Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

Knjizhnica Revije SRP

Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI
Izdajatelj edicije Pogum Revije SRP /na iternetu/: Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum /, zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Ljubljana e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http://www.revijasrp.si Naslovnica: Megalit ob Nadizhi pri Robichu Urednishtvo: Rajko Shushtarshich - odg. urednik Ivo Antich - lektor in korektor CIP - Katalozhni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjizhnica, Ljubljana 94(373) 903 VUGA, Lucijan Megalitski jeziki [Elektronski vir] : / Lucijan Vuga. - Ljubljana : Revija SRP, 2004. (Pogum Revije SRP, ISSN 1408-9254 ; 2004,1) Nachin dostopa: http (URL) ://www.revijasrp.si ISBN 961-6109-30-8 214668800

Pogum Revije SRP 2004/1

Vsebina
TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE – PREDGOVOR SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA OD KOD VENETI? SLOVANI IN ETRUSHCHANI VENETI IN ANTI DIVJE BABE MEGALITI, GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Iz vsebine celotne knjige

Pogum Revije SRP na internetu 2004, shtevilka 1

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga

MEGALITSKI JEZIKI
PISHCHAL IZ DIVJIH BAB, BARJANSKO KOLO, SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE *

~TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE~
»On je pach znanstvenik in kadar ne zheli, da bi neka stvar imela kakshen pomen, je ipso facto nepomembna.«
David Herbert Lawrence (FIN, str.8)

VZPOREDNICE MED NAJDBO NAJSTAREJSHEGA KOLESA NA SVETU NA LJUBLJANSKEM BARJU, PRESENETLJIVIMI ODKRITJI SVETOVNO ZNANE SVETOLUCIJSKE KULTURE, BLIZHNJIM NAHAJALISHCHEM PRI DIVJIH BABAH NAD IDRIJCO Z NAJSTAREJSHO PISHCHALJO NA SVETU IN VENETSKIMI BANJSHICAMI TUDI TOD SO GOVORILI MEGALITSKE JEZIKE Akademik France Bezlaj v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) obravnava Banjshice pod geslom toponima Benetke, izvedenke so Benechija, Benechan, pridevnik benechanski; v 16. st. Benetki (Trubar), Benezhani (Bohorich), v 18. st. Benetki, rodilnik Benetek (Megiser), s'Benetku (Kastelec), mestnik u'Benedkih (Rogerij), narechno she Benitcьh (rezijansko), Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci, Bьnetьke (Ramovsh); italijansko Venezia iz star. Venetia, toda nem. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem preko chesh. Benatky. Kakor slo­ vensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci, Mnjeci, starejshe in narechno Beneci, Bneci (Cres), od 13. 17. st. Beneci, narechno Beneće (Skok). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti, pisano tudi Venethi, Venedi, Venadi, Оύενθι, Βεριδοι (<Βενιδοι), Ούεν(ε)τικος κολπος = Baltsko morje (Niederle, Manuel), dalje tudi 'Ενετοι v Italiji, Enedi v Iliriji, Veneti v Galiji (Armorica), lacus Venetus v Alpah (Krahe). Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. st. za Slovane, tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr, vindland, Finci imenujejo Ruse Venäjä, Nemci Luzhichane, Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola); k temu pridevnik windisch in priimek
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Windischer (Kossina). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι, latinizirano Antae »Anti«<vety. Ni pa mogoche dolochiti, ali je slovanski toponim Bate, narechno tudi bete, bętę, leta 1200 Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh, Betockh<* bętę (=*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Logar) iz slovanskega * vętę (=Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni, staroirsko fine »prijatelj«; soglasha Krahe; toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Tako torej Bezlaj razgrinja strokovna izhodishcha za te toponime, ki jih razlichni avtorji po eni strani povezujejo z Anti in Slovani, po drugi strani pa z Veneti, med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. »Imena Bate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt, vëndi ”bivalishche”, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. Bezlaj: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I, str. 291) Kot bomo videli, ima ta iztochnica zelo globoke korenine in nadvse pomembne ter vznemirjajoche posledice, kar je povezano z imenom Karla Oshtirja, jezikoslovca, enega najvechjih, a nekam zamolchanih slovenskih znanstvenikov. Da, Slovenci smo imeli v dvajsetem stoletju vrhunskega jezikoslovca Karla Oshtirja, ki ga shtejejo med enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (gl. Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975), raziskoval je megalitske jezike (kot jih je sam poimenoval!), kakrshne so govorila ”predindoevropska” ljudstva v Evropi pred davnimi tisochletji... In njegova dognanja je vsekakor mogoche plodno primerjati s teorijo kontinutete Maria Alineija o neolitski prisotnosti Slovencev v Vzhodnih Alpah, she pred njim pa s teorijami Giuseppa Sergija o praslovanskem izvoru latinshchine in Giovannija Semerana o akadsko-mezopotamskih vplivih na Evropski prostor.

SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA V tem delu se bomo srechali z deli Karla Oshtirja, enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975; mimogrede, ta ima napachno letnico njegovega rojstva 1881 – pravilno 1888), ki po mojem mnenju nakazuje vrsto reshitev v zvezi z ugankami o Etrushchanih, Venetih, Slovanih itd. V razlichnih enciklopedijah (Narodna enciklopedija srpsko-

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

2010 10:12:38] . da je med vojno leta 1944 pogorela knjizhnica njegovega seminarja in med pozharom je zgorelo tudi njegovo pomembno delo neprecenljive vrednosti. Najobsezhnejshi del njegovega opusa pa je posvechen prav alarodskim jezikom. Etimoloshko je obravnaval sredozemske izraze za poljedelska orodja. ko se je nad sedemdeset let star upokojil.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. slovar alarodskih jezikov. ugotavljajoch nastanek t. s chimer bi se dalo razumeti. raziskujoch alarodsko dedishchino v indoevropskih jezikih ter vpliv alarodshchine na razvoj indoevropejskih jezikov. posebej she v Mali Aziji. Zagreb.11. umrl v Ljubljani 27.htm[16. praoblike slovarskih enot. predaval indoevropsko primerjalno jezikoslovje in tudi vechina njegovega opusa je posvechena predindoevropskim jezikovnim ostankom v Evropi in na Blizhnjem vzhodu. Meringherju in P. bizantoloshkega kongresa v Beogradu in 1. manj z oblikoslovjem in narechji. Enciklopedija Slovenije. Ilju/Shoshtanju/Velenju. kovine. alarodshchina – istorodni jeziki ljudstev na ozemlju. druzhbene in naravne pojave. da po letu 1930 ni objavil nobenega znanstvenega dela vech. metatonije (sprememba zlogovne intonacije) zhe v dobi prabaltoslovanske jezikovne skupnosti ter (2) z alarodshchino (Alarodi. Enciklopedija leksikografskog zavoda. alarodske shtevnike in vodna imena. Slovenski biografski leksikon. 1998) ter v arhivu SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani) preberemo o njem naslednje: Rojen 13. 12. http://www. Vzpostavil je alarodsko glasoslovje. skupno ime za stara predindoevropska ljudstva. 1928. Primerjalno jezikoslovje je shtudiral v Gradcu in na Dunaju. prevzel ugledno mesto po Franu Ramovshu. vse je napisano v skrajno zgoshchenem slogu in veliko stvari je temeljnega in trajnega pomena za primerjalno jezikoslovje. Veliki sploshni leksikon. Ljubljana. etruskoloshkega kongresa v Firencah. V njej se loteva predvsem dveh izmed najtezhjih problemov sodobne lingvistike: (1) z razmerjem slovanskega naglashevanja do baltishkega.Megalitski jeziki . okoli 1200 besednih druzhin. 1888 v Arnachah pri Sht. Ljub­ ljana. Zhe v zgodnjih letih se je najvech ukvarjal z indoevropskim primerjalnim jezikoslovjem. 1994. Oshtir je mednarodno priznan kot eden od pionirjev laringalne teorije. Bibliografski zavod. prozodeme (dolzhine zlogov in naglashevanje). Tudi to. leta 1924 je bil izvoljen za izrednega in leta 1932 za rednega profesorja ter do leta 1959. Po vojni je leta 1919 doktoriral v Gradcu z disertacijo o izvoru indoevropskega dolgovokalnega intranzitiva (Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs). 1973. v besedotvorju je dognal shtevilne predpone in pripone itd. Zagreb. Ljubljana. Udelezhil se je 1. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega chlana SAZU. She pred prvo svetovno vojno se je izpopolnjeval v SanktPeterburgu na Akademiji nauk (1912-13) in Londonu v British museum (1913-14). pretezhno z etimologijo in glasoslovjem. Njegov opus zajema dve knjigi in 28 razprav. zlasti nekatere njegove etimoloshke razlage ter njegovo vztrajanje pri neindoevropskem znachaju shtevilnih slovarskih enot v indoevropskih jezikih sredozemskega obmochja. zhivali. da je temu posvechal vso svojo energijo in chas.i.revijasrp. kazhe svojskost njegovega znachaja. shtevilne glasovne zakone. Kretschmerju. 1952. mednarodna kritika poudarja Oshtirjevo velikansko erudicijo (spisek njegovih del je na koncu knjige). zlasti pri slovitih profesorjih R. 10. Res. Vrnil se je domov in prezhivel leta med 1915 in 1918 v rovih na soshki fronti. MK. SAZU.teorija kontinuitete hrvatska-slovenachka. ki so ga kasneje zasedli Indoevropejci). a nadvse nenavaden in kontroverzen je njegov izstop iz nje. kjer ga je zatekla prva svetovna vojna. 1961. DZS. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1922 postal docent.

severne priselitvene teorije Etrushchanov v Italijo. Ljubljana. kot pravi danashnja standardna zgodovina. Lydi. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. potem ko naj bi se odselili v Italijo? S tem bi se Oshtir pridruzhil zagovornikom t. Sumeri). Torej so po Oshtirjevem mnenju morali biti ti stiki nekje v Zakarpatju ali/in na severnem Balkanu. str. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbalto­ slovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. i. navezujoch se na zgoraj citirano besedilo Franceta Bezlaja o venetskih Banjshicah. kjer sta indogermanski palatal in labijovelar sovpala v velar. 1928. Baltoslovani so si izposojali besede iz etrushchine – kdaj in kje? Che naj bi Slo­ vani prishli shele v srednjem veku do Vzhodnih Alp. da si je slovanshchina http://www. L. Elami. 46). V Oshtirjevi knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Znanstveno drushtvo. Kavkazi.htm[16.2010 10:12:38] . S tem pa se odpre dodatno vprashanje: Ali so Etrushchani v Podkarpatju ali Zakarpatju popolnoma izginili. to je predindoevropskih prebivalcev Evrope. da so avtohtoni ali da so prishli iz Male Azije. takshno stalishche pa predstavlja pristajanje na avtohotonost Etrushchanov.revijasrp. Liguro-Iberi (>Baski) in Pelasgi pre­ dindogermanske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljuchno Semite) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki. (c) na illyrothrashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. Mitani.Megalitski jeziki .« V tem Oshtirjevem razmishljanju je izjemno zanimivih vech stvari. 150) je povzetek v slovenshchini iz katerega navajam (izrazje kot v izvirniku): »Tri predslovansko-etrushka imena ptic – V uvodu ugotovi avtor trojni odnos med Etruski in Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. potem iz tega izhajajo tri mozhnosti. bi se to dogajalo tisoch in vech let pred nashim shtetjem. V srednji Evropi razlochujemo sledeche jezikovne plasti: (a) Illiro-Venete.teorija kontinuitete Karel Oshtir. Che je Oshtirjevo mnenje dokonchno takshno. Ker pa je Oshtir mnenja. (b) etrushke izposojenke iz italshchine. ostali dve sta she. kot preprichan alarodist. str.« Kasneje se bomo vrnili k njegovemu obravnavanju odnosa med Veneti in Anti. zapadno od obeh – vendar locheni po ozkem illyrothrashkem pasu – Germani. (b) centralno-indogermanske (op. ki tvorijo z Etrusko-Raeti. od katerih naj nashtejem posebej izstopajoche: 1. Toda tak sklep se ne ujema z jasnim Oshtirjevim zagovarjanjem Alarodov. da gre pri tem za predslovansko fazo. med katere prishteje tudi Etrushchane. che so pred tem zhe kdaj bili. v juzhni Rusiji Skythi. Ljubljana.: indoevropske) Thrake.11. je med drugim objavil tudi temeljito razpravo Veneti in Anti (Etnolog II.V. Kari. Predhethiti. v kateri v uvodu pravi (zgolj kot kuriozum je izrazje kakor v izvirniku): »Radi boljshega razumevanja sledechih izvajanj o razmerju med Veneti in Anti par besed o predslovanskem jezikovnem substratu. 1930.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. tedaj tam zhe vsaj pol tisochletja ni bilo vech Etrushchanov. ob Baltijskem morju Balti.

.. 10): ». ali si niso tudi Etrushchani izposojali iz baltoslovanshchine.. da gre izposoja besed zgolj v eno smer? 3. Od kod in kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje? Oshtir namrech pishe v shtudiji K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. O tem pa v posebnem poglavju. da ga je sam napisal) pod »(a) obseg znanstvenega dela: indoevropeistika: najstarejsha doba. zakaj ne?! Kako bi bilo mogoche. baltoslovanshchina. To Oshtirjevo stalishche je toliko bolj nenavadno in presenetljivo. izvzemshi identitete staroevropskega substrata.V.) v mediteranskem okrozhju (stara Evropa. da bi *Chъrvatъ she le iz germanskih ust prishel do Praslovanov. ne tangirajo. Akademik Ivan Grafenauer.«.«.revijasrp. Osebno delo Karla Oshtirja nadvse visoko cenim in menim. da so Etrushchani zhiveli tudi v Zakarpatju. str. s tem se odpre she podvprashanje.teorija kontinuitete sposojala etrushchanske besede: (a) kot smo zhe rekli. Prednji Aziji in severni Afriki pred doselitvijo indoevropskih in semitskih ljudstev.. kdo naj bi bili ti posredniki in ali je bilo Slovanom res treba izposojati si imena za ptice pri oddaljenih Etrushchanih. Tudi che Karel Oshtir ni sam napisal CV (kar bi bilo neobichajno). da ga je treba ponovno brati in preuchevati v luchi najnovejshih jezikoslovnih. Kako je lahko vprashanje prihoda Slovanov v Zakarpatje postransko vprashanje?! A zgodovina ne ve nich she o marsichem dru­ gem. povezujoch razlichne zvrsti znanosti.11. Poudaril je njegovo znanstveno delo na podrochju indoevropeistike najstarejshe dobe. prazgodovinskih. in to celo prek nekega vmesnega ljudstva? 2. (b) da so Slovani zhiveli v stiku z Etrushchani v Italiji. etnoloshkih. ker ni bilo med Praslovani in Pragermani nikakrshnih stikov.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. 13): »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Illyro-Traki v Karpatih. Toda Karel Oshtir je bil poleg genialnosti tudi svojevrstna osebnost. ker poleg tega she zapishe (str. genetskih in drugih odkritij. tajnik razreda za filoloshke in literarne vede. ki nas. Za nas je she posebej zanimivo.. Che so si Slovani izposojali besede od Etrushchanov. in che ne. kar preberemo v njegovem Curriculum vitae (ki sicer ni podpisan. bela Afrika) pred doselitvijo indoevropskih in semitskih dialektov. to je v juzhni Evropi. ga je 4. da ga izvolijo za rednega chlana SAZU v tem razredu. zato pa je potrebno raziskovati.). to radi tega. armenshchina in (b) predindoevropski (megalitski) jeziki (podchrtal L. baltoslovanshchine in armenshchine. povzrochil je nadvse nenavadno in enkratno zagato: pet let po imenovanju za rednega http://www. o kateri ne krozhi malo anekdot. (c) da so si Slovani izposojali etrushchanske besede prek posrednikov. o tem ne ve zgodovina nichesar. che operiramo s predslovanskim illyro-trashkim substratom. Ljubljana 1926-1927. januarja 1953 predlagal. arheoloshkih. da bi bili Illyro-Traki kdaj podvrgli Slovane. neverjetno je. da je Karel Oshtir temeljit raziskovalec predindoevropskih in predslovanskih jezikovnih in etnichnih osnov slovanskih jezikov in narodov. je ta listina vsekakor del Grafenauerjevega predloga in je bila podlaga za Oshtirjevo visoko akademsko izvolitev. stara Prednja Azija. V. ki govori o Venetih in Antih.Megalitski jeziki . predindoevropskih jezikov na mediteranskem obmochju. z utemeljitvijo. so postranska vprashanja (podchrtal L.htm[16.« pod (c) [je seznam publikacij]. toda domnevam.2010 10:12:38] ..

she manj po tem. Oshtirja odvrnili od tega sklepa niso uspeli. Melik. profesorja na Univerzi v Montpelierju. prva je bila izredna 17. 13. Pod tch. Hadzhi in Lajovic. da bi akademik Oshtir svojo odpoved umaknil. A.revijasrp. podobno se ni zgodilo ne pred tem. Pod tch. ki nima primere. 2 – tekoche zadeve je razredni tajnik Grafenauer predlagal: »Drugi razred predlaga za redna chlana dr. L. Karla Oshtirja. Iz zapisnikov organov SAZU je razvidno: Ob pol enih popoldne dne 30. Koroshec (op. da se je akademik Oshtir z dopisom datiranim z dne 18. ki je bila pet let kasneje. od katerih je ena manj verjetna od druge.V. Grafenauer. podpredsednik Bozhidar Lavrich. januarja 1958 ob 11h dopoldne. ni niti besedice. pri skupshchini ne more biti navzoch. maja 1953 se je v sejni sobi Akademije sestalo predsedstvo SAZU pod predsedstvom Josipa Vidmarja. Predsednik pa tudi drugi chlani predsedstva naj ”neuradno” poizkusijo posredovati. Ivan Grafenauer.« V zapisniku seje predsedstva SAZU. Anton Melik in Anton Lajovic.« Tej je v dvorani Akademije sledila she ena seja predsedstva SAZU v torek 17. Po odobritvi Izvrshnega odbora SAZU mi je predsednik Akademije prijazno dovolil vpogled v arhiv in osebno mapo Karla Oshtirja (slednja je zelo skromna in vsebuje le njegovo fotografijo malega formata ter par listov.Sklene se. se zdi nenavadno. novembra 1957 odpovedal chlanstvu pri Akademiji. od prejshnjih je bil opravicheno odsoten le podpredsednik Bozhidar Lavrich. oba redna profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Lobe. glavni tajnik Milko Kos ter tajniki razredov Stele. z motivacijo ”ker hochem imeti mir”. prisotni so bili she podpredsednik Bozhidar Lavrich. v javnosti krozhijo razlichne domneve.V. G. glavni tajnik Milko Kos ter razredni tajniki France Stele. da bi prof. navzochi she akademiki (op. dr. M. zadnji zadevi preberemo: »Predsednik sporochi. Takratna dogajanja so po svoje nejasna. Kalin. vzame predsedstvo odpoved na znanje. da bi prof. Stele. da so bile na vrsti volitve novih chlanov. http://www. da o izstopu enega od chlanov. novembra 1957 na lastno zheljo odpovedal chlanstvu v Akademiji. pustiti zaenkrat vprashanje odprto. Tema sejama predsedstva SAZU sta sledili dve skupshchini.htm[16. L.: to je rokopisno dodano). da se je predsednik marshal Tito pismeno opravichil. Karla Oshtirja in Antona Sovreta. oktobra 1958 ob desetih dopoldne z edino tochko devnega reda: Volitve novih chlanov Akademije. pa ni uspel . Milan Vidmar. Vidmar. Karel Oshtir se je z dopisom z dne 18. zapisnichar je bil glavni tajnik Milko Kos. pod tch.Megalitski jeziki .« Iz zapisnika ni videti.« Kljub temu. Lajovic. Predsedstvo vzame porochilo predsednika na znanje in ga odobri. Predsednik je pos­ redoval. Vidmar. za dopisna chlana pa dr. Petra Skoka. prisostvovali so predsednik Josip Vidmar. da bi o tem potekala kakshna razprava. 2 – porochilo predsednika v drugem odstavku pishe: »Prof. Kuhelj.11. Ker poizkusi. ki so rabili kot osnova za sprejem med chlane SAZU). saj se zapisnik o tej tochki koncha. Tavchar in M. suhoparno in formalistichno. rednega profesorja v pokoju na Univerzi v Zagrebu. Grafenauer. pozdravlja pa skupshchino in ji zheli uspeshno delo. Hadzhi in V.« Seveda se nam zdi to belezhenje nenavadnega in izjemnega dogodka. ter Luciena Tesniera. Koshir.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.: v zapisniku so samo priimki brez osebnih imen): Bevk. Kos. Shnuderl. Zapi­ sano je she: »Predsednik sporochi. »Predsedstvo vzame porochilo predsednikovo na znanje in ga odobri. 2 dnevnega reda – porochilo predsednika. Oshtir she nadalje ostal chlan Akademije. Brodar. Rakovec. Predsedoval je Josip Vidmar.teorija kontinuitete chlana Akademije je iz nje sam izstopil. v deveti.2010 10:12:38] . junija 1958. Opravichila sta se akademika J.

. 1955. Meillet). Ivan Grafenauer. ne moremo pa povsem odmisliti tudi za takratni chas uposhtevanja vredno drugo mozhnost. Anton Sovre..« Moram rechi... da se je listina preprosto z leti morda kam zalozhila.revijasrp. Lucijan M. Shkerjanc. Makso Shuderl.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Alija Koshir. Franc Jakopin je objavil prilozhnostni chlanek Karel Oshtir – osemdesetletnik (Jezik in slovstvo. Lado Vavpetich. XIII/6. tezhko umljivo. O veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma. Srechko Brodar..teorija kontinuitete Nekaj kasneje. sicer pa ni zaznati kakshnih sankcij proti morebitni nerednosti chlanov. Chesa takega proti Karlu Oshtirju ni bilo zaznati. str.. med chlane Akademije je bil takrat (1953) shele sprejet. ki asocira na gonjo za rekordi za vsako ceno. Jovan Hadzhi. O Karlu Oshtirju niti besede.2010 10:12:38] . Gorazd Kushej. Ivan Rakovec. saj neposredno iz chlanstva ni izvirala kakshna dodatna obremenitev kot praviloma le skupshchina enkrat letno. Josip Plemelj. se je tudi na Akademiji dogajalo marsikaj. toda v tistem burnem povojnem chasu. Kos. umetniki ipd. Opravichila sta se tudi predsednik republike Josip Broz-Tito in podpredsednik Zveznega izvrshnega sveta Edvard Kardelj. ali res zgolj njegovo ”chudashtvo”? Po svoje je zgovorno nadvse nenavadno nakljuchje. Viktor Koroshec. str. Navzochi so bili poleg predsednika Josipa Vidmarja in glavnega tajnika Milka Kosa she chlani: France Bevk. je potekala redna seja skupshchine Akademije. to pa se she stopnjuje s pridatkom ”oblikovano z nekim lingvistichno . da v arhivu SAZU kljub skrbnemu pregledu (maja 2004) ni mogoche najti Oshtirjeve pisne odstopne izjave. 169-170). Feliks Lobe. Igor Tavchar./ z znano svojevrstno. ochitek ”tezhko umljiv” je lahko sinonim za zavrachanje. se zdi prevech preprosta. v svojem smislu tako imenovano alarodistichno. kakrshna je prostovoljna odpoved chlanstvu v najvishji intelektualni instituciji nekega naroda. ki je sicer izrecno omenjena v zapisnikih njenih organov. France Stele.. vsekakor ni obroben in pozabe vreden primer. da tudi Nahtigal ne izrazha svojih misli prevech preprosto. Seveda je mogoche domnevati. Akademik Rajko Nahtigal. da ne bi takrat koga skominalo to prikriti ali marginalizirati. Bogdan Brecelj. vanjo pa si prizadevajo priti vrhunski znanstveniki.htm[16.. eden velikih slovenskih jezikoslovcev. da ”se je komu izgubila”. na potovanju: Bozhidar Jakac in Bozhidar Lavrich. Gojmir A. prav nasprotno. Milan Vidmar in Fran Zwitter. 164-168) takole izrazil: ». se je v Slavistichni reviji (VIII. v katerem pravi: »Mladi obiskovalci jezikoslovnih oddelkov Filozofske http://www. Iz tega navedka se kazhejo dolochene tezhave. Tako izjemen dogodek. decembra 1958 dopoldne. poleg tega tudi definicija ”v svojem smislu tako imenovano alarodistichno” kazhe na sumnichav odnos do Oshtirjevih teorij.izraznim shportom tekmujocho in tudi sicer drugachno utemeljitvijo. Boris Kalin. takrat naj bi bili nekateri akademiki izkljucheni zaradi medvojnega obnashanja ali kakshnih drugih politichnih motivov. Maks Samec. ki ekskluzivno zdruzhuje cvet narodovega uma.lingvistichni glasovi (A. Kaj je bilo zadaj. Morda niti ne bi bilo tako pomembno razglabljati. zakaj se je Karel Oshtir odpovedal mestu v Akademiji. oblikovano z nekim lingvistichno . opravicheni: Marjan Kozina.11. kot je Akademija znanosti in umetnosti. tega ne ublazhi niti priznanje ”o veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma”. 29. ki jih je imel Oshtir v znanstvenih krogih. Karel Oshtir /.izraznim shportom tekmujocho”.Megalitski jeziki . v katerega lahko vshtejemo tudi leto 1958. Anton Kuhelj. chesh ”da hoche imeti mir”. toda tudi motivacija. ustvarjalci.. proti metodi katere so se chuli svetovno . Anton Lajovic.

da hochejo tudi na ta nachin razshiriti v znanstvenih krogih poznavanje njegovega dela.htm[16. in tem je Oshtir v svojih delih posvetil veliko pozornost. Karel Oshtir se je oborozhil z gigantskim znanjem v vseh treh smereh.teorija kontinuitete fakultete v Ljubljani komajda she vedo. da se Oshtirjeve ugotovitve gibljejo komaj she na mejah verjetnega. Prav med temi so jeziki z najpestrejshim glasovnim sistemom.« ugotavlja Jakopin in se obenem navdushuje: »Kako imenitne zveze so bile npr. da je imel premalo adekvatnih poznavalcev. zato je njih branje skrajno zahtevno.V. ki bi bili njegovo delo lahko spremljali enako kompetentno kritichno. da je profesor Oshtir s svojim nekonvencionalnim nachinom mishljenja in s svojo samotarsko zagnanostjo vechkrat prehitel svojo vedo in prerasel svoje jezikoslovno okolje. ki so jih vsrkali indoevropski jeziki. dasi je tudi vrsto svojih najpomembnejshih del Oshtir napisal v nemshchini. ki je dalech pred svojim chasom in zato nerazumljen. da je mozh s pipo.. ki bi kot temeljni kamen pomagala ozhiviti prvotno alarodshchino. kavkashki jeziki she vse premalo opisani in raziskani. ki pa deloma she niso zadovoljivo prebrani (mednje spadajo sumershchina in ostanki nekaterih drugih prednjeazijskih jezikov.2010 10:12:38] . je imel raziskovalec na razpolago tri vrste virov: danashnje zhive jezike kot neposrednega nadaljevalca alarodshchine (bashchina.revijasrp. [zavedal se je. Toda tudi sicer se mu poslej ni bolje godilo niti v strokovni javnosti. nabita z asociacijami. in zhe ga mladi shtudentje niso vech poznali.. in ne upadala. kar je genialni Karel Oshtir opustil predavanja. da bi bilo mogoche rekonstruirati njihovo prakavkashko obliko. Res pa za Oshtirja lahko trdimo. potrebne pri povezavah: ficus – smokva – indzhir!« Ob tem bridko ugotavlja: »Njegova [Oshtirjeva] ustvarjalna domishljija pa je bila za marsikaterega lingvista presilovita. in staroevropska narechja. Za ugotavljanje alarodske (azianske.11. da je iz drobcev kaj tezhko zgraditi preprichljivo podobo jezika in da so npr.« Kako hitro gredo ljudje v krivichno pozabo! Nepolnih deset let je minilo. v ruskem etimoloshkem slovarju). kakor se to v znanosti dogaja. Izkazalo se je. Toda kljub izjemni gmoti svojega nakopichenega znanja in svoji genialni kombinatoriki si je velikokrat moral priznati. To http://www. vrednost njegovega dela bo narashchala. vendar so jim vtisnila sledove predindoevropskih prvin.) . ena od nashih odlichnih in najbolj svojevrstnih osebnosti.Megalitski jeziki .si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. saj imajo nekateri celo nad 70 fonemov (medtem ko jih imajo evropski jeziki med 30 in 40). zato naletimo na pripombe (npr. trashke) jezikovnih plasti na jugu Evrope. da je prav Balkan zlata jama za razpletanje jezikovnih klobchichev. jezike. saj so v reviji Linguistica leta 1973 objavili razpravo Bojana Chopa Oshtirs Sprachwissenschfatliche Ideenwelt v nemshchini z avtorjevim opravichilom. »Oshtirjevi spisi so prava ”lingvistichna stenografija”. toda tezhishche njegovega dela je bilo prejkoslej v odkrivanju predindoevropskih in posrednishkih (ilirske. stara egiptshchina in etrushchina). ki jo je v Evropi prekrila indoevropshchina.. kakor se je sam suvereno gibal po tako odmaknjenih jezikih svojih raziskav. Zhe danes smemo trditi. Vasmerjeve. ki so se ohranili v bolj ali manj bogatih pisanih spomenikih.. berbershchina in kavkashki jeziki). jafetitske) jezikovne osnove. Franc Jakopin je v zgoraj omenjenem chlanku she zapisal: »Kot Mehringerjev slushatelj se je Oshtir trdno drzhal povezanosti besed in stvari (Wörter und Sachen) (podchrtal L.. ki na svoj nachin razgrinja dramatichno Oshtirjevo usodo kot vrhunskega znanstvenika.. da] lepega dela indoevropskega gradiva ne bo mogoche pojasniti z notranjimi glasovnimi zakoni .« Toda pretrese nas Jakopinova ugotovitev. ki ga srechujejo v knjizhnicah.

ki ni nikoli dobil Nobelove nagrade za svoje poglavitno genialno delo. redkokdaj razumljeno in hitro sprejeto.htm[16. Posebno mesto v usodi alarodijskega jezikoslovja pa zasluzhijo dela Hubschmida. ampak eden od stebrov chloveshkega duha nasploh. L. stvari. predindoevropske substratne jezike (predslovan­ shchino. da nisem vech mlad. v Evropi baskovshchino in vse t. dobil pa jo je za odkritje s podrochja kvantne teorije. dejstvo. da je bila Anatolija. . kaj naj bi genialni etimolog dognal sedaj. i.V. karijshchino) starega veka. zhalostno vzdihnil: Sedaj pa mi je zhal. je prav. v alarodijsko jezikovno druzhino shteje naslednje jezike: sumershchino.2010 10:12:38] . da morajo biti jeziki na gori razmejenem podrochju medsebojno sorodni.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. potem je tu she teorija kontinuitete – o tem vech v nadaljnjem besedilu]. predgrshchino itd. Kot slovit primer nam lahko rabi Albert Einstein. da se rode ”pred svojim chasom”. ko je prebral eno od njegovih del.. poglejmo zakaj: »Po [drugi svetovni. XIX. ne le najvechji fizik dvajsetega stoletja. ki prelamljajo z ustaljeno paradigmo in jo nadomeshchajo z inovacijo. Einstein kljub svoji vlogi intelektualnega http://www. da je Oshtir nekoch. kar so nas nauchile besede nesporno indoevropskega izvora [op.in zahodnoevropskih modernih jezikov toliko predindoevropskega besednega in slovnichnega gradiva.« (podchrtal L. kjer pravi: »Ker je shtudij predindoevropskega jezikovnega gradiva za Oshtirja tako pomemben.« To Chopovo dognanje kazhe v jasni luchi usojenost genijev.V. vendar pa je prav to chasovno navzkrizhje v sami naravi odkritij. posebno v grshchini in latinshchini. op. zaupa le mochi kombinacije. L.V. pojme.. Tudi v zahodnejshih semitskih jezikih naj bi zhiveli ostanki predsemitske-alarodijske jezikovne plasti. relativnostno teorijo.Megalitski jeziki .. 1-6).. v severni Afriki pa hamitsko skupino.. naletimo pogosto na besede.revijasrp. Colin Renfrew pravi. niti zanj nima veljave trombettijanska jezikovna monogeneza.: Giovanni Semerano se je pri njihovi razlagi naslonil na najnovejsha odkritja v akadshchini] . Za Oshtirja nikakor ni ”vse iz vsega izpeljivo” ali pa vsaj iz shtirih ”slovitih” Marrovih elementov (sar. rosh). ki je njihova glasovna zgradba tezhko zdruzhljiva s tem. ko je na razpolago neprimerno vech materiala kot v dvajsetih letih . str. saj je ta priznal Oshtirjevo alarodijsko teorijo kot v bistvu pravilno in nabral iz juzhno. Oshtir je zachel svoje delo kakih 50 let prezgodaj.: L. Vechinoma oznachujejo tudi predmete.V. lidijshchino. tj.) Prilozhnostno je Bojan Chop (eden od edinih dveh. da se pri njem pomudimo nekoliko obshirneje. a predvsem v kulturnem pogledu.: kje naj bi bila indoevropska pradomovina. Resnichno si lahko predstavljamo. 1-2. V vseh indoevropskih jezikih. tako Bouda. 1973/74. je she vedno nadvse sporno.] vojni se je polozhaj v marsichem precej preobrnil. Oshtir je pri obravnavanju tega predindoevropskega gradiva prishel do zakljuchka. da si ga je izbral za zhivljenjsko nalogo. A glejte paradoks. sht. predbaltshchino. ki niso mogli biti doma na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina) [podchrtal in op. predkeltshchino. Takih besed je v evropskih indoevropskih jezikih vse polno. V Oshtirjevo dobro gre npr. ki sta doktorirala pri Oshtirju v vsej njegovi znanstveni karieri!) objavil chlanek Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. da izvirajo iz skupnega prajezika.. maloazijske neindoevropske jezike (za take so takrat imeli likijshchino. verjame le jezikovnim dejstvom.). da so tudi drugi zacheli z raziskovanjem odnosov med jeziki. podobno kot indoevropska ali semitska skupina.« Kot vidimo se Chop izrazha v pretekliku. Dal jim je ime alarodijski po antichnem maloazijskem narodu Alarodioi. ki je primerjal baskovski in kavkashki besedni material. yon. kavkashke jezike.11. ber. predgermanshchino.teorija kontinuitete potrjujejo tudi nova odkritja arheologije in antropologije. ki jih je Oshtir imel za alarodijske.

ki nam sprva ohladi navdushenje nad Oshtirjevimi jezikovnimi bravurami: »Dosledno obravnavanje tujih elementov v indoevropskih jezikih kot alarodijskih pa je ogrozheno she z drugimi teorijami: Tu je IllichSvitycheva nostratishka teorija. da je Mala Azija zibelka Indoevropejcev – toda predvsem v kulturnem in ne genetskem smislu./ Danes bi se tudi v presoji jezikov. Celo vrsto etimologij so mu priznali. L. rechi.V. kot so mislili v dvajsetih letih in prej [op.. ki jih je on nekoch shtel za gotovo alarodijske. da ima Oshtir velikanske zasluge za razvoj raziskav na podrochju predindoevropske stare Evrope.11. Skratka. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. marsikaj drugache glasilo: likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini.: na tej to­ chki velja spet opozoriti na mnenje Colina Renfrewa ter Maria Alineija. sem mnenja.revijasrp.V. tako tudi ne Hei­ senbergovega nachela nedolochenosti. o chemer glej vech v nadaljevanju]. ki sega po severnih ozemljih Sredozemlja od Baskov do Kavkazcev.. da je indoevropski element v Mali Aziji dalech mochnejshi. ki naj bi bil mediteransko-predindoevropskega izvora.« In kot da to ne bi bilo dovolj. so bili shele v zachetni fazi raziskovanja itd.]. na drugi strani. L. da je bil indoevropski element tam zhe prevladujoch (mikenska grshchina!). Le zadnja bi nekako ustrezala Oshtirjevi alarodijski skupini. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. ker ni mogel verjeti.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.teorija kontinuitete revolucionarja ni mogel sprejeti vseh sprememb. s tem pa. a tudi v mochnem nasprotju z mnogimi sodobnimi znanstveniki.htm[16.: Chop se ”resno boji”.. a se je krepko motil! Tako tudi Chop o Oshtirju pravi: ».Megalitski jeziki . in njegovo teorijo o alarodijski skupini v bistvu danes priznajo kot pravilno taki mojstri kot Hubschmid. posebno hetitshchina.2010 10:12:38] . huritshchina. da je v resnici le soroden [podchrtal L.. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu. med Uralci in Indoevropejci na drugi. Tudi za mikensko dobo v Grchiji se je izkazalo. ki shteje za sorodne z indoevropsko skupino ne le semitsko in hamitsko ter uralsko in altajsko. da je etrushchina indoevropski jezik. Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. mojo knjigo Davnina govori]. od Oshtirjeve alarodijshchine bi morali danes marsikaj odbiti. da je okoli Mediterana treba domnevati vsaj dve razlichni nein­ doevropski plasti: juzhno-zahodno z berberskimi jeziki in sorodnim substratom v Shpaniji in na sredozemskih otokih na eni strani. se resno bojim.V. da igra nakljuchje tako pomembno vlogo v vesolju./ maloazijski jeziki. /. tudi za etrushchanski jezik (ki pa seveda nima nich opraviti s slovenshchino!)« [op. da bi imeli kako primerjalno shtudijo. /. ko je bilo raziskovanje ustreznih jezikovnih podrochij she v povojih: Kavkashki jeziki niso bili niti zadostno popisani. temvech tudi kavkashko. da je indoevropski jezik. In Chop nadaljuje z razlago. Oshtir je zachel svojo alarodijsko teorijo v chasu.. nasprotno od svojega uchitelja Oshtirja. Chop navrzhe she naslednjo misel. torej meni..« Chop spodobno zakljuchi s poklonom profesorju tik pred njegovo smrtjo: »Kljub vsem tem kritichnim pripombam pa ostane neizpodbitno dejstvo. ki so preplavile fizikalni svet. Pa tudi znotraj neindoevropsko-predindoevropskega jezikovnega kroga so nastale spremembe: Hubschmid misli. v chem se je she oddaljil od svojega profesorja: »Sploh se je izkazalo. kaj shele.« http://www. drugo. gl. S tem pa bi mogli za marsikateri besedni element v indoevropskih jezikih. She vech priznanja pa zasluzhi Oshtir zaradi neshtevilnih pobud na predindoevropskem podrochju: te so pogosto vech vredne kot rezultati sami. protohatijshchina.

(h) kavkazijsko : gruzinsko legwi. tudi egipchansko d'b. (glasovne finese moram zaradi pomanjkanja znakov opustiti) edino sredstvo za povezavo z a-c. 133). z navajanjem iz Oshtirjevega dela Beiträge (str. (g) kitajsko a-tsang. toda objavil jih je v svojem zhivljenju vech tisoch. zakaj vechina jezikoslovcev Oshtirjevih alarodistichnih spisov ne pozna in ne citira (npr. staroindijsko anjira itd. vse iz *lüg. ochitno. (gl. Che bi hotel Osh­ tir vse svoje etimologije v Beiträge tako razlozhiti.11. str. navajen znanega francoskega leporechja. to pa iz *thwügo (z dolgim -ü-). she bolje * thηmωg (th = spirant). spoznanje. potem bi knjiga obsegala vech kot 1000 strani. ki zhivi she v sumerskem dib < *dingw (ng w = labiovelaren nosnik). (e) tako pridemo do praoblike *thimωg (th = spirant). vendar niso razen prve. torej z indoevropskimi sorodne jezike. Bojan Chop skusha pojasniti. da tudi sumershchina sodi med nostratichne. l je iz th kot tudi sicer. kakor je »figo«. tinu). Seveda je tu eden od najpomembnejshih vzrokov. ficus < *thwoikos (th = spirant). (c) grshko tykon. alarodski. koptsko kente (disimilirano iz *tente ?)? (f) novoperzijsko ändzhir. izposojeno iz nekega alarodskega dialekta. starejshe *ting w she zhivi v izposojenki asirsko tintu ( idr. s poudarkom na hitrem razvoju jezikoslovja in na posledicah za Oshtirjevo dedishchino. s katerimi ima veliko skupnih jezikovnih osnov. kot pravi avtor v uvodu. je nekoch napisal. to iz *thwωg.htm[16. semitske besede. v katerem v bistvu ponavlja pravkar izrechene misli. (i) nekaj hamitskih oblik. Druge Oshtirjeve etimologije so nekaj manj obsezhne ali chisto kratke. tch. skoraj brez razlag. odpad t naj bi bil sumerski oz. samo v Beiträge jih je 942.teorija kontinuitete Bojan Chop spregovori o Karlu Oshtirju tudi ob stoletnici njegovega rojstva v Hundert Jahre eines bekannten slowenischen Sprachwissenschaftlers. vse troje iz predbalkanskega *thwoko. minojsko-grshko lugi itd. brez citatov in v formularichni obliki. arab.2010 10:12:38] . Chop k temu pripominja. e). *t-ngk) in na alarodsko *timg v predsemitshchini *tin(a)tu. 1989. 3-12). kar Chop oznachi kot »nedvomno eno najobsezhnejshih in najbolj zapletenih v vsej svetovni etimoloshki literaturi«. Meillet. b) povezljivo. zakaj tolikshna zadrzhanost do Oshtirjevih teoriji. ki smo jo pravkar na kratko povzeli. da http://www. (d) starocerkvenoslovansko smoky.. kjer je alarodska menjava th : th-spirant (ta substituiran s slovanskim in germanskim s) in alarodska menjava w : m (leniran) itd. sykon. npr. pri tem spoznamo zapletenost postopkov na primeru alarodijske zveze in razchlenitve skupine besed za »figo«. prairansko *anchira < *ankira. gotsko smakka. ki jih ima zlasti nostratichna teorija ter npr.. Skok v svoji Etimologijskem rjechniku) ali celo namerno ignorira.Megalitski jeziki . kar spominja na koptsko kente (prv.revijasrp. da bi bila prvotna oblika nashe besede nekako *tηmωg. tch.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. XIX. (b) armensko thuz < *thwuz. Karel Oshtir (Linguistica. mochno skrajshana je videti takole: (a) latin. to pa iz *timg. Professor Dr. ko je bil zhe dobrih petnajst let pod rusho. nich vech opremljene z glasoslovnimi in oblikoslovnimi razlagami. ozhje z armenskim thuz (gl. so zaradi pomanjkanja prostora (po prvi svetovni vojni je bila vsesploshna kriza in tudi pomanjkanje papirja) njegove razprave pisane v telegrafskem slogu.

Toda pomen in glasovna oblika vajenega jezikoslovca takoj spominjata na naslednjo uralsko skupino: madzharsko nyul »zajec«.« In po vsem tem morda ni presenetljivo. she zlasti zato. jurjatsko nääßa itd. OD KOD VENETI? UVOD http://www. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. ki se je loteval nadvse drazhljivih. da predstavljajo vez s sodobno teorijo kontinuitete Maria Alineija. -oris »zajec« je bilo spoznano za predindoevropsko in zdruzheno v enotno skupino s siciljskim (tozh. laponsko njoammel. ki tudi danes vedno bolj vzbujajo zanimanje javnosti ter sprozhajo kontroverzne odzive.2010 10:12:38] . Toda tudi Chop postavlja bralca. ko utemeljuje: »Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. in nenavaden slog pisanja – .11. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. sem mnenja. nespecialista. zirjatsko nimal. ali ni jezikoslovje tudi najvishja poezija?« * Che pustimo njegove nenavadne osebnostne lastnosti ob strani – do skrajnosti predan delu. ”predindoevropske” jezike.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. za kakshne jezike gre in zakaj ”megalitski” jeziki. mislim. Naj tu omenim eno tozadevnih etimologij: latinsko lepus.teorija kontinuitete se pri branju Oshtirjeve razprave chloveku zachne vrteti v glavi. marvech tudi etnogeneznih raziskovanj o nashih davnih prednikih.Megalitski jeziki . da Chop ta chlanek konchuje z naslednjo mislijo: »Torej. v negotovost.) leporin in masiliotskim leberis. konchuje Chop.revijasrp.. da je Karel Oshtir najpomembnejshi kot izvrsten jezikoslovec. nato pa she z latinskim laurex »kunec«. praoblika je *nomala in zadnje gre prav lahko k alarodskemu *d/labar. to je predmet te knjige. a ne le jezikoslovnih. med Uralci in Indoevropejci na drugi. Oshtir je med drugim raziskoval (po njegovi lastni definiciji) megalitske.htm[16. mordvinsko numolo. skoraj samotarski. ker menim.

s tem v zvezi pa tudi o njegovi avtohtonosti na nashem ozemlju. (glinene igrache ali votivni predmeti?). prenos tehnologij. To sicer sovpada s tch. a le na kratke razdalje ter sprva po utrjenih nasipih.2010 10:13:48] . da so jih vlekli voli. kasneje tudi za njihovo vzdrzhevanje. trgovina. (3) Prav menjava dobrin.sht.sht. Zato domnevajo. da je bilo Ljubljanske barje na takem visoko kulturnem podrochju.B) o shirshih ekonomskih in druzhbenih vzrokih ter posledicah uporabe kolesa. najbolj podrobne upodobitve pa so iz okoli 2700 pr. da so bile poti potrebne zaradi vishka produkcije in izmenjave dobrin.n. 1. ker je bilo drugod premehko ali zamochvirjeno.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kolesa tezhka. (1) Z vozovi je bilo mogoche prevazhati veliko vech tovora. In ker je z odkritjem kolesa dokazano. vpliv na jezike itd. (A)Medtem ko je bilo o problematiki pod to tochko zhe veliko preuchenega in napisanega v svetovnem okviru. da bi postal chim lazhji.Odkod Veneti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I OD KOD VENETI? UVOD Najdba bakrenodobnega kolesa na Ljubljanskem barju vzpodbuja k razmishljanju v dveh smereh: . nam za raziskavo vseeno ostajajo vprashanja o (ne)avtohtonosti oz. (B) V tej tochki je vech stvari. ki terjajo odgovore. Doslej je veljalo. tako so se kasneje pojavila kolesa z naperami.n. to pa terja organizirano delo vechje skupine ljudi v daljshem chasovnem obdobju.11. o shirshih kulturnih sovplivanjih med Mezopotamijo in Evropo. da so vozove s kolesi poznali v Mezopotamiji morda zhe v drugi polovici 4.. je potrebno raziskati takratna dogajanja tudi v prostoru svetolucijske kulture. da jim je bilo mogoche (zachasno) opustiti redno delo. vendar so bila vozila okorna. je pripomogla h kulturni izmenjavi na vechje razdalje. Enako smemo domnevati za Ljubljansko barje. izdelavi in uporabi kolesa kot takega. njene oblike in delovanje. bodisi nasipe ali kar namensko grajene poti. da je bil prostor Slovenije obenem proizvajalec dolochenih shirshe iskanih dobrin in zaradi tega dovolj bogat.htm[16. kakor pa ga nositi na chlovekovih plechih ali na hrbtih tovornih zhivali – torej sta se mochno razmahnili proizvodnja in trgovina! (2) Zlasti za vozhnjo na vechje razdalje je bilo treba utrditi in pripraviti poti.A) o sami tehnoloshki iznajdbi. Ker so zacheli uporabljati tudi bojni voz. izdelana scela. Ni pa sama po sebi umevna druzhbena organiziranost.revijasrp. tisochletja pr. Sklepamo lahko. je to vzpodbujalo k inovacijam. potrebno za prezhivetje posameznika in njegove druzhine. da so na njem kot poti uporabljali utrjene odseke zemljishcha. . Organizacija take skupine delavcev zahteva neko obliko organizacije druzhbe in zadostne vire. da http://www.

(uporaba ognja. prvi kipci. je predvsem "posodabljanje" starih poti.000 pr. njihova zasluga. najstarejsha. neandertalska pishchal pr.sht. se pravi v chas najstarejshih mezopotamskih koles.htm[16. med 1. Te so bile zdavnaj tudi na Ljubljanskem barju kot delu shirshega evropskega omrezhja zhe tisochletja.000 Arheoloshki oddelek Narodnega muzeja Slovenije pr. 45.sht. (chlovek je zachel brusiti in gladiti kamen »doba glajenega kamna«. srednji (middle) med 150.n.n. v tem chasu chlovek izdeluje vse orodje in orozhje iz kamna. mesolithic.000 in 50. o chemer pricha prav najdeno kolo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. na prehodu iz starejshe kamene dobe (paleolitik) v mlajsho kameno dobo (neolitik) (izpopolnjevanje lova.000 in 45. srednja kamena doba.n. od 10.sht. mezolitik.000 pr.sht. (le najbolj grobo koshcheno in neobdelano kamnito orodje). Da bi se bralec lazhje znashel pri chasovnih opredelitvah. pojav stenskih risb..000 in 20. nekako med 20.n.000 pr.n.. da so prevzeli tehniko cestogradnje od Etrushchanov ter so na svojih osvajalnih pohodih pretezhno utrjevali..sht. zgornji (upper) med 45. epipaleolithic.n.n. lov je najvazhnejshe opravilo.sht.n. nabiralnishtva in ribishtva) – ta oznaka je dokaj neopredeljena.000 pr. ki jih v paleolitiku she ni bilo. nekateri delijo paleolitik she na spodnji (lower) med 1. Ker se razvoj evropskih cest najpogosteje povezuje z Rimljani. je treba spomniti. nastajajo rodbinske zveze. ki je bilo na Dunaju datirano z radiokarbonsko metodo med 3350 in 3100 pr.n.sht. zachenja se loncharstvo. zato se redkeje uporablja in je velikokrat predmet strokovnih razprav. neolitik: mlajsha kamena doba. na svetu.sht.n.000 in 10.sht.000 in 10.000/800. poglavitno orozhje je lok. Za to je bila potrebna razvita trgovina in promet. ki kazhejo na kulte).n.. ki je izhajala iz vojashkih potreb.Odkod Veneti si je lahko privoshchil nakupe blaga od drugod.5 mio in 150. ter mezolitik (epipaleolitik) med 20.000 let pr.000 in 10.sht.000. naj navedemo posamezna chasovna obdobja. prve stalne naselbine s kolibami iz vejevja in protja. zachetek zhivinoreje in »Robich – Kobarid in okolica« neolitske najdbe poljedelstva..11. ampak se http://www. pri nas nekako velja: mlajshi paleolitik: med 50.000 »Divje babe«. ljudje ne zhive vech v krdelih.000 pr.revijasrp. do odkritja bakra nekako 3.sht.000 pr.2010 10:13:48] .000 pr. razshirjali in standardizirali zhe obstojeche poti. ki jih je treba jemati le kot priblizhna in nihajo za razlichna podrochja: starejshi paleolitik: starejsha kamena doba. ok.

– vrh pri 2.htm[16. ustanovitev Rima – 753 pr. »Barjanska kultura« ok.sht.000 sumersko kraljestvo ok. zachetki suzhnjelastnishkega gospodarstva.000 – 2.sht.n. in brona.000 pr.7000 (?) pr. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Ilirom).n. v religiji antropomorfni politeizem.« bronasta doba: 3. mnozhichna izmenjava dobrin.n.sht..100 pr. Gradishcha na Krasu.sht.sht.n.000 in 700 pr.n.180 pr. eneolithic) [od calco gr. domnevni Lepenskega vira itd. n.n.000 (?) pr. 2. ter laten (La Tene)– mlajsha zhelezna doba – od 500 do nashega shtetja (uporaba zheleznega orodja: kose. nastale so organizirane drzhavne oblike. kositra »Barjansko kolo« 3.sht.2010 10:13:48] .000 do 500 pr. (v nashih pokrajinah je kronologija razlichna.sht.n. egip. 2.000 »Veneti se selijo iz Panonije (?) – po Devotovi teoriji proti koncu 3.revijasrp. Svetolucijske najdbe Veneti v severovzhodni Italiji (med 1. bakrena doba (chalcolithic – cooper age. n. »Banjshki depo« (?) Svetolucijske najdbe – trojanska vojna 1. ter Ljubljanskega barja. pr. zhelezna doba – halshtat (Hallstatt) – starejsha zhelezna doba – v Evropi od 1. piramide v Gizah ok.n.?) zachetek olimpiad – 776 pr. vdori Indoevrop. to je do priblizhno 3. 2.sht.sht. 4. sht. pr.n. v Istri Hetitsko kraljestvo ok. shkarje ipd.n.sht. aeneolithic. Svetolucijske najdbe OD KOD VENETI? Naj zachnemo z uradno nadvse podprto zgodovinsko interpretacijo v enem od svetovno razshirjenih del.500 pr. – koncha se z zhelezno dobo.sht. na Balkan (?) eneolitik ali halkolitik.Odkod Veneti zdruzhujejo po krvnem sorodstvu v matriarhalnih skupnostih – to je chas Vinche. pridobivanje in predelava zheleza.sht.n. tisochletja pr.350 – 3. chalcos »baker«].n. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Keltom).11..sht.000 pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki ima tudi nekakshen pechat univerzalnosti in http://www.

Potiskali so Trachane na jug in na vzhod. indoevropski narod – vendar ni jasno.pr. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati samo albanshchina. kot se reche. ta pritisk pa so posredno chutili tudi Grki.. s pridihom dvoma. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki sem ga omenil zhe v svojih prejshnjih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. V poglavju Ilirski narodi in narechja lahko preberemo: »Iliri. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med tako imenovanimi starimi kolonijami Ilirov v Italiji: venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. da sam vselej in she vedno vse berem z dolochenim zadrzhkom ali. ker jih je gnal v isti smeri.sht.htm[16.Odkod Veneti verodostojnosti. st.n. cheprav naj kar vnaprej opozorim bralca. obsezhno Zgodovino chloveshtva (ZGO). Tako tudi to delo. V njej ugledni zgodovinar Luigi Pareti spregovori (resda bolj na kratko!) tudi o Venetih.2010 10:13:48] . ki jo je izdal UNESCO in jo imamo tudi v slovenshchini. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa http://www. ali je spadal k vzhodnemu ali vmesnemu tipu – so morali zacheti svoje prodiranje na severo-zahodni del Balkanskega polotoka najpozneje v 14. ki je nastala iz meshanice ilirskega in trashkega jezika.11..revijasrp.

11. ko je vzklila znachilna "atestinska" civilizacija. kasneje pojavi v treh razlichnih delih podceline. je v svojem velikokrat in v razlichnih jezikih ponatisnjenem delu Des steppes aux oceans – L'indo-européen et les "Indo-Europeens" (Payot.n. da ga povezhemo z drugimi indoevropskimi jeziki osrednje Italije. da se je Cezar med osvajanjem Galije v Armoriku (danes je to departma Van) spopadel z Veneti. najdenih na jadranski obali. tam danes govorijo vanetski jezik.« Pri tem je treba pripomniti. zato so to obmochje Rimljani poimenovali Venetia. o katerih pripadnosti skupnosti galskih naselij nihche ne dvomi. Pariz. da so bili Indoevropejci. III. 196) in Polibios (II. Krahe (Sitzungs-berichte. 1949) in H. Zato imajo Paretijeva stalishcha she prav posebno tezho. dasi sta si bili civilizaciji podobni. venetskem elementu pri stapljanju z jezikom neindoevropskih staroselcev na Apeninskem polotoku. v jezikovnih oblikah. govori. 1933). znani zgodovinar J. razshirjeni po vsem svetu. Ta Paretijeva teza o ilirskem oz. saj stoje za njimi tudi nekateri nemshki in drugi zgodovinarji. to je okoli Benetk (it. ki so prishli v Italijo. 1986) spregovoril o Venetih takole: »Primer Venetov ponazarja mozhnost. Po Paretijevem mnenju ni jasno.htm[16. kar Praslovani. da se venetshchina mochno razlikuje od keltshchine. Cheprav v nadaljevanju Pareti opominja. pri chemer naj bi nastala nova tvorba – prvotna latinshchina. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. Seveda pa imamo tudi prav nasprotna stalishcha. 17) izrecno ugotovila. da je bila beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe. mochno spominja na vztrajne in poglobljene trditve znanega italijanskega zgodovinarja Giuseppa Sergija. London. she posebej pa z latinshchino. Naturalis historia. ki uvrshchajo venetshchino med germanske jezike. katerega jezik poznamo po nekaterih napisih. Heidelberg 1950). odlochno pa ga spodbijata M. narod Venetov. da so selitveni tokovi v juzhno Italijo z Balkanskega polotoka svojevrstni spricho tega. 110.n. ker so objavljena v Unescovi Zgodovini chlovestva. kjer so se naselili.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. to je bretonsko http://www.. francoski jezikoslovec svetovnega slovesa in tvorec funkcionalne lingvistike. Zato je po Paretijevem mnenju chisto mogoche. da so bili zhe pod mochnim vplivom Trachanov. ki jih razvrshchamo v razlichne veje indo-evropejshchine. Na primer André Martinet. Plinij. a da sta Herodot (I.sht. Skrbno preuchevanje dopushcha.revijasrp. da Paretijevo mnenje o kolonizaciji Benechije iz Ilirije podpira npr. da so bili Veneti – kakor Liburni pri Aternu v Picenu (ob katerih se spomnimo Liburnov v Iliriku. Beeler (The Venetic Language. Polibios je pri tem celo poudaril.. ko sicer ugotavlja. Berkeley. da se isti narod iz tretjega in drugega tisochletja pr. Venezia). da so bili Veneti Ilirci.2010 10:13:48] . Zlasti pa presenecha nadaljnje izvajanje Paretija v zvezi z Veneti. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih "predsabelijskih" napisov.« Nato Martinet opozarja. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah.Odkod Veneti hibridno juzhno narechje. Ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. ki pa niso osamljene. Whatmough (The Prae-Italic Dialects.sht. Nekaj stoletij pr. srechamo v Benechiji. 112) – prav tako ilirskega rodu. Toda Sergi je pri tem she bolj dolochen.

vendar ne ve. bi lahko pomislili.revijasrp. Martinet se loti she razvojnih problemov venetshchine.Odkod Veneti narechje. kar naj bi po njegovem potrjevalo venetsko prisotnost na tem podrochju. nastanjeni v tistem chasu po nizhinah severne Evrope od Pomeranije do Mecklenburga! Wenedes se je pri Nemcih obdrzhal za oznachevanje slovanskega prebivalstva v Spreewaldu (jugo­ vzhodno od Berlina). ki nadaljuje s tem. Je iz nekega posebnega razloga zamolchal paflagonske Venete? Ne moremo se znebiti obchutka.htm[16. npr.kot pri Venus. V nadaljevanju Martinet ne pozabi omeniti. kot je Martinet. Zakaj tako. Po njegovem mnenju se v tem imenu pojavlja dobro znani koren wen. da je pristash t. s chimer hoche potrditi staroangleshko Winedas. pokoriti«. morda nekoliko vzhodneje ali zahodneje. ljubezniv. da so predstavljali http://www. V Avstriji se pridevnik windisch nanasha na podrochja. slovanskih jezikov. Toda Martineta pri tem moti. Che so Veneti sami sebe imenovali tako.« Zato Martinet predpostavlja obstoj naroda Venetov (wenet s pristavkom "-os" v imenovalniku mnozhine. ker je neprichakovana indoevropska oblika "e" v dveh zaporednih zlogih. v danshchini ven in shvedshchini van »prijatelj«. Zato se nagiba k sklepu. saj se tako pomembnega dela. v nemshchini Wunsch. ki sebe imenujejo Sorbi. Dvomiti moramo. mil«.. s katerim so oznacheni Slovani. ki popolnoma ustrezajo latinskemu pojmu Veneti. da korenu wen-pripishe pomen »zmagati. ne napishe v enem zamahu. da ne gre zgolj za spodrsljaj. panonskih in drugihVenetov. Presenecha dejstvo. ali bi jih pripojil k italijanskim ali h galskim Venetom. v angleshchini wish »zhelja«. da se je en rokav Bodenskega jezera na severovzhodu Shvice v antiki imenoval Venetus Lacus. ker jih v svojem znanstvenem aparatu uporablja tako priznan jezikoslovec. ki izhajajo iz Velike Britanije. Nekateri menijo. saj je v ozadju njegovega pisanja chutiti pridih frankofilstva. meni. ki pa je v keltshchini in latinshchini zamenjan z "-i"). v shvedshchini tudi »prijeten. Toda Martinet zachuda niti ne omeni paflagonskih. teorije invazije Indoevropejcev in njihovega nasilnega osvajanja Evrope. ki pomeni osebni zhivljenjski cilj. tisochletja v nizhavja severne Evrope. keltskega oziroma slovanskega naroda?« Ali gre zgolj za preprosto homonimijo? In si odgovori: »Malo verjetno! Formalna identichnost je tem bolj presenetljiva. Cheprav so javnosti ti podatki zhe kar znani.2010 10:13:48] .. da so bili armorishki Veneti z atlantske obale Kelti. In Martinet se vprasha: »Kaj naj sklepamo na temelju obstajanja iste besede kot oznake italskega.. da so to privzeli tudi njihovi sosedje. da bi vanetski dialekt lahko bil ostanek galshchine v Franciji in ne kot ostala narechja v Armoriku. da je mogoche postaviti Venete v chasu ob koncu III. Ko ugotavlja. ki jo je v novejshem chasu zagovarjala Maria Gimbutas. jih tu navajamo zgolj zaradi tega. ki so prav tako izprichani v tistih delih antichnih piscev. da opozarja na kasnejsho germansko rabo oznak Winida v visokonemshkem in Winedas v staroangleshkem jeziku. da je to storil iz pozabljivosti.. poleg tega je izshlo vech ponatisov v razlichnih svetovnih jezikih in bi ga na to kdo utegnil opozoriti. ki so tradicionalno naseljena s Slovenci. in v zachetku II. S tem je Martinet pokazal. o tem bomo spregovorili v nadaljevanju.11. da so bila indoevropska plemena v sploshnem zelo bojevita in bolj kot ljubeznivost so kazala sovrazhnost. da Martinet ne poskusha razlozhiti besednega korena ven she na podlagi kakshne druge jezikovne skupine.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. na katere se sicer rad sklicuje. nekam med Baltik in cheshke gore.i. Po mnenju Francoza Martineta ni mogoche dvomiti.

preplavil tok Slovanov. Na tem mestu naredi Martinet presenetljiv sklep: »V tem chasu. Vrnimo se she enkrat k jezikoslovcu Martinetu.revijasrp. So se stopili z Italci? Kratko malo so izginili tudi v tem primeru. Zhe na primeru. Iz tega obdobja so nasledili nezveneche aspirante Italcev in Grkov (ph. da je za Germane Wendes obichajna oznaka vzhodnih sosedov. v bolgarshchini pa z'b. saj se zanasha zgolj na knjizhne oblike posameznih jezikov. iz chesar lahko sklenemo. Podobno so Germani za svoje jugozahodne sosede ohranili ime enega od keltskih plemen Volka. th.2010 10:13:48] .Odkod Veneti jezikovno samostojno enoto. je bilo nemogoche prichakovati postopno prilagajanje venetshchine jeziku slovanskih osvajalcev.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Veneti naj bi s Kelti nadaljevali pohod proti zahodu in se zlagoma stopili z njimi. ki so ostali v stari domovini. in ti predeli so zelo neprimerni za nomadsko zhivljenje http://www. Martinet o Venetih pravi (MAR str. stalno naseljena v predelih. kako zlahka je mogoche zaiti v past starih. pach pa zgolj njeno izginotje. in pri tem je glas b izgovorjen tudi skoraj kot p. da so baltski jeziki ohranili arhaichnost. ki pa le ni onemogochala sporazumevanja z okolishkimi indoevropskimi plemeni. od katerih ima vsaka mnozhico svojih privrzhencev. kjer zhive se danes. ki so krenila na jug in se nekaj chasa zadrzhevala v podolju Donave. kaj se je zgodilo z beneshkimi Veneti.sht. Videti je. tisochletja po razhodu med zahodnimi kentumskimi in slovanskimi satemskimi jeziki. z'b. Vsi drugi Veneti. kakor pravi za one ob Baltiku. ki ga sam navaja. ker je zani­ mivo. kar je v rushchini in srbshchini ter hrvashchini dalo zub.11. da se na tako majhnem panonskem prostoru razvije takshna mnozhica razlichnih indoevropskih jezikov?!) Toda v nekem zgodovinskem trenutku so tiste Venete. s katerimi so bili v stiku. vse do nashega shtetja. Vzhodne sosede Germanov bo do V. Toda obstajajo tudi drugachna mnenja. ker so jih govorila ljudstva. zaznamo v slovenskih narechjih velike razlike. zömp. kar naj bi potrjevalo ime gozda Hercynienne < *per-kwus »hrast«.« Ta Martinetova analiza pa je pomanjkljiva. Martinet (MAR str. v slovenshchini zob. ki je v praslovanshchini bil *zobъ. so se povezali s plemeni. A Martinet ne pove nich o tem. ki so zunaj poti velikih migracij. kot jasno opredeljen narod. ki bo konchno dal glas h-. 76): »Venete so dolgo enachili z Iliri. so se deloma germanizirali ter pod pritiskom prishlekov s severa izgubili svojo identiteto. ukoreninjenih pojmovanj. Kako je mogoche.htm[16. zu∂b. stoletja n. (O problematichnosti takega pristopa bomo razpravljali kasneje pri Devotovi teoriji o panonskem izvoru Venetov. Drugi Veneti. slovensko zob. Vendar jih je ostalo dovolj. so pa po jeziku blizhe Latincem. gh). pa cheprav so prishli pod rimsko oblast. samo na Primorskem zasledimo na primer: zab. med mochvirji Pripjata na jugovzhodu in Baltika na severozahodu. da so Balti od davnine nastanjeni v prvobitnih gozdnatih predelih. razvija svoje misli Martinet.94) v poglavju o Slovanih pravi: »Na sploshno lahko stiki med narodi razlichnih jezikov izzovejo ali pospeshijo jezikovni razvoj. torej smo pricha mnenju pred­ stavnikov dveh zgodovinskih shol. da so utonili v slovanski poplavi? Poleg tega so Veneti znani she dolgo. ki so prebivali zahodneje.« To pa je v nasprotju z zhe omenjenim stalishchem Paretija. Morda ostajajo v dolochenih zahodnoslovanskih govorih sledovi jezika staroselcev. saj tako kot pri Keltih tudi pri Venetih zachenja slabeti glas *p. v nasprotju z nazalnimi in denazaliziranimi vokali v drugih slovanskih jezikih ima poljshchina skupino samoglasnik+nazalni soglasnik: izg. ki bodo kasneje postali Kelti. povlekli za seboj sosedje.

Mezopotamijo in egejskim podrochjem. in bi jim prav nasprotno Slovani sluzhili kot vmesni. po vsem sodech. trebljenje). zastavimo si nekaj vprashanj ter nanje odgovorimo. ki so prihajali iz Skandinavije in se shirili proti jugovzhodu. Nekatere izposojenke. saj mnoge vodne poti. npr. torej so bili na krizhishchu najpomembnejshih prometnic. vendar na podrochju. ne da bi bili v stiku z najrazvitejshim svetom tedanjega chasa – z Balkanom. da so se iznenada pojavili in preplavili dobrshen del Evrope! Kakshen pa bi bil lahko "tehnishki prispevek Germanov".. Germani. In ta "visoka germanska kultura" (Germane so ves stari vek vsi shteli za barbare!) naj bi toliko prispevala k namnozhitvi Slovanov. Kljub temu (chemu?!) so sem silili Germani. Tehnichni napredek. Od njih so v prvih stoletjih nashega shtetja dobili kulturno spodbudo.htm[16.revijasrp. ko nove njive she niso bile pripravljene ali se na njih ni obneslo pridelovanje. ki so od nekdaj rabile kot najprimernejshe za povezave na velikih razdaljah. ki bi v pripjatskih mochvirjih http://www. Danashnji shtevilni slovanski jeziki. ko so iskali nove obdelovalne povrshine (pozhigalnishtvo. ki je bila od sredozemskih zharishch kulture she bolj odmaknjena. torej bi "Slovanom (?)" ostalo le neznatno ozemlje za Karpati. ki so zhiveli severno od Chrnega morja. Zhivina. l.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. verjetno s Skiti. Tu je uposhtevana nenehno ponavljajocha se teza o pripjatskih mochvirjih. da je prav pastirstvo odigralo pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva iz poljedelstva. ki naj bi tem zaostalim Slovanom prineli visoko kulturo. 2. z juga pa naj bi od Chrnega morja navzgor ozemlje naseljevali Skiti. izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. ki ni primerno ne za kmetijstvo ne za zhivinorejo! Torej je to moralo biti kaj maloshtevilno ljudstvo. Neverjetno je. sodobna znanost celo trdi. saj ni bilo gospodarske podlage za zhivljenje. kazhejo na stike z Iranci.11. Iz te svoje nepreprichljive teze Martinet (je le eden od predstavnikov te "mochvirnishke shole") preide na she bolj trhlo nadaljevanje. povezovalni chlen. da so Slovani sicer bili v stiku z nomadi (Skiti?).« Poskushajmo Martineta brati kritichno. ki so jo poljedelci gnali s seboj.. da so kljub nomadstvu imeli visoko razvito kulturo in so bili v neposrednem stiku z najbolj razvitimi civilizacijami na Blizhnjem vzhodu! Toda. ki je bilo izpostavljeno stikom z nomadi.2010 10:13:48] . glej chudo. 3. da so bili na visoki kulturni stopnji. ki so nekaj stoletij pred nashim shtetjem zhiveli severno od Chrnega morja. torej v neposredni blizhini domnevne domovine Baltov.Odkod Veneti zhivinorejcev. po Martinetu naj bi Slovanom kulturo prinesli Germani iz daljne Skandinavije. je bil. Toda za Skite so prazgodovinarji odkrili. che zhelimo pojasniti kasnejsho slovansko shiritev.. za katere pa je znano. za besedo sto. ki je povzrochila njihovo shirjenje. ki je posledica tega stika. ko tudi sam ponavlja. je predstavljala zanesljivo premozhenje in osnovo za prezhivetje tudi. ki so jo morda govorili v zachetku nashega shtetja na severozahodu danashnje Ukrajine. ki zavzemajo dokaj obsezhno podrochje. ki si jo moramo zamisliti. druge na sever. vzrok za demografsko ekspanzijo. do katerih naj bi proti jugu segali Balti. in sicer v tistem mochvirju. Vendar kazhe. vodijo ene na jug.. z izhodishchem na dolnji Visli. da ne govorimo o slabih letinah... da bi Slovani chemeli v mochvirjih. da so imeli she najvech stikov z Goti.

« Znani italijanski semitolog in lingvist Semerano v svojem monumentalnem delu Le origini della cultura europa [Izvor evropske culture] (SEM) Venete obdeluje pod posebnim poglavjem in http://www. ki je povezovala Baltik z Jadranom]. Ni mogoche ugotoviti zanesljivih relacij med Veneti iz Benechije in drugimi. potem pa na izkrchenih ledinah zorati polja. Njihov jezik kazhe na podobnosti z germanskimi. ki govori o "nezgodovinskosti Slovanov« oz. da je bilo to ljudstvo. 4. cheprav je v samem sredishchu najvechjih migracij in interesov velikih narodov zhe tisochletja? 5. tako zasledimo Venete v Galiji.V. kot je Martinet. bodisi so neustrezni in z nekakovostno krmo... Poleg tega je celotno obmochje precej tesno in surovega podnebja. teh na mochvirjih bodisi ni.. Kako to. saj je veliko vprashanje. torej intenzivna zhivinoreja ni mogocha. kdo je njim dal besedo za sto. z italskimi jeziki in so ga pisali s chrkopisom. Vselej so bili v dobrih odnosih z Rimljani in na miren nachin vkljucheni v rimski imperij. polja brez gnojenja so plodna le kratek chas. ki so jo lahko govorili. ko pa gre za obsezhno indoevropsko skupnost. 6. No. Este. lahko rechemo. Paflagoniji in . Belluno in Feltre..: to pomeni hkrati najtesnejsho povezavo z Baltikom po jantarski poti. da so dobili besedo sto od Irancev oz. Uposhtevajoch zgolj Venete iz Benechije. pa cheprav so stari 'k' nadomestili s 'h' v 'hundert'. kako je mogoche tako zlahka opraviti s slovanskimi jeziki: ». poglejmo.11. In ne nazadnje se vprashajmo. kdo je od koga kaj dobil. zlasti ker ime Veneti pogosto dajejo ljudstvom razlichnih izvorov. je nenavadna trditev. za to so potrebni travniki. Ime Veneti je dokaj razshirjeno med antichno toponomastiko.z imenom Venedi ali Vendi – v vzhodnem delu centralne Evrope ter v Pribaltiku. V veliki italijanski enciklopediji MOTTA pishe pod geslom »Veneti: Antichno indoevropsko ljudstvo. Skitov. razen che ne domnevamo.2010 10:13:48] .). razlichno od Keltov in Italcev. bi prichakovali drugachno formulacijo.Odkod Veneti omogochil ustvariti tako blaginjo. »o Slovanih kot o ponesrechenem poskusu zgodovinskega razvoja«.revijasrp. L. ki se je pretezhno ukvarjalo s trgovino (zlasti z jantarjem) [op. podobnim retskemu (ali severnoetrushchanskemu).. prostor [na severovzhodu Italije] med mesti Padova. da bi se Slovani mnozhili kot kobilice? V mochvirjih bi morali zgraditi osushevalne jarke s celim sistemom jezov in zadrzhevalnikov. naseljeno v danashnji Evganski Benechiji (Venezia Euganea) – tj. gnoj pa daje zhivinoreja. ker so bili vsem od rok. s kakshnim slovanskim jezikom (poudaril L. Che so Germani kentumci.izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. Ta "germanska" tehnichna superiornost zveni kot odmev na poskuse uveljavitve pojma "indogermanski" namesto "indoevropski".si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.htm[16. da sodi med enega najbolj arhaichnih jezikov. Kako razlozhiti fenomen slovenshchine. da ochitno takrat shtevilnejshi Balti v zelo podobnih okolishchinah niso razvili take ekspanzivnosti in po tisochletjih she vedno zhive prav na istih prostorih? In to je celo pomagalo ohraniti njihov arhaichni jezik(!).. se vprashajmo.« Od znanstvenika takega formata. Che so tudi Slovani Indoevropejci.. da je tudi sam pristash tiste shole.V.. za katero akademik Bezlaj trdi.

Strabon potrjuje (I. da je tisti predel Kapadokije ob reki Halys in vzdolzh Paflagonije uporabljal dvoje narechij z obilico paflagonskih imen. izprichana v vseh slovanskih jezikih. Kljub temu so Semeranove raziskave pomembne. L. da je klasichna literatura o tem ljudstvu pod vplivom Homerjeve omembe (Iliada.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da so Ένετωί prishli iz Paflagonije na obale Jadrana.V.: Bezalj razlaga v (ESSJ) balta.revijasrp. razvejili mnogi tokovi kapadokijskih ljudstev pod asirskim vplivom. potrjuje. Tak mech je sodil h kraljevemu dostojanstvu (SEM vol. kot meni tudi Polibij (II. o tem najde bralec vech tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori.11. polti pa naj bi bilo ime trashkega kralja.: na Krasu je vech naselij Brje]. 6) in drugi tragediografi. krepelo«.: mitichni Beli Asirci]. 25). aramejsko ba'la. 38. da Strabon (7.sht. kraljevi grad ali kraljevo mesto. L. saj kazhejo na she premalo raziskana razmerja med akadshchino in slovenshchino. Herodot omeni Venete v Iliriji (Ένετωί. saj je grshki pontos v akadshchini pattu »kanal. v zadnjih dveh imenih po Semeranu prepoznamo podobni imeni Rhaetia-Retia v Alpah in tamkajshnjo reko Aenus (Inn) ter zgoraj zhe omenjeno trashko mesto Aenus. 196). MER 97. kij. 851): »Pilemon vodi Paflagonce έξ Ένετων«. 9) navaja. ki postavljajo pod vprashaj anatolski izvor Venetov. Strabon (C 553).htm[16. Biasas.V. utrdba. hist. palag »kanal. prekop« je ime za Pontus Euxinus (Chrno morje). 235). 6. da se njihove meje razprostirajo vse do Enetov. od koder so bili pregnani. vse do zgornjega Jadrana. hebrejsko bira »mesto. tudi v akadshchini je birtu. ki zhive na Jadranu.(gl. prekop«]. Rhatotes itd. kar ustreza akadskemu in starobabilonskemu paltu »mech z dvostranskim rezilom« [op. Chrnega morja. da prihajajo Ένετωί iz dezhele Levkozirov (Leukosyroi) [op. Bagas. Aeniates. grad« [op. npr.n. Etnonim Paflagoncev. 21). kar je primerljivo tudi v imenu Pelagonija v Makedoniji. v trashchini bria pomeni »mesto« [op. prebivalcev chrnomorske obale v Anatoliji.: slovanska vzporednica bor kot Branibor ipd. str. I. Sadnik-Aitzetmüller izvajata ta izraz iz slovanskih osnov bul.].2010 10:13:48] . gre po Semeranovi tezi iskati v asirshchini: baal-palag [akadsko belu. Tako malo naprej pri Semeranu beremo. da so shli Enetoi pod Antenorjem iz Paflagonije chez Trakijo proti Jadranu.V. 2. to je Kapadokijcev asirskega porekla. balda »sekira. hebrejsko ba'al »gospod.Odkod Veneti zachenja z Livijem ter njegovo legendo o Antenorju.V. bat. da se je mesto Aenus v juzhni Trakiji na obali Egejskega morja prej imenovalo Poltyobria. Nat. III. aramejsko rahat »reka. Tu smo citirali Semeranove navedbe. Po Sofoklejevih Antenoridih sledi. bald. Semerano nadalje pravi. ki naj bi pripeljal Venete iz Paflagonije. ki so mu rabile za razlago posameznih imen na osnovi akadshchine. 3. Bezlaj she omenja. bula)]. od koder so se proti koncu 2. II. vodni tok« [Merku omenja rahot<grohot »grob pesek. (Strabon. grushch« kot pogost hidronim. na jugu omejenih z reko Halys. buld-. 643-647). 130-131) "Venetos troiana stirpe ortos" (SEM vol. gospodar« + akadsko palgum. tisochletja pr. Seveda je treba takoj spomniti. da bi poudaril sovpadanje njihovih obichajev z babilonskimi. skupaj s Prosdocimijem (La lingua venetica. ki so prishli iz Troje skupaj s Traki in se naselili na severnih obalah Jadrana. str. L. 643-647). Ne bi smeli she spregledati niti Katonovega prichevanja (najdemo ga pri Pliniju. 3. 12. Po Semeranovi metodologiji Poltyobria zlahka preberemo na slovenski osnovi kot *Baltobrje>Balto-bor. Paflagonci naj bi potemtakem bili »vladarji vodnih poti« ali »gospodarji morja«. Ime Rhaetia naj bi izhajalo iz akadskega ratum. da http://www. L. kjer naj bi pregnali Evgance. opozoriti pa je treba na drugachne vire.. Ko govori o Siginih (V. 38. 17.1) porocha. ki povzema po Majandru.

7.. L. vidika. Zakaj razpravljati prav o stalishchih Devota? Ker postavlja skupaj z nekaterimi drugimi sodobnimi raziskovalci. (Windisch) . etnoloshkega. izvor Venetov v srednjo Evropo. Sozom. obelezhja keltskih kraljev. sufiks -ηνες ustreza starobabilonskemu enum »gospod. kraj« [op. Vindonissa. odlok (SES)]. sicer pa najdemo na Slovenskem hidronime Rohot. od koder izpeljanke loch.. http://www. Galci v Armoriku (are mori = ad mare) med Loaro in Seno.. Ker sem o tem nekaj vech spregovoril v svoji knjigi Davnina govori. krizhani z bazo.: Slovensko osnovo lahko najdemo v lochiti. kot jih nachenja Devoto: (1) ali so Veneti zhiveli (tudi) v Panoniji. slochiti.shvicarska trdnjava med reko Aar in Reuss.htm[16. Toda stvari so bolj zapletene kot so videti. a tudi Venosti. (2) ali so se od tam preselili na severne obale Jadrana in (3) kakshni bi lahko bili morebitni odnosi s tako razporejenimi Veneti in Slovani v tistem chasu. pot. -lekniti. Plinij (Nat. jezikoslovnega itd. loka. IV. rob. 749).. ki izhaja iz hidronimov Vindo. vladar«.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. (ESSJ)]. ukrivljati«. Vinda (Werlach) in Licias. 29. 6) v Istri] ob laguni Gradezha. kot so Lejeune in Pellegrini-Prosdocimi (mimogrede. ki nima etimolshke razlage niti ni kakorkoli povezljiv z germanskimi izhodishchi. I. praslovansko *lochiti. 38. Eccl. 132. dasi so stvari veliko bolj zamotane z antropoloshkega. hod« [op. lok. Ένιηνες (Iliada. str.2010 10:13:48] . Rohat ipd. 185). * Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. Ime Ένετωί spominja na Enieni. Hit. che so sploh od kod prishli? To je she vedno ena najbolj zapletenih ugank sodobne (ne le zgodovinske) znanosti. kjer se izliva v morje reka Natiso. ki ustreza akadskemu (w)idum »meja. 105) Armoriku pridruzhuje she Akvitanijo (aqua). lokav. zakaj je pomembno obravnavati vprashanja. vodno bozhanstvo«. ki gre« iz akadskega glagola alakum »tok. primerjati gre she z Aκυλιν (Zosim. ki ustreza akadski osnovi id »voda. Ime Raetia Secunda je bilo postopoma nadomeshcheno z Vindelicia. romaniziranega v Aquincum. Tod je veliko imen s korenom Vind-: Vindelicia. obmochje juzhno od Garone. hist. 643-647). kulturoloshkega.11. genetskega. Poleg tega znameniti genetik Cavalli-Sforza postavlja Devota v skupino tvorcev velikih teorij o izvoru Indoevropejcev. L.V. pa tudi slok. Prosdocimi je doktoriral pri Devotu) itd. prichanja o Belenovem kultu ter hidronim Aquilis kazhejo. 2. obstaja cela vrsta teorij.V. po katerih je dobil ime zgornji konec doline reke Adizhe (Adige) (SEM vol. ki so v Homerjevem katalogu navedeni kot ljudstvo iz zgornjega dela doline reke Sperhej (Herodot. Zhe précej na zachetku naj navedem.Odkod Veneti na Gorishkem pravijo rohot »posebna oblika struge«. Vindobona (Dunaj).]. ki je ponavljalni glagol s prvotnim pomenom *»kriviti. gospodar. V.revijasrp. Semerano obdela she vech hidronimov s podrochja Venetov. ki z rekama Isar (Isarcus) in Inn (Aenus) techejo chez to obmochje. da je ime Oppidiuma predromansko in kazhe na keltskega boga Akinka. reka. Hidronim Licias ustreza akadskemu alikum »ki teche. ki si jih najlazhje predochimo na prilozhenem zemljevidu. Akvitanijo etimoloshko lahko pridruzhimo Aquilei (kjer orel-aquila nima kaj pocheti) [keltski ostanki. Licus.: Ta primer je pomemben za razchlenjevanje imen Videm. sumerskemu en. Vindalum – mesto Kavarov (Cavares) v Gallia Narbonenses ob sotochju rek Rodan in Sulgas.. zlasti tistega v Furlaniji-Udine. Predpostavljamo podobno primerjavo etnosov kot Veneti. Pomembni so she slovanski Veneti v srednjem in spodnjem toku Visle. arheoloshkega.

ki so prishli iz Afrike in se naselili v Evropi in Aziji v srednjem oziroma v spodnjem paleolitiku (odvisno od modela o razvoju Homo sapiensa). stoletja razvila svojo "teorijo kurganov". in predstavlja zachetek neolitizacije Evrope. To teorijo je razvil v drugi polovici devetdesetih let 20. Skratka. dasi se nagiba k tistim teorijam. kdo je bil prvi. in od tam naj bi se difuzno. torej kar tri tisochletja (!) prej. Predvsem bi rad opozoril z najnovejshim primerom. ki postavljajo indoevropske zachetke okoli Chrnega morja: na severno stran v juzhno Ukrajino. od kod Indoevropejci. Po tej teoriji naj bi se IE oblikovali na Blizhnjem vzhodu. bojni vozovi in Indoevropejci.Odkod Veneti bom tu zgolj izredno na kratko povzel tri prevladujoche teorije o izvoru Indoevropejcev (IE). na juzhno stran pod Kavkaz in v Anatolijo. tudi najsodobnejsha znanost she vedno ne najde dokonchnega odgovora. ki je udomachil konja in izdelal lahek bojni voz. logichno. tisochletju pr. Marija Gimbutas. torej v juzhni Ukrajini oz. po tej teoriji naj bi IE ne prishli v Evropo in Azijo ne v halkolitiku ne v neolitiku. natanchneje v Anatoliji. po kateri naj bi IE prishli z vzhoda kot prinashalci revolucionarnega gospodarstva – nov nachin kmetovanja: to naj bi bilo v VII. ki so v halkolitiku (bakreni dobi). se ne more prav odlochiti. tisochletju pr.n. a so si glede geografskega izvora na neki nachin blizu. ki ga med drugimi podpira tudi belgijski arheolog Marcel Otte.3 Indigenistichna/domorodna ali teorija kontinuitete (TK). che navedem delo Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 (v prevodu) Konji. od koder so z vojashko silo zavzeli Evropo. juzhni Rusiji. stoletja italijanski historichni lingvist Mario Alinei. na zahod v Panonijo.11.sht. temelji na domnevi. vdrli v Evropo. torej v IV. ki je teorijo prvich celovito predstavil leta 1987. preden so se razselili. pri chemer naj bi imeli Hetiti pomembno vlogo. bojeviti pastirski nomadi. med seboj so sicer dokaj razlichne teorije. tudi.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. pri chemer navaja nad ducat znanstvenih teorij (ki jih omenjam tudi jaz v tej in drugih svojih knjigah). po kateri naj bi bila zibelka IE na severni strani Chrnega morja. ali naj bi se to zgodilo v Mezopotamiji in bi od tam dobili Indoevropejci te nadvse napredne kulturne doeszhke ali je inovacija nastala med Indoevropejci.1 Invazionistichna teorija. pokojna Litvanka. Vidna predstavnica moderne oblike te teorije. kako pereche je to vprashanje.2010 10:13:48] . ampak so bili preprosto dedichi prvih skupin Homo sapiensa. Seveda se ne more izogniti vprashanju. delujoch na univerzi v Utrechtu. Najpomembnejshi predstavnik te shole je njen ustanovitelj. podpira pa ga vrsta genetikov. ter se ne more odlochiti. predvsem s svojo inovativno tehniko poljedelstva shirili po Evropi.n. akulturirali dotedanje prebivalce in popolnoma nadomestili prejshnji(e) jezik(e) z indoevropejshchino... s katerim bi se vsi strinjali o izvoru Indoevropejcev in s tem. kot to predvideva tradicionalistichna teorija. delujocha v ZDA. 2.sht. Anglezh lord Colin Renfrew (REN).revijasrp. ki ga podnaslavlja Temelji in metode raziskav bojnih vozov z gledishcha primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. je v shestdesetih letih 20. Toda pri konkretni obravnavi. od katerih se je razshirila med Babilonci in Asirci. med njimi Cavalli Sforza z univerze Stanford v Kaliforniji. Skratka. da so bili IE. razshirjene v mednarodnih strokovnih krogih v zadnjih desetletjih. po teoriji kontinuitete naj bi danashnji prebivalci zhiveli v Evropi na bolj ali manj http://www. katera bi bila prava.htm[16.2 Ekonomistichna teorija. 2. od kod Slovani in ne nazadnje Slovenci! 2. Njena pomembna pristasha sta med drugimi v ZDA rojeni severnoirski arheolog James Mallory in amerishki lingvist Wilfred Lehman. miroljubno. ki jo lahko imenujemo kar "tradicionalna".

htm[16. http://www. to je IE dvigalo ugled. vendar z ogromnimi posledicami za preuchevanje enega od evropskih ljudstev. ki so se pred deglacializacijo znashli v vzhodni Evropi. da so tudi ta ljudstva prishla v Evropo od zunaj v razmeroma novejshem chasu ter da so nadomestila dotedanje prebivalce podobno. da se je del Slovencev(!) preselil proti severu ob Ilmensko jezero. In she vech. Prej je veljavna tradicionalna teorija izhajala iz predpostavke. ne z vojashko silo ali rasno vechvrednostjo. ki je za nekaj tisochletij poglobila prazgodovinska dogajanja v Evropi ter ji tako priznala kulturni razvoj. akulturirali so evropske mezolitske lovce in nabiralce ter spricho vishje kulture nadomestili njihov(e) jezik(e) z indoevropejshchino. V tistih letih je evropska arheologija dozhivela le dvoje velikih revolucij: (a) kronoloshko. Neolitizacija ali neolitska revolucija pa zajema tudi nova znanja v metalurgiji (baker. da se o tem ni razpravljalo. in tako so tod zhiveli tudi Slovenci. ki so prishli iz zahodne Azije. ki pa so nekoch segali globlje v Italijo in do Shvice. Danes nam nova teorija govori o "uralski kontinuiteti" v severovzhodni Evropi. s socialnimi in ekonomskimi protislovji. juzhno od polarne kapice. jim dajalo gospodarsko trdnost in jim omogochalo vechjo nataliteto.uralska. tam ustanovil Novgorod in se dolgo razlikoval od Rusov. ki jo z obema rokama sprejemajo tako arheologi kakor jezikoslovci ter je zhe postala del sploshne kulturne osveshchenosti. kot so govorile tradicionalne teorije. povezano z novimi tehnikami radiokarbonskih. ki jih imenujemo .revijasrp. marvech preprosto le prvi poljedelci.11. se sedaj jemlje celoten razvoj evropske prazgodovine kot notranjo evolucijo. glede na razvojne oblike evropske prazgodovine. da IE niso bili bojeviti napadalci. invazorji. Torej ne z orozhjem. temvech uveljavljanje z naprednejshim poljedelstvom. z razshirjanjem naprednih proizvodnih postopkov in novih zamisli.2010 10:13:48] . medtem ko se je arheologija prej zatekala k velikim in obsezhnim "migracijam ljudstev" kot prednostnim razlagam za vsakrshne velike spremembe. dendroloshkih in drugih datacij. z nastopom danashnjega podnebja (holocen) naselili obsezhna ozemlja severovzhodne Evrope. ki so po Renfrewu povsem nesprejemljive.Odkod Veneti sedanjih ozemljih zhe v paleo-mezolitiku. Pomembnost in odmevnost celovite objave teorije Colina Renfrewa v letu 1987 je v njeni prvi temeljni in argumentirani kritiki tradicionalistichne teorije. ki naj bi jo povzrochila bojevita IE ljudstva. kakor naj bi IE nadomestili Predindoevropejce v preostalem delu Evrope. in so po otoplitvi. (b) druga revolucija je bila interpretativne in metodoloshke narave. pri obdelavi in uporabi gline itd.] Vse do sedemdesetih let 20. posebej velja. s chimer so tudi prevladali in razshirili svoj jezik na ostala ljudstva. na osnovi chedalje natanchnejshega branja arheoloshkih virov in njihovih implikacij danashnja arheologija odlochno zavracha vsakrshno invazijo celinskih razsezhnosti v novejshem chasu – to je tako v halkolitiku kakor v neolitiku! Na lingvistichni ravni so te najnovejshe spremembe chasovnih okvirov in metodoloshkih pristopov sledile arheologiji z zakasnitvijo. Trdi pa. ampak arheologija celo nikoli ni podvomila o "veliki selitvi narodov" (!) na nashi celini. ki je dajalo vechje gospodarske uchinke kot lov in nabiralnishtvo. ki jo je nadomestil z revolucionarno zamislijo. bron). ki navaja. neodvisen od velikih dogodkov na vzhodu. da so Slovani zhe tedaj zhiveli na obmochju jugovzhodne Evrope ter se od tam selili proti severu. med temi tudi za zamenjave jezikov. da so vsa uralska ljudstva potomci skupin Homo sapiensa. stoletja ne le. [Pri tem bi bilo zanimivo omeniti Conteja (CON).si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.

(c) obe korenito spreminjata okvir tradicionalnih zamisli o jezikovnem razvoju na evropski celini. da se je poljedelstvo razshirjalo med avtohtonim prebivalstvom tudi tam. Torej so Praslovani chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem. sever in jug! Zakaj so vsi odhajali.. na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«. tako Alinei – poglavitni zagovornik TK. (b) obe pripisujeta kontinuirano etnichno sestavo evropskega prostora vse od neolitika do danashnjega dne. sht. 1-2. 3): ». Toda najnovejsha TK je veliko doslednejsha in je naredila she korak naprej.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kolikor je (pra)zgodovinarjev! * http://www. je Renfrewova teorija naletela na huda nasprotovanja ne le med indoevropeisti. zahod. da je nujno popolnoma opustiti misel. ampak so kritike nanj letele tudi s strani arheologov.. ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod. medtem ko skoraj brez izjeme vsi soglashajo glede "uralske kontinuitete". ki pa ima z njegovo mnogo skupnega: (a) obe pomikata datacije za vech tisochletij v preteklost v primeri s tradicionalisti. 1973/74. kjer ni bilo zaznati kakshne pomembnejshe migracije z vzhoda oziroma kjer se je poljedelstvo razshirilo celo kasneje in ne sovpada z naselitvijo IE. to pa je za preuchevanje Venetov izjemnega pomena! Zanimivo. torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam. tesno navezanimi na tradicionalno "veliko preseljevanje" bojevitih nomadskih pastirjev v bakreni dobi. da Bojan Chop. kjer naj bi zhiveli Praslovani. XIX. preden so se razlili nekako dva do tri tisoch let kasneje po Evropi – to je bilo po zdaj veljavnih razlagah shele v zachetku srednjega veka. uchenec Karla Oshtirja. pravi (Jezik in slovstvo.htm[16.med drugim trdi. str.revijasrp. da je imel antichni Rim odlochilno vlogo pri oblikovanju vseh neolatinskih jezikov.11. ki so brez velikih tezhav lahko dokazali. le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko.Odkod Veneti Toda presenetljivo.2010 10:13:48] . Na osnovi takshne kritike Renfrewove sicer napredne teorije so (Alinei in drugi) razvili najsodobnejsho teorijo kontinuitete (TK).

razshirjeno od Istra (Donave) do Venetov ob Jadranskem morju. 147-148) je opazil.sht. Makedonija je tedaj segala do gore Orbelos. C. na spodnjem toku Istra (Donave) omenja Apian (Bellum Mithrid. I. Urgesch. Mannert. Iz tega bi bilo mogoche sklepati. to pa po Davorinu Trstenjaku kazhe na ostanke Apianovih Venetov. 196. da je v cerkveni starobolgarshchini dvoje jezikovnih substratov. ki jih omenja Moses Khorenski v Trakiji.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki je potekalo vzdolzh "jantarske poti" s severa na jug (o tem gl. Karnijo do Ravene v zgornji Italiji. von Bodensee). skozi Panonijo. a po kateri poti. Shembera. 4 in Ptolomej). da se je takrat zachelo preseljevanje arijskih plemen v Evropo. Abkunft der Slav. to se je Trstenjaku zdelo prepozno (Krüger. Norik. V. 378) porocha. Nash Davorin Trstenjak je bil s Krügerjem mnenja. chez Jagodo do Pozharevca na zahodni strani in od Vidina do Zheleznih vrat na Donavi na vzhodni strani. Zhe Shafařik (Über die Abkunft der Slawen. ampak tudi po jugovzhodnih obalah Chrnega morja v spodnje Podonavje in nato na zgornji Jadran. Wersebe.11. obshirneje v moji knjigi Jantarska pot). da je bilo morda res nasprotno. saj je she zapisal. str. sledi. Zato bi za te Apianove Venete prishlo v poshtev podrochje od Nisha. Klesvetitza. perioikia Makedonion ethne«. Landau. In upravichena je domneva.. lacus Veneticus (Pomponij Mela II. quas http://www. drugi. Grshki pisec Arian (pri Evstathiju Ad Dyon. Labutza. Hanush itd. V. 852) in jim dolocha prostor do Timoka. ki ga povzema Evstahij (Ad Hom. pri svojem prodoru iz Galije skozi severno Italijo povlekli s seboj she kakshno pleme jadranskih Venetov.2010 10:13:48] . In ker je (za vechino) nesporno.revijasrp. ter je nasprotoval Gilferdingu.sht. Zelo zanimiva je Anonimusova pripoved. da je imel Herodot (I. ki je postavljal to dogajanje v leto 1270 pr. ob Drini ter izvirih Morave naprej proti jugu. ali kakshnih sto let po svetopisemskem Abrahamu. Tam Prokopij (leta 552) navaja naslednje trdnjave: Vraziste. ki so zhiveli v pradobi v Iliriku. 34. ko je zapisal – »to kai Illyrion Eneton«. da so tudi jadranski Veneti njihovi sorodniki (tako Surowiecki. Balesina itd. danashnjega Balkanskega gorstva.sht. da so ti Veneti prishli iz Paflagonije v Trakijo in od tam she na jadransko obalo. Pri tem pa drugi zgodovinarji opozarjajo. str. Pierg.Odkod Veneti Kaj o tem pravijo stari viri? Na kratko jih obnovimo: Bolj proti zahodu. S tem v zvezi je tudi domneva o venetskem preseljevanju iz Male Azije v Evropo. kar naj bi trajalo vech kakor sto let. to pa je bilo okoli leta 2200 pr. da bi jih razlocheval od jadranskih Venetov. po desnem bregu Morave. Slovanov s severa. Conversat. se sprashuje Davorin Trstenjak ter odlochno meni. kjer se je ohranilo ime lädis za ladje (Allg. da so v pradobi venetska plemena naseljevala obsezhna podrochja od izliva Donave. für das kath. na zahodu pa severnoTirolsko do Bodenskega jezera. Kot nekakshen osrednji dokaz naj bi veljalo trgovanje z jantarjem. da to ni potekalo le chez Kavkaz in po juzhnoruskih stepah proti Baltiku. da so Kelti (Skordiski) leta 370 pr. des Indogerman. Deutsch. Schultze. da so Veneti svojo pradomovino v Aziji zapustili. "Jadranski" Veneti so v literaturi morda she najbolje obravnavani od vseh in kasneje bomo pogledali tudi te izsledke. kai Sintois.) "obdonavske" Venete v soseshchini Dardanov in Sintov do meja Makedonije: »Enetois kai Dardaneas. ker so jih napadli Asirci. Stammes I.n. Za Trstenjakov chas pa je znachilno iskanje povezav med jadranskimi in baltskimi Veneti. da so Singini medijsko ljudstvo. Te Venete zasledimo tudi pri Anonimusu. in morda edinole po tej smeri.n. da so bili baltski Veneti Slovani. 140). Lex. Schlötzer. 162 in naprej).htm[16.. primeshan od kasneje doseljenih Antov.) (TRS 1871. Shafařik. V. [Ammian Marcelino omenja: "alpium juliarum.n. Iliad. Müller. Moses Khorenski pri Shafařiku. Skaplitza. Dardanci so naseljevali ozemlje od Shar planine. eden izhaja od Slovanov. 9) v mislih prav te Venete.

s chimer bi se razlozhilo. pp. torej so bili norishko-panonska veja.629-653.n. ki v 2. toda chakalo jih je grenko presenechenje – na omenjeni lonchevini ni bilo sledu o napisih.. Firenze. da po morju. kar je razumljivo she podzhgalo arheologe in jezikoslovce. da so se zacheli podrobneje zanimati za stvar. tj. kakor Strabon (XII. postavlja Venete (skupaj s Protolatinci) v Panonijo severno od Donave.: uposedos. ki so opozorili na Harmattovo sumljivo delo. teutabado.127)]. Med leti 1950 in 1966 so tam petkrat izkopavali nekropolo iz let 440 – 340 pr. naj v zvezi s tem omenimo obskurno zadevo. tako poljski Krak(ov) s Koroshke. spodnjedonavskih in zahodnoevropskih Venetov. nekako na ozemlje danashnje Slovashke oziroma v zahodne Karpate. Svavi. G. med delom zgodovinarjev she vedno zhivo mnenje. kako je preostal obroch baltskih. v katerem pa ni omenjala nobenih napisov na lonchenih chrepinjah. augar vhug. ki povzema po Sofoklejevi (izgubljeni) tragedij Zavzetje Iliona. prishli na severne obale Jadrana. npr.11. Po neki tedanji teoriji naj bi zhe v predzgodovini iz preostankov Slovanov. da ne bi she kdo nasedel. Kljub temu se je pojavilo v strokovnem tisku nekaj chlankov. tisochletju pr. od koder naj bi jih potisnili Kelti. morda v 10. st. Jerem leta 1968 objavila obsezhno porochilo. iuvio.. da bi v muzeju she sami preuchili slovite najdbe. ki je v zadnjem chasu razburila strokovno javnost. che uposhtevamo enega najvechjih sodobnih italijanskih etimologov Giacoma Devota (Dizionario etimologico.n. je vech razlichic. da so namrech severni Slovani prishli iz Norika v Podonavju. Eni menijo. Preden nadaljujemo. str. Keltov in Germanov nastali Svabini. je na tej osnovi napisal razpravo za Comptes Rendu de l'Academie des Inscriptions et Belles Lettres (CRAI). z obmochja Donave. torej v neposredno sosedstvo s Slovani (ki jih Devoto namesti pod vzhodne Karpate na http://www. * Na panonski stichni tochki postanejo stvari nadvse zanimive.. In tako so se nekateri odpravili v Pecs. morda v 7.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. o tem je arheologinja E. "Baltski" Veneti naj bi po Trstenjakovem mnenju prishli z juga. nedalech od srbske meje. ter je menil. da so Veneti prvotno naseljevali obshirno obmochje Podonavja in okolico Panonske nizhine. kar je vzbudilo nemalo pozornosti.2010 10:13:48] . Lel in Cheh iz hrvatskega Zagorja ipd. pod naslovom Venetes de Pannonie.revijasrp. Felice Le Monier Ed. Harmatta objavil analizo shtiridesetih grafitov s takratnih najdb.i.s itd. se je chutil prevaranega in osramochenega. Gre za tezhko razumljivo afero z arheoloshkimi najdbami z domnevno venetskimi napisi v kraju Szentlörinc pri Pecsi na jugu Madzharske. Kako naj bi menda prishli jadranski Veneti po padcu Troje v danashnjo Benechijo. Julijske Alpe so se v starih chasih imenovale Venetske (TRS 1875. kot je Nestor. jadranskih.130). Svebi.htm[16.sht. mego urleiatolerreitia. Ugledni Michel Lejeune. drugi. toda o tem sem vech napisal v svoji Jantarski poti. torej s severa.i. Vendar je. ob desnem bregu Donave. augar otnia.Odkod Veneti venetas appellabant antiquitas". ki jih je prebral kot venetske. 8).-oct. da je legendarni Antenor s svojimi sinovi in s preostankom Venetov po pokolu v Troji prishel v Trakijo ter shele od tam na zgornji Jadran (TRS 1875. ne oziraje se na ta temachni dogodek. zemljevid I). mego.sht. Ko so s tem seznanili Lejeuna. str. 1968. jul.i. da bi bilo najbolje pozabiti na to sramoto.i. Od tod zakljuchek. vontar. st. mag. da je prvotna domovina Venetov prav Panonija ali da so vsaj od tam kot iz vmesne postaje na dolgi predzgodovinski poti selitve.. 1990. moldu/t. ali celo she veliko bolj zgodaj pred nashim shtetjem. chlan francoske akademije in nekdanji profesor omenjenega Harmatte. 3. to naj bi potrjevali stari viri.. Shele dobrih dvajset let kasneje (1985) je madzharski raziskovalec J. magrio.s.

sht. pod njimi. v danashnji Srbiji.Takshen Devotov razpored pa omogocha in celo zahteva poseben razmislek. che so po Devotu Veneti v Panoniji v 2. kjer je zanj bela lisa. vendar pa je bilo ozemlje v resnici razsezhnejshe. ker Devoto postavlja svoj razpored ljudstev zhe v 2.11. da najstarejshi zgodovinski viri postavljajo v pribaltski prostor Venete.. Severni sosedje Slovanov so bili zhe takrat Balti. Germani so bili po njegovem takrat dalech od Slovanov. ki so jo veliko kasneje pretrgali Obri in Avari. ker si je dovolil pustiti dokajshen prazen prostor v Karpatih. pri chemer so po njegovem Tirenci (Etrushchani) zhe takrat na zahodnih obalah srednje Italije. ali she prej. tisochletje pr.sht. a drugi temu odlochno nasprotujejo).! Devoto postavlja jugozahodno od Slovanov Ilire v porechje Tise.Odkod Veneti znanem podrochju Prilesja. so zhe takrat Grki. torej v neposredno blizhino Devotovih Venetov.n. che Mario Alinei pravi. Kdaj je to bilo? Morda v tretjem tisochletju pr.n. ki so potem menda shli na jug v danashnjo Bolgarijo. Po http://www. toda tidve imeni so oboji dobili shele v zadnjih stoletjih.n. na mejo s Kitajsko. v pripjatska mochvirja). med katero so se Etrushchani zhe odselili iz Panonije in pustili tam Venete ter Protolatince. pr.revijasrp. in za tako domnevo najde potrditev tudi v nedorechenosti povezav med Etrushchani in Retijci oz. da so se vrinili med zahodne in juzhne Slovane. predvsem pa kulturne izmenjave in jezikovne vplive. Taka razporeditev etnosov.2010 10:13:48] . ki naj bi bili oznaka za Slovane. ki se izkazhe za pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev. danashnji zgodovinarji pa pravijo. she severneje pa so Finci. ki so se kasneje preselili dalech v vzhodni Turkestan.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.n. tisochletju pr. med katere so na vzhodu prishli (ali so zhe bili) Veneti. Taka umestitev Venetov v severno Panonijo pa nam logichno prikliche v spomin. dolochneje med Slovake in Slovence. je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti.htm[16. Zato naj nas ne chudi. oziroma chezalpski izvor Venetov.sht. ali je in v kolikshni meri je mogoche vzpostaviti takshno jasno prostorsko razlochevanje in razmejevanje. severnimi Etrushchani (kakor jih nekateri imenujejo. zlasti she zato. st. vzhodno od teh Arijci (na podrochju zgornje Volge in Dona do reke Ural). Giuseppe Sergi je tudi zagovarjal severni. kar je she posebej pomembno. in 12.sht. Zakaj?! Kaj bi se tam lahko dogajalo. che Devotovo lokacijo razumemo le v smislu razporeditve. katerih del se je po njegovem mnenju priselil v severno Italijo med 7. da je treba tako Ilire kakor Trachane shteti v shirshi sklop Praslovanov. nad Arijci Toharci. v juzhni Skandinaviji in na obalah zahodnega Baltika. Vmes vrine v osrednje Karpate le majhno skupinico Trachanov. torej tisto. morda podobno. che ne bi pustil praznine? Che sprejmemo Devotovo izvajanje. uposhtevaje dolocheno mobilnost. kazhe (che ne pozabimo na teorijo kontinuitete Maria Alineija!) neko predhodno razvojno stopnjo. kakor velja za Balto-Slovane.

da se je po Devotu skupina »Veneti-Protolatinci« premaknila (1) v severovzhodno Italijo na ozemlje spodnjega Pada ter (2) chez severozahodni Balkan in Jadransko morje na jug Apeninskega shkornja. Olivieri z obiljem toponomastichnega gradiva. etimologija pa le ponovno vzpostavi to davno sorodstvo s postopki "iskanja ochetovstva".revijasrp. da se je neka beseda nekoch lochila od druge besede in pri tem pozabila na svojo staro povezanost. ter D. Ta se imenuje romanska filologija. tisochletju pr. Zakaj bi si morala etimologija kot svoj ideal vzeti latinshchino in se pochutiti srechno. kar je zunaj latinshchine? [Podchrtal L.V. Prati.11. che ostane znotraj nje.. Tem se na svoj nachin pridruzhujeta she A. Che naj bi bilo tako. ki so bili pred tem v Panoniji njihovi vzhodni sosedje. str. je to. ki se opira na narechja in je bogat z bibliografijo. ki sta ga pripravila Battisti in Alessio. zato pa ostati povsem odrezana od vsega.Odkod Veneti Devotu indoevropska jezikovna podrochja v 2.sht. Konchno je temeljna nuja ugotoviti chas rojstva neke besede. potem so bili Veneti in Protolatinci najtesneje povezani ter so she v 2.] Etimologija sama po sebi ne pomeni nich: je le uchena ugotovitev.n. veda. tvorili jezikovno(!) dokaj enovito skupino. do vitkega in zanesljivega izpod peresa Migliorininija in Dura. (DEV. Iz tega izhaja potreba ne toliko po ponovnem zbiranju http://www. obenem pa med najbolj tiranske. Pa vendar.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.. zaprta je v tradicionalni okvir geneaoloshkih sorodnosti.. tisochletju pr. I-VIII): »Italija je bogata z etimoloshkimi slovarji v tradicionalnem smislu tega pojma: od obsezhnega in bogatega. Toda zlasti glede italijanske etimologije velja spomniti na opozorilo samega Giacoma Devota (DEV. S tako celoto imamo zagotovljeno pravshnjo informacijo. ki je bila shele po selitvi razdeljena na dva nasprotna konca italijanskega polotoka. te vzorno pripravljene knjige bralca zaprejo v nekakshno kletko.2010 10:13:48] . zemljevid 1) Kar nam na tej sliki she pade v ochi.. tudi che je to bilo pred nastankom konvencionalnega latinskega izraza.htm[16. med katera so se vrinili Osko-Umbri.sht. saj zase najde v latinshchini shchit in obenem svoje meje. ki sodi med najbolj bogate in raznolike.

saj hoche iz "kletke" latinshchine in vkljuchuje mediteransko in drugo dedishchino v svoje raziskave. imenujem "patos" [op. ki presega ozke meje. ki so jih prinesli v Italijo z obmochij vzhodnega dela srednje (centro-orientale) Evrope v vech valovih. da je nenavadno veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako "etimologija neznana". ampak le do dushevnega razpolozhenja (stato d'animo). "ligursko" itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. tujih latinskemu leksichnemu svetu. ki so lahko bile evropske ali severnoafrishke: primere zelo razshirjenih mediteranskih besed lahko.n. vidimo pod gesli ausonio. stoletja. Iz te moje razlage si lahko bralec ustvari nazorno sliko.. Druge besede pa so omejene le na dolocheno podrochje.. kolikor po razvoju nove. potem ko so postopoma deshifrirali na tisoche glinastih klinopisnih tablic.Odkod Veneti etimologij. ki ga. opredeljene v razlichnih geslih z oznako "brez verodostojnih povezav"... Ta mora osredotochiti svojo pozornost na znamenja. zachel njihovo vechdesetletno preuchevanje. Te predstavljajo besedni zaklad.htm[16. s she ozhjega ozemlja. In temu sledi she ena zagata.). najdenih med arheoloshkimi izkopavanji v Mezopotamiji in njeni shirshi okolici v drugi polovici 20. saj prvich za italijanshchino uvaja na sodoben nachin probleme latinske etimologije.V. ali sodnikov patos.. ki pripelje do zagate o latinshchini. Vchasih jih tu oznachujemo kot "paleoevropske" in torej ustrezajo nekemu zelo obshirnemu podrochju.. V tem pogledu je ta moj etimoloshki slovar novost v primeri z vsemi prejshnjimi. to je florentinshchina. ki je bila na svojem zachetku omejena na zelo majhno ozemlje okoli Rima.. ki pa je na podlagi tega. da je latinshchina nastala na tleh Apeninskega polotoka s spojitvijo jezika mediteranskih ljudstev ter praslovanshchine in torej ni bila prineshena od drugod! Seveda se Sergi razlikuje od Devota v tem. ki z uposhtevanjem vseh dejstev razsodi. ki je bil v zadnjih desetletjih izredno dobro dokumentiran. po drugi pa mediteransko nasledstvo. to je starega semitskega jezika z Blizhnjega vzhoda. magiostra in tabarro. ne tvegam interpretirati«. izhajajoch iz akadshchine.L. ki je trajalo vech stoletij (17. ki chaka na bodoche raziskave.2010 10:13:48] .sht. kako megleno je izhodishche. s chimer zagotavlja skladen in izchrpen pregled«. s prenikanjem. ko je preuchil in povezal bolezenska znamenja. To poslednje Devotovo priznanje se sklada z ugotovitvami Giovannija Semerana (SEM). ki po eni plati zajema indoevropski besedni zaklad. Mediteranske besede se ne nanashajo na neko stalno obmochje.revijasrp.pr. se mora bralec zavedati razlichnih dejstev. Na tej stopnji se zachenja proces zgoshchevanja.9. .11. in "indoevropskih" besed. st. ki so se nahajale na tistem prostoru. Devoto s svojim pristopom. medtem ko Devotu to ne pride na misel in govori le o presenetljivem shtevilu besed.. morda z neustreznim izrazom. Predvsem mora biti jasna osnovna predstava o latinshchini kot meshanici "mediteranskih" besed. ki potem. sodobnejshe etimologije. tako (manj dramatichno) etimolog po preuchitvi vseh podatkov dolochi besedi njen izvor.. po mnenju Devota. kot je bilo latinsko. postavi diagnozo. Na koncu te svoje raziskave ne pridem samodejno do diagnoze. npr..: zanos]: kakrshen je zdravnikov patos.. ki nam lahko rabijo kot vodila za razlago. ki so se ohranile v italijanshchini in jih oznachujemo z "brez verodostojnih povezav". ki si jih. in iz katere je bila izpeljana normativna italijanshchina. !! http://www. Nato Devoto nadaljuje: »Poleg indoevropskih in mediteranskih besed obstaja dolocheno shtevilo latinskih besed. ki si jih ne upa interpretirati.. Tretje spet so prikrite v presenetljivo velikem shtevilu latinskih besed. Da bi se osvobodili prej omenjene jetnishke kletke. "ibersko". ki more segati od Shpanije pa vse do Kavkaza prek povezav. se priblizhuje Sergijevim (SER) stalishchem. da neposredno govori o praslovanshchini.

iz anhelare. v latinshchini anima: glej animo in primerjaj z anelito. da je vechina etimoloshkih del izshla zhe v prvi polovici dvajsetega stoletja ali pa so bila kasneje le malo popravljena. che drugega ne. in zato se zdi njen izvor iz mediteranskega ausa "la fonte".Odkod Veneti Toda kljub Devotovim opozorilom sta v prizadevanjih italijanskih (pa ne le teh!) etimologov she vedno "alfa in omega" latinshchina in antichni rimski svet. z neko predpono v gotshchini in morebiti v latinskem in-anis "brez zhivljenjskega diha". asolare: »prebivalstvo z obmochji. Slovenci zhiveli na sedanjem ozemlju. ki predpostavlja. zato. Alito iz latinskega halitus "alito". Takih monumentalnih in izvirnih del. sestavljenka iz haurire in ex-.2010 10:13:48] . gl. vrelec".in s podaljshanjem kot nadomestilom za ansl. Germanov in Slovanov [podchrtal in op. asolare. da so zhe v neolitiku. pihati".V. shum". Nekateri vidijo v *anslare iterativni zhelelni glagol. dosegam" iz *auso. pihati". ki izhaja iz halare "esalare. esausto). Temu seveda botruje tudi to. alito. "(iz)vir(ek)". Za morebitno obliko gl. in na svoj nachin (saj gre za drugachen. primerljiv z ausonio in esaurire) ter klasichnim halare "alitare" – "dihati. prim. generalistichen pristop. dih. gl. da spoznamo dolochen nachin razmishljanja? Povzemimo njegovo izvajanje: AUSONIO – iz latinskega Ausonius. anelito iz latinskega anhelitus. je zelo malo. s prvotno soglasnishko konchnico –s (gl. t.: shkoda. kot ga avtor sam oznachuje) se temu pridruzhuje Mario Alinei (ALI 1-2) s svojo teorijo kontinuitete. najdemo tudi v armenshchini le z neznatno spremenjeno obliko. gl. pojavlja v Indiji. Po mojem se Devoto vrti v zacharanem krogu. saj se je po dolgem ovinku vrnil na zachetek. gre za krizhanje med mediteranskim glagolom *ausare "sgorgare" – "izvirati. kot je Giovanni Semeranova etimologija grshkega in latinskega jezika (SEM 1-2).htm[16. preden so se spustili nadnje Volski in Samniti. vir. ki je mediteranski izraz. z indoevropsko osnovo. v vulgarni latinshchini ausulare. v nasprotju s Hernici: »prebivalstvo s skalnatih obmochij (sabinsko herna "sasso".]. da bi lahko sem prishteli slovensko: nem "brez besed. veti". Prav Mario Alinei s teorijo kontinuitete. da so oni prinesli nove tehnike poljedelstva in uvedli bron v Alpe ter prispevali k "poslovanjenju Italidov" (italidi slavizati) na ozemlju danashnje Furlanije in vse do ladinske Shvice. Animo izhaja iz latinskega animus. privreti (iz)" (*ausa "fonte". morda iz nekega zelo starega *anslare z onomatopoetichnim (posnemajochim) h. zhivechih na obmochju med Garigliano in Volturno. izdihniti. da se v luchi novih spoznanj kritichno lotimo poglobljene analize toponimov na tem podrochju. Esaurire iz latinskega exhaurire. skupaj z grshkim auo "attingo" – "zajemam. che ne celo prej. -u. Ausones morda izhaja iz mediteranskega izraza ausa. kako zapletena in po svoje tvegana je http://www.. izhlapevati. Che pogledamo she asolare – "alitare" – "pihati. "kamen")«. kot kazhe. da Devoto ne navaja nobenih primerov! Mislim. ki so bogata z izvirki«.i.v –al-. posvetno v grshchini dnemos – "veter". izhajajoch iz korena ane. Tako smo zhe ob tem prvem primeru spoznali. primerljivo z alito. skupno ime plemen. L. * Kaj nam Devoto razlaga pod zgoraj omenjenimi (zanj) kljuchnimi gesli ausonio. "izvir. emettere un sofio" – "izpuhtevati. pihljati.. negotovega izvora (prvotna oblika morda aurire? ali orire?). inane. magiostra in tabarro in ali so tudi za slovensko etimologijo zanimiva.11. Avzoni. Z drugimi priponami je beseda izprichana na podrochju Keltov. vzdih. V obliki chistega korena ane se. kar smo zhe obdelali zgoraj. pih. alito – iz latinskega halitus "alito" – "dihati. brez diha". pish. nas vzpodbuja.revijasrp. in to iz Ausones. za oznachevanje "zhivljenjskega diha". chrpam.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.

Drugi primer starinske besede. le da so slednje nezhnejshe. da je Bezlaj spregledal (?!). tako Machek opozarja na cerkvenoslovansko mezhdra < *mezdja. ostrozhnica. ki segajo celo do baskovskih ozemelj.. je dvomljivo. Ausa. s pogostim prehodom v>b. da gre za sploshnoslovansko besedo. Presenecha. negotove etimologije. toliko Devoto. Ta etimologija bi izhajala iz znachilnosti jagode. nezhna. iz o-tava. myzatsja »prilizovati se«.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.htm[16.. ki je prezhivela v Lombardiji. izlive izvajali iz osnove usta. "shiroko brezrokavno ogrinjalo. razvajenec«. To nam omogocha rekonstrukcijo z redukcijo: *mezdja+ostro(zhina) > medzhostra »mehka. morda spada zraven tudi slovenska Ajshevica (ESSJ). vendar s povezavami. Ausa pri Livku nad Kobaridom in drugod. prim. ostrejshe. ki teche skozi Chervinjan (Cervignano) in je morda bila v davnini celo skupen izliv za Socho in Nadizho.2010 10:13:48] . kot je potok Avshchek. ki vznemirja Devota in je ne zna drugache razlozhiti kot le z navedbo: MAGIOSTRA – "fragola". furl. da ima plodove podobne jagodam. »hidronim v Sochini delti«. z evro-afrishko pripono –arro. Piemontu in Emiliji. cerkvenoslovansko mjazdrica »jajchna kozhica«.se pojavlja namesto -str-. da se je delta Soche s stoletji pomaknila proti severu. a je *ausa za nas zanimiva tudi zato. ali je to prava pot do razlage zelo stare besede. da gre za besedo. ter (2) ital. z ukrajinskim myza »usta«. Vendar pa osnovo lahko najdemo v slovenshchini. (a)ushche. mehka. "ferraiolo".revijasrp. pri chemer je mogoche izhajati iz praslovanskega *miz(g)ati in to lahko primerjamo z ruskim mizun »ljubljenchek. spodnja kozhica« ipd. za katero je znano. mehkejshe. ki je razshirjena po vseh slovanskih jezikih. kot je npr. poleg tega ne omenja sorodnih Avche in Avshje v Soshki dolini. le to in nich vech. pelles Libycae". Podobno osnovo najdemo prav tako pri Bezlaju pod geslom: mezheven – »nezhen«. torej po tej strani ni videti nikakrshne sorodnosti. saj je dognano. Auzza. Ker se Devoto pri razlagi naslanja na pozni latinski izraz. Che pa se oslonimo na izgovarjavo: magiostra – madzhostra. saj tega ne omenja. desni pritok Soche nad Kanalom ob Sochi. Bezlaj to obrazlaga pod geslom: Avsha. Bezlaj obravnava slovensko otava. "pastrano". kar nam ponazarja posledice funkcije ogrinjala http://www. ki so si ga odevali chez obleko ali celo chez drugi plashch". zlahka poshkodljiva.Odkod Veneti rekonstrukcija razvoja prastarih besed. v pomenu (1) ital. sladokusna robidnica«. nam Bezlaj pove pod geslom: mezdra – »spodnja kozhica pri tkivu«. izvire. cheshko narechno mizat se »crkljati se« itd. »strzhen. zato jo poskushajmo poiskati pri Francetu Bezalju. Aussa di Luic. myzaty »lizati«. »seno druge koshnje«. "jagoda". da je njena kozhica nezhna. povezana s poznim latinskih izrazom tabae "tabarro. da je Aussa di Luic nasha vasica Avsa pri Livku nad Kobaridom. "vojashki plashch. ustje > ushche. zrediti«. Ostane nam she: TABARRO – mediteranska beseda. paleoevropska beseda. Slovenski izraz za rechne izlive pa je ustje. medtem ko so robidnice chvrstejshe. Po drugi strani pa sta stara slovenska izraza za »robido« ostrozhina. shinjel". che bi imena za vodne iztoke. Bilo je vech poskusov etimoloshke pojasnitve tega izraza. Medtem ko Zingarelli (ZIN) navaja: tabarro. Uposhtevati velja tudi reko Avsha v Sochini delti. *taviti »odebeliti. Skromna razlaga za Devotu tako pomembno besedo. tudi »smetana na mleku«. ki ima svojo osnovo v praslovanskem *agoda (ESSJ). zato nas ne bi smelo presenetiti. srbhrv. ushće itd. ki pa pod geslom: jagoda razlozhi.11. v antiki Alsa je verjetno iz *alika »jelsha«. slovenska oblika na -zdr. ker imamo vech toponimov. furlansko Ause. poljskim umizgać sie »prilizovati se«.

z izgradnjo vie Annie. st. pr. Luciano Bossio in Dante Nardo. sht. ki se je postopoma uveljavila z vechjo ali manjsho izrazitostjo in ochitnostjo v severovzhodni Italiji. iz chesar je mogoche razumeti Pellegrinijevo opozorilo. eno najpomembnejshih pristanishch zgornjega Jadrana.. da so Veneti pripadali ilirskim ljudstvom. Odtlej je bilo.). Tacit Hist. * Che nadaljujemo z novejshimi preuchevanji o Venetih v Panoniji. Iz teh treh primerov. Pellegrini-A.revijasrp. skratka. 7): »Zasluga Kraheja in Pisanija je pravilna razlaga znane Herodotove (I. Med leti 49 in 42 pr.. predindoevropski ipd. morda je primerljiv tudi z imenom reke Alto (v Iliriku). je mesto dobilo rimsko drzhavljanstvo. in mu najdemo primerjave v imenih mest Altinum in Altina v Panoniji. ki v delu Storia della cultura veneta (FOL str. I.sht..pr. mediteranski. V nekem drugem delu G. str. Devota.htm[16. ki chloveka razshiri. Za nas je zanimiva navedba. zahvaljujoch svoji izjemni zemljepisni legi. da so v prvih stoletjih prvega tisochletja pr. ki je bila velikokrat napachno navajana kot potrditev. n. Quarto d'Altino. ki jih Devoto navaja kot posebej znachilne tujerodne sestavine latinshchine in jih z lahkoto razlozhimo na slovenski etimoloshki podlagi. V.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. zhival) na hrbtu. Porruja in drugih. je nemogoche mimo avtoritet.n.I. ki lezhi na severnem robu beneshke lagune zhe od predzgodovinskih chasov. ki jim z latinshchino ne morejo do zhivega. kjer so ustvarila znano atestinsko civilizacijo. Evganci niso zapustili nikakrshnih toponomastichnih sledov – ime Evganske gore so si izmislili humanisti«. 6 itd. da so si v davnini taka ogrinjala spletali pastirji iz trave ali poljedelci iz slame. Prosdocimi (PEL. so najstarejshi dokazi o paleovenetski naselitvi Altina.11." za stare izraze. Na tem podrochju so Veneti ustvarili prvo indoevropsko plast in obvladali ter podredili starejsho. Aquileia)«. na katerega se je navezovalo gosto cestno omrezhje«. Glede jezika Venetov pa pisca omenjata razlichne pristope in zakljuchujeta (PEL. marvech moramo posechi tudi po slovenskih ali slovanskih osnovah. L.n. 8-9) pisheta: »Sploshno mnenje med jezikoslovci je. Romanizacija je kot v vsem Venetu potekala postopno in mirno. zelo verjetno prishla iz srednje Evrope in po vech selitvah dosegli jadranske obale. je ochitno.L. str. bilo je povzdignjeno v municipium in vpisano v rod Scaptia. je bilo nekoch cvetoche mesto (Strabon V. da se ne moremo zadovoljiti s tako meglenimi opredelitvami "paleoevropski. nekaj. Venezia) je naslednji opis: »ALTINO – Iz 7. odebeli.sht. prav tako ne smemo prezreti etnika Altinas (C. ki je tekla mimo Altina. tovar – kar se nese (chlovek.2010 10:13:48] .n. zachela se je 131 pr. nekatera indoevropska plemena.61) pishejo: »Altinum. 745.sht. Ne gre prezreti tudi primerjave s tovor. skladno z rimsko pomorsko politiko skozi celotno 1. kjer je. 196) navedbe. zlasti che pomislimo. razshirilo se je mnenje Pisanija. ki jo obichajno oznachujemo "evganska". da je http://www. imel vlogo trgovskega sredishcha in prometnega vozlishcha med Jadranom in celinskim zaledjem.Odkod Veneti povrh druge obleke.n. Veneti. st. 7: "to Altinon". da sta bili tudi v Panoniji dve mesti Altinum in Altina. B. danes manjshe naselje ob izlivu reke Sile v Beneshko laguno. III. kakrshne so Giambattista Pellegrini. s chimer se (ali koga) oblozhimo. V muzejskem vodichu Il museo archeologico nazionale e le aree archeologiche di Altino (Ministero per i beni culturali ed ambientali d'Italia.sht. da so morda tudi tam zhiveli Veneti ali da so od tam prishli Veneti na obale Jadrana. prometne zhile med Riminijem in Oglejem.

zhiveli samo v Panoniji ali pa so zhe takrat zvezno naseljevali prostor od Baltika do Jadrana? In che so se iz Panonije preselili na severne obale Jadrana. bi pomenila.n.1 Devoto izhaja iz predpostavke. da predromanski jezik v Venetu ni veja ilirshchine. tisochletju pr. da je pradomovina Indoevropejcev shirshi prostor centralne in vzhodne Evrope med Uralom in Alpami ter Skandinavijo in Balkanom. kamor bi po tradicionalnih gledanjih na dogajanja morali zhe takrat priti Slovani.. med njimi Slovani. tisochletju pr. na Apeninskem in Iberskem polotoku ter v zahodni Evropi. da so namrech bili Veneti razshirjeni ne le po Panoniji. so ta morala tam zhiveti zhe zelo dolgo – nekaj tisochletij – pred tem! Che bi to sprejeli. pri chemer pa ne moremo razlozhiti. ter na zahod armorishki Veneti in na vzhod paflagonski Veneti? (2) Kakshni bi lahko bili v Panoniji odnosi med Veneti in Slovani v tistem chasu (a) glede na Devotovo tezo in (b) glede na teorijo kontinuitete? (3) Seveda je pri tem razmishljanju mogoche predpostavljati. ki uvrshchata venetshchino med "italske" jezike (latinshchina-falishchina in oskijshchinaumbrijshchina). ki vezhe kraje z enakimi jezikovnimi pojavi. ampak http://www. premaknili na zahod chez Karpate in v Panonijo. zakaj so se tiste obrobne mnozhice ljudstev selile na vse strani. L.n. temu je pritegnil she Krahe s spozanjem. tem sta se pridruzhila she Kretschmer.n. op.. za katero po mojem mnenju tudi najdemo zgodovinske pritrditve. kakor proti Aziji (in celo kot Toharci na Daljnem vzhodu) ter na Blizhnjem vzhodu. kjer so nedvomno zgodovinsko izprichani baltishki Veneti.Odkod Veneti venetshchina samostojen jezik. le (Pra)Slovani.sht.2010 10:13:48] . od tam so se shirila na vse strani ljudstva z obrobja.n. in Beeler.n. in so pritiskali na ostale Indoevropejce okoli sebe.. tisochletju pr. ad. da naj bi bili Veneti predhodno v Panoniji. ali so se selili tudi na sever.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. vkljuchno z Britanskim otochjem. da jih danes Devoto opredeljuje kot Germane. sredishchna ljudstva.sht. ampak da gre za avtonomni govor z izoglosami [chrta na zemljevidu. pa ne? Ena mozhnost bi bila. da so se zlasti Slovani mochno namnozhili zhe v drugem tisochletju pr. . da so se odmikali. Che je Devoto lahko v 2.sht. bi se morali vprashati. torej v sosedstvu s Praslovani (po sedaj veljavni tradicionalni zgodovini). ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni? !). ostajali na svojih ozemljih. Toda to bi pomenilo. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. Tudi tretja mozhnost.. da so se Slovani zhe takrat morali razshiriti chez Karpate v Podonavje in v Evropo ter so zasedli prostor svojih umikajochih se sosedov.V.sht. da so se obrobna ljudstva mnozhila in so iskala zhivljenjski prostor tako med Neindoevropejci po vsem Balkanu. Slovani in Germani v hudem demografskem zaostanku. che so bili dotlej le v mochvirjih zakarpatskega Prilesja. Venete itd. se moramo vrniti na spochetka postavljena in sedaj she bolj izostrena vprashanja tudi v luchi teorije kontinuitete: (1) Ali so po teh teorijah Veneti v tisochletjih pr.. da bi se morala takrat vsa indoevropska ljudstva mnozhiti in shiriti ter izprazniti Panonijo (ali lep del srednje Evrope). da so prekrili pol Evrope. da so se kasneje tako izredno razmnozhili.11. Druga mozhnost. kako to. Ali tudi v slovanskih?! Spricho take ugotovitve in uposhtevajoch. da so bila vsa indoevropska ljudstva v demografski ekspanziji in so se zato ozemeljsko shirila. Zato lahko po Devotovi (in njegovih somishljenikov) teoriji jemljemo kot veliko bolj verjetno.htm[16. ozemeljsko lociral zhe diferencirana indoevropska ljudstva.revijasrp..] v razlichnih indoevropskih jezikih«. da so se tudi Slovani najkasneje zhe v 2. Balte. za kaj takega bi morali biti Balti.sht. Po tradicionalnem zgodovinopisju obstaja she chetrta mozhnost. Balti in Germani so she po 2.

2 Kakshni bi lahko bili odnosi med Veneti in Slovani v Panoniji v tistem chasu. obrtnikov ipd. kar bi se ujemalo s tezo Giuseppa Sergija. mednje so se v Italiji vrinili Osko-Umbri. prav tako prispeli iz Panonije. ki so tja prinesli neolitsko revolucijo poljedelstva in tehnologijo brona. kar oboje potrjuje visoko kulturo tega podrochja zhe v pradavnini. SEM in JAN).Odkod Veneti tudi na zahodu. da se je na prostoru zgornjega Posochja zelo zgodaj razvila svetovno znana svetolucijska kultura. vendar ne razreshi. Po Devotu pa so se v 2.. Traki in Hetiti. ki jih tudi poimenuje z danes znanimi imeni.revijasrp. na Jadranu. ad. cheprav teoretichno ni nemogoche. ko se moramo vprashati. Najsodobnejshe raziskave potrjujejo. v Anatoliji (po Renfrewu). http://www. ter ne nazadnje.3 Seveda je pri tem Devotovem razmishljanju predpostavljeno. Banjshka planota z nadvse ugodno lego prav v tem trikotniku. Ker so v tistem chasu po Devotu bili vzhodneje od Slovanov Toharci. izoblikovale jezikovne skupine ljudstev. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni?!) in jih danes razpoznavamo kot Germane. in tudi njena okolica.sht. zhivecha v Evropi pretezhno zhe najmanj od neolitika na sedanjih ozemljih. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. Nastaja polozhaj. moramo zacheti s svetolucijsko kulturo. ali (c) da so bili Veneti skupaj s Protolatinci zelo (!) sorodni Slovanom. che so se po Devotu zhe v 2.n. oglejmo si njeno umeshchenost v prostor. Balte. (a) ali obvelja ena ali druga teza. Da se Indoevropejci niso oblikovali v centralni-vzhodni Evropi. da je bilo najdeno verjetno najstarejshe kolo na svetu prav na Ljubljanskem barju. kar bi bilo mogoche opraviti tako. severu in vzhodu. Armenci. Zato nas ne sme chuditi. (d) in konchno. med njimi so bili tudi Slovenci. izvaja Mario Alinei tezo. (b) ali veljata obe teoriji. s chimer je bil zhe v davnini vzpostavljen obsezhen venetski prostor. da je bila v pechini Divje babe nad reko Idrijco izkopana verjetno najstarejsha pishchal na svetu. ko moramo dodati vprashanje. le da ju je treba uskladiti. po mnenju nashega priznanega jezikoslovca Franceta Bezlaja predstavlja obmochje Venetov. in od tam v neolitiku predvsem kot "kulturni val" in le v manjshi meri kot selitev ljudi napredovali proti zahodu. katera pa je tretja mozhnost. Slovenci. ad. ki je prekvasil ljudstva. Che hochemo prazgodovinsko pravilno ovrednotiti to podrochje. na Baltiku in dalech na vzhodu.htm[16. da je prihajal indoevropski "kulturni val" iz Anatolije obenem z omejenim shtevilom kmetovalcev.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da so zhe v neolitiku zhiveli na Balkanu in po vseh Vzhodnih Alpah Slovani. tisochletju pr. da ne velja nobena od obeh. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika mediteranskih ljudstev na tleh Italije. Alineija) v prazno (?!) Italijo. tisochletju Veneti (s Protolatinci!) preselili iz Panonije v severno in juzhno Italijo. Slovane itd. Venete. kar si je tezhko predstavljati. bi bilo nemogoche upravichiti zaznavne primesi semitskih jezikov – akadshchine (tudi) v slovanskih jezikih (gl.11. kaj pa je bilo pred tem. da bi Veneti shli neovirano chez ozemlje zhe naseljenih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah (po teoriji kontinuitete M. ampak npr.2010 10:13:48] . da je Balkan predstavljal zhe zelo zgodaj enakopravnega kulturnega sogovornika Blizhnjemu vzhodu. vkljuchno z dolino Idrijce in Soche. Arijci. Iz vsega povedanega izhaja – glede na teorijo kontinuitete – veliko vechja verjetnost. che (1) uposhtevamo Devotovo tezo in she (2) uposhtevamo teorijo kontinuitete? Izhajajoch iz teorije kontinuitete. kar je potrditev teorije kontinuitete.

nekoch zhe bila pomembna naselbina. 10 in naprej). domneva. kmetijsko orodje ipd.revijasrp. ki je tako marsikaj reshil. da je na hribcu Sv.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki jih je prvi odkril domachi kmet na svojem polju Na Kuku leta 1848 na levem bregu blizu mostu chez Idrijco. Lucija. takega mnenja je tudi akademik Karel Oshtir. da je ime Anti v bistvu le razlichica imena Veneti.2010 10:13:48] . posodje. ki ji ne vemo imena.. Od takrat so. predvsem na Dunaju. Mavra in na njegovem podnozhju. ki predstavlja enega od dejavnikov pri razvozlavanju enigme o Venetih. ki pa ima glede prazgodovinskih osnov za ta imena drugachno stalishche od Bezlajevega.Odkod Veneti IZHODISHCE – SVETOLUCIJSKA KULTURA Poglavitne smeri prometnic na podrochju Soshke doline proti Jadranu in Panoniji Za izhodishche si vzemimo svetolucijsko kulturo. izkopali najrazlichnejshe rimske kovance. toda velik del najdb je konchal v tujih muzejih. kjer lezhi trg Sv. Kasneje so izkopavali chedalje bolj strokovno in pod nadzorom. preden se je razneslo po svetu.11. to je mogoche sklepati po obilnosti izkopanin. Zhe Simon Rutar je pisal v svoji Zgodovini Tolminskega (RUT str. ki so tik nad Sveto Lucijo-Mostom na Sochi in predstavljajo temu kraju naravno zaledje. izhaja namrech iz pradavnine in megalitskih. spochetka nenadzorovano.htm[16. http://www. nekaj tega je k srechi za svoj denar kupil tamkajshnji zhupnik Tomazh Rutar. Akademik France Bezlaj v svojih delih govori o venetskem znachaju Banjshic. predindoevropskih jezikov.

Quirino. 14 .Zhlan. 7 . 24 .Slap ob Idrijci. rimske dobe. 20 .revijasrp. V stoletju in pol arheoloshkih raziskav http://www.Bohinjska srednja vas.Monte Calvario / Kalvarija. 15 . 18 Koritnica. 6 . 17 Bodrezh.Planina pri Vipavi. 5 .Darnazzacco.Sv. 3 .Ajdovski gradec.Rubije.Odkod Veneti ZHELEZNODOBNE NAJDBE Osnovni zemljevid je po Mihu Mlinarju (MLI) A.Modrej. 3 . Najdishcha mlajshezheleznodobne idrijske skupine 1 . 12 -Vrh gradu (Pechine). Pietro al Natisone /Shpeter Slovenov. 27 . 19 Vrhovlje.Podbela.Koarshche. 5 .Bovec. 10 . Svoljshak 1983) B. Katarina nad Novo Gorico.Sedlo.Jelenshek nad Godovichem. ki je v zadnjem chasu pripravil pregled dosedanjih izkopavanj (MLI). 20 . 6 .Idrija pri Bachi. 16 . 28 .htm[16.S. Najdishcha halshtatske svetolucijske skupine (pochrtano oshtevilchenje) 1 .Darnazzacco.Reka pri Cerknem. 24 .Dolje.Rut.Cerkno. 13 . 25 Bitnje.Berlotov rob (Shentvishka gora).Kobarid. ter zgodnjega srednjega veka. Arheolog v Tolminskem muzeju Miha Mlinar. 22 .Koritnica ob Bachi. starejshe in mlajshe zhelezne dobe.Bodrezh. 12 -Tolmin. 21 .Logarshche. 8 . 4 Zhabche. 22 Kovachevshe.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 23 . 25 . 18 .0 .Slap ob Idrijci. 23 Jereka.Kobarid. 9 .11. 13 Most na Sochi.Zdravshchina / Poggio Terza Armata (dodano po Gushtin 1991).Sv.Most na Sochi. 4 Staro selo.Lepence. pravi: »Most na Sochi sodi med najkompleksnejsha arheoloshka najdishcha na obmochju jugovzhodnih Alp z dokumentiranimi najdbami iz bronaste dobe. 1. Katarina nad Novo Gorico (dodano po Gabrovec. 11 . 8 . 19 .Chrniche. 11 . 26 .Robich. 15 . 2 -Volarje. 16 Avche. 17 .Shentvishka gora. 14 . 21 Brod.Idrija pri Bachi. 9 Chedad / Cividale. 2 .2010 10:13:48] . 7 S.

Toda nikakor ne bi smeli izzvzeti shirshega obmochja pogorja Kolovrata od Livka do Kambreshkega http://www. 1995. devet rimskih objektov in zgodnjesrednjeveshka lonchenina. Ochitno raziskav she ni konec. skoraj 40 hishnih temeljev iz starejshe zhelezne dobe.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da je mogoche vsaj za chas od 6.Vsekakor pa je rekord dosegel dr. po Soshki dolini navzgor do Kobarida. Za njim ni veliko zaostajal Josef Szombathy v letih 1886.htm[16. ki naj bi sodilo v svetolucijsko kulturo. sega v Bashko grapo. s 4 grobovi na levem bregu. 1997 s sodelavci opravil precejshnje delo. predelovanju in namenskem odlaganju bronastih in zheleznih predmetov kazhejo. ki prichajo o shtevilnih pokopih v daljshem in zveznem chasovnem razdobju. Zachel je leta 1971 in od leta 1977 she s strokovno sodelavko Beatriche Zhbona Trkman do leta 1984 raziskal eno stavbo iz bronaste dobe. kot je ugotovil njen raziskovalec Svoljshak. shest iz rimskega chasa. 1994. mimo Tolmina. 1897-1899 in 1902. 31 stavb iz starejshe zhelezne dobe. tri mlajshezheleznodobne hishe. 1887 in 1890 z odkopom 2500 grobov tudi na levem bregu Idrijce. mladega raziskovalca pri Tolminskem muzeju. 1887 in 1888.Odkod Veneti je bilo odkritih kar 7000 prazgodovinskih in rimskih grobov. Podrochje.sht. Poleg Brune Forlati-Tamaro. 1884. Z dokumentirano izkopanim bogatim gradivom prihajamo do novih izsledkov in spoznanj. 1927. ki pa je ne gre zanemariti. Naslednji je bil Alojzij Carli v letih 1881. latenskih in rimskih grobov ter leta 2001 she 30 zhezezodobnih. dalje tod domnevati manjshi metalurshki obrat. 1993. st. Drago Svoljshak je tudi v letih 1988 in 1991.revijasrp. pr. 14 halshtatskih grobov. Nato se z letom 1999 pojavi novo obetajoche ime Mihe Mlinarja. zasluzhen za odkritje rimske stavbe s hipokavstom in drugih starin. Paolo de Bizzarro in naletel na 70 prazgodovinskih grobov na levem bregu Idrijce. ker so ta odkritja dodatno osvetlila nejasnosti. Carlo Marchesetti v letih 1884-1886. da je Miha Mlinar zapisal: »Izjemnost materialne kulture starejshe zhelezne dobe Mosta so dopolnila in she utrdila prichujocha triletna arheoloshka raziskovanja Tolminskega muzeja. 1957. je prav arheolog Drago Svoljshak v novejshem chasu pomembno prispeval k poglobljenim raziskovanjem.n. cheprav je bilo dokumentirano odkritih zhe skoraj 10. 1890-1894. dolochene zametke urbanizma. Uspeshnejshi je bil Anton Vuga leta 1882 s 36 grobovi na desnem bregu Idrijce.« Mlinar tudi podaja pregled dolgotrajnih prizadevanj arheologov. tri iz mlajshe zhelezne dobe. se je leta 1881 del lotil dr. 35). da bi raziskali to nadvse pomembno nahajalishche. ki je zhe kazala. stavbne ostaline iz bronaste dobe. ki je raziskal kar 3960 grobov na levem bregu Idrijce. nashel pa je tudi rimskodobno stavbo. 1927. str. s 3 ali 4 halshtatskimi in latenskimi grobovi na levem bregu. Seveda je kasnejshim raziskovalcem ostala po teh mnozhichnih odkritjih shtevichno skromnejsha bera. oboje na levem bregu Idrijce. od tam v Nadishko dolino in Breginjski kot ali ob Sochi navzgor do Bovca. vsi na levem bregu Idrijce.000 grobov. segajochem od bronaste dobe do srednjega veka. Po Tomazhu Rutarju. ki je med drugim leta 2000 raziskal kar 30 halshtatskih. 1882. vsekakor pa v taki meri. ki nam bistrijo vedenje o zhivljenju v prazgodovinski vasi. dolino Idrijce. Tudi stavbne ostaline segajo v bronasto dobo in najdbe o proizvodnji. Toda pomen Mosta na Sochi je shirshega znachaja.2010 10:13:48] .Valentina Taljata. sledil mu je Enrico Maionica v letih 1881. Poleg tega je bilo na levem bregu Idrijce raziskanih 10 zheleznodobnih grobov ter v obdobju 1978-1984 na vzhodnem obmochju naselbine tudi latensko-rimsko grobishche s 162 zhganimi in skeletnimi grobovi. 1890 in 1891 z 52 odkopanimi grobovi na levem in 23 na desnem bregu Idrijce. ki ga Mlinar oznachuje kot zbiratelja arheoloshkih predmetov. Nikolaja Mozeticha.« (MLI.11. 1888.

tu so she Banjshice. ko si bomo ogledali nekatere she vedno nadvse kochljive (pra)zgodovinske probleme.11. K svetolucijski kulturi in njenim vplivom na shirshi prostor se bomo vrnili potem. V davnini so potekale poti predvsem po vishinah in gorskih slemenih.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.Odkod Veneti in Liga. od koder se svet spushcha prek Gorishkih Brd v Furlansko ravnino.revijasrp. Katarina (danashnji Kekec). Anti. Veneti.2010 10:13:48] . In seveda. Med temi so vsekakor zagonetni Etrushchani.htm[16. mimo Grgarja in Kanalskega vrha chez Banjshice tako proti Mostu na Sochi kakor proti Shebreljam. Kelti. SLOVANI IN ETRUSHCHANI http://www. O tem pricha pomembna depojska najdba na obmochju Banjshic. Iliri in njihovi odnosi z nich manj problematichnim izvorom Slovanov. ena od takih je z gorishke ravnine peljala na vrh Sv.

2003.: Ljudstvo.htm[16. ki se je ne more nikoli znebiti. med drugim je avtor monumentalnega dela Le origini della cultura europea (Olschki. da bi prishli do najdb. v katerih sta podrobneje povzela rezultate lastnih raziskovanj tega nadvse enigmatichnega ljudstva. Arheologom so podobni etimologi. a preden razgrnemo njegova razmishljanja.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SLOVANI IN ETRUSHCHANI Giuseppe M. Ta "skorajshnji izid" se je zavlekel za leto dni.Slovani in Anti . da ne bo sposoben iz arheoloshkih podatkov odtegniti zgodovinski pozabi – vsaj za nekaj trenutkov. da bi kamni spregovorili«. ustvarjalni podvig. se v Sloveniji (zlasti etablirane osebnosti) zmrdujejo nad domachimi preuchevanji. a so ochitno nekoch zelenela. v katerem je ne le veliko odmrlih vej in posushenih debel. kar bomo spoznali tudi v tem prispevku) nov pogled kot prispevek k iskanju odgovorov na stoletne skrivnosti. Najprej povejmo nekaj o avtorjih in knjigah. ki si izbere poklic arheologa. iz shole znamenitih profesorjev na univerzi v Firencah. ki je premagalo smrt – Etrushchani in njihov http://www. posebej she v svoji knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. 8) izpove arheologovo stisko. Bergamo. kolikor traja branje kakega chlanka – manj znamenito osebnost. filolog. Bruno Migliorini in Giorgio Pasquali. lingvisti Giacomo Devoto. ki ne rijejo po zemlji. ki sta mi napovedala skorajshnji izid vsak svoje knjige o Etrushchanih oziroma etrushchini. marvech se prebijajo skozi pragozd jezikov. da ne rechemo. namrech »neuspeha. poglejmo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ampak ni vech sledu niti po drevesih. 1984-1994). semitolog Giuseppe Furlani.revijasrp. Firence. tj. Della Fina v delu La scoperta degli Etruschi (De Agostini Rizzoli Periodici. tokrat je napisal Il popolo che sconfisse la morte – gli Etruschi e la loro lingua (Bruno Mondadori. Giovanni Semerano. kakshno je najnovejshe stanje etruskologije. Septembra 2002 sem se v Firencah locheno srechal z mednarodno priznanima jezikoslovcema Giovannijem Semeranom in Mariom Alineijem. 2004) (FIN str. vse do jeseni 2003. ki so strohnela. neko zamisel: kar je najplemenitejshe in skrivnostno poslanstvo tistega.11. kot so bili helenist Ettore Bignone. stoletje Etrushchani so she vedno neizchrpen vir preuchevanj. da jih kar zanichujejo in zasmehujejo.2010 10:14:37] . Etrushchani – teorije za 21. Milano. In medtem ko po svetu sprejemajo vsakrshen (celó najbolj nenavaden. ki je segel vse do davnih chasov megalitskih kultur in se je podrobneje lotil tudi vprashanja etrushchine in njenih odnosov s (pred)slovanshchino. nato she o vsebini. Karel Oshtir je eden takih "lingvistichnih arheologov".

vse od Mezopotamije chez Balkan do zahodne Evrope. i. temelji pa na domnevi. to je razlichica "severnega izvora Etrushchanov". kar je prinashalo tudi jezikovne inovacije. Poleg teh dveh obstaja she tretja skupina. semitski jezik. predsednik Societa internazionale di dialettologia e geolinguistica. da je komu konchno uspelo jasno osvetliti prastaro skrivnost.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Lingua. Mario Alinei. da se dá vechino prej nerazlozhljivih grshkih in latinskih besed razvozlati prav na osnovi akadshchine. ki zagovarja "avtohtonost Etrushchanov". sht. Izmed njegovih del naj omenimo La struttura del lessico (1974). niso bili masovni.11. Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi O Etrushchanih je bilo zhe zelo veliko napisanega in zgodbe she vedno ni konec. ki danes zhive v Evropi. naseljeni na teh ozemljih zhe najmanj v neolitiku. Oba znanstvenika v svojih najnovejshih knjigah razvijata poglede. medtem ko Alinei. vidi njihov zachetek v Panoniji. med njimi izrecno navaja tudi Slovence. na podrochju Evfrata in Tigrisa.. vsaj 5000 let pr.) Njegovo zadnje delo je Etrusco: una forma arcaica di ungherese (ALI 2003) »Etrushchina – starinska oblika madzharshchine«. dialetti. temvech obchasno le relativno majhne skupine vojashko organiziranih elit. (Bralec si lahko nekaj vech o tem prebere v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. sht.. je predsednik in glavni urednik Atlas Linguarum Europae. n. ki so vsak po svoje navajali eno od teh treh mozhnosti. Z natanchno primerjalno analizo je Semerano odkril. na 2000 straneh obdelal in utemeljil teorijo kontinuitete. tvorec teorije kontinuitete. Kot priznani semitolog je postal pozoren na akadshchino. kjer je podrobno. da so bili narodi. (SEM 2003). st. n. Ustanovil je in vodi revijo Quaderni di semantica.htm[16. slednja je pravkar izshla. struttura (1985) in predvsem Origini delle lingue d'Europa (1996 in 2000) v dveh delih. toda vselej znova sledi http://www. O tem sem vech napisal v knjigah Jantarska pot in Davnina govori. ki so ga govorili v Mezopotamiji okoli 3000 pr. ki so si podjarmljale lokalno prebivalstvo.revijasrp. profesor emeritus univerze v Utrechtu. Vsaka skupina zagovornikov utemeljuje svoje teorije zhe z najstarejshimi pisnimi viri antichnih piscev. izhajajoch iz svojih temeljnih nazorov: Semerano. ki pomeni nov pogled na razvoj Indoevropejcev. da sta grshchina in latinshchina prepolni besed z oznako "etimologija neznana". znanstveno relevanten pa je postal po odkritju in obdelavi tisochih glinenih tablic. semitolog.Slovani in Anti . kjer je predaval celih osemindvajset let (med 1959 in 1987). se opredeljuje za t. Seveda pa so med tedanjimi ljudstvi obstajali kulturni in tehnoloshki tokovi. izkopanih predvsem v drugi polovici 20. "vzhodni izvor Etrushchanov". niso se selila cela ljudstva.Lucijan Vuga jezik. premiki so bili le lokalnega znachaja.2010 10:14:37] . Semerano izhaja iz ugotovitve. che se nekoliko posvetimo temu vprashanju. vchasih se zazdi. Zato bo koristno. kar je ustvarjalo videz identifikacije staroselcev z na novo prispelo elito.

ki bi potrjevala njegove navedbe. da je nekega vechera med 18. in 20. Po vsem. ta pa sta o tem obvestila zavod za spomenishko varstvo. ki je précej ocenil. che morajo zaustaviti gradnjo zaradi kakshne zgodovinske najdbe. a izkazala se je kot pristen etrushchanski izdelek. nova etrushchanska uganka. ko je prishla na svetlo: Tabula Cortonensis. Preiskave in preuchevanja so trajala tako dolgo tudi zaradi razvpitosti etruskologije. toda skrivnost je ostala nerazvozlana in je to le she ena. kar je zhe bilo napisano o Etrushchanih. oktobra 1992 oglasil tesar Giovanni Ghiotini. naj bi se stvari odvijale takole: Na karabinjerski postaji v kraju Camucia pri Cortoni se je 14.htm[16. da je bil na mestu najdbe she kakshen drug predmet. Kopali smo tam. ni mogoche ugotoviti. ki ga navaja Ghiotini.Slovani in Anti . Toda v razsodbi je zanimiva navedba: »Celotna preiskava primera ni razjasnila tega. kjer nam je pokazal.« Ta navedba iz oprostilne sodbe je pomembna zaradi tega. saj bi nam to omogochilo morebitne nadaljnje najdbe. tabule iz Capue in cipusa iz Perugie). temvech le. kje so bili predmeti resnichno najdeni. ni pravi. ki so jo za zachetek zelo natanchno preiskali. Si ga je kdo prisvojil? Je ostal kje zakopan? Toda kje? Namrech. Gre za novejsho najdbo enega najdaljshih etrushchanskih napisov (poleg zagrebshkega mumijskega povoja. da je to etrushchanska najdba. da sodi ta najdba med najdaljshe etrushchanske tekste.revijasrp. od katerih en del manjka. ki bi ji bil prej v shkodo kakor pa v korist kakrshenkoli prenagljen sklep.Lucijan Vuga razocharanje. Glavni inshpektor ministrstva za kulturno dedishchino je izjavil: »Najditelj lazhe. je pri vsaki novici o njih chlovek zelo previden. Zato je naslednjega dne o vsem obvestil vodjo gradbishcha in lastnika zemljishcha. septembrom istega leta po konchanem delu opazil pri izhodu z gradbishcha na kupu izkopane zemlje nekaj kovinskega. chesh da si ni nichesar prisvojil in je zadevo prijavil.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ali pa mogoche. o katerem so upali. ki jih etruskologija doslej ni poznala. pod katerim je bilo she nekaj kosov iz podobne kovine. Che povzamemo po zapisniku karabinjerjev. o kateri je treba obvestiti zavod za spomenishko varstvo. ki pa je (ne)srechnika oprostilo. kar sta profesorja na univerzi v Perugi Luciano Agostiniani in Francesco Nicosia objavila leta 2000 (celih osem let po odkritju!) v knjizhni obliki pod naslovom Tabula Cortonensis. ne da bi nashli kakrshnokoli sled. Ta je povedal. da je bila ploshcha najdena na obmochju Cortone in izredno pomembno bi bilo natanchno vedeti. ki je zapovrh she eden redkih juridichne narave (nekateri so mu zhe nadeli ime: Stoletna pogodba) in ga je zato treba shteti med http://www. kje je to bilo. ali ne gre za kakshen ponaredek. da dokonchajo kakshno gradbeno fazo. izredno pomembne za razvozlavanje preteklosti tega skrivnostnega ljudstva. Tako je bilo tudi tokrat. Po nekako shtirih ali petih dneh je to omenil prijatelju. Toda to. ker je sedaj zhe slovecha napisna bronasta ploshcha (namerno?) razbita na osem dokaj enako velikih delov. za kaj gre. Karabinjerji so najditelja ovadili sodishchu. Kraj. zlasti spricho nekaj desetin povsem novih besed. Cheprav obstaja strokovno mnenje. Pobral je nekakshen valjast predmet. k chemur jih zavezuje zakon. Kako je bilo v tem primeru. namrech le mogoche. da si je kaj prisvojil.11. Zato se ne morejo izogniti skushnjavi. ki je veliko obetalo. da bo bistveno pripomogel pri razvozlavanju enigme prastarega jezika. che je mogoche najdbo zamolchati ali jo vsaj nekaj chasa prikriti. da so najdeni predmeti prishli od drugod. Vse skupaj je dal v prtljazhnik avtomobila. senzacionalno odkritje.2010 10:14:37] . je vredno vse pozornosti. ne da bi vedel. Preprichani smo.« Tako se nam je ohranila le okrnjena bronasta ploshcha. za gradbenike je prava mora. Zhe sama zgodba o tej najdbi je skrivnostna in nerazjasnjena. Iz chesar pa ni mogoche sklepati.

n. utrdba.. sht. sina Titineje in Larisa Salinija. hebrejsko qeret (mesto). in je igralo pomembno vlogo zhe v sivi davnini. ki lezhi jugozahodno. podobna Z). Amerino in Flaminijo. sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. vol. v Sentinu premagali zdruzheno vojsko Etrushchanov in Galcev. str. tam je skrivnostno Trazimensko jezero in she slavnejsha Perugia. da gre za osebna imena in priimke. da ostaja vsebina skrivnost. sklenjeno ob navzochnosti prich in predstavnika oblasti. kot jih niso zasledili v nobenem dosedanjem etrushchanskem napisu. vendar je njuno mnenje. utrjeno mesto. so zmagali nad Vulci in Volsini. ki je skozi Sutrium pripeljala do znamenitega jezera Bolsena. da ni zadostnega znanja za kaj takega. Populonija. Gortina: ugaritsko qrt (trdnjava). saj je to sloveche etrushchansko mesto Curtun. Napis je na obeh straneh najdene bronaste ploshche. Perugia. kot Gyrton. n.htm[16. sina Auleja. n. Besedilo ploshche vsebuje 17 znakov (epsilon v normalni in zaobrnjeni razlichici). da se verjetno zachenja takole: »Pod magistraturo Larth Cusuja.Lucijan Vuga obvezne referenchne tekste za vsakogar. che so prichakovali zhe tudi prevod besedila. nichesar zanesljivega ne vemo o pomenu posameznih besed. ki se zelo pogosto ponavljajo na nagrobnikih in o katerih je mogoche z veliko verjetnostjo rechi. Zato sta profesorja zapisala. ki ga ni opaziti v drugih etrushchanskih besedilih (znak je podoben tistemu. nadaljevanje bi nas privedlo chez dobrih 30 km do Arezza. Tarkvinija. ki se ukvarja z etruskologijo. se je vzhodno od jezera Bracciano razcepila na Via Amerina in Via Cassia. da je delo dveh pisarjev. Leo S. poleg teh pa she znak za lochilo (pika) in poseben znak za oznachevanje odstavkov med tekstom. da naj bi poznali glasovno vrednost posameznih chrk (ki so grshkega tipa) in so celo izdelali nekakshno slovnico. pomeni oppidum. Kyrtone. V tretjem stoletju pr. trdnjava. Pri tem je nenavadno. ko so Rimljani zhe dodobra obvladovali polozhaj. Volterra. n. kljub temu. pa so porazili Falerce. so Rimljani chez etrushchansko ozemlje pospesheno gradili konzulske ceste: Avrelijo. ki bi ju prichakovali pri tem tipu alfabeta. Chiusi in Roselle sodelovati z Rimljani proti Hanibalu. n. Firenze. Tabula naj bi bila s konca III. Kasijo. sht. Zhe leta 204 pr. n. pa so morala slavna etrushchanska mesta Cere. cheprav razlagajo. etrushchansko Curtum.Slovani in Anti . Raziskovalci ugotavljajo. da bi bil tak prevod nedvomno zelo koristen. Tako so 295 pr. da sta pritegnila k sodelovanju vrsto specialistov. sht. sht.. 241 pr. ki ga danes uporabljajo korektorji za oznako "napravi odstavek" – to je lomljena chrta. Arezzo. ga obshla po vzhodnem bregu in po 150 km pripeljala do mesta Chiusi. razen o tistih. pa profesorja zhe na uvodu knjige posvarita bralce. Olschki. 38. Naprej je na njegovi severni obali Cortona. hrbtna stran ni povsem popisana. v celoti obsega 40 vrstic in kazhe. Pot.« V blizhini Cortone so kopali bakrovo in zhelezovo rudo. nedalech od Trazimenskega jezera. 866) pishe: »Cortona. kar je she http://www.. naj ne bodo razocharani.2010 10:14:37] . stoletja pr. Od 60 leksichnih enot v besedilu jih je kar 27 takih. 280 pr. ali zachetka II. ki naj bi predstavljal pogodbo med druzhinama "gens Petru Scevas in "gens Cusu". Pristavljata. ki je ob izvirih Tibere in Arna.revijasrp.11. Klodijo. kakshnih 180 km severno od Rima.«. da manjkata chrki heta in phi. Za razumevanje vsebine Tabule Cortonensis je treba nekaj povedati o mestu Cortona. da sta uspela dojeti zgolj smisel zapisa. kar naj bi pomenilo – utrdba. ki je vodila iz Rima proti severu. Giovanni Semerano (Le origini della cultura europea. vendar pa je celoten zapis nerazreshljiv. sht. Misterij etrushchine ostaja nerazkrit kljub temu. kar kazhe na afiniteto etrushchine s semitskimi jeziki oziroma na njen vzhodni izvor. 1984.

oz. da sta to naredila v luchi njunega domnevanja vsebine! Z zelo zapletenimi primerjalnimi in razlagalnimi postopki sta se trudila. zemljishche. Avtorja gradita na metodoloshkem izhodishchu. da bi ugotovil. she tezhje je z mnogimi drugimi besedami. brez primere v drugih tekstih ter sta celo oblikovno in skladenjsko dvoumni. Tako ni mogoche dolochiti niti besedne osnove.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. In bi z metatezo prishli do tura. kar se na novo tvori. da mora hermenevtika (razlaganje tekstov) zaupati notranji zgradbi celotnega besedila in primerjavi z vzporednimi besedili. retrogradni epsilon se pojavlja na zachetku zloga ali pa v konchnem zlogu. izraz tiur ali tivr. Ne nazadnje poznamo tudi tvar v pomenu predmet. da je celina nezorana zemlja. Etruskologa pa omenjata she eno mozhnost: v tem terminu naj bi se morda skrival obichaj. v primeru jutro do tjura. Vendar avtorja Agostiniani in Nicosia tudi sama dvomita o taki razlagi. to pa smiselno sodi v pravno izrazoslovje. zadeva. da se izredno redko pojavlja v etrushchini.Lucijan Vuga posebej obchutljivo pri vprashanju datiranja. pri tem sta navajala tudi drugachna branja. s chimer se spremeni njen pomen. Zato sta tudi postavila domnevo. Za phi je zhe znano. Med besedami.11. ki jih ponujajo ostali etruskologi. Avtorja sta poskusila interpretirati napisano. Toda s primeri pokazhimo. vendar sta se pri tem jasno zavarovala z opozorilom. chesh da se v besedilu pach ni pojavila nobena takshna beseda. Tezhko razlozhljiva je tudi uporaba razlichic epsilona. Zato delo izpod dvoje peres. Takih nestrtih orehov je v besedilu she vech. Manj razumljiva je odsotnost heta (grlni oziroma mehkonebni pripornik – glas med k. morda nekaj takega kakor primorski gh). zemljishkolastnishko pogodbo. ki se kazhe kot natanchna in namenska. Vsak od naju ima seveda svojo znanstveno izoblikovanost in svojsko podrochje. saj je ta fonem v etrushchini zelo pogost. ki so se na Tabuli Cortonensis pojavile prvich. sta tudi zacinat in priniserac. utrina. saj je mogoche prvo obravnavati tudi kot zacina-t ali zacin-at. bi lahko obstajal tudi tretji pomen. v katerem se beseda pojavlja. preberemo.revijasrp. Torej je mogoche izkljuchiti nakljuchnost. in tako najdemo stare izraze: utr. reformirana severna razlichica. ki sta. Slovenci lahko v tem primeru z zanimanjem pogledamo v Etimoloshki slovar slovenskega jezika akademika F. Mesec se z menami obnavlja. ki pod geslom "jutro" razchlenjuje izvor tega pojma. da gre v tem primeru za pravno. stvar.htm[16. Znachilen je npr. ki naj bi pomenila zemljo. i. vendar le. kot je tole. Bezlaja. da je odsotnost tega fonema nakljuchna. Potem je tu she beseda cel oz. o katerem avtorja menita. tisti nazaj obrnjeni (retrogradni) naj bi bil tudi zgolj nakljuchna raba. kako dalech sta na tak nachin prishla. da je imel kupec zemljishcha "en mesec ali shtiri lunine mene" chasa. rech. utra. in na tej podlagi sta poskushala podati svoje tolmachenje. to je star agrokulturni termin. ki ga obvlada. g in h. Profesorja razlagata. izpeljan iz korena cel. po vsem sodech. che je epsilon razvojna oblika dvoglasnika "ai".Slovani in Anti . da pomeni "luna" ali "mesec" (tudi kot chasovni pojem). saj je v besedilu vechje shtevilo take oblikovne rabe.. utrenja.. che pobrskamo po Bezlaju. pomeni vrtenje. V kontekstu. Avtorja Agostiniani in Nicosia sta se v uvodu zahvalila: »To delo je nastalo z neshtetimi izmenjavami misli in razpravljanji med avtorjema. in sicer kot mera za povrshino zemljishcha (kakor je bila znana nashim prednikom: jutro zemlje). ali je res dobil s pogodbo predvideno posest. vendar z nekaterimi lokalnimi znachilnostmi. cheprav je chrkopis ochitno t. Priniserac se prav tako lahko razchlenjuje brez konchnega –c in she kako drugache. tisto. menita raziskovalca. Vendar so o taki goli nakljuch­ nosti dvomili zhe ob prej znanih primerih. http://www.2010 10:14:37] . menita raziskovalca. da bi se dokopala do smisla posamezne besede. celtina.

je odprl novo obdobje v grshki zgodovini in je zakljuchil indoevropeizacijo Grchije. kot je svoj chas domneval W. Prisotnost nekaterih elementov iz starejshih jezikov v dorshchini nam daje misliti na vdiranje Indoevropejcev v zachetku II. da so hotela ta ljudstva dobiti v posest zhelezo. V zgodovini civilizacije veliko preseljevanje pomeni jasno razmejitev med bronasto in zhelezno dobo.. Rezultat dorske migracije je bila popolna sprememba skupin in rodov v notranjosti Grchije. n. Tudi migracijo vechje skupine Italcev na apeninski polotok si lahko razlozhimo z mnozhichnim pritiskom Ilirov. tisochletja pr. zlasti v Argolidi in kasneje tudi v Laokoniji.Lucijan Vuga vsebuje nekatera poglavja. ceramica a protuberante.revijasrp. ki se je zachela skoraj sochasno v vsem Egeju.. ki izvira iz makedonskega in trashkega okolja ter predstavlja razpoznavni znak tiste kulture. 45-52) pishe: »V Sredozemlju se je pred letom 1200 pr. Navedimo le nekaj znachilnih primerov.H. München. zachelo veliko preseljevanje. premaknjena iz nekega sredishcha nemirov in nereda. ki jim je potrebno jasno dolochiti avtorja. L'Antica Grecia dalle origini all'ellenismo. ime Dorieis je okrajshava za dorimahoi. Bologna. proti Mali Aziji. kako zapletena je ta snov. Mnenje. Iliri so pritisnili na Trachane. she vedno prepolna iskanja in hipotez. od italskega polotoka do Mezopotamije. C. t. ki so se odvijali v zachetku II. Mogoche je trashko prodiranje okoli leta 1200 pr. 1989. je zgolj domneva. knobbed ware). Razlogi za ta premik she danes niso pojasnjeni. sht. i. Il Mulino.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Hermann Bengston (Griechische Geschichte: von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit. sht. Beck'sche Verlagsbuchhandlung. poleg tega pa she na Dorce. str.2010 10:14:37] . i. pripomoglo k porushenju Troje VIIa. Zdruzheni z ilirskimi elementi. Njegove sunke je bilo kaj kmalu mogoche chutiti skoraj po vsem vzhodnem sredozemskem obmochju. 1977. in od tam she naprej celo na Kreto in na Sporade.htm[16. V sploshnih potezah smo pricha ponovitvi dogodkov. zaradi tega je tako mikavna in privlachna. v dorski svet. "dorska selitev".. sht. medtem ko so se prebivalci Grchije preselili she bolj na jug. Toda poleg zhe znanih hipotez se tudi v zadnjih letih pojavljajo novi poskusi. n. Pritisk trashkih plemen je prisilil Frigijce k umiku.11. She enkrat so se prvi migracijski valovi sprozhili na ogrskih ravninah. tisochletja potisnjeni proti jugu. ki se je http://www. lonchevina s shtrlinami. na Peloponez. n. vojshchaki s sulicami. Njihov premik na jug. tisochletja pr. od Ogrske do meja Egipta. ne pa Troje VI. izboklinami (Buckelkeramik. kjer je premik enega ljudstva pod pritiskom drugih prisilil blizhnja ljudstva. nad katerim so imeli monopol Hetiti.: po dolgem obdobju stalne naseljenosti so indoevropska ljudstva. ki so zhiveli na severu Grchije (na obmochju Pinad?).« Iz tega je videti. Migracija Protoilirov in drugih plemen proti jugu se je odrazila na sosednjih ljudstvih: Trachane je potisnilo na vzhod. so potem nashli novo domovino v Meziji na zahodni anatolski planoti. S Trachani prodre v Malo Azijo tudi t.. sht. ne nazadnje tudi kontroverzna. Na koncu tega obdobja postanejo Dorci prevladujochi element na vzhodu in jugu Peloponeza. dorski vpliv se je razshiril na obsezhno podrochje. spet spravila v gibanje svetovno zgodovino. tako da je na evropskih tleh ostala za njimi le skromna sled (to so "Brygi"). n. da so se odselila. Pre­ dniki Ilirov in druga ljudstva so bili v drugi polovici II. Dörpfeld.Slovani in Anti .

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

razprostiralo od Peloponeza chez Egej ter doseglo Anatolijo... Gledano z vidika svetovne zgodovine, ima invazija trashkih plemen v Malo Azijo she vechje posledice kot pa vdor Dorcev in severozahodnih Grkov v Helado. V Anatoliji je kmalu po letu 1200 pr. n. sht. vrtinec velikega preseljevanja unichil hetitsko kraljestvo, ki je trajalo skoraj petsto let. Kot vidimo stvari danes, je precej znamenj, da so hetitsko kraljestvo unichila "ljudstva z morja". To velja tudi za mesto Ugarit (danes Ras Shamra, predmestje Latakije v Siriji), kot nam dokazujejo pred kratkim v njem odkrite glinaste ploshchice. Da je propad hetitskega kraljestva povezan z gibanjem "ljudstev z morja", je izprichano tudi iz napisa Ramzesa III. (arheoloshko najdishche Medinet Habu ob Nilu): "Od Khatov naprej se nobena dezhela ni mogla upirati njihovim vojskam: Kedi, Karkemish, Arvad in Alyshija so bile unichene..." Posledica velike egejske selitve je bila korenita etnichna sprememba starega sveta. Hetitsko kraljestvo je izginilo, vendar je njegova civilizacija prezhivela stoletja v majhnih drzhavicah severne Sirije in v notranjosti Anatolije. Konchno v XII. st. pr. n. sht. iz teh rushevin vstane Tiglatpilesar I. in ustanovi srednjeasirsko kraljestvo, ki se med razshirjanjem proti zgornjemu Evfratu spopade s Frigijci. Obenem pa se razcvetajo predvsem fenichanske mestne drzhavice. Med letoma 1000 in 800 pr. n. sht. so Fenichani v Sredozemlju zapolnili vrzel, ki je nastala po padcu Krete in izginotju Ahajcev. Skupaj z njimi, na istem morju, so se pojavili Etrushchani, ki so odshli priblizhno v istem chasu z egejskih obal (morda iz Mezije) in prispeli v Italijo tam, kjer je danes Toskana, v dezhelo, ki se bo po njih imenovala Etrurija. Spricho njihove povezanosti s kulturami Vzhoda, so presadili na Zahod del vzhodne civilizacije. Posamezne skupine so verjetno zaostale v Egeju, na primer na otoku Lemnos.« In na str. 88 Bengston dalje pravi: »Veliko ugodnejshi pogoji za kolonizacijo so bili na Zahodu. Tod ni bilo neke velike politichne sile, kot je bilo na Vzhodu asirsko kraljestvo; italska ljudstva, med seboj neslozhna in kot Etrushchani prihajajocha z Vzhoda, pa so bila popolnoma odprta za trgovino in za grshko kulturo. Kolonizaciji sta botrovala gradnja chedalje vechjih ladij ter naposled poznavanje zemljepisa zahodnega sveta, ki so ga kopichili grshki morjeplovci vse od konca mikenskega obdobja... Med helenskimi kolonijami na zahodu ni bilo nobene, ki bi se lahko merila s Kumo (Kyme), prvo halkidishko (Chalcidis, Halkis na grshkem otoku Evbeji) kolonijo; ta je verjetno prenesla halkidishko abecedo ne le Etrushchanom, ampak prek njih tudi Rimljanom, saj to lahko zaznamo she danes, ko preberemo X kot "ks" in ne na grshki nachin kot "kh".«

André Martinet (Des steppes aux oceans. L'indo-europeen et les "Indo-européens", Payot, Paris, 1986) v poglavju Ob zori zgodovine pishe: »Koncu II. tisochletja pripada tudi gibanje, imenovano "gibanje dolgih mechev", ki se zachenja na severu in sega chez vso Evropo do Balkana. Domnevno je seglo tudi onkraj Sredozemlja, vse do Palestine, kjer so se potem izoblikovali Filistejci. Drugi opozarjajo na mnenje V. Georgijeva v Introduction to the history of the Indo-European languages, da je treba postaviti ta selitveni val precej bolj dalech v preteklost in pomisliti na Pelazge, najstarejshe prebivalce Grchije, ki jih nekateri imajo za najstarejsho indoevropsko predhodnico.«

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

V Malo Azijo so chez Kavkaz prishli Indoevropejci, imenovani Anatolci, in v posebnem delu so to Hetiti, ki so vzpostavili zelo tesne stike z Mezopotamijo. Lahko si mislimo, da so shli IndoIranci, od katerih so nekateri pustili sledove v Mali Aziji, po isti poti, cheprav z dolocheno zakasnitvijo. Jezikovna preuchevanja pa kazhejo, da so predniki Grkov in Indo-Irancev dolgo zhiveli v tesnem stiku. Poleg tega, che uposhtevamo, da so se v zgodovinskem chasu iranska ljudstva pojavila v stepah severno od Chrnega morja in tudi na zelo oddaljenih azijskih podrochjih ter so bila v zelo odmaknjenih chasih sosedje Ugro-Fincem, zagotovo na mejah Sibi­ rije, postane legitimno vprashati se, ali ni mogoche domnevati nekega vala, ki je shel po razlichnih poteh na vzhod in zahod od Chrnega morja vse do obeh obal Kaspijskega jezera ter se konchno stekel v Iran in v dolino Inda. Ta preseljevanja so povzrochila velike premike na vsem obmochju Sredozemlja. Ob koncu II. tisochletja pr. n. sht. se pojavi obred sezhiganja mrlichev z naknadnim zakopavanjem zhar na t. i. zharnih poljih. Taka polja najdemo na severnih ravnicah, v Luzhici, a tudi v severni Italiji z villanovsko kulturo, ki se razshirja iz Emilije. Veliko stoletij pred villanovsko kulturo je zahodneje od nje obstajala kultura terramare. Nekoliko severneje se nahaja t. i. atestinska kultura Venetov. Vse te kulture pripisujejo ljudstvom z indoevropskimi jeziki. Ljudstva terramare so se prva premaknila proti jugu: lahko jih imamo za prednike Latincev. Ko so se Villanovljani podali vzdolzh Apeninskega polotoka, izogibajoch se Etrushchanom, so jih poznali kot Umbre, Sabince, Oske, Samnite, ki vsi pripadajo eni, dobro opredeljeni jezikovni skupini. Veneti, ki so jih dolgo enachili z Iliri, so po jeziku precej podobni Latincem.. Gledano z vidika kulture, se Villanovljani ne razlikujejo veliko od Etrushchanov, ki so zgodovinsko locirani v Toskani, torej bolj na jugu. Vendar pa je med njimi velika jezikovna razlika, saj etrushchina brez najmanjshega dvoma ni indoevropski jezik. KDO JE BIL GIUSEPPE SERGI? Res je treba nekaj vech rechi o Giuseppu Sergiju. Leta 1922 je fashizem v naskoku zavzel Rim in uvedel diktaturo. Chedalje bolj je zatiral vse neitalijansko; osnova nabuhlega nacionalistichnega "creda" je bil vechni Rim. Ena poglavitnih nalog, ki jo je Mussolini vselej in ob vsaki prilozhnosti vsiljeval, je bila obnovitev rimskega imperija. Italijanski kralj je po zavzetju afrishkih kolonij postal she imperator, uvedeni so bili rimski pozdrav z dvignjeno roko in drugi atributi rimske imperialnosti. Zakonsko predpisano je bilo tudi rimsko shtetje let, ki se je zachenjalo z letom fashistichnega pohoda na Rim, ki naj bi bil vechen, kot bo vechen novi, fashistichni rimski imperij. V takem vzdushju je prof. Giuseppe Sergi leta 1926 objavil svoje delo Le prime e le piu antiche civilta (Prve in najstarejshe civilizacije). Sergi je bil rojen v Mesini na Siciliji ob Mesinskem prelivu 20. marca 1841. To je prastaro kulturno in trgovsko pomembno mesto, ki so ga ustanovili Grki zhe v 8. st. pr. n. sht., z univerzo iz leta 1549. Mnogim je Mesinska ozhina, ki povezuje Jonsko s Tirenskim morjem, bolj znana po Scili in Karibdi, saj je med otokom in celino komaj 3,5 km shiroka, skozi njo pa teche mochan morski tok s shtevilnimi vrtinci, kar je burkalo chloveshko domishljijo, da so nastali shtevilni miti o nevarnostih, ki prezhijo na mornarje in potnike. V takem okolju se je oblikoval mladi Sergi, ki se je komaj devetnajstleten pridruzhil Garibaldiju v Milazzu, od koder se je veliki revolucionar odpravil s tisocherico rdechesrajchnikov
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

v juzhno Italijo, kjer je zbral kmechke upornike in od tam nadaljeval svoj znameniti pohod zedinjenja Italije. Sergi je bil po svoji osnovni izobrazbi antropolog in je sprva na liceju predaval filozofijo ter grshko knjizhevnost, dokler ni prevzel stolice za antropologijo na univerzi v Bolo­ gni (1880), nato pa she v Rimu (1884 - 1916). Vendar je ob antropoloshkih raziskavah spoznal, da mora problematiko zajeti shirshe, zato se je lotil indoevropske filologije, s tem pa je nujno moral sechi na podrochje prazgodovine in zgodovine. Bil je izredno razgledan in svobodomiseln, veliko je objavljal, zapustil je nad 400 del in tako sodi ne le med pomembne italijanske zgodovi­ narje in antropologe, marvech med pisce shirshega podrochja chloveshkega ustvarjanja. V vech knjigah je razgrnil in utemeljeval svoja dognanja, ki so v marsichem odstopala od takrat in she danes uveljavljenih zgodovinskih teorij, med katerimi so tudi zelo izstopajoche tiste, ki govorijo o naselitvi in razvoju ljudstev v Italiji. Nekatere stvari bomo navedli v tem poglavju, druge pa v nadaljevanju. Za obseg in predmet tega pisanja naj se zadrzhimo pri Indoevropejcih v Italiji. Te je Sergi obdelal z antropoloshkega, arheoloshkega, zgodovinskega in lingvistichnega stalishcha, ni se omejil zgolj na en vidik, saj opozarja na premajhno multidiscplinarnost (Arii e Ita­ lici, Fratelli Bocca Ed., Torino, Milano, Roma, Firenze, 1898, str.13-14): »Osrednji razlog, ki povzrocha zmedo in s tem napake pri sintezi, kot je mogoche zlahka ugotoviti, je v tem, da se to hoche storiti na osnovi arheoloshkih dosezhkov; ena stroka ne more dati vech od tistega, kar raziskuje, in siliti jo, da prestopi meje, znotraj katerih mora naravno ostati, pomeni napeljati jo k zgreshenim ugotovitvam. Lingvistika ne more biti etnologija ne antropologija ljudstev ter jih rasno razvrshchati, saj se jeziki izgubijo, se nauchijo ali spreminjajo; arheologija ne more obrav­ navati ne narodnosti ne antropologije, saj poznamo preprost in sploshno znan nachin, ki omo­ gocha prenashanje kulture in njenih izdelkov: trgovino; tej je treba dodati invazije, kolonizacije in tuja osvajanja. Antropologija ne more govoriti o kulturi ali jeziku, saj preuchje le telesne znachilnosti ljudstev in njihovo razshirjenost. Vendar che vse te stroke na koristen nachin povezhemo, che dosezhke enih zdruzhimo z dosezhki drugih, che se v kompleksni raziskavi, ki zajame lingvistichna, arheoloshka in antropoloshka vprashanja, tri stroke pri tem med seboj ujamejo ter dopolnjujejo, potem pridemo do rezultatov, ki so blizu resnici in so sprejemljivi. Na nesrecho... ni vselej tako.« Kot smo zhe povedali, je bil Sergi antropolog, lingvist in arheolog, torej je zdruzheval vse tri potrebne discipline, ki so pristojne za verodostojne sklepe (n. d., str. 135-153): »K srechi med mnogimi razlichnimi obichaji in izdelki, ki so jih arheologi natanchno preuchili, obstaja dvoje nespremenljivih dejstev, ki nam lahko sluzhita kot chvrsti oporni tochki za razmishljanje in postavitev zgodovinske zgradbe: gre za razliko med znachilno arijsko vrsto pokopa z upepelitvijo in mediteranskim skeletnim pokopom ter arijsko in italsko obliko lobanj, ki se med seboj zelo razlikujeta. Ti sprejeti in ustaljeni dejstvi nas pripeljeta do odgovora o etnoloshki pripadnosti. Mediteranska rasa je vdrla in zavzela pretezhni del Evrope od vzhoda do zahoda, in prvo prebivalstvo Italije sta bili veji iste rase, z etnichnimi imeni Ligurijci in Pelazgi. Ostali drugotni in maloshtevilni etnichni elementi so se pomeshali med njimi in niso spremenili prvotne antropoloshke enotnosti. Ligurijci in Pelazgi so imeli skupne temeljne telesne znachilnosti, drugotne razlike lahko zanemarimo, saj so iz shtevilchne rase, ki izvira od drugod in so dozhiveli spremembe ter delitve zaradi razlichnih vplivov, ki pa ne sodijo v to razpravo.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

Kazhe, da so ti poseljevali celoten Apeninski polotok, vkljuchno s Padsko nizhino... V 16. st. pr. n. sht. je v Sredozemlju cvetela velika kultura, ki jo imenujemo mikenska ali egejska, ker je bila bolj razvita na vzhodnem delu, zlasti v Egejskem morju, najprej pa so jo odkrili v Mikenah, mestu Pelazgov. Takrat je tudi Italija zajeta v to civilizacijo, mogoche pa so bila njena severna obmochja in dolina Pada manj razvita ter skupaj z ostalo Evropo she v neolitiku. V tej Padski nizhini, tako kakor v Shvici in drugih delih Evrope, so nastala objezerska bivalishcha ter most­ ishcha na mochvirnatem zemljishchu, postavljena tam, kjer so v nashih chasih nashli terramare iz kasnejshe bronaste dobe. Pri teh gradnjah ni opaziti nobene prekinitve... Toda niso bila naseljena le mostishcha, marvech tudi jame... Ligurijci in Pelazgi so bili prvi prebivalci Italije; kazhe, da so Ligurijci naselili Padsko nizhino in zgradili mostishcha... Ob zori civilizacije kovin, ko so se z vzhoda valile trume ljudstev z drugachnimi telesnimi znachilnostmi, vsaj deloma z bronastim orozhjem, divja in kruta. Ta ljudstva so preplavila Evropo in se stalno naselila povsod tam, kjer niso naletela na prevelik odpor. Podredila so si staroselce in jim vsilila svojo civilizacijo ter jezik; schasoma so se tudi pomeshali med seboj. Obichaje in jezik imajo razlichne od prvotnih na tistih ozemljih: upepeljujejo mrliche ter pepel pokopljejo v preprostih zhganih ali na soncu sushenih glinastih vrchih; prejshnji prebivalci pa so skeletno pokopavali v grobove, v podzemnih jamah ali v gomilah. Te preseljevalne trume so zelo verjetno prishle iz Azije, toda preden so se premaknile v srednjo Evropo, so se morale ustaviti v vzhodni, v Rusiji, od koder so se premikale v valovih, v skupinah proti osredju in jugu, morda izmenoma, tako da so eni prishli na zahod, drugi na sever Evrope. Te selitve so morale dolgo trajati, che uposhtevamo obsezhnost ozemlja, ki so ga zavzeli, in moralo jih je biti izredno veliko... Kot izhaja iz kasnejshe zgodovine o najstarejshih selitvah in sedanjega zemljepisnega stanja, so morale biti tri glavne skupine te azijske rase, med seboj razlichne le po jeziku, brez dvoma tiste, ki predstavljajo Protokelte, ki so morda prvi prodrli v srednjo Evropo in se potem razshirili po njenem zahodu, nato Protogermane in Protoslovane... Germani, Kelti in Slovani imajo enake variante lobanj, obraza in telesnih znachilnosti, razlikujejo se le po jeziku... In arijci so imeli enake antropoloshke znachilnosti, kot jih imajo danes Kelti, Germani in Slovani...« Vendar pa je pred njihovim prodorom v Evropo na tleh Nemchije zhivelo prav tako mediteransko ljudstvo, kot so bili na Apeninskem polotoku Italci; vdor arijcev jih je v Nemchiji potisnil proti severni Nemchiji in v Skandinavijo, v Italiji pa proti jugu, nekako do Tibere. V neolitiku in eneolitiku je Evropa dozhivela arijsko invazijo, ki je pomenila tako preseljevanje ljudstev, kakrshnega she ni bilo. V Italijo so arijci prodirali iz dveh smeri: chez osrednje Alpe, morda chez Brenerski in Gotardski prelaz, ter chez vzhodne Alpe. Slednja je verjetno nekoliko kasnejsha od keltske, ki je zhe imela svoj prostor v Lombardiji; v Felsini (kasnejsha Bologna) si je ustvarila svoje sredishche, saj se niso ustavili v spodnjem porechju Pada. To so bili Umbri, ki so zavzeli vzhodni del jadranske obale, segli chez Apenine na zahodni del, tja, kjer je she danes Umbrija, cheprav so jih od tam kasneje nagnali na novo prispeli Etrushchani. Umbri so prishli do Lacija, kjer jih je Tibera delila od mediteranskih Latincev, zhivechih na levem bregu, in z njimi so se zacheli spajati. O tem prichajo antropoloshke raziskave, ki za prvi chas po ustanovitvi Rima, za obdobje kraljev, ugotavljajo dvoje etnichnih elementov: arijce in mediteranske Italce.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti . Ko je arijska nadvlada nad Lacijem tako naglo ugasnila. pr. tako glede na njihove telesne znachilnosti kakor glede civilizacije.revijasrp. Od tega trenutka naprej zachenja peshati vladavina tega ljudstva in konchno povsem ugasne v 5 st. pravi Sergi. tisti. vendar pa velja za obe podrochji. toda ti so prishli iz vzhodnega Sredozemlja in so iste rase kot prvotni prebivalci. preshli Apenine. ki so jo prinesli s seboj na zasedena italska ozemlja. je naravno moral prevladati prvotni italski etnichni. Umbrom je ostalo le majhno ozemlje. ki se bo odtlej imenovalo Etrurija. in dobesedno zapishe: »Ta tuja ljudstva so bili arijci. ampak za njegovo sistematichno razvijanje zamisli. nastala iz prvotnih Mediterancev in kasnejshih Indoevropejcev. da prevladuje italski. ti so res etrushchanski. n. To je preprosta razlaga dejstva. da jih lahko razdelimo na tri glavne veje. Germani in Slovani. mediteranski element. tam se ponovno pojavijo skeletni grobovi. etrushchansko in rimsko. n. za katero vejo arijcev gre. ki so bili Indoevropejci. z etrushchansko okupacijo Felsine. ki je s stoletji narastel v imperij in konchno unichil tudi Etrushchane. da bi bistveno spremenili antropoloshko sestavo prebivalstva.« Bralcu tu ne sme uiti. n. Nastal je Rim. o tem ni najmanjshega dvoma. da Sergi sploh ne omenja Romanov.htm[16. arijsko-indoevropske in italsko-mediteranske. da teh sploh ni in so zgolj lokalna tvorba. sht. o chemer prichajo grobishcha v Marzabottu. Vendar pa so pred tem Etrushchani dozhiveli svojo zlato dobo in dolga stoletja obvladovali dobrshen del Italije ter Tirensko in Jonsko morje. za slednje she posebej. kateri arijci so zasedli tisto ozemlje. tj. dobro je znano.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. pri tem pa ne gre za spodrsljaj. na tirenske obale ter si postavili svoja prva primitivna mesta. Sedaj je pomembno dognati.. staroselski element. Vendar pa Etrushchani niso zasedli Veneta! Sergi je sam raziskoval. da natanchneje opredelimo tisto arijsko. zato nastop Etrushchanov pomeni. v nichemer ne razlikujejo od zanesljivo ugotovljenih etrushchanskih.Lucijan Vuga Toda prihrumel je vihar – Etrushchani so vdrli v Italijo konec 8 st. indoevropsko ljudstvo. ob kateri pa so na desnem bregu postavili svoje mesto Vejo. ki jih razpoznamo po sodobnih etnichnih imenih: Kelti. ga utrdili in chedalje bolj shirili. da najdemo v et­ rushchanskih grobovih okostja dveh ras. povzel pa je tudi rezultate drugih arheologov in antropologov. arijci. torej prava italska. da se z naselitvijo Etrushchanov ni bistveno spremenila antropoloshka sestava na tistem ozemlju. arijska. Pri tem je zanimivo. da je v neolitiku in eneolitiku prodrlo v severno in srednjo Italijo novo ljudstvo. pr. sht. Med izkopaninami je najti nove etnichne elemente. zasedli umbrijsko trdnjavo Felsina in zasedli precejshen del Padske nizhine. Toda katerih? http://www. Spopadali so se z Umbri. ki so ga zasedli. sht. Podoben polozhaj je mogoche najti v primitivnem Rimu. Na levem bregu je tako ostala manjsha skupina mediteranskih Italcev. da sta se po dolgih stoletjih srechali ljudstvi iste mediteranske rase. v Certosi pri Bologni ipd. ter prishel do jasnega sklepa. vendar so bili prekratek chas na tem ozemlju. in Etrushchani so jih v zachetku pustili pri miru. Sergi opozarja. jih premagali in zavzeli njihovo zahodno ozemlje. pr. Sedaj nam ostane. ki je obvladovalo ta prostor nekaj stoletij. Latinci so si na desnem bregu Tibere ustanovili mesto. ko so Etrushchani prodrli na sever. umbrijska oblast je popolnoma prenehala nekako v 5 st. To je bila usodna napaka. ki so jih pred prihodom Etrushchanov podjarmili Umbri.2010 10:14:37] .11. da niso shli chez Tibero. vse do prihoda Etrushchanov in ustanovitve Rima. med slednjo so pomeshane prvotne italske in nove etrushchanske znachilnosti. osvobojena umbrijske nadvlade. Natanchne raziskave so namrech pokazale. da se okostja iz predumbrijskega in predetrushchanskega obdobja.

chesh da so se lahko med seboj pomeshali s prishleki. Toda potem ko je dodobra preuchil vsa dejstva in najdbe. ki so jih opravili drugi. Nemalokrat je to bila po­ sledica zanichevalnega odnosa zgodovinarjev do arheologov. d. ker je po njihovem tezhavno. kazhejo drugachne znachilnosti. Sarajeva ter od Bologne do Albalonge na jugu.). obenem pa ugotavlja zhalostno dejstvo. 71): »Kakshne so bile telesne znachilnosti teh prvotnih prebivalcev terramare v Piemontu. da imajo Piemontijci. To je torej druga rasa od mediteranske.« Kdaj pa so prishla ta ljudstva v takem shtevilu. pr. Na tem obsezhnem ozemlju danes prisotni antropoloshki elementi so v celoti ali prevladujoche slovanski.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 84): »Obstaja torej jasna in natachna delitev med Umbrijci in ostalimi italskimi skupinami. Antichni pisci in Rimljani so poimenovali kot Ilire mnoga ljudstva. Emiliji ter v Venetu. mediteranska ljudstva? Tudi Sergi je kot drugi sprva pomislil na 4. glede na podatke o vdorih Galcev v Italijo. V.« Tako pravi Sergi. ki prekinjajo povezanost dveh regij. che odmislimo nekaj sporadichnih primerov in izvzamemo obmochje same Ligurije. cheprav najdemo tu pa tam otoke prebivalcev. Iz mojih raziskav (G. so to Umbri s svojo enovito civilizacijo ali oni drugi. vchasih so jih zgolj spravili na kup in shranili v kakshnem muzeju. d. nergajo nad dobrim in lepim. Slovani so Chehi. ki se razteza tudi onkraj Alp proti severu ter sega na vzhodu do Donave in nizhje spodaj do Bosne in Hercegovine. To je podrochje civilizacije zgodnje zhelezne dobe. str. 157): »Videli smo jasno opredeljeno obmochje na italijanskem vzhodu. so kosti unichili ali zavrgli kot nepotreben balast. da izhajajo v celoti ali delno iz Ilirov. ki je v tem regionu izginila. Veneti pa znachilnosti Slovanov (podchrtal L. Sergi nadaljuje (Arii e Italici.Lucijan Vuga Sergi se vprasha (n. Vendar danashnji prebivalci Padske nizhine. Archivio per l'Antropologia.revijasrp. vendar je velika vechina slovanska. na severni in juzhni del. In kdo so pravi Italci. Che so bili Ligurijci Mediteranci. Tradicija nam sicer sporocha she mnoge druge stvari.. Lombardiji. razen redkih izjem. XIII. Firenze. da bi lahko poselila Padsko nizhino. Sergi namrech ugotavlja (n. ki so dospela do Jadrana. je moral priti zhe v zgodnji bronasti dobi. novinci pa sezhigali mrliche.htm[16. so morali biti podobni drugim po Sredozemlju. str. da so le zanesljiva. Toda to velja za severno Italijo. in tistimi. ochitno izhaja. kjer so meshanci. Lombardijci in Emilijanci keltske znachilnosti. to pa ne omogocha nikakrshnega natanchnejshega in zanesljivega preuchevanja. Vach. eni in drugi so si skoraj enaki. kot je lepo oznachil Goethe: Ljudje so navajeni zanichevati vse. 164-166): Che k temu dodamo nasha antropoloshka opazhanja. po kateri lahko razdelimo Italijo na dva jasno lochena dela. chesar ne razumejo. n..11. da so staroselci skeletno pokopavali. je prishel do sklepa. da tista doselitev ni bila niti trajna niti shtevilchna. dolina Tibere priblizhno ustreza tej meji. chetudi jih ne bo veliko. ki zhive na podrochjih zunaj Italije. ki jih tu zanemarjamo in se oslanjamo zgolj na dogovorjena dejstva. (str. vendar jih v glavnem poznamo kot Sabelijce? Na to vprashanje nam daje odgovor antropologija. so tisti na severu ali oni na jugu. ki so imeli v davnini mnoga in drugachna imena. che obravnavamo njihovo obliko okostja.Slovani in Anti . ki je odplavil mediteranske Ligurijce. da je bilo v pionirskem obdobju arheologije unichenih veliko okostij. st. Vendar nam tu pomaga obichaj. od Bologne do Hallstatta. Temu bi lahko kdo oporekal. zajetimi na velikem obmochju civilizacije zgodnje zhelezne dobe. Slovani so http://www. Sergi: Liguri e Celti nella valle del Po. glavni naselitveni val. Danes so ti prebivalci pomeshani. najdemo potrditev za etnichno sorodnost tudi med modernimi prebivalci. za Istrane in Venete je recheno. ko so odprli kakshen grob. sht. str. 1883) in tudi iz tistih.. da so nadomestila prejshnja primitivna.2010 10:14:37] .

o tem nam prichajo grobishcha s kamnitimi obrochi. n. da njihov jezik. da najdemo dve arijski veji. ki jih zasedajo. saj se le malo razlikujeta in sta v bistvu identichni. plemen. preden je to postalo etrushchansko.htm[16. Slovani so v Bosni in Hercegovini.. na Cheshkem. imenujemo te prednike Slovane.2010 10:14:37] . Roma. kot so to delali na Cheshkem.revijasrp. Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. Inst. kjer so na ozemlju Faliskov zapustili ostanke svojih mest. ki je zasedlo opisana obmochja izven Italije in je prishlo v Italijo z Veneti in drugimi plemeni ter dospelo vse do doline Tibere. zasedli kolishcha in terramare prejshnjih mediteranskih prebivalcev – Ligurcev. pr. Res so med 4. niti ni mogoche opaziti razlik ali podobnosti telesnih znachilnosti dveh arijskih vej. ki sklepajo le na osnovi ozkih in enostranskih pogledov. str. prve na zahodu in druge na vzhodu. in veliko shtevilo Slovanov je tudi v sami Istri. Bull. Helbig. in 3. ni imel nichesar skupnega s keltshchino. ne dolochajo rase. kot je jasneje razvidno iz prej omenjenih arheoloshkih odkritij. vendar ta invazija ni mogla spremeniti prebivalstva. Shtajerske in Koroshke. http://www. pripadajo Veneti po svojih telesnih znachilnostih slovanski druzhini. v Srbiji ali na Hrvashkem (tu je koristno primerjati delo Rudolfa Virchowa: Zur Craniologie Illyriens. Prakelti so prishli med vsemi arijci prvi in zavzeli Padsko nizhino. 1877).Lucijan Vuga prebivalci Kranjske. zavzeli so venetsko ozemlje in dospeli vse do doline Tibere. rodov in podobnega. Ko sem ob neki drugi prilozhnosti obravnaval ta vprashanja. 377 in naprej) o venetskem jeziku iz napisov v Este. tako kot so she danes na velikih obmochjih. Che so torej sodobni pripadniki Slovanov potomci starega arijskega ljudstva. kot smo imenovali Prakelti prednike Keltov. Spustili so se v osrednjo Italijo in zavzeli del etrushchanskega ozemlja. Akademie der Wissenschaften zu Berlin. che je res. Prakeltov in Praslovanov. zgrajenih po njihovih obichajih na vrhovih vzpetin s kamnitimi obzidji. Moramo vedeti. podobnimi onim v Golasecci in v Franciji. na nejevoljo tistih. Ghirardini. da stara etnichna imena. imenovanih evganski. Torej je tudi mogoche.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki so bili odcep arijske veje. drugich so vdrli she vedno pred zgodovinsko dobo ter zapustili ostanke v Golasecci in drugod v blizhini ob Ticinu. K. kot so bili Iliri. Zanimivo in zgovorno je dejstvo. sem menda omenil. Praslovane. Die Veneter und ihre Schriftdenkmaler. kjerkoli se zhe nahaja. enako kot tudi danes. v Istri. kot izhaja iz Brealovih opazhanj na evgubinskih tablicah. vdrli Kelti kot povratno (retrogradno) gibanje z zahoda proti vzhodu. Torej nam je arheologija bolj kot antropologija. Praslovani ali Iliri so vdrli v Italijo s severovzhoda. kar lahko zaznamo v obdobju imenovanem La Tene. 1888. vedno med seboj v stiku. ki ga danes s sploshnim izrazom imenujemo Slovani. vsaj v vechini. ki je tam zhivelo zhe od davnine. st. da na umbrijskem ozemlju niso prispevali k preoblikovanju primitivnega jezika Kelti ali Prakelti. da so imeli Kelti le majhen vpliv na Italce. In che dobro premislimo. Kelti na zahodu in Slovani na vzhodu. mar­ vech Praslovani. da so bili Umbri Praslovani in ne Prakelti.11. sht. Notizie degli scavi. omogochila spoznati neko vse do danes pri nikomer omenjeno dejstvo (cheprav so nam podatke o tem dajali vsi arheologi in raziskovalci starih chasov). 1882. Vendar so me nova in najnovejsha preuchevanja bolj preprichala. kar je v resnici novejshe ime. Sulle scoperte del fondo Baratola. da je bila od treh poglavitnih arijskih vej Italija delezhna v najstarejshih obdobjih vdora dveh od njih.Slovani in Anti . Keltov in Slovanov. Ti moji sklepi se ujemajo z nekaterimi Paulijevimi ugotovitvami (Pauli. Prakelte in Praslovane. vendar razumljivo in sprejemljivo za oznachevanje slovanskega rodu. Ta imena so le poimenovanja za frakcije nekega rodu.

sestavljeno iz monolitov. mediteranska in je bila.htm[16. da niso bili prebivalci terramare. o tej temi navedimo she nekaj njegovih sklepanj (n. V chasu teh arijskih vdorov je morala imeti Italija neki jezik.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Che je bila rasa. tako kazhe.Slovani in Anti . ploshcha. izoblikovana in chista jezika – italski in grshki. ki jo je zavzela v pradavnini. Iz istih dejstev izhajajo zadnje potrditve. nedvomno z vech dialekti. V. lega in crom. tem pa slede sloviti arheologi in zgodovinarji. zhe izoblikovanimi jeziki. kar ti vsebujejo. kjer naselitev ni bila tako mnozhichna in so predstavljali le del. ki jo na nesrecho podpirajo jezi­ kovne avtoritete. da ti arijci niso prinesli s seboj italskega jezika. ni ne italski ne etrushchanski. in je. vdrlo v Grchijo in Italijo ter prineslo nova. beseda bretonskega ali velshkega izvora.171 in naprej): »Temeljna napaka jezikoslovcev in arheologov. obstajajo znamenja. je prvotni jezik prebivalstva utrpel spremembe. Libiji in na Iberskem http://www. ki trmasto trdijo in podpirajo italskost arijskih priseljencev. torej iz prvotnih in izvirnih jezikov. ter izpeljani iz prakeltskega in praslovanskega. med katerimi najdemo Egipchane. kjer najdemo cromllech (op. razen che nochemo poimenovati kot Italce tudi prednikov Chehov in vseh zahodnih Slovanov ter prav tako tudi prebivalce v Franciji. so prinesle svoj jezik. da so bili arijci med prodiranjem v Evropo zhe razdeljeni na ljudstva z razlichnimi. Zamislili so si grshko-italsko-arijsko ali grshko-italsko-keltsko ljudstvo. Libijce in Iberce. natanko Prakelti in Praslovani. Arii e italici. razdeljena na vech ljudstev. tam pa. skala. kot je bilo v Umbriji. z obmochja. da so bili arijci. je. llech = kamen.revijasrp. kot sem dokazal. da jim bo reshitev arijskega problema v Italiji s pomochjo antropologije. krov[?]). ni pa iz­ ginil. Che so arheoloshki spomeniki. ki so morali biti istega tipa. zhenska oblika od crwm = kriv. ni mogoche spregledati.11. ki sem jih preuchil in primerjal z drugimi. govorjeni v Egiptu. ki so se spustili v dolino Arna in Tibere ter postavili svoja mesta po etrushchanskem in rimskem obichaju. ki jim nekritichno sledijo. kar sem razlozhil. tretjino vseh prebivalcev.2010 10:14:37] . cheprav so ti Italcem tuji. vchasih je sredi kroga she vechji kamniti steber (megalitna grobnica). L. ki nam prichajo. kot so v Golasecci in Vetuloniji. Podobno so si umislili neko azijsko arijsko ljudstvo. ochitno izhaja. To je huda napaka.Lucijan Vuga to. da ti niso bili Italci. kjer so se bolj nakopichile mnozhice priseljenih Praslovanov. Lacija in z obmochja Bologne potrjujejo te rezultate. ki je govorilo v eni veji sanskrt. ni mogoche odpraviti. Iz vsega. ki je ostal nespremenjen. Tam. kot so tisti. krivulja. ampak jezike. ki se je oddvojilo na locheno evropsko obmochje. Tam imamo take oblike bivalishch teh arijcev oziroma Prakeltov ali Praslovanov. Upamo pa. kot poskusham storiti. ki so prodrli v Italijo. so jeziki morali biti istega tipa kot tisti. v drugi zend. kjer arijci predstavljajo Prakelte in Praslovane.« Sergi je torej snov obdelal s stalishcha antropologije in arheologije pa tudi lingvistike. str. krog.: kromlek. na katerih je vodoravno polozhena shirsha kamnita ploshcha. d. razporejenih v krogu. to naj bi bil Balkan. odprla ochi in se bodo preusmerili k drugachni interpretaciji dejstev o izvoru razlichnih oblik jezikov arijskega tipa. ki jih danes imenujemo keltski ali slovanski. kako malo so utemeljena razmishljanja tistih. che antropoloshke grobne najdbe iz Etrurije. prazgodovinsko gradnjo v zahodnih in nordijskih dezhelah. ki ni imel prav nichesar skupnega z arijskim. ampak ilirski ali praslovanski jezik.

ne pa zaradi nadvlade. da se o tem preprichamo. saj je osnova prvih kot slednjega http://www. ki so istega antropoloshkega izvora. Tako pa ni bilo v primeru Sabelijcev in vseh tistih.revijasrp. ki sem ga poimenoval mediteranski in so se od njega ohranili le nerazvozlani ostanki. tudi jezik se je spremenil.11. sabeljishchino nasploh. Prav etrushchina mora predstavljati ta prvotni jezik. zakaj Bréal ni nashel nich keltskega v umbrijshchini na evgubinskih tablicah.. cheprav le delno. Arijska dominacija je bila omejena na severno in srednjo Italijo do doline Tibere. kamor sodijo tudi verska chustva. ki ga ne smemo spregledati: da so v italskih dialektih znatne variacije v glasovih in fleksiji. torej hamitskega tipa. Odslej bi morala biti naloga jezikoslovcev. che najdemo kakshen skupni element med italskimi jeziki in etrushchino. In she eno pomembno dejstvo je. ki so zakoreninjene in trdozhive v najglobjih chloveshkih obchutjih. da so Praslovani sledili smeri z vzhoda v Veneto in proti Bologni ter od tam do Tibere.Slovani in Anti . zlasti v juzhni Italiji.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. To ni nov in izjemen pojav. Torej je naravno domnevati. saj so sprejela pogrebne obrede upepeljevanja. verjetno v istem chasu. ki so vladali italskim ljudstvom v Padski nizhini in v osrednji Italiji.. kot je videti na osnovi izkopanin v Vetuloniji. in je zato dozhivela tudi preoblikovanje svojega prvotnega jezika. da je razloge za to kaj lahko najti. cheprav so zhiveli v lochenih skupnostih na istem ozemlju in so ohranjali svoje nacionalne obichaje. vendar na drugachen nachin. recimo tako.. da ne ishchejo med arijskimi jeziki le sorodnosti zaradi skupne fleksije. ki je bila prav tako delezhna arijskih vdorov. Prakelti in Praslovani.htm[16. ter da raziskujejo ne znotraj arijske vsebine.2010 10:14:37] . Jezik je najnaravnejshi in najpreprostejshi nosilec komuniciranja med ljudstvi.. Na ta pojav sem opozoril glede Italije in se je moral zgoditi tudi v Grchiji. in vsaka je imela. ampak tudi razlike. prvotnim. tudi che so slednje imenovali Iliri. kazhe. dovolj je primerjati umbrijski in oskovski jezik s staro latinshchino. ki je moral biti pelazgovski. Moja interpretacija pojasnjuje te odnose.. ne gre za nakljuchje ali osamljen primer. Domnevali smo zhe. ki so prebivali juzhneje od arijske dominacije. tu se je jezik spreminjal le zaradi preprostega vpliva ali trgovine. mochno razlichnega po fonetiki in morfologiji od arijskega tipa. tod je bil vpliv arijcev na Italce naravno mochnejshi in s tem tudi spremembe preprostejshe. kar se kazhe po fragmentarnem videzu mnogih njegovih dialektov. ker sta bila jezika istega tipa. In tako ni nich chudnega. zato brez tezhav prodira med najbolj oddaljena ljudstva. Ti razlichni italski dialekti so videti bolj kot fragmenti jezikov kakor pa dodelani jeziki. ampak so povzrochili tudi spremembo jezika. ne le vzrok spremembam navad. do podzemnih jam v Kampaniji na jugu itd. tako bomo lazhe razumeli razloge. ne pa sprememb italskega jezika pod vplivom keltshchine. kot ga imajo drugi. Seveda.« Povzemimo: dve arijski veji sta prodrli v Italijo. drugachen dialekt.Lucijan Vuga polotoku. skupaj z razlichnimi proizvodi obrti. da so arijci. saj je potreben na vseh podrochjih posameznikovega ali druzhbenega zhivljenja. spricho stalnega stika med etnichnima elementoma. marvech za dru­ gim predhodnim jezikom. ki je bil jezik s posebnimi znachilnostmi. ki so domnevili sorodnost med dvema jezikoma. Podobno so prishli arijski predmeti med antropoloshko nearijsko prebivalstvo vse do Sibarov. medtem ko so se Prakelti zadrzhevali na zahodu od tega vzhodnega obmochja. ki ga Briton po pravici hoche zajeti med libijske jezike. che so jezikoslovci nashli skupne lastnosti med keltshchino in italshchino. Mozhno je njihovo medsebojno meshanje.

« Ta Sergijeva razmishljanja so pisana s takratno terminologijo in je potrebno med branjem nekatere izraze posodobiti ali vsaj razumeti v danashnjem smislu. v Grchiji in Italiji. ki sem sledil precejshnjemu delu teh prizadevanj. prebivalce Sahare in ljudstva Fulbi. . tolikshna je neskladnost Corssenovih in drugih poskusov prevajanja etrushchine.. ni potrebno biti lingvist. da je arijska rasa azijskega izvora. medtem ko so arijci vdrli na polotok s severa. na afrishko in evropsko. kljub manjshim razlikam v obliki. etnoloshkih in jezikovnih znachilnostih: eni in drugi predstavljajo dve chloveshki rasi in dve civilizaciji. to so tisti. ki se je razcepil na tri osnovne veje pod imeni keltski. s pomochjo tistega jezika. da bodo prihodnji jezikoslovci odkrili. Abesinci.Lucijan Vuga mediteranska. zlasti tisti iz juzhne Evrope. ki jih uvrshchajo med arijske. Massajci. podobno se je Briton lotil etrushchine z libijshchino. to je egipchanshchina. dolocheni jezikoslovci in etruskologi. Nubi. da bi razlozhil mnozhico zemljepisnih in osebnih imen ter nazive bozhanstev zahodne Azije in grshkih otokov. ki je moral biti veja mediteranske skupine jezikov. imajo skupne. ki ima telesne in skeletne znachilnosti kot prvotni prebivalci Evrope. temeljnih telesnih znachilnosti. zato moremo v obeh najti sestavine obeh jezikov v razlichnem sestavu. Danakili. marvech ga je le spremenila. zajema pa poleg severnoafrishkih Mediterancev she Atlantike.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Ta tip kakor oni italski je prishel pod dominacijo arijcev in je prevzel jezik osvajalcev. Meni se pach zdi koristen poskus De Cara. da se ugledni ljudje. da se o tem preprichamo. Tebu. Jaz. Somalijci. med seboj se razlikujejo po telesnih.htm[16. zunanje znachilnosti polti in tkiva. To pa zaradi tega. sem se chudil. drugi jeziki.. presenecha pa vztrajanje. Enak pojav je zaslediti pri ljudstvu. saj niti eden niti drugi nista razumela jezika. Tako je s prevodi etrushchine.11. pod zunanjim vplivom. i. ko so Etrushchani obvladovali prebivalstvo. vkljuchno z barvo kozhe. arijski elementi. da bi v etrushchini nashli arijshchino. Zagotovo je propadel poskus Corssena in ostalih vse do Lattesa. pomeni. Begia. kar je sicer mogoche v manjshi meri. ki jih imajo za arijske. ki ga hocheta tolmachiti. ko dva prevajalca isto besedilo prebereta popolnoma razlichno. glede na kasnejshe vplive. sodijo v evrafrishko raso kakor tudi mnozhica hamitskih ljudstev. Mediteranska ljudstva so afrishkega izvora. tip Reihegräberja. Galla.2010 10:14:37] . ki so zelo razshirjena po Afriki. hamitski jezik.revijasrp. niso bili nikoli izvirno arijski. las in ochi. germanski in slovanski. v Evropo je prishla z enotnim jezikom. dominantne telesne znachilnosti. ampak so se preoblikovali v arijske.evrafrishka rasa se deli na dve veliki skupini. Vsi imajo enake znachilnosti lobanje in obraza.Slovani in Anti . Ko neki prevod kakega besedila nima nikakrshnega smisla. da ni razlozhen. ki so kolonizirali Skandinavijo in jih je she mogoche najti v severni Nemchiji. ki nam je zapustil veliko napisov. ne zavedajo takshne pogojenosti stvari. zlasti Prakeltov in Praslovanov. ni razumljen. che si pomagamo z jezikom z arijskimi znachilnostmi. Wahuma itd. ker so jih obvladali in se z njimi pomeshali umbrijski. t.prvotni prebivalci Italci so bili Mediteranci. Toda bistvo njegovih razmishljanj je v naslednjem: . je nesmiselno. pa se mochno razlikujejo http://www. poleg skupnih. Fungi. ki so trdovratno pojasnjevali etrushchino z arijshchino. ki so jih razglasili za vzor germanstva. ki so prodrli na to obmochje. ker arijshchina ni unichila prejshnjega jezika v Grchiji in Italiji. ki je po jeziku in obichajih postalo arijsko. Zakljuchim naj z mislijo. razshirila so se okoli Sredozemlja in tudi shirshe.

vendar evrazijska in evrafrishka rasa nista bili edini v Evropi. str.2010 10:14:37] . pri chemer so bili hitrejshi tisti na sredozemski obali. Podnebje in okolje sta pospeshevali spreminjanje zunanjih znachilnosti. ponekod bolj.Sergi ves chas poudarja. ki jih je utemeljeval z antropoloshkega..si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da je bil Pauli verjetno prvi. Tako jih hoche De Ujfalvy (Les Aryens au nord et au sud de l'Hindou-Kouch. a so bili potisnjeni dalech proti severu. to je ob zgornji tok reke Ind. ko so se pojavile grshke kolonije na italijanskih tleh. To so bistvene sestavine Sergijevega razmishljanja. Mediteranci. . Padsko nizhino je mogoche imeti za pretezhno arijsko. da so prishli z vzhoda. saj so bili neandertalci zhe pred njimi na teh ozemljih. kot je sklepati po nekaterih najdbah). Vprashanje je tudi. . in kazhe. enako kakor evrafrichani. ki je zaznal nekakshne povezave med domorodnimi Azijci pred http://www. da so Kelti. barvi kozhe. in jo poznamo pod imenom "cromagnonski ljudje".. 1926. Giuseppe Sergi (Le prime e le piu antiche civilta. po vrsti indicev pa je mogoche sklepati. ochi in las. sht. iz Azije. Paris.11. ampak tudi znotraj vsake skupine. drugod manj se pomeshajo s staroselci. ker so bili tudi sami Mediteranci. medtem ko so Latinci utrpeli vechje arijske spremembe. Fratelli Bocca Ed. zgodovinskega.Lucijan Vuga ne le med posameznimi ljudstvi in narodi.htm[16. Torino. podobno.Slovani in Anti . ki dosezhe vrh v Alpah. arheoloshkega in jezikovnega stalishcha. posebno she po odkritju indoevropskih Toharcev na meji s Kitajsko.glede izvora arijcev je veliko teorij in ni dokochnega soglasja. saj so biti tudi Grki mediteranske rase. n. Ljudstva. kako razumeti njegovo opredeljevanje azijskega izvora Indoevropejecev v luchi sodobnih teorij.revijasrp. drugi avtorji jih potiskajo she bolj na vzhod.za Italijo velja ugotoviti. Evrafrishka rasa se je razshirila (verjetno v kvartarju) chez vso Evropo. Etrushchani pa niso mogli spreminjati italskega tipa prebivalstva. ki postavljajo njihovo pradomovino na severno stran Chrnega morja (Maria Gimbutas) oziroma v Anatolijo (Colin Renfrew). v srednji Evropi Madzhari. vkljuchno z Veliko Britanijo in Skandinavijo (to morda shele kasneje pod pritiskom prodirajochih arijcev. na zahodnem obrobju Himalaje. nato pridejo she Etrushchani. kot je bilo tudi kasneje v 6 st. . postopoma so se do neolitika izoblikovala posamezna evropska ljudstva. . niso enotno ljudstvo. cheprav se po nekaterih zunanji znakih. da je juzhno od Tibere ohranila mediteranski tip prebivalstva. Slovani in (juzhni. morda vse do Ladoshkega jezera. na vzhodu pa s Protoslovani. ki je na severu v sosedstvu s Pamirjem. razlikujejo med seboj. pomeshane med sodobnimi prebivalci. pr. da je tu pa tam she danes opaziti njihove sledove. Nearijski otoki so danes na severu Evrope Laponci in Finci. ne tisti iz severne Nemchije in iz Skandinavije. marvech se delijo na plemena z razlichnimi dialekti. . v Shpaniji Baski in na Balkanu Turki. so ostala she najbolj chista. 162) pishe. 1896) postaviti v Hindukush.ob koncu neolitika pride do vdora arijcev. proti severu pa je chedalje vech arijskega elementa. na zahodu poseljeno s Protokelti. ki so evrafrishkega izvora) Germani antropoloshko razlichni od Mediterancev. poimenovana Sabelijci. Tudi v sami Italiji ti prvotni prebivalci.

Vsi ti jeziki. niso prishli s severa. da bi namesto alarodski uporabljali izraz mediteranski jeziki. n. nato je shel v Sirijo in konchno proti nubijshchini. predstavljajo povezovalni chlen med vzhodom in zahodom. zachel je z elamitskim in shel proti severu do mitanijskega. to je le navidezno. ki je bil sumerski. baskov­ shchini. Etrushchani so emigrirali iz Lidije. etrushchini in omenil tudi ligurijshchino. ko Heleni she niso obvladali Azijcev.revijasrp. kot je Sergi uvedel izraz mediteranska rasa. vendar zhe takrat. kot kazhejo antropoloshke znachilnosti prebivalcev himalajskih gora. mizijski. da so neke razlike z italijansko etrushchino. so ugasnili. Sumerijska civilizacija naj bi se zachela okoli 3500 pr. marvech je mediteranskega. Spochetka niso bili locheni od ostalih. hatijski in arzawski. Leipzig. Mediteranska rasa je v davnini poseljevala celotno obmochje med Atlantikom in Iranom ter morda she onkraj.Lucijan Vuga helensko kolonizacijo v Mali Aziji in Etrushchani. hatijskega ter zajel skupino maloazijskih jezikov. iberskega tipa. kapadokijski. v kateri so zhiveli semitski nomadi in beduini. da gre za etrushchansko besedilo kljub temu. kot pravi Herodot. ki sicer ni azijska. Trombetti je predlagal. in prav ti so vpadli mednje ter s tem lochili skupino. ki jo imenujemo Sumerci. 2) domorodni maloazijski jeziki. niso prishli iz osrednje Azije. razen baskovshchine. saj se je tam jezik prejshnjega prebivalstva. jo je pa sprejel pozneje. v kateri ni mesta le za Etrushchane v Sredozemlju. saj so bili Semiti barbari in so prevzeli tako omiko kakor vero. Sumerci.htm[16.2010 10:14:37] . med Azijo in Evropo. ibershchini. sht. elamski in kosejski ali kaspijski. bili so veja Mediteracev in imeli z njimi skupen jezik. lidijskega in druge. Je pa Asirija. da v spisku ne najdemo sumershchine (!). kot nekateri domnevajo. berbershchini. semitiziral in je nastala akadshchina. ki so zhiveli ob povodju Evfrata in Tigrisa. in so skoraj edina pricha tega davnega in prastarega sorodstva. likijski. ki je to skupino jezikov imenoval alarodsko.11. kasneje postala popolnoma semitska. kjer so se znashli. ampak tudi za druga ljudstva v Mali Aziji. ko je objavil razpravo o napisu iz Lemnosa (Eine vorgriechische Inschrift von Lemnos. Na jezikovno primerjalni osnovi je zgra­ dil nekakshno pelazgichno teorijo. Torej so vkljucheni ne le jeziki iz prednje Azije. ki jih zgodovina postavlja v spodnjo Babilonijo. likaonijski. mitanski. Na zahodu je bila sirijska pushchava. Zadnji preostanek teh starih jezikov je baskovshchina v indoevropskem morju. berbershchine in nubijshchine. etrushchanski in lemnishki. o tem nam pricha Akad na severu Sumerije. tudi Trombetti je ni imel. 3) iberski in baskovski. kretski. http://www. spricho nezdravega in mochvirnatega okolja. zlasti che gledamo iz notranjosti Sumerije. isaurijski. Torej so Semiti prishli z zahoda iz pushchave. mavritanijshchini. od ostalih sorodnih plemen. ki so ostala v hribih na severu in se chedalje bolj lochevala med seboj.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. lidijski. razmeroma pozno. povezave med temi ljudstvi ter Etrushchani in Pelazgi pa izvirajo she iz predhelenskih chasov! To teorijo je prevzel in razshiril Hommel. Del tega ljudstva pa je zagotovo ostal na starih selishchih in se pomeshal s semitskimi osvajalci. likijskega. Omika pa se vsaj nekaj chasa ni spremenila.Slovani in Anti . Toda prav semitski vdor je verjetno pognal del ljudstva proti jugu. ki je severneje od Akada. libijshchini. vannskega. Od teh je prezhivela le baskovshchina. kakor so vedeli in znali. karijski. Sled so pustili tudi na Lemnosu. pisidijski. 1886) ter sklenil. Te jezike so razdelili v tri skupine: 1) kaldejski ali vannski. Nenavadno je. Morda takrat spodnji Evfrat she niti ni bil naseljen. marvech tudi jeziki iz Sredozemlja pred arijskim vdorom.

dobro znan s Krete. da so Etrushchani prishli v Italijo po evrazijskih migracijah in se pomeshali z njimi. Eden od dokazov naj bi bila tudi stela iz travertina. stavbe so bile zidane. Ahilovo mater.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. z vklesano podobo etrushchanskega bojevnika. Ta pretezhna vechina dolihokefalov se ujema z neolitskim prebivalstvom Italije. Cere. je bos. razen dveh ali treh. evra­ zijske prebivalce. torej enega od Hatijcev. Prisotnost brahikefalov evrazijskega tipa med italijanskimi Etrushchani si razlozhimo tako. Populonia. ki so vladali v Mali Aziji in mnogo njihovih spomenikov je najti tudi v Lidiji. Predstavlja vojshchaka v dolgi tuniki s shlemom. imajo jo na razlichnih upodobitvah. da so Etrushchani nagnali prejshnje prishleke.revijasrp. posvechena Larthi Atharniesu.in zahodnoevropskimi lobanjami. Veio. npr. ki je bilo mediteranskega tipa. v desnici tishchi sulico. To nam kazhe. Gre za Etrushchana v opravi. v levici pa sekiro s krivim rochajem. Imena naselij so etrushchanska in ne evrazijska. marvech tudi glede antropoloshkih znachilnosti. da sta brez chelade. kratko sulico in kratkim bodalom. da so Etrushchani prishli iz Male Azije.2010 10:14:37] . ki se je razvila v mediteransko in nordijsko razlichico. iberskimi ter srednje. ter z minojskimi Krechani. kar le spominja na prvotno opravo. tako kot Hatijci. ker so meritve 44 lobanj pokazale 10 brahimorfnih in 34 dolihomorfnih. ki mu nazaj segajo do ramen kot Larthi Atharniesu. spredaj pa ima kodre. Tretja stela iz Fiesola je iz peshchenjaka. z gostimi lasmi. chesar prejshnji prebivalci niso poznali. med katerimi je dvorezhnjast shchit. Vulci. kar vse ustreza Hatijcem. Krete.Slovani in Anti . nosi grebenasto chelado. da je bilo etrushchansko prebivalstvo evrafrishke vrste. Nobenega dvoma ni.11. izpod katerega mu padajo na ramena dolge kite. stil pa med etrushchanskim ter minojskim ali hatijskim. Ahil ima nizek shlem in na ramena padajoche lase pa tudi brado. ki od hatijskega postaja nekaj. ki sinu podaja orozhje. v rokah drzhi veliko krivo sabljo. so identichni z libijskimi. Etrushchani so ob migraciji v Italijo nedvomno ohranili izvirno nosho. ki kazhe njegov izvor. Druga stela iz Vetulonije ima podobo etrushchanskega vojshchaka z napisom Aules Feluskes. do ramen segajochimi lasmi.htm[16. ki se proti vrhu razshirja. Teh prvih etrushchanskih mest sprva ni bilo veliko in postopoma so se tudi zacheli meshati s prejshnjimi evrazijskimi doseljenci. Obstajajo pa she druge reminiscence. na nogah ima sandale z dolgo. je bos in s kratko obleko. navzgor zavihano konico. Na eni paleoetrushchanski bronasti ploshchi je videti Tetido.Lucijan Vuga Sergi je preprichan. saj sodijo mednje. Mediteranski rasi naj bi po njegovem Etrushchani pripadali zato. kazhe. egipchanskimi. shchit je dvorezhnjast. Tema je helenska. She ena stela z Monte Qualandra pri Perugi prikazuje dvojico bojujochih se vojshchakov. Vetulonija in mnoga druga. kot jih poznamo s spomenikov. okrogel shchit in dvorezno sekiro. od slednjih je vechina mediteranskega tipa. ne le zaradi jezikovne in kulturne sorodnosti s tamkajshnjimi ljudstvi. egejskih otokov in predhelenske Grchije. She starejshega prebivalstva. Ta pa nima hatijske opreme. http://www. vendar z dolgimi. imenovanega Larthi Anines. za katere je dvorezna sekira bozhji simbol. ki so jo nashli v kraju Pomarance v Volterranu in je zdaj v firenshkem muzeju. od koder so prishli Etrushchani. Razlozhiti je treba te spremembe v noshnji. oba sta z okroglim shchitom. pa ni mogoche razlochevati od Etrushchanov. vkljuchno s skandinavskimi iz neolitika. postopoma pa so jo spreminjali in se prilagajali zlasti grshkim navadam. in gradili mesta po svojih navadah. vendar brez shlema. od katerih je prihajal mochan vpliv. kar she poudarjajo dolgi lasje in obrita brada. ki je jasen znak povezanosti s Hatijci.

obenem dopushchajo. chesh da so grobnice rabile za zharno pokopavanje s posebnimi znachilnostmi. kot jih sicer in obichajno imenujejo arheologi. imajo pa vse izvirne znachilnosti. kateremu so mu dali svoje ime Felsina in ki kazhe izreden smisel za urbanizem. prevzeli so ga Rimljani in mnogo kasneje tudi fashisti.Lucijan Vuga Takih primerov je she vech.11. Nekateri she trde.htm[16. toda po vsem. Uveljavila se je napachna shola. kot bivalishcha opremljene s svechniki in drugimi predmeti umetnishke vrednosti iz zlata in srebra. to je zgodovina Rima. v Piemontu. ki so se razmnozhila in razshirila po Italiji in oblikovala svoje drzhave ter se med seboj vojskovala. Sabinci. da so grobni pokopi z ochitnimi etrushchanskimi obelezhji razvojno nadaljevanje zharnih pokopov. Ti Italci naj bi po njihovem spremenili obichaje iz zharnega v grobno pokopavanje. ki pripadajo villanovski civilizaciji. kar bi jim bilo mogoche oprostiti v tistem chasu. in sklepali. ko so Etrushchani v 5. saj je she danes mogoche zaznati prastare etnichne elemente na vsej obali. poimenovani po vasi s prvimi odkritji v blizhini Bologne. za zunanji videz zgradb in njihovo notranjo opremo. Tudi sarkofage. obzidanih z mogochnimi zidovi. iz oblike groba z zharo v grob z jamo in she kasneje s sobami.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. st. ker so tam nashli dvorezno sekiro. na vishku mochi prestopili Apenine in zasedli obmochje Bologne ter zavzeli villanovsko mesto. hipogei. arheologi in glotologi. Samniti. zlasti ne o Azijcih. z vodovodom. v nasprotju do koch. so v Italijo vpeljali Etrushchani. Chiusiju. Liguri so bili eno od najpristnejshih ljudstev mediteranske rase. v Mikenah in Tirintu. Picenci. povezano v snop zheleznih palic. ker so v vseh teh grobovih nashli enake grobne dodatke. ki so pripadale domorodcem in Evrazijcem. Zhe Silius Italicus je ta znak pripisal Etrushchanom iz Vetulonije. kot jih najdemo v Cerah. kar je zhe bilo odkrito. Poleg tega so v nekaterih krajih grobovi v obliki prostorov pod zemljo. Najvechje spremembe v predzgodovinskem chasu in kmalu po njem zaznavamo v Padski nizhini. Umbrijci. imeli so tudi svoje prav tako lepe grobnice. Ligurija je podrochje zase. Zmeda je nastala zato. Marsi. greznicami in odtoki. chudoviti. na Kreti in v mikenskem obdobju na grshki celini. to je t. Sabelijci in mnogi drugi so le imena plemen. da so poleg tega tipa pokopov v istih grobnicah ali v njihovi blizhini tudi grobni pokopi. Lombardiji. to so Vejo. sht. kjer so bili najdeni ostanki etrushchanskih mest in pokopalishch. chesar se ne bi sramovalo nobeno sodobno mesto. Na zhalost so Rimljani vechino etrushchanskih mest in spomenikov unichili. pr.2010 10:14:37] . Toda opozoriti velja. Vulciju in drugod.Slovani in Anti . Cere. Torej so po njihovem Etrushchani Italci. kjer so se naselili Etrushchani. kvadratna gradnja. imenovana "liktorska". da pripadajo istemu http://www. Povsod tam. kakrshne najdemo v Lidiji.revijasrp. imenovane tholos. tisti prishleki. bolj kot ostanki Vetulonije so velichastne rushevine etrushchanskega mesta Marzabotto. s pravokotno sekajochimi se in tlakovanimi ulicami. pa grobovi s kupolo ali tholosi. Italcem. Etrushchani so gradili iz pravilno oblikovanih blokov brez veziva. ko marsikaj she ni bilo znanega. Vetulonija in druga. ki je dozhivljalo svoj vrh. Toda zanimivejsha je grobna najdba v Vetuloniji. ni vech opravichila. i. skupaj s kultom in obredom pokopa ter s postavljanjem velichastnih nagrobnih spomenikov. ki so zapustili zharne grobove ter prinesli italski jezik in arijsko kulturo v Italijo. kupolami ipd. Latinci. tako kot so bile postavljene palache v Knososu in Faestosu. pred njimi niso poznali zidanih zgradb ne utrjenih mest. ki so kretskega in maloazijskega izvora. Emiliji in Venetu. ki so prishli s severa in se naselili na krajih. skoraj istega izvora. Za zmedo okoli Etrushchanov so po mnenju Sergija krivi italijanski in drugi zgodovinarji. da so Italci: Arijci. n. dokler ni eno od njih premagalo vse ostale.

ter prihodom Etrushchanov. Ta postopna sprememba nachina pokopa nam tudi omogocha razlago. razpored ulic. Precej etrushchanskih napisov so nashli dalech naokoli. Ta proces etnichnega stapljanja se je konchal tako. na levem bregu je bil Lacij. V grobnici kralja Vetulonije so nashli tudi vazo z etrushchanskimi napisi in za arheologe je bil to jasen znak. to se kazhe tudi pri vzpostavljanju kolonij in pri nastajanju vojashkih taborov (castra). da imajo zgoraj obliko chloveshke glave. Latinci in Sabinci so bili domorodci. Chiusia ter drugod. Njihova znachilnost je. marvech je to obstajalo vzporedno z novimi etrushchanskimi obichaji. na severu je Luni predstavljal mejo z Ligurijci. so zacheli upepeljevati svoje mrtve. in tega niso spremenili. da so Etrushchani ob svojem prihodu poznali grobne pokope kakor vsi drugi Mediteranci v Mali Aziji in v Egeju. temvech le o Etrushchanih. ki jih z nobeno etimologijo ni mogoche povezati z Indoevropejci. cheprav so se postopoma stapljali z njimi. obdelane vrche. vendar so mesto ustanovili domorodci in ne prishleki. Nici itd. Toda ne sme nam uiti. saj je to bil zharni grob.revijasrp. ki jih ne najdemo v starejshih grobnicah. na vzhodu so mejili na Umbre. Kasneje so se shirili. z drugachno gradbeno tehniko in z orientalskimi dodatki. pri Luganu. da se o Evrazijcih ne govori vech. Zhe grshki in potem latinski pisci so omenjali. da je etrushchanski dominij segal http://www. do Adrije. in novejshe. In podobno je z vsemi starimi mesteci okoli Rima. Spajanje Etrushchanov z rimskimi plemeni. Legende o nastanku Rima so plod kasnejshe domishljije. razmeramo kratko dejanje med she starejsho mediteransko kulturo in njenimi nosilci. pogosto so rabile za shranjevanje chloveshkega drobovja. Kanope so zhare. nachin gradnje hish. da obstajajo stare grobnice.Slovani in Anti . Ramnenzi in Sabinci. Pokazalo se je. ki jih prej niso poznali. Titienzi. To tezo potrjuje tudi zasnova mest. ki so dobile ime po egipchanskem mestu Kanopo in so jih uporabljali v Egiptu ter Etruriji. shele mnogo kasneje. saj so v druzhinsko grobnico pokopavali svojce v daljshem obdobju. Piacenze in izliva Pada.11. se kazhe tudi v imenu Luceres. mediteranskimi ljudstvi. blizu Trenta. Bocna. v navadi pokop v jamo. ko so jih podjarmili Etrushchani. Indoevropejci so se utopili med enimi in drugimi.2010 10:14:37] . * Prvotno jedro etrushchanske naselitve je spodnja Etrurija. templjev. zato so v grobovih staroselcev tudi grobni dodatki etrushchanskega tipa in z etrushchanskimi napisi.htm[16. ki so Indoevropejci in primitivnejshi. kakrshen naj bi bil Enej. zlato. ki se je opirala na stara in nejasna izrochila. Torej je bil evrazijski. srebro. kar so vse prevzeli kasneje Rimljani. prestopili Apenine in prishli tudi do Mantove.Lucijan Vuga ljudstvu. zakaj je mogoche v isti grobnici najti obe vrsti pokopa. To si lahko razlagamo tako. o katerem poje Eneida. kar je mogoche videti v kanopah iz Arezza. preproste po gradnji in vsebini. indoevropski vdor s severa le vmesno. v Piemontu. te grobnice imajo dodatke kot etrushchanske in so vchasih bajno bogate. npr. kar kazhe na njihovo vplivno obmochje.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki sega proti jugu do desnega brega Tibere. V teh zadnjih je najti bron. kamor niso prodrli. ko so jih premagali Rimljani. da je bil pri Evrazijcih.

ki je trajala dokaj dolgo. visoko omikani Etrushchani. st. kasneje vplival tudi na sorodno etrushchino. sht. saj so si pridobili naziv gospodarjev morja shirom po Sredozemlju. Za tako zahtevne podvige na obsezhnem ozemlju pa njihovo shtevilo ni zadoshchalo. da je to bilo v 7. pr. i. pr. cheprav je bil zelo verjeten povod. Ti so se umikali pred prodiranjem Dorcev. da so prishli zhe v 10. Ko so Etrushchani prishli v Italijo. so vsrkali prejshnje prebivalstvo. t. ki so jo uvedli filologi in glotologi ter jo aplicirali na italijansko in grshko arheologijo. temvech tudi na morju. zato je tezhko rekonstruirati prvotno stanje. da je malo ali veliko tega starega jezika in etrushchine vkljucheno v stare italske dialekte in tudi v latinshchino. da se je to zgodilo najkasneje konec 8. Sergi je zhe leta dokazoval. Toda Sergi meni. sabelshchina in arhaichna latinshchina. Najsi so se imenovali Etrushchani.htm[16.2010 10:14:37] . ni bila na ravni etrushchanske. st. Po tej teoriji naj bi v Grchijo vdrli Heleni s helenskim. n.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Kakorkoli zhe. Tuski ali Tirenci. To veliko premikanje ljudstev je posledica indoevropske invazije v Sredozemlje. Toda po mnenju Sergija je najvechja nesrecha. Na tej tochki se je treba vprashati. V Italiji so se pomeshali vladajochi. n. ampak tudi omika njihovih predhodnikov Evrazijcev. zato so na razlichne nachine vkljuchevali prejshnje naseljence. s chimer so se razvile umbrijshchina. sht. Iz tega sledi.Lucijan Vuga od doline Pada do Mesinske ozhine. Raseni. V skromnih ostankih http://www. ki je lahko doletela bistvo natanchne in naravne interpretacije. pr. Sergi pa meni. natanchneje je tezhko dolochiti. so bili she kasnejshi Etrushchani spet Mediteranci. z umikom so se reshili pred suzhenjstvom in smrtjo. ki so izginili iz spomina tudi najstarejshih piscev. st. kaj vech jim ni bilo mogoche. vendar sorodni domorodcem. da ta teorija ne vzdrzhi mochi dejstev. ali v zachetku 7. pri tem Sergi misli na srednjo in ne na severno Italijo. V takih pogojih je naravno. Indoevropejcev izvira iz vzhodnega Mediterana. n. da so she pred Evrazijci (Indoevropejci in Etrushchani) zhe od neolitika v Italiji zhivela mediteranska ljudstva! In medtem ko so bili evrazijski doseljenci druge rase in jezika ter so vplivali na jezik starih naseljencev.Slovani in Anti . z izjemo galske invazije v 4. Indoevropejcev. kretshchine. ki so za sabo pustili sledove v obliki zharnih grobishch. ki se je stapljal z indoevropejshchino priseljenih Evrazijcev. Na ta nachin si razlagamo izginjanje Evrazijcev. saj je plod nacionalistichne germanske arijske miselnosti. oskijshchina. pr. nedvomno Arijci. da je etrushchina na neki nachin prishla v leksiko in fleksijo razlichnih italskih dialektov. pa tudi ta. z Evrazijci. Ta Sergijeva izvajanja kazhejo. kasneje pa so sami postali zhrtev nastajajochega rimskega imperija. ki je dosegel Rim.. drugi trde. vendar so svojo prevlado dosegali ne le na kopnem.revijasrp. hatijshchine si je treba pomagati s preuchevanjem mediteranskih jezikov. sht. za razvozlavanje etrushchine. prodor Joncev v Malo Azijo.. Z romanizacijo Italije so ugasnili vsi drugi jeziki.. da po njegovem ne le etrushchanska kultura. ali je prishlo tudi do stapljanja med na novo prispelimi evrazijskimi ljudstvi in domorodci (pravimi in resnichnimi Italci) pred etrushchanskim vdorom? Sergi temu pritrjuje! Zato se vprasha: kdaj pa so prishli Etrushchani v Italijo? Nekateri menijo.. vendar so ohranjali vodstvene polozhaje. v Italijo pa naj bi prishli Italci z italskim jezikom. ki je povzrochil gibanje ljudstev. sht. italska arijska teorija. pridobljena z vzhodnega Sredozemlja. ki niso nikoli omenjali teh neitalskih priseljencev. Torej je prvotni jezik neolitskih mediteranskih domachinov. saj so bili le prekratek chas na tem obmochju in tudi njihova kultura. saj je Livij pisal o she starejshem keltskem vdoru. vendar ne italskega rodu. n. st.11.

podobno. Tega se je lotil tudi G.. str.. se je razvila do osnovnega nachela. Vendar pa nista le ti obmochji podvrzheni invaziji v zgodnji zhelezni dobi. kot nakazujejo ilirske imigracije.. kot sem zhe dokazal. pach glede na dialekt plemena. ki so se izoblikovali na ozemlju. svoja selishcha so postavili tudi na ozemlja. ki so imeli svoj jezik. ki je bila najmanj eno stoletje pred ustanovitvijo Rima. To rushi tudi tisti stari kon­ http://www. Tem plemenom oziroma Protokeltom in Protoslovanom je treba pripisati spremembo jezika v Italiji. vendar se mi zdi ta chas pozen. kar sem trdil zhe pred dvajsetimi leti in trdim zhe ves chas: nobena indoevropejska italska veja ni prishla na italijanska tla. zavzeli so Albanske gore in tudi dolino. da je od mnogih arijskih jezikov v Evropi treba nekatere jemati kot prvotne. imenovano po Villanovi. n. drugich s keltskim. izrazhali pa so civilizacijo. Semerano. ki po obliki izvirajo iz prvih. kot se je zgodilo v Grchiji. v katerem se je uporabljal. slovanshchino in germanshchino. izvirne ali zelo blizu izvirnim. Tako so nastali dialekti v Italiji kakor tudi v Grchiji iz obstojechih domorodnih dialektov ter iz izgovorjave in naglashanja evrazijskih jezikov. do Riminija. sht. grobishcha v Ticinu pa so najstarejshi dokazi keltskih vdorov. sestavljen jezik italskega tipa. Jezik. ki jih hochejo imenovati ilirska. Kaj domneva Sergi o Indoevropejcih? Kdo so bili ti Indoevropejci. Evrazijci so prishli chez Apenine celo do Lacija. pr. izoblikovan na tleh Italije. Tezhko je dolochiti chas teh vdorov.2010 10:14:37] . che ga primerjamo z ahajskimi vdori v Grchijo in razmislimo o chasu etrushchanske kolonizacije. ki so ga govorili domorodci. Italskim jezikom so iskali sorodnosti enkrat z grshkim.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki bi potrjevalo te hipoteze. vendar ni nobenega potrdila ali dokazila. Jaz sem tudi uvrstil med prvotne. je dozhivel vse mogoche spremembe. marvech Indoevropejci druge veje. Sergi zapishe celo naslednje (Italia – Le origini. pr. izvirne jezike ali veje keltshchino. 420): »Iz tega. ki je konchno postal latinshchina. vendar sem jih jaz zhe imenoval Praslovani (Protoslavi) zaradi sorodnosti Slovanov z Iliri. ki so prav tako imeli svoje dialekte. Ta jezik. ki sem ga razlozhil ob neki drugi prilozhnosti. ki bodo postala potem etrushchanska. o katerih je tu tolikokrat govora?! Sergi v zhe omenjenem delu (str.. ki so prishli v Veneto in prodrli vse do Bologne in okolice. st. Posledica je naravno ta. se potrjuje na najbolj jasen nachin. Milano.. marvech je lokalna tvorba kot posledica sovplivanja med jezikom staroselcev in jezikom priseljencev. v kateri bo kasneje ustanovljen Rim.htm[16. Po mnogih stoletjih. da so z zahodnih Alp prishla keltska plemena in zavzela Piemont ter Lombardijo. 1919.. kar pripovedujem.. 261-264) pishe: »Vendar imamo natachne vesti o migracijah Evrazijcev v Italijo s severa v prvem obdobju zhelezne dobe. ki se nanasha na oblikovanje italskih jezikov. kot jih poznamo od latinskih piscev. Ta samosvoja zamisel. drugi jeziki so lokalne oblike. da je moral nastati nov jezik.. ni bil prineshen od zunaj kot italski jezik. n.. je latinshchina postala nacionalni jezik ter privzela dokonchne klasichne oblike. kjer se nahajajo. kot bomo videli v nadaljevanju.Slovani in Anti . ko je Rim obvladal druga ljudstva ter zavladal Italiji.Lucijan Vuga teh starih jezikov in v latinshchini je treba iskati prastare besede.revijasrp. st. sht.« G. torej taki. v sploshnem jih postavljajo priblizhno v 8. grobishcha nedalech od Bologne. ki jo Montelius postavlja v 10. kakor mislijo nekateri.. In vechkrat sem zhe navedel. vse ostale veje zunaj teh. Sprejel sem.11. so drugotne veje. Fratelli Bocca Ed. z vzhoda pa so prishla plemena. Ta delitev ima velik pomen in lahko pojasni razlichnost ter podobnost med posameznimi arijskimi jezikovnimi vejami.

Etrushchani so bili otok ljudstev kontroverznega izvora in jezika zhe v davnini. kako mu je uspel tako izjemen obchutek za resnicoljubnost.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. saj je bil med tesnimi sodelavci Garibaldija ter svobodomislec. str. ki je dozhivel spremembe po neki biblijski razselitvi ljudstev.2010 10:14:37] . L. chesh da so Germani vsi Heleni. Nekateri so (hote ali nehote) napachno razumeli Sergija in mu pripisovali rasistichne nagibe. skupaj z nekaterimi prazgodovinarji in jezikoslovci ter sporazumno z njimi. Slovani. http://www. 480-485): »Germanshchina nam ne kazhe le. in ne more predstavljati indoevropskega tipa jezika. toda v okviru tedanjega chasa in mozhnosti je uposhteval tudi genetsko komponento pri raziskovanjih chlovekovega razvoja. o katerem ne vem. ki je dozhivel velike spremembe v germanskih ustih. hoche Feist odvzeti Germanom njihovo naduto poimenovanje Indogermani (kar je nadomestilo za Indoevropejce. ampak so tudi njihova plavolasost. da so zhe v predzgodovinskem chasu Kelti prinesli svoj indogermanski dialekt Germanom. da germanska kultura ni izvirna.revijasrp. Seveda ni razpolagal s sodobnimi dognanji genetike in antropologije. da so Kelti le Germani (Die Südgermanen. da so jih v veliki meri prevzeli od Keltov pred fonetichnimi spremembami. Navedimo tudi nekaj o tej problematiki. Glede na nashe poznavanje stvari. 511).. Ausbreitung und Herkunft der Indogermanen.« Tako pishe Feist in dodaja(n. ampak tudi. ki ga naduto imenujejo indogermanski. kulture. Berlin. so ga antropoloshka preuchevanja preprichala. Zhe na drugem mestu sem ocenil na eno tretjino neindogermanski del v celotnem germanskem besednjaku. pribija nemshki jezikoslovec Feist!« Po vsem tem Sergi pride do preprichanja.) Po delu nemshkega filologa (Feist: Kultur. tudi o njihovem izvoru je prav toliko hipotez kakor okoli Etrushchanov. München. le da so prvi kot narod izginili. Zelo verjetno je tudi... Kelti. je zelo verjetno.htm[16. ki je dokazal. ampak izpeljana od Keltov. 1913).Lucijan Vuga cept indoevropskega ljudstva z enotnim jezikom.Slovani in Anti . A Keltski vpliv na Germane se je nadaljeval she potem. Kako naj si razlozhimo njen nastanek.11. ki so pred tem govorili drug jezik. absolutno zavrniti identichnost Germanov z Indogermani. o tem nam prichajo shtevilne germanske besede za pojme iz drzhavne uprave. Litvanci) in bi rad uvedel izraz Indokelti. che naj bi bila germanshchina pristen jezik. nam ne preostane nich drugega kot sprejeti naslednje: Germani so bili germanizirani pod vplivom nekega sosednjega ljudstva. str. razvit iz nekega izvirnega indogermanskega jezika?« (n. ki je bilo kulturno in politichno odlichnejshe. op. Indoevropejci pa so se razshirili po vsem svetu.. 1914). (Tu se Sergi sklicuje na svoje tri knjige: Arii e Italici – Gli Arii in Europa e in Asia – Europa. da je v svojem bistvenem jedru zmeden indogermanski jezik.. modrookost in dolihokefalnost znamenja afrishkega izvora. d. ko je zhe prishlo do germanskih fonetichnih sprememb. kar potrjuje. vse naokoli njih je bilo morje Indoevropejcev. Da so bili Kelti mochnejshi od Germanov. Ker je bil Sergi obenem antropolog. kot se naravno zgodi. ne moremo imeti za dominantno v predzgodovinskem chasu v osrednji Evropi drugega ljudstva kot Kelte. da ni le njihov jezik. iz druge roke. ko se uveljavi nov jezik med ljudstvom z drugachnim jezikom. se mi vzbuja dvom. d. da je v svojem besednjaku brez pomembnega dela nekaterih povezav z drugimi indogermanskimi jeziki. saj pishe: »Ker moramo danes mi.. V. to pa absolutno ni res in je krivichno tako do njegovega celotnega znanstvenega opusa kakor do njegovega zhivljenja. Glejte edinstveno protislovnost o Nemcih med Nemci samimi! Medtem ko se Braungart trudi dokazati. Italci. da je germanshchina sekundaren jezik. ali ni tudi germanski jezik le drugotna oblika (sekundarna formacija) ali izpeljanka.

V bistvu pa obe teoriji nista neskladni. Tej teoriji stoji nasproti Maria Gimbutasova (Proto-Indo-European culture: The Kurgan culture during the fifth. zato ostaja Renfrew na ravni teorije.C. Ker pa niso na voljo neposredni dokazi o jeziku prvotnih poljedelcev. da so rastla ta­ http://www. gledano s stalishcha sodobne znanosti? Jezikovni vidik Izvor indoevropskih jezikov je v sredishchu pozornosti preuchevalcev pradomovine Indoevropejcev. Rev. sht. ki so obilnejshe in preprichljivejshe za semitske jezike. saj arheoloshke najdbe pred odkritjem pisave ne povedo nich o jeziku. o katrih domneva Gimbutasova. ki za to teorijo najde tudi genetske dokaze. B. Merediterr. Spricho tega se je posebej posvetil preuchevanju antropoloshkega procesa. Da bi podkrepila svoje hipoteze. o chemer pa arheologija lahko dá pomembne podatke. 1970). Philadelphia.htm[16. 3/1988). cheprav niso znachilna le za to podrochje in ni mogoche izkljuchiti. da sta dve obmochji vredni vechje pozornosti: Anatolija in Ukrajina. je to poglavitna opora hipotezi. to med drugimi podpira tudi Cavalli Sforza (The History and Geography of Human Genes.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Dolgopoljski. n. je Gimbutasova uvedla koncept "domovine" Indoevropejcev. Anatolijo zagovarjajo mnogi jezikoslovci. ki meni.. Tako navaja. Friedrich (Proto-Indo-European Trees: The Arboreal System of a Prehistoric People. to je tezhko zanesljivo dokazati iz jezikovnih primerjav. odvisnih od socialne sestave zajetega prebivalstva. The Indo-European homeland and lexical contacts of Proto-IndoEuropean with other languages. v zadnjem chasu pa kazhe. da so indoevropske jezike po Evropi in Indiji razshirili nomadski pastirji iz zahodnih step. University of Pennsylvania Press. Jonathan Cape. je veliko kasnejshe od neolitskega preseljevanja poljedelcev z Blizhnjega vzhoda. Anatolsko teorijo krepko zagovarja tudi arheolog Colin Renfrew (Archaeology and Language: The Puzzle of Indo-European Origins. Mnoga od teh dreves so bila pred 5000 leti pogosta v juzhni Rusiji.. sht. Po njegovem je prodor poljedelcev v Iran in Indijo sochasno shiril tudi indoevropejske jezike proti vzhodu (hipoteza A). London. ker se praviloma arheologi niso izrekali o jezikoslovnih zadevah.2010 10:14:37] . Princeton University Press. ki je bolj zakoreninjena). dravidska v Pakistanu in Indiji ter afroazijska v Arabiji in severni Afriki. z obmochja kulture kurganov. ki so zasedli ta ozemlja okoli 1500 pr. pri chemer so nastale tri jezikovne druzhine: indoevropejska v Evropi. da se lahko neki jezik nadomesti z drugim samo v dolochenih okolishchinah.revijasrp. Shirjenje kurganov.11. Lang. Svojo hipotezo A je Renfrew kasneje dopolnil in je postavil domnevo o razshirjanju poljedelstva z Blizhnjega vzhoda. lahko se je zgodilo oboje. fourth. Morda so ljudstva kurganov izhajala iz tistih prvotnih neolitskih poljedelcev. na severni strani Chrnega mora oziroma v juzhni Ukrajini. kot kazhejo genetske analize.. University of Chicago Press. 1987). and third millenia B. na sploshno ljudstva z obmochja plodnega polmeseca z indoevropskim jezikom. Vendar se pri tem svojem opredeljevanju Renfrew sklicuje na preprichanje. cheprav ne izkljuchuje alternative (hipoteze B. pri tem pa meni. to je nenavadno. predvsem na temelju shtevila starih leksichnih izposojenk od sosednih ljudstev. ki so skupna vechini indoevropskih jezikov.Slovani in Anti . n. da so to bila anatolska ljudstva oz. da so se prvi poljedelci razshirili po Evropi med letoma 6500 in 5000 pr. med njimi so najbolj vneti predlagatelji nostratichne jezikovne druzhine (A. 1994). 1970). da so anatolski poljedelci prinesli v Evropo indoevropejshchino. ki jo je identificirala na podlagi preuchevanja jezikovnih korenov drevesnih imen.Lucijan Vuga Toda kdo so ti Indoevropejci. kot je pokazal P. po kateri so te jezike prinesli arijski nomadski pastirji.

je verjetno prevladal njihov jezik. ob udelezhbi le manjshega shtevila Keltov ali ponekod celo brez njihove prisotnosti.2010 10:14:37] . za katero je tezhko najti genetske in jezikovne sledi. predstavljajo antichna ljudstva. baltskih in slovanskih jezikov.11. potreben za regionalno diferenciacijo jezikov. do koder Rimljani niso (trajneje) segli. zato se je keltshchina ohranila le na odrochnih krajih oziroma tam. da so se razshirili na podoben nachin kot prvi poljedelci. brez demografske ekspanzije in brez ustrezne sociopolitichne organizacije. Rimljani pa so ga nadomestili z latinshchino. Podobno kakor keltshchina so morda tudi te bile lokalni dialekti. ki so se razshirili na vechja obmochja z neposredno selitvijo ljudi. etrushchina. kako so se shirili germanski in slovanski jeziki. Nekateri evropski jeziki. vojashko silo ali le s kulturnim vplivom. je bila Evropa zhe gosto naseljena. Ni verjetno. v chasu arijskega vdora v Indijo. zhe zaradi tega ne. Che so se torej keltski jeziki razshirili v drugi polovici II. cheprav se zadnji dve zelo pogosto pojavljata kot ena balto-slovanska podskupina. le redka prvotna mezolitska ljudstva so uspela ohraniti svoj stari jezik.. da se je ekspanzija keltske kulture nadaljevala vse do 1 st. Tam kjer je bilo poljedelcev vech kot pa lovcev-nabiralcev. pr. torej pred 2000 leti. se je neka elita lahko razshirila po Evropi. Privrzhenci Gimbutasove so zlasti kritichni prav do lingvistichnega vidika Renfrewjeve teorije. Arheoloshki zemljevid nam nam pokazhe. Zato Renfrew meni. Ostale indoevropske podskupine so morale nastati zhe prej in so zelo stare. kot nam prichajo antichni pisci in stare legende). cheprav naj bi v severni in osrednji Evropi predstavljali ob svojem chasu zelo razshirjeno jezikovno podskupino.Lucijan Vuga krat tudi v Anatoliji. Posebej je treba obravnavati razshirjanje drugih indoevropskih podskupin: romanskih. verjetno pa je njihova shtevilchnost odigrala pomembnejsho vlogo kot v primeru shirjenja latinshchine. to je med koncem neolitika in zachetkom dobe kovin. da tisto podrochje ni imelo potrebne sociopolitichne in vojashke mochi. v Franciji in na Britanskem otochju ter v delu Shpanije. ali pa niso bile http://www. je verjetno. so dolgo prezhiveli (cheprav mogoche prihajajo iz drugih krajev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ko so jo zaustavili Rimljani. da se je indoevropejshchina shirila s poljedelci z Blizhnjega Vzhoda. po drugi plati pa je bilo prezgodaj za proces dominacije neke elite. n. da razlozhimo. da bi glede na opisani model vladajoche elite pastirji lahko uveljavili svoj jezik na obsezhnem osvo­ jenem ozemlju.Slovani in Anti . Renfrew postavlja v ospredje dokaze sodobne arheologije za chas kurganov. V chasu. ki so gradila megalitske spomenike po Evropi. npr. Romanske jezike so Rimljani razshirili z vojashkim osvajanjem in s temu sledecho gospodarsko. je verjetno podoben v vseh primerih. seveda pa je v dolgem obdobju dozhivela na posameznih obmochjih mnoge spremembe in chlenitve. n. Ostane nam. sht. Kasneje morda. V tistem trenutku. Tudi drugi jeziki. germanskih. kako sta se po Evropi razshirila keltski jezik in kultura. tisochletja pr. da je ostalo malo genetskih sledov za njimi.htm[16. le za slovanske jezike je bilo to obdoje morda krajshe. Baski so tak primer. ki ga predvideva Gimbutasova. sht. so prishli v novejshem chasu in so zgodovinsko dobro dokumentirani. ki pripadajo drugim druzhinam (altajski in uralski). da bi prishlo do zamenjave jezika kot posledice ekspanzije nekega ljudstva. ker je bila takrat Evropa zhe gosto naseljena. Veliko manj pa vemo. kot ga navaja Gimbutasova. politichno in kulturno prevlado. bilo je prepozno. Drugi primer kulturne ekspanzije. Chas.revijasrp. je bila keltshchina prevladujoch jezik v severni Italiji. Kelti predstavljajo she vedno zelo veliko uganko. Na zhalost imamo dokaj malo zanesljivih elementov: keltska identiteta hallstattske in naslednje latenske kul­ ture.

si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ljudje so majhni. ki jih morajo antropologi uposhtevati. ljudje so visoke postave. a so rezultati neenotni.2010 10:14:37] . ali pa na Blizhnjem vzhodu. marvech le skrbno in z vso previdnostjo interpretirati. Z.Slovani in Anti . kaj shele sveta. Zlasti Evropa je bila v zadnjih dveh stoletjih podvrzhena mochnim spremembam. ljudje so nizke rasti. Genetski vidik Spricho vseh teh tezhav si v zadnjih letih antropologi veliko obetajo od hitro razvijajoche se genetike. medtem ko so bili Skandinavci pretezhno poljedelci in so morali sami sintetizirati ta zhivljenjsko potreben vitamin tako. Che se zadrzhimo pri Italiji. bo morda mozhno koristneje in zanesljiveje uporabiti tudi te elemente. Ripley. Tudi v novejshem chasu so opravili ponovne kraniometrichne analize izkopanih lobanj. Che bo kdaj v prihodnosti razvozlana molekularna genetika. Barva kozhe. zato so antropometrichne raziskave zelo tvegane. da so se bolj izpostavljali soncu. plavolasi in dolihokefalni (s podolgovato lobanjo). ker so izginile. toda ochitno se mnozhice kriz­ harjev tam niso ukvarjale le z osvobajanjem Svete dezhele.revijasrp.htm[16. to naj bi bila posledica prehranjevalnih navad. temni. zelo pogosti svetlolasi ljudje. na Siciliji.11. proti prichakovanju. Po mnenju nekaterih antropologov ta Ripleyeva klasifikacija prevech poenostavlja zelo zapleten tisochletni proces in posamezniki so jo poskusili izboljshati. ki zajema severozahodno Evropo. med temi je dokajshen del Evrope z Balkanom in Anatolijo. Za nekatere drzhave pa so bile zhe opravljene podrobnejshe primerjave. vendar pa so npr. ki zajema iberski polotok. Antropoloshki vidik Antropologija se srechuje z nekaterimi problemi v zvezi s spreminjanjem chlovekovih telesnih znachilnosti. las in ochi so she bolj negotovi kazalci genetske pripadnosti. chokati. druzhbene in zemljepisne okolishchine itd. Seveda je takih dejavnikov. kar gre zelo verjetno pripisati vdoru in dolgi okupaciji Normanov.. zanimajo nas dosezhki in njen domet v prihodnosti. temnolasi. kjer ne bi prichakovali toliko svetlolascev. a tu se ne bi spushchali vanjo. severno Afriko. Grchijo. ki je http://www. alpsko. Evropske rase je razdelil na nordijsko. she vech. saj niso dovolj znani nasledstveni mehanizmi. Na skrajnem severu se med plavolasimi Skandinavci pojavi otok temnolasih Laponcev. ker se je chlovek skozi stoletja spreminjal. svetle polti. da bi si ustvarili dokonchno sliko o prebivalstvu Evrope. Laponci so pretezhno ribichi in lovci ter dobijo dovolj vitamina D v hrani. ki je konec XIX. Med najbolj ugledne raziskovalce sodi amerishki ekonomist W. opravil temeljit antropoloshki pregled. vendar z zelo nasprotujochimi si rezultati. tako da jih danes govorijo redki ali sploh nihche vech. pogosto kodrastih las in dolihokefalni. da bi preverili prejshnje shtudije. seveda pa jih tudi danes ni mogoche zavrechi. bil je vishje ali nizhje rasti ipd. v srednji in vzhodni Evropi. na to poleg genetske zasnove vplivajo prehranjevalne navade. in ne nazadnje gre tudi za njihovo medsebojno prepletanje. juzhno Italijo. veliko bolj kot ostale celine. porashchenega telesa in brahikefalni (z okroglo lobanjo). Blizhnji Vzhod in Arabijo.Lucijan Vuga uspeshne. st. vitki. saj she ni na razpolago dovolj genetskih podatkov. saj je ochitno barva las in ochi proti severu v povprechju vse svetlejsha. in mediteransko.

ki so sredi Velikega zelenja". Najprej povzemimo iz Le origini. v chemer je http://www. Shardana. ne pa v indoevropejshchini. kot zachenja dodatek v knjigi. severno od Rima. Med imeni ljudstev. Ahajci. vol.2010 10:14:37] . temeljeche na 34 genetskih frekvencah. sumersko a-gi-a. Toda z etrushchanskim misterijem so podobno povezani tudi misterij Keltov. v juzhni Toskani in severnem Laciju ali she juzhneje na apeninskem shkornju. po drugi strani pa za izvor Etrushchanov.revijasrp. oboji pa so bili Mediteranci. fenichanske in mezopotamske omike. ne smemo pa pozabiti niti na "sardinijsko sfingo". Dognali so. da so to podrochje nekoch kolonizirali Etrushchani in v bizantinskih chasih Grki.11. Podobno je z obmochji. kjer so Grki.. enigma Fenichanov. ki bi lahko bil samostojna knjiga (in to se je v razshirjeni obliki uresnichilo s pravkar izdano knjigo Il popolo che sconfisse la morte – Ljudstvo. ki jih poznamo she danes: Teukri. to je ob Jadranu proti meji s Slovenijo. 781 in naprej). na jugu pa Mediteranci. Torino. ki so jim Egipchani rekli "prebivalci z otokov. s katerimi je hotel faraon ovekovechiti svojo zmago nad Libijci in njihovimi zavezniki "ljudstvi z morja". Shekalasha itd. ki je postal starinska oblika grshkega jezika. najdemo Turusha. ki ima celo v naslovu In appendice il messaggio Etrusco. kar si antropologi ra­ zlagajo s tem. ki so bila omenjena na tistih napisih trinajst stoletij pred nashim shtetjem. ljudstva minojske kulture. In le stezhka si je kdo upal to razshiriti she na temachna obdobja Grchije. 38. spominjajo na imena. Egejci pod starodavnim vplivom asirske. da jih zgodovinarji zavajajoche oznachujejo kot Indoevropejce. cheprav nobeno od teh ljudstev. da se Sardinija popolnoma razlikuje od ostali 13 italijanskih regij. Siculi itd. in lahko spremljamo. ni upravicheno do takega imena. Za nas je she posebej zanimivo stanje na italijanskem severovzhodu. ETRUSHCHINA – KOINE SEMITSKIH JEZIKOV Sedaj pa k Semeranovemu delu. Aqaiwasha. o katerih meni. vseeno pa je Grchija nekaj posebnega. V Italiji je jasno razvidna polarizacija med severom in jugom. Okoli Ferrare je otok temnejshih ljudi. s kritiko pristopa k "etrushchanskemu misteriju". kar naj bi bili po mnenju ne­ katerih Ahajci. Sardinci. ki je premagalo smrt). poudarja zapletenost vprashanja. Semerano razlaga iz akadskega aga'u. zato ni vkljuchena v podskupino Italije. saj gre po eni strani za jezik.htm[16.Lucijan Vuga genetsko dobro raziskana: tu so se oprli na poglavitne komponente. latinsko aqua. pomeshanega. Aqaiwasha. Giovanni Semerano zhe v svojem obsezhnem delu (Le origini della cultura europea. kako je linearna pisava B (zlogovna pisava v chasu kretsko-mikenske kulture) hitro in lahkotno sledila razvoju enega od tistih govorov. medtem ko je osrednja in juzhna Italija bolj podobna Grchiji in drugim sredozemskim drzhavam. Z genetskega stalishcha je severna Italija podobna srednji Evropi. skrivnost antichne Britanije. Shpanije in Portugalske. ki so bila v davnini kolonizirana z Etrushchani. katerih imena se tu pa tam pojavljajo v korespondenci iz El Amarne. na severu so Srednjeevropejci. so se med seboj sporazumevala v kakshnem semitskem dialektu ali v egipchanshchini. Semeranu se je tedaj zdelo pomembno zacheti z napisi v Karnaku in na "izraelski steli" iz Bet-Seana. str.Slovani in Anti .si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.

za Carteia. sht. Anat. kralj. saj ne omenja imena Raseni. ti naj bi se po Dioniziju iz Halikarnasa (I. da so del Apeninskega polotoka kolonizirali Lidijci oziroma Pelazgi.Slovani in Anti . she manj bogate semitske sestavine v njihovem jeziku. vodja. ki je imel sina Tevtamida. ki niso bili Heleni. ki se je skozi stoletja izredno spreminjala. ta pa Nanasa.. Semerano meni. trgovati. le sedanji Trzhashki zaliv je pomenil Jadran. Cheprav so Grki Etrushchane imenovali Tirsenoi. da gre za predgrshki otoshki jezik.Lucijan Vuga odmev imena samega Egeja (Aigaios. kot porocha Herodot. je. vladar. Aigaion / pelagos). morda celo Etrushchan. To. Iz napisa Jnw-Twrsh na sarkofagu iz Kahuna v despresiji Fajum je v akadshchini razbrati "vladar Turushev": Jwn akadsko inu. Zato ni nich chudnega. da naj bi tudi ime Shardana izhajalo iz akadshchine: shar-dannu. da so Grki.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. K srechi so prishli na Lemnosu na dan she drugi dokazi. Gortina. kot so Ba'al. dinastijo. "mogochni kralj". Curtum.11. v Memfisu. ki je vklesana na sarkofagu ob imenu T(j)wjrs' z morja (Turushi z morja). cheprav skushajo to njeno pomembnost iznichiti z domnevo. v akadshchini reshu. Ko je mikenska civilizacija zashla obenem z bronasto dobo v temachno obdobje med 1200 in 750 pr. vladajochi. da so obstajale tesne vezi in stiki s tujci. tam pustili ladje ter v notranjosti zavzeli mesto Crotono. O Pelazgih . n. ki naj bi prichala o otoshkem jeziku pred atensko zasedbo leta 510 pr. hebrejsko rosh vodja. ponavljanje. Tako ima podoba moshkega z orlovskim nosom. ponavlja osnovo Gortyn. ki je bil kozmopolitsko mesto. Na to kazhe obstoj kolonij tujerodcev na egipchanskem ozemlju. 3) po preselitvi imenovali Tirenci.Tirencih porochata she Tukidid in Sofoklej. visok duhovnik. slednji skupaj z Astarto postane zashchitnik konjenice. saj slednji priznava pomembnost besedila na steli iz Kaminije na Lem­ nosu. Crotona. 94) omenja. ki potrjujejo. morska obala. Reshef. 170). da so Tirenci dobili to ime v Italiji. potovati kot trgovec.. turru hoditi naokoli. -shu pa nakazuje trajanje. tj. ki so bili kot Shardanci vkljucheni med najemnike v egipchansko vojsko. etrushchansko mesto in gora (Serv.revijasrp. ki se pri Raveni oziroma Spini izliva v morje v obliki obsezhne delte. che najdemo templje. Bralce je treba opozoriti. ki so ga zavzeli Pelazgi. marvech le to. ki je bil she v zgodovinskih chasih podoben etrushchini. za Corythus. ki vezhe skrajni konec Istre z Raveno oziroma Spino na drugi strani. za Corithus. Penejeva hcherka. A tudi Tuski naj bi koreninili v akadski besedi tush. je to le slabotno osvetljeno z omenjenimi napisi faraonov Merneptaha in Ramzesa III. da so Etrushchani avtohotni na Apeninskem polotoku. da je Herodot slishal govoriti o Pelazgih. kar posebnega izhaja iz teh porochil. simbolni pomen: predstavlja sposhtovanje do velike sile. ki je bila sicer pred tem premagana. Pri tem Semerano opozarja na razhajanje med etruskologoma Paretijem in Pallotinom. ime Ahajci (Ahaioi) ima koren v akadskem ahu. so si sami pravili Raseni. Od kod pa ime Turushi in kaj pomeni? Semerano izhaja iz akadskega taru. sta imela sina Frastora.htm[16. ki pomeni prebivati. to pomeni. Zhe Herodot (I. da je le neposrechena domislica Dionizija iz Halikarnasa. Izvirno ime Cortone je dal Dionizij iz Halikarnasa za Crotono. in med vladanjem slednjega so Heleni nagnali Pelazge iz njihove domovine. 28. Spinete pa je reka Pad. torej popotovati. da so jadrali do izliva reke Spinete v Jonskem zalivu. 3. in Twrsh = Turushi. sht. Ad Aen. posvechene azijskim bozhanstvom. n. npr. in navaja po Helaniku: kralj Pelazg in Menipa. imenovali Jonsko morje sedanje Jadransko morje vse do chrte. enu – gospod. mesto. Semerano domneva.2010 10:14:37] . tako kot Crotona v Veliki Grchiji. namrech hetitskega kralja. Che je bil eden od turushkih kraljev s chastmi pokopan v Egiptu med XIX. da je na otok prishel tujec iz Male Azije.. od koder so se shirili in ustvarili Tirenijo. http://www.

si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. nova ali inferior (spodnja) pa je tista iz chasov Eneja. Lyd. prvi naj bi pripadala Mantua. kjer je neki polotok dobil ime po njih. Ajshila.Slovani in Anti . Vse ustreza ugaritskemu qrt. Figul in Plinij (Lyd. akadsko enu. pr. De mag. De Ostensis). Prav tako pripada koren Tus-ci najstarejshemu etrushchanskemu substratu. Paflagonija. semitsko ain pomeni reka. Padovo.. Eneti. ker izhaja iz akadskega adi-nari "vzdolzh reke". ki ga le oni sami razumejo oziroma ga je mogoche enachiti z jezikom Tirencev ter se popolnoma razlikuje od sosednjih jezikov. ampak tudi namerni popravki. Antenorjeve dogodivshchine so prishle do nas na razlichne nachine. Herodot se je lotil tudi jezika Pelazgov in zapisal. Jean Berard je zelo natanchno preuchil Antenorjevo legendo ter njegov pri tanek s Pelazgi v delti Pada. kot so Kapiton.. ohranjena v obliki Ambra "reka". da bi ustvaril novo kraljestvo. ko je bila ukinjena atenska shola. sht. fanatichno unichevali vse.. to bi Etrushchanom dalo polozhaj izredno starega ljudstva. od kdaj je stara Etrurija. Niti leta 850 obnovljena univerza v Konstantinoplu niti peshchica pogumnih in razsvetljenih mozh nista mogli v celoti obnoviti starih mojstrovin. II. ustanovitelji Mantue (Serv. Legenda o Antenorju sodi med najbolj razvpite. kot so menili Tebanci. ustreza pa sumerskemu tush bivati.11. staro mesto v Trakiji ob Ebru. X. Sofokleja. Uspelo jim je prepisati Hesioda. Fontej. Glede verodostojnosti besedil starih piscev Semerano opozarja na zhalostno dejstvo. ljudstvo iz Paflagonije. vendar pri svojem izvajanju ni natanchen in omogocha vrsto razlag. da je Antenor ostal v Troji z namenom. Labeon. Paflagonce ob reki Halys so razpolavljala ljudstva iz Kapadokije.htm[16. str. drugo izrochilo je porochalo. Dionizija Periegeta. govori. ki so nastajali iz hotenja po arhaizaciji ali za­ radi dopolnjevanja manjkajochih poglavij. naj bi po Semeranu dobili ime kot "prebivalci ob reki". vendar so se pri tem zhe pojavljale ne le nakljuchne napake. ki so jih kot dosegljive unichili. da govore jezik. da so po letu 525. ki nam ga prenasha Arijan. Tukidida. zhiveche ob reki Parthenios. n. Dionizij iz Halikarnasa je ime Tuski imel kot prvotno ime za Quoskooi. 799). to http://www. imenovana tudi Pylaemenia. Antenor je le sinonim za Eneja. n. 209. kar pomeni mesto. Zhe Servij (Interp. tisochletja pr. je morda nekdaj zajemala tudi Bitinijo. Enetoi. Zhe skupna prisotnost Trachanov in Enetov prihaja iz neke dokaj kasne tradicije. eno od dvanajstih etrushchanskih mest. in so prishli vsaj do konca III. S tem bi se potrdila tudi trditev Varona (De Orig. 198) postavlja domnevo o stari (Etruria vetus) in novi Etruriji (Etruria nova). kar je bilo starega in poganskega. O teh ostankih prastarih jezikovnih plasti pricha etrushchanska beseda. Izrochilo. Legenda iz 5 st. ki doslej ni bila dovolj uposhtevana in izvira iz starih eruditov.Lucijan Vuga shpansko mesto itd. Herodota. stanovati. Zaradi imena Etrushchani je bilo prelitega veliko chrnila. iz iste osnove je Ainos. in s katerimi so si bili etnichno in kulturno sorodni. Aen. kjer je bil sedezh najstarejshih asirskih kolonij. kjer je s svojimi otroki ustanovil mesto Patavium. poskrite ali spregledane pa je unichil zob chasa. 13) o razliki med jezikom Tuskov in jezikom Etrushchanov (etera mev Thuskon alle de Etruskon leksis). da so prav Asirci nagnali Enete. sht.revijasrp.2010 10:14:37] . govori o Antenoridih. Veneti. ki so skupaj s Helenom pristali v Cirenah. Alba "tok". Na tej osnovi so nekateri poskushali dognati. homersko himno Dionizija. to je pomenilo konec vechjega dela rokopisov.. Likofronta. hebrejskemu qeret in aramejskemu qarta. Linguae latinae.

sht. ki ustreza asirskemu nagiru in oznachuje visokega uradnika v Asiriji in v Elamu. nagiru. Leptis na obali zaliva Sirta. nsh = akad. 14). pomeni tu. gospodarji morja so pisavo prenesli v Grchijo. etimologija Tyrsenos (poglavar) potrjuje osnovo ras. hebr. kapelica. sh = akad.Slovani in Anti . ki so dominirali na Lemnosu in jih pred davnimi stoletji najdemo v Atenah. pomnik. ki so misli izrazili s pomochjo zhivalskih slichic in ti najstarejshi dokazi chloveshkega spomina so vklesani v kamen. Razchlemba napisa pokazhe jasno povezavo z akadshchino: Et – rsh – sh – ngr – sh – Ea – b – Shrdn – shlm – et – shm – sbt – mlk – t . t = akad. pomeni (iz)govoriti. nositi. pomeni tisti ki. kar je naziv za filistejske poglavarje dvanajstih kanaanskih plemen. pomeni znamenje. Prav tako ni dovolj kritichno uposhtevana she ena Dionizijeva navedba. vladar. dvigniti. nashu. melku. tukaj. ugar.v imenu Rasenna z akadskim pome­ nom rashu kot poglavar. Zhe shtiri stoletja pred ploshchicami iz Pyrga je nastal fenichanski napis v Capo di Pula. pisno. XI. nabu.11. Rasna. Oni so izumitelji pisave. vodja. pr. ershu. otri.nb – nsh – bn – ngr – lpn – j (vedeti moramo. Othrusa. ki naj bi po njegovem izhajalo iz imena enega od njihovih poglavarjev. zemlja. pomeni kralj. Vendar jih ne smemo jemati zgolj kot posnemovalce grshke kulture. pach glede na njihovo neprekosljivo veshchino. saj pomenijo konchnice -itrae. ki so ga sami dobili od drugod. da je bil Tyrsenos kralj ljudstev. Res pa so obstajale tesne trgovske povezave s Ciprom. i. sem. ali pa kraje. sedanja Volterra. pomeni spredaj. v kateri so bili nekoch nastanjeni. Tirencev iz Kolhide ne moremo lochevati od Etrushchanov v Italiji. pomeni obala. sht. Otrusa. st. Isti pisec pa she dodaja. Po Semeranu je mogoche najti osnovo v blizhnjih mestih. npr.Lucijan Vuga je aruspex. hebr. st. pomeni napisano. itti. Fenichani. to je Enotrii. sbt = akad. povezano z daritvenimi obredi. Gre za grb iz Ea. In posamezni pisci so navajali razlichne kraje v Anatoliji s podobnim imenom: Otrus. – VII. shem. primer. shalmu.2010 10:14:37] . kar ni ostalo brez vplivov. ta termin je sinonim za seranim. O izvoru chrkopisa pa znachilno pishe Tacit (Ann. banu. sha. odkrit leta 1773. otok. ki so se priselila z vzhoda.v smislu poveljnik. chesh da je bilo pravo ime Etrushchanov Rasenna. b-. n. Tuski prebivalci tiste zemlje. Po izrochilu naj bi Kadmos (fenichanski princ) pristal s fenichanskim brodovjem na grshkih obalah in neizobrazhenim prinesel pisavo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. danashnji Tripoli). v mnozhini rashanu. domnevno prebivalci Sirije in Palestine. kot je Odrusi ob Ebru. (Oen)otri. torej so Etruski. ngr = akad. saj so v VIII. staro ime za Velletri. poveljnik. Che to povezhemo s Herodotovim prichevanjem. lpn. sibutu. che sledimo Dioniziju. rsh = akad. Et = akad. kot so (Vel-)itrae. pomeni zhelja. tu. pomeni postaviti. voditelj. fenichansko et. V celoti pishe: »Tukaj (je) molilnica: postavil jo je odposlanec iz Ea na Sardiniji: tu je pisno izrazhena kraljeva zhelja: da kot odposlanec postavi zgradbo pred obalo«. b = primer. j = primer. prisvajajoch si izum. blizu..htm[16. Ea = pred Kartagino so Fenichani v 11. ki je po dveh stoletjih she vedno predmet razlichnih razlag. Malo Azijo in Egiptom. http://www. pr. da takrat she niso dosledno zapisovali samoglasnikov). pomeni zgraditi. Sirijo. lpn = primer. ob. mlk = akad. shm = primer. n. da so jih Rimljani imenovali Etruski po dezheli. Na egipchanskih napisih je najti Rsnw. skoraj ignorirali Grchijo. Na tem napisu najdemo besedo ngr. pomeni molilnica. pomeni v. V etrushchanskih besedilih najdemo osnovo ras. ustanovili vech kolonij: Ea (bolj znana kot Oea. da so bili Egipchani prvi. (Vel-)athri. shlm = akad. Sabratha. Shrdn = Sardinija. pomeni zgraditi.: amce mechl rasnal (je bil na chelu poveljstva). oglednik drobovja. Sem sodi nedvomno pisava. odposlanec. -athri.revijasrp. haruspex vedezhevalec. nb = akad. ki je bolj kot mesto pomembno kot velikansko fenichansko skladishche – emporij. Otreios. bn = akad. pomeni visoki uradnik.

tolmach". vzpodbujati rast. da je chrka X za glas th povzeta iz fenichanshchine in ne iz grshchine. biti lep". (w)edu. kasneje pa so bili she drugi. str. (vzpod)bujati. v drugem delu -ipnai.revijasrp. śa. Grki so ime Tirseni razshirili tudi na Rasene iz stare Etrurije (Etruria vetus). str. prerokovati". akadsko parsu. akad. tihi klic (narave) ". asu. akad. sel. sumersko uzal "vzhajati. str. str. magal "mnogo. eden". maχ. porezati. 41: etrushch. 35: etrushch. ushlo. V. kasneje pa vech.: koiné = iz vech narechij nastali skupni jezik Grkov. semantichno: konec". slovenske vzporednice "parati. tajjartu "krog.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Shele kasneje se je na to osnovo cepila abeceda Tirsenov – Pelazgov iz Halkidike. 37: etrushch. str. vzpored. rogati (se)". 14: etrushch. qa(tu)+shabashshu "prijeti s shtirimi prsti". Za etrushchino pa je znachilno. cezpz "shtiri". pozivati. trajati. zashchiti. svit". "sin(iti). Tarchunus. 20: etrushchansko tanasar "varuj. (Op. da »Moltissime testimonianze in questo senso avvalorano l'origine dell'etrusco da una koine mediterranea di linguaggi semitici« (mnoga prichevanja v tem smislu utrjujejo izvor etrushchine iz nekega mediteranskega koine semitskih jezikov. edin".semit. Φersipnai. L. zlasti Simonides. 40: etrushch. tin "dan". akad.Lucijan Vuga Nekateri trde. str. V Italiji so Etrushchani dobili alfabet od Demarata s Korinta. tajjaru "narediti krog". sij". v zachetku jih je bilo malo. akad. rega(ti)>rezhati. vzpored.htm[16. obrat. semit. truia "krog. vziti. grshko -foni. Φersipnai. cheprav skupno ime ni preprechilo. 40: etrushch.Slovani in Anti . da se ne bi med seboj vojskovali. bom tokrat spricho narave tega prispevka omenili zgolj nekaj takih primerov. da so Tireni imeli alfabetsko pisavo pred 7. usil "zora. slov. http://www. str. buniti (se). Tagetes. nadziraj". slovenske vzporednice "rek(ati)>rechi. sil(iti)". drugi domorodci od Arkadijca Evandra. slovenska vzporednica "tiho(tno)". ki jih najdemo tudi v tej Semeranovi knjigi: str.. parasu "lochiti. (nazaj) terjati". kot se je ime Rimljani razshirilo na vsa italska ljudstva. slovenske vzporednice "vzshlo. str. slovenske vzporednice "torkljati. je izpeljivo iz akadskega bunnu "ustvarjati. veliko". mnogo". str. 40: etrushch. 41: etrushch. thu "ena.11. "shchep(ec)". da so bili Atenec Kekrop in Tebanec Lino ter v chasu Troje Palamed iz Arga tisti.) Ker sem zhe v Jantarski poti posvetil poglavje vprashanju akadshchine in njenih sledov ne le v grshchini in latinshchini. napovedovati. str. buna (vstaja)". slovenska vzporednica "na(d)zor". Tudi etruskoidni napisi na Lemnosu kazhejo. akad.2010 10:14:37] . podobno je z znakom za ś. kolo. str. slovenske vzporednice "bujen. Oblika latinskih chrk ustreza najstarejshim grshkim. razdeliti. 24: etrushch. tahhitu "opomin spomina. sporazumevalni jezik. 15: etrushch. V svoji najnovejshi knjigi Il popolo che sconfisse la morte Semerano podrobno razvije svojo zamisel. povrat". semitsko iz glagola nasaru. temvech tudi v slovenshchini. ki so sestavili shestnajst chrk. akad. sin(ji)". n. usu. (ko)trljati. mah "shtevilno. idu "eden. 22: etrushch. akadsko sheshshet "shest". pr. str. Tages. ki je enak kot fenichanski shin ipd. slov. sht. st. targuman(n)u "prevajalec. akadsko tahhisu. 9). iz akadske osnove ragamu "(iz)klicati (ven). v prvem delu Φers-. zdaniti se". prerezati. zin "svetloba. sin. poraziti". labirint". ki so dodajali nove chrke.

eper[s] "prst. belu "gospod. odkrit". akad. akad. "kamenjara>kam(n)ara". pozhgan. presushen. str. beri-illu "med mochvirji". is "iz. "zapora". akad. (v)dira(ti) se. akad. vzpored. tal "dvigniti".11. akad kamaru "zid. 60: etrushch. barje. barje. Manto (mesto Mantova) in Mutina. nuthanatur "darovalec" in nuthan "nuditi. Velathri. arittum "navzdol. "tla". brnik (tudi toponim Brnik) [blato]". vzpored. suthive "pokop. 140: etrushch. bireti "zemljishche. gospodar. priti ven".: str. 67: etrushch. tla". "vreti. zemlja. akad. kapum "nabrezhje. obilen. Faltona. śpural. Clevsin. akad. Emporis. str. kraj. vzpored. Sepis. grozd]. akad. vzpored. kalum "zapora. rejen. vzpored. del ograjenega zemljishcha. vis(ok)". slov. nadanu "nadar.]. mesto". poglavar. akad. vzpored. Vulci. slov. buru "bara. vrh gore". Sapis. kraj. velcitanus "marec". kolovratiti]". od teh npr. str. 65: etrushch. str.. vodna povrshina. slov. apar[s]. sepu "mokro.2010 10:14:37] . iz akad biru "bran. akad. ob toku (rechnem)". "brod. 56: etrushch. qaritum. 52: etrushch. sapu. brnja. vzpored. Camars. slov. akad. 45: etrushch. vzpored. ki je po nechem znachilno ali med katerim se nekaj posebnega dogaja". jarek". Arretium. 141: etrushch. (o)med(leti)". "dan". mesto. 51: ertushch. ograja. "kaliti [vroche zhelezo utrjevati v vodi. akad. meja. akadsko qalu (suh. str. 60: etrushch. 63: etrushch. mesto. 140: etrushch. vrh (gore)". celius (beri kelius) "september".si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. vzpored. str. volk". akad. str. walku "vladar. Pirusio. mesto. slov. strmo. slov. dor.revijasrp. vzpored. 52: etrushch. 56: etrushch. kralj". danes mesti Cortona. str. bara. str. pirku "(za)preka. str. "(na)supiti kruh". str. qardu "utrjen kraj. torej "gospodovo zemljishche". veliki". vodja". matu "umreti". suthiu "zasuti. http://www. str. "riti. puratum. vzpetina. pri. slov. dati. orati. akadsko walku "glavni. 140: etrushch. akad.htm[16. 62: etrushch. vzpored. zakop". 52: etrushch. slov. karj. utrdba". kraj. str. str. str. vzpored. vzpored. nasip". kopa. 141: etrushch. Falterona. vzpored. mochvirnatem zemljishchu". Pyrgi. otrditi". in sestavljenka v nashem primeru walku idanu "veliki dan. bara". darovati". str. Luni. str. slov. vzpored. mesto. akad. Luna. branik. luhamu/luhawu "luzha. (za)klon" in shinnu "vishina. erebu "prechkati vodo". parakku "prerok>prero(chishche). nasip". gaziti. grshko Оύόλκοι. "mrtev. "zasutje". darovati". puru "jarek poln vode".pokopani". slov. krit(je)". "morda: jutro [stara mera za povrshino] zemljishcha. vzpored. ovira. epruś "zemljin. sem. belt "pomemben" + herrum "jar. akadsko kabru "debel. str. ostro rechno koleno.Slovani in Anti . slov. itd. ebar "onkraj". slov. supuru "obzidje". 49: etrushch. Capena. Ferentium. str. predel" slov. akad. jarek". dati. goreti). obzidje. zachetek pomladi".Lucijan Vuga str. osushiti. str. "mesto Modena". kabrati [brazdati. Perusia. mesto Volterra. vrela. mutu "smrt". 49: etrushch. dober znak. wasu "visok(o). akadsko aduru "posestvo. vzpored. mesto. luzhevje. "barje. vzpored. Vesulus (mesto Besançon). ali akad. jezero. slov. "vish(e). Prilius. mochiti". tacati. akad. slov. Valuk. akad. jarun [mesto. slov. 54: etrushch. str. 43: etrushch. Vesevus (Vezuv). kappu. str. 58: etrushch. mesto ob reki. mesto. 58: etrushch. "(na)brekati. "velik" in idanu. zemljishche. kjer se voda v reki peni]. adannu "dolocheno chasovno obdobje. kobniti [nastati. Curtun. str. "velik(an). vel. 142: etrushch. kmetija na vlazhnem. mochvirje". vrelci. od zemlje". reber. kobul [grucha. str. 42: etrushch. slov. 57: etrushch. slov. str. odor" in etrushch. str. 51: etrushch. blato". vzpored. dreti". "kopno". cabreas (beri kabreas) "april". V prirochnem besednjaku so she mnoge slovenske vzporednice. svetishche". atra "kraj. "grad. lug. rebro". napochiti. slov. obdano v vodami". (pre)preka". akad. mesto. illu "ila.

izhajajoch iz teorije Colina Renfrewa o izvoru Indoevropejcev ter o uralski kontinuiteti. iz chesar sledi.2010 10:14:37] . 143: etrushch. tars. ki je leta 895 vodil madzharsko vojsko chez Karpate v Panonsko nizhino in jo zasedel. nashu "dvigati". naś "postaviti gor. kar zaslutimo zhe iz naslova knjige: Etrusco – una forma arcaica di ungherese (Etrushchina – arhaichna oblika madzharshchine). koliko slovenskih vzporednic najdemo za akadske besede (o tem sem vech pisal v svoji knjigi Jantarska pot) in s tem tudi v etrushchini. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. za katera velja shiroko uveljavljena sodobna teorija uralske kontinuitete. Ta pravi. 142: etrushch. Poleg vsega drugega je zanimivo. druzhinski". Grover S. str. Seveda je Semerano po svoji metodi prevedel znana daljsha etrushchannska besedila. da so Madzhari prav lahko v Panoniji zhe od paleolitika. slov. str. slov. thui "tu(kaj)". "otreti". 142: etrushch. Svojo teorijo utemeljuje z jezikoslovnimi. vzpored. Kranz je. drzh(ati)". Vendar stvari niso tako preproste. swalu "dosechi celoto chasa". vendar nakazuje mozhnost.htm[16. medtem ko so ostali http://www. To bi sovpadalo s prvimi naselitvami homo sapiens sapiensa na tem podrochju. vzpored. nasprotno.. da so se uralska ljudstva naselila v severovzhodni Evropi kmalu po zadnji ledeni dobi. niś. saj so ostali na dotedanjih zemljepisnih shirinah. 146: etrushch. str. slov. vzpored. Alinei opozarja. akad. Na podlagi te domneve je nesprejemljiv pozen prihod v Panonijo v 9. Zgodovinski vidiki Kdo so (bili) Madzhari? Alinei se pri obravnavi tega vprashanja oslanja na najnovejshe raziskave o izvoru Madzharov.Lucijan Vuga str. "nashi". honfoglalas (osvojitev domovine) pripoveduje o Arpadu. da se poblizhe seznanimo she z najnovejshim delom Maria Alineija. akad. etnoloshkimi in (pra)zgodovinskimi argumenti. 147: etrushch. vzpored. da je mogoche taka teza nekoliko prenagljena. nedavno objavil. 144: etrushch. v mezolitiku. vechno". o katerih sem zhe pisal v prejshnjih sestavkih. "nos(iti)". sval. Klasichno porochilo o t. akad. eteri. da so bili Madzhari na sedanjem ozemlju zhe veliko pred 9. zelo zapletene so in povezane z misteriozno ter sporno srednjeveshko selitvijo Slovanov! Madzhari so ljudstvo z uralskim jezikom in zato sodijo v krog ljudstev. "traj(ati). stoletjem. vzpored. "zvelichanje". i. tudi che uposhtevamo najnovejsho teorijo o "dvojni osvojitvi domovine". darish "trajno. nishu "domachi. slov. dvigniti". slov. itd. da so morala zasesti velik del evropskega srednjega vzhoda zhe ob koncu paleolitika. ki je she veliko bolj presenetljivo tako v svojih izhodishchih (teorija kontinuitete – TK) kakor v izvajanju in sklepih.revijasrp. akad.Slovani in Anti . akad. str.11. eteru "odstraniti". SO ETRUSHCHANI PRAMADZHARI? Chas je. str.

sledech svoji dotedanji ekokulturi.htm[16. Tako nenadne spremembe niso mogoche. Etnografske shtudije so potrdile. ki je doslej ni uspelo she nikomur razvozlati: proti komu so se v resnici bojevali Arpadovi vojshchaki med osvajanjem Panonije?! To omogocha domnevo. ki ji jim je omogochala lov in prezhivetje. po kateri so bili Madzhari na sedanjih ozemljih zhe pred Arpadom kot pozni Avari. dodaja Alinei. toda ta prva naselitev naj bi bila le 200 let pred drugo. da so bili onkraj Kar­ patov zhe drugi Madzhari. nam viri porochajo zgolj o Hunih in celo te zamenjujejo z Madzhari. "nomadske in stepske" narave Madzharov pred osvojitvijo Panonske nizhine.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. cheprav je naselitev potekala zhe veliko prej. V bistvu teorija vzdrzhi kritiko in obenem ohranja smiselno honfoglalas. loncharstvo in samo kmeto­ vanje. je bilo vech raziskovalcev. ti so altajsko ljudstvo mongolskega izvora in mednje pogosto napachno shtejejo Madzhare. Tudi v 20. jezikovnih in kulturnih znachilnosti Arpadovega ljudstva (dokazane so s pisnimi viri in z arheoloshkimi najdbami) z zanesljivo pripadnostjo madzharshchine uralskim jezikom. konchal pa se je z Atilo. a tudi iz arheoloshkih. Che povzamemo. da so Madzhari zhe stoletja pred Arpadom znali graditi zidane hishe s strehami. Nadaljnja kontradikcija. da so Slovani avtohotni na danashnjih ozemljih. antropoloshkih in drugih raziskovanj. Toda tudi ta datacija je sporna. po drugi strani pa so bili Madzhari zhari nomadski osvajalci. In konchno. Prav tako ni mogoche zadovoljivo povezati ochitnih turshkih etnichnih. Madzhari so "prishli" v Panonijo iz zahodnega uralskega predglacialnega obrobja. Leta 1978 je arheolog Gyula Laszlo postavil teorijo "dvojne osvojitve". ki so prishli tja 670. da so Arpadovi Madzhari v resnici turshko pleme. ne smemo zamolchati v ochi bijochega dejstva. jezikoslovnih.11. She vech: cheprav so v Panoniji in jugovzhodni Evropi stoletja pred Arpadom dominirali Avari. ki vkljuchuje tudi Madzhare in njihove odnose s Slovani. ki so bili podobnega mnenja. arheoloshko identificirani na lonchevini z okrasjem "vitic in vejic". sovpadala pa naj bi z obdobjem poznih Avarov. tradicionalni pogled ne dopushcha uskladiti dvoje nasprotujochih si znachilnosti Madzharov: po eni strani naj bi to bilo ljudstvo z razvitim poljedelstvom in metalurshko ter loncharsko tehniko. da je toponomastika v karpatskem bazenu zvechine slovanska. po Alineiju je to bilo zhe mnogo prej. Zakaj? Zgodovinsko-etnichni argumenti Protislovja izhajajo zhe iz dokumentov iz Arpadovih chasov. st.Lucijan Vuga Uralci shli proti severu obenem z umikanjem ledenikov. Kaj pravi najnovejsha teorija o dvojni Madzharski osvojitvi Panonije? Zhe v 19. lahko pa jih razlozhimo s predhodno madzharsko prisotnostjo na tistem ozemlju. Jezikoslovni vidiki http://www. To pa lahko zadovoljivo razreshimo edinole s teorijo kontinuitete in priznamo. v chasu osvojitve in naslednjih vojashkih podvigov ter poljedelskega znachaja madzharske druzhbe neposredno po naselitvi. st.revijasrp. je zgodovinar Armin Vambery domneval. kar pa ni v skladu z nomadskim zhivljenjem.2010 10:14:37] . Najochitnejsha nasprotja izvirajo iz bojevnishke.Slovani in Anti . proces oblikovanja Madzharov se je zachel zhe v chasu Hunov in Avarov. Podobno lahko rechemo za metalurgijo. kakor tudi ne domnevne slovanske pozne "preselitve" kot protislovja.

okoli 2000 km vzhodno od Karpatov. i. ki niso nikoli "prishli" v vzhodno Evropo. opozori na nekaj dognanj v zvezi z Madzhari pred Arpadom. da so bili Madzhari pred t.Slovani in Anti . da so prednike zgodovinskih Madzharov po http://www. (5) Med tremi bolgarskimi ljudstvi turshkega jezika – ob izlivu Donave (danashnja Bolgarija). ki je v avstro-ogrskem obdobju zajemalo tudi dele z manjshinami v danashnji Romuniji. kjer so she danes.11. gre za tisto podrochje. Prut in Seret. Po vsem tem se moramo resno vprashati. To bi podpirala tudi sploshno sprejeta teorija uralske kontinuitete. Hrvashki in Srbiji. in Madzhari bi preprosto ostali tam. Isto ljudstvo potrjujejo tudi arheoloshka odkritja madzharskih grobov v bashkirskem Sterlitamaku. ali te uganke ne velja reshiti na podoben nachin. ki so jih raziskali sami madzharski strokovnjaki. ki so slabo poznana. (1) Veljavno mnenje madzharskih jezikoslovcev je. tako naj bi bilo tudi z Madzhari. O tem je pisal fra Giuliano leta 1235. ki v grobem ustreza danashnji Bashkiriji. i.revijasrp. v sklopu hongurskega imperija (od tod njihovo ime Hungari). st. ki ga omenja musliman Balkhi (umrl 934) in Madzhare imenuje Bashkirci. (6) Viri omenjajo tudi prisotnost Madzharov na podrochju.2010 10:14:37] . osvojitvijo karpatskega bazena prisotni na precejshnjem obmochju Evrope. in che so od nekod prishli. kot jo TK razpleta za domnevno selitev Slovanov? Odstraniti bi bilo treba napachno domnevo o naselitvi in po TK domnevati enako kot za Slovane.Lucijan Vuga Izhajati velja iz treh temeljnih vprashanj.htm[16. prishla pa naj bi z vzhodnega dela osrednje Evrope. sorodno Chuvashem. Levediji. Po Alineiju vse to brez sence dvoma kazhe. da so bili Madzhari v 7. torej Dneper. ko so Madzhari zhiveli v t. Vendar nam to ne pomaga veliko. ki so turshko ljudstvo. po kateri naj bi se uralska ljudstva po zadnji poledenitvi prva naselila na severovzhodu Evrope. arheoloshka izkopavanja in jezikoslovna raziskovanja soglashajo. (4) Nekateri znanstveniki menijo. ki naj bi nam omogochila to pojasniti: (a) ali so Madzhari od nekod prishli ali so od nekdaj tod bili. Slovashki. v Veliki Bolgariji in na Volgi – je prav slednjemu najsorodnejsha madzharska arheoloshka dedishchina. da so imeli Madzhari in Hazari (tudi turshko ljudstvo) zelo tesne odnose neposredno pred osvojitvijo Panonije. na ozemlju. verjetno "med rekami". i. Nekaj resnice je le v teoriji o madzharski osvojitvi Panonije. ker so pach od nekdaj tam bili. (1) V srednjem veku so govorili madzharsko tudi v t. (2) Madzhari so zhiveli tudi na obmochju starih povolshkih Bolgarov. Bug. ki je mejilo na osrednjo Azijo. To potrjuje madzharsko pokopalishche v kraju Bolshije Tigani ob sotochju rek Kama in Volge. imenovanem Atelkozu (madzh. (3) Pisni viri. da Madzhari niso avtohtoni v Panoniji. saj nismo dobili odgovora na vprashanje o najstarejshi naselitvi Madzharov v Evropi ali v Aziji niti ne o chasu njihovega morebitnega prihoda na njihovo zgodovinsko ozemlje. Razlogi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Magna Hungaria (pri chemer pomeni magna "stara"). (b) od kod ter (c) kdaj. Etelköz). She preden zachne Alinei odgovarjati na ta vprashanja. Vendar – drugache kot glede Slovanov – ta teza glede Madzharov ni vzdrzhna. so v prvi vrsti lingvistichni in se nanashajo na najtesnejshe odnose madzharshchine z drugimi turshkimi jeziki.

da so obstajali med Madzhari in Hazari celo dinastichni odnosi. vodja skupnosti" in canthe. (7) Po Györffyju so bila med nomadskimi ljudstvi. (8) Madzharska mitologija nudi obilo podobnosti z juzhno Sibirijo. do kakshne mere so bili Madzhari pomeshani s turshkimi ljudstvi v trenutku nastopa na zgodovinskem odru. Med temi je Alinei posebej izlochil zila. pritrjuje: »Madzhari. st.2010 10:14:37] . nekako tako. ki je ugro-finski. to je z altajskim podrochjem. z druge plati v ljudski glasbi. skratka gre za amalgam dveh kulturnih izvorov. Jezikovna argumentacija Po tem kratkem povzetku zgodovinskih in etnichnih elementov madzharske etnogeneze poglejmo she jezikovno plat. ki se je odpovedal tradicionalni teoriji in privzel teorijo dveh osvojitev.Slovani in Anti . To kazhe. uporabljala je madzharshchino in turshchino. za katere je nashel vzporednice v stari madzharshchini. (6) Obstoj dvojnega principata. Turshka imena pa v sploshnem kazhejo na azijsko nomadsko ljudstvo.revijasrp. sposobna organizirati stabilne drzhave. ker predstavljata delitev vrhovne oblasti v drzhavi. medtem ko jih je polnomadstvo do neke mere razlochevalo.11. "stareshina. (9) "Dvojna dusha" Madzharov se odrazha z ene plati v njihovem jeziku.tutun. medtem ko so povsem nomadska ljudstva izginila. (5) Domnevajo. s katerim se sami oznachujejo: Madzhari. ki so se ohranjale. (10) Znachilna za madzharsko etnogenezo so turshka osebna imena v chasu njihove "pojavitve" v Evropi. "rex". lauxum/luc(u)mo. zacheli razseljevati po obsezhni ravnini juzhne Rusije«. je tipichna tako pri Hazarih kakor pri Madzharih. z izjemo imena. zhivechi skupaj s turshkimi plemeni. Tudi za druge etrushchanske nizhje druzhbeno-politichne funkcije (etrushchansko maro. Tako je bil Arpad »vrhovni poveljnik« gyula in kende »kralj« obenem in je jahal na chelu vojske. kralj pa le politichno in simbolno. "vrhovni politichni oblastnik". cep-. so se v 5. (4) Politichna organizacija madzharskega vodilnega razreda je bila turshko-hazarskega izvora. (2) Tudi madzharski lingvist Peter Hajdu. kakor Bolgari z Volge (Turki) in Madzhari. thuta . vojvoda.Lucijan Vuga tistem.. saj med prve dosezhke etruskologije shtejejo prav razvozlanje nazivov za najvishje druzhbeno-politichne funkcije. http://www. gyula in kende (kar ustreza etrushchanskemu zila in camthe). purth/purt. ki so tudi poznali dvojno delitev vrhovne oblasti med gyula in kende. ki so se premikala po stepah. ti organizirali v nomadsko-pastirsko skupnost. toda sicer je bila oblast deljena in resnichno moch je imel v rokah poveljnik vojske.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. to je ogrskega izvora. »princeps civitatis«. To je ustvarilo turshki videz Madzharov glede na navade. delitve oblasti. da je bila madzharska vodilna plast dvojezichna. ki je aziatskega izvora. ko so prishli v stik s turshkimi ljudstvi. le tista napol nomadska. organizirani po turshkih obichajih in pod vplivom turshke kulture. obichaje ipd. Alineijevo pozornost je zhe zdavnaj pritegnila nenavadna podobnost etrushchanskih poimenovanj za vodilne funkcije.htm[16. nakar so prodrli v jugovzhodno Evropo. Za utemeljitev svoje teorije je moral she nakazati druzhebno-politichne funkcije pri starih Madzharih. kot je danes v zahodnoevropskih kraljevinah razmerje med kraljem/kraljico in predsednikom vlade. (3) Znanstveniki pravijo. tarxun – tarjan) podaja ustrezne razlage.

canthus. si oglejmo nekatere: str. marunux. str.htm[16. L. pripadajoch kralju«. knda) Grossfürst des Bundes der ungarischen Stämen. kar je bilo v davnini nedvomno eksistenchnega pomena). vojvoda v chasu "osvojitve Panonije". str. idol. V. cep. (föld)merö "zemljemerec".kot pri bula z vrsto izpeljank. chlovek" torej "konjenik. v madzharshchini lo "konj" + him "moshki. je najti staromadzharske izraze adluazu. L. 28: etrushch. ki kazhejo na staro osnovo low.revijasrp.in bald. purt "dvorezna sekira". 22: etrushch. da je pramadzharshchina to morda dobila od Slovanov (str. kar kasneje tudi v drugih primerih vechkrat poudari z opozorilom. (op. glede osnove lo "konj". 30: etrushch. zilc. kaliti". am "biti" in izpeljanke. boltenь "zidarska zhlica". knde. "dz'la". chastni polozhaj". tarqan. maruxva "(zaprisezheni) zemljemerec". sekira". krepelo. ampak za osnovo lov. zili itd. podoba itd. vitez-kraljevi mozh".si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. slov. tarjan "pooblashchenec.: v Bezlajevem ESSJ imamo to obdelano pod vech gesli: bolt I. purth. staromadzharsko kep "(verski) simbol. sodijo v skupino z osnovo zila. obveza+napeti. bat. madzharsko merö "merec". 25: etrushch. canthce. da bi bila izposojenka). tu Alinei opozarja na slovansko osnovo balta. obenem Alinei v primeru maru "mera" pravi. lovec. v stari madzharshchini *purte "bojna sekira". (op. str. 23: etrushch. belt "vrtinec". belty "usedlina. L. kar opravi "trgalec drobovja"). Zhe najstarejshi preuchevalci etrushchine so opozarjali. Sadnik in Aitzmüller opozarjata na mozhnost domache slovanske vzporednice iz osnov bul-. za druge pa ne. zilci. zila.. v stari madzharshchini kende (kndh. camthi. ki se pogosto pojavlja v etrushchanskih napisih. buld. V. thuta. staro turshko (*staromadzharsko) tudun "vojashki poveljnik nekega obmochja. 20: etrushch. 27: etrushch. kij". da zilath. marunu. ime ali priimek. tarxies. izvirno pa je pomenil vojskovodja. kar naj bi prishlo iz turkotatarshchine. toda tudi bolt »ribishko tolkalo". vodna jama". Primerjave po Alineiju: Med etrushchanskimi besedami. zilx. simbol". "sem". luxum "lucumo" »od kralja.: zanimiva se mi zdi primerjava z slovenskim izrazom "iztrgati drobovje". lauxum-. 29: etrushch. str. staroturshko tarkan. str. S tem smo zgolj namignili na Alineijevo metodo podrobnega jezikovnega vzporejanja etrushchine in protomadzharshchine . zilcthi. lauxume. (v)prega(ti) = naprezanje.11. tarxun. zilac. luc-.Lucijan Vuga str. L. lauc-.Slovani in Anti . znamenje oblasti. za slednjo ne zdrzhi."insignija. po Alineiju se pojavlja tudi slovanska vzporednica kip. maru. boltec "uhelj".2010 10:14:37] . zilacal. balta "sekira. canthe. luw morda "dolzhnost. pomembna in posebej obchutljiva druzhbena funkcija. toda pri obliki balda "kij. kralj brez dejanske mochi. izposojeno iz neznanega jezika. str.". str. staroslovansko kapь "soha. guverner". 23). da so bili po teoriji kontinuitete na teh prostorih Slovani zhe v prazgodovini. marunuxva. V. naziv. oprezanje". Lowaz ipd. nedvomno iz *bъltъ. bovtati "tolchi. Madzharski Gyula je danes znan zgolj kot antroponim. balta "prepad. ki jih Alinei obravnava in za nekatere izrecno navede tudi slovansko paralelo. (op. avtoriteta. vrhovni vodja" ali haruspeks primus "vrhovni vedezhevalec na osnovi zhivalskega drobovja" (op.: na Slovenskem so znani priimki Kenda in Kante). 44: etrushch. V.: morda pa ne gre za osnovo lo v smislu konj. http://www. Lougudi. podoba. (tutun) "gospod". v stari madzharshchini "gyula" (beri: dzhula).

slov. s[i]val. str. tekalishche. zhelja".: tudi slov. "zhig(osati)". medica". L. veranda. "-(t)ar. iz ljubezni do ipd. 112: raśna. kliti. str. vzpored. str. vikati [vzklikati])". primer. hurt "boj. "temnica. str. str. otrok od". terem. zhival(ice)". napol". slov. dati". str. "jama. urediti. str. str. str. stanovanje". slov. 84: tur "dar. zarezati. svet(ost). "tul. okrozhje. (s)(po)mnik. str. "selo. kupnina". 87: zic. 100: har. slov. kur[ishche]") in -umi ipd. "kal. str. str. vzpored. nemshku-tar. "knez". str. ki se preseli v novorojenchka. nacheti. str. str. bregar ipd. usluga. slov. http://www. -thur. -thura "pripona za oznachevanje izvora ali pripadnosti". tla(k). 110: parliu "kuhati na pari". slov.). (za)suti. str. peljati.: tudi Bezlaj v ESSJ ima harati "tepsti. poganjek". vishji. Turje. steza. ponjava". pisati. slov.: morda sodijo sem toponimi Turjak. str. slov. slov. "suti. 83: tular "meja. L. 63: hupnina "grob z nasutjem.".". "pol. vplivati. slov. vacl "odmevno dejanje. 49: calu "mrtev". zix "vrezati. (iz)kopanina. str. mene. grob". str. pokop(ni) ". penznas "pokriti. da to potrjuje prisotnost Slovanov pred prihodom Madzharov. daritev. "pariti". str. 67: mathcva "medeno. vrh. tolchi. po Alineiju iz gur. 66: zivas "zhiv(eti)". V. 67: me. (op. (po)meniti". 114: sal "bivalishche. ita. vzpored. 49: c(a)lan "mrtvec. 88: ziv "zhiv(eti)". zivas.11. tule [tukaj]. str. kmetavz-ar. ozhiviti". 83: thui "tu(kaj". ta "ta". vacil. (s)tul(iti) se [kriviti se]". (na)zoren. naklonjenost. zavetishche. gomila". kuhati". "okreshelj [gozd med otrebljenim svetom]". str. teme(rje)<teme [zgornji. harcować [bojevati se]". grad" (op. tulec. 101: ixeme "pij". 86-87: vacal. hara. prichanje". oznaka. mini "meni. kupola. vzp. str. 85: -thr. str.2010 10:14:37] ."pech". V. (u)chin(iti). (vz)pen(jati). (na)peti. vrhnji del. str. sitnariti" z razlichno etimologijo). nejevoljo]" ali "noch". osnova pen(th). slov.". "(po)mota. str. selishche". V. chrtati". risati. vzpored. penthuna. darovati. slov. "zrenje/zreti."pech" (op. chezhnja "hrepenenje". "(za)klan". "ozhemi". str. videz". obli del chesa.Slovani in Anti . 60: fler "kopija. paluba". V. borba ipd.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. mi "jaz«.". tulka. "nak [izrazha mochno zanikanje. slov. zhivel. 117: sren "(na) pamet. 116: snuiaf "tvorba bodochega zaveznishtva". znak. luknja".htm[16. "vekati. nemch-ur. razum". nadrejeni". slov. kraj". str. npr. str. cerkvenoslovansko okrьstь. kip. pokrajina".omogocha vzporejanje s slov. triem "dvorana. "snovati. me". str. 80: suthina "grob(ni). (na)zor". 58: eta. 111: pazu "pechi. str. obok. pogrniti". slov. "zhil. po Alineiju tudi slov. -(t)ur". vzpred. magichna vez ipd. str. "konec. medpalubje". opna. "(na)pen(jati). okrьstъ "okolje. (za)snova". 112: pulum "hodnik. penthna.revijasrp. nadlegovati. str. slov. "baj(ati). soha. "polje. 118: tamera "grobnica. 47: atrium. 111: penthe. slov. Alinei meni. 87: zin "narediti". (za)sutje". okraj". pluti. 94: klumie "zhekno. medkrovje. (op. 52: cexa1 "(v) korist. okrog. 70: mut(a)na "nagrobnik. krog. Alinei opozarja na razshirjenost v slovanskem svetu "harcovati. Alinei opozarja tudi na slov. Alinei: slovansko trem. s[i]valke "zhival.Lucijan Vuga str. baj(ka)". slov. 45: ati "mati". zhila. kalchek. slov. puliti.: po mojem se to ujema s "kur(iti).: 71 nac "velik" ali "noch" ali "ne". str. ustje pechi" iz kul. L. slov. pripraviti. odprtina. rasna "okraj/okres. slov. klica zarodek. str. 115: śel "obnoviti. z medom. kjer se kaj koncha". L. 52: cexa2 "zgoraj. "kup(chek). Terje ipd.

ki iz svojih prsi doji odraslega. "cursus" "tek. 123: thel "delo. ki jo je sicer razlozhil na ugrijski etimo­ loshki podlagi. vodich. molitev. smer. str. meni. tepsti". str. v neko smer". umazan. "teshiti (lakoto). pechi. zato navajam moj komentar: etrushchansko eca "questo (qui). zagrada. "za mati". str. dopolniti". str. nekomu". 213: hasmunkxx. slov. teshch (kot vzrok za jelo)". materia]. 120: tarils lat.revijasrp. potolchi". vzpored. jezbica iz vej]. suppan "bichati. vrniti mu". topilnic". vzpored. "ruzhan". vzpored. oprema. str. str. molek".htm[16. str. slov. kar Alinei prebere kot: »(usa) questo (specchio) ponendo a mente come Ercole figlio di Giunone si nutriva di latte« [(uporabljaj) to (ogledalo) in dobro razmisli. 225: osebni zaimki: Posebej zanimiv je na str. tirati". str. slov. zajezitev. pasha]". darilo". vrteti (s pracho). jez [naprava. http://www. 194 primer napisa na zrcalu: eca sren tva ixnac hercle unial clan thra sce. thapintaś "teptati. Namrech. vzpored. opraviti nalogo. pokvarjen". sredstvo za utrditev.11. je prikazana Junona. slov. 128: viskri "zahteva vrnitev (darila)". "moliti. "jedilo". slovan. pechatenje]". prechno na tok vode]. slov. vzpored. vozach". dopushcha tudi slovensko razlago. bradatega Herkula. "ta nashi. madzh. napisati". vzpored. mesto Vei. na bronastem zrcalu iz Volterre iz 3. tesni (blizhnji) chlani". uzde". slov. ta (tu))" . vzpored. str. vodilni. voziti. tvorba. str. 134: Imola. lastnina. slov. "jez [vechja sladkovodna riba]. slov. "mulj: muljava [trava. vzpored. "jez. vzpored. meni". k meni. pomenilo naj bi "mochvirje ali rastlina glavinec (centaurea)". "vodnik. 199: ithalu "pijacha". klej [lepilo. ribogojnica". je mogocha tudi slov. 121: thaura "dobrina. "ta (ki)". vzpored. bitka". 132: Pupluna. 196: mini "mi. slov. "muka". gnesti z nogami". str. popaliti". ker je napis na fibuli. 119: tanasa "sorodnik. lok. vzpored.Slovani in Anti .2010 10:14:37] madzharsko en ten ön min tin italijansko io tu lui. vzpored. tok. 196: zixuxe "vrezati. *vej-jez. str. shibati. 202: mulvenike "daritev. najvishja zgornja ploskev]". slov. tirnica. slov. str. zhupan (kar imajo nekateri za slovensko izposojenko iz madzharshchine). "vrisk. "nekam. eke. "chachka". 198: naceme "a me. vzpored. str. zarezati. tvar [snov. str. druzhinski". verso di me. vzpored. tvoriti". 213: śuplu "shibati. ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg. slov. str. "vajeti. lei noi voi slovensko jaz ti on mi vi . ver "zadeti.Lucijan Vuga obok. voditi". str. imetje".si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. str. 133: Vei(s). st. 128: vatiexe "voditi. slov. Alineijeva razchlemba. kaznovati .ugrijsko "ez. Fufluna. 133: Vetluna. "paliti. slov. vzpored. 177: cleva "je potrdil pogodbo". "(za)kletev. mesto Populonia "prestolnica ognjishch. 128: zamathi "macheha". slov. "tir. mesto Vetulonija. "tovor. verjetno gre za etrushchansko ime mesta. vzpored. str. pot". itd. str. bichati". 214: runs "razchetverjen. eko". str. str. chetati se". vzpored "cheta. 129: zat "boj. hasmuni "trebuh" po Alineiju ustreza slov. 122: tesinth "jesti". vzpored. supal. vzpored. "vrechi.slov. jezbica [gradbena naprava ob bregu. str. kako je Herkul sin Junone sesal mleko]. 120: thapicum. 128: vrath "zadeti z izstrelkom. vreshchi". slov. slov. str. str.povrniti mu".

najdemo obliko Majar in chedalje pogosteje podobne razlichice. kar naj bi izhajalo iz iste osnove kakor Madzhari. thra "latte. na ta nachin" . Belmegyer. in questo modo. Magyar. mladenicha. Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? V okviru TK. ime plemena. ki ga najdemo v ember. saj nastopa v znachilnih povezavah z drugimi izrazi v tako pomembnih dokumentih. da je zadeva veliko bolj kompleksna. med njimi so v severni Italiji na zahodu prevladovali Kelti. menim. ta skupnost pa naj bi bila najmochnejsha med sedmimi plemeni.Slovani in Anti . da je Junona dojila Herkula«."eszren. Tako bi prishli do slovenske razlage: »To zrcalo si postavi v opomin.2010 10:14:37] . kot nekakshna specializacija ali delitev dela."tej+ra" [z mlekom] – "trese". poglejmo she neko pomembno podrobnost. st. od katerih so nekatera she danes zhiva: Megyer. v jeziku khanty pomeni mant "ime ene od bratovshchin Khantov«.). dobro pomni" . v spisu Arabca Ibn Rusta okoli 930 Majgar."zri. polozhiti" .brez ugrijske primerjave . vse iz ogrskega manć "mozh."da[va](ti). Seveda ne mislim. jesti" . imeli so se za Meg(er)/Magy-(ar). in sestavine (2) –er. kot "etrushchanski/madzharski vodja". chloveka.g."v znak. Perzijec Gardizi med 1050-1053 belezhi Majgar.riya (pripona –riya je arabska). eszre" . (u)zren [ugledan]. tako. Vse to omogocha Alineiju sklep. st. kakrshni so "ploshchica A iz Pyrgyja" in "tabula Cortonensis". dobro premisli. ki je zhivelo med Volgo in Uralom.htm[16."eszik [jesti]" – "sesek. rod. st. clan "figlio.Lucijan Vuga sren "a mente. pogosto zapisano za imena krajev. zarodek". na vzhodu pa Slovani. pripisan Thefariei Velianas na ploshchici A iz Pyrgija.γ. dano skupnosti Mansov in Khantyev (Voguli in Ostiaki). 366). manś »ime. Nogradmegyer. opomin. Toda preden koncham. sin.983) pa Majgar. unial – od Junone. prinashalci so bili drugachnega jezika. postaviti.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet je v svojem delu iz 10. st. klica. igyen + nac" . oznacheval naj bi "mozha. kitajskih in perzijskih delih iz 13. ixnac "cosi. bratovshchina". st. prvi metalurgi Evrope. kliti. v mongolskih. da so se Etrushchani sami imenovali Mex (mexl. hercle – Herkul. Alinei razlaga. chlovek. Mezömegyer. zrcalo". ki so sodelovala pri "osvojitvi Panonije"."kal. Babonymegyer.11. zreti. Hudud al-alam (982 . teve" . sce "mangiare. oziroma gre verjetneje za Er (danes Udmurti). oseba. to obliko najdemo v 12. sesati". Kaposztasmegyer. da so bili Etrushchani Slovani. sina". da so se tudi Etrushchani sami imenovali Mex. da je to dovolj za kategorichno trditev. Prvich je poimenovanje magyar izprichano v arabskem viru leta 870 v obliki m. Ime Madzhari.) beremo: »in sua lingua propria mogerie vocatur«. madzharski dedichi Mansev. ki so obvladovali znamenita in obsezhna balkanska nahajalishcha bakra in http://www.revijasrp. mleko" . V zachetku gre za sestavljenko iz (1) mänći etnonim "Mansi". tva "porre. Poscmegyer. otrok" . polozhiti". naj bi tako bilo sestavljeno iz imen ljudstev Mansi in Er. Tako lahko gladko prevedemo mex thuta. je spochetka imela metalurgija."tesz. dati. bizantinska grshchina pishe Meγere (10. mente. Bekasmegyer. st. pravi Alinei (str. v madzharski kroniki Anonima (12. mexlum). spomin". klan. Vasmegyer itd. morda so obvladali dva jezika. v slovanskih virih iz 12. stoji Mager."igy. etnichni znachaj. De administrando imperio zapisal v grshchini Megere.

a. ki je morala na temelju skromnega besedishcha in kratkih besedil zgraditi teoreme za rekonstrukcijo neznanega jezika. da je etrushchina koiné. naj navedem zgolj enega. Ni nakljuchje... cheprav po njegovem iz semitskih jezikov.« Tudi nestanovitna uporaba pisave ( t = Θ.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. med seboj pa so she dolgo ohranili svojo govorico.Lucijan Vuga zlata. V. ki niso bili le brez knjizhevnosti. zakaj ni bil vzpostavljen enachaj Madzhari = Etrushchani. ti so v vzhodnih Alpah ustvarili slovanski superstratum na ladinskem in furlanskem obmochju. kar je mogoche dokumentirati z dvojezichnimi napisi na tablicah iz Pyrgija in izhaja iz tesnih povezav celotnega mediteranskega obmochja z Blizhnjim vzhodom. 1971]« (str. prav tam]«. L. f = φ. da je lahko obchevala s toskanskim. ki je prishla v Italijo iz Panonije. medtem ko Alinei semitskim dodaja she madzharske in ne nazadnje tudi slovanske besede. V.revijasrp.: Tu naj opozorim na dolocheno sovpadanje z mnenjem Semerana. samo pomislimo.is the first evidence of the subsequent. almost continuous. da je med doslej odkritimi etrushchanskimi besedili ogromna vechina kratkih nagrobnih ali prilozhnostnih zapisov. L. ki naj bi bil zadovoljiv odraz fonoloshkemu sistemu (to je dvomljiv poskus. c = χ.htm[16. che si le ogledamo samo primer angleshke pisave). Tako Hencken meni. Ter v nadaljevanju: ». da »the East European pastoral migrants who had made their homes in Austria and Slovenia also got as far as the Mediterranean [Barfield. kjer kultura s slovenskim obrazom (facies) in prisotnostjo znachilnih slovenskih izdelkov. che pa naj bi Etrushchani http://www. ki je na prvi pogled videti kljuchen: zakaj se je Etrurija razvijala z juga proti severu. presence of Central European influence at the head of the Adriatic around Trieste [i. 369-370) Alinei she zapishe: »Medtem pa so v Toskani Pramadzhari v bistvu pomenili le maloshtevilno elito.: Ker gre pri Etrushchanih za obdobje. zato niso imeli chasa za besedno umetnost. 278). zgolj v veljavni in trdozhivi kronologiji pozne priselitve Madzharov v Panonijo. 138) in veliko razlichno zapisanih posameznih besed je mogoche razlozhiti (str. Ker je za obrambo Alineijeve teorije treba odgovoriti na vrsto nasprotnih argumentov. po vsem sodech.2010 10:14:37] . da se je v tem obdobju osrednja kultura razvila na severovzhodu Apeninskega polotoka. imenovana Ljubljansko barje. (Op. postala dvojezichna. (Op. ampak so bili predvsem in v polni meri zaposleni z gospodarstvom in upravljanjem osvojene dezhele. Zhe interpunkcija predstavlja torishche neskonchnih razprav med strokovnjaki. 367). Znano je. ki naj bi bila znachilna za arhaichno etrushchino. od tod arbitrarna idealizacija samega chrkopisa.11. da je bil doslej poglavitni razlog. s = ś) (str. kar je vplivalo tudi na jezik. 264) etruskologije. kakshna je bila slovenshchina brizhinskih spomenikov v primerjavi z danashnjo. religiozne narave. Toda vmes je she vpliv semitskih jezikov (str. Malo naprej (str. dokazuje. pretezhno italidskim ljudstvom.) Po Alineiju (ki ima arheoloshke. dolgo mnogo stoletij. 264) z zelo skromno literarno tradicijo. Po sociolingvistichnih kriterijih je odnos med nestalnostjo pisave in literarno tradicijo zelo mochan.Slovani in Anti . Etrushchanski (ne prav shtevilni) pisarji so bili funkcionarji v sluzhbi tujerodnih priseljencev. prazgodovinske in lingvistichne predhodnike) so Madzhari prishli v Etrurijo iz karpatsko-podonavskega bazena. Tudi najdaljshi znani tekst z zagrebshke mumije je.) Alinei kazhe na hermenevtichno zagato (str. che naj bo ostanek pisave po zlogih.

medtem ko je na obmochju Bologne edina povsem chista in izvirna. 418). Alineijeve jezikoslovne analize kazhejo. Italidih. ni drugachne razlage kot: (A) ko so se po zadnji poledenitvi umikali ledeniki proti severu Evrope. Iz Panonije. Shele takrat se je v drugi polovici halkolitika v III. Germanih in Slovanih. cheprav she ne moremo govoriti o enotnem madzharskem ljudstvu. n. kjer so prishli v stik s turshkimi (altajskimi) ljudstvi ter z njihovim nachinom agropastirstva in seveda z izrazjem s tem v zvezi (str. del Pramadzharov premaknil kot nomadski pastirji kurganov (po Alineiju) proti karpatsko-podonavskemu bazenu. so Etrushchani – Madzhari prishli v Italijo.revijasrp. Ker so jih neolitizirali Turki. zhe naseljenega s Slovenci. kar ne velja za Fince in ostala uralska ljudstva. in je "e" zgolj v olajshanje izgovarjavi. da so bili Madzhari "neolitizirani" (pojav poljedelstva) pod oblastjo nekega turshkega ljudstva. Protomadzhari na vzhodnem krilu pa so se morali usmeriti proti Uralu. ko se je ljudstvo z imenom Türk pojavilo v osrednji Aziji. tisochletju pr. zato lahko pojavljanje Turkov na evropskih tleh zhe veliko pred letom 551 uposhtevamo brez velikega tveganja (str. *turse z osnovo *turs. che bi izhajalo iz Turki. da so Etrushchani – Madzhari organizirali svojo skupnost shele po dokonchni ustalitvi na villanovskem obmochju in pred pojavom zgodovinske Etrurije. pomikali za divjadjo na sever. bi bila prav tako meshanica (str. Cheprav obstajajo ti podatki shele po letu 551. po drugem pa po kopnem prek ozemlja. 396-370). che bi prihajala z juga.Lucijan Vuga prishli iz Panonije? In odgovor. da so bili Madzhari ne­ olitizirani pod nekim turshkim ljudstvom. Tudi za pogosto uporabljano latinsko ime Tusci. druzhbena ureditev in dobrshen del besednjaka so bili turshki (str. ohranjajoch tradicionalni paleolitsko-mezolitski nachin lovstva in ribishtva. ki je skladno s teorijo kontinuitete slovanska po jeziku. (B) med tem pomikanjem proti severu je zahodnejshi del uralskih ljudstev – ki ga oznachujemo kot baltofinskega – dosegel Baltik in prishel v stik z zhe neolitiziranimi Indoevropejci (Balti in Germani).si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Po najnovejshih odkritjih obstaja tudi razlichica *tursike. kar nam potrjuje razshirjenost etrushchanskih http://www. n. potem v V. Etrusci ne bi bilo nich chudnega. Ko obravnavamo ugro-finsko jezikovno skupino. da madzharsko kmetovalsko besedje kazhe. 418).11. so se morali nahajati zelo dalech od izvornega blizhnjevzhodnega sredishcha neolitizacije. Njihova elita. ki so v prazgodovinskem obdobju to dozhivela prek Baltov in Germanov (str. (b) kulturno in delno etno-lingvistichno turshka kultura kurganov. Toskana. kamor je v neolitiku zhe segel z Balkana drugi kulturni val v obliki lengyelske kulture. kjer so zhiveli. so se tudi Madzhari kot ostali Uralci iz vzhodnega dela srednje Evrope. tisochletju pr. bi bilo logichno. Za njihovo etnogenezo so odlochilni: (a) kronoloshko izvirna slovanska kultura Baden. zato tudi Toski. 415 . od katerih so si izposodili poljedelsko terminologijo. takrat ko se je pojavila ta kultura.2010 10:14:37] . 416). Che torej domnevamo. po enem mnenju chez Jadransko morje. Da bi pojasnili to njihovo veliko oddaljenost. Tursci. sht. sht. ki ga daje zhe Peroni: v juzhni Etruriji je villanovska kultura meshanica z drugimi sestavinami. kjer so bili pred njihovim prihodom Slovani lengyelske kulture.Slovani in Anti . Madzhari naj bi po tem scenariju prishli na Apeninski polotok med koncem bronaste in zachetkom zhelezne dobe iz Panonije. (c) lingvistichno Ugri iz zahodne Sibirije (428-430). kot je to bilo pri Grkih. Tako pa so prevzeli poljedelskopashnishko tehniko in izrazje od nekega vladajochega turshkega ljudstva. so bili ti Altajci po TK tam zhe od prvih naselitev chloveka. da bi prevzeli nove proizvajalne tehnike in jim tudi dali svoje izraze ali pa si jih izposodili iz drugih jezikov. ko je ta prodirala v Evropo. je zanimivo. niso mogli biti v srednji Evropi.htm[16.416). Che pa bi bili Madzhari zhe od prej v karpatsko-podonavskem bazenu.

da je bilo v celotnem Sredozemlju nedvomno chutiti mochan kulturni. Velsna in Alsium. da zhe od antike sem znana razhajanja o izvoru Etrushchanov – da so avtohtoni na tleh Italije.Slovani in Anti .htm[16. da je vse troje res: tu so se zdruzhila ljudstva in kulture avtohtonega prebivalstva. med temi ochitno tudi slovanshchine. se nam utrjuje vtis. pri chemer seveda etrushchina ni mogla biti izzvzeta iz teh vplivov. ki jih tudi tak pesimizem ne bo zaustavil. Protomadzhari pa so po njegovi TK prishli v tesen stik z zhe prej v Panoniji in vzhodnih Alpah naseljenimi Slovani in so torej dozhiveli kulturno in jezikovno akulturacijo. da je takrat sever tvoril celoto s centrom (Velzna) in jugom (Alsium). ki naj bi bila koiné iz semitskih jezikov. v bistvu pa sta si podobni v tem. ki dolocha mnozhichne selitve ljudstev v srednjem veku. da je villanovsko ljudstvo govorilo neko vr­ sto arhaichne madzharshchine (str. s chimer je potrjeno. che so danes tolikshne mednarodne razprave o dveh velikih teorijah – Renfrewovi teoriji o neolitski razshiritvi Indoevropejcev in Alineijevi teoriji kontinuitete. da so nekateri zhe odnehali in rekli. uposhtevajoch omenjene raziskave in teorije. a le delno tudi migracijski vpliv Semitov z Blizhnjega vzhoda. da prihajajo z Blizhnjega Vzhoda.2010 10:14:37] . saj je bila v neposrednem stiku z latinshchino (cheprav je Sergi zagovornik blizhnjevzhodnega izvora Etrushchanov). preden so prispeli na etrushchansko obmochje v Italiji. lahko povezhemo v domnevo. da so namrech ti morali imeti (najmanj. kar lahko rechemo) mochan vpliv na kulturni in jezikovni razvoj villanovskega ljudstva in s tem Etrushchanov samih. da so se priselili s severa – vse tako kazhe.11. bi rekel o (1) Semeranovi tezi o etrushchini. od katerih ima vsaka svoje zagovornike. chesh da to nima nikakrshnega smisla vech.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Che strnem svoje razmishljanje. uposhtevajoch prav njegovo domnevo iz TK o Slovanih kot staroselcih na obmochju vzhodnih Alp. toliko. Vendar pa kljub temu ostaja veliko neumornih in navdushenih raziskovalcev. kar je posredno mogoche izpeljati tudi iz (2) Sergijeve teorije o latinshchini kot lokalno nastalem jeziku iz praslovanshchine in jezika staroselcev. Po mnenju Alineija danashnja kriza tradicionalne indoevropeistike izvira iz vztrajanja na domnevi o mnozhichnih invazijah bojevitih ljudstev z vzhoda ter iz absurdno nizke kronologije. je ta tja indirektno zanesla slovansko kulturo in jezik.Lucijan Vuga toponimov Felsina. Ker pa so po Alineijevi teoriji Protomadzhari pomembno vplivali na genezo Etrushchanov. A tudi (3) Alineijeva teorija o etrushchini kot arhaichni obliki madzharshchine se mi zdi potrebna popravka. 399). Iz navedenega je videti. http://www. To potrjujejo same njegove analize. Zato se ni treba chuditi. da je pred zgodovinarji in jezikoslovci she precej tezhkega dela. in gotovo bomo imeli mozhnost she velikokrat slishati o (presenetljivih) raziskovanjih tudi na polju etruskologije. in che sprejmemo njegovo tezo o madzharski eliti (tega ne moremo v celoti izkljuchiti). Che skushamo strniti najnovejshe teorije mednarodnih strokovnjakov.revijasrp. da povsem na novo postavljata izvor Indoevropejcev. To pa pomeni. predvsem pa domnevata relativno veliko naselitveno stabilnost zhe od prazgodovinskih chasov. vendar pa po moje etrushchina kazhe tudi mochne primesi drugih jezikov.

gotsko kaupon. z juga zlato. Z juga pa je prishlo v letshchino ęrms »opica«. slovansko rъděti. predlatinsko aurum. kot recheno. jantar z Baltika. kot izposojenka.): »Odnosi med Etrushchani in Baltoslovani so trojne vrste: a) Med Italijo in Baltikom oziroma med zakarpatskim obmochjem skozi vso zgodovino obstaja zhivahna trgovina: s severa so dobavljali jantar (op.htm[16.od Germanov finsko tursas – in predpoljsko *Trъch.revijasrp. kjer je prishlo do m>b iz nordijskega *bat »jantar«. primerljivo z etrushchanskim άριµος »opica«. za to preditalsko besedo imamo npr. Tu[r]sci. v *pontski > srednjeveshki latinshchini tebellus »zobel. Prav tako je etrushchansko τήßεννος rimsko »toga«. ETRUSHCHINA – MEGALITSKI JEZIK Karel Oshtir je. V. Händler. cocio »Makler. med katerimi morajo tudi Etrushchani najti svoje mesto http://www. primerjaj *baltsko > egipchansko sacal »jantar« s pristavkom w-i dobimo *wiskl. posrednik. Oshtirja: Bernstein. zdruzhljiva s predtrashkim te.> sa. slovansko Visla. kar vse naj bi bilo posledica zhivahnega trgovanja med Italijo in srednjo Evropo ter Baltikom in Zakarpatjem. lunjь : vel. kar je ohranjeno v imenu reke *wiksl > novovisokonemshko Weichsel. b) Baltoslovani pripadajo indoevropski jezikovni skupini in etrushchina ima zaradi etrushchansko-italske simbioze prevzeto marsikatero indoevropsko besedo od Italikov. sobolj«. cotio. kjer zachenja takole (prevod L. Tako npr.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. predsabinsko ausom. k chemur etrushchansko apa »chlovek. kramar« (pripada z au<>a predgrshkemu κάπηλος [op. kar najdemo she v staroislandshchini kot turs »Riese. etrushchansko rauf iz italskega *roufo nemshko »rot«. latinsko *cop-t > *coht-io > coctio.in slovanskim soboljь.> tię. etrushchansko zam ath »zlato« in predlatinsko santerna »boraks za lotanje zlata«. velikan« . obmochje reke Weichesl je bilo podrochje jantarja) in kozhe. mozh« in prek p<>b tudi libijsko ‘Αßεννα <> ‘Αßιλη »Χimiera (< latinsko simia »opica«).»opica« in germansko *ap-ana > Affe ter slovansko op-ića. S takega zornega kota poskushajmo analizirati dela Karla Oshtirja. Nostratichno sorodstvo Staroevropejcev. vino. kar je ohranjeno v litavskem langus »okno« in tudi v etrushchanskem malena »zrcalo«. je dospel do Egipta. obdelal odnos med Etrushchani in Slovani predvsem v knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (astrębъ : άρακος. Znana je razshirjenost predlatinskega capuo »Krämer. v takih okolishchinah je to drugi vir skupnih etrushchansko-slovanskih besed. umetnishke predmete itd. in z au > neutrum je etrushchansko *zamt(h) »zlata kovina« (predgrshko µέταλλον). Tudi litavsko áuksas »zlato« velja za italsko izposojenko.: z a<>o in z etrushchanskim pt > (h)t (razvoj je takshen: septumius > sehtumial > setume). nasproti etrushchanskemu Τυρσηνοι > Τυρρηνοι. O. trgovec]. K. tudi germansko-slovansko *ap. kar zhivi v imenu jantarskega otoka A-bal-us.2010 10:14:37] . juzhno sadje. Vedno znova pojavljajocha se hipoteza o indoevropskem izvoru Etrushchanov je tezhko sprejemljiva tudi v predindoevropski preobleki.11. Tako je ligursko langurium »jantar« izposojeno iz baltskega *lang »jantar. prishlo od Rimljanov h Germanom. od koder nato she finsko kauppa in slovansko kupiti. kanja : capys).Slovani in Anti .Lucijan Vuga priseljencev z vzhoda in severa.

predslovanshchino. Teberis. (2) Predslovansko lunjь se pojavlja v cerkvenoslovanskem lunjь »nem. slov. in bitijnijsko Τιος iz indoevropskega *diw. ki je bila verjetno neki iliro-trashki dialekt. je sicer mogoche. Domnevno *astreb iz indoevropskega *akros. da si podobnosti med slovanskim jastrebъ< *asr = etrushchansko *asr v arakos ‘’ieraks’’ nista v nasprotju. cheshko jestrab. jastrib. c) Mnozhica etrushchansko-slovanskih besednih dvojic izhaja iz predindoevropskega prasorodstva predslovanshchine z etrushchino. Primerljivo s predslovanskim topol »populus alba« po b<>p itd.. Albula. mishar«. Weihe. Nemcev ali gre za skupno dedishchino. retshchino. v italsko-latinskem okolju Albas. tako (str. slovensko jastreb. jastrebovi. slovensko lunj »nem. Med razvijanjem etimologije jastreba vechkrat posezhe po vzporednicah z etrushchino. Od predindoevropske predslovanshchine je temeljno razlichna centralnoindoevropska predslovanshchina.odpadel. medtem ko je staromaloazijshchina s sorodnimi jeziki segala na drugo stran proti Mali Aziji ter se stikala s hamitshchino (razen semitshchine) v severni Afriki. ki so zelo pomembni. Shele iz te centralnoindoevropeizirane staroevropshchine se je razshirila na vzhodu iranska skitshchina in satemska baltoslovanshchina. od koder izhajajo prefiksi. jastreb«. 33) za etrushchansko ime reke Tibere: Tiberis. Tlachani na svet se rodimo – tlachani ga spet zapustimo) zaimka. starejshe jastran. narechno rastrub. gornjeluzhishko jatrob. prediliro-trashchino.revijasrp. spodnjeluzhishko jatśeb.Slovani in Anti . rusko lunjь »nem.11. srbsko in hrvashko lunja »Gabelweihe«. Bussard. Znan je prehod za slovanski ja. npr.« Za Oshtirja so karakteristika (Drei Vogelnamen. jastrebast »jastrebove barve«. skladnosti med Indoevropejci in Etrushchani so onomatopoetichne (posnemanje naravnih glasov) oziroma zamotanega praizvora. liguro-piktshchino in iberobaskovshchino k staroevropski jezikovni skupini na tleh Evrope. jatreb. Od tod torej gosь namesto *zosь »gos« in chopljo < khapjom nasproti latinskemu capio. polabsko jostrab.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. toda ta hip je nedokazano in ‘’napihnjeno’’. infiksi ter sufiksi. Njegova konchna ugotovitev je. kentumski-indoevropski Germani. ter na zahodu. takih izhodishch nashteje in utemelji celo vrsto ter za vsako daje primere. Po tako temeljiti pripravi preide na prvi primer: (1) Slovansko astrebъ. 3) staroevropejshchine in staromaloazijshchine – pri chemer je v analizo zajel maloazijshchino.Lucijan Vuga skupaj z Indoevropejci. od Baltoslovanov locheni s pasom prediliro-trashkih Venetov.in ai. cerkvenoslovansko-rusko łunj »nem.. str. predgrshchino. ali smo si res Slovani toliko izposojali od Germanov oz. jastrebъ in jastrebь lezhi dalje v ruski-cerkveni slovanshchini jastrabъ.2010 10:14:37] . srbsko in hrvashko jastrieb.htm[16. vrsta sokola«.ter tudi iz a-.iz e. na jugu tudi satemska indoevropska albansko-armenshchina (in morebiti drugi balkanski satemski dialekti). etrushchino-preditalshchino – naglasno pogojene glasovne menjave ter neposredno nizanje delov stavka z anaforo (ponavljanje iste besede v zachetku zaporednih stavkov ali verzov. Thubris. tako etrushchansko *tub(∂ )r ali *teb( ∂ )r domnevno »bel«. v etrushkem *ar pri arakos je -s. Mäusefalke. ker v mnogih primerih med drugim nachenjajo vprashanje. oziroma chorna s k<>kh nasproti litavskemu shérti. predilirshchino. kanja. Turmfalke. tudi iz tega izhajajo njegove analize. predgermanshchino. iz preditalskega alfo>albo »bel«. jastran. v katerem palatali in labiovelari skupaj preidejo v velare. starejshe jastrjabъ. chemur ustreza grshko okus = staroindijsko ashush »hitro«. http://www. rusko jastrebъ.. predgrshchino. cerkvenoslovansko jastrub. oba dialekta pripadata s predskitshchino. poljsko jastrzab. Geier je slov. kar pa ni vse.

dodatek.»Gatte. V dolgi in podrobni utemeljitvi te svoje ugotovitve Karel Oshtir na mnogih primerih analizira sorodne slovanske in etrushchanske besede. kljunach«. po kall. etrushchansko latva. »Hütte. marsikateri. rusko kanja. predslovansko.je znan pojav. predbaltoslovansko. Vetter. 71. sokol. glasovna premena v slovanskih jezikih. Za -gn. Mädchen. za etrushchansko vel ima izhodishche v staroevropskem *wan. – wl->l-. snena. *rajut. 73. beseda se povezuje z lupiti. Häher. Feld < *laknu: etrushchansko < latinsko acnua »100« < Feldmass. okrasiti. v opombi). »Paradies. (sъ)pojiti (zhena>zheniti). predslovansko.). lunь. znana tudi v etrushchini: Vel(c)itanus > let(h)a »Kriegsgottheit. kot »krma (za konje)«. privesek« (str. in v snenath »Zofe.»nem. 59). za *lad. cheshko kane. predbaltoslovansko. etrushchansko puia »soproga« (str. narechno kaniuk. Mutter. strela«. 69). mnogi«.). etrushchansko esia »Ariadna je *boginja jeseni« (str..Slovani in Anti . – laty. grobni grichek«. predslovansko. kanjukъ »Milan. 1). zato lunjь iz lonjь. 70). tako da iz *wlangnj nastane *lognj. zgornje. kar se z ustreznim jezikoslovnim aparatom dá primerjati s slovanskim snaga <>etr. – *lody »Frau. 73.Lucijan Vuga Sumpfweihe«. (3) Predslovansko kanja. – esenь »jesen«. Slovansko etimologijo kana kazhe http://www. op. sokol«. gospa«. – jata. hishna«. Acker.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. predslovansko. etrushchansko eclthi. strichnik=bratranec« (str. bolgarsko kanjak. 1). bozhanstvo vojne« (str. *snecna (str. aratura.htm[16.> baltoslovansko l. kanjuk. cenitelj. dekle«.> -n.> -n-. srbsko in hrvashko kanja. kocha« (str. razvojno -gyla <>-gela kot v maloazijskem *Suag-gela »kraljeva grobnica«. Landmann.(iz *waxl-) identichna z etrushchanskim imenom ptice *vel. soprog. mantissa »additamentum. grobna zhara« (str. predslovansko. – *poja. predslovansko. sloka. zato slovanski glasovni premik -gn. wl. latvica«. kanjec. – mogyla. Praoblika *wlangnj ali *wlaungnj je v korenskem zlogu *wl. – lanъ. – rajь. Osnovna oblika slovanskega lunь se naslanja na *wlangnj. *kallis.2010 10:14:37] . op. jastreb«. *lodъka »gospodichna«.> *lonjь in lunjь.tudi etrushchansko *laut.revijasrp.11. blisk in znamenje strele« (str. poljsko kania. lonec.« (str. – perunъ. – detelja. »(Frei)bauer. – kъmetь. op. »gomila. 72). Falke. etrushchansko damnos (ippos) (str. predslovansko. – mъnogъ. slovensko kanja. predslovansko »Joch oder Haufe Landes. 73). 79) itd. Gattin. 68). »Donnerkeil. mati« (str. latъka. Geier. shoja.»Frau. (str. malorusko kanja. naj jih navedemo le nekaj. op. saj so znachilne za osnovni besedni zaklad kateregakoli jezika: – *slanka »Schnepfe. spletichna. stric. nebesa«. sodnik. gospa. 71). slovansko.. etrushchansko rel »Graburne. kanjuh. starocerkvenoslovansko. »Topf. »mancher. morda etrushchansko cam[e]thi »*censor. soproga. prek p<>ph in d<>t etrushchansko *f[e]ront v frontac »fulgurator« in v latinshchini frontesia ostenta »Blitz und Donnerzeichen.primerjaj rusko dvigatь : dvinutь. predslovansko lad. *lodъka lezhi tudi v predgrshkem *Ladua > Leda. etrushchansko mantisa. etrushchansko lut(h) (str. 68). 67).in spodnjeluzhishko kanja. Weihe. predslovansko. cheshko lunak »Hühnergeier«. je najti v etrushchini snena »schmücken. toda vsebovano v ognjь. 70. Grosshüfner«.

. kobuzaъ (skob /skop) »vrsta sokola. Alternacija *kewnja : *kephnja s premenami w<f<ph ob predslovanskem *keph[n]ja > chaplja je za konchnico -nja podobno kakor pri *kewnja>conia in predslovanskem *kapnja>kanja po pravilu -pn. ker je bil sicer njegov namen. iz *vel[n]ia. predslovansko. 87). slovansko. predslovansko.. predlatinsko coturnix »Wachtel. predslovansko.Lucijan Vuga primerjati z latinsko ciconia. Kuppel«. »scurrilitas.»peti«. bacario. Wanne.> n. predlatinsko bacar.k *etrushkemu (prim.«. slovensko bukev. »Bottich. v korenu nъk. norchevanje. Art Fass. puln (ali iz *putln?) (str. scurra »Spassmacher. bъchьka »Fass. kanja. chashchen. 88). predslovansko. Tisch.. prepelica«. glava« (str. primerjati kazhe s predslovanskim *kab. Becher.. vrsta chebra«.(str. predgermansko *wintr > Winter (str. bъdьnjь. Korb. miza«. Kübel. baccinum. kozarec«. inьjь. kakor v etrushchini varia=varnal (str. cheprav naj bi zhiveli po gozdovih in divjinah Zakarpatja. s chimer skushajo celo dokazati. spodnjevisokonemshko Hahn (str. romansko bacca »Wassergefäss«. predslovansko. silva Bacenis > bok (ali bokoi) »Buche. clenar »sin«. To izvajanje je zelo pomembno. sculna »Schiedsrichter« (str. Bottich« (str.htm[16. in she tretji.2). Zato navedimo she nekaj njegovih izpeljav: banja. 83).> -n-. Witzbold. 87+op. predslovansko in predgermansko *beud v slovanskem *beud > bljudo (> srbsko in hrvashko bljudo). in da so Slovani prevzeli ime bukev od Germanov! Si predstavljate primitivne Slovane. skobec«. izrazhen zhe v naslovu. razsodnik. 79-80). Predslovansko chaplja.primerljiv z etrushchanskim kot npr. 89). kakor etrushchansko andas (»boreas«). z -nj. burke«. sklad drv« pa je z mnozhinskim formantom -r. latinsko cano. shala. etrushchansko *cash »Kopf. kakor v rushchini. Gefäss. ynis iz *indnij predlatinsko.se izide v ka[p/b]nja »Weihe etc. saj s tem Karel Oshtir dokazuje skupni besedni zaklad in dodaja k argumentaciji. posoda. skladovina. V preditalskem reduplikatu ci-conia je oblika primerljiva z etrushko ki-kinda. s korenom *kap. t<>l etr. prav tako je primerljiv predslovanski *tir > slovansko -tь[r]-.revijasrp. vrsta soda. V razshirjenem utemeljevanju posameznih pravil besednega razvoja se Karel Oshtir nenehno ozira na etrushke osnove. ki nasprotuje pangermanskemu prisvajanju imena drevesa bukev. etrushchansko muki »kozarec« prek m<>b. predslovansko *bъkь > bъchьvь. 86). *cheshj > chasha. Scurra) > lat. bacarium. kjer je slovanski -kn. etrushchansko puti »Vase.Slovani in Anti . korstelь . »Schüssel. vaza. zhrtvovan. predstarocerkvenoslovansko. danes ohranjeno tudi v imenu pokrajine Bukovina. kaznovan«. posrednik«. > lat. koshara. Scur(n)a. sokol itd. predlatinsko *kewnja>conia in etrushchansko capys <> predslovansko ka[p]nja (str.. kad. da bo primerjal (pred)slovanska imena ptic z etrushkimi. Volynjь/Velynjь. *wel[u]nija > predlatinsko Velia »palus«.*korsterь.11. *etr. bukъ. saj je drugache predgrshko kaston iz *k[a]s. »der dritte > Schiedsrichter. »Krug.2010 10:14:37] . sk[ъ]renja. kot v predslovanskem nъ/ьktьva »mactra. indogermansko *kan. 87). predgermansko *bauk. -ter-. 83).v kobьćь. iz *baknja. Art Kufe. na ozemljih Slovanov. skleda-latvica. predslovansko *baukun > buky. Stutzer«. kost(ь)rъ »Holzstoss. macto. Verjetno gre za skupno osnovo z: buky. conia. predslovansko. ki she celo za drevo niso imeli svojega imena.ali *kab. predgalsko Baco »Gott des Waldes Bacones en Saintonge (str.ali nьkhttp://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 80-82). da so bili Germani naseljeni dalech bolj proti vzhodu. bukev«.

slovansko iz kolo. 89). predslovansko. (morski)janezh. pek-ter-a »Höhle. 90). koprъ. Art Balken. (str. kremenjak. detelja« : *deb-tel > *detel. Kaj je Karel Oshtir ugotovil glede treh ptichjih imen? (a) Predslovansko astrebъ izvaja iz debla *asr-. Slovanski refleksi menjavanja neaspirate z aspirato (capys : *xabu). Dill. Po obshirni analizi Karel Oshtir sklene. kontaminirano iz *ausha xr > *ucha xr + ustro. ki ga ima tudi etrushki άρακος ‘’ιέραξ’’. etrushchansko bargena »*Gebirgler. poljsko koniczyna »detelja« iz konjь. morda iz druzhine z etrushchanskim damnos ippos (str. koper«. K isti praobliki *w(a)nang je ob uposhtevanju pojava n<> – (z ustreznimi slovanskimi refleksi) pristaviti she predlitavsko vanagas »jastreb« in predirsko fang »lunj«. koza« pod vplivom *koprъ »koza«.je »bozhji.iz *auk-tr . Feuerstein. etrushko halχ »Bier?. slovansko. (c) Predslovansko kanja se je razvilo iz *kapnja. *demtel>detel.(str. t/d : s/z in p/b : w so potrjeni s primeri. po alternaciji labiala z labialnim nazalom (obdelani so tudi predslovanski primeri) sodi semkaj she predgrshki kumindis. kremy. 99). na kar kazhe etrushko ais(ar) »bog«.»Ziege. in sicer k : ch. predslovansko. formant ebin menjavanje r<>l v predgrshkem aisaron ‘’eidos’’ : aisalon sta predindoevropskega izvora. shtor« (str. s formantom -tr.(str. predlatinsko *accaput(a x)r > accipiter »jastreb« in predgermansko *khaphu n > *xabukaz > novovisokonemshko Habicht. gorjan« (str. v vdolbini« (str. Etrushko vel je ohranjeno. grob«. petro. 89).2010 10:14:37] .htm[16. »Klee. da obstaja v jeziku trojni odnos med Etrushchani in http://www. deblo *kapn < *kapun je ohranjeno v *kapun etrushchanske besede capys »falco. h korenu wl. e<>a krams. Prvotni pomen debla *a(i)sr. 92). ker vsebuje zelo razvpito besedo ekupetaris. grobna posoda«. zhila« (str. etrushko Crustumerium »mit beliebten Birnen« (str. pechina«. pech. Gebälk. tramovje. krma za konje.v pomenu »Grab. Karel Oshtir pravi: ekupetharis. slovansko pьnjь »tronc d’arbre. poleg ustro iz *aushr) »Morgen. jutro«. o kateri je veliko razlichnih in nasprotujochih si razlag. 92). (b) Predslovansko lunjь je nastalo iz *lonjь < lognjь ter izvira iz prvotnega *wlangnj. etrushchansko aukelos (str.revijasrp. predgrshko Kapis. itd. predslovansko.spada etrushko vel ‘’voltur’’. bergъ. Sockwerk. 90).Slovani in Anti . predvenetsko. kanja<*kap[u]nja. pivo. predslovansko pektь. etrushansko crapshti »in den Nischen?.92). »Kiesel. posoda. Gefäss?. »lacunar. 94). 90). iskrilo«. le she v imenu Vel=C(aius). »(See)fenchel. hrushka« (tsh<>sht). e-kupe-t(h)aris. utro. torej pech. oder. predslovansko.Lucijan Vuga primerljiv z etrushchanskim nac. . podporje« iz *pen-tr ali *pen[ ∂ ]k-tr. predslovansko. strop. morda iz *uchtro. in to po vechinoma disimilatorichnem menjavanju n<>l iz *wnangnj. »Birne.11. etrushko capys »sokol« (str. ta razlaga postane she zanimivejsha. opisano je bilo vech slichnih dvojezichnih primerov italsko-etrushchanskega sozhitja. sokol«. etrushchansko kapra. izvzemshi predlatinsko obliko voltur. svet«. predslovansko. votlina. 94). morda uposhtevamo she slovansko *az. kolachь. predslovansko. Gerüst.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. krusha. -ter. z izpadom k. dodatno obrazlozhitev ostalih sestavin ekupetaris najdemo v nadaljevanju.in zgoraj obdelani *tir > slovansko -tь[r]. »Grabeimer.

htm[16. pravi Groshelj.2010 10:14:37] . ampak ochetova hisha. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbaltoslovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. (b) etrushke izposojenke iz italshchine..: tudi v Egiptu. Ali res obstajajo zgolj ti trije odnosi? Kljub velikemu sposhtovanju do Karla Oshtirja je treba vprashati. ki ima to posebnost od eolskega narechja. ima za to neshteto dokazov v ostankih starih kultur. da je Oshtirjev uchenec Bojan Chop ob petinosemdesetletnici rojstva Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. Slavistichna revija. klobuk brata.: v katerih mnogi vidjo in berejo etrushchino). isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu (op. Petrich iz Peter) v sanskrtu.. n. sht. Groshelj pravi..> pra. z enako/isto(?) kulturno podstatjo.. Pri razlaganju. str. sredi Azije. v Turkestanu. Za zahodno http://www.Lucijan Vuga Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. str. arheologija. s tem pa. Slovenshchina je v tem pogledu izredno arhaichna . koliko je slovenska leksika zhe raziskana . prve ostanke tega jezika so objavili shele 1908. narejeno po ochetovem rojstnem imenu – npr. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. venetshchini ter germanshchini. torej je za Chopa etrushchina verjetno indoevropski jezik! Zanimivo dopolnilo k Oshtirjevemu razvijanju etrushchansko-slovanskih povezav najdemo med drugim npr.V. pri Milanu Groshlju (O posesivnem adjektivu v slovanshchini in toharshchini. Skandinaviji. iranshchini. kjer se loteva posebnosti v slovanskih jezikih. da svojilni pridevnik pozna izmed indoevropskih jezikov le she toharshchina. H. nekaj o tem tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori). je (ne)mogoche uposhtevati. (e) ko Oshtir izrecno operira s pred..Slovani in Anti . da je v grshchini svojilni pridevnik omejen na homerski jezik. sht. kjer je bila prvotna indoevropska pradomovina. na kateri se je kasneje (kdaj in kje?) oblikovala pred. Npr. L. med Skandinavijo in Alpami ter Atlantikom in Vislo (ali she malo chez njo proti vzhodu). XIX. eno. se resno bojim. « Toda omenili smo zhe.V. 1955. o tem obstajajo zelo razlichna mnenja. toda ob uposhtevanju spoznanja Franceta Bezlaja (gl. Znameniti shvedski latinist Löfstedt je pokazal.. 2-10).. da so bili zametki ali pracelice indoevropskih jezikov okoli leta 2000 pr. L. da so se skupine ljudi razselile z zelo ozkega prostora. iskali so jo vse od Mezopotamije do Nemchije (op. bratov klobuk.«. da ne presega tisoch sedemsto izhodnih besed ... kako to. da je bila (ne)homogena. toda kje je to bilo. Podrochje severno od Alp seveda ni bilo prazno. tudi za etrushchanski jezik .> slovanshchina. Ni pa lahko odgovoriti na vprashanje. VIII.. n.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.in praslovanshchino. in da najdemo nekaj sledov tudi v stari latinshchini in v patronimiku (ime.11. si vechkrat postavimo vprashanje.. sht. likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. ilirshchini. 1-2. 5) zapisal: ».. koliko je pri tem vkljuchene same slovenshchine kot nedvomno veliko kasnjeshe jezikovne tvorbe. ter ugotavlja.ali raznorodna.revijasrp. da se ne reche hisha ocheta. zdi se. Krahe je v predavanju Sprachverwandtschaft in alten Europa (1951) prishel do sklepa. od kod te sorodnosti. uvod k Slovenskemu etimoloshkemu slovarju): »Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen. Ta jezik so govorili v prvem tisochletju pr. da ni she naslednjih odnosov med Slovani in Etrushchani: (d) etrushchanske izposojenke iz baltoslovanshchine? (e) etrushchanske izposojenke v italshchino? (f) che je obstajala neka predindoevropska jezikovna skupina.

pa naj bi jih bilo v Evropi 30 in v Aziji 170 milijonov. 1.11.000 1.000. vsesploshna lakota je mochno zavrla razvoj civilizacije. da je megalitska kultura starejsha od egipchanskih piramid in je nastala na evropskih tleh).500 milijonov itd. V osmem tisochletju pa so se gozdovi she naprej shirili – prevladovati so zacheli http://www. Biraben pa trdi ravno nasprotno: chlovek je zashel v hude tezhave. ko so nastale vechje druzhbene celote. n.000.950 nekaj tisoch ljudi 5. v nachinu izrazhanja ohranili nekaj svojih posebnosti. npr. po rachunu. zime so bile dolge in hude. Okoli pracelic germanshchine.000 leti zachenja bohotenje prebivalstva. ki je zanj znachilna chasha zvonchaste oblike. chloveka visoke rasti – zopet iz Afrike – ki je prinesel megalitsko kulturo (op.revijasrp. ljudje so si vedno bolj pomagali z ognjem. severnih jelenov. od katere je zhivel chlovek-lovec.000. n. zhe leta nich n. Leta 400 pr. da se je proces indoevropeizacije starejshega prebivalstva vrshil v vech fazah. je na vsakega odpadlo 20 km2 kopnega.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.: drugi odlochno trdijo. neindoevropskim] rodovom. mlajshe kamene dobe) na svetu vsega 5 milijonov ljudi. turov – in sploh velike divjadi.sht. ki se je shiril iz Afrike.000 pr.000 leti 10. Tudi je verjetno. Namesto tundre so ozemlje hitro prekrili gozdovi iglavcev.650 1. J. da se bo chloveshtvo razcvetelo v blagodejni toploti. ki so pa v izgovoru in besedishchu. divjih konj. sredozemskega chloveka nizke rasti. n. Ledeniki so kajpak she vedno segali globoko v doline. v zachetku neolitika. so se jeziki shele polagoma izkristalizirali. brez in lesk. na Shvedsko in Irsko. sht. Toda v desetem tisochletju se je v komaj treh do shtirih stoletjih podnebje hitro ogrelo. L. V devetem tisochletju so od velike divjachine prezhiveli zgolj jeleni. Nove oblike in sintaktichne zveze so se shirile iz raznih sredishch v obliki koncentrichnih krogov (»valovna teorija«). da so gradili prve pechi in dimnike. toda vsekakor nam lahko rabi kot podoba urejenih velikosti shtevila prebivalstva. Francijo. naj bi v Evropi zhivelo okoli 20 milijonov ljudi in prav toliko v Aziji. sht. okoli leta 1850 pr.. ki naj bi bilo za ves svet videti takole: pr. bivali so zhe v pokritih votlinah. v Sloveniji zhivelo komaj 1. ki jo je sicer treba jemati z zadrzhkom. Koliko ljudi pa je sploh zhivelo v posameznih (pra)zgodovinskih obdobjih? Jean-Noël Biraben je poskusil opraviti to oceno. ko se je konchala chetrta. (tj.htm[16.000 0 1. in prichakovali bi. sht.000 ljudi! Vendar se tudi v srednji Evropi pred 10. mamutov.800 1.V.Lucijan Vuga Nemchijo. med katerimi so bili krajshi ali daljshi presledki. ledeniki so se umaknili dalech na sever. latinshchine itd. Srednjo Evropo je tedaj pokrivala tundra. kazhe. zadnja ledena doba (Würm) in je v vsej Srednji Evropi zhivelo komaj nekaj stotisoch ljudi. [Kasnejshi] Indoevropejci so torej dali neke skupne poteze raznim [predhodnim.2010 10:14:37] .000 ljudi 100 milijonov 200 milijonov 600 milijonov 900 milijonov 2. Ko je bilo leta 10. sht. n. Britanijo in Irsko pa tudi Shpanijo sta arheologija in antropologija dognali za predzgodovinsko dobo vsaj zhe shtiri selitve: ljudi stare in srednje kamene dobe. chloveka. v danashnji Franciji 50. to pa je ob toplejshem podnebju pomenilo konec nosorogov. N. in konchno.Slovani in Anti . ob taki gostoti bi.

glede posebnega polozhaja slovenshchine v okviru slovanskih jezikov. sht. shtevilo. podobno nam o Indiji porocha Aleksander Veliki s svojega pohoda v Azijo. zaplenil arhiv. n. kjer so bili seznami vseh 92. v mezolitiku ali srednji kameni dobi je chlovek z nenehnim poskushanjem le obvladal spremenjeno zhivalstvo in rastlinstvo. Zato ne sme biti prav nich chudno.000 se je v srednjo Evropo razshiril vpliv civilizacij Srednjega vzhoda. dopolnjevati ali celo nadomestiti z novimi. Tudi Indija naj bi po mnenju indijskega demografa. imela 50 milijonov prebivalcev. ki ne bi priznaval. n. sicer si je pomagal z naravnimi plodovi. ki se tiche Slovencev. Obstajajo celo zelo natanchne shtevilke. prevech uposhteva zgolj razmere v Evropi in premalo razvoj v Afriki in Aziji. Droben primer. lakota je dosegla vrhunec. tj. ki je obchasno silno nihalo spricho vdorov. Skratka: posebno prilagodljivi ti ljudje niso bili.000 za vojsko sposobnih moshkih. zacvetela je trgovina. zlasti s severa. sht.11.Slovani in Anti . izboljshevanju hrane. naj tu nakazhem zgolj z enim samcatim problemom izgovarjave (Obshcheslavjanskij lingvistecheskij atlas. Temeljila je na razvoju kmetijstva in zhivinoreje. otrok in starcev (286.000 n. pa k velikim rekam in jezerom.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Skorajda ni znanstvenika. spoznal hranljive. 1988): http://www. Okrog leta 3. Belgrad. Samo Kitajska naj bi shtela nekaj stoletij pr. S tem se vechkrat srechamo tudi v tej knjigi. n. strupene in zdravilne rastline. pr. in po letu 4. in zato jih je bilo po treh tisochletjih znatno manj kot ob koncu dozdevno tako krute ledene dobe! Shele med osmim in chetrtim tisochletjem. koliko je bilo she pred tem visoke kulture na prostoru proti Indiji ali she naprej na Kitajskem. ki so se v preteklosti zdele povsem dokonchne in neizpodbitne. serija fonetiko-grammaticheskaja. od koder naj bi se civilizacijsko napajale dezhele “Plodnega polmeseca”. Julij Cezar porocha. ob obilnih nihanjih spricho epidemij. sht. n. pa seznam zhena. Toda ta shema ima kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti.sht. Mezhdunarodnyj komitet slavistov [sodelovala tudi SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti]. in drugih ujm. zhe 70 in vech milijonov. ki je trajala vse do leta 1. da je med pohodom nad Helvete 58.revijasrp.000 pr. da je bila za Evropo pomembna Mezopotamija oziroma Blizhnji vzhod kot zharishche neolitske revolucije.000).000 pr.2010 10:14:37] .. sht. Po drugi strani pa predvsem sodobna arheologija. ki so zhivela do materinstva! Ob vishkih kmetijske proizvodnje so se kazali prvi znaki trzhnega gospodarstva. Mesa je bilo vse manj. zlasti s kostanjem in zhelodom.htm[16. Prvich je prevech evropocentrichna. bresti in bukve. refleksy *ě. na 100 milijonov. posamezni odtenki se razlikujejo zgolj po tem.Lucijan Vuga hrasti. Zlasti slednja je z veliko shtevilnejshim prebivalstvom ustvarjala pogoje za hitrejshi razvoj. n. se je prebivalstvo Evrope zelo razmnozhilo. – 1. zhe leta 2. n. rasla so mesta. sht. hudih sush ali zmrzali itd. che so nekatere teorije. ki je temeljito raziskal zapise o shtetju prebivalstva v mestih ob Indu v tisochletju pr. kjer je nabiral polzhe. sht. Chlovek se je selil k morju in zhivel od nabiranja shkoljk. tako kar se tiche same (pra)zgodovine kot tudi lingvistike. V naslednjem pomembnem obdobju med 1. prazgodovina. paleolingvistika in genetika odkrivajo nova dejstva glede pomembne vloge Balkana po eni strani in megalitskih kultur na zahodu Evrope po drugi. poljedestva in metalurgije.500 pr. upadanju otroshke umrljivosti in rasti delezha deklet.000 je nastala prava eksplozija prebivalstva. kar naenkrat izgubile verodostojnost in jih je treba spreminjati.

kakor so Rusi. ali (a) da neolitska revolucija izhaja z Blizhnjega vzhoda ali (b) da je bil tudi Balkan (skoraj) hkrati enako mochno zharishche neolitske..revijasrp. kar bi posledichno povzrochilo postopno shirjenje (predvsem kulture in le drugotno selitev ljudstev) proti zahodu. je (c) t.2010 10:14:37] .11. in prav od tam ali she bolj proti vzhodu so “Indoevropejci”. a:i (op. ali pa (c 2) je zajemala megalitska kultura tudi centralno in severno Evropo. Cheprav se ne morem znebiti obchutka. potem nas mora to vzpodbuditi k iskanju globljih vzrokov za tako stanje. Znanost naj bi se po “Okhamovem nachelu” izogibala nepotrenega kompliciranja. torej vsaj 10. megalitska kultura (Karel Oshtir enachi predindoevropske jezike z megalitskimi jeziki). metalurgija Balkana je v zadnjem obdobju povsem potrjena). Che to povezhemo z arhaichnostjo slovenshchine.i. bolj kot se stvari jasno in preprosto postavljene.: (*) Na zhalost nisem imel na voljo vseh natanchnih fonetichnih znakov. i:. podobno je z italijanshchino. kakor pa je srednji vek. na kakshen nachin ter kdaj in kje so se prenashale ne le besede. ki danes zhive v Evropi na danashnjih ozemljih.Slovani in Anti . ki so vplivali na razvoj jezika.. Skoraj prevech vprashanj. le vzhodna Evropa je bila izkljuchena iz tega procesa neolitizacije. kako. v veliko bolj odmaknjenih chasih. le maloshtevilni Slovenci imamo »za vsako vas svoj glas«. Srbija e i i a e e e e Chrna gora Vzh. vsekakor pa bronastodobne kulture (zgodnje rudarjenje. e. Prav spricho tega je pomembno poiskati dejavnike in odnose. Bosna Bosna Dalmacija Slovenija ije ije i: i: i ∂ .000 let pred nashim shtetjem. Neolitska revolucija (kmetijstvo in metalurgija) je prvenstveno kulturni pojav. e:.htm[16. (c 1) z Blizhnjega vzhoda in/ali Balkana nekako preskochila centralno in severno Evropo. celo tako shtevilen narod. ki se opira na nachin Oshtirjevega podajanja snovi in http://www. ie. ki je za zdaj potrjena predvsem na zahodu in jugozahodu Evrope. Mario Alinei. da bi dobili konsistentne odgovore. ampak tudi kultura?! Che predpostavljamo. ki jo eden od njenih utemeljiteljev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. che ne celo zhe v mezolitiku. iε:. ẹ. ne le pojasnjevati vse z nekakshno goratostjo. ai.Lucijan Vuga Rusija Belorusija Ukrajina Poljska Slovashka Cheshka Makedonija Vzh. ki je zajemal shirshe obmochje in le v veliko manjshi meri selitev celih ljudstev. ki jih omenja tudi Oshtir. “lepsha” je teorija! Kako se dá vse to poenostaviti?! Po mojem mmnenju je temu blizu TK – teorija kontinuitete. so tod zhivela zhe najmanj v neolitiku. definira takole: Ljudstva. da imajo vsi slovanski jeziki le po en glas. zgodovinsko razdeljenost na razlichne drzhave ipd. ki naj bi kasneje (kdaj?) prodrli v “megalitsko” Evropo in jo indoevropeizirali. toda slovenski rekord je absoluten. ẹi. med Etrushchani in Slovani. Slovenshchina sodi med jezike z najvech dialekti. toda za razumevanje te navedbe je dovolj jasno. In zato ne nazadnje. che zhe izpustimo vzhodno Evropo.*) Op.

Slovani in Anti . da mu ne bi ochitali heretichnosti oznanjanja drugachne teorije od prevladujoche nemshke o Indo-GERMANIH in ne Indo-EVROPEJCIH.2010 10:14:37] ..si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Chas je. v enem delu Evrope so govorili predindoevropsko predslovanshchino. da se je skushal izogniti frontalnemu napadu na pangermanstvo oz. ki je bila temeljno razlichna od kasnejshe centralnoindoevropske predslovanshchine.11.htm[16. da si pogledamo she odnos med Veneti in Anti! VENETI IN ANTI http://www. jezikovno) praosnovo vse narode Evrope zato. jemljem njegovo obetajoche “megalitsko” izhodishche kot osnovo za plodno nadgradnjo..Lucijan Vuga utemeljevanja. je poskushal spraviti na skupno (kulturno. Podobno operira Oshtir z drugimi predindoevropskimi jeziki. megalitska ljudstva.revijasrp. Che za zdaj she enkrat ponovimo po Oshtirju: »Nekoch« so zhivela v Evropi staroevropska neindoevropska.

onty.11. so nekateri pisci kritichno povzemali iz Iliade. med katerimi je za nash namen zanimiv K predslovanski etnologiji Zakarpatja /Etnolog. ponikniti”. Koren nor pomeni “potopiti(se). Orli. Uty. v slovenshchini je ohranjen v (po)nor “kjer voda ponikne”. slovansko ot. da ime Antenor izhaja iz Antes aner “mozh Antov. dasi se je tega loteval tudi v drugih spisih. st. jezernatem ozemlju Ut. kar je zelo sodoben pristop! Toda preden se vrnemo k Oshtirju. srbsko utva. da se je ob tem. starocheshkem Uta in toponimih na mochvirnatem. tako glede njihovega izvora.htm[16. Prav tako bizantinski pisci porochajo o Antih. Utin. gornjeluzhishko norjak. 1926-1927). saj gre za pravcati misterij izginulih Antov. da naj bi Antenor po padcu Troje pripeljal prezhivele Venete na severni Jadran. chlanom plemena pa Anti. poljsko nurek. cheprav je bil izrazit lingvist. Utinka. Tako kakor starobolgarsko ant. da so (po tradicionalnih teorijah) iznenada preplavili velik del Evrope. Kako je mogoche. da je mogocha izpeljava iz osnove uta. Stara plemena so si dajala imena po totemskih zhivalih: Volki. je chutil potrebo.Veneti in Anti . izgubila sled za tem pomembnim in mochnim ljudstvom Antov? Kaj sploh vemo o Antih? Kashen je bil odnos med Anti in Veneti? Zhe v 19. onte “raca”. kot Gilferding so menili. che bi bi bilo poglavarju plemena ime Ant. obstoja kot nenadnega izginotja. Medvedi itd. II. ko za ostale Slovane velja. litovsko naras. kjer nam pade v ochi poudarek na “etnologiji”. srbsko norac. Anti naj bi bili izumrla veja vzhodnih Slovanov in predstavljajo eno najglobljih in nerazreshenih zgodovinskih ugank. Che najdemo slovansko etimologijo za prvi del imena. anta. ga dobimo tudi za konchni del. njegovo pravo ime naj bi bilo Venet. starocheshko Uta. utva “(divja) raca”. Jordanes je o Antih zapisal: »paludes et sylvas pro civitatibus habent«. Utovo. rusko utka. Tako bi Antenor http://www. vendar so jih malo raziskovali. she nekaj drugih mnenj o Antih. nato pa iz zasede napadli sovrazhnika. kot so svoje vodje imenovali Veneti. vse “potapljach”.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. I. obstajajo tudi osebna imena Utin (iz leta 945). Sokoli. ki naj bi mu ga kot nadimek dali Grki. rusko. in je osnovo Ant mogoche izpeljati iz slovanske podstati. vodja Antov”. 1928). jo je najti v staroruskem osebnem imenu Utin (leta 945). Upravichena je domneva.revijasrp. v cheshchini norec “potapljach”. srbsko in starocheshko ut. v starobolgarshchini anty.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I VENETI IN ANTI Karel Oshtir je posebej obdelal to vprashanje v razpravi Veneti in Anti (Etnolog.2010 10:15:42] . da so se prikrili pod vodo blizhnjih rek in jezer ter dihali skozi dolge votle trse. da svoje jezikoslovne analize povezhe z etnologijo (narodoslovje). Zato nas ne bi smelo chuditi.

vendar je staronemshki izraz anzi. Prokopij. Po Jordanesovem navajanju je mogoche sklepati. 131). Theofilakt. so se hudo spopadli s Slovani in leta 602 so jih Avari pokorili. na atlantski obali ali ob Chrnem morju zhiveli ob vodah. je raziskoval predindoevropske in indoevropske jezike ter napisal za nashe razpravljanje dvoje zanimivih del: Veneti in Anti (Razprave Znanstvenega drushtva. Prokopij pishe podobno kakor Jordanes. jezerih. Ljubljana. medtem ko pod imenom Antov razumejo plemena vzhodnih Slovanov oziroma Rusov (A. kar je she posebno pomembno. v Panoniji in spodnjem Podonavju. Shahmatov.Veneti in Anti . da Antje. ki so zasledovali gotske ubezhnike. 1928) in Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Razprave znanstvenega drushtva v Ljubljani. le da naseljujejo ozemlje she nekoliko bolj proti severu: »Mejotski zaliv (lacus Maeotis.V. Prav tako se strinjata. Toliko a Antih in nich vech! Eden najpomembnejshih slovenskih znanstvenikov Karel Oshtir (1881-1934). Uvod u historiju ruskog jezika. Menander. stanujoche vzhodneje od Slovanov med Dnestrom in Dneprom. Agatias.: nasho pozornost pritegne nenavadna podobnost z Utinum. in soditi je. kot plemeni istega imena in ljudstva. Zelo verjetne so predpostavke ruskih uchenjakov. Grki so shele od Gotov in drugih Germanov zvedeli zanj. L. da je pravo ime slovansko Uti. Nekoliko obshirneje in po svoje bolj izpostavljajoch je opis v Hrvatski enciklopediji (HRV) iz leta 1941: Anti. tamkajshnji prebivalci so bili nekdaj Kimerci. Videm). 8. Teofan in Pavel Diakon za obdobje kakshnih dvesto let. Hronikon Paskal. dasi jih omenjajo Jordanes. L. chlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. I. v katerega se steka Don. najstarejshim zapisom za Udine. v ednini Utin (op. da so Antje sosedje Slovanov. To ali prodiranje Hunov. nekdanji Tanais) je povezan s Chrnim morjem. pa ne pove. odtlej ni o njih vech govora v starih listinah. omenjajo Slovane in Ante skupaj. da so bili poglavitni rod Vinidov med Dnestrom in Dneprom na severozahodu od Chrnega morja. so tudi Grki pozabili na Ante. 1923). da njihovo ozemlje nikoli ni bilo obsezhnejshe od zgornjega dela Dnepra ter okolice Chrnega morja. che vemo. V 6. je povzrochilo veliko preseljevanje. Niederle. Maurikij.11. ki so se jim http://www. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Ανται niso niti tako stanovitno niti tako sploshno ime kakor Slovani. In kakshni so sodobni pogledi na Ante? V Stanojevichevi Narodni enciklopediji srpsko-hrvatsko-slovenachki (STA) iz okoli leta 1920 (knjiga nima letnice) je razlozheno: Anti. Roji Antov. da pod imenom Slovani pisci v 6. ni lahko dolochiti.Lucijan Vuga izrazhal lastnosti race potapljachke. ob shvicarskih jezerih. Tako so pisali pred priblizhno 150 leti.revijasrp. Nekateri vidijo osnovo v anglosashki besedi ent “velikan”. mochvirjih in celo na kolishchih (TRS 1875. II. od koder je mogoche izpeljati gotsko ants ali antus(?). ki je protestno izstopil iz nje (!). Shafarik je menil.2010 10:15:42] * . drugo ime za Cherkeze. ki so ga vsilili sosednjim lezgijskim plemenom Andov. Na drugem mestu pravi Trstenjak (TRS 1870 [1869?] str. str. Ko so Huni unichili okoli leta 375 drzhavo gotskega kralja Ermanrika. da so Veneti tako v Benechiji kakor na Baltiku. st. kako globoko v notranjost. danes Azovsko morje. ozemlje od njih proti severu naseljuje brezshtevilno ljudstvo Antov”. st. zdaj pa so Uturguri. ko so ti odshli.htm[16. kot zelo hrabre ljudi. oba porochevalca pa postavljata Dneper kot mejo med obema ljudstvoma«. Od kod ime Anti.51). mislijo na juzhne Slovane. ki so nekoch imeli isto obche ime. latinski in bizantinski pisci v 6. Manuel de l’antiquite slave. 1930). je del Gotov pod vodstvom Vidimera zbezhal k Antom in ubil njihovega kralja Boksa.

L. tako so sedaj Anti bezhali pred Avari na Cheshko. po tej legendi nekateri mislijo. Istorija Ukraini-Rusi. v Turingijo. so se jim prčcej pridruzhile trume Kutrigurov. na ustje Visle in na jug v Alpe (podchrtal L. kjer danes zhive Slovenci! Nato sledi sovjetska verzija v Boljshoj sovetskoj enciklopedii (BOL) iz leta 1950: Anti. 1866. ta strahotni chas se je ljudem tako vtisnil v podzavest. da she dandanashnji pod Karpati ob Visli velja za psovko rechi »ty obrzynie«. pravico pobiranja davka in jim prepustil mesto Tyras (Akerman) v ustju Dnestra. ki so zhiveli zahodno od Dnestra.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Sagen und Lieder des Tscherkessenvolks. M. na Balkan. 1909. 1904. 7. da je zdruzhitev Antov potekala med boji slovanskih plemen z Goti in Huni. Jordanes tudi prenasha staro legendo o vojnah Antov z vzhodnogotskim kraljem Vinitarom.2010 10:15:42] . je bizantinski cesar okoli leta 540 odobril Antom. st. zhivechi v gozdnatih stepah in na gozdnatem podrochju na bregovih rek ter jezer v “kuchah. Zhupanich. so se zatekli s Kavkaza na slovansko Zakavkazje in prodrli onkraj njega celo do Odre. vladajochi sloj okoli 626 zhe drugich razredchil z odselitvijo Hrvatov in Srbov na jug. prav tam jih najdemo she 602. od kod izhajajo Srbi in Hrvati. In zhe 583 so Anti spet na spodnji Donavi kot zavezniki Bizantincev proti Avarom. Podobno kakor 200 let prej pod Huni. Berge.). imenovali »dezhela Antov (Anthaib)«. 12. ki je prishel k avarskemu kaganu na pogajanja. Jordanes omenja. (2) da so se Anti umaknili do Alp. da je slednjim uspel osvobodilni upor okoli 580. Niso imeli vrhovnega vodje. Ed. V chasu cesarja Justinjana I (518-527) so zachele njihove skupine prodirati na Balkan skupaj z bolgarskimi Kutriguri in Slovani iz Dakije. Vendar suzhenjstvo ni trajalo predolgo. 1934.revijasrp.htm[16. Etnolog. Da bi razbil to trojno zvezo. te pa so dobro poznali rimski zgodovinarji v 1. Antove. ampak so se upravljali na http://www. Grushevskij. st. brez potomcev in naslednikov«. 1935. Kar je ostalo ljudi. in 2. »ti si Avar«. 3. ti so celo vzpodbujali k zahrbtnemu uboju antskega poglavarja Mezamira. sosedi zahodno od Dnestra. Niederle. Kroaten. Vestnik cheske Akademie. torej v kraje. Izvor in ime Antov. med Dnestrom in Dneprom. po kateri so trgovci Kutriguri prihajali do Donave.Lucijan Vuga prikljuchili sorodni Srbi in iranski Hrvati. A.Veneti in Anti . »najhrabrejshim med Slovani«. ki so ga premagali Huni (376). kmetovalci (proso. st. (Schora-Beknursin-Nogmow. Bizantinski in sirijski pisci so prvi verodostojni porochevalci o Slovanih na vzhodnoevropskih ravnicah. kar je bil pravzaprav cesarjev namen. Po pisanju Prokopija Cesarejskega in Mavricija Stratega so bili Anti stalni naseljenci.11. tako da so Germani Gornjo Shlezijo zhe v zachetku 5. zhito) in zhivinorejci. Anti skupaj s sorodnimi Sklavini. poimenovanje za vzhodnoslovansko veliko plemensko zvezo med 4. Pod neusmiljenimi napadi Avarov je antska oblast skoraj povsem razpadla. skirdah”. N. Goten und Sarmaten.) In she ime. odhod glavnih avarskih sil na Madzharsko je tako oslabil njihove posadke med Anti. – 6. Odtlej jih je razdvajalo krvno sovrashtvo. avarski. L. st. Tu je zanimivo: (1) da je navedena ena od kontroverznih razlichic.V. ki je omenjeno na zachetku: Anado – kavkazijski jeziki. vendar je ohranila toliko naravne energije. prav na poti. Ko so Avari okoli 560 napadli antsko zvezo. Zato se je she za Nestorja govorilo v Rusiji: »Izginili so kot Obri. da je okoli sebe zbrala pod vodstvom svojega vodilnega plemena Antov vse Slovane od Zakarpatja do juzhnoruskih step. Sto let za tem je bila ta kavkashka zmes zhe poslovanjena. Hauptmann. Germanoslavica. prej znani pod skupnim imenom Venedi. so trpeli pod avarskim jarmom. da so bili v 6. Odtlej v zgodovinskih virih o njihovem imenu ni vech nobenega sledu – vse tako kazhe – ker se je kavkashki gospodovalni.

ko so Ostrogoti premagali Ante. Poslednjich jih viri omenjajo leta 602. Po mnenju tvorcev te sovjetske enciklopedije so Anti zachetniki kijevske drzhavnosti v 9. kot dokaz naj bi bilo to. cheprav so Anti zelo slabo arheoloshko raziskani. st. Άνται) je v 4. Slavi. IV. st.-6. na zachetku 6. skupnost slovanskih plemen v chasu selitve Slovanov na Balkan. st. Njihovo ime ni slovansko.j.: Rusi uporabljajo enako ime kot pri nas tako razshirjen toponim gradishche).. z imeni sklavenskih in antskih vodji. 35) »Antes vero. obalnim obmochjem Shvedske. Estonci pa Röts. ki so v 1. z oborozhitvijo. okoli leta 560 Avari razbijejo Ante in podjarmijo Slovane. obdanih z nasipi in rovi. ki so stala na tezhje dostopnih vzpetinah. http://www. da je bilo zhe dokaj opazno socialno razslojevanje. da so do sovjetske revolucije normansko usmerjeni zgodovinarji ignorirali Ante! Nato ta sovjetska enciklopedija (BOL) pove she: Venedi – zahodnoslovanska plemena. vladajoche plasti).V. bizantinski porochevalec Prokopij (6. Plinij je v 1. Napadi Antov in Slovanov na Bizanc zachnejo leta 514. st. sorodna vzhodnoslovanskim plemenom Antov.-11. V 6. ko med njimi in Slovani ni vech razlike. danes Pomorjanski zaliv). V 5. she porocha o njihovi nekdanji drzhavni zvezi v zgornjem Podnestrovju. Kaj se je zgodilo s tem ljudstvom? Po mnenju ruskih in ukrajinskih zgodovinarjev naj bi bili ti Anti predhodniki bodoche ruske drzhave. s prebivalci Ropiggari. so v Podneprovju odkrili le nekaj njihovih gradishch (op. st. Ker se niso lotili sistematichnih odkopavanj. za tem. Prvich jih imenuje Jordanes okoli leta 370 v zvezi s prodori Hunov v Evropo.) je pod skupnim imenom Venedi oznacheval Sklavene (ali Sklave) in Ante. primerljivo z islandskim rodr “obala”. so skupaj s Sklaveni napadali Bizanc in v zachetku 7. st. in to ime spravljajo v zvezo z Roslagen. Shele ta drzhava “Russov” iz Skandinavije (pod tem ne smemo razumeti le vrhnje. cheprav po 7. st. imamo pomembno vest od Jordanesa (Get.Lucijan Vuga skupshchinah.11. Zagreb. da sami Rusi danes rechejo svoji domovini Rossia. to je oblika. S teh svojih selishch ob Dnestru si Anti niso upali na Balkan in ogrozhati rimski imperij. bolj kot ime nekega mochnega plemena oznaka za skupnost vzhodnih Slovanov (izvor imena je popolnoma neznan). Arabec Masud v 10. st. 4).. in enako od Prokopija (Bellum Goticum. 943): Anti (Antae. s shtevilom vojshchakov. ki je nastala dobrih dvesto let potem na povsem drugachnih osnovah in verjetno z delno novim prebivalstvom. Za 6. ki je nastala pod grshkim vplivom iz ´Ρως.revijasrp. naseljevala ozemlja od severnih odrastkov Karpatov (Venedske gore) do Baltskega morja (Venedski. Imeli so zelo razvito metalurgijo in trgovino tudi z bolj oddaljenimi dezhelami. Bizantinski in sirijski zgodovinarji podajajo podroben opis njihovega vojashkega delovanja. ki je medtem prishlo iz stare domovine Slovanov. qui sunt eorum (torej so “Venetharum natio populosa”) fortissimi qua Ponticum mare curvatur a Danastro extenduntur usque ad Danaprum«.st. da Finci she danes pravijo Shvedom Ruotsi. do poznega srednjega veka se je ime Venedov razshirilo na velik del zahodnoslovanskih plemen. Italijanska enciklopedija (TRE. so prebivali vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. Άντες. Od 1. In nato she Enciklopedija leksikografskog zavoda FNRJ – Federativne Narodne Republike Jugoslavije. prvi omenil Venede. str. viri jih opisujejo skupaj in z enakimi znachilnostmi ter jezikom. st. st. saj je skandinavsko tudi samo ime. in she dodajajo. st. o njih ni vech podatkov (zadnji je pisal o njih Teofilakt Simokatton). S. so pa to storili pod pritiskom Avarov.. t. ki so ga dali osvajalci dezheli. obmochju okoli Kijeva. ki se je postopoma zelo izboljshala. Nenavadno je. kar izhaja iz starejshega röthsbyggiar.htm[16. so zasedli Balkan. Arheoloshke najdbe potrjujejo. 1955 (ELZ): Anti.2.Veneti in Anti . L. je njihovo ime izginilo iz tedanjih porochil. Antes.2010 10:15:42] . st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.

ki je opazen v mentaliteti. ki so se ji Anti uprli in v prvih spopadih zmagali. Obenem razlochuje poglavitni skupini (III. zavzemali velika prostranstva in se ukvarjali s poljedelstvom in zhivinorejo. Germani. Srbi. Anti. Hrvati. Vech vesti o njih sporochajo bizantinski pisci iz 6. st.. kakshna srecha je. napadli Bizanc. Okrog leta 560 so razbili njihovo plemensko zvezo Avari.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.12-14) pravi. Ime Anti ni slovanskega izvora in mnenja o njih se razhajajo. iz katere je chrpal mnoge podatke. 119-120) dodaja: »Kot smo zhe predhodno ugotovili ob nashtevanju ljudstev. po Prokopiju so govorili isti jezik. Balti. in to v zvezi z vdorom Hunov v Evropo in njihovim prihodom na vzhodne meje ostrogotske drzhave. vendar so jih Ostrogoti kasneje premagali in ubili njihovega vladarja Bozha s sinovi in shtevilnimi velikashi.revijasrp. Poleg tega so natanchneje oznacheni zahodni Slovani kot Venedi. religiji in celo v strukturiranosti oblasti ljudstev romanskega ali iranskega govora. Skupaj s Slovani so napadali Bizanc med leti 514 in 517. Conte: juzhno od Ljubljane]. Prvi jih omenja letopisec Jordanes (druga polovica 4.Lucijan Vuga Po danashnjih slovenskih knjizhnih virih so Anti skupina slovanskih plemen v chasu slovanskih selitev na Balkanski polotok. so le gozdovi in vodovja. Leta 602 poshljejo Avari vojsko proti Antom in od takrat o njih ni vech nobene vesti.Veneti in Anti . Med njimi in Slovani ni bilo vechjih razlik. ki lezhi med mestom Novietum [vse op. Med tema rekama je vech dni hoje. zhive. Conte zakljuchuje (CON. Za velike mnozhice Antov naj bi vesti potrjevale. jeziku.. to je od zachetka njihovega pritiska na Bizanc do izginotja vsakrshne njihove sledi v virih. Francis Conte v svojem delu Les Slaves (CON.11. Tod ni mest. ki izhajajo iz istega indoevropskega jedra – v katerem so Slovani. Zemljepisna preuchevanja za dolochitev ozemelj. Zhiveli so vechinoma v rodovno-plemenski druzhbeni ureditvi. str. najpogumnejshi. da po mnenju nekaterih zgodovinarjev in jezikoslovcev niso slovanskega izvora naslednja imena: Slovani. 318): »Problem ni toliko v neposredni povezanosti med Skiti in vzhodnimi ali juzhnimi Slovani. pri Antih je http://www.2010 10:15:42] . Danastrom [Dnester] in na severu Vislo.htm[16. Anti se nato kot zavezniki Bizantincev borijo proti avarsko-slovanski plemenski zvezi. da je Jordanes v svoji knjigi De rebus Gethicus strnil Kasiodorovo (ok. se je pri delitvi plena pokazala druzhbena in premozhenjska neenakost in lochevanje stareshin od drugih chlanov plemena. ki se je razprostiral na velikanskem trikotniku.. Heleni ali Kelti.«. Rusi. cheprav nosijo tri razlichna imena: Venedi. jezerom Mursjanski [jezero Balaton ali morda eno od jezer na sotochju Pruta z Donavo].. s katerih so prihajali gotski zavezniki ali sovrazhniki. na vzhod do Dnepra in na zahodu do Pruta. 575) izgubljeno Zgodovino Gotov. so navedla Jordanesa. Nekaj kasneje (XXIII.. Anti. od chasa do chasa so nastajale plemenske zveze pod stareshinskim svetom in ljudsko skupshchino. Makedonci .. Bolgari. kjer se uslochi Pont [v sedlu Chrnega morja med Dnestrom in Dneprom]. se vsi skupaj imenujejo Sklaveni in Anti. Sklaveni zhive na ozemlju. st. st). ampak predvsem v stoletni prisotnosti iranskega substrata. da je dolochil prostor tudi za Venede. izhajajo vsa iz istega rodu. pozneje pa tudi samostojno. Presenetljivo. 34-35): »Od izvirov reke Visle je na neizmernih shirjavah naseljeno ljudstvo Venedov. in tudi ne Veneti! Sodobni francoski raziskovalec. omiki.. profesor na Sorboni in direktor Slovanskega inshtituta. 480 – ok. Ko so v 6. str. in 7. cheprav se njihova imena spreminjajo od plemena do plemena in od kraja do kraja. Anti in Sklaveni«. Po Jordanesu in Prokopiju so zhiveli v pokrajinah vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. da zhive v stepah severno od Azovskega morja. tu F. na eni strani z vzhodnim bokom Karpatov in onkraj njih do zgornje Visle na severu. verjetno so bili predniki vzhodnih Slovanov.

pri chemer zajamejo kot naselitveno obmochje tudi Slovenijo. in razkrije. ta je ime dobila po vasi pri Kijevu«. cheprav je tam morda najbolj opazen. Posebno shtudijo o odnosih med Veneti in Anti je pripravil A. She posebej je za nas pomembna njegova pripomba. ki so bili tam zhe najmanj tisochletje pred tem? Po tej teoriji. Toda pri taki razlagi nastane dodatna tezhava. da je del Antov na svoji poti na zahod tam naletel na zhe domnevno prej odseljene Venete. Che sedaj skushamo strniti tako nanizane informacije. kar seveda ni brez posledic za odnos do polozhaja in vloge vseh ostalih ljudstev v Evropi. je ob uposhtevanju migracijske teorije.htm[16. In morebitni Anti-Hrvati ali Anti-Srbi. Z omenjenim nam Conte dopoveduje.. da je iranski vpliv veliko shirshi od samih Antov. bo koristilo. ki neredko prestopajo na tla politichnega obrachunavanja. zakaj ta zastranitev. Da so ostali na (shirshem) obmochju Kijeva. kar nas spominja na t. kaj in kam z Veneti? Che pritegnemo Jordanesu. st. Germans in Scythians: Archaeology and Identity in Iron Age Europe (Duckworth. Germanov in Skitov postalo sploshna akademska praksa. ki je temelj za “chernjahovsko kulturo”. Wells v svoji knjigi Beyond Celts. ki jo je nujno presechi in reinterpretirati stare vire. slovanska in iranska. V strokovnih krogih je to delo ocenjeno kot pomemben http://www. treba vprashati. kako je popreproshcheno prevzemanje grshkega in rimskega oznachevanja Keltov. kot ga najdemo pri Hauptmannu in drugih. izoblikovano pri posameznih teorijah. kjer je kasneje nastala prva ruska drzhava. »Slavia«.i. ker se niso vklapljali v nobeno shemo. ki naj bi prishli v Vzhodne Alpe. v nadaljevanju nam bo jasno.. da se je del Antov preselil v Vzhodne Alpe. slednje zagovarja dobrshen del sodobnih ruskih zgodovinarjev. ZAGONETKE O KELTIH Tudi o izvoru Keltov in njihovi vlogi v zgodovini potekajo v mednarodni znanstveni srenji hude polemike.Veneti in Anti . 1949. Anti in Veneti poznani pod skupnim imenom Veneti. da so Anti segali do okolice Ljubljane! To smo zhe prebrali v prej navedenih virih. bi tam nashli zhe venetske predhodnike! 2. kjer so (okoli dvesto let) kasneje v novih okolishchinah in s spremenjeno etnichno strukturo osnovali drzhavnost v Kijevski knezhevini. ki bi jih morali raziskati ali so bili zanemarjeni. da so pod tem pojmom zlasti v kasnejshih stoletjih razumljeni zahodni Slovani ter da so bili prej Slovani.. 2001) pojasni. naj bi se po tisoch ali vech letih slovanski Veneti z vzhoda priselili med zhe dolgo zhiveche Venete na zgornjih obalah Jadrana. str. 62-72). nakazuje vrsto problemov. kako se je spremenil nash koncept Keltov z razvojem arheoloshke in zgodovinske teorije. kam so izginili Anti v 6.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. nam ostaneta dva odgovora na vprashanje. Dostal (Venetove-Antove.Lucijan Vuga opazna dvojna sestavina. Da so se odselili na zahod kot Srbi in Hrvati vse do Vzhodnih Alp.. Preden nadaljujemo razpravo o Anith ter razmerju med Anti in Veneti. V bojih proti Gotom in nato proti Avarom so Anti pridobili posebne znachilnosti in omiko.: 1. Tako Peter S. XIX. kaj pa je z onimi Veneti.revijasrp.2010 10:15:42] . da so Anti postavili temelje kulture okoli Kijeva. s katerimi so zhiveli Anti pred tem v skupnosti. prakse in dojemanja. “gotski izvor Hrvatov”. che se zaustavimo na vprashanju Keltov in Japodov. in obenem.

Veneti in Anti . 2001). kaj sploh trdi. ki se veliko premalo naslanjajo na arheoloshka odkritja. da je v nasprotju z obichajnim naukom? Sam izjavlja. Nemchije.. je prav tako izum 18. Cheshke. 7. st. Povezane oznake. Tudi druga shtudija. ki sta jo uredila Gillian Carr in Simon Stoddart. 6. Celts from Antiquity (Antiquity Papers 2. Ena interpretacija zgodovinskih in jezikoslovnih podatkov tudi skusha najti izvor Keltov v jugozahodni Nemchiji.Lucijan Vuga prispevek k velikim razpravam o Keltih. ideje in ljudstva! Zato je potrebno vnesti v znanstvene kroge ter med shiroko javnost jasne zgodovinske in arheoloshke opredelitve. in je napachno to uporabiti za prebivalce Britanije in Irske. naj za uvod citiramo Johna Collisa. zato je treba razumeti kontekst in stalishcha vsakega posebej.htm[16. vkljuchno z Neindoevropejci. Shvice. 3. Sploh ne vemo. si oglejmo. Myths. kot so Baski. Kdo in kako napada Johna Collisa? Toda preden na to odgovorimo. da radikalno reinterpretira Kelte. Termin “keltski” za opis jezikovne skupine je inovacija iz 18. in jo gre pripisati napachnemu razumevanju. da so bili Kelti stari prebivalci Britanije in Irske. Prav tako se lotevajo avtorji prispevkov v knjigi.revijasrp. odsotnost grobov v srednji in zahodni Evropi in zaradi tega odsotnost najdb). st. Kaj John Collis trdi takega. 2003) se bomo nekoliko dlje ustavili. le izjemoma v najsploshnejshem pomenu za vse prebivalce zahodne Evrope. kot sta Kelti in Galci. ki je izshla v knjizhni obliki in jo je prispeval Barry Cunliffe – The Celts: A very Short Introduction (Oxford University Press.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. saj je lahko bilo izvorno podrochje veliko shirshe in je zajemalo vechino Francije. in svoje ugotovitve strne v dvanajst tochk: 1. Inventions (Tempus Publishing. se osredotocha na dejstvo. ki so zhiveli v Galiji. Toda vsi ne mislijo tako. ob njegovem delu The Celts: Origins.11. da je moderna bretonshchina prezhiveli ostanek jezika starih Keltov. “Keltska umetnost” je bila prvich definirana na Irskem sredi 19. toda druga razlaga klasichnih virov je prav tako mozhna. da sodobna kultura uporablja in izrablja pojem “Kelti” in “keltsko” ter z njim ljudje opredeljujejo nasprotne stvari. del Avstrije ter celo del severne Italije in juzhne Britanije.2010 10:15:42] . so bile sploshno v rabi za skupine ljudstev od Shpanije na zahodu do Male Azije na vzhodu ne le pri Grkih in Rimljanih. ki je tudi sam kritichen do zablod o “Keltih” in je dozhivel hude napade in politichne diskvalifikacije s strani po-starem-mislechih. in je imenovana “pozno keltska” na osnovi zmotne domneve. morda http://www. to se spreminja od enega do drugega antichnega avtorja. 5. identitete “Keltov”. toda to ne uposhteva tezhnje po shirjenju (npr. 2003). st. marvech so se ta ljudstva tudi sama tako oznachevala. juzhni Nemchiji in na Cheshkem. kako so v preteklosti definirali Kelte. v resnici gre za novejshi vnos iz Britanije. 2. toda ti termini niso bili nikoli uporabljeni za prebivalce britanskih otokov. Izvor tega umetnishkega sloga je bil ugotovljen v severni Franciji. da se bodo zavedali zmotnosti dosedanjih vsakdanjih oznak za “Kelte”. z jasno ugotovljeno potrebo po reinterpretacijah evropske arheologije. ki govori ali so njegovi blizhnji predniki govorili keltshchino. Opredeliti za Kelta nekoga. 4.

ki she vedno prevladuje v vechini knjig o Keltih.revijasrp. ter da se te kulture ujemajo s starimi ljudstvi. tipov hish.2010 10:15:42] . med pogrebnimi obichaji Hallstatta in La Tena. druzhbena ureditev.pr.11. Za rase so si zamislili karakteristichne znachilnosti. da arheoloshke “kulture” ali “skupine kultur” lahko definiramo s pomochjo slogov oblachenja. 10. Ker lahko dokazhemo kontinuiteto. V poznem 19. to je ideja. posebej she v zahodni Nemchiji. v resnici se to pogosto izkazhe za napako. jezik itd. http://www. vodi do migracionistichne interpretacije kulturnih sprememb (npr. Slednja korelira s Kelti iz 5. Te zamisli je razvil Gustav Kossinna in so jih uporabili nacisti pri zasnovi svojega koncepta germanske gospodujoche rase. 11. “spridijo. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 9. Interpretacije shirjenja Germanov in Keltov uporabljajo identichno metodologijo in so nesprejemljive. je koncept o “brezchasnih Keltih”. 8. da so Kelti posebna rasna skupina. da razlichne izvore z razlichnih podrochij in v razlichnih chasih lahko zlepimo skupaj za definiranje “keltske kulture”. saj ne moremo sprejeti ujemanja s katerokoli staro etnichno skupino. je bilo sprejeto.. Za zhelezno dobo sta bili opredeljeni dve prevladujochi “kulturi”: zgodnejsha »Hallstatt« in kasnejsha »La Tene«. da je keltska tudi »hallstattska kultura« na tem podrochju in da tako predstavlja izvor Keltov. je bilo sprejeto. in zgodnjem 20. kot je religija.htm[16. umetnosti.Lucijan Vuga celo verjetnejsha.Veneti in Anti . da so bili za nove ideje v preteklosti potrebni prishleki s celine). degenerirajo”. st. To vodi do rasne stereotipizacije. 12.n. za Britanijo je to pomenilo. Kolonialistichne teorije. katere izvor in shirjenje je mogoche dolochiti z uporabo arheoloshkih podatkov. Seveda kontinuiteto lahko dokazhemo ali sugeriramo za veliko shirshe podrochje. prepushcheni sami sebi. poskusha pa zajeti osrednjo in zahodno Francijo. pogrebnih obredov. na gornji Donavi.. lonchevine itd. da razvoj obichajno vzpodbudijo zunanji vplivi in da se “domorodci”.sht. st. in zamisel. seveda so te opredelitve pogosto svojevoljne. je bilo tudi sprejeto. Uporabljajoch rasne koncepte 19.

pr. Najstarejsha pesnitev v poklasichnem jeziku je bila v valizhanshchini. in se spet nanasha na politizacijo arheologije. zato je za marsikoga takshno obdolzhevanje chudashko. dvom o dolgo veljavni predpostavki o Keltih. chemu ga nekateri tako napadajo. ter smo v sploshnem proevropski. ko je Cezar stopil na kopno. Zato bi bilo chudno. je torej plod dobre strokovne razchlembe virov. tudi potrebno. st. kaj meni o delu Simona Jamesa. seveda nezavedno. Ali pa she druga obtozhba izpod istih peres obeh Megaw: »Evropska unija. da sta bila po njegovem Balkan in Vzhodne Alpe izven keltskega obmochja. ki ima v naslovu tudi vprashnje mitov o Keltih. 1999). kjer sem raziskoval. vodjo Valizhanske skupshchine.Lucijan Vuga Morebitna najvechja razshirjenost keltskih jezikov v 2. ker se bomo v nadaljevanju srechali s tem vprashanjem. je bila moja izvirna namera izhajala povsem iz problema arheoloshke interpretacije krajev in obmochij. Zato nas zachudi.. po mojem preprichanju.. podpihovanje strahu “pred izgubo suverenosti” se zdi za torijsko desnico poglavitno upanje. Doumeti moramo. da je bilo to obmochje zhe v neolitiku. Kelte. Kot sem zhe razlozhil. posebej v Angliji. ki smo se oprijeli te nove interpretacije. che bi zhe shlo za strokovne polemike. str.n.sht. stare in sodobne. ki sem jih nashel v vechini knjig o Keltih.. da izostrijo ter dopolnijo svojo argumentacijo. vidijo kot mozhni simbol notranje dezintegracije in zunanjega vpliva. kontinuirano naseljeno s Slovani oziroma na zahodu s predniki Slovencev. Piktih ali Anglo-Saksoncih kot nekdanjih otoshkih “ljudstvih” (Megaw in Megaw)«. tega strahu. Ko je prvich izshla knjiga The Atlantic Celts (British Museum Press. Ta alternativni pogled na Kelte ni bil brez prerekanj.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. od tod. ki se ji je Zdruzheno kraljestvo pozno in nerado pridruzhilo.Veneti in Anti . v enem je bila neposredna obtozhba za “genocid”! Znachilen komentar sta na naju naslovila Ruth in Vincent Megaw. s chimer se nikakor ne more strinjati. ki je na vprashanje. ko bo govor o teoriji kontinuitete. ko navaja Rhodrija Morgana.htm[16. tezhimo k levicharski liberalni politiki. da je dobil lepo shtevilo sovrazhnih sporochil.« Tako je bil napaden in tako se brani John Collis. Toda chemu se ga lotevajo s politichnimi sredstvi? Sam si to dogajanje razlaga na naslednji nachin (prav tam.11. bi bilo to razumljivo in.revijasrp.. nikakor pa ne prilozhnost. che ne celo prej. je njen avtor Simon James moral ugotoviti. da sva skrajna desnicharska nacionalista. (John Collis-COL) Na zemljevidu je jasno videti.2010 10:15:42] . 225): »Kot je bralec te knjige zhe ugotovil. che ne bi proizvod visokosholskega sistema odrazhal. z izjavo: »v Zdruzhenem kraljestvu . London. od kod to prihaja in kakshne so posledice.. dejstev in najrazlichnejshih domnev. na to je potrebno opozoriti. morebiti. Mi smo bili prvi civilizirani. da ohrani politichni nadzor. Kar smo pravkar prebrali. Niti Simon James niti jaz nisva nameravala razgraditi sodobnega koncepta Keltov ali zanikati regionalno razlichnost (drzhalo bo prej narobe!) . che zhe ne v celoti pa vsaj kot sploshne teorije in pristope. je protievropska mentaliteta globoko ukoreninjena. To je sodobna anglo-saksonska http://www. odgovoril: »Keltshchina in ponos nanjo! To je angleshka zavist. * John Collis je profesor arheologije na univerzi v Sheffieldu in je vodilna britanska avtoriteta za evropsko zhelezno dobo. ki zagovarja stalishche.« Skoraj vsi. to je bil moj poglavitni smoter. je bila za Anglijo dolgo politichna grozhnja. in 1. Kelti so bili tu. Morda she citat iz njegove knjige. zavracham mnoge od konceptov in metodologij. saj bi to koristilo vsem stranem.

umaknili nazaj chez Alpe. Kulturni razvoj severno in juzhno od Alp je potekal vzporedno.V. v kateri sluti tudi kritiko svojega dela: »Najizzivalnejshe delo o celotnem vprashanju veljavnosti “keltskega” koncepta je M. z grafitov na posodah in bronastih izdelkih. Zasluzhi si skrbno branje. ki so se porochili s Kelti. * Za nas je posebej zanimovo. Po tem scenariju smemo dopushchati stalne stike skozi celo prvo tisochletje pr. misel uglednega profesorja Barryja Cunliffa. naslednje skupine.Lucijan Vuga propaganda. v 5.so del Padske nizhine: zasedli Etrushchani.n. ter celo one iz centralne Italije.. oplenili Rim. da so skozi vse zgodnje obdobje prvega tisochletja pr. so razlichni Galci v vech valovih prishli chez Alpe ter jo kolonizirali. ne pa. Zelo pozno.sht. V sedmem stoletju pr.n. da bi shlo za nekakshno neprepustnost Alp.sht. (che zanemarimo Livija z njegovo [sporno] letnico 600). zachenshi na zahodni strani Padske nizhine. kot Boji leta 193.Veneti in Anti .revijasrp. cheprav obichajno brez Chapmanove poglobljene uchenosti. med katerimi so Rimljani postopoma zasedali ozemlje. morebiti Galci. da so Lepontci v resnici govorili keltsko zhe najmanj od 6. st. kot na primer Veneti. obstaja znatno shtevilo epigrafov z nagrobnih stel.sht. Che k temu dodamo she ostanke materialne kulture. Drugi pisci so precej prevzeli politichno korektno nasprotovanje uporabi oznake “Kelt”. kot na primer Lepontci (ki jih je Katon oznachil za Galce). in jih v kulturnem smislu smemo shteti med regionalne razlichice “kulture zharnih polj” na severni strani Alp. na katerem je preostalo nekaj Galcev. in naslednje she dlje. Napisi nam omogochajo domnevati etnichno pripadnost posameznikov. che predpostavimo. Dejansko imamo dokaze. da so bili po imenu Etrushchani. ter tako zakljuchil svojo knjigo.« K temu je Collis dodal.n.sht. ko John Collis v poglavju Northern Italy she zapishe (prav tam. Toda (nadaljuje John Collis) arheoloshka dejstva she zdalech niso tako preprosta.. imena tujcev najdemo tudi v njihovih naselbinah ali pokopalishchih. v 5. pr. uvajanju shtirikolesnih http://www. Prvich. st. da je mogoche iz tega povzeti.« John Collis ne skriva.2010 10:15:42] . Chapmana The Celts: construction of a myth.n.sht. to je videti v narashchajochem bogastvu grobnih dodatkov. str. da cheprav so priseljenci zavzeli prostor. ker pach dvomi o tradicionalni interpretaciji Keltov. verjetno vsaj do 1300 pr. 191): »Zgodovinsko sosledje v severni Italiji je popolnoma preprosto. dokler niso poslednji Senoni prishli do obal Jadrana. da prihajajo pushchice tudi z akademske strani. saj obstaja kontinuiteta (podchrtal L.sht. postaja polozhaj she bolj zapleten.11. ki prichajo. medtem ko so se ostali. pr.n. Prichakujemo neko vrsto kompleksnosti.) kulture vse tja do pozne bronaste dobe. in verjetno she prej. so prejshnji prebivalci prezhiveli in so se ali integrirali s prishleki ali so poslej zhiveli poleg njih. ker je tehtno uvajalno. ki so nashle zhe s predhodniki poseljeno ozemlje. ter italsko govoreche skupine.sht. zato na tej osnovi ugotovimo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. st. kot nam jo orishejo klasichni avtorji ob prvem vdoru Galcev ali ob pohodu Hanibalove vojske chez Alpe. so shle malo naprej. so jo zavzeli krajevni Ligurci.. ali v 4. obstajali chez Alpe zhivahni stiki in so prihajale skupine iz Padske nizhine.n. Vendar so v naslednjih stoletjih sem prodrli nekateri novi prishleki in vmes so nenehno potekali spopadi.htm[16. bronastih izdelkov in pogrebnih obredov. pred tem so she okoli leta 387 pr. Nekaterih predelov niso kolonizirali – med temi je bilo ozemlje Venetov. st.n. s podobnimi slogi lonchevine.

59-60 (DZS.. chelade in zlate ogrlice. Njihovo naj bi bilo obsezhno ozemlje zahodne Bosne. ki je prav tako eno osrednjih “bojnih polj” danashnje zgodovine. ko je zavzel njihovo poslednjo utrdbo Metulum. V 2. svoje prodiranje na severozahodni Balkanski polotok pa so morali zacheti najpozneje v 14. to se je dokonchno posrechilo shele cesarju Oktavianu v spopadih med leti 35-33 pr. Ljubljana. za obmochja. vendar naj bi v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente. ki izvira zahodno od Jajca in se zliva v Uno ta pa v Savo pri Novski. Rimljani so jih poskushali pokoriti. ki se zliva v jadranski Podgorski kanal pri Obrovcu pod juzhnimi obronki Velebita. che bi izlochili vse novodobne grshke.n..« Toda sedaj pride na vrsto nekaj posebno pomembnega. razvila se je umetnost situl. ki ni bil koloniziran.sht. to so posredno chutili tudi Grki. Prav zares. arheoloshka dejstva kazhejo znatno podporo zgodovinskim virom o nekem vdoru zgodaj v 4. ko John Collis izjavi: »Naj povzamem. da bi nam lahko besedishche in izgovarjava sodobne albanshchine (njeni najstarejshi zapisi izvirajo shele iz 15. prishli pod njihov vpliv. Neposredno dokazno gradivo o Ilircih je zelo pichlo.Veneti in Anti .htm[16. Potiskali naj bi Trachane na jug in na vzhod. latinske.n. Japodi so se zbirali v teritorialne skupine okoli utrjenih sredishch.. in do reke Zrmanje. st. ki jih je zato gnalo v isti smeri. ki je nastala iz http://www..n..) Tako smo pri vprashanju kontinuitete. Po tej verziji naj bi po vdoru Keltov v 4. Dolgo so mislili.V. slovanske in druge izposojenke. uvozhenih grshkih in etrushchanskih kovinskih izdelkih.) razkrila chisto ilirsko jedro.sht.revijasrp. kljub jezikovni razlichnosti. ali spada k vzhodnemu ali vmesnemu tipu. orozhju. ki prichajo o njihovem posebnem ilirskem znachaju. st. so od tod pogosto odhajali na roparske pohode v severno Italijo. kot so mechi. a je najti latenske predmete v grobovih.2010 10:15:42] . kakrshno je Veneto.pr.11.. st.).sht.sht. turshke. V chasu rimskega imperija naj bi bilo to mochno ilirsko pleme naseljeno od notranjskega Snezhnika do reke Sane. beneshke. st. Vsekakor pa so bile razlike v pogrebnih obredih med Italijo in centralno Evropo v pogledu prisotnosti etrushchanskih in grshkih izdelkov ter v bogastvu krajevnih predmetov. za katerega ni jasno. pr.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. keramichnem posodju za gostije ter v osebnem okrasju. V Zgodovini chloveshtva II/1.« (prevod L.V. do Istre in Notranjske. hrvashkega Primorja. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati sama albanshchina. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli. stoletju pr.n.sht.pr.Lucijan Vuga voz. ker obstaja dolochen porast shtevila predmetov srednjeevropskega sloga. Na slovenskem ozemlju je vech nahajalishch. 1970) nam Luigi Pareti spregovori o Ilircih kot indoevropskem narodu..sht. JAPODI Zakaj tu govoriti o Japodih? Ker gre za zelo zapleteno vprashanje o Ilirih! O Japodih nam zgodovinarji nashtevajo marsikaj o njihovem izvoru in pripadnosti. antichni pisci pripominjajo o podobnostih med Veneti in Galci. str. vendar prav tako obstaja ochitna kontinuiteta (podchrtal L.n. saj poznamo zgolj kratek napis iz Skadra v Albaniji in nekatera lastna imena.

Mario Alinei v teoriji kontinuitete zagovarja tezo. na katere naj bi se kasneje nalozhili nekakshni predslovanski jeziki ter naj bi iz tega meshanja nastala praslovanshchina.2010 10:15:42] . Devoto) ali za Kelte. she preden so Grki ustanovili kolonijo v Tarentu. Polibios trdi. mojo knjigo Davnina govori). / 1929. Sergi je mnenja. da shteje Venete k Ilircem. kar smo tu na kratko navedli. to ime pa zhe Hekataios spravlja v zvezo z Japodi. O Evgancih obstajajo povsem nasprotujocha si mnenja. da naj bi se Veneti v Italiji pomeshali s Predindoevropejci. 87) s pregledom stanja ter na jadranskem obrezhju jezikovno razlochuje naslednje plasti: (a) Palaevropejci. Pareti pa she dodaja. Tu naj prekinemo navajanje Paretija z opozorilom.n. Herodot (I. str. Zato je chisto mogoche. ki naj bi bili Evganci in severni Etrushchani. ki so zhiveli onstran Jadranskega morja. Seveda je bila po njegovem beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe [torej po letu 1. da je prav tako prishlo z Balkana vech drugih narodov. Poleg tega nam ne sme uiti. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. Pevceti (Plinij. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa hibridno juzhno narechje. da je v narechju starih Venetov ohranjenih poleg lastnih imen she okoli dvesto kratkih napisov v severnoetrurskem chrkopisu. o severnih Etrushchanih pa so prav tako mnenja deljena in se krizhajo z vprashanjem Retov. Festus 329) in Mesapijci (Nikander v Antonius Liberalis.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Luigi Pareti she dodaja. 102). do 1. ki so http://www. potem ko so se pomeshali s tamkajshnjimi avtohtonimi Predindoevropejci – Mediteranci. 69 M).11. ko je vzklila »atestinska« civilizacija. kjer je bila bolj obchutna primes trashkih ras. VI.].Lucijan Vuga meshanice ilirskega in trashkega jezika. 112) – prav tako ilirskega rodu. 196) in Polibios (II. ki je bil v rabi od 4.revijasrp. da so bili predvsem Praslovani tisti. Ni jasno. III. vendar so prispeli po morju.pr. Po tem. 31. in zato tudi Oshtirjeva razglabljanja. medtem ko jih drugi imajo za Italce (npr. prav tako naj bi bili Trachani zgolj praslovanska veja.sht. kot jih imenuje. Salentinci (Probus o Virgilu. Egipt. je videti. da so bili Veneti Ilirci. da se je njih govorica razlochevala od keltske.sht. 31). vodilna plast slovanskih ljudstev. Skupno se imenujejo Japigi. da she zdalech ni mogoche rechi. 110. kdo naj bi bili Iliri. da jih nikoli ni bilo (gl. Plinij Naturalis historia. Verjetno izvirajo iz juzhnega dela Ilirika. Ecl.Veneti in Anti .000 pr. ki so bistveno prispevali h genezi ljudstev v Italiji. Imenovali so se Davni (prim. Festus. Karel Oshtir zachne svojo razpravo Japodi (m-prefiks) (Etnolog III. celo taka. s katerimi je Oshtir utemeljeval svoja alarodska preuchevanja. ko postavlja alarodske. Njihova lastna imena in dvesto ohranjenih napisov nam omogochajo preprichljive primerjave med njimi in zgodnjim jedrom ljudstev v Albaniji.n. ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. III. Oshtir pa se oslanja na Ilire in Trachane kot podstat kasnejshim slovanskim ljudstvom in prav zaradi tega se tu zaustavljamo pri ilirskih Japodih. predindoevropske jezike kot prvotne.. kjer so se naselili. st. 17) izrecno ugotavljata. da so bili Iliri v bistvu Slovani oziroma kvechjemu za dolochen chas zgornja. da so bili Veneti – kakor Liburni blizu Aterna v Picenu (ob katerih se spomnimo na Liburne v Iliriku. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med starimi kolonijami Ilircev v Italiji – venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik.htm[16. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. cheprav sta si bili civilizaciji podobni. katerih ilirski izvor je izprichan. velja ponovno interpretirati. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih »predsabelijskih« napisov na jadranski obali.

in slednjich v juzhni Italiji Grki iz Grchije in Gali ter Slovani na vzhodnem Jadranu. Metallnamen in Alteuropa. kako zahtevna so ta prodiranja v stanje davnih jezikov. Avendone <> Ouendon. tudi predilirotrashke zglede. Iapydes. Arh.11. Kar pa se tiche u/o v *japo/ud > Iapuzkum. jo oznachuje Oshtir s pred–. Zachetni j. da vidimo. Alamiti.revijasrp.ni a-prefiks. Liguro-Pikti. tudi che ga bo potrebno v (pra)zgodovinskih okvirih reinterpretirati.2010 10:15:42] . Apuli in *[(j)a]poid v Poediculi – ki jih prishtevajo k ilirskim Poidikoi ob izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo – se da morebiti s precejshnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla *(ja)po(i)d. Iapuzkum. (c) Sat ¶m-indoevropski Albanci in kentum-indoevropski Itali. je primerljivo s prediliromesapijskim Calucones (< *caluca : *calanca »burrone. o to iz drugih paleoevropskih dialektov. K izpadu zachetnega samoglasnika a. IV). torej Prediliri itd. ‘Ιάποδες. arbanas. kar je vsebovano v primeru *japud.Lucijan Vuga avtohtoni in sorodni z Etrusko-Reti. Predhetiti.. Prehod d>l v *japud. Apuli <> Poediculi. *japod > Apuli.htm[16. torej ni izkljuchena sorodnost med *(j)apud. pomeshani z Galci. ‘Ιάπυδες. Dasimos<>Lasimos itd. Ne moremo se izogniti prikazu podrobnejshega Oshtirjevega jezikoslovnega razchlenjevanja. Aloufoi <> Lopsi. morebiti semkaj sodi tudi u <> ui v ilirskem Muccurum <> Mouikouron. Che obstaja vez med *(j)apod v Iapo/udes. toda v resnici je potrebno. zato imamo kar precej tezhav pri spremljanju in sprejemanju njegovega razmishljanja. Veneti (1) in Mesapijci (1) . Toda kljub temu je njegovo razmishljanje izredno pouchno in koristno. *japod nahajamo tudi v Italiji. Predgrki(1). [Op. obshirno obravnava v drugi razpravi (Vorindogerm.v *japu/od > Apuli je izginil: bodisi chez grshki *Apod. *Apud v juzhnoitalski Veliki Grchiji. Kavkazijci.] Na zhalost Oshtir te stratifikacije chasovno ne opredeljuje dolochneje. bodisi verjetneje chez etrushki *Apud. *oun v Una – v Iliriji. kako se je izgubil j-. prepad. *Apod – v etrushchini odpada zachetni j. tudi za nekaj tisochletij. (b) Doseljeni centralnoindoevropejci Iliri (1) . saj je ochitno. predgrshko akos itd. Liki. cheprav je dotlej predindoevropsko plast na vzhodnem Jadranu imenoval kar Ilire. Ibero-Baski. cheprav se bo to marsikomu zdelo duhamorno in razvlecheno.. kolikor a. med Istro in reko Uno so Iliri. globel«) v Alpah <> Kaloikinoi v Iliriji. *japod >Apuli je ali latinsko (dialektichno?) kakor v dacruma>lacrima ali pa zhe prediliromesapijsko kakor npr. in sicer v *Iapudiskom > Iapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v Apuli(a) ob gori Garganus v jugovzhodni Italiji. Oshtirja zanima. deblo *japud. Onaion <> Oineus – poleg *aun.v *(j)apu/od > *poid velja primerjati predmesapijskoilirski Apenestai <> Penestai. Recimo. Oshtir nas uvede z nashtevanjem razlichnih zapisov imena Iapodes. Monetion <> Moentinoi (che ne *Monet-) v Iliriji. izvzemshi Semite. *(j)apod v imenu Iapuzkum in Apuli ter *[(j)a]poid v Poediculi = Peuketioiv apulijskem grichevju (Le Murgie) juzhno od reke Aufidus.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. latinsko Iuno > etrushko uni itd. Staroprednjeazijci (Kari. Po njegovem je to zhe predmesapijski pojav. to se formalizirano zapishe j. Mitanijci) ter Hamiti..(1): Kjer se je avtohtona plast ohranila le v doseljenih Indoevropejcih. che je tu she prehajal j>h.> 0. centralnoindoevropsko plast pa Trake. – in sicer na poti iz jugovzhodne Italije prek etrushke Kampanije v Rim. k temu je mogoche dodati iz paleoevropshchine predkimrijski primer iach <> (kk < k <> k). Sumerci. npr.Veneti in Anti .. da je razpon dogajanj lahko zelo razlichen. Spricho naziva http://www.

morski bor« v Peuketioi..quoniam circum fontem (sc. tessinskem zhüp. Kalabrijce. abies..in da je -od. celo od kraja Thurii oziroma Kroton do gore Garganus. ali pa je zhe predgrshkega izvora – gre pa za podaljshan *jabd »abietineae« z -l. H korenu *jap »abietineae« v Iapodes. s tem velja primerjati poleg predslovanskega Danapris.Lucijan Vuga Peuketioi za rimsko Poediculi ni nemogocha domneva. quae nunc Apulia appellatur – prav tako se je najbrzh tudi ime predmesapijskoilirskega naroda Iapuges. Iapudes. kjer pa se je poleg galshchine govorilo na jugu tudi iberoakvitanski in ligurski.le priponska podaljshava. ravsh«. gozd« itd. bor. quales Gallice vocentur padi. ampak na célo jugovzhodno Italijo od mesta Metapontum. reka Pad« (sorodno z etrushkim pute »Quelle... jelka. 91). hoje ali smreke«.. Pri Ebesos Oshtir navaja. borovje« – Plinij 3. (b) ime kalabrijskih Sal(l)entini se tezhko lochi od predlatinskega saltus »gebirgiger. Danastris : Dъnepr. litavskem egle. Praoblika *jebdl se opira predvsem na predbaltsko *jebdlje > *edle v staropruskem addle. simpleks *jup(p) tichi morebiti v *alpskoromanskem > valtellinskem güp. letonskem egle »Tanne. izvir. Mesto Abdera z r-formantom praoblike *jap[ax]dar > *jabdar > Abdera – a:e je ali grshko narechni a > e. K razjasnitvi prehoda oi <> a pa tole: v Poediculi »Peuketioi« <> padi »bor« primerjaj deloma oi <> o/u v Poediculi : Iapo/udes itd. reka« > latinsko puteus itd. Tanne. gip.. hoja« prek ja > je na slovanskih tleh. deloma o/u<> a v liguropredvenetsko Bodegkos <> (b <> p) Padus »Po. gozdna dezhela«. waldiger Landstrich. gozdna pokrajina«. Kakor se je ob gori Garganus prvotno pojavilo ime Apuli iz *(j)apod »peuke. engadinskem gok »Alpensrose.11. Seveda se dá izvajati slovansko jedla tudi iz *jebdla s poznanim mediteranskim a <> e. Peucence = Poediculi. che spominja zhenski spol mesta Efesos na feminina imena drevja in che je Samorna “Efesos” = http://www..htm[16. k *l[i]b »nekros. Dъnestr predvsem etrushchansko clan : clenar. gup. k predgrshkemu abantes nekroi in alibantes. (c) Slednjich sodi ime severnokalabrijskih Messapioi k predlatinskemu sa(p)inus »Art Tanne oder Fichte. omela« (i <> a). S tem *poid »grshko peuke.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. truplo«) »elate. Iapuges itd. ki jim galsko pravijo padi.2010 10:15:42] . Iepuges raztegnilo ne le na kalabrijski polotok od mesta Tarentum do kraja Brundisium. da je glasoslovno spricho b <> bh identichno predgrshkemu Efesos. ohranjeno tudi v iapuks »severozahodni veter iz Kalabrije«. 122: ». Padi) arbor multa sit picea.«) – izraz »Gallice« oznachuje le »v jezikih Galije«.revijasrp.). ko ime prvotno pach kalabrijskih Iapuges po *jap »abientinae« podkrepi she z naslednjimi okolishchinami: (a) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata in pechke njenih pinij so uzhivale velik sloves. vrsta jelke. smreka«. zaradi dozdevnega nastanka iz krvi padlih vojshchakov. ki odrazha maloazijsko-etrushchansko a <> e. Fluss.v predslovanskem *jabdla > jedla (lat. tako da se glasi koren *jap.Veneti in Anti . da je *poid v Poediculi = grshko peuke »pin maritime. predlitavsko amalas k predjugoslovanskemu *[ь]molik »pinus peuce« (l <> r) omora »Fichte. slech. (str.. silva »Wald. wallisanskem zhup. ebulus »Holunder. Iapod.« (». vezhejo z Iapud. Daune in Apulijce. Iapygia autem est. jelka«.. bor« je s prehodom oi <> a identichen ligurskemu *pad v padi »Kiefern. Poleg tega so Mesapijce deloma istovetili z Japigi.oziroma -ug.. pinija« in se nato razshirilo na celotno Apulijo oziroma na Mesapijo in Japigijo – Messapia Appulia.) Ime Mesapijcev se je razshirilo na Sal(l)entince. ter s slovanskim bd > d kakor v ebdomos > sedьmъ ipd. gorska. maloazijsko atli : etli itd. bezeg«. Toda Oshtir she vedno misli na jug. (a <> i) Sila »ein Waldland.ker je zhe okoli izvira [namrech Pada] veliko dreves bora. s preglasom a <> u kakor etrushchansko afle <> ufle.. (Prehod predgrshkega *juph < ufear je po Oshtirju podoben predslovanskemu ьmela »Mistel. Iapug. gub.

Oshtir pa nam zna pripraviti tudi presenechenje. 93). steblo«. Messapioi v Lokridi. smerkъ. hoje«. ko naenkrat pravi. chvrst. Tanne. v Bojotiji. pri tem je samoglasnik a. o tem vetru poje Horacij (Sat.revijasrp. jelka. Artemis Efesia. krepek« + asphal »abietineae« < ss[a x]p . Z izpadom zachetnega (j)a. Metapioi v Elidi. Zitterpappel. smoьrk. apse. asfaltos »*abietineae« > *pix > bitume. Oshtir opominja. *(s)smirk > smoьrk.2010 10:15:42] . pedale.Veneti in Anti . smreka«. cedra«. *asp »albus« tudi predslovansko *as (< aps) > as. osika«. predgrshko elate »sapin. predbaltsko *apsa. trepetlika«. smreka. saj nam odpira drugachne mozhnosti razlage. predslovansko lipa (str. v narechju livinallunga boreshk »bosco di conifere. poleg tega ob uposhtevanju p<>b she Messaba »mesto v Kariji«. npr. ravno tako morebiti reka Bradanus pri Metapontu. Metapa »kraj v Ajtoliji.Lucijan Vuga Smirna sorodno s predslovanskim *(s)smark. trd.zaradi chebele na efeshkih novcih (chebela je bila sveta zhival efeshke Artemis) prek bh <> b na predgrshki plural *[e]br »chebele« ter z e <> a in b <> p na predlatinsko apis »chebela«. da so se kalabrijski Mesapi prvotno morda imenovali tudi *Atabi. chrn. Che povzamemo: Oshtir se je v prvem delu svoje razprave za izvajanje imena japodo-japigijskega Metaponta: Thebe. trepetlika. Etrushchan) in na bojotski gori Messapion lezhi eno izmed najznamenitejshih svetishch Pozejdonu. grshko barues “dendra”. Oshtir meni. Metabon. temen« je sestavljeno predslovansko osokor »Schwarzpappel. Espe. osika. praslovansko borъ.v *[(j)a]bar primerljivo s paleoevropskim *baru »Wald von abietineae« (alpsko in subalpsko *bora. biti ali postati bel«. I 5. smreka.«. *(s)smerk. jugoslovansko molik. semkaj tudi predskitsko Borouskoi »Volk in Sarmatien neben den Abijoi. kakor tudi Elloi : Seloi iz *samorg (g <> k) predslovansko smeьrk. na Evboji in v Pajoniji.. pragermansko *baru. npr. iglichasti gozd«. Thob(h) > predslovansko topol »popupus alba = lat. albarus« : asfodelos »albucus« : alfos : afuo »ętre ou devenir blanc. da njegovo delo ustvarjalno nadgrajujemo in reinterpretiramo v skladu najnovejshih dognanj.11. prim. chrni topol«. *borra »legno rotondo. Iapuges) osredotochil na *thap »abietineae« ter prek zapletenega lingvistichnega postopka prishel prek predromanskega *sappo <> na predslovanski elovьćъ »Wacholder. s *kar »niger. Tudi Amorges “Efesos”. deblo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Messapeai »kraj v Lakoniji«.htm[16. Messapioi itd.v Metabon. Najslavnejshi boginji mesta Efesos. smeьrk »Fichte. Messapos je tudi ime Pozeidonu (?) in njegovima sinovoma (Bojochan. asphalte. pri tem prvotni pomen kiparissos. che izhaja veter Calaber atabulus iz narodnega imena *Atabu(lu)s (kakor grshki iapuks < Iapuks). podobno kakor »abietieae«. ki je iglasto drevo. Ephesos morebiti iz *Amorg. os »Silber pappel. ki iz *limth gre k predkimrijskemu llwyf (m<>ph). da je na Balkanu vech gora z imenom Messapion. jagned. Messapia = Boiotia. Prav ta Oshtirjev vlozhek nas opogumlja.v atabulus ali predpona ali sodi h korenu in je v Thebae : (Me)tabon odpadel. je vech zanimivih povezav z http://www. brin«. kar pa ne spada k novovisokonemshkemu Linde. zlasti elate »jelke. 78). Wacholder. Zeder. topol. *elaw. in te so. da je mogoche *Messap(i)os = Pozejdon razlagati iz *ssap »abietineae«. brin. 101).. Bewohner der Hylaia. Thebae. Metapontion (: Messapioi) : Alubas (: Iapudes. jelka«. dasi spominja ef. Boruskoi) (str. Med obsezhno obravnavo prefiksa m(a)x. chigar priimek Asfal(e)ios iz asfales »ferme. okrogel les. hoja. posvechene Pozejdonu. cupressus. *welawij. smola«. je bila posvechena cipresa. predstarovisokonemshko aspa »Espe. Metapontis = Sime in slednjich na Kreti potok Messapios iz *ssap »abietinieae« kakor borъ > ruski potok Borovenka. Sicer pa je najverjetneje Amorge “Efesos” z u <> a identichno s predslovanskim *(a)mar »abietineae« v srbshchini-hrvashchini omora »Fichte.

mokozh«. podlasica« primerjati obravnavo v delu Falk-Torpa (str. Chesa bolj nemogochega si ni misliti! Ali pa predslovansko modrъ »blau« < *madr »Waid. pa se mi zdi smiselno prikljuchiti predslovansko moder[b]njь »Lärche. vran.»abietineae«. ost» (egipchansko tp »Kopf. mormulos »vrsta morskih rib« : (m-n<b-n) terebinthos>terminthos. Nadvse nenavadno kratek je Oshirjev povzetek v nemshchini k obshirni jezikoslovni obravnavi Japodov.. 109). mislim pa. kajti kaj bi bilo bolj osnovnega za chloveka. predlatinsko melca (alpin *malga »Alpenwirtschaft«) < *mel¶k : predlatinsko *lak najdemo v de-licus (str. (Janezhich) mokrec. vlachuga«. Isatis tinctoria« (kakor vornъ »Rabe > schwarz. Färbepflanze.: *t/ssa xB. Takole Oshtir: predlatinsko mustella »Wiesel < *muksterla »nevestъka = Wiesel.htm[16. Prav na koncu pa se Oshtir bezhno zaustavi na veverici. a ne vzporeja. kester “neanias”. 113). makosh. Si je mogoche misliti. urhe (-<>n) ur[c]na (-<>k) predslovansko kъrk. Modrejce in Bacha pri Modreju na obeh straneh jezera pri Mosti na Sochi oz. predgrshko mormunos (n<>l/r) mormuros. krokar. Pletershnikov slovar – mok(r)ozh »der Regenwind. da nam omogocha moder[b]njь »Lärche. kar omogocha primerjavo z etrushkim methl »populus«. podlasica« : gr. L. murmillo »gladiator. ker v naseljih Modreje. predslovansko melko. ki ga zraven navaja tudi Oshtir. tukalica«). vranje chrn«). glava») (str. kar potrjuje praobliko. K razvoju »jung. kъrg (str. Cheprav Oshtir tega ne vzporeja.Präfix auch Με-σσάπιοι.« (»Iap-odes iz *jaxB. ki jo Mario Alinei shteje kot enega od pomembnih imen zhivali za dokazovanje slovanske kamenodobne naseljenosti v Vzhodnih Alpah. predlatinsko *widr > vitrum »Waid : blau« (str. Ali celo predlitavsko mo[t]muo »Scheitel. 111). Predslovansko Mokoshь »malakia. teme« : predslovansko teme preko m-n<p-n : (t<>-) predlatinsko apex »Spitze.Veneti in Anti .2010 10:15:42] . prav tako je *meg. oblajst. mokosh. da bi za to zhivljenjsko pomembno hranivo neko ljudstvo ne imelo imena? In kljub temu naj bi si Slovani to izposodili pri drugih ljudstvih.»abietineae«. naslada. baskovsko arrain preko n<m? Zraven she murm[n]e »vrsta rib«.V. (op. Oshtir povezuje tudi navidez zelo oddaljena imena.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. wozu mit m(ax). mehkuzhnost« : -koshь »Wollust.11. poltenost«. egipchansko rm. creques« morda kakor liveo > sliva. Malo pred tem beremo predgermansko *meluk »nemshko Milch«..: Janezhichev slovar – mokosh(zh).tudi Με-σσάπιοι . predlitavsko kekshe »Hure. mlakosh = »das Rohrhuhn “gallinula”.: *t/ssa xB. mansion. 108).najti v grshkem megaro »large imposing building. toda znachilno se mi zdi naslednje: predslovansko mesto »Ort. macesen« (str. ali mleko molznic. bodisi da je to materino mleko – prva hrana novorojenchka. ki mu na vrhu chelade shtrli riba« (str. Etrushchansko mursh »urna« < *murcen (kakor Felsina<felcna) : predlatinsko urceus. 110). nevesta > Wiesel. macesen« lepo razlago. 112). liska. pri chemer se je osredotochil na etnikone: »Iap-odes aus *jaxB.Lucijan Vuga etrushchino ter drugimi paleoevropskimi jeziki. 109). mlad > Braut. velika imenitna zgradba. kosec »Ralle«.revijasrp. Stadt« iz *megst. kakor je mleko. tudi madrua »prunelles. ob Bachi ishchejo etimologijo zunaj slovenshchine. predslovansko ryba »Fisch«. grashchina« (109). k temu s predpono m(ax).«) * Kaj smo bistvenega zvedeli iz Oshtirjeve razprave? Po mojem mnenju to. kar smo od njega kot http://www.

ki je vladala Slovanom. germansko *apl itd. ilirskih besed lahko postavljamo verodostojne sklepe.n. vendar pa se nam vseeno vzbuja dvom. (1) Prva predpostavka: praslovanshchina je bila eden od prajezikov v Evropi. http://www. ali (2) che je Oshtirjeva predpostavka o neindoevropskem prajeziku in predslovanshchini tochna. si poglejmo she nekatera od Oshtirjevih razmishljanj.«. Iliri(-Traki) so bili Praslovani oz. poleg tega je mnogokrat nemogoche dolochiti. str. kar velja npr.: *t/ssa xB. da je mogoche tudi to delo z ustrezno interpretacijo priblizhati sodobni teoriji kontinuitete. in dovoljujem si rechi. ko je uspel vzpostaviti lingvistichne odnose z indoevropskimi jeziki. predstavljata osnovi *jaxB. ali je slovanska. Razlichne od teh reliktov so izposojenke kakor letonsko erms »Affe« iz etrushkega arimos.sht. etrushchansko *ablon »Apfel« = staroevropsko *ab(a x)l v slovanshchini ablan. medtem ko eden od tvorcev teorije kontinuitete Mario Alinei govori o lahko celo koncu paleolitika ali zachetku neolitika – to pa je deset tisoch let pr. za bersky »Pfirsich« iz latinskega persica z ilirskim p>b in z ilirsko femin.tudi Με-σσάπιοι«. to vechkrat nakazhe.vzorca za evropski prajezik. da izkljuchuje Semite v kontekstu Predindoevropejcev ter uposhteva le Hamite! Preden se lotimo odgovorov. elitno plast. poleg Oshtirjevega nachina.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ampak jih je bilo vech. Najvazhnejshe pa se zdi to. dvoje: (A) predslovansko = ilirotrashko..: *t/ssa xB. postavlja indoevropske jezike v tretje tisochletje pr. da Oshtir izrecno in vechkrat poudarja. morebiti«. tudi z izrecnim »morda. saj sam Oshtir opozarja v eseju Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog.htm[16. ki so ga govorila takrat in she danes tod prebivajocha ljudstva. (1) che izhajamo iz predpostavke. megalitskih ljudstev.11. tudi v smislu teorije kontinuitete. vodilno. Njegove razchlembe predindoevropskih jezikov. da ta evropski prajezik ni bil en sam. Gradivo za podrobnejsho analizo je nabral z zavidljivo vztrajnostjo in erudicijo. Zakaj tako velik razpon pet do deset tisoch let? Tradicionalni jezikoslovec Devoto npr. 2): »Zatorej pomeni “pred-” npr.n.ter m(ax). k temu s predpono m(ax). Oshtir se tega zaveda. bronasta doba. da gre v resnici za prajezik(e) v Evropi. konchnico u namesto latinske a..2010 10:15:42] . kar seveda ni povsem isto kakor praslovanski. kakshne so relacije s Sergijem in Semeranom.Veneti in Anti . so tvorili le neslovansko vrhnjo. bi se tu omejili le na praslovanski (v Oshtirjevem izrazoslovju: predslovanski. da ju je potrebno obravnavati. da bi bili v takem primeru praslovanski besedi. ali spricho izredno majhnega shtevila ohranjenih japodskih. a se je v pet do deset tisoch letih nujno moral spreminjati.sht. 1930-31. indoevropsko *ghans > ilirotrashko *g(h)ans > slovansko gosь »Gans«.Lucijan Vuga alarodista prichakovali: da naj bi indoevropski jeziki prevzeli lep del besed od predindoevropskih. Che je Oshtirjeva rekonstrukcija »Iap-odes iz *jaxB. npr. pri chemer je treba opozoriti. in kot smo spotoma opazili. kar pomeni.»abietineae«. skladno s teorijo kontinuitete.revijasrp. z ilirotrashkim korelatom prekrivajocha se beseda ilirotrashki relikt na praslovanskem teritoriju ali poznejsha izposojenka od sosednjih kulturno vishje stojechih Ilirotrakov. v “predslovanski” itd. staroevropskih. (B) predslovansko = staroevropsko (seveda po ilirotrashkem posredovanju) npr. kot pravi teorija kontinuitete. lahko razumemo tudi drugache. – tj. IV. (2) Druga predpostavka: Oshtir je imel prav – kakshne so potem relacije do Sergijeve teze o latinshchini kot sinteze jezika staroselcev in praslovanshchine na tleh Italije ter do Semeranove teze o mochnih semitskih (izhajajoch iz akadshchine) sledovih v Evropi.

da bi pokazal.. ki zagovarja tezo. tezhak. str. da so bili Slovani na Balkanu zhe najmanj v neolitiku in so se od tam shirili na sever. prilizovati se«. da ni skoraj nobene finske izposojenke iz baltshchine. da v velikorushchini nahajamo sjabrъ. nasploh so finske izposojenke iz baltshchine starejshe kakor germanske besede v finshchini. communio. medtem ko v Epiru. iz drugih ruskih narechij she beloruski sjabrъ. (3)Oshtir vseskozi dokazuje. Bruder. tudi se upira Rozwadowskemu. Tesaliji. danes sebar oz. je najbrzh mogoche izhajati iz praslovanskega *sebьrъ iz *senbir v sjaberъ (str. Genosse. maloruski sjabra »Gemain deackerland. sosed. 2). Poljsko siabr »Gefährte. ko govorimo o teoriji kontinuitete. tovarish.Veneti in Anti .11..n. ker se je razvil ruski ja iz e.Lucijan Vuga Sem sodi. ki bi v poljshchini preshel v nosni a ali e. To je morda ohranjeno tudi v Sember. (2)Poleg tega ni nobene praslovanske izposojenke iz romunshchine (str. Semberija »del nahije pri Zvorniku«. commercium«. drug.revijasrp. Grki so si izposodili iz juzhne slovanshchine sembros v Patrasu. srebar. da je njen pravi izvor grshchina http://www.. ki ima sjabrъ za izposojenko iz finshchine in dokazuje prav nasprotno. sjaborъ. Zachne z navajanjem. Bekannter. Bauer. od njih pa Madzhari cimbora »consortium. sjabrukъ »Verwandter. rusticus. pobratim. vendar ne »rab. del polja obdelovan s soglasjem skupnosti. kmet. udelezhenec pri nekem delu«. IV. Seberovo. seljak« v listinah iz 14. skupno polje«. na sjabra pridelano«. sjabro »Nachbar. seljak. sjabra in narechno preko sj>sh tudi shaberъ.2010 10:15:42] . pomen »georgos. tovarish. (1)Prav glede odnosa med slovanshchino in finshchino je pomembno navesti. Kamerad. 8). Romuni so prevzeli simbra »societas. pactio. belorusko sebrь »tovarish. sorodnik. ohranjeno v listini iz 14. Ruska literatura navaja tudi narechne izraze sibra s sja>sji preko *s’¶. kmet« se zelo priblizhuje smislu ruskih besed. zadrugar«. 9). 1930-31) in spet se moram bralcu opravichiti.sht. polkmet«. st. da obstaja veliko sorodnosti med trashchino in praslovanshchino. kmet. Iz staroruskih listin sabry na 12. Seberovac.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. st. Mikloshich pa vztraja. druzhabnik. podlozhnik vlasteoski«. brat. puchanin. kar Madzhari izvajajo kot romunski simbra iz grshkega sumbola »trgovska pogodba«. Genosse. st. izrazi so povzeti iz starih listin. S prehodom ja>je pred palatali.htm[16. ksesempreio »razdreti druzhabnishtvo« (str. pravkar omenjena razprava Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. sumpros »spolovinar. se je razvil srbskihrvashki sebrь.To je zelo pomembno. Spricho srbskegahrvashkega sebar in ruskega sjaber itd. Teilnehmer an einer Arbeit. Freund. Iz prvotnega juzhnoslovanskega *seb(ь)rъ »polzakupnik. tovarish« je najbrzh iz rushchine. ki bi bila izposojena iz slovanshchine (str. druzhabnishtvo«. iz chesar z metatezo malorusko pryserbyty sha »priviti se. 3). Mitbruder. pr. prijatelj. rob suzhenj«. sempra. ki besedo izvaja iz germanshchine.. shabra »Nachbar. toda to moram nujno storiti. sjaberъ. drug. pri-sebritь sja. sosed«.. Genosse. po mojem mnenju zelo pomembna. der ein Stück Ackerland bearbeitet und in der Versammlung des Mirъ Stimme hat. saj naj bi prishli Finci v stik z Germani shele v 1. partitio«. Leukasu in Kefaloniji ter na Peloponezu sempros. da bom navedel nekaj Oshtirjevih zapletenih jezikovnih transformacij. Gesellschafter. Oshtir polemizira z Mikloshichem. da so jo dobili od Slovanov. sebri »zakupnik. daljni sorodnik«. kako zahtevno je to delo in da jih ni stresal iz rokava. sempria »spolovinarstvo. ter oporeka madzharskim etimologom. znanec. sreber pomeni danes »plebejus. na otokih Krfu. Litavsko sebras in letishko sebrs se shteje za izposojenki iz belorushchine. sjabri »die auf sjabra Anbauenden.

ker ne vemo. st. To je le eden od mnogih primerov. 21). ki imajo v patriarhatu istega ocheta http://www. perunika. da so pri Iliro-Trachanih uporabljali tudi proso za varjenje piva.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki so se z njimi pomeshali.htm[16. *monak(h)us preshlo prek a>i v slovanski mъnichъ kot posledica trashkega posredovanja v prvi dobi pokristjanjevanja severnega Balkana okoli 4. ki tichi najbrzh v slovanskem *sebьra »Arbeitsgenossenschaft. sebьrъ »zadruzhnik. *sa(n)b(i)r. da gre za ogromno skupnih osnov. bog groma. 16). ni chudno. kar stari viri glosirajo kot »legitimni. Po drugi strani pa se italijanski etimologi (ZIN) za birra »pivo«. *zibur in s prehodom iz trashchine prek baltoslovanshchine v slovanshchino *sebьrъ ter morda litavskoletonsko *sebr. zadrugar ali podobno«. *sabr.). da iz vsega obravnavanega sledi predslovansko sebьra »zadruga«. zakonski ali pravi (v nasprotju z Netrachani)« ali »sorodni«. da je grshko-latinsko *monak(h)os. V prvem primeru sta dve mozhnosti: ali je baltoslovanska beseda sorodna s trashko ali so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani doseljenih Trachanov. edini predtrashki Zeus Keraunos je po njegovem mnenju le *Perun = predslovansko *Perynъ (uo<> kakor etrushchansko ufle : aufle. Oshtir razlaga. 18).«). od koder naprej *ziber. da je rekonstruirani pomen »zadruga« = velika druzhina« zgornjih besed nastal iz izraza za »familia«. V slednjem primeru zadostuje skupna praoblika *senbir.revijasrp. npr. torej »k isti druzhini ali iz te nastali zadrugi (=veliki druzhini) oziroma bratstvu in dalje plemenu pripadajochi«. ki dá v trashchini *se(n)b(i)r. da je slovanski *sebьrъ najbrzh soroden s trashkim ziburthides in je torej obstoj te besede zagotovljen dolgo pred pojavom romunshchine (str.. Oshtir pa ne izkljuchuje.n. od koder plemenit (str. da pomeni danes srbski in hrvashki sebar »tezhak ipd. to obichajno pojasnjujejo z nemshkim posredovanjem. nadalje morebiti (che ne iz rushchine) predbaltsko *se(n)b(i)r. Oshtir skratka domneva. 13). *sa(n)b(i)r ter predtrashko *senbir »zadruzhnik > *soplemenjak > gnesios«. s pojmom »plemenitashtva« v trashkem ziburthides. tovarish. delovna zadruga« (ker je zadruga opravljala predvsem poljedelska dela. Naj se povrnemo k trashkemu ziburthides. ali je ta beseda v baltoslovanski-trashchini indoevropska ali predindoevropska = staroevropska. Zatorej je mogoche spojiti pojem »zadruzhnishtva«. saj bi po novovisokonemshki poti nastal slovanski mъnьchъ (str. 17). sprashujejo ali je to mogoche izvajati (?) iz latinskega bibere »piti«. Ker Oshtir meni.«. 21). in s tem »plemeniti« (str. predtrashko Arrolos : Araulos itd. ne da bi kritichno uposhtevali.sht.Lucijan Vuga in se je preko romunshchine razshirila drugam. kako je prishla beseda menih k Slovanom. Che je pri ziburthides le s »plemeniti«. Pravi pomen te skupine je zhe spricho tega tezhko dolochiti. Zgolj en primer. sanb(u)r (str. tedaj tudi to ni nezdruzhljivo z »druzhina>zadruga>bratstvo>pleme«.Veneti in Anti . K temu pomenskemu prehodu plemenit iz plemen »pleme« in to iz *pled »ploditi« lahko primerjamo cheshko shlechta (Geschlecht>Adel. plutnik« (str. Oshtir obravnava tudi sorodna bozhanstva med Traki in Slovani. K temu velja dodati navedbo.2010 10:15:42] . zato brutos iz *bharsut preko *barut > *brut z rs>r in aru>ru. Druzhino tvorijo chlani. Vse te pomene najdemo vsaj deloma tudi pri *sebьrъ: »brat. 9). nemshko Bier. slovansko zhlahta>zhlahten »plemenit«. drug. druzhabnik itd.11. kako lahkotno so (ali she) jezikoslovci pripisovali germanski izvor slovanskim besedam. plemstvo). Oshtir sklepa. skupno izhodishche je na krvnem sorodstvu temeljecha druzhina > zadruga > bratstvo > pleme. slovansko bъrъ (iz *bhoru) »vrsta prosa« (str. v Bolgariji Perin planina in v perunika »Schwertlilie. da obstaja she druga mozhnost. cheprav je mogoche zadruzhnishtvo tudi na drugi podlagi.

pach pa je v predgrshki dobi vladal matriarhat. Freund« > druzhina (tudi »Heeresabteilung. 24). 22). alius«. Oshtirju se zdi primerno zacheti razlago z etrushchanskimi shtevniki: maχ “1” śa “6” zal “2” cezp “7” thu “3” śemf “8” huth “4” ceanuth “9” ci “5” To povzema po Cortsenu (Etruskische Standes. *sa(n)br = finsko *sebr >* seur sicer ilirotrashki relikt. npr. drugi mozh« za *sebr > seur.) Oshtir je prerpichan. moramo slednjich rachunati z mozhnostjo. Chlani zadruge.11. da pa prailirotrashki *senbir ni indoevropskega. letshchini suo. ampak neindoevropskega. slovansko *sem-bhir > *sebьrъ po Oshtirju ne omogocha zanesljivega razvoja in zato misli. ki je izpodrinil indoevropski frater.htm[16. 22). zibur. alius«. ampak tudi baltsko *sebr. da je najbolje izhajati iz trashkega.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Genosse« in da se razvija tudi pojem »zadruga« iz izraza »drugi. tj. skupaj. *zibir. ki je ohranjen v etrushchini! (podchrtal L. (Bolj zaradi zanimivosti naj omenimo. frator »brat > chlan bratstva« in ga nadomestil z adelfos »brat« = staroindijsko sagarbhyas »co-uterrinus«. in to podrobneje utemeljuje (str. O.). tedaj smemo izvajati celo iz staroevropskega *senb(h)ir »alter.) (str. celo finsko *sebr > seur (str. Od izbire shtevnikov je odvisen pomen etrushkega *tsemp(h)ir »alter. alius. vojskovodja« je morebiti ta pomenski prehod tudi v trashkem ziburthides) in iz drugъ nastane srbsko-hrvashko zadruga »velika druzhina«. O. tedaj slovansko *sebьrъa iz indoevropskega *sem-bher (oziroma s prevojem sem-bhor in z redukcijo *sem-bhr) »istih« = enih = skupnih starshev. staroevropskega izvora.: http://www. vojashko krdelo« > truhtin »Kriegsherr. Genosse. albansko bir »sin« in gotsko baur »sin« iz indoevropskega * bhe r. * bhor. sabr. od koder ne le slovansko *sebьrъ in trashko *ziber.Veneti in Anti . v kateri ostanejo sinovi tudi po ozhenitvi v skupnem gospodarstvu.) tja tudi pred njimi na istih tleh bivajochi Ilirotraki. s/z« primerjamo keltsko *sin < *sem. ki mu ustreza trashko *zibir > *ziber. vojashki oddelek« kakor v sorodnem starovisokonemshkem trucht »Kriegerschar. theishsh »1000« s predslovanskim tysetja.und Beamtentitel 140). Konchno naj se opremo she na finski sinonim toinen (mies) »ein zweiter (Mann). * No. k temu slovansko drugъ »anderer. »sinoikoi«.V. da je Oshtir tu primerjal etrushko-preditalski *thuishsh. Che she uposhtevamo.2010 10:15:42] . *som > baltsko *san v litavshchini san. alius. slovansko so > srbsko-hrvashko su. da so Baltoslovani na ozemlju med Karpati in Baltikom doseljenci (podchrtal K. Za pojasnitev * »eden« (=isti). tisetja. *sab(i)r. alter. sedaj pa pridemo do Oshtirjeve poante.revijasrp. Che je »zadruga« = »chlanstvo po istih starshih«. Indoevropsko *bher »nesti > nositi > roditi > mati > starshi (tudi oche)« lahko primerjamo z novovisokonemshko ge-bären. Fürst. da se pojem * sebьrъ v mnogochem prekriva z izrazom drugъ »alter. da je slovansko *sebьrъ = baltsko *se(n)br. gotsko ber-us-jos »Eltern«. Tako je grshko fratria prvotno sestavljena iz potomcev istega ocheta. indoevropskega *semb[h]ir > *seb(i)r. in ker so se doselili (podchrtal K. alius«.Lucijan Vuga ali v matriarhatu isto mater. zhive pod enim krovom. da zgornji vrstni red shtevnikov med drugim potrjuje tudi etimologija.

od kod so prishli indoevropski Ilirotraki? Kljuchni problem je naslednji in bi ga imenoval: problem tretjega. 24) itd. po Oshtirjevem mnenju ochitno Ilirotraki? Che je bilo tako. śem-[z]f “6 +2”. Iuventii s priimkom Thalna (etrushko *t(h)al »juvenis. Spricho dvojezichnosti v pasu med Etrurijo in italskimi narechji. baskovsko bat “1” = predgrshko *bat-il »primus« > basileus. *-p(h)il se ponavlja v etrushkem *thu-p(h)l-th »dvanajst. je izrednega pomena pojasniti. Tako lahko Oshtir preide k zakljuchku. Ali so bili Etrushchani samo v Italiji. vkljuchno s Padsko nizhino. a obenem ima tako Ilirotrake kakor Praslovane za Indoevropejce. *dvojnik. ali pa velja teorija.Lucijan Vuga maχ “1” spricho etrushchansko-predgrshkega > latinskega maccus “sim-plex = ein-fältig”. Kljub Oshtirjevi strogo znanstveni temeljitosti v jezikoslovnem smislu. od kod pa so prishli ti indoevropski Praslovani. povezan s predtrashkim ziburthides “gnesioi” ter prikljuchen na etrushchanski *zenpir »blizhnji«. od koder naj bi jih potisnili proti zahodu Indoevropejci. (2) Drugi del *-b(h)it : *-p(h)ir. ki je nadvse dragocena. da so tudi oni bili pred tem v Panoniji in celo v spodnjem toku Donave (teorija Radivoja Peshicha). Predslovanski * sebьrъ »chlan velike druzhine« je nastal kot staroevropski relikt. mladenka.*zp(h)il v *ce-zpil »quinque (et) alterum« > cezp “7” in v *śem-zphil “sex (et) alterum” > śemf “8” ter xo-sfer »oktober« nastalo iz praetrushchanskega *zenp(h)ir. Ker jih postavlja na ilirotrashko starejsho etnichno plast. znachaj osebe. iz katerega sta chrpala trashchina in praslovanshchina. ki meje z etrushkim jezikovnim ozemljem. prvotno etrushkem gentiliciju Sempronius s priimkom Atratinus. kot je npr.2010 10:15:42] . (m<>b). ki ji pripisuje vishjo kulturo..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. pisar. *o-m[a]c > oncia. Sicer pa je najbrzh tudi v etrushchini sami *tsenp(h)ir > *zenp[i]r »alter« v rimskem. kako je prishlo do teh prenosov izrazov. predkretsko *i-pt > itton en (str.Veneti in Anti . Torej: etrushchansko *zen-p(h)ir »alter. blizhnji«. in ga predpostavljamo v *dzen > *dze predgrshkega Ze-th-os. zenp(h)il »alter. torej bi bil trashki z poleg s v slovanshchini *sebьrъ zhe staroevropska alternacija. mladezh«). mlad. 27). Oshtirjevo sploshno preprichanje je. zadruga« je sestavljeno iz: (1) *tsen <> *dzen “2”. ki je ohranjeno v etrushchanskem *tson »zweiter. da ne ve! Ker pa povsem jasno zagovarja stalishche. srechujemo dvojezichna imena npr. uncia »ein Teil eines As«. blizhnji«) (str. Karakter einer Person.htm[16. *zibir) iz *dzenb(h)ir »alter«. makk(h) < mat-k(h).revijasrp. ta so nastajala.11. saj so morali pred tem pripadati istemu indoevropskemu jedru kakor Ilirotraki. kamor so kasneje prishli Praslovani in jih (vsaj delno) poslovanili. da je (tudi v primeru) * sebьrъ »zadrugar« beseda tesno povezana s trashchino in etrushchino. per-son-a »*Mann + zweiter > Rolle. mladenich. igralska maska« = baskovsko zun »zweiter«. drugi« v sestavljenki fer-su > lat. Maske des Schauspielers itd. nam spet ne more ponuditi kaj vech jasnosti glede izvora Praslovanov. da je obstajal staroevropski. Oshtir pravi. znano Q. izpeljivo iz cezp “5 +2”. http://www. ki so tudi prishli od nekod na Balkan in v Zakarpatje. predindoevropski jezik(i). *zibur = predslovansko *sebьrъa > »zadrugar. blizhnji« = predtrashko *zenb(h)ir > *ziber. Xo-sfer (beri *śósf¶r) “6 +2” > oktober (iz octo=osem) ter iz Sempronius Atratinus (: ater »alter. medtem ko naj bi se (del) Ilirotrakov odselil na jug – kdaj. Scribonius – ziχu = Scribonius.12=10+2«. se vselej znova vrachamo k vprashanju. to se pokriva s predtrashkim *zibir (> *ziber. da je etrushchansko *zp(h)ir.

b) Centralnoindoevropejske Trachane.htm[16. Liguro-Iberci (> Baski) in Pelazgi tvorijo predindoevropske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtonimi prebivalci v prednji Aziji (Likijci. bi se to moralo bolj poznati v jezikih. 28-29) razvoja besede* sebьrъ. Lidijci.2010 10:15:42] . kar pomeni. kako je etrushchanska oz.Veneti in Anti . Toda ta predpostavka odpira she dodatno vprashanje. c) Na iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani.i. Elamiti. indoevropskimi jeziki. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. KAJ PRAVI KAREL OSHTIR O ANTIH ? Tudi v razpravi o Antih se zdi Karlu Oshtirju umestno. saj bi tako moralo biti (pravi teorija) v predelih najbolj oddaljenih od prvotnega jedra. da niso bili Etrushchani tisti. kako so si lahko Grki izposodili iz juzhne slovanshchine sembros. zachenshi s staroevropsko *dze nbir »drug. ter bi morali priznati veliko vechje afinitete med etrushchino. kdo pa je bil vmes med tema dvema skupinama? Je bil vmes prazen prostor ali je obstajal nekdo tretji? Kdo bi bil ta tretji? Che pa ni bilo vmes nikogar in so bili Predindoevropejci ali Megalitci ter Indoevropejci v stiku. Zato se mi zdi.11. ta se je neposredno prenesla v predilirotrashchino in etrushchino. torej gre za skupni izvor.Lucijan Vuga Neindoevropska staroevropshchina. da je moralo biti prav to slednje res. blizhnji«. Tako v bistvu ustreza teorija kontinuitete. baskovshchino itd.n. Kavkazijci. ki v srednji Evropi oblikuje tri jezikovne plasti: a) Iliro-Venete. da dve tako razlichno koncipirani jezikovni skupini nista mogli zhiveti druga blizu druge. da je sebar izginil iz slovenskega spomina in se ohranil zgolj v besedi zadruga? A preden nadaljujemo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Oshtir je k svoji razpravi prilozhil tudi pregledno grafichno shemo (str.sht. druzhabnik. v katerem je prihajalo do najrazlichnejshih interakciji in transformacij jezikov. in naj bi bila jezik (jeziki) megalitskih kultur. Konchno gre za chasovni razpon med sedem do deset tisoch let. ki lahko razlozhi. naj bi bila bistveno razlichna od indoevropshchine. bi se moralo v njej ohraniti razmeroma najvech prvotnih besed.revijasrp. Predhetiti. ob Baltijskem morju Balti. nich manj pomembno vprashanje: kako da besede sebar nimamo v slovenshchini. da zaradi boljshega razumevanja njegovih izvajanj vselej omeni svoje stalishche o predslovanskem jezikovnem substratu. ki naj bi Ilirotrakom posredovali to besedo iz svojega besednega zaklada. Karijci. ki naj bi prevladovala v Evropi (po klasichnih teorijah) do bakrene dobe okoli 3000 let pr.? A po mojem mnenju Oshtir ni odgovoril she na eno. s t. da sta torej bili zelo narazen. Mitanijci in Sumerci). http://www. da so bili tako Ilirotraki kakor Etrushchani dedichi istega jezikovnega substrata in so tudi morali zhiveti na ozemljih s tem istim jezikovnim substratom! To pomeni. marvech sta oba jezika chrpala iz megalitske jezikovne zakladnice. ki skupaj z Etrusko-Reti. kot je Slovenija oddaljena od domnevne praslovanske zibelke Zakarpatja?! Je mogoche. she o skrivnostnih Antih. ki je (kot pravi France Bezlaj) izredno arhaichna oz. staroevropska beseda prishla v daljnih krajih v rushchino itd. Iz tega moremo sklepati.

Toda od kod – saj bi po odkritjih sodobnih arheologov in prazgodovinarjev tezhko nashli v obsezhnem prostoru Evrazije podrochje. ki niso barbari shele od rimskih chasov (do danashnjega dne). [indo]-germansko) tezo o »nekulturnosti« Slovanov.2010 10:15:42] . sheg in obichajev.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.«. ki zhe dolgo buri strokovno javnost: »Predno preidem h *kasegъ nekoliko besed o http://www. v Toharce v Aziji in v Hetite v Mali Aziji. avtohtoni so se sicer poslovanili. ker se avtohtoni niso mogli chez noch priuchiti slovanskemu jeziku. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. ki so tudi Indoevropejci kakor Iliri in Trachani. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo.« Od kod so se vzeli Slovani. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. ali bolje recheno. izvzemshi zemljepisnega imenoslovja in besed.12): » Na ilirski = staroevropski substrat se je vlegel najstarejshi val Indoevropejcev. ki ga doda le malo naprej (prav tam. kjer bi bili ljudje tako zaostali. natanchneje za Karpati. s Pikti v Angliji. Jezik. kakor je znano. I. juzhni in zahodni Evropi.. Oshtir nadaljuje (prav tam. 1926-1927. ki je po besednem zakladu vchjidel maloazijska – in torej s staroevropshchino sorodna – po sklanjatvi in spregatvi pa pretezhno indoevropska. vendar so si pridrzhali po vechini svoje predslovanske institucije in z njimi vred tudi odgovarjajoche izraze. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog.« S tem nam je Oshtir ochrtal stanje v Evropi pred nastopom Indoevropejcev. kar se tiche jezika. po konchnicah pa indoevropski. ne zvemo. 12): »Shele na ta ilirsko-trashki substrat Zakarpatja so se naselili Slovani. in je razpadel v Trachane na ilirskem ozemlju.. kot se jih vseskozi prikazuje. str. Toda o stanju na vzhodu. ko obdeluje izvor besede kosez. str. so se oprijeli avtohtonih navad. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom.Lucijan Vuga zahodno od obeh – vendar locheno po ozkem ilirsko-trashkem pasu [tako Kossina] – pa Germani in v juzhni Rusiji Skiti. je bil po slovarju vechinoma she ilirski = staroevropski. ko smo v Zakarpatju dobili ilirsko-trashko osnovo. str. so sprejeli zakarpatsko kulturo in tudi zakarpatsko stanovsko organizacijo. Prav spricho tega je umestno kritichno obravnavati naslednjo Oshtirjevo argumentacijo (prav tam. V teh uvodnih besedah pod tochko (c) Oshtir postavlja med Baltoslovane in Germane ilirskotrashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast.. z Ibero-Baski v Shpaniji.revijasrp.« Tako. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. sedaj pa nas chaka she pojav Slovanov. ker pa so bili Slovani manj kultrurni kot avtohtoni. ki so jih poslovanjeni avtohtoni ohranili kot relikte. ki so v Zakarpatje prishli pred njimi.11. marvech so bili zhe v domnevni (pra)domovini za Karpati nekulturni prishleki od bogsigavedi kod. Ker so bili doseljeni Slovani gotovo manj kulturni kakor avtohtoni. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. v Kimerijce v predskitski juzhni Rusiji. kakor se to da najlepshe ugotoviti na hetitshchini.. V prvih generacijah po amalgamaciji zakarpatskih avtohtonov z doseljenimi Slovani je vladala dvojezichnost. str. Na zhalost je tu Oshtir prevzel (rimskoimperialno in kasneje she pangermansko oz. nam pove: »Od jezika zakarpatskih avtohtonov se ni ohranilo nichesar.htm[16. se pomeshali z avtohtoni in jim vrinili slovanshchino. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. ki so ga govorili v tako nastalem ilirsko-trashkem Zakarpatju in na severnem Balkanu.Veneti in Anti . severozahodni Italiji in Galiji. 13). Oshtir nas je pripeljal do razvojne faze.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zakarpatskem, predslovanskem druzhbenem redu, kamor spada tudi *kasegъ. Predslovanstvo izrazov zakarpatskega, staroevropskega druzhbenega reda bazira: (a) Na pomanjkanju sorodnih besed v drugih indoevropskih jezikih ali na omejitvi na germanshchino in slovanshchino, ki je posledica istega paleoevropskega substrata (op. L.V.: toda ta substrat je bil tudi za druge indoevropske jezike; to Oshtir potrjuje na str. 10, zad. odst.: »...neverjetno je, da bi beseda *chъrvatъ prishla med Praslovane shele iz germanskih ust, zato, ker ni bilo med Praslovani in med Germani nikakih stikov, izvzemshi identitete staroevropskega substrata.«). (b) Na sorodnih besedah juzhno od praslovanske [zakarpatske] domovine v iliro-trashchini na severnem Balkanu in v juzhni Rusiji, kjer pa se je na iliro-trashki substrat vlegla she iranska skitshchina; da pa ni v zakarpatski iliro-trashchini, izvzemshi reliktov v slovanshchini, o tem nichesar ohranjenega, je razumljivo, che pomislimo, da je bila starim piscem hiperborejska Sarmatija bajni svet (op. L. V.: ta Oshtirjeva razlaga se mi zdi prevech poenostavljena in prehitra, o Trachanih zgodovina kar precej ve, kako to, da ne bi vsaj posredno porochala tudi o zakarpatskih Trachanih?). Iz tega sledi, da si odgovarjajo ilirsko-trashki relikti v slovanshchini (in germanshchini) ter ohranjeni korelati v juzhni Rusiji in na severnem Balkanu, kakor npr. galski elementi v Franciji in keltski jeziki v Britaniji in na Irskem, oboji so kronoloshko in geografsko razlichni refleksi skupne ilirotrashchine, s chimer odpade dozdevna nemozhnost, spraviti Iliro-Trake v zgodovinsko in geografsko zvezo s Slovani. (op. L. V.: ta Oshtirjev sklep je izrednega pomena, saj pritrjuje TKteoriji kontinuitete, ki pa celo izenachuje Trake in Praslovane; zato pa nas toliko bolj osupne Oshtirjevo nadaljevanje). Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Slovane, o tem ne ve zgodovina nichesar, sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko imenoslovje, od katerega se predslovanski substrat ne sme lochiti, ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.« Kdo pa so bili ti »osvajajochi narodi«? Tako kot razvija Oshtir, so to bili Slovani, ki naj bi prevzeli obstojecha imena, ohranjena v ilirskotrashkih reliktih v slovanshchini; dosledno sledech tej metodologiji, se smemo vprashati, kje pa je najti kakshne (pra-pra)slovanske relikte v neki predzakavkashki domovini (pra-pra)Slovanov? Tega ne ishche niti Oshtir, za katerega je to postransko vprashanje...
Kot smo zhe opozorili, Bojan Chop, uchenec Karla Oshtirja, pishe (Jezik in slovstvo, XIX, sht. 1-2, str. 3): »... na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«, torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam, kjer naj bi zhiveli Praslovani, preden so se razlili nekako 2500 do 3000 let kasneje po Evropi – kar je bilo po veljavnem nauku shele v zachetku srednjega veka. Ker pa Karel Oshtir poudarja, da lochuje Predslovane od Praslovanov in je imel v mislih Predslovane, ko je zapisal »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje...«, se seveda smemo vprashati, kdo so bili ti Predslovani in od kod so tja prishli. Po Chopu naj bi bila Ukrajina, in Zakarpatje sodi v ta krog, pradomovina Indoevropejcev; che je pri tem mislil, da so obstajali tudi Predindoevropejci, ostaja odprto she razshirjeno vprashanje na prejshnje vprashanje, od kod so prishli ti Predindoevropejci. In konchno, so Praslovani res chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem, ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod, zahod, sever in jug? Zakaj so vsi odhajali, le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko, kolikor je
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Iliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja, ki nas, che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo (podchrtal L. V.); da bi bili kdaj Iliro-Traki podvrgli

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

(pra)zgodovinarjev!

Bojan Chop she razlozhi (Linguistica, XIX, 1989, str. 7): Alarodski rodovi so v neki blizhnji zvezi z ljudstvi, ki so iskala ozemlje med veliko selitvijo okoli 2500 pr.n.sht. v smeri od vzhoda proti zahodu, iz centralne Azije proti Sredozemlju ter naprej proti Shpaniji (Iberci=Baski) do Atlantskega oceana. Velik del teh ljudskih mnozhic so kasneje postali Indoevropejci, drugi Uralci itd. Zhe bolj v srednji Evropi (zraven Retov) Etrushchani v Centralnih Alpah in naprej proti srednji Italiji (Etrurija); na ta nachin so postopoma povsem zasedli severne obale Mediterana zhe v zachetku bronaste dobe okoli 2000 pr.n.sht., vendar se je dokaj velika skupina novih priseljencev (ki je napredovala do Sirije, juzhnega obrezhja Male Azije, Grchije z Egejem, Italije, Sicilije itd.) indoevropeizirala, kar pomeni, da so Indoevropejci, gotovo z drugimi ljudstvi povezani, napredovali proti zahodu, govorech kar dobro jezik sopotnikov. Tako si lahko razlozhimo medsebojne vplive med jeziki oziroma ostanke starih jezikov v indoevropskih jezikih. Torej se je vse to dogajalo 2500-3000 let, preden so se premaknili she Praslovani iz svojega Zakarpatja... Morda pa ni bilo vse tako, kot je mislil Oshtir. Po TK-teoriji kontinuitete naj bi bila pradomovina Slovanov na Balkanu, od koder so se razselili tudi v Zakarpatje in po Rusiji. Che Oshtir trdi, da nihche ne ve kdaj so Slovani prishli za Karpate niti kako dolgo so bili tam IliroTraki, je upravichena teza teorije kontinuitete, da je Balkan njihovo pravo pradomovanje; lahko bi rekli skupno pradomovanje in po teoriji kontinuitete izenachenost Trakov in Slovanov, glede Ilirov pa teorija kontinuitete zagovarja tezo, da so bili Iliri dolochen chas zgolj neka vodilna plast, vladajocha elita, ki je dajala ime velikemu shtevilu ljudi na obsezhnem ozemlju. To bi bilo nekaj takega, kakor so bili kasnejshi imperiji, Rim je zavladal pretezhnemu delu Evrope in najrazlichnejshim ljudstvom, ali kot so Franki ustanovili Frankovsko kraljestvo itd. V svoji knjigi Jantarska pot sem podrobneje obravnaval jezikoslovni odnos med prastaro akadshchino in slovenshchino (po metodologiji G. Semerana) ter med drugim omenil tudi izraz knjiga. Oshtir razlozhi (str. 16, 5. odst.): »Pouchno v tem oziru je predslovansko *kъnjiga, ki je prishla k Slovanom chez juzhnoruski predindoevropski kulturni center, od njih pa je prevzeto tudi v ugro-finshchino in madzharshchino könyv. V ilirotrashki juzhni Rusiji prehaja u>i in k>g in tu je asirsko kunukku dalo *kunig... naprej pa g(h) <> kc v * kъnjiga, tudi iliro-trashko od koder v armenshchino knik c .« Kar nas she posebej preseneti, je Oshtirjev sklep, da naj bi Slovani
dobili izraz za knjigo she v predindoevropskem chasu, to je zelo dalech v preteklosti, vsaj v III. tisochletju pr.n.sht., to pa pomeni, da je bil ta nadvse pomemben kulturni pojem zhe takrat smiseln za Slovane, saj bi sicer ne imeli z njim kaj pocheti.

Cheprav izvaja Oshtir pretezhno vechino nazivov za druzhbeno pomembne funkcije knez, zhupan, vitez itd. iz iliro-trashchine, pa je ta njegov napor kronan s tem, da ugotovi njihovo prisotnost med Slovani she pred t.i. srednjeveshkim preseljevanjem. Vechina dosedanjih razlag je izvajala te pojme iz germanshchine ali, che zhe, iz latinshchine, da so jih Slovani dobili prek Germanov. Poglejmo Oshtirjeve primere: kmet: (str. 23) predslovansko *kъmetь je identichno z iliro-trashkim kometai »plemenitashi nizhje vrste« in zaradi kretskega kaman “agron” pravzaprav »poljedelec«; sem bi pridali she iliro-trashki dikomes »knez; rex et pontifex«;
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zhupan: (str. 23) predslovansko *zeupan > slovansko *zjupanъ > *zhupanъ, kar je identichno ilirotrashkemu *deuppan; vitez: (str. 24) predslovansko *vitegъ, *vitedzь »eques; jezdec, konjenik, vitez« iz iliro-trashkega *witemg, kjer -tem- »konj« spada k staroevropski premeni t<>d, kar da predslovansko *dem »konj« s podaljshavo –tel v dem-tel>detel »detelja«; staroevropsko *taxm ali daxm »konj«, etrushchansko damnos. Oshtir jasno opozarja, da se navadno slovensko *vitezь izvaja iz germanskega *wiking preko *vitsetdzь > *vitedzь, vendar prehod k>t tega ne dopushcha; celo staropruski witing > weiting ali waiting je najhitreje izposojeno iz slovanshchine, chetudi baltoslovansko *witeng ali *witing ni izkljucheno; knez: (str.25) predslovansko *kъnegъ, *kъnedzь, predgermansko *kuning, *kunja starovisokonemshko kunirichi je zaradi staroevropskega prehoda u<>i identichno z iliro-trashkim *kuneng ali kineng<>kunej ali kinej »pontifex maximus et rex«; kralj: (str. 26) predslovansko *korljь »kralj« = predgermansko *karel z ilirsko-trashkim prehodom a<>e in s prehodom »kralj« (anglosaksonsko ceorl), stareshina (> starec), junak > tlake oproshcheni, prosti mozh (> mozh) > prostak (primerjaj podobno *kosedzь »Edling > libertinus«) sodi s staroevropskim a<>o k dakijskemu *korul »kralj« v Coryllus »rex et pontifex maximus«, Coryllas poleg Σκορύλων kakor Karl Veliki iz germanskega *karl; -j- formant se ponavlja v maloazijskem κοαλδδειν »kralj«... morebiti tudi v imenu predskitskega plemena Κοραλλαοι... nahajamo tudi v predlatinskim sella curulis, kar so uvedli zhe etrushchanski kralji v Rimu; cesar: (str. 26) chez ilirsko-trashki substrat je prishel k Slovanom in Germanom tudi latinski Caesar > *cesarjь, gotsko kaisar, kar naj bi chez Balkan potovalo v Romunijo prek IliroTrachanov, saj ni verjetno, da bi rimski legionarji pri osvajanju Balkana she izgovarjali diftong ae, she manj pa bi lahko kaj takega naredili “hiperurbanizirani” (op. L. V.: pomeshchanjeni) rimski diplomati, zato je prehod vulgarnolatinskega dolgega shirokega ae v e (slovansko cesar) in ai (germansko kaisar) nastal lahko le v iliro-trashki izgovarjavi (op. L. V.: spomnim naj na Oshtirjevo ugotovitev, da se ne ve, kdaj in kako dolgo so bili Iliro-Trachani v Zakarpatju in s tem v stiku s Slovani, kar vsekakor dopushcha domnevo, da so Slovani dobili ta izraz neposredno v stiku z Rimljani); boljar: (str. 26) predslovansko *bylja, *boljar-e je zaradi u<>a ter spricho u<>oi v *bylja > grshko boilades po vsej verjetnosti staroevropski relikt, za kar govori staroevropski izvor korena *bul ali *bal, ki ga najdemo v ilirsko-trashkem Deki-balos »Dakov kralj« ipd. Oshtir sklene: che pa sodi boljar v turshko bajar k *boljar-e, tedaj je turshka beseda staroevropska, che ne kar slovanska. “Valuk”: (str. 27) staroevropskega porekla je v predslovanski hierarhiji *vъlchvaъ »maga, magus«, bodisi da je izvedeno iz predslovanskega in predgermanskega narodnega imena *Walke ali *Wulk e > *Voъlchъ, *Walxa, ki kazhe nasproti predgalskemu Volcae in ilirskemu Valcum v Panoniji ilirsko-trashki vpliv, bodisi da je vъlchvaъ < vъlьchvaъ < *wulishwa sorodno z dakijskim polistai »duhovniki boga Zalmoksisa« z ilirsko-trashkim prehodom p<>w. Karel Oshtir je izraz kosez obravnaval v sklopu imen hrvashkih plemenskih vodij, ki so prishli v 5. st. z Goti iz Poljske v Dalmacijo, kot nam porocha bizantinski cesar Porfirogenet v svojem De administrando imperio iz 10. st.: pet bratov – Kosentzes, Hrobatos, Kloukas, Lobelos, Mouhlo – in sestri Touga in Bouga, ki naj bi bile po Oshtirju vse predslovanskega ilirsko-trashkega izvora. kosez: (str. 28) – temu pojmu se Karel Oshtir podrobneje posvecha, saj je v naslovu njegove
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

razprave K predslovanski etnologiji Zakarpatja pristavek Κοσέντζης-Kosentzes. Po njegovem je v sklopu stanovske organizacije predslovanske kulture v Zakarpatju pomemben predslovanski naziv *kasegъ/kosegъ »Edling«, ki odrazha ilirsko-trashki *kaseng in je zakarpatski predslovanski korelat k ilirsko-trashkemu Kosiggas-Κοσιγγας –Cosingis »zhena kralja Nikomeda I.«, Koson-Κοσων »Trashki dinast« (op. L.V.: Kosigin, politik v nekdanji ZSSR). K ilirsko-trashkemu *kaxs »Princeps ali podobno« velja primerjati s predhetitskim kc ash>hash »kralj« v hashshuwet »kralj je postal«. Ko Oshtir ishche razlago, dopushcha izhodishche v *kaxs/ kaxsh »glava, od koder * kaxseng »glavar«, in na to navezhe etimologijo za etrushchansko *cass »caput; glava«, kar bi se dalo rekonstruirati iz latinshchine prek “cassidemantem a Thuscis nominatam dicunt” in predgrshkega kottis, »kefale«, kotta. Sam formant -eng v *kosegъ oziroma -ing v Kosiggas je treba predpostaviti zaradi slovanskega prehoda in v ь in i. Tu bi bilo treba omeniti Oshtirjevo oporekanje Ramovshu, ki izvaja vrsto slovanskih besed kot izposojenke iz germanshchine, npr. za zhelezo, srebro, zlato itd., ali za izraze s konchnico -egъ, ter dokazuje, da gre v bistvu za skupno staroevropsko dedishchino. Za mesing, med na primer opozarja na sumersko *mass »baker« +niggi »kositer, cin« = massniggi. Tu se mi zdi primerno vlozhiti zanimivo razmishljanje akademika Rajka Nahtigala (O etimologiji izraza kosez, Slavistichna revija, VIII, 1955, str.164-168): »Ako sedaj izvajanja ob besedi knez – kъnedźь – kъnegъ prilagodimo k izrazu kosez – kosedźь, moramo rechi, da je nastal iz nekega nekdanjega tujega *kosingos in bil prvotno prevzet pred palatalizacijo kot kosegъ. Sled tega se je ohranil she do danashnjih dni v rezijanskem krajevnem imenu v tvorbi (zhenska oblika) kosegyni, tichochi v posesivnem adjektivu »ta na Kasiginej hörycoe« od nominativa kaseginja gorica z i za e (po Baudoin de Courtenay itd.).« K temu bi jaz dodal she ime zaselka Kosech pod Krnom pri Drezhnici nad Kobaridom, za katerega pa domachini pravijo, da ga nekoch ni bilo in je novejshega datuma, so pa obstajali mikrotoponimi Koseshka planina, Koseshki potok ipd. Ker pa je v blizhnji vasi Ravne tudi hishno ime Linga(r) – danes she zhiv priimek v Kobaridu – gre morda za izpeljanko iz edling(ar) »plemenit, Kosez«, in so omenjena predialna imena ostanek nekdanjega lastnika. Drezhnica je nedvomno zelo stara naselbina, podobnih imen je kar nekaj po slovanskem svetu, in tudi okolishki toponimi merijo na davno preteklost. Nahtigal nadaljuje: »Navedena jezikovna tvorba je zanimiva, ker ima zvezo s Koroshko. V nekdanji svoji razpravi... sem namrech pokazal, da »rezijanshchina tvori sploh ne glede zhe na svojo geografichno lego neko nadaljevanje povechini zhal zhe izumirajochih govorov Kanalske doline, a od teh pelje zopet most k rozhashchini (op. L.V.: Rozh na Koroshkem). V koliko je rezijanshchina, ki jo smatram za preseljeni preostanek nekega nekdanjega, sedaj pach zhe izumrlega, morda severozahodnega koroshkega narechja – zato so tudi ozke zveze z ziljshchino – v koliko je rezijanshchina she bolj izshla s severa, je tu, razume se, tezhko rechi – izumrlo je, dovolj – . Gotovo pa lahko chisto mirno trdimo, da stojijo brizhinski spomeniki glede
refleksov nosnih samoglasnikov v vseh bistvenih chrtah v najblizhjem rodstvu s skupino narechij, ki jo tvorijo dandanes rozhashchina, rezijanshchina in ziljshchina in ki so jo tvorile nekdaj she dalje na sever in zahod. (podchrtal L.V.)« Ta navedek uglednega slovenskega

znanstvenika vsebuje, po mojem mnenju, dvoje pomembnih sestavin: (1) da postavlja rezijanshchino v smiselno in zaokrozheno skupino slovenskih govorov, ob nekaterih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

revijasrp. 10-12). je negotova – naj bi izhajalo iz *Chъrvata (gora) “Καρπάτης”. osebnim imenom Bawa > Bas. chesh da rezijanshchina nima nichesar skupnega s slovenshchino. morda pa je bil le zelo oprezen.11. da Oshtir ni niti poskusil izvajati iz tuga »zhalost«. Μουχλω je ilirsko-trashki *Mukc ula. celo kazhe rachunati s tem. Glede prvega dela imena primerjaj osebno ime Tau-zig (-zig »sin«=etrushchansko śeχ »hchi«). medtem ko je v ilirsko-trashchini obstajalo tudi konchno naglashevanje. k *Mukc ula primerjaj osebno ime Mucalus oziroma *Muclus je latinizirai trashki izraz Muc(a)la<>Mukc (u)la > *Mъch(ъ)lo. Predslovansko *Chъrvatinъ. (2) da je ta skupina slovenskih narechij nekoch segala she dlje na sever in zahod.V. ker so morda obstajali zhe v predslovanski dobi v Zakarpatju *Karpatoi.2010 10:15:42] . h kateremu je dodan *kas »sin«. Hrvati« > Chъrvatinъ kakor *Rusь »Rusija.: po mojem mnenju je chudno. medtem ko naj bi prvi del *Bau. kar bo tudi moje konchno mnenje o njegovem zelo pomembnem in eruditivnem delu. Muhlo: (str. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. ki ima povsem slovansko etimologijo). Lobelos: (str. ker med Praslovani in Pragermani ni bilo nikakrshnih stikov. 34) Oshtir pravi.in pripone -ga »zhena«. L. Hrovat. 34) ime ene od sestra je po mnenju Oshtirja sestavljeno iz ilirsko-trashkega Tau. kar se ujema tudi z ugotovitvijo Bozha Grafenauerja (gl. che je Μουχλω namesto *Mъchlo iz *Mъchъlo z izpadom nenaglashenega ъ. Tuga: (str. ki je zhivel ob *Karp (=predalbansko karpe »skala«) »Karpati«. za izgubo w pa dobimo primerjavo v razvoju gava>gaa>ga. In konchno je mogoche po Oshtirju izpeljati Chъrvatь »Hrvatija. Klukas: (str. Toda kakor bomo videli v nadaljevanju. Chrovatinъ (prim.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da niti ni neobhodno potrebno izhajati za *Chъrvatinъ iz *Chъrvata (gora). http://www. (op. Chroati. da je tudi ime Bouga=Buga sestavljeno iz *Bau+ga. mojo knjigo Davnina govori). ker germanshchina naglasha prvi zlog. Za ilirsko-trashki *kc axrwat c ax je neverjetno. Boubas (Bou=Bov?). Χρωßάτοι.primerjali s krajevnim imenom Ba[v]os. plemenske voditeljice Buga.in o>e ter p<>w. pri tem -por->-pol. (prim.Lucijan Vuga ponavljajochih se poskusih (zlasti italijanskih iredentistichnih krogov) iskanja sorodstva celo v daljni Rusiji. da nahajamo slovenska topografska imena po vseh Vzhodnih Alpah (torej do sredine Shvice) do Donave in she onkraj nje. Κραßάτοι) – oblika *Charъvat/Chorъvat spricho cheshkega Charvat ipd. da je bilo prvotno *Karpat ime naroda. da bi prishel k Praslovanom preko Germanov zato. kakor je v mnogih drugih imenih. Oshtir nadaljuje: Hrobatos/Χρώßατος primerja s Karpates/Καρπάτη v poglavju §8 (str.Veneti in Anti . Proti germanskemu izvoru govori tudi konchno naglashevanje v srbshchini in hrvashchini Hrváta. pripona -ga naj bi pomenila »zhena«. to je v Vzhodne Alpe. s *klau kazhe primerjati ilirsko-trashko Clevora »krajevno ime« iz *Clavora. Oshtir nadaljuje.) poleg morebitnega *Kъrvat ipd. Karwat. kakor najdemo pri Madagaua »soproga Herakleida«. 33) iz *Lovel[ъ] ali *Lъvel[ъ] (o=ъ) iz predslovanskega *Lawel/Luwel. Κραßάτοι. kot pri Tuga.htm[16. ki je sorodno z lirsko-trashkim osebnim imenom Allouporis. Buga: (str. Crauati itd. ni bil dosleden. Rusi« > Rusinъ. je bil pri svojem razglabljanju enostranski. obstajajo hrvashki Mohlići in koroshki Mochilich. ki predstavlja predslovansko *Klau+kas. zlasti to izstopa v naslednjem primeru druge sestre. 32) Κλουκάς iz slovanskega Klukas<*Klukasъ. 33) Mouhlo. znanem v drugih primerih. korvackoj.

Ima karminasto rdeche ochi. 1926/27. V listni goshchi se pochuti varnega. »Oriolus galbula [kobilar.Lucijan Vuga in to bom razlozhil kasneje.11.. Krähe. I. pa tudi tako pogost ni vech kot pred sto leti.Veneti in Anti . vuga]« < *w-i-wilg : i-vьlga : vьlga. V tem chasu ga je najti po vsej Evropi (razen na visokem severu in v Grchiji) ter v prednji in srednji Aziji do Altaja.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 32-34) pravi. v katerem je omenjeno. Hawk. ki jih oslinita in opletata okrog rogovilaste vejice. Vogel. Kragulj. da je razvoj besede naslednji: vivьlga slov. st. v nadaljevanju). Sraka(r). posebno hrastovih in brezovih gozdichih. Eagle. ki sodi med “Oriolidae . ki so veliki kot shkorec ali drozg .). travnate vezi in shibice. in so v okrog 70 vrstah razshirjeni po Afriki. Rabe. s katero she danes poimenujemo ptico vuga. »De administrando imperio« (gl. Golob. Drossel itd. da je prishlo v 5. zato se z vsiljivci hitro skrega in pretepa ter jih nazhene z glasnim vreshchanjem in krehanjem. Orel. ko obravnava znamenito delo bizantinskega cesarja Porfirogeneta iz 10. ampak tudi med drugimi narodi ( ital. Pelikan. Sperling. v katerem nikoli ne miruje. Pa she ta prihaja k nam le na kratkotrajen “letni oddih”. Kobilar ali vuga (Oriolus oriolus) je v nashih krajih edini evrazijski zastopnik teh ptichev. Kos. temvech stalno stika po vejevju in obfrli dosti dreves.htm[16. zamolklo rdech kljun in svincheno sive noge. ime za ptico vuga. Bird. Obichajno povezujejo ta priimek s ptico “vuga”. ko je bil vsepovsod razshirjen. 62). o chemer prichajo razlichna ljudska imena. nem.2010 10:15:42] Osnova za priimek je.revijasrp. da visi.. s shirokim rumenim pasom na koncu. Po krilih je chrn in ima belo obrobljena letalna peresa. da Karel Oshtir v drugi razpravi (Etnolog. che le mogoche blizu vode. Crow. Tudi rep je chrn. Kavka. Shchinkavec. str. Corvo. ne oziraje se na druge mozhnosti. dlako in volno. Po dolgotrajnem raziskovanju sem si ustvaril naslednje mnenje: ne le med Slovenci ali Slovani (Dular. Samichka in mladichi so zgoraj rumenkasto zeleni in imajo olivno chrnkaste peruti. Aquila. saj nas obishche shele ob koncu maja in odide zhe avgusta. Samchek in samichka druzhno gradita gnezdo in si s kljunom podajata bilke. v nadaljevanju) navaja v svoji razpravi Veneti in Anti (Etnolog. Amsel. II.kobilarje”. 1928 str. Mew itd. Aziji ter po malajskem in avstralskem otochju. Falco. ki se suche le po drevesnih vrhovih. b) Res je. danes sicer v slovenskem besednjaku skoraj pozabljeno in nadomeshcheno s kobilar. Colombo itd. skupaj z Goti v Dalmacijo tudi pet bratov in dve sestri z obmochja Zakarpatja (od katerih ena se je http://www. Samchek je bleshcheche se rumen ali sijajno svetlo oranzhno rdech ali bledo rumen. Med valjenjem je zelo odlochen in napadalen. Najraje se drzhi v borshtih. spodaj so sivo beli in temno progasti. saj je to njegov svet. Habicht. logih in parkih. velikih starih sadovnjakih. Gnezdo je globoko in ima precej navznoter uslochen rob. Najhitreje ga odkrijemo po njegovem znachilnem klicu “bilov” ali “didlijo” in najpogosteje se oglasha ob oblachnih ter nevihtnih dnevih. Adler. znotraj pa ga oblozhita z mahom. Gnezdi vechinoma na visokem drevju. Vrabec. Zherjal. angl. st. To izpeljavo utemeljujem na naslednjih izhodishchih: a) Eden najvechjih slovenskih znanstvenikov jezikoslovec in akademik Karel Oshtir (gl. Torej je bila zhe sivi praslovanski davnini podana osnova za razvoj besede. Chuk itd. in sicer po shtiri do pet jajchk.dolgi okoli 24 cm. Vran.). Je izrazito drevesni ptich. kjer ga kljub pisanim barvam tezhko opazimo. Vali enkrat v zachetku maja. Taki priimki so pogosti . Strnad. Ljubljana. Sova. Merlo.

da gre za Oriolus galbula. o tem ne ve zgodovina nichesar. Ti-erna < predslovansko *vornъ.Veneti in Anti . par besedi o jeziku zakarpatskih avtohtonov. da tako velik znanstvenik tako lahkotno opravi z vprashanjem.revijasrp. in pristash zakarpatskega izvora Slovanov (cheprav iz njegovih del lahko chrpamo izredno veliko podatkov prav o nasprotnem) ter v shtudiji »K predslovanski etnologiji Zakarpatja« razvrshcha alarodske jezike takole (Etnolog. I. od kod naj bi se priselili Predslovani na to pred-indoevropsko.11.htm[16. vivьlga »Goldfink.« Nekaj kasneje (str. ne tangirajo. da je preprosto zanemaril problem domnevne predhodne domovine Slovanov. di-essame < predalbansko va[rs]tre itd. da Oshtir tega ni uporabil? c) Karel Oshtir je bil preprichan alarodist (Alarodi naj bi bila neindoevropska ljudstva. V. juzhni in zapadni Evropi. 13) nam Oshtir she pove svoje mnenje o tem. osebno ime Baw-a > Βας. od katere se predslovanski substrat ne sme lochiti. da Oshtir tega imena ne spravi v pomensko zvezo z imenom ptice vuga kljub temu. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. op.2010 10:15:42] . L.»hchi«) in k *Bau.. ki nas. bi glede izvora imena ptice vuga in s http://www.+ * ga »*zhena«. so postranska vprashanja. ki so zhivela v Evropi. z Etrusko-Raeti v centralni Italiji in v Alpah. 1926/27.primerjaj krajevno ime Ba[v]os. Tudi che bi izhajali iz tako postavljenega etnichnega razvoja Slovanov (Oshtir je namrech poudarjeno naslovil ta prispevek K predslovanski etnologiji Zakarpatja. Po mojem mnenju pa to kazhe na Oshtirjevo zadrego.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Karel Oshtir v enem svojih temeljnih del Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (str. s srbskohrvashkim vuga kjer je -ug. predindoevropsko staroevropshchino v centralni. Βουßας (Βου = Bov-?). s Pikti v Angliji. da bi bili Iliro-Traki kdaj podvrgli Slovane.nastal iz -ilg-) > ivьlga. ki je ni mogel reshiti drugache kakor tako.primerjaj osebno ime Tauzig (-zig »sin« = etrushchansko śeχ. vonga. Da je -ga »zhena« primerjaj kot pri Μαδα-γαύα »soproga Herakleida«. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhji sorodnosti s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko nomenklaturo.« Zdi se nemogoche. che operiramo s predslovansko ilirsko-trashkim substratom. k *tau. 75) zapishe: »Predlitavsko volunge in predslovansko *wil¶[h ]g > *wilg > vьlga (prim. Goldamsel (pri Antonu Janezhichu: vuga. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. temu navkljub pa se je izmikal jasnemu in dokonchnemu odgovoru. preden so jo preplavili Indoevropejci). torej se ni ukvarjal zgolj z jezikovnimi vprashanji. Zelo nenavadno pa je. kakor znano. z Ibero-Baski v Shpaniji. Rusi she danes imenujejo ptico vuga kot ivolga. in za izpustitev w pri *-gava > *-gaa > *-ga pa primerjaj –deva > -dea.. str.).) ponavlja v navedenih jezikih. vsled chesar se zakarpatska geografska nomenklatura (izrazoslovje. da je tudi ime sestre Vuga predslovanskega izvora. In zapishe tole: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhevali Iliro-Traki v Karpatih. 6): ». da je sam razvil etimologijo in izrecno navedel. avtohtono plast neindoevropskih Venetov v Zakarpatju. od kod so se znashli Slovani v Zakarpatju. od koder so se kasneje spet preselili na vse strani Evrope. ampak je hotel prispevati tudi h genezi Slovanov. Iz te Oshtirjeve razlage bi torej sledilo. tudi v severovzhodni Italiji) tvorijo z Liguri v zapadni Nemchiji.. severozapadni Italiji in Galiji.oziroma *Bau. ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena. Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki.Lucijan Vuga imenovala Buga = Vuga): Imeni obeh sestra Τουγά in Βουγά iz *Tuga in *Buga sta sestavljeni iz ilirsko-trashkega *Tau.. Δεουελτοςς > Deultum. Kako to. kobilar)«.

da primerjava med ruskim dialektnim izrazom vyrej “Alauda”(op. irzyk “Cypsellus apus”. a ne le to. ki jo odlochno zastopa Mario Alinei. Akademika Franceta Bezlaja Etimoloshki slovar slovenskega jezika (ESSJ. Vouga na Portugalskem. ljudsko etimoloshko naslonjeno na Jurij. je Oshtir izbral nekakshno mehko razlichico rushenja (indo)germanaizma – kljub temu je tudi sam uporabljal prav ta izraz. slichnoglasja. jirichek “Hirundo urbica . tako da gesel pod 2 V2 she nimamo obdelanih.zelenchek”. Najdemo pa pri Bezlaju za nashe potrebe zanimive iztochnice pod drugimi gesli. shtirichka domnevati onomatopejo. XXXII a).2010 10:15:42] . dopushcha tudi mozhnost povezave praslovanskega “*jur-” z litavskim “jaura. na zhalost je po skoraj tridesetih letih izhajanja prishel shele do chrke 2 S2 . pozimi pa pride v nizhino). in morda tudi v Voglajna ipd. * Morda so moji sklepi napachni. Sodobni poskus spreminjanja uveljavljene paradigme o srednjeveshki selitvi narodov in takratni naselitvi Slovanov na danashnjih ozemljih je TK-teorija kontinuitete. shtirik.repnik”. ki ga vsaj nominalno Nemci she vedno vztrajno uporabljajo namesto indoevropejstva. vjurok “Fringilla montifringilla”.htm[16. marvech so drugachni pogledi http://www. k temu tudi jurica “Fringilla spinus” in jurshchica.pinozha ali nikavec” (op. Deutsche Vögelnamen. pinozha. Poglejmo mnenja razlichnih jezikoslovcev.Veneti in Anti . = tolmun. in bi izzval proti sebi vechino znanstvene srenje. 2003) Marka Snoja pa ni opremljen s podrobnejshim etimoloshkim aparatom in zato lahko rabi le kot pomozhno gradivo. She prej si poglejmo. Ljubljana. ki bi jo bilo najti v imenih rek Volga v Rusiji. z ukrajinskimi izrazi jurok. jer. napisal jo je Suolahti. ki sega vsaj tisochletje ali dve pred nashe shtetje in bi bilo po Oshtirju ime venetskega (in po njegovem predindoevropskega) izvora. da je izhodishche treba iskati v etimologiji.Lucijan Vuga tem tudi priimka Vuga prishli do sive davnine. Ker je bilo njegovo zoprvanje izredno tvegano.: L.V.11. volga”. Profesor Machek pa meni. sorodnik shchinkavca. saj je velikanska vechina svetovnih znanstvenikov sprejemala bolj ali manj ochitno in dosledno »germansko paradigmo«. jauris” = mochvirje. *vyrъjъ. da je treba zaradi dublet.: poljski shkrjanec). poljskim ir.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da se je Oshtir s svojim doslednim alarodizmom na neki nachin poskushal upreti (indo)germanstvu. ki je iz iste osnove kakor “*euər(i)” = voda. To je mogoche primerjati s srbo-hrvashkim izrazom jurichica “Fringilla cannabina”. irz. ki vendar dopushcha mozhnost onomatopeje. Bug ipd. ir “Fringilla montifringilla .mestna lastovka”. ki zhivi po gorah. kako naporno je rushenje uveljavljenih mitov. che ne modro – s tem je vsaj navidez ohranjal povezanost z dotedanjim prevladujochim naukom. jer “Fringilla”. da je izvor besede jurka nejasen. Slovenski etimoloshki slovar (Modrijan. to je izrazov. kar se meni zdi zelo pretkano.L. 1976) je najbolj poglobljeno sodobno etimoloshko delo o koreninah slovenskega jezika.: *“jurka” (zhenskega spola): “Oriolus galbula. jurka “Fringilla chloris . SAZU-MK. posnemanja glasu z besedo. to pa bi pomenilo izkljuchitev iz mednarodnega znanstvenega obtoka. Pri tem France Bezlaj opozarja. tako jezikoslovec Berneker izvaja iz Georgius = Jurij (pri tem se oslanja na razpravo o imenih ptichev iz antroponimov. npr. jerzyk. jirichka “Fringilla spinus . poljska narechna imena jurek. irz. s cheshko besedo jirice. kobilar. jurzyk. irzyk “Cypsellus” in praslovanskim *irъjъ. Ljubljana.chizhek”. Toda profesor Bezlaj opominja. a o tem malo kasneje. Osebno mislim. toda ne morem se znebiti vtisa. besed dvojnic. v cheshchini shtirichek. ki zaznamujejo chloveka.V. jurzyczek. jurijshchica “Fringilla cannabina .

ki naj bi bila po mnenju nekaterih kar »nash kulturni kompleks« (kompleksi pa sodijo. Njej nasproti se je v osemdesetih letih postavil Colin Renfrew s somishljeniki. na podrochje psihiatrije). tretji celo v Egiptu. Profesor Alinei je svoje poglede vechkrat razgrnil pred mednarodno strokovno javnostjo in dobil zanje nemajhno podporo. da so se celo z obmochja Balkana shirili proti severu in severovzhodu. Spomnimo se le nashega avtohtonista Davorina Trstenjaka iz 19. torej naj bi prishli s severnih obal Chrnega morja (Gimbutas) ali iz Anatolije (Renfrew). Pri nas doma so znane zdrahe okoli Venetov in Etrushchanov. ki so mu storili veliko krivic. kjer so naseljena danes. kot se je izrazil eden od njih. dolgoletni profesor na univerzi v Utrechtu. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. stoletja. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. kot vemo. v zadnjih desetletjih je imela veliko pristashev (na zhalost zhe pokojna) Maria Gimbutas s tezo.11. ki si je s svojimi zgodovinarskimi deli prisluzhil lordski naslov. Med njimi najdemo znanega italijanskega zgodovinarja. to je priznal tudi pokojni akademik France Bezlaj. sicer Italijan po rodu. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. antropologa in jezikoslovca Giuseppa Sergija (umrl 1936). drugi v Skandinaviji. saj je zgodovinopisje prishlo do tochke. ki so seveda Indoevropejci. z najnovejsho teorijo o anatolskem izvoru Indoevropejcev. kar podpira ne le z arheoloshkimi. da je latinshchina nastala z zlitjem praslovanshchine in jezika neindoevropskih staroselcev (mediteranske rase) na tleh Italije. ki v svojem obsezhnem opusu med drugim razvija teorijo. TEORIJA KONTINUITETE – SLOVANI ZHE OD KAMENE DOBE NA SEDANJIH OZEMLJIH V dveh knjigah je izshlo delo Origini delle lingue d’Europa – La Teoria della Continuitŕ. torej italshchina ni bila prineshena iz prvotne domovine Indoevropejcev.htm[16. temvech tudi z jezikovnimi in najsodobnejshimi genetskimi dokazi.Veneti in Anti . Med vrhunskimi strokovnjaki se zhe dolgo krizhajo kopja o izvoru Indoevropejcev.revijasrp. Zlasti pomembne so jezikovne in zgodovinske http://www. tudi paradigma o Keltih in nich manj teorija kontinuitete. o katerih meni. ko bo potrebno zacheti pisati zgodovino nanovo. da Indoevropejci izvirajo iz “kulture kurganov” na severni strani Chrnega morja. Profesor Alinei se izrecno ukvarja s Slovani. cheprav je bilo zhe od nekdaj veliko uglednih tujih zgodovinarjev. tak primer je. V sklop tega zhivahnega dogajanja sodi tudi vprashanje o izvoru Slovencev in drugih (juzhnih) Slovanov. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. kot smo videli. in she vech. Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (ALI 1 in 2).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki so bili podobnega mnenja kot Trstenjak. torej iz juzhne Ukrajine in Rusije. da toliko razglashanega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. s strani konvencionalnega zgodovinopisja oznachene kot proslula »venetologija«.Lucijan Vuga izpostavljeni porogu in znanstvenemu ter celo politichnemu linchu. ki jih nekateri vidijo prvotno v Aziji. ki ga je napisal Mario Alinei.2010 10:15:42] . ki v bistvu izhaja iz predpostavke. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete.

in indoevropskimi jeziki (kar uposhteva tudi Renfrew).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.2010 10:15:42] . Izshli sta moji knjigi Jantarska pot in Davnina govori. poljedelsko meshano ekonomijo. http://www.« Venete moramo preuchevati v kontekstu izvora Indoevropejcev.. ki nekoliko obshirneje obravnavata to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. ki je delovala v ZDA – “teorija Kurganov” (iz shestdesetih let 20. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji... Med velikim shtevilom teorij. 1744-1803. je zapisal: »Slovani niso bili nikdar taki razbojniki kakor Nemci.... etrushchanskega in latinskega urbanizma. ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejshih chasov. obdelovali zemljo ter redili veliko zhivine.. da je moral imeti ta mirni narod za sosede Nemce in Tatare. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega. v povezavi z Anatolijo. balkansko obmochje je eno redkih. to je med drugimi temeljito obdelal etimolog Semerano. ki jo krepko podpira vidni arheolog J. edini logichni sklep je.revijasrp.. nemshki pesnik. kakrshno naseljujejo danes. Ne obstaja neka “severna slovanshchina” marvech je to le razlichica juzhne slovanshchine. Slovanov na neizmerno podrochje. To naj bi dokazovalo.. Litvanke po rodu. ki zhe stoletja obravnavajo ta vprashanja in postavljajo njihov izvor na razlichne konce obsezhnega evro-azijskega prostora.).Lucijan Vuga raziskave. zahodna in vzhodna veja Slovanov (op.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest minulih let). na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini. da so Indoevropejci in Semiti dolgo zhiveli v neposredni soseshchini.L. kakor Nemci.. Alinei dobesedno navaja naslednje: »Zacheti moram s tem. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi...P.. Ta je raziskal presenetljivo veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako: “etimologija neznana”. toda nobeno ljudstvo se ni tako pregreshilo nad njimi.. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha.Veneti in Anti .. dobiva pa v mednarodni strokovni javnosti nov zagon. ki jih omogocha branje in razvozlavanje desettisocherih glinastih ploshchic s klinopisi. domnevno “slovansko preseljevanje” je polno nasprotij... na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih.. Johann Gottfried von Herder.. da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete. Prof. st. in to celo v zgodovinskem obdobju. odkritih na Blizhnjem vzhodu zlasti v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja. ki je bil “lingua franca” – sporazumevalni in diplomatski jezik na shirshem obmochju Blizhnjega vzhoda.« Te kratke navedbe so dovolj zgovorne. jeziku.. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom.. ki so prevladovali v Mezopotamiji. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov.. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske. ki je zelo blizu sedanjemu. sam pa je zanje nashel ustrezno razlago v akadshchini. to je she vedno eno od prvovrstnih znanstvenih vprashanj sodobnega zgodovinopisja in jezikoslovja. Zaradi njihovega miroljubja so jih podvrgli drugi narodi.V. Prisotnost Slovanov na obmochju. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: “prihod”.11. Eden od pomembnih argumentov za blizhnjevzhodni izvor Indoevropejcev so jezikovne sorodnosti med semitskimi jeziki. tipichno evropsko.. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. Slovani so (prvi.. Nesrecha je pach hotela. v zadnjih treh desetletjih izstopajo (v chasovnem zaporedju) tri: (1) pokojne arheologinje Marije Gimbutas.htm[16.. ki so prishli iz Anatolije. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). temvech so ljubili mir.... in iz nje sta se razvili.

da so v Evropi na sedanjih ozemljih v bistvu ista ljudstva zhe od paleolitika-mezolitika in med temi izrecno omenja tudi Slovence) v osnovi ne razlikuje veliko od Renfrewovih stalishch. ki je svoje teorije intenzivno razshirjal v osemdesetih letih. ampak je zhe bila koiné neke dezhele.n. 1932).n. 23/1999. tisochletju pr. Luvijci in Palaiki – govorili troje razlichnih indoevropskih jezikov (ta spoznanja so plod najnovejshih odkritij glinastih ploshchic in preuchevanja jezikov. tisochletja pr. ki je razvil dragoceno in pogumno http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da so v IV.sht. ali je bilo mogoche. Alinei opozarja. ki prav tako potrjujejo kamenodobno prvotno indoevropsko skupnost.2010 10:15:42] . Njihov prihod na to obmochje postavljajo v III.V. to potrjujejo tudi najnovejshe radiokarbonske meritve in je mogoche spraviti v sklad z lingvistichnimi dognanji. Po tej teoriji izvajajo jezikoslovci razmeroma pozno iz prvotno enotnega indoevropskega jezika diferenciacijo posameznih indoevropskih jezikov. to odkrito priznava tudi Alinei.sht. st.Lucijan Vuga Mallory. Ta neolitizacija se je shirila iz Anatolije proti zahodni Evropi od zachetka VII. ki ga sprejemajo z naklonjenostjo. ter je shlo. (3) V devetdesetih letih je Mario Alinei. da bi she v teku III.. da je mikenshchina ni bila le oblika arhaichne grshchine v II. tisochletje pr. ne pa za nasilno ali celo genocidno shirjenje nove kulture. ali celo v IV.htm[16. v Anatoliji tri ljudstva – Hetiti.n. Alinei zavracha invazionistichne teorije in meni. je Xaverio Ballester z univerze v Valenciji. che ni posebej oznacheno): »Alineiu bo pripadla zasluga.revijasrp. ki bi povzrochili kulturne in jezikovne spremembe. To nam spet enkrat vsiljuje vprashanje. che ne celo iztrebila predhodne naseljence miroljubnih kmetovalcev ter jim vsilila svojo kulturo (kulturo kurganov) in svoj jezik. tisochletju pr.sht. tisochletja obstajal neki skupni indoevropski jezik..n. da je prishlo do indoevropske diaspore le nekaj stoletij pred tem.11. (2) Po preuchevanjih tretjega vidnega arheologa Colina Renfrewa.Veneti in Anti . Spricho tega si je tezhko predstavljati. za difuzijo.n. Ta teorija vdora ali katastrofistichna teorija je med zgodovinarji priljubljena vse od 19. se zastavlja tudi lingvistichno vprashanje (to je za arheologa nekoliko neobichajno). da arheologija ne ponuja nobenih dokazov za nasilja in spopade v IV.. da so Indoevropejci le prvi poljedelci na evopski celini ter je indoevropeizacija le vidik neolitske revolucije.sht. le veliko doslednejshi je tudi v lingvistichnem smislu. ki je zapisal (Rivista italiana di dialettologia. ko je kmetsko-zhivinorejsko gospodarstvo pospesheno nadomestilo ekonomijo. da so zhe v zachetku II. tisochletju pr. kar je she posebej pomembno. da je indoevropska diaspora she nekaj tisochletij starejsha od tiste. ki je zhe poznala vech razlichnih dialektov. osnovano na lovu in nabiralnishtvu. Renfrew misli. Alinei je seveda naletel na vrsto nasprotnikov iz vrst tradicionalistichnih zgodovinarjev. ki bi se tako hitro diferenciral v povsem razlichne jezike na tako ozkem prostoru. zapisanih na njih). tisochletja pr. torej tri tisochletja pred kurgani Gimbutaseve. ki so ga nedvomno tako prevzela dela C. ljudstva pastirskih nomadov – Indoevropejci – surovo podjarmila. trdech. ko ugotavlja.sht. 1956) kazhejo.sht.n. Med tistimi. vsi prevodi navedkov L. Renfrewa.. tisochletju pr. da je bil prvi v najnovejshem chasu (prav pri tem ne gre pozabiti. che naj bi shtirje tako razlichni – cheprav priznano – indoevropski jeziki (v Anatolji in v Grchiji) nastali shele v II. Prav tako nam razvozlani linearni B napisi (Ventris in Chadwick. Childa iz petdesetih let nadgradil ter razvil v novo arheologijo z mnogo starejshimi datacijami od doslej uveljavljenih. da je njegove sklepe v kombinaciji z nauki priznanega arheologa svetovnega slovesa G.sht.n. ki jo je postavil Renfrew. cheprav se njegova teorija kontinuitete (ki trdi. vsaj na daljnega predhodnika Herberta Kühna in njegovo delo Herkunft und Heimat der Indogermanen.

ki v bistvu izhaja iz predpostavke. pred tem direktor Inshtituta za slavistichne shtudije v Bordeauxu. ki se je uchil zgodovine le iz slovenskih uchbenikov. leta 1986 je v Parizu izdal knjigo Les Slaves. Tako pishe (n. skratka. Profesor Mario Alinei se she prav posebej ukvarja s Slovani.) odpravil na sever ter so zhiveli v Novgorodu. Italce itd. zacheli trditi.htm[16. da v akademskih in znanstvenih krogih ne bo prevladal duh cenzure. in she vech.. in da so bili celo boljshi.revijasrp. sicer Italijan po rodu. navaja. tako da bodo imeli drugi. kot se je domnevalo. podobno kakor Hrvate. da ne pozabimo na Etrushchane. ne nekaj posebnega.« Pri tem navedku je mogoche slutiti tudi kritiko rasistichne arijske teorije. od katerih en del zhivi na sedanjem ozemlju. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. da bodo imeli prilozhnost ovrednotiti razloge.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. najde v njej veliko takega. nasprotne domnevnemu preseljevanju ob koncu starega in v zachetku novega veka. oskrbi zatajevana prichevanja: zato se moramo zatechi k arheoloshkim izkopavanjem in jezikovnim raziskavam«. da je konchno izshel drugi del knjige Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (prvi del 1996).. vendar ne superiorni nad drugimi. Francis Conte. Zato je izrednega pomena. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. Te radikalne. da bodo hitro in z naklonjenostjo sprejete v dolochenih okoljih. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. zato ne smemo prichakovati.. nato na univerzah na Harvardu in v Leningradu. mozhnost spoznavati in preuchevati nove zamisli. Slovaki. da so se Slovenci razdelili na dva dela. Navedimo le en primer. kar bomo she prebrali v nadaljevanju. ki jo je mogoche she vedno zaslediti v temeljnih predpostavkah klasichnih teorij o genezi Indoevropejcev. sholal se je na St. Grke.Lucijan Vuga teorijo paleolitskega izvora tudi za indoevropske jezike. ki spricho svoje temeljite izobrazbe in specializacije zelo dobro lochuje med Slovenci. seveda pomembno tangirajo vprashanje Venetov. Boljshi od nas samih. sedaj je profesor na znameniti Sorboni v Parizu.d. Slavonci. in jih bodo lahko zavrnili ali sprejeli. http://www. kar bi bilo pri nas delezhno podcenjevanja in posmeha. cheprav smo sedaj v manjshini. Tisti. na izrazit nachin pa slovanska zgodovina. zlasti mladi. sicer she vedno v okviru tradicionalne poselitvene teorije. ki je v znachilni povezavi s tistim.11. da so bili evropski predhodniki obichajni ljudje. spricho katerih smo Alinei in she kdo drug z njim. posodobljene in strokovno mochno podprte teorije.Veneti in Anti . str. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. o katerih meni. Conte. Aux origines des civilisations d’Europe.. da so se celo z obmochja jugovzhodne Evrope shirili proti severu in severovzhodu.2010 10:15:42] . st. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. da toliko razvpitega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. v okolici Ilmenskega jezera. drugi pa se je (Conte pravi: morda v 4. Res bodo lahko posamezne od teh novih zamisli videti revolucionarne (in subverzivne) glede na nekatere temelje vech stoletij veljavne doktrine. nam ponuja s svojimi raziskavami dodatne argumente za sodobno teorijo kontinuitete. kjer so naseljena danes. ki je bila prevedena tudi v druge svetovne jezike. XXII): »Vendar nam zgodovina. Vsekakor pa upajmo.Antony’s Collegu v Oxfordu. ki jo je napisal zhe omenjeni dolgoletni profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu Mario Alinei. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. kjer se je dolgo locheval od Rusov.. torej ne bodo sprejete. ki zaposluje tudi nas Slovence. morda sploh ne bo nobene naklonjenosti. Srbe itd.

ki je uposhteval tako arheoloshke kakor antropoloshke.: prostor kjer goje bele podlasice. ohranjeno v monferrareshkem vinvera. viverrarium n. V njej navajam vrsto vprashanj. (ERN): viverra. veverica. redko scoiattolo [dal lat.revijasrp. Zaman tudi ishchemo viverica. uposhtevaje tudi veliko najnovejshih dognanj sodobne arheologije. nekateri vidijo besedo. “furetto”. “zibetto”.Veneti in Anti .: furet (Plinij). Che se povrnemo na Giuseppa Sergija. zgodovinarja. st. ki so pred pet in vech tisochletji govorila semitske jezike na Blizhnjem vzhodu. ki je. podlasica (Glasse). viverra (Linneo. ki ga navaja Alinei: Veverica: Alinei (ALI. valsoaneshkem bera scoiattolo.L. 2000) omenja. -ae f. ki ga navaja Zingarelli. Tudi v (nedokonchanem) etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pokojnega akademika Franceta Bezlaja (ki je izrecno napisal. gugalnica. sc. Angleshko viverra (leto 1706). preshlo v sodobno grshchino berberitsa scoiattolo. da sodi slovenshchina med najbolj arhaichne jezike) najdemo tu pa tam navedbo o akadskih sledovih. ki imajo ustrezno vzporednico v semitski akadshchini. zgodovinopisja in jezikoslovja. da je edino Plinij (1.htm[16. ki ima star pomen.sht. M. Oudin). scoiattolo – lat. srbsko veverica. ki so s stalishcha tradicionalnega zgodovinopisja she odprta. vretica (Plinij). 9412. (CAL): sciurus – scoiattolo (Plin. vrsta viverridi (carnivori. leto 1758). antropologa in jezikoslovca. Semerano.Loth). podobne izraze najdemo v drugih indoevropskih jezikih. mesojedci). in 9414 *viverrula ecureuil. gojiti in αιώρα balançoire. dissimilato di sciurus]. Poglejmo primer. je bil Sergi eden tistih predhodnikov sodobne teorije kontinuitete.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. V sploshnem gre za obliko podvojitve razlichnega tipa. cheprav iz takrat znanih izhodishch. etnoloshke in lingvistichne argumente pri svojih analizah. latinski ucheni izraz vivera furetto.. ki nam prikliche keltski izraz gwywer (izposojeno iz viverra. donnola. meni J. prusko weware.2010 10:15:42] . podlasica). zool. in jo nato razchlenjuje v luchi svoje teorije kontinuitete. ki govore v prid davnemu tesnemu stiku med ljudstvom. Koren bi bilo mogoche najti tudi v grshchini ά(F)είρω j-eleve. litavsko veveris. leto 1821). veverica. (ZIN): scoiatto. vendar to v slovenskem jezikoslovju ni dovolj celovito in sistematichno obdelano. ki je govorilo predhodni jezik slovenshchine.) zapisal besedo viverica. scuriolu(m) – dim. prav tako ne scuriolu(m). in ljudstvi. ant. n. katerega koren je *wer-: v angleshchini najdemo sestavljenko ac-veorna (nemshko Eichhorn izhaja iz neke ljudske etimologije).Lucijan Vuga Zhe omenjeni etimolog Giovanni Semerano je navedel vrsto slovenskih besed. da v istem slovarju ne najdemo gesla iz latinshchine v italijanshchino (?!). sciurus. (XVII st.L. prishel do sklepa. Kaj o tem najdemo v drugih delih? (CAM): ital.) (BAT): viverra f. bela podlasica.11. lat. zanimivo. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika staroselcev. vovere. belette (mustella. ki pa jih je mogoche v luchi sodobne teorije kontinuitete elegantno razreshiti. Iz praslovanshchine veverica. (leto 1831. perzijsko varvarah. na kar opozarja tudi G. E Mart. Pred nekaj meseci je izshla moja knjiga Jantarska pot. (BRA): sciurus – veverica. Audouin).. to je ljudstev mediteranske rase. ki so bili pretezhno semitskega izvora. -idae (Gray. http://www. ki jih uporabljajo za lov na zajce (primerjati tudi z M. *viverrica belette. ki nekoliko obshirneje obravnava to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov.

γαλη κατοικιδιος (Mustella furo Linn. geografsko in kronoloshko diferencirane iz neke predrimljanske latinshchine (to je tiste pred ustanovitvijo Rima in pred oblikovanjem neke elitistichne plasti Latincev). 49. etnologije.2. mustellis.16 (47) – Plin. antropologije. Hist. uposhtevaje teorijo kontinuitete. Plin. ki je nastal iz predhodnega substrata in slovenshchine. dove indica lo scoiattolo.81 (218) (COR) viverra – mamifero asiatico dei carnivori a corpo snello. ki je obstajala v skoraj neshtetih razlichicah. furetto. voce dotta (con qualche esito pop. Nat. colore etiam candidiore. lingvistike. che bi hoteli opredeliti njihovega indoevropskega predhodnika.. italshchina. Nat.. come in altre lingue indoeuropee.. latinski izraz vivera/*viverrica in izpeljanke [FEW s. 11. falishchina in sorodni jeziki ne le napovedujejo romanizacijo. paullo majus mustela. 8 Hist. 55. 2.es. ki ima zanesljivo afiniteto s slovanskimi in baltskimi jeziki.]. soobstojale pa so z razlichicami in razvojnimi stopnjami vzporedno z italshchino. je to vredno posebne pozornosti..« http://www.Lucijan Vuga (FOR): viverra (vivarra) . Valer. uveljavlja pa in utemeljuje ladinshchino... jezik. vulpibus.1 in 2) izrazha svoje preprichanje: ». ki postavlja Venete v ta stichni prostor med Italide in Slovane.) – Plin. cheprav o Venetih sam Alinei meni: »Ochitno v teoriji kontinuitete ne moremo vech uporabljati izraza romanski. (ALI/2) Alinei (str. da una radice espressiva *wer-.). cioe mustella(m) donnola.11. di muscella(m). kar je mogoche podkrepiti ne le lingvistichno. in to za cela tisochletja. viveris. str. kot to dela danes tradicionalna lingvistika. ki niso bili nikoli zabelezheni v pisni obliki. venetshchina.732) poudarja: ».« Teorija kontinuitete ima za nas poseben pomen. da je bila vpeljana nova razlichica latinshchine na podrochja.. p. Alineijeva delo predstavlja dalech in nasploh najbolj revolucionarno zamisel. e donnola e il sign. kjer se je od nekdaj govorilo drugache ali se je govorilo neki bolj ali manj soroden jezik. potrjen edinole pri Pliniju.109 (261).htm[16. viverra(m) e dota come sin. vendar jih lahko predpostavljamo na osnovi danashnjih jezikov in narechij. ki je bila oblikovana o izvoru (indo)evropskih jezikov v zadnjih letih. Po scenariju teorije kontinuitete latinshchina. bolje bi bilo rechi. venetshchino in drugimi indoevropskimi jeziki stare Italije. venetshchina in mnogi drugi neznani lingvemi. ne tako. che ha vinvera a Cuneo.. niti italski. Id. 6. Ossea genitalia sunt lupis. qui raddoppiata. genetike kot tudi ekologije. ki so jih govorili v tistem chasu v obmochju severnega Sredozemlja. viverra(m).. ker med drugim neposredno zavracha pojem Retoromanov kot zgodovinsko in lingvistichno nesprejemljiv. ampak tudi z etnoloshkimi.Animal exiguum domesticum. ki ga she danes govore na prostoru od Furlanije prek Karnijskih Alp do Shvice. klimatologije v odnosu do prazgodovine. Zhe omenjeni Xaverio Ballester (n.Veneti in Anti ..2010 10:15:42] . ki jih poznamo zgolj v obliki pisnih koine.1. umetno skovan.. 1598): furetto. che hochemo oznachiti skupino ligvemov.« Ker gre za enega od primerov izrazito starega prichevanja. Gre za latinski leksem. Za latinshchino je treba po teoriji kontinuitete strozhje lochevati. kot je falishchina. italshchina. kjer ima celo status enega od konstitutivnih drzhavnih jezikov kot jezik. socioloshkimi in zgodovinskimi dokazi.. Ma i nomi di questi piccoli carnivori si scambiano facilmente: nelle glosse. lat.. ampak tudi samo ustanovitev Rima. mentre nel Monferrato e lo scoiattolo. med “klasichno latinshchino” v smislu pisanega elitarnega jezika in “govorjeno latinshchino”. v obdobju.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.revijasrp. con ghiandole anali che sacernono una sostanza odorosa (l.v. 30 ibid. za katero so znachilna obsezhna nova odkritja – od katerih so bila mnoga tudi revolucionarna – tako v okviru arheologije.d.

ni mogoche izkljuchiti. str. 436): »Izraz goritu “kuriti. da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani. V luchi teorije kontinuitete torej Veneti predstavljajo pomemben chlen za razumevanje dogajanja v paleo-mezolitiku.Lucijan Vuga Michel Contini v svoji razpravi Vers une nouvelle linguistique historique: L’ouvrage de Mario Alinei.. tudi sugerirana zaradi zvena besede surco. de renommée internationale.192) sklepa: ». ampak so bili sestavljeni iz heterogenih ljudstev. kjer je mogoche celo iskati njihov izvor. Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistichna skupina blizu Slovanom. so obstajala obmochja.revijasrp. za shpansko “arroyo” (potok) imamo za baskovsko erreka skoraj identichno slovansko besedo reka [Op. L’ouvrage de Mario Alinei.htm[16. http://www. da “Baskovshchina . in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij”«. Guisasola (GUI) Enigma baskovshchine pred indoevropskimi jeziki. zhariti” je skupen tako baskovshchini kakor slovanshchini.. namesto shpansko riega (namakanje) ali zanja (jarek. zhgati. tisti. slovanska beseda snegu ustreza baskovskemu negu “chas snega.«. l’ouvrage de Mario Alinei s’avere d’ores et déja incontournable pour les futures recherches en linguistique historique. Origini delle lingue Europee (Dialectologia et Geolinguistica – Journal of the International Society for Dialectology and Geolinguistics.. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri. jama. ki da so znachilnost slovenskega prostora.. Alinei med mnogimi drugimi argumenti opozarja na situle. ki je izoblikovala konfederacijo.. menim. Son but principal est de démontrer que la linguistique posséde un systéme de périodisation autonome par rapport a celui des autres disciplines scientifiques et que sa démarche de datation permet aujourd’hui de reculer dans le temps l’origine et le developpement de l’ensamble des parlers actuels d’Europe. ki jo tudi zajema baskovska erreka (za zanja ali acequia jarek..«. v bronasti in zhelezni dobi. Lahko torej sprejmemo – modificirano kronoloshko in socioloshko kot zhe omenjeno – danes uveljavljeno mnenje. ki so sooblikovali latinshchino. zhleb).11. comme il aime bien se définir lui-meme.. Introd.Veneti in Anti .220) “panilirizem” je videl Ilire vsepovsod..2010 10:15:42] .. zima”. kot so bili Mezapijci. da je vendar njegova etimologija...si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide... z meshano etnichno in jezikovno sestavo. Za teorijo kontinuitete je izrednega pomena delo F.. in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem.. C. ki je trdil. 279. trde tvorci sodobne teorije kontinuitete. za rigare rechejo erreka”... linguiste “généraliste”.« Alinei (ALI/2. ki je obvladovala del slovanskega prostora. tch... v kontekstu interakcije na pradavnem stiku med Slovenci in Italidi.. avtorja GUI: Ko M.antichna prisotnost Ilirov v juzhni Italiji. jama potok. To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stalishchi Sergija.. (str. vasca. kjer izrecno opozarja (str. Toda kaj kmalu je nastopil chas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve. 1921. Pidal. Nato pa zakljuchi: ». a la fonet.218): ». se situe parfaittement dans le cadre de ce débat d’idées. da “Iliri niso nikoli bili etnichno kompaktno ljudstvo... ampak tudi elitna skupina. In (str. ki je nevzdrzhna in zavira nadaljnji razvoj znanosti. potok. izkljuchujoch domnevno in sedaj prevladujocho teorijo migracij v poznem starem veku ali celo v zgodnjem srednjem veku. ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine. da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine. navaja. 8/2000) pravi: »Au cours de ces dernieres années l’intéret pour le passé le plus lointain de l’humanité n’a cessé de grandir.. sodi med zgodovinske dosezhke zadnjih desetletij. baskovko zil pomeni skoraj isto kot v slovanshchini zhila “kita”.

SlovenciVeneti pa so skozi tisochletja evoluirali na obsezhnem prostoru od Paflagonije prek gornjega Jadrana do Baltika oziroma do Armorika.11. tako kot so se npr. geslo sviskati! . suho. 103]. shvisteti.Lucijan Vuga zhleb daje prednost obliki areka). *swi. nemalo narodov pa ni vech.: jegulja) in baskovski s-ugor. Zlasti pa od nas terja veliko ustvarjalnega. torej so ti prevzeli od tamkajshnjih Venetov te prastare besede. reka. ki jim slepo slede). RAZMERJE MED VENETI IN ANTI http://www. si-bilus “silbido” in si-bilare “silbar”.htm[16. na kar vechkrat opozarja tudi tvorec teorije kontinuitete Alinei). Spricho tako zasnovanih in posodobljenih pogledov na prazgodovino ne bo smelo biti nich vech predmet posmehovanja tradicionalnih zgodovinarjev (in ne tako redkih. xistu ali uistu [Op. v latinshchini suiflum “silbido”. si-filo “silbo”. kot se pogosto poenostavljano prikazuje in manipulira. izrecno navedeni Milko Matichetov). ki so skupni baskovshchini in slovanshchini (poleg teh so seveda she druge podobnosti z indoevropskimi jeziki).revijasrp. flauta” (pishchal.« Vsi tu navedeni in she drugi izrazi. shvisteti itd. in bi prichakovali od njih vechji prispevek. poznamo tudi slovanski kopati in baskovski kopatu [obdelano posebej v tch. ki bi Slovence postavili v nov zgodovinski kontekst. ker so preprosto izginili. ki so se tudi do danashnjega dne ohranili v Pirenejih. Italijani (ki niso Rimljani. Bezlaj ESSJ. ki so ochitno slovenskega izvora. ugor itd. kar je izrednega pomena. pogumnega in prizadevnega dela! Tako je TK za zdaj predvsem delo tujih znanstvenikov. sneg. in che na osnovi povedanega povzamemo najnovejsho teorijo kontinuitete. che Venete obravnavamo kot antichne Slovence. L. Ta poslednji izraz vsebuje tudi derivat sibilatus.z razlichnimi razshiritvami se nanashajo v baskovshchini txirol ali txirul. che za Baske velja.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. za shpansko “silbar” je v slovanshchini svistati (v rushchini svistet) |op. da je Armorika ob Biskajskem zalivu v soseshchini z Baski. Francozi ali drugi narodi. shpansko “silbo. da so prevech vezani na tradicionalno teorijo. Kakor ni mogoche. kot jo prinasha TK. da so prevech zadrzhani (npr.| ter silbido ali silbato je v baskovshchini txistu. saj gre kar po vrsti za izrazito elementarne pojme: goreti. σ-γ-ός “silbido” ter σίςω “silbar”. da smo bili zhe v davnini v neposrednem stiku.: gl. se nam izkazhe kot nadvse stvarna. za slovensko znanost predstavlja she prav poseben izziv. da jo je potrebno she dograjevati.ali *si. da so obstajali zhe v davnini neposredni stiki.V. da so najstarejshi narod v Evropi. Poleg tega moramo uposhtevati. L.zhvizhgati.Veneti in Anti .]. piskalo) ter txulula “silbo” v grshchini σει-φλόω. (op.2010 10:15:42] . ki s pomochjo konzonantne metateze razvije v kastiljshchini silbato ter v baskovshchini txibilitu ali txulubita “silbato”.V. toda za tako obsezhno spremembo paradigme. poleg tega imamo za baskovsko txuku ali xuku slovansko besedo suho.]. da bi nadgradili dosedanja prizadevanja vztrajnih posameznikov z shirshe zastavljenimi projekti. je najpreprichljivejsha in razumna razlaga. avtorja GUI: na iste korene *swe-. nekam nasilna. nakazujejo. zhila. ni mogoche prichakovati chesa drugega. ruski ugor. Res. Ustvarjalci TK kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje. da bi imeli za te najosnovnejshe pojme iz naravnega okolja v obeh (danes zemljepisno tako oddaljenih) jezikih identichne izraze. ki so sicer dozhivljali svoj zgodovinski razvoj in se izoblikovali do danashnjega etnosa.

kjer obravnava prav prostor med Dneprom in Dnestrom ter pravi. prevod L. 113-121.. Tako pishe Jordanes sredi 4. tako da so lahko nadzorovali poti chez severno chrnomorsko primorje iz Turkestana in evropskega vzhoda proti srednji Evropi. toda s prav nasprotnim sklepom. Tu naj vskochimo z vprashanjem. st.sht.sht. ki so jim Vzhodni Goti priznali nadoblast po samomoru stoletnega kralja Hermanarika (leta 375). (De origine actibusque Getarum. 1930-31. v srbohrvashchini.) s podnaslovom: Prispevek k zgodovini boja narodov za prevlado nad juzhno Rusijo v drugi polovici 4. v katerem izhaja iz navedb v Jordanesu in Prokopiju. cap. je v njej objavil (VII. germanskih ali slovanskih jezikov.n. 97): ». se je z vojsko odpravil nad Venetarija.. kar porochajo bizantinski zgodovinarji o kaosu narodov vzhodne Evrope in Podonavja. hunski kralj. kjer ga je lastnorochno ubil Balamber s strelom iz loka. potreba je po znanju orientalskih jezikov. da so Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper (o tem vech v nadaljevanju).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki se je spochetka uspeshno upiral in napadalcem zadal znatne izgube.11.htm[16.« Prav to je storil sedemdeset let kasneje Mario Alinei s teorijo kontinuitete. to je utrdilo prevlado Hunov nad Goti. str.2010 10:15:42] . 88-99) svoj referat s 3. da so takrat tako shtevilni Anti zhiveli med “sarmatskima rekama” in niso imeli svojih imen zanje?!) Zhupanich nadaljuje (str. se ne da razlozhiti s pomochjo grshkih.Veneti in Anti . Antom.. IV. Zlasti so mu zamerili. da Huni.. niso mogli trpeti samopashnosti njegovega naslednika. ki jih je po hudih bojih pokoril.Lucijan Vuga O tem smo zhe govorili v predhodnih poglavjih in sedaj nadaljujmo: Niko Zhupanich.n. mednarodnega bizantoloshkega kongresa v Atenah (14. http://www. latinskih. da bi se prineslo svetlost v temno zgodovinsko etnologijo velikega preseljevanja narodov na kraju antichnega veka. 247-250). 1930) Izvor in ime Anti. Niko Zhupanich je tudi avtor prispevka Reka Erak (Etnolog. predvojni direktor predhodnika danashnjega Narodnega muzeja v Ljubljani in urednik revije Etnolog.V. 1934. S tem so postali Huni neomejeni gospodarji danashnje juzhne Rusije. da sploh ni bilo velike selitve narodov. str. ugrofinskih in uraloaltajskih. a je na koncu omagal v bitki na reki Erak leta 376.revijasrp. kralja Venetarija (zapisano po Jordanisu) ali Vidimira (zapisano po Amianu Marcelinu). kako to. ki so po Evropi kontinuirano naseljena najmanj od neolitika. Balamber.. st. posebno kavkashkih. da je brez njihove odobritve sprozhil vojno proti vzhodnim Slovanom. 9. ampak je v bistvu shlo za kulturne vplive ob neobsezhnem premikanju ljudstev.

Lucijan Vuga Torishche bojev med Huni in Goti v 2.. O imenu reke Erak je vech razlichic: erac (Codex Ambrosianus XI saec..sht. da se je kralj Venetarij z vojsko umikal proti Dnestru. umikajochih se pred Huni proti dolnji Donavi. st. Codex Palatinus IX saec. Vendar je to po mnenju Zhupanicha nesmiselno.). marvech v Armeniji ob izlivu reke Aras (antichno Araxes). Abnikon in Mastaton v Transkavkaziji.. to potrjuje tudi proshnja dela zahodnih Gotov (pod vodstvom Alavivusa) in vzhodnih Gotov (pod vodstvom Alatheusa in Saphraxa). in vse.n. da so Vzhodni Gotje zhiveli na zahodu do Dnestra.Veneti in Anti . medtem ko so Huni in Alani pritiskali nanje z vzhoda. ker je povezan z usodo Antov! Po ustaljenem gledanju je to bil chas. Slednji zavracha reko Fazis (Phasis) kot reko Eraks ter pravi. da ne tam ne http://www. che ne kar ob Dnepru.. (povzeto po N.).revijasrp.11.2010 10:15:42] . ni bilo vech njihovo ozemlje. Tezhava nastane ob tem. Eraks (Konstantin Prorfirogenet: De administrando imperio). da so mesta Teodoziopol. Zhupanichu) Zgodovinarje zanima ta dogodek zato. potem ko so prestopili Don na pohodu proti zahodu. ko naj bi Praslovani she zhiveli v praskupnosti onkraj Karpatov.). erae (Codex Heidelbergensis VIII saec.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Tyras). Codex Ottobonianus X saec. Ostrogotsko sredishche se je verjetno nahajalo blizu. Codex Valentiennensis IX saec. aere (Codex Ambrosianus XI saec. Codex Laurenttianus XI saec. cesarju Valensu. kar je bilo zahodno od Dnestra (Danaster. saj je bila tedaj etnichna sestava prebivalstva juzhne Sarmatije taka. da jim dovoli naselitev na tleh rimske drzhave. To govori v prid iskanju Eraka na zahodu Ponta in ne v Kavkaziji. polovici 4. Codex Berolinensis XII saec. ne v Kolhidi ob izlivu reke Phasis.htm[16. Zato je logichno sklepati.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

kje drugje v Evropi ni reke z imenom Erak, razen che se ne skriva v nekem drugem antichnem imenu, kakrshno je npr. naselje Eracton v evropski Sarmatiji, saj kazhe, da pomeni »mesto na reki Erak«. V antichni ilirski toponomastiki obstajajo podobne ali sorodne izpeljave geografskih in etnoloshkih imen na t-, katerega nastavek ima brez predhodnega samoglasnika znachaj derivativnega elementa. Iz Ptolomeja poznamo na Krku naselje Kourikon, sam otok se je imenoval Kourikta, prebivalci pa Currictae (Plinij) ipd. Prav Ptolomej je nashteval v evropski Sarmatiji nad reko Dnester (Tyras) proti Dakiji naslednje naselbine Carrodunum, Maetonium, Clepidava, Vibantavarium, pri tem je ochitno, da so razen dakijskega Clepidava imena ostalih mest keltska, in Eractum, ki naj bi lezhal na drugem bregu reke nasproti Tiraspola. In che je Erakton bil na Dnestru, je bilo ime reke Erak. Seveda niso vsi tega mnenja. V Transkavkaziji je reka Aras (antichno Arakses), Armenci ji rechejo Erachs (Erasx), toda ta ne pride v poshtev iz drugih razlogov. Na koncu se pokazhe nenavadna reshitev: stepski hudornishki vodotok Tiligul (antichni Aksiakes), ki ga poleti skoraj ni, od jeseni do pomladi naraste v sposhtljivo reko, saj Ptolomejev zemljevid evropske Sarmatije ne nakazuje Eraktona na Dnestru, marvech vzhodneje. In tudi omemba, da so se Ostrogoti po bitki umaknili na zahod proti Dnestru, kazhe, da je morala biti usodna reka vzhodneje, torej Tiligul (Aksiakes), in kazhe, da tako v imenu Aksiakes kakor v Erac tichi pomen »voda, reka«. Koren za Erac je *ar, ki podaljshan s priponami –b (Ar-bia v Italiji, Arpasos v Kariji), -k, -g (Or-gas pritok Mendra v Mali Aziji), -d (I-ar-danos v Lidiji), -n (Ar-na, Ar-ne v Likiji, Arnus v Etruriji), -t daje razna rechna imena tudi v Galiji, Helvetiji, Noriku, Panoniji, Armeniji: Ar-axes »Ar-fluvius«, Ara dva pritoka Rena (Aar, Ahr); Arabo(n) Raba v Panoniji, Arar v Galiji (danes Saone) pritok Rodana, Are-lape naselje in reka v Noriku (reka Erlaf v Avstriji), Ar, Ar-ar, Arel (reka Jerelь v juzhni Rusiji, nastalo iz predskitshchine). Verjetno je koren reke Erak soroden z avarsko besedo er (ör) »reka« (op-L.V.: toda lahko bi tudi dodali, da med erak in reka ni velike razlike!). Zhupanich sklene, da lahko trdi, da je Erak tekla v evropski Sarmatiji na prostoru med Dneprom in Dnestrom; tod so Huni premagali Vzhodne Gote 376, s tem je prenehalo njihovo gospostvo nad juzhno Rusijo. Z dokajshnjo verjetnostjo se sme rechi, da se ime reke Erak skriva v imenu naselja Eractum (Erakton), danes Ananev na gornjem toku reke Tiligul (med Dnestrom in Bugom), ki je lezhalo na vzhodni strani Dnestra, vsekakor ne dalech od njegovega toka. Ker smo zgoraj omenili, da so po Jordanesu in Prokopiju Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper, torej prav tam, kjer naj bi se odlochilno spopadli Huni in Ostrogoti, slednji so se po porazu umaknili, nastaja vprashanje, ali so ti Anti-Slovani pretezhno ostali tam na svoji zemlji, saj je en del shel na zahod z Goti, med njimi tudi Hrvati... Ker so Goti prishli nad Chrno morje iz severne Nemchije oz. juzhne Skandinavije, so verjetno tvorili med Anti le vrhnjo, vodilno plast, in ko jim je zachela trda presti, so pobrali shila in kopita ter shli naprej krizhem krazhem po Evropi. Iz tega je
dopustno sklepati, da so bili neka vrsta dobro oborozhene in organizirane elite, ki se je vsiljevala ali podjarmljala druga ljudstva, ali pa je morda shlo le za nekakshno delitev dela in so oni opravljali le vojashko sluzhbo, iz katere je vse bolj izvirala tudi moch in prevlada. Zato tudi niso imeli nikjer obstanka, ampak so se glede na razmerja mochi ali potrebe po vojashki sili selili skupaj z druzhinami. Goti sodijo verjetno v eno tistih relativno majhnih etnichnih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

skupin, ki so dajale v svojem chasu pechat in celo ime bolj shtevilnim podrejenim, podjarmljenim ali (ob)vladanim ljudstvom s stalnim bivalishchem, ki so se ukvarjala s poljedelstvom, rudarjenjem, obrtjo ipd., h katerim verjetno lahko prishtevamo tudi Kelte ali po Mariu Alineiju Ilire itd. Kot je za Indijo she danes znan kastni sistem, tako naj bi menda imeli Indoevropejci delitev druzhbe na duhovnishtvo, vojake in svobodnjake, ki so se ukvarjali s pridobitnimi dejavnostmi, poleg pa so bili she brezpravni suzhnji. In prav vojashke kaste so morda postale nekakshno avtonomno “ljudstvo”, ki je ponujalo ali vsiljevalo svoje storitve naokoli. Ne nazadnje zgodovina govori o spremembah, ki so nastale v dolochenem obdobju bronaste dobe, s pojavom organiziranega nasilja in s tem povezane obrambe, utrjevanja naselij itd. Poljedelska ljudstva so morda celo namerno sprejemala nadvlado vojashkih kast, elit, to jim je zagotavljalo obrambo, varnost...

Verjetno so bili tudi Hrvati predvsem taka “vojashka kasta”, in cheprav smo o njih zhe spregovorili, velja she kaj dodati. * Izvor imena in etnosa Hrvatov predstavlja she vedno velik izziv za zgodovinarje. Danashnji pogledi se niso kaj bistveno spremenili od tistih, ki ji je razgrnil zhe omenjeni dr. Niko Zhupanich v predavanju na 3. kongresu Mednarodnega antropoloshkega inshtituta v Amsterdamu dne 23. septembra 1927 in objavil pod naslovom Prvi nosilci etnichnih imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant (Etnolog, II, 1928. str. 74-79). Zachenja pa takole: »Kje in kdaj so postali Slovani, kje je lezhala slovanska pradomovina? Vsekakor do danes ni dokazan avtohtonizem Slovanov na ozemlju med Vislo in Dneprom ter severnim lokom Karpatov. Pach pa se lahko trdi na osnovi prvih pisanih porochil o Slovanih, da so oni pred svojim razhodom na zahod, jug in vzhod zhiveli na omenjenem terenu, za katerega se ne ve za gotovo, che je bil domovina Praslovanov, pach pa nepobitno domovina Protoslovanov.« Tu moramo postati pozorni ob definiciji: Praslovani so bili pred Protoslovani! Ker Karel Oshtir uporablja termin Predslovani, ki pa pri njem pomeni razvojno stopnjo, ki jo je nakazal v shemi (Predslovansko *sebьrъ »zadrugar, Etnolog, IV, 1930-31, str. 28): staroevropshchina (neindoevropshchina) > predilirotrashchina > trashchina, baltshchina, slovanshchina, iz slovanshchine > rushchina, juzhnoslovanshchina itd., iz juzhnoslovanshchine > srbshchinahrvashchina. Oshtirjeva vkljuchitev “slovanshchine” pred “juzhnoslovanshchino” in kasnejsho “srbshchino-hrvashchino” bi smiselno pomenila da je mislil na “praslovanshchino”, dasi nam izrecno ne navede polozhaja “predslovanshchine”, ki bi bila po tej njegovi shemi vsebovana v predilirotrashchini. Moram rechi, da mi to ni povsem jasno, ali pach, v tem smislu, da je predilirotrashchina skupna osnova za ilirshchino, trashchino in (pra)slovanshchino... Zhupanich pa ima Praslovane za prednike Protoslovanov... Che nadaljujemo z Zhupanichem, ta poudarja, da soglasha z L. Niederlejem in drugimi odlichnimi zastopniki slovanske paleoetnologije, da so Srbi, Hrvati in Chehi po krvi in jeziku del Slovanov, ki so v davnini, she pred nasho ero, stanovali v protoslovanski (podchrtal L.V., ker je ta navedba potrditev, da Zhupanich uporablja Protoslovane za sicer ustaljene Praslovane) domovini med Vislo in srednjim Dneprom. Zhe Protoslovani so se razlikovali neposredno pred
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

svojo razselitvijo na tri skupine : zahodno na Visli, vzhodno ob Dnepru in juzhno, ki je lezhala pod obema, oslanjajoch se na severni lok Karpatov. Predniki danashnjih balkanskih Slovanov so se nahajali v juzhni in Chehi v severozahodni skupini, kamor sodijo she danes. Niederle opazha v zachetku nashe ere prve znake shiritve Slovanov, v 3. in 4. st. je sledila migracija v velikem obsegu, a v dobi od 5. do 7. st. so zavzeli slovanski narodi svoja nova selishcha, dalech od prvotnega sredishcha Protoslovanov. Pri preseljevanju slovanskih narodov na sploshno ni opaziti perturbacij, ker sedanji slovanski svet, razprostrt na ogromnem prostoru med Jadranom in Tihim oceanom, predstavlja organsko razshirjeno domovino Protoslovanov. Na prvotnem prostoru so ostali Poljaki in del Rusov, medtem ko je ostanek zahodne skupine prekorachil Vislo ter zavzel vzhodno Germanijo do reke Saale in srednjega Mena (op. L.V.: verjetno je Zhupanich mislil Main). Juzhno krilo je preshlo Karpate, zavzelo Dakijo, Panonijo, Norik in Balkanski polotok. V novem okolju in pod novimi vplivi iz sosedstva so se razvili iz juzhne grupe Protoslovanov: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Ta Zhupanicheva slika je izredno shematichna in s povrshnimi izrazi, npr. “vplivi iz okolja”; je s tem mislil, da so Protoslovani prishli v prazen prostor, okoli katerega je bilo nekaj drugega, ali da so se prishleki stapljali z (maloshtevilnimi ?!) staroselci? Zgodovinar Jordanes, ki je zhivel sredi 6. st. in je bil po rodu iranski Alan, sicer pa pisar na gotskem dvoru, pripoveduje o Slovanih (Venetharum natio), da so bili razdeljeni na shtevilna plemena, vendar so se v glavnem delili na dve skupini: Slovane in Ante. Prvi so zhiveli na ozemlju od Visle do mochvirja pri Oseku (lacus Mursianus), na vzhodu do Dnestra in do mesta (civitas) Novietunensis v delti Donave. Med Dneprom in Dnestrom so stanovali Anti, ki so se obchasno spopadali s Slovani. Paleoetnologa C. Zeuss in W. Tomaschek menita, da so Srbi in Hrvati predstavljali v etnoloshkem pogledu dve antski plemeni, ki sta okoli leta 600 zasedli Ilirik, drugi pa sodijo, da so bili Anti predniki danashnjih Rusov ali pa vsaj Malorusov. Zhupanich odlochno trdi, da prvobitni nosilci imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant po svojem izvoru sploh niso bili Slovani, ampak so prishli mednje z vzhoda, iz azijske Sarmatije. V slovanski mnozhici so ti osvajalci izgubili pretezhni del svoje etnichne in jezikovne prvobitnosti, so pa dali tem Slovanom zachetke plemenske in drzhavne organizacije. Osnovo za takshno sklepanje dajejo zgodovinski viri, ki postavljajo v zachetku nashega shtetja Srbe, Hrvate, Chehe in Ante na ozemlje vzhodno od Azovskega morja, dalech od vzhodne meje slovanske pradomovine. She proti koncu prvega tisochletja so segali vzhodni Slovani na jugovzhodu samo do levih pritokov Dnepra, Psiola in Sosne, tako da so bili she stotine kilometrov oddaljeni od Dona, a she dlje od Kubana. Prvo omembo Srbov na vzhodu Azovskega morja, med plemeni okoli kimerijskega Bosporja, najdemo pri C. Pliniju S. (Nat. hist. VI, 19) v 1. st.; verjetno so zhiveli ob srednjem toku Kubana. Njihovi vzhodni sosedje so bili Zinchi, Zigi, ki jih imajo za prednike Cherkezov. Temu v prid naj bi govorila tudi etimologija imena Srb, ki se dá najlazhje razlozhi iz jezika Lezgijcev, slovanske besede izhodishche v alarodskih jezikih, ki jih imenuje tudi predindoevropske, staroevropske, megalitske, toda Zhupanich vkljuchuje med Alarode tudi ljudstva vzhodno od Azovskega morja, to pa je zhe v Aziji!). Ime Srbi je po Zhupanichu najverjetneje sestavljeno iz
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

kavkashkih domachinov, ki niso Indoevropejci niti Semiti ne Mongoli, ampak sodijo v alarodsko skupino (op. L.V.: tu opozarjam na Oshtirjeve raziskave, v katerih ishche za mnoge

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

korena *sur (sar, ser, sir, sor) »chlovek« in pluralnega sufiksa -bi; ser-bi »ljudje, narod«. Ime Hrvat naj bi se prvich omenjalo vdolbeno v kamen v nekdanji grshki koloniji, v mestu Tanais, danes Azov, ob izlivu Dona v Azovsko morje (Maeotis): ΧΟΡΟΥΑΘΟΣ, ΧΟΡΟΑΘΟΣ (to sta osebni ali rodbinski imeni) v 2. in 3. st. na ozemlju azijske Sarmatije, kar kazhe, da so morali zhiveti nekje v blizhini Srbov, morda med dolnjim Kubanom in najzahodnejshim delom Kavkaza. Tam so po prichevanju zgodovinopiscev (Helanikos) v sosedstvu s Cherkezi zhiveli Harimati, kar se lahko po alarodskih glasoslovnih pravilih izgovarja kot Harivati, od koder slovanski Horьvate. Pach pa za ime Chech antichni pisci niso sporochili tako jasnega izhodishcha, menda zato ne, ker so kot Grki tezhko povzemali negrshka imena, pa tudi kasnejshi razvoj imena je v teku tisochletij pustil posledice. Verjetno se prvotno ime skriva v nazivu Cisi, Cissi, prvich omenjenem v 1. st. pri Pomponiju Meli (Cronographia I, 13) spet na vzhodni strani Azovskega morja (Maeotis) v sosedstvu Antov, Amazonk, Ahajcev in Cherkezov (Cercetae). Kazhe, da so Kise in Ante vezali dolocheni blizhnji odnosi, ker jih P. Mela opisuje kot en narod: Cissi-anti. Nekaj kasneje tudi Plinij omenja Kise kot sosede Antov, Georgov in Amazonk na kaspijski strani Ciskavkazije (cis = tostran). Druge razlichice istega imena dobimo v Plinijevih kodeksih (Nat. hist. VI, 19): Szici ali Cizi (Cizici, Zizici, Zici, Cizimeni) ali kot sestavine etnichnega imena Sedo-chezi. Na Tabuli Peutingeriani (verjetno iz 2. st., dopolnjevana med 4. in 6. st; o tem nekaj vech v moji knjigi Jantarska pot) je vpisan narod Chisoe med Psaccani, ob jezeru Lacus Salinarum, in plemenom Nardani (Vardani). Nekateri (Tomaschek) menijo, da so vse te oblike razlichice istega imena za cherkeske Cise (Chisci, Chezi, Cizi), stanujoche v danashnji Kabardiji na Kavkazu. Seveda je she nekaj drugachnih domnev, bolj ali manj lociranih na obmochje Kavkaza. Ime srednjeevropskih Chehov v porechju Labe (antichno Cichu) je prvich zabelezheno leta 805 v Annales Tiliani, zatem pa okoli polovice 10. st. v legendi sv. Vaclava (Chesi, v Chechachъ, knjaz chesьki). Glede etimologije se Zhupanich pridruzhuje mnenju, da stara narodna imena izhajajo iz pojma »ljudje«, in bi se zato dalo ime Chech razlozhiti iz alarodske kavkashchine chih »homme, Mann«, ki je morda v sorodu s kabardinsko-cherkesko c’ychu »chlovek«. Po mnenju Oshtirja (K predslovanski etnologiji Zakarpatja, Etnolog, I, str. 11-12) bi ime Chech verjetno izhajalo iz alarodskega korena *keks »juvenis«, analogno predlitavsko kekshe »meretrix« in pelazgijsko kassa »mladenka > blodnica«. Na Shtajerskem je znan cheh »dechek«. Za Ante so mislili, da so se pojavili v zgodovini shele v drugi polovici 4. st., in sicer v bojih z gotskima kraljema Hermanarikom in Vinitarjem, slednji jih je neposredno po prihodu Hunov (376) po hudih spopadih obvladal. Prav na Vinitarjev ukaz so usmrtili Boza, voditelja Antov, skupaj s sinovi in sedemdesetimi antskimi prvaki. Toda Ante omenjata she pred tem Pomponius Mela in Plinij mlajshi, da zhive na Kavkazu. Kasneje, med 4. in 6. st. so stanovali med Dneprom in Dnestrom skupno s Slovani, ki so si jih podvrgli, a so se po tem kot maloshtevilna gospodujocha kasta etnichno asimilirali. Prvotni Anti pa zhive she danes kot Andi, Aenti, Andalal ob zgornjem toku reke Koisu na vzhodnem Kavkazu ter govorijo lezgijsko narechje. Ime Anti se dá razlozhiti iz cherkeshchine and »narod«, kar je sorodno s hetitsko antuhsh »chlovek«. Zhupanich meni, da dejstva govore v prid tezi, da so Srbi, Hrvati, Chehi in Anti v zgodovini prvich nastopili na podrochju Kavkaza kot neslovanski narodi, a so bili poslovanjeni v evropski Sarmatiji ali shele v porechju gornje Odre in Labe. Pred tem so se ta ljudstva odselila iz Kavkazije v domovino Protoslovanov, kjer so iz raznih delov slovanskih mnozhic ustvarila prve
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

v resnici pa so le maloshtevilne elite prevzele oblast in dale ime na novo organiziranim poljedelcem... po katerih jih she danes razpoznavamo. to jih je verjetno napeljalo k napadanju in ropanju. Torej se nam tudi s tem Zhupanichevim izvajanjem potrjuje domneva o maloshtevilnih elitah. Zhupanich se tudi v drugih razpravah ukvarja s to temo. katerih osnovna dejavnost je bila poljedelstvo. kakor so bili sosedje kasneje v Polabju: Bela Srbija in Bela Hrvatska in http://www. ki sta se pod pritiskom Avarov in Bolgarov preselili v 6. Harimati so bili potemtakem na obmochju dolnjega Kubana ali v predelu med poslednjim odrastkom Kavkaza na severozahodu in dolnjim Kubanom. I. kar bi se ujemalo z domnevno pradomovino Hrvatov na Kavkazu. razmahu poljedelstva. Pauly-Wissowa: Real-Enzyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft I.htm[16. 2338. zhivinoreja in obrt. da so zacheli organizirati obrambo.pr.11. kasneje pa v celoti) bil oproshchen ostalih (zlasti poljskih) del.. hrana in obrtnishki predmeti. oborozhen in je (v zachetku vsaj delno.sht. so si posamezni segmenti poiskali nova ljudstva.2010 10:15:42] . Kasneje se pojavljajo drzhave na chelu s kralji. tako nas v Harimati – Studija k problemu prvobitnih Hrvatov (Etnolog. ki niso osvojile novih poljedelskih in proizvodnih tehnologij. zato so imeli dovolj svobodnega chasa za politichne in organizacijske dejavnosti. in so si podredili druga ljudstva in narode. st. Ker se je s tem pri poljedelskih ljudstvih kopichilo bogastvo. ki je schasoma povsem obvladovala druzhbeno zhivljenje. Zgodovinski mehanizem tega pojava sloni na predpostavki. st. st. 1926/1927) spominja na Shtefana Bizantinca.revijasrp. st. Tako so nastale navidezne »migracije. po Helanikosu z Lezbosa pa so zhiveli nad Cherkezi.. a v okviru enega ljudstva tezhko uresnichljiv za razrashchajochi se elitni sloj. in obenem s tem to po eni strani omogocha prezhivetje vechjega shtevila ljudi. tj. med drugim je tik pred perzijsko-skitsko vojno po narochilu kralja Darija vohunsko objadral Arabijo in del Indije. ki je bil zhe spricho svojega polozhaja privilegiran. Ker pa je tak nachin zhivljenja postal vabljiv. vojashkih skupinah ali kastah. nam je v nekem periplu (zemljevid plovbe) zapustil tudi opise mnogih chrnomorskih in azovskih morskih obrezhij in tamkajshnjih ljudstev v 6. ki so se selile k shtevilnejshim ljudstvom. dala tem skupinam svoja imena in so pri tem svoj gospodujochi polozhaj poplachala z izgubo svoje prvobitne etnichne individualnosti. Shtefan Bizantinec. oba iz prve polovice 4.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da se je po neolitski revoluciji. ki so kontinuirano zhiveli na svoji zemlji zhe stoletja ali tisochletja. tj. zato so se poljedelska ljudstva namnozhila.pr. ki je zhivel in pisal v zachetku 7. po drugi strani pa prav poljedelstvo terja vech delovnih rok. da v geografskem leksikonu Ethnika omenja narod Harimati ob Chrnem morju.sht.. postali so elita. v azijski Sarmatiji. ki so potrebovala (ali pa tudi ne in so se jim kar vsilili) vojashko zashchito. cesarji itd. selitve ljudstev«.Veneti in Anti . orodja.n. da so Hrvati in Srbi antski plemeni.Lucijan Vuga politichne organizacije. narodi). in 5. to pa je postopoma pripeljalo do stalno oborozhenega sloja. ki je chrpal iz Palaifatosa in Helanikosa. Logograf Skylax iz Kariande v maloazijski Kariji na obali Egejskega morja. Te izkushnje so poljedelce (tako jih pogojno oznachimo) vzpodbudile.n. Stutgart. povechevala proizvodnja hrane. Viljem Tomaschek naravnost trdi (Antai. jih postavlja v Pont ob Chrnem morju. omenja med drugimi ljudstvi obmorske Cherkeze. pri chemer naj bi Tomaschek ne razlikoval prvobitnih od poslovanjenih Hrvatov in Srbov. njihovi sosedje so utegnili biti Srbi. v Ilirik. je to vzbujalo skomine pri drugih skupinah ljudi. kasneje je k temu prispeval tudi razvoj metalurgije. 1894). ki so imeli za seboj maloshtevilno skupino ljudi (rechemo: ljudstva. okraski itd.

1937. 18. da dobimo Harimatai : Haribatai > slovansko Hrъvatъ. 8.. a tudi semitski. ki sodijo v alarodsko skupino. Povzeto iz: Niko Zhupanich Harimati: Iz peripla Scylaxa http://www. V 14. Uporaba izraza Crvena Hrvatska – Croatia Rubea. kongresu slovanskih geografov in etnografov v Sofiji. v chas hrvashke narodne skupshchine na Duvanjskem polju.Veneti in Anti . omenja beneshki letopisec Andrea Dondolo: Dalmacija – celokupno primorje. Pelazgih.. najmanj v IX. 355-376) s predavanja na IV. st.11. str. za kar je mogoche najti veliko primerov (s tem smo se veliko ukvarjali pri navajanju iz Oshtirjevih razprav).htm[16. da je ochitno treba te enachiti s Hrvati. ali zachetek X. st. st. Niko Zhupanich nam to razlaga v chlanku Znachenje barvnog atributa u imenu “crvena Hrvatska” (Etnolog. X-XI. mongolski ne pridejo v poshtev. kar naj bi ustrezalo prej omenjenim barvnim oznakam. Pri tem je mogoche izhajati zgolj iz neindoevropskih jezikov. da so zhe zdavnaj orientalski narodi na ta nachin oznachevali strani neba: vzhod – modro zahod – belo jug – rdeche sever – chrno sredina – vijolichasto.2010 10:15:42] .Lucijan Vuga dandanashnji na Balkanu so drug ob drugem.revijasrp. Hrvatska – gorsko ozemlje. kjer so na osnovi starih virov ali izrochila delili Hrvashko na “Belo” (Croatia Alba) in “Rdecho” (Croatia Rubea). 1936. Zhupanich razvija v omenjeni razpravi Harimati. kazhe nekaj rechi o tem. v Letopisu popa Dukljanina iz zadnje chetrtine XII. to pa nam reshi uganko. sega dalech nazaj. kaj naj bi to pomenilo. pri chemer je treba streti she en oreh: ali je mogoch prehod iz Harimatov v Harivate. Pri predarijskih prebivalcih Balkana. Ker se tu omenja pridevnik “beli” ob oznaki naroda.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. je zaznati menjave b/p<>m<>w. Toda od kod te oznake? Zhupanich razvije dokaze.

a ima tudi skoraj enako dolg. saj bi na tak nachin etnoloshko razdvojili Bolgare (Trakija) od Slovencev http://www. (5) Konchnica -at.in *Hrov. Porfirogenet navaja v svojem slovitem delu De administrando imperio za balkanske Srbe njihove prednike Bele Srbe.(nedokazano *Hruv. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. (8) Po razselitvi po razlichnih slovanskih ozemljih se je samostojno sprejelo ime. Bolgari). kakor tudi koren Hrv. Po Porfirogenetu naj bi danashnji balkanski Srbi izhajali iz severozahodne slovanske jezikovne skupine. (2) Ime Hrvat je v drugih slovanskih jezikih prevzeto zelo razlichno. aprila 1927. (9) Hrvati so bili narodnostno meshani. [Angleshko besedilo (tudi v nadaljevanju prevod L.in *Hurv-). ki je natis njegovega predavanja na 2.] Ker pa ni moj namen.revijasrp. se bom v nadaljevanju drzhal slovenske razlichice. Npr. ni znano v slovanskih jezikih. da bi primerjal in razchlenjeval oba teksta.Lucijan Vuga Slovenski znanstvenik Rajko Nahtigal je v razpravi Doneski k zgodovini vprashanja o imenu Hrvat (Etnolog. mednarodnem kongresu bizantologov v Beogradu. (4) V starih tujih virih je podlaga *Horv. a severozahodno od Bavarcev. to dokazuje sozhitje Kosezov z njimi. ki so zhiveli v dezheli Bojki v sosedstvu Bele Hrvatske in Francije (Nemchije). da Porfirogent porocha o prihodu Srbov in Hrvatov v Ilirik. kakor ga je dolocheni oddelek Hrvatov prinesel s seboj ter ga je zagospodovano slovansko ljudstvo dojelo.Veneti in Anti . katerih ostanki so she danes v Luzhici na Saksonskem. v angleshkem izvirniku. genetiv Hrvata.htm[16. V bistvu Zhupanich polemizira z Vatroslavom Jagichem oziroma oporeka njegovim izvajanjem v vech kot trideset let prej objavljeni razpravi Ein Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprahen (1895). v slovenshchini beremo. X-XI. ter etnoloshki in socioloshki moment v izvestju Konstantina Porfirogeneta o prihodu Srbov in Hrvatov (Etnolog.) pa.. 26-35).za ljudstvo iz Zakarpatja nujno sili k enakim iranskim in ilirskim imenom: Karpat. beloruske. 383-413) postavil naslednje ugotovitve: (1) Ime Hrvat. 1928. ki izkljuchuje naglas na koncu.2010 10:15:42] . * Ker je v zvezi s slovanskim naseljevanjem Balkana pomembna Zhupanicheva razprava The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbchishte in the VIIth century and the Ethnological and Sociological Moment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats – Naselitev Srbov v makedonskem mestu Srbchishtu v VII. 1937-39. Hrvati.ni razlozhljiv iz slovanskih jezikov. v kateri je izrazil dvom o verodostojnosti Porfirogenetovega porochila o prihodu Hrvatov in Srbov na jug. Tudi zachetni H.. (3) Ne obstaja enotna praslovanska oblika. da bizantinski cesar Konstantin VII. 14. drugachno kakor slovanski pridevnishki -at. vsebinsko pa ne povsem enak povzetek v slovenshchini.11. str.z rastocho intonacijo. ki se dokaj razlikuje od vzhodne (ruske. Domovina Belih Hrvatov pa je po Porfirogenetovih besedah lezhala severno od Madzharske in vzhodno od dezhele Frankov. Zemljepisni razpored kazhe na polabske Srbe. Srbi. Sarmat ipd. pri chemer se je opiral na jezikoslovne argumente. ukrajinske) in juzhnoslovanske (Slovenci. s pripono. str.je znak tuje besede. (7) Pri pohodu Hrvatov na jug so bili soudelezheni tudi Germani. II.V. (6) Iz germanskih in sorodnih jezikov ime ni prevzeto.

tj. potem so pach morali biti maloshtevilni. od koder so obvladovali obsezhno ozemlje in ustvarili drzhavo. str. ampak se se vrnili na sever v staro domovino. da je cesar Heraklej odkazal Srbom po njihovem prihodu na jug obmochje (distrikt) “ta Serblia” (Srbchishche. ker je to mesto tudi kasneje v srednjem veku obstajalo kot trdnjava ob srednjem toku Bistrice (Haliakmona). kjer v poglavjih 29-36 pishe o dalmatinskih Hrvatih. K temu Porfirogenet dodaja. Jagich je v svoji razpravi. Zhupanich prav v tem vidi dokaz.000 – 25. 31-45) iz 10. je treba Porfirogenetove trditve imeti za izmishljijo in iskati izvor Srbov povsod drugod.5 km. 1933. da so iz Polabja doseljeni Srbi predstavljali le relativno majhen vojashko organiziran zbor. Podoben primer je v porochilu Porfirogeneta naselitev turshkih Bolgarov. kjer so she danes. ki so si. in to tem prej. potem bi danes govorili ob Moravi.11. kakor so to storili Heruli sto let prej. po Zhupanichevem mnenju.000). in utemeljuje s tem. Bolgari so se na samem zachetku naselili na majhnem otoku Pevke v donavski delti in pozneje v utrjenem taborishchu Abobi blizu Shumena. Srbi niso ostali dolgo v Grchiji. Bosni. da che je bilo res mogoche spraviti vse prispele Srbe na tako omejen prostor. Drini. saj jeziki tvorijo homogeno skupino dialektov.. sklene Jagich. Che pa bi prishli za chasa bizantinskega cesarja Heraklija (610-641) Hrvati in Srbi iz porechja Labe v Ilirik. V-VI. v slovanskem prevodu Zonarasa iz 14. k druzhbeni in politichni organizaciji pa so pomembno prispevali. Ker pa so bili maloshtevilni. morda le samega mesteca Srbchishta? To naj bi dodatno spodbijalo resnichnost Porfirogenetovih navedb. Zhupanich mu odgovarja.). zakaj od Alp do Chrnega morja ni jezikovne prekinitve tam. Neretvi priblizhno tako kakor v Luzhici na Sashkem v vzhodni Nemchiji.. le ne med Labo in Salo. ker so se asimilirali skoraj brez sledu. Toda Srbi so si onkraj Donave pri Beogradu premislili. morda bi jih nashteli nekaj deset tisoch. Jagich se sprashuje. ki so bili tam zhe vsaj od 6. In prav o teh kasnejshih nosilcih imen Hrvati in Srbi Porfirogenet pripoveduje. torej v krogu s premerom kakshnih 5. chetudi maloshtevilni (20. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so po zmagi zavzeli Ilirik kot gospodujochi vrhnji sloj ter ustanovili drzhavno organizacijo pod svojimi imeni. v Pieriji. st. ko so se vrnili iz juzhne Ogrske v Skandinavijo. Jozhe Rus se prav tako sklicuje na Porfirogenetovo delo De administrando imperio (Etnolog.Veneti in Anti . da je prav ta cesarjeva navedba dokaz tochnosti.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki je Bizancu pomagal v bojih proti Obrom. st. saj za velike mnozhice ljudi cesar Heraklej prav gotovo ni bil zainteresiran. da so prishli iz http://www. To govori v prid tezi. v kateri posamezni govori in narechja prehajajo organsko drug v drugega. sijajno utemeljil in dokazal jezikovno enotnost juzhnih Slovanov med Chrnim morjem in Socho. iz Polabja in porechja gornje Odre.revijasrp. se obrnili in zavzeli Ilirik. Potemtakem je bilo Srbchishte le bolj ali manj utrjeno taborishche. da so prishli iz Bele Hrvatkse in Bele Srbije.Lucijan Vuga (Norik).2010 10:15:42] . * Navedimo she eno drugachno gledanje na izvor Hrvatov. kjer so ostali nekaj chasa. ki lezhi severno od Olimpa. ki je merilo vsega 23 km2.htm[16. in jim niso mogli vtisniti pechata polabskih Slovanov. A le v etnoloshkem in jezikovnem smislu. st. Ker pa ni tako. kako bi mogel cel narod najti prostor za prebivanje in zhivljenje na tako majhnem prostoru. podredili Slovane v Trakiji. kakor nekateri fantazirajo. she zdalech niso mogli asimilirati zhe tam mnozhichno naseljenih juzhnih Slovanov. kakor chleni verige. v nobenem primeru jih ni bilo na stotisoche ali celo na milijone. kjer naj bi se naselili Srbi in Hrvati.

onkraj Ogrske.V.. hrvashchini. tj. nastanjeni okoli chashchene gore Sobotke (718 m) in reke Sleze [op. in to so Jordanesovi Venedi. 34). chesh da so edini narod. staroevropskih jezikov. v danashnji vzhodni Galiciji in Voliniji. jugozahodno od Vratislave [op.: keltsko] ime. ohranjeno je poslovanjeno ime Slask.. da te besede ni v slovenskem besednjaku..revijasrp. kakor tudi na arabske kroniste v chasu velikomoravskega kneza Svetopolka (870-894) in angleshkega kralja Alfreda Velikega (849-901). Breslau].Lucijan Vuga Ko smo se zgoraj pri Oshtirjevem raziskovanju besede sebьrъ »zadrugar« vprashali. so ob svojem vstopu v svetovno zgodovino stanovali s svojo sredico v prav blizhnji soseshchini vislanskih Hrvatov = Lehov. Oshtir se je tu zhe lahko oprl na svoja shtevilna predhodna raziskovanja. V nadaljevanju Jozhe Rus she precizira (str.2010 10:15:42] .. V germanskih virih kasneje ta prostor vezhejo na ime “Hrvat”.: Wrocław. razen obrobno in obchasno. iz Skandinavije so z Goti vred prishli tudi predniki nashih Hrvatov in zasedli dotlej venedske dezhele. pri chemer je sicer izhajal iz jezikoslovnega stalishcha. ki jih imenuje “Horiti”. dezhele Hrvashke. ki ga poznajo zgodovinarji na tem shirokem prostoru.11.« K temu dodaja she: ». 38): ». mojo knjigo Davnina govori). saj je razpravo podnaslovil “alarodski w-prefiks”. ki so prinesla svojo druzhbeno organizacijo. nem. marvech je le v srbshchini. Slovani.htm[16. morda tichi odgovor prav v tem. kot obichajno v svojih ostalih tekstih. Zato nas ne sme chuditi. L. v blizhini Frankov pa tudi zakarpatskih Pechenegov. che nekateri shtejejo kajkavce na prostoru od Alp do sredine bivshe Jugoslavije med potomce Slovencev in raztegujejo slovensko ozemlje v srednjem veku od Vzhodnih Alp do izliva Donave v Chrno morje (Mayers Lexicon). ki je dokazovala skandinavski izvor Gotov. toda ni se mogel in ochitno niti ni hotel izogniti (spomnimo na njegovo delo K predslovanski etnologiji Zakarpatja. medtem ko omejujejo Hrvate le na severni del Dalmacije in Srbe na juzhno Srbijo (podrobneje gl. V bistvu se nakazuje shema: * Tudi Karel Oshtir se je vprashanju Antov posvetil pri svojem znanstvenem delovanju.: Shleza]. germanski Silingi. da je tu Rus pod vplivom tiste shole. ki lezhi onkraj Bavarske. kako to. L. Prav tako. med njimi tudi »zadruge« in s tem njihovo ime. da to pochne zaradi http://www. Poleg tega se sklicuje na Niederleja (str..Veneti in Anti . narodoslovni vidik) pomembnim problemom njihovega izvora. s poudarkom. par sto let kasneje pa Lehi.. Po Rusovem preprichanju je najstarejasha zgodovina hrvashkega imena nesporno germanska. V tistem chasu so imenovani tudi Vislani. povzame svoje gledanje na predslovanski jezikovni substrat. rushchini (che naj bi bili tam tudi potomci Antov). kasneje blodechih po shirjavah Evrope vse tja do Chrnega morja. posebej pa je s shtudijo Veneti in Anti (Etnolog.j. Medtem pa Slovenci nismo prishli pod vpliv teh vzhodnoazovskih ali kavkashkih plemen. kar je na slovenskem ozemlju zaznati v imenu »kosez« in posameznih toponimih ter priimkih »Hrvat« z izpeljankami. 1928) posegel na odnose s skrivnostnimi Veneti. kjer je izrecno poudarjen etnoloshki. II. na katera opozarja v uvodu in skozi celotno besedilo. da so bila podrochja teh jezikov tudi v etnichnem stiku z neindoevropskimi vojashkimi elitami z vzhodne strani Azovskega morja. Silingi so se spojili s Slovani.« Mislim. ko so spotoma s seboj povlekli tudi del Hrvatov v Dalmacijo in od tam v Italijo. ki je ostalo do danashnjega dne.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. L. t.V. podedovali tudi njihovo vlashko [op. ki temelji na preuchevanju predindoevropskih.V.

) + idar = predgalsko * idax n »Fluss. Skylax c. ki vkljuchujejo Etrusko-Rete. Venethi. Liguro-Ibere (>Baske) in Pelazge.19. Pri tem navajanju je Karel Oshtir pod tch.Veneti in Anti . Visla < * Wiksl (s ks>s proti ksh>kx>ch) = novovisokonemshko Weichel je iz * Wiskl metatetizirano (ohranjeno morebiti v latinskem Visculus) in -skl.najbrzh pod vplivom Indov=Indijcev v Aziji. od koder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-Enetoi v zgornji Italiji tudi Enedi v Iliriji.»jantar« (primerjaj kimrijsko gwefr ipd. o katerih porocha Herodot. da so ftheirotrageousi. L. Veridoi = *Venidoi. Winida ter *Weneđ > anglosaksonsko Winedas. ocharljivec«.je pa verjetneje iliro-trashkega porekla. in katerih * budh je soroden s predgrshkim * b[u]dh > ftheir »eine Fichtenfrucht. (c) na to iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. charovnik. v juzhni Rusiji pa Skiti.188. 47). ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Likijci. ki neposredno ali posredno omenjajo Venete(1): (a) Herodot III 115. Po njegovem mneju naj bi bile stvari take: V srednji Evropi razlochujemo naslednje jezikovne plasti: (a) Iliro-Venete. ker spada * neur<>nur z u<o k predskitskemu anor in dalje z r<>’ k predgrshkemu * noos > nous in k predskitskemu * ana(r) v Anaharsis »skitsko Philosoph«. Ouen(e)dikos kolpos. ob Baltskem morju Balti in zahodno od obeh – vendar locheni z ozkim iliro-trashkim pasom – Germani. Lidijci. 46. kjer je govor o ‘Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke Eridanos=Visla(2) (op. 355. Germanskega izvora je finsko *Venädä > Venäjä »Rusija«. (d) Iz germanskih virov *Wenetd > gotsko Venetharius Winitharius = starovisokonemshko Winidheri. (b) Kornelij Nepos (Pomp. charmer. v drugih delih govori o IliroTrachanih.revijasrp. reka«. K temu izvajanju Oshtirjevbi opombi: (1) Neuroi niso Slovani. in Eridanos je keltsko ime za jantarjevo reko: Er. Nato preide na pregled antichnih virov. Hesiod Fragm. Karijci. (e) Semkaj sodi morebiti tudi slovanski *Vet in *went v rushchini Vjatichi ob Oki = Vaniti po Niederleju v Slovanskih starozhitnostih. in td v đ . Sumerci). okno«. o vsem tem Karel Oshtir v Danuvius-AsamusNaissus. Markianos II 38-40: Venedi.V. (c) razvidno. predslovansko chodogú: predgrshko gandos o polla eidos kai panourgos v predslovanskem gorazdú.< * wewar. k ts<>zd. Menjavanje t<>th <>d (>đ) v zgoraj navedenih oblikah je morda germanskega izvora – v germanshchini prehaja t v th ali t v d. Kavkazijci.Lucijan Vuga boljshega razumevanja izvajanj razmerja med Veneti in Anti.»jantar« je reducirano iz baltskega > staroegipchanskega sacal »Bernstein« itd.: o zagonetkah z reko Eridonos glej mojo knjigo Jantarska pot). Tabula Peutingeriana. Mitanijci. stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z jadranskimi ter Eridanos z reko Pad.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. posebno pri izlivu. (b) centralno-indogermanske Trachane. Plinij II 170) porocha o Indih ob “Severnem morju”. katerega * hars »peritus. Skymnos v. Mela III 5. 6 in naprej. Manuel 31. in njenih pritokih. ti kljub slovanskemu * nyrú »ăüçň. http://www. (b) omenil le Trachane. veshch« < * khar[a]ts se ponavlja s kh<>g (kakor predslovansko chrusha<>grusha »Birne. staronordijsko Vindr in *Wenađ > angloskasonsko Weonodland. Elamiti. Predhetiti. Veneti. Indnamesto Venet. da misli prav to. sicer pa je iz tch.< galsko * webar. (2) Eridanos = Visla. Venadi. to je jantarjeva reka. O shirjenju baltskega jantarja na jug kazhe primerjati med drugim ligursko langurium »Bernstein« in predbaltsko * langa(r) »Bernstein > okno« > litavsko langas »Fenster. za to govori naslednje: (a) jantarjeva lezhishcha ob Visli.2010 10:15:42] . neki smrekov sad« (str. 45. Ptolomej Georg III 5. Ouenedai. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar.htm[16. hrushka«. predindoevropske Paleoevropejce. Obshirno razpravlja o vsem tem Niederle v Slovanske starozhitnosti I/1. (c) Plinij IV 97. izkushen. Tacit Germ. ki ostane v zachetku besede in za naglashenim vokalom.11. She manj so Slovani Boudinoi.

da je tu Oshtir obstal. kako Oshtir potem nadaljuje. tako poslovanili. (c) ko so trchili Germani po absorbciji Iliro-Trakov v vzhodni Nemchiji ob Slovane. ne pa da je bilo vse to zhe prej germansko. n. ohranjeno v anglosaksonskem ent in v novovisokonemshkem narechnem enz »Riese«. Oshtirjeva povzemanje po Niederleju. toda za to ima Oshtir razlago. 34. In podobno z germanske strani. zahodno od Labe. che je slovanski ot<[w]ant »Ant« shele slovanski refleks prvotnega *Wan¶t. che je zahodnogermansko *ant »Riese. (op. Svoje mnenje opiram zhe kar na Oshtirjevo pripombo (3).iz *Daudl ali Deudl. To Oshtirjevo razlago se mi zdi potrebno takoj komentirati. njihovo ime je preneseno na slovanske doseljence (podchrtal L. medtem ko so zgoraj omenjeni Veneti predslovanski in predgermanski (=ilirotrashki) avtohtoni Zakarpatja in vzhodne Nemchije. ker bi z dokonchno oznako Venetov kot Praslovanov dregnil v pangermanski osir. O se je ohranil pas avtohtonih Venetov.. v spodnjem toku reke Veser v Severnomorskem primorju okoli Bremna.): (a) med Germani in Slovani S tem svojim zakljuchkom v opombi je Oshtir jasno pokazal.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.n.revijasrp. 3) Opomba 3: Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov. Velt-ebi. Zaradi tega je treba -ebformant v predslovanskem Dudl-ebi (Dudl. Ko so Germani zadeli ob Visli po absorbciji Venetov na Slovane *[W]antaib. st. 48).. so ohranili ednino *ant v zahodnogermanskem pomenu »Riese. st. mnozhinski formant –aib pa so spremenili v starovisokonemshko –eiba »Gau.V. Kako? Zakaj? Seveda lahko zachnemo shpekulirati in najdemo poljubno mnogo razlag. da je povzel nekaj nedokazanega! Zato je zanimivo. Traki itd. leta 476 so ob zgornjem toku Visle okoli Krakova. za to govori: (a) delitev Slovanov v dve glavni plemeni: Sclaveni in Antes po Jordanesu (Get. st. Anti. (b) *Vet v Vjatichi odrazha morebiti predslovanski *Venet : Ven¶t>Vent. Anthaib (3) je slovanska drzhava. da je za njim komaj kaj ostalo v jeziku. kar je veliko prepozno za chasovne razpone v formuli: Predindoevropejci (=megalitska ljudstva) = Predslovani>Praslovani>Slovani. izposojeno iz slovanskega *ot »Ant«. Osebno mislim. che naj vse uskladimo z zgodovino megalitskih kultur z Iliri. Antai. ko so se ob Karpatih pomikali proti jugu. 35).htm[16. velikan«. da so Germani trchili na Slovane.Veneti in Anti . od koder so jih 568 potisnili Avari (Obri) v severno Italijo. Antae. ki je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud »natio« (prim.. Torej so bili pod Karpati nekaj chasa v 5. Medtem ko so Slovani iliro-trashki substrat v Zakarpatju vse do ozkega pasu. leta 600 pa so zhe zavzeli dobrshen del Italije..Lucijan Vuga V nadaljevanju se Karel Oshtir loti starih virov za Ante: Antes. da jih potemtakem tam prej ni bilo in da so oni osvajali tamkajshnja ozemlja. da so Germani prodirali proti vzhodu. ki zajema veliko daljshe chasovne razpone tisoch in vech let. katerih ime so Germani po germanizaciji (oziroma slavizaciji) teh ostankov razshirili na Slovane.. da je Antes najstarejshi sploshnoslovanski naziv za Slovane (podchrtal L.). torej v osrchje zakarpatske pradomovine Slovanov. *Wen¶t »Venet«.sht. (b) Niederle postavlja zibelko antske drzhave v Volynj. da so Anti zhiveli veliko jugovzhodneje. ki naj bi ostal.11. so jih spoznali pod imenom *Ant. tam nekje nad Chrnim morjem. ki se pojavi v juzhni Rusiji tekom 3. saj so Langobardi bili she leta 117. pa so se Veneti ohranili v omenjenem ozkem pasu. izvajati iz –aib. predgalsko Deudoriks ipd. Poleg tega velja.sht. kazhe na zgodovinopisno smer.2010 10:15:42] . slovanskem poreklu Antov nihche ne dvomi. od koder http://www. od tam so shli v Panonijo.V.pri tem se nam ni ohranil simpleks (nezlozhena beseda) in tudi germanski izvor ni dokazan. posebej she. ki so se slavizirali (str.). okrozhje« . Ni izkljucheno. velikan«. ter izgine v zachetku 7..

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

potem teorija o Indo-germanih. Po Oshtirju, ki se opira na lingvistichne analize, je ime Veneti paleoevropskega izvora, ni pa izkljucheno, meni, da w- v Veneti:Anti izvira iz prefiksa (= t.j. besedotvorno obrazilo, predpona), vendar je spricho uporabe korena *ant edinole za Slovane prehod went: want>slovansko *[w]ant vseeno verjetnejshi (str. 49). Che pa predpostavimo drugo mozhnost, da gre za indoevropsko izhodishche, se mora zaradi neslovanskega izvora korena *wa/en(a/e)t uposhtevati predvsem iliro-trashko mozhnost. Razmerje med germanskim *wenedt ali *wenadt in slovanskim *vent>vet, *[w]ant<*want spominja sicer na latinsko anat: starovisokonemshko enit<aneđ napram litavskemu antis, slovansko oty (indoevropska praoblika *anet, a¶nt), vendar je slovansko *went:*[w]ant izvajati iz iliro-trashkega *wen¶t, *wan¶t (> baltoslovansko *went, *want) oziroma iz *went, *want z ilirotrashko redukcijo e/a vokala v ¶, oziroma v ¶> – . Oshtir nadaljuje, da se deblo *wenet, *wenat baltijskih in zakarpatskih Venetov (pochrtal L.V.; torej so bili Veneti tudi v Zakarpatju!) ponavlja v gornjeitalijanskem Enetoi, Ouenetoi, dardansko Enetoi, galsko (Armorica) Veneti, lacus Venetus v Alpah; spricho paflagonskih v Iliadi, II 852, omenjenih Enetoi je keltski izvor tega korena izkljuchen (podchrtal L.V.). Semkaj stavijo tudi ilirsko Enedi, kjer kazhe izhajati iz grshkega *[w]enedoi, dasiravno bi se dalo *enet, *enat poleg *wenet, *wenat razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindoevropskega w-prefiksa. Oshtir opozarja na svoje stalishche, da je bila predindoevropska staroevropshchina v sorodu s hamitshchino v severni Afriki ter s starimi prednjeazijskimi jeziki. Medtem ko je w-prefiks v staroevropshchini ohranjen zgolj v petrefaktih, najdemo v nekaterih hamitskih in prednjeazijskih jezikih ta prefiks she v zhivi rabi! Prav bo, da vsaj nakazhemo hamitske jezike, te danes govore Hamiti, ljudstva severne in vzhodne Afrike; sorodni so semitskim ljudstvom (Arabcem idr.); glavni predstavniki so Berberi, Kabili, Tuaregi, Rifanci, Nubijci, Gala, Somalci, Danakilci, Guanchi (na Kanarskih otokih) itd.; hamitsko-semitskega izvora so Egipchani in Kopti, torej so to zhe davno znana ljudstva. Prav tako so zelo starega izvora Semiti, skupina ljudstev, ki zhivijo v dezhelah Blizhnjega in Srednjega Vzhoda, v severni in severovzhodni Afriki. V antiki so bili znani Akadijci (Asirci in Babilonci), Aramejci (Sirijci idr.) in Kananiti (Zhidje, Fenichani s Kartazhani, Moabiti, Amoriti idr.); danes so to Arabci, Zhidje in del Etiopcev (Amharci idr.) in jih je okoli 110 milijonov. Semiti so do dandanashnjega mochno prevladali nad Hamiti. Oshtir prav na primeru w-prefiksa najde sorodnosti tako z berberskimi dialekti kakor s staro egipchanshchino. Seveda pa se osredotocha na staroevropske jezike, kamor sodi tudi baskovshchina, in navaja primere tudi s slovanshchino: ezko, baskovsko, slovansko voskъ, litavsko vashkas < *washk (str. 53); bizi, »zhivljenje«, < *witswi, bitswi: etrushchansko zivas »lebend?«, shvalce »vixit« (str. 57) ipd. Glede drugih povezav, ki jih Oshtir uporablja v svojih razchlembah, so nekatere prav vznemirljive, tako npr. za Apenine: vapьno (> sekundarno vapiti) slovansko »Kalk; apno) < *wapenn, ligursko Penninus > Poeninus mons; etrushchansko Appenninus (< A-p-)mons, pen-th-na »Stein, kamen«, latinsko Penates »Götter des Herdfeuers; bozhanstvo ognjishcha« (che iz *pen »Stein > Herd«). K *pen »Herdstein > Herd« tudi penestes kakor ognjь:ognjishtь »mancipium; lastninska pravica«, etrushchansko > latinsko atrium
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

»* Herdraum > Mittelraum des altitalisches Hauses« (hadra id est petra [r <> -] > etrushchansko etera z a<>e (str. 58); Velesъ, predslovansko, »Seelengott; bog dushe« < *weleps : etrushchansko *laps > las > starolatinsko lases »Geister; duh, prikazen« (etrushchansko lupu »mortuus«); preko s<>ss latinsko lessus »Totenklage; mrtvashka tozhba« (str. 59); velьb(l)odъ, predslovansko, »camelus« < *wulbland + velь »magnus (v- je nabrzh slovanski v pred ъ!) (str. 59); netopir, [x]netopyrjь, predslovansko, lat. saurix »eine Eulenart; vrsta sove«; za xne- »Haut; kozha« = litavsko shikshno; za *tpr <> *(t)sh(w)r prim. z baskovskim sabur »souris; mish« (str. 60); ьstъba, predslovansko (germansko *stub »Stube; izba, soba«), likijsko *istu, bazi > isbazi gr. soros; coffin; krsta«, lat. vestibulum < *westub (str. 60); vidla, predslovansko, »Gabel; vile, vilice« < *widh[u]l : etrushch. *dhulsk ¶n > lat. thu[l]sc ¶na > fuscina »Dreizack; trizob«; etrushch. *dhun »3, tri« > thun, thu; *sk¶n < sken, s(a)cena »Haue des Pontifex; motika, rovnica (vrhovnega) svechenika (str. 61); *wingar : *ingar »rot; rdech« > bask. chingar »etincelle, braise, charbon; iskra, zherjavica, oglje,«, injar, inhar : gorri »rot; rdech«, gar »Flamme; gorech, plamen« (str. 61); *vigъnjь, predslovansko »Schmied(e) < *wigubnj : kelt. *gobann »Schmied; kovach, kdor dela pri vignju, z ognjem« (str. 61); virajь, predslovansko, »Paradies« < *wiraju (che ne iransko po Vasmerju iz *vь Ir) : rajь (str. 61); Visla, predslovansko (s ks>s proti ksh>kx) = germansko *Wixsl < *wiksl (ks<>sk), lat. Visculus < wiskl (:iksl > slovansko Isla »pritok Visle«) : predbaltsko > egipchansko sacal »jantar« (s<>st), predslovansko stьklo »*jantar« > steklo; *wist[k]l > german. *Wistlo »Weichsel = lat. Vistula (str. 6162); vitegъ, predslovansko, »eques; vitez, konjenik, jezdec« < *w-i-tem-g: -tem- preko (t<>d) v etrushch. damnos (ippos), predslovansko *demtel »Pferdekraut; konjska zel« > detel »Klee; detelja« (str. 62); tele, predslovansko, lat. vitulus »Kalb« < *w-i-tel (str. 62); vivьlga, predslovansko, »Oriolus galbula, vuga, kobilar« < *w-i-wilig : i-vьlga : vьlga > vuga (str. 62); vьrtъ, predslovansko, »hortus« (: vьr[to]tъpъ ali vьr[to]tъbъ »hortus, spelunca; vrt, nasad, zelenjava, jama, votlina« : etrushch. tupi = karijsko taba “petra” ?) < *wirt, iliro-trashko *irt < hortus (str. 63); *ebdzhur > ezvъ, predslovansko, »Dachs; jazbec«, *webdzhul, baltoslovansko abdzh[u]r (abtsh[u]r?), prusko wobsrus, litavsko obshrus. Vobesca ibersko »Wald bei Bilbilis« < *w-o-besh : romansko a-bs-us »unbebaut; neobdelan« : bask. baso »foret; gozd« (str. 62); Vogesos > Vosegos, Vosagus, Vasagus, galsko »Vogesen, Vosges« < *woges, o<>e ter ks<>s(s), ligursko Vesulus pinifer : *gesust > irsko gius »Kiefer, g<>k; bor«, germansko *kezn > *kena »Kien; smolnica, derenica, sovoj (gl. Janezhich – JAN)«, juzhnoslovansko narechno ma-cesnъ (ke>ce !)(str. 63); nedъro, predslovansko, »kolpos; zaliv, prsi, nedra, vagina«, *vъn nedъra > vъn edъra !, grshko nedus »ventre; trebuh«, *w-e-ntl, etrushchansko netshvis »haruspex; vedezhevalec iz drobovja zhivali«; * netsu r spada s ts<>t/d k slovanskemu nedъro (str. 65); setь(nъ), predslovansko, »extremus; skrajen«, preko s<>r baskovsko *rutin>uruti, *urrut[i]n>hurrun, z u<>i pa *urritn>urrin »loin; dalech, redko« (str. 66) prim. od-soten; voskъ, predslovansko, litavsko vashkas < *washk »Wachs«, [shk<>ksh] germansko *waxsa < *wapshk, latinsko apis »Biene; chebela«, *waban, *wabon (str. 66);
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

vapa, predslovansko, »stagnum, mlaka, luzha ipd.« < *wap : zahodnogermansko narechno ap(p) v rechnih imenih (str. 66); *wen¶ter, baltoslovansko, »Art Netz; vrsta mrezhe« (>slovansko veterь, litavsko ventaris) < *w-e-n ¶ter: nat > germansko *nat, not »Netz, mrezha«, prusko noatis »Nessel; kopriva« lat. nassa »Fischreuse; ribishka vrsha, sak« (str. 67); *wepr, baltoslovansko, »Eber; merjasec« (>letishko vepris, slovansko veprь) < *wepr (e<>a) : lat. aper, starovisokonemshko ebur, grshko kapros (str. 67); *vi[k]snja [ks<s] > vishnja [ks<>sk], predslovansko, *wiksaxn/l »Weichselkirsche; vishnja« (starovisokonemshko wihsela, severnonovonemshko wessel, romansko *viscj > ital. visciola itd. (str. 68); konjь, predslovansko, *wikpo »Pferd; konj« (> grshko ippos, ikkos) < *w-i-kp : keltsko *kapp > sirijsko capall, kimrijsko ceffyl, (pp<>b) galsko Caballos, grshko kaballes, latinsko caballus slovansko kobyla, latinsko cabon, *kabn > slovansko konjь (str. 69); vixla > vila, predslovansko, <wish(ax)l, (kakor zhi[x]la : litavsko ginsla) spada z i<>o k baltskemu *woshu n (n/l<>- ) »junge Frau« > litavsko *wuoshwje > uoshve »Mutter der Frau«, keltsko narechno *gwox[w]iđ > kimrijsko gwaudd, starokornvalsko guhit, bretonsko gouhez, latinsko voxor, [v]uxor »die rechtmässige Frau, zakonska zhena« < *waxksh; ksh- »nympha, junge Frau« iz *kaxs »jung, mlad«, v etrushchini husrnana »juvenilis; mladosten«, hushiur »mlad«, grshko nannos »majhen, palchek«. Iz *wish(ax )l »nympha« z numfe>numfutsa = nevesta>nevestъka »Wiesel; podlasica«, tudi germansko *wisulon »podlasica«, *awis(e)l > aielouros, ailouros »chat, chatte; machka«. K semaziologiji (=semantika, pomenoslovje) morebiti tudi slovanska lasića »Wiesel; nevestica=podlasica) : etrushchansko lasa »*Jungfrau>dienende Gottheit; *devica > sluzhabnica bozhanstva« (str. 70); itd. Vse, kar je oznacheno kot predslovansko, predgermansko itd., je treba obravnavati kot skupno osnovo, ki naj bi po Oshtirjevem mnenju preshla iz predindoevropskih jezikov v indoevropske. Oshtir na temelju svoje podrobne pripravljalne razchlembe zgledov sklene, da se sme primerjati *wenat, *wenet : *an¶t »Venet > Slovan« z alarodskim *ant(h) »chlovek« (v predgrshchini anthropos, predhetitshchini antuhsh) (str. 70), vendar je slovanski *ant v Antis in iz tega anglosaksonski ent, novovisokonemshki narechni enz »Riese; velikan«, najbrzh shele slovanska analogichna stavchnofonetichna tvorba iz *want < *wan¶t (kakor vosa > osa, vosъ > osъ itd.) in * wan¶t se lochi od *wenat, *wenet : * wan¶t > slovansko *went le po a<>e. Zato tudi ne sodi venetski *wen v Veneti k *wen(n) v retski Venostes, Vennonetes »Alpenvölker; alpsko ljudstvo«, ker se ta *wen(n) ne dá odcepiti od retskega *enn v Ainos , Aenus, Enos, In »reka Inn«, in dalje od predromanskega, galskega venna »Schleuse, Mühlgraben; zatvornica, mlinski jarek«. Oshtir se je v tem svojem temeljitem jezkoslovnem traktatu seveda oslanjal na lingvistichne zakonitosti, toda treba je takoj dodati, da so drugi slovechi jezikoslovci, med katerimi je npr. Devoto (kot lahko preberemo tudi v tej knjigi), v 3. tisochletju pr.n.sht. postavili Venete v Panonijo, od koder naj bi se kasneje preselili v severno Italijo po kopnem in v srednjo Italijo chez morje. To njegovo nelagodje je zachutiti v nadaljevanju (str.71), ko pravi, da nekateri sicer vezhejo Venet
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

z indoevropskim *wen > starovisokonemshko wini »prijatelj« itd., in tudi Avesta pozna vathva »Schar, Herde; krdelo, trop, chreda«, kar bi prishlo v poshtev ob morebitnem indoevropskem izvoru korena *wen/o/¶t : *won¶t (> slovansko *want > *[w]ant). Vendar je zaradi predindoevropskega porekla venetskega jezika (podchrtal L.V.), na katerega se je ulegla centralnoindoevropska plast, *wen(e/a)t, *wen¶t > baltoslovansko*went <> *wan¶t > *want > slovansko *[w]ant najbrzh sorodno s pribaltskimi Oueltai, ki jih omenja Ptolomej III 5, 10 in katerih ime tichi tudi v imenih zahodnoslovanskih ljudstev Velti, Veleti, Veletabi (< slovansko *Veltebi; komaj da < *Veltove), Velatabi itd. > visokonemshko Wilzi (z<t). To ime prikljuchujejo k predbaltoslovanskemu *wa/el ¶t > *wa/elt »Riese; velika« v starocerkvenislovanshchini vlatъ, rusko veletъ, volotъ, poljsko wielot in je po pomenu identichno s predbaltoslovanskim *wen¶t > *went »gros; veli« v slovanskem komparativu vetjь »vechji«; k -en- iz -en¶- primerjaj rastochi naglas v srbshchinihrvashchini veće, već, slovensko vech, letonsko Venjta »Velikaja« = litavsko Venjta (str. 71). Podchrtal sem “predindoevropsko poreklo venetskega jezika” zato, ker je Oshtir o tem preprichan; pa je res tako? Da in ne! Po teoriji kontinuitete bi morali biti Veneti prisotni na teh prostorih zhe tisochletja pred n.sht., torej vsaj v neolitiku, che ne zhe prej. In prav po teoriji kontinuitete je treba njegovo t.i. “predindoevropsko Evropo” zavrechi in jo nadomestiti s kontinuirano naseljenimi ljudstvi, to pa so med drugimi, kot pravi Mario Alinei, tudi Slovani in Slovenci na sedanjih ozemljih in tudi v Vzhodnih Alpah. Oshtir nadaljuje, da je pri tej razlagi imen Venet : Ant in Velt podana ne le etimologija (predslovansko *vel(t) »gros; velik«, *vent), ampak tudi prehod e<>a v Venet : Ant kakor v wielot : vlatъ, in kochno mozhnost izvajanja narodnih imen Venetov: *We/ane/a/¶t <> *We/al¶t. Nekateri k temu dodajajo she Azh-vinchei (Buga, Rocz. slaw. VI 27) (str. 71). Oshtir meni, da na podlagi njegovih raziskovanj ni izkljucheno, ker se pojavlja osnova *waxl tudi v baskovshchini *wal > al (primerja Enetoi poleg Veneti) »pouvoir; moch, oblast«, da gre za staroevropski, predindoevropski izvor korena, saj poleg tega najdemo na podlagi staroevropskega prednjeazijskega w<>h (<> f <ph), k temu likijsko uhe <> uwe, wata <> hata, etrushchansko Ve[r]sta <> *Horsia > Horchia »Göttin des Herdfeuers; boginja ognjishcha« (etrushch. verse »ogenj«), she baskovsko *hant > handi »velik« iz *phant preko *fant, chemur odgovarja s prehodi f > b > w predbaltoslovansko *waxn(ax)t »velik« (str. 72). Oshtir pa postavlja she drznejsho predpostavko, kar seveda spet opira na jezikoslovne analize, da pred n v staroevropshchini prehaja asimilatorichno p>m, npr. cybindis > kumindis, torej poleg *pa xnt »velik« tudi *maxnt, ohranjeno v etrushchini mantisa »additamentum; dodatek, dostavek«, predkeltsko *mant > irsko meit »velik«, zato ni neprichakovano poleg omenjenega predbaltoslovanskega * waxn(ax)t »magnus, Venetus« tudi *maxn(ax)t , torej *Men ¶t > *Ment »Venet«, ohranjen morebiti v baltskem estuariju (morska plitvina, laguna, mlaka, zatok) Mentonomon nomine (Plinij 37, 35) (str. 72). Oshtir zakljuchi (str. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel¶t >welt> zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb- za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi, to je oblika, ki je npr. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib- in se pojavlja tudi v sicilijansko-trashkem -ib- – tako *we/ame/¶t v Veneti-Antes <> *wel¶t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen¶t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«,
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Lucijan Vuga *we/al ¶t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«. So kakshna znamenja megalitske kulture tudi pri nas? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU http://www.11. med temi naj bi bila tudi etrushchina in venetshchina. str.2010 10:15:42] . so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. je vsekakor prav. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti=Anti. da je Karel Oshtir oznachil v svojih lingvistichnih raziskavah predindoevropske jezike kot megalitske jezike.htm[16.Veneti in Anti .« (BEZ I. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. str. da se ozremo na tisti chas megalitov tudi po nashem ozhjem.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. slovenskem ozemlju. Bate. ki so nam pustili imena kakor Benetke. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. Baske verjetno she direktno. vendar bomo v nadaljevanju videli. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu.« (BEZ I. tudi uposhtevajoch zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. 291) * Che spomnimo. prevzeto prek romanshchine in Banjshice.revijasrp.

000. Redki menijo.000 in 30. seveda si tudi o razvoju pisave niso vsi edini. ki se je pozimi zatekal v jame. natanchneje 1995. to so ostri. ki so ponazarjale neko sporochilo.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. a nashli so jih tudi v Divjih babah. Prve najobsezhnejshe in poglobljene raziskave tega obdobja so opravili na najdishchih v francoskem Aurignacu. kjer so odkopali lobanje in okostja. toda z manjsho brado. razen delov kopij. in prav to je tisto. Tudi che je prihajalo do spolnih stikov ali celo do morebitnih otrok. zlasti znane so najdbe iz Potochke zijalke. bolj sklepajo. marvech tudi nachin prehranjevanja. s podolgovato lobanjo. je vzbudila svetovno senzacijo vest. toda kratki in shiroki kremenchevi odkrushki za strgala. dve pa le delno. da ni prishlo do meshanja in je naprednejsha chloveshka vrsta prevladala.htm[16. Ker se leseni deli praviloma niso ohranili. verjetno v konkurenchnih odnosih. sta obe vrsti zhiveli kar dolgo druga ob drugi. Ni manjkalo tudi nekaj sto primerkov drobnega orodja iz starejshe kamene dobe.000 leti. Divje babe I sodijo v ta chas in so tudi najzanimivejshi del tega kompleksa. ali so luknjice na kosti posledica namernega vrtanja ali le odtis zob kakshne zhivali.11. s katerimi je bilo mogoche natanchnejshe delo. ampak tudi zaradi dojemanja gledalcev. V Posochju so v Divjih babah zhiveli v srednjem paleolitiku (starejsha kamena doba. od katerih sta dve dobro ohranjeni. pretezhno jamskega medveda. da je neandertalec vrtal s kolkom enoletnega medvedka. iz chesar je bilo mogoche dolochiti ne le takratno zhivalstvo. Po rasti je bil majhen. Tudi jamske risbe niso vse od sodobnega chloveka. v severni Afriki in v velikem delu Azije. to je bilo v Evropi in Sloveniji obdobje poznega paleolitika pred 40. dasi she surovih oblik. so postavili domnevo. hranil se je v prvi vrsti z zhivalskim mesom in s plodovi. kako naj bi potekalo. in neandertalec je zhe poznal ogenj. zraven pa so nabrali she nekaj sto kosti izumrlih zhivali. kar naj bi spominjalo na pastirsko pishchalko in s tem najstarejsho pishchal na svetu. kdaj naj bi ta neandertalska chloveshka vrsta izumrla. anatomsko povsem sodoben chlovek. http://www. a prav slikarstvo je ena najpomembnejshih chlovekovih intelektualnih sposobnosti ne le zaradi nachina izrazhanja avtorjevih misli in obchutij. Poleg kamnitega orodja mu je prishla prav tudi kost. ki jo obichajno slishimo. ki je zhivela pred 130. vrtala razlichnih. od tod vodi razvoj k bolj abstraktni uporabi znakov za zloge ali glasove. ampak tudi najizdatnejsha hrana. saj terja dolochene psiholoshke predstavne zmozhnosti. v omejenem obsegu se to tudi danes dogaja med razlichnimi rasami. je vprashanje. kot zhe recheno. nozhe. tako da o starosti ni velikih dvomov. Za njim (seveda ne gre za ostro lochnico. da je bila prav genska nekompatibilnost kriva. Kosti so nalashch prelomljene.Divje babe Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU Pred leti. saj se je prvo neverbalno obchevanje zachelo s slikami.000 leti. profesor na zagrebshki univerzi. Ali je bil neandertalec res manj inteligenten od sodobnega chlovega.000 in 35. Ker so natanchno mikroskopsko pregledali izvrtine. kar ohranja dvom. zato obdobje poimenujejo aurignacien. Sodobni chlovek je izpopolnil izdelavo kamnitega orodja in orozhja. toda ne oziraje se na to. In ne nazadnje je slikarstvo zachetek pismenstva. slednje je nizhja spodnja meja. Sledov neandertalca je veliko v zahodni.2010 10:16:45] .000 in 30. vendar vechina odlochno zatrjuje. Vech polemik je bilo. Prav odkritje pishchalke rabi nekaterim kot dodaten dokaz o njegovi vishji kulturi od domnevane. ki je rabilo temu prachloveku.revijasrp. V nashi blizhini je leta 1899 Dragutin Gorjanovich-Kramberger.000 in 40. Kdo pa so bili neandertalci? To je izumrla vrsta predhodnikov sedanjega chloveka v ledeni dobi. morebiti hijene ali kar jamskega medveda.000 leti. kje vse je uporabljal to gradivo. oddelka Znanstveno-raziskovalnega sredishcha Slovenske akademije znanosti in umetnosti. kjer so ga lovci pokonchali in pojedli. gre za »risanje«. naj ti ne bi bili plodni. srednji in vzhodni Evropi. ali je to neandertalcheva zapushchina ali pa so bili jamski prebivalci prej eni in potem drugi. so po tem kraju poimenovali celotno vrsto. Dognana starost pishchali je 45. Izkopali so jo dva metra pod tlemi zraven enega od ognjishch. V jamskem okolju so nashli tudi ostanke tedanjega rastlinstva. da le niso povsem izginili in da je nekaj njihovih genov tudi v danashnjem chloveku. poshevnim in nizkim chelom ter z mochno shtrlechimi ochesnimi loki in s krepko razvitimi deli obraza okrog cheljusti. nashel fosilne ostanke desetih neandertalcev v Krapini v Hrvashkem Zagorju v votlini Hushnjakov breg. kar je omogochilo obnoviti takratne podnebne razmere ledene dobe. ki je hkrati najpomembnejshe paleolitsko nahajalishche v celotnem predalpskem loku za obdobje pred 100. Pishchal so preslikali tudi z radiokarbonskim postopkom. V razlichnih plasteh so odkopali veliko kamnitega in koshchenega orodja.000 let in jo pripisujejo po vsej verjetnosti neandertalcu. razlichnih velikosti. saj je bil mozek za takratne ljudi ne le poslastica. ki razdvaja znanstveni svet. njegovi kremenchevi odkrushki so dolgi in tanki. ostanke vech kot dvajsetih ognjishch ter na kupe zhivalskih kosti in zob. mousterien) pred 115. ker pa so ga prvich identificirali v dolini Neandertal pri Düsseldorfu v zahodni Nemchiji. vsaj glede lova in nabiralnishtva) je nastopil Homo sapiens sapiens. kar je videti na konicah kopij. Vechletna izkopavanja so potekala pod vodstvom strokovnjakov Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inshtituta za arheologijo. da so arheologi med izkopavanji visoko nad dolino reke Idrijce nashli nenavadno obdelano votlo kost z luknjicami.

ki se je zachela pred dvema milijonoma let in konchala pred deset tisoch leti.sht. zlasti glede mezolitika.2010 10:16:45] .000 pr. Morda jih je kdaj povezovala nuja za prezhivetje. medtem ko so v notranjosti Evrope vladale tezhje razmere.n. Temu klimatsko surovemu obdobju je po neolitiku sledil mezolitik.Divje babe Vsekakor so neandertalci govorili. Kako pa je klimatsko videti Evropa ob zadnji poledenitvi. tega si ni tezhko predstavljati v tistih trdih ledenodobnih chasih. katerih obseg in posledice pa nam niso povsem jasne. Glede datacij posameznih obdobij obstajajo med strokovnjaki razlike. s tem. A tudi bolj chloveshke.11. in che so dolga tisochletja zhiveli v stiku z danashnjim chlovekom. da je kdaj pa kdaj prevladalo racionalno spoznanje..si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. med seboj povezani severno od Kavkaza. da je manj shkode sodelovati. 24 Vidimo. Posamezne skupine lovcev so mogoche sklepale zachasna ali daljsha zaveznishtva pri skupnem lovu ali drugih podvigih. toda domnevati smemo. je povsem logichno sklepati. Po Panonski nizhini se je raztezala stepa s puhlico. prav tako tudi v Padski nizhini. 1979. pa najsi so bila ta she tako skromna in nerazvita.n. kar je omogochalo tako zhivalim kakor ljudem gibanje po dokaj ugodnem terenu. str. da je prihajalo ne le do sposojanja besed. intimnejshe zadeve so zblizhevale dva spola ali morebiti otrochad. Po vsej dolzhini ozemlja nekdanje Jugoslavije. v mlajshem pleistocenu? Pleistocen je geoloshka doba. Povzeto po: Atlas sveta. kakor pa se medsebojno pokonchevati. da najnovejsha raziskovanja opozarjajo na verjetnost. Chrno morje in Kaspijsko morje sta takrat bili velikanski pleistocenski jezeri. povezana z obshirnimi vzhodnimi stepami nad Chrnim morjem in Kaspijskim morjem. recimo. Ochitno je bil pretezhni del priobalnega ozemlja Sredozemlja primeren za zhivljenje. ampak tudi do drugih jezikovnih kontaminacij. srednja kamena doba. ni izkljucheno.000 in 5. ki ga nekateri pogojno ali http://www. saj ne moremo pripisati primitivnemu chloveku. Ljubljana. nekako med 8.htm[16. da med vrstama le niso bili zgolj napeti in sovrazhni odnosi.sht. Tudi najhujshi sovrazhniki se morajo kdaj pa kdaj pogovarjati. da je prishlo okoli 3000 pr. da je bil povsem brez chustev.000 leti kopno do sredine Jadranskega morja in ga je prekrival goz listavcev. v danashnjem Trzhashkem zalivu pa so rastli iglavci. do ponovne zachasne ohladitve. kar je povzrochilo dolochene premike ljudstev. ko je bilo podnebje skoraj enako danashnjemu. ko se je z neolitikom in ugodnejshimi podnebnimi razmerami zachel pravi razvoj sodobnega chloveka. da je bilo ob koncu pleistocena pred 25.revijasrp. prav tako vzdolzh Apeninskega polotoka in na pretezhnem delu centralne ter severne Evrope je bila tundra. Mladinska knjiga.

n. Najstarejshe slovenske najdbe.sht. Celotno to obdobje pa je she najbolj predmet zholchnih razprav. Drugi pravijo. tisochletja pr. kjer vodijo poti proti prelazu Razdrto. ki pa mu niso mogli dolochiti natanchnejshe starosti. Nenavadno je. Za pososhka gradishcha je znachilna prilagojena tehnika obrambnih polozhajev. ki jo imenujejo doba prave revolucije. in 3.sht. kjer je prav tako obilica arheoloshkih tochk. tisochletjem pr. tisochletju pr. saj so mogli izbirati take lege. ki prichajo. zlasti pod Nanosom. toda obenem vse tezhje za chloveka. Tudi tej skromni beri naj bi botrovala le nezadostna raziskanost ozemlja. Obdelavo kamna je izpopolnil. kasneje razshirjeno po vsej Evropi od Chrnega morja do Atlantika. Obakrat je prishlo na dan ne prav dobro obdelano kamnito orodje iz domachega kremena. s chimer je vzplamtelo upanje.revijasrp. tisochletja pr. Bronasta doba se je raztegnila do 2. ki ga je umikanje velike zverjadi proti severu ali celo njeno iztrebljenje zaradi pretiranega lova postavilo pred nove izzive.sht. Chloveku se je pridruzhil pes. podobno je pod Chavnom proti prelazu na Colu. Toda neolitska nahajalishcha so osredotochena ob spodnjem toku reke Vipave. mehkuzhce ipd. kashtelirjev. Izpopolnilo se je loncharstvo.htm[16. da je bilo doslej premalo raziskav! In konchno smo na prehodu iz kamene dobe v bronasto dobo. ki dotlej ni bila v navadi: ribe.sht. medtem ko se je obdelava bakra tod razshirila v 3. medtem ko je notranjost – Posochje. se je razmahnilo udomachevanje zhivali (poleg psa she drobnica. zato je bilo chloveku tam na voljo znosnejshe okolje. mezolitik pa potiskajo bolj proti koncu paleolitika.2010 10:16:45] . Benechijo in Furlanijo – mogoche jemati kot razshirjeni prostor tega pojava. da so se she dolgo v srednji vek (tudi v chasu vdorov Turkov) tja zatekali ljudje. GRADISHCHA – KASHTELIRJI http://www. oznachujejo s pojmom ''neolitska revolucija''. govedo in svinje). da je ves ta chas she vedno prevladujoch kamen tudi pri obdelavi kovin. to je jemalo vech chasa in terjalo vechji napor. Nekateri menijo. In ne nazadnje rastline in njihove plodove.11.n.n. saj je bilo treba naloviti vechje shtevilo zhivali.000 let pr.n. izvirajo iz 5. In naposled bakrena in bronasta doba. ni povsem jasno. ko se zachne v srednji bronasti dobi med 1550 in 1300 pr. boba) je omogochal shranjevanje vishkov hrane. torej zhe na ravnini. da so bile zhe tudi nizhje gore kopne in je chlovek pach shel za plenom. vdori z vzhoda itd. kamnito orodje je zglajeno in lepo oblikovano. kjer je dajala naravna oblikovanost s strmimi pobochji. saj gre le za posamichne najdbe. ki traja vse do zhelezne dobe 500 pr. to je znachilno predvsem za Istro in Kras. da so se takrat ledeniki zhe toliko otalili. kar naj bi potrjeval spremenjen nachin pokopa in upepeljevanje. V spodnjem Posochju so najznachilnejsha gradishcha na Vipavskem. postajalo je chedalje topleje. v Shebreljah in Sovodnjah. dolgotrajno sledenje tropom zhivali in vrachanje na juzhnejsha izhodishcha ali pa postopno selitev z druzhinami vred proti severu... kjer se je mogoche tudi preprichati. MEGALITI. da v nashih krajih za zdaj ni veliko najdb iz tega obdobja! Nekaj so nashli na pobochjih Krna pri planini Kashina ter pod Mrzlim vrhom ob stajah Pretovch. Zakaj je iz tega obdobja toliko chlovekovih bivalishch v srednjem hribovju. katerih osrednja tema je preseljevanje ljudstev. In ne nazadnje je celotno juzhno pobochje Trnovske planote posejano z lokacijami.sht.sht. stenami in prepadi sama po sebi zadostno varnost in je bilo potrebno utrjevati le dostopne poti ali kvechjemu eno stran gradishcha. Postopoma in pochasi so se kopichila spoznanja in izkushnje o zhivinoreji in poljedelstvu. V bronasti dobi so naseljevali predvsem vrhove vzpetin in se obdajali z utrjenimi obzidji. Tudi za ta chas imamo kaj malo pokazati v Posochju. da bo morda she kaj sledilo. iznajti lov z zankami in pastmi. na Krasu in v Istri obdobje gradishch.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. sekire.n..Divje babe sploh ne uposhtevajo. Surovino za to so zhe tedaj chrpali nad Cerknim. veliko vechji donos zhita in jechmena ter strochnic (graha. Arehologi pravijo. jesti je bilo treba tudi hrano. V neolitiku med 7. treba je bilo posechi po manjshi divjadi in pticah.sht.sht. Na drugi strani pa se zachenjajo obronki in sam Kras. ko so po dolini divjale vojske.000 let pr. Zvechine shteje neolitik od 10.n.n. cheprav celotni neolitik 10. koder je tudi kasneje vodila slovita rimska cesta prek Hrushice – Ad Pirum in naprej do Emone. Zachela se je doba hitrega kulturnega vzpona chloveshtva. od katerih so nekatere she povsem neraziskane. ki je prinesla razvoj poljedelstva in metalurgijo..n. da so v alpskih dolinah she ostali tisochletni ledeniki (eden takih poslednjih je bil v zatrepu za vasjo Volche pri Tolminu) in se je prej stopil led po strmalih. Ledena doba se je konchala. Toda mesa je bilo vedno manj. moral je iznajti nove nachine pridobivanja hrane.

Megaliti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I MEGALITI. kjer so kamnite preklade postavljene chez pokonchne kamnite stebre. kromlehi. Volarja (sv. posebno v Bretaniji. vchasih postavljeni drug za drugim. ki so brzhkone rabile kot liturgichni spomeniki.htm[16. Verjetno je nastal v bronasti dobi in je bil svetishche za chashchenje sonca. megalitski spomenik blizu Salisburyja v Angliji. Sestavljen je iz dveh krozhno razvrshchenih lokov iz grobo klesanih kamnitih blokov. vse to je bilo pred odkritjem prekrito z zemljo. v krogu razvrshcheni kamniti bloki. ki izvira verjetno iz mlajshe kamene dobe. neolitika.11.revijasrp. 2. stara arhitektura. menhirji (bretonska beseda). kaj http://www. verjetno megalitski nagrobni kamni. veliko jih je v Franciji. ogromne obdelane kamnite klade. So trojni: 1. 3. ki verjetno predstavljajo simbol sonca. grobo obdelani.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Najvech jih je v Angliji in Franciji. Hilarij) Megaliti. do nekaj metrov visoki kamniti stebri.2010 10:17:28] . dolmeni. GRADISHCHA – KASHTELIRJI Megalit (?) ob Nadizhi pri Robichu pod cerkvico sv. Med najbolj razvpitimi zahodnoevropskimi prazgodovinskimi zgradbami je Stonehenge. grobnice. Toliko na sploshno.

je vrsta prazgodovinskih tochk. nedvomno pa shirshe okolje in pomembna blizhnja prometnica pricha. le nekaj deset metrov od reke Nadizhe. ki je tudi oznachena kot prazgodovinsko nahajalishche (E). ki sodi med arheoloshka najdishcha. podzemno jamo z neolitskimi najdbami. ki je na letalskem fotoposnetku v stenski velikosti (ki je bil leta 2003 razstavljen v gostilni »Kuzma« v Borjani) oznachena z imenom »Turjeva jama« (D). nekaj sto metrov nizvodno od megalita. napeljuje na misel.Megaliti pa pri nas? V okolici tega megalita (?) (A). medtem ko je na letalskem fotoposnetku ta jama imenovana "Pavlicheva jama" (C). je povsem mogoche. Onstran reke Nadizhe je vzpetinica Der. in che k temu prishetejemo she. zahodno od Podbele. domachini jo imenujejo "Pelerincheva ali Turjeva jama". Prav tako bi bilo mozhno. kopali in nashli bronastodobne predmete.2010 10:17:28] . st. Iz razlichnih okolishchin je mogoche sklepati. Volarja (sv. na mestu. od tod vodi steza navzgor po strmem pobochju Mije proti nekaj sto metrov oddaljeni jami. obdani s suho zidanim zidom. Vendar te jame domachini skoraj ne poznajo. da stoji ob reki. da si ga ne bi izbrali za mesto chashchenja in obredov. da so bile prisotne osebe moshkega in zhenskega spola. to pa praprebivalcev ne bi motilo.revijasrp. bronastih klad – surovcev za nadaljnjo predelavo in sekiro s plavutastim rezilom. je bron zaradi svoje menjalne vrednosti predstavljal neke vrste "kapital" ali trgovsko blago. dasi je mogoche naravnega izvora. da gre za resnichni megalit. http://www. nad levim bregom Nadizhe. Na lokaciji C (kot smo omenili. da mesto ni bilo nakljuchno izbrano in pripada shirshemu kulturnemu pososhkemu sistemu.11. Da bo stvar she zanimivejsha. ki so od nekdaj predstavljale objekt chashchenja. je kucelj Lup s cerkvico sv. da je bilo to zgolj obchasno skladishche ali celo obredni prostor. che pa to ne. tod okoli so posejana prazgodovinska nahajalishcha. kasneje so spravili na plano she zakladno najdbo. sestojecho iz treh skupin predmetov: bronastih srpov. namenjeno nekam bolj ali manj dalech.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. plavutaste sekire so moshko orodje ali bolje orozhje. ki je komajda nekaj deset metrov od reke in stoji na pripravni jasi. Ker pa so zraven she klade brona. Ta najdba je primerljiva z onimi iz Machkove jame pri Postojni.htm[16. Skratka. to je tezhko presoditi. a s tem imenom vchasih imenujejo drugo. medtem ko so srpi domnevno zhensko poljedelsko orodje. da je morala biti v blizhini tudi predelava. Nad megalitom je prastara cerkvica sv. Hilarij) (B). izdelava konchnih predmetov. se uporabljana imena ne ujemajo in jo pogojno imenujmo Turjeva jama) so zhe v 18.

Kras je bil od nekdaj. ki napaja Kras. Dobravlje. Tudi vode je vech. ki potrebujejo vode kakor govedo in jo ochitno dobijo. Gabrovica. V zadnjih letih so z vrtanjem prishli do te pitne vode. kar je zhe egiptovska piramida. Eno takih. Tudi samega zidovja. Da je bila pred stoletij tod narava drugachna. Po Krasu je na desetine kilometrov kamnitih zidov. Domnevno gre za neraziskano prvotno arheoloshko tochko z vidnimi ostanki vodnjaka (?) in zgradb na ravnici okoli 100x50 m. st. Vendar je tudi vech zastale vode v lokvah.. vdirajo. ne shele od rimskih chasov naprej(!). ki jih je lahko braniti. a ne trdim. pravzaprav ceste iz kraja v kraj in v beli svet. ki je bil nedvomno naseljen zhe v neolitiku in nato skozi bronasto dobo do danashnjih dni. ki so razsejana do Istre. menda po Ajdih. poudarjam. legenda pripoveduje. Jamlje (tj.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Skratka. Marsikdo se je zhe podal na Kras. danes ga zarashcha pretezhno divje goshchavje. vendar se ta del kamnitega oboka ni ohranil. prichajo tudi megalitske zgradbe. predvsem pa strma pobochja. to je kamnit podor z Matajurja. gradishcha. kjer so prav tako raziskovali areheologi zhe v 19. pozhrtvovalni domachini so jo obnovili leta 2001. najdeno v Molidi. Ime Lup naj bi po ljudski etimologiji prihajalo od tega. Reko v Shkocjanskih jamah ipd.11. ki so bodisi ograjevali plodno zemljo ali predvsem sluzhili za preprechevanje shirjenja pozharov. da je pod kamnito gmoto pokopano "mesto". ki so sistematichno gradili prometnice za lazhje obvladovanje in izkorishchanje imperija.htm[16. ki se izgubi nekam proti Doberdobu. tako da lovci opazhajo na Krasu vrachanje jelenov.000 m3 zlozhenega kamna. ki so velichastni plod chlovekovega dela. globachah. so zgolj razshirjali in izboljshevali davne ceste. Kilometer od Robicha je vas Staro selo.. ki so se z leti zatesnile z listjem in nastalim humusom. Toda presenechenja iz davnine nas poleg teh v zgornjem Posochju chakajo tudi bolj na jugu. ob spodnjem toku Soche. in nachrtujejo z njo oskrbovati tudi slovensko Istro. domachini mu pravijo Velika Grizha. st). Iz takih zidov so nastajali kilometrski hodniki. saj je nedalech stran podobna manjsha zgradba. vrtachah in dolinah. Vsekakor je kraj strateshko primeren za utrjeno postojanko ali naselje. Hrushevje. Dalech zanimivejsha in zgodovinsko pomembnejsha pa so gradishcha. je blizu Vochjega gradu pri Komnu. a je she marsikaj drugega. gre za veliko osredotochenje arheoloshko pomembnih tochk. ki je do polovice zaprl dolino med Robichem in Kobaridom. zlasti so se pri tem odlikovali Rimljani. saj je bila hudo prizadeta zhe ob potresu leta 1976 in ji je grozilo. Pred leti so jo arheologi ochistili drachja in http://www. Hrastovlje.2010 10:17:28] . Bukovje itd.revijasrp. sicer ne povrshinskih izvirov. na zhalost pa so propadle stenske in stropne poslikave. plazijo. Brestje). Kostanjevica. po moji oceni. toda pod povrshjem techejo prave reke proti Jadranu.Megaliti Helene (menda iz 16. Slivje. kar dovoljuje povrshina okoli pol hektarja in avtonomna oskrba z vodo – vodnjak. Jelshane. to predstavlja glede na povprechne mere preseka skoraj 200. ki pa je izgubljen. je za okoli 350 km. Tam je bil najden tudi zlatnik iz rimskega obdobja (o katerem obstajajo verodostojni zapisniki v arhivu dunajske dvorne pisarne). ki ni vech tista kamnita brezvodna golichava kot she pred petdesetimi leti. Prav tako imamo ohranjeno bronasto rimsko fibulo. nam pricha mnozhica imen naselij: Lipa-Lipica. Po pripovedovanju oskrbnika naj bi nekateri starejshi krajani videli nad vhodnimi vrati vklesano letnico 100?. Na gori Miji so bolj proti vrhu »Ghajdne lehe«. Orehovlje. kot pravi krajevno ljudsko izrochilo. ki ne le po imenu ampak tudi po izkopaninah datira v chas svetolucijske kulture. pomembno krizhishche praevropskih poti. ki je bila najdena v okolici Robicha. spomnimo le na Pivko v Postojnski jami. Cerje. vse dokazujejo veliko arhaichnost tega prostora. borovih in she manj drugih drevesnih sestavov je sorazmerno malo. Vishje nad Molido je Votla jama. med katerimi so najbolj znana tisochletna gradishcha. Da je tako. ker se strma pobochja "lupijo". Javornik. Kasnejshi osvajalci. da se sesuje. pa tudi na delno ponikanje reke Vipave nad Mirnom pri Gorici. da je tochna.. Nasha druzhina hrani na polovici odlomljeno neolitsko kamnito sekiro (dvojnik imajo v Tolminskem muzeju). Zaradi takih vegetacijskih sprememb marsikdo ne opazi pravih megalitskih gradenj. na zhalost ni ohranjen podatek o nahajalishchu.

ki pa je iz dneva v dan spet vse gostejshe.sht.Megaliti grmichevja. http://www.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.htm[16. Gradishche: Mogochno zidovje Velike Grizhe Volchji grad pri Komnu na Krasu – iz 2.2010 10:17:28] . tisochletja pr.n.revijasrp.

Megaliti Ohranjenega suhozidanega obzidja je za okoli 850 metrov. GZS. Zgodovina slovenskega naroda. ki jo oznachuje pokopavanje mrlichev pod velikimi gomilami. svoje nasprotnike so v vojashkem pogledu izdatno prekashali s tem. Ljubljana. nekateri menijo. kako se je izpraznil. Zaradi njih je bila tudi Ljubljanica vazhna prometna zhila. da se je ta obichaj shiril iz Panonije proti zahodu ter zna biti povezan s prej omenjenimi bojnimi pohodi neznanih vzhodnih ljudstev. I. marvech tudi prek Karavank in Bohinja v dolino Bache in dalje v severno Italijo. pa tudi po zlato. cheprav je bila vechina stavb lesenih. v Grchiji selitev Dorcev proti jugu in Prailiri so prek morja prishli v Italijo. za kar je pri suhem zidanju potrebna posebna tehnika. ali so se umikali zhe Trachani. da so vodile prek Vzhodnih Alp v tistem chasu pomembne trgovske poti. Taka skladishcha na Belshchici nad Javornikom in na Lipanci v Bohinju prichajo. str. bi pomenilo.sht. kultura. toda po funkciji njegovih posameznih odsekov je videti. v Grchiji in v Italiji dobila prazen prostor. ko so se ta ljudstva umikala. ali so v Mali Aziji. pa do zadnjih desetletij pred letom 700 (Bogo Grafenauer. Glede na kolichino nagrmadenega kamenja je mogoche presoditi. Vzrok za te spremembe pokopa ni znan. morda so bile tod tudi zidane zgradbe (stolpi.htm[16. Vsekakor kazhejo shtevilne najdbe skladishch kazhejo. in ker so v drugem valu domnevnih selitev omenjeni na tem prostoru Iliri. ki je bilo pred nekaj leti nakljuchno odkrito na Banjshki planoti in o katerem govorimo posebej. ki sega od Tise v srednjem Podonavju pa do danashnje zahodne Francije. nato pa je sledil val preko srednje in celo zahodne Evrope.) je Evropa dozhivljala nov pretres. V severne kraje Evrope so hodili po tako imenovani »jantarski cesti« trgovci po jantar in orozhje (mechi iz Skandinavije v Panoniji in na Koroshkem). 1964. da so bili ti http://www. Vse kazhe. in che se je. Komaj tri stoletja kasneje (med 1250 do 1150 pr. Med leti 1650 in 1550 pr. da so bili zidovi vech metrov visoki in debeli. Prek danashnje Slovenije je shla trgovska zveza med Italijo in Balkanskim polotokom ter srednjim Podonavjem. Iliri in Dorci. Zgodnja kovinska (bronasta) doba je trajala v nashih krajih priblizhno od leta 1700 do 900 pr. sledovi trgovske poti pa so tudi najdbe zakopanih skladishch (depojev) ob Murishki dolini in na alpskih sedlih. pri chemer se nam vsiljujejo razmisleki.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. da so izumili bojne vozove. da niso uporabljali le znane poti ob vzhodnem robu Vzhodnih Alp.sht. pretresa ves prostor od Kitajske do Srednje Evrope in Grchije vrsta napadov plemen. njegova tlorisna oblika je sicer nepravilna. medtem ko drugi mislijo.. da so nemirni chasi prizadeli tudi nashe kraje. che prishtevamo k njej tudi she prehod do pravega uveljavljanja zheleza. Ta Grafenauerjeva razlaga odrazha klasichno stalishche o selitvah narodov. ki so najprej potisnila Trachane v Malo Azijo. Vsekakor se je v tem chasu uveljavila v prostoru.revijasrp.n. medtem ko so v Vzhodne Alpe hodili trgovci iz Italije po baker in sol v rudnike na Salzburshkem.n. Ta kulturna skupina se deli v vzhodno skupino v Podonavju in na zahodno v srednji Evropi. V zvezi z razlagami teh premikov prvich srechamo na Balkanu domneve o obstoju njegovih poznejshih prebivalcev – Ilirov na zahodu in Trachanov na vzhodu. kdo je bil tam pred tem? V zvezi s prej omenjenimi pokopi v gomilah je Maria Gimbutas pred shtiridesetimi leti razvila "teorijo kurganov": da so bila neznana in bojevita ljudstva z vzhoda predniki Indoevropejcev. ki da so potovali iz Chrnega morja po Donavi. Savi in Ljubljanici navzgor in prishli skozi »jadranska vrata« pri Postojni do Jadrana.sht. nekoliko prilagojena zemljishchu. kje je so bili okrepljeni vhodi in verjetno notranji namenski prostori. Ozemlje danashnje Zgornje in Spodnje Avstrije sodi she v okvir zahodne skupine.11. Trachani in Dorci. medtem ko se najdbe v zgornjem Posavju in Podravju navezujejo na razvoj v Panoniji (grobna gomila pod Brinjevo goro nad Zrechami in grobne najdbe v Prichici na Koroshkem ter pri Turnishchu pri Ptuju). da gre za notranji razvoj. pritisk neznanih doseljencev v vzhodno Evropo je izzval selitve zahodnejshih plemen.2010 10:17:28] . ki jim ne vemo imena. o kateri se nam je ohranil spomin v mitu o argonavtih. in med njimi je tudi tisto skladishche. kdo je prishel na njihovo mesto? Ali so se umikajocha se ljudstva v celoti odselila? In poleg tega. 96-99). svetishcha?) in ne le obzidje.n.

saj dosega z zunanje strani celih 10 m. da na Krasu skoraj zagotovo zhe v tistem chasu ni bilo tekoche vode na povrshini. ki je najmanj enkratno povechal uchinkovitost izstrelkov. da je morala biti tod vechja posadka z mochnejsho. to pa potrjuje mnenje. Enako revolucionarna novina je strelno orozhje. od Timava do Vipavske doline je okoli 20 km poti. – kot vidimo bi to bil zhe tretji val vzhodnih vpadov. Taboru pri Sezhani in Povirju. Po eni domnevi so temu botrovali nemirni chasi ob vdoru vzhodnih ljudstev v 8.Megaliti prinashalci obichaja pokopa v gomilah. Ker pa naj bi bili lijakasti vhodi gradishch na Primorskem izjema. st. medtem ko je ono v Volchjem potoku na ravnem. CZ. da je shlo za pomembno gradishche s svojskimi nalogami! Zemljepisna lega mogochnega gradishcha pri Volchjem gradu je she posebej pomembna.n. Po vsej verjetnosti je bil povod za nachrtno utrjevanje chloveshkih bivalishch mnogostranski. Peter Petru. verjetno izhajajo iz grshkokretsko-maloazijskega zharishcha. kar pomeni. ki izhajajo iz domneve. da so bila zhe v neolitiku na danashnjih ozemljih Evrope bolj ali manj ljudstva. marvech je shlo v prvi vrsti za neolitsko akulturacijo z vzhoda. nekoliko bolj razumemo Volchji grad. da so imeli dovolj pitne vode zase in za zhivino.2010 10:17:28] . Ljubljana. Arheoloshka obdobja. Zgodovinarji she niso nashli dokonchnega odgovora. globoko v podzemlju pa ni nobenega znamenja. str. V takrat na novo vpeljani oborozhitvi sta dve prvini bistveno spremenili vojevanje. Toda ne oziraje se na razlichne teorije o izvoru Indoevropejcev ostanki materialne kulture prichajo. ki so bile potrebne ob trgovskih poteh. notranja plat je zlozhena iz manjshega in ne tako skrbno odbranega kamenja. znotraj pa vsaj 2 m.sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.htm[16. popolnejsho oborozhitvijo. She doslednejshi so v najnovejshem chasu zastopniki teorije kontinuitete.2 m. da so se v starejshi zhelezni dobi pojavila in namnozhila utrjena gradishcha najvechkrat vrh grichev. Najstarejshe z zidom varovane vishinske postojanke srechujemo ob morju. Krashka planota je v povprechju http://www. Teoriji Gimbutasove oporeka Colin Renfrew. Iskanje tezhje dostopnih leg zhe pri bronastodobnih zavetjih v Istri in na Krasu dokazuje prevladujocho obrambno sestavino. saj je zvishal mozhnost premagovanja ovir in hitrost akcije. (Zgodovina Slovencev. kar je nekako za en dan ne prav naporne hoje. Morda je bila celo ena od osrednjih funkcij tega gradishcha pri Volchjem gradu tudi zagotavljanje in branjenje vodnih zalog. zato pa bolj domiselno in chvrsteje zgrajeno. saj so potrebovali v tem primeru za uspeshno obrambo poleg okrepljene posadke tudi zapletenejshe orozhje. da je bilo na krashki planoti borih 8 km zrachne chrte od morja pri Timavu. Prav tako so pri nas poznane dodatne okrepitve obzidja z dolgimi. torej so morali zgraditi zajetne vodnjake.4 – 2. podobno Debela Grizha pri Volchjem gradu in Kashtelir v Dvorih nad Izolo.revijasrp. do katerega je po cesti dobrih 5 km. Zunanja stran obzidja je iz izbranega. ki tod zhive she danes. Debelina obzidja je med 1. Volchji potok je na smeri "jantarske poti" med prastarim Timavom in Vipavsko dolino pri Rihenberku. toda ne obdelanega vechjega kamenja. saj drugachne obrambe ni kot obzidje. skratka. Toda za to govori tudi dejstvo. po drugi tezi so bile vzrok vremenske razmere. je primer Volchjega gradu ena od takih izjem. Konj gotovo pomeni prvo veliko novost. Vishina pa je ponekod prav impozantna. 51-53). kaj je vodilo tedanje prebivalce. 1979. kot je videti v Grmachi pri Kostanjevici. Praviloma se krashko-istrska gradishcha prilagajajo zemljishchu in nimajo stolpov. da so si postavljali vishinska utrjena naselja. da bi kopali. na obeh straneh z lijakastim zidom branjenimi vhodi in postavljanjem dvojnega obzidja na izpostavljenih mestih. chesh da ni bilo nikakrshnih bojevitih Indoevropejcev. Odsev dosezhkov teh visoko razvitih bivalnih omik predstavljajo pri nas utrjene postojanke obdane z zidom na Krasu. iz subborealne se je klima prevesila v vlazhno atlantsko. che uposhtevamo. sredica pa je zapolnjena z drobirjem. ki je na ravnem. Drugi val selitev ni nich manj zagoneten od prvega. Konchno pa lahko izgradnja novih bivalishch v devishki pokrajini (spet gre za domnevo o praznem prostoru) kazhe spremenjena naselitvena stremljenja in bolj dognane oblike kultiviranja zemlje ter osvajanje za naprednejshe kmetijstvo primernih povrshin.11.pr. che ne bi bil vmes she vzpon od morja in spust v dolino Vipave. kakrshne najdemo pri mediteranskih vzorih z ravnimi stranicami in stolpi. od prach in sprozhilcev do loka. tako je pri Volchjem gradu.

Eno takih je kakshnih 500 m vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino. Da bo mera polna. da je shel po zlu pomemben arheoloshki depo. Marije na vrhu slikovite prepadne stene.n. Toda za nas je pomembno zhe to. Vipavska dolina. kar sicer ne terja hudega napora. pomembeno krizhishche morskih in kopnih poti med srednjo in severno Evropo ter Blizhnjim vzhodom (o tem gl. na Dunaju in drugje. v katerega sodijo Kras. ko od cerkve sv. kjer so jih pretopili v kdo ve kaj. tudi mojo knjigo Jantarska pot). In tako nam je ostalo je nekaj skromnih porochil. Po dolgem dezhevju je na pobochju gricha sv. ki so morda rabila le maloshtevilnim posadkam ali kot opazovalnice. raztresenih po Evropi in grenko spoznanje. Ko so prishli delavci. kjer je bil ochitno nekoch tabor. v katerem je bilo "nekaj sto kilogramov" bronastih predmetov iz obdobja nekako 1200 – 500 pr. Mimo vodi zelo stara pot proti Trnovski planoti.sht. o chemer pricha kamnito obzidje in druge zgradbe.revijasrp. Kaj se je zatem dogajalo. ki jih danes hranijo po razlichnih muzejih v Trstu. Petra zavijemo proti cerkvi sv.Megaliti med 200 in 300 m nadmorske vishine. Nekatere stvari so raznesli in se ne ve. torej iz pozne bronaste dobe in halshtata.11. so med prvo svetovno vojno v gorishkem katastru zgorele prav tiste knjige. ki je morala res dolgo sluzhiti svojemu namenu. http://www. Taka vmesna postojanka je vsekakor dobrodoshla in v nekoliko bolj nemirnih chasih potrebna. saj so lepo vidne v zhivo skalo zlizane globoke kolesnice. Konchalo se je tako. Poleg velikih gradishch pa obstojajo tudi manjsha. pravzaprav ne ve nihche natanko. iz katerih bi bilo mogoche ugotoviti. zlasti v burjastem vremenu ali v poletni vrochini. da je predstavljal zhe v davnini ta prostor. Najvechji del najdbe pa je lastnik zemljishcha prodal v blizhnjo livarno. kje so konchale. da je tam bil.htm[16. kje je bil tisti vinograd z zakladno najdbo. Ob drugih podobnih in tudi najnovejshih zakladnih najdbah smemo sklepati.2010 10:17:28] . so med kupom zemlje opazili nekaj neobichajnih ozhganih glinastih posod.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. da bi obnovili nasad. morda pa za zachasno zatochishche. Vse skupaj se je nenavadno zachelo in nesrechno konchalo. Banjshice in Posochje s svetolucijsko kulturo na zgornjem koncu Jadranskega morja. toda vsekakor otezhi potovanje.. Marka v nekem vinogradu zdrknil zemeljski plaz. da je uspelo nekemu ljubitelju starin pridobiti in tako ohraniti nekaj arheoloshko dragocenih predmetov. v katerih so bili kovinski predmeti. V Shempetru pri Gorici so v drugi polovici devetnajstega stoletja odkrili depo ali skladishche. kjer se najgloblje zajeda v evropsko celino. par predmetov.

2010 10:17:28] . zlizane v zhivo skalo na poti iz Vipavske doline proti Trnovski planoti.revijasrp.htm[16. http://www.11.Megaliti Globoke kolesnice.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Manjshe gradishche vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino.

revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.htm[16.11.Megaliti PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA http://www.2010 10:17:28] .

Eno poglavitnih sredishch tega najzgodnejshega evropskega halkolitika je bilo npr. kdo so bili.«]: da so jezikovne spremembe tega podrochja posledica prihoda metalurgov z Balkana prek Slovenije. Ko se je v Padski nizhini in po dolinah centralnih in centralno-vzhodnih Alp she iztekalo zhivljenje poznega neolitika. datirani v 5. ki je bilo zastavljeno na str.n. da je najstarejshe evropsko zharishche metalurgije predstavljal Balkan. Izjemno starost balkanske metalurgije v primeri z alpsko in na drugih evropskih prostorih lahko pripishemo dvema dejavnikoma. Mario Alinei. L. kakshen jezik so govorili selechi se metalurgi. Meja med halkolitikom in neolitikom je tekla prav med Slovenijo in Julijsko Benechijo.. Grchija in Turchija).. Grkov in vzhodnih skupin. ki so dali zhivljenje centralnoalpski bronasti kulturi. tisochletje pr.verjetno Slovenci – so se pridruzhili italidskemu ljudstvu na juzhni strani centralno-vzhodnih in centralnih Alp ter prispevali s svojim jezikovnim sistemom tisto posebnost.. da se je znashel v neposredni soseshchini z metalurshkimi sredishchi Male Azije.Prazgodovinsko kolo . da doshli metalurgi iz Slovenije v juzhne alpske doline in Grigione niso bili nihche drug kot juzhni Slovani. Ljubljansko barje v Sloveniji. Predvidoma so ti izvedenci iskali baker po juzhnih alpskih dolinah vse do Grigione.revijasrp.V. V okviru teh dveh balkanskih kultur so odkrili najstarejshe evropske rudnike v srbski Rudni glavi in bolgarskem Ali Bunarju. Posledichno se je zachela bakrena doba na Balkanu veliko pred ostalo Evropo. ob svojem chasu genetsko pod vplivom Ilirov.sht.. lahko projiciramo.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. Gorati Balkan je imel s svojimi izjemno bogatimi rudnimi lezhishchi srecho. ki je zhe bila pod http://www..n. Banat in Madzharska) in kultura iz doline Marice (danes Bolgarija.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA Ljubljansko barje sodi med kljuchne tochke kultur srednje Evrope. Makedonija. ki jo imenujem faktor L. In kakshen jezik so govorili? Po teoriji kontinuitete. migracijska dinamika te kulture dovoljuje sklep [na vprashanje. Ti juzhni Slovani . od katerih so prevzeli metalurgijo in kakshno tisochletje pred tem tudi poljedelstvo. tudi Slovane na podrochju bivshe Jugoslavije in Ilire v Albaniji.11.. obenem pa so s seboj gnali chrede na ondotno pasho. da je brez vsakega dvoma zachetek metalurgije v Mezopotamiji in Anatoliji.htm[16.) Alinei nato nadaljuje: ».« (podchrtal L. in 4. 748: ». Od tod sledi.. od koder do Balkana ni dalech.. 748-749): »Danes vemo.. je bila bakrena doba na Balkanskem polotoku zhe v polnem razcvetu.V. na Balkanskem polotoku v 3. tisochletju pr.: ne italsko! opozarja Alinei] osnovo. v njeni minimalni razlichici z 'mikenskega vidika'. Prvi je ta. in 2. natanchneje sta to vinchanska kultura (danes Srbija. nedalech od severovzhodne Italije. str. pravi (ALI II. tvorec teorije kontinuitete.2010 10:18:01] .. vzporedno z mikenskimi Grki v Grchiji in Italidi v Italiji. ki je tipichen za ladinshchino in je rezultat slovanskega superstratuma (seveda starejshega od rimske latinshchine) na italidsko [op.sht.

ali je tod zhivel chlovek zhe prej. Pravih razlogov za kolishcharstvo ne poznamo. Zato tudi v zadnjem delu te knjige obravnavam relikte..n.sht. nastajali so valobrani. to pa se she danes po tolikih tisochletjih kazhe v posameznih lingvistichnih elementih furlanshchine in ladinshchine. da je bila med tistimi prajeziki tudi slovanshchina ali pred. predstavlja poslednjo ojezeritev. Kontinuiteta barjanske kulture se je nadaljevala vse do chasov rimskega imperija. svoja domovanja pa so postavljali na kopnem barjanskih osamelcev.n. pomoli ipd. potem pa je ta dejavnost zamrla. Ljubljansko barje lezhi v osredju Slovenije na juzhni strani Ljubljanske kotline. Raziskovanja na Barju datirajo v leto 1875-1877. potem je ochitno. Njegovi prebivalci so bili lovci na jelene. dasi naselja niso opustela in je Barje ohranilo v shirshem prostoru poseben pomen. ki izhajajo bodisi iz varnostnih razlogov bodisi iz praktichnosti zaradi ribolova ali kar zaradi prometnih prednosti in varnosti vodnih poti. v chasu rimskega imperija romaniziran.2010 10:18:01] . ni dognano.Prazgodovinsko kolo . ki je znano iz chasa kolishch. ki so jih odkrili arheologi.« Skratka. Che to Alineijevo teorijo povezhemo z Oshtirjevimi raziskavami o prajezikih.11. cheprav so nakljuchno zhe leta 1854 nashli prve sledove. Z nastopom bakra in brona so se oprijeli tudi kovinarstva. to se je nabiralo na dnu vsakokratnega jezera. ko so Barje kultivirali in utrdili po njem poti. Posebno pa presenecha dejstvo. pri chemer. on misli. da obstaja dolochena koherenca. Alinei z obsezhno argumentacijo zagovarja prisotnost Slovanov-Slovencev na podrochju. o chemer nam pricha obilica cholnov. shteti za chas gradnje kolishcharskih naselij na jezerskem bregu ali delno zamochvirjenem zemljishchu. kjer zhive danes Furlani oz. srnjad in medvede. poljedelstva in tehnologije brona tudi svoj jezik.htm[16. da celo she pred tem. Njihovo orodje ali orozhje so bila majhna kamnita praskala. ko je nash prednik zhe obvladal zhivinorejo in poljedelstvo ter tudi zaradi njega krchil gozd. obstaja vech teorij.Lucijan Vuga keltskim vplivom. ki bi lahko potrjevali to pradavno stanje na nashem ozemlju. ki so jih s pridom uporabljali. merjasce. kot je videti po mnozhici najdragocenejshih predmetov. Najstarejshe najdbe so iz ledene dobe. tako pri proizvodnji kakor v trgovanju. Toda izrednega pomena je postavljanje Ljubljanskega barja v sredishche tega dogajanja.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. ki je naplavljala glineno blato. pri katerem je imelo Posochje s shirsho okolico nedvomno znatno vlogo v procesih akulturacije v vzhodnih Alpah in na juzhni strani podalpskega ozemlja. so Slovani prinesli na prostor vzhodnih Alp in juzhni del podalpskega prostora poleg neolitske revolucije. in lahko rechemo. odkritega orozhja in orodja v barjanskem in rechnem blatu.n. to je trajalo nekako do okoli leta 1800. che povzamemo Alineija. ki jih imenuje praevropske ali predindoevropske ali megalitske. Ta prostor je bil kasneje. klini in koshchene osti.sht. Ladinci po vseh vzhodnih Alpah do Shvice. in nabiralci. Prvo znano naselje (stalno ali le lovska postaja. odkopali so pet kolishch z bogatimi najdbami.oziroma pra-slovenshchina.sht. ni ugotovljeno) je iz srednje kamene dobe okoli 5000 pr. pri njegovem nastanku je imela pomembno vlogo reka Ljubljanica. Tako smemo shele konec kamene dobe okoli 3900 pr. Po teoriji kontinuite je shlo pri tem zgolj za manjshe migracije in predvsem za kulturne vplive. imeli so zhe udomachenega psa. da se je kolishcharski nachin zhivljenja obdrzhal celih dva tisoch let ob obilici tehnoloshkih izboljshav tako v gradnji kakor v drugih zhivljenjskih potrebah. zadnje jezero. zhe najmanj dve to tri tisochletja pr. tako pravi. Razen manjshih raziskav bolj http://www.revijasrp. ki je postopoma uplahnila.

Po svoje so barjanska tla dober konzervator tudi za les. da so taka kolesa poznali tod v istem chasu ali she prej. lesen lok. da je to najstarejshe leseno kolo na svetu. kakrshno je osrednja Slovenija – to je zelo pomembna domneva. Sklepajo. 2002 – dr. 53. Zgodovina tehnike shteje izum kolesa za enega najpomembnejshih za razvoj civilizacije. kar naj bi se kasneje preneslo she na konstrukcijo voz. vendar pa je shlo za dovolj utrjene in po shirini ustrezne smeri. da je zachetek kolesa v loncharstvu. v sredini je 5 cm debelo in se proti obodu tanjsha. kar naj bi pomenilo. ker so precej lazhja. da je shlo za dvokolesni voz z govejo vprego.Prazgodovinsko kolo . primeren za tezhavnejshe. A.sht. ko so nadaljevali izkopavanja leta 1992 odkritega kolishcharskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja pri Verdu/Vrhniki iz eneolitskega-bakrenodobnega chasa. saj kazhe na promet v shirshem prostoru in ne le lokalno na Ljubljanskem barju ter obenem potrjuje. Kasnejsha kolesa z naperami so znana shele okrog leta 2000 in so rabila za gradnjo bojnih voz. (RAU) Povzeto po Arheoloshkem vestniku. Seveda to niso bile ceste v danashnjem pomenu besede. hribovito zemljishche.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. ki jih je lahko premagovala volovska dvovprega in so jo vzdrzhala tako zgrajena lesena kolesa s tovorom.htm[16. Toda najdba z Ljubljanskega barja nakazuje. ohranil se je npr. in pésti shtirikotnega preseka 124 cm dolge osi z zagozdama se lepo ujemata v sredishchno shtirikotno odprtino kolesa. dvoje ploshch povezujejo shtiri letve.revijasrp. A dalech najsenzacionalnejshe je odkritje lesenega kolesa s pripadajocho osjo zgodaj spomladi leta 2002..Lucijan Vuga sistematichnih do let 1970-77 ni bilo.n. Pri zemeljskih delih poshkodovano 72 centimetrsko polno kolo je ohranjeno do dveh tretjin. Nekateri domnevajo. da so bile zhe v tistem chasu razpredene za voz primerne poti shirom po Sloveniji. Dobro leto kasneje so z dunajskega inshtituta VERA potrdili radiokarbonsko datacijo 3350-3100 pr.2010 10:18:01] .11. Velushchek http://www. saj je loncharstvo dozhivelo kakovostni preskok prav z uporabo vretena pred 5000 leti v Mezopotamiji. torej se je os vrtela skupaj s kolesom. Podobna kolesa s kolishch v Shvici in jugozahodni Nemchiji so datirana samo po kulturnih plasteh. ki sicer sprhni.

. morebiti res prihajal do Ljubljanice oziroma takratnega jezera kot vodne poti s tamkajshnjega zahodnega goratega podrochja. Na drugi strani gora je tekla Vipava. da lezhe Stare gmajne blizu izvira Ljubljanice. Ne smemo zanemarjati pomembnosti vodnih poti. saj je to na tistem robu Barja. ki so morebiti celo tovorili dragocenosti.revijasrp. ki je po izlivu v Socho dosegla Jadransko morje (o chemer baja legenda o argonavtih). ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE http://www.2010 10:18:01] .11.. po kateri se prav tako pripluje do Soche in spet v morje. ki so bile v davnini she najhitrejshe in tudi varnejshe v primeri s kopnimi. kjer je razcep na Kras in v Vipavsko dolino kakor proti Colu ali Idriji in v Soshko dolino. te pogosto niso bile vzdrzhevane ali jih je odnashalo neurje. primeren za hribovitejshe predele.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.Lucijan Vuga Ni brez pomena.htm[16. kjer se zhe zachnejo vzpenjati poti proti Logatcu in od tam naprej prek Postojne na Razdrto. Torej je voz s tem kolesom.Prazgodovinsko kolo . ali pa Idrijca. pa tudi najrazlichnejshi nepridipravi so prezhali ob njih na bogate popotnike.

Dokaz za to je nakljuchna zakladna najdba s Kanalskega Vrha. od tam pa na Nanoshko planoto.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Ozemlje je krashkega znachaja.htm[16. ki lezhi na povprechni vishini med 600 in 700 m nad morjem.2010 10:18:55] . le da so premalo raziskane ali skoraj povsem neraziskane. Banjshki planoti. Osrednji del http://www. na zahodu do Nadizhe in na severu do Idrijce. pravimo na kratko tudi Banjshice. pa tudi Karnijske Alpe in Dolomiti so ob lepem vremenu kot na dlani.Zaklad z Banjshke planote . vendar niso le pobochja proti Sochi in Idrijci obrashchena z gozdovi in zelenimi pashniki.revijasrp. prav nasprotno je moralo biti res.11. ki so prispevala k nastanku svetolucijske kulture. Proti vzhodu se planota nadaljuje v Trnovski gozd. Od tod se odpirajo chudoviti razgledi po vseh Julijcih. namrech je planota nasploh travnata z vmesnimi gozdovi in zlasti primerna za pasho. Pod zgornjim naslovom bomo obravnavali nekoliko shirshe ozemlje kot samo Banjshko planoto. da so ostale zunaj zanimanja Svetolucijcev v dolini. Prav na svojem severnem koncu se stika z Mostom na Sochi in tako z obmochjem svetolucijske kulture. na jugu segli do obronkov gora nad Gorico in malo chez na Kras. zajeli bomo she Chepovanski dol na vzhodu. da so namrech tudi Banjshice sodile v tisti krog dogajanj.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE Banjshice so nad Mostom na Sochi in povsem zgresheno bi bilo rechi.

Zaklad z Banjshke planote . Vodice. na osrednjem delu je travnato Sleme. ki je z minskim detektorjem iskal predvsem ostanke iz prve svetovne vojne.htm[16. na jugu na Prevalu pa v gorishko ravnino. Jelenk. Chepovanska dolina (ali kot nekateri she pravijo Chepovanski suhi dol) je le 1 do 2 km shiroka. Chepovanska dolina se na severu pri Grudnici prevali v dolino Idrijce. a kar 20 km dolga in 300 do 400 m globoko vrezana v okolishki relief ter v bistvu lochuje Banjshko od Trnovske planote. Torej na Kanalskem Vrhu so odkrili depo. da si ogledamo davno omrezhje poti. Kje je ta Kanalski Vrh? Da bi umestili to mikrolokacijo v shirshi in najshirshi prostor. da je zadevo prijavil pristojnim in se je zaklad ohranil v celoti ter v izredno dobrem stanju. najgloblje je juzhno od Kanalskega vrha in sega vsaj 518 m globoko. v moji knjigi Jantarska pot). da je nekoch zdavnaj tod tekla reka.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. http://www. Podlashki vrh in Sveta Gora.Lucijan Vuga Banjshic ima naokoli nekaj sto metrov vishje vrhove kot strazhne stolpe: Rojchev hrib. bo morda najbolje. o tem so geologi veliko razmishljali (prim. sicer pa je polna krashkih brezen.2010 10:18:55] . K srechi je bil mozh toliko osveshchen in poshten. Kobilek. Kuk. menda se je to nakljuchno zgodilo domachinu.11. morda Socha ali kakshen drug vodni tok. Kanalski vrh. geologi sklepajo glede na geoloshko sestavo in izoblikovanost reliefa. Planoto po sredini deli globoka zareza potoka Avshchka. Volnik.revijasrp. ki jih je skoraj sto.

potem bo zanimivo pogledati. http://www. da so Rimljani pretezhno le izboljshevali.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.htm[16..revijasrp.Lucijan Vuga Che izhajamo iz domneve.Zaklad z Banjshke planote .11. kako so bile te poti razpredene po nashem ozemlju. shirili in utrjevali (pra)stare poti ter gradili mostove ipd.2010 10:18:55] .

htm[16.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.Lucijan Vuga Chez Banjshko planoto so zhe v predzgodovini vodile poti od obal Jadranskega morja na Tolminsko. od tam pa chez gore v Bohinj in na Gorenjsko.Zaklad z Banjshke planote .revijasrp.2010 10:18:55] . http://www. na drugo stran pa chez Cerkljansko in Idrijsko pogorje v Shkofjo Loko ali proti Vrhiki in Logatcu na Ljubljansko barje.

kakrshen je tisti s Kanalskega Vrha..revijasrp. marvech pravcate zaklade. str. da danes komaj she slutimo njeno preteklost. za katere ni prav jasno. Zato nas ne sme chuditi.Zaklad z Banjshke planote .si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. str. da bomo enachili http://www. 385-401) v chlanku Sodobna sociologija o problemih etnichnosti. in je pripeljala do Mosta na Sochi ter od tam naprej proti Kobaridu in Bovcu na Koroshko ali v dolino Idrijce oziroma Bache. prizidavali. Irena Mirnik Prezelj je zapisala naslednjo misel (Arheoloshki vestnik.htm[16. en krak je potekal po desnem bregu Soche.Lucijan Vuga Izsek iz zemljevida v Zgodovina Slovencev (CZ. kot smo zhe slishali od strokovnjakov. 1979. da je od morja shla cesta od Gradezha in Ogleja po desnem bregu Soche do Pons Sonti ter naprej po Vipavski dolini. Drugi krak pa se je vzpel proti Chepovanu in Banjshicam. ki sta jo prekrila zemlja in rastje. kako so potekali. 73): Rimske ceste na podrochju Slovenije. 2002. narodov (nacionalizmov) in danashnja arheologija: »Dokler bomo arheologi she naprej vztrajno iskali popke narodov tako.11. Ochitno so po teh cestah ne shele takrat. A ne tako redko so tudi povsem opustili dolocheno lokacijo. je razvidno. pa mora biti she veliko stvari pod zemljo in celo tam. kjer doslej ni nihche niti pomislil. shirili. medtem ko je od Fons Timavi shla pot proti severu na Kras in se tam razvejila na vech strani. to je po vzhodnih obronkih Gorishkih Brd. che she danes odkrivajo ne le posamezne antichne predmete.. Na tem predalpskem prostoru mrgoli najrazlichnejshih zhe odkritih in bolj ali manj raziskanih najdishch. 53. Zhe bezhen pogled na zemljevid nam omogochi. ki je nepopoln. Pri Siliganumu se je cesta razcepila.2010 10:18:55] . ampak zhe veliko prej potovali trgovci in drugi z boljshimi ali slabshimi nameni. da si ustvarimo podobo o tem. saj manjkajo odseki. Ljubljana. Iz zemljevida. kako poseljena je bila pokrajina zhe od nekdaj in so kasnejshi rodovi pretezhno le nadzidavali.

To. da sem chlovek. v najnovejshem chasu pa na primer Mario Alinei. da na temnelju teorije kontinuitete pojasnjuje tudi neolitske jezike. cheprav niti od dalech ne mislim tega aplicirati na Petra Turka. sledi iz teh premis. to sicer prinasha tveganje. Zhe motto njegovega dela je nenavaden. In kako bi le prenesel. Nietzscheju iz dela Tako je govoril Zaratustra: »In vse. o chemer pojem in po chemer hrepenim. ki nam she danes s sodobnimi prevoznimi sredstvi vzbujajo sposhtovanje. ki so vkljuchene v oblikovanje preteklih etnichnosti (podchrtala avtorica). ki jih nakazujejo njihovi predmeti. ne bomo nikoli razumeli mnogovrstnih praks. mi danes to ni vech niti najmanj jasno. v B. ljudstva. ki jih opredeli tudi s precizacijo. vendar se mi zdi zanimivejsha kasnejsha doktorska teza Petra Turka iz leta 2000: Depoji pozne bronste dobe med panonskim in apeninskim prostorom. da je tudi najdba na Kanalskem Vrhu dokaz take interakcije na velikanskih razdaljah od Male Azije do nashih krajev in she dalje.Zaklad z Banjshke planote .) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. nenazadnje. kar me pri njem navdushuje. II. ''nenaden'' pojav mediteranskega bogastva v elitnih grobovih starejshe zhelezne dobe. rodove. Nichkolikokrat je bila zhe opisana davna trgovina ali blagovna menjava na takshnih oddaljenostih. Che mi je bilo torej pred shtirimi leti jasno. toda (pra)zgodovina se pach ukvarja s chloveshtvom na njegovi poti od primata (ali she pred njim) do danashnjih dni. hkrati pa bomo she naprej dajali nacionalistom v roke shkarje in platno za ukrojevanje mitemov. W. ki povsem zanika rasistichne teorije. narode ali kakor hochemo. da je bilo tega veliko in tudi danes ne gre brez tovrstnih zastranitev. Trzhana (ed. imenujmo jih plemena.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. to mu omogocha. da eno domislim in zdruzhim. Bavdek (Depojski najdbi s Kanalskega vrha. In pri tem se ni mogoche izogniti niti skupinam ljudi. da nich ne vem«. To pomisel mi potrjuje she ena od njegovih iskreno-pogumnih in za mladega doktoranta drznih izjav (tochka IV): »Znachilnost teh mlajshih depojev in prostorske navezave. ker odrazha nov.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. regionalno. izbral si ga je pri filozofu F. 1996). ustvarjalni napor v katerikoli znanosti je preskok iz okvirov veljavnega in vstop v svet she neznanega. pa lahko po mojem mnenju mnogo bolje pojasnijo genezo in vzvode za npr. a je po drugi strani prispevalo k razcvetu in bogatitvi.revijasrp. in. vojnam in celo medsebojnemu iztrebljanju. Videli bomo. a je lahko poplachano z velichastnostjo in vzhichenjem odkritja. ki je dokazal erudicijo in moch sklepanja.htm[16. svezh odnos do zgodovinskih interpretacij. eden izmed njih je nash Karel Oshtir. oplajanju razlichnih kultur ali civilizacij.« Drzhalo bo.11.V.« (podchrtal L. I in II. Vendar se paleolingvisti trudijo razpoznati in rekonstruirati davne jezike in njihov razvoj. Banjshko najdbo sta opisala Beatriche Zhbona-Trkman in A. Trzhan (ed. interpretativno shemo. ter je s svojim prispevkom hotel dopolniti in spremeniti poudarke in interpretacije tega dela. Ljubljana. togih doktrin in predpisanih obrazcev. da bo ob 40 poznanih poznobronastodobnih depojih iz podrochja Slovenije v bodoche mozhno vsakega novoodkritega elegantno umestiti v obstojecho kronoloshko strukturo. ki jih zaznamo v naslednji Turkovi navedbi (III): »V septembru 1995 [sem] sodeloval pri strokovnem izkopavanju depojskih http://www. kar so drobci in zagonetke in srhljive zadeve. che bi chlovek ne bil tudi pesnik in razreshevalec zagonetnih in srhljivih zadev!« V tem citatu vidim Turkovo zheljo po izstopanju iz ustaljenih shem.) Tako strokovno poshtenost globoko sposhtujem in jo jemljem v smislu velikih duhov preteklosti: »Vem.2010 10:18:55] . je v tem.Lucijan Vuga arheoloshke kulture z monolitnimi etnichnimi entitetami. da je zanj pomembno delo B. saj je to grupiranje botrovalo vsakrshnim spopadom.

htm[16.revijasrp. da se ne izogiba niti nenavadnejshim sklepom http://www. kakrshno je nedavna objava bronastodobnih depojev in posamichnih najdb iz Slovenije. cheprav so nekaj predmetov prepustili najditeljem. prav tako shpekulativne . pri tem se po Turkovem mnenju velja vprashati. da se z delom.. da predstavljajo novi podatki iz Dragomlja v tem smislu izredno pomembno dopolnitev in nudijo mozhnost kvalitetnega preskoka pri interpretaciji depojskih aktivnosti. ki so bronastodobne prebivalce vodili k tovrstnim dejavnostim . da je tako obsezhna in kompleksna tematika. Peter Turk se je podrobneje posvetil tudi kolesnim obeskom. cheprav je predstavljala prvi skromen korak k sodobni kemiji.V. sredstvo obrachanja k numinoznemu (op.. se ne strinjam.: nemshko numinos.« Che povzamem iz omenjenih razprav. Vendar alkimija naj ne bi bila zgolj to.. ki jih je mogoche predvidevati na podlagi predmetov iz tega depoja in drugimi zelo dalech stran. za katero je mogoche rechi. na eni in . ki naj bi bili nosilci simbolnih sporochil uporabnikom oz. numinis »moch..Lucijan Vuga najdb iz Dragomlja .si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.. da so tovrstne teze shpekulativne. ki izhajajo iz sodobnih naravoslovnih – predvsem dendroloshkih – datacij naselbinskih in grobishchnih sklopov.. pri chemer se zdi. s poglabljanjem v prehajanje iz kaosa v red. Peter Turk nadaljuje (IV): »Ne nazadnje. Nadaljuje se zhivahna debata o razumevanju razlogov . da opisoval vsebino depoja. Po drugi strani pa se moramo zavedati. saj je igrala v starih chasih dolocheno filozofsko in predvsem religiozno vlogo. za razliko od sploshno uveljavljenega preprichanja. a kljub temu samo po sebi umevno sodobno konotacijo) na globoko prazgodovino. lahko dolocheno temo pospravi ''ad acta''.. Kolesasti motivi so prvotno predstavljali lunarni simbol in Peter Turk se vprasha (po pripombi 213): »Je mozhno v navedenih nenavadnih znachilnostih gradiva iz Kanalskega Vrha I videti prazgodovinski izraz dejavnosti..11.. tako rekoch neizchrpna in lahko take objave le spodbujajo nadaljnje raziskave. drugi strani trdno ostajajo za svojimi okopi in se she ne nakazujejo take ali drugachne kompromisne interpretacije. posebej che jih poskushamo aplicirati na gradivo in populacije iz globoke prazgodovine. L. ki brez kakrshnekoli refleksije aplicirajo pojme. marvech bi le nakazal dolochene povezave. med skupnostjo in svetom okoli nje? Po eni strani drzhi.Zaklad z Banjshke planote .«.« In nekoliko naprej she (III in IV): »V novejshem chasu so nastopile shtevilne novosti v kronoloshkih raziskavah in absolutni dataciji poznobronastodobih in starejshezheleznodobnih horizontov. ker usmeri nasho pozornost na tolikokrat izrecheno opozorilo uglednih zgodovinarjev. Ni moj namen. da zagovorniki ... iz latinshchine numen.« Ta izvlechek se mi je zdel primeren. bozhja volja«).2010 10:18:55] . Ochitno Peter Turk ostaja zvest svojemu mottu. da so v zgodovinopisju nujne interpretacije hkrati brezpogojno ves chas podvrzhene tudi kritiki in reinterpretaciji. da je ohranjena v celoti. povezanih s simbolnim urejanjem odnosov v skupnosti. za razumevanje razlogov. celo v Mali Aziji. kamor je sodila tudi numerologija. ali ta najdba lahko prispeva k sploshnemu razumevanju problema ''neracionalnih vidikov metalurshkih dejavnosti'' in ali velja teza o proto-alkimistichnem obnashanju bronastodobnih prebivalcev Evrope? Po njegovem je alkimija nedvomno pojem. da so tudi vse teze. Nasprotno menim. ki bistveno zadeva shirshe vidike historichne interpretacije pozne bronaste dobe na nashem prostoru. ki se ga v modernem smislu jemlje kot nekaj slabshalnega. Menim. kot so trgovec in trgovina (in ki nosijo s seboj nikoli izrecheno. je depo s Kanalskega Vrha ena redkih vechjih najdb meshane sestave..

trgovec. Davni popotnik.. kot jim sam pravi.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. marvech tudi polsurovino – ingote. to se vleche vse do danashnjih dni (in zdi se mi. ki si je zazhelel to ali ono. vkljuchno s tujo mitologijo. tako je bil veliki pesnik Goethe tudi fizik in she kaj. glede na svoje kulturne. charobne nadnaravne sile.11. ki jih je davni popotnik. tako je lahko kemik priznan pisatelj. Primerki: vzorci kolesastih obeskov s Kanalskega Vrha – iz dela Petra Turka http://www. da so chedalje bolj v navadi). Tu obravnavani kolesasti obeski res lepo pristajajo zhenski kot nakit. Mislim.2010 10:18:55] . vzame s seboj najnujnejshe premozhenje. Drugi raziskovalci so zhe dognali. kiparji. A gre za she nekaj vech. kot je bil nash Igor Torkar-Boris Fakin. obrtnik-metalurg . za pokritje nujnih izdatkov. po vsem sodech.revijasrp. Morda je to poenostavljen primer.. in ker so potovali po shirshem prostoru. toda ali je nakit res samo v okras? Nekateri opozarjajo. da v primeru lochitve. saj je chlovek vselej celovita osebnost in ne le zgolj enostranska. pogache brona. bozhanstva in podobno. Nedvomno pa so bili zhe od prachloveka dalje v rabi najrazlichnejshi amuleti.Zaklad z Banjshke planote . zhenska nosi pretezhni del svojega zlatega nakita na sebi. da je tista oseba vse to pomalem. toda nich nenavadnega se nam ne zdi tudi v nashem okolju. kaj v bistvu pomenijo posamezni predmeti. Torej je nakit obenem neke vrste prirochen prihranek za hude chase. so prenashali s tem tudi znanje in védenje iz shirokega sveta. morda ali skoraj gotovo tudi iz Male Azije ali iz Grchije in z Balkana tudi v nashe kraje. S tem pa so povezana verovanja v magichne. bogati z raznovrstnim praktichnim znanjem. da ne omenimo drugega okrasja. ki je lahko nenadna. che kdo v stiski proda ali zastavi celo porochni prstan.(?) zakopal na Kanalskem Vrhu.Lucijan Vuga ali. verske ali utilitarne potrebe in obichaje. ni prenashal le konchnih izdelkov. da v muslimanskih dezhelah. verovanji in navadami. To je bila v nekem smislu prvotna globalizacija. to sodi zhe v sfero prvotnega abstraktnega umovanja ob chlovekovem iskanju odgovorov na skrivnosti narave. to so bili ljudje. kjer sta poroka in tudi lochitev veliko manj formalizirani kakor v nekaterih drugih okoljih. Skratka. vrazhni obeski proti urokom. ki so sproti izdelovali modele za ulivanje. Tako so bili verjetno mnogi trgovci hkrati tudi livarji in celo umetniki.htm[16. da so posamezni izdelki nastajali na kraju samem. ''shpekulacijam''. da bi le vrtal proti resnici. pri narochniku.

Za chas kamene dobe so bila pomembna nahajalishcha kremena. Tudi potresi so pogosti in arheoloshko je potrjeno. She pomembnejsha za arheologijo Salurja pa je v gomili najdena glajena lonchenina iz daljshega obdobja. Tudi vodni izviri niso bili vselej samo ti. in ljudje se med koristmi in napastmi odlochajo v prid prevladujochega. je takshno obsezhno lezhishche. je morda predstavljalo naravno mejo kot nikogarshnja zemlja za Hetite med pozno bronasto dobo. nenehna pretnja prebivalcem v ravnini. http://www. a so hkrati imela zagotovljeno svezho pitno vodo z njivami v okolici! Torej so Hetiti vojashko obvladovali zelo nemirno pokrajino tako. Matthews zachenja svoj chlanek z naslednjimi besedami: »V projektu Paflagonija prouchujemo nachine. sodelujejo v razlichnih chasovnih obdobjih. sht. V goratem predelu pa je zhivelo ljudstvo Kashka. ki povsem ustreza obeskom. saj so zacheli s sistematichnimi izkopavanji shele proti koncu osemdesetih let 20. njihova prestolnica Hattusha je lezhala komaj nedaj deset kilometrov juzhneje. 1999. ki je na zhalost zaradi oranja skoraj unicheno. prostrana neplodna pustinjska ravan. V prispevku arheologa Rogerja Matthewsa (tudi direktorja angleshkega inshtituta za arheologijo v Ankari) Project Paphlagonia: landscapes with figures (Anatolian Archaeology. kako pokrajine in ljudje medsebojno vplivajo. kar je primerljivo z znamenitimi zgodnjebronastodobnimi najdbami na lokaciji Alaca Höyük. da ne bi prihajalo do blagovne in kulturne izmenjave.revijasrp. Kako to? Prav geoloshke posebnosti omogochajo.Lucijan Vuga Poshkodovani zlati kolesasti obesek iz bronaste dobe iz Salurja v Turchiji Kljub temu. che zhe ni bila zibelka Indoevropejcev (po Colinu Renfrewu). R.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. toda zhe v bronasti dobi ni bilo nepremagljivih ovir. 16-18) je objavljena tudi zgornja slichica kolesastega obeska. nedalech od mesta Orta. najdenim v depoju na Kanalskem Vrhu. od koder je bilo mogoche nadzirati shirsho okolico. marvech tudi utrjena naselja na strateshkih tochkah. n. to so bile oskrbovalne postojanke za hetitsko armado. namig na morebitno bogastvo tega nahajalishcha in regije v 3. tisochletju pr. 5. ki so znani danes. ko je bilo to mejno podrochje za indoevropske Hetite z blizhnjo prestolnico.. da so poljedelci v utrjenih naseljih z vodo pridelali dovolj hrane za vzdrzhevanje sebe in vojashke posadke.htm[16.2010 10:18:55] .« Podrochje Paflagonije (mimogrede. ki pa so pretezhno slana. saj naj bi prek Anatolije prihajali vplivi neolitske revolucije v nashe kraje. She vech. da so v tisochletjih mnogi rushilni potresi povsem unichili tamkajshnja mesta. Najdbe iz srednjega paleolitika potrjujejo. Torej nekaj tisoch kilometrov narazen sta ti dve najdbi. morda od neolitika in halkolitika skozi zgodnjo bronasto dobo vse do zhelezne dobe. in prav v pokrajini Salur. Prav tu so nashli bronasto britev in tolkach ter zlat obesek. V Paflagoniji je kakshnih shest manjshih jezer. da iz zemeljskih razpok vrejo na dan mochni vrelci pitne vode. o tem ne prichajo zgolj pisni viri z nahajalishch v Hattushi in Masatu.11. a vseeno so na dolochenih obmochjih vselej znova vznikala iz rushevin.Zaklad z Banjshke planote . je zlasti njen severni del razmeroma slabo raziskan. slano kamnito zemljishche. st. Research reports of the British Institute of Archaeology at Ankara. str. da so prishli na pomoch Trojancem za obrambo pred Grki) je geoloshko dokaj neprimerno za chloveshka bivalishcha. vol. od tod naj bi bili paflagonski Veneti. saj se med potresi nekateri zamashijo in odprejo novi. da je Mala Azija izrednega pomena za preuchevanje zgodovine in povezav Evrope z Mezopotamijo. Ob glavni gomili so jasni znaki zgodnjebronastodobnega pokopalishcha s shirokimi zharnimi pokopi. ki jih omenja Homer v Iliadi. ko se je podajala na kazenske ekspedicije v gore nad Kashke. da so takratni prebivalci izkorishchali to kamnino. kar je v teh pustinjskih in sushnih krajih pravcati blagoslov.

za katere niso poznali etimologije. a obenem tudi dozhiveli prijaznejshi sprejem kot prinashalci novih dobrin. da vidimo. Drugi vzrok za selitve manjshih skupin so bile t. magija. gradbenishtvo. in ugotovil presenetljive podobnosti. Ta nekoliko daljshi povzetek iz porochila arheologov o izkopavanjih v Paflagoniji se mi je zdel primeren zato. Stotine zheleznodobnih tumulusov ob takratnih naseljih she chaka na raziskovalce.i. da si poishchejo novi svet. kako se je v tistem chasu na ogromnih razdaljah poravzaprav razvijala skoraj identichna kultura ne le v (morebiti nakljuchnem) okrasju. kot smo zhe pogojno rekli ''elit''.i.! Ali je shlo pri tem res zgolj za posamezne popotnike. zdravilstvo. da so morda sluzhila bolj za zavetje kakor za stalno prebivanje. da se pojavljajo celo v bolj odmaknjenih krajih.? Zagotovo ne! Obstaja vrsta indicev. http://www. poljedelstvo. verovanja. zato so plemenski stareshine spomladi dolochili skupino godnih mladcev in mladenk.Zaklad z Banjshke planote . n. kako se ponuditi ljudstvu na novih ozemljih kot koristni prishleki. ko jih drugje niso potrebovali vech ali pa so se morali umakniti po porazih ipd. miroljubnejshe spajanje z dotedanjimi prebivalci ali za kombinacijo enega in drugega. ''akulturacijo''. ''svete pomladne odprave'' (ali kakor jih she drugache poimenujejo). spomladi pa zato. omejeno nasilno prisvajanje zemlje. s suhozidanimi obzidji in neredko z utrdbami. razbrani z mnozhice glinastih ploshchic. bolj domiseln pristop je bil. potem onemu gospodarju. Po Semeranovi metodologiji sem prouchil. orodje in orozhje. Mislim pa. ki ga je izzvalo nenavadno veliko shtevilo latinskih in grshkih besed. nova semena itd. obdelovalno zemljo. kakrshno so kolesasti obrochki. prisiljene so bile zlepa ali zgrda prisvojiti si zemljo. Obichajno je to sledilo po hujshi zimi. Prav za zhelezno dobo je znachilno she posebej mochno utrjevanje naselij na vrhovih vzpetin. sht. kultura. neke vrste potujochi srednjeveshki vitezi. trgovce. izkopanih v Mezopotamiji. zhivinoreja. Drugachen..11. jih opremili z orozhjem in orodjem pa s primerno zalogo hrane (ali pa tudi ne) ter jih poslali v svet. kakshne vplive akadshchine je mozhno zaznati v slovenshchini. pri chemer so jim poleg vojashkih veshchin prishla prav znanja. marvech bolj za gibanje relativno majhnih skupin. in kakor so to opravili.i. je propadla hetitska drzhava in prishli so Frigijci. a je on nashel zanje ustrezno razlago v prastari akadshchini. zvechine je shlo za lokalno. da so se prikupili. metalurgija. da jih ne bi pognali v prevech krute razmere in bi jim dali dovolj poletnega chasa za posevek in prvi pridelek. da pri tem ni shlo toliko za ''selitve ljudstev''. Tako lahko domnevamo. iskalce rud. kar kazhe na to. To ni tako chudno. da je bilo pravih t. da so poiskali nachin. je primerljivo z gradishchi na Krasu in v Istri! V Jantarski poti sem tudi nakazal jezikoslovne raziskave semitologa Giovannija Semerana. utrjevanja naselij itd. To je bil pojav zmanjshevanja demografskega pritiska v okviru nekega rodu ali plemena. ki so se vdinjali zdaj temu. ki se je prevech namnozhilo. selitev ljudstev v resnici kaj malo.2010 10:18:55] . ali za t. cheprav je nenavadno.htm[16. kot je mogoche dognati po drugachnih grobnih pridatkih – pojavili so se tumulusi na slemenih. che sedaj spoznavamo globoke vzporednice tudi na podrochju arheoloshkih najdb. marvech tudi v utrjevanju naselij.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.Lucijan Vuga Okoli leta 1180 pr. gorskih vrhovih in celo na dnu gorskih dolin po vsej Paflagoniji. brez katere ni bilo prezhivetja..revijasrp. Seveda so bile take skupine nadvse bojevite in neredko brezobzirne. bodisi da so bile to vojashke kaste. da so bila gradishcha odgovor na pomembna dogajanja na shirshem prostoru Sredozemlja..

ki pravi.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Podatki so iz razlichnih virov. Na zemljevidu so zbrane pomembnejshe tochke iz bronaste in zhelezne dobe na obmochju Posochja. Lazi. Baske – pridevnik iz osnove *bet s sufiksom –ьsko. vanjo spadajo Avche.revijasrp. pri chimer naj bi prishlo do slovanizacije tamkajshnjih Italidov. da so bile razmeroma pozno naseljene. prva kartoteka. in villa Betach leta 1291. Lazi. Betach 1373. v *bet – po Bezlaju antichno ime Veneti. verjetno Zgornje Banjshice. Bitezh. Dragovice (med kmeti Dragonja).2010 10:18:55] Za Banjshice naj bi veljalo. in Beschiza sub nemore 1373. Shele veliko kasneje naj bi bili ti ''Italidi slavizzati'' – Ladinci poromanjeni. tako pogosto instrumentaliziranimi v najrazlichnejshih (pred)zgodovinskih teorijah. ob chemer ima Kos pripisano »druga krajevna imena Baske.htm[16.Lucijan Vuga Ni nobenega razloga. pa tudi z nashega ozemlja drugam! Prav zato je povsem sprejemljiva teorija kontinuitete Maria Alineija. Zgornje Banjshice. Batho 1412. Bate je pri izvoru nekdanji etnikon . Betackh 1300. Nekoliko kasnjeshi so prvi zapisi za Banjshice: auf der Alben in der obern. najvech iz Grafenauerjeve Zgodovina slovenskega naroda in Il ripostiglio di San Pietro presso Gorizia. leta 1370. ki jih ne smemo zamenjevati z Italiki. ko je prodrl v te dezhele rimski imperij. Veneti v slovanskem akuzativu oblike (grem ''v Venete'')«. Toda zhe en sam podatek.Zaklad z Banjshke planote . za naselje Bate govori drugache: »Beth leta 1200. http://www. da se ne bi kaj takega v razlichnih obdobjih bolj ali manj intenzivno dogajalo tudi na nashem ozemlju. obchina pri sv. Betocckh.11. auf der Bainsicz 1471 – zhupa. ki ga najdemo v rokopisni zapushchini Milka Kosa (Topografija V – Primorska A – Q(R). da so bili SlovaniSlovenci prinashalci neolitske revolucije in bronastodobne tehnologije v Vzhodne Alpe ter na njihovo centralnovzhodno in vzhodno ravninsko podnozhje. Arhiv SAZU). torej *betьskъ > *besk > baske. tja spadajo Podleshche. Spodnje Banjshice.

ad villam Brachi 1486.Zaklad z Banjshke planote . Shebrelje: Sibrielge 1377.htm[16. Brisa (?). kapela v Idriji 1496. Luciji. imamo she eno potrditev. Goro v Grgar in od tam se cesta razcepi proti severovzhodu v Chepovanski dol. sodech po tvorbi iz antroponima *Anko. Bodrezh pri Kanalu ob Sochi: Bedruss 1367. villa Isduca 1351.2010 10:18:55] . Mrcinje na Banjshicah: Mercinach okoli 1200. Ker pa po Milku Kosu in Francetu Bezlaju tudi toponimi prichajo o njihovem starinskem izvoru. opomba Kosa: po Kelemini Anhovo morda iz nemshkega Anninghofen. 1370. Grgar: Gerger 12 st. da so tod chez tovorili dragoceno blago zhe v davnini. enako meni Kelemina. Bacha. Posebno mochan argument za prastare poti chez Banjshice pa je najdba arheoloshkega zaklada pred nekaj leti. Lohka na Banjshicah: Lohca 1200. na pobochjih proti rechici Idrija (Judrio): in villa que dicitur Idria preter sanctam Mariam de monte okoli 1281. Othalisach. Gregar 1471. ki pricha.: gl. v okolici Anhovega Goljevo. Gargar 1412. in Gargara 12. infra Talisach et Laich 1290. ze Alsz in der Kanngel. Avshka govorica je drevo z beneshkoslovenskim dialektalnim deblom. zato jo je treba ubrati v breg chez prelaz Preval pod Sv. da vodijo cheznje najkrajshe in najugodnejshe poti od morja ob Sochi navzgor do Solkana. Gaergaer okoli 1370. Bezlaj). Alis 1398. Idrisca 1258. Idrija pri Bachi: Idria 1086. Medrus 1398 (tu ima Kos prip. ki ima prav tako davne korenine in she ne razjasnjeno osnovo http://www. villa Palve 1291. so morali biti tudi na Banjshicah taki kraji. Subrigl. Gregär.revijasrp. Zarshchina. proti severu pa na Banjshice. zavetishche. Gargar 1460. Otalezh: montes Otales 1063. Idrija. Bezlaj > predslovensko ime. Sabrigl 1493. Idrsko pri Kobaridu: Idrisca 1086. Ker pa je vselej ob prometnicah tudi kakshno pochivalishche. Gregor. apud Idriscam 1321. Slatno pri Grgarju: Zlatin okoli 1200. v kasnejshi dobi vpliv tolminshchine. in der Ider 1398. Avche nad Kanalom: ze Als.. Roje med Dragovico in Ravnim na Banjshicah: Roya okoli 1200. Fobca pri Grgarju: dorff ehe Fäwawicz/ eze Febawicz 1368. Bacha (vas). od tam pa chez Banjshice proti Mostu na Sochi – Sv. Paljevo: Pallow okoli 1200.11. villa Mercine 1291. da so morale biti Banjshice naseljene zhe v davnini. Anhovo: in villa Wanicho 1277. beneshki govor. Idrija: in castro de Idria 1347. Gargarü 1481 itd. Sibrigil 1451. Bitezh nad Grgarjem: Wittes ok.. reka na Tolminskem: Baza 1377. Soshka struga se izredno stisne in je nadvse neugodna za poti. pripomba Kosa: v grupo Banjshice. Che prometno ovrednotimo Banjshice. ki kazhe na naseljenost. zahodno od Kanala. V Solkanu se namrech ravnina koncha. na katerem so pognale v novejshi dobi bujne mladike tolminshchine. O govoru Avchanov (Logar). moramo priznati.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Idria 1377. Bremci pri Kanalu na Banjshki planoti: Brenich okoli 1370. Stran pri Kanalskem Lomu: Tran 1398. Hub che/cze(?) Alpes das gehaizzn ist Wanichowe okoli 1330. Othalisch 1377. st. Modraz 1367. se Gregaer 1398. Mimo Chepovana.Lucijan Vuga Duhu.

Vendar pa so bili tik Mosta na Sochi v Slapu ob Idrijci srebrovi rudniki.htm[16. Ta smer je bila zanimiva tudi zato. a tudi vishinske razlike jih niso ustavljale. Vrhnike in Ljubljanskega barja. ker je bila Ljubljanica v tistih chasih plovna in se je po njej brodarilo do Save in naprej proti vzhodu. na vzhodu pridemo v Chepovan. Poleg prometne pomembnosti pa sama zemljepisna lega Banjshic. od koder se rahlo spustimo v kotlino Grgarja in spet navzgor do Grgarskih Raven na 519 m. Spustimo se lahko proti zahodu v Avche ob Sochi. Znano je. saj so zlato. pot vodi proti zgornji dolini Idrijce. toda nedvomno so nekoch dajali vech od sebe.Lucijan Vuga imena. chez Banjshice pa pridemo v samo sredishche svetolucijske kulture. Bolj zanimiv je rudnik svinca in cinka v Rajblu pri Trbizhu. Che je bila vzporedna pot iz Furlanske ravnine ob Nadizhi navzgor mimo Chedada. od koder je mimo Idrije razmeroma hiter dostop do Logatca. Nad Cerknim so she med dvema svetovnima vojnama kopali bakrovo rudo.2010 10:18:55] . Prav gozdovi so bili pomembni pri predelavi kovin ali taljenju stekla. le da takrat s tekocho kovino niso imeli kaj pocheti. tu se Socha zhe umiri in postane ravninska reka. pomeshano s srebrom. se je lahko dogajalo tudi v preteklosti. je smer chez Banjshice predvsem ustrezala Vipavski dolini. Kobarida. kot porocha Valvasor. Ogleju. naprej pa mimo Kanalskega Loma v Most na Sochi ali chez Lokovec vse do Vrat. cheprav je povsem verjetno. v davnini ni imelo nikakrshnega praktichnega pomena. vabi h gospodarski izrabi in s tem k naselitvi. ki so jih povsem izchrpane zaprli shele pred drugo svetovno vojno. da ne bi ubirali chim krajshih smeri. Skratka. vse tako kazhe. Omenimo idrijsko zhivo srebro. Da se dvignemo na prelaz Preval 325 m. pa tudi drugega rudnega bogastva je bilo pred tisochletji veliko. Robicha. Krasu in she najbolj zgornjejadranskim pristanishchem Timavu. baker. Banjshice so pravcato krizhishche prastarih poti od Jadrana in najvzhodnjeshega roba Furlanske nizhine v dolino Idrijce. kakor je po legendi v 15. Toda tudi ostanki kopanja in predelave bakrove in kasneje zhelezove rude kazhejo na intenzivno metalurshko dejavnost.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. kositer in zhelezo iskali na tisoche kilometrov dalech. Solkan je okoli 90 m nad morjem. http://www. da so v antiki pogosto izbirali poti po vishinah.11. iz studenca kmetu nateklo zhivo srebro v cheber. v Trebusho in Shebrelje. z razcepom proti Mostu na Sochi ali mimo Bovca in chez prelaz Predel na Koroshko bolj primerna za potnike iz zahodne Furlanije. razen da so jo obchudovali. ki so zhe nad dolino Idrijce. zato je veliko bolj gospodarno tovoriti manjsho kolichino rude k viru energije kakor obratno. Iz doline Idrijce in Bache pa pridemo v Shkofjeloshko hribovje in spet do Save ter chez Gorenjsko na Koroshko. st. Metalurgija pa je pomenila v davnini pomembno gospodarsko dejavnost. od tod pa se po strmem severnem pobochju spustimo do Mosta na Sochi. O tem nam prichajo pred stoletji obratujoche steklarne v tej okolici.Zaklad z Banjshke planote . je treba prehoditi okoli deset km. da se je tako. ugodna za pasho in gozdarjenje. srebro. ki. Gradezhu in kasneje Trstu. kjer so dokazano kopali zhe v davnini tudi zlato in srebro. in nekako na tej nadmorski vishini med 500 in 700 m prechkamo Banjshko planoto. v Most na Sochi. kar pozhira ogromne kolichine lesa.revijasrp.

revijasrp.2010 10:18:55] .si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.Zaklad z Banjshke planote .Lucijan Vuga SVETOLUCIJSKA KULTURA http://www.htm[16.11.

pri chemer niso bile izkljuchene niti poselitve pobochij kot v Drezhnici. str. Tako lahko to stavbo verjetno izlochimo iz vrste obichajnih bivalnih hish in vidimo v njej neko kultu posvecheno poslopje. meandrov. z napushchem na stebrih. V eni izmed stavb so dobili na kupu bogato razchlenjene ostanke okrasja arhitekture iz prezhgane gline z vrezanimi vzorci trikotnikov. segalo je v Bashko grapo in po dolini Idrijce na Shentvishko planoto in pomembna sredishcha so bila posejana po Soshki dolini navzgor od Tolmina do Kobarida. 52-53). Glede videza stavb je osnovno spoznanje.revijasrp. Kljub osnovni ugotovitvi o enotnih tlorisih velikosti 5x5 m in enako skromno opremljenih notranjostih stavb ostaja v veljavi ugotovitev.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SVETOLUCIJSKA KULTURA Posebno dobro smo poucheni o stanovanjski kulturi v prazgodovinski naselbini Most na Sochi (Zgodovina Slovencev. s chimer so podaljshali trajnost poslopja. Arheoloshka obdobja. na Vrsnem ali na drugem bregu Livek ter po grebenu Kolovrata na Beneshko stran. Na sonchni jugozahodni strani je bil vhod. po eni strani do Starega sela in Robicha ter naprej proti Kobarishkemu kotu. Peter Petru. Ljubljana. po drugi strani pa proti Bovcu.11. saj je po njem vodila prastara pot na Gorishko prej kakor pa po dolini Soche. Vechji je bivalni prostor. krogov itd.2010 10:19:38] . http://www. in s tlakom iz sphane ilovice. CZ. da so hishe vechinoma predeljene s steno iz brun v dva prosotra. Posebnost stavb v Mostu je dosledno pri vseh hishah izpeljana drenazha na strani proti polozhnemu bregu. da pomeni kakovost gradnje in dvocelichnost hishe visoko razvito urejenost kulture bivanja vseh druzhin v naselbini. po vsem sodech. 1979. Manjsha soba v vkopanem ozadju stavbe je rabila za shrambo.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Centralno vodena ekonomija svetolucijske skupine v Mostu na Sochi je dosegla naselbino povprechno nad 500 prebivalcev in ustrezno okrepljeno stopnjo druzhbenega sozhitja.htm[16. ki mochno spominja na podobne prvine v ilirskih stavbah Hercegovine in ognjishchih naselja Donja Dolina ob Savi. verjetno z ognjishchem iz prodnikov. Toda obmochje svetolucijske kulture je bilo obsezhnejshe. premazanih z glino..Svetolucijska kultura .

ki je bila neke vrste naravno zaledje dolinskih naselij. Pellegrini in A.. Prosdocimi – (str. I/585) beremo: »Velja opozoriti.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. V delu La lingua venetica – G.11. Jereka in Lepence. bivalishch ipd. ki ga razlichno tolmachijo. da gre pripisati obsezhno svetolucijsko grobishche Venetom. ki jih delijo reliefni trakovi. V celoti so si strokovnjaki enotni. potem ko so se zhe dodobra ustalili na http://www. B. proti koncu 19. na meji med Tolminsko in Bohinjskim kotom. a ne toliko njihovemu najstarejshemu obdobju priseljevanja s severovzhoda kakor nekemu kasnejshemu obdobju. Toda poleg odkopanih grobov.htm[16.Lucijan Vuga Arheoloshka in prazgodovinska najdishcha med Kobaridom in Robichem. Po mnenju prazgodovinarjev bi morale v tej nekropoli potrjevati venetski etnos. podrochje sodi v krog svetolucijske kulture Vendar pa ima svoje posebno mesto v tem sklopu tudi shirshi prostor Banjshke planote. nas v okviru tega pisanja predvsem pritegne odkritje bronaste posode z venetskim napisom.2010 10:19:38] .. in tako so nekateri hoteli videti tudi v napisih potrditev takih svojih stalishch.revijasrp. k tej kulturni skupini sodijo tudi Bohinj. da shtevilne situle iz Svete Lucije v sploshnem sodijo v pozno obdobje (IV.Svetolucijska kultura . torej onkraj visokih gora.. se ujemajo s tistimi iz tretjega atestinskega obdobja. In she vech. tudi posode z rdechimi in chrnimi povrshinami. vendar potrjuje povezanost svetolucijske kulture z venetskim prostorom severovzhodne Italije. L. je bila v polnem razmahu ''keltizacijska paradigma'' v tesni povezanosti s pangermanizmom. V chasu teh najdb. atestinsko obdobje in she kasneje). st. Razlichne fibule kazhejo vchasih severnjashke in orientalistichne vplive.

tudi Is 2).ah. z dvema http://www.. Devoto izrecno govori o Panoniji – se naselili po severovzhodni Italiji..a. negotove smeri branja. da je napis (ne povsem jasen. fragment bronaste ploshchice. J. domnevajo. epitaf za zhensko.h. prim. od tod pa naj bi se ponovno shirili tja.n. zadnji odstavek): »Izbral sem branje l za chrko na sedmem mestu prve vrstice – tako kot je predpostavil tudi Lejeune – s chimer sem pokazal vero v zachetni l (dasi je neregularen.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Szombathy. ki izhaja iz shtevilnih konchnih m v akuzativu. 595) Is 3. – χa.Lucijan Vuga svojih novih bivalishchih v ravnini in so se zacheli shiriti proti severovzhodu.rot. che pa so zhe.vnahvrot. v tem primeru naj bi Veneti nekoch prej prishli s severa(vzhoda) – npr. premikajo resni znanstveniki cela ljudstva po obsezhnih prostranstvih. str.kaφ – ??.elink. je treba izkljuchiti ime kakshnega bozhanstva.s. 593) Is 2 J.m. premer 70 mm.Svetolucijska kultura . Napisi na predmetih s svetolucijskega podrochja so (oznake po zgoraj omenjenem delu): (str. le rahlo poshkodovan bronasti vrchek z lepo oblikovanim drzhajem in okrashen na notranjem robu. to naj bi bil Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab [?? . 596. mestu morebiti predstavljata notacijo za hiperkarakterizirani jod (?). da so ga nashli v istem grobu: lah. neregularna se izkazhe tudi punktuacija zachetnega m (morda lahko napako razlozhimo po privlachnosti.. (str.11.. dolzhine 78 mm in shirine 18-20 mm. z znaki verjetnega rochaja. kot da bi igrali shah. kaj naj bi to pomenilo. J. napis teche z leve na desno med oznachenimi pasovi. in 4. Napis z desne berejo razlichno.« Taka razmishljanja bolehajo za marsikatero prenagljenostjo.h.s.?o. Grabfeld zu Idria itd. torej Laivnai Vrotai. verjetno v levo. (str. po mnenju slovitega venetologa Lejeuneja. Grabfeld zu Idria itd. morda del posode. bronasta plitva skledica s premerom 135 mm in visoka 45 mm. kakor da na poljih ne bi bilo drugih figur.2010 10:19:38] .htm[16. jih je treba ''pozhreti''. kar morda da Laivnai Vrotai. vedno punktiran?).s. Prebralo naj bi se: lik.i. To sprehajanje narodov po Evropi meji zhe na bajke.a.. 591) Is 1.v. Szombathy. k temu naj bi pritrjevalo. po zgornjem zunanjem robu okrashena z razastimi trikotniki. Grabfeld zu Idria itd. vishina 40 mm. Ob samovoljnem branju posameznih chrk (npr. avtorja objavljata naslednjo razlichico: lah. V drugi vrstici chrki na 3. zlasti poslednja chrka je skoraj nerazpoznavna) kljub nekaterim neskladjem enak zgoraj omenjenemu.revijasrp. v.. od koder so prishli. Szombathy. nekateri celo domnevajo kakshno manjkajocho chrko. menijo razlichno in ostaja pomen napisa povsem negotov.

marvech odprt http://www. s kolikshnimi domnevami. pri chemer je treba dodati. je razlago punktuacije dal Vetter. Po Vetterjevih pravilih so punktuirani: samoglasniki na zachetku zloga ali besede (tudi i in u z vokalno vrednostjo). ki zamegljujejo pravo naravo punktuacije oziroma dopushchajo vrsto samovoljnih interpretacij.revijasrp. Zhe sama punktuacija je eno od strokovno nerazchishchenih vprashanj.2010 10:19:38] . kar Prosdocimi ochita tudi slavnemu Lejeunu! (str. povsem nesprejemljivih delnih intuicij ali domnev. 25. vkljuchno z i in u.x. plough. kakorkoli. zadosti«. 25) pomenila devokalizacijo konchnih soglasnishkih elementov in rabila za lochevanje zachetnih ter konchnih besed med pisanjem. pri katerih prvi element ni bil punktuiran in je moral pripadati drugemu zlogu (tavtosilabichne zveze). ker nam omogocha spoznavati venetsko zlogovanje. konchni soglasniki v besedi. na kaj je mislil Lejeun. in dvojno na praktichni ravni: pomaga lochevati besede (neredko tezhavno opravilo zaradi neprekinjenega pisanja – scriptio continua in nepoznavanja jezika) ter dovoljuje izkoristiti v najvechji meri fragmente poshkodovanih napisov. v primeru. saj nekateri menijo.. drugi izhaja iz zgodovinske in fonetichne interpretacije.htm[16. 76) lahko zasledimo. Atestinski tip punktuacije izhaja iz staroetrushchanskega in ni prav jasno. da je za nas venetska punktuacija koristna. Prosdocimi meni. 24). kar po Lejeunu lahko pomeni heterogeno rabo. in neodvisno od njega tudi Lejeune. »plug«. Prosdocimi pa k temu dodaja.x. sta sosednji piki lahko poenostavljeni npr. da v osnovi punktuacije ni bilo zlogovanje nasploh.y. Razlaga zajema dvoje vidikov: prvi je opisen in v celoti sprejemljiv. da tudi v etrushchini ni povsem pojasnjena vloga punktuacije.Lucijan Vuga preobrnjenima c. ampak je imela tudi semantichni pomen. ki mu sledi nomen. Che k slednjemu primeru dodamo she.« Nekoliko drugachna je punktuacija v Lagole di Calalzo. Morda je punktuacija tudi (str.: (. in opazhamo pogosta odstopanja od »juzhnih« pravil. sploh«. da obstajajo problemi pri pisanju resnichne izgovarjave. ki si med seboj tudi mochno nasprotujejo. kdaj in kako je bila uvedena ter s kakshno doslednostjo. glede na vlogo v dvoglasniku. da ni rabila zgolj za oznachevanje zlogov.). op. Prosdocimi (str. zaradi chesar jih ni bilo treba punktuirati. za kar je dovolj navesti angleshko besedo enough.) namesto (. to je Gaius (primerjaj Lucius?).Svetolucijska kultura . in je morda punktuacija rabila tudi kot napotek za izgovarjavo. ko so Etrushchani opustili zlogovno punktuacijo in jo uporabljali za lochevanje besed. da sta dve zaporedni chrki zajeti v punktuacijo. da se podobna kombinacija chrk -ough.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.« Zhe ta kratek navedek v najjasnejshi luchi pokazhe. nam je jasno. beremo ináf.y. katere preprichljivost ni tolikshna kakor pri prvem vidiku.v angleshchini bere zelo razlichno.11. za katerega se je ohranil praenomen zhe v latinski obliki. vendar se pri tem pojavlja vrsta izjem in posebnosti. ugibanji in tveganimi izbirami je povezano branje zhe tako zelo redkih venetskih napisov! In zaradi tega nas prav nich ne sme presenetiti. vendar to ni gotovo. V opombi (str. beremo plau. beri o:t »moral bi. ali pa ought. z natanchno Beelerjevo ugotovitvijo posebnosti (skupine nepunktuiranih soglasnikov). Razen nekaterih predhodnih. da gre za drugo ime mozha. s chimer pa se Lejeune ne strinja. npr. da obstaja mnozhica interpretacij besedil najuglednejshih lingvistov. od katerega so ostale zanesljive le prve tri chrke (Kab–). »dovolj. kjer se na mestu dveh pik pojavlja ena sama. je pa vseeno verjetno. Zhe Vetter je dolochil soglasnishke zveze. 23 in naprej) pravi: »Znachilna za venetsko pisavo je punktuacija: chrke so na dolochenih mestih omejene z dvema pikama (v sploshnem z dvema pokonchnima chrticama ali z dvema pikama ali z dvema pomishljajema). Tako je bila v mestih Veio in Narce v uporabi punktuacija s tremi navpichnimi pikami.

.n. = la.i.2010 10:19:38] . ki jo najdemo v 6.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. da tvorita baltskoslovansko enoto.h = la. saj ni mogoche povsem zapisati izogovorljive enote glasu z zapisljivo enoto zloga. kaj naj bi sploh pomenila in zakaj je nastala. vzame v obzir baltshchino. kar naj bi http://www.ah v. saj berejo c in j. je t. Zlogovna punktuacija (razen delnega prezhivetja v Kampaniji v prvi polovici 5. Tako naj bi Vetter videl v tem imena bozhanstev. str. st.|... st. Opozoriti moramo.io. n. tako tudi pravkar navedenih (II. n.i.Svetolucijska kultura . v. st.vnah vrot. da morda gre za najmanjshe glasovne in ne pisne enote. pr.i.. lokalno poimenovanje za Artemido. A. zlogovna. Ostaja odprto vprashanje razlochevanja fonemov. 26). kaj shele pred petsto leti pisano trubarjevshchino ali pa jezik Brizhinskih spomenikov izpred tisoch let . ki naj bi bil tudi chasovno pred vsemi.v. lah. tega je she veliko vech. za kar povzame tele razlichice: lah. Ne bi pripisal takemu umu. vrot. medtem ko drugi vztrajajo pri h. Stacioli (Il ''mistero'' della lingua etrusca. vendar ga niso pisali (str.a.Lucijan Vuga zlog. ''silabichna''. dve ter tri ali celo shtiri v najstarejshih zapisih). pishe: »V najstarejshi pisavi. pr. (razen v posameznih primerih) sprejeto le pri nekaterih. sht. n. . mesapijsko Lahona. na jugu. (Is 1). Tudi drugi pisci se zhe za etrushchino muchijo s punktuacijo. sht. saj je branje znaka ..a. potem je she razlichica |< . pr. pomislimo zhe na sto petdeset let staro Preshernovo slovenshchino v primeri z danashnjo. str.i. ki so obichajno v obliki pik (ena. ter se sklicuje na vrsto drugih jezikoslovcev. L. 1987.rot. kot . Posebna vrsta punktuacije. : h.v.a .i. n. da so Minojci poznali st.h. Tako Peruzzi opozarja.i.) izgine ob prevladi punktuacije za lochevanje besed. ko se je jezik spreminjal. sht. sht.a. njena funkcija ni lochevanje besed.revijasrp. n.htm[16.i.vna..« Poleg tega je treba uposhtevati vechstoletne razpone med posameznimi teksti. marvech poudarjanje dolochenih ''polozhajev'' nekaterih chrk (osamljenih samoglasnikov in konchnih soglasnikov v zlogu). Prav tako je v venetshchini nerazresheno vprashanje homografije i. cheprav je obche sprejeto. Prosdocimi se v drugi knjigi zgoraj omenjenega dela loteva lingvistichne razchlenitve posameznih venetskih besed. kot je Prosdocimi. dokaj redkeje je v uporabi chrtica in zelo pozno z manjshimi trikotniki ali ''andrejevimi'' krizhci. kar naj bi bilo k ali ic itd.. ni ustrezal drugemu. a je morda povzel po prvem sistem pisanja. Roma. kar vchasih ustvarja velike tezhave pri branju in pogosto le hipotetichno razdelimo besede.11.. Toda v zachetku druge polovice 6. katere izvora ne poznamo.a. st. so besede pisane brez presledkov (scriptio continua). Tudi glede znaka < si niso vsi enotni. Romolo A.i. docent za etruskologijo na Universita di Roma. da vse te tezhave pri branju posameznih chrk in celotnih besedil prihajajo bolj ali manj do izraza pri vseh ohranjenih venetskih besedilih. ki je imel drugachno skladnjo. razen v izredno redkih primerih zhe v 7. (Is 2).rot. che je pisava bila zlogovna. Newton Compton ed.. pr. se razshirja uporaba punktuacije ali lochevanje besed z lochilnimi znaki. Che je sistem zapisovanja zlogov ustrezal enemu jeziku. 84-88). da ko obravnava jod oz. o zapletenosti tega problema je razpravljal tudi Lejeune. zato ne bi smeli v past hipoteze o zlogovnem sistemu. povsem pa ignorira slovanshchino. 127): Laivnai vrotai.

ki ga lahko primerjamo z okolishkimi imeni naselij Livek.Svetolucijska kultura .. n.m. vrotah pa naj bi bila boginja poroda. Prav tako nesprejemljiva je primerjava s shpartansko boginjo Orthia v razlichici Wrothaia (W. Lejeune izkljuchuje branje Lav.n. postanemo pozorni na nekatere mozhne onomastichne in druge primerjave z danashnjimi imeni.a. da napis iz Ostie Laevonicvs. Bojan. Tudi Kab[ omogocha dolochene vzporednice z osnovo Kab–. Prav tako Luk(io)s. Pa vrotai. a tudi ne Beeler in Pisani.i.s.. Kobarid). Slavoj.i.?o. Draga. v. Borko. gora Melnik severno od Reke itd. Lavivs.vna.a .ah v.v korist Laiv-. Melinc (Nova Gorica.s. ne povedo pa. vzbuja negotovost. ki je tujega izvora. Borut itd. ali lah. Presenecha.a. celo vrsto Vrshichev. saj nam je drugachno branje na dosegu roke kljub pretechenim tisochletjem. Melihen (Bovec) ali s toponimi Melinki pri Ligu nad Kanalom ob Sochi. mar res ne bi smeli pomisliti na osnovo vrata. nad Mostom na Sochi? Ali na Vrsno. da Prosdocimi v drugi knjigi ne obdeluje posebej tretjega napisa.. da gre pach tako in tako za ime.i. Kambreshko). Povsem nove mozhnosti pa bi imeli. Kanal. za kar sam nakazuje utemeljena izhodishcha z odkritosrchnimi opozorili o vseh pasteh njegovega in drugih branj! Pogosto se etimologi ob upravichevanju svojih razlag nekega toponima ali tudi osebnega imena zatekajo k trditvi. primerljivost z latinskim verto (indoevropsko *wert) ali z Verto / Vorto v keltshchini je zgolj mozhnost. che bi kritichno razchlenili Prosdocimijevo branje. Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab[??. sklepa Prosdocimi. Vrhov ipd. jezero Melinca jama pri Hrushevem zahodno od Ljubljane. Bozhica. od kod so vzeta slovenska osebna imena: Cvetka.i. vrotah itd.elink. kot je on storil z drugimi uglednimi etruskologi..htm[16.v.v.a.. kakor pa je ustaljeno na romanski ali germanski osnovi. vendar opozarja. tudi toponim prelaza Vrata pri Chepovanu. Tolmin.2010 10:19:38] . Izraz Melink(io)s lahko tako ali drugache vzporedimo z danashnjimi okolishkimi priimki Melink (Nova Gorica. zapisano tam in tam. kaj tisto ime pomeni. Kobarid ipd.h = la.s. – χa. Lejeune in Pellegrini vidita v napisu osebno ime: Laivna iz *Laivo kakor Votno iz *Voto itd.rot.a. Lavisno itd.11. Lavov < *Lauicos. pa http://www. s chimer se odpove neposredni primerjavi z Lavskos. Mirko.revijasrp. Enako velja za Laivnai vrotai oziroma Prosdocimijevo branje lah.rot.. vrot. = la. podobno latinskima Ante-vorta.vnah vrot. Zdi se nam samo po sebi umevno. Poleg zhe nashtetih branj Prosdocimija in drugih smemo dopustiti she druge nachine. temvech ga le vkljuchi v konchni seznam. Postvorta. che je zhe dopustno Wrothaia in podobno? Zhe s chrkovanjem Prosdocimija lik.h. seveda nochem poenostavljati z danashnjimi okolishkimi imeni Kambreshko. Tudi che se drzhimo Prosdocimijevega branja. Slava. Krahe se s tem ne strinja.kaφ – ? se odpirajo dodatne mozhnosti. vendar sem zhe v svojih prejshnjih delih navedel veliko razlogov za utemeljena drugachna branja. Nada. Lig. Loka.. Melinci pri Beltincih..beri dvoustichno). Danica. Ime Vrota je zaznano v venetski onomastiki..i. Lohke ipd.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.i.Lucijan Vuga ustrezalo grshkemu Leho.i.

rabilo odpiranju drugachnih vidikov na preteklost nashih krajev in ljudi.. da so tudi osebna. grshchini. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom.Lucijan Vuga Dragoljub. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. in v gornjih primerih je edina ovira. Vendar ni namen tega dela.. kar je bilo doslej zapisano.« (BEZ I. ki so tod zhiveli zhe v davnini. vëndi »bivalishche«. Vedeti je treba. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. V predgovoru Bogo Grafenauer pishe: »Prvi osnutek za prichujocho knjizhico je naredil ob koncu leta 1944 v Znanstvenem institutu pri Predsedstvu SNOS na Rogu dr. 140) (2) Luka Sienchnik in Bozho Grafenauer: leta 1945 je le kakshen mesec po pravkar konchani drugi svetovni vojni izshla v Ljubljani drobcena knjizhica Slovenska Koroshka – seznam krajev in politichno-upravna razdelitev izpod peres Luke Sienchnika in Boga Grafenauerja (SIEN). ki so se nam na kakrshen koli nachin ohranila. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. ker pach Slovanov skoraj do sredine srednjega veka menda ni bilo v Posochju in v zahodni Sloveniji. marvech je vse. str.. ilirskih. str. keltshchini . da na sploshno jezikoslovci ne ishchejo slovanske osnove zanje zato. Baske. obenem pa dokazujejo ta she danes zhiva imena.. gora in krajev.Svetolucijska kultura . Ljubomir. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. che hochete. da o Vzhodnih Alpah niti ne govorimo. latinshchini.11. 1926-1927.2010 10:19:38] . ki imajo kakor koli opravka z navedenim ozemljem.htm[16. Luka Sienchnik.V. osnov za imena voda.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. se ne bi mogli omejiti na sedanjo slovensko Koroshko. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Slavoljub. izhajajo iz znachajskih posebnosti.revijasrp. marvech bi jim morali slediti po vseh vzhodnih Alpah do Donave in preko nje. obcha in druga imena vir informacij o jeziku. ki so postala povsem vsakdanja.. Che bi shlo namrech samo za mrtva slovenska imena. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. da je to ozemlje v resnici slovensko. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. reinterpretacijah ali stalishch Bezlaja. severozahodni http://www. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Veneti. namesto da bi prav odkrivanje takih imen potrjevalo njihovo prisotnost. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Veneti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. to izhaja iz spoznanja potrebe po ponovnem in drugachnem branju ali. podobno je s tujimi imeni. primerjave z nechim itd. Seznam slovenskih krajevnih imen na avstrijskem Koroshkem naj bi sluzhil vsem. latinskih ipd. a le malokdo ve za njihov prvotni pomen v hebrejshchini. germanskih. Che ponovimo: (1) France Bezlaj: »Imena Bate. znachilnosti. da bi se podrobneje lotevali razchlenjevanja posameznih etimologij.. Grafenauerja. kakor je znano. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje.) (3) Karel Oshtir: postavlja med Baltoslovane in Germane ilirsko-trashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. Borislav itd.« (podchrtal L. tako kot vneto in zavzeto pochno pri vsepovsodnem iskanju keltskih. Oshtirja in drugih v luchi teorije kontinuitete.

– tako *we/ame/∂ t v Veneti – Antes <> *wel∂ t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen∂ t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«. vendar smo videli. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib.« Oshtir zakljuchi (str.L. zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb. to je oblika.. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. kljub Oshtirjevi presenetljivi izjavi: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Iliro-Traki v Karpatih. Ne obstaja neka "severna slovanshchina" pach pa je to le razlichica juzhne slovanshchine. domnevno "slovansko preseljevanje" je polno nasprotij. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod'.... ne tangirajo«.« (BEZ I. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest vremenih let]. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. *we/al ∂ t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«. z Ibero-Baski v Shpaniji.. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo.. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti.« – Tako govori teorija kontinuitete. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov. zahodna in vzhodna veja Slovanov [op. 291) (4) Mario Alinei: Prof.11. tipichno evropsko. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov... v povezavi z Anatolijo.Lucijan Vuga Italiji in Galiji. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. ki nas.. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). da je juzhna veja Slovanov najstarejsha. in iz nje sta se razvili. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. etrushchanskega in latinskega urbanizma. Slovanov na neizmerno podrochje.... Slovani so (prvi. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel∂ t > welt>. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom.edini logichni sklep je... so postranska vprashanja..V. Alinei dobesedno pravi naslednje: »Zacheti moram s tem. s Pikti v Angliji.htm[16. poljedelsko meshano ekonomijo. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. balkansko obmochje je eno redkih. ki so nam pustili imena kakor Benetke. juzhni in zahodni Evropi.. kakrshnega danes naseljujejo. str. a uposhtevajoch tudi zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. prevzeto prek romanshchine in Banjshice..revijasrp. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. Prisotnost Slovanov na obmochju. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti – Anti..si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. ki je npr.. Bate. http://www. ki so prishli iz Anatolije.Svetolucijska kultura ..2010 10:19:38] . ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.. Baske verjetno she direktno. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu.in se pojavlja tudi v siciljanskotrashkem -ib.. str. che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini..« (BEZ I. ki je zelo blizu sedanjemu.. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji....za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi. in to celo v zgodovinskem obdobju.. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi.

si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.Svetolucijska kultura .2010 10:19:38] .revijasrp.Lucijan Vuga STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.htm[16.11.

nastanku besed. a se osredotocha na preuchevanje "chariot".Starinski jezikovni sledovi .n. In kakshna je njegova komparativna lingvistika? Presenecha. kolo tudi (morda celo najprej) kot vreteno za obdelavo glinastega posodja. Toda she preden zachnemo. da je med njimi komaj kakshen slovanski znanstvenik! Tudi v Index verborum ne najdemo niti enega (!) slovanskega izraza za kolo. itd. s podnaslovom: Temelji in metode raziskav z gledishcha indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. voz in posamezne njihove dele niti za konja in konjsko opravo. to nekateri oznachujejo kot zagledanost v antiko s panhelenizmom. Mezopotamija je nagnetena z najdbami polnih koles »pred letom 2000 pr.! Ker kolo in voz sodita med izredno pomembne inovacije.revijasrp. Tu nimam namena razpravljati o etimologiji kot taki.2010 10:20:15] .n.sht. panromanizmom.n. se moramo sprva zaustaviti prav na tem. nam poleg mnozhice drugih primerov lahko potrdi tudi novejsha knjiga Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 v prevodu Konji.htm[16. Z obravnavo izvora in razlage besed se ukvarja etimologija. besedoslovje. Vse to je sicer v dolochenem obdobju veliko prispevalo k preuchevanju zgodovine in jezikov. obenem pa so bili http://www. da tako malo uposhteva slovanske jezike. med tekstom se kakshna taka navedba pojavlja med citiranjem drugega avtorja.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. lahkega dvokolesnega voza z naperami in konjsko zaprego. Ne le v preteklosti.«. ampak tudi danes je na etimologijo bolj ali manj vplivalo ideoloshko-politichno ozrachje. sicer pa je znachilno.«.. naj navedem le enega: za slovensko »kolo« je sino-tibetanski izraz kolo . vendar se kot vsaka znanost razvija in s tem spreminja in dopolnjuje predhodna dela. zaradi katerega bi moral v marsichem spremeniti svoje sklepanje. vozovi in Indoevropejci.« in koles z naperami »pred 1500 pr. 85). seveda avtor omenja tudi she starejshe najdbe v Mezopotamiji in drugje.sht. ki danes predstavlja pomembno specialnost v jezikoslovju.. na katerem je prikazana razshirjenost voz s polnimi kolesi ter kolesi z naperami in so v ozkem pasu od Grchije do Danske nanizani posamezni primerki najdb obeh vrst koles »pred letom 1000 pr. Seveda avtor she ni mogel uposhtevati senzacionalnega odkritja najstarejshega kolesa na svetu z Ljubljanskega barja.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Chemu je potrebno to poglavje? Kako nedokonchne so zgodovinske teorije. Tako objavlja tudi zemljevid (RAU str. pangermanizmom. nekaj besed o iskanju izvora starinskih besed. panslavizmom itd. ki predstavlja neke vrste povzetek dosedanjih raziskav v zvezi z iznajdbo kolesa in voza. ali nauk o izvoru.sht.11. cheprav je med besedilom nich koliko izzivov.

Pri svojem leksikoloshkem delu sem se v teku desetletij vechkrat preprichal. Meni je pomagal premostiti nasprotje med imenom Smlednik in historichnimi zapisi 1136 Fledinich. 50 objavil chlanek o samo enkrat izprichanem. sem v Slavistichni reviji VIII v prilogi Linguistica I.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Trstenjak je bil fantastichen etnograf in etimolog. Zdi se mi prav opozoriti bralce. 1859. Pach pa bo koristno omeniti. kar je zhe za posameznika hud intelektualni napor. ogromno drugo gradivo pa je ostalo ob strani. ne da bi se kdo potrudil lochiti zrno od plev.: vodnata okolica). Naj za primer navedem samo apelativ smled – "strazhishche. da je izvedena iz iste osnove kakor dober.. saj je potrebno spremeniti paradigme ali prevladujochi nachin mishljenja. ki ga je razvoj tako hitro prerasel.. Toda po drugi plati je Trstenjak strokovno poshteno in z izredno energijo zbral in interpretiral neverjetno kolichino lingvistichnega gradiva. Pohorski (Novice. kot opozarja Bezlaj. mora priznati. ki jih je chas obrusil ali dopolnil. Pohorski. dasi zelo pozna rehabilitacija nesrechnega Davorina Trstenjaka. vendar za razumevanje bo dovolj natanchno. Na prvi pogled je jasno.! V tej luchi je treba brati Davorina Trstenjaka in mu dati zasluzheno mesto v slovenski znanosti. pokojnega akademika Franceta Bezlaja. ki je oblezhalo stigmatizirano in podcenjeno. To so spoznali mnogi priznani svetovni lingvisti in zgodovinarji. novembra 1981 objavil chlanek Trdi orehi slovenskega imenoslovja: »Ko sem pripravljal monografijo Slovenska vodna imena.Lucijan Vuga dolocheni rezultati nategnjeni na kopito prevladujoche paradigme. da so taki poskusi vchasih zelo travmatichni. cheprav je tudi danes zgodovinska veda prav tako polna hipotez in bolj ali manj verjetnih faktov.. ki ga med pohorskimi lokalizmi navaja Fr. l08). da se do danes she nihche ni potrudil izchrpati iz njegovih spisov narechno besedishche. kako brati nekatere znake. zhe pozabljenem slovenskem apelativu dobra "eine wasserreiche Gegend" (op. sploh zanesljiv? Vsaka enkrat izprichana beseda zahteva opreznost. da je slishal to besedo od chebelicharja Zupana. vendar je izkljucheno. kaj shele za vechino (strokovne!) javnosti.Starinski jezikovni sledovi . kar je najbolj verjetno psevdonim Davorina Trstenjaka. http://www. da v prichujochem delu ni bilo mogoche uporabljati vseh specialnih fonetichnih znakov. L. Kdor se je v resnici potrudil pazljivo preuchiti njegova dela. ki jih zasledimo pri zapisih praslovanskih ali slovanskih besed. die Warte" (Novice. V. saj je v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) navedel le en sam Trstenjakov vir. 1228 Vlednic itd. A na zhalost niti Bezlaj ni uposhteval svoje lastne ugotovitve. Ta beseda me je razumljivo vznemirila. Ni kaj skrivati. da si Trstenjak besed ni izmishljal.11. l2l4 Vlednich. IV.« To je primnerna in verodostojna.revijasrp.. a to ni ne lahko ne hitro opravilo. ki je v chasopisu Delo dne 7. Zaslutil sem. z opombo. na katerega so v stoletju po njegovi smrti zlili golide nechednosti. ki ga ni uposhteval she noben slovenski slovar. Vendar so se pri tem kopichili dvomi.. str. Morda bo za ponazoritev teh zagat primerno povzeti misli enega nashih najpomembnejshih etimologov. da bi se "o" mogel razviti po zakonih slovanskega glasoslovnega razvoja.2010 10:20:15] .. 1859. da je kot otrok svojega chasa in takratnega stanja vednosti ter stopnje razvoja zgodovine. kot jih priporocha IPA – International Phonetic Alphabet.htm[16. Koliko je Fr. da bi se z njeno pomochjo dalo razlozhiti nekaj imen tipa Dobrna. ki skushajo popraviti napake preteklosti. arheologije in jezikoslovja izhajal iz nekaterih domnev. 76). 6.

. vendar tudi zhe znamenja samostojnega slovenskega jezika. Toda zhe od prvih dni je to delo bratov Cirila in Metoda naletelo na odkrit in sovrazhen odpor latinsko-nemshkih duhovnikov« (NIK str. okoli leta 860.htm[16. kamor se se med drugim zatekli Ciril-Metodovi uchenci. Prvi slovanski chrkopis je glagolica. ko so zhiveli v praskupnosti.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Seljishchev sodi: »Lahko sklepamo. da se Konstantin ni shele tedaj v povezavi z moravsko odpravo prvich ukvarjal s problemom sestavljanja slovenske azbuke. Zgoraj smo zhe omenili. v kateri je napisanih veliko hrvashkih spomenikov iz 13. 10-11).. M. da so po Oshtirjevem mnenju Slovani dobili izraz za knjigo zhe v http://www.. nikoli ni bil zapisan. kazhejo veliko elementov praslovanshchine. medtem ko za rushchino Slovenski pravopis 1990 pravi.« (HAM str. V Mali Aziji pri Saracenih (Arabcih) je v Samari uspeshno vodil verske razprave z muslimani in skupaj z Metodom v hazarski odpravi.. Toda Josip Hamm npr. S tem v zvezi znameniti ruski jezikoslovec A.. ki so ga "govorili" Slovani. st. hrvatska glagolica. ki naj bi jo domnevno sestavil Ciril (Konstantin) (826 ali 827 – 869) po grshki minuskoli.. Ciril je s starejshim bratom Metodom (? 885) pokristjanjeval moravske Slovane. pomembno pripravljalno delo je terjalo tudi prevajanje. opozarja o zachetkih slovanske pismenosti: »Po vsej pravici lahko domnevamo. Slovenski pravopis 1990 za ruski ь pravi. so se ustavili v Hersonu. Iz kdo ve kakshnih razlogov je bilo upochasnjeno uvajanje pismenosti za te Slovane. in prvi datirani cirilski spomenik je Samuelov napis iz 993. Glagolica (od glagoliti – govoriti) je bila zapleten chrkopis in zhe v 10. kjer so prishle do izraza Konstantinove mnogostranske sposobnosti. ki jih oznachujemo kot Praslovane. tam je Konstantin preuchil samarijsko narechje in pisavo. v Севастополь [Sevastopol]. tj. da so obstajali posamezni zapisi [slovanskih] besed in imen z nekim tujim chrkopisom (v prvi vrsti grshkim ali latinskim) zagotovo zhe prej [pred Cirilom in Metodom]. rimskega papezha iz 1. Glagolica se je ohranila med Hrvati ponekod do srede 19.revijasrp. torej po starosti drugi slovanski chrkopis. katerih drzhava je lezhala med Chrnim in Kaspijskim morjem. 10-11). malih chrkah. Konchno je tod nashel she relikvije sv. st.. ki jih je od tam nosil s seboj vse do prihoda v Rim« (NIK str. da je jezik solunskih Slovanov v popolnosti dostopen in razumljiv Moravcem. izgovarja se priblizhno kot 'i' v angleshki besedi "bit" (BRA). st. prilagajanje slovanskega jezika in njegovih sestavin novi funkciji knjizhnega jezika liturgichnih besedil. in 17..Lucijan Vuga Zlasti dvoje znakov bega nepoznavalce: ъ – nevtralni samoglasnik. Na poti k Hazarom. st. da se ъ izgovarja kot npr.6) Svetozar Nikolich v svoji knjigi Staroslovenski jezik pishe: »Pred Moravsko je Konstantin sodeloval v dveh misijah. nastala preprostejsha in lazhja cirilica.. npr. lingvist de Bray jih v praslovanshchini izgovarja takole: kakor 'a' v angleshki besedi "about" (BRA). Konstantin.Starinski jezikovni sledovi . ki v zgodnjem obdobju ni bil povsem nem. obla ali starocerkvenoslovanska.2010 10:20:15] . Cirilova glagolica in oglata. Klementa. cъєзд [sjezd]. Obstajali sta razlichici.. ker je znanstveno rekonstruiran. odkril evangelij in psalter v gotshchini (»pisano z rusko abecedo«) in se nauchil njihovega jezika. najstarejshi slovenski Brizhinski spomeniki naj bi nastali okoli leta 1000. Glede najstarejshih zapisov v slovanskih jezikih je she marsikaj neraziskanega. se je preprichal. Praslovanshchina je po znanstvenem domnevanju jezik. odrazha pa tisochletni razvoj jezika ljudstev. je v Bolgariji.. v resnici pa prav takega jezika niso nikoli govorili. ь – palatalizacijski znak. ko so jih nemshki duhovniki pregnali z Moravske.11. da ga opushchamo kot npr.

bicikel«. ki po Bauerjevem mnenju izhajajo iz indoevropejshchine. da je kitajski izraz chou za »choln« ter jang za »ovco.. S primerjalno metodo je rekonstruiral proto-sino-tibetanski koren *kolo »kolo«. Tezhko je razumeti primerjalno jezikoslovje s takimi hibami. Posebej se je zadrzhal na pojmu za »kolo« v severnokitajskih (sino) dialektih in tibetanskih (bodik) jezikih. Sploshnoslovanska beseda. Karel Oshtir se je lotil tudi "megalitskih jezikov". ozvezdje Veliki voz« in k temu kolut »die Scheibe« itd. opremo ali pa so vsaj zelo zgodaj prevzela in ustvarjalno razvila besednjak s tem v zvezi.revijasrp. kolesa »rota. ki imajo sicer isti izvor. da ne uposhteva tako ochitnih sorodnosti. Che je neko ljudstvo zhe v tistem davnem chasu poznalo in obvladovalo te inovacije.. srbsko- http://www. ki so imela svoje izvirne izraze za nova orodja. veljajo predvsem pisni viri.11. pribor. cheprav navaja Roberta Bauerja. in menda celo nekaj materialnih dokazov za prastara slovanska besedila iz chasov pred Cirilom in Metodom (nekaj o tem v moji knjigi Davnina govori).Starinski jezikovni sledovi . da naj bi beseda ne "visela v zraku". zapisane besede. jagnje«. oboje sodi med najstarejshe kulturne dobrine. Zato se mi je zdelo primerno. Presenecha. Zato nas zanima. mnozhina kola »shtirikolesni voz. vozovih in Indoevropejcih razgrnil rezultate tovrstnih raziskav do leta 2000. chesar ne moremo najti v nobenem drugem indoevropskem jeziku. Tudi v Index Verborum na koncu knjige ne zajame nobenega slovanskega jezika. pomeni. to pomeni. v katerih je po mojem mnenju ochiten dokaj enostranski pristop. imela je svoj snovni in funkcionalni pomen dokumenta. Toda v jezikoslovju. tako sta med drugim rekonstruirana indoevropejshchina in praslovanshchina. Od kod beseda – kolo? Bezlaj za kolo. a razlichne razvoje. Kaj se je med tem in po tem dogajalo? Obstajajo sicer najrazlichneji poskusi in raziskovanja.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki je v monografiji o konjih.2010 10:20:15] . vrsta plesa.htm[16. kakshne (pra)stare besede najdemo v slovanshchini oziroma v slovenshchini za davne tehnoloshke inovacije. KOLO – VOZ Nekoliko prej sem zhe omenil Petra Raulwinga (RAU). nato pa po zakonih primerjalnega jezikoslovja in drugih specialistichnih metod sledi rekonstruiranje (pra)jezikov. ki je v svoji razpravi iz leta 1994 o sino-tibetanshchini izhajal iz domneve. Med kulturne pridobitve neolitika in kasneje bronaste ter zhelezne dobe sodita predvsem poljedelstvo in metalurgija. da se to povsem ujema s slovenskim in slovanskim izrazom. da je sodilo v (pra)skupino prvotnih ljudstev. da se tu nekoliko zaustavim prav na besedi kolo. Mimogrede naj omenim.Lucijan Vuga Zakarpatju. saj so komajda omenjeni redki raziskovalci iz slovanskega sveta ali pa jih uposhteva posredno s kakshnim citatom iz del zahodnega pisca. to naj bi dokazovali izrazi za »kolo« in »vozila s kolesi«. in seveda (pra)slovanshchina pri tem ni izjema. praslovansko kolo. da so dobili Kitajci voz s konjsko vprego z zahoda.

valiti-gnati proch«(SEM 2). Tema ima na indo-iranskem podrochju pomen »voz« (sanskrt rathas). armenskem. da gre pri ruota za izraz delovanja. ustreza akadskemu qullum »velik obroch« in kululu. in kaj je bolj naravno najblizhje primerljivo za nekaj gibljivega.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. risti (kotaliti se. albansko sjell »obracham se. prezhivelo je na irskem podrochju in v latinshchini *retuntus (gl. kot je chloveshko telo! Toda presenecha. kolut. cui pollices pedum curvi fuerunt . kolo »kolo«. gilgal »kolo«. staroindijsko carati »premika se«.. vrtinec«. nositi. kar po naravnem zgledu utrjuje prvotnost praslovanske uporabe kolesa. avesta ratho »voz«. dolnjeluzhishko koleso »kolo«. poljsko kolo. prvich zabelezheno pred letom 900. gornjeluzhishko kolo. Najblizhje je staroprusko mulana-kelan »mlinsko kolo«. krog. okret. asirsko radau »iti. kotaliti. Semerano razlaga grshko kuklos. bolgarsko kolo. Poleg tega she v latinshchini circus »obroch« in napotuje na gr.2010 10:20:15] . sorodno z grshkim kyklos. oko itd. krozhiti). kruljasta prednja noga . tudi akadsko gulgullum primerljivo z aramejskim gulgulta »lobanja. vlechi – recheno za konje.: falco . rota(m). ukrajinsko kolo. galsko rhod »kolo«. ritu. vrteti. saj je izhodishchni balto-slovanski pomen koleno.. dovrshen«. cilinder«. kirkos »falco. platishche«.«(WEB). grshko kuklos »kolo«. oboje iz iste indevrop. slovashko kolo. toharsko kukäl »voz« (ESSJ). obroch. drugje tvorjeno z reduplikacijo: staroindijsko cakra. venec«. ali so izvirno slovanski tudi posamezni sestavni deli. staroirskim rethid (on teche). tovorne vozove« (SEM 2).htm[16. anglosaksonsko hweol. hebrejsko galgal »mnozhinsko kolo. popoln. keltskem. krempelj« (SEM 2). obrat. krona. raggio »napera«. okrogel. rotondo).Lucijan Vuga hrvashko kolo. akadsko redu. indevr. Primerljivo s cycle.11. ruota »rotundus.« : hebrejsko kaf »kriva. Devoto razlaga. Toda zraven imena za celo kolo je vazhno videti. chlen »pregiben. da se na tako zelo oddaljenih krajih pojavi povsem enaka beseda? Angleshko – wheel. kullos »obroch. vrteti. primerjati z litavskim ratas. mlin. Italijansko – ruota.revijasrp. na germanskem (nemshko rad). vrtljiv telesni del (SNO). staronorveshko hjöl. poleo »vrtim se« k indoevropskemu korenu *kuel »vrteti. v resnici gre za: kreks v pomenu »krivih nog« : krikos »obroch« : primerljivo z etrushchanskim »capys: dicitur . osnove. prvich zabelezheno 1350-1400. primerljivo tudi hebrejsko galil »valj. da se napachno misli na onomatopoetichni izvor. latinskem podrochju v pomenu »kolo«. obseg. litavsko kaklas »vrat«. sokol«. da je slovenskemu najblizhji izraz za »kolo« sino-tibetanska beseda kolo enakega pomena! (RAU) Kako je mogoche. stanovati«. semitsko rdi »techi«. na baltskem podrochju izrazha »voz« v mnozhini ter »kolo« v ednini... kililum »obroch. irskim roth.. grshko polos »os«. izvora. latinsko colo »prebivam«. rusko narech. kolut ipd. corona »obod. ni je na grshkem. deli kolesa: cerchione »obroch«. mozzo »pesto«. akcije. sorodno nizozemskemu wiel.. to bi she utrdilo prvotnost uporabe kolesa-vozila: http://www. starovisokonemshkim rad. posoda podobna chloveshki lobanji«. prinasham«. cheshko. tudi koleso. sanskrt rathah. obel. voditi – recheno za ladje. belorusko kola. lat.Starinski jezikovni sledovi . K temu dodaja Snoj she sorodnost s kolenom ter chlenom. kolo. wheohl. srednjeangleshko cicle < poznolatinsko cyclus < grshko kyklos »kolo. ki nadomeshcha izginuli *retere »techi v krogu«. knjizhno koleso.. galal »obrniti. staroangleshko hweol. ochesno zrklo.«. srednjeangleshko whel(e). obla. Semerano primerja: rota. chrepinja. za katerega Semerano meni. slovanskem podrochju (DEV). makedonsko. okretati..

cerkvenoslovansko naperiti »prebosti. ESSJ). prepeljati. perone »konica. *gredь. npr.htm[16. periti »usmerjati. predirati«. praslovansko obrochь izvedeno iz roka »kar je okoli roke. nepl. pesto pri kolesu« (op. Manj verjetna je izposoja iz starovisokonemshkega grintil »nosilni del pluga«. ost. Podobno tudi v drugih slovanskih jezikih. latinsko grunda »streha«. narech. gr. *oi(s)a v oieion »krmilno veslo«. prevesti. nekateri primerjajo z grshkim plemne »pesta«. rus. ESSJ). predreti«. Ampse in romunsko osite. oje. (SNO. drugi namigujejo pri slov. v avstrijsko nemshchino Anze. praslovansko *greda (*gredь) »bruno«. Navadno rekonstruirajo iz praslovanskega *oplenь ali podobno.V. da je mogoche celo obratno. prebodem«. oplenec »voz« na starovisokonemshko abilenze »Pflugbaum« iz latinskega amblatium (ESSJ). zharke« > naperiti. v katerega se vtaknejo rochice.Podobno v drugih slovanskih in baltskih jezikih. enako ali podobno v drugih slovanskih jezikih. kar vse se je razvilo iz prevojnih razlichic indoevropske osnove *g hrend h »bruno«. lestev. shto odozgo drzhi stupce ili cheshljeve« (KAR). germansko iz slovanshchine (SNO. nosilni del ogrodja ladje ali cholna. prednji oplen »polza pri vozu«. iz praslovan. hrv. staroindijsko isa. tudi soplovnik < *sooplenovnik. Verjetno iz praslovanskega *gredelь < *greda »bruno«.11. kar je sorodno s praslovanskim *greda »bruno«. na prednji in zadnji premi pri vozu les. 23.2010 10:20:15] . napera. Anetze. Medtem ko (SSKJ) tudi oplen »premichno nameshchen prechni drog na sprednjem in zadnjem delu voza. *oje. Tudi ojce »prednji del pluga«. napera – »shpica pri kolesu«. opiracha »ograja«. Vuk Karadzhich oplen – opljen »na saonicama ona greda. opelik. SNO). ki gre skozi oplen« (PLE). Iz slovanshchine je nemshko Epl. drog. naperiti. operek »vmesni del dna soda«. »del voza. suggrunda »nadstreshek«. »stopnice za perutnino. grids »pod. nosilni del ogrodja ladje ali cholna«. starocheshko oje. stopnice. oje – ojnica. da je kljub mnogim http://www. podobno v drugih slovanskih jezikih. ESSJ). srb. (ESSJ. palici podoben del stroja za prenashanje vrtilnega gibanja.revijasrp. In gredelj »vzdolzhni. zhelo«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. greda »shtirikotno obtesano ali obzhagano deblo. ki se vtakne v oplen«. kar je najti v Iliadi 5. kar oklepa roko« (SNO. letonsko grida. praslovan. L. nemshko fahren. neb. vse iz indoevropskega *per »prechkati. drog. na katerega je pritrjeno pogonsko kolo«. predreti« itd. uperiti. sposhnoslovansko. oplen – v razlichicah. gotsko faran »potovati«. deska«. v madzharshchini epleny in romunshchini oplean. staronordijsko grind »omrezhje« in sorodno s starovisokonemshkim grintil »nosilni del pluga«. »igla. hetitsko hishsh(a) »oje«. napel »oplen«.Starinski jezikovni sledovi . vse iz indoevropske osnove *hai »drog«. Tudi naperki »na obrambnih nasipih. palica. Tudi toponim Oplenac v Srbiji. nosilni del pluga.. obroch – »circulus«. peretnik »sveder. opernica. Bezlaj celo meni. vzdolzhni. cheshko oj. naperjati. plug« in baltsko *aisa v finski izposojenki aisa »oje«. preneseno tudi v kamen vsekane stopnice. zheleznishka naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih«. sorodno grshko peiro »predrem. v katerega sta vtaknjeni rochici«. skalni skladi v obliki stopnic«. *haihes. vojë. ojese iz indevrop. cerkvenoslovansko obrochь. Semerano ugotavlja za grshko πληµνη »mozzo della ruota. enako kakor litavsko grinda »deska«. praslovansko periti verjetno »*dajati skozi. okopih« in perenica »rochica pri kmechkem vozu«.: pri Shlencu [SHLE] tudi »jarem pri zvonu«). Iz slov. kar je besedotvorna razlichica od *greda. avesta aesha »ralo.Lucijan Vuga gred – »dolga palica. 339). Pletershnik dodaja oplen »prednji in zadnji del voza pri zhagi« in oplenik »iglica. 726. spodaj raven«. öpl.

pimplemi. plat »zunanji del kolesa. »Radnabe«. kol. praslovansko *sъvora in * sъvoraъ. plev jonshchini spominja na osnovo s pomenom »os«. narediti plot«. zhrd – »dolg. premika« iz korena *ag »poganjati. kol«. razbora. hebrejsko menuha »lezhishche. namestitev. praslovansko *zhьrdь se je verjetno razvilo iz indoevropskega *g hrdh(i). akadsko palu »palica.galskega izvora (ZIN). izpeljanke iz korena *uegh »vesti.htm[16. starocerkvenoslovansko zhrъdь »drog. che je tudi v izumrli staroprushchini. premikati«. carpentum »voz za gospe«. Od kod beseda – voz? Marko Snoj razlaga za voz. izpeljanka iz osnove *g herdh »obkrozhiti. carruca »potovalni voz«.Lucijan Vuga poskusom ostala etimologija nerazreshena. ki povezuje sprednji in zadnji del voza«. Radfelge«. psheno. morda iz *polъ »pol. soras.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. rusko voz. dalje gl. staroirsko fen. medtem –mne spominja na ustrezno akadsko bazo munu. plaziti. prilagojeno iz http://www. os – »axis«. teptati. verjetno iz indoevropskega *pel »vrteti«. (ESSJ. polovica« (SNO). spona. cheshko zherd »zhrd. pshenica ipd. omejiti. podobni slovanski izrazi v pomenih »vez. skozi katerega gre os«. sornica »podna deska pri lestveniku«. kar s slovanskim pomenom »spodnji del voza« izrecno nakazuje funkcijo in davni pomen besede. osovina »spodnji del voza«. cocchia. vrtishche« (SEM 2). razchesnjen kos lesa«. pluzhiti. cheshko vuz. postelj. sora – tudi sura. premikati«. drog. Italijansko carro. k temu sornik. polza – Bezlaj to obravnava pod polzeti »drseti«. ki je rabila za mozhnar«. »osrednji del kolesa. Izraz plemne je na zachetku pomenil »lezhaj osi«. sorodno pa je grad. v katerega so vpete shpice«.2010 10:20:15] . zato ne presenecha. ki gre skozi soro in vezhe zadnji del voza s sprednjim«. ki gre na en voz«. *pesto »*vdolbina v kladi. prvotno verjetno »*drog v plotu«. ags »os«. cerkvenoslovansko osь. tudi polzh. drog«. nemshko wagen »voz« (SNO). svor »drog. ki je spadala med baltoslovanske jezike. prvotno »kar se vrti. rusko zherdь. kar se je prav tako razvilo iz indoevropskega *uogho »voz«. svora. prvotno »vozhnja«. voditi. da je bila od samega zachetka praslovanshchina soudelezhena pri tehnoloshkih inovacijah in je izoblikovala svoja poimenovanja tako za orodje v celoti kakor za posamezne sestavne dele. assis »os pri vozu«. starocerkvenoslovansko vozъ. debelejshi lesen drog [kakrshnega uporabljajo polozhenega na zvrhano nalozhen voz sena. luknja v kladi«. carru(m). praslovansko * osь. starovisokonemshko wagan. od koder tudi phati. da ga med vozhnjo ne odnasha]. Iz praslovanskih imen sestavnih delov lahko sklepamo. pest »luknja pri kolesu. Sorodno je she staroindijsko vahas »voz«. Baltoslovanske izpeljanke iz indoevropske osnove *peis »tolchi. peljati. SNO).11. indoevropsko *somuora (>baltoslovansko) tudi *smuorom. in naj bi se dalo razumeti iz Ajshila. platishche – platich. ipd. sulica«. voz na shtirih kolesih . svornik »klin. srbsko predvsem ime za »vlak«. pesta – pesto. platica. drobiti. Praslovansko prvotno *pesta. sovornik (ESSJ). indoevropska osnova *ages. skoba. currus »vojashki voz«. prvotni pomen verjetno »razpolovljen. plezati. graditi (SNO). sploshnoslovansko. platishche »felga.Starinski jezikovni sledovi . lat. hrvashko in srbsko voz »tudi kolichina tovora. praslovansko * vozъ je enako z grshkim okhos »voz«. lat.«.revijasrp. pletho »kar je polnega v kolesu«. Cerkvenoslovansko sъvora »fibula«. povorka. cocchio (beri kokjo). mleti«. predlagali so npr.

tekati«. al comando. vozilo z nechkami. Mario Alinei pravi »wheel in rad sta vzhodno in zahodno ime za kolo«. v vzhodnih nizozemskih narechjih (tako na Holandskem kakor v Belgiji) in v latinshchini je kolo poimenovano kot v nemshkem ter vzhodnoholandskem izrazu rad in latinskem rota. kalk na curro (SEM 2). kochijazh«. lat.Lucijan Vuga beneshkega cocia (beri kocha). (op. in currus sumersko guru »nositi«. gurati«. iz latinskega cochlea(m) »polzh« po obliki. latinizirano carrus. frizijshchini. anglosaksonsko hors.2010 10:20:15] . ki je sluzhila za potovanje z druzhino in prtljago. ker je oznacheval polno. raeda »kochija na shtiri kolesa. Primerjati za carrus s starovisokonemshkim karro izhodishche v akadskem garra »zavetje. pri chemer je zanimivo. vodstvo. cocchio«. currulis »appartenente al cocchio. razshirjena poleg na Poljskem she po vsem severu zahodne in centralne Evrope. (carro). da prihaja iz cheshchine(!) kochi »vettura a nichia. kar naj bi izviralo iz nekega vzhodnega zharishcha. auriga(m) »kochijazh«– neznane etimologije (ZIN).n. kanal za shirjenje prvega termina. kotaliti«. rotacizem currulis < kussum. in prav TRB je ena od kultur. v katerih se pojavijo primerki koles v 4.11. vodstveni sedezh. verjetno sumerskega. pripadajoch vozu. koleso ter grshkemu kyklos. V luchi teorije kontinuitete ta zemljepisna razporeditev dopushcha sklep.htm[16. corro. vrch lijakaste oblike). omeniti velja islandsko hross. potok. starovisokonemshko (h)ros »konj«. viti se – cesta. Zanimive podatke nam daje Semerano: curro. magarru »kolo. In she coccia »bucha. Pach pa Devoto razlaga auriga iz aureae »briglie. da je bila kultura TRB (Trichterbecher. cecurri. prehodom –clja v –ccia namesto v –cchia (vse brez kakshne razlage etimologije) (DEV). da se je rodila lahko le v Skandinaviji pomenska inovacija hjul »kolo« s pomenom zimskega solsticija v okviru megalitske kulture TRB. cursum. ter je bil asimiliran v indoevropsko besedo za »vrteti. auriga. shkoljko« preko neke severnoitalijanske (beneshke) oblike cocio (beri kocho) prilagojena toskanshchini v 16.Starinski jezikovni sledovi . Vaso Imbutiforme.revijasrp. Ni nakljuchje. galsko carros »tovorni voz«. Spoznali smo tudi.: kakrshno nam je znano z Ljubljanskega barja). akadsko qararu »techi«. cocchio [madzharsko kocsi] (1) gosposka dvovprezhna ali shtirivprezhna kochija. Nasprotno pa so bili Kelti prinashalci kolesa z naperami. vodim« (DEV). gurru »vlechi. Za irsko carr »voz« in galsko carros. cocchiere. raedarius »cocchiere. koritom. brzda.) s pomenom »techi«.V. zahodnih nizozemskih narechjih (bodisi v Holandiji ali Belgiji) wiel in skandinavskih jezikih hjul blizu slovanskemu kolo. voz«. zavetishche. primerno za hitro vozilo s kolesi z naperami.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki naj bi bil keltska izposojenka (irsko roth itd. plodnica. st. klasichno cochlea. ki ga vlechejo konji. raedarius. akadsko kussum. Dvema razlichnima osnovama pripadata: curro sumersko gur »vijugati. techi. da v germanskem svetu ni enotnega poimenovanja za kolo. tikva. saj so bili prvi izdelovalci koles z naperami v zahodni Evropi in so razumljivo dali keltsko ime svoji tehnoloshki inovaciji. (2) Na nemshkem podrochju. L. kraljeva last in sluzhba«. tako v Nemchiji kakor na Mediteranu. (2) antichni dvokolesni voz (ZIN). auriga »kochijazh«(CAM). cucurri. lat. primerjati tudi akadsko haru »del voza«. Poleg tega curulis pritegne she daljne semantichne povezave. obrachati. voditi«. lat. s severnoital. kussiu »prestol tron. da prihajajo prvi dokazi o kolesih z naperami v http://www. uzda. vulgarno latinsko *coclja.sht. kot cocchio (beri kokjo). lat. currus »triumfalni voz. chvrsto kolo za tezhak voz z volovsko vprego. Uporabljajo naslednje izraze: (1) v angleshchini wheel. Prav tako ima Devoto drugachno mnenje za cocchio »kochijazh«. kar ustreza novoasirskemu harsha »pasma konj«. vajet« + ago »conduco. tisochletju pr. latinizirano carrus. glava«. posoda – izvirno iz trsja«.

na Irskem in v Angliji ostajajo osamljene. lonec. in 4. Na presenechenje naletimo pri Alineiju. posebno tiste v Bretaniji.revijasrp. so pa vsi povezani s keltskim podrochjem. cheshko korec »stara mera za zrnje«. pa ne le to.)(ALI 2.. KROG Pojem krog. Ceramica Lineare.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. juzhnoirski corcan je v zvezi z angleshkim crock.sht. starocheshko. narechno hrvashko in srbsko korac »kadica«. Toda Snoj nas seznanja: korec »posoda na daljshem rochaju za zajemanje tekochine«. Cheshka in Slovashka ter obmochje Hallstatta. Dolmen. (ALI 2. Toda zaznati je delitev na sever in jug tudi v narechju. je beseda prvotno pomenila *»iz skorje. ter indevr. razdeljenih v shtiri glavne skupine: Court cairns. 364). Zlasti grobnice s hodniki so velichastne ter veliko starejshe od egipchanskih piramid. to je she danes znachilno za irsko podezhelje. ne v velikem shtevilu. lubja narejena posoda«.n. lubje«.2010 10:20:15] . ki je pach okroglo kolo. da je tudi za Irsko veljala invazionistichna.n. da ni z indoevropskega prostora.. a se v lingvistichnem smislu korena razlikujeta. zajemalka«. ki je zahodno nadaljevanje vinchanske kulture z Balkana. Alinei obravnava najdbo najstarejshe neolitske hishe na Irskem in v Angliji. tudi semantika je zelo raznovrstna. enako je cerkvenoslovansko korьcь »posoda za tekochino«. dushiti.grobnice s hodniki in Wedge tombs. Ampak medtem ko lesene hishe na podrochju LBK v Nemchiji tvorijo vechja naselja.. saj naj bi shlo prvenstveno in zgolj za razlichne kulturne vplive.htm[16. to je najpomembnejshe neolitske kulture centralne Evrope. ki potrjuje veliko podobnost s hishami z obmochja kulture LBK (Linienbandkeramik. 518-519). severnoirski pota je v zvezi she z angleshkim pot. kakrshna so Val Camonica. da sta oba izraza zelo blizu davnemu indoevropskemu korenu. Drugi. Povsem nasprotnega mnenja je Raulwing (RAU).Lucijan Vuga centralni in zahodni Evropi z mochno keltiziranih podrochij. tisochletjem pr. s francoskim pot ter z nemshkim Pott. veliko blizhje kakor v romanskih in germanskih jezikih.11. topilnik. francoskim cruche in nemshkim Krug. priselitvena teorija. Alinei opozarja.V. da sta obe imeni pota in corcan »rochka. str. datirane med 3795 in 3550 pr. *kuel s praslovanskim kolo in slovenskim kolo. ki naj bi obenem pojasnjevala shtiri razlichne tipe megalitov. ki naj bi se zachela med 5. lonchenina z linearnimi okraski). Druga mozhnost je primerjava s http://www. »z vrtenjem delati luknje« torej poznamo oba izraza za kolo. Podchrtal sem. narechno rusko korec »korec. razporejeni so po obmochjih. ki se delno prekrivajo. kjer nahajamo osamljene kmetije. verjetno s prihodom novih naseljencev. str. ko opisuje prodor neolitske kulture na Irsko. kuhati.Starinski jezikovni sledovi . posaditi« neznanega izvora. je pomemben iz vech razlogov. postane ochitno. to potrjuje zelo zgodnjo praslovansko uporabo kolesa in voza. kot bomo videli. po teoriji kontinuitete pa ni tako. Obe ti imeni pa sta neznanega izvora.« (prevod in podchrtal L.. marvech manjshih skupin v daljshem obdobju. ki so asimilirali staroselce. Che je praslovansko *korьcь izpeljano iz praslovanskega *kora »skorja. ne le zaradi kolesa. Passage tombs . cheprav kazheta isto keltskogermansko-italsko izogloso . kakor vrtati ipd. Toda slovenski koren v vrt(eti) vsebuje kot rota < rt. Poglavitna znachilnost irskega neolitika je okoli 1200 megalitskih spomenikov.sht. Tako za lonchenino poznajo na Irskem dvoje imen. Che primerjamo indoevropske osnove *uogho s praslovansko* vozъ in slovensko voz.

primer. Bezlaj: krog I »okoli«. ukrajinsko krjazh »grich«. kar ne presenecha. starovisokonemshko (h)wer. Toda po mojem mnenju tu ni izkljuchena tudi iztochnica za pot »rochka. kar je izpeljanka iz korena *pek u »kuhati. staro v pomenu loncharski krog. valizhansko pair v enakem pomenu. suh. pech (SNO). st. Posebej obsezhno obravnava Bezlaj pojem skorja »cortex. krog« in umbrijsko cringatro. pri chemer se seveda tudi potimo. To se mi je zdelo potrebno podrobneje navesti ne le zaradi pogostih toponimov na osnovi krog s http://www. tram. da bo velika tudi besedotvorna moch te osnove. poljsko arhaichno krag garnicarsky. cheshko pot. vkruh. cheshko kruh. ustrojena kozha. K besedotvorju primerjati indoevropsko *aldh(en) »korito«: baltoslovansko *aldi > praslovansko *oldi. ukrajinsko dial. kruzhik. krug. starorusko okrugъ. st. Okrogi. kuhati. starocerkvenoslovansko potъ. drugi tip je rusko krugom. saj je beseda izposojena v albanshchini skorec »grot v mlinu« in podobno v sln. danes kozarec »calix vitreum«. trd. Prvotni pomen je nekako *»kar je vroche« ali *»kar se izlocha pri vrochini«. s shtevilnimi izvedenkami. kruzhinka. sorodno je staronordijsko hringr »prstan. izprichan je tudi pomen »vrh. ukrajinsko kruhom »okoli«. Okrozhica. vokrug. narechno »debelo drevesno deblo. ukrajinsko kruh. gozd« ipd. novovisokonemshko Ring »prstan. kozha. kozar »posodica iz lubja«. starorusko krjazhь »tram«. mochan moshki«. praslovansko *(s)kora je razvito v vseh slovanskih jezikih v pomenih: »skorja. kruzhie. Iz te osnove veliko toponimov. rusko krug gьnchara itd.2010 10:20:15] . v 9. vokruhy. suh delchek lesa. koroshko-nemshko Krangl. bucha s trdo lupino. crusta«. rusko pot. Pri Snoju preberemo za pot »znoj«. kora. kozol. pechi. prirochnih tvarin za najrazlichnejsho uporabo. zato je prichakovati. log« in iz slovanskih jezikov madzharsko korong »gozdichek«. verjetno stari krogъ. saj je v davnini to bila ena od naravnih. korec »iz skorje narejena posoda« (starocerkvenoslovansko korьcь »vas quodam«) iz kora »cortex«.htm[16. Praslovansko potъ »znoj« se je razvilo iz indoevropskega *poku-to. sln. Krozhishche poleg Okrog. cerkvenoslovansko krogъ in podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v pomenu »nebesni obok«. sorodno je pechi.11. *oldьje »ladja«. kar je morda sorodno s kozha »pelis«. zhelva-(s)kornjacha. 1206 Ocrvgel. pechi«. poljsko arhaichno krag »gmovje. v katerega nabirajo jagode«. »gorski vrh«. cerkvenoslovansko okrogъ. Naprej krog II »circulus« s shtevilnimi pomenskimi odtenki. vkrug. Krozhec. majhen gozd«. lacus Chrungelse. Verjetno je imelo *skorьcь nekdaj shirshi doseg. kar so vse tvorbe iz indoevropskega korena *k uer »posoda. hrib«.Lucijan Vuga staroindijskim caru »kotel«. okoreti. »iz brezove skorje spleten koshek za nabiranje jagod«. krenkatrum »pas« (ESSJ). (ESSJ).Starinski jezikovni sledovi . lupina. lubje. Cerkvenoslovansko skora. topilnik. grebe«. kruzhina »grmovje«. che je prvotno »cortex« (ESSJ). okruh. Zanimiv je stari pomen »grmovje. srbsko in hrvashko krug »leseni obod okoli studenca«. hrvashko in srbsko pot. romunsko cring »grmovje. krog«. chebelji panj.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Indoevropska osnova je krengh/krongh. dushiti« kot posoda za kuhanje in peko. lonec. v 16. okrogel »convallis« itd. Prav tako je zelo pomembna razlichica krog III »silva. Za starinsko kroglъ pricha nemshko Grundelsee. prim. slovashko hrnchiarski kruh. sln. Okroge. Okrozhnice. tvorjeno iz skora »cortex«. rusko dial.« Iz slovanskih jezikov je preshlo tudi v albanshchino kore in novogrshchino kora. rusko krjazh »klada. ohranjeno v ukrajinskem krjazh »panj«. lahko tudi kъrь »grm« (ESSJ). okrogъ. gozd« v mikrotoponimih Krog.revijasrp. cheshko hrnchirshky kruh. kotel« (SNO). Praslovansko krogъ »circulis«. Bezlaj razlaga: skorec »spleten koshek. starovisokonemshko hring. lupina itd. slovashko kruh »osamljen grm«. a tudi krug »gozd«.

. – saj je loncharski krog ali vreteno predstavljal v loncharstvu prvovrstno tehnoloshko inovacijo.n. Prometne povezave v starem svetu so bile veliko hitrejshe. tisochletju pr. Prirejena slika iz (ZIN) Plug s kolci sestavljajo: slovensko http://www. kakor si pogosto mislimo danes. da jo je zrahljal. rusko krug gьnchara itd. ter me vprashal.sht.Lucijan Vuga posebnimi pomeni. marvech veliko bolj zaradi arhaichnih izrazov loncharski krog. za katerega ni etimologije in je po njegovem slovanskega izvora iz osnove bor »ime iglavca«. 154). Toda prav plug z vprezhno zhivino je omogochil pravcato revolucijo pri obdelavi zemlje. kako pravimo osrednjemu drogu.11.revijasrp.sht. v Indiji skoraj prav tako zgodaj. slovashko hrnchiarski kruh. ki jih srechamo tudi onkraj danashnjega slovanskega prostora in v antichnih imenih. cheshko hrnchirshky kruh. in je zato velikega pomena pri identifikaciji zgodnjega slovanskega tehnoloshkega prispevka! PLUG Najprej spregovorimo o plugu kot revolucionarnem poljedelskem orodju. je navadno zelo hitro shla iz dezhele v dezhelo. Kdaj se je pojavil plug? V Mezopotamiji in v Egiptu so uporabljali plug z volovsko vprego zhe v 3. (in mogoche tudi zhe dolgo pred tem). che je inovacija pridobljena ali uvedena od drugod.2010 10:20:15] nemshko italijansko . in izvirno arhaichno slovansko ime potrjuje prvotno osvojitev napredne tehnologije brez morebitnega prevzemanja tujega imena. Mario Alinei me je na mednarodni konferenci v Kobaridu maja 2003 seznanil. kar se praviloma ne dogaja. v italijanshchini bure. katero je chlovek sam ali s pomochniki vlekel po zemlji. ki se je sicer postopoma razvijalo iz preproste drevesne rogovile. ki je omogochala izdelavo lonchenine visoke kakovosti in najbolj dovrshenih oblik. tisochletja pr.Starinski jezikovni sledovi . in novica o tako izrazito praktichnem pripomochku.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.n. toda to naj bi bilo celih tisoch let pred pojavom pluga na Kitajskem (ZGO I/2 str. Upodobljen je na skalnih risbah na Shvedskem iz srede 2. poljsko arhaichno krag garnicarsky.htm[16. kot je plug. da v zvezi s teorijo kontinuitete in neolitske prisotnosti Slovencev na prostoru Vzhodnih Alp preuchuje med drugim imena poljedelskih orodij in tudi pluga.

kot da bi shlo za »veslati po zemlji«. coltro »chrtalo. germanskem. kristan (JAN) 17 – obrachilo (JAN) 18 – otika. lat. Balken. morda kakor v slovenshchini poznamo grebenalo (aratro affossatore). neznane etimologije) – spianapoggi (sestavljenka iz spian-are.. podreti. 4.. culter. Pflugmesser (JAN) – Grindel. Pflugeisen. z negotovimi povezavami izven Italije. iz korena ere. kar bi se razumelo kot *»podstavek za rahljanje« (ZIN) (DEV).Lucijan Vuga 1 – rochaj 2 – rochice pluzhno telo (3. lat. lat remus..si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. izprichan v Indiji. grshkem podrochju. explanare<ex + planus »zravnati. Najdemo v besedi remo »veslo«. negotovega izvora) – aratrello (dim. ralo (JAN) 8 – chrtalo (parash (PLE)) 9 – gredelj. Stelbogen. aratru(m). Grendel. arare. – Furchenrad – Pfluggestell – Pflugkehre – Pflugreute – manico – stegola corpo del aratro – pila. Pflugstürze. oplaz (JAN) 6 – peta 7 – lemezh. v Grchiji (eretmos) in keltskem obmochju (DEV). na Baltiku. (oralno) drevo. drog. porushiti« + appoggiare v pogovorni latinshchini *appodiare iz podium »podnozhje. Pflugschleife (PLE) – Pflugschar – Messersech.revijasrp. lat. zgladiti. nozh«. germanskem. Ne vem. izprichana na keltskem. pilone – versoio – suola1 – suola2 – vomere – coltro – bure – staffa – avanvomere. armenskem podrochju in morda povezljivo z ere »veslati«. slovanskem.. starinsko *retsmos.. Vorschneider – Landrat – . ki naj bi bila indoevropska beseda (ZIN). slovanskem. 7) 3 – kozolec .2010 10:20:15] . lat. scoticatore – ruota di campo – regolatori di profondita – timone con attacco – ruota di solco – . – .. – . stebrc 4 – pluzhna deska 5 – plaz. plaz – podloga oralu ali leva rochica pri plugu (PLE). cultri. aratrello..ararae »orati«. podstavek«.11. 6. pluzhna peta (ShLE). lat. plug s chrtalom.Starinski jezikovni sledovi .. Gründel. iz osnove arare.htm[16. od aratro) – coltrina (gl. izprichano na keltskem. Baum (JAN) – Stellbügel. Joch – Vorschäler. prekla«. –pfeiler (JAN) – Streichblech (Panzer-Abstreichblech) – Molterbrett (Pflugsohle (PLE). – . ralo. Poglejmo podrobneje: aratro. cheprav indoevropskega izvora) – perticara (od pertica »palica.. zavora ? (JAN) 10 – streme gredlja 11 – predpluzhnik 12 – celinsko kolo 13 – uravnalec globine 14 – vechni drog kolc s kavljem* 15 – brazdno kolo 16 – krstan. Brücke. koliko je oranje podobno http://www. Italijanski (narechni) sinonimi za plug: aratro (»oralo«. pomanj. Drugi slovenski sinonimi: plug. iz lat. Pflughaupt JAN)) – Pflugsohle. oralo. 5. grshkem (aroo). Pflugstöckchen. Pflugkrüme (JAN) Pflugkörper – Griessäule. pertica (m). vrklja (JAN) – Handgriff – Pflugsterze. s korenom aro.. kozel.

. s podobnostmi na germanskem podrochju. adtrahere. zanimiv. enako starocerkvenoslovansko ralo.11. da ne najde reshitve za zaplet. brez sprejemljivih povezav (DEV). muchiti«. Po mojem mnenju je smiselneje iskati izvor prek attrezzo »orodje«. plaz »u pluga lijeva ruchica na koju se dolje natiche lemesh«. attractum. chesh. je vojashki termin. zadavacha]« (KAR). trahere.revijasrp.namesto trah najdemo pri tranare. Pflug. zadavacha]«. plaziti se«. vrnjeno v ednino in krizhano s pezzo. nekateri izvajajo iz germanskega *ploga. praslovansko *tirati je ponavljalni glagol od praslovanskega *terti. izpeljano iz lat. attrahere.»premikati se. ralo. praslovansko *ordlo »ralo«. jugi pars [prim. Tirare v vulgarni latinshchini *tirare. Koren tragh.htm[16. staronordijsko ardr in armensko araur »ralo« (SNO). sest.ohranjenim kot v primeru tragum. cheshko tyrat. preganjati« < *terati. iz attrarre lat. sredstvo za oranje«. sedanjih *tьro »drgniti. krchale. temo [oje. privlachen. She zanimivejshe je preuchevanje besede plug. razumemo. trainare. iz latinskega attractu(m) »it. zadavacha »kao oje u pluga od kola do prvijeh krpela«. v katerega se je sam potisnil z vztrajanjem na edinole galskem (!) izhodishchu. latinsko razlichico trag. ker nikakor noche sechi po tirati in trag. to je ponavljalni glagol od *terti »treti. krchele »razvali vilice kao krchale (kad ko mnogo govori)«. od koder mnoge izpeljanke (SNO). rus. s katerim so oznachili vstop v vojashko sluzhbo. chesh. plug. hrv. hrv.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Njen izvor je iskati v praslovanskem glagolu *pluzhiti »vlechi. gredelj »der Pflug balken. privlachnost« iz stare francoshchine attraits (mnozh. chesh. temo [prim. [prim. tudi pluti. orachi pred tem mornarji. iz istega izhodishcha she grshko arotron. cerkvenoslovansko plugъ.2010 10:20:15] . enako kakor litavsko arklas. starovisokonemshko pfluoc. del«. pezza »kos. mikaven«. V srbshchini kozalac »u pluga ona gredica shto sastavlja gredelj i plaz. gredelj]. lat. narechno *traginare »vlechi«. plaziti« (prim. poditi«.) in to iz lat. stopnjevano iz trahere z lat. in srb. krpela.. nem. krizhano z italijanskim trarre. krchale. treti«. ralo. drgniti«. lat. Tako tudi Snoj pojasnjuje pod ralo. da so bili poljedelci. lat. vendar to iz glasoslovnih razlogov razlagajo kot izposojenko. vse iz indoevropskega *harh-tlo »ralo. (2) attrazzo »privlek. ki je iz rekonstruiranega galskega *pettia in srednjeveshke latinshchine pettia (DEV). je anormalen z indoevropskega stalishcha.in ne th-. der Pflugbalken (der Grendel). hrvashko tjerati »gnati. plouzhit se »vlechi. domnevno iz trahere. aratrum. rus. in srb. v italijanshchino iz stare francoshchine atrait. ki pa izhajajo iz nekega zachetnega dh. gredelj.Starinski jezikovni sledovi . attrazzi). po tem bi domnevali. Devotove tezhave. letonsko arkls »plug«. http://www. pluh. der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet) – nos pri plugu (sestavni del. hrv. krchele]«. plaziti se«) in dalje v indoevropski bazi *pleu. pri chemer je najverjetnejshe izhodishche prav slovanski *plugъ. attratto. Toda she vech! – za tirare je etimologija negotova (ZIN)! Pach pa Devoto: (1) attrezzo »orodje« izvaja iz francoshchine attraits (it. plavati (SNO. -g. plug.Lucijan Vuga veslanju po zemlji. tirati se »pojati se«. Poglejmo si posamezne dele pluga podrobneje: (1) Kaj je kozel ? Pletershnik navaja kozel »die Nase am Pfluge (der Theil. od koder staronordijsko plogr. za povezavo pluzhne deske s stebrom)« (PLE). radlo. cerkvenoslovansko tirati »otirati. krpele »das Verbindungswerk der Jochpaare Ochsen am pfluge. pred njim je chrtalo (JAN). Kozelc – gre skozi gredelj v plaznico. skoraj bi dobili neko razlichico korena trag(h). iz ad+trahere »vlechi«. praslovansko *plugъ. tirati »gnati. starinsko tirat »muchiti«.

priprave. kar je izposojeno iz letonskega buras. ki se http://www. *bhoruo do suponiranega venetoilirskega sorodstva (ESSJ). a sovpadajochi pomen drevesa-bora kot kmechkega orodja. da so z razvojem na tako drevo dodajali posamezne izboljshave. Emilije. Zame je nadvse preprichljiva potrditev slovenski izraz pribor »predmeti. gruda«. iver. na Dolenjskem in v Kobaridu izprichano tudi v pomenu »razzhagano deblo«. Na tej osnovi poznamo vrsto izpeljank in krajevnih imen. Vasmer nakazuje baltsko izhodishche. Mario Alinei izhaja iz slovanske osnove bor – iglichasto drevo »Pinus silvestris«. Zanimivo je. chok. potiskati. po eni strani je to najprimitivnejshi plug iz drevesa. borlo »valj«. ralo she drevo. Sloviti italijanski etimolog Devoto pravi.. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. na katerega sprednjem delu se priprezhe vlechna zhival (ZIN). lat. gnati. Poleg tega je s tem v zvezi pomemben slovanski izraz boriti (se) »bojevati (se)« [na Gorishkem tudi »potiskati. steblo. na ladinskem podrochju. iz neke domnevne teme *borro »nekaj okroglega«. pogachica na kolenu. kazhe. borbo«. Toda prav buras je mogoche primerjati z etimoloshko nerazlozhljivim bure »gredelj pri plugu«. Battisti-Alessio pravita. po drugi je za tako obdelavo zemlje potreben poseben delovni prijem: riniti. st.11. da sloni na glasovni podlagi (VAS). prepirati (se). kar naj bi izhajalo iz indoevropskega korena *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). buris. suvati z rogovi« ali pa tudi »potiskati.htm[16. da v slovenshchini poznamo za plug poleg izrazov oralo. pojati« (ESSJ). kepa snega. okrogel vojashki shchit« ipd. Poleg tega imamo she: perenica »rochica pri kmetskem vozu« (PLE). parez »kol. vejevje«. s chimer je utemeljeno sklepati. od indoevropskega izvora * bhoru. da je bure. Lombardije. Poleg razlichnih razlag. riniti«. Veneta. nekoch je bil verjetno pomen shirshi »gozd. predlatinskega izvora (BAT). da je bora izprichana beseda shele v 14. med katerimi so nadvse pomembni kovinski lemezh in rochici. Vse to kazhe na dvojni. resa«. brez vsakrshne verodostojne povezave. ki nima zanesljivih povezav (DEV). da rekonstruirajo indoevropski koren *bhar kot »nekaj ostrega.revijasrp.. iz katerega je she cerkvenoslovansko bъrъ.Starinski jezikovni sledovi . borela »koleshchek. Gre za sploshnoslovansko besedo in sorodno je samo v staronordijshchini borr in staroangleshchini bearu. s pomenom »drevesno deblo. ki se med valjenjem vecha. primerljiva z engadinsko buorra »kos debla. Marko Snoj dodaja. bura »drog pluga«. ki je tako zgolj drugo ime za drevo. brinje (SES). kar se mi zdi ustreznejshe za razlago pomena »bojevati.Lucijan Vuga Kaj pa je bure? Po mnenju italijanskih in drugih etimologov je: bure – latinska beseda neznane etimologije. latinsko bura.2010 10:20:15] . ko so primerno mochno drevesno vejo s kljuko vlekli in tako brazdali zemljo (kar je she danes mogoche videti pri primitivnih kmetovalcih Azije in Afrike). z izpeljankami borin »sesek«. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). shtor. za oboje pa imamo preprichljivo slovansko osnovo. drevesna iglica. riniti« morali poiskati drugachno osnovo. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). panj«. vech pri obravnavi jadra. Povsem logichno je. slednje bi morda veljalo kot izhodishche za »boj. razlichica od bura. Shlenc prevaja bure »oje« (SHLE). suvati. skupek. slovensko brada in sorodno ter po vsej verjetnosti tudi brin. razlichica od buris. Bezlaj navaja za boriti tudi pomen »poditi. ki dokazuje neolitski nachin obdelave zemlje.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. iz severnih krajev Italije. hrvashko in srbsko bar »proso« < * »rastlina z ostrimi resami«. medtem ko bi v pomenu »potiskati. toda v osnovi je ostalo osrednji del orala drevo ali bor. riniti«]. ki oznachuje gred (asse) ali osrednji drog (fusto centrale) pri plugu.

revijasrp. ulica«. italijanski etimologi razlagajo. to je razvidno she iz slovenshchine breme.11. znano v krajevnih imenih in priimkih. podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »strnishche. vlechi. kar poznajo drugi slovanski jeziki iz praslovanshchine * bьrati »nabirati.htm[16. check. stegnenica. Druga dva italijanska etimologa Battisti-Alessio pravita. bound«.Lucijan Vuga uporabljajo pri kakem opravilu.Starinski jezikovni sledovi . toda stecco iz langobardskega stek »palica«. da z njimi moremo ravnati s plugom. zbirati«. marvech pod brati. (SNO). bie. zategniti. Ker versoio »pluzhna deska« rabi za obrachanje. lesen del pritrjen na krila mlina na veter. sorodno s staroindijskim bharati »nese«. Domnevno prihaja iz osko-umbrijskega in ustreza latinskemu stiva »vomere. drog« (ESSJ). Slovensko stegne. roditi«. prinesti. Bezlaj (ESSJ) tega sicer posebej ne obdeluje. prěbirat »prebrati. prihajati. vrtenje prsti.s pomanjshevalno pripono –ola. stegna »navadno z dvema plotoma ograjena plot za zhivino«. delovanjem! (2) stegola (tudi stevola) »rochica pri plugu«. hlod« kazhe na gradivo ali obliko rochic. gotsko bairjan »nositi. (ZIN). starocerkvenoslovansko stьgna »cesta. o-. steza«. stegnut(i) »astringent. steza« (ESSJ). *stezherъ. raz-.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. vertere – delo pluga za obrachanje s chrtalom (coltro) in z lemezhem (vomere) odrezane prsti (ZIN). najti je tudi izraz stevola. breja ipd. lemezh. ralo«. Pri tem upravicheno domnevamo na slovanski izvor tega izraza. pashnik. da je izraz stegola prvich zaznan v 16. praslovansko stьgna »priti. da gre za besedo v severnoitalijanskih narechjih. da smo Slovenci to prevzeli od Chehov shele v 20. Primerjava med slovenskim stegno. grshko phero »nesem«. Dodatno nas k takemu mnenju navaja (iz)tegniti iz osnove teg(niti). in v poljedelstvu pomeni »rochaj pluga«. control«. steccare »ograditi s plotom iz kolov«. To pa je v starocerkvenoslovanshchini bьrati. razpotje. a nam Snoj razlozhi. iz-. pazduha« z latinskim tignum(<tegno) »tram. prim. Indoevropski koren *bher. pre-) dovolj trdna opora za izpeljavo v pomenu dejavnosti. iz njihovih izrazov prěbrat. kol«. pripomochkov in izdelkov v zvezi s chlovekovim delom. (3) versoio »pluzhna deska«. fero. starocerkvenoslovansko sъtegnoti »zvezati. delu sploh«! Skratka izraz. praslovansko *stozherъ. ki je sinonim za »orodje« in seveda tudi za kmechko orodje. tied. Beseda zahodno-panromanska. Ne oziraje se na Snojevo razlago. alb. po-. steccaia »utrditev rechnega brega s palicami in koli« ipd. Stegolo je verjetno iz iste osnove in pomeni »leseni drog za prenos vrtenja s kril na mlinske kamne« (ZIN). st. s katerim obrachajo mlinske kamne. prebirati«. Vse to kazhe na funkcijo rochic. verjetno * »kar je izbrano (za dolochen namen)« in nas napotuje na brati. z metatezo v milanskem narechju streva.2010 10:20:15] . postopkov. sedanjik bero »zbirati«. da je iz latinskega stiva(m). si poglejmo dve mozhni razlagi za slovansko http://www. v piachentinskem pa strevda. izpeljano iz pogovorne latinshchine *versoriu(m). ga usmerjati. neznane etimologije. s prvotnim pomenom besede. armensko berem »nesem«. prvich zapisan 1805. lat. iz teh osnov npr. od-. rama. steccolo. a tudi v lukanskem stievola. Srbsko in hrvashko stega »discipline. *stogъ tudi v pomenu »roka. Podoben je izraz stegolo. Osnova je steg. iz versus. raztegovati« in po nekih vzporednicah tudi »oje. na-. stegola (BAT). na nashe veliko presenechenje tudi za ta izraz ugotavljajo jezikoslovci. Stecca naj bi prishla v italijanshchino iz gotskega stika »palica. st. so sploshnoslovanski pojmi z osnovo bor v zlozhenkah (z-. kar pojasnjuje izvor besede.pomeni »nesti«.

»proch. In tudi Battisti-Alessio vomere. vomere (†bomere) »rezilo na plugu.Lucijan Vuga izhodishche. cerkvenoslovansko in *praslovansko vrъshiti »delati. bolgarsko chъrtalo. je smiselno coltro prevajati kot »chrtalo«. V Toskani je razshirjena oblika *vomerea. ki kazhe na sorodno bazo merh »stiskati. gibek« je sorodno s staroindijskim vega »mochno. ki zahtevajo vo-. lat.revijasrp. ki rezhe horizontalno. medtem ko Shlenc coltro »chrtalo. bombero. *lemezъ »greda. v 16. Druga mozhnost je vrshiti. To utemeljuje poimenovanje z rezultatom delovanja »pluzhne deske«. je primerno poiskati zanj slovansko primerjavo. premikanje« ali vijate »vali se. morda zaradi vpliva vomere – vomitare [bruhati] »naprava. gomere. Soroden je tudi izraz lemez »streshna greda. st.htm[16. 1874 bombere. dolnjeluzhishkim certadlo. zakljuchevati neko delo« (SES). Kako prevajati coltro. ki bruha zemljo«. sloj«! Praslovansko *vьrsta je v zhenskem spolu posamostaljeni pretekli trpni delezhnik glagola *vьrteti. cheshkim chertadlo. vomeris). ki ima v rushchini pomen dolzhinske mere (1066 m). http://www. Oblike. ko zorje eno vrsto. lemjaz »klin pri lestvi«. s katero so utrdili slamnato streho« (ESSJ). praslovansko * merti. Italijanska etimologija izvaja vomere iz latinskega vomis. Vrsta je poimenovana kot *»obrat« zato. luzhishko lemez. Vse izvedeno iz praslovanskega *chersti. Izhajajoch iz suponiranega wogwhsm. ker orach. krmilni drog pri splavu«. pred lemezhem. plug (s chartalom)« (ShLE). starocerkvenoslovansko mreti. ki ga upravicheno shtejemo za podrochje poseljeno tudi s Slovani. ki vodoravno prerezhe odrezek zemlje. baltskem in grshkem podrochju (DEV). v 17. ki rezhe zemljo«. Tavzes navaja lemezh »vomere« (TAV). kar je prvotno pomenilo *»obrnjena. nozh pri plugu«. od« in osnove mreti. razvegniti. praslovansko *vegъ »kriv. slovashko olemazit »pritrditi seno z zhrdjo« itd. iz indoevropskega korena *mer-. zavrtena«. stran. oralo« in vomere »lemezh« (VAL). st. Drugo mozhnost nam ponuja sestavljenka iz praslovanskega *u. »zdrobiti.11. gombro. st. (5) Potem imamo she sestavni del pluga coltro († cultro). dviga se« (SES). shkarnica. v cheshchini pa vrsta »plast. Prva je vrsta.rezilo pri plugu«. Bezlaj she dodaja primerjave s srbskim in hrvashkim crtalo. Po vsem sodech. kar bi bilo lahlo literarna tvorba (BAT). kar se lepo ujema s funkcijo lemezha. tlachiti«. kar se ne ujema z drugimi navedbami. neuravnoveshen.2010 10:20:15] . vegati »omahovati. (4) vomere »lemezh . ki rezhe vertikalno. »zhelezni del pluga. postrani ipd. prevegniti. rusko lemega »voz lojtrnik«. izprichano zhertalu »vomer«. kamor prishtevajo tudi cheshko lemez »kol. obrne in zachne orati drugo (SES).«. starocerkvenoslovansko lemeshь (SES). kot »chrtalo« ali kot »lemezh«? Valjavec prevaja coltro »plug. ki morda izhaja iz nekega starinskega izraza wogwhsm z nekakshnimi pomeshanimi povezavami na germanskem. posheven. v 17. kriviti (se)« in vegniti. Ker naj bi izraz prishel v italijanshchino prek latinshchine bodisi s severa ali jugovzhoda Evrope. ki se med oranjem preobrne« (ZIN). je mogoche izhajati iz vegast. drog«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki obrne zemljo potem. izhodishchno indoevropsko *kert»rezati« (ESSJ). vomeris. vomis (vomer. majati (se). podezhelski izraz bomberaia. Bezlaj obravnava chrtalo kot »lemezh. saj naj bi bilo chrtalo tisto. majav. güembre. Praslovansko *lemegъ. praslovansko *mьrva. *chъto »rezati«. vomero. prim.Starinski jezikovni sledovi . starocerkvenoslovansko vrъsta. crtak »lemezh«. vegav »kriv. zmrviti« (SES). ko jo chrtalo in lemezh odrezheta. izdelovati« iz osnove *vьrhъ »delati vrh. sunkovito. starocheshkim chrtadlo. v vseh slovanskih jezikih v enakem pomenu.

Narechno najdemo ponekod purgelj iz nem. Shlenc prevaja kot »pluzhna peta«. klasichno solea »sandal«. der Jochriemen. nemshko Saal »sala«) (DEV). ki prerezhe zemljo navpichno. Riemen). v ljudski govorici tudi sola. klin. praslovansko *sani nima zanesljivih zunajslovanskih vzporednic (ESSJ). baltskem in slovanskem obmochju v pomenu »naselbina. ki lezhi ob obdelovalni zemlji«. provansalsko coltre. praslovansko *kolti »rezati.. cheprav je jasna indoevropska tvorba (DEV)] indoevropskega izvora. ki drsi ob nezorani steni brazde. lomiti. solum »soglia«. rezilo pred lemezhem. klas. st.Lucijan Vuga Italijanski etimologi izhajajo iz latinskega cultru(m). Vendar bi iz carreggia glasoslovno sicer lahko izpeljali korezh. Soglia »prag« (ZIN). naselje. Vzporednica je cultro »coltello per scopi rituali – nozh za obredne namene«. obenem navaja tudi ladjarsko razlichico s pomenom »sanishche. pravi Pletershnik (PLE). das Pflugband. coutra. ki jo S. bok« (SES).revijasrp. V Toskani je corton.»chloveshka naselbina. Na severu Italije coltra. baltskih in germanskih podrochjih. Suola. Mogoche pa je izraz pojasniti v izhodishchnem pomenu *»kar se plazi. klada. kal. drcha« (ShLE). drsi« ali »stran. staro in besedotvorno slovansko osnovo. da je razlaga povsem smiselna za ta sestavni del pluga. anglosaksonsko culter in irsko coltar (BAT). preko solea(m) »sandalo. smiselno pa z dokajshnjo tezhavo.11. cultri »coltello – nozh« z negotovimi povezavami zunaj Italije. vezhocha gredelj na kolca«.2010 10:20:15] . Battisti-Alessio pravita. das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet). koljem. che naj bi bil korezh samo lesen klin pri plugu. latinsko solum. langobardsko sala »zgradba«. die die Deichsel an dem Joche festhält. Torej tudi Battisti-Alessio meshata chrtalo in lemezh! Kaj naj bi pomenilo. saonice (po disimilaciji v *sanьnice > +salьnice). a obenem za indoevropsko besedo? Slovanska primerjava lahko sloni na klati. francosko coutre. Soglia. klatiti. razen da je osnova carro »voz« in torej plug pritrdimo na kolca (ZIN). gre za sani. nem. posebej tisti pri plugu]«. kol. kliti. ki jo je kaj lahko spraviti v zvezo z »nozhem za klanje v obredne namene«. latinsko culter. v latinshchini v pomenu »hisha«. razbiti. kar kazhe na izvirno. okel. coltre. (7) kurelj »pri plugu lesen klin. kurgelj (zhelezni klin na gredanjici). [culter.htm[16. na katerega se natika http://www. Prügel. kalati. der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet. kladivo. saj je bil v davnini daritveni ritual zaklati zhival. Ta poslednja razlaga »sani(shche)« smiselno nedvoumno napotuje na funkcijo »pluzhne pete«. carreggia. die Jochwiede. izprichano na slovanskih. v pogovorni latinshchini *solja. vas« (v rushchini selo »naselje«. kar je preshlo v baskovshchino golde. ralo«. da je bil ta izraz coltro (-uolo) prvich zapisan v 16. der Stössel) ali korezh (iz ital.Starinski jezikovni sledovi . cultra) »coltello. iz indoevropske teme selo. vozh »der Strick« [vozha – gozh »usnjen obrochek. iz latinskega culter (ZIN). etimolgija je neznana. Cerkvenoslovansko sani. -tri (cultru. iz latinshchine sola. Ampak v slovenshchini imamo obilo izpeljank: kolina. bosti. na katerega se natika gozh (der Riemen. tudi kot coltellino [nozhek]. coltello dell'aratro »(ShLE) prevaja: chrtalo«. ki vezhe gredelj na pluzhna kolca. da gre za povezave zunaj Italije. izvirno selo-/solo-. tudi na Primorskem koresh (der Fortstecknagel am Pfluge. Solea je zhenska samostalnishka oblika pridevnika *soleus »pripadajoch solum«. tolchi« iz indoevropske osnove *kelh z enakim pomenom. Mislim. primerljivo s sala (DEV). [nozh. vomere »(ShLE) prevaja: lemezh. na germanskem. Za suola. ki rochnik s cepcem vezhe«]. (6) Pri plugu je znachilen she en izraz: suola [del aratro] del pluga.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. aragonsko cuitre. drugod. lemezhnica. suola«. specialmente quello dell'aratro. pomensko krizhanje s starovisokonemshkim izrazom swelli (nemshko Schewelle) »soglia – prag«.

revijasrp.Lucijan Vuga jermen. erpice je http://www. ki je poznan v imenu drevesa ma-kur < macesen. ker she danes v primitivnem poljedelstvu vlechejo hlod ali desko chez zorano njivo. primerjati s corso. primorsko: jarem. das Brückenjoch [kobilica]: most v pet bran. berzhu »treti. maklen (ESSJ). (2) rezjansko: brani podobne rechi: die Gitterthür [mrezhna vrata]. narechno tudi brun ipd. verjetno k temu branich »majhna lesa«. izorano njivo z brano povlachiti. latinsko (h)irpice(m) iz hirpus. gorishko: das Hackbrett (ein Musikinstrument) – cimbal. okno v kozolcu. samnitsko ime za »volka«. grshko φαρόω »orjem«.2010 10:20:15] . drgniti«. mostni jarem. tudi Devoto razlaga podobno erpice. cheshko in slovashko brana. dolenjsko: hisho na brano (pilote) zidati. hlod«. φάρω »drobim«. Pach pa Bezlaj pod geslom kurec opozarja na slovanski koren *kurъ. Praslovansko naj bi bilo *bъrvъno ali * bъrъvьno. Bruno »klada. starovisokonemshko boron »vrtati«. da so besede tako prepletene med seboj. rezijansko bran »vratca poleg glavnega vhoda«. naj bi prishla v latinshchino iz galshchine kot lat. gorishko: eine Abtheilung der Getreideharfe [razdelek kozolca]. das Clavier bei den Tuchmachern (PLE). poljsko brona. ne pa kolca sama. Zunajslovanska sorodstva se ne ujemajo s slovanskimi oblikami (ESSJ). curru(m) »voz na dveh kolesih«. pobruncati »z bruni utrditi blatno pot«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. shtant. brana Egge (JAN). Praslovansko *borna navadno izvajajo iz indoevropskega *bher »razriti«. gorishko: der Rost (im Bauwesen) [gradbeni oder]. kar je iz korena kers »techi. latinsko hirpex. njegove zobe so primerjali z roglji na brani (ZIN). sbrano vlazhiti »occare«. da tako razbijejo grude in poravnajo prst.htm[16. brana (1) »die Egge.. auseggen«. indoevropskega izvora. izraz naj bi izhajal iz indoevropskega *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). samnitsko besedo za »volka«. v 16. kar bi bilo za funkcijo klina pri plugu povsem ustrezno! BRANA Zelo pomembno poljedelsko orodje je: brana . brez vsakrshne povezave zunaj Italije. das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers. cursum. branik »choln iz enega debla« (Trst). techi«. der Bratrost [zhar. analogen starinskemu *curs-to-m (ZIN) (DEV). povezano s hirpus. Sploshnoslovanska beseda srbohrvashko borona. na Igu: hishe na brane zidajo na mochvirju. Srbsko in hrvashko brvno. da ni mogoche razlikovati izhodishch (ESSJ). manj verjetno Oshtir rekonstruira praslovansko *bartna in to primerja s predromanskim ferrum (ESSJ). das Sägegatter [zhaga gater].11. primorsko: okno. kashubsko barna. Osnova carro »voz na shtirih kolesih«. v rabi tudi brvanje »stavbni les«. brana »die Egge«. reshetka za peko]. dolenjsko: die Riegelwand [krozhni zid]. correre. st. Italijansko erpice »brana«. rusko brevno in podobno v drugih slovanskih jezikih. latinsko forare.Starinski jezikovni sledovi . Po mojem mnenju je smiselno izvajati brana iz bruno. lotishko berzt. to gre priblizhati currere »it. dirjati (s konjem in vozom)«. Drugache. narechno tudi »loputa na vratih. lat. Bezlaj pod kurgelj sklene. das Fallgatter [varovalna mrezha]. currere. v nemshchini Ross »konj (dirkalni)«. pilot«. gornjeluzhishko in dolnjeluzhishko brona. carru(m). razshirjeno na keltskem in germanskem podrochju. ki je preteklik od correre lat.

s chimer se povezheta. Za krizhanje s pectus glej pettoruto. Pach pa Devoto razvija takole giogo. vse iz yugom. kar ima zobe kakor volk. beseda v temelju iz indoevropskega besednjaka. polabsko jaidü. ki ga je chlovek uporabljal zhe v kameni dobi. narechno tudi jug. Koren je yeug. oster. dlakav« in hispidus. ki vezhe igo na oje«. arma »oprema«. rusko igo. osla« (ESSJ). z bolj ali manj znatnimi alteracijami se tema pojavlja na baltskem. cheshko jho. latinska oblika ustreza hirpus in hircus. Slovensko. torej gre za zelo star jezik. vaga pri vozu«. jega pod vplivom Joch. jug »jugum«. cornu. cornutus iz astu. Sorodno je tudi jermen in verjetno rad.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. narechno ihoch. ostriti« iz indoevropskega *haki »ostrina« iz korena *hak »oster«. Zanimivo. vendar brez vsakrshnih verodostojnih povezav. glej irto in ispido. izpeljano iz *hirsu kakor astutus. kazhe vse znachilnosti razvoja iz tematske osnove igo. Irco arhaichno »kozel« iz latinskega hircus.revijasrp. armensko yarmar »ustrezen« in morda staronordijsko jormunu »govedo. Irsuto iz latinskega hirsutus. igovec »vprezhni vol«. narechno jigo. je regularna latinska oblika glede na hirpus »volk« pri Oskih. Praslovansko *arьmъ (in *arьmo) < indoevrospko *harhimo je tvorba iz indevropske osnove *harhi »sklopiti. sklopita (dve vprezhni zhivali)«. keltskem in armenskem podrochju (DEV). izhesa. osina. implicitno pri pri geslu jermen. suzhnost«. brez ochitnih povezav z drugimi jeziki. konj«. da Bezlaj v (ESSJ) ne obdeluje posebej tega gesla. she starejshega *hirquos. igelj. indoevropskega izvora (ZIN). Na Gorishkem pomeni brana tudi jarem. kashubsko jigoe. Brana je v nemshchini »die Egge«. podizh »Jochpolster«. to je pa povezano s temo. Gl. cerkvenoslovansko igo. izhesa. iglja. jugo. Praslovansko *jьgo iz starejshega *jъgo iz indoevropskega *iugom. povezave s hirstu »peloso – kosmat. igve. slovanskem. dalje igev. OSLA Osla »brusni kamen« naj bo le en primer prastarega orodja. igesa »jarem. latinsko iugum. Nadvse presenecha.htm[16. niso preprichljive.11. latinsko iugu(m). Medtem ko Snoj izvaja: iz nekega pozabljenega glagola s pomenom »brusiti. ki jo Zingarelli navaja pod giogatico italijanski giogo ali †iugo. v 16. toda http://www. izvedenka igesenica »veriga. hrvashko in srbsko jaram. sestaviti«. lugo tudi »blazina pri saneh«.Lucijan Vuga tisto. Ta Devotova zapletena razlaga ochitno kazhe na zagato. grshko ζυγόν. igovnica »Jochweide«. v hetitshchini yugan v nemshchini Joch. ki ga Bezlaj obdeluje pod geslom igo. ost (SNO). iga. ki z nosnim infiksom [vmet soglasnika v besedo. Blizhnje sorodne besede so lat. Srbsko in hrvashko zastarelo igo »jarem. neroda (SES). npr. bolgarsko igo. identichna v grshchini zygon.2010 10:20:15] . morda iz nekega *hirspidus. krizhano s *hirsu (glej irsuto) z glagolom *hirpere (glej irco) povezano s hirpex (glej erpice) in s pridevnishkim sufiksom –idus. st. za narechni glagol *hirpere glej she ispido. pondirek za ponirek] daje v latinskem iungere. shiroko izprichana. sorodne she rusko jarmo in poljsko jarzmo. Prvotni pomen besede je torej *»tisto. staroindijskim yugam. tudi joga. v sanskrtu yugam. mlajshe »orozhje«. ligo. da naj bi osla izhajal »iz nekega pozabljenega glagola«. rusko in poljsko jugo kazhe na dvojen razvoj v praslovanshchini (ESSJ). iz katere ni dobrega izhoda. cheprav po pomenu primerljive. nemshko Joch »jarem« ipd.Starinski jezikovni sledovi . za oslo poznamo latinsko cos »brus. primerljivo z latinskim iugam. tvorbeno blizu je anglosashko egle »rese«. Ispido iz latinskega hispidus. Slovensko jarem je enako v starocerkvenoslovanshchini jarьmъ. glej she irco. ki je krizhanje med latinskim pectorosus in hirsutus (DEV).

gor« + orati. ki so za podrochje Banjshic v povezavi s svetolucijsko kulturo she posebej znachilni. OZARA Ne bom se loteval pomena in razvoja imen za polje. je po njegovem mnenju beseda kozolec evidentno slovenskega izvora.Lucijan Vuga po drugi strani je to primerljivo z osina. Knjizhna razlichica ozara je standardizirana iz gorenjskega narechja. Iz tega glagola je z drugo predopono izpeljano spodnjeluzhishko zawora. Mario Alinei kot tvorec (dolge) teorije kontinuitete. kjer danes zhivijo. zawor »ozara«. gl. da so bolj ali manj danashnja ljudstva Evrope zhivela zhe najkasneje v neolitiku na ozemljih. to je nadvse lepo in koristno dejanje. kar je mogoche povezati z nabiralnishtvom in zgodnjim prehodom na poljedelstvo. zato tudi prazgodovinarji govore o – neolitski revoluciji. a ne nazadnje kazhe osina na podrobnejshe razchlenjevanje posameznih delov rastlinskih plodov. oster. je pa razshirjena po Vzhodnih Alpah in s tem dokazuje davno poseljenost tega prostora s predniki Slovencev. to je verjetno izpeljano iz sloven. Metka Furlan zbrala in uredila jezikoslovne spise. ki dostojno predstavlja nashega pomembnega jezikoslovca.revijasrp. saj bi sicer bilo zelo tezhko dokopati se do njegovih shtevilnih del. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob http://www. tako npr. izdelovanju osti. * Poimenovanj za orodja in druge pripomochke. kjer se pri oranju obracha plug«. po njegovi teoriji. do predindoevropskega – megalitskega – jezikovnega substrata oziroma do predpraslovanskega jezika. nekaj o tem sem omenil v svojih prejshnjih knjigah. V tistem obdobju pa je predstavljalo obvladovanje poljedelstva prvovrstno tehnoloshko inovacijo. Baske. zara in razara v enakem pomenu.htm[16. *vzarati < *vzorati »obrniti plug pri oranju«. ki so izshli leta 2003 (BEZ I/II).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. narechno tudi »prechna brazda na koncu njive«. Ochitno je zhe takrat nastala nasha beseda osla. vz.. kar vse sodi k elementarnemu besednjaku davnega chloveka. Skratka tudi takshne podrobnosti. ost. Med drugim: »Imena Bate. vëndi »bivalishche«. toda pojem ozare je povezan z obdelovanjem zemlje z vprezhno zhivino. ki je bila kamenodobnemu – vsaj neolitskemu – chloveku nujen pripomochek pri ostrenju. ochitno kazhejo na pradavno in predvsem izvirno slovansko poimenovanje funkcionalnih poljedelskih pojmov. bi se tu dotaknil le nekaj redkih. Ker sem veliko toponimov obdelal v svojih dveh prejshnjih knjigah. zbornikih in knjigah. vozara. objavljenih v najrazlichnejshih revijah. Tam si lahko preberemo tudi njegova razmishljanja o Banjshicah in okolici. ki so bili predmet podrobnejshih preuchevanj paleolingvoistov. orati (SNO). se je lotil tudi Karel Oshtir. vzara. prebadanju. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. to utemeljuje med drugim tudi z analizo besednega zaklada. kjer se je beseda razvila iz vzara. njiva ipd.Starinski jezikovni sledovi .2010 10:20:15] . Zakaj? Beseda ozara pomeni »travnat svet na koncu njive. da ne nashtevam she drugih.11. BANJSHICE Pokojnemu slovenskemu akademiku Francetu Bezlaju je njegova sodelavka dr.»nazaj. med njimi seveda tudi Slovenci. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. vendar tu ne bom navajal njegovih obsezhnih in nadvse izzivajochih etimologij. ki v veliki vechini primerov vodijo. ki pravi.

Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti. Manuel).11. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. leta 1200 Beht. Finci imenujejo Ruse Venäjä. bętę. Ni pa mogoche dolochiti . za Slovane. Vasmer nam daje dodatno iztochnico venok »kranz. venec«. Bneci (Cres). Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola). 1300 Betackh. 291) Bezlaj obravnava Banjshice tudi v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pod geslom toponima Benetke. st. soglasha Krahe. Benetki (Trubar). pisano tudi Venethi. str. Ούεν(ε)τικος κολπος – Baltsko morje (Niederle.« (BEZ I.Starinski jezikovni sledovi . ki na svojski nachin obravnava zakarpatsko podrochje kot "pradomovino Predslovanov". narechno she Benitcьh (rezijansko). toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). latinizirano Antae »Anti«<vety. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. po drugi strani pa z Veneti. italijansko Venezia iz star. Benetki. st. da se poleg Idrij(c) na nashem ozemlju pojavljata dalech proch she reka in kraj Idrica na severozahodu Rusije. Βεριδοι (<Βενιδοι). venec in vitь iz *venъ (VAS).revijasrp. st. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. narechno tudi bete. str. str. Tako torej Bezlaj razgrinja slovansko izhodishche za te toponime. 1291 in Betach. rodilnik Benetek (Megiser). k temu pridevnik windisch in priimek Windischer (Kossina). toda nem. Betockh<* bętę (–*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. cheshko vinek. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje.2010 10:20:15] . Beneci. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni.Lucijan Vuga cesti med Oglejem in Siskom. Veneti v Galiji (Armorica). Оύενθι. Benechan. Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. Venetia. mestnik u'Benedkih (Rogerij). dalje tudi 'Ενετοι v Italiji. Idrija. – 17. med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. izvedenke Benechija. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. Benatky. ki so nam pustili imena kakor Benetke. ki jih sochasno po eni strani povezujejo razlichni avtorji z Anti in Slovani. Baske verjetno she direktno. Bьnetьke (Ramovsh).« (BEZ I. s'Benetku (Kastelec). so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. je zanimivo. Benezhani (Bohorich). narechno Beneće (Skok). Venedi.« (BEZ I. staroirsko fine »prijatelj«. Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci. Logar) iz slovanskega * vętę (–Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. od 13. IDRIJA Zakaj se mi zdi pomembno sem vkljuchiti ta toponim oz. pridevnik benechanski. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem prek chesh. Bate. poljsko wianek. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. ali je slovanski toponim Bate. Seveda se moramo vprashati. starejshe in narechno Beneci. hidronim? V luchi Oshtirjeve metodologije. Bezlaj: »Veneti. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. Venadi. vindland. v 16. lacus Venetus v Alpah (Krahe). Mnjeci. Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι. st. Nemci Luzhichane.htm[16. Bezlaj pravi. Kakor slovensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci. tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. o chemer sem obshirno pisal v zgornjih poglavjih. da je verjetno venetskega izvora (ESSJ). Enedi v Iliriji. v 18.

11. ki je eno najstarejshih mest v Rusiji itd. Eden od pritokov Zahodne Dvine je Mezha. Zahodne Dvine. ki so vse pritoki Soche: najbolj znana je Idrijca. imenovano Sloveni. ki je vechji potok. Mesto Idrica je sredishche (po rusko) Idrickogo rajona v Velikolukshki oblasti Rusije. http://www. bi se znashli v tezhavah – tam redko najdemo ustrezne osnove. saj nas spominjata na gr. ϋδορ »voda«.Starinski jezikovni sledovi . Za primer. Peno. ki teche izpod Huma (905 m) na zahodu naselja Volzana (+Volche pri Tolminu) in se po 55 km steka v Torre (+Ter) juzhno od kraja Romans (ob Sochi). Toropec.revijasrp. ta pa v Socho. Pirona razvija Judri (Udri.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Trstenjak str. ki se steka v Torre (+Ter) pri Tapogliano (PIR). Novosokoljniki. Lovate in Velikaje. Holm. (+Idrija pod zahodnimi obronki Gorishkih Brd) hudournik z gore Colaurat (+Kolovrat).htm[16. sta tudi: Sorot in Issa. tudi ta je v Furlaniji (leta 1294 "aque Edre". Nevelj. Francoski slavist Francis Conte je v svojem delu Slovani (CON) zapisal.2010 10:20:15] . priteche izpod Matajurja pri Starem selu in pod Kobaridom steche v Socho. ki so imela drugachna imena. ob zheleznishki progi Moskva-Riga. 1456 "lu gludri". Obe imeni sta neznanega izvora. kako razlichni italijanski etimologi razlagajo. Rutar omenja: »Enako spominja Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenshchine z ilirskim in grshko-latinskim jezikom (Letopis Matice slovenske 1877. Che bi se oprli na skromno dedishchino dokumentiranih (po mnenju strokovnjakov) venetskih besed in tako tudi v Pellegrini-Prosdocimi La lingua venetica (PEL). kjer so ustanovili slavni Novgorod. hidronim je primerljiv z imenom reke Ledra. in ti so potem nosili stoletja dolgo ime Sloveni ter se lochevali tudi po jeziku od juzhnejshih Rusov. Na tem podrochju z nad tisoch jezeri (najvechja so Zhizhichko. tretja Idrija izvira jugovzhodno od Matajurja izpod vrha Sleme v pogorju Kolovrata. kjer ne moremo izkljuchiti povezave. Nelidovo. Na ozkem ozemlju Tolminske imamo tri reke z enakim korenom. druga Idrija.). Boljshoj Ivan. da se je v srednjem veku del Slovencev (!) odselil dalech na sever v blizhino Ilmenskega jezera. ki priteche iz okolice Idrije in se pri Mostu na Sochi izliva v Socho. v nasprotju do drugih slovanskih plemen v blizhnji in daljni soseshchini.89)« (RUT str. Opochka. Pritoka 427 km dolge Velikaje. to je povezano s Chudskim jezerom). ki bi ju lahko primerjali z nasho Soro in Ishko. Prva omemba leta 1247 "super ripam Judri". da se pojavlja zelo dalech na severozahodu Rusije (blizu meje z Latvijo) ob reki Idrica. kraj z imenom Idrica! V tistem predelu je v zgodnjem srednjem veku zhivelo slovansko ljudstvo. vzemimo: Judrio (+Idrija). Tako je ime slovenski reki na Koroshkem. Vselug. Vse do leta 1915 je Judrio razmejevala Italijo in Avstro-Ogrsko. reka v Furlaniji. ki jih obravnavamo in se nanashajo na venetskost Banjshic in njihovega okolja. che dopustimo povezavo preko neke latinizirane oblike (Frau 1978) (UTET). v srednjem veku Itilj ali Atelj). pritoku 427 km dolge Velikaje (ki se pri Pskovu izliva v Pskovski jezero. zelo verjetno sta predlatinski. na katero bi se lahko oprli v tem in vseh primerih. She ena Idrica! Zelo zanimivo.8). ki je v zgornjem toku globoko vrezana v morenske sklade in teche zelo hitro. Judrio. Sebezhsko) je zgornje porechje velikih rek Volge (v antiki je bilo njeno ime Ra. Ludri). nato 1255 "sub vado Judrii".Lucijan Vuga ali obstaja kakshna venetska osnova. V Velikolushki oblasti (tu je bil rojen znameniti skladatelj Musorgski) so vechji kraji: velika Luka. 113 km zahodno od Velike Luke. nizhje pa se v ravnini umiri. 1298 "aque Ledre" itd.

starorusko parusъ (zhe v Nestorjevi kronik. Primerljivo tudi zhuriti. 71) kakor tudi Eridanos »velika reka. a dolga reka – ki jo imenujejo zaradi njenega hitrega teka Jordan – jo brazda v notranjosti in spotoma ustvarja dvoje jezer. Köhler je predlagal pomen »vedno tekoch«. mochan. »segel« [slov. ki nazorno kazhe. Giovanni Semerano v svojem delu Le origini della cultura europea (SEM 1. L. kako tezhko se nekateri etimologi odlochijo za izhajanje iz izvirne slovanske etimologije in jo ishchejo vsepovsod naokoli. dokler se ne izteche v she vechje jezero – Mrtvo morje. mogoche je tudi izhajati iz staroindijskega Indras »ime bozhanstva«. zato je utemeljeno sklepati. jadrnost »naglica«.htm[16. Morando ed. nagel«. str. kar je izposojeno iz letonskega buras. v drugih slovanskih jezikih tudi »zelo mrzel. ki je sicer zastarel izraz za »hiter. uren«. chist (o vinu)«. zelo ipd. sorodno z grshkim zoros »ognjevit. pa z Apidanos. Izvirna osnova ustreza akadskemu harru »rechni tok«.V. Mikola je iskal podobnost z [lat. str.revijasrp. Konchnico pa gre primerjati z уксус. Napoli. nasprotuje mu von Soden. po vsej njeni dolzhini techejo izrastki sirskih gorovji Libanona in Antilibanona. proti temu govori. uren«. in celo z Gardon v Juzhni Afriki. da temelji na glasoslovni podlagi (VAS). zaradi velikega vodnega padca. Primerjali so z imeni rek. ob uposhtevanju vechkratnih opozoril samega Semerana. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo.): »Palestina ni bila najbolj plodna dezhela. svarilo]. z akadskim dodatkom dannu »mochan. cerkvenoslovan.Starinski jezikovni sledovi . pritegniti je mogoche tudi litavska hidronima Indraja. parusnik »jadrnica«. da je bila v starih chasih ta grshka beseda uporabljana poetichno in se kasneje v grshchini ne pojavlja. In prav buras je mogoche primerjati tudi z etimoloshko nerazlozhljivim italijanskim bure »gredelj pri plugu«. zrel. brz. zhuren. mogochna reka«. Nekateri so celo povezovali z imenom grma »olenader«. parusina »jadrovina.«. 735) pishe: »Jordan – ime reke. utrjen«. dalje z reko Vardanus v Sarmatiji. mochan. vazica. z osnovo jur-. пардус. brz«. nekateri primerjajo z grshkim adros »poln. iskriti se. jedrь »hiter.11.«. jadriti se »hiteti. http://www. svezh ipd. v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »poln. Rusko idti pod parusami »jadrati«. kazhe. Po mnenju Semerana je pomen imena Jordan-Jordanes (Plinij 5. mochan«. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). Hajjarden so povezovali z jarad »spushchati se«. Seveda lahko opozorimo. praslovansko *jarь iz indoevropske osnove *joros. podvizati se«. Indrajas. tudi na slovansko osnovo jadern »hiter. parusnyi meshok »vrecha iz grobega platna« (JAK) in (DZhU). jadro]. 2. prevod L. parus »jadra«. v hebrejshchini jeor »reka«. Vasmer torej nakazuje baltsko izhodishche. * Zelo zanimivo je podrobneje pogledati naslednji primer za jadra. Iardanos v Eleji (Iliada 7. Vasmer razlaga: парус nem. konopljino platno za jadra in vetrnice«. Merom in Genazereshko ali Galilejsko morje. Poleg tega pa tudi jar »vzkipliv.« (podchrtal L. kar je glasovno tezhavno. 135) in reko na Kreti (Odiseja 3. dorasel. srbsko in hrvashko juriti. Eridanos.V.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.] pyxo [pyxis – pushica.2010 10:20:15] . 1935..) Torej Jordan naj bi pomenilo hitra (reka). shkatlica?].Lucijan Vuga * Za ilustracijo zapletenosti etimologij in mogochih medsebojnih povezav naj navedem primer iz dela Francesca Ladogna – Riccardo Miceli Il genio dei popoli (A. indriyam »moch. nagle jeze. obkrozhena z dveh strani s pushchavo. leta 907) navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος [svetilnik. 292). npr. nagel. imetje«.

rezati. pereni »grmada«. -perjavati. parjez »sekalni mech«. dial. *po-rezeshь »secare«. iver«. Semerano ugotavlja. naperki »palisade. ker je tudi φαρόω. cheshko parez »panj. parobek«. izvedeno iz osnove *perti. (2) φάρος. Starejsha. viti. Bezlaj dodaja. zobje pri brani«. φάρος »plug. pletenica. izzharevati«. jerbas«. »prebosti« ipd. parezak »vechji zhepni nozh«. napeti. naperiti »pripraviti ogrodje za pletenje. vdreti«. (s)paran. oshariti«. Toda presenechenje nas chaka. Nemshka beseda je glede na germansko sorodstvo prvotno pomenila »podoba. parsu. parast« (SEM). To je toliko bolj podprto.tako kot pri patoka (<potochiti) tvorjeno iz *po-rezati. indoevropsko *per(H) »prepeljati. Primerjati cerkvenoslovansko naperiti. pera »shpice v kolesu«. Vseeno nam Snoj pod geslom barva razlozhi. Bezlaj pa to povzema in dodaja: enako je tvorjeno cerkvenoslovansko parezъ »assula. -perjevati. slovashko dial. Praslovansko *perosh iz indoevropskega*per(H) nakazuje razvoj v parus. navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος«. baramu »tkati.11. Sorodno je litavsko pera »opazh.Starinski jezikovni sledovi . *φαράω »orati. oralo«.nemshko varwe in Farbe nas vsekakor osupne. da povezava ni izkljuchena (ESSJ). shtor. brane z zobmi«. parasu »(raz)paran.. pletenja jadrovine. Zanimiva je tudi perenica »rochica pri vozu«. prvo tudi »osnova za pletenje«. koshara. rezati (ESSJ). motati. Pri Bezlaju tudi –preti II »fulcire. plesti. obdelovati«. neposredna slovenska izposojenka iz iste nemshke predloge je farba.Lucijan Vuga Pletershnik pozna parez »kol.revijasrp. Podobno je tvorjeno tudi slovensko napera »gredelj. nemshko Farbe. Dalje –preti I. parjez »kol«. vendar jo je mogoche najti v akadshchini: (1) φαρος. verjetno tudi cheshko dial. sekundarno –perjati. oboj«. (3) φαρόω. naperek. tudi »prebosti. zhelo«. drzhaji«. nashchuvati« ali »predreti. treshchica. k temu napera . baru »videti«. napenjati shpice v kolo«. znano od Pharos. enolichen« ipd. shchetine v dreto. Primerjaj rusko perila »ograja. medtem ko akadska podlaga omogocha zelo eleganten fonetichni in smiselni razvoj. baru »prikaz(ov)ati se« . *pьro. opremiti kolo s shpicami. praslovansko *periti. plashch«. se zelo dobro ujema s funkcijo jadra oz. parez »parobek«. litvansko burva »barva. tkanja. svetilnik«. lik« in je verjetno tvorjena iz indoevropskega korena *kuer. -ον »faro. predreti«. -periti »pazhiti. (ESSJ). ki jo navaja Vasmer. obdelovati«. slovensko podpreti. da teh slovanskih in baltskih besed ni nujno potrebno izvajati iz indoevropskega *(s)per. prevesti. *φαράω »orati. da ni znane etimologije za grshko besedo φαρος.htm[16. *perosh. φάρυγξ akadsko parau. vrteti. ost. akad. s chimer smo se mochno priblizhali tako etimologiji za bure »gredelj del pluga«. slovansko *parezъ je s podaljshavo prefiksa po.»delati« (SNO). φορµός »rogoznica. birwu »lepo stkati«. oralo«. http://www. akadsko barahu »zharchiti. che se vrnemo na domnevo. podpreti« je osnovnemu pomenu najblizhje. Da je uspelo etimologom izpeljati iz indoevropskega *kuer.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. hrvashko dial. sorodno z grshkim peiro »predreti. In she periti »vstavljati zobe v grablje. v enakem pomenu. Pokorny sicer meni. da »parus. φάρος »plug.. kakor akadskemu barwu. sekati«. ki pa po mojem preprichanju sodi v praslovanski besedni zaklad iz nostratichnega fonda. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). s postopkom izdelovanja. Prav v pomenih »napeti« ali »osnova za pletenje«. ograjevati«.»shperovec. parahu »parati. »prepeljavati«.2010 10:20:15] . perone »konica. da smo Slovenci dobili to besedo preko cheshke barva iz srednjevisokonemshkega varwe. barmu. dolnjeluzhishko parez. barmu »obarvana tkanina«. φάρος »tkanina. plaz«. prebosti«. prim. naperjo »predreti«. razpernica. Akadsko barwu. drog«. jadro.

Sack. slovensko jedro »enako«. peshka.. irsko ond. Glas n se v razlichnih slovanskih jezikih pogosto pojavlja. ograji« (gl. nedra. strzhen drevesa«.11. srbsko in hrvashko jedro. debel. srbsko in hrvashko njedra. hiter. toda tako pri Pliniju (III. pletenica. ukrajinsko jadro. nedro. »κολπος [zaliv. Baumes – trhla sredica. prag«. Fortunatu ) navedena kot Brinta.646). οίδαω »schwelle – oteklina. hist. starorusko jadro »sadezh« itd. staroslovansko *jedro primerjajo z vedskim andam. Wulst – svitek. da je v Tabuli Peutingeriani. dicht – gost« ob manj preprichljivih primerjavah s staroindijskim adris »Stein – kamen«. podvratnik. Sorodno z ядрый »schnell – jadern. 2) znana tudi kot Meduacus (maior) in Meduacus (minor): Meduaci duo »zliv Brente«(SEM vol. plashch«. 121) kakor pri Liviju (X. njedara »nedrja«. prag«. podgrlje. ausgewachsen – shtrleti. Granate – (topovski) izstrelek. ядрица »Gersten – jechmenovo ali Hafergrütze – ovseno psheno. chir«(VAS). ni preprichljiva primerjava s staroindijskima eahas »Gedeihen – uspevati« in edhate »wird gross – zrasti.izhaja zveza z grshkim οίδος »oteklina«. Zato lahko nadaljujemo s Semeranom: »Preuchimo nekaj hidronimov. armensko ait »lice«. v vseh slovanskih jezikih. uren« ter grshkim αδρός »voll – poln.Lucijan Vuga baramu za φαρος. staroindijskim andas »jajce« in andam »modo«. gl. schäumen – peniti. starovisokonemshko eiz »tur. vъnedra. starobolgarsko jadra.revijasrp. krepak. οίδαω »oteklina. izrasti. »jadro«. Po mnenju Mikkole mora biti praslovansko sorodstvo s staronordijskim jaδarr »Rand – rob. medtem ko hoche Brückner ядро privezati k »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina« (VAS). Naprej imamo ядро II »jadro. perlen (von Getränken) – mehurchki (v pijachi)«. reif – zrel. Vrhu tega iz *oidro. Poleg je mozhna sorodnost z grshkim ήτορ »srce«. slovensko jadro ipd.38. str.. ki se nanashajo na podrochje Venetov: Edron omenja Plinij (Nat. onn. jerbas«. ήτορν »trebuh«. kakor tudi letonsko idris. Pletershnik]«. уядретъ iz ядрый »stark – mochan«. sich kräftigen – okrepiti se. da se lahko poglobimo v etimologijo hidronima Idrija. koshchica. stark – mochan«(VAS). poganjek. grshko οιδος »Geschwulst – oteklina«. starobolgarsko jadro. φορµός »rogoznica. kasha«. ядра »Kern – jedro. 121) ".38. Ravenatesu. 36. slovensko jadro »Wamme – grlina. φάρος »tkanina. Ven. belorusko jadro. prsi.Aedronem (Edronem) Meduaci duo ac fossa Clodia"« (SEM vol. brausen – shumeti. Dalje najdemo she ядро III »Busen« samo starorusko jadro »Busen. Kugel – krogla. Mutterschoss – materino krilo«. Hode – modo«. aitnum »oteklina«. she oдр). str.2010 10:20:15] . nabuhlina [gl. http://www.. Naprej najdemo pod geslom za reko Brenta na severozahodu Italije. enolichen« za rusko parus »jadro«. mnozh. Vasmer obdeluje tudi ядреть »stark werden – postati mochan. germansko uinde (indogermansko ondes) »Stein – kamen«. obere Querstange eines Zaunes – zgornji prechni drog pri plotu.Starinski jezikovni sledovi . Ta prihaja iz *edro>jadro. nedvomno predlatinskega izvora. IV. idra »faules Mark e. jadro. nedrja. Vasmer obravnava ядро I. nader. Dvomljivo je tudi izhajati iz ядро »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina«(VAS).htm[16. III. rusko-cerkvenoslovansko jadro. Tasche«. ukrajinsko nidro »Schoss – krilo. litvansko burva »barva. vъnedrchъ. To ukvarjanje z izrazom parus je bilo pouchno tudi zato.723). vagina]«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. koshara. jambor«. zrno. stark – mochan. sinus.

I. Trouhsen. vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. 1953. Kos omenja Trushnje srednje (Mitterthr euchsen). Trushnje. rusko trushchoba (1) gosta. IV. Nekateri jemljejo stari pomen »stark« kakor za gotsko balÞs »hiter« iz »kühn – drzen. Trvhsen – vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. ki je glasovno primerljiv z jedro »Kern« (gl. Trusina. da je ime reke Idrija povsem mogoche izvajati neposredno iz slovanske osnove! TRUSHNJE Trushnje so vas v sredishchu Banjshic. sicer pa v starobolgarshchini jedrъ »ταχύς – hiter. str. Trhuhsin. hiter« s staroindijskim Idras »ime bozhanstva«. Trhusen. otrobi. mekine«. Nadalje F. ядро I). uren«. zaselek med Idrijo pri Bachi in Bacho pri Modreju (prim. Thrussen. nagel«. Indrajas »ime jezera«. gl. Dzhurovich (Rechnik rusko-srpskohrvatski. 1935): trushni. zv. Urbarji Slovenskega Primorja. Dimitrije P. Truxin. otrushnica (v Sremu) »hljeb od mekinja za pse«. Truhsingin. Trôhsen. slovensko jadrn »hiter. zmozhnost« in litvansko Indraja »ime reka«. Truhsne. Ravne. Ljubljana. Okroglega v Kal nad Kanalom. Shavli v Kroniki. III. 131). svezh«. od koder je strm spust v Most na Sochi. srbsko in hrvashko jedar »poln. VI): ». 1946). jedrnat«. samo v starorushchini jadrъ »hiter. 369): Trushna (*Trus). Truhssen. V ediciji teksta na str.. na krizhishchu poti iz doline Soche proti Chepovanu in iz Gorishke ravnine mimo Grgarja. drugi del. Zhiv je priimek Trushnovec (Ljubljana.Lucijan Vuga Prav tako pri Vasmerju ядрый »hiter. Dodatna primerjava *jedrъ »mochan. Trus. Truhsin. Po pravici povedano. Milko Kos (Viri za zgodovino Slovencev. Celje. grad Vazhenberg. Bate. Trussen. indriyam »moch. Vuk Karadzhich (Srpski rjechnik.. Truchsine. 72 napachno lokalizirano s Trebusho (Tribusho). Popovich. trushni hljeb za pse chobanske »otrobov kruh za pastirske pse. fevdnike Krshke cerkve Trushenjce – ministeriale grofa Bernarda itd. Treuchsen.). hljeb »Kleien-. zmozhen. M. krepek. Truhsen. Kleienbrot. pri chemer gre za povezavo gornjih imen z ondotnima gradovoma. 616-617) navaja pod Trushnje: Thrucsen. so Banjshice prepredene s cestami! Trushnje so na "Kozlerjevem" zemljevidu slovenske dezhele iz 1853 oznachene kot Natrusha. αδρυνω »dozoreti«. Besede ni vselej mogoche lahko lochiti od *jedrьnъ »jedrnat«. kruh iz otrobov.. SAZU. trushnica (v Baraniji). furfureus. ker bi lahko bil tudi n. knjiga. Franc Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev. Kos navaja tudi Truschner Jursche. ko pojasnjuje metodologijo (str. mochan.. Truhsina.revijasrp. Beograd. tapfer – hraber. zrel.11. vrl. 1954. figurativno http://www. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. uren«. A. uren«. vendar to ne bi bilo v nikakrshnem skladu z osnovo tega toponima.. kmet v Dolenji vasi (prav tam). Lohke naprej mimo Trushenj. str.« Trouhsen. Gerloch iz Trushenj. Thrusen. panis furfureus«. Franc Kos obravnava tudi trushenjske gospode in med njimi tudi pravkar omenjenega Gerlocha. B(a)ske.htm[16.2010 10:20:15] . kot porocha Buga (VAS).Starinski jezikovni sledovi . Iz vsega navedenega izhaja. Thruhsen. Trvchsen. pogumen« kot spodnjevisokonemshko schnelle ter primerjajo she starogrshko αδρος »poln.. Thruhs. M. Solkan .. ki logichno navaja na obliko Na-trusha. (2) odrochni kraj. Kanalski Lom. ki je zhivel nekako med leti 1130 in 1162. Truhssin.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. goden«. A. 3. Beograd. dorasel. Truhse. Srednjeveshki urbarji za Slovenijo. gl. bolgarshchini (j)edъr »mochan. V uvodu. r je sicer nekoliko tezhko berljiv.

Ljubljana. Slovenija – Turistichni atlas (MK. ki ima mochne poganjke. das Heuicht. BACHA Vasmer: (1) бачага »luzha«. v 18. je Bske. 1485 urbar na Turjaku. gl. ovira za drobnico«. zhitь v trushchobe. (5) вачуга »postaja pri vozhnji s severnimi jeleni«.da Bezlaj pod geslom Benetke omeni tudi Baske. v zhivem govoru trshat »srednje velik in krepko razvit. st. pri chemer pristavek edling nakazuje povezavo s kosezi. krotek. zapreka. kal v izsushenem blatnem koritu«. kostrebsko. Pletershnik: trusnat »corpulent. 36). zhivoten. батян. samojedsko«. (2) trushnje »senen drobir. бадьян »shtorklja«. belorusko bachyć. poljsko baczyć.htm[16. башкак. вачуга. chredo severnih jelenov . zhalosten«. gl. http://www. koroshko nem. vinoroden. бочаг »globoka mlaka. Ljubljana. SAZU. trsat. мокрый (VAS). kar bi za to besedo kazalo na nemshki izvor. gl.11. Prav to.Lucijan Vuga pushchoba. truxner.laponsko. ter »die edling zw Truschein«. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. 1300 Betackh. tudi pri Trubarju – chlovek. Res Pletershnik navaja za Prekmurje in vzhodno Shtajersko trushar »der Truschess. obilen«. zagledati«. trsovit«.Starinski jezikovni sledovi . 2002. Omenjeno je zhe bilo. ki naj bi bile v zgodovinskih listinah zapisane kot: Baske<*betьske poleg Bate dial. pri chemer prehod trushch. бачан.Tolminsko. zajeten.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. govoriti«. бачак »globoko mesto v reki ali potoku« . prim. trtni trs« (SNO).revijasrp. (3) бачега »les. zabelezhil Fran Erjavec v Gorishkih Brdih. novgorodsko. (4) бачить »gledati. leta 1200 zapisano kot Beht. ujema se tudi z ruskim trushchoba »gosta.2010 10:20:15] . hlod. potrjuje starinskost besede. der Speisenträger. Slov. ki smo ga v podobnem smislu nashli pri Vuku Karadzhichu. luzha. ботян. 1291 in Betach. parobek. Betockh<*bete (–*vete) ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. "Peterburskie trushchoby" »petrograjsko obrobje«. klepetati. sicer pa je najobichajneje najti Baske. BASKE Danashnje ime. 1975): Troschein. (6) бочага. deblo. zabelezhil Fran Erjavec. ki naj bi po Bezlaju prichalo o venetskem znachaju Banjshic. mochne veje«. suho drachje. toda primernejshi se zdi drugi izraz. trushna »miren. ботьян. vjatishko. topograf. rjazansko баять »govoriti«. tudi bete. мочаі. trsnat »rebenreich. vendar pa imamo na voljo veliko bolj preprichljivo osnovo v slovenskih primerih. trockenes Reisig«. za katero poskusimo najti ustrezno osnovo v dokumentiranem besednjaku venetshchine kot pri Bate in Banjshice. (2) бачан »shtorklja«. бачаі. odrochni kraj«. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti. za Kranjsko do leta 1500. iz starinskega trsh »shtor. str. cheshko truchly »traurig. ki jih prav tako niza Pletershnik: (1) trushen. ukrajinsko bachyty. prim. Torej. kot ga navaja npr. Baske je ime kraju. leta 1402 urbar na Turjaku. ponizhen« na Vrsnem. vachuzhitь »voditi trop. da na dveh tako oddaljenih koncih najdemo skladne pojme. Poleg tega ima Milko Kos (Gradivo za histor.> trush. (5) бачить »kramljati. izhaja iz *ob-achiti osnova oko.nejasna razlaga. ki pri gostiji jedi na mizo nosi«.

in 18. poljsko Beskid. torej do Balkana! Najvishji vrh je Gerlah (2663 m). Visla. toda to po njegovem lahko izhaja iz samega imena gore. madzharsko Beszked. baidyti »prestrashiti«. vlechejo se v dolzhini vech kot 1500 km v obliki velikega loka od Bratislave do vzhodne Srbije. Veliko je rudnega bogastva. Sorodno je litavsko baisa »strah«. Nadvse pomembno je. To bi bilo za nashe kraje dokaj nenavadno. ampak tudi sodobni) narodi. st.-17. Beszkid. igracha iz kosti«. Karpate delimo na Beskide z visokimi Tatrami. Morish idr. na Poljskem Beskid Zhywiecki. Poleg tega nas Baske spominjajo na gorovje Beskidi. st. skala. Cheprav Vasmer pishe za Бескиды »zunanji greben Karpatov na Slovashkem«. kot je poganjek iz romunskega deal – slovansko delъ. Toda kaj pomeni zemljepisna oznaka Karpati ali »za Karpati«? Karpati so gorovje v srednji Evropi. besnost itd. Take amulete pa je kaj lahko spraviti v pomensko zvezo s slovanskim bes »demon. nizhji kot nash Triglav. besneti. Primerja ukrajinsko beskedy »gora. v vishjih legah pa iglasti. starejshe Beskydъ (Sreznjevsky). Pomislimo.htm[16. Beskid Makowski. na Moravskem Moravsko-Slezske Beskydy. Beseda je sploshnoslovanska. Staropoljsko obliko Bieszczad iz *Beskedъ je Shafarik poskusil izpeljati iz trashkega korena Вεσσοι. To nam jasno kazhe. Je –edь primerljiv s площадь od плоский? K prejshnjemu dodaja tudi germansko spodnjenemshko beschet »lochitev«. tudi b∂ s (s polgasnim .Lucijan Vuga Toda Vasmer nam ponuja izraz. razvita je zhivinoreja. Iljinskij opozarja na bosъ. ukrajinsko Beskyd. da so vodile she v 17. ochitno ne gre za visoko gorstvo. veliko je pashnikov. vrazhni predmet.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. kar naj bi obviselo v zraku. v Shleziji Slezske Beskydy. http://www. pechina« (pri Zhelech). visoko gorsko obmochje«. jeza«. da Slovani. Vzhodne in in Juzhne Karpate ali Transsilvanijske Alpe. zhelezo. pri chemer pa pripona –edь ni dovolj pojasnjena. besnilo. majhna kost chlenka z roke ali noge«. praslovansko *bedsъ iz indoevropskega *bh∂ idhso. Odra. zraven she staropoljsko Bieszczad (16. Kako to. ki lahko pojasni ime z na prvi pogled neslovansko osnovo: баска »Spielzeug aus Knochen. premog. najblizhje poti iz Bohinja na Tolminsko chez gore in Bohinjci so celo pokopavat nosili k eni prvih krshchanskih cerkva sv. Beskid Sadecki. je v bistvu amulet. besen »razjarjen«.Starinski jezikovni sledovi . pridemo do Bezlaja: bes »demon. Dnester. zlato. jeza« in celo »pogan«! Po mojem mnenju je beseda baska povsem lahko razlozhljiva na slovanski osnovi. ki naj bi po klasichnih teorijah zhiveli za Karpati. kar razlaga kot »igracho iz kosti«. Moravsko na Cheshkem in Shlezijo v Nemchiji. gozdovi so pretezhno bukovi. Slovashko.und Fussgelenkknochen. Toda che pogledamo druge slovanske mozhnosti. ukrajinsko Beshchady.11. laponsko paska. Βίεσσοι. K temu poljsko *bieski iz nekega *bieski. tudi danes poseljeno s Slovani?! To je povsem nerazlozhljivo. Tod izvirajo velike reke Tisa. paasku »kleine Hand. ki se razteza chez vse ozemlje. Prut. da poznamo hidronim Besnica (leta 1291 Veznitz) in Besnik. kar naj bi bilo izposojeno iz finshchine paasko. Beskid Wysoki. ne bi imeli svojega imena za mogochno gorstvo. patska (VAS). ki bi predstavljalo veliko naravno oviro in preprechevalo stike med ljudstvi okoli njih. karelijsko paaska »Klauengelenk der Tiere. kakrshne poznajo vsi (ne le primitivni. Beskid Wysoki. Tisto. Gozdnate. ukrajinsko bysovir »pogan«(ESSJ). meja«.2010 10:20:15] .) in dandanes shlezijsko Bieszczad. da bi si izposodili ime iz take daljave.∂ -) in bos (Bovec.revijasrp. na slovashkem Oravske Beskydy. Po Sobolevskem gre za kronoloshko razlichne izposoje nekega neznanega imena v slovanskih jezikih. Danijela pri Volchah. kost zhivalskega parklja«. Podnebje je kontinentalno. strah. Kobarid). primerja tudi starovisokonemshko gaskeiti »teme gore« (VAS). toda smiselno je bjeshke »visoki pashniki. mejno gorovje med Poljsko. Beskid Wyspowy. da ni nujno potrebno Vasmerjevo finsko-laponsko izhodishche.

Taki scenariji so vredni fantastichnih filmov. tam. Grabie. po kateri teche Bacha) juzhno od Ostrave. ki se izliva v Odro. Strozha. da se je zhe zdavnaj razvijala zhivinoreja in je bilo obmochje od nekdaj privlachno za iskalce rud. zagotovo so obstajale lokalne govorne posebnosti.: mesto Bashka (prim. in reka Bechva (prim. npr. Ta imena nam v marsichem olajshajo razlago imena Bache. ki jih http://www. prej nasprotno. zaliv ob izlivu Visle v Baltik pa se je imenoval Venetski zaliv. Betockh<*bete (–*vete). BATE Eno od krajevnih imen na Banjshicah. ker naj bi se Slovani naselili v teh krajih shele v srednjem veku in je po mnenju nekaterih etimologija starih imen lahko le neslovanska. za katero klasichno jezikoslovje ishche razlago zunaj slovanskih jezikov. Bashka grapa na Tolminskem. da so lahko preplavili pol Evrope.revijasrp. che najdemo vrsto karpatskih toponimov tudi na Banjshicah in v okolici: Zalesie. Ούενεδικά ορη. zlasti v bakreni. Ni nikakrshnega objektivnega razloga. ampak tudi na njihovi severni strani. a tudi v kasnejshi zhelezni dobi. 1300 Betackh. Torej Veneti niso bili le v Panoniji na juzhni strani Karpatov. trgovce itd. Tudi dobri uchenci bi morali biti ti primitivni "barbari". in che so bili Slovani le Zakarpatci.. Tako je popolnoma razumljivo.Starinski jezikovni sledovi . Vse kazhe. ki jih Bezlaj navaja kot venetska pod geslom Benetke. Dobra. da bi govorili o kakshni izoliranosti Zakarpatja od ostalega sveta. volfram. ki se zliva v Idrijco) na Moravskem. Toda nekatera imena so prav znachilna in pomembna. Palcza .2010 10:20:15] . Wishniowa. KARPATI V antiki se Karpate imenovali Venetske gore. pa bi jim kar iznenada s pomochjo nekakshne germanske kulture omogochilo gospodarski razcvet in neznansko rodnost. ob reki Ostravici. Strazha. omeni tudi Bate dial. tako kot ima danes »vsaka vas svoj glas«. tudi bete. Med Veneti z ene in druge strani Karpatov je morala nujno obstajati tesna povezava. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti (ESSJ). nafta idr. leta 1200 zapisano kot Beht. Krasno. toda to ne zanikuje skupne osnove. 1291 in Betach.11.htm[16. τόν Ούενεδικόν. svinec.. Tarnawa. Zawoja. Ali obstaja pri Prosdocimiju (PEL) kakshno izhodishche med venetskimi besedami. da so odplaknili Germane dalech proti zahodu. poleg Baske<*betьske ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. Dabrawa. sol. kjer naj bi tudi po danes veljavnih teorijah zhiveli Slovani. baker. ki bi morali biti res maloshtevilni in bi zhiveli v najbolj odrochnih kotih gorskih dolin. da bi se tod skrivali nekakshni predniki Slovanov. cink. to pa nedvomno povezovalo ondotne prebivalce s shirokim svetom. so morala rudna nahajalishcha pritegovati rudarje. da so zlahka prevzeli germansko znanje in ga celo toliko bolje uporabljali. so morali biti najmanj v blizhnjem sosedstvu z Veneti tako z ene kot z druge strani Karpatov! Ochitno je treba vzpostaviti enachaj med Slovani in Veneti od Baltika do Jadrana. bronasti. kjer pa bi imeli izredno skromne mozhnosti gospodarskega razvoja in s tem razmnozhevanja.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. pach zato. Zato je povsem neverjetno..Lucijan Vuga srebro. saj se sicer ne bi razvijali kot eno ljudstvo. na nepristopnih predelih. metalurge. reka Bacha. ki ima dva izvira v Beskidih in se pri Olomoucu zliva v Moravo..

s. palica«. kar je primerljivo s staroindijskim bhati »sveti«. sovrashtvo v srcu beteje. vendar je glasoslovno neutemeljena. *bh∂ . va.v imenu Veneti.t-. malenkost« (PLE). VANTIO. je enkratno. va.izhaja iz Iuvant-. obenem pa nas opozarja. bajom »tleti. za vozhnjo po manjshih jezerih«. Sibiriji. shtor. novospodnjenemshko boot.V. strojni del. *bat'a. da je veliko pristnih slovenskih besed zhe pozabljenih in jih pozabljamo vsak dan! Npr. da gre za izposojenko iz iranshchine.t-. plapolati«. kot pravijo v Vologdi. (2) »der Volksstamm. anglosaksonsko bat. zato po vsej priliki izhaja iz батоі. che domnevamo znane prehode v<>b. dem. drzhaj. VANTI. Vechina preuchevalcev izhaja iz osebnega imena z osnovo vant-.tkeni[a?. poljsko bat »bich«. VANTAI. Vsi ti stari zrazi izhajajo iz iste druzhine in njihov nekdanji pomen je »drevesno deblo.: betva. Torej ni razloga. vetev »worfeln«. (2) »bet.: Zingarelli in Devoto pravita. tolkach«. vejati (zhito).htm[16. Kornschaufel« (PLE). Kot vidimo. Berneker ima *bate. Poljsko bat »velika jadrnica«. da je v *vnnt. tako za bat »steblo. der Schaft. baju »tleti«. bhatih »luch« (ESSJ). Poleg tega pa Vasmer navaja she druge izraze.n. sam battello je prishel v italijanshchino prek stare francoshchine iz anglosaksonskega bat »plovilo« (ZIN)(DEV)]. krepelo«. velniva. ein bisschen. da je batto retroformacije iz battello kot deminutiva. To preprosto plovilo je tezhko sposojeno. klada. *bho-. italijansko batto [op. vejalnik »Wurfschaufet.Starinski jezikovni sledovi . chudovito. saj se ti izrazi (gl. Vech teh poskusov celo zahteva korekcijo znanih napisov. beteti. ki se giblje v valju. Da je ta beseda ohranjena na Tolminskem in ima primerjavo v luzhishchini. Indoevropska osnova *bha-. kar bi dalo osnovo bant-. kij.Lucijan Vuga obravnava? Edinole Vant. toporishche«. v ogljenici beteje.nichelna stopnja korena ven. leseno kladivo. najdemo bat tudi v pomenu »izdolbeno deblo s stranskimi bruni. (3) »leseno korito. ki ustrezajo osnovi Bate: батян. steblo. Posebej je she zanimiva бат za naslednje pojme: (1) »hrastova klada. Med razlichnimi razlagami vidijo zgolj kot eno od enakovrednih. storzh«.revijasrp. rod«. hlod«.2010 10:20:15] . L. tudi za Baske) pojavljajo prav na Tolminskem. staronordijsko batr. kar bi dalo kvechjemu ban.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. VANTICCONIS. izdolben iz drevesnega debla«. da ne bi mogli izhajali iz slovanskega izhodishcha. Izprichane so oblike: va. Sobolevski meni.i.te. ]va. da Vant. bruno.11. slovensko bat »podobno lesenemu kladivu.n. nikakor pa ne bat. Prav tako je po njegovem problematichna primerjava z mezapskim vaanetos. (VAS). toda pri obdelavi nastanejo tezhave. dolnjeluzhishko bajash se. zhareti«. kij. Drugi bi radi videli osnovo v retskem ali keltskem jeziku. ga je tezhko dokazati.n.bi spominjal. panj. vevnica. Poleg rushchine pozna tudi sanskrt bat »bat. VAN[. Vendar pa Hübschmann opozarja: »Za poznavalca Aveste to daje le *patar in nich vech« (VAS). Poleg tega razlaga Bezlaj vech besed.»svetiti.t. батьян. dalech na severu.chlen *vn. батько. kij. betvo. Kar najdemo zunajslovanskega sorodstva. Permu. betejem »tleti« (Tolmin). Primerjati je mogoche samo gornjeluzhishko bać so. npr. Torej kaj? Je mogoche najti slovansko osnovo? Vasmer obdela батя. bilka. nechke (za govedo)«. stegno. betvica (1) – betvo »der Halm. pleme. se dosledno pojavlja van. ботъян »shtorklja«. v neposredni soseshchini Banjshic in v krogu http://www.n[. (3) »eine Kleinigkeit. Povsem brez osnove je po Prosdocimiju. (4) »choln. kot ljubkovalno obliko za brat(r)ъ »Bruder«.

Solkanski izgovor jasno kazhe na to. opravichujem se. Danashnje krajevno ime Bate je torej po izvoru nekdanji etnikon Veneti v slovenski tozhilnishki obliki. V imenu b∂ sk∂ pa se po Francetu Bezlaju skriva nekdanji pridevnik iz osnove *bet < *vent s sufiksom –ьsko. Bate so kakor Benetke iz *Venetici akuzativ pluralis iz *Venti in in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. v besedi sukeinski namesto prichakovanega *suk∂ nski. kot se je reklo npr. ki doslej nista imeli svoje razlage in sta znani kot Bate in Baske. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. Ober Wannschitz iz leta 1523.« (BEZ I. »grem v Nemce«.htm[16. ki se je popolnoma pravilno razvil v *besk.in *besk. tako da smo v Solkanu dobili b∂ inshki in nato po asimilaciji ∂ na i she beinshki. ki je po predromanski ali substitucijski fonetiki preshlo v *vent > *bent > *bet in se v mnozhinskem tozhilniku glasilo v slovenshchini *bete. V *bet. Vnnder Wonnschitz.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Bate. Ime beinshce pa je nastalo iz pridevnika beinshki s sufiksom –ica: *vent-j-ьsk-ica > beinshchica.V. ter imena Banjshice. Kal nad Kanalom. kjer prehaja e>e. str. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom.« K temu Logar dodaja : »Po vsem tem tudi ni prav nobene tezhave pri razlagi banjshki. kajti tam e reflektira kot ∂ . da moramo pri razlagi izhajati iz osnov *bet. torej: *vent-j-ьskъ-jь. b∂ sk∂ . Pridevnik banjshki je tvorjen iz osnove *vent s sufiksom -io. se je lahko govorilo tudi »grem v Venete – Bate.Lucijan Vuga svetolucijske kulture! ZAKLJUCHEK Tine Logar v prispevku Dialektoloshke shtudije (Slavistichna revija VIII/1955. npr.ali *bъt-. To pa je tam. *bask. bъsk-. V Solkanu se ti dve besedi glasita beinshki in beinshce. bat. str. to pa s konchnico mnozhinskega tozhilnika na Banjshicah v baske. Baske. vëndi »bivalishche«.). ki ga imamo v imenu Banjshka planota. kjer e reflektira kot a. ker nisem imel na voljo ustreznih chrk) pravi: »S tem je. mimogrede povedano. Bete/Bet (Levpa. 41 – L.Starinski jezikovni sledovi . torej *betьskъ. da nisem mogel uporabiti vseh fines originalnega zapisa.« K temu dodamo tudi Franceta Bezlaja: »Imena Bate. Zgodovinski zapisi za Banjshice so: Wonschitzer sup. Baske verjetno http://www. Banjshice itd. 140). n pa je pred s preshel v n/in. podano tudi etimoloshko izhodishche za razlago dveh substrativnih krajevnih imen na pobochju Banjshke planote. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.se po Bezlajevem mnenju skriva antichno ime Veneti. pa jih v Solkanu izgovarjajo B∂ t∂ oziroma B∂ sk∂ . kjer prehaja e>a. ki so nam pustili imena kakor Benetke. Poleg tega she: »Veneti. Popolnoma identichen je bil razvoj pri refleksu za a. kajti iz tega bi v solkanshchini ne moglo nastati b∂ t∂ . dalo praviloma bate. kajti e se je na tem podrochju pred ch razvil v an oziroma ∂ n. v Solkanu in okolici pa v b∂ sk∂ . Podobno. podobno kot v besedi vetьjь >*vanchi/*v∂ nchi. Banjshica kazhejo naravnost na etnikon *Venti. na podrochju pa. tam. ki ga v Batah in Baskah nimamo. Gre samo za pojasnitev n. Tej razlagi ni oporekati niti z zgodovinskega niti z glasoslovnega stalishcha in je po mojem mnenju povsem sprejemljiva.2010 10:20:15] . Razvoj je bil tu tale: *bechьskъ-jь > *banshki oziroma *b∂ nshki. b∂ t∂ «.revijasrp. v Solkanu in okolici pa b∂ t∂ . Takshna dejstva bi govorila za sklepanje.in -ьsk-. pa banshki in banshce.in ne iz *bat-. Stvar je zelo preprosta. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico.

kulturnem in drugih pogledih tvori del celovitega in kontinuiranega kulturnega obmochja na slovenskem ozemlju.Lucijan Vuga she direktno (podchrtal L. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I. tako ogromna je namrech mnozhica njegovih kombinacij .1 Van Gorcum. cheprav njegov originalni nachin predstavljanja jezikoslovnih reshitev ni bil vedno delezhen popolnega priznanja . kar hochejo. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. 1990. 3 in naprej) Bojan Chop zapisal: ». ob dodatni navedbi. Bologna. Assen. dovoljujeta sklepanje. 2000 ALE –Atlas linguarum Europae / (Perspectives nouvelles en geolinguistique). kako naj znanstvenik celo zhivljenje ishche resnico.1. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.. ter najdba najstarejshega kolesa na Ljubljanskem barju.Starinski jezikovni sledovi . more privesti do resnichno trdnih dokazov za obstoj te jezikovne skupine in do rekonstrukcije njenega besednega zaklada in slovnice. Jasno je. vol 1. 291) Pri tem citatu po Bezlaju ni pomembno zgolj to. sur la recommandation du Comite International Permanent des Linguistes (CIPL) et sous le auspices du Conseil International de la Philosophie et des Sciences Humaines (CISPSH) – Istituto poligrafico e zecca dello stato. da morda iz slovanskega Anti. ki v funkcionalnem.. Vol. Nedvomno pa je. 1. 1986. to pomeni v neposrednem stiku. venetskega izvora. zibelke svetolucijske kulture tik ob Banjshicah. Roma. Mario Alinei. Mario Alinei. vol. pa naj pri tem drugi rechejo.revijasrp. [je] s svojim delom povsem zasluzhil pozornost vseh primerjalnih jezikoslovcev doma in po svetu. L'Erma di Bretschneider. str.2010 10:20:15] . 1996 in 2000 http://www.).. tisochletna poseljenost tega prostora z Veneti-Anti-SlovaniSlovenci! Kajti Oshtir postavlja Predbaltoslovane v ilirotrashko in venetsko okolje Zakarpatja zhe tisochletja pred nashim shtetjem! Prav najdba najstarejshe pishchali v neposredni blizhini Mosta na Sochi. 1983.. da so nam Veneti verjetno zapustili ta imena direktno.V. kot smo videli. 1973. pach pa she bolj to.11. Roma.htm[16.. da samo podroben shtudij alarodskih jezikov. Hubschmid v Shvici. njegovim uchencem in naslednikom. da bo shele prihodnost pokazala tudi na pravo vrednost Oshtirjevih zamisli na tem podrochju. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. Libreria dello stato. ALI 1 in ALI 2 – Origini delle lingue europee I in II.. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. da naj bi bila imena Banjshice idr. Oshtir vzpostavlja te v medsebojno korelacijo z megalitskimi jeziki. da so megalitski jeziki (Karel Oshtir) v smislu teorije kontinuitete (Mario Alinei) neposredni predhodniki danashnje slovenshchine z vmesnimi razvojnimi stopnjami. da jih pripishemo Venetom in z veliko verjetnostjo Antom. Nam mlajshim. geografskem.2 Van Gorcum. Ljubljana. med katerimi je venetshchina. Ob smrti Karla Oshtirja leta 1973 je v In memoriam (Linguistica XIII. Luciano Agostiniani-Francesco Nicosia. tako kot to danes dela J. str..« VIRI: AGO –Tabula Cortonensis. pa bo delo profesorja Oshtirja – ob vseh potrebnih korekturah – zgled. torej se kazhe v luchi teorije kontinuitete nepretrgana.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. in.. za katere po mnenju priznanih znanstvenikov obstajajo jezikoslovni in zgodovinski razlogi.Sous les auspices de l'UNESCO. Il Mulino. bi bilo to zhe velikanski uspeh. toda tudi che bi na vsakih sto Oshtirjevih etimologij samo ena dozhivela dokonchno priznanje. Assen/Maastricht. che ne gre pri teh dveh imenih kar za sinonima.3 Van Gorcum Assen/Maastricht. 1997.« (BEZ I. president et coll. str.

1893 JAK – Rusko-slovenski slovar. Tolminski muzej. Barbera Ed. Facchetti. Iosepho Furlanetto. Ugo Mursia. No. Wörter und Sachen III. 1984 OSHT – (vsakokrat z navedbo naslova dela. Slavische "gъnati ". G. Madrid. G. 1944 HAM – Staroslavenska gramatika. SAZU-MK. Razprave Znanstvenega drushtva VIII. Manchester University Press. Beograd. Inc. Torino. Comité de parrainage: Alinei Mario etc. Manchester and New York. AASJE-Arhiv za arbanasku starinu. 1946 ERN – Dictionnaire etymologique de la langue latine. 1976 NIK – Staroslovenski jezik. G. Paravia & Co. MK. 1965 CAM – Vocabolario latino-italiano e italiano-latino. 2002 BRA – Guide to the Slavonic Languages. Firenze. Milano. 1926. Slavische Wörtbedeutungen. Francisco Corradini et Iosepho Perin. 2003 AliR – Atlas linguistique roman. Armenisches. Federico Motta Ed. Zum [Das] Verhältnis des indogermanischen x-Lautes zu den semitischen Kehlkopflauten. Il Mulino. Vuk Stefanovich Karadzhich. Nauchna knjiga.. Zagreb.Lucijan Vuga ALI 3 – Etrusco: una forma arcaica di ungherese. John Collis.. ZRC. Glasnik skopskog nauchnog drushtva III. Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. 2003 BON –The Etruscan Language. 1966 MAR –Gli Etruschi. 1968 DZhU – Rechnik rusko-srpskohrvatski. Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs (disertacija. Ljubljana. M. Comune di Lusevera.IV. 1965 GUI – El enigma del vascuence ante las lenguas indeuropeas.1919). ponatis 1965. Beograd. DeAgostini Rizzoli. New York. 1969 BRD – Latinsko-slovenski slovar.. Baltoslovanska metatonija. Shkolska knjiga. 1975 BEZ I/II – Zbrani jezikoslovni spisi I in II.Starinski jezikovni sledovi . 2003 COR – Dizionario etimologico della lingua italiana.. Ljubljana. 2002 MOTTA – Enciclopedia Motta. Beograd. Rocznik Slawist VII. 1921. Ljubljana. Ernaut et A. (112 membr. Giacomo Devoto. P. Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato. 1930. Giuliano Bonfante&Larissa Bonfante. Ljubljana. Campanini / G. ponatis Prishtina. Ferruccio Calonghi. Vorindogermanische (– alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan. Inventions. Vorindogermanische Metallnamen in Alteuropa. 1930 COL – The Celts: Origins.. Librairie C. Beograd. 1912-13. Shatp. Dzhurovich. Bologna. 1991 DEV – Dizionario etimologico. Tuaillon Gaston.B. Roma. 1924 – III 1926. 1986 MSE – Mala sploshna enciklopedija. Myths. Rosenberg & Sellier Ed. Della Fina. 1951 ESSJ – Etimoloshki slovar slovenskega jezika. omenjeni so tudi ponatisi po letu 1930) – Karel Oshtir. Felice Le Monnier. Etimologische und grammatische Versuhe.). (14 membr) – Comité de direction: pres. Carlo Battisti – Giovanni Alessio. de Bray. Ljubljana. Meillet. IV in V (1912/1913). Vorthrakischer Ursprung des Wortes Βυζάντιον. Florentino Castro Guisasola. Brimscombe Port. Graz-Gradec. France Bezlaj (uredila Metka Furlan). Ugo Di Martino.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Contini Michel etc. Dutton & Co. Lejeune M. 1925. France Bezlaj. Latomus XXV. Antropos VIII. G.11. London / E. Consejo superior de investigaciones cientificas. Tempus Publishing. Anton Janezhich. Ljubljana. Bergamo. Ed. A. Firenze. 34 (1913). Hantes amsoreay. AslPh – Archiv für slavische Philologie. DZS. 1937 CAL –Dizionario latino-italiano. Milano-Bologna. Torino. 2004 FOR – Lexicon totius latinitatis. AASJE . Klincksieck. "deblo". 1913. 1976-1982-1995 FAC –L'enigma svelato della lingua etrusca. AslPh 36. Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I. Libreria dello Stato. Dimitrije P. Sumerski izvor abacistichnih shtevilchnih imen. Pavle Merkú. M. Roma. Kraljevine Jugoslavije.htm[16. Wien-Leipzig. Zanichelli. Franc Bradach. Jugoslovanska knjigarna. A. Svetozar Nikolich. 1993 BAT – Dizionario etimologico italiano. Paris. Franc Jakopin.revijasrp. J. Slav. Arnaldus Forni Excudebat Bononia Gregoriana Edente Patavii. RZDHV-Razprave znanstvenega drushtva za humanistichne vede 2. 1965 KAR – Srpski rjechnik. dir. Wien. Deur & Sons Ltd. Newton&Compton. 2000 FIN – La scoperta degli Etruschi. R. Aegidio Forcellini. Celovec. Chas http://www. Carboni. Manlio Cortelazzo e Paolo Zolli. Milano. Beograd. Popovich. Giuseppe M. Mario Alinei. 1969.2010 10:20:15] . 1935 LEJ – Venetica VIII: Adria. Giulio M. A. 1974 JAN – Slovenisch-deutsches und Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. Tolmin. 1982 MER 97 – La toponomstika dell'alta val Torre. 1997 MLI – Nove zanke svetolucijske uganke. jezik i etnologiju II.

Ljubljana. Giulia Petracco [Universita di Genova]. IV. Davorin Trstenjak. G. Etnolog I. Torino. 1875 UTET – Dizionario di toponomastica (storia e significato dei nomi geografici italiani) Giuliano Gasca [Universita di Torino]. Ljubljana. VI. in hon. Leo S. Chariots and Indo-europeans. PAL. 2003 ZGO – Zgodovina chloveshtva. Zum Voralbanischen. Bojan Chop: Oshtirs Sprachwissenschaftliche Ideenwelt (str. Illyro-Thrakisches.Testimonia Linguae Etruscae. Katolishka bukvarna. K predslovanski etnologiji Zakarpatja. Torino. B. AASJE I. Firenze. 1977 RUT – Zgodovina Tolminskega. Massimo Pallotino. Giovanni Semerano. Znanstveni institut. RZDHV V-VI (1929). Pellegrini-A. ib. ib. III. Veneti in Anti. IV. 1871 PLE – Slovensko-nemshki slovar. Zanichelli. Ljubljana. Heidelberg. 2000 ROM –Il "mistero" della lingua etrusca. Roma. Linguistica XIX. Davorin Trstenjak. Bojan Chop: Hundert Jahre eines bekanten slowenischen Sprachwissenschaftlers. . 1968 PEL I in II – La lingua venetica I in II. Bojan Chop: Professor Karel Oshtir zum Andenken (str. Milano. Simon Rutar. Josip Valjavec. Predslovansko sebьrъ "zadrugar". Giuseppe Sergi. Pletershnik. Ljubljana.. RZHDV-Razprave Znanstvenega drushtva za humanistichne vede I. 1989 http://www. Fratelli Bocca. UTET-Unione Tipografico-Editoriale Torinese. 1926 SES – Slovenski etimoloshki slovar.2010 10:20:15] . str. Joan Rozwadowski. Vorgr. Jakopin: Karel Oshtir – osemdesetletnik. 2003 SIEN – Slovenska koroshka imena. 1871 TRS 1875 – Letopis matice slovenske. Professor Dr. Alarodica. Lucijan Vuga. F. Janko Tavzes. Istituto di glottologia dell'universita di Padova. 1967 PIR – Vocabolario friulano. Kleinasiatisch Τερµιλαι "die Wölfischen ". 1-6. Carlo Marcato [Universita di Udine]. II. 1914 VAS – Russisches etymologisches wörterbuch. Staccioli. M. 1980 VUG J – Jantarska pot. Bilje. razlichni avtorji. Ljubljana. 1894 RAU – Horses.htm[16. ib.Lucijan Vuga XVI.revijasrp. Prosdocimi. 1973. Gorica. Illyro-Pelasgica. Firenze. Budapest. ib. Olschki Ed. 1969 ZIN – Il Nuovo Zingarelli-Vocabolario della lingua italiana. 2003 SER – Le prime e le piu antiche civilta. Olschki Ed. 13-96). Bojan Chop: Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja. Danuvius-Assamus-Naissus.O Karlu Oshtirju she: Linguistica XIII.. Zalozhba Humar. »Elephant«. Newton&Compton. Ljubljana. 1990 VAL – Dizionario italiano-sloveno. Bruno Mondadori. Marko Snoj.. Preslave lьvъ »lion«. ib. 3). Symbolae grammat. Ljubljana. Knezoshkofijstvo. Jezik in slovstvo XIX/1-2. Venezia.11. Leo S. Giovanni Semerano. 1941 TRS 1871 – Letopis matice slovenske. 1989. 1945 TAV – Slovensko-italijanski slovar. Zalozhbi Jutro in Branko. 1922. Lucijan Vuga. Dalje: Jezik in slovstvo XIII/6. ib. 3-12. ib. Archaeolingua. II. Ljubljana. Karla Oshtirja (str. 1929. str. Karel Oshtir. III. 5) Bojan Chop: Bibliographie des Professor Karel Oshtir (str. Romolo A. Modrijan. 1882 SEM/1 – Le origini della cultura europea / Rivelazioni della linguistica storica. Max Vasmer. Giovanni Semerano. 9). Slavische slonъ. Carl Winter Universitätverlag. Ljubljana. DZS.Starinski jezikovni sledovi . Peter Raulwing. Hilarijanska tiskarna. 2000 VUG D – Davnina govori. Jacopo Pirona. Bologna. 1984 SEM/2 – Le origini della cultura europea / Dizionari etimologici. str. Luka Sienchnik in Bogo Grafenauer. Ljubljana Karel Oshtir – in memoriam (Bojan Chop: V spomin prof. L. Japodi.Series minor. 1994 SEM 2003 – Il popolo che sconfisse la morte-Gli Etruschi e la loro lingua. Donum natalicium Schrijnen (1927). "moly " Festschrift – Schrijnen. Firenze.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Knjigarna Antona Turka. Giovan Batista Pellegrini [Universita di Padova]. Stabilimenti Antonelli. 169-170. Alda Rossebastiano [Universita di Torino].

revijasrp.iz vsebine Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI PISHCHAL IZ DIVJIH BAB. SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE IZ VSEBINE CELOTNE KNJIGE: PREDGOVOR – TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA UVOD OD KOD VENETI? Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.11. che so sploh od kod prishli? Za izhodishche – svetolucijska kultura S LOVANI IN ETRUSHCHANI Etrushchani – teorije za 21.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse. BARJANSKO KOLO. stoletje Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi Kdo je bil Giuseppe Sergi? Zgodovinski vidiki Jezikoslovni vidiki Jezikovna argumentacija Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? VENETI IN ANTI Zagonetke o keltih Japodi Kaj pravi karel oshtir o antih? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU MEGALITI.2010 10:21:00] .

si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.revijasrp.2010 10:21:00] .iz vsebine http://www.11.htm[16.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful