Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

Knjizhnica Revije SRP

Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI
Izdajatelj edicije Pogum Revije SRP /na iternetu/: Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum /, zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Ljubljana e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http://www.revijasrp.si Naslovnica: Megalit ob Nadizhi pri Robichu Urednishtvo: Rajko Shushtarshich - odg. urednik Ivo Antich - lektor in korektor CIP - Katalozhni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjizhnica, Ljubljana 94(373) 903 VUGA, Lucijan Megalitski jeziki [Elektronski vir] : / Lucijan Vuga. - Ljubljana : Revija SRP, 2004. (Pogum Revije SRP, ISSN 1408-9254 ; 2004,1) Nachin dostopa: http (URL) ://www.revijasrp.si ISBN 961-6109-30-8 214668800

Pogum Revije SRP 2004/1

Vsebina
TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE – PREDGOVOR SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA OD KOD VENETI? SLOVANI IN ETRUSHCHANI VENETI IN ANTI DIVJE BABE MEGALITI, GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Iz vsebine celotne knjige

Pogum Revije SRP na internetu 2004, shtevilka 1

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga

MEGALITSKI JEZIKI
PISHCHAL IZ DIVJIH BAB, BARJANSKO KOLO, SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE *

~TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE~
»On je pach znanstvenik in kadar ne zheli, da bi neka stvar imela kakshen pomen, je ipso facto nepomembna.«
David Herbert Lawrence (FIN, str.8)

VZPOREDNICE MED NAJDBO NAJSTAREJSHEGA KOLESA NA SVETU NA LJUBLJANSKEM BARJU, PRESENETLJIVIMI ODKRITJI SVETOVNO ZNANE SVETOLUCIJSKE KULTURE, BLIZHNJIM NAHAJALISHCHEM PRI DIVJIH BABAH NAD IDRIJCO Z NAJSTAREJSHO PISHCHALJO NA SVETU IN VENETSKIMI BANJSHICAMI TUDI TOD SO GOVORILI MEGALITSKE JEZIKE Akademik France Bezlaj v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) obravnava Banjshice pod geslom toponima Benetke, izvedenke so Benechija, Benechan, pridevnik benechanski; v 16. st. Benetki (Trubar), Benezhani (Bohorich), v 18. st. Benetki, rodilnik Benetek (Megiser), s'Benetku (Kastelec), mestnik u'Benedkih (Rogerij), narechno she Benitcьh (rezijansko), Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci, Bьnetьke (Ramovsh); italijansko Venezia iz star. Venetia, toda nem. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem preko chesh. Benatky. Kakor slo­ vensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci, Mnjeci, starejshe in narechno Beneci, Bneci (Cres), od 13. 17. st. Beneci, narechno Beneće (Skok). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti, pisano tudi Venethi, Venedi, Venadi, Оύενθι, Βεριδοι (<Βενιδοι), Ούεν(ε)τικος κολπος = Baltsko morje (Niederle, Manuel), dalje tudi 'Ενετοι v Italiji, Enedi v Iliriji, Veneti v Galiji (Armorica), lacus Venetus v Alpah (Krahe). Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. st. za Slovane, tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr, vindland, Finci imenujejo Ruse Venäjä, Nemci Luzhichane, Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola); k temu pridevnik windisch in priimek
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Windischer (Kossina). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι, latinizirano Antae »Anti«<vety. Ni pa mogoche dolochiti, ali je slovanski toponim Bate, narechno tudi bete, bętę, leta 1200 Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh, Betockh<* bętę (=*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Logar) iz slovanskega * vętę (=Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni, staroirsko fine »prijatelj«; soglasha Krahe; toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Tako torej Bezlaj razgrinja strokovna izhodishcha za te toponime, ki jih razlichni avtorji po eni strani povezujejo z Anti in Slovani, po drugi strani pa z Veneti, med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. »Imena Bate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt, vëndi ”bivalishche”, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. Bezlaj: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I, str. 291) Kot bomo videli, ima ta iztochnica zelo globoke korenine in nadvse pomembne ter vznemirjajoche posledice, kar je povezano z imenom Karla Oshtirja, jezikoslovca, enega najvechjih, a nekam zamolchanih slovenskih znanstvenikov. Da, Slovenci smo imeli v dvajsetem stoletju vrhunskega jezikoslovca Karla Oshtirja, ki ga shtejejo med enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (gl. Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975), raziskoval je megalitske jezike (kot jih je sam poimenoval!), kakrshne so govorila ”predindoevropska” ljudstva v Evropi pred davnimi tisochletji... In njegova dognanja je vsekakor mogoche plodno primerjati s teorijo kontinutete Maria Alineija o neolitski prisotnosti Slovencev v Vzhodnih Alpah, she pred njim pa s teorijami Giuseppa Sergija o praslovanskem izvoru latinshchine in Giovannija Semerana o akadsko-mezopotamskih vplivih na Evropski prostor.

SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA V tem delu se bomo srechali z deli Karla Oshtirja, enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975; mimogrede, ta ima napachno letnico njegovega rojstva 1881 – pravilno 1888), ki po mojem mnenju nakazuje vrsto reshitev v zvezi z ugankami o Etrushchanih, Venetih, Slovanih itd. V razlichnih enciklopedijah (Narodna enciklopedija srpsko-

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Primerjalno jezikoslovje je shtudiral v Gradcu in na Dunaju. ko se je nad sedemdeset let star upokojil. Udelezhil se je 1. Meringherju in P. vse je napisano v skrajno zgoshchenem slogu in veliko stvari je temeljnega in trajnega pomena za primerjalno jezikoslovje. okoli 1200 besednih druzhin. zlasti nekatere njegove etimoloshke razlage ter njegovo vztrajanje pri neindoevropskem znachaju shtevilnih slovarskih enot v indoevropskih jezikih sredozemskega obmochja.11. bizantoloshkega kongresa v Beogradu in 1. 1928.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. She pred prvo svetovno vojno se je izpopolnjeval v SanktPeterburgu na Akademiji nauk (1912-13) in Londonu v British museum (1913-14). ugotavljajoch nastanek t. Enciklopedija Slovenije. manj z oblikoslovjem in narechji. 1994. Njegov opus zajema dve knjigi in 28 razprav. Ilju/Shoshtanju/Velenju. kjer ga je zatekla prva svetovna vojna. Res. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega chlana SAZU. slovar alarodskih jezikov. a nadvse nenavaden in kontroverzen je njegov izstop iz nje. raziskujoch alarodsko dedishchino v indoevropskih jezikih ter vpliv alarodshchine na razvoj indoevropejskih jezikov. 1961. Bibliografski zavod.teorija kontinuitete hrvatska-slovenachka. Veliki sploshni leksikon. kovine. Zagreb. da je temu posvechal vso svojo energijo in chas. 1998) ter v arhivu SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani) preberemo o njem naslednje: Rojen 13. shtevilne glasovne zakone.htm[16. 1952. zlasti pri slovitih profesorjih R.2010 10:12:38] . Tudi to. Zhe v zgodnjih letih se je najvech ukvarjal z indoevropskim primerjalnim jezikoslovjem. umrl v Ljubljani 27. Ljubljana. s chimer bi se dalo razumeti. alarodshchina – istorodni jeziki ljudstev na ozemlju. praoblike slovarskih enot. Ljub­ ljana. posebej she v Mali Aziji. Kretschmerju. SAZU. prevzel ugledno mesto po Franu Ramovshu. Ljubljana. Vzpostavil je alarodsko glasoslovje. da po letu 1930 ni objavil nobenega znanstvenega dela vech. 12. Enciklopedija leksikografskog zavoda. Vrnil se je domov in prezhivel leta med 1915 in 1918 v rovih na soshki fronti. etruskoloshkega kongresa v Firencah.i. Zagreb. alarodske shtevnike in vodna imena. v besedotvorju je dognal shtevilne predpone in pripone itd. Etimoloshko je obravnaval sredozemske izraze za poljedelska orodja.Megalitski jeziki . mednarodna kritika poudarja Oshtirjevo velikansko erudicijo (spisek njegovih del je na koncu knjige). ki so ga kasneje zasedli Indoevropejci). DZS. 1973. da je med vojno leta 1944 pogorela knjizhnica njegovega seminarja in med pozharom je zgorelo tudi njegovo pomembno delo neprecenljive vrednosti. metatonije (sprememba zlogovne intonacije) zhe v dobi prabaltoslovanske jezikovne skupnosti ter (2) z alarodshchino (Alarodi. MK. prozodeme (dolzhine zlogov in naglashevanje). 1888 v Arnachah pri Sht. 10. kazhe svojskost njegovega znachaja. pretezhno z etimologijo in glasoslovjem. Oshtir je mednarodno priznan kot eden od pionirjev laringalne teorije. zhivali. leta 1924 je bil izvoljen za izrednega in leta 1932 za rednega profesorja ter do leta 1959. druzhbene in naravne pojave. skupno ime za stara predindoevropska ljudstva. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1922 postal docent. V njej se loteva predvsem dveh izmed najtezhjih problemov sodobne lingvistike: (1) z razmerjem slovanskega naglashevanja do baltishkega. Slovenski biografski leksikon. predaval indoevropsko primerjalno jezikoslovje in tudi vechina njegovega opusa je posvechena predindoevropskim jezikovnim ostankom v Evropi in na Blizhnjem vzhodu. Najobsezhnejshi del njegovega opusa pa je posvechen prav alarodskim jezikom. Po vojni je leta 1919 doktoriral v Gradcu z disertacijo o izvoru indoevropskega dolgovokalnega intranzitiva (Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs). http://www.revijasrp.

Elami. L. zapadno od obeh – vendar locheni po ozkem illyrothrashkem pasu – Germani. Kavkazi. med katere prishteje tudi Etrushchane. kjer sta indogermanski palatal in labijovelar sovpala v velar. potem ko naj bi se odselili v Italijo? S tem bi se Oshtir pridruzhil zagovornikom t. Kari. Sumeri).revijasrp. Ker pa je Oshtir mnenja. Ljubljana. Ljubljana.11. kot preprichan alarodist. (c) na illyrothrashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. da so avtohtoni ali da so prishli iz Male Azije. tedaj tam zhe vsaj pol tisochletja ni bilo vech Etrushchanov.htm[16. 150) je povzetek v slovenshchini iz katerega navajam (izrazje kot v izvirniku): »Tri predslovansko-etrushka imena ptic – V uvodu ugotovi avtor trojni odnos med Etruski in Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. da gre pri tem za predslovansko fazo. navezujoch se na zgoraj citirano besedilo Franceta Bezlaja o venetskih Banjshicah. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. od katerih naj nashtejem posebej izstopajoche: 1. Predhethiti.V. Toda tak sklep se ne ujema z jasnim Oshtirjevim zagovarjanjem Alarodov. bi se to dogajalo tisoch in vech let pred nashim shtetjem. Lydi.teorija kontinuitete Karel Oshtir. 46). 1928.« Kasneje se bomo vrnili k njegovemu obravnavanju odnosa med Veneti in Anti. takshno stalishche pa predstavlja pristajanje na avtohotonost Etrushchanov. v juzhni Rusiji Skythi. Torej so po Oshtirjevem mnenju morali biti ti stiki nekje v Zakarpatju ali/in na severnem Balkanu.2010 10:12:38] . ki tvorijo z Etrusko-Raeti. Baltoslovani so si izposojali besede iz etrushchine – kdaj in kje? Che naj bi Slo­ vani prishli shele v srednjem veku do Vzhodnih Alp. severne priselitvene teorije Etrushchanov v Italijo. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. 1930. i. Liguro-Iberi (>Baski) in Pelasgi pre­ dindogermanske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljuchno Semite) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki. V Oshtirjevi knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Znanstveno drushtvo. je med drugim objavil tudi temeljito razpravo Veneti in Anti (Etnolog II.: indoevropske) Thrake. potem iz tega izhajajo tri mozhnosti. V srednji Evropi razlochujemo sledeche jezikovne plasti: (a) Illiro-Venete. kot pravi danashnja standardna zgodovina. Mitani. (b) etrushke izposojenke iz italshchine. ob Baltijskem morju Balti. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbalto­ slovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. che so pred tem zhe kdaj bili.Megalitski jeziki . Che je Oshtirjevo mnenje dokonchno takshno. da si je slovanshchina http://www. str. (b) centralno-indogermanske (op. v kateri v uvodu pravi (zgolj kot kuriozum je izrazje kakor v izvirniku): »Radi boljshega razumevanja sledechih izvajanj o razmerju med Veneti in Anti par besed o predslovanskem jezikovnem substratu. to je predindoevropskih prebivalcev Evrope. S tem pa se odpre dodatno vprashanje: Ali so Etrushchani v Podkarpatju ali Zakarpatju popolnoma izginili.« V tem Oshtirjevem razmishljanju je izjemno zanimivih vech stvari. ostali dve sta she.

Kako je lahko vprashanje prihoda Slovanov v Zakarpatje postransko vprashanje?! A zgodovina ne ve nich she o marsichem dru­ gem.11. str. (b) da so Slovani zhiveli v stiku z Etrushchani v Italiji. ne tangirajo. in che ne. Poudaril je njegovo znanstveno delo na podrochju indoevropeistike najstarejshe dobe. Tudi che Karel Oshtir ni sam napisal CV (kar bi bilo neobichajno).teorija kontinuitete sposojala etrushchanske besede: (a) kot smo zhe rekli. che operiramo s predslovanskim illyro-trashkim substratom. s tem se odpre she podvprashanje. kar preberemo v njegovem Curriculum vitae (ki sicer ni podpisan. in to celo prek nekega vmesnega ljudstva? 2. Za nas je she posebej zanimivo.. povezujoch razlichne zvrsti znanosti. kdo naj bi bili ti posredniki in ali je bilo Slovanom res treba izposojati si imena za ptice pri oddaljenih Etrushchanih. genetskih in drugih odkritij. (c) da so si Slovani izposojali etrushchanske besede prek posrednikov. ker poleg tega she zapishe (str. V. tajnik razreda za filoloshke in literarne vede. Akademik Ivan Grafenauer.. Ljubljana 1926-1927.2010 10:12:38] . etnoloshkih. O tem pa v posebnem poglavju. stara Prednja Azija. z utemeljitvijo.«. o tem ne ve zgodovina nichesar. povzrochil je nadvse nenavadno in enkratno zagato: pet let po imenovanju za rednega http://www. to je v juzhni Evropi. to radi tega. bela Afrika) pred doselitvijo indoevropskih in semitskih dialektov. da so Etrushchani zhiveli tudi v Zakarpatju. Prednji Aziji in severni Afriki pred doselitvijo indoevropskih in semitskih ljudstev. je ta listina vsekakor del Grafenauerjevega predloga in je bila podlaga za Oshtirjevo visoko akademsko izvolitev.« pod (c) [je seznam publikacij]. januarja 1953 predlagal. predindoevropskih jezikov na mediteranskem obmochju.«.. ali si niso tudi Etrushchani izposojali iz baltoslovanshchine. da ga je treba ponovno brati in preuchevati v luchi najnovejshih jezikoslovnih.. toda domnevam. baltoslovanshchina.Megalitski jeziki . Che so si Slovani izposojali besede od Etrushchanov.V. so postranska vprashanja (podchrtal L. da je Karel Oshtir temeljit raziskovalec predindoevropskih in predslovanskih jezikovnih in etnichnih osnov slovanskih jezikov in narodov. arheoloshkih. o kateri ne krozhi malo anekdot. armenshchina in (b) predindoevropski (megalitski) jeziki (podchrtal L. ki nas. ga je 4.. 13): »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Illyro-Traki v Karpatih. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. da ga izvolijo za rednega chlana SAZU v tem razredu. zakaj ne?! Kako bi bilo mogoche. da ga je sam napisal) pod »(a) obseg znanstvenega dela: indoevropeistika: najstarejsha doba.htm[16. da gre izposoja besed zgolj v eno smer? 3.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. zato pa je potrebno raziskovati. ki govori o Venetih in Antih. prazgodovinskih. baltoslovanshchine in armenshchine. 10): ». To Oshtirjevo stalishche je toliko bolj nenavadno in presenetljivo.) v mediteranskem okrozhju (stara Evropa. ker ni bilo med Praslovani in Pragermani nikakrshnih stikov. Toda Karel Oshtir je bil poleg genialnosti tudi svojevrstna osebnost. da bi *Chъrvatъ she le iz germanskih ust prishel do Praslovanov. Osebno delo Karla Oshtirja nadvse visoko cenim in menim.). neverjetno je. da bi bili Illyro-Traki kdaj podvrgli Slovane. Od kod in kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje? Oshtir namrech pishe v shtudiji K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I.revijasrp..

novembra 1957 odpovedal chlanstvu pri Akademiji. 2 – tekoche zadeve je razredni tajnik Grafenauer predlagal: »Drugi razred predlaga za redna chlana dr. Kalin. ki je bila pet let kasneje. Zapi­ sano je she: »Predsednik sporochi. glavni tajnik Milko Kos ter tajniki razredov Stele. novembra 1957 na lastno zheljo odpovedal chlanstvu v Akademiji. Koroshec (op. pod tch.Megalitski jeziki . saj se zapisnik o tej tochki koncha. pri skupshchini ne more biti navzoch. Opravichila sta se akademika J. junija 1958.teorija kontinuitete chlana Akademije je iz nje sam izstopil. da bi prof. Hadzhi in V. se zdi nenavadno.revijasrp. Predsednik pa tudi drugi chlani predsedstva naj ”neuradno” poizkusijo posredovati. Iz zapisnikov organov SAZU je razvidno: Ob pol enih popoldne dne 30. glavni tajnik Milko Kos ter razredni tajniki France Stele.V. v deveti. Petra Skoka. http://www. ki so rabili kot osnova za sprejem med chlane SAZU). Lajovic. rednega profesorja v pokoju na Univerzi v Zagrebu. suhoparno in formalistichno. ter Luciena Tesniera. prisotni so bili she podpredsednik Bozhidar Lavrich. pozdravlja pa skupshchino in ji zheli uspeshno delo.« Kljub temu. Predsednik je pos­ redoval.V. da bi akademik Oshtir svojo odpoved umaknil. profesorja na Univerzi v Montpelierju. 2 dnevnega reda – porochilo predsednika. prisostvovali so predsednik Josip Vidmar. Tema sejama predsedstva SAZU sta sledili dve skupshchini. ki nima primere. Karel Oshtir se je z dopisom z dne 18. L. M. Takratna dogajanja so po svoje nejasna. vzame predsedstvo odpoved na znanje. Stele. Grafenauer. G.« Iz zapisnika ni videti. dr. prva je bila izredna 17. oba redna profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Milan Vidmar.11. 2 – porochilo predsednika v drugem odstavku pishe: »Prof. zadnji zadevi preberemo: »Predsednik sporochi. Kos. Oshtir she nadalje ostal chlan Akademije. od katerih je ena manj verjetna od druge. Po odobritvi Izvrshnega odbora SAZU mi je predsednik Akademije prijazno dovolil vpogled v arhiv in osebno mapo Karla Oshtirja (slednja je zelo skromna in vsebuje le njegovo fotografijo malega formata ter par listov. Rakovec. da o izstopu enega od chlanov.: v zapisniku so samo priimki brez osebnih imen): Bevk. da so bile na vrsti volitve novih chlanov. Oshtirja odvrnili od tega sklepa niso uspeli. Melik.Sklene se. oktobra 1958 ob desetih dopoldne z edino tochko devnega reda: Volitve novih chlanov Akademije. Pod tch. zapisnichar je bil glavni tajnik Milko Kos. pa ni uspel . podpredsednik Bozhidar Lavrich. A. maja 1953 se je v sejni sobi Akademije sestalo predsedstvo SAZU pod predsedstvom Josipa Vidmarja. Tavchar in M. Predsedoval je Josip Vidmar. ni niti besedice.« Tej je v dvorani Akademije sledila she ena seja predsedstva SAZU v torek 17. Karla Oshtirja in Antona Sovreta. navzochi she akademiki (op. od prejshnjih je bil opravicheno odsoten le podpredsednik Bozhidar Lavrich. Predsedstvo vzame porochilo predsednika na znanje in ga odobri. she manj po tem.2010 10:12:38] . L. za dopisna chlana pa dr. Lobe. 13. Pod tch. Brodar. Vidmar. pustiti zaenkrat vprashanje odprto. Ivan Grafenauer. da bi o tem potekala kakshna razprava.htm[16. da se je predsednik marshal Tito pismeno opravichil. da se je akademik Oshtir z dopisom datiranim z dne 18. Kuhelj. z motivacijo ”ker hochem imeti mir”. v javnosti krozhijo razlichne domneve. Vidmar. Karla Oshtirja. Ker poizkusi.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.: to je rokopisno dodano). januarja 1958 ob 11h dopoldne. podobno se ni zgodilo ne pred tem. Koshir.« V zapisniku seje predsedstva SAZU. da bi prof. Hadzhi in Lajovic. Shnuderl. »Predsedstvo vzame porochilo predsednikovo na znanje in ga odobri.« Seveda se nam zdi to belezhenje nenavadnega in izjemnega dogodka. Grafenauer. Anton Melik in Anton Lajovic.

France Stele. Josip Plemelj. ki ekskluzivno zdruzhuje cvet narodovega uma. poleg tega tudi definicija ”v svojem smislu tako imenovano alarodistichno” kazhe na sumnichav odnos do Oshtirjevih teorij.. Tako izjemen dogodek. Opravichila sta se tudi predsednik republike Josip Broz-Tito in podpredsednik Zveznega izvrshnega sveta Edvard Kardelj. to pa se she stopnjuje s pridatkom ”oblikovano z nekim lingvistichno .revijasrp.teorija kontinuitete Nekaj kasneje.izraznim shportom tekmujocho”. XIII/6.izraznim shportom tekmujocho in tudi sicer drugachno utemeljitvijo. zakaj se je Karel Oshtir odpovedal mestu v Akademiji. kot je Akademija znanosti in umetnosti. Lado Vavpetich. Ivan Grafenauer. kakrshna je prostovoljna odpoved chlanstvu v najvishji intelektualni instituciji nekega naroda. da ne bi takrat koga skominalo to prikriti ali marginalizirati. ochitek ”tezhko umljiv” je lahko sinonim za zavrachanje. ki jih je imel Oshtir v znanstvenih krogih. decembra 1958 dopoldne. 169-170). se je tudi na Akademiji dogajalo marsikaj. je potekala redna seja skupshchine Akademije./ z znano svojevrstno. Makso Shuderl. ki asocira na gonjo za rekordi za vsako ceno. Gorazd Kushej..Megalitski jeziki . Kos. Shkerjanc.. O veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma. Meillet).11. Kaj je bilo zadaj. Feliks Lobe. tezhko umljivo. Lucijan M. Morda niti ne bi bilo tako pomembno razglabljati. Igor Tavchar.. da v arhivu SAZU kljub skrbnemu pregledu (maja 2004) ni mogoche najti Oshtirjeve pisne odstopne izjave. Seveda je mogoche domnevati. da tudi Nahtigal ne izrazha svojih misli prevech preprosto.htm[16. 164-168) takole izrazil: ».. vanjo pa si prizadevajo priti vrhunski znanstveniki. Bogdan Brecelj. Chesa takega proti Karlu Oshtirju ni bilo zaznati. Anton Sovre. Navzochi so bili poleg predsednika Josipa Vidmarja in glavnega tajnika Milka Kosa she chlani: France Bevk. chesh ”da hoche imeti mir”. se zdi prevech preprosta. Srechko Brodar. Iz tega navedka se kazhejo dolochene tezhave. Franc Jakopin je objavil prilozhnostni chlanek Karel Oshtir – osemdesetletnik (Jezik in slovstvo. v katerem pravi: »Mladi obiskovalci jezikoslovnih oddelkov Filozofske http://www. da se je listina preprosto z leti morda kam zalozhila..lingvistichni glasovi (A. 1955. Alija Koshir. Karel Oshtir /. na potovanju: Bozhidar Jakac in Bozhidar Lavrich. str. prav nasprotno. Milan Vidmar in Fran Zwitter.2010 10:12:38] . Gojmir A. med chlane Akademije je bil takrat (1953) shele sprejet. Anton Kuhelj. se je v Slavistichni reviji (VIII. Anton Lajovic. tega ne ublazhi niti priznanje ”o veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma”. str. eden velikih slovenskih jezikoslovcev. Jovan Hadzhi. ustvarjalci. saj neposredno iz chlanstva ni izvirala kakshna dodatna obremenitev kot praviloma le skupshchina enkrat letno. 29. takrat naj bi bili nekateri akademiki izkljucheni zaradi medvojnega obnashanja ali kakshnih drugih politichnih motivov. Akademik Rajko Nahtigal. sicer pa ni zaznati kakshnih sankcij proti morebitni nerednosti chlanov. Viktor Koroshec. umetniki ipd. O Karlu Oshtirju niti besede.. v svojem smislu tako imenovano alarodistichno. ali res zgolj njegovo ”chudashtvo”? Po svoje je zgovorno nadvse nenavadno nakljuchje. toda tudi motivacija.. oblikovano z nekim lingvistichno . Maks Samec. opravicheni: Marjan Kozina.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Ivan Rakovec. da ”se je komu izgubila”. Boris Kalin. vsekakor ni obroben in pozabe vreden primer. toda v tistem burnem povojnem chasu. proti metodi katere so se chuli svetovno .. ne moremo pa povsem odmisliti tudi za takratni chas uposhtevanja vredno drugo mozhnost.« Moram rechi. ki je sicer izrecno omenjena v zapisnikih njenih organov. v katerega lahko vshtejemo tudi leto 1958.

ena od nashih odlichnih in najbolj svojevrstnih osebnosti.. in staroevropska narechja.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.. kakor se je sam suvereno gibal po tako odmaknjenih jezikih svojih raziskav. kar je genialni Karel Oshtir opustil predavanja. Toda kljub izjemni gmoti svojega nakopichenega znanja in svoji genialni kombinatoriki si je velikokrat moral priznati. zato naletimo na pripombe (npr. saj so v reviji Linguistica leta 1973 objavili razpravo Bojana Chopa Oshtirs Sprachwissenschfatliche Ideenwelt v nemshchini z avtorjevim opravichilom. jezike. da je imel premalo adekvatnih poznavalcev. zato je njih branje skrajno zahtevno. dasi je tudi vrsto svojih najpomembnejshih del Oshtir napisal v nemshchini.revijasrp. da se Oshtirjeve ugotovitve gibljejo komaj she na mejah verjetnega.« ugotavlja Jakopin in se obenem navdushuje: »Kako imenitne zveze so bile npr. Za ugotavljanje alarodske (azianske. da je iz drobcev kaj tezhko zgraditi preprichljivo podobo jezika in da so npr. ki bi kot temeljni kamen pomagala ozhiviti prvotno alarodshchino. da bi bilo mogoche rekonstruirati njihovo prakavkashko obliko... in tem je Oshtir v svojih delih posvetil veliko pozornost.Megalitski jeziki . Izkazalo se je. da je prav Balkan zlata jama za razpletanje jezikovnih klobchichev.11.V. da] lepega dela indoevropskega gradiva ne bo mogoche pojasniti z notranjimi glasovnimi zakoni . da hochejo tudi na ta nachin razshiriti v znanstvenih krogih poznavanje njegovega dela. nabita z asociacijami. ki ga srechujejo v knjizhnicah. vendar so jim vtisnila sledove predindoevropskih prvin. saj imajo nekateri celo nad 70 fonemov (medtem ko jih imajo evropski jeziki med 30 in 40). jafetitske) jezikovne osnove.) .« Kako hitro gredo ljudje v krivichno pozabo! Nepolnih deset let je minilo.teorija kontinuitete fakultete v Ljubljani komajda she vedo. kakor se to v znanosti dogaja. trashke) jezikovnih plasti na jugu Evrope. in zhe ga mladi shtudentje niso vech poznali. ki bi bili njegovo delo lahko spremljali enako kompetentno kritichno.htm[16.. Toda tudi sicer se mu poslej ni bolje godilo niti v strokovni javnosti. [zavedal se je. je imel raziskovalec na razpolago tri vrste virov: danashnje zhive jezike kot neposrednega nadaljevalca alarodshchine (bashchina. da je profesor Oshtir s svojim nekonvencionalnim nachinom mishljenja in s svojo samotarsko zagnanostjo vechkrat prehitel svojo vedo in prerasel svoje jezikoslovno okolje. ki so se ohranili v bolj ali manj bogatih pisanih spomenikih.. ki na svoj nachin razgrinja dramatichno Oshtirjevo usodo kot vrhunskega znanstvenika. toda tezhishche njegovega dela je bilo prejkoslej v odkrivanju predindoevropskih in posrednishkih (ilirske. ki je dalech pred svojim chasom in zato nerazumljen.2010 10:12:38] . Vasmerjeve. v ruskem etimoloshkem slovarju). da je mozh s pipo. Franc Jakopin je v zgoraj omenjenem chlanku she zapisal: »Kot Mehringerjev slushatelj se je Oshtir trdno drzhal povezanosti besed in stvari (Wörter und Sachen) (podchrtal L. Res pa za Oshtirja lahko trdimo. To http://www. berbershchina in kavkashki jeziki). stara egiptshchina in etrushchina). ki so jih vsrkali indoevropski jeziki. potrebne pri povezavah: ficus – smokva – indzhir!« Ob tem bridko ugotavlja: »Njegova [Oshtirjeva] ustvarjalna domishljija pa je bila za marsikaterega lingvista presilovita. ki jo je v Evropi prekrila indoevropshchina. ki pa deloma she niso zadovoljivo prebrani (mednje spadajo sumershchina in ostanki nekaterih drugih prednjeazijskih jezikov. Zhe danes smemo trditi. kavkashki jeziki she vse premalo opisani in raziskani. Karel Oshtir se je oborozhil z gigantskim znanjem v vseh treh smereh. »Oshtirjevi spisi so prava ”lingvistichna stenografija”. Prav med temi so jeziki z najpestrejshim glasovnim sistemom.« Toda pretrese nas Jakopinova ugotovitev. in ne upadala. vrednost njegovega dela bo narashchala.

zhalostno vzdihnil: Sedaj pa mi je zhal. tj. da nisem vech mlad. Dal jim je ime alarodijski po antichnem maloazijskem narodu Alarodioi. kjer pravi: »Ker je shtudij predindoevropskega jezikovnega gradiva za Oshtirja tako pomemben. Oshtir je zachel svoje delo kakih 50 let prezgodaj. predkeltshchino. Tudi v zahodnejshih semitskih jezikih naj bi zhiveli ostanki predsemitske-alarodijske jezikovne plasti. ber.11.2010 10:12:38] .htm[16. str.teorija kontinuitete potrjujejo tudi nova odkritja arheologije in antropologije. ki niso mogli biti doma na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina) [podchrtal in op. L. 1973/74. predgrshchino itd.« (podchrtal L.« Kot vidimo se Chop izrazha v pretekliku. da morajo biti jeziki na gori razmejenem podrochju medsebojno sorodni.in zahodnoevropskih modernih jezikov toliko predindoevropskega besednega in slovnichnega gradiva. vendar pa je prav to chasovno navzkrizhje v sami naravi odkritij. tako Bouda.. kavkashke jezike. Colin Renfrew pravi. podobno kot indoevropska ali semitska skupina. dejstvo. da je Oshtir nekoch.V. v alarodijsko jezikovno druzhino shteje naslednje jezike: sumershchino. rosh).: kje naj bi bila indoevropska pradomovina.V.Megalitski jeziki .V. Resnichno si lahko predstavljamo. ko je na razpolago neprimerno vech materiala kot v dvajsetih letih . op. 1-2.. kaj naj bi genialni etimolog dognal sedaj. ki jih je Oshtir imel za alarodijske. maloazijske neindoevropske jezike (za take so takrat imeli likijshchino. XIX.] vojni se je polozhaj v marsichem precej preobrnil. poglejmo zakaj: »Po [drugi svetovni. Vechinoma oznachujejo tudi predmete.« To Chopovo dognanje kazhe v jasni luchi usojenost genijev. stvari. kar so nas nauchile besede nesporno indoevropskega izvora [op. ki prelamljajo z ustaljeno paradigmo in jo nadomeshchajo z inovacijo.V. Posebno mesto v usodi alarodijskega jezikoslovja pa zasluzhijo dela Hubschmida. A glejte paradoks. posebno v grshchini in latinshchini. Takih besed je v evropskih indoevropskih jezikih vse polno. ko je prebral eno od njegovih del. redkokdaj razumljeno in hitro sprejeto. ampak eden od stebrov chloveshkega duha nasploh. saj je ta priznal Oshtirjevo alarodijsko teorijo kot v bistvu pravilno in nabral iz juzhno. v severni Afriki pa hamitsko skupino. ki ni nikoli dobil Nobelove nagrade za svoje poglavitno genialno delo. da so tudi drugi zacheli z raziskovanjem odnosov med jeziki. sht.: Giovanni Semerano se je pri njihovi razlagi naslonil na najnovejsha odkritja v akadshchini] .. naletimo pogosto na besede. karijshchino) starega veka.. v Evropi baskovshchino in vse t. . Einstein kljub svoji vlogi intelektualnega http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. ne le najvechji fizik dvajsetega stoletja. je prav. je she vedno nadvse sporno. i. da si ga je izbral za zhivljenjsko nalogo.. ki je primerjal baskovski in kavkashki besedni material. yon. ki sta doktorirala pri Oshtirju v vsej njegovi znanstveni karieri!) objavil chlanek Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. verjame le jezikovnim dejstvom.) Prilozhnostno je Bojan Chop (eden od edinih dveh. potem je tu she teorija kontinuitete – o tem vech v nadaljnjem besedilu]. Za Oshtirja nikakor ni ”vse iz vsega izpeljivo” ali pa vsaj iz shtirih ”slovitih” Marrovih elementov (sar. da se pri njem pomudimo nekoliko obshirneje. Kot slovit primer nam lahko rabi Albert Einstein. pojme. da izvirajo iz skupnega prajezika. predbaltshchino. Oshtir je pri obravnavanju tega predindoevropskega gradiva prishel do zakljuchka. predindoevropske substratne jezike (predslovan­ shchino. V vseh indoevropskih jezikih..revijasrp. relativnostno teorijo. zaupa le mochi kombinacije. a predvsem v kulturnem pogledu. ki je njihova glasovna zgradba tezhko zdruzhljiva s tem. L. dobil pa jo je za odkritje s podrochja kvantne teorije. V Oshtirjevo dobro gre npr.: L. da je bila Anatolija. da se rode ”pred svojim chasom”. lidijshchino. 1-6). predgermanshchino. niti zanj nima veljave trombettijanska jezikovna monogeneza.).

Celo vrsto etimologij so mu priznali. da je etrushchina indoevropski jezik.htm[16. ki shteje za sorodne z indoevropsko skupino ne le semitsko in hamitsko ter uralsko in altajsko. na drugi strani./ Danes bi se tudi v presoji jezikov. marsikaj drugache glasilo: likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. da je indoevropski jezik.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Chop navrzhe she naslednjo misel. da igra nakljuchje tako pomembno vlogo v vesolju. sem mnenja. She vech priznanja pa zasluzhi Oshtir zaradi neshtevilnih pobud na predindoevropskem podrochju: te so pogosto vech vredne kot rezultati sami. /. S tem pa bi mogli za marsikateri besedni element v indoevropskih jezikih. posebno hetitshchina. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu..V. L. se resno bojim. torej meni. ki naj bi bil mediteransko-predindoevropskega izvora. v chem se je she oddaljil od svojega profesorja: »Sploh se je izkazalo..2010 10:12:38] . ki jih je on nekoch shtel za gotovo alarodijske.V. temvech tudi kavkashko.: na tej to­ chki velja spet opozoriti na mnenje Colina Renfrewa ter Maria Alineija. ki so preplavile fizikalni svet. ki nam sprva ohladi navdushenje nad Oshtirjevimi jezikovnimi bravurami: »Dosledno obravnavanje tujih elementov v indoevropskih jezikih kot alarodijskih pa je ogrozheno she z drugimi teorijami: Tu je IllichSvitycheva nostratishka teorija. kaj shele. da je indoevropski element v Mali Aziji dalech mochnejshi. a se je krepko motil! Tako tudi Chop o Oshtirju pravi: ». Oshtir je zachel svojo alarodijsko teorijo v chasu. Tudi za mikensko dobo v Grchiji se je izkazalo. Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. tako tudi ne Hei­ senbergovega nachela nedolochenosti. drugo. so bili shele v zachetni fazi raziskovanja itd. da je v resnici le soroden [podchrtal L.V.« In kot da to ne bi bilo dovolj.. mojo knjigo Davnina govori]. ki sega po severnih ozemljih Sredozemlja od Baskov do Kavkazcev. /. ker ni mogel verjeti. In Chop nadaljuje z razlago. da ima Oshtir velikanske zasluge za razvoj raziskav na podrochju predindoevropske stare Evrope..« Chop spodobno zakljuchi s poklonom profesorju tik pred njegovo smrtjo: »Kljub vsem tem kritichnim pripombam pa ostane neizpodbitno dejstvo. huritshchina. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo.: Chop se ”resno boji”. in njegovo teorijo o alarodijski skupini v bistvu danes priznajo kot pravilno taki mojstri kot Hubschmid. rechi. med Uralci in Indoevropejci na drugi. tudi za etrushchanski jezik (ki pa seveda nima nich opraviti s slovenshchino!)« [op. da bi imeli kako primerjalno shtudijo. nasprotno od svojega uchitelja Oshtirja.]. s tem pa. da je Mala Azija zibelka Indoevropejcev – toda predvsem v kulturnem in ne genetskem smislu. ko je bilo raziskovanje ustreznih jezikovnih podrochij she v povojih: Kavkashki jeziki niso bili niti zadostno popisani. Skratka. Pa tudi znotraj neindoevropsko-predindoevropskega jezikovnega kroga so nastale spremembe: Hubschmid misli. o chemer glej vech v nadaljevanju].« http://www.teorija kontinuitete revolucionarja ni mogel sprejeti vseh sprememb. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. Le zadnja bi nekako ustrezala Oshtirjevi alarodijski skupini..11./ maloazijski jeziki. da je okoli Mediterana treba domnevati vsaj dve razlichni nein­ doevropski plasti: juzhno-zahodno z berberskimi jeziki in sorodnim substratom v Shpaniji in na sredozemskih otokih na eni strani. protohatijshchina. L.revijasrp.Megalitski jeziki .. da je bil indoevropski element tam zhe prevladujoch (mikenska grshchina!). gl. od Oshtirjeve alarodijshchine bi morali danes marsikaj odbiti. kot so mislili v dvajsetih letih in prej [op. a tudi v mochnem nasprotju z mnogimi sodobnimi znanstveniki.

da bi bila prvotna oblika nashe besede nekako *tηmωg. to pa iz *timg. koptsko kente (disimilirano iz *tente ?)? (f) novoperzijsko ändzhir. (glasovne finese moram zaradi pomanjkanja znakov opustiti) edino sredstvo za povezavo z a-c. tch.Megalitski jeziki . kot pravi avtor v uvodu. staroindijsko anjira itd. ki smo jo pravkar na kratko povzeli.htm[16. zakaj vechina jezikoslovcev Oshtirjevih alarodistichnih spisov ne pozna in ne citira (npr. kakor je »figo«. Che bi hotel Osh­ tir vse svoje etimologije v Beiträge tako razlozhiti. (b) armensko thuz < *thwuz. gotsko smakka. pri tem spoznamo zapletenost postopkov na primeru alarodijske zveze in razchlenitve skupine besed za »figo«. v katerem v bistvu ponavlja pravkar izrechene misli. mochno skrajshana je videti takole: (a) latin. starejshe *ting w she zhivi v izposojenki asirsko tintu ( idr. vendar niso razen prve. potem bi knjiga obsegala vech kot 1000 strani. str. (e) tako pridemo do praoblike *thimωg (th = spirant). 133). b) povezljivo. Seveda je tu eden od najpomembnejshih vzrokov. (i) nekaj hamitskih oblik. Skok v svoji Etimologijskem rjechniku) ali celo namerno ignorira. da tudi sumershchina sodi med nostratichne. s katerimi ima veliko skupnih jezikovnih osnov. tinu). (gl. kar Chop oznachi kot »nedvomno eno najobsezhnejshih in najbolj zapletenih v vsej svetovni etimoloshki literaturi«. spoznanje. (c) grshko tykon. da http://www. skoraj brez razlag. ki jih ima zlasti nostratichna teorija ter npr. Bojan Chop skusha pojasniti. Professor Dr. (d) starocerkvenoslovansko smoky. XIX.. je nekoch napisal. ozhje z armenskim thuz (gl. semitske besede. 3-12). izposojeno iz nekega alarodskega dialekta. (g) kitajsko a-tsang. tudi egipchansko d'b. toda objavil jih je v svojem zhivljenju vech tisoch. minojsko-grshko lugi itd. ochitno. sykon. Meillet. z navajanjem iz Oshtirjevega dela Beiträge (str. kjer je alarodska menjava th : th-spirant (ta substituiran s slovanskim in germanskim s) in alarodska menjava w : m (leniran) itd. ki zhivi she v sumerskem dib < *dingw (ng w = labiovelaren nosnik).si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. prairansko *anchira < *ankira. to pa iz *thwügo (z dolgim -ü-). kar spominja na koptsko kente (prv. *t-ngk) in na alarodsko *timg v predsemitshchini *tin(a)tu. tch. (h) kavkazijsko : gruzinsko legwi. ficus < *thwoikos (th = spirant). 1989. she bolje * thηmωg (th = spirant). e). Chop k temu pripominja. l je iz th kot tudi sicer.11.teorija kontinuitete Bojan Chop spregovori o Karlu Oshtirju tudi ob stoletnici njegovega rojstva v Hundert Jahre eines bekannten slowenischen Sprachwissenschaftlers. vse iz *lüg. vse troje iz predbalkanskega *thwoko. to iz *thwωg. so zaradi pomanjkanja prostora (po prvi svetovni vojni je bila vsesploshna kriza in tudi pomanjkanje papirja) njegove razprave pisane v telegrafskem slogu. brez citatov in v formularichni obliki. arab.revijasrp. samo v Beiträge jih je 942. Druge Oshtirjeve etimologije so nekaj manj obsezhne ali chisto kratke. nich vech opremljene z glasoslovnimi in oblikoslovnimi razlagami. s poudarkom na hitrem razvoju jezikoslovja in na posledicah za Oshtirjevo dedishchino. navajen znanega francoskega leporechja.. odpad t naj bi bil sumerski oz. alarodski. Karel Oshtir (Linguistica.2010 10:12:38] . zakaj tolikshna zadrzhanost do Oshtirjevih teoriji. npr. torej z indoevropskimi sorodne jezike. ko je bil zhe dobrih petnajst let pod rusho.

da je Karel Oshtir najpomembnejshi kot izvrsten jezikoslovec. to je predmet te knjige.11. nato pa she z latinskim laurex »kunec«. she zlasti zato. Oshtir je med drugim raziskoval (po njegovi lastni definiciji) megalitske.teorija kontinuitete se pri branju Oshtirjeve razprave chloveku zachne vrteti v glavi.htm[16. ker menim. mordvinsko numolo. a ne le jezikoslovnih. OD KOD VENETI? UVOD http://www. jurjatsko nääßa itd. Naj tu omenim eno tozadevnih etimologij: latinsko lepus. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. Toda pomen in glasovna oblika vajenega jezikoslovca takoj spominjata na naslednjo uralsko skupino: madzharsko nyul »zajec«. konchuje Chop.) leporin in masiliotskim leberis. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. in nenavaden slog pisanja – .« In po vsem tem morda ni presenetljivo. mislim. marvech tudi etnogeneznih raziskovanj o nashih davnih prednikih.2010 10:12:38] . ko utemeljuje: »Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. praoblika je *nomala in zadnje gre prav lahko k alarodskemu *d/labar. -oris »zajec« je bilo spoznano za predindoevropsko in zdruzheno v enotno skupino s siciljskim (tozh. nespecialista. Toda tudi Chop postavlja bralca. ki se je loteval nadvse drazhljivih. laponsko njoammel. ali ni jezikoslovje tudi najvishja poezija?« * Che pustimo njegove nenavadne osebnostne lastnosti ob strani – do skrajnosti predan delu. ”predindoevropske” jezike. za kakshne jezike gre in zakaj ”megalitski” jeziki. ki tudi danes vedno bolj vzbujajo zanimanje javnosti ter sprozhajo kontroverzne odzive. da Chop ta chlanek konchuje z naslednjo mislijo: »Torej.Megalitski jeziki . v negotovost..revijasrp. zirjatsko nimal. sem mnenja. skoraj samotarski. med Uralci in Indoevropejci na drugi. da predstavljajo vez s sodobno teorijo kontinuitete Maria Alineija.

da http://www. In ker je z odkritjem kolesa dokazano. bodisi nasipe ali kar namensko grajene poti.2010 10:13:48] .A) o sami tehnoloshki iznajdbi. ker je bilo drugod premehko ali zamochvirjeno. (1) Z vozovi je bilo mogoche prevazhati veliko vech tovora. nam za raziskavo vseeno ostajajo vprashanja o (ne)avtohtonosti oz. Doslej je veljalo. da so vozove s kolesi poznali v Mezopotamiji morda zhe v drugi polovici 4. prenos tehnologij. da so jih vlekli voli. kakor pa ga nositi na chlovekovih plechih ali na hrbtih tovornih zhivali – torej sta se mochno razmahnili proizvodnja in trgovina! (2) Zlasti za vozhnjo na vechje razdalje je bilo treba utrditi in pripraviti poti. o shirshih kulturnih sovplivanjih med Mezopotamijo in Evropo. da bi postal chim lazhji.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. tisochletja pr. (A)Medtem ko je bilo o problematiki pod to tochko zhe veliko preuchenega in napisanega v svetovnem okviru. kolesa tezhka. Enako smemo domnevati za Ljubljansko barje. Organizacija take skupine delavcev zahteva neko obliko organizacije druzhbe in zadostne vire.n.htm[16.sht. (glinene igrache ali votivni predmeti?). ki terjajo odgovore. tako so se kasneje pojavila kolesa z naperami. vendar so bila vozila okorna.sht. izdelana scela. je pripomogla h kulturni izmenjavi na vechje razdalje. 1. najbolj podrobne upodobitve pa so iz okoli 2700 pr. . njene oblike in delovanje.Odkod Veneti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I OD KOD VENETI? UVOD Najdba bakrenodobnega kolesa na Ljubljanskem barju vzpodbuja k razmishljanju v dveh smereh: . Ker so zacheli uporabljati tudi bojni voz. s tem v zvezi pa tudi o njegovi avtohtonosti na nashem ozemlju. izdelavi in uporabi kolesa kot takega. da jim je bilo mogoche (zachasno) opustiti redno delo.. da so bile poti potrebne zaradi vishka produkcije in izmenjave dobrin.B) o shirshih ekonomskih in druzhbenih vzrokih ter posledicah uporabe kolesa. Ni pa sama po sebi umevna druzhbena organiziranost. To sicer sovpada s tch.11.n. trgovina. da je bil prostor Slovenije obenem proizvajalec dolochenih shirshe iskanih dobrin in zaradi tega dovolj bogat. potrebno za prezhivetje posameznika in njegove druzhine. (3) Prav menjava dobrin. (B) V tej tochki je vech stvari. Zato domnevajo. je to vzpodbujalo k inovacijam. vpliv na jezike itd. a le na kratke razdalje ter sprva po utrjenih nasipih. kasneje tudi za njihovo vzdrzhevanje. da je bilo Ljubljanske barje na takem visoko kulturnem podrochju. Sklepamo lahko. to pa terja organizirano delo vechje skupine ljudi v daljshem chasovnem obdobju. je potrebno raziskati takratna dogajanja tudi v prostoru svetolucijske kulture. da so na njem kot poti uporabljali utrjene odseke zemljishcha.

zgornji (upper) med 45.sht.sht.000 pr.n. naj navedemo posamezna chasovna obdobja. neandertalska pishchal pr.n.000 in 50. o chemer pricha prav najdeno kolo.. ki je izhajala iz vojashkih potreb.000/800. ki kazhejo na kulte).000 pr.n. razshirjali in standardizirali zhe obstojeche poti. mesolithic.sht.000 in 45. mezolitik. lov je najvazhnejshe opravilo. od 10.000 in 20..000. ter mezolitik (epipaleolitik) med 20.n. Te so bile zdavnaj tudi na Ljubljanskem barju kot delu shirshega evropskega omrezhja zhe tisochletja. Da bi se bralec lazhje znashel pri chasovnih opredelitvah. ki je bilo na Dunaju datirano z radiokarbonsko metodo med 3350 in 3100 pr. ampak se http://www. poglavitno orozhje je lok.sht. do odkritja bakra nekako 3. srednja kamena doba.n.sht. (le najbolj grobo koshcheno in neobdelano kamnito orodje). najstarejsha.000 in 10. ki jih je treba jemati le kot priblizhna in nihajo za razlichna podrochja: starejshi paleolitik: starejsha kamena doba.sht.n. ljudje ne zhive vech v krdelih.000 »Divje babe«. je predvsem "posodabljanje" starih poti. ok. ki jih v paleolitiku she ni bilo.000 pr. nabiralnishtva in ribishtva) – ta oznaka je dokaj neopredeljena.n.n.000 Arheoloshki oddelek Narodnega muzeja Slovenije pr. (chlovek je zachel brusiti in gladiti kamen »doba glajenega kamna«.sht. prve stalne naselbine s kolibami iz vejevja in protja. nastajajo rodbinske zveze. na prehodu iz starejshe kamene dobe (paleolitik) v mlajsho kameno dobo (neolitik) (izpopolnjevanje lova.000 pr. srednji (middle) med 150.11.sht.. med 1.000 in 10.n. v tem chasu chlovek izdeluje vse orodje in orozhje iz kamna. na svetu.000 pr.2010 10:13:48] . pri nas nekako velja: mlajshi paleolitik: med 50. Ker se razvoj evropskih cest najpogosteje povezuje z Rimljani.sht.sht.htm[16.000 pr.. zachenja se loncharstvo. neolitik: mlajsha kamena doba. da so prevzeli tehniko cestogradnje od Etrushchanov ter so na svojih osvajalnih pohodih pretezhno utrjevali.5 mio in 150. zato se redkeje uporablja in je velikokrat predmet strokovnih razprav.revijasrp. Za to je bila potrebna razvita trgovina in promet. epipaleolithic.Odkod Veneti si je lahko privoshchil nakupe blaga od drugod.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. njihova zasluga.000 in 10. zachetek zhivinoreje in »Robich – Kobarid in okolica« neolitske najdbe poljedelstva. (uporaba ognja. nekateri delijo paleolitik she na spodnji (lower) med 1.n. je treba spomniti.sht. prvi kipci. nekako med 20.000 let pr. 45.000 pr. pojav stenskih risb.n. se pravi v chas najstarejshih mezopotamskih koles..

Svetolucijske najdbe Veneti v severovzhodni Italiji (med 1.n. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Keltom).htm[16. zachetki suzhnjelastnishkega gospodarstva.sht. »Barjanska kultura« ok.sht.000 sumersko kraljestvo ok.sht. 2. tisochletja pr. Svetolucijske najdbe OD KOD VENETI? Naj zachnemo z uradno nadvse podprto zgodovinsko interpretacijo v enem od svetovno razshirjenih del.sht. – koncha se z zhelezno dobo.Odkod Veneti zdruzhujejo po krvnem sorodstvu v matriarhalnih skupnostih – to je chas Vinche.n..180 pr.000 do 500 pr. na Balkan (?) eneolitik ali halkolitik..11.sht. ter laten (La Tene)– mlajsha zhelezna doba – od 500 do nashega shtetja (uporaba zheleznega orodja: kose. pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.500 pr.sht.sht. chalcos »baker«]. to je do priblizhno 3.n.n.n.n. piramide v Gizah ok.sht. 2.sht.000 pr. pridobivanje in predelava zheleza. shkarje ipd.revijasrp. vdori Indoevrop.sht. Gradishcha na Krasu. domnevni Lepenskega vira itd. egip.n.000 pr. sht. pr. zhelezna doba – halshtat (Hallstatt) – starejsha zhelezna doba – v Evropi od 1. 2. – vrh pri 2. 4.7000 (?) pr. (v nashih pokrajinah je kronologija razlichna.n.sht.n.« bronasta doba: 3. mnozhichna izmenjava dobrin.2010 10:13:48] .sht. eneolithic) [od calco gr.n. n.?) zachetek olimpiad – 776 pr. »Banjshki depo« (?) Svetolucijske najdbe – trojanska vojna 1.000 – 2. ter Ljubljanskega barja.n.000 in 700 pr. ki ima tudi nekakshen pechat univerzalnosti in http://www.sht.000 (?) pr. bakrena doba (chalcolithic – cooper age.350 – 3. in brona. nastale so organizirane drzhavne oblike. v religiji antropomorfni politeizem. kositra »Barjansko kolo« 3. v Istri Hetitsko kraljestvo ok.000 »Veneti se selijo iz Panonije (?) – po Devotovi teoriji proti koncu 3. ustanovitev Rima – 753 pr. aeneolithic.100 pr. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Ilirom). n.n.

ki je nastala iz meshanice ilirskega in trashkega jezika.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.sht. da sam vselej in she vedno vse berem z dolochenim zadrzhkom ali.Odkod Veneti verodostojnosti. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati samo albanshchina. st. ali je spadal k vzhodnemu ali vmesnemu tipu – so morali zacheti svoje prodiranje na severo-zahodni del Balkanskega polotoka najpozneje v 14. ki sem ga omenil zhe v svojih prejshnjih knjigah Jantarska pot in Davnina govori.revijasrp. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa http://www. ta pritisk pa so posredno chutili tudi Grki. cheprav naj kar vnaprej opozorim bralca. Potiskali so Trachane na jug in na vzhod.. V poglavju Ilirski narodi in narechja lahko preberemo: »Iliri. s pridihom dvoma.2010 10:13:48] . V njej ugledni zgodovinar Luigi Pareti spregovori (resda bolj na kratko!) tudi o Venetih. indoevropski narod – vendar ni jasno. obsezhno Zgodovino chloveshtva (ZGO). Tako si morda lahko razlozhimo razliko med tako imenovanimi starimi kolonijami Ilirov v Italiji: venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. kot se reche..11. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli. Tako tudi to delo. ker jih je gnal v isti smeri.htm[16. ki jo je izdal UNESCO in jo imamo tudi v slovenshchini.pr.

ker so objavljena v Unescovi Zgodovini chlovestva. saj stoje za njimi tudi nekateri nemshki in drugi zgodovinarji. Whatmough (The Prae-Italic Dialects. mochno spominja na vztrajne in poglobljene trditve znanega italijanskega zgodovinarja Giuseppa Sergija. to je okoli Benetk (it.11. to je bretonsko http://www. ki pa niso osamljene. Plinij.« Nato Martinet opozarja. Ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. odlochno pa ga spodbijata M. London. Beeler (The Venetic Language.. da so bili Indoevropejci. da Paretijevo mnenje o kolonizaciji Benechije iz Ilirije podpira npr. da je bila beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe. Zato je po Paretijevem mnenju chisto mogoche. je v svojem velikokrat in v razlichnih jezikih ponatisnjenem delu Des steppes aux oceans – L'indo-européen et les "Indo-Europeens" (Payot. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih "predsabelijskih" napisov. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah.htm[16.n. ko je vzklila znachilna "atestinska" civilizacija. kjer so se naselili.Odkod Veneti hibridno juzhno narechje. Pariz. Polibios je pri tem celo poudaril. a da sta Herodot (I. da so bili Veneti Ilirci. da so bili zhe pod mochnim vplivom Trachanov.sht. o katerih pripadnosti skupnosti galskih naselij nihche ne dvomi. najdenih na jadranski obali.revijasrp. Seveda pa imamo tudi prav nasprotna stalishcha. tam danes govorijo vanetski jezik. Cheprav v nadaljevanju Pareti opominja. Heidelberg 1950).2010 10:13:48] . narod Venetov. kasneje pojavi v treh razlichnih delih podceline. 196) in Polibios (II. da se venetshchina mochno razlikuje od keltshchine. 110. 1986) spregovoril o Venetih takole: »Primer Venetov ponazarja mozhnost. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. katerega jezik poznamo po nekaterih napisih. francoski jezikoslovec svetovnega slovesa in tvorec funkcionalne lingvistike.« Pri tem je treba pripomniti. Na primer André Martinet. ki uvrshchajo venetshchino med germanske jezike. dasi sta si bili civilizaciji podobni. znani zgodovinar J. 1949) in H. Naturalis historia. da so selitveni tokovi v juzhno Italijo z Balkanskega polotoka svojevrstni spricho tega. Berkeley. ko sicer ugotavlja. da se je Cezar med osvajanjem Galije v Armoriku (danes je to departma Van) spopadel z Veneti.. Nekaj stoletij pr. da ga povezhemo z drugimi indoevropskimi jeziki osrednje Italije. Zlasti pa presenecha nadaljnje izvajanje Paretija v zvezi z Veneti. Toda Sergi je pri tem she bolj dolochen. govori. Krahe (Sitzungs-berichte. Skrbno preuchevanje dopushcha. Zato imajo Paretijeva stalishcha she prav posebno tezho.n. v jezikovnih oblikah. 1933). Venezia).sht. zato so to obmochje Rimljani poimenovali Venetia. pri chemer naj bi nastala nova tvorba – prvotna latinshchina. 17) izrecno ugotovila. ki so prishli v Italijo. da se isti narod iz tretjega in drugega tisochletja pr. razshirjeni po vsem svetu. 112) – prav tako ilirskega rodu. III.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. srechamo v Benechiji. da so bili Veneti – kakor Liburni pri Aternu v Picenu (ob katerih se spomnimo Liburnov v Iliriku. Po Paretijevem mnenju ni jasno. she posebej pa z latinshchino. kar Praslovani. Ta Paretijeva teza o ilirskem oz. ki jih razvrshchamo v razlichne veje indo-evropejshchine. venetskem elementu pri stapljanju z jezikom neindoevropskih staroselcev na Apeninskem polotoku.

Zakaj tako. da je mogoche postaviti Venete v chasu ob koncu III. Je iz nekega posebnega razloga zamolchal paflagonske Venete? Ne moremo se znebiti obchutka. vendar ne ve. s chimer hoche potrditi staroangleshko Winedas. tisochletja v nizhavja severne Evrope.Odkod Veneti narechje. ki popolnoma ustrezajo latinskemu pojmu Veneti. nastanjeni v tistem chasu po nizhinah severne Evrope od Pomeranije do Mecklenburga! Wenedes se je pri Nemcih obdrzhal za oznachevanje slovanskega prebivalstva v Spreewaldu (jugo­ vzhodno od Berlina). In Martinet se vprasha: »Kaj naj sklepamo na temelju obstajanja iste besede kot oznake italskega. Che so Veneti sami sebe imenovali tako. o tem bomo spregovorili v nadaljevanju. da je pristash t. ne napishe v enem zamahu. v danshchini ven in shvedshchini van »prijatelj«. Cheprav so javnosti ti podatki zhe kar znani. kar naj bi po njegovem potrjevalo venetsko prisotnost na tem podrochju. ker je neprichakovana indoevropska oblika "e" v dveh zaporednih zlogih. ki sebe imenujejo Sorbi. ki so prav tako izprichani v tistih delih antichnih piscev. V Avstriji se pridevnik windisch nanasha na podrochja. saj se tako pomembnega dela. S tem je Martinet pokazal. s katerim so oznacheni Slovani. ljubezniv. Zato se nagiba k sklepu.. ki nadaljuje s tem.revijasrp. Presenecha dejstvo. Toda Martinet zachuda niti ne omeni paflagonskih. V nadaljevanju Martinet ne pozabi omeniti. teorije invazije Indoevropejcev in njihovega nasilnega osvajanja Evrope. da bi vanetski dialekt lahko bil ostanek galshchine v Franciji in ne kot ostala narechja v Armoriku... saj je v ozadju njegovega pisanja chutiti pridih frankofilstva. Dvomiti moramo. da opozarja na kasnejsho germansko rabo oznak Winida v visokonemshkem in Winedas v staroangleshkem jeziku. da ne gre zgolj za spodrsljaj. Toda Martineta pri tem moti.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. npr. ki so tradicionalno naseljena s Slovenci. na katere se sicer rad sklicuje. meni. da korenu wen-pripishe pomen »zmagati. ki izhajajo iz Velike Britanije. bi lahko pomislili. keltskega oziroma slovanskega naroda?« Ali gre zgolj za preprosto homonimijo? In si odgovori: »Malo verjetno! Formalna identichnost je tem bolj presenetljiva. da so to privzeli tudi njihovi sosedje. v angleshchini wish »zhelja«. Po mnenju Francoza Martineta ni mogoche dvomiti. da se je en rokav Bodenskega jezera na severovzhodu Shvice v antiki imenoval Venetus Lacus.i.kot pri Venus. panonskih in drugihVenetov. poleg tega je izshlo vech ponatisov v razlichnih svetovnih jezikih in bi ga na to kdo utegnil opozoriti. v shvedshchini tudi »prijeten. slovanskih jezikov. Po njegovem mnenju se v tem imenu pojavlja dobro znani koren wen. da so predstavljali http://www. da so bila indoevropska plemena v sploshnem zelo bojevita in bolj kot ljubeznivost so kazala sovrazhnost. da Martinet ne poskusha razlozhiti besednega korena ven she na podlagi kakshne druge jezikovne skupine. jih tu navajamo zgolj zaradi tega. ali bi jih pripojil k italijanskim ali h galskim Venetom. in v zachetku II. da so bili armorishki Veneti z atlantske obale Kelti. kot je Martinet. ki pa je v keltshchini in latinshchini zamenjan z "-i"). pokoriti«. nekam med Baltik in cheshke gore. ki jo je v novejshem chasu zagovarjala Maria Gimbutas. ker jih v svojem znanstvenem aparatu uporablja tako priznan jezikoslovec. da je to storil iz pozabljivosti. ki pomeni osebni zhivljenjski cilj.2010 10:13:48] . v nemshchini Wunsch. Martinet se loti she razvojnih problemov venetshchine. morda nekoliko vzhodneje ali zahodneje.htm[16.11.« Zato Martinet predpostavlja obstoj naroda Venetov (wenet s pristavkom "-os" v imenovalniku mnozhine.. Ko ugotavlja. mil«. Nekateri menijo.

gh). v slovenshchini zob. ki je v praslovanshchini bil *zobъ. v bolgarshchini pa z'b. tisochletja po razhodu med zahodnimi kentumskimi in slovanskimi satemskimi jeziki.htm[16.revijasrp. ki so prebivali zahodneje.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki so ostali v stari domovini. torej smo pricha mnenju pred­ stavnikov dveh zgodovinskih shol. ker je zani­ mivo. Na tem mestu naredi Martinet presenetljiv sklep: »V tem chasu. saj tako kot pri Keltih tudi pri Venetih zachenja slabeti glas *p. in pri tem je glas b izgovorjen tudi skoraj kot p. samo na Primorskem zasledimo na primer: zab.2010 10:13:48] . slovensko zob. iz chesar lahko sklenemo. Iz tega obdobja so nasledili nezveneche aspirante Italcev in Grkov (ph. kar naj bi potrjevalo ime gozda Hercynienne < *per-kwus »hrast«. ki ga sam navaja. Veneti naj bi s Kelti nadaljevali pohod proti zahodu in se zlagoma stopili z njimi. stoletja n. Vendar jih je ostalo dovolj.« Ta Martinetova analiza pa je pomanjkljiva. so se deloma germanizirali ter pod pritiskom prishlekov s severa izgubili svojo identiteto. da so Balti od davnine nastanjeni v prvobitnih gozdnatih predelih. Vzhodne sosede Germanov bo do V. so pa po jeziku blizhe Latincem. th. Zhe na primeru. So se stopili z Italci? Kratko malo so izginili tudi v tem primeru. da je za Germane Wendes obichajna oznaka vzhodnih sosedov. Vrnimo se she enkrat k jezikoslovcu Martinetu. s katerimi so bili v stiku. Kako je mogoche. Toda obstajajo tudi drugachna mnenja. da se na tako majhnem panonskem prostoru razvije takshna mnozhica razlichnih indoevropskih jezikov?!) Toda v nekem zgodovinskem trenutku so tiste Venete. ki bo konchno dal glas h-.94) v poglavju o Slovanih pravi: »Na sploshno lahko stiki med narodi razlichnih jezikov izzovejo ali pospeshijo jezikovni razvoj. ki pa le ni onemogochala sporazumevanja z okolishkimi indoevropskimi plemeni. vse do nashega shtetja. preplavil tok Slovanov.11. ki so zunaj poti velikih migracij. ki bodo kasneje postali Kelti. stalno naseljena v predelih.« To pa je v nasprotju z zhe omenjenim stalishchem Paretija. z'b. Martinet o Venetih pravi (MAR str.sht. so se povezali s plemeni. zaznamo v slovenskih narechjih velike razlike. povlekli za seboj sosedje. Videti je. ker so jih govorila ljudstva. od katerih ima vsaka mnozhico svojih privrzhencev. kot jasno opredeljen narod. je bilo nemogoche prichakovati postopno prilagajanje venetshchine jeziku slovanskih osvajalcev. (O problematichnosti takega pristopa bomo razpravljali kasneje pri Devotovi teoriji o panonskem izvoru Venetov. zömp. kako zlahka je mogoche zaiti v past starih.Odkod Veneti jezikovno samostojno enoto. da so baltski jeziki ohranili arhaichnost. kar je v rushchini in srbshchini ter hrvashchini dalo zub. kaj se je zgodilo z beneshkimi Veneti. Vsi drugi Veneti. kakor pravi za one ob Baltiku. v nasprotju z nazalnimi in denazaliziranimi vokali v drugih slovanskih jezikih ima poljshchina skupino samoglasnik+nazalni soglasnik: izg. saj se zanasha zgolj na knjizhne oblike posameznih jezikov. Podobno so Germani za svoje jugozahodne sosede ohranili ime enega od keltskih plemen Volka. Morda ostajajo v dolochenih zahodnoslovanskih govorih sledovi jezika staroselcev. razvija svoje misli Martinet. 76): »Venete so dolgo enachili z Iliri. Martinet (MAR str. zu∂b. kjer zhive se danes. ukoreninjenih pojmovanj. pach pa zgolj njeno izginotje. Drugi Veneti. in ti predeli so zelo neprimerni za nomadsko zhivljenje http://www. med mochvirji Pripjata na jugovzhodu in Baltika na severozahodu. ki so krenila na jug in se nekaj chasa zadrzhevala v podolju Donave. A Martinet ne pove nich o tem. pa cheprav so prishli pod rimsko oblast. da so utonili v slovanski poplavi? Poleg tega so Veneti znani she dolgo.

htm[16. in sicer v tistem mochvirju. z juga pa naj bi od Chrnega morja navzgor ozemlje naseljevali Skiti. ki so nekaj stoletij pred nashim shtetjem zhiveli severno od Chrnega morja. ki so jo morda govorili v zachetku nashega shtetja na severozahodu danashnje Ukrajine. zastavimo si nekaj vprashanj ter nanje odgovorimo.. torej so bili na krizhishchu najpomembnejshih prometnic. in bi jim prav nasprotno Slovani sluzhili kot vmesni. ko tudi sam ponavlja. ki bi v pripjatskih mochvirjih http://www. izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. 2.. je predstavljala zanesljivo premozhenje in osnovo za prezhivetje tudi. je bil. Nekatere izposojenke. ne da bi bili v stiku z najrazvitejshim svetom tedanjega chasa – z Balkanom. ki je posledica tega stika. da so se iznenada pojavili in preplavili dobrshen del Evrope! Kakshen pa bi bil lahko "tehnishki prispevek Germanov". ki si jo moramo zamisliti. po Martinetu naj bi Slovanom kulturo prinesli Germani iz daljne Skandinavije. Mezopotamijo in egejskim podrochjem. In ta "visoka germanska kultura" (Germane so ves stari vek vsi shteli za barbare!) naj bi toliko prispevala k namnozhitvi Slovanov. saj mnoge vodne poti. Tu je uposhtevana nenehno ponavljajocha se teza o pripjatskih mochvirjih. trebljenje). da so kljub nomadstvu imeli visoko razvito kulturo in so bili v neposrednem stiku z najbolj razvitimi civilizacijami na Blizhnjem vzhodu! Toda. Germani. torej v neposredni blizhini domnevne domovine Baltov. da je prav pastirstvo odigralo pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva iz poljedelstva. za besedo sto. verjetno s Skiti. ki naj bi tem zaostalim Slovanom prineli visoko kulturo.. da so imeli she najvech stikov z Goti. vzrok za demografsko ekspanzijo. ki so jo poljedelci gnali s seboj. ki zavzemajo dokaj obsezhno podrochje. Vendar kazhe. ko nove njive she niso bile pripravljene ali se na njih ni obneslo pridelovanje. do katerih naj bi proti jugu segali Balti. Od njih so v prvih stoletjih nashega shtetja dobili kulturno spodbudo. da bi Slovani chemeli v mochvirjih. npr. po vsem sodech.. ki je povzrochila njihovo shirjenje. kazhejo na stike z Iranci. l. ko so iskali nove obdelovalne povrshine (pozhigalnishtvo. glej chudo. vendar na podrochju. druge na sever. Zhivina. ki so prihajali iz Skandinavije in se shirili proti jugovzhodu. ki so od nekdaj rabile kot najprimernejshe za povezave na velikih razdaljah. vodijo ene na jug.. Kljub temu (chemu?!) so sem silili Germani. ki je bila od sredozemskih zharishch kulture she bolj odmaknjena. Danashnji shtevilni slovanski jeziki. da so Slovani sicer bili v stiku z nomadi (Skiti?). sodobna znanost celo trdi. Tehnichni napredek. che zhelimo pojasniti kasnejsho slovansko shiritev.11. torej bi "Slovanom (?)" ostalo le neznatno ozemlje za Karpati. da so bili na visoki kulturni stopnji.2010 10:13:48] . Toda za Skite so prazgodovinarji odkrili. da ne govorimo o slabih letinah.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. povezovalni chlen. za katere pa je znano. saj ni bilo gospodarske podlage za zhivljenje.revijasrp. 3. Neverjetno je. z izhodishchem na dolnji Visli.« Poskushajmo Martineta brati kritichno. ki ni primerno ne za kmetijstvo ne za zhivinorejo! Torej je to moralo biti kaj maloshtevilno ljudstvo. Iz te svoje nepreprichljive teze Martinet (je le eden od predstavnikov te "mochvirnishke shole") preide na she bolj trhlo nadaljevanje.. ki je bilo izpostavljeno stikom z nomadi. ki so zhiveli severno od Chrnega morja.Odkod Veneti zhivinorejcev.

z italskimi jeziki in so ga pisali s chrkopisom. kot je Martinet. razen che ne domnevamo. je nenavadna trditev. tako zasledimo Venete v Galiji. Njihov jezik kazhe na podobnosti z germanskimi. ki se je pretezhno ukvarjalo s trgovino (zlasti z jantarjem) [op.revijasrp. bodisi so neustrezni in z nekakovostno krmo. Kako to. podobnim retskemu (ali severnoetrushchanskemu). gnoj pa daje zhivinoreja. bi prichakovali drugachno formulacijo. Ni mogoche ugotoviti zanesljivih relacij med Veneti iz Benechije in drugimi. da ochitno takrat shtevilnejshi Balti v zelo podobnih okolishchinah niso razvili take ekspanzivnosti in po tisochletjih she vedno zhive prav na istih prostorih? In to je celo pomagalo ohraniti njihov arhaichni jezik(!). Paflagoniji in . ki so jo lahko govorili. naseljeno v danashnji Evganski Benechiji (Venezia Euganea) – tj. In ne nazadnje se vprashajmo. torej intenzivna zhivinoreja ni mogocha.z imenom Venedi ali Vendi – v vzhodnem delu centralne Evrope ter v Pribaltiku.).. prostor [na severovzhodu Italije] med mesti Padova.: to pomeni hkrati najtesnejsho povezavo z Baltikom po jantarski poti. Belluno in Feltre. Kako razlozhiti fenomen slovenshchine. Este. poglejmo. Ime Veneti je dokaj razshirjeno med antichno toponomastiko. 6. Che so tudi Slovani Indoevropejci. potem pa na izkrchenih ledinah zorati polja. kdo je njim dal besedo za sto. kako je mogoche tako zlahka opraviti s slovanskimi jeziki: ». s kakshnim slovanskim jezikom (poudaril L. teh na mochvirjih bodisi ni. ker so bili vsem od rok. da je bilo to ljudstvo. ki govori o "nezgodovinskosti Slovanov« oz.. pa cheprav so stari 'k' nadomestili s 'h' v 'hundert'.2010 10:13:48] . Che so Germani kentumci.. ki je povezovala Baltik z Jadranom].Odkod Veneti omogochil ustvariti tako blaginjo. saj je veliko vprashanje. razlichno od Keltov in Italcev.V. Skitov.V.« Od znanstvenika takega formata.. da so dobili besedo sto od Irancev oz. 4.. da bi se Slovani mnozhili kot kobilice? V mochvirjih bi morali zgraditi osushevalne jarke s celim sistemom jezov in zadrzhevalnikov.11. zlasti ker ime Veneti pogosto dajejo ljudstvom razlichnih izvorov. se vprashajmo. polja brez gnojenja so plodna le kratek chas.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. V veliki italijanski enciklopediji MOTTA pishe pod geslom »Veneti: Antichno indoevropsko ljudstvo. kdo je od koga kaj dobil.htm[16. Ta "germanska" tehnichna superiornost zveni kot odmev na poskuse uveljavitve pojma "indogermanski" namesto "indoevropski". da sodi med enega najbolj arhaichnih jezikov. cheprav je v samem sredishchu najvechjih migracij in interesov velikih narodov zhe tisochletja? 5. Vselej so bili v dobrih odnosih z Rimljani in na miren nachin vkljucheni v rimski imperij. No. Uposhtevajoch zgolj Venete iz Benechije. »o Slovanih kot o ponesrechenem poskusu zgodovinskega razvoja«.izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. ko pa gre za obsezhno indoevropsko skupnost. za to so potrebni travniki. L..« Znani italijanski semitolog in lingvist Semerano v svojem monumentalnem delu Le origini della cultura europa [Izvor evropske culture] (SEM) Venete obdeluje pod posebnim poglavjem in http://www. da je tudi sam pristash tiste shole. Poleg tega je celotno obmochje precej tesno in surovega podnebja. lahko rechemo. za katero akademik Bezlaj trdi...

utrdba. Strabon (C 553). Nat. Ko govori o Siginih (V. ki zhive na Jadranu. Bagas. ki so prishli iz Troje skupaj s Traki in se naselili na severnih obalah Jadrana. kot meni tudi Polibij (II. izprichana v vseh slovanskih jezikih. grushch« kot pogost hidronim.revijasrp. npr. kjer naj bi pregnali Evgance. buld-. da se njihove meje razprostirajo vse do Enetov. 6.. hebrejsko bira »mesto.(gl. kar je primerljivo tudi v imenu Pelagonija v Makedoniji.: slovanska vzporednica bor kot Branibor ipd. bula)]. vse do zgornjega Jadrana.htm[16. Tu smo citirali Semeranove navedbe.V. ki naj bi pripeljal Venete iz Paflagonije. hebrejsko ba'al »gospod. Rhatotes itd. potrjuje. od koder so se proti koncu 2. aramejsko rahat »reka.sht. da prihajajo Ένετωί iz dezhele Levkozirov (Leukosyroi) [op.n. 12. Paflagonci naj bi potemtakem bili »vladarji vodnih poti« ali »gospodarji morja«. 851): »Pilemon vodi Paflagonce έξ Ένετων«. prekop« je ime za Pontus Euxinus (Chrno morje). balda »sekira. palag »kanal.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. v zadnjih dveh imenih po Semeranu prepoznamo podobni imeni Rhaetia-Retia v Alpah in tamkajshnjo reko Aenus (Inn) ter zgoraj zhe omenjeno trashko mesto Aenus. L. gre po Semeranovi tezi iskati v asirshchini: baal-palag [akadsko belu. vodni tok« [Merku omenja rahot<grohot »grob pesek. MER 97.V. Chrnega morja.: na Krasu je vech naselij Brje]. 643-647). Bezlaj she omenja. 9) navaja. Aeniates. da je tisti predel Kapadokije ob reki Halys in vzdolzh Paflagonije uporabljal dvoje narechij z obilico paflagonskih imen. Tak mech je sodil h kraljevemu dostojanstvu (SEM vol. krepelo«. da je klasichna literatura o tem ljudstvu pod vplivom Homerjeve omembe (Iliada. 38. 2. Semerano nadalje pravi. (Strabon. 643-647). Po Sofoklejevih Antenoridih sledi. 196). aramejsko ba'la. da so Ένετωί prishli iz Paflagonije na obale Jadrana. 17. L. 3. str. Herodot omeni Venete v Iliriji (Ένετωί. prebivalcev chrnomorske obale v Anatoliji. bat. grad« [op.2010 10:13:48] . Etnonim Paflagoncev. saj je grshki pontos v akadshchini pattu »kanal. da Strabon (7. skupaj s Prosdocimijem (La lingua venetica. bald. Ime Rhaetia naj bi izhajalo iz akadskega ratum. Strabon potrjuje (I. da se je mesto Aenus v juzhni Trakiji na obali Egejskega morja prej imenovalo Poltyobria. tudi v akadshchini je birtu. ki postavljajo pod vprashaj anatolski izvor Venetov. Biasas. L. 3. na jugu omejenih z reko Halys. Ne bi smeli she spregledati niti Katonovega prichevanja (najdemo ga pri Pliniju. 21). 235). razvejili mnogi tokovi kapadokijskih ljudstev pod asirskim vplivom. Sadnik-Aitzetmüller izvajata ta izraz iz slovanskih osnov bul. da bi poudaril sovpadanje njihovih obichajev z babilonskimi.Odkod Veneti zachenja z Livijem ter njegovo legendo o Antenorju. III. kraljevi grad ali kraljevo mesto. Seveda je treba takoj spomniti.V. gospodar« + akadsko palgum. v trashchini bria pomeni »mesto« [op. ki so mu rabile za razlago posameznih imen na osnovi akadshchine. str. prekop«]. saj kazhejo na she premalo raziskana razmerja med akadshchino in slovenshchino.1) porocha. Kljub temu so Semeranove raziskave pomembne. to je Kapadokijcev asirskega porekla.]. tisochletja pr. Po Semeranovi metodologiji Poltyobria zlahka preberemo na slovenski osnovi kot *Baltobrje>Balto-bor. Tako malo naprej pri Semeranu beremo.11.V. II. o tem najde bralec vech tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori.: mitichni Beli Asirci]. od koder so bili pregnani. polti pa naj bi bilo ime trashkega kralja. 6) in drugi tragediografi.: Bezalj razlaga v (ESSJ) balta. da so shli Enetoi pod Antenorjem iz Paflagonije chez Trakijo proti Jadranu. hist. 130-131) "Venetos troiana stirpe ortos" (SEM vol. kij. L. I. opozoriti pa je treba na drugachne vire. 38. ki povzema po Majandru. 25). kar ustreza akadskemu in starobabilonskemu paltu »mech z dvostranskim rezilom« [op. da http://www.

Vinda (Werlach) in Licias. loka. zlasti tistega v Furlaniji-Udine. Pomembni so she slovanski Veneti v srednjem in spodnjem toku Visle.. Zakaj razpravljati prav o stalishchih Devota? Ker postavlja skupaj z nekaterimi drugimi sodobnimi raziskovalci. dasi so stvari veliko bolj zamotane z antropoloshkega.Odkod Veneti na Gorishkem pravijo rohot »posebna oblika struge«. primerjati gre she z Aκυλιν (Zosim. (2) ali so se od tam preselili na severne obale Jadrana in (3) kakshni bi lahko bili morebitni odnosi s tako razporejenimi Veneti in Slovani v tistem chasu. hod« [op. po katerih je dobil ime zgornji konec doline reke Adizhe (Adige) (SEM vol. Predpostavljamo podobno primerjavo etnosov kot Veneti.]. 38. odlok (SES)]. lokav. 2. V. od koder izpeljanke loch. sufiks -ηνες ustreza starobabilonskemu enum »gospod. Ένιηνες (Iliada. rob. hist. prichanja o Belenovem kultu ter hidronim Aquilis kazhejo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 6) v Istri] ob laguni Gradezha. sumerskemu en. Galci v Armoriku (are mori = ad mare) med Loaro in Seno. krizhani z bazo. pa tudi slok. I. genetskega. ki nima etimolshke razlage niti ni kakorkoli povezljiv z germanskimi izhodishchi.2010 10:13:48] .shvicarska trdnjava med reko Aar in Reuss. Ime Raetia Secunda je bilo postopoma nadomeshcheno z Vindelicia. Tod je veliko imen s korenom Vind-: Vindelicia. Vindalum – mesto Kavarov (Cavares) v Gallia Narbonenses ob sotochju rek Rodan in Sulgas.. Licus. kot jih nachenja Devoto: (1) ali so Veneti zhiveli (tudi) v Panoniji. Zhe précej na zachetku naj navedem. Akvitanijo etimoloshko lahko pridruzhimo Aquilei (kjer orel-aquila nima kaj pocheti) [keltski ostanki. Hidronim Licias ustreza akadskemu alikum »ki teche. kjer se izliva v morje reka Natiso. obstaja cela vrsta teorij. IV. ki z rekama Isar (Isarcus) in Inn (Aenus) techejo chez to obmochje. 643-647). slochiti. Hit. http://www.htm[16. 132. da je ime Oppidiuma predromansko in kazhe na keltskega boga Akinka. ki izhaja iz hidronimov Vindo. romaniziranega v Aquincum. ki ustreza akadskemu (w)idum »meja. jezikoslovnega itd.: Slovensko osnovo lahko najdemo v lochiti. izvor Venetov v srednjo Evropo.V.: Ta primer je pomemben za razchlenjevanje imen Videm. L. Poleg tega znameniti genetik Cavalli-Sforza postavlja Devota v skupino tvorcev velikih teorij o izvoru Indoevropejcev. Vindobona (Dunaj). (Windisch) . vladar«. 185). 29. che so sploh od kod prishli? To je she vedno ena najbolj zapletenih ugank sodobne (ne le zgodovinske) znanosti. zakaj je pomembno obravnavati vprashanja. lok.V. Ime Ένετωί spominja na Enieni. arheoloshkega. kraj« [op. gospodar.11. praslovansko *lochiti. a tudi Venosti. obelezhja keltskih kraljev. reka. ki je ponavljalni glagol s prvotnim pomenom *»kriviti. Ker sem o tem nekaj vech spregovoril v svoji knjigi Davnina govori. vidika. 749). kulturoloshkega. 7. L. (ESSJ)]. pot. Sozom. Prosdocimi je doktoriral pri Devotu) itd.. Toda stvari so bolj zapletene kot so videti. vodno bozhanstvo«. etnoloshkega. Eccl. Vindonissa. Semerano obdela she vech hidronimov s podrochja Venetov. ki gre« iz akadskega glagola alakum »tok. -lekniti. sicer pa najdemo na Slovenskem hidronime Rohot. ki si jih najlazhje predochimo na prilozhenem zemljevidu. ki so v Homerjevem katalogu navedeni kot ljudstvo iz zgornjega dela doline reke Sperhej (Herodot. kot so Lejeune in Pellegrini-Prosdocimi (mimogrede. 105) Armoriku pridruzhuje she Akvitanijo (aqua). str.revijasrp. ukrivljati«. * Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. obmochje juzhno od Garone. ki ustreza akadski osnovi id »voda. Rohat ipd.. Plinij (Nat..

Najpomembnejshi predstavnik te shole je njen ustanovitelj. tisochletju pr. tudi. bojeviti pastirski nomadi. 2. ki je udomachil konja in izdelal lahek bojni voz. ki ga podnaslavlja Temelji in metode raziskav bojnih vozov z gledishcha primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. bojni vozovi in Indoevropejci. miroljubno. ki ga med drugimi podpira tudi belgijski arheolog Marcel Otte.revijasrp. Skratka.. podpira pa ga vrsta genetikov. od kod Slovani in ne nazadnje Slovenci! 2. logichno. a so si glede geografskega izvora na neki nachin blizu. torej kar tri tisochletja (!) prej. Anglezh lord Colin Renfrew (REN). da so bili IE. pokojna Litvanka. ki so prishli iz Afrike in se naselili v Evropi in Aziji v srednjem oziroma v spodnjem paleolitiku (odvisno od modela o razvoju Homo sapiensa). se ne more prav odlochiti. Njena pomembna pristasha sta med drugimi v ZDA rojeni severnoirski arheolog James Mallory in amerishki lingvist Wilfred Lehman. stoletja italijanski historichni lingvist Mario Alinei. kot to predvideva tradicionalistichna teorija. tudi najsodobnejsha znanost she vedno ne najde dokonchnega odgovora.htm[16.2010 10:13:48] . dasi se nagiba k tistim teorijam. po teoriji kontinuitete naj bi danashnji prebivalci zhiveli v Evropi na bolj ali manj http://www.sht. Seveda se ne more izogniti vprashanju. je v shestdesetih letih 20. na zahod v Panonijo. ki je teorijo prvich celovito predstavil leta 1987.Odkod Veneti bom tu zgolj izredno na kratko povzel tri prevladujoche teorije o izvoru Indoevropejcev (IE). pri chemer naj bi imeli Hetiti pomembno vlogo. 2. pri chemer navaja nad ducat znanstvenih teorij (ki jih omenjam tudi jaz v tej in drugih svojih knjigah). stoletja razvila svojo "teorijo kurganov".n.. Po tej teoriji naj bi se IE oblikovali na Blizhnjem vzhodu. katera bi bila prava. ter se ne more odlochiti. Skratka. po kateri naj bi IE prishli z vzhoda kot prinashalci revolucionarnega gospodarstva – nov nachin kmetovanja: to naj bi bilo v VII. temelji na domnevi. po tej teoriji naj bi IE ne prishli v Evropo in Azijo ne v halkolitiku ne v neolitiku. po kateri naj bi bila zibelka IE na severni strani Chrnega morja. To teorijo je razvil v drugi polovici devetdesetih let 20. ki so v halkolitiku (bakreni dobi).1 Invazionistichna teorija. ali naj bi se to zgodilo v Mezopotamiji in bi od tam dobili Indoevropejci te nadvse napredne kulturne doeszhke ali je inovacija nastala med Indoevropejci.2 Ekonomistichna teorija. in od tam naj bi se difuzno. torej v IV.11. juzhni Rusiji. Toda pri konkretni obravnavi. preden so se razselili. akulturirali dotedanje prebivalce in popolnoma nadomestili prejshnji(e) jezik(e) z indoevropejshchino. in predstavlja zachetek neolitizacije Evrope. Vidna predstavnica moderne oblike te teorije.3 Indigenistichna/domorodna ali teorija kontinuitete (TK). natanchneje v Anatoliji. med seboj so sicer dokaj razlichne teorije. kdo je bil prvi. predvsem s svojo inovativno tehniko poljedelstva shirili po Evropi. kako pereche je to vprashanje. ki jo lahko imenujemo kar "tradicionalna". che navedem delo Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 (v prevodu) Konji. od koder so z vojashko silo zavzeli Evropo.n. razshirjene v mednarodnih strokovnih krogih v zadnjih desetletjih. med njimi Cavalli Sforza z univerze Stanford v Kaliforniji. Predvsem bi rad opozoril z najnovejshim primerom. delujoch na univerzi v Utrechtu. na juzhno stran pod Kavkaz in v Anatolijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. od kod Indoevropejci. delujocha v ZDA. s katerim bi se vsi strinjali o izvoru Indoevropejcev in s tem.sht. od katerih se je razshirila med Babilonci in Asirci. ampak so bili preprosto dedichi prvih skupin Homo sapiensa. ki postavljajo indoevropske zachetke okoli Chrnega morja: na severno stran v juzhno Ukrajino. vdrli v Evropo. Marija Gimbutas. torej v juzhni Ukrajini oz. tisochletju pr.

da se je del Slovencev(!) preselil proti severu ob Ilmensko jezero. Torej ne z orozhjem. kakor naj bi IE nadomestili Predindoevropejce v preostalem delu Evrope. da so tudi ta ljudstva prishla v Evropo od zunaj v razmeroma novejshem chasu ter da so nadomestila dotedanje prebivalce podobno. in tako so tod zhiveli tudi Slovenci. s chimer so tudi prevladali in razshirili svoj jezik na ostala ljudstva. [Pri tem bi bilo zanimivo omeniti Conteja (CON). da IE niso bili bojeviti napadalci.revijasrp. akulturirali so evropske mezolitske lovce in nabiralce ter spricho vishje kulture nadomestili njihov(e) jezik(e) z indoevropejshchino. ki jo je nadomestil z revolucionarno zamislijo. to je IE dvigalo ugled. ki je dajalo vechje gospodarske uchinke kot lov in nabiralnishtvo.2010 10:13:48] . z razshirjanjem naprednih proizvodnih postopkov in novih zamisli. ne z vojashko silo ali rasno vechvrednostjo. z nastopom danashnjega podnebja (holocen) naselili obsezhna ozemlja severovzhodne Evrope. da so vsa uralska ljudstva potomci skupin Homo sapiensa. in so po otoplitvi. Pomembnost in odmevnost celovite objave teorije Colina Renfrewa v letu 1987 je v njeni prvi temeljni in argumentirani kritiki tradicionalistichne teorije.] Vse do sedemdesetih let 20. ki jo z obema rokama sprejemajo tako arheologi kakor jezikoslovci ter je zhe postala del sploshne kulturne osveshchenosti.htm[16. ki jih imenujemo . da so Slovani zhe tedaj zhiveli na obmochju jugovzhodne Evrope ter se od tam selili proti severu. Neolitizacija ali neolitska revolucija pa zajema tudi nova znanja v metalurgiji (baker. se sedaj jemlje celoten razvoj evropske prazgodovine kot notranjo evolucijo. Trdi pa. ki naj bi jo povzrochila bojevita IE ljudstva. vendar z ogromnimi posledicami za preuchevanje enega od evropskih ljudstev. jim dajalo gospodarsko trdnost in jim omogochalo vechjo nataliteto. invazorji. povezano z novimi tehnikami radiokarbonskih. dendroloshkih in drugih datacij. juzhno od polarne kapice. ki navaja. medtem ko se je arheologija prej zatekala k velikim in obsezhnim "migracijam ljudstev" kot prednostnim razlagam za vsakrshne velike spremembe. bron). ki je za nekaj tisochletij poglobila prazgodovinska dogajanja v Evropi ter ji tako priznala kulturni razvoj. na osnovi chedalje natanchnejshega branja arheoloshkih virov in njihovih implikacij danashnja arheologija odlochno zavracha vsakrshno invazijo celinskih razsezhnosti v novejshem chasu – to je tako v halkolitiku kakor v neolitiku! Na lingvistichni ravni so te najnovejshe spremembe chasovnih okvirov in metodoloshkih pristopov sledile arheologiji z zakasnitvijo. neodvisen od velikih dogodkov na vzhodu. med temi tudi za zamenjave jezikov. temvech uveljavljanje z naprednejshim poljedelstvom. http://www. marvech preprosto le prvi poljedelci. glede na razvojne oblike evropske prazgodovine. ki pa so nekoch segali globlje v Italijo in do Shvice. Prej je veljavna tradicionalna teorija izhajala iz predpostavke. pri obdelavi in uporabi gline itd. Danes nam nova teorija govori o "uralski kontinuiteti" v severovzhodni Evropi. ki so po Renfrewu povsem nesprejemljive. ki so prishli iz zahodne Azije. s socialnimi in ekonomskimi protislovji. ki so se pred deglacializacijo znashli v vzhodni Evropi. V tistih letih je evropska arheologija dozhivela le dvoje velikih revolucij: (a) kronoloshko.11. stoletja ne le. tam ustanovil Novgorod in se dolgo razlikoval od Rusov. (b) druga revolucija je bila interpretativne in metodoloshke narave. posebej velja. ampak arheologija celo nikoli ni podvomila o "veliki selitvi narodov" (!) na nashi celini. In she vech.uralska.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da se o tem ni razpravljalo.Odkod Veneti sedanjih ozemljih zhe v paleo-mezolitiku. kot so govorile tradicionalne teorije.

ampak so kritike nanj letele tudi s strani arheologov. Na osnovi takshne kritike Renfrewove sicer napredne teorije so (Alinei in drugi) razvili najsodobnejsho teorijo kontinuitete (TK). sht. pravi (Jezik in slovstvo. zahod. ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod. Toda najnovejsha TK je veliko doslednejsha in je naredila she korak naprej.htm[16. da Bojan Chop. torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam.. uchenec Karla Oshtirja. kjer naj bi zhiveli Praslovani. 3): ».med drugim trdi. ki so brez velikih tezhav lahko dokazali.Odkod Veneti Toda presenetljivo. tako Alinei – poglavitni zagovornik TK. medtem ko skoraj brez izjeme vsi soglashajo glede "uralske kontinuitete". Torej so Praslovani chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem. to pa je za preuchevanje Venetov izjemnega pomena! Zanimivo. da je nujno popolnoma opustiti misel.2010 10:13:48] .11. na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«. XIX. 1973/74. je Renfrewova teorija naletela na huda nasprotovanja ne le med indoevropeisti. le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko. tesno navezanimi na tradicionalno "veliko preseljevanje" bojevitih nomadskih pastirjev v bakreni dobi. preden so se razlili nekako dva do tri tisoch let kasneje po Evropi – to je bilo po zdaj veljavnih razlagah shele v zachetku srednjega veka. 1-2. sever in jug! Zakaj so vsi odhajali. da se je poljedelstvo razshirjalo med avtohtonim prebivalstvom tudi tam.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki pa ima z njegovo mnogo skupnega: (a) obe pomikata datacije za vech tisochletij v preteklost v primeri s tradicionalisti. kolikor je (pra)zgodovinarjev! * http://www. (c) obe korenito spreminjata okvir tradicionalnih zamisli o jezikovnem razvoju na evropski celini. str..revijasrp. kjer ni bilo zaznati kakshne pomembnejshe migracije z vzhoda oziroma kjer se je poljedelstvo razshirilo celo kasneje in ne sovpada z naselitvijo IE. (b) obe pripisujeta kontinuirano etnichno sestavo evropskega prostora vse od neolitika do danashnjega dne. da je imel antichni Rim odlochilno vlogo pri oblikovanju vseh neolatinskih jezikov.

V. ki so zhiveli v pradobi v Iliriku. 4 in Ptolomej). In upravichena je domneva.n. Deutsch. Mannert. Te Venete zasledimo tudi pri Anonimusu. Karnijo do Ravene v zgornji Italiji. Conversat. Wersebe. obshirneje v moji knjigi Jantarska pot). 378) porocha. Shembera.htm[16. 162 in naprej). drugi. da je imel Herodot (I. primeshan od kasneje doseljenih Antov. da so Veneti svojo pradomovino v Aziji zapustili. 196. Labutza. str.. na zahodu pa severnoTirolsko do Bodenskega jezera. Stammes I.n. Tam Prokopij (leta 552) navaja naslednje trdnjave: Vraziste. da je bilo morda res nasprotno.11. skozi Panonijo. Lex. Hanush itd. da je v cerkveni starobolgarshchini dvoje jezikovnih substratov. sledi. Iliad. Zato bi za te Apianove Venete prishlo v poshtev podrochje od Nisha. ki jih omenja Moses Khorenski v Trakiji. Shafařik. ali kakshnih sto let po svetopisemskem Abrahamu. Makedonija je tedaj segala do gore Orbelos.sht. razshirjeno od Istra (Donave) do Venetov ob Jadranskem morju. ampak tudi po jugovzhodnih obalah Chrnega morja v spodnje Podonavje in nato na zgornji Jadran. da bi jih razlocheval od jadranskih Venetov. se sprashuje Davorin Trstenjak ter odlochno meni. eden izhaja od Slovanov.) (TRS 1871. Zhe Shafařik (Über die Abkunft der Slawen. in morda edinole po tej smeri. Schultze. "Jadranski" Veneti so v literaturi morda she najbolje obravnavani od vseh in kasneje bomo pogledali tudi te izsledke. na spodnjem toku Istra (Donave) omenja Apian (Bellum Mithrid. S tem v zvezi je tudi domneva o venetskem preseljevanju iz Male Azije v Evropo. kar naj bi trajalo vech kakor sto let. V. Pierg. da so tudi jadranski Veneti njihovi sorodniki (tako Surowiecki. 9) v mislih prav te Venete. Kot nekakshen osrednji dokaz naj bi veljalo trgovanje z jantarjem. Skaplitza.) "obdonavske" Venete v soseshchini Dardanov in Sintov do meja Makedonije: »Enetois kai Dardaneas. Grshki pisec Arian (pri Evstathiju Ad Dyon. Nash Davorin Trstenjak je bil s Krügerjem mnenja. da so ti Veneti prishli iz Paflagonije v Trakijo in od tam she na jadransko obalo. Za Trstenjakov chas pa je znachilno iskanje povezav med jadranskimi in baltskimi Veneti. Balesina itd. da so Singini medijsko ljudstvo. Müller.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Slovanov s severa. V. kai Sintois. da so Kelti (Skordiski) leta 370 pr. für das kath. to se je Trstenjaku zdelo prepozno (Krüger. quas http://www. pri svojem prodoru iz Galije skozi severno Italijo povlekli s seboj she kakshno pleme jadranskih Venetov. von Bodensee). Pri tem pa drugi zgodovinarji opozarjajo. kjer se je ohranilo ime lädis za ladje (Allg. Klesvetitza. In ker je (za vechino) nesporno. to pa po Davorinu Trstenjaku kazhe na ostanke Apianovih Venetov. perioikia Makedonion ethne«. Moses Khorenski pri Shafařiku. 147-148) je opazil. Landau. a po kateri poti. 852) in jim dolocha prostor do Timoka. Abkunft der Slav. lacus Veneticus (Pomponij Mela II.2010 10:13:48] .n. Dardanci so naseljevali ozemlje od Shar planine. saj je she zapisal. Urgesch.. I. [Ammian Marcelino omenja: "alpium juliarum. des Indogerman. ko je zapisal – »to kai Illyrion Eneton«. Norik. str. to pa je bilo okoli leta 2200 pr. ter je nasprotoval Gilferdingu. da se je takrat zachelo preseljevanje arijskih plemen v Evropo. ker so jih napadli Asirci. danashnjega Balkanskega gorstva.Odkod Veneti Kaj o tem pravijo stari viri? Na kratko jih obnovimo: Bolj proti zahodu.sht.revijasrp. po desnem bregu Morave. C. 140). Iz tega bi bilo mogoche sklepati. da so bili baltski Veneti Slovani.sht. ki ga povzema Evstahij (Ad Hom. Schlötzer. ki je postavljal to dogajanje v leto 1270 pr. ob Drini ter izvirih Morave naprej proti jugu. chez Jagodo do Pozharevca na zahodni strani in od Vidina do Zheleznih vrat na Donavi na vzhodni strani. Zelo zanimiva je Anonimusova pripoved. da to ni potekalo le chez Kavkaz in po juzhnoruskih stepah proti Baltiku. ki je potekalo vzdolzh "jantarske poti" s severa na jug (o tem gl. da so v pradobi venetska plemena naseljevala obsezhna podrochja od izliva Donave. 34.

chlan francoske akademije in nekdanji profesor omenjenega Harmatte. prishli na severne obale Jadrana. Ko so s tem seznanili Lejeuna. magrio. mego urleiatolerreitia. str. tisochletju pr. Eni menijo. da po morju. zemljevid I). mag. ki jih je prebral kot venetske. teutabado. npr. je vech razlichic. ali celo she veliko bolj zgodaj pred nashim shtetjem. Shele dobrih dvajset let kasneje (1985) je madzharski raziskovalec J.2010 10:13:48] . mego.. kako je preostal obroch baltskih.revijasrp. kakor Strabon (XII. ob desnem bregu Donave.sht.i. Felice Le Monier Ed.130). pod naslovom Venetes de Pannonie. toda o tem sem vech napisal v svoji Jantarski poti. jul. In tako so se nekateri odpravili v Pecs. Svavi.n. naj v zvezi s tem omenimo obskurno zadevo. iuvio. postavlja Venete (skupaj s Protolatinci) v Panonijo severno od Donave.629-653. * Na panonski stichni tochki postanejo stvari nadvse zanimive. jadranskih. kar je razumljivo she podzhgalo arheologe in jezikoslovce. Firenze. "Baltski" Veneti naj bi po Trstenjakovem mnenju prishli z juga. tako poljski Krak(ov) s Koroshke. Vendar je. da ne bi she kdo nasedel. med delom zgodovinarjev she vedno zhivo mnenje.sht. 3. ki povzema po Sofoklejevi (izgubljeni) tragedij Zavzetje Iliona.htm[16. kar je vzbudilo nemalo pozornosti. Kako naj bi menda prishli jadranski Veneti po padcu Troje v danashnjo Benechijo. Med leti 1950 in 1966 so tam petkrat izkopavali nekropolo iz let 440 – 340 pr.. nekako na ozemlje danashnje Slovashke oziroma v zahodne Karpate.i. z obmochja Donave. str. da so namrech severni Slovani prishli iz Norika v Podonavju.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da je legendarni Antenor s svojimi sinovi in s preostankom Venetov po pokolu v Troji prishel v Trakijo ter shele od tam na zgornji Jadran (TRS 1875. to naj bi potrjevali stari viri. morda v 10. Preden nadaljujemo. od koder naj bi jih potisnili Kelti. ki so opozorili na Harmattovo sumljivo delo.127)]. ki je v zadnjem chasu razburila strokovno javnost. spodnjedonavskih in zahodnoevropskih Venetov.. 1990. G. st. da so Veneti prvotno naseljevali obshirno obmochje Podonavja in okolico Panonske nizhine. kot je Nestor. Lel in Cheh iz hrvatskega Zagorja ipd.11.n. 1968. Po neki tedanji teoriji naj bi zhe v predzgodovini iz preostankov Slovanov. s chimer bi se razlozhilo. augar otnia. se je chutil prevaranega in osramochenega. Od tod zakljuchek. Svebi.. je na tej osnovi napisal razpravo za Comptes Rendu de l'Academie des Inscriptions et Belles Lettres (CRAI). da bi bilo najbolje pozabiti na to sramoto. Harmatta objavil analizo shtiridesetih grafitov s takratnih najdb. Keltov in Germanov nastali Svabini. torej v neposredno sosedstvo s Slovani (ki jih Devoto namesti pod vzhodne Karpate na http://www.i. ter je menil. Gre za tezhko razumljivo afero z arheoloshkimi najdbami z domnevno venetskimi napisi v kraju Szentlörinc pri Pecsi na jugu Madzharske. che uposhtevamo enega najvechjih sodobnih italijanskih etimologov Giacoma Devota (Dizionario etimologico. vontar. Jerem leta 1968 objavila obsezhno porochilo. toda chakalo jih je grenko presenechenje – na omenjeni lonchevini ni bilo sledu o napisih. pp. v katerem pa ni omenjala nobenih napisov na lonchenih chrepinjah. 8). morda v 7. Ugledni Michel Lejeune.s. da so se zacheli podrobneje zanimati za stvar.s itd. Julijske Alpe so se v starih chasih imenovale Venetske (TRS 1875. ki v 2. tj.i. moldu/t. nedalech od srbske meje.Odkod Veneti venetas appellabant antiquitas". o tem je arheologinja E.: uposedos. Kljub temu se je pojavilo v strokovnem tisku nekaj chlankov. drugi. torej s severa.-oct. torej so bili norishko-panonska veja. da je prvotna domovina Venetov prav Panonija ali da so vsaj od tam kot iz vmesne postaje na dolgi predzgodovinski poti selitve.. ne oziraje se na ta temachni dogodek. st. da bi v muzeju she sami preuchili slovite najdbe. augar vhug.

n. Taka umestitev Venetov v severno Panonijo pa nam logichno prikliche v spomin.sht.htm[16. ki so se kasneje preselili dalech v vzhodni Turkestan. katerih del se je po njegovem mnenju priselil v severno Italijo med 7. uposhtevaje dolocheno mobilnost. kjer je zanj bela lisa. ki so potem menda shli na jug v danashnjo Bolgarijo. torej v neposredno blizhino Devotovih Venetov.sht.revijasrp. vendar pa je bilo ozemlje v resnici razsezhnejshe.n. in 12. in za tako domnevo najde potrditev tudi v nedorechenosti povezav med Etrushchani in Retijci oz. med katere so na vzhodu prishli (ali so zhe bili) Veneti. nad Arijci Toharci. Kdaj je to bilo? Morda v tretjem tisochletju pr.sht. danashnji zgodovinarji pa pravijo. che Devotovo lokacijo razumemo le v smislu razporeditve.. Zato naj nas ne chudi. ali je in v kolikshni meri je mogoche vzpostaviti takshno jasno prostorsko razlochevanje in razmejevanje. je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti. Po http://www. pod njimi. vzhodno od teh Arijci (na podrochju zgornje Volge in Dona do reke Ural). che so po Devotu Veneti v Panoniji v 2.Takshen Devotov razpored pa omogocha in celo zahteva poseben razmislek.sht. toda tidve imeni so oboji dobili shele v zadnjih stoletjih.! Devoto postavlja jugozahodno od Slovanov Ilire v porechje Tise. ki naj bi bili oznaka za Slovane. ker si je dovolil pustiti dokajshen prazen prostor v Karpatih. pri chemer so po njegovem Tirenci (Etrushchani) zhe takrat na zahodnih obalah srednje Italije. ki so jo veliko kasneje pretrgali Obri in Avari. da je treba tako Ilire kakor Trachane shteti v shirshi sklop Praslovanov. oziroma chezalpski izvor Venetov. torej tisto. na mejo s Kitajsko. predvsem pa kulturne izmenjave in jezikovne vplive. st. che ne bi pustil praznine? Che sprejmemo Devotovo izvajanje. v juzhni Skandinaviji in na obalah zahodnega Baltika.n.11.n. Severni sosedje Slovanov so bili zhe takrat Balti.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Zakaj?! Kaj bi se tam lahko dogajalo. severnimi Etrushchani (kakor jih nekateri imenujejo.2010 10:13:48] . da najstarejshi zgodovinski viri postavljajo v pribaltski prostor Venete. med katero so se Etrushchani zhe odselili iz Panonije in pustili tam Venete ter Protolatince. kazhe (che ne pozabimo na teorijo kontinuitete Maria Alineija!) neko predhodno razvojno stopnjo. Giuseppe Sergi je tudi zagovarjal severni. Vmes vrine v osrednje Karpate le majhno skupinico Trachanov. che Mario Alinei pravi. Taka razporeditev etnosov. ali she prej. kakor velja za Balto-Slovane. v danashnji Srbiji. dolochneje med Slovake in Slovence. da so se vrinili med zahodne in juzhne Slovane. she severneje pa so Finci. tisochletje pr. zlasti she zato. Germani so bili po njegovem takrat dalech od Slovanov. morda podobno. kar je she posebej pomembno. a drugi temu odlochno nasprotujejo).Odkod Veneti znanem podrochju Prilesja. ki se izkazhe za pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev. tisochletju pr. v pripjatska mochvirja). pr. ker Devoto postavlja svoj razpored ljudstev zhe v 2. so zhe takrat Grki.

. da se je po Devotu skupina »Veneti-Protolatinci« premaknila (1) v severovzhodno Italijo na ozemlje spodnjega Pada ter (2) chez severozahodni Balkan in Jadransko morje na jug Apeninskega shkornja. etimologija pa le ponovno vzpostavi to davno sorodstvo s postopki "iskanja ochetovstva". zato pa ostati povsem odrezana od vsega. Che naj bi bilo tako. Tem se na svoj nachin pridruzhujeta she A.n. tisochletju pr. tudi che je to bilo pred nastankom konvencionalnega latinskega izraza. ter D. str. Iz tega izhaja potreba ne toliko po ponovnem zbiranju http://www. Prati.. Ta se imenuje romanska filologija. saj zase najde v latinshchini shchit in obenem svoje meje.sht.n. veda. da se je neka beseda nekoch lochila od druge besede in pri tem pozabila na svojo staro povezanost.. do vitkega in zanesljivega izpod peresa Migliorininija in Dura.2010 10:13:48] .] Etimologija sama po sebi ne pomeni nich: je le uchena ugotovitev. ki je bila shele po selitvi razdeljena na dva nasprotna konca italijanskega polotoka.. Pa vendar. che ostane znotraj nje.11. (DEV. ki sta ga pripravila Battisti in Alessio. kar je zunaj latinshchine? [Podchrtal L. je to. zaprta je v tradicionalni okvir geneaoloshkih sorodnosti. zemljevid 1) Kar nam na tej sliki she pade v ochi. ki sodi med najbolj bogate in raznolike. tvorili jezikovno(!) dokaj enovito skupino. ki se opira na narechja in je bogat z bibliografijo.V.revijasrp. Konchno je temeljna nuja ugotoviti chas rojstva neke besede.sht. obenem pa med najbolj tiranske. Zakaj bi si morala etimologija kot svoj ideal vzeti latinshchino in se pochutiti srechno. te vzorno pripravljene knjige bralca zaprejo v nekakshno kletko. Toda zlasti glede italijanske etimologije velja spomniti na opozorilo samega Giacoma Devota (DEV. potem so bili Veneti in Protolatinci najtesneje povezani ter so she v 2.Odkod Veneti Devotu indoevropska jezikovna podrochja v 2. med katera so se vrinili Osko-Umbri. tisochletju pr. S tako celoto imamo zagotovljeno pravshnjo informacijo. ki so bili pred tem v Panoniji njihovi vzhodni sosedje.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Olivieri z obiljem toponomastichnega gradiva.htm[16. I-VIII): »Italija je bogata z etimoloshkimi slovarji v tradicionalnem smislu tega pojma: od obsezhnega in bogatega.

. imenujem "patos" [op. ki so jih prinesli v Italijo z obmochij vzhodnega dela srednje (centro-orientale) Evrope v vech valovih. . vidimo pod gesli ausonio. to je starega semitskega jezika z Blizhnjega vzhoda. Vchasih jih tu oznachujemo kot "paleoevropske" in torej ustrezajo nekemu zelo obshirnemu podrochju. ki presega ozke meje. tujih latinskemu leksichnemu svetu. ko je preuchil in povezal bolezenska znamenja. ki si jih. ki pa je na podlagi tega.. ki potem. se mora bralec zavedati razlichnih dejstev. medtem ko Devotu to ne pride na misel in govori le o presenetljivem shtevilu besed. ki je trajalo vech stoletij (17.sht. izhajajoch iz akadshchine. Na koncu te svoje raziskave ne pridem samodejno do diagnoze. ki je bila na svojem zachetku omejena na zelo majhno ozemlje okoli Rima. da je nenavadno veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako "etimologija neznana"... morda z neustreznim izrazom.pr. npr. to je florentinshchina. kot je bilo latinsko. kako megleno je izhodishche. opredeljene v razlichnih geslih z oznako "brez verodostojnih povezav".L. ki je bil v zadnjih desetletjih izredno dobro dokumentiran. saj hoche iz "kletke" latinshchine in vkljuchuje mediteransko in drugo dedishchino v svoje raziskave. ki so se nahajale na tistem prostoru.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Predvsem mora biti jasna osnovna predstava o latinshchini kot meshanici "mediteranskih" besed. s chimer zagotavlja skladen in izchrpen pregled«. ki po eni plati zajema indoevropski besedni zaklad. ki so se ohranile v italijanshchini in jih oznachujemo z "brez verodostojnih povezav". ne tvegam interpretirati«. Druge besede pa so omejene le na dolocheno podrochje. ki chaka na bodoche raziskave. saj prvich za italijanshchino uvaja na sodoben nachin probleme latinske etimologije. Devoto s svojim pristopom. kolikor po razvoju nove. da je latinshchina nastala na tleh Apeninskega polotoka s spojitvijo jezika mediteranskih ljudstev ter praslovanshchine in torej ni bila prineshena od drugod! Seveda se Sergi razlikuje od Devota v tem. stoletja.2010 10:13:48] . po drugi pa mediteransko nasledstvo. To poslednje Devotovo priznanje se sklada z ugotovitvami Giovannija Semerana (SEM). st. !! http://www. sodobnejshe etimologije. tako (manj dramatichno) etimolog po preuchitvi vseh podatkov dolochi besedi njen izvor.. "ligursko" itd. ki nam lahko rabijo kot vodila za razlago. Nato Devoto nadaljuje: »Poleg indoevropskih in mediteranskih besed obstaja dolocheno shtevilo latinskih besed.htm[16.revijasrp. potem ko so postopoma deshifrirali na tisoche glinastih klinopisnih tablic. ki pripelje do zagate o latinshchini. ki z uposhtevanjem vseh dejstev razsodi..Odkod Veneti etimologij.: zanos]: kakrshen je zdravnikov patos.. Tretje spet so prikrite v presenetljivo velikem shtevilu latinskih besed.. ampak le do dushevnega razpolozhenja (stato d'animo). Iz te moje razlage si lahko bralec ustvari nazorno sliko.V. in iz katere je bila izpeljana normativna italijanshchina. ki ga.. ki more segati od Shpanije pa vse do Kavkaza prek povezav. Ta mora osredotochiti svojo pozornost na znamenja. ki so lahko bile evropske ali severnoafrishke: primere zelo razshirjenih mediteranskih besed lahko. Da bi se osvobodili prej omenjene jetnishke kletke.. V tem pogledu je ta moj etimoloshki slovar novost v primeri z vsemi prejshnjimi. po mnenju Devota. postavi diagnozo. da neposredno govori o praslovanshchini. najdenih med arheoloshkimi izkopavanji v Mezopotamiji in njeni shirshi okolici v drugi polovici 20. Mediteranske besede se ne nanashajo na neko stalno obmochje.. s she ozhjega ozemlja. Na tej stopnji se zachenja proces zgoshchevanja.. in "indoevropskih" besed. In temu sledi she ena zagata. Te predstavljajo besedni zaklad. "ibersko". ki si jih ne upa interpretirati.n.). s prenikanjem.11. zachel njihovo vechdesetletno preuchevanje. ali sodnikov patos. se priblizhuje Sergijevim (SER) stalishchem.9. magiostra in tabarro.

gl. anelito iz latinskega anhelitus.htm[16. "kamen")«.]. kot je Giovanni Semeranova etimologija grshkega in latinskega jezika (SEM 1-2). Germanov in Slovanov [podchrtal in op. pihljati. chrpam. V obliki chistega korena ane se. t. generalistichen pristop. vzdih. da Devoto ne navaja nobenih primerov! Mislim. brez diha". pihati". Avzoni. v vulgarni latinshchini ausulare. gl. asolare: »prebivalstvo z obmochji. "izvir. da se v luchi novih spoznanj kritichno lotimo poglobljene analize toponimov na tem podrochju. da spoznamo dolochen nachin razmishljanja? Povzemimo njegovo izvajanje: AUSONIO – iz latinskega Ausonius. morda iz nekega zelo starega *anslare z onomatopoetichnim (posnemajochim) h. da so oni prinesli nove tehnike poljedelstva in uvedli bron v Alpe ter prispevali k "poslovanjenju Italidov" (italidi slavizati) na ozemlju danashnje Furlanije in vse do ladinske Shvice. * Kaj nam Devoto razlaga pod zgoraj omenjenimi (zanj) kljuchnimi gesli ausonio.V. preden so se spustili nadnje Volski in Samniti. izhlapevati. vrelec". Temu seveda botruje tudi to. dosegam" iz *auso. v latinshchini anima: glej animo in primerjaj z anelito. primerljiv z ausonio in esaurire) ter klasichnim halare "alitare" – "dihati. pih.. vir. ki predpostavlja. Tako smo zhe ob tem prvem primeru spoznali. gl. shum". asolare. Za morebitno obliko gl. nas vzpodbuja. s prvotno soglasnishko konchnico –s (gl. emettere un sofio" – "izpuhtevati. gre za krizhanje med mediteranskim glagolom *ausare "sgorgare" – "izvirati. pojavlja v Indiji. izdihniti.. izhajajoch iz korena ane. privreti (iz)" (*ausa "fonte". da so zhe v neolitiku. veti". zato. Po mojem se Devoto vrti v zacharanem krogu. ki so bogata z izvirki«.: shkoda. Prav Mario Alinei s teorijo kontinuitete. skupaj z grshkim auo "attingo" – "zajemam. dih. kar smo zhe obdelali zgoraj.2010 10:13:48] . prim. zhivechih na obmochju med Garigliano in Volturno. Animo izhaja iz latinskega animus. kot ga avtor sam oznachuje) se temu pridruzhuje Mario Alinei (ALI 1-2) s svojo teorijo kontinuitete. Nekateri vidijo v *anslare iterativni zhelelni glagol. alito. Z drugimi priponami je beseda izprichana na podrochju Keltov. Takih monumentalnih in izvirnih del. ki je mediteranski izraz.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. in to iz Ausones. in zato se zdi njen izvor iz mediteranskega ausa "la fonte". pihati".Odkod Veneti Toda kljub Devotovim opozorilom sta v prizadevanjih italijanskih (pa ne le teh!) etimologov she vedno "alfa in omega" latinshchina in antichni rimski svet. primerljivo z alito. "(iz)vir(ek)". za oznachevanje "zhivljenjskega diha". v nasprotju s Hernici: »prebivalstvo s skalnatih obmochij (sabinsko herna "sasso".revijasrp. je zelo malo. -u. inane. sestavljenka iz haurire in ex-. Esaurire iz latinskega exhaurire. Che pogledamo she asolare – "alitare" – "pihati. alito – iz latinskega halitus "alito" – "dihati.in s podaljshanjem kot nadomestilom za ansl. da je vechina etimoloshkih del izshla zhe v prvi polovici dvajsetega stoletja ali pa so bila kasneje le malo popravljena. in na svoj nachin (saj gre za drugachen. Slovenci zhiveli na sedanjem ozemlju. L. Ausones morda izhaja iz mediteranskega izraza ausa. skupno ime plemen. posvetno v grshchini dnemos – "veter". z indoevropsko osnovo. esausto). magiostra in tabarro in ali so tudi za slovensko etimologijo zanimiva. pish.i. z neko predpono v gotshchini in morebiti v latinskem in-anis "brez zhivljenjskega diha". negotovega izvora (prvotna oblika morda aurire? ali orire?). Alito iz latinskega halitus "alito". saj se je po dolgem ovinku vrnil na zachetek. che drugega ne. najdemo tudi v armenshchini le z neznatno spremenjeno obliko. ki izhaja iz halare "esalare. kot kazhe. che ne celo prej.11.v –al-. kako zapletena in po svoje tvegana je http://www. da bi lahko sem prishteli slovensko: nem "brez besed. iz anhelare.

*taviti »odebeliti. povezana s poznim latinskih izrazom tabae "tabarro. ki je prezhivela v Lombardiji. Uposhtevati velja tudi reko Avsha v Sochini delti. "pastrano". tudi »smetana na mleku«. ali je to prava pot do razlage zelo stare besede. ki so si ga odevali chez obleko ali celo chez drugi plashch". z evro-afrishko pripono –arro. izlive izvajali iz osnove usta. kar nam ponazarja posledice funkcije ogrinjala http://www. ostrejshe. nam Bezlaj pove pod geslom: mezdra – »spodnja kozhica pri tkivu«. ki je razshirjena po vseh slovanskih jezikih. To nam omogocha rekonstrukcijo z redukcijo: *mezdja+ostro(zhina) > medzhostra »mehka. torej po tej strani ni videti nikakrshne sorodnosti. zato jo poskushajmo poiskati pri Francetu Bezalju. v antiki Alsa je verjetno iz *alika »jelsha«. toliko Devoto. negotove etimologije. mehka. iz o-tava. z ukrajinskim myza »usta«. slovenska oblika na -zdr. paleoevropska beseda.11.. cheshko narechno mizat se »crkljati se« itd.htm[16. saj tega ne omenja. da ima plodove podobne jagodam. izvire. Vendar pa osnovo lahko najdemo v slovenshchini. za katero je znano. morda spada zraven tudi slovenska Ajshevica (ESSJ). tako Machek opozarja na cerkvenoslovansko mezhdra < *mezdja. zato nas ne bi smelo presenetiti. Drugi primer starinske besede. ker imamo vech toponimov. Ker se Devoto pri razlagi naslanja na pozni latinski izraz. zlahka poshkodljiva.revijasrp. da gre za besedo. myzaty »lizati«. sladokusna robidnica«. zrediti«. che bi imena za vodne iztoke. prim. le to in nich vech. »hidronim v Sochini delti«. poljskim umizgać sie »prilizovati se«. Ostane nam she: TABARRO – mediteranska beseda. Piemontu in Emiliji. da je Bezlaj spregledal (?!). spodnja kozhica« ipd. furlansko Ause. saj je dognano. da gre za sploshnoslovansko besedo.se pojavlja namesto -str-. Che pa se oslonimo na izgovarjavo: magiostra – madzhostra.2010 10:13:48] . Auzza. medtem ko so robidnice chvrstejshe. Skromna razlaga za Devotu tako pomembno besedo. nezhna. »seno druge koshnje«. ushće itd. Bezlaj obravnava slovensko otava. ostrozhnica. s pogostim prehodom v>b. ter (2) ital. myzatsja »prilizovati se«. ki vznemirja Devota in je ne zna drugache razlozhiti kot le z navedbo: MAGIOSTRA – "fragola". v pomenu (1) ital. shinjel". le da so slednje nezhnejshe. razvajenec«.. "ferraiolo". furl.Odkod Veneti rekonstrukcija razvoja prastarih besed. a je *ausa za nas zanimiva tudi zato. ki teche skozi Chervinjan (Cervignano) in je morda bila v davnini celo skupen izliv za Socho in Nadizho. Ta etimologija bi izhajala iz znachilnosti jagode.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. desni pritok Soche nad Kanalom ob Sochi. ki pa pod geslom: jagoda razlozhi. srbhrv. kot je potok Avshchek. Medtem ko Zingarelli (ZIN) navaja: tabarro. pri chemer je mogoche izhajati iz praslovanskega *miz(g)ati in to lahko primerjamo z ruskim mizun »ljubljenchek. Bezlaj to obrazlaga pod geslom: Avsha. ki ima svojo osnovo v praslovanskem *agoda (ESSJ). poleg tega ne omenja sorodnih Avche in Avshje v Soshki dolini. pelles Libycae". ustje > ushche. "jagoda". Aussa di Luic. vendar s povezavami. da se je delta Soche s stoletji pomaknila proti severu. Presenecha. je dvomljivo. »strzhen. ki segajo celo do baskovskih ozemelj. da je Aussa di Luic nasha vasica Avsa pri Livku nad Kobaridom. mehkejshe. Podobno osnovo najdemo prav tako pri Bezlaju pod geslom: mezheven – »nezhen«. "shiroko brezrokavno ogrinjalo. Slovenski izraz za rechne izlive pa je ustje. (a)ushche. da je njena kozhica nezhna. "vojashki plashch. Po drugi strani pa sta stara slovenska izraza za »robido« ostrozhina. Ausa. Ausa pri Livku nad Kobaridom in drugod. cerkvenoslovansko mjazdrica »jajchna kozhica«. kot je npr. Bilo je vech poskusov etimoloshke pojasnitve tega izraza.

Prosdocimi (PEL. L. prav tako ne smemo prezreti etnika Altinas (C. zachela se je 131 pr. Za nas je zanimiva navedba. Porruja in drugih. danes manjshe naselje ob izlivu reke Sile v Beneshko laguno. ki jim z latinshchino ne morejo do zhivega.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Evganci niso zapustili nikakrshnih toponomastichnih sledov – ime Evganske gore so si izmislili humanisti«. I. je ochitno.61) pishejo: »Altinum. V.sht. na katerega se je navezovalo gosto cestno omrezhje«. Tacit Hist. da so morda tudi tam zhiveli Veneti ali da so od tam prishli Veneti na obale Jadrana. zhival) na hrbtu. pr. iz chesar je mogoche razumeti Pellegrinijevo opozorilo. Pellegrini-A.11.n. zelo verjetno prishla iz srednje Evrope in po vech selitvah dosegli jadranske obale. st. imel vlogo trgovskega sredishcha in prometnega vozlishcha med Jadranom in celinskim zaledjem.. kjer je.. skratka.n. odebeli. predindoevropski ipd. marvech moramo posechi tudi po slovenskih ali slovanskih osnovah. prometne zhile med Riminijem in Oglejem.sht. Aquileia)«. Iz teh treh primerov. ki v delu Storia della cultura veneta (FOL str." za stare izraze.2010 10:13:48] . n. Venezia) je naslednji opis: »ALTINO – Iz 7. je nemogoche mimo avtoritet. s chimer se (ali koga) oblozhimo.htm[16. z izgradnjo vie Annie. B. ki je bila velikokrat napachno navajana kot potrditev. Med leti 49 in 42 pr. Quarto d'Altino. 8-9) pisheta: »Sploshno mnenje med jezikoslovci je. 745. so najstarejshi dokazi o paleovenetski naselitvi Altina.sht. 7: "to Altinon". je mesto dobilo rimsko drzhavljanstvo. Odtlej je bilo. str.Odkod Veneti povrh druge obleke. ki jo obichajno oznachujemo "evganska". ki se je postopoma uveljavila z vechjo ali manjsho izrazitostjo in ochitnostjo v severovzhodni Italiji.n. da sta bili tudi v Panoniji dve mesti Altinum in Altina. kakrshne so Giambattista Pellegrini. eno najpomembnejshih pristanishch zgornjega Jadrana. je bilo nekoch cvetoche mesto (Strabon V. Ne gre prezreti tudi primerjave s tovor.). da so Veneti pripadali ilirskim ljudstvom.I. Veneti. tovar – kar se nese (chlovek. Luciano Bossio in Dante Nardo. V muzejskem vodichu Il museo archeologico nazionale e le aree archeologiche di Altino (Ministero per i beni culturali ed ambientali d'Italia. mediteranski.revijasrp. 196) navedbe. nekatera indoevropska plemena. morda je primerljiv tudi z imenom reke Alto (v Iliriku). bilo je povzdignjeno v municipium in vpisano v rod Scaptia. str. in mu najdemo primerjave v imenih mest Altinum in Altina v Panoniji. nekaj.L. 6 itd. zlasti che pomislimo. da se ne moremo zadovoljiti s tako meglenimi opredelitvami "paleoevropski. ki je tekla mimo Altina. V nekem drugem delu G. st. ki jih Devoto navaja kot posebej znachilne tujerodne sestavine latinshchine in jih z lahkoto razlozhimo na slovenski etimoloshki podlagi. skladno z rimsko pomorsko politiko skozi celotno 1. sht.sht.pr.n. zahvaljujoch svoji izjemni zemljepisni legi. da so si v davnini taka ogrinjala spletali pastirji iz trave ali poljedelci iz slame. Na tem podrochju so Veneti ustvarili prvo indoevropsko plast in obvladali ter podredili starejsho. razshirilo se je mnenje Pisanija. da je http://www. Glede jezika Venetov pa pisca omenjata razlichne pristope in zakljuchujeta (PEL. III. 7): »Zasluga Kraheja in Pisanija je pravilna razlaga znane Herodotove (I. Romanizacija je kot v vsem Venetu potekala postopno in mirno. * Che nadaljujemo z novejshimi preuchevanji o Venetih v Panoniji.. kjer so ustvarila znano atestinsko civilizacijo. da so v prvih stoletjih prvega tisochletja pr. ki lezhi na severnem robu beneshke lagune zhe od predzgodovinskih chasov. Devota. ki chloveka razshiri.

da so se obrobna ljudstva mnozhila in so iskala zhivljenjski prostor tako med Neindoevropejci po vsem Balkanu. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni? !). ozemeljsko lociral zhe diferencirana indoevropska ljudstva. pa ne? Ena mozhnost bi bila. da so se odmikali. tem sta se pridruzhila she Kretschmer. da bi se morala takrat vsa indoevropska ljudstva mnozhiti in shiriti ter izprazniti Panonijo (ali lep del srednje Evrope). da so se zlasti Slovani mochno namnozhili zhe v drugem tisochletju pr. ampak http://www.1 Devoto izhaja iz predpostavke. vkljuchno z Britanskim otochjem. za katero po mojem mnenju tudi najdemo zgodovinske pritrditve. Venete itd. na Apeninskem in Iberskem polotoku ter v zahodni Evropi.] v razlichnih indoevropskih jezikih«.n.sht. torej v sosedstvu s Praslovani (po sedaj veljavni tradicionalni zgodovini). da so prekrili pol Evrope.. ki uvrshchata venetshchino med "italske" jezike (latinshchina-falishchina in oskijshchinaumbrijshchina).. zakaj so se tiste obrobne mnozhice ljudstev selile na vse strani. Che je Devoto lahko v 2.n.htm[16.V. med njimi Slovani. ali so se selili tudi na sever. za kaj takega bi morali biti Balti. kjer so nedvomno zgodovinsko izprichani baltishki Veneti. pri chemer pa ne moremo razlozhiti. tisochletju pr. da so bila vsa indoevropska ljudstva v demografski ekspanziji in so se zato ozemeljsko shirila. se moramo vrniti na spochetka postavljena in sedaj she bolj izostrena vprashanja tudi v luchi teorije kontinuitete: (1) Ali so po teh teorijah Veneti v tisochletjih pr. in Beeler. Balti in Germani so she po 2. .11. tisochletju pr. da je pradomovina Indoevropejcev shirshi prostor centralne in vzhodne Evrope med Uralom in Alpami ter Skandinavijo in Balkanom. le (Pra)Slovani. da jih danes Devoto opredeljuje kot Germane. kakor proti Aziji (in celo kot Toharci na Daljnem vzhodu) ter na Blizhnjem vzhodu.. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da predromanski jezik v Venetu ni veja ilirshchine.Odkod Veneti venetshchina samostojen jezik. da naj bi bili Veneti predhodno v Panoniji. che so bili dotlej le v mochvirjih zakarpatskega Prilesja. da so se tudi Slovani najkasneje zhe v 2. Ali tudi v slovanskih?! Spricho take ugotovitve in uposhtevajoch. ampak da gre za avtonomni govor z izoglosami [chrta na zemljevidu. so ta morala tam zhiveti zhe zelo dolgo – nekaj tisochletij – pred tem! Che bi to sprejeli. da so se kasneje tako izredno razmnozhili.. Zato lahko po Devotovi (in njegovih somishljenikov) teoriji jemljemo kot veliko bolj verjetno.sht. op.2010 10:13:48] . tisochletju pr. da so namrech bili Veneti razshirjeni ne le po Panoniji. Tudi tretja mozhnost. kamor bi po tradicionalnih gledanjih na dogajanja morali zhe takrat priti Slovani.revijasrp. ki vezhe kraje z enakimi jezikovnimi pojavi. ad. L. temu je pritegnil she Krahe s spozanjem. ostajali na svojih ozemljih. in so pritiskali na ostale Indoevropejce okoli sebe. Druga mozhnost. Slovani in Germani v hudem demografskem zaostanku.sht. bi pomenila..n. bi se morali vprashati.sht. kako to.sht. Toda to bi pomenilo. zhiveli samo v Panoniji ali pa so zhe takrat zvezno naseljevali prostor od Baltika do Jadrana? In che so se iz Panonije preselili na severne obale Jadrana. sredishchna ljudstva. premaknili na zahod chez Karpate in v Panonijo. Po tradicionalnem zgodovinopisju obstaja she chetrta mozhnost.. Balte.n.n. od tam so se shirila na vse strani ljudstva z obrobja. da so se Slovani zhe takrat morali razshiriti chez Karpate v Podonavje in v Evropo ter so zasedli prostor svojih umikajochih se sosedov. ter na zahod armorishki Veneti in na vzhod paflagonski Veneti? (2) Kakshni bi lahko bili v Panoniji odnosi med Veneti in Slovani v tistem chasu (a) glede na Devotovo tezo in (b) glede na teorijo kontinuitete? (3) Seveda je pri tem razmishljanju mogoche predpostavljati.

ali (c) da so bili Veneti skupaj s Protolatinci zelo (!) sorodni Slovanom. ad. kar oboje potrjuje visoko kulturo tega podrochja zhe v pradavnini. obrtnikov ipd. tisochletju Veneti (s Protolatinci!) preselili iz Panonije v severno in juzhno Italijo. kar bi bilo mogoche opraviti tako. in od tam v neolitiku predvsem kot "kulturni val" in le v manjshi meri kot selitev ljudi napredovali proti zahodu. ter ne nazadnje.Odkod Veneti tudi na zahodu. che so se po Devotu zhe v 2. kar si je tezhko predstavljati.2010 10:13:48] . ki jih tudi poimenuje z danes znanimi imeni.htm[16. che (1) uposhtevamo Devotovo tezo in she (2) uposhtevamo teorijo kontinuitete? Izhajajoch iz teorije kontinuitete. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni?!) in jih danes razpoznavamo kot Germane. izvaja Mario Alinei tezo. prav tako prispeli iz Panonije. po mnenju nashega priznanega jezikoslovca Franceta Bezlaja predstavlja obmochje Venetov. Balte. SEM in JAN). vendar ne razreshi. cheprav teoretichno ni nemogoche. da je prihajal indoevropski "kulturni val" iz Anatolije obenem z omejenim shtevilom kmetovalcev. severu in vzhodu. na Baltiku in dalech na vzhodu. Armenci. katera pa je tretja mozhnost. da so zhe v neolitiku zhiveli na Balkanu in po vseh Vzhodnih Alpah Slovani. Da se Indoevropejci niso oblikovali v centralni-vzhodni Evropi. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika mediteranskih ljudstev na tleh Italije. mednje so se v Italiji vrinili Osko-Umbri. Slovane itd. da ne velja nobena od obeh. Nastaja polozhaj. Arijci. Che hochemo prazgodovinsko pravilno ovrednotiti to podrochje.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. bi bilo nemogoche upravichiti zaznavne primesi semitskih jezikov – akadshchine (tudi) v slovanskih jezikih (gl. http://www. moramo zacheti s svetolucijsko kulturo. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. Iz vsega povedanega izhaja – glede na teorijo kontinuitete – veliko vechja verjetnost. zhivecha v Evropi pretezhno zhe najmanj od neolitika na sedanjih ozemljih. da je bilo najdeno verjetno najstarejshe kolo na svetu prav na Ljubljanskem barju. na Jadranu. le da ju je treba uskladiti.n. da je bila v pechini Divje babe nad reko Idrijco izkopana verjetno najstarejsha pishchal na svetu. kar je potrditev teorije kontinuitete. oglejmo si njeno umeshchenost v prostor. Traki in Hetiti. Banjshka planota z nadvse ugodno lego prav v tem trikotniku.2 Kakshni bi lahko bili odnosi med Veneti in Slovani v Panoniji v tistem chasu. Alineija) v prazno (?!) Italijo. Venete. vkljuchno z dolino Idrijce in Soche.revijasrp. izoblikovale jezikovne skupine ljudstev. ad.11. da se je na prostoru zgornjega Posochja zelo zgodaj razvila svetovno znana svetolucijska kultura. (b) ali veljata obe teoriji. ko se moramo vprashati. da bi Veneti shli neovirano chez ozemlje zhe naseljenih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah (po teoriji kontinuitete M. kaj pa je bilo pred tem. med njimi so bili tudi Slovenci. da je Balkan predstavljal zhe zelo zgodaj enakopravnega kulturnega sogovornika Blizhnjemu vzhodu. ki je prekvasil ljudstva.3 Seveda je pri tem Devotovem razmishljanju predpostavljeno. s chimer je bil zhe v davnini vzpostavljen obsezhen venetski prostor. (d) in konchno.. tisochletju pr. Po Devotu pa so se v 2. Slovenci. Zato nas ne sme chuditi. ki so tja prinesli neolitsko revolucijo poljedelstva in tehnologijo brona. ko moramo dodati vprashanje. kar bi se ujemalo s tezo Giuseppa Sergija. (a) ali obvelja ena ali druga teza.sht. Ker so v tistem chasu po Devotu bili vzhodneje od Slovanov Toharci. v Anatoliji (po Renfrewu). Najsodobnejshe raziskave potrjujejo. ampak npr. in tudi njena okolica.

toda velik del najdb je konchal v tujih muzejih. izkopali najrazlichnejshe rimske kovance. preden se je razneslo po svetu. ki je tako marsikaj reshil.htm[16. takega mnenja je tudi akademik Karel Oshtir. to je mogoche sklepati po obilnosti izkopanin. Mavra in na njegovem podnozhju. da je ime Anti v bistvu le razlichica imena Veneti. nekoch zhe bila pomembna naselbina. Od takrat so. Akademik France Bezlaj v svojih delih govori o venetskem znachaju Banjshic. domneva.11. kmetijsko orodje ipd. Kasneje so izkopavali chedalje bolj strokovno in pod nadzorom. ki so tik nad Sveto Lucijo-Mostom na Sochi in predstavljajo temu kraju naravno zaledje. ki pa ima glede prazgodovinskih osnov za ta imena drugachno stalishche od Bezlajevega. 10 in naprej). ki predstavlja enega od dejavnikov pri razvozlavanju enigme o Venetih.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. izhaja namrech iz pradavnine in megalitskih.2010 10:13:48] . da je na hribcu Sv. Zhe Simon Rutar je pisal v svoji Zgodovini Tolminskega (RUT str. spochetka nenadzorovano. http://www. Lucija. posodje. predvsem na Dunaju.Odkod Veneti IZHODISHCE – SVETOLUCIJSKA KULTURA Poglavitne smeri prometnic na podrochju Soshke doline proti Jadranu in Panoniji Za izhodishche si vzemimo svetolucijsko kulturo.revijasrp. ki ji ne vemo imena. kjer lezhi trg Sv. predindoevropskih jezikov. nekaj tega je k srechi za svoj denar kupil tamkajshnji zhupnik Tomazh Rutar. ki jih je prvi odkril domachi kmet na svojem polju Na Kuku leta 1848 na levem bregu blizu mostu chez Idrijco..

24 . 7 S. 22 .Modrej.Sv. Katarina nad Novo Gorico.Koarshche.Zdravshchina / Poggio Terza Armata (dodano po Gushtin 1991).Robich.Bodrezh. rimske dobe. 6 . 16 . 12 -Tolmin. 24 . pravi: »Most na Sochi sodi med najkompleksnejsha arheoloshka najdishcha na obmochju jugovzhodnih Alp z dokumentiranimi najdbami iz bronaste dobe. 26 .Planina pri Vipavi. 17 . 18 Koritnica.Logarshche. 20 . 19 .S.Lepence. 15 .Slap ob Idrijci. 5 . 14 .Sv.Idrija pri Bachi. Pietro al Natisone /Shpeter Slovenov.Slap ob Idrijci.Cerkno. Najdishcha halshtatske svetolucijske skupine (pochrtano oshtevilchenje) 1 .Odkod Veneti ZHELEZNODOBNE NAJDBE Osnovni zemljevid je po Mihu Mlinarju (MLI) A. Quirino.Ajdovski gradec.Most na Sochi.Kobarid. starejshe in mlajshe zhelezne dobe.Podbela. 2 . 8 . 13 . 4 Zhabche. 25 . 27 . 3 . 3 . Svoljshak 1983) B. 22 Kovachevshe.11.Bovec. 10 .Shentvishka gora. 21 . 11 .Berlotov rob (Shentvishka gora). 7 .Jelenshek nad Godovichem. 9 Chedad / Cividale.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 2 -Volarje. 8 . 28 . Arheolog v Tolminskem muzeju Miha Mlinar. 25 Bitnje. 23 .htm[16.Rut. 17 Bodrezh.Dolje.2010 10:13:48] .Bohinjska srednja vas. ki je v zadnjem chasu pripravil pregled dosedanjih izkopavanj (MLI). V stoletju in pol arheoloshkih raziskav http://www. 4 Staro selo.0 .Chrniche. 16 Avche. 21 Brod.revijasrp. Katarina nad Novo Gorico (dodano po Gabrovec.Zhlan.Kobarid.Darnazzacco. 20 . 9 . 6 . 12 -Vrh gradu (Pechine). 1. Najdishcha mlajshezheleznodobne idrijske skupine 1 . 15 .Rubije. 23 Jereka. 5 . 18 .Monte Calvario / Kalvarija. 14 .Reka pri Cerknem. 13 Most na Sochi.Idrija pri Bachi. 11 .Koritnica ob Bachi.Darnazzacco.Sedlo. ter zgodnjega srednjega veka. 19 Vrhovlje.

ki naj bi sodilo v svetolucijsko kulturo. st. Nikolaja Mozeticha. stavbne ostaline iz bronaste dobe.sht. devet rimskih objektov in zgodnjesrednjeveshka lonchenina. ki je zhe kazala. da je mogoche vsaj za chas od 6. po Soshki dolini navzgor do Kobarida. se je leta 1881 del lotil dr. Drago Svoljshak je tudi v letih 1988 in 1991.000 grobov.htm[16. nashel pa je tudi rimskodobno stavbo. skoraj 40 hishnih temeljev iz starejshe zhelezne dobe. 1927. 1997 s sodelavci opravil precejshnje delo. pr. Podrochje. Carlo Marchesetti v letih 1884-1886. dolino Idrijce. 1927. 1890-1894. ki prichajo o shtevilnih pokopih v daljshem in zveznem chasovnem razdobju. mladega raziskovalca pri Tolminskem muzeju. 1887 in 1888. Uspeshnejshi je bil Anton Vuga leta 1882 s 36 grobovi na desnem bregu Idrijce.Valentina Taljata. ki nam bistrijo vedenje o zhivljenju v prazgodovinski vasi. Za njim ni veliko zaostajal Josef Szombathy v letih 1886. oboje na levem bregu Idrijce. Po Tomazhu Rutarju.n. 35). 1993. Toda nikakor ne bi smeli izzvzeti shirshega obmochja pogorja Kolovrata od Livka do Kambreshkega http://www. Zachel je leta 1971 in od leta 1977 she s strokovno sodelavko Beatriche Zhbona Trkman do leta 1984 raziskal eno stavbo iz bronaste dobe.Odkod Veneti je bilo odkritih kar 7000 prazgodovinskih in rimskih grobov.2010 10:13:48] .11. Naslednji je bil Alojzij Carli v letih 1881. 1994. 1957. 1882. ker so ta odkritja dodatno osvetlila nejasnosti. zasluzhen za odkritje rimske stavbe s hipokavstom in drugih starin. Tudi stavbne ostaline segajo v bronasto dobo in najdbe o proizvodnji. vsi na levem bregu Idrijce. s 4 grobovi na levem bregu. Nato se z letom 1999 pojavi novo obetajoche ime Mihe Mlinarja. str. Poleg Brune Forlati-Tamaro. sega v Bashko grapo. 1888. Seveda je kasnejshim raziskovalcem ostala po teh mnozhichnih odkritjih shtevichno skromnejsha bera. kot je ugotovil njen raziskovalec Svoljshak. 1890 in 1891 z 52 odkopanimi grobovi na levem in 23 na desnem bregu Idrijce. cheprav je bilo dokumentirano odkritih zhe skoraj 10. Toda pomen Mosta na Sochi je shirshega znachaja. ki ga Mlinar oznachuje kot zbiratelja arheoloshkih predmetov. shest iz rimskega chasa. ki je raziskal kar 3960 grobov na levem bregu Idrijce. ki je med drugim leta 2000 raziskal kar 30 halshtatskih. dalje tod domnevati manjshi metalurshki obrat. 1884. tri iz mlajshe zhelezne dobe. Z dokumentirano izkopanim bogatim gradivom prihajamo do novih izsledkov in spoznanj. Poleg tega je bilo na levem bregu Idrijce raziskanih 10 zheleznodobnih grobov ter v obdobju 1978-1984 na vzhodnem obmochju naselbine tudi latensko-rimsko grobishche s 162 zhganimi in skeletnimi grobovi. Paolo de Bizzarro in naletel na 70 prazgodovinskih grobov na levem bregu Idrijce. 1995. 31 stavb iz starejshe zhelezne dobe. predelovanju in namenskem odlaganju bronastih in zheleznih predmetov kazhejo. s 3 ali 4 halshtatskimi in latenskimi grobovi na levem bregu. da bi raziskali to nadvse pomembno nahajalishche.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.Vsekakor pa je rekord dosegel dr. ki pa je ne gre zanemariti. tri mlajshezheleznodobne hishe.« (MLI. je prav arheolog Drago Svoljshak v novejshem chasu pomembno prispeval k poglobljenim raziskovanjem. da je Miha Mlinar zapisal: »Izjemnost materialne kulture starejshe zhelezne dobe Mosta so dopolnila in she utrdila prichujocha triletna arheoloshka raziskovanja Tolminskega muzeja.« Mlinar tudi podaja pregled dolgotrajnih prizadevanj arheologov. 1887 in 1890 z odkopom 2500 grobov tudi na levem bregu Idrijce. 14 halshtatskih grobov. 1897-1899 in 1902. od tam v Nadishko dolino in Breginjski kot ali ob Sochi navzgor do Bovca. Ochitno raziskav she ni konec. segajochem od bronaste dobe do srednjega veka. mimo Tolmina. dolochene zametke urbanizma. latenskih in rimskih grobov ter leta 2001 she 30 zhezezodobnih. sledil mu je Enrico Maionica v letih 1881. vsekakor pa v taki meri.

K svetolucijski kulturi in njenim vplivom na shirshi prostor se bomo vrnili potem.revijasrp. Med temi so vsekakor zagonetni Etrushchani.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Iliri in njihovi odnosi z nich manj problematichnim izvorom Slovanov.Odkod Veneti in Liga. od koder se svet spushcha prek Gorishkih Brd v Furlansko ravnino. V davnini so potekale poti predvsem po vishinah in gorskih slemenih. mimo Grgarja in Kanalskega vrha chez Banjshice tako proti Mostu na Sochi kakor proti Shebreljam. In seveda. SLOVANI IN ETRUSHCHANI http://www. Anti.11. Kelti. ko si bomo ogledali nekatere she vedno nadvse kochljive (pra)zgodovinske probleme. Katarina (danashnji Kekec). Veneti. tu so she Banjshice.htm[16.2010 10:13:48] . ena od takih je z gorishke ravnine peljala na vrh Sv. O tem pricha pomembna depojska najdba na obmochju Banjshic.

Slovani in Anti . ampak ni vech sledu niti po drevesih. namrech »neuspeha. lingvisti Giacomo Devoto.11. v katerih sta podrobneje povzela rezultate lastnih raziskovanj tega nadvse enigmatichnega ljudstva. ki je segel vse do davnih chasov megalitskih kultur in se je podrobneje lotil tudi vprashanja etrushchine in njenih odnosov s (pred)slovanshchino. Najprej povejmo nekaj o avtorjih in knjigah. a preden razgrnemo njegova razmishljanja. Bruno Migliorini in Giorgio Pasquali. vse do jeseni 2003. da ne rechemo. v katerem je ne le veliko odmrlih vej in posushenih debel. Giovanni Semerano. ustvarjalni podvig. Bergamo. ki ne rijejo po zemlji. da jih kar zanichujejo in zasmehujejo. tokrat je napisal Il popolo che sconfisse la morte – gli Etruschi e la loro lingua (Bruno Mondadori. Septembra 2002 sem se v Firencah locheno srechal z mednarodno priznanima jezikoslovcema Giovannijem Semeranom in Mariom Alineijem. Karel Oshtir je eden takih "lingvistichnih arheologov". kakshno je najnovejshe stanje etruskologije. 1984-1994). da bi kamni spregovorili«.2010 10:14:37] . da bi prishli do najdb. tj.htm[16. 2004) (FIN str. se v Sloveniji (zlasti etablirane osebnosti) zmrdujejo nad domachimi preuchevanji. semitolog Giuseppe Furlani. ki sta mi napovedala skorajshnji izid vsak svoje knjige o Etrushchanih oziroma etrushchini. poglejmo. filolog. a so ochitno nekoch zelenela. nato she o vsebini. kot so bili helenist Ettore Bignone. 2003. 8) izpove arheologovo stisko. ki je premagalo smrt – Etrushchani in njihov http://www. kar bomo spoznali tudi v tem prispevku) nov pogled kot prispevek k iskanju odgovorov na stoletne skrivnosti. Etrushchani – teorije za 21. iz shole znamenitih profesorjev na univerzi v Firencah. stoletje Etrushchani so she vedno neizchrpen vir preuchevanj.: Ljudstvo. kolikor traja branje kakega chlanka – manj znamenito osebnost.revijasrp. ki se je ne more nikoli znebiti. Arheologom so podobni etimologi. Della Fina v delu La scoperta degli Etruschi (De Agostini Rizzoli Periodici. da ne bo sposoben iz arheoloshkih podatkov odtegniti zgodovinski pozabi – vsaj za nekaj trenutkov. med drugim je avtor monumentalnega dela Le origini della cultura europea (Olschki. Firence.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Milano. posebej she v svoji knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SLOVANI IN ETRUSHCHANI Giuseppe M. In medtem ko po svetu sprejemajo vsakrshen (celó najbolj nenavaden. neko zamisel: kar je najplemenitejshe in skrivnostno poslanstvo tistega. Ta "skorajshnji izid" se je zavlekel za leto dni. ki si izbere poklic arheologa. ki so strohnela. marvech se prebijajo skozi pragozd jezikov.

profesor emeritus univerze v Utrechtu. premiki so bili le lokalnega znachaja. na 2000 straneh obdelal in utemeljil teorijo kontinuitete.) Njegovo zadnje delo je Etrusco: una forma arcaica di ungherese (ALI 2003) »Etrushchina – starinska oblika madzharshchine«. st. (SEM 2003). Zato bo koristno. tvorec teorije kontinuitete. Lingua. vse od Mezopotamije chez Balkan do zahodne Evrope. kar je prinashalo tudi jezikovne inovacije. Oba znanstvenika v svojih najnovejshih knjigah razvijata poglede. kjer je predaval celih osemindvajset let (med 1959 in 1987). da sta grshchina in latinshchina prepolni besed z oznako "etimologija neznana". temelji pa na domnevi. ki so vsak po svoje navajali eno od teh treh mozhnosti. semitski jezik. n.. struttura (1985) in predvsem Origini delle lingue d'Europa (1996 in 2000) v dveh delih. vchasih se zazdi. medtem ko Alinei. ki danes zhive v Evropi. temvech obchasno le relativno majhne skupine vojashko organiziranih elit. izkopanih predvsem v drugi polovici 20. med njimi izrecno navaja tudi Slovence. "vzhodni izvor Etrushchanov". niso bili masovni. sht. kjer je podrobno. znanstveno relevanten pa je postal po odkritju in obdelavi tisochih glinenih tablic. slednja je pravkar izshla. n.revijasrp. Vsaka skupina zagovornikov utemeljuje svoje teorije zhe z najstarejshimi pisnimi viri antichnih piscev. da se dá vechino prej nerazlozhljivih grshkih in latinskih besed razvozlati prav na osnovi akadshchine. ki so si podjarmljale lokalno prebivalstvo. ki so ga govorili v Mezopotamiji okoli 3000 pr. i. Semerano izhaja iz ugotovitve. izhajajoch iz svojih temeljnih nazorov: Semerano. niso se selila cela ljudstva. Ustanovil je in vodi revijo Quaderni di semantica. ki zagovarja "avtohtonost Etrushchanov". kar je ustvarjalo videz identifikacije staroselcev z na novo prispelo elito. da je komu konchno uspelo jasno osvetliti prastaro skrivnost. dialetti. Izmed njegovih del naj omenimo La struttura del lessico (1974).Slovani in Anti . Poleg teh dveh obstaja she tretja skupina. che se nekoliko posvetimo temu vprashanju. Mario Alinei. se opredeljuje za t.2010 10:14:37] . je predsednik in glavni urednik Atlas Linguarum Europae. da so bili narodi. O tem sem vech napisal v knjigah Jantarska pot in Davnina govori. (Bralec si lahko nekaj vech o tem prebere v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. vsaj 5000 let pr.11. predsednik Societa internazionale di dialettologia e geolinguistica.htm[16.Lucijan Vuga jezik. Z natanchno primerjalno analizo je Semerano odkril..si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Kot priznani semitolog je postal pozoren na akadshchino. Seveda pa so med tedanjimi ljudstvi obstajali kulturni in tehnoloshki tokovi. to je razlichica "severnega izvora Etrushchanov". sht. vidi njihov zachetek v Panoniji. na podrochju Evfrata in Tigrisa. Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi O Etrushchanih je bilo zhe zelo veliko napisanega in zgodbe she vedno ni konec. ki pomeni nov pogled na razvoj Indoevropejcev. semitolog. toda vselej znova sledi http://www. naseljeni na teh ozemljih zhe najmanj v neolitiku.

izredno pomembne za razvozlavanje preteklosti tega skrivnostnega ljudstva. ki je précej ocenil. da sodi ta najdba med najdaljshe etrushchanske tekste. kje so bili predmeti resnichno najdeni. ki je veliko obetalo. da je bil na mestu najdbe she kakshen drug predmet. Zato se ne morejo izogniti skushnjavi. je pri vsaki novici o njih chlovek zelo previden. temvech le.Lucijan Vuga razocharanje. chesh da si ni nichesar prisvojil in je zadevo prijavil. Kopali smo tam. ki so jo za zachetek zelo natanchno preiskali. Ta je povedal. ni mogoche ugotoviti. che je mogoche najdbo zamolchati ali jo vsaj nekaj chasa prikriti. Cheprav obstaja strokovno mnenje. ki ga navaja Ghiotini. Karabinjerji so najditelja ovadili sodishchu. kjer nam je pokazal. Zhe sama zgodba o tej najdbi je skrivnostna in nerazjasnjena. Toda to. Kako je bilo v tem primeru.« Ta navedba iz oprostilne sodbe je pomembna zaradi tega.htm[16. ne da bi nashli kakrshnokoli sled. za gradbenike je prava mora. Iz chesar pa ni mogoche sklepati. ker je sedaj zhe slovecha napisna bronasta ploshcha (namerno?) razbita na osem dokaj enako velikih delov. namrech le mogoche. oktobra 1992 oglasil tesar Giovanni Ghiotini. senzacionalno odkritje. Zato je naslednjega dne o vsem obvestil vodjo gradbishcha in lastnika zemljishcha. pod katerim je bilo she nekaj kosov iz podobne kovine. ni pravi. da si je kaj prisvojil. che morajo zaustaviti gradnjo zaradi kakshne zgodovinske najdbe. ne da bi vedel. Po nekako shtirih ali petih dneh je to omenil prijatelju. ki bi ji bil prej v shkodo kakor pa v korist kakrshenkoli prenagljen sklep. za kaj gre. je vredno vse pozornosti.« Tako se nam je ohranila le okrnjena bronasta ploshcha. ki jih etruskologija doslej ni poznala. o kateri je treba obvestiti zavod za spomenishko varstvo. ta pa sta o tem obvestila zavod za spomenishko varstvo. ali ne gre za kakshen ponaredek. k chemur jih zavezuje zakon. ko je prishla na svetlo: Tabula Cortonensis. septembrom istega leta po konchanem delu opazil pri izhodu z gradbishcha na kupu izkopane zemlje nekaj kovinskega. da bo bistveno pripomogel pri razvozlavanju enigme prastarega jezika. ki je zapovrh she eden redkih juridichne narave (nekateri so mu zhe nadeli ime: Stoletna pogodba) in ga je zato treba shteti med http://www. da je bila ploshcha najdena na obmochju Cortone in izredno pomembno bi bilo natanchno vedeti. od katerih en del manjka. Si ga je kdo prisvojil? Je ostal kje zakopan? Toda kje? Namrech. Toda v razsodbi je zanimiva navedba: »Celotna preiskava primera ni razjasnila tega. kje je to bilo. tabule iz Capue in cipusa iz Perugie).si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.2010 10:14:37] . Gre za novejsho najdbo enega najdaljshih etrushchanskih napisov (poleg zagrebshkega mumijskega povoja. o katerem so upali. a izkazala se je kot pristen etrushchanski izdelek. Che povzamemo po zapisniku karabinjerjev. kar sta profesorja na univerzi v Perugi Luciano Agostiniani in Francesco Nicosia objavila leta 2000 (celih osem let po odkritju!) v knjizhni obliki pod naslovom Tabula Cortonensis.revijasrp. da so najdeni predmeti prishli od drugod. Pobral je nekakshen valjast predmet. in 20. kar je zhe bilo napisano o Etrushchanih. Tako je bilo tudi tokrat. Preprichani smo. ali pa mogoche. ki bi potrjevala njegove navedbe. Kraj. Po vsem. Vse skupaj je dal v prtljazhnik avtomobila. da je to etrushchanska najdba. Glavni inshpektor ministrstva za kulturno dedishchino je izjavil: »Najditelj lazhe. da je nekega vechera med 18.Slovani in Anti . da dokonchajo kakshno gradbeno fazo. Preiskave in preuchevanja so trajala tako dolgo tudi zaradi razvpitosti etruskologije. toda skrivnost je ostala nerazvozlana in je to le she ena.11. zlasti spricho nekaj desetin povsem novih besed. saj bi nam to omogochilo morebitne nadaljnje najdbe. nova etrushchanska uganka. ki pa je (ne)srechnika oprostilo. naj bi se stvari odvijale takole: Na karabinjerski postaji v kraju Camucia pri Cortoni se je 14.

Besedilo ploshche vsebuje 17 znakov (epsilon v normalni in zaobrnjeni razlichici). hebrejsko qeret (mesto). ki naj bi predstavljal pogodbo med druzhinama "gens Petru Scevas in "gens Cusu". n. Naprej je na njegovi severni obali Cortona.Lucijan Vuga obvezne referenchne tekste za vsakogar. da manjkata chrki heta in phi. ki je skozi Sutrium pripeljala do znamenitega jezera Bolsena. V tretjem stoletju pr. n. Kyrtone. Zhe leta 204 pr. kar je she http://www. v Sentinu premagali zdruzheno vojsko Etrushchanov in Galcev. Raziskovalci ugotavljajo.11. ki lezhi jugozahodno. nedalech od Trazimenskega jezera. da sta uspela dojeti zgolj smisel zapisa. 280 pr. che so prichakovali zhe tudi prevod besedila. Tarkvinija. ki je ob izvirih Tibere in Arna. pomeni oppidum. Amerino in Flaminijo. poleg teh pa she znak za lochilo (pika) in poseben znak za oznachevanje odstavkov med tekstom. sht. da gre za osebna imena in priimke. n.revijasrp. Arezzo. so zmagali nad Vulci in Volsini.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kakshnih 180 km severno od Rima. Od 60 leksichnih enot v besedilu jih je kar 27 takih. ki ga ni opaziti v drugih etrushchanskih besedilih (znak je podoben tistemu. Giovanni Semerano (Le origini della cultura europea. Pot. vendar pa je celoten zapis nerazreshljiv. vol.. da ostaja vsebina skrivnost. Populonija. cheprav razlagajo.htm[16. ki se ukvarja z etruskologijo. hrbtna stran ni povsem popisana. sklenjeno ob navzochnosti prich in predstavnika oblasti. 866) pishe: »Cortona. 38. nichesar zanesljivega ne vemo o pomenu posameznih besed. trdnjava. sht. da je delo dveh pisarjev. utrdba. Gortina: ugaritsko qrt (trdnjava). da ni zadostnega znanja za kaj takega. ko so Rimljani zhe dodobra obvladovali polozhaj. razen o tistih. sina Titineje in Larisa Salinija. kot jih niso zasledili v nobenem dosedanjem etrushchanskem napisu. da naj bi poznali glasovno vrednost posameznih chrk (ki so grshkega tipa) in so celo izdelali nekakshno slovnico. ali zachetka II. Pristavljata. ki bi ju prichakovali pri tem tipu alfabeta. n. Za razumevanje vsebine Tabule Cortonensis je treba nekaj povedati o mestu Cortona. nadaljevanje bi nas privedlo chez dobrih 30 km do Arezza. naj ne bodo razocharani. ki se zelo pogosto ponavljajo na nagrobnikih in o katerih je mogoche z veliko verjetnostjo rechi. Volterra. Olschki. stoletja pr. str. n. ki ga danes uporabljajo korektorji za oznako "napravi odstavek" – to je lomljena chrta.« V blizhini Cortone so kopali bakrovo in zhelezovo rudo. ki je vodila iz Rima proti severu. sht. tam je skrivnostno Trazimensko jezero in she slavnejsha Perugia. Leo S. kljub temu. kar naj bi pomenilo – utrdba. da se verjetno zachenja takole: »Pod magistraturo Larth Cusuja. 241 pr. v celoti obsega 40 vrstic in kazhe. etrushchansko Curtum. so Rimljani chez etrushchansko ozemlje pospesheno gradili konzulske ceste: Avrelijo. utrjeno mesto.Slovani in Anti . pa profesorja zhe na uvodu knjige posvarita bralce. Zato sta profesorja zapisala. sht. pa so morala slavna etrushchanska mesta Cere. ga obshla po vzhodnem bregu in po 150 km pripeljala do mesta Chiusi. sina Auleja. Kasijo. Chiusi in Roselle sodelovati z Rimljani proti Hanibalu. podobna Z). Firenze. n. se je vzhodno od jezera Bracciano razcepila na Via Amerina in Via Cassia. da bi bil tak prevod nedvomno zelo koristen. sht...2010 10:14:37] . kot Gyrton. pa so porazili Falerce. 1984. saj je to sloveche etrushchansko mesto Curtun. Napis je na obeh straneh najdene bronaste ploshche. Tako so 295 pr. Perugia. sht. vendar je njuno mnenje. Klodijo. Pri tem je nenavadno. in je igralo pomembno vlogo zhe v sivi davnini. Tabula naj bi bila s konca III. da sta pritegnila k sodelovanju vrsto specialistov. Misterij etrushchine ostaja nerazkrit kljub temu.«. kar kazhe na afiniteto etrushchine s semitskimi jeziki oziroma na njen vzhodni izvor.

kot je tole. pomeni vrtenje. vendar le. oz. zemljishkolastnishko pogodbo. i. ki sta. da je celina nezorana zemlja. Toda s primeri pokazhimo. Zato delo izpod dvoje peres. rech. reformirana severna razlichica. pri tem sta navajala tudi drugachna branja. celtina. da pomeni "luna" ali "mesec" (tudi kot chasovni pojem). po vsem sodech.revijasrp. Vsak od naju ima seveda svojo znanstveno izoblikovanost in svojsko podrochje. Zato sta tudi postavila domnevo. utrenja. ki ga obvlada. Manj razumljiva je odsotnost heta (grlni oziroma mehkonebni pripornik – glas med k. sta tudi zacinat in priniserac. Potem je tu she beseda cel oz. da je odsotnost tega fonema nakljuchna. vendar z nekaterimi lokalnimi znachilnostmi. to pa smiselno sodi v pravno izrazoslovje. da se izredno redko pojavlja v etrushchini. g in h. ki naj bi pomenila zemljo. to je star agrokulturni termin.11. Med besedami. menita raziskovalca. da sta to naredila v luchi njunega domnevanja vsebine! Z zelo zapletenimi primerjalnimi in razlagalnimi postopki sta se trudila. cheprav je chrkopis ochitno t.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.. Bezlaja. tisti nazaj obrnjeni (retrogradni) naj bi bil tudi zgolj nakljuchna raba. ki pod geslom "jutro" razchlenjuje izvor tega pojma. In bi z metatezo prishli do tura. tisto. Avtorja Agostiniani in Nicosia sta se v uvodu zahvalila: »To delo je nastalo z neshtetimi izmenjavami misli in razpravljanji med avtorjema. izpeljan iz korena cel. izraz tiur ali tivr. retrogradni epsilon se pojavlja na zachetku zloga ali pa v konchnem zlogu. in sicer kot mera za povrshino zemljishcha (kakor je bila znana nashim prednikom: jutro zemlje). che pobrskamo po Bezlaju. ki jih ponujajo ostali etruskologi. stvar. v katerem se beseda pojavlja. vendar sta se pri tem jasno zavarovala z opozorilom. Slovenci lahko v tem primeru z zanimanjem pogledamo v Etimoloshki slovar slovenskega jezika akademika F. saj je ta fonem v etrushchini zelo pogost. she tezhje je z mnogimi drugimi besedami. saj je v besedilu vechje shtevilo take oblikovne rabe. kako dalech sta na tak nachin prishla. menita raziskovalca. da bi se dokopala do smisla posamezne besede.htm[16. Vendar so o taki goli nakljuch­ nosti dvomili zhe ob prej znanih primerih.. da gre v tem primeru za pravno. v primeru jutro do tjura. da je imel kupec zemljishcha "en mesec ali shtiri lunine mene" chasa. morda nekaj takega kakor primorski gh). utra. utrina. Priniserac se prav tako lahko razchlenjuje brez konchnega –c in she kako drugache. s chimer se spremeni njen pomen. Tezhko razlozhljiva je tudi uporaba razlichic epsilona. in na tej podlagi sta poskushala podati svoje tolmachenje. V kontekstu. Avtorja gradita na metodoloshkem izhodishchu. o katerem avtorja menita. Etruskologa pa omenjata she eno mozhnost: v tem terminu naj bi se morda skrival obichaj. ali je res dobil s pogodbo predvideno posest. bi lahko obstajal tudi tretji pomen. Za phi je zhe znano. http://www. kar se na novo tvori. da mora hermenevtika (razlaganje tekstov) zaupati notranji zgradbi celotnega besedila in primerjavi z vzporednimi besedili. brez primere v drugih tekstih ter sta celo oblikovno in skladenjsko dvoumni. preberemo. Profesorja razlagata. Znachilen je npr. che je epsilon razvojna oblika dvoglasnika "ai". Mesec se z menami obnavlja. in tako najdemo stare izraze: utr. chesh da se v besedilu pach ni pojavila nobena takshna beseda. zadeva. da bi ugotovil.Slovani in Anti . Vendar avtorja Agostiniani in Nicosia tudi sama dvomita o taki razlagi. Torej je mogoche izkljuchiti nakljuchnost. Ne nazadnje poznamo tudi tvar v pomenu predmet.2010 10:14:37] . zemljishche. Tako ni mogoche dolochiti niti besedne osnove. saj je mogoche prvo obravnavati tudi kot zacina-t ali zacin-at. Avtorja sta poskusila interpretirati napisano. ki se kazhe kot natanchna in namenska.Lucijan Vuga posebej obchutljivo pri vprashanju datiranja. ki so se na Tabuli Cortonensis pojavile prvich. Takih nestrtih orehov je v besedilu she vech.

knobbed ware). She enkrat so se prvi migracijski valovi sprozhili na ogrskih ravninah. proti Mali Aziji. in od tam she naprej celo na Kreto in na Sporade. n. "dorska selitev". 1989. ki se je http://www.. n. Mogoche je trashko prodiranje okoli leta 1200 pr. Njihov premik na jug. kjer je premik enega ljudstva pod pritiskom drugih prisilil blizhnja ljudstva. ki se je zachela skoraj sochasno v vsem Egeju.. v dorski svet.2010 10:14:37] . n. Toda poleg zhe znanih hipotez se tudi v zadnjih letih pojavljajo novi poskusi. Bologna. Tudi migracijo vechje skupine Italcev na apeninski polotok si lahko razlozhimo z mnozhichnim pritiskom Ilirov.11. sht.revijasrp. zlasti v Argolidi in kasneje tudi v Laokoniji. S Trachani prodre v Malo Azijo tudi t. Iliri so pritisnili na Trachane. od Ogrske do meja Egipta. nad katerim so imeli monopol Hetiti. da so hotela ta ljudstva dobiti v posest zhelezo. Hermann Bengston (Griechische Geschichte: von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit. tako da je na evropskih tleh ostala za njimi le skromna sled (to so "Brygi"). ki so se odvijali v zachetku II. C.htm[16. izboklinami (Buckelkeramik. str. sht.. ime Dorieis je okrajshava za dorimahoi. so potem nashli novo domovino v Meziji na zahodni anatolski planoti. V zgodovini civilizacije veliko preseljevanje pomeni jasno razmejitev med bronasto in zhelezno dobo.Lucijan Vuga vsebuje nekatera poglavja. Mnenje. Na koncu tega obdobja postanejo Dorci prevladujochi element na vzhodu in jugu Peloponeza. sht. Migracija Protoilirov in drugih plemen proti jugu se je odrazila na sosednjih ljudstvih: Trachane je potisnilo na vzhod. kot je svoj chas domneval W. Il Mulino.. München.Slovani in Anti . sht.« Iz tega je videti. vojshchaki s sulicami. L'Antica Grecia dalle origini all'ellenismo.: po dolgem obdobju stalne naseljenosti so indoevropska ljudstva. Rezultat dorske migracije je bila popolna sprememba skupin in rodov v notranjosti Grchije. n. tisochletja pr. Njegove sunke je bilo kaj kmalu mogoche chutiti skoraj po vsem vzhodnem sredozemskem obmochju. she vedno prepolna iskanja in hipotez. dorski vpliv se je razshiril na obsezhno podrochje. premaknjena iz nekega sredishcha nemirov in nereda. kako zapletena je ta snov. na Peloponez.H. tisochletja potisnjeni proti jugu. ceramica a protuberante. ki izvira iz makedonskega in trashkega okolja ter predstavlja razpoznavni znak tiste kulture. 45-52) pishe: »V Sredozemlju se je pred letom 1200 pr. i. medtem ko so se prebivalci Grchije preselili she bolj na jug. lonchevina s shtrlinami. i. Beck'sche Verlagsbuchhandlung. je odprl novo obdobje v grshki zgodovini in je zakljuchil indoevropeizacijo Grchije. Zdruzheni z ilirskimi elementi. od italskega polotoka do Mezopotamije. pripomoglo k porushenju Troje VIIa. da so se odselila. spet spravila v gibanje svetovno zgodovino. je zgolj domneva. Razlogi za ta premik she danes niso pojasnjeni. V sploshnih potezah smo pricha ponovitvi dogodkov. t. Navedimo le nekaj znachilnih primerov. ki so zhiveli na severu Grchije (na obmochju Pinad?).si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. zachelo veliko preseljevanje. ne pa Troje VI. zaradi tega je tako mikavna in privlachna. poleg tega pa she na Dorce. 1977. Pritisk trashkih plemen je prisilil Frigijce k umiku. ki jim je potrebno jasno dolochiti avtorja. Prisotnost nekaterih elementov iz starejshih jezikov v dorshchini nam daje misliti na vdiranje Indoevropejcev v zachetku II. tisochletja pr. Pre­ dniki Ilirov in druga ljudstva so bili v drugi polovici II. ne nazadnje tudi kontroverzna. Dörpfeld.

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

razprostiralo od Peloponeza chez Egej ter doseglo Anatolijo... Gledano z vidika svetovne zgodovine, ima invazija trashkih plemen v Malo Azijo she vechje posledice kot pa vdor Dorcev in severozahodnih Grkov v Helado. V Anatoliji je kmalu po letu 1200 pr. n. sht. vrtinec velikega preseljevanja unichil hetitsko kraljestvo, ki je trajalo skoraj petsto let. Kot vidimo stvari danes, je precej znamenj, da so hetitsko kraljestvo unichila "ljudstva z morja". To velja tudi za mesto Ugarit (danes Ras Shamra, predmestje Latakije v Siriji), kot nam dokazujejo pred kratkim v njem odkrite glinaste ploshchice. Da je propad hetitskega kraljestva povezan z gibanjem "ljudstev z morja", je izprichano tudi iz napisa Ramzesa III. (arheoloshko najdishche Medinet Habu ob Nilu): "Od Khatov naprej se nobena dezhela ni mogla upirati njihovim vojskam: Kedi, Karkemish, Arvad in Alyshija so bile unichene..." Posledica velike egejske selitve je bila korenita etnichna sprememba starega sveta. Hetitsko kraljestvo je izginilo, vendar je njegova civilizacija prezhivela stoletja v majhnih drzhavicah severne Sirije in v notranjosti Anatolije. Konchno v XII. st. pr. n. sht. iz teh rushevin vstane Tiglatpilesar I. in ustanovi srednjeasirsko kraljestvo, ki se med razshirjanjem proti zgornjemu Evfratu spopade s Frigijci. Obenem pa se razcvetajo predvsem fenichanske mestne drzhavice. Med letoma 1000 in 800 pr. n. sht. so Fenichani v Sredozemlju zapolnili vrzel, ki je nastala po padcu Krete in izginotju Ahajcev. Skupaj z njimi, na istem morju, so se pojavili Etrushchani, ki so odshli priblizhno v istem chasu z egejskih obal (morda iz Mezije) in prispeli v Italijo tam, kjer je danes Toskana, v dezhelo, ki se bo po njih imenovala Etrurija. Spricho njihove povezanosti s kulturami Vzhoda, so presadili na Zahod del vzhodne civilizacije. Posamezne skupine so verjetno zaostale v Egeju, na primer na otoku Lemnos.« In na str. 88 Bengston dalje pravi: »Veliko ugodnejshi pogoji za kolonizacijo so bili na Zahodu. Tod ni bilo neke velike politichne sile, kot je bilo na Vzhodu asirsko kraljestvo; italska ljudstva, med seboj neslozhna in kot Etrushchani prihajajocha z Vzhoda, pa so bila popolnoma odprta za trgovino in za grshko kulturo. Kolonizaciji sta botrovala gradnja chedalje vechjih ladij ter naposled poznavanje zemljepisa zahodnega sveta, ki so ga kopichili grshki morjeplovci vse od konca mikenskega obdobja... Med helenskimi kolonijami na zahodu ni bilo nobene, ki bi se lahko merila s Kumo (Kyme), prvo halkidishko (Chalcidis, Halkis na grshkem otoku Evbeji) kolonijo; ta je verjetno prenesla halkidishko abecedo ne le Etrushchanom, ampak prek njih tudi Rimljanom, saj to lahko zaznamo she danes, ko preberemo X kot "ks" in ne na grshki nachin kot "kh".«

André Martinet (Des steppes aux oceans. L'indo-europeen et les "Indo-européens", Payot, Paris, 1986) v poglavju Ob zori zgodovine pishe: »Koncu II. tisochletja pripada tudi gibanje, imenovano "gibanje dolgih mechev", ki se zachenja na severu in sega chez vso Evropo do Balkana. Domnevno je seglo tudi onkraj Sredozemlja, vse do Palestine, kjer so se potem izoblikovali Filistejci. Drugi opozarjajo na mnenje V. Georgijeva v Introduction to the history of the Indo-European languages, da je treba postaviti ta selitveni val precej bolj dalech v preteklost in pomisliti na Pelazge, najstarejshe prebivalce Grchije, ki jih nekateri imajo za najstarejsho indoevropsko predhodnico.«

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

V Malo Azijo so chez Kavkaz prishli Indoevropejci, imenovani Anatolci, in v posebnem delu so to Hetiti, ki so vzpostavili zelo tesne stike z Mezopotamijo. Lahko si mislimo, da so shli IndoIranci, od katerih so nekateri pustili sledove v Mali Aziji, po isti poti, cheprav z dolocheno zakasnitvijo. Jezikovna preuchevanja pa kazhejo, da so predniki Grkov in Indo-Irancev dolgo zhiveli v tesnem stiku. Poleg tega, che uposhtevamo, da so se v zgodovinskem chasu iranska ljudstva pojavila v stepah severno od Chrnega morja in tudi na zelo oddaljenih azijskih podrochjih ter so bila v zelo odmaknjenih chasih sosedje Ugro-Fincem, zagotovo na mejah Sibi­ rije, postane legitimno vprashati se, ali ni mogoche domnevati nekega vala, ki je shel po razlichnih poteh na vzhod in zahod od Chrnega morja vse do obeh obal Kaspijskega jezera ter se konchno stekel v Iran in v dolino Inda. Ta preseljevanja so povzrochila velike premike na vsem obmochju Sredozemlja. Ob koncu II. tisochletja pr. n. sht. se pojavi obred sezhiganja mrlichev z naknadnim zakopavanjem zhar na t. i. zharnih poljih. Taka polja najdemo na severnih ravnicah, v Luzhici, a tudi v severni Italiji z villanovsko kulturo, ki se razshirja iz Emilije. Veliko stoletij pred villanovsko kulturo je zahodneje od nje obstajala kultura terramare. Nekoliko severneje se nahaja t. i. atestinska kultura Venetov. Vse te kulture pripisujejo ljudstvom z indoevropskimi jeziki. Ljudstva terramare so se prva premaknila proti jugu: lahko jih imamo za prednike Latincev. Ko so se Villanovljani podali vzdolzh Apeninskega polotoka, izogibajoch se Etrushchanom, so jih poznali kot Umbre, Sabince, Oske, Samnite, ki vsi pripadajo eni, dobro opredeljeni jezikovni skupini. Veneti, ki so jih dolgo enachili z Iliri, so po jeziku precej podobni Latincem.. Gledano z vidika kulture, se Villanovljani ne razlikujejo veliko od Etrushchanov, ki so zgodovinsko locirani v Toskani, torej bolj na jugu. Vendar pa je med njimi velika jezikovna razlika, saj etrushchina brez najmanjshega dvoma ni indoevropski jezik. KDO JE BIL GIUSEPPE SERGI? Res je treba nekaj vech rechi o Giuseppu Sergiju. Leta 1922 je fashizem v naskoku zavzel Rim in uvedel diktaturo. Chedalje bolj je zatiral vse neitalijansko; osnova nabuhlega nacionalistichnega "creda" je bil vechni Rim. Ena poglavitnih nalog, ki jo je Mussolini vselej in ob vsaki prilozhnosti vsiljeval, je bila obnovitev rimskega imperija. Italijanski kralj je po zavzetju afrishkih kolonij postal she imperator, uvedeni so bili rimski pozdrav z dvignjeno roko in drugi atributi rimske imperialnosti. Zakonsko predpisano je bilo tudi rimsko shtetje let, ki se je zachenjalo z letom fashistichnega pohoda na Rim, ki naj bi bil vechen, kot bo vechen novi, fashistichni rimski imperij. V takem vzdushju je prof. Giuseppe Sergi leta 1926 objavil svoje delo Le prime e le piu antiche civilta (Prve in najstarejshe civilizacije). Sergi je bil rojen v Mesini na Siciliji ob Mesinskem prelivu 20. marca 1841. To je prastaro kulturno in trgovsko pomembno mesto, ki so ga ustanovili Grki zhe v 8. st. pr. n. sht., z univerzo iz leta 1549. Mnogim je Mesinska ozhina, ki povezuje Jonsko s Tirenskim morjem, bolj znana po Scili in Karibdi, saj je med otokom in celino komaj 3,5 km shiroka, skozi njo pa teche mochan morski tok s shtevilnimi vrtinci, kar je burkalo chloveshko domishljijo, da so nastali shtevilni miti o nevarnostih, ki prezhijo na mornarje in potnike. V takem okolju se je oblikoval mladi Sergi, ki se je komaj devetnajstleten pridruzhil Garibaldiju v Milazzu, od koder se je veliki revolucionar odpravil s tisocherico rdechesrajchnikov
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

v juzhno Italijo, kjer je zbral kmechke upornike in od tam nadaljeval svoj znameniti pohod zedinjenja Italije. Sergi je bil po svoji osnovni izobrazbi antropolog in je sprva na liceju predaval filozofijo ter grshko knjizhevnost, dokler ni prevzel stolice za antropologijo na univerzi v Bolo­ gni (1880), nato pa she v Rimu (1884 - 1916). Vendar je ob antropoloshkih raziskavah spoznal, da mora problematiko zajeti shirshe, zato se je lotil indoevropske filologije, s tem pa je nujno moral sechi na podrochje prazgodovine in zgodovine. Bil je izredno razgledan in svobodomiseln, veliko je objavljal, zapustil je nad 400 del in tako sodi ne le med pomembne italijanske zgodovi­ narje in antropologe, marvech med pisce shirshega podrochja chloveshkega ustvarjanja. V vech knjigah je razgrnil in utemeljeval svoja dognanja, ki so v marsichem odstopala od takrat in she danes uveljavljenih zgodovinskih teorij, med katerimi so tudi zelo izstopajoche tiste, ki govorijo o naselitvi in razvoju ljudstev v Italiji. Nekatere stvari bomo navedli v tem poglavju, druge pa v nadaljevanju. Za obseg in predmet tega pisanja naj se zadrzhimo pri Indoevropejcih v Italiji. Te je Sergi obdelal z antropoloshkega, arheoloshkega, zgodovinskega in lingvistichnega stalishcha, ni se omejil zgolj na en vidik, saj opozarja na premajhno multidiscplinarnost (Arii e Ita­ lici, Fratelli Bocca Ed., Torino, Milano, Roma, Firenze, 1898, str.13-14): »Osrednji razlog, ki povzrocha zmedo in s tem napake pri sintezi, kot je mogoche zlahka ugotoviti, je v tem, da se to hoche storiti na osnovi arheoloshkih dosezhkov; ena stroka ne more dati vech od tistega, kar raziskuje, in siliti jo, da prestopi meje, znotraj katerih mora naravno ostati, pomeni napeljati jo k zgreshenim ugotovitvam. Lingvistika ne more biti etnologija ne antropologija ljudstev ter jih rasno razvrshchati, saj se jeziki izgubijo, se nauchijo ali spreminjajo; arheologija ne more obrav­ navati ne narodnosti ne antropologije, saj poznamo preprost in sploshno znan nachin, ki omo­ gocha prenashanje kulture in njenih izdelkov: trgovino; tej je treba dodati invazije, kolonizacije in tuja osvajanja. Antropologija ne more govoriti o kulturi ali jeziku, saj preuchje le telesne znachilnosti ljudstev in njihovo razshirjenost. Vendar che vse te stroke na koristen nachin povezhemo, che dosezhke enih zdruzhimo z dosezhki drugih, che se v kompleksni raziskavi, ki zajame lingvistichna, arheoloshka in antropoloshka vprashanja, tri stroke pri tem med seboj ujamejo ter dopolnjujejo, potem pridemo do rezultatov, ki so blizu resnici in so sprejemljivi. Na nesrecho... ni vselej tako.« Kot smo zhe povedali, je bil Sergi antropolog, lingvist in arheolog, torej je zdruzheval vse tri potrebne discipline, ki so pristojne za verodostojne sklepe (n. d., str. 135-153): »K srechi med mnogimi razlichnimi obichaji in izdelki, ki so jih arheologi natanchno preuchili, obstaja dvoje nespremenljivih dejstev, ki nam lahko sluzhita kot chvrsti oporni tochki za razmishljanje in postavitev zgodovinske zgradbe: gre za razliko med znachilno arijsko vrsto pokopa z upepelitvijo in mediteranskim skeletnim pokopom ter arijsko in italsko obliko lobanj, ki se med seboj zelo razlikujeta. Ti sprejeti in ustaljeni dejstvi nas pripeljeta do odgovora o etnoloshki pripadnosti. Mediteranska rasa je vdrla in zavzela pretezhni del Evrope od vzhoda do zahoda, in prvo prebivalstvo Italije sta bili veji iste rase, z etnichnimi imeni Ligurijci in Pelazgi. Ostali drugotni in maloshtevilni etnichni elementi so se pomeshali med njimi in niso spremenili prvotne antropoloshke enotnosti. Ligurijci in Pelazgi so imeli skupne temeljne telesne znachilnosti, drugotne razlike lahko zanemarimo, saj so iz shtevilchne rase, ki izvira od drugod in so dozhiveli spremembe ter delitve zaradi razlichnih vplivov, ki pa ne sodijo v to razpravo.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

Kazhe, da so ti poseljevali celoten Apeninski polotok, vkljuchno s Padsko nizhino... V 16. st. pr. n. sht. je v Sredozemlju cvetela velika kultura, ki jo imenujemo mikenska ali egejska, ker je bila bolj razvita na vzhodnem delu, zlasti v Egejskem morju, najprej pa so jo odkrili v Mikenah, mestu Pelazgov. Takrat je tudi Italija zajeta v to civilizacijo, mogoche pa so bila njena severna obmochja in dolina Pada manj razvita ter skupaj z ostalo Evropo she v neolitiku. V tej Padski nizhini, tako kakor v Shvici in drugih delih Evrope, so nastala objezerska bivalishcha ter most­ ishcha na mochvirnatem zemljishchu, postavljena tam, kjer so v nashih chasih nashli terramare iz kasnejshe bronaste dobe. Pri teh gradnjah ni opaziti nobene prekinitve... Toda niso bila naseljena le mostishcha, marvech tudi jame... Ligurijci in Pelazgi so bili prvi prebivalci Italije; kazhe, da so Ligurijci naselili Padsko nizhino in zgradili mostishcha... Ob zori civilizacije kovin, ko so se z vzhoda valile trume ljudstev z drugachnimi telesnimi znachilnostmi, vsaj deloma z bronastim orozhjem, divja in kruta. Ta ljudstva so preplavila Evropo in se stalno naselila povsod tam, kjer niso naletela na prevelik odpor. Podredila so si staroselce in jim vsilila svojo civilizacijo ter jezik; schasoma so se tudi pomeshali med seboj. Obichaje in jezik imajo razlichne od prvotnih na tistih ozemljih: upepeljujejo mrliche ter pepel pokopljejo v preprostih zhganih ali na soncu sushenih glinastih vrchih; prejshnji prebivalci pa so skeletno pokopavali v grobove, v podzemnih jamah ali v gomilah. Te preseljevalne trume so zelo verjetno prishle iz Azije, toda preden so se premaknile v srednjo Evropo, so se morale ustaviti v vzhodni, v Rusiji, od koder so se premikale v valovih, v skupinah proti osredju in jugu, morda izmenoma, tako da so eni prishli na zahod, drugi na sever Evrope. Te selitve so morale dolgo trajati, che uposhtevamo obsezhnost ozemlja, ki so ga zavzeli, in moralo jih je biti izredno veliko... Kot izhaja iz kasnejshe zgodovine o najstarejshih selitvah in sedanjega zemljepisnega stanja, so morale biti tri glavne skupine te azijske rase, med seboj razlichne le po jeziku, brez dvoma tiste, ki predstavljajo Protokelte, ki so morda prvi prodrli v srednjo Evropo in se potem razshirili po njenem zahodu, nato Protogermane in Protoslovane... Germani, Kelti in Slovani imajo enake variante lobanj, obraza in telesnih znachilnosti, razlikujejo se le po jeziku... In arijci so imeli enake antropoloshke znachilnosti, kot jih imajo danes Kelti, Germani in Slovani...« Vendar pa je pred njihovim prodorom v Evropo na tleh Nemchije zhivelo prav tako mediteransko ljudstvo, kot so bili na Apeninskem polotoku Italci; vdor arijcev jih je v Nemchiji potisnil proti severni Nemchiji in v Skandinavijo, v Italiji pa proti jugu, nekako do Tibere. V neolitiku in eneolitiku je Evropa dozhivela arijsko invazijo, ki je pomenila tako preseljevanje ljudstev, kakrshnega she ni bilo. V Italijo so arijci prodirali iz dveh smeri: chez osrednje Alpe, morda chez Brenerski in Gotardski prelaz, ter chez vzhodne Alpe. Slednja je verjetno nekoliko kasnejsha od keltske, ki je zhe imela svoj prostor v Lombardiji; v Felsini (kasnejsha Bologna) si je ustvarila svoje sredishche, saj se niso ustavili v spodnjem porechju Pada. To so bili Umbri, ki so zavzeli vzhodni del jadranske obale, segli chez Apenine na zahodni del, tja, kjer je she danes Umbrija, cheprav so jih od tam kasneje nagnali na novo prispeli Etrushchani. Umbri so prishli do Lacija, kjer jih je Tibera delila od mediteranskih Latincev, zhivechih na levem bregu, in z njimi so se zacheli spajati. O tem prichajo antropoloshke raziskave, ki za prvi chas po ustanovitvi Rima, za obdobje kraljev, ugotavljajo dvoje etnichnih elementov: arijce in mediteranske Italce.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

ki so jo prinesli s seboj na zasedena italska ozemlja. z etrushchansko okupacijo Felsine. ki so ga zasedli. pr. Umbrom je ostalo le majhno ozemlje. o tem ni najmanjshega dvoma. ob kateri pa so na desnem bregu postavili svoje mesto Vejo. n. je naravno moral prevladati prvotni italski etnichni. ki je obvladovalo ta prostor nekaj stoletij. da se okostja iz predumbrijskega in predetrushchanskega obdobja. Vendar pa so pred tem Etrushchani dozhiveli svojo zlato dobo in dolga stoletja obvladovali dobrshen del Italije ter Tirensko in Jonsko morje. Natanchne raziskave so namrech pokazale. tisti. Sedaj nam ostane.Slovani in Anti . ki so jih pred prihodom Etrushchanov podjarmili Umbri. etrushchansko in rimsko. torej prava italska. n.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Pri tem je zanimivo. ampak za njegovo sistematichno razvijanje zamisli. Toda katerih? http://www. in Etrushchani so jih v zachetku pustili pri miru. Sergi opozarja. v nichemer ne razlikujejo od zanesljivo ugotovljenih etrushchanskih. Germani in Slovani. Nastal je Rim. med slednjo so pomeshane prvotne italske in nove etrushchanske znachilnosti. da teh sploh ni in so zgolj lokalna tvorba. tam se ponovno pojavijo skeletni grobovi. Ko je arijska nadvlada nad Lacijem tako naglo ugasnila.2010 10:14:37] . preshli Apenine. zato nastop Etrushchanov pomeni. da sta se po dolgih stoletjih srechali ljudstvi iste mediteranske rase. umbrijska oblast je popolnoma prenehala nekako v 5 st. ko so Etrushchani prodrli na sever. arijska. Na levem bregu je tako ostala manjsha skupina mediteranskih Italcev. da Sergi sploh ne omenja Romanov. dobro je znano.revijasrp. o chemer prichajo grobishcha v Marzabottu. da niso shli chez Tibero. Vendar pa Etrushchani niso zasedli Veneta! Sergi je sam raziskoval. sht. vendar pa velja za obe podrochji. sht. pravi Sergi. ter prishel do jasnega sklepa. ki jih razpoznamo po sodobnih etnichnih imenih: Kelti. Med izkopaninami je najti nove etnichne elemente. da natanchneje opredelimo tisto arijsko. To je preprosta razlaga dejstva.htm[16. staroselski element. ga utrdili in chedalje bolj shirili. toda ti so prishli iz vzhodnega Sredozemlja in so iste rase kot prvotni prebivalci. da jih lahko razdelimo na tri glavne veje. kateri arijci so zasedli tisto ozemlje. povzel pa je tudi rezultate drugih arheologov in antropologov. pri tem pa ne gre za spodrsljaj. Od tega trenutka naprej zachenja peshati vladavina tega ljudstva in konchno povsem ugasne v 5 st. da se z naselitvijo Etrushchanov ni bistveno spremenila antropoloshka sestava na tistem ozemlju. vendar so bili prekratek chas na tem ozemlju. tj. zasedli umbrijsko trdnjavo Felsina in zasedli precejshen del Padske nizhine. ti so res etrushchanski..Lucijan Vuga Toda prihrumel je vihar – Etrushchani so vdrli v Italijo konec 8 st. ki se bo odtlej imenovalo Etrurija. na tirenske obale ter si postavili svoja prva primitivna mesta. da najdemo v et­ rushchanskih grobovih okostja dveh ras. ki je s stoletji narastel v imperij in konchno unichil tudi Etrushchane. v Certosi pri Bologni ipd. da bi bistveno spremenili antropoloshko sestavo prebivalstva. da prevladuje italski.« Bralcu tu ne sme uiti. osvobojena umbrijske nadvlade. sht. da je v neolitiku in eneolitiku prodrlo v severno in srednjo Italijo novo ljudstvo. Latinci so si na desnem bregu Tibere ustanovili mesto. pr. nastala iz prvotnih Mediterancev in kasnejshih Indoevropejcev. mediteranski element. arijsko-indoevropske in italsko-mediteranske. in dobesedno zapishe: »Ta tuja ljudstva so bili arijci. arijci. za slednje she posebej. pr. Podoben polozhaj je mogoche najti v primitivnem Rimu.11. za katero vejo arijcev gre. indoevropsko ljudstvo. vse do prihoda Etrushchanov in ustanovitve Rima. Spopadali so se z Umbri. tako glede na njihove telesne znachilnosti kakor glede civilizacije. To je bila usodna napaka. n. ki so bili Indoevropejci. Sedaj je pomembno dognati. jih premagali in zavzeli njihovo zahodno ozemlje.

novinci pa sezhigali mrliche. vendar jih v glavnem poznamo kot Sabelijce? Na to vprashanje nam daje odgovor antropologija. so morali biti podobni drugim po Sredozemlju. so tisti na severu ali oni na jugu. kot je lepo oznachil Goethe: Ljudje so navajeni zanichevati vse. na severni in juzhni del. eni in drugi so si skoraj enaki. nergajo nad dobrim in lepim. chesh da so se lahko med seboj pomeshali s prishleki. ker je po njihovem tezhavno. glavni naselitveni val. da imajo Piemontijci. da izhajajo v celoti ali delno iz Ilirov. cheprav najdemo tu pa tam otoke prebivalcev. vchasih so jih zgolj spravili na kup in shranili v kakshnem muzeju. ki je odplavil mediteranske Ligurijce. In kdo so pravi Italci. Tradicija nam sicer sporocha she mnoge druge stvari.2010 10:14:37] . Vendar danashnji prebivalci Padske nizhine. ki prekinjajo povezanost dveh regij. d. glede na podatke o vdorih Galcev v Italijo. za Istrane in Venete je recheno. ki je v tem regionu izginila. Temu bi lahko kdo oporekal.revijasrp. zajetimi na velikem obmochju civilizacije zgodnje zhelezne dobe. str. Veneti pa znachilnosti Slovanov (podchrtal L.11. dolina Tibere priblizhno ustreza tej meji. Sarajeva ter od Bologne do Albalonge na jugu. vendar je velika vechina slovanska. chesar ne razumejo. 164-166): Che k temu dodamo nasha antropoloshka opazhanja. Lombardijci in Emilijanci keltske znachilnosti. da tista doselitev ni bila niti trajna niti shtevilchna. ki so imeli v davnini mnoga in drugachna imena. ki jih tu zanemarjamo in se oslanjamo zgolj na dogovorjena dejstva. da so le zanesljiva. Na tem obsezhnem ozemlju danes prisotni antropoloshki elementi so v celoti ali prevladujoche slovanski. so to Umbri s svojo enovito civilizacijo ali oni drugi. Sergi namrech ugotavlja (n. Slovani so http://www. da bi lahko poselila Padsko nizhino.. sht. kazhejo drugachne znachilnosti. pr. ochitno izhaja. Emiliji ter v Venetu. To je torej druga rasa od mediteranske. Danes so ti prebivalci pomeshani. Vendar nam tu pomaga obichaj. je prishel do sklepa. Toda to velja za severno Italijo. 157): »Videli smo jasno opredeljeno obmochje na italijanskem vzhodu. razen redkih izjem. da so staroselci skeletno pokopavali. 71): »Kakshne so bile telesne znachilnosti teh prvotnih prebivalcev terramare v Piemontu. od Bologne do Hallstatta. ki zhive na podrochjih zunaj Italije. d. n. To je podrochje civilizacije zgodnje zhelezne dobe. Slovani so Chehi. XIII. str. ki so jih opravili drugi. Che so bili Ligurijci Mediteranci. str. Archivio per l'Antropologia. po kateri lahko razdelimo Italijo na dva jasno lochena dela. che obravnavamo njihovo obliko okostja. najdemo potrditev za etnichno sorodnost tudi med modernimi prebivalci.Slovani in Anti .. Nemalokrat je to bila po­ sledica zanichevalnega odnosa zgodovinarjev do arheologov. obenem pa ugotavlja zhalostno dejstvo. 84): »Obstaja torej jasna in natachna delitev med Umbrijci in ostalimi italskimi skupinami. che odmislimo nekaj sporadichnih primerov in izvzamemo obmochje same Ligurije. ki se razteza tudi onkraj Alp proti severu ter sega na vzhodu do Donave in nizhje spodaj do Bosne in Hercegovine.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki so dospela do Jadrana. da je bilo v pionirskem obdobju arheologije unichenih veliko okostij.« Tako pravi Sergi. 1883) in tudi iz tistih. so kosti unichili ali zavrgli kot nepotreben balast. je moral priti zhe v zgodnji bronasti dobi.htm[16. Vach. Antichni pisci in Rimljani so poimenovali kot Ilire mnoga ljudstva. (str.Lucijan Vuga Sergi se vprasha (n. kjer so meshanci. Firenze. to pa ne omogocha nikakrshnega natanchnejshega in zanesljivega preuchevanja. V. chetudi jih ne bo veliko. Toda potem ko je dodobra preuchil vsa dejstva in najdbe. Lombardiji. mediteranska ljudstva? Tudi Sergi je kot drugi sprva pomislil na 4. da so nadomestila prejshnja primitivna. Iz mojih raziskav (G. in tistimi. ko so odprli kakshen grob.. st.« Kdaj pa so prishla ta ljudstva v takem shtevilu. Sergi nadaljuje (Arii e Italici.). Sergi: Liguri e Celti nella valle del Po.

Kelti na zahodu in Slovani na vzhodu. da najdemo dve arijski veji. mar­ vech Praslovani. na nejevoljo tistih. Die Veneter und ihre Schriftdenkmaler. Prakeltov in Praslovanov. Inst.. Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. Notizie degli scavi. vdrli Kelti kot povratno (retrogradno) gibanje z zahoda proti vzhodu. rodov in podobnega.Slovani in Anti . n. imenujemo te prednike Slovane. 1888. v Srbiji ali na Hrvashkem (tu je koristno primerjati delo Rudolfa Virchowa: Zur Craniologie Illyriens. Roma. da stara etnichna imena.Lucijan Vuga prebivalci Kranjske. podobnimi onim v Golasecci in v Franciji.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki je zasedlo opisana obmochja izven Italije in je prishlo v Italijo z Veneti in drugimi plemeni ter dospelo vse do doline Tibere. Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Prakelte in Praslovane. drugich so vdrli she vedno pred zgodovinsko dobo ter zapustili ostanke v Golasecci in drugod v blizhini ob Ticinu. da je bila od treh poglavitnih arijskih vej Italija delezhna v najstarejshih obdobjih vdora dveh od njih. vendar ta invazija ni mogla spremeniti prebivalstva. K. saj se le malo razlikujeta in sta v bistvu identichni. Helbig. omogochila spoznati neko vse do danes pri nikomer omenjeno dejstvo (cheprav so nam podatke o tem dajali vsi arheologi in raziskovalci starih chasov). Torej nam je arheologija bolj kot antropologija. imenovanih evganski. kot smo imenovali Prakelti prednike Keltov. 1877). Praslovani ali Iliri so vdrli v Italijo s severovzhoda. Ghirardini. Zanimivo in zgovorno je dejstvo. Ko sem ob neki drugi prilozhnosti obravnaval ta vprashanja. pripadajo Veneti po svojih telesnih znachilnostih slovanski druzhini. kar je v resnici novejshe ime. 1882. tako kot so she danes na velikih obmochjih. na Cheshkem. sem menda omenil. kjer so na ozemlju Faliskov zapustili ostanke svojih mest.11. kot so bili Iliri. Moramo vedeti. Prakelti so prishli med vsemi arijci prvi in zavzeli Padsko nizhino. Bull. Spustili so se v osrednjo Italijo in zavzeli del etrushchanskega ozemlja. ki sklepajo le na osnovi ozkih in enostranskih pogledov. da so imeli Kelti le majhen vpliv na Italce. Vendar so me nova in najnovejsha preuchevanja bolj preprichala. da na umbrijskem ozemlju niso prispevali k preoblikovanju primitivnega jezika Kelti ali Prakelti. ki jih zasedajo. Ta imena so le poimenovanja za frakcije nekega rodu. st. plemen. zasedli kolishcha in terramare prejshnjih mediteranskih prebivalcev – Ligurcev. 377 in naprej) o venetskem jeziku iz napisov v Este. kot so to delali na Cheshkem. ne dolochajo rase. Che so torej sodobni pripadniki Slovanov potomci starega arijskega ljudstva. Sulle scoperte del fondo Baratola. o tem nam prichajo grobishcha s kamnitimi obrochi. zavzeli so venetsko ozemlje in dospeli vse do doline Tibere. Shtajerske in Koroshke. ni imel nichesar skupnega s keltshchino. ki so bili odcep arijske veje. sht. che je res. Res so med 4.revijasrp. Slovani so v Bosni in Hercegovini. Keltov in Slovanov. ki je tam zhivelo zhe od davnine. zgrajenih po njihovih obichajih na vrhovih vzpetin s kamnitimi obzidji. kot je jasneje razvidno iz prej omenjenih arheoloshkih odkritij. Praslovane. niti ni mogoche opaziti razlik ali podobnosti telesnih znachilnosti dveh arijskih vej. pr. ki ga danes s sploshnim izrazom imenujemo Slovani. In che dobro premislimo. da njihov jezik. vsaj v vechini. str. Ti moji sklepi se ujemajo z nekaterimi Paulijevimi ugotovitvami (Pauli. vedno med seboj v stiku. in 3. v Istri. Torej je tudi mogoche.2010 10:14:37] . in veliko shtevilo Slovanov je tudi v sami Istri. vendar razumljivo in sprejemljivo za oznachevanje slovanskega rodu. kjerkoli se zhe nahaja. http://www. kot izhaja iz Brealovih opazhanj na evgubinskih tablicah.htm[16. da so bili Umbri Praslovani in ne Prakelti. preden je to postalo etrushchansko. prve na zahodu in druge na vzhodu. enako kot tudi danes. kar lahko zaznamo v obdobju imenovanem La Tene.

ni pa iz­ ginil. ki se je oddvojilo na locheno evropsko obmochje. zhe izoblikovanimi jeziki. odprla ochi in se bodo preusmerili k drugachni interpretaciji dejstev o izvoru razlichnih oblik jezikov arijskega tipa. vdrlo v Grchijo in Italijo ter prineslo nova. izoblikovana in chista jezika – italski in grshki. lega in crom. torej iz prvotnih in izvirnih jezikov. Upamo pa. ki jim nekritichno sledijo. Tam. ochitno izhaja.: kromlek.Slovani in Anti .Lucijan Vuga to. d. krivulja. krov[?]). kar sem razlozhil. kot je bilo v Umbriji. da niso bili prebivalci terramare. razdeljena na vech ljudstev. kar ti vsebujejo. ki ni imel prav nichesar skupnega z arijskim. prazgodovinsko gradnjo v zahodnih in nordijskih dezhelah. razen che nochemo poimenovati kot Italce tudi prednikov Chehov in vseh zahodnih Slovanov ter prav tako tudi prebivalce v Franciji. med katerimi najdemo Egipchane. Iz vsega. z obmochja. ni mogoche odpraviti. ki je ostal nespremenjen. kjer naselitev ni bila tako mnozhichna in so predstavljali le del. v drugi zend. ampak jezike. Arii e italici. da so bili arijci med prodiranjem v Evropo zhe razdeljeni na ljudstva z razlichnimi. che antropoloshke grobne najdbe iz Etrurije. skala. so prinesle svoj jezik. in je. ki jih danes imenujemo keltski ali slovanski. Zamislili so si grshko-italsko-arijsko ali grshko-italsko-keltsko ljudstvo. ploshcha.171 in naprej): »Temeljna napaka jezikoslovcev in arheologov. je. llech = kamen. ki trmasto trdijo in podpirajo italskost arijskih priseljencev. govorjeni v Egiptu.revijasrp. Che je bila rasa. ampak ilirski ali praslovanski jezik.« Sergi je torej snov obdelal s stalishcha antropologije in arheologije pa tudi lingvistike. cheprav so ti Italcem tuji. to naj bi bil Balkan. tem pa slede sloviti arheologi in zgodovinarji. kot so v Golasecci in Vetuloniji. mediteranska in je bila.htm[16. da ti arijci niso prinesli s seboj italskega jezika. razporejenih v krogu. da jim bo reshitev arijskega problema v Italiji s pomochjo antropologije. kako malo so utemeljena razmishljanja tistih. tako kazhe. Libijce in Iberce. ki so prodrli v Italijo. V.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki jo na nesrecho podpirajo jezi­ kovne avtoritete. da ti niso bili Italci.2010 10:14:37] . ki sem jih preuchil in primerjal z drugimi. sestavljeno iz monolitov. kot poskusham storiti. beseda bretonskega ali velshkega izvora. L. ki nam prichajo. tretjino vseh prebivalcev. krog. ni mogoche spregledati. tam pa. kjer arijci predstavljajo Prakelte in Praslovane. Podobno so si umislili neko azijsko arijsko ljudstvo. V chasu teh arijskih vdorov je morala imeti Italija neki jezik. ni ne italski ne etrushchanski. nedvomno z vech dialekti. obstajajo znamenja. ki jo je zavzela v pradavnini. zhenska oblika od crwm = kriv. ki so morali biti istega tipa. Iz istih dejstev izhajajo zadnje potrditve. kot sem dokazal. Tam imamo take oblike bivalishch teh arijcev oziroma Prakeltov ali Praslovanov. ki je govorilo v eni veji sanskrt. To je huda napaka. Lacija in z obmochja Bologne potrjujejo te rezultate. ki so se spustili v dolino Arna in Tibere ter postavili svoja mesta po etrushchanskem in rimskem obichaju. kjer so se bolj nakopichile mnozhice priseljenih Praslovanov. kjer najdemo cromllech (op. je prvotni jezik prebivalstva utrpel spremembe. Che so arheoloshki spomeniki. da so bili arijci. kot so tisti.11. vchasih je sredi kroga she vechji kamniti steber (megalitna grobnica). o tej temi navedimo she nekaj njegovih sklepanj (n. str. ter izpeljani iz prakeltskega in praslovanskega. na katerih je vodoravno polozhena shirsha kamnita ploshcha. so jeziki morali biti istega tipa kot tisti. Libiji in na Iberskem http://www. natanko Prakelti in Praslovani.

ki je moral biti pelazgovski. ki ga ne smemo spregledati: da so v italskih dialektih znatne variacije v glasovih in fleksiji. Na ta pojav sem opozoril glede Italije in se je moral zgoditi tudi v Grchiji. mochno razlichnega po fonetiki in morfologiji od arijskega tipa.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. skupaj z razlichnimi proizvodi obrti. Torej je naravno domnevati. Seveda. cheprav so zhiveli v lochenih skupnostih na istem ozemlju in so ohranjali svoje nacionalne obichaje. ne pa sprememb italskega jezika pod vplivom keltshchine. marvech za dru­ gim predhodnim jezikom. kazhe. in vsaka je imela.. Jezik je najnaravnejshi in najpreprostejshi nosilec komuniciranja med ljudstvi. zakaj Bréal ni nashel nich keltskega v umbrijshchini na evgubinskih tablicah. ki so domnevili sorodnost med dvema jezikoma. ki so istega antropoloshkega izvora. Podobno so prishli arijski predmeti med antropoloshko nearijsko prebivalstvo vse do Sibarov. tod je bil vpliv arijcev na Italce naravno mochnejshi in s tem tudi spremembe preprostejshe. ki so prebivali juzhneje od arijske dominacije. verjetno v istem chasu.« Povzemimo: dve arijski veji sta prodrli v Italijo. Tako pa ni bilo v primeru Sabelijcev in vseh tistih. saj je osnova prvih kot slednjega http://www. zlasti v juzhni Italiji.. da so arijci. torej hamitskega tipa. da je razloge za to kaj lahko najti. Moja interpretacija pojasnjuje te odnose. kot je videti na osnovi izkopanin v Vetuloniji.11. Odslej bi morala biti naloga jezikoslovcev. tudi che so slednje imenovali Iliri. in je zato dozhivela tudi preoblikovanje svojega prvotnega jezika. dovolj je primerjati umbrijski in oskovski jezik s staro latinshchino. ker sta bila jezika istega tipa. In tako ni nich chudnega. kot ga imajo drugi. da ne ishchejo med arijskimi jeziki le sorodnosti zaradi skupne fleksije. ki ga Briton po pravici hoche zajeti med libijske jezike. ampak tudi razlike. Domnevali smo zhe.revijasrp. Ti razlichni italski dialekti so videti bolj kot fragmenti jezikov kakor pa dodelani jeziki. ki je bil jezik s posebnimi znachilnostmi. do podzemnih jam v Kampaniji na jugu itd. ter da raziskujejo ne znotraj arijske vsebine. saj je potreben na vseh podrochjih posameznikovega ali druzhbenega zhivljenja. zato brez tezhav prodira med najbolj oddaljena ljudstva.2010 10:14:37] . ampak so povzrochili tudi spremembo jezika..Slovani in Anti . che so jezikoslovci nashli skupne lastnosti med keltshchino in italshchino. sabeljishchino nasploh.. medtem ko so se Prakelti zadrzhevali na zahodu od tega vzhodnega obmochja.. prvotnim. To ni nov in izjemen pojav.htm[16.Lucijan Vuga polotoku. spricho stalnega stika med etnichnima elementoma. recimo tako. ne pa zaradi nadvlade. In she eno pomembno dejstvo je. che najdemo kakshen skupni element med italskimi jeziki in etrushchino. tudi jezik se je spremenil. tu se je jezik spreminjal le zaradi preprostega vpliva ali trgovine. Arijska dominacija je bila omejena na severno in srednjo Italijo do doline Tibere. vendar na drugachen nachin. kar se kazhe po fragmentarnem videzu mnogih njegovih dialektov. tako bomo lazhe razumeli razloge. ki sem ga poimenoval mediteranski in so se od njega ohranili le nerazvozlani ostanki. drugachen dialekt. da so Praslovani sledili smeri z vzhoda v Veneto in proti Bologni ter od tam do Tibere. Prakelti in Praslovani. ki so vladali italskim ljudstvom v Padski nizhini in v osrednji Italiji. saj so sprejela pogrebne obrede upepeljevanja. Prav etrushchina mora predstavljati ta prvotni jezik. Mozhno je njihovo medsebojno meshanje. ki je bila prav tako delezhna arijskih vdorov. cheprav le delno. ki so zakoreninjene in trdozhive v najglobjih chloveshkih obchutjih. da se o tem preprichamo. ne gre za nakljuchje ali osamljen primer. kamor sodijo tudi verska chustva. ne le vzrok spremembam navad.

Meni se pach zdi koristen poskus De Cara. ko so Etrushchani obvladovali prebivalstvo. Jaz. etnoloshkih in jezikovnih znachilnostih: eni in drugi predstavljajo dve chloveshki rasi in dve civilizaciji. Abesinci. poleg skupnih. temeljnih telesnih znachilnosti. Massajci. t. saj niti eden niti drugi nista razumela jezika. ki so prodrli na to obmochje. tip Reihegräberja. Wahuma itd. pod zunanjim vplivom. germanski in slovanski. ki jih imajo za arijske. ki so kolonizirali Skandinavijo in jih je she mogoche najti v severni Nemchiji. da bodo prihodnji jezikoslovci odkrili.Slovani in Anti . s pomochjo tistega jezika.2010 10:14:37] .revijasrp. v Evropo je prishla z enotnim jezikom. zajema pa poleg severnoafrishkih Mediterancev she Atlantike. Nubi. Begia. Enak pojav je zaslediti pri ljudstvu. ampak so se preoblikovali v arijske. tolikshna je neskladnost Corssenovih in drugih poskusov prevajanja etrushchine. medtem ko so arijci vdrli na polotok s severa. ki nam je zapustil veliko napisov. to je egipchanshchina. dominantne telesne znachilnosti. ni razumljen. da ni razlozhen. Zakljuchim naj z mislijo. Ta tip kakor oni italski je prishel pod dominacijo arijcev in je prevzel jezik osvajalcev.« Ta Sergijeva razmishljanja so pisana s takratno terminologijo in je potrebno med branjem nekatere izraze posodobiti ali vsaj razumeti v danashnjem smislu. Galla.11. i. prebivalce Sahare in ljudstva Fulbi. kar je sicer mogoche v manjshi meri. da bi v etrushchini nashli arijshchino.Lucijan Vuga mediteranska. to so tisti. pomeni. Tebu. ki so zelo razshirjena po Afriki. marvech ga je le spremenila. . da se o tem preprichamo. sodijo v evrafrishko raso kakor tudi mnozhica hamitskih ljudstev. ker so jih obvladali in se z njimi pomeshali umbrijski.htm[16. razshirila so se okoli Sredozemlja in tudi shirshe. ki ima telesne in skeletne znachilnosti kot prvotni prebivalci Evrope. Zagotovo je propadel poskus Corssena in ostalih vse do Lattesa. pa se mochno razlikujejo http://www. glede na kasnejshe vplive. presenecha pa vztrajanje. las in ochi. sem se chudil. da je arijska rasa azijskega izvora.. ki so trdovratno pojasnjevali etrushchino z arijshchino. vkljuchno z barvo kozhe. zato moremo v obeh najti sestavine obeh jezikov v razlichnem sestavu. imajo skupne.prvotni prebivalci Italci so bili Mediteranci. med seboj se razlikujejo po telesnih. niso bili nikoli izvirno arijski. Ko neki prevod kakega besedila nima nikakrshnega smisla. ki je moral biti veja mediteranske skupine jezikov. Vsi imajo enake znachilnosti lobanje in obraza. ki jih uvrshchajo med arijske. da se ugledni ljudje. ker arijshchina ni unichila prejshnjega jezika v Grchiji in Italiji. na afrishko in evropsko. ko dva prevajalca isto besedilo prebereta popolnoma razlichno. Toda bistvo njegovih razmishljanj je v naslednjem: . ki so jih razglasili za vzor germanstva. arijski elementi. zlasti tisti iz juzhne Evrope. zunanje znachilnosti polti in tkiva. ne zavedajo takshne pogojenosti stvari. Mediteranska ljudstva so afrishkega izvora. che si pomagamo z jezikom z arijskimi znachilnostmi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.evrafrishka rasa se deli na dve veliki skupini. Fungi. hamitski jezik. zlasti Prakeltov in Praslovanov. Tako je s prevodi etrushchine.. ki je po jeziku in obichajih postalo arijsko. kljub manjshim razlikam v obliki. dolocheni jezikoslovci in etruskologi. Danakili. To pa zaradi tega. da bi razlozhil mnozhico zemljepisnih in osebnih imen ter nazive bozhanstev zahodne Azije in grshkih otokov. ki sem sledil precejshnjemu delu teh prizadevanj. v Grchiji in Italiji. ni potrebno biti lingvist. drugi jeziki. je nesmiselno. ki ga hocheta tolmachiti. ki se je razcepil na tri osnovne veje pod imeni keltski. podobno se je Briton lotil etrushchine z libijshchino. Somalijci.

arheoloshkega in jezikovnega stalishcha. vkljuchno z Veliko Britanijo in Skandinavijo (to morda shele kasneje pod pritiskom prodirajochih arijcev. str. ker so bili tudi sami Mediteranci. pr. postopoma so se do neolitika izoblikovala posamezna evropska ljudstva. v Shpaniji Baski in na Balkanu Turki. Fratelli Bocca Ed.Sergi ves chas poudarja. .si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki je zaznal nekakshne povezave med domorodnimi Azijci pred http://www. kako razumeti njegovo opredeljevanje azijskega izvora Indoevropejecev v luchi sodobnih teorij. Giuseppe Sergi (Le prime e le piu antiche civilta. pomeshane med sodobnimi prebivalci. posebno she po odkritju indoevropskih Toharcev na meji s Kitajsko. da je bil Pauli verjetno prvi. da so Kelti. pri chemer so bili hitrejshi tisti na sredozemski obali. Torino. ki je na severu v sosedstvu s Pamirjem. da je juzhno od Tibere ohranila mediteranski tip prebivalstva. Slovani in (juzhni. barvi kozhe. na zahodu poseljeno s Protokelti. Podnebje in okolje sta pospeshevali spreminjanje zunanjih znachilnosti. ki postavljajo njihovo pradomovino na severno stran Chrnega morja (Maria Gimbutas) oziroma v Anatolijo (Colin Renfrew).Lucijan Vuga ne le med posameznimi ljudstvi in narodi. so ostala she najbolj chista. 162) pishe. ko so se pojavile grshke kolonije na italijanskih tleh. ki so evrafrishkega izvora) Germani antropoloshko razlichni od Mediterancev. proti severu pa je chedalje vech arijskega elementa. Mediteranci. n. 1896) postaviti v Hindukush. Paris. na vzhodu pa s Protoslovani. 1926.2010 10:14:37] . saj so biti tudi Grki mediteranske rase.11. da so prishli z vzhoda. v srednji Evropi Madzhari.glede izvora arijcev je veliko teorij in ni dokochnega soglasja. medtem ko so Latinci utrpeli vechje arijske spremembe. morda vse do Ladoshkega jezera. ki jih je utemeljeval z antropoloshkega. drugi avtorji jih potiskajo she bolj na vzhod. To so bistvene sestavine Sergijevega razmishljanja. . razlikujejo med seboj. kot je bilo tudi kasneje v 6 st. ne tisti iz severne Nemchije in iz Skandinavije. ochi in las. cheprav se po nekaterih zunanji znakih. niso enotno ljudstvo.. sht.revijasrp. Evrafrishka rasa se je razshirila (verjetno v kvartarju) chez vso Evropo. drugod manj se pomeshajo s staroselci. poimenovana Sabelijci. kot je sklepati po nekaterih najdbah). nato pridejo she Etrushchani. iz Azije. podobno. ponekod bolj. Ljudstva. zgodovinskega.ob koncu neolitika pride do vdora arijcev. in jo poznamo pod imenom "cromagnonski ljudje".Slovani in Anti . Etrushchani pa niso mogli spreminjati italskega tipa prebivalstva. ki dosezhe vrh v Alpah. . to je ob zgornji tok reke Ind. ampak tudi znotraj vsake skupine. in kazhe. Vprashanje je tudi. .. . po vrsti indicev pa je mogoche sklepati. na zahodnem obrobju Himalaje.vendar evrazijska in evrafrishka rasa nista bili edini v Evropi. Tudi v sami Italiji ti prvotni prebivalci. a so bili potisnjeni dalech proti severu. Padsko nizhino je mogoche imeti za pretezhno arijsko. da je tu pa tam she danes opaziti njihove sledove.htm[16.za Italijo velja ugotoviti. Nearijski otoki so danes na severu Evrope Laponci in Finci. Tako jih hoche De Ujfalvy (Les Aryens au nord et au sud de l'Hindou-Kouch. saj so bili neandertalci zhe pred njimi na teh ozemljih. enako kakor evrafrichani. marvech se delijo na plemena z razlichnimi dialekti.

Nenavadno je. kretski. semitiziral in je nastala akadshchina.2010 10:14:37] . Sumerijska civilizacija naj bi se zachela okoli 3500 pr. Leipzig. niso prishli iz osrednje Azije. kapadokijski. ki jih zgodovina postavlja v spodnjo Babilonijo. 3) iberski in baskovski.revijasrp. Mediteranska rasa je v davnini poseljevala celotno obmochje med Atlantikom in Iranom ter morda she onkraj. jo je pa sprejel pozneje. ki je severneje od Akada. mizijski. ko Heleni she niso obvladali Azijcev.Lucijan Vuga helensko kolonizacijo v Mali Aziji in Etrushchani. Na zahodu je bila sirijska pushchava. Sled so pustili tudi na Lemnosu. likijskega. iberskega tipa. ki jo imenujemo Sumerci. Na jezikovno primerjalni osnovi je zgra­ dil nekakshno pelazgichno teorijo. likaonijski. marvech tudi jeziki iz Sredozemlja pred arijskim vdorom. Trombetti je predlagal. Spochetka niso bili locheni od ostalih. razen baskovshchine. od ostalih sorodnih plemen. o tem nam pricha Akad na severu Sumerije. pisidijski. ki je bil sumerski. Te jezike so razdelili v tri skupine: 1) kaldejski ali vannski. Zadnji preostanek teh starih jezikov je baskovshchina v indoevropskem morju. kjer so se znashli.htm[16. nato je shel v Sirijo in konchno proti nubijshchini. saj se je tam jezik prejshnjega prebivalstva. so ugasnili. bili so veja Mediteracev in imeli z njimi skupen jezik. kasneje postala popolnoma semitska. da so neke razlike z italijansko etrushchino. Del tega ljudstva pa je zagotovo ostal na starih selishchih in se pomeshal s semitskimi osvajalci. tudi Trombetti je ni imel. kot pravi Herodot. marvech je mediteranskega. Je pa Asirija. lidijski. spricho nezdravega in mochvirnatega okolja. Morda takrat spodnji Evfrat she niti ni bil naseljen. zachel je z elamitskim in shel proti severu do mitanijskega. 1886) ter sklenil. kot nekateri domnevajo. baskov­ shchini. ki so zhiveli ob povodju Evfrata in Tigrisa. Toda prav semitski vdor je verjetno pognal del ljudstva proti jugu. etrushchini in omenil tudi ligurijshchino. mitanski. v kateri ni mesta le za Etrushchane v Sredozemlju. vannskega. vendar zhe takrat. zlasti che gledamo iz notranjosti Sumerije. Vsi ti jeziki. isaurijski. Sumerci. kot je Sergi uvedel izraz mediteranska rasa. ibershchini. likijski. kakor so vedeli in znali. berbershchini. in prav ti so vpadli mednje ter s tem lochili skupino. n. lidijskega in druge. ki je to skupino jezikov imenoval alarodsko.Slovani in Anti . Od teh je prezhivela le baskovshchina. da gre za etrushchansko besedilo kljub temu. mavritanijshchini. povezave med temi ljudstvi ter Etrushchani in Pelazgi pa izvirajo she iz predhelenskih chasov! To teorijo je prevzel in razshiril Hommel. Etrushchani so emigrirali iz Lidije. 2) domorodni maloazijski jeziki. karijski. ki so ostala v hribih na severu in se chedalje bolj lochevala med seboj. berbershchine in nubijshchine. http://www. hatijski in arzawski. etrushchanski in lemnishki. in so skoraj edina pricha tega davnega in prastarega sorodstva. ko je objavil razpravo o napisu iz Lemnosa (Eine vorgriechische Inschrift von Lemnos.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. v kateri so zhiveli semitski nomadi in beduini. niso prishli s severa. Omika pa se vsaj nekaj chasa ni spremenila. ki sicer ni azijska.11. elamski in kosejski ali kaspijski. hatijskega ter zajel skupino maloazijskih jezikov. ampak tudi za druga ljudstva v Mali Aziji. libijshchini. to je le navidezno. Torej so Semiti prishli z zahoda iz pushchave. sht. med Azijo in Evropo. da v spisku ne najdemo sumershchine (!). Torej so vkljucheni ne le jeziki iz prednje Azije. predstavljajo povezovalni chlen med vzhodom in zahodom. razmeroma pozno. kot kazhejo antropoloshke znachilnosti prebivalcev himalajskih gora. saj so bili Semiti barbari in so prevzeli tako omiko kakor vero. da bi namesto alarodski uporabljali izraz mediteranski jeziki.

in gradili mesta po svojih navadah. Veio. ki sinu podaja orozhje. je bos. Vetulonija in mnoga druga. Predstavlja vojshchaka v dolgi tuniki s shlemom. Prisotnost brahikefalov evrazijskega tipa med italijanskimi Etrushchani si razlozhimo tako. ki je jasen znak povezanosti s Hatijci. z gostimi lasmi. http://www. Ta pretezhna vechina dolihokefalov se ujema z neolitskim prebivalstvom Italije. She ena stela z Monte Qualandra pri Perugi prikazuje dvojico bojujochih se vojshchakov. She starejshega prebivalstva. Tema je helenska. postopoma pa so jo spreminjali in se prilagajali zlasti grshkim navadam. Imena naselij so etrushchanska in ne evrazijska. egejskih otokov in predhelenske Grchije. da sta brez chelade. Ta pa nima hatijske opreme. od katerih je prihajal mochan vpliv. tako kot Hatijci. kar she poudarjajo dolgi lasje in obrita brada. ki kazhe njegov izvor. Druga stela iz Vetulonije ima podobo etrushchanskega vojshchaka z napisom Aules Feluskes. ki od hatijskega postaja nekaj. Populonia. evra­ zijske prebivalce. oba sta z okroglim shchitom. da so Etrushchani prishli v Italijo po evrazijskih migracijah in se pomeshali z njimi. od koder so prishli Etrushchani. v levici pa sekiro s krivim rochajem. ter z minojskimi Krechani. so identichni z libijskimi. pa ni mogoche razlochevati od Etrushchanov. shchit je dvorezhnjast. Eden od dokazov naj bi bila tudi stela iz travertina. ki so vladali v Mali Aziji in mnogo njihovih spomenikov je najti tudi v Lidiji. v desnici tishchi sulico. npr. Krete.Lucijan Vuga Sergi je preprichan. v rokah drzhi veliko krivo sabljo. Ahil ima nizek shlem in na ramena padajoche lase pa tudi brado. Vulci. Obstajajo pa she druge reminiscence. razen dveh ali treh. kar le spominja na prvotno opravo. Gre za Etrushchana v opravi. vendar z dolgimi. ki mu nazaj segajo do ramen kot Larthi Atharniesu.in zahodnoevropskimi lobanjami. marvech tudi glede antropoloshkih znachilnosti.11. kot jih poznamo s spomenikov. torej enega od Hatijcev. stavbe so bile zidane.htm[16. vendar brez shlema. med katerimi je dvorezhnjast shchit. okrogel shchit in dvorezno sekiro. Cere. Nobenega dvoma ni. na nogah ima sandale z dolgo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. imenovanega Larthi Anines. da so Etrushchani prishli iz Male Azije.revijasrp.2010 10:14:37] . ne le zaradi jezikovne in kulturne sorodnosti s tamkajshnjimi ljudstvi. do ramen segajochimi lasmi. za katere je dvorezna sekira bozhji simbol. ki se proti vrhu razshirja. ker so meritve 44 lobanj pokazale 10 brahimorfnih in 34 dolihomorfnih. egipchanskimi. kazhe. imajo jo na razlichnih upodobitvah. chesar prejshnji prebivalci niso poznali. ki so jo nashli v kraju Pomarance v Volterranu in je zdaj v firenshkem muzeju. Teh prvih etrushchanskih mest sprva ni bilo veliko in postopoma so se tudi zacheli meshati s prejshnjimi evrazijskimi doseljenci. Na eni paleoetrushchanski bronasti ploshchi je videti Tetido. je bos in s kratko obleko. ki je bilo mediteranskega tipa. navzgor zavihano konico. Mediteranski rasi naj bi po njegovem Etrushchani pripadali zato.Slovani in Anti . izpod katerega mu padajo na ramena dolge kite. posvechena Larthi Atharniesu. vkljuchno s skandinavskimi iz neolitika. iberskimi ter srednje. dobro znan s Krete. Tretja stela iz Fiesola je iz peshchenjaka. To nam kazhe. stil pa med etrushchanskim ter minojskim ali hatijskim. da je bilo etrushchansko prebivalstvo evrafrishke vrste. saj sodijo mednje. kar vse ustreza Hatijcem. Razlozhiti je treba te spremembe v noshnji. kratko sulico in kratkim bodalom. z vklesano podobo etrushchanskega bojevnika. da so Etrushchani nagnali prejshnje prishleke. spredaj pa ima kodre. ki se je razvila v mediteransko in nordijsko razlichico. Ahilovo mater. nosi grebenasto chelado. Etrushchani so ob migraciji v Italijo nedvomno ohranili izvirno nosho. od slednjih je vechina mediteranskega tipa.

Vetulonija in druga.revijasrp. ni vech opravichila. to so Vejo.Slovani in Anti . v Piemontu. so v Italijo vpeljali Etrushchani. pred njimi niso poznali zidanih zgradb ne utrjenih mest. Toda opozoriti velja. imenovana "liktorska". toda po vsem. ki so kretskega in maloazijskega izvora. iz oblike groba z zharo v grob z jamo in she kasneje s sobami. na Kreti in v mikenskem obdobju na grshki celini. ki so zapustili zharne grobove ter prinesli italski jezik in arijsko kulturo v Italijo. skoraj istega izvora. n. da pripadajo istemu http://www. ker so v vseh teh grobovih nashli enake grobne dodatke. Za zmedo okoli Etrushchanov so po mnenju Sergija krivi italijanski in drugi zgodovinarji. Latinci. Torej so po njihovem Etrushchani Italci. dokler ni eno od njih premagalo vse ostale. da so Italci: Arijci. Sabelijci in mnogi drugi so le imena plemen. Najvechje spremembe v predzgodovinskem chasu in kmalu po njem zaznavamo v Padski nizhini. kateremu so mu dali svoje ime Felsina in ki kazhe izreden smisel za urbanizem. da so poleg tega tipa pokopov v istih grobnicah ali v njihovi blizhini tudi grobni pokopi. Nekateri she trde. Liguri so bili eno od najpristnejshih ljudstev mediteranske rase. pr. Ligurija je podrochje zase. Etrushchani so gradili iz pravilno oblikovanih blokov brez veziva. st. v Mikenah in Tirintu. chudoviti. da so grobni pokopi z ochitnimi etrushchanskimi obelezhji razvojno nadaljevanje zharnih pokopov. in sklepali. Toda zanimivejsha je grobna najdba v Vetuloniji. kar je zhe bilo odkrito. Povsod tam. chesar se ne bi sramovalo nobeno sodobno mesto. ki pripadajo villanovski civilizaciji. imeli so tudi svoje prav tako lepe grobnice. prevzeli so ga Rimljani in mnogo kasneje tudi fashisti. na vishku mochi prestopili Apenine in zasedli obmochje Bologne ter zavzeli villanovsko mesto. kar bi jim bilo mogoche oprostiti v tistem chasu. tako kot so bile postavljene palache v Knososu in Faestosu. Emiliji in Venetu. pa grobovi s kupolo ali tholosi. v nasprotju do koch. imajo pa vse izvirne znachilnosti. skupaj s kultom in obredom pokopa ter s postavljanjem velichastnih nagrobnih spomenikov.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kvadratna gradnja. Sabinci. Vulciju in drugod. Zmeda je nastala zato. poimenovani po vasi s prvimi odkritji v blizhini Bologne. Umbrijci. chesh da so grobnice rabile za zharno pokopavanje s posebnimi znachilnostmi. hipogei. povezano v snop zheleznih palic. Samniti. ki je dozhivljalo svoj vrh. Picenci. imenovane tholos. i. kot bivalishcha opremljene s svechniki in drugimi predmeti umetnishke vrednosti iz zlata in srebra.Lucijan Vuga Takih primerov je she vech.2010 10:14:37] . Uveljavila se je napachna shola. greznicami in odtoki. za zunanji videz zgradb in njihovo notranjo opremo. kakrshne najdemo v Lidiji. kjer so bili najdeni ostanki etrushchanskih mest in pokopalishch. ki so se razmnozhila in razshirila po Italiji in oblikovala svoje drzhave ter se med seboj vojskovala. kupolami ipd. Chiusiju. ko so Etrushchani v 5. ki so pripadale domorodcem in Evrazijcem. to je zgodovina Rima. Poleg tega so v nekaterih krajih grobovi v obliki prostorov pod zemljo. s pravokotno sekajochimi se in tlakovanimi ulicami.11. Zhe Silius Italicus je ta znak pripisal Etrushchanom iz Vetulonije. Lombardiji.htm[16. Italcem. sht. Marsi. tisti prishleki. z vodovodom. kjer so se naselili Etrushchani. arheologi in glotologi. kot jih sicer in obichajno imenujejo arheologi. ki so prishli s severa in se naselili na krajih. Cere. bolj kot ostanki Vetulonije so velichastne rushevine etrushchanskega mesta Marzabotto. kot jih najdemo v Cerah. Ti Italci naj bi po njihovem spremenili obichaje iz zharnega v grobno pokopavanje. ker so tam nashli dvorezno sekiro. to je t. saj je she danes mogoche zaznati prastare etnichne elemente na vsej obali. ko marsikaj she ni bilo znanega. Na zhalost so Rimljani vechino etrushchanskih mest in spomenikov unichili. Tudi sarkofage. obzidanih z mogochnimi zidovi. obenem dopushchajo. zlasti ne o Azijcih.

da obstajajo stare grobnice. ki jih z nobeno etimologijo ni mogoche povezati z Indoevropejci. ki so dobile ime po egipchanskem mestu Kanopo in so jih uporabljali v Egiptu ter Etruriji. to se kazhe tudi pri vzpostavljanju kolonij in pri nastajanju vojashkih taborov (castra). Njihova znachilnost je. v navadi pokop v jamo. o katerem poje Eneida. npr. nachin gradnje hish. temvech le o Etrushchanih. ko so jih premagali Rimljani. ko so jih podjarmili Etrushchani. prestopili Apenine in prishli tudi do Mantove. kar kazhe na njihovo vplivno obmochje. Precej etrushchanskih napisov so nashli dalech naokoli. da so Etrushchani ob svojem prihodu poznali grobne pokope kakor vsi drugi Mediteranci v Mali Aziji in v Egeju. so zacheli upepeljevati svoje mrtve. srebro. marvech je to obstajalo vzporedno z novimi etrushchanskimi obichaji. indoevropski vdor s severa le vmesno. da imajo zgoraj obliko chloveshke glave. Kasneje so se shirili. da se o Evrazijcih ne govori vech. mediteranskimi ljudstvi. v Piemontu. da je bil pri Evrazijcih. Ta postopna sprememba nachina pokopa nam tudi omogocha razlago. pri Luganu. zlato. zato so v grobovih staroselcev tudi grobni dodatki etrushchanskega tipa in z etrushchanskimi napisi. razmeramo kratko dejanje med she starejsho mediteransko kulturo in njenimi nosilci. Nici itd. Toda ne sme nam uiti. Pokazalo se je. cheprav so se postopoma stapljali z njimi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. pogosto so rabile za shranjevanje chloveshkega drobovja. In podobno je z vsemi starimi mesteci okoli Rima. na severu je Luni predstavljal mejo z Ligurijci. na vzhodu so mejili na Umbre. shele mnogo kasneje. ki jih ne najdemo v starejshih grobnicah. Kanope so zhare. kar je mogoche videti v kanopah iz Arezza. Ramnenzi in Sabinci. Ta proces etnichnega stapljanja se je konchal tako. saj je to bil zharni grob. Spajanje Etrushchanov z rimskimi plemeni. Indoevropejci so se utopili med enimi in drugimi. na levem bregu je bil Lacij. kamor niso prodrli. ki jih prej niso poznali. kakrshen naj bi bil Enej. templjev. Piacenze in izliva Pada.2010 10:14:37] . Legende o nastanku Rima so plod kasnejshe domishljije. ter prihodom Etrushchanov. Latinci in Sabinci so bili domorodci. obdelane vrche. ki so Indoevropejci in primitivnejshi. z drugachno gradbeno tehniko in z orientalskimi dodatki. V teh zadnjih je najti bron. do Adrije. kar so vse prevzeli kasneje Rimljani. zakaj je mogoche v isti grobnici najti obe vrsti pokopa. To tezo potrjuje tudi zasnova mest. te grobnice imajo dodatke kot etrushchanske in so vchasih bajno bogate. To si lahko razlagamo tako.Lucijan Vuga ljudstvu. Titienzi. Zhe grshki in potem latinski pisci so omenjali. vendar so mesto ustanovili domorodci in ne prishleki. Chiusia ter drugod.htm[16.11. ki se je opirala na stara in nejasna izrochila. * Prvotno jedro etrushchanske naselitve je spodnja Etrurija. in tega niso spremenili. se kazhe tudi v imenu Luceres. ki sega proti jugu do desnega brega Tibere. Bocna. saj so v druzhinsko grobnico pokopavali svojce v daljshem obdobju.revijasrp. blizu Trenta. V grobnici kralja Vetulonije so nashli tudi vazo z etrushchanskimi napisi in za arheologe je bil to jasen znak. Torej je bil evrazijski. preproste po gradnji in vsebini.Slovani in Anti . da je etrushchanski dominij segal http://www. razpored ulic. in novejshe.

da so prishli zhe v 10. temvech tudi na morju.Slovani in Anti . da po njegovem ne le etrushchanska kultura. za razvozlavanje etrushchine. To veliko premikanje ljudstev je posledica indoevropske invazije v Sredozemlje. da je malo ali veliko tega starega jezika in etrushchine vkljucheno v stare italske dialekte in tudi v latinshchino. sht. Tuski ali Tirenci. ki je trajala dokaj dolgo. Najsi so se imenovali Etrushchani. vendar so svojo prevlado dosegali ne le na kopnem.. saj so bili le prekratek chas na tem obmochju in tudi njihova kultura. da je to bilo v 7. i.. saj so si pridobili naziv gospodarjev morja shirom po Sredozemlju. zato so na razlichne nachine vkljuchevali prejshnje naseljence. z umikom so se reshili pred suzhenjstvom in smrtjo. da ta teorija ne vzdrzhi mochi dejstev. st.revijasrp. pr. drugi trde. da so she pred Evrazijci (Indoevropejci in Etrushchani) zhe od neolitika v Italiji zhivela mediteranska ljudstva! In medtem ko so bili evrazijski doseljenci druge rase in jezika ter so vplivali na jezik starih naseljencev. zato je tezhko rekonstruirati prvotno stanje. V takih pogojih je naravno.11.. Z romanizacijo Italije so ugasnili vsi drugi jeziki. Torej je prvotni jezik neolitskih mediteranskih domachinov. cheprav je bil zelo verjeten povod. pr. n. sabelshchina in arhaichna latinshchina. da se je to zgodilo najkasneje konec 8. kretshchine. Na tej tochki se je treba vprashati. vendar ne italskega rodu. v Italijo pa naj bi prishli Italci z italskim jezikom. so vsrkali prejshnje prebivalstvo. ali v zachetku 7. sht. Ko so Etrushchani prishli v Italijo. n. kaj vech jim ni bilo mogoche. pridobljena z vzhodnega Sredozemlja. Iz tega sledi. ampak tudi omika njihovih predhodnikov Evrazijcev. Raseni. st. V skromnih ostankih http://www. saj je Livij pisal o she starejshem keltskem vdoru. saj je plod nacionalistichne germanske arijske miselnosti. s chimer so se razvile umbrijshchina. n. ki so izginili iz spomina tudi najstarejshih piscev. Po tej teoriji naj bi v Grchijo vdrli Heleni s helenskim. ki so jo uvedli filologi in glotologi ter jo aplicirali na italijansko in grshko arheologijo. sht. z Evrazijci. hatijshchine si je treba pomagati s preuchevanjem mediteranskih jezikov. nedvomno Arijci.. Na ta nachin si razlagamo izginjanje Evrazijcev. pa tudi ta. ki je dosegel Rim. Toda po mnenju Sergija je najvechja nesrecha.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki je lahko doletela bistvo natanchne in naravne interpretacije. st. so bili she kasnejshi Etrushchani spet Mediteranci. da je etrushchina na neki nachin prishla v leksiko in fleksijo razlichnih italskih dialektov. Ta Sergijeva izvajanja kazhejo. sht. z izjemo galske invazije v 4. oskijshchina. pri tem Sergi misli na srednjo in ne na severno Italijo. Toda Sergi meni. kasneje vplival tudi na sorodno etrushchino. vendar so ohranjali vodstvene polozhaje. Sergi pa meni. Za tako zahtevne podvige na obsezhnem ozemlju pa njihovo shtevilo ni zadoshchalo. n. st. V Italiji so se pomeshali vladajochi.Lucijan Vuga od doline Pada do Mesinske ozhine. ki se je stapljal z indoevropejshchino priseljenih Evrazijcev. ki niso nikoli omenjali teh neitalskih priseljencev. pr. ni bila na ravni etrushchanske. ki je povzrochil gibanje ljudstev. Indoevropejcev izvira iz vzhodnega Mediterana. ki so za sabo pustili sledove v obliki zharnih grobishch. t. ali je prishlo tudi do stapljanja med na novo prispelimi evrazijskimi ljudstvi in domorodci (pravimi in resnichnimi Italci) pred etrushchanskim vdorom? Sergi temu pritrjuje! Zato se vprasha: kdaj pa so prishli Etrushchani v Italijo? Nekateri menijo. Kakorkoli zhe. kasneje pa so sami postali zhrtev nastajajochega rimskega imperija. vendar sorodni domorodcem. Indoevropejcev. Ti so se umikali pred prodiranjem Dorcev. italska arijska teorija. visoko omikani Etrushchani. pr. prodor Joncev v Malo Azijo. Sergi je zhe leta dokazoval. natanchneje je tezhko dolochiti.2010 10:14:37] .

. Tezhko je dolochiti chas teh vdorov.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.Lucijan Vuga teh starih jezikov in v latinshchini je treba iskati prastare besede. Jezik.revijasrp.. st. sestavljen jezik italskega tipa.. ki jo Montelius postavlja v 10.11. Jaz sem tudi uvrstil med prvotne. z vzhoda pa so prishla plemena. Tem plemenom oziroma Protokeltom in Protoslovanom je treba pripisati spremembo jezika v Italiji. izrazhali pa so civilizacijo. ki so ga govorili domorodci. st. In vechkrat sem zhe navedel. so drugotne veje. ki so se izoblikovali na ozemlju. marvech je lokalna tvorba kot posledica sovplivanja med jezikom staroselcev in jezikom priseljencev. je latinshchina postala nacionalni jezik ter privzela dokonchne klasichne oblike. ki so imeli svoj jezik.. izoblikovan na tleh Italije. izvirne ali zelo blizu izvirnim.. je dozhivel vse mogoche spremembe. zavzeli so Albanske gore in tudi dolino. ki je bila najmanj eno stoletje pred ustanovitvijo Rima. vendar ni nobenega potrdila ali dokazila. imenovano po Villanovi. che ga primerjamo z ahajskimi vdori v Grchijo in razmislimo o chasu etrushchanske kolonizacije. ni bil prineshen od zunaj kot italski jezik. Ta samosvoja zamisel. kar sem trdil zhe pred dvajsetimi leti in trdim zhe ves chas: nobena indoevropejska italska veja ni prishla na italijanska tla. str. Posledica je naravno ta. kot jih poznamo od latinskih piscev. ki so prishli v Veneto in prodrli vse do Bologne in okolice. v katerem se je uporabljal. vendar sem jih jaz zhe imenoval Praslovani (Protoslavi) zaradi sorodnosti Slovanov z Iliri. ki je konchno postal latinshchina.« G. da so z zahodnih Alp prishla keltska plemena in zavzela Piemont ter Lombardijo. ki po obliki izvirajo iz prvih. torej taki. grobishcha v Ticinu pa so najstarejshi dokazi keltskih vdorov. v kateri bo kasneje ustanovljen Rim. Ta delitev ima velik pomen in lahko pojasni razlichnost ter podobnost med posameznimi arijskimi jezikovnimi vejami. ki so prav tako imeli svoje dialekte. To rushi tudi tisti stari kon­ http://www. Tako so nastali dialekti v Italiji kakor tudi v Grchiji iz obstojechih domorodnih dialektov ter iz izgovorjave in naglashanja evrazijskih jezikov. pr. sht.. podobno. Tega se je lotil tudi G. grobishcha nedalech od Bologne. sht. ki sem ga razlozhil ob neki drugi prilozhnosti. da je od mnogih arijskih jezikov v Evropi treba nekatere jemati kot prvotne. do Riminija. se potrjuje na najbolj jasen nachin. marvech Indoevropejci druge veje. Italskim jezikom so iskali sorodnosti enkrat z grshkim.. kjer se nahajajo.Slovani in Anti . svoja selishcha so postavili tudi na ozemlja. v sploshnem jih postavljajo priblizhno v 8. Milano. Fratelli Bocca Ed. vse ostale veje zunaj teh.htm[16. izvirne jezike ali veje keltshchino. 1919. o katerih je tu tolikokrat govora?! Sergi v zhe omenjenem delu (str.. drugi jeziki so lokalne oblike.2010 10:14:37] .. kakor mislijo nekateri. Evrazijci so prishli chez Apenine celo do Lacija. Kaj domneva Sergi o Indoevropejcih? Kdo so bili ti Indoevropejci. ki bodo postala potem etrushchanska. Sprejel sem. pach glede na dialekt plemena. drugich s keltskim. 261-264) pishe: »Vendar imamo natachne vesti o migracijah Evrazijcev v Italijo s severa v prvem obdobju zhelezne dobe. n. ki se nanasha na oblikovanje italskih jezikov. 420): »Iz tega. ki bi potrjevalo te hipoteze. ki jih hochejo imenovati ilirska.. kar pripovedujem. Vendar pa nista le ti obmochji podvrzheni invaziji v zgodnji zhelezni dobi. kot bomo videli v nadaljevanju. Semerano. ko je Rim obvladal druga ljudstva ter zavladal Italiji. da je moral nastati nov jezik. Ta jezik. se je razvila do osnovnega nachela. kot nakazujejo ilirske imigracije. kot se je zgodilo v Grchiji. pr. Sergi zapishe celo naslednje (Italia – Le origini. vendar se mi zdi ta chas pozen. Po mnogih stoletjih. n. slovanshchino in germanshchino. kot sem zhe dokazal.

1913). ampak tudi. Berlin.. che naj bi bila germanshchina pristen jezik. kot se naravno zgodi. Zelo verjetno je tudi. Etrushchani so bili otok ljudstev kontroverznega izvora in jezika zhe v davnini.revijasrp.) Po delu nemshkega filologa (Feist: Kultur. kar potrjuje. Kelti. Nekateri so (hote ali nehote) napachno razumeli Sergija in mu pripisovali rasistichne nagibe. vse naokoli njih je bilo morje Indoevropejcev. ki je dozhivel spremembe po neki biblijski razselitvi ljudstev. in ne more predstavljati indoevropskega tipa jezika. ko je zhe prishlo do germanskih fonetichnih sprememb. d.. Glede na nashe poznavanje stvari.. kako mu je uspel tako izjemen obchutek za resnicoljubnost. o katerem ne vem.Lucijan Vuga cept indoevropskega ljudstva z enotnim jezikom. ne moremo imeti za dominantno v predzgodovinskem chasu v osrednji Evropi drugega ljudstva kot Kelte. ki je dokazal. Indoevropejci pa so se razshirili po vsem svetu. 511). saj je bil med tesnimi sodelavci Garibaldija ter svobodomislec.. ko se uveljavi nov jezik med ljudstvom z drugachnim jezikom. ali ni tudi germanski jezik le drugotna oblika (sekundarna formacija) ali izpeljanka. Glejte edinstveno protislovnost o Nemcih med Nemci samimi! Medtem ko se Braungart trudi dokazati. d. to pa absolutno ni res in je krivichno tako do njegovega celotnega znanstvenega opusa kakor do njegovega zhivljenja. op. da so jih v veliki meri prevzeli od Keltov pred fonetichnimi spremembami. skupaj z nekaterimi prazgodovinarji in jezikoslovci ter sporazumno z njimi. Navedimo tudi nekaj o tej problematiki. da germanska kultura ni izvirna. 1914). modrookost in dolihokefalnost znamenja afrishkega izvora. iz druge roke. hoche Feist odvzeti Germanom njihovo naduto poimenovanje Indogermani (kar je nadomestilo za Indoevropejce. Kako naj si razlozhimo njen nastanek. 480-485): »Germanshchina nam ne kazhe le. so ga antropoloshka preuchevanja preprichala. str. Zhe na drugem mestu sem ocenil na eno tretjino neindogermanski del v celotnem germanskem besednjaku. razvit iz nekega izvirnega indogermanskega jezika?« (n.« Tako pishe Feist in dodaja(n. Da so bili Kelti mochnejshi od Germanov. kulture. da je germanshchina sekundaren jezik. Seveda ni razpolagal s sodobnimi dognanji genetike in antropologije. L.. da je v svojem bistvenem jedru zmeden indogermanski jezik. ki so pred tem govorili drug jezik.2010 10:14:37] . toda v okviru tedanjega chasa in mozhnosti je uposhteval tudi genetsko komponento pri raziskovanjih chlovekovega razvoja. Italci. chesh da so Germani vsi Heleni. tudi o njihovem izvoru je prav toliko hipotez kakor okoli Etrushchanov.Slovani in Anti . da ni le njihov jezik. pribija nemshki jezikoslovec Feist!« Po vsem tem Sergi pride do preprichanja.11. da so zhe v predzgodovinskem chasu Kelti prinesli svoj indogermanski dialekt Germanom. o tem nam prichajo shtevilne germanske besede za pojme iz drzhavne uprave.. le da so prvi kot narod izginili. saj pishe: »Ker moramo danes mi. A Keltski vpliv na Germane se je nadaljeval she potem. da je v svojem besednjaku brez pomembnega dela nekaterih povezav z drugimi indogermanskimi jeziki. se mi vzbuja dvom. ki je bilo kulturno in politichno odlichnejshe. München. (Tu se Sergi sklicuje na svoje tri knjige: Arii e Italici – Gli Arii in Europa e in Asia – Europa. je zelo verjetno. Litvanci) in bi rad uvedel izraz Indokelti. ki ga naduto imenujejo indogermanski. V. nam ne preostane nich drugega kot sprejeti naslednje: Germani so bili germanizirani pod vplivom nekega sosednjega ljudstva. absolutno zavrniti identichnost Germanov z Indogermani. ki je dozhivel velike spremembe v germanskih ustih. Ker je bil Sergi obenem antropolog. ampak izpeljana od Keltov. Slovani. ampak so tudi njihova plavolasost. Ausbreitung und Herkunft der Indogermanen.htm[16. da so Kelti le Germani (Die Südgermanen. http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. str.

1970). cheprav niso znachilna le za to podrochje in ni mogoche izkljuchiti. sht.Slovani in Anti . Lang.2010 10:14:37] .revijasrp. Po njegovem je prodor poljedelcev v Iran in Indijo sochasno shiril tudi indoevropejske jezike proti vzhodu (hipoteza A).Lucijan Vuga Toda kdo so ti Indoevropejci. 1987).si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. v zadnjem chasu pa kazhe. da so indoevropske jezike po Evropi in Indiji razshirili nomadski pastirji iz zahodnih step. kot kazhejo genetske analize. kot je pokazal P. 1994). Mnoga od teh dreves so bila pred 5000 leti pogosta v juzhni Rusiji. med njimi so najbolj vneti predlagatelji nostratichne jezikovne druzhine (A. cheprav ne izkljuchuje alternative (hipoteze B. Anatolijo zagovarjajo mnogi jezikoslovci.. 1970). Philadelphia. je Gimbutasova uvedla koncept "domovine" Indoevropejcev. Tej teoriji stoji nasproti Maria Gimbutasova (Proto-Indo-European culture: The Kurgan culture during the fifth. University of Chicago Press. Princeton University Press. Svojo hipotezo A je Renfrew kasneje dopolnil in je postavil domnevo o razshirjanju poljedelstva z Blizhnjega vzhoda. Tako navaja. da se lahko neki jezik nadomesti z drugim samo v dolochenih okolishchinah. na sploshno ljudstva z obmochja plodnega polmeseca z indoevropskim jezikom..htm[16. gledano s stalishcha sodobne znanosti? Jezikovni vidik Izvor indoevropskih jezikov je v sredishchu pozornosti preuchevalcev pradomovine Indoevropejcev. to je tezhko zanesljivo dokazati iz jezikovnih primerjav. da so to bila anatolska ljudstva oz. po kateri so te jezike prinesli arijski nomadski pastirji. n. dravidska v Pakistanu in Indiji ter afroazijska v Arabiji in severni Afriki. odvisnih od socialne sestave zajetega prebivalstva. na severni strani Chrnega mora oziroma v juzhni Ukrajini. 3/1988). Merediterr. ki so zasedli ta ozemlja okoli 1500 pr. Spricho tega se je posebej posvetil preuchevanju antropoloshkega procesa. University of Pennsylvania Press. pri tem pa meni. o katrih domneva Gimbutasova. Friedrich (Proto-Indo-European Trees: The Arboreal System of a Prehistoric People. Ker pa niso na voljo neposredni dokazi o jeziku prvotnih poljedelcev. Anatolsko teorijo krepko zagovarja tudi arheolog Colin Renfrew (Archaeology and Language: The Puzzle of Indo-European Origins. Rev.. da so rastla ta­ http://www. saj arheoloshke najdbe pred odkritjem pisave ne povedo nich o jeziku. fourth.C. z obmochja kulture kurganov. Morda so ljudstva kurganov izhajala iz tistih prvotnih neolitskih poljedelcev. Vendar se pri tem svojem opredeljevanju Renfrew sklicuje na preprichanje. Shirjenje kurganov. n.11. ki za to teorijo najde tudi genetske dokaze. and third millenia B. da so anatolski poljedelci prinesli v Evropo indoevropejshchino. Jonathan Cape. London. The Indo-European homeland and lexical contacts of Proto-IndoEuropean with other languages. da so se prvi poljedelci razshirili po Evropi med letoma 6500 in 5000 pr. Dolgopoljski. je veliko kasnejshe od neolitskega preseljevanja poljedelcev z Blizhnjega vzhoda. o chemer pa arheologija lahko dá pomembne podatke. predvsem na temelju shtevila starih leksichnih izposojenk od sosednih ljudstev. pri chemer so nastale tri jezikovne druzhine: indoevropejska v Evropi. V bistvu pa obe teoriji nista neskladni. ki jo je identificirala na podlagi preuchevanja jezikovnih korenov drevesnih imen. ker se praviloma arheologi niso izrekali o jezikoslovnih zadevah. je to poglavitna opora hipotezi. ki so skupna vechini indoevropskih jezikov. to je nenavadno. B. lahko se je zgodilo oboje. da sta dve obmochji vredni vechje pozornosti: Anatolija in Ukrajina. ki meni. sht. to med drugimi podpira tudi Cavalli Sforza (The History and Geography of Human Genes. ki so obilnejshe in preprichljivejshe za semitske jezike. Da bi podkrepila svoje hipoteze. zato ostaja Renfrew na ravni teorije. ki je bolj zakoreninjena).

da bi prishlo do zamenjave jezika kot posledice ekspanzije nekega ljudstva. v Franciji in na Britanskem otochju ter v delu Shpanije. vojashko silo ali le s kulturnim vplivom. po drugi plati pa je bilo prezgodaj za proces dominacije neke elite.revijasrp. da tisto podrochje ni imelo potrebne sociopolitichne in vojashke mochi. da je ostalo malo genetskih sledov za njimi. cheprav se zadnji dve zelo pogosto pojavljata kot ena balto-slovanska podskupina. Chas. n. politichno in kulturno prevlado. Renfrew postavlja v ospredje dokaze sodobne arheologije za chas kurganov. ko so jo zaustavili Rimljani. potreben za regionalno diferenciacijo jezikov. do koder Rimljani niso (trajneje) segli. Na zhalost imamo dokaj malo zanesljivih elementov: keltska identiteta hallstattske in naslednje latenske kul­ ture.11. Ni verjetno. je verjetno prevladal njihov jezik. je bila keltshchina prevladujoch jezik v severni Italiji. se je neka elita lahko razshirila po Evropi. Che so se torej keltski jeziki razshirili v drugi polovici II. Arheoloshki zemljevid nam nam pokazhe. Kelti predstavljajo she vedno zelo veliko uganko. etrushchina. pr. sht. da razlozhimo. Zato Renfrew meni. ki ga predvideva Gimbutasova. ki pripadajo drugim druzhinam (altajski in uralski).Slovani in Anti . Posebej je treba obravnavati razshirjanje drugih indoevropskih podskupin: romanskih. predstavljajo antichna ljudstva. Kasneje morda. verjetno pa je njihova shtevilchnost odigrala pomembnejsho vlogo kot v primeru shirjenja latinshchine. Ostane nam. V chasu.Lucijan Vuga krat tudi v Anatoliji. kot nam prichajo antichni pisci in stare legende). seveda pa je v dolgem obdobju dozhivela na posameznih obmochjih mnoge spremembe in chlenitve. germanskih. baltskih in slovanskih jezikov. Veliko manj pa vemo. da se je indoevropejshchina shirila s poljedelci z Blizhnjega Vzhoda. sht. Romanske jezike so Rimljani razshirili z vojashkim osvajanjem in s temu sledecho gospodarsko. kako so se shirili germanski in slovanski jeziki. za katero je tezhko najti genetske in jezikovne sledi. je verjetno. zhe zaradi tega ne. to je med koncem neolitika in zachetkom dobe kovin. Privrzhenci Gimbutasove so zlasti kritichni prav do lingvistichnega vidika Renfrewjeve teorije. ali pa niso bile http://www. Baski so tak primer. le za slovanske jezike je bilo to obdoje morda krajshe. je bila Evropa zhe gosto naseljena. cheprav naj bi v severni in osrednji Evropi predstavljali ob svojem chasu zelo razshirjeno jezikovno podskupino. npr.htm[16. je verjetno podoben v vseh primerih. ker je bila takrat Evropa zhe gosto naseljena. so prishli v novejshem chasu in so zgodovinsko dobro dokumentirani. ob udelezhbi le manjshega shtevila Keltov ali ponekod celo brez njihove prisotnosti. ki so se razshirili na vechja obmochja z neposredno selitvijo ljudi. brez demografske ekspanzije in brez ustrezne sociopolitichne organizacije. Tudi drugi jeziki. da so se razshirili na podoben nachin kot prvi poljedelci. da se je ekspanzija keltske kulture nadaljevala vse do 1 st. bilo je prepozno. V tistem trenutku. torej pred 2000 leti.2010 10:14:37] .si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. tisochletja pr. ki so gradila megalitske spomenike po Evropi. Ostale indoevropske podskupine so morale nastati zhe prej in so zelo stare. Tam kjer je bilo poljedelcev vech kot pa lovcev-nabiralcev. kot ga navaja Gimbutasova. zato se je keltshchina ohranila le na odrochnih krajih oziroma tam. Rimljani pa so ga nadomestili z latinshchino.. n. so dolgo prezhiveli (cheprav mogoche prihajajo iz drugih krajev. Drugi primer kulturne ekspanzije. v chasu arijskega vdora v Indijo. Podobno kakor keltshchina so morda tudi te bile lokalni dialekti. da bi glede na opisani model vladajoche elite pastirji lahko uveljavili svoj jezik na obsezhnem osvo­ jenem ozemlju. kako sta se po Evropi razshirila keltski jezik in kultura. le redka prvotna mezolitska ljudstva so uspela ohraniti svoj stari jezik. Nekateri evropski jeziki.

ki zajema iberski polotok. las in ochi so she bolj negotovi kazalci genetske pripadnosti. temnolasi. Antropoloshki vidik Antropologija se srechuje z nekaterimi problemi v zvezi s spreminjanjem chlovekovih telesnih znachilnosti. zato so antropometrichne raziskave zelo tvegane.. kjer ne bi prichakovali toliko svetlolascev. Po mnenju nekaterih antropologov ta Ripleyeva klasifikacija prevech poenostavlja zelo zapleten tisochletni proces in posamezniki so jo poskusili izboljshati. ki zajema severozahodno Evropo. proti prichakovanju. zelo pogosti svetlolasi ljudje. Blizhnji Vzhod in Arabijo. she vech.2010 10:14:37] . ljudje so nizke rasti. v srednji in vzhodni Evropi. Grchijo. Seveda je takih dejavnikov. ker so izginile. med temi je dokajshen del Evrope z Balkanom in Anatolijo. Genetski vidik Spricho vseh teh tezhav si v zadnjih letih antropologi veliko obetajo od hitro razvijajoche se genetike. plavolasi in dolihokefalni (s podolgovato lobanjo). ki je http://www. bo morda mozhno koristneje in zanesljiveje uporabiti tudi te elemente. chokati. ker se je chlovek skozi stoletja spreminjal. saj je ochitno barva las in ochi proti severu v povprechju vse svetlejsha. kaj shele sveta. Z. ki jih morajo antropologi uposhtevati. porashchenega telesa in brahikefalni (z okroglo lobanjo). druzhbene in zemljepisne okolishchine itd. Che se zadrzhimo pri Italiji. vendar pa so npr. ki je konec XIX. tako da jih danes govorijo redki ali sploh nihche vech. temni. Med najbolj ugledne raziskovalce sodi amerishki ekonomist W.htm[16. da bi si ustvarili dokonchno sliko o prebivalstvu Evrope. Laponci so pretezhno ribichi in lovci ter dobijo dovolj vitamina D v hrani. opravil temeljit antropoloshki pregled. to naj bi bila posledica prehranjevalnih navad. da bi preverili prejshnje shtudije. vitki. ljudje so visoke postave. veliko bolj kot ostale celine. da so se bolj izpostavljali soncu. a tu se ne bi spushchali vanjo. bil je vishje ali nizhje rasti ipd. ali pa na Blizhnjem vzhodu. Za nekatere drzhave pa so bile zhe opravljene podrobnejshe primerjave. kar gre zelo verjetno pripisati vdoru in dolgi okupaciji Normanov. zanimajo nas dosezhki in njen domet v prihodnosti. svetle polti. marvech le skrbno in z vso previdnostjo interpretirati.Slovani in Anti . alpsko. a so rezultati neenotni. in ne nazadnje gre tudi za njihovo medsebojno prepletanje. severno Afriko. Ripley. saj she ni na razpolago dovolj genetskih podatkov. st. na to poleg genetske zasnove vplivajo prehranjevalne navade. ljudje so majhni. Evropske rase je razdelil na nordijsko. Na skrajnem severu se med plavolasimi Skandinavci pojavi otok temnolasih Laponcev. Che bo kdaj v prihodnosti razvozlana molekularna genetika.revijasrp. na Siciliji. Barva kozhe. seveda pa jih tudi danes ni mogoche zavrechi. Zlasti Evropa je bila v zadnjih dveh stoletjih podvrzhena mochnim spremembam. juzhno Italijo. toda ochitno se mnozhice kriz­ harjev tam niso ukvarjale le z osvobajanjem Svete dezhele. saj niso dovolj znani nasledstveni mehanizmi. in mediteransko. pogosto kodrastih las in dolihokefalni. Tudi v novejshem chasu so opravili ponovne kraniometrichne analize izkopanih lobanj. medtem ko so bili Skandinavci pretezhno poljedelci in so morali sami sintetizirati ta zhivljenjsko potreben vitamin tako. vendar z zelo nasprotujochimi si rezultati.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.Lucijan Vuga uspeshne.11.

Semeranu se je tedaj zdelo pomembno zacheti z napisi v Karnaku in na "izraelski steli" iz Bet-Seana. ki je premagalo smrt). poudarja zapletenost vprashanja.htm[16. pomeshanega. latinsko aqua.revijasrp. kot zachenja dodatek v knjigi. severno od Rima. saj gre po eni strani za jezik. kar naj bi bili po mnenju ne­ katerih Ahajci. 38. ki so jim Egipchani rekli "prebivalci z otokov. katerih imena se tu pa tam pojavljajo v korespondenci iz El Amarne. ki je postal starinska oblika grshkega jezika.. Med imeni ljudstev. vseeno pa je Grchija nekaj posebnega.2010 10:14:37] . Egejci pod starodavnim vplivom asirske. Aqaiwasha. kjer so Grki. ki so bila omenjena na tistih napisih trinajst stoletij pred nashim shtetjem. ni upravicheno do takega imena. Dognali so. fenichanske in mezopotamske omike. ljudstva minojske kulture. Za nas je she posebej zanimivo stanje na italijanskem severovzhodu. kako je linearna pisava B (zlogovna pisava v chasu kretsko-mikenske kulture) hitro in lahkotno sledila razvoju enega od tistih govorov. skrivnost antichne Britanije. vol. so se med seboj sporazumevala v kakshnem semitskem dialektu ali v egipchanshchini. ki ima celo v naslovu In appendice il messaggio Etrusco. ne smemo pa pozabiti niti na "sardinijsko sfingo". Shpanije in Portugalske. po drugi strani pa za izvor Etrushchanov. da se Sardinija popolnoma razlikuje od ostali 13 italijanskih regij. cheprav nobeno od teh ljudstev. oboji pa so bili Mediteranci.Slovani in Anti . ki jih poznamo she danes: Teukri. in lahko spremljamo. Ahajci. na jugu pa Mediteranci. In le stezhka si je kdo upal to razshiriti she na temachna obdobja Grchije. medtem ko je osrednja in juzhna Italija bolj podobna Grchiji in drugim sredozemskim drzhavam. Shardana. Semerano razlaga iz akadskega aga'u. Giovanni Semerano zhe v svojem obsezhnem delu (Le origini della cultura europea. s kritiko pristopa k "etrushchanskemu misteriju". ne pa v indoevropejshchini. Podobno je z obmochji. Okoli Ferrare je otok temnejshih ljudi. v chemer je http://www. na severu so Srednjeevropejci. ETRUSHCHINA – KOINE SEMITSKIH JEZIKOV Sedaj pa k Semeranovemu delu. temeljeche na 34 genetskih frekvencah. o katerih meni. da jih zgodovinarji zavajajoche oznachujejo kot Indoevropejce.11. Aqaiwasha. da so to podrochje nekoch kolonizirali Etrushchani in v bizantinskih chasih Grki. str. ki so sredi Velikega zelenja". kar si antropologi ra­ zlagajo s tem. v juzhni Toskani in severnem Laciju ali she juzhneje na apeninskem shkornju. zato ni vkljuchena v podskupino Italije. sumersko a-gi-a. najdemo Turusha. Siculi itd. s katerimi je hotel faraon ovekovechiti svojo zmago nad Libijci in njihovimi zavezniki "ljudstvi z morja".si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 781 in naprej). ki so bila v davnini kolonizirana z Etrushchani. to je ob Jadranu proti meji s Slovenijo. Sardinci. V Italiji je jasno razvidna polarizacija med severom in jugom. enigma Fenichanov. Najprej povzemimo iz Le origini. Shekalasha itd. spominjajo na imena. ki bi lahko bil samostojna knjiga (in to se je v razshirjeni obliki uresnichilo s pravkar izdano knjigo Il popolo che sconfisse la morte – Ljudstvo. Z genetskega stalishcha je severna Italija podobna srednji Evropi.Lucijan Vuga genetsko dobro raziskana: tu so se oprli na poglavitne komponente. Torino. Toda z etrushchanskim misterijem so podobno povezani tudi misterij Keltov.

enu – gospod. npr. Pri tem Semerano opozarja na razhajanje med etruskologoma Paretijem in Pallotinom. n. n.Slovani in Anti . Curtum. ki so bili kot Shardanci vkljucheni med najemnike v egipchansko vojsko. ponavlja osnovo Gortyn. ime Ahajci (Ahaioi) ima koren v akadskem ahu. K srechi so prishli na Lemnosu na dan she drugi dokazi. Na to kazhe obstoj kolonij tujerodcev na egipchanskem ozemlju. Gortina. sta imela sina Frastora. Iz napisa Jnw-Twrsh na sarkofagu iz Kahuna v despresiji Fajum je v akadshchini razbrati "vladar Turushev": Jwn akadsko inu. ki je vklesana na sarkofagu ob imenu T(j)wjrs' z morja (Turushi z morja). da so del Apeninskega polotoka kolonizirali Lidijci oziroma Pelazgi. namrech hetitskega kralja. v akadshchini reshu. 170). ki naj bi prichala o otoshkem jeziku pred atensko zasedbo leta 510 pr. ki je bil kozmopolitsko mesto. cheprav skushajo to njeno pomembnost iznichiti z domnevo. sht. slednji skupaj z Astarto postane zashchitnik konjenice.Tirencih porochata she Tukidid in Sofoklej. Reshef. morda celo Etrushchan. da so Tirenci dobili to ime v Italiji. da so Etrushchani avtohotni na Apeninskem polotoku. Bralce je treba opozoriti.. to pomeni. 28. ta pa Nanasa. 94) omenja. Crotona. ki je bila sicer pred tem premagana. vladar. za Corythus. Aigaion / pelagos). da so obstajale tesne vezi in stiki s tujci. trgovati. le sedanji Trzhashki zaliv je pomenil Jadran. za Carteia. visok duhovnik. potovati kot trgovec. saj ne omenja imena Raseni.11. Zato ni nich chudnega. v Memfisu. Ko je mikenska civilizacija zashla obenem z bronasto dobo v temachno obdobje med 1200 in 750 pr. 3) po preselitvi imenovali Tirenci. da je Herodot slishal govoriti o Pelazgih. 3. saj slednji priznava pomembnost besedila na steli iz Kaminije na Lem­ nosu.Lucijan Vuga odmev imena samega Egeja (Aigaios. -shu pa nakazuje trajanje. http://www. "mogochni kralj". ponavljanje. Tako ima podoba moshkega z orlovskim nosom. ki potrjujejo. za Corithus. sht. kot porocha Herodot. Semerano meni. da je na otok prishel tujec iz Male Azije. Penejeva hcherka. tam pustili ladje ter v notranjosti zavzeli mesto Crotono.revijasrp. vodja. Cheprav so Grki Etrushchane imenovali Tirsenoi. simbolni pomen: predstavlja sposhtovanje do velike sile. da so jadrali do izliva reke Spinete v Jonskem zalivu.2010 10:14:37] . ki so ga zavzeli Pelazgi. A tudi Tuski naj bi koreninili v akadski besedi tush. tj. mesto. Spinete pa je reka Pad. in Twrsh = Turushi.. she manj bogate semitske sestavine v njihovem jeziku. etrushchansko mesto in gora (Serv. ki se je skozi stoletja izredno spreminjala. Zhe Herodot (I. imenovali Jonsko morje sedanje Jadransko morje vse do chrte.htm[16. tako kot Crotona v Veliki Grchiji. je to le slabotno osvetljeno z omenjenimi napisi faraonov Merneptaha in Ramzesa III. ki niso bili Heleni. od koder so se shirili in ustvarili Tirenijo. da so Grki.. O Pelazgih . marvech le to. ki je imel sina Tevtamida. in med vladanjem slednjega so Heleni nagnali Pelazge iz njihove domovine. torej popotovati. ki vezhe skrajni konec Istre z Raveno oziroma Spino na drugi strani. ki se pri Raveni oziroma Spini izliva v morje v obliki obsezhne delte. da gre za predgrshki otoshki jezik. hebrejsko rosh vodja. Che je bil eden od turushkih kraljev s chastmi pokopan v Egiptu med XIX. Ad Aen. Od kod pa ime Turushi in kaj pomeni? Semerano izhaja iz akadskega taru. dinastijo. je. Semerano domneva. Anat. posvechene azijskim bozhanstvom. vladajochi. kot so Ba'al. da je le neposrechena domislica Dionizija iz Halikarnasa. ki pomeni prebivati. in navaja po Helaniku: kralj Pelazg in Menipa. so si sami pravili Raseni. che najdemo templje. morska obala. ti naj bi se po Dioniziju iz Halikarnasa (I. ki je bil she v zgodovinskih chasih podoben etrushchini. da naj bi tudi ime Shardana izhajalo iz akadshchine: shar-dannu. Izvirno ime Cortone je dal Dionizij iz Halikarnasa za Crotono. kralj. kar posebnega izhaja iz teh porochil. To.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. turru hoditi naokoli.

ki nam ga prenasha Arijan. hebrejskemu qeret in aramejskemu qarta. Padovo. Na tej osnovi so nekateri poskushali dognati.Lucijan Vuga shpansko mesto itd. akadsko enu. da govore jezik. in so prishli vsaj do konca III. ustanovitelji Mantue (Serv. kar pomeni mesto. kot so Kapiton. fanatichno unichevali vse.2010 10:14:37] . 799). ki so jih kot dosegljive unichili. ki doslej ni bila dovolj uposhtevana in izvira iz starih eruditov. O teh ostankih prastarih jezikovnih plasti pricha etrushchanska beseda. X. sht. n. ko je bila ukinjena atenska shola. zhiveche ob reki Parthenios. Veneti. str. Sofokleja.. De Ostensis). drugo izrochilo je porochalo. ker izhaja iz akadskega adi-nari "vzdolzh reke". Aen. iz iste osnove je Ainos. nova ali inferior (spodnja) pa je tista iz chasov Eneja. to je pomenilo konec vechjega dela rokopisov. Ajshila. Enetoi. Herodota. in s katerimi so si bili etnichno in kulturno sorodni. Antenor je le sinonim za Eneja. eno od dvanajstih etrushchanskih mest. naj bi po Semeranu dobili ime kot "prebivalci ob reki".Slovani in Anti . kjer je s svojimi otroki ustanovil mesto Patavium. kjer je neki polotok dobil ime po njih. Figul in Plinij (Lyd. Lyd. semitsko ain pomeni reka. Zaradi imena Etrushchani je bilo prelitega veliko chrnila. Izrochilo. Dionizij iz Halikarnasa je ime Tuski imel kot prvotno ime za Quoskooi. tisochletja pr. ustreza pa sumerskemu tush bivati. Likofronta. Uspelo jim je prepisati Hesioda. 198) postavlja domnevo o stari (Etruria vetus) in novi Etruriji (Etruria nova). da so po letu 525.. Legenda iz 5 st. vendar so se pri tem zhe pojavljale ne le nakljuchne napake. ohranjena v obliki Ambra "reka". ki so nastajali iz hotenja po arhaizaciji ali za­ radi dopolnjevanja manjkajochih poglavij.. Eneti. Alba "tok". prvi naj bi pripadala Mantua. Fontej. 13) o razliki med jezikom Tuskov in jezikom Etrushchanov (etera mev Thuskon alle de Etruskon leksis). stanovati.revijasrp. poskrite ali spregledane pa je unichil zob chasa. pr. sht. Labeon. 209. kot so menili Tebanci. Vse ustreza ugaritskemu qrt. Tukidida. Zhe skupna prisotnost Trachanov in Enetov prihaja iz neke dokaj kasne tradicije. od kdaj je stara Etrurija. Prav tako pripada koren Tus-ci najstarejshemu etrushchanskemu substratu. Zhe Servij (Interp. ki so skupaj s Helenom pristali v Cirenah. Glede verodostojnosti besedil starih piscev Semerano opozarja na zhalostno dejstvo. S tem bi se potrdila tudi trditev Varona (De Orig. je morda nekdaj zajemala tudi Bitinijo. govori. De mag. Jean Berard je zelo natanchno preuchil Antenorjevo legendo ter njegov pri tanek s Pelazgi v delti Pada. II. kar je bilo starega in poganskega. kjer je bil sedezh najstarejshih asirskih kolonij. Antenorjeve dogodivshchine so prishle do nas na razlichne nachine. Dionizija Periegeta.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da je Antenor ostal v Troji z namenom. ampak tudi namerni popravki. da bi ustvaril novo kraljestvo.11. to http://www. Herodot se je lotil tudi jezika Pelazgov in zapisal. to bi Etrushchanom dalo polozhaj izredno starega ljudstva. Paflagonce ob reki Halys so razpolavljala ljudstva iz Kapadokije.htm[16. ki ga le oni sami razumejo oziroma ga je mogoche enachiti z jezikom Tirencev ter se popolnoma razlikuje od sosednjih jezikov. Paflagonija. homersko himno Dionizija. ljudstvo iz Paflagonije. Legenda o Antenorju sodi med najbolj razvpite. vendar pri svojem izvajanju ni natanchen in omogocha vrsto razlag.. Linguae latinae. Niti leta 850 obnovljena univerza v Konstantinoplu niti peshchica pogumnih in razsvetljenih mozh nista mogli v celoti obnoviti starih mojstrovin. govori o Antenoridih. n. imenovana tudi Pylaemenia. da so prav Asirci nagnali Enete. staro mesto v Trakiji ob Ebru.

(Vel-)athri. Sem sodi nedvomno pisava. j = primer. voditelj. pomeni tu.Slovani in Anti . V etrushchanskih besedilih najdemo osnovo ras. pomeni tisti ki. povezano z daritvenimi obredi. ki so misli izrazili s pomochjo zhivalskih slichic in ti najstarejshi dokazi chloveshkega spomina so vklesani v kamen. npr. pomnik. odposlanec. v kateri so bili nekoch nastanjeni. kot so (Vel-)itrae. pomeni visoki uradnik. Tirencev iz Kolhide ne moremo lochevati od Etrushchanov v Italiji. hebr. ershu. ali pa kraje. haruspex vedezhevalec. pomeni (iz)govoriti. Otreios. vodja. kapelica. Res pa so obstajale tesne trgovske povezave s Ciprom. ki naj bi po njegovem izhajalo iz imena enega od njihovih poglavarjev. sh = akad. sht. nsh = akad. blizu. Otrusa. poveljnik. st.2010 10:14:37] . vladar. itti. Na egipchanskih napisih je najti Rsnw. saj so v VIII.revijasrp. Po izrochilu naj bi Kadmos (fenichanski princ) pristal s fenichanskim brodovjem na grshkih obalah in neizobrazhenim prinesel pisavo. kar ni ostalo brez vplivov. che sledimo Dioniziju. nb = akad. da so jih Rimljani imenovali Etruski po dezheli. ob. Razchlemba napisa pokazhe jasno povezavo z akadshchino: Et – rsh – sh – ngr – sh – Ea – b – Shrdn – shlm – et – shm – sbt – mlk – t . Othrusa. primer. banu. odkrit leta 1773. – VII.11. b-. rsh = akad. pomeni zhelja. dvigniti. t = akad. b = primer. ki ustreza asirskemu nagiru in oznachuje visokega uradnika v Asiriji in v Elamu.v imenu Rasenna z akadskim pome­ nom rashu kot poglavar. da takrat she niso dosledno zapisovali samoglasnikov). pomeni kralj. pomeni v. Tuski prebivalci tiste zemlje. sem. sha. sht. O izvoru chrkopisa pa znachilno pishe Tacit (Ann. Rasna. melku. pomeni obala. chesh da je bilo pravo ime Etrushchanov Rasenna. staro ime za Velletri. Prav tako ni dovolj kritichno uposhtevana she ena Dionizijeva navedba. kar je naziv za filistejske poglavarje dvanajstih kanaanskih plemen. etimologija Tyrsenos (poglavar) potrjuje osnovo ras. domnevno prebivalci Sirije in Palestine. (Oen)otri. nashu. tu.v smislu poveljnik. Sirijo. otok. oglednik drobovja. pomeni zgraditi. Malo Azijo in Egiptom. pach glede na njihovo neprekosljivo veshchino. ki so se priselila z vzhoda. pomeni molilnica. pr. V celoti pishe: »Tukaj (je) molilnica: postavil jo je odposlanec iz Ea na Sardiniji: tu je pisno izrazhena kraljeva zhelja: da kot odposlanec postavi zgradbo pred obalo«. Gre za grb iz Ea. da je bil Tyrsenos kralj ljudstev. shalmu. ugar. da so bili Egipchani prvi. lpn.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16. Et = akad. i. pomeni napisano. sedanja Volterra. mlk = akad. Zhe shtiri stoletja pred ploshchicami iz Pyrga je nastal fenichanski napis v Capo di Pula. fenichansko et. 14). Oni so izumitelji pisave. sbt = akad. sibutu. ki so ga sami dobili od drugod. st. n. -athri. pomeni spredaj. v mnozhini rashanu. Ea = pred Kartagino so Fenichani v 11. Sabratha. nabu. pr. Che to povezhemo s Herodotovim prichevanjem. bn = akad. kot je Odrusi ob Ebru. to je Enotrii. pomeni zgraditi. n. shlm = akad. ta termin je sinonim za seranim. shm = primer.nb – nsh – bn – ngr – lpn – j (vedeti moramo. nositi. gospodarji morja so pisavo prenesli v Grchijo. torej so Etruski. pomeni znamenje. lpn = primer. saj pomenijo konchnice -itrae. skoraj ignorirali Grchijo. ngr = akad. nagiru. tukaj..: amce mechl rasnal (je bil na chelu poveljstva). ki je po dveh stoletjih she vedno predmet razlichnih razlag. Na tem napisu najdemo besedo ngr. XI. Leptis na obali zaliva Sirta. hebr. Vendar jih ne smemo jemati zgolj kot posnemovalce grshke kulture. Fenichani. Po Semeranu je mogoche najti osnovo v blizhnjih mestih. pisno. http://www. otri. ki so dominirali na Lemnosu in jih pred davnimi stoletji najdemo v Atenah. zemlja. Isti pisec pa she dodaja. danashnji Tripoli). ustanovili vech kolonij: Ea (bolj znana kot Oea. ki je bolj kot mesto pomembno kot velikansko fenichansko skladishche – emporij. shem.Lucijan Vuga je aruspex. Shrdn = Sardinija. In posamezni pisci so navajali razlichne kraje v Anatoliji s podobnim imenom: Otrus. prisvajajoch si izum. pomeni postaviti.

str.Slovani in Anti . tajjaru "narediti krog". ki so dodajali nove chrke. str. (vzpod)bujati. slovenske vzporednice "parati. slov. buna (vstaja)". truia "krog. cezpz "shtiri". akad. tihi klic (narave) ". str. 35: etrushch. semitsko iz glagola nasaru. akad. kasneje pa vech. str. n. v prvem delu Φers-. (w)edu. da »Moltissime testimonianze in questo senso avvalorano l'origine dell'etrusco da una koine mediterranea di linguaggi semitici« (mnoga prichevanja v tem smislu utrjujejo izvor etrushchine iz nekega mediteranskega koine semitskih jezikov. ki jih najdemo tudi v tej Semeranovi knjigi: str. 37: etrushch. iz akadske osnove ragamu "(iz)klicati (ven). napovedovati. Tarchunus. http://www. rogati (se)". Tages. targuman(n)u "prevajalec. 22: etrushch. "sin(iti). razdeliti. sij". 14: etrushch. biti lep". vzpored. usu. ki je enak kot fenichanski shin ipd. veliko". akad. Tudi etruskoidni napisi na Lemnosu kazhejo.Lucijan Vuga Nekateri trde. Za etrushchino pa je znachilno. mnogo". tajjartu "krog. Φersipnai. kasneje pa so bili she drugi.) Ker sem zhe v Jantarski poti posvetil poglavje vprashanju akadshchine in njenih sledov ne le v grshchini in latinshchini. slovenska vzporednica "tiho(tno)". slovenske vzporednice "torkljati. drugi domorodci od Arkadijca Evandra. tin "dan".revijasrp. 40: etrushch. svit". buniti (se). slovenske vzporednice "bujen.: koiné = iz vech narechij nastali skupni jezik Grkov. maχ. thu "ena. semantichno: konec". 9). porezati. prerokovati". usil "zora. akadsko parsu. sil(iti)". st. Oblika latinskih chrk ustreza najstarejshim grshkim. str. V Italiji so Etrushchani dobili alfabet od Demarata s Korinta. podobno je z znakom za ś. Φersipnai. qa(tu)+shabashshu "prijeti s shtirimi prsti". slovenska vzporednica "na(d)zor". tolmach". v drugem delu -ipnai.11. V. Grki so ime Tirseni razshirili tudi na Rasene iz stare Etrurije (Etruria vetus).si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. L. zlasti Simonides. akad. vzpored. vziti. parasu "lochiti. tahhitu "opomin spomina. vzpodbujati rast. da so bili Atenec Kekrop in Tebanec Lino ter v chasu Troje Palamed iz Arga tisti. ushlo. sumersko uzal "vzhajati. prerezati. da so Tireni imeli alfabetsko pisavo pred 7. eden". V svoji najnovejshi knjigi Il popolo che sconfisse la morte Semerano podrobno razvije svojo zamisel.htm[16. bom tokrat spricho narave tega prispevka omenili zgolj nekaj takih primerov. "shchep(ec)". Tagetes. povrat". 41: etrushch. magal "mnogo.semit. da je chrka X za glas th povzeta iz fenichanshchine in ne iz grshchine. mah "shtevilno. (ko)trljati. str. da se ne bi med seboj vojskovali. temvech tudi v slovenshchini.2010 10:14:37] .. idu "eden. akadsko tahhisu. (Op. asu. str. str. sht. str. pozivati. v zachetku jih je bilo malo. 15: etrushch. je izpeljivo iz akadskega bunnu "ustvarjati. trajati. nadziraj". obrat. semit. cheprav skupno ime ni preprechilo. slovenske vzporednice "vzshlo. akad. edin". zashchiti. sel. akadsko sheshshet "shest". labirint". zin "svetloba. akad. 20: etrushchansko tanasar "varuj. 24: etrushch. kolo. (nazaj) terjati". poraziti". 41: etrushch. sin(ji)". śa. sin. kot se je ime Rimljani razshirilo na vsa italska ljudstva. Shele kasneje se je na to osnovo cepila abeceda Tirsenov – Pelazgov iz Halkidike. slovenske vzporednice "rek(ati)>rechi. grshko -foni. sporazumevalni jezik. str. ki so sestavili shestnajst chrk. pr. slov. str. 40: etrushch. rega(ti)>rezhati. 40: etrushch. zdaniti se". str.

str. mesto. mochvirje". kraj. akad. tal "dvigniti". priti ven". meja. Manto (mesto Mantova) in Mutina. goreti). "mrtev. kmetija na vlazhnem. ki je po nechem znachilno ali med katerim se nekaj posebnega dogaja". 49: etrushch. blato". Ferentium. slov. (za)klon" in shinnu "vishina. osushiti. str. mochvirnatem zemljishchu". Sapis. od zemlje". "mesto Modena". vrela. Capena. strmo. pri. Emporis. jezero. akad. vzpored. dati. nuthanatur "darovalec" in nuthan "nuditi. slov. vzpored. slov. vzpored. velcitanus "marec". kjer se voda v reki peni]. zakop". danes mesti Cortona. 141: etrushch. 49: etrushch. vzpored. str. pirku "(za)preka. str. suthiu "zasuti. Velathri. mochiti". "riti. grozd]. "morda: jutro [stara mera za povrshino] zemljishcha.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. mesto. ograja. pozhgan. vodna povrshina.Lucijan Vuga str. slov. celius (beri kelius) "september". odor" in etrushch. karj. vzpored. belt "pomemben" + herrum "jar. "brod. slov. epruś "zemljin. 52: etrushch.pokopani". akad. puratum. is "iz. vrelci. 45: etrushch. darovati". zachetek pomladi". (pre)preka". kalum "zapora. brnja. tacati. qaritum. poglavar. mesto ob reki. utrdba". Pyrgi. kappu. "vreti. akad. str. (v)dira(ti) se. jarek".: str. kraj. grshko Оύόλκοι.11. str. "(na)supiti kruh". belu "gospod. str. 140: etrushch. vis(ok)". kralj". str. presushen. dati. ostro rechno koleno. akadsko qalu (suh. gospodar. str. Camars. kopa. akad. predel" slov. kapum "nabrezhje. 57: etrushch. dor. 58: etrushch. otrditi". V prirochnem besednjaku so she mnoge slovenske vzporednice. darovati". akad. akad. kabrati [brazdati. akad. bara". slov. vzpored. volk". slov. obzidje. str. beri-illu "med mochvirji". vzpored. str. nasip". vzpored. 54: etrushch. vzpored. akad. slov. 62: etrushch. mesto. gaziti. 51: etrushch. vrh (gore)". vzpored. kraj. slov. str. vrh gore". barje. qardu "utrjen kraj. vzpored. 52: etrushch. 51: ertushch. Arretium. svetishche". Vesulus (mesto Besançon). 56: etrushch. 63: etrushch. slov. vzpetina. Vulci. ovira. mesto. jarek". bara. Vesevus (Vezuv). rejen. akad. akad kamaru "zid. orati. obdano v vodami". erebu "prechkati vodo". supuru "obzidje". slov. kobul [grucha. tla". in sestavljenka v nashem primeru walku idanu "veliki dan.]. str. zemlja. vzpored. sapu. "kamenjara>kam(n)ara". "kaliti [vroche zhelezo utrjevati v vodi. str. str. slov. "barje. 42: etrushch. akad. ali akad. str. str. torej "gospodovo zemljishche". 43: etrushch. odkrit". mesto". illu "ila.2010 10:14:37] . "tla". "vish(e). parakku "prerok>prero(chishche). iz akad biru "bran. slov. str. apar[s]. cabreas (beri kabreas) "april". 140: etrushch. mutu "smrt". Prilius. str.revijasrp. suthive "pokop. brnik (tudi toponim Brnik) [blato]". ebar "onkraj". str. 140: etrushch. dreti". Faltona.. napochiti. mesto Volterra. vel. vzpored. "velik" in idanu. Luni. mesto. vzpored. 58: etrushch. adannu "dolocheno chasovno obdobje. str. akad. del ograjenega zemljishcha. Perusia. matu "umreti". Luna. walku "vladar. puru "jarek poln vode". kobniti [nastati. nasip". vzpored. Pirusio. rebro". "zapora". str. branik. akad. akad. Falterona. zemljishche.Slovani in Anti . reber. 141: etrushch. str. slov. 56: etrushch. vodja". vzpored. sem. slov. Curtun. barje. vzpored. slov. atra "kraj. akad. akadsko kabru "debel. vzpored. buru "bara. bireti "zemljishche. (o)med(leti)". Clevsin. str. 60: etrushch. 142: etrushch. akad. slov. lug. krit(je)". luzhevje. "kopno". http://www. 65: etrushch. wasu "visok(o). nadanu "nadar. kolovratiti]". akad. Valuk. 67: etrushch. akad. "(na)brekati. akadsko walku "glavni. veliki". 60: etrushch. Sepis. mesto. dober znak. jarun [mesto. śpural. str. itd. "zasutje". slov.htm[16. akadsko aduru "posestvo. "velik(an). arittum "navzdol. 52: etrushch. eper[s] "prst. ob toku (rechnem)". "dan". mesto. luhamu/luhawu "luzha. str. vzpored. obilen. sepu "mokro. "grad. od teh npr.

Lucijan Vuga str. Na podlagi te domneve je nesprejemljiv pozen prihod v Panonijo v 9. vzpored. thui "tu(kaj)". akad. o katerih sem zhe pisal v prejshnjih sestavkih. honfoglalas (osvojitev domovine) pripoveduje o Arpadu. 143: etrushch. niś. etnoloshkimi in (pra)zgodovinskimi argumenti. i. vzpored. slov. str. "zvelichanje". swalu "dosechi celoto chasa". "nos(iti)". ki je she veliko bolj presenetljivo tako v svojih izhodishchih (teorija kontinuitete – TK) kakor v izvajanju in sklepih. akad. tars.Slovani in Anti . saj so ostali na dotedanjih zemljepisnih shirinah. da so se uralska ljudstva naselila v severovzhodni Evropi kmalu po zadnji ledeni dobi. st. 147: etrushch. Alinei opozarja. druzhinski". vzpored. vendar nakazuje mozhnost. vzpored. koliko slovenskih vzporednic najdemo za akadske besede (o tem sem vech pisal v svoji knjigi Jantarska pot) in s tem tudi v etrushchini.. Poleg vsega drugega je zanimivo. iz chesar sledi. vzpored.revijasrp.11. da je mogoche taka teza nekoliko prenagljena. naś "postaviti gor. str. izhajajoch iz teorije Colina Renfrewa o izvoru Indoevropejcev ter o uralski kontinuiteti. v mezolitiku. Klasichno porochilo o t. kar zaslutimo zhe iz naslova knjige: Etrusco – una forma arcaica di ungherese (Etrushchina – arhaichna oblika madzharshchine). akad. medtem ko so ostali http://www. da so bili Madzhari na sedanjem ozemlju zhe veliko pred 9.2010 10:14:37] . vechno". To bi sovpadalo s prvimi naselitvami homo sapiens sapiensa na tem podrochju. akad. zelo zapletene so in povezane z misteriozno ter sporno srednjeveshko selitvijo Slovanov! Madzhari so ljudstvo z uralskim jezikom in zato sodijo v krog ljudstev. za katera velja shiroko uveljavljena sodobna teorija uralske kontinuitete. Ta pravi.htm[16. nedavno objavil. akad. 142: etrushch. Zgodovinski vidiki Kdo so (bili) Madzhari? Alinei se pri obravnavi tega vprashanja oslanja na najnovejshe raziskave o izvoru Madzharov. itd. Kranz je. slov. nishu "domachi. da so morala zasesti velik del evropskega srednjega vzhoda zhe ob koncu paleolitika. tudi che uposhtevamo najnovejsho teorijo o "dvojni osvojitvi domovine". Grover S. str. SO ETRUSHCHANI PRAMADZHARI? Chas je. Svojo teorijo utemeljuje z jezikoslovnimi. str. slov. "nashi". ki je leta 895 vodil madzharsko vojsko chez Karpate v Panonsko nizhino in jo zasedel. str. 142: etrushch. da so Madzhari prav lahko v Panoniji zhe od paleolitika. Vendar stvari niso tako preproste. sval. da se poblizhe seznanimo she z najnovejshim delom Maria Alineija. eteri. slov. nashu "dvigati". stoletjem. "otreti". "traj(ati). drzh(ati)".si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. darish "trajno. slov. 144: etrushch. nasprotno. 146: etrushch. dvigniti". eteru "odstraniti". Seveda je Semerano po svoji metodi prevedel znana daljsha etrushchannska besedila.

da so Madzhari zhe stoletja pred Arpadom znali graditi zidane hishe s strehami. In konchno. Najochitnejsha nasprotja izvirajo iz bojevnishke. dodaja Alinei. po kateri so bili Madzhari na sedanjih ozemljih zhe pred Arpadom kot pozni Avari. proces oblikovanja Madzharov se je zachel zhe v chasu Hunov in Avarov. Podobno lahko rechemo za metalurgijo. jezikoslovnih. jezikovnih in kulturnih znachilnosti Arpadovega ljudstva (dokazane so s pisnimi viri in z arheoloshkimi najdbami) z zanesljivo pripadnostjo madzharshchine uralskim jezikom.Lucijan Vuga Uralci shli proti severu obenem z umikanjem ledenikov. sovpadala pa naj bi z obdobjem poznih Avarov. Kaj pravi najnovejsha teorija o dvojni Madzharski osvojitvi Panonije? Zhe v 19. Tako nenadne spremembe niso mogoche. st. da je toponomastika v karpatskem bazenu zvechine slovanska.2010 10:14:37] .htm[16. Prav tako ni mogoche zadovoljivo povezati ochitnih turshkih etnichnih. Tudi v 20. Madzhari so "prishli" v Panonijo iz zahodnega uralskega predglacialnega obrobja. po Alineiju je to bilo zhe mnogo prej. sledech svoji dotedanji ekokulturi. ti so altajsko ljudstvo mongolskega izvora in mednje pogosto napachno shtejejo Madzhare.Slovani in Anti . a tudi iz arheoloshkih. Zakaj? Zgodovinsko-etnichni argumenti Protislovja izhajajo zhe iz dokumentov iz Arpadovih chasov. je zgodovinar Armin Vambery domneval. cheprav je naselitev potekala zhe veliko prej. da so Arpadovi Madzhari v resnici turshko pleme. kar pa ni v skladu z nomadskim zhivljenjem. ki je doslej ni uspelo she nikomur razvozlati: proti komu so se v resnici bojevali Arpadovi vojshchaki med osvajanjem Panonije?! To omogocha domnevo. toda ta prva naselitev naj bi bila le 200 let pred drugo. loncharstvo in samo kmeto­ vanje. lahko pa jih razlozhimo s predhodno madzharsko prisotnostjo na tistem ozemlju. ne smemo zamolchati v ochi bijochega dejstva. V bistvu teorija vzdrzhi kritiko in obenem ohranja smiselno honfoglalas. arheoloshko identificirani na lonchevini z okrasjem "vitic in vejic". st. tradicionalni pogled ne dopushcha uskladiti dvoje nasprotujochih si znachilnosti Madzharov: po eni strani naj bi to bilo ljudstvo z razvitim poljedelstvom in metalurshko ter loncharsko tehniko. antropoloshkih in drugih raziskovanj. Che povzamemo. ki vkljuchuje tudi Madzhare in njihove odnose s Slovani. She vech: cheprav so v Panoniji in jugovzhodni Evropi stoletja pred Arpadom dominirali Avari.revijasrp. Toda tudi ta datacija je sporna. da so bili onkraj Kar­ patov zhe drugi Madzhari. "nomadske in stepske" narave Madzharov pred osvojitvijo Panonske nizhine. v chasu osvojitve in naslednjih vojashkih podvigov ter poljedelskega znachaja madzharske druzhbe neposredno po naselitvi. po drugi strani pa so bili Madzhari zhari nomadski osvajalci. ki ji jim je omogochala lov in prezhivetje. konchal pa se je z Atilo. To pa lahko zadovoljivo razreshimo edinole s teorijo kontinuitete in priznamo. kakor tudi ne domnevne slovanske pozne "preselitve" kot protislovja. Leta 1978 je arheolog Gyula Laszlo postavil teorijo "dvojne osvojitve". Jezikoslovni vidiki http://www.11. nam viri porochajo zgolj o Hunih in celo te zamenjujejo z Madzhari. ki so bili podobnega mnenja. Nadaljnja kontradikcija.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da so Slovani avtohotni na danashnjih ozemljih. ki so prishli tja 670. je bilo vech raziskovalcev. Etnografske shtudije so potrdile.

Magna Hungaria (pri chemer pomeni magna "stara").Lucijan Vuga Izhajati velja iz treh temeljnih vprashanj. ki so jih raziskali sami madzharski strokovnjaki. (6) Viri omenjajo tudi prisotnost Madzharov na podrochju. da so prednike zgodovinskih Madzharov po http://www. na ozemlju. gre za tisto podrochje. ki naj bi nam omogochila to pojasniti: (a) ali so Madzhari od nekod prishli ali so od nekdaj tod bili. (5) Med tremi bolgarskimi ljudstvi turshkega jezika – ob izlivu Donave (danashnja Bolgarija). (4) Nekateri znanstveniki menijo. ki v grobem ustreza danashnji Bashkiriji. (b) od kod ter (c) kdaj. v Veliki Bolgariji in na Volgi – je prav slednjemu najsorodnejsha madzharska arheoloshka dedishchina. prishla pa naj bi z vzhodnega dela osrednje Evrope. Vendar nam to ne pomaga veliko. okoli 2000 km vzhodno od Karpatov. To potrjuje madzharsko pokopalishche v kraju Bolshije Tigani ob sotochju rek Kama in Volge. osvojitvijo karpatskega bazena prisotni na precejshnjem obmochju Evrope. i. ki so slabo poznana.2010 10:14:37] . Isto ljudstvo potrjujejo tudi arheoloshka odkritja madzharskih grobov v bashkirskem Sterlitamaku. (3) Pisni viri. ki niso nikoli "prishli" v vzhodno Evropo. (1) Veljavno mnenje madzharskih jezikoslovcev je. verjetno "med rekami". To bi podpirala tudi sploshno sprejeta teorija uralske kontinuitete.revijasrp. in che so od nekod prishli. st. ki ga omenja musliman Balkhi (umrl 934) in Madzhare imenuje Bashkirci. po kateri naj bi se uralska ljudstva po zadnji poledenitvi prva naselila na severovzhodu Evrope. O tem je pisal fra Giuliano leta 1235. Etelköz). Nekaj resnice je le v teoriji o madzharski osvojitvi Panonije. da so bili Madzhari pred t.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. v sklopu hongurskega imperija (od tod njihovo ime Hungari). ko so Madzhari zhiveli v t. (1) V srednjem veku so govorili madzharsko tudi v t. Bug. Vendar – drugache kot glede Slovanov – ta teza glede Madzharov ni vzdrzhna. kot jo TK razpleta za domnevno selitev Slovanov? Odstraniti bi bilo treba napachno domnevo o naselitvi in po TK domnevati enako kot za Slovane. da so imeli Madzhari in Hazari (tudi turshko ljudstvo) zelo tesne odnose neposredno pred osvojitvijo Panonije. Hrvashki in Srbiji. Po vsem tem se moramo resno vprashati. Levediji. ki je v avstro-ogrskem obdobju zajemalo tudi dele z manjshinami v danashnji Romuniji. arheoloshka izkopavanja in jezikoslovna raziskovanja soglashajo. torej Dneper. in Madzhari bi preprosto ostali tam. Razlogi.11. saj nismo dobili odgovora na vprashanje o najstarejshi naselitvi Madzharov v Evropi ali v Aziji niti ne o chasu njihovega morebitnega prihoda na njihovo zgodovinsko ozemlje. She preden zachne Alinei odgovarjati na ta vprashanja. ki je mejilo na osrednjo Azijo. kjer so she danes. Po Alineiju vse to brez sence dvoma kazhe. so v prvi vrsti lingvistichni in se nanashajo na najtesnejshe odnose madzharshchine z drugimi turshkimi jeziki. (2) Madzhari so zhiveli tudi na obmochju starih povolshkih Bolgarov. i.htm[16. sorodno Chuvashem. da Madzhari niso avtohtoni v Panoniji. opozori na nekaj dognanj v zvezi z Madzhari pred Arpadom. i. imenovanem Atelkozu (madzh. ki so turshko ljudstvo. ali te uganke ne velja reshiti na podoben nachin.Slovani in Anti . ker so pach od nekdaj tam bili. tako naj bi bilo tudi z Madzhari. Prut in Seret. da so bili Madzhari v 7. Slovashki.

purth/purt. Med temi je Alinei posebej izlochil zila. To je ustvarilo turshki videz Madzharov glede na navade. delitve oblasti. ki so se premikala po stepah. tarxun – tarjan) podaja ustrezne razlage. kralj pa le politichno in simbolno.tutun. saj med prve dosezhke etruskologije shtejejo prav razvozlanje nazivov za najvishje druzhbeno-politichne funkcije. "stareshina. da je bila madzharska vodilna plast dvojezichna.revijasrp. http://www. je tipichna tako pri Hazarih kakor pri Madzharih. lauxum/luc(u)mo. (10) Znachilna za madzharsko etnogenezo so turshka osebna imena v chasu njihove "pojavitve" v Evropi. ti organizirali v nomadsko-pastirsko skupnost.11. uporabljala je madzharshchino in turshchino. so se v 5.Slovani in Anti . le tista napol nomadska. ki je aziatskega izvora. toda sicer je bila oblast deljena in resnichno moch je imel v rokah poveljnik vojske. ki se je odpovedal tradicionalni teoriji in privzel teorijo dveh osvojitev. (6) Obstoj dvojnega principata. To kazhe. vojvoda. Tudi za druge etrushchanske nizhje druzhbeno-politichne funkcije (etrushchansko maro. da so obstajali med Madzhari in Hazari celo dinastichni odnosi. Alineijevo pozornost je zhe zdavnaj pritegnila nenavadna podobnost etrushchanskih poimenovanj za vodilne funkcije. st. nakar so prodrli v jugovzhodno Evropo. Za utemeljitev svoje teorije je moral she nakazati druzhebno-politichne funkcije pri starih Madzharih. kakor Bolgari z Volge (Turki) in Madzhari. za katere je nashel vzporednice v stari madzharshchini.Lucijan Vuga tistem. Turshka imena pa v sploshnem kazhejo na azijsko nomadsko ljudstvo. s katerim se sami oznachujejo: Madzhari. z druge plati v ljudski glasbi. skratka gre za amalgam dveh kulturnih izvorov. (7) Po Györffyju so bila med nomadskimi ljudstvi.2010 10:14:37] . ki so se ohranjale. obichaje ipd. Tako je bil Arpad »vrhovni poveljnik« gyula in kende »kralj« obenem in je jahal na chelu vojske. ker predstavljata delitev vrhovne oblasti v drzhavi. kot je danes v zahodnoevropskih kraljevinah razmerje med kraljem/kraljico in predsednikom vlade. Jezikovna argumentacija Po tem kratkem povzetku zgodovinskih in etnichnih elementov madzharske etnogeneze poglejmo she jezikovno plat. (9) "Dvojna dusha" Madzharov se odrazha z ene plati v njihovem jeziku. "vrhovni politichni oblastnik". to je z altajskim podrochjem. zacheli razseljevati po obsezhni ravnini juzhne Rusije«. organizirani po turshkih obichajih in pod vplivom turshke kulture. sposobna organizirati stabilne drzhave. ki so tudi poznali dvojno delitev vrhovne oblasti med gyula in kende. (4) Politichna organizacija madzharskega vodilnega razreda je bila turshko-hazarskega izvora. zhivechi skupaj s turshkimi plemeni. (3) Znanstveniki pravijo. pritrjuje: »Madzhari. vodja skupnosti" in canthe.htm[16. (8) Madzharska mitologija nudi obilo podobnosti z juzhno Sibirijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. z izjemo imena. cep-. ki je ugro-finski. ko so prishli v stik s turshkimi ljudstvi. (5) Domnevajo. thuta . medtem ko so povsem nomadska ljudstva izginila. (2) Tudi madzharski lingvist Peter Hajdu. »princeps civitatis«.. medtem ko jih je polnomadstvo do neke mere razlochevalo. gyula in kende (kar ustreza etrushchanskemu zila in camthe). to je ogrskega izvora. "rex". nekako tako. do kakshne mere so bili Madzhari pomeshani s turshkimi ljudstvi v trenutku nastopa na zgodovinskem odru.

23: etrushch.Slovani in Anti . zilci. podoba. str. str. maru. marunu. str. 29: etrushch. "dz'la". 23). v stari madzharshchini "gyula" (beri: dzhula). luc-. kralj brez dejanske mochi. V. ampak za osnovo lov. podoba itd. obveza+napeti. bat. ki kazhejo na staro osnovo low.11. da zilath. L. balta "sekira. da je pramadzharshchina to morda dobila od Slovanov (str. belt "vrtinec". vodna jama". (op. belty "usedlina.: na Slovenskem so znani priimki Kenda in Kante).". zilc. sekira". nedvomno iz *bъltъ. ki jih Alinei obravnava in za nekatere izrecno navede tudi slovansko paralelo.revijasrp. pripadajoch kralju«. je najti staromadzharske izraze adluazu. simbol". zila. tarjan "pooblashchenec. za druge pa ne. canthus. madzharsko merö "merec". L. str. pomembna in posebej obchutljiva druzhbena funkcija. canthe. purth. buld. staroturshko tarkan. guverner". chastni polozhaj". canthce. vitez-kraljevi mozh". Sadnik in Aitzmüller opozarjata na mozhnost domache slovanske vzporednice iz osnov bul-. 44: etrushch. kij". V. am "biti" in izpeljanke.: morda pa ne gre za osnovo lo v smislu konj. chlovek" torej "konjenik. lauxume.kot pri bula z vrsto izpeljank. ki se pogosto pojavlja v etrushchanskih napisih. str. tarxies. zili itd. toda pri obliki balda "kij. 22: etrushch. 28: etrushch. kar je bilo v davnini nedvomno eksistenchnega pomena). po Alineiju se pojavlja tudi slovanska vzporednica kip. izvirno pa je pomenil vojskovodja. zilacal. lauxum-. avtoriteta.Lucijan Vuga str. staromadzharsko kep "(verski) simbol. kaliti". vojvoda v chasu "osvojitve Panonije". v stari madzharshchini kende (kndh.htm[16.: v Bezlajevem ESSJ imamo to obdelano pod vech gesli: bolt I. (op. v stari madzharshchini *purte "bojna sekira". kar kasneje tudi v drugih primerih vechkrat poudari z opozorilom.in bald. balta "prepad.: zanimiva se mi zdi primerjava z slovenskim izrazom "iztrgati drobovje". tarqan.. kar opravi "trgalec drobovja"). ime ali priimek. knde. naziv. luw morda "dolzhnost. tu Alinei opozarja na slovansko osnovo balta. Lougudi. "sem". L. thuta. za slednjo ne zdrzhi. str. 27: etrushch. purt "dvorezna sekira". cep. marunuxva. V. znamenje oblasti. marunux. staro turshko (*staromadzharsko) tudun "vojashki poveljnik nekega obmochja. camthi. bovtati "tolchi. S tem smo zgolj namignili na Alineijevo metodo podrobnega jezikovnega vzporejanja etrushchine in protomadzharshchine . maruxva "(zaprisezheni) zemljemerec". da so bili po teoriji kontinuitete na teh prostorih Slovani zhe v prazgodovini. staroslovansko kapь "soha."insignija. oprezanje". izposojeno iz neznanega jezika. kar naj bi prishlo iz turkotatarshchine.2010 10:14:37] . boltec "uhelj". zilac. (op. http://www. Primerjave po Alineiju: Med etrushchanskimi besedami. str. Zhe najstarejshi preuchevalci etrushchine so opozarjali. si oglejmo nekatere: str. lauc-. lovec. v madzharshchini lo "konj" + him "moshki. toda tudi bolt »ribishko tolkalo". krepelo. 20: etrushch. Madzharski Gyula je danes znan zgolj kot antroponim. 30: etrushch. da bi bila izposojenka). zilcthi. boltenь "zidarska zhlica". obenem Alinei v primeru maru "mera" pravi. (tutun) "gospod". (föld)merö "zemljemerec". Lowaz ipd. zilx. glede osnove lo "konj". sodijo v skupino z osnovo zila. (v)prega(ti) = naprezanje. slov. luxum "lucumo" »od kralja. idol. knda) Grossfürst des Bundes der ungarischen Stämen. 25: etrushch.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. L. vrhovni vodja" ali haruspeks primus "vrhovni vedezhevalec na osnovi zhivalskega drobovja" (op. tarxun. V.

slov. ponjava". nejevoljo]" ali "noch". Alinei: slovansko trem. tekalishche. pokrajina". veranda. V. vrhnji del.htm[16. slov. slov. 52: cexa1 "(v) korist. 110: parliu "kuhati na pari". ustje pechi" iz kul. kur[ishche]") in -umi ipd. (s)tul(iti) se [kriviti se]". hurt "boj. videz". 60: fler "kopija. str.". "ozhemi". svet(ost). slov. zavetishche. V. Alinei opozarja tudi na slov. "snovati. -(t)ur".11. usluga. kalchek. teme(rje)<teme [zgornji. 112: raśna. str. 114: sal "bivalishche. penznas "pokriti. obli del chesa. slov. (op. hara. str. "temnica. pripraviti. paluba". opna. 84: tur "dar. triem "dvorana. vacil. pluti. "pariti". kjer se kaj koncha". daritev. penthuna. Alinei opozarja na razshirjenost v slovanskem svetu "harcovati. okrьstъ "okolje. sitnariti" z razlichno etimologijo). slov. str. "vekati. 111: penthe. "(za)klan". Terje ipd. grad" (op. vikati [vzklikati])".: 71 nac "velik" ali "noch" ali "ne". obok. L. str. str.". puliti. 80: suthina "grob(ni). 85: -thr. (iz)kopanina. magichna vez ipd. str. vishji. slov. urediti."pech".revijasrp.2010 10:14:37] . str. slov. mi "jaz«. vzp. str. zhila. (za)suti. rasna "okraj/okres. po Alineiju iz gur. slov. 101: ixeme "pij". primer. odprtina. str. oznaka. zhivel. str. str. kliti. -thur. "zrenje/zreti. slov. V. nacheti.Slovani in Anti . 111: pazu "pechi. 49: calu "mrtev". osnova pen(th). "polje.Lucijan Vuga str.". "-(t)ar. (na)peti. "okreshelj [gozd med otrebljenim svetom]". slov. steza. vplivati. "zhig(osati)". darovati. zix "vrezati. 118: tamera "grobnica. medkrovje. 116: snuiaf "tvorba bodochega zaveznishtva". okrog. L. "kup(chek). 86-87: vacal. str. 70: mut(a)na "nagrobnik. str. nadlegovati. str. str. str. gomila". prichanje". "zhil. "pol.). risati. str. 117: sren "(na) pamet. str. selishche".si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. znak. bregar ipd. s[i]val. "(po)mota. chrtati". 87: zic. me". vacl "odmevno dejanje. ki se preseli v novorojenchka. 49: c(a)lan "mrtvec. naklonjenost.: tudi Bezlaj v ESSJ ima harati "tepsti. http://www. ta "ta". vzpred. (vz)pen(jati). (na)zor"."pech" (op. npr. slov. 115: śel "obnoviti. okrozhje. kupnina". str. (na)zoren. 100: har. "nak [izrazha mochno zanikanje. (po)meniti". (u)chin(iti). "jama.: po mojem se to ujema s "kur(iti). 47: atrium. kmetavz-ar. str. nadrejeni". razum".omogocha vzporejanje s slov. str. slov. terem. vzpored. str. "knez". nemch-ur. str. kupola. str. kip. str. tulec. dati". 63: hupnina "grob z nasutjem. "konec.: morda sodijo sem toponimi Turjak. 52: cexa2 "zgoraj. slov. vzpored. 88: ziv "zhiv(eti)". da to potrjuje prisotnost Slovanov pred prihodom Madzharov. z medom. str. 45: ati "mati". str. borba ipd. str. 112: pulum "hodnik. medpalubje". peljati. tolchi. vzpored. slov. kraj". klica zarodek. zivas. (op. chezhnja "hrepenenje". slov. "suti. vzpored. mini "meni. napol". nemshku-tar. poganjek". kuhati".: tudi slov. (za)sutje". 83: thui "tu(kaj". soha. str. "baj(ati). pogrniti". tla(k). grob". ita. "tul. krog. harcować [bojevati se]". stanovanje". Alinei meni. slov. s[i]valke "zhival. baj(ka)". 58: eta. (s)(po)mnik. zarezati. str. 83: tular "meja. tule [tukaj]. V. zhelja".". zhival(ice)". str. L. 67: mathcva "medeno. ozhiviti". pokop(ni) ". slov. 94: klumie "zhekno. -thura "pripona za oznachevanje izvora ali pripadnosti". okraj". "(na)pen(jati). str. L. penthna. otrok od". 87: zin "narediti". pisati. mene. iz ljubezni do ipd. str. Turje. slov. "selo. luknja". "kal. cerkvenoslovansko okrьstь. vrh. 66: zivas "zhiv(eti)". medica". slov. tulka. (za)snova". slov. 67: me. str. po Alineiju tudi slov.

vzpored. zato navajam moj komentar: etrushchansko eca "questo (qui). verjetno gre za etrushchansko ime mesta. lok. "ta nashi.povrniti mu". smer. ribogojnica". tvorba. chetati se". "teshiti (lakoto). slovan. dopolniti". 213: hasmunkxx. najvishja zgornja ploskev]". 202: mulvenike "daritev. molek". je prikazana Junona. 121: thaura "dobrina.Lucijan Vuga obok. slov. vzpored "cheta. slov. imetje". tvar [snov. slov. "vrechi. str. slov. zajezitev. vzpored. "vajeti.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. eko". 128: vrath "zadeti z izstrelkom. slov. slov. lei noi voi slovensko jaz ti on mi vi . http://www. zagrada. tirati". zarezati. bitka". meni. vzpored. gnesti z nogami". v neko smer". 133: Vetluna. 177: cleva "je potrdil pogodbo". slov. "cursus" "tek. verso di me. "jez [vechja sladkovodna riba]. slov. vzpored. itd. slov. eke. uzde". pasha]". vzpored. teshch (kot vzrok za jelo)". jezbica [gradbena naprava ob bregu. opraviti nalogo. vzpored. vzpored. *vej-jez. "moliti. Alineijeva razchlemba. 225: osebni zaimki: Posebej zanimiv je na str. str. oprema. str. tok. vzpored. pechatenje]". "tovor. 128: vatiexe "voditi. nekomu". 196: mini "mi. slov. str. molitev. slov. st. ta (tu))" . napisati". 132: Pupluna. vodich. Namrech. jezbica iz vej]. thapintaś "teptati. str. str. "ta (ki)". 196: zixuxe "vrezati. slov.slov. 122: tesinth "jesti". vozach". jez [naprava. "(za)kletev. prechno na tok vode]. klej [lepilo. str. 128: zamathi "macheha". slov. ki jo je sicer razlozhil na ugrijski etimo­ loshki podlagi. str. vrniti mu". str. pot". 129: zat "boj. str. "chachka". pomenilo naj bi "mochvirje ali rastlina glavinec (centaurea)". str. str. Fufluna. sredstvo za utrditev. mesto Vetulonija. potolchi". meni". voditi". vrteti (s pracho). "mulj: muljava [trava. kaznovati . slov. 119: tanasa "sorodnik. str. tirnica. 194 primer napisa na zrcalu: eca sren tva ixnac hercle unial clan thra sce. hasmuni "trebuh" po Alineiju ustreza slov.htm[16. str. 120: tarils lat. str. mesto Populonia "prestolnica ognjishch. vzpored. 133: Vei(s). vodilni. shibati. mesto Vei. druzhinski". tesni (blizhnji) chlani". slov. ver "zadeti. slov. str. "jez. "vrisk. vzpored. str. dopushcha tudi slovensko razlago. "paliti. suppan "bichati. supal. je mogocha tudi slov. tepsti". bichati". kako je Herkul sin Junone sesal mleko]. topilnic". 198: naceme "a me. 123: thel "delo. k meni.Slovani in Anti . vzpored. na bronastem zrcalu iz Volterre iz 3. str. "tir. vzpored. vzpored. 213: śuplu "shibati. vzpored.11. "za mati". tvoriti". ki iz svojih prsi doji odraslega. str. 199: ithalu "pijacha". vzpored. "jedilo". materia]. str. vzpored. darilo". 214: runs "razchetverjen. str. "ruzhan".2010 10:14:37] madzharsko en ten ön min tin italijansko io tu lui. "vodnik. madzh. "nekam.ugrijsko "ez. zhupan (kar imajo nekateri za slovensko izposojenko iz madzharshchine). lastnina. vzpored. vreshchi". ker je napis na fibuli. popaliti". vzpored. str. pechi.revijasrp. kar Alinei prebere kot: »(usa) questo (specchio) ponendo a mente come Ercole figlio di Giunone si nutriva di latte« [(uporabljaj) to (ogledalo) in dobro razmisli. bradatega Herkula. str. str. "muka". umazan. voziti. slov. 134: Imola. 120: thapicum. str. ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg. 128: viskri "zahteva vrnitev (darila)". pokvarjen".

dati. st. dobro premisli.Slovani in Anti . 366). Seveda ne mislim. in sestavine (2) –er. kar naj bi izhajalo iz iste osnove kakor Madzhari. sin. od katerih so nekatera she danes zhiva: Megyer. Babonymegyer. menim. morda so obvladali dva jezika."eszik [jesti]" – "sesek. da je zadeva veliko bolj kompleksna."tesz. V zachetku gre za sestavljenko iz (1) mänći etnonim "Mansi". pogosto zapisano za imena krajev.) beremo: »in sua lingua propria mogerie vocatur«.brez ugrijske primerjave . da je to dovolj za kategorichno trditev. Tako bi prishli do slovenske razlage: »To zrcalo si postavi v opomin. st. oseba. oznacheval naj bi "mozha. Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? V okviru TK. da je Junona dojila Herkula«. v mongolskih. to obliko najdemo v 12. na vzhodu pa Slovani. zarodek". polozhiti" . st. Vasmegyer itd. ki je zhivelo med Volgo in Uralom. naj bi tako bilo sestavljeno iz imen ljudstev Mansi in Er. mladenicha.htm[16. saj nastopa v znachilnih povezavah z drugimi izrazi v tako pomembnih dokumentih. tva "porre. prinashalci so bili drugachnega jezika."igy. klan. Belmegyer. clan "figlio. unial – od Junone. chlovek. Toda preden koncham. med njimi so v severni Italiji na zahodu prevladovali Kelti. rod. zreti. spomin". vse iz ogrskega manć "mozh.Lucijan Vuga sren "a mente.g.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. poglejmo she neko pomembno podrobnost.riya (pripona –riya je arabska).revijasrp. otrok" . tako. polozhiti".11. mexlum). v slovanskih virih iz 12. Bekasmegyer. eszre" . stoji Mager. je spochetka imela metalurgija. bratovshchina". dobro pomni" . kliti. st. postaviti. v madzharski kroniki Anonima (12. v spisu Arabca Ibn Rusta okoli 930 Majgar. v jeziku khanty pomeni mant "ime ene od bratovshchin Khantov«. sina". Nogradmegyer. pripisan Thefariei Velianas na ploshchici A iz Pyrgija. Tako lahko gladko prevedemo mex thuta.2010 10:14:37] . ta skupnost pa naj bi bila najmochnejsha med sedmimi plemeni. Ime Madzhari. thra "latte. sesati". Vse to omogocha Alineiju sklep. Alinei razlaga. (u)zren [ugledan]. ixnac "cosi."v znak. kitajskih in perzijskih delih iz 13. kot nekakshna specializacija ali delitev dela."da[va](ti). Magyar. ki ga najdemo v ember. da so bili Etrushchani Slovani. mente. oziroma gre verjetneje za Er (danes Udmurti). Bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet je v svojem delu iz 10. bizantinska grshchina pishe Meγere (10. najdemo obliko Majar in chedalje pogosteje podobne razlichice. da so se tudi Etrushchani sami imenovali Mex.γ. Hudud al-alam (982 . prvi metalurgi Evrope. ime plemena. dano skupnosti Mansov in Khantyev (Voguli in Ostiaki). Kaposztasmegyer. st. madzharski dedichi Mansev. zrcalo". jesti" . Poscmegyer. Perzijec Gardizi med 1050-1053 belezhi Majgar. etnichni znachaj. mleko" . manś »ime. hercle – Herkul. ki so obvladovali znamenita in obsezhna balkanska nahajalishcha bakra in http://www. teve" . chloveka.983) pa Majgar. imeli so se za Meg(er)/Magy-(ar)."zri. opomin. klica. Mezömegyer. pravi Alinei (str. na ta nachin" . igyen + nac" . da so se Etrushchani sami imenovali Mex (mexl. Prvich je poimenovanje magyar izprichano v arabskem viru leta 870 v obliki m. kakrshni so "ploshchica A iz Pyrgyja" in "tabula Cortonensis".)."kal. st. in questo modo. sce "mangiare."eszren. De administrando imperio zapisal v grshchini Megere."tej+ra" [z mlekom] – "trese". kot "etrushchanski/madzharski vodja". ki so sodelovala pri "osvojitvi Panonije".

Toda vmes je she vpliv semitskih jezikov (str.. che pa naj bi Etrushchani http://www. presence of Central European influence at the head of the Adriatic around Trieste [i. dokazuje.) Po Alineiju (ki ima arheoloshke. medtem ko Alinei semitskim dodaja she madzharske in ne nazadnje tudi slovanske besede. religiozne narave. ki je na prvi pogled videti kljuchen: zakaj se je Etrurija razvijala z juga proti severu.: Tu naj opozorim na dolocheno sovpadanje z mnenjem Semerana. 367).11. zato niso imeli chasa za besedno umetnost.Lucijan Vuga zlata. da je etrushchina koiné.2010 10:14:37] . Ter v nadaljevanju: ». che naj bo ostanek pisave po zlogih. ki naj bi bila znachilna za arhaichno etrushchino. cheprav po njegovem iz semitskih jezikov. f = φ. a. zakaj ni bil vzpostavljen enachaj Madzhari = Etrushchani. ki je morala na temelju skromnega besedishcha in kratkih besedil zgraditi teoreme za rekonstrukcijo neznanega jezika. prazgodovinske in lingvistichne predhodnike) so Madzhari prishli v Etrurijo iz karpatsko-podonavskega bazena. Ker je za obrambo Alineijeve teorije treba odgovoriti na vrsto nasprotnih argumentov. dolgo mnogo stoletij. od tod arbitrarna idealizacija samega chrkopisa.htm[16. c = χ. po vsem sodech. L. 278).is the first evidence of the subsequent. 369-370) Alinei she zapishe: »Medtem pa so v Toskani Pramadzhari v bistvu pomenili le maloshtevilno elito. da je bil doslej poglavitni razlog. che si le ogledamo samo primer angleshke pisave). kar je vplivalo tudi na jezik. samo pomislimo. Ni nakljuchje.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kjer kultura s slovenskim obrazom (facies) in prisotnostjo znachilnih slovenskih izdelkov. Etrushchanski (ne prav shtevilni) pisarji so bili funkcionarji v sluzhbi tujerodnih priseljencev. da je med doslej odkritimi etrushchanskimi besedili ogromna vechina kratkih nagrobnih ali prilozhnostnih zapisov. V. ki naj bi bil zadovoljiv odraz fonoloshkemu sistemu (to je dvomljiv poskus. Tudi najdaljshi znani tekst z zagrebshke mumije je. 264) etruskologije. ti so v vzhodnih Alpah ustvarili slovanski superstratum na ladinskem in furlanskem obmochju. imenovana Ljubljansko barje. Malo naprej (str. pretezhno italidskim ljudstvom. naj navedem zgolj enega. med seboj pa so she dolgo ohranili svojo govorico.revijasrp. V. ampak so bili predvsem in v polni meri zaposleni z gospodarstvom in upravljanjem osvojene dezhele. (Op. kar je mogoche dokumentirati z dvojezichnimi napisi na tablicah iz Pyrgija in izhaja iz tesnih povezav celotnega mediteranskega obmochja z Blizhnjim vzhodom. kakshna je bila slovenshchina brizhinskih spomenikov v primerjavi z danashnjo. almost continuous. (Op. Znano je. da »the East European pastoral migrants who had made their homes in Austria and Slovenia also got as far as the Mediterranean [Barfield.Slovani in Anti . Zhe interpunkcija predstavlja torishche neskonchnih razprav med strokovnjaki. 264) z zelo skromno literarno tradicijo. ki niso bili le brez knjizhevnosti. ki je prishla v Italijo iz Panonije. Po sociolingvistichnih kriterijih je odnos med nestalnostjo pisave in literarno tradicijo zelo mochan. postala dvojezichna. 1971]« (str. da je lahko obchevala s toskanskim..« Tudi nestanovitna uporaba pisave ( t = Θ. zgolj v veljavni in trdozhivi kronologiji pozne priselitve Madzharov v Panonijo. L. s = ś) (str. prav tam]«.) Alinei kazhe na hermenevtichno zagato (str. da se je v tem obdobju osrednja kultura razvila na severovzhodu Apeninskega polotoka. 138) in veliko razlichno zapisanih posameznih besed je mogoche razlozhiti (str.: Ker gre pri Etrushchanih za obdobje. Tako Hencken meni.

del Pramadzharov premaknil kot nomadski pastirji kurganov (po Alineiju) proti karpatsko-podonavskemu bazenu. medtem ko je na obmochju Bologne edina povsem chista in izvirna. Tursci. ki so v prazgodovinskem obdobju to dozhivela prek Baltov in Germanov (str. bi bilo logichno. Italidih. ki je skladno s teorijo kontinuitete slovanska po jeziku. so bili ti Altajci po TK tam zhe od prvih naselitev chloveka. tisochletju pr. n.11. 418). sht. Madzhari naj bi po tem scenariju prishli na Apeninski polotok med koncem bronaste in zachetkom zhelezne dobe iz Panonije. ni drugachne razlage kot: (A) ko so se po zadnji poledenitvi umikali ledeniki proti severu Evrope. tisochletju pr. Ker so jih neolitizirali Turki. kot je to bilo pri Grkih. n. Da bi pojasnili to njihovo veliko oddaljenost. da so bili Madzhari "neolitizirani" (pojav poljedelstva) pod oblastjo nekega turshkega ljudstva. Protomadzhari na vzhodnem krilu pa so se morali usmeriti proti Uralu. so Etrushchani – Madzhari prishli v Italijo.revijasrp. Za njihovo etnogenezo so odlochilni: (a) kronoloshko izvirna slovanska kultura Baden. 396-370). kar ne velja za Fince in ostala uralska ljudstva. ko je ta prodirala v Evropo. ko se je ljudstvo z imenom Türk pojavilo v osrednji Aziji. *turse z osnovo *turs. cheprav she ne moremo govoriti o enotnem madzharskem ljudstvu. Etrusci ne bi bilo nich chudnega. niso mogli biti v srednji Evropi. che bi prihajala z juga. Tudi za pogosto uporabljano latinsko ime Tusci.htm[16. Alineijeve jezikoslovne analize kazhejo. zato lahko pojavljanje Turkov na evropskih tleh zhe veliko pred letom 551 uposhtevamo brez velikega tveganja (str. Shele takrat se je v drugi polovici halkolitika v III. 415 . ohranjajoch tradicionalni paleolitsko-mezolitski nachin lovstva in ribishtva. so se morali nahajati zelo dalech od izvornega blizhnjevzhodnega sredishcha neolitizacije. bi bila prav tako meshanica (str. Germanih in Slovanih. zhe naseljenega s Slovenci.2010 10:14:37] . Tako pa so prevzeli poljedelskopashnishko tehniko in izrazje od nekega vladajochega turshkega ljudstva.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Ko obravnavamo ugro-finsko jezikovno skupino.416). Po najnovejshih odkritjih obstaja tudi razlichica *tursike. kar nam potrjuje razshirjenost etrushchanskih http://www. da so Etrushchani – Madzhari organizirali svojo skupnost shele po dokonchni ustalitvi na villanovskem obmochju in pred pojavom zgodovinske Etrurije. kjer so prishli v stik s turshkimi (altajskimi) ljudstvi ter z njihovim nachinom agropastirstva in seveda z izrazjem s tem v zvezi (str. Njihova elita. che bi izhajalo iz Turki. Che torej domnevamo. (c) lingvistichno Ugri iz zahodne Sibirije (428-430). 416). sht. po enem mnenju chez Jadransko morje. je zanimivo. kjer so zhiveli. (b) kulturno in delno etno-lingvistichno turshka kultura kurganov. takrat ko se je pojavila ta kultura. kjer so bili pred njihovim prihodom Slovani lengyelske kulture. in je "e" zgolj v olajshanje izgovarjavi. (B) med tem pomikanjem proti severu je zahodnejshi del uralskih ljudstev – ki ga oznachujemo kot baltofinskega – dosegel Baltik in prishel v stik z zhe neolitiziranimi Indoevropejci (Balti in Germani). da bi prevzeli nove proizvajalne tehnike in jim tudi dali svoje izraze ali pa si jih izposodili iz drugih jezikov.Lucijan Vuga prishli iz Panonije? In odgovor. druzhbena ureditev in dobrshen del besednjaka so bili turshki (str. pomikali za divjadjo na sever. ki ga daje zhe Peroni: v juzhni Etruriji je villanovska kultura meshanica z drugimi sestavinami. Che pa bi bili Madzhari zhe od prej v karpatsko-podonavskem bazenu. od katerih so si izposodili poljedelsko terminologijo. kamor je v neolitiku zhe segel z Balkana drugi kulturni val v obliki lengyelske kulture.Slovani in Anti . po drugem pa po kopnem prek ozemlja. zato tudi Toski. potem v V. Toskana. da madzharsko kmetovalsko besedje kazhe. Iz Panonije. so se tudi Madzhari kot ostali Uralci iz vzhodnega dela srednje Evrope. da so bili Madzhari ne­ olitizirani pod nekim turshkim ljudstvom. 418). Cheprav obstajajo ti podatki shele po letu 551.

da povsem na novo postavljata izvor Indoevropejcev. 399). chesh da to nima nikakrshnega smisla vech.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. A tudi (3) Alineijeva teorija o etrushchini kot arhaichni obliki madzharshchine se mi zdi potrebna popravka. To potrjujejo same njegove analize. ki naj bi bila koiné iz semitskih jezikov. je ta tja indirektno zanesla slovansko kulturo in jezik. Velsna in Alsium. uposhtevajoch prav njegovo domnevo iz TK o Slovanih kot staroselcih na obmochju vzhodnih Alp. da so nekateri zhe odnehali in rekli. preden so prispeli na etrushchansko obmochje v Italiji. To pa pomeni.Slovani in Anti . se nam utrjuje vtis.11. vendar pa po moje etrushchina kazhe tudi mochne primesi drugih jezikov. da prihajajo z Blizhnjega Vzhoda. da je villanovsko ljudstvo govorilo neko vr­ sto arhaichne madzharshchine (str. ki dolocha mnozhichne selitve ljudstev v srednjem veku.revijasrp. kar je posredno mogoche izpeljati tudi iz (2) Sergijeve teorije o latinshchini kot lokalno nastalem jeziku iz praslovanshchine in jezika staroselcev. toliko. da je pred zgodovinarji in jezikoslovci she precej tezhkega dela. od katerih ima vsaka svoje zagovornike.htm[16. Zato se ni treba chuditi. da je takrat sever tvoril celoto s centrom (Velzna) in jugom (Alsium). Che skushamo strniti najnovejshe teorije mednarodnih strokovnjakov. da je bilo v celotnem Sredozemlju nedvomno chutiti mochan kulturni. Iz navedenega je videti. Che strnem svoje razmishljanje. s chimer je potrjeno. lahko povezhemo v domnevo. da so namrech ti morali imeti (najmanj. da je vse troje res: tu so se zdruzhila ljudstva in kulture avtohtonega prebivalstva. che so danes tolikshne mednarodne razprave o dveh velikih teorijah – Renfrewovi teoriji o neolitski razshiritvi Indoevropejcev in Alineijevi teoriji kontinuitete. uposhtevajoch omenjene raziskave in teorije. ki jih tudi tak pesimizem ne bo zaustavil. Vendar pa kljub temu ostaja veliko neumornih in navdushenih raziskovalcev. da zhe od antike sem znana razhajanja o izvoru Etrushchanov – da so avtohtoni na tleh Italije. da so se priselili s severa – vse tako kazhe. med temi ochitno tudi slovanshchine. Ker pa so po Alineijevi teoriji Protomadzhari pomembno vplivali na genezo Etrushchanov. in gotovo bomo imeli mozhnost she velikokrat slishati o (presenetljivih) raziskovanjih tudi na polju etruskologije. in che sprejmemo njegovo tezo o madzharski eliti (tega ne moremo v celoti izkljuchiti). Protomadzhari pa so po njegovi TK prishli v tesen stik z zhe prej v Panoniji in vzhodnih Alpah naseljenimi Slovani in so torej dozhiveli kulturno in jezikovno akulturacijo.2010 10:14:37] . Po mnenju Alineija danashnja kriza tradicionalne indoevropeistike izvira iz vztrajanja na domnevi o mnozhichnih invazijah bojevitih ljudstev z vzhoda ter iz absurdno nizke kronologije. pri chemer seveda etrushchina ni mogla biti izzvzeta iz teh vplivov. v bistvu pa sta si podobni v tem. kar lahko rechemo) mochan vpliv na kulturni in jezikovni razvoj villanovskega ljudstva in s tem Etrushchanov samih. predvsem pa domnevata relativno veliko naselitveno stabilnost zhe od prazgodovinskih chasov.Lucijan Vuga toponimov Felsina. saj je bila v neposrednem stiku z latinshchino (cheprav je Sergi zagovornik blizhnjevzhodnega izvora Etrushchanov). bi rekel o (1) Semeranovi tezi o etrushchini. http://www. a le delno tudi migracijski vpliv Semitov z Blizhnjega vzhoda.

kar je ohranjeno v imenu reke *wiksl > novovisokonemshko Weichsel.in slovanskim soboljь. kot izposojenka. kot recheno. kar vse naj bi bilo posledica zhivahnega trgovanja med Italijo in srednjo Evropo ter Baltikom in Zakarpatjem. nasproti etrushchanskemu Τυρσηνοι > Τυρρηνοι.> tię. primerljivo z etrushchanskim άριµος »opica«.od Germanov finsko tursas – in predpoljsko *Trъch. Tako npr. je dospel do Egipta. predsabinsko ausom. juzhno sadje.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.> sa.Slovani in Anti . prishlo od Rimljanov h Germanom.2010 10:14:37] . mozh« in prek p<>b tudi libijsko ‘Αßεννα <> ‘Αßιλη »Χimiera (< latinsko simia »opica«). velikan« . cocio »Makler.11. Prav tako je etrushchansko τήßεννος rimsko »toga«.»opica« in germansko *ap-ana > Affe ter slovansko op-ića.: z a<>o in z etrushchanskim pt > (h)t (razvoj je takshen: septumius > sehtumial > setume). kjer zachenja takole (prevod L. zdruzhljiva s predtrashkim te. Z juga pa je prishlo v letshchino ęrms »opica«. primerjaj *baltsko > egipchansko sacal »jantar« s pristavkom w-i dobimo *wiskl.Lucijan Vuga priseljencev z vzhoda in severa. jantar z Baltika. trgovec]. latinsko *cop-t > *coht-io > coctio. etrushchansko zam ath »zlato« in predlatinsko santerna »boraks za lotanje zlata«. kar je ohranjeno v litavskem langus »okno« in tudi v etrushchanskem malena »zrcalo«. Vedno znova pojavljajocha se hipoteza o indoevropskem izvoru Etrushchanov je tezhko sprejemljiva tudi v predindoevropski preobleki. Händler. Tako je ligursko langurium »jantar« izposojeno iz baltskega *lang »jantar. tudi germansko-slovansko *ap. S takega zornega kota poskushajmo analizirati dela Karla Oshtirja. cotio. b) Baltoslovani pripadajo indoevropski jezikovni skupini in etrushchina ima zaradi etrushchansko-italske simbioze prevzeto marsikatero indoevropsko besedo od Italikov. kar zhivi v imenu jantarskega otoka A-bal-us. K. z juga zlato. gotsko kaupon. etrushchansko rauf iz italskega *roufo nemshko »rot«. sobolj«. Tu[r]sci. v takih okolishchinah je to drugi vir skupnih etrushchansko-slovanskih besed. umetnishke predmete itd. Oshtirja: Bernstein. vino. Znana je razshirjenost predlatinskega capuo »Krämer. slovansko rъděti.revijasrp. kanja : capys). posrednik. kramar« (pripada z au<>a predgrshkemu κάπηλος [op. Nostratichno sorodstvo Staroevropejcev. O. lunjь : vel. od koder nato she finsko kauppa in slovansko kupiti. za to preditalsko besedo imamo npr. ETRUSHCHINA – MEGALITSKI JEZIK Karel Oshtir je. kar najdemo she v staroislandshchini kot turs »Riese.): »Odnosi med Etrushchani in Baltoslovani so trojne vrste: a) Med Italijo in Baltikom oziroma med zakarpatskim obmochjem skozi vso zgodovino obstaja zhivahna trgovina: s severa so dobavljali jantar (op. k chemur etrushchansko apa »chlovek. slovansko Visla. kjer je prishlo do m>b iz nordijskega *bat »jantar«. med katerimi morajo tudi Etrushchani najti svoje mesto http://www.htm[16. Tudi litavsko áuksas »zlato« velja za italsko izposojenko. v *pontski > srednjeveshki latinshchini tebellus »zobel. in z au > neutrum je etrushchansko *zamt(h) »zlata kovina« (predgrshko µέταλλον). predlatinsko aurum. V. obdelal odnos med Etrushchani in Slovani predvsem v knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (astrębъ : άρακος. obmochje reke Weichesl je bilo podrochje jantarja) in kozhe.

str. vrsta sokola«. Tlachani na svet se rodimo – tlachani ga spet zapustimo) zaimka. Thubris. ki so zelo pomembni.in ai. (2) Predslovansko lunjь se pojavlja v cerkvenoslovanskem lunjь »nem. skladnosti med Indoevropejci in Etrushchani so onomatopoetichne (posnemanje naravnih glasov) oziroma zamotanega praizvora. prediliro-trashchino.ter tudi iz a-. Mäusefalke. cerkvenoslovansko jastrub. gornjeluzhishko jatrob.odpadel.11. starejshe jastrjabъ. oziroma chorna s k<>kh nasproti litavskemu shérti. Nemcev ali gre za skupno dedishchino. jastrib. ter na zahodu. kentumski-indoevropski Germani.. liguro-piktshchino in iberobaskovshchino k staroevropski jezikovni skupini na tleh Evrope. od koder izhajajo prefiksi. predgrshchino.htm[16. http://www. Weihe. v italsko-latinskem okolju Albas. spodnjeluzhishko jatśeb. Turmfalke.. Domnevno *astreb iz indoevropskega *akros. Med razvijanjem etimologije jastreba vechkrat posezhe po vzporednicah z etrushchino.. Njegova konchna ugotovitev je. kar pa ni vse. oba dialekta pripadata s predskitshchino. Teberis. tako (str. 33) za etrushchansko ime reke Tibere: Tiberis. infiksi ter sufiksi.Lucijan Vuga skupaj z Indoevropejci. polabsko jostrab.« Za Oshtirja so karakteristika (Drei Vogelnamen. slovensko lunj »nem. jastreb«.iz e. rusko jastrebъ. od Baltoslovanov locheni s pasom prediliro-trashkih Venetov. slov.2010 10:14:37] . medtem ko je staromaloazijshchina s sorodnimi jeziki segala na drugo stran proti Mali Aziji ter se stikala s hamitshchino (razen semitshchine) v severni Afriki. c) Mnozhica etrushchansko-slovanskih besednih dvojic izhaja iz predindoevropskega prasorodstva predslovanshchine z etrushchino. takih izhodishch nashteje in utemelji celo vrsto ter za vsako daje primere. rusko lunjь »nem. poljsko jastrzab. da si podobnosti med slovanskim jastrebъ< *asr = etrushchansko *asr v arakos ‘’ieraks’’ nista v nasprotju. mishar«. Geier je slov. srbsko in hrvashko lunja »Gabelweihe«. jastrebъ in jastrebь lezhi dalje v ruski-cerkveni slovanshchini jastrabъ. starejshe jastran. tudi iz tega izhajajo njegove analize. jastrebovi. predgrshchino. kanja. na jugu tudi satemska indoevropska albansko-armenshchina (in morebiti drugi balkanski satemski dialekti). etrushchino-preditalshchino – naglasno pogojene glasovne menjave ter neposredno nizanje delov stavka z anaforo (ponavljanje iste besede v zachetku zaporednih stavkov ali verzov. jastrebast »jastrebove barve«. narechno rastrub. chemur ustreza grshko okus = staroindijsko ashush »hitro«. srbsko in hrvashko jastrieb. jatreb. in bitijnijsko Τιος iz indoevropskega *diw. v katerem palatali in labiovelari skupaj preidejo v velare. jastran. Albula. toda ta hip je nedokazano in ‘’napihnjeno’’. ki je bila verjetno neki iliro-trashki dialekt. Shele iz te centralnoindoevropeizirane staroevropshchine se je razshirila na vzhodu iranska skitshchina in satemska baltoslovanshchina. Bussard.Slovani in Anti . retshchino. je sicer mogoche. tako etrushchansko *tub(∂ )r ali *teb( ∂ )r domnevno »bel«. Znan je prehod za slovanski ja. iz preditalskega alfo>albo »bel«. slovensko jastreb. 3) staroevropejshchine in staromaloazijshchine – pri chemer je v analizo zajel maloazijshchino.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. v etrushkem *ar pri arakos je -s. ali smo si res Slovani toliko izposojali od Germanov oz. Od tod torej gosь namesto *zosь »gos« in chopljo < khapjom nasproti latinskemu capio. Primerljivo s predslovanskim topol »populus alba« po b<>p itd. cheshko jestrab. ker v mnogih primerih med drugim nachenjajo vprashanje. cerkvenoslovansko-rusko łunj »nem. predslovanshchino. predilirshchino.revijasrp. Od predindoevropske predslovanshchine je temeljno razlichna centralnoindoevropska predslovanshchina. Po tako temeljiti pripravi preide na prvi primer: (1) Slovansko astrebъ. predgermanshchino. npr.

> -n-. etrushchansko esia »Ariadna je *boginja jeseni« (str. sodnik. strela«. Osnovna oblika slovanskega lunь se naslanja na *wlangnj.tudi etrushchansko *laut.Lucijan Vuga Sumpfweihe«. poljsko kania. *lodъka »gospodichna«. (str. etrushchansko latva. kot »krma (za konje)«. srbsko in hrvashko kanja. (sъ)pojiti (zhena>zheniti). – mogyla.je znan pojav. latъka.»Gatte. – rajь. zato lunjь iz lonjь. etrushchansko lut(h) (str. Feld < *laknu: etrushchansko < latinsko acnua »100« < Feldmass. hishna«. V dolgi in podrobni utemeljitvi te svoje ugotovitve Karel Oshtir na mnogih primerih analizira sorodne slovanske in etrushchanske besede. predslovansko »Joch oder Haufe Landes.primerjaj rusko dvigatь : dvinutь. latvica«. in v snenath »Zofe. v opombi). znana tudi v etrushchini: Vel(c)itanus > let(h)a »Kriegsgottheit. *kallis. po kall. »Topf.). aratura. »Paradies. predslovansko.»Frau. 70. Gattin.(iz *waxl-) identichna z etrushchanskim imenom ptice *vel. za etrushchansko vel ima izhodishche v staroevropskem *wan.»nem. je najti v etrushchini snena »schmücken. 1). stric.). 72). predslovansko. kanjukъ »Milan. zato slovanski glasovni premik -gn. predslovansko. predslovansko lad. – mъnogъ. wl.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. lunь. – jata. »Donnerkeil. etrushchansko mantisa. mnogi«. *lodъka lezhi tudi v predgrshkem *Ladua > Leda. snena. 73. »mancher.> -n. »gomila. nebesa«. dekle«. *snecna (str. soprog. – wl->l-. Häher. zgornje. marsikateri. etrushchansko rel »Graburne. predbaltoslovansko. predslovansko.revijasrp. malorusko kanja. blisk in znamenje strele« (str. 1). prek p<>ph in d<>t etrushchansko *f[e]ront v frontac »fulgurator« in v latinshchini frontesia ostenta »Blitz und Donnerzeichen. – *lody »Frau. 73. op. predslovansko. beseda se povezuje z lupiti. sloka. predbaltoslovansko. mati« (str.. Grosshüfner«. 59). – detelja. Slovansko etimologijo kana kazhe http://www. kanjuk. kanjec. (3) Predslovansko kanja. 68). spletichna. grobna zhara« (str. 73). etrushchansko puia »soproga« (str.in spodnjeluzhishko kanja. Mutter.11. sokol«. slovensko kanja. strichnik=bratranec« (str. – esenь »jesen«. Mädchen.> *lonjь in lunjь. 68). morda etrushchansko cam[e]thi »*censor. bolgarsko kanjak. – laty.Slovani in Anti . slovansko. kar se z ustreznim jezikoslovnim aparatom dá primerjati s slovanskim snaga <>etr. Acker. soproga. 71). saj so znachilne za osnovni besedni zaklad kateregakoli jezika: – *slanka »Schnepfe. dodatek. predslovansko. predslovansko. Geier. jastreb«.2010 10:14:37] . okrasiti. »(Frei)bauer. op. Vetter. Praoblika *wlangnj ali *wlaungnj je v korenskem zlogu *wl. Landmann. 79) itd.. Za -gn. shoja. privesek« (str.« (str. kanjuh. – lanъ. cheshko kane. za *lad. 67). tako da iz *wlangnj nastane *lognj. glasovna premena v slovanskih jezikih. etrushchansko damnos (ippos) (str. lonec. Weihe.> baltoslovansko l. 70). – perunъ. *rajut. Falke. »Hütte. cenitelj. rusko kanja. starocerkvenoslovansko. kljunach«. razvojno -gyla <>-gela kot v maloazijskem *Suag-gela »kraljeva grobnica«. gospa. etrushchansko eclthi. 71. narechno kaniuk. predslovansko. 69). op. op. cheshko lunak »Hühnergeier«.htm[16. naj jih navedemo le nekaj. bozhanstvo vojne« (str. mantissa »additamentum. gospa«. sokol. – *poja. kocha« (str. – kъmetь. toda vsebovano v ognjь. grobni grichek«.

s korenom *kap. vaza. kakor v etrushchini varia=varnal (str. 87). clenar »sin«. *etr. 87). 79-80). Verjetno gre za skupno osnovo z: buky. da so bili Germani naseljeni dalech bolj proti vzhodu.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.> -n-. predslovansko. bukъ. predslovansko. Kuppel«. primerjati kazhe s predslovanskim *kab. 87+op. posrednik«. slovansko. -ter-. sculna »Schiedsrichter« (str. kanja.2010 10:14:37] . 83). iz *baknja. kakor v rushchini. korstelь . bacario. skladovina. etrushchansko *cash »Kopf. in da so Slovani prevzeli ime bukev od Germanov! Si predstavljate primitivne Slovane. glava« (str. Wanne. indogermansko *kan. predslovansko *baukun > buky. scurra »Spassmacher. na ozemljih Slovanov. prepelica«. Korb. macto. 89). Art Fass. cheprav naj bi zhiveli po gozdovih in divjinah Zakarpatja. vrsta chebra«. *cheshj > chasha. > lat. sokol itd. miza«. baccinum. saj s tem Karel Oshtir dokazuje skupni besedni zaklad in dodaja k argumentaciji. chashchen. slovensko bukev. danes ohranjeno tudi v imenu pokrajine Bukovina. To izvajanje je zelo pomembno. norchevanje. Bottich« (str. skleda-latvica. ker je bil sicer njegov namen.«.*korsterь. 83). saj je drugache predgrshko kaston iz *k[a]s. predslovansko. burke«.11.> n. predgalsko Baco »Gott des Waldes Bacones en Saintonge (str.. Stutzer«. 80-82). ki she celo za drevo niso imeli svojega imena. koshara. etrushchansko muki »kozarec« prek m<>b. spodnjevisokonemshko Hahn (str.Lucijan Vuga primerjati z latinsko ciconia. Zato navedimo she nekaj njegovih izpeljav: banja. vrsta soda. Art Kufe..htm[16. V preditalskem reduplikatu ci-conia je oblika primerljiva z etrushko ki-kinda. 88). kobuzaъ (skob /skop) »vrsta sokola. ynis iz *indnij predlatinsko. predlatinsko bacar. kjer je slovanski -kn. predstarocerkvenoslovansko. t<>l etr. Volynjь/Velynjь. kakor etrushchansko andas (»boreas«).ali *kab. Becher. predgermansko *bauk..ali nьkhttp://www. z -nj. sk[ъ]renja. prav tako je primerljiv predslovanski *tir > slovansko -tь[r]-. Kübel. shala. iz *vel[n]ia. kad. predslovansko *bъkь > bъchьvь. predlatinsko coturnix »Wachtel. V razshirjenem utemeljevanju posameznih pravil besednega razvoja se Karel Oshtir nenehno ozira na etrushke osnove. s chimer skushajo celo dokazati. puln (ali iz *putln?) (str. silva Bacenis > bok (ali bokoi) »Buche.Slovani in Anti .v kobьćь. conia. 86).revijasrp. Gefäss. Scurra) > lat. Scur(n)a. bacarium. latinsko cano. da bo primerjal (pred)slovanska imena ptic z etrushkimi. sklad drv« pa je z mnozhinskim formantom -r. predslovansko. ki nasprotuje pangermanskemu prisvajanju imena drevesa bukev.»peti«. »Krug.(str. inьjь. Tisch. izrazhen zhe v naslovu. bukev«. razsodnik. predslovansko. skobec«. »Schüssel. predgermansko *wintr > Winter (str.primerljiv z etrushchanskim kot npr. Predslovansko chaplja. in she tretji. »scurrilitas. predslovansko. posoda. »der dritte > Schiedsrichter. kost(ь)rъ »Holzstoss.se izide v ka[p/b]nja »Weihe etc.k *etrushkemu (prim.2). v korenu nъk. zhrtvovan. bъchьka »Fass. kozarec«. romansko bacca »Wassergefäss«. etrushchansko puti »Vase. kot v predslovanskem nъ/ьktьva »mactra. kaznovan«. predlatinsko *kewnja>conia in etrushchansko capys <> predslovansko ka[p]nja (str. Alternacija *kewnja : *kephnja s premenami w<f<ph ob predslovanskem *keph[n]ja > chaplja je za konchnico -nja podobno kakor pri *kewnja>conia in predslovanskem *kapnja>kanja po pravilu -pn.. Witzbold.. bъdьnjь. »Bottich. *wel[u]nija > predlatinsko Velia »palus«. predslovansko in predgermansko *beud v slovanskem *beud > bljudo (> srbsko in hrvashko bljudo).

slovansko. koza« pod vplivom *koprъ »koza«. kanja<*kap[u]nja. Prvotni pomen debla *a(i)sr. h korenu wl. predslovansko pektь. svet«. posoda. t/d : s/z in p/b : w so potrjeni s primeri. z izpadom k. in sicer k : ch. krusha. Karel Oshtir pravi: ekupetharis. da obstaja v jeziku trojni odnos med Etrushchani in http://www. etrushko halχ »Bier?. etrushchansko bargena »*Gebirgler. dodatno obrazlozhitev ostalih sestavin ekupetaris najdemo v nadaljevanju. s formantom -tr. 90).iz *auk-tr . (morski)janezh. slovansko iz kolo. Po obshirni analizi Karel Oshtir sklene. »Kiesel. na kar kazhe etrushko ais(ar) »bog«. kolachь. utro. koprъ. predgrshko Kapis. etrushchansko aukelos (str.spada etrushko vel ‘’voltur’’. predlatinsko *accaput(a x)r > accipiter »jastreb« in predgermansko *khaphu n > *xabukaz > novovisokonemshko Habicht.in zgoraj obdelani *tir > slovansko -tь[r]. predslovansko. votlina. -ter. tramovje. predslovansko. *demtel>detel. ker vsebuje zelo razvpito besedo ekupetaris. Art Balken. (str. sokol«. 90). »Grabeimer. etrushansko crapshti »in den Nischen?. strop. Gebälk. in to po vechinoma disimilatorichnem menjavanju n<>l iz *wnangnj. Kaj je Karel Oshtir ugotovil glede treh ptichjih imen? (a) Predslovansko astrebъ izvaja iz debla *asr-.2010 10:14:37] . kontaminirano iz *ausha xr > *ucha xr + ustro. ta razlaga postane she zanimivejsha. zhila« (str. morda uposhtevamo she slovansko *az. K isti praobliki *w(a)nang je ob uposhtevanju pojava n<> – (z ustreznimi slovanskimi refleksi) pristaviti she predlitavsko vanagas »jastreb« in predirsko fang »lunj«. 90). petro. o kateri je veliko razlichnih in nasprotujochih si razlag. Dill. Slovanski refleksi menjavanja neaspirate z aspirato (capys : *xabu). krma za konje. detelja« : *deb-tel > *detel. itd. pech. 92).(str. formant ebin menjavanje r<>l v predgrshkem aisaron ‘’eidos’’ : aisalon sta predindoevropskega izvora.revijasrp. pek-ter-a »Höhle. bergъ.92). pechina«.v pomenu »Grab. predslovansko. e<>a krams. »Klee. predslovansko. 99). 89). predvenetsko. 94). »Birne. poljsko koniczyna »detelja« iz konjь. morda iz *uchtro. etrushko Crustumerium »mit beliebten Birnen« (str. . torej pech. predslovansko. slovansko pьnjь »tronc d’arbre. koper«. morda iz druzhine z etrushchanskim damnos ippos (str. Gerüst. kremy. kremenjak. grobna posoda«. shtor« (str. Sockwerk. (b) Predslovansko lunjь je nastalo iz *lonjь < lognjь ter izvira iz prvotnega *wlangnj. opisano je bilo vech slichnih dvojezichnih primerov italsko-etrushchanskega sozhitja.Slovani in Anti . Etrushko vel je ohranjeno. predslovansko. (c) Predslovansko kanja se je razvilo iz *kapnja. 89). e-kupe-t(h)aris. po alternaciji labiala z labialnim nazalom (obdelani so tudi predslovanski primeri) sodi semkaj she predgrshki kumindis.je »bozhji. oder.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.»Ziege. podporje« iz *pen-tr ali *pen[ ∂ ]k-tr. »lacunar. etrushko capys »sokol« (str. 94).11. predslovansko. deblo *kapn < *kapun je ohranjeno v *kapun etrushchanske besede capys »falco. 92). pivo.Lucijan Vuga primerljiv z etrushchanskim nac. etrushchansko kapra. v vdolbini« (str. gorjan« (str. izvzemshi predlatinsko obliko voltur. le she v imenu Vel=C(aius).htm[16. iskrilo«. ki ga ima tudi etrushki άρακος ‘’ιέραξ’’. jutro«. grob«. hrushka« (tsh<>sht).(str. »(See)fenchel. Feuerstein. Gefäss?. poleg ustro iz *aushr) »Morgen.

od kod te sorodnosti. VIII. da se ne reche hisha ocheta. Podrochje severno od Alp seveda ni bilo prazno. venetshchini ter germanshchini. toda ob uposhtevanju spoznanja Franceta Bezlaja (gl. iranshchini.. Npr. L. sht. bratov klobuk. kjer se loteva posebnosti v slovanskih jezikih. ilirshchini. torej je za Chopa etrushchina verjetno indoevropski jezik! Zanimivo dopolnilo k Oshtirjevemu razvijanju etrushchansko-slovanskih povezav najdemo med drugim npr.> slovanshchina. pri Milanu Groshlju (O posesivnem adjektivu v slovanshchini in toharshchini. si vechkrat postavimo vprashanje. Ni pa lahko odgovoriti na vprashanje. uvod k Slovenskemu etimoloshkemu slovarju): »Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen. H. da je v grshchini svojilni pridevnik omejen na homerski jezik. Petrich iz Peter) v sanskrtu. Slovenshchina je v tem pogledu izredno arhaichna . Slavistichna revija. ter ugotavlja. Groshelj pravi. « Toda omenili smo zhe.«. z enako/isto(?) kulturno podstatjo. str. eno. 1-2. likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. ampak ochetova hisha.. ima za to neshteto dokazov v ostankih starih kultur. koliko je slovenska leksika zhe raziskana . XIX. Pri razlaganju.... n. sht. Znameniti shvedski latinist Löfstedt je pokazal. (e) ko Oshtir izrecno operira s pred. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. Za zahodno http://www. da so bili zametki ali pracelice indoevropskih jezikov okoli leta 2000 pr.: v katerih mnogi vidjo in berejo etrushchino). sht. Krahe je v predavanju Sprachverwandtschaft in alten Europa (1951) prishel do sklepa. iskali so jo vse od Mezopotamije do Nemchije (op. med Skandinavijo in Alpami ter Atlantikom in Vislo (ali she malo chez njo proti vzhodu). sredi Azije... da je Oshtirjev uchenec Bojan Chop ob petinosemdesetletnici rojstva Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo..11.Lucijan Vuga Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine.htm[16. kako to. s tem pa. prve ostanke tega jezika so objavili shele 1908.in praslovanshchino.V.revijasrp.> pra. in da najdemo nekaj sledov tudi v stari latinshchini in v patronimiku (ime. o tem obstajajo zelo razlichna mnenja. koliko je pri tem vkljuchene same slovenshchine kot nedvomno veliko kasnjeshe jezikovne tvorbe. je (ne)mogoche uposhtevati. klobuk brata. da ne presega tisoch sedemsto izhodnih besed . (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbaltoslovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. ki ima to posebnost od eolskega narechja. 1955.. Ta jezik so govorili v prvem tisochletju pr. kjer je bila prvotna indoevropska pradomovina.. da ni she naslednjih odnosov med Slovani in Etrushchani: (d) etrushchanske izposojenke iz baltoslovanshchine? (e) etrushchanske izposojenke v italshchino? (f) che je obstajala neka predindoevropska jezikovna skupina.Slovani in Anti . arheologija. toda kje je to bilo. 2-10).: tudi v Egiptu. tudi za etrushchanski jezik . narejeno po ochetovem rojstnem imenu – npr.ali raznorodna. L.2010 10:14:37] . 5) zapisal: ».. Skandinaviji.. n. se resno bojim.V. str. pravi Groshelj.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu (op. da so se skupine ljudi razselile z zelo ozkega prostora. da svojilni pridevnik pozna izmed indoevropskih jezikov le she toharshchina. v Turkestanu. nekaj o tem tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori). Ali res obstajajo zgolj ti trije odnosi? Kljub velikemu sposhtovanju do Karla Oshtirja je treba vprashati. da je bila (ne)homogena. na kateri se je kasneje (kdaj in kje?) oblikovala pred. (b) etrushke izposojenke iz italshchine. zdi se.

mamutov. ko so nastale vechje druzhbene celote. sredozemskega chloveka nizke rasti. ljudje so si vedno bolj pomagali z ognjem. Namesto tundre so ozemlje hitro prekrili gozdovi iglavcev.revijasrp. sht. 1. n. na Shvedsko in Irsko. Ko je bilo leta 10. in prichakovali bi. kazhe. sht.V. po rachunu. Srednjo Evropo je tedaj pokrivala tundra.950 nekaj tisoch ljudi 5.000.000 leti 10. vsesploshna lakota je mochno zavrla razvoj civilizacije. naj bi v Evropi zhivelo okoli 20 milijonov ljudi in prav toliko v Aziji. ko se je konchala chetrta.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Leta 400 pr. Francijo. da se bo chloveshtvo razcvetelo v blagodejni toploti. toda vsekakor nam lahko rabi kot podoba urejenih velikosti shtevila prebivalstva.800 1. n. Okoli pracelic germanshchine.2010 10:14:37] . n. to pa je ob toplejshem podnebju pomenilo konec nosorogov. ledeniki so se umaknili dalech na sever. L.000. so se jeziki shele polagoma izkristalizirali. N. Koliko ljudi pa je sploh zhivelo v posameznih (pra)zgodovinskih obdobjih? Jean-Noël Biraben je poskusil opraviti to oceno.000 ljudi! Vendar se tudi v srednji Evropi pred 10.000 0 1. Nove oblike in sintaktichne zveze so se shirile iz raznih sredishch v obliki koncentrichnih krogov (»valovna teorija«). severnih jelenov. Tudi je verjetno. da je megalitska kultura starejsha od egipchanskih piramid in je nastala na evropskih tleh). latinshchine itd. sht. n. ki je zanj znachilna chasha zvonchaste oblike. da se je proces indoevropeizacije starejshega prebivalstva vrshil v vech fazah. chloveka visoke rasti – zopet iz Afrike – ki je prinesel megalitsko kulturo (op.htm[16. okoli leta 1850 pr. pa naj bi jih bilo v Evropi 30 in v Aziji 170 milijonov.Slovani in Anti . da so gradili prve pechi in dimnike. turov – in sploh velike divjadi. J.sht. sht.000. V devetem tisochletju so od velike divjachine prezhiveli zgolj jeleni. in konchno. Biraben pa trdi ravno nasprotno: chlovek je zashel v hude tezhave. (tj. Britanijo in Irsko pa tudi Shpanijo sta arheologija in antropologija dognali za predzgodovinsko dobo vsaj zhe shtiri selitve: ljudi stare in srednje kamene dobe. v danashnji Franciji 50. neindoevropskim] rodovom.000 1.000 pr. V osmem tisochletju pa so se gozdovi she naprej shirili – prevladovati so zacheli http://www. od katere je zhivel chlovek-lovec. mlajshe kamene dobe) na svetu vsega 5 milijonov ljudi.500 milijonov itd. v Sloveniji zhivelo komaj 1. zadnja ledena doba (Würm) in je v vsej Srednji Evropi zhivelo komaj nekaj stotisoch ljudi. je na vsakega odpadlo 20 km2 kopnega. npr. v nachinu izrazhanja ohranili nekaj svojih posebnosti. ob taki gostoti bi. med katerimi so bili krajshi ali daljshi presledki.650 1. [Kasnejshi] Indoevropejci so torej dali neke skupne poteze raznim [predhodnim. Ledeniki so kajpak she vedno segali globoko v doline. zhe leta nich n. ki se je shiril iz Afrike. ki so pa v izgovoru in besedishchu. ki naj bi bilo za ves svet videti takole: pr..: drugi odlochno trdijo. brez in lesk. bivali so zhe v pokritih votlinah.Lucijan Vuga Nemchijo. zime so bile dolge in hude. chloveka.000 ljudi 100 milijonov 200 milijonov 600 milijonov 900 milijonov 2. Toda v desetem tisochletju se je v komaj treh do shtirih stoletjih podnebje hitro ogrelo. v zachetku neolitika. divjih konj. ki jo je sicer treba jemati z zadrzhkom.000 leti zachenja bohotenje prebivalstva.

Belgrad. prevech uposhteva zgolj razmere v Evropi in premalo razvoj v Afriki in Aziji. V naslednjem pomembnem obdobju med 1. shtevilo. izboljshevanju hrane. Okrog leta 3. kjer so bili seznami vseh 92. zacvetela je trgovina. in drugih ujm. ki je obchasno silno nihalo spricho vdorov.. spoznal hranljive. Mezhdunarodnyj komitet slavistov [sodelovala tudi SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti]. da je bila za Evropo pomembna Mezopotamija oziroma Blizhnji vzhod kot zharishche neolitske revolucije. sht. ki je trajala vse do leta 1. Mesa je bilo vse manj.000). pa seznam zhena. ki so se v preteklosti zdele povsem dokonchne in neizpodbitne. otrok in starcev (286. sicer si je pomagal z naravnimi plodovi. sht. se je prebivalstvo Evrope zelo razmnozhilo. Skorajda ni znanstvenika. Obstajajo celo zelo natanchne shtevilke. rasla so mesta.Slovani in Anti .000 za vojsko sposobnih moshkih. – 1.000 se je v srednjo Evropo razshiril vpliv civilizacij Srednjega vzhoda. n. in po letu 4.000 n. kar naenkrat izgubile verodostojnost in jih je treba spreminjati. upadanju otroshke umrljivosti in rasti delezha deklet. hudih sush ali zmrzali itd. sht. na 100 milijonov. lakota je dosegla vrhunec.000 pr. n. n.htm[16. Julij Cezar porocha. zlasti s kostanjem in zhelodom. naj tu nakazhem zgolj z enim samcatim problemom izgovarjave (Obshcheslavjanskij lingvistecheskij atlas. zlasti s severa. Toda ta shema ima kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti. Skratka: posebno prilagodljivi ti ljudje niso bili. sht. poljedestva in metalurgije.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. dopolnjevati ali celo nadomestiti z novimi. posamezni odtenki se razlikujejo zgolj po tem. n. tj.Lucijan Vuga hrasti. serija fonetiko-grammaticheskaja. da je med pohodom nad Helvete 58.11. zhe 70 in vech milijonov. S tem se vechkrat srechamo tudi v tej knjigi.revijasrp. paleolingvistika in genetika odkrivajo nova dejstva glede pomembne vloge Balkana po eni strani in megalitskih kultur na zahodu Evrope po drugi. Chlovek se je selil k morju in zhivel od nabiranja shkoljk. n. sht. 1988): http://www. refleksy *ě. glede posebnega polozhaja slovenshchine v okviru slovanskih jezikov. pr. podobno nam o Indiji porocha Aleksander Veliki s svojega pohoda v Azijo. ob obilnih nihanjih spricho epidemij. Zlasti slednja je z veliko shtevilnejshim prebivalstvom ustvarjala pogoje za hitrejshi razvoj. koliko je bilo she pred tem visoke kulture na prostoru proti Indiji ali she naprej na Kitajskem.000 je nastala prava eksplozija prebivalstva. che so nekatere teorije. pa k velikim rekam in jezerom. bresti in bukve. zaplenil arhiv. Samo Kitajska naj bi shtela nekaj stoletij pr. sht. kjer je nabiral polzhe. Zato ne sme biti prav nich chudno. tako kar se tiche same (pra)zgodovine kot tudi lingvistike. ki je temeljito raziskal zapise o shtetju prebivalstva v mestih ob Indu v tisochletju pr. ki so zhivela do materinstva! Ob vishkih kmetijske proizvodnje so se kazali prvi znaki trzhnega gospodarstva. Tudi Indija naj bi po mnenju indijskega demografa. zhe leta 2. v mezolitiku ali srednji kameni dobi je chlovek z nenehnim poskushanjem le obvladal spremenjeno zhivalstvo in rastlinstvo. prazgodovina. Temeljila je na razvoju kmetijstva in zhivinoreje. ki ne bi priznaval.2010 10:14:37] . Droben primer. strupene in zdravilne rastline. od koder naj bi se civilizacijsko napajale dezhele “Plodnega polmeseca”. in zato jih je bilo po treh tisochletjih znatno manj kot ob koncu dozdevno tako krute ledene dobe! Shele med osmim in chetrtim tisochletjem. ki se tiche Slovencev.sht. Po drugi strani pa predvsem sodobna arheologija.000 pr.500 pr. n. imela 50 milijonov prebivalcev. Prvich je prevech evropocentrichna.

“lepsha” je teorija! Kako se dá vse to poenostaviti?! Po mojem mmnenju je temu blizu TK – teorija kontinuitete.revijasrp. bolj kot se stvari jasno in preprosto postavljene. ai.. le maloshtevilni Slovenci imamo »za vsako vas svoj glas«. kako. e. kar bi posledichno povzrochilo postopno shirjenje (predvsem kulture in le drugotno selitev ljudstev) proti zahodu.Lucijan Vuga Rusija Belorusija Ukrajina Poljska Slovashka Cheshka Makedonija Vzh. v veliko bolj odmaknjenih chasih. ẹ. kakor pa je srednji vek. ki se opira na nachin Oshtirjevega podajanja snovi in http://www.11. ki jo eden od njenih utemeljiteljev. Znanost naj bi se po “Okhamovem nachelu” izogibala nepotrenega kompliciranja. che ne celo zhe v mezolitiku. a:i (op. ali pa (c 2) je zajemala megalitska kultura tudi centralno in severno Evropo. in prav od tam ali she bolj proti vzhodu so “Indoevropejci”. che zhe izpustimo vzhodno Evropo. da bi dobili konsistentne odgovore. vsekakor pa bronastodobne kulture (zgodnje rudarjenje. Bosna Bosna Dalmacija Slovenija ije ije i: i: i ∂ . ali (a) da neolitska revolucija izhaja z Blizhnjega vzhoda ali (b) da je bil tudi Balkan (skoraj) hkrati enako mochno zharishche neolitske.i. ẹi.: (*) Na zhalost nisem imel na voljo vseh natanchnih fonetichnih znakov. toda za razumevanje te navedbe je dovolj jasno. Mario Alinei. podobno je z italijanshchino. ki so vplivali na razvoj jezika. ki je za zdaj potrjena predvsem na zahodu in jugozahodu Evrope. ie. (c 1) z Blizhnjega vzhoda in/ali Balkana nekako preskochila centralno in severno Evropo. potem nas mora to vzpodbuditi k iskanju globljih vzrokov za tako stanje.. celo tako shtevilen narod. ne le pojasnjevati vse z nekakshno goratostjo.Slovani in Anti . Skoraj prevech vprashanj. ampak tudi kultura?! Che predpostavljamo. med Etrushchani in Slovani. ki je zajemal shirshe obmochje in le v veliko manjshi meri selitev celih ljudstev.*) Op. toda slovenski rekord je absoluten. Cheprav se ne morem znebiti obchutka. torej vsaj 10. definira takole: Ljudstva. In zato ne nazadnje. zgodovinsko razdeljenost na razlichne drzhave ipd. Srbija e i i a e e e e Chrna gora Vzh. je (c) t.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. metalurgija Balkana je v zadnjem obdobju povsem potrjena). ki danes zhive v Evropi na danashnjih ozemljih. ki jih omenja tudi Oshtir.000 let pred nashim shtetjem. na kakshen nachin ter kdaj in kje so se prenashale ne le besede. ki naj bi kasneje (kdaj?) prodrli v “megalitsko” Evropo in jo indoevropeizirali. Che to povezhemo z arhaichnostjo slovenshchine. kakor so Rusi. megalitska kultura (Karel Oshtir enachi predindoevropske jezike z megalitskimi jeziki). le vzhodna Evropa je bila izkljuchena iz tega procesa neolitizacije. e:.htm[16. Prav spricho tega je pomembno poiskati dejavnike in odnose. iε:. so tod zhivela zhe najmanj v neolitiku. da imajo vsi slovanski jeziki le po en glas. Slovenshchina sodi med jezike z najvech dialekti.2010 10:14:37] . Neolitska revolucija (kmetijstvo in metalurgija) je prvenstveno kulturni pojav. i:.

megalitska ljudstva.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki je bila temeljno razlichna od kasnejshe centralnoindoevropske predslovanshchine. jezikovno) praosnovo vse narode Evrope zato. da se je skushal izogniti frontalnemu napadu na pangermanstvo oz.Lucijan Vuga utemeljevanja.. da mu ne bi ochitali heretichnosti oznanjanja drugachne teorije od prevladujoche nemshke o Indo-GERMANIH in ne Indo-EVROPEJCIH.htm[16. jemljem njegovo obetajoche “megalitsko” izhodishche kot osnovo za plodno nadgradnjo. Che za zdaj she enkrat ponovimo po Oshtirju: »Nekoch« so zhivela v Evropi staroevropska neindoevropska. je poskushal spraviti na skupno (kulturno.Slovani in Anti .2010 10:14:37] .revijasrp. v enem delu Evrope so govorili predindoevropsko predslovanshchino. da si pogledamo she odnos med Veneti in Anti! VENETI IN ANTI http://www.11. Chas je. Podobno operira Oshtir z drugimi predindoevropskimi jeziki..

poljsko nurek. Prav tako bizantinski pisci porochajo o Antih. saj gre za pravcati misterij izginulih Antov. da ime Antenor izhaja iz Antes aner “mozh Antov. med katerimi je za nash namen zanimiv K predslovanski etnologiji Zakarpatja /Etnolog. ponikniti”. gornjeluzhishko norjak. kjer nam pade v ochi poudarek na “etnologiji”. Sokoli. srbsko utva.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ga dobimo tudi za konchni del. she nekaj drugih mnenj o Antih. v slovenshchini je ohranjen v (po)nor “kjer voda ponikne”. kot Gilferding so menili. starocheshko Uta.11. Anti naj bi bili izumrla veja vzhodnih Slovanov in predstavljajo eno najglobljih in nerazreshenih zgodovinskih ugank. onty. 1926-1927). Tako bi Antenor http://www. vendar so jih malo raziskovali. Jordanes je o Antih zapisal: »paludes et sylvas pro civitatibus habent«. chlanom plemena pa Anti.Veneti in Anti . nato pa iz zasede napadli sovrazhnika. II. obstajajo tudi osebna imena Utin (iz leta 945). da svoje jezikoslovne analize povezhe z etnologijo (narodoslovje). in je osnovo Ant mogoche izpeljati iz slovanske podstati. ki naj bi mu ga kot nadimek dali Grki.revijasrp. rusko utka. anta. Koren nor pomeni “potopiti(se). utva “(divja) raca”.htm[16. njegovo pravo ime naj bi bilo Venet. jezernatem ozemlju Ut. srbsko in starocheshko ut. Orli. st. kar je zelo sodoben pristop! Toda preden se vrnemo k Oshtirju. Utovo. jo je najti v staroruskem osebnem imenu Utin (leta 945). cheprav je bil izrazit lingvist. slovansko ot. onte “raca”. srbsko norac. Zato nas ne bi smelo chuditi. izgubila sled za tem pomembnim in mochnim ljudstvom Antov? Kaj sploh vemo o Antih? Kashen je bil odnos med Anti in Veneti? Zhe v 19. kot so svoje vodje imenovali Veneti. litovsko naras. je chutil potrebo. Utin. Stara plemena so si dajala imena po totemskih zhivalih: Volki. da so se prikrili pod vodo blizhnjih rek in jezer ter dihali skozi dolge votle trse. Tako kakor starobolgarsko ant. v starobolgarshchini anty. Kako je mogoche. Medvedi itd. Uty. Che najdemo slovansko etimologijo za prvi del imena. da se je ob tem. dasi se je tega loteval tudi v drugih spisih. starocheshkem Uta in toponimih na mochvirnatem. so nekateri pisci kritichno povzemali iz Iliade. vse “potapljach”.2010 10:15:42] .Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I VENETI IN ANTI Karel Oshtir je posebej obdelal to vprashanje v razpravi Veneti in Anti (Etnolog. rusko. tako glede njihovega izvora. obstoja kot nenadnega izginotja. v cheshchini norec “potapljach”. che bi bi bilo poglavarju plemena ime Ant. da je mogocha izpeljava iz osnove uta. da so (po tradicionalnih teorijah) iznenada preplavili velik del Evrope. vodja Antov”. I. ko za ostale Slovane velja. Utinka. Upravichena je domneva. 1928). da naj bi Antenor po padcu Troje pripeljal prezhivele Venete na severni Jadran.

v Panoniji in spodnjem Podonavju. Prokopij pishe podobno kakor Jordanes. Od kod ime Anti. je povzrochilo veliko preseljevanje. 1930). nekdanji Tanais) je povezan s Chrnim morjem. Toliko a Antih in nich vech! Eden najpomembnejshih slovenskih znanstvenikov Karel Oshtir (1881-1934). Manuel de l’antiquite slave. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. omenjajo Slovane in Ante skupaj. Agatias. ko so ti odshli. Zelo verjetne so predpostavke ruskih uchenjakov. ki so ga vsilili sosednjim lezgijskim plemenom Andov. dasi jih omenjajo Jordanes. jezerih. le da naseljujejo ozemlje she nekoliko bolj proti severu: »Mejotski zaliv (lacus Maeotis.htm[16. ki je protestno izstopil iz nje (!). vendar je staronemshki izraz anzi. Tako so pisali pred priblizhno 150 leti. ki so zasledovali gotske ubezhnike. ob shvicarskih jezerih.revijasrp. I. Maurikij. Nekateri vidijo osnovo v anglosashki besedi ent “velikan”. 131). mislijo na juzhne Slovane. chlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti.Veneti in Anti . 1923). L. Uvod u historiju ruskog jezika. medtem ko pod imenom Antov razumejo plemena vzhodnih Slovanov oziroma Rusov (A. najstarejshim zapisom za Udine. da njihovo ozemlje nikoli ni bilo obsezhnejshe od zgornjega dela Dnepra ter okolice Chrnega morja. Niederle. Hronikon Paskal. je raziskoval predindoevropske in indoevropske jezike ter napisal za nashe razpravljanje dvoje zanimivih del: Veneti in Anti (Razprave Znanstvenega drushtva.2010 10:15:42] * .51). da je pravo ime slovansko Uti. In kakshni so sodobni pogledi na Ante? V Stanojevichevi Narodni enciklopediji srpsko-hrvatsko-slovenachki (STA) iz okoli leta 1920 (knjiga nima letnice) je razlozheno: Anti. kot plemeni istega imena in ljudstva. ozemlje od njih proti severu naseljuje brezshtevilno ljudstvo Antov”. od koder je mogoche izpeljati gotsko ants ali antus(?). Prokopij. Grki so shele od Gotov in drugih Germanov zvedeli zanj. v ednini Utin (op. st. Prav tako se strinjata. Theofilakt. kako globoko v notranjost. oba porochevalca pa postavljata Dneper kot mejo med obema ljudstvoma«. tamkajshnji prebivalci so bili nekdaj Kimerci. kar je she posebno pomembno. mochvirjih in celo na kolishchih (TRS 1875. ni lahko dolochiti. so se hudo spopadli s Slovani in leta 602 so jih Avari pokorili. zdaj pa so Uturguri. che vemo. da so Antje sosedje Slovanov. in soditi je. da so Veneti tako v Benechiji kakor na Baltiku. Ko so Huni unichili okoli leta 375 drzhavo gotskega kralja Ermanrika. pa ne pove. Po Jordanesovem navajanju je mogoche sklepati. kot zelo hrabre ljudi. Shafarik je menil.V. V 6. na atlantski obali ali ob Chrnem morju zhiveli ob vodah. je del Gotov pod vodstvom Vidimera zbezhal k Antom in ubil njihovega kralja Boksa. 8. ki so nekoch imeli isto obche ime. da pod imenom Slovani pisci v 6. Na drugem mestu pravi Trstenjak (TRS 1870 [1869?] str.11. To ali prodiranje Hunov. Ανται niso niti tako stanovitno niti tako sploshno ime kakor Slovani. so tudi Grki pozabili na Ante. II. latinski in bizantinski pisci v 6. Nekoliko obshirneje in po svoje bolj izpostavljajoch je opis v Hrvatski enciklopediji (HRV) iz leta 1941: Anti. Roji Antov. danes Azovsko morje. Teofan in Pavel Diakon za obdobje kakshnih dvesto let. da Antje.Lucijan Vuga izrazhal lastnosti race potapljachke. L. Shahmatov. Videm). Ljubljana. 1928) in Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Razprave znanstvenega drushtva v Ljubljani. odtlej ni o njih vech govora v starih listinah. st.: nasho pozornost pritegne nenavadna podobnost z Utinum. ki so se jim http://www. v katerega se steka Don. drugo ime za Cherkeze. str. stanujoche vzhodneje od Slovanov med Dnestrom in Dneprom. da so bili poglavitni rod Vinidov med Dnestrom in Dneprom na severozahodu od Chrnega morja. Menander.

st. Zato se je she za Nestorja govorilo v Rusiji: »Izginili so kot Obri. ti so celo vzpodbujali k zahrbtnemu uboju antskega poglavarja Mezamira. A. v Turingijo. Hauptmann. med Dnestrom in Dneprom. L. odhod glavnih avarskih sil na Madzharsko je tako oslabil njihove posadke med Anti. prej znani pod skupnim imenom Venedi. tako da so Germani Gornjo Shlezijo zhe v zachetku 5. kar je bil pravzaprav cesarjev namen. L. Pod neusmiljenimi napadi Avarov je antska oblast skoraj povsem razpadla. st. Da bi razbil to trojno zvezo. sosedi zahodno od Dnestra. na ustje Visle in na jug v Alpe (podchrtal L. Ed. Vestnik cheske Akademie. te pa so dobro poznali rimski zgodovinarji v 1. Ko so Avari okoli 560 napadli antsko zvezo. kjer danes zhive Slovenci! Nato sledi sovjetska verzija v Boljshoj sovetskoj enciklopedii (BOL) iz leta 1950: Anti. so se jim prčcej pridruzhile trume Kutrigurov. ki so zhiveli zahodno od Dnestra. da je okoli sebe zbrala pod vodstvom svojega vodilnega plemena Antov vse Slovane od Zakarpatja do juzhnoruskih step. da she dandanashnji pod Karpati ob Visli velja za psovko rechi »ty obrzynie«. ki je prishel k avarskemu kaganu na pogajanja.htm[16. prav tam jih najdemo she 602. Niederle. Anti skupaj s sorodnimi Sklavini. Jordanes tudi prenasha staro legendo o vojnah Antov z vzhodnogotskim kraljem Vinitarom. da so bili v 6. Vendar suzhenjstvo ni trajalo predolgo. N. Etnolog. je bizantinski cesar okoli leta 540 odobril Antom. tako so sedaj Anti bezhali pred Avari na Cheshko.Lucijan Vuga prikljuchili sorodni Srbi in iranski Hrvati.Veneti in Anti . na Balkan. vladajochi sloj okoli 626 zhe drugich razredchil z odselitvijo Hrvatov in Srbov na jug. Niso imeli vrhovnega vodje.2010 10:15:42] . – 6. 1934. Izvor in ime Antov. In zhe 583 so Anti spet na spodnji Donavi kot zavezniki Bizantincev proti Avarom. Istorija Ukraini-Rusi. kmetovalci (proso. imenovali »dezhela Antov (Anthaib)«. od kod izhajajo Srbi in Hrvati. ta strahotni chas se je ljudem tako vtisnil v podzavest.V. da je zdruzhitev Antov potekala med boji slovanskih plemen z Goti in Huni. po tej legendi nekateri mislijo. Germanoslavica. 1904. ki so ga premagali Huni (376).) In she ime. 12. in 2. 1935. skirdah”. vendar je ohranila toliko naravne energije. Berge. 3. (2) da so se Anti umaknili do Alp. Odtlej jih je razdvajalo krvno sovrashtvo. brez potomcev in naslednikov«. torej v kraje. 7. Po pisanju Prokopija Cesarejskega in Mavricija Stratega so bili Anti stalni naseljenci. avarski.revijasrp. Tu je zanimivo: (1) da je navedena ena od kontroverznih razlichic. Kar je ostalo ljudi. Goten und Sarmaten. (Schora-Beknursin-Nogmow. zhivechi v gozdnatih stepah in na gozdnatem podrochju na bregovih rek ter jezer v “kuchah. po kateri so trgovci Kutriguri prihajali do Donave. so trpeli pod avarskim jarmom. st. »najhrabrejshim med Slovani«. Kroaten.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 1866. da je slednjim uspel osvobodilni upor okoli 580. V chasu cesarja Justinjana I (518-527) so zachele njihove skupine prodirati na Balkan skupaj z bolgarskimi Kutriguri in Slovani iz Dakije. »ti si Avar«. Podobno kakor 200 let prej pod Huni. so se zatekli s Kavkaza na slovansko Zakavkazje in prodrli onkraj njega celo do Odre. st. ampak so se upravljali na http://www. Grushevskij. M. zhito) in zhivinorejci. prav na poti. pravico pobiranja davka in jim prepustil mesto Tyras (Akerman) v ustju Dnestra. Sagen und Lieder des Tscherkessenvolks. 1909. Antove.11. Jordanes omenja. Zhupanich.). Bizantinski in sirijski pisci so prvi verodostojni porochevalci o Slovanih na vzhodnoevropskih ravnicah. poimenovanje za vzhodnoslovansko veliko plemensko zvezo med 4. ki je omenjeno na zachetku: Anado – kavkazijski jeziki. Sto let za tem je bila ta kavkashka zmes zhe poslovanjena. Odtlej v zgodovinskih virih o njihovem imenu ni vech nobenega sledu – vse tako kazhe – ker se je kavkashki gospodovalni.

obalnim obmochjem Shvedske. to je oblika. da so do sovjetske revolucije normansko usmerjeni zgodovinarji ignorirali Ante! Nato ta sovjetska enciklopedija (BOL) pove she: Venedi – zahodnoslovanska plemena. so v Podneprovju odkrili le nekaj njihovih gradishch (op. Estonci pa Röts. in she dodajajo. in to ime spravljajo v zvezo z Roslagen. Poslednjich jih viri omenjajo leta 602. st. bizantinski porochevalec Prokopij (6. prvi omenil Venede.. 35) »Antes vero. saj je skandinavsko tudi samo ime.-6. in enako od Prokopija (Bellum Goticum. primerljivo z islandskim rodr “obala”.j. 943): Anti (Antae. imamo pomembno vest od Jordanesa (Get. st. obmochju okoli Kijeva. V 6. ki se je postopoma zelo izboljshala. Άνται) je v 4. st. ki je nastala dobrih dvesto let potem na povsem drugachnih osnovah in verjetno z delno novim prebivalstvom.V. Antes. In nato she Enciklopedija leksikografskog zavoda FNRJ – Federativne Narodne Republike Jugoslavije.) je pod skupnim imenom Venedi oznacheval Sklavene (ali Sklave) in Ante.11.htm[16. st. Kaj se je zgodilo s tem ljudstvom? Po mnenju ruskih in ukrajinskih zgodovinarjev naj bi bili ti Anti predhodniki bodoche ruske drzhave. st. st. S teh svojih selishch ob Dnestru si Anti niso upali na Balkan in ogrozhati rimski imperij. da sami Rusi danes rechejo svoji domovini Rossia.Lucijan Vuga skupshchinah. Plinij je v 1. st. V 5. bolj kot ime nekega mochnega plemena oznaka za skupnost vzhodnih Slovanov (izvor imena je popolnoma neznan). viri jih opisujejo skupaj in z enakimi znachilnostmi ter jezikom. Prvich jih imenuje Jordanes okoli leta 370 v zvezi s prodori Hunov v Evropo. Ker se niso lotili sistematichnih odkopavanj. she porocha o njihovi nekdanji drzhavni zvezi v zgornjem Podnestrovju. so skupaj s Sklaveni napadali Bizanc in v zachetku 7. Shele ta drzhava “Russov” iz Skandinavije (pod tem ne smemo razumeti le vrhnje. Zagreb. 1955 (ELZ): Anti. cheprav so Anti zelo slabo arheoloshko raziskani. obdanih z nasipi in rovi.Veneti in Anti . da je bilo zhe dokaj opazno socialno razslojevanje. st. s shtevilom vojshchakov. st.revijasrp. ki so v 1. okoli leta 560 Avari razbijejo Ante in podjarmijo Slovane.: Rusi uporabljajo enako ime kot pri nas tako razshirjen toponim gradishche). so zasedli Balkan. naseljevala ozemlja od severnih odrastkov Karpatov (Venedske gore) do Baltskega morja (Venedski. so pa to storili pod pritiskom Avarov. s prebivalci Ropiggari. z oborozhitvijo. ko med njimi in Slovani ni vech razlike. ki so ga dali osvajalci dezheli. do poznega srednjega veka se je ime Venedov razshirilo na velik del zahodnoslovanskih plemen. st. Imeli so zelo razvito metalurgijo in trgovino tudi z bolj oddaljenimi dezhelami. ko so Ostrogoti premagali Ante. Nenavadno je. kar izhaja iz starejshega röthsbyggiar. Italijanska enciklopedija (TRE. L. str. o njih ni vech podatkov (zadnji je pisal o njih Teofilakt Simokatton). Po mnenju tvorcev te sovjetske enciklopedije so Anti zachetniki kijevske drzhavnosti v 9.. Napadi Antov in Slovanov na Bizanc zachnejo leta 514.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. na zachetku 6.. Arheoloshke najdbe potrjujejo. Arabec Masud v 10. st. vladajoche plasti). http://www. Slavi.2010 10:15:42] . Bizantinski in sirijski zgodovinarji podajajo podroben opis njihovega vojashkega delovanja. je njihovo ime izginilo iz tedanjih porochil. Od 1. kot dokaz naj bi bilo to. qui sunt eorum (torej so “Venetharum natio populosa”) fortissimi qua Ponticum mare curvatur a Danastro extenduntur usque ad Danaprum«. t. ki je nastala pod grshkim vplivom iz ´Ρως. ki so stala na tezhje dostopnih vzpetinah. st. sorodna vzhodnoslovanskim plemenom Antov.st. so prebivali vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. da Finci she danes pravijo Shvedom Ruotsi.-11. ki je medtem prishlo iz stare domovine Slovanov. IV. 4). Za 6. Άντες. danes Pomorjanski zaliv). cheprav po 7. za tem. S. skupnost slovanskih plemen v chasu selitve Slovanov na Balkan.2. Njihovo ime ni slovansko. z imeni sklavenskih in antskih vodji.

da je dolochil prostor tudi za Venede. tu F. Okrog leta 560 so razbili njihovo plemensko zvezo Avari. Ime Anti ni slovanskega izvora in mnenja o njih se razhajajo.. iz katere je chrpal mnoge podatke. Tod ni mest. napadli Bizanc. kakshna srecha je. 119-120) dodaja: »Kot smo zhe predhodno ugotovili ob nashtevanju ljudstev.. izhajajo vsa iz istega rodu. s katerih so prihajali gotski zavezniki ali sovrazhniki. na vzhod do Dnepra in na zahodu do Pruta. cheprav nosijo tri razlichna imena: Venedi. ki so se ji Anti uprli in v prvih spopadih zmagali. najpogumnejshi. Za velike mnozhice Antov naj bi vesti potrjevale. zavzemali velika prostranstva in se ukvarjali s poljedelstvom in zhivinorejo. Hrvati. in to v zvezi z vdorom Hunov v Evropo in njihovim prihodom na vzhodne meje ostrogotske drzhave.. Makedonci . Zemljepisna preuchevanja za dolochitev ozemelj. da po mnenju nekaterih zgodovinarjev in jezikoslovcev niso slovanskega izvora naslednja imena: Slovani. Obenem razlochuje poglavitni skupini (III. Prvi jih omenja letopisec Jordanes (druga polovica 4. st. po Prokopiju so govorili isti jezik. zhive. Skupaj s Slovani so napadali Bizanc med leti 514 in 517. Danastrom [Dnester] in na severu Vislo. jezerom Mursjanski [jezero Balaton ali morda eno od jezer na sotochju Pruta z Donavo]. str. Srbi.«. da zhive v stepah severno od Azovskega morja. 34-35): »Od izvirov reke Visle je na neizmernih shirjavah naseljeno ljudstvo Venedov.2010 10:15:42] . Bolgari.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.revijasrp. Germani. Sklaveni zhive na ozemlju. cheprav se njihova imena spreminjajo od plemena do plemena in od kraja do kraja. Med njimi in Slovani ni bilo vechjih razlik.11. Zhiveli so vechinoma v rodovno-plemenski druzhbeni ureditvi. od chasa do chasa so nastajale plemenske zveze pod stareshinskim svetom in ljudsko skupshchino. Nekaj kasneje (XXIII.12-14) pravi. ampak predvsem v stoletni prisotnosti iranskega substrata. Anti. Leta 602 poshljejo Avari vojsko proti Antom in od takrat o njih ni vech nobene vesti. Anti se nato kot zavezniki Bizantincev borijo proti avarsko-slovanski plemenski zvezi. se vsi skupaj imenujejo Sklaveni in Anti. profesor na Sorboni in direktor Slovanskega inshtituta. Ko so v 6. Francis Conte v svojem delu Les Slaves (CON. ki je opazen v mentaliteti. Vech vesti o njih sporochajo bizantinski pisci iz 6. Poleg tega so natanchneje oznacheni zahodni Slovani kot Venedi. 318): »Problem ni toliko v neposredni povezanosti med Skiti in vzhodnimi ali juzhnimi Slovani. kjer se uslochi Pont [v sedlu Chrnega morja med Dnestrom in Dneprom]. se je pri delitvi plena pokazala druzhbena in premozhenjska neenakost in lochevanje stareshin od drugih chlanov plemena. omiki. st. ki se je razprostiral na velikanskem trikotniku. in 7. ki izhajajo iz istega indoevropskega jedra – v katerem so Slovani. str. st). Anti. 575) izgubljeno Zgodovino Gotov.. to je od zachetka njihovega pritiska na Bizanc do izginotja vsakrshne njihove sledi v virih. Med tema rekama je vech dni hoje. Anti in Sklaveni«. religiji in celo v strukturiranosti oblasti ljudstev romanskega ali iranskega govora. pri Antih je http://www. Conte zakljuchuje (CON.Veneti in Anti . so le gozdovi in vodovja. pozneje pa tudi samostojno. na eni strani z vzhodnim bokom Karpatov in onkraj njih do zgornje Visle na severu. Po Jordanesu in Prokopiju so zhiveli v pokrajinah vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. ki lezhi med mestom Novietum [vse op. vendar so jih Ostrogoti kasneje premagali in ubili njihovega vladarja Bozha s sinovi in shtevilnimi velikashi.htm[16. verjetno so bili predniki vzhodnih Slovanov.. Presenetljivo. jeziku.Lucijan Vuga Po danashnjih slovenskih knjizhnih virih so Anti skupina slovanskih plemen v chasu slovanskih selitev na Balkanski polotok. Conte: juzhno od Ljubljane]. da je Jordanes v svoji knjigi De rebus Gethicus strnil Kasiodorovo (ok. 480 – ok.. so navedla Jordanesa. Rusi.. in tudi ne Veneti! Sodobni francoski raziskovalec. Balti. Heleni ali Kelti.

prakse in dojemanja.11. bo koristilo. in obenem.revijasrp. V strokovnih krogih je to delo ocenjeno kot pomemben http://www. che se zaustavimo na vprashanju Keltov in Japodov. ker se niso vklapljali v nobeno shemo. kot ga najdemo pri Hauptmannu in drugih. Germans in Scythians: Archaeology and Identity in Iron Age Europe (Duckworth.2010 10:15:42] . 62-72).htm[16.. ta je ime dobila po vasi pri Kijevu«. Toda pri taki razlagi nastane dodatna tezhava. Preden nadaljujemo razpravo o Anith ter razmerju med Anti in Veneti. Da so ostali na (shirshem) obmochju Kijeva. zakaj ta zastranitev. ki je temelj za “chernjahovsko kulturo”. da je iranski vpliv veliko shirshi od samih Antov. da se je del Antov preselil v Vzhodne Alpe. ki bi jih morali raziskati ali so bili zanemarjeni. v nadaljevanju nam bo jasno. XIX. Z omenjenim nam Conte dopoveduje. slednje zagovarja dobrshen del sodobnih ruskih zgodovinarjev. Dostal (Venetove-Antove. »Slavia«. V bojih proti Gotom in nato proti Avarom so Anti pridobili posebne znachilnosti in omiko. slovanska in iranska. Tako Peter S. Germanov in Skitov postalo sploshna akademska praksa. cheprav je tam morda najbolj opazen. treba vprashati. nakazuje vrsto problemov. Anti in Veneti poznani pod skupnim imenom Veneti.Lucijan Vuga opazna dvojna sestavina. da so Anti segali do okolice Ljubljane! To smo zhe prebrali v prej navedenih virih. ki neredko prestopajo na tla politichnega obrachunavanja. s katerimi so zhiveli Anti pred tem v skupnosti. Wells v svoji knjigi Beyond Celts. kako se je spremenil nash koncept Keltov z razvojem arheoloshke in zgodovinske teorije.. 1949. In morebitni Anti-Hrvati ali Anti-Srbi.: 1. Che sedaj skushamo strniti tako nanizane informacije. kam so izginili Anti v 6. ki jo je nujno presechi in reinterpretirati stare vire. kar seveda ni brez posledic za odnos do polozhaja in vloge vseh ostalih ljudstev v Evropi. She posebej je za nas pomembna njegova pripomba. kaj in kam z Veneti? Che pritegnemo Jordanesu.i. ZAGONETKE O KELTIH Tudi o izvoru Keltov in njihovi vlogi v zgodovini potekajo v mednarodni znanstveni srenji hude polemike. kar nas spominja na t. da so pod tem pojmom zlasti v kasnejshih stoletjih razumljeni zahodni Slovani ter da so bili prej Slovani. ki so bili tam zhe najmanj tisochletje pred tem? Po tej teoriji. kjer so (okoli dvesto let) kasneje v novih okolishchinah in s spremenjeno etnichno strukturo osnovali drzhavnost v Kijevski knezhevini. kaj pa je z onimi Veneti. da je del Antov na svoji poti na zahod tam naletel na zhe domnevno prej odseljene Venete. in razkrije.. kako je popreproshcheno prevzemanje grshkega in rimskega oznachevanja Keltov. naj bi se po tisoch ali vech letih slovanski Veneti z vzhoda priselili med zhe dolgo zhiveche Venete na zgornjih obalah Jadrana. ki naj bi prishli v Vzhodne Alpe. izoblikovano pri posameznih teorijah. bi tam nashli zhe venetske predhodnike! 2. kjer je kasneje nastala prva ruska drzhava. nam ostaneta dva odgovora na vprashanje. 2001) pojasni. Da so se odselili na zahod kot Srbi in Hrvati vse do Vzhodnih Alp. pri chemer zajamejo kot naselitveno obmochje tudi Slovenijo. str. Posebno shtudijo o odnosih med Veneti in Anti je pripravil A.Veneti in Anti . da so Anti postavili temelje kulture okoli Kijeva. “gotski izvor Hrvatov”. je ob uposhtevanju migracijske teorije.. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.

si oglejmo. naj za uvod citiramo Johna Collisa. 2003) se bomo nekoliko dlje ustavili. ki so zhiveli v Galiji. da se bodo zavedali zmotnosti dosedanjih vsakdanjih oznak za “Kelte”. Toda vsi ne mislijo tako. ki je izshla v knjizhni obliki in jo je prispeval Barry Cunliffe – The Celts: A very Short Introduction (Oxford University Press. 2001). kaj sploh trdi. Izvor tega umetnishkega sloga je bil ugotovljen v severni Franciji. Termin “keltski” za opis jezikovne skupine je inovacija iz 18. Tudi druga shtudija. 2003). Ena interpretacija zgodovinskih in jezikoslovnih podatkov tudi skusha najti izvor Keltov v jugozahodni Nemchiji. toda ti termini niso bili nikoli uporabljeni za prebivalce britanskih otokov. juzhni Nemchiji in na Cheshkem. Myths. kako so v preteklosti definirali Kelte. je prav tako izum 18.. ki govori ali so njegovi blizhnji predniki govorili keltshchino.Veneti in Anti . ki je tudi sam kritichen do zablod o “Keltih” in je dozhivel hude napade in politichne diskvalifikacije s strani po-starem-mislechih. zato je treba razumeti kontekst in stalishcha vsakega posebej. Inventions (Tempus Publishing. Celts from Antiquity (Antiquity Papers 2. ki se veliko premalo naslanjajo na arheoloshka odkritja. Cheshke. st. 2. st. Prav tako se lotevajo avtorji prispevkov v knjigi. ki sta jo uredila Gillian Carr in Simon Stoddart.Lucijan Vuga prispevek k velikim razpravam o Keltih. v resnici gre za novejshi vnos iz Britanije. toda druga razlaga klasichnih virov je prav tako mozhna. Opredeliti za Kelta nekoga. z jasno ugotovljeno potrebo po reinterpretacijah evropske arheologije. kot so Baski. so bile sploshno v rabi za skupine ljudstev od Shpanije na zahodu do Male Azije na vzhodu ne le pri Grkih in Rimljanih.revijasrp. in jo gre pripisati napachnemu razumevanju. da so bili Kelti stari prebivalci Britanije in Irske. del Avstrije ter celo del severne Italije in juzhne Britanije. se osredotocha na dejstvo. Kdo in kako napada Johna Collisa? Toda preden na to odgovorimo. in je imenovana “pozno keltska” na osnovi zmotne domneve. Kaj John Collis trdi takega. Sploh ne vemo. marvech so se ta ljudstva tudi sama tako oznachevala. identitete “Keltov”. saj je lahko bilo izvorno podrochje veliko shirshe in je zajemalo vechino Francije. Shvice. “Keltska umetnost” je bila prvich definirana na Irskem sredi 19.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 4. in svoje ugotovitve strne v dvanajst tochk: 1. in je napachno to uporabiti za prebivalce Britanije in Irske. ideje in ljudstva! Zato je potrebno vnesti v znanstvene kroge ter med shiroko javnost jasne zgodovinske in arheoloshke opredelitve. morda http://www. vkljuchno z Neindoevropejci. le izjemoma v najsploshnejshem pomenu za vse prebivalce zahodne Evrope. 6. da je v nasprotju z obichajnim naukom? Sam izjavlja. kot sta Kelti in Galci. st.htm[16. Nemchije. Povezane oznake. da je moderna bretonshchina prezhiveli ostanek jezika starih Keltov. da radikalno reinterpretira Kelte. da sodobna kultura uporablja in izrablja pojem “Kelti” in “keltsko” ter z njim ljudje opredeljujejo nasprotne stvari. 3. toda to ne uposhteva tezhnje po shirjenju (npr.2010 10:15:42] .11. 5. ob njegovem delu The Celts: Origins. odsotnost grobov v srednji in zahodni Evropi in zaradi tega odsotnost najdb). to se spreminja od enega do drugega antichnega avtorja. 7.

druzhbena ureditev. 10. Kolonialistichne teorije. 9. Interpretacije shirjenja Germanov in Keltov uporabljajo identichno metodologijo in so nesprejemljive. Uporabljajoch rasne koncepte 19. da so bili za nove ideje v preteklosti potrebni prishleki s celine).n. to je ideja. To vodi do rasne stereotipizacije. V poznem 19. degenerirajo”. in zgodnjem 20.htm[16. st.. seveda so te opredelitve pogosto svojevoljne. ki she vedno prevladuje v vechini knjig o Keltih. v resnici se to pogosto izkazhe za napako. poskusha pa zajeti osrednjo in zahodno Francijo. da razlichne izvore z razlichnih podrochij in v razlichnih chasih lahko zlepimo skupaj za definiranje “keltske kulture”. pogrebnih obredov. Te zamisli je razvil Gustav Kossinna in so jih uporabili nacisti pri zasnovi svojega koncepta germanske gospodujoche rase. za Britanijo je to pomenilo. je koncept o “brezchasnih Keltih”.. da so Kelti posebna rasna skupina.sht. st. katere izvor in shirjenje je mogoche dolochiti z uporabo arheoloshkih podatkov. in zamisel.Lucijan Vuga celo verjetnejsha. da arheoloshke “kulture” ali “skupine kultur” lahko definiramo s pomochjo slogov oblachenja. Ker lahko dokazhemo kontinuiteto. da razvoj obichajno vzpodbudijo zunanji vplivi in da se “domorodci”. saj ne moremo sprejeti ujemanja s katerokoli staro etnichno skupino. 12.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.2010 10:15:42] . vodi do migracionistichne interpretacije kulturnih sprememb (npr. st. jezik itd.Veneti in Anti . na gornji Donavi. tipov hish. Seveda kontinuiteto lahko dokazhemo ali sugeriramo za veliko shirshe podrochje. ter da se te kulture ujemajo s starimi ljudstvi. 11. prepushcheni sami sebi. je bilo sprejeto. Za zhelezno dobo sta bili opredeljeni dve prevladujochi “kulturi”: zgodnejsha »Hallstatt« in kasnejsha »La Tene«. lonchevine itd. posebej she v zahodni Nemchiji. Za rase so si zamislili karakteristichne znachilnosti. umetnosti. 8.11. je bilo sprejeto. http://www. da je keltska tudi »hallstattska kultura« na tem podrochju in da tako predstavlja izvor Keltov.revijasrp.pr. Slednja korelira s Kelti iz 5. “spridijo. je bilo tudi sprejeto. med pogrebnimi obichaji Hallstatta in La Tena. kot je religija.

str. in 1. ko navaja Rhodrija Morgana.revijasrp.2010 10:15:42] . odgovoril: »Keltshchina in ponos nanjo! To je angleshka zavist. stare in sodobne. ki ima v naslovu tudi vprashnje mitov o Keltih. 225): »Kot je bralec te knjige zhe ugotovil.11.. Kelti so bili tu. da je bilo to obmochje zhe v neolitiku. je protievropska mentaliteta globoko ukoreninjena. saj bi to koristilo vsem stranem.« Skoraj vsi. pr. je torej plod dobre strokovne razchlembe virov. zavracham mnoge od konceptov in metodologij. To je sodobna anglo-saksonska http://www. posebej v Angliji. tezhimo k levicharski liberalni politiki. ki smo se oprijeli te nove interpretacije. od tod. * John Collis je profesor arheologije na univerzi v Sheffieldu in je vodilna britanska avtoriteta za evropsko zhelezno dobo. da ohrani politichni nadzor. Toda chemu se ga lotevajo s politichnimi sredstvi? Sam si to dogajanje razlaga na naslednji nachin (prav tam. bi bilo to razumljivo in. morebiti. s chimer se nikakor ne more strinjati. 1999). po mojem preprichanju.. Zato bi bilo chudno. vodjo Valizhanske skupshchine. kaj meni o delu Simona Jamesa. che ne celo prej. tudi potrebno. zato je za marsikoga takshno obdolzhevanje chudashko. (John Collis-COL) Na zemljevidu je jasno videti. kontinuirano naseljeno s Slovani oziroma na zahodu s predniki Slovencev. je bila moja izvirna namera izhajala povsem iz problema arheoloshke interpretacije krajev in obmochij. ko je Cezar stopil na kopno. dejstev in najrazlichnejshih domnev. Ali pa she druga obtozhba izpod istih peres obeh Megaw: »Evropska unija. od kod to prihaja in kakshne so posledice. chemu ga nekateri tako napadajo.Veneti in Anti . Morda she citat iz njegove knjige. che ne bi proizvod visokosholskega sistema odrazhal. ter smo v sploshnem proevropski. je bila za Anglijo dolgo politichna grozhnja. Kar smo pravkar prebrali. London. Doumeti moramo.« Tako je bil napaden in tako se brani John Collis. ki sem jih nashel v vechini knjig o Keltih. ki zagovarja stalishche. Niti Simon James niti jaz nisva nameravala razgraditi sodobnega koncepta Keltov ali zanikati regionalno razlichnost (drzhalo bo prej narobe!) . Najstarejsha pesnitev v poklasichnem jeziku je bila v valizhanshchini.n. je njen avtor Simon James moral ugotoviti.. na to je potrebno opozoriti.sht. dvom o dolgo veljavni predpostavki o Keltih. Kelte. to je bil moj poglavitni smoter. che zhe ne v celoti pa vsaj kot sploshne teorije in pristope. seveda nezavedno. da izostrijo ter dopolnijo svojo argumentacijo.htm[16. tega strahu.. ki se ji je Zdruzheno kraljestvo pozno in nerado pridruzhilo. podpihovanje strahu “pred izgubo suverenosti” se zdi za torijsko desnico poglavitno upanje. nikakor pa ne prilozhnost. che bi zhe shlo za strokovne polemike. in se spet nanasha na politizacijo arheologije.. vidijo kot mozhni simbol notranje dezintegracije in zunanjega vpliva. ko bo govor o teoriji kontinuitete. kjer sem raziskoval. ker se bomo v nadaljevanju srechali s tem vprashanjem. da sta bila po njegovem Balkan in Vzhodne Alpe izven keltskega obmochja. z izjavo: »v Zdruzhenem kraljestvu .si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da sva skrajna desnicharska nacionalista. v enem je bila neposredna obtozhba za “genocid”! Znachilen komentar sta na naju naslovila Ruth in Vincent Megaw. Ko je prvich izshla knjiga The Atlantic Celts (British Museum Press. Zato nas zachudi. ki je na vprashanje. da je dobil lepo shtevilo sovrazhnih sporochil. Kot sem zhe razlozhil. Mi smo bili prvi civilizirani. st.Lucijan Vuga Morebitna najvechja razshirjenost keltskih jezikov v 2. Piktih ali Anglo-Saksoncih kot nekdanjih otoshkih “ljudstvih” (Megaw in Megaw)«. Ta alternativni pogled na Kelte ni bil brez prerekanj.

sht. pred tem so she okoli leta 387 pr. saj obstaja kontinuiteta (podchrtal L.« John Collis ne skriva.. da so Lepontci v resnici govorili keltsko zhe najmanj od 6.sht. ter tako zakljuchil svojo knjigo. in verjetno she prej. Prvich. morebiti Galci. to je videti v narashchajochem bogastvu grobnih dodatkov. zachenshi na zahodni strani Padske nizhine. in jih v kulturnem smislu smemo shteti med regionalne razlichice “kulture zharnih polj” na severni strani Alp. st. ki so se porochili s Kelti. ter celo one iz centralne Italije. z grafitov na posodah in bronastih izdelkih. in naslednje she dlje.sht. Zasluzhi si skrbno branje. kot na primer Lepontci (ki jih je Katon oznachil za Galce). ker je tehtno uvajalno. cheprav obichajno brez Chapmanove poglobljene uchenosti.n. Po tem scenariju smemo dopushchati stalne stike skozi celo prvo tisochletje pr. ki prichajo. ki so nashle zhe s predhodniki poseljeno ozemlje. kot nam jo orishejo klasichni avtorji ob prvem vdoru Galcev ali ob pohodu Hanibalove vojske chez Alpe. Che k temu dodamo she ostanke materialne kulture.n. 191): »Zgodovinsko sosledje v severni Italiji je popolnoma preprosto. v 5.V.« K temu je Collis dodal.revijasrp. (che zanemarimo Livija z njegovo [sporno] letnico 600).htm[16. st. ker pach dvomi o tradicionalni interpretaciji Keltov. s podobnimi slogi lonchevine. v kateri sluti tudi kritiko svojega dela: »Najizzivalnejshe delo o celotnem vprashanju veljavnosti “keltskega” koncepta je M. postaja polozhaj she bolj zapleten.2010 10:15:42] .sht. na katerem je preostalo nekaj Galcev. da so skozi vse zgodnje obdobje prvega tisochletja pr. Kulturni razvoj severno in juzhno od Alp je potekal vzporedno. so prejshnji prebivalci prezhiveli in so se ali integrirali s prishleki ali so poslej zhiveli poleg njih.n. str. kot Boji leta 193. imena tujcev najdemo tudi v njihovih naselbinah ali pokopalishchih.sht.sht.sht. da je mogoche iz tega povzeti. Toda (nadaljuje John Collis) arheoloshka dejstva she zdalech niso tako preprosta. dokler niso poslednji Senoni prishli do obal Jadrana. Chapmana The Celts: construction of a myth.Lucijan Vuga propaganda. misel uglednega profesorja Barryja Cunliffa. med katerimi so Rimljani postopoma zasedali ozemlje. pr.so del Padske nizhine: zasedli Etrushchani. da prihajajo pushchice tudi z akademske strani. umaknili nazaj chez Alpe. so jo zavzeli krajevni Ligurci. Napisi nam omogochajo domnevati etnichno pripadnost posameznikov.Veneti in Anti . so razlichni Galci v vech valovih prishli chez Alpe ter jo kolonizirali. ali v 4.) kulture vse tja do pozne bronaste dobe. Vendar so v naslednjih stoletjih sem prodrli nekateri novi prishleki in vmes so nenehno potekali spopadi. da so bili po imenu Etrushchani. kot na primer Veneti. Dejansko imamo dokaze.n. ko John Collis v poglavju Northern Italy she zapishe (prav tam. che predpostavimo. medtem ko so se ostali. * Za nas je posebej zanimovo.n. bronastih izdelkov in pogrebnih obredov. V sedmem stoletju pr. Prichakujemo neko vrsto kompleksnosti. obstaja znatno shtevilo epigrafov z nagrobnih stel.11. obstajali chez Alpe zhivahni stiki in so prihajale skupine iz Padske nizhine. Nekaterih predelov niso kolonizirali – med temi je bilo ozemlje Venetov. Drugi pisci so precej prevzeli politichno korektno nasprotovanje uporabi oznake “Kelt”. oplenili Rim. da cheprav so priseljenci zavzeli prostor. so shle malo naprej.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. verjetno vsaj do 1300 pr.n. ne pa. uvajanju shtirikolesnih http://www.. ter italsko govoreche skupine.. st. da bi shlo za nekakshno neprepustnost Alp.n. naslednje skupine. st. zato na tej osnovi ugotovimo. v 5. Zelo pozno. pr.

to se je dokonchno posrechilo shele cesarju Oktavianu v spopadih med leti 35-33 pr. st. prishli pod njihov vpliv. svoje prodiranje na severozahodni Balkanski polotok pa so morali zacheti najpozneje v 14.V. ki izvira zahodno od Jajca in se zliva v Uno ta pa v Savo pri Novski. Japodi so se zbirali v teritorialne skupine okoli utrjenih sredishch.« Toda sedaj pride na vrsto nekaj posebno pomembnega. Na slovenskem ozemlju je vech nahajalishch..pr.2010 10:15:42] .n. kljub jezikovni razlichnosti. vendar prav tako obstaja ochitna kontinuiteta (podchrtal L.sht. razvila se je umetnost situl..htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. za obmochja. Rimljani so jih poskushali pokoriti. pr.... keramichnem posodju za gostije ter v osebnem okrasju. 1970) nam Luigi Pareti spregovori o Ilircih kot indoevropskem narodu. str. beneshke. Dolgo so mislili.n. che bi izlochili vse novodobne grshke. orozhju. uvozhenih grshkih in etrushchanskih kovinskih izdelkih. ko je zavzel njihovo poslednjo utrdbo Metulum. st. vendar naj bi v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente. V chasu rimskega imperija naj bi bilo to mochno ilirsko pleme naseljeno od notranjskega Snezhnika do reke Sane. V Zgodovini chloveshtva II/1. za katerega ni jasno.revijasrp. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli. st.) razkrila chisto ilirsko jedro. Prav zares. hrvashkega Primorja. V 2.n. turshke. JAPODI Zakaj tu govoriti o Japodih? Ker gre za zelo zapleteno vprashanje o Ilirih! O Japodih nam zgodovinarji nashtevajo marsikaj o njihovem izvoru in pripadnosti. da bi nam lahko besedishche in izgovarjava sodobne albanshchine (njeni najstarejshi zapisi izvirajo shele iz 15. stoletju pr. do Istre in Notranjske. kakrshno je Veneto. Vsekakor pa so bile razlike v pogrebnih obredih med Italijo in centralno Evropo v pogledu prisotnosti etrushchanskih in grshkih izdelkov ter v bogastvu krajevnih predmetov.) Tako smo pri vprashanju kontinuitete. ki je prav tako eno osrednjih “bojnih polj” danashnje zgodovine. ki se zliva v jadranski Podgorski kanal pri Obrovcu pod juzhnimi obronki Velebita. antichni pisci pripominjajo o podobnostih med Veneti in Galci.n. slovanske in druge izposojenke.« (prevod L.pr.sht. kot so mechi. latinske. saj poznamo zgolj kratek napis iz Skadra v Albaniji in nekatera lastna imena. Neposredno dokazno gradivo o Ilircih je zelo pichlo.Veneti in Anti . a je najti latenske predmete v grobovih.V. st.Lucijan Vuga voz.). Njihovo naj bi bilo obsezhno ozemlje zahodne Bosne.sht. ki jih je zato gnalo v isti smeri.. so od tod pogosto odhajali na roparske pohode v severno Italijo. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati sama albanshchina. chelade in zlate ogrlice. ki prichajo o njihovem posebnem ilirskem znachaju. to so posredno chutili tudi Grki.n. Ljubljana. ki ni bil koloniziran.11.sht. ko John Collis izjavi: »Naj povzamem. 59-60 (DZS.sht. ker obstaja dolochen porast shtevila predmetov srednjeevropskega sloga. Potiskali naj bi Trachane na jug in na vzhod. arheoloshka dejstva kazhejo znatno podporo zgodovinskim virom o nekem vdoru zgodaj v 4..sht. ali spada k vzhodnemu ali vmesnemu tipu.n. Po tej verziji naj bi po vdoru Keltov v 4. in do reke Zrmanje. ki je nastala iz http://www.

da so bili predvsem Praslovani tisti. she preden so Grki ustanovili kolonijo v Tarentu. da so bili Veneti – kakor Liburni blizu Aterna v Picenu (ob katerih se spomnimo na Liburne v Iliriku. 31.Veneti in Anti . kjer je bila bolj obchutna primes trashkih ras. VI. ko je vzklila »atestinska« civilizacija. vendar so prispeli po morju. ki so zhiveli onstran Jadranskega morja. Karel Oshtir zachne svojo razpravo Japodi (m-prefiks) (Etnolog III. ko postavlja alarodske. Ni jasno. kar smo tu na kratko navedli. Po tem. Imenovali so se Davni (prim. 102). ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih »predsabelijskih« napisov na jadranski obali.sht. ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu.pr. Salentinci (Probus o Virgilu.Lucijan Vuga meshanice ilirskega in trashkega jezika. O Evgancih obstajajo povsem nasprotujocha si mnenja. Verjetno izvirajo iz juzhnega dela Ilirika. Herodot (I. mojo knjigo Davnina govori). da se je njih govorica razlochevala od keltske. katerih ilirski izvor je izprichan.sht. Zato je chisto mogoche. da jih nikoli ni bilo (gl.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa hibridno juzhno narechje. Pareti pa she dodaja. 69 M). Oshtir pa se oslanja na Ilire in Trachane kot podstat kasnejshim slovanskim ljudstvom in prav zaradi tega se tu zaustavljamo pri ilirskih Japodih. 196) in Polibios (II. III. kdo naj bi bili Iliri. da je prav tako prishlo z Balkana vech drugih narodov. da she zdalech ni mogoche rechi. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. da je v narechju starih Venetov ohranjenih poleg lastnih imen she okoli dvesto kratkih napisov v severnoetrurskem chrkopisu.n. Ecl. Poleg tega nam ne sme uiti.htm[16.n. Festus 329) in Mesapijci (Nikander v Antonius Liberalis. je videti. velja ponovno interpretirati. III. str. da so bili Veneti Ilirci. 17) izrecno ugotavljata. potem ko so se pomeshali s tamkajshnjimi avtohtonimi Predindoevropejci – Mediteranci. Luigi Pareti she dodaja. st. s katerimi je Oshtir utemeljeval svoja alarodska preuchevanja. prav tako naj bi bili Trachani zgolj praslovanska veja. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med starimi kolonijami Ilircev v Italiji – venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. na katere naj bi se kasneje nalozhili nekakshni predslovanski jeziki ter naj bi iz tega meshanja nastala praslovanshchina. o severnih Etrushchanih pa so prav tako mnenja deljena in se krizhajo z vprashanjem Retov. Sergi je mnenja. Egipt. Mario Alinei v teoriji kontinuitete zagovarja tezo. Plinij Naturalis historia. Njihova lastna imena in dvesto ohranjenih napisov nam omogochajo preprichljive primerjave med njimi in zgodnjim jedrom ljudstev v Albaniji.2010 10:15:42] . to ime pa zhe Hekataios spravlja v zvezo z Japodi. Festus. 31). Devoto) ali za Kelte. ki je bil v rabi od 4. ki so bistveno prispevali h genezi ljudstev v Italiji. Tu naj prekinemo navajanje Paretija z opozorilom. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah.]. predindoevropske jezike kot prvotne. in zato tudi Oshtirjeva razglabljanja. ki so http://www. medtem ko jih drugi imajo za Italce (npr. kjer so se naselili. da naj bi se Veneti v Italiji pomeshali s Predindoevropejci. cheprav sta si bili civilizaciji podobni.11. ki naj bi bili Evganci in severni Etrushchani. 112) – prav tako ilirskega rodu..revijasrp.000 pr. Polibios trdi. celo taka. da shteje Venete k Ilircem. 87) s pregledom stanja ter na jadranskem obrezhju jezikovno razlochuje naslednje plasti: (a) Palaevropejci. kot jih imenuje. Seveda je bila po njegovem beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe [torej po letu 1. / 1929. do 1. vodilna plast slovanskih ljudstev. Skupno se imenujejo Japigi. da so bili Iliri v bistvu Slovani oziroma kvechjemu za dolochen chas zgornja. 110. Pevceti (Plinij.

*oun v Una – v Iliriji. Apuli in *[(j)a]poid v Poediculi – ki jih prishtevajo k ilirskim Poidikoi ob izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo – se da morebiti s precejshnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla *(ja)po(i)d. Predhetiti. (b) Doseljeni centralnoindoevropejci Iliri (1) . Iapuzkum.11.] Na zhalost Oshtir te stratifikacije chasovno ne opredeljuje dolochneje. Apuli <> Poediculi. kar je vsebovano v primeru *japud. Staroprednjeazijci (Kari. Kavkazijci. Aloufoi <> Lopsi.v *(j)apu/od > *poid velja primerjati predmesapijskoilirski Apenestai <> Penestai.(1): Kjer se je avtohtona plast ohranila le v doseljenih Indoevropejcih. obshirno obravnava v drugi razpravi (Vorindogerm. – in sicer na poti iz jugovzhodne Italije prek etrushke Kampanije v Rim. Prehod d>l v *japud. da je razpon dogajanj lahko zelo razlichen.Lucijan Vuga avtohtoni in sorodni z Etrusko-Reti.> 0. Spricho naziva http://www. centralnoindoevropsko plast pa Trake. Iapydes. torej Prediliri itd. ‘Ιάποδες. Recimo. Toda kljub temu je njegovo razmishljanje izredno pouchno in koristno. Kar pa se tiche u/o v *japo/ud > Iapuzkum. k temu je mogoche dodati iz paleoevropshchine predkimrijski primer iach <> (kk < k <> k). Arh. Mitanijci) ter Hamiti. Liki. zato imamo kar precej tezhav pri spremljanju in sprejemanju njegovega razmishljanja. Dasimos<>Lasimos itd. morebiti semkaj sodi tudi u <> ui v ilirskem Muccurum <> Mouikouron. Veneti (1) in Mesapijci (1) .v *japu/od > Apuli je izginil: bodisi chez grshki *Apod. jo oznachuje Oshtir s pred–. ‘Ιάπυδες. tudi che ga bo potrebno v (pra)zgodovinskih okvirih reinterpretirati. izvzemshi Semite. predgrshko akos itd. Ne moremo se izogniti prikazu podrobnejshega Oshtirjevega jezikoslovnega razchlenjevanja. bodisi verjetneje chez etrushki *Apud. globel«) v Alpah <> Kaloikinoi v Iliriji.. *(j)apod v imenu Iapuzkum in Apuli ter *[(j)a]poid v Poediculi = Peuketioiv apulijskem grichevju (Le Murgie) juzhno od reke Aufidus. *japod >Apuli je ali latinsko (dialektichno?) kakor v dacruma>lacrima ali pa zhe prediliromesapijsko kakor npr. Che obstaja vez med *(j)apod v Iapo/udes. Monetion <> Moentinoi (che ne *Monet-) v Iliriji. torej ni izkljuchena sorodnost med *(j)apud. cheprav je dotlej predindoevropsko plast na vzhodnem Jadranu imenoval kar Ilire. *Apud v juzhnoitalski Veliki Grchiji. tudi za nekaj tisochletij. Metallnamen in Alteuropa. Alamiti. Oshtirja zanima. IV). da vidimo. latinsko Iuno > etrushko uni itd. med Istro in reko Uno so Iliri.. tudi predilirotrashke zglede.. che je tu she prehajal j>h. K izpadu zachetnega samoglasnika a. in slednjich v juzhni Italiji Grki iz Grchije in Gali ter Slovani na vzhodnem Jadranu. toda v resnici je potrebno. Avendone <> Ouendon. to se formalizirano zapishe j..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Sumerci. deblo *japud. *Apod – v etrushchini odpada zachetni j. arbanas.2010 10:15:42] . *japod nahajamo tudi v Italiji.revijasrp. cheprav se bo to marsikomu zdelo duhamorno in razvlecheno. prepad. Po njegovem je to zhe predmesapijski pojav. Predgrki(1). kako se je izgubil j-. kolikor a.ni a-prefiks. saj je ochitno. pomeshani z Galci. npr. [Op. Liguro-Pikti. o to iz drugih paleoevropskih dialektov.Veneti in Anti . Onaion <> Oineus – poleg *aun. kako zahtevna so ta prodiranja v stanje davnih jezikov. in sicer v *Iapudiskom > Iapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v Apuli(a) ob gori Garganus v jugovzhodni Italiji. (c) Sat ¶m-indoevropski Albanci in kentum-indoevropski Itali.htm[16. Zachetni j. *japod > Apuli. Ibero-Baski. je primerljivo s prediliromesapijskim Calucones (< *caluca : *calanca »burrone. Oshtir nas uvede z nashtevanjem razlichnih zapisov imena Iapodes.

quoniam circum fontem (sc. smreka«. ali pa je zhe predgrshkega izvora – gre pa za podaljshan *jabd »abietineae« z -l. maloazijsko atli : etli itd. pinija« in se nato razshirilo na celotno Apulijo oziroma na Mesapijo in Japigijo – Messapia Appulia.oziroma -ug.«) – izraz »Gallice« oznachuje le »v jezikih Galije«. ko ime prvotno pach kalabrijskih Iapuges po *jap »abientinae« podkrepi she z naslednjimi okolishchinami: (a) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata in pechke njenih pinij so uzhivale velik sloves.. Kakor se je ob gori Garganus prvotno pojavilo ime Apuli iz *(j)apod »peuke. quales Gallice vocentur padi. Danastris : Dъnepr. predlitavsko amalas k predjugoslovanskemu *[ь]molik »pinus peuce« (l <> r) omora »Fichte. (c) Slednjich sodi ime severnokalabrijskih Messapioi k predlatinskemu sa(p)inus »Art Tanne oder Fichte. (str. waldiger Landstrich.. (b) ime kalabrijskih Sal(l)entini se tezhko lochi od predlatinskega saltus »gebirgiger. gozd« itd..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16. ki jim galsko pravijo padi. s preglasom a <> u kakor etrushchansko afle <> ufle. tako da se glasi koren *jap. celo od kraja Thurii oziroma Kroton do gore Garganus. gup. Iepuges raztegnilo ne le na kalabrijski polotok od mesta Tarentum do kraja Brundisium. hoja« prek ja > je na slovanskih tleh. Poleg tega so Mesapijce deloma istovetili z Japigi. 91). abies. tessinskem zhüp.. Pri Ebesos Oshtir navaja. Daune in Apulijce. Iapygia autem est. quae nunc Apulia appellatur – prav tako se je najbrzh tudi ime predmesapijskoilirskega naroda Iapuges.. gozdna pokrajina«. gozdna dezhela«. da je glasoslovno spricho b <> bh identichno predgrshkemu Efesos..revijasrp. litavskem egle. 122: ». Padi) arbor multa sit picea. Fluss. reka« > latinsko puteus itd. Mesto Abdera z r-formantom praoblike *jap[ax]dar > *jabdar > Abdera – a:e je ali grshko narechni a > e. jelka. (a <> i) Sila »ein Waldland.. letonskem egle »Tanne. ohranjeno tudi v iapuks »severozahodni veter iz Kalabrije«. Iapuges itd.11. hoje ali smreke«. truplo«) »elate.. morski bor« v Peuketioi. simpleks *jup(p) tichi morebiti v *alpskoromanskem > valtellinskem güp. ampak na célo jugovzhodno Italijo od mesta Metapontum. borovje« – Plinij 3.Lucijan Vuga Peuketioi za rimsko Poediculi ni nemogocha domneva. Dъnestr predvsem etrushchansko clan : clenar. bor.« (».. Iapug. da je *poid v Poediculi = grshko peuke »pin maritime. deloma o/u<> a v liguropredvenetsko Bodegkos <> (b <> p) Padus »Po. bor« je s prehodom oi <> a identichen ligurskemu *pad v padi »Kiefern.Veneti in Anti . bezeg«.. s tem velja primerjati poleg predslovanskega Danapris. Seveda se dá izvajati slovansko jedla tudi iz *jebdla s poznanim mediteranskim a <> e. ki odrazha maloazijsko-etrushchansko a <> e. Praoblika *jebdl se opira predvsem na predbaltsko *jebdlje > *edle v staropruskem addle. Peucence = Poediculi. che spominja zhenski spol mesta Efesos na feminina imena drevja in che je Samorna “Efesos” = http://www. ter s slovanskim bd > d kakor v ebdomos > sedьmъ ipd. wallisanskem zhup. Kalabrijce.) Ime Mesapijcev se je razshirilo na Sal(l)entince. ebulus »Holunder. (Prehod predgrshkega *juph < ufear je po Oshtirju podoben predslovanskemu ьmela »Mistel. slech. reka Pad« (sorodno z etrushkim pute »Quelle. omela« (i <> a).le priponska podaljshava. gip. izvir.. kjer pa se je poleg galshchine govorilo na jugu tudi iberoakvitanski in ligurski. silva »Wald. Tanne. gub. vezhejo z Iapud. H korenu *jap »abietineae« v Iapodes.in da je -od. Toda Oshtir she vedno misli na jug.v predslovanskem *jabdla > jedla (lat. k *l[i]b »nekros.2010 10:15:42] . Iapudes. ravsh«. k predgrshkemu abantes nekroi in alibantes. S tem *poid »grshko peuke.). Iapod. jelka«.ker je zhe okoli izvira [namrech Pada] veliko dreves bora. engadinskem gok »Alpensrose. K razjasnitvi prehoda oi <> a pa tole: v Poediculi »Peuketioi« <> padi »bor« primerjaj deloma oi <> o/u v Poediculi : Iapo/udes itd. gorska. zaradi dozdevnega nastanka iz krvi padlih vojshchakov. vrsta jelke.

pri tem je samoglasnik a. 101). smola«. chrni topol«. Zitterpappel.. *(s)smerk.v atabulus ali predpona ali sodi h korenu in je v Thebae : (Me)tabon odpadel. Messapos je tudi ime Pozeidonu (?) in njegovima sinovoma (Bojochan. brin. je vech zanimivih povezav z http://www. Messapeai »kraj v Lakoniji«. npr. Med obsezhno obravnavo prefiksa m(a)x. okrogel les. kar pa ne spada k novovisokonemshkemu Linde. osika«. da so se kalabrijski Mesapi prvotno morda imenovali tudi *Atabi. jagned. Messapia = Boiotia. steblo«. *(s)smirk > smoьrk. Ephesos morebiti iz *Amorg.11. prim. dasi spominja ef. ravno tako morebiti reka Bradanus pri Metapontu. Espe. Thob(h) > predslovansko topol »popupus alba = lat. Z izpadom zachetnega (j)a. s *kar »niger. trepetlika. Prav ta Oshtirjev vlozhek nas opogumlja. Najslavnejshi boginji mesta Efesos. npr. os »Silber pappel. grshko barues “dendra”. *elaw. chvrst.2010 10:15:42] . Sicer pa je najverjetneje Amorge “Efesos” z u <> a identichno s predslovanskim *(a)mar »abietineae« v srbshchini-hrvashchini omora »Fichte. podobno kakor »abietieae«. v narechju livinallunga boreshk »bosco di conifere. Boruskoi) (str. Metapioi v Elidi. albarus« : asfodelos »albucus« : alfos : afuo »ętre ou devenir blanc. 78). che izhaja veter Calaber atabulus iz narodnega imena *Atabu(lu)s (kakor grshki iapuks < Iapuks). Metapontion (: Messapioi) : Alubas (: Iapudes. na Evboji in v Pajoniji.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. asfaltos »*abietineae« > *pix > bitume. smeьrk »Fichte. hoje«. Tudi Amorges “Efesos”. topol. deblo. pragermansko *baru. Bewohner der Hylaia. v Bojotiji. smreka«. predstarovisokonemshko aspa »Espe. osika. Thebae. je bila posvechena cipresa.zaradi chebele na efeshkih novcih (chebela je bila sveta zhival efeshke Artemis) prek bh <> b na predgrshki plural *[e]br »chebele« ter z e <> a in b <> p na predlatinsko apis »chebela«. in te so. smoьrk. Oshtir pa nam zna pripraviti tudi presenechenje. predgrshko elate »sapin. *welawij. Metapontis = Sime in slednjich na Kreti potok Messapios iz *ssap »abietinieae« kakor borъ > ruski potok Borovenka. chrn. I 5. *asp »albus« tudi predslovansko *as (< aps) > as. da je na Balkanu vech gora z imenom Messapion. pri tem prvotni pomen kiparissos. posvechene Pozejdonu. Tanne. smreka. Messapioi v Lokridi.v *[(j)a]bar primerljivo s paleoevropskim *baru »Wald von abietineae« (alpsko in subalpsko *bora. temen« je sestavljeno predslovansko osokor »Schwarzpappel. predslovansko lipa (str. 93). Messapioi itd. brin«.Veneti in Anti . trd. smerkъ. zlasti elate »jelke. Etrushchan) in na bojotski gori Messapion lezhi eno izmed najznamenitejshih svetishch Pozejdonu.htm[16.. kakor tudi Elloi : Seloi iz *samorg (g <> k) predslovansko smeьrk.«. Oshtir meni. Che povzamemo: Oshtir se je v prvem delu svoje razprave za izvajanje imena japodo-japigijskega Metaponta: Thebe. smreka.Lucijan Vuga Smirna sorodno s predslovanskim *(s)smark. iglichasti gozd«. Artemis Efesia. asphalte. semkaj tudi predskitsko Borouskoi »Volk in Sarmatien neben den Abijoi. poleg tega ob uposhtevanju p<>b she Messaba »mesto v Kariji«. apse. *borra »legno rotondo. biti ali postati bel«. ki iz *limth gre k predkimrijskemu llwyf (m<>ph). da njegovo delo ustvarjalno nadgrajujemo in reinterpretiramo v skladu najnovejshih dognanj. trepetlika«. cupressus. ki je iglasto drevo. pedale. Wacholder. jugoslovansko molik. saj nam odpira drugachne mozhnosti razlage. jelka«.revijasrp. ko naenkrat pravi. predbaltsko *apsa. praslovansko borъ. krepek« + asphal »abietineae« < ss[a x]p . jelka. o tem vetru poje Horacij (Sat. cedra«. Metabon. Zeder. da je mogoche *Messap(i)os = Pozejdon razlagati iz *ssap »abietineae«. Metapa »kraj v Ajtoliji. Iapuges) osredotochil na *thap »abietineae« ter prek zapletenega lingvistichnega postopka prishel prek predromanskega *sappo <> na predslovanski elovьćъ »Wacholder. hoja. Oshtir opominja. chigar priimek Asfal(e)ios iz asfales »ferme.v Metabon.

makosh. toda znachilno se mi zdi naslednje: predslovansko mesto »Ort. predlatinsko melca (alpin *malga »Alpenwirtschaft«) < *mel¶k : predlatinsko *lak najdemo v de-licus (str. da nam omogocha moder[b]njь »Lärche. liska. grashchina« (109). egipchansko rm.najti v grshkem megaro »large imposing building. kar smo od njega kot http://www. mlakosh = »das Rohrhuhn “gallinula”. pri chemer se je osredotochil na etnikone: »Iap-odes aus *jaxB.. (op. Chesa bolj nemogochega si ni misliti! Ali pa predslovansko modrъ »blau« < *madr »Waid. 111). Ali celo predlitavsko mo[t]muo »Scheitel. baskovsko arrain preko n<m? Zraven she murm[n]e »vrsta rib«. krokar. Oshtir povezuje tudi navidez zelo oddaljena imena. Si je mogoche misliti. 110). ali mleko molznic. Isatis tinctoria« (kakor vornъ »Rabe > schwarz.revijasrp. 109). poltenost«.«) * Kaj smo bistvenega zvedeli iz Oshtirjeve razprave? Po mojem mnenju to.tudi Με-σσάπιοι . bodisi da je to materino mleko – prva hrana novorojenchka. 113). mansion. kъrg (str. predgrshko mormunos (n<>l/r) mormuros. vranje chrn«). podlasica« : gr. predslovansko melko.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki mu na vrhu chelade shtrli riba« (str.2010 10:15:42] . 108). Cheprav Oshtir tega ne vzporeja. oblajst. nevesta > Wiesel. pa se mi zdi smiselno prikljuchiti predslovansko moder[b]njь »Lärche. Malo pred tem beremo predgermansko *meluk »nemshko Milch«. mormulos »vrsta morskih rib« : (m-n<b-n) terebinthos>terminthos. predslovansko ryba »Fisch«. vran. ki ga zraven navaja tudi Oshtir. mokozh«. wozu mit m(ax). ob Bachi ishchejo etimologijo zunaj slovenshchine. Nadvse nenavadno kratek je Oshirjev povzetek v nemshchini k obshirni jezikoslovni obravnavi Japodov. tudi madrua »prunelles. glava») (str..»abietineae«.: *t/ssa xB. Stadt« iz *megst. da bi za to zhivljenjsko pomembno hranivo neko ljudstvo ne imelo imena? In kljub temu naj bi si Slovani to izposodili pri drugih ljudstvih.« (»Iap-odes iz *jaxB. 112). kakor je mleko.Lucijan Vuga etrushchino ter drugimi paleoevropskimi jeziki. ker v naseljih Modreje. K razvoju »jung. k temu s predpono m(ax). Predslovansko Mokoshь »malakia. ost» (egipchansko tp »Kopf. 109). kar omogocha primerjavo z etrushkim methl »populus«. kester “neanias”. murmillo »gladiator. a ne vzporeja. mislim pa. naslada.11.V.htm[16. kar potrjuje praobliko. macesen« (str. Färbepflanze. mlad > Braut. predlatinsko *widr > vitrum »Waid : blau« (str. tukalica«). macesen« lepo razlago. podlasica« primerjati obravnavo v delu Falk-Torpa (str.: Janezhichev slovar – mokosh(zh). mehkuzhnost« : -koshь »Wollust. teme« : predslovansko teme preko m-n<p-n : (t<>-) predlatinsko apex »Spitze. L. predlitavsko kekshe »Hure. kosec »Ralle«. Modrejce in Bacha pri Modreju na obeh straneh jezera pri Mosti na Sochi oz. urhe (-<>n) ur[c]na (-<>k) predslovansko kъrk. Prav na koncu pa se Oshtir bezhno zaustavi na veverici. kajti kaj bi bilo bolj osnovnega za chloveka.Veneti in Anti . Pletershnikov slovar – mok(r)ozh »der Regenwind. prav tako je *meg. Etrushchansko mursh »urna« < *murcen (kakor Felsina<felcna) : predlatinsko urceus.Präfix auch Με-σσάπιοι. Takole Oshtir: predlatinsko mustella »Wiesel < *muksterla »nevestъka = Wiesel. vlachuga«. creques« morda kakor liveo > sliva. mokosh. velika imenitna zgradba.: *t/ssa xB.»abietineae«. ki jo Mario Alinei shteje kot enega od pomembnih imen zhivali za dokazovanje slovanske kamenodobne naseljenosti v Vzhodnih Alpah. (Janezhich) mokrec.

str. si poglejmo she nekatera od Oshtirjevih razmishljanj. (B) predslovansko = staroevropsko (seveda po ilirotrashkem posredovanju) npr.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da izkljuchuje Semite v kontekstu Predindoevropejcev ter uposhteva le Hamite! Preden se lotimo odgovorov. poleg Oshtirjevega nachina. tudi v smislu teorije kontinuitete. da bi bili v takem primeru praslovanski besedi. bi se tu omejili le na praslovanski (v Oshtirjevem izrazoslovju: predslovanski.2010 10:15:42] . etrushchansko *ablon »Apfel« = staroevropsko *ab(a x)l v slovanshchini ablan. tudi z izrecnim »morda. da gre v resnici za prajezik(e) v Evropi. elitno plast.: *t/ssa xB. – tj. http://www. vodilno. ki je vladala Slovanom. to vechkrat nakazhe. k temu s predpono m(ax). pri chemer je treba opozoriti.n. lahko razumemo tudi drugache.. so tvorili le neslovansko vrhnjo. germansko *apl itd. 2): »Zatorej pomeni “pred-” npr.. da ta evropski prajezik ni bil en sam. npr. kar pomeni. morebiti«. ali je slovanska. saj sam Oshtir opozarja v eseju Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. in kot smo spotoma opazili. Iliri(-Traki) so bili Praslovani oz.htm[16. ampak jih je bilo vech.sht.«. megalitskih ljudstev. postavlja indoevropske jezike v tretje tisochletje pr. da je mogoche tudi to delo z ustrezno interpretacijo priblizhati sodobni teoriji kontinuitete. indoevropsko *ghans > ilirotrashko *g(h)ans > slovansko gosь »Gans«.11. ki so ga govorila takrat in she danes tod prebivajocha ljudstva. (1) Prva predpostavka: praslovanshchina je bila eden od prajezikov v Evropi. staroevropskih. ali (2) che je Oshtirjeva predpostavka o neindoevropskem prajeziku in predslovanshchini tochna. Razlichne od teh reliktov so izposojenke kakor letonsko erms »Affe« iz etrushkega arimos. a se je v pet do deset tisoch letih nujno moral spreminjati. da ju je potrebno obravnavati.Lucijan Vuga alarodista prichakovali: da naj bi indoevropski jeziki prevzeli lep del besed od predindoevropskih. IV. 1930-31.sht. vendar pa se nam vseeno vzbuja dvom.tudi Με-σσάπιοι«. ilirskih besed lahko postavljamo verodostojne sklepe. v “predslovanski” itd. Oshtir se tega zaveda. ali spricho izredno majhnega shtevila ohranjenih japodskih.: *t/ssa xB. Njegove razchlembe predindoevropskih jezikov. z ilirotrashkim korelatom prekrivajocha se beseda ilirotrashki relikt na praslovanskem teritoriju ali poznejsha izposojenka od sosednjih kulturno vishje stojechih Ilirotrakov.n. da Oshtir izrecno in vechkrat poudarja. ko je uspel vzpostaviti lingvistichne odnose z indoevropskimi jeziki. konchnico u namesto latinske a. in dovoljujem si rechi. Gradivo za podrobnejsho analizo je nabral z zavidljivo vztrajnostjo in erudicijo. (2) Druga predpostavka: Oshtir je imel prav – kakshne so potem relacije do Sergijeve teze o latinshchini kot sinteze jezika staroselcev in praslovanshchine na tleh Italije ter do Semeranove teze o mochnih semitskih (izhajajoch iz akadshchine) sledovih v Evropi. skladno s teorijo kontinuitete.»abietineae«.Veneti in Anti . Zakaj tako velik razpon pet do deset tisoch let? Tradicionalni jezikoslovec Devoto npr.revijasrp. Che je Oshtirjeva rekonstrukcija »Iap-odes iz *jaxB.vzorca za evropski prajezik. (1) che izhajamo iz predpostavke. medtem ko eden od tvorcev teorije kontinuitete Mario Alinei govori o lahko celo koncu paleolitika ali zachetku neolitika – to pa je deset tisoch let pr. kot pravi teorija kontinuitete. Najvazhnejshe pa se zdi to. kakshne so relacije s Sergijem in Semeranom. dvoje: (A) predslovansko = ilirotrashko. poleg tega je mnogokrat nemogoche dolochiti. predstavljata osnovi *jaxB. bronasta doba. za bersky »Pfirsich« iz latinskega persica z ilirskim p>b in z ilirsko femin.ter m(ax). kar seveda ni povsem isto kakor praslovanski. kar velja npr.

Poljsko siabr »Gefährte. kako zahtevno je to delo in da jih ni stresal iz rokava. st. sjabrukъ »Verwandter. tezhak. da obstaja veliko sorodnosti med trashchino in praslovanshchino. Freund. od njih pa Madzhari cimbora »consortium. sumpros »spolovinar.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. sjabri »die auf sjabra Anbauenden. st. Iz staroruskih listin sabry na 12. Romuni so prevzeli simbra »societas. da bi pokazal. Genosse. 8). vendar ne »rab. tovarish« je najbrzh iz rushchine. srebar. na sjabra pridelano«. S prehodom ja>je pred palatali. tovarish.sht. sjabro »Nachbar. izrazi so povzeti iz starih listin. tovarish. da v velikorushchini nahajamo sjabrъ. ki bi bila izposojena iz slovanshchine (str.. pobratim.. sosed«. ki zagovarja tezo. Mikloshich pa vztraja..Lucijan Vuga Sem sodi. nasploh so finske izposojenke iz baltshchine starejshe kakor germanske besede v finshchini. kar Madzhari izvajajo kot romunski simbra iz grshkega sumbola »trgovska pogodba«. ki ima sjabrъ za izposojenko iz finshchine in dokazuje prav nasprotno. pomen »georgos. partitio«. ter oporeka madzharskim etimologom. ko govorimo o teoriji kontinuitete. sempria »spolovinarstvo. tudi se upira Rozwadowskemu.2010 10:15:42] . ker se je razvil ruski ja iz e. belorusko sebrь »tovarish. se je razvil srbskihrvashki sebrь. Oshtir polemizira z Mikloshichem. rob suzhenj«. str.To je zelo pomembno. znanec. del polja obdelovan s soglasjem skupnosti. prilizovati se«. da bom navedel nekaj Oshtirjevih zapletenih jezikovnih transformacij. Seberovo. sreber pomeni danes »plebejus. toda to moram nujno storiti. communio.Veneti in Anti . maloruski sjabra »Gemain deackerland. (2)Poleg tega ni nobene praslovanske izposojenke iz romunshchine (str. drug. da ni skoraj nobene finske izposojenke iz baltshchine. kmet« se zelo priblizhuje smislu ruskih besed. sjabra in narechno preko sj>sh tudi shaberъ. sjaborъ. Tesaliji.. Mitbruder. po mojem mnenju zelo pomembna. kmet. Zachne z navajanjem. ksesempreio »razdreti druzhabnishtvo« (str. danes sebar oz. seljak. Leukasu in Kefaloniji ter na Peloponezu sempros. kmet. pactio. der ein Stück Ackerland bearbeitet und in der Versammlung des Mirъ Stimme hat. To je morda ohranjeno tudi v Sember. Seberovac. druzhabnishtvo«.n. brat. 1930-31) in spet se moram bralcu opravichiti. 3). Teilnehmer an einer Arbeit. prijatelj. ki besedo izvaja iz germanshchine. skupno polje«. iz chesar z metatezo malorusko pryserbyty sha »priviti se. na otokih Krfu. sjaberъ. 9). da so bili Slovani na Balkanu zhe najmanj v neolitiku in so se od tam shirili na sever. medtem ko v Epiru. da je njen pravi izvor grshchina http://www. Bauer. sebri »zakupnik. sorodnik. IV.11. pravkar omenjena razprava Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. pr. Bruder. shabra »Nachbar. drug. commercium«. rusticus. pri-sebritь sja. seljak« v listinah iz 14. sosed. ohranjeno v listini iz 14. Genosse. Bekannter. Gesellschafter. 2). udelezhenec pri nekem delu«.. Litavsko sebras in letishko sebrs se shteje za izposojenki iz belorushchine. (1)Prav glede odnosa med slovanshchino in finshchino je pomembno navesti. Grki so si izposodili iz juzhne slovanshchine sembros v Patrasu.htm[16. ki bi v poljshchini preshel v nosni a ali e. saj naj bi prishli Finci v stik z Germani shele v 1. st. puchanin. Iz prvotnega juzhnoslovanskega *seb(ь)rъ »polzakupnik. Semberija »del nahije pri Zvorniku«. sempra. je najbrzh mogoche izhajati iz praslovanskega *sebьrъ iz *senbir v sjaberъ (str. druzhabnik. daljni sorodnik«. da so jo dobili od Slovanov. podlozhnik vlasteoski«. Spricho srbskegahrvashkega sebar in ruskega sjaber itd. Genosse. iz drugih ruskih narechij she beloruski sjabrъ. (3)Oshtir vseskozi dokazuje. zadrugar«. Ruska literatura navaja tudi narechne izraze sibra s sja>sji preko *s’¶. polkmet«. Kamerad.

*monak(h)us preshlo prek a>i v slovanski mъnichъ kot posledica trashkega posredovanja v prvi dobi pokristjanjevanja severnega Balkana okoli 4. kako je prishla beseda menih k Slovanom. delovna zadruga« (ker je zadruga opravljala predvsem poljedelska dela.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. sprashujejo ali je to mogoche izvajati (?) iz latinskega bibere »piti«. tovarish. cheprav je mogoche zadruzhnishtvo tudi na drugi podlagi. plutnik« (str. Vse te pomene najdemo vsaj deloma tudi pri *sebьrъ: »brat. to obichajno pojasnjujejo z nemshkim posredovanjem.Lucijan Vuga in se je preko romunshchine razshirila drugam. da gre za ogromno skupnih osnov. st. ali je ta beseda v baltoslovanski-trashchini indoevropska ali predindoevropska = staroevropska. Pravi pomen te skupine je zhe spricho tega tezhko dolochiti. 21). od koder naprej *ziber. sebьrъ »zadruzhnik. tedaj tudi to ni nezdruzhljivo z »druzhina>zadruga>bratstvo>pleme«.Veneti in Anti . kar stari viri glosirajo kot »legitimni. npr. edini predtrashki Zeus Keraunos je po njegovem mnenju le *Perun = predslovansko *Perynъ (uo<> kakor etrushchansko ufle : aufle. zato brutos iz *bharsut preko *barut > *brut z rs>r in aru>ru. Oshtir sklepa. ki dá v trashchini *se(n)b(i)r. Oshtir pa ne izkljuchuje. od koder plemenit (str. druzhabnik itd. zadrugar ali podobno«. slovansko zhlahta>zhlahten »plemenit«. Ker Oshtir meni. skupno izhodishche je na krvnem sorodstvu temeljecha druzhina > zadruga > bratstvo > pleme. V prvem primeru sta dve mozhnosti: ali je baltoslovanska beseda sorodna s trashko ali so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani doseljenih Trachanov. Druzhino tvorijo chlani. Zatorej je mogoche spojiti pojem »zadruzhnishtva«. da je grshko-latinsko *monak(h)os. nadalje morebiti (che ne iz rushchine) predbaltsko *se(n)b(i)r. V slednjem primeru zadostuje skupna praoblika *senbir.n. K temu pomenskemu prehodu plemenit iz plemen »pleme« in to iz *pled »ploditi« lahko primerjamo cheshko shlechta (Geschlecht>Adel. 9). 13). Po drugi strani pa se italijanski etimologi (ZIN) za birra »pivo«. K temu velja dodati navedbo. plemstvo).sht. s pojmom »plemenitashtva« v trashkem ziburthides. *sabr. da obstaja she druga mozhnost. nemshko Bier.htm[16. 18).2010 10:15:42] . 17). *sa(n)b(i)r ter predtrashko *senbir »zadruzhnik > *soplemenjak > gnesios«. Naj se povrnemo k trashkemu ziburthides. in s tem »plemeniti« (str.. da je rekonstruirani pomen »zadruga« = velika druzhina« zgornjih besed nastal iz izraza za »familia«. *zibur in s prehodom iz trashchine prek baltoslovanshchine v slovanshchino *sebьrъ ter morda litavskoletonsko *sebr. Oshtir razlaga. da je slovanski *sebьrъ najbrzh soroden s trashkim ziburthides in je torej obstoj te besede zagotovljen dolgo pred pojavom romunshchine (str.).11. ki tichi najbrzh v slovanskem *sebьra »Arbeitsgenossenschaft. Che je pri ziburthides le s »plemeniti«. da pomeni danes srbski in hrvashki sebar »tezhak ipd. predtrashko Arrolos : Araulos itd. v Bolgariji Perin planina in v perunika »Schwertlilie. perunika. kako lahkotno so (ali she) jezikoslovci pripisovali germanski izvor slovanskim besedam.«). zakonski ali pravi (v nasprotju z Netrachani)« ali »sorodni«. Oshtir obravnava tudi sorodna bozhanstva med Traki in Slovani. 21). bog groma. slovansko bъrъ (iz *bhoru) »vrsta prosa« (str. ker ne vemo.revijasrp. ki so se z njimi pomeshali. To je le eden od mnogih primerov. saj bi po novovisokonemshki poti nastal slovanski mъnьchъ (str.«. Oshtir skratka domneva. torej »k isti druzhini ali iz te nastali zadrugi (=veliki druzhini) oziroma bratstvu in dalje plemenu pripadajochi«. *sa(n)b(i)r. 16). ni chudno. sanb(u)r (str. ki imajo v patriarhatu istega ocheta http://www. ne da bi kritichno uposhtevali. da iz vsega obravnavanega sledi predslovansko sebьra »zadruga«. Zgolj en primer. drug. da so pri Iliro-Trachanih uporabljali tudi proso za varjenje piva.

) (str. Za pojasnitev * »eden« (=isti).2010 10:15:42] . moramo slednjich rachunati z mozhnostjo. alius. * bhor. vojashko krdelo« > truhtin »Kriegsherr. tisetja. da je Oshtir tu primerjal etrushko-preditalski *thuishsh. Che je »zadruga« = »chlanstvo po istih starshih«. da zgornji vrstni red shtevnikov med drugim potrjuje tudi etimologija. tedaj smemo izvajati celo iz staroevropskega *senb(h)ir »alter. Od izbire shtevnikov je odvisen pomen etrushkega *tsemp(h)ir »alter. Genosse« in da se razvija tudi pojem »zadruga« iz izraza »drugi. alius«. Fürst. in ker so se doselili (podchrtal K. »sinoikoi«. (Bolj zaradi zanimivosti naj omenimo. theishsh »1000« s predslovanskim tysetja. *sa(n)br = finsko *sebr >* seur sicer ilirotrashki relikt. Freund« > druzhina (tudi »Heeresabteilung. v kateri ostanejo sinovi tudi po ozhenitvi v skupnem gospodarstvu.htm[16. staroevropskega izvora. tj. zhive pod enim krovom. indoevropskega *semb[h]ir > *seb(i)r.V.) Oshtir je prerpichan. da je najbolje izhajati iz trashkega. da pa prailirotrashki *senbir ni indoevropskega. * No. albansko bir »sin« in gotsko baur »sin« iz indoevropskega * bhe r. celo finsko *sebr > seur (str. O.: http://www.revijasrp. da se pojem * sebьrъ v mnogochem prekriva z izrazom drugъ »alter. *som > baltsko *san v litavshchini san. da je slovansko *sebьrъ = baltsko *se(n)br. tedaj slovansko *sebьrъa iz indoevropskega *sem-bher (oziroma s prevojem sem-bhor in z redukcijo *sem-bhr) »istih« = enih = skupnih starshev. npr.Lucijan Vuga ali v matriarhatu isto mater. 22). in to podrobneje utemeljuje (str. sabr. *sab(i)r. sedaj pa pridemo do Oshtirjeve poante. 24). s/z« primerjamo keltsko *sin < *sem. skupaj. alius«. slovansko so > srbsko-hrvashko su. Oshtirju se zdi primerno zacheti razlago z etrushchanskimi shtevniki: maχ “1” śa “6” zal “2” cezp “7” thu “3” śemf “8” huth “4” ceanuth “9” ci “5” To povzema po Cortsenu (Etruskische Standes. Che she uposhtevamo. alter. 22). pach pa je v predgrshki dobi vladal matriarhat. Genosse. *zibir. slovansko *sem-bhir > *sebьrъ po Oshtirju ne omogocha zanesljivega razvoja in zato misli.). alius. ki je ohranjen v etrushchini! (podchrtal L.Veneti in Anti . zibur. k temu slovansko drugъ »anderer. alius«. frator »brat > chlan bratstva« in ga nadomestil z adelfos »brat« = staroindijsko sagarbhyas »co-uterrinus«. vojashki oddelek« kakor v sorodnem starovisokonemshkem trucht »Kriegerschar. Konchno naj se opremo she na finski sinonim toinen (mies) »ein zweiter (Mann).11.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki je izpodrinil indoevropski frater. drugi mozh« za *sebr > seur. Indoevropsko *bher »nesti > nositi > roditi > mati > starshi (tudi oche)« lahko primerjamo z novovisokonemshko ge-bären.und Beamtentitel 140). ampak tudi baltsko *sebr.) tja tudi pred njimi na istih tleh bivajochi Ilirotraki. letshchini suo. od koder ne le slovansko *sebьrъ in trashko *ziber. ampak neindoevropskega. Chlani zadruge. Tako je grshko fratria prvotno sestavljena iz potomcev istega ocheta. vojskovodja« je morebiti ta pomenski prehod tudi v trashkem ziburthides) in iz drugъ nastane srbsko-hrvashko zadruga »velika druzhina«. da so Baltoslovani na ozemlju med Karpati in Baltikom doseljenci (podchrtal K. O. gotsko ber-us-jos »Eltern«. ki mu ustreza trashko *zibir > *ziber.

blizhnji«) (str. *-p(h)il se ponavlja v etrushkem *thu-p(h)l-th »dvanajst. da je etrushchansko *zp(h)ir. Karakter einer Person. znano Q. makk(h) < mat-k(h). blizhnji«. a obenem ima tako Ilirotrake kakor Praslovane za Indoevropejce.Veneti in Anti . *dvojnik. od koder naj bi jih potisnili proti zahodu Indoevropejci. mladenich. kako je prishlo do teh prenosov izrazov. Oshtir pravi. *o-m[a]c > oncia. medtem ko naj bi se (del) Ilirotrakov odselil na jug – kdaj. 24) itd. izpeljivo iz cezp “5 +2”.*zp(h)il v *ce-zpil »quinque (et) alterum« > cezp “7” in v *śem-zphil “sex (et) alterum” > śemf “8” ter xo-sfer »oktober« nastalo iz praetrushchanskega *zenp(h)ir.revijasrp.. pisar. od kod pa so prishli ti indoevropski Praslovani. *zibir) iz *dzenb(h)ir »alter«. drugi« v sestavljenki fer-su > lat. povezan s predtrashkim ziburthides “gnesioi” ter prikljuchen na etrushchanski *zenpir »blizhnji«. srechujemo dvojezichna imena npr. 27). Tako lahko Oshtir preide k zakljuchku.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. to se pokriva s predtrashkim *zibir (> *ziber. iz katerega sta chrpala trashchina in praslovanshchina. Spricho dvojezichnosti v pasu med Etrurijo in italskimi narechji. per-son-a »*Mann + zweiter > Rolle. Maske des Schauspielers itd. in ga predpostavljamo v *dzen > *dze predgrshkega Ze-th-os. http://www. saj so morali pred tem pripadati istemu indoevropskemu jedru kakor Ilirotraki. Xo-sfer (beri *śósf¶r) “6 +2” > oktober (iz octo=osem) ter iz Sempronius Atratinus (: ater »alter. ki ji pripisuje vishjo kulturo. mladezh«).htm[16. nam spet ne more ponuditi kaj vech jasnosti glede izvora Praslovanov. Kljub Oshtirjevi strogo znanstveni temeljitosti v jezikoslovnem smislu. Ali so bili Etrushchani samo v Italiji. vkljuchno s Padsko nizhino. mladenka. znachaj osebe. Sicer pa je najbrzh tudi v etrushchini sami *tsenp(h)ir > *zenp[i]r »alter« v rimskem. ta so nastajala. uncia »ein Teil eines As«. prvotno etrushkem gentiliciju Sempronius s priimkom Atratinus. blizhnji« = predtrashko *zenb(h)ir > *ziber. Oshtirjevo sploshno preprichanje je. ki so tudi prishli od nekod na Balkan in v Zakarpatje. ki meje z etrushkim jezikovnim ozemljem. predindoevropski jezik(i). da ne ve! Ker pa povsem jasno zagovarja stalishche. *zibur = predslovansko *sebьrъa > »zadrugar. śem-[z]f “6 +2”. mlad.Lucijan Vuga maχ “1” spricho etrushchansko-predgrshkega > latinskega maccus “sim-plex = ein-fältig”. Iuventii s priimkom Thalna (etrushko *t(h)al »juvenis. Ker jih postavlja na ilirotrashko starejsho etnichno plast. po Oshtirjevem mnenju ochitno Ilirotraki? Che je bilo tako. torej bi bil trashki z poleg s v slovanshchini *sebьrъ zhe staroevropska alternacija. da so tudi oni bili pred tem v Panoniji in celo v spodnjem toku Donave (teorija Radivoja Peshicha). Scribonius – ziχu = Scribonius. ali pa velja teorija. kamor so kasneje prishli Praslovani in jih (vsaj delno) poslovanili. (m<>b). se vselej znova vrachamo k vprashanju. da je (tudi v primeru) * sebьrъ »zadrugar« beseda tesno povezana s trashchino in etrushchino. Predslovanski * sebьrъ »chlan velike druzhine« je nastal kot staroevropski relikt.11. da je obstajal staroevropski. predkretsko *i-pt > itton en (str. baskovsko bat “1” = predgrshko *bat-il »primus« > basileus. Torej: etrushchansko *zen-p(h)ir »alter. je izrednega pomena pojasniti. ki je ohranjeno v etrushchanskem *tson »zweiter.2010 10:15:42] . zadruga« je sestavljeno iz: (1) *tsen <> *dzen “2”. ki je nadvse dragocena.12=10+2«. igralska maska« = baskovsko zun »zweiter«. (2) Drugi del *-b(h)it : *-p(h)ir. kot je npr. od kod so prishli indoevropski Ilirotraki? Kljuchni problem je naslednji in bi ga imenoval: problem tretjega. zenp(h)il »alter.

Karijci. saj bi tako moralo biti (pravi teorija) v predelih najbolj oddaljenih od prvotnega jedra.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. druzhabnik. Iz tega moremo sklepati. Tako v bistvu ustreza teorija kontinuitete. ter bi morali priznati veliko vechje afinitete med etrushchino. kako je etrushchanska oz. Oshtir je k svoji razpravi prilozhil tudi pregledno grafichno shemo (str. Liguro-Iberci (> Baski) in Pelazgi tvorijo predindoevropske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtonimi prebivalci v prednji Aziji (Likijci. Zato se mi zdi. KAJ PRAVI KAREL OSHTIR O ANTIH ? Tudi v razpravi o Antih se zdi Karlu Oshtirju umestno. s t. ki lahko razlozhi.revijasrp. baskovshchino itd.Veneti in Anti . Elamiti. Konchno gre za chasovni razpon med sedem do deset tisoch let. ki naj bi prevladovala v Evropi (po klasichnih teorijah) do bakrene dobe okoli 3000 let pr. da niso bili Etrushchani tisti. blizhnji«. staroevropska beseda prishla v daljnih krajih v rushchino itd.? A po mojem mnenju Oshtir ni odgovoril she na eno. nich manj pomembno vprashanje: kako da besede sebar nimamo v slovenshchini.11. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. marvech sta oba jezika chrpala iz megalitske jezikovne zakladnice. kar pomeni. da je moralo biti prav to slednje res. bi se to moralo bolj poznati v jezikih. ob Baltijskem morju Balti. in naj bi bila jezik (jeziki) megalitskih kultur.Lucijan Vuga Neindoevropska staroevropshchina. ki je (kot pravi France Bezlaj) izredno arhaichna oz. da so bili tako Ilirotraki kakor Etrushchani dedichi istega jezikovnega substrata in so tudi morali zhiveti na ozemljih s tem istim jezikovnim substratom! To pomeni.n. da je sebar izginil iz slovenskega spomina in se ohranil zgolj v besedi zadruga? A preden nadaljujemo. ki naj bi Ilirotrakom posredovali to besedo iz svojega besednega zaklada. Lidijci.2010 10:15:42] . 28-29) razvoja besede* sebьrъ. ki skupaj z Etrusko-Reti. http://www. da zaradi boljshega razumevanja njegovih izvajanj vselej omeni svoje stalishche o predslovanskem jezikovnem substratu. Predhetiti. kot je Slovenija oddaljena od domnevne praslovanske zibelke Zakarpatja?! Je mogoche.sht. ta se je neposredno prenesla v predilirotrashchino in etrushchino. torej gre za skupni izvor. Mitanijci in Sumerci). naj bi bila bistveno razlichna od indoevropshchine. she o skrivnostnih Antih. Kavkazijci. b) Centralnoindoevropejske Trachane.htm[16. bi se moralo v njej ohraniti razmeroma najvech prvotnih besed.i. c) Na iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. kdo pa je bil vmes med tema dvema skupinama? Je bil vmes prazen prostor ali je obstajal nekdo tretji? Kdo bi bil ta tretji? Che pa ni bilo vmes nikogar in so bili Predindoevropejci ali Megalitci ter Indoevropejci v stiku. kako so si lahko Grki izposodili iz juzhne slovanshchine sembros. zachenshi s staroevropsko *dze nbir »drug. da dve tako razlichno koncipirani jezikovni skupini nista mogli zhiveti druga blizu druge. ki v srednji Evropi oblikuje tri jezikovne plasti: a) Iliro-Venete. indoevropskimi jeziki. Toda ta predpostavka odpira she dodatno vprashanje. v katerem je prihajalo do najrazlichnejshih interakciji in transformacij jezikov. da sta torej bili zelo narazen.

v Kimerijce v predskitski juzhni Rusiji. Toda o stanju na vzhodu. juzhni in zahodni Evropi. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. Jezik. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog. nam pove: »Od jezika zakarpatskih avtohtonov se ni ohranilo nichesar. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. kakor se to da najlepshe ugotoviti na hetitshchini. kar se tiche jezika. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. ko smo v Zakarpatju dobili ilirsko-trashko osnovo. severozahodni Italiji in Galiji. ne zvemo. natanchneje za Karpati. ker pa so bili Slovani manj kultrurni kot avtohtoni. Ker so bili doseljeni Slovani gotovo manj kulturni kakor avtohtoni.revijasrp. izvzemshi zemljepisnega imenoslovja in besed. Na zhalost je tu Oshtir prevzel (rimskoimperialno in kasneje she pangermansko oz. sedaj pa nas chaka she pojav Slovanov.Lucijan Vuga zahodno od obeh – vendar locheno po ozkem ilirsko-trashkem pasu [tako Kossina] – pa Germani in v juzhni Rusiji Skiti.« Tako. Oshtir nas je pripeljal do razvojne faze. I. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. kot se jih vseskozi prikazuje. Toda od kod – saj bi po odkritjih sodobnih arheologov in prazgodovinarjev tezhko nashli v obsezhnem prostoru Evrazije podrochje. str. 12): »Shele na ta ilirsko-trashki substrat Zakarpatja so se naselili Slovani.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. str. ki so tudi Indoevropejci kakor Iliri in Trachani.. V teh uvodnih besedah pod tochko (c) Oshtir postavlja med Baltoslovane in Germane ilirskotrashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. se pomeshali z avtohtoni in jim vrinili slovanshchino. po konchnicah pa indoevropski. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. kakor je znano.12): » Na ilirski = staroevropski substrat se je vlegel najstarejshi val Indoevropejcev. ki so jih poslovanjeni avtohtoni ohranili kot relikte. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri.«. Oshtir nadaljuje (prav tam. marvech so bili zhe v domnevni (pra)domovini za Karpati nekulturni prishleki od bogsigavedi kod. je bil po slovarju vechinoma she ilirski = staroevropski.11. ki ga doda le malo naprej (prav tam. so se oprijeli avtohtonih navad. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. str. V prvih generacijah po amalgamaciji zakarpatskih avtohtonov z doseljenimi Slovani je vladala dvojezichnost. Prav spricho tega je umestno kritichno obravnavati naslednjo Oshtirjevo argumentacijo (prav tam.. ker se avtohtoni niso mogli chez noch priuchiti slovanskemu jeziku. 1926-1927. ali bolje recheno. z Ibero-Baski v Shpaniji. ki so ga govorili v tako nastalem ilirsko-trashkem Zakarpatju in na severnem Balkanu.Veneti in Anti . ki so v Zakarpatje prishli pred njimi. 13).« Od kod so se vzeli Slovani. avtohtoni so se sicer poslovanili. str. ki je po besednem zakladu vchjidel maloazijska – in torej s staroevropshchino sorodna – po sklanjatvi in spregatvi pa pretezhno indoevropska. ki zhe dolgo buri strokovno javnost: »Predno preidem h *kasegъ nekoliko besed o http://www. ko obdeluje izvor besede kosez. sheg in obichajev.. s Pikti v Angliji. v Toharce v Aziji in v Hetite v Mali Aziji.htm[16. [indo]-germansko) tezo o »nekulturnosti« Slovanov. vendar so si pridrzhali po vechini svoje predslovanske institucije in z njimi vred tudi odgovarjajoche izraze. kjer bi bili ljudje tako zaostali. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. in je razpadel v Trachane na ilirskem ozemlju. so sprejeli zakarpatsko kulturo in tudi zakarpatsko stanovsko organizacijo.. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom.« S tem nam je Oshtir ochrtal stanje v Evropi pred nastopom Indoevropejcev.2010 10:15:42] . ki niso barbari shele od rimskih chasov (do danashnjega dne).

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zakarpatskem, predslovanskem druzhbenem redu, kamor spada tudi *kasegъ. Predslovanstvo izrazov zakarpatskega, staroevropskega druzhbenega reda bazira: (a) Na pomanjkanju sorodnih besed v drugih indoevropskih jezikih ali na omejitvi na germanshchino in slovanshchino, ki je posledica istega paleoevropskega substrata (op. L.V.: toda ta substrat je bil tudi za druge indoevropske jezike; to Oshtir potrjuje na str. 10, zad. odst.: »...neverjetno je, da bi beseda *chъrvatъ prishla med Praslovane shele iz germanskih ust, zato, ker ni bilo med Praslovani in med Germani nikakih stikov, izvzemshi identitete staroevropskega substrata.«). (b) Na sorodnih besedah juzhno od praslovanske [zakarpatske] domovine v iliro-trashchini na severnem Balkanu in v juzhni Rusiji, kjer pa se je na iliro-trashki substrat vlegla she iranska skitshchina; da pa ni v zakarpatski iliro-trashchini, izvzemshi reliktov v slovanshchini, o tem nichesar ohranjenega, je razumljivo, che pomislimo, da je bila starim piscem hiperborejska Sarmatija bajni svet (op. L. V.: ta Oshtirjeva razlaga se mi zdi prevech poenostavljena in prehitra, o Trachanih zgodovina kar precej ve, kako to, da ne bi vsaj posredno porochala tudi o zakarpatskih Trachanih?). Iz tega sledi, da si odgovarjajo ilirsko-trashki relikti v slovanshchini (in germanshchini) ter ohranjeni korelati v juzhni Rusiji in na severnem Balkanu, kakor npr. galski elementi v Franciji in keltski jeziki v Britaniji in na Irskem, oboji so kronoloshko in geografsko razlichni refleksi skupne ilirotrashchine, s chimer odpade dozdevna nemozhnost, spraviti Iliro-Trake v zgodovinsko in geografsko zvezo s Slovani. (op. L. V.: ta Oshtirjev sklep je izrednega pomena, saj pritrjuje TKteoriji kontinuitete, ki pa celo izenachuje Trake in Praslovane; zato pa nas toliko bolj osupne Oshtirjevo nadaljevanje). Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Slovane, o tem ne ve zgodovina nichesar, sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko imenoslovje, od katerega se predslovanski substrat ne sme lochiti, ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.« Kdo pa so bili ti »osvajajochi narodi«? Tako kot razvija Oshtir, so to bili Slovani, ki naj bi prevzeli obstojecha imena, ohranjena v ilirskotrashkih reliktih v slovanshchini; dosledno sledech tej metodologiji, se smemo vprashati, kje pa je najti kakshne (pra-pra)slovanske relikte v neki predzakavkashki domovini (pra-pra)Slovanov? Tega ne ishche niti Oshtir, za katerega je to postransko vprashanje...
Kot smo zhe opozorili, Bojan Chop, uchenec Karla Oshtirja, pishe (Jezik in slovstvo, XIX, sht. 1-2, str. 3): »... na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«, torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam, kjer naj bi zhiveli Praslovani, preden so se razlili nekako 2500 do 3000 let kasneje po Evropi – kar je bilo po veljavnem nauku shele v zachetku srednjega veka. Ker pa Karel Oshtir poudarja, da lochuje Predslovane od Praslovanov in je imel v mislih Predslovane, ko je zapisal »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje...«, se seveda smemo vprashati, kdo so bili ti Predslovani in od kod so tja prishli. Po Chopu naj bi bila Ukrajina, in Zakarpatje sodi v ta krog, pradomovina Indoevropejcev; che je pri tem mislil, da so obstajali tudi Predindoevropejci, ostaja odprto she razshirjeno vprashanje na prejshnje vprashanje, od kod so prishli ti Predindoevropejci. In konchno, so Praslovani res chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem, ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod, zahod, sever in jug? Zakaj so vsi odhajali, le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko, kolikor je
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Iliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja, ki nas, che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo (podchrtal L. V.); da bi bili kdaj Iliro-Traki podvrgli

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

(pra)zgodovinarjev!

Bojan Chop she razlozhi (Linguistica, XIX, 1989, str. 7): Alarodski rodovi so v neki blizhnji zvezi z ljudstvi, ki so iskala ozemlje med veliko selitvijo okoli 2500 pr.n.sht. v smeri od vzhoda proti zahodu, iz centralne Azije proti Sredozemlju ter naprej proti Shpaniji (Iberci=Baski) do Atlantskega oceana. Velik del teh ljudskih mnozhic so kasneje postali Indoevropejci, drugi Uralci itd. Zhe bolj v srednji Evropi (zraven Retov) Etrushchani v Centralnih Alpah in naprej proti srednji Italiji (Etrurija); na ta nachin so postopoma povsem zasedli severne obale Mediterana zhe v zachetku bronaste dobe okoli 2000 pr.n.sht., vendar se je dokaj velika skupina novih priseljencev (ki je napredovala do Sirije, juzhnega obrezhja Male Azije, Grchije z Egejem, Italije, Sicilije itd.) indoevropeizirala, kar pomeni, da so Indoevropejci, gotovo z drugimi ljudstvi povezani, napredovali proti zahodu, govorech kar dobro jezik sopotnikov. Tako si lahko razlozhimo medsebojne vplive med jeziki oziroma ostanke starih jezikov v indoevropskih jezikih. Torej se je vse to dogajalo 2500-3000 let, preden so se premaknili she Praslovani iz svojega Zakarpatja... Morda pa ni bilo vse tako, kot je mislil Oshtir. Po TK-teoriji kontinuitete naj bi bila pradomovina Slovanov na Balkanu, od koder so se razselili tudi v Zakarpatje in po Rusiji. Che Oshtir trdi, da nihche ne ve kdaj so Slovani prishli za Karpate niti kako dolgo so bili tam IliroTraki, je upravichena teza teorije kontinuitete, da je Balkan njihovo pravo pradomovanje; lahko bi rekli skupno pradomovanje in po teoriji kontinuitete izenachenost Trakov in Slovanov, glede Ilirov pa teorija kontinuitete zagovarja tezo, da so bili Iliri dolochen chas zgolj neka vodilna plast, vladajocha elita, ki je dajala ime velikemu shtevilu ljudi na obsezhnem ozemlju. To bi bilo nekaj takega, kakor so bili kasnejshi imperiji, Rim je zavladal pretezhnemu delu Evrope in najrazlichnejshim ljudstvom, ali kot so Franki ustanovili Frankovsko kraljestvo itd. V svoji knjigi Jantarska pot sem podrobneje obravnaval jezikoslovni odnos med prastaro akadshchino in slovenshchino (po metodologiji G. Semerana) ter med drugim omenil tudi izraz knjiga. Oshtir razlozhi (str. 16, 5. odst.): »Pouchno v tem oziru je predslovansko *kъnjiga, ki je prishla k Slovanom chez juzhnoruski predindoevropski kulturni center, od njih pa je prevzeto tudi v ugro-finshchino in madzharshchino könyv. V ilirotrashki juzhni Rusiji prehaja u>i in k>g in tu je asirsko kunukku dalo *kunig... naprej pa g(h) <> kc v * kъnjiga, tudi iliro-trashko od koder v armenshchino knik c .« Kar nas she posebej preseneti, je Oshtirjev sklep, da naj bi Slovani
dobili izraz za knjigo she v predindoevropskem chasu, to je zelo dalech v preteklosti, vsaj v III. tisochletju pr.n.sht., to pa pomeni, da je bil ta nadvse pomemben kulturni pojem zhe takrat smiseln za Slovane, saj bi sicer ne imeli z njim kaj pocheti.

Cheprav izvaja Oshtir pretezhno vechino nazivov za druzhbeno pomembne funkcije knez, zhupan, vitez itd. iz iliro-trashchine, pa je ta njegov napor kronan s tem, da ugotovi njihovo prisotnost med Slovani she pred t.i. srednjeveshkim preseljevanjem. Vechina dosedanjih razlag je izvajala te pojme iz germanshchine ali, che zhe, iz latinshchine, da so jih Slovani dobili prek Germanov. Poglejmo Oshtirjeve primere: kmet: (str. 23) predslovansko *kъmetь je identichno z iliro-trashkim kometai »plemenitashi nizhje vrste« in zaradi kretskega kaman “agron” pravzaprav »poljedelec«; sem bi pridali she iliro-trashki dikomes »knez; rex et pontifex«;
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zhupan: (str. 23) predslovansko *zeupan > slovansko *zjupanъ > *zhupanъ, kar je identichno ilirotrashkemu *deuppan; vitez: (str. 24) predslovansko *vitegъ, *vitedzь »eques; jezdec, konjenik, vitez« iz iliro-trashkega *witemg, kjer -tem- »konj« spada k staroevropski premeni t<>d, kar da predslovansko *dem »konj« s podaljshavo –tel v dem-tel>detel »detelja«; staroevropsko *taxm ali daxm »konj«, etrushchansko damnos. Oshtir jasno opozarja, da se navadno slovensko *vitezь izvaja iz germanskega *wiking preko *vitsetdzь > *vitedzь, vendar prehod k>t tega ne dopushcha; celo staropruski witing > weiting ali waiting je najhitreje izposojeno iz slovanshchine, chetudi baltoslovansko *witeng ali *witing ni izkljucheno; knez: (str.25) predslovansko *kъnegъ, *kъnedzь, predgermansko *kuning, *kunja starovisokonemshko kunirichi je zaradi staroevropskega prehoda u<>i identichno z iliro-trashkim *kuneng ali kineng<>kunej ali kinej »pontifex maximus et rex«; kralj: (str. 26) predslovansko *korljь »kralj« = predgermansko *karel z ilirsko-trashkim prehodom a<>e in s prehodom »kralj« (anglosaksonsko ceorl), stareshina (> starec), junak > tlake oproshcheni, prosti mozh (> mozh) > prostak (primerjaj podobno *kosedzь »Edling > libertinus«) sodi s staroevropskim a<>o k dakijskemu *korul »kralj« v Coryllus »rex et pontifex maximus«, Coryllas poleg Σκορύλων kakor Karl Veliki iz germanskega *karl; -j- formant se ponavlja v maloazijskem κοαλδδειν »kralj«... morebiti tudi v imenu predskitskega plemena Κοραλλαοι... nahajamo tudi v predlatinskim sella curulis, kar so uvedli zhe etrushchanski kralji v Rimu; cesar: (str. 26) chez ilirsko-trashki substrat je prishel k Slovanom in Germanom tudi latinski Caesar > *cesarjь, gotsko kaisar, kar naj bi chez Balkan potovalo v Romunijo prek IliroTrachanov, saj ni verjetno, da bi rimski legionarji pri osvajanju Balkana she izgovarjali diftong ae, she manj pa bi lahko kaj takega naredili “hiperurbanizirani” (op. L. V.: pomeshchanjeni) rimski diplomati, zato je prehod vulgarnolatinskega dolgega shirokega ae v e (slovansko cesar) in ai (germansko kaisar) nastal lahko le v iliro-trashki izgovarjavi (op. L. V.: spomnim naj na Oshtirjevo ugotovitev, da se ne ve, kdaj in kako dolgo so bili Iliro-Trachani v Zakarpatju in s tem v stiku s Slovani, kar vsekakor dopushcha domnevo, da so Slovani dobili ta izraz neposredno v stiku z Rimljani); boljar: (str. 26) predslovansko *bylja, *boljar-e je zaradi u<>a ter spricho u<>oi v *bylja > grshko boilades po vsej verjetnosti staroevropski relikt, za kar govori staroevropski izvor korena *bul ali *bal, ki ga najdemo v ilirsko-trashkem Deki-balos »Dakov kralj« ipd. Oshtir sklene: che pa sodi boljar v turshko bajar k *boljar-e, tedaj je turshka beseda staroevropska, che ne kar slovanska. “Valuk”: (str. 27) staroevropskega porekla je v predslovanski hierarhiji *vъlchvaъ »maga, magus«, bodisi da je izvedeno iz predslovanskega in predgermanskega narodnega imena *Walke ali *Wulk e > *Voъlchъ, *Walxa, ki kazhe nasproti predgalskemu Volcae in ilirskemu Valcum v Panoniji ilirsko-trashki vpliv, bodisi da je vъlchvaъ < vъlьchvaъ < *wulishwa sorodno z dakijskim polistai »duhovniki boga Zalmoksisa« z ilirsko-trashkim prehodom p<>w. Karel Oshtir je izraz kosez obravnaval v sklopu imen hrvashkih plemenskih vodij, ki so prishli v 5. st. z Goti iz Poljske v Dalmacijo, kot nam porocha bizantinski cesar Porfirogenet v svojem De administrando imperio iz 10. st.: pet bratov – Kosentzes, Hrobatos, Kloukas, Lobelos, Mouhlo – in sestri Touga in Bouga, ki naj bi bile po Oshtirju vse predslovanskega ilirsko-trashkega izvora. kosez: (str. 28) – temu pojmu se Karel Oshtir podrobneje posvecha, saj je v naslovu njegove
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

razprave K predslovanski etnologiji Zakarpatja pristavek Κοσέντζης-Kosentzes. Po njegovem je v sklopu stanovske organizacije predslovanske kulture v Zakarpatju pomemben predslovanski naziv *kasegъ/kosegъ »Edling«, ki odrazha ilirsko-trashki *kaseng in je zakarpatski predslovanski korelat k ilirsko-trashkemu Kosiggas-Κοσιγγας –Cosingis »zhena kralja Nikomeda I.«, Koson-Κοσων »Trashki dinast« (op. L.V.: Kosigin, politik v nekdanji ZSSR). K ilirsko-trashkemu *kaxs »Princeps ali podobno« velja primerjati s predhetitskim kc ash>hash »kralj« v hashshuwet »kralj je postal«. Ko Oshtir ishche razlago, dopushcha izhodishche v *kaxs/ kaxsh »glava, od koder * kaxseng »glavar«, in na to navezhe etimologijo za etrushchansko *cass »caput; glava«, kar bi se dalo rekonstruirati iz latinshchine prek “cassidemantem a Thuscis nominatam dicunt” in predgrshkega kottis, »kefale«, kotta. Sam formant -eng v *kosegъ oziroma -ing v Kosiggas je treba predpostaviti zaradi slovanskega prehoda in v ь in i. Tu bi bilo treba omeniti Oshtirjevo oporekanje Ramovshu, ki izvaja vrsto slovanskih besed kot izposojenke iz germanshchine, npr. za zhelezo, srebro, zlato itd., ali za izraze s konchnico -egъ, ter dokazuje, da gre v bistvu za skupno staroevropsko dedishchino. Za mesing, med na primer opozarja na sumersko *mass »baker« +niggi »kositer, cin« = massniggi. Tu se mi zdi primerno vlozhiti zanimivo razmishljanje akademika Rajka Nahtigala (O etimologiji izraza kosez, Slavistichna revija, VIII, 1955, str.164-168): »Ako sedaj izvajanja ob besedi knez – kъnedźь – kъnegъ prilagodimo k izrazu kosez – kosedźь, moramo rechi, da je nastal iz nekega nekdanjega tujega *kosingos in bil prvotno prevzet pred palatalizacijo kot kosegъ. Sled tega se je ohranil she do danashnjih dni v rezijanskem krajevnem imenu v tvorbi (zhenska oblika) kosegyni, tichochi v posesivnem adjektivu »ta na Kasiginej hörycoe« od nominativa kaseginja gorica z i za e (po Baudoin de Courtenay itd.).« K temu bi jaz dodal she ime zaselka Kosech pod Krnom pri Drezhnici nad Kobaridom, za katerega pa domachini pravijo, da ga nekoch ni bilo in je novejshega datuma, so pa obstajali mikrotoponimi Koseshka planina, Koseshki potok ipd. Ker pa je v blizhnji vasi Ravne tudi hishno ime Linga(r) – danes she zhiv priimek v Kobaridu – gre morda za izpeljanko iz edling(ar) »plemenit, Kosez«, in so omenjena predialna imena ostanek nekdanjega lastnika. Drezhnica je nedvomno zelo stara naselbina, podobnih imen je kar nekaj po slovanskem svetu, in tudi okolishki toponimi merijo na davno preteklost. Nahtigal nadaljuje: »Navedena jezikovna tvorba je zanimiva, ker ima zvezo s Koroshko. V nekdanji svoji razpravi... sem namrech pokazal, da »rezijanshchina tvori sploh ne glede zhe na svojo geografichno lego neko nadaljevanje povechini zhal zhe izumirajochih govorov Kanalske doline, a od teh pelje zopet most k rozhashchini (op. L.V.: Rozh na Koroshkem). V koliko je rezijanshchina, ki jo smatram za preseljeni preostanek nekega nekdanjega, sedaj pach zhe izumrlega, morda severozahodnega koroshkega narechja – zato so tudi ozke zveze z ziljshchino – v koliko je rezijanshchina she bolj izshla s severa, je tu, razume se, tezhko rechi – izumrlo je, dovolj – . Gotovo pa lahko chisto mirno trdimo, da stojijo brizhinski spomeniki glede
refleksov nosnih samoglasnikov v vseh bistvenih chrtah v najblizhjem rodstvu s skupino narechij, ki jo tvorijo dandanes rozhashchina, rezijanshchina in ziljshchina in ki so jo tvorile nekdaj she dalje na sever in zahod. (podchrtal L.V.)« Ta navedek uglednega slovenskega

znanstvenika vsebuje, po mojem mnenju, dvoje pomembnih sestavin: (1) da postavlja rezijanshchino v smiselno in zaokrozheno skupino slovenskih govorov, ob nekaterih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Proti germanskemu izvoru govori tudi konchno naglashevanje v srbshchini in hrvashchini Hrváta. http://www. ker med Praslovani in Pragermani ni bilo nikakrshnih stikov. pri tem -por->-pol.Veneti in Anti . Predslovansko *Chъrvatinъ. che je Μουχλω namesto *Mъchlo iz *Mъchъlo z izpadom nenaglashenega ъ. L. Muhlo: (str. za izgubo w pa dobimo primerjavo v razvoju gava>gaa>ga. Chroati. (op. Chrovatinъ (prim. Glede prvega dela imena primerjaj osebno ime Tau-zig (-zig »sin«=etrushchansko śeχ »hchi«). da niti ni neobhodno potrebno izhajati za *Chъrvatinъ iz *Chъrvata (gora).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. kot pri Tuga. chesh da rezijanshchina nima nichesar skupnega s slovenshchino. Tuga: (str. Μουχλω je ilirsko-trashki *Mukc ula. je negotova – naj bi izhajalo iz *Chъrvata (gora) “Καρπάτης”. kakor je v mnogih drugih imenih. celo kazhe rachunati s tem. 34) ime ene od sestra je po mnenju Oshtirja sestavljeno iz ilirsko-trashkega Tau. kakor najdemo pri Madagaua »soproga Herakleida«. da bi prishel k Praslovanom preko Germanov zato.in pripone -ga »zhena«.htm[16. 33) iz *Lovel[ъ] ali *Lъvel[ъ] (o=ъ) iz predslovanskega *Lawel/Luwel. Lobelos: (str. pripona -ga naj bi pomenila »zhena«. Κραßάτοι) – oblika *Charъvat/Chorъvat spricho cheshkega Charvat ipd. je bil pri svojem razglabljanju enostranski. Klukas: (str. medtem ko je v ilirsko-trashchini obstajalo tudi konchno naglashevanje. kar se ujema tudi z ugotovitvijo Bozha Grafenauerja (gl. da je bilo prvotno *Karpat ime naroda. plemenske voditeljice Buga. Κραßάτοι. ker so morda obstajali zhe v predslovanski dobi v Zakarpatju *Karpatoi. Crauati itd. ki je sorodno z lirsko-trashkim osebnim imenom Allouporis. Karwat. Hrvati« > Chъrvatinъ kakor *Rusь »Rusija.V. kar bo tudi moje konchno mnenje o njegovem zelo pomembnem in eruditivnem delu. znanem v drugih primerih. korvackoj.in o>e ter p<>w.) poleg morebitnega *Kъrvat ipd. da Oshtir ni niti poskusil izvajati iz tuga »zhalost«. 10-12). Rusi« > Rusinъ. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. ni bil dosleden. s *klau kazhe primerjati ilirsko-trashko Clevora »krajevno ime« iz *Clavora. da nahajamo slovenska topografska imena po vseh Vzhodnih Alpah (torej do sredine Shvice) do Donave in she onkraj nje.Lucijan Vuga ponavljajochih se poskusih (zlasti italijanskih iredentistichnih krogov) iskanja sorodstva celo v daljni Rusiji.revijasrp. da je tudi ime Bouga=Buga sestavljeno iz *Bau+ga. ker germanshchina naglasha prvi zlog. zlasti to izstopa v naslednjem primeru druge sestre.: po mojem mnenju je chudno.11. 32) Κλουκάς iz slovanskega Klukas<*Klukasъ. ki ima povsem slovansko etimologijo). ki je zhivel ob *Karp (=predalbansko karpe »skala«) »Karpati«. (prim. osebnim imenom Bawa > Bas. Oshtir nadaljuje: Hrobatos/Χρώßατος primerja s Karpates/Καρπάτη v poglavju §8 (str. medtem ko naj bi prvi del *Bau. Hrovat. 34) Oshtir pravi. obstajajo hrvashki Mohlići in koroshki Mochilich. Buga: (str. Za ilirsko-trashki *kc axrwat c ax je neverjetno. Boubas (Bou=Bov?). ki predstavlja predslovansko *Klau+kas. morda pa je bil le zelo oprezen. to je v Vzhodne Alpe. 33) Mouhlo. mojo knjigo Davnina govori). Toda kakor bomo videli v nadaljevanju.primerjali s krajevnim imenom Ba[v]os. Χρωßάτοι. k *Mukc ula primerjaj osebno ime Mucalus oziroma *Muclus je latinizirai trashki izraz Muc(a)la<>Mukc (u)la > *Mъch(ъ)lo. In konchno je mogoche po Oshtirju izpeljati Chъrvatь »Hrvatija.2010 10:15:42] . h kateremu je dodan *kas »sin«. (2) da je ta skupina slovenskih narechij nekoch segala she dlje na sever in zahod. Oshtir nadaljuje.

st. Najraje se drzhi v borshtih. Orel. ko je bil vsepovsod razshirjen. 32-34) pravi. Strnad. ne oziraje se na druge mozhnosti. Eagle. Vran. da Karel Oshtir v drugi razpravi (Etnolog. Bird. danes sicer v slovenskem besednjaku skoraj pozabljeno in nadomeshcheno s kobilar. in so v okrog 70 vrstah razshirjeni po Afriki. Obichajno povezujejo ta priimek s ptico “vuga”. Kragulj. znotraj pa ga oblozhita z mahom. II. s katero she danes poimenujemo ptico vuga. Mew itd.2010 10:15:42] Osnova za priimek je. ki so veliki kot shkorec ali drozg . Adler. Crow. To izpeljavo utemeljujem na naslednjih izhodishchih: a) Eden najvechjih slovenskih znanstvenikov jezikoslovec in akademik Karel Oshtir (gl. ampak tudi med drugimi narodi ( ital. Taki priimki so pogosti . che le mogoche blizu vode. V tem chasu ga je najti po vsej Evropi (razen na visokem severu in v Grchiji) ter v prednji in srednji Aziji do Altaja. Vrabec.. Torej je bila zhe sivi praslovanski davnini podana osnova za razvoj besede. Sperling. in sicer po shtiri do pet jajchk. Samchek je bleshcheche se rumen ali sijajno svetlo oranzhno rdech ali bledo rumen. Krähe. ki jih oslinita in opletata okrog rogovilaste vejice. b) Res je. Po dolgotrajnem raziskovanju sem si ustvaril naslednje mnenje: ne le med Slovenci ali Slovani (Dular. Pelikan..revijasrp. ki sodi med “Oriolidae .kobilarje”. Amsel. zamolklo rdech kljun in svincheno sive noge. 1928 str. v katerem nikoli ne miruje.). ime za ptico vuga.). Drossel itd. da je prishlo v 5. Je izrazito drevesni ptich. Po krilih je chrn in ima belo obrobljena letalna peresa. skupaj z Goti v Dalmacijo tudi pet bratov in dve sestri z obmochja Zakarpatja (od katerih ena se je http://www.htm[16. logih in parkih. Najhitreje ga odkrijemo po njegovem znachilnem klicu “bilov” ali “didlijo” in najpogosteje se oglasha ob oblachnih ter nevihtnih dnevih. Vali enkrat v zachetku maja. Vogel. Sova. nem. Aquila. kjer ga kljub pisanim barvam tezhko opazimo.11. da je razvoj besede naslednji: vivьlga slov. »De administrando imperio« (gl. Samchek in samichka druzhno gradita gnezdo in si s kljunom podajata bilke. st. saj je to njegov svet. Tudi rep je chrn. v katerem je omenjeno. v nadaljevanju). Kos. Samichka in mladichi so zgoraj rumenkasto zeleni in imajo olivno chrnkaste peruti. Shchinkavec. Colombo itd. str. velikih starih sadovnjakih.Lucijan Vuga in to bom razlozhil kasneje. Pa she ta prihaja k nam le na kratkotrajen “letni oddih”. spodaj so sivo beli in temno progasti. Gnezdi vechinoma na visokem drevju. Gnezdo je globoko in ima precej navznoter uslochen rob. Hawk. vuga]« < *w-i-wilg : i-vьlga : vьlga.dolgi okoli 24 cm. posebno hrastovih in brezovih gozdichih.Veneti in Anti . o chemer prichajo razlichna ljudska imena. Falco. Med valjenjem je zelo odlochen in napadalen. dlako in volno. angl. Ljubljana. Chuk itd. Golob. 1926/27. Kobilar ali vuga (Oriolus oriolus) je v nashih krajih edini evrazijski zastopnik teh ptichev. v nadaljevanju) navaja v svoji razpravi Veneti in Anti (Etnolog. saj nas obishche shele ob koncu maja in odide zhe avgusta. Zherjal. Aziji ter po malajskem in avstralskem otochju. Merlo. pa tudi tako pogost ni vech kot pred sto leti. ko obravnava znamenito delo bizantinskega cesarja Porfirogeneta iz 10. Ima karminasto rdeche ochi. travnate vezi in shibice. Kavka. V listni goshchi se pochuti varnega. I. 62). da visi. Sraka(r). Habicht.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. zato se z vsiljivci hitro skrega in pretepa ter jih nazhene z glasnim vreshchanjem in krehanjem. ki se suche le po drevesnih vrhovih. »Oriolus galbula [kobilar. Rabe. temvech stalno stika po vejevju in obfrli dosti dreves. s shirokim rumenim pasom na koncu. Corvo.

vonga. od kod so se znashli Slovani v Zakarpatju.»hchi«) in k *Bau. vivьlga »Goldfink. s srbskohrvashkim vuga kjer je -ug.oziroma *Bau. vsled chesar se zakarpatska geografska nomenklatura (izrazoslovje. ampak je hotel prispevati tudi h genezi Slovanov. Rusi she danes imenujejo ptico vuga kot ivolga. s Pikti v Angliji. Δεουελτοςς > Deultum. od katere se predslovanski substrat ne sme lochiti. Zelo nenavadno pa je. bi glede izvora imena ptice vuga in s http://www. In zapishe tole: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhevali Iliro-Traki v Karpatih. I.revijasrp. Po mojem mnenju pa to kazhe na Oshtirjevo zadrego.. da je sam razvil etimologijo in izrecno navedel. di-essame < predalbansko va[rs]tre itd.. Βουßας (Βου = Bov-?). 13) nam Oshtir she pove svoje mnenje o tem. ne tangirajo. z Ibero-Baski v Shpaniji.+ * ga »*zhena«.primerjaj krajevno ime Ba[v]os. che operiramo s predslovansko ilirsko-trashkim substratom. da je preprosto zanemaril problem domnevne predhodne domovine Slovanov. so postranska vprashanja. da tako velik znanstvenik tako lahkotno opravi z vprashanjem.htm[16.. par besedi o jeziku zakarpatskih avtohtonov. Kako to.2010 10:15:42] . avtohtono plast neindoevropskih Venetov v Zakarpatju. od kod naj bi se priselili Predslovani na to pred-indoevropsko. da bi bili Iliro-Traki kdaj podvrgli Slovane.) ponavlja v navedenih jezikih. ki nas. da Oshtir tega imena ne spravi v pomensko zvezo z imenom ptice vuga kljub temu.. 6): ». kobilar)«. Goldamsel (pri Antonu Janezhichu: vuga. da gre za Oriolus galbula. tudi v severovzhodni Italiji) tvorijo z Liguri v zapadni Nemchiji.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. in za izpustitev w pri *-gava > *-gaa > *-ga pa primerjaj –deva > -dea. temu navkljub pa se je izmikal jasnemu in dokonchnemu odgovoru. V.Lucijan Vuga imenovala Buga = Vuga): Imeni obeh sestra Τουγά in Βουγά iz *Tuga in *Buga sta sestavljeni iz ilirsko-trashkega *Tau. Karel Oshtir v enem svojih temeljnih del Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (str. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. predindoevropsko staroevropshchino v centralni. in pristash zakarpatskega izvora Slovanov (cheprav iz njegovih del lahko chrpamo izredno veliko podatkov prav o nasprotnem) ter v shtudiji »K predslovanski etnologiji Zakarpatja« razvrshcha alarodske jezike takole (Etnolog. z Etrusko-Raeti v centralni Italiji in v Alpah.Veneti in Anti . ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhji sorodnosti s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. 1926/27. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki.« Nekaj kasneje (str. Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. L. juzhni in zapadni Evropi.primerjaj osebno ime Tauzig (-zig »sin« = etrushchansko śeχ. str. 75) zapishe: »Predlitavsko volunge in predslovansko *wil¶[h ]g > *wilg > vьlga (prim. ki je ni mogel reshiti drugache kakor tako. kakor znano. torej se ni ukvarjal zgolj z jezikovnimi vprashanji. op. Ti-erna < predslovansko *vornъ.). od koder so se kasneje spet preselili na vse strani Evrope.« Zdi se nemogoche. da Oshtir tega ni uporabil? c) Karel Oshtir je bil preprichan alarodist (Alarodi naj bi bila neindoevropska ljudstva. ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena. k *tau.11. o tem ne ve zgodovina nichesar. Da je -ga »zhena« primerjaj kot pri Μαδα-γαύα »soproga Herakleida«. Iz te Oshtirjeve razlage bi torej sledilo.nastal iz -ilg-) > ivьlga. preden so jo preplavili Indoevropejci). Tudi che bi izhajali iz tako postavljenega etnichnega razvoja Slovanov (Oshtir je namrech poudarjeno naslovil ta prispevek K predslovanski etnologiji Zakarpatja. osebno ime Baw-a > Βας. sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko nomenklaturo. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. severozapadni Italiji in Galiji. ki so zhivela v Evropi. da je tudi ime sestre Vuga predslovanskega izvora.

: *“jurka” (zhenskega spola): “Oriolus galbula. Ljubljana. s cheshko besedo jirice. 1976) je najbolj poglobljeno sodobno etimoloshko delo o koreninah slovenskega jezika. Sodobni poskus spreminjanja uveljavljene paradigme o srednjeveshki selitvi narodov in takratni naselitvi Slovanov na danashnjih ozemljih je TK-teorija kontinuitete.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.revijasrp. To je mogoche primerjati s srbo-hrvashkim izrazom jurichica “Fringilla cannabina”. Vouga na Portugalskem. slichnoglasja. * Morda so moji sklepi napachni.2010 10:15:42] . ki zhivi po gorah.zelenchek”. da je treba zaradi dublet. Najdemo pa pri Bezlaju za nashe potrebe zanimive iztochnice pod drugimi gesli. jerzyk.Lucijan Vuga tem tudi priimka Vuga prishli do sive davnine. irz. kar se meni zdi zelo pretkano. jurka “Fringilla chloris . irzyk “Cypsellus apus”. saj je velikanska vechina svetovnih znanstvenikov sprejemala bolj ali manj ochitno in dosledno »germansko paradigmo«. ki jo odlochno zastopa Mario Alinei. sorodnik shchinkavca. 2003) Marka Snoja pa ni opremljen s podrobnejshim etimoloshkim aparatom in zato lahko rabi le kot pomozhno gradivo. npr. Slovenski etimoloshki slovar (Modrijan.11. dopushcha tudi mozhnost povezave praslovanskega “*jur-” z litavskim “jaura. a ne le to. shtirichka domnevati onomatopejo. jer “Fringilla”. da primerjava med ruskim dialektnim izrazom vyrej “Alauda”(op.: poljski shkrjanec). Ker je bilo njegovo zoprvanje izredno tvegano. jurijshchica “Fringilla cannabina . Toda profesor Bezlaj opominja. volga”. marvech so drugachni pogledi http://www. Akademika Franceta Bezlaja Etimoloshki slovar slovenskega jezika (ESSJ. Profesor Machek pa meni. poljska narechna imena jurek. besed dvojnic.V. Pri tem France Bezlaj opozarja. posnemanja glasu z besedo. shtirik. kako naporno je rushenje uveljavljenih mitov. ki zaznamujejo chloveka.chizhek”. in bi izzval proti sebi vechino znanstvene srenje. da je izvor besede jurka nejasen. tako da gesel pod 2 V2 she nimamo obdelanih. jirichek “Hirundo urbica . jirichka “Fringilla spinus . da se je Oshtir s svojim doslednim alarodizmom na neki nachin poskushal upreti (indo)germanstvu. ljudsko etimoloshko naslonjeno na Jurij. *vyrъjъ.Veneti in Anti . jauris” = mochvirje. ir “Fringilla montifringilla . da je izhodishche treba iskati v etimologiji. jurzyk. pozimi pa pride v nizhino). Poglejmo mnenja razlichnih jezikoslovcev. jer. ki bi jo bilo najti v imenih rek Volga v Rusiji. a o tem malo kasneje.: L. SAZU-MK.htm[16. kobilar. to pa bi pomenilo izkljuchitev iz mednarodnega znanstvenega obtoka. napisal jo je Suolahti. toda ne morem se znebiti vtisa. irzyk “Cypsellus” in praslovanskim *irъjъ. irz. Ljubljana.mestna lastovka”. na zhalost je po skoraj tridesetih letih izhajanja prishel shele do chrke 2 S2 .repnik”. ki je iz iste osnove kakor “*euər(i)” = voda.V. tako jezikoslovec Berneker izvaja iz Georgius = Jurij (pri tem se oslanja na razpravo o imenih ptichev iz antroponimov. She prej si poglejmo. Deutsche Vögelnamen. k temu tudi jurica “Fringilla spinus” in jurshchica. z ukrajinskimi izrazi jurok.L. pinozha. jurzyczek. Osebno mislim. = tolmun. in morda tudi v Voglajna ipd. ki sega vsaj tisochletje ali dve pred nashe shtetje in bi bilo po Oshtirju ime venetskega (in po njegovem predindoevropskega) izvora. vjurok “Fringilla montifringilla”. ki ga vsaj nominalno Nemci she vedno vztrajno uporabljajo namesto indoevropejstva. to je izrazov. je Oshtir izbral nekakshno mehko razlichico rushenja (indo)germanaizma – kljub temu je tudi sam uporabljal prav ta izraz. che ne modro – s tem je vsaj navidez ohranjal povezanost z dotedanjim prevladujochim naukom. v cheshchini shtirichek. Bug ipd.pinozha ali nikavec” (op. poljskim ir. ki vendar dopushcha mozhnost onomatopeje. XXXII a).

o katerih meni. Spomnimo se le nashega avtohtonista Davorina Trstenjaka iz 19. z najnovejsho teorijo o anatolskem izvoru Indoevropejcev. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. dolgoletni profesor na univerzi v Utrechtu. ki si je s svojimi zgodovinarskimi deli prisluzhil lordski naslov. Njej nasproti se je v osemdesetih letih postavil Colin Renfrew s somishljeniki. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. torej iz juzhne Ukrajine in Rusije. s strani konvencionalnega zgodovinopisja oznachene kot proslula »venetologija«. cheprav je bilo zhe od nekdaj veliko uglednih tujih zgodovinarjev.Veneti in Anti . predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA.Lucijan Vuga izpostavljeni porogu in znanstvenemu ter celo politichnemu linchu.2010 10:15:42] . kar podpira ne le z arheoloshkimi. Med vrhunskimi strokovnjaki se zhe dolgo krizhajo kopja o izvoru Indoevropejcev. drugi v Skandinaviji.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da toliko razglashanega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. ki v bistvu izhaja iz predpostavke. ki ga je napisal Mario Alinei.htm[16. in she vech. tak primer je. Zlasti pomembne so jezikovne in zgodovinske http://www. v zadnjih desetletjih je imela veliko pristashev (na zhalost zhe pokojna) Maria Gimbutas s tezo. Med njimi najdemo znanega italijanskega zgodovinarja. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. Profesor Alinei se izrecno ukvarja s Slovani. to je priznal tudi pokojni akademik France Bezlaj. ki naj bi bila po mnenju nekaterih kar »nash kulturni kompleks« (kompleksi pa sodijo. kot se je izrazil eden od njih. tudi paradigma o Keltih in nich manj teorija kontinuitete. kot smo videli. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. ki so mu storili veliko krivic. tretji celo v Egiptu. V sklop tega zhivahnega dogajanja sodi tudi vprashanje o izvoru Slovencev in drugih (juzhnih) Slovanov.11. TEORIJA KONTINUITETE – SLOVANI ZHE OD KAMENE DOBE NA SEDANJIH OZEMLJIH V dveh knjigah je izshlo delo Origini delle lingue d’Europa – La Teoria della Continuitŕ. ki so seveda Indoevropejci. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. da so se celo z obmochja Balkana shirili proti severu in severovzhodu. kjer so naseljena danes. saj je zgodovinopisje prishlo do tochke. sicer Italijan po rodu. da Indoevropejci izvirajo iz “kulture kurganov” na severni strani Chrnega morja. temvech tudi z jezikovnimi in najsodobnejshimi genetskimi dokazi. torej naj bi prishli s severnih obal Chrnega morja (Gimbutas) ali iz Anatolije (Renfrew). antropologa in jezikoslovca Giuseppa Sergija (umrl 1936). ko bo potrebno zacheti pisati zgodovino nanovo. Profesor Alinei je svoje poglede vechkrat razgrnil pred mednarodno strokovno javnostjo in dobil zanje nemajhno podporo. kot vemo. da je latinshchina nastala z zlitjem praslovanshchine in jezika neindoevropskih staroselcev (mediteranske rase) na tleh Italije. ki so bili podobnega mnenja kot Trstenjak. Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (ALI 1 in 2). Pri nas doma so znane zdrahe okoli Venetov in Etrushchanov. na podrochje psihiatrije). ki v svojem obsezhnem opusu med drugim razvija teorijo.revijasrp. ki jih nekateri vidijo prvotno v Aziji. stoletja. torej italshchina ni bila prineshena iz prvotne domovine Indoevropejcev.

. in iz nje sta se razvili. balkansko obmochje je eno redkih.. da je moral imeti ta mirni narod za sosede Nemce in Tatare. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov. v povezavi z Anatolijo..V. temvech so ljubili mir.htm[16.. da so Indoevropejci in Semiti dolgo zhiveli v neposredni soseshchini.. je zapisal: »Slovani niso bili nikdar taki razbojniki kakor Nemci.. Nesrecha je pach hotela. Alinei dobesedno navaja naslednje: »Zacheti moram s tem.. ki je zelo blizu sedanjemu. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo.« Te kratke navedbe so dovolj zgovorne.)..Lucijan Vuga raziskave. in to celo v zgodovinskem obdobju. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). tipichno evropsko.. To naj bi dokazovalo. dobiva pa v mednarodni strokovni javnosti nov zagon.. st. ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejshih chasov. ki je bil “lingua franca” – sporazumevalni in diplomatski jezik na shirshem obmochju Blizhnjega vzhoda.revijasrp. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske.. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom. poljedelsko meshano ekonomijo.. kakrshno naseljujejo danes. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: “prihod”. v zadnjih treh desetletjih izstopajo (v chasovnem zaporedju) tri: (1) pokojne arheologinje Marije Gimbutas.11. ki jo krepko podpira vidni arheolog J.L. ki je delovala v ZDA – “teorija Kurganov” (iz shestdesetih let 20. ki zhe stoletja obravnavajo ta vprashanja in postavljajo njihov izvor na razlichne konce obsezhnega evro-azijskega prostora.. Eden od pomembnih argumentov za blizhnjevzhodni izvor Indoevropejcev so jezikovne sorodnosti med semitskimi jeziki.. Zaradi njihovega miroljubja so jih podvrgli drugi narodi. ki so prevladovali v Mezopotamiji. Slovani so (prvi.. zahodna in vzhodna veja Slovanov (op. sam pa je zanje nashel ustrezno razlago v akadshchini. etrushchanskega in latinskega urbanizma. Prisotnost Slovanov na obmochju. Izshli sta moji knjigi Jantarska pot in Davnina govori. Med velikim shtevilom teorij. 1744-1803. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega.2010 10:15:42] .: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest minulih let). da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete. obdelovali zemljo ter redili veliko zhivine. ki nekoliko obshirneje obravnavata to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov.. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. kakor Nemci..Veneti in Anti .. ki jih omogocha branje in razvozlavanje desettisocherih glinastih ploshchic s klinopisi. nemshki pesnik. odkritih na Blizhnjem vzhodu zlasti v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. Litvanke po rodu...P. edini logichni sklep je.. domnevno “slovansko preseljevanje” je polno nasprotij. to je she vedno eno od prvovrstnih znanstvenih vprashanj sodobnega zgodovinopisja in jezikoslovja. in indoevropskimi jeziki (kar uposhteva tudi Renfrew). Ta je raziskal presenetljivo veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako: “etimologija neznana”.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Slovanov na neizmerno podrochje.. jeziku. Johann Gottfried von Herder. toda nobeno ljudstvo se ni tako pregreshilo nad njimi.. http://www. to je med drugimi temeljito obdelal etimolog Semerano.« Venete moramo preuchevati v kontekstu izvora Indoevropejcev. Prof. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha... jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji.. Ne obstaja neka “severna slovanshchina” marvech je to le razlichica juzhne slovanshchine. ki so prishli iz Anatolije... na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini.

ki so ga nedvomno tako prevzela dela C. Childa iz petdesetih let nadgradil ter razvil v novo arheologijo z mnogo starejshimi datacijami od doslej uveljavljenih. tisochletju pr. Njihov prihod na to obmochje postavljajo v III. ali celo v IV. cheprav se njegova teorija kontinuitete (ki trdi. to odkrito priznava tudi Alinei. tisochletja obstajal neki skupni indoevropski jezik.sht. tisochletje pr. da so Indoevropejci le prvi poljedelci na evopski celini ter je indoevropeizacija le vidik neolitske revolucije. Po tej teoriji izvajajo jezikoslovci razmeroma pozno iz prvotno enotnega indoevropskega jezika diferenciacijo posameznih indoevropskih jezikov. tisochletju pr.sht.n. che ni posebej oznacheno): »Alineiu bo pripadla zasluga. Alinei opozarja. vsi prevodi navedkov L. ki prav tako potrjujejo kamenodobno prvotno indoevropsko skupnost. che ne celo iztrebila predhodne naseljence miroljubnih kmetovalcev ter jim vsilila svojo kulturo (kulturo kurganov) in svoj jezik.sht. 23/1999.sht. torej tri tisochletja pred kurgani Gimbutaseve.Lucijan Vuga Mallory. Renfrew misli. se zastavlja tudi lingvistichno vprashanje (to je za arheologa nekoliko neobichajno).n. to potrjujejo tudi najnovejshe radiokarbonske meritve in je mogoche spraviti v sklad z lingvistichnimi dognanji. Alinei zavracha invazionistichne teorije in meni. Alinei je seveda naletel na vrsto nasprotnikov iz vrst tradicionalistichnih zgodovinarjev. ampak je zhe bila koiné neke dezhele.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.2010 10:15:42] . ki bi povzrochili kulturne in jezikovne spremembe.. trdech. st.. Med tistimi. da arheologija ne ponuja nobenih dokazov za nasilja in spopade v IV. (3) V devetdesetih letih je Mario Alinei. le veliko doslednejshi je tudi v lingvistichnem smislu..n. Renfrewa.sht. v Anatoliji tri ljudstva – Hetiti. zapisanih na njih). da so v Evropi na sedanjih ozemljih v bistvu ista ljudstva zhe od paleolitika-mezolitika in med temi izrecno omenja tudi Slovence) v osnovi ne razlikuje veliko od Renfrewovih stalishch. To nam spet enkrat vsiljuje vprashanje.V. ki je zhe poznala vech razlichnih dialektov. da je prishlo do indoevropske diaspore le nekaj stoletij pred tem.sht.n. che naj bi shtirje tako razlichni – cheprav priznano – indoevropski jeziki (v Anatolji in v Grchiji) nastali shele v II. tisochletju pr. tisochletja pr. Prav tako nam razvozlani linearni B napisi (Ventris in Chadwick. Spricho tega si je tezhko predstavljati.revijasrp. da so v IV. tisochletja pr. ki je razvil dragoceno in pogumno http://www. ali je bilo mogoche. ki jo je postavil Renfrew. da je indoevropska diaspora she nekaj tisochletij starejsha od tiste.n. je Xaverio Ballester z univerze v Valenciji. ne pa za nasilno ali celo genocidno shirjenje nove kulture. da je njegove sklepe v kombinaciji z nauki priznanega arheologa svetovnega slovesa G.n. ko je kmetsko-zhivinorejsko gospodarstvo pospesheno nadomestilo ekonomijo.n.11. ter je shlo. da bi she v teku III.sht.Veneti in Anti . 1932). kar je she posebej pomembno. ki je zapisal (Rivista italiana di dialettologia. ki je svoje teorije intenzivno razshirjal v osemdesetih letih. da so zhe v zachetku II.htm[16. da je bil prvi v najnovejshem chasu (prav pri tem ne gre pozabiti. (2) Po preuchevanjih tretjega vidnega arheologa Colina Renfrewa. ko ugotavlja. ki bi se tako hitro diferenciral v povsem razlichne jezike na tako ozkem prostoru. Luvijci in Palaiki – govorili troje razlichnih indoevropskih jezikov (ta spoznanja so plod najnovejshih odkritij glinastih ploshchic in preuchevanja jezikov. ljudstva pastirskih nomadov – Indoevropejci – surovo podjarmila. da je mikenshchina ni bila le oblika arhaichne grshchine v II. za difuzijo. Ta neolitizacija se je shirila iz Anatolije proti zahodni Evropi od zachetka VII.. ki ga sprejemajo z naklonjenostjo. 1956) kazhejo. vsaj na daljnega predhodnika Herberta Kühna in njegovo delo Herkunft und Heimat der Indogermanen. tisochletju pr. osnovano na lovu in nabiralnishtvu. Ta teorija vdora ali katastrofistichna teorija je med zgodovinarji priljubljena vse od 19.

predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. Profesor Mario Alinei se she prav posebej ukvarja s Slovani. podobno kakor Hrvate. XXII): »Vendar nam zgodovina. Aux origines des civilisations d’Europe. ki jo je napisal zhe omenjeni dolgoletni profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu Mario Alinei. da so se Slovenci razdelili na dva dela. da bodo hitro in z naklonjenostjo sprejete v dolochenih okoljih. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. da so bili evropski predhodniki obichajni ljudje.. nasprotne domnevnemu preseljevanju ob koncu starega in v zachetku novega veka. skratka. http://www. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. kjer so naseljena danes.11. vendar ne superiorni nad drugimi. ki zaposluje tudi nas Slovence.Lucijan Vuga teorijo paleolitskega izvora tudi za indoevropske jezike. Slavonci. Te radikalne. drugi pa se je (Conte pravi: morda v 4. in jih bodo lahko zavrnili ali sprejeli. ki v bistvu izhaja iz predpostavke. in she vech. oskrbi zatajevana prichevanja: zato se moramo zatechi k arheoloshkim izkopavanjem in jezikovnim raziskavam«.) odpravil na sever ter so zhiveli v Novgorodu. in da so bili celo boljshi. kar bomo she prebrali v nadaljevanju. kjer se je dolgo locheval od Rusov.Veneti in Anti . ki je v znachilni povezavi s tistim. Srbe itd. da so se celo z obmochja jugovzhodne Evrope shirili proti severu in severovzhodu. Vsekakor pa upajmo. zato ne smemo prichakovati. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. nato na univerzah na Harvardu in v Leningradu. torej ne bodo sprejete. Italce itd. sicer she vedno v okviru tradicionalne poselitvene teorije. ki spricho svoje temeljite izobrazbe in specializacije zelo dobro lochuje med Slovenci. mozhnost spoznavati in preuchevati nove zamisli. zacheli trditi. zlasti mladi. leta 1986 je v Parizu izdal knjigo Les Slaves. Grke. tako da bodo imeli drugi. Francis Conte. spricho katerih smo Alinei in she kdo drug z njim. sholal se je na St. da v akademskih in znanstvenih krogih ne bo prevladal duh cenzure. Zato je izrednega pomena. o katerih meni. str. Res bodo lahko posamezne od teh novih zamisli videti revolucionarne (in subverzivne) glede na nekatere temelje vech stoletij veljavne doktrine.htm[16.Antony’s Collegu v Oxfordu. sicer Italijan po rodu. ki jo je mogoche she vedno zaslediti v temeljnih predpostavkah klasichnih teorij o genezi Indoevropejcev. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. najde v njej veliko takega. Conte. posodobljene in strokovno mochno podprte teorije. Tisti. pred tem direktor Inshtituta za slavistichne shtudije v Bordeauxu. st. ki se je uchil zgodovine le iz slovenskih uchbenikov. morda sploh ne bo nobene naklonjenosti. ki je bila prevedena tudi v druge svetovne jezike. da bodo imeli prilozhnost ovrednotiti razloge. Boljshi od nas samih.revijasrp. Tako pishe (n. nam ponuja s svojimi raziskavami dodatne argumente za sodobno teorijo kontinuitete.. da je konchno izshel drugi del knjige Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (prvi del 1996). seveda pomembno tangirajo vprashanje Venetov. kar bi bilo pri nas delezhno podcenjevanja in posmeha..2010 10:15:42] . od katerih en del zhivi na sedanjem ozemlju. ne nekaj posebnega. kot se je domnevalo. Slovaki. da ne pozabimo na Etrushchane. v okolici Ilmenskega jezera. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki.. Navedimo le en primer..d. sedaj je profesor na znameniti Sorboni v Parizu. na izrazit nachin pa slovanska zgodovina.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. cheprav smo sedaj v manjshini.« Pri tem navedku je mogoche slutiti tudi kritiko rasistichne arijske teorije. navaja. da toliko razvpitega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih.

meni J. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika staroselcev.L. (BRA): sciurus – veverica. vovere. etnoloshke in lingvistichne argumente pri svojih analizah. ki govore v prid davnemu tesnemu stiku med ljudstvom. in jo nato razchlenjuje v luchi svoje teorije kontinuitete. katerega koren je *wer-: v angleshchini najdemo sestavljenko ac-veorna (nemshko Eichhorn izhaja iz neke ljudske etimologije). (CAL): sciurus – scoiattolo (Plin. Zaman tudi ishchemo viverica. bela podlasica. latinski ucheni izraz vivera furetto. -idae (Gray.Lucijan Vuga Zhe omenjeni etimolog Giovanni Semerano je navedel vrsto slovenskih besed. zgodovinopisja in jezikoslovja.Veneti in Anti . vrsta viverridi (carnivori. ki pa jih je mogoche v luchi sodobne teorije kontinuitete elegantno razreshiti. in 9414 *viverrula ecureuil. veverica.) (BAT): viverra f. viverrarium n. na kar opozarja tudi G. Che se povrnemo na Giuseppa Sergija. ant. Oudin). ki so s stalishcha tradicionalnega zgodovinopisja she odprta. podlasica). Angleshko viverra (leto 1706). “zibetto”. (XVII st. Iz praslovanshchine veverica. ki ga navaja Zingarelli. sciurus. nekateri vidijo besedo. (ERN): viverra. gojiti in αιώρα balançoire.htm[16.: prostor kjer goje bele podlasice. zool. cheprav iz takrat znanih izhodishch. podobne izraze najdemo v drugih indoevropskih jezikih. st. M. Kaj o tem najdemo v drugih delih? (CAM): ital. perzijsko varvarah. E Mart. V sploshnem gre za obliko podvojitve razlichnega tipa. gugalnica.Loth). ki so bili pretezhno semitskega izvora. lat. preshlo v sodobno grshchino berberitsa scoiattolo. ki ga navaja Alinei: Veverica: Alinei (ALI. Tudi v (nedokonchanem) etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pokojnega akademika Franceta Bezlaja (ki je izrecno napisal. scoiattolo – lat. ki jih uporabljajo za lov na zajce (primerjati tudi z M.. redko scoiattolo [dal lat. srbsko veverica. n. ki imajo ustrezno vzporednico v semitski akadshchini. prav tako ne scuriolu(m).: furet (Plinij). vendar to v slovenskem jezikoslovju ni dovolj celovito in sistematichno obdelano. ki je govorilo predhodni jezik slovenshchine.revijasrp. leto 1758). ki nekoliko obshirneje obravnava to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. prusko weware. *viverrica belette. to je ljudstev mediteranske rase. zgodovinarja. Pred nekaj meseci je izshla moja knjiga Jantarska pot. mesojedci).L. leto 1821). donnola. veverica.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. je bil Sergi eden tistih predhodnikov sodobne teorije kontinuitete.. ohranjeno v monferrareshkem vinvera. belette (mustella. Poglejmo primer. Semerano. ki je.sht. ki so pred pet in vech tisochletji govorila semitske jezike na Blizhnjem vzhodu. “furetto”. zanimivo.11. in ljudstvi. viverra (Linneo. da je edino Plinij (1. ki nam prikliche keltski izraz gwywer (izposojeno iz viverra. scuriolu(m) – dim. da sodi slovenshchina med najbolj arhaichne jezike) najdemo tu pa tam navedbo o akadskih sledovih. sc. 2000) omenja. antropologa in jezikoslovca.) zapisal besedo viverica. http://www. da v istem slovarju ne najdemo gesla iz latinshchine v italijanshchino (?!). (ZIN): scoiatto. vretica (Plinij). dissimilato di sciurus]. ki je uposhteval tako arheoloshke kakor antropoloshke. Koren bi bilo mogoche najti tudi v grshchini ά(F)είρω j-eleve. valsoaneshkem bera scoiattolo. prishel do sklepa. ki ima star pomen. V njej navajam vrsto vprashanj. (leto 1831. uposhtevaje tudi veliko najnovejshih dognanj sodobne arheologije.2010 10:15:42] . podlasica (Glasse). litavsko veveris. -ae f. 9412. Audouin).

. ampak tudi z etnoloshkimi.]. Za latinshchino je treba po teoriji kontinuitete strozhje lochevati.. falishchina in sorodni jeziki ne le napovedujejo romanizacijo. 49. da una radice espressiva *wer-. soobstojale pa so z razlichicami in razvojnimi stopnjami vzporedno z italshchino.2.« http://www.1. Ossea genitalia sunt lupis. dove indica lo scoiattolo. potrjen edinole pri Pliniju. mentre nel Monferrato e lo scoiattolo.. niti italski.1 in 2) izrazha svoje preprichanje: ». viverra(m).2010 10:15:42] .11. vendar jih lahko predpostavljamo na osnovi danashnjih jezikov in narechij.. uveljavlja pa in utemeljuje ladinshchino. venetshchino in drugimi indoevropskimi jeziki stare Italije. che ha vinvera a Cuneo. cioe mustella(m) donnola. 11. ki ima zanesljivo afiniteto s slovanskimi in baltskimi jeziki. Po scenariju teorije kontinuitete latinshchina. Zhe omenjeni Xaverio Ballester (n.es. 55.81 (218) (COR) viverra – mamifero asiatico dei carnivori a corpo snello. Valer. kot je falishchina. str. paullo majus mustela. Hist.) – Plin. za katero so znachilna obsezhna nova odkritja – od katerih so bila mnoga tudi revolucionarna – tako v okviru arheologije. latinski izraz vivera/*viverrica in izpeljanke [FEW s. furetto. vulpibus. ki ga she danes govore na prostoru od Furlanije prek Karnijskih Alp do Shvice. kot to dela danes tradicionalna lingvistika. kjer ima celo status enega od konstitutivnih drzhavnih jezikov kot jezik. 1598): furetto. lingvistike. ampak tudi samo ustanovitev Rima. 8 Hist. italshchina. Nat. ker med drugim neposredno zavracha pojem Retoromanov kot zgodovinsko in lingvistichno nesprejemljiv. v obdobju. 2.). p.16 (47) – Plin. in to za cela tisochletja. viveris. Id.« Ker gre za enega od primerov izrazito starega prichevanja. italshchina. ki je bila oblikovana o izvoru (indo)evropskih jezikov v zadnjih letih. voce dotta (con qualche esito pop. ki je nastal iz predhodnega substrata in slovenshchine. con ghiandole anali che sacernono una sostanza odorosa (l... Ma i nomi di questi piccoli carnivori si scambiano facilmente: nelle glosse.Lucijan Vuga (FOR): viverra (vivarra) . ki so jih govorili v tistem chasu v obmochju severnega Sredozemlja. uposhtevaje teorijo kontinuitete.d.. jezik. ki niso bili nikoli zabelezheni v pisni obliki. che hochemo oznachiti skupino ligvemov. Nat. Alineijeva delo predstavlja dalech in nasploh najbolj revolucionarno zamisel. (ALI/2) Alinei (str..v. antropologije. e donnola e il sign. kjer se je od nekdaj govorilo drugache ali se je govorilo neki bolj ali manj soroden jezik.« Teorija kontinuitete ima za nas poseben pomen..revijasrp. ki jih poznamo zgolj v obliki pisnih koine. colore etiam candidiore. 30 ibid.109 (261). ki je obstajala v skoraj neshtetih razlichicah. venetshchina. 6. come in altre lingue indoeuropee. di muscella(m). mustellis. lat. geografsko in kronoloshko diferencirane iz neke predrimljanske latinshchine (to je tiste pred ustanovitvijo Rima in pred oblikovanjem neke elitistichne plasti Latincev). kar je mogoche podkrepiti ne le lingvistichno. Gre za latinski leksem. je to vredno posebne pozornosti. venetshchina in mnogi drugi neznani lingvemi... γαλη κατοικιδιος (Mustella furo Linn. cheprav o Venetih sam Alinei meni: »Ochitno v teoriji kontinuitete ne moremo vech uporabljati izraza romanski.htm[16. klimatologije v odnosu do prazgodovine.Animal exiguum domesticum. Plin.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. viverra(m) e dota come sin. ne tako.. bolje bi bilo rechi. che bi hoteli opredeliti njihovega indoevropskega predhodnika. socioloshkimi in zgodovinskimi dokazi. da je bila vpeljana nova razlichica latinshchine na podrochja.. qui raddoppiata.Veneti in Anti . genetike kot tudi ekologije.732) poudarja: ». med “klasichno latinshchino” v smislu pisanega elitarnega jezika in “govorjeno latinshchino”. umetno skovan. ki postavlja Venete v ta stichni prostor med Italide in Slovane. etnologije.

Za teorijo kontinuitete je izrednega pomena delo F.. tch. da “Baskovshchina . Origini delle lingue Europee (Dialectologia et Geolinguistica – Journal of the International Society for Dialectology and Geolinguistics. da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani... l’ouvrage de Mario Alinei s’avere d’ores et déja incontournable pour les futures recherches en linguistique historique.. (str. ki je obvladovala del slovanskega prostora. Nato pa zakljuchi: ». vasca.220) “panilirizem” je videl Ilire vsepovsod. ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine. kjer izrecno opozarja (str. str.. comme il aime bien se définir lui-meme.11.antichna prisotnost Ilirov v juzhni Italiji.2010 10:15:42] . so obstajala obmochja. ki je trdil. trde tvorci sodobne teorije kontinuitete. namesto shpansko riega (namakanje) ali zanja (jarek. tudi sugerirana zaradi zvena besede surco.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. slovanska beseda snegu ustreza baskovskemu negu “chas snega. z meshano etnichno in jezikovno sestavo. in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij”«.«. ampak so bili sestavljeni iz heterogenih ljudstev. baskovko zil pomeni skoraj isto kot v slovanshchini zhila “kita”... ki da so znachilnost slovenskega prostora.. http://www. kot so bili Mezapijci.. C. Pidal. Toda kaj kmalu je nastopil chas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve.218): ». V luchi teorije kontinuitete torej Veneti predstavljajo pomemben chlen za razumevanje dogajanja v paleo-mezolitiku. v bronasti in zhelezni dobi.revijasrp.. v kontekstu interakcije na pradavnem stiku med Slovenci in Italidi.. se situe parfaittement dans le cadre de ce débat d’idées. zhleb).. ki jo tudi zajema baskovska erreka (za zanja ali acequia jarek....« Alinei (ALI/2. menim. jama. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri. ki so sooblikovali latinshchino. zima”. in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem.. Son but principal est de démontrer que la linguistique posséde un systéme de périodisation autonome par rapport a celui des autres disciplines scientifiques et que sa démarche de datation permet aujourd’hui de reculer dans le temps l’origine et le developpement de l’ensamble des parlers actuels d’Europe. 279. ampak tudi elitna skupina. potok. ki je nevzdrzhna in zavira nadaljnji razvoj znanosti.Veneti in Anti . L’ouvrage de Mario Alinei. tisti.. izkljuchujoch domnevno in sedaj prevladujocho teorijo migracij v poznem starem veku ali celo v zgodnjem srednjem veku.. da je vendar njegova etimologija. sodi med zgodovinske dosezhke zadnjih desetletij.«. In (str.. To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stalishchi Sergija. jama potok. ki je izoblikovala konfederacijo.192) sklepa: ». da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine.. 1921. Alinei med mnogimi drugimi argumenti opozarja na situle. Introd. de renommée internationale. 8/2000) pravi: »Au cours de ces dernieres années l’intéret pour le passé le plus lointain de l’humanité n’a cessé de grandir.. zhariti” je skupen tako baskovshchini kakor slovanshchini. avtorja GUI: Ko M. da “Iliri niso nikoli bili etnichno kompaktno ljudstvo. linguiste “généraliste”. Lahko torej sprejmemo – modificirano kronoloshko in socioloshko kot zhe omenjeno – danes uveljavljeno mnenje. 436): »Izraz goritu “kuriti. ni mogoche izkljuchiti. za rigare rechejo erreka”. Guisasola (GUI) Enigma baskovshchine pred indoevropskimi jeziki..Lucijan Vuga Michel Contini v svoji razpravi Vers une nouvelle linguistique historique: L’ouvrage de Mario Alinei. za shpansko “arroyo” (potok) imamo za baskovsko erreka skoraj identichno slovansko besedo reka [Op. zhgati.. navaja. a la fonet. Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistichna skupina blizu Slovanom. kjer je mogoche celo iskati njihov izvor. in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide..

103]. Res. za shpansko “silbar” je v slovanshchini svistati (v rushchini svistet) |op.: gl. in che na osnovi povedanega povzamemo najnovejsho teorijo kontinuitete. da so prevech zadrzhani (npr. na kar vechkrat opozarja tudi tvorec teorije kontinuitete Alinei). piskalo) ter txulula “silbo” v grshchini σει-φλόω.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da je Armorika ob Biskajskem zalivu v soseshchini z Baski. che Venete obravnavamo kot antichne Slovence. toda za tako obsezhno spremembo paradigme. ugor itd. sneg. reka. Ta poslednji izraz vsebuje tudi derivat sibilatus. da so prevech vezani na tradicionalno teorijo. zhila. torej so ti prevzeli od tamkajshnjih Venetov te prastare besede.htm[16. L.V. nekam nasilna. za slovensko znanost predstavlja she prav poseben izziv. da so najstarejshi narod v Evropi. Francozi ali drugi narodi. ki bi Slovence postavili v nov zgodovinski kontekst. Bezlaj ESSJ. Zlasti pa od nas terja veliko ustvarjalnega. Ustvarjalci TK kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje. Italijani (ki niso Rimljani. je najpreprichljivejsha in razumna razlaga.ali *si. σ-γ-ός “silbido” ter σίςω “silbar”. ker so preprosto izginili.V. saj gre kar po vrsti za izrazito elementarne pojme: goreti.« Vsi tu navedeni in she drugi izrazi.revijasrp. poznamo tudi slovanski kopati in baskovski kopatu [obdelano posebej v tch. ki so ochitno slovenskega izvora. ki so sicer dozhivljali svoj zgodovinski razvoj in se izoblikovali do danashnjega etnosa. izrecno navedeni Milko Matichetov).]. RAZMERJE MED VENETI IN ANTI http://www. pogumnega in prizadevnega dela! Tako je TK za zdaj predvsem delo tujih znanstvenikov. nakazujejo.11.| ter silbido ali silbato je v baskovshchini txistu. kot se pogosto poenostavljano prikazuje in manipulira.: jegulja) in baskovski s-ugor. poleg tega imamo za baskovsko txuku ali xuku slovansko besedo suho.]. SlovenciVeneti pa so skozi tisochletja evoluirali na obsezhnem prostoru od Paflagonije prek gornjega Jadrana do Baltika oziroma do Armorika. Kakor ni mogoche. suho. nemalo narodov pa ni vech. ki jim slepo slede). L. *swi. Poleg tega moramo uposhtevati. v latinshchini suiflum “silbido”. che za Baske velja. xistu ali uistu [Op. da bi imeli za te najosnovnejshe pojme iz naravnega okolja v obeh (danes zemljepisno tako oddaljenih) jezikih identichne izraze. da smo bili zhe v davnini v neposrednem stiku. flauta” (pishchal. shpansko “silbo. ruski ugor.2010 10:15:42] .Lucijan Vuga zhleb daje prednost obliki areka).z razlichnimi razshiritvami se nanashajo v baskovshchini txirol ali txirul. in bi prichakovali od njih vechji prispevek. si-bilus “silbido” in si-bilare “silbar”. si-filo “silbo”. ni mogoche prichakovati chesa drugega.zhvizhgati. (op. da so obstajali zhe v davnini neposredni stiki. kar je izrednega pomena. tako kot so se npr. shvisteti.Veneti in Anti . se nam izkazhe kot nadvse stvarna. avtorja GUI: na iste korene *swe-. da jo je potrebno she dograjevati. Spricho tako zasnovanih in posodobljenih pogledov na prazgodovino ne bo smelo biti nich vech predmet posmehovanja tradicionalnih zgodovinarjev (in ne tako redkih. ki so se tudi do danashnjega dne ohranili v Pirenejih. da bi nadgradili dosedanja prizadevanja vztrajnih posameznikov z shirshe zastavljenimi projekti. ki so skupni baskovshchini in slovanshchini (poleg teh so seveda she druge podobnosti z indoevropskimi jeziki). shvisteti itd. geslo sviskati! . ki s pomochjo konzonantne metateze razvije v kastiljshchini silbato ter v baskovshchini txibilitu ali txulubita “silbato”. kot jo prinasha TK.

cap. ki so jim Vzhodni Goti priznali nadoblast po samomoru stoletnega kralja Hermanarika (leta 375). predvojni direktor predhodnika danashnjega Narodnega muzeja v Ljubljani in urednik revije Etnolog. kjer obravnava prav prostor med Dneprom in Dnestrom ter pravi. Tako pishe Jordanes sredi 4. ki so po Evropi kontinuirano naseljena najmanj od neolitika. ki se je spochetka uspeshno upiral in napadalcem zadal znatne izgube. Niko Zhupanich je tudi avtor prispevka Reka Erak (Etnolog. 1930) Izvor in ime Anti.2010 10:15:42] . niso mogli trpeti samopashnosti njegovega naslednika. IV. Antom. kjer ga je lastnorochno ubil Balamber s strelom iz loka. da bi se prineslo svetlost v temno zgodovinsko etnologijo velikega preseljevanja narodov na kraju antichnega veka. 1934.htm[16. prevod L. (De origine actibusque Getarum.11. se ne da razlozhiti s pomochjo grshkih. st. 88-99) svoj referat s 3.Veneti in Anti ..n. germanskih ali slovanskih jezikov..n. kar porochajo bizantinski zgodovinarji o kaosu narodov vzhodne Evrope in Podonavja. da sploh ni bilo velike selitve narodov. Zlasti so mu zamerili. 9. kralja Venetarija (zapisano po Jordanisu) ali Vidimira (zapisano po Amianu Marcelinu). ampak je v bistvu shlo za kulturne vplive ob neobsezhnem premikanju ljudstev. v katerem izhaja iz navedb v Jordanesu in Prokopiju. da so takrat tako shtevilni Anti zhiveli med “sarmatskima rekama” in niso imeli svojih imen zanje?!) Zhupanich nadaljuje (str. str. mednarodnega bizantoloshkega kongresa v Atenah (14. a je na koncu omagal v bitki na reki Erak leta 376. potreba je po znanju orientalskih jezikov. st. 97): »..V. Balamber.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 113-121. hunski kralj. to je utrdilo prevlado Hunov nad Goti. da je brez njihove odobritve sprozhil vojno proti vzhodnim Slovanom. ki jih je po hudih bojih pokoril. da so Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper (o tem vech v nadaljevanju).sht. 247-250). http://www.sht. je v njej objavil (VII. latinskih. str. tako da so lahko nadzorovali poti chez severno chrnomorsko primorje iz Turkestana in evropskega vzhoda proti srednji Evropi. se je z vojsko odpravil nad Venetarija. da Huni.. kako to.) s podnaslovom: Prispevek k zgodovini boja narodov za prevlado nad juzhno Rusijo v drugi polovici 4.revijasrp. ugrofinskih in uraloaltajskih. toda s prav nasprotnim sklepom.. posebno kavkashkih.Lucijan Vuga O tem smo zhe govorili v predhodnih poglavjih in sedaj nadaljujmo: Niko Zhupanich. Tu naj vskochimo z vprashanjem. S tem so postali Huni neomejeni gospodarji danashnje juzhne Rusije.« Prav to je storil sedemdeset let kasneje Mario Alinei s teorijo kontinuitete. v srbohrvashchini. 1930-31.

2010 10:15:42] .11.. Codex Berolinensis XII saec. Zato je logichno sklepati. Codex Laurenttianus XI saec. to potrjuje tudi proshnja dela zahodnih Gotov (pod vodstvom Alavivusa) in vzhodnih Gotov (pod vodstvom Alatheusa in Saphraxa). Tezhava nastane ob tem.sht.. ne v Kolhidi ob izlivu reke Phasis. kar je bilo zahodno od Dnestra (Danaster. Vendar je to po mnenju Zhupanicha nesmiselno. Tyras). da jim dovoli naselitev na tleh rimske drzhave.. Zhupanichu) Zgodovinarje zanima ta dogodek zato. che ne kar ob Dnepru. da so Vzhodni Gotje zhiveli na zahodu do Dnestra. Eraks (Konstantin Prorfirogenet: De administrando imperio). (povzeto po N.). ker je povezan z usodo Antov! Po ustaljenem gledanju je to bil chas. da se je kralj Venetarij z vojsko umikal proti Dnestru. potem ko so prestopili Don na pohodu proti zahodu. Slednji zavracha reko Fazis (Phasis) kot reko Eraks ter pravi.Veneti in Anti .).htm[16. medtem ko so Huni in Alani pritiskali nanje z vzhoda. polovici 4. ni bilo vech njihovo ozemlje. da ne tam ne http://www. To govori v prid iskanju Eraka na zahodu Ponta in ne v Kavkaziji. cesarju Valensu.. Codex Valentiennensis IX saec. ko naj bi Praslovani she zhiveli v praskupnosti onkraj Karpatov. Ostrogotsko sredishche se je verjetno nahajalo blizu.). O imenu reke Erak je vech razlichic: erac (Codex Ambrosianus XI saec. marvech v Armeniji ob izlivu reke Aras (antichno Araxes). da so mesta Teodoziopol. umikajochih se pred Huni proti dolnji Donavi.revijasrp. erae (Codex Heidelbergensis VIII saec. Abnikon in Mastaton v Transkavkaziji. aere (Codex Ambrosianus XI saec. Codex Palatinus IX saec. st.Lucijan Vuga Torishche bojev med Huni in Goti v 2.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.n. saj je bila tedaj etnichna sestava prebivalstva juzhne Sarmatije taka. in vse. Codex Ottobonianus X saec.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

kje drugje v Evropi ni reke z imenom Erak, razen che se ne skriva v nekem drugem antichnem imenu, kakrshno je npr. naselje Eracton v evropski Sarmatiji, saj kazhe, da pomeni »mesto na reki Erak«. V antichni ilirski toponomastiki obstajajo podobne ali sorodne izpeljave geografskih in etnoloshkih imen na t-, katerega nastavek ima brez predhodnega samoglasnika znachaj derivativnega elementa. Iz Ptolomeja poznamo na Krku naselje Kourikon, sam otok se je imenoval Kourikta, prebivalci pa Currictae (Plinij) ipd. Prav Ptolomej je nashteval v evropski Sarmatiji nad reko Dnester (Tyras) proti Dakiji naslednje naselbine Carrodunum, Maetonium, Clepidava, Vibantavarium, pri tem je ochitno, da so razen dakijskega Clepidava imena ostalih mest keltska, in Eractum, ki naj bi lezhal na drugem bregu reke nasproti Tiraspola. In che je Erakton bil na Dnestru, je bilo ime reke Erak. Seveda niso vsi tega mnenja. V Transkavkaziji je reka Aras (antichno Arakses), Armenci ji rechejo Erachs (Erasx), toda ta ne pride v poshtev iz drugih razlogov. Na koncu se pokazhe nenavadna reshitev: stepski hudornishki vodotok Tiligul (antichni Aksiakes), ki ga poleti skoraj ni, od jeseni do pomladi naraste v sposhtljivo reko, saj Ptolomejev zemljevid evropske Sarmatije ne nakazuje Eraktona na Dnestru, marvech vzhodneje. In tudi omemba, da so se Ostrogoti po bitki umaknili na zahod proti Dnestru, kazhe, da je morala biti usodna reka vzhodneje, torej Tiligul (Aksiakes), in kazhe, da tako v imenu Aksiakes kakor v Erac tichi pomen »voda, reka«. Koren za Erac je *ar, ki podaljshan s priponami –b (Ar-bia v Italiji, Arpasos v Kariji), -k, -g (Or-gas pritok Mendra v Mali Aziji), -d (I-ar-danos v Lidiji), -n (Ar-na, Ar-ne v Likiji, Arnus v Etruriji), -t daje razna rechna imena tudi v Galiji, Helvetiji, Noriku, Panoniji, Armeniji: Ar-axes »Ar-fluvius«, Ara dva pritoka Rena (Aar, Ahr); Arabo(n) Raba v Panoniji, Arar v Galiji (danes Saone) pritok Rodana, Are-lape naselje in reka v Noriku (reka Erlaf v Avstriji), Ar, Ar-ar, Arel (reka Jerelь v juzhni Rusiji, nastalo iz predskitshchine). Verjetno je koren reke Erak soroden z avarsko besedo er (ör) »reka« (op-L.V.: toda lahko bi tudi dodali, da med erak in reka ni velike razlike!). Zhupanich sklene, da lahko trdi, da je Erak tekla v evropski Sarmatiji na prostoru med Dneprom in Dnestrom; tod so Huni premagali Vzhodne Gote 376, s tem je prenehalo njihovo gospostvo nad juzhno Rusijo. Z dokajshnjo verjetnostjo se sme rechi, da se ime reke Erak skriva v imenu naselja Eractum (Erakton), danes Ananev na gornjem toku reke Tiligul (med Dnestrom in Bugom), ki je lezhalo na vzhodni strani Dnestra, vsekakor ne dalech od njegovega toka. Ker smo zgoraj omenili, da so po Jordanesu in Prokopiju Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper, torej prav tam, kjer naj bi se odlochilno spopadli Huni in Ostrogoti, slednji so se po porazu umaknili, nastaja vprashanje, ali so ti Anti-Slovani pretezhno ostali tam na svoji zemlji, saj je en del shel na zahod z Goti, med njimi tudi Hrvati... Ker so Goti prishli nad Chrno morje iz severne Nemchije oz. juzhne Skandinavije, so verjetno tvorili med Anti le vrhnjo, vodilno plast, in ko jim je zachela trda presti, so pobrali shila in kopita ter shli naprej krizhem krazhem po Evropi. Iz tega je
dopustno sklepati, da so bili neka vrsta dobro oborozhene in organizirane elite, ki se je vsiljevala ali podjarmljala druga ljudstva, ali pa je morda shlo le za nekakshno delitev dela in so oni opravljali le vojashko sluzhbo, iz katere je vse bolj izvirala tudi moch in prevlada. Zato tudi niso imeli nikjer obstanka, ampak so se glede na razmerja mochi ali potrebe po vojashki sili selili skupaj z druzhinami. Goti sodijo verjetno v eno tistih relativno majhnih etnichnih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

skupin, ki so dajale v svojem chasu pechat in celo ime bolj shtevilnim podrejenim, podjarmljenim ali (ob)vladanim ljudstvom s stalnim bivalishchem, ki so se ukvarjala s poljedelstvom, rudarjenjem, obrtjo ipd., h katerim verjetno lahko prishtevamo tudi Kelte ali po Mariu Alineiju Ilire itd. Kot je za Indijo she danes znan kastni sistem, tako naj bi menda imeli Indoevropejci delitev druzhbe na duhovnishtvo, vojake in svobodnjake, ki so se ukvarjali s pridobitnimi dejavnostmi, poleg pa so bili she brezpravni suzhnji. In prav vojashke kaste so morda postale nekakshno avtonomno “ljudstvo”, ki je ponujalo ali vsiljevalo svoje storitve naokoli. Ne nazadnje zgodovina govori o spremembah, ki so nastale v dolochenem obdobju bronaste dobe, s pojavom organiziranega nasilja in s tem povezane obrambe, utrjevanja naselij itd. Poljedelska ljudstva so morda celo namerno sprejemala nadvlado vojashkih kast, elit, to jim je zagotavljalo obrambo, varnost...

Verjetno so bili tudi Hrvati predvsem taka “vojashka kasta”, in cheprav smo o njih zhe spregovorili, velja she kaj dodati. * Izvor imena in etnosa Hrvatov predstavlja she vedno velik izziv za zgodovinarje. Danashnji pogledi se niso kaj bistveno spremenili od tistih, ki ji je razgrnil zhe omenjeni dr. Niko Zhupanich v predavanju na 3. kongresu Mednarodnega antropoloshkega inshtituta v Amsterdamu dne 23. septembra 1927 in objavil pod naslovom Prvi nosilci etnichnih imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant (Etnolog, II, 1928. str. 74-79). Zachenja pa takole: »Kje in kdaj so postali Slovani, kje je lezhala slovanska pradomovina? Vsekakor do danes ni dokazan avtohtonizem Slovanov na ozemlju med Vislo in Dneprom ter severnim lokom Karpatov. Pach pa se lahko trdi na osnovi prvih pisanih porochil o Slovanih, da so oni pred svojim razhodom na zahod, jug in vzhod zhiveli na omenjenem terenu, za katerega se ne ve za gotovo, che je bil domovina Praslovanov, pach pa nepobitno domovina Protoslovanov.« Tu moramo postati pozorni ob definiciji: Praslovani so bili pred Protoslovani! Ker Karel Oshtir uporablja termin Predslovani, ki pa pri njem pomeni razvojno stopnjo, ki jo je nakazal v shemi (Predslovansko *sebьrъ »zadrugar, Etnolog, IV, 1930-31, str. 28): staroevropshchina (neindoevropshchina) > predilirotrashchina > trashchina, baltshchina, slovanshchina, iz slovanshchine > rushchina, juzhnoslovanshchina itd., iz juzhnoslovanshchine > srbshchinahrvashchina. Oshtirjeva vkljuchitev “slovanshchine” pred “juzhnoslovanshchino” in kasnejsho “srbshchino-hrvashchino” bi smiselno pomenila da je mislil na “praslovanshchino”, dasi nam izrecno ne navede polozhaja “predslovanshchine”, ki bi bila po tej njegovi shemi vsebovana v predilirotrashchini. Moram rechi, da mi to ni povsem jasno, ali pach, v tem smislu, da je predilirotrashchina skupna osnova za ilirshchino, trashchino in (pra)slovanshchino... Zhupanich pa ima Praslovane za prednike Protoslovanov... Che nadaljujemo z Zhupanichem, ta poudarja, da soglasha z L. Niederlejem in drugimi odlichnimi zastopniki slovanske paleoetnologije, da so Srbi, Hrvati in Chehi po krvi in jeziku del Slovanov, ki so v davnini, she pred nasho ero, stanovali v protoslovanski (podchrtal L.V., ker je ta navedba potrditev, da Zhupanich uporablja Protoslovane za sicer ustaljene Praslovane) domovini med Vislo in srednjim Dneprom. Zhe Protoslovani so se razlikovali neposredno pred
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

svojo razselitvijo na tri skupine : zahodno na Visli, vzhodno ob Dnepru in juzhno, ki je lezhala pod obema, oslanjajoch se na severni lok Karpatov. Predniki danashnjih balkanskih Slovanov so se nahajali v juzhni in Chehi v severozahodni skupini, kamor sodijo she danes. Niederle opazha v zachetku nashe ere prve znake shiritve Slovanov, v 3. in 4. st. je sledila migracija v velikem obsegu, a v dobi od 5. do 7. st. so zavzeli slovanski narodi svoja nova selishcha, dalech od prvotnega sredishcha Protoslovanov. Pri preseljevanju slovanskih narodov na sploshno ni opaziti perturbacij, ker sedanji slovanski svet, razprostrt na ogromnem prostoru med Jadranom in Tihim oceanom, predstavlja organsko razshirjeno domovino Protoslovanov. Na prvotnem prostoru so ostali Poljaki in del Rusov, medtem ko je ostanek zahodne skupine prekorachil Vislo ter zavzel vzhodno Germanijo do reke Saale in srednjega Mena (op. L.V.: verjetno je Zhupanich mislil Main). Juzhno krilo je preshlo Karpate, zavzelo Dakijo, Panonijo, Norik in Balkanski polotok. V novem okolju in pod novimi vplivi iz sosedstva so se razvili iz juzhne grupe Protoslovanov: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Ta Zhupanicheva slika je izredno shematichna in s povrshnimi izrazi, npr. “vplivi iz okolja”; je s tem mislil, da so Protoslovani prishli v prazen prostor, okoli katerega je bilo nekaj drugega, ali da so se prishleki stapljali z (maloshtevilnimi ?!) staroselci? Zgodovinar Jordanes, ki je zhivel sredi 6. st. in je bil po rodu iranski Alan, sicer pa pisar na gotskem dvoru, pripoveduje o Slovanih (Venetharum natio), da so bili razdeljeni na shtevilna plemena, vendar so se v glavnem delili na dve skupini: Slovane in Ante. Prvi so zhiveli na ozemlju od Visle do mochvirja pri Oseku (lacus Mursianus), na vzhodu do Dnestra in do mesta (civitas) Novietunensis v delti Donave. Med Dneprom in Dnestrom so stanovali Anti, ki so se obchasno spopadali s Slovani. Paleoetnologa C. Zeuss in W. Tomaschek menita, da so Srbi in Hrvati predstavljali v etnoloshkem pogledu dve antski plemeni, ki sta okoli leta 600 zasedli Ilirik, drugi pa sodijo, da so bili Anti predniki danashnjih Rusov ali pa vsaj Malorusov. Zhupanich odlochno trdi, da prvobitni nosilci imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant po svojem izvoru sploh niso bili Slovani, ampak so prishli mednje z vzhoda, iz azijske Sarmatije. V slovanski mnozhici so ti osvajalci izgubili pretezhni del svoje etnichne in jezikovne prvobitnosti, so pa dali tem Slovanom zachetke plemenske in drzhavne organizacije. Osnovo za takshno sklepanje dajejo zgodovinski viri, ki postavljajo v zachetku nashega shtetja Srbe, Hrvate, Chehe in Ante na ozemlje vzhodno od Azovskega morja, dalech od vzhodne meje slovanske pradomovine. She proti koncu prvega tisochletja so segali vzhodni Slovani na jugovzhodu samo do levih pritokov Dnepra, Psiola in Sosne, tako da so bili she stotine kilometrov oddaljeni od Dona, a she dlje od Kubana. Prvo omembo Srbov na vzhodu Azovskega morja, med plemeni okoli kimerijskega Bosporja, najdemo pri C. Pliniju S. (Nat. hist. VI, 19) v 1. st.; verjetno so zhiveli ob srednjem toku Kubana. Njihovi vzhodni sosedje so bili Zinchi, Zigi, ki jih imajo za prednike Cherkezov. Temu v prid naj bi govorila tudi etimologija imena Srb, ki se dá najlazhje razlozhi iz jezika Lezgijcev, slovanske besede izhodishche v alarodskih jezikih, ki jih imenuje tudi predindoevropske, staroevropske, megalitske, toda Zhupanich vkljuchuje med Alarode tudi ljudstva vzhodno od Azovskega morja, to pa je zhe v Aziji!). Ime Srbi je po Zhupanichu najverjetneje sestavljeno iz
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

kavkashkih domachinov, ki niso Indoevropejci niti Semiti ne Mongoli, ampak sodijo v alarodsko skupino (op. L.V.: tu opozarjam na Oshtirjeve raziskave, v katerih ishche za mnoge

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

korena *sur (sar, ser, sir, sor) »chlovek« in pluralnega sufiksa -bi; ser-bi »ljudje, narod«. Ime Hrvat naj bi se prvich omenjalo vdolbeno v kamen v nekdanji grshki koloniji, v mestu Tanais, danes Azov, ob izlivu Dona v Azovsko morje (Maeotis): ΧΟΡΟΥΑΘΟΣ, ΧΟΡΟΑΘΟΣ (to sta osebni ali rodbinski imeni) v 2. in 3. st. na ozemlju azijske Sarmatije, kar kazhe, da so morali zhiveti nekje v blizhini Srbov, morda med dolnjim Kubanom in najzahodnejshim delom Kavkaza. Tam so po prichevanju zgodovinopiscev (Helanikos) v sosedstvu s Cherkezi zhiveli Harimati, kar se lahko po alarodskih glasoslovnih pravilih izgovarja kot Harivati, od koder slovanski Horьvate. Pach pa za ime Chech antichni pisci niso sporochili tako jasnega izhodishcha, menda zato ne, ker so kot Grki tezhko povzemali negrshka imena, pa tudi kasnejshi razvoj imena je v teku tisochletij pustil posledice. Verjetno se prvotno ime skriva v nazivu Cisi, Cissi, prvich omenjenem v 1. st. pri Pomponiju Meli (Cronographia I, 13) spet na vzhodni strani Azovskega morja (Maeotis) v sosedstvu Antov, Amazonk, Ahajcev in Cherkezov (Cercetae). Kazhe, da so Kise in Ante vezali dolocheni blizhnji odnosi, ker jih P. Mela opisuje kot en narod: Cissi-anti. Nekaj kasneje tudi Plinij omenja Kise kot sosede Antov, Georgov in Amazonk na kaspijski strani Ciskavkazije (cis = tostran). Druge razlichice istega imena dobimo v Plinijevih kodeksih (Nat. hist. VI, 19): Szici ali Cizi (Cizici, Zizici, Zici, Cizimeni) ali kot sestavine etnichnega imena Sedo-chezi. Na Tabuli Peutingeriani (verjetno iz 2. st., dopolnjevana med 4. in 6. st; o tem nekaj vech v moji knjigi Jantarska pot) je vpisan narod Chisoe med Psaccani, ob jezeru Lacus Salinarum, in plemenom Nardani (Vardani). Nekateri (Tomaschek) menijo, da so vse te oblike razlichice istega imena za cherkeske Cise (Chisci, Chezi, Cizi), stanujoche v danashnji Kabardiji na Kavkazu. Seveda je she nekaj drugachnih domnev, bolj ali manj lociranih na obmochje Kavkaza. Ime srednjeevropskih Chehov v porechju Labe (antichno Cichu) je prvich zabelezheno leta 805 v Annales Tiliani, zatem pa okoli polovice 10. st. v legendi sv. Vaclava (Chesi, v Chechachъ, knjaz chesьki). Glede etimologije se Zhupanich pridruzhuje mnenju, da stara narodna imena izhajajo iz pojma »ljudje«, in bi se zato dalo ime Chech razlozhiti iz alarodske kavkashchine chih »homme, Mann«, ki je morda v sorodu s kabardinsko-cherkesko c’ychu »chlovek«. Po mnenju Oshtirja (K predslovanski etnologiji Zakarpatja, Etnolog, I, str. 11-12) bi ime Chech verjetno izhajalo iz alarodskega korena *keks »juvenis«, analogno predlitavsko kekshe »meretrix« in pelazgijsko kassa »mladenka > blodnica«. Na Shtajerskem je znan cheh »dechek«. Za Ante so mislili, da so se pojavili v zgodovini shele v drugi polovici 4. st., in sicer v bojih z gotskima kraljema Hermanarikom in Vinitarjem, slednji jih je neposredno po prihodu Hunov (376) po hudih spopadih obvladal. Prav na Vinitarjev ukaz so usmrtili Boza, voditelja Antov, skupaj s sinovi in sedemdesetimi antskimi prvaki. Toda Ante omenjata she pred tem Pomponius Mela in Plinij mlajshi, da zhive na Kavkazu. Kasneje, med 4. in 6. st. so stanovali med Dneprom in Dnestrom skupno s Slovani, ki so si jih podvrgli, a so se po tem kot maloshtevilna gospodujocha kasta etnichno asimilirali. Prvotni Anti pa zhive she danes kot Andi, Aenti, Andalal ob zgornjem toku reke Koisu na vzhodnem Kavkazu ter govorijo lezgijsko narechje. Ime Anti se dá razlozhiti iz cherkeshchine and »narod«, kar je sorodno s hetitsko antuhsh »chlovek«. Zhupanich meni, da dejstva govore v prid tezi, da so Srbi, Hrvati, Chehi in Anti v zgodovini prvich nastopili na podrochju Kavkaza kot neslovanski narodi, a so bili poslovanjeni v evropski Sarmatiji ali shele v porechju gornje Odre in Labe. Pred tem so se ta ljudstva odselila iz Kavkazije v domovino Protoslovanov, kjer so iz raznih delov slovanskih mnozhic ustvarila prve
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

ki so kontinuirano zhiveli na svoji zemlji zhe stoletja ali tisochletja. kakor so bili sosedje kasneje v Polabju: Bela Srbija in Bela Hrvatska in http://www. Harimati so bili potemtakem na obmochju dolnjega Kubana ali v predelu med poslednjim odrastkom Kavkaza na severozahodu in dolnjim Kubanom. ki so potrebovala (ali pa tudi ne in so se jim kar vsilili) vojashko zashchito. ki so se selile k shtevilnejshim ljudstvom. 1894). v azijski Sarmatiji. st. Kasneje se pojavljajo drzhave na chelu s kralji. 1926/1927) spominja na Shtefana Bizantinca. Ker pa je tak nachin zhivljenja postal vabljiv..Veneti in Anti . Torej se nam tudi s tem Zhupanichevim izvajanjem potrjuje domneva o maloshtevilnih elitah. med drugim je tik pred perzijsko-skitsko vojno po narochilu kralja Darija vohunsko objadral Arabijo in del Indije. nam je v nekem periplu (zemljevid plovbe) zapustil tudi opise mnogih chrnomorskih in azovskih morskih obrezhij in tamkajshnjih ljudstev v 6. ki niso osvojile novih poljedelskih in proizvodnih tehnologij. pri chemer naj bi Tomaschek ne razlikoval prvobitnih od poslovanjenih Hrvatov in Srbov. zato so imeli dovolj svobodnega chasa za politichne in organizacijske dejavnosti. po katerih jih she danes razpoznavamo. Stutgart.sht. da se je po neolitski revoluciji. jih postavlja v Pont ob Chrnem morju. to pa je postopoma pripeljalo do stalno oborozhenega sloja. postali so elita. Ker se je s tem pri poljedelskih ljudstvih kopichilo bogastvo. da so zacheli organizirati obrambo. v resnici pa so le maloshtevilne elite prevzele oblast in dale ime na novo organiziranim poljedelcem. oborozhen in je (v zachetku vsaj delno. vojashkih skupinah ali kastah.. Pauly-Wissowa: Real-Enzyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft I. I. Shtefan Bizantinec. selitve ljudstev«. je to vzbujalo skomine pri drugih skupinah ljudi.. hrana in obrtnishki predmeti. omenja med drugimi ljudstvi obmorske Cherkeze. ki sta se pod pritiskom Avarov in Bolgarov preselili v 6. in 5. cesarji itd. kasneje je k temu prispeval tudi razvoj metalurgije. 2338. narodi). da so Hrvati in Srbi antski plemeni. Viljem Tomaschek naravnost trdi (Antai. Zgodovinski mehanizem tega pojava sloni na predpostavki.n.revijasrp... tako nas v Harimati – Studija k problemu prvobitnih Hrvatov (Etnolog.pr. tj. da v geografskem leksikonu Ethnika omenja narod Harimati ob Chrnem morju. Logograf Skylax iz Kariande v maloazijski Kariji na obali Egejskega morja. razmahu poljedelstva. Tako so nastale navidezne »migracije. in so si podredili druga ljudstva in narode. Zhupanich se tudi v drugih razpravah ukvarja s to temo. ki je schasoma povsem obvladovala druzhbeno zhivljenje.pr. orodja.sht. ki so imeli za seboj maloshtevilno skupino ljudi (rechemo: ljudstva. st. po Helanikosu z Lezbosa pa so zhiveli nad Cherkezi.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.n.11. a v okviru enega ljudstva tezhko uresnichljiv za razrashchajochi se elitni sloj. kar bi se ujemalo z domnevno pradomovino Hrvatov na Kavkazu. katerih osnovna dejavnost je bila poljedelstvo.htm[16. Te izkushnje so poljedelce (tako jih pogojno oznachimo) vzpodbudile. oba iz prve polovice 4. st. ki je chrpal iz Palaifatosa in Helanikosa. po drugi strani pa prav poljedelstvo terja vech delovnih rok. zhivinoreja in obrt. so si posamezni segmenti poiskali nova ljudstva. povechevala proizvodnja hrane.Lucijan Vuga politichne organizacije. zato so se poljedelska ljudstva namnozhila. dala tem skupinam svoja imena in so pri tem svoj gospodujochi polozhaj poplachala z izgubo svoje prvobitne etnichne individualnosti. to jih je verjetno napeljalo k napadanju in ropanju. njihovi sosedje so utegnili biti Srbi. ki je bil zhe spricho svojega polozhaja privilegiran. ki je zhivel in pisal v zachetku 7.2010 10:15:42] . v Ilirik. kasneje pa v celoti) bil oproshchen ostalih (zlasti poljskih) del. in obenem s tem to po eni strani omogocha prezhivetje vechjega shtevila ljudi. okraski itd. tj. st.

str.Lucijan Vuga dandanashnji na Balkanu so drug ob drugem. pri chemer je treba streti she en oreh: ali je mogoch prehod iz Harimatov v Harivate.. Pelazgih. X-XI. 1937. kar naj bi ustrezalo prej omenjenim barvnim oznakam. za kar je mogoche najti veliko primerov (s tem smo se veliko ukvarjali pri navajanju iz Oshtirjevih razprav).2010 10:15:42] . ki sodijo v alarodsko skupino.htm[16. je zaznati menjave b/p<>m<>w. st. kazhe nekaj rechi o tem. 18.Veneti in Anti .revijasrp. st. 8. omenja beneshki letopisec Andrea Dondolo: Dalmacija – celokupno primorje. Toda od kod te oznake? Zhupanich razvije dokaze. Ker se tu omenja pridevnik “beli” ob oznaki naroda.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Pri predarijskih prebivalcih Balkana.11. v chas hrvashke narodne skupshchine na Duvanjskem polju. to pa nam reshi uganko. Hrvatska – gorsko ozemlje. v Letopisu popa Dukljanina iz zadnje chetrtine XII. najmanj v IX. st. da je ochitno treba te enachiti s Hrvati. Povzeto iz: Niko Zhupanich Harimati: Iz peripla Scylaxa http://www. Niko Zhupanich nam to razlaga v chlanku Znachenje barvnog atributa u imenu “crvena Hrvatska” (Etnolog. mongolski ne pridejo v poshtev. 355-376) s predavanja na IV. da dobimo Harimatai : Haribatai > slovansko Hrъvatъ. Zhupanich razvija v omenjeni razpravi Harimati. da so zhe zdavnaj orientalski narodi na ta nachin oznachevali strani neba: vzhod – modro zahod – belo jug – rdeche sever – chrno sredina – vijolichasto. kjer so na osnovi starih virov ali izrochila delili Hrvashko na “Belo” (Croatia Alba) in “Rdecho” (Croatia Rubea). kongresu slovanskih geografov in etnografov v Sofiji. ali zachetek X. kaj naj bi to pomenilo. sega dalech nazaj. V 14. a tudi semitski. Pri tem je mogoche izhajati zgolj iz neindoevropskih jezikov. Uporaba izraza Crvena Hrvatska – Croatia Rubea.. 1936.

kakor ga je dolocheni oddelek Hrvatov prinesel s seboj ter ga je zagospodovano slovansko ljudstvo dojelo. kakor tudi koren Hrv. pri chemer se je opiral na jezikoslovne argumente.) pa.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. se bom v nadaljevanju drzhal slovenske razlichice. v angleshkem izvirniku.(nedokazano *Hruv. Hrvati. ter etnoloshki in socioloshki moment v izvestju Konstantina Porfirogeneta o prihodu Srbov in Hrvatov (Etnolog. (4) V starih tujih virih je podlaga *Horv. X-XI. ukrajinske) in juzhnoslovanske (Slovenci. aprila 1927.revijasrp. Domovina Belih Hrvatov pa je po Porfirogenetovih besedah lezhala severno od Madzharske in vzhodno od dezhele Frankov.z rastocho intonacijo. 1937-39..2010 10:15:42] . * Ker je v zvezi s slovanskim naseljevanjem Balkana pomembna Zhupanicheva razprava The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbchishte in the VIIth century and the Ethnological and Sociological Moment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats – Naselitev Srbov v makedonskem mestu Srbchishtu v VII. ki izkljuchuje naglas na koncu. Zemljepisni razpored kazhe na polabske Srbe. mednarodnem kongresu bizantologov v Beogradu. 1928. da bi primerjal in razchlenjeval oba teksta. da Porfirogent porocha o prihodu Srbov in Hrvatov v Ilirik. s pripono. st. [Angleshko besedilo (tudi v nadaljevanju prevod L. V bistvu Zhupanich polemizira z Vatroslavom Jagichem oziroma oporeka njegovim izvajanjem v vech kot trideset let prej objavljeni razpravi Ein Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprahen (1895). ni znano v slovanskih jezikih. (9) Hrvati so bili narodnostno meshani. (7) Pri pohodu Hrvatov na jug so bili soudelezheni tudi Germani.Veneti in Anti . katerih ostanki so she danes v Luzhici na Saksonskem. str. genetiv Hrvata.] Ker pa ni moj namen. Tudi zachetni H. (3) Ne obstaja enotna praslovanska oblika.Lucijan Vuga Slovenski znanstvenik Rajko Nahtigal je v razpravi Doneski k zgodovini vprashanja o imenu Hrvat (Etnolog.je znak tuje besede. 14. ki so zhiveli v dezheli Bojki v sosedstvu Bele Hrvatske in Francije (Nemchije). (2) Ime Hrvat je v drugih slovanskih jezikih prevzeto zelo razlichno.. v kateri je izrazil dvom o verodostojnosti Porfirogenetovega porochila o prihodu Hrvatov in Srbov na jug. to dokazuje sozhitje Kosezov z njimi.in *Hurv-).V. str. ki se dokaj razlikuje od vzhodne (ruske. Npr. Sarmat ipd. ki je natis njegovega predavanja na 2. (8) Po razselitvi po razlichnih slovanskih ozemljih se je samostojno sprejelo ime. Bolgari). 383-413) postavil naslednje ugotovitve: (1) Ime Hrvat. (5) Konchnica -at. vsebinsko pa ne povsem enak povzetek v slovenshchini. a severozahodno od Bavarcev. (6) Iz germanskih in sorodnih jezikov ime ni prevzeto. II. Po Porfirogenetu naj bi danashnji balkanski Srbi izhajali iz severozahodne slovanske jezikovne skupine.11. da bizantinski cesar Konstantin VII. 26-35). Srbi. beloruske.za ljudstvo iz Zakarpatja nujno sili k enakim iranskim in ilirskim imenom: Karpat. a ima tudi skoraj enako dolg. drugachno kakor slovanski pridevnishki -at.in *Hrov.htm[16. Porfirogenet navaja v svojem slovitem delu De administrando imperio za balkanske Srbe njihove prednike Bele Srbe. v slovenshchini beremo.ni razlozhljiv iz slovanskih jezikov. saj bi na tak nachin etnoloshko razdvojili Bolgare (Trakija) od Slovencev http://www.

Srbi niso ostali dolgo v Grchiji. To govori v prid tezi.. in to tem prej. saj jeziki tvorijo homogeno skupino dialektov. ki so bili tam zhe vsaj od 6. Podoben primer je v porochilu Porfirogeneta naselitev turshkih Bolgarov. v slovanskem prevodu Zonarasa iz 14. je treba Porfirogenetove trditve imeti za izmishljijo in iskati izvor Srbov povsod drugod. ker so se asimilirali skoraj brez sledu. morda le samega mesteca Srbchishta? To naj bi dodatno spodbijalo resnichnost Porfirogenetovih navedb. potem so pach morali biti maloshtevilni. in jim niso mogli vtisniti pechata polabskih Slovanov.Lucijan Vuga (Norik). Ker pa ni tako. saj za velike mnozhice ljudi cesar Heraklej prav gotovo ni bil zainteresiran. Bolgari so se na samem zachetku naselili na majhnem otoku Pevke v donavski delti in pozneje v utrjenem taborishchu Abobi blizu Shumena. Drini. in utemeljuje s tem.000). kjer so ostali nekaj chasa. se obrnili in zavzeli Ilirik. st. Zhupanich prav v tem vidi dokaz. Jagich se sprashuje. A le v etnoloshkem in jezikovnem smislu.revijasrp. str. kakor chleni verige. K temu Porfirogenet dodaja.2010 10:15:42] . morda bi jih nashteli nekaj deset tisoch. tj. zakaj od Alp do Chrnega morja ni jezikovne prekinitve tam. Jagich je v svoji razpravi. 1933.htm[16. Jozhe Rus se prav tako sklicuje na Porfirogenetovo delo De administrando imperio (Etnolog. she zdalech niso mogli asimilirati zhe tam mnozhichno naseljenih juzhnih Slovanov. da so prishli iz http://www. Ker pa so bili maloshtevilni. kako bi mogel cel narod najti prostor za prebivanje in zhivljenje na tako majhnem prostoru. st. Potemtakem je bilo Srbchishte le bolj ali manj utrjeno taborishche. v nobenem primeru jih ni bilo na stotisoche ali celo na milijone. torej v krogu s premerom kakshnih 5. ki so si. ki lezhi severno od Olimpa. po Zhupanichevem mnenju. st. sklene Jagich. kjer naj bi se naselili Srbi in Hrvati. da je cesar Heraklej odkazal Srbom po njihovem prihodu na jug obmochje (distrikt) “ta Serblia” (Srbchishche.11. iz Polabja in porechja gornje Odre.Veneti in Anti . kjer so she danes. chetudi maloshtevilni (20. In prav o teh kasnejshih nosilcih imen Hrvati in Srbi Porfirogenet pripoveduje. Zhupanich mu odgovarja. le ne med Labo in Salo. ko so se vrnili iz juzhne Ogrske v Skandinavijo. kjer v poglavjih 29-36 pishe o dalmatinskih Hrvatih. Neretvi priblizhno tako kakor v Luzhici na Sashkem v vzhodni Nemchiji. da so prishli iz Bele Hrvatkse in Bele Srbije. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so po zmagi zavzeli Ilirik kot gospodujochi vrhnji sloj ter ustanovili drzhavno organizacijo pod svojimi imeni.). * Navedimo she eno drugachno gledanje na izvor Hrvatov. ker je to mesto tudi kasneje v srednjem veku obstajalo kot trdnjava ob srednjem toku Bistrice (Haliakmona). k druzhbeni in politichni organizaciji pa so pomembno prispevali. potem bi danes govorili ob Moravi. kakor nekateri fantazirajo. ki je merilo vsega 23 km2. kakor so to storili Heruli sto let prej.. 31-45) iz 10.000 – 25. podredili Slovane v Trakiji. Che pa bi prishli za chasa bizantinskega cesarja Heraklija (610-641) Hrvati in Srbi iz porechja Labe v Ilirik. v kateri posamezni govori in narechja prehajajo organsko drug v drugega. da che je bilo res mogoche spraviti vse prispele Srbe na tako omejen prostor. Toda Srbi so si onkraj Donave pri Beogradu premislili. V-VI. ampak se se vrnili na sever v staro domovino. v Pieriji. sijajno utemeljil in dokazal jezikovno enotnost juzhnih Slovanov med Chrnim morjem in Socho.5 km. da je prav ta cesarjeva navedba dokaz tochnosti. od koder so obvladovali obsezhno ozemlje in ustvarili drzhavo. ki je Bizancu pomagal v bojih proti Obrom. da so iz Polabja doseljeni Srbi predstavljali le relativno majhen vojashko organiziran zbor. Bosni.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.

si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.. s poudarkom. kako to.Lucijan Vuga Ko smo se zgoraj pri Oshtirjevem raziskovanju besede sebьrъ »zadrugar« vprashali. da te besede ni v slovenskem besednjaku. tj. ki lezhi onkraj Bavarske. posebej pa je s shtudijo Veneti in Anti (Etnolog. pri chemer je sicer izhajal iz jezikoslovnega stalishcha. V nadaljevanju Jozhe Rus she precizira (str. L. 38): ». ki je dokazovala skandinavski izvor Gotov. toda ni se mogel in ochitno niti ni hotel izogniti (spomnimo na njegovo delo K predslovanski etnologiji Zakarpatja.: keltsko] ime.: Shleza]. kar je na slovenskem ozemlju zaznati v imenu »kosez« in posameznih toponimih ter priimkih »Hrvat« z izpeljankami. iz Skandinavije so z Goti vred prishli tudi predniki nashih Hrvatov in zasedli dotlej venedske dezhele. ko so spotoma s seboj povlekli tudi del Hrvatov v Dalmacijo in od tam v Italijo. ki ga poznajo zgodovinarji na tem shirokem prostoru. marvech je le v srbshchini. medtem ko omejujejo Hrvate le na severni del Dalmacije in Srbe na juzhno Srbijo (podrobneje gl. ki so prinesla svojo druzhbeno organizacijo.htm[16.2010 10:15:42] . hrvashchini. povzame svoje gledanje na predslovanski jezikovni substrat. ohranjeno je poslovanjeno ime Slask.. t. Silingi so se spojili s Slovani. narodoslovni vidik) pomembnim problemom njihovega izvora. 1928) posegel na odnose s skrivnostnimi Veneti. V germanskih virih kasneje ta prostor vezhejo na ime “Hrvat”. Prav tako. da je tu Rus pod vplivom tiste shole. kakor tudi na arabske kroniste v chasu velikomoravskega kneza Svetopolka (870-894) in angleshkega kralja Alfreda Velikega (849-901).. V tistem chasu so imenovani tudi Vislani.V. Poleg tega se sklicuje na Niederleja (str..V. Po Rusovem preprichanju je najstarejasha zgodovina hrvashkega imena nesporno germanska. kjer je izrecno poudarjen etnoloshki. Slovani.« K temu dodaja she: ». in to so Jordanesovi Venedi. II. saj je razpravo podnaslovil “alarodski w-prefiks”. rushchini (che naj bi bili tam tudi potomci Antov). Breslau].V. che nekateri shtejejo kajkavce na prostoru od Alp do sredine bivshe Jugoslavije med potomce Slovencev in raztegujejo slovensko ozemlje v srednjem veku od Vzhodnih Alp do izliva Donave v Chrno morje (Mayers Lexicon). L. chesh da so edini narod. onkraj Ogrske. L. morda tichi odgovor prav v tem. ki je ostalo do danashnjega dne. mojo knjigo Davnina govori). podedovali tudi njihovo vlashko [op.j. v blizhini Frankov pa tudi zakarpatskih Pechenegov. v danashnji vzhodni Galiciji in Voliniji.. germanski Silingi.revijasrp. da to pochne zaradi http://www. da so bila podrochja teh jezikov tudi v etnichnem stiku z neindoevropskimi vojashkimi elitami z vzhodne strani Azovskega morja. med njimi tudi »zadruge« in s tem njihovo ime. nem. Zato nas ne sme chuditi. ki jih imenuje “Horiti”. par sto let kasneje pa Lehi. Oshtir se je tu zhe lahko oprl na svoja shtevilna predhodna raziskovanja.: Wrocław. staroevropskih jezikov. razen obrobno in obchasno. 34). Medtem pa Slovenci nismo prishli pod vpliv teh vzhodnoazovskih ali kavkashkih plemen. dezhele Hrvashke. nastanjeni okoli chashchene gore Sobotke (718 m) in reke Sleze [op.Veneti in Anti . V bistvu se nakazuje shema: * Tudi Karel Oshtir se je vprashanju Antov posvetil pri svojem znanstvenem delovanju. kot obichajno v svojih ostalih tekstih..11. so ob svojem vstopu v svetovno zgodovino stanovali s svojo sredico v prav blizhnji soseshchini vislanskih Hrvatov = Lehov. kasneje blodechih po shirjavah Evrope vse tja do Chrnega morja. na katera opozarja v uvodu in skozi celotno besedilo. jugozahodno od Vratislave [op. ki temelji na preuchevanju predindoevropskih.« Mislim.

ki neposredno ali posredno omenjajo Venete(1): (a) Herodot III 115.) + idar = predgalsko * idax n »Fluss. 6 in naprej. (c) na to iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. predindoevropske Paleoevropejce. She manj so Slovani Boudinoi. (b) centralno-indogermanske Trachane.Veneti in Anti . Tacit Germ.V. charovnik. stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z jadranskimi ter Eridanos z reko Pad. od koder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-Enetoi v zgornji Italiji tudi Enedi v Iliriji. ki ostane v zachetku besede in za naglashenim vokalom. sicer pa je iz tch.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. in katerih * budh je soroden s predgrshkim * b[u]dh > ftheir »eine Fichtenfrucht. da misli prav to. (c) Plinij IV 97. Venethi. o vsem tem Karel Oshtir v Danuvius-AsamusNaissus. in td v đ . neki smrekov sad« (str. K temu izvajanju Oshtirjevbi opombi: (1) Neuroi niso Slovani. Winida ter *Weneđ > anglosaksonsko Winedas. Venadi. Lidijci. ti kljub slovanskemu * nyrú »ăüçň. izkushen. Visla < * Wiksl (s ks>s proti ksh>kx>ch) = novovisokonemshko Weichel je iz * Wiskl metatetizirano (ohranjeno morebiti v latinskem Visculus) in -skl. (b) omenil le Trachane. Liguro-Ibere (>Baske) in Pelazge. katerega * hars »peritus. veshch« < * khar[a]ts se ponavlja s kh<>g (kakor predslovansko chrusha<>grusha »Birne. Germanskega izvora je finsko *Venädä > Venäjä »Rusija«. o katerih porocha Herodot.11. kjer je govor o ‘Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke Eridanos=Visla(2) (op. Obshirno razpravlja o vsem tem Niederle v Slovanske starozhitnosti I/1.: o zagonetkah z reko Eridonos glej mojo knjigo Jantarska pot). k ts<>zd. reka«. Sumerci). 45. Plinij II 170) porocha o Indih ob “Severnem morju”. 355. okno«. ocharljivec«. Manuel 31. Veridoi = *Venidoi. da so ftheirotrageousi.htm[16. predslovansko chodogú: predgrshko gandos o polla eidos kai panourgos v predslovanskem gorazdú. ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Likijci.< galsko * webar. Ptolomej Georg III 5. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. Skymnos v. Mela III 5.188. ki vkljuchujejo Etrusko-Rete. Pri tem navajanju je Karel Oshtir pod tch. Tabula Peutingeriana.19. in Eridanos je keltsko ime za jantarjevo reko: Er.»jantar« je reducirano iz baltskega > staroegipchanskega sacal »Bernstein« itd. staronordijsko Vindr in *Wenađ > angloskasonsko Weonodland.< * wewar. Menjavanje t<>th <>d (>đ) v zgoraj navedenih oblikah je morda germanskega izvora – v germanshchini prehaja t v th ali t v d. Ouen(e)dikos kolpos. Po njegovem mneju naj bi bile stvari take: V srednji Evropi razlochujemo naslednje jezikovne plasti: (a) Iliro-Venete. (c) razvidno. hrushka«. ob Baltskem morju Balti in zahodno od obeh – vendar locheni z ozkim iliro-trashkim pasom – Germani.»jantar« (primerjaj kimrijsko gwefr ipd. in njenih pritokih. (b) Kornelij Nepos (Pomp. Karijci. to je jantarjeva reka.2010 10:15:42] . za to govori naslednje: (a) jantarjeva lezhishcha ob Visli.revijasrp. Indnamesto Venet. Predhetiti. (2) Eridanos = Visla. (e) Semkaj sodi morebiti tudi slovanski *Vet in *went v rushchini Vjatichi ob Oki = Vaniti po Niederleju v Slovanskih starozhitnostih. Markianos II 38-40: Venedi. 47).Lucijan Vuga boljshega razumevanja izvajanj razmerja med Veneti in Anti. v juzhni Rusiji pa Skiti. Ouenedai. http://www. (d) Iz germanskih virov *Wenetd > gotsko Venetharius Winitharius = starovisokonemshko Winidheri.je pa verjetneje iliro-trashkega porekla. L. ker spada * neur<>nur z u<o k predskitskemu anor in dalje z r<>’ k predgrshkemu * noos > nous in k predskitskemu * ana(r) v Anaharsis »skitsko Philosoph«. Elamiti. posebno pri izlivu. O shirjenju baltskega jantarja na jug kazhe primerjati med drugim ligursko langurium »Bernstein« in predbaltsko * langa(r) »Bernstein > okno« > litavsko langas »Fenster. Mitanijci. Veneti. Nato preide na pregled antichnih virov. charmer. v drugih delih govori o IliroTrachanih. Skylax c. Hesiod Fragm. 46. Kavkazijci.najbrzh pod vplivom Indov=Indijcev v Aziji.

od tam so shli v Panonijo. Anti. Velt-ebi. zahodno od Labe. ki se pojavi v juzhni Rusiji tekom 3. ne pa da je bilo vse to zhe prej germansko. 35). saj so Langobardi bili she leta 117. da je tu Oshtir obstal.). 34. Ni izkljucheno.pri tem se nam ni ohranil simpleks (nezlozhena beseda) in tudi germanski izvor ni dokazan. ki so se slavizirali (str. torej v osrchje zakarpatske pradomovine Slovanov. Traki itd. (b) Niederle postavlja zibelko antske drzhave v Volynj. Oshtirjeva povzemanje po Niederleju. In podobno z germanske strani.V. da je za njim komaj kaj ostalo v jeziku..sht.n. st. da je povzel nekaj nedokazanega! Zato je zanimivo. v spodnjem toku reke Veser v Severnomorskem primorju okoli Bremna.. ter izgine v zachetku 7. st. medtem ko so zgoraj omenjeni Veneti predslovanski in predgermanski (=ilirotrashki) avtohtoni Zakarpatja in vzhodne Nemchije. (c) ko so trchili Germani po absorbciji Iliro-Trakov v vzhodni Nemchiji ob Slovane. Torej so bili pod Karpati nekaj chasa v 5. 3) Opomba 3: Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov. ko so se ob Karpatih pomikali proti jugu.. Medtem ko so Slovani iliro-trashki substrat v Zakarpatju vse do ozkega pasu.Lucijan Vuga V nadaljevanju se Karel Oshtir loti starih virov za Ante: Antes.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. leta 476 so ob zgornjem toku Visle okoli Krakova. da so Anti zhiveli veliko jugovzhodneje. so jih spoznali pod imenom *Ant. che je slovanski ot<[w]ant »Ant« shele slovanski refleks prvotnega *Wan¶t. da jih potemtakem tam prej ni bilo in da so oni osvajali tamkajshnja ozemlja. Ko so Germani zadeli ob Visli po absorbciji Venetov na Slovane *[W]antaib. ker bi z dokonchno oznako Venetov kot Praslovanov dregnil v pangermanski osir. ki naj bi ostal. Zaradi tega je treba -ebformant v predslovanskem Dudl-ebi (Dudl. To Oshtirjevo razlago se mi zdi potrebno takoj komentirati. Poleg tega velja. *Wen¶t »Venet«. toda za to ima Oshtir razlago. da so Germani prodirali proti vzhodu. okrozhje« . izposojeno iz slovanskega *ot »Ant«. 48).revijasrp. pa so se Veneti ohranili v omenjenem ozkem pasu. so ohranili ednino *ant v zahodnogermanskem pomenu »Riese. mnozhinski formant –aib pa so spremenili v starovisokonemshko –eiba »Gau.. Kako? Zakaj? Seveda lahko zachnemo shpekulirati in najdemo poljubno mnogo razlag. za to govori: (a) delitev Slovanov v dve glavni plemeni: Sclaveni in Antes po Jordanesu (Get.V.2010 10:15:42] . st. tam nekje nad Chrnim morjem. velikan«. Osebno mislim. leta 600 pa so zhe zavzeli dobrshen del Italije.. od koder so jih 568 potisnili Avari (Obri) v severno Italijo. che je zahodnogermansko *ant »Riese.iz *Daudl ali Deudl. che naj vse uskladimo z zgodovino megalitskih kultur z Iliri. ohranjeno v anglosaksonskem ent in v novovisokonemshkem narechnem enz »Riese«. posebej she. slovanskem poreklu Antov nihche ne dvomi.11. kar je veliko prepozno za chasovne razpone v formuli: Predindoevropejci (=megalitska ljudstva) = Predslovani>Praslovani>Slovani. Antae. Anthaib (3) je slovanska drzhava. kazhe na zgodovinopisno smer. (b) *Vet v Vjatichi odrazha morebiti predslovanski *Venet : Ven¶t>Vent. Antai. Svoje mnenje opiram zhe kar na Oshtirjevo pripombo (3).htm[16. velikan«. katerih ime so Germani po germanizaciji (oziroma slavizaciji) teh ostankov razshirili na Slovane. tako poslovanili. (op. njihovo ime je preneseno na slovanske doseljence (podchrtal L.. O se je ohranil pas avtohtonih Venetov. od koder http://www. ki je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud »natio« (prim. da so Germani trchili na Slovane.). predgalsko Deudoriks ipd.): (a) med Germani in Slovani S tem svojim zakljuchkom v opombi je Oshtir jasno pokazal.sht. n.Veneti in Anti . kako Oshtir potem nadaljuje. da je Antes najstarejshi sploshnoslovanski naziv za Slovane (podchrtal L. ki zajema veliko daljshe chasovne razpone tisoch in vech let. izvajati iz –aib.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

potem teorija o Indo-germanih. Po Oshtirju, ki se opira na lingvistichne analize, je ime Veneti paleoevropskega izvora, ni pa izkljucheno, meni, da w- v Veneti:Anti izvira iz prefiksa (= t.j. besedotvorno obrazilo, predpona), vendar je spricho uporabe korena *ant edinole za Slovane prehod went: want>slovansko *[w]ant vseeno verjetnejshi (str. 49). Che pa predpostavimo drugo mozhnost, da gre za indoevropsko izhodishche, se mora zaradi neslovanskega izvora korena *wa/en(a/e)t uposhtevati predvsem iliro-trashko mozhnost. Razmerje med germanskim *wenedt ali *wenadt in slovanskim *vent>vet, *[w]ant<*want spominja sicer na latinsko anat: starovisokonemshko enit<aneđ napram litavskemu antis, slovansko oty (indoevropska praoblika *anet, a¶nt), vendar je slovansko *went:*[w]ant izvajati iz iliro-trashkega *wen¶t, *wan¶t (> baltoslovansko *went, *want) oziroma iz *went, *want z ilirotrashko redukcijo e/a vokala v ¶, oziroma v ¶> – . Oshtir nadaljuje, da se deblo *wenet, *wenat baltijskih in zakarpatskih Venetov (pochrtal L.V.; torej so bili Veneti tudi v Zakarpatju!) ponavlja v gornjeitalijanskem Enetoi, Ouenetoi, dardansko Enetoi, galsko (Armorica) Veneti, lacus Venetus v Alpah; spricho paflagonskih v Iliadi, II 852, omenjenih Enetoi je keltski izvor tega korena izkljuchen (podchrtal L.V.). Semkaj stavijo tudi ilirsko Enedi, kjer kazhe izhajati iz grshkega *[w]enedoi, dasiravno bi se dalo *enet, *enat poleg *wenet, *wenat razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindoevropskega w-prefiksa. Oshtir opozarja na svoje stalishche, da je bila predindoevropska staroevropshchina v sorodu s hamitshchino v severni Afriki ter s starimi prednjeazijskimi jeziki. Medtem ko je w-prefiks v staroevropshchini ohranjen zgolj v petrefaktih, najdemo v nekaterih hamitskih in prednjeazijskih jezikih ta prefiks she v zhivi rabi! Prav bo, da vsaj nakazhemo hamitske jezike, te danes govore Hamiti, ljudstva severne in vzhodne Afrike; sorodni so semitskim ljudstvom (Arabcem idr.); glavni predstavniki so Berberi, Kabili, Tuaregi, Rifanci, Nubijci, Gala, Somalci, Danakilci, Guanchi (na Kanarskih otokih) itd.; hamitsko-semitskega izvora so Egipchani in Kopti, torej so to zhe davno znana ljudstva. Prav tako so zelo starega izvora Semiti, skupina ljudstev, ki zhivijo v dezhelah Blizhnjega in Srednjega Vzhoda, v severni in severovzhodni Afriki. V antiki so bili znani Akadijci (Asirci in Babilonci), Aramejci (Sirijci idr.) in Kananiti (Zhidje, Fenichani s Kartazhani, Moabiti, Amoriti idr.); danes so to Arabci, Zhidje in del Etiopcev (Amharci idr.) in jih je okoli 110 milijonov. Semiti so do dandanashnjega mochno prevladali nad Hamiti. Oshtir prav na primeru w-prefiksa najde sorodnosti tako z berberskimi dialekti kakor s staro egipchanshchino. Seveda pa se osredotocha na staroevropske jezike, kamor sodi tudi baskovshchina, in navaja primere tudi s slovanshchino: ezko, baskovsko, slovansko voskъ, litavsko vashkas < *washk (str. 53); bizi, »zhivljenje«, < *witswi, bitswi: etrushchansko zivas »lebend?«, shvalce »vixit« (str. 57) ipd. Glede drugih povezav, ki jih Oshtir uporablja v svojih razchlembah, so nekatere prav vznemirljive, tako npr. za Apenine: vapьno (> sekundarno vapiti) slovansko »Kalk; apno) < *wapenn, ligursko Penninus > Poeninus mons; etrushchansko Appenninus (< A-p-)mons, pen-th-na »Stein, kamen«, latinsko Penates »Götter des Herdfeuers; bozhanstvo ognjishcha« (che iz *pen »Stein > Herd«). K *pen »Herdstein > Herd« tudi penestes kakor ognjь:ognjishtь »mancipium; lastninska pravica«, etrushchansko > latinsko atrium
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

»* Herdraum > Mittelraum des altitalisches Hauses« (hadra id est petra [r <> -] > etrushchansko etera z a<>e (str. 58); Velesъ, predslovansko, »Seelengott; bog dushe« < *weleps : etrushchansko *laps > las > starolatinsko lases »Geister; duh, prikazen« (etrushchansko lupu »mortuus«); preko s<>ss latinsko lessus »Totenklage; mrtvashka tozhba« (str. 59); velьb(l)odъ, predslovansko, »camelus« < *wulbland + velь »magnus (v- je nabrzh slovanski v pred ъ!) (str. 59); netopir, [x]netopyrjь, predslovansko, lat. saurix »eine Eulenart; vrsta sove«; za xne- »Haut; kozha« = litavsko shikshno; za *tpr <> *(t)sh(w)r prim. z baskovskim sabur »souris; mish« (str. 60); ьstъba, predslovansko (germansko *stub »Stube; izba, soba«), likijsko *istu, bazi > isbazi gr. soros; coffin; krsta«, lat. vestibulum < *westub (str. 60); vidla, predslovansko, »Gabel; vile, vilice« < *widh[u]l : etrushch. *dhulsk ¶n > lat. thu[l]sc ¶na > fuscina »Dreizack; trizob«; etrushch. *dhun »3, tri« > thun, thu; *sk¶n < sken, s(a)cena »Haue des Pontifex; motika, rovnica (vrhovnega) svechenika (str. 61); *wingar : *ingar »rot; rdech« > bask. chingar »etincelle, braise, charbon; iskra, zherjavica, oglje,«, injar, inhar : gorri »rot; rdech«, gar »Flamme; gorech, plamen« (str. 61); *vigъnjь, predslovansko »Schmied(e) < *wigubnj : kelt. *gobann »Schmied; kovach, kdor dela pri vignju, z ognjem« (str. 61); virajь, predslovansko, »Paradies« < *wiraju (che ne iransko po Vasmerju iz *vь Ir) : rajь (str. 61); Visla, predslovansko (s ks>s proti ksh>kx) = germansko *Wixsl < *wiksl (ks<>sk), lat. Visculus < wiskl (:iksl > slovansko Isla »pritok Visle«) : predbaltsko > egipchansko sacal »jantar« (s<>st), predslovansko stьklo »*jantar« > steklo; *wist[k]l > german. *Wistlo »Weichsel = lat. Vistula (str. 6162); vitegъ, predslovansko, »eques; vitez, konjenik, jezdec« < *w-i-tem-g: -tem- preko (t<>d) v etrushch. damnos (ippos), predslovansko *demtel »Pferdekraut; konjska zel« > detel »Klee; detelja« (str. 62); tele, predslovansko, lat. vitulus »Kalb« < *w-i-tel (str. 62); vivьlga, predslovansko, »Oriolus galbula, vuga, kobilar« < *w-i-wilig : i-vьlga : vьlga > vuga (str. 62); vьrtъ, predslovansko, »hortus« (: vьr[to]tъpъ ali vьr[to]tъbъ »hortus, spelunca; vrt, nasad, zelenjava, jama, votlina« : etrushch. tupi = karijsko taba “petra” ?) < *wirt, iliro-trashko *irt < hortus (str. 63); *ebdzhur > ezvъ, predslovansko, »Dachs; jazbec«, *webdzhul, baltoslovansko abdzh[u]r (abtsh[u]r?), prusko wobsrus, litavsko obshrus. Vobesca ibersko »Wald bei Bilbilis« < *w-o-besh : romansko a-bs-us »unbebaut; neobdelan« : bask. baso »foret; gozd« (str. 62); Vogesos > Vosegos, Vosagus, Vasagus, galsko »Vogesen, Vosges« < *woges, o<>e ter ks<>s(s), ligursko Vesulus pinifer : *gesust > irsko gius »Kiefer, g<>k; bor«, germansko *kezn > *kena »Kien; smolnica, derenica, sovoj (gl. Janezhich – JAN)«, juzhnoslovansko narechno ma-cesnъ (ke>ce !)(str. 63); nedъro, predslovansko, »kolpos; zaliv, prsi, nedra, vagina«, *vъn nedъra > vъn edъra !, grshko nedus »ventre; trebuh«, *w-e-ntl, etrushchansko netshvis »haruspex; vedezhevalec iz drobovja zhivali«; * netsu r spada s ts<>t/d k slovanskemu nedъro (str. 65); setь(nъ), predslovansko, »extremus; skrajen«, preko s<>r baskovsko *rutin>uruti, *urrut[i]n>hurrun, z u<>i pa *urritn>urrin »loin; dalech, redko« (str. 66) prim. od-soten; voskъ, predslovansko, litavsko vashkas < *washk »Wachs«, [shk<>ksh] germansko *waxsa < *wapshk, latinsko apis »Biene; chebela«, *waban, *wabon (str. 66);
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

vapa, predslovansko, »stagnum, mlaka, luzha ipd.« < *wap : zahodnogermansko narechno ap(p) v rechnih imenih (str. 66); *wen¶ter, baltoslovansko, »Art Netz; vrsta mrezhe« (>slovansko veterь, litavsko ventaris) < *w-e-n ¶ter: nat > germansko *nat, not »Netz, mrezha«, prusko noatis »Nessel; kopriva« lat. nassa »Fischreuse; ribishka vrsha, sak« (str. 67); *wepr, baltoslovansko, »Eber; merjasec« (>letishko vepris, slovansko veprь) < *wepr (e<>a) : lat. aper, starovisokonemshko ebur, grshko kapros (str. 67); *vi[k]snja [ks<s] > vishnja [ks<>sk], predslovansko, *wiksaxn/l »Weichselkirsche; vishnja« (starovisokonemshko wihsela, severnonovonemshko wessel, romansko *viscj > ital. visciola itd. (str. 68); konjь, predslovansko, *wikpo »Pferd; konj« (> grshko ippos, ikkos) < *w-i-kp : keltsko *kapp > sirijsko capall, kimrijsko ceffyl, (pp<>b) galsko Caballos, grshko kaballes, latinsko caballus slovansko kobyla, latinsko cabon, *kabn > slovansko konjь (str. 69); vixla > vila, predslovansko, <wish(ax)l, (kakor zhi[x]la : litavsko ginsla) spada z i<>o k baltskemu *woshu n (n/l<>- ) »junge Frau« > litavsko *wuoshwje > uoshve »Mutter der Frau«, keltsko narechno *gwox[w]iđ > kimrijsko gwaudd, starokornvalsko guhit, bretonsko gouhez, latinsko voxor, [v]uxor »die rechtmässige Frau, zakonska zhena« < *waxksh; ksh- »nympha, junge Frau« iz *kaxs »jung, mlad«, v etrushchini husrnana »juvenilis; mladosten«, hushiur »mlad«, grshko nannos »majhen, palchek«. Iz *wish(ax )l »nympha« z numfe>numfutsa = nevesta>nevestъka »Wiesel; podlasica«, tudi germansko *wisulon »podlasica«, *awis(e)l > aielouros, ailouros »chat, chatte; machka«. K semaziologiji (=semantika, pomenoslovje) morebiti tudi slovanska lasića »Wiesel; nevestica=podlasica) : etrushchansko lasa »*Jungfrau>dienende Gottheit; *devica > sluzhabnica bozhanstva« (str. 70); itd. Vse, kar je oznacheno kot predslovansko, predgermansko itd., je treba obravnavati kot skupno osnovo, ki naj bi po Oshtirjevem mnenju preshla iz predindoevropskih jezikov v indoevropske. Oshtir na temelju svoje podrobne pripravljalne razchlembe zgledov sklene, da se sme primerjati *wenat, *wenet : *an¶t »Venet > Slovan« z alarodskim *ant(h) »chlovek« (v predgrshchini anthropos, predhetitshchini antuhsh) (str. 70), vendar je slovanski *ant v Antis in iz tega anglosaksonski ent, novovisokonemshki narechni enz »Riese; velikan«, najbrzh shele slovanska analogichna stavchnofonetichna tvorba iz *want < *wan¶t (kakor vosa > osa, vosъ > osъ itd.) in * wan¶t se lochi od *wenat, *wenet : * wan¶t > slovansko *went le po a<>e. Zato tudi ne sodi venetski *wen v Veneti k *wen(n) v retski Venostes, Vennonetes »Alpenvölker; alpsko ljudstvo«, ker se ta *wen(n) ne dá odcepiti od retskega *enn v Ainos , Aenus, Enos, In »reka Inn«, in dalje od predromanskega, galskega venna »Schleuse, Mühlgraben; zatvornica, mlinski jarek«. Oshtir se je v tem svojem temeljitem jezkoslovnem traktatu seveda oslanjal na lingvistichne zakonitosti, toda treba je takoj dodati, da so drugi slovechi jezikoslovci, med katerimi je npr. Devoto (kot lahko preberemo tudi v tej knjigi), v 3. tisochletju pr.n.sht. postavili Venete v Panonijo, od koder naj bi se kasneje preselili v severno Italijo po kopnem in v srednjo Italijo chez morje. To njegovo nelagodje je zachutiti v nadaljevanju (str.71), ko pravi, da nekateri sicer vezhejo Venet
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

z indoevropskim *wen > starovisokonemshko wini »prijatelj« itd., in tudi Avesta pozna vathva »Schar, Herde; krdelo, trop, chreda«, kar bi prishlo v poshtev ob morebitnem indoevropskem izvoru korena *wen/o/¶t : *won¶t (> slovansko *want > *[w]ant). Vendar je zaradi predindoevropskega porekla venetskega jezika (podchrtal L.V.), na katerega se je ulegla centralnoindoevropska plast, *wen(e/a)t, *wen¶t > baltoslovansko*went <> *wan¶t > *want > slovansko *[w]ant najbrzh sorodno s pribaltskimi Oueltai, ki jih omenja Ptolomej III 5, 10 in katerih ime tichi tudi v imenih zahodnoslovanskih ljudstev Velti, Veleti, Veletabi (< slovansko *Veltebi; komaj da < *Veltove), Velatabi itd. > visokonemshko Wilzi (z<t). To ime prikljuchujejo k predbaltoslovanskemu *wa/el ¶t > *wa/elt »Riese; velika« v starocerkvenislovanshchini vlatъ, rusko veletъ, volotъ, poljsko wielot in je po pomenu identichno s predbaltoslovanskim *wen¶t > *went »gros; veli« v slovanskem komparativu vetjь »vechji«; k -en- iz -en¶- primerjaj rastochi naglas v srbshchinihrvashchini veće, već, slovensko vech, letonsko Venjta »Velikaja« = litavsko Venjta (str. 71). Podchrtal sem “predindoevropsko poreklo venetskega jezika” zato, ker je Oshtir o tem preprichan; pa je res tako? Da in ne! Po teoriji kontinuitete bi morali biti Veneti prisotni na teh prostorih zhe tisochletja pred n.sht., torej vsaj v neolitiku, che ne zhe prej. In prav po teoriji kontinuitete je treba njegovo t.i. “predindoevropsko Evropo” zavrechi in jo nadomestiti s kontinuirano naseljenimi ljudstvi, to pa so med drugimi, kot pravi Mario Alinei, tudi Slovani in Slovenci na sedanjih ozemljih in tudi v Vzhodnih Alpah. Oshtir nadaljuje, da je pri tej razlagi imen Venet : Ant in Velt podana ne le etimologija (predslovansko *vel(t) »gros; velik«, *vent), ampak tudi prehod e<>a v Venet : Ant kakor v wielot : vlatъ, in kochno mozhnost izvajanja narodnih imen Venetov: *We/ane/a/¶t <> *We/al¶t. Nekateri k temu dodajajo she Azh-vinchei (Buga, Rocz. slaw. VI 27) (str. 71). Oshtir meni, da na podlagi njegovih raziskovanj ni izkljucheno, ker se pojavlja osnova *waxl tudi v baskovshchini *wal > al (primerja Enetoi poleg Veneti) »pouvoir; moch, oblast«, da gre za staroevropski, predindoevropski izvor korena, saj poleg tega najdemo na podlagi staroevropskega prednjeazijskega w<>h (<> f <ph), k temu likijsko uhe <> uwe, wata <> hata, etrushchansko Ve[r]sta <> *Horsia > Horchia »Göttin des Herdfeuers; boginja ognjishcha« (etrushch. verse »ogenj«), she baskovsko *hant > handi »velik« iz *phant preko *fant, chemur odgovarja s prehodi f > b > w predbaltoslovansko *waxn(ax)t »velik« (str. 72). Oshtir pa postavlja she drznejsho predpostavko, kar seveda spet opira na jezikoslovne analize, da pred n v staroevropshchini prehaja asimilatorichno p>m, npr. cybindis > kumindis, torej poleg *pa xnt »velik« tudi *maxnt, ohranjeno v etrushchini mantisa »additamentum; dodatek, dostavek«, predkeltsko *mant > irsko meit »velik«, zato ni neprichakovano poleg omenjenega predbaltoslovanskega * waxn(ax)t »magnus, Venetus« tudi *maxn(ax)t , torej *Men ¶t > *Ment »Venet«, ohranjen morebiti v baltskem estuariju (morska plitvina, laguna, mlaka, zatok) Mentonomon nomine (Plinij 37, 35) (str. 72). Oshtir zakljuchi (str. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel¶t >welt> zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb- za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi, to je oblika, ki je npr. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib- in se pojavlja tudi v sicilijansko-trashkem -ib- – tako *we/ame/¶t v Veneti-Antes <> *wel¶t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen¶t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«,
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

med temi naj bi bila tudi etrushchina in venetshchina. slovenskem ozemlju. vendar bomo v nadaljevanju videli.Veneti in Anti .2010 10:15:42] . tudi uposhtevajoch zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani.Lucijan Vuga *we/al ¶t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«.htm[16. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. da se ozremo na tisti chas megalitov tudi po nashem ozhjem. str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti.11. Baske verjetno she direktno. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. je vsekakor prav.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I. da je Karel Oshtir oznachil v svojih lingvistichnih raziskavah predindoevropske jezike kot megalitske jezike. So kakshna znamenja megalitske kulture tudi pri nas? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU http://www. ki so nam pustili imena kakor Benetke.revijasrp. Bate. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti=Anti. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I. 291) * Che spomnimo. str.

s podolgovato lobanjo. Po rasti je bil majhen. da je bila prav genska nekompatibilnost kriva. Za njim (seveda ne gre za ostro lochnico.2010 10:16:45] . ki je hkrati najpomembnejshe paleolitsko nahajalishche v celotnem predalpskem loku za obdobje pred 100. anatomsko povsem sodoben chlovek. so po tem kraju poimenovali celotno vrsto. saj terja dolochene psiholoshke predstavne zmozhnosti. dve pa le delno. s katerimi je bilo mogoche natanchnejshe delo. ki je zhivela pred 130. Dognana starost pishchali je 45. Tudi che je prihajalo do spolnih stikov ali celo do morebitnih otrok. profesor na zagrebshki univerzi. je vzbudila svetovno senzacijo vest. morebiti hijene ali kar jamskega medveda. njegovi kremenchevi odkrushki so dolgi in tanki. kje vse je uporabljal to gradivo. Ali je bil neandertalec res manj inteligenten od sodobnega chlovega. pretezhno jamskega medveda. slednje je nizhja spodnja meja. ali je to neandertalcheva zapushchina ali pa so bili jamski prebivalci prej eni in potem drugi. gre za »risanje«. to so ostri. Prve najobsezhnejshe in poglobljene raziskave tega obdobja so opravili na najdishchih v francoskem Aurignacu.htm[16. da so arheologi med izkopavanji visoko nad dolino reke Idrijce nashli nenavadno obdelano votlo kost z luknjicami. in prav to je tisto. kjer so odkopali lobanje in okostja. tako da o starosti ni velikih dvomov. zlasti znane so najdbe iz Potochke zijalke. saj se je prvo neverbalno obchevanje zachelo s slikami. dasi she surovih oblik. ki se je pozimi zatekal v jame. kot zhe recheno. Sodobni chlovek je izpopolnil izdelavo kamnitega orodja in orozhja. marvech tudi nachin prehranjevanja.000 in 30. poshevnim in nizkim chelom ter z mochno shtrlechimi ochesnimi loki in s krepko razvitimi deli obraza okrog cheljusti. naj ti ne bi bili plodni. toda kratki in shiroki kremenchevi odkrushki za strgala. Ni manjkalo tudi nekaj sto primerkov drobnega orodja iz starejshe kamene dobe. seveda si tudi o razvoju pisave niso vsi edini. V jamskem okolju so nashli tudi ostanke tedanjega rastlinstva. ki so ponazarjale neko sporochilo. od tod vodi razvoj k bolj abstraktni uporabi znakov za zloge ali glasove. saj je bil mozek za takratne ljudi ne le poslastica. zato obdobje poimenujejo aurignacien.000 leti. V nashi blizhini je leta 1899 Dragutin Gorjanovich-Kramberger. vrtala razlichnih.000 in 40. Tudi jamske risbe niso vse od sodobnega chloveka. bolj sklepajo. je vprashanje. Ker se leseni deli praviloma niso ohranili. ampak tudi zaradi dojemanja gledalcev. vendar vechina odlochno zatrjuje. nozhe. toda z manjsho brado.000 in 30. so postavili domnevo. kar ohranja dvom. Pishchal so preslikali tudi z radiokarbonskim postopkom. da je neandertalec vrtal s kolkom enoletnega medvedka. ki razdvaja znanstveni svet. Kosti so nalashch prelomljene. Sledov neandertalca je veliko v zahodni. Vech polemik je bilo. Prav odkritje pishchalke rabi nekaterim kot dodaten dokaz o njegovi vishji kulturi od domnevane. Vechletna izkopavanja so potekala pod vodstvom strokovnjakov Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inshtituta za arheologijo. Redki menijo. mousterien) pred 115. ostanke vech kot dvajsetih ognjishch ter na kupe zhivalskih kosti in zob. ali so luknjice na kosti posledica namernega vrtanja ali le odtis zob kakshne zhivali. http://www.Divje babe Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU Pred leti. kjer so ga lovci pokonchali in pojedli. Divje babe I sodijo v ta chas in so tudi najzanimivejshi del tega kompleksa. Ker so natanchno mikroskopsko pregledali izvrtine. in neandertalec je zhe poznal ogenj.000. kdaj naj bi ta neandertalska chloveshka vrsta izumrla. oddelka Znanstveno-raziskovalnega sredishcha Slovenske akademije znanosti in umetnosti. a prav slikarstvo je ena najpomembnejshih chlovekovih intelektualnih sposobnosti ne le zaradi nachina izrazhanja avtorjevih misli in obchutij. da le niso povsem izginili in da je nekaj njihovih genov tudi v danashnjem chloveku. ki je rabilo temu prachloveku.000 leti. toda ne oziraje se na to. nashel fosilne ostanke desetih neandertalcev v Krapini v Hrvashkem Zagorju v votlini Hushnjakov breg. ker pa so ga prvich identificirali v dolini Neandertal pri Düsseldorfu v zahodni Nemchiji. a nashli so jih tudi v Divjih babah. vsaj glede lova in nabiralnishtva) je nastopil Homo sapiens sapiens. srednji in vzhodni Evropi. razlichnih velikosti. V Posochju so v Divjih babah zhiveli v srednjem paleolitiku (starejsha kamena doba.11. Poleg kamnitega orodja mu je prishla prav tudi kost. razen delov kopij. zraven pa so nabrali she nekaj sto kosti izumrlih zhivali. hranil se je v prvi vrsti z zhivalskim mesom in s plodovi. V razlichnih plasteh so odkopali veliko kamnitega in koshchenega orodja. sta obe vrsti zhiveli kar dolgo druga ob drugi. ki jo obichajno slishimo. ampak tudi najizdatnejsha hrana. da ni prishlo do meshanja in je naprednejsha chloveshka vrsta prevladala.000 let in jo pripisujejo po vsej verjetnosti neandertalcu. Kdo pa so bili neandertalci? To je izumrla vrsta predhodnikov sedanjega chloveka v ledeni dobi. kako naj bi potekalo.revijasrp.000 in 35. natanchneje 1995.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. iz chesar je bilo mogoche dolochiti ne le takratno zhivalstvo. verjetno v konkurenchnih odnosih.000 leti. od katerih sta dve dobro ohranjeni. to je bilo v Evropi in Sloveniji obdobje poznega paleolitika pred 40. kar je videti na konicah kopij. v severni Afriki in v velikem delu Azije. Izkopali so jo dva metra pod tlemi zraven enega od ognjishch. kar je omogochilo obnoviti takratne podnebne razmere ledene dobe. kar naj bi spominjalo na pastirsko pishchalko in s tem najstarejsho pishchal na svetu. v omejenem obsegu se to tudi danes dogaja med razlichnimi rasami. In ne nazadnje je slikarstvo zachetek pismenstva.

2010 10:16:45] .n. v danashnjem Trzhashkem zalivu pa so rastli iglavci. 1979. intimnejshe zadeve so zblizhevale dva spola ali morebiti otrochad. A tudi bolj chloveshke. med seboj povezani severno od Kavkaza. ko je bilo podnebje skoraj enako danashnjemu. Povzeto po: Atlas sveta.000 pr. ni izkljucheno. da je prihajalo ne le do sposojanja besed. kakor pa se medsebojno pokonchevati. do ponovne zachasne ohladitve. da med vrstama le niso bili zgolj napeti in sovrazhni odnosi. da je bilo ob koncu pleistocena pred 25. da je bil povsem brez chustev. da je prishlo okoli 3000 pr. medtem ko so v notranjosti Evrope vladale tezhje razmere. v mlajshem pleistocenu? Pleistocen je geoloshka doba. tega si ni tezhko predstavljati v tistih trdih ledenodobnih chasih. prav tako vzdolzh Apeninskega polotoka in na pretezhnem delu centralne ter severne Evrope je bila tundra.sht. ampak tudi do drugih jezikovnih kontaminacij. Morda jih je kdaj povezovala nuja za prezhivetje. Tudi najhujshi sovrazhniki se morajo kdaj pa kdaj pogovarjati. ki ga nekateri pogojno ali http://www.sht. s tem. zlasti glede mezolitika. Po Panonski nizhini se je raztezala stepa s puhlico. katerih obseg in posledice pa nam niso povsem jasne.n. Po vsej dolzhini ozemlja nekdanje Jugoslavije.htm[16. nekako med 8. prav tako tudi v Padski nizhini. da je kdaj pa kdaj prevladalo racionalno spoznanje. Posamezne skupine lovcev so mogoche sklepale zachasna ali daljsha zaveznishtva pri skupnem lovu ali drugih podvigih. toda domnevati smemo. povezana z obshirnimi vzhodnimi stepami nad Chrnim morjem in Kaspijskim morjem. je povsem logichno sklepati. Mladinska knjiga. Ochitno je bil pretezhni del priobalnega ozemlja Sredozemlja primeren za zhivljenje. Kako pa je klimatsko videti Evropa ob zadnji poledenitvi.000 leti kopno do sredine Jadranskega morja in ga je prekrival goz listavcev. ko se je z neolitikom in ugodnejshimi podnebnimi razmerami zachel pravi razvoj sodobnega chloveka.11. recimo. ki se je zachela pred dvema milijonoma let in konchala pred deset tisoch leti. srednja kamena doba. saj ne moremo pripisati primitivnemu chloveku.000 in 5. Temu klimatsko surovemu obdobju je po neolitiku sledil mezolitik.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. kar je omogochalo tako zhivalim kakor ljudem gibanje po dokaj ugodnem terenu. pa najsi so bila ta she tako skromna in nerazvita. kar je povzrochilo dolochene premike ljudstev.revijasrp. 24 Vidimo. str. Glede datacij posameznih obdobij obstajajo med strokovnjaki razlike. Ljubljana.. da najnovejsha raziskovanja opozarjajo na verjetnost.Divje babe Vsekakor so neandertalci govorili. in che so dolga tisochletja zhiveli v stiku z danashnjim chlovekom. Chrno morje in Kaspijsko morje sta takrat bili velikanski pleistocenski jezeri. da je manj shkode sodelovati.

da je bilo doslej premalo raziskav! In konchno smo na prehodu iz kamene dobe v bronasto dobo. In naposled bakrena in bronasta doba. Zakaj je iz tega obdobja toliko chlovekovih bivalishch v srednjem hribovju. Nenavadno je.htm[16. stenami in prepadi sama po sebi zadostno varnost in je bilo potrebno utrjevati le dostopne poti ali kvechjemu eno stran gradishcha.sht. zato je bilo chloveku tam na voljo znosnejshe okolje. ki ga je umikanje velike zverjadi proti severu ali celo njeno iztrebljenje zaradi pretiranega lova postavilo pred nove izzive. Izpopolnilo se je loncharstvo.revijasrp. Toda mesa je bilo vedno manj. jesti je bilo treba tudi hrano. Najstarejshe slovenske najdbe. Nekateri menijo. da so v alpskih dolinah she ostali tisochletni ledeniki (eden takih poslednjih je bil v zatrepu za vasjo Volche pri Tolminu) in se je prej stopil led po strmalih. sekire. se je razmahnilo udomachevanje zhivali (poleg psa she drobnica.11.n.. dolgotrajno sledenje tropom zhivali in vrachanje na juzhnejsha izhodishcha ali pa postopno selitev z druzhinami vred proti severu.Divje babe sploh ne uposhtevajo. medtem ko se je obdelava bakra tod razshirila v 3. cheprav celotni neolitik 10..n. od katerih so nekatere she povsem neraziskane.n. kjer je prav tako obilica arheoloshkih tochk. podobno je pod Chavnom proti prelazu na Colu. V spodnjem Posochju so najznachilnejsha gradishcha na Vipavskem. Zvechine shteje neolitik od 10.2010 10:16:45] . MEGALITI. In ne nazadnje rastline in njihove plodove. kjer se je mogoche tudi preprichati. Postopoma in pochasi so se kopichila spoznanja in izkushnje o zhivinoreji in poljedelstvu. ko so po dolini divjale vojske. torej zhe na ravnini. zlasti pod Nanosom. Benechijo in Furlanijo – mogoche jemati kot razshirjeni prostor tega pojava. oznachujejo s pojmom ''neolitska revolucija''. postajalo je chedalje topleje.n. da v nashih krajih za zdaj ni veliko najdb iz tega obdobja! Nekaj so nashli na pobochjih Krna pri planini Kashina ter pod Mrzlim vrhom ob stajah Pretovch.sht. s chimer je vzplamtelo upanje. V bronasti dobi so naseljevali predvsem vrhove vzpetin in se obdajali z utrjenimi obzidji.000 let pr. saj je bilo treba naloviti vechje shtevilo zhivali.sht. mezolitik pa potiskajo bolj proti koncu paleolitika. govedo in svinje). boba) je omogochal shranjevanje vishkov hrane. da so se takrat ledeniki zhe toliko otalili.sht. vdori z vzhoda itd. Celotno to obdobje pa je she najbolj predmet zholchnih razprav. mehkuzhce ipd.sht.sht. kar naj bi potrjeval spremenjen nachin pokopa in upepeljevanje.sht.000 let pr.n. kjer je dajala naravna oblikovanost s strmimi pobochji. to je jemalo vech chasa in terjalo vechji napor. ki jo imenujejo doba prave revolucije. tisochletja pr. koder je tudi kasneje vodila slovita rimska cesta prek Hrushice – Ad Pirum in naprej do Emone. saj gre le za posamichne najdbe. in 3. kamnito orodje je zglajeno in lepo oblikovano. Arehologi pravijo. In ne nazadnje je celotno juzhno pobochje Trnovske planote posejano z lokacijami. saj so mogli izbirati take lege. Obakrat je prishlo na dan ne prav dobro obdelano kamnito orodje iz domachega kremena. to je znachilno predvsem za Istro in Kras. tisochletja pr. ki je prinesla razvoj poljedelstva in metalurgijo. da so se she dolgo v srednji vek (tudi v chasu vdorov Turkov) tja zatekali ljudje. ni povsem jasno. tisochletju pr. da so bile zhe tudi nizhje gore kopne in je chlovek pach shel za plenom. toda obenem vse tezhje za chloveka. katerih osrednja tema je preseljevanje ljudstev. Drugi pravijo.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. ko se zachne v srednji bronasti dobi med 1550 in 1300 pr. GRADISHCHA – KASHTELIRJI http://www.n. V neolitiku med 7..sht. iznajti lov z zankami in pastmi. tisochletjem pr. Zachela se je doba hitrega kulturnega vzpona chloveshtva. kjer vodijo poti proti prelazu Razdrto. Chloveku se je pridruzhil pes. na Krasu in v Istri obdobje gradishch. ki pa mu niso mogli dolochiti natanchnejshe starosti. ki traja vse do zhelezne dobe 500 pr. kasneje razshirjeno po vsej Evropi od Chrnega morja do Atlantika.n. veliko vechji donos zhita in jechmena ter strochnic (graha. Ledena doba se je konchala. da bo morda she kaj sledilo. Tudi za ta chas imamo kaj malo pokazati v Posochju. Bronasta doba se je raztegnila do 2. medtem ko je notranjost – Posochje. Tudi tej skromni beri naj bi botrovala le nezadostna raziskanost ozemlja. Toda neolitska nahajalishcha so osredotochena ob spodnjem toku reke Vipave. Surovino za to so zhe tedaj chrpali nad Cerknim. ki prichajo. Na drugi strani pa se zachenjajo obronki in sam Kras. ki dotlej ni bila v navadi: ribe. v Shebreljah in Sovodnjah. Za pososhka gradishcha je znachilna prilagojena tehnika obrambnih polozhajev. Obdelavo kamna je izpopolnil.. izvirajo iz 5. treba je bilo posechi po manjshi divjadi in pticah. kashtelirjev. moral je iznajti nove nachine pridobivanja hrane. da je ves ta chas she vedno prevladujoch kamen tudi pri obdelavi kovin.

Toliko na sploshno. 2. verjetno megalitski nagrobni kamni. stara arhitektura. posebno v Bretaniji. do nekaj metrov visoki kamniti stebri. grobnice. Hilarij) Megaliti. neolitika. vchasih postavljeni drug za drugim. Volarja (sv. GRADISHCHA – KASHTELIRJI Megalit (?) ob Nadizhi pri Robichu pod cerkvico sv. ogromne obdelane kamnite klade.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. 3.revijasrp. ki so brzhkone rabile kot liturgichni spomeniki. Verjetno je nastal v bronasti dobi in je bil svetishche za chashchenje sonca. kromlehi. Najvech jih je v Angliji in Franciji. So trojni: 1. menhirji (bretonska beseda).11.Megaliti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I MEGALITI. grobo obdelani. kaj http://www. vse to je bilo pred odkritjem prekrito z zemljo. Sestavljen je iz dveh krozhno razvrshchenih lokov iz grobo klesanih kamnitih blokov. v krogu razvrshcheni kamniti bloki. veliko jih je v Franciji. ki izvira verjetno iz mlajshe kamene dobe.htm[16. dolmeni. ki verjetno predstavljajo simbol sonca. kjer so kamnite preklade postavljene chez pokonchne kamnite stebre.2010 10:17:28] . megalitski spomenik blizu Salisburyja v Angliji. Med najbolj razvpitimi zahodnoevropskimi prazgodovinskimi zgradbami je Stonehenge.

Nad megalitom je prastara cerkvica sv. tod okoli so posejana prazgodovinska nahajalishcha. da stoji ob reki. da si ga ne bi izbrali za mesto chashchenja in obredov. sestojecho iz treh skupin predmetov: bronastih srpov. Prav tako bi bilo mozhno. namenjeno nekam bolj ali manj dalech.htm[16. je povsem mogoche. dasi je mogoche naravnega izvora. ki so od nekdaj predstavljale objekt chashchenja. Vendar te jame domachini skoraj ne poznajo. a s tem imenom vchasih imenujejo drugo. da je bilo to zgolj obchasno skladishche ali celo obredni prostor.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. nekaj sto metrov nizvodno od megalita. da mesto ni bilo nakljuchno izbrano in pripada shirshemu kulturnemu pososhkemu sistemu. Onstran reke Nadizhe je vzpetinica Der. kasneje so spravili na plano she zakladno najdbo. Ker pa so zraven she klade brona. Hilarij) (B). to pa praprebivalcev ne bi motilo. le nekaj deset metrov od reke Nadizhe. st. kopali in nashli bronastodobne predmete. ki sodi med arheoloshka najdishcha.revijasrp. medtem ko so srpi domnevno zhensko poljedelsko orodje. da so bile prisotne osebe moshkega in zhenskega spola. od tod vodi steza navzgor po strmem pobochju Mije proti nekaj sto metrov oddaljeni jami.Megaliti pa pri nas? V okolici tega megalita (?) (A). Da bo stvar she zanimivejsha. bronastih klad – surovcev za nadaljnjo predelavo in sekiro s plavutastim rezilom. Na lokaciji C (kot smo omenili. napeljuje na misel. medtem ko je na letalskem fotoposnetku ta jama imenovana "Pavlicheva jama" (C).11. zahodno od Podbele. podzemno jamo z neolitskimi najdbami. nad levim bregom Nadizhe. in che k temu prishetejemo she. Ta najdba je primerljiva z onimi iz Machkove jame pri Postojni. nedvomno pa shirshe okolje in pomembna blizhnja prometnica pricha. da gre za resnichni megalit. na mestu. je kucelj Lup s cerkvico sv. domachini jo imenujejo "Pelerincheva ali Turjeva jama". Volarja (sv. je bron zaradi svoje menjalne vrednosti predstavljal neke vrste "kapital" ali trgovsko blago. ki je tudi oznachena kot prazgodovinsko nahajalishche (E). che pa to ne. izdelava konchnih predmetov. Skratka. se uporabljana imena ne ujemajo in jo pogojno imenujmo Turjeva jama) so zhe v 18. to je tezhko presoditi.2010 10:17:28] . obdani s suho zidanim zidom. plavutaste sekire so moshko orodje ali bolje orozhje. ki je na letalskem fotoposnetku v stenski velikosti (ki je bil leta 2003 razstavljen v gostilni »Kuzma« v Borjani) oznachena z imenom »Turjeva jama« (D). http://www. da je morala biti v blizhini tudi predelava. Iz razlichnih okolishchin je mogoche sklepati. je vrsta prazgodovinskih tochk. ki je komajda nekaj deset metrov od reke in stoji na pripravni jasi.

poudarjam. legenda pripoveduje. Skratka. saj je nedalech stran podobna manjsha zgradba. borovih in she manj drugih drevesnih sestavov je sorazmerno malo. Cerje. danes ga zarashcha pretezhno divje goshchavje. so zgolj razshirjali in izboljshevali davne ceste. po moji oceni. Toda presenechenja iz davnine nas poleg teh v zgornjem Posochju chakajo tudi bolj na jugu. ki so razsejana do Istre. Prav tako imamo ohranjeno bronasto rimsko fibulo. ki so bodisi ograjevali plodno zemljo ali predvsem sluzhili za preprechevanje shirjenja pozharov. Dobravlje. ker se strma pobochja "lupijo". kot pravi krajevno ljudsko izrochilo. Reko v Shkocjanskih jamah ipd. menda po Ajdih. ki se izgubi nekam proti Doberdobu. ki so velichastni plod chlovekovega dela. to je kamnit podor z Matajurja. Brestje). predvsem pa strma pobochja. st). pravzaprav ceste iz kraja v kraj in v beli svet. V zadnjih letih so z vrtanjem prishli do te pitne vode. Po Krasu je na desetine kilometrov kamnitih zidov. Vishje nad Molido je Votla jama. da se sesuje.11. je blizu Vochjega gradu pri Komnu. vdirajo. ki je bila najdena v okolici Robicha. na zhalost ni ohranjen podatek o nahajalishchu. Kras je bil od nekdaj. ki pa je izgubljen.Megaliti Helene (menda iz 16. Tam je bil najden tudi zlatnik iz rimskega obdobja (o katerem obstajajo verodostojni zapisniki v arhivu dunajske dvorne pisarne). ki je bil nedvomno naseljen zhe v neolitiku in nato skozi bronasto dobo do danashnjih dni. na zhalost pa so propadle stenske in stropne poslikave. ki so se z leti zatesnile z listjem in nastalim humusom. to predstavlja glede na povprechne mere preseka skoraj 200. sicer ne povrshinskih izvirov. Nasha druzhina hrani na polovici odlomljeno neolitsko kamnito sekiro (dvojnik imajo v Tolminskem muzeju). tako da lovci opazhajo na Krasu vrachanje jelenov. Da je tako. Orehovlje. Jelshane. ki so sistematichno gradili prometnice za lazhje obvladovanje in izkorishchanje imperija. ki napaja Kras. nam pricha mnozhica imen naselij: Lipa-Lipica. kar dovoljuje povrshina okoli pol hektarja in avtonomna oskrba z vodo – vodnjak. ki potrebujejo vode kakor govedo in jo ochitno dobijo. ob spodnjem toku Soche. med katerimi so najbolj znana tisochletna gradishcha. vrtachah in dolinah. domachini mu pravijo Velika Grizha. Kilometer od Robicha je vas Staro selo. in nachrtujejo z njo oskrbovati tudi slovensko Istro. gre za veliko osredotochenje arheoloshko pomembnih tochk. da je tochna. Bukovje itd. ki ni vech tista kamnita brezvodna golichava kot she pred petdesetimi leti. ki ne le po imenu ampak tudi po izkopaninah datira v chas svetolucijske kulture. Marsikdo se je zhe podal na Kras. a je she marsikaj drugega. gradishcha. vse dokazujejo veliko arhaichnost tega prostora. Kasnejshi osvajalci. Dalech zanimivejsha in zgodovinsko pomembnejsha pa so gradishcha. saj je bila hudo prizadeta zhe ob potresu leta 1976 in ji je grozilo. Slivje. globachah. je za okoli 350 km. Jamlje (tj. Zaradi takih vegetacijskih sprememb marsikdo ne opazi pravih megalitskih gradenj. da je pod kamnito gmoto pokopano "mesto".2010 10:17:28] . Tudi vode je vech. Domnevno gre za neraziskano prvotno arheoloshko tochko z vidnimi ostanki vodnjaka (?) in zgradb na ravnici okoli 100x50 m.000 m3 zlozhenega kamna. kjer so prav tako raziskovali areheologi zhe v 19. Ime Lup naj bi po ljudski etimologiji prihajalo od tega. vendar se ta del kamnitega oboka ni ohranil. toda pod povrshjem techejo prave reke proti Jadranu. Eno takih. spomnimo le na Pivko v Postojnski jami. prichajo tudi megalitske zgradbe. zlasti so se pri tem odlikovali Rimljani. ne shele od rimskih chasov naprej(!). pomembno krizhishche praevropskih poti. kar je zhe egiptovska piramida. Tudi samega zidovja. Pred leti so jo arheologi ochistili drachja in http://www.htm[16. Hrushevje.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Gabrovica. pozhrtvovalni domachini so jo obnovili leta 2001.. Na gori Miji so bolj proti vrhu »Ghajdne lehe«. Javornik. st.revijasrp.. Kostanjevica. Da je bila pred stoletij tod narava drugachna. najdeno v Molidi. ki je do polovice zaprl dolino med Robichem in Kobaridom. Hrastovlje.. Vsekakor je kraj strateshko primeren za utrjeno postojanko ali naselje. ki jih je lahko braniti. Vendar je tudi vech zastale vode v lokvah. plazijo. pa tudi na delno ponikanje reke Vipave nad Mirnom pri Gorici. a ne trdim. Iz takih zidov so nastajali kilometrski hodniki. Po pripovedovanju oskrbnika naj bi nekateri starejshi krajani videli nad vhodnimi vrati vklesano letnico 100?.

si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.Megaliti grmichevja.n. tisochletja pr.11.sht. ki pa je iz dneva v dan spet vse gostejshe.htm[16. Gradishche: Mogochno zidovje Velike Grizhe Volchji grad pri Komnu na Krasu – iz 2.revijasrp. http://www.2010 10:17:28] .

in med njimi je tudi tisto skladishche. V severne kraje Evrope so hodili po tako imenovani »jantarski cesti« trgovci po jantar in orozhje (mechi iz Skandinavije v Panoniji in na Koroshkem). Taka skladishcha na Belshchici nad Javornikom in na Lipanci v Bohinju prichajo.n. Prek danashnje Slovenije je shla trgovska zveza med Italijo in Balkanskim polotokom ter srednjim Podonavjem. pretresa ves prostor od Kitajske do Srednje Evrope in Grchije vrsta napadov plemen. da so nemirni chasi prizadeli tudi nashe kraje. svoje nasprotnike so v vojashkem pogledu izdatno prekashali s tem. toda po funkciji njegovih posameznih odsekov je videti. bi pomenilo. v Grchiji in v Italiji dobila prazen prostor. da so bili ti http://www. ki jim ne vemo imena. Komaj tri stoletja kasneje (med 1250 do 1150 pr. Vzrok za te spremembe pokopa ni znan.n. ali so se umikali zhe Trachani. ki je bilo pred nekaj leti nakljuchno odkrito na Banjshki planoti in o katerem govorimo posebej. Ozemlje danashnje Zgornje in Spodnje Avstrije sodi she v okvir zahodne skupine. njegova tlorisna oblika je sicer nepravilna.) je Evropa dozhivljala nov pretres. Zaradi njih je bila tudi Ljubljanica vazhna prometna zhila.sht.revijasrp. ki so najprej potisnila Trachane v Malo Azijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Zgodnja kovinska (bronasta) doba je trajala v nashih krajih priblizhno od leta 1700 do 900 pr. V zvezi z razlagami teh premikov prvich srechamo na Balkanu domneve o obstoju njegovih poznejshih prebivalcev – Ilirov na zahodu in Trachanov na vzhodu. nekateri menijo. Vsekakor kazhejo shtevilne najdbe skladishch kazhejo. Med leti 1650 in 1550 pr. in che se je. medtem ko se najdbe v zgornjem Posavju in Podravju navezujejo na razvoj v Panoniji (grobna gomila pod Brinjevo goro nad Zrechami in grobne najdbe v Prichici na Koroshkem ter pri Turnishchu pri Ptuju). marvech tudi prek Karavank in Bohinja v dolino Bache in dalje v severno Italijo. kako se je izpraznil. da niso uporabljali le znane poti ob vzhodnem robu Vzhodnih Alp.. ali so v Mali Aziji. in ker so v drugem valu domnevnih selitev omenjeni na tem prostoru Iliri. kdo je prishel na njihovo mesto? Ali so se umikajocha se ljudstva v celoti odselila? In poleg tega. 96-99). medtem ko so v Vzhodne Alpe hodili trgovci iz Italije po baker in sol v rudnike na Salzburshkem.11. da se je ta obichaj shiril iz Panonije proti zahodu ter zna biti povezan s prej omenjenimi bojnimi pohodi neznanih vzhodnih ljudstev. pri chemer se nam vsiljujejo razmisleki. 1964. ki da so potovali iz Chrnega morja po Donavi. da so izumili bojne vozove. da so bili zidovi vech metrov visoki in debeli. ki jo oznachuje pokopavanje mrlichev pod velikimi gomilami. Zgodovina slovenskega naroda. Glede na kolichino nagrmadenega kamenja je mogoche presoditi. Ljubljana. kje je so bili okrepljeni vhodi in verjetno notranji namenski prostori. kultura. ki sega od Tise v srednjem Podonavju pa do danashnje zahodne Francije. Iliri in Dorci. Ta Grafenauerjeva razlaga odrazha klasichno stalishche o selitvah narodov. da so vodile prek Vzhodnih Alp v tistem chasu pomembne trgovske poti. Savi in Ljubljanici navzgor in prishli skozi »jadranska vrata« pri Postojni do Jadrana.n. pa do zadnjih desetletij pred letom 700 (Bogo Grafenauer. pa tudi po zlato. za kar je pri suhem zidanju potrebna posebna tehnika.htm[16. Trachani in Dorci. str. che prishtevamo k njej tudi she prehod do pravega uveljavljanja zheleza.sht. Vsekakor se je v tem chasu uveljavila v prostoru. GZS. sledovi trgovske poti pa so tudi najdbe zakopanih skladishch (depojev) ob Murishki dolini in na alpskih sedlih. Vse kazhe.sht. morda so bile tod tudi zidane zgradbe (stolpi. I. ko so se ta ljudstva umikala.Megaliti Ohranjenega suhozidanega obzidja je za okoli 850 metrov. nato pa je sledil val preko srednje in celo zahodne Evrope. v Grchiji selitev Dorcev proti jugu in Prailiri so prek morja prishli v Italijo. Ta kulturna skupina se deli v vzhodno skupino v Podonavju in na zahodno v srednji Evropi. kdo je bil tam pred tem? V zvezi s prej omenjenimi pokopi v gomilah je Maria Gimbutas pred shtiridesetimi leti razvila "teorijo kurganov": da so bila neznana in bojevita ljudstva z vzhoda predniki Indoevropejcev. o kateri se nam je ohranil spomin v mitu o argonavtih. da gre za notranji razvoj. svetishcha?) in ne le obzidje. cheprav je bila vechina stavb lesenih. nekoliko prilagojena zemljishchu. medtem ko drugi mislijo. pritisk neznanih doseljencev v vzhodno Evropo je izzval selitve zahodnejshih plemen.2010 10:17:28] .

Peter Petru. da so imeli dovolj pitne vode zase in za zhivino.n. da je bilo na krashki planoti borih 8 km zrachne chrte od morja pri Timavu. Debelina obzidja je med 1. 1979. ki je najmanj enkratno povechal uchinkovitost izstrelkov.sht. She doslednejshi so v najnovejshem chasu zastopniki teorije kontinuitete. iz subborealne se je klima prevesila v vlazhno atlantsko. Konj gotovo pomeni prvo veliko novost. Konchno pa lahko izgradnja novih bivalishch v devishki pokrajini (spet gre za domnevo o praznem prostoru) kazhe spremenjena naselitvena stremljenja in bolj dognane oblike kultiviranja zemlje ter osvajanje za naprednejshe kmetijstvo primernih povrshin. Po eni domnevi so temu botrovali nemirni chasi ob vdoru vzhodnih ljudstev v 8. Volchji potok je na smeri "jantarske poti" med prastarim Timavom in Vipavsko dolino pri Rihenberku.revijasrp. Iskanje tezhje dostopnih leg zhe pri bronastodobnih zavetjih v Istri in na Krasu dokazuje prevladujocho obrambno sestavino. da je morala biti tod vechja posadka z mochnejsho. Vishina pa je ponekod prav impozantna. – kot vidimo bi to bil zhe tretji val vzhodnih vpadov. Zgodovinarji she niso nashli dokonchnega odgovora. saj dosega z zunanje strani celih 10 m. saj drugachne obrambe ni kot obzidje. toda ne obdelanega vechjega kamenja. saj je zvishal mozhnost premagovanja ovir in hitrost akcije. Arheoloshka obdobja.htm[16. skratka. Teoriji Gimbutasove oporeka Colin Renfrew. to pa potrjuje mnenje. che uposhtevamo. torej so morali zgraditi zajetne vodnjake. che ne bi bil vmes she vzpon od morja in spust v dolino Vipave. V takrat na novo vpeljani oborozhitvi sta dve prvini bistveno spremenili vojevanje. da so se v starejshi zhelezni dobi pojavila in namnozhila utrjena gradishcha najvechkrat vrh grichev.Megaliti prinashalci obichaja pokopa v gomilah.2010 10:17:28] . Krashka planota je v povprechju http://www. znotraj pa vsaj 2 m. tako je pri Volchjem gradu. Prav tako so pri nas poznane dodatne okrepitve obzidja z dolgimi. Odsev dosezhkov teh visoko razvitih bivalnih omik predstavljajo pri nas utrjene postojanke obdane z zidom na Krasu. nekoliko bolj razumemo Volchji grad. kaj je vodilo tedanje prebivalce. kot je videti v Grmachi pri Kostanjevici. Enako revolucionarna novina je strelno orozhje. je primer Volchjega gradu ena od takih izjem. kakrshne najdemo pri mediteranskih vzorih z ravnimi stranicami in stolpi. Ker pa naj bi bili lijakasti vhodi gradishch na Primorskem izjema. da so si postavljali vishinska utrjena naselja. ki je na ravnem. kar je nekako za en dan ne prav naporne hoje.11.2 m. Toda ne oziraje se na razlichne teorije o izvoru Indoevropejcev ostanki materialne kulture prichajo. da je shlo za pomembno gradishche s svojskimi nalogami! Zemljepisna lega mogochnega gradishcha pri Volchjem gradu je she posebej pomembna. Zunanja stran obzidja je iz izbranega. Po vsej verjetnosti je bil povod za nachrtno utrjevanje chloveshkih bivalishch mnogostranski. notranja plat je zlozhena iz manjshega in ne tako skrbno odbranega kamenja. Toda za to govori tudi dejstvo. str. st. medtem ko je ono v Volchjem potoku na ravnem. Ljubljana. ki tod zhive she danes.pr. Morda je bila celo ena od osrednjih funkcij tega gradishcha pri Volchjem gradu tudi zagotavljanje in branjenje vodnih zalog. globoko v podzemlju pa ni nobenega znamenja. popolnejsho oborozhitvijo. po drugi tezi so bile vzrok vremenske razmere. sredica pa je zapolnjena z drobirjem. Praviloma se krashko-istrska gradishcha prilagajajo zemljishchu in nimajo stolpov. (Zgodovina Slovencev. ki izhajajo iz domneve. od Timava do Vipavske doline je okoli 20 km poti. Najstarejshe z zidom varovane vishinske postojanke srechujemo ob morju. da bi kopali. saj so potrebovali v tem primeru za uspeshno obrambo poleg okrepljene posadke tudi zapletenejshe orozhje. Taboru pri Sezhani in Povirju. zato pa bolj domiselno in chvrsteje zgrajeno. da na Krasu skoraj zagotovo zhe v tistem chasu ni bilo tekoche vode na povrshini. do katerega je po cesti dobrih 5 km. verjetno izhajajo iz grshkokretsko-maloazijskega zharishcha. kar pomeni. da so bila zhe v neolitiku na danashnjih ozemljih Evrope bolj ali manj ljudstva. na obeh straneh z lijakastim zidom branjenimi vhodi in postavljanjem dvojnega obzidja na izpostavljenih mestih.4 – 2.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. CZ. chesh da ni bilo nikakrshnih bojevitih Indoevropejcev. podobno Debela Grizha pri Volchjem gradu in Kashtelir v Dvorih nad Izolo. Drugi val selitev ni nich manj zagoneten od prvega. 51-53). marvech je shlo v prvi vrsti za neolitsko akulturacijo z vzhoda. ki so bile potrebne ob trgovskih poteh. od prach in sprozhilcev do loka.

so med kupom zemlje opazili nekaj neobichajnih ozhganih glinastih posod. tudi mojo knjigo Jantarska pot). iz katerih bi bilo mogoche ugotoviti. kar sicer ne terja hudega napora. kjer se najgloblje zajeda v evropsko celino.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.2010 10:17:28] . da je shel po zlu pomemben arheoloshki depo.revijasrp. na Dunaju in drugje. V Shempetru pri Gorici so v drugi polovici devetnajstega stoletja odkrili depo ali skladishche. Banjshice in Posochje s svetolucijsko kulturo na zgornjem koncu Jadranskega morja.sht. ki je morala res dolgo sluzhiti svojemu namenu. Vipavska dolina. torej iz pozne bronaste dobe in halshtata. Ob drugih podobnih in tudi najnovejshih zakladnih najdbah smemo sklepati. kje so konchale. Ko so prishli delavci. Vse skupaj se je nenavadno zachelo in nesrechno konchalo.n. par predmetov. da je tam bil. Nekatere stvari so raznesli in se ne ve. so med prvo svetovno vojno v gorishkem katastru zgorele prav tiste knjige. kje je bil tisti vinograd z zakladno najdbo. morda pa za zachasno zatochishche. saj so lepo vidne v zhivo skalo zlizane globoke kolesnice. v katerih so bili kovinski predmeti. Marije na vrhu slikovite prepadne stene. Konchalo se je tako. kjer so jih pretopili v kdo ve kaj. zlasti v burjastem vremenu ali v poletni vrochini. o chemer pricha kamnito obzidje in druge zgradbe. Po dolgem dezhevju je na pobochju gricha sv. da je predstavljal zhe v davnini ta prostor.htm[16. Poleg velikih gradishch pa obstojajo tudi manjsha. pomembeno krizhishche morskih in kopnih poti med srednjo in severno Evropo ter Blizhnjim vzhodom (o tem gl.11.Megaliti med 200 in 300 m nadmorske vishine. http://www. Mimo vodi zelo stara pot proti Trnovski planoti. toda vsekakor otezhi potovanje. v katerem je bilo "nekaj sto kilogramov" bronastih predmetov iz obdobja nekako 1200 – 500 pr. kjer je bil ochitno nekoch tabor.. Petra zavijemo proti cerkvi sv. Najvechji del najdbe pa je lastnik zemljishcha prodal v blizhnjo livarno. da je uspelo nekemu ljubitelju starin pridobiti in tako ohraniti nekaj arheoloshko dragocenih predmetov. Toda za nas je pomembno zhe to. In tako nam je ostalo je nekaj skromnih porochil. ki so morda rabila le maloshtevilnim posadkam ali kot opazovalnice. Marka v nekem vinogradu zdrknil zemeljski plaz. Da bo mera polna. v katerega sodijo Kras. Taka vmesna postojanka je vsekakor dobrodoshla in v nekoliko bolj nemirnih chasih potrebna. Eno takih je kakshnih 500 m vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino. pravzaprav ne ve nihche natanko. Kaj se je zatem dogajalo. ki jih danes hranijo po razlichnih muzejih v Trstu. raztresenih po Evropi in grenko spoznanje. ko od cerkve sv. da bi obnovili nasad.

2010 10:17:28] . http://www.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Manjshe gradishche vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino.Megaliti Globoke kolesnice.htm[16.revijasrp. zlizane v zhivo skalo na poti iz Vipavske doline proti Trnovski planoti.

11.Megaliti PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA http://www.2010 10:17:28] .revijasrp.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.

kdo so bili..« (podchrtal L. tisochletju pr. nedalech od severovzhodne Italije. migracijska dinamika te kulture dovoljuje sklep [na vprashanje. L.«]: da so jezikovne spremembe tega podrochja posledica prihoda metalurgov z Balkana prek Slovenije. ki je tipichen za ladinshchino in je rezultat slovanskega superstratuma (seveda starejshega od rimske latinshchine) na italidsko [op.11. Grchija in Turchija).htm[16.2010 10:18:01] . 748: ». od koder do Balkana ni dalech.V.. tudi Slovane na podrochju bivshe Jugoslavije in Ilire v Albaniji. in 2.. Eno poglavitnih sredishch tega najzgodnejshega evropskega halkolitika je bilo npr. tisochletje pr.: ne italsko! opozarja Alinei] osnovo.. Grkov in vzhodnih skupin..n. natanchneje sta to vinchanska kultura (danes Srbija.Prazgodovinsko kolo .. Meja med halkolitikom in neolitikom je tekla prav med Slovenijo in Julijsko Benechijo. ki jo imenujem faktor L. datirani v 5. Ko se je v Padski nizhini in po dolinah centralnih in centralno-vzhodnih Alp she iztekalo zhivljenje poznega neolitika. da se je znashel v neposredni soseshchini z metalurshkimi sredishchi Male Azije. Od tod sledi.sht. ob svojem chasu genetsko pod vplivom Ilirov.n. ki so dali zhivljenje centralnoalpski bronasti kulturi. tvorec teorije kontinuitete. ki je zhe bila pod http://www. Posledichno se je zachela bakrena doba na Balkanu veliko pred ostalo Evropo.V.verjetno Slovenci – so se pridruzhili italidskemu ljudstvu na juzhni strani centralno-vzhodnih in centralnih Alp ter prispevali s svojim jezikovnim sistemom tisto posebnost. Ljubljansko barje v Sloveniji...Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA Ljubljansko barje sodi med kljuchne tochke kultur srednje Evrope.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. vzporedno z mikenskimi Grki v Grchiji in Italidi v Italiji. V okviru teh dveh balkanskih kultur so odkrili najstarejshe evropske rudnike v srbski Rudni glavi in bolgarskem Ali Bunarju.sht. Gorati Balkan je imel s svojimi izjemno bogatimi rudnimi lezhishchi srecho. Prvi je ta. In kakshen jezik so govorili? Po teoriji kontinuitete.) Alinei nato nadaljuje: ». je bila bakrena doba na Balkanskem polotoku zhe v polnem razcvetu. in 4. v njeni minimalni razlichici z 'mikenskega vidika'. Predvidoma so ti izvedenci iskali baker po juzhnih alpskih dolinah vse do Grigione. na Balkanskem polotoku v 3. obenem pa so s seboj gnali chrede na ondotno pasho. Mario Alinei. ki je bilo zastavljeno na str.. pravi (ALI II. str. 748-749): »Danes vemo. lahko projiciramo.. Banat in Madzharska) in kultura iz doline Marice (danes Bolgarija. Izjemno starost balkanske metalurgije v primeri z alpsko in na drugih evropskih prostorih lahko pripishemo dvema dejavnikoma. da je najstarejshe evropsko zharishche metalurgije predstavljal Balkan. da je brez vsakega dvoma zachetek metalurgije v Mezopotamiji in Anatoliji. da doshli metalurgi iz Slovenije v juzhne alpske doline in Grigione niso bili nihche drug kot juzhni Slovani. Makedonija. kakshen jezik so govorili selechi se metalurgi. od katerih so prevzeli metalurgijo in kakshno tisochletje pred tem tudi poljedelstvo.revijasrp. Ti juzhni Slovani .

n. pri chemer. srnjad in medvede. da se je kolishcharski nachin zhivljenja obdrzhal celih dva tisoch let ob obilici tehnoloshkih izboljshav tako v gradnji kakor v drugih zhivljenjskih potrebah. potem je ochitno. poljedelstva in tehnologije brona tudi svoj jezik.. ki izhajajo bodisi iz varnostnih razlogov bodisi iz praktichnosti zaradi ribolova ali kar zaradi prometnih prednosti in varnosti vodnih poti. klini in koshchene osti.Lucijan Vuga keltskim vplivom. da obstaja dolochena koherenca. tako pravi. Z nastopom bakra in brona so se oprijeli tudi kovinarstva. Zato tudi v zadnjem delu te knjige obravnavam relikte. ki je znano iz chasa kolishch. o chemer nam pricha obilica cholnov. Prvo znano naselje (stalno ali le lovska postaja. odkopali so pet kolishch z bogatimi najdbami. merjasce. ni ugotovljeno) je iz srednje kamene dobe okoli 5000 pr. Njihovo orodje ali orozhje so bila majhna kamnita praskala.htm[16. da celo she pred tem. ki je naplavljala glineno blato. Raziskovanja na Barju datirajo v leto 1875-1877. ni dognano. on misli. pomoli ipd. pri njegovem nastanku je imela pomembno vlogo reka Ljubljanica. Kontinuiteta barjanske kulture se je nadaljevala vse do chasov rimskega imperija. Pravih razlogov za kolishcharstvo ne poznamo. Najstarejshe najdbe so iz ledene dobe.Prazgodovinsko kolo . Razen manjshih raziskav bolj http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. zadnje jezero.n. to pa se she danes po tolikih tisochletjih kazhe v posameznih lingvistichnih elementih furlanshchine in ladinshchine. odkritega orozhja in orodja v barjanskem in rechnem blatu. kot je videti po mnozhici najdragocenejshih predmetov. kjer zhive danes Furlani oz. ko je nash prednik zhe obvladal zhivinorejo in poljedelstvo ter tudi zaradi njega krchil gozd. da je bila med tistimi prajeziki tudi slovanshchina ali pred.revijasrp. tako pri proizvodnji kakor v trgovanju. Po teoriji kontinuite je shlo pri tem zgolj za manjshe migracije in predvsem za kulturne vplive. v chasu rimskega imperija romaniziran. ki je postopoma uplahnila. to je trajalo nekako do okoli leta 1800.11.2010 10:18:01] . ki jih imenuje praevropske ali predindoevropske ali megalitske. nastajali so valobrani. pri katerem je imelo Posochje s shirsho okolico nedvomno znatno vlogo v procesih akulturacije v vzhodnih Alpah in na juzhni strani podalpskega ozemlja. Posebno pa presenecha dejstvo. Ljubljansko barje lezhi v osredju Slovenije na juzhni strani Ljubljanske kotline. dasi naselja niso opustela in je Barje ohranilo v shirshem prostoru poseben pomen. Ta prostor je bil kasneje. Toda izrednega pomena je postavljanje Ljubljanskega barja v sredishche tega dogajanja. obstaja vech teorij.n.sht. ki bi lahko potrjevali to pradavno stanje na nashem ozemlju. ali je tod zhivel chlovek zhe prej. to se je nabiralo na dnu vsakokratnega jezera. potem pa je ta dejavnost zamrla. ko so Barje kultivirali in utrdili po njem poti. zhe najmanj dve to tri tisochletja pr. Alinei z obsezhno argumentacijo zagovarja prisotnost Slovanov-Slovencev na podrochju.oziroma pra-slovenshchina. Tako smemo shele konec kamene dobe okoli 3900 pr.sht. ki so jih odkrili arheologi. cheprav so nakljuchno zhe leta 1854 nashli prve sledove.« Skratka. imeli so zhe udomachenega psa. Che to Alineijevo teorijo povezhemo z Oshtirjevimi raziskavami o prajezikih. ki so jih s pridom uporabljali. Njegovi prebivalci so bili lovci na jelene. so Slovani prinesli na prostor vzhodnih Alp in juzhni del podalpskega prostora poleg neolitske revolucije. Ladinci po vseh vzhodnih Alpah do Shvice. in lahko rechemo. in nabiralci. che povzamemo Alineija. predstavlja poslednjo ojezeritev. shteti za chas gradnje kolishcharskih naselij na jezerskem bregu ali delno zamochvirjenem zemljishchu.sht. svoja domovanja pa so postavljali na kopnem barjanskih osamelcev.

Velushchek http://www. ki jih je lahko premagovala volovska dvovprega in so jo vzdrzhala tako zgrajena lesena kolesa s tovorom.11. A. (RAU) Povzeto po Arheoloshkem vestniku. Nekateri domnevajo. saj kazhe na promet v shirshem prostoru in ne le lokalno na Ljubljanskem barju ter obenem potrjuje. in pésti shtirikotnega preseka 124 cm dolge osi z zagozdama se lepo ujemata v sredishchno shtirikotno odprtino kolesa.Prazgodovinsko kolo . Kasnejsha kolesa z naperami so znana shele okrog leta 2000 in so rabila za gradnjo bojnih voz.. vendar pa je shlo za dovolj utrjene in po shirini ustrezne smeri.sht. Po svoje so barjanska tla dober konzervator tudi za les.n. da je to najstarejshe leseno kolo na svetu. v sredini je 5 cm debelo in se proti obodu tanjsha. 53.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.2010 10:18:01] . da so bile zhe v tistem chasu razpredene za voz primerne poti shirom po Sloveniji. saj je loncharstvo dozhivelo kakovostni preskok prav z uporabo vretena pred 5000 leti v Mezopotamiji. Sklepajo.htm[16. primeren za tezhavnejshe. hribovito zemljishche. kakrshno je osrednja Slovenija – to je zelo pomembna domneva. A dalech najsenzacionalnejshe je odkritje lesenega kolesa s pripadajocho osjo zgodaj spomladi leta 2002. Zgodovina tehnike shteje izum kolesa za enega najpomembnejshih za razvoj civilizacije.Lucijan Vuga sistematichnih do let 1970-77 ni bilo. ker so precej lazhja. Pri zemeljskih delih poshkodovano 72 centimetrsko polno kolo je ohranjeno do dveh tretjin. ko so nadaljevali izkopavanja leta 1992 odkritega kolishcharskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja pri Verdu/Vrhniki iz eneolitskega-bakrenodobnega chasa. 2002 – dr.revijasrp. da je zachetek kolesa v loncharstvu. lesen lok. Toda najdba z Ljubljanskega barja nakazuje. Seveda to niso bile ceste v danashnjem pomenu besede. ohranil se je npr. kar naj bi se kasneje preneslo she na konstrukcijo voz. da so taka kolesa poznali tod v istem chasu ali she prej. kar naj bi pomenilo. dvoje ploshch povezujejo shtiri letve. ki sicer sprhni. da je shlo za dvokolesni voz z govejo vprego. Podobna kolesa s kolishch v Shvici in jugozahodni Nemchiji so datirana samo po kulturnih plasteh. torej se je os vrtela skupaj s kolesom. Dobro leto kasneje so z dunajskega inshtituta VERA potrdili radiokarbonsko datacijo 3350-3100 pr.

Torej je voz s tem kolesom.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. pa tudi najrazlichnejshi nepridipravi so prezhali ob njih na bogate popotnike. saj je to na tistem robu Barja. ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE http://www. da lezhe Stare gmajne blizu izvira Ljubljanice. primeren za hribovitejshe predele.revijasrp.. Na drugi strani gora je tekla Vipava.Lucijan Vuga Ni brez pomena. Ne smemo zanemarjati pomembnosti vodnih poti. te pogosto niso bile vzdrzhevane ali jih je odnashalo neurje. ki so bile v davnini she najhitrejshe in tudi varnejshe v primeri s kopnimi. po kateri se prav tako pripluje do Soche in spet v morje.11. ki so morebiti celo tovorili dragocenosti.2010 10:18:01] . kjer je razcep na Kras in v Vipavsko dolino kakor proti Colu ali Idriji in v Soshko dolino. kjer se zhe zachnejo vzpenjati poti proti Logatcu in od tam naprej prek Postojne na Razdrto.htm[16.Prazgodovinsko kolo . ki je po izlivu v Socho dosegla Jadransko morje (o chemer baja legenda o argonavtih). ali pa Idrijca.. morebiti res prihajal do Ljubljanice oziroma takratnega jezera kot vodne poti s tamkajshnjega zahodnega goratega podrochja.

Prav na svojem severnem koncu se stika z Mostom na Sochi in tako z obmochjem svetolucijske kulture. prav nasprotno je moralo biti res. pravimo na kratko tudi Banjshice. Osrednji del http://www. da so ostale zunaj zanimanja Svetolucijcev v dolini. pa tudi Karnijske Alpe in Dolomiti so ob lepem vremenu kot na dlani.htm[16.Zaklad z Banjshke planote . Dokaz za to je nakljuchna zakladna najdba s Kanalskega Vrha.2010 10:18:55] . Pod zgornjim naslovom bomo obravnavali nekoliko shirshe ozemlje kot samo Banjshko planoto.11. le da so premalo raziskane ali skoraj povsem neraziskane.revijasrp. Proti vzhodu se planota nadaljuje v Trnovski gozd. zajeli bomo she Chepovanski dol na vzhodu. na zahodu do Nadizhe in na severu do Idrijce. od tam pa na Nanoshko planoto. da so namrech tudi Banjshice sodile v tisti krog dogajanj. namrech je planota nasploh travnata z vmesnimi gozdovi in zlasti primerna za pasho. vendar niso le pobochja proti Sochi in Idrijci obrashchena z gozdovi in zelenimi pashniki. Banjshki planoti. ki so prispevala k nastanku svetolucijske kulture.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE Banjshice so nad Mostom na Sochi in povsem zgresheno bi bilo rechi. na jugu segli do obronkov gora nad Gorico in malo chez na Kras.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Od tod se odpirajo chudoviti razgledi po vseh Julijcih. ki lezhi na povprechni vishini med 600 in 700 m nad morjem. Ozemlje je krashkega znachaja.

si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. bo morda najbolje. Jelenk. morda Socha ali kakshen drug vodni tok. da je zadevo prijavil pristojnim in se je zaklad ohranil v celoti ter v izredno dobrem stanju. Vodice. Kuk. Torej na Kanalskem Vrhu so odkrili depo.11. najgloblje je juzhno od Kanalskega vrha in sega vsaj 518 m globoko. da si ogledamo davno omrezhje poti. na jugu na Prevalu pa v gorishko ravnino. Kanalski vrh. geologi sklepajo glede na geoloshko sestavo in izoblikovanost reliefa. ki jih je skoraj sto. Kobilek. Kje je ta Kanalski Vrh? Da bi umestili to mikrolokacijo v shirshi in najshirshi prostor. sicer pa je polna krashkih brezen. Volnik. K srechi je bil mozh toliko osveshchen in poshten. na osrednjem delu je travnato Sleme.Lucijan Vuga Banjshic ima naokoli nekaj sto metrov vishje vrhove kot strazhne stolpe: Rojchev hrib. da je nekoch zdavnaj tod tekla reka. Chepovanska dolina se na severu pri Grudnici prevali v dolino Idrijce.revijasrp. ki je z minskim detektorjem iskal predvsem ostanke iz prve svetovne vojne.2010 10:18:55] . Podlashki vrh in Sveta Gora. o tem so geologi veliko razmishljali (prim.Zaklad z Banjshke planote . v moji knjigi Jantarska pot). menda se je to nakljuchno zgodilo domachinu. Planoto po sredini deli globoka zareza potoka Avshchka. http://www.htm[16. Chepovanska dolina (ali kot nekateri she pravijo Chepovanski suhi dol) je le 1 do 2 km shiroka. a kar 20 km dolga in 300 do 400 m globoko vrezana v okolishki relief ter v bistvu lochuje Banjshko od Trnovske planote.

da so Rimljani pretezhno le izboljshevali. http://www.2010 10:18:55] .Zaklad z Banjshke planote .htm[16.revijasrp.. potem bo zanimivo pogledati. kako so bile te poti razpredene po nashem ozemlju.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.11.Lucijan Vuga Che izhajamo iz domneve. shirili in utrjevali (pra)stare poti ter gradili mostove ipd.

http://www. na drugo stran pa chez Cerkljansko in Idrijsko pogorje v Shkofjo Loko ali proti Vrhiki in Logatcu na Ljubljansko barje.htm[16. od tam pa chez gore v Bohinj in na Gorenjsko.2010 10:18:55] .Lucijan Vuga Chez Banjshko planoto so zhe v predzgodovini vodile poti od obal Jadranskega morja na Tolminsko.Zaklad z Banjshke planote .11.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.revijasrp.

Drugi krak pa se je vzpel proti Chepovanu in Banjshicam.. medtem ko je od Fons Timavi shla pot proti severu na Kras in se tam razvejila na vech strani. kako poseljena je bila pokrajina zhe od nekdaj in so kasnejshi rodovi pretezhno le nadzidavali. 53. Ljubljana.revijasrp. Na tem predalpskem prostoru mrgoli najrazlichnejshih zhe odkritih in bolj ali manj raziskanih najdishch.Lucijan Vuga Izsek iz zemljevida v Zgodovina Slovencev (CZ. 1979. da danes komaj she slutimo njeno preteklost. pa mora biti she veliko stvari pod zemljo in celo tam. A ne tako redko so tudi povsem opustili dolocheno lokacijo. 385-401) v chlanku Sodobna sociologija o problemih etnichnosti. Zhe bezhen pogled na zemljevid nam omogochi. kot smo zhe slishali od strokovnjakov. narodov (nacionalizmov) in danashnja arheologija: »Dokler bomo arheologi she naprej vztrajno iskali popke narodov tako. 73): Rimske ceste na podrochju Slovenije. saj manjkajo odseki. Ochitno so po teh cestah ne shele takrat.Zaklad z Banjshke planote . che she danes odkrivajo ne le posamezne antichne predmete. str. to je po vzhodnih obronkih Gorishkih Brd. je razvidno. da bomo enachili http://www. str. Pri Siliganumu se je cesta razcepila. in je pripeljala do Mosta na Sochi ter od tam naprej proti Kobaridu in Bovcu na Koroshko ali v dolino Idrijce oziroma Bache. Irena Mirnik Prezelj je zapisala naslednjo misel (Arheoloshki vestnik.11. Iz zemljevida. marvech pravcate zaklade. ki je nepopoln.. 2002. kakrshen je tisti s Kanalskega Vrha. kako so potekali.htm[16. kjer doslej ni nihche niti pomislil. za katere ni prav jasno. shirili. Zato nas ne sme chuditi.2010 10:18:55] . en krak je potekal po desnem bregu Soche. ki sta jo prekrila zemlja in rastje. ampak zhe veliko prej potovali trgovci in drugi z boljshimi ali slabshimi nameni. da je od morja shla cesta od Gradezha in Ogleja po desnem bregu Soche do Pons Sonti ter naprej po Vipavski dolini. da si ustvarimo podobo o tem. prizidavali.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.

W. svezh odnos do zgodovinskih interpretacij. to sicer prinasha tveganje. II. eden izmed njih je nash Karel Oshtir. ki jih opredeli tudi s precizacijo. Nietzscheju iz dela Tako je govoril Zaratustra: »In vse. In pri tem se ni mogoche izogniti niti skupinam ljudi. da sem chlovek.V. v najnovejshem chasu pa na primer Mario Alinei.) Tako strokovno poshtenost globoko sposhtujem in jo jemljem v smislu velikih duhov preteklosti: »Vem. izbral si ga je pri filozofu F. imenujmo jih plemena. da nich ne vem«. in. pa lahko po mojem mnenju mnogo bolje pojasnijo genezo in vzvode za npr. o chemer pojem in po chemer hrepenim. 1996). ki povsem zanika rasistichne teorije.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. ker odrazha nov. Bavdek (Depojski najdbi s Kanalskega vrha. togih doktrin in predpisanih obrazcev. regionalno. ustvarjalni napor v katerikoli znanosti je preskok iz okvirov veljavnega in vstop v svet she neznanega. To pomisel mi potrjuje she ena od njegovih iskreno-pogumnih in za mladega doktoranta drznih izjav (tochka IV): »Znachilnost teh mlajshih depojev in prostorske navezave. Zhe motto njegovega dela je nenavaden.revijasrp. ki jih zaznamo v naslednji Turkovi navedbi (III): »V septembru 1995 [sem] sodeloval pri strokovnem izkopavanju depojskih http://www. kar me pri njem navdushuje. oplajanju razlichnih kultur ali civilizacij. hkrati pa bomo she naprej dajali nacionalistom v roke shkarje in platno za ukrojevanje mitemov. ljudstva. Trzhana (ed. ne bomo nikoli razumeli mnogovrstnih praks. Trzhan (ed. ter je s svojim prispevkom hotel dopolniti in spremeniti poudarke in interpretacije tega dela. sledi iz teh premis. da je bilo tega veliko in tudi danes ne gre brez tovrstnih zastranitev.11. saj je to grupiranje botrovalo vsakrshnim spopadom.htm[16. nenazadnje.Lucijan Vuga arheoloshke kulture z monolitnimi etnichnimi entitetami. ki nam she danes s sodobnimi prevoznimi sredstvi vzbujajo sposhtovanje. che bi chlovek ne bil tudi pesnik in razreshevalec zagonetnih in srhljivih zadev!« V tem citatu vidim Turkovo zheljo po izstopanju iz ustaljenih shem.2010 10:18:55] . In kako bi le prenesel. rodove. to mu omogocha.« Drzhalo bo. ''nenaden'' pojav mediteranskega bogastva v elitnih grobovih starejshe zhelezne dobe. Banjshko najdbo sta opisala Beatriche Zhbona-Trkman in A. Videli bomo. interpretativno shemo. a je po drugi strani prispevalo k razcvetu in bogatitvi.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. vojnam in celo medsebojnemu iztrebljanju. da na temnelju teorije kontinuitete pojasnjuje tudi neolitske jezike. ki je dokazal erudicijo in moch sklepanja.Zaklad z Banjshke planote . vendar se mi zdi zanimivejsha kasnejsha doktorska teza Petra Turka iz leta 2000: Depoji pozne bronste dobe med panonskim in apeninskim prostorom. mi danes to ni vech niti najmanj jasno. Vendar se paleolingvisti trudijo razpoznati in rekonstruirati davne jezike in njihov razvoj. ki jih nakazujejo njihovi predmeti. ki so vkljuchene v oblikovanje preteklih etnichnosti (podchrtala avtorica). da je tudi najdba na Kanalskem Vrhu dokaz take interakcije na velikanskih razdaljah od Male Azije do nashih krajev in she dalje. je v tem. v B.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. toda (pra)zgodovina se pach ukvarja s chloveshtvom na njegovi poti od primata (ali she pred njim) do danashnjih dni. kar so drobci in zagonetke in srhljive zadeve. cheprav niti od dalech ne mislim tega aplicirati na Petra Turka. narode ali kakor hochemo. da eno domislim in zdruzhim. a je lahko poplachano z velichastnostjo in vzhichenjem odkritja. I in II. Che mi je bilo torej pred shtirimi leti jasno. da je zanj pomembno delo B. To.« (podchrtal L. Nichkolikokrat je bila zhe opisana davna trgovina ali blagovna menjava na takshnih oddaljenostih. da bo ob 40 poznanih poznobronastodobnih depojih iz podrochja Slovenije v bodoche mozhno vsakega novoodkritega elegantno umestiti v obstojecho kronoloshko strukturo. Ljubljana.

. da so v zgodovinopisju nujne interpretacije hkrati brezpogojno ves chas podvrzhene tudi kritiki in reinterpretaciji.htm[16. Peter Turk nadaljuje (IV): »Ne nazadnje. za razumevanje razlogov.Zaklad z Banjshke planote .V. ki jih je mogoche predvidevati na podlagi predmetov iz tega depoja in drugimi zelo dalech stran. da je tako obsezhna in kompleksna tematika. da so tovrstne teze shpekulativne. numinis »moch.. kamor je sodila tudi numerologija.2010 10:18:55] ..si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. s poglabljanjem v prehajanje iz kaosa v red. kakrshno je nedavna objava bronastodobnih depojev in posamichnih najdb iz Slovenije. med skupnostjo in svetom okoli nje? Po eni strani drzhi. da se z delom.: nemshko numinos. da zagovorniki . saj je igrala v starih chasih dolocheno filozofsko in predvsem religiozno vlogo. ki naj bi bili nosilci simbolnih sporochil uporabnikom oz. Vendar alkimija naj ne bi bila zgolj to. Nadaljuje se zhivahna debata o razumevanju razlogov . bozhja volja«).. pri chemer se zdi. Nasprotno menim. cheprav so nekaj predmetov prepustili najditeljem. Po drugi strani pa se moramo zavedati. za katero je mogoche rechi. drugi strani trdno ostajajo za svojimi okopi in se she ne nakazujejo take ali drugachne kompromisne interpretacije. povezanih s simbolnim urejanjem odnosov v skupnosti. ki so bronastodobne prebivalce vodili k tovrstnim dejavnostim . Kolesasti motivi so prvotno predstavljali lunarni simbol in Peter Turk se vprasha (po pripombi 213): »Je mozhno v navedenih nenavadnih znachilnostih gradiva iz Kanalskega Vrha I videti prazgodovinski izraz dejavnosti... prav tako shpekulativne . kot so trgovec in trgovina (in ki nosijo s seboj nikoli izrecheno.«.. ker usmeri nasho pozornost na tolikokrat izrecheno opozorilo uglednih zgodovinarjev. posebej che jih poskushamo aplicirati na gradivo in populacije iz globoke prazgodovine. ki brez kakrshnekoli refleksije aplicirajo pojme.Lucijan Vuga najdb iz Dragomlja . da se ne izogiba niti nenavadnejshim sklepom http://www.. ki se ga v modernem smislu jemlje kot nekaj slabshalnega. se ne strinjam. ki bistveno zadeva shirshe vidike historichne interpretacije pozne bronaste dobe na nashem prostoru. sredstvo obrachanja k numinoznemu (op. za razliko od sploshno uveljavljenega preprichanja. tako rekoch neizchrpna in lahko take objave le spodbujajo nadaljnje raziskave. ali ta najdba lahko prispeva k sploshnemu razumevanju problema ''neracionalnih vidikov metalurshkih dejavnosti'' in ali velja teza o proto-alkimistichnem obnashanju bronastodobnih prebivalcev Evrope? Po njegovem je alkimija nedvomno pojem. Ni moj namen. celo v Mali Aziji. lahko dolocheno temo pospravi ''ad acta''.« In nekoliko naprej she (III in IV): »V novejshem chasu so nastopile shtevilne novosti v kronoloshkih raziskavah in absolutni dataciji poznobronastodobih in starejshezheleznodobnih horizontov.. je depo s Kanalskega Vrha ena redkih vechjih najdb meshane sestave. a kljub temu samo po sebi umevno sodobno konotacijo) na globoko prazgodovino.« Ta izvlechek se mi je zdel primeren. Menim. da so tudi vse teze. marvech bi le nakazal dolochene povezave. da predstavljajo novi podatki iz Dragomlja v tem smislu izredno pomembno dopolnitev in nudijo mozhnost kvalitetnega preskoka pri interpretaciji depojskih aktivnosti.11.. da je ohranjena v celoti.« Che povzamem iz omenjenih razprav. cheprav je predstavljala prvi skromen korak k sodobni kemiji. L. pri tem se po Turkovem mnenju velja vprashati. Peter Turk se je podrobneje posvetil tudi kolesnim obeskom. na eni in .. iz latinshchine numen.. Ochitno Peter Turk ostaja zvest svojemu mottu. da opisoval vsebino depoja.revijasrp. ki izhajajo iz sodobnih naravoslovnih – predvsem dendroloshkih – datacij naselbinskih in grobishchnih sklopov.

po vsem sodech.. kot je bil nash Igor Torkar-Boris Fakin. kot jim sam pravi. da v muslimanskih dezhelah. Drugi raziskovalci so zhe dognali. da je tista oseba vse to pomalem. da bi le vrtal proti resnici. da so chedalje bolj v navadi). da v primeru lochitve. to so bili ljudje. vrazhni obeski proti urokom. kaj v bistvu pomenijo posamezni predmeti.Lucijan Vuga ali. da so posamezni izdelki nastajali na kraju samem. S tem pa so povezana verovanja v magichne. toda nich nenavadnega se nam ne zdi tudi v nashem okolju.(?) zakopal na Kanalskem Vrhu.. Primerki: vzorci kolesastih obeskov s Kanalskega Vrha – iz dela Petra Turka http://www. za pokritje nujnih izdatkov. ki jih je davni popotnik. verovanji in navadami. ki si je zazhelel to ali ono. kiparji. pogache brona. To je bila v nekem smislu prvotna globalizacija. che kdo v stiski proda ali zastavi celo porochni prstan. glede na svoje kulturne. vkljuchno s tujo mitologijo. charobne nadnaravne sile. to se vleche vse do danashnjih dni (in zdi se mi. saj je chlovek vselej celovita osebnost in ne le zgolj enostranska. trgovec. tako je bil veliki pesnik Goethe tudi fizik in she kaj. Torej je nakit obenem neke vrste prirochen prihranek za hude chase. morda ali skoraj gotovo tudi iz Male Azije ali iz Grchije in z Balkana tudi v nashe kraje.2010 10:18:55] . bogati z raznovrstnim praktichnim znanjem. ni prenashal le konchnih izdelkov. toda ali je nakit res samo v okras? Nekateri opozarjajo.11. A gre za she nekaj vech. Davni popotnik.revijasrp. in ker so potovali po shirshem prostoru. obrtnik-metalurg . Nedvomno pa so bili zhe od prachloveka dalje v rabi najrazlichnejshi amuleti. verske ali utilitarne potrebe in obichaje. so prenashali s tem tudi znanje in védenje iz shirokega sveta. ki so sproti izdelovali modele za ulivanje. ''shpekulacijam''. bozhanstva in podobno.htm[16. tako je lahko kemik priznan pisatelj. marvech tudi polsurovino – ingote. Tu obravnavani kolesasti obeski res lepo pristajajo zhenski kot nakit. Skratka. Tako so bili verjetno mnogi trgovci hkrati tudi livarji in celo umetniki. pri narochniku. vzame s seboj najnujnejshe premozhenje. to sodi zhe v sfero prvotnega abstraktnega umovanja ob chlovekovem iskanju odgovorov na skrivnosti narave. Morda je to poenostavljen primer.Zaklad z Banjshke planote . ki je lahko nenadna. kjer sta poroka in tudi lochitev veliko manj formalizirani kakor v nekaterih drugih okoljih. zhenska nosi pretezhni del svojega zlatega nakita na sebi.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da ne omenimo drugega okrasja. Mislim.

slano kamnito zemljishche. morda od neolitika in halkolitika skozi zgodnjo bronasto dobo vse do zhelezne dobe. 1999. in ljudje se med koristmi in napastmi odlochajo v prid prevladujochega.Lucijan Vuga Poshkodovani zlati kolesasti obesek iz bronaste dobe iz Salurja v Turchiji Kljub temu. Torej nekaj tisoch kilometrov narazen sta ti dve najdbi. n. kako pokrajine in ljudje medsebojno vplivajo. Za chas kamene dobe so bila pomembna nahajalishcha kremena. She vech. ko je bilo to mejno podrochje za indoevropske Hetite z blizhnjo prestolnico. da iz zemeljskih razpok vrejo na dan mochni vrelci pitne vode. najdenim v depoju na Kanalskem Vrhu. saj so zacheli s sistematichnimi izkopavanji shele proti koncu osemdesetih let 20. tisochletju pr. nedalech od mesta Orta. da so poljedelci v utrjenih naseljih z vodo pridelali dovolj hrane za vzdrzhevanje sebe in vojashke posadke. marvech tudi utrjena naselja na strateshkih tochkah. V Paflagoniji je kakshnih shest manjshih jezer. saj se med potresi nekateri zamashijo in odprejo novi. http://www. je zlasti njen severni del razmeroma slabo raziskan. kar je v teh pustinjskih in sushnih krajih pravcati blagoslov. Ob glavni gomili so jasni znaki zgodnjebronastodobnega pokopalishcha s shirokimi zharnimi pokopi. a vseeno so na dolochenih obmochjih vselej znova vznikala iz rushevin. Tudi potresi so pogosti in arheoloshko je potrjeno. Tudi vodni izviri niso bili vselej samo ti. Najdbe iz srednjega paleolitika potrjujejo. vol. Research reports of the British Institute of Archaeology at Ankara.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.. She pomembnejsha za arheologijo Salurja pa je v gomili najdena glajena lonchenina iz daljshega obdobja. V goratem predelu pa je zhivelo ljudstvo Kashka. od koder je bilo mogoche nadzirati shirsho okolico. sodelujejo v razlichnih chasovnih obdobjih. namig na morebitno bogastvo tega nahajalishcha in regije v 3. ki jih omenja Homer v Iliadi. kar je primerljivo z znamenitimi zgodnjebronastodobnimi najdbami na lokaciji Alaca Höyük. V prispevku arheologa Rogerja Matthewsa (tudi direktorja angleshkega inshtituta za arheologijo v Ankari) Project Paphlagonia: landscapes with figures (Anatolian Archaeology. ki je na zhalost zaradi oranja skoraj unicheno. da so v tisochletjih mnogi rushilni potresi povsem unichili tamkajshnja mesta. Prav tu so nashli bronasto britev in tolkach ter zlat obesek. to so bile oskrbovalne postojanke za hetitsko armado. nenehna pretnja prebivalcem v ravnini. saj naj bi prek Anatolije prihajali vplivi neolitske revolucije v nashe kraje. da so takratni prebivalci izkorishchali to kamnino. str. a so hkrati imela zagotovljeno svezho pitno vodo z njivami v okolici! Torej so Hetiti vojashko obvladovali zelo nemirno pokrajino tako.revijasrp. 5. st. da ne bi prihajalo do blagovne in kulturne izmenjave. Matthews zachenja svoj chlanek z naslednjimi besedami: »V projektu Paflagonija prouchujemo nachine. ki povsem ustreza obeskom. prostrana neplodna pustinjska ravan. ki pa so pretezhno slana. 16-18) je objavljena tudi zgornja slichica kolesastega obeska. Kako to? Prav geoloshke posebnosti omogochajo.Zaklad z Banjshke planote .2010 10:18:55] . che zhe ni bila zibelka Indoevropejcev (po Colinu Renfrewu). ki so znani danes. in prav v pokrajini Salur. da so prishli na pomoch Trojancem za obrambo pred Grki) je geoloshko dokaj neprimerno za chloveshka bivalishcha. ko se je podajala na kazenske ekspedicije v gore nad Kashke.« Podrochje Paflagonije (mimogrede. je takshno obsezhno lezhishche.11. njihova prestolnica Hattusha je lezhala komaj nedaj deset kilometrov juzhneje.htm[16. od tod naj bi bili paflagonski Veneti. R. o tem ne prichajo zgolj pisni viri z nahajalishch v Hattushi in Masatu. sht. toda zhe v bronasti dobi ni bilo nepremagljivih ovir. je morda predstavljalo naravno mejo kot nikogarshnja zemlja za Hetite med pozno bronasto dobo. da je Mala Azija izrednega pomena za preuchevanje zgodovine in povezav Evrope z Mezopotamijo.

miroljubnejshe spajanje z dotedanjimi prebivalci ali za kombinacijo enega in drugega. da pri tem ni shlo toliko za ''selitve ljudstev''. marvech bolj za gibanje relativno majhnih skupin.htm[16. Drugachen. metalurgija. ''akulturacijo''. spomladi pa zato. ko jih drugje niso potrebovali vech ali pa so se morali umakniti po porazih ipd. ki se je prevech namnozhilo. za katere niso poznali etimologije. Po Semeranovi metodologiji sem prouchil. zhivinoreja. kako se je v tistem chasu na ogromnih razdaljah poravzaprav razvijala skoraj identichna kultura ne le v (morebiti nakljuchnem) okrasju. bolj domiseln pristop je bil. selitev ljudstev v resnici kaj malo. gradbenishtvo. je primerljivo z gradishchi na Krasu in v Istri! V Jantarski poti sem tudi nakazal jezikoslovne raziskave semitologa Giovannija Semerana.Zaklad z Banjshke planote . Tako lahko domnevamo. omejeno nasilno prisvajanje zemlje. in ugotovil presenetljive podobnosti. trgovce.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.. da si poishchejo novi svet. izkopanih v Mezopotamiji.. da jih ne bi pognali v prevech krute razmere in bi jim dali dovolj poletnega chasa za posevek in prvi pridelek. kot smo zhe pogojno rekli ''elit''. kot je mogoche dognati po drugachnih grobnih pridatkih – pojavili so se tumulusi na slemenih. da so bila gradishcha odgovor na pomembna dogajanja na shirshem prostoru Sredozemlja. ki ga je izzvalo nenavadno veliko shtevilo latinskih in grshkih besed. je propadla hetitska drzhava in prishli so Frigijci. zdravilstvo. neke vrste potujochi srednjeveshki vitezi. poljedelstvo.Lucijan Vuga Okoli leta 1180 pr.2010 10:18:55] . da je bilo pravih t. da se pojavljajo celo v bolj odmaknjenih krajih.i. ki so se vdinjali zdaj temu.? Zagotovo ne! Obstaja vrsta indicev. n. jih opremili z orozhjem in orodjem pa s primerno zalogo hrane (ali pa tudi ne) ter jih poslali v svet. nova semena itd. a je on nashel zanje ustrezno razlago v prastari akadshchini. verovanja. gorskih vrhovih in celo na dnu gorskih dolin po vsej Paflagoniji. zato so plemenski stareshine spomladi dolochili skupino godnih mladcev in mladenk.i. http://www. brez katere ni bilo prezhivetja. To ni tako chudno. ''svete pomladne odprave'' (ali kakor jih she drugache poimenujejo). kar kazhe na to. kultura. Obichajno je to sledilo po hujshi zimi.. obdelovalno zemljo. orodje in orozhje. utrjevanja naselij itd. da vidimo. da so poiskali nachin. bodisi da so bile to vojashke kaste.! Ali je shlo pri tem res zgolj za posamezne popotnike. da so morda sluzhila bolj za zavetje kakor za stalno prebivanje.revijasrp. ali za t. kakshne vplive akadshchine je mozhno zaznati v slovenshchini. razbrani z mnozhice glinastih ploshchic. che sedaj spoznavamo globoke vzporednice tudi na podrochju arheoloshkih najdb. Mislim pa. Seveda so bile take skupine nadvse bojevite in neredko brezobzirne. prisiljene so bile zlepa ali zgrda prisvojiti si zemljo. da so se prikupili. To je bil pojav zmanjshevanja demografskega pritiska v okviru nekega rodu ali plemena. iskalce rud. s suhozidanimi obzidji in neredko z utrdbami. cheprav je nenavadno. Stotine zheleznodobnih tumulusov ob takratnih naseljih she chaka na raziskovalce.i. kako se ponuditi ljudstvu na novih ozemljih kot koristni prishleki. potem onemu gospodarju. Drugi vzrok za selitve manjshih skupin so bile t. kakrshno so kolesasti obrochki.11. a obenem tudi dozhiveli prijaznejshi sprejem kot prinashalci novih dobrin. sht. pri chemer so jim poleg vojashkih veshchin prishla prav znanja. in kakor so to opravili. Prav za zhelezno dobo je znachilno she posebej mochno utrjevanje naselij na vrhovih vzpetin. marvech tudi v utrjevanju naselij. Ta nekoliko daljshi povzetek iz porochila arheologov o izkopavanjih v Paflagoniji se mi je zdel primeren zato. zvechine je shlo za lokalno. magija.

najvech iz Grafenauerjeve Zgodovina slovenskega naroda in Il ripostiglio di San Pietro presso Gorizia. ki ga najdemo v rokopisni zapushchini Milka Kosa (Topografija V – Primorska A – Q(R). vanjo spadajo Avche. Lazi.Zaklad z Banjshke planote . Toda zhe en sam podatek. Arhiv SAZU). prva kartoteka.htm[16. ko je prodrl v te dezhele rimski imperij. da so bili SlovaniSlovenci prinashalci neolitske revolucije in bronastodobne tehnologije v Vzhodne Alpe ter na njihovo centralnovzhodno in vzhodno ravninsko podnozhje.revijasrp. Spodnje Banjshice. torej *betьskъ > *besk > baske. Lazi. za naselje Bate govori drugache: »Beth leta 1200.Lucijan Vuga Ni nobenega razloga. Zgornje Banjshice. tja spadajo Podleshche. Veneti v slovanskem akuzativu oblike (grem ''v Venete'')«. Bitezh. Na zemljevidu so zbrane pomembnejshe tochke iz bronaste in zhelezne dobe na obmochju Posochja.2010 10:18:55] Za Banjshice naj bi veljalo. ki jih ne smemo zamenjevati z Italiki. tako pogosto instrumentaliziranimi v najrazlichnejshih (pred)zgodovinskih teorijah. leta 1370. Betach 1373. da so bile razmeroma pozno naseljene. Nekoliko kasnjeshi so prvi zapisi za Banjshice: auf der Alben in der obern. pri chimer naj bi prishlo do slovanizacije tamkajshnjih Italidov.11. in villa Betach leta 1291. auf der Bainsicz 1471 – zhupa. ob chemer ima Kos pripisano »druga krajevna imena Baske. Bate je pri izvoru nekdanji etnikon . ki pravi. v *bet – po Bezlaju antichno ime Veneti. in Beschiza sub nemore 1373. verjetno Zgornje Banjshice. Podatki so iz razlichnih virov. pa tudi z nashega ozemlja drugam! Prav zato je povsem sprejemljiva teorija kontinuitete Maria Alineija.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Dragovice (med kmeti Dragonja). obchina pri sv. Batho 1412. Betackh 1300. Betocckh. da se ne bi kaj takega v razlichnih obdobjih bolj ali manj intenzivno dogajalo tudi na nashem ozemlju. http://www. Shele veliko kasneje naj bi bili ti ''Italidi slavizzati'' – Ladinci poromanjeni. Baske – pridevnik iz osnove *bet s sufiksom –ьsko.

Avche nad Kanalom: ze Als. Bezlaj > predslovensko ime. Gaergaer okoli 1370. pripomba Kosa: v grupo Banjshice. ze Alsz in der Kanngel. Mrcinje na Banjshicah: Mercinach okoli 1200. Gargarü 1481 itd. Gargar 1412. O govoru Avchanov (Logar).2010 10:18:55] . Idrisca 1258. da so morale biti Banjshice naseljene zhe v davnini. zato jo je treba ubrati v breg chez prelaz Preval pod Sv. Idria 1377. moramo priznati. Gregor. in Gargara 12. opomba Kosa: po Kelemini Anhovo morda iz nemshkega Anninghofen. na katerem so pognale v novejshi dobi bujne mladike tolminshchine. st. Gargar 1460. Paljevo: Pallow okoli 1200. Idrija pri Bachi: Idria 1086.Lucijan Vuga Duhu. Mimo Chepovana. Lohka na Banjshicah: Lohca 1200. Che prometno ovrednotimo Banjshice. ki ima prav tako davne korenine in she ne razjasnjeno osnovo http://www. da so tod chez tovorili dragoceno blago zhe v davnini. Othalisach. Modraz 1367. Idrsko pri Kobaridu: Idrisca 1086. na pobochjih proti rechici Idrija (Judrio): in villa que dicitur Idria preter sanctam Mariam de monte okoli 1281. da vodijo cheznje najkrajshe in najugodnejshe poti od morja ob Sochi navzgor do Solkana. Subrigl.. ki pricha. Roje med Dragovico in Ravnim na Banjshicah: Roya okoli 1200. Grgar: Gerger 12 st. zahodno od Kanala. infra Talisach et Laich 1290. kapela v Idriji 1496. Sabrigl 1493. villa Mercine 1291. beneshki govor. od tam pa chez Banjshice proti Mostu na Sochi – Sv. enako meni Kelemina. proti severu pa na Banjshice. Medrus 1398 (tu ima Kos prip. Alis 1398. villa Isduca 1351.: gl. Brisa (?). ad villam Brachi 1486. Shebrelje: Sibrielge 1377. reka na Tolminskem: Baza 1377. ki kazhe na naseljenost.11. Posebno mochan argument za prastare poti chez Banjshice pa je najdba arheoloshkega zaklada pred nekaj leti. Zarshchina. Stran pri Kanalskem Lomu: Tran 1398. Slatno pri Grgarju: Zlatin okoli 1200. villa Palve 1291.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Gregar 1471. Othalisch 1377. Goro v Grgar in od tam se cesta razcepi proti severovzhodu v Chepovanski dol.. se Gregaer 1398. apud Idriscam 1321. Anhovo: in villa Wanicho 1277. Bodrezh pri Kanalu ob Sochi: Bedruss 1367. Ker pa je vselej ob prometnicah tudi kakshno pochivalishche. imamo she eno potrditev. Sibrigil 1451. Fobca pri Grgarju: dorff ehe Fäwawicz/ eze Febawicz 1368. Bremci pri Kanalu na Banjshki planoti: Brenich okoli 1370. Soshka struga se izredno stisne in je nadvse neugodna za poti. Gregär. so morali biti tudi na Banjshicah taki kraji.htm[16. Hub che/cze(?) Alpes das gehaizzn ist Wanichowe okoli 1330. Idrija: in castro de Idria 1347.Zaklad z Banjshke planote . Bacha (vas). v kasnejshi dobi vpliv tolminshchine. Bezlaj). Idrija. Bacha. in der Ider 1398. Otalezh: montes Otales 1063.revijasrp. Bitezh nad Grgarjem: Wittes ok. Luciji. V Solkanu se namrech ravnina koncha. Ker pa po Milku Kosu in Francetu Bezlaju tudi toponimi prichajo o njihovem starinskem izvoru. sodech po tvorbi iz antroponima *Anko. 1370. zavetishche. v okolici Anhovega Goljevo. Avshka govorica je drevo z beneshkoslovenskim dialektalnim deblom.

zato je veliko bolj gospodarno tovoriti manjsho kolichino rude k viru energije kakor obratno. O tem nam prichajo pred stoletji obratujoche steklarne v tej okolici. kakor je po legendi v 15. ugodna za pasho in gozdarjenje. Ta smer je bila zanimiva tudi zato. Krasu in she najbolj zgornjejadranskim pristanishchem Timavu. Prav gozdovi so bili pomembni pri predelavi kovin ali taljenju stekla. toda nedvomno so nekoch dajali vech od sebe. da se je tako. ki. od koder se rahlo spustimo v kotlino Grgarja in spet navzgor do Grgarskih Raven na 519 m. le da takrat s tekocho kovino niso imeli kaj pocheti. Iz doline Idrijce in Bache pa pridemo v Shkofjeloshko hribovje in spet do Save ter chez Gorenjsko na Koroshko. a tudi vishinske razlike jih niso ustavljale. vabi h gospodarski izrabi in s tem k naselitvi. Vendar pa so bili tik Mosta na Sochi v Slapu ob Idrijci srebrovi rudniki. od koder je mimo Idrije razmeroma hiter dostop do Logatca. v Trebusho in Shebrelje. Che je bila vzporedna pot iz Furlanske ravnine ob Nadizhi navzgor mimo Chedada.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da so v antiki pogosto izbirali poti po vishinah. je smer chez Banjshice predvsem ustrezala Vipavski dolini. Nad Cerknim so she med dvema svetovnima vojnama kopali bakrovo rudo. od tod pa se po strmem severnem pobochju spustimo do Mosta na Sochi.Zaklad z Banjshke planote . vse tako kazhe.Lucijan Vuga imena. Bolj zanimiv je rudnik svinca in cinka v Rajblu pri Trbizhu. razen da so jo obchudovali. na vzhodu pridemo v Chepovan. je treba prehoditi okoli deset km. Poleg prometne pomembnosti pa sama zemljepisna lega Banjshic.htm[16. Robicha. baker. ki so jih povsem izchrpane zaprli shele pred drugo svetovno vojno. kositer in zhelezo iskali na tisoche kilometrov dalech. Znano je. st.11. se je lahko dogajalo tudi v preteklosti. Solkan je okoli 90 m nad morjem. Skratka. Spustimo se lahko proti zahodu v Avche ob Sochi. Banjshice so pravcato krizhishche prastarih poti od Jadrana in najvzhodnjeshega roba Furlanske nizhine v dolino Idrijce. da ne bi ubirali chim krajshih smeri. srebro. iz studenca kmetu nateklo zhivo srebro v cheber. tu se Socha zhe umiri in postane ravninska reka. Ogleju. Omenimo idrijsko zhivo srebro. ki so zhe nad dolino Idrijce. http://www. pa tudi drugega rudnega bogastva je bilo pred tisochletji veliko. v davnini ni imelo nikakrshnega praktichnega pomena. Gradezhu in kasneje Trstu. Metalurgija pa je pomenila v davnini pomembno gospodarsko dejavnost. Vrhnike in Ljubljanskega barja. pomeshano s srebrom. pot vodi proti zgornji dolini Idrijce. kjer so dokazano kopali zhe v davnini tudi zlato in srebro.revijasrp. saj so zlato. kar pozhira ogromne kolichine lesa. z razcepom proti Mostu na Sochi ali mimo Bovca in chez prelaz Predel na Koroshko bolj primerna za potnike iz zahodne Furlanije.2010 10:18:55] . v Most na Sochi. Kobarida. cheprav je povsem verjetno. in nekako na tej nadmorski vishini med 500 in 700 m prechkamo Banjshko planoto. chez Banjshice pa pridemo v samo sredishche svetolucijske kulture. ker je bila Ljubljanica v tistih chasih plovna in se je po njej brodarilo do Save in naprej proti vzhodu. kot porocha Valvasor. Toda tudi ostanki kopanja in predelave bakrove in kasneje zhelezove rude kazhejo na intenzivno metalurshko dejavnost. Da se dvignemo na prelaz Preval 325 m. naprej pa mimo Kanalskega Loma v Most na Sochi ali chez Lokovec vse do Vrat.

Lucijan Vuga SVETOLUCIJSKA KULTURA http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.revijasrp.htm[16.Zaklad z Banjshke planote .11.2010 10:18:55] .

saj je po njem vodila prastara pot na Gorishko prej kakor pa po dolini Soche. Toda obmochje svetolucijske kulture je bilo obsezhnejshe. po eni strani do Starega sela in Robicha ter naprej proti Kobarishkemu kotu. ki mochno spominja na podobne prvine v ilirskih stavbah Hercegovine in ognjishchih naselja Donja Dolina ob Savi. 1979. in s tlakom iz sphane ilovice. da pomeni kakovost gradnje in dvocelichnost hishe visoko razvito urejenost kulture bivanja vseh druzhin v naselbini. z napushchem na stebrih. na Vrsnem ali na drugem bregu Livek ter po grebenu Kolovrata na Beneshko stran. Arheoloshka obdobja. V eni izmed stavb so dobili na kupu bogato razchlenjene ostanke okrasja arhitekture iz prezhgane gline z vrezanimi vzorci trikotnikov. s chimer so podaljshali trajnost poslopja. segalo je v Bashko grapo in po dolini Idrijce na Shentvishko planoto in pomembna sredishcha so bila posejana po Soshki dolini navzgor od Tolmina do Kobarida.. verjetno z ognjishchem iz prodnikov. meandrov.Svetolucijska kultura . Vechji je bivalni prostor.htm[16. po vsem sodech. str. krogov itd. Peter Petru.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SVETOLUCIJSKA KULTURA Posebno dobro smo poucheni o stanovanjski kulturi v prazgodovinski naselbini Most na Sochi (Zgodovina Slovencev. Glede videza stavb je osnovno spoznanje.11. premazanih z glino. Posebnost stavb v Mostu je dosledno pri vseh hishah izpeljana drenazha na strani proti polozhnemu bregu. CZ. Tako lahko to stavbo verjetno izlochimo iz vrste obichajnih bivalnih hish in vidimo v njej neko kultu posvecheno poslopje. http://www. Centralno vodena ekonomija svetolucijske skupine v Mostu na Sochi je dosegla naselbino povprechno nad 500 prebivalcev in ustrezno okrepljeno stopnjo druzhbenega sozhitja. Manjsha soba v vkopanem ozadju stavbe je rabila za shrambo. Kljub osnovni ugotovitvi o enotnih tlorisih velikosti 5x5 m in enako skromno opremljenih notranjostih stavb ostaja v veljavi ugotovitev.2010 10:19:38] . 52-53). Na sonchni jugozahodni strani je bil vhod.revijasrp. Ljubljana. da so hishe vechinoma predeljene s steno iz brun v dva prosotra. pri chemer niso bile izkljuchene niti poselitve pobochij kot v Drezhnici.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. po drugi strani pa proti Bovcu.

Pellegrini in A. potem ko so se zhe dodobra ustalili na http://www. Po mnenju prazgodovinarjev bi morale v tej nekropoli potrjevati venetski etnos. tudi posode z rdechimi in chrnimi povrshinami.. proti koncu 19. se ujemajo s tistimi iz tretjega atestinskega obdobja. atestinsko obdobje in she kasneje). Toda poleg odkopanih grobov.revijasrp.Lucijan Vuga Arheoloshka in prazgodovinska najdishcha med Kobaridom in Robichem. a ne toliko njihovemu najstarejshemu obdobju priseljevanja s severovzhoda kakor nekemu kasnejshemu obdobju. torej onkraj visokih gora. V celoti so si strokovnjaki enotni.htm[16. nas v okviru tega pisanja predvsem pritegne odkritje bronaste posode z venetskim napisom. da gre pripisati obsezhno svetolucijsko grobishche Venetom. na meji med Tolminsko in Bohinjskim kotom. podrochje sodi v krog svetolucijske kulture Vendar pa ima svoje posebno mesto v tem sklopu tudi shirshi prostor Banjshke planote. bivalishch ipd. Razlichne fibule kazhejo vchasih severnjashke in orientalistichne vplive. vendar potrjuje povezanost svetolucijske kulture z venetskim prostorom severovzhodne Italije. Prosdocimi – (str. In she vech.Svetolucijska kultura . V chasu teh najdb. da shtevilne situle iz Svete Lucije v sploshnem sodijo v pozno obdobje (IV. L. je bila v polnem razmahu ''keltizacijska paradigma'' v tesni povezanosti s pangermanizmom. st. Jereka in Lepence. B.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.. k tej kulturni skupini sodijo tudi Bohinj. ki je bila neke vrste naravno zaledje dolinskih naselij. ki jih delijo reliefni trakovi.2010 10:19:38] . in tako so nekateri hoteli videti tudi v napisih potrditev takih svojih stalishch. I/585) beremo: »Velja opozoriti.11.. ki ga razlichno tolmachijo. V delu La lingua venetica – G.

revijasrp. V drugi vrstici chrki na 3..elink.m. str. To sprehajanje narodov po Evropi meji zhe na bajke. epitaf za zhensko. (str. to naj bi bil Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab [?? . menijo razlichno in ostaja pomen napisa povsem negotov. (str. kakor da na poljih ne bi bilo drugih figur. J.rot. premer 70 mm. verjetno v levo..si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. od tod pa naj bi se ponovno shirili tja.h. Grabfeld zu Idria itd. 593) Is 2 J.s. in 4. Napisi na predmetih s svetolucijskega podrochja so (oznake po zgoraj omenjenem delu): (str. – χa. Devoto izrecno govori o Panoniji – se naselili po severovzhodni Italiji.Svetolucijska kultura . vedno punktiran?). zadnji odstavek): »Izbral sem branje l za chrko na sedmem mestu prve vrstice – tako kot je predpostavil tudi Lejeune – s chimer sem pokazal vero v zachetni l (dasi je neregularen.11. jih je treba ''pozhreti''. da so ga nashli v istem grobu: lah. Szombathy.ah. bronasta plitva skledica s premerom 135 mm in visoka 45 mm.« Taka razmishljanja bolehajo za marsikatero prenagljenostjo. torej Laivnai Vrotai. premikajo resni znanstveniki cela ljudstva po obsezhnih prostranstvih.a. je treba izkljuchiti ime kakshnega bozhanstva. negotove smeri branja. Ob samovoljnem branju posameznih chrk (npr. k temu naj bi pritrjevalo.. domnevajo.vnahvrot. Prebralo naj bi se: lik. ki izhaja iz shtevilnih konchnih m v akuzativu. Napis z desne berejo razlichno. v. od koder so prishli. Szombathy. po zgornjem zunanjem robu okrashena z razastimi trikotniki. neregularna se izkazhe tudi punktuacija zachetnega m (morda lahko napako razlozhimo po privlachnosti. 595) Is 3.. tudi Is 2). da je napis (ne povsem jasen. vishina 40 mm. nekateri celo domnevajo kakshno manjkajocho chrko. che pa so zhe. J. morda del posode. kar morda da Laivnai Vrotai.. kot da bi igrali shah.h.htm[16. fragment bronaste ploshchice. le rahlo poshkodovan bronasti vrchek z lepo oblikovanim drzhajem in okrashen na notranjem robu.i. z znaki verjetnega rochaja.kaφ – ??.n. prim. po mnenju slovitega venetologa Lejeuneja.v. z dvema http://www. kaj naj bi to pomenilo. Szombathy. mestu morebiti predstavljata notacijo za hiperkarakterizirani jod (?).a. Grabfeld zu Idria itd.s. avtorja objavljata naslednjo razlichico: lah. 596.?o. zlasti poslednja chrka je skoraj nerazpoznavna) kljub nekaterim neskladjem enak zgoraj omenjenemu.s.2010 10:19:38] .. v tem primeru naj bi Veneti nekoch prej prishli s severa(vzhoda) – npr. Grabfeld zu Idria itd. dolzhine 78 mm in shirine 18-20 mm.Lucijan Vuga svojih novih bivalishchih v ravnini in so se zacheli shiriti proti severovzhodu. 591) Is 1. napis teche z leve na desno med oznachenimi pasovi.

»plug«. in opazhamo pogosta odstopanja od »juzhnih« pravil. npr. plough. in je morda punktuacija rabila tudi kot napotek za izgovarjavo. 23 in naprej) pravi: »Znachilna za venetsko pisavo je punktuacija: chrke so na dolochenih mestih omejene z dvema pikama (v sploshnem z dvema pokonchnima chrticama ali z dvema pikama ali z dvema pomishljajema). katere preprichljivost ni tolikshna kakor pri prvem vidiku. Prosdocimi (str. ugibanji in tveganimi izbirami je povezano branje zhe tako zelo redkih venetskih napisov! In zaradi tega nas prav nich ne sme presenetiti. pri chemer je treba dodati. beremo plau. z natanchno Beelerjevo ugotovitvijo posebnosti (skupine nepunktuiranih soglasnikov). nam je jasno. 25) pomenila devokalizacijo konchnih soglasnishkih elementov in rabila za lochevanje zachetnih ter konchnih besed med pisanjem.revijasrp. da je za nas venetska punktuacija koristna. ki si med seboj tudi mochno nasprotujejo. konchni soglasniki v besedi.. zadosti«. in dvojno na praktichni ravni: pomaga lochevati besede (neredko tezhavno opravilo zaradi neprekinjenega pisanja – scriptio continua in nepoznavanja jezika) ter dovoljuje izkoristiti v najvechji meri fragmente poshkodovanih napisov. V opombi (str. sta sosednji piki lahko poenostavljeni npr. ampak je imela tudi semantichni pomen. za katerega se je ohranil praenomen zhe v latinski obliki. zaradi chesar jih ni bilo treba punktuirati. za kar je dovolj navesti angleshko besedo enough. s chimer pa se Lejeune ne strinja.y. Razlaga zajema dvoje vidikov: prvi je opisen in v celoti sprejemljiv. kdaj in kako je bila uvedena ter s kakshno doslednostjo.« Nekoliko drugachna je punktuacija v Lagole di Calalzo. od katerega so ostale zanesljive le prve tri chrke (Kab–). kar po Lejeunu lahko pomeni heterogeno rabo. da se podobna kombinacija chrk -ough. Zhe sama punktuacija je eno od strokovno nerazchishchenih vprashanj. beremo ináf. ker nam omogocha spoznavati venetsko zlogovanje. in neodvisno od njega tudi Lejeune. Zhe Vetter je dolochil soglasnishke zveze. 76) lahko zasledimo. da tudi v etrushchini ni povsem pojasnjena vloga punktuacije. s kolikshnimi domnevami. ki zamegljujejo pravo naravo punktuacije oziroma dopushchajo vrsto samovoljnih interpretacij. 24). da obstajajo problemi pri pisanju resnichne izgovarjave. saj nekateri menijo.htm[16. 25. na kaj je mislil Lejeun.« Zhe ta kratek navedek v najjasnejshi luchi pokazhe. glede na vlogo v dvoglasniku. Che k slednjemu primeru dodamo she.x. da sta dve zaporedni chrki zajeti v punktuacijo.). ali pa ought.: (. to je Gaius (primerjaj Lucius?). je pa vseeno verjetno. vkljuchno z i in u. kar Prosdocimi ochita tudi slavnemu Lejeunu! (str. da ni rabila zgolj za oznachevanje zlogov.) namesto (. ko so Etrushchani opustili zlogovno punktuacijo in jo uporabljali za lochevanje besed.y. Atestinski tip punktuacije izhaja iz staroetrushchanskega in ni prav jasno. sploh«.Svetolucijska kultura . je razlago punktuacije dal Vetter. Razen nekaterih predhodnih. vendar se pri tem pojavlja vrsta izjem in posebnosti. drugi izhaja iz zgodovinske in fonetichne interpretacije.2010 10:19:38] . kakorkoli. da gre za drugo ime mozha.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. »dovolj. marvech odprt http://www. op. beri o:t »moral bi. pri katerih prvi element ni bil punktuiran in je moral pripadati drugemu zlogu (tavtosilabichne zveze).Lucijan Vuga preobrnjenima c. povsem nesprejemljivih delnih intuicij ali domnev. kjer se na mestu dveh pik pojavlja ena sama.v angleshchini bere zelo razlichno. v primeru.x.11. Prosdocimi meni. Morda je punktuacija tudi (str. ki mu sledi nomen. Tako je bila v mestih Veio in Narce v uporabi punktuacija s tremi navpichnimi pikami. Prosdocimi pa k temu dodaja. da v osnovi punktuacije ni bilo zlogovanje nasploh. vendar to ni gotovo. da obstaja mnozhica interpretacij besedil najuglednejshih lingvistov. Po Vetterjevih pravilih so punktuirani: samoglasniki na zachetku zloga ali besede (tudi i in u z vokalno vrednostjo).

da tvorita baltskoslovansko enoto..ah v. n. Opozoriti moramo. str.vnah vrot.h. Tudi drugi pisci se zhe za etrushchino muchijo s punktuacijo. so besede pisane brez presledkov (scriptio continua).« Poleg tega je treba uposhtevati vechstoletne razpone med posameznimi teksti. ki je imel drugachno skladnjo. ''silabichna''. Tako Peruzzi opozarja.Svetolucijska kultura .i.v. n. (Is 1).. Romolo A. Che je sistem zapisovanja zlogov ustrezal enemu jeziku. st.a . vzame v obzir baltshchino. che je pisava bila zlogovna. Stacioli (Il ''mistero'' della lingua etrusca.htm[16. ter se sklicuje na vrsto drugih jezikoslovcev.i. potem je she razlichica |< . kaj shele pred petsto leti pisano trubarjevshchino ali pa jezik Brizhinskih spomenikov izpred tisoch let .a. saj ni mogoche povsem zapisati izogovorljive enote glasu z zapisljivo enoto zloga. vendar ga niso pisali (str.) izgine ob prevladi punktuacije za lochevanje besed. Prosdocimi se v drugi knjigi zgoraj omenjenega dela loteva lingvistichne razchlenitve posameznih venetskih besed. za kar povzame tele razlichice: lah. saj je branje znaka .i. Ostaja odprto vprashanje razlochevanja fonemov.. mesapijsko Lahona.io.. ni ustrezal drugemu. lah. (Is 2). pomislimo zhe na sto petdeset let staro Preshernovo slovenshchino v primeri z danashnjo. vrot. saj berejo c in j. zlogovna. A. kot .a. kar naj bi bilo k ali ic itd.vna.2010 10:19:38] .a. tega je she veliko vech. 1987. marvech poudarjanje dolochenih ''polozhajev'' nekaterih chrk (osamljenih samoglasnikov in konchnih soglasnikov v zlogu). st. kot je Prosdocimi. Tudi glede znaka < si niso vsi enotni. njena funkcija ni lochevanje besed. cheprav je obche sprejeto. .a..i. sht.i. n. 127): Laivnai vrotai. povsem pa ignorira slovanshchino. ko se je jezik spreminjal. 84-88).rot. medtem ko drugi vztrajajo pri h.. pishe: »V najstarejshi pisavi. razen v izredno redkih primerih zhe v 7.i.|. Zlogovna punktuacija (razen delnega prezhivetja v Kampaniji v prvi polovici 5. pr. pr. v.i. Ne bi pripisal takemu umu. str. a je morda povzel po prvem sistem pisanja.11. je t. pr. n. dokaj redkeje je v uporabi chrtica in zelo pozno z manjshimi trikotniki ali ''andrejevimi'' krizhci. o zapletenosti tega problema je razpravljal tudi Lejeune. n. da morda gre za najmanjshe glasovne in ne pisne enote.i. Toda v zachetku druge polovice 6. kar vchasih ustvarja velike tezhave pri branju in pogosto le hipotetichno razdelimo besede.Lucijan Vuga zlog.h = la. Posebna vrsta punktuacije. da vse te tezhave pri branju posameznih chrk in celotnih besedil prihajajo bolj ali manj do izraza pri vseh ohranjenih venetskih besedilih. na jugu. se razshirja uporaba punktuacije ali lochevanje besed z lochilnimi znaki.. st. ki jo najdemo v 6. Prav tako je v venetshchini nerazresheno vprashanje homografije i. Roma. da ko obravnava jod oz. sht. = la. kar naj bi http://www. ki naj bi bil tudi chasovno pred vsemi.n. katere izvora ne poznamo.rot. sht. lokalno poimenovanje za Artemido. dve ter tri ali celo shtiri v najstarejshih zapisih). kaj naj bi sploh pomenila in zakaj je nastala. pr. L.. (razen v posameznih primerih) sprejeto le pri nekaterih. Newton Compton ed.v. tako tudi pravkar navedenih (II.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.revijasrp.. ki so obichajno v obliki pik (ena. st. sht. 26). zato ne bi smeli v past hipoteze o zlogovnem sistemu. docent za etruskologijo na Universita di Roma. : h. Tako naj bi Vetter videl v tem imena bozhanstev. da so Minojci poznali st.

ne povedo pa.v.rot. Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab[??. Slava.vna.i.. Kobarid ipd. za kar sam nakazuje utemeljena izhodishcha z odkritosrchnimi opozorili o vseh pasteh njegovega in drugih branj! Pogosto se etimologi ob upravichevanju svojih razlag nekega toponima ali tudi osebnega imena zatekajo k trditvi. Tudi che se drzhimo Prosdocimijevega branja.. vendar sem zhe v svojih prejshnjih delih navedel veliko razlogov za utemeljena drugachna branja.i. da napis iz Ostie Laevonicvs. Krahe se s tem ne strinja.Svetolucijska kultura . Lavivs.i. Danica. Kambreshko). vendar opozarja. sklepa Prosdocimi.?o. pa http://www. mar res ne bi smeli pomisliti na osnovo vrata.a..htm[16. Lavisno itd. Povsem nove mozhnosti pa bi imeli.v.h = la.n. ki ga lahko primerjamo z okolishkimi imeni naselij Livek.i. jezero Melinca jama pri Hrushevem zahodno od Ljubljane. temvech ga le vkljuchi v konchni seznam.a.11. ali lah. Bojan. n.ah v. kaj tisto ime pomeni. kakor pa je ustaljeno na romanski ali germanski osnovi. Postvorta. kot je on storil z drugimi uglednimi etruskologi. vzbuja negotovost.. Melinc (Nova Gorica.a . Mirko. s chimer se odpove neposredni primerjavi z Lavskos.kaφ – ? se odpirajo dodatne mozhnosti. Draga. Lig. Slavoj.Lucijan Vuga ustrezalo grshkemu Leho. zapisano tam in tam. Nada. Tolmin. da Prosdocimi v drugi knjigi ne obdeluje posebej tretjega napisa. primerljivost z latinskim verto (indoevropsko *wert) ali z Verto / Vorto v keltshchini je zgolj mozhnost.elink. = la. celo vrsto Vrshichev. Presenecha. Ime Vrota je zaznano v venetski onomastiki.. Bozhica. saj nam je drugachno branje na dosegu roke kljub pretechenim tisochletjem.. Izraz Melink(io)s lahko tako ali drugache vzporedimo z danashnjimi okolishkimi priimki Melink (Nova Gorica.a. Melinci pri Beltincih.h.. vrot.v korist Laiv-. Lejeune in Pellegrini vidita v napisu osebno ime: Laivna iz *Laivo kakor Votno iz *Voto itd. Vrhov ipd.rot. Loka.i. nad Mostom na Sochi? Ali na Vrsno.vnah vrot.m. vrotah itd. Lejeune izkljuchuje branje Lav. a tudi ne Beeler in Pisani. Borko.2010 10:19:38] . che bi kritichno razchlenili Prosdocimijevo branje.revijasrp.. Enako velja za Laivnai vrotai oziroma Prosdocimijevo branje lah. od kod so vzeta slovenska osebna imena: Cvetka.s. Borut itd. Melihen (Bovec) ali s toponimi Melinki pri Ligu nad Kanalom ob Sochi. Kanal. seveda nochem poenostavljati z danashnjimi okolishkimi imeni Kambreshko. Lavov < *Lauicos. gora Melnik severno od Reke itd. da gre pach tako in tako za ime.. che je zhe dopustno Wrothaia in podobno? Zhe s chrkovanjem Prosdocimija lik.i. Kobarid). Tudi Kab[ omogocha dolochene vzporednice z osnovo Kab–.a. Lohke ipd.beri dvoustichno).s. tudi toponim prelaza Vrata pri Chepovanu.s. Poleg zhe nashtetih branj Prosdocimija in drugih smemo dopustiti she druge nachine. Zdi se nam samo po sebi umevno. Prav tako Luk(io)s.i. podobno latinskima Ante-vorta. ki je tujega izvora. Pa vrotai. – χa. vrotah pa naj bi bila boginja poroda. Prav tako nesprejemljiva je primerjava s shpartansko boginjo Orthia v razlichici Wrothaia (W. postanemo pozorni na nekatere mozhne onomastichne in druge primerjave z danashnjimi imeni.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. v.

Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. izhajajo iz znachajskih posebnosti. in v gornjih primerih je edina ovira. Che ponovimo: (1) France Bezlaj: »Imena Bate. ilirskih. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. severozahodni http://www. podobno je s tujimi imeni.. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. Luka Sienchnik.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. 1926-1927. kar je bilo doslej zapisano.. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Veneti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt.. Baske. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Oshtirja in drugih v luchi teorije kontinuitete. latinskih ipd.) (3) Karel Oshtir: postavlja med Baltoslovane in Germane ilirsko-trashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. Vendar ni namen tega dela. obenem pa dokazujejo ta she danes zhiva imena. Che bi shlo namrech samo za mrtva slovenska imena. namesto da bi prav odkrivanje takih imen potrjevalo njihovo prisotnost. latinshchini. to izhaja iz spoznanja potrebe po ponovnem in drugachnem branju ali.. grshchini. che hochete.revijasrp. ki so tod zhiveli zhe v davnini. da o Vzhodnih Alpah niti ne govorimo. se ne bi mogli omejiti na sedanjo slovensko Koroshko. marvech bi jim morali slediti po vseh vzhodnih Alpah do Donave in preko nje. marvech je vse. a le malokdo ve za njihov prvotni pomen v hebrejshchini. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. da je to ozemlje v resnici slovensko. da na sploshno jezikoslovci ne ishchejo slovanske osnove zanje zato. str.« (podchrtal L. ki imajo kakor koli opravka z navedenim ozemljem. Borislav itd. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. rabilo odpiranju drugachnih vidikov na preteklost nashih krajev in ljudi. vëndi »bivalishche«. obcha in druga imena vir informacij o jeziku. osnov za imena voda. gora in krajev. Slavoljub. keltshchini ..Svetolucijska kultura .« (BEZ I. ki so se nam na kakrshen koli nachin ohranila. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. Grafenauerja. da so tudi osebna. kakor je znano. Seznam slovenskih krajevnih imen na avstrijskem Koroshkem naj bi sluzhil vsem. ker pach Slovanov skoraj do sredine srednjega veka menda ni bilo v Posochju in v zahodni Sloveniji. V predgovoru Bogo Grafenauer pishe: »Prvi osnutek za prichujocho knjizhico je naredil ob koncu leta 1944 v Znanstvenem institutu pri Predsedstvu SNOS na Rogu dr. Ljubomir. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I.htm[16.2010 10:19:38] . tako kot vneto in zavzeto pochno pri vsepovsodnem iskanju keltskih. 140) (2) Luka Sienchnik in Bozho Grafenauer: leta 1945 je le kakshen mesec po pravkar konchani drugi svetovni vojni izshla v Ljubljani drobcena knjizhica Slovenska Koroshka – seznam krajev in politichno-upravna razdelitev izpod peres Luke Sienchnika in Boga Grafenauerja (SIEN). str.11. reinterpretacijah ali stalishch Bezlaja. da bi se podrobneje lotevali razchlenjevanja posameznih etimologij. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Veneti. ki so postala povsem vsakdanja. germanskih. znachilnosti. primerjave z nechim itd.V. Vedeti je treba. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje..Lucijan Vuga Dragoljub.

verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki..Lucijan Vuga Italiji in Galiji. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. z Ibero-Baski v Shpaniji. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu.« (BEZ I. *we/al ∂ t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«.. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. juzhni in zahodni Evropi. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha. zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb... na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi.V. Slovanov na neizmerno podrochje.revijasrp.« – Tako govori teorija kontinuitete.« Oshtir zakljuchi (str... balkansko obmochje je eno redkih.. a uposhtevajoch tudi zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini. poljedelsko meshano ekonomijo. in iz nje sta se razvili.za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi. ki so nam pustili imena kakor Benetke. v povezavi z Anatolijo. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. s Pikti v Angliji.« (BEZ I.. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. ne tangirajo«. ki nas.. vendar smo videli. kakrshnega danes naseljujejo. Bate.in se pojavlja tudi v siciljanskotrashkem -ib. http://www. ki je zelo blizu sedanjemu.. Prisotnost Slovanov na obmochju. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom.Svetolucijska kultura .. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo... str...L. prevzeto prek romanshchine in Banjshice.– tako *we/ame/∂ t v Veneti – Antes <> *wel∂ t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen∂ t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«.2010 10:19:38] . Slovani so (prvi.. in to celo v zgodovinskem obdobju. str.. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. so postranska vprashanja. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod'. Ne obstaja neka "severna slovanshchina" pach pa je to le razlichica juzhne slovanshchine. 291) (4) Mario Alinei: Prof..htm[16. kljub Oshtirjevi presenetljivi izjavi: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Iliro-Traki v Karpatih... z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. domnevno "slovansko preseljevanje" je polno nasprotij. tipichno evropsko. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani..: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest vremenih let]... 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel∂ t > welt>.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji. zahodna in vzhodna veja Slovanov [op. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih.. to je oblika.. che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom. ki so prishli iz Anatolije. Alinei dobesedno pravi naslednje: »Zacheti moram s tem. ki je npr.. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej).edini logichni sklep je. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.11. Baske verjetno she direktno. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti – Anti. etrushchanskega in latinskega urbanizma.. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov..

revijasrp.11.2010 10:19:38] .Svetolucijska kultura .si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.htm[16.Lucijan Vuga STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.

seveda avtor omenja tudi she starejshe najdbe v Mezopotamiji in drugje. to nekateri oznachujejo kot zagledanost v antiko s panhelenizmom.« in koles z naperami »pred 1500 pr. 85).htm[16. kolo tudi (morda celo najprej) kot vreteno za obdelavo glinastega posodja. a se osredotocha na preuchevanje "chariot". nekaj besed o iskanju izvora starinskih besed. da tako malo uposhteva slovanske jezike. Tako objavlja tudi zemljevid (RAU str.n. Seveda avtor she ni mogel uposhtevati senzacionalnega odkritja najstarejshega kolesa na svetu z Ljubljanskega barja. na katerem je prikazana razshirjenost voz s polnimi kolesi ter kolesi z naperami in so v ozkem pasu od Grchije do Danske nanizani posamezni primerki najdb obeh vrst koles »pred letom 1000 pr. Toda she preden zachnemo. ali nauk o izvoru.«.n. naj navedem le enega: za slovensko »kolo« je sino-tibetanski izraz kolo . vozovi in Indoevropejci. Z obravnavo izvora in razlage besed se ukvarja etimologija.. Vse to je sicer v dolochenem obdobju veliko prispevalo k preuchevanju zgodovine in jezikov. da je med njimi komaj kakshen slovanski znanstvenik! Tudi v Index verborum ne najdemo niti enega (!) slovanskega izraza za kolo.2010 10:20:15] . Tu nimam namena razpravljati o etimologiji kot taki. lahkega dvokolesnega voza z naperami in konjsko zaprego. In kakshna je njegova komparativna lingvistika? Presenecha. zaradi katerega bi moral v marsichem spremeniti svoje sklepanje. nam poleg mnozhice drugih primerov lahko potrdi tudi novejsha knjiga Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 v prevodu Konji. besedoslovje. vendar se kot vsaka znanost razvija in s tem spreminja in dopolnjuje predhodna dela. obenem pa so bili http://www.revijasrp.sht.Starinski jezikovni sledovi . panromanizmom. panslavizmom itd. ampak tudi danes je na etimologijo bolj ali manj vplivalo ideoloshko-politichno ozrachje.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. itd.sht.! Ker kolo in voz sodita med izredno pomembne inovacije. ki danes predstavlja pomembno specialnost v jezikoslovju. Ne le v preteklosti. Mezopotamija je nagnetena z najdbami polnih koles »pred letom 2000 pr.. med tekstom se kakshna taka navedba pojavlja med citiranjem drugega avtorja.sht. ki predstavlja neke vrste povzetek dosedanjih raziskav v zvezi z iznajdbo kolesa in voza. se moramo sprva zaustaviti prav na tem. voz in posamezne njihove dele niti za konja in konjsko opravo. nastanku besed. s podnaslovom: Temelji in metode raziskav z gledishcha indoevropskega primerjalnega jezikoslovja.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Chemu je potrebno to poglavje? Kako nedokonchne so zgodovinske teorije. pangermanizmom.«. cheprav je med besedilom nich koliko izzivov.11. sicer pa je znachilno.

htm[16. ki je v chasopisu Delo dne 7. kar je zhe za posameznika hud intelektualni napor. kot jih priporocha IPA – International Phonetic Alphabet. 76).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. saj je v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) navedel le en sam Trstenjakov vir. V. Zaslutil sem. Zdi se mi prav opozoriti bralce.. Vendar so se pri tem kopichili dvomi. da bi se z njeno pomochjo dalo razlozhiti nekaj imen tipa Dobrna.! V tej luchi je treba brati Davorina Trstenjaka in mu dati zasluzheno mesto v slovenski znanosti. Trstenjak je bil fantastichen etnograf in etimolog.: vodnata okolica). Morda bo za ponazoritev teh zagat primerno povzeti misli enega nashih najpomembnejshih etimologov.2010 10:20:15] .revijasrp. die Warte" (Novice...Starinski jezikovni sledovi . ne da bi se kdo potrudil lochiti zrno od plev. Pohorski. da bi se "o" mogel razviti po zakonih slovanskega glasoslovnega razvoja.. z opombo. cheprav je tudi danes zgodovinska veda prav tako polna hipotez in bolj ali manj verjetnih faktov. A na zhalost niti Bezlaj ni uposhteval svoje lastne ugotovitve. sem v Slavistichni reviji VIII v prilogi Linguistica I. zhe pozabljenem slovenskem apelativu dobra "eine wasserreiche Gegend" (op. Ni kaj skrivati. da se do danes she nihche ni potrudil izchrpati iz njegovih spisov narechno besedishche. sploh zanesljiv? Vsaka enkrat izprichana beseda zahteva opreznost. l2l4 Vlednich. 1859. Koliko je Fr. na katerega so v stoletju po njegovi smrti zlili golide nechednosti. 50 objavil chlanek o samo enkrat izprichanem. da je kot otrok svojega chasa in takratnega stanja vednosti ter stopnje razvoja zgodovine. da je slishal to besedo od chebelicharja Zupana. ki ga je razvoj tako hitro prerasel. Meni je pomagal premostiti nasprotje med imenom Smlednik in historichnimi zapisi 1136 Fledinich. Pohorski (Novice.11. da je izvedena iz iste osnove kakor dober. Toda po drugi plati je Trstenjak strokovno poshteno in z izredno energijo zbral in interpretiral neverjetno kolichino lingvistichnega gradiva. Naj za primer navedem samo apelativ smled – "strazhishche. novembra 1981 objavil chlanek Trdi orehi slovenskega imenoslovja: »Ko sem pripravljal monografijo Slovenska vodna imena.« To je primnerna in verodostojna. ki ga med pohorskimi lokalizmi navaja Fr. da si Trstenjak besed ni izmishljal. vendar je izkljucheno. ki jih zasledimo pri zapisih praslovanskih ali slovanskih besed. da so taki poskusi vchasih zelo travmatichni. Pach pa bo koristno omeniti. Kdor se je v resnici potrudil pazljivo preuchiti njegova dela. ki je oblezhalo stigmatizirano in podcenjeno. 1228 Vlednic itd. ogromno drugo gradivo pa je ostalo ob strani. da v prichujochem delu ni bilo mogoche uporabljati vseh specialnih fonetichnih znakov. l08). 6. str. http://www. ki skushajo popraviti napake preteklosti. kaj shele za vechino (strokovne!) javnosti. kot opozarja Bezlaj. dasi zelo pozna rehabilitacija nesrechnega Davorina Trstenjaka.Lucijan Vuga dolocheni rezultati nategnjeni na kopito prevladujoche paradigme. Ta beseda me je razumljivo vznemirila. arheologije in jezikoslovja izhajal iz nekaterih domnev. Na prvi pogled je jasno.. vendar za razumevanje bo dovolj natanchno. 1859. pokojnega akademika Franceta Bezlaja. kako brati nekatere znake.. ki ga ni uposhteval she noben slovenski slovar. To so spoznali mnogi priznani svetovni lingvisti in zgodovinarji. IV. L. ki jih je chas obrusil ali dopolnil. a to ni ne lahko ne hitro opravilo. kar je najbolj verjetno psevdonim Davorina Trstenjaka. Pri svojem leksikoloshkem delu sem se v teku desetletij vechkrat preprichal. mora priznati. saj je potrebno spremeniti paradigme ali prevladujochi nachin mishljenja.

da ga opushchamo kot npr..Lucijan Vuga Zlasti dvoje znakov bega nepoznavalce: ъ – nevtralni samoglasnik.. v resnici pa prav takega jezika niso nikoli govorili. Obstajali sta razlichici.6) Svetozar Nikolich v svoji knjigi Staroslovenski jezik pishe: »Pred Moravsko je Konstantin sodeloval v dveh misijah. tj.« (HAM str. in 17. da se ъ izgovarja kot npr.2010 10:20:15] . Ciril je s starejshim bratom Metodom (? 885) pokristjanjeval moravske Slovane. V Mali Aziji pri Saracenih (Arabcih) je v Samari uspeshno vodil verske razprave z muslimani in skupaj z Metodom v hazarski odpravi. 10-11). ko so zhiveli v praskupnosti. v Севастополь [Sevastopol]. je v Bolgariji. ki v zgodnjem obdobju ni bil povsem nem. st. ki jih oznachujemo kot Praslovane. ki so ga "govorili" Slovani. Seljishchev sodi: »Lahko sklepamo. ko so jih nemshki duhovniki pregnali z Moravske. malih chrkah. vendar tudi zhe znamenja samostojnega slovenskega jezika.. Praslovanshchina je po znanstvenem domnevanju jezik. v kateri je napisanih veliko hrvashkih spomenikov iz 13. hrvatska glagolica. cъєзд [sjezd]. Toda zhe od prvih dni je to delo bratov Cirila in Metoda naletelo na odkrit in sovrazhen odpor latinsko-nemshkih duhovnikov« (NIK str. da so po Oshtirjevem mnenju Slovani dobili izraz za knjigo zhe v http://www. da se Konstantin ni shele tedaj v povezavi z moravsko odpravo prvich ukvarjal s problemom sestavljanja slovenske azbuke.. in prvi datirani cirilski spomenik je Samuelov napis iz 993. Konchno je tod nashel she relikvije sv.htm[16. lingvist de Bray jih v praslovanshchini izgovarja takole: kakor 'a' v angleshki besedi "about" (BRA). rimskega papezha iz 1. izgovarja se priblizhno kot 'i' v angleshki besedi "bit" (BRA). Slovenski pravopis 1990 za ruski ь pravi. medtem ko za rushchino Slovenski pravopis 1990 pravi. nikoli ni bil zapisan. npr. M. opozarja o zachetkih slovanske pismenosti: »Po vsej pravici lahko domnevamo. S tem v zvezi znameniti ruski jezikoslovec A. katerih drzhava je lezhala med Chrnim in Kaspijskim morjem. da so obstajali posamezni zapisi [slovanskih] besed in imen z nekim tujim chrkopisom (v prvi vrsti grshkim ali latinskim) zagotovo zhe prej [pred Cirilom in Metodom]. ker je znanstveno rekonstruiran. Na poti k Hazarom. ь – palatalizacijski znak.. st. Iz kdo ve kakshnih razlogov je bilo upochasnjeno uvajanje pismenosti za te Slovane.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 10-11). ki jih je od tam nosil s seboj vse do prihoda v Rim« (NIK str.Starinski jezikovni sledovi .. nastala preprostejsha in lazhja cirilica. najstarejshi slovenski Brizhinski spomeniki naj bi nastali okoli leta 1000. Glagolica (od glagoliti – govoriti) je bila zapleten chrkopis in zhe v 10. kamor se se med drugim zatekli Ciril-Metodovi uchenci. da je jezik solunskih Slovanov v popolnosti dostopen in razumljiv Moravcem.revijasrp. st.. obla ali starocerkvenoslovanska. so se ustavili v Hersonu. Cirilova glagolica in oglata. odrazha pa tisochletni razvoj jezika ljudstev. kjer so prishle do izraza Konstantinove mnogostranske sposobnosti. Prvi slovanski chrkopis je glagolica. Toda Josip Hamm npr.. pomembno pripravljalno delo je terjalo tudi prevajanje. se je preprichal. okoli leta 860.. prilagajanje slovanskega jezika in njegovih sestavin novi funkciji knjizhnega jezika liturgichnih besedil. Glagolica se je ohranila med Hrvati ponekod do srede 19.. Glede najstarejshih zapisov v slovanskih jezikih je she marsikaj neraziskanega. tam je Konstantin preuchil samarijsko narechje in pisavo. st.. Klementa. ki naj bi jo domnevno sestavil Ciril (Konstantin) (826 ali 827 – 869) po grshki minuskoli.11. odkril evangelij in psalter v gotshchini (»pisano z rusko abecedo«) in se nauchil njihovega jezika. kazhejo veliko elementov praslovanshchine. torej po starosti drugi slovanski chrkopis. Zgoraj smo zhe omenili. Konstantin.

veljajo predvsem pisni viri.htm[16. ki po Bauerjevem mnenju izhajajo iz indoevropejshchine. Zato se mi je zdelo primerno.Starinski jezikovni sledovi . jagnje«. da so dobili Kitajci voz s konjsko vprego z zahoda. ki so imela svoje izvirne izraze za nova orodja. srbsko- http://www. bicikel«. Zato nas zanima. pribor. oboje sodi med najstarejshe kulturne dobrine. pomeni. vozovih in Indoevropejcih razgrnil rezultate tovrstnih raziskav do leta 2000. tako sta med drugim rekonstruirana indoevropejshchina in praslovanshchina. da ne uposhteva tako ochitnih sorodnosti. S primerjalno metodo je rekonstruiral proto-sino-tibetanski koren *kolo »kolo«. imela je svoj snovni in funkcionalni pomen dokumenta. Tezhko je razumeti primerjalno jezikoslovje s takimi hibami. mnozhina kola »shtirikolesni voz. Med kulturne pridobitve neolitika in kasneje bronaste ter zhelezne dobe sodita predvsem poljedelstvo in metalurgija.revijasrp. zapisane besede. Che je neko ljudstvo zhe v tistem davnem chasu poznalo in obvladovalo te inovacije. Posebej se je zadrzhal na pojmu za »kolo« v severnokitajskih (sino) dialektih in tibetanskih (bodik) jezikih. Karel Oshtir se je lotil tudi "megalitskih jezikov". nato pa po zakonih primerjalnega jezikoslovja in drugih specialistichnih metod sledi rekonstruiranje (pra)jezikov. to naj bi dokazovali izrazi za »kolo« in »vozila s kolesi«. ozvezdje Veliki voz« in k temu kolut »die Scheibe« itd. Kaj se je med tem in po tem dogajalo? Obstajajo sicer najrazlichneji poskusi in raziskovanja. praslovansko kolo. chesar ne moremo najti v nobenem drugem indoevropskem jeziku. Mimogrede naj omenim. vrsta plesa. da se to povsem ujema s slovenskim in slovanskim izrazom. in menda celo nekaj materialnih dokazov za prastara slovanska besedila iz chasov pred Cirilom in Metodom (nekaj o tem v moji knjigi Davnina govori).2010 10:20:15] . da naj bi beseda ne "visela v zraku". Tudi v Index Verborum na koncu knjige ne zajame nobenega slovanskega jezika. da je kitajski izraz chou za »choln« ter jang za »ovco. Od kod beseda – kolo? Bezlaj za kolo. da je sodilo v (pra)skupino prvotnih ljudstev. Sploshnoslovanska beseda.11. to pomeni. opremo ali pa so vsaj zelo zgodaj prevzela in ustvarjalno razvila besednjak s tem v zvezi. ki imajo sicer isti izvor. in seveda (pra)slovanshchina pri tem ni izjema.. KOLO – VOZ Nekoliko prej sem zhe omenil Petra Raulwinga (RAU). ki je v monografiji o konjih. Toda v jezikoslovju.. cheprav navaja Roberta Bauerja. saj so komajda omenjeni redki raziskovalci iz slovanskega sveta ali pa jih uposhteva posredno s kakshnim citatom iz del zahodnega pisca. da se tu nekoliko zaustavim prav na besedi kolo. Presenecha. a razlichne razvoje. v katerih je po mojem mnenju ochiten dokaj enostranski pristop. kakshne (pra)stare besede najdemo v slovanshchini oziroma v slovenshchini za davne tehnoloshke inovacije.Lucijan Vuga Zakarpatju.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. kolesa »rota. ki je v svoji razpravi iz leta 1994 o sino-tibetanshchini izhajal iz domneve.

litavsko kaklas »vrat«.2010 10:20:15] .«. vrteti. kolo. irskim roth. hebrejsko galgal »mnozhinsko kolo.. bolgarsko kolo. sorodno nizozemskemu wiel. osnove. Semerano razlaga grshko kuklos. ali so izvirno slovanski tudi posamezni sestavni deli. krempelj« (SEM 2). oko itd. obseg. ki nadomeshcha izginuli *retere »techi v krogu«. staronorveshko hjöl. Primerljivo s cycle. krozhiti). asirsko radau »iti. obroch. Poleg tega she v latinshchini circus »obroch« in napotuje na gr. kolut. starovisokonemshkim rad. tudi akadsko gulgullum primerljivo z aramejskim gulgulta »lobanja. okretati.. gilgal »kolo«.revijasrp. za katerega Semerano meni. risti (kotaliti se. rusko narech. prinasham«. voditi – recheno za ladje. slovanskem podrochju (DEV). Toda zraven imena za celo kolo je vazhno videti. anglosaksonsko hweol. tudi koleso.htm[16. albansko sjell »obracham se. dolnjeluzhishko koleso »kolo«.: falco . stanovati«.. kililum »obroch. prvich zabelezheno pred letom 900. platishche«.11. gornjeluzhishko kolo. primerjati z litavskim ratas. knjizhno koleso. poleo »vrtim se« k indoevropskemu korenu *kuel »vrteti. cilinder«. semitsko rdi »techi«. raggio »napera«. izvora. okrogel. staroangleshko hweol. staroirskim rethid (on teche). da gre pri ruota za izraz delovanja. sokol«. galsko rhod »kolo«. cui pollices pedum curvi fuerunt . da se napachno misli na onomatopoetichni izvor. ochesno zrklo. Tema ima na indo-iranskem podrochju pomen »voz« (sanskrt rathas). obel. keltskem. v resnici gre za: kreks v pomenu »krivih nog« : krikos »obroch« : primerljivo z etrushchanskim »capys: dicitur . primerljivo tudi hebrejsko galil »valj. grshko kuklos »kolo«. kar po naravnem zgledu utrjuje prvotnost praslovanske uporabe kolesa. oboje iz iste indevrop. Semerano primerja: rota.«(WEB). to bi she utrdilo prvotnost uporabe kolesa-vozila: http://www. grshko polos »os«. galal »obrniti. kot je chloveshko telo! Toda presenecha. poljsko kolo. ruota »rotundus. rotondo). Devoto razlaga. posoda podobna chloveshki lobanji«. ukrajinsko kolo. slovashko kolo.Lucijan Vuga hrvashko kolo. krog. chrepinja. corona »obod.. wheohl. Italijansko – ruota. latinskem podrochju v pomenu »kolo«. da se na tako zelo oddaljenih krajih pojavi povsem enaka beseda? Angleshko – wheel. okret. dovrshen«. deli kolesa: cerchione »obroch«. staroindijsko carati »premika se«. saj je izhodishchni balto-slovanski pomen koleno.Starinski jezikovni sledovi . kruljasta prednja noga . akcije. krona. mlin. obrat.« : hebrejsko kaf »kriva. drugje tvorjeno z reduplikacijo: staroindijsko cakra. rota(m). akadsko redu. na germanskem (nemshko rad). vrteti.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. prvich zabelezheno 1350-1400. tovorne vozove« (SEM 2). kullos »obroch. belorusko kola. Najblizhje je staroprusko mulana-kelan »mlinsko kolo«. venec«. na baltskem podrochju izrazha »voz« v mnozhini ter »kolo« v ednini. kolo »kolo«.. indevr. cheshko. kotaliti. valiti-gnati proch«(SEM 2). armenskem. ustreza akadskemu qullum »velik obroch« in kululu. avesta ratho »voz«. srednjeangleshko whel(e). makedonsko.. sanskrt rathah. kolut ipd. chlen »pregiben. toharsko kukäl »voz« (ESSJ). da je slovenskemu najblizhji izraz za »kolo« sino-tibetanska beseda kolo enakega pomena! (RAU) Kako je mogoche. kirkos »falco. srednjeangleshko cicle < poznolatinsko cyclus < grshko kyklos »kolo. vlechi – recheno za konje. K temu dodaja Snoj she sorodnost s kolenom ter chlenom. sorodno z grshkim kyklos. prezhivelo je na irskem podrochju in v latinshchini *retuntus (gl. vrtljiv telesni del (SNO). popoln.. latinsko colo »prebivam«. obla. mozzo »pesto«.. nositi. lat. ritu. vrtinec«. in kaj je bolj naravno najblizhje primerljivo za nekaj gibljivega. ni je na grshkem.

oplenec »voz« na starovisokonemshko abilenze »Pflugbaum« iz latinskega amblatium (ESSJ). Anetze. na katerega je pritrjeno pogonsko kolo«. greda »shtirikotno obtesano ali obzhagano deblo. 23.htm[16. Bezlaj celo meni. peretnik »sveder. prepeljati. *oi(s)a v oieion »krmilno veslo«. oje. ki se vtakne v oplen«. Manj verjetna je izposoja iz starovisokonemshkega grintil »nosilni del pluga«. tudi soplovnik < *sooplenovnik. neb. drog. na prednji in zadnji premi pri vozu les. kar oklepa roko« (SNO. Pletershnik dodaja oplen »prednji in zadnji del voza pri zhagi« in oplenik »iglica. nepl. ESSJ). prednji oplen »polza pri vozu«. obroch – »circulus«. perone »konica. praslovansko periti verjetno »*dajati skozi. shto odozgo drzhi stupce ili cheshljeve« (KAR). drog. skalni skladi v obliki stopnic«. kar je najti v Iliadi 5. »del voza. naperjati. staronordijsko grind »omrezhje« in sorodno s starovisokonemshkim grintil »nosilni del pluga«. *oje. *gredь. v katerega se vtaknejo rochice. *haihes. v katerega sta vtaknjeni rochici«. da je mogoche celo obratno. napera. ost.: pri Shlencu [SHLE] tudi »jarem pri zvonu«). predreti« itd. spodaj raven«. lestev. napel »oplen«.V. suggrunda »nadstreshek«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. enako kakor litavsko grinda »deska«. ESSJ). letonsko grida. uperiti. v madzharshchini epleny in romunshchini oplean. gr. (SNO.2010 10:20:15] . (ESSJ.11. praslovansko obrochь izvedeno iz roka »kar je okoli roke. kar je sorodno s praslovanskim *greda »bruno«. deska«. vse iz indoevropske osnove *hai »drog«.revijasrp. nosilni del ogrodja ladje ali cholna«. zhelo«. »igla. sposhnoslovansko. L. Semerano ugotavlja za grshko πληµνη »mozzo della ruota. öpl. ESSJ). vojë. palici podoben del stroja za prenashanje vrtilnega gibanja. germansko iz slovanshchine (SNO. zheleznishka naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih«. Navadno rekonstruirajo iz praslovanskega *oplenь ali podobno. praslovansko *greda (*gredь) »bruno«. narech. srb. opernica. palica. Ampse in romunsko osite. npr. Tudi toponim Oplenac v Srbiji. oplen – v razlichicah. 339). preneseno tudi v kamen vsekane stopnice. staroindijsko isa. latinsko grunda »streha«. vzdolzhni. Iz slov. starocheshko oje. nosilni del ogrodja ladje ali cholna. iz praslovan. da je kljub mnogim http://www. »stopnice za perutnino. sorodno grshko peiro »predrem. In gredelj »vzdolzhni. opiracha »ograja«. hetitsko hishsh(a) »oje«. periti »usmerjati. prebodem«.Starinski jezikovni sledovi . cheshko oj. nemshko fahren. hrv. Tudi ojce »prednji del pluga«. enako ali podobno v drugih slovanskih jezikih. Tudi naperki »na obrambnih nasipih. Podobno tudi v drugih slovanskih jezikih.Lucijan Vuga gred – »dolga palica. Medtem ko (SSKJ) tudi oplen »premichno nameshchen prechni drog na sprednjem in zadnjem delu voza. predirati«. zharke« > naperiti. Vuk Karadzhich oplen – opljen »na saonicama ona greda. Verjetno iz praslovanskega *gredelь < *greda »bruno«. drugi namigujejo pri slov. grids »pod. kar je besedotvorna razlichica od *greda. ojese iz indevrop. naperiti. prevesti. opelik. kar vse se je razvilo iz prevojnih razlichic indoevropske osnove *g hrend h »bruno«. nosilni del pluga. cerkvenoslovansko obrochь. cerkvenoslovansko naperiti »prebosti. podobno v drugih slovanskih jezikih. napera – »shpica pri kolesu«. nekateri primerjajo z grshkim plemne »pesta«. Iz slovanshchine je nemshko Epl. rus. praslovan. v avstrijsko nemshchino Anze.Podobno v drugih slovanskih in baltskih jezikih.. 726. stopnice. gotsko faran »potovati«. operek »vmesni del dna soda«. vse iz indoevropskega *per »prechkati. plug« in baltsko *aisa v finski izposojenki aisa »oje«. predreti«. avesta aesha »ralo. okopih« in perenica »rochica pri kmechkem vozu«. SNO). oje – ojnica. pesto pri kolesu« (op. ki gre skozi oplen« (PLE).

verjetno iz indoevropskega *pel »vrteti«. ki gre skozi soro in vezhe zadnji del voza s sprednjim«. morda iz *polъ »pol. predlagali so npr. skozi katerega gre os«. razbora. ags »os«. plaziti. Praslovansko prvotno *pesta. pest »luknja pri kolesu. starovisokonemshko wagan. zhrd – »dolg. pletho »kar je polnega v kolesu«. platishche »felga. k temu sornik.11. praslovansko * osь.galskega izvora (ZIN). pluzhiti. vrtishche« (SEM 2). pesta – pesto. kol«. plezati. cocchia. tudi polzh. SNO). starocerkvenoslovansko vozъ. cerkvenoslovansko osь. kar s slovanskim pomenom »spodnji del voza« izrecno nakazuje funkcijo in davni pomen besede. svora. sulica«. da ga med vozhnjo ne odnasha]. assis »os pri vozu«.htm[16.Starinski jezikovni sledovi . omejiti. platica. plev jonshchini spominja na osnovo s pomenom »os«. skoba. podobni slovanski izrazi v pomenih »vez. Radfelge«. postelj. carru(m). prvotno verjetno »*drog v plotu«. rusko zherdь. akadsko palu »palica. sovornik (ESSJ). razchesnjen kos lesa«. graditi (SNO). che je tudi v izumrli staroprushchini.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. staroirsko fen. da je bila od samega zachetka praslovanshchina soudelezhena pri tehnoloshkih inovacijah in je izoblikovala svoja poimenovanja tako za orodje v celoti kakor za posamezne sestavne dele. drobiti. Od kod beseda – voz? Marko Snoj razlaga za voz. izpeljanke iz korena *uegh »vesti. lat. currus »vojashki voz«. voz na shtirih kolesih . rusko voz. cheshko vuz. svor »drog. Izraz plemne je na zachetku pomenil »lezhaj osi«. polza – Bezlaj to obravnava pod polzeti »drseti«. platishche – platich. prvotno »kar se vrti. os – »axis«. sornica »podna deska pri lestveniku«. cheshko zherd »zhrd. teptati. plat »zunanji del kolesa. pshenica ipd. svornik »klin. »Radnabe«. premikati«. drog. ki gre na en voz«. nemshko wagen »voz« (SNO). sora – tudi sura. ki je rabila za mozhnar«.2010 10:20:15] . praslovansko * vozъ je enako z grshkim okhos »voz«. »osrednji del kolesa. sorodno pa je grad. Italijansko carro.«. Iz praslovanskih imen sestavnih delov lahko sklepamo. soras. Cerkvenoslovansko sъvora »fibula«. ki je spadala med baltoslovanske jezike. namestitev. dalje gl. (ESSJ. srbsko predvsem ime za »vlak«. in naj bi se dalo razumeti iz Ajshila. kol. carpentum »voz za gospe«. ipd. premikati«. Baltoslovanske izpeljanke iz indoevropske osnove *peis »tolchi. prvotni pomen verjetno »razpolovljen. sploshnoslovansko. lat. mleti«. izpeljanka iz osnove *g herdh »obkrozhiti. polovica« (SNO). *pesto »*vdolbina v kladi. Sorodno je she staroindijsko vahas »voz«. hrvashko in srbsko voz »tudi kolichina tovora. indoevropsko *somuora (>baltoslovansko) tudi *smuorom. spona. v katerega so vpete shpice«. praslovansko *zhьrdь se je verjetno razvilo iz indoevropskega *g hrdh(i). luknja v kladi«. carruca »potovalni voz«. osovina »spodnji del voza«. narediti plot«. od koder tudi phati.Lucijan Vuga poskusom ostala etimologija nerazreshena. peljati. povorka. pimplemi. medtem –mne spominja na ustrezno akadsko bazo munu. premika« iz korena *ag »poganjati. kar se je prav tako razvilo iz indoevropskega *uogho »voz«. debelejshi lesen drog [kakrshnega uporabljajo polozhenega na zvrhano nalozhen voz sena. praslovansko *sъvora in * sъvoraъ. ki povezuje sprednji in zadnji del voza«. cocchio (beri kokjo). indoevropska osnova *ages. psheno.revijasrp. starocerkvenoslovansko zhrъdь »drog. prvotno »vozhnja«. voditi. zato ne presenecha. drog«. prilagojeno iz http://www. hebrejsko menuha »lezhishche.

pripadajoch vozu.Lucijan Vuga beneshkega cocia (beri kocha). plodnica. lat. Ni nakljuchje. tisochletju pr. tekati«. auriga. al comando. ki naj bi bil keltska izposojenka (irsko roth itd. Dvema razlichnima osnovama pripadata: curro sumersko gur »vijugati.11. magarru »kolo. tako v Nemchiji kakor na Mediteranu. cocchiere. in currus sumersko guru »nositi«. raeda »kochija na shtiri kolesa. currulis »appartenente al cocchio. Uporabljajo naslednje izraze: (1) v angleshchini wheel. (op.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.htm[16. kot cocchio (beri kokjo). v vzhodnih nizozemskih narechjih (tako na Holandskem kakor v Belgiji) in v latinshchini je kolo poimenovano kot v nemshkem ter vzhodnoholandskem izrazu rad in latinskem rota. Prav tako ima Devoto drugachno mnenje za cocchio »kochijazh«. da je bila kultura TRB (Trichterbecher. s severnoital. akadsko kussum. da prihajajo prvi dokazi o kolesih z naperami v http://www. vodstveni sedezh. galsko carros »tovorni voz«. kalk na curro (SEM 2). prehodom –clja v –ccia namesto v –cchia (vse brez kakshne razlage etimologije) (DEV). Poleg tega curulis pritegne she daljne semantichne povezave. Pach pa Devoto razlaga auriga iz aureae »briglie. vulgarno latinsko *coclja. vodim« (DEV). (2) Na nemshkem podrochju.) s pomenom »techi«. posoda – izvirno iz trsja«. da prihaja iz cheshchine(!) kochi »vettura a nichia.V. auriga »kochijazh«(CAM). chvrsto kolo za tezhak voz z volovsko vprego. V luchi teorije kontinuitete ta zemljepisna razporeditev dopushcha sklep. kanal za shirjenje prvega termina. primerno za hitro vozilo s kolesi z naperami. latinizirano carrus. tikva. cucurri. obrachati. potok. da v germanskem svetu ni enotnega poimenovanja za kolo.n. shkoljko« preko neke severnoitalijanske (beneshke) oblike cocio (beri kocho) prilagojena toskanshchini v 16. kar naj bi izviralo iz nekega vzhodnega zharishcha. ker je oznacheval polno. ki ga vlechejo konji. rotacizem currulis < kussum. techi. frizijshchini. latinizirano carrus. anglosaksonsko hors. da se je rodila lahko le v Skandinaviji pomenska inovacija hjul »kolo« s pomenom zimskega solsticija v okviru megalitske kulture TRB. ki je sluzhila za potovanje z druzhino in prtljago. starovisokonemshko (h)ros »konj«.Starinski jezikovni sledovi . ter je bil asimiliran v indoevropsko besedo za »vrteti. iz latinskega cochlea(m) »polzh« po obliki. vrch lijakaste oblike). gurati«. corro. Primerjati za carrus s starovisokonemshkim karro izhodishche v akadskem garra »zavetje. koritom. kraljeva last in sluzhba«. glava«. currus »triumfalni voz. Zanimive podatke nam daje Semerano: curro. Za irsko carr »voz« in galsko carros. L. zahodnih nizozemskih narechjih (bodisi v Holandiji ali Belgiji) wiel in skandinavskih jezikih hjul blizu slovanskemu kolo. cocchio«. cecurri. uzda. saj so bili prvi izdelovalci koles z naperami v zahodni Evropi in so razumljivo dali keltsko ime svoji tehnoloshki inovaciji. lat. klasichno cochlea. Vaso Imbutiforme. viti se – cesta. In she coccia »bucha. cursum. (2) antichni dvokolesni voz (ZIN). Spoznali smo tudi. voditi«. Mario Alinei pravi »wheel in rad sta vzhodno in zahodno ime za kolo«. auriga(m) »kochijazh«– neznane etimologije (ZIN). voz«. gurru »vlechi.2010 10:20:15] .revijasrp. st. razshirjena poleg na Poljskem she po vsem severu zahodne in centralne Evrope. zavetishche. vozilo z nechkami. vajet« + ago »conduco. cocchio [madzharsko kocsi] (1) gosposka dvovprezhna ali shtirivprezhna kochija. lat. Nasprotno pa so bili Kelti prinashalci kolesa z naperami. in prav TRB je ena od kultur.: kakrshno nam je znano z Ljubljanskega barja). raedarius »cocchiere. kussiu »prestol tron. (carro). primerjati tudi akadsko haru »del voza«.sht. akadsko qararu »techi«. vodstvo. lat. verjetno sumerskega. v katerih se pojavijo primerki koles v 4. omeniti velja islandsko hross. koleso ter grshkemu kyklos. kochijazh«. kar ustreza novoasirskemu harsha »pasma konj«. kotaliti«. pri chemer je zanimivo. raedarius. brzda.

ko opisuje prodor neolitske kulture na Irsko. ki so asimilirali staroselce.revijasrp. narechno rusko korec »korec.sht. Podchrtal sem.. *kuel s praslovanskim kolo in slovenskim kolo.)(ALI 2. Tako za lonchenino poznajo na Irskem dvoje imen. Toda Snoj nas seznanja: korec »posoda na daljshem rochaju za zajemanje tekochine«. enako je cerkvenoslovansko korьcь »posoda za tekochino«. »z vrtenjem delati luknje« torej poznamo oba izraza za kolo. Che je praslovansko *korьcь izpeljano iz praslovanskega *kora »skorja. to je najpomembnejshe neolitske kulture centralne Evrope. starocheshko. Toda slovenski koren v vrt(eti) vsebuje kot rota < rt. lonchenina z linearnimi okraski). severnoirski pota je v zvezi she z angleshkim pot. ki je zahodno nadaljevanje vinchanske kulture z Balkana. Che primerjamo indoevropske osnove *uogho s praslovansko* vozъ in slovensko voz. Na presenechenje naletimo pri Alineiju. Dolmen. cheshko korec »stara mera za zrnje«. posebno tiste v Bretaniji. tisochletjem pr. veliko blizhje kakor v romanskih in germanskih jezikih. ki se delno prekrivajo. ki naj bi obenem pojasnjevala shtiri razlichne tipe megalitov. da sta oba izraza zelo blizu davnemu indoevropskemu korenu.grobnice s hodniki in Wedge tombs. Povsem nasprotnega mnenja je Raulwing (RAU).n.11.. Toda zaznati je delitev na sever in jug tudi v narechju. ki potrjuje veliko podobnost s hishami z obmochja kulture LBK (Linienbandkeramik. Druga mozhnost je primerjava s http://www. da ni z indoevropskega prostora. Passage tombs .Starinski jezikovni sledovi .. 518-519).sht. a se v lingvistichnem smislu korena razlikujeta. in 4. ki je pach okroglo kolo. Ampak medtem ko lesene hishe na podrochju LBK v Nemchiji tvorijo vechja naselja. cheprav kazheta isto keltskogermansko-italsko izogloso . so pa vsi povezani s keltskim podrochjem. postane ochitno. je pomemben iz vech razlogov. KROG Pojem krog. Alinei opozarja. Alinei obravnava najdbo najstarejshe neolitske hishe na Irskem in v Angliji. to je she danes znachilno za irsko podezhelje. je beseda prvotno pomenila *»iz skorje. kuhati. Obe ti imeni pa sta neznanega izvora. verjetno s prihodom novih naseljencev. lubja narejena posoda«. kjer nahajamo osamljene kmetije. da je tudi za Irsko veljala invazionistichna. francoskim cruche in nemshkim Krug. ne v velikem shtevilu. (ALI 2.Lucijan Vuga centralni in zahodni Evropi z mochno keltiziranih podrochij.V. str.htm[16. juzhnoirski corcan je v zvezi z angleshkim crock. Poglavitna znachilnost irskega neolitika je okoli 1200 megalitskih spomenikov. ki naj bi se zachela med 5. pa ne le to. topilnik. Ceramica Lineare. priselitvena teorija. tudi semantika je zelo raznovrstna. narechno hrvashko in srbsko korac »kadica«. saj naj bi shlo prvenstveno in zgolj za razlichne kulturne vplive. kakrshna so Val Camonica. razporejeni so po obmochjih. ter indevr. s francoskim pot ter z nemshkim Pott. to potrjuje zelo zgodnjo praslovansko uporabo kolesa in voza. zajemalka«. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Zlasti grobnice s hodniki so velichastne ter veliko starejshe od egipchanskih piramid. lonec. razdeljenih v shtiri glavne skupine: Court cairns. dushiti.. na Irskem in v Angliji ostajajo osamljene.n. po teoriji kontinuitete pa ni tako.2010 10:20:15] .« (prevod in podchrtal L. 364). marvech manjshih skupin v daljshem obdobju. Cheshka in Slovashka ter obmochje Hallstatta. kot bomo videli. Drugi. kakor vrtati ipd. da sta obe imeni pota in corcan »rochka. datirane med 3795 in 3550 pr. ne le zaradi kolesa. posaditi« neznanega izvora. lubje«.

sln. slovashko hrnchiarski kruh. starovisokonemshko hring. chebelji panj. valizhansko pair v enakem pomenu. Indoevropska osnova je krengh/krongh. Prav tako je zelo pomembna razlichica krog III »silva. Prvotni pomen je nekako *»kar je vroche« ali *»kar se izlocha pri vrochini«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.Starinski jezikovni sledovi . romunsko cring »grmovje. Okroge. Praslovansko krogъ »circulis«. pechi. srbsko in hrvashko krug »leseni obod okoli studenca«. (ESSJ). zhelva-(s)kornjacha. Verjetno je imelo *skorьcь nekdaj shirshi doseg. krog« in umbrijsko cringatro. ukrajinsko dial. ohranjeno v ukrajinskem krjazh »panj«. gozd« ipd. tvorjeno iz skora »cortex«. pech (SNO). bucha s trdo lupino. Bezlaj razlaga: skorec »spleten koshek. hrvashko in srbsko pot. sorodno je staronordijsko hringr »prstan. log« in iz slovanskih jezikov madzharsko korong »gozdichek«. cerkvenoslovansko krogъ in podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v pomenu »nebesni obok«. krog«. lubje. vkrug. v 16. kotel« (SNO). trd. krug. prim. vkruh. poljsko arhaichno krag garnicarsky. drugi tip je rusko krugom. st. a tudi krug »gozd«. korec »iz skorje narejena posoda« (starocerkvenoslovansko korьcь »vas quodam«) iz kora »cortex«. starovisokonemshko (h)wer. rusko dial. staro v pomenu loncharski krog. kozar »posodica iz lubja«. crusta«. Cerkvenoslovansko skora. okoreti. che je prvotno »cortex« (ESSJ). pri chemer se seveda tudi potimo. grebe«. praslovansko *(s)kora je razvito v vseh slovanskih jezikih v pomenih: »skorja. okruh. krenkatrum »pas« (ESSJ). starorusko krjazhь »tram«. Okrogi. K besedotvorju primerjati indoevropsko *aldh(en) »korito«: baltoslovansko *aldi > praslovansko *oldi. ukrajinsko kruh. ustrojena kozha. lacus Chrungelse. kuhati. zato je prichakovati. poljsko arhaichno krag »gmovje. rusko krjazh »klada. v 9. suh. kozol. starorusko okrugъ. slovashko kruh »osamljen grm«. 1206 Ocrvgel.2010 10:20:15] . kora. saj je beseda izposojena v albanshchini skorec »grot v mlinu« in podobno v sln. verjetno stari krogъ. kruzhik. Okrozhnice. sln.Lucijan Vuga staroindijskim caru »kotel«. lupina itd. lonec. ukrajinsko krjazh »grich«. lahko tudi kъrь »grm« (ESSJ). suh delchek lesa. Pri Snoju preberemo za pot »znoj«. Krozhec. starocerkvenoslovansko potъ.« Iz slovanskih jezikov je preshlo tudi v albanshchino kore in novogrshchino kora. Zanimiv je stari pomen »grmovje. koroshko-nemshko Krangl. prirochnih tvarin za najrazlichnejsho uporabo. majhen gozd«. okrogel »convallis« itd. gozd« v mikrotoponimih Krog.11. hrib«. da bo velika tudi besedotvorna moch te osnove. sorodno je pechi. kar je izpeljanka iz korena *pek u »kuhati. Krozhishche poleg Okrog.revijasrp. kar ne presenecha. cheshko kruh. rusko krug gьnchara itd. *oldьje »ladja«. vokruhy. kruzhie. Za starinsko kroglъ pricha nemshko Grundelsee. Toda po mojem mnenju tu ni izkljuchena tudi iztochnica za pot »rochka. saj je v davnini to bila ena od naravnih. vokrug. st. s shtevilnimi izvedenkami. v katerega nabirajo jagode«. Okrozhica. Naprej krog II »circulus« s shtevilnimi pomenskimi odtenki. danes kozarec »calix vitreum«. cheshko hrnchirshky kruh. To se mi je zdelo potrebno podrobneje navesti ne le zaradi pogostih toponimov na osnovi krog s http://www. Posebej obsezhno obravnava Bezlaj pojem skorja »cortex. kruzhinka. kozha. dushiti« kot posoda za kuhanje in peko. Praslovansko potъ »znoj« se je razvilo iz indoevropskega *poku-to. Bezlaj: krog I »okoli«. tram. topilnik. cheshko pot.htm[16. ukrajinsko kruhom »okoli«. cerkvenoslovansko okrogъ. kar je morda sorodno s kozha »pelis«. »gorski vrh«. rusko pot. novovisokonemshko Ring »prstan. mochan moshki«. lupina. okrogъ. kruzhina »grmovje«. »iz brezove skorje spleten koshek za nabiranje jagod«. kar so vse tvorbe iz indoevropskega korena *k uer »posoda. primer. Iz te osnove veliko toponimov. narechno »debelo drevesno deblo. pechi«. izprichan je tudi pomen »vrh.

Lucijan Vuga posebnimi pomeni. (in mogoche tudi zhe dolgo pred tem).revijasrp.htm[16. in novica o tako izrazito praktichnem pripomochku. che je inovacija pridobljena ali uvedena od drugod. v italijanshchini bure. rusko krug gьnchara itd. ki jih srechamo tudi onkraj danashnjega slovanskega prostora in v antichnih imenih. kar se praviloma ne dogaja. toda to naj bi bilo celih tisoch let pred pojavom pluga na Kitajskem (ZGO I/2 str. kot je plug. marvech veliko bolj zaradi arhaichnih izrazov loncharski krog. v Indiji skoraj prav tako zgodaj.n. – saj je loncharski krog ali vreteno predstavljal v loncharstvu prvovrstno tehnoloshko inovacijo. Prometne povezave v starem svetu so bile veliko hitrejshe. Upodobljen je na skalnih risbah na Shvedskem iz srede 2.Starinski jezikovni sledovi . tisochletju pr.n. in je zato velikega pomena pri identifikaciji zgodnjega slovanskega tehnoloshkega prispevka! PLUG Najprej spregovorimo o plugu kot revolucionarnem poljedelskem orodju. ki je omogochala izdelavo lonchenine visoke kakovosti in najbolj dovrshenih oblik. za katerega ni etimologije in je po njegovem slovanskega izvora iz osnove bor »ime iglavca«. ter me vprashal. je navadno zelo hitro shla iz dezhele v dezhelo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Mario Alinei me je na mednarodni konferenci v Kobaridu maja 2003 seznanil. slovashko hrnchiarski kruh. da v zvezi s teorijo kontinuitete in neolitske prisotnosti Slovencev na prostoru Vzhodnih Alp preuchuje med drugim imena poljedelskih orodij in tudi pluga. kakor si pogosto mislimo danes.2010 10:20:15] nemshko italijansko . 154). kako pravimo osrednjemu drogu. in izvirno arhaichno slovansko ime potrjuje prvotno osvojitev napredne tehnologije brez morebitnega prevzemanja tujega imena. tisochletja pr. da jo je zrahljal. ki se je sicer postopoma razvijalo iz preproste drevesne rogovile. Kdaj se je pojavil plug? V Mezopotamiji in v Egiptu so uporabljali plug z volovsko vprego zhe v 3..11.sht.sht. cheshko hrnchirshky kruh. Prirejena slika iz (ZIN) Plug s kolci sestavljajo: slovensko http://www. Toda prav plug z vprezhno zhivino je omogochil pravcato revolucijo pri obdelavi zemlje. poljsko arhaichno krag garnicarsky. katero je chlovek sam ali s pomochniki vlekel po zemlji.

Pflugmesser (JAN) – Grindel. pilone – versoio – suola1 – suola2 – vomere – coltro – bure – staffa – avanvomere.2010 10:20:15] . izprichan v Indiji.... kozel. iz korena ere.. drog. pomanj. na Baltiku. Poglejmo podrobneje: aratro. explanare<ex + planus »zravnati. ki naj bi bila indoevropska beseda (ZIN). podreti. Pflugkrüme (JAN) Pflugkörper – Griessäule. porushiti« + appoggiare v pogovorni latinshchini *appodiare iz podium »podnozhje. neznane etimologije) – spianapoggi (sestavljenka iz spian-are. – . Baum (JAN) – Stellbügel. 7) 3 – kozolec .. (oralno) drevo. Joch – Vorschäler.htm[16. vrklja (JAN) – Handgriff – Pflugsterze. Pflugeisen. Pflughaupt JAN)) – Pflugsohle. Drugi slovenski sinonimi: plug. scoticatore – ruota di campo – regolatori di profondita – timone con attacco – ruota di solco – . Pflugstöckchen. 5. stebrc 4 – pluzhna deska 5 – plaz. grshkem (aroo).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Balken. oplaz (JAN) 6 – peta 7 – lemezh. armenskem podrochju in morda povezljivo z ere »veslati«. Pflugschleife (PLE) – Pflugschar – Messersech. arare.. starinsko *retsmos. plug s chrtalom. slovanskem. 4. – Furchenrad – Pfluggestell – Pflugkehre – Pflugreute – manico – stegola corpo del aratro – pila. zavora ? (JAN) 10 – streme gredlja 11 – predpluzhnik 12 – celinsko kolo 13 – uravnalec globine 14 – vechni drog kolc s kavljem* 15 – brazdno kolo 16 – krstan. izprichano na keltskem.11. –pfeiler (JAN) – Streichblech (Panzer-Abstreichblech) – Molterbrett (Pflugsohle (PLE).Lucijan Vuga 1 – rochaj 2 – rochice pluzhno telo (3. lat. ralo (JAN) 8 – chrtalo (parash (PLE)) 9 – gredelj. iz osnove arare. 6. koliko je oranje podobno http://www. s korenom aro. lat. lat.ararae »orati«. Brücke. Stelbogen. cultri. aratrello. grshkem podrochju. zgladiti. Gründel. pertica (m). Pflugstürze. izprichana na keltskem. slovanskem. Grendel. v Grchiji (eretmos) in keltskem obmochju (DEV). kristan (JAN) 17 – obrachilo (JAN) 18 – otika. od aratro) – coltrina (gl. Najdemo v besedi remo »veslo«.. negotovega izvora) – aratrello (dim. Vorschneider – Landrat – . prekla«. oralo. morda kakor v slovenshchini poznamo grebenalo (aratro affossatore). kar bi se razumelo kot *»podstavek za rahljanje« (ZIN) (DEV). coltro »chrtalo. lat.. – . nozh«. podstavek«.revijasrp. aratru(m). z negotovimi povezavami izven Italije. cheprav indoevropskega izvora) – perticara (od pertica »palica.. Ne vem. kot da bi shlo za »veslati po zemlji«. – . germanskem. culter. ralo. lat.Starinski jezikovni sledovi . plaz – podloga oralu ali leva rochica pri plugu (PLE).. germanskem. Italijanski (narechni) sinonimi za plug: aratro (»oralo«. pluzhna peta (ShLE). lat remus. iz lat.

She zanimivejshe je preuchevanje besede plug. krizhano z italijanskim trarre. staronordijsko ardr in armensko araur »ralo« (SNO). to je ponavljalni glagol od *terti »treti. enako kakor litavsko arklas. da ne najde reshitve za zaplet.Lucijan Vuga veslanju po zemlji. cerkvenoslovansko plugъ. razumemo. vse iz indoevropskega *harh-tlo »ralo. cerkvenoslovansko tirati »otirati.. v italijanshchino iz stare francoshchine atrait. drgniti«. latinsko razlichico trag. Poglejmo si posamezne dele pluga podrobneje: (1) Kaj je kozel ? Pletershnik navaja kozel »die Nase am Pfluge (der Theil. krpele »das Verbindungswerk der Jochpaare Ochsen am pfluge. Tirare v vulgarni latinshchini *tirare. lat. tirati se »pojati se«. gredelj]. [prim. s katerim so oznachili vstop v vojashko sluzhbo. sredstvo za oranje«. krchele »razvali vilice kao krchale (kad ko mnogo govori)«. plug. lat. Kozelc – gre skozi gredelj v plaznico. stopnjevano iz trahere z lat. brez sprejemljivih povezav (DEV). plaziti« (prim. pri chemer je najverjetnejshe izhodishche prav slovanski *plugъ.ohranjenim kot v primeru tragum. letonsko arkls »plug«. vendar to iz glasoslovnih razlogov razlagajo kot izposojenko. v katerega se je sam potisnil z vztrajanjem na edinole galskem (!) izhodishchu. s podobnostmi na germanskem podrochju. je vojashki termin. Devotove tezhave. gredelj »der Pflug balken. zadavacha »kao oje u pluga od kola do prvijeh krpela«.»premikati se. radlo. der Pflugbalken (der Grendel). pred njim je chrtalo (JAN). Njen izvor je iskati v praslovanskem glagolu *pluzhiti »vlechi. lat. izpeljano iz lat. hrv. temo [prim. Po mojem mnenju je smiselneje iskati izvor prek attrezzo »orodje«. der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet) – nos pri plugu (sestavni del. zadavacha]« (KAR). iz attrarre lat. muchiti«. tudi pluti. attratto. od koder mnoge izpeljanke (SNO). krchele]«. attractum. praslovansko *tirati je ponavljalni glagol od praslovanskega *terti. ki je iz rekonstruiranega galskega *pettia in srednjeveshke latinshchine pettia (DEV). sedanjih *tьro »drgniti. plavati (SNO. adtrahere. rus. chesh. (2) attrazzo »privlek. krchale. krpela. http://www. od koder staronordijsko plogr. pluh. chesh. pezza »kos. Tako tudi Snoj pojasnjuje pod ralo. krchale. preganjati« < *terati. Pflug. hrvashko tjerati »gnati. in srb. Koren tragh. treti«. plaziti se«) in dalje v indoevropski bazi *pleu. zadavacha]«. jugi pars [prim. praslovansko *plugъ. cheshko tyrat. orachi pred tem mornarji. nem. skoraj bi dobili neko razlichico korena trag(h). rus. zanimiv. ki pa izhajajo iz nekega zachetnega dh. in srb. iz istega izhodishcha she grshko arotron. tirati »gnati. hrv. gredelj. nekateri izvajajo iz germanskega *ploga. hrv. starovisokonemshko pfluoc. trahere. ralo. sest. je anormalen z indoevropskega stalishcha.Starinski jezikovni sledovi . iz ad+trahere »vlechi«. da so bili poljedelci. plaziti se«. enako starocerkvenoslovansko ralo. starinsko tirat »muchiti«. V srbshchini kozalac »u pluga ona gredica shto sastavlja gredelj i plaz. mikaven«. po tem bi domnevali.in ne th-. plaz »u pluga lijeva ruchica na koju se dolje natiche lemesh«.revijasrp. ker nikakor noche sechi po tirati in trag. privlachen. ralo.namesto trah najdemo pri tranare. attrazzi). narechno *traginare »vlechi«. attrahere. poditi«.11. iz latinskega attractu(m) »it.. vrnjeno v ednino in krizhano s pezzo. domnevno iz trahere.2010 10:20:15] . plug. aratrum. za povezavo pluzhne deske s stebrom)« (PLE). trainare. praslovansko *ordlo »ralo«. plouzhit se »vlechi. temo [oje. Toda she vech! – za tirare je etimologija negotova (ZIN)! Pach pa Devoto: (1) attrezzo »orodje« izvaja iz francoshchine attraits (it. privlachnost« iz stare francoshchine attraits (mnozh. -g. del«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.) in to iz lat.htm[16. chesh.

s pomenom »drevesno deblo. s chimer je utemeljeno sklepati. ki oznachuje gred (asse) ali osrednji drog (fusto centrale) pri plugu. predlatinskega izvora (BAT). *bhoruo do suponiranega venetoilirskega sorodstva (ESSJ). gruda«.htm[16. riniti« morali poiskati drugachno osnovo. lat. Poleg razlichnih razlag. primerljiva z engadinsko buorra »kos debla.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.2010 10:20:15] . panj«. resa«. parez »kol. gnati. razlichica od buris. Povsem logichno je. Emilije. Poleg tega je s tem v zvezi pomemben slovanski izraz boriti (se) »bojevati (se)« [na Gorishkem tudi »potiskati. kar se mi zdi ustreznejshe za razlago pomena »bojevati. Gre za sploshnoslovansko besedo in sorodno je samo v staronordijshchini borr in staroangleshchini bearu. riniti«. Vasmer nakazuje baltsko izhodishche. z izpeljankami borin »sesek«. Marko Snoj dodaja. suvati z rogovi« ali pa tudi »potiskati. na Dolenjskem in v Kobaridu izprichano tudi v pomenu »razzhagano deblo«. okrogel vojashki shchit« ipd. Bezlaj navaja za boriti tudi pomen »poditi. ki je tako zgolj drugo ime za drevo. na ladinskem podrochju. Shlenc prevaja bure »oje« (SHLE). da je bora izprichana beseda shele v 14. za oboje pa imamo preprichljivo slovansko osnovo. suvati.revijasrp.. na katerega sprednjem delu se priprezhe vlechna zhival (ZIN). po eni strani je to najprimitivnejshi plug iz drevesa. razlichica od bura. Zame je nadvse preprichljiva potrditev slovenski izraz pribor »predmeti. kepa snega. iz katerega je she cerkvenoslovansko bъrъ. riniti«]. toda v osnovi je ostalo osrednji del orala drevo ali bor. nekoch je bil verjetno pomen shirshi »gozd.Lucijan Vuga Kaj pa je bure? Po mnenju italijanskih in drugih etimologov je: bure – latinska beseda neznane etimologije. brinje (SES). ralo she drevo. Veneta. ki dokazuje neolitski nachin obdelave zemlje. priprave. da v slovenshchini poznamo za plug poleg izrazov oralo.Starinski jezikovni sledovi . po drugi je za tako obdelavo zemlje potreben poseben delovni prijem: riniti. drevesna iglica. ko so primerno mochno drevesno vejo s kljuko vlekli in tako brazdali zemljo (kar je she danes mogoche videti pri primitivnih kmetovalcih Azije in Afrike). Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). iz severnih krajev Italije. chok. iz neke domnevne teme *borro »nekaj okroglega«. ki se http://www. buris. borlo »valj«. borela »koleshchek. pojati« (ESSJ). ki nima zanesljivih povezav (DEV). st. Na tej osnovi poznamo vrsto izpeljank in krajevnih imen. od indoevropskega izvora * bhoru. Battisti-Alessio pravita. hrvashko in srbsko bar »proso« < * »rastlina z ostrimi resami«. pogachica na kolenu. vech pri obravnavi jadra. Poleg tega imamo she: perenica »rochica pri kmetskem vozu« (PLE). Toda prav buras je mogoche primerjati z etimoloshko nerazlozhljivim bure »gredelj pri plugu«. steblo. Vse to kazhe na dvojni. skupek. slednje bi morda veljalo kot izhodishche za »boj. Lombardije. da sloni na glasovni podlagi (VAS). med katerimi so nadvse pomembni kovinski lemezh in rochici. da rekonstruirajo indoevropski koren *bhar kot »nekaj ostrega. ki se med valjenjem vecha. vejevje«. bura »drog pluga«. medtem ko bi v pomenu »potiskati. iver. Mario Alinei izhaja iz slovanske osnove bor – iglichasto drevo »Pinus silvestris«. Zanimivo je. latinsko bura. da so z razvojem na tako drevo dodajali posamezne izboljshave.. Sloviti italijanski etimolog Devoto pravi. potiskati. borbo«. brez vsakrshne verodostojne povezave. shtor. kazhe. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). slovensko brada in sorodno ter po vsej verjetnosti tudi brin. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo.11. prepirati (se). kar je izposojeno iz letonskega buras. da je bure. kar naj bi izhajalo iz indoevropskega korena *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). a sovpadajochi pomen drevesa-bora kot kmechkega orodja.

delu sploh«! Skratka izraz. delovanjem! (2) stegola (tudi stevola) »rochica pri plugu«.revijasrp. iz teh osnov npr. podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »strnishche. razpotje. steccolo. *stogъ tudi v pomenu »roka. o-. Vse to kazhe na funkcijo rochic. prěbirat »prebrati. stegnenica. z metatezo v milanskem narechju streva. vlechi. najti je tudi izraz stevola. steza«. marvech pod brati. roditi«. praslovansko stьgna »priti. stegna »navadno z dvema plotoma ograjena plot za zhivino«. Pri tem upravicheno domnevamo na slovanski izvor tega izraza. s katerim obrachajo mlinske kamne. si poglejmo dve mozhni razlagi za slovansko http://www.pomeni »nesti«.Lucijan Vuga uporabljajo pri kakem opravilu. Indoevropski koren *bher. stegnut(i) »astringent. sedanjik bero »zbirati«. st. steccare »ograditi s plotom iz kolov«. drog« (ESSJ). bound«. verjetno * »kar je izbrano (za dolochen namen)« in nas napotuje na brati.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. pazduha« z latinskim tignum(<tegno) »tram. (3) versoio »pluzhna deska«. da z njimi moremo ravnati s plugom. Beseda zahodno-panromanska. Ker versoio »pluzhna deska« rabi za obrachanje. s prvotnim pomenom besede. st. (SNO). kol«. prvich zapisan 1805. Slovensko stegne. prinesti.11. bie. vertere – delo pluga za obrachanje s chrtalom (coltro) in z lemezhem (vomere) odrezane prsti (ZIN). pashnik. starocerkvenoslovansko sъtegnoti »zvezati. da smo Slovenci to prevzeli od Chehov shele v 20. kar poznajo drugi slovanski jeziki iz praslovanshchine * bьrati »nabirati. prihajati. Druga dva italijanska etimologa Battisti-Alessio pravita. izpeljano iz pogovorne latinshchine *versoriu(m). lat. italijanski etimologi razlagajo. control«. ga usmerjati. Dodatno nas k takemu mnenju navaja (iz)tegniti iz osnove teg(niti). od-. fero. Stecca naj bi prishla v italijanshchino iz gotskega stika »palica. toda stecco iz langobardskega stek »palica«. praslovansko *stozherъ. pre-) dovolj trdna opora za izpeljavo v pomenu dejavnosti. ki je sinonim za »orodje« in seveda tudi za kmechko orodje. znano v krajevnih imenih in priimkih. po-. pripomochkov in izdelkov v zvezi s chlovekovim delom. raztegovati« in po nekih vzporednicah tudi »oje.htm[16. zbirati«. to je razvidno she iz slovenshchine breme. v piachentinskem pa strevda. na-. iz versus. check. lemezh. hlod« kazhe na gradivo ali obliko rochic. starocerkvenoslovansko stьgna »cesta. ulica«. vrtenje prsti. steza« (ESSJ). iz-. (ZIN). Primerjava med slovenskim stegno. Domnevno prihaja iz osko-umbrijskega in ustreza latinskemu stiva »vomere. To pa je v starocerkvenoslovanshchini bьrati. *stezherъ. breja ipd. da je iz latinskega stiva(m). sorodno s staroindijskim bharati »nese«. kar pojasnjuje izvor besede. grshko phero »nesem«. ralo«. rama. raz-. da gre za besedo v severnoitalijanskih narechjih. so sploshnoslovanski pojmi z osnovo bor v zlozhenkah (z-. tied. alb. Osnova je steg. postopkov. Srbsko in hrvashko stega »discipline. a tudi v lukanskem stievola. stegola (BAT). da je izraz stegola prvich zaznan v 16.2010 10:20:15] . armensko berem »nesem«. zategniti.Starinski jezikovni sledovi . Stegolo je verjetno iz iste osnove in pomeni »leseni drog za prenos vrtenja s kril na mlinske kamne« (ZIN). steccaia »utrditev rechnega brega s palicami in koli« ipd. prim. neznane etimologije. gotsko bairjan »nositi. Ne oziraje se na Snojevo razlago. Podoben je izraz stegolo. a nam Snoj razlozhi. iz njihovih izrazov prěbrat. na nashe veliko presenechenje tudi za ta izraz ugotavljajo jezikoslovci.s pomanjshevalno pripono –ola. prebirati«. Bezlaj (ESSJ) tega sicer posebej ne obdeluje. lesen del pritrjen na krila mlina na veter. in v poljedelstvu pomeni »rochaj pluga«.

zmrviti« (SES). prevegniti. plug (s chartalom)« (ShLE). bombero.Starinski jezikovni sledovi . To utemeljuje poimenovanje z rezultatom delovanja »pluzhne deske«. Prva je vrsta. vomis (vomer.revijasrp. Druga mozhnost je vrshiti. morda zaradi vpliva vomere – vomitare [bruhati] »naprava. stran. ki obrne zemljo potem. kar se lepo ujema s funkcijo lemezha. tlachiti«. Oblike. vomeris). nozh pri plugu«. ki vodoravno prerezhe odrezek zemlje. zakljuchevati neko delo« (SES). izdelovati« iz osnove *vьrhъ »delati vrh.htm[16. praslovansko *vegъ »kriv. vegati »omahovati. Vse izvedeno iz praslovanskega *chersti. Po vsem sodech. medtem ko Shlenc coltro »chrtalo. 1874 bombere. »zdrobiti. Kako prevajati coltro. luzhishko lemez. gibek« je sorodno s staroindijskim vega »mochno. gomere. starocheshkim chrtadlo. postrani ipd. starocerkvenoslovansko vrъsta. ki ima v rushchini pomen dolzhinske mere (1066 m). ki ga upravicheno shtejemo za podrochje poseljeno tudi s Slovani. vomero. ki rezhe zemljo«. bolgarsko chъrtalo. obrne in zachne orati drugo (SES). dviga se« (SES). slovashko olemazit »pritrditi seno z zhrdjo« itd. krmilni drog pri splavu«. vomere (†bomere) »rezilo na plugu. ker orach. http://www. *lemezъ »greda. oralo« in vomere »lemezh« (VAL). v 16. majav. praslovansko *mьrva. je mogoche izhajati iz vegast.2010 10:20:15] . zavrtena«. je primerno poiskati zanj slovansko primerjavo. Ker naj bi izraz prishel v italijanshchino prek latinshchine bodisi s severa ali jugovzhoda Evrope. v 17. izhodishchno indoevropsko *kert»rezati« (ESSJ). ki bruha zemljo«.rezilo pri plugu«. podezhelski izraz bomberaia. kamor prishtevajo tudi cheshko lemez »kol. v cheshchini pa vrsta »plast. od« in osnove mreti. dolnjeluzhishkim certadlo. st. Praslovansko *lemegъ. saj naj bi bilo chrtalo tisto. baltskem in grshkem podrochju (DEV).»proch. Tavzes navaja lemezh »vomere« (TAV). ki se med oranjem preobrne« (ZIN). rusko lemega »voz lojtrnik«. Bezlaj she dodaja primerjave s srbskim in hrvashkim crtalo. vomeris. *chъto »rezati«. kar se ne ujema z drugimi navedbami. crtak »lemezh«. st. izprichano zhertalu »vomer«. starocerkvenoslovansko lemeshь (SES). majati (se). güembre. In tudi Battisti-Alessio vomere. (5) Potem imamo she sestavni del pluga coltro († cultro). V Toskani je razshirjena oblika *vomerea. Drugo mozhnost nam ponuja sestavljenka iz praslovanskega *u. starocerkvenoslovansko mreti. ko jo chrtalo in lemezh odrezheta. je smiselno coltro prevajati kot »chrtalo«. neuravnoveshen. prim. (4) vomere »lemezh . st. vegav »kriv. cheshkim chertadlo. ki zahtevajo vo-. lat. Vrsta je poimenovana kot *»obrat« zato. posheven.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. v 17. gombro. ki kazhe na sorodno bazo merh »stiskati. Izhajajoch iz suponiranega wogwhsm. iz indoevropskega korena *mer-. cerkvenoslovansko in *praslovansko vrъshiti »delati. Italijanska etimologija izvaja vomere iz latinskega vomis.Lucijan Vuga izhodishche. sloj«! Praslovansko *vьrsta je v zhenskem spolu posamostaljeni pretekli trpni delezhnik glagola *vьrteti. kar je prvotno pomenilo *»obrnjena. pred lemezhem.«. ko zorje eno vrsto. ki rezhe horizontalno. s katero so utrdili slamnato streho« (ESSJ). Bezlaj obravnava chrtalo kot »lemezh. sunkovito. lemjaz »klin pri lestvi«. shkarnica. kriviti (se)« in vegniti. razvegniti. Soroden je tudi izraz lemez »streshna greda. v vseh slovanskih jezikih v enakem pomenu. premikanje« ali vijate »vali se. kot »chrtalo« ali kot »lemezh«? Valjavec prevaja coltro »plug. praslovansko * merti. kar bi bilo lahlo literarna tvorba (BAT). ki rezhe vertikalno. ki morda izhaja iz nekega starinskega izraza wogwhsm z nekakshnimi pomeshanimi povezavami na germanskem. drog«. »zhelezni del pluga.11.

suola«. staro in besedotvorno slovansko osnovo.11. solum »soglia«. coutra.Starinski jezikovni sledovi . na katerega se natika gozh (der Riemen. vomere »(ShLE) prevaja: lemezh. cultra) »coltello. klada. Vendar bi iz carreggia glasoslovno sicer lahko izpeljali korezh. klatiti.Lucijan Vuga Italijanski etimologi izhajajo iz latinskega cultru(m). specialmente quello dell'aratro. klin. das Pflugband. aragonsko cuitre. Solea je zhenska samostalnishka oblika pridevnika *soleus »pripadajoch solum«. langobardsko sala »zgradba«. lomiti. die Jochwiede. das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet). okel. tudi na Primorskem koresh (der Fortstecknagel am Pfluge. kalati. da gre za povezave zunaj Italije. Mislim. praslovansko *kolti »rezati. pravi Pletershnik (PLE). latinsko solum. etimolgija je neznana. Prügel. Ampak v slovenshchini imamo obilo izpeljank: kolina. Shlenc prevaja kot »pluzhna peta«.2010 10:20:15] . ki lezhi ob obdelovalni zemlji«. vas« (v rushchini selo »naselje«. posebej tisti pri plugu]«. der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet. kol. smiselno pa z dokajshnjo tezhavo. naselje. [nozh. baltskih in germanskih podrochjih. Narechno najdemo ponekod purgelj iz nem. rezilo pred lemezhem. gre za sani. kar je preshlo v baskovshchino golde.revijasrp. (6) Pri plugu je znachilen she en izraz: suola [del aratro] del pluga.»chloveshka naselbina. primerljivo s sala (DEV). ki jo S. na germanskem. tudi kot coltellino [nozhek]. a obenem za indoevropsko besedo? Slovanska primerjava lahko sloni na klati. v latinshchini v pomenu »hisha«. razen da je osnova carro »voz« in torej plug pritrdimo na kolca (ZIN). Soglia »prag« (ZIN). nemshko Saal »sala«) (DEV). (7) kurelj »pri plugu lesen klin. ki drsi ob nezorani steni brazde. kurgelj (zhelezni klin na gredanjici).htm[16. carreggia. Na severu Italije coltra. der Jochriemen. obenem navaja tudi ladjarsko razlichico s pomenom »sanishche. vezhocha gredelj na kolca«. Soglia. izvirno selo-/solo-. pomensko krizhanje s starovisokonemshkim izrazom swelli (nemshko Schewelle) »soglia – prag«. baltskem in slovanskem obmochju v pomenu »naselbina. kladivo. v ljudski govorici tudi sola. Suola. anglosaksonsko culter in irsko coltar (BAT). koljem. Vzporednica je cultro »coltello per scopi rituali – nozh za obredne namene«. Mogoche pa je izraz pojasniti v izhodishchnem pomenu *»kar se plazi. Ta poslednja razlaga »sani(shche)« smiselno nedvoumno napotuje na funkcijo »pluzhne pete«. coltre. bosti.. kar kazhe na izvirno. ki vezhe gredelj na pluzhna kolca. klasichno solea »sandal«. tolchi« iz indoevropske osnove *kelh z enakim pomenom. V Toskani je corton. francosko coutre. [culter. ki rochnik s cepcem vezhe«]. che naj bi bil korezh samo lesen klin pri plugu.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. iz latinskega culter (ZIN). coltello dell'aratro »(ShLE) prevaja: chrtalo«. preko solea(m) »sandalo. ki prerezhe zemljo navpichno. cheprav je jasna indoevropska tvorba (DEV)] indoevropskega izvora. -tri (cultru. na katerega se natika http://www. bok« (SES). v pogovorni latinshchini *solja. da je bil ta izraz coltro (-uolo) prvich zapisan v 16. der Stössel) ali korezh (iz ital. kliti. kal. drugod. Battisti-Alessio pravita. cultri »coltello – nozh« z negotovimi povezavami zunaj Italije. iz indoevropske teme selo. st. Za suola. die die Deichsel an dem Joche festhält. klas. provansalsko coltre. Cerkvenoslovansko sani. nem. drcha« (ShLE). praslovansko *sani nima zanesljivih zunajslovanskih vzporednic (ESSJ). drsi« ali »stran. da je razlaga povsem smiselna za ta sestavni del pluga. ki jo je kaj lahko spraviti v zvezo z »nozhem za klanje v obredne namene«. latinsko culter. iz latinshchine sola. Riemen). Torej tudi Battisti-Alessio meshata chrtalo in lemezh! Kaj naj bi pomenilo. razbiti. lemezhnica. ralo«. saj je bil v davnini daritveni ritual zaklati zhival. saonice (po disimilaciji v *sanьnice > +salьnice). izprichano na slovanskih. vozh »der Strick« [vozha – gozh »usnjen obrochek.

dolenjsko: hisho na brano (pilote) zidati. lat. techi«. Drugache. indoevropskega izvora. Pach pa Bezlaj pod geslom kurec opozarja na slovanski koren *kurъ. da tako razbijejo grude in poravnajo prst. analogen starinskemu *curs-to-m (ZIN) (DEV). grshko φαρόω »orjem«. drgniti«. lotishko berzt. branik »choln iz enega debla« (Trst). brana »die Egge«. ker she danes v primitivnem poljedelstvu vlechejo hlod ali desko chez zorano njivo. primorsko: okno. tudi Devoto razlaga podobno erpice. pilot«. brana (1) »die Egge. Zunajslovanska sorodstva se ne ujemajo s slovanskimi oblikami (ESSJ). ki je poznan v imenu drevesa ma-kur < macesen. verjetno k temu branich »majhna lesa«. primerjati s corso. dolenjsko: die Riegelwand [krozhni zid]. berzhu »treti. gornjeluzhishko in dolnjeluzhishko brona. izorano njivo z brano povlachiti. kar bi bilo za funkcijo klina pri plugu povsem ustrezno! BRANA Zelo pomembno poljedelsko orodje je: brana . Bruno »klada.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. povezano s hirpus. v nemshchini Ross »konj (dirkalni)«. v 16. gorishko: das Hackbrett (ein Musikinstrument) – cimbal. latinsko forare. brana Egge (JAN). ki je preteklik od correre lat. samnitsko besedo za »volka«. rusko brevno in podobno v drugih slovanskih jezikih. cursum. starovisokonemshko boron »vrtati«. erpice je http://www. curru(m) »voz na dveh kolesih«. mostni jarem. Osnova carro »voz na shtirih kolesih«. latinsko hirpex. sbrano vlazhiti »occare«. okno v kozolcu. njegove zobe so primerjali z roglji na brani (ZIN).11. primorsko: jarem. brez vsakrshne povezave zunaj Italije. das Brückenjoch [kobilica]: most v pet bran. Praslovansko *borna navadno izvajajo iz indoevropskega *bher »razriti«.htm[16.revijasrp. carru(m).Lucijan Vuga jermen. razshirjeno na keltskem in germanskem podrochju. das Fallgatter [varovalna mrezha]. na Igu: hishe na brane zidajo na mochvirju. reshetka za peko]. Sploshnoslovanska beseda srbohrvashko borona. pobruncati »z bruni utrditi blatno pot«. gorishko: eine Abtheilung der Getreideharfe [razdelek kozolca]. rezijansko bran »vratca poleg glavnega vhoda«. gorishko: der Rost (im Bauwesen) [gradbeni oder]. correre. maklen (ESSJ). kar je iz korena kers »techi. to gre priblizhati currere »it. der Bratrost [zhar. latinsko (h)irpice(m) iz hirpus. Srbsko in hrvashko brvno.2010 10:20:15] .Starinski jezikovni sledovi . naj bi prishla v latinshchino iz galshchine kot lat. ne pa kolca sama. izraz naj bi izhajal iz indoevropskega *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). poljsko brona. manj verjetno Oshtir rekonstruira praslovansko *bartna in to primerja s predromanskim ferrum (ESSJ). φάρω »drobim«. da so besede tako prepletene med seboj. Po mojem mnenju je smiselno izvajati brana iz bruno. hlod«. das Sägegatter [zhaga gater]. samnitsko ime za »volka«. v rabi tudi brvanje »stavbni les«. st. shtant.. kashubsko barna. auseggen«. narechno tudi »loputa na vratih. da ni mogoche razlikovati izhodishch (ESSJ). Bezlaj pod kurgelj sklene. currere. das Clavier bei den Tuchmachern (PLE). narechno tudi brun ipd. das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers. Praslovansko naj bi bilo *bъrvъno ali * bъrъvьno. dirjati (s konjem in vozom)«. cheshko in slovashko brana. Italijansko erpice »brana«. (2) rezjansko: brani podobne rechi: die Gitterthür [mrezhna vrata].

Na Gorishkem pomeni brana tudi jarem. polabsko jaidü.htm[16. za oslo poznamo latinsko cos »brus. jugo. cornu. mlajshe »orozhje«. cerkvenoslovansko igo. lugo tudi »blazina pri saneh«. Slovensko. latinska oblika ustreza hirpus in hircus. cornutus iz astu. suzhnost«.Starinski jezikovni sledovi . bolgarsko igo. kar ima zobe kakor volk. podizh »Jochpolster«. glej she irco. Zanimivo. morda iz nekega *hirspidus. sklopita (dve vprezhni zhivali)«. arma »oprema«. je regularna latinska oblika glede na hirpus »volk« pri Oskih. Sorodno je tudi jermen in verjetno rad. torej gre za zelo star jezik. ki ga je chlovek uporabljal zhe v kameni dobi. Medtem ko Snoj izvaja: iz nekega pozabljenega glagola s pomenom »brusiti. Za krizhanje s pectus glej pettoruto. grshko ζυγόν. Srbsko in hrvashko zastarelo igo »jarem. iz katere ni dobrega izhoda. v 16. oster. igovec »vprezhni vol«. hrvashko in srbsko jaram. identichna v grshchini zygon. beseda v temelju iz indoevropskega besednjaka. dalje igev. pondirek za ponirek] daje v latinskem iungere.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. jega pod vplivom Joch. osina. staroindijskim yugam. v hetitshchini yugan v nemshchini Joch. cheprav po pomenu primerljive. igovnica »Jochweide«. narechno jigo. nemshko Joch »jarem« ipd. Praslovansko *jьgo iz starejshega *jъgo iz indoevropskega *iugom. ki ga Bezlaj obdeluje pod geslom igo. ki z nosnim infiksom [vmet soglasnika v besedo. brez ochitnih povezav z drugimi jeziki. izhesa. Prvotni pomen besede je torej *»tisto. igesa »jarem. sorodne she rusko jarmo in poljsko jarzmo. izpeljano iz *hirsu kakor astutus. latinsko iugum. Praslovansko *arьmъ (in *arьmo) < indoevrospko *harhimo je tvorba iz indevropske osnove *harhi »sklopiti. krizhano s *hirsu (glej irsuto) z glagolom *hirpere (glej irco) povezano s hirpex (glej erpice) in s pridevnishkim sufiksom –idus. narechno tudi jug. rusko in poljsko jugo kazhe na dvojen razvoj v praslovanshchini (ESSJ). toda http://www. Gl. tvorbeno blizu je anglosashko egle »rese«. Slovensko jarem je enako v starocerkvenoslovanshchini jarьmъ. to je pa povezano s temo. konj«. da naj bi osla izhajal »iz nekega pozabljenega glagola«. Ispido iz latinskega hispidus. da Bezlaj v (ESSJ) ne obdeluje posebej tega gesla. ki vezhe igo na oje«. narechno ihoch. Brana je v nemshchini »die Egge«. shiroko izprichana. dlakav« in hispidus. Ta Devotova zapletena razlaga ochitno kazhe na zagato.11. slovanskem. Irco arhaichno »kozel« iz latinskega hircus. ligo. vaga pri vozu«. iglja. ostriti« iz indoevropskega *haki »ostrina« iz korena *hak »oster«. izvedenka igesenica »veriga. indoevropskega izvora (ZIN). vendar brez vsakrshnih verodostojnih povezav. kazhe vse znachilnosti razvoja iz tematske osnove igo. she starejshega *hirquos. primerljivo z latinskim iugam. izhesa. v sanskrtu yugam. rusko igo. armensko yarmar »ustrezen« in morda staronordijsko jormunu »govedo. OSLA Osla »brusni kamen« naj bo le en primer prastarega orodja. st. ki je krizhanje med latinskim pectorosus in hirsutus (DEV). ost (SNO). Koren je yeug. tudi joga. povezave s hirstu »peloso – kosmat. kashubsko jigoe. igve. Irsuto iz latinskega hirsutus. jug »jugum«. za narechni glagol *hirpere glej she ispido. cheshko jho. neroda (SES).revijasrp. Pach pa Devoto razvija takole giogo. Nadvse presenecha.2010 10:20:15] . npr. glej irto in ispido. osla« (ESSJ). Blizhnje sorodne besede so lat. iga. keltskem in armenskem podrochju (DEV).Lucijan Vuga tisto. igelj. ki jo Zingarelli navaja pod giogatico italijanski giogo ali †iugo. vse iz yugom. implicitno pri pri geslu jermen. sestaviti«. niso preprichljive. z bolj ali manj znatnimi alteracijami se tema pojavlja na baltskem. latinsko iugu(m). s chimer se povezheta.

Tam si lahko preberemo tudi njegova razmishljanja o Banjshicah in okolici.. vëndi »bivalishche«. ki dostojno predstavlja nashega pomembnega jezikoslovca. objavljenih v najrazlichnejshih revijah. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob http://www. Med drugim: »Imena Bate. vozara. gl. ost. Zakaj? Beseda ozara pomeni »travnat svet na koncu njive. kjer danes zhivijo. vendar tu ne bom navajal njegovih obsezhnih in nadvse izzivajochih etimologij. da so bolj ali manj danashnja ljudstva Evrope zhivela zhe najkasneje v neolitiku na ozemljih. po njegovi teoriji. Baske. * Poimenovanj za orodja in druge pripomochke. zbornikih in knjigah. vzara. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. ki so izshli leta 2003 (BEZ I/II).»nazaj. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. je pa razshirjena po Vzhodnih Alpah in s tem dokazuje davno poseljenost tega prostora s predniki Slovencev. to je nadvse lepo in koristno dejanje. ki so bili predmet podrobnejshih preuchevanj paleolingvoistov.htm[16. tako npr. Ochitno je zhe takrat nastala nasha beseda osla.11. vz. da ne nashtevam she drugih. kjer se pri oranju obracha plug«. je po njegovem mnenju beseda kozolec evidentno slovenskega izvora.revijasrp. saj bi sicer bilo zelo tezhko dokopati se do njegovih shtevilnih del. med njimi seveda tudi Slovenci. ki pravi. kar vse sodi k elementarnemu besednjaku davnega chloveka. zawor »ozara«.Lucijan Vuga po drugi strani je to primerljivo z osina. V tistem obdobju pa je predstavljalo obvladovanje poljedelstva prvovrstno tehnoloshko inovacijo. prebadanju. oster. Ker sem veliko toponimov obdelal v svojih dveh prejshnjih knjigah. kjer se je beseda razvila iz vzara. orati (SNO). izdelovanju osti. zara in razara v enakem pomenu. se je lotil tudi Karel Oshtir. gor« + orati. narechno tudi »prechna brazda na koncu njive«. njiva ipd. to utemeljuje med drugim tudi z analizo besednega zaklada. toda pojem ozare je povezan z obdelovanjem zemlje z vprezhno zhivino. ki je bila kamenodobnemu – vsaj neolitskemu – chloveku nujen pripomochek pri ostrenju.Starinski jezikovni sledovi . Mario Alinei kot tvorec (dolge) teorije kontinuitete. kar je mogoche povezati z nabiralnishtvom in zgodnjim prehodom na poljedelstvo. ki so za podrochje Banjshic v povezavi s svetolucijsko kulturo she posebej znachilni. Skratka tudi takshne podrobnosti. Knjizhna razlichica ozara je standardizirana iz gorenjskega narechja. zato tudi prazgodovinarji govore o – neolitski revoluciji. do predindoevropskega – megalitskega – jezikovnega substrata oziroma do predpraslovanskega jezika. OZARA Ne bom se loteval pomena in razvoja imen za polje. ki v veliki vechini primerov vodijo. to je verjetno izpeljano iz sloven.2010 10:20:15] . Metka Furlan zbrala in uredila jezikoslovne spise.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Iz tega glagola je z drugo predopono izpeljano spodnjeluzhishko zawora. nekaj o tem sem omenil v svojih prejshnjih knjigah. *vzarati < *vzorati »obrniti plug pri oranju«. a ne nazadnje kazhe osina na podrobnejshe razchlenjevanje posameznih delov rastlinskih plodov. ochitno kazhejo na pradavno in predvsem izvirno slovansko poimenovanje funkcionalnih poljedelskih pojmov. BANJSHICE Pokojnemu slovenskemu akademiku Francetu Bezlaju je njegova sodelavka dr. bi se tu dotaknil le nekaj redkih.

za Slovane. Ούεν(ε)τικος κολπος – Baltsko morje (Niederle. 291) Bezlaj obravnava Banjshice tudi v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pod geslom toponima Benetke. Betockh<* bętę (–*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Ni pa mogoche dolochiti . narechno Beneće (Skok). leta 1200 Beht. starejshe in narechno Beneci. Bezlaj pravi. mestnik u'Benedkih (Rogerij). Bezlaj: »Veneti. ali je slovanski toponim Bate. str. da se poleg Idrij(c) na nashem ozemlju pojavljata dalech proch she reka in kraj Idrica na severozahodu Rusije. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. k temu pridevnik windisch in priimek Windischer (Kossina).htm[16. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. soglasha Krahe. Bьnetьke (Ramovsh). od 13. Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci. st. cheshko vinek. venec in vitь iz *venъ (VAS). Finci imenujejo Ruse Venäjä. – 17. med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. Mnjeci. Seveda se moramo vprashati. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni. ki na svojski nachin obravnava zakarpatsko podrochje kot "pradomovino Predslovanov". Venadi. s'Benetku (Kastelec). Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. Βεριδοι (<Βενιδοι). Venedi. hidronim? V luchi Oshtirjeve metodologije. ki so nam pustili imena kakor Benetke. da je verjetno venetskega izvora (ESSJ). bętę. Benezhani (Bohorich). Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. je zanimivo. venec«. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. Beneci.Lucijan Vuga cesti med Oglejem in Siskom. Benetki (Trubar). Bneci (Cres).« (BEZ I. Benechan. poljsko wianek. str. narechno tudi bete. toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Benetki.« (BEZ I. po drugi strani pa z Veneti. tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr. str. Idrija. Manuel).revijasrp. Kakor slovensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci. Benatky. pisano tudi Venethi. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. Baske verjetno she direktno. IDRIJA Zakaj se mi zdi pomembno sem vkljuchiti ta toponim oz. Logar) iz slovanskega * vętę (–Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Nemci Luzhichane.« (BEZ I. rodilnik Benetek (Megiser). Venetia. lacus Venetus v Alpah (Krahe). 1291 in Betach. Vasmer nam daje dodatno iztochnico venok »kranz. Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι. st.Starinski jezikovni sledovi . v 16. Bate. italijansko Venezia iz star. v 18. izvedenke Benechija. ki jih sochasno po eni strani povezujejo razlichni avtorji z Anti in Slovani. o chemer sem obshirno pisal v zgornjih poglavjih. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola). Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem prek chesh. st. toda nem. http://www. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. vindland. narechno she Benitcьh (rezijansko).2010 10:20:15] . st. dalje tudi 'Ενετοι v Italiji. Tako torej Bezlaj razgrinja slovansko izhodishche za te toponime. Оύενθι. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. Veneti v Galiji (Armorica).11. pridevnik benechanski. 1300 Betackh.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti. Enedi v Iliriji. staroirsko fine »prijatelj«. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. latinizirano Antae »Anti«<vety.

zelo verjetno sta predlatinski. 1456 "lu gludri". Opochka.Lucijan Vuga ali obstaja kakshna venetska osnova. pritoku 427 km dolge Velikaje (ki se pri Pskovu izliva v Pskovski jezero. imenovano Sloveni. ki so vse pritoki Soche: najbolj znana je Idrijca. Pirona razvija Judri (Udri. saj nas spominjata na gr. ki se steka v Torre (+Ter) pri Tapogliano (PIR). Lovate in Velikaje. Prva omemba leta 1247 "super ripam Judri". Che bi se oprli na skromno dedishchino dokumentiranih (po mnenju strokovnjakov) venetskih besed in tako tudi v Pellegrini-Prosdocimi La lingua venetica (PEL). kraj z imenom Idrica! V tistem predelu je v zgodnjem srednjem veku zhivelo slovansko ljudstvo. da se je v srednjem veku del Slovencev (!) odselil dalech na sever v blizhino Ilmenskega jezera. kjer ne moremo izkljuchiti povezave. kjer so ustanovili slavni Novgorod.11. Na ozkem ozemlju Tolminske imamo tri reke z enakim korenom. ϋδορ »voda«.revijasrp. Holm. to je povezano s Chudskim jezerom). che dopustimo povezavo preko neke latinizirane oblike (Frau 1978) (UTET). v srednjem veku Itilj ali Atelj). ki je eno najstarejshih mest v Rusiji itd. Za primer. in ti so potem nosili stoletja dolgo ime Sloveni ter se lochevali tudi po jeziku od juzhnejshih Rusov.Starinski jezikovni sledovi . http://www. tudi ta je v Furlaniji (leta 1294 "aque Edre". Rutar omenja: »Enako spominja Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenshchine z ilirskim in grshko-latinskim jezikom (Letopis Matice slovenske 1877. Nevelj. ki je v zgornjem toku globoko vrezana v morenske sklade in teche zelo hitro. ta pa v Socho. 113 km zahodno od Velike Luke. tretja Idrija izvira jugovzhodno od Matajurja izpod vrha Sleme v pogorju Kolovrata. Francoski slavist Francis Conte je v svojem delu Slovani (CON) zapisal. priteche izpod Matajurja pri Starem selu in pod Kobaridom steche v Socho. Novosokoljniki. ki so imela drugachna imena. ki jih obravnavamo in se nanashajo na venetskost Banjshic in njihovega okolja.). Peno. Judrio.htm[16. Obe imeni sta neznanega izvora. Na tem podrochju z nad tisoch jezeri (najvechja so Zhizhichko. ki teche izpod Huma (905 m) na zahodu naselja Volzana (+Volche pri Tolminu) in se po 55 km steka v Torre (+Ter) juzhno od kraja Romans (ob Sochi). reka v Furlaniji.89)« (RUT str. Eden od pritokov Zahodne Dvine je Mezha. hidronim je primerljiv z imenom reke Ledra. V Velikolushki oblasti (tu je bil rojen znameniti skladatelj Musorgski) so vechji kraji: velika Luka. Toropec. Nelidovo. Mesto Idrica je sredishche (po rusko) Idrickogo rajona v Velikolukshki oblasti Rusije. Trstenjak str. ki priteche iz okolice Idrije in se pri Mostu na Sochi izliva v Socho. vzemimo: Judrio (+Idrija). ki bi ju lahko primerjali z nasho Soro in Ishko. Tako je ime slovenski reki na Koroshkem. ki je vechji potok. kako razlichni italijanski etimologi razlagajo. Boljshoj Ivan. Ludri). Vselug. sta tudi: Sorot in Issa. Sebezhsko) je zgornje porechje velikih rek Volge (v antiki je bilo njeno ime Ra.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. v nasprotju do drugih slovanskih plemen v blizhnji in daljni soseshchini. bi se znashli v tezhavah – tam redko najdemo ustrezne osnove. na katero bi se lahko oprli v tem in vseh primerih. nato 1255 "sub vado Judrii". Pritoka 427 km dolge Velikaje. 1298 "aque Ledre" itd. (+Idrija pod zahodnimi obronki Gorishkih Brd) hudournik z gore Colaurat (+Kolovrat).8). druga Idrija. nizhje pa se v ravnini umiri. ob zheleznishki progi Moskva-Riga. Zahodne Dvine.2010 10:20:15] . da se pojavlja zelo dalech na severozahodu Rusije (blizu meje z Latvijo) ob reki Idrica. Vse do leta 1915 je Judrio razmejevala Italijo in Avstro-Ogrsko. She ena Idrica! Zelo zanimivo.

z osnovo jur-. starorusko parusъ (zhe v Nestorjevi kronik. utrjen«. obkrozhena z dveh strani s pushchavo. Izvirna osnova ustreza akadskemu harru »rechni tok«. vazica. Giovanni Semerano v svojem delu Le origini della cultura europea (SEM 1. ki nazorno kazhe. 71) kakor tudi Eridanos »velika reka. пардус. Poleg tega pa tudi jar »vzkipliv.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. parusnik »jadrnica«.. ki je sicer zastarel izraz za »hiter.11. * Zelo zanimivo je podrobneje pogledati naslednji primer za jadra. L. nasprotuje mu von Soden. shkatlica?]. Po mnenju Semerana je pomen imena Jordan-Jordanes (Plinij 5. srbsko in hrvashko juriti.] pyxo [pyxis – pushica. 135) in reko na Kreti (Odiseja 3. brz. parusnyi meshok »vrecha iz grobega platna« (JAK) in (DZhU). Napoli. po vsej njeni dolzhini techejo izrastki sirskih gorovji Libanona in Antilibanona. podvizati se«. Indrajas. zaradi velikega vodnega padca. prevod L. uren«. mochan. 2. zelo ipd. jadro]. svarilo]. uren«. mochan«.2010 10:20:15] . kar je izposojeno iz letonskega buras.revijasrp. zhuren.V. svezh ipd. mogoche je tudi izhajati iz staroindijskega Indras »ime bozhanstva«. indriyam »moch. a dolga reka – ki jo imenujejo zaradi njenega hitrega teka Jordan – jo brazda v notranjosti in spotoma ustvarja dvoje jezer. sorodno z grshkim zoros »ognjevit. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). In prav buras je mogoche primerjati tudi z etimoloshko nerazlozhljivim italijanskim bure »gredelj pri plugu«. da je bila v starih chasih ta grshka beseda uporabljana poetichno in se kasneje v grshchini ne pojavlja. Merom in Genazereshko ali Galilejsko morje. 292). Nekateri so celo povezovali z imenom grma »olenader«. Vasmer torej nakazuje baltsko izhodishche. 735) pishe: »Jordan – ime reke. jadrnost »naglica«.) Torej Jordan naj bi pomenilo hitra (reka). v drugih slovanskih jezikih tudi »zelo mrzel. kar je glasovno tezhavno. jedrь »hiter. Seveda lahko opozorimo. http://www.« (podchrtal L. z akadskim dodatkom dannu »mochan. 1935. parus »jadra«. Morando ed. mochan. v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »poln. Iardanos v Eleji (Iliada 7. Rusko idti pod parusami »jadrati«. parusina »jadrovina. Köhler je predlagal pomen »vedno tekoch«.Lucijan Vuga * Za ilustracijo zapletenosti etimologij in mogochih medsebojnih povezav naj navedem primer iz dela Francesca Ladogna – Riccardo Miceli Il genio dei popoli (A.«. leta 907) navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος [svetilnik. pa z Apidanos. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. Mikola je iskal podobnost z [lat. in celo z Gardon v Juzhni Afriki. konopljino platno za jadra in vetrnice«. kako tezhko se nekateri etimologi odlochijo za izhajanje iz izvirne slovanske etimologije in jo ishchejo vsepovsod naokoli.): »Palestina ni bila najbolj plodna dezhela. npr. mogochna reka«. chist (o vinu)«. pritegniti je mogoche tudi litavska hidronima Indraja. proti temu govori. jadriti se »hiteti. dalje z reko Vardanus v Sarmatiji. imetje«. zrel. zato je utemeljeno sklepati. Hajjarden so povezovali z jarad »spushchati se«. iskriti se. str. dorasel.«. »segel« [slov. dokler se ne izteche v she vechje jezero – Mrtvo morje. nagle jeze. kazhe. cerkvenoslovan. brz«. Vasmer razlaga: парус nem.Starinski jezikovni sledovi . Eridanos. Primerljivo tudi zhuriti. da temelji na glasoslovni podlagi (VAS). nagel«. Konchnico pa gre primerjati z уксус. tudi na slovansko osnovo jadern »hiter.V. Primerjali so z imeni rek. nagel. str. v hebrejshchini jeor »reka«. ob uposhtevanju vechkratnih opozoril samega Semerana. praslovansko *jarь iz indoevropske osnove *joros. nekateri primerjajo z grshkim adros »poln.

shchetine v dreto. -periti »pazhiti. oshariti«. oboj«. koshara. da smo Slovenci dobili to besedo preko cheshke barva iz srednjevisokonemshkega varwe. http://www. pereni »grmada«. oralo«. indoevropsko *per(H) »prepeljati. jerbas«. -ον »faro. predreti«. hrvashko dial. da teh slovanskih in baltskih besed ni nujno potrebno izvajati iz indoevropskega *(s)per. parsu. (s)paran. barmu. viti. *φαράω »orati. parjez »kol«. parahu »parati. vdreti«. cheshko parez »panj. naperjo »predreti«. opremiti kolo s shpicami. Nemshka beseda je glede na germansko sorodstvo prvotno pomenila »podoba. ki jo navaja Vasmer. nemshko Farbe. plashch«. rezati (ESSJ). perone »konica. φορµός »rogoznica. ost. da povezava ni izkljuchena (ESSJ). (ESSJ). φάρος »tkanina. Zanimiva je tudi perenica »rochica pri vozu«. -perjevati. Primerjati cerkvenoslovansko naperiti. da ni znane etimologije za grshko besedo φαρος. Sorodno je litavsko pera »opazh. Bezlaj pa to povzema in dodaja: enako je tvorjeno cerkvenoslovansko parezъ »assula.. *pьro. parast« (SEM). k temu napera . podpreti« je osnovnemu pomenu najblizhje.Starinski jezikovni sledovi .tako kot pri patoka (<potochiti) tvorjeno iz *po-rezati. prvo tudi »osnova za pletenje«. izzharevati«. nashchuvati« ali »predreti. Starejsha. Podobno je tvorjeno tudi slovensko napera »gredelj. akad. sekati«. prevesti.11.»delati« (SNO). »prepeljavati«. dolnjeluzhishko parez. Akadsko barwu. baramu »tkati. Bezlaj dodaja. plaz«. jadro. treshchica. vrteti. Pokorny sicer meni.2010 10:20:15] . Pri Bezlaju tudi –preti II »fulcire. sorodno z grshkim peiro »predreti. iver«. prim. rezati. tkanja. slovansko *parezъ je s podaljshavo prefiksa po. -perjavati. razpernica.revijasrp. zhelo«. ki pa po mojem preprichanju sodi v praslovanski besedni zaklad iz nostratichnega fonda. To je toliko bolj podprto. ker je tudi φαρόω. prebosti«. litvansko burva »barva. svetilnik«. dial. *φαράω »orati. neposredna slovenska izposojenka iz iste nemshke predloge je farba. Da je uspelo etimologom izpeljati iz indoevropskega *kuer. parez »parobek«. plesti. baru »prikaz(ov)ati se« . obdelovati«.htm[16. parezak »vechji zhepni nozh«. »prebosti« ipd. *perosh. parjez »sekalni mech«. Toda presenechenje nas chaka. da »parus. praslovansko *periti. motati. parasu »(raz)paran. zobje pri brani«. barmu »obarvana tkanina«. oralo«. medtem ko akadska podlaga omogocha zelo eleganten fonetichni in smiselni razvoj. brane z zobmi«.Lucijan Vuga Pletershnik pozna parez »kol. φάρος »plug. parobek«. (3) φαρόω. In she periti »vstavljati zobe v grablje.»shperovec. che se vrnemo na domnevo. Semerano ugotavlja. navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος«. slovashko dial. shtor. pletenja jadrovine. slovensko podpreti. s postopkom izdelovanja. drog«. vendar jo je mogoche najti v akadshchini: (1) φαρος. Dalje –preti I. naperiti »pripraviti ogrodje za pletenje. Vseeno nam Snoj pod geslom barva razlozhi..si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. verjetno tudi cheshko dial. tudi »prebosti. enolichen« ipd. akadsko barahu »zharchiti. se zelo dobro ujema s funkcijo jadra oz. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). lik« in je verjetno tvorjena iz indoevropskega korena *kuer. φάρος »plug. znano od Pharos. pletenica. pera »shpice v kolesu«. Praslovansko *perosh iz indoevropskega*per(H) nakazuje razvoj v parus. Primerjaj rusko perila »ograja. (2) φάρος. obdelovati«. baru »videti«. naperek. izvedeno iz osnove *perti. drzhaji«. *po-rezeshь »secare«. napenjati shpice v kolo«. birwu »lepo stkati«.nemshko varwe in Farbe nas vsekakor osupne. Prav v pomenih »napeti« ali »osnova za pletenje«. naperki »palisade. ograjevati«. s chimer smo se mochno priblizhali tako etimologiji za bure »gredelj del pluga«. v enakem pomenu. napeti. kakor akadskemu barwu. sekundarno –perjati. φάρυγξ akadsko parau.

121) ". 2) znana tudi kot Meduacus (maior) in Meduacus (minor): Meduaci duo »zliv Brente«(SEM vol. Sorodno z ядрый »schnell – jadern. sich kräftigen – okrepiti se. οίδαω »schwelle – oteklina.Aedronem (Edronem) Meduaci duo ac fossa Clodia"« (SEM vol. nedrja.. staroslovansko *jedro primerjajo z vedskim andam. str. kasha«. da se lahko poglobimo v etimologijo hidronima Idrija. Dvomljivo je tudi izhajati iz ядро »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina«(VAS). vъnedrchъ. Po mnenju Mikkole mora biti praslovansko sorodstvo s staronordijskim jaδarr »Rand – rob. φάρος »tkanina. οίδαω »oteklina. nedvomno predlatinskega izvora. reif – zrel. ukrajinsko nidro »Schoss – krilo. podgrlje. str. onn. http://www. Granate – (topovski) izstrelek. Ravenatesu. Naprej najdemo pod geslom za reko Brenta na severozahodu Italije.. ni preprichljiva primerjava s staroindijskima eahas »Gedeihen – uspevati« in edhate »wird gross – zrasti. koshchica. »jadro«.38.Starinski jezikovni sledovi . Kugel – krogla. hist. hiter. Poleg je mozhna sorodnost z grshkim ήτορ »srce«. vъnedra. srbsko in hrvashko jedro. v vseh slovanskih jezikih. germansko uinde (indogermansko ondes) »Stein – kamen«. stark – mochan«(VAS). slovensko jadro ipd. zrno. Zato lahko nadaljujemo s Semeranom: »Preuchimo nekaj hidronimov. ukrajinsko jadro. krepak. φορµός »rogoznica. ядра »Kern – jedro. mnozh. armensko ait »lice«. belorusko jadro. medtem ko hoche Brückner ядро privezati k »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina« (VAS). idra »faules Mark e. »κολπος [zaliv. aitnum »oteklina«. grshko οιδος »Geschwulst – oteklina«. Naprej imamo ядро II »jadro. Dalje najdemo she ядро III »Busen« samo starorusko jadro »Busen. slovensko jedro »enako«. jambor«. III. starobolgarsko jadra. starobolgarsko jadro. Vasmer obravnava ядро I. ausgewachsen – shtrleti. irsko ond. ядрица »Gersten – jechmenovo ali Hafergrütze – ovseno psheno. vagina]«. schäumen – peniti. kakor tudi letonsko idris.2010 10:20:15] . debel. Ta prihaja iz *edro>jadro. toda tako pri Pliniju (III.38. nader. ήτορν »trebuh«. staroindijskim andas »jajce« in andam »modo«. Pletershnik]«. jadro.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. she oдр). Vasmer obdeluje tudi ядреть »stark werden – postati mochan. Glas n se v razlichnih slovanskih jezikih pogosto pojavlja. obere Querstange eines Zaunes – zgornji prechni drog pri plotu. chir«(VAS). rusko-cerkvenoslovansko jadro.revijasrp. ki se nanashajo na podrochje Venetov: Edron omenja Plinij (Nat. slovensko jadro »Wamme – grlina. perlen (von Getränken) – mehurchki (v pijachi)«. ograji« (gl. koshara. litvansko burva »barva. starovisokonemshko eiz »tur.htm[16. 121) kakor pri Liviju (X.Lucijan Vuga baramu za φαρος. njedara »nedrja«. nabuhlina [gl. srbsko in hrvashko njedra. IV. enolichen« za rusko parus »jadro«.723). uren« ter grshkim αδρός »voll – poln. prag«. izrasti. podvratnik.izhaja zveza z grshkim οίδος »oteklina«. jerbas«. Baumes – trhla sredica. Mutterschoss – materino krilo«. Ven. Vrhu tega iz *oidro. strzhen drevesa«. Hode – modo«. da je v Tabuli Peutingeriani.11. brausen – shumeti. starorusko jadro »sadezh« itd. peshka. plashch«. 36. Fortunatu ) navedena kot Brinta. Sack. nedro. poganjek. уядретъ iz ядрый »stark – mochan«. gl. pletenica.. prsi. stark – mochan. nedra.646). sinus. dicht – gost« ob manj preprichljivih primerjavah s staroindijskim adris »Stein – kamen«. Tasche«. Wulst – svitek. To ukvarjanje z izrazom parus je bilo pouchno tudi zato. prag«.

Trusina.. zv. Truxin.2010 10:20:15] . otrobi. hiter« s staroindijskim Idras »ime bozhanstva«. dorasel. od koder je strm spust v Most na Sochi. kot porocha Buga (VAS). A. 369): Trushna (*Trus). Franc Kos obravnava tudi trushenjske gospode in med njimi tudi pravkar omenjenega Gerlocha. 131). Franc Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev. Truhse. hljeb »Kleien-. SAZU. Thruhsen. IV.11. ki je glasovno primerljiv z jedro »Kern« (gl. Thruhs. 3. ki logichno navaja na obliko Na-trusha. indriyam »moch. Trushnje. Truhsin. zaselek med Idrijo pri Bachi in Bacho pri Modreju (prim. Trhusen. Dimitrije P. Zhiv je priimek Trushnovec (Ljubljana.revijasrp. αδρυνω »dozoreti«. Lohke naprej mimo Trushenj.. Srednjeveshki urbarji za Slovenijo. so Banjshice prepredene s cestami! Trushnje so na "Kozlerjevem" zemljevidu slovenske dezhele iz 1853 oznachene kot Natrusha. drugi del. pri chemer gre za povezavo gornjih imen z ondotnima gradovoma. panis furfureus«. fevdnike Krshke cerkve Trushenjce – ministeriale grofa Bernarda itd. vendar to ne bi bilo v nikakrshnem skladu z osnovo tega toponima. Beograd. Trvchsen. da je ime reke Idrija povsem mogoche izvajati neposredno iz slovanske osnove! TRUSHNJE Trushnje so vas v sredishchu Banjshic. sicer pa v starobolgarshchini jedrъ »ταχύς – hiter. 1935): trushni. Shavli v Kroniki. (2) odrochni kraj. zrel. Nekateri jemljejo stari pomen »stark« kakor za gotsko balÞs »hiter« iz »kühn – drzen. Besede ni vselej mogoche lahko lochiti od *jedrьnъ »jedrnat«. Dzhurovich (Rechnik rusko-srpskohrvatski. gl. Vuk Karadzhich (Srpski rjechnik. Truhsen.. Treuchsen. ker bi lahko bil tudi n. Celje. Ravne. trushni hljeb za pse chobanske »otrobov kruh za pastirske pse. Truhsingin. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami.. Trvhsen – vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. Urbarji Slovenskega Primorja. bolgarshchini (j)edъr »mochan. Kanalski Lom. uren«. figurativno http://www. Thrusen. Truhsina. 616-617) navaja pod Trushnje: Thrucsen. B(a)ske.. Kos omenja Trushnje srednje (Mitterthr euchsen). Popovich. zmozhen.). Kos navaja tudi Truschner Jursche. str. ядро I). gl. otrushnica (v Sremu) »hljeb od mekinja za pse«.. grad Vazhenberg. na krizhishchu poti iz doline Soche proti Chepovanu in iz Gorishke ravnine mimo Grgarja. Okroglega v Kal nad Kanalom. Iz vsega navedenega izhaja. Nadalje F. uren«. nagel«. 1946). Trus. M. vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. slovensko jadrn »hiter. ko pojasnjuje metodologijo (str. 1954. V ediciji teksta na str. Trouhsen.Lucijan Vuga Prav tako pri Vasmerju ядрый »hiter. trushnica (v Baraniji). zmozhnost« in litvansko Indraja »ime reka«. Truhsne. r je sicer nekoliko tezhko berljiv. I.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. tapfer – hraber. Milko Kos (Viri za zgodovino Slovencev. Truhssin. III. 1953. svezh«. goden«. vrl. Ljubljana. Trhuhsin. Gerloch iz Trushenj. A. Solkan .. ki je zhivel nekako med leti 1130 in 1162. Bate. Dodatna primerjava *jedrъ »mochan. Truchsine. furfureus. rusko trushchoba (1) gosta. V uvodu. kruh iz otrobov. Thrussen. Trôhsen. Kleienbrot. 72 napachno lokalizirano s Trebusho (Tribusho). jedrnat«. Indrajas »ime jezera«. krepek. mekine«. kmet v Dolenji vasi (prav tam).Starinski jezikovni sledovi . knjiga. mochan. Truhssen. samo v starorushchini jadrъ »hiter. srbsko in hrvashko jedar »poln. M. Beograd. VI): ». str. Po pravici povedano. uren«. Trussen.htm[16.« Trouhsen. pogumen« kot spodnjevisokonemshko schnelle ter primerjajo she starogrshko αδρος »poln.

vachuzhitь »voditi trop. potrjuje starinskost besede. ki smo ga v podobnem smislu nashli pri Vuku Karadzhichu. krotek. zajeten. zapreka. (5) бачить »kramljati. cheshko truchly »traurig. ki naj bi po Bezlaju prichalo o venetskem znachaju Banjshic. poljsko baczyć. http://www. gl. leta 1402 urbar na Turjaku. (4) бачить »gledati. Ljubljana. govoriti«. odrochni kraj«. Ljubljana. (3) бачега »les. rjazansko баять »govoriti«. der Speisenträger. sicer pa je najobichajneje najti Baske. truxner. Slovenija – Turistichni atlas (MK. izhaja iz *ob-achiti osnova oko. gl. gl. vjatishko. бачак »globoko mesto v reki ali potoku« . Torej. башкак. hlod. SAZU. ботян. leta 1200 zapisano kot Beht. trsat. trtni trs« (SNO). str. deblo. 1485 urbar na Turjaku. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti.> trush. 1300 Betackh.Lucijan Vuga pushchoba.11. zabelezhil Fran Erjavec. 1975): Troschein.2010 10:20:15] . trsovit«. (6) бочага. vinoroden. pri chemer pristavek edling nakazuje povezavo s kosezi. Omenjeno je zhe bilo. ukrajinsko bachyty. ki jih prav tako niza Pletershnik: (1) trushen. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. za Kranjsko do leta 1500. BASKE Danashnje ime. kar bi za to besedo kazalo na nemshki izvor.da Bezlaj pod geslom Benetke omeni tudi Baske. zhalosten«. mochne veje«. бадьян »shtorklja«. iz starinskega trsh »shtor. Slov. батян.Starinski jezikovni sledovi . ki ima mochne poganjke. belorusko bachyć. 1291 in Betach. мокрый (VAS). Res Pletershnik navaja za Prekmurje in vzhodno Shtajersko trushar »der Truschess. ki naj bi bile v zgodovinskih listinah zapisane kot: Baske<*betьske poleg Bate dial.nejasna razlaga. kostrebsko. BACHA Vasmer: (1) бачага »luzha«. trushna »miren. 2002. pri chemer prehod trushch. бачан. zhivoten. Betockh<*bete (–*vete) ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T.htm[16. da na dveh tako oddaljenih koncih najdemo skladne pojme. ujema se tudi z ruskim trushchoba »gosta. Prav to. obilen«. ki pri gostiji jedi na mizo nosi«. ter »die edling zw Truschein«. topograf. tudi bete. prim. zagledati«. (5) вачуга »postaja pri vozhnji s severnimi jeleni«. v 18. klepetati. suho drachje. luzha. мочаі. ботьян. "Peterburskie trushchoby" »petrograjsko obrobje«. kal v izsushenem blatnem koritu«. das Heuicht. koroshko nem. chredo severnih jelenov . vendar pa imamo na voljo veliko bolj preprichljivo osnovo v slovenskih primerih. kot ga navaja npr. prim. st. novgorodsko. Baske je ime kraju. вачуга.laponsko. za katero poskusimo najti ustrezno osnovo v dokumentiranem besednjaku venetshchine kot pri Bate in Banjshice. parobek.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 36). trsnat »rebenreich. toda primernejshi se zdi drugi izraz. tudi pri Trubarju – chlovek.Tolminsko. бачаі. zhitь v trushchobe. Pletershnik: trusnat »corpulent.revijasrp. trockenes Reisig«. samojedsko«. (2) бачан »shtorklja«. бочаг »globoka mlaka. ponizhen« na Vrsnem. zabelezhil Fran Erjavec v Gorishkih Brdih. ovira za drobnico«. Poleg tega ima Milko Kos (Gradivo za histor. je Bske. v zhivem govoru trshat »srednje velik in krepko razvit. (2) trushnje »senen drobir.

Iljinskij opozarja na bosъ. kost zhivalskega parklja«. Beskid Makowski.11. Danijela pri Volchah. Je –edь primerljiv s площадь od плоский? K prejshnjemu dodaja tudi germansko spodnjenemshko beschet »lochitev«. na slovashkem Oravske Beskydy. jeza«. poljsko Beskid. da poznamo hidronim Besnica (leta 1291 Veznitz) in Besnik. razvita je zhivinoreja. ki se razteza chez vse ozemlje. Nadvse pomembno je. vrazhni predmet. strah. Veliko je rudnega bogastva. tudi b∂ s (s polgasnim . tudi danes poseljeno s Slovani?! To je povsem nerazlozhljivo. v Shleziji Slezske Beskydy. Dnester. Pomislimo.2010 10:20:15] . Beskid Wysoki.htm[16. zhelezo. Βίεσσοι. Gozdnate. st. Kako to. http://www. vlechejo se v dolzhini vech kot 1500 km v obliki velikega loka od Bratislave do vzhodne Srbije. toda to po njegovem lahko izhaja iz samega imena gore. kar naj bi obviselo v zraku.∂ -) in bos (Bovec. paasku »kleine Hand. Cheprav Vasmer pishe za Бескиды »zunanji greben Karpatov na Slovashkem«. je v bistvu amulet. Prut. K temu poljsko *bieski iz nekega *bieski. Take amulete pa je kaj lahko spraviti v pomensko zvezo s slovanskim bes »demon. kar naj bi bilo izposojeno iz finshchine paasko. Tod izvirajo velike reke Tisa. Beszkid. v vishjih legah pa iglasti. Beskid Wysoki.) in dandanes shlezijsko Bieszczad. jeza« in celo »pogan«! Po mojem mnenju je beseda baska povsem lahko razlozhljiva na slovanski osnovi.und Fussgelenkknochen. Primerja ukrajinsko beskedy »gora. Morish idr. na Moravskem Moravsko-Slezske Beskydy. Beskid Wyspowy. da bi si izposodili ime iz take daljave. da ni nujno potrebno Vasmerjevo finsko-laponsko izhodishche. Poleg tega nas Baske spominjajo na gorovje Beskidi. skala.Lucijan Vuga Toda Vasmer nam ponuja izraz. veliko je pashnikov. toda smiselno je bjeshke »visoki pashniki. mejno gorovje med Poljsko. st. Sorodno je litavsko baisa »strah«. Staropoljsko obliko Bieszczad iz *Beskedъ je Shafarik poskusil izpeljati iz trashkega korena Вεσσοι. pridemo do Bezlaja: bes »demon. Beskid Sadecki. pechina« (pri Zhelech). baidyti »prestrashiti«. ochitno ne gre za visoko gorstvo. meja«. Beseda je sploshnoslovanska. karelijsko paaska »Klauengelenk der Tiere. besnost itd. Visla. Karpate delimo na Beskide z visokimi Tatrami. praslovansko *bedsъ iz indoevropskega *bh∂ idhso. igracha iz kosti«. patska (VAS). ukrajinsko Beshchady.revijasrp. kot je poganjek iz romunskega deal – slovansko delъ. visoko gorsko obmochje«. laponsko paska. Kobarid). Toda che pogledamo druge slovanske mozhnosti. ukrajinsko bysovir »pogan«(ESSJ). torej do Balkana! Najvishji vrh je Gerlah (2663 m). besen »razjarjen«. Podnebje je kontinentalno. premog. starejshe Beskydъ (Sreznjevsky). Vzhodne in in Juzhne Karpate ali Transsilvanijske Alpe.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ne bi imeli svojega imena za mogochno gorstvo. da Slovani. ukrajinsko Beskyd. Toda kaj pomeni zemljepisna oznaka Karpati ali »za Karpati«? Karpati so gorovje v srednji Evropi. primerja tudi starovisokonemshko gaskeiti »teme gore« (VAS). zraven she staropoljsko Bieszczad (16. kakrshne poznajo vsi (ne le primitivni. besneti. To nam jasno kazhe. majhna kost chlenka z roke ali noge«. Tisto.-17. na Poljskem Beskid Zhywiecki. zlato. ki bi predstavljalo veliko naravno oviro in preprechevalo stike med ljudstvi okoli njih. Po Sobolevskem gre za kronoloshko razlichne izposoje nekega neznanega imena v slovanskih jezikih. nizhji kot nash Triglav. madzharsko Beszked. ampak tudi sodobni) narodi. Moravsko na Cheshkem in Shlezijo v Nemchiji. ki lahko pojasni ime z na prvi pogled neslovansko osnovo: баска »Spielzeug aus Knochen. ki naj bi po klasichnih teorijah zhiveli za Karpati. Odra. besnilo. najblizhje poti iz Bohinja na Tolminsko chez gore in Bohinjci so celo pokopavat nosili k eni prvih krshchanskih cerkva sv.Starinski jezikovni sledovi . da so vodile she v 17. pri chemer pa pripona –edь ni dovolj pojasnjena. To bi bilo za nashe kraje dokaj nenavadno. gozdovi so pretezhno bukovi. Slovashko. in 18. kar razlaga kot »igracho iz kosti«.

so morali biti najmanj v blizhnjem sosedstvu z Veneti tako z ene kot z druge strani Karpatov! Ochitno je treba vzpostaviti enachaj med Slovani in Veneti od Baltika do Jadrana. saj se sicer ne bi razvijali kot eno ljudstvo. npr. toda to ne zanikuje skupne osnove. zlasti v bakreni. Torej Veneti niso bili le v Panoniji na juzhni strani Karpatov. omeni tudi Bate dial. τόν Ούενεδικόν. Zawoja.2010 10:20:15] . Bashka grapa na Tolminskem. svinec. Grabie.revijasrp. Betockh<*bete (–*vete).. da bi se tod skrivali nekakshni predniki Slovanov. da se je zhe zdavnaj razvijala zhivinoreja in je bilo obmochje od nekdaj privlachno za iskalce rud. volfram.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki se izliva v Odro. so morala rudna nahajalishcha pritegovati rudarje. ki bi morali biti res maloshtevilni in bi zhiveli v najbolj odrochnih kotih gorskih dolin. za katero klasichno jezikoslovje ishche razlago zunaj slovanskih jezikov.htm[16. ki jih http://www. 1300 Betackh.. Strazha. kjer pa bi imeli izredno skromne mozhnosti gospodarskega razvoja in s tem razmnozhevanja. tudi bete.Lucijan Vuga srebro. zagotovo so obstajale lokalne govorne posebnosti. metalurge. Ali obstaja pri Prosdocimiju (PEL) kakshno izhodishche med venetskimi besedami. nafta idr. Vse kazhe. Taki scenariji so vredni fantastichnih filmov. Tarnawa. Palcza . tam. Med Veneti z ene in druge strani Karpatov je morala nujno obstajati tesna povezava. po kateri teche Bacha) juzhno od Ostrave. bronasti.. tako kot ima danes »vsaka vas svoj glas«. pach zato.: mesto Bashka (prim. BATE Eno od krajevnih imen na Banjshicah. Ta imena nam v marsichem olajshajo razlago imena Bache. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti (ESSJ). Dabrawa. Ούενεδικά ορη. kjer naj bi tudi po danes veljavnih teorijah zhiveli Slovani.. da so odplaknili Germane dalech proti zahodu. che najdemo vrsto karpatskih toponimov tudi na Banjshicah in v okolici: Zalesie. Krasno. ampak tudi na njihovi severni strani. zaliv ob izlivu Visle v Baltik pa se je imenoval Venetski zaliv. leta 1200 zapisano kot Beht. da so lahko preplavili pol Evrope. reka Bacha. to pa nedvomno povezovalo ondotne prebivalce s shirokim svetom. ki se zliva v Idrijco) na Moravskem. 1291 in Betach. Tako je popolnoma razumljivo. in che so bili Slovani le Zakarpatci. Tudi dobri uchenci bi morali biti ti primitivni "barbari". ki ima dva izvira v Beskidih in se pri Olomoucu zliva v Moravo. prej nasprotno. sol. Zato je povsem neverjetno. KARPATI V antiki se Karpate imenovali Venetske gore. a tudi v kasnejshi zhelezni dobi. ker naj bi se Slovani naselili v teh krajih shele v srednjem veku in je po mnenju nekaterih etimologija starih imen lahko le neslovanska. Dobra. na nepristopnih predelih. da bi govorili o kakshni izoliranosti Zakarpatja od ostalega sveta.11. in reka Bechva (prim. Ni nikakrshnega objektivnega razloga. ob reki Ostravici. da so zlahka prevzeli germansko znanje in ga celo toliko bolje uporabljali. cink. ki jih Bezlaj navaja kot venetska pod geslom Benetke. trgovce itd. Wishniowa.Starinski jezikovni sledovi . baker. Strozha. pa bi jim kar iznenada s pomochjo nekakshne germanske kulture omogochilo gospodarski razcvet in neznansko rodnost. poleg Baske<*betьske ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. Toda nekatera imena so prav znachilna in pomembna.

da je batto retroformacije iz battello kot deminutiva.»svetiti. shtor. vendar je glasoslovno neutemeljena. батько. da gre za izposojenko iz iranshchine. plapolati«. ki ustrezajo osnovi Bate: батян. Drugi bi radi videli osnovo v retskem ali keltskem jeziku. storzh«.t-. Permu. VANTI. Izprichane so oblike: va.t. toporishche«. Da je ta beseda ohranjena na Tolminskem in ima primerjavo v luzhishchini.v imenu Veneti. da je veliko pristnih slovenskih besed zhe pozabljenih in jih pozabljamo vsak dan! Npr. tolkach«. leseno kladivo. bajom »tleti.i. sam battello je prishel v italijanshchino prek stare francoshchine iz anglosaksonskega bat »plovilo« (ZIN)(DEV)]. da ne bi mogli izhajali iz slovanskega izhodishcha. klada. Vendar pa Hübschmann opozarja: »Za poznavalca Aveste to daje le *patar in nich vech« (VAS). che domnevamo znane prehode v<>b. Posebej je she zanimiva бат za naslednje pojme: (1) »hrastova klada. se dosledno pojavlja van. (2) »der Volksstamm. Kornschaufel« (PLE). nechke (za govedo)«. panj. za vozhnjo po manjshih jezerih«. vevnica. dalech na severu. v neposredni soseshchini Banjshic in v krogu http://www. baju »tleti«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Vech teh poskusov celo zahteva korekcijo znanih napisov. Prav tako je po njegovem problematichna primerjava z mezapskim vaanetos. zato po vsej priliki izhaja iz батоі. (3) »eine Kleinigkeit.revijasrp.Starinski jezikovni sledovi .11. батьян. va. tudi za Baske) pojavljajo prav na Tolminskem. da Vant.2010 10:20:15] .n. novospodnjenemshko boot. italijansko batto [op. toda pri obdelavi nastanejo tezhave.tkeni[a?. npr. je enkratno. VANTAI. malenkost« (PLE). vetev »worfeln«. dolnjeluzhishko bajash se. Med razlichnimi razlagami vidijo zgolj kot eno od enakovrednih. ga je tezhko dokazati. staronordijsko batr. Vechina preuchevalcev izhaja iz osebnega imena z osnovo vant-.bi spominjal. da je v *vnnt.htm[16. ein bisschen. Torej ni razloga. tako za bat »steblo. kij. obenem pa nas opozarja. VANTICCONIS. beteti. kot ljubkovalno obliko za brat(r)ъ »Bruder«. VANTIO. krepelo«. vejalnik »Wurfschaufet. saj se ti izrazi (gl. (4) »choln.n.izhaja iz Iuvant-. *bho-. kar je primerljivo s staroindijskim bhati »sveti«. kot pravijo v Vologdi. betvo. va. bilka. Torej kaj? Je mogoche najti slovansko osnovo? Vasmer obdela батя. kar bi dalo osnovo bant-.: Zingarelli in Devoto pravita.s. chudovito. sovrashtvo v srcu beteje. pleme.: betva. betejem »tleti« (Tolmin). Poleg rushchine pozna tudi sanskrt bat »bat. velniva. Povsem brez osnove je po Prosdocimiju. To preprosto plovilo je tezhko sposojeno. izdolben iz drevesnega debla«. kij. rod«. dem.Lucijan Vuga obravnava? Edinole Vant. Sibiriji. Primerjati je mogoche samo gornjeluzhishko bać so. ki se giblje v valju. VAN[. poljsko bat »bich«. hlod«. *bh∂ . bhatih »luch« (ESSJ). Poleg tega razlaga Bezlaj vech besed. Poljsko bat »velika jadrnica«. der Schaft. (VAS). bruno. palica«. Sobolevski meni. Kot vidimo. *bat'a.n[.te.V. zhareti«. Kar najdemo zunajslovanskega sorodstva. anglosaksonsko bat. betvica (1) – betvo »der Halm. strojni del. Vsi ti stari zrazi izhajajo iz iste druzhine in njihov nekdanji pomen je »drevesno deblo. v ogljenici beteje. (3) »leseno korito. kij. (2) »bet. nikakor pa ne bat.n. Indoevropska osnova *bha-.nichelna stopnja korena ven.t-.chlen *vn. vejati (zhito). stegno. kar bi dalo kvechjemu ban. ботъян »shtorklja«. slovensko bat »podobno lesenemu kladivu. drzhaj. ]va. steblo. L. najdemo bat tudi v pomenu »izdolbeno deblo s stranskimi bruni. Berneker ima *bate. Poleg tega pa Vasmer navaja she druge izraze.

kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. opravichujem se. podano tudi etimoloshko izhodishche za razlago dveh substrativnih krajevnih imen na pobochju Banjshke planote. ki doslej nista imeli svoje razlage in sta znani kot Bate in Baske. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. Podobno. Baske.« K temu dodamo tudi Franceta Bezlaja: »Imena Bate. Ime beinshce pa je nastalo iz pridevnika beinshki s sufiksom –ica: *vent-j-ьsk-ica > beinshchica. se je lahko govorilo tudi »grem v Venete – Bate. v besedi sukeinski namesto prichakovanega *suk∂ nski. Banjshica kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate. 140).). *bask. npr. Pridevnik banjshki je tvorjen iz osnove *vent s sufiksom -io.Starinski jezikovni sledovi .ali *bъt-. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje.in -ьsk-. Solkanski izgovor jasno kazhe na to. ki so nam pustili imena kakor Benetke. v Solkanu in okolici pa v b∂ sk∂ . n pa je pred s preshel v n/in.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Stvar je zelo preprosta. Gre samo za pojasnitev n. b∂ t∂ «. str. ki ga v Batah in Baskah nimamo. Bete/Bet (Levpa. dalo praviloma bate. tako da smo v Solkanu dobili b∂ inshki in nato po asimilaciji ∂ na i she beinshki. b∂ sk∂ . »grem v Nemce«.se po Bezlajevem mnenju skriva antichno ime Veneti.Lucijan Vuga svetolucijske kulture! ZAKLJUCHEK Tine Logar v prispevku Dialektoloshke shtudije (Slavistichna revija VIII/1955. V imenu b∂ sk∂ pa se po Francetu Bezlaju skriva nekdanji pridevnik iz osnove *bet < *vent s sufiksom –ьsko. torej: *vent-j-ьskъ-jь.htm[16. pa jih v Solkanu izgovarjajo B∂ t∂ oziroma B∂ sk∂ .in ne iz *bat-. ki se je popolnoma pravilno razvil v *besk. pa banshki in banshce. Vnnder Wonnschitz. kajti e se je na tem podrochju pred ch razvil v an oziroma ∂ n. vëndi »bivalishche«. ker nisem imel na voljo ustreznih chrk) pravi: »S tem je. Tej razlagi ni oporekati niti z zgodovinskega niti z glasoslovnega stalishcha in je po mojem mnenju povsem sprejemljiva. 41 – L.2010 10:20:15] . Kal nad Kanalom. bъsk-. kajti iz tega bi v solkanshchini ne moglo nastati b∂ t∂ .« (BEZ I. Razvoj je bil tu tale: *bechьskъ-jь > *banshki oziroma *b∂ nshki. Baske verjetno http://www. da moramo pri razlagi izhajati iz osnov *bet. Banjshice itd. Popolnoma identichen je bil razvoj pri refleksu za a. Danashnje krajevno ime Bate je torej po izvoru nekdanji etnikon Veneti v slovenski tozhilnishki obliki. bat. To pa je tam. da nisem mogel uporabiti vseh fines originalnega zapisa. Zgodovinski zapisi za Banjshice so: Wonschitzer sup. podobno kot v besedi vetьjь >*vanchi/*v∂ nchi. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. na podrochju pa.in *besk. kjer prehaja e>a. V Solkanu se ti dve besedi glasita beinshki in beinshce. ki ga imamo v imenu Banjshka planota. V *bet. tam. kot se je reklo npr. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. to pa s konchnico mnozhinskega tozhilnika na Banjshicah v baske. mimogrede povedano. kjer e reflektira kot a. ter imena Banjshice.revijasrp. torej *betьskъ. Poleg tega she: »Veneti. kajti tam e reflektira kot ∂ .« K temu Logar dodaja : »Po vsem tem tudi ni prav nobene tezhave pri razlagi banjshki. Bate so kakor Benetke iz *Venetici akuzativ pluralis iz *Venti in in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. Ober Wannschitz iz leta 1523.V. v Solkanu in okolici pa b∂ t∂ . ki je po predromanski ali substitucijski fonetiki preshlo v *vent > *bent > *bet in se v mnozhinskem tozhilniku glasilo v slovenshchini *bete. str. kjer prehaja e>e.11.

. ki v funkcionalnem..2 Van Gorcum. kulturnem in drugih pogledih tvori del celovitega in kontinuiranega kulturnega obmochja na slovenskem ozemlju. geografskem. 1996 in 2000 http://www. da bo shele prihodnost pokazala tudi na pravo vrednost Oshtirjevih zamisli na tem podrochju..Lucijan Vuga she direktno (podchrtal L. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. da jih pripishemo Venetom in z veliko verjetnostjo Antom. str. ob dodatni navedbi. 1973. vol. Ljubljana.. njegovim uchencem in naslednikom. zibelke svetolucijske kulture tik ob Banjshicah. da morda iz slovanskega Anti. za katere po mnenju priznanih znanstvenikov obstajajo jezikoslovni in zgodovinski razlogi.« (BEZ I. more privesti do resnichno trdnih dokazov za obstoj te jezikovne skupine in do rekonstrukcije njenega besednega zaklada in slovnice. str. pach pa she bolj to. 1986.. 3 in naprej) Bojan Chop zapisal: ». Nedvomno pa je. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.. Il Mulino.Sous les auspices de l'UNESCO. dovoljujeta sklepanje. Roma.. torej se kazhe v luchi teorije kontinuitete nepretrgana. 1983. kar hochejo. 2000 ALE –Atlas linguarum Europae / (Perspectives nouvelles en geolinguistique). vol 1. Vol. Oshtir vzpostavlja te v medsebojno korelacijo z megalitskimi jeziki.). to pomeni v neposrednem stiku. Libreria dello stato. Bologna. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.Starinski jezikovni sledovi . bi bilo to zhe velikanski uspeh. med katerimi je venetshchina. tako kot to danes dela J. tisochletna poseljenost tega prostora z Veneti-Anti-SlovaniSlovenci! Kajti Oshtir postavlja Predbaltoslovane v ilirotrashko in venetsko okolje Zakarpatja zhe tisochletja pred nashim shtetjem! Prav najdba najstarejshe pishchali v neposredni blizhini Mosta na Sochi. Assen. venetskega izvora. Mario Alinei. Assen/Maastricht.« VIRI: AGO –Tabula Cortonensis. Mario Alinei. Roma.11. Hubschmid v Shvici. Luciano Agostiniani-Francesco Nicosia. da samo podroben shtudij alarodskih jezikov. da so megalitski jeziki (Karel Oshtir) v smislu teorije kontinuitete (Mario Alinei) neposredni predhodniki danashnje slovenshchine z vmesnimi razvojnimi stopnjami. 1990. 291) Pri tem citatu po Bezlaju ni pomembno zgolj to. pa bo delo profesorja Oshtirja – ob vseh potrebnih korekturah – zgled. tako ogromna je namrech mnozhica njegovih kombinacij . 1997.3 Van Gorcum Assen/Maastricht. toda tudi che bi na vsakih sto Oshtirjevih etimologij samo ena dozhivela dokonchno priznanje. da so nam Veneti verjetno zapustili ta imena direktno. 1. ter najdba najstarejshega kolesa na Ljubljanskem barju. kako naj znanstvenik celo zhivljenje ishche resnico.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ALI 1 in ALI 2 – Origini delle lingue europee I in II. president et coll. sur la recommandation du Comite International Permanent des Linguistes (CIPL) et sous le auspices du Conseil International de la Philosophie et des Sciences Humaines (CISPSH) – Istituto poligrafico e zecca dello stato.2010 10:20:15] . L'Erma di Bretschneider.« (BEZ I.htm[16. da naj bi bila imena Banjshice idr.1.revijasrp.. cheprav njegov originalni nachin predstavljanja jezikoslovnih reshitev ni bil vedno delezhen popolnega priznanja .1 Van Gorcum. kot smo videli. Nam mlajshim. che ne gre pri teh dveh imenih kar za sinonima. Ob smrti Karla Oshtirja leta 1973 je v In memoriam (Linguistica XIII. str. in. Jasno je. [je] s svojim delom povsem zasluzhil pozornost vseh primerjalnih jezikoslovcev doma in po svetu. pa naj pri tem drugi rechejo.V.

1930 COL – The Celts: Origins. 1975 BEZ I/II – Zbrani jezikoslovni spisi I in II. RZDHV-Razprave znanstvenega drushtva za humanistichne vede 2. Inc. Nauchna knjiga. 1965 GUI – El enigma del vascuence ante las lenguas indeuropeas. DeAgostini Rizzoli. "deblo". jezik i etnologiju II. Paravia & Co. France Bezlaj. DZS. 1951 ESSJ – Etimoloshki slovar slovenskega jezika. Aegidio Forcellini. Florentino Castro Guisasola.Starinski jezikovni sledovi . 1976-1982-1995 FAC –L'enigma svelato della lingua etrusca. Vorthrakischer Ursprung des Wortes Βυζάντιον. Paris. G. AslPh – Archiv für slavische Philologie.. 1926. 1965 CAM – Vocabolario latino-italiano e italiano-latino. 1974 JAN – Slovenisch-deutsches und Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. Comune di Lusevera. Dimitrije P. Chas http://www. 2003 COR – Dizionario etimologico della lingua italiana. dir. Ljubljana. Iosepho Furlanetto. Anton Janezhich. Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs (disertacija.2010 10:20:15] . Zum [Das] Verhältnis des indogermanischen x-Lautes zu den semitischen Kehlkopflauten. Zagreb. 1965 KAR – Srpski rjechnik. 1976 NIK – Staroslovenski jezik. 1912-13. John Collis. Giulio M. 1925. Graz-Gradec. A. Comité de parrainage: Alinei Mario etc. Svetozar Nikolich. Klincksieck. Deur & Sons Ltd. 1930. Madrid. Torino.). 2002 BRA – Guide to the Slavonic Languages.htm[16. Tuaillon Gaston. Bergamo. IV in V (1912/1913). Librairie C. Glasnik skopskog nauchnog drushtva III. 2003 AliR – Atlas linguistique roman. Il Mulino. P. Ed. 1997 MLI – Nove zanke svetolucijske uganke. Vuk Stefanovich Karadzhich. Shkolska knjiga. 2004 FOR – Lexicon totius latinitatis. Franc Bradach. Beograd. Milano. Consejo superior de investigaciones cientificas. Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. R. Ljubljana. Manchester and New York. Beograd. Federico Motta Ed. ponatis 1965. 1913. Beograd. Felice Le Monnier. A. Newton&Compton. Ugo Mursia. Latomus XXV. 1924 – III 1926. MK. Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I. Tolminski muzej. ZRC.Lucijan Vuga ALI 3 – Etrusco: una forma arcaica di ungherese. 2003 BON –The Etruscan Language. Tempus Publishing. Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato. Antropos VIII. Brimscombe Port. Shatp. London / E. Myths. (14 membr) – Comité de direction: pres. G. 1969 BRD – Latinsko-slovenski slovar. A.. Slavische Wörtbedeutungen. Francisco Corradini et Iosepho Perin. Campanini / G. 34 (1913). Libreria dello Stato. Kraljevine Jugoslavije. (112 membr. 1968 DZhU – Rechnik rusko-srpskohrvatski. AASJE . Giacomo Devoto. Beograd. Armenisches.11. Slav. Roma. Celovec. AslPh 36.. Mario Alinei. Rosenberg & Sellier Ed. Razprave Znanstvenega drushtva VIII. Arnaldus Forni Excudebat Bononia Gregoriana Edente Patavii. Jugoslovanska knjigarna. omenjeni so tudi ponatisi po letu 1930) – Karel Oshtir. Beograd. Firenze. Milano-Bologna. Hantes amsoreay. Ljubljana. Ljubljana. SAZU-MK. 1982 MER 97 – La toponomstika dell'alta val Torre. Facchetti. M.. Popovich. 1946 ERN – Dictionnaire etymologique de la langue latine. Firenze. Inventions. Roma. 2000 FIN – La scoperta degli Etruschi. 1944 HAM – Staroslavenska gramatika. Lejeune M. New York. Etimologische und grammatische Versuhe. Pavle Merkú. 1993 BAT – Dizionario etimologico italiano. Giuseppe M. Contini Michel etc. Torino. J. Ljubljana. Franc Jakopin. Manchester University Press. Wörter und Sachen III. 1966 MAR –Gli Etruschi. France Bezlaj (uredila Metka Furlan).revijasrp. Baltoslovanska metatonija. Della Fina. Sumerski izvor abacistichnih shtevilchnih imen. Wien-Leipzig. Wien. 1991 DEV – Dizionario etimologico. Giuliano Bonfante&Larissa Bonfante. de Bray. Vorindogermanische Metallnamen in Alteuropa. Rocznik Slawist VII. G. Barbera Ed. Milano. Zanichelli. 1986 MSE – Mala sploshna enciklopedija.B.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Bologna. 1969. Vorindogermanische (– alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan. 1937 CAL –Dizionario latino-italiano. Ugo Di Martino. Tolmin.IV. Dutton & Co. Carboni. Ernaut et A. 2002 MOTTA – Enciclopedia Motta. 1935 LEJ – Venetica VIII: Adria. AASJE-Arhiv za arbanasku starinu. Dzhurovich. 1893 JAK – Rusko-slovenski slovar. Slavische "gъnati ".. Manlio Cortelazzo e Paolo Zolli. 1921. G. ponatis Prishtina. Meillet. No. M. 1984 OSHT – (vsakokrat z navedbo naslova dela.1919). Ljubljana. Ferruccio Calonghi. Carlo Battisti – Giovanni Alessio.

1882 SEM/1 – Le origini della cultura europea / Rivelazioni della linguistica storica. str. ib. Josip Valjavec. Bojan Chop: Professor Karel Oshtir zum Andenken (str. Fratelli Bocca. 13-96). Ljubljana. 1973. Giovanni Semerano. Firenze. M.O Karlu Oshtirju she: Linguistica XIII. 1929. 1-6. Jakopin: Karel Oshtir – osemdesetletnik.htm[16. Lucijan Vuga.Series minor.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Chariots and Indo-europeans. 2003 ZGO – Zgodovina chloveshtva. Venezia. str. Veneti in Anti. 1968 PEL I in II – La lingua venetica I in II. 1980 VUG J – Jantarska pot. 1941 TRS 1871 – Letopis matice slovenske. Bilje. Preslave lьvъ »lion«. Romolo A. 1994 SEM 2003 – Il popolo che sconfisse la morte-Gli Etruschi e la loro lingua. Jezik in slovstvo XIX/1-2. Zalozhbi Jutro in Branko. F. 1969 ZIN – Il Nuovo Zingarelli-Vocabolario della lingua italiana. Vorgr.. Karel Oshtir. Davorin Trstenjak. Joan Rozwadowski. Modrijan. II. PAL. 1984 SEM/2 – Le origini della cultura europea / Dizionari etimologici. 1945 TAV – Slovensko-italijanski slovar. Carlo Marcato [Universita di Udine]. in hon. Etnolog I. III. UTET-Unione Tipografico-Editoriale Torinese. Pellegrini-A. Slavische slonъ. Gorica. II. 1990 VAL – Dizionario italiano-sloveno. Torino. Olschki Ed. 3). Predslovansko sebьrъ "zadrugar". Giovanni Semerano. G. Torino. Peter Raulwing. B. Heidelberg. Ljubljana Karel Oshtir – in memoriam (Bojan Chop: V spomin prof. 3-12. L.Starinski jezikovni sledovi .2010 10:20:15] . Kleinasiatisch Τερµιλαι "die Wölfischen ". Archaeolingua. Massimo Pallotino. 2003 SER – Le prime e le piu antiche civilta. Firenze. Firenze. Roma. Janko Tavzes. Karla Oshtirja (str. 1914 VAS – Russisches etymologisches wörterbuch. AASJE I. Leo S. Carl Winter Universitätverlag. 1989 http://www. Giovanni Semerano. Lucijan Vuga.. Zanichelli. 2003 SIEN – Slovenska koroshka imena. 5) Bojan Chop: Bibliographie des Professor Karel Oshtir (str. Hilarijanska tiskarna. Jacopo Pirona. ib. 2000 VUG D – Davnina govori. Illyro-Thrakisches. ib. Ljubljana. Donum natalicium Schrijnen (1927). Symbolae grammat. Pletershnik. 1989. ib. Newton&Compton. Davorin Trstenjak. Bruno Mondadori. Staccioli. str. Ljubljana.Lucijan Vuga XVI. Znanstveni institut. 1871 TRS 1875 – Letopis matice slovenske. IV. VI. Stabilimenti Antonelli. Alarodica. . IV. Ljubljana. "moly " Festschrift – Schrijnen. Marko Snoj. 9). Simon Rutar. K predslovanski etnologiji Zakarpatja. Zalozhba Humar. 1926 SES – Slovenski etimoloshki slovar. Dalje: Jezik in slovstvo XIII/6. Bojan Chop: Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja. 1967 PIR – Vocabolario friulano. Prosdocimi. Max Vasmer. »Elephant«. Katolishka bukvarna. Knezoshkofijstvo. razlichni avtorji. ib. Bojan Chop: Hundert Jahre eines bekanten slowenischen Sprachwissenschaftlers. Danuvius-Assamus-Naissus. III. Alda Rossebastiano [Universita di Torino]. Ljubljana. Ljubljana. Olschki Ed. RZHDV-Razprave Znanstvenega drushtva za humanistichne vede I. Knjigarna Antona Turka.revijasrp. 1894 RAU – Horses. ib. Illyro-Pelasgica. Luka Sienchnik in Bogo Grafenauer. Zum Voralbanischen. 1922. Istituto di glottologia dell'universita di Padova. 169-170. ib.Testimonia Linguae Etruscae. Professor Dr. Ljubljana. 2000 ROM –Il "mistero" della lingua etrusca. DZS. Ljubljana. Bologna.. RZDHV V-VI (1929). Japodi. 1871 PLE – Slovensko-nemshki slovar. 1977 RUT – Zgodovina Tolminskega.11. 1875 UTET – Dizionario di toponomastica (storia e significato dei nomi geografici italiani) Giuliano Gasca [Universita di Torino]. Leo S. Giuseppe Sergi. Giovan Batista Pellegrini [Universita di Padova]. Giulia Petracco [Universita di Genova]. Budapest. Ljubljana. Linguistica XIX. Bojan Chop: Oshtirs Sprachwissenschaftliche Ideenwelt (str. Milano.

BARJANSKO KOLO.11.iz vsebine Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI PISHCHAL IZ DIVJIH BAB.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse. GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www. SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE IZ VSEBINE CELOTNE KNJIGE: PREDGOVOR – TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA UVOD OD KOD VENETI? Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli.2010 10:21:00] .htm[16. stoletje Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi Kdo je bil Giuseppe Sergi? Zgodovinski vidiki Jezikoslovni vidiki Jezikovna argumentacija Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? VENETI IN ANTI Zagonetke o keltih Japodi Kaj pravi karel oshtir o antih? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU MEGALITI.revijasrp. che so sploh od kod prishli? Za izhodishche – svetolucijska kultura S LOVANI IN ETRUSHCHANI Etrushchani – teorije za 21.

htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.revijasrp.iz vsebine http://www.11.2010 10:21:00] .