. maχ. vzpored. v drugem delu -ipnai. ushlo. Shele kasneje se je na to osnovo cepila abeceda Tirsenov – Pelazgov iz Halkidike. Tudi etruskoidni napisi na Lemnosu kazhejo. tihi klic (narave) ". v zachetku jih je bilo malo. parasu "lochiti. da se ne bi med seboj vojskovali. vzpored. akad. L. tajjaru "narediti krog". zlasti Simonides. Tages. napovedovati.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. sil(iti)". semit. da so Tireni imeli alfabetsko pisavo pred 7.. 14: etrushch. tin "dan".2010 10:14:37] . V svoji najnovejshi knjigi Il popolo che sconfisse la morte Semerano podrobno razvije svojo zamisel. Tarchunus. ki so dodajali nove chrke. cezpz "shtiri". ki je enak kot fenichanski shin ipd. http://www. "shchep(ec)".: koiné = iz vech narechij nastali skupni jezik Grkov. je izpeljivo iz akadskega bunnu "ustvarjati. trajati. 40: etrushch. pr. 22: etrushch. (nazaj) terjati". prerezati. Grki so ime Tirseni razshirili tudi na Rasene iz stare Etrurije (Etruria vetus). kolo. 37: etrushch. "sin(iti). iz akadske osnove ragamu "(iz)klicati (ven).revijasrp. cheprav skupno ime ni preprechilo. targuman(n)u "prevajalec. tajjartu "krog. bom tokrat spricho narave tega prispevka omenili zgolj nekaj takih primerov. (ko)trljati. st. qa(tu)+shabashshu "prijeti s shtirimi prsti". akadsko parsu. str. Φersipnai. rega(ti)>rezhati. slovenska vzporednica "tiho(tno)". sporazumevalni jezik. n. str. porezati. śa. str. da »Moltissime testimonianze in questo senso avvalorano l'origine dell'etrusco da una koine mediterranea di linguaggi semitici« (mnoga prichevanja v tem smislu utrjujejo izvor etrushchine iz nekega mediteranskega koine semitskih jezikov.) Ker sem zhe v Jantarski poti posvetil poglavje vprashanju akadshchine in njenih sledov ne le v grshchini in latinshchini. sumersko uzal "vzhajati. str. akad. Φersipnai. svit". drugi domorodci od Arkadijca Evandra. thu "ena. biti lep". V. slovenske vzporednice "bujen. slovenske vzporednice "vzshlo. str. obrat.Lucijan Vuga Nekateri trde. (Op. Oblika latinskih chrk ustreza najstarejshim grshkim.

vzpored. slov. slov. mesto Volterra. beri-illu "med mochvirji". otrditi". ostro rechno koleno. vrelci. mesto". str. 141: etrushch. kraj. Luni. kappu. vodja". 52: etrushch. svetishche". "mesto Modena". Perusia. darovati". str. walku "vladar. del ograjenega zemljishcha. jarek". slov. kabrati [brazdati. pri. torej "gospodovo zemljishche". Velathri. mesto. belt "pomemben" + herrum "jar. akad. jezero. od zemlje". str. akad. illu "ila. "kaliti [vroche zhelezo utrjevati v vodi. Vesulus (mesto Besançon). mesto ob reki. vel. 52: etrushch. kralj". akad. presushen. "vish(e). str. str. vzpored. 51: etrushch. puru "jarek poln vode". Clevsin. str. reber.Slovani in Anti . slov. "mrtev. str. obdano v vodami". str. apar[s]. vzpored.].si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. suthive "pokop. Camars. ovira. zakop". str. nuthanatur "darovalec" in nuthan "nuditi. 56: etrushch. parakku "prerok>prero(chishche). 57: etrushch. qardu "utrjen kraj. 58: etrushch. "velik(an). (pre)preka". (o)med(leti)". vzpored. mesto. itd. jarek". pozhgan. mesto. Ferentium. "grad. eper[s] "prst. akad. "barje. vzpored. nasip". Manto (mesto Mantova) in Mutina. mutu "smrt". danes mesti Cortona. dati. arittum "navzdol. "riti. sapu. vrh gore". str. kmetija na vlazhnem. vzpored. vrh (gore)". akad. Valuk. V prirochnem besednjaku so she mnoge slovenske vzporednice. mesto. Vesevus (Vezuv). vodna povrshina. belu "gospod. volk". goreti). "brod. strmo. akad. bireti "zemljishche. brnik (tudi toponim Brnik) [blato]". 58: etrushch. akad. vzpored. gospodar. ki je po nechem znachilno ali med katerim se nekaj posebnega dogaja". vzpored. obzidje. nadanu "nadar. zemlja. (v)dira(ti) se. Falterona. lug. "velik" in idanu. krit(je)". 45: etrushch. mesto.. akad. barje. kolovratiti]". osushiti. vzpored. tla". in sestavljenka v nashem primeru walku idanu "veliki dan. napochiti. tacati.: str. akad. kalum "zapora. "(na)brekati. slov. supuru "obzidje". adannu "dolocheno chasovno obdobje. obilen. vzpored. vis(ok)". "morda: jutro [stara mera za povrshino] zemljishcha. matu "umreti". veliki". akad. 51: ertushch. odkrit". blato". kraj. zemljishche. 43: etrushch. buru "bara. jarun [mesto. str. kraj. luzhevje. str. darovati". akad. 49: etrushch. slov. slov. vzpored. 56: etrushch. 140: etrushch. 54: etrushch. kobniti [nastati. str. slov. str. "vreti. 67: etrushch. śpural.htm[16. akad. Faltona. cabreas (beri kabreas) "april". Emporis. akadsko kabru "debel. "zapora". mochiti". slov. rejen. vzpored. mesto. ograja. rebro". Capena. 142: etrushch. kapum "nabrezhje. nasip". predel" slov. sepu "mokro. "dan". tal "dvigniti". Sapis. dati. "tla". is "iz. akad. "kamenjara>kam(n)ara". mochvirnatem zemljishchu". akad. 141: etrushch. slov. akad. iz akad biru "bran.pokopani". str. branik. luhamu/luhawu "luzha. gaziti. str. str. suthiu "zasuti. str. Arretium. str. slov. dor. vzpored. vzpetina.11. meja. akadsko walku "glavni. 49: etrushch. epruś "zemljin. orati. 63: etrushch. kopa. Vulci.revijasrp. ob toku (rechnem)". Pirusio. kobul [grucha. bara. 62: etrushch. Curtun. akad kamaru "zid. barje. ebar "onkraj". zachetek pomladi". mesto.2010 10:14:37] . akadsko aduru "posestvo. slov. slov. bara". atra "kraj. slov. akad. str. grshko Оύόλκοι. Sepis. celius (beri kelius) "september". 140: etrushch. velcitanus "marec". ali akad. puratum. str. mochvirje". akad. akad. pirku "(za)preka. vzpored. dober znak. str. od teh npr. "zasutje". 60: etrushch. 42: etrushch. vzpored. Luna. erebu "prechkati vodo". http://www. brnja. Pyrgi. "(na)supiti kruh". kjer se voda v reki peni]. sem. "kopno". slov. utrdba". odor" in etrushch. vzpored. wasu "visok(o). str. str. dreti". slov. 60: etrushch. priti ven". (za)klon" in shinnu "vishina. vzpored. akadsko qalu (suh. Prilius. 65: etrushch. 140: etrushch. 52: etrushch. karj. vrela. grozd]. vzpored. vzpored. qaritum. poglavar. slov. str. slov.Lucijan Vuga str. str.

swalu "dosechi celoto chasa". darish "trajno. ki je she veliko bolj presenetljivo tako v svojih izhodishchih (teorija kontinuitete – TK) kakor v izvajanju in sklepih. iz chesar sledi. "nashi". izhajajoch iz teorije Colina Renfrewa o izvoru Indoevropejcev ter o uralski kontinuiteti. v mezolitiku. vzpored. Zgodovinski vidiki Kdo so (bili) Madzhari? Alinei se pri obravnavi tega vprashanja oslanja na najnovejshe raziskave o izvoru Madzharov. da se poblizhe seznanimo she z najnovejshim delom Maria Alineija. dvigniti". "traj(ati). kar zaslutimo zhe iz naslova knjige: Etrusco – una forma arcaica di ungherese (Etrushchina – arhaichna oblika madzharshchine). da so morala zasesti velik del evropskega srednjega vzhoda zhe ob koncu paleolitika. vzpored. nedavno objavil. slov.Lucijan Vuga str. niś. drzh(ati)". akad. akad. nasprotno. "zvelichanje". o katerih sem zhe pisal v prejshnjih sestavkih.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. st. nashu "dvigati". 142: etrushch. sval. Ta pravi. Grover S. str. 144: etrushch. vzpored.2010 10:14:37] . etnoloshkimi in (pra)zgodovinskimi argumenti. slov. koliko slovenskih vzporednic najdemo za akadske besede (o tem sem vech pisal v svoji knjigi Jantarska pot) in s tem tudi v etrushchini. ki je leta 895 vodil madzharsko vojsko chez Karpate v Panonsko nizhino in jo zasedel. str. druzhinski".htm[16. naś "postaviti gor. da je mogoche taka teza nekoliko prenagljena. 146: etrushch. da so se uralska ljudstva naselila v severovzhodni Evropi kmalu po zadnji ledeni dobi. Poleg vsega drugega je zanimivo. To bi sovpadalo s prvimi naselitvami homo sapiens sapiensa na tem podrochju.. slov. eteru "odstraniti". tars. 143: etrushch. Kranz je. akad. 142: etrushch. "nos(iti)". Klasichno porochilo o t. akad. eteri.11. vechno". i. za katera velja shiroko uveljavljena sodobna teorija uralske kontinuitete. vzpored.revijasrp. da so Madzhari prav lahko v Panoniji zhe od paleolitika. Seveda je Semerano po svoji metodi prevedel znana daljsha etrushchannska besedila. vzpored. akad. SO ETRUSHCHANI PRAMADZHARI? Chas je. str.Slovani in Anti . medtem ko so ostali http://www. honfoglalas (osvojitev domovine) pripoveduje o Arpadu. Na podlagi te domneve je nesprejemljiv pozen prihod v Panonijo v 9. nishu "domachi. da so bili Madzhari na sedanjem ozemlju zhe veliko pred 9. str. itd. slov. saj so ostali na dotedanjih zemljepisnih shirinah. thui "tu(kaj)". Svojo teorijo utemeljuje z jezikoslovnimi. tudi che uposhtevamo najnovejsho teorijo o "dvojni osvojitvi domovine". str. slov. zelo zapletene so in povezane z misteriozno ter sporno srednjeveshko selitvijo Slovanov! Madzhari so ljudstvo z uralskim jezikom in zato sodijo v krog ljudstev. Alinei opozarja. "otreti". vendar nakazuje mozhnost. 147: etrushch. stoletjem. Vendar stvari niso tako preproste.

lahko pa jih razlozhimo s predhodno madzharsko prisotnostjo na tistem ozemlju. arheoloshko identificirani na lonchevini z okrasjem "vitic in vejic". da so Arpadovi Madzhari v resnici turshko pleme. po drugi strani pa so bili Madzhari zhari nomadski osvajalci. ki vkljuchuje tudi Madzhare in njihove odnose s Slovani. sledech svoji dotedanji ekokulturi. antropoloshkih in drugih raziskovanj. Tudi v 20. Etnografske shtudije so potrdile. Leta 1978 je arheolog Gyula Laszlo postavil teorijo "dvojne osvojitve". In konchno. ki so bili podobnega mnenja.Slovani in Anti . kakor tudi ne domnevne slovanske pozne "preselitve" kot protislovja. Prav tako ni mogoche zadovoljivo povezati ochitnih turshkih etnichnih. Tako nenadne spremembe niso mogoche.htm[16. je bilo vech raziskovalcev. Jezikoslovni vidiki http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. jezikovnih in kulturnih znachilnosti Arpadovega ljudstva (dokazane so s pisnimi viri in z arheoloshkimi najdbami) z zanesljivo pripadnostjo madzharshchine uralskim jezikom. proces oblikovanja Madzharov se je zachel zhe v chasu Hunov in Avarov. Toda tudi ta datacija je sporna. loncharstvo in samo kmeto­ vanje.2010 10:14:37] . je zgodovinar Armin Vambery domneval. ti so altajsko ljudstvo mongolskega izvora in mednje pogosto napachno shtejejo Madzhare. tradicionalni pogled ne dopushcha uskladiti dvoje nasprotujochih si znachilnosti Madzharov: po eni strani naj bi to bilo ljudstvo z razvitim poljedelstvom in metalurshko ter loncharsko tehniko. da so bili onkraj Kar­ patov zhe drugi Madzhari. ki ji jim je omogochala lov in prezhivetje. cheprav je naselitev potekala zhe veliko prej. po kateri so bili Madzhari na sedanjih ozemljih zhe pred Arpadom kot pozni Avari. "nomadske in stepske" narave Madzharov pred osvojitvijo Panonske nizhine.revijasrp. dodaja Alinei. She vech: cheprav so v Panoniji in jugovzhodni Evropi stoletja pred Arpadom dominirali Avari. Kaj pravi najnovejsha teorija o dvojni Madzharski osvojitvi Panonije? Zhe v 19. st. da so Madzhari zhe stoletja pred Arpadom znali graditi zidane hishe s strehami.11. Nadaljnja kontradikcija. st. po Alineiju je to bilo zhe mnogo prej. da je toponomastika v karpatskem bazenu zvechine slovanska. konchal pa se je z Atilo. Najochitnejsha nasprotja izvirajo iz bojevnishke. v chasu osvojitve in naslednjih vojashkih podvigov ter poljedelskega znachaja madzharske druzhbe neposredno po naselitvi. jezikoslovnih.Lucijan Vuga Uralci shli proti severu obenem z umikanjem ledenikov. a tudi iz arheoloshkih. ki je doslej ni uspelo she nikomur razvozlati: proti komu so se v resnici bojevali Arpadovi vojshchaki med osvajanjem Panonije?! To omogocha domnevo. Madzhari so "prishli" v Panonijo iz zahodnega uralskega predglacialnega obrobja. To pa lahko zadovoljivo razreshimo edinole s teorijo kontinuitete in priznamo. Podobno lahko rechemo za metalurgijo. V bistvu teorija vzdrzhi kritiko in obenem ohranja smiselno honfoglalas. Che povzamemo. kar pa ni v skladu z nomadskim zhivljenjem. Zakaj? Zgodovinsko-etnichni argumenti Protislovja izhajajo zhe iz dokumentov iz Arpadovih chasov. toda ta prva naselitev naj bi bila le 200 let pred drugo. ne smemo zamolchati v ochi bijochega dejstva. sovpadala pa naj bi z obdobjem poznih Avarov. da so Slovani avtohotni na danashnjih ozemljih. nam viri porochajo zgolj o Hunih in celo te zamenjujejo z Madzhari. ki so prishli tja 670.

st.revijasrp. da so imeli Madzhari in Hazari (tudi turshko ljudstvo) zelo tesne odnose neposredno pred osvojitvijo Panonije. ki v grobem ustreza danashnji Bashkiriji. (2) Madzhari so zhiveli tudi na obmochju starih povolshkih Bolgarov. ki naj bi nam omogochila to pojasniti: (a) ali so Madzhari od nekod prishli ali so od nekdaj tod bili. gre za tisto podrochje. To bi podpirala tudi sploshno sprejeta teorija uralske kontinuitete. Levediji. (b) od kod ter (c) kdaj.htm[16. ki niso nikoli "prishli" v vzhodno Evropo. na ozemlju. opozori na nekaj dognanj v zvezi z Madzhari pred Arpadom.11. ki ga omenja musliman Balkhi (umrl 934) in Madzhare imenuje Bashkirci. (6) Viri omenjajo tudi prisotnost Madzharov na podrochju. po kateri naj bi se uralska ljudstva po zadnji poledenitvi prva naselila na severovzhodu Evrope. (3) Pisni viri. ki so slabo poznana. sorodno Chuvashem. O tem je pisal fra Giuliano leta 1235. v Veliki Bolgariji in na Volgi – je prav slednjemu najsorodnejsha madzharska arheoloshka dedishchina. Razlogi. (1) Veljavno mnenje madzharskih jezikoslovcev je. To potrjuje madzharsko pokopalishche v kraju Bolshije Tigani ob sotochju rek Kama in Volge. ko so Madzhari zhiveli v t. okoli 2000 km vzhodno od Karpatov. Po vsem tem se moramo resno vprashati. ali te uganke ne velja reshiti na podoben nachin. ki so jih raziskali sami madzharski strokovnjaki. She preden zachne Alinei odgovarjati na ta vprashanja. in Madzhari bi preprosto ostali tam. Vendar – drugache kot glede Slovanov – ta teza glede Madzharov ni vzdrzhna. v sklopu hongurskega imperija (od tod njihovo ime Hungari). kjer so she danes. da so bili Madzhari v 7. Slovashki. da so prednike zgodovinskih Madzharov po http://www. Prut in Seret. Magna Hungaria (pri chemer pomeni magna "stara").si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. so v prvi vrsti lingvistichni in se nanashajo na najtesnejshe odnose madzharshchine z drugimi turshkimi jeziki. da Madzhari niso avtohtoni v Panoniji. i. kot jo TK razpleta za domnevno selitev Slovanov? Odstraniti bi bilo treba napachno domnevo o naselitvi in po TK domnevati enako kot za Slovane. i. torej Dneper. (5) Med tremi bolgarskimi ljudstvi turshkega jezika – ob izlivu Donave (danashnja Bolgarija). i.2010 10:14:37] . Bug.Slovani in Anti .Lucijan Vuga Izhajati velja iz treh temeljnih vprashanj. Isto ljudstvo potrjujejo tudi arheoloshka odkritja madzharskih grobov v bashkirskem Sterlitamaku. (4) Nekateri znanstveniki menijo. Vendar nam to ne pomaga veliko. (1) V srednjem veku so govorili madzharsko tudi v t. arheoloshka izkopavanja in jezikoslovna raziskovanja soglashajo. ki je v avstro-ogrskem obdobju zajemalo tudi dele z manjshinami v danashnji Romuniji. Nekaj resnice je le v teoriji o madzharski osvojitvi Panonije. Etelköz). saj nismo dobili odgovora na vprashanje o najstarejshi naselitvi Madzharov v Evropi ali v Aziji niti ne o chasu njihovega morebitnega prihoda na njihovo zgodovinsko ozemlje. ker so pach od nekdaj tam bili. prishla pa naj bi z vzhodnega dela osrednje Evrope. osvojitvijo karpatskega bazena prisotni na precejshnjem obmochju Evrope. tako naj bi bilo tudi z Madzhari. imenovanem Atelkozu (madzh. Po Alineiju vse to brez sence dvoma kazhe. ki so turshko ljudstvo. Hrvashki in Srbiji. ki je mejilo na osrednjo Azijo. da so bili Madzhari pred t. in che so od nekod prishli. verjetno "med rekami".

Lucijan Vuga tistem. kot je danes v zahodnoevropskih kraljevinah razmerje med kraljem/kraljico in predsednikom vlade. Jezikovna argumentacija Po tem kratkem povzetku zgodovinskih in etnichnih elementov madzharske etnogeneze poglejmo she jezikovno plat. (10) Znachilna za madzharsko etnogenezo so turshka osebna imena v chasu njihove "pojavitve" v Evropi.2010 10:14:37] . toda sicer je bila oblast deljena in resnichno moch je imel v rokah poveljnik vojske. (7) Po Györffyju so bila med nomadskimi ljudstvi. "rex". da so obstajali med Madzhari in Hazari celo dinastichni odnosi. ki je aziatskega izvora. delitve oblasti. lauxum/luc(u)mo.revijasrp. organizirani po turshkih obichajih in pod vplivom turshke kulture. za katere je nashel vzporednice v stari madzharshchini. To je ustvarilo turshki videz Madzharov glede na navade. Tudi za druge etrushchanske nizhje druzhbeno-politichne funkcije (etrushchansko maro. nekako tako. sposobna organizirati stabilne drzhave.. obichaje ipd. Alineijevo pozornost je zhe zdavnaj pritegnila nenavadna podobnost etrushchanskih poimenovanj za vodilne funkcije.11. do kakshne mere so bili Madzhari pomeshani s turshkimi ljudstvi v trenutku nastopa na zgodovinskem odru. To kazhe. kralj pa le politichno in simbolno. to je ogrskega izvora. ki se je odpovedal tradicionalni teoriji in privzel teorijo dveh osvojitev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. "stareshina. z izjemo imena. cep-. tarxun – tarjan) podaja ustrezne razlage. Za utemeljitev svoje teorije je moral she nakazati druzhebno-politichne funkcije pri starih Madzharih. da je bila madzharska vodilna plast dvojezichna. uporabljala je madzharshchino in turshchino. (3) Znanstveniki pravijo. s katerim se sami oznachujejo: Madzhari. http://www. »princeps civitatis«. (9) "Dvojna dusha" Madzharov se odrazha z ene plati v njihovem jeziku. skratka gre za amalgam dveh kulturnih izvorov. (4) Politichna organizacija madzharskega vodilnega razreda je bila turshko-hazarskega izvora. (2) Tudi madzharski lingvist Peter Hajdu. zhivechi skupaj s turshkimi plemeni. (6) Obstoj dvojnega principata.htm[16. zacheli razseljevati po obsezhni ravnini juzhne Rusije«. ti organizirali v nomadsko-pastirsko skupnost. vojvoda. ki so tudi poznali dvojno delitev vrhovne oblasti med gyula in kende. "vrhovni politichni oblastnik". st. so se v 5. gyula in kende (kar ustreza etrushchanskemu zila in camthe). to je z altajskim podrochjem. ki so se ohranjale. ki je ugro-finski. pritrjuje: »Madzhari. Turshka imena pa v sploshnem kazhejo na azijsko nomadsko ljudstvo. medtem ko so povsem nomadska ljudstva izginila. ko so prishli v stik s turshkimi ljudstvi.Slovani in Anti . (8) Madzharska mitologija nudi obilo podobnosti z juzhno Sibirijo. Med temi je Alinei posebej izlochil zila. le tista napol nomadska. vodja skupnosti" in canthe. je tipichna tako pri Hazarih kakor pri Madzharih. z druge plati v ljudski glasbi. thuta . kakor Bolgari z Volge (Turki) in Madzhari. nakar so prodrli v jugovzhodno Evropo. medtem ko jih je polnomadstvo do neke mere razlochevalo. purth/purt. (5) Domnevajo. Tako je bil Arpad »vrhovni poveljnik« gyula in kende »kralj« obenem in je jahal na chelu vojske.tutun. ki so se premikala po stepah. saj med prve dosezhke etruskologije shtejejo prav razvozlanje nazivov za najvishje druzhbeno-politichne funkcije. ker predstavljata delitev vrhovne oblasti v drzhavi.

29: etrushch. zila. idol. 44: etrushch. balta "prepad. tarjan "pooblashchenec. Zhe najstarejshi preuchevalci etrushchine so opozarjali. krepelo. zilcthi. 23: etrushch. za slednjo ne zdrzhi. zilac. marunuxva. V.11. canthe. slov. ki jih Alinei obravnava in za nekatere izrecno navede tudi slovansko paralelo. si oglejmo nekatere: str. zilci. str. boltec "uhelj". tu Alinei opozarja na slovansko osnovo balta. str. chastni polozhaj". V. tarxun. S tem smo zgolj namignili na Alineijevo metodo podrobnega jezikovnega vzporejanja etrushchine in protomadzharshchine . purt "dvorezna sekira". (op.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.". v stari madzharshchini *purte "bojna sekira". luxum "lucumo" »od kralja. knde.Slovani in Anti . belt "vrtinec". obveza+napeti. L. cep. chlovek" torej "konjenik. zilacal. vrhovni vodja" ali haruspeks primus "vrhovni vedezhevalec na osnovi zhivalskega drobovja" (op. 30: etrushch. luw morda "dolzhnost. str. vojvoda v chasu "osvojitve Panonije". obenem Alinei v primeru maru "mera" pravi. sekira". purth. zilx. kralj brez dejanske mochi.: zanimiva se mi zdi primerjava z slovenskim izrazom "iztrgati drobovje". str. da zilath. avtoriteta.Lucijan Vuga str. kar opravi "trgalec drobovja"). "sem". lauc-. ki kazhejo na staro osnovo low. pomembna in posebej obchutljiva druzhbena funkcija. kaliti". camthi. 25: etrushch. (op. 20: etrushch. Primerjave po Alineiju: Med etrushchanskimi besedami. buld. belty "usedlina. (föld)merö "zemljemerec".kot pri bula z vrsto izpeljank. 28: etrushch. v stari madzharshchini "gyula" (beri: dzhula). podoba. marunux. lovec. zilc. canthce. (op. za druge pa ne. str. madzharsko merö "merec". balta "sekira. zili itd. (tutun) "gospod". da so bili po teoriji kontinuitete na teh prostorih Slovani zhe v prazgodovini. guverner". v madzharshchini lo "konj" + him "moshki. vitez-kraljevi mozh". tarxies. bat. L. pripadajoch kralju«. maruxva "(zaprisezheni) zemljemerec". je najti staromadzharske izraze adluazu.: morda pa ne gre za osnovo lo v smislu konj. kar kasneje tudi v drugih primerih vechkrat poudari z opozorilom. knda) Grossfürst des Bundes der ungarischen Stämen. str. kij". maru. boltenь "zidarska zhlica". nedvomno iz *bъltъ. L. lauxum-. Madzharski Gyula je danes znan zgolj kot antroponim. V. am "biti" in izpeljanke. (v)prega(ti) = naprezanje. canthus. 27: etrushch..: na Slovenskem so znani priimki Kenda in Kante). ki se pogosto pojavlja v etrushchanskih napisih. bovtati "tolchi. V. toda tudi bolt »ribishko tolkalo". podoba itd. "dz'la". luc-. thuta. oprezanje".: v Bezlajevem ESSJ imamo to obdelano pod vech gesli: bolt I. da je pramadzharshchina to morda dobila od Slovanov (str.revijasrp. L. marunu. izvirno pa je pomenil vojskovodja. staroturshko tarkan. str. vodna jama". staro turshko (*staromadzharsko) tudun "vojashki poveljnik nekega obmochja. 22: etrushch. kar je bilo v davnini nedvomno eksistenchnega pomena). naziv. znamenje oblasti. v stari madzharshchini kende (kndh. po Alineiju se pojavlja tudi slovanska vzporednica kip. sodijo v skupino z osnovo zila. ampak za osnovo lov. Lowaz ipd. 23). glede osnove lo "konj".in bald. da bi bila izposojenka). staromadzharsko kep "(verski) simbol.htm[16. simbol". staroslovansko kapь "soha.2010 10:14:37] . Sadnik in Aitzmüller opozarjata na mozhnost domache slovanske vzporednice iz osnov bul-. lauxume. izposojeno iz neznanega jezika. http://www."insignija. kar naj bi prishlo iz turkotatarshchine. Lougudi. toda pri obliki balda "kij. ime ali priimek. tarqan.

str. 87: zin "narediti". (s)(po)mnik. hara. vzpored. okrьstъ "okolje. medkrovje. str. z medom. kupola. 66: zivas "zhiv(eti)". str. 117: sren "(na) pamet. Terje ipd. slov. nejevoljo]" ali "noch". vacil. mi "jaz«. soha. "suti. "temnica. "tul. magichna vez ipd. (iz)kopanina. Alinei meni. tla(k). tule [tukaj]. (na)peti. L. slov. str. zix "vrezati. "zhil. (op. primer. 85: -thr. opna. Turje. 88: ziv "zhiv(eti)". videz"."pech" (op. kupnina".Slovani in Anti . slov. po Alineiju tudi slov. nemshku-tar. grad" (op. 84: tur "dar. nacheti. 60: fler "kopija. odprtina.revijasrp. str. vzpored. 111: pazu "pechi. pripraviti. slov. "-(t)ar.: tudi slov. tekalishche. luknja". str. str. pokop(ni) ". (za)sutje".". 116: snuiaf "tvorba bodochega zaveznishtva". vishji. L. slov. znak. kalchek. "polje. "knez".: morda sodijo sem toponimi Turjak. slov. kip. str. "pol. str. slov.: 71 nac "velik" ali "noch" ali "ne". ita. str. gomila". (na)zor". peljati. (vz)pen(jati). slov. kliti. mini "meni. str. mene. kjer se kaj koncha". 118: tamera "grobnica. str. slov. paluba". ponjava". "jama. V. 115: śel "obnoviti. "vekati.". str. 112: raśna. nadlegovati. str. str. "konec.). V. slov. 111: penthe. chezhnja "hrepenenje". 101: ixeme "pij". otrok od". naklonjenost. usluga. 47: atrium. urediti. slov. poganjek". pokrajina". (po)meniti". "ozhemi". 83: thui "tu(kaj". nadrejeni". V. nemch-ur. str. str. vplivati. -(t)ur". 58: eta. ozhiviti". "zrenje/zreti. "pariti". tulka. prichanje". slov. Alinei opozarja tudi na slov. str. 80: suthina "grob(ni). L. 70: mut(a)na "nagrobnik. da to potrjuje prisotnost Slovanov pred prihodom Madzharov. slov. selishche". 87: zic. "(na)pen(jati). http://www. 45: ati "mati".si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 83: tular "meja. krog."pech". okraj". "selo.". iz ljubezni do ipd. 49: calu "mrtev". s[i]val. kraj". str. kur[ishche]") in -umi ipd.2010 10:14:37] . penthuna. borba ipd. sitnariti" z razlichno etimologijo). razum". vzp. "(po)mota. risati. 86-87: vacal.". "(za)klan". str. vacl "odmevno dejanje. steza. str.11. str. vikati [vzklikati])". teme(rje)<teme [zgornji. str. str. 63: hupnina "grob z nasutjem. slov. zavetishche. 52: cexa1 "(v) korist. baj(ka)". vzpored. 52: cexa2 "zgoraj. str. tulec. (na)zoren. "kup(chek). obok. str. (op.Lucijan Vuga str. 49: c(a)lan "mrtvec. -thura "pripona za oznachevanje izvora ali pripadnosti". str. vrhnji del. (u)chin(iti). 112: pulum "hodnik. str. pisati. vrh. ta "ta". hurt "boj. V. dati". kmetavz-ar. grob". triem "dvorana. penthna. okrog. "zhig(osati)". osnova pen(th). medpalubje". s[i]valke "zhival. pluti. cerkvenoslovansko okrьstь. 100: har. npr.: po mojem se to ujema s "kur(iti). tolchi. daritev. str. "nak [izrazha mochno zanikanje. okrozhje. str. (za)snova". Alinei opozarja na razshirjenost v slovanskem svetu "harcovati. ustje pechi" iz kul. zhival(ice)". napol". bregar ipd. slov. penznas "pokriti. -thur. Alinei: slovansko trem. "kal. 114: sal "bivalishche. "baj(ati). zarezati. me". chrtati". klica zarodek. (za)suti. str. vzpored. 67: me. str. slov. 67: mathcva "medeno. darovati. slov. zhivel.: tudi Bezlaj v ESSJ ima harati "tepsti. str. vzpred. slov. 110: parliu "kuhati na pari". terem. harcować [bojevati se]". rasna "okraj/okres. pogrniti".omogocha vzporejanje s slov. L. oznaka. veranda. slov. str. svet(ost). stanovanje". zivas. "snovati.htm[16. "okreshelj [gozd med otrebljenim svetom]". slov. zhelja". obli del chesa. medica". puliti. str. po Alineiju iz gur. 94: klumie "zhekno. slov. kuhati". (s)tul(iti) se [kriviti se]". ki se preseli v novorojenchka. zhila.

slovan. gnesti z nogami". 123: thel "delo. vzpored. "jez. vzpored. str. pechatenje]".Lucijan Vuga obok. tok. http://www. dopolniti". Alineijeva razchlemba. dopushcha tudi slovensko razlago. tirati". slov. ki jo je sicer razlozhil na ugrijski etimo­ loshki podlagi. voditi". materia]. tesni (blizhnji) chlani". slov. v neko smer". vzpored. slov. "vajeti. oprema. lok. klej [lepilo. slov. vzpored. je prikazana Junona. "paliti. umazan.povrniti mu".11. molek". vzpored. vzpored. slov. str. pokvarjen". bradatega Herkula. "jez [vechja sladkovodna riba]. bitka". vzpored. str. *vej-jez. vozach". str. jezbica iz vej]. verso di me. vzpored. kaznovati . ker je napis na fibuli. 177: cleva "je potrdil pogodbo". potolchi". imetje". 119: tanasa "sorodnik. slov. "cursus" "tek. popaliti". vzpored. pechi. mesto Populonia "prestolnica ognjishch. str. str. "vrechi. kako je Herkul sin Junone sesal mleko]. str. lei noi voi slovensko jaz ti on mi vi . vzpored. mesto Vei. ribogojnica". 122: tesinth "jesti". slov. itd. slov. "tir. "vrisk. "muka". str. 194 primer napisa na zrcalu: eca sren tva ixnac hercle unial clan thra sce. smer. shibati. 199: ithalu "pijacha". zarezati. 202: mulvenike "daritev. 128: viskri "zahteva vrnitev (darila)". eke. tvorba. molitev. napisati". 128: zamathi "macheha". str. slov. str. "mulj: muljava [trava. slov. vzpored. Namrech. "(za)kletev. 213: hasmunkxx. ta (tu))" . jez [naprava. zajezitev. vodich. prechno na tok vode]. slov. vodilni.2010 10:14:37] madzharsko en ten ön min tin italijansko io tu lui. 128: vrath "zadeti z izstrelkom. teshch (kot vzrok za jelo)". kar Alinei prebere kot: »(usa) questo (specchio) ponendo a mente come Ercole figlio di Giunone si nutriva di latte« [(uporabljaj) to (ogledalo) in dobro razmisli. pot".slov. "ta nashi. uzde". je mogocha tudi slov. tirnica. 129: zat "boj. pomenilo naj bi "mochvirje ali rastlina glavinec (centaurea)". vzpored. druzhinski". 196: zixuxe "vrezati. str. verjetno gre za etrushchansko ime mesta. vzpored. str. "chachka". 196: mini "mi. tvar [snov. vzpored. 120: thapicum. ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg. str. meni". topilnic". 214: runs "razchetverjen. 198: naceme "a me. vzpored. vzpored. najvishja zgornja ploskev]". 132: Pupluna. str.htm[16. vzpored. supal. vrteti (s pracho). slov. lastnina. madzh. vzpored "cheta. suppan "bichati. 134: Imola. tvoriti". str. ver "zadeti. darilo". st. pasha]". 225: osebni zaimki: Posebej zanimiv je na str. slov. thapintaś "teptati. slov. "ruzhan".Slovani in Anti .revijasrp. zhupan (kar imajo nekateri za slovensko izposojenko iz madzharshchine). str. slov. str. "vodnik. 128: vatiexe "voditi. slov. voziti. Fufluna. meni. tepsti". str. zagrada. "jedilo". mesto Vetulonija. "nekam. str. jezbica [gradbena naprava ob bregu. str. str. zato navajam moj komentar: etrushchansko eca "questo (qui). "teshiti (lakoto). hasmuni "trebuh" po Alineiju ustreza slov. str. 133: Vei(s). str. vzpored. slov. nekomu". "moliti. str. "za mati". bichati". chetati se". "ta (ki)". k meni. sredstvo za utrditev. vrniti mu". 213: śuplu "shibati. 120: tarils lat.ugrijsko "ez. opraviti nalogo. na bronastem zrcalu iz Volterre iz 3. 133: Vetluna. eko". "tovor.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. vreshchi". 121: thaura "dobrina. ki iz svojih prsi doji odraslega. str.

da so se Etrushchani sami imenovali Mex (mexl. na ta nachin" . Perzijec Gardizi med 1050-1053 belezhi Majgar. bizantinska grshchina pishe Meγere (10. ki ga najdemo v ember. hercle – Herkul.revijasrp. otrok" . in sestavine (2) –er. polozhiti". st. 366). saj nastopa v znachilnih povezavah z drugimi izrazi v tako pomembnih dokumentih. Vse to omogocha Alineiju sklep. ixnac "cosi. Kaposztasmegyer. mladenicha. st. v madzharski kroniki Anonima (12."da[va](ti). st. mexlum)."tesz. to obliko najdemo v 12. prvi metalurgi Evrope. mente. chlovek. oziroma gre verjetneje za Er (danes Udmurti). clan "figlio. Hudud al-alam (982 ."eszren. Tako bi prishli do slovenske razlage: »To zrcalo si postavi v opomin. ki je zhivelo med Volgo in Uralom. (u)zren [ugledan]."kal. zreti. manś »ime. v mongolskih. sesati". pogosto zapisano za imena krajev. zrcalo". rod. kakrshni so "ploshchica A iz Pyrgyja" in "tabula Cortonensis"."igy. bratovshchina". poglejmo she neko pomembno podrobnost. igyen + nac" . kar naj bi izhajalo iz iste osnove kakor Madzhari. in questo modo. Nogradmegyer.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da je Junona dojila Herkula«. dati.Lucijan Vuga sren "a mente.htm[16. vse iz ogrskega manć "mozh. klan. ime plemena. morda so obvladali dva jezika. Alinei razlaga. st. polozhiti" . dano skupnosti Mansov in Khantyev (Voguli in Ostiaki). Mezömegyer. na vzhodu pa Slovani.11. Poscmegyer. Bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet je v svojem delu iz 10. menim. kliti. imeli so se za Meg(er)/Magy-(ar). Tako lahko gladko prevedemo mex thuta.riya (pripona –riya je arabska). tako. klica. da so se tudi Etrushchani sami imenovali Mex. v spisu Arabca Ibn Rusta okoli 930 Majgar. Babonymegyer. Toda preden koncham. eszre" . da je zadeva veliko bolj kompleksna. st. jesti" . sin. pravi Alinei (str. naj bi tako bilo sestavljeno iz imen ljudstev Mansi in Er. kitajskih in perzijskih delih iz 13. Seveda ne mislim. tva "porre. ki so obvladovali znamenita in obsezhna balkanska nahajalishcha bakra in http://www. etnichni znachaj. chloveka. dobro pomni" . pripisan Thefariei Velianas na ploshchici A iz Pyrgija.2010 10:14:37] .Slovani in Anti . ki so sodelovala pri "osvojitvi Panonije"."eszik [jesti]" – "sesek. Prvich je poimenovanje magyar izprichano v arabskem viru leta 870 v obliki m.983) pa Majgar. je spochetka imela metalurgija. Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? V okviru TK. zarodek". da je to dovolj za kategorichno trditev. postaviti. ta skupnost pa naj bi bila najmochnejsha med sedmimi plemeni. kot nekakshna specializacija ali delitev dela. kot "etrushchanski/madzharski vodja". Bekasmegyer. st. Belmegyer. unial – od Junone. v jeziku khanty pomeni mant "ime ene od bratovshchin Khantov«. od katerih so nekatera she danes zhiva: Megyer. De administrando imperio zapisal v grshchini Megere. med njimi so v severni Italiji na zahodu prevladovali Kelti. oznacheval naj bi "mozha. oseba."tej+ra" [z mlekom] – "trese". Ime Madzhari.) beremo: »in sua lingua propria mogerie vocatur«.g. mleko" ."v znak. opomin. da so bili Etrushchani Slovani. madzharski dedichi Mansev. Magyar. V zachetku gre za sestavljenko iz (1) mänći etnonim "Mansi". v slovanskih virih iz 12.γ.brez ugrijske primerjave . spomin". thra "latte."zri. Vasmegyer itd. sce "mangiare. stoji Mager.). dobro premisli. teve" . prinashalci so bili drugachnega jezika. sina". najdemo obliko Majar in chedalje pogosteje podobne razlichice.

264) z zelo skromno literarno tradicijo. s = ś) (str. (Op. ampak so bili predvsem in v polni meri zaposleni z gospodarstvom in upravljanjem osvojene dezhele. che pa naj bi Etrushchani http://www. ki je prishla v Italijo iz Panonije. imenovana Ljubljansko barje. che si le ogledamo samo primer angleshke pisave). ki naj bi bil zadovoljiv odraz fonoloshkemu sistemu (to je dvomljiv poskus. dolgo mnogo stoletij. L.) Alinei kazhe na hermenevtichno zagato (str. cheprav po njegovem iz semitskih jezikov. 278).. 369-370) Alinei she zapishe: »Medtem pa so v Toskani Pramadzhari v bistvu pomenili le maloshtevilno elito.revijasrp.htm[16. po vsem sodech. c = χ. prav tam]«. zakaj ni bil vzpostavljen enachaj Madzhari = Etrushchani.« Tudi nestanovitna uporaba pisave ( t = Θ. zato niso imeli chasa za besedno umetnost. da je bil doslej poglavitni razlog. naj navedem zgolj enega. V. pretezhno italidskim ljudstvom. zgolj v veljavni in trdozhivi kronologiji pozne priselitve Madzharov v Panonijo.Lucijan Vuga zlata. L. kar je vplivalo tudi na jezik. (Op. Zhe interpunkcija predstavlja torishche neskonchnih razprav med strokovnjaki.Slovani in Anti . postala dvojezichna. da se je v tem obdobju osrednja kultura razvila na severovzhodu Apeninskega polotoka.2010 10:14:37] . Etrushchanski (ne prav shtevilni) pisarji so bili funkcionarji v sluzhbi tujerodnih priseljencev.is the first evidence of the subsequent. ki naj bi bila znachilna za arhaichno etrushchino. f = φ. da »the East European pastoral migrants who had made their homes in Austria and Slovenia also got as far as the Mediterranean [Barfield. prazgodovinske in lingvistichne predhodnike) so Madzhari prishli v Etrurijo iz karpatsko-podonavskega bazena. da je med doslej odkritimi etrushchanskimi besedili ogromna vechina kratkih nagrobnih ali prilozhnostnih zapisov. che naj bo ostanek pisave po zlogih. Tako Hencken meni. Po sociolingvistichnih kriterijih je odnos med nestalnostjo pisave in literarno tradicijo zelo mochan. ki je morala na temelju skromnega besedishcha in kratkih besedil zgraditi teoreme za rekonstrukcijo neznanega jezika. Tudi najdaljshi znani tekst z zagrebshke mumije je. Znano je. dokazuje. kakshna je bila slovenshchina brizhinskih spomenikov v primerjavi z danashnjo.) Po Alineiju (ki ima arheoloshke. da je etrushchina koiné. a. V. religiozne narave. Ni nakljuchje.: Ker gre pri Etrushchanih za obdobje. samo pomislimo. Malo naprej (str. medtem ko Alinei semitskim dodaja she madzharske in ne nazadnje tudi slovanske besede. kjer kultura s slovenskim obrazom (facies) in prisotnostjo znachilnih slovenskih izdelkov. kar je mogoche dokumentirati z dvojezichnimi napisi na tablicah iz Pyrgija in izhaja iz tesnih povezav celotnega mediteranskega obmochja z Blizhnjim vzhodom. 367). ki niso bili le brez knjizhevnosti. Toda vmes je she vpliv semitskih jezikov (str. da je lahko obchevala s toskanskim.11. med seboj pa so she dolgo ohranili svojo govorico.: Tu naj opozorim na dolocheno sovpadanje z mnenjem Semerana. almost continuous. od tod arbitrarna idealizacija samega chrkopisa.. Ker je za obrambo Alineijeve teorije treba odgovoriti na vrsto nasprotnih argumentov. ki je na prvi pogled videti kljuchen: zakaj se je Etrurija razvijala z juga proti severu. ti so v vzhodnih Alpah ustvarili slovanski superstratum na ladinskem in furlanskem obmochju.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 264) etruskologije. 1971]« (str. presence of Central European influence at the head of the Adriatic around Trieste [i. 138) in veliko razlichno zapisanih posameznih besed je mogoche razlozhiti (str. Ter v nadaljevanju: ».

takrat ko se je pojavila ta kultura.Slovani in Anti . sht. kamor je v neolitiku zhe segel z Balkana drugi kulturni val v obliki lengyelske kulture. Po najnovejshih odkritjih obstaja tudi razlichica *tursike. zhe naseljenega s Slovenci.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 415 . Tursci. ni drugachne razlage kot: (A) ko so se po zadnji poledenitvi umikali ledeniki proti severu Evrope. n. Toskana. kjer so bili pred njihovim prihodom Slovani lengyelske kulture. del Pramadzharov premaknil kot nomadski pastirji kurganov (po Alineiju) proti karpatsko-podonavskemu bazenu. zato tudi Toski. je zanimivo. Shele takrat se je v drugi polovici halkolitika v III.416). Che pa bi bili Madzhari zhe od prej v karpatsko-podonavskem bazenu. da so Etrushchani – Madzhari organizirali svojo skupnost shele po dokonchni ustalitvi na villanovskem obmochju in pred pojavom zgodovinske Etrurije.htm[16. po enem mnenju chez Jadransko morje. ko se je ljudstvo z imenom Türk pojavilo v osrednji Aziji. Cheprav obstajajo ti podatki shele po letu 551. bi bila prav tako meshanica (str. in je "e" zgolj v olajshanje izgovarjavi. *turse z osnovo *turs. so se morali nahajati zelo dalech od izvornega blizhnjevzhodnega sredishcha neolitizacije. ki je skladno s teorijo kontinuitete slovanska po jeziku. che bi izhajalo iz Turki. zato lahko pojavljanje Turkov na evropskih tleh zhe veliko pred letom 551 uposhtevamo brez velikega tveganja (str. Che torej domnevamo. od katerih so si izposodili poljedelsko terminologijo. po drugem pa po kopnem prek ozemlja. so se tudi Madzhari kot ostali Uralci iz vzhodnega dela srednje Evrope. Tudi za pogosto uporabljano latinsko ime Tusci. 418). kar ne velja za Fince in ostala uralska ljudstva. Ker so jih neolitizirali Turki. Madzhari naj bi po tem scenariju prishli na Apeninski polotok med koncem bronaste in zachetkom zhelezne dobe iz Panonije.11. Protomadzhari na vzhodnem krilu pa so se morali usmeriti proti Uralu. ko je ta prodirala v Evropo. pomikali za divjadjo na sever. Iz Panonije. sht. (c) lingvistichno Ugri iz zahodne Sibirije (428-430). Alineijeve jezikoslovne analize kazhejo. potem v V. tisochletju pr. Germanih in Slovanih. kot je to bilo pri Grkih. ohranjajoch tradicionalni paleolitsko-mezolitski nachin lovstva in ribishtva. kjer so zhiveli. kjer so prishli v stik s turshkimi (altajskimi) ljudstvi ter z njihovim nachinom agropastirstva in seveda z izrazjem s tem v zvezi (str. so bili ti Altajci po TK tam zhe od prvih naselitev chloveka. (B) med tem pomikanjem proti severu je zahodnejshi del uralskih ljudstev – ki ga oznachujemo kot baltofinskega – dosegel Baltik in prishel v stik z zhe neolitiziranimi Indoevropejci (Balti in Germani). (b) kulturno in delno etno-lingvistichno turshka kultura kurganov. ki ga daje zhe Peroni: v juzhni Etruriji je villanovska kultura meshanica z drugimi sestavinami. 396-370). medtem ko je na obmochju Bologne edina povsem chista in izvirna. n. da so bili Madzhari "neolitizirani" (pojav poljedelstva) pod oblastjo nekega turshkega ljudstva. da so bili Madzhari ne­ olitizirani pod nekim turshkim ljudstvom. 416). da bi prevzeli nove proizvajalne tehnike in jim tudi dali svoje izraze ali pa si jih izposodili iz drugih jezikov. ki so v prazgodovinskem obdobju to dozhivela prek Baltov in Germanov (str.Lucijan Vuga prishli iz Panonije? In odgovor. tisochletju pr. Etrusci ne bi bilo nich chudnega. Za njihovo etnogenezo so odlochilni: (a) kronoloshko izvirna slovanska kultura Baden. Da bi pojasnili to njihovo veliko oddaljenost.2010 10:14:37] .revijasrp. bi bilo logichno. che bi prihajala z juga. so Etrushchani – Madzhari prishli v Italijo. 418). druzhbena ureditev in dobrshen del besednjaka so bili turshki (str. Italidih. Ko obravnavamo ugro-finsko jezikovno skupino. niso mogli biti v srednji Evropi. Njihova elita. da madzharsko kmetovalsko besedje kazhe. cheprav she ne moremo govoriti o enotnem madzharskem ljudstvu. Tako pa so prevzeli poljedelskopashnishko tehniko in izrazje od nekega vladajochega turshkega ljudstva. kar nam potrjuje razshirjenost etrushchanskih http://www.

in gotovo bomo imeli mozhnost she velikokrat slishati o (presenetljivih) raziskovanjih tudi na polju etruskologije. s chimer je potrjeno.Lucijan Vuga toponimov Felsina. je ta tja indirektno zanesla slovansko kulturo in jezik. toliko. da je bilo v celotnem Sredozemlju nedvomno chutiti mochan kulturni. da je vse troje res: tu so se zdruzhila ljudstva in kulture avtohtonega prebivalstva. da povsem na novo postavljata izvor Indoevropejcev. Vendar pa kljub temu ostaja veliko neumornih in navdushenih raziskovalcev. Che strnem svoje razmishljanje. od katerih ima vsaka svoje zagovornike. kar je posredno mogoche izpeljati tudi iz (2) Sergijeve teorije o latinshchini kot lokalno nastalem jeziku iz praslovanshchine in jezika staroselcev. che so danes tolikshne mednarodne razprave o dveh velikih teorijah – Renfrewovi teoriji o neolitski razshiritvi Indoevropejcev in Alineijevi teoriji kontinuitete. saj je bila v neposrednem stiku z latinshchino (cheprav je Sergi zagovornik blizhnjevzhodnega izvora Etrushchanov). lahko povezhemo v domnevo. da je pred zgodovinarji in jezikoslovci she precej tezhkega dela. da prihajajo z Blizhnjega Vzhoda. Zato se ni treba chuditi.2010 10:14:37] . predvsem pa domnevata relativno veliko naselitveno stabilnost zhe od prazgodovinskih chasov.Slovani in Anti . Velsna in Alsium. To pa pomeni. uposhtevajoch prav njegovo domnevo iz TK o Slovanih kot staroselcih na obmochju vzhodnih Alp. da so se priselili s severa – vse tako kazhe. in che sprejmemo njegovo tezo o madzharski eliti (tega ne moremo v celoti izkljuchiti). Protomadzhari pa so po njegovi TK prishli v tesen stik z zhe prej v Panoniji in vzhodnih Alpah naseljenimi Slovani in so torej dozhiveli kulturno in jezikovno akulturacijo. da zhe od antike sem znana razhajanja o izvoru Etrushchanov – da so avtohtoni na tleh Italije. vendar pa po moje etrushchina kazhe tudi mochne primesi drugih jezikov. Iz navedenega je videti. kar lahko rechemo) mochan vpliv na kulturni in jezikovni razvoj villanovskega ljudstva in s tem Etrushchanov samih. ki jih tudi tak pesimizem ne bo zaustavil. uposhtevajoch omenjene raziskave in teorije. preden so prispeli na etrushchansko obmochje v Italiji. Ker pa so po Alineijevi teoriji Protomadzhari pomembno vplivali na genezo Etrushchanov. da so namrech ti morali imeti (najmanj.htm[16. a le delno tudi migracijski vpliv Semitov z Blizhnjega vzhoda. http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 399).revijasrp. A tudi (3) Alineijeva teorija o etrushchini kot arhaichni obliki madzharshchine se mi zdi potrebna popravka. ki naj bi bila koiné iz semitskih jezikov. Che skushamo strniti najnovejshe teorije mednarodnih strokovnjakov. To potrjujejo same njegove analize. da je villanovsko ljudstvo govorilo neko vr­ sto arhaichne madzharshchine (str. ki dolocha mnozhichne selitve ljudstev v srednjem veku. chesh da to nima nikakrshnega smisla vech. da so nekateri zhe odnehali in rekli. se nam utrjuje vtis.11. pri chemer seveda etrushchina ni mogla biti izzvzeta iz teh vplivov. bi rekel o (1) Semeranovi tezi o etrushchini. da je takrat sever tvoril celoto s centrom (Velzna) in jugom (Alsium). med temi ochitno tudi slovanshchine. Po mnenju Alineija danashnja kriza tradicionalne indoevropeistike izvira iz vztrajanja na domnevi o mnozhichnih invazijah bojevitih ljudstev z vzhoda ter iz absurdno nizke kronologije. v bistvu pa sta si podobni v tem.

primerjaj *baltsko > egipchansko sacal »jantar« s pristavkom w-i dobimo *wiskl.»opica« in germansko *ap-ana > Affe ter slovansko op-ića. predsabinsko ausom.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.Slovani in Anti . obdelal odnos med Etrushchani in Slovani predvsem v knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (astrębъ : άρακος. lunjь : vel. S takega zornega kota poskushajmo analizirati dela Karla Oshtirja. Prav tako je etrushchansko τήßεννος rimsko »toga«. mozh« in prek p<>b tudi libijsko ‘Αßεννα <> ‘Αßιλη »Χimiera (< latinsko simia »opica«). kanja : capys). je dospel do Egipta. kar je ohranjeno v imenu reke *wiksl > novovisokonemshko Weichsel. Z juga pa je prishlo v letshchino ęrms »opica«.od Germanov finsko tursas – in predpoljsko *Trъch. med katerimi morajo tudi Etrushchani najti svoje mesto http://www.): »Odnosi med Etrushchani in Baltoslovani so trojne vrste: a) Med Italijo in Baltikom oziroma med zakarpatskim obmochjem skozi vso zgodovino obstaja zhivahna trgovina: s severa so dobavljali jantar (op.revijasrp. kar zhivi v imenu jantarskega otoka A-bal-us. kar je ohranjeno v litavskem langus »okno« in tudi v etrushchanskem malena »zrcalo«. etrushchansko rauf iz italskega *roufo nemshko »rot«. latinsko *cop-t > *coht-io > coctio. v takih okolishchinah je to drugi vir skupnih etrushchansko-slovanskih besed. kjer zachenja takole (prevod L. z juga zlato. Vedno znova pojavljajocha se hipoteza o indoevropskem izvoru Etrushchanov je tezhko sprejemljiva tudi v predindoevropski preobleki. zdruzhljiva s predtrashkim te. nasproti etrushchanskemu Τυρσηνοι > Τυρρηνοι. Nostratichno sorodstvo Staroevropejcev. Tako npr. V. kar vse naj bi bilo posledica zhivahnega trgovanja med Italijo in srednjo Evropo ter Baltikom in Zakarpatjem. Tu[r]sci. gotsko kaupon.11. ETRUSHCHINA – MEGALITSKI JEZIK Karel Oshtir je.: z a<>o in z etrushchanskim pt > (h)t (razvoj je takshen: septumius > sehtumial > setume). Tako je ligursko langurium »jantar« izposojeno iz baltskega *lang »jantar. O. etrushchansko zam ath »zlato« in predlatinsko santerna »boraks za lotanje zlata«. Tudi litavsko áuksas »zlato« velja za italsko izposojenko. obmochje reke Weichesl je bilo podrochje jantarja) in kozhe. in z au > neutrum je etrushchansko *zamt(h) »zlata kovina« (predgrshko µέταλλον). Znana je razshirjenost predlatinskega capuo »Krämer. sobolj«. cotio. Händler. jantar z Baltika. juzhno sadje. primerljivo z etrushchanskim άριµος »opica«. kar najdemo she v staroislandshchini kot turs »Riese.> sa. prishlo od Rimljanov h Germanom. za to preditalsko besedo imamo npr. k chemur etrushchansko apa »chlovek. od koder nato she finsko kauppa in slovansko kupiti. kramar« (pripada z au<>a predgrshkemu κάπηλος [op.2010 10:14:37] .htm[16. tudi germansko-slovansko *ap. trgovec]. slovansko rъděti. Oshtirja: Bernstein. vino. kot izposojenka. v *pontski > srednjeveshki latinshchini tebellus »zobel.in slovanskim soboljь. cocio »Makler.> tię. kot recheno. velikan« .Lucijan Vuga priseljencev z vzhoda in severa. umetnishke predmete itd. posrednik. predlatinsko aurum. slovansko Visla. K. kjer je prishlo do m>b iz nordijskega *bat »jantar«. b) Baltoslovani pripadajo indoevropski jezikovni skupini in etrushchina ima zaradi etrushchansko-italske simbioze prevzeto marsikatero indoevropsko besedo od Italikov.

tudi iz tega izhajajo njegove analize.« Za Oshtirja so karakteristika (Drei Vogelnamen. da si podobnosti med slovanskim jastrebъ< *asr = etrushchansko *asr v arakos ‘’ieraks’’ nista v nasprotju. Tlachani na svet se rodimo – tlachani ga spet zapustimo) zaimka. Od predindoevropske predslovanshchine je temeljno razlichna centralnoindoevropska predslovanshchina. npr. 3) staroevropejshchine in staromaloazijshchine – pri chemer je v analizo zajel maloazijshchino.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. od koder izhajajo prefiksi. slov.11. Teberis. Turmfalke. jastran. rusko jastrebъ. jastrebovi. cheshko jestrab. rusko lunjь »nem.. ali smo si res Slovani toliko izposojali od Germanov oz. slovensko lunj »nem. predilirshchino. starejshe jastrjabъ. takih izhodishch nashteje in utemelji celo vrsto ter za vsako daje primere. tako etrushchansko *tub(∂ )r ali *teb( ∂ )r domnevno »bel«. cerkvenoslovansko-rusko łunj »nem. Po tako temeljiti pripravi preide na prvi primer: (1) Slovansko astrebъ.Slovani in Anti . jastrib. infiksi ter sufiksi. v katerem palatali in labiovelari skupaj preidejo v velare. Albula. predgermanshchino. ker v mnogih primerih med drugim nachenjajo vprashanje. Bussard. http://www. Od tod torej gosь namesto *zosь »gos« in chopljo < khapjom nasproti latinskemu capio. Thubris. jastreb«. Mäusefalke. v etrushkem *ar pri arakos je -s. narechno rastrub. Domnevno *astreb iz indoevropskega *akros. predslovanshchino.. poljsko jastrzab. iz preditalskega alfo>albo »bel«. ki so zelo pomembni. Znan je prehod za slovanski ja.Lucijan Vuga skupaj z Indoevropejci. ter na zahodu. Med razvijanjem etimologije jastreba vechkrat posezhe po vzporednicah z etrushchino.2010 10:14:37] . predgrshchino. na jugu tudi satemska indoevropska albansko-armenshchina (in morebiti drugi balkanski satemski dialekti). je sicer mogoche. oziroma chorna s k<>kh nasproti litavskemu shérti.odpadel.. Weihe. vrsta sokola«.htm[16. od Baltoslovanov locheni s pasom prediliro-trashkih Venetov.iz e. in bitijnijsko Τιος iz indoevropskega *diw. Geier je slov. ki je bila verjetno neki iliro-trashki dialekt. kar pa ni vse. gornjeluzhishko jatrob. predgrshchino. liguro-piktshchino in iberobaskovshchino k staroevropski jezikovni skupini na tleh Evrope. mishar«. retshchino.ter tudi iz a-. tako (str. chemur ustreza grshko okus = staroindijsko ashush »hitro«. srbsko in hrvashko lunja »Gabelweihe«. prediliro-trashchino. Njegova konchna ugotovitev je. str. (2) Predslovansko lunjь se pojavlja v cerkvenoslovanskem lunjь »nem. 33) za etrushchansko ime reke Tibere: Tiberis. srbsko in hrvashko jastrieb. skladnosti med Indoevropejci in Etrushchani so onomatopoetichne (posnemanje naravnih glasov) oziroma zamotanega praizvora. Shele iz te centralnoindoevropeizirane staroevropshchine se je razshirila na vzhodu iranska skitshchina in satemska baltoslovanshchina. kentumski-indoevropski Germani. starejshe jastran.in ai. jastrebъ in jastrebь lezhi dalje v ruski-cerkveni slovanshchini jastrabъ. Nemcev ali gre za skupno dedishchino. c) Mnozhica etrushchansko-slovanskih besednih dvojic izhaja iz predindoevropskega prasorodstva predslovanshchine z etrushchino. medtem ko je staromaloazijshchina s sorodnimi jeziki segala na drugo stran proti Mali Aziji ter se stikala s hamitshchino (razen semitshchine) v severni Afriki. toda ta hip je nedokazano in ‘’napihnjeno’’. jatreb. spodnjeluzhishko jatśeb. etrushchino-preditalshchino – naglasno pogojene glasovne menjave ter neposredno nizanje delov stavka z anaforo (ponavljanje iste besede v zachetku zaporednih stavkov ali verzov. Primerljivo s predslovanskim topol »populus alba« po b<>p itd. kanja.revijasrp. jastrebast »jastrebove barve«. oba dialekta pripadata s predskitshchino. slovensko jastreb. cerkvenoslovansko jastrub. polabsko jostrab. v italsko-latinskem okolju Albas.

lunь.« (str. Vetter. in v snenath »Zofe. sokol. kanjuk. V dolgi in podrobni utemeljitvi te svoje ugotovitve Karel Oshtir na mnogih primerih analizira sorodne slovanske in etrushchanske besede. za etrushchansko vel ima izhodishche v staroevropskem *wan. slovensko kanja. etrushchansko lut(h) (str. »mancher. za *lad. – *lody »Frau. glasovna premena v slovanskih jezikih. kljunach«. – lanъ. sloka. predslovansko lad. »Donnerkeil. starocerkvenoslovansko. etrushchansko eclthi. Häher. Osnovna oblika slovanskega lunь se naslanja na *wlangnj. naj jih navedemo le nekaj. Mutter. predbaltoslovansko.. 79) itd. saj so znachilne za osnovni besedni zaklad kateregakoli jezika: – *slanka »Schnepfe. 71).si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. lonec. op. – laty. gospa. Gattin. – kъmetь. 59). Mädchen.. kar se z ustreznim jezikoslovnim aparatom dá primerjati s slovanskim snaga <>etr. etrushchansko puia »soproga« (str. predslovansko. predslovansko. »gomila. predslovansko. predbaltoslovansko. Slovansko etimologijo kana kazhe http://www. spletichna. kot »krma (za konje)«. Za -gn. predslovansko. 69). op.»Frau. predslovansko. stric. latvica«. – detelja. 1). predslovansko »Joch oder Haufe Landes. Weihe. mnogi«. *snecna (str.primerjaj rusko dvigatь : dvinutь. Feld < *laknu: etrushchansko < latinsko acnua »100« < Feldmass. – esenь »jesen«. nebesa«. v opombi). poljsko kania. »Hütte. – mogyla.> *lonjь in lunjь. razvojno -gyla <>-gela kot v maloazijskem *Suag-gela »kraljeva grobnica«. kanjec. okrasiti. predslovansko. 71. Acker.(iz *waxl-) identichna z etrushchanskim imenom ptice *vel. – mъnogъ. shoja. – rajь. jastreb«.11. predslovansko.> -n.Slovani in Anti . bolgarsko kanjak. mati« (str.> baltoslovansko l. Praoblika *wlangnj ali *wlaungnj je v korenskem zlogu *wl. tako da iz *wlangnj nastane *lognj. cenitelj. znana tudi v etrushchini: Vel(c)itanus > let(h)a »Kriegsgottheit. gospa«. 73. sokol«. kanjukъ »Milan. soproga. snena.tudi etrushchansko *laut.»nem. *lodъka lezhi tudi v predgrshkem *Ladua > Leda.»Gatte. – perunъ. (3) Predslovansko kanja. strela«. privesek« (str. je najti v etrushchini snena »schmücken. – wl->l-. op. zgornje. slovansko. – *poja. Grosshüfner«. rusko kanja. »Paradies. 70. soprog. po kall. cheshko kane. hishna«. mantissa »additamentum. grobna zhara« (str.2010 10:14:37] . beseda se povezuje z lupiti. latъka.). – jata. wl. grobni grichek«. *lodъka »gospodichna«. prek p<>ph in d<>t etrushchansko *f[e]ront v frontac »fulgurator« in v latinshchini frontesia ostenta »Blitz und Donnerzeichen. Geier. strichnik=bratranec« (str. op. *kallis. bozhanstvo vojne« (str. marsikateri. 72).).htm[16. dodatek. dekle«. etrushchansko mantisa. predslovansko. aratura. Landmann. zato slovanski glasovni premik -gn.in spodnjeluzhishko kanja. »Topf. sodnik. 67). 68).Lucijan Vuga Sumpfweihe«. 73). etrushchansko rel »Graburne. etrushchansko damnos (ippos) (str. 70). zato lunjь iz lonjь. morda etrushchansko cam[e]thi »*censor. (sъ)pojiti (zhena>zheniti). srbsko in hrvashko kanja. Falke. »(Frei)bauer. kocha« (str.je znan pojav. kanjuh. toda vsebovano v ognjь. 73. etrushchansko latva. 68).revijasrp. malorusko kanja.> -n-. 1). *rajut. narechno kaniuk. blisk in znamenje strele« (str. (str. cheshko lunak »Hühnergeier«. etrushchansko esia »Ariadna je *boginja jeseni« (str.

revijasrp. predslovansko. kaznovan«. *cheshj > chasha. Becher. clenar »sin«. Wanne. prav tako je primerljiv predslovanski *tir > slovansko -tь[r]-. spodnjevisokonemshko Hahn (str. na ozemljih Slovanov. predslovansko *baukun > buky. kozarec«. predslovansko. Gefäss. razsodnik. Zato navedimo she nekaj njegovih izpeljav: banja.ali nьkhttp://www. kakor v rushchini.. korstelь . ker je bil sicer njegov namen. scurra »Spassmacher. sklad drv« pa je z mnozhinskim formantom -r.. 86). vaza. 83). vrsta soda. posrednik«. slovensko bukev. in she tretji. indogermansko *kan. romansko bacca »Wassergefäss«. predgalsko Baco »Gott des Waldes Bacones en Saintonge (str.*korsterь. »scurrilitas. »Krug. iz *vel[n]ia. bukev«. t<>l etr. predgermansko *wintr > Winter (str. izrazhen zhe v naslovu. ki nasprotuje pangermanskemu prisvajanju imena drevesa bukev. saj s tem Karel Oshtir dokazuje skupni besedni zaklad in dodaja k argumentaciji. etrushchansko puti »Vase.(str. 89). shala. danes ohranjeno tudi v imenu pokrajine Bukovina. 83). bъchьka »Fass. v korenu nъk. Art Fass. Kübel.ali *kab. in da so Slovani prevzeli ime bukev od Germanov! Si predstavljate primitivne Slovane.11. predslovansko in predgermansko *beud v slovanskem *beud > bljudo (> srbsko in hrvashko bljudo). saj je drugache predgrshko kaston iz *k[a]s. inьjь. sculna »Schiedsrichter« (str.> n.Lucijan Vuga primerjati z latinsko ciconia. 88). latinsko cano. Art Kufe. puln (ali iz *putln?) (str.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.. To izvajanje je zelo pomembno. Verjetno gre za skupno osnovo z: buky.htm[16. 87). baccinum. Volynjь/Velynjь. Stutzer«. kakor etrushchansko andas (»boreas«). skleda-latvica. Scurra) > lat. *wel[u]nija > predlatinsko Velia »palus«. chashchen. Predslovansko chaplja. 80-82). predslovansko.Slovani in Anti . burke«. slovansko. sk[ъ]renja. kjer je slovanski -kn. ki she celo za drevo niso imeli svojega imena. »Bottich. z -nj. bъdьnjь. zhrtvovan. predstarocerkvenoslovansko.. predslovansko. etrushchansko muki »kozarec« prek m<>b. kakor v etrushchini varia=varnal (str. bukъ. vrsta chebra«. predlatinsko bacar. conia. 87+op. *etr.se izide v ka[p/b]nja »Weihe etc.primerljiv z etrushchanskim kot npr. Tisch. posoda. bacario.v kobьćь.. kobuzaъ (skob /skop) »vrsta sokola. bacarium. sokol itd. Witzbold. iz *baknja. s korenom *kap. 79-80). predgermansko *bauk. silva Bacenis > bok (ali bokoi) »Buche. kanja. 87). skladovina. da bo primerjal (pred)slovanska imena ptic z etrushkimi. etrushchansko *cash »Kopf. kot v predslovanskem nъ/ьktьva »mactra. ynis iz *indnij predlatinsko. > lat. predslovansko *bъkь > bъchьvь. cheprav naj bi zhiveli po gozdovih in divjinah Zakarpatja. miza«. primerjati kazhe s predslovanskim *kab. -ter-. norchevanje. V preditalskem reduplikatu ci-conia je oblika primerljiva z etrushko ki-kinda. Bottich« (str. »Schüssel.> -n-. predslovansko. predlatinsko *kewnja>conia in etrushchansko capys <> predslovansko ka[p]nja (str. »der dritte > Schiedsrichter.2010 10:14:37] . V razshirjenem utemeljevanju posameznih pravil besednega razvoja se Karel Oshtir nenehno ozira na etrushke osnove. koshara. da so bili Germani naseljeni dalech bolj proti vzhodu. macto.«. s chimer skushajo celo dokazati. Korb. Scur(n)a.»peti«.2). kad. kost(ь)rъ »Holzstoss. skobec«. Kuppel«.k *etrushkemu (prim. glava« (str. predslovansko. prepelica«. Alternacija *kewnja : *kephnja s premenami w<f<ph ob predslovanskem *keph[n]ja > chaplja je za konchnico -nja podobno kakor pri *kewnja>conia in predslovanskem *kapnja>kanja po pravilu -pn. predlatinsko coturnix »Wachtel.

Feuerstein. ki ga ima tudi etrushki άρακος ‘’ιέραξ’’. predslovansko pektь. slovansko.htm[16. torej pech. h korenu wl. etrushansko crapshti »in den Nischen?. iskrilo«. Art Balken. ker vsebuje zelo razvpito besedo ekupetaris. (morski)janezh.v pomenu »Grab. predlatinsko *accaput(a x)r > accipiter »jastreb« in predgermansko *khaphu n > *xabukaz > novovisokonemshko Habicht. »Grabeimer. strop. 90). etrushchansko bargena »*Gebirgler. morda uposhtevamo she slovansko *az. Kaj je Karel Oshtir ugotovil glede treh ptichjih imen? (a) Predslovansko astrebъ izvaja iz debla *asr-. Gerüst. po alternaciji labiala z labialnim nazalom (obdelani so tudi predslovanski primeri) sodi semkaj she predgrshki kumindis.Slovani in Anti .»Ziege. poleg ustro iz *aushr) »Morgen. 90). . le she v imenu Vel=C(aius). t/d : s/z in p/b : w so potrjeni s primeri. dodatno obrazlozhitev ostalih sestavin ekupetaris najdemo v nadaljevanju. Gefäss?. morda iz *uchtro. podporje« iz *pen-tr ali *pen[ ∂ ]k-tr. pech. 92). kanja<*kap[u]nja. Etrushko vel je ohranjeno.Lucijan Vuga primerljiv z etrushchanskim nac. predslovansko. tramovje. predvenetsko. in to po vechinoma disimilatorichnem menjavanju n<>l iz *wnangnj. *demtel>detel. slovansko pьnjь »tronc d’arbre. etrushchansko kapra. morda iz druzhine z etrushchanskim damnos ippos (str. grob«.revijasrp. »Kiesel. koper«. koprъ. Slovanski refleksi menjavanja neaspirate z aspirato (capys : *xabu). utro. s formantom -tr. e-kupe-t(h)aris. shtor« (str. svet«.je »bozhji. slovansko iz kolo. 94). itd.11. Prvotni pomen debla *a(i)sr. etrushko Crustumerium »mit beliebten Birnen« (str. pek-ter-a »Höhle. etrushchansko aukelos (str. jutro«. formant ebin menjavanje r<>l v predgrshkem aisaron ‘’eidos’’ : aisalon sta predindoevropskega izvora. in sicer k : ch. 99). krma za konje.2010 10:14:37] . poljsko koniczyna »detelja« iz konjь. da obstaja v jeziku trojni odnos med Etrushchani in http://www. »Klee. ta razlaga postane she zanimivejsha. na kar kazhe etrushko ais(ar) »bog«. predslovansko. opisano je bilo vech slichnih dvojezichnih primerov italsko-etrushchanskega sozhitja. K isti praobliki *w(a)nang je ob uposhtevanju pojava n<> – (z ustreznimi slovanskimi refleksi) pristaviti she predlitavsko vanagas »jastreb« in predirsko fang »lunj«. etrushko capys »sokol« (str.iz *auk-tr . votlina. kontaminirano iz *ausha xr > *ucha xr + ustro. detelja« : *deb-tel > *detel. (c) Predslovansko kanja se je razvilo iz *kapnja. etrushko halχ »Bier?. sokol«. predslovansko. predslovansko.spada etrushko vel ‘’voltur’’. -ter. »(See)fenchel. krusha. bergъ.(str. deblo *kapn < *kapun je ohranjeno v *kapun etrushchanske besede capys »falco. oder.(str. z izpadom k. v vdolbini« (str. zhila« (str. kremenjak. predslovansko. 89). 94). predslovansko. Karel Oshtir pravi: ekupetharis. koza« pod vplivom *koprъ »koza«. predslovansko. Gebälk. 89). e<>a krams. petro. Po obshirni analizi Karel Oshtir sklene. pivo. Sockwerk. pechina«.in zgoraj obdelani *tir > slovansko -tь[r].si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 92). »Birne. 90). (str. posoda. kremy. Dill.92). izvzemshi predlatinsko obliko voltur. (b) Predslovansko lunjь je nastalo iz *lonjь < lognjь ter izvira iz prvotnega *wlangnj. gorjan« (str. grobna posoda«. »lacunar. predgrshko Kapis. hrushka« (tsh<>sht). o kateri je veliko razlichnih in nasprotujochih si razlag. kolachь.

Ali res obstajajo zgolj ti trije odnosi? Kljub velikemu sposhtovanju do Karla Oshtirja je treba vprashati. str. Skandinaviji. med Skandinavijo in Alpami ter Atlantikom in Vislo (ali she malo chez njo proti vzhodu). in da najdemo nekaj sledov tudi v stari latinshchini in v patronimiku (ime. v Turkestanu. L. VIII. H. koliko je slovenska leksika zhe raziskana . nekaj o tem tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori). Groshelj pravi.«. sredi Azije. sht. sht.. (e) ko Oshtir izrecno operira s pred. kjer se loteva posebnosti v slovanskih jezikih. tudi za etrushchanski jezik . « Toda omenili smo zhe. likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. str. da ni she naslednjih odnosov med Slovani in Etrushchani: (d) etrushchanske izposojenke iz baltoslovanshchine? (e) etrushchanske izposojenke v italshchino? (f) che je obstajala neka predindoevropska jezikovna skupina. Slovenshchina je v tem pogledu izredno arhaichna . da se ne reche hisha ocheta. bratov klobuk. kjer je bila prvotna indoevropska pradomovina. arheologija.. je (ne)mogoche uposhtevati. XIX. da svojilni pridevnik pozna izmed indoevropskih jezikov le she toharshchina. od kod te sorodnosti.. klobuk brata. Podrochje severno od Alp seveda ni bilo prazno. sht. Ta jezik so govorili v prvem tisochletju pr. L. torej je za Chopa etrushchina verjetno indoevropski jezik! Zanimivo dopolnilo k Oshtirjevemu razvijanju etrushchansko-slovanskih povezav najdemo med drugim npr.in praslovanshchino. Krahe je v predavanju Sprachverwandtschaft in alten Europa (1951) prishel do sklepa...V. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu (op. da so se skupine ljudi razselile z zelo ozkega prostora..si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. toda kje je to bilo. 2-10).> slovanshchina. venetshchini ter germanshchini.V.2010 10:14:37] . ilirshchini. pravi Groshelj.. Npr..Slovani in Anti . Ni pa lahko odgovoriti na vprashanje. iranshchini. n. s tem pa. Za zahodno http://www. ampak ochetova hisha. z enako/isto(?) kulturno podstatjo. iskali so jo vse od Mezopotamije do Nemchije (op. Znameniti shvedski latinist Löfstedt je pokazal.. se resno bojim. Petrich iz Peter) v sanskrtu. ki ima to posebnost od eolskega narechja.htm[16. da je v grshchini svojilni pridevnik omejen na homerski jezik. toda ob uposhtevanju spoznanja Franceta Bezlaja (gl.ali raznorodna. da je Oshtirjev uchenec Bojan Chop ob petinosemdesetletnici rojstva Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. Slavistichna revija.revijasrp.: tudi v Egiptu. ter ugotavlja. eno. na kateri se je kasneje (kdaj in kje?) oblikovala pred. si vechkrat postavimo vprashanje.Lucijan Vuga Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. koliko je pri tem vkljuchene same slovenshchine kot nedvomno veliko kasnjeshe jezikovne tvorbe. da so bili zametki ali pracelice indoevropskih jezikov okoli leta 2000 pr.. 5) zapisal: ». Pri razlaganju. uvod k Slovenskemu etimoloshkemu slovarju): »Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen.. narejeno po ochetovem rojstnem imenu – npr. kako to. da ne presega tisoch sedemsto izhodnih besed . (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbaltoslovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. n.. 1955. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. zdi se.> pra. prve ostanke tega jezika so objavili shele 1908. ima za to neshteto dokazov v ostankih starih kultur. (b) etrushke izposojenke iz italshchine.: v katerih mnogi vidjo in berejo etrushchino). pri Milanu Groshlju (O posesivnem adjektivu v slovanshchini in toharshchini.11. o tem obstajajo zelo razlichna mnenja. da je bila (ne)homogena. 1-2.

000 1. toda vsekakor nam lahko rabi kot podoba urejenih velikosti shtevila prebivalstva. chloveka. da se bo chloveshtvo razcvetelo v blagodejni toploti. vsesploshna lakota je mochno zavrla razvoj civilizacije. mamutov. ko se je konchala chetrta. med katerimi so bili krajshi ali daljshi presledki. severnih jelenov. to pa je ob toplejshem podnebju pomenilo konec nosorogov. od katere je zhivel chlovek-lovec.Slovani in Anti . in konchno. sht.000 ljudi 100 milijonov 200 milijonov 600 milijonov 900 milijonov 2. ob taki gostoti bi. Namesto tundre so ozemlje hitro prekrili gozdovi iglavcev. n.000 ljudi! Vendar se tudi v srednji Evropi pred 10. po rachunu.sht.000 0 1. Okoli pracelic germanshchine.950 nekaj tisoch ljudi 5.000. ljudje so si vedno bolj pomagali z ognjem. ko so nastale vechje druzhbene celote. sht. v Sloveniji zhivelo komaj 1. Koliko ljudi pa je sploh zhivelo v posameznih (pra)zgodovinskih obdobjih? Jean-Noël Biraben je poskusil opraviti to oceno.500 milijonov itd. sht. in prichakovali bi. chloveka visoke rasti – zopet iz Afrike – ki je prinesel megalitsko kulturo (op. Britanijo in Irsko pa tudi Shpanijo sta arheologija in antropologija dognali za predzgodovinsko dobo vsaj zhe shtiri selitve: ljudi stare in srednje kamene dobe. v zachetku neolitika. Nove oblike in sintaktichne zveze so se shirile iz raznih sredishch v obliki koncentrichnih krogov (»valovna teorija«). naj bi v Evropi zhivelo okoli 20 milijonov ljudi in prav toliko v Aziji. ledeniki so se umaknili dalech na sever. n. J. Toda v desetem tisochletju se je v komaj treh do shtirih stoletjih podnebje hitro ogrelo. zime so bile dolge in hude. 1. Tudi je verjetno. Biraben pa trdi ravno nasprotno: chlovek je zashel v hude tezhave. brez in lesk. turov – in sploh velike divjadi.2010 10:14:37] . ki jo je sicer treba jemati z zadrzhkom. L.. da se je proces indoevropeizacije starejshega prebivalstva vrshil v vech fazah. v nachinu izrazhanja ohranili nekaj svojih posebnosti. Srednjo Evropo je tedaj pokrivala tundra. ki je zanj znachilna chasha zvonchaste oblike.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. je na vsakega odpadlo 20 km2 kopnega. Francijo.800 1. zhe leta nich n.: drugi odlochno trdijo. okoli leta 1850 pr.revijasrp.V. Leta 400 pr. Ledeniki so kajpak she vedno segali globoko v doline. ki so pa v izgovoru in besedishchu. ki se je shiril iz Afrike. V osmem tisochletju pa so se gozdovi she naprej shirili – prevladovati so zacheli http://www. latinshchine itd. Ko je bilo leta 10. divjih konj.000 pr. da je megalitska kultura starejsha od egipchanskih piramid in je nastala na evropskih tleh). N. bivali so zhe v pokritih votlinah.000 leti zachenja bohotenje prebivalstva. n. V devetem tisochletju so od velike divjachine prezhiveli zgolj jeleni. ki naj bi bilo za ves svet videti takole: pr. sht.Lucijan Vuga Nemchijo.000. so se jeziki shele polagoma izkristalizirali. v danashnji Franciji 50. na Shvedsko in Irsko.000 leti 10. [Kasnejshi] Indoevropejci so torej dali neke skupne poteze raznim [predhodnim. npr.000. mlajshe kamene dobe) na svetu vsega 5 milijonov ljudi. zadnja ledena doba (Würm) in je v vsej Srednji Evropi zhivelo komaj nekaj stotisoch ljudi. sredozemskega chloveka nizke rasti. kazhe. (tj. da so gradili prve pechi in dimnike. pa naj bi jih bilo v Evropi 30 in v Aziji 170 milijonov.htm[16. neindoevropskim] rodovom.11. n.650 1.

Mesa je bilo vse manj. paleolingvistika in genetika odkrivajo nova dejstva glede pomembne vloge Balkana po eni strani in megalitskih kultur na zahodu Evrope po drugi. ki so zhivela do materinstva! Ob vishkih kmetijske proizvodnje so se kazali prvi znaki trzhnega gospodarstva. V naslednjem pomembnem obdobju med 1. n. ki se tiche Slovencev. bresti in bukve.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Po drugi strani pa predvsem sodobna arheologija. Obstajajo celo zelo natanchne shtevilke. n. zacvetela je trgovina. ki je trajala vse do leta 1. Temeljila je na razvoju kmetijstva in zhivinoreje. pa k velikim rekam in jezerom. pa seznam zhena.11. naj tu nakazhem zgolj z enim samcatim problemom izgovarjave (Obshcheslavjanskij lingvistecheskij atlas.500 pr. zlasti s kostanjem in zhelodom. koliko je bilo she pred tem visoke kulture na prostoru proti Indiji ali she naprej na Kitajskem. od koder naj bi se civilizacijsko napajale dezhele “Plodnega polmeseca”.000 za vojsko sposobnih moshkih. izboljshevanju hrane. shtevilo. n. na 100 milijonov. serija fonetiko-grammaticheskaja. Zlasti slednja je z veliko shtevilnejshim prebivalstvom ustvarjala pogoje za hitrejshi razvoj. prazgodovina. Mezhdunarodnyj komitet slavistov [sodelovala tudi SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti]. refleksy *ě. zaplenil arhiv. Toda ta shema ima kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti. da je bila za Evropo pomembna Mezopotamija oziroma Blizhnji vzhod kot zharishche neolitske revolucije. in drugih ujm. otrok in starcev (286. n. glede posebnega polozhaja slovenshchine v okviru slovanskih jezikov. Belgrad. ki je obchasno silno nihalo spricho vdorov. se je prebivalstvo Evrope zelo razmnozhilo. Okrog leta 3. v mezolitiku ali srednji kameni dobi je chlovek z nenehnim poskushanjem le obvladal spremenjeno zhivalstvo in rastlinstvo. zlasti s severa. kjer so bili seznami vseh 92. posamezni odtenki se razlikujejo zgolj po tem. sicer si je pomagal z naravnimi plodovi. Skorajda ni znanstvenika. zhe 70 in vech milijonov. S tem se vechkrat srechamo tudi v tej knjigi. Tudi Indija naj bi po mnenju indijskega demografa. Prvich je prevech evropocentrichna. sht. 1988): http://www. ki je temeljito raziskal zapise o shtetju prebivalstva v mestih ob Indu v tisochletju pr. in zato jih je bilo po treh tisochletjih znatno manj kot ob koncu dozdevno tako krute ledene dobe! Shele med osmim in chetrtim tisochletjem. Julij Cezar porocha. zhe leta 2..000). – 1. Samo Kitajska naj bi shtela nekaj stoletij pr. dopolnjevati ali celo nadomestiti z novimi. ob obilnih nihanjih spricho epidemij. pr. tako kar se tiche same (pra)zgodovine kot tudi lingvistike.000 se je v srednjo Evropo razshiril vpliv civilizacij Srednjega vzhoda. Chlovek se je selil k morju in zhivel od nabiranja shkoljk. ki ne bi priznaval. sht. tj.000 n. Skratka: posebno prilagodljivi ti ljudje niso bili. spoznal hranljive. ki so se v preteklosti zdele povsem dokonchne in neizpodbitne. kjer je nabiral polzhe. rasla so mesta. upadanju otroshke umrljivosti in rasti delezha deklet. imela 50 milijonov prebivalcev.000 pr. da je med pohodom nad Helvete 58. prevech uposhteva zgolj razmere v Evropi in premalo razvoj v Afriki in Aziji. Zato ne sme biti prav nich chudno.sht. che so nekatere teorije. n.htm[16. sht. podobno nam o Indiji porocha Aleksander Veliki s svojega pohoda v Azijo. kar naenkrat izgubile verodostojnost in jih je treba spreminjati. strupene in zdravilne rastline. poljedestva in metalurgije. n.revijasrp.2010 10:14:37] . in po letu 4. Droben primer.000 pr.Lucijan Vuga hrasti.000 je nastala prava eksplozija prebivalstva. sht. sht.Slovani in Anti . sht. lakota je dosegla vrhunec. hudih sush ali zmrzali itd.

ali (a) da neolitska revolucija izhaja z Blizhnjega vzhoda ali (b) da je bil tudi Balkan (skoraj) hkrati enako mochno zharishche neolitske. kar bi posledichno povzrochilo postopno shirjenje (predvsem kulture in le drugotno selitev ljudstev) proti zahodu. iε:. Bosna Bosna Dalmacija Slovenija ije ije i: i: i ∂ . zgodovinsko razdeljenost na razlichne drzhave ipd.. ki danes zhive v Evropi na danashnjih ozemljih.. kakor pa je srednji vek.i. da imajo vsi slovanski jeziki le po en glas. Prav spricho tega je pomembno poiskati dejavnike in odnose. bolj kot se stvari jasno in preprosto postavljene. ẹ. In zato ne nazadnje.Slovani in Anti . ki se opira na nachin Oshtirjevega podajanja snovi in http://www. e:. Slovenshchina sodi med jezike z najvech dialekti.11. definira takole: Ljudstva. Cheprav se ne morem znebiti obchutka. ie. kakor so Rusi.revijasrp. ne le pojasnjevati vse z nekakshno goratostjo. le vzhodna Evropa je bila izkljuchena iz tega procesa neolitizacije. vsekakor pa bronastodobne kulture (zgodnje rudarjenje. ki je zajemal shirshe obmochje in le v veliko manjshi meri selitev celih ljudstev. ki so vplivali na razvoj jezika. Znanost naj bi se po “Okhamovem nachelu” izogibala nepotrenega kompliciranja. metalurgija Balkana je v zadnjem obdobju povsem potrjena). so tod zhivela zhe najmanj v neolitiku. Skoraj prevech vprashanj. ali pa (c 2) je zajemala megalitska kultura tudi centralno in severno Evropo. potem nas mora to vzpodbuditi k iskanju globljih vzrokov za tako stanje. toda za razumevanje te navedbe je dovolj jasno. na kakshen nachin ter kdaj in kje so se prenashale ne le besede. med Etrushchani in Slovani. ki naj bi kasneje (kdaj?) prodrli v “megalitsko” Evropo in jo indoevropeizirali. a:i (op. megalitska kultura (Karel Oshtir enachi predindoevropske jezike z megalitskimi jeziki). torej vsaj 10. da bi dobili konsistentne odgovore. che ne celo zhe v mezolitiku.htm[16.: (*) Na zhalost nisem imel na voljo vseh natanchnih fonetichnih znakov. le maloshtevilni Slovenci imamo »za vsako vas svoj glas«. Srbija e i i a e e e e Chrna gora Vzh.*) Op. toda slovenski rekord je absoluten. in prav od tam ali she bolj proti vzhodu so “Indoevropejci”. je (c) t. Che to povezhemo z arhaichnostjo slovenshchine. v veliko bolj odmaknjenih chasih. celo tako shtevilen narod. e. ki jo eden od njenih utemeljiteljev. (c 1) z Blizhnjega vzhoda in/ali Balkana nekako preskochila centralno in severno Evropo. ki jih omenja tudi Oshtir.000 let pred nashim shtetjem.Lucijan Vuga Rusija Belorusija Ukrajina Poljska Slovashka Cheshka Makedonija Vzh. “lepsha” je teorija! Kako se dá vse to poenostaviti?! Po mojem mmnenju je temu blizu TK – teorija kontinuitete. ki je za zdaj potrjena predvsem na zahodu in jugozahodu Evrope.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ampak tudi kultura?! Che predpostavljamo. Neolitska revolucija (kmetijstvo in metalurgija) je prvenstveno kulturni pojav. ẹi. che zhe izpustimo vzhodno Evropo. Mario Alinei. kako. podobno je z italijanshchino. i:.2010 10:14:37] . ai.

. ki je bila temeljno razlichna od kasnejshe centralnoindoevropske predslovanshchine.Slovani in Anti . megalitska ljudstva. jemljem njegovo obetajoche “megalitsko” izhodishche kot osnovo za plodno nadgradnjo. jezikovno) praosnovo vse narode Evrope zato. da se je skushal izogniti frontalnemu napadu na pangermanstvo oz..revijasrp. Chas je. da mu ne bi ochitali heretichnosti oznanjanja drugachne teorije od prevladujoche nemshke o Indo-GERMANIH in ne Indo-EVROPEJCIH. v enem delu Evrope so govorili predindoevropsko predslovanshchino.Lucijan Vuga utemeljevanja. Podobno operira Oshtir z drugimi predindoevropskimi jeziki. Che za zdaj she enkrat ponovimo po Oshtirju: »Nekoch« so zhivela v Evropi staroevropska neindoevropska.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. je poskushal spraviti na skupno (kulturno.htm[16. da si pogledamo she odnos med Veneti in Anti! VENETI IN ANTI http://www.2010 10:14:37] .11.

Upravichena je domneva. starocheshko Uta. srbsko in starocheshko ut. ko za ostale Slovane velja. da ime Antenor izhaja iz Antes aner “mozh Antov.11. ga dobimo tudi za konchni del. v starobolgarshchini anty. poljsko nurek. Stara plemena so si dajala imena po totemskih zhivalih: Volki. ki naj bi mu ga kot nadimek dali Grki. da se je ob tem.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I VENETI IN ANTI Karel Oshtir je posebej obdelal to vprashanje v razpravi Veneti in Anti (Etnolog. kot so svoje vodje imenovali Veneti. v slovenshchini je ohranjen v (po)nor “kjer voda ponikne”. tako glede njihovega izvora. in je osnovo Ant mogoche izpeljati iz slovanske podstati. da so (po tradicionalnih teorijah) iznenada preplavili velik del Evrope. ponikniti”. 1926-1927). med katerimi je za nash namen zanimiv K predslovanski etnologiji Zakarpatja /Etnolog. Utin. Jordanes je o Antih zapisal: »paludes et sylvas pro civitatibus habent«. Tako bi Antenor http://www. da je mogocha izpeljava iz osnove uta. cheprav je bil izrazit lingvist. kot Gilferding so menili. Koren nor pomeni “potopiti(se). da so se prikrili pod vodo blizhnjih rek in jezer ter dihali skozi dolge votle trse. srbsko utva. vse “potapljach”. che bi bi bilo poglavarju plemena ime Ant. Zato nas ne bi smelo chuditi. litovsko naras. Utinka. obstoja kot nenadnega izginotja. starocheshkem Uta in toponimih na mochvirnatem. jo je najti v staroruskem osebnem imenu Utin (leta 945).revijasrp. II. I. Che najdemo slovansko etimologijo za prvi del imena. Prav tako bizantinski pisci porochajo o Antih. onte “raca”. anta. je chutil potrebo. Uty.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. dasi se je tega loteval tudi v drugih spisih. nato pa iz zasede napadli sovrazhnika. Orli. Utovo. Sokoli. Kako je mogoche. obstajajo tudi osebna imena Utin (iz leta 945). da naj bi Antenor po padcu Troje pripeljal prezhivele Venete na severni Jadran. njegovo pravo ime naj bi bilo Venet.htm[16. rusko utka. kar je zelo sodoben pristop! Toda preden se vrnemo k Oshtirju. utva “(divja) raca”. she nekaj drugih mnenj o Antih. jezernatem ozemlju Ut. st. izgubila sled za tem pomembnim in mochnim ljudstvom Antov? Kaj sploh vemo o Antih? Kashen je bil odnos med Anti in Veneti? Zhe v 19. Medvedi itd. so nekateri pisci kritichno povzemali iz Iliade. gornjeluzhishko norjak. rusko. vodja Antov”. 1928). da svoje jezikoslovne analize povezhe z etnologijo (narodoslovje).Veneti in Anti . saj gre za pravcati misterij izginulih Antov. chlanom plemena pa Anti. vendar so jih malo raziskovali. v cheshchini norec “potapljach”. Tako kakor starobolgarsko ant. srbsko norac.2010 10:15:42] . onty. slovansko ot. Anti naj bi bili izumrla veja vzhodnih Slovanov in predstavljajo eno najglobljih in nerazreshenih zgodovinskih ugank. kjer nam pade v ochi poudarek na “etnologiji”.

To ali prodiranje Hunov. najstarejshim zapisom za Udine.htm[16. Od kod ime Anti. Zelo verjetne so predpostavke ruskih uchenjakov. jezerih.revijasrp. in soditi je. L. kot zelo hrabre ljudi. so se hudo spopadli s Slovani in leta 602 so jih Avari pokorili. Prav tako se strinjata. 131).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. che vemo. st. ki je protestno izstopil iz nje (!). Agatias. Roji Antov.51). pa ne pove. medtem ko pod imenom Antov razumejo plemena vzhodnih Slovanov oziroma Rusov (A. Ko so Huni unichili okoli leta 375 drzhavo gotskega kralja Ermanrika. ko so ti odshli. ki so nekoch imeli isto obche ime.V. le da naseljujejo ozemlje she nekoliko bolj proti severu: »Mejotski zaliv (lacus Maeotis. da pod imenom Slovani pisci v 6. omenjajo Slovane in Ante skupaj. ki so ga vsilili sosednjim lezgijskim plemenom Andov. str. je povzrochilo veliko preseljevanje. Ανται niso niti tako stanovitno niti tako sploshno ime kakor Slovani. da njihovo ozemlje nikoli ni bilo obsezhnejshe od zgornjega dela Dnepra ter okolice Chrnega morja. 8. zdaj pa so Uturguri. Shafarik je menil. Niederle. L. II. Teofan in Pavel Diakon za obdobje kakshnih dvesto let. 1923). mochvirjih in celo na kolishchih (TRS 1875. I. drugo ime za Cherkeze. Prokopij pishe podobno kakor Jordanes. da je pravo ime slovansko Uti. je del Gotov pod vodstvom Vidimera zbezhal k Antom in ubil njihovega kralja Boksa. Uvod u historiju ruskog jezika. v Panoniji in spodnjem Podonavju. dasi jih omenjajo Jordanes. Theofilakt. Hronikon Paskal.Lucijan Vuga izrazhal lastnosti race potapljachke. da so Veneti tako v Benechiji kakor na Baltiku. st. Tako so pisali pred priblizhno 150 leti. od koder je mogoche izpeljati gotsko ants ali antus(?). Nekateri vidijo osnovo v anglosashki besedi ent “velikan”. Po Jordanesovem navajanju je mogoche sklepati.2010 10:15:42] * . oba porochevalca pa postavljata Dneper kot mejo med obema ljudstvoma«. V 6. je raziskoval predindoevropske in indoevropske jezike ter napisal za nashe razpravljanje dvoje zanimivih del: Veneti in Anti (Razprave Znanstvenega drushtva. Maurikij. tamkajshnji prebivalci so bili nekdaj Kimerci. 1928) in Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Razprave znanstvenega drushtva v Ljubljani. na atlantski obali ali ob Chrnem morju zhiveli ob vodah. so tudi Grki pozabili na Ante. v ednini Utin (op.11. st. chlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. ki so se jim http://www. Toliko a Antih in nich vech! Eden najpomembnejshih slovenskih znanstvenikov Karel Oshtir (1881-1934). da so Antje sosedje Slovanov. mislijo na juzhne Slovane.Veneti in Anti .: nasho pozornost pritegne nenavadna podobnost z Utinum. ozemlje od njih proti severu naseljuje brezshtevilno ljudstvo Antov”. Nekoliko obshirneje in po svoje bolj izpostavljajoch je opis v Hrvatski enciklopediji (HRV) iz leta 1941: Anti. Manuel de l’antiquite slave. Videm). In kakshni so sodobni pogledi na Ante? V Stanojevichevi Narodni enciklopediji srpsko-hrvatsko-slovenachki (STA) iz okoli leta 1920 (knjiga nima letnice) je razlozheno: Anti. ki so zasledovali gotske ubezhnike. da so bili poglavitni rod Vinidov med Dnestrom in Dneprom na severozahodu od Chrnega morja. odtlej ni o njih vech govora v starih listinah. Menander. 1930). ni lahko dolochiti. da Antje. kako globoko v notranjost. stanujoche vzhodneje od Slovanov med Dnestrom in Dneprom. Na drugem mestu pravi Trstenjak (TRS 1870 [1869?] str. Ljubljana. danes Azovsko morje. Prokopij. ob shvicarskih jezerih. nekdanji Tanais) je povezan s Chrnim morjem. kar je she posebno pomembno. latinski in bizantinski pisci v 6. v katerega se steka Don. vendar je staronemshki izraz anzi. Grki so shele od Gotov in drugih Germanov zvedeli zanj. Shahmatov. kot plemeni istega imena in ljudstva.

ki so zhiveli zahodno od Dnestra. N. da je zdruzhitev Antov potekala med boji slovanskih plemen z Goti in Huni. od kod izhajajo Srbi in Hrvati. Etnolog. Kroaten. te pa so dobro poznali rimski zgodovinarji v 1. da she dandanashnji pod Karpati ob Visli velja za psovko rechi »ty obrzynie«. so trpeli pod avarskim jarmom. Zhupanich.). tako da so Germani Gornjo Shlezijo zhe v zachetku 5. M. pravico pobiranja davka in jim prepustil mesto Tyras (Akerman) v ustju Dnestra. torej v kraje.htm[16. Pod neusmiljenimi napadi Avarov je antska oblast skoraj povsem razpadla. ampak so se upravljali na http://www. V chasu cesarja Justinjana I (518-527) so zachele njihove skupine prodirati na Balkan skupaj z bolgarskimi Kutriguri in Slovani iz Dakije. prej znani pod skupnim imenom Venedi. Niederle. Vendar suzhenjstvo ni trajalo predolgo. brez potomcev in naslednikov«. kjer danes zhive Slovenci! Nato sledi sovjetska verzija v Boljshoj sovetskoj enciklopedii (BOL) iz leta 1950: Anti.V. Germanoslavica. da je slednjim uspel osvobodilni upor okoli 580. Sto let za tem je bila ta kavkashka zmes zhe poslovanjena. st. ti so celo vzpodbujali k zahrbtnemu uboju antskega poglavarja Mezamira. ki je prishel k avarskemu kaganu na pogajanja. Jordanes tudi prenasha staro legendo o vojnah Antov z vzhodnogotskim kraljem Vinitarom. skirdah”. med Dnestrom in Dneprom. Hauptmann.Lucijan Vuga prikljuchili sorodni Srbi in iranski Hrvati. 12.2010 10:15:42] . prav na poti. Po pisanju Prokopija Cesarejskega in Mavricija Stratega so bili Anti stalni naseljenci.revijasrp. imenovali »dezhela Antov (Anthaib)«. so se zatekli s Kavkaza na slovansko Zakavkazje in prodrli onkraj njega celo do Odre. v Turingijo. L. Da bi razbil to trojno zvezo. »najhrabrejshim med Slovani«. 1935. Odtlej v zgodovinskih virih o njihovem imenu ni vech nobenega sledu – vse tako kazhe – ker se je kavkashki gospodovalni. odhod glavnih avarskih sil na Madzharsko je tako oslabil njihove posadke med Anti. (Schora-Beknursin-Nogmow. Grushevskij. Ed. Bizantinski in sirijski pisci so prvi verodostojni porochevalci o Slovanih na vzhodnoevropskih ravnicah. Ko so Avari okoli 560 napadli antsko zvezo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. »ti si Avar«.Veneti in Anti . prav tam jih najdemo she 602. Niso imeli vrhovnega vodje. zhivechi v gozdnatih stepah in na gozdnatem podrochju na bregovih rek ter jezer v “kuchah. da je okoli sebe zbrala pod vodstvom svojega vodilnega plemena Antov vse Slovane od Zakarpatja do juzhnoruskih step. Berge. Anti skupaj s sorodnimi Sklavini. st. je bizantinski cesar okoli leta 540 odobril Antom. poimenovanje za vzhodnoslovansko veliko plemensko zvezo med 4. 1934. na Balkan.) In she ime. L. ki je omenjeno na zachetku: Anado – kavkazijski jeziki. – 6. Tu je zanimivo: (1) da je navedena ena od kontroverznih razlichic. ki so ga premagali Huni (376). Podobno kakor 200 let prej pod Huni. avarski. po kateri so trgovci Kutriguri prihajali do Donave. sosedi zahodno od Dnestra. Odtlej jih je razdvajalo krvno sovrashtvo. vladajochi sloj okoli 626 zhe drugich razredchil z odselitvijo Hrvatov in Srbov na jug. 1904. kar je bil pravzaprav cesarjev namen. 1866. Antove. Izvor in ime Antov. Istorija Ukraini-Rusi. da so bili v 6. Sagen und Lieder des Tscherkessenvolks. Kar je ostalo ljudi. Vestnik cheske Akademie. (2) da so se Anti umaknili do Alp. 3. st. st. Zato se je she za Nestorja govorilo v Rusiji: »Izginili so kot Obri. zhito) in zhivinorejci. vendar je ohranila toliko naravne energije. ta strahotni chas se je ljudem tako vtisnil v podzavest. 7. tako so sedaj Anti bezhali pred Avari na Cheshko. Goten und Sarmaten. kmetovalci (proso. In zhe 583 so Anti spet na spodnji Donavi kot zavezniki Bizantincev proti Avarom. Jordanes omenja. in 2. po tej legendi nekateri mislijo. 1909. na ustje Visle in na jug v Alpe (podchrtal L. A. so se jim prčcej pridruzhile trume Kutrigurov.11.

str. Prvich jih imenuje Jordanes okoli leta 370 v zvezi s prodori Hunov v Evropo. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da so do sovjetske revolucije normansko usmerjeni zgodovinarji ignorirali Ante! Nato ta sovjetska enciklopedija (BOL) pove she: Venedi – zahodnoslovanska plemena. http://www. st. primerljivo z islandskim rodr “obala”. in enako od Prokopija (Bellum Goticum. to je oblika. Imeli so zelo razvito metalurgijo in trgovino tudi z bolj oddaljenimi dezhelami. obalnim obmochjem Shvedske. danes Pomorjanski zaliv). so pa to storili pod pritiskom Avarov. Kaj se je zgodilo s tem ljudstvom? Po mnenju ruskih in ukrajinskih zgodovinarjev naj bi bili ti Anti predhodniki bodoche ruske drzhave.. ki so stala na tezhje dostopnih vzpetinah. S. 943): Anti (Antae. ki je nastala dobrih dvesto let potem na povsem drugachnih osnovah in verjetno z delno novim prebivalstvom. L. so prebivali vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. ki se je postopoma zelo izboljshala.j.: Rusi uporabljajo enako ime kot pri nas tako razshirjen toponim gradishche). Plinij je v 1. do poznega srednjega veka se je ime Venedov razshirilo na velik del zahodnoslovanskih plemen. qui sunt eorum (torej so “Venetharum natio populosa”) fortissimi qua Ponticum mare curvatur a Danastro extenduntur usque ad Danaprum«. st. ki je nastala pod grshkim vplivom iz ´Ρως. z oborozhitvijo. S teh svojih selishch ob Dnestru si Anti niso upali na Balkan in ogrozhati rimski imperij. st.revijasrp. Arabec Masud v 10. st. st.-11. Italijanska enciklopedija (TRE. imamo pomembno vest od Jordanesa (Get. Poslednjich jih viri omenjajo leta 602. st. cheprav so Anti zelo slabo arheoloshko raziskani. bizantinski porochevalec Prokopij (6. ki so v 1. Zagreb. ki je medtem prishlo iz stare domovine Slovanov. Άνται) je v 4.) je pod skupnim imenom Venedi oznacheval Sklavene (ali Sklave) in Ante. Nenavadno je. ko so Ostrogoti premagali Ante. kot dokaz naj bi bilo to. s shtevilom vojshchakov. st. 1955 (ELZ): Anti. Od 1. z imeni sklavenskih in antskih vodji. so v Podneprovju odkrili le nekaj njihovih gradishch (op.V. bolj kot ime nekega mochnega plemena oznaka za skupnost vzhodnih Slovanov (izvor imena je popolnoma neznan).htm[16. naseljevala ozemlja od severnih odrastkov Karpatov (Venedske gore) do Baltskega morja (Venedski. viri jih opisujejo skupaj in z enakimi znachilnostmi ter jezikom. Άντες. sorodna vzhodnoslovanskim plemenom Antov. st.Lucijan Vuga skupshchinah. je njihovo ime izginilo iz tedanjih porochil. Estonci pa Röts.Veneti in Anti . st. vladajoche plasti). da Finci she danes pravijo Shvedom Ruotsi.-6. cheprav po 7. Arheoloshke najdbe potrjujejo. she porocha o njihovi nekdanji drzhavni zvezi v zgornjem Podnestrovju. 35) »Antes vero.2010 10:15:42] . ko med njimi in Slovani ni vech razlike. kar izhaja iz starejshega röthsbyggiar. saj je skandinavsko tudi samo ime. Njihovo ime ni slovansko.2. ki so ga dali osvajalci dezheli. Slavi. so zasedli Balkan. Shele ta drzhava “Russov” iz Skandinavije (pod tem ne smemo razumeti le vrhnje. obdanih z nasipi in rovi. IV. 4). okoli leta 560 Avari razbijejo Ante in podjarmijo Slovane. st. Napadi Antov in Slovanov na Bizanc zachnejo leta 514. V 6. so skupaj s Sklaveni napadali Bizanc in v zachetku 7. Antes. V 5. obmochju okoli Kijeva. Bizantinski in sirijski zgodovinarji podajajo podroben opis njihovega vojashkega delovanja. st.. prvi omenil Venede. o njih ni vech podatkov (zadnji je pisal o njih Teofilakt Simokatton). t. da je bilo zhe dokaj opazno socialno razslojevanje.st.11. s prebivalci Ropiggari. na zachetku 6. Za 6. in she dodajajo. In nato she Enciklopedija leksikografskog zavoda FNRJ – Federativne Narodne Republike Jugoslavije. Po mnenju tvorcev te sovjetske enciklopedije so Anti zachetniki kijevske drzhavnosti v 9.. za tem. skupnost slovanskih plemen v chasu selitve Slovanov na Balkan. in to ime spravljajo v zvezo z Roslagen. Ker se niso lotili sistematichnih odkopavanj. da sami Rusi danes rechejo svoji domovini Rossia.

profesor na Sorboni in direktor Slovanskega inshtituta. Danastrom [Dnester] in na severu Vislo. napadli Bizanc. da po mnenju nekaterih zgodovinarjev in jezikoslovcev niso slovanskega izvora naslednja imena: Slovani. Sklaveni zhive na ozemlju.. jezerom Mursjanski [jezero Balaton ali morda eno od jezer na sotochju Pruta z Donavo].htm[16. 575) izgubljeno Zgodovino Gotov..11..Veneti in Anti . ampak predvsem v stoletni prisotnosti iranskega substrata. ki se je razprostiral na velikanskem trikotniku. da je Jordanes v svoji knjigi De rebus Gethicus strnil Kasiodorovo (ok. Med tema rekama je vech dni hoje. pri Antih je http://www.Lucijan Vuga Po danashnjih slovenskih knjizhnih virih so Anti skupina slovanskih plemen v chasu slovanskih selitev na Balkanski polotok.revijasrp. Conte: juzhno od Ljubljane]. tu F. Zemljepisna preuchevanja za dolochitev ozemelj. so navedla Jordanesa. pozneje pa tudi samostojno. da zhive v stepah severno od Azovskega morja.. 318): »Problem ni toliko v neposredni povezanosti med Skiti in vzhodnimi ali juzhnimi Slovani. Med njimi in Slovani ni bilo vechjih razlik. Po Jordanesu in Prokopiju so zhiveli v pokrajinah vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. Nekaj kasneje (XXIII. Anti se nato kot zavezniki Bizantincev borijo proti avarsko-slovanski plemenski zvezi. Anti. ki izhajajo iz istega indoevropskega jedra – v katerem so Slovani. in 7.. st.«. in tudi ne Veneti! Sodobni francoski raziskovalec. Heleni ali Kelti. Anti. str. Germani. Rusi. izhajajo vsa iz istega rodu. ki so se ji Anti uprli in v prvih spopadih zmagali. Zhiveli so vechinoma v rodovno-plemenski druzhbeni ureditvi. to je od zachetka njihovega pritiska na Bizanc do izginotja vsakrshne njihove sledi v virih.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Makedonci . jeziku.12-14) pravi. 119-120) dodaja: »Kot smo zhe predhodno ugotovili ob nashtevanju ljudstev. iz katere je chrpal mnoge podatke. Leta 602 poshljejo Avari vojsko proti Antom in od takrat o njih ni vech nobene vesti. da je dolochil prostor tudi za Venede. Ime Anti ni slovanskega izvora in mnenja o njih se razhajajo. po Prokopiju so govorili isti jezik. s katerih so prihajali gotski zavezniki ali sovrazhniki. cheprav se njihova imena spreminjajo od plemena do plemena in od kraja do kraja. Okrog leta 560 so razbili njihovo plemensko zvezo Avari. Obenem razlochuje poglavitni skupini (III. st). vendar so jih Ostrogoti kasneje premagali in ubili njihovega vladarja Bozha s sinovi in shtevilnimi velikashi. Srbi. ki je opazen v mentaliteti. religiji in celo v strukturiranosti oblasti ljudstev romanskega ali iranskega govora.. Tod ni mest. Za velike mnozhice Antov naj bi vesti potrjevale. zavzemali velika prostranstva in se ukvarjali s poljedelstvom in zhivinorejo. so le gozdovi in vodovja. omiki. na eni strani z vzhodnim bokom Karpatov in onkraj njih do zgornje Visle na severu. Prvi jih omenja letopisec Jordanes (druga polovica 4.2010 10:15:42] . na vzhod do Dnepra in na zahodu do Pruta. cheprav nosijo tri razlichna imena: Venedi. kakshna srecha je. Anti in Sklaveni«. ki lezhi med mestom Novietum [vse op. Balti. od chasa do chasa so nastajale plemenske zveze pod stareshinskim svetom in ljudsko skupshchino. Conte zakljuchuje (CON. 34-35): »Od izvirov reke Visle je na neizmernih shirjavah naseljeno ljudstvo Venedov. verjetno so bili predniki vzhodnih Slovanov. Francis Conte v svojem delu Les Slaves (CON. Skupaj s Slovani so napadali Bizanc med leti 514 in 517. Ko so v 6. 480 – ok. Vech vesti o njih sporochajo bizantinski pisci iz 6. Bolgari.. se je pri delitvi plena pokazala druzhbena in premozhenjska neenakost in lochevanje stareshin od drugih chlanov plemena. kjer se uslochi Pont [v sedlu Chrnega morja med Dnestrom in Dneprom]. se vsi skupaj imenujejo Sklaveni in Anti. najpogumnejshi. Hrvati. Presenetljivo. str. st. in to v zvezi z vdorom Hunov v Evropo in njihovim prihodom na vzhodne meje ostrogotske drzhave. Poleg tega so natanchneje oznacheni zahodni Slovani kot Venedi. zhive.

Dostal (Venetove-Antove. prakse in dojemanja. ki jo je nujno presechi in reinterpretirati stare vire. naj bi se po tisoch ali vech letih slovanski Veneti z vzhoda priselili med zhe dolgo zhiveche Venete na zgornjih obalah Jadrana. kaj in kam z Veneti? Che pritegnemo Jordanesu. v nadaljevanju nam bo jasno. nakazuje vrsto problemov. kako je popreproshcheno prevzemanje grshkega in rimskega oznachevanja Keltov. ki naj bi prishli v Vzhodne Alpe.. Germanov in Skitov postalo sploshna akademska praksa. kjer so (okoli dvesto let) kasneje v novih okolishchinah in s spremenjeno etnichno strukturo osnovali drzhavnost v Kijevski knezhevini. da so pod tem pojmom zlasti v kasnejshih stoletjih razumljeni zahodni Slovani ter da so bili prej Slovani. in obenem. “gotski izvor Hrvatov”. in razkrije. ki neredko prestopajo na tla politichnega obrachunavanja. In morebitni Anti-Hrvati ali Anti-Srbi. kaj pa je z onimi Veneti. Toda pri taki razlagi nastane dodatna tezhava. »Slavia«. pri chemer zajamejo kot naselitveno obmochje tudi Slovenijo. da se je del Antov preselil v Vzhodne Alpe. cheprav je tam morda najbolj opazen. V bojih proti Gotom in nato proti Avarom so Anti pridobili posebne znachilnosti in omiko. Anti in Veneti poznani pod skupnim imenom Veneti.. 1949.revijasrp. kjer je kasneje nastala prva ruska drzhava. kako se je spremenil nash koncept Keltov z razvojem arheoloshke in zgodovinske teorije. zakaj ta zastranitev. ta je ime dobila po vasi pri Kijevu«. nam ostaneta dva odgovora na vprashanje. Che sedaj skushamo strniti tako nanizane informacije. Wells v svoji knjigi Beyond Celts. che se zaustavimo na vprashanju Keltov in Japodov. Germans in Scythians: Archaeology and Identity in Iron Age Europe (Duckworth. Da so se odselili na zahod kot Srbi in Hrvati vse do Vzhodnih Alp.htm[16. bi tam nashli zhe venetske predhodnike! 2.i. Z omenjenim nam Conte dopoveduje. da je iranski vpliv veliko shirshi od samih Antov. kam so izginili Anti v 6. ki bi jih morali raziskati ali so bili zanemarjeni. slednje zagovarja dobrshen del sodobnih ruskih zgodovinarjev.. ki so bili tam zhe najmanj tisochletje pred tem? Po tej teoriji. Da so ostali na (shirshem) obmochju Kijeva. kar seveda ni brez posledic za odnos do polozhaja in vloge vseh ostalih ljudstev v Evropi. V strokovnih krogih je to delo ocenjeno kot pomemben http://www. She posebej je za nas pomembna njegova pripomba. ker se niso vklapljali v nobeno shemo.11. bo koristilo.: 1. 62-72). Tako Peter S.2010 10:15:42] . st. ki je temelj za “chernjahovsko kulturo”. izoblikovano pri posameznih teorijah. 2001) pojasni. je ob uposhtevanju migracijske teorije. s katerimi so zhiveli Anti pred tem v skupnosti.Veneti in Anti .si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Preden nadaljujemo razpravo o Anith ter razmerju med Anti in Veneti. da so Anti postavili temelje kulture okoli Kijeva.. kot ga najdemo pri Hauptmannu in drugih. XIX. str. Posebno shtudijo o odnosih med Veneti in Anti je pripravil A. treba vprashati. kar nas spominja na t. da je del Antov na svoji poti na zahod tam naletel na zhe domnevno prej odseljene Venete. ZAGONETKE O KELTIH Tudi o izvoru Keltov in njihovi vlogi v zgodovini potekajo v mednarodni znanstveni srenji hude polemike. slovanska in iranska.Lucijan Vuga opazna dvojna sestavina. da so Anti segali do okolice Ljubljane! To smo zhe prebrali v prej navedenih virih.

da radikalno reinterpretira Kelte. toda to ne uposhteva tezhnje po shirjenju (npr. Opredeliti za Kelta nekoga. da so bili Kelti stari prebivalci Britanije in Irske. da se bodo zavedali zmotnosti dosedanjih vsakdanjih oznak za “Kelte”. ki je tudi sam kritichen do zablod o “Keltih” in je dozhivel hude napade in politichne diskvalifikacije s strani po-starem-mislechih. 2003). del Avstrije ter celo del severne Italije in juzhne Britanije. identitete “Keltov”. morda http://www. Ena interpretacija zgodovinskih in jezikoslovnih podatkov tudi skusha najti izvor Keltov v jugozahodni Nemchiji. 3. ki sta jo uredila Gillian Carr in Simon Stoddart.2010 10:15:42] . marvech so se ta ljudstva tudi sama tako oznachevala. 5. ob njegovem delu The Celts: Origins. z jasno ugotovljeno potrebo po reinterpretacijah evropske arheologije. ki se veliko premalo naslanjajo na arheoloshka odkritja. 2001). v resnici gre za novejshi vnos iz Britanije. Povezane oznake. toda druga razlaga klasichnih virov je prav tako mozhna. ideje in ljudstva! Zato je potrebno vnesti v znanstvene kroge ter med shiroko javnost jasne zgodovinske in arheoloshke opredelitve. odsotnost grobov v srednji in zahodni Evropi in zaradi tega odsotnost najdb). 7. “Keltska umetnost” je bila prvich definirana na Irskem sredi 19. Prav tako se lotevajo avtorji prispevkov v knjigi. da je v nasprotju z obichajnim naukom? Sam izjavlja. 6.revijasrp. le izjemoma v najsploshnejshem pomenu za vse prebivalce zahodne Evrope. Cheshke.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. se osredotocha na dejstvo. in jo gre pripisati napachnemu razumevanju. Shvice. da je moderna bretonshchina prezhiveli ostanek jezika starih Keltov. Izvor tega umetnishkega sloga je bil ugotovljen v severni Franciji. da sodobna kultura uporablja in izrablja pojem “Kelti” in “keltsko” ter z njim ljudje opredeljujejo nasprotne stvari.Lucijan Vuga prispevek k velikim razpravam o Keltih. kako so v preteklosti definirali Kelte. naj za uvod citiramo Johna Collisa. je prav tako izum 18. kot so Baski. so bile sploshno v rabi za skupine ljudstev od Shpanije na zahodu do Male Azije na vzhodu ne le pri Grkih in Rimljanih. in je imenovana “pozno keltska” na osnovi zmotne domneve. Tudi druga shtudija. Celts from Antiquity (Antiquity Papers 2. saj je lahko bilo izvorno podrochje veliko shirshe in je zajemalo vechino Francije. st. 2.. ki govori ali so njegovi blizhnji predniki govorili keltshchino. 4. st. zato je treba razumeti kontekst in stalishcha vsakega posebej. juzhni Nemchiji in na Cheshkem. Inventions (Tempus Publishing. kot sta Kelti in Galci. si oglejmo. 2003) se bomo nekoliko dlje ustavili. toda ti termini niso bili nikoli uporabljeni za prebivalce britanskih otokov.htm[16. kaj sploh trdi. Myths. Termin “keltski” za opis jezikovne skupine je inovacija iz 18. Nemchije. Kaj John Collis trdi takega. in svoje ugotovitve strne v dvanajst tochk: 1. Toda vsi ne mislijo tako. vkljuchno z Neindoevropejci.11. to se spreminja od enega do drugega antichnega avtorja. st. ki so zhiveli v Galiji. Kdo in kako napada Johna Collisa? Toda preden na to odgovorimo. ki je izshla v knjizhni obliki in jo je prispeval Barry Cunliffe – The Celts: A very Short Introduction (Oxford University Press. Sploh ne vemo.Veneti in Anti . in je napachno to uporabiti za prebivalce Britanije in Irske.

saj ne moremo sprejeti ujemanja s katerokoli staro etnichno skupino.11.htm[16. lonchevine itd. za Britanijo je to pomenilo. je bilo sprejeto. je koncept o “brezchasnih Keltih”. na gornji Donavi. tipov hish. da so Kelti posebna rasna skupina. seveda so te opredelitve pogosto svojevoljne. in zgodnjem 20.sht. 10. Te zamisli je razvil Gustav Kossinna in so jih uporabili nacisti pri zasnovi svojega koncepta germanske gospodujoche rase. st.Lucijan Vuga celo verjetnejsha.pr. katere izvor in shirjenje je mogoche dolochiti z uporabo arheoloshkih podatkov.Veneti in Anti . Kolonialistichne teorije. da so bili za nove ideje v preteklosti potrebni prishleki s celine). http://www.n. to je ideja. degenerirajo”. To vodi do rasne stereotipizacije. ki she vedno prevladuje v vechini knjig o Keltih. Za rase so si zamislili karakteristichne znachilnosti. da arheoloshke “kulture” ali “skupine kultur” lahko definiramo s pomochjo slogov oblachenja. Uporabljajoch rasne koncepte 19. Interpretacije shirjenja Germanov in Keltov uporabljajo identichno metodologijo in so nesprejemljive. da razvoj obichajno vzpodbudijo zunanji vplivi in da se “domorodci”. in zamisel. “spridijo. je bilo tudi sprejeto.revijasrp.. Slednja korelira s Kelti iz 5. med pogrebnimi obichaji Hallstatta in La Tena. vodi do migracionistichne interpretacije kulturnih sprememb (npr. v resnici se to pogosto izkazhe za napako. Za zhelezno dobo sta bili opredeljeni dve prevladujochi “kulturi”: zgodnejsha »Hallstatt« in kasnejsha »La Tene«. Seveda kontinuiteto lahko dokazhemo ali sugeriramo za veliko shirshe podrochje. pogrebnih obredov. V poznem 19. prepushcheni sami sebi..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. posebej she v zahodni Nemchiji. druzhbena ureditev. kot je religija.2010 10:15:42] . 11. da je keltska tudi »hallstattska kultura« na tem podrochju in da tako predstavlja izvor Keltov. da razlichne izvore z razlichnih podrochij in v razlichnih chasih lahko zlepimo skupaj za definiranje “keltske kulture”. ter da se te kulture ujemajo s starimi ljudstvi. poskusha pa zajeti osrednjo in zahodno Francijo. je bilo sprejeto. jezik itd. umetnosti. Ker lahko dokazhemo kontinuiteto. st. 12. 8. st. 9.

11. je protievropska mentaliteta globoko ukoreninjena. zavracham mnoge od konceptov in metodologij. bi bilo to razumljivo in. str. po mojem preprichanju. posebej v Angliji. odgovoril: »Keltshchina in ponos nanjo! To je angleshka zavist. che ne bi proizvod visokosholskega sistema odrazhal.sht.. od kod to prihaja in kakshne so posledice. dvom o dolgo veljavni predpostavki o Keltih. ko je Cezar stopil na kopno. London. Kot sem zhe razlozhil.. da sta bila po njegovem Balkan in Vzhodne Alpe izven keltskega obmochja. Zato bi bilo chudno. z izjavo: »v Zdruzhenem kraljestvu .htm[16. ki ima v naslovu tudi vprashnje mitov o Keltih. Doumeti moramo.« Tako je bil napaden in tako se brani John Collis. Mi smo bili prvi civilizirani. tega strahu. 1999).revijasrp. da sva skrajna desnicharska nacionalista. ki sem jih nashel v vechini knjig o Keltih. da izostrijo ter dopolnijo svojo argumentacijo. chemu ga nekateri tako napadajo. je torej plod dobre strokovne razchlembe virov. in se spet nanasha na politizacijo arheologije. tudi potrebno. Kar smo pravkar prebrali. od tod. je bila moja izvirna namera izhajala povsem iz problema arheoloshke interpretacije krajev in obmochij. ko navaja Rhodrija Morgana. ki smo se oprijeli te nove interpretacije. pr. da je bilo to obmochje zhe v neolitiku. Piktih ali Anglo-Saksoncih kot nekdanjih otoshkih “ljudstvih” (Megaw in Megaw)«. To je sodobna anglo-saksonska http://www. Kelte. je bila za Anglijo dolgo politichna grozhnja. ter smo v sploshnem proevropski. Ali pa she druga obtozhba izpod istih peres obeh Megaw: »Evropska unija. che ne celo prej.2010 10:15:42] .Veneti in Anti .. da ohrani politichni nadzor. stare in sodobne.Lucijan Vuga Morebitna najvechja razshirjenost keltskih jezikov v 2. Najstarejsha pesnitev v poklasichnem jeziku je bila v valizhanshchini. nikakor pa ne prilozhnost. in 1. Ta alternativni pogled na Kelte ni bil brez prerekanj. zato je za marsikoga takshno obdolzhevanje chudashko. Niti Simon James niti jaz nisva nameravala razgraditi sodobnega koncepta Keltov ali zanikati regionalno razlichnost (drzhalo bo prej narobe!) . na to je potrebno opozoriti. seveda nezavedno. vidijo kot mozhni simbol notranje dezintegracije in zunanjega vpliva. 225): »Kot je bralec te knjige zhe ugotovil. tezhimo k levicharski liberalni politiki. che bi zhe shlo za strokovne polemike. * John Collis je profesor arheologije na univerzi v Sheffieldu in je vodilna britanska avtoriteta za evropsko zhelezno dobo. kaj meni o delu Simona Jamesa. Toda chemu se ga lotevajo s politichnimi sredstvi? Sam si to dogajanje razlaga na naslednji nachin (prav tam. morebiti. Zato nas zachudi. je njen avtor Simon James moral ugotoviti. s chimer se nikakor ne more strinjati. podpihovanje strahu “pred izgubo suverenosti” se zdi za torijsko desnico poglavitno upanje. Kelti so bili tu. vodjo Valizhanske skupshchine. ki se ji je Zdruzheno kraljestvo pozno in nerado pridruzhilo. ko bo govor o teoriji kontinuitete. v enem je bila neposredna obtozhba za “genocid”! Znachilen komentar sta na naju naslovila Ruth in Vincent Megaw.« Skoraj vsi. ki je na vprashanje. kjer sem raziskoval.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.. st. to je bil moj poglavitni smoter.n.. da je dobil lepo shtevilo sovrazhnih sporochil. ki zagovarja stalishche. kontinuirano naseljeno s Slovani oziroma na zahodu s predniki Slovencev. saj bi to koristilo vsem stranem. Ko je prvich izshla knjiga The Atlantic Celts (British Museum Press. ker se bomo v nadaljevanju srechali s tem vprashanjem. Morda she citat iz njegove knjige. dejstev in najrazlichnejshih domnev. (John Collis-COL) Na zemljevidu je jasno videti. che zhe ne v celoti pa vsaj kot sploshne teorije in pristope.

che predpostavimo. cheprav obichajno brez Chapmanove poglobljene uchenosti. med katerimi so Rimljani postopoma zasedali ozemlje. naslednje skupine. Vendar so v naslednjih stoletjih sem prodrli nekateri novi prishleki in vmes so nenehno potekali spopadi.n. umaknili nazaj chez Alpe.n.revijasrp. Che k temu dodamo she ostanke materialne kulture. medtem ko so se ostali. Prichakujemo neko vrsto kompleksnosti. str. v kateri sluti tudi kritiko svojega dela: »Najizzivalnejshe delo o celotnem vprashanju veljavnosti “keltskega” koncepta je M.Lucijan Vuga propaganda.n. ki so se porochili s Kelti. kot Boji leta 193.. Zasluzhi si skrbno branje. Zelo pozno. ko John Collis v poglavju Northern Italy she zapishe (prav tam. so shle malo naprej.n. in naslednje she dlje. Toda (nadaljuje John Collis) arheoloshka dejstva she zdalech niso tako preprosta. in verjetno she prej. st. in jih v kulturnem smislu smemo shteti med regionalne razlichice “kulture zharnih polj” na severni strani Alp. da cheprav so priseljenci zavzeli prostor. pr. ter italsko govoreche skupine.sht.. ki prichajo. ki so nashle zhe s predhodniki poseljeno ozemlje. st. 191): »Zgodovinsko sosledje v severni Italiji je popolnoma preprosto. s podobnimi slogi lonchevine. v 5. Chapmana The Celts: construction of a myth.sht.V.« John Collis ne skriva. imena tujcev najdemo tudi v njihovih naselbinah ali pokopalishchih. postaja polozhaj she bolj zapleten. kot na primer Veneti.sht. kot na primer Lepontci (ki jih je Katon oznachil za Galce).htm[16. da bi shlo za nekakshno neprepustnost Alp. zato na tej osnovi ugotovimo. ali v 4. na katerem je preostalo nekaj Galcev. so prejshnji prebivalci prezhiveli in so se ali integrirali s prishleki ali so poslej zhiveli poleg njih. misel uglednega profesorja Barryja Cunliffa. Nekaterih predelov niso kolonizirali – med temi je bilo ozemlje Venetov. zachenshi na zahodni strani Padske nizhine.sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. oplenili Rim.Veneti in Anti . V sedmem stoletju pr.11. pr.n. z grafitov na posodah in bronastih izdelkih. obstaja znatno shtevilo epigrafov z nagrobnih stel. dokler niso poslednji Senoni prishli do obal Jadrana. so jo zavzeli krajevni Ligurci. saj obstaja kontinuiteta (podchrtal L. da je mogoche iz tega povzeti. v 5.so del Padske nizhine: zasedli Etrushchani. ker je tehtno uvajalno. Prvich. (che zanemarimo Livija z njegovo [sporno] letnico 600). so razlichni Galci v vech valovih prishli chez Alpe ter jo kolonizirali. to je videti v narashchajochem bogastvu grobnih dodatkov. kot nam jo orishejo klasichni avtorji ob prvem vdoru Galcev ali ob pohodu Hanibalove vojske chez Alpe. da so Lepontci v resnici govorili keltsko zhe najmanj od 6. Kulturni razvoj severno in juzhno od Alp je potekal vzporedno. st. da so skozi vse zgodnje obdobje prvega tisochletja pr. ker pach dvomi o tradicionalni interpretaciji Keltov. st. verjetno vsaj do 1300 pr. pred tem so she okoli leta 387 pr. Po tem scenariju smemo dopushchati stalne stike skozi celo prvo tisochletje pr.. morebiti Galci. uvajanju shtirikolesnih http://www.sht. da prihajajo pushchice tudi z akademske strani.« K temu je Collis dodal.sht. Dejansko imamo dokaze. da so bili po imenu Etrushchani. obstajali chez Alpe zhivahni stiki in so prihajale skupine iz Padske nizhine.) kulture vse tja do pozne bronaste dobe.sht. bronastih izdelkov in pogrebnih obredov. Napisi nam omogochajo domnevati etnichno pripadnost posameznikov.n. Drugi pisci so precej prevzeli politichno korektno nasprotovanje uporabi oznake “Kelt”. ne pa. ter celo one iz centralne Italije.2010 10:15:42] . ter tako zakljuchil svojo knjigo.n. * Za nas je posebej zanimovo.

revijasrp. saj poznamo zgolj kratek napis iz Skadra v Albaniji in nekatera lastna imena. ko John Collis izjavi: »Naj povzamem. kljub jezikovni razlichnosti. to se je dokonchno posrechilo shele cesarju Oktavianu v spopadih med leti 35-33 pr.).sht. Japodi so se zbirali v teritorialne skupine okoli utrjenih sredishch. razvila se je umetnost situl. so od tod pogosto odhajali na roparske pohode v severno Italijo. ki se zliva v jadranski Podgorski kanal pri Obrovcu pod juzhnimi obronki Velebita.n. st. Ljubljana.pr. Dolgo so mislili. kot so mechi. Njihovo naj bi bilo obsezhno ozemlje zahodne Bosne. V chasu rimskega imperija naj bi bilo to mochno ilirsko pleme naseljeno od notranjskega Snezhnika do reke Sane. V 2.11. ki jih je zato gnalo v isti smeri.. Po tej verziji naj bi po vdoru Keltov v 4.Veneti in Anti . st.n. vendar naj bi v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente. Prav zares. beneshke.« (prevod L.2010 10:15:42] .. da bi nam lahko besedishche in izgovarjava sodobne albanshchine (njeni najstarejshi zapisi izvirajo shele iz 15.sht. ki prichajo o njihovem posebnem ilirskem znachaju.. arheoloshka dejstva kazhejo znatno podporo zgodovinskim virom o nekem vdoru zgodaj v 4.sht.n. V Zgodovini chloveshtva II/1.V. to so posredno chutili tudi Grki. ali spada k vzhodnemu ali vmesnemu tipu. ker obstaja dolochen porast shtevila predmetov srednjeevropskega sloga.sht. st. orozhju. Na slovenskem ozemlju je vech nahajalishch.. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli. Vsekakor pa so bile razlike v pogrebnih obredih med Italijo in centralno Evropo v pogledu prisotnosti etrushchanskih in grshkih izdelkov ter v bogastvu krajevnih predmetov. slovanske in druge izposojenke..n. ki je nastala iz http://www.Lucijan Vuga voz. kakrshno je Veneto. ki izvira zahodno od Jajca in se zliva v Uno ta pa v Savo pri Novski..n. vendar prav tako obstaja ochitna kontinuiteta (podchrtal L. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati sama albanshchina. Neposredno dokazno gradivo o Ilircih je zelo pichlo. JAPODI Zakaj tu govoriti o Japodih? Ker gre za zelo zapleteno vprashanje o Ilirih! O Japodih nam zgodovinarji nashtevajo marsikaj o njihovem izvoru in pripadnosti. za obmochja. uvozhenih grshkih in etrushchanskih kovinskih izdelkih. keramichnem posodju za gostije ter v osebnem okrasju. st.pr. ki ni bil koloniziran. turshke. stoletju pr. Rimljani so jih poskushali pokoriti.n. in do reke Zrmanje. ko je zavzel njihovo poslednjo utrdbo Metulum. str. prishli pod njihov vpliv. pr. do Istre in Notranjske. ki je prav tako eno osrednjih “bojnih polj” danashnje zgodovine. svoje prodiranje na severozahodni Balkanski polotok pa so morali zacheti najpozneje v 14.V. za katerega ni jasno. a je najti latenske predmete v grobovih. Potiskali naj bi Trachane na jug in na vzhod.htm[16.) razkrila chisto ilirsko jedro..sht. che bi izlochili vse novodobne grshke.« Toda sedaj pride na vrsto nekaj posebno pomembnega. 1970) nam Luigi Pareti spregovori o Ilircih kot indoevropskem narodu. latinske.sht. antichni pisci pripominjajo o podobnostih med Veneti in Galci.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 59-60 (DZS.) Tako smo pri vprashanju kontinuitete. chelade in zlate ogrlice. hrvashkega Primorja.

Pareti pa she dodaja. velja ponovno interpretirati. kjer je bila bolj obchutna primes trashkih ras. Oshtir pa se oslanja na Ilire in Trachane kot podstat kasnejshim slovanskim ljudstvom in prav zaradi tega se tu zaustavljamo pri ilirskih Japodih. da so bili Iliri v bistvu Slovani oziroma kvechjemu za dolochen chas zgornja.n.pr. kdo naj bi bili Iliri. da naj bi se Veneti v Italiji pomeshali s Predindoevropejci. 110. ko postavlja alarodske. predindoevropske jezike kot prvotne. prav tako naj bi bili Trachani zgolj praslovanska veja.Lucijan Vuga meshanice ilirskega in trashkega jezika.. Plinij Naturalis historia. vodilna plast slovanskih ljudstev. s katerimi je Oshtir utemeljeval svoja alarodska preuchevanja. Ni jasno. da je prav tako prishlo z Balkana vech drugih narodov. O Evgancih obstajajo povsem nasprotujocha si mnenja. Luigi Pareti she dodaja. na katere naj bi se kasneje nalozhili nekakshni predslovanski jeziki ter naj bi iz tega meshanja nastala praslovanshchina. vendar so prispeli po morju. Ecl. 17) izrecno ugotavljata. Verjetno izvirajo iz juzhnega dela Ilirika. Polibios trdi.sht. Imenovali so se Davni (prim. to ime pa zhe Hekataios spravlja v zvezo z Japodi. do 1. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. mojo knjigo Davnina govori). Pevceti (Plinij. Salentinci (Probus o Virgilu. 87) s pregledom stanja ter na jadranskem obrezhju jezikovno razlochuje naslednje plasti: (a) Palaevropejci. 196) in Polibios (II.11. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih »predsabelijskih« napisov na jadranski obali. Seveda je bila po njegovem beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe [torej po letu 1. Karel Oshtir zachne svojo razpravo Japodi (m-prefiks) (Etnolog III. potem ko so se pomeshali s tamkajshnjimi avtohtonimi Predindoevropejci – Mediteranci. medtem ko jih drugi imajo za Italce (npr. ki naj bi bili Evganci in severni Etrushchani. kar smo tu na kratko navedli. je videti. ko je vzklila »atestinska« civilizacija.sht.htm[16.Veneti in Anti . III. ki so http://www. da shteje Venete k Ilircem. Po tem. Herodot (I. VI. ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. da se je njih govorica razlochevala od keltske. celo taka. 69 M). da so bili predvsem Praslovani tisti.000 pr. cheprav sta si bili civilizaciji podobni. Devoto) ali za Kelte. Zato je chisto mogoche. ki so zhiveli onstran Jadranskega morja. Sergi je mnenja. kjer so se naselili. in zato tudi Oshtirjeva razglabljanja.revijasrp. / 1929. 31). she preden so Grki ustanovili kolonijo v Tarentu. da she zdalech ni mogoche rechi. st. da jih nikoli ni bilo (gl. Festus. da so bili Veneti – kakor Liburni blizu Aterna v Picenu (ob katerih se spomnimo na Liburne v Iliriku. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. katerih ilirski izvor je izprichan. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa hibridno juzhno narechje. Mario Alinei v teoriji kontinuitete zagovarja tezo.2010 10:15:42] . da je v narechju starih Venetov ohranjenih poleg lastnih imen she okoli dvesto kratkih napisov v severnoetrurskem chrkopisu. Tu naj prekinemo navajanje Paretija z opozorilom. 112) – prav tako ilirskega rodu. da so bili Veneti Ilirci. Festus 329) in Mesapijci (Nikander v Antonius Liberalis. ki je bil v rabi od 4. ki so bistveno prispevali h genezi ljudstev v Italiji. 31. III. kot jih imenuje. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med starimi kolonijami Ilircev v Italiji – venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. Njihova lastna imena in dvesto ohranjenih napisov nam omogochajo preprichljive primerjave med njimi in zgodnjim jedrom ljudstev v Albaniji. Poleg tega nam ne sme uiti.n. Skupno se imenujejo Japigi. 102). str. o severnih Etrushchanih pa so prav tako mnenja deljena in se krizhajo z vprashanjem Retov.]. Egipt.

cheprav se bo to marsikomu zdelo duhamorno in razvlecheno. Toda kljub temu je njegovo razmishljanje izredno pouchno in koristno. Oshtirja zanima.v *(j)apu/od > *poid velja primerjati predmesapijskoilirski Apenestai <> Penestai... K izpadu zachetnega samoglasnika a. Iapydes. Sumerci.v *japu/od > Apuli je izginil: bodisi chez grshki *Apod. Arh. Kar pa se tiche u/o v *japo/ud > Iapuzkum.Lucijan Vuga avtohtoni in sorodni z Etrusko-Reti. Predhetiti. to se formalizirano zapishe j. Alamiti. zato imamo kar precej tezhav pri spremljanju in sprejemanju njegovega razmishljanja. Zachetni j. Metallnamen in Alteuropa. ‘Ιάποδες. da je razpon dogajanj lahko zelo razlichen. Prehod d>l v *japud.] Na zhalost Oshtir te stratifikacije chasovno ne opredeljuje dolochneje. kako se je izgubil j-. obshirno obravnava v drugi razpravi (Vorindogerm. torej ni izkljuchena sorodnost med *(j)apud. Kavkazijci. Predgrki(1).htm[16. kar je vsebovano v primeru *japud. (b) Doseljeni centralnoindoevropejci Iliri (1) . Spricho naziva http://www. Che obstaja vez med *(j)apod v Iapo/udes. *japod nahajamo tudi v Italiji. kolikor a.. Aloufoi <> Lopsi. arbanas. [Op. morebiti semkaj sodi tudi u <> ui v ilirskem Muccurum <> Mouikouron.ni a-prefiks.Veneti in Anti . Ibero-Baski. npr. jo oznachuje Oshtir s pred–. Liguro-Pikti. *(j)apod v imenu Iapuzkum in Apuli ter *[(j)a]poid v Poediculi = Peuketioiv apulijskem grichevju (Le Murgie) juzhno od reke Aufidus. da vidimo. latinsko Iuno > etrushko uni itd. kako zahtevna so ta prodiranja v stanje davnih jezikov. Veneti (1) in Mesapijci (1) . *oun v Una – v Iliriji. Liki. *Apod – v etrushchini odpada zachetni j. *japod >Apuli je ali latinsko (dialektichno?) kakor v dacruma>lacrima ali pa zhe prediliromesapijsko kakor npr. je primerljivo s prediliromesapijskim Calucones (< *caluca : *calanca »burrone. Ne moremo se izogniti prikazu podrobnejshega Oshtirjevega jezikoslovnega razchlenjevanja. Po njegovem je to zhe predmesapijski pojav.2010 10:15:42] . k temu je mogoche dodati iz paleoevropshchine predkimrijski primer iach <> (kk < k <> k). cheprav je dotlej predindoevropsko plast na vzhodnem Jadranu imenoval kar Ilire.revijasrp. o to iz drugih paleoevropskih dialektov.> 0. tudi che ga bo potrebno v (pra)zgodovinskih okvirih reinterpretirati. prepad. Dasimos<>Lasimos itd. Oshtir nas uvede z nashtevanjem razlichnih zapisov imena Iapodes. (c) Sat ¶m-indoevropski Albanci in kentum-indoevropski Itali. ‘Ιάπυδες.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Apuli in *[(j)a]poid v Poediculi – ki jih prishtevajo k ilirskim Poidikoi ob izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo – se da morebiti s precejshnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla *(ja)po(i)d. in sicer v *Iapudiskom > Iapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v Apuli(a) ob gori Garganus v jugovzhodni Italiji. deblo *japud.(1): Kjer se je avtohtona plast ohranila le v doseljenih Indoevropejcih. Monetion <> Moentinoi (che ne *Monet-) v Iliriji. Onaion <> Oineus – poleg *aun.11. izvzemshi Semite. Mitanijci) ter Hamiti. centralnoindoevropsko plast pa Trake. *Apud v juzhnoitalski Veliki Grchiji. pomeshani z Galci. tudi predilirotrashke zglede. Apuli <> Poediculi. saj je ochitno. Avendone <> Ouendon. – in sicer na poti iz jugovzhodne Italije prek etrushke Kampanije v Rim. globel«) v Alpah <> Kaloikinoi v Iliriji. in slednjich v juzhni Italiji Grki iz Grchije in Gali ter Slovani na vzhodnem Jadranu. che je tu she prehajal j>h. IV). Iapuzkum. toda v resnici je potrebno.. bodisi verjetneje chez etrushki *Apud. tudi za nekaj tisochletij. Recimo. Staroprednjeazijci (Kari. predgrshko akos itd. *japod > Apuli. torej Prediliri itd. med Istro in reko Uno so Iliri.

ravsh«. da je glasoslovno spricho b <> bh identichno predgrshkemu Efesos. predlitavsko amalas k predjugoslovanskemu *[ь]molik »pinus peuce« (l <> r) omora »Fichte. Iapod. maloazijsko atli : etli itd. hoje ali smreke«. Praoblika *jebdl se opira predvsem na predbaltsko *jebdlje > *edle v staropruskem addle. gozdna dezhela«. hoja« prek ja > je na slovanskih tleh.Veneti in Anti . Toda Oshtir she vedno misli na jug. reka Pad« (sorodno z etrushkim pute »Quelle. bezeg«.. Kakor se je ob gori Garganus prvotno pojavilo ime Apuli iz *(j)apod »peuke. jelka«. Tanne.. Iapuges itd. simpleks *jup(p) tichi morebiti v *alpskoromanskem > valtellinskem güp. letonskem egle »Tanne.quoniam circum fontem (sc. S tem *poid »grshko peuke. (Prehod predgrshkega *juph < ufear je po Oshtirju podoben predslovanskemu ьmela »Mistel. quae nunc Apulia appellatur – prav tako se je najbrzh tudi ime predmesapijskoilirskega naroda Iapuges. Poleg tega so Mesapijce deloma istovetili z Japigi. vrsta jelke..htm[16. (c) Slednjich sodi ime severnokalabrijskih Messapioi k predlatinskemu sa(p)inus »Art Tanne oder Fichte. s tem velja primerjati poleg predslovanskega Danapris. Mesto Abdera z r-formantom praoblike *jap[ax]dar > *jabdar > Abdera – a:e je ali grshko narechni a > e. gup. ali pa je zhe predgrshkega izvora – gre pa za podaljshan *jabd »abietineae« z -l..) Ime Mesapijcev se je razshirilo na Sal(l)entince. Kalabrijce.ker je zhe okoli izvira [namrech Pada] veliko dreves bora. gub. ebulus »Holunder.11.. celo od kraja Thurii oziroma Kroton do gore Garganus. (str.. vezhejo z Iapud. engadinskem gok »Alpensrose. Iepuges raztegnilo ne le na kalabrijski polotok od mesta Tarentum do kraja Brundisium. silva »Wald. tako da se glasi koren *jap. izvir. reka« > latinsko puteus itd.«) – izraz »Gallice« oznachuje le »v jezikih Galije«. waldiger Landstrich.in da je -od. smreka«.le priponska podaljshava. che spominja zhenski spol mesta Efesos na feminina imena drevja in che je Samorna “Efesos” = http://www. k *l[i]b »nekros. Peucence = Poediculi. Danastris : Dъnepr. omela« (i <> a). Iapug.). ko ime prvotno pach kalabrijskih Iapuges po *jap »abientinae« podkrepi she z naslednjimi okolishchinami: (a) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata in pechke njenih pinij so uzhivale velik sloves. Iapygia autem est. Padi) arbor multa sit picea. kjer pa se je poleg galshchine govorilo na jugu tudi iberoakvitanski in ligurski..oziroma -ug. wallisanskem zhup. gip. bor« je s prehodom oi <> a identichen ligurskemu *pad v padi »Kiefern. ampak na célo jugovzhodno Italijo od mesta Metapontum.. gorska.revijasrp. deloma o/u<> a v liguropredvenetsko Bodegkos <> (b <> p) Padus »Po. k predgrshkemu abantes nekroi in alibantes.v predslovanskem *jabdla > jedla (lat. Fluss. jelka.. Dъnestr predvsem etrushchansko clan : clenar. pinija« in se nato razshirilo na celotno Apulijo oziroma na Mesapijo in Japigijo – Messapia Appulia. ter s slovanskim bd > d kakor v ebdomos > sedьmъ ipd. zaradi dozdevnega nastanka iz krvi padlih vojshchakov. quales Gallice vocentur padi. gozd« itd. da je *poid v Poediculi = grshko peuke »pin maritime. abies. gozdna pokrajina«. truplo«) »elate. Pri Ebesos Oshtir navaja. ki jim galsko pravijo padi.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.2010 10:15:42] . 91).. litavskem egle. K razjasnitvi prehoda oi <> a pa tole: v Poediculi »Peuketioi« <> padi »bor« primerjaj deloma oi <> o/u v Poediculi : Iapo/udes itd. H korenu *jap »abietineae« v Iapodes.. morski bor« v Peuketioi. (a <> i) Sila »ein Waldland. slech.Lucijan Vuga Peuketioi za rimsko Poediculi ni nemogocha domneva. Daune in Apulijce. Seveda se dá izvajati slovansko jedla tudi iz *jebdla s poznanim mediteranskim a <> e. ohranjeno tudi v iapuks »severozahodni veter iz Kalabrije«.« (». ki odrazha maloazijsko-etrushchansko a <> e. (b) ime kalabrijskih Sal(l)entini se tezhko lochi od predlatinskega saltus »gebirgiger. borovje« – Plinij 3. 122: ». bor. tessinskem zhüp. Iapudes. s preglasom a <> u kakor etrushchansko afle <> ufle.

v narechju livinallunga boreshk »bosco di conifere.htm[16. Oshtir pa nam zna pripraviti tudi presenechenje. jelka«. *borra »legno rotondo. da njegovo delo ustvarjalno nadgrajujemo in reinterpretiramo v skladu najnovejshih dognanj. Messapioi itd. trepetlika«. smreka. *elaw.2010 10:15:42] . os »Silber pappel. *(s)smirk > smoьrk. smreka«. temen« je sestavljeno predslovansko osokor »Schwarzpappel. da je mogoche *Messap(i)os = Pozejdon razlagati iz *ssap »abietineae«. Boruskoi) (str. ko naenkrat pravi. I 5. krepek« + asphal »abietineae« < ss[a x]p . *(s)smerk. prim. pri tem je samoglasnik a. ravno tako morebiti reka Bradanus pri Metapontu. praslovansko borъ. Oshtir opominja.. kar pa ne spada k novovisokonemshkemu Linde. Wacholder. zlasti elate »jelke. v Bojotiji. s *kar »niger.v atabulus ali predpona ali sodi h korenu in je v Thebae : (Me)tabon odpadel. ki iz *limth gre k predkimrijskemu llwyf (m<>ph).Lucijan Vuga Smirna sorodno s predslovanskim *(s)smark. npr.v Metabon. cedra«.revijasrp. jugoslovansko molik. brin«. Med obsezhno obravnavo prefiksa m(a)x.zaradi chebele na efeshkih novcih (chebela je bila sveta zhival efeshke Artemis) prek bh <> b na predgrshki plural *[e]br »chebele« ter z e <> a in b <> p na predlatinsko apis »chebela«. na Evboji in v Pajoniji. Artemis Efesia.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. che izhaja veter Calaber atabulus iz narodnega imena *Atabu(lu)s (kakor grshki iapuks < Iapuks). asfaltos »*abietineae« > *pix > bitume. topol. albarus« : asfodelos »albucus« : alfos : afuo »ętre ou devenir blanc. ki je iglasto drevo. iglichasti gozd«. Messapioi v Lokridi. kakor tudi Elloi : Seloi iz *samorg (g <> k) predslovansko smeьrk. poleg tega ob uposhtevanju p<>b she Messaba »mesto v Kariji«. Messapeai »kraj v Lakoniji«. saj nam odpira drugachne mozhnosti razlage.. Tudi Amorges “Efesos”. Metapontion (: Messapioi) : Alubas (: Iapudes. Messapia = Boiotia. pedale. Zeder. biti ali postati bel«. je vech zanimivih povezav z http://www. Oshtir meni. smoьrk. predgrshko elate »sapin. asphalte. Metapioi v Elidi. okrogel les. da je na Balkanu vech gora z imenom Messapion. brin. posvechene Pozejdonu. jagned. osika. hoje«.v *[(j)a]bar primerljivo s paleoevropskim *baru »Wald von abietineae« (alpsko in subalpsko *bora. npr. trd. cupressus. Najslavnejshi boginji mesta Efesos. steblo«. Ephesos morebiti iz *Amorg. smreka. Messapos je tudi ime Pozeidonu (?) in njegovima sinovoma (Bojochan. Tanne. semkaj tudi predskitsko Borouskoi »Volk in Sarmatien neben den Abijoi. deblo. Metapa »kraj v Ajtoliji. chrni topol«. pri tem prvotni pomen kiparissos. Thebae. grshko barues “dendra”.Veneti in Anti . predbaltsko *apsa. Iapuges) osredotochil na *thap »abietineae« ter prek zapletenega lingvistichnega postopka prishel prek predromanskega *sappo <> na predslovanski elovьćъ »Wacholder. Bewohner der Hylaia. Etrushchan) in na bojotski gori Messapion lezhi eno izmed najznamenitejshih svetishch Pozejdonu. osika«. *welawij. Metabon. podobno kakor »abietieae«. smola«. je bila posvechena cipresa. 93). smeьrk »Fichte. chvrst. dasi spominja ef.«. jelka. 101). hoja. chigar priimek Asfal(e)ios iz asfales »ferme. pragermansko *baru. da so se kalabrijski Mesapi prvotno morda imenovali tudi *Atabi. Espe. *asp »albus« tudi predslovansko *as (< aps) > as. apse. o tem vetru poje Horacij (Sat. Zitterpappel. Sicer pa je najverjetneje Amorge “Efesos” z u <> a identichno s predslovanskim *(a)mar »abietineae« v srbshchini-hrvashchini omora »Fichte. predstarovisokonemshko aspa »Espe. Prav ta Oshtirjev vlozhek nas opogumlja. trepetlika. Che povzamemo: Oshtir se je v prvem delu svoje razprave za izvajanje imena japodo-japigijskega Metaponta: Thebe. Z izpadom zachetnega (j)a. in te so. smerkъ. Thob(h) > predslovansko topol »popupus alba = lat. 78). chrn. predslovansko lipa (str. Metapontis = Sime in slednjich na Kreti potok Messapios iz *ssap »abietinieae« kakor borъ > ruski potok Borovenka.11.

kar smo od njega kot http://www. Oshtir povezuje tudi navidez zelo oddaljena imena.htm[16. murmillo »gladiator. podlasica« primerjati obravnavo v delu Falk-Torpa (str. makosh. 109). tudi madrua »prunelles. L. ki jo Mario Alinei shteje kot enega od pomembnih imen zhivali za dokazovanje slovanske kamenodobne naseljenosti v Vzhodnih Alpah. macesen« (str.«) * Kaj smo bistvenega zvedeli iz Oshtirjeve razprave? Po mojem mnenju to. 109).V. k temu s predpono m(ax). teme« : predslovansko teme preko m-n<p-n : (t<>-) predlatinsko apex »Spitze.. K razvoju »jung. mokosh. Malo pred tem beremo predgermansko *meluk »nemshko Milch«. predlatinsko *widr > vitrum »Waid : blau« (str. (op. da bi za to zhivljenjsko pomembno hranivo neko ljudstvo ne imelo imena? In kljub temu naj bi si Slovani to izposodili pri drugih ljudstvih. grashchina« (109). kester “neanias”. mormulos »vrsta morskih rib« : (m-n<b-n) terebinthos>terminthos. Färbepflanze. kar potrjuje praobliko. ali mleko molznic..: *t/ssa xB. Ali celo predlitavsko mo[t]muo »Scheitel. Modrejce in Bacha pri Modreju na obeh straneh jezera pri Mosti na Sochi oz. krokar. toda znachilno se mi zdi naslednje: predslovansko mesto »Ort. naslada.tudi Με-σσάπιοι . poltenost«. Stadt« iz *megst. predlatinsko melca (alpin *malga »Alpenwirtschaft«) < *mel¶k : predlatinsko *lak najdemo v de-licus (str. Etrushchansko mursh »urna« < *murcen (kakor Felsina<felcna) : predlatinsko urceus. prav tako je *meg. mansion. Nadvse nenavadno kratek je Oshirjev povzetek v nemshchini k obshirni jezikoslovni obravnavi Japodov.»abietineae«. Pletershnikov slovar – mok(r)ozh »der Regenwind. wozu mit m(ax).: Janezhichev slovar – mokosh(zh).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.« (»Iap-odes iz *jaxB. 111).: *t/ssa xB. tukalica«).»abietineae«. vranje chrn«). predlitavsko kekshe »Hure. 110). Predslovansko Mokoshь »malakia.Lucijan Vuga etrushchino ter drugimi paleoevropskimi jeziki. macesen« lepo razlago. Si je mogoche misliti. kosec »Ralle«. liska. kakor je mleko. ost» (egipchansko tp »Kopf. 108).najti v grshkem megaro »large imposing building. a ne vzporeja. creques« morda kakor liveo > sliva. vlachuga«. Prav na koncu pa se Oshtir bezhno zaustavi na veverici.2010 10:15:42] . predgrshko mormunos (n<>l/r) mormuros. pa se mi zdi smiselno prikljuchiti predslovansko moder[b]njь »Lärche. Isatis tinctoria« (kakor vornъ »Rabe > schwarz. (Janezhich) mokrec. mislim pa. kъrg (str.11.Präfix auch Με-σσάπιοι. nevesta > Wiesel. oblajst. bodisi da je to materino mleko – prva hrana novorojenchka. kar omogocha primerjavo z etrushkim methl »populus«. da nam omogocha moder[b]njь »Lärche. ki ga zraven navaja tudi Oshtir. urhe (-<>n) ur[c]na (-<>k) predslovansko kъrk. predslovansko melko. 112). predslovansko ryba »Fisch«. mlakosh = »das Rohrhuhn “gallinula”. vran. ker v naseljih Modreje. mlad > Braut. Takole Oshtir: predlatinsko mustella »Wiesel < *muksterla »nevestъka = Wiesel. pri chemer se je osredotochil na etnikone: »Iap-odes aus *jaxB. glava») (str.Veneti in Anti . podlasica« : gr. velika imenitna zgradba. Cheprav Oshtir tega ne vzporeja. ki mu na vrhu chelade shtrli riba« (str. 113). kajti kaj bi bilo bolj osnovnega za chloveka.revijasrp. egipchansko rm. mokozh«. mehkuzhnost« : -koshь »Wollust. Chesa bolj nemogochega si ni misliti! Ali pa predslovansko modrъ »blau« < *madr »Waid. ob Bachi ishchejo etimologijo zunaj slovenshchine. baskovsko arrain preko n<m? Zraven she murm[n]e »vrsta rib«.

si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. poleg Oshtirjevega nachina. vodilno. ko je uspel vzpostaviti lingvistichne odnose z indoevropskimi jeziki.htm[16. ampak jih je bilo vech. etrushchansko *ablon »Apfel« = staroevropsko *ab(a x)l v slovanshchini ablan.Veneti in Anti . staroevropskih.sht.Lucijan Vuga alarodista prichakovali: da naj bi indoevropski jeziki prevzeli lep del besed od predindoevropskih. bi se tu omejili le na praslovanski (v Oshtirjevem izrazoslovju: predslovanski. Che je Oshtirjeva rekonstrukcija »Iap-odes iz *jaxB. (1) Prva predpostavka: praslovanshchina je bila eden od prajezikov v Evropi. elitno plast. ali spricho izredno majhnega shtevila ohranjenih japodskih. Gradivo za podrobnejsho analizo je nabral z zavidljivo vztrajnostjo in erudicijo. skladno s teorijo kontinuitete. Zakaj tako velik razpon pet do deset tisoch let? Tradicionalni jezikoslovec Devoto npr. – tj. saj sam Oshtir opozarja v eseju Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. da je mogoche tudi to delo z ustrezno interpretacijo priblizhati sodobni teoriji kontinuitete. kot pravi teorija kontinuitete. si poglejmo she nekatera od Oshtirjevih razmishljanj. (1) che izhajamo iz predpostavke. da ta evropski prajezik ni bil en sam. 2): »Zatorej pomeni “pred-” npr. da Oshtir izrecno in vechkrat poudarja.n. bronasta doba.. Njegove razchlembe predindoevropskih jezikov. medtem ko eden od tvorcev teorije kontinuitete Mario Alinei govori o lahko celo koncu paleolitika ali zachetku neolitika – to pa je deset tisoch let pr. Iliri(-Traki) so bili Praslovani oz.»abietineae«.2010 10:15:42] . so tvorili le neslovansko vrhnjo.: *t/ssa xB. predstavljata osnovi *jaxB. lahko razumemo tudi drugache. kakshne so relacije s Sergijem in Semeranom. dvoje: (A) predslovansko = ilirotrashko. indoevropsko *ghans > ilirotrashko *g(h)ans > slovansko gosь »Gans«. za bersky »Pfirsich« iz latinskega persica z ilirskim p>b in z ilirsko femin. ki je vladala Slovanom. 1930-31. da gre v resnici za prajezik(e) v Evropi. kar seveda ni povsem isto kakor praslovanski. ali je slovanska. Razlichne od teh reliktov so izposojenke kakor letonsko erms »Affe« iz etrushkega arimos. v “predslovanski” itd. ali (2) che je Oshtirjeva predpostavka o neindoevropskem prajeziku in predslovanshchini tochna. z ilirotrashkim korelatom prekrivajocha se beseda ilirotrashki relikt na praslovanskem teritoriju ali poznejsha izposojenka od sosednjih kulturno vishje stojechih Ilirotrakov. da ju je potrebno obravnavati.vzorca za evropski prajezik. tudi z izrecnim »morda. str. in dovoljujem si rechi. (B) predslovansko = staroevropsko (seveda po ilirotrashkem posredovanju) npr. Oshtir se tega zaveda. da bi bili v takem primeru praslovanski besedi. ilirskih besed lahko postavljamo verodostojne sklepe. (2) Druga predpostavka: Oshtir je imel prav – kakshne so potem relacije do Sergijeve teze o latinshchini kot sinteze jezika staroselcev in praslovanshchine na tleh Italije ter do Semeranove teze o mochnih semitskih (izhajajoch iz akadshchine) sledovih v Evropi. poleg tega je mnogokrat nemogoche dolochiti. npr. kar pomeni.. in kot smo spotoma opazili. postavlja indoevropske jezike v tretje tisochletje pr. Najvazhnejshe pa se zdi to.revijasrp. IV. morebiti«.ter m(ax). ki so ga govorila takrat in she danes tod prebivajocha ljudstva.11. da izkljuchuje Semite v kontekstu Predindoevropejcev ter uposhteva le Hamite! Preden se lotimo odgovorov. megalitskih ljudstev. k temu s predpono m(ax). germansko *apl itd. konchnico u namesto latinske a.n. kar velja npr. http://www.sht.tudi Με-σσάπιοι«.«. vendar pa se nam vseeno vzbuja dvom. tudi v smislu teorije kontinuitete. a se je v pet do deset tisoch letih nujno moral spreminjati. pri chemer je treba opozoriti. to vechkrat nakazhe.: *t/ssa xB.

da je njen pravi izvor grshchina http://www. saj naj bi prishli Finci v stik z Germani shele v 1.2010 10:15:42] . ohranjeno v listini iz 14. (3)Oshtir vseskozi dokazuje.n. 2). Ruska literatura navaja tudi narechne izraze sibra s sja>sji preko *s’¶. druzhabnik. sosed. Seberovo. pomen »georgos. Teilnehmer an einer Arbeit. IV. Kamerad. toda to moram nujno storiti. sjabro »Nachbar. sjaborъ. seljak. st. st. Mikloshich pa vztraja. prijatelj. 9). Genosse. da so bili Slovani na Balkanu zhe najmanj v neolitiku in so se od tam shirili na sever. Bauer.. zadrugar«. po mojem mnenju zelo pomembna. rob suzhenj«. sjabri »die auf sjabra Anbauenden. Genosse. iz chesar z metatezo malorusko pryserbyty sha »priviti se. skupno polje«. sjabrukъ »Verwandter. del polja obdelovan s soglasjem skupnosti. prilizovati se«. pr. st. kmet.Veneti in Anti . tezhak. da obstaja veliko sorodnosti med trashchino in praslovanshchino. Zachne z navajanjem.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Litavsko sebras in letishko sebrs se shteje za izposojenki iz belorushchine. pactio. ki zagovarja tezo..Lucijan Vuga Sem sodi. pri-sebritь sja. Grki so si izposodili iz juzhne slovanshchine sembros v Patrasu. sebri »zakupnik. drug. 1930-31) in spet se moram bralcu opravichiti. da so jo dobili od Slovanov.. tovarish. Gesellschafter. puchanin. (1)Prav glede odnosa med slovanshchino in finshchino je pomembno navesti. drug. ksesempreio »razdreti druzhabnishtvo« (str. sumpros »spolovinar. ter oporeka madzharskim etimologom. ki ima sjabrъ za izposojenko iz finshchine in dokazuje prav nasprotno. da bi pokazal.. Leukasu in Kefaloniji ter na Peloponezu sempros. druzhabnishtvo«. danes sebar oz. izrazi so povzeti iz starih listin. commercium«. partitio«. S prehodom ja>je pred palatali. To je morda ohranjeno tudi v Sember. Poljsko siabr »Gefährte. tovarish« je najbrzh iz rushchine. 3). ko govorimo o teoriji kontinuitete. sreber pomeni danes »plebejus. 8). Tesaliji. kmet.sht. seljak« v listinah iz 14. Romuni so prevzeli simbra »societas. vendar ne »rab.. je najbrzh mogoche izhajati iz praslovanskega *sebьrъ iz *senbir v sjaberъ (str. da bom navedel nekaj Oshtirjevih zapletenih jezikovnih transformacij. pravkar omenjena razprava Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. Genosse. Mitbruder. udelezhenec pri nekem delu«. od njih pa Madzhari cimbora »consortium. sempria »spolovinarstvo. Bruder. sempra. rusticus. Iz prvotnega juzhnoslovanskega *seb(ь)rъ »polzakupnik. belorusko sebrь »tovarish. na sjabra pridelano«. sjaberъ. ki bi bila izposojena iz slovanshchine (str. shabra »Nachbar. sosed«.To je zelo pomembno. kmet« se zelo priblizhuje smislu ruskih besed. da ni skoraj nobene finske izposojenke iz baltshchine.revijasrp. sjabra in narechno preko sj>sh tudi shaberъ. Seberovac.11. Oshtir polemizira z Mikloshichem. (2)Poleg tega ni nobene praslovanske izposojenke iz romunshchine (str. znanec. se je razvil srbskihrvashki sebrь. str. nasploh so finske izposojenke iz baltshchine starejshe kakor germanske besede v finshchini. daljni sorodnik«. podlozhnik vlasteoski«. ki bi v poljshchini preshel v nosni a ali e. ki besedo izvaja iz germanshchine. na otokih Krfu. Spricho srbskegahrvashkega sebar in ruskega sjaber itd. Iz staroruskih listin sabry na 12. ker se je razvil ruski ja iz e. brat. srebar. kar Madzhari izvajajo kot romunski simbra iz grshkega sumbola »trgovska pogodba«. communio. Bekannter. medtem ko v Epiru. kako zahtevno je to delo in da jih ni stresal iz rokava. der ein Stück Ackerland bearbeitet und in der Versammlung des Mirъ Stimme hat. tovarish. da v velikorushchini nahajamo sjabrъ. maloruski sjabra »Gemain deackerland. Freund. sorodnik. Semberija »del nahije pri Zvorniku«. polkmet«. pobratim.htm[16. iz drugih ruskih narechij she beloruski sjabrъ. tudi se upira Rozwadowskemu.

ne da bi kritichno uposhtevali. 17). 13). Oshtir obravnava tudi sorodna bozhanstva med Traki in Slovani. Druzhino tvorijo chlani. sanb(u)r (str. slovansko zhlahta>zhlahten »plemenit«. Oshtir skratka domneva. tedaj tudi to ni nezdruzhljivo z »druzhina>zadruga>bratstvo>pleme«. kako lahkotno so (ali she) jezikoslovci pripisovali germanski izvor slovanskim besedam. Zgolj en primer.Lucijan Vuga in se je preko romunshchine razshirila drugam. sebьrъ »zadruzhnik. V prvem primeru sta dve mozhnosti: ali je baltoslovanska beseda sorodna s trashko ali so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani doseljenih Trachanov. 21).Veneti in Anti . kako je prishla beseda menih k Slovanom. zakonski ali pravi (v nasprotju z Netrachani)« ali »sorodni«. nemshko Bier. Oshtir sklepa. 9). edini predtrashki Zeus Keraunos je po njegovem mnenju le *Perun = predslovansko *Perynъ (uo<> kakor etrushchansko ufle : aufle. torej »k isti druzhini ali iz te nastali zadrugi (=veliki druzhini) oziroma bratstvu in dalje plemenu pripadajochi«. K temu velja dodati navedbo. ki imajo v patriarhatu istega ocheta http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. zato brutos iz *bharsut preko *barut > *brut z rs>r in aru>ru. s pojmom »plemenitashtva« v trashkem ziburthides.«). perunika. plemstvo). Che je pri ziburthides le s »plemeniti«. ki so se z njimi pomeshali. da gre za ogromno skupnih osnov. Ker Oshtir meni.revijasrp. drug. nadalje morebiti (che ne iz rushchine) predbaltsko *se(n)b(i)r. in s tem »plemeniti« (str. zadrugar ali podobno«. plutnik« (str. da iz vsega obravnavanega sledi predslovansko sebьra »zadruga«. skupno izhodishche je na krvnem sorodstvu temeljecha druzhina > zadruga > bratstvo > pleme.n. cheprav je mogoche zadruzhnishtvo tudi na drugi podlagi. *sa(n)b(i)r ter predtrashko *senbir »zadruzhnik > *soplemenjak > gnesios«. v Bolgariji Perin planina in v perunika »Schwertlilie. saj bi po novovisokonemshki poti nastal slovanski mъnьchъ (str. da obstaja she druga mozhnost. da je slovanski *sebьrъ najbrzh soroden s trashkim ziburthides in je torej obstoj te besede zagotovljen dolgo pred pojavom romunshchine (str. Oshtir razlaga. Zatorej je mogoche spojiti pojem »zadruzhnishtva«. sprashujejo ali je to mogoche izvajati (?) iz latinskega bibere »piti«. Po drugi strani pa se italijanski etimologi (ZIN) za birra »pivo«. ni chudno. da je grshko-latinsko *monak(h)os. predtrashko Arrolos : Araulos itd. slovansko bъrъ (iz *bhoru) »vrsta prosa« (str.htm[16. st. To je le eden od mnogih primerov. da pomeni danes srbski in hrvashki sebar »tezhak ipd. da je rekonstruirani pomen »zadruga« = velika druzhina« zgornjih besed nastal iz izraza za »familia«. 18). ker ne vemo. Vse te pomene najdemo vsaj deloma tudi pri *sebьrъ: »brat. npr. ki tichi najbrzh v slovanskem *sebьra »Arbeitsgenossenschaft.sht. tovarish. od koder naprej *ziber. *zibur in s prehodom iz trashchine prek baltoslovanshchine v slovanshchino *sebьrъ ter morda litavskoletonsko *sebr. ki dá v trashchini *se(n)b(i)r. *sa(n)b(i)r. *sabr..«. to obichajno pojasnjujejo z nemshkim posredovanjem. kar stari viri glosirajo kot »legitimni. 21). da so pri Iliro-Trachanih uporabljali tudi proso za varjenje piva. K temu pomenskemu prehodu plemenit iz plemen »pleme« in to iz *pled »ploditi« lahko primerjamo cheshko shlechta (Geschlecht>Adel. ali je ta beseda v baltoslovanski-trashchini indoevropska ali predindoevropska = staroevropska. Naj se povrnemo k trashkemu ziburthides. od koder plemenit (str. Pravi pomen te skupine je zhe spricho tega tezhko dolochiti. druzhabnik itd. bog groma.2010 10:15:42] .).11. 16). V slednjem primeru zadostuje skupna praoblika *senbir. Oshtir pa ne izkljuchuje. delovna zadruga« (ker je zadruga opravljala predvsem poljedelska dela. *monak(h)us preshlo prek a>i v slovanski mъnichъ kot posledica trashkega posredovanja v prvi dobi pokristjanjevanja severnega Balkana okoli 4.

*sab(i)r. in ker so se doselili (podchrtal K. ki mu ustreza trashko *zibir > *ziber. da je slovansko *sebьrъ = baltsko *se(n)br. sabr. Che je »zadruga« = »chlanstvo po istih starshih«. da so Baltoslovani na ozemlju med Karpati in Baltikom doseljenci (podchrtal K. O. da je najbolje izhajati iz trashkega. od koder ne le slovansko *sebьrъ in trashko *ziber.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. indoevropskega *semb[h]ir > *seb(i)r. tj. zhive pod enim krovom. s/z« primerjamo keltsko *sin < *sem. Genosse« in da se razvija tudi pojem »zadruga« iz izraza »drugi.Lucijan Vuga ali v matriarhatu isto mater.und Beamtentitel 140). zibur. vojashki oddelek« kakor v sorodnem starovisokonemshkem trucht »Kriegerschar. Od izbire shtevnikov je odvisen pomen etrushkega *tsemp(h)ir »alter.2010 10:15:42] .11. sedaj pa pridemo do Oshtirjeve poante. drugi mozh« za *sebr > seur.) (str. 24). ki je izpodrinil indoevropski frater. 22). alius. Tako je grshko fratria prvotno sestavljena iz potomcev istega ocheta. vojskovodja« je morebiti ta pomenski prehod tudi v trashkem ziburthides) in iz drugъ nastane srbsko-hrvashko zadruga »velika druzhina«. alius«. Za pojasnitev * »eden« (=isti). *sa(n)br = finsko *sebr >* seur sicer ilirotrashki relikt.Veneti in Anti . *som > baltsko *san v litavshchini san. moramo slednjich rachunati z mozhnostjo. tedaj smemo izvajati celo iz staroevropskega *senb(h)ir »alter. frator »brat > chlan bratstva« in ga nadomestil z adelfos »brat« = staroindijsko sagarbhyas »co-uterrinus«. in to podrobneje utemeljuje (str. ampak tudi baltsko *sebr. ki je ohranjen v etrushchini! (podchrtal L. staroevropskega izvora. v kateri ostanejo sinovi tudi po ozhenitvi v skupnem gospodarstvu. da zgornji vrstni red shtevnikov med drugim potrjuje tudi etimologija. gotsko ber-us-jos »Eltern«. Freund« > druzhina (tudi »Heeresabteilung. letshchini suo.revijasrp. npr. tedaj slovansko *sebьrъa iz indoevropskega *sem-bher (oziroma s prevojem sem-bhor in z redukcijo *sem-bhr) »istih« = enih = skupnih starshev. Fürst. alius. O. Indoevropsko *bher »nesti > nositi > roditi > mati > starshi (tudi oche)« lahko primerjamo z novovisokonemshko ge-bären. skupaj. k temu slovansko drugъ »anderer. Che she uposhtevamo. albansko bir »sin« in gotsko baur »sin« iz indoevropskega * bhe r.). da se pojem * sebьrъ v mnogochem prekriva z izrazom drugъ »alter.htm[16. slovansko *sem-bhir > *sebьrъ po Oshtirju ne omogocha zanesljivega razvoja in zato misli. tisetja. theishsh »1000« s predslovanskim tysetja. »sinoikoi«. *zibir. slovansko so > srbsko-hrvashko su. alius«.V. alter.) tja tudi pred njimi na istih tleh bivajochi Ilirotraki. vojashko krdelo« > truhtin »Kriegsherr. Genosse. * bhor. (Bolj zaradi zanimivosti naj omenimo. ampak neindoevropskega.) Oshtir je prerpichan. Oshtirju se zdi primerno zacheti razlago z etrushchanskimi shtevniki: maχ “1” śa “6” zal “2” cezp “7” thu “3” śemf “8” huth “4” ceanuth “9” ci “5” To povzema po Cortsenu (Etruskische Standes. pach pa je v predgrshki dobi vladal matriarhat. alius«. * No. Konchno naj se opremo she na finski sinonim toinen (mies) »ein zweiter (Mann). Chlani zadruge. 22). celo finsko *sebr > seur (str. da je Oshtir tu primerjal etrushko-preditalski *thuishsh.: http://www. da pa prailirotrashki *senbir ni indoevropskega.

27). Spricho dvojezichnosti v pasu med Etrurijo in italskimi narechji. blizhnji« = predtrashko *zenb(h)ir > *ziber. Scribonius – ziχu = Scribonius. da ne ve! Ker pa povsem jasno zagovarja stalishche.revijasrp. Karakter einer Person. Kljub Oshtirjevi strogo znanstveni temeljitosti v jezikoslovnem smislu. znano Q. iz katerega sta chrpala trashchina in praslovanshchina. Predslovanski * sebьrъ »chlan velike druzhine« je nastal kot staroevropski relikt.Veneti in Anti . ta so nastajala. da je (tudi v primeru) * sebьrъ »zadrugar« beseda tesno povezana s trashchino in etrushchino. Tako lahko Oshtir preide k zakljuchku. da so tudi oni bili pred tem v Panoniji in celo v spodnjem toku Donave (teorija Radivoja Peshicha). izpeljivo iz cezp “5 +2”. kot je npr.2010 10:15:42] . predkretsko *i-pt > itton en (str. blizhnji«. Maske des Schauspielers itd. ali pa velja teorija. to se pokriva s predtrashkim *zibir (> *ziber.12=10+2«. mladenich. nam spet ne more ponuditi kaj vech jasnosti glede izvora Praslovanov. ki je nadvse dragocena. mlad. je izrednega pomena pojasniti. mladezh«). predindoevropski jezik(i). śem-[z]f “6 +2”.htm[16. kako je prishlo do teh prenosov izrazov. *zibir) iz *dzenb(h)ir »alter«. Sicer pa je najbrzh tudi v etrushchini sami *tsenp(h)ir > *zenp[i]r »alter« v rimskem. medtem ko naj bi se (del) Ilirotrakov odselil na jug – kdaj. *dvojnik. zenp(h)il »alter. ki so tudi prishli od nekod na Balkan in v Zakarpatje. igralska maska« = baskovsko zun »zweiter«. uncia »ein Teil eines As«. vkljuchno s Padsko nizhino. Ker jih postavlja na ilirotrashko starejsho etnichno plast. ki je ohranjeno v etrushchanskem *tson »zweiter. pisar. (2) Drugi del *-b(h)it : *-p(h)ir.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. srechujemo dvojezichna imena npr. drugi« v sestavljenki fer-su > lat. ki meje z etrushkim jezikovnim ozemljem. kamor so kasneje prishli Praslovani in jih (vsaj delno) poslovanili. *-p(h)il se ponavlja v etrushkem *thu-p(h)l-th »dvanajst. znachaj osebe.Lucijan Vuga maχ “1” spricho etrushchansko-predgrshkega > latinskega maccus “sim-plex = ein-fältig”. torej bi bil trashki z poleg s v slovanshchini *sebьrъ zhe staroevropska alternacija. povezan s predtrashkim ziburthides “gnesioi” ter prikljuchen na etrushchanski *zenpir »blizhnji«. Xo-sfer (beri *śósf¶r) “6 +2” > oktober (iz octo=osem) ter iz Sempronius Atratinus (: ater »alter. Oshtirjevo sploshno preprichanje je. saj so morali pred tem pripadati istemu indoevropskemu jedru kakor Ilirotraki. od koder naj bi jih potisnili proti zahodu Indoevropejci. in ga predpostavljamo v *dzen > *dze predgrshkega Ze-th-os. makk(h) < mat-k(h). Torej: etrushchansko *zen-p(h)ir »alter. Iuventii s priimkom Thalna (etrushko *t(h)al »juvenis. (m<>b). *zibur = predslovansko *sebьrъa > »zadrugar. se vselej znova vrachamo k vprashanju. po Oshtirjevem mnenju ochitno Ilirotraki? Che je bilo tako. zadruga« je sestavljeno iz: (1) *tsen <> *dzen “2”. http://www. od kod so prishli indoevropski Ilirotraki? Kljuchni problem je naslednji in bi ga imenoval: problem tretjega.*zp(h)il v *ce-zpil »quinque (et) alterum« > cezp “7” in v *śem-zphil “sex (et) alterum” > śemf “8” ter xo-sfer »oktober« nastalo iz praetrushchanskega *zenp(h)ir. a obenem ima tako Ilirotrake kakor Praslovane za Indoevropejce. ki ji pripisuje vishjo kulturo. Ali so bili Etrushchani samo v Italiji. mladenka. prvotno etrushkem gentiliciju Sempronius s priimkom Atratinus. Oshtir pravi. baskovsko bat “1” = predgrshko *bat-il »primus« > basileus.11.. *o-m[a]c > oncia. da je obstajal staroevropski. blizhnji«) (str. od kod pa so prishli ti indoevropski Praslovani. 24) itd. per-son-a »*Mann + zweiter > Rolle. da je etrushchansko *zp(h)ir.

i. da niso bili Etrushchani tisti. Tako v bistvu ustreza teorija kontinuitete. s t. kako so si lahko Grki izposodili iz juzhne slovanshchine sembros. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. da so bili tako Ilirotraki kakor Etrushchani dedichi istega jezikovnega substrata in so tudi morali zhiveti na ozemljih s tem istim jezikovnim substratom! To pomeni. ter bi morali priznati veliko vechje afinitete med etrushchino. ki naj bi prevladovala v Evropi (po klasichnih teorijah) do bakrene dobe okoli 3000 let pr.htm[16.Lucijan Vuga Neindoevropska staroevropshchina. KAJ PRAVI KAREL OSHTIR O ANTIH ? Tudi v razpravi o Antih se zdi Karlu Oshtirju umestno. Predhetiti.sht. da sta torej bili zelo narazen. ki naj bi Ilirotrakom posredovali to besedo iz svojega besednega zaklada. 28-29) razvoja besede* sebьrъ. zachenshi s staroevropsko *dze nbir »drug. baskovshchino itd. http://www. ki je (kot pravi France Bezlaj) izredno arhaichna oz. v katerem je prihajalo do najrazlichnejshih interakciji in transformacij jezikov. kdo pa je bil vmes med tema dvema skupinama? Je bil vmes prazen prostor ali je obstajal nekdo tretji? Kdo bi bil ta tretji? Che pa ni bilo vmes nikogar in so bili Predindoevropejci ali Megalitci ter Indoevropejci v stiku. she o skrivnostnih Antih. ta se je neposredno prenesla v predilirotrashchino in etrushchino. indoevropskimi jeziki. Toda ta predpostavka odpira she dodatno vprashanje. da zaradi boljshega razumevanja njegovih izvajanj vselej omeni svoje stalishche o predslovanskem jezikovnem substratu.Veneti in Anti . c) Na iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. ki skupaj z Etrusko-Reti. ob Baltijskem morju Balti. Lidijci. Oshtir je k svoji razpravi prilozhil tudi pregledno grafichno shemo (str. nich manj pomembno vprashanje: kako da besede sebar nimamo v slovenshchini. Iz tega moremo sklepati. druzhabnik.? A po mojem mnenju Oshtir ni odgovoril she na eno. Elamiti. naj bi bila bistveno razlichna od indoevropshchine.n. Konchno gre za chasovni razpon med sedem do deset tisoch let.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki v srednji Evropi oblikuje tri jezikovne plasti: a) Iliro-Venete. b) Centralnoindoevropejske Trachane. kot je Slovenija oddaljena od domnevne praslovanske zibelke Zakarpatja?! Je mogoche. da dve tako razlichno koncipirani jezikovni skupini nista mogli zhiveti druga blizu druge. kako je etrushchanska oz. kar pomeni. saj bi tako moralo biti (pravi teorija) v predelih najbolj oddaljenih od prvotnega jedra. Liguro-Iberci (> Baski) in Pelazgi tvorijo predindoevropske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtonimi prebivalci v prednji Aziji (Likijci. Mitanijci in Sumerci). da je sebar izginil iz slovenskega spomina in se ohranil zgolj v besedi zadruga? A preden nadaljujemo. staroevropska beseda prishla v daljnih krajih v rushchino itd. ki lahko razlozhi. Kavkazijci.2010 10:15:42] . marvech sta oba jezika chrpala iz megalitske jezikovne zakladnice. in naj bi bila jezik (jeziki) megalitskih kultur. torej gre za skupni izvor. Zato se mi zdi.11.revijasrp. bi se moralo v njej ohraniti razmeroma najvech prvotnih besed. da je moralo biti prav to slednje res. blizhnji«. bi se to moralo bolj poznati v jezikih. Karijci.

ki so v Zakarpatje prishli pred njimi. so se oprijeli avtohtonih navad. kjer bi bili ljudje tako zaostali. 12): »Shele na ta ilirsko-trashki substrat Zakarpatja so se naselili Slovani. Oshtir nas je pripeljal do razvojne faze. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. ki so tudi Indoevropejci kakor Iliri in Trachani.« Od kod so se vzeli Slovani. kakor se to da najlepshe ugotoviti na hetitshchini. ko obdeluje izvor besede kosez.Lucijan Vuga zahodno od obeh – vendar locheno po ozkem ilirsko-trashkem pasu [tako Kossina] – pa Germani in v juzhni Rusiji Skiti. kot se jih vseskozi prikazuje. Toda od kod – saj bi po odkritjih sodobnih arheologov in prazgodovinarjev tezhko nashli v obsezhnem prostoru Evrazije podrochje. str. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog. natanchneje za Karpati. v Toharce v Aziji in v Hetite v Mali Aziji. juzhni in zahodni Evropi. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. kakor je znano.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.Veneti in Anti .. ki so ga govorili v tako nastalem ilirsko-trashkem Zakarpatju in na severnem Balkanu. str. s Pikti v Angliji. str. ker pa so bili Slovani manj kultrurni kot avtohtoni. 13). po konchnicah pa indoevropski. z Ibero-Baski v Shpaniji. marvech so bili zhe v domnevni (pra)domovini za Karpati nekulturni prishleki od bogsigavedi kod. V teh uvodnih besedah pod tochko (c) Oshtir postavlja med Baltoslovane in Germane ilirskotrashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. 1926-1927.2010 10:15:42] . ki so jih poslovanjeni avtohtoni ohranili kot relikte. izvzemshi zemljepisnega imenoslovja in besed. vendar so si pridrzhali po vechini svoje predslovanske institucije in z njimi vred tudi odgovarjajoche izraze.. in je razpadel v Trachane na ilirskem ozemlju. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. ki niso barbari shele od rimskih chasov (do danashnjega dne). z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. str. ali bolje recheno. ki je po besednem zakladu vchjidel maloazijska – in torej s staroevropshchino sorodna – po sklanjatvi in spregatvi pa pretezhno indoevropska. ki ga doda le malo naprej (prav tam. nam pove: »Od jezika zakarpatskih avtohtonov se ni ohranilo nichesar. Na zhalost je tu Oshtir prevzel (rimskoimperialno in kasneje she pangermansko oz.revijasrp.11. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. je bil po slovarju vechinoma she ilirski = staroevropski. Oshtir nadaljuje (prav tam. sheg in obichajev.htm[16.« Tako. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. ker se avtohtoni niso mogli chez noch priuchiti slovanskemu jeziku.«.. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. v Kimerijce v predskitski juzhni Rusiji. so sprejeli zakarpatsko kulturo in tudi zakarpatsko stanovsko organizacijo. Toda o stanju na vzhodu. Prav spricho tega je umestno kritichno obravnavati naslednjo Oshtirjevo argumentacijo (prav tam. sedaj pa nas chaka she pojav Slovanov. severozahodni Italiji in Galiji. kar se tiche jezika. avtohtoni so se sicer poslovanili. I. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. V prvih generacijah po amalgamaciji zakarpatskih avtohtonov z doseljenimi Slovani je vladala dvojezichnost. ko smo v Zakarpatju dobili ilirsko-trashko osnovo. ki zhe dolgo buri strokovno javnost: »Predno preidem h *kasegъ nekoliko besed o http://www. ne zvemo. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. se pomeshali z avtohtoni in jim vrinili slovanshchino. Ker so bili doseljeni Slovani gotovo manj kulturni kakor avtohtoni.« S tem nam je Oshtir ochrtal stanje v Evropi pred nastopom Indoevropejcev..12): » Na ilirski = staroevropski substrat se je vlegel najstarejshi val Indoevropejcev. [indo]-germansko) tezo o »nekulturnosti« Slovanov. Jezik. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zakarpatskem, predslovanskem druzhbenem redu, kamor spada tudi *kasegъ. Predslovanstvo izrazov zakarpatskega, staroevropskega druzhbenega reda bazira: (a) Na pomanjkanju sorodnih besed v drugih indoevropskih jezikih ali na omejitvi na germanshchino in slovanshchino, ki je posledica istega paleoevropskega substrata (op. L.V.: toda ta substrat je bil tudi za druge indoevropske jezike; to Oshtir potrjuje na str. 10, zad. odst.: »...neverjetno je, da bi beseda *chъrvatъ prishla med Praslovane shele iz germanskih ust, zato, ker ni bilo med Praslovani in med Germani nikakih stikov, izvzemshi identitete staroevropskega substrata.«). (b) Na sorodnih besedah juzhno od praslovanske [zakarpatske] domovine v iliro-trashchini na severnem Balkanu in v juzhni Rusiji, kjer pa se je na iliro-trashki substrat vlegla she iranska skitshchina; da pa ni v zakarpatski iliro-trashchini, izvzemshi reliktov v slovanshchini, o tem nichesar ohranjenega, je razumljivo, che pomislimo, da je bila starim piscem hiperborejska Sarmatija bajni svet (op. L. V.: ta Oshtirjeva razlaga se mi zdi prevech poenostavljena in prehitra, o Trachanih zgodovina kar precej ve, kako to, da ne bi vsaj posredno porochala tudi o zakarpatskih Trachanih?). Iz tega sledi, da si odgovarjajo ilirsko-trashki relikti v slovanshchini (in germanshchini) ter ohranjeni korelati v juzhni Rusiji in na severnem Balkanu, kakor npr. galski elementi v Franciji in keltski jeziki v Britaniji in na Irskem, oboji so kronoloshko in geografsko razlichni refleksi skupne ilirotrashchine, s chimer odpade dozdevna nemozhnost, spraviti Iliro-Trake v zgodovinsko in geografsko zvezo s Slovani. (op. L. V.: ta Oshtirjev sklep je izrednega pomena, saj pritrjuje TKteoriji kontinuitete, ki pa celo izenachuje Trake in Praslovane; zato pa nas toliko bolj osupne Oshtirjevo nadaljevanje). Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Slovane, o tem ne ve zgodovina nichesar, sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko imenoslovje, od katerega se predslovanski substrat ne sme lochiti, ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.« Kdo pa so bili ti »osvajajochi narodi«? Tako kot razvija Oshtir, so to bili Slovani, ki naj bi prevzeli obstojecha imena, ohranjena v ilirskotrashkih reliktih v slovanshchini; dosledno sledech tej metodologiji, se smemo vprashati, kje pa je najti kakshne (pra-pra)slovanske relikte v neki predzakavkashki domovini (pra-pra)Slovanov? Tega ne ishche niti Oshtir, za katerega je to postransko vprashanje...
Kot smo zhe opozorili, Bojan Chop, uchenec Karla Oshtirja, pishe (Jezik in slovstvo, XIX, sht. 1-2, str. 3): »... na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«, torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam, kjer naj bi zhiveli Praslovani, preden so se razlili nekako 2500 do 3000 let kasneje po Evropi – kar je bilo po veljavnem nauku shele v zachetku srednjega veka. Ker pa Karel Oshtir poudarja, da lochuje Predslovane od Praslovanov in je imel v mislih Predslovane, ko je zapisal »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje...«, se seveda smemo vprashati, kdo so bili ti Predslovani in od kod so tja prishli. Po Chopu naj bi bila Ukrajina, in Zakarpatje sodi v ta krog, pradomovina Indoevropejcev; che je pri tem mislil, da so obstajali tudi Predindoevropejci, ostaja odprto she razshirjeno vprashanje na prejshnje vprashanje, od kod so prishli ti Predindoevropejci. In konchno, so Praslovani res chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem, ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod, zahod, sever in jug? Zakaj so vsi odhajali, le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko, kolikor je
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Iliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja, ki nas, che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo (podchrtal L. V.); da bi bili kdaj Iliro-Traki podvrgli

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

(pra)zgodovinarjev!

Bojan Chop she razlozhi (Linguistica, XIX, 1989, str. 7): Alarodski rodovi so v neki blizhnji zvezi z ljudstvi, ki so iskala ozemlje med veliko selitvijo okoli 2500 pr.n.sht. v smeri od vzhoda proti zahodu, iz centralne Azije proti Sredozemlju ter naprej proti Shpaniji (Iberci=Baski) do Atlantskega oceana. Velik del teh ljudskih mnozhic so kasneje postali Indoevropejci, drugi Uralci itd. Zhe bolj v srednji Evropi (zraven Retov) Etrushchani v Centralnih Alpah in naprej proti srednji Italiji (Etrurija); na ta nachin so postopoma povsem zasedli severne obale Mediterana zhe v zachetku bronaste dobe okoli 2000 pr.n.sht., vendar se je dokaj velika skupina novih priseljencev (ki je napredovala do Sirije, juzhnega obrezhja Male Azije, Grchije z Egejem, Italije, Sicilije itd.) indoevropeizirala, kar pomeni, da so Indoevropejci, gotovo z drugimi ljudstvi povezani, napredovali proti zahodu, govorech kar dobro jezik sopotnikov. Tako si lahko razlozhimo medsebojne vplive med jeziki oziroma ostanke starih jezikov v indoevropskih jezikih. Torej se je vse to dogajalo 2500-3000 let, preden so se premaknili she Praslovani iz svojega Zakarpatja... Morda pa ni bilo vse tako, kot je mislil Oshtir. Po TK-teoriji kontinuitete naj bi bila pradomovina Slovanov na Balkanu, od koder so se razselili tudi v Zakarpatje in po Rusiji. Che Oshtir trdi, da nihche ne ve kdaj so Slovani prishli za Karpate niti kako dolgo so bili tam IliroTraki, je upravichena teza teorije kontinuitete, da je Balkan njihovo pravo pradomovanje; lahko bi rekli skupno pradomovanje in po teoriji kontinuitete izenachenost Trakov in Slovanov, glede Ilirov pa teorija kontinuitete zagovarja tezo, da so bili Iliri dolochen chas zgolj neka vodilna plast, vladajocha elita, ki je dajala ime velikemu shtevilu ljudi na obsezhnem ozemlju. To bi bilo nekaj takega, kakor so bili kasnejshi imperiji, Rim je zavladal pretezhnemu delu Evrope in najrazlichnejshim ljudstvom, ali kot so Franki ustanovili Frankovsko kraljestvo itd. V svoji knjigi Jantarska pot sem podrobneje obravnaval jezikoslovni odnos med prastaro akadshchino in slovenshchino (po metodologiji G. Semerana) ter med drugim omenil tudi izraz knjiga. Oshtir razlozhi (str. 16, 5. odst.): »Pouchno v tem oziru je predslovansko *kъnjiga, ki je prishla k Slovanom chez juzhnoruski predindoevropski kulturni center, od njih pa je prevzeto tudi v ugro-finshchino in madzharshchino könyv. V ilirotrashki juzhni Rusiji prehaja u>i in k>g in tu je asirsko kunukku dalo *kunig... naprej pa g(h) <> kc v * kъnjiga, tudi iliro-trashko od koder v armenshchino knik c .« Kar nas she posebej preseneti, je Oshtirjev sklep, da naj bi Slovani
dobili izraz za knjigo she v predindoevropskem chasu, to je zelo dalech v preteklosti, vsaj v III. tisochletju pr.n.sht., to pa pomeni, da je bil ta nadvse pomemben kulturni pojem zhe takrat smiseln za Slovane, saj bi sicer ne imeli z njim kaj pocheti.

Cheprav izvaja Oshtir pretezhno vechino nazivov za druzhbeno pomembne funkcije knez, zhupan, vitez itd. iz iliro-trashchine, pa je ta njegov napor kronan s tem, da ugotovi njihovo prisotnost med Slovani she pred t.i. srednjeveshkim preseljevanjem. Vechina dosedanjih razlag je izvajala te pojme iz germanshchine ali, che zhe, iz latinshchine, da so jih Slovani dobili prek Germanov. Poglejmo Oshtirjeve primere: kmet: (str. 23) predslovansko *kъmetь je identichno z iliro-trashkim kometai »plemenitashi nizhje vrste« in zaradi kretskega kaman “agron” pravzaprav »poljedelec«; sem bi pridali she iliro-trashki dikomes »knez; rex et pontifex«;
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zhupan: (str. 23) predslovansko *zeupan > slovansko *zjupanъ > *zhupanъ, kar je identichno ilirotrashkemu *deuppan; vitez: (str. 24) predslovansko *vitegъ, *vitedzь »eques; jezdec, konjenik, vitez« iz iliro-trashkega *witemg, kjer -tem- »konj« spada k staroevropski premeni t<>d, kar da predslovansko *dem »konj« s podaljshavo –tel v dem-tel>detel »detelja«; staroevropsko *taxm ali daxm »konj«, etrushchansko damnos. Oshtir jasno opozarja, da se navadno slovensko *vitezь izvaja iz germanskega *wiking preko *vitsetdzь > *vitedzь, vendar prehod k>t tega ne dopushcha; celo staropruski witing > weiting ali waiting je najhitreje izposojeno iz slovanshchine, chetudi baltoslovansko *witeng ali *witing ni izkljucheno; knez: (str.25) predslovansko *kъnegъ, *kъnedzь, predgermansko *kuning, *kunja starovisokonemshko kunirichi je zaradi staroevropskega prehoda u<>i identichno z iliro-trashkim *kuneng ali kineng<>kunej ali kinej »pontifex maximus et rex«; kralj: (str. 26) predslovansko *korljь »kralj« = predgermansko *karel z ilirsko-trashkim prehodom a<>e in s prehodom »kralj« (anglosaksonsko ceorl), stareshina (> starec), junak > tlake oproshcheni, prosti mozh (> mozh) > prostak (primerjaj podobno *kosedzь »Edling > libertinus«) sodi s staroevropskim a<>o k dakijskemu *korul »kralj« v Coryllus »rex et pontifex maximus«, Coryllas poleg Σκορύλων kakor Karl Veliki iz germanskega *karl; -j- formant se ponavlja v maloazijskem κοαλδδειν »kralj«... morebiti tudi v imenu predskitskega plemena Κοραλλαοι... nahajamo tudi v predlatinskim sella curulis, kar so uvedli zhe etrushchanski kralji v Rimu; cesar: (str. 26) chez ilirsko-trashki substrat je prishel k Slovanom in Germanom tudi latinski Caesar > *cesarjь, gotsko kaisar, kar naj bi chez Balkan potovalo v Romunijo prek IliroTrachanov, saj ni verjetno, da bi rimski legionarji pri osvajanju Balkana she izgovarjali diftong ae, she manj pa bi lahko kaj takega naredili “hiperurbanizirani” (op. L. V.: pomeshchanjeni) rimski diplomati, zato je prehod vulgarnolatinskega dolgega shirokega ae v e (slovansko cesar) in ai (germansko kaisar) nastal lahko le v iliro-trashki izgovarjavi (op. L. V.: spomnim naj na Oshtirjevo ugotovitev, da se ne ve, kdaj in kako dolgo so bili Iliro-Trachani v Zakarpatju in s tem v stiku s Slovani, kar vsekakor dopushcha domnevo, da so Slovani dobili ta izraz neposredno v stiku z Rimljani); boljar: (str. 26) predslovansko *bylja, *boljar-e je zaradi u<>a ter spricho u<>oi v *bylja > grshko boilades po vsej verjetnosti staroevropski relikt, za kar govori staroevropski izvor korena *bul ali *bal, ki ga najdemo v ilirsko-trashkem Deki-balos »Dakov kralj« ipd. Oshtir sklene: che pa sodi boljar v turshko bajar k *boljar-e, tedaj je turshka beseda staroevropska, che ne kar slovanska. “Valuk”: (str. 27) staroevropskega porekla je v predslovanski hierarhiji *vъlchvaъ »maga, magus«, bodisi da je izvedeno iz predslovanskega in predgermanskega narodnega imena *Walke ali *Wulk e > *Voъlchъ, *Walxa, ki kazhe nasproti predgalskemu Volcae in ilirskemu Valcum v Panoniji ilirsko-trashki vpliv, bodisi da je vъlchvaъ < vъlьchvaъ < *wulishwa sorodno z dakijskim polistai »duhovniki boga Zalmoksisa« z ilirsko-trashkim prehodom p<>w. Karel Oshtir je izraz kosez obravnaval v sklopu imen hrvashkih plemenskih vodij, ki so prishli v 5. st. z Goti iz Poljske v Dalmacijo, kot nam porocha bizantinski cesar Porfirogenet v svojem De administrando imperio iz 10. st.: pet bratov – Kosentzes, Hrobatos, Kloukas, Lobelos, Mouhlo – in sestri Touga in Bouga, ki naj bi bile po Oshtirju vse predslovanskega ilirsko-trashkega izvora. kosez: (str. 28) – temu pojmu se Karel Oshtir podrobneje posvecha, saj je v naslovu njegove
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

razprave K predslovanski etnologiji Zakarpatja pristavek Κοσέντζης-Kosentzes. Po njegovem je v sklopu stanovske organizacije predslovanske kulture v Zakarpatju pomemben predslovanski naziv *kasegъ/kosegъ »Edling«, ki odrazha ilirsko-trashki *kaseng in je zakarpatski predslovanski korelat k ilirsko-trashkemu Kosiggas-Κοσιγγας –Cosingis »zhena kralja Nikomeda I.«, Koson-Κοσων »Trashki dinast« (op. L.V.: Kosigin, politik v nekdanji ZSSR). K ilirsko-trashkemu *kaxs »Princeps ali podobno« velja primerjati s predhetitskim kc ash>hash »kralj« v hashshuwet »kralj je postal«. Ko Oshtir ishche razlago, dopushcha izhodishche v *kaxs/ kaxsh »glava, od koder * kaxseng »glavar«, in na to navezhe etimologijo za etrushchansko *cass »caput; glava«, kar bi se dalo rekonstruirati iz latinshchine prek “cassidemantem a Thuscis nominatam dicunt” in predgrshkega kottis, »kefale«, kotta. Sam formant -eng v *kosegъ oziroma -ing v Kosiggas je treba predpostaviti zaradi slovanskega prehoda in v ь in i. Tu bi bilo treba omeniti Oshtirjevo oporekanje Ramovshu, ki izvaja vrsto slovanskih besed kot izposojenke iz germanshchine, npr. za zhelezo, srebro, zlato itd., ali za izraze s konchnico -egъ, ter dokazuje, da gre v bistvu za skupno staroevropsko dedishchino. Za mesing, med na primer opozarja na sumersko *mass »baker« +niggi »kositer, cin« = massniggi. Tu se mi zdi primerno vlozhiti zanimivo razmishljanje akademika Rajka Nahtigala (O etimologiji izraza kosez, Slavistichna revija, VIII, 1955, str.164-168): »Ako sedaj izvajanja ob besedi knez – kъnedźь – kъnegъ prilagodimo k izrazu kosez – kosedźь, moramo rechi, da je nastal iz nekega nekdanjega tujega *kosingos in bil prvotno prevzet pred palatalizacijo kot kosegъ. Sled tega se je ohranil she do danashnjih dni v rezijanskem krajevnem imenu v tvorbi (zhenska oblika) kosegyni, tichochi v posesivnem adjektivu »ta na Kasiginej hörycoe« od nominativa kaseginja gorica z i za e (po Baudoin de Courtenay itd.).« K temu bi jaz dodal she ime zaselka Kosech pod Krnom pri Drezhnici nad Kobaridom, za katerega pa domachini pravijo, da ga nekoch ni bilo in je novejshega datuma, so pa obstajali mikrotoponimi Koseshka planina, Koseshki potok ipd. Ker pa je v blizhnji vasi Ravne tudi hishno ime Linga(r) – danes she zhiv priimek v Kobaridu – gre morda za izpeljanko iz edling(ar) »plemenit, Kosez«, in so omenjena predialna imena ostanek nekdanjega lastnika. Drezhnica je nedvomno zelo stara naselbina, podobnih imen je kar nekaj po slovanskem svetu, in tudi okolishki toponimi merijo na davno preteklost. Nahtigal nadaljuje: »Navedena jezikovna tvorba je zanimiva, ker ima zvezo s Koroshko. V nekdanji svoji razpravi... sem namrech pokazal, da »rezijanshchina tvori sploh ne glede zhe na svojo geografichno lego neko nadaljevanje povechini zhal zhe izumirajochih govorov Kanalske doline, a od teh pelje zopet most k rozhashchini (op. L.V.: Rozh na Koroshkem). V koliko je rezijanshchina, ki jo smatram za preseljeni preostanek nekega nekdanjega, sedaj pach zhe izumrlega, morda severozahodnega koroshkega narechja – zato so tudi ozke zveze z ziljshchino – v koliko je rezijanshchina she bolj izshla s severa, je tu, razume se, tezhko rechi – izumrlo je, dovolj – . Gotovo pa lahko chisto mirno trdimo, da stojijo brizhinski spomeniki glede
refleksov nosnih samoglasnikov v vseh bistvenih chrtah v najblizhjem rodstvu s skupino narechij, ki jo tvorijo dandanes rozhashchina, rezijanshchina in ziljshchina in ki so jo tvorile nekdaj she dalje na sever in zahod. (podchrtal L.V.)« Ta navedek uglednega slovenskega

znanstvenika vsebuje, po mojem mnenju, dvoje pomembnih sestavin: (1) da postavlja rezijanshchino v smiselno in zaokrozheno skupino slovenskih govorov, ob nekaterih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

(2) da je ta skupina slovenskih narechij nekoch segala she dlje na sever in zahod. mojo knjigo Davnina govori). ker so morda obstajali zhe v predslovanski dobi v Zakarpatju *Karpatoi. Chroati. da je bilo prvotno *Karpat ime naroda. ki je sorodno z lirsko-trashkim osebnim imenom Allouporis.in o>e ter p<>w. ki predstavlja predslovansko *Klau+kas.V. Κραßάτοι. Muhlo: (str. s *klau kazhe primerjati ilirsko-trashko Clevora »krajevno ime« iz *Clavora. da niti ni neobhodno potrebno izhajati za *Chъrvatinъ iz *Chъrvata (gora). ki ima povsem slovansko etimologijo). L. zlasti to izstopa v naslednjem primeru druge sestre. ki je zhivel ob *Karp (=predalbansko karpe »skala«) »Karpati«.revijasrp. osebnim imenom Bawa > Bas. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. Μουχλω je ilirsko-trashki *Mukc ula. kakor je v mnogih drugih imenih. kakor najdemo pri Madagaua »soproga Herakleida«.Veneti in Anti . Rusi« > Rusinъ. kot pri Tuga.: po mojem mnenju je chudno. Oshtir nadaljuje. je negotova – naj bi izhajalo iz *Chъrvata (gora) “Καρπάτης”. In konchno je mogoche po Oshtirju izpeljati Chъrvatь »Hrvatija. morda pa je bil le zelo oprezen. Κραßάτοι) – oblika *Charъvat/Chorъvat spricho cheshkega Charvat ipd. da bi prishel k Praslovanom preko Germanov zato. 32) Κλουκάς iz slovanskega Klukas<*Klukasъ.) poleg morebitnega *Kъrvat ipd. ni bil dosleden. pri tem -por->-pol. Za ilirsko-trashki *kc axrwat c ax je neverjetno. da Oshtir ni niti poskusil izvajati iz tuga »zhalost«. (prim. medtem ko je v ilirsko-trashchini obstajalo tudi konchno naglashevanje. chesh da rezijanshchina nima nichesar skupnega s slovenshchino. Proti germanskemu izvoru govori tudi konchno naglashevanje v srbshchini in hrvashchini Hrváta. Chrovatinъ (prim. je bil pri svojem razglabljanju enostranski. celo kazhe rachunati s tem. obstajajo hrvashki Mohlići in koroshki Mochilich. h kateremu je dodan *kas »sin«. da nahajamo slovenska topografska imena po vseh Vzhodnih Alpah (torej do sredine Shvice) do Donave in she onkraj nje. Glede prvega dela imena primerjaj osebno ime Tau-zig (-zig »sin«=etrushchansko śeχ »hchi«). znanem v drugih primerih. Predslovansko *Chъrvatinъ. Karwat. Toda kakor bomo videli v nadaljevanju. Tuga: (str. 10-12). Χρωßάτοι. da je tudi ime Bouga=Buga sestavljeno iz *Bau+ga. http://www. che je Μουχλω namesto *Mъchlo iz *Mъchъlo z izpadom nenaglashenega ъ. (op. Klukas: (str. 33) iz *Lovel[ъ] ali *Lъvel[ъ] (o=ъ) iz predslovanskega *Lawel/Luwel. Buga: (str. Hrvati« > Chъrvatinъ kakor *Rusь »Rusija.Lucijan Vuga ponavljajochih se poskusih (zlasti italijanskih iredentistichnih krogov) iskanja sorodstva celo v daljni Rusiji. Boubas (Bou=Bov?). 34) ime ene od sestra je po mnenju Oshtirja sestavljeno iz ilirsko-trashkega Tau. kar se ujema tudi z ugotovitvijo Bozha Grafenauerja (gl. 33) Mouhlo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. korvackoj. Lobelos: (str. k *Mukc ula primerjaj osebno ime Mucalus oziroma *Muclus je latinizirai trashki izraz Muc(a)la<>Mukc (u)la > *Mъch(ъ)lo. Hrovat.primerjali s krajevnim imenom Ba[v]os. 34) Oshtir pravi. Oshtir nadaljuje: Hrobatos/Χρώßατος primerja s Karpates/Καρπάτη v poglavju §8 (str.in pripone -ga »zhena«.htm[16. plemenske voditeljice Buga. za izgubo w pa dobimo primerjavo v razvoju gava>gaa>ga. medtem ko naj bi prvi del *Bau.2010 10:15:42] . to je v Vzhodne Alpe. Crauati itd. pripona -ga naj bi pomenila »zhena«. ker germanshchina naglasha prvi zlog.11. ker med Praslovani in Pragermani ni bilo nikakrshnih stikov. kar bo tudi moje konchno mnenje o njegovem zelo pomembnem in eruditivnem delu.

v nadaljevanju) navaja v svoji razpravi Veneti in Anti (Etnolog. v katerem nikoli ne miruje. Vran. Zherjal. 1926/27. Falco. Najraje se drzhi v borshtih. in sicer po shtiri do pet jajchk. s shirokim rumenim pasom na koncu. Bird. Aziji ter po malajskem in avstralskem otochju. Samichka in mladichi so zgoraj rumenkasto zeleni in imajo olivno chrnkaste peruti. znotraj pa ga oblozhita z mahom. Habicht. II. v katerem je omenjeno. saj nas obishche shele ob koncu maja in odide zhe avgusta. Vogel. ki sodi med “Oriolidae .). str.). dlako in volno. pa tudi tako pogost ni vech kot pred sto leti. Kobilar ali vuga (Oriolus oriolus) je v nashih krajih edini evrazijski zastopnik teh ptichev.kobilarje”. Vrabec. velikih starih sadovnjakih. Taki priimki so pogosti .. danes sicer v slovenskem besednjaku skoraj pozabljeno in nadomeshcheno s kobilar. Rabe. Aquila. Tudi rep je chrn. Krähe.. Kragulj. Eagle.2010 10:15:42] Osnova za priimek je. Golob.Lucijan Vuga in to bom razlozhil kasneje. zato se z vsiljivci hitro skrega in pretepa ter jih nazhene z glasnim vreshchanjem in krehanjem. »De administrando imperio« (gl. Kos. Po dolgotrajnem raziskovanju sem si ustvaril naslednje mnenje: ne le med Slovenci ali Slovani (Dular. da je razvoj besede naslednji: vivьlga slov. Ima karminasto rdeche ochi. To izpeljavo utemeljujem na naslednjih izhodishchih: a) Eden najvechjih slovenskih znanstvenikov jezikoslovec in akademik Karel Oshtir (gl. ko obravnava znamenito delo bizantinskega cesarja Porfirogeneta iz 10. posebno hrastovih in brezovih gozdichih. Mew itd. che le mogoche blizu vode. vuga]« < *w-i-wilg : i-vьlga : vьlga.11. Pa she ta prihaja k nam le na kratkotrajen “letni oddih”. Sraka(r). Orel.revijasrp. Ljubljana. V tem chasu ga je najti po vsej Evropi (razen na visokem severu in v Grchiji) ter v prednji in srednji Aziji do Altaja. travnate vezi in shibice. Chuk itd. »Oriolus galbula [kobilar. ki jih oslinita in opletata okrog rogovilaste vejice. ampak tudi med drugimi narodi ( ital. Merlo. Strnad.Veneti in Anti . in so v okrog 70 vrstah razshirjeni po Afriki. I. Hawk. temvech stalno stika po vejevju in obfrli dosti dreves. s katero she danes poimenujemo ptico vuga. Shchinkavec. skupaj z Goti v Dalmacijo tudi pet bratov in dve sestri z obmochja Zakarpatja (od katerih ena se je http://www. 32-34) pravi. logih in parkih. ne oziraje se na druge mozhnosti. ki so veliki kot shkorec ali drozg . Med valjenjem je zelo odlochen in napadalen. Pelikan. Sova. saj je to njegov svet. Colombo itd. nem. Corvo. Obichajno povezujejo ta priimek s ptico “vuga”.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16. da visi.dolgi okoli 24 cm. b) Res je. V listni goshchi se pochuti varnega. Crow. Najhitreje ga odkrijemo po njegovem znachilnem klicu “bilov” ali “didlijo” in najpogosteje se oglasha ob oblachnih ter nevihtnih dnevih. zamolklo rdech kljun in svincheno sive noge. ime za ptico vuga. spodaj so sivo beli in temno progasti. Amsel. Je izrazito drevesni ptich. Gnezdi vechinoma na visokem drevju. ki se suche le po drevesnih vrhovih. v nadaljevanju). Drossel itd. o chemer prichajo razlichna ljudska imena. angl. st. Sperling. Samchek in samichka druzhno gradita gnezdo in si s kljunom podajata bilke. 1928 str. kjer ga kljub pisanim barvam tezhko opazimo. Kavka. Po krilih je chrn in ima belo obrobljena letalna peresa. da je prishlo v 5. da Karel Oshtir v drugi razpravi (Etnolog. 62). ko je bil vsepovsod razshirjen. Samchek je bleshcheche se rumen ali sijajno svetlo oranzhno rdech ali bledo rumen. Torej je bila zhe sivi praslovanski davnini podana osnova za razvoj besede. Gnezdo je globoko in ima precej navznoter uslochen rob. Vali enkrat v zachetku maja. st. Adler.

vonga.. torej se ni ukvarjal zgolj z jezikovnimi vprashanji. so postranska vprashanja. Ti-erna < predslovansko *vornъ. da je tudi ime sestre Vuga predslovanskega izvora. tudi v severovzhodni Italiji) tvorijo z Liguri v zapadni Nemchiji. ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena. da je sam razvil etimologijo in izrecno navedel.« Zdi se nemogoche. vsled chesar se zakarpatska geografska nomenklatura (izrazoslovje.). s Pikti v Angliji. Kako to. ki je ni mogel reshiti drugache kakor tako. ki nas. kobilar)«. da je preprosto zanemaril problem domnevne predhodne domovine Slovanov. predindoevropsko staroevropshchino v centralni. ne tangirajo.+ * ga »*zhena«. da bi bili Iliro-Traki kdaj podvrgli Slovane.oziroma *Bau. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. z Ibero-Baski v Shpaniji. in za izpustitev w pri *-gava > *-gaa > *-ga pa primerjaj –deva > -dea. Rusi she danes imenujejo ptico vuga kot ivolga. avtohtono plast neindoevropskih Venetov v Zakarpatju. Βουßας (Βου = Bov-?). sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko nomenklaturo. che operiramo s predslovansko ilirsko-trashkim substratom.. Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. 6): ». od kod so se znashli Slovani v Zakarpatju. juzhni in zapadni Evropi. Da je -ga »zhena« primerjaj kot pri Μαδα-γαύα »soproga Herakleida«. 1926/27. Tudi che bi izhajali iz tako postavljenega etnichnega razvoja Slovanov (Oshtir je namrech poudarjeno naslovil ta prispevek K predslovanski etnologiji Zakarpatja. da Oshtir tega ni uporabil? c) Karel Oshtir je bil preprichan alarodist (Alarodi naj bi bila neindoevropska ljudstva.2010 10:15:42] .) ponavlja v navedenih jezikih. Iz te Oshtirjeve razlage bi torej sledilo. Δεουελτοςς > Deultum.htm[16. V. k *tau. temu navkljub pa se je izmikal jasnemu in dokonchnemu odgovoru. ki so zhivela v Evropi.« Nekaj kasneje (str.primerjaj krajevno ime Ba[v]os.11. da Oshtir tega imena ne spravi v pomensko zvezo z imenom ptice vuga kljub temu.nastal iz -ilg-) > ivьlga. severozapadni Italiji in Galiji.primerjaj osebno ime Tauzig (-zig »sin« = etrushchansko śeχ. osebno ime Baw-a > Βας. I. od koder so se kasneje spet preselili na vse strani Evrope. kakor znano. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhji sorodnosti s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. 75) zapishe: »Predlitavsko volunge in predslovansko *wil¶[h ]g > *wilg > vьlga (prim.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. s srbskohrvashkim vuga kjer je -ug.. Karel Oshtir v enem svojih temeljnih del Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (str.Veneti in Anti . preden so jo preplavili Indoevropejci). in pristash zakarpatskega izvora Slovanov (cheprav iz njegovih del lahko chrpamo izredno veliko podatkov prav o nasprotnem) ter v shtudiji »K predslovanski etnologiji Zakarpatja« razvrshcha alarodske jezike takole (Etnolog. o tem ne ve zgodovina nichesar. 13) nam Oshtir she pove svoje mnenje o tem. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. bi glede izvora imena ptice vuga in s http://www. op..Lucijan Vuga imenovala Buga = Vuga): Imeni obeh sestra Τουγά in Βουγά iz *Tuga in *Buga sta sestavljeni iz ilirsko-trashkega *Tau. od kod naj bi se priselili Predslovani na to pred-indoevropsko. vivьlga »Goldfink.»hchi«) in k *Bau.revijasrp. ampak je hotel prispevati tudi h genezi Slovanov. Po mojem mnenju pa to kazhe na Oshtirjevo zadrego. In zapishe tole: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhevali Iliro-Traki v Karpatih. L. da tako velik znanstvenik tako lahkotno opravi z vprashanjem. da gre za Oriolus galbula. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. Zelo nenavadno pa je. str. od katere se predslovanski substrat ne sme lochiti. Goldamsel (pri Antonu Janezhichu: vuga. z Etrusko-Raeti v centralni Italiji in v Alpah. di-essame < predalbansko va[rs]tre itd. par besedi o jeziku zakarpatskih avtohtonov.

besed dvojnic.mestna lastovka”. 1976) je najbolj poglobljeno sodobno etimoloshko delo o koreninah slovenskega jezika. shtirik. irzyk “Cypsellus apus”.zelenchek”. ki sega vsaj tisochletje ali dve pred nashe shtetje in bi bilo po Oshtirju ime venetskega (in po njegovem predindoevropskega) izvora. slichnoglasja. pinozha. Profesor Machek pa meni. npr. toda ne morem se znebiti vtisa. a ne le to. che ne modro – s tem je vsaj navidez ohranjal povezanost z dotedanjim prevladujochim naukom. volga”.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. *vyrъjъ. ki vendar dopushcha mozhnost onomatopeje. Vouga na Portugalskem. Osebno mislim.L.: *“jurka” (zhenskega spola): “Oriolus galbula. da je treba zaradi dublet. kako naporno je rushenje uveljavljenih mitov. = tolmun. She prej si poglejmo.htm[16. sorodnik shchinkavca. jirichka “Fringilla spinus .Veneti in Anti . tako da gesel pod 2 V2 she nimamo obdelanih. s cheshko besedo jirice. 2003) Marka Snoja pa ni opremljen s podrobnejshim etimoloshkim aparatom in zato lahko rabi le kot pomozhno gradivo. da je izhodishche treba iskati v etimologiji. saj je velikanska vechina svetovnih znanstvenikov sprejemala bolj ali manj ochitno in dosledno »germansko paradigmo«.revijasrp. shtirichka domnevati onomatopejo. ir “Fringilla montifringilla . to pa bi pomenilo izkljuchitev iz mednarodnega znanstvenega obtoka. tako jezikoslovec Berneker izvaja iz Georgius = Jurij (pri tem se oslanja na razpravo o imenih ptichev iz antroponimov. ki zaznamujejo chloveka. je Oshtir izbral nekakshno mehko razlichico rushenja (indo)germanaizma – kljub temu je tudi sam uporabljal prav ta izraz.V.repnik”. pozimi pa pride v nizhino). Sodobni poskus spreminjanja uveljavljene paradigme o srednjeveshki selitvi narodov in takratni naselitvi Slovanov na danashnjih ozemljih je TK-teorija kontinuitete. dopushcha tudi mozhnost povezave praslovanskega “*jur-” z litavskim “jaura. na zhalost je po skoraj tridesetih letih izhajanja prishel shele do chrke 2 S2 . to je izrazov. XXXII a). Ljubljana. jurzyk.: poljski shkrjanec). irz. jauris” = mochvirje.pinozha ali nikavec” (op. irzyk “Cypsellus” in praslovanskim *irъjъ. To je mogoche primerjati s srbo-hrvashkim izrazom jurichica “Fringilla cannabina”. ki je iz iste osnove kakor “*euər(i)” = voda. poljskim ir. Ljubljana. ki ga vsaj nominalno Nemci she vedno vztrajno uporabljajo namesto indoevropejstva. jurzyczek. in bi izzval proti sebi vechino znanstvene srenje. jurka “Fringilla chloris . ki zhivi po gorah. napisal jo je Suolahti. Pri tem France Bezlaj opozarja. irz. jer. jer “Fringilla”. poljska narechna imena jurek. jurijshchica “Fringilla cannabina . ljudsko etimoloshko naslonjeno na Jurij. kar se meni zdi zelo pretkano. jerzyk. SAZU-MK. Toda profesor Bezlaj opominja.chizhek”. in morda tudi v Voglajna ipd. Deutsche Vögelnamen. da je izvor besede jurka nejasen. Bug ipd.Lucijan Vuga tem tudi priimka Vuga prishli do sive davnine. posnemanja glasu z besedo. Ker je bilo njegovo zoprvanje izredno tvegano. * Morda so moji sklepi napachni. marvech so drugachni pogledi http://www. k temu tudi jurica “Fringilla spinus” in jurshchica. jirichek “Hirundo urbica . ki jo odlochno zastopa Mario Alinei. ki bi jo bilo najti v imenih rek Volga v Rusiji. Slovenski etimoloshki slovar (Modrijan. kobilar.V. Akademika Franceta Bezlaja Etimoloshki slovar slovenskega jezika (ESSJ.2010 10:15:42] . v cheshchini shtirichek. Poglejmo mnenja razlichnih jezikoslovcev. a o tem malo kasneje.: L. Najdemo pa pri Bezlaju za nashe potrebe zanimive iztochnice pod drugimi gesli. da se je Oshtir s svojim doslednim alarodizmom na neki nachin poskushal upreti (indo)germanstvu. da primerjava med ruskim dialektnim izrazom vyrej “Alauda”(op.11. z ukrajinskimi izrazi jurok. vjurok “Fringilla montifringilla”.

Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (ALI 1 in 2). predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. antropologa in jezikoslovca Giuseppa Sergija (umrl 1936). ki v svojem obsezhnem opusu med drugim razvija teorijo. Med njimi najdemo znanega italijanskega zgodovinarja. s strani konvencionalnega zgodovinopisja oznachene kot proslula »venetologija«. ko bo potrebno zacheti pisati zgodovino nanovo. o katerih meni.2010 10:15:42] . to je priznal tudi pokojni akademik France Bezlaj. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.Lucijan Vuga izpostavljeni porogu in znanstvenemu ter celo politichnemu linchu. torej naj bi prishli s severnih obal Chrnega morja (Gimbutas) ali iz Anatolije (Renfrew). Njej nasproti se je v osemdesetih letih postavil Colin Renfrew s somishljeniki. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. Profesor Alinei se izrecno ukvarja s Slovani. z najnovejsho teorijo o anatolskem izvoru Indoevropejcev. kot smo videli. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. in she vech. v zadnjih desetletjih je imela veliko pristashev (na zhalost zhe pokojna) Maria Gimbutas s tezo. ki ga je napisal Mario Alinei. kjer so naseljena danes. V sklop tega zhivahnega dogajanja sodi tudi vprashanje o izvoru Slovencev in drugih (juzhnih) Slovanov. ki v bistvu izhaja iz predpostavke. stoletja. ki si je s svojimi zgodovinarskimi deli prisluzhil lordski naslov. tudi paradigma o Keltih in nich manj teorija kontinuitete. Pri nas doma so znane zdrahe okoli Venetov in Etrushchanov. kar podpira ne le z arheoloshkimi. torej iz juzhne Ukrajine in Rusije. cheprav je bilo zhe od nekdaj veliko uglednih tujih zgodovinarjev.revijasrp. ki naj bi bila po mnenju nekaterih kar »nash kulturni kompleks« (kompleksi pa sodijo. torej italshchina ni bila prineshena iz prvotne domovine Indoevropejcev. da je latinshchina nastala z zlitjem praslovanshchine in jezika neindoevropskih staroselcev (mediteranske rase) na tleh Italije. kot se je izrazil eden od njih. ki so bili podobnega mnenja kot Trstenjak. temvech tudi z jezikovnimi in najsodobnejshimi genetskimi dokazi. dolgoletni profesor na univerzi v Utrechtu. Med vrhunskimi strokovnjaki se zhe dolgo krizhajo kopja o izvoru Indoevropejcev. Profesor Alinei je svoje poglede vechkrat razgrnil pred mednarodno strokovno javnostjo in dobil zanje nemajhno podporo. ki so seveda Indoevropejci. da Indoevropejci izvirajo iz “kulture kurganov” na severni strani Chrnega morja. TEORIJA KONTINUITETE – SLOVANI ZHE OD KAMENE DOBE NA SEDANJIH OZEMLJIH V dveh knjigah je izshlo delo Origini delle lingue d’Europa – La Teoria della Continuitŕ. Zlasti pomembne so jezikovne in zgodovinske http://www. tretji celo v Egiptu. Spomnimo se le nashega avtohtonista Davorina Trstenjaka iz 19.htm[16. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. ki so mu storili veliko krivic. kot vemo. tak primer je. ki jih nekateri vidijo prvotno v Aziji. na podrochje psihiatrije). da so se celo z obmochja Balkana shirili proti severu in severovzhodu. saj je zgodovinopisje prishlo do tochke. drugi v Skandinaviji. da toliko razglashanega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih.Veneti in Anti .11. sicer Italijan po rodu.

..« Te kratke navedbe so dovolj zgovorne. etrushchanskega in latinskega urbanizma. ki je bil “lingua franca” – sporazumevalni in diplomatski jezik na shirshem obmochju Blizhnjega vzhoda. toda nobeno ljudstvo se ni tako pregreshilo nad njimi... Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov. da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete. ki so prevladovali v Mezopotamiji..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki zhe stoletja obravnavajo ta vprashanja in postavljajo njihov izvor na razlichne konce obsezhnega evro-azijskega prostora. in iz nje sta se razvili. ki je zelo blizu sedanjemu. jeziku. temvech so ljubili mir. http://www.. kakor Nemci. da so Indoevropejci in Semiti dolgo zhiveli v neposredni soseshchini..« Venete moramo preuchevati v kontekstu izvora Indoevropejcev.. ki jih omogocha branje in razvozlavanje desettisocherih glinastih ploshchic s klinopisi. Nesrecha je pach hotela.). in to celo v zgodovinskem obdobju. Prisotnost Slovanov na obmochju.. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji. da je moral imeti ta mirni narod za sosede Nemce in Tatare.. st.L. Eden od pomembnih argumentov za blizhnjevzhodni izvor Indoevropejcev so jezikovne sorodnosti med semitskimi jeziki. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). Zaradi njihovega miroljubja so jih podvrgli drugi narodi. tipichno evropsko. Ne obstaja neka “severna slovanshchina” marvech je to le razlichica juzhne slovanshchine. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. obdelovali zemljo ter redili veliko zhivine. Alinei dobesedno navaja naslednje: »Zacheti moram s tem.Veneti in Anti .Lucijan Vuga raziskave. sam pa je zanje nashel ustrezno razlago v akadshchini. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi... ki kasneje omogochi rojstvo grshkega.V..htm[16. balkansko obmochje je eno redkih. odkritih na Blizhnjem vzhodu zlasti v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: “prihod”.. nemshki pesnik.. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. in indoevropskimi jeziki (kar uposhteva tudi Renfrew).revijasrp. Izshli sta moji knjigi Jantarska pot in Davnina govori. je zapisal: »Slovani niso bili nikdar taki razbojniki kakor Nemci.. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih. domnevno “slovansko preseljevanje” je polno nasprotij. Johann Gottfried von Herder. edini logichni sklep je.... ki nekoliko obshirneje obravnavata to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov.. ki jo krepko podpira vidni arheolog J. v povezavi z Anatolijo. 1744-1803. Prof.2010 10:15:42] ..11. Med velikim shtevilom teorij.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest minulih let). Slovanov na neizmerno podrochje. zahodna in vzhodna veja Slovanov (op. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske.. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha... ki so prishli iz Anatolije. to je med drugimi temeljito obdelal etimolog Semerano. ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejshih chasov. dobiva pa v mednarodni strokovni javnosti nov zagon. v zadnjih treh desetletjih izstopajo (v chasovnem zaporedju) tri: (1) pokojne arheologinje Marije Gimbutas. Slovani so (prvi. Ta je raziskal presenetljivo veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako: “etimologija neznana”.P... poljedelsko meshano ekonomijo. Litvanke po rodu. kakrshno naseljujejo danes... ki je delovala v ZDA – “teorija Kurganov” (iz shestdesetih let 20. To naj bi dokazovalo. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini. to je she vedno eno od prvovrstnih znanstvenih vprashanj sodobnega zgodovinopisja in jezikoslovja. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom.

tisochletja obstajal neki skupni indoevropski jezik. tisochletju pr. 1956) kazhejo. Childa iz petdesetih let nadgradil ter razvil v novo arheologijo z mnogo starejshimi datacijami od doslej uveljavljenih. da so Indoevropejci le prvi poljedelci na evopski celini ter je indoevropeizacija le vidik neolitske revolucije. To nam spet enkrat vsiljuje vprashanje.2010 10:15:42] . che ni posebej oznacheno): »Alineiu bo pripadla zasluga. ko je kmetsko-zhivinorejsko gospodarstvo pospesheno nadomestilo ekonomijo.. da je prishlo do indoevropske diaspore le nekaj stoletij pred tem. kar je she posebej pomembno. torej tri tisochletja pred kurgani Gimbutaseve. se zastavlja tudi lingvistichno vprashanje (to je za arheologa nekoliko neobichajno). da so v IV. st. je Xaverio Ballester z univerze v Valenciji. to potrjujejo tudi najnovejshe radiokarbonske meritve in je mogoche spraviti v sklad z lingvistichnimi dognanji.V. tisochletju pr. 1932). tisochletju pr. le veliko doslednejshi je tudi v lingvistichnem smislu.n. ter je shlo. Njihov prihod na to obmochje postavljajo v III. ki bi povzrochili kulturne in jezikovne spremembe. Renfrew misli. da so v Evropi na sedanjih ozemljih v bistvu ista ljudstva zhe od paleolitika-mezolitika in med temi izrecno omenja tudi Slovence) v osnovi ne razlikuje veliko od Renfrewovih stalishch.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. (2) Po preuchevanjih tretjega vidnega arheologa Colina Renfrewa. ki je zhe poznala vech razlichnih dialektov. ki jo je postavil Renfrew. tisochletje pr. ki ga sprejemajo z naklonjenostjo. da bi she v teku III.sht.sht. che ne celo iztrebila predhodne naseljence miroljubnih kmetovalcev ter jim vsilila svojo kulturo (kulturo kurganov) in svoj jezik. za difuzijo.11. ki bi se tako hitro diferenciral v povsem razlichne jezike na tako ozkem prostoru. tisochletju pr.n.Lucijan Vuga Mallory. da je mikenshchina ni bila le oblika arhaichne grshchine v II. ampak je zhe bila koiné neke dezhele.n. ko ugotavlja. ki je svoje teorije intenzivno razshirjal v osemdesetih letih. da arheologija ne ponuja nobenih dokazov za nasilja in spopade v IV. Alinei opozarja. vsaj na daljnega predhodnika Herberta Kühna in njegovo delo Herkunft und Heimat der Indogermanen. trdech. Alinei je seveda naletel na vrsto nasprotnikov iz vrst tradicionalistichnih zgodovinarjev. Luvijci in Palaiki – govorili troje razlichnih indoevropskih jezikov (ta spoznanja so plod najnovejshih odkritij glinastih ploshchic in preuchevanja jezikov.n. da je bil prvi v najnovejshem chasu (prav pri tem ne gre pozabiti. ne pa za nasilno ali celo genocidno shirjenje nove kulture.. v Anatoliji tri ljudstva – Hetiti.n. Med tistimi. ljudstva pastirskih nomadov – Indoevropejci – surovo podjarmila.n.revijasrp. da je njegove sklepe v kombinaciji z nauki priznanega arheologa svetovnega slovesa G. tisochletja pr. ali je bilo mogoche. ki je razvil dragoceno in pogumno http://www. Alinei zavracha invazionistichne teorije in meni. to odkrito priznava tudi Alinei. Ta teorija vdora ali katastrofistichna teorija je med zgodovinarji priljubljena vse od 19.sht. osnovano na lovu in nabiralnishtvu. Spricho tega si je tezhko predstavljati. vsi prevodi navedkov L. Renfrewa.Veneti in Anti . (3) V devetdesetih letih je Mario Alinei. da je indoevropska diaspora she nekaj tisochletij starejsha od tiste. che naj bi shtirje tako razlichni – cheprav priznano – indoevropski jeziki (v Anatolji in v Grchiji) nastali shele v II. cheprav se njegova teorija kontinuitete (ki trdi. 23/1999. Po tej teoriji izvajajo jezikoslovci razmeroma pozno iz prvotno enotnega indoevropskega jezika diferenciacijo posameznih indoevropskih jezikov.sht. tisochletja pr.sht.. da so zhe v zachetku II..sht. ki so ga nedvomno tako prevzela dela C. Ta neolitizacija se je shirila iz Anatolije proti zahodni Evropi od zachetka VII. Prav tako nam razvozlani linearni B napisi (Ventris in Chadwick. ali celo v IV. ki prav tako potrjujejo kamenodobno prvotno indoevropsko skupnost. ki je zapisal (Rivista italiana di dialettologia.n.sht. zapisanih na njih).

in da so bili celo boljshi.) odpravil na sever ter so zhiveli v Novgorodu. Aux origines des civilisations d’Europe.Antony’s Collegu v Oxfordu. Te radikalne. ki je bila prevedena tudi v druge svetovne jezike. od katerih en del zhivi na sedanjem ozemlju. Profesor Mario Alinei se she prav posebej ukvarja s Slovani. sicer Italijan po rodu. v okolici Ilmenskega jezera. da bodo hitro in z naklonjenostjo sprejete v dolochenih okoljih. Navedimo le en primer. da je konchno izshel drugi del knjige Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (prvi del 1996). podobno kakor Hrvate. sedaj je profesor na znameniti Sorboni v Parizu. kjer so naseljena danes. seveda pomembno tangirajo vprashanje Venetov. cheprav smo sedaj v manjshini. Srbe itd.11. in jih bodo lahko zavrnili ali sprejeli.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Grke. in she vech.. Slavonci.d. pred tem direktor Inshtituta za slavistichne shtudije v Bordeauxu.revijasrp. da v akademskih in znanstvenih krogih ne bo prevladal duh cenzure. ki se je uchil zgodovine le iz slovenskih uchbenikov. Tisti. zacheli trditi. ki jo je mogoche she vedno zaslediti v temeljnih predpostavkah klasichnih teorij o genezi Indoevropejcev. najde v njej veliko takega. skratka. leta 1986 je v Parizu izdal knjigo Les Slaves. ki spricho svoje temeljite izobrazbe in specializacije zelo dobro lochuje med Slovenci. da toliko razvpitega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. str. oskrbi zatajevana prichevanja: zato se moramo zatechi k arheoloshkim izkopavanjem in jezikovnim raziskavam«. Slovaki. kot se je domnevalo. http://www. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. Francis Conte. navaja. o katerih meni. da so se Slovenci razdelili na dva dela. drugi pa se je (Conte pravi: morda v 4.. na izrazit nachin pa slovanska zgodovina. zato ne smemo prichakovati. kar bomo she prebrali v nadaljevanju. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. zlasti mladi. da bodo imeli prilozhnost ovrednotiti razloge. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. da so bili evropski predhodniki obichajni ljudje. Conte. Italce itd. da ne pozabimo na Etrushchane. Zato je izrednega pomena. Vsekakor pa upajmo. nasprotne domnevnemu preseljevanju ob koncu starega in v zachetku novega veka. ne nekaj posebnega. ki zaposluje tudi nas Slovence. morda sploh ne bo nobene naklonjenosti. Tako pishe (n. st. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. posodobljene in strokovno mochno podprte teorije.Lucijan Vuga teorijo paleolitskega izvora tudi za indoevropske jezike. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. ki v bistvu izhaja iz predpostavke.. Boljshi od nas samih. tako da bodo imeli drugi. vendar ne superiorni nad drugimi. spricho katerih smo Alinei in she kdo drug z njim. torej ne bodo sprejete.Veneti in Anti . nato na univerzah na Harvardu in v Leningradu. mozhnost spoznavati in preuchevati nove zamisli. nam ponuja s svojimi raziskavami dodatne argumente za sodobno teorijo kontinuitete.2010 10:15:42] . kjer se je dolgo locheval od Rusov. da so se celo z obmochja jugovzhodne Evrope shirili proti severu in severovzhodu. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. ki je v znachilni povezavi s tistim. ki jo je napisal zhe omenjeni dolgoletni profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu Mario Alinei. sicer she vedno v okviru tradicionalne poselitvene teorije.htm[16. Res bodo lahko posamezne od teh novih zamisli videti revolucionarne (in subverzivne) glede na nekatere temelje vech stoletij veljavne doktrine.« Pri tem navedku je mogoche slutiti tudi kritiko rasistichne arijske teorije.. XXII): »Vendar nam zgodovina. sholal se je na St.. kar bi bilo pri nas delezhno podcenjevanja in posmeha.

. viverrarium n. Zaman tudi ishchemo viverica. V sploshnem gre za obliko podvojitve razlichnega tipa. ant. in ljudstvi. n. viverra (Linneo.: furet (Plinij). Angleshko viverra (leto 1706). latinski ucheni izraz vivera furetto. lat. Semerano. podlasica).revijasrp. Iz praslovanshchine veverica. ki pa jih je mogoche v luchi sodobne teorije kontinuitete elegantno razreshiti. (BRA): sciurus – veverica. vovere.Veneti in Anti . (ZIN): scoiatto. podlasica (Glasse). etnoloshke in lingvistichne argumente pri svojih analizah. da je edino Plinij (1. sc. *viverrica belette. zgodovinopisja in jezikoslovja. antropologa in jezikoslovca. 2000) omenja. ohranjeno v monferrareshkem vinvera. “furetto”.11. in 9414 *viverrula ecureuil. ki so pred pet in vech tisochletji govorila semitske jezike na Blizhnjem vzhodu. Audouin). (leto 1831. vendar to v slovenskem jezikoslovju ni dovolj celovito in sistematichno obdelano. ki so s stalishcha tradicionalnega zgodovinopisja she odprta. V njej navajam vrsto vprashanj. podobne izraze najdemo v drugih indoevropskih jezikih. mesojedci). http://www. Pred nekaj meseci je izshla moja knjiga Jantarska pot.Loth). Kaj o tem najdemo v drugih delih? (CAM): ital. zanimivo. valsoaneshkem bera scoiattolo. katerega koren je *wer-: v angleshchini najdemo sestavljenko ac-veorna (nemshko Eichhorn izhaja iz neke ljudske etimologije). vrsta viverridi (carnivori. da v istem slovarju ne najdemo gesla iz latinshchine v italijanshchino (?!). gugalnica. ki je govorilo predhodni jezik slovenshchine. gojiti in αιώρα balançoire. (CAL): sciurus – scoiattolo (Plin. zgodovinarja. Tudi v (nedokonchanem) etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pokojnega akademika Franceta Bezlaja (ki je izrecno napisal. ki je uposhteval tako arheoloshke kakor antropoloshke.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki govore v prid davnemu tesnemu stiku med ljudstvom.2010 10:15:42] . bela podlasica. prishel do sklepa. -ae f. sciurus. redko scoiattolo [dal lat. nekateri vidijo besedo. ki nam prikliche keltski izraz gwywer (izposojeno iz viverra. scoiattolo – lat.sht.L. veverica.: prostor kjer goje bele podlasice. leto 1758). donnola. vretica (Plinij). Poglejmo primer. ki ga navaja Zingarelli. da sodi slovenshchina med najbolj arhaichne jezike) najdemo tu pa tam navedbo o akadskih sledovih. na kar opozarja tudi G. leto 1821). perzijsko varvarah. dissimilato di sciurus]. scuriolu(m) – dim.) zapisal besedo viverica. je bil Sergi eden tistih predhodnikov sodobne teorije kontinuitete. -idae (Gray.) (BAT): viverra f. zool. srbsko veverica. ki imajo ustrezno vzporednico v semitski akadshchini.htm[16. belette (mustella. “zibetto”. veverica. (ERN): viverra.. to je ljudstev mediteranske rase. ki je. uposhtevaje tudi veliko najnovejshih dognanj sodobne arheologije.L. meni J. prusko weware. ki ima star pomen. M. 9412. ki so bili pretezhno semitskega izvora. Che se povrnemo na Giuseppa Sergija. preshlo v sodobno grshchino berberitsa scoiattolo. in jo nato razchlenjuje v luchi svoje teorije kontinuitete. cheprav iz takrat znanih izhodishch. ki jih uporabljajo za lov na zajce (primerjati tudi z M. Koren bi bilo mogoche najti tudi v grshchini ά(F)είρω j-eleve. ki ga navaja Alinei: Veverica: Alinei (ALI. Oudin). ki nekoliko obshirneje obravnava to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. prav tako ne scuriolu(m). st. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika staroselcev. (XVII st. litavsko veveris.Lucijan Vuga Zhe omenjeni etimolog Giovanni Semerano je navedel vrsto slovenskih besed. E Mart.

che bi hoteli opredeliti njihovega indoevropskega predhodnika.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. je to vredno posebne pozornosti.. geografsko in kronoloshko diferencirane iz neke predrimljanske latinshchine (to je tiste pred ustanovitvijo Rima in pred oblikovanjem neke elitistichne plasti Latincev). in to za cela tisochletja. che hochemo oznachiti skupino ligvemov.. Valer. γαλη κατοικιδιος (Mustella furo Linn. di muscella(m). bolje bi bilo rechi. jezik.) – Plin. cioe mustella(m) donnola. ki so jih govorili v tistem chasu v obmochju severnega Sredozemlja.v. umetno skovan. Plin. za katero so znachilna obsezhna nova odkritja – od katerih so bila mnoga tudi revolucionarna – tako v okviru arheologije. med “klasichno latinshchino” v smislu pisanega elitarnega jezika in “govorjeno latinshchino”. voce dotta (con qualche esito pop. cheprav o Venetih sam Alinei meni: »Ochitno v teoriji kontinuitete ne moremo vech uporabljati izraza romanski. vendar jih lahko predpostavljamo na osnovi danashnjih jezikov in narechij.. come in altre lingue indoeuropee. klimatologije v odnosu do prazgodovine. viverra(m) e dota come sin. Ma i nomi di questi piccoli carnivori si scambiano facilmente: nelle glosse. 30 ibid.). mentre nel Monferrato e lo scoiattolo..es. ampak tudi samo ustanovitev Rima.16 (47) – Plin.2. soobstojale pa so z razlichicami in razvojnimi stopnjami vzporedno z italshchino. venetshchino in drugimi indoevropskimi jeziki stare Italije. niti italski. furetto. viveris. kjer ima celo status enega od konstitutivnih drzhavnih jezikov kot jezik. ki postavlja Venete v ta stichni prostor med Italide in Slovane.109 (261). colore etiam candidiore. potrjen edinole pri Pliniju. Ossea genitalia sunt lupis.. latinski izraz vivera/*viverrica in izpeljanke [FEW s. (ALI/2) Alinei (str.d. 1598): furetto. venetshchina in mnogi drugi neznani lingvemi.Animal exiguum domesticum. ki ga she danes govore na prostoru od Furlanije prek Karnijskih Alp do Shvice. ki niso bili nikoli zabelezheni v pisni obliki. viverra(m). v obdobju. kot je falishchina. 2. Nat. e donnola e il sign.. ampak tudi z etnoloshkimi. Za latinshchino je treba po teoriji kontinuitete strozhje lochevati. ki je obstajala v skoraj neshtetih razlichicah. ne tako. kar je mogoche podkrepiti ne le lingvistichno.81 (218) (COR) viverra – mamifero asiatico dei carnivori a corpo snello. mustellis. dove indica lo scoiattolo.11. italshchina. etnologije. kot to dela danes tradicionalna lingvistika. Alineijeva delo predstavlja dalech in nasploh najbolj revolucionarno zamisel. venetshchina. Po scenariju teorije kontinuitete latinshchina. Zhe omenjeni Xaverio Ballester (n. 11. ki je bila oblikovana o izvoru (indo)evropskih jezikov v zadnjih letih. ker med drugim neposredno zavracha pojem Retoromanov kot zgodovinsko in lingvistichno nesprejemljiv. da una radice espressiva *wer-.. ki je nastal iz predhodnega substrata in slovenshchine. che ha vinvera a Cuneo. 49.. 6. uposhtevaje teorijo kontinuitete. Hist. Id.732) poudarja: ». Nat.. 55.. genetike kot tudi ekologije.« Teorija kontinuitete ima za nas poseben pomen. antropologije. lat.1. socioloshkimi in zgodovinskimi dokazi. ki ima zanesljivo afiniteto s slovanskimi in baltskimi jeziki.. uveljavlja pa in utemeljuje ladinshchino. p..revijasrp.]. da je bila vpeljana nova razlichica latinshchine na podrochja. qui raddoppiata.Veneti in Anti . ki jih poznamo zgolj v obliki pisnih koine. str. 8 Hist.« http://www. con ghiandole anali che sacernono una sostanza odorosa (l. paullo majus mustela. lingvistike. Gre za latinski leksem.2010 10:15:42] .. falishchina in sorodni jeziki ne le napovedujejo romanizacijo.Lucijan Vuga (FOR): viverra (vivarra) . italshchina.1 in 2) izrazha svoje preprichanje: ». vulpibus.« Ker gre za enega od primerov izrazito starega prichevanja. kjer se je od nekdaj govorilo drugache ali se je govorilo neki bolj ali manj soroden jezik.

revijasrp. ampak so bili sestavljeni iz heterogenih ljudstev. jama potok. za shpansko “arroyo” (potok) imamo za baskovsko erreka skoraj identichno slovansko besedo reka [Op. potok. ni mogoche izkljuchiti...Veneti in Anti .. so obstajala obmochja. ampak tudi elitna skupina. za rigare rechejo erreka”.220) “panilirizem” je videl Ilire vsepovsod.11. ki je nevzdrzhna in zavira nadaljnji razvoj znanosti. in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem.antichna prisotnost Ilirov v juzhni Italiji. Guisasola (GUI) Enigma baskovshchine pred indoevropskimi jeziki. 436): »Izraz goritu “kuriti. menim. kjer je mogoche celo iskati njihov izvor.« Alinei (ALI/2. da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine. Nato pa zakljuchi: »..... http://www. v kontekstu interakcije na pradavnem stiku med Slovenci in Italidi.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki jo tudi zajema baskovska erreka (za zanja ali acequia jarek.. z meshano etnichno in jezikovno sestavo. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri.. izkljuchujoch domnevno in sedaj prevladujocho teorijo migracij v poznem starem veku ali celo v zgodnjem srednjem veku.. zhgati. 279.«. Lahko torej sprejmemo – modificirano kronoloshko in socioloshko kot zhe omenjeno – danes uveljavljeno mnenje. zhariti” je skupen tako baskovshchini kakor slovanshchini. a la fonet. da je vendar njegova etimologija.218): ». Za teorijo kontinuitete je izrednega pomena delo F... (str.192) sklepa: ».. navaja.Lucijan Vuga Michel Contini v svoji razpravi Vers une nouvelle linguistique historique: L’ouvrage de Mario Alinei.. da “Baskovshchina . ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine. To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stalishchi Sergija. avtorja GUI: Ko M. str. l’ouvrage de Mario Alinei s’avere d’ores et déja incontournable pour les futures recherches en linguistique historique... ki da so znachilnost slovenskega prostora. Pidal. tisti... namesto shpansko riega (namakanje) ali zanja (jarek. 8/2000) pravi: »Au cours de ces dernieres années l’intéret pour le passé le plus lointain de l’humanité n’a cessé de grandir. jama. se situe parfaittement dans le cadre de ce débat d’idées. kot so bili Mezapijci. Son but principal est de démontrer que la linguistique posséde un systéme de périodisation autonome par rapport a celui des autres disciplines scientifiques et que sa démarche de datation permet aujourd’hui de reculer dans le temps l’origine et le developpement de l’ensamble des parlers actuels d’Europe. kjer izrecno opozarja (str. C. ki je obvladovala del slovanskega prostora. in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij”«. L’ouvrage de Mario Alinei. de renommée internationale. baskovko zil pomeni skoraj isto kot v slovanshchini zhila “kita”. zhleb). ki so sooblikovali latinshchino.«. v bronasti in zhelezni dobi. V luchi teorije kontinuitete torej Veneti predstavljajo pomemben chlen za razumevanje dogajanja v paleo-mezolitiku. Introd. zima”. in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide.. vasca. ki je trdil. da “Iliri niso nikoli bili etnichno kompaktno ljudstvo.. Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistichna skupina blizu Slovanom..2010 10:15:42] .. 1921. trde tvorci sodobne teorije kontinuitete. In (str. linguiste “généraliste”. Toda kaj kmalu je nastopil chas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve. da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani. sodi med zgodovinske dosezhke zadnjih desetletij. ki je izoblikovala konfederacijo. tudi sugerirana zaradi zvena besede surco. slovanska beseda snegu ustreza baskovskemu negu “chas snega.. Alinei med mnogimi drugimi argumenti opozarja na situle. tch.htm[16.. Origini delle lingue Europee (Dialectologia et Geolinguistica – Journal of the International Society for Dialectology and Geolinguistics. comme il aime bien se définir lui-meme.

nekam nasilna. ki so ochitno slovenskega izvora. da so prevech zadrzhani (npr.| ter silbido ali silbato je v baskovshchini txistu. in che na osnovi povedanega povzamemo najnovejsho teorijo kontinuitete. Bezlaj ESSJ.Lucijan Vuga zhleb daje prednost obliki areka). Res. shpansko “silbo. 103]. Ta poslednji izraz vsebuje tudi derivat sibilatus.zhvizhgati. nemalo narodov pa ni vech. ki so sicer dozhivljali svoj zgodovinski razvoj in se izoblikovali do danashnjega etnosa. tako kot so se npr. ni mogoche prichakovati chesa drugega. flauta” (pishchal. ki s pomochjo konzonantne metateze razvije v kastiljshchini silbato ter v baskovshchini txibilitu ali txulubita “silbato”. Francozi ali drugi narodi. pogumnega in prizadevnega dela! Tako je TK za zdaj predvsem delo tujih znanstvenikov. Italijani (ki niso Rimljani. (op. da so obstajali zhe v davnini neposredni stiki. RAZMERJE MED VENETI IN ANTI http://www. che za Baske velja. toda za tako obsezhno spremembo paradigme.]. da so prevech vezani na tradicionalno teorijo. izrecno navedeni Milko Matichetov). da so najstarejshi narod v Evropi. L.Veneti in Anti . che Venete obravnavamo kot antichne Slovence. Spricho tako zasnovanih in posodobljenih pogledov na prazgodovino ne bo smelo biti nich vech predmet posmehovanja tradicionalnih zgodovinarjev (in ne tako redkih. torej so ti prevzeli od tamkajshnjih Venetov te prastare besede. da je Armorika ob Biskajskem zalivu v soseshchini z Baski. si-filo “silbo”. Ustvarjalci TK kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje. Kakor ni mogoche.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16. kot jo prinasha TK. SlovenciVeneti pa so skozi tisochletja evoluirali na obsezhnem prostoru od Paflagonije prek gornjega Jadrana do Baltika oziroma do Armorika. *swi.: jegulja) in baskovski s-ugor.]. reka. ki so se tudi do danashnjega dne ohranili v Pirenejih. geslo sviskati! . da bi nadgradili dosedanja prizadevanja vztrajnih posameznikov z shirshe zastavljenimi projekti. piskalo) ter txulula “silbo” v grshchini σει-φλόω. ker so preprosto izginili. shvisteti. L.revijasrp. ki so skupni baskovshchini in slovanshchini (poleg teh so seveda she druge podobnosti z indoevropskimi jeziki).: gl. se nam izkazhe kot nadvse stvarna. ugor itd. ki bi Slovence postavili v nov zgodovinski kontekst.V. za shpansko “silbar” je v slovanshchini svistati (v rushchini svistet) |op.V. ki jim slepo slede). poznamo tudi slovanski kopati in baskovski kopatu [obdelano posebej v tch. da jo je potrebno she dograjevati. za slovensko znanost predstavlja she prav poseben izziv. je najpreprichljivejsha in razumna razlaga. zhila. suho. nakazujejo. in bi prichakovali od njih vechji prispevek. v latinshchini suiflum “silbido”. si-bilus “silbido” in si-bilare “silbar”. avtorja GUI: na iste korene *swe-. σ-γ-ός “silbido” ter σίςω “silbar”.z razlichnimi razshiritvami se nanashajo v baskovshchini txirol ali txirul. da bi imeli za te najosnovnejshe pojme iz naravnega okolja v obeh (danes zemljepisno tako oddaljenih) jezikih identichne izraze. Zlasti pa od nas terja veliko ustvarjalnega. da smo bili zhe v davnini v neposrednem stiku. Poleg tega moramo uposhtevati. saj gre kar po vrsti za izrazito elementarne pojme: goreti. shvisteti itd.ali *si.« Vsi tu navedeni in she drugi izrazi. ruski ugor. kar je izrednega pomena. na kar vechkrat opozarja tudi tvorec teorije kontinuitete Alinei).2010 10:15:42] . xistu ali uistu [Op. poleg tega imamo za baskovsko txuku ali xuku slovansko besedo suho. kot se pogosto poenostavljano prikazuje in manipulira.11. sneg.

.sht. kjer obravnava prav prostor med Dneprom in Dnestrom ter pravi. prevod L. 247-250). Zlasti so mu zamerili.) s podnaslovom: Prispevek k zgodovini boja narodov za prevlado nad juzhno Rusijo v drugi polovici 4. a je na koncu omagal v bitki na reki Erak leta 376.2010 10:15:42] .n. potreba je po znanju orientalskih jezikov. Balamber. 97): ».. 1930) Izvor in ime Anti. da je brez njihove odobritve sprozhil vojno proti vzhodnim Slovanom. kralja Venetarija (zapisano po Jordanisu) ali Vidimira (zapisano po Amianu Marcelinu). (De origine actibusque Getarum. se ne da razlozhiti s pomochjo grshkih.htm[16. S tem so postali Huni neomejeni gospodarji danashnje juzhne Rusije. toda s prav nasprotnim sklepom. Antom. hunski kralj. ki se je spochetka uspeshno upiral in napadalcem zadal znatne izgube. ampak je v bistvu shlo za kulturne vplive ob neobsezhnem premikanju ljudstev.. latinskih. IV. kako to.revijasrp.« Prav to je storil sedemdeset let kasneje Mario Alinei s teorijo kontinuitete.. cap.. Tako pishe Jordanes sredi 4. je v njej objavil (VII.Veneti in Anti . v srbohrvashchini. st. st. germanskih ali slovanskih jezikov. 1934. str.Lucijan Vuga O tem smo zhe govorili v predhodnih poglavjih in sedaj nadaljujmo: Niko Zhupanich. 1930-31. 113-121.11. ugrofinskih in uraloaltajskih. se je z vojsko odpravil nad Venetarija. tako da so lahko nadzorovali poti chez severno chrnomorsko primorje iz Turkestana in evropskega vzhoda proti srednji Evropi.sht. predvojni direktor predhodnika danashnjega Narodnega muzeja v Ljubljani in urednik revije Etnolog.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki so jim Vzhodni Goti priznali nadoblast po samomoru stoletnega kralja Hermanarika (leta 375). da so Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper (o tem vech v nadaljevanju). str. kar porochajo bizantinski zgodovinarji o kaosu narodov vzhodne Evrope in Podonavja. da sploh ni bilo velike selitve narodov. posebno kavkashkih.V.n. ki so po Evropi kontinuirano naseljena najmanj od neolitika. ki jih je po hudih bojih pokoril. niso mogli trpeti samopashnosti njegovega naslednika. da so takrat tako shtevilni Anti zhiveli med “sarmatskima rekama” in niso imeli svojih imen zanje?!) Zhupanich nadaljuje (str. 9. Niko Zhupanich je tudi avtor prispevka Reka Erak (Etnolog. kjer ga je lastnorochno ubil Balamber s strelom iz loka. Tu naj vskochimo z vprashanjem. to je utrdilo prevlado Hunov nad Goti. da bi se prineslo svetlost v temno zgodovinsko etnologijo velikega preseljevanja narodov na kraju antichnega veka. v katerem izhaja iz navedb v Jordanesu in Prokopiju. http://www. da Huni. 88-99) svoj referat s 3. mednarodnega bizantoloshkega kongresa v Atenah (14.

To govori v prid iskanju Eraka na zahodu Ponta in ne v Kavkaziji. Abnikon in Mastaton v Transkavkaziji. potem ko so prestopili Don na pohodu proti zahodu. Codex Valentiennensis IX saec.Lucijan Vuga Torishche bojev med Huni in Goti v 2. da so Vzhodni Gotje zhiveli na zahodu do Dnestra. Tyras).revijasrp. polovici 4. umikajochih se pred Huni proti dolnji Donavi. Zhupanichu) Zgodovinarje zanima ta dogodek zato. marvech v Armeniji ob izlivu reke Aras (antichno Araxes).sht. in vse. (povzeto po N. saj je bila tedaj etnichna sestava prebivalstva juzhne Sarmatije taka. medtem ko so Huni in Alani pritiskali nanje z vzhoda. ko naj bi Praslovani she zhiveli v praskupnosti onkraj Karpatov. da se je kralj Venetarij z vojsko umikal proti Dnestru.htm[16.).).2010 10:15:42] ... to potrjuje tudi proshnja dela zahodnih Gotov (pod vodstvom Alavivusa) in vzhodnih Gotov (pod vodstvom Alatheusa in Saphraxa). che ne kar ob Dnepru. O imenu reke Erak je vech razlichic: erac (Codex Ambrosianus XI saec. aere (Codex Ambrosianus XI saec. da so mesta Teodoziopol. Slednji zavracha reko Fazis (Phasis) kot reko Eraks ter pravi. cesarju Valensu. Zato je logichno sklepati. erae (Codex Heidelbergensis VIII saec.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Tezhava nastane ob tem.). Vendar je to po mnenju Zhupanicha nesmiselno. da ne tam ne http://www. kar je bilo zahodno od Dnestra (Danaster. Eraks (Konstantin Prorfirogenet: De administrando imperio).11. Codex Laurenttianus XI saec. da jim dovoli naselitev na tleh rimske drzhave. Codex Berolinensis XII saec. ker je povezan z usodo Antov! Po ustaljenem gledanju je to bil chas.n. Ostrogotsko sredishche se je verjetno nahajalo blizu.Veneti in Anti . ni bilo vech njihovo ozemlje. st. ne v Kolhidi ob izlivu reke Phasis.. Codex Ottobonianus X saec.. Codex Palatinus IX saec.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

kje drugje v Evropi ni reke z imenom Erak, razen che se ne skriva v nekem drugem antichnem imenu, kakrshno je npr. naselje Eracton v evropski Sarmatiji, saj kazhe, da pomeni »mesto na reki Erak«. V antichni ilirski toponomastiki obstajajo podobne ali sorodne izpeljave geografskih in etnoloshkih imen na t-, katerega nastavek ima brez predhodnega samoglasnika znachaj derivativnega elementa. Iz Ptolomeja poznamo na Krku naselje Kourikon, sam otok se je imenoval Kourikta, prebivalci pa Currictae (Plinij) ipd. Prav Ptolomej je nashteval v evropski Sarmatiji nad reko Dnester (Tyras) proti Dakiji naslednje naselbine Carrodunum, Maetonium, Clepidava, Vibantavarium, pri tem je ochitno, da so razen dakijskega Clepidava imena ostalih mest keltska, in Eractum, ki naj bi lezhal na drugem bregu reke nasproti Tiraspola. In che je Erakton bil na Dnestru, je bilo ime reke Erak. Seveda niso vsi tega mnenja. V Transkavkaziji je reka Aras (antichno Arakses), Armenci ji rechejo Erachs (Erasx), toda ta ne pride v poshtev iz drugih razlogov. Na koncu se pokazhe nenavadna reshitev: stepski hudornishki vodotok Tiligul (antichni Aksiakes), ki ga poleti skoraj ni, od jeseni do pomladi naraste v sposhtljivo reko, saj Ptolomejev zemljevid evropske Sarmatije ne nakazuje Eraktona na Dnestru, marvech vzhodneje. In tudi omemba, da so se Ostrogoti po bitki umaknili na zahod proti Dnestru, kazhe, da je morala biti usodna reka vzhodneje, torej Tiligul (Aksiakes), in kazhe, da tako v imenu Aksiakes kakor v Erac tichi pomen »voda, reka«. Koren za Erac je *ar, ki podaljshan s priponami –b (Ar-bia v Italiji, Arpasos v Kariji), -k, -g (Or-gas pritok Mendra v Mali Aziji), -d (I-ar-danos v Lidiji), -n (Ar-na, Ar-ne v Likiji, Arnus v Etruriji), -t daje razna rechna imena tudi v Galiji, Helvetiji, Noriku, Panoniji, Armeniji: Ar-axes »Ar-fluvius«, Ara dva pritoka Rena (Aar, Ahr); Arabo(n) Raba v Panoniji, Arar v Galiji (danes Saone) pritok Rodana, Are-lape naselje in reka v Noriku (reka Erlaf v Avstriji), Ar, Ar-ar, Arel (reka Jerelь v juzhni Rusiji, nastalo iz predskitshchine). Verjetno je koren reke Erak soroden z avarsko besedo er (ör) »reka« (op-L.V.: toda lahko bi tudi dodali, da med erak in reka ni velike razlike!). Zhupanich sklene, da lahko trdi, da je Erak tekla v evropski Sarmatiji na prostoru med Dneprom in Dnestrom; tod so Huni premagali Vzhodne Gote 376, s tem je prenehalo njihovo gospostvo nad juzhno Rusijo. Z dokajshnjo verjetnostjo se sme rechi, da se ime reke Erak skriva v imenu naselja Eractum (Erakton), danes Ananev na gornjem toku reke Tiligul (med Dnestrom in Bugom), ki je lezhalo na vzhodni strani Dnestra, vsekakor ne dalech od njegovega toka. Ker smo zgoraj omenili, da so po Jordanesu in Prokopiju Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper, torej prav tam, kjer naj bi se odlochilno spopadli Huni in Ostrogoti, slednji so se po porazu umaknili, nastaja vprashanje, ali so ti Anti-Slovani pretezhno ostali tam na svoji zemlji, saj je en del shel na zahod z Goti, med njimi tudi Hrvati... Ker so Goti prishli nad Chrno morje iz severne Nemchije oz. juzhne Skandinavije, so verjetno tvorili med Anti le vrhnjo, vodilno plast, in ko jim je zachela trda presti, so pobrali shila in kopita ter shli naprej krizhem krazhem po Evropi. Iz tega je
dopustno sklepati, da so bili neka vrsta dobro oborozhene in organizirane elite, ki se je vsiljevala ali podjarmljala druga ljudstva, ali pa je morda shlo le za nekakshno delitev dela in so oni opravljali le vojashko sluzhbo, iz katere je vse bolj izvirala tudi moch in prevlada. Zato tudi niso imeli nikjer obstanka, ampak so se glede na razmerja mochi ali potrebe po vojashki sili selili skupaj z druzhinami. Goti sodijo verjetno v eno tistih relativno majhnih etnichnih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

skupin, ki so dajale v svojem chasu pechat in celo ime bolj shtevilnim podrejenim, podjarmljenim ali (ob)vladanim ljudstvom s stalnim bivalishchem, ki so se ukvarjala s poljedelstvom, rudarjenjem, obrtjo ipd., h katerim verjetno lahko prishtevamo tudi Kelte ali po Mariu Alineiju Ilire itd. Kot je za Indijo she danes znan kastni sistem, tako naj bi menda imeli Indoevropejci delitev druzhbe na duhovnishtvo, vojake in svobodnjake, ki so se ukvarjali s pridobitnimi dejavnostmi, poleg pa so bili she brezpravni suzhnji. In prav vojashke kaste so morda postale nekakshno avtonomno “ljudstvo”, ki je ponujalo ali vsiljevalo svoje storitve naokoli. Ne nazadnje zgodovina govori o spremembah, ki so nastale v dolochenem obdobju bronaste dobe, s pojavom organiziranega nasilja in s tem povezane obrambe, utrjevanja naselij itd. Poljedelska ljudstva so morda celo namerno sprejemala nadvlado vojashkih kast, elit, to jim je zagotavljalo obrambo, varnost...

Verjetno so bili tudi Hrvati predvsem taka “vojashka kasta”, in cheprav smo o njih zhe spregovorili, velja she kaj dodati. * Izvor imena in etnosa Hrvatov predstavlja she vedno velik izziv za zgodovinarje. Danashnji pogledi se niso kaj bistveno spremenili od tistih, ki ji je razgrnil zhe omenjeni dr. Niko Zhupanich v predavanju na 3. kongresu Mednarodnega antropoloshkega inshtituta v Amsterdamu dne 23. septembra 1927 in objavil pod naslovom Prvi nosilci etnichnih imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant (Etnolog, II, 1928. str. 74-79). Zachenja pa takole: »Kje in kdaj so postali Slovani, kje je lezhala slovanska pradomovina? Vsekakor do danes ni dokazan avtohtonizem Slovanov na ozemlju med Vislo in Dneprom ter severnim lokom Karpatov. Pach pa se lahko trdi na osnovi prvih pisanih porochil o Slovanih, da so oni pred svojim razhodom na zahod, jug in vzhod zhiveli na omenjenem terenu, za katerega se ne ve za gotovo, che je bil domovina Praslovanov, pach pa nepobitno domovina Protoslovanov.« Tu moramo postati pozorni ob definiciji: Praslovani so bili pred Protoslovani! Ker Karel Oshtir uporablja termin Predslovani, ki pa pri njem pomeni razvojno stopnjo, ki jo je nakazal v shemi (Predslovansko *sebьrъ »zadrugar, Etnolog, IV, 1930-31, str. 28): staroevropshchina (neindoevropshchina) > predilirotrashchina > trashchina, baltshchina, slovanshchina, iz slovanshchine > rushchina, juzhnoslovanshchina itd., iz juzhnoslovanshchine > srbshchinahrvashchina. Oshtirjeva vkljuchitev “slovanshchine” pred “juzhnoslovanshchino” in kasnejsho “srbshchino-hrvashchino” bi smiselno pomenila da je mislil na “praslovanshchino”, dasi nam izrecno ne navede polozhaja “predslovanshchine”, ki bi bila po tej njegovi shemi vsebovana v predilirotrashchini. Moram rechi, da mi to ni povsem jasno, ali pach, v tem smislu, da je predilirotrashchina skupna osnova za ilirshchino, trashchino in (pra)slovanshchino... Zhupanich pa ima Praslovane za prednike Protoslovanov... Che nadaljujemo z Zhupanichem, ta poudarja, da soglasha z L. Niederlejem in drugimi odlichnimi zastopniki slovanske paleoetnologije, da so Srbi, Hrvati in Chehi po krvi in jeziku del Slovanov, ki so v davnini, she pred nasho ero, stanovali v protoslovanski (podchrtal L.V., ker je ta navedba potrditev, da Zhupanich uporablja Protoslovane za sicer ustaljene Praslovane) domovini med Vislo in srednjim Dneprom. Zhe Protoslovani so se razlikovali neposredno pred
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

svojo razselitvijo na tri skupine : zahodno na Visli, vzhodno ob Dnepru in juzhno, ki je lezhala pod obema, oslanjajoch se na severni lok Karpatov. Predniki danashnjih balkanskih Slovanov so se nahajali v juzhni in Chehi v severozahodni skupini, kamor sodijo she danes. Niederle opazha v zachetku nashe ere prve znake shiritve Slovanov, v 3. in 4. st. je sledila migracija v velikem obsegu, a v dobi od 5. do 7. st. so zavzeli slovanski narodi svoja nova selishcha, dalech od prvotnega sredishcha Protoslovanov. Pri preseljevanju slovanskih narodov na sploshno ni opaziti perturbacij, ker sedanji slovanski svet, razprostrt na ogromnem prostoru med Jadranom in Tihim oceanom, predstavlja organsko razshirjeno domovino Protoslovanov. Na prvotnem prostoru so ostali Poljaki in del Rusov, medtem ko je ostanek zahodne skupine prekorachil Vislo ter zavzel vzhodno Germanijo do reke Saale in srednjega Mena (op. L.V.: verjetno je Zhupanich mislil Main). Juzhno krilo je preshlo Karpate, zavzelo Dakijo, Panonijo, Norik in Balkanski polotok. V novem okolju in pod novimi vplivi iz sosedstva so se razvili iz juzhne grupe Protoslovanov: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Ta Zhupanicheva slika je izredno shematichna in s povrshnimi izrazi, npr. “vplivi iz okolja”; je s tem mislil, da so Protoslovani prishli v prazen prostor, okoli katerega je bilo nekaj drugega, ali da so se prishleki stapljali z (maloshtevilnimi ?!) staroselci? Zgodovinar Jordanes, ki je zhivel sredi 6. st. in je bil po rodu iranski Alan, sicer pa pisar na gotskem dvoru, pripoveduje o Slovanih (Venetharum natio), da so bili razdeljeni na shtevilna plemena, vendar so se v glavnem delili na dve skupini: Slovane in Ante. Prvi so zhiveli na ozemlju od Visle do mochvirja pri Oseku (lacus Mursianus), na vzhodu do Dnestra in do mesta (civitas) Novietunensis v delti Donave. Med Dneprom in Dnestrom so stanovali Anti, ki so se obchasno spopadali s Slovani. Paleoetnologa C. Zeuss in W. Tomaschek menita, da so Srbi in Hrvati predstavljali v etnoloshkem pogledu dve antski plemeni, ki sta okoli leta 600 zasedli Ilirik, drugi pa sodijo, da so bili Anti predniki danashnjih Rusov ali pa vsaj Malorusov. Zhupanich odlochno trdi, da prvobitni nosilci imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant po svojem izvoru sploh niso bili Slovani, ampak so prishli mednje z vzhoda, iz azijske Sarmatije. V slovanski mnozhici so ti osvajalci izgubili pretezhni del svoje etnichne in jezikovne prvobitnosti, so pa dali tem Slovanom zachetke plemenske in drzhavne organizacije. Osnovo za takshno sklepanje dajejo zgodovinski viri, ki postavljajo v zachetku nashega shtetja Srbe, Hrvate, Chehe in Ante na ozemlje vzhodno od Azovskega morja, dalech od vzhodne meje slovanske pradomovine. She proti koncu prvega tisochletja so segali vzhodni Slovani na jugovzhodu samo do levih pritokov Dnepra, Psiola in Sosne, tako da so bili she stotine kilometrov oddaljeni od Dona, a she dlje od Kubana. Prvo omembo Srbov na vzhodu Azovskega morja, med plemeni okoli kimerijskega Bosporja, najdemo pri C. Pliniju S. (Nat. hist. VI, 19) v 1. st.; verjetno so zhiveli ob srednjem toku Kubana. Njihovi vzhodni sosedje so bili Zinchi, Zigi, ki jih imajo za prednike Cherkezov. Temu v prid naj bi govorila tudi etimologija imena Srb, ki se dá najlazhje razlozhi iz jezika Lezgijcev, slovanske besede izhodishche v alarodskih jezikih, ki jih imenuje tudi predindoevropske, staroevropske, megalitske, toda Zhupanich vkljuchuje med Alarode tudi ljudstva vzhodno od Azovskega morja, to pa je zhe v Aziji!). Ime Srbi je po Zhupanichu najverjetneje sestavljeno iz
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

kavkashkih domachinov, ki niso Indoevropejci niti Semiti ne Mongoli, ampak sodijo v alarodsko skupino (op. L.V.: tu opozarjam na Oshtirjeve raziskave, v katerih ishche za mnoge

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

korena *sur (sar, ser, sir, sor) »chlovek« in pluralnega sufiksa -bi; ser-bi »ljudje, narod«. Ime Hrvat naj bi se prvich omenjalo vdolbeno v kamen v nekdanji grshki koloniji, v mestu Tanais, danes Azov, ob izlivu Dona v Azovsko morje (Maeotis): ΧΟΡΟΥΑΘΟΣ, ΧΟΡΟΑΘΟΣ (to sta osebni ali rodbinski imeni) v 2. in 3. st. na ozemlju azijske Sarmatije, kar kazhe, da so morali zhiveti nekje v blizhini Srbov, morda med dolnjim Kubanom in najzahodnejshim delom Kavkaza. Tam so po prichevanju zgodovinopiscev (Helanikos) v sosedstvu s Cherkezi zhiveli Harimati, kar se lahko po alarodskih glasoslovnih pravilih izgovarja kot Harivati, od koder slovanski Horьvate. Pach pa za ime Chech antichni pisci niso sporochili tako jasnega izhodishcha, menda zato ne, ker so kot Grki tezhko povzemali negrshka imena, pa tudi kasnejshi razvoj imena je v teku tisochletij pustil posledice. Verjetno se prvotno ime skriva v nazivu Cisi, Cissi, prvich omenjenem v 1. st. pri Pomponiju Meli (Cronographia I, 13) spet na vzhodni strani Azovskega morja (Maeotis) v sosedstvu Antov, Amazonk, Ahajcev in Cherkezov (Cercetae). Kazhe, da so Kise in Ante vezali dolocheni blizhnji odnosi, ker jih P. Mela opisuje kot en narod: Cissi-anti. Nekaj kasneje tudi Plinij omenja Kise kot sosede Antov, Georgov in Amazonk na kaspijski strani Ciskavkazije (cis = tostran). Druge razlichice istega imena dobimo v Plinijevih kodeksih (Nat. hist. VI, 19): Szici ali Cizi (Cizici, Zizici, Zici, Cizimeni) ali kot sestavine etnichnega imena Sedo-chezi. Na Tabuli Peutingeriani (verjetno iz 2. st., dopolnjevana med 4. in 6. st; o tem nekaj vech v moji knjigi Jantarska pot) je vpisan narod Chisoe med Psaccani, ob jezeru Lacus Salinarum, in plemenom Nardani (Vardani). Nekateri (Tomaschek) menijo, da so vse te oblike razlichice istega imena za cherkeske Cise (Chisci, Chezi, Cizi), stanujoche v danashnji Kabardiji na Kavkazu. Seveda je she nekaj drugachnih domnev, bolj ali manj lociranih na obmochje Kavkaza. Ime srednjeevropskih Chehov v porechju Labe (antichno Cichu) je prvich zabelezheno leta 805 v Annales Tiliani, zatem pa okoli polovice 10. st. v legendi sv. Vaclava (Chesi, v Chechachъ, knjaz chesьki). Glede etimologije se Zhupanich pridruzhuje mnenju, da stara narodna imena izhajajo iz pojma »ljudje«, in bi se zato dalo ime Chech razlozhiti iz alarodske kavkashchine chih »homme, Mann«, ki je morda v sorodu s kabardinsko-cherkesko c’ychu »chlovek«. Po mnenju Oshtirja (K predslovanski etnologiji Zakarpatja, Etnolog, I, str. 11-12) bi ime Chech verjetno izhajalo iz alarodskega korena *keks »juvenis«, analogno predlitavsko kekshe »meretrix« in pelazgijsko kassa »mladenka > blodnica«. Na Shtajerskem je znan cheh »dechek«. Za Ante so mislili, da so se pojavili v zgodovini shele v drugi polovici 4. st., in sicer v bojih z gotskima kraljema Hermanarikom in Vinitarjem, slednji jih je neposredno po prihodu Hunov (376) po hudih spopadih obvladal. Prav na Vinitarjev ukaz so usmrtili Boza, voditelja Antov, skupaj s sinovi in sedemdesetimi antskimi prvaki. Toda Ante omenjata she pred tem Pomponius Mela in Plinij mlajshi, da zhive na Kavkazu. Kasneje, med 4. in 6. st. so stanovali med Dneprom in Dnestrom skupno s Slovani, ki so si jih podvrgli, a so se po tem kot maloshtevilna gospodujocha kasta etnichno asimilirali. Prvotni Anti pa zhive she danes kot Andi, Aenti, Andalal ob zgornjem toku reke Koisu na vzhodnem Kavkazu ter govorijo lezgijsko narechje. Ime Anti se dá razlozhiti iz cherkeshchine and »narod«, kar je sorodno s hetitsko antuhsh »chlovek«. Zhupanich meni, da dejstva govore v prid tezi, da so Srbi, Hrvati, Chehi in Anti v zgodovini prvich nastopili na podrochju Kavkaza kot neslovanski narodi, a so bili poslovanjeni v evropski Sarmatiji ali shele v porechju gornje Odre in Labe. Pred tem so se ta ljudstva odselila iz Kavkazije v domovino Protoslovanov, kjer so iz raznih delov slovanskih mnozhic ustvarila prve
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

st. omenja med drugimi ljudstvi obmorske Cherkeze. kar bi se ujemalo z domnevno pradomovino Hrvatov na Kavkazu.Lucijan Vuga politichne organizacije. Stutgart. ki je chrpal iz Palaifatosa in Helanikosa. kasneje je k temu prispeval tudi razvoj metalurgije. hrana in obrtnishki predmeti. oborozhen in je (v zachetku vsaj delno. in obenem s tem to po eni strani omogocha prezhivetje vechjega shtevila ljudi. ki niso osvojile novih poljedelskih in proizvodnih tehnologij.htm[16.n. zhivinoreja in obrt. in so si podredili druga ljudstva in narode. da so Hrvati in Srbi antski plemeni.sht..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. po drugi strani pa prav poljedelstvo terja vech delovnih rok. v resnici pa so le maloshtevilne elite prevzele oblast in dale ime na novo organiziranim poljedelcem. ki so kontinuirano zhiveli na svoji zemlji zhe stoletja ali tisochletja.11. vojashkih skupinah ali kastah. postali so elita. Shtefan Bizantinec. razmahu poljedelstva.. nam je v nekem periplu (zemljevid plovbe) zapustil tudi opise mnogih chrnomorskih in azovskih morskih obrezhij in tamkajshnjih ljudstev v 6. 2338. ki so imeli za seboj maloshtevilno skupino ljudi (rechemo: ljudstva. je to vzbujalo skomine pri drugih skupinah ljudi. Zhupanich se tudi v drugih razpravah ukvarja s to temo.Veneti in Anti .n.sht. st. a v okviru enega ljudstva tezhko uresnichljiv za razrashchajochi se elitni sloj. narodi). Torej se nam tudi s tem Zhupanichevim izvajanjem potrjuje domneva o maloshtevilnih elitah. Tako so nastale navidezne »migracije. v azijski Sarmatiji. Harimati so bili potemtakem na obmochju dolnjega Kubana ali v predelu med poslednjim odrastkom Kavkaza na severozahodu in dolnjim Kubanom. pri chemer naj bi Tomaschek ne razlikoval prvobitnih od poslovanjenih Hrvatov in Srbov.. da se je po neolitski revoluciji. po Helanikosu z Lezbosa pa so zhiveli nad Cherkezi. Te izkushnje so poljedelce (tako jih pogojno oznachimo) vzpodbudile.. to pa je postopoma pripeljalo do stalno oborozhenega sloja. so si posamezni segmenti poiskali nova ljudstva.revijasrp. dala tem skupinam svoja imena in so pri tem svoj gospodujochi polozhaj poplachala z izgubo svoje prvobitne etnichne individualnosti. po katerih jih she danes razpoznavamo. Zgodovinski mehanizem tega pojava sloni na predpostavki. v Ilirik. to jih je verjetno napeljalo k napadanju in ropanju. oba iz prve polovice 4. da v geografskem leksikonu Ethnika omenja narod Harimati ob Chrnem morju. da so zacheli organizirati obrambo. Pauly-Wissowa: Real-Enzyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft I. ki so se selile k shtevilnejshim ljudstvom. selitve ljudstev«. st. njihovi sosedje so utegnili biti Srbi. tako nas v Harimati – Studija k problemu prvobitnih Hrvatov (Etnolog. kasneje pa v celoti) bil oproshchen ostalih (zlasti poljskih) del. zato so se poljedelska ljudstva namnozhila. Kasneje se pojavljajo drzhave na chelu s kralji. 1894). 1926/1927) spominja na Shtefana Bizantinca. zato so imeli dovolj svobodnega chasa za politichne in organizacijske dejavnosti. in 5. katerih osnovna dejavnost je bila poljedelstvo. I. st. ki je bil zhe spricho svojega polozhaja privilegiran. ki so potrebovala (ali pa tudi ne in so se jim kar vsilili) vojashko zashchito. Viljem Tomaschek naravnost trdi (Antai. Ker pa je tak nachin zhivljenja postal vabljiv. cesarji itd. ki je schasoma povsem obvladovala druzhbeno zhivljenje. povechevala proizvodnja hrane. tj.2010 10:15:42] . Ker se je s tem pri poljedelskih ljudstvih kopichilo bogastvo.pr. ki sta se pod pritiskom Avarov in Bolgarov preselili v 6. orodja. med drugim je tik pred perzijsko-skitsko vojno po narochilu kralja Darija vohunsko objadral Arabijo in del Indije. kakor so bili sosedje kasneje v Polabju: Bela Srbija in Bela Hrvatska in http://www. tj.pr. jih postavlja v Pont ob Chrnem morju. ki je zhivel in pisal v zachetku 7. okraski itd.. Logograf Skylax iz Kariande v maloazijski Kariji na obali Egejskega morja.

najmanj v IX. X-XI. kar naj bi ustrezalo prej omenjenim barvnim oznakam. kazhe nekaj rechi o tem. Povzeto iz: Niko Zhupanich Harimati: Iz peripla Scylaxa http://www. 8. Hrvatska – gorsko ozemlje. st. Toda od kod te oznake? Zhupanich razvije dokaze. 355-376) s predavanja na IV.htm[16. da dobimo Harimatai : Haribatai > slovansko Hrъvatъ. st. 1937. V 14. Ker se tu omenja pridevnik “beli” ob oznaki naroda. ali zachetek X. st. v chas hrvashke narodne skupshchine na Duvanjskem polju. Pelazgih. v Letopisu popa Dukljanina iz zadnje chetrtine XII. Pri predarijskih prebivalcih Balkana. sega dalech nazaj. da je ochitno treba te enachiti s Hrvati. ki sodijo v alarodsko skupino. 18. Niko Zhupanich nam to razlaga v chlanku Znachenje barvnog atributa u imenu “crvena Hrvatska” (Etnolog. je zaznati menjave b/p<>m<>w.Lucijan Vuga dandanashnji na Balkanu so drug ob drugem. mongolski ne pridejo v poshtev..11. kaj naj bi to pomenilo. to pa nam reshi uganko. a tudi semitski. pri chemer je treba streti she en oreh: ali je mogoch prehod iz Harimatov v Harivate. za kar je mogoche najti veliko primerov (s tem smo se veliko ukvarjali pri navajanju iz Oshtirjevih razprav). kongresu slovanskih geografov in etnografov v Sofiji.revijasrp. Pri tem je mogoche izhajati zgolj iz neindoevropskih jezikov. 1936. Uporaba izraza Crvena Hrvatska – Croatia Rubea. omenja beneshki letopisec Andrea Dondolo: Dalmacija – celokupno primorje.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.2010 10:15:42] .. da so zhe zdavnaj orientalski narodi na ta nachin oznachevali strani neba: vzhod – modro zahod – belo jug – rdeche sever – chrno sredina – vijolichasto. Zhupanich razvija v omenjeni razpravi Harimati. kjer so na osnovi starih virov ali izrochila delili Hrvashko na “Belo” (Croatia Alba) in “Rdecho” (Croatia Rubea).Veneti in Anti . str.

Zemljepisni razpored kazhe na polabske Srbe. st. 14. saj bi na tak nachin etnoloshko razdvojili Bolgare (Trakija) od Slovencev http://www.(nedokazano *Hruv. s pripono. vsebinsko pa ne povsem enak povzetek v slovenshchini. katerih ostanki so she danes v Luzhici na Saksonskem. (2) Ime Hrvat je v drugih slovanskih jezikih prevzeto zelo razlichno. Bolgari). str. Sarmat ipd. ki izkljuchuje naglas na koncu. to dokazuje sozhitje Kosezov z njimi. (4) V starih tujih virih je podlaga *Horv.2010 10:15:42] . V bistvu Zhupanich polemizira z Vatroslavom Jagichem oziroma oporeka njegovim izvajanjem v vech kot trideset let prej objavljeni razpravi Ein Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprahen (1895). se bom v nadaljevanju drzhal slovenske razlichice. 26-35).revijasrp. pri chemer se je opiral na jezikoslovne argumente. * Ker je v zvezi s slovanskim naseljevanjem Balkana pomembna Zhupanicheva razprava The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbchishte in the VIIth century and the Ethnological and Sociological Moment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats – Naselitev Srbov v makedonskem mestu Srbchishtu v VII. kakor ga je dolocheni oddelek Hrvatov prinesel s seboj ter ga je zagospodovano slovansko ljudstvo dojelo. Domovina Belih Hrvatov pa je po Porfirogenetovih besedah lezhala severno od Madzharske in vzhodno od dezhele Frankov. aprila 1927.je znak tuje besede. mednarodnem kongresu bizantologov v Beogradu.) pa. (5) Konchnica -at. str. da Porfirogent porocha o prihodu Srbov in Hrvatov v Ilirik. [Angleshko besedilo (tudi v nadaljevanju prevod L. (6) Iz germanskih in sorodnih jezikov ime ni prevzeto. X-XI. 1928. v kateri je izrazil dvom o verodostojnosti Porfirogenetovega porochila o prihodu Hrvatov in Srbov na jug. da bizantinski cesar Konstantin VII.htm[16. (7) Pri pohodu Hrvatov na jug so bili soudelezheni tudi Germani. beloruske. Po Porfirogenetu naj bi danashnji balkanski Srbi izhajali iz severozahodne slovanske jezikovne skupine. v angleshkem izvirniku.za ljudstvo iz Zakarpatja nujno sili k enakim iranskim in ilirskim imenom: Karpat.Lucijan Vuga Slovenski znanstvenik Rajko Nahtigal je v razpravi Doneski k zgodovini vprashanja o imenu Hrvat (Etnolog. a severozahodno od Bavarcev. Porfirogenet navaja v svojem slovitem delu De administrando imperio za balkanske Srbe njihove prednike Bele Srbe.. genetiv Hrvata. da bi primerjal in razchlenjeval oba teksta.z rastocho intonacijo. ki so zhiveli v dezheli Bojki v sosedstvu Bele Hrvatske in Francije (Nemchije). 1937-39. Hrvati. kakor tudi koren Hrv. drugachno kakor slovanski pridevnishki -at. Npr. (8) Po razselitvi po razlichnih slovanskih ozemljih se je samostojno sprejelo ime.in *Hrov. ter etnoloshki in socioloshki moment v izvestju Konstantina Porfirogeneta o prihodu Srbov in Hrvatov (Etnolog.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ukrajinske) in juzhnoslovanske (Slovenci.V.] Ker pa ni moj namen. Tudi zachetni H. (3) Ne obstaja enotna praslovanska oblika. ni znano v slovanskih jezikih. 383-413) postavil naslednje ugotovitve: (1) Ime Hrvat.in *Hurv-). a ima tudi skoraj enako dolg. Srbi. ki se dokaj razlikuje od vzhodne (ruske.Veneti in Anti .. ki je natis njegovega predavanja na 2. (9) Hrvati so bili narodnostno meshani. v slovenshchini beremo. II.ni razlozhljiv iz slovanskih jezikov.11.

Ker pa ni tako. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so po zmagi zavzeli Ilirik kot gospodujochi vrhnji sloj ter ustanovili drzhavno organizacijo pod svojimi imeni. kako bi mogel cel narod najti prostor za prebivanje in zhivljenje na tako majhnem prostoru. sklene Jagich. da je prav ta cesarjeva navedba dokaz tochnosti. saj za velike mnozhice ljudi cesar Heraklej prav gotovo ni bil zainteresiran. in to tem prej. potem so pach morali biti maloshtevilni. st.. po Zhupanichevem mnenju. morda le samega mesteca Srbchishta? To naj bi dodatno spodbijalo resnichnost Porfirogenetovih navedb. k druzhbeni in politichni organizaciji pa so pomembno prispevali. da che je bilo res mogoche spraviti vse prispele Srbe na tako omejen prostor. * Navedimo she eno drugachno gledanje na izvor Hrvatov. je treba Porfirogenetove trditve imeti za izmishljijo in iskati izvor Srbov povsod drugod. zakaj od Alp do Chrnega morja ni jezikovne prekinitve tam. Bosni. kjer naj bi se naselili Srbi in Hrvati. Drini. Zhupanich prav v tem vidi dokaz. in utemeljuje s tem. morda bi jih nashteli nekaj deset tisoch. potem bi danes govorili ob Moravi.. st. st. she zdalech niso mogli asimilirati zhe tam mnozhichno naseljenih juzhnih Slovanov. ampak se se vrnili na sever v staro domovino. ki je Bizancu pomagal v bojih proti Obrom. chetudi maloshtevilni (20. ki je merilo vsega 23 km2. da je cesar Heraklej odkazal Srbom po njihovem prihodu na jug obmochje (distrikt) “ta Serblia” (Srbchishche. Jozhe Rus se prav tako sklicuje na Porfirogenetovo delo De administrando imperio (Etnolog. Zhupanich mu odgovarja. V-VI. ki so bili tam zhe vsaj od 6. v Pieriji. v slovanskem prevodu Zonarasa iz 14. le ne med Labo in Salo. K temu Porfirogenet dodaja. Bolgari so se na samem zachetku naselili na majhnem otoku Pevke v donavski delti in pozneje v utrjenem taborishchu Abobi blizu Shumena. 1933. Podoben primer je v porochilu Porfirogeneta naselitev turshkih Bolgarov. Srbi niso ostali dolgo v Grchiji. ko so se vrnili iz juzhne Ogrske v Skandinavijo.). kjer v poglavjih 29-36 pishe o dalmatinskih Hrvatih. kjer so ostali nekaj chasa. kjer so she danes. ker so se asimilirali skoraj brez sledu. In prav o teh kasnejshih nosilcih imen Hrvati in Srbi Porfirogenet pripoveduje. Neretvi priblizhno tako kakor v Luzhici na Sashkem v vzhodni Nemchiji. da so prishli iz http://www. sijajno utemeljil in dokazal jezikovno enotnost juzhnih Slovanov med Chrnim morjem in Socho. tj. torej v krogu s premerom kakshnih 5. kakor nekateri fantazirajo. ker je to mesto tudi kasneje v srednjem veku obstajalo kot trdnjava ob srednjem toku Bistrice (Haliakmona).5 km. ki so si. 31-45) iz 10.htm[16. da so iz Polabja doseljeni Srbi predstavljali le relativno majhen vojashko organiziran zbor.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.000). v nobenem primeru jih ni bilo na stotisoche ali celo na milijone.Veneti in Anti . Che pa bi prishli za chasa bizantinskega cesarja Heraklija (610-641) Hrvati in Srbi iz porechja Labe v Ilirik. To govori v prid tezi. Ker pa so bili maloshtevilni. v kateri posamezni govori in narechja prehajajo organsko drug v drugega. Potemtakem je bilo Srbchishte le bolj ali manj utrjeno taborishche. ki lezhi severno od Olimpa. da so prishli iz Bele Hrvatkse in Bele Srbije. in jim niso mogli vtisniti pechata polabskih Slovanov. saj jeziki tvorijo homogeno skupino dialektov. A le v etnoloshkem in jezikovnem smislu. kakor chleni verige. se obrnili in zavzeli Ilirik. podredili Slovane v Trakiji.2010 10:15:42] .Lucijan Vuga (Norik). Toda Srbi so si onkraj Donave pri Beogradu premislili. iz Polabja in porechja gornje Odre. Jagich je v svoji razpravi. Jagich se sprashuje.11. kakor so to storili Heruli sto let prej. od koder so obvladovali obsezhno ozemlje in ustvarili drzhavo.revijasrp.000 – 25. str.

Medtem pa Slovenci nismo prishli pod vpliv teh vzhodnoazovskih ali kavkashkih plemen. na katera opozarja v uvodu in skozi celotno besedilo.« Mislim. II. pri chemer je sicer izhajal iz jezikoslovnega stalishcha. 38): ». 34). ki je ostalo do danashnjega dne. da te besede ni v slovenskem besednjaku. kot obichajno v svojih ostalih tekstih. nem. par sto let kasneje pa Lehi. chesh da so edini narod. nastanjeni okoli chashchene gore Sobotke (718 m) in reke Sleze [op..htm[16. Oshtir se je tu zhe lahko oprl na svoja shtevilna predhodna raziskovanja. da so bila podrochja teh jezikov tudi v etnichnem stiku z neindoevropskimi vojashkimi elitami z vzhodne strani Azovskega morja.11.Veneti in Anti . kakor tudi na arabske kroniste v chasu velikomoravskega kneza Svetopolka (870-894) in angleshkega kralja Alfreda Velikega (849-901). toda ni se mogel in ochitno niti ni hotel izogniti (spomnimo na njegovo delo K predslovanski etnologiji Zakarpatja. da je tu Rus pod vplivom tiste shole. ki ga poznajo zgodovinarji na tem shirokem prostoru. ki je dokazovala skandinavski izvor Gotov. ko so spotoma s seboj povlekli tudi del Hrvatov v Dalmacijo in od tam v Italijo.V. ki jih imenuje “Horiti”. narodoslovni vidik) pomembnim problemom njihovega izvora. s poudarkom. Breslau]. tj.: Wrocław. L. hrvashchini. onkraj Ogrske. razen obrobno in obchasno. podedovali tudi njihovo vlashko [op.: keltsko] ime..V. marvech je le v srbshchini. che nekateri shtejejo kajkavce na prostoru od Alp do sredine bivshe Jugoslavije med potomce Slovencev in raztegujejo slovensko ozemlje v srednjem veku od Vzhodnih Alp do izliva Donave v Chrno morje (Mayers Lexicon).j. ohranjeno je poslovanjeno ime Slask. staroevropskih jezikov. kar je na slovenskem ozemlju zaznati v imenu »kosez« in posameznih toponimih ter priimkih »Hrvat« z izpeljankami. V germanskih virih kasneje ta prostor vezhejo na ime “Hrvat”. kako to. ki so prinesla svojo druzhbeno organizacijo. med njimi tudi »zadruge« in s tem njihovo ime.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. rushchini (che naj bi bili tam tudi potomci Antov).. v blizhini Frankov pa tudi zakarpatskih Pechenegov.Lucijan Vuga Ko smo se zgoraj pri Oshtirjevem raziskovanju besede sebьrъ »zadrugar« vprashali. iz Skandinavije so z Goti vred prishli tudi predniki nashih Hrvatov in zasedli dotlej venedske dezhele.V.revijasrp. saj je razpravo podnaslovil “alarodski w-prefiks”. dezhele Hrvashke. in to so Jordanesovi Venedi. 1928) posegel na odnose s skrivnostnimi Veneti. mojo knjigo Davnina govori). L. Prav tako. L. ki temelji na preuchevanju predindoevropskih. kasneje blodechih po shirjavah Evrope vse tja do Chrnega morja.2010 10:15:42] . posebej pa je s shtudijo Veneti in Anti (Etnolog. germanski Silingi. jugozahodno od Vratislave [op. V tistem chasu so imenovani tudi Vislani. da to pochne zaradi http://www. v danashnji vzhodni Galiciji in Voliniji. Po Rusovem preprichanju je najstarejasha zgodovina hrvashkega imena nesporno germanska.« K temu dodaja she: »... povzame svoje gledanje na predslovanski jezikovni substrat. so ob svojem vstopu v svetovno zgodovino stanovali s svojo sredico v prav blizhnji soseshchini vislanskih Hrvatov = Lehov. Poleg tega se sklicuje na Niederleja (str. morda tichi odgovor prav v tem. Silingi so se spojili s Slovani. kjer je izrecno poudarjen etnoloshki. t. Slovani. medtem ko omejujejo Hrvate le na severni del Dalmacije in Srbe na juzhno Srbijo (podrobneje gl.: Shleza]. V bistvu se nakazuje shema: * Tudi Karel Oshtir se je vprashanju Antov posvetil pri svojem znanstvenem delovanju. Zato nas ne sme chuditi.. V nadaljevanju Jozhe Rus she precizira (str. ki lezhi onkraj Bavarske.

K temu izvajanju Oshtirjevbi opombi: (1) Neuroi niso Slovani. stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z jadranskimi ter Eridanos z reko Pad. Hesiod Fragm. katerega * hars »peritus. 355.je pa verjetneje iliro-trashkega porekla.: o zagonetkah z reko Eridonos glej mojo knjigo Jantarska pot). predslovansko chodogú: predgrshko gandos o polla eidos kai panourgos v predslovanskem gorazdú. posebno pri izlivu. neki smrekov sad« (str. Mitanijci.) + idar = predgalsko * idax n »Fluss. in Eridanos je keltsko ime za jantarjevo reko: Er. Winida ter *Weneđ > anglosaksonsko Winedas. L. ki neposredno ali posredno omenjajo Venete(1): (a) Herodot III 115. Ouenedai. da so ftheirotrageousi. ocharljivec«.»jantar« je reducirano iz baltskega > staroegipchanskega sacal »Bernstein« itd. Visla < * Wiksl (s ks>s proti ksh>kx>ch) = novovisokonemshko Weichel je iz * Wiskl metatetizirano (ohranjeno morebiti v latinskem Visculus) in -skl.Lucijan Vuga boljshega razumevanja izvajanj razmerja med Veneti in Anti. k ts<>zd. ti kljub slovanskemu * nyrú »ăüçň. Menjavanje t<>th <>d (>đ) v zgoraj navedenih oblikah je morda germanskega izvora – v germanshchini prehaja t v th ali t v d. v juzhni Rusiji pa Skiti. Karijci. in katerih * budh je soroden s predgrshkim * b[u]dh > ftheir »eine Fichtenfrucht. staronordijsko Vindr in *Wenađ > angloskasonsko Weonodland. Po njegovem mneju naj bi bile stvari take: V srednji Evropi razlochujemo naslednje jezikovne plasti: (a) Iliro-Venete. Ouen(e)dikos kolpos. (c) Plinij IV 97. reka«. Ptolomej Georg III 5. (c) razvidno. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. She manj so Slovani Boudinoi. (e) Semkaj sodi morebiti tudi slovanski *Vet in *went v rushchini Vjatichi ob Oki = Vaniti po Niederleju v Slovanskih starozhitnostih. da misli prav to. (c) na to iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Likijci. Manuel 31.najbrzh pod vplivom Indov=Indijcev v Aziji. izkushen. Germanskega izvora je finsko *Venädä > Venäjä »Rusija«. charmer. 6 in naprej. v drugih delih govori o IliroTrachanih. Nato preide na pregled antichnih virov. okno«. in td v đ . charovnik. veshch« < * khar[a]ts se ponavlja s kh<>g (kakor predslovansko chrusha<>grusha »Birne. Tabula Peutingeriana. Tacit Germ. kjer je govor o ‘Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke Eridanos=Visla(2) (op. Veneti.188.< * wewar. O shirjenju baltskega jantarja na jug kazhe primerjati med drugim ligursko langurium »Bernstein« in predbaltsko * langa(r) »Bernstein > okno« > litavsko langas »Fenster.»jantar« (primerjaj kimrijsko gwefr ipd. Predhetiti. (b) Kornelij Nepos (Pomp. Skylax c. za to govori naslednje: (a) jantarjeva lezhishcha ob Visli. ki ostane v zachetku besede in za naglashenim vokalom. to je jantarjeva reka. Venadi. Indnamesto Venet. 47). Kavkazijci. Elamiti. o katerih porocha Herodot. (2) Eridanos = Visla. Plinij II 170) porocha o Indih ob “Severnem morju”. o vsem tem Karel Oshtir v Danuvius-AsamusNaissus. Obshirno razpravlja o vsem tem Niederle v Slovanske starozhitnosti I/1. Markianos II 38-40: Venedi. predindoevropske Paleoevropejce. Skymnos v.V. hrushka«.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. in njenih pritokih. Veridoi = *Venidoi. ker spada * neur<>nur z u<o k predskitskemu anor in dalje z r<>’ k predgrshkemu * noos > nous in k predskitskemu * ana(r) v Anaharsis »skitsko Philosoph«.2010 10:15:42] .19. Lidijci.revijasrp. 46.< galsko * webar. od koder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-Enetoi v zgornji Italiji tudi Enedi v Iliriji. Sumerci). Mela III 5. Liguro-Ibere (>Baske) in Pelazge. sicer pa je iz tch. http://www. ki vkljuchujejo Etrusko-Rete.Veneti in Anti . Pri tem navajanju je Karel Oshtir pod tch. (b) omenil le Trachane. 45. (d) Iz germanskih virov *Wenetd > gotsko Venetharius Winitharius = starovisokonemshko Winidheri. Venethi. ob Baltskem morju Balti in zahodno od obeh – vendar locheni z ozkim iliro-trashkim pasom – Germani.htm[16.11. (b) centralno-indogermanske Trachane.

Zaradi tega je treba -ebformant v predslovanskem Dudl-ebi (Dudl.Veneti in Anti . da je tu Oshtir obstal.. velikan«. (b) Niederle postavlja zibelko antske drzhave v Volynj. zahodno od Labe.Lucijan Vuga V nadaljevanju se Karel Oshtir loti starih virov za Ante: Antes. Oshtirjeva povzemanje po Niederleju. st.pri tem se nam ni ohranil simpleks (nezlozhena beseda) in tudi germanski izvor ni dokazan. predgalsko Deudoriks ipd. leta 600 pa so zhe zavzeli dobrshen del Italije. kako Oshtir potem nadaljuje. Traki itd. ki je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud »natio« (prim.htm[16. leta 476 so ob zgornjem toku Visle okoli Krakova. Anti.n. posebej she. tako poslovanili.. Poleg tega velja.sht.revijasrp. so ohranili ednino *ant v zahodnogermanskem pomenu »Riese. od tam so shli v Panonijo. (c) ko so trchili Germani po absorbciji Iliro-Trakov v vzhodni Nemchiji ob Slovane. ohranjeno v anglosaksonskem ent in v novovisokonemshkem narechnem enz »Riese«.). ter izgine v zachetku 7. saj so Langobardi bili she leta 117. katerih ime so Germani po germanizaciji (oziroma slavizaciji) teh ostankov razshirili na Slovane. O se je ohranil pas avtohtonih Venetov. torej v osrchje zakarpatske pradomovine Slovanov. v spodnjem toku reke Veser v Severnomorskem primorju okoli Bremna. ki zajema veliko daljshe chasovne razpone tisoch in vech let. che naj vse uskladimo z zgodovino megalitskih kultur z Iliri. Antae. (op. da so Anti zhiveli veliko jugovzhodneje. 3) Opomba 3: Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov. 35). da je Antes najstarejshi sploshnoslovanski naziv za Slovane (podchrtal L.V.. toda za to ima Oshtir razlago. da je povzel nekaj nedokazanega! Zato je zanimivo. izvajati iz –aib.. Ko so Germani zadeli ob Visli po absorbciji Venetov na Slovane *[W]antaib. da jih potemtakem tam prej ni bilo in da so oni osvajali tamkajshnja ozemlja. medtem ko so zgoraj omenjeni Veneti predslovanski in predgermanski (=ilirotrashki) avtohtoni Zakarpatja in vzhodne Nemchije.). Torej so bili pod Karpati nekaj chasa v 5. so jih spoznali pod imenom *Ant. To Oshtirjevo razlago se mi zdi potrebno takoj komentirati. Kako? Zakaj? Seveda lahko zachnemo shpekulirati in najdemo poljubno mnogo razlag. Velt-ebi. ne pa da je bilo vse to zhe prej germansko. Ni izkljucheno. njihovo ime je preneseno na slovanske doseljence (podchrtal L. da so Germani trchili na Slovane.): (a) med Germani in Slovani S tem svojim zakljuchkom v opombi je Oshtir jasno pokazal. slovanskem poreklu Antov nihche ne dvomi. Antai. che je zahodnogermansko *ant »Riese. st. da je za njim komaj kaj ostalo v jeziku.11. za to govori: (a) delitev Slovanov v dve glavni plemeni: Sclaveni in Antes po Jordanesu (Get. n. ki se pojavi v juzhni Rusiji tekom 3. *Wen¶t »Venet«. od koder so jih 568 potisnili Avari (Obri) v severno Italijo. kazhe na zgodovinopisno smer. velikan«. 48).2010 10:15:42] . kar je veliko prepozno za chasovne razpone v formuli: Predindoevropejci (=megalitska ljudstva) = Predslovani>Praslovani>Slovani. Anthaib (3) je slovanska drzhava. da so Germani prodirali proti vzhodu. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. In podobno z germanske strani.V. (b) *Vet v Vjatichi odrazha morebiti predslovanski *Venet : Ven¶t>Vent.. ki naj bi ostal. pa so se Veneti ohranili v omenjenem ozkem pasu. ki so se slavizirali (str. Medtem ko so Slovani iliro-trashki substrat v Zakarpatju vse do ozkega pasu. od koder http://www. Svoje mnenje opiram zhe kar na Oshtirjevo pripombo (3). ko so se ob Karpatih pomikali proti jugu. tam nekje nad Chrnim morjem.iz *Daudl ali Deudl. mnozhinski formant –aib pa so spremenili v starovisokonemshko –eiba »Gau.sht. okrozhje« . izposojeno iz slovanskega *ot »Ant«. 34. che je slovanski ot<[w]ant »Ant« shele slovanski refleks prvotnega *Wan¶t. ker bi z dokonchno oznako Venetov kot Praslovanov dregnil v pangermanski osir.. Osebno mislim.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

potem teorija o Indo-germanih. Po Oshtirju, ki se opira na lingvistichne analize, je ime Veneti paleoevropskega izvora, ni pa izkljucheno, meni, da w- v Veneti:Anti izvira iz prefiksa (= t.j. besedotvorno obrazilo, predpona), vendar je spricho uporabe korena *ant edinole za Slovane prehod went: want>slovansko *[w]ant vseeno verjetnejshi (str. 49). Che pa predpostavimo drugo mozhnost, da gre za indoevropsko izhodishche, se mora zaradi neslovanskega izvora korena *wa/en(a/e)t uposhtevati predvsem iliro-trashko mozhnost. Razmerje med germanskim *wenedt ali *wenadt in slovanskim *vent>vet, *[w]ant<*want spominja sicer na latinsko anat: starovisokonemshko enit<aneđ napram litavskemu antis, slovansko oty (indoevropska praoblika *anet, a¶nt), vendar je slovansko *went:*[w]ant izvajati iz iliro-trashkega *wen¶t, *wan¶t (> baltoslovansko *went, *want) oziroma iz *went, *want z ilirotrashko redukcijo e/a vokala v ¶, oziroma v ¶> – . Oshtir nadaljuje, da se deblo *wenet, *wenat baltijskih in zakarpatskih Venetov (pochrtal L.V.; torej so bili Veneti tudi v Zakarpatju!) ponavlja v gornjeitalijanskem Enetoi, Ouenetoi, dardansko Enetoi, galsko (Armorica) Veneti, lacus Venetus v Alpah; spricho paflagonskih v Iliadi, II 852, omenjenih Enetoi je keltski izvor tega korena izkljuchen (podchrtal L.V.). Semkaj stavijo tudi ilirsko Enedi, kjer kazhe izhajati iz grshkega *[w]enedoi, dasiravno bi se dalo *enet, *enat poleg *wenet, *wenat razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindoevropskega w-prefiksa. Oshtir opozarja na svoje stalishche, da je bila predindoevropska staroevropshchina v sorodu s hamitshchino v severni Afriki ter s starimi prednjeazijskimi jeziki. Medtem ko je w-prefiks v staroevropshchini ohranjen zgolj v petrefaktih, najdemo v nekaterih hamitskih in prednjeazijskih jezikih ta prefiks she v zhivi rabi! Prav bo, da vsaj nakazhemo hamitske jezike, te danes govore Hamiti, ljudstva severne in vzhodne Afrike; sorodni so semitskim ljudstvom (Arabcem idr.); glavni predstavniki so Berberi, Kabili, Tuaregi, Rifanci, Nubijci, Gala, Somalci, Danakilci, Guanchi (na Kanarskih otokih) itd.; hamitsko-semitskega izvora so Egipchani in Kopti, torej so to zhe davno znana ljudstva. Prav tako so zelo starega izvora Semiti, skupina ljudstev, ki zhivijo v dezhelah Blizhnjega in Srednjega Vzhoda, v severni in severovzhodni Afriki. V antiki so bili znani Akadijci (Asirci in Babilonci), Aramejci (Sirijci idr.) in Kananiti (Zhidje, Fenichani s Kartazhani, Moabiti, Amoriti idr.); danes so to Arabci, Zhidje in del Etiopcev (Amharci idr.) in jih je okoli 110 milijonov. Semiti so do dandanashnjega mochno prevladali nad Hamiti. Oshtir prav na primeru w-prefiksa najde sorodnosti tako z berberskimi dialekti kakor s staro egipchanshchino. Seveda pa se osredotocha na staroevropske jezike, kamor sodi tudi baskovshchina, in navaja primere tudi s slovanshchino: ezko, baskovsko, slovansko voskъ, litavsko vashkas < *washk (str. 53); bizi, »zhivljenje«, < *witswi, bitswi: etrushchansko zivas »lebend?«, shvalce »vixit« (str. 57) ipd. Glede drugih povezav, ki jih Oshtir uporablja v svojih razchlembah, so nekatere prav vznemirljive, tako npr. za Apenine: vapьno (> sekundarno vapiti) slovansko »Kalk; apno) < *wapenn, ligursko Penninus > Poeninus mons; etrushchansko Appenninus (< A-p-)mons, pen-th-na »Stein, kamen«, latinsko Penates »Götter des Herdfeuers; bozhanstvo ognjishcha« (che iz *pen »Stein > Herd«). K *pen »Herdstein > Herd« tudi penestes kakor ognjь:ognjishtь »mancipium; lastninska pravica«, etrushchansko > latinsko atrium
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

»* Herdraum > Mittelraum des altitalisches Hauses« (hadra id est petra [r <> -] > etrushchansko etera z a<>e (str. 58); Velesъ, predslovansko, »Seelengott; bog dushe« < *weleps : etrushchansko *laps > las > starolatinsko lases »Geister; duh, prikazen« (etrushchansko lupu »mortuus«); preko s<>ss latinsko lessus »Totenklage; mrtvashka tozhba« (str. 59); velьb(l)odъ, predslovansko, »camelus« < *wulbland + velь »magnus (v- je nabrzh slovanski v pred ъ!) (str. 59); netopir, [x]netopyrjь, predslovansko, lat. saurix »eine Eulenart; vrsta sove«; za xne- »Haut; kozha« = litavsko shikshno; za *tpr <> *(t)sh(w)r prim. z baskovskim sabur »souris; mish« (str. 60); ьstъba, predslovansko (germansko *stub »Stube; izba, soba«), likijsko *istu, bazi > isbazi gr. soros; coffin; krsta«, lat. vestibulum < *westub (str. 60); vidla, predslovansko, »Gabel; vile, vilice« < *widh[u]l : etrushch. *dhulsk ¶n > lat. thu[l]sc ¶na > fuscina »Dreizack; trizob«; etrushch. *dhun »3, tri« > thun, thu; *sk¶n < sken, s(a)cena »Haue des Pontifex; motika, rovnica (vrhovnega) svechenika (str. 61); *wingar : *ingar »rot; rdech« > bask. chingar »etincelle, braise, charbon; iskra, zherjavica, oglje,«, injar, inhar : gorri »rot; rdech«, gar »Flamme; gorech, plamen« (str. 61); *vigъnjь, predslovansko »Schmied(e) < *wigubnj : kelt. *gobann »Schmied; kovach, kdor dela pri vignju, z ognjem« (str. 61); virajь, predslovansko, »Paradies« < *wiraju (che ne iransko po Vasmerju iz *vь Ir) : rajь (str. 61); Visla, predslovansko (s ks>s proti ksh>kx) = germansko *Wixsl < *wiksl (ks<>sk), lat. Visculus < wiskl (:iksl > slovansko Isla »pritok Visle«) : predbaltsko > egipchansko sacal »jantar« (s<>st), predslovansko stьklo »*jantar« > steklo; *wist[k]l > german. *Wistlo »Weichsel = lat. Vistula (str. 6162); vitegъ, predslovansko, »eques; vitez, konjenik, jezdec« < *w-i-tem-g: -tem- preko (t<>d) v etrushch. damnos (ippos), predslovansko *demtel »Pferdekraut; konjska zel« > detel »Klee; detelja« (str. 62); tele, predslovansko, lat. vitulus »Kalb« < *w-i-tel (str. 62); vivьlga, predslovansko, »Oriolus galbula, vuga, kobilar« < *w-i-wilig : i-vьlga : vьlga > vuga (str. 62); vьrtъ, predslovansko, »hortus« (: vьr[to]tъpъ ali vьr[to]tъbъ »hortus, spelunca; vrt, nasad, zelenjava, jama, votlina« : etrushch. tupi = karijsko taba “petra” ?) < *wirt, iliro-trashko *irt < hortus (str. 63); *ebdzhur > ezvъ, predslovansko, »Dachs; jazbec«, *webdzhul, baltoslovansko abdzh[u]r (abtsh[u]r?), prusko wobsrus, litavsko obshrus. Vobesca ibersko »Wald bei Bilbilis« < *w-o-besh : romansko a-bs-us »unbebaut; neobdelan« : bask. baso »foret; gozd« (str. 62); Vogesos > Vosegos, Vosagus, Vasagus, galsko »Vogesen, Vosges« < *woges, o<>e ter ks<>s(s), ligursko Vesulus pinifer : *gesust > irsko gius »Kiefer, g<>k; bor«, germansko *kezn > *kena »Kien; smolnica, derenica, sovoj (gl. Janezhich – JAN)«, juzhnoslovansko narechno ma-cesnъ (ke>ce !)(str. 63); nedъro, predslovansko, »kolpos; zaliv, prsi, nedra, vagina«, *vъn nedъra > vъn edъra !, grshko nedus »ventre; trebuh«, *w-e-ntl, etrushchansko netshvis »haruspex; vedezhevalec iz drobovja zhivali«; * netsu r spada s ts<>t/d k slovanskemu nedъro (str. 65); setь(nъ), predslovansko, »extremus; skrajen«, preko s<>r baskovsko *rutin>uruti, *urrut[i]n>hurrun, z u<>i pa *urritn>urrin »loin; dalech, redko« (str. 66) prim. od-soten; voskъ, predslovansko, litavsko vashkas < *washk »Wachs«, [shk<>ksh] germansko *waxsa < *wapshk, latinsko apis »Biene; chebela«, *waban, *wabon (str. 66);
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

vapa, predslovansko, »stagnum, mlaka, luzha ipd.« < *wap : zahodnogermansko narechno ap(p) v rechnih imenih (str. 66); *wen¶ter, baltoslovansko, »Art Netz; vrsta mrezhe« (>slovansko veterь, litavsko ventaris) < *w-e-n ¶ter: nat > germansko *nat, not »Netz, mrezha«, prusko noatis »Nessel; kopriva« lat. nassa »Fischreuse; ribishka vrsha, sak« (str. 67); *wepr, baltoslovansko, »Eber; merjasec« (>letishko vepris, slovansko veprь) < *wepr (e<>a) : lat. aper, starovisokonemshko ebur, grshko kapros (str. 67); *vi[k]snja [ks<s] > vishnja [ks<>sk], predslovansko, *wiksaxn/l »Weichselkirsche; vishnja« (starovisokonemshko wihsela, severnonovonemshko wessel, romansko *viscj > ital. visciola itd. (str. 68); konjь, predslovansko, *wikpo »Pferd; konj« (> grshko ippos, ikkos) < *w-i-kp : keltsko *kapp > sirijsko capall, kimrijsko ceffyl, (pp<>b) galsko Caballos, grshko kaballes, latinsko caballus slovansko kobyla, latinsko cabon, *kabn > slovansko konjь (str. 69); vixla > vila, predslovansko, <wish(ax)l, (kakor zhi[x]la : litavsko ginsla) spada z i<>o k baltskemu *woshu n (n/l<>- ) »junge Frau« > litavsko *wuoshwje > uoshve »Mutter der Frau«, keltsko narechno *gwox[w]iđ > kimrijsko gwaudd, starokornvalsko guhit, bretonsko gouhez, latinsko voxor, [v]uxor »die rechtmässige Frau, zakonska zhena« < *waxksh; ksh- »nympha, junge Frau« iz *kaxs »jung, mlad«, v etrushchini husrnana »juvenilis; mladosten«, hushiur »mlad«, grshko nannos »majhen, palchek«. Iz *wish(ax )l »nympha« z numfe>numfutsa = nevesta>nevestъka »Wiesel; podlasica«, tudi germansko *wisulon »podlasica«, *awis(e)l > aielouros, ailouros »chat, chatte; machka«. K semaziologiji (=semantika, pomenoslovje) morebiti tudi slovanska lasića »Wiesel; nevestica=podlasica) : etrushchansko lasa »*Jungfrau>dienende Gottheit; *devica > sluzhabnica bozhanstva« (str. 70); itd. Vse, kar je oznacheno kot predslovansko, predgermansko itd., je treba obravnavati kot skupno osnovo, ki naj bi po Oshtirjevem mnenju preshla iz predindoevropskih jezikov v indoevropske. Oshtir na temelju svoje podrobne pripravljalne razchlembe zgledov sklene, da se sme primerjati *wenat, *wenet : *an¶t »Venet > Slovan« z alarodskim *ant(h) »chlovek« (v predgrshchini anthropos, predhetitshchini antuhsh) (str. 70), vendar je slovanski *ant v Antis in iz tega anglosaksonski ent, novovisokonemshki narechni enz »Riese; velikan«, najbrzh shele slovanska analogichna stavchnofonetichna tvorba iz *want < *wan¶t (kakor vosa > osa, vosъ > osъ itd.) in * wan¶t se lochi od *wenat, *wenet : * wan¶t > slovansko *went le po a<>e. Zato tudi ne sodi venetski *wen v Veneti k *wen(n) v retski Venostes, Vennonetes »Alpenvölker; alpsko ljudstvo«, ker se ta *wen(n) ne dá odcepiti od retskega *enn v Ainos , Aenus, Enos, In »reka Inn«, in dalje od predromanskega, galskega venna »Schleuse, Mühlgraben; zatvornica, mlinski jarek«. Oshtir se je v tem svojem temeljitem jezkoslovnem traktatu seveda oslanjal na lingvistichne zakonitosti, toda treba je takoj dodati, da so drugi slovechi jezikoslovci, med katerimi je npr. Devoto (kot lahko preberemo tudi v tej knjigi), v 3. tisochletju pr.n.sht. postavili Venete v Panonijo, od koder naj bi se kasneje preselili v severno Italijo po kopnem in v srednjo Italijo chez morje. To njegovo nelagodje je zachutiti v nadaljevanju (str.71), ko pravi, da nekateri sicer vezhejo Venet
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

z indoevropskim *wen > starovisokonemshko wini »prijatelj« itd., in tudi Avesta pozna vathva »Schar, Herde; krdelo, trop, chreda«, kar bi prishlo v poshtev ob morebitnem indoevropskem izvoru korena *wen/o/¶t : *won¶t (> slovansko *want > *[w]ant). Vendar je zaradi predindoevropskega porekla venetskega jezika (podchrtal L.V.), na katerega se je ulegla centralnoindoevropska plast, *wen(e/a)t, *wen¶t > baltoslovansko*went <> *wan¶t > *want > slovansko *[w]ant najbrzh sorodno s pribaltskimi Oueltai, ki jih omenja Ptolomej III 5, 10 in katerih ime tichi tudi v imenih zahodnoslovanskih ljudstev Velti, Veleti, Veletabi (< slovansko *Veltebi; komaj da < *Veltove), Velatabi itd. > visokonemshko Wilzi (z<t). To ime prikljuchujejo k predbaltoslovanskemu *wa/el ¶t > *wa/elt »Riese; velika« v starocerkvenislovanshchini vlatъ, rusko veletъ, volotъ, poljsko wielot in je po pomenu identichno s predbaltoslovanskim *wen¶t > *went »gros; veli« v slovanskem komparativu vetjь »vechji«; k -en- iz -en¶- primerjaj rastochi naglas v srbshchinihrvashchini veće, već, slovensko vech, letonsko Venjta »Velikaja« = litavsko Venjta (str. 71). Podchrtal sem “predindoevropsko poreklo venetskega jezika” zato, ker je Oshtir o tem preprichan; pa je res tako? Da in ne! Po teoriji kontinuitete bi morali biti Veneti prisotni na teh prostorih zhe tisochletja pred n.sht., torej vsaj v neolitiku, che ne zhe prej. In prav po teoriji kontinuitete je treba njegovo t.i. “predindoevropsko Evropo” zavrechi in jo nadomestiti s kontinuirano naseljenimi ljudstvi, to pa so med drugimi, kot pravi Mario Alinei, tudi Slovani in Slovenci na sedanjih ozemljih in tudi v Vzhodnih Alpah. Oshtir nadaljuje, da je pri tej razlagi imen Venet : Ant in Velt podana ne le etimologija (predslovansko *vel(t) »gros; velik«, *vent), ampak tudi prehod e<>a v Venet : Ant kakor v wielot : vlatъ, in kochno mozhnost izvajanja narodnih imen Venetov: *We/ane/a/¶t <> *We/al¶t. Nekateri k temu dodajajo she Azh-vinchei (Buga, Rocz. slaw. VI 27) (str. 71). Oshtir meni, da na podlagi njegovih raziskovanj ni izkljucheno, ker se pojavlja osnova *waxl tudi v baskovshchini *wal > al (primerja Enetoi poleg Veneti) »pouvoir; moch, oblast«, da gre za staroevropski, predindoevropski izvor korena, saj poleg tega najdemo na podlagi staroevropskega prednjeazijskega w<>h (<> f <ph), k temu likijsko uhe <> uwe, wata <> hata, etrushchansko Ve[r]sta <> *Horsia > Horchia »Göttin des Herdfeuers; boginja ognjishcha« (etrushch. verse »ogenj«), she baskovsko *hant > handi »velik« iz *phant preko *fant, chemur odgovarja s prehodi f > b > w predbaltoslovansko *waxn(ax)t »velik« (str. 72). Oshtir pa postavlja she drznejsho predpostavko, kar seveda spet opira na jezikoslovne analize, da pred n v staroevropshchini prehaja asimilatorichno p>m, npr. cybindis > kumindis, torej poleg *pa xnt »velik« tudi *maxnt, ohranjeno v etrushchini mantisa »additamentum; dodatek, dostavek«, predkeltsko *mant > irsko meit »velik«, zato ni neprichakovano poleg omenjenega predbaltoslovanskega * waxn(ax)t »magnus, Venetus« tudi *maxn(ax)t , torej *Men ¶t > *Ment »Venet«, ohranjen morebiti v baltskem estuariju (morska plitvina, laguna, mlaka, zatok) Mentonomon nomine (Plinij 37, 35) (str. 72). Oshtir zakljuchi (str. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel¶t >welt> zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb- za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi, to je oblika, ki je npr. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib- in se pojavlja tudi v sicilijansko-trashkem -ib- – tako *we/ame/¶t v Veneti-Antes <> *wel¶t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen¶t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«,
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Baske verjetno she direktno. tudi uposhtevajoch zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. vendar bomo v nadaljevanju videli.Veneti in Anti .11. da je Karel Oshtir oznachil v svojih lingvistichnih raziskavah predindoevropske jezike kot megalitske jezike.« (BEZ I. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti=Anti. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. med temi naj bi bila tudi etrushchina in venetshchina. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da se ozremo na tisti chas megalitov tudi po nashem ozhjem.htm[16. str. Bate. str. So kakshna znamenja megalitske kulture tudi pri nas? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU http://www.revijasrp. ki so nam pustili imena kakor Benetke. slovenskem ozemlju.« (BEZ I. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.2010 10:15:42] . 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. je vsekakor prav.Lucijan Vuga *we/al ¶t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«. 291) * Che spomnimo.

htm[16. dve pa le delno. kjer so ga lovci pokonchali in pojedli. sta obe vrsti zhiveli kar dolgo druga ob drugi. ki se je pozimi zatekal v jame. kar je videti na konicah kopij. ki je zhivela pred 130. ali so luknjice na kosti posledica namernega vrtanja ali le odtis zob kakshne zhivali. ampak tudi najizdatnejsha hrana. zraven pa so nabrali she nekaj sto kosti izumrlih zhivali.Divje babe Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU Pred leti. od tod vodi razvoj k bolj abstraktni uporabi znakov za zloge ali glasove. toda ne oziraje se na to. kot zhe recheno.2010 10:16:45] . so po tem kraju poimenovali celotno vrsto. Ni manjkalo tudi nekaj sto primerkov drobnega orodja iz starejshe kamene dobe. da so arheologi med izkopavanji visoko nad dolino reke Idrijce nashli nenavadno obdelano votlo kost z luknjicami.revijasrp. Kdo pa so bili neandertalci? To je izumrla vrsta predhodnikov sedanjega chloveka v ledeni dobi. V razlichnih plasteh so odkopali veliko kamnitega in koshchenega orodja. so postavili domnevo. Vechletna izkopavanja so potekala pod vodstvom strokovnjakov Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inshtituta za arheologijo. je vzbudila svetovno senzacijo vest.000 in 30. saj se je prvo neverbalno obchevanje zachelo s slikami. saj terja dolochene psiholoshke predstavne zmozhnosti. toda z manjsho brado.000 in 30. razen delov kopij.000 leti. hranil se je v prvi vrsti z zhivalskim mesom in s plodovi.000 in 35. zato obdobje poimenujejo aurignacien. Sodobni chlovek je izpopolnil izdelavo kamnitega orodja in orozhja. Prav odkritje pishchalke rabi nekaterim kot dodaten dokaz o njegovi vishji kulturi od domnevane. njegovi kremenchevi odkrushki so dolgi in tanki. Ali je bil neandertalec res manj inteligenten od sodobnega chlovega. nashel fosilne ostanke desetih neandertalcev v Krapini v Hrvashkem Zagorju v votlini Hushnjakov breg. da je neandertalec vrtal s kolkom enoletnega medvedka. dasi she surovih oblik. da je bila prav genska nekompatibilnost kriva. morebiti hijene ali kar jamskega medveda. In ne nazadnje je slikarstvo zachetek pismenstva. ki so ponazarjale neko sporochilo. Tudi jamske risbe niso vse od sodobnega chloveka. da le niso povsem izginili in da je nekaj njihovih genov tudi v danashnjem chloveku. Ker so natanchno mikroskopsko pregledali izvrtine. mousterien) pred 115. gre za »risanje«. slednje je nizhja spodnja meja. s podolgovato lobanjo. Kosti so nalashch prelomljene. v omejenem obsegu se to tudi danes dogaja med razlichnimi rasami. da ni prishlo do meshanja in je naprednejsha chloveshka vrsta prevladala. razlichnih velikosti. srednji in vzhodni Evropi. profesor na zagrebshki univerzi. verjetno v konkurenchnih odnosih. in neandertalec je zhe poznal ogenj. a prav slikarstvo je ena najpomembnejshih chlovekovih intelektualnih sposobnosti ne le zaradi nachina izrazhanja avtorjevih misli in obchutij.000 leti. Sledov neandertalca je veliko v zahodni. Prve najobsezhnejshe in poglobljene raziskave tega obdobja so opravili na najdishchih v francoskem Aurignacu.000 let in jo pripisujejo po vsej verjetnosti neandertalcu. vrtala razlichnih. kako naj bi potekalo. v severni Afriki in v velikem delu Azije.000.000 in 40. s katerimi je bilo mogoche natanchnejshe delo. Vech polemik je bilo. kar je omogochilo obnoviti takratne podnebne razmere ledene dobe. ki je hkrati najpomembnejshe paleolitsko nahajalishche v celotnem predalpskem loku za obdobje pred 100. vendar vechina odlochno zatrjuje. Divje babe I sodijo v ta chas in so tudi najzanimivejshi del tega kompleksa. saj je bil mozek za takratne ljudi ne le poslastica. a nashli so jih tudi v Divjih babah. Poleg kamnitega orodja mu je prishla prav tudi kost. ostanke vech kot dvajsetih ognjishch ter na kupe zhivalskih kosti in zob. ki jo obichajno slishimo.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. oddelka Znanstveno-raziskovalnega sredishcha Slovenske akademije znanosti in umetnosti. natanchneje 1995. kdaj naj bi ta neandertalska chloveshka vrsta izumrla. in prav to je tisto. bolj sklepajo. Ker se leseni deli praviloma niso ohranili. pretezhno jamskega medveda. http://www. seveda si tudi o razvoju pisave niso vsi edini. ali je to neandertalcheva zapushchina ali pa so bili jamski prebivalci prej eni in potem drugi. je vprashanje. toda kratki in shiroki kremenchevi odkrushki za strgala. Za njim (seveda ne gre za ostro lochnico.000 leti. zlasti znane so najdbe iz Potochke zijalke. ki je rabilo temu prachloveku. kar ohranja dvom. od katerih sta dve dobro ohranjeni.11. V nashi blizhini je leta 1899 Dragutin Gorjanovich-Kramberger. anatomsko povsem sodoben chlovek. naj ti ne bi bili plodni. Dognana starost pishchali je 45. Izkopali so jo dva metra pod tlemi zraven enega od ognjishch. kjer so odkopali lobanje in okostja. tako da o starosti ni velikih dvomov. marvech tudi nachin prehranjevanja. iz chesar je bilo mogoche dolochiti ne le takratno zhivalstvo. kje vse je uporabljal to gradivo. V jamskem okolju so nashli tudi ostanke tedanjega rastlinstva. Redki menijo. ki razdvaja znanstveni svet. Pishchal so preslikali tudi z radiokarbonskim postopkom. kar naj bi spominjalo na pastirsko pishchalko in s tem najstarejsho pishchal na svetu. Tudi che je prihajalo do spolnih stikov ali celo do morebitnih otrok. V Posochju so v Divjih babah zhiveli v srednjem paleolitiku (starejsha kamena doba. ker pa so ga prvich identificirali v dolini Neandertal pri Düsseldorfu v zahodni Nemchiji. to so ostri. poshevnim in nizkim chelom ter z mochno shtrlechimi ochesnimi loki in s krepko razvitimi deli obraza okrog cheljusti. Po rasti je bil majhen. vsaj glede lova in nabiralnishtva) je nastopil Homo sapiens sapiens. nozhe. to je bilo v Evropi in Sloveniji obdobje poznega paleolitika pred 40. ampak tudi zaradi dojemanja gledalcev.

Po vsej dolzhini ozemlja nekdanje Jugoslavije. da je manj shkode sodelovati. 1979.sht. da je bilo ob koncu pleistocena pred 25. Tudi najhujshi sovrazhniki se morajo kdaj pa kdaj pogovarjati.n. do ponovne zachasne ohladitve.n. Temu klimatsko surovemu obdobju je po neolitiku sledil mezolitik. prav tako vzdolzh Apeninskega polotoka in na pretezhnem delu centralne ter severne Evrope je bila tundra. kar je omogochalo tako zhivalim kakor ljudem gibanje po dokaj ugodnem terenu. Povzeto po: Atlas sveta. ko je bilo podnebje skoraj enako danashnjemu. ki ga nekateri pogojno ali http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. nekako med 8. da je prishlo okoli 3000 pr. Kako pa je klimatsko videti Evropa ob zadnji poledenitvi. tega si ni tezhko predstavljati v tistih trdih ledenodobnih chasih. Po Panonski nizhini se je raztezala stepa s puhlico. med seboj povezani severno od Kavkaza. toda domnevati smemo.Divje babe Vsekakor so neandertalci govorili. medtem ko so v notranjosti Evrope vladale tezhje razmere. ni izkljucheno. da je bil povsem brez chustev. saj ne moremo pripisati primitivnemu chloveku. kar je povzrochilo dolochene premike ljudstev.htm[16.000 leti kopno do sredine Jadranskega morja in ga je prekrival goz listavcev. v danashnjem Trzhashkem zalivu pa so rastli iglavci. 24 Vidimo. Ljubljana. zlasti glede mezolitika. kakor pa se medsebojno pokonchevati. povezana z obshirnimi vzhodnimi stepami nad Chrnim morjem in Kaspijskim morjem. Chrno morje in Kaspijsko morje sta takrat bili velikanski pleistocenski jezeri. da med vrstama le niso bili zgolj napeti in sovrazhni odnosi.2010 10:16:45] . in che so dolga tisochletja zhiveli v stiku z danashnjim chlovekom. recimo. pa najsi so bila ta she tako skromna in nerazvita. ko se je z neolitikom in ugodnejshimi podnebnimi razmerami zachel pravi razvoj sodobnega chloveka.revijasrp.000 pr. ampak tudi do drugih jezikovnih kontaminacij. Ochitno je bil pretezhni del priobalnega ozemlja Sredozemlja primeren za zhivljenje. ki se je zachela pred dvema milijonoma let in konchala pred deset tisoch leti. v mlajshem pleistocenu? Pleistocen je geoloshka doba. Morda jih je kdaj povezovala nuja za prezhivetje. prav tako tudi v Padski nizhini. katerih obseg in posledice pa nam niso povsem jasne.11. Posamezne skupine lovcev so mogoche sklepale zachasna ali daljsha zaveznishtva pri skupnem lovu ali drugih podvigih. s tem.000 in 5. srednja kamena doba. je povsem logichno sklepati. da najnovejsha raziskovanja opozarjajo na verjetnost. Glede datacij posameznih obdobij obstajajo med strokovnjaki razlike. Mladinska knjiga. da je prihajalo ne le do sposojanja besed.. A tudi bolj chloveshke. str.sht. da je kdaj pa kdaj prevladalo racionalno spoznanje. intimnejshe zadeve so zblizhevale dva spola ali morebiti otrochad.

se je razmahnilo udomachevanje zhivali (poleg psa she drobnica.sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. medtem ko se je obdelava bakra tod razshirila v 3. kamnito orodje je zglajeno in lepo oblikovano. Izpopolnilo se je loncharstvo. saj gre le za posamichne najdbe. tisochletja pr. kar naj bi potrjeval spremenjen nachin pokopa in upepeljevanje. ki dotlej ni bila v navadi: ribe. medtem ko je notranjost – Posochje. to je znachilno predvsem za Istro in Kras.sht.2010 10:16:45] . Surovino za to so zhe tedaj chrpali nad Cerknim. saj je bilo treba naloviti vechje shtevilo zhivali. Na drugi strani pa se zachenjajo obronki in sam Kras. postajalo je chedalje topleje. kjer je dajala naravna oblikovanost s strmimi pobochji. In naposled bakrena in bronasta doba. Benechijo in Furlanijo – mogoche jemati kot razshirjeni prostor tega pojava.n. Ledena doba se je konchala.n.n. Chloveku se je pridruzhil pes. saj so mogli izbirati take lege. izvirajo iz 5.000 let pr.11.n. ki traja vse do zhelezne dobe 500 pr. oznachujejo s pojmom ''neolitska revolucija''.. Najstarejshe slovenske najdbe. da je bilo doslej premalo raziskav! In konchno smo na prehodu iz kamene dobe v bronasto dobo. GRADISHCHA – KASHTELIRJI http://www. Zvechine shteje neolitik od 10. podobno je pod Chavnom proti prelazu na Colu. na Krasu in v Istri obdobje gradishch. In ne nazadnje rastline in njihove plodove. koder je tudi kasneje vodila slovita rimska cesta prek Hrushice – Ad Pirum in naprej do Emone. V neolitiku med 7. dolgotrajno sledenje tropom zhivali in vrachanje na juzhnejsha izhodishcha ali pa postopno selitev z druzhinami vred proti severu. veliko vechji donos zhita in jechmena ter strochnic (graha. Za pososhka gradishcha je znachilna prilagojena tehnika obrambnih polozhajev.sht. sekire. da so v alpskih dolinah she ostali tisochletni ledeniki (eden takih poslednjih je bil v zatrepu za vasjo Volche pri Tolminu) in se je prej stopil led po strmalih. Bronasta doba se je raztegnila do 2. Toda neolitska nahajalishcha so osredotochena ob spodnjem toku reke Vipave. boba) je omogochal shranjevanje vishkov hrane. Celotno to obdobje pa je she najbolj predmet zholchnih razprav. Zachela se je doba hitrega kulturnega vzpona chloveshtva. in 3. treba je bilo posechi po manjshi divjadi in pticah.sht.revijasrp. tisochletjem pr. Zakaj je iz tega obdobja toliko chlovekovih bivalishch v srednjem hribovju. tisochletja pr. MEGALITI.sht. to je jemalo vech chasa in terjalo vechji napor. da bo morda she kaj sledilo. govedo in svinje).. Tudi tej skromni beri naj bi botrovala le nezadostna raziskanost ozemlja.sht. zlasti pod Nanosom. ko se zachne v srednji bronasti dobi med 1550 in 1300 pr. da je ves ta chas she vedno prevladujoch kamen tudi pri obdelavi kovin. s chimer je vzplamtelo upanje.sht. ni povsem jasno. mehkuzhce ipd. torej zhe na ravnini. ki jo imenujejo doba prave revolucije. ko so po dolini divjale vojske.n.sht. V spodnjem Posochju so najznachilnejsha gradishcha na Vipavskem. jesti je bilo treba tudi hrano. Obdelavo kamna je izpopolnil.. cheprav celotni neolitik 10. da v nashih krajih za zdaj ni veliko najdb iz tega obdobja! Nekaj so nashli na pobochjih Krna pri planini Kashina ter pod Mrzlim vrhom ob stajah Pretovch. tisochletju pr. kasneje razshirjeno po vsej Evropi od Chrnega morja do Atlantika. Toda mesa je bilo vedno manj. da so bile zhe tudi nizhje gore kopne in je chlovek pach shel za plenom.Divje babe sploh ne uposhtevajo. Arehologi pravijo. kjer se je mogoche tudi preprichati. od katerih so nekatere she povsem neraziskane. stenami in prepadi sama po sebi zadostno varnost in je bilo potrebno utrjevati le dostopne poti ali kvechjemu eno stran gradishcha. vdori z vzhoda itd. kjer vodijo poti proti prelazu Razdrto.000 let pr. In ne nazadnje je celotno juzhno pobochje Trnovske planote posejano z lokacijami. ki je prinesla razvoj poljedelstva in metalurgijo.n. ki ga je umikanje velike zverjadi proti severu ali celo njeno iztrebljenje zaradi pretiranega lova postavilo pred nove izzive. v Shebreljah in Sovodnjah. moral je iznajti nove nachine pridobivanja hrane. ki pa mu niso mogli dolochiti natanchnejshe starosti. Drugi pravijo. mezolitik pa potiskajo bolj proti koncu paleolitika. katerih osrednja tema je preseljevanje ljudstev. iznajti lov z zankami in pastmi. V bronasti dobi so naseljevali predvsem vrhove vzpetin in se obdajali z utrjenimi obzidji.htm[16. kjer je prav tako obilica arheoloshkih tochk.n. da so se takrat ledeniki zhe toliko otalili. Obakrat je prishlo na dan ne prav dobro obdelano kamnito orodje iz domachega kremena. Tudi za ta chas imamo kaj malo pokazati v Posochju. zato je bilo chloveku tam na voljo znosnejshe okolje. kashtelirjev.. da so se she dolgo v srednji vek (tudi v chasu vdorov Turkov) tja zatekali ljudje. toda obenem vse tezhje za chloveka.n. ki prichajo. Nekateri menijo. Nenavadno je. Postopoma in pochasi so se kopichila spoznanja in izkushnje o zhivinoreji in poljedelstvu.

vse to je bilo pred odkritjem prekrito z zemljo. kromlehi. Volarja (sv. v krogu razvrshcheni kamniti bloki. vchasih postavljeni drug za drugim. Verjetno je nastal v bronasti dobi in je bil svetishche za chashchenje sonca. kjer so kamnite preklade postavljene chez pokonchne kamnite stebre. grobo obdelani. ki izvira verjetno iz mlajshe kamene dobe. grobnice. 3. verjetno megalitski nagrobni kamni. stara arhitektura. ki so brzhkone rabile kot liturgichni spomeniki. dolmeni. veliko jih je v Franciji. So trojni: 1. megalitski spomenik blizu Salisburyja v Angliji. Najvech jih je v Angliji in Franciji.htm[16. Med najbolj razvpitimi zahodnoevropskimi prazgodovinskimi zgradbami je Stonehenge.2010 10:17:28] .si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. ki verjetno predstavljajo simbol sonca.Megaliti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I MEGALITI. menhirji (bretonska beseda). 2. kaj http://www. neolitika. posebno v Bretaniji.11. Sestavljen je iz dveh krozhno razvrshchenih lokov iz grobo klesanih kamnitih blokov. do nekaj metrov visoki kamniti stebri.revijasrp. GRADISHCHA – KASHTELIRJI Megalit (?) ob Nadizhi pri Robichu pod cerkvico sv. Toliko na sploshno. Hilarij) Megaliti. ogromne obdelane kamnite klade.

2010 10:17:28] .si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Hilarij) (B).Megaliti pa pri nas? V okolici tega megalita (?) (A). ki je komajda nekaj deset metrov od reke in stoji na pripravni jasi. je vrsta prazgodovinskih tochk. Prav tako bi bilo mozhno. che pa to ne. namenjeno nekam bolj ali manj dalech. bronastih klad – surovcev za nadaljnjo predelavo in sekiro s plavutastim rezilom. da si ga ne bi izbrali za mesto chashchenja in obredov. le nekaj deset metrov od reke Nadizhe. Nad megalitom je prastara cerkvica sv. http://www.revijasrp. medtem ko je na letalskem fotoposnetku ta jama imenovana "Pavlicheva jama" (C). Volarja (sv. izdelava konchnih predmetov. to pa praprebivalcev ne bi motilo. Ta najdba je primerljiva z onimi iz Machkove jame pri Postojni.htm[16. nedvomno pa shirshe okolje in pomembna blizhnja prometnica pricha. Onstran reke Nadizhe je vzpetinica Der. Na lokaciji C (kot smo omenili. da stoji ob reki. ki je na letalskem fotoposnetku v stenski velikosti (ki je bil leta 2003 razstavljen v gostilni »Kuzma« v Borjani) oznachena z imenom »Turjeva jama« (D). je kucelj Lup s cerkvico sv. podzemno jamo z neolitskimi najdbami. da mesto ni bilo nakljuchno izbrano in pripada shirshemu kulturnemu pososhkemu sistemu.11. nad levim bregom Nadizhe. obdani s suho zidanim zidom. medtem ko so srpi domnevno zhensko poljedelsko orodje. zahodno od Podbele. kopali in nashli bronastodobne predmete. da je morala biti v blizhini tudi predelava. da so bile prisotne osebe moshkega in zhenskega spola. je bron zaradi svoje menjalne vrednosti predstavljal neke vrste "kapital" ali trgovsko blago. na mestu. kasneje so spravili na plano she zakladno najdbo. dasi je mogoche naravnega izvora. nekaj sto metrov nizvodno od megalita. ki so od nekdaj predstavljale objekt chashchenja. Skratka. plavutaste sekire so moshko orodje ali bolje orozhje. a s tem imenom vchasih imenujejo drugo. da gre za resnichni megalit. in che k temu prishetejemo she. da je bilo to zgolj obchasno skladishche ali celo obredni prostor. domachini jo imenujejo "Pelerincheva ali Turjeva jama". Da bo stvar she zanimivejsha. to je tezhko presoditi. ki je tudi oznachena kot prazgodovinsko nahajalishche (E). od tod vodi steza navzgor po strmem pobochju Mije proti nekaj sto metrov oddaljeni jami. ki sodi med arheoloshka najdishcha. Ker pa so zraven she klade brona. sestojecho iz treh skupin predmetov: bronastih srpov. se uporabljana imena ne ujemajo in jo pogojno imenujmo Turjeva jama) so zhe v 18. tod okoli so posejana prazgodovinska nahajalishcha. Vendar te jame domachini skoraj ne poznajo. Iz razlichnih okolishchin je mogoche sklepati. st. je povsem mogoche. napeljuje na misel.

vse dokazujejo veliko arhaichnost tega prostora. Dobravlje. ob spodnjem toku Soche. Tudi samega zidovja. Gabrovica. vendar se ta del kamnitega oboka ni ohranil. pravzaprav ceste iz kraja v kraj in v beli svet.revijasrp. ki je bil nedvomno naseljen zhe v neolitiku in nato skozi bronasto dobo do danashnjih dni. Vishje nad Molido je Votla jama. po moji oceni. Iz takih zidov so nastajali kilometrski hodniki. Hrastovlje. spomnimo le na Pivko v Postojnski jami. med katerimi so najbolj znana tisochletna gradishcha. gradishcha. ker se strma pobochja "lupijo". to je kamnit podor z Matajurja. pa tudi na delno ponikanje reke Vipave nad Mirnom pri Gorici. to predstavlja glede na povprechne mere preseka skoraj 200. Kostanjevica. vrtachah in dolinah. prichajo tudi megalitske zgradbe. ki ni vech tista kamnita brezvodna golichava kot she pred petdesetimi leti. toda pod povrshjem techejo prave reke proti Jadranu. Slivje. V zadnjih letih so z vrtanjem prishli do te pitne vode. Zaradi takih vegetacijskih sprememb marsikdo ne opazi pravih megalitskih gradenj. Ime Lup naj bi po ljudski etimologiji prihajalo od tega. kjer so prav tako raziskovali areheologi zhe v 19. menda po Ajdih. Po pripovedovanju oskrbnika naj bi nekateri starejshi krajani videli nad vhodnimi vrati vklesano letnico 100?. so zgolj razshirjali in izboljshevali davne ceste. da je tochna.000 m3 zlozhenega kamna. domachini mu pravijo Velika Grizha. ki jih je lahko braniti.Megaliti Helene (menda iz 16. pomembno krizhishche praevropskih poti. ki je do polovice zaprl dolino med Robichem in Kobaridom. legenda pripoveduje. a ne trdim. Tudi vode je vech. a je she marsikaj drugega. Po Krasu je na desetine kilometrov kamnitih zidov. Vsekakor je kraj strateshko primeren za utrjeno postojanko ali naselje. Domnevno gre za neraziskano prvotno arheoloshko tochko z vidnimi ostanki vodnjaka (?) in zgradb na ravnici okoli 100x50 m. Toda presenechenja iz davnine nas poleg teh v zgornjem Posochju chakajo tudi bolj na jugu. Pred leti so jo arheologi ochistili drachja in http://www. je za okoli 350 km. nam pricha mnozhica imen naselij: Lipa-Lipica. Eno takih. predvsem pa strma pobochja. Tam je bil najden tudi zlatnik iz rimskega obdobja (o katerem obstajajo verodostojni zapisniki v arhivu dunajske dvorne pisarne). borovih in she manj drugih drevesnih sestavov je sorazmerno malo. gre za veliko osredotochenje arheoloshko pomembnih tochk. ki potrebujejo vode kakor govedo in jo ochitno dobijo. na zhalost ni ohranjen podatek o nahajalishchu.11. kot pravi krajevno ljudsko izrochilo. Jelshane. ki napaja Kras. globachah. Hrushevje. Brestje). Bukovje itd. Kras je bil od nekdaj. ki se izgubi nekam proti Doberdobu. zlasti so se pri tem odlikovali Rimljani. kar je zhe egiptovska piramida. na zhalost pa so propadle stenske in stropne poslikave. najdeno v Molidi. vdirajo. Kasnejshi osvajalci. plazijo. Vendar je tudi vech zastale vode v lokvah.htm[16. saj je bila hudo prizadeta zhe ob potresu leta 1976 in ji je grozilo. Reko v Shkocjanskih jamah ipd. Skratka. Da je bila pred stoletij tod narava drugachna.. Jamlje (tj. da je pod kamnito gmoto pokopano "mesto". da se sesuje. Kilometer od Robicha je vas Staro selo. st. Da je tako. ne shele od rimskih chasov naprej(!)..2010 10:17:28] . Prav tako imamo ohranjeno bronasto rimsko fibulo. saj je nedalech stran podobna manjsha zgradba. ki so sistematichno gradili prometnice za lazhje obvladovanje in izkorishchanje imperija. Na gori Miji so bolj proti vrhu »Ghajdne lehe«. Orehovlje. ki ne le po imenu ampak tudi po izkopaninah datira v chas svetolucijske kulture. je blizu Vochjega gradu pri Komnu.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Marsikdo se je zhe podal na Kras. in nachrtujejo z njo oskrbovati tudi slovensko Istro. sicer ne povrshinskih izvirov. danes ga zarashcha pretezhno divje goshchavje. Dalech zanimivejsha in zgodovinsko pomembnejsha pa so gradishcha. Javornik. ki pa je izgubljen. ki je bila najdena v okolici Robicha. poudarjam. kar dovoljuje povrshina okoli pol hektarja in avtonomna oskrba z vodo – vodnjak. Cerje. ki so velichastni plod chlovekovega dela. st). tako da lovci opazhajo na Krasu vrachanje jelenov. pozhrtvovalni domachini so jo obnovili leta 2001. ki so se z leti zatesnile z listjem in nastalim humusom.. ki so bodisi ograjevali plodno zemljo ali predvsem sluzhili za preprechevanje shirjenja pozharov. ki so razsejana do Istre. Nasha druzhina hrani na polovici odlomljeno neolitsko kamnito sekiro (dvojnik imajo v Tolminskem muzeju).

2010 10:17:28] . Gradishche: Mogochno zidovje Velike Grizhe Volchji grad pri Komnu na Krasu – iz 2. http://www.Megaliti grmichevja.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. tisochletja pr.n.htm[16.revijasrp.sht. ki pa je iz dneva v dan spet vse gostejshe.11.

da so bili ti http://www. toda po funkciji njegovih posameznih odsekov je videti. Ljubljana.sht. Zgodnja kovinska (bronasta) doba je trajala v nashih krajih priblizhno od leta 1700 do 900 pr. medtem ko drugi mislijo. 1964. Iliri in Dorci. Prek danashnje Slovenije je shla trgovska zveza med Italijo in Balkanskim polotokom ter srednjim Podonavjem. pa tudi po zlato. Savi in Ljubljanici navzgor in prishli skozi »jadranska vrata« pri Postojni do Jadrana. bi pomenilo. sledovi trgovske poti pa so tudi najdbe zakopanih skladishch (depojev) ob Murishki dolini in na alpskih sedlih. cheprav je bila vechina stavb lesenih. che prishtevamo k njej tudi she prehod do pravega uveljavljanja zheleza. 96-99).revijasrp. ki jim ne vemo imena. Zgodovina slovenskega naroda. Vsekakor kazhejo shtevilne najdbe skladishch kazhejo. I. marvech tudi prek Karavank in Bohinja v dolino Bache in dalje v severno Italijo. pretresa ves prostor od Kitajske do Srednje Evrope in Grchije vrsta napadov plemen. ko so se ta ljudstva umikala. njegova tlorisna oblika je sicer nepravilna. nekateri menijo. Taka skladishcha na Belshchici nad Javornikom in na Lipanci v Bohinju prichajo. da so bili zidovi vech metrov visoki in debeli. ali so se umikali zhe Trachani. ki da so potovali iz Chrnega morja po Donavi. kultura. nato pa je sledil val preko srednje in celo zahodne Evrope. in ker so v drugem valu domnevnih selitev omenjeni na tem prostoru Iliri.n. v Grchiji in v Italiji dobila prazen prostor.11. Ta kulturna skupina se deli v vzhodno skupino v Podonavju in na zahodno v srednji Evropi. kako se je izpraznil. in che se je. svetishcha?) in ne le obzidje.sht. Komaj tri stoletja kasneje (med 1250 do 1150 pr.htm[16. GZS. V zvezi z razlagami teh premikov prvich srechamo na Balkanu domneve o obstoju njegovih poznejshih prebivalcev – Ilirov na zahodu in Trachanov na vzhodu. da se je ta obichaj shiril iz Panonije proti zahodu ter zna biti povezan s prej omenjenimi bojnimi pohodi neznanih vzhodnih ljudstev..n. V severne kraje Evrope so hodili po tako imenovani »jantarski cesti« trgovci po jantar in orozhje (mechi iz Skandinavije v Panoniji in na Koroshkem). ki so najprej potisnila Trachane v Malo Azijo. medtem ko se najdbe v zgornjem Posavju in Podravju navezujejo na razvoj v Panoniji (grobna gomila pod Brinjevo goro nad Zrechami in grobne najdbe v Prichici na Koroshkem ter pri Turnishchu pri Ptuju). Ozemlje danashnje Zgornje in Spodnje Avstrije sodi she v okvir zahodne skupine. ki jo oznachuje pokopavanje mrlichev pod velikimi gomilami. kdo je prishel na njihovo mesto? Ali so se umikajocha se ljudstva v celoti odselila? In poleg tega. pritisk neznanih doseljencev v vzhodno Evropo je izzval selitve zahodnejshih plemen. pri chemer se nam vsiljujejo razmisleki. Ta Grafenauerjeva razlaga odrazha klasichno stalishche o selitvah narodov. kje je so bili okrepljeni vhodi in verjetno notranji namenski prostori.) je Evropa dozhivljala nov pretres. medtem ko so v Vzhodne Alpe hodili trgovci iz Italije po baker in sol v rudnike na Salzburshkem. da so vodile prek Vzhodnih Alp v tistem chasu pomembne trgovske poti. da so nemirni chasi prizadeli tudi nashe kraje. v Grchiji selitev Dorcev proti jugu in Prailiri so prek morja prishli v Italijo. Vse kazhe. o kateri se nam je ohranil spomin v mitu o argonavtih. svoje nasprotnike so v vojashkem pogledu izdatno prekashali s tem. morda so bile tod tudi zidane zgradbe (stolpi. da niso uporabljali le znane poti ob vzhodnem robu Vzhodnih Alp.n.Megaliti Ohranjenega suhozidanega obzidja je za okoli 850 metrov. nekoliko prilagojena zemljishchu. Vzrok za te spremembe pokopa ni znan. da so izumili bojne vozove. Med leti 1650 in 1550 pr. Zaradi njih je bila tudi Ljubljanica vazhna prometna zhila. in med njimi je tudi tisto skladishche. Vsekakor se je v tem chasu uveljavila v prostoru.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. ali so v Mali Aziji. ki sega od Tise v srednjem Podonavju pa do danashnje zahodne Francije. za kar je pri suhem zidanju potrebna posebna tehnika. str. da gre za notranji razvoj. pa do zadnjih desetletij pred letom 700 (Bogo Grafenauer. Trachani in Dorci.2010 10:17:28] . kdo je bil tam pred tem? V zvezi s prej omenjenimi pokopi v gomilah je Maria Gimbutas pred shtiridesetimi leti razvila "teorijo kurganov": da so bila neznana in bojevita ljudstva z vzhoda predniki Indoevropejcev. ki je bilo pred nekaj leti nakljuchno odkrito na Banjshki planoti in o katerem govorimo posebej.sht. Glede na kolichino nagrmadenega kamenja je mogoche presoditi.

revijasrp.4 – 2.Megaliti prinashalci obichaja pokopa v gomilah. Toda ne oziraje se na razlichne teorije o izvoru Indoevropejcev ostanki materialne kulture prichajo. saj drugachne obrambe ni kot obzidje. notranja plat je zlozhena iz manjshega in ne tako skrbno odbranega kamenja. znotraj pa vsaj 2 m. V takrat na novo vpeljani oborozhitvi sta dve prvini bistveno spremenili vojevanje. saj dosega z zunanje strani celih 10 m. Toda za to govori tudi dejstvo. 51-53). iz subborealne se je klima prevesila v vlazhno atlantsko.sht. saj so potrebovali v tem primeru za uspeshno obrambo poleg okrepljene posadke tudi zapletenejshe orozhje. Krashka planota je v povprechju http://www. Po vsej verjetnosti je bil povod za nachrtno utrjevanje chloveshkih bivalishch mnogostranski. Enako revolucionarna novina je strelno orozhje.2010 10:17:28] . kaj je vodilo tedanje prebivalce. ki izhajajo iz domneve. Arheoloshka obdobja. Po eni domnevi so temu botrovali nemirni chasi ob vdoru vzhodnih ljudstev v 8. Odsev dosezhkov teh visoko razvitih bivalnih omik predstavljajo pri nas utrjene postojanke obdane z zidom na Krasu. Konchno pa lahko izgradnja novih bivalishch v devishki pokrajini (spet gre za domnevo o praznem prostoru) kazhe spremenjena naselitvena stremljenja in bolj dognane oblike kultiviranja zemlje ter osvajanje za naprednejshe kmetijstvo primernih povrshin. od Timava do Vipavske doline je okoli 20 km poti. che uposhtevamo. Zgodovinarji she niso nashli dokonchnega odgovora.2 m. medtem ko je ono v Volchjem potoku na ravnem. st. kar pomeni. sredica pa je zapolnjena z drobirjem. Ker pa naj bi bili lijakasti vhodi gradishch na Primorskem izjema. ki je na ravnem. da je bilo na krashki planoti borih 8 km zrachne chrte od morja pri Timavu. da bi kopali. str. chesh da ni bilo nikakrshnih bojevitih Indoevropejcev. ki so bile potrebne ob trgovskih poteh. Drugi val selitev ni nich manj zagoneten od prvega. Zunanja stran obzidja je iz izbranega. Prav tako so pri nas poznane dodatne okrepitve obzidja z dolgimi. Debelina obzidja je med 1. globoko v podzemlju pa ni nobenega znamenja. ki je najmanj enkratno povechal uchinkovitost izstrelkov. da so si postavljali vishinska utrjena naselja.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. torej so morali zgraditi zajetne vodnjake.pr. CZ. verjetno izhajajo iz grshkokretsko-maloazijskega zharishcha.11. Vishina pa je ponekod prav impozantna. je primer Volchjega gradu ena od takih izjem. po drugi tezi so bile vzrok vremenske razmere. da je shlo za pomembno gradishche s svojskimi nalogami! Zemljepisna lega mogochnega gradishcha pri Volchjem gradu je she posebej pomembna. – kot vidimo bi to bil zhe tretji val vzhodnih vpadov. saj je zvishal mozhnost premagovanja ovir in hitrost akcije. 1979. Iskanje tezhje dostopnih leg zhe pri bronastodobnih zavetjih v Istri in na Krasu dokazuje prevladujocho obrambno sestavino. che ne bi bil vmes she vzpon od morja in spust v dolino Vipave. od prach in sprozhilcev do loka. Konj gotovo pomeni prvo veliko novost. na obeh straneh z lijakastim zidom branjenimi vhodi in postavljanjem dvojnega obzidja na izpostavljenih mestih.n.htm[16. kar je nekako za en dan ne prav naporne hoje. nekoliko bolj razumemo Volchji grad. popolnejsho oborozhitvijo. Peter Petru. Morda je bila celo ena od osrednjih funkcij tega gradishcha pri Volchjem gradu tudi zagotavljanje in branjenje vodnih zalog. da so bila zhe v neolitiku na danashnjih ozemljih Evrope bolj ali manj ljudstva. Ljubljana. do katerega je po cesti dobrih 5 km. Volchji potok je na smeri "jantarske poti" med prastarim Timavom in Vipavsko dolino pri Rihenberku. Najstarejshe z zidom varovane vishinske postojanke srechujemo ob morju. tako je pri Volchjem gradu. marvech je shlo v prvi vrsti za neolitsko akulturacijo z vzhoda. zato pa bolj domiselno in chvrsteje zgrajeno. da so imeli dovolj pitne vode zase in za zhivino. toda ne obdelanega vechjega kamenja. She doslednejshi so v najnovejshem chasu zastopniki teorije kontinuitete. skratka. (Zgodovina Slovencev. Teoriji Gimbutasove oporeka Colin Renfrew. podobno Debela Grizha pri Volchjem gradu in Kashtelir v Dvorih nad Izolo. kot je videti v Grmachi pri Kostanjevici. Praviloma se krashko-istrska gradishcha prilagajajo zemljishchu in nimajo stolpov. to pa potrjuje mnenje. ki tod zhive she danes. kakrshne najdemo pri mediteranskih vzorih z ravnimi stranicami in stolpi. da je morala biti tod vechja posadka z mochnejsho. da na Krasu skoraj zagotovo zhe v tistem chasu ni bilo tekoche vode na povrshini. da so se v starejshi zhelezni dobi pojavila in namnozhila utrjena gradishcha najvechkrat vrh grichev. Taboru pri Sezhani in Povirju.

Petra zavijemo proti cerkvi sv. Najvechji del najdbe pa je lastnik zemljishcha prodal v blizhnjo livarno. kjer so jih pretopili v kdo ve kaj. Eno takih je kakshnih 500 m vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino. morda pa za zachasno zatochishche. kje je bil tisti vinograd z zakladno najdbo. ki jih danes hranijo po razlichnih muzejih v Trstu. pravzaprav ne ve nihche natanko. da je uspelo nekemu ljubitelju starin pridobiti in tako ohraniti nekaj arheoloshko dragocenih predmetov. na Dunaju in drugje. Kaj se je zatem dogajalo. Nekatere stvari so raznesli in se ne ve. o chemer pricha kamnito obzidje in druge zgradbe. kjer je bil ochitno nekoch tabor. da je predstavljal zhe v davnini ta prostor. V Shempetru pri Gorici so v drugi polovici devetnajstega stoletja odkrili depo ali skladishche. Mimo vodi zelo stara pot proti Trnovski planoti. so med kupom zemlje opazili nekaj neobichajnih ozhganih glinastih posod. v katerih so bili kovinski predmeti.htm[16. Toda za nas je pomembno zhe to. Marije na vrhu slikovite prepadne stene. Poleg velikih gradishch pa obstojajo tudi manjsha. Da bo mera polna.sht. Ko so prishli delavci. v katerega sodijo Kras. da je tam bil. kjer se najgloblje zajeda v evropsko celino. Konchalo se je tako.Megaliti med 200 in 300 m nadmorske vishine.2010 10:17:28] .revijasrp. In tako nam je ostalo je nekaj skromnih porochil. Po dolgem dezhevju je na pobochju gricha sv. kar sicer ne terja hudega napora. Taka vmesna postojanka je vsekakor dobrodoshla in v nekoliko bolj nemirnih chasih potrebna. raztresenih po Evropi in grenko spoznanje. Vipavska dolina.n. kje so konchale. da je shel po zlu pomemben arheoloshki depo.11. ki so morda rabila le maloshtevilnim posadkam ali kot opazovalnice. toda vsekakor otezhi potovanje.. saj so lepo vidne v zhivo skalo zlizane globoke kolesnice. http://www. Ob drugih podobnih in tudi najnovejshih zakladnih najdbah smemo sklepati. Banjshice in Posochje s svetolucijsko kulturo na zgornjem koncu Jadranskega morja. ki je morala res dolgo sluzhiti svojemu namenu. ko od cerkve sv. Marka v nekem vinogradu zdrknil zemeljski plaz. zlasti v burjastem vremenu ali v poletni vrochini. tudi mojo knjigo Jantarska pot). so med prvo svetovno vojno v gorishkem katastru zgorele prav tiste knjige. torej iz pozne bronaste dobe in halshtata. par predmetov.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. da bi obnovili nasad. Vse skupaj se je nenavadno zachelo in nesrechno konchalo. pomembeno krizhishche morskih in kopnih poti med srednjo in severno Evropo ter Blizhnjim vzhodom (o tem gl. iz katerih bi bilo mogoche ugotoviti. v katerem je bilo "nekaj sto kilogramov" bronastih predmetov iz obdobja nekako 1200 – 500 pr.

revijasrp. Manjshe gradishche vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. zlizane v zhivo skalo na poti iz Vipavske doline proti Trnovski planoti.Megaliti Globoke kolesnice.2010 10:17:28] .11. http://www.htm[16.

htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.Megaliti PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA http://www.2010 10:17:28] .revijasrp.11.

sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.. natanchneje sta to vinchanska kultura (danes Srbija. 748-749): »Danes vemo. tisochletje pr.V. na Balkanskem polotoku v 3. vzporedno z mikenskimi Grki v Grchiji in Italidi v Italiji.sht.. da doshli metalurgi iz Slovenije v juzhne alpske doline in Grigione niso bili nihche drug kot juzhni Slovani.verjetno Slovenci – so se pridruzhili italidskemu ljudstvu na juzhni strani centralno-vzhodnih in centralnih Alp ter prispevali s svojim jezikovnim sistemom tisto posebnost. ki je zhe bila pod http://www. Makedonija. tudi Slovane na podrochju bivshe Jugoslavije in Ilire v Albaniji. od koder do Balkana ni dalech. tvorec teorije kontinuitete. da se je znashel v neposredni soseshchini z metalurshkimi sredishchi Male Azije. migracijska dinamika te kulture dovoljuje sklep [na vprashanje. datirani v 5. Meja med halkolitikom in neolitikom je tekla prav med Slovenijo in Julijsko Benechijo... in 4. ki so dali zhivljenje centralnoalpski bronasti kulturi.«]: da so jezikovne spremembe tega podrochja posledica prihoda metalurgov z Balkana prek Slovenije. L. obenem pa so s seboj gnali chrede na ondotno pasho. 748: ». In kakshen jezik so govorili? Po teoriji kontinuitete. ob svojem chasu genetsko pod vplivom Ilirov. Mario Alinei. pravi (ALI II. Prvi je ta..Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA Ljubljansko barje sodi med kljuchne tochke kultur srednje Evrope.) Alinei nato nadaljuje: »..n.. Ti juzhni Slovani . Gorati Balkan je imel s svojimi izjemno bogatimi rudnimi lezhishchi srecho. kdo so bili. kakshen jezik so govorili selechi se metalurgi. Ljubljansko barje v Sloveniji. Posledichno se je zachela bakrena doba na Balkanu veliko pred ostalo Evropo. da je brez vsakega dvoma zachetek metalurgije v Mezopotamiji in Anatoliji. nedalech od severovzhodne Italije.n.htm[16. ki jo imenujem faktor L. da je najstarejshe evropsko zharishche metalurgije predstavljal Balkan..: ne italsko! opozarja Alinei] osnovo.« (podchrtal L.revijasrp. ki je tipichen za ladinshchino in je rezultat slovanskega superstratuma (seveda starejshega od rimske latinshchine) na italidsko [op. Grkov in vzhodnih skupin.2010 10:18:01] .Prazgodovinsko kolo . Ko se je v Padski nizhini in po dolinah centralnih in centralno-vzhodnih Alp she iztekalo zhivljenje poznega neolitika. v njeni minimalni razlichici z 'mikenskega vidika'. Eno poglavitnih sredishch tega najzgodnejshega evropskega halkolitika je bilo npr. od katerih so prevzeli metalurgijo in kakshno tisochletje pred tem tudi poljedelstvo.. tisochletju pr.V. ki je bilo zastavljeno na str.. Od tod sledi. Predvidoma so ti izvedenci iskali baker po juzhnih alpskih dolinah vse do Grigione. Izjemno starost balkanske metalurgije v primeri z alpsko in na drugih evropskih prostorih lahko pripishemo dvema dejavnikoma. Grchija in Turchija). V okviru teh dveh balkanskih kultur so odkrili najstarejshe evropske rudnike v srbski Rudni glavi in bolgarskem Ali Bunarju.11. str. je bila bakrena doba na Balkanskem polotoku zhe v polnem razcvetu. lahko projiciramo. in 2. Banat in Madzharska) in kultura iz doline Marice (danes Bolgarija.

che povzamemo Alineija. cheprav so nakljuchno zhe leta 1854 nashli prve sledove. Najstarejshe najdbe so iz ledene dobe. v chasu rimskega imperija romaniziran. Ljubljansko barje lezhi v osredju Slovenije na juzhni strani Ljubljanske kotline. Che to Alineijevo teorijo povezhemo z Oshtirjevimi raziskavami o prajezikih. pomoli ipd.htm[16.sht.2010 10:18:01] . tako pravi. ki izhajajo bodisi iz varnostnih razlogov bodisi iz praktichnosti zaradi ribolova ali kar zaradi prometnih prednosti in varnosti vodnih poti. zhe najmanj dve to tri tisochletja pr. Njegovi prebivalci so bili lovci na jelene. da se je kolishcharski nachin zhivljenja obdrzhal celih dva tisoch let ob obilici tehnoloshkih izboljshav tako v gradnji kakor v drugih zhivljenjskih potrebah. potem pa je ta dejavnost zamrla. merjasce.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.Prazgodovinsko kolo . klini in koshchene osti. obstaja vech teorij. in lahko rechemo. ki je znano iz chasa kolishch. pri chemer. to je trajalo nekako do okoli leta 1800. Tako smemo shele konec kamene dobe okoli 3900 pr. ki so jih odkrili arheologi. o chemer nam pricha obilica cholnov. kot je videti po mnozhici najdragocenejshih predmetov. Njihovo orodje ali orozhje so bila majhna kamnita praskala.n. poljedelstva in tehnologije brona tudi svoj jezik. predstavlja poslednjo ojezeritev. da celo she pred tem. Z nastopom bakra in brona so se oprijeli tudi kovinarstva. kjer zhive danes Furlani oz. ni ugotovljeno) je iz srednje kamene dobe okoli 5000 pr. ali je tod zhivel chlovek zhe prej. pri katerem je imelo Posochje s shirsho okolico nedvomno znatno vlogo v procesih akulturacije v vzhodnih Alpah in na juzhni strani podalpskega ozemlja. ki bi lahko potrjevali to pradavno stanje na nashem ozemlju. Raziskovanja na Barju datirajo v leto 1875-1877. Ta prostor je bil kasneje. ki je naplavljala glineno blato. odkopali so pet kolishch z bogatimi najdbami. so Slovani prinesli na prostor vzhodnih Alp in juzhni del podalpskega prostora poleg neolitske revolucije. pri njegovem nastanku je imela pomembno vlogo reka Ljubljanica. odkritega orozhja in orodja v barjanskem in rechnem blatu. tako pri proizvodnji kakor v trgovanju. ki je postopoma uplahnila. zadnje jezero.n. da obstaja dolochena koherenca. to pa se she danes po tolikih tisochletjih kazhe v posameznih lingvistichnih elementih furlanshchine in ladinshchine. imeli so zhe udomachenega psa.oziroma pra-slovenshchina. ni dognano. srnjad in medvede. on misli. Alinei z obsezhno argumentacijo zagovarja prisotnost Slovanov-Slovencev na podrochju. Ladinci po vseh vzhodnih Alpah do Shvice.« Skratka. to se je nabiralo na dnu vsakokratnega jezera. dasi naselja niso opustela in je Barje ohranilo v shirshem prostoru poseben pomen. nastajali so valobrani. ki so jih s pridom uporabljali. Prvo znano naselje (stalno ali le lovska postaja.sht.sht. Zato tudi v zadnjem delu te knjige obravnavam relikte. Toda izrednega pomena je postavljanje Ljubljanskega barja v sredishche tega dogajanja. ko je nash prednik zhe obvladal zhivinorejo in poljedelstvo ter tudi zaradi njega krchil gozd. shteti za chas gradnje kolishcharskih naselij na jezerskem bregu ali delno zamochvirjenem zemljishchu. Posebno pa presenecha dejstvo. Pravih razlogov za kolishcharstvo ne poznamo. Razen manjshih raziskav bolj http://www.n. potem je ochitno. Po teoriji kontinuite je shlo pri tem zgolj za manjshe migracije in predvsem za kulturne vplive..revijasrp.11.Lucijan Vuga keltskim vplivom. ki jih imenuje praevropske ali predindoevropske ali megalitske. Kontinuiteta barjanske kulture se je nadaljevala vse do chasov rimskega imperija. ko so Barje kultivirali in utrdili po njem poti. da je bila med tistimi prajeziki tudi slovanshchina ali pred. svoja domovanja pa so postavljali na kopnem barjanskih osamelcev. in nabiralci.

Zgodovina tehnike shteje izum kolesa za enega najpomembnejshih za razvoj civilizacije. da so taka kolesa poznali tod v istem chasu ali she prej.htm[16. kar naj bi se kasneje preneslo she na konstrukcijo voz. da je shlo za dvokolesni voz z govejo vprego. saj je loncharstvo dozhivelo kakovostni preskok prav z uporabo vretena pred 5000 leti v Mezopotamiji. 53. Pri zemeljskih delih poshkodovano 72 centimetrsko polno kolo je ohranjeno do dveh tretjin.revijasrp. Dobro leto kasneje so z dunajskega inshtituta VERA potrdili radiokarbonsko datacijo 3350-3100 pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. da je zachetek kolesa v loncharstvu. Toda najdba z Ljubljanskega barja nakazuje. A dalech najsenzacionalnejshe je odkritje lesenega kolesa s pripadajocho osjo zgodaj spomladi leta 2002. Po svoje so barjanska tla dober konzervator tudi za les. ker so precej lazhja.. Nekateri domnevajo.sht. da so bile zhe v tistem chasu razpredene za voz primerne poti shirom po Sloveniji. hribovito zemljishche. 2002 – dr. primeren za tezhavnejshe. da je to najstarejshe leseno kolo na svetu. Sklepajo.2010 10:18:01] .Prazgodovinsko kolo . ohranil se je npr. lesen lok. kakrshno je osrednja Slovenija – to je zelo pomembna domneva. ki jih je lahko premagovala volovska dvovprega in so jo vzdrzhala tako zgrajena lesena kolesa s tovorom.Lucijan Vuga sistematichnih do let 1970-77 ni bilo. in pésti shtirikotnega preseka 124 cm dolge osi z zagozdama se lepo ujemata v sredishchno shtirikotno odprtino kolesa. (RAU) Povzeto po Arheoloshkem vestniku. Kasnejsha kolesa z naperami so znana shele okrog leta 2000 in so rabila za gradnjo bojnih voz. saj kazhe na promet v shirshem prostoru in ne le lokalno na Ljubljanskem barju ter obenem potrjuje. Seveda to niso bile ceste v danashnjem pomenu besede. dvoje ploshch povezujejo shtiri letve. Velushchek http://www. v sredini je 5 cm debelo in se proti obodu tanjsha.11. vendar pa je shlo za dovolj utrjene in po shirini ustrezne smeri. kar naj bi pomenilo. ko so nadaljevali izkopavanja leta 1992 odkritega kolishcharskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja pri Verdu/Vrhniki iz eneolitskega-bakrenodobnega chasa. ki sicer sprhni. torej se je os vrtela skupaj s kolesom. Podobna kolesa s kolishch v Shvici in jugozahodni Nemchiji so datirana samo po kulturnih plasteh. A.n.

htm[16. ki so bile v davnini she najhitrejshe in tudi varnejshe v primeri s kopnimi. ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE http://www. Ne smemo zanemarjati pomembnosti vodnih poti.11. primeren za hribovitejshe predele.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. pa tudi najrazlichnejshi nepridipravi so prezhali ob njih na bogate popotnike. saj je to na tistem robu Barja. po kateri se prav tako pripluje do Soche in spet v morje. ki so morebiti celo tovorili dragocenosti. Torej je voz s tem kolesom. kjer je razcep na Kras in v Vipavsko dolino kakor proti Colu ali Idriji in v Soshko dolino.revijasrp..Prazgodovinsko kolo . ki je po izlivu v Socho dosegla Jadransko morje (o chemer baja legenda o argonavtih).Lucijan Vuga Ni brez pomena.. kjer se zhe zachnejo vzpenjati poti proti Logatcu in od tam naprej prek Postojne na Razdrto. te pogosto niso bile vzdrzhevane ali jih je odnashalo neurje.2010 10:18:01] . Na drugi strani gora je tekla Vipava. morebiti res prihajal do Ljubljanice oziroma takratnega jezera kot vodne poti s tamkajshnjega zahodnega goratega podrochja. da lezhe Stare gmajne blizu izvira Ljubljanice. ali pa Idrijca.

ki so prispevala k nastanku svetolucijske kulture. Ozemlje je krashkega znachaja.11. od tam pa na Nanoshko planoto.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE Banjshice so nad Mostom na Sochi in povsem zgresheno bi bilo rechi. da so ostale zunaj zanimanja Svetolucijcev v dolini. namrech je planota nasploh travnata z vmesnimi gozdovi in zlasti primerna za pasho. Dokaz za to je nakljuchna zakladna najdba s Kanalskega Vrha. ki lezhi na povprechni vishini med 600 in 700 m nad morjem. na zahodu do Nadizhe in na severu do Idrijce. prav nasprotno je moralo biti res. Proti vzhodu se planota nadaljuje v Trnovski gozd.Zaklad z Banjshke planote .2010 10:18:55] . pravimo na kratko tudi Banjshice. vendar niso le pobochja proti Sochi in Idrijci obrashchena z gozdovi in zelenimi pashniki. da so namrech tudi Banjshice sodile v tisti krog dogajanj. le da so premalo raziskane ali skoraj povsem neraziskane. pa tudi Karnijske Alpe in Dolomiti so ob lepem vremenu kot na dlani. Banjshki planoti. zajeli bomo she Chepovanski dol na vzhodu. Od tod se odpirajo chudoviti razgledi po vseh Julijcih. Prav na svojem severnem koncu se stika z Mostom na Sochi in tako z obmochjem svetolucijske kulture.htm[16. na jugu segli do obronkov gora nad Gorico in malo chez na Kras.revijasrp. Osrednji del http://www. Pod zgornjim naslovom bomo obravnavali nekoliko shirshe ozemlje kot samo Banjshko planoto.

a kar 20 km dolga in 300 do 400 m globoko vrezana v okolishki relief ter v bistvu lochuje Banjshko od Trnovske planote. v moji knjigi Jantarska pot).htm[16. sicer pa je polna krashkih brezen. geologi sklepajo glede na geoloshko sestavo in izoblikovanost reliefa. najgloblje je juzhno od Kanalskega vrha in sega vsaj 518 m globoko. Kanalski vrh.2010 10:18:55] . Podlashki vrh in Sveta Gora. Volnik. http://www. ki je z minskim detektorjem iskal predvsem ostanke iz prve svetovne vojne. o tem so geologi veliko razmishljali (prim. da si ogledamo davno omrezhje poti. da je nekoch zdavnaj tod tekla reka. Jelenk. Kje je ta Kanalski Vrh? Da bi umestili to mikrolokacijo v shirshi in najshirshi prostor. menda se je to nakljuchno zgodilo domachinu. da je zadevo prijavil pristojnim in se je zaklad ohranil v celoti ter v izredno dobrem stanju. ki jih je skoraj sto.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.Zaklad z Banjshke planote . na jugu na Prevalu pa v gorishko ravnino. Chepovanska dolina (ali kot nekateri she pravijo Chepovanski suhi dol) je le 1 do 2 km shiroka. morda Socha ali kakshen drug vodni tok. Vodice. K srechi je bil mozh toliko osveshchen in poshten. Kobilek. bo morda najbolje.11.Lucijan Vuga Banjshic ima naokoli nekaj sto metrov vishje vrhove kot strazhne stolpe: Rojchev hrib. Kuk. Planoto po sredini deli globoka zareza potoka Avshchka. Chepovanska dolina se na severu pri Grudnici prevali v dolino Idrijce. na osrednjem delu je travnato Sleme. Torej na Kanalskem Vrhu so odkrili depo.revijasrp.

http://www. da so Rimljani pretezhno le izboljshevali.2010 10:18:55] .revijasrp.. potem bo zanimivo pogledati.htm[16.Zaklad z Banjshke planote . shirili in utrjevali (pra)stare poti ter gradili mostove ipd.11.Lucijan Vuga Che izhajamo iz domneve. kako so bile te poti razpredene po nashem ozemlju.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.

Zaklad z Banjshke planote .revijasrp. http://www. od tam pa chez gore v Bohinj in na Gorenjsko.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.Lucijan Vuga Chez Banjshko planoto so zhe v predzgodovini vodile poti od obal Jadranskega morja na Tolminsko.2010 10:18:55] . na drugo stran pa chez Cerkljansko in Idrijsko pogorje v Shkofjo Loko ali proti Vrhiki in Logatcu na Ljubljansko barje.htm[16.

htm[16. Zato nas ne sme chuditi. kot smo zhe slishali od strokovnjakov. Pri Siliganumu se je cesta razcepila. Na tem predalpskem prostoru mrgoli najrazlichnejshih zhe odkritih in bolj ali manj raziskanih najdishch. Drugi krak pa se je vzpel proti Chepovanu in Banjshicam. che she danes odkrivajo ne le posamezne antichne predmete. 53. Iz zemljevida. da danes komaj she slutimo njeno preteklost.. kakrshen je tisti s Kanalskega Vrha. kjer doslej ni nihche niti pomislil. je razvidno. Ochitno so po teh cestah ne shele takrat. da je od morja shla cesta od Gradezha in Ogleja po desnem bregu Soche do Pons Sonti ter naprej po Vipavski dolini.11. 385-401) v chlanku Sodobna sociologija o problemih etnichnosti. str. marvech pravcate zaklade. Ljubljana. ampak zhe veliko prej potovali trgovci in drugi z boljshimi ali slabshimi nameni. to je po vzhodnih obronkih Gorishkih Brd. ki je nepopoln.Lucijan Vuga Izsek iz zemljevida v Zgodovina Slovencev (CZ.revijasrp. A ne tako redko so tudi povsem opustili dolocheno lokacijo. Zhe bezhen pogled na zemljevid nam omogochi. en krak je potekal po desnem bregu Soche.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. str. Irena Mirnik Prezelj je zapisala naslednjo misel (Arheoloshki vestnik.. za katere ni prav jasno. 1979. prizidavali. medtem ko je od Fons Timavi shla pot proti severu na Kras in se tam razvejila na vech strani.2010 10:18:55] . 73): Rimske ceste na podrochju Slovenije.Zaklad z Banjshke planote . 2002. pa mora biti she veliko stvari pod zemljo in celo tam. shirili. kako poseljena je bila pokrajina zhe od nekdaj in so kasnejshi rodovi pretezhno le nadzidavali. saj manjkajo odseki. in je pripeljala do Mosta na Sochi ter od tam naprej proti Kobaridu in Bovcu na Koroshko ali v dolino Idrijce oziroma Bache. narodov (nacionalizmov) in danashnja arheologija: »Dokler bomo arheologi she naprej vztrajno iskali popke narodov tako. da si ustvarimo podobo o tem. kako so potekali. da bomo enachili http://www. ki sta jo prekrila zemlja in rastje.

htm[16.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem.« Drzhalo bo.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. a je lahko poplachano z velichastnostjo in vzhichenjem odkritja. da je tudi najdba na Kanalskem Vrhu dokaz take interakcije na velikanskih razdaljah od Male Azije do nashih krajev in she dalje. ki je dokazal erudicijo in moch sklepanja.« (podchrtal L. Trzhan (ed. sledi iz teh premis. Banjshko najdbo sta opisala Beatriche Zhbona-Trkman in A.) Tako strokovno poshtenost globoko sposhtujem in jo jemljem v smislu velikih duhov preteklosti: »Vem. ljudstva.2010 10:18:55] .Lucijan Vuga arheoloshke kulture z monolitnimi etnichnimi entitetami. I in II. ki so vkljuchene v oblikovanje preteklih etnichnosti (podchrtala avtorica). To pomisel mi potrjuje she ena od njegovih iskreno-pogumnih in za mladega doktoranta drznih izjav (tochka IV): »Znachilnost teh mlajshih depojev in prostorske navezave. ki jih opredeli tudi s precizacijo. Ljubljana. ''nenaden'' pojav mediteranskega bogastva v elitnih grobovih starejshe zhelezne dobe. to sicer prinasha tveganje. To. Nietzscheju iz dela Tako je govoril Zaratustra: »In vse. kar me pri njem navdushuje. da je bilo tega veliko in tudi danes ne gre brez tovrstnih zastranitev. cheprav niti od dalech ne mislim tega aplicirati na Petra Turka. ustvarjalni napor v katerikoli znanosti je preskok iz okvirov veljavnega in vstop v svet she neznanega. eden izmed njih je nash Karel Oshtir. Bavdek (Depojski najdbi s Kanalskega vrha.revijasrp. II. o chemer pojem in po chemer hrepenim. ter je s svojim prispevkom hotel dopolniti in spremeniti poudarke in interpretacije tega dela. W. Videli bomo. hkrati pa bomo she naprej dajali nacionalistom v roke shkarje in platno za ukrojevanje mitemov. In pri tem se ni mogoche izogniti niti skupinam ljudi.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. to mu omogocha. Nichkolikokrat je bila zhe opisana davna trgovina ali blagovna menjava na takshnih oddaljenostih. da sem chlovek. che bi chlovek ne bil tudi pesnik in razreshevalec zagonetnih in srhljivih zadev!« V tem citatu vidim Turkovo zheljo po izstopanju iz ustaljenih shem. kar so drobci in zagonetke in srhljive zadeve. 1996). interpretativno shemo. ki jih zaznamo v naslednji Turkovi navedbi (III): »V septembru 1995 [sem] sodeloval pri strokovnem izkopavanju depojskih http://www. regionalno. da bo ob 40 poznanih poznobronastodobnih depojih iz podrochja Slovenije v bodoche mozhno vsakega novoodkritega elegantno umestiti v obstojecho kronoloshko strukturo. ki nam she danes s sodobnimi prevoznimi sredstvi vzbujajo sposhtovanje. ker odrazha nov. izbral si ga je pri filozofu F. vendar se mi zdi zanimivejsha kasnejsha doktorska teza Petra Turka iz leta 2000: Depoji pozne bronste dobe med panonskim in apeninskim prostorom. Trzhana (ed.11. pa lahko po mojem mnenju mnogo bolje pojasnijo genezo in vzvode za npr. toda (pra)zgodovina se pach ukvarja s chloveshtvom na njegovi poti od primata (ali she pred njim) do danashnjih dni. v najnovejshem chasu pa na primer Mario Alinei. Zhe motto njegovega dela je nenavaden. da eno domislim in zdruzhim. imenujmo jih plemena. ki povsem zanika rasistichne teorije. in. oplajanju razlichnih kultur ali civilizacij. da na temnelju teorije kontinuitete pojasnjuje tudi neolitske jezike. Vendar se paleolingvisti trudijo razpoznati in rekonstruirati davne jezike in njihov razvoj. ki jih nakazujejo njihovi predmeti.Zaklad z Banjshke planote . Che mi je bilo torej pred shtirimi leti jasno. ne bomo nikoli razumeli mnogovrstnih praks. In kako bi le prenesel. a je po drugi strani prispevalo k razcvetu in bogatitvi. je v tem. vojnam in celo medsebojnemu iztrebljanju. v B. rodove. narode ali kakor hochemo. da nich ne vem«. togih doktrin in predpisanih obrazcev. mi danes to ni vech niti najmanj jasno.V. da je zanj pomembno delo B. saj je to grupiranje botrovalo vsakrshnim spopadom. svezh odnos do zgodovinskih interpretacij. nenazadnje.

« Che povzamem iz omenjenih razprav.. je depo s Kanalskega Vrha ena redkih vechjih najdb meshane sestave. cheprav so nekaj predmetov prepustili najditeljem. kakrshno je nedavna objava bronastodobnih depojev in posamichnih najdb iz Slovenije. se ne strinjam. numinis »moch. saj je igrala v starih chasih dolocheno filozofsko in predvsem religiozno vlogo. da je tako obsezhna in kompleksna tematika.htm[16. da se z delom. posebej che jih poskushamo aplicirati na gradivo in populacije iz globoke prazgodovine.. pri chemer se zdi. da opisoval vsebino depoja. da zagovorniki . Po drugi strani pa se moramo zavedati. da so tovrstne teze shpekulativne. Nadaljuje se zhivahna debata o razumevanju razlogov .11. da je ohranjena v celoti.Zaklad z Banjshke planote .. ki jih je mogoche predvidevati na podlagi predmetov iz tega depoja in drugimi zelo dalech stran. bozhja volja«).. marvech bi le nakazal dolochene povezave.. cheprav je predstavljala prvi skromen korak k sodobni kemiji. ki izhajajo iz sodobnih naravoslovnih – predvsem dendroloshkih – datacij naselbinskih in grobishchnih sklopov. lahko dolocheno temo pospravi ''ad acta''.« In nekoliko naprej she (III in IV): »V novejshem chasu so nastopile shtevilne novosti v kronoloshkih raziskavah in absolutni dataciji poznobronastodobih in starejshezheleznodobnih horizontov. ki naj bi bili nosilci simbolnih sporochil uporabnikom oz. sredstvo obrachanja k numinoznemu (op.revijasrp. a kljub temu samo po sebi umevno sodobno konotacijo) na globoko prazgodovino.. za razumevanje razlogov.. drugi strani trdno ostajajo za svojimi okopi in se she ne nakazujejo take ali drugachne kompromisne interpretacije. da predstavljajo novi podatki iz Dragomlja v tem smislu izredno pomembno dopolnitev in nudijo mozhnost kvalitetnega preskoka pri interpretaciji depojskih aktivnosti. med skupnostjo in svetom okoli nje? Po eni strani drzhi. ki se ga v modernem smislu jemlje kot nekaj slabshalnega.« Ta izvlechek se mi je zdel primeren. ki so bronastodobne prebivalce vodili k tovrstnim dejavnostim . da se ne izogiba niti nenavadnejshim sklepom http://www.Lucijan Vuga najdb iz Dragomlja .V.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. prav tako shpekulativne . na eni in .: nemshko numinos. Ni moj namen. Ochitno Peter Turk ostaja zvest svojemu mottu. za katero je mogoche rechi. kot so trgovec in trgovina (in ki nosijo s seboj nikoli izrecheno. ali ta najdba lahko prispeva k sploshnemu razumevanju problema ''neracionalnih vidikov metalurshkih dejavnosti'' in ali velja teza o proto-alkimistichnem obnashanju bronastodobnih prebivalcev Evrope? Po njegovem je alkimija nedvomno pojem.. da so tudi vse teze. Vendar alkimija naj ne bi bila zgolj to. ki brez kakrshnekoli refleksije aplicirajo pojme.. ki bistveno zadeva shirshe vidike historichne interpretacije pozne bronaste dobe na nashem prostoru... celo v Mali Aziji. pri tem se po Turkovem mnenju velja vprashati. L.. Menim. iz latinshchine numen. da so v zgodovinopisju nujne interpretacije hkrati brezpogojno ves chas podvrzhene tudi kritiki in reinterpretaciji. Nasprotno menim. ker usmeri nasho pozornost na tolikokrat izrecheno opozorilo uglednih zgodovinarjev.«. s poglabljanjem v prehajanje iz kaosa v red. tako rekoch neizchrpna in lahko take objave le spodbujajo nadaljnje raziskave. za razliko od sploshno uveljavljenega preprichanja. Kolesasti motivi so prvotno predstavljali lunarni simbol in Peter Turk se vprasha (po pripombi 213): »Je mozhno v navedenih nenavadnih znachilnostih gradiva iz Kanalskega Vrha I videti prazgodovinski izraz dejavnosti. povezanih s simbolnim urejanjem odnosov v skupnosti.2010 10:18:55] . kamor je sodila tudi numerologija. Peter Turk nadaljuje (IV): »Ne nazadnje. Peter Turk se je podrobneje posvetil tudi kolesnim obeskom.

Drugi raziskovalci so zhe dognali. da bi le vrtal proti resnici. da ne omenimo drugega okrasja. kot je bil nash Igor Torkar-Boris Fakin. Primerki: vzorci kolesastih obeskov s Kanalskega Vrha – iz dela Petra Turka http://www. Morda je to poenostavljen primer. po vsem sodech. Davni popotnik. pri narochniku. To je bila v nekem smislu prvotna globalizacija.revijasrp. saj je chlovek vselej celovita osebnost in ne le zgolj enostranska. ki je lahko nenadna. ''shpekulacijam''. kaj v bistvu pomenijo posamezni predmeti. so prenashali s tem tudi znanje in védenje iz shirokega sveta. kot jim sam pravi. obrtnik-metalurg . kjer sta poroka in tudi lochitev veliko manj formalizirani kakor v nekaterih drugih okoljih. S tem pa so povezana verovanja v magichne. marvech tudi polsurovino – ingote.(?) zakopal na Kanalskem Vrhu. pogache brona. verske ali utilitarne potrebe in obichaje. ni prenashal le konchnih izdelkov.. to so bili ljudje. A gre za she nekaj vech. ki jih je davni popotnik. Mislim. Tu obravnavani kolesasti obeski res lepo pristajajo zhenski kot nakit. glede na svoje kulturne. Skratka. morda ali skoraj gotovo tudi iz Male Azije ali iz Grchije in z Balkana tudi v nashe kraje. tako je lahko kemik priznan pisatelj.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. bogati z raznovrstnim praktichnim znanjem. to sodi zhe v sfero prvotnega abstraktnega umovanja ob chlovekovem iskanju odgovorov na skrivnosti narave. trgovec. da je tista oseba vse to pomalem. vrazhni obeski proti urokom.2010 10:18:55] . da v muslimanskih dezhelah. to se vleche vse do danashnjih dni (in zdi se mi. Tako so bili verjetno mnogi trgovci hkrati tudi livarji in celo umetniki. bozhanstva in podobno. da so posamezni izdelki nastajali na kraju samem. tako je bil veliki pesnik Goethe tudi fizik in she kaj. zhenska nosi pretezhni del svojega zlatega nakita na sebi. toda nich nenavadnega se nam ne zdi tudi v nashem okolju. da so chedalje bolj v navadi).. ki si je zazhelel to ali ono. verovanji in navadami. vkljuchno s tujo mitologijo. charobne nadnaravne sile. che kdo v stiski proda ali zastavi celo porochni prstan.Zaklad z Banjshke planote . Nedvomno pa so bili zhe od prachloveka dalje v rabi najrazlichnejshi amuleti.Lucijan Vuga ali. ki so sproti izdelovali modele za ulivanje. toda ali je nakit res samo v okras? Nekateri opozarjajo. kiparji. da v primeru lochitve. Torej je nakit obenem neke vrste prirochen prihranek za hude chase. in ker so potovali po shirshem prostoru. vzame s seboj najnujnejshe premozhenje.htm[16.11. za pokritje nujnih izdatkov.

n. http://www. prostrana neplodna pustinjska ravan. Prav tu so nashli bronasto britev in tolkach ter zlat obesek. najdenim v depoju na Kanalskem Vrhu. sodelujejo v razlichnih chasovnih obdobjih. vol. in ljudje se med koristmi in napastmi odlochajo v prid prevladujochega. 1999. kar je primerljivo z znamenitimi zgodnjebronastodobnimi najdbami na lokaciji Alaca Höyük. Najdbe iz srednjega paleolitika potrjujejo. ko se je podajala na kazenske ekspedicije v gore nad Kashke. o tem ne prichajo zgolj pisni viri z nahajalishch v Hattushi in Masatu. od koder je bilo mogoche nadzirati shirsho okolico. V goratem predelu pa je zhivelo ljudstvo Kashka. sht. st. ki jih omenja Homer v Iliadi. da so prishli na pomoch Trojancem za obrambo pred Grki) je geoloshko dokaj neprimerno za chloveshka bivalishcha. Torej nekaj tisoch kilometrov narazen sta ti dve najdbi. da so takratni prebivalci izkorishchali to kamnino. Ob glavni gomili so jasni znaki zgodnjebronastodobnega pokopalishcha s shirokimi zharnimi pokopi. njihova prestolnica Hattusha je lezhala komaj nedaj deset kilometrov juzhneje. She pomembnejsha za arheologijo Salurja pa je v gomili najdena glajena lonchenina iz daljshega obdobja. kako pokrajine in ljudje medsebojno vplivajo.« Podrochje Paflagonije (mimogrede. V prispevku arheologa Rogerja Matthewsa (tudi direktorja angleshkega inshtituta za arheologijo v Ankari) Project Paphlagonia: landscapes with figures (Anatolian Archaeology. a so hkrati imela zagotovljeno svezho pitno vodo z njivami v okolici! Torej so Hetiti vojashko obvladovali zelo nemirno pokrajino tako. saj se med potresi nekateri zamashijo in odprejo novi..Lucijan Vuga Poshkodovani zlati kolesasti obesek iz bronaste dobe iz Salurja v Turchiji Kljub temu. da iz zemeljskih razpok vrejo na dan mochni vrelci pitne vode. 16-18) je objavljena tudi zgornja slichica kolesastega obeska. che zhe ni bila zibelka Indoevropejcev (po Colinu Renfrewu). nedalech od mesta Orta. Tudi potresi so pogosti in arheoloshko je potrjeno. to so bile oskrbovalne postojanke za hetitsko armado. ki povsem ustreza obeskom. kar je v teh pustinjskih in sushnih krajih pravcati blagoslov. Tudi vodni izviri niso bili vselej samo ti. a vseeno so na dolochenih obmochjih vselej znova vznikala iz rushevin.revijasrp. namig na morebitno bogastvo tega nahajalishcha in regije v 3. da ne bi prihajalo do blagovne in kulturne izmenjave. R.2010 10:18:55] . Kako to? Prav geoloshke posebnosti omogochajo. tisochletju pr. She vech. saj so zacheli s sistematichnimi izkopavanji shele proti koncu osemdesetih let 20.htm[16. saj naj bi prek Anatolije prihajali vplivi neolitske revolucije v nashe kraje. ki so znani danes. Za chas kamene dobe so bila pomembna nahajalishcha kremena. morda od neolitika in halkolitika skozi zgodnjo bronasto dobo vse do zhelezne dobe. marvech tudi utrjena naselja na strateshkih tochkah. str. je zlasti njen severni del razmeroma slabo raziskan.Zaklad z Banjshke planote . in prav v pokrajini Salur. slano kamnito zemljishche. je takshno obsezhno lezhishche. od tod naj bi bili paflagonski Veneti. Research reports of the British Institute of Archaeology at Ankara.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da so v tisochletjih mnogi rushilni potresi povsem unichili tamkajshnja mesta. ki je na zhalost zaradi oranja skoraj unicheno. nenehna pretnja prebivalcem v ravnini. je morda predstavljalo naravno mejo kot nikogarshnja zemlja za Hetite med pozno bronasto dobo. toda zhe v bronasti dobi ni bilo nepremagljivih ovir. V Paflagoniji je kakshnih shest manjshih jezer. Matthews zachenja svoj chlanek z naslednjimi besedami: »V projektu Paflagonija prouchujemo nachine. 5. ko je bilo to mejno podrochje za indoevropske Hetite z blizhnjo prestolnico. da so poljedelci v utrjenih naseljih z vodo pridelali dovolj hrane za vzdrzhevanje sebe in vojashke posadke. da je Mala Azija izrednega pomena za preuchevanje zgodovine in povezav Evrope z Mezopotamijo.11. ki pa so pretezhno slana.

Drugi vzrok za selitve manjshih skupin so bile t. verovanja. Stotine zheleznodobnih tumulusov ob takratnih naseljih she chaka na raziskovalce. Po Semeranovi metodologiji sem prouchil. in ugotovil presenetljive podobnosti.Lucijan Vuga Okoli leta 1180 pr. zhivinoreja. gorskih vrhovih in celo na dnu gorskih dolin po vsej Paflagoniji. kot smo zhe pogojno rekli ''elit''. selitev ljudstev v resnici kaj malo. ki se je prevech namnozhilo. kot je mogoche dognati po drugachnih grobnih pridatkih – pojavili so se tumulusi na slemenih. zato so plemenski stareshine spomladi dolochili skupino godnih mladcev in mladenk. prisiljene so bile zlepa ali zgrda prisvojiti si zemljo. bodisi da so bile to vojashke kaste. pri chemer so jim poleg vojashkih veshchin prishla prav znanja. Mislim pa.. Ta nekoliko daljshi povzetek iz porochila arheologov o izkopavanjih v Paflagoniji se mi je zdel primeren zato. za katere niso poznali etimologije. razbrani z mnozhice glinastih ploshchic.. orodje in orozhje. che sedaj spoznavamo globoke vzporednice tudi na podrochju arheoloshkih najdb. kako se ponuditi ljudstvu na novih ozemljih kot koristni prishleki. neke vrste potujochi srednjeveshki vitezi. kakrshno so kolesasti obrochki. bolj domiseln pristop je bil. metalurgija.? Zagotovo ne! Obstaja vrsta indicev. ki ga je izzvalo nenavadno veliko shtevilo latinskih in grshkih besed. kultura. Tako lahko domnevamo. magija. da jih ne bi pognali v prevech krute razmere in bi jim dali dovolj poletnega chasa za posevek in prvi pridelek. ''akulturacijo''. je primerljivo z gradishchi na Krasu in v Istri! V Jantarski poti sem tudi nakazal jezikoslovne raziskave semitologa Giovannija Semerana. trgovce.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da so morda sluzhila bolj za zavetje kakor za stalno prebivanje. a obenem tudi dozhiveli prijaznejshi sprejem kot prinashalci novih dobrin. je propadla hetitska drzhava in prishli so Frigijci. kakshne vplive akadshchine je mozhno zaznati v slovenshchini. zvechine je shlo za lokalno.. da so bila gradishcha odgovor na pomembna dogajanja na shirshem prostoru Sredozemlja.2010 10:18:55] . omejeno nasilno prisvajanje zemlje. nova semena itd. brez katere ni bilo prezhivetja. da so se prikupili.! Ali je shlo pri tem res zgolj za posamezne popotnike. kar kazhe na to. da so poiskali nachin. cheprav je nenavadno. ko jih drugje niso potrebovali vech ali pa so se morali umakniti po porazih ipd. zdravilstvo.Zaklad z Banjshke planote . da vidimo.i. Drugachen. obdelovalno zemljo. in kakor so to opravili. gradbenishtvo. ali za t. miroljubnejshe spajanje z dotedanjimi prebivalci ali za kombinacijo enega in drugega.i. poljedelstvo.i. kako se je v tistem chasu na ogromnih razdaljah poravzaprav razvijala skoraj identichna kultura ne le v (morebiti nakljuchnem) okrasju. s suhozidanimi obzidji in neredko z utrdbami. ''svete pomladne odprave'' (ali kakor jih she drugache poimenujejo).11. izkopanih v Mezopotamiji. da se pojavljajo celo v bolj odmaknjenih krajih. To ni tako chudno. ki so se vdinjali zdaj temu. jih opremili z orozhjem in orodjem pa s primerno zalogo hrane (ali pa tudi ne) ter jih poslali v svet. Obichajno je to sledilo po hujshi zimi. utrjevanja naselij itd. Seveda so bile take skupine nadvse bojevite in neredko brezobzirne. marvech bolj za gibanje relativno majhnih skupin.revijasrp. potem onemu gospodarju. sht. n. Prav za zhelezno dobo je znachilno she posebej mochno utrjevanje naselij na vrhovih vzpetin. da si poishchejo novi svet. http://www. iskalce rud. da je bilo pravih t. To je bil pojav zmanjshevanja demografskega pritiska v okviru nekega rodu ali plemena. da pri tem ni shlo toliko za ''selitve ljudstev''. a je on nashel zanje ustrezno razlago v prastari akadshchini. marvech tudi v utrjevanju naselij.htm[16. spomladi pa zato.

ki pravi. Bitezh. tako pogosto instrumentaliziranimi v najrazlichnejshih (pred)zgodovinskih teorijah. vanjo spadajo Avche. Arhiv SAZU). Bate je pri izvoru nekdanji etnikon . da so bili SlovaniSlovenci prinashalci neolitske revolucije in bronastodobne tehnologije v Vzhodne Alpe ter na njihovo centralnovzhodno in vzhodno ravninsko podnozhje. Batho 1412.Zaklad z Banjshke planote . http://www. da so bile razmeroma pozno naseljene.revijasrp. ko je prodrl v te dezhele rimski imperij. Zgornje Banjshice. Betach 1373. Betackh 1300. pri chimer naj bi prishlo do slovanizacije tamkajshnjih Italidov. torej *betьskъ > *besk > baske. leta 1370. Shele veliko kasneje naj bi bili ti ''Italidi slavizzati'' – Ladinci poromanjeni.Lucijan Vuga Ni nobenega razloga. pa tudi z nashega ozemlja drugam! Prav zato je povsem sprejemljiva teorija kontinuitete Maria Alineija. Veneti v slovanskem akuzativu oblike (grem ''v Venete'')«. auf der Bainsicz 1471 – zhupa. in Beschiza sub nemore 1373. da se ne bi kaj takega v razlichnih obdobjih bolj ali manj intenzivno dogajalo tudi na nashem ozemlju. obchina pri sv. prva kartoteka. in villa Betach leta 1291. za naselje Bate govori drugache: »Beth leta 1200. Toda zhe en sam podatek. ob chemer ima Kos pripisano »druga krajevna imena Baske. Dragovice (med kmeti Dragonja). Lazi.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.11. najvech iz Grafenauerjeve Zgodovina slovenskega naroda in Il ripostiglio di San Pietro presso Gorizia. Podatki so iz razlichnih virov. v *bet – po Bezlaju antichno ime Veneti. verjetno Zgornje Banjshice.2010 10:18:55] Za Banjshice naj bi veljalo. Nekoliko kasnjeshi so prvi zapisi za Banjshice: auf der Alben in der obern. ki ga najdemo v rokopisni zapushchini Milka Kosa (Topografija V – Primorska A – Q(R). Spodnje Banjshice. ki jih ne smemo zamenjevati z Italiki.htm[16. Na zemljevidu so zbrane pomembnejshe tochke iz bronaste in zhelezne dobe na obmochju Posochja. Lazi. Betocckh. tja spadajo Podleshche. Baske – pridevnik iz osnove *bet s sufiksom –ьsko.

Idrisca 1258. v kasnejshi dobi vpliv tolminshchine. Sibrigil 1451. Anhovo: in villa Wanicho 1277. Gargarü 1481 itd. Idrsko pri Kobaridu: Idrisca 1086. Idrija pri Bachi: Idria 1086. Mrcinje na Banjshicah: Mercinach okoli 1200. Idrija. Bremci pri Kanalu na Banjshki planoti: Brenich okoli 1370. na katerem so pognale v novejshi dobi bujne mladike tolminshchine. ki kazhe na naseljenost. enako meni Kelemina. Gaergaer okoli 1370. Alis 1398. Ker pa je vselej ob prometnicah tudi kakshno pochivalishche. Posebno mochan argument za prastare poti chez Banjshice pa je najdba arheoloshkega zaklada pred nekaj leti. Gargar 1460.htm[16. da so morale biti Banjshice naseljene zhe v davnini. apud Idriscam 1321. Idrija: in castro de Idria 1347. Idria 1377. Soshka struga se izredno stisne in je nadvse neugodna za poti. Brisa (?). imamo she eno potrditev. opomba Kosa: po Kelemini Anhovo morda iz nemshkega Anninghofen. Mimo Chepovana. Bezlaj > predslovensko ime. Avche nad Kanalom: ze Als. na pobochjih proti rechici Idrija (Judrio): in villa que dicitur Idria preter sanctam Mariam de monte okoli 1281. zavetishche. Avshka govorica je drevo z beneshkoslovenskim dialektalnim deblom.Zaklad z Banjshke planote . Gregar 1471. Stran pri Kanalskem Lomu: Tran 1398. Subrigl. Gregor. Paljevo: Pallow okoli 1200. da vodijo cheznje najkrajshe in najugodnejshe poti od morja ob Sochi navzgor do Solkana. Sabrigl 1493. Medrus 1398 (tu ima Kos prip. ki pricha. Othalisach. so morali biti tudi na Banjshicah taki kraji. in Gargara 12. Grgar: Gerger 12 st. in der Ider 1398. zato jo je treba ubrati v breg chez prelaz Preval pod Sv. Bodrezh pri Kanalu ob Sochi: Bedruss 1367. Gargar 1412. Otalezh: montes Otales 1063. Bacha. reka na Tolminskem: Baza 1377. infra Talisach et Laich 1290. Bezlaj). ze Alsz in der Kanngel. pripomba Kosa: v grupo Banjshice.2010 10:18:55] . Luciji. da so tod chez tovorili dragoceno blago zhe v davnini. villa Mercine 1291. Roje med Dragovico in Ravnim na Banjshicah: Roya okoli 1200. beneshki govor. Fobca pri Grgarju: dorff ehe Fäwawicz/ eze Febawicz 1368. O govoru Avchanov (Logar).. villa Isduca 1351. Modraz 1367.11. Gregär. Othalisch 1377. villa Palve 1291. ad villam Brachi 1486. V Solkanu se namrech ravnina koncha.. proti severu pa na Banjshice. Shebrelje: Sibrielge 1377. kapela v Idriji 1496. Che prometno ovrednotimo Banjshice. moramo priznati.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Hub che/cze(?) Alpes das gehaizzn ist Wanichowe okoli 1330. sodech po tvorbi iz antroponima *Anko. Goro v Grgar in od tam se cesta razcepi proti severovzhodu v Chepovanski dol. v okolici Anhovega Goljevo. Bitezh nad Grgarjem: Wittes ok.Lucijan Vuga Duhu. zahodno od Kanala. ki ima prav tako davne korenine in she ne razjasnjeno osnovo http://www. st. od tam pa chez Banjshice proti Mostu na Sochi – Sv.: gl.revijasrp. Bacha (vas). 1370. Zarshchina. Lohka na Banjshicah: Lohca 1200. se Gregaer 1398. Ker pa po Milku Kosu in Francetu Bezlaju tudi toponimi prichajo o njihovem starinskem izvoru. Slatno pri Grgarju: Zlatin okoli 1200.

Zaklad z Banjshke planote . le da takrat s tekocho kovino niso imeli kaj pocheti. od koder je mimo Idrije razmeroma hiter dostop do Logatca. razen da so jo obchudovali.Lucijan Vuga imena. O tem nam prichajo pred stoletji obratujoche steklarne v tej okolici. baker. st. Vrhnike in Ljubljanskega barja. pomeshano s srebrom. kakor je po legendi v 15. tu se Socha zhe umiri in postane ravninska reka. saj so zlato. vse tako kazhe. ki so jih povsem izchrpane zaprli shele pred drugo svetovno vojno. da se je tako. Che je bila vzporedna pot iz Furlanske ravnine ob Nadizhi navzgor mimo Chedada. od tod pa se po strmem severnem pobochju spustimo do Mosta na Sochi. kjer so dokazano kopali zhe v davnini tudi zlato in srebro. pa tudi drugega rudnega bogastva je bilo pred tisochletji veliko. chez Banjshice pa pridemo v samo sredishche svetolucijske kulture. kar pozhira ogromne kolichine lesa. Banjshice so pravcato krizhishche prastarih poti od Jadrana in najvzhodnjeshega roba Furlanske nizhine v dolino Idrijce. Iz doline Idrijce in Bache pa pridemo v Shkofjeloshko hribovje in spet do Save ter chez Gorenjsko na Koroshko. Bolj zanimiv je rudnik svinca in cinka v Rajblu pri Trbizhu. je treba prehoditi okoli deset km. Kobarida. Poleg prometne pomembnosti pa sama zemljepisna lega Banjshic.htm[16. pot vodi proti zgornji dolini Idrijce.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da ne bi ubirali chim krajshih smeri. v Most na Sochi.11. zato je veliko bolj gospodarno tovoriti manjsho kolichino rude k viru energije kakor obratno. Metalurgija pa je pomenila v davnini pomembno gospodarsko dejavnost. z razcepom proti Mostu na Sochi ali mimo Bovca in chez prelaz Predel na Koroshko bolj primerna za potnike iz zahodne Furlanije. toda nedvomno so nekoch dajali vech od sebe. Nad Cerknim so she med dvema svetovnima vojnama kopali bakrovo rudo. http://www. Skratka. Toda tudi ostanki kopanja in predelave bakrove in kasneje zhelezove rude kazhejo na intenzivno metalurshko dejavnost. iz studenca kmetu nateklo zhivo srebro v cheber. in nekako na tej nadmorski vishini med 500 in 700 m prechkamo Banjshko planoto. kot porocha Valvasor. Znano je. v Trebusho in Shebrelje. ki so zhe nad dolino Idrijce. Gradezhu in kasneje Trstu. v davnini ni imelo nikakrshnega praktichnega pomena. srebro.2010 10:18:55] . cheprav je povsem verjetno. a tudi vishinske razlike jih niso ustavljale. Solkan je okoli 90 m nad morjem. naprej pa mimo Kanalskega Loma v Most na Sochi ali chez Lokovec vse do Vrat. da so v antiki pogosto izbirali poti po vishinah. ker je bila Ljubljanica v tistih chasih plovna in se je po njej brodarilo do Save in naprej proti vzhodu. ugodna za pasho in gozdarjenje. Prav gozdovi so bili pomembni pri predelavi kovin ali taljenju stekla. od koder se rahlo spustimo v kotlino Grgarja in spet navzgor do Grgarskih Raven na 519 m. se je lahko dogajalo tudi v preteklosti. Krasu in she najbolj zgornjejadranskim pristanishchem Timavu. ki. na vzhodu pridemo v Chepovan. Robicha. kositer in zhelezo iskali na tisoche kilometrov dalech. Ta smer je bila zanimiva tudi zato. Ogleju. Vendar pa so bili tik Mosta na Sochi v Slapu ob Idrijci srebrovi rudniki. vabi h gospodarski izrabi in s tem k naselitvi. je smer chez Banjshice predvsem ustrezala Vipavski dolini. Spustimo se lahko proti zahodu v Avche ob Sochi. Da se dvignemo na prelaz Preval 325 m.revijasrp. Omenimo idrijsko zhivo srebro.

Lucijan Vuga SVETOLUCIJSKA KULTURA http://www.htm[16.Zaklad z Banjshke planote .revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.11.2010 10:18:55] .

premazanih z glino. Posebnost stavb v Mostu je dosledno pri vseh hishah izpeljana drenazha na strani proti polozhnemu bregu. Ljubljana. s chimer so podaljshali trajnost poslopja. Arheoloshka obdobja. da pomeni kakovost gradnje in dvocelichnost hishe visoko razvito urejenost kulture bivanja vseh druzhin v naselbini. Peter Petru. po vsem sodech. Vechji je bivalni prostor. krogov itd. Toda obmochje svetolucijske kulture je bilo obsezhnejshe. Tako lahko to stavbo verjetno izlochimo iz vrste obichajnih bivalnih hish in vidimo v njej neko kultu posvecheno poslopje. po eni strani do Starega sela in Robicha ter naprej proti Kobarishkemu kotu. Centralno vodena ekonomija svetolucijske skupine v Mostu na Sochi je dosegla naselbino povprechno nad 500 prebivalcev in ustrezno okrepljeno stopnjo druzhbenega sozhitja. z napushchem na stebrih.. Manjsha soba v vkopanem ozadju stavbe je rabila za shrambo. Na sonchni jugozahodni strani je bil vhod.revijasrp. V eni izmed stavb so dobili na kupu bogato razchlenjene ostanke okrasja arhitekture iz prezhgane gline z vrezanimi vzorci trikotnikov.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SVETOLUCIJSKA KULTURA Posebno dobro smo poucheni o stanovanjski kulturi v prazgodovinski naselbini Most na Sochi (Zgodovina Slovencev. Kljub osnovni ugotovitvi o enotnih tlorisih velikosti 5x5 m in enako skromno opremljenih notranjostih stavb ostaja v veljavi ugotovitev. CZ. na Vrsnem ali na drugem bregu Livek ter po grebenu Kolovrata na Beneshko stran. http://www. po drugi strani pa proti Bovcu. str.Svetolucijska kultura . 1979. ki mochno spominja na podobne prvine v ilirskih stavbah Hercegovine in ognjishchih naselja Donja Dolina ob Savi. in s tlakom iz sphane ilovice. segalo je v Bashko grapo in po dolini Idrijce na Shentvishko planoto in pomembna sredishcha so bila posejana po Soshki dolini navzgor od Tolmina do Kobarida. Glede videza stavb je osnovno spoznanje. 52-53).2010 10:19:38] .htm[16. saj je po njem vodila prastara pot na Gorishko prej kakor pa po dolini Soche. pri chemer niso bile izkljuchene niti poselitve pobochij kot v Drezhnici. verjetno z ognjishchem iz prodnikov. meandrov. da so hishe vechinoma predeljene s steno iz brun v dva prosotra.11.

11. tudi posode z rdechimi in chrnimi povrshinami. V celoti so si strokovnjaki enotni. nas v okviru tega pisanja predvsem pritegne odkritje bronaste posode z venetskim napisom... V delu La lingua venetica – G.2010 10:19:38] . L. torej onkraj visokih gora. atestinsko obdobje in she kasneje). a ne toliko njihovemu najstarejshemu obdobju priseljevanja s severovzhoda kakor nekemu kasnejshemu obdobju. Po mnenju prazgodovinarjev bi morale v tej nekropoli potrjevati venetski etnos.. st. Jereka in Lepence. bivalishch ipd. se ujemajo s tistimi iz tretjega atestinskega obdobja. in tako so nekateri hoteli videti tudi v napisih potrditev takih svojih stalishch. da shtevilne situle iz Svete Lucije v sploshnem sodijo v pozno obdobje (IV. ki jih delijo reliefni trakovi.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. proti koncu 19. podrochje sodi v krog svetolucijske kulture Vendar pa ima svoje posebno mesto v tem sklopu tudi shirshi prostor Banjshke planote. In she vech.htm[16. ki ga razlichno tolmachijo. B.Lucijan Vuga Arheoloshka in prazgodovinska najdishcha med Kobaridom in Robichem. ki je bila neke vrste naravno zaledje dolinskih naselij. Pellegrini in A. k tej kulturni skupini sodijo tudi Bohinj. V chasu teh najdb. na meji med Tolminsko in Bohinjskim kotom. Toda poleg odkopanih grobov. Razlichne fibule kazhejo vchasih severnjashke in orientalistichne vplive. vendar potrjuje povezanost svetolucijske kulture z venetskim prostorom severovzhodne Italije.Svetolucijska kultura . Prosdocimi – (str. da gre pripisati obsezhno svetolucijsko grobishche Venetom. potem ko so se zhe dodobra ustalili na http://www. je bila v polnem razmahu ''keltizacijska paradigma'' v tesni povezanosti s pangermanizmom. I/585) beremo: »Velja opozoriti.revijasrp.

ki izhaja iz shtevilnih konchnih m v akuzativu. premer 70 mm. le rahlo poshkodovan bronasti vrchek z lepo oblikovanim drzhajem in okrashen na notranjem robu. mestu morebiti predstavljata notacijo za hiperkarakterizirani jod (?).m. (str. da so ga nashli v istem grobu: lah. Devoto izrecno govori o Panoniji – se naselili po severovzhodni Italiji. po zgornjem zunanjem robu okrashena z razastimi trikotniki. in 4. epitaf za zhensko.a.revijasrp. Szombathy. fragment bronaste ploshchice. nekateri celo domnevajo kakshno manjkajocho chrko. Napisi na predmetih s svetolucijskega podrochja so (oznake po zgoraj omenjenem delu): (str.. je treba izkljuchiti ime kakshnega bozhanstva. kaj naj bi to pomenilo. Prebralo naj bi se: lik. kakor da na poljih ne bi bilo drugih figur.ah.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. morda del posode. Grabfeld zu Idria itd. 591) Is 1. napis teche z leve na desno med oznachenimi pasovi.s.elink.Lucijan Vuga svojih novih bivalishchih v ravnini in so se zacheli shiriti proti severovzhodu.n. Szombathy.2010 10:19:38] . z znaki verjetnega rochaja. kot da bi igrali shah. V drugi vrstici chrki na 3.rot. negotove smeri branja. avtorja objavljata naslednjo razlichico: lah.a. Ob samovoljnem branju posameznih chrk (npr.kaφ – ??. 596.« Taka razmishljanja bolehajo za marsikatero prenagljenostjo. 595) Is 3. – χa. neregularna se izkazhe tudi punktuacija zachetnega m (morda lahko napako razlozhimo po privlachnosti. bronasta plitva skledica s premerom 135 mm in visoka 45 mm.. v tem primeru naj bi Veneti nekoch prej prishli s severa(vzhoda) – npr.. z dvema http://www. menijo razlichno in ostaja pomen napisa povsem negotov. vishina 40 mm. k temu naj bi pritrjevalo. po mnenju slovitega venetologa Lejeuneja.. torej Laivnai Vrotai. zadnji odstavek): »Izbral sem branje l za chrko na sedmem mestu prve vrstice – tako kot je predpostavil tudi Lejeune – s chimer sem pokazal vero v zachetni l (dasi je neregularen. kar morda da Laivnai Vrotai.. To sprehajanje narodov po Evropi meji zhe na bajke. vedno punktiran?).s.?o.vnahvrot. domnevajo. J.s. 593) Is 2 J.11. Grabfeld zu Idria itd. od koder so prishli. str. premikajo resni znanstveniki cela ljudstva po obsezhnih prostranstvih.i. v. jih je treba ''pozhreti''. dolzhine 78 mm in shirine 18-20 mm. Grabfeld zu Idria itd. (str.Svetolucijska kultura .htm[16. prim. tudi Is 2). to naj bi bil Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab [?? . verjetno v levo.. od tod pa naj bi se ponovno shirili tja. Szombathy. che pa so zhe.h. J.h.v. da je napis (ne povsem jasen. zlasti poslednja chrka je skoraj nerazpoznavna) kljub nekaterim neskladjem enak zgoraj omenjenemu. Napis z desne berejo razlichno.

drugi izhaja iz zgodovinske in fonetichne interpretacije. beremo ináf. Razen nekaterih predhodnih. 25. ampak je imela tudi semantichni pomen. sta sosednji piki lahko poenostavljeni npr. da se podobna kombinacija chrk -ough.2010 10:19:38] . da sta dve zaporedni chrki zajeti v punktuacijo. da obstaja mnozhica interpretacij besedil najuglednejshih lingvistov. Razlaga zajema dvoje vidikov: prvi je opisen in v celoti sprejemljiv. Po Vetterjevih pravilih so punktuirani: samoglasniki na zachetku zloga ali besede (tudi i in u z vokalno vrednostjo). Prosdocimi pa k temu dodaja. in je morda punktuacija rabila tudi kot napotek za izgovarjavo. ki si med seboj tudi mochno nasprotujejo. in dvojno na praktichni ravni: pomaga lochevati besede (neredko tezhavno opravilo zaradi neprekinjenega pisanja – scriptio continua in nepoznavanja jezika) ter dovoljuje izkoristiti v najvechji meri fragmente poshkodovanih napisov.v angleshchini bere zelo razlichno. nam je jasno.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.. »plug«. saj nekateri menijo. vendar se pri tem pojavlja vrsta izjem in posebnosti. glede na vlogo v dvoglasniku. povsem nesprejemljivih delnih intuicij ali domnev. da obstajajo problemi pri pisanju resnichne izgovarjave. kar po Lejeunu lahko pomeni heterogeno rabo. za katerega se je ohranil praenomen zhe v latinski obliki. beri o:t »moral bi. ki mu sledi nomen. Atestinski tip punktuacije izhaja iz staroetrushchanskega in ni prav jasno. pri katerih prvi element ni bil punktuiran in je moral pripadati drugemu zlogu (tavtosilabichne zveze).htm[16. zadosti«.« Nekoliko drugachna je punktuacija v Lagole di Calalzo. Prosdocimi (str.x. in neodvisno od njega tudi Lejeune. da ni rabila zgolj za oznachevanje zlogov.x. od katerega so ostale zanesljive le prve tri chrke (Kab–). marvech odprt http://www. Zhe Vetter je dolochil soglasnishke zveze. z natanchno Beelerjevo ugotovitvijo posebnosti (skupine nepunktuiranih soglasnikov).Svetolucijska kultura . »dovolj. Tako je bila v mestih Veio in Narce v uporabi punktuacija s tremi navpichnimi pikami.Lucijan Vuga preobrnjenima c. zaradi chesar jih ni bilo treba punktuirati. da gre za drugo ime mozha. V opombi (str. to je Gaius (primerjaj Lucius?). ki zamegljujejo pravo naravo punktuacije oziroma dopushchajo vrsto samovoljnih interpretacij. katere preprichljivost ni tolikshna kakor pri prvem vidiku. Zhe sama punktuacija je eno od strokovno nerazchishchenih vprashanj. da je za nas venetska punktuacija koristna. kakorkoli. in opazhamo pogosta odstopanja od »juzhnih« pravil.) namesto (. na kaj je mislil Lejeun. da v osnovi punktuacije ni bilo zlogovanje nasploh. op. za kar je dovolj navesti angleshko besedo enough. je razlago punktuacije dal Vetter.revijasrp.11. kjer se na mestu dveh pik pojavlja ena sama.« Zhe ta kratek navedek v najjasnejshi luchi pokazhe. vendar to ni gotovo. plough. vkljuchno z i in u. npr. Prosdocimi meni. 23 in naprej) pravi: »Znachilna za venetsko pisavo je punktuacija: chrke so na dolochenih mestih omejene z dvema pikama (v sploshnem z dvema pokonchnima chrticama ali z dvema pikama ali z dvema pomishljajema). kdaj in kako je bila uvedena ter s kakshno doslednostjo. 76) lahko zasledimo.y. 24). beremo plau. da tudi v etrushchini ni povsem pojasnjena vloga punktuacije. Morda je punktuacija tudi (str. s kolikshnimi domnevami. konchni soglasniki v besedi. ker nam omogocha spoznavati venetsko zlogovanje. kar Prosdocimi ochita tudi slavnemu Lejeunu! (str.: (. sploh«.). ali pa ought. ugibanji in tveganimi izbirami je povezano branje zhe tako zelo redkih venetskih napisov! In zaradi tega nas prav nich ne sme presenetiti. s chimer pa se Lejeune ne strinja. pri chemer je treba dodati. je pa vseeno verjetno. ko so Etrushchani opustili zlogovno punktuacijo in jo uporabljali za lochevanje besed. 25) pomenila devokalizacijo konchnih soglasnishkih elementov in rabila za lochevanje zachetnih ter konchnih besed med pisanjem.y. Che k slednjemu primeru dodamo she. v primeru.

pishe: »V najstarejshi pisavi. pomislimo zhe na sto petdeset let staro Preshernovo slovenshchino v primeri z danashnjo. ki so obichajno v obliki pik (ena.. pr. Tudi drugi pisci se zhe za etrushchino muchijo s punktuacijo. n. Zlogovna punktuacija (razen delnega prezhivetja v Kampaniji v prvi polovici 5. da ko obravnava jod oz. Prav tako je v venetshchini nerazresheno vprashanje homografije i. da morda gre za najmanjshe glasovne in ne pisne enote.h = la.. se razshirja uporaba punktuacije ali lochevanje besed z lochilnimi znaki.. vrot. kar naj bi http://www. n.htm[16. kaj naj bi sploh pomenila in zakaj je nastala.a . st.. 1987. sht. n. 127): Laivnai vrotai. da tvorita baltskoslovansko enoto. sht. vzame v obzir baltshchino. v. potem je she razlichica |< . sht.vnah vrot. medtem ko drugi vztrajajo pri h. saj berejo c in j.i.a.. st.v. ''silabichna''. pr. docent za etruskologijo na Universita di Roma. ko se je jezik spreminjal. tega je she veliko vech.. ni ustrezal drugemu.a. kar vchasih ustvarja velike tezhave pri branju in pogosto le hipotetichno razdelimo besede. dve ter tri ali celo shtiri v najstarejshih zapisih).i. 26). lah.i. n.i. Posebna vrsta punktuacije. Ne bi pripisal takemu umu. ki naj bi bil tudi chasovno pred vsemi. kaj shele pred petsto leti pisano trubarjevshchino ali pa jezik Brizhinskih spomenikov izpred tisoch let . Toda v zachetku druge polovice 6.. marvech poudarjanje dolochenih ''polozhajev'' nekaterih chrk (osamljenih samoglasnikov in konchnih soglasnikov v zlogu). dokaj redkeje je v uporabi chrtica in zelo pozno z manjshimi trikotniki ali ''andrejevimi'' krizhci.) izgine ob prevladi punktuacije za lochevanje besed.i. o zapletenosti tega problema je razpravljal tudi Lejeune. Prosdocimi se v drugi knjigi zgoraj omenjenega dela loteva lingvistichne razchlenitve posameznih venetskih besed. Stacioli (Il ''mistero'' della lingua etrusca.ah v. saj ni mogoche povsem zapisati izogovorljive enote glasu z zapisljivo enoto zloga. Tako naj bi Vetter videl v tem imena bozhanstev. Opozoriti moramo. saj je branje znaka . (razen v posameznih primerih) sprejeto le pri nekaterih. pr. Tudi glede znaka < si niso vsi enotni.|. tako tudi pravkar navedenih (II. st. L. Che je sistem zapisovanja zlogov ustrezal enemu jeziku.Svetolucijska kultura . da vse te tezhave pri branju posameznih chrk in celotnih besedil prihajajo bolj ali manj do izraza pri vseh ohranjenih venetskih besedilih. je t.2010 10:19:38] . st.i. ter se sklicuje na vrsto drugih jezikoslovcev.revijasrp. zato ne bi smeli v past hipoteze o zlogovnem sistemu. Roma.i. so besede pisane brez presledkov (scriptio continua). Romolo A. a je morda povzel po prvem sistem pisanja.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. A.. n.vna. sht. Newton Compton ed.rot.i.« Poleg tega je treba uposhtevati vechstoletne razpone med posameznimi teksti.a. povsem pa ignorira slovanshchino. str. kot . .h. katere izvora ne poznamo. str.rot. da so Minojci poznali st. zlogovna. : h.11.Lucijan Vuga zlog.io.v.. (Is 2). 84-88). che je pisava bila zlogovna. vendar ga niso pisali (str.a. kar naj bi bilo k ali ic itd. njena funkcija ni lochevanje besed. = la. ki jo najdemo v 6. lokalno poimenovanje za Artemido. cheprav je obche sprejeto. Tako Peruzzi opozarja. mesapijsko Lahona. Ostaja odprto vprashanje razlochevanja fonemov. (Is 1). pr.n. ki je imel drugachno skladnjo. za kar povzame tele razlichice: lah. kot je Prosdocimi. na jugu. razen v izredno redkih primerih zhe v 7.

Pa vrotai. za kar sam nakazuje utemeljena izhodishcha z odkritosrchnimi opozorili o vseh pasteh njegovega in drugih branj! Pogosto se etimologi ob upravichevanju svojih razlag nekega toponima ali tudi osebnega imena zatekajo k trditvi. Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab[??. pa http://www.revijasrp.a .rot.i.i. Prav tako nesprejemljiva je primerjava s shpartansko boginjo Orthia v razlichici Wrothaia (W. Borut itd. Danica. zapisano tam in tam.. Prav tako Luk(io)s. ki je tujega izvora.kaφ – ? se odpirajo dodatne mozhnosti.vna. Draga. vendar sem zhe v svojih prejshnjih delih navedel veliko razlogov za utemeljena drugachna branja. Ime Vrota je zaznano v venetski onomastiki. Lejeune in Pellegrini vidita v napisu osebno ime: Laivna iz *Laivo kakor Votno iz *Voto itd. vrotah itd. Enako velja za Laivnai vrotai oziroma Prosdocimijevo branje lah. temvech ga le vkljuchi v konchni seznam. – χa. Vrhov ipd.s.?o. mar res ne bi smeli pomisliti na osnovo vrata. Mirko. a tudi ne Beeler in Pisani.a.11.rot. = la.i.a.n. Tolmin. che bi kritichno razchlenili Prosdocimijevo branje.. gora Melnik severno od Reke itd. s chimer se odpove neposredni primerjavi z Lavskos. ne povedo pa.elink.vnah vrot. Loka.ah v. Lavisno itd. da napis iz Ostie Laevonicvs. v. Poleg zhe nashtetih branj Prosdocimija in drugih smemo dopustiti she druge nachine.v. postanemo pozorni na nekatere mozhne onomastichne in druge primerjave z danashnjimi imeni. Slavoj.a. celo vrsto Vrshichev. vendar opozarja. jezero Melinca jama pri Hrushevem zahodno od Ljubljane. sklepa Prosdocimi. Borko.Svetolucijska kultura . Nada.i. Lohke ipd. da gre pach tako in tako za ime..s.. Presenecha.h.h = la..Lucijan Vuga ustrezalo grshkemu Leho. Bojan. Bozhica. kaj tisto ime pomeni. kot je on storil z drugimi uglednimi etruskologi. n. kakor pa je ustaljeno na romanski ali germanski osnovi. od kod so vzeta slovenska osebna imena: Cvetka.v.. Krahe se s tem ne strinja. seveda nochem poenostavljati z danashnjimi okolishkimi imeni Kambreshko. tudi toponim prelaza Vrata pri Chepovanu.2010 10:19:38] .si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.a.s. Kobarid). vrot. primerljivost z latinskim verto (indoevropsko *wert) ali z Verto / Vorto v keltshchini je zgolj mozhnost.beri dvoustichno). Kobarid ipd. Slava.. Izraz Melink(io)s lahko tako ali drugache vzporedimo z danashnjimi okolishkimi priimki Melink (Nova Gorica.. ki ga lahko primerjamo z okolishkimi imeni naselij Livek. saj nam je drugachno branje na dosegu roke kljub pretechenim tisochletjem. ali lah. Postvorta. che je zhe dopustno Wrothaia in podobno? Zhe s chrkovanjem Prosdocimija lik. Melihen (Bovec) ali s toponimi Melinki pri Ligu nad Kanalom ob Sochi.i. vzbuja negotovost. Kambreshko).m. Lejeune izkljuchuje branje Lav. Tudi che se drzhimo Prosdocimijevega branja.i. Melinci pri Beltincih. vrotah pa naj bi bila boginja poroda.i. Zdi se nam samo po sebi umevno. Lig. Povsem nove mozhnosti pa bi imeli. podobno latinskima Ante-vorta. nad Mostom na Sochi? Ali na Vrsno. Melinc (Nova Gorica..v korist Laiv-.htm[16. Tudi Kab[ omogocha dolochene vzporednice z osnovo Kab–. Kanal. Lavov < *Lauicos. Lavivs. da Prosdocimi v drugi knjigi ne obdeluje posebej tretjega napisa.

da je to ozemlje v resnici slovensko. Baske.V. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. marvech bi jim morali slediti po vseh vzhodnih Alpah do Donave in preko nje. Vendar ni namen tega dela. reinterpretacijah ali stalishch Bezlaja. Seznam slovenskih krajevnih imen na avstrijskem Koroshkem naj bi sluzhil vsem. latinshchini.Svetolucijska kultura . da o Vzhodnih Alpah niti ne govorimo. osnov za imena voda. marvech je vse.) (3) Karel Oshtir: postavlja med Baltoslovane in Germane ilirsko-trashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. latinskih ipd. severozahodni http://www. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Veneti. znachilnosti.2010 10:19:38] . Grafenauerja. da so tudi osebna. Luka Sienchnik. Che ponovimo: (1) France Bezlaj: »Imena Bate. 1926-1927. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje.. Che bi shlo namrech samo za mrtva slovenska imena. obcha in druga imena vir informacij o jeziku.Lucijan Vuga Dragoljub. izhajajo iz znachajskih posebnosti. Vedeti je treba.. Slavoljub. Borislav itd. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. Ljubomir. grshchini. vëndi »bivalishche«. 140) (2) Luka Sienchnik in Bozho Grafenauer: leta 1945 je le kakshen mesec po pravkar konchani drugi svetovni vojni izshla v Ljubljani drobcena knjizhica Slovenska Koroshka – seznam krajev in politichno-upravna razdelitev izpod peres Luke Sienchnika in Boga Grafenauerja (SIEN). rabilo odpiranju drugachnih vidikov na preteklost nashih krajev in ljudi. ki so se nam na kakrshen koli nachin ohranila. kakor je znano. V predgovoru Bogo Grafenauer pishe: »Prvi osnutek za prichujocho knjizhico je naredil ob koncu leta 1944 v Znanstvenem institutu pri Predsedstvu SNOS na Rogu dr. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Veneti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. ilirskih. ki so postala povsem vsakdanja. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom.« (podchrtal L. str. keltshchini ..11. str. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. primerjave z nechim itd. ki imajo kakor koli opravka z navedenim ozemljem.. namesto da bi prav odkrivanje takih imen potrjevalo njihovo prisotnost. gora in krajev. germanskih. ki so tod zhiveli zhe v davnini. se ne bi mogli omejiti na sedanjo slovensko Koroshko. obenem pa dokazujejo ta she danes zhiva imena.. da bi se podrobneje lotevali razchlenjevanja posameznih etimologij. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo.revijasrp. to izhaja iz spoznanja potrebe po ponovnem in drugachnem branju ali.. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. kar je bilo doslej zapisano. ker pach Slovanov skoraj do sredine srednjega veka menda ni bilo v Posochju in v zahodni Sloveniji.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. tako kot vneto in zavzeto pochno pri vsepovsodnem iskanju keltskih. Oshtirja in drugih v luchi teorije kontinuitete. in v gornjih primerih je edina ovira. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. da na sploshno jezikoslovci ne ishchejo slovanske osnove zanje zato. a le malokdo ve za njihov prvotni pomen v hebrejshchini. podobno je s tujimi imeni.« (BEZ I. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. che hochete.htm[16.

http://www.« (BEZ I.« (BEZ I.... prevzeto prek romanshchine in Banjshice.. balkansko obmochje je eno redkih. str. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega... Baske verjetno she direktno. che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom. in iz nje sta se razvili. ki je npr.L. Bate.. Ne obstaja neka "severna slovanshchina" pach pa je to le razlichica juzhne slovanshchine.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest vremenih let].revijasrp. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti – Anti. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi... poljedelsko meshano ekonomijo. zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi.. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. ne tangirajo«. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. ki so prishli iz Anatolije. ki nas. tipichno evropsko.. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu. z Ibero-Baski v Shpaniji. domnevno "slovansko preseljevanje" je polno nasprotij. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih.in se pojavlja tudi v siciljanskotrashkem -ib. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske. v povezavi z Anatolijo. Alinei dobesedno pravi naslednje: »Zacheti moram s tem.Lucijan Vuga Italiji in Galiji. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov... ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci.. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom... 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti.« Oshtir zakljuchi (str.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto..edini logichni sklep je. Slovani so (prvi. kljub Oshtirjevi presenetljivi izjavi: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Iliro-Traki v Karpatih. so postranska vprashanja. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.. a uposhtevajoch tudi zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. str.. Slovanov na neizmerno podrochje..« – Tako govori teorija kontinuitete. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.– tako *we/ame/∂ t v Veneti – Antes <> *wel∂ t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen∂ t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«.Svetolucijska kultura .. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha.. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov.htm[16..11. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. ki so nam pustili imena kakor Benetke. Prisotnost Slovanov na obmochju. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). vendar smo videli. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib.. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel∂ t > welt>. s Pikti v Angliji..V. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod'.. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. zahodna in vzhodna veja Slovanov [op.2010 10:19:38] . to je oblika.za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi. *we/al ∂ t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«. 291) (4) Mario Alinei: Prof. in to celo v zgodovinskem obdobju.. juzhni in zahodni Evropi.. ki je zelo blizu sedanjemu. kakrshnega danes naseljujejo. etrushchanskega in latinskega urbanizma.

Svetolucijska kultura .2010 10:19:38] .Lucijan Vuga STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.htm[16.11.

In kakshna je njegova komparativna lingvistika? Presenecha. ampak tudi danes je na etimologijo bolj ali manj vplivalo ideoloshko-politichno ozrachje.« in koles z naperami »pred 1500 pr. pangermanizmom. se moramo sprva zaustaviti prav na tem. ki danes predstavlja pomembno specialnost v jezikoslovju.n. voz in posamezne njihove dele niti za konja in konjsko opravo. a se osredotocha na preuchevanje "chariot". besedoslovje. med tekstom se kakshna taka navedba pojavlja med citiranjem drugega avtorja. Toda she preden zachnemo. Tu nimam namena razpravljati o etimologiji kot taki. panslavizmom itd.sht. na katerem je prikazana razshirjenost voz s polnimi kolesi ter kolesi z naperami in so v ozkem pasu od Grchije do Danske nanizani posamezni primerki najdb obeh vrst koles »pred letom 1000 pr. sicer pa je znachilno.sht. s podnaslovom: Temelji in metode raziskav z gledishcha indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. kolo tudi (morda celo najprej) kot vreteno za obdelavo glinastega posodja.. cheprav je med besedilom nich koliko izzivov.n. Z obravnavo izvora in razlage besed se ukvarja etimologija. ki predstavlja neke vrste povzetek dosedanjih raziskav v zvezi z iznajdbo kolesa in voza.11. panromanizmom.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Chemu je potrebno to poglavje? Kako nedokonchne so zgodovinske teorije. obenem pa so bili http://www. Seveda avtor she ni mogel uposhtevati senzacionalnega odkritja najstarejshega kolesa na svetu z Ljubljanskega barja. nastanku besed. lahkega dvokolesnega voza z naperami in konjsko zaprego. Tako objavlja tudi zemljevid (RAU str. nam poleg mnozhice drugih primerov lahko potrdi tudi novejsha knjiga Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 v prevodu Konji. da tako malo uposhteva slovanske jezike. Ne le v preteklosti.2010 10:20:15] .revijasrp. zaradi katerega bi moral v marsichem spremeniti svoje sklepanje. seveda avtor omenja tudi she starejshe najdbe v Mezopotamiji in drugje. itd. naj navedem le enega: za slovensko »kolo« je sino-tibetanski izraz kolo . Vse to je sicer v dolochenem obdobju veliko prispevalo k preuchevanju zgodovine in jezikov.n.«.! Ker kolo in voz sodita med izredno pomembne inovacije.«.sht. da je med njimi komaj kakshen slovanski znanstvenik! Tudi v Index verborum ne najdemo niti enega (!) slovanskega izraza za kolo. vozovi in Indoevropejci. ali nauk o izvoru. Mezopotamija je nagnetena z najdbami polnih koles »pred letom 2000 pr. vendar se kot vsaka znanost razvija in s tem spreminja in dopolnjuje predhodna dela. nekaj besed o iskanju izvora starinskih besed.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 85)..htm[16.Starinski jezikovni sledovi . to nekateri oznachujejo kot zagledanost v antiko s panhelenizmom.

2010 10:20:15] . 76). dasi zelo pozna rehabilitacija nesrechnega Davorina Trstenjaka. Zaslutil sem. 1859. saj je v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) navedel le en sam Trstenjakov vir. 1859.Starinski jezikovni sledovi . da se do danes she nihche ni potrudil izchrpati iz njegovih spisov narechno besedishche. Pri svojem leksikoloshkem delu sem se v teku desetletij vechkrat preprichal. str. L. sploh zanesljiv? Vsaka enkrat izprichana beseda zahteva opreznost. da je slishal to besedo od chebelicharja Zupana. kaj shele za vechino (strokovne!) javnosti. die Warte" (Novice. ki ga ni uposhteval she noben slovenski slovar.! V tej luchi je treba brati Davorina Trstenjaka in mu dati zasluzheno mesto v slovenski znanosti. kot opozarja Bezlaj.. vendar za razumevanje bo dovolj natanchno. kako brati nekatere znake. 1228 Vlednic itd. Morda bo za ponazoritev teh zagat primerno povzeti misli enega nashih najpomembnejshih etimologov. l2l4 Vlednich. ki ga med pohorskimi lokalizmi navaja Fr. mora priznati. zhe pozabljenem slovenskem apelativu dobra "eine wasserreiche Gegend" (op. V. A na zhalost niti Bezlaj ni uposhteval svoje lastne ugotovitve.Lucijan Vuga dolocheni rezultati nategnjeni na kopito prevladujoche paradigme. a to ni ne lahko ne hitro opravilo. IV. Vendar so se pri tem kopichili dvomi..si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. da je kot otrok svojega chasa in takratnega stanja vednosti ter stopnje razvoja zgodovine. Na prvi pogled je jasno... ki ga je razvoj tako hitro prerasel. kar je najbolj verjetno psevdonim Davorina Trstenjaka. da bi se "o" mogel razviti po zakonih slovanskega glasoslovnega razvoja. Kdor se je v resnici potrudil pazljivo preuchiti njegova dela. da bi se z njeno pomochjo dalo razlozhiti nekaj imen tipa Dobrna. Ta beseda me je razumljivo vznemirila. ki skushajo popraviti napake preteklosti. da v prichujochem delu ni bilo mogoche uporabljati vseh specialnih fonetichnih znakov. da so taki poskusi vchasih zelo travmatichni. Meni je pomagal premostiti nasprotje med imenom Smlednik in historichnimi zapisi 1136 Fledinich. 6. ne da bi se kdo potrudil lochiti zrno od plev. Toda po drugi plati je Trstenjak strokovno poshteno in z izredno energijo zbral in interpretiral neverjetno kolichino lingvistichnega gradiva. saj je potrebno spremeniti paradigme ali prevladujochi nachin mishljenja. Pach pa bo koristno omeniti. novembra 1981 objavil chlanek Trdi orehi slovenskega imenoslovja: »Ko sem pripravljal monografijo Slovenska vodna imena. z opombo.: vodnata okolica). ki jih zasledimo pri zapisih praslovanskih ali slovanskih besed. da je izvedena iz iste osnove kakor dober. http://www. Naj za primer navedem samo apelativ smled – "strazhishche. 50 objavil chlanek o samo enkrat izprichanem. Zdi se mi prav opozoriti bralce. kot jih priporocha IPA – International Phonetic Alphabet. na katerega so v stoletju po njegovi smrti zlili golide nechednosti. kar je zhe za posameznika hud intelektualni napor.htm[16.11. To so spoznali mnogi priznani svetovni lingvisti in zgodovinarji.. sem v Slavistichni reviji VIII v prilogi Linguistica I. Pohorski (Novice. ogromno drugo gradivo pa je ostalo ob strani. cheprav je tudi danes zgodovinska veda prav tako polna hipotez in bolj ali manj verjetnih faktov..revijasrp. Koliko je Fr. ki jih je chas obrusil ali dopolnil. l08). Pohorski. Trstenjak je bil fantastichen etnograf in etimolog. arheologije in jezikoslovja izhajal iz nekaterih domnev. da si Trstenjak besed ni izmishljal.« To je primnerna in verodostojna. Ni kaj skrivati. vendar je izkljucheno. pokojnega akademika Franceta Bezlaja. ki je v chasopisu Delo dne 7. ki je oblezhalo stigmatizirano in podcenjeno.

Seljishchev sodi: »Lahko sklepamo. in prvi datirani cirilski spomenik je Samuelov napis iz 993. lingvist de Bray jih v praslovanshchini izgovarja takole: kakor 'a' v angleshki besedi "about" (BRA). ker je znanstveno rekonstruiran. torej po starosti drugi slovanski chrkopis. malih chrkah. 10-11).2010 10:20:15] .si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Toda zhe od prvih dni je to delo bratov Cirila in Metoda naletelo na odkrit in sovrazhen odpor latinsko-nemshkih duhovnikov« (NIK str. S tem v zvezi znameniti ruski jezikoslovec A.. obla ali starocerkvenoslovanska. odkril evangelij in psalter v gotshchini (»pisano z rusko abecedo«) in se nauchil njihovega jezika. Toda Josip Hamm npr. Glagolica se je ohranila med Hrvati ponekod do srede 19. da so obstajali posamezni zapisi [slovanskih] besed in imen z nekim tujim chrkopisom (v prvi vrsti grshkim ali latinskim) zagotovo zhe prej [pred Cirilom in Metodom]. Glede najstarejshih zapisov v slovanskih jezikih je she marsikaj neraziskanega. ki v zgodnjem obdobju ni bil povsem nem. Prvi slovanski chrkopis je glagolica. tj. ь – palatalizacijski znak. v Севастополь [Sevastopol].Lucijan Vuga Zlasti dvoje znakov bega nepoznavalce: ъ – nevtralni samoglasnik. Konstantin. nastala preprostejsha in lazhja cirilica. da so po Oshtirjevem mnenju Slovani dobili izraz za knjigo zhe v http://www.htm[16.. Praslovanshchina je po znanstvenem domnevanju jezik. Ciril je s starejshim bratom Metodom (? 885) pokristjanjeval moravske Slovane. da ga opushchamo kot npr. Slovenski pravopis 1990 za ruski ь pravi. Konchno je tod nashel she relikvije sv. Glagolica (od glagoliti – govoriti) je bila zapleten chrkopis in zhe v 10. katerih drzhava je lezhala med Chrnim in Kaspijskim morjem. st. cъєзд [sjezd]. V Mali Aziji pri Saracenih (Arabcih) je v Samari uspeshno vodil verske razprave z muslimani in skupaj z Metodom v hazarski odpravi.Starinski jezikovni sledovi . da se Konstantin ni shele tedaj v povezavi z moravsko odpravo prvich ukvarjal s problemom sestavljanja slovenske azbuke. nikoli ni bil zapisan.. st. npr. 10-11).. in 17. prilagajanje slovanskega jezika in njegovih sestavin novi funkciji knjizhnega jezika liturgichnih besedil. da je jezik solunskih Slovanov v popolnosti dostopen in razumljiv Moravcem. pomembno pripravljalno delo je terjalo tudi prevajanje.. Iz kdo ve kakshnih razlogov je bilo upochasnjeno uvajanje pismenosti za te Slovane.. ki jih je od tam nosil s seboj vse do prihoda v Rim« (NIK str. izgovarja se priblizhno kot 'i' v angleshki besedi "bit" (BRA). Klementa. da se ъ izgovarja kot npr....revijasrp. Na poti k Hazarom. st.. kjer so prishle do izraza Konstantinove mnogostranske sposobnosti.6) Svetozar Nikolich v svoji knjigi Staroslovenski jezik pishe: »Pred Moravsko je Konstantin sodeloval v dveh misijah. kazhejo veliko elementov praslovanshchine. vendar tudi zhe znamenja samostojnega slovenskega jezika. ki jih oznachujemo kot Praslovane. rimskega papezha iz 1. ko so zhiveli v praskupnosti. se je preprichal. opozarja o zachetkih slovanske pismenosti: »Po vsej pravici lahko domnevamo. v kateri je napisanih veliko hrvashkih spomenikov iz 13. tam je Konstantin preuchil samarijsko narechje in pisavo. Obstajali sta razlichici. najstarejshi slovenski Brizhinski spomeniki naj bi nastali okoli leta 1000. v resnici pa prav takega jezika niso nikoli govorili. ko so jih nemshki duhovniki pregnali z Moravske. okoli leta 860. kamor se se med drugim zatekli Ciril-Metodovi uchenci. hrvatska glagolica. medtem ko za rushchino Slovenski pravopis 1990 pravi. M.. odrazha pa tisochletni razvoj jezika ljudstev. je v Bolgariji. st. Zgoraj smo zhe omenili. Cirilova glagolica in oglata. ki naj bi jo domnevno sestavil Ciril (Konstantin) (826 ali 827 – 869) po grshki minuskoli. so se ustavili v Hersonu. ki so ga "govorili" Slovani.« (HAM str.11.

htm[16. Che je neko ljudstvo zhe v tistem davnem chasu poznalo in obvladovalo te inovacije. kakshne (pra)stare besede najdemo v slovanshchini oziroma v slovenshchini za davne tehnoloshke inovacije. vrsta plesa.2010 10:20:15] . Zato se mi je zdelo primerno. da je kitajski izraz chou za »choln« ter jang za »ovco. Mimogrede naj omenim. Od kod beseda – kolo? Bezlaj za kolo. mnozhina kola »shtirikolesni voz.. ki imajo sicer isti izvor.. veljajo predvsem pisni viri. in menda celo nekaj materialnih dokazov za prastara slovanska besedila iz chasov pred Cirilom in Metodom (nekaj o tem v moji knjigi Davnina govori). Kaj se je med tem in po tem dogajalo? Obstajajo sicer najrazlichneji poskusi in raziskovanja. Toda v jezikoslovju. a razlichne razvoje. da je sodilo v (pra)skupino prvotnih ljudstev. Sploshnoslovanska beseda. tako sta med drugim rekonstruirana indoevropejshchina in praslovanshchina. oboje sodi med najstarejshe kulturne dobrine. imela je svoj snovni in funkcionalni pomen dokumenta. Karel Oshtir se je lotil tudi "megalitskih jezikov". in seveda (pra)slovanshchina pri tem ni izjema. Tudi v Index Verborum na koncu knjige ne zajame nobenega slovanskega jezika. vozovih in Indoevropejcih razgrnil rezultate tovrstnih raziskav do leta 2000. to naj bi dokazovali izrazi za »kolo« in »vozila s kolesi«. zapisane besede. srbsko- http://www. S primerjalno metodo je rekonstruiral proto-sino-tibetanski koren *kolo »kolo«.revijasrp. Tezhko je razumeti primerjalno jezikoslovje s takimi hibami. v katerih je po mojem mnenju ochiten dokaj enostranski pristop. nato pa po zakonih primerjalnega jezikoslovja in drugih specialistichnih metod sledi rekonstruiranje (pra)jezikov. saj so komajda omenjeni redki raziskovalci iz slovanskega sveta ali pa jih uposhteva posredno s kakshnim citatom iz del zahodnega pisca. kolesa »rota. ki je v svoji razpravi iz leta 1994 o sino-tibetanshchini izhajal iz domneve. da naj bi beseda ne "visela v zraku". ki je v monografiji o konjih. opremo ali pa so vsaj zelo zgodaj prevzela in ustvarjalno razvila besednjak s tem v zvezi. bicikel«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.Starinski jezikovni sledovi . da se tu nekoliko zaustavim prav na besedi kolo. ki so imela svoje izvirne izraze za nova orodja. chesar ne moremo najti v nobenem drugem indoevropskem jeziku. pomeni. da so dobili Kitajci voz s konjsko vprego z zahoda. jagnje«.11. Presenecha.Lucijan Vuga Zakarpatju. ki po Bauerjevem mnenju izhajajo iz indoevropejshchine. cheprav navaja Roberta Bauerja. ozvezdje Veliki voz« in k temu kolut »die Scheibe« itd. to pomeni. pribor. Med kulturne pridobitve neolitika in kasneje bronaste ter zhelezne dobe sodita predvsem poljedelstvo in metalurgija. da se to povsem ujema s slovenskim in slovanskim izrazom. da ne uposhteva tako ochitnih sorodnosti. KOLO – VOZ Nekoliko prej sem zhe omenil Petra Raulwinga (RAU). Posebej se je zadrzhal na pojmu za »kolo« v severnokitajskih (sino) dialektih in tibetanskih (bodik) jezikih. praslovansko kolo. Zato nas zanima.

Starinski jezikovni sledovi . albansko sjell »obracham se. vrtljiv telesni del (SNO). ukrajinsko kolo. Najblizhje je staroprusko mulana-kelan »mlinsko kolo«. grshko polos »os«. sokol«. kar po naravnem zgledu utrjuje prvotnost praslovanske uporabe kolesa. wheohl. deli kolesa: cerchione »obroch«. da gre pri ruota za izraz delovanja. sanskrt rathah. in kaj je bolj naravno najblizhje primerljivo za nekaj gibljivega. armenskem. popoln. kotaliti. staroindijsko carati »premika se«. asirsko radau »iti. da se na tako zelo oddaljenih krajih pojavi povsem enaka beseda? Angleshko – wheel. srednjeangleshko whel(e). litavsko kaklas »vrat«. ni je na grshkem. starovisokonemshkim rad. obla. cheshko. drugje tvorjeno z reduplikacijo: staroindijsko cakra. osnove. to bi she utrdilo prvotnost uporabe kolesa-vozila: http://www. prvich zabelezheno pred letom 900. toharsko kukäl »voz« (ESSJ). latinsko colo »prebivam«. poljsko kolo. kullos »obroch. mozzo »pesto«. slovanskem podrochju (DEV). akadsko redu. kolo. voditi – recheno za ladje.. Devoto razlaga. chlen »pregiben. krona. saj je izhodishchni balto-slovanski pomen koleno. prinasham«. cui pollices pedum curvi fuerunt . akcije. obseg. krozhiti). makedonsko. poleo »vrtim se« k indoevropskemu korenu *kuel »vrteti. galsko rhod »kolo«. ali so izvirno slovanski tudi posamezni sestavni deli.Lucijan Vuga hrvashko kolo. staronorveshko hjöl. obroch.«. primerjati z litavskim ratas. dovrshen«. primerljivo tudi hebrejsko galil »valj. staroangleshko hweol. corona »obod. izvora. Poleg tega she v latinshchini circus »obroch« in napotuje na gr. kot je chloveshko telo! Toda presenecha. krempelj« (SEM 2). anglosaksonsko hweol. galal »obrniti. vlechi – recheno za konje. tudi akadsko gulgullum primerljivo z aramejskim gulgulta »lobanja. semitsko rdi »techi«. obel. Toda zraven imena za celo kolo je vazhno videti. okret. risti (kotaliti se. lat.htm[16. ochesno zrklo. gilgal »kolo«.revijasrp.. staroirskim rethid (on teche). oboje iz iste indevrop. Semerano razlaga grshko kuklos. kililum »obroch. grshko kuklos »kolo«. tudi koleso.«(WEB). posoda podobna chloveshki lobanji«. kolut. kolo »kolo«. chrepinja. da se napachno misli na onomatopoetichni izvor. knjizhno koleso. stanovati«. rota(m).. na germanskem (nemshko rad). sorodno nizozemskemu wiel. kruljasta prednja noga . vrteti. srednjeangleshko cicle < poznolatinsko cyclus < grshko kyklos »kolo..11. belorusko kola.. venec«. hebrejsko galgal »mnozhinsko kolo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. rotondo). da je slovenskemu najblizhji izraz za »kolo« sino-tibetanska beseda kolo enakega pomena! (RAU) Kako je mogoche. Italijansko – ruota. irskim roth. na baltskem podrochju izrazha »voz« v mnozhini ter »kolo« v ednini. indevr. oko itd. bolgarsko kolo. krog. avesta ratho »voz«. prezhivelo je na irskem podrochju in v latinshchini *retuntus (gl. v resnici gre za: kreks v pomenu »krivih nog« : krikos »obroch« : primerljivo z etrushchanskim »capys: dicitur . vrteti. gornjeluzhishko kolo. obrat. K temu dodaja Snoj she sorodnost s kolenom ter chlenom. ustreza akadskemu qullum »velik obroch« in kululu. rusko narech. cilinder«..: falco . platishche«.. sorodno z grshkim kyklos. dolnjeluzhishko koleso »kolo«. okretati. Tema ima na indo-iranskem podrochju pomen »voz« (sanskrt rathas). valiti-gnati proch«(SEM 2). prvich zabelezheno 1350-1400. kirkos »falco. slovashko kolo.2010 10:20:15] . ruota »rotundus. keltskem. ritu. za katerega Semerano meni. vrtinec«. raggio »napera«. kolut ipd. Primerljivo s cycle. Semerano primerja: rota.« : hebrejsko kaf »kriva. latinskem podrochju v pomenu »kolo«. tovorne vozove« (SEM 2). okrogel. mlin.. nositi. ki nadomeshcha izginuli *retere »techi v krogu«.

In gredelj »vzdolzhni. perone »konica. napel »oplen«. Medtem ko (SSKJ) tudi oplen »premichno nameshchen prechni drog na sprednjem in zadnjem delu voza. vojë. palica. praslovansko periti verjetno »*dajati skozi. oje – ojnica. hrv. Podobno tudi v drugih slovanskih jezikih. nosilni del pluga. ojese iz indevrop. zheleznishka naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih«. lestev. staronordijsko grind »omrezhje« in sorodno s starovisokonemshkim grintil »nosilni del pluga«. npr. v madzharshchini epleny in romunshchini oplean. pesto pri kolesu« (op. Semerano ugotavlja za grshko πληµνη »mozzo della ruota. greda »shtirikotno obtesano ali obzhagano deblo. palici podoben del stroja za prenashanje vrtilnega gibanja. tudi soplovnik < *sooplenovnik.2010 10:20:15] . gr.. ost. Manj verjetna je izposoja iz starovisokonemshkega grintil »nosilni del pluga«. *oje. napera. praslovan. nemshko fahren. prevesti. starocheshko oje. plug« in baltsko *aisa v finski izposojenki aisa »oje«. da je mogoche celo obratno.V. nekateri primerjajo z grshkim plemne »pesta«.htm[16.Starinski jezikovni sledovi .11. srb. drog. drog. ESSJ). Verjetno iz praslovanskega *gredelь < *greda »bruno«. »del voza. da je kljub mnogim http://www. prepeljati. *haihes. cheshko oj. opernica. narech. spodaj raven«. ki gre skozi oplen« (PLE). v katerega sta vtaknjeni rochici«. ki se vtakne v oplen«. predreti« itd. drugi namigujejo pri slov. naperjati. nosilni del ogrodja ladje ali cholna. gotsko faran »potovati«. opelik. kar je najti v Iliadi 5. suggrunda »nadstreshek«. v avstrijsko nemshchino Anze.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. podobno v drugih slovanskih jezikih. sposhnoslovansko. predirati«. Pletershnik dodaja oplen »prednji in zadnji del voza pri zhagi« in oplenik »iglica. oplenec »voz« na starovisokonemshko abilenze »Pflugbaum« iz latinskega amblatium (ESSJ). na prednji in zadnji premi pri vozu les. (SNO. *gredь. (ESSJ. rus. latinsko grunda »streha«. periti »usmerjati. L. obroch – »circulus«. 726. praslovansko *greda (*gredь) »bruno«. Ampse in romunsko osite. »stopnice za perutnino. Tudi toponim Oplenac v Srbiji. shto odozgo drzhi stupce ili cheshljeve« (KAR). peretnik »sveder. 339).revijasrp. ESSJ). Iz slovanshchine je nemshko Epl. predreti«. kar je besedotvorna razlichica od *greda. vse iz indoevropskega *per »prechkati. praslovansko obrochь izvedeno iz roka »kar je okoli roke. enako ali podobno v drugih slovanskih jezikih. Anetze. stopnice. kar je sorodno s praslovanskim *greda »bruno«. v katerega se vtaknejo rochice. sorodno grshko peiro »predrem. »igla. Bezlaj celo meni. Iz slov. cerkvenoslovansko obrochь. oplen – v razlichicah. opiracha »ograja«. kar vse se je razvilo iz prevojnih razlichic indoevropske osnove *g hrend h »bruno«. nosilni del ogrodja ladje ali cholna«. germansko iz slovanshchine (SNO.: pri Shlencu [SHLE] tudi »jarem pri zvonu«). enako kakor litavsko grinda »deska«. iz praslovan. prebodem«. SNO). okopih« in perenica »rochica pri kmechkem vozu«. preneseno tudi v kamen vsekane stopnice. prednji oplen »polza pri vozu«. zhelo«. oje. vse iz indoevropske osnove *hai »drog«. avesta aesha »ralo. Tudi naperki »na obrambnih nasipih. nepl. napera – »shpica pri kolesu«.Podobno v drugih slovanskih in baltskih jezikih. skalni skladi v obliki stopnic«. Tudi ojce »prednji del pluga«. cerkvenoslovansko naperiti »prebosti. 23. neb. ESSJ). Vuk Karadzhich oplen – opljen »na saonicama ona greda.Lucijan Vuga gred – »dolga palica. operek »vmesni del dna soda«. deska«. grids »pod. Navadno rekonstruirajo iz praslovanskega *oplenь ali podobno. öpl. zharke« > naperiti. staroindijsko isa. naperiti. vzdolzhni. *oi(s)a v oieion »krmilno veslo«. kar oklepa roko« (SNO. hetitsko hishsh(a) »oje«. na katerega je pritrjeno pogonsko kolo«. uperiti. letonsko grida.

povorka. staroirsko fen. in naj bi se dalo razumeti iz Ajshila. sorodno pa je grad. »osrednji del kolesa. Sorodno je she staroindijsko vahas »voz«. sovornik (ESSJ). Iz praslovanskih imen sestavnih delov lahko sklepamo. rusko zherdь. medtem –mne spominja na ustrezno akadsko bazo munu. da je bila od samega zachetka praslovanshchina soudelezhena pri tehnoloshkih inovacijah in je izoblikovala svoja poimenovanja tako za orodje v celoti kakor za posamezne sestavne dele. Od kod beseda – voz? Marko Snoj razlaga za voz. soras. od koder tudi phati. voditi. kol. zato ne presenecha. tudi polzh. praslovansko *sъvora in * sъvoraъ. peljati. os – »axis«. razbora. drog. pshenica ipd. carru(m).Lucijan Vuga poskusom ostala etimologija nerazreshena. svora. Baltoslovanske izpeljanke iz indoevropske osnove *peis »tolchi. skozi katerega gre os«. omejiti. platishche – platich. platica. morda iz *polъ »pol. sulica«. premikati«. platishche »felga. pesta – pesto. predlagali so npr. Italijansko carro.11. lat. rusko voz. »Radnabe«. plat »zunanji del kolesa.galskega izvora (ZIN). ipd. starocerkvenoslovansko vozъ. svor »drog.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. pluzhiti. lat. Praslovansko prvotno *pesta. vrtishche« (SEM 2). hrvashko in srbsko voz »tudi kolichina tovora. narediti plot«. izpeljanke iz korena *uegh »vesti. psheno. assis »os pri vozu«. voz na shtirih kolesih . prilagojeno iz http://www. starovisokonemshko wagan.«. dalje gl. izpeljanka iz osnove *g herdh »obkrozhiti. pest »luknja pri kolesu. praslovansko * vozъ je enako z grshkim okhos »voz«. sornica »podna deska pri lestveniku«. kar se je prav tako razvilo iz indoevropskega *uogho »voz«. nemshko wagen »voz« (SNO). cheshko vuz. pletho »kar je polnega v kolesu«. carpentum »voz za gospe«. ags »os«. premikati«. k temu sornik. svornik »klin. prvotno »kar se vrti. plev jonshchini spominja na osnovo s pomenom »os«. indoevropsko *somuora (>baltoslovansko) tudi *smuorom. drobiti. akadsko palu »palica. starocerkvenoslovansko zhrъdь »drog. indoevropska osnova *ages. kol«. podobni slovanski izrazi v pomenih »vez. cocchia. drog«. prvotno verjetno »*drog v plotu«. zhrd – »dolg. carruca »potovalni voz«. mleti«. kar s slovanskim pomenom »spodnji del voza« izrecno nakazuje funkcijo in davni pomen besede. hebrejsko menuha »lezhishche. skoba. pimplemi. prvotno »vozhnja«. premika« iz korena *ag »poganjati. razchesnjen kos lesa«. cocchio (beri kokjo). ki gre skozi soro in vezhe zadnji del voza s sprednjim«. srbsko predvsem ime za »vlak«. plaziti. ki je rabila za mozhnar«. debelejshi lesen drog [kakrshnega uporabljajo polozhenega na zvrhano nalozhen voz sena. postelj. sora – tudi sura. prvotni pomen verjetno »razpolovljen. Izraz plemne je na zachetku pomenil »lezhaj osi«. osovina »spodnji del voza«. (ESSJ. ki povezuje sprednji in zadnji del voza«. luknja v kladi«. che je tudi v izumrli staroprushchini. plezati. Cerkvenoslovansko sъvora »fibula«. cerkvenoslovansko osь.htm[16. v katerega so vpete shpice«. namestitev. polza – Bezlaj to obravnava pod polzeti »drseti«. verjetno iz indoevropskega *pel »vrteti«. praslovansko *zhьrdь se je verjetno razvilo iz indoevropskega *g hrdh(i). spona. currus »vojashki voz«. praslovansko * osь. ki je spadala med baltoslovanske jezike. SNO). graditi (SNO). cheshko zherd »zhrd.2010 10:20:15] . da ga med vozhnjo ne odnasha].revijasrp. ki gre na en voz«. teptati. Radfelge«. *pesto »*vdolbina v kladi.Starinski jezikovni sledovi . sploshnoslovansko. polovica« (SNO).

anglosaksonsko hors. da v germanskem svetu ni enotnega poimenovanja za kolo. akadsko kussum. tako v Nemchiji kakor na Mediteranu. Pach pa Devoto razlaga auriga iz aureae »briglie.Starinski jezikovni sledovi . pripadajoch vozu. razshirjena poleg na Poljskem she po vsem severu zahodne in centralne Evrope. raedarius. latinizirano carrus. al comando. st. da je bila kultura TRB (Trichterbecher. Spoznali smo tudi. cucurri. ker je oznacheval polno.: kakrshno nam je znano z Ljubljanskega barja). kar ustreza novoasirskemu harsha »pasma konj«. kalk na curro (SEM 2). s severnoital. plodnica. (2) antichni dvokolesni voz (ZIN). primerno za hitro vozilo s kolesi z naperami. cursum. in prav TRB je ena od kultur. saj so bili prvi izdelovalci koles z naperami v zahodni Evropi in so razumljivo dali keltsko ime svoji tehnoloshki inovaciji. zahodnih nizozemskih narechjih (bodisi v Holandiji ali Belgiji) wiel in skandinavskih jezikih hjul blizu slovanskemu kolo. brzda.2010 10:20:15] . chvrsto kolo za tezhak voz z volovsko vprego. kar naj bi izviralo iz nekega vzhodnega zharishcha. zavetishche. (op. koritom. posoda – izvirno iz trsja«.Lucijan Vuga beneshkega cocia (beri kocha). kochijazh«. cocchio«. voditi«. viti se – cesta. pri chemer je zanimivo. uzda. verjetno sumerskega. Primerjati za carrus s starovisokonemshkim karro izhodishche v akadskem garra »zavetje. vrch lijakaste oblike). vodim« (DEV). vodstvo. techi. gurati«. cecurri. Za irsko carr »voz« in galsko carros.11. auriga »kochijazh«(CAM). iz latinskega cochlea(m) »polzh« po obliki. currus »triumfalni voz.sht. ki ga vlechejo konji. vodstveni sedezh. ki naj bi bil keltska izposojenka (irsko roth itd. V luchi teorije kontinuitete ta zemljepisna razporeditev dopushcha sklep. Poleg tega curulis pritegne she daljne semantichne povezave. lat.V. tekati«. cocchiere. Zanimive podatke nam daje Semerano: curro. latinizirano carrus.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. galsko carros »tovorni voz«. Prav tako ima Devoto drugachno mnenje za cocchio »kochijazh«. (carro). voz«. gurru »vlechi. Uporabljajo naslednje izraze: (1) v angleshchini wheel. prehodom –clja v –ccia namesto v –cchia (vse brez kakshne razlage etimologije) (DEV). kussiu »prestol tron. obrachati. cocchio [madzharsko kocsi] (1) gosposka dvovprezhna ali shtirivprezhna kochija.revijasrp. primerjati tudi akadsko haru »del voza«. v vzhodnih nizozemskih narechjih (tako na Holandskem kakor v Belgiji) in v latinshchini je kolo poimenovano kot v nemshkem ter vzhodnoholandskem izrazu rad in latinskem rota. Mario Alinei pravi »wheel in rad sta vzhodno in zahodno ime za kolo«. Vaso Imbutiforme. lat. lat. lat. (2) Na nemshkem podrochju. potok. koleso ter grshkemu kyklos. auriga. Nasprotno pa so bili Kelti prinashalci kolesa z naperami. shkoljko« preko neke severnoitalijanske (beneshke) oblike cocio (beri kocho) prilagojena toskanshchini v 16. in currus sumersko guru »nositi«. klasichno cochlea. vajet« + ago »conduco. omeniti velja islandsko hross. kanal za shirjenje prvega termina.n. v katerih se pojavijo primerki koles v 4. Ni nakljuchje. raedarius »cocchiere. auriga(m) »kochijazh«– neznane etimologije (ZIN).) s pomenom »techi«. raeda »kochija na shtiri kolesa. ter je bil asimiliran v indoevropsko besedo za »vrteti. kotaliti«. L. In she coccia »bucha. kot cocchio (beri kokjo). Dvema razlichnima osnovama pripadata: curro sumersko gur »vijugati. kraljeva last in sluzhba«. corro.htm[16. frizijshchini. da prihaja iz cheshchine(!) kochi »vettura a nichia. tisochletju pr. da prihajajo prvi dokazi o kolesih z naperami v http://www. rotacizem currulis < kussum. vulgarno latinsko *coclja. starovisokonemshko (h)ros »konj«. glava«. vozilo z nechkami. currulis »appartenente al cocchio. magarru »kolo. tikva. akadsko qararu »techi«. da se je rodila lahko le v Skandinaviji pomenska inovacija hjul »kolo« s pomenom zimskega solsticija v okviru megalitske kulture TRB. ki je sluzhila za potovanje z druzhino in prtljago.

si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. saj naj bi shlo prvenstveno in zgolj za razlichne kulturne vplive. to je najpomembnejshe neolitske kulture centralne Evrope.)(ALI 2. Na presenechenje naletimo pri Alineiju. Alinei opozarja. a se v lingvistichnem smislu korena razlikujeta. da ni z indoevropskega prostora.. Drugi. posebno tiste v Bretaniji. ki so asimilirali staroselce. Poglavitna znachilnost irskega neolitika je okoli 1200 megalitskih spomenikov. s francoskim pot ter z nemshkim Pott.Starinski jezikovni sledovi . postane ochitno. datirane med 3795 in 3550 pr.revijasrp. Che primerjamo indoevropske osnove *uogho s praslovansko* vozъ in slovensko voz. veliko blizhje kakor v romanskih in germanskih jezikih. juzhnoirski corcan je v zvezi z angleshkim crock. ki naj bi obenem pojasnjevala shtiri razlichne tipe megalitov. na Irskem in v Angliji ostajajo osamljene. Cheshka in Slovashka ter obmochje Hallstatta. enako je cerkvenoslovansko korьcь »posoda za tekochino«.grobnice s hodniki in Wedge tombs. to je she danes znachilno za irsko podezhelje. Ampak medtem ko lesene hishe na podrochju LBK v Nemchiji tvorijo vechja naselja. Tako za lonchenino poznajo na Irskem dvoje imen. razdeljenih v shtiri glavne skupine: Court cairns. 518-519). dushiti. cheshko korec »stara mera za zrnje«.htm[16. narechno hrvashko in srbsko korac »kadica«.n. ki potrjuje veliko podobnost s hishami z obmochja kulture LBK (Linienbandkeramik. »z vrtenjem delati luknje« torej poznamo oba izraza za kolo. Alinei obravnava najdbo najstarejshe neolitske hishe na Irskem in v Angliji. topilnik. posaditi« neznanega izvora. kakrshna so Val Camonica. Obe ti imeni pa sta neznanega izvora. zajemalka«. tisochletjem pr. kjer nahajamo osamljene kmetije. verjetno s prihodom novih naseljencev. ko opisuje prodor neolitske kulture na Irsko.Lucijan Vuga centralni in zahodni Evropi z mochno keltiziranih podrochij. Druga mozhnost je primerjava s http://www.n. lubja narejena posoda«. lonchenina z linearnimi okraski). starocheshko. da sta obe imeni pota in corcan »rochka. Toda zaznati je delitev na sever in jug tudi v narechju. Che je praslovansko *korьcь izpeljano iz praslovanskega *kora »skorja.V.« (prevod in podchrtal L.. str. Podchrtal sem. (ALI 2. kakor vrtati ipd. da sta oba izraza zelo blizu davnemu indoevropskemu korenu. francoskim cruche in nemshkim Krug. KROG Pojem krog. ne v velikem shtevilu. tudi semantika je zelo raznovrstna. ne le zaradi kolesa. in 4.2010 10:20:15] . ki se delno prekrivajo. marvech manjshih skupin v daljshem obdobju. ki naj bi se zachela med 5.. Ceramica Lineare. kot bomo videli. lubje«.11. cheprav kazheta isto keltskogermansko-italsko izogloso . ki je pach okroglo kolo. Passage tombs .sht. Povsem nasprotnega mnenja je Raulwing (RAU). je pomemben iz vech razlogov. Dolmen. ki je zahodno nadaljevanje vinchanske kulture z Balkana.sht. ter indevr. Toda Snoj nas seznanja: korec »posoda na daljshem rochaju za zajemanje tekochine«. pa ne le to. je beseda prvotno pomenila *»iz skorje. *kuel s praslovanskim kolo in slovenskim kolo. str. razporejeni so po obmochjih.. 364). Toda slovenski koren v vrt(eti) vsebuje kot rota < rt. kuhati. to potrjuje zelo zgodnjo praslovansko uporabo kolesa in voza. lonec. priselitvena teorija. so pa vsi povezani s keltskim podrochjem. Zlasti grobnice s hodniki so velichastne ter veliko starejshe od egipchanskih piramid. severnoirski pota je v zvezi she z angleshkim pot. po teoriji kontinuitete pa ni tako. da je tudi za Irsko veljala invazionistichna. narechno rusko korec »korec.

revijasrp. trd. topilnik. bucha s trdo lupino.Starinski jezikovni sledovi . Naprej krog II »circulus« s shtevilnimi pomenskimi odtenki. kruzhina »grmovje«. Cerkvenoslovansko skora. 1206 Ocrvgel. Okrozhnice. sln. Verjetno je imelo *skorьcь nekdaj shirshi doseg.11. ukrajinsko krjazh »grich«. hrib«. a tudi krug »gozd«. poljsko arhaichno krag garnicarsky. rusko dial. praslovansko *(s)kora je razvito v vseh slovanskih jezikih v pomenih: »skorja. da bo velika tudi besedotvorna moch te osnove. majhen gozd«. chebelji panj. Pri Snoju preberemo za pot »znoj«. v katerega nabirajo jagode«. krenkatrum »pas« (ESSJ). koroshko-nemshko Krangl. Okrozhica. K besedotvorju primerjati indoevropsko *aldh(en) »korito«: baltoslovansko *aldi > praslovansko *oldi. pech (SNO). suh delchek lesa. ukrajinsko dial. pechi«. valizhansko pair v enakem pomenu. korec »iz skorje narejena posoda« (starocerkvenoslovansko korьcь »vas quodam«) iz kora »cortex«. starovisokonemshko hring. starorusko krjazhь »tram«. rusko krjazh »klada. tram. Bezlaj: krog I »okoli«. Iz te osnove veliko toponimov. sln. saj je beseda izposojena v albanshchini skorec »grot v mlinu« in podobno v sln. rusko pot. st. lupina itd. krog« in umbrijsko cringatro. *oldьje »ladja«. primer. kotel« (SNO). Praslovansko krogъ »circulis«. Indoevropska osnova je krengh/krongh. starorusko okrugъ. pechi. izprichan je tudi pomen »vrh.2010 10:20:15] . kruzhie. gozd« ipd. Krozhec. kar je morda sorodno s kozha »pelis«. grebe«. kora. kozha. drugi tip je rusko krugom. vkrug. sorodno je staronordijsko hringr »prstan. kruzhinka. cheshko pot. ukrajinsko kruhom »okoli«. krog«. sorodno je pechi. st. slovashko kruh »osamljen grm«. »gorski vrh«.Lucijan Vuga staroindijskim caru »kotel«. kar ne presenecha. lahko tudi kъrь »grm« (ESSJ). hrvashko in srbsko pot. Posebej obsezhno obravnava Bezlaj pojem skorja »cortex. dushiti« kot posoda za kuhanje in peko. okrogъ. starocerkvenoslovansko potъ. lupina. Zanimiv je stari pomen »grmovje.« Iz slovanskih jezikov je preshlo tudi v albanshchino kore in novogrshchino kora. kozar »posodica iz lubja«. vokruhy. v 16. verjetno stari krogъ. Toda po mojem mnenju tu ni izkljuchena tudi iztochnica za pot »rochka. cheshko kruh. Krozhishche poleg Okrog. mochan moshki«. zhelva-(s)kornjacha. okoreti. log« in iz slovanskih jezikov madzharsko korong »gozdichek«. kar je izpeljanka iz korena *pek u »kuhati. okrogel »convallis« itd. Okroge. (ESSJ). crusta«. cerkvenoslovansko krogъ in podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v pomenu »nebesni obok«. kar so vse tvorbe iz indoevropskega korena *k uer »posoda.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. suh. »iz brezove skorje spleten koshek za nabiranje jagod«. ustrojena kozha. Za starinsko kroglъ pricha nemshko Grundelsee. srbsko in hrvashko krug »leseni obod okoli studenca«. che je prvotno »cortex« (ESSJ). romunsko cring »grmovje. vkruh. pri chemer se seveda tudi potimo. novovisokonemshko Ring »prstan. rusko krug gьnchara itd.htm[16. Prvotni pomen je nekako *»kar je vroche« ali *»kar se izlocha pri vrochini«. v 9. prirochnih tvarin za najrazlichnejsho uporabo. poljsko arhaichno krag »gmovje. lubje. Okrogi. prim. narechno »debelo drevesno deblo. Bezlaj razlaga: skorec »spleten koshek. okruh. tvorjeno iz skora »cortex«. kozol. lonec. vokrug. Prav tako je zelo pomembna razlichica krog III »silva. ukrajinsko kruh. saj je v davnini to bila ena od naravnih. gozd« v mikrotoponimih Krog. krug. staro v pomenu loncharski krog. To se mi je zdelo potrebno podrobneje navesti ne le zaradi pogostih toponimov na osnovi krog s http://www. Praslovansko potъ »znoj« se je razvilo iz indoevropskega *poku-to. starovisokonemshko (h)wer. ohranjeno v ukrajinskem krjazh »panj«. kuhati. kruzhik. slovashko hrnchiarski kruh. s shtevilnimi izvedenkami. cerkvenoslovansko okrogъ. cheshko hrnchirshky kruh. danes kozarec »calix vitreum«. zato je prichakovati. lacus Chrungelse.

poljsko arhaichno krag garnicarsky.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. in izvirno arhaichno slovansko ime potrjuje prvotno osvojitev napredne tehnologije brez morebitnega prevzemanja tujega imena. katero je chlovek sam ali s pomochniki vlekel po zemlji. marvech veliko bolj zaradi arhaichnih izrazov loncharski krog. ki jih srechamo tudi onkraj danashnjega slovanskega prostora in v antichnih imenih. slovashko hrnchiarski kruh. da v zvezi s teorijo kontinuitete in neolitske prisotnosti Slovencev na prostoru Vzhodnih Alp preuchuje med drugim imena poljedelskih orodij in tudi pluga.11. kako pravimo osrednjemu drogu.sht.. che je inovacija pridobljena ali uvedena od drugod. je navadno zelo hitro shla iz dezhele v dezhelo.n.n. kakor si pogosto mislimo danes. 154). da jo je zrahljal. cheshko hrnchirshky kruh. tisochletja pr. Upodobljen je na skalnih risbah na Shvedskem iz srede 2. ki se je sicer postopoma razvijalo iz preproste drevesne rogovile. in je zato velikega pomena pri identifikaciji zgodnjega slovanskega tehnoloshkega prispevka! PLUG Najprej spregovorimo o plugu kot revolucionarnem poljedelskem orodju. kar se praviloma ne dogaja. v Indiji skoraj prav tako zgodaj. (in mogoche tudi zhe dolgo pred tem). toda to naj bi bilo celih tisoch let pred pojavom pluga na Kitajskem (ZGO I/2 str.Lucijan Vuga posebnimi pomeni. Toda prav plug z vprezhno zhivino je omogochil pravcato revolucijo pri obdelavi zemlje.sht. za katerega ni etimologije in je po njegovem slovanskega izvora iz osnove bor »ime iglavca«.Starinski jezikovni sledovi .revijasrp. v italijanshchini bure.2010 10:20:15] nemshko italijansko . Prometne povezave v starem svetu so bile veliko hitrejshe. Kdaj se je pojavil plug? V Mezopotamiji in v Egiptu so uporabljali plug z volovsko vprego zhe v 3. rusko krug gьnchara itd. kot je plug.htm[16. Mario Alinei me je na mednarodni konferenci v Kobaridu maja 2003 seznanil. tisochletju pr. – saj je loncharski krog ali vreteno predstavljal v loncharstvu prvovrstno tehnoloshko inovacijo. in novica o tako izrazito praktichnem pripomochku. ter me vprashal. Prirejena slika iz (ZIN) Plug s kolci sestavljajo: slovensko http://www. ki je omogochala izdelavo lonchenine visoke kakovosti in najbolj dovrshenih oblik.

– Furchenrad – Pfluggestell – Pflugkehre – Pflugreute – manico – stegola corpo del aratro – pila. v Grchiji (eretmos) in keltskem obmochju (DEV). morda kakor v slovenshchini poznamo grebenalo (aratro affossatore). slovanskem.ararae »orati«.. podreti. ralo (JAN) 8 – chrtalo (parash (PLE)) 9 – gredelj. explanare<ex + planus »zravnati. iz korena ere. pluzhna peta (ShLE). lat. kar bi se razumelo kot *»podstavek za rahljanje« (ZIN) (DEV). stebrc 4 – pluzhna deska 5 – plaz. –pfeiler (JAN) – Streichblech (Panzer-Abstreichblech) – Molterbrett (Pflugsohle (PLE). kozel. ralo. plaz – podloga oralu ali leva rochica pri plugu (PLE). plug s chrtalom. lat. Italijanski (narechni) sinonimi za plug: aratro (»oralo«. pertica (m). aratrello. neznane etimologije) – spianapoggi (sestavljenka iz spian-are. Grendel..htm[16.. porushiti« + appoggiare v pogovorni latinshchini *appodiare iz podium »podnozhje. 5. coltro »chrtalo.revijasrp. 7) 3 – kozolec . oralo. Gründel.. z negotovimi povezavami izven Italije. pomanj. prekla«. slovanskem. armenskem podrochju in morda povezljivo z ere »veslati«. lat remus.. 4. Joch – Vorschäler. germanskem. Brücke. vrklja (JAN) – Handgriff – Pflugsterze. Najdemo v besedi remo »veslo«. cultri. Pflugstöckchen.. kristan (JAN) 17 – obrachilo (JAN) 18 – otika. Pflughaupt JAN)) – Pflugsohle. Pflugeisen. Drugi slovenski sinonimi: plug. lat. – . podstavek«. izprichan v Indiji. 6. nozh«. Pflugschleife (PLE) – Pflugschar – Messersech. drog. Balken. zgladiti. izprichano na keltskem. od aratro) – coltrina (gl.. lat. koliko je oranje podobno http://www. grshkem podrochju. starinsko *retsmos. cheprav indoevropskega izvora) – perticara (od pertica »palica.Starinski jezikovni sledovi . Ne vem. iz osnove arare. lat. ki naj bi bila indoevropska beseda (ZIN). (oralno) drevo. zavora ? (JAN) 10 – streme gredlja 11 – predpluzhnik 12 – celinsko kolo 13 – uravnalec globine 14 – vechni drog kolc s kavljem* 15 – brazdno kolo 16 – krstan.Lucijan Vuga 1 – rochaj 2 – rochice pluzhno telo (3.. Vorschneider – Landrat – . culter. Stelbogen. arare. izprichana na keltskem. scoticatore – ruota di campo – regolatori di profondita – timone con attacco – ruota di solco – . aratru(m). na Baltiku.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. – . – . grshkem (aroo). negotovega izvora) – aratrello (dim. s korenom aro. Pflugstürze.2010 10:20:15] . Poglejmo podrobneje: aratro. Pflugmesser (JAN) – Grindel. Baum (JAN) – Stellbügel.. pilone – versoio – suola1 – suola2 – vomere – coltro – bure – staffa – avanvomere. kot da bi shlo za »veslati po zemlji«.11. oplaz (JAN) 6 – peta 7 – lemezh. iz lat. germanskem.. Pflugkrüme (JAN) Pflugkörper – Griessäule.

privlachnost« iz stare francoshchine attraits (mnozh. lat. od koder mnoge izpeljanke (SNO). plug. pezza »kos. nekateri izvajajo iz germanskega *ploga. vse iz indoevropskega *harh-tlo »ralo. radlo. hrv. sest. iz latinskega attractu(m) »it. chesh. to je ponavljalni glagol od *terti »treti. [prim.in ne th-. aratrum. je vojashki termin. She zanimivejshe je preuchevanje besede plug. zadavacha]« (KAR). treti«. tirati se »pojati se«. je anormalen z indoevropskega stalishcha. krpela. enako kakor litavsko arklas. Toda she vech! – za tirare je etimologija negotova (ZIN)! Pach pa Devoto: (1) attrezzo »orodje« izvaja iz francoshchine attraits (it. Kozelc – gre skozi gredelj v plaznico. trainare. plug. sedanjih *tьro »drgniti. orachi pred tem mornarji. sredstvo za oranje«. krizhano z italijanskim trarre. Njen izvor je iskati v praslovanskem glagolu *pluzhiti »vlechi. privlachen. po tem bi domnevali. attractum. Po mojem mnenju je smiselneje iskati izvor prek attrezzo »orodje«. vrnjeno v ednino in krizhano s pezzo. Devotove tezhave. hrv. drgniti«. v italijanshchino iz stare francoshchine atrait. plaz »u pluga lijeva ruchica na koju se dolje natiche lemesh«..2010 10:20:15] . chesh. Koren tragh. stopnjevano iz trahere z lat. s katerim so oznachili vstop v vojashko sluzhbo. plouzhit se »vlechi. za povezavo pluzhne deske s stebrom)« (PLE). zadavacha »kao oje u pluga od kola do prvijeh krpela«. krchele]«.Starinski jezikovni sledovi . in srb.»premikati se. krchele »razvali vilice kao krchale (kad ko mnogo govori)«. ker nikakor noche sechi po tirati in trag. krchale. od koder staronordijsko plogr.ohranjenim kot v primeru tragum. Pflug.Lucijan Vuga veslanju po zemlji. Tirare v vulgarni latinshchini *tirare. pred njim je chrtalo (JAN). krchale. brez sprejemljivih povezav (DEV). iz attrarre lat. zanimiv. adtrahere. cerkvenoslovansko plugъ. attrazzi). praslovansko *tirati je ponavljalni glagol od praslovanskega *terti.. hrvashko tjerati »gnati. http://www. gredelj »der Pflug balken. lat.) in to iz lat. narechno *traginare »vlechi«. jugi pars [prim. ralo. tudi pluti. ralo. iz ad+trahere »vlechi«. plavati (SNO. iz istega izhodishcha she grshko arotron. Poglejmo si posamezne dele pluga podrobneje: (1) Kaj je kozel ? Pletershnik navaja kozel »die Nase am Pfluge (der Theil. domnevno iz trahere. lat. starovisokonemshko pfluoc. rus. skoraj bi dobili neko razlichico korena trag(h). V srbshchini kozalac »u pluga ona gredica shto sastavlja gredelj i plaz. plaziti se«) in dalje v indoevropski bazi *pleu. chesh. der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet) – nos pri plugu (sestavni del. Tako tudi Snoj pojasnjuje pod ralo. temo [prim. der Pflugbalken (der Grendel). enako starocerkvenoslovansko ralo.11. vendar to iz glasoslovnih razlogov razlagajo kot izposojenko. preganjati« < *terati. attratto. muchiti«. plaziti se«. izpeljano iz lat. del«. da ne najde reshitve za zaplet. temo [oje. praslovansko *ordlo »ralo«. krpele »das Verbindungswerk der Jochpaare Ochsen am pfluge. cerkvenoslovansko tirati »otirati. hrv. s podobnostmi na germanskem podrochju. praslovansko *plugъ. pluh. trahere. gredelj]. staronordijsko ardr in armensko araur »ralo« (SNO). attrahere. rus. tirati »gnati. pri chemer je najverjetnejshe izhodishche prav slovanski *plugъ.namesto trah najdemo pri tranare. poditi«. cheshko tyrat. letonsko arkls »plug«. (2) attrazzo »privlek. plaziti« (prim.htm[16.revijasrp. da so bili poljedelci. nem. starinsko tirat »muchiti«. ki pa izhajajo iz nekega zachetnega dh. in srb. ki je iz rekonstruiranega galskega *pettia in srednjeveshke latinshchine pettia (DEV). latinsko razlichico trag. zadavacha]«. -g. gredelj. razumemo. v katerega se je sam potisnil z vztrajanjem na edinole galskem (!) izhodishchu.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. mikaven«.

borlo »valj«. vejevje«. riniti«]. resa«. slednje bi morda veljalo kot izhodishche za »boj. ki se http://www. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). pogachica na kolenu. parez »kol. ki oznachuje gred (asse) ali osrednji drog (fusto centrale) pri plugu. shtor. na ladinskem podrochju. predlatinskega izvora (BAT). gnati. prepirati (se). kar se mi zdi ustreznejshe za razlago pomena »bojevati. brinje (SES). na Dolenjskem in v Kobaridu izprichano tudi v pomenu »razzhagano deblo«. Marko Snoj dodaja.revijasrp. da je bora izprichana beseda shele v 14. brez vsakrshne verodostojne povezave. Emilije. Sloviti italijanski etimolog Devoto pravi. Bezlaj navaja za boriti tudi pomen »poditi. Shlenc prevaja bure »oje« (SHLE). steblo. Vse to kazhe na dvojni. suvati z rogovi« ali pa tudi »potiskati. kepa snega. kar je izposojeno iz letonskega buras. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo.11. a sovpadajochi pomen drevesa-bora kot kmechkega orodja. da so z razvojem na tako drevo dodajali posamezne izboljshave. priprave. iver. ki se med valjenjem vecha. kar naj bi izhajalo iz indoevropskega korena *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). nekoch je bil verjetno pomen shirshi »gozd.htm[16.2010 10:20:15] . ki nima zanesljivih povezav (DEV). Vasmer nakazuje baltsko izhodishche. od indoevropskega izvora * bhoru. Zame je nadvse preprichljiva potrditev slovenski izraz pribor »predmeti. med katerimi so nadvse pomembni kovinski lemezh in rochici. Zanimivo je.. Veneta. chok. bura »drog pluga«. potiskati. ki dokazuje neolitski nachin obdelave zemlje. po eni strani je to najprimitivnejshi plug iz drevesa. da v slovenshchini poznamo za plug poleg izrazov oralo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ralo she drevo. st. da sloni na glasovni podlagi (VAS). Poleg tega je s tem v zvezi pomemben slovanski izraz boriti (se) »bojevati (se)« [na Gorishkem tudi »potiskati.. Na tej osnovi poznamo vrsto izpeljank in krajevnih imen. suvati. buris. s chimer je utemeljeno sklepati. gruda«. borela »koleshchek. s pomenom »drevesno deblo. drevesna iglica. z izpeljankami borin »sesek«. Toda prav buras je mogoche primerjati z etimoloshko nerazlozhljivim bure »gredelj pri plugu«. medtem ko bi v pomenu »potiskati. Lombardije. da rekonstruirajo indoevropski koren *bhar kot »nekaj ostrega. Battisti-Alessio pravita. razlichica od bura. okrogel vojashki shchit« ipd. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). lat. kazhe. iz severnih krajev Italije. razlichica od buris. toda v osnovi je ostalo osrednji del orala drevo ali bor. po drugi je za tako obdelavo zemlje potreben poseben delovni prijem: riniti. ki je tako zgolj drugo ime za drevo. Povsem logichno je. da je bure. slovensko brada in sorodno ter po vsej verjetnosti tudi brin. Poleg razlichnih razlag. na katerega sprednjem delu se priprezhe vlechna zhival (ZIN). hrvashko in srbsko bar »proso« < * »rastlina z ostrimi resami«. Mario Alinei izhaja iz slovanske osnove bor – iglichasto drevo »Pinus silvestris«.Starinski jezikovni sledovi . ko so primerno mochno drevesno vejo s kljuko vlekli in tako brazdali zemljo (kar je she danes mogoche videti pri primitivnih kmetovalcih Azije in Afrike). Poleg tega imamo she: perenica »rochica pri kmetskem vozu« (PLE). pojati« (ESSJ). *bhoruo do suponiranega venetoilirskega sorodstva (ESSJ). Gre za sploshnoslovansko besedo in sorodno je samo v staronordijshchini borr in staroangleshchini bearu. panj«. za oboje pa imamo preprichljivo slovansko osnovo. skupek.Lucijan Vuga Kaj pa je bure? Po mnenju italijanskih in drugih etimologov je: bure – latinska beseda neznane etimologije. riniti«. riniti« morali poiskati drugachno osnovo. vech pri obravnavi jadra. latinsko bura. iz neke domnevne teme *borro »nekaj okroglega«. primerljiva z engadinsko buorra »kos debla. borbo«. iz katerega je she cerkvenoslovansko bъrъ.

raz-. steccolo. pre-) dovolj trdna opora za izpeljavo v pomenu dejavnosti. stegnenica. roditi«. podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »strnishche. (ZIN). pripomochkov in izdelkov v zvezi s chlovekovim delom. po-. prim. drog« (ESSJ). ki je sinonim za »orodje« in seveda tudi za kmechko orodje. to je razvidno she iz slovenshchine breme. fero. da je izraz stegola prvich zaznan v 16. st. Osnova je steg. kar pojasnjuje izvor besede. bie. sorodno s staroindijskim bharati »nese«. da gre za besedo v severnoitalijanskih narechjih. ga usmerjati. vertere – delo pluga za obrachanje s chrtalom (coltro) in z lemezhem (vomere) odrezane prsti (ZIN). sedanjik bero »zbirati«. prinesti. delovanjem! (2) stegola (tudi stevola) »rochica pri plugu«. iz njihovih izrazov prěbrat. s prvotnim pomenom besede. iz-. prebirati«. znano v krajevnih imenih in priimkih. da smo Slovenci to prevzeli od Chehov shele v 20. Vse to kazhe na funkcijo rochic. ralo«. (3) versoio »pluzhna deska«. zategniti. (SNO). so sploshnoslovanski pojmi z osnovo bor v zlozhenkah (z-. Srbsko in hrvashko stega »discipline. a tudi v lukanskem stievola.Lucijan Vuga uporabljajo pri kakem opravilu. lemezh. Ker versoio »pluzhna deska« rabi za obrachanje. od-. stegnut(i) »astringent. kar poznajo drugi slovanski jeziki iz praslovanshchine * bьrati »nabirati.11. lesen del pritrjen na krila mlina na veter. italijanski etimologi razlagajo. steccaia »utrditev rechnega brega s palicami in koli« ipd. bound«. Beseda zahodno-panromanska. breja ipd. prihajati. razpotje. hlod« kazhe na gradivo ali obliko rochic. raztegovati« in po nekih vzporednicah tudi »oje. starocerkvenoslovansko sъtegnoti »zvezati. izpeljano iz pogovorne latinshchine *versoriu(m). da z njimi moremo ravnati s plugom. Primerjava med slovenskim stegno. iz versus. rama.Starinski jezikovni sledovi . *stezherъ. Slovensko stegne. Indoevropski koren *bher. Pri tem upravicheno domnevamo na slovanski izvor tega izraza. neznane etimologije. pashnik. Domnevno prihaja iz osko-umbrijskega in ustreza latinskemu stiva »vomere. a nam Snoj razlozhi. zbirati«.htm[16. z metatezo v milanskem narechju streva. praslovansko *stozherъ. stegola (BAT). na-. stegna »navadno z dvema plotoma ograjena plot za zhivino«. v piachentinskem pa strevda. prěbirat »prebrati. delu sploh«! Skratka izraz. steza«. grshko phero »nesem«. lat. Druga dva italijanska etimologa Battisti-Alessio pravita. Podoben je izraz stegolo. Bezlaj (ESSJ) tega sicer posebej ne obdeluje. si poglejmo dve mozhni razlagi za slovansko http://www. To pa je v starocerkvenoslovanshchini bьrati. iz teh osnov npr. verjetno * »kar je izbrano (za dolochen namen)« in nas napotuje na brati. check. pazduha« z latinskim tignum(<tegno) »tram. kol«. ulica«. in v poljedelstvu pomeni »rochaj pluga«. Stecca naj bi prishla v italijanshchino iz gotskega stika »palica. st.pomeni »nesti«. alb.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. tied. armensko berem »nesem«.2010 10:20:15] . vrtenje prsti. vlechi. control«. praslovansko stьgna »priti. gotsko bairjan »nositi. da je iz latinskega stiva(m). Stegolo je verjetno iz iste osnove in pomeni »leseni drog za prenos vrtenja s kril na mlinske kamne« (ZIN). starocerkvenoslovansko stьgna »cesta.s pomanjshevalno pripono –ola. *stogъ tudi v pomenu »roka. prvich zapisan 1805. najti je tudi izraz stevola.revijasrp. Dodatno nas k takemu mnenju navaja (iz)tegniti iz osnove teg(niti). Ne oziraje se na Snojevo razlago. toda stecco iz langobardskega stek »palica«. s katerim obrachajo mlinske kamne. o-. marvech pod brati. steza« (ESSJ). na nashe veliko presenechenje tudi za ta izraz ugotavljajo jezikoslovci. steccare »ograditi s plotom iz kolov«. postopkov.

ki zahtevajo vo-. bombero. morda zaradi vpliva vomere – vomitare [bruhati] »naprava.rezilo pri plugu«.2010 10:20:15] . v cheshchini pa vrsta »plast. »zdrobiti. st. razvegniti. ki rezhe vertikalno. v 16. baltskem in grshkem podrochju (DEV). neuravnoveshen. Vse izvedeno iz praslovanskega *chersti.revijasrp. starocerkvenoslovansko mreti. kar je prvotno pomenilo *»obrnjena. cheshkim chertadlo. slovashko olemazit »pritrditi seno z zhrdjo« itd. podezhelski izraz bomberaia. Praslovansko *lemegъ. krmilni drog pri splavu«.Lucijan Vuga izhodishche. Italijanska etimologija izvaja vomere iz latinskega vomis. v 17. gomere. izdelovati« iz osnove *vьrhъ »delati vrh. praslovansko *vegъ »kriv.htm[16. Drugo mozhnost nam ponuja sestavljenka iz praslovanskega *u. Po vsem sodech. st. bolgarsko chъrtalo. ko zorje eno vrsto. lat. ker orach. ki se med oranjem preobrne« (ZIN). vomeris). ki ga upravicheno shtejemo za podrochje poseljeno tudi s Slovani. crtak »lemezh«. sloj«! Praslovansko *vьrsta je v zhenskem spolu posamostaljeni pretekli trpni delezhnik glagola *vьrteti. oralo« in vomere »lemezh« (VAL). Tavzes navaja lemezh »vomere« (TAV). dolnjeluzhishkim certadlo.Starinski jezikovni sledovi .si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. starocerkvenoslovansko lemeshь (SES). Bezlaj she dodaja primerjave s srbskim in hrvashkim crtalo. izhodishchno indoevropsko *kert»rezati« (ESSJ). ko jo chrtalo in lemezh odrezheta. praslovansko *mьrva. posheven.11. ki vodoravno prerezhe odrezek zemlje. vomero. kar se ne ujema z drugimi navedbami. kar se lepo ujema s funkcijo lemezha. premikanje« ali vijate »vali se. ki bruha zemljo«. Soroden je tudi izraz lemez »streshna greda. plug (s chartalom)« (ShLE). ki ima v rushchini pomen dolzhinske mere (1066 m). stran. ki obrne zemljo potem. drog«. je mogoche izhajati iz vegast. Ker naj bi izraz prishel v italijanshchino prek latinshchine bodisi s severa ali jugovzhoda Evrope. ki rezhe horizontalno. starocheshkim chrtadlo. od« in osnove mreti. Prva je vrsta. dviga se« (SES). güembre. starocerkvenoslovansko vrъsta. Izhajajoch iz suponiranega wogwhsm. vomis (vomer. majati (se). saj naj bi bilo chrtalo tisto. nozh pri plugu«. Kako prevajati coltro. zmrviti« (SES). (4) vomere »lemezh . vomere (†bomere) »rezilo na plugu. (5) Potem imamo she sestavni del pluga coltro († cultro). To utemeljuje poimenovanje z rezultatom delovanja »pluzhne deske«. gibek« je sorodno s staroindijskim vega »mochno. shkarnica. lemjaz »klin pri lestvi«. Oblike. prim. In tudi Battisti-Alessio vomere. obrne in zachne orati drugo (SES). gombro.»proch. je primerno poiskati zanj slovansko primerjavo. *chъto »rezati«. prevegniti. izprichano zhertalu »vomer«. ki morda izhaja iz nekega starinskega izraza wogwhsm z nekakshnimi pomeshanimi povezavami na germanskem. pred lemezhem. s katero so utrdili slamnato streho« (ESSJ). zavrtena«. kar bi bilo lahlo literarna tvorba (BAT). cerkvenoslovansko in *praslovansko vrъshiti »delati. v vseh slovanskih jezikih v enakem pomenu. kamor prishtevajo tudi cheshko lemez »kol. vegati »omahovati. Bezlaj obravnava chrtalo kot »lemezh. vomeris. *lemezъ »greda. je smiselno coltro prevajati kot »chrtalo«. kot »chrtalo« ali kot »lemezh«? Valjavec prevaja coltro »plug. praslovansko * merti. luzhishko lemez. Druga mozhnost je vrshiti. zakljuchevati neko delo« (SES). kriviti (se)« in vegniti. rusko lemega »voz lojtrnik«. http://www. V Toskani je razshirjena oblika *vomerea. 1874 bombere. ki kazhe na sorodno bazo merh »stiskati. tlachiti«. Vrsta je poimenovana kot *»obrat« zato. »zhelezni del pluga. ki rezhe zemljo«. sunkovito.«. st. majav. postrani ipd. vegav »kriv. iz indoevropskega korena *mer-. medtem ko Shlenc coltro »chrtalo. v 17.

ralo«. praslovansko *sani nima zanesljivih zunajslovanskih vzporednic (ESSJ). Suola. langobardsko sala »zgradba«. vozh »der Strick« [vozha – gozh »usnjen obrochek. pravi Pletershnik (PLE). baltskem in slovanskem obmochju v pomenu »naselbina.Lucijan Vuga Italijanski etimologi izhajajo iz latinskega cultru(m). Torej tudi Battisti-Alessio meshata chrtalo in lemezh! Kaj naj bi pomenilo. da gre za povezave zunaj Italije. kalati. Na severu Italije coltra. che naj bi bil korezh samo lesen klin pri plugu. cultra) »coltello. solum »soglia«. vas« (v rushchini selo »naselje«. na katerega se natika http://www. ki drsi ob nezorani steni brazde. kar kazhe na izvirno. [nozh. cheprav je jasna indoevropska tvorba (DEV)] indoevropskega izvora. iz latinshchine sola.Starinski jezikovni sledovi . v pogovorni latinshchini *solja.2010 10:20:15] . Vzporednica je cultro »coltello per scopi rituali – nozh za obredne namene«. anglosaksonsko culter in irsko coltar (BAT). da je razlaga povsem smiselna za ta sestavni del pluga. v latinshchini v pomenu »hisha«. cultri »coltello – nozh« z negotovimi povezavami zunaj Italije. izvirno selo-/solo-. ki rochnik s cepcem vezhe«]. posebej tisti pri plugu]«. koljem. klasichno solea »sandal«. Ampak v slovenshchini imamo obilo izpeljank: kolina. Soglia »prag« (ZIN). smiselno pa z dokajshnjo tezhavo. kol.11. preko solea(m) »sandalo. drcha« (ShLE). die Jochwiede. staro in besedotvorno slovansko osnovo. Za suola. baltskih in germanskih podrochjih. drsi« ali »stran. Shlenc prevaja kot »pluzhna peta«. na katerega se natika gozh (der Riemen. vomere »(ShLE) prevaja: lemezh.htm[16. coltre. obenem navaja tudi ladjarsko razlichico s pomenom »sanishche. klatiti.»chloveshka naselbina. Cerkvenoslovansko sani. tolchi« iz indoevropske osnove *kelh z enakim pomenom. aragonsko cuitre. klada. gre za sani. Mislim. Solea je zhenska samostalnishka oblika pridevnika *soleus »pripadajoch solum«. bok« (SES). iz indoevropske teme selo. razbiti. der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet. na germanskem. ki lezhi ob obdelovalni zemlji«. saj je bil v davnini daritveni ritual zaklati zhival. kar je preshlo v baskovshchino golde. v ljudski govorici tudi sola. die die Deichsel an dem Joche festhält. klin. kurgelj (zhelezni klin na gredanjici). vezhocha gredelj na kolca«. V Toskani je corton. specialmente quello dell'aratro. ki prerezhe zemljo navpichno. saonice (po disimilaciji v *sanьnice > +salьnice). praslovansko *kolti »rezati. -tri (cultru. das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet).revijasrp. latinsko culter. Battisti-Alessio pravita. razen da je osnova carro »voz« in torej plug pritrdimo na kolca (ZIN). da je bil ta izraz coltro (-uolo) prvich zapisan v 16. etimolgija je neznana. ki jo je kaj lahko spraviti v zvezo z »nozhem za klanje v obredne namene«. Mogoche pa je izraz pojasniti v izhodishchnem pomenu *»kar se plazi. Vendar bi iz carreggia glasoslovno sicer lahko izpeljali korezh. coltello dell'aratro »(ShLE) prevaja: chrtalo«. coutra. kal. der Stössel) ali korezh (iz ital. primerljivo s sala (DEV). rezilo pred lemezhem. lemezhnica. ki vezhe gredelj na pluzhna kolca. Narechno najdemo ponekod purgelj iz nem. das Pflugband. tudi na Primorskem koresh (der Fortstecknagel am Pfluge. suola«. nemshko Saal »sala«) (DEV). st. ki jo S. (6) Pri plugu je znachilen she en izraz: suola [del aratro] del pluga. Ta poslednja razlaga »sani(shche)« smiselno nedvoumno napotuje na funkcijo »pluzhne pete«. iz latinskega culter (ZIN). latinsko solum. [culter. francosko coutre.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. carreggia. provansalsko coltre. a obenem za indoevropsko besedo? Slovanska primerjava lahko sloni na klati.. nem. Riemen). kliti. pomensko krizhanje s starovisokonemshkim izrazom swelli (nemshko Schewelle) »soglia – prag«. lomiti. okel. tudi kot coltellino [nozhek]. Soglia. drugod. kladivo. Prügel. bosti. naselje. (7) kurelj »pri plugu lesen klin. izprichano na slovanskih. der Jochriemen. klas.

Osnova carro »voz na shtirih kolesih«. Srbsko in hrvashko brvno. gorishko: das Hackbrett (ein Musikinstrument) – cimbal. st. curru(m) »voz na dveh kolesih«. latinsko (h)irpice(m) iz hirpus. der Bratrost [zhar. das Clavier bei den Tuchmachern (PLE). Bruno »klada. v 16. dolenjsko: die Riegelwand [krozhni zid].revijasrp. techi«. narechno tudi »loputa na vratih. primorsko: okno. kar je iz korena kers »techi. kar bi bilo za funkcijo klina pri plugu povsem ustrezno! BRANA Zelo pomembno poljedelsko orodje je: brana . ker she danes v primitivnem poljedelstvu vlechejo hlod ali desko chez zorano njivo. povezano s hirpus. latinsko hirpex. rezijansko bran »vratca poleg glavnega vhoda«. gorishko: eine Abtheilung der Getreideharfe [razdelek kozolca]. Praslovansko *borna navadno izvajajo iz indoevropskega *bher »razriti«. Zunajslovanska sorodstva se ne ujemajo s slovanskimi oblikami (ESSJ). analogen starinskemu *curs-to-m (ZIN) (DEV). verjetno k temu branich »majhna lesa«. shtant. naj bi prishla v latinshchino iz galshchine kot lat. pilot«. poljsko brona. njegove zobe so primerjali z roglji na brani (ZIN).11. das Brückenjoch [kobilica]: most v pet bran. grshko φαρόω »orjem«. dolenjsko: hisho na brano (pilote) zidati. gornjeluzhishko in dolnjeluzhishko brona. to gre priblizhati currere »it. primorsko: jarem. Sploshnoslovanska beseda srbohrvashko borona. das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers. Bezlaj pod kurgelj sklene. manj verjetno Oshtir rekonstruira praslovansko *bartna in to primerja s predromanskim ferrum (ESSJ). brez vsakrshne povezave zunaj Italije. das Fallgatter [varovalna mrezha]. samnitsko besedo za »volka«. φάρω »drobim«. ki je poznan v imenu drevesa ma-kur < macesen. currere. tudi Devoto razlaga podobno erpice.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Italijansko erpice »brana«. cursum. da so besede tako prepletene med seboj. Po mojem mnenju je smiselno izvajati brana iz bruno. cheshko in slovashko brana. branik »choln iz enega debla« (Trst). v rabi tudi brvanje »stavbni les«. primerjati s corso. Drugache. das Sägegatter [zhaga gater]. erpice je http://www. ne pa kolca sama. reshetka za peko]. da tako razbijejo grude in poravnajo prst. Praslovansko naj bi bilo *bъrvъno ali * bъrъvьno. rusko brevno in podobno v drugih slovanskih jezikih.2010 10:20:15] .Lucijan Vuga jermen. maklen (ESSJ). drgniti«.Starinski jezikovni sledovi . berzhu »treti. latinsko forare. dirjati (s konjem in vozom)«. brana Egge (JAN). pobruncati »z bruni utrditi blatno pot«. carru(m). lat. (2) rezjansko: brani podobne rechi: die Gitterthür [mrezhna vrata]. brana »die Egge«.. okno v kozolcu. samnitsko ime za »volka«. izraz naj bi izhajal iz indoevropskega *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). mostni jarem. correre. sbrano vlazhiti »occare«. izorano njivo z brano povlachiti. lotishko berzt.htm[16. v nemshchini Ross »konj (dirkalni)«. na Igu: hishe na brane zidajo na mochvirju. kashubsko barna. hlod«. Pach pa Bezlaj pod geslom kurec opozarja na slovanski koren *kurъ. ki je preteklik od correre lat. razshirjeno na keltskem in germanskem podrochju. indoevropskega izvora. gorishko: der Rost (im Bauwesen) [gradbeni oder]. narechno tudi brun ipd. starovisokonemshko boron »vrtati«. da ni mogoche razlikovati izhodishch (ESSJ). brana (1) »die Egge. auseggen«.

igesa »jarem.11. ligo. izhesa. ki ga je chlovek uporabljal zhe v kameni dobi. iga. v hetitshchini yugan v nemshchini Joch. Pach pa Devoto razvija takole giogo. staroindijskim yugam. Koren je yeug. keltskem in armenskem podrochju (DEV). Gl. narechno tudi jug. v sanskrtu yugam. osina. izpeljano iz *hirsu kakor astutus. to je pa povezano s temo. tudi joga. izvedenka igesenica »veriga. dlakav« in hispidus. Sorodno je tudi jermen in verjetno rad. Ispido iz latinskega hispidus. s chimer se povezheta. rusko igo. za narechni glagol *hirpere glej she ispido. she starejshega *hirquos. oster.htm[16. sorodne she rusko jarmo in poljsko jarzmo.Starinski jezikovni sledovi . igovnica »Jochweide«. ki vezhe igo na oje«. Za krizhanje s pectus glej pettoruto. glej she irco. ki ga Bezlaj obdeluje pod geslom igo. indoevropskega izvora (ZIN). cerkvenoslovansko igo.Lucijan Vuga tisto. mlajshe »orozhje«. ki je krizhanje med latinskim pectorosus in hirsutus (DEV). st. Ta Devotova zapletena razlaga ochitno kazhe na zagato. da naj bi osla izhajal »iz nekega pozabljenega glagola«. Blizhnje sorodne besede so lat. cornutus iz astu. za oslo poznamo latinsko cos »brus. latinsko iugu(m). ostriti« iz indoevropskega *haki »ostrina« iz korena *hak »oster«. kazhe vse znachilnosti razvoja iz tematske osnove igo. Srbsko in hrvashko zastarelo igo »jarem. ost (SNO). narechno ihoch. Brana je v nemshchini »die Egge«. morda iz nekega *hirspidus.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. krizhano s *hirsu (glej irsuto) z glagolom *hirpere (glej irco) povezano s hirpex (glej erpice) in s pridevnishkim sufiksom –idus. Medtem ko Snoj izvaja: iz nekega pozabljenega glagola s pomenom »brusiti. toda http://www. latinska oblika ustreza hirpus in hircus. da Bezlaj v (ESSJ) ne obdeluje posebej tega gesla. igve. Prvotni pomen besede je torej *»tisto. je regularna latinska oblika glede na hirpus »volk« pri Oskih. shiroko izprichana. nemshko Joch »jarem« ipd. Praslovansko *arьmъ (in *arьmo) < indoevrospko *harhimo je tvorba iz indevropske osnove *harhi »sklopiti. jega pod vplivom Joch. Slovensko jarem je enako v starocerkvenoslovanshchini jarьmъ. torej gre za zelo star jezik. cheshko jho. suzhnost«. pondirek za ponirek] daje v latinskem iungere. igovec »vprezhni vol«. grshko ζυγόν. neroda (SES). Irsuto iz latinskega hirsutus. ki jo Zingarelli navaja pod giogatico italijanski giogo ali †iugo. glej irto in ispido. cornu. konj«. slovanskem. niso preprichljive. arma »oprema«. polabsko jaidü. osla« (ESSJ). brez ochitnih povezav z drugimi jeziki. Praslovansko *jьgo iz starejshega *jъgo iz indoevropskega *iugom. Na Gorishkem pomeni brana tudi jarem. povezave s hirstu »peloso – kosmat. beseda v temelju iz indoevropskega besednjaka. jug »jugum«. rusko in poljsko jugo kazhe na dvojen razvoj v praslovanshchini (ESSJ). Irco arhaichno »kozel« iz latinskega hircus. ki z nosnim infiksom [vmet soglasnika v besedo. primerljivo z latinskim iugam. npr. vaga pri vozu«. igelj. armensko yarmar »ustrezen« in morda staronordijsko jormunu »govedo.revijasrp. iz katere ni dobrega izhoda. hrvashko in srbsko jaram. implicitno pri pri geslu jermen.2010 10:20:15] . latinsko iugum. lugo tudi »blazina pri saneh«. identichna v grshchini zygon. sestaviti«. podizh »Jochpolster«. bolgarsko igo. jugo. Zanimivo. v 16. tvorbeno blizu je anglosashko egle »rese«. vse iz yugom. z bolj ali manj znatnimi alteracijami se tema pojavlja na baltskem. kar ima zobe kakor volk. dalje igev. OSLA Osla »brusni kamen« naj bo le en primer prastarega orodja. vendar brez vsakrshnih verodostojnih povezav. narechno jigo. cheprav po pomenu primerljive. Slovensko. sklopita (dve vprezhni zhivali)«. iglja. kashubsko jigoe. Nadvse presenecha. izhesa.

tako npr. prebadanju.Lucijan Vuga po drugi strani je to primerljivo z osina. Metka Furlan zbrala in uredila jezikoslovne spise. saj bi sicer bilo zelo tezhko dokopati se do njegovih shtevilnih del. do predindoevropskega – megalitskega – jezikovnega substrata oziroma do predpraslovanskega jezika. kjer se pri oranju obracha plug«. kar je mogoche povezati z nabiralnishtvom in zgodnjim prehodom na poljedelstvo.revijasrp. vendar tu ne bom navajal njegovih obsezhnih in nadvse izzivajochih etimologij. ki v veliki vechini primerov vodijo. kjer se je beseda razvila iz vzara. to utemeljuje med drugim tudi z analizo besednega zaklada. ochitno kazhejo na pradavno in predvsem izvirno slovansko poimenovanje funkcionalnih poljedelskih pojmov. Zakaj? Beseda ozara pomeni »travnat svet na koncu njive. Iz tega glagola je z drugo predopono izpeljano spodnjeluzhishko zawora. ost. toda pojem ozare je povezan z obdelovanjem zemlje z vprezhno zhivino. to je verjetno izpeljano iz sloven. a ne nazadnje kazhe osina na podrobnejshe razchlenjevanje posameznih delov rastlinskih plodov. izdelovanju osti. gor« + orati. po njegovi teoriji.2010 10:20:15] . Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. vz. zato tudi prazgodovinarji govore o – neolitski revoluciji. ki so za podrochje Banjshic v povezavi s svetolucijsko kulturo she posebej znachilni. med njimi seveda tudi Slovenci.11. gl. ki dostojno predstavlja nashega pomembnega jezikoslovca. Tam si lahko preberemo tudi njegova razmishljanja o Banjshicah in okolici. zara in razara v enakem pomenu. Knjizhna razlichica ozara je standardizirana iz gorenjskega narechja. Ochitno je zhe takrat nastala nasha beseda osla. zbornikih in knjigah. bi se tu dotaknil le nekaj redkih. oster.Starinski jezikovni sledovi . BANJSHICE Pokojnemu slovenskemu akademiku Francetu Bezlaju je njegova sodelavka dr. *vzarati < *vzorati »obrniti plug pri oranju«. ki pravi.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki je bila kamenodobnemu – vsaj neolitskemu – chloveku nujen pripomochek pri ostrenju. da so bolj ali manj danashnja ljudstva Evrope zhivela zhe najkasneje v neolitiku na ozemljih. Skratka tudi takshne podrobnosti. Ker sem veliko toponimov obdelal v svojih dveh prejshnjih knjigah. Med drugim: »Imena Bate. vëndi »bivalishche«. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. to je nadvse lepo in koristno dejanje. objavljenih v najrazlichnejshih revijah. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob http://www.. orati (SNO). kar vse sodi k elementarnemu besednjaku davnega chloveka. ki so izshli leta 2003 (BEZ I/II). ki so bili predmet podrobnejshih preuchevanj paleolingvoistov. se je lotil tudi Karel Oshtir. Baske. kjer danes zhivijo. vzara. Mario Alinei kot tvorec (dolge) teorije kontinuitete.htm[16. V tistem obdobju pa je predstavljalo obvladovanje poljedelstva prvovrstno tehnoloshko inovacijo. zawor »ozara«. nekaj o tem sem omenil v svojih prejshnjih knjigah. da ne nashtevam she drugih. vozara.»nazaj. je po njegovem mnenju beseda kozolec evidentno slovenskega izvora. njiva ipd. * Poimenovanj za orodja in druge pripomochke. narechno tudi »prechna brazda na koncu njive«. je pa razshirjena po Vzhodnih Alpah in s tem dokazuje davno poseljenost tega prostora s predniki Slovencev. OZARA Ne bom se loteval pomena in razvoja imen za polje.

izvedenke Benechija. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. leta 1200 Beht. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. venec in vitь iz *venъ (VAS). Benezhani (Bohorich). toda nem. k temu pridevnik windisch in priimek Windischer (Kossina). 1300 Betackh. mestnik u'Benedkih (Rogerij). Bezlaj pravi. Nemci Luzhichane. Bate. Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti. str. narechno Beneće (Skok). Оύενθι. italijansko Venezia iz star. Seveda se moramo vprashati. Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. Finci imenujejo Ruse Venäjä. str.« (BEZ I. soglasha Krahe. ki jih sochasno po eni strani povezujejo razlichni avtorji z Anti in Slovani. Baske verjetno she direktno. Logar) iz slovanskega * vętę (–Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem prek chesh.Lucijan Vuga cesti med Oglejem in Siskom. Venedi. tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr. Benetki. Benetki (Trubar). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι.Starinski jezikovni sledovi . venec«. Tako torej Bezlaj razgrinja slovansko izhodishche za te toponime. bętę. da se poleg Idrij(c) na nashem ozemlju pojavljata dalech proch she reka in kraj Idrica na severozahodu Rusije.2010 10:20:15] . 1291 in Betach. st. http://www.11. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Enedi v Iliriji.revijasrp. Bezlaj: »Veneti.« (BEZ I. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. Benechan. cheshko vinek. poljsko wianek. narechno tudi bete. Bneci (Cres). Ούεν(ε)τικος κολπος – Baltsko morje (Niederle. str. latinizirano Antae »Anti«<vety. Vasmer nam daje dodatno iztochnico venok »kranz. st. starejshe in narechno Beneci. Venadi. ki na svojski nachin obravnava zakarpatsko podrochje kot "pradomovino Predslovanov". po drugi strani pa z Veneti. je zanimivo. st. staroirsko fine »prijatelj«. Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola). Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni. Ni pa mogoche dolochiti . hidronim? V luchi Oshtirjeve metodologije. pisano tudi Venethi. Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci. v 16. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. Idrija. st.htm[16. Benatky. za Slovane. ali je slovanski toponim Bate. 291) Bezlaj obravnava Banjshice tudi v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pod geslom toponima Benetke.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). da je verjetno venetskega izvora (ESSJ). rodilnik Benetek (Megiser). dalje tudi 'Ενετοι v Italiji. v 18. IDRIJA Zakaj se mi zdi pomembno sem vkljuchiti ta toponim oz. Venetia. lacus Venetus v Alpah (Krahe). s'Benetku (Kastelec). Bьnetьke (Ramovsh). Kakor slovensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci. od 13. vindland. Mnjeci. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.« (BEZ I. – 17. Βεριδοι (<Βενιδοι). ki so nam pustili imena kakor Benetke. o chemer sem obshirno pisal v zgornjih poglavjih. med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. Beneci. Manuel). narechno she Benitcьh (rezijansko). prevzeto prek romanshchine in Banjshice. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. pridevnik benechanski. Veneti v Galiji (Armorica). Betockh<* bętę (–*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T.

htm[16. druga Idrija. pritoku 427 km dolge Velikaje (ki se pri Pskovu izliva v Pskovski jezero. http://www. Novosokoljniki. V Velikolushki oblasti (tu je bil rojen znameniti skladatelj Musorgski) so vechji kraji: velika Luka. ki priteche iz okolice Idrije in se pri Mostu na Sochi izliva v Socho. Rutar omenja: »Enako spominja Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenshchine z ilirskim in grshko-latinskim jezikom (Letopis Matice slovenske 1877. saj nas spominjata na gr. Eden od pritokov Zahodne Dvine je Mezha. Nelidovo. 113 km zahodno od Velike Luke. Vse do leta 1915 je Judrio razmejevala Italijo in Avstro-Ogrsko. bi se znashli v tezhavah – tam redko najdemo ustrezne osnove. Pritoka 427 km dolge Velikaje.11. tretja Idrija izvira jugovzhodno od Matajurja izpod vrha Sleme v pogorju Kolovrata. Sebezhsko) je zgornje porechje velikih rek Volge (v antiki je bilo njeno ime Ra. ki jih obravnavamo in se nanashajo na venetskost Banjshic in njihovega okolja.Lucijan Vuga ali obstaja kakshna venetska osnova. (+Idrija pod zahodnimi obronki Gorishkih Brd) hudournik z gore Colaurat (+Kolovrat). ta pa v Socho. 1298 "aque Ledre" itd. kjer ne moremo izkljuchiti povezave.2010 10:20:15] . ki so imela drugachna imena. Na tem podrochju z nad tisoch jezeri (najvechja so Zhizhichko. nizhje pa se v ravnini umiri. che dopustimo povezavo preko neke latinizirane oblike (Frau 1978) (UTET). nato 1255 "sub vado Judrii". Za primer. ki so vse pritoki Soche: najbolj znana je Idrijca. priteche izpod Matajurja pri Starem selu in pod Kobaridom steche v Socho. She ena Idrica! Zelo zanimivo. Tako je ime slovenski reki na Koroshkem. ki je vechji potok. Judrio. kako razlichni italijanski etimologi razlagajo. Lovate in Velikaje. v srednjem veku Itilj ali Atelj). na katero bi se lahko oprli v tem in vseh primerih. ki teche izpod Huma (905 m) na zahodu naselja Volzana (+Volche pri Tolminu) in se po 55 km steka v Torre (+Ter) juzhno od kraja Romans (ob Sochi). Peno. Pirona razvija Judri (Udri. da se pojavlja zelo dalech na severozahodu Rusije (blizu meje z Latvijo) ob reki Idrica. zelo verjetno sta predlatinski. Vselug. v nasprotju do drugih slovanskih plemen v blizhnji in daljni soseshchini. Nevelj. ki je eno najstarejshih mest v Rusiji itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. hidronim je primerljiv z imenom reke Ledra. ki bi ju lahko primerjali z nasho Soro in Ishko. kraj z imenom Idrica! V tistem predelu je v zgodnjem srednjem veku zhivelo slovansko ljudstvo. Opochka.8).revijasrp. da se je v srednjem veku del Slovencev (!) odselil dalech na sever v blizhino Ilmenskega jezera.89)« (RUT str. ki se steka v Torre (+Ter) pri Tapogliano (PIR). to je povezano s Chudskim jezerom). Mesto Idrica je sredishche (po rusko) Idrickogo rajona v Velikolukshki oblasti Rusije. Francoski slavist Francis Conte je v svojem delu Slovani (CON) zapisal. Toropec. tudi ta je v Furlaniji (leta 1294 "aque Edre".Starinski jezikovni sledovi . Zahodne Dvine. vzemimo: Judrio (+Idrija). ki je v zgornjem toku globoko vrezana v morenske sklade in teche zelo hitro. Boljshoj Ivan. Holm. Obe imeni sta neznanega izvora. in ti so potem nosili stoletja dolgo ime Sloveni ter se lochevali tudi po jeziku od juzhnejshih Rusov. ϋδορ »voda«. Ludri). Na ozkem ozemlju Tolminske imamo tri reke z enakim korenom. 1456 "lu gludri". Che bi se oprli na skromno dedishchino dokumentiranih (po mnenju strokovnjakov) venetskih besed in tako tudi v Pellegrini-Prosdocimi La lingua venetica (PEL). Trstenjak str.). ob zheleznishki progi Moskva-Riga. reka v Furlaniji. sta tudi: Sorot in Issa. Prva omemba leta 1247 "super ripam Judri". kjer so ustanovili slavni Novgorod. imenovano Sloveni.

Primerjali so z imeni rek. utrjen«. ki nazorno kazhe. zato je utemeljeno sklepati.htm[16. mogoche je tudi izhajati iz staroindijskega Indras »ime bozhanstva«. nekateri primerjajo z grshkim adros »poln. svezh ipd. ki je sicer zastarel izraz za »hiter.V. da temelji na glasoslovni podlagi (VAS). jedrь »hiter. пардус. a dolga reka – ki jo imenujejo zaradi njenega hitrega teka Jordan – jo brazda v notranjosti in spotoma ustvarja dvoje jezer. z osnovo jur-. cerkvenoslovan.. konopljino platno za jadra in vetrnice«. podvizati se«. * Zelo zanimivo je podrobneje pogledati naslednji primer za jadra. jadrnost »naglica«. svarilo].] pyxo [pyxis – pushica. Giovanni Semerano v svojem delu Le origini della cultura europea (SEM 1. indriyam »moch. pritegniti je mogoche tudi litavska hidronima Indraja. jadro]. nagel«. Konchnico pa gre primerjati z уксус. v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »poln. Hajjarden so povezovali z jarad »spushchati se«. iskriti se.«. chist (o vinu)«.): »Palestina ni bila najbolj plodna dezhela.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. mogochna reka«.Lucijan Vuga * Za ilustracijo zapletenosti etimologij in mogochih medsebojnih povezav naj navedem primer iz dela Francesca Ladogna – Riccardo Miceli Il genio dei popoli (A. shkatlica?]. praslovansko *jarь iz indoevropske osnove *joros. »segel« [slov. prevod L. parusnyi meshok »vrecha iz grobega platna« (JAK) in (DZhU). uren«. kar je izposojeno iz letonskega buras. dorasel. Mikola je iskal podobnost z [lat.2010 10:20:15] . z akadskim dodatkom dannu »mochan. dalje z reko Vardanus v Sarmatiji. zelo ipd. po vsej njeni dolzhini techejo izrastki sirskih gorovji Libanona in Antilibanona. vazica. zhuren. parusnik »jadrnica«.« (podchrtal L. 135) in reko na Kreti (Odiseja 3. nagel. brz«. Poleg tega pa tudi jar »vzkipliv. Eridanos. http://www. kako tezhko se nekateri etimologi odlochijo za izhajanje iz izvirne slovanske etimologije in jo ishchejo vsepovsod naokoli. kazhe. zrel.Starinski jezikovni sledovi . parusina »jadrovina. Primerljivo tudi zhuriti. starorusko parusъ (zhe v Nestorjevi kronik. uren«. 735) pishe: »Jordan – ime reke.revijasrp. in celo z Gardon v Juzhni Afriki. Vasmer razlaga: парус nem. v hebrejshchini jeor »reka«. zaradi velikega vodnega padca. nagle jeze. proti temu govori. da je bila v starih chasih ta grshka beseda uporabljana poetichno in se kasneje v grshchini ne pojavlja. v drugih slovanskih jezikih tudi »zelo mrzel. pa z Apidanos. Iardanos v Eleji (Iliada 7. tudi na slovansko osnovo jadern »hiter. Po mnenju Semerana je pomen imena Jordan-Jordanes (Plinij 5. Rusko idti pod parusami »jadrati«. L. 71) kakor tudi Eridanos »velika reka. str. mochan. 2. jadriti se »hiteti. Indrajas. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). imetje«. Napoli. str. obkrozhena z dveh strani s pushchavo. brz. nasprotuje mu von Soden. kar je glasovno tezhavno. npr. leta 907) navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος [svetilnik. Vasmer torej nakazuje baltsko izhodishche.V. ob uposhtevanju vechkratnih opozoril samega Semerana. 1935. Nekateri so celo povezovali z imenom grma »olenader«. Izvirna osnova ustreza akadskemu harru »rechni tok«.11. mochan. Merom in Genazereshko ali Galilejsko morje. mochan«.«. Seveda lahko opozorimo. parus »jadra«. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. dokler se ne izteche v she vechje jezero – Mrtvo morje. In prav buras je mogoche primerjati tudi z etimoloshko nerazlozhljivim italijanskim bure »gredelj pri plugu«. srbsko in hrvashko juriti.) Torej Jordan naj bi pomenilo hitra (reka). 292). Köhler je predlagal pomen »vedno tekoch«. sorodno z grshkim zoros »ognjevit. Morando ed.

k temu napera . naperjo »predreti«. pereni »grmada«. viti. dial. iver«. motati.»shperovec. tkanja. φορµός »rogoznica. dolnjeluzhishko parez. napeti. *pьro. tudi »prebosti. »prepeljavati«. perone »konica. Primerjati cerkvenoslovansko naperiti. -ον »faro. medtem ko akadska podlaga omogocha zelo eleganten fonetichni in smiselni razvoj. se zelo dobro ujema s funkcijo jadra oz. ker je tudi φαρόω. nemshko Farbe. Bezlaj pa to povzema in dodaja: enako je tvorjeno cerkvenoslovansko parezъ »assula. slovensko podpreti. (ESSJ). Da je uspelo etimologom izpeljati iz indoevropskega *kuer. da smo Slovenci dobili to besedo preko cheshke barva iz srednjevisokonemshkega varwe. birwu »lepo stkati«. ost. In she periti »vstavljati zobe v grablje. kakor akadskemu barwu. sekati«. ograjevati«. Pokorny sicer meni. ki jo navaja Vasmer. -periti »pazhiti. rezati (ESSJ). izvedeno iz osnove *perti. prim. φάρος »plug. Zanimiva je tudi perenica »rochica pri vozu«. znano od Pharos. akad. cheshko parez »panj. parez »parobek«. Dalje –preti I. (2) φάρος. *po-rezeshь »secare«. Akadsko barwu. podpreti« je osnovnemu pomenu najblizhje. »prebosti« ipd. hrvashko dial. plaz«. verjetno tudi cheshko dial. s postopkom izdelovanja. v enakem pomenu. predreti«. navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος«. prvo tudi »osnova za pletenje«. naperek. Primerjaj rusko perila »ograja. plashch«. oshariti«. treshchica. sorodno z grshkim peiro »predreti. Sorodno je litavsko pera »opazh. indoevropsko *per(H) »prepeljati. -perjavati.. enolichen« ipd. prevesti. brane z zobmi«. parsu. parjez »kol«. Starejsha. praslovansko *periti. obdelovati«. baru »prikaz(ov)ati se« . *φαράω »orati. s chimer smo se mochno priblizhali tako etimologiji za bure »gredelj del pluga«. slovansko *parezъ je s podaljshavo prefiksa po. φάρυγξ akadsko parau. zhelo«. parjez »sekalni mech«. Bezlaj dodaja. *φαράω »orati. To je toliko bolj podprto. parasu »(raz)paran. lik« in je verjetno tvorjena iz indoevropskega korena *kuer. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). pera »shpice v kolesu«. barmu. oralo«. vdreti«. zobje pri brani«.nemshko varwe in Farbe nas vsekakor osupne. oralo«. naperki »palisade. razpernica. opremiti kolo s shpicami. φάρος »plug.»delati« (SNO). Podobno je tvorjeno tudi slovensko napera »gredelj. oboj«. Toda presenechenje nas chaka.tako kot pri patoka (<potochiti) tvorjeno iz *po-rezati. shtor. plesti. barmu »obarvana tkanina«. prebosti«.revijasrp. pletenja jadrovine. drzhaji«. http://www. parezak »vechji zhepni nozh«. svetilnik«. parast« (SEM). slovashko dial. Nemshka beseda je glede na germansko sorodstvo prvotno pomenila »podoba. litvansko burva »barva. da povezava ni izkljuchena (ESSJ). nashchuvati« ali »predreti.Starinski jezikovni sledovi . jadro.Lucijan Vuga Pletershnik pozna parez »kol. akadsko barahu »zharchiti. baramu »tkati. shchetine v dreto. ki pa po mojem preprichanju sodi v praslovanski besedni zaklad iz nostratichnega fonda. obdelovati«. da »parus.. φάρος »tkanina. jerbas«. neposredna slovenska izposojenka iz iste nemshke predloge je farba. napenjati shpice v kolo«. sekundarno –perjati. naperiti »pripraviti ogrodje za pletenje. baru »videti«. Vseeno nam Snoj pod geslom barva razlozhi. (3) φαρόω. vrteti. Prav v pomenih »napeti« ali »osnova za pletenje«. Praslovansko *perosh iz indoevropskega*per(H) nakazuje razvoj v parus.2010 10:20:15] . da ni znane etimologije za grshko besedo φαρος. -perjevati. Pri Bezlaju tudi –preti II »fulcire.htm[16. *perosh. parahu »parati.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Semerano ugotavlja. che se vrnemo na domnevo. pletenica. izzharevati«. drog«. da teh slovanskih in baltskih besed ni nujno potrebno izvajati iz indoevropskega *(s)per. parobek«. rezati.11. (s)paran. koshara. vendar jo je mogoche najti v akadshchini: (1) φαρος.

vъnedra. jambor«.revijasrp. To ukvarjanje z izrazom parus je bilo pouchno tudi zato. medtem ko hoche Brückner ядро privezati k »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina« (VAS). »jadro«. chir«(VAS). strzhen drevesa«. Kugel – krogla. φορµός »rogoznica. ukrajinsko jadro. Mutterschoss – materino krilo«. Po mnenju Mikkole mora biti praslovansko sorodstvo s staronordijskim jaδarr »Rand – rob. pletenica. starorusko jadro »sadezh« itd.. уядретъ iz ядрый »stark – mochan«. irsko ond. podgrlje. III. slovensko jadro »Wamme – grlina. brausen – shumeti. dicht – gost« ob manj preprichljivih primerjavah s staroindijskim adris »Stein – kamen«. »κολπος [zaliv. Dalje najdemo she ядро III »Busen« samo starorusko jadro »Busen. Glas n se v razlichnih slovanskih jezikih pogosto pojavlja. 121) kakor pri Liviju (X.Starinski jezikovni sledovi . nedro. poganjek. ograji« (gl. koshara. sinus. uren« ter grshkim αδρός »voll – poln. 36. str. staroslovansko *jedro primerjajo z vedskim andam. sich kräftigen – okrepiti se. nedvomno predlatinskega izvora.11. srbsko in hrvashko njedra. http://www. enolichen« za rusko parus »jadro«. litvansko burva »barva. podvratnik. Sack. prag«. nabuhlina [gl. nedra. 121) ". schäumen – peniti. Ravenatesu. koshchica. Vasmer obdeluje tudi ядреть »stark werden – postati mochan. ki se nanashajo na podrochje Venetov: Edron omenja Plinij (Nat. ядрица »Gersten – jechmenovo ali Hafergrütze – ovseno psheno.Aedronem (Edronem) Meduaci duo ac fossa Clodia"« (SEM vol. vъnedrchъ.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Ta prihaja iz *edro>jadro. izrasti.723). kakor tudi letonsko idris. v vseh slovanskih jezikih. da je v Tabuli Peutingeriani. stark – mochan«(VAS). slovensko jedro »enako«. krepak. IV. toda tako pri Pliniju (III. 2) znana tudi kot Meduacus (maior) in Meduacus (minor): Meduaci duo »zliv Brente«(SEM vol. da se lahko poglobimo v etimologijo hidronima Idrija. Vasmer obravnava ядро I. zrno. idra »faules Mark e. vagina]«. aitnum »oteklina«. ukrajinsko nidro »Schoss – krilo. Granate – (topovski) izstrelek. Sorodno z ядрый »schnell – jadern. Wulst – svitek. Poleg je mozhna sorodnost z grshkim ήτορ »srce«.646). Naprej imamo ядро II »jadro. debel. φάρος »tkanina. ni preprichljiva primerjava s staroindijskima eahas »Gedeihen – uspevati« in edhate »wird gross – zrasti. stark – mochan. srbsko in hrvashko jedro. ausgewachsen – shtrleti. Ven. reif – zrel. hist. armensko ait »lice«. οίδαω »oteklina. hiter. onn. οίδαω »schwelle – oteklina. plashch«. Vrhu tega iz *oidro. prsi. germansko uinde (indogermansko ondes) »Stein – kamen«. Zato lahko nadaljujemo s Semeranom: »Preuchimo nekaj hidronimov.. starobolgarsko jadro. Fortunatu ) navedena kot Brinta. Hode – modo«. slovensko jadro ipd.Lucijan Vuga baramu za φαρος. gl. prag«.38. perlen (von Getränken) – mehurchki (v pijachi)«.38. Dvomljivo je tudi izhajati iz ядро »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina«(VAS). str. rusko-cerkvenoslovansko jadro. Pletershnik]«. Naprej najdemo pod geslom za reko Brenta na severozahodu Italije. ήτορν »trebuh«. ядра »Kern – jedro. mnozh. jerbas«. belorusko jadro.2010 10:20:15] . she oдр). peshka. njedara »nedrja«. jadro.htm[16. starobolgarsko jadra.izhaja zveza z grshkim οίδος »oteklina«. nedrja. obere Querstange eines Zaunes – zgornji prechni drog pri plotu.. Baumes – trhla sredica. staroindijskim andas »jajce« in andam »modo«. Tasche«. grshko οιδος »Geschwulst – oteklina«. starovisokonemshko eiz »tur. nader. kasha«.

V ediciji teksta na str. Trvchsen. nagel«. Po pravici povedano. kmet v Dolenji vasi (prav tam). jedrnat«. panis furfureus«. IV. 1953. Beograd. da je ime reke Idrija povsem mogoche izvajati neposredno iz slovanske osnove! TRUSHNJE Trushnje so vas v sredishchu Banjshic. Popovich. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. 131). Zhiv je priimek Trushnovec (Ljubljana. zrel. indriyam »moch. figurativno http://www. trushni hljeb za pse chobanske »otrobov kruh za pastirske pse. VI): ». srbsko in hrvashko jedar »poln. Truhsen. goden«. I. Trvhsen – vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. 1935): trushni. A. vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. grad Vazhenberg. Celje. vrl. vendar to ne bi bilo v nikakrshnem skladu z osnovo tega toponima. Trhuhsin.). zmozhen.. Truhsingin. Kos navaja tudi Truschner Jursche. Dimitrije P. uren«. Lohke naprej mimo Trushenj. gl.. bolgarshchini (j)edъr »mochan. zmozhnost« in litvansko Indraja »ime reka«. mochan. hiter« s staroindijskim Idras »ime bozhanstva«. Franc Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev. mekine«. Kos omenja Trushnje srednje (Mitterthr euchsen). Okroglega v Kal nad Kanalom. Thruhsen.. str. Truhssen. zaselek med Idrijo pri Bachi in Bacho pri Modreju (prim. od koder je strm spust v Most na Sochi. V uvodu. ko pojasnjuje metodologijo (str. Ravne. Besede ni vselej mogoche lahko lochiti od *jedrьnъ »jedrnat«. Gerloch iz Trushenj. trushnica (v Baraniji).htm[16.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 616-617) navaja pod Trushnje: Thrucsen. Trouhsen. 72 napachno lokalizirano s Trebusho (Tribusho). zv. slovensko jadrn »hiter. uren«. Trussen. kot porocha Buga (VAS). ki je zhivel nekako med leti 1130 in 1162. Trhusen. Dzhurovich (Rechnik rusko-srpskohrvatski. dorasel. Treuchsen. Solkan . M. Thrussen. r je sicer nekoliko tezhko berljiv. Bate. B(a)ske. Franc Kos obravnava tudi trushenjske gospode in med njimi tudi pravkar omenjenega Gerlocha. sicer pa v starobolgarshchini jedrъ »ταχύς – hiter. Trushnje. drugi del. Thrusen. svezh«. furfureus. otrobi. Thruhs.. M. 369): Trushna (*Trus). Indrajas »ime jezera«. pri chemer gre za povezavo gornjih imen z ondotnima gradovoma. Kanalski Lom. Nadalje F. Iz vsega navedenega izhaja.. Truhsne. Shavli v Kroniki. Ljubljana..Lucijan Vuga Prav tako pri Vasmerju ядрый »hiter. SAZU. na krizhishchu poti iz doline Soche proti Chepovanu in iz Gorishke ravnine mimo Grgarja. ki logichno navaja na obliko Na-trusha.Starinski jezikovni sledovi . Beograd. Truxin. uren«. Kleienbrot. gl. Truhsina. ki je glasovno primerljiv z jedro »Kern« (gl. Truhssin.11. Urbarji Slovenskega Primorja. pogumen« kot spodnjevisokonemshko schnelle ter primerjajo she starogrshko αδρος »poln. Trusina. so Banjshice prepredene s cestami! Trushnje so na "Kozlerjevem" zemljevidu slovenske dezhele iz 1853 oznachene kot Natrusha. 3. III. Truhse. Truchsine. samo v starorushchini jadrъ »hiter. rusko trushchoba (1) gosta. Dodatna primerjava *jedrъ »mochan. Nekateri jemljejo stari pomen »stark« kakor za gotsko balÞs »hiter« iz »kühn – drzen. ядро I). Milko Kos (Viri za zgodovino Slovencev.« Trouhsen. A. 1946). αδρυνω »dozoreti«. Trus. Truhsin. Srednjeveshki urbarji za Slovenijo. kruh iz otrobov.2010 10:20:15] . (2) odrochni kraj.. Vuk Karadzhich (Srpski rjechnik. krepek. knjiga. 1954. hljeb »Kleien-. tapfer – hraber. fevdnike Krshke cerkve Trushenjce – ministeriale grofa Bernarda itd. otrushnica (v Sremu) »hljeb od mekinja za pse«. str. ker bi lahko bil tudi n. Trôhsen.

trushna »miren. (3) бачега »les. (4) бачить »gledati. kar bi za to besedo kazalo na nemshki izvor. Pletershnik: trusnat »corpulent. krotek. potrjuje starinskost besede. BASKE Danashnje ime. zagledati«. башкак. ki jih prav tako niza Pletershnik: (1) trushen. pri chemer pristavek edling nakazuje povezavo s kosezi. govoriti«. бочаг »globoka mlaka. вачуга. zhitь v trushchobe. (2) бачан »shtorklja«. prim. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. Slov. ujema se tudi z ruskim trushchoba »gosta. za Kranjsko do leta 1500. "Peterburskie trushchoby" »petrograjsko obrobje«. str. trsovit«. zabelezhil Fran Erjavec v Gorishkih Brdih. Poleg tega ima Milko Kos (Gradivo za histor. батян.nejasna razlaga. luzha. BACHA Vasmer: (1) бачага »luzha«. SAZU.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. kostrebsko. leta 1200 zapisano kot Beht. gl. obilen«. ovira za drobnico«. trockenes Reisig«. belorusko bachyć. Slovenija – Turistichni atlas (MK. 2002. das Heuicht. ki naj bi bile v zgodovinskih listinah zapisane kot: Baske<*betьske poleg Bate dial. 1975): Troschein. klepetati. (5) вачуга »postaja pri vozhnji s severnimi jeleni«. trsat. v zhivem govoru trshat »srednje velik in krepko razvit. 36).Tolminsko. vinoroden. deblo. odrochni kraj«. мокрый (VAS). Res Pletershnik navaja za Prekmurje in vzhodno Shtajersko trushar »der Truschess. suho drachje. samojedsko«. zajeten. trsnat »rebenreich. da na dveh tako oddaljenih koncih najdemo skladne pojme. vachuzhitь »voditi trop. kot ga navaja npr. rjazansko баять »govoriti«. leta 1402 urbar na Turjaku. ki naj bi po Bezlaju prichalo o venetskem znachaju Banjshic. 1291 in Betach. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti. (6) бочага. ki ima mochne poganjke. tudi bete.Starinski jezikovni sledovi . Baske je ime kraju. (5) бачить »kramljati. ponizhen« na Vrsnem. prim. mochne veje«. ботьян.htm[16. vjatishko. st. ukrajinsko bachyty. бачак »globoko mesto v reki ali potoku« . gl.laponsko. бадьян »shtorklja«. zhalosten«. je Bske. ter »die edling zw Truschein«. zabelezhil Fran Erjavec. ботян. v 18. tudi pri Trubarju – chlovek.revijasrp. Torej.> trush. iz starinskega trsh »shtor. 1300 Betackh. chredo severnih jelenov . zapreka. truxner. бачаі. hlod. мочаі. (2) trushnje »senen drobir. toda primernejshi se zdi drugi izraz. pri chemer prehod trushch. vendar pa imamo na voljo veliko bolj preprichljivo osnovo v slovenskih primerih.11. http://www. Ljubljana. topograf. ki smo ga v podobnem smislu nashli pri Vuku Karadzhichu. sicer pa je najobichajneje najti Baske. parobek. novgorodsko. zhivoten. gl. Prav to. za katero poskusimo najti ustrezno osnovo v dokumentiranem besednjaku venetshchine kot pri Bate in Banjshice. 1485 urbar na Turjaku. Betockh<*bete (–*vete) ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. Omenjeno je zhe bilo. trtni trs« (SNO).Lucijan Vuga pushchoba. poljsko baczyć. бачан.2010 10:20:15] . koroshko nem. cheshko truchly »traurig. izhaja iz *ob-achiti osnova oko. Ljubljana.da Bezlaj pod geslom Benetke omeni tudi Baske. ki pri gostiji jedi na mizo nosi«. kal v izsushenem blatnem koritu«. der Speisenträger.

veliko je pashnikov. Cheprav Vasmer pishe za Бескиды »zunanji greben Karpatov na Slovashkem«. Visla. Sorodno je litavsko baisa »strah«.2010 10:20:15] . tudi danes poseljeno s Slovani?! To je povsem nerazlozhljivo.und Fussgelenkknochen.Starinski jezikovni sledovi . ukrajinsko Beshchady. Je –edь primerljiv s площадь od плоский? K prejshnjemu dodaja tudi germansko spodnjenemshko beschet »lochitev«. To nam jasno kazhe. da poznamo hidronim Besnica (leta 1291 Veznitz) in Besnik. pechina« (pri Zhelech). Beskid Wyspowy. tudi b∂ s (s polgasnim . vrazhni predmet.∂ -) in bos (Bovec. toda smiselno je bjeshke »visoki pashniki. nizhji kot nash Triglav. poljsko Beskid. Beszkid. Gozdnate.-17. besneti. Dnester. meja«. Toda che pogledamo druge slovanske mozhnosti. torej do Balkana! Najvishji vrh je Gerlah (2663 m). Danijela pri Volchah. mejno gorovje med Poljsko. premog. besen »razjarjen«. kost zhivalskega parklja«. baidyti »prestrashiti«. karelijsko paaska »Klauengelenk der Tiere. Nadvse pomembno je. ki lahko pojasni ime z na prvi pogled neslovansko osnovo: баска »Spielzeug aus Knochen. skala.Lucijan Vuga Toda Vasmer nam ponuja izraz. jeza« in celo »pogan«! Po mojem mnenju je beseda baska povsem lahko razlozhljiva na slovanski osnovi. Prut. strah. primerja tudi starovisokonemshko gaskeiti »teme gore« (VAS). majhna kost chlenka z roke ali noge«. Moravsko na Cheshkem in Shlezijo v Nemchiji. besnost itd. Βίεσσοι. ampak tudi sodobni) narodi. Veliko je rudnega bogastva. kot je poganjek iz romunskega deal – slovansko delъ. Staropoljsko obliko Bieszczad iz *Beskedъ je Shafarik poskusil izpeljati iz trashkega korena Вεσσοι. igracha iz kosti«.11. praslovansko *bedsъ iz indoevropskega *bh∂ idhso. Slovashko. Primerja ukrajinsko beskedy »gora. Odra. je v bistvu amulet. http://www. Morish idr. kar naj bi bilo izposojeno iz finshchine paasko. v Shleziji Slezske Beskydy. najblizhje poti iz Bohinja na Tolminsko chez gore in Bohinjci so celo pokopavat nosili k eni prvih krshchanskih cerkva sv. da bi si izposodili ime iz take daljave. kakrshne poznajo vsi (ne le primitivni. da ni nujno potrebno Vasmerjevo finsko-laponsko izhodishche. zlato. st.revijasrp. kar naj bi obviselo v zraku. Karpate delimo na Beskide z visokimi Tatrami. madzharsko Beszked. Kako to. vlechejo se v dolzhini vech kot 1500 km v obliki velikega loka od Bratislave do vzhodne Srbije. Kobarid). ukrajinsko bysovir »pogan«(ESSJ). Vzhodne in in Juzhne Karpate ali Transsilvanijske Alpe. da Slovani. Iljinskij opozarja na bosъ. na Moravskem Moravsko-Slezske Beskydy. Take amulete pa je kaj lahko spraviti v pomensko zvezo s slovanskim bes »demon. in 18. Po Sobolevskem gre za kronoloshko razlichne izposoje nekega neznanega imena v slovanskih jezikih. gozdovi so pretezhno bukovi. st. Beskid Sadecki.htm[16. Beskid Makowski. besnilo. zhelezo. visoko gorsko obmochje«. razvita je zhivinoreja.) in dandanes shlezijsko Bieszczad. Tod izvirajo velike reke Tisa. ochitno ne gre za visoko gorstvo. kar razlaga kot »igracho iz kosti«. na Poljskem Beskid Zhywiecki. Tisto. To bi bilo za nashe kraje dokaj nenavadno. Poleg tega nas Baske spominjajo na gorovje Beskidi. pridemo do Bezlaja: bes »demon.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. patska (VAS). ukrajinsko Beskyd. ki se razteza chez vse ozemlje. Beskid Wysoki. zraven she staropoljsko Bieszczad (16. laponsko paska. starejshe Beskydъ (Sreznjevsky). Beseda je sploshnoslovanska. na slovashkem Oravske Beskydy. ne bi imeli svojega imena za mogochno gorstvo. Beskid Wysoki. paasku »kleine Hand. v vishjih legah pa iglasti. Podnebje je kontinentalno. ki bi predstavljalo veliko naravno oviro in preprechevalo stike med ljudstvi okoli njih. Pomislimo. K temu poljsko *bieski iz nekega *bieski. toda to po njegovem lahko izhaja iz samega imena gore. pri chemer pa pripona –edь ni dovolj pojasnjena. ki naj bi po klasichnih teorijah zhiveli za Karpati. jeza«. Toda kaj pomeni zemljepisna oznaka Karpati ali »za Karpati«? Karpati so gorovje v srednji Evropi. da so vodile she v 17.

ki se zliva v Idrijco) na Moravskem. zagotovo so obstajale lokalne govorne posebnosti. metalurge. saj se sicer ne bi razvijali kot eno ljudstvo. in reka Bechva (prim.11. zlasti v bakreni. po kateri teche Bacha) juzhno od Ostrave. prej nasprotno. a tudi v kasnejshi zhelezni dobi. Grabie. ki ima dva izvira v Beskidih in se pri Olomoucu zliva v Moravo. da so lahko preplavili pol Evrope. so morala rudna nahajalishcha pritegovati rudarje. Palcza . reka Bacha. 1291 in Betach. Torej Veneti niso bili le v Panoniji na juzhni strani Karpatov. in che so bili Slovani le Zakarpatci. ki jih Bezlaj navaja kot venetska pod geslom Benetke. tudi bete. ampak tudi na njihovi severni strani. Tarnawa. da bi govorili o kakshni izoliranosti Zakarpatja od ostalega sveta. Krasno. BATE Eno od krajevnih imen na Banjshicah. trgovce itd. da so odplaknili Germane dalech proti zahodu. ker naj bi se Slovani naselili v teh krajih shele v srednjem veku in je po mnenju nekaterih etimologija starih imen lahko le neslovanska. Ni nikakrshnega objektivnega razloga. Ούενεδικά ορη. Vse kazhe. volfram.. Toda nekatera imena so prav znachilna in pomembna. svinec. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti (ESSJ). Wishniowa. za katero klasichno jezikoslovje ishche razlago zunaj slovanskih jezikov.. ki bi morali biti res maloshtevilni in bi zhiveli v najbolj odrochnih kotih gorskih dolin. Strozha. na nepristopnih predelih. Zawoja. ki jih http://www.Starinski jezikovni sledovi . nafta idr. da bi se tod skrivali nekakshni predniki Slovanov.: mesto Bashka (prim. so morali biti najmanj v blizhnjem sosedstvu z Veneti tako z ene kot z druge strani Karpatov! Ochitno je treba vzpostaviti enachaj med Slovani in Veneti od Baltika do Jadrana. cink. to pa nedvomno povezovalo ondotne prebivalce s shirokim svetom. sol.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Strazha. zaliv ob izlivu Visle v Baltik pa se je imenoval Venetski zaliv. da so zlahka prevzeli germansko znanje in ga celo toliko bolje uporabljali.2010 10:20:15] . baker. pach zato. KARPATI V antiki se Karpate imenovali Venetske gore. 1300 Betackh. Dobra. Taki scenariji so vredni fantastichnih filmov.Lucijan Vuga srebro. da se je zhe zdavnaj razvijala zhivinoreja in je bilo obmochje od nekdaj privlachno za iskalce rud.. Ali obstaja pri Prosdocimiju (PEL) kakshno izhodishche med venetskimi besedami. kjer pa bi imeli izredno skromne mozhnosti gospodarskega razvoja in s tem razmnozhevanja.. tam. che najdemo vrsto karpatskih toponimov tudi na Banjshicah in v okolici: Zalesie. Bashka grapa na Tolminskem. Tudi dobri uchenci bi morali biti ti primitivni "barbari". Dabrawa. Zato je povsem neverjetno. Ta imena nam v marsichem olajshajo razlago imena Bache. Betockh<*bete (–*vete). tako kot ima danes »vsaka vas svoj glas«. pa bi jim kar iznenada s pomochjo nekakshne germanske kulture omogochilo gospodarski razcvet in neznansko rodnost. Med Veneti z ene in druge strani Karpatov je morala nujno obstajati tesna povezava. bronasti. npr. leta 1200 zapisano kot Beht. kjer naj bi tudi po danes veljavnih teorijah zhiveli Slovani. τόν Ούενεδικόν. poleg Baske<*betьske ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. Tako je popolnoma razumljivo. ob reki Ostravici.revijasrp. omeni tudi Bate dial. toda to ne zanikuje skupne osnove. ki se izliva v Odro.htm[16.

Kornschaufel« (PLE). slovensko bat »podobno lesenemu kladivu.n. kar je primerljivo s staroindijskim bhati »sveti«. je enkratno. Torej kaj? Je mogoche najti slovansko osnovo? Vasmer obdela батя. dalech na severu. storzh«. vejalnik »Wurfschaufet. (VAS). To preprosto plovilo je tezhko sposojeno. kij. v ogljenici beteje. zato po vsej priliki izhaja iz батоі. za vozhnjo po manjshih jezerih«. toporishche«. malenkost« (PLE). krepelo«. Posebej je she zanimiva бат za naslednje pojme: (1) »hrastova klada. plapolati«. sovrashtvo v srcu beteje. klada. che domnevamo znane prehode v<>b. tolkach«. Da je ta beseda ohranjena na Tolminskem in ima primerjavo v luzhishchini. Torej ni razloga. baju »tleti«. palica«.11. anglosaksonsko bat. bajom »tleti. toda pri obdelavi nastanejo tezhave. chudovito. Vsi ti stari zrazi izhajajo iz iste druzhine in njihov nekdanji pomen je »drevesno deblo. L. (3) »leseno korito. Poleg tega razlaga Bezlaj vech besed. vevnica.n.V. Indoevropska osnova *bha-. Sobolevski meni. (2) »bet. kar bi dalo kvechjemu ban.t-. da je v *vnnt. dem. da Vant. hlod«. vetev »worfeln«. Vechina preuchevalcev izhaja iz osebnega imena z osnovo vant-. батько.te. najdemo bat tudi v pomenu »izdolbeno deblo s stranskimi bruni. der Schaft. ein bisschen. drzhaj. Poleg rushchine pozna tudi sanskrt bat »bat. vejati (zhito). (2) »der Volksstamm.Lucijan Vuga obravnava? Edinole Vant.2010 10:20:15] .t-. Izprichane so oblike: va. se dosledno pojavlja van. Primerjati je mogoche samo gornjeluzhishko bać so. VANTICCONIS. da ne bi mogli izhajali iz slovanskega izhodishcha. VANTIO. tako za bat »steblo. VANTAI. (3) »eine Kleinigkeit. Med razlichnimi razlagami vidijo zgolj kot eno od enakovrednih. va. *bat'a. panj. bruno. Berneker ima *bate.n. steblo. vendar je glasoslovno neutemeljena. Vendar pa Hübschmann opozarja: »Za poznavalca Aveste to daje le *patar in nich vech« (VAS). betvica (1) – betvo »der Halm. staronordijsko batr. da je batto retroformacije iz battello kot deminutiva. shtor. kij. betvo. Sibiriji. Permu.v imenu Veneti. sam battello je prishel v italijanshchino prek stare francoshchine iz anglosaksonskega bat »plovilo« (ZIN)(DEV)]. nikakor pa ne bat. ботъян »shtorklja«. kij. ki se giblje v valju.htm[16. Poljsko bat »velika jadrnica«.n[.izhaja iz Iuvant-. saj se ti izrazi (gl. stegno. strojni del. velniva. tudi za Baske) pojavljajo prav na Tolminskem.»svetiti. italijansko batto [op. kar bi dalo osnovo bant-. izdolben iz drevesnega debla«.: betva. poljsko bat »bich«. obenem pa nas opozarja. *bho-.Starinski jezikovni sledovi . батьян. *bh∂ . beteti. Prav tako je po njegovem problematichna primerjava z mezapskim vaanetos. zhareti«. Kot vidimo. betejem »tleti« (Tolmin).s.bi spominjal. bilka.nichelna stopnja korena ven.tkeni[a?. leseno kladivo. pleme. novospodnjenemshko boot. VAN[. dolnjeluzhishko bajash se. VANTI. Kar najdemo zunajslovanskega sorodstva. da gre za izposojenko iz iranshchine.i. kot ljubkovalno obliko za brat(r)ъ »Bruder«.: Zingarelli in Devoto pravita. va. ga je tezhko dokazati. nechke (za govedo)«. Drugi bi radi videli osnovo v retskem ali keltskem jeziku.t. npr. Vech teh poskusov celo zahteva korekcijo znanih napisov. ki ustrezajo osnovi Bate: батян.revijasrp. v neposredni soseshchini Banjshic in v krogu http://www. da je veliko pristnih slovenskih besed zhe pozabljenih in jih pozabljamo vsak dan! Npr. bhatih »luch« (ESSJ). rod«. ]va. Povsem brez osnove je po Prosdocimiju. (4) »choln.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.chlen *vn. kot pravijo v Vologdi. Poleg tega pa Vasmer navaja she druge izraze.

140).in ne iz *bat-. ki so nam pustili imena kakor Benetke. bъsk-.« K temu Logar dodaja : »Po vsem tem tudi ni prav nobene tezhave pri razlagi banjshki.Starinski jezikovni sledovi . Danashnje krajevno ime Bate je torej po izvoru nekdanji etnikon Veneti v slovenski tozhilnishki obliki. kjer prehaja e>e. b∂ t∂ «. torej: *vent-j-ьskъ-jь. vëndi »bivalishche«. torej *betьskъ. Gre samo za pojasnitev n. v Solkanu in okolici pa b∂ t∂ . v besedi sukeinski namesto prichakovanega *suk∂ nski.in -ьsk-. Tej razlagi ni oporekati niti z zgodovinskega niti z glasoslovnega stalishcha in je po mojem mnenju povsem sprejemljiva.« (BEZ I. Popolnoma identichen je bil razvoj pri refleksu za a. da nisem mogel uporabiti vseh fines originalnega zapisa. To pa je tam. bat. str. pa jih v Solkanu izgovarjajo B∂ t∂ oziroma B∂ sk∂ . 41 – L. Vnnder Wonnschitz. ki se je popolnoma pravilno razvil v *besk. Zgodovinski zapisi za Banjshice so: Wonschitzer sup. ter imena Banjshice. da moramo pri razlagi izhajati iz osnov *bet. kajti tam e reflektira kot ∂ . Pridevnik banjshki je tvorjen iz osnove *vent s sufiksom -io. kjer prehaja e>a. Poleg tega she: »Veneti. mimogrede povedano.Lucijan Vuga svetolucijske kulture! ZAKLJUCHEK Tine Logar v prispevku Dialektoloshke shtudije (Slavistichna revija VIII/1955. ki ga v Batah in Baskah nimamo. ker nisem imel na voljo ustreznih chrk) pravi: »S tem je. V imenu b∂ sk∂ pa se po Francetu Bezlaju skriva nekdanji pridevnik iz osnove *bet < *vent s sufiksom –ьsko. Ime beinshce pa je nastalo iz pridevnika beinshki s sufiksom –ica: *vent-j-ьsk-ica > beinshchica. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. kot se je reklo npr. kjer e reflektira kot a. kajti e se je na tem podrochju pred ch razvil v an oziroma ∂ n. Podobno. ki ga imamo v imenu Banjshka planota.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. ki doslej nista imeli svoje razlage in sta znani kot Bate in Baske. V *bet. *bask. Bate.« K temu dodamo tudi Franceta Bezlaja: »Imena Bate.htm[16. Bate so kakor Benetke iz *Venetici akuzativ pluralis iz *Venti in in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. Ober Wannschitz iz leta 1523. se je lahko govorilo tudi »grem v Venete – Bate. Razvoj je bil tu tale: *bechьskъ-jь > *banshki oziroma *b∂ nshki.se po Bezlajevem mnenju skriva antichno ime Veneti.11. tako da smo v Solkanu dobili b∂ inshki in nato po asimilaciji ∂ na i she beinshki. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. Banjshica kazhejo naravnost na etnikon *Venti. str. Baske.in *besk. tam. Kal nad Kanalom. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. podano tudi etimoloshko izhodishche za razlago dveh substrativnih krajevnih imen na pobochju Banjshke planote. ki je po predromanski ali substitucijski fonetiki preshlo v *vent > *bent > *bet in se v mnozhinskem tozhilniku glasilo v slovenshchini *bete. podobno kot v besedi vetьjь >*vanchi/*v∂ nchi. v Solkanu in okolici pa v b∂ sk∂ .revijasrp.ali *bъt-. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. kajti iz tega bi v solkanshchini ne moglo nastati b∂ t∂ . Bete/Bet (Levpa. V Solkanu se ti dve besedi glasita beinshki in beinshce.2010 10:20:15] . opravichujem se. n pa je pred s preshel v n/in. Banjshice itd. na podrochju pa. Stvar je zelo preprosta. b∂ sk∂ .V.). »grem v Nemce«. Baske verjetno http://www. dalo praviloma bate. to pa s konchnico mnozhinskega tozhilnika na Banjshicah v baske. Solkanski izgovor jasno kazhe na to. pa banshki in banshce. npr.

zibelke svetolucijske kulture tik ob Banjshicah. da so megalitski jeziki (Karel Oshtir) v smislu teorije kontinuitete (Mario Alinei) neposredni predhodniki danashnje slovenshchine z vmesnimi razvojnimi stopnjami. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. kulturnem in drugih pogledih tvori del celovitega in kontinuiranega kulturnega obmochja na slovenskem ozemlju. str. da samo podroben shtudij alarodskih jezikov. venetskega izvora. 1.Starinski jezikovni sledovi . sur la recommandation du Comite International Permanent des Linguistes (CIPL) et sous le auspices du Conseil International de la Philosophie et des Sciences Humaines (CISPSH) – Istituto poligrafico e zecca dello stato.. pach pa she bolj to. Nam mlajshim. bi bilo to zhe velikanski uspeh. more privesti do resnichno trdnih dokazov za obstoj te jezikovne skupine in do rekonstrukcije njenega besednega zaklada in slovnice.V. Assen/Maastricht. Jasno je. cheprav njegov originalni nachin predstavljanja jezikoslovnih reshitev ni bil vedno delezhen popolnega priznanja . Ljubljana.« VIRI: AGO –Tabula Cortonensis. dovoljujeta sklepanje. torej se kazhe v luchi teorije kontinuitete nepretrgana. Bologna. 1997. da bo shele prihodnost pokazala tudi na pravo vrednost Oshtirjevih zamisli na tem podrochju. Mario Alinei.Sous les auspices de l'UNESCO. med katerimi je venetshchina. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.. njegovim uchencem in naslednikom. pa naj pri tem drugi rechejo. Libreria dello stato. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. Roma. L'Erma di Bretschneider.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. tako kot to danes dela J. Mario Alinei.« (BEZ I.« (BEZ I. da jih pripishemo Venetom in z veliko verjetnostjo Antom. ter najdba najstarejshega kolesa na Ljubljanskem barju. 3 in naprej) Bojan Chop zapisal: ». so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. ob dodatni navedbi... ki v funkcionalnem. Roma. Nedvomno pa je. 2000 ALE –Atlas linguarum Europae / (Perspectives nouvelles en geolinguistique). kar hochejo. 1973. ALI 1 in ALI 2 – Origini delle lingue europee I in II. to pomeni v neposrednem stiku. president et coll. Oshtir vzpostavlja te v medsebojno korelacijo z megalitskimi jeziki. 1990.1. tisochletna poseljenost tega prostora z Veneti-Anti-SlovaniSlovenci! Kajti Oshtir postavlja Predbaltoslovane v ilirotrashko in venetsko okolje Zakarpatja zhe tisochletja pred nashim shtetjem! Prav najdba najstarejshe pishchali v neposredni blizhini Mosta na Sochi. che ne gre pri teh dveh imenih kar za sinonima. da morda iz slovanskega Anti. pa bo delo profesorja Oshtirja – ob vseh potrebnih korekturah – zgled. str.htm[16. da naj bi bila imena Banjshice idr..). da so nam Veneti verjetno zapustili ta imena direktno. vol. geografskem. [je] s svojim delom povsem zasluzhil pozornost vseh primerjalnih jezikoslovcev doma in po svetu. in. vol 1. 1986. 1983.. Hubschmid v Shvici. kot smo videli.11.. Vol.2010 10:20:15] . Assen. tako ogromna je namrech mnozhica njegovih kombinacij .3 Van Gorcum Assen/Maastricht. str.Lucijan Vuga she direktno (podchrtal L. kako naj znanstvenik celo zhivljenje ishche resnico. Il Mulino. toda tudi che bi na vsakih sto Oshtirjevih etimologij samo ena dozhivela dokonchno priznanje.revijasrp. Luciano Agostiniani-Francesco Nicosia. 1996 in 2000 http://www. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. Ob smrti Karla Oshtirja leta 1973 je v In memoriam (Linguistica XIII. za katere po mnenju priznanih znanstvenikov obstajajo jezikoslovni in zgodovinski razlogi. 291) Pri tem citatu po Bezlaju ni pomembno zgolj to.2 Van Gorcum..1 Van Gorcum.

1946 ERN – Dictionnaire etymologique de la langue latine.IV. Deur & Sons Ltd. Ferruccio Calonghi. R. Roma. 1965 CAM – Vocabolario latino-italiano e italiano-latino. Wörter und Sachen III. Contini Michel etc. Paravia & Co. Zagreb. 1982 MER 97 – La toponomstika dell'alta val Torre. Antropos VIII. Wien-Leipzig. 1986 MSE – Mala sploshna enciklopedija. Giulio M. 1937 CAL –Dizionario latino-italiano. Pavle Merkú.B. 1975 BEZ I/II – Zbrani jezikoslovni spisi I in II. 1924 – III 1926. Myths. Rosenberg & Sellier Ed.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Graz-Gradec. "deblo". 1951 ESSJ – Etimoloshki slovar slovenskega jezika. Latomus XXV. Jugoslovanska knjigarna. Beograd. Zum [Das] Verhältnis des indogermanischen x-Lautes zu den semitischen Kehlkopflauten. Dutton & Co. Vuk Stefanovich Karadzhich. IV in V (1912/1913). 1969 BRD – Latinsko-slovenski slovar. Federico Motta Ed. Bergamo. J. Kraljevine Jugoslavije. A. Chas http://www. Inventions. M. Slav. Librairie C. (112 membr. Aegidio Forcellini. Razprave Znanstvenega drushtva VIII. Armenisches. Shatp. Barbera Ed. 2002 MOTTA – Enciclopedia Motta. Ljubljana. de Bray. ZRC. Mario Alinei.2010 10:20:15] . 1965 GUI – El enigma del vascuence ante las lenguas indeuropeas. Ugo Mursia. Comité de parrainage: Alinei Mario etc. Torino. Milano. jezik i etnologiju II. G. Lejeune M. Newton&Compton. Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato. 1974 JAN – Slovenisch-deutsches und Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. Libreria dello Stato. 1930. MK. AslPh – Archiv für slavische Philologie. 1925. Arnaldus Forni Excudebat Bononia Gregoriana Edente Patavii. Manchester University Press. Dimitrije P. omenjeni so tudi ponatisi po letu 1930) – Karel Oshtir. Nauchna knjiga. Franc Jakopin.htm[16. Giuliano Bonfante&Larissa Bonfante. Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I. 34 (1913).. Beograd. Hantes amsoreay. 1976-1982-1995 FAC –L'enigma svelato della lingua etrusca. Beograd. Shkolska knjiga. Zanichelli. 2004 FOR – Lexicon totius latinitatis. G. 1991 DEV – Dizionario etimologico. Firenze. Ljubljana. Ljubljana. Manlio Cortelazzo e Paolo Zolli.). RZDHV-Razprave znanstvenega drushtva za humanistichne vede 2. Giacomo Devoto.11. (14 membr) – Comité de direction: pres. Slavische "gъnati ". G. No. 1926. Facchetti. Beograd. Ljubljana. Firenze. Rocznik Slawist VII. France Bezlaj (uredila Metka Furlan).Starinski jezikovni sledovi . Anton Janezhich.. AslPh 36. Florentino Castro Guisasola. 1930 COL – The Celts: Origins. Klincksieck. Ernaut et A. 2000 FIN – La scoperta degli Etruschi. M. Popovich. Baltoslovanska metatonija. 1969. 1976 NIK – Staroslovenski jezik. New York. 1912-13. Carboni.. dir. DZS. Vorthrakischer Ursprung des Wortes Βυζάντιον. Francisco Corradini et Iosepho Perin. Meillet. AASJE-Arhiv za arbanasku starinu. 2003 COR – Dizionario etimologico della lingua italiana. Brimscombe Port. ponatis 1965.revijasrp. Manchester and New York. Torino. Madrid. Giuseppe M. Beograd. 1935 LEJ – Venetica VIII: Adria. 2003 BON –The Etruscan Language. Ljubljana.1919). Dzhurovich. 1913. 2003 AliR – Atlas linguistique roman. G. P. Tuaillon Gaston. Della Fina. ponatis Prishtina. 1966 MAR –Gli Etruschi. Iosepho Furlanetto.Lucijan Vuga ALI 3 – Etrusco: una forma arcaica di ungherese. Tolmin. Paris.. Celovec. Ljubljana. Comune di Lusevera. 1893 JAK – Rusko-slovenski slovar. 1993 BAT – Dizionario etimologico italiano. Svetozar Nikolich. Carlo Battisti – Giovanni Alessio. Milano. Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs (disertacija. 1968 DZhU – Rechnik rusko-srpskohrvatski. 1997 MLI – Nove zanke svetolucijske uganke. 1944 HAM – Staroslavenska gramatika. Glasnik skopskog nauchnog drushtva III. 1984 OSHT – (vsakokrat z navedbo naslova dela. France Bezlaj. 1921. A. Roma. Tempus Publishing. Il Mulino. Felice Le Monnier. 1965 KAR – Srpski rjechnik. John Collis. Milano-Bologna. Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. SAZU-MK. Sumerski izvor abacistichnih shtevilchnih imen. Inc. Ed. Vorindogermanische Metallnamen in Alteuropa. Ugo Di Martino. Franc Bradach. DeAgostini Rizzoli. Tolminski muzej. London / E. Campanini / G. Slavische Wörtbedeutungen. Consejo superior de investigaciones cientificas. A.. AASJE . Bologna. Vorindogermanische (– alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan. Wien. Etimologische und grammatische Versuhe. 2002 BRA – Guide to the Slavonic Languages.

Olschki Ed.Series minor. 1871 TRS 1875 – Letopis matice slovenske. Donum natalicium Schrijnen (1927). str. Firenze. Zanichelli. AASJE I. 1941 TRS 1871 – Letopis matice slovenske. Ljubljana. G. Ljubljana. F. ib. 2003 ZGO – Zgodovina chloveshtva. RZHDV-Razprave Znanstvenega drushtva za humanistichne vede I. L. Ljubljana. Archaeolingua.Testimonia Linguae Etruscae. Etnolog I. 3). Bojan Chop: Oshtirs Sprachwissenschaftliche Ideenwelt (str. Zalozhbi Jutro in Branko. Gorica. 2003 SIEN – Slovenska koroshka imena. Dalje: Jezik in slovstvo XIII/6. Heidelberg.O Karlu Oshtirju she: Linguistica XIII. Josip Valjavec. Bojan Chop: Hundert Jahre eines bekanten slowenischen Sprachwissenschaftlers. Modrijan. VI. Giulia Petracco [Universita di Genova]. Jezik in slovstvo XIX/1-2. UTET-Unione Tipografico-Editoriale Torinese. 1969 ZIN – Il Nuovo Zingarelli-Vocabolario della lingua italiana. M. Fratelli Bocca. Bologna. Ljubljana. DZS. ib. Illyro-Pelasgica. 1994 SEM 2003 – Il popolo che sconfisse la morte-Gli Etruschi e la loro lingua. Ljubljana. Linguistica XIX.revijasrp. IV. Preslave lьvъ »lion«. str.. Zum Voralbanischen. 1-6. »Elephant«. Ljubljana Karel Oshtir – in memoriam (Bojan Chop: V spomin prof. RZDHV V-VI (1929). 3-12.. Giuseppe Sergi. Veneti in Anti. ib. ib. 1875 UTET – Dizionario di toponomastica (storia e significato dei nomi geografici italiani) Giuliano Gasca [Universita di Torino]. Leo S. in hon. Romolo A. Alarodica. Milano. ib.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ib. Joan Rozwadowski. 5) Bojan Chop: Bibliographie des Professor Karel Oshtir (str. Karel Oshtir. Roma. 1980 VUG J – Jantarska pot. Firenze. Simon Rutar. Hilarijanska tiskarna. 1990 VAL – Dizionario italiano-sloveno. K predslovanski etnologiji Zakarpatja. Staccioli. Zalozhba Humar. Carl Winter Universitätverlag. 1894 RAU – Horses. Carlo Marcato [Universita di Udine]. Luka Sienchnik in Bogo Grafenauer. Massimo Pallotino. PAL. Lucijan Vuga. Japodi. Pletershnik. str. Lucijan Vuga. Chariots and Indo-europeans. Olschki Ed. Prosdocimi. Illyro-Thrakisches. Newton&Compton. Slavische slonъ. Znanstveni institut.Lucijan Vuga XVI. "moly " Festschrift – Schrijnen. B. 1914 VAS – Russisches etymologisches wörterbuch. 1968 PEL I in II – La lingua venetica I in II. Bruno Mondadori. 1922. Bilje. IV. Stabilimenti Antonelli. 1977 RUT – Zgodovina Tolminskega. Knezoshkofijstvo. Ljubljana. Kleinasiatisch Τερµιλαι "die Wölfischen ". Firenze.. 1945 TAV – Slovensko-italijanski slovar. Davorin Trstenjak. 1882 SEM/1 – Le origini della cultura europea / Rivelazioni della linguistica storica. Pellegrini-A. II. Danuvius-Assamus-Naissus. 1989. Giovan Batista Pellegrini [Universita di Padova]. 1973. 1984 SEM/2 – Le origini della cultura europea / Dizionari etimologici.Starinski jezikovni sledovi . Budapest. Peter Raulwing.htm[16. Istituto di glottologia dell'universita di Padova. . 1926 SES – Slovenski etimoloshki slovar. 2000 ROM –Il "mistero" della lingua etrusca. 9). ib. Torino. Marko Snoj. 13-96). 1989 http://www. III. Ljubljana. Professor Dr. 1929. Torino. 1967 PIR – Vocabolario friulano. 1871 PLE – Slovensko-nemshki slovar. Ljubljana.2010 10:20:15] . Giovanni Semerano.11. Venezia. Max Vasmer. Leo S. Janko Tavzes. Giovanni Semerano. 2003 SER – Le prime e le piu antiche civilta. 169-170. Jacopo Pirona. Katolishka bukvarna. 2000 VUG D – Davnina govori. Knjigarna Antona Turka. Alda Rossebastiano [Universita di Torino]. Giovanni Semerano. Karla Oshtirja (str. Bojan Chop: Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja. III. Symbolae grammat. Vorgr. Bojan Chop: Professor Karel Oshtir zum Andenken (str. Predslovansko sebьrъ "zadrugar". II. Ljubljana. Jakopin: Karel Oshtir – osemdesetletnik. razlichni avtorji. Davorin Trstenjak.

11. SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE IZ VSEBINE CELOTNE KNJIGE: PREDGOVOR – TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA UVOD OD KOD VENETI? Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www. che so sploh od kod prishli? Za izhodishche – svetolucijska kultura S LOVANI IN ETRUSHCHANI Etrushchani – teorije za 21. stoletje Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi Kdo je bil Giuseppe Sergi? Zgodovinski vidiki Jezikoslovni vidiki Jezikovna argumentacija Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? VENETI IN ANTI Zagonetke o keltih Japodi Kaj pravi karel oshtir o antih? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU MEGALITI. BARJANSKO KOLO.2010 10:21:00] .htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.revijasrp.iz vsebine Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI PISHCHAL IZ DIVJIH BAB.

11.2010 10:21:00] .revijasrp.iz vsebine http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.htm[16.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful