Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

Knjizhnica Revije SRP

Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI
Izdajatelj edicije Pogum Revije SRP /na iternetu/: Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum /, zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Ljubljana e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http://www.revijasrp.si Naslovnica: Megalit ob Nadizhi pri Robichu Urednishtvo: Rajko Shushtarshich - odg. urednik Ivo Antich - lektor in korektor CIP - Katalozhni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjizhnica, Ljubljana 94(373) 903 VUGA, Lucijan Megalitski jeziki [Elektronski vir] : / Lucijan Vuga. - Ljubljana : Revija SRP, 2004. (Pogum Revije SRP, ISSN 1408-9254 ; 2004,1) Nachin dostopa: http (URL) ://www.revijasrp.si ISBN 961-6109-30-8 214668800

Pogum Revije SRP 2004/1

Vsebina
TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE – PREDGOVOR SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA OD KOD VENETI? SLOVANI IN ETRUSHCHANI VENETI IN ANTI DIVJE BABE MEGALITI, GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Iz vsebine celotne knjige

Pogum Revije SRP na internetu 2004, shtevilka 1

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga

MEGALITSKI JEZIKI
PISHCHAL IZ DIVJIH BAB, BARJANSKO KOLO, SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE *

~TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE~
»On je pach znanstvenik in kadar ne zheli, da bi neka stvar imela kakshen pomen, je ipso facto nepomembna.«
David Herbert Lawrence (FIN, str.8)

VZPOREDNICE MED NAJDBO NAJSTAREJSHEGA KOLESA NA SVETU NA LJUBLJANSKEM BARJU, PRESENETLJIVIMI ODKRITJI SVETOVNO ZNANE SVETOLUCIJSKE KULTURE, BLIZHNJIM NAHAJALISHCHEM PRI DIVJIH BABAH NAD IDRIJCO Z NAJSTAREJSHO PISHCHALJO NA SVETU IN VENETSKIMI BANJSHICAMI TUDI TOD SO GOVORILI MEGALITSKE JEZIKE Akademik France Bezlaj v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) obravnava Banjshice pod geslom toponima Benetke, izvedenke so Benechija, Benechan, pridevnik benechanski; v 16. st. Benetki (Trubar), Benezhani (Bohorich), v 18. st. Benetki, rodilnik Benetek (Megiser), s'Benetku (Kastelec), mestnik u'Benedkih (Rogerij), narechno she Benitcьh (rezijansko), Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci, Bьnetьke (Ramovsh); italijansko Venezia iz star. Venetia, toda nem. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem preko chesh. Benatky. Kakor slo­ vensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci, Mnjeci, starejshe in narechno Beneci, Bneci (Cres), od 13. 17. st. Beneci, narechno Beneće (Skok). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti, pisano tudi Venethi, Venedi, Venadi, Оύενθι, Βεριδοι (<Βενιδοι), Ούεν(ε)τικος κολπος = Baltsko morje (Niederle, Manuel), dalje tudi 'Ενετοι v Italiji, Enedi v Iliriji, Veneti v Galiji (Armorica), lacus Venetus v Alpah (Krahe). Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. st. za Slovane, tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr, vindland, Finci imenujejo Ruse Venäjä, Nemci Luzhichane, Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola); k temu pridevnik windisch in priimek
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Windischer (Kossina). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι, latinizirano Antae »Anti«<vety. Ni pa mogoche dolochiti, ali je slovanski toponim Bate, narechno tudi bete, bętę, leta 1200 Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh, Betockh<* bętę (=*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Logar) iz slovanskega * vętę (=Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni, staroirsko fine »prijatelj«; soglasha Krahe; toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Tako torej Bezlaj razgrinja strokovna izhodishcha za te toponime, ki jih razlichni avtorji po eni strani povezujejo z Anti in Slovani, po drugi strani pa z Veneti, med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. »Imena Bate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt, vëndi ”bivalishche”, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. Bezlaj: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I, str. 291) Kot bomo videli, ima ta iztochnica zelo globoke korenine in nadvse pomembne ter vznemirjajoche posledice, kar je povezano z imenom Karla Oshtirja, jezikoslovca, enega najvechjih, a nekam zamolchanih slovenskih znanstvenikov. Da, Slovenci smo imeli v dvajsetem stoletju vrhunskega jezikoslovca Karla Oshtirja, ki ga shtejejo med enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (gl. Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975), raziskoval je megalitske jezike (kot jih je sam poimenoval!), kakrshne so govorila ”predindoevropska” ljudstva v Evropi pred davnimi tisochletji... In njegova dognanja je vsekakor mogoche plodno primerjati s teorijo kontinutete Maria Alineija o neolitski prisotnosti Slovencev v Vzhodnih Alpah, she pred njim pa s teorijami Giuseppa Sergija o praslovanskem izvoru latinshchine in Giovannija Semerana o akadsko-mezopotamskih vplivih na Evropski prostor.

SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA V tem delu se bomo srechali z deli Karla Oshtirja, enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975; mimogrede, ta ima napachno letnico njegovega rojstva 1881 – pravilno 1888), ki po mojem mnenju nakazuje vrsto reshitev v zvezi z ugankami o Etrushchanih, Venetih, Slovanih itd. V razlichnih enciklopedijah (Narodna enciklopedija srpsko-

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

metatonije (sprememba zlogovne intonacije) zhe v dobi prabaltoslovanske jezikovne skupnosti ter (2) z alarodshchino (Alarodi. Ilju/Shoshtanju/Velenju. druzhbene in naravne pojave.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. prozodeme (dolzhine zlogov in naglashevanje). shtevilne glasovne zakone. 1994. Bibliografski zavod. Enciklopedija Slovenije.Megalitski jeziki . 1998) ter v arhivu SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani) preberemo o njem naslednje: Rojen 13. Zagreb. da je med vojno leta 1944 pogorela knjizhnica njegovega seminarja in med pozharom je zgorelo tudi njegovo pomembno delo neprecenljive vrednosti. v besedotvorju je dognal shtevilne predpone in pripone itd. Zagreb. skupno ime za stara predindoevropska ljudstva.11. manj z oblikoslovjem in narechji. leta 1924 je bil izvoljen za izrednega in leta 1932 za rednega profesorja ter do leta 1959. ugotavljajoch nastanek t. Oshtir je mednarodno priznan kot eden od pionirjev laringalne teorije. etruskoloshkega kongresa v Firencah. da je temu posvechal vso svojo energijo in chas. ki so ga kasneje zasedli Indoevropejci). Ljubljana. slovar alarodskih jezikov. Primerjalno jezikoslovje je shtudiral v Gradcu in na Dunaju. V njej se loteva predvsem dveh izmed najtezhjih problemov sodobne lingvistike: (1) z razmerjem slovanskega naglashevanja do baltishkega. SAZU. 1928. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega chlana SAZU.2010 10:12:38] . DZS. a nadvse nenavaden in kontroverzen je njegov izstop iz nje. mednarodna kritika poudarja Oshtirjevo velikansko erudicijo (spisek njegovih del je na koncu knjige). 1888 v Arnachah pri Sht. Zhe v zgodnjih letih se je najvech ukvarjal z indoevropskim primerjalnim jezikoslovjem. Kretschmerju. Slovenski biografski leksikon. raziskujoch alarodsko dedishchino v indoevropskih jezikih ter vpliv alarodshchine na razvoj indoevropejskih jezikov. kovine. Tudi to. s chimer bi se dalo razumeti.htm[16. Najobsezhnejshi del njegovega opusa pa je posvechen prav alarodskim jezikom. Etimoloshko je obravnaval sredozemske izraze za poljedelska orodja. predaval indoevropsko primerjalno jezikoslovje in tudi vechina njegovega opusa je posvechena predindoevropskim jezikovnim ostankom v Evropi in na Blizhnjem vzhodu. Njegov opus zajema dve knjigi in 28 razprav. She pred prvo svetovno vojno se je izpopolnjeval v SanktPeterburgu na Akademiji nauk (1912-13) in Londonu v British museum (1913-14).teorija kontinuitete hrvatska-slovenachka.revijasrp. umrl v Ljubljani 27. prevzel ugledno mesto po Franu Ramovshu. Enciklopedija leksikografskog zavoda. kazhe svojskost njegovega znachaja. Po vojni je leta 1919 doktoriral v Gradcu z disertacijo o izvoru indoevropskega dolgovokalnega intranzitiva (Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs). Meringherju in P. bizantoloshkega kongresa v Beogradu in 1. praoblike slovarskih enot. MK. vse je napisano v skrajno zgoshchenem slogu in veliko stvari je temeljnega in trajnega pomena za primerjalno jezikoslovje. 10. okoli 1200 besednih druzhin. Ljubljana. pretezhno z etimologijo in glasoslovjem. zlasti pri slovitih profesorjih R. 1952. Vzpostavil je alarodsko glasoslovje. http://www. Ljub­ ljana. alarodshchina – istorodni jeziki ljudstev na ozemlju. Vrnil se je domov in prezhivel leta med 1915 in 1918 v rovih na soshki fronti. kjer ga je zatekla prva svetovna vojna.i. 12. zhivali. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1922 postal docent. alarodske shtevnike in vodna imena. zlasti nekatere njegove etimoloshke razlage ter njegovo vztrajanje pri neindoevropskem znachaju shtevilnih slovarskih enot v indoevropskih jezikih sredozemskega obmochja. ko se je nad sedemdeset let star upokojil. Udelezhil se je 1. posebej she v Mali Aziji. 1973. Veliki sploshni leksikon. da po letu 1930 ni objavil nobenega znanstvenega dela vech. 1961. Res.

« Kasneje se bomo vrnili k njegovemu obravnavanju odnosa med Veneti in Anti. Elami. str. kjer sta indogermanski palatal in labijovelar sovpala v velar. Ljubljana. v kateri v uvodu pravi (zgolj kot kuriozum je izrazje kakor v izvirniku): »Radi boljshega razumevanja sledechih izvajanj o razmerju med Veneti in Anti par besed o predslovanskem jezikovnem substratu. V srednji Evropi razlochujemo sledeche jezikovne plasti: (a) Illiro-Venete. Toda tak sklep se ne ujema z jasnim Oshtirjevim zagovarjanjem Alarodov.11. da gre pri tem za predslovansko fazo. med katere prishteje tudi Etrushchane. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. L. takshno stalishche pa predstavlja pristajanje na avtohotonost Etrushchanov. potem iz tega izhajajo tri mozhnosti. bi se to dogajalo tisoch in vech let pred nashim shtetjem. Ljubljana. od katerih naj nashtejem posebej izstopajoche: 1. potem ko naj bi se odselili v Italijo? S tem bi se Oshtir pridruzhil zagovornikom t. Lydi. Predhethiti. Torej so po Oshtirjevem mnenju morali biti ti stiki nekje v Zakarpatju ali/in na severnem Balkanu. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbalto­ slovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. ki tvorijo z Etrusko-Raeti. to je predindoevropskih prebivalcev Evrope.« V tem Oshtirjevem razmishljanju je izjemno zanimivih vech stvari. zapadno od obeh – vendar locheni po ozkem illyrothrashkem pasu – Germani.htm[16. severne priselitvene teorije Etrushchanov v Italijo.revijasrp. da si je slovanshchina http://www. Kavkazi. tedaj tam zhe vsaj pol tisochletja ni bilo vech Etrushchanov. (b) centralno-indogermanske (op. (b) etrushke izposojenke iz italshchine. Mitani.V. 46). kot pravi danashnja standardna zgodovina. S tem pa se odpre dodatno vprashanje: Ali so Etrushchani v Podkarpatju ali Zakarpatju popolnoma izginili. 1928. i. 1930.Megalitski jeziki .: indoevropske) Thrake. Baltoslovani so si izposojali besede iz etrushchine – kdaj in kje? Che naj bi Slo­ vani prishli shele v srednjem veku do Vzhodnih Alp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. ostali dve sta she.teorija kontinuitete Karel Oshtir. V Oshtirjevi knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Znanstveno drushtvo. Kari. ob Baltijskem morju Balti. je med drugim objavil tudi temeljito razpravo Veneti in Anti (Etnolog II. (c) na illyrothrashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. che so pred tem zhe kdaj bili. Che je Oshtirjevo mnenje dokonchno takshno. kot preprichan alarodist. Ker pa je Oshtir mnenja. navezujoch se na zgoraj citirano besedilo Franceta Bezlaja o venetskih Banjshicah. da so avtohtoni ali da so prishli iz Male Azije. str. v juzhni Rusiji Skythi. 150) je povzetek v slovenshchini iz katerega navajam (izrazje kot v izvirniku): »Tri predslovansko-etrushka imena ptic – V uvodu ugotovi avtor trojni odnos med Etruski in Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. Liguro-Iberi (>Baski) in Pelasgi pre­ dindogermanske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljuchno Semite) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki.2010 10:12:38] . Sumeri).

izvzemshi identitete staroevropskega substrata. armenshchina in (b) predindoevropski (megalitski) jeziki (podchrtal L. to je v juzhni Evropi. ki govori o Venetih in Antih.Megalitski jeziki . Che so si Slovani izposojali besede od Etrushchanov.. zato pa je potrebno raziskovati. da ga izvolijo za rednega chlana SAZU v tem razredu. Toda Karel Oshtir je bil poleg genialnosti tudi svojevrstna osebnost. Za nas je she posebej zanimivo. povzrochil je nadvse nenavadno in enkratno zagato: pet let po imenovanju za rednega http://www. To Oshtirjevo stalishche je toliko bolj nenavadno in presenetljivo. ker ni bilo med Praslovani in Pragermani nikakrshnih stikov. V. da so Etrushchani zhiveli tudi v Zakarpatju. ker poleg tega she zapishe (str.htm[16. ga je 4. zakaj ne?! Kako bi bilo mogoche.. Kako je lahko vprashanje prihoda Slovanov v Zakarpatje postransko vprashanje?! A zgodovina ne ve nich she o marsichem dru­ gem.«. z utemeljitvijo.V.« pod (c) [je seznam publikacij]. da bi bili Illyro-Traki kdaj podvrgli Slovane. in to celo prek nekega vmesnega ljudstva? 2. toda domnevam.«. Osebno delo Karla Oshtirja nadvse visoko cenim in menim. da gre izposoja besed zgolj v eno smer? 3. Poudaril je njegovo znanstveno delo na podrochju indoevropeistike najstarejshe dobe. ne tangirajo. 13): »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Illyro-Traki v Karpatih. povezujoch razlichne zvrsti znanosti. o kateri ne krozhi malo anekdot.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.teorija kontinuitete sposojala etrushchanske besede: (a) kot smo zhe rekli... stara Prednja Azija. str..11. (c) da so si Slovani izposojali etrushchanske besede prek posrednikov. Akademik Ivan Grafenauer. genetskih in drugih odkritij. Prednji Aziji in severni Afriki pred doselitvijo indoevropskih in semitskih ljudstev. (b) da so Slovani zhiveli v stiku z Etrushchani v Italiji. da bi *Chъrvatъ she le iz germanskih ust prishel do Praslovanov. in che ne. ali si niso tudi Etrushchani izposojali iz baltoslovanshchine. januarja 1953 predlagal. da ga je sam napisal) pod »(a) obseg znanstvenega dela: indoevropeistika: najstarejsha doba. Ljubljana 1926-1927. Tudi che Karel Oshtir ni sam napisal CV (kar bi bilo neobichajno). je ta listina vsekakor del Grafenauerjevega predloga in je bila podlaga za Oshtirjevo visoko akademsko izvolitev. O tem pa v posebnem poglavju. 10): ». s tem se odpre she podvprashanje.). ki nas. da ga je treba ponovno brati in preuchevati v luchi najnovejshih jezikoslovnih. arheoloshkih. tajnik razreda za filoloshke in literarne vede.. so postranska vprashanja (podchrtal L. neverjetno je. o tem ne ve zgodovina nichesar. Od kod in kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje? Oshtir namrech pishe v shtudiji K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. predindoevropskih jezikov na mediteranskem obmochju. che operiramo s predslovanskim illyro-trashkim substratom.revijasrp. bela Afrika) pred doselitvijo indoevropskih in semitskih dialektov.) v mediteranskem okrozhju (stara Evropa. baltoslovanshchina.2010 10:12:38] . to radi tega. prazgodovinskih. etnoloshkih. da je Karel Oshtir temeljit raziskovalec predindoevropskih in predslovanskih jezikovnih in etnichnih osnov slovanskih jezikov in narodov. kdo naj bi bili ti posredniki in ali je bilo Slovanom res treba izposojati si imena za ptice pri oddaljenih Etrushchanih. baltoslovanshchine in armenshchine. kar preberemo v njegovem Curriculum vitae (ki sicer ni podpisan.

zapisnichar je bil glavni tajnik Milko Kos. Tema sejama predsedstva SAZU sta sledili dve skupshchini. navzochi she akademiki (op. Pod tch. Oshtirja odvrnili od tega sklepa niso uspeli. Shnuderl.« Seveda se nam zdi to belezhenje nenavadnega in izjemnega dogodka. Brodar.teorija kontinuitete chlana Akademije je iz nje sam izstopil. Ker poizkusi. Grafenauer. od prejshnjih je bil opravicheno odsoten le podpredsednik Bozhidar Lavrich. z motivacijo ”ker hochem imeti mir”. podobno se ni zgodilo ne pred tem. Koroshec (op. Tavchar in M. suhoparno in formalistichno. maja 1953 se je v sejni sobi Akademije sestalo predsedstvo SAZU pod predsedstvom Josipa Vidmarja. prisotni so bili she podpredsednik Bozhidar Lavrich. Takratna dogajanja so po svoje nejasna.V. zadnji zadevi preberemo: »Predsednik sporochi. glavni tajnik Milko Kos ter razredni tajniki France Stele. vzame predsedstvo odpoved na znanje. Petra Skoka.: to je rokopisno dodano). Rakovec.« Iz zapisnika ni videti. 13. Predsedoval je Josip Vidmar. Kuhelj. Karel Oshtir se je z dopisom z dne 18. Oshtir she nadalje ostal chlan Akademije. Koshir. Iz zapisnikov organov SAZU je razvidno: Ob pol enih popoldne dne 30. ni niti besedice. junija 1958. pri skupshchini ne more biti navzoch.« Kljub temu. da se je predsednik marshal Tito pismeno opravichil. http://www. Melik. Anton Melik in Anton Lajovic. Karla Oshtirja in Antona Sovreta. pustiti zaenkrat vprashanje odprto. Vidmar. L.Megalitski jeziki . Kos. podpredsednik Bozhidar Lavrich.: v zapisniku so samo priimki brez osebnih imen): Bevk. v deveti. ki je bila pet let kasneje. za dopisna chlana pa dr.2010 10:12:38] . Lajovic. 2 dnevnega reda – porochilo predsednika. prisostvovali so predsednik Josip Vidmar. se zdi nenavadno. ter Luciena Tesniera. oktobra 1958 ob desetih dopoldne z edino tochko devnega reda: Volitve novih chlanov Akademije.revijasrp. G. L. Vidmar. ki so rabili kot osnova za sprejem med chlane SAZU). glavni tajnik Milko Kos ter tajniki razredov Stele. Predsednik pa tudi drugi chlani predsedstva naj ”neuradno” poizkusijo posredovati.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.« Tej je v dvorani Akademije sledila she ena seja predsedstva SAZU v torek 17.Sklene se. Zapi­ sano je she: »Predsednik sporochi. 2 – tekoche zadeve je razredni tajnik Grafenauer predlagal: »Drugi razred predlaga za redna chlana dr. A.V. januarja 1958 ob 11h dopoldne. Predsednik je pos­ redoval. pa ni uspel .htm[16.11. da bi akademik Oshtir svojo odpoved umaknil. novembra 1957 na lastno zheljo odpovedal chlanstvu v Akademiji. Hadzhi in V. da se je akademik Oshtir z dopisom datiranim z dne 18. pod tch. prva je bila izredna 17. dr. she manj po tem. Predsedstvo vzame porochilo predsednika na znanje in ga odobri. »Predsedstvo vzame porochilo predsednikovo na znanje in ga odobri. rednega profesorja v pokoju na Univerzi v Zagrebu. pozdravlja pa skupshchino in ji zheli uspeshno delo. da bi o tem potekala kakshna razprava. Lobe. v javnosti krozhijo razlichne domneve. Milan Vidmar. Pod tch. oba redna profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. od katerih je ena manj verjetna od druge. Ivan Grafenauer. Karla Oshtirja. Kalin. da o izstopu enega od chlanov. Hadzhi in Lajovic. profesorja na Univerzi v Montpelierju. Opravichila sta se akademika J. novembra 1957 odpovedal chlanstvu pri Akademiji. 2 – porochilo predsednika v drugem odstavku pishe: »Prof. da bi prof. Stele. saj se zapisnik o tej tochki koncha. Grafenauer.« V zapisniku seje predsedstva SAZU. Po odobritvi Izvrshnega odbora SAZU mi je predsednik Akademije prijazno dovolil vpogled v arhiv in osebno mapo Karla Oshtirja (slednja je zelo skromna in vsebuje le njegovo fotografijo malega formata ter par listov. M. ki nima primere. da bi prof. da so bile na vrsti volitve novih chlanov.

tezhko umljivo.11.htm[16. 164-168) takole izrazil: ». da ”se je komu izgubila”. Srechko Brodar. se je v Slavistichni reviji (VIII. Chesa takega proti Karlu Oshtirju ni bilo zaznati./ z znano svojevrstno. se je tudi na Akademiji dogajalo marsikaj. Anton Sovre... Igor Tavchar. toda tudi motivacija. saj neposredno iz chlanstva ni izvirala kakshna dodatna obremenitev kot praviloma le skupshchina enkrat letno. Boris Kalin. tega ne ublazhi niti priznanje ”o veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma”. vsekakor ni obroben in pozabe vreden primer. Opravichila sta se tudi predsednik republike Josip Broz-Tito in podpredsednik Zveznega izvrshnega sveta Edvard Kardelj. Tako izjemen dogodek.. Navzochi so bili poleg predsednika Josipa Vidmarja in glavnega tajnika Milka Kosa she chlani: France Bevk. O Karlu Oshtirju niti besede. eden velikih slovenskih jezikoslovcev. Karel Oshtir /. Ivan Rakovec. Bogdan Brecelj.revijasrp. kakrshna je prostovoljna odpoved chlanstvu v najvishji intelektualni instituciji nekega naroda. da se je listina preprosto z leti morda kam zalozhila.. Franc Jakopin je objavil prilozhnostni chlanek Karel Oshtir – osemdesetletnik (Jezik in slovstvo. umetniki ipd. ki asocira na gonjo za rekordi za vsako ceno. Gojmir A. v svojem smislu tako imenovano alarodistichno. med chlane Akademije je bil takrat (1953) shele sprejet. Ivan Grafenauer. ki ekskluzivno zdruzhuje cvet narodovega uma. Kos. Lucijan M. ali res zgolj njegovo ”chudashtvo”? Po svoje je zgovorno nadvse nenavadno nakljuchje.Megalitski jeziki .izraznim shportom tekmujocho in tudi sicer drugachno utemeljitvijo. vanjo pa si prizadevajo priti vrhunski znanstveniki. str. str. XIII/6. Morda niti ne bi bilo tako pomembno razglabljati. Feliks Lobe.. Makso Shuderl. decembra 1958 dopoldne. ustvarjalci. da ne bi takrat koga skominalo to prikriti ali marginalizirati. Anton Kuhelj. da v arhivu SAZU kljub skrbnemu pregledu (maja 2004) ni mogoche najti Oshtirjeve pisne odstopne izjave. Seveda je mogoche domnevati. Meillet). chesh ”da hoche imeti mir”.. kot je Akademija znanosti in umetnosti.lingvistichni glasovi (A. Iz tega navedka se kazhejo dolochene tezhave. oblikovano z nekim lingvistichno . toda v tistem burnem povojnem chasu. Alija Koshir.izraznim shportom tekmujocho”. ki jih je imel Oshtir v znanstvenih krogih.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. ochitek ”tezhko umljiv” je lahko sinonim za zavrachanje. proti metodi katere so se chuli svetovno .2010 10:12:38] . France Stele. Lado Vavpetich. Akademik Rajko Nahtigal. da tudi Nahtigal ne izrazha svojih misli prevech preprosto. opravicheni: Marjan Kozina. Josip Plemelj. na potovanju: Bozhidar Jakac in Bozhidar Lavrich. sicer pa ni zaznati kakshnih sankcij proti morebitni nerednosti chlanov. v katerem pravi: »Mladi obiskovalci jezikoslovnih oddelkov Filozofske http://www. ki je sicer izrecno omenjena v zapisnikih njenih organov. Shkerjanc. O veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma. je potekala redna seja skupshchine Akademije. to pa se she stopnjuje s pridatkom ”oblikovano z nekim lingvistichno .. Gorazd Kushej.. ne moremo pa povsem odmisliti tudi za takratni chas uposhtevanja vredno drugo mozhnost. Kaj je bilo zadaj.teorija kontinuitete Nekaj kasneje. Jovan Hadzhi. 1955.« Moram rechi. v katerega lahko vshtejemo tudi leto 1958. Milan Vidmar in Fran Zwitter.. zakaj se je Karel Oshtir odpovedal mestu v Akademiji. 29. prav nasprotno. se zdi prevech preprosta. poleg tega tudi definicija ”v svojem smislu tako imenovano alarodistichno” kazhe na sumnichav odnos do Oshtirjevih teorij. Anton Lajovic. takrat naj bi bili nekateri akademiki izkljucheni zaradi medvojnega obnashanja ali kakshnih drugih politichnih motivov. 169-170). Viktor Koroshec. Maks Samec.

ki na svoj nachin razgrinja dramatichno Oshtirjevo usodo kot vrhunskega znanstvenika. stara egiptshchina in etrushchina). vendar so jim vtisnila sledove predindoevropskih prvin.. saj so v reviji Linguistica leta 1973 objavili razpravo Bojana Chopa Oshtirs Sprachwissenschfatliche Ideenwelt v nemshchini z avtorjevim opravichilom.. Za ugotavljanje alarodske (azianske. berbershchina in kavkashki jeziki). Res pa za Oshtirja lahko trdimo. kakor se to v znanosti dogaja. To http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. in tem je Oshtir v svojih delih posvetil veliko pozornost. Toda tudi sicer se mu poslej ni bolje godilo niti v strokovni javnosti. ki so se ohranili v bolj ali manj bogatih pisanih spomenikih. da hochejo tudi na ta nachin razshiriti v znanstvenih krogih poznavanje njegovega dela.. ena od nashih odlichnih in najbolj svojevrstnih osebnosti. da se Oshtirjeve ugotovitve gibljejo komaj she na mejah verjetnega.« Toda pretrese nas Jakopinova ugotovitev. jezike. je imel raziskovalec na razpolago tri vrste virov: danashnje zhive jezike kot neposrednega nadaljevalca alarodshchine (bashchina. zato naletimo na pripombe (npr.. potrebne pri povezavah: ficus – smokva – indzhir!« Ob tem bridko ugotavlja: »Njegova [Oshtirjeva] ustvarjalna domishljija pa je bila za marsikaterega lingvista presilovita. da] lepega dela indoevropskega gradiva ne bo mogoche pojasniti z notranjimi glasovnimi zakoni .revijasrp. ki so jih vsrkali indoevropski jeziki. ki je dalech pred svojim chasom in zato nerazumljen.htm[16. in ne upadala.11. Zhe danes smemo trditi.. zato je njih branje skrajno zahtevno. ki bi kot temeljni kamen pomagala ozhiviti prvotno alarodshchino. in staroevropska narechja. trashke) jezikovnih plasti na jugu Evrope.« Kako hitro gredo ljudje v krivichno pozabo! Nepolnih deset let je minilo. dasi je tudi vrsto svojih najpomembnejshih del Oshtir napisal v nemshchini. in zhe ga mladi shtudentje niso vech poznali. da je prav Balkan zlata jama za razpletanje jezikovnih klobchichev. Franc Jakopin je v zgoraj omenjenem chlanku she zapisal: »Kot Mehringerjev slushatelj se je Oshtir trdno drzhal povezanosti besed in stvari (Wörter und Sachen) (podchrtal L. v ruskem etimoloshkem slovarju). kavkashki jeziki she vse premalo opisani in raziskani. Izkazalo se je. da je profesor Oshtir s svojim nekonvencionalnim nachinom mishljenja in s svojo samotarsko zagnanostjo vechkrat prehitel svojo vedo in prerasel svoje jezikoslovno okolje. nabita z asociacijami. ki bi bili njegovo delo lahko spremljali enako kompetentno kritichno. saj imajo nekateri celo nad 70 fonemov (medtem ko jih imajo evropski jeziki med 30 in 40). ki ga srechujejo v knjizhnicah..2010 10:12:38] . vrednost njegovega dela bo narashchala. ki pa deloma she niso zadovoljivo prebrani (mednje spadajo sumershchina in ostanki nekaterih drugih prednjeazijskih jezikov. »Oshtirjevi spisi so prava ”lingvistichna stenografija”. kar je genialni Karel Oshtir opustil predavanja. da je mozh s pipo. da je imel premalo adekvatnih poznavalcev. jafetitske) jezikovne osnove. [zavedal se je. Prav med temi so jeziki z najpestrejshim glasovnim sistemom. kakor se je sam suvereno gibal po tako odmaknjenih jezikih svojih raziskav.« ugotavlja Jakopin in se obenem navdushuje: »Kako imenitne zveze so bile npr. da bi bilo mogoche rekonstruirati njihovo prakavkashko obliko. da je iz drobcev kaj tezhko zgraditi preprichljivo podobo jezika in da so npr. Toda kljub izjemni gmoti svojega nakopichenega znanja in svoji genialni kombinatoriki si je velikokrat moral priznati. ki jo je v Evropi prekrila indoevropshchina. Vasmerjeve.V.teorija kontinuitete fakultete v Ljubljani komajda she vedo.Megalitski jeziki .) . toda tezhishche njegovega dela je bilo prejkoslej v odkrivanju predindoevropskih in posrednishkih (ilirske. Karel Oshtir se je oborozhil z gigantskim znanjem v vseh treh smereh.

maloazijske neindoevropske jezike (za take so takrat imeli likijshchino. 1-6).V. predgrshchino itd.. relativnostno teorijo.2010 10:12:38] . V vseh indoevropskih jezikih. v severni Afriki pa hamitsko skupino. predindoevropske substratne jezike (predslovan­ shchino. v alarodijsko jezikovno druzhino shteje naslednje jezike: sumershchino. Takih besed je v evropskih indoevropskih jezikih vse polno. da izvirajo iz skupnega prajezika.« Kot vidimo se Chop izrazha v pretekliku. lidijshchino. dobil pa jo je za odkritje s podrochja kvantne teorije. saj je ta priznal Oshtirjevo alarodijsko teorijo kot v bistvu pravilno in nabral iz juzhno. 1973/74. da si ga je izbral za zhivljenjsko nalogo. predkeltshchino.: L. ki ni nikoli dobil Nobelove nagrade za svoje poglavitno genialno delo. ber. 1-2. da morajo biti jeziki na gori razmejenem podrochju medsebojno sorodni. ko je prebral eno od njegovih del. da se rode ”pred svojim chasom”. Colin Renfrew pravi. V Oshtirjevo dobro gre npr. ki sta doktorirala pri Oshtirju v vsej njegovi znanstveni karieri!) objavil chlanek Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo.Megalitski jeziki .. v Evropi baskovshchino in vse t. da so tudi drugi zacheli z raziskovanjem odnosov med jeziki. je she vedno nadvse sporno. Tudi v zahodnejshih semitskih jezikih naj bi zhiveli ostanki predsemitske-alarodijske jezikovne plasti. Oshtir je pri obravnavanju tega predindoevropskega gradiva prishel do zakljuchka. Za Oshtirja nikakor ni ”vse iz vsega izpeljivo” ali pa vsaj iz shtirih ”slovitih” Marrovih elementov (sar. niti zanj nima veljave trombettijanska jezikovna monogeneza. op. ko je na razpolago neprimerno vech materiala kot v dvajsetih letih . predgermanshchino. da je bila Anatolija. Vechinoma oznachujejo tudi predmete.teorija kontinuitete potrjujejo tudi nova odkritja arheologije in antropologije. naletimo pogosto na besede. ampak eden od stebrov chloveshkega duha nasploh.. dejstvo. str.. L.revijasrp. a predvsem v kulturnem pogledu.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. kar so nas nauchile besede nesporno indoevropskega izvora [op. verjame le jezikovnim dejstvom. redkokdaj razumljeno in hitro sprejeto.] vojni se je polozhaj v marsichem precej preobrnil. tj. i. tako Bouda. kaj naj bi genialni etimolog dognal sedaj.in zahodnoevropskih modernih jezikov toliko predindoevropskega besednega in slovnichnega gradiva.V. Resnichno si lahko predstavljamo. vendar pa je prav to chasovno navzkrizhje v sami naravi odkritij. da nisem vech mlad.« To Chopovo dognanje kazhe v jasni luchi usojenost genijev. sht. posebno v grshchini in latinshchini. rosh). ki je primerjal baskovski in kavkashki besedni material.« (podchrtal L. Einstein kljub svoji vlogi intelektualnega http://www.: Giovanni Semerano se je pri njihovi razlagi naslonil na najnovejsha odkritja v akadshchini] . . pojme. ki niso mogli biti doma na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina) [podchrtal in op. podobno kot indoevropska ali semitska skupina. potem je tu she teorija kontinuitete – o tem vech v nadaljnjem besedilu]. Dal jim je ime alarodijski po antichnem maloazijskem narodu Alarodioi.11. je prav. zaupa le mochi kombinacije.). XIX. yon. ki jih je Oshtir imel za alarodijske. da je Oshtir nekoch.. zhalostno vzdihnil: Sedaj pa mi je zhal. Posebno mesto v usodi alarodijskega jezikoslovja pa zasluzhijo dela Hubschmida.V. A glejte paradoks.) Prilozhnostno je Bojan Chop (eden od edinih dveh. kavkashke jezike.htm[16. L. karijshchino) starega veka.. stvari.V. Oshtir je zachel svoje delo kakih 50 let prezgodaj. da se pri njem pomudimo nekoliko obshirneje.: kje naj bi bila indoevropska pradomovina. ne le najvechji fizik dvajsetega stoletja. kjer pravi: »Ker je shtudij predindoevropskega jezikovnega gradiva za Oshtirja tako pomemben. poglejmo zakaj: »Po [drugi svetovni. Kot slovit primer nam lahko rabi Albert Einstein. predbaltshchino. ki je njihova glasovna zgradba tezhko zdruzhljiva s tem. ki prelamljajo z ustaljeno paradigmo in jo nadomeshchajo z inovacijo.

ki sega po severnih ozemljih Sredozemlja od Baskov do Kavkazcev.« http://www. /. torej meni. kaj shele.. so bili shele v zachetni fazi raziskovanja itd. L. gl. ki shteje za sorodne z indoevropsko skupino ne le semitsko in hamitsko ter uralsko in altajsko. tako tudi ne Hei­ senbergovega nachela nedolochenosti. drugo. posebno hetitshchina. protohatijshchina. na drugi strani. da je etrushchina indoevropski jezik. ki so preplavile fizikalni svet.V. ko je bilo raziskovanje ustreznih jezikovnih podrochij she v povojih: Kavkashki jeziki niso bili niti zadostno popisani. temvech tudi kavkashko.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. med Uralci in Indoevropejci na drugi../ Danes bi se tudi v presoji jezikov. S tem pa bi mogli za marsikateri besedni element v indoevropskih jezikih. Skratka. da je bil indoevropski element tam zhe prevladujoch (mikenska grshchina!). ki naj bi bil mediteransko-predindoevropskega izvora. In Chop nadaljuje z razlago.V.« In kot da to ne bi bilo dovolj. v chem se je she oddaljil od svojega profesorja: »Sploh se je izkazalo. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. da je indoevropski jezik.: na tej to­ chki velja spet opozoriti na mnenje Colina Renfrewa ter Maria Alineija.Megalitski jeziki .]. Chop navrzhe she naslednjo misel. ker ni mogel verjeti.htm[16. da je indoevropski element v Mali Aziji dalech mochnejshi. da je v resnici le soroden [podchrtal L. in njegovo teorijo o alarodijski skupini v bistvu danes priznajo kot pravilno taki mojstri kot Hubschmid. da ima Oshtir velikanske zasluge za razvoj raziskav na podrochju predindoevropske stare Evrope. ki jih je on nekoch shtel za gotovo alarodijske. L. Oshtir je zachel svojo alarodijsko teorijo v chasu. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu. Pa tudi znotraj neindoevropsko-predindoevropskega jezikovnega kroga so nastale spremembe: Hubschmid misli. a se je krepko motil! Tako tudi Chop o Oshtirju pravi: ». da je Mala Azija zibelka Indoevropejcev – toda predvsem v kulturnem in ne genetskem smislu. da bi imeli kako primerjalno shtudijo. Celo vrsto etimologij so mu priznali./ maloazijski jeziki.revijasrp. s tem pa.teorija kontinuitete revolucionarja ni mogel sprejeti vseh sprememb...2010 10:12:38] .« Chop spodobno zakljuchi s poklonom profesorju tik pred njegovo smrtjo: »Kljub vsem tem kritichnim pripombam pa ostane neizpodbitno dejstvo. da igra nakljuchje tako pomembno vlogo v vesolju. Tudi za mikensko dobo v Grchiji se je izkazalo. da je okoli Mediterana treba domnevati vsaj dve razlichni nein­ doevropski plasti: juzhno-zahodno z berberskimi jeziki in sorodnim substratom v Shpaniji in na sredozemskih otokih na eni strani. se resno bojim.11. Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni.. a tudi v mochnem nasprotju z mnogimi sodobnimi znanstveniki. She vech priznanja pa zasluzhi Oshtir zaradi neshtevilnih pobud na predindoevropskem podrochju: te so pogosto vech vredne kot rezultati sami.: Chop se ”resno boji”. kot so mislili v dvajsetih letih in prej [op. od Oshtirjeve alarodijshchine bi morali danes marsikaj odbiti. /. huritshchina. sem mnenja. ki nam sprva ohladi navdushenje nad Oshtirjevimi jezikovnimi bravurami: »Dosledno obravnavanje tujih elementov v indoevropskih jezikih kot alarodijskih pa je ogrozheno she z drugimi teorijami: Tu je IllichSvitycheva nostratishka teorija. o chemer glej vech v nadaljevanju]. Le zadnja bi nekako ustrezala Oshtirjevi alarodijski skupini. marsikaj drugache glasilo: likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. tudi za etrushchanski jezik (ki pa seveda nima nich opraviti s slovenshchino!)« [op. mojo knjigo Davnina govori].V. rechi.. nasprotno od svojega uchitelja Oshtirja.

Seveda je tu eden od najpomembnejshih vzrokov.revijasrp.Megalitski jeziki . skoraj brez razlag. torej z indoevropskimi sorodne jezike. kar spominja na koptsko kente (prv. ki jih ima zlasti nostratichna teorija ter npr. Druge Oshtirjeve etimologije so nekaj manj obsezhne ali chisto kratke. da bi bila prvotna oblika nashe besede nekako *tηmωg. e). zakaj tolikshna zadrzhanost do Oshtirjevih teoriji. kar Chop oznachi kot »nedvomno eno najobsezhnejshih in najbolj zapletenih v vsej svetovni etimoloshki literaturi«. da tudi sumershchina sodi med nostratichne. s katerimi ima veliko skupnih jezikovnih osnov. Professor Dr. Meillet. l je iz th kot tudi sicer.. minojsko-grshko lugi itd. (b) armensko thuz < *thwuz. odpad t naj bi bil sumerski oz.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Chop k temu pripominja.11. 133). s poudarkom na hitrem razvoju jezikoslovja in na posledicah za Oshtirjevo dedishchino. da http://www. ficus < *thwoikos (th = spirant). to iz *thwωg. ki smo jo pravkar na kratko povzeli. (glasovne finese moram zaradi pomanjkanja znakov opustiti) edino sredstvo za povezavo z a-c. toda objavil jih je v svojem zhivljenju vech tisoch. to pa iz *thwügo (z dolgim -ü-). (gl. mochno skrajshana je videti takole: (a) latin.teorija kontinuitete Bojan Chop spregovori o Karlu Oshtirju tudi ob stoletnici njegovega rojstva v Hundert Jahre eines bekannten slowenischen Sprachwissenschaftlers. 1989. (e) tako pridemo do praoblike *thimωg (th = spirant). str. (d) starocerkvenoslovansko smoky. pri tem spoznamo zapletenost postopkov na primeru alarodijske zveze in razchlenitve skupine besed za »figo«. vse iz *lüg.. vendar niso razen prve. spoznanje. z navajanjem iz Oshtirjevega dela Beiträge (str. navajen znanega francoskega leporechja. tch. izposojeno iz nekega alarodskega dialekta. so zaradi pomanjkanja prostora (po prvi svetovni vojni je bila vsesploshna kriza in tudi pomanjkanje papirja) njegove razprave pisane v telegrafskem slogu. prairansko *anchira < *ankira. Karel Oshtir (Linguistica. brez citatov in v formularichni obliki. kot pravi avtor v uvodu. XIX. Che bi hotel Osh­ tir vse svoje etimologije v Beiträge tako razlozhiti.htm[16. Bojan Chop skusha pojasniti. to pa iz *timg. alarodski. samo v Beiträge jih je 942. gotsko smakka. Skok v svoji Etimologijskem rjechniku) ali celo namerno ignorira. ki zhivi she v sumerskem dib < *dingw (ng w = labiovelaren nosnik). kakor je »figo«. tudi egipchansko d'b. (c) grshko tykon. zakaj vechina jezikoslovcev Oshtirjevih alarodistichnih spisov ne pozna in ne citira (npr. ochitno. *t-ngk) in na alarodsko *timg v predsemitshchini *tin(a)tu. (i) nekaj hamitskih oblik. je nekoch napisal. she bolje * thηmωg (th = spirant). kjer je alarodska menjava th : th-spirant (ta substituiran s slovanskim in germanskim s) in alarodska menjava w : m (leniran) itd. 3-12). (h) kavkazijsko : gruzinsko legwi. b) povezljivo. starejshe *ting w she zhivi v izposojenki asirsko tintu ( idr. potem bi knjiga obsegala vech kot 1000 strani. semitske besede. vse troje iz predbalkanskega *thwoko. tinu). (g) kitajsko a-tsang. sykon. ko je bil zhe dobrih petnajst let pod rusho. npr.2010 10:12:38] . tch. ozhje z armenskim thuz (gl. arab. koptsko kente (disimilirano iz *tente ?)? (f) novoperzijsko ändzhir. nich vech opremljene z glasoslovnimi in oblikoslovnimi razlagami. v katerem v bistvu ponavlja pravkar izrechene misli. staroindijsko anjira itd.

Naj tu omenim eno tozadevnih etimologij: latinsko lepus. in nenavaden slog pisanja – . zirjatsko nimal. ali ni jezikoslovje tudi najvishja poezija?« * Che pustimo njegove nenavadne osebnostne lastnosti ob strani – do skrajnosti predan delu. skoraj samotarski. jurjatsko nääßa itd. laponsko njoammel.2010 10:12:38] . ko utemeljuje: »Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. Toda pomen in glasovna oblika vajenega jezikoslovca takoj spominjata na naslednjo uralsko skupino: madzharsko nyul »zajec«. a ne le jezikoslovnih. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. mordvinsko numolo. za kakshne jezike gre in zakaj ”megalitski” jeziki.. -oris »zajec« je bilo spoznano za predindoevropsko in zdruzheno v enotno skupino s siciljskim (tozh. da je Karel Oshtir najpomembnejshi kot izvrsten jezikoslovec.Megalitski jeziki . ki tudi danes vedno bolj vzbujajo zanimanje javnosti ter sprozhajo kontroverzne odzive. nespecialista. mislim. da predstavljajo vez s sodobno teorijo kontinuitete Maria Alineija. to je predmet te knjige. Oshtir je med drugim raziskoval (po njegovi lastni definiciji) megalitske. ”predindoevropske” jezike. konchuje Chop. OD KOD VENETI? UVOD http://www. marvech tudi etnogeneznih raziskovanj o nashih davnih prednikih. ker menim. v negotovost. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. da Chop ta chlanek konchuje z naslednjo mislijo: »Torej. med Uralci in Indoevropejci na drugi. praoblika je *nomala in zadnje gre prav lahko k alarodskemu *d/labar.teorija kontinuitete se pri branju Oshtirjeve razprave chloveku zachne vrteti v glavi.htm[16. nato pa she z latinskim laurex »kunec«.« In po vsem tem morda ni presenetljivo.11. ki se je loteval nadvse drazhljivih. Toda tudi Chop postavlja bralca.) leporin in masiliotskim leberis. she zlasti zato. sem mnenja.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.

s tem v zvezi pa tudi o njegovi avtohtonosti na nashem ozemlju. 1. kolesa tezhka. ki terjajo odgovore. da bi postal chim lazhji. a le na kratke razdalje ter sprva po utrjenih nasipih.. da so jih vlekli voli.sht.htm[16. da je bilo Ljubljanske barje na takem visoko kulturnem podrochju. prenos tehnologij.n.2010 10:13:48] . vpliv na jezike itd. da je bil prostor Slovenije obenem proizvajalec dolochenih shirshe iskanih dobrin in zaradi tega dovolj bogat. To sicer sovpada s tch. da http://www. o shirshih kulturnih sovplivanjih med Mezopotamijo in Evropo. In ker je z odkritjem kolesa dokazano.Odkod Veneti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I OD KOD VENETI? UVOD Najdba bakrenodobnega kolesa na Ljubljanskem barju vzpodbuja k razmishljanju v dveh smereh: . (A)Medtem ko je bilo o problematiki pod to tochko zhe veliko preuchenega in napisanega v svetovnem okviru. (1) Z vozovi je bilo mogoche prevazhati veliko vech tovora. Zato domnevajo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da so bile poti potrebne zaradi vishka produkcije in izmenjave dobrin. Enako smemo domnevati za Ljubljansko barje. je potrebno raziskati takratna dogajanja tudi v prostoru svetolucijske kulture.sht. tako so se kasneje pojavila kolesa z naperami.revijasrp. to pa terja organizirano delo vechje skupine ljudi v daljshem chasovnem obdobju. njene oblike in delovanje. bodisi nasipe ali kar namensko grajene poti. potrebno za prezhivetje posameznika in njegove druzhine.A) o sami tehnoloshki iznajdbi. vendar so bila vozila okorna. Doslej je veljalo.n. ker je bilo drugod premehko ali zamochvirjeno. da jim je bilo mogoche (zachasno) opustiti redno delo. kakor pa ga nositi na chlovekovih plechih ali na hrbtih tovornih zhivali – torej sta se mochno razmahnili proizvodnja in trgovina! (2) Zlasti za vozhnjo na vechje razdalje je bilo treba utrditi in pripraviti poti. kasneje tudi za njihovo vzdrzhevanje. (B) V tej tochki je vech stvari. je pripomogla h kulturni izmenjavi na vechje razdalje. Ker so zacheli uporabljati tudi bojni voz. Ni pa sama po sebi umevna druzhbena organiziranost. tisochletja pr. da so vozove s kolesi poznali v Mezopotamiji morda zhe v drugi polovici 4. najbolj podrobne upodobitve pa so iz okoli 2700 pr. Sklepamo lahko. je to vzpodbujalo k inovacijam. (glinene igrache ali votivni predmeti?). nam za raziskavo vseeno ostajajo vprashanja o (ne)avtohtonosti oz. (3) Prav menjava dobrin. izdelavi in uporabi kolesa kot takega.B) o shirshih ekonomskih in druzhbenih vzrokih ter posledicah uporabe kolesa. Organizacija take skupine delavcev zahteva neko obliko organizacije druzhbe in zadostne vire. izdelana scela. trgovina. . da so na njem kot poti uporabljali utrjene odseke zemljishcha.11.

sht. prve stalne naselbine s kolibami iz vejevja in protja.n.000 in 10. ljudje ne zhive vech v krdelih.sht.000 pr.htm[16.000. ampak se http://www.sht. njihova zasluga. epipaleolithic. nabiralnishtva in ribishtva) – ta oznaka je dokaj neopredeljena. med 1.000 in 10.n.000 pr. lov je najvazhnejshe opravilo.sht. ter mezolitik (epipaleolitik) med 20.000 in 10. mesolithic. pri nas nekako velja: mlajshi paleolitik: med 50.n. najstarejsha. zachenja se loncharstvo. razshirjali in standardizirali zhe obstojeche poti.000 pr.Odkod Veneti si je lahko privoshchil nakupe blaga od drugod.n. mezolitik. nekateri delijo paleolitik she na spodnji (lower) med 1. prvi kipci.000 in 45.n.sht.sht. (le najbolj grobo koshcheno in neobdelano kamnito orodje). ki je bilo na Dunaju datirano z radiokarbonsko metodo med 3350 in 3100 pr.sht. ki kazhejo na kulte). do odkritja bakra nekako 3..000 in 50. (uporaba ognja. ki je izhajala iz vojashkih potreb. o chemer pricha prav najdeno kolo.000/800.n. v tem chasu chlovek izdeluje vse orodje in orozhje iz kamna. nastajajo rodbinske zveze.n.000 let pr.n.n. Za to je bila potrebna razvita trgovina in promet.2010 10:13:48] .sht. je treba spomniti. zgornji (upper) med 45. srednja kamena doba.5 mio in 150.sht.. zato se redkeje uporablja in je velikokrat predmet strokovnih razprav. nekako med 20.sht. se pravi v chas najstarejshih mezopotamskih koles.000 Arheoloshki oddelek Narodnega muzeja Slovenije pr.000 »Divje babe«. neandertalska pishchal pr. je predvsem "posodabljanje" starih poti.11.sht. na svetu..si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 45. ok. pojav stenskih risb. Da bi se bralec lazhje znashel pri chasovnih opredelitvah. neolitik: mlajsha kamena doba. naj navedemo posamezna chasovna obdobja.n. zachetek zhivinoreje in »Robich – Kobarid in okolica« neolitske najdbe poljedelstva. da so prevzeli tehniko cestogradnje od Etrushchanov ter so na svojih osvajalnih pohodih pretezhno utrjevali.000 pr. srednji (middle) med 150. poglavitno orozhje je lok..000 pr.000 pr. ki jih v paleolitiku she ni bilo. ki jih je treba jemati le kot priblizhna in nihajo za razlichna podrochja: starejshi paleolitik: starejsha kamena doba.revijasrp.000 in 20. (chlovek je zachel brusiti in gladiti kamen »doba glajenega kamna«. Ker se razvoj evropskih cest najpogosteje povezuje z Rimljani. od 10.000 pr. na prehodu iz starejshe kamene dobe (paleolitik) v mlajsho kameno dobo (neolitik) (izpopolnjevanje lova. Te so bile zdavnaj tudi na Ljubljanskem barju kot delu shirshega evropskega omrezhja zhe tisochletja..n.

?) zachetek olimpiad – 776 pr. 2. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Keltom)..7000 (?) pr.sht.. zhelezna doba – halshtat (Hallstatt) – starejsha zhelezna doba – v Evropi od 1. n.sht.000 pr.180 pr.sht.revijasrp.n. eneolithic) [od calco gr. pr. shkarje ipd. Gradishcha na Krasu. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Ilirom). bakrena doba (chalcolithic – cooper age.350 – 3. aeneolithic.000 »Veneti se selijo iz Panonije (?) – po Devotovi teoriji proti koncu 3.sht.sht. to je do priblizhno 3.n. 2. zachetki suzhnjelastnishkega gospodarstva. (v nashih pokrajinah je kronologija razlichna.htm[16. chalcos »baker«].n. vdori Indoevrop.000 (?) pr.n.000 do 500 pr. piramide v Gizah ok.n. v religiji antropomorfni politeizem.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.n.000 in 700 pr. n.n. – koncha se z zhelezno dobo. ter laten (La Tene)– mlajsha zhelezna doba – od 500 do nashega shtetja (uporaba zheleznega orodja: kose. ki ima tudi nekakshen pechat univerzalnosti in http://www.« bronasta doba: 3. pr. kositra »Barjansko kolo« 3. in brona.11.500 pr.100 pr. nastale so organizirane drzhavne oblike.sht. na Balkan (?) eneolitik ali halkolitik.sht. domnevni Lepenskega vira itd. »Barjanska kultura« ok.n.n.sht. 4.n.n. 2. sht. ter Ljubljanskega barja.sht. Svetolucijske najdbe OD KOD VENETI? Naj zachnemo z uradno nadvse podprto zgodovinsko interpretacijo v enem od svetovno razshirjenih del.sht.000 – 2.000 sumersko kraljestvo ok. – vrh pri 2. v Istri Hetitsko kraljestvo ok.sht. egip. ustanovitev Rima – 753 pr.Odkod Veneti zdruzhujejo po krvnem sorodstvu v matriarhalnih skupnostih – to je chas Vinche.000 pr.2010 10:13:48] .n. pridobivanje in predelava zheleza.sht. Svetolucijske najdbe Veneti v severovzhodni Italiji (med 1.sht. mnozhichna izmenjava dobrin. »Banjshki depo« (?) Svetolucijske najdbe – trojanska vojna 1. tisochletja pr.

2010 10:13:48] . obsezhno Zgodovino chloveshtva (ZGO).sht. ki je nastala iz meshanice ilirskega in trashkega jezika. cheprav naj kar vnaprej opozorim bralca. ker jih je gnal v isti smeri. ki jo je izdal UNESCO in jo imamo tudi v slovenshchini. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med tako imenovanimi starimi kolonijami Ilirov v Italiji: venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik..11. ki sem ga omenil zhe v svojih prejshnjih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. da sam vselej in she vedno vse berem z dolochenim zadrzhkom ali.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Tako tudi to delo. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati samo albanshchina.Odkod Veneti verodostojnosti. s pridihom dvoma. Potiskali so Trachane na jug in na vzhod. V njej ugledni zgodovinar Luigi Pareti spregovori (resda bolj na kratko!) tudi o Venetih. kot se reche.htm[16. ta pritisk pa so posredno chutili tudi Grki.pr.. st. ali je spadal k vzhodnemu ali vmesnemu tipu – so morali zacheti svoje prodiranje na severo-zahodni del Balkanskega polotoka najpozneje v 14. V poglavju Ilirski narodi in narechja lahko preberemo: »Iliri.revijasrp. indoevropski narod – vendar ni jasno. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa http://www.n. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli.

ko sicer ugotavlja. 110. 1933). a da sta Herodot (I. je v svojem velikokrat in v razlichnih jezikih ponatisnjenem delu Des steppes aux oceans – L'indo-européen et les "Indo-Europeens" (Payot. kjer so se naselili. 112) – prav tako ilirskega rodu. saj stoje za njimi tudi nekateri nemshki in drugi zgodovinarji. srechamo v Benechiji. London. da se venetshchina mochno razlikuje od keltshchine.« Nato Martinet opozarja. da so bili zhe pod mochnim vplivom Trachanov. 196) in Polibios (II. Krahe (Sitzungs-berichte. kasneje pojavi v treh razlichnih delih podceline. Ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu.n. kar Praslovani. mochno spominja na vztrajne in poglobljene trditve znanega italijanskega zgodovinarja Giuseppa Sergija. Venezia). she posebej pa z latinshchino.n. katerega jezik poznamo po nekaterih napisih. ki pa niso osamljene. Berkeley. ki so prishli v Italijo. tam danes govorijo vanetski jezik. to je bretonsko http://www. Naturalis historia. da so selitveni tokovi v juzhno Italijo z Balkanskega polotoka svojevrstni spricho tega.11. da se je Cezar med osvajanjem Galije v Armoriku (danes je to departma Van) spopadel z Veneti. pri chemer naj bi nastala nova tvorba – prvotna latinshchina. Cheprav v nadaljevanju Pareti opominja. venetskem elementu pri stapljanju z jezikom neindoevropskih staroselcev na Apeninskem polotoku.htm[16. ker so objavljena v Unescovi Zgodovini chlovestva. 1949) in H. govori. o katerih pripadnosti skupnosti galskih naselij nihche ne dvomi.revijasrp. ko je vzklila znachilna "atestinska" civilizacija. Plinij. zato so to obmochje Rimljani poimenovali Venetia. odlochno pa ga spodbijata M. da se isti narod iz tretjega in drugega tisochletja pr. dasi sta si bili civilizaciji podobni. da ga povezhemo z drugimi indoevropskimi jeziki osrednje Italije. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. ki jih razvrshchamo v razlichne veje indo-evropejshchine. da so bili Indoevropejci. Toda Sergi je pri tem she bolj dolochen. najdenih na jadranski obali. Po Paretijevem mnenju ni jasno. da so bili Veneti – kakor Liburni pri Aternu v Picenu (ob katerih se spomnimo Liburnov v Iliriku.. Heidelberg 1950). III. Zlasti pa presenecha nadaljnje izvajanje Paretija v zvezi z Veneti. Skrbno preuchevanje dopushcha. Beeler (The Venetic Language. ki uvrshchajo venetshchino med germanske jezike. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. to je okoli Benetk (it.Odkod Veneti hibridno juzhno narechje. Seveda pa imamo tudi prav nasprotna stalishcha.sht. 1986) spregovoril o Venetih takole: »Primer Venetov ponazarja mozhnost. v jezikovnih oblikah. Pariz. francoski jezikoslovec svetovnega slovesa in tvorec funkcionalne lingvistike. narod Venetov. da je bila beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe.sht. da Paretijevo mnenje o kolonizaciji Benechije iz Ilirije podpira npr. znani zgodovinar J. Whatmough (The Prae-Italic Dialects.« Pri tem je treba pripomniti. Nekaj stoletij pr.2010 10:13:48] . 17) izrecno ugotovila. Zato imajo Paretijeva stalishcha she prav posebno tezho. Zato je po Paretijevem mnenju chisto mogoche. Na primer André Martinet. Ta Paretijeva teza o ilirskem oz.. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih "predsabelijskih" napisov. razshirjeni po vsem svetu. da so bili Veneti Ilirci. Polibios je pri tem celo poudaril.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.

nekam med Baltik in cheshke gore. da so to privzeli tudi njihovi sosedje. Po njegovem mnenju se v tem imenu pojavlja dobro znani koren wen.. Toda Martineta pri tem moti. ki pomeni osebni zhivljenjski cilj. meni. Nekateri menijo. s chimer hoche potrditi staroangleshko Winedas.. da je mogoche postaviti Venete v chasu ob koncu III. slovanskih jezikov. V Avstriji se pridevnik windisch nanasha na podrochja. teorije invazije Indoevropejcev in njihovega nasilnega osvajanja Evrope.. ki jo je v novejshem chasu zagovarjala Maria Gimbutas. Che so Veneti sami sebe imenovali tako. Zakaj tako. v danshchini ven in shvedshchini van »prijatelj«. ki sebe imenujejo Sorbi. Ko ugotavlja. v angleshchini wish »zhelja«. ne napishe v enem zamahu.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. s katerim so oznacheni Slovani. saj se tako pomembnega dela. ljubezniv. ki popolnoma ustrezajo latinskemu pojmu Veneti. da je pristash t. in v zachetku II. poleg tega je izshlo vech ponatisov v razlichnih svetovnih jezikih in bi ga na to kdo utegnil opozoriti. ki so prav tako izprichani v tistih delih antichnih piscev. V nadaljevanju Martinet ne pozabi omeniti. pokoriti«.kot pri Venus. kot je Martinet. ki izhajajo iz Velike Britanije. da se je en rokav Bodenskega jezera na severovzhodu Shvice v antiki imenoval Venetus Lacus. Je iz nekega posebnega razloga zamolchal paflagonske Venete? Ne moremo se znebiti obchutka. na katere se sicer rad sklicuje. saj je v ozadju njegovega pisanja chutiti pridih frankofilstva. ali bi jih pripojil k italijanskim ali h galskim Venetom. da bi vanetski dialekt lahko bil ostanek galshchine v Franciji in ne kot ostala narechja v Armoriku.11. o tem bomo spregovorili v nadaljevanju. bi lahko pomislili.« Zato Martinet predpostavlja obstoj naroda Venetov (wenet s pristavkom "-os" v imenovalniku mnozhine. Martinet se loti she razvojnih problemov venetshchine. da korenu wen-pripishe pomen »zmagati. Toda Martinet zachuda niti ne omeni paflagonskih.i. da opozarja na kasnejsho germansko rabo oznak Winida v visokonemshkem in Winedas v staroangleshkem jeziku. vendar ne ve. In Martinet se vprasha: »Kaj naj sklepamo na temelju obstajanja iste besede kot oznake italskega. da so bila indoevropska plemena v sploshnem zelo bojevita in bolj kot ljubeznivost so kazala sovrazhnost. Po mnenju Francoza Martineta ni mogoche dvomiti. nastanjeni v tistem chasu po nizhinah severne Evrope od Pomeranije do Mecklenburga! Wenedes se je pri Nemcih obdrzhal za oznachevanje slovanskega prebivalstva v Spreewaldu (jugo­ vzhodno od Berlina). v nemshchini Wunsch. ker je neprichakovana indoevropska oblika "e" v dveh zaporednih zlogih. S tem je Martinet pokazal.. panonskih in drugihVenetov. ki so tradicionalno naseljena s Slovenci. ker jih v svojem znanstvenem aparatu uporablja tako priznan jezikoslovec. da ne gre zgolj za spodrsljaj. da so predstavljali http://www. ki nadaljuje s tem. mil«. tisochletja v nizhavja severne Evrope. da Martinet ne poskusha razlozhiti besednega korena ven she na podlagi kakshne druge jezikovne skupine. v shvedshchini tudi »prijeten. da je to storil iz pozabljivosti. morda nekoliko vzhodneje ali zahodneje. Dvomiti moramo.revijasrp. npr. ki pa je v keltshchini in latinshchini zamenjan z "-i"). da so bili armorishki Veneti z atlantske obale Kelti. Presenecha dejstvo. Zato se nagiba k sklepu.2010 10:13:48] .Odkod Veneti narechje. kar naj bi po njegovem potrjevalo venetsko prisotnost na tem podrochju. keltskega oziroma slovanskega naroda?« Ali gre zgolj za preprosto homonimijo? In si odgovori: »Malo verjetno! Formalna identichnost je tem bolj presenetljiva.htm[16. jih tu navajamo zgolj zaradi tega. Cheprav so javnosti ti podatki zhe kar znani.

Toda obstajajo tudi drugachna mnenja. v nasprotju z nazalnimi in denazaliziranimi vokali v drugih slovanskih jezikih ima poljshchina skupino samoglasnik+nazalni soglasnik: izg. ki ga sam navaja. ki pa le ni onemogochala sporazumevanja z okolishkimi indoevropskimi plemeni. kot jasno opredeljen narod. Morda ostajajo v dolochenih zahodnoslovanskih govorih sledovi jezika staroselcev. Veneti naj bi s Kelti nadaljevali pohod proti zahodu in se zlagoma stopili z njimi.2010 10:13:48] . da se na tako majhnem panonskem prostoru razvije takshna mnozhica razlichnih indoevropskih jezikov?!) Toda v nekem zgodovinskem trenutku so tiste Venete. je bilo nemogoche prichakovati postopno prilagajanje venetshchine jeziku slovanskih osvajalcev. saj se zanasha zgolj na knjizhne oblike posameznih jezikov. pa cheprav so prishli pod rimsko oblast. kaj se je zgodilo z beneshkimi Veneti. zömp. ki so krenila na jug in se nekaj chasa zadrzhevala v podolju Donave.11.94) v poglavju o Slovanih pravi: »Na sploshno lahko stiki med narodi razlichnih jezikov izzovejo ali pospeshijo jezikovni razvoj. v slovenshchini zob. od katerih ima vsaka mnozhico svojih privrzhencev. kako zlahka je mogoche zaiti v past starih. ker so jih govorila ljudstva. so se deloma germanizirali ter pod pritiskom prishlekov s severa izgubili svojo identiteto. slovensko zob. so se povezali s plemeni. th. v bolgarshchini pa z'b. da so baltski jeziki ohranili arhaichnost. ki je v praslovanshchini bil *zobъ. saj tako kot pri Keltih tudi pri Venetih zachenja slabeti glas *p.revijasrp. ki so zunaj poti velikih migracij. Drugi Veneti. pach pa zgolj njeno izginotje. ker je zani­ mivo. (O problematichnosti takega pristopa bomo razpravljali kasneje pri Devotovi teoriji o panonskem izvoru Venetov. Vrnimo se she enkrat k jezikoslovcu Martinetu.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. vse do nashega shtetja. stalno naseljena v predelih. tisochletja po razhodu med zahodnimi kentumskimi in slovanskimi satemskimi jeziki. 76): »Venete so dolgo enachili z Iliri. torej smo pricha mnenju pred­ stavnikov dveh zgodovinskih shol. Zhe na primeru. So se stopili z Italci? Kratko malo so izginili tudi v tem primeru.htm[16. kar je v rushchini in srbshchini ter hrvashchini dalo zub. ki so ostali v stari domovini. Podobno so Germani za svoje jugozahodne sosede ohranili ime enega od keltskih plemen Volka. so pa po jeziku blizhe Latincem. zaznamo v slovenskih narechjih velike razlike. Na tem mestu naredi Martinet presenetljiv sklep: »V tem chasu.« To pa je v nasprotju z zhe omenjenim stalishchem Paretija. kar naj bi potrjevalo ime gozda Hercynienne < *per-kwus »hrast«.« Ta Martinetova analiza pa je pomanjkljiva. iz chesar lahko sklenemo. da so Balti od davnine nastanjeni v prvobitnih gozdnatih predelih. ki so prebivali zahodneje. Vsi drugi Veneti. kakor pravi za one ob Baltiku. in ti predeli so zelo neprimerni za nomadsko zhivljenje http://www. samo na Primorskem zasledimo na primer: zab. z'b.sht. Vzhodne sosede Germanov bo do V. in pri tem je glas b izgovorjen tudi skoraj kot p. Iz tega obdobja so nasledili nezveneche aspirante Italcev in Grkov (ph. A Martinet ne pove nich o tem. med mochvirji Pripjata na jugovzhodu in Baltika na severozahodu. ki bodo kasneje postali Kelti. ukoreninjenih pojmovanj. da so utonili v slovanski poplavi? Poleg tega so Veneti znani she dolgo. kjer zhive se danes. stoletja n. zu∂b. preplavil tok Slovanov. povlekli za seboj sosedje. ki bo konchno dal glas h-. s katerimi so bili v stiku. gh). razvija svoje misli Martinet. Vendar jih je ostalo dovolj. Kako je mogoche. Martinet (MAR str. Videti je. da je za Germane Wendes obichajna oznaka vzhodnih sosedov. Martinet o Venetih pravi (MAR str.Odkod Veneti jezikovno samostojno enoto.

kazhejo na stike z Iranci. ne da bi bili v stiku z najrazvitejshim svetom tedanjega chasa – z Balkanom. vodijo ene na jug. je bil. ki so zhiveli severno od Chrnega morja. ki zavzemajo dokaj obsezhno podrochje. da so Slovani sicer bili v stiku z nomadi (Skiti?).revijasrp. je predstavljala zanesljivo premozhenje in osnovo za prezhivetje tudi. l. torej bi "Slovanom (?)" ostalo le neznatno ozemlje za Karpati. Iz te svoje nepreprichljive teze Martinet (je le eden od predstavnikov te "mochvirnishke shole") preide na she bolj trhlo nadaljevanje. torej so bili na krizhishchu najpomembnejshih prometnic. in sicer v tistem mochvirju.« Poskushajmo Martineta brati kritichno. da ne govorimo o slabih letinah. za katere pa je znano. z juga pa naj bi od Chrnega morja navzgor ozemlje naseljevali Skiti. Danashnji shtevilni slovanski jeziki. verjetno s Skiti. glej chudo. Toda za Skite so prazgodovinarji odkrili. ko nove njive she niso bile pripravljene ali se na njih ni obneslo pridelovanje. Tehnichni napredek. Tu je uposhtevana nenehno ponavljajocha se teza o pripjatskih mochvirjih.11. Germani. vendar na podrochju.. trebljenje). Od njih so v prvih stoletjih nashega shtetja dobili kulturno spodbudo. Zhivina. ki si jo moramo zamisliti. ki bi v pripjatskih mochvirjih http://www. do katerih naj bi proti jugu segali Balti.. da je prav pastirstvo odigralo pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva iz poljedelstva.. da so imeli she najvech stikov z Goti. da so se iznenada pojavili in preplavili dobrshen del Evrope! Kakshen pa bi bil lahko "tehnishki prispevek Germanov". ki so od nekdaj rabile kot najprimernejshe za povezave na velikih razdaljah. torej v neposredni blizhini domnevne domovine Baltov. po vsem sodech. 2. da bi Slovani chemeli v mochvirjih. Neverjetno je. ki je bilo izpostavljeno stikom z nomadi. sodobna znanost celo trdi.. Mezopotamijo in egejskim podrochjem. ko tudi sam ponavlja.Odkod Veneti zhivinorejcev. ki je bila od sredozemskih zharishch kulture she bolj odmaknjena. ki so jo poljedelci gnali s seboj.. povezovalni chlen. ki je povzrochila njihovo shirjenje. Vendar kazhe. zastavimo si nekaj vprashanj ter nanje odgovorimo. za besedo sto. izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. ko so iskali nove obdelovalne povrshine (pozhigalnishtvo. npr. z izhodishchem na dolnji Visli. ki so nekaj stoletij pred nashim shtetjem zhiveli severno od Chrnega morja. 3.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki naj bi tem zaostalim Slovanom prineli visoko kulturo. saj ni bilo gospodarske podlage za zhivljenje. ki ni primerno ne za kmetijstvo ne za zhivinorejo! Torej je to moralo biti kaj maloshtevilno ljudstvo. da so bili na visoki kulturni stopnji. vzrok za demografsko ekspanzijo. ki so jo morda govorili v zachetku nashega shtetja na severozahodu danashnje Ukrajine.. po Martinetu naj bi Slovanom kulturo prinesli Germani iz daljne Skandinavije. druge na sever. ki so prihajali iz Skandinavije in se shirili proti jugovzhodu. ki je posledica tega stika.htm[16. Nekatere izposojenke. In ta "visoka germanska kultura" (Germane so ves stari vek vsi shteli za barbare!) naj bi toliko prispevala k namnozhitvi Slovanov. da so kljub nomadstvu imeli visoko razvito kulturo in so bili v neposrednem stiku z najbolj razvitimi civilizacijami na Blizhnjem vzhodu! Toda. in bi jim prav nasprotno Slovani sluzhili kot vmesni. saj mnoge vodne poti. che zhelimo pojasniti kasnejsho slovansko shiritev. Kljub temu (chemu?!) so sem silili Germani.2010 10:13:48] .

si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. naseljeno v danashnji Evganski Benechiji (Venezia Euganea) – tj. Ime Veneti je dokaj razshirjeno med antichno toponomastiko. In ne nazadnje se vprashajmo..). bodisi so neustrezni in z nekakovostno krmo.. kdo je od koga kaj dobil. 4. No. gnoj pa daje zhivinoreja.izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine.htm[16. 6.V. da je tudi sam pristash tiste shole. da bi se Slovani mnozhili kot kobilice? V mochvirjih bi morali zgraditi osushevalne jarke s celim sistemom jezov in zadrzhevalnikov.z imenom Venedi ali Vendi – v vzhodnem delu centralne Evrope ter v Pribaltiku.: to pomeni hkrati najtesnejsho povezavo z Baltikom po jantarski poti. Njihov jezik kazhe na podobnosti z germanskimi.. potem pa na izkrchenih ledinah zorati polja.2010 10:13:48] . Che so Germani kentumci. L. kdo je njim dal besedo za sto. za to so potrebni travniki. kot je Martinet. polja brez gnojenja so plodna le kratek chas. Vselej so bili v dobrih odnosih z Rimljani in na miren nachin vkljucheni v rimski imperij. cheprav je v samem sredishchu najvechjih migracij in interesov velikih narodov zhe tisochletja? 5. Che so tudi Slovani Indoevropejci. V veliki italijanski enciklopediji MOTTA pishe pod geslom »Veneti: Antichno indoevropsko ljudstvo.. Este.« Od znanstvenika takega formata. razlichno od Keltov in Italcev. ko pa gre za obsezhno indoevropsko skupnost. se vprashajmo. Poleg tega je celotno obmochje precej tesno in surovega podnebja.V.. je nenavadna trditev. ker so bili vsem od rok.. tako zasledimo Venete v Galiji. da je bilo to ljudstvo. Ni mogoche ugotoviti zanesljivih relacij med Veneti iz Benechije in drugimi. poglejmo. zlasti ker ime Veneti pogosto dajejo ljudstvom razlichnih izvorov.Odkod Veneti omogochil ustvariti tako blaginjo. razen che ne domnevamo. Belluno in Feltre. prostor [na severovzhodu Italije] med mesti Padova. »o Slovanih kot o ponesrechenem poskusu zgodovinskega razvoja«. pa cheprav so stari 'k' nadomestili s 'h' v 'hundert'. Kako razlozhiti fenomen slovenshchine. podobnim retskemu (ali severnoetrushchanskemu).. za katero akademik Bezlaj trdi. da so dobili besedo sto od Irancev oz. kako je mogoche tako zlahka opraviti s slovanskimi jeziki: ». da ochitno takrat shtevilnejshi Balti v zelo podobnih okolishchinah niso razvili take ekspanzivnosti in po tisochletjih she vedno zhive prav na istih prostorih? In to je celo pomagalo ohraniti njihov arhaichni jezik(!). lahko rechemo. z italskimi jeziki in so ga pisali s chrkopisom.« Znani italijanski semitolog in lingvist Semerano v svojem monumentalnem delu Le origini della cultura europa [Izvor evropske culture] (SEM) Venete obdeluje pod posebnim poglavjem in http://www. Kako to. ki je povezovala Baltik z Jadranom]. da sodi med enega najbolj arhaichnih jezikov. ki se je pretezhno ukvarjalo s trgovino (zlasti z jantarjem) [op..revijasrp. Paflagoniji in . ki govori o "nezgodovinskosti Slovanov« oz. Uposhtevajoch zgolj Venete iz Benechije. saj je veliko vprashanje. teh na mochvirjih bodisi ni. torej intenzivna zhivinoreja ni mogocha. Ta "germanska" tehnichna superiornost zveni kot odmev na poskuse uveljavitve pojma "indogermanski" namesto "indoevropski". bi prichakovali drugachno formulacijo. Skitov. ki so jo lahko govorili.11. s kakshnim slovanskim jezikom (poudaril L.

V. izprichana v vseh slovanskih jezikih.htm[16. ki so mu rabile za razlago posameznih imen na osnovi akadshchine. 17.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Etnonim Paflagoncev. Ne bi smeli she spregledati niti Katonovega prichevanja (najdemo ga pri Pliniju. da prihajajo Ένετωί iz dezhele Levkozirov (Leukosyroi) [op. buld-..: mitichni Beli Asirci]. o tem najde bralec vech tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. da so Ένετωί prishli iz Paflagonije na obale Jadrana. saj je grshki pontos v akadshchini pattu »kanal. Tak mech je sodil h kraljevemu dostojanstvu (SEM vol. prekop« je ime za Pontus Euxinus (Chrno morje).11. 235). 6.(gl. tisochletja pr. v zadnjih dveh imenih po Semeranu prepoznamo podobni imeni Rhaetia-Retia v Alpah in tamkajshnjo reko Aenus (Inn) ter zgoraj zhe omenjeno trashko mesto Aenus. Tu smo citirali Semeranove navedbe. II. od koder so bili pregnani. MER 97. Ko govori o Siginih (V.: Bezalj razlaga v (ESSJ) balta.V. L. na jugu omejenih z reko Halys.sht. vodni tok« [Merku omenja rahot<grohot »grob pesek. Aeniates. Po Sofoklejevih Antenoridih sledi. polti pa naj bi bilo ime trashkega kralja. 3. Rhatotes itd. ki naj bi pripeljal Venete iz Paflagonije. Sadnik-Aitzetmüller izvajata ta izraz iz slovanskih osnov bul. 38. Ime Rhaetia naj bi izhajalo iz akadskega ratum. kij. da se njihove meje razprostirajo vse do Enetov. 21). 851): »Pilemon vodi Paflagonce έξ Ένετων«. Po Semeranovi metodologiji Poltyobria zlahka preberemo na slovenski osnovi kot *Baltobrje>Balto-bor. Tako malo naprej pri Semeranu beremo. 12. balda »sekira. bula)].V. prebivalcev chrnomorske obale v Anatoliji. opozoriti pa je treba na drugachne vire. Semerano nadalje pravi. 3. palag »kanal. 196). da Strabon (7. Nat. razvejili mnogi tokovi kapadokijskih ljudstev pod asirskim vplivom. ki postavljajo pod vprashaj anatolski izvor Venetov. saj kazhejo na she premalo raziskana razmerja med akadshchino in slovenshchino. Strabon potrjuje (I. 9) navaja. Chrnega morja. Strabon (C 553). gospodar« + akadsko palgum. str. tudi v akadshchini je birtu. bat. da so shli Enetoi pod Antenorjem iz Paflagonije chez Trakijo proti Jadranu. grad« [op. aramejsko ba'la.Odkod Veneti zachenja z Livijem ter njegovo legendo o Antenorju. prekop«].n. Bezlaj she omenja. ki zhive na Jadranu. potrjuje.: slovanska vzporednica bor kot Branibor ipd. 38. da je klasichna literatura o tem ljudstvu pod vplivom Homerjeve omembe (Iliada. kjer naj bi pregnali Evgance. to je Kapadokijcev asirskega porekla. npr. vse do zgornjega Jadrana. L. 6) in drugi tragediografi. III.1) porocha. v trashchini bria pomeni »mesto« [op.revijasrp.2010 10:13:48] . 643-647). kar je primerljivo tudi v imenu Pelagonija v Makedoniji. Bagas. (Strabon. Herodot omeni Venete v Iliriji (Ένετωί. 130-131) "Venetos troiana stirpe ortos" (SEM vol.V. skupaj s Prosdocimijem (La lingua venetica. krepelo«. 643-647). kar ustreza akadskemu in starobabilonskemu paltu »mech z dvostranskim rezilom« [op. da http://www. Seveda je treba takoj spomniti. da se je mesto Aenus v juzhni Trakiji na obali Egejskega morja prej imenovalo Poltyobria. hebrejsko ba'al »gospod. str. hist. Paflagonci naj bi potemtakem bili »vladarji vodnih poti« ali »gospodarji morja«. I. L. kot meni tudi Polibij (II. Kljub temu so Semeranove raziskave pomembne. ki povzema po Majandru. hebrejsko bira »mesto.]. utrdba. 25).: na Krasu je vech naselij Brje]. Biasas. kraljevi grad ali kraljevo mesto. da je tisti predel Kapadokije ob reki Halys in vzdolzh Paflagonije uporabljal dvoje narechij z obilico paflagonskih imen. 2. gre po Semeranovi tezi iskati v asirshchini: baal-palag [akadsko belu. aramejsko rahat »reka. L. da bi poudaril sovpadanje njihovih obichajev z babilonskimi. bald. ki so prishli iz Troje skupaj s Traki in se naselili na severnih obalah Jadrana. grushch« kot pogost hidronim. od koder so se proti koncu 2.

Predpostavljamo podobno primerjavo etnosov kot Veneti.htm[16. jezikoslovnega itd. * Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. 105) Armoriku pridruzhuje she Akvitanijo (aqua). ki nima etimolshke razlage niti ni kakorkoli povezljiv z germanskimi izhodishchi. Zakaj razpravljati prav o stalishchih Devota? Ker postavlja skupaj z nekaterimi drugimi sodobnimi raziskovalci. vidika.shvicarska trdnjava med reko Aar in Reuss. (Windisch) . slochiti. Ένιηνες (Iliada. obstaja cela vrsta teorij. dasi so stvari veliko bolj zamotane z antropoloshkega. da je ime Oppidiuma predromansko in kazhe na keltskega boga Akinka.. gospodar. loka. zakaj je pomembno obravnavati vprashanja. L. Toda stvari so bolj zapletene kot so videti. 2. pot. 749).. str. etnoloshkega. kraj« [op. Vindobona (Dunaj). rob.]. kot so Lejeune in Pellegrini-Prosdocimi (mimogrede.11. Prosdocimi je doktoriral pri Devotu) itd. 185).: Ta primer je pomemben za razchlenjevanje imen Videm. Vindalum – mesto Kavarov (Cavares) v Gallia Narbonenses ob sotochju rek Rodan in Sulgas.. obmochje juzhno od Garone. (ESSJ)]. izvor Venetov v srednjo Evropo.Odkod Veneti na Gorishkem pravijo rohot »posebna oblika struge«. lok. hist. Zhe précej na zachetku naj navedem. krizhani z bazo. 132.: Slovensko osnovo lahko najdemo v lochiti. ki so v Homerjevem katalogu navedeni kot ljudstvo iz zgornjega dela doline reke Sperhej (Herodot. -lekniti. ki gre« iz akadskega glagola alakum »tok. praslovansko *lochiti.V. ki ustreza akadski osnovi id »voda.revijasrp. V.2010 10:13:48] . Eccl. Semerano obdela she vech hidronimov s podrochja Venetov. IV. reka. sumerskemu en. Rohat ipd. Galci v Armoriku (are mori = ad mare) med Loaro in Seno. Ime Raetia Secunda je bilo postopoma nadomeshcheno z Vindelicia. Akvitanijo etimoloshko lahko pridruzhimo Aquilei (kjer orel-aquila nima kaj pocheti) [keltski ostanki. romaniziranega v Aquincum. Sozom. Plinij (Nat. prichanja o Belenovem kultu ter hidronim Aquilis kazhejo. Tod je veliko imen s korenom Vind-: Vindelicia. a tudi Venosti. sufiks -ηνες ustreza starobabilonskemu enum »gospod. kot jih nachenja Devoto: (1) ali so Veneti zhiveli (tudi) v Panoniji. Vindonissa. obelezhja keltskih kraljev. che so sploh od kod prishli? To je she vedno ena najbolj zapletenih ugank sodobne (ne le zgodovinske) znanosti. ki ustreza akadskemu (w)idum »meja. L. I. (2) ali so se od tam preselili na severne obale Jadrana in (3) kakshni bi lahko bili morebitni odnosi s tako razporejenimi Veneti in Slovani v tistem chasu. kulturoloshkega. ukrivljati«. hod« [op. Vinda (Werlach) in Licias. 38. primerjati gre she z Aκυλιν (Zosim. 7. ki si jih najlazhje predochimo na prilozhenem zemljevidu.V. genetskega. vodno bozhanstvo«. kjer se izliva v morje reka Natiso. ki izhaja iz hidronimov Vindo. sicer pa najdemo na Slovenskem hidronime Rohot.. lokav. ki je ponavljalni glagol s prvotnim pomenom *»kriviti. ki z rekama Isar (Isarcus) in Inn (Aenus) techejo chez to obmochje. Licus. http://www. 29. Pomembni so she slovanski Veneti v srednjem in spodnjem toku Visle. po katerih je dobil ime zgornji konec doline reke Adizhe (Adige) (SEM vol. odlok (SES)]. 6) v Istri] ob laguni Gradezha.. vladar«. Hit. zlasti tistega v Furlaniji-Udine. od koder izpeljanke loch.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Ker sem o tem nekaj vech spregovoril v svoji knjigi Davnina govori. arheoloshkega. 643-647). Hidronim Licias ustreza akadskemu alikum »ki teche. Poleg tega znameniti genetik Cavalli-Sforza postavlja Devota v skupino tvorcev velikih teorij o izvoru Indoevropejcev. pa tudi slok. Ime Ένετωί spominja na Enieni.

med seboj so sicer dokaj razlichne teorije. Predvsem bi rad opozoril z najnovejshim primerom. ki ga podnaslavlja Temelji in metode raziskav bojnih vozov z gledishcha primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. preden so se razselili. che navedem delo Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 (v prevodu) Konji. tisochletju pr.sht. ampak so bili preprosto dedichi prvih skupin Homo sapiensa. logichno. tudi. dasi se nagiba k tistim teorijam. torej v juzhni Ukrajini oz. pri chemer naj bi imeli Hetiti pomembno vlogo. po kateri naj bi bila zibelka IE na severni strani Chrnega morja. a so si glede geografskega izvora na neki nachin blizu. kako pereche je to vprashanje. ki ga med drugimi podpira tudi belgijski arheolog Marcel Otte. 2. se ne more prav odlochiti. 2. po kateri naj bi IE prishli z vzhoda kot prinashalci revolucionarnega gospodarstva – nov nachin kmetovanja: to naj bi bilo v VII. na juzhno stran pod Kavkaz in v Anatolijo.2010 10:13:48] . Njena pomembna pristasha sta med drugimi v ZDA rojeni severnoirski arheolog James Mallory in amerishki lingvist Wilfred Lehman. stoletja razvila svojo "teorijo kurganov". stoletja italijanski historichni lingvist Mario Alinei.revijasrp. Marija Gimbutas. tisochletju pr. tudi najsodobnejsha znanost she vedno ne najde dokonchnega odgovora. od katerih se je razshirila med Babilonci in Asirci. s katerim bi se vsi strinjali o izvoru Indoevropejcev in s tem.htm[16. in predstavlja zachetek neolitizacije Evrope. Anglezh lord Colin Renfrew (REN). miroljubno. razshirjene v mednarodnih strokovnih krogih v zadnjih desetletjih.3 Indigenistichna/domorodna ali teorija kontinuitete (TK). delujoch na univerzi v Utrechtu.n. temelji na domnevi. podpira pa ga vrsta genetikov. Skratka.11. Vidna predstavnica moderne oblike te teorije. je v shestdesetih letih 20. na zahod v Panonijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kdo je bil prvi.. Najpomembnejshi predstavnik te shole je njen ustanovitelj. kot to predvideva tradicionalistichna teorija. To teorijo je razvil v drugi polovici devetdesetih let 20. akulturirali dotedanje prebivalce in popolnoma nadomestili prejshnji(e) jezik(e) z indoevropejshchino. Seveda se ne more izogniti vprashanju. ki postavljajo indoevropske zachetke okoli Chrnega morja: na severno stran v juzhno Ukrajino.sht. ki jo lahko imenujemo kar "tradicionalna". in od tam naj bi se difuzno. ali naj bi se to zgodilo v Mezopotamiji in bi od tam dobili Indoevropejci te nadvse napredne kulturne doeszhke ali je inovacija nastala med Indoevropejci. po tej teoriji naj bi IE ne prishli v Evropo in Azijo ne v halkolitiku ne v neolitiku. da so bili IE. bojeviti pastirski nomadi. predvsem s svojo inovativno tehniko poljedelstva shirili po Evropi. od kod Indoevropejci. ki je teorijo prvich celovito predstavil leta 1987. ter se ne more odlochiti. delujocha v ZDA. pokojna Litvanka. katera bi bila prava.1 Invazionistichna teorija. ki je udomachil konja in izdelal lahek bojni voz. vdrli v Evropo. juzhni Rusiji. torej v IV. ki so prishli iz Afrike in se naselili v Evropi in Aziji v srednjem oziroma v spodnjem paleolitiku (odvisno od modela o razvoju Homo sapiensa).2 Ekonomistichna teorija. od koder so z vojashko silo zavzeli Evropo. Po tej teoriji naj bi se IE oblikovali na Blizhnjem vzhodu. med njimi Cavalli Sforza z univerze Stanford v Kaliforniji. ki so v halkolitiku (bakreni dobi). od kod Slovani in ne nazadnje Slovenci! 2. natanchneje v Anatoliji. Skratka.n.. pri chemer navaja nad ducat znanstvenih teorij (ki jih omenjam tudi jaz v tej in drugih svojih knjigah).Odkod Veneti bom tu zgolj izredno na kratko povzel tri prevladujoche teorije o izvoru Indoevropejcev (IE). Toda pri konkretni obravnavi. torej kar tri tisochletja (!) prej. po teoriji kontinuitete naj bi danashnji prebivalci zhiveli v Evropi na bolj ali manj http://www. bojni vozovi in Indoevropejci.

pri obdelavi in uporabi gline itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kot so govorile tradicionalne teorije. ki jo je nadomestil z revolucionarno zamislijo. marvech preprosto le prvi poljedelci. se sedaj jemlje celoten razvoj evropske prazgodovine kot notranjo evolucijo. med temi tudi za zamenjave jezikov. juzhno od polarne kapice. z nastopom danashnjega podnebja (holocen) naselili obsezhna ozemlja severovzhodne Evrope. Danes nam nova teorija govori o "uralski kontinuiteti" v severovzhodni Evropi. akulturirali so evropske mezolitske lovce in nabiralce ter spricho vishje kulture nadomestili njihov(e) jezik(e) z indoevropejshchino.uralska. Pomembnost in odmevnost celovite objave teorije Colina Renfrewa v letu 1987 je v njeni prvi temeljni in argumentirani kritiki tradicionalistichne teorije. ki je za nekaj tisochletij poglobila prazgodovinska dogajanja v Evropi ter ji tako priznala kulturni razvoj. dendroloshkih in drugih datacij.htm[16.Odkod Veneti sedanjih ozemljih zhe v paleo-mezolitiku. medtem ko se je arheologija prej zatekala k velikim in obsezhnim "migracijam ljudstev" kot prednostnim razlagam za vsakrshne velike spremembe. posebej velja. da IE niso bili bojeviti napadalci. povezano z novimi tehnikami radiokarbonskih. ki so se pred deglacializacijo znashli v vzhodni Evropi. ki jo z obema rokama sprejemajo tako arheologi kakor jezikoslovci ter je zhe postala del sploshne kulturne osveshchenosti. ki jih imenujemo . stoletja ne le. z razshirjanjem naprednih proizvodnih postopkov in novih zamisli. s chimer so tudi prevladali in razshirili svoj jezik na ostala ljudstva. Prej je veljavna tradicionalna teorija izhajala iz predpostavke.] Vse do sedemdesetih let 20. ki so po Renfrewu povsem nesprejemljive. to je IE dvigalo ugled. ampak arheologija celo nikoli ni podvomila o "veliki selitvi narodov" (!) na nashi celini. (b) druga revolucija je bila interpretativne in metodoloshke narave. http://www. V tistih letih je evropska arheologija dozhivela le dvoje velikih revolucij: (a) kronoloshko. neodvisen od velikih dogodkov na vzhodu. da se je del Slovencev(!) preselil proti severu ob Ilmensko jezero. s socialnimi in ekonomskimi protislovji. tam ustanovil Novgorod in se dolgo razlikoval od Rusov. [Pri tem bi bilo zanimivo omeniti Conteja (CON).2010 10:13:48] . ki so prishli iz zahodne Azije. ki navaja. in so po otoplitvi. Neolitizacija ali neolitska revolucija pa zajema tudi nova znanja v metalurgiji (baker. Torej ne z orozhjem. da so vsa uralska ljudstva potomci skupin Homo sapiensa. ki pa so nekoch segali globlje v Italijo in do Shvice. da so Slovani zhe tedaj zhiveli na obmochju jugovzhodne Evrope ter se od tam selili proti severu. da so tudi ta ljudstva prishla v Evropo od zunaj v razmeroma novejshem chasu ter da so nadomestila dotedanje prebivalce podobno. kakor naj bi IE nadomestili Predindoevropejce v preostalem delu Evrope.revijasrp. vendar z ogromnimi posledicami za preuchevanje enega od evropskih ljudstev. jim dajalo gospodarsko trdnost in jim omogochalo vechjo nataliteto. temvech uveljavljanje z naprednejshim poljedelstvom. na osnovi chedalje natanchnejshega branja arheoloshkih virov in njihovih implikacij danashnja arheologija odlochno zavracha vsakrshno invazijo celinskih razsezhnosti v novejshem chasu – to je tako v halkolitiku kakor v neolitiku! Na lingvistichni ravni so te najnovejshe spremembe chasovnih okvirov in metodoloshkih pristopov sledile arheologiji z zakasnitvijo. invazorji. ne z vojashko silo ali rasno vechvrednostjo. glede na razvojne oblike evropske prazgodovine.11. da se o tem ni razpravljalo. ki naj bi jo povzrochila bojevita IE ljudstva. bron). in tako so tod zhiveli tudi Slovenci. Trdi pa. In she vech. ki je dajalo vechje gospodarske uchinke kot lov in nabiralnishtvo.

htm[16. Torej so Praslovani chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem. to pa je za preuchevanje Venetov izjemnega pomena! Zanimivo.11.Odkod Veneti Toda presenetljivo. ampak so kritike nanj letele tudi s strani arheologov. zahod. (c) obe korenito spreminjata okvir tradicionalnih zamisli o jezikovnem razvoju na evropski celini. XIX. Toda najnovejsha TK je veliko doslednejsha in je naredila she korak naprej. ki pa ima z njegovo mnogo skupnega: (a) obe pomikata datacije za vech tisochletij v preteklost v primeri s tradicionalisti. pravi (Jezik in slovstvo. uchenec Karla Oshtirja. da je imel antichni Rim odlochilno vlogo pri oblikovanju vseh neolatinskih jezikov. ki so brez velikih tezhav lahko dokazali. preden so se razlili nekako dva do tri tisoch let kasneje po Evropi – to je bilo po zdaj veljavnih razlagah shele v zachetku srednjega veka. tako Alinei – poglavitni zagovornik TK. na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«. da Bojan Chop. kjer ni bilo zaznati kakshne pomembnejshe migracije z vzhoda oziroma kjer se je poljedelstvo razshirilo celo kasneje in ne sovpada z naselitvijo IE. (b) obe pripisujeta kontinuirano etnichno sestavo evropskega prostora vse od neolitika do danashnjega dne. ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod.2010 10:13:48] . torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam. medtem ko skoraj brez izjeme vsi soglashajo glede "uralske kontinuitete".si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.. 1973/74. kjer naj bi zhiveli Praslovani..revijasrp. Na osnovi takshne kritike Renfrewove sicer napredne teorije so (Alinei in drugi) razvili najsodobnejsho teorijo kontinuitete (TK). le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko. sht. da se je poljedelstvo razshirjalo med avtohtonim prebivalstvom tudi tam. je Renfrewova teorija naletela na huda nasprotovanja ne le med indoevropeisti. da je nujno popolnoma opustiti misel. 1-2. kolikor je (pra)zgodovinarjev! * http://www. sever in jug! Zakaj so vsi odhajali. tesno navezanimi na tradicionalno "veliko preseljevanje" bojevitih nomadskih pastirjev v bakreni dobi.med drugim trdi. str. 3): ».

Zhe Shafařik (Über die Abkunft der Slawen. pri svojem prodoru iz Galije skozi severno Italijo povlekli s seboj she kakshno pleme jadranskih Venetov. V. 378) porocha.n. 852) in jim dolocha prostor do Timoka.htm[16. na zahodu pa severnoTirolsko do Bodenskega jezera. a po kateri poti. obshirneje v moji knjigi Jantarska pot). to pa po Davorinu Trstenjaku kazhe na ostanke Apianovih Venetov. In upravichena je domneva. Norik. 196. 140). da so bili baltski Veneti Slovani. Labutza. da je bilo morda res nasprotno. Balesina itd. da to ni potekalo le chez Kavkaz in po juzhnoruskih stepah proti Baltiku. po desnem bregu Morave.n. da je imel Herodot (I. danashnjega Balkanskega gorstva. saj je she zapisal. Klesvetitza.sht.Odkod Veneti Kaj o tem pravijo stari viri? Na kratko jih obnovimo: Bolj proti zahodu. da so Veneti svojo pradomovino v Aziji zapustili. 147-148) je opazil.2010 10:13:48] . Te Venete zasledimo tudi pri Anonimusu. kjer se je ohranilo ime lädis za ladje (Allg. V. des Indogerman. 34.. ki so zhiveli v pradobi v Iliriku. drugi. Zato bi za te Apianove Venete prishlo v poshtev podrochje od Nisha. Za Trstenjakov chas pa je znachilno iskanje povezav med jadranskimi in baltskimi Veneti. Lex. perioikia Makedonion ethne«. Wersebe. lacus Veneticus (Pomponij Mela II. Grshki pisec Arian (pri Evstathiju Ad Dyon. da se je takrat zachelo preseljevanje arijskih plemen v Evropo. Schultze. sledi. Pierg. to se je Trstenjaku zdelo prepozno (Krüger. in morda edinole po tej smeri. Shembera. ki ga povzema Evstahij (Ad Hom. Iliad. 4 in Ptolomej). In ker je (za vechino) nesporno. razshirjeno od Istra (Donave) do Venetov ob Jadranskem morju. S tem v zvezi je tudi domneva o venetskem preseljevanju iz Male Azije v Evropo. ker so jih napadli Asirci. Zelo zanimiva je Anonimusova pripoved. da so v pradobi venetska plemena naseljevala obsezhna podrochja od izliva Donave. Pri tem pa drugi zgodovinarji opozarjajo. Tam Prokopij (leta 552) navaja naslednje trdnjave: Vraziste.11. für das kath.sht. Landau. da bi jih razlocheval od jadranskih Venetov. da so Singini medijsko ljudstvo. [Ammian Marcelino omenja: "alpium juliarum. ob Drini ter izvirih Morave naprej proti jugu. "Jadranski" Veneti so v literaturi morda she najbolje obravnavani od vseh in kasneje bomo pogledali tudi te izsledke. ko je zapisal – »to kai Illyrion Eneton«. ali kakshnih sto let po svetopisemskem Abrahamu. Urgesch. chez Jagodo do Pozharevca na zahodni strani in od Vidina do Zheleznih vrat na Donavi na vzhodni strani. Iz tega bi bilo mogoche sklepati. Slovanov s severa. ki je postavljal to dogajanje v leto 1270 pr. Hanush itd. C. da je v cerkveni starobolgarshchini dvoje jezikovnih substratov. V. Moses Khorenski pri Shafařiku.) "obdonavske" Venete v soseshchini Dardanov in Sintov do meja Makedonije: »Enetois kai Dardaneas. da so ti Veneti prishli iz Paflagonije v Trakijo in od tam she na jadransko obalo. Shafařik. quas http://www. Abkunft der Slav. Stammes I. primeshan od kasneje doseljenih Antov. von Bodensee). Deutsch. to pa je bilo okoli leta 2200 pr. skozi Panonijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Schlötzer. na spodnjem toku Istra (Donave) omenja Apian (Bellum Mithrid. Karnijo do Ravene v zgornji Italiji. str. kar naj bi trajalo vech kakor sto let.revijasrp. 162 in naprej).sht.) (TRS 1871. da so Kelti (Skordiski) leta 370 pr. kai Sintois. eden izhaja od Slovanov. 9) v mislih prav te Venete. ki je potekalo vzdolzh "jantarske poti" s severa na jug (o tem gl. ter je nasprotoval Gilferdingu. Dardanci so naseljevali ozemlje od Shar planine.n. Skaplitza. da so tudi jadranski Veneti njihovi sorodniki (tako Surowiecki.. str. I. Conversat. ampak tudi po jugovzhodnih obalah Chrnega morja v spodnje Podonavje in nato na zgornji Jadran. se sprashuje Davorin Trstenjak ter odlochno meni. Nash Davorin Trstenjak je bil s Krügerjem mnenja. Mannert. Müller. Makedonija je tedaj segala do gore Orbelos. Kot nekakshen osrednji dokaz naj bi veljalo trgovanje z jantarjem. ki jih omenja Moses Khorenski v Trakiji.

ki jih je prebral kot venetske.. da bi bilo najbolje pozabiti na to sramoto. toda o tem sem vech napisal v svoji Jantarski poti.. da so Veneti prvotno naseljevali obshirno obmochje Podonavja in okolico Panonske nizhine. st.sht.11. npr..n. Eni menijo. da so se zacheli podrobneje zanimati za stvar. mego urleiatolerreitia. tako poljski Krak(ov) s Koroshke.Odkod Veneti venetas appellabant antiquitas". 3. ter je menil. magrio.130).2010 10:13:48] . z obmochja Donave.s..si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kakor Strabon (XII.sht.s itd. kako je preostal obroch baltskih. da bi v muzeju she sami preuchili slovite najdbe. teutabado. augar otnia.i. to naj bi potrjevali stari viri. 8). Od tod zakljuchek. je vech razlichic. morda v 7. je na tej osnovi napisal razpravo za Comptes Rendu de l'Academie des Inscriptions et Belles Lettres (CRAI). * Na panonski stichni tochki postanejo stvari nadvse zanimive. Po neki tedanji teoriji naj bi zhe v predzgodovini iz preostankov Slovanov.. moldu/t. Preden nadaljujemo. kar je vzbudilo nemalo pozornosti. da je prvotna domovina Venetov prav Panonija ali da so vsaj od tam kot iz vmesne postaje na dolgi predzgodovinski poti selitve.127)]. Svavi. toda chakalo jih je grenko presenechenje – na omenjeni lonchevini ni bilo sledu o napisih. mego. Harmatta objavil analizo shtiridesetih grafitov s takratnih najdb. mag. se je chutil prevaranega in osramochenega. o tem je arheologinja E.revijasrp. tj. s chimer bi se razlozhilo. ob desnem bregu Donave. kot je Nestor. Gre za tezhko razumljivo afero z arheoloshkimi najdbami z domnevno venetskimi napisi v kraju Szentlörinc pri Pecsi na jugu Madzharske.htm[16. nedalech od srbske meje. Vendar je. postavlja Venete (skupaj s Protolatinci) v Panonijo severno od Donave. "Baltski" Veneti naj bi po Trstenjakovem mnenju prishli z juga. ki je v zadnjem chasu razburila strokovno javnost. v katerem pa ni omenjala nobenih napisov na lonchenih chrepinjah. In tako so se nekateri odpravili v Pecs. Felice Le Monier Ed. Kako naj bi menda prishli jadranski Veneti po padcu Troje v danashnjo Benechijo. Ugledni Michel Lejeune. da je legendarni Antenor s svojimi sinovi in s preostankom Venetov po pokolu v Troji prishel v Trakijo ter shele od tam na zgornji Jadran (TRS 1875.i. med delom zgodovinarjev she vedno zhivo mnenje. Med leti 1950 in 1966 so tam petkrat izkopavali nekropolo iz let 440 – 340 pr. Keltov in Germanov nastali Svabini. pod naslovom Venetes de Pannonie. st. vontar. da ne bi she kdo nasedel. da po morju. spodnjedonavskih in zahodnoevropskih Venetov. che uposhtevamo enega najvechjih sodobnih italijanskih etimologov Giacoma Devota (Dizionario etimologico. torej so bili norishko-panonska veja.n. 1968. Julijske Alpe so se v starih chasih imenovale Venetske (TRS 1875. morda v 10. jul. da so namrech severni Slovani prishli iz Norika v Podonavju. chlan francoske akademije in nekdanji profesor omenjenega Harmatte. torej v neposredno sosedstvo s Slovani (ki jih Devoto namesti pod vzhodne Karpate na http://www. 1990.i. ne oziraje se na ta temachni dogodek. augar vhug. od koder naj bi jih potisnili Kelti.629-653. Svebi. Shele dobrih dvajset let kasneje (1985) je madzharski raziskovalec J. zemljevid I). kar je razumljivo she podzhgalo arheologe in jezikoslovce.-oct. Kljub temu se je pojavilo v strokovnem tisku nekaj chlankov. torej s severa. ki v 2. str. ali celo she veliko bolj zgodaj pred nashim shtetjem. Ko so s tem seznanili Lejeuna.: uposedos. drugi. naj v zvezi s tem omenimo obskurno zadevo. Jerem leta 1968 objavila obsezhno porochilo. str. Firenze. ki so opozorili na Harmattovo sumljivo delo. prishli na severne obale Jadrana. ki povzema po Sofoklejevi (izgubljeni) tragedij Zavzetje Iliona. Lel in Cheh iz hrvatskega Zagorja ipd. iuvio. pp.i. nekako na ozemlje danashnje Slovashke oziroma v zahodne Karpate. jadranskih. G. tisochletju pr.

severnimi Etrushchani (kakor jih nekateri imenujejo. ki naj bi bili oznaka za Slovane. danashnji zgodovinarji pa pravijo. in 12. je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti. tisochletju pr. so zhe takrat Grki. kjer je zanj bela lisa. ki so jo veliko kasneje pretrgali Obri in Avari. che ne bi pustil praznine? Che sprejmemo Devotovo izvajanje. Germani so bili po njegovem takrat dalech od Slovanov.sht.n. dolochneje med Slovake in Slovence. katerih del se je po njegovem mnenju priselil v severno Italijo med 7. ali she prej. kazhe (che ne pozabimo na teorijo kontinuitete Maria Alineija!) neko predhodno razvojno stopnjo.revijasrp. med katero so se Etrushchani zhe odselili iz Panonije in pustili tam Venete ter Protolatince. in za tako domnevo najde potrditev tudi v nedorechenosti povezav med Etrushchani in Retijci oz. v pripjatska mochvirja).. Zato naj nas ne chudi. morda podobno. zlasti she zato.11.2010 10:13:48] .n. kar je she posebej pomembno.Odkod Veneti znanem podrochju Prilesja.sht. a drugi temu odlochno nasprotujejo). pri chemer so po njegovem Tirenci (Etrushchani) zhe takrat na zahodnih obalah srednje Italije. vendar pa je bilo ozemlje v resnici razsezhnejshe. Po http://www. uposhtevaje dolocheno mobilnost.htm[16. toda tidve imeni so oboji dobili shele v zadnjih stoletjih. nad Arijci Toharci. pod njimi.sht. che Devotovo lokacijo razumemo le v smislu razporeditve. she severneje pa so Finci.n. na mejo s Kitajsko.n. v juzhni Skandinaviji in na obalah zahodnega Baltika. predvsem pa kulturne izmenjave in jezikovne vplive. Vmes vrine v osrednje Karpate le majhno skupinico Trachanov. Severni sosedje Slovanov so bili zhe takrat Balti.! Devoto postavlja jugozahodno od Slovanov Ilire v porechje Tise. ki se izkazhe za pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev. Taka umestitev Venetov v severno Panonijo pa nam logichno prikliche v spomin. kakor velja za Balto-Slovane. che Mario Alinei pravi. torej tisto. Taka razporeditev etnosov. che so po Devotu Veneti v Panoniji v 2. ki so se kasneje preselili dalech v vzhodni Turkestan.sht. ker Devoto postavlja svoj razpored ljudstev zhe v 2.Takshen Devotov razpored pa omogocha in celo zahteva poseben razmislek. da najstarejshi zgodovinski viri postavljajo v pribaltski prostor Venete. vzhodno od teh Arijci (na podrochju zgornje Volge in Dona do reke Ural). ki so potem menda shli na jug v danashnjo Bolgarijo. Zakaj?! Kaj bi se tam lahko dogajalo. tisochletje pr. pr. oziroma chezalpski izvor Venetov. da so se vrinili med zahodne in juzhne Slovane. torej v neposredno blizhino Devotovih Venetov. ker si je dovolil pustiti dokajshen prazen prostor v Karpatih. st. ali je in v kolikshni meri je mogoche vzpostaviti takshno jasno prostorsko razlochevanje in razmejevanje.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. v danashnji Srbiji. Kdaj je to bilo? Morda v tretjem tisochletju pr. Giuseppe Sergi je tudi zagovarjal severni. da je treba tako Ilire kakor Trachane shteti v shirshi sklop Praslovanov. med katere so na vzhodu prishli (ali so zhe bili) Veneti.

obenem pa med najbolj tiranske.n. do vitkega in zanesljivega izpod peresa Migliorininija in Dura. ki je bila shele po selitvi razdeljena na dva nasprotna konca italijanskega polotoka. tvorili jezikovno(!) dokaj enovito skupino. ki sta ga pripravila Battisti in Alessio.. Zakaj bi si morala etimologija kot svoj ideal vzeti latinshchino in se pochutiti srechno. che ostane znotraj nje. etimologija pa le ponovno vzpostavi to davno sorodstvo s postopki "iskanja ochetovstva". ki so bili pred tem v Panoniji njihovi vzhodni sosedje.n. Prati. Tem se na svoj nachin pridruzhujeta she A. saj zase najde v latinshchini shchit in obenem svoje meje. da se je neka beseda nekoch lochila od druge besede in pri tem pozabila na svojo staro povezanost. zato pa ostati povsem odrezana od vsega.V.revijasrp. zemljevid 1) Kar nam na tej sliki she pade v ochi.. zaprta je v tradicionalni okvir geneaoloshkih sorodnosti.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki sodi med najbolj bogate in raznolike.Odkod Veneti Devotu indoevropska jezikovna podrochja v 2. Toda zlasti glede italijanske etimologije velja spomniti na opozorilo samega Giacoma Devota (DEV. (DEV. je to.2010 10:13:48] . ter D. I-VIII): »Italija je bogata z etimoloshkimi slovarji v tradicionalnem smislu tega pojma: od obsezhnega in bogatega. Pa vendar.] Etimologija sama po sebi ne pomeni nich: je le uchena ugotovitev. kar je zunaj latinshchine? [Podchrtal L. str. Ta se imenuje romanska filologija.sht. veda. Konchno je temeljna nuja ugotoviti chas rojstva neke besede..htm[16. Iz tega izhaja potreba ne toliko po ponovnem zbiranju http://www.sht.. te vzorno pripravljene knjige bralca zaprejo v nekakshno kletko. Olivieri z obiljem toponomastichnega gradiva. tudi che je to bilo pred nastankom konvencionalnega latinskega izraza.11. da se je po Devotu skupina »Veneti-Protolatinci« premaknila (1) v severovzhodno Italijo na ozemlje spodnjega Pada ter (2) chez severozahodni Balkan in Jadransko morje na jug Apeninskega shkornja. tisochletju pr. Che naj bi bilo tako. ki se opira na narechja in je bogat z bibliografijo. med katera so se vrinili Osko-Umbri. tisochletju pr. S tako celoto imamo zagotovljeno pravshnjo informacijo. potem so bili Veneti in Protolatinci najtesneje povezani ter so she v 2.

da je nenavadno veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako "etimologija neznana"... Na tej stopnji se zachenja proces zgoshchevanja. in "indoevropskih" besed. "ibersko".: zanos]: kakrshen je zdravnikov patos. stoletja. kako megleno je izhodishche.. ki pripelje do zagate o latinshchini. Vchasih jih tu oznachujemo kot "paleoevropske" in torej ustrezajo nekemu zelo obshirnemu podrochju. ne tvegam interpretirati«.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. izhajajoch iz akadshchine.2010 10:13:48] . s chimer zagotavlja skladen in izchrpen pregled«. st. Ta mora osredotochiti svojo pozornost na znamenja. imenujem "patos" [op. sodobnejshe etimologije. ki more segati od Shpanije pa vse do Kavkaza prek povezav.. saj prvich za italijanshchino uvaja na sodoben nachin probleme latinske etimologije. magiostra in tabarro. ampak le do dushevnega razpolozhenja (stato d'animo). najdenih med arheoloshkimi izkopavanji v Mezopotamiji in njeni shirshi okolici v drugi polovici 20. Druge besede pa so omejene le na dolocheno podrochje. ki je bil v zadnjih desetletjih izredno dobro dokumentiran.L. ki nam lahko rabijo kot vodila za razlago. ki pa je na podlagi tega. !! http://www. po mnenju Devota.V. ki so jih prinesli v Italijo z obmochij vzhodnega dela srednje (centro-orientale) Evrope v vech valovih. to je starega semitskega jezika z Blizhnjega vzhoda. ki so se nahajale na tistem prostoru.Odkod Veneti etimologij. ki chaka na bodoche raziskave. ki si jih ne upa interpretirati. Predvsem mora biti jasna osnovna predstava o latinshchini kot meshanici "mediteranskih" besed. ki je trajalo vech stoletij (17. ki so se ohranile v italijanshchini in jih oznachujemo z "brez verodostojnih povezav". ki je bila na svojem zachetku omejena na zelo majhno ozemlje okoli Rima. da je latinshchina nastala na tleh Apeninskega polotoka s spojitvijo jezika mediteranskih ljudstev ter praslovanshchine in torej ni bila prineshena od drugod! Seveda se Sergi razlikuje od Devota v tem. kolikor po razvoju nove. Iz te moje razlage si lahko bralec ustvari nazorno sliko. Te predstavljajo besedni zaklad..htm[16. ko je preuchil in povezal bolezenska znamenja. V tem pogledu je ta moj etimoloshki slovar novost v primeri z vsemi prejshnjimi. Na koncu te svoje raziskave ne pridem samodejno do diagnoze.9... ki potem. potem ko so postopoma deshifrirali na tisoche glinastih klinopisnih tablic. Devoto s svojim pristopom. ali sodnikov patos. Mediteranske besede se ne nanashajo na neko stalno obmochje. ki z uposhtevanjem vseh dejstev razsodi. se priblizhuje Sergijevim (SER) stalishchem.pr. In temu sledi she ena zagata. zachel njihovo vechdesetletno preuchevanje. Tretje spet so prikrite v presenetljivo velikem shtevilu latinskih besed. po drugi pa mediteransko nasledstvo. . postavi diagnozo.sht. s she ozhjega ozemlja. ki so lahko bile evropske ali severnoafrishke: primere zelo razshirjenih mediteranskih besed lahko.).. in iz katere je bila izpeljana normativna italijanshchina. tujih latinskemu leksichnemu svetu. se mora bralec zavedati razlichnih dejstev. Nato Devoto nadaljuje: »Poleg indoevropskih in mediteranskih besed obstaja dolocheno shtevilo latinskih besed. Da bi se osvobodili prej omenjene jetnishke kletke.revijasrp. opredeljene v razlichnih geslih z oznako "brez verodostojnih povezav". ki po eni plati zajema indoevropski besedni zaklad.. to je florentinshchina.. ki si jih. da neposredno govori o praslovanshchini. vidimo pod gesli ausonio.. ki presega ozke meje. "ligursko" itd.. To poslednje Devotovo priznanje se sklada z ugotovitvami Giovannija Semerana (SEM).n. npr.11. tako (manj dramatichno) etimolog po preuchitvi vseh podatkov dolochi besedi njen izvor. kot je bilo latinsko. medtem ko Devotu to ne pride na misel in govori le o presenetljivem shtevilu besed. s prenikanjem. ki ga. saj hoche iz "kletke" latinshchine in vkljuchuje mediteransko in drugo dedishchino v svoje raziskave. morda z neustreznim izrazom.

ki je mediteranski izraz. je zelo malo. posvetno v grshchini dnemos – "veter". ki izhaja iz halare "esalare. preden so se spustili nadnje Volski in Samniti. za oznachevanje "zhivljenjskega diha". Animo izhaja iz latinskega animus. veti". asolare. izhlapevati. generalistichen pristop. kako zapletena in po svoje tvegana je http://www. pihati". nas vzpodbuja. zato. primerljivo z alito. che drugega ne. alito. kot kazhe. esausto). gre za krizhanje med mediteranskim glagolom *ausare "sgorgare" – "izvirati. emettere un sofio" – "izpuhtevati. "(iz)vir(ek)". vrelec". Po mojem se Devoto vrti v zacharanem krogu. che ne celo prej. gl.Odkod Veneti Toda kljub Devotovim opozorilom sta v prizadevanjih italijanskih (pa ne le teh!) etimologov she vedno "alfa in omega" latinshchina in antichni rimski svet. chrpam. in zato se zdi njen izvor iz mediteranskega ausa "la fonte".2010 10:13:48] . ki predpostavlja. dih. v nasprotju s Hernici: »prebivalstvo s skalnatih obmochij (sabinsko herna "sasso". Slovenci zhiveli na sedanjem ozemlju. da je vechina etimoloshkih del izshla zhe v prvi polovici dvajsetega stoletja ali pa so bila kasneje le malo popravljena. * Kaj nam Devoto razlaga pod zgoraj omenjenimi (zanj) kljuchnimi gesli ausonio. gl. saj se je po dolgem ovinku vrnil na zachetek. v latinshchini anima: glej animo in primerjaj z anelito. brez diha". z neko predpono v gotshchini in morebiti v latinskem in-anis "brez zhivljenjskega diha". skupno ime plemen. iz anhelare. Ausones morda izhaja iz mediteranskega izraza ausa. zhivechih na obmochju med Garigliano in Volturno. in na svoj nachin (saj gre za drugachen.v –al-. v vulgarni latinshchini ausulare. da so oni prinesli nove tehnike poljedelstva in uvedli bron v Alpe ter prispevali k "poslovanjenju Italidov" (italidi slavizati) na ozemlju danashnje Furlanije in vse do ladinske Shvice.11.revijasrp. da so zhe v neolitiku.]. z indoevropsko osnovo. primerljiv z ausonio in esaurire) ter klasichnim halare "alitare" – "dihati. vir. Takih monumentalnih in izvirnih del. L. da Devoto ne navaja nobenih primerov! Mislim. privreti (iz)" (*ausa "fonte". Avzoni. sestavljenka iz haurire in ex-. kot je Giovanni Semeranova etimologija grshkega in latinskega jezika (SEM 1-2).: shkoda. skupaj z grshkim auo "attingo" – "zajemam. asolare: »prebivalstvo z obmochji. kot ga avtor sam oznachuje) se temu pridruzhuje Mario Alinei (ALI 1-2) s svojo teorijo kontinuitete. da se v luchi novih spoznanj kritichno lotimo poglobljene analize toponimov na tem podrochju. Germanov in Slovanov [podchrtal in op. pihati". -u.V. in to iz Ausones. pih. ki so bogata z izvirki«. da spoznamo dolochen nachin razmishljanja? Povzemimo njegovo izvajanje: AUSONIO – iz latinskega Ausonius. vzdih. V obliki chistega korena ane se. anelito iz latinskega anhelitus. dosegam" iz *auso.htm[16. "izvir. negotovega izvora (prvotna oblika morda aurire? ali orire?). t.i. izdihniti. Alito iz latinskega halitus "alito".. Tako smo zhe ob tem prvem primeru spoznali. magiostra in tabarro in ali so tudi za slovensko etimologijo zanimiva. gl. Esaurire iz latinskega exhaurire. shum". morda iz nekega zelo starega *anslare z onomatopoetichnim (posnemajochim) h.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Temu seveda botruje tudi to. Za morebitno obliko gl. prim. inane. Prav Mario Alinei s teorijo kontinuitete.in s podaljshanjem kot nadomestilom za ansl. izhajajoch iz korena ane. Nekateri vidijo v *anslare iterativni zhelelni glagol. Che pogledamo she asolare – "alitare" – "pihati. s prvotno soglasnishko konchnico –s (gl. kar smo zhe obdelali zgoraj. pojavlja v Indiji. alito – iz latinskega halitus "alito" – "dihati. "kamen")«.. da bi lahko sem prishteli slovensko: nem "brez besed. Z drugimi priponami je beseda izprichana na podrochju Keltov. pish. pihljati. najdemo tudi v armenshchini le z neznatno spremenjeno obliko.

kot je npr. Piemontu in Emiliji. Drugi primer starinske besede. z evro-afrishko pripono –arro. prim. Skromna razlaga za Devotu tako pomembno besedo. Ausa. ter (2) ital. povezana s poznim latinskih izrazom tabae "tabarro. ustje > ushche. da je njena kozhica nezhna. "shiroko brezrokavno ogrinjalo. pri chemer je mogoche izhajati iz praslovanskega *miz(g)ati in to lahko primerjamo z ruskim mizun »ljubljenchek. slovenska oblika na -zdr.2010 10:13:48] . zato nas ne bi smelo presenetiti. ki so si ga odevali chez obleko ali celo chez drugi plashch". "vojashki plashch. "jagoda". da gre za besedo. tako Machek opozarja na cerkvenoslovansko mezhdra < *mezdja. Ta etimologija bi izhajala iz znachilnosti jagode. ker imamo vech toponimov.Odkod Veneti rekonstrukcija razvoja prastarih besed. ushće itd. mehka. Ostane nam she: TABARRO – mediteranska beseda. To nam omogocha rekonstrukcijo z redukcijo: *mezdja+ostro(zhina) > medzhostra »mehka. je dvomljivo. che bi imena za vodne iztoke. zlahka poshkodljiva. izvire. ki segajo celo do baskovskih ozemelj. desni pritok Soche nad Kanalom ob Sochi. izlive izvajali iz osnove usta. tudi »smetana na mleku«. Che pa se oslonimo na izgovarjavo: magiostra – madzhostra. (a)ushche.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. nezhna. Podobno osnovo najdemo prav tako pri Bezlaju pod geslom: mezheven – »nezhen«. Auzza. paleoevropska beseda. razvajenec«.. v pomenu (1) ital. Medtem ko Zingarelli (ZIN) navaja: tabarro. *taviti »odebeliti. pelles Libycae". Ausa pri Livku nad Kobaridom in drugod. da se je delta Soche s stoletji pomaknila proti severu. vendar s povezavami. toliko Devoto. Slovenski izraz za rechne izlive pa je ustje. furlansko Ause. ki vznemirja Devota in je ne zna drugache razlozhiti kot le z navedbo: MAGIOSTRA – "fragola". da ima plodove podobne jagodam. myzaty »lizati«. ostrejshe.se pojavlja namesto -str-. ostrozhnica. poleg tega ne omenja sorodnih Avche in Avshje v Soshki dolini. »hidronim v Sochini delti«. sladokusna robidnica«.revijasrp. furl. "ferraiolo". Bezlaj obravnava slovensko otava. Bezlaj to obrazlaga pod geslom: Avsha. ki ima svojo osnovo v praslovanskem *agoda (ESSJ). cheshko narechno mizat se »crkljati se« itd. le da so slednje nezhnejshe. Bilo je vech poskusov etimoloshke pojasnitve tega izraza. negotove etimologije. Aussa di Luic. spodnja kozhica« ipd. ki teche skozi Chervinjan (Cervignano) in je morda bila v davnini celo skupen izliv za Socho in Nadizho. s pogostim prehodom v>b. z ukrajinskim myza »usta«. poljskim umizgać sie »prilizovati se«. da je Bezlaj spregledal (?!). da gre za sploshnoslovansko besedo. shinjel". ki je prezhivela v Lombardiji. morda spada zraven tudi slovenska Ajshevica (ESSJ). kot je potok Avshchek. ali je to prava pot do razlage zelo stare besede. za katero je znano. zrediti«. saj je dognano.11. Po drugi strani pa sta stara slovenska izraza za »robido« ostrozhina. ki pa pod geslom: jagoda razlozhi. myzatsja »prilizovati se«. »seno druge koshnje«. srbhrv. "pastrano". ki je razshirjena po vseh slovanskih jezikih.. kar nam ponazarja posledice funkcije ogrinjala http://www. saj tega ne omenja. Ker se Devoto pri razlagi naslanja na pozni latinski izraz. torej po tej strani ni videti nikakrshne sorodnosti. le to in nich vech. nam Bezlaj pove pod geslom: mezdra – »spodnja kozhica pri tkivu«. iz o-tava. »strzhen. mehkejshe.htm[16. a je *ausa za nas zanimiva tudi zato. Uposhtevati velja tudi reko Avsha v Sochini delti. medtem ko so robidnice chvrstejshe. cerkvenoslovansko mjazdrica »jajchna kozhica«. zato jo poskushajmo poiskati pri Francetu Bezalju. Vendar pa osnovo lahko najdemo v slovenshchini. da je Aussa di Luic nasha vasica Avsa pri Livku nad Kobaridom. v antiki Alsa je verjetno iz *alika »jelsha«. Presenecha.

7: "to Altinon". Na tem podrochju so Veneti ustvarili prvo indoevropsko plast in obvladali ter podredili starejsho. da se ne moremo zadovoljiti s tako meglenimi opredelitvami "paleoevropski. * Che nadaljujemo z novejshimi preuchevanji o Venetih v Panoniji. in mu najdemo primerjave v imenih mest Altinum in Altina v Panoniji. da so v prvih stoletjih prvega tisochletja pr. B. je bilo nekoch cvetoche mesto (Strabon V. je mesto dobilo rimsko drzhavljanstvo. danes manjshe naselje ob izlivu reke Sile v Beneshko laguno. n. str. 8-9) pisheta: »Sploshno mnenje med jezikoslovci je. da so Veneti pripadali ilirskim ljudstvom.n. ki je tekla mimo Altina. z izgradnjo vie Annie. V muzejskem vodichu Il museo archeologico nazionale e le aree archeologiche di Altino (Ministero per i beni culturali ed ambientali d'Italia.pr. Devota.. V. ki jih Devoto navaja kot posebej znachilne tujerodne sestavine latinshchine in jih z lahkoto razlozhimo na slovenski etimoloshki podlagi. Quarto d'Altino. na katerega se je navezovalo gosto cestno omrezhje«.2010 10:13:48] .revijasrp. s chimer se (ali koga) oblozhimo. sht.sht. kjer je. 196) navedbe. Luciano Bossio in Dante Nardo.Odkod Veneti povrh druge obleke.. str. so najstarejshi dokazi o paleovenetski naselitvi Altina. zachela se je 131 pr. zhival) na hrbtu. Med leti 49 in 42 pr. Za nas je zanimiva navedba. ki je bila velikokrat napachno navajana kot potrditev.n. pr. nekatera indoevropska plemena. zlasti che pomislimo. st. je nemogoche mimo avtoritet. ki lezhi na severnem robu beneshke lagune zhe od predzgodovinskih chasov.I.htm[16. odebeli. kjer so ustvarila znano atestinsko civilizacijo.61) pishejo: »Altinum. Odtlej je bilo. 745. Aquileia)«. Evganci niso zapustili nikakrshnih toponomastichnih sledov – ime Evganske gore so si izmislili humanisti«.sht. imel vlogo trgovskega sredishcha in prometnega vozlishcha med Jadranom in celinskim zaledjem.n.L. iz chesar je mogoche razumeti Pellegrinijevo opozorilo. razshirilo se je mnenje Pisanija. ki v delu Storia della cultura veneta (FOL str. Prosdocimi (PEL.). kakrshne so Giambattista Pellegrini. je ochitno. eno najpomembnejshih pristanishch zgornjega Jadrana. Pellegrini-A. skladno z rimsko pomorsko politiko skozi celotno 1. zahvaljujoch svoji izjemni zemljepisni legi. L. ki chloveka razshiri.11. da sta bili tudi v Panoniji dve mesti Altinum in Altina. skratka. nekaj. predindoevropski ipd.sht. ki jim z latinshchino ne morejo do zhivega. Ne gre prezreti tudi primerjave s tovor. ki se je postopoma uveljavila z vechjo ali manjsho izrazitostjo in ochitnostjo v severovzhodni Italiji.. I. da so si v davnini taka ogrinjala spletali pastirji iz trave ali poljedelci iz slame. Tacit Hist. III. Romanizacija je kot v vsem Venetu potekala postopno in mirno. marvech moramo posechi tudi po slovenskih ali slovanskih osnovah. 7): »Zasluga Kraheja in Pisanija je pravilna razlaga znane Herodotove (I. mediteranski. Iz teh treh primerov. Veneti. ki jo obichajno oznachujemo "evganska". tovar – kar se nese (chlovek. zelo verjetno prishla iz srednje Evrope in po vech selitvah dosegli jadranske obale. st. da so morda tudi tam zhiveli Veneti ali da so od tam prishli Veneti na obale Jadrana.n. prometne zhile med Riminijem in Oglejem. V nekem drugem delu G. Porruja in drugih. bilo je povzdignjeno v municipium in vpisano v rod Scaptia. Venezia) je naslednji opis: »ALTINO – Iz 7. Glede jezika Venetov pa pisca omenjata razlichne pristope in zakljuchujeta (PEL. prav tako ne smemo prezreti etnika Altinas (C. morda je primerljiv tudi z imenom reke Alto (v Iliriku). 6 itd." za stare izraze.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.sht. da je http://www.

med njimi Slovani. ki vezhe kraje z enakimi jezikovnimi pojavi. od tam so se shirila na vse strani ljudstva z obrobja. bi pomenila. le (Pra)Slovani. ampak da gre za avtonomni govor z izoglosami [chrta na zemljevidu. da so se Slovani zhe takrat morali razshiriti chez Karpate v Podonavje in v Evropo ter so zasedli prostor svojih umikajochih se sosedov. vkljuchno z Britanskim otochjem. zhiveli samo v Panoniji ali pa so zhe takrat zvezno naseljevali prostor od Baltika do Jadrana? In che so se iz Panonije preselili na severne obale Jadrana. che so bili dotlej le v mochvirjih zakarpatskega Prilesja. na Apeninskem in Iberskem polotoku ter v zahodni Evropi.n. tisochletju pr. da so se zlasti Slovani mochno namnozhili zhe v drugem tisochletju pr. Che je Devoto lahko v 2.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da so se obrobna ljudstva mnozhila in so iskala zhivljenjski prostor tako med Neindoevropejci po vsem Balkanu. kamor bi po tradicionalnih gledanjih na dogajanja morali zhe takrat priti Slovani.revijasrp. sredishchna ljudstva. temu je pritegnil she Krahe s spozanjem. Toda to bi pomenilo.2010 10:13:48] . Druga mozhnost. da naj bi bili Veneti predhodno v Panoniji. Tudi tretja mozhnost.sht. ampak http://www.. ad.sht.n. ki uvrshchata venetshchino med "italske" jezike (latinshchina-falishchina in oskijshchinaumbrijshchina). pri chemer pa ne moremo razlozhiti.n.1 Devoto izhaja iz predpostavke. ter na zahod armorishki Veneti in na vzhod paflagonski Veneti? (2) Kakshni bi lahko bili v Panoniji odnosi med Veneti in Slovani v tistem chasu (a) glede na Devotovo tezo in (b) glede na teorijo kontinuitete? (3) Seveda je pri tem razmishljanju mogoche predpostavljati. da so se kasneje tako izredno razmnozhili.V. Ali tudi v slovanskih?! Spricho take ugotovitve in uposhtevajoch. premaknili na zahod chez Karpate in v Panonijo. za katero po mojem mnenju tudi najdemo zgodovinske pritrditve. torej v sosedstvu s Praslovani (po sedaj veljavni tradicionalni zgodovini). . da so namrech bili Veneti razshirjeni ne le po Panoniji.sht. in so pritiskali na ostale Indoevropejce okoli sebe. da so se odmikali.sht..htm[16. da so bila vsa indoevropska ljudstva v demografski ekspanziji in so se zato ozemeljsko shirila.Odkod Veneti venetshchina samostojen jezik.n. Balti in Germani so she po 2. Zato lahko po Devotovi (in njegovih somishljenikov) teoriji jemljemo kot veliko bolj verjetno. L. da so se tudi Slovani najkasneje zhe v 2.. bi se morali vprashati. se moramo vrniti na spochetka postavljena in sedaj she bolj izostrena vprashanja tudi v luchi teorije kontinuitete: (1) Ali so po teh teorijah Veneti v tisochletjih pr.sht. ostajali na svojih ozemljih. tem sta se pridruzhila she Kretschmer. za kaj takega bi morali biti Balti. Balte. kjer so nedvomno zgodovinsko izprichani baltishki Veneti.. kako to.11. zakaj so se tiste obrobne mnozhice ljudstev selile na vse strani. op. da so prekrili pol Evrope.. da bi se morala takrat vsa indoevropska ljudstva mnozhiti in shiriti ter izprazniti Panonijo (ali lep del srednje Evrope). da predromanski jezik v Venetu ni veja ilirshchine. Venete itd. pa ne? Ena mozhnost bi bila. Po tradicionalnem zgodovinopisju obstaja she chetrta mozhnost. ali so se selili tudi na sever. da jih danes Devoto opredeljuje kot Germane. ozemeljsko lociral zhe diferencirana indoevropska ljudstva. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. tisochletju pr.] v razlichnih indoevropskih jezikih«. tisochletju pr. kakor proti Aziji (in celo kot Toharci na Daljnem vzhodu) ter na Blizhnjem vzhodu. so ta morala tam zhiveti zhe zelo dolgo – nekaj tisochletij – pred tem! Che bi to sprejeli. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni? !). Slovani in Germani v hudem demografskem zaostanku..n. in Beeler. da je pradomovina Indoevropejcev shirshi prostor centralne in vzhodne Evrope med Uralom in Alpami ter Skandinavijo in Balkanom.

Armenci. Venete. Traki in Hetiti. moramo zacheti s svetolucijsko kulturo. prav tako prispeli iz Panonije. ki so tja prinesli neolitsko revolucijo poljedelstva in tehnologijo brona. vkljuchno z dolino Idrijce in Soche. ki je prekvasil ljudstva. s chimer je bil zhe v davnini vzpostavljen obsezhen venetski prostor. kaj pa je bilo pred tem.11. kar si je tezhko predstavljati. na Baltiku in dalech na vzhodu. da je bilo najdeno verjetno najstarejshe kolo na svetu prav na Ljubljanskem barju.. kar je potrditev teorije kontinuitete. katera pa je tretja mozhnost.htm[16. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika mediteranskih ljudstev na tleh Italije. kar bi bilo mogoche opraviti tako. po mnenju nashega priznanega jezikoslovca Franceta Bezlaja predstavlja obmochje Venetov. Arijci. tisochletju Veneti (s Protolatinci!) preselili iz Panonije v severno in juzhno Italijo. Balte. SEM in JAN). obrtnikov ipd. Banjshka planota z nadvse ugodno lego prav v tem trikotniku. da se je na prostoru zgornjega Posochja zelo zgodaj razvila svetovno znana svetolucijska kultura. bi bilo nemogoche upravichiti zaznavne primesi semitskih jezikov – akadshchine (tudi) v slovanskih jezikih (gl. da ne velja nobena od obeh. severu in vzhodu. da so zhe v neolitiku zhiveli na Balkanu in po vseh Vzhodnih Alpah Slovani. che so se po Devotu zhe v 2. (b) ali veljata obe teoriji. izvaja Mario Alinei tezo. Nastaja polozhaj. da bi Veneti shli neovirano chez ozemlje zhe naseljenih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah (po teoriji kontinuitete M. ki jih tudi poimenuje z danes znanimi imeni. in od tam v neolitiku predvsem kot "kulturni val" in le v manjshi meri kot selitev ljudi napredovali proti zahodu. ter ne nazadnje. Po Devotu pa so se v 2. na Jadranu. le da ju je treba uskladiti. Zato nas ne sme chuditi. cheprav teoretichno ni nemogoche.2 Kakshni bi lahko bili odnosi med Veneti in Slovani v Panoniji v tistem chasu. da je Balkan predstavljal zhe zelo zgodaj enakopravnega kulturnega sogovornika Blizhnjemu vzhodu. kar bi se ujemalo s tezo Giuseppa Sergija. Che hochemo prazgodovinsko pravilno ovrednotiti to podrochje. ali (c) da so bili Veneti skupaj s Protolatinci zelo (!) sorodni Slovanom. in tudi njena okolica. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni?!) in jih danes razpoznavamo kot Germane.Odkod Veneti tudi na zahodu. ampak npr. Slovane itd. http://www. vendar ne razreshi. izoblikovale jezikovne skupine ljudstev. v Anatoliji (po Renfrewu). Ker so v tistem chasu po Devotu bili vzhodneje od Slovanov Toharci. che (1) uposhtevamo Devotovo tezo in she (2) uposhtevamo teorijo kontinuitete? Izhajajoch iz teorije kontinuitete.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. tisochletju pr. ko moramo dodati vprashanje. Alineija) v prazno (?!) Italijo. Slovenci. oglejmo si njeno umeshchenost v prostor. (d) in konchno. da je bila v pechini Divje babe nad reko Idrijco izkopana verjetno najstarejsha pishchal na svetu. Da se Indoevropejci niso oblikovali v centralni-vzhodni Evropi. mednje so se v Italiji vrinili Osko-Umbri. med njimi so bili tudi Slovenci.n.sht.2010 10:13:48] . (a) ali obvelja ena ali druga teza. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. da je prihajal indoevropski "kulturni val" iz Anatolije obenem z omejenim shtevilom kmetovalcev. Najsodobnejshe raziskave potrjujejo. kar oboje potrjuje visoko kulturo tega podrochja zhe v pradavnini. zhivecha v Evropi pretezhno zhe najmanj od neolitika na sedanjih ozemljih. ad.revijasrp. ad. ko se moramo vprashati.3 Seveda je pri tem Devotovem razmishljanju predpostavljeno. Iz vsega povedanega izhaja – glede na teorijo kontinuitete – veliko vechja verjetnost.

toda velik del najdb je konchal v tujih muzejih. http://www. Akademik France Bezlaj v svojih delih govori o venetskem znachaju Banjshic. Od takrat so. takega mnenja je tudi akademik Karel Oshtir. kjer lezhi trg Sv. kmetijsko orodje ipd. ki ji ne vemo imena. Zhe Simon Rutar je pisal v svoji Zgodovini Tolminskega (RUT str. izkopali najrazlichnejshe rimske kovance. ki je tako marsikaj reshil. ki pa ima glede prazgodovinskih osnov za ta imena drugachno stalishche od Bezlajevega. da je ime Anti v bistvu le razlichica imena Veneti. ki so tik nad Sveto Lucijo-Mostom na Sochi in predstavljajo temu kraju naravno zaledje. Kasneje so izkopavali chedalje bolj strokovno in pod nadzorom.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. spochetka nenadzorovano.11. ki predstavlja enega od dejavnikov pri razvozlavanju enigme o Venetih. preden se je razneslo po svetu. Lucija. posodje. izhaja namrech iz pradavnine in megalitskih.2010 10:13:48] . ki jih je prvi odkril domachi kmet na svojem polju Na Kuku leta 1848 na levem bregu blizu mostu chez Idrijco.Odkod Veneti IZHODISHCE – SVETOLUCIJSKA KULTURA Poglavitne smeri prometnic na podrochju Soshke doline proti Jadranu in Panoniji Za izhodishche si vzemimo svetolucijsko kulturo.htm[16. Mavra in na njegovem podnozhju. nekaj tega je k srechi za svoj denar kupil tamkajshnji zhupnik Tomazh Rutar.. nekoch zhe bila pomembna naselbina.revijasrp. predvsem na Dunaju. to je mogoche sklepati po obilnosti izkopanin. predindoevropskih jezikov. 10 in naprej). domneva. da je na hribcu Sv.

10 .revijasrp.Shentvishka gora. 27 . 22 .Rubije. 13 .Odkod Veneti ZHELEZNODOBNE NAJDBE Osnovni zemljevid je po Mihu Mlinarju (MLI) A. pravi: »Most na Sochi sodi med najkompleksnejsha arheoloshka najdishcha na obmochju jugovzhodnih Alp z dokumentiranimi najdbami iz bronaste dobe. 3 . 6 . 7 . 25 Bitnje. 20 .Monte Calvario / Kalvarija.S. 21 .Kobarid.Ajdovski gradec. 2 -Volarje. starejshe in mlajshe zhelezne dobe. 24 .Chrniche.Reka pri Cerknem.Koritnica ob Bachi. 28 .Podbela. 19 .Darnazzacco. 8 . 5 . 9 . 23 Jereka. Katarina nad Novo Gorico (dodano po Gabrovec.Logarshche. Svoljshak 1983) B. 6 . 12 -Tolmin. 17 Bodrezh.Modrej. 11 .11.Slap ob Idrijci.Slap ob Idrijci.Robich. 2 . 1. 15 . ki je v zadnjem chasu pripravil pregled dosedanjih izkopavanj (MLI).Most na Sochi. rimske dobe. 4 Zhabche. 4 Staro selo.Rut. 26 . Najdishcha mlajshezheleznodobne idrijske skupine 1 . 24 .Zhlan.Koarshche.Zdravshchina / Poggio Terza Armata (dodano po Gushtin 1991).Bovec. 23 .Darnazzacco. 7 S. 22 Kovachevshe. 21 Brod. 14 .Berlotov rob (Shentvishka gora). Pietro al Natisone /Shpeter Slovenov. Najdishcha halshtatske svetolucijske skupine (pochrtano oshtevilchenje) 1 .Jelenshek nad Godovichem.Kobarid. 9 Chedad / Cividale.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 25 .Bodrezh.Dolje. 5 . Katarina nad Novo Gorico.Cerkno. ter zgodnjega srednjega veka. 16 .Sv.Idrija pri Bachi.Bohinjska srednja vas. 12 -Vrh gradu (Pechine). 20 . 16 Avche. 3 . 18 . V stoletju in pol arheoloshkih raziskav http://www. 11 . 18 Koritnica. 19 Vrhovlje. 17 . 13 Most na Sochi. 14 . Arheolog v Tolminskem muzeju Miha Mlinar.htm[16. Quirino. 15 .Sedlo.2010 10:13:48] .Lepence. 8 .Sv.Planina pri Vipavi.0 .Idrija pri Bachi.

1993.sht. 1997 s sodelavci opravil precejshnje delo. sega v Bashko grapo. ki je zhe kazala. Naslednji je bil Alojzij Carli v letih 1881. s 4 grobovi na levem bregu. ki je med drugim leta 2000 raziskal kar 30 halshtatskih. dolino Idrijce. 1887 in 1890 z odkopom 2500 grobov tudi na levem bregu Idrijce. vsi na levem bregu Idrijce. Uspeshnejshi je bil Anton Vuga leta 1882 s 36 grobovi na desnem bregu Idrijce.Valentina Taljata. Ochitno raziskav she ni konec. Poleg tega je bilo na levem bregu Idrijce raziskanih 10 zheleznodobnih grobov ter v obdobju 1978-1984 na vzhodnem obmochju naselbine tudi latensko-rimsko grobishche s 162 zhganimi in skeletnimi grobovi. dalje tod domnevati manjshi metalurshki obrat. s 3 ali 4 halshtatskimi in latenskimi grobovi na levem bregu. 1927. Nikolaja Mozeticha. 1884. oboje na levem bregu Idrijce. 1927. tri iz mlajshe zhelezne dobe. nashel pa je tudi rimskodobno stavbo. segajochem od bronaste dobe do srednjega veka. da je mogoche vsaj za chas od 6. ker so ta odkritja dodatno osvetlila nejasnosti. Zachel je leta 1971 in od leta 1977 she s strokovno sodelavko Beatriche Zhbona Trkman do leta 1984 raziskal eno stavbo iz bronaste dobe. skoraj 40 hishnih temeljev iz starejshe zhelezne dobe. predelovanju in namenskem odlaganju bronastih in zheleznih predmetov kazhejo. 35). 1890-1894. ki pa je ne gre zanemariti. latenskih in rimskih grobov ter leta 2001 she 30 zhezezodobnih. ki je raziskal kar 3960 grobov na levem bregu Idrijce. pr. je prav arheolog Drago Svoljshak v novejshem chasu pomembno prispeval k poglobljenim raziskovanjem. shest iz rimskega chasa.n. 1995. 1994. 31 stavb iz starejshe zhelezne dobe. Poleg Brune Forlati-Tamaro. Tudi stavbne ostaline segajo v bronasto dobo in najdbe o proizvodnji. 1897-1899 in 1902. sledil mu je Enrico Maionica v letih 1881. Toda nikakor ne bi smeli izzvzeti shirshega obmochja pogorja Kolovrata od Livka do Kambreshkega http://www. Podrochje. 1887 in 1888. Carlo Marchesetti v letih 1884-1886. ki naj bi sodilo v svetolucijsko kulturo. ki prichajo o shtevilnih pokopih v daljshem in zveznem chasovnem razdobju. vsekakor pa v taki meri. Z dokumentirano izkopanim bogatim gradivom prihajamo do novih izsledkov in spoznanj. Drago Svoljshak je tudi v letih 1988 in 1991. Po Tomazhu Rutarju. 1957.2010 10:13:48] . devet rimskih objektov in zgodnjesrednjeveshka lonchenina. 1888. cheprav je bilo dokumentirano odkritih zhe skoraj 10. 14 halshtatskih grobov. kot je ugotovil njen raziskovalec Svoljshak.Odkod Veneti je bilo odkritih kar 7000 prazgodovinskih in rimskih grobov. Paolo de Bizzarro in naletel na 70 prazgodovinskih grobov na levem bregu Idrijce. Seveda je kasnejshim raziskovalcem ostala po teh mnozhichnih odkritjih shtevichno skromnejsha bera. od tam v Nadishko dolino in Breginjski kot ali ob Sochi navzgor do Bovca. zasluzhen za odkritje rimske stavbe s hipokavstom in drugih starin.« Mlinar tudi podaja pregled dolgotrajnih prizadevanj arheologov. str.revijasrp. Toda pomen Mosta na Sochi je shirshega znachaja. mladega raziskovalca pri Tolminskem muzeju. da je Miha Mlinar zapisal: »Izjemnost materialne kulture starejshe zhelezne dobe Mosta so dopolnila in she utrdila prichujocha triletna arheoloshka raziskovanja Tolminskega muzeja.000 grobov. po Soshki dolini navzgor do Kobarida. se je leta 1881 del lotil dr. stavbne ostaline iz bronaste dobe.htm[16. ki nam bistrijo vedenje o zhivljenju v prazgodovinski vasi. Nato se z letom 1999 pojavi novo obetajoche ime Mihe Mlinarja. da bi raziskali to nadvse pomembno nahajalishche.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. mimo Tolmina. 1882. ki ga Mlinar oznachuje kot zbiratelja arheoloshkih predmetov. tri mlajshezheleznodobne hishe.« (MLI.11. st. dolochene zametke urbanizma.Vsekakor pa je rekord dosegel dr. 1890 in 1891 z 52 odkopanimi grobovi na levem in 23 na desnem bregu Idrijce. Za njim ni veliko zaostajal Josef Szombathy v letih 1886.

Veneti. V davnini so potekale poti predvsem po vishinah in gorskih slemenih.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. O tem pricha pomembna depojska najdba na obmochju Banjshic. ko si bomo ogledali nekatere she vedno nadvse kochljive (pra)zgodovinske probleme. In seveda. SLOVANI IN ETRUSHCHANI http://www. tu so she Banjshice. Anti. mimo Grgarja in Kanalskega vrha chez Banjshice tako proti Mostu na Sochi kakor proti Shebreljam. K svetolucijski kulturi in njenim vplivom na shirshi prostor se bomo vrnili potem.Odkod Veneti in Liga.2010 10:13:48] . Katarina (danashnji Kekec). ena od takih je z gorishke ravnine peljala na vrh Sv. Med temi so vsekakor zagonetni Etrushchani.revijasrp.11.htm[16. Iliri in njihovi odnosi z nich manj problematichnim izvorom Slovanov. od koder se svet spushcha prek Gorishkih Brd v Furlansko ravnino. Kelti.

ustvarjalni podvig.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. med drugim je avtor monumentalnega dela Le origini della cultura europea (Olschki. In medtem ko po svetu sprejemajo vsakrshen (celó najbolj nenavaden. semitolog Giuseppe Furlani.11. Septembra 2002 sem se v Firencah locheno srechal z mednarodno priznanima jezikoslovcema Giovannijem Semeranom in Mariom Alineijem. Firence.2010 10:14:37] . se v Sloveniji (zlasti etablirane osebnosti) zmrdujejo nad domachimi preuchevanji. Milano. poglejmo.: Ljudstvo. posebej she v svoji knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. ki so strohnela. Giovanni Semerano. ki sta mi napovedala skorajshnji izid vsak svoje knjige o Etrushchanih oziroma etrushchini. Ta "skorajshnji izid" se je zavlekel za leto dni. ki ne rijejo po zemlji. kot so bili helenist Ettore Bignone. Arheologom so podobni etimologi. a so ochitno nekoch zelenela. ki je segel vse do davnih chasov megalitskih kultur in se je podrobneje lotil tudi vprashanja etrushchine in njenih odnosov s (pred)slovanshchino. da jih kar zanichujejo in zasmehujejo. da bi prishli do najdb. 2003. iz shole znamenitih profesorjev na univerzi v Firencah. lingvisti Giacomo Devoto. 8) izpove arheologovo stisko. stoletje Etrushchani so she vedno neizchrpen vir preuchevanj. ampak ni vech sledu niti po drevesih. a preden razgrnemo njegova razmishljanja. namrech »neuspeha.htm[16.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SLOVANI IN ETRUSHCHANI Giuseppe M. ki si izbere poklic arheologa. ki je premagalo smrt – Etrushchani in njihov http://www. da ne bo sposoben iz arheoloshkih podatkov odtegniti zgodovinski pozabi – vsaj za nekaj trenutkov. marvech se prebijajo skozi pragozd jezikov. Najprej povejmo nekaj o avtorjih in knjigah. nato she o vsebini. tokrat je napisal Il popolo che sconfisse la morte – gli Etruschi e la loro lingua (Bruno Mondadori. Etrushchani – teorije za 21.revijasrp. v katerih sta podrobneje povzela rezultate lastnih raziskovanj tega nadvse enigmatichnega ljudstva. Bruno Migliorini in Giorgio Pasquali. neko zamisel: kar je najplemenitejshe in skrivnostno poslanstvo tistega. da ne rechemo. Della Fina v delu La scoperta degli Etruschi (De Agostini Rizzoli Periodici. tj. ki se je ne more nikoli znebiti. 2004) (FIN str. Bergamo. kakshno je najnovejshe stanje etruskologije. kolikor traja branje kakega chlanka – manj znamenito osebnost. da bi kamni spregovorili«. vse do jeseni 2003. v katerem je ne le veliko odmrlih vej in posushenih debel. Karel Oshtir je eden takih "lingvistichnih arheologov". kar bomo spoznali tudi v tem prispevku) nov pogled kot prispevek k iskanju odgovorov na stoletne skrivnosti.Slovani in Anti . filolog. 1984-1994).

revijasrp. Semerano izhaja iz ugotovitve. Oba znanstvenika v svojih najnovejshih knjigah razvijata poglede. dialetti. temvech obchasno le relativno majhne skupine vojashko organiziranih elit. sht. kar je ustvarjalo videz identifikacije staroselcev z na novo prispelo elito. niso se selila cela ljudstva. vchasih se zazdi. vse od Mezopotamije chez Balkan do zahodne Evrope. temelji pa na domnevi. tvorec teorije kontinuitete. slednja je pravkar izshla.htm[16. i. n. Kot priznani semitolog je postal pozoren na akadshchino. Seveda pa so med tedanjimi ljudstvi obstajali kulturni in tehnoloshki tokovi. semitski jezik.. ki pomeni nov pogled na razvoj Indoevropejcev. kjer je predaval celih osemindvajset let (med 1959 in 1987).2010 10:14:37] . se opredeljuje za t. (Bralec si lahko nekaj vech o tem prebere v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. vsaj 5000 let pr. je predsednik in glavni urednik Atlas Linguarum Europae. Izmed njegovih del naj omenimo La struttura del lessico (1974). sht. ki so si podjarmljale lokalno prebivalstvo. n. Vsaka skupina zagovornikov utemeljuje svoje teorije zhe z najstarejshimi pisnimi viri antichnih piscev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. profesor emeritus univerze v Utrechtu. ki so ga govorili v Mezopotamiji okoli 3000 pr. med njimi izrecno navaja tudi Slovence. Mario Alinei. st. da se dá vechino prej nerazlozhljivih grshkih in latinskih besed razvozlati prav na osnovi akadshchine. ki so vsak po svoje navajali eno od teh treh mozhnosti. semitolog. O tem sem vech napisal v knjigah Jantarska pot in Davnina govori. "vzhodni izvor Etrushchanov". na 2000 straneh obdelal in utemeljil teorijo kontinuitete. na podrochju Evfrata in Tigrisa. Lingua. Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi O Etrushchanih je bilo zhe zelo veliko napisanega in zgodbe she vedno ni konec.11. da so bili narodi. da sta grshchina in latinshchina prepolni besed z oznako "etimologija neznana". kjer je podrobno. toda vselej znova sledi http://www. Ustanovil je in vodi revijo Quaderni di semantica. Z natanchno primerjalno analizo je Semerano odkril.Slovani in Anti . izkopanih predvsem v drugi polovici 20. ki danes zhive v Evropi. to je razlichica "severnega izvora Etrushchanov". znanstveno relevanten pa je postal po odkritju in obdelavi tisochih glinenih tablic. predsednik Societa internazionale di dialettologia e geolinguistica. niso bili masovni.. Zato bo koristno.Lucijan Vuga jezik. izhajajoch iz svojih temeljnih nazorov: Semerano. kar je prinashalo tudi jezikovne inovacije.) Njegovo zadnje delo je Etrusco: una forma arcaica di ungherese (ALI 2003) »Etrushchina – starinska oblika madzharshchine«. struttura (1985) in predvsem Origini delle lingue d'Europa (1996 in 2000) v dveh delih. (SEM 2003). che se nekoliko posvetimo temu vprashanju. naseljeni na teh ozemljih zhe najmanj v neolitiku. premiki so bili le lokalnega znachaja. medtem ko Alinei. da je komu konchno uspelo jasno osvetliti prastaro skrivnost. Poleg teh dveh obstaja she tretja skupina. vidi njihov zachetek v Panoniji. ki zagovarja "avtohtonost Etrushchanov".

Slovani in Anti . Po vsem.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Preiskave in preuchevanja so trajala tako dolgo tudi zaradi razvpitosti etruskologije. od katerih en del manjka. Ta je povedal.« Tako se nam je ohranila le okrnjena bronasta ploshcha. che morajo zaustaviti gradnjo zaradi kakshne zgodovinske najdbe. da je bil na mestu najdbe she kakshen drug predmet. kar sta profesorja na univerzi v Perugi Luciano Agostiniani in Francesco Nicosia objavila leta 2000 (celih osem let po odkritju!) v knjizhni obliki pod naslovom Tabula Cortonensis. da si je kaj prisvojil. pod katerim je bilo she nekaj kosov iz podobne kovine. septembrom istega leta po konchanem delu opazil pri izhodu z gradbishcha na kupu izkopane zemlje nekaj kovinskega. nova etrushchanska uganka. ki bi ji bil prej v shkodo kakor pa v korist kakrshenkoli prenagljen sklep. kje je to bilo. namrech le mogoche. Toda v razsodbi je zanimiva navedba: »Celotna preiskava primera ni razjasnila tega. za gradbenike je prava mora. je vredno vse pozornosti. ni pravi. ni mogoche ugotoviti. Gre za novejsho najdbo enega najdaljshih etrushchanskih napisov (poleg zagrebshkega mumijskega povoja. ki so jo za zachetek zelo natanchno preiskali. ali pa mogoche. Karabinjerji so najditelja ovadili sodishchu. za kaj gre. da je bila ploshcha najdena na obmochju Cortone in izredno pomembno bi bilo natanchno vedeti. kje so bili predmeti resnichno najdeni. kar je zhe bilo napisano o Etrushchanih. Zato se ne morejo izogniti skushnjavi. da je nekega vechera med 18. da bo bistveno pripomogel pri razvozlavanju enigme prastarega jezika. zlasti spricho nekaj desetin povsem novih besed. ali ne gre za kakshen ponaredek. ne da bi nashli kakrshnokoli sled. Cheprav obstaja strokovno mnenje.2010 10:14:37] . k chemur jih zavezuje zakon. ki je zapovrh she eden redkih juridichne narave (nekateri so mu zhe nadeli ime: Stoletna pogodba) in ga je zato treba shteti med http://www.« Ta navedba iz oprostilne sodbe je pomembna zaradi tega. senzacionalno odkritje. kjer nam je pokazal. Vse skupaj je dal v prtljazhnik avtomobila. ki jih etruskologija doslej ni poznala. ki bi potrjevala njegove navedbe. ki je précej ocenil. Si ga je kdo prisvojil? Je ostal kje zakopan? Toda kje? Namrech. izredno pomembne za razvozlavanje preteklosti tega skrivnostnega ljudstva. ta pa sta o tem obvestila zavod za spomenishko varstvo. saj bi nam to omogochilo morebitne nadaljnje najdbe. naj bi se stvari odvijale takole: Na karabinjerski postaji v kraju Camucia pri Cortoni se je 14. ko je prishla na svetlo: Tabula Cortonensis. Kraj. a izkazala se je kot pristen etrushchanski izdelek. Iz chesar pa ni mogoche sklepati. Preprichani smo.11. chesh da si ni nichesar prisvojil in je zadevo prijavil. da je to etrushchanska najdba. da dokonchajo kakshno gradbeno fazo. ker je sedaj zhe slovecha napisna bronasta ploshcha (namerno?) razbita na osem dokaj enako velikih delov. ne da bi vedel. che je mogoche najdbo zamolchati ali jo vsaj nekaj chasa prikriti. Glavni inshpektor ministrstva za kulturno dedishchino je izjavil: »Najditelj lazhe. o katerem so upali. Che povzamemo po zapisniku karabinjerjev. Toda to. toda skrivnost je ostala nerazvozlana in je to le she ena. da sodi ta najdba med najdaljshe etrushchanske tekste. Zato je naslednjega dne o vsem obvestil vodjo gradbishcha in lastnika zemljishcha. Po nekako shtirih ali petih dneh je to omenil prijatelju. oktobra 1992 oglasil tesar Giovanni Ghiotini. da so najdeni predmeti prishli od drugod. ki je veliko obetalo. o kateri je treba obvestiti zavod za spomenishko varstvo.Lucijan Vuga razocharanje. in 20. ki ga navaja Ghiotini. tabule iz Capue in cipusa iz Perugie). Zhe sama zgodba o tej najdbi je skrivnostna in nerazjasnjena. Kako je bilo v tem primeru.htm[16. Tako je bilo tudi tokrat. ki pa je (ne)srechnika oprostilo. Kopali smo tam. temvech le. je pri vsaki novici o njih chlovek zelo previden. Pobral je nekakshen valjast predmet.revijasrp.

pa profesorja zhe na uvodu knjige posvarita bralce. Volterra. ki je vodila iz Rima proti severu. ga obshla po vzhodnem bregu in po 150 km pripeljala do mesta Chiusi. vendar pa je celoten zapis nerazreshljiv. hrbtna stran ni povsem popisana. nadaljevanje bi nas privedlo chez dobrih 30 km do Arezza. pomeni oppidum. trdnjava. ki se ukvarja z etruskologijo. sina Auleja. sht. Tabula naj bi bila s konca III. naj ne bodo razocharani. n. kot jih niso zasledili v nobenem dosedanjem etrushchanskem napisu.11. Chiusi in Roselle sodelovati z Rimljani proti Hanibalu. Raziskovalci ugotavljajo. n. pa so porazili Falerce. da manjkata chrki heta in phi. v Sentinu premagali zdruzheno vojsko Etrushchanov in Galcev. Od 60 leksichnih enot v besedilu jih je kar 27 takih. Olschki. tam je skrivnostno Trazimensko jezero in she slavnejsha Perugia. n. Kyrtone. V tretjem stoletju pr. Amerino in Flaminijo. sht. hebrejsko qeret (mesto). da gre za osebna imena in priimke. n. str. Pristavljata. sht. Zhe leta 204 pr.Slovani in Anti . Pot. pa so morala slavna etrushchanska mesta Cere. vol. 280 pr. sht. podobna Z). utrjeno mesto.2010 10:14:37] . nichesar zanesljivega ne vemo o pomenu posameznih besed. 866) pishe: »Cortona. sht.. n. ki ga ni opaziti v drugih etrushchanskih besedilih (znak je podoben tistemu. ko so Rimljani zhe dodobra obvladovali polozhaj. utrdba. v celoti obsega 40 vrstic in kazhe. cheprav razlagajo. Tarkvinija. da naj bi poznali glasovno vrednost posameznih chrk (ki so grshkega tipa) in so celo izdelali nekakshno slovnico.. ki je ob izvirih Tibere in Arna. Leo S. da ni zadostnega znanja za kaj takega. kot Gyrton. 38. Pri tem je nenavadno. che so prichakovali zhe tudi prevod besedila.. Arezzo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.«. kar je she http://www. kar kazhe na afiniteto etrushchine s semitskimi jeziki oziroma na njen vzhodni izvor. Zato sta profesorja zapisala. Tako so 295 pr. 241 pr. Naprej je na njegovi severni obali Cortona. Misterij etrushchine ostaja nerazkrit kljub temu. da ostaja vsebina skrivnost. Za razumevanje vsebine Tabule Cortonensis je treba nekaj povedati o mestu Cortona. in je igralo pomembno vlogo zhe v sivi davnini. poleg teh pa she znak za lochilo (pika) in poseben znak za oznachevanje odstavkov med tekstom. ali zachetka II. saj je to sloveche etrushchansko mesto Curtun. etrushchansko Curtum. nedalech od Trazimenskega jezera. sina Titineje in Larisa Salinija. kar naj bi pomenilo – utrdba. ki bi ju prichakovali pri tem tipu alfabeta. ki lezhi jugozahodno. Klodijo. stoletja pr. Kasijo. Firenze.Lucijan Vuga obvezne referenchne tekste za vsakogar. Besedilo ploshche vsebuje 17 znakov (epsilon v normalni in zaobrnjeni razlichici). ki ga danes uporabljajo korektorji za oznako "napravi odstavek" – to je lomljena chrta.revijasrp. razen o tistih. Napis je na obeh straneh najdene bronaste ploshche. da sta pritegnila k sodelovanju vrsto specialistov. vendar je njuno mnenje. n. so Rimljani chez etrushchansko ozemlje pospesheno gradili konzulske ceste: Avrelijo. se je vzhodno od jezera Bracciano razcepila na Via Amerina in Via Cassia. Perugia. ki se zelo pogosto ponavljajo na nagrobnikih in o katerih je mogoche z veliko verjetnostjo rechi.« V blizhini Cortone so kopali bakrovo in zhelezovo rudo. sht. kakshnih 180 km severno od Rima. da je delo dveh pisarjev. da se verjetno zachenja takole: »Pod magistraturo Larth Cusuja. sklenjeno ob navzochnosti prich in predstavnika oblasti. kljub temu. da sta uspela dojeti zgolj smisel zapisa. Gortina: ugaritsko qrt (trdnjava). Giovanni Semerano (Le origini della cultura europea. ki je skozi Sutrium pripeljala do znamenitega jezera Bolsena. Populonija. 1984. ki naj bi predstavljal pogodbo med druzhinama "gens Petru Scevas in "gens Cusu". da bi bil tak prevod nedvomno zelo koristen. so zmagali nad Vulci in Volsini.htm[16.

V kontekstu. Etruskologa pa omenjata she eno mozhnost: v tem terminu naj bi se morda skrival obichaj. da je imel kupec zemljishcha "en mesec ali shtiri lunine mene" chasa. po vsem sodech. vendar sta se pri tem jasno zavarovala z opozorilom. Bezlaja. kako dalech sta na tak nachin prishla. Tezhko razlozhljiva je tudi uporaba razlichic epsilona. da bi ugotovil. Avtorja sta poskusila interpretirati napisano. kot je tole. Zato delo izpod dvoje peres. menita raziskovalca. sta tudi zacinat in priniserac. Avtorja gradita na metodoloshkem izhodishchu. che je epsilon razvojna oblika dvoglasnika "ai". Mesec se z menami obnavlja.htm[16. brez primere v drugih tekstih ter sta celo oblikovno in skladenjsko dvoumni. da sta to naredila v luchi njunega domnevanja vsebine! Z zelo zapletenimi primerjalnimi in razlagalnimi postopki sta se trudila. chesh da se v besedilu pach ni pojavila nobena takshna beseda. Avtorja Agostiniani in Nicosia sta se v uvodu zahvalila: »To delo je nastalo z neshtetimi izmenjavami misli in razpravljanji med avtorjema. che pobrskamo po Bezlaju. v katerem se beseda pojavlja. bi lahko obstajal tudi tretji pomen. v primeru jutro do tjura. stvar. rech.2010 10:14:37] . zadeva. Zato sta tudi postavila domnevo. da je odsotnost tega fonema nakljuchna. Slovenci lahko v tem primeru z zanimanjem pogledamo v Etimoloshki slovar slovenskega jezika akademika F. saj je ta fonem v etrushchini zelo pogost. pri tem sta navajala tudi drugachna branja. Potem je tu she beseda cel oz.Lucijan Vuga posebej obchutljivo pri vprashanju datiranja. da se izredno redko pojavlja v etrushchini. Profesorja razlagata. In bi z metatezo prishli do tura. zemljishkolastnishko pogodbo. zemljishche. utra.11. Torej je mogoche izkljuchiti nakljuchnost. Vendar so o taki goli nakljuch­ nosti dvomili zhe ob prej znanih primerih. oz. kar se na novo tvori. ki se kazhe kot natanchna in namenska. tisto. Vendar avtorja Agostiniani in Nicosia tudi sama dvomita o taki razlagi. saj je mogoche prvo obravnavati tudi kot zacina-t ali zacin-at. ki sta. izpeljan iz korena cel. g in h. Tako ni mogoche dolochiti niti besedne osnove. reformirana severna razlichica. utrenja. Toda s primeri pokazhimo. s chimer se spremeni njen pomen. to pa smiselno sodi v pravno izrazoslovje. morda nekaj takega kakor primorski gh). ali je res dobil s pogodbo predvideno posest. vendar z nekaterimi lokalnimi znachilnostmi. in sicer kot mera za povrshino zemljishcha (kakor je bila znana nashim prednikom: jutro zemlje).. Znachilen je npr. Takih nestrtih orehov je v besedilu she vech. Za phi je zhe znano. retrogradni epsilon se pojavlja na zachetku zloga ali pa v konchnem zlogu. Vsak od naju ima seveda svojo znanstveno izoblikovanost in svojsko podrochje. izraz tiur ali tivr..Slovani in Anti . she tezhje je z mnogimi drugimi besedami. da je celina nezorana zemlja. da pomeni "luna" ali "mesec" (tudi kot chasovni pojem). Med besedami. menita raziskovalca. in tako najdemo stare izraze: utr. to je star agrokulturni termin. ki jih ponujajo ostali etruskologi. Ne nazadnje poznamo tudi tvar v pomenu predmet. Priniserac se prav tako lahko razchlenjuje brez konchnega –c in she kako drugache. in na tej podlagi sta poskushala podati svoje tolmachenje. http://www. celtina. da gre v tem primeru za pravno.revijasrp. preberemo. utrina.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. o katerem avtorja menita. ki so se na Tabuli Cortonensis pojavile prvich. i. saj je v besedilu vechje shtevilo take oblikovne rabe. da mora hermenevtika (razlaganje tekstov) zaupati notranji zgradbi celotnega besedila in primerjavi z vzporednimi besedili. da bi se dokopala do smisla posamezne besede. cheprav je chrkopis ochitno t. tisti nazaj obrnjeni (retrogradni) naj bi bil tudi zgolj nakljuchna raba. ki ga obvlada. Manj razumljiva je odsotnost heta (grlni oziroma mehkonebni pripornik – glas med k. pomeni vrtenje. ki naj bi pomenila zemljo. vendar le. ki pod geslom "jutro" razchlenjuje izvor tega pojma.

45-52) pishe: »V Sredozemlju se je pred letom 1200 pr. She enkrat so se prvi migracijski valovi sprozhili na ogrskih ravninah. zachelo veliko preseljevanje. Navedimo le nekaj znachilnih primerov. od Ogrske do meja Egipta. ki se je http://www. n.11. ki jim je potrebno jasno dolochiti avtorja. Migracija Protoilirov in drugih plemen proti jugu se je odrazila na sosednjih ljudstvih: Trachane je potisnilo na vzhod. spet spravila v gibanje svetovno zgodovino. 1977. tako da je na evropskih tleh ostala za njimi le skromna sled (to so "Brygi"). ne nazadnje tudi kontroverzna. in od tam she naprej celo na Kreto in na Sporade. ki izvira iz makedonskega in trashkega okolja ter predstavlja razpoznavni znak tiste kulture.revijasrp. tisochletja potisnjeni proti jugu. zlasti v Argolidi in kasneje tudi v Laokoniji. sht. ne pa Troje VI. sht. da so se odselila. Toda poleg zhe znanih hipotez se tudi v zadnjih letih pojavljajo novi poskusi. pripomoglo k porushenju Troje VIIa. V zgodovini civilizacije veliko preseljevanje pomeni jasno razmejitev med bronasto in zhelezno dobo. Njihov premik na jug. Iliri so pritisnili na Trachane. premaknjena iz nekega sredishcha nemirov in nereda.. Beck'sche Verlagsbuchhandlung. vojshchaki s sulicami. n. poleg tega pa she na Dorce.htm[16. Njegove sunke je bilo kaj kmalu mogoche chutiti skoraj po vsem vzhodnem sredozemskem obmochju. n. dorski vpliv se je razshiril na obsezhno podrochje. je zgolj domneva. ki se je zachela skoraj sochasno v vsem Egeju. tisochletja pr. ki so se odvijali v zachetku II.2010 10:14:37] . sht. Tudi migracijo vechje skupine Italcev na apeninski polotok si lahko razlozhimo z mnozhichnim pritiskom Ilirov. i. na Peloponez. knobbed ware). medtem ko so se prebivalci Grchije preselili she bolj na jug. kjer je premik enega ljudstva pod pritiskom drugih prisilil blizhnja ljudstva. L'Antica Grecia dalle origini all'ellenismo. ime Dorieis je okrajshava za dorimahoi. kot je svoj chas domneval W. Mogoche je trashko prodiranje okoli leta 1200 pr. sht.H. V sploshnih potezah smo pricha ponovitvi dogodkov. je odprl novo obdobje v grshki zgodovini in je zakljuchil indoevropeizacijo Grchije. "dorska selitev". 1989. tisochletja pr. str. od italskega polotoka do Mezopotamije.« Iz tega je videti. Prisotnost nekaterih elementov iz starejshih jezikov v dorshchini nam daje misliti na vdiranje Indoevropejcev v zachetku II. Bologna. zaradi tega je tako mikavna in privlachna. Pre­ dniki Ilirov in druga ljudstva so bili v drugi polovici II. Rezultat dorske migracije je bila popolna sprememba skupin in rodov v notranjosti Grchije. Zdruzheni z ilirskimi elementi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.. Na koncu tega obdobja postanejo Dorci prevladujochi element na vzhodu in jugu Peloponeza.: po dolgem obdobju stalne naseljenosti so indoevropska ljudstva. S Trachani prodre v Malo Azijo tudi t. Mnenje.. Pritisk trashkih plemen je prisilil Frigijce k umiku. Hermann Bengston (Griechische Geschichte: von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit. t. so potem nashli novo domovino v Meziji na zahodni anatolski planoti.. ceramica a protuberante. izboklinami (Buckelkeramik. Il Mulino. lonchevina s shtrlinami. v dorski svet. nad katerim so imeli monopol Hetiti. i. kako zapletena je ta snov. C. proti Mali Aziji. n.Lucijan Vuga vsebuje nekatera poglavja. ki so zhiveli na severu Grchije (na obmochju Pinad?). da so hotela ta ljudstva dobiti v posest zhelezo. Dörpfeld. München.Slovani in Anti . Razlogi za ta premik she danes niso pojasnjeni. she vedno prepolna iskanja in hipotez.

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

razprostiralo od Peloponeza chez Egej ter doseglo Anatolijo... Gledano z vidika svetovne zgodovine, ima invazija trashkih plemen v Malo Azijo she vechje posledice kot pa vdor Dorcev in severozahodnih Grkov v Helado. V Anatoliji je kmalu po letu 1200 pr. n. sht. vrtinec velikega preseljevanja unichil hetitsko kraljestvo, ki je trajalo skoraj petsto let. Kot vidimo stvari danes, je precej znamenj, da so hetitsko kraljestvo unichila "ljudstva z morja". To velja tudi za mesto Ugarit (danes Ras Shamra, predmestje Latakije v Siriji), kot nam dokazujejo pred kratkim v njem odkrite glinaste ploshchice. Da je propad hetitskega kraljestva povezan z gibanjem "ljudstev z morja", je izprichano tudi iz napisa Ramzesa III. (arheoloshko najdishche Medinet Habu ob Nilu): "Od Khatov naprej se nobena dezhela ni mogla upirati njihovim vojskam: Kedi, Karkemish, Arvad in Alyshija so bile unichene..." Posledica velike egejske selitve je bila korenita etnichna sprememba starega sveta. Hetitsko kraljestvo je izginilo, vendar je njegova civilizacija prezhivela stoletja v majhnih drzhavicah severne Sirije in v notranjosti Anatolije. Konchno v XII. st. pr. n. sht. iz teh rushevin vstane Tiglatpilesar I. in ustanovi srednjeasirsko kraljestvo, ki se med razshirjanjem proti zgornjemu Evfratu spopade s Frigijci. Obenem pa se razcvetajo predvsem fenichanske mestne drzhavice. Med letoma 1000 in 800 pr. n. sht. so Fenichani v Sredozemlju zapolnili vrzel, ki je nastala po padcu Krete in izginotju Ahajcev. Skupaj z njimi, na istem morju, so se pojavili Etrushchani, ki so odshli priblizhno v istem chasu z egejskih obal (morda iz Mezije) in prispeli v Italijo tam, kjer je danes Toskana, v dezhelo, ki se bo po njih imenovala Etrurija. Spricho njihove povezanosti s kulturami Vzhoda, so presadili na Zahod del vzhodne civilizacije. Posamezne skupine so verjetno zaostale v Egeju, na primer na otoku Lemnos.« In na str. 88 Bengston dalje pravi: »Veliko ugodnejshi pogoji za kolonizacijo so bili na Zahodu. Tod ni bilo neke velike politichne sile, kot je bilo na Vzhodu asirsko kraljestvo; italska ljudstva, med seboj neslozhna in kot Etrushchani prihajajocha z Vzhoda, pa so bila popolnoma odprta za trgovino in za grshko kulturo. Kolonizaciji sta botrovala gradnja chedalje vechjih ladij ter naposled poznavanje zemljepisa zahodnega sveta, ki so ga kopichili grshki morjeplovci vse od konca mikenskega obdobja... Med helenskimi kolonijami na zahodu ni bilo nobene, ki bi se lahko merila s Kumo (Kyme), prvo halkidishko (Chalcidis, Halkis na grshkem otoku Evbeji) kolonijo; ta je verjetno prenesla halkidishko abecedo ne le Etrushchanom, ampak prek njih tudi Rimljanom, saj to lahko zaznamo she danes, ko preberemo X kot "ks" in ne na grshki nachin kot "kh".«

André Martinet (Des steppes aux oceans. L'indo-europeen et les "Indo-européens", Payot, Paris, 1986) v poglavju Ob zori zgodovine pishe: »Koncu II. tisochletja pripada tudi gibanje, imenovano "gibanje dolgih mechev", ki se zachenja na severu in sega chez vso Evropo do Balkana. Domnevno je seglo tudi onkraj Sredozemlja, vse do Palestine, kjer so se potem izoblikovali Filistejci. Drugi opozarjajo na mnenje V. Georgijeva v Introduction to the history of the Indo-European languages, da je treba postaviti ta selitveni val precej bolj dalech v preteklost in pomisliti na Pelazge, najstarejshe prebivalce Grchije, ki jih nekateri imajo za najstarejsho indoevropsko predhodnico.«

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

V Malo Azijo so chez Kavkaz prishli Indoevropejci, imenovani Anatolci, in v posebnem delu so to Hetiti, ki so vzpostavili zelo tesne stike z Mezopotamijo. Lahko si mislimo, da so shli IndoIranci, od katerih so nekateri pustili sledove v Mali Aziji, po isti poti, cheprav z dolocheno zakasnitvijo. Jezikovna preuchevanja pa kazhejo, da so predniki Grkov in Indo-Irancev dolgo zhiveli v tesnem stiku. Poleg tega, che uposhtevamo, da so se v zgodovinskem chasu iranska ljudstva pojavila v stepah severno od Chrnega morja in tudi na zelo oddaljenih azijskih podrochjih ter so bila v zelo odmaknjenih chasih sosedje Ugro-Fincem, zagotovo na mejah Sibi­ rije, postane legitimno vprashati se, ali ni mogoche domnevati nekega vala, ki je shel po razlichnih poteh na vzhod in zahod od Chrnega morja vse do obeh obal Kaspijskega jezera ter se konchno stekel v Iran in v dolino Inda. Ta preseljevanja so povzrochila velike premike na vsem obmochju Sredozemlja. Ob koncu II. tisochletja pr. n. sht. se pojavi obred sezhiganja mrlichev z naknadnim zakopavanjem zhar na t. i. zharnih poljih. Taka polja najdemo na severnih ravnicah, v Luzhici, a tudi v severni Italiji z villanovsko kulturo, ki se razshirja iz Emilije. Veliko stoletij pred villanovsko kulturo je zahodneje od nje obstajala kultura terramare. Nekoliko severneje se nahaja t. i. atestinska kultura Venetov. Vse te kulture pripisujejo ljudstvom z indoevropskimi jeziki. Ljudstva terramare so se prva premaknila proti jugu: lahko jih imamo za prednike Latincev. Ko so se Villanovljani podali vzdolzh Apeninskega polotoka, izogibajoch se Etrushchanom, so jih poznali kot Umbre, Sabince, Oske, Samnite, ki vsi pripadajo eni, dobro opredeljeni jezikovni skupini. Veneti, ki so jih dolgo enachili z Iliri, so po jeziku precej podobni Latincem.. Gledano z vidika kulture, se Villanovljani ne razlikujejo veliko od Etrushchanov, ki so zgodovinsko locirani v Toskani, torej bolj na jugu. Vendar pa je med njimi velika jezikovna razlika, saj etrushchina brez najmanjshega dvoma ni indoevropski jezik. KDO JE BIL GIUSEPPE SERGI? Res je treba nekaj vech rechi o Giuseppu Sergiju. Leta 1922 je fashizem v naskoku zavzel Rim in uvedel diktaturo. Chedalje bolj je zatiral vse neitalijansko; osnova nabuhlega nacionalistichnega "creda" je bil vechni Rim. Ena poglavitnih nalog, ki jo je Mussolini vselej in ob vsaki prilozhnosti vsiljeval, je bila obnovitev rimskega imperija. Italijanski kralj je po zavzetju afrishkih kolonij postal she imperator, uvedeni so bili rimski pozdrav z dvignjeno roko in drugi atributi rimske imperialnosti. Zakonsko predpisano je bilo tudi rimsko shtetje let, ki se je zachenjalo z letom fashistichnega pohoda na Rim, ki naj bi bil vechen, kot bo vechen novi, fashistichni rimski imperij. V takem vzdushju je prof. Giuseppe Sergi leta 1926 objavil svoje delo Le prime e le piu antiche civilta (Prve in najstarejshe civilizacije). Sergi je bil rojen v Mesini na Siciliji ob Mesinskem prelivu 20. marca 1841. To je prastaro kulturno in trgovsko pomembno mesto, ki so ga ustanovili Grki zhe v 8. st. pr. n. sht., z univerzo iz leta 1549. Mnogim je Mesinska ozhina, ki povezuje Jonsko s Tirenskim morjem, bolj znana po Scili in Karibdi, saj je med otokom in celino komaj 3,5 km shiroka, skozi njo pa teche mochan morski tok s shtevilnimi vrtinci, kar je burkalo chloveshko domishljijo, da so nastali shtevilni miti o nevarnostih, ki prezhijo na mornarje in potnike. V takem okolju se je oblikoval mladi Sergi, ki se je komaj devetnajstleten pridruzhil Garibaldiju v Milazzu, od koder se je veliki revolucionar odpravil s tisocherico rdechesrajchnikov
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

v juzhno Italijo, kjer je zbral kmechke upornike in od tam nadaljeval svoj znameniti pohod zedinjenja Italije. Sergi je bil po svoji osnovni izobrazbi antropolog in je sprva na liceju predaval filozofijo ter grshko knjizhevnost, dokler ni prevzel stolice za antropologijo na univerzi v Bolo­ gni (1880), nato pa she v Rimu (1884 - 1916). Vendar je ob antropoloshkih raziskavah spoznal, da mora problematiko zajeti shirshe, zato se je lotil indoevropske filologije, s tem pa je nujno moral sechi na podrochje prazgodovine in zgodovine. Bil je izredno razgledan in svobodomiseln, veliko je objavljal, zapustil je nad 400 del in tako sodi ne le med pomembne italijanske zgodovi­ narje in antropologe, marvech med pisce shirshega podrochja chloveshkega ustvarjanja. V vech knjigah je razgrnil in utemeljeval svoja dognanja, ki so v marsichem odstopala od takrat in she danes uveljavljenih zgodovinskih teorij, med katerimi so tudi zelo izstopajoche tiste, ki govorijo o naselitvi in razvoju ljudstev v Italiji. Nekatere stvari bomo navedli v tem poglavju, druge pa v nadaljevanju. Za obseg in predmet tega pisanja naj se zadrzhimo pri Indoevropejcih v Italiji. Te je Sergi obdelal z antropoloshkega, arheoloshkega, zgodovinskega in lingvistichnega stalishcha, ni se omejil zgolj na en vidik, saj opozarja na premajhno multidiscplinarnost (Arii e Ita­ lici, Fratelli Bocca Ed., Torino, Milano, Roma, Firenze, 1898, str.13-14): »Osrednji razlog, ki povzrocha zmedo in s tem napake pri sintezi, kot je mogoche zlahka ugotoviti, je v tem, da se to hoche storiti na osnovi arheoloshkih dosezhkov; ena stroka ne more dati vech od tistega, kar raziskuje, in siliti jo, da prestopi meje, znotraj katerih mora naravno ostati, pomeni napeljati jo k zgreshenim ugotovitvam. Lingvistika ne more biti etnologija ne antropologija ljudstev ter jih rasno razvrshchati, saj se jeziki izgubijo, se nauchijo ali spreminjajo; arheologija ne more obrav­ navati ne narodnosti ne antropologije, saj poznamo preprost in sploshno znan nachin, ki omo­ gocha prenashanje kulture in njenih izdelkov: trgovino; tej je treba dodati invazije, kolonizacije in tuja osvajanja. Antropologija ne more govoriti o kulturi ali jeziku, saj preuchje le telesne znachilnosti ljudstev in njihovo razshirjenost. Vendar che vse te stroke na koristen nachin povezhemo, che dosezhke enih zdruzhimo z dosezhki drugih, che se v kompleksni raziskavi, ki zajame lingvistichna, arheoloshka in antropoloshka vprashanja, tri stroke pri tem med seboj ujamejo ter dopolnjujejo, potem pridemo do rezultatov, ki so blizu resnici in so sprejemljivi. Na nesrecho... ni vselej tako.« Kot smo zhe povedali, je bil Sergi antropolog, lingvist in arheolog, torej je zdruzheval vse tri potrebne discipline, ki so pristojne za verodostojne sklepe (n. d., str. 135-153): »K srechi med mnogimi razlichnimi obichaji in izdelki, ki so jih arheologi natanchno preuchili, obstaja dvoje nespremenljivih dejstev, ki nam lahko sluzhita kot chvrsti oporni tochki za razmishljanje in postavitev zgodovinske zgradbe: gre za razliko med znachilno arijsko vrsto pokopa z upepelitvijo in mediteranskim skeletnim pokopom ter arijsko in italsko obliko lobanj, ki se med seboj zelo razlikujeta. Ti sprejeti in ustaljeni dejstvi nas pripeljeta do odgovora o etnoloshki pripadnosti. Mediteranska rasa je vdrla in zavzela pretezhni del Evrope od vzhoda do zahoda, in prvo prebivalstvo Italije sta bili veji iste rase, z etnichnimi imeni Ligurijci in Pelazgi. Ostali drugotni in maloshtevilni etnichni elementi so se pomeshali med njimi in niso spremenili prvotne antropoloshke enotnosti. Ligurijci in Pelazgi so imeli skupne temeljne telesne znachilnosti, drugotne razlike lahko zanemarimo, saj so iz shtevilchne rase, ki izvira od drugod in so dozhiveli spremembe ter delitve zaradi razlichnih vplivov, ki pa ne sodijo v to razpravo.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

Kazhe, da so ti poseljevali celoten Apeninski polotok, vkljuchno s Padsko nizhino... V 16. st. pr. n. sht. je v Sredozemlju cvetela velika kultura, ki jo imenujemo mikenska ali egejska, ker je bila bolj razvita na vzhodnem delu, zlasti v Egejskem morju, najprej pa so jo odkrili v Mikenah, mestu Pelazgov. Takrat je tudi Italija zajeta v to civilizacijo, mogoche pa so bila njena severna obmochja in dolina Pada manj razvita ter skupaj z ostalo Evropo she v neolitiku. V tej Padski nizhini, tako kakor v Shvici in drugih delih Evrope, so nastala objezerska bivalishcha ter most­ ishcha na mochvirnatem zemljishchu, postavljena tam, kjer so v nashih chasih nashli terramare iz kasnejshe bronaste dobe. Pri teh gradnjah ni opaziti nobene prekinitve... Toda niso bila naseljena le mostishcha, marvech tudi jame... Ligurijci in Pelazgi so bili prvi prebivalci Italije; kazhe, da so Ligurijci naselili Padsko nizhino in zgradili mostishcha... Ob zori civilizacije kovin, ko so se z vzhoda valile trume ljudstev z drugachnimi telesnimi znachilnostmi, vsaj deloma z bronastim orozhjem, divja in kruta. Ta ljudstva so preplavila Evropo in se stalno naselila povsod tam, kjer niso naletela na prevelik odpor. Podredila so si staroselce in jim vsilila svojo civilizacijo ter jezik; schasoma so se tudi pomeshali med seboj. Obichaje in jezik imajo razlichne od prvotnih na tistih ozemljih: upepeljujejo mrliche ter pepel pokopljejo v preprostih zhganih ali na soncu sushenih glinastih vrchih; prejshnji prebivalci pa so skeletno pokopavali v grobove, v podzemnih jamah ali v gomilah. Te preseljevalne trume so zelo verjetno prishle iz Azije, toda preden so se premaknile v srednjo Evropo, so se morale ustaviti v vzhodni, v Rusiji, od koder so se premikale v valovih, v skupinah proti osredju in jugu, morda izmenoma, tako da so eni prishli na zahod, drugi na sever Evrope. Te selitve so morale dolgo trajati, che uposhtevamo obsezhnost ozemlja, ki so ga zavzeli, in moralo jih je biti izredno veliko... Kot izhaja iz kasnejshe zgodovine o najstarejshih selitvah in sedanjega zemljepisnega stanja, so morale biti tri glavne skupine te azijske rase, med seboj razlichne le po jeziku, brez dvoma tiste, ki predstavljajo Protokelte, ki so morda prvi prodrli v srednjo Evropo in se potem razshirili po njenem zahodu, nato Protogermane in Protoslovane... Germani, Kelti in Slovani imajo enake variante lobanj, obraza in telesnih znachilnosti, razlikujejo se le po jeziku... In arijci so imeli enake antropoloshke znachilnosti, kot jih imajo danes Kelti, Germani in Slovani...« Vendar pa je pred njihovim prodorom v Evropo na tleh Nemchije zhivelo prav tako mediteransko ljudstvo, kot so bili na Apeninskem polotoku Italci; vdor arijcev jih je v Nemchiji potisnil proti severni Nemchiji in v Skandinavijo, v Italiji pa proti jugu, nekako do Tibere. V neolitiku in eneolitiku je Evropa dozhivela arijsko invazijo, ki je pomenila tako preseljevanje ljudstev, kakrshnega she ni bilo. V Italijo so arijci prodirali iz dveh smeri: chez osrednje Alpe, morda chez Brenerski in Gotardski prelaz, ter chez vzhodne Alpe. Slednja je verjetno nekoliko kasnejsha od keltske, ki je zhe imela svoj prostor v Lombardiji; v Felsini (kasnejsha Bologna) si je ustvarila svoje sredishche, saj se niso ustavili v spodnjem porechju Pada. To so bili Umbri, ki so zavzeli vzhodni del jadranske obale, segli chez Apenine na zahodni del, tja, kjer je she danes Umbrija, cheprav so jih od tam kasneje nagnali na novo prispeli Etrushchani. Umbri so prishli do Lacija, kjer jih je Tibera delila od mediteranskih Latincev, zhivechih na levem bregu, in z njimi so se zacheli spajati. O tem prichajo antropoloshke raziskave, ki za prvi chas po ustanovitvi Rima, za obdobje kraljev, ugotavljajo dvoje etnichnih elementov: arijce in mediteranske Italce.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

ki je s stoletji narastel v imperij in konchno unichil tudi Etrushchane. Na levem bregu je tako ostala manjsha skupina mediteranskih Italcev. pr. indoevropsko ljudstvo. o tem ni najmanjshega dvoma. jih premagali in zavzeli njihovo zahodno ozemlje. ter prishel do jasnega sklepa. Podoben polozhaj je mogoche najti v primitivnem Rimu.revijasrp. n. ob kateri pa so na desnem bregu postavili svoje mesto Vejo. povzel pa je tudi rezultate drugih arheologov in antropologov. Vendar pa so pred tem Etrushchani dozhiveli svojo zlato dobo in dolga stoletja obvladovali dobrshen del Italije ter Tirensko in Jonsko morje. Sedaj nam ostane. o chemer prichajo grobishcha v Marzabottu. tam se ponovno pojavijo skeletni grobovi. umbrijska oblast je popolnoma prenehala nekako v 5 st. Germani in Slovani. v Certosi pri Bologni ipd. da niso shli chez Tibero. kateri arijci so zasedli tisto ozemlje. ko so Etrushchani prodrli na sever. tj.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. vendar so bili prekratek chas na tem ozemlju. za slednje she posebej. da teh sploh ni in so zgolj lokalna tvorba. tako glede na njihove telesne znachilnosti kakor glede civilizacije. Sedaj je pomembno dognati. Sergi opozarja. da je v neolitiku in eneolitiku prodrlo v severno in srednjo Italijo novo ljudstvo. toda ti so prishli iz vzhodnega Sredozemlja in so iste rase kot prvotni prebivalci. etrushchansko in rimsko. da prevladuje italski. sht.11. sht. sht. To je preprosta razlaga dejstva. ki so jo prinesli s seboj na zasedena italska ozemlja. zasedli umbrijsko trdnjavo Felsina in zasedli precejshen del Padske nizhine.« Bralcu tu ne sme uiti. n. v nichemer ne razlikujejo od zanesljivo ugotovljenih etrushchanskih. ki so bili Indoevropejci. pri tem pa ne gre za spodrsljaj. da bi bistveno spremenili antropoloshko sestavo prebivalstva. da jih lahko razdelimo na tri glavne veje. ga utrdili in chedalje bolj shirili. ti so res etrushchanski. Pri tem je zanimivo. da Sergi sploh ne omenja Romanov. Med izkopaninami je najti nove etnichne elemente. pr. z etrushchansko okupacijo Felsine. Ko je arijska nadvlada nad Lacijem tako naglo ugasnila.. ki so ga zasedli. pravi Sergi. je naravno moral prevladati prvotni italski etnichni. Nastal je Rim. torej prava italska. nastala iz prvotnih Mediterancev in kasnejshih Indoevropejcev. zato nastop Etrushchanov pomeni. in Etrushchani so jih v zachetku pustili pri miru. ki je obvladovalo ta prostor nekaj stoletij. n. mediteranski element. tisti.htm[16. pr. na tirenske obale ter si postavili svoja prva primitivna mesta. arijci.2010 10:14:37] .Lucijan Vuga Toda prihrumel je vihar – Etrushchani so vdrli v Italijo konec 8 st. Vendar pa Etrushchani niso zasedli Veneta! Sergi je sam raziskoval. in dobesedno zapishe: »Ta tuja ljudstva so bili arijci. preshli Apenine. arijska. da sta se po dolgih stoletjih srechali ljudstvi iste mediteranske rase. med slednjo so pomeshane prvotne italske in nove etrushchanske znachilnosti. vse do prihoda Etrushchanov in ustanovitve Rima. Natanchne raziskave so namrech pokazale. Od tega trenutka naprej zachenja peshati vladavina tega ljudstva in konchno povsem ugasne v 5 st. vendar pa velja za obe podrochji. Latinci so si na desnem bregu Tibere ustanovili mesto. ampak za njegovo sistematichno razvijanje zamisli.Slovani in Anti . ki jih razpoznamo po sodobnih etnichnih imenih: Kelti. To je bila usodna napaka. ki so jih pred prihodom Etrushchanov podjarmili Umbri. za katero vejo arijcev gre. Toda katerih? http://www. da se okostja iz predumbrijskega in predetrushchanskega obdobja. Umbrom je ostalo le majhno ozemlje. staroselski element. dobro je znano. da najdemo v et­ rushchanskih grobovih okostja dveh ras. ki se bo odtlej imenovalo Etrurija. Spopadali so se z Umbri. arijsko-indoevropske in italsko-mediteranske. da natanchneje opredelimo tisto arijsko. da se z naselitvijo Etrushchanov ni bistveno spremenila antropoloshka sestava na tistem ozemlju. osvobojena umbrijske nadvlade.

Na tem obsezhnem ozemlju danes prisotni antropoloshki elementi so v celoti ali prevladujoche slovanski. je moral priti zhe v zgodnji bronasti dobi. chesh da so se lahko med seboj pomeshali s prishleki. V. ki so dospela do Jadrana. Vendar nam tu pomaga obichaj. novinci pa sezhigali mrliche. 164-166): Che k temu dodamo nasha antropoloshka opazhanja. nergajo nad dobrim in lepim. Slovani so Chehi.« Kdaj pa so prishla ta ljudstva v takem shtevilu. dolina Tibere priblizhno ustreza tej meji. da izhajajo v celoti ali delno iz Ilirov.revijasrp. ki se razteza tudi onkraj Alp proti severu ter sega na vzhodu do Donave in nizhje spodaj do Bosne in Hercegovine.. da so nadomestila prejshnja primitivna.« Tako pravi Sergi. glede na podatke o vdorih Galcev v Italijo. so to Umbri s svojo enovito civilizacijo ali oni drugi. Sergi namrech ugotavlja (n. na severni in juzhni del.). so kosti unichili ali zavrgli kot nepotreben balast. 157): »Videli smo jasno opredeljeno obmochje na italijanskem vzhodu. ochitno izhaja. Lombardijci in Emilijanci keltske znachilnosti. od Bologne do Hallstatta. Sarajeva ter od Bologne do Albalonge na jugu. Tradicija nam sicer sporocha she mnoge druge stvari. ko so odprli kakshen grob. da je bilo v pionirskem obdobju arheologije unichenih veliko okostij. da bi lahko poselila Padsko nizhino. Sergi: Liguri e Celti nella valle del Po. cheprav najdemo tu pa tam otoke prebivalcev. da so staroselci skeletno pokopavali. da so le zanesljiva. ki je odplavil mediteranske Ligurijce. st. po kateri lahko razdelimo Italijo na dva jasno lochena dela. Firenze. najdemo potrditev za etnichno sorodnost tudi med modernimi prebivalci. zajetimi na velikem obmochju civilizacije zgodnje zhelezne dobe. Danes so ti prebivalci pomeshani. vendar jih v glavnem poznamo kot Sabelijce? Na to vprashanje nam daje odgovor antropologija. ker je po njihovem tezhavno. so tisti na severu ali oni na jugu. che obravnavamo njihovo obliko okostja. chesar ne razumejo. Iz mojih raziskav (G. 71): »Kakshne so bile telesne znachilnosti teh prvotnih prebivalcev terramare v Piemontu.11. kazhejo drugachne znachilnosti. obenem pa ugotavlja zhalostno dejstvo. XIII. Antichni pisci in Rimljani so poimenovali kot Ilire mnoga ljudstva. 1883) in tudi iz tistih. sht. Toda potem ko je dodobra preuchil vsa dejstva in najdbe.Slovani in Anti . Vach. To je podrochje civilizacije zgodnje zhelezne dobe. str. je prishel do sklepa. ki je v tem regionu izginila. To je torej druga rasa od mediteranske. str. Slovani so http://www. d. eni in drugi so si skoraj enaki. chetudi jih ne bo veliko. ki so jih opravili drugi. ki jih tu zanemarjamo in se oslanjamo zgolj na dogovorjena dejstva. 84): »Obstaja torej jasna in natachna delitev med Umbrijci in ostalimi italskimi skupinami. pr. Temu bi lahko kdo oporekal. Toda to velja za severno Italijo. da tista doselitev ni bila niti trajna niti shtevilchna. to pa ne omogocha nikakrshnega natanchnejshega in zanesljivega preuchevanja. Emiliji ter v Venetu. kot je lepo oznachil Goethe: Ljudje so navajeni zanichevati vse. mediteranska ljudstva? Tudi Sergi je kot drugi sprva pomislil na 4. ki prekinjajo povezanost dveh regij. Che so bili Ligurijci Mediteranci. kjer so meshanci. n. Vendar danashnji prebivalci Padske nizhine. Veneti pa znachilnosti Slovanov (podchrtal L. razen redkih izjem.2010 10:14:37] . d. ki so imeli v davnini mnoga in drugachna imena. so morali biti podobni drugim po Sredozemlju. In kdo so pravi Italci.. (str. str.Lucijan Vuga Sergi se vprasha (n. vchasih so jih zgolj spravili na kup in shranili v kakshnem muzeju. Archivio per l'Antropologia. Lombardiji. in tistimi. za Istrane in Venete je recheno. vendar je velika vechina slovanska. che odmislimo nekaj sporadichnih primerov in izvzamemo obmochje same Ligurije.htm[16. ki zhive na podrochjih zunaj Italije. Nemalokrat je to bila po­ sledica zanichevalnega odnosa zgodovinarjev do arheologov. glavni naselitveni val.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da imajo Piemontijci.. Sergi nadaljuje (Arii e Italici.

vendar ta invazija ni mogla spremeniti prebivalstva. Slovani so v Bosni in Hercegovini. drugich so vdrli she vedno pred zgodovinsko dobo ter zapustili ostanke v Golasecci in drugod v blizhini ob Ticinu. Praslovane. saj se le malo razlikujeta in sta v bistvu identichni. ki je tam zhivelo zhe od davnine. da najdemo dve arijski veji. podobnimi onim v Golasecci in v Franciji.2010 10:14:37] . da so bili Umbri Praslovani in ne Prakelti. da njihov jezik. pripadajo Veneti po svojih telesnih znachilnostih slovanski druzhini. Res so med 4. Vendar so me nova in najnovejsha preuchevanja bolj preprichala. Praslovani ali Iliri so vdrli v Italijo s severovzhoda. ki jih zasedajo. st. mar­ vech Praslovani.. ki so bili odcep arijske veje. che je res. ki ga danes s sploshnim izrazom imenujemo Slovani. Keltov in Slovanov. 377 in naprej) o venetskem jeziku iz napisov v Este. ni imel nichesar skupnega s keltshchino. imenujemo te prednike Slovane. niti ni mogoche opaziti razlik ali podobnosti telesnih znachilnosti dveh arijskih vej. Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. Kelti na zahodu in Slovani na vzhodu. prve na zahodu in druge na vzhodu. Torej nam je arheologija bolj kot antropologija. Roma. Inst. da na umbrijskem ozemlju niso prispevali k preoblikovanju primitivnega jezika Kelti ali Prakelti. ne dolochajo rase. Helbig. vedno med seboj v stiku.11. kot so to delali na Cheshkem. da stara etnichna imena. enako kot tudi danes. vsaj v vechini. kar je v resnici novejshe ime. v Istri. kjerkoli se zhe nahaja.Lucijan Vuga prebivalci Kranjske. str. Spustili so se v osrednjo Italijo in zavzeli del etrushchanskega ozemlja. kjer so na ozemlju Faliskov zapustili ostanke svojih mest. n. v Srbiji ali na Hrvashkem (tu je koristno primerjati delo Rudolfa Virchowa: Zur Craniologie Illyriens. omogochila spoznati neko vse do danes pri nikomer omenjeno dejstvo (cheprav so nam podatke o tem dajali vsi arheologi in raziskovalci starih chasov). Ta imena so le poimenovanja za frakcije nekega rodu.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Che so torej sodobni pripadniki Slovanov potomci starega arijskega ljudstva. Prakelte in Praslovane. da je bila od treh poglavitnih arijskih vej Italija delezhna v najstarejshih obdobjih vdora dveh od njih. http://www. Prakelti so prishli med vsemi arijci prvi in zavzeli Padsko nizhino. pr. tako kot so she danes na velikih obmochjih. In che dobro premislimo. Ko sem ob neki drugi prilozhnosti obravnaval ta vprashanja. o tem nam prichajo grobishcha s kamnitimi obrochi. Ghirardini. sem menda omenil. Bull. Moramo vedeti. in 3. kot izhaja iz Brealovih opazhanj na evgubinskih tablicah. da so imeli Kelti le majhen vpliv na Italce. Torej je tudi mogoche. vendar razumljivo in sprejemljivo za oznachevanje slovanskega rodu.revijasrp. na nejevoljo tistih. ki je zasedlo opisana obmochja izven Italije in je prishlo v Italijo z Veneti in drugimi plemeni ter dospelo vse do doline Tibere. zgrajenih po njihovih obichajih na vrhovih vzpetin s kamnitimi obzidji.Slovani in Anti . 1882. Die Veneter und ihre Schriftdenkmaler. kar lahko zaznamo v obdobju imenovanem La Tene. kot so bili Iliri. imenovanih evganski. kot je jasneje razvidno iz prej omenjenih arheoloshkih odkritij. Akademie der Wissenschaften zu Berlin. Notizie degli scavi. zavzeli so venetsko ozemlje in dospeli vse do doline Tibere. na Cheshkem.htm[16. vdrli Kelti kot povratno (retrogradno) gibanje z zahoda proti vzhodu. Prakeltov in Praslovanov. Shtajerske in Koroshke. Zanimivo in zgovorno je dejstvo. 1888. Sulle scoperte del fondo Baratola. kot smo imenovali Prakelti prednike Keltov. ki sklepajo le na osnovi ozkih in enostranskih pogledov. rodov in podobnega. 1877). K. plemen. in veliko shtevilo Slovanov je tudi v sami Istri. zasedli kolishcha in terramare prejshnjih mediteranskih prebivalcev – Ligurcev. Ti moji sklepi se ujemajo z nekaterimi Paulijevimi ugotovitvami (Pauli. sht. preden je to postalo etrushchansko.

ki je ostal nespremenjen. ki nam prichajo.Slovani in Anti . tretjino vseh prebivalcev. in je. govorjeni v Egiptu. Libijce in Iberce. krog. razdeljena na vech ljudstev. da jim bo reshitev arijskega problema v Italiji s pomochjo antropologije. ni mogoche spregledati. Che so arheoloshki spomeniki. kot so tisti. krov[?]). Iz istih dejstev izhajajo zadnje potrditve. ki jo na nesrecho podpirajo jezi­ kovne avtoritete.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.171 in naprej): »Temeljna napaka jezikoslovcev in arheologov. krivulja. sestavljeno iz monolitov. ki so prodrli v Italijo. zhe izoblikovanimi jeziki. ampak ilirski ali praslovanski jezik.: kromlek. so prinesle svoj jezik. ni ne italski ne etrushchanski. ki jih danes imenujemo keltski ali slovanski. zhenska oblika od crwm = kriv. llech = kamen. Che je bila rasa. kot je bilo v Umbriji. Zamislili so si grshko-italsko-arijsko ali grshko-italsko-keltsko ljudstvo. ni mogoche odpraviti. ki ni imel prav nichesar skupnega z arijskim. kot sem dokazal. obstajajo znamenja. mediteranska in je bila. prazgodovinsko gradnjo v zahodnih in nordijskih dezhelah. V. torej iz prvotnih in izvirnih jezikov. Podobno so si umislili neko azijsko arijsko ljudstvo. razen che nochemo poimenovati kot Italce tudi prednikov Chehov in vseh zahodnih Slovanov ter prav tako tudi prebivalce v Franciji. kjer naselitev ni bila tako mnozhichna in so predstavljali le del. ochitno izhaja. na katerih je vodoravno polozhena shirsha kamnita ploshcha. kot poskusham storiti. kot so v Golasecci in Vetuloniji. kako malo so utemeljena razmishljanja tistih. so jeziki morali biti istega tipa kot tisti. tem pa slede sloviti arheologi in zgodovinarji. L. to naj bi bil Balkan. da so bili arijci med prodiranjem v Evropo zhe razdeljeni na ljudstva z razlichnimi. lega in crom. vchasih je sredi kroga she vechji kamniti steber (megalitna grobnica). ki so se spustili v dolino Arna in Tibere ter postavili svoja mesta po etrushchanskem in rimskem obichaju. cheprav so ti Italcem tuji. Libiji in na Iberskem http://www.htm[16. o tej temi navedimo she nekaj njegovih sklepanj (n. ni pa iz­ ginil. kjer najdemo cromllech (op. beseda bretonskega ali velshkega izvora. str. ampak jezike. tam pa. ter izpeljani iz prakeltskega in praslovanskega.2010 10:14:37] . ki so morali biti istega tipa. To je huda napaka. da ti niso bili Italci. skala. je.revijasrp. ki jim nekritichno sledijo. je prvotni jezik prebivalstva utrpel spremembe. ki trmasto trdijo in podpirajo italskost arijskih priseljencev. ki je govorilo v eni veji sanskrt. vdrlo v Grchijo in Italijo ter prineslo nova. Lacija in z obmochja Bologne potrjujejo te rezultate. Upamo pa. kjer arijci predstavljajo Prakelte in Praslovane. odprla ochi in se bodo preusmerili k drugachni interpretaciji dejstev o izvoru razlichnih oblik jezikov arijskega tipa. Iz vsega. Tam. tako kazhe. Arii e italici. nedvomno z vech dialekti. che antropoloshke grobne najdbe iz Etrurije. kar ti vsebujejo. da niso bili prebivalci terramare. ki sem jih preuchil in primerjal z drugimi. med katerimi najdemo Egipchane. izoblikovana in chista jezika – italski in grshki.« Sergi je torej snov obdelal s stalishcha antropologije in arheologije pa tudi lingvistike. kar sem razlozhil.11. Tam imamo take oblike bivalishch teh arijcev oziroma Prakeltov ali Praslovanov. razporejenih v krogu. z obmochja. da ti arijci niso prinesli s seboj italskega jezika.Lucijan Vuga to. natanko Prakelti in Praslovani. V chasu teh arijskih vdorov je morala imeti Italija neki jezik. d. ploshcha. ki se je oddvojilo na locheno evropsko obmochje. ki jo je zavzela v pradavnini. v drugi zend. da so bili arijci. kjer so se bolj nakopichile mnozhice priseljenih Praslovanov.

Domnevali smo zhe. do podzemnih jam v Kampaniji na jugu itd. marvech za dru­ gim predhodnim jezikom. ki sem ga poimenoval mediteranski in so se od njega ohranili le nerazvozlani ostanki.Slovani in Anti . Prav etrushchina mora predstavljati ta prvotni jezik.. zlasti v juzhni Italiji. Ti razlichni italski dialekti so videti bolj kot fragmenti jezikov kakor pa dodelani jeziki. Na ta pojav sem opozoril glede Italije in se je moral zgoditi tudi v Grchiji. cheprav le delno. spricho stalnega stika med etnichnima elementoma. Arijska dominacija je bila omejena na severno in srednjo Italijo do doline Tibere. ki je bila prav tako delezhna arijskih vdorov.revijasrp. Prakelti in Praslovani. ki je moral biti pelazgovski. Moja interpretacija pojasnjuje te odnose. To ni nov in izjemen pojav.Lucijan Vuga polotoku. in je zato dozhivela tudi preoblikovanje svojega prvotnega jezika. da ne ishchejo med arijskimi jeziki le sorodnosti zaradi skupne fleksije. ki so istega antropoloshkega izvora. da so Praslovani sledili smeri z vzhoda v Veneto in proti Bologni ter od tam do Tibere. zato brez tezhav prodira med najbolj oddaljena ljudstva. torej hamitskega tipa. In she eno pomembno dejstvo je. drugachen dialekt. Mozhno je njihovo medsebojno meshanje. saj so sprejela pogrebne obrede upepeljevanja. Seveda. ki so prebivali juzhneje od arijske dominacije.11. Podobno so prishli arijski predmeti med antropoloshko nearijsko prebivalstvo vse do Sibarov. sabeljishchino nasploh.. ne gre za nakljuchje ali osamljen primer. in vsaka je imela. ki so zakoreninjene in trdozhive v najglobjih chloveshkih obchutjih. Tako pa ni bilo v primeru Sabelijcev in vseh tistih. prvotnim. recimo tako. skupaj z razlichnimi proizvodi obrti. vendar na drugachen nachin.. ampak tudi razlike. ki ga ne smemo spregledati: da so v italskih dialektih znatne variacije v glasovih in fleksiji. ne pa zaradi nadvlade. In tako ni nich chudnega. Torej je naravno domnevati. da je razloge za to kaj lahko najti. ker sta bila jezika istega tipa. da so arijci. zakaj Bréal ni nashel nich keltskega v umbrijshchini na evgubinskih tablicah.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ne pa sprememb italskega jezika pod vplivom keltshchine.. che so jezikoslovci nashli skupne lastnosti med keltshchino in italshchino. ki ga Briton po pravici hoche zajeti med libijske jezike. tu se je jezik spreminjal le zaradi preprostega vpliva ali trgovine. kazhe. kot ga imajo drugi. saj je potreben na vseh podrochjih posameznikovega ali druzhbenega zhivljenja. ki so domnevili sorodnost med dvema jezikoma. dovolj je primerjati umbrijski in oskovski jezik s staro latinshchino. ki so vladali italskim ljudstvom v Padski nizhini in v osrednji Italiji.. saj je osnova prvih kot slednjega http://www. tako bomo lazhe razumeli razloge. mochno razlichnega po fonetiki in morfologiji od arijskega tipa. tod je bil vpliv arijcev na Italce naravno mochnejshi in s tem tudi spremembe preprostejshe. tudi jezik se je spremenil. kamor sodijo tudi verska chustva. da se o tem preprichamo.2010 10:14:37] . ki je bil jezik s posebnimi znachilnostmi.htm[16. ne le vzrok spremembam navad. medtem ko so se Prakelti zadrzhevali na zahodu od tega vzhodnega obmochja. kar se kazhe po fragmentarnem videzu mnogih njegovih dialektov. cheprav so zhiveli v lochenih skupnostih na istem ozemlju in so ohranjali svoje nacionalne obichaje. Jezik je najnaravnejshi in najpreprostejshi nosilec komuniciranja med ljudstvi. che najdemo kakshen skupni element med italskimi jeziki in etrushchino. kot je videti na osnovi izkopanin v Vetuloniji. ampak so povzrochili tudi spremembo jezika.« Povzemimo: dve arijski veji sta prodrli v Italijo. tudi che so slednje imenovali Iliri. Odslej bi morala biti naloga jezikoslovcev. ter da raziskujejo ne znotraj arijske vsebine. verjetno v istem chasu.

ki so kolonizirali Skandinavijo in jih je she mogoche najti v severni Nemchiji. saj niti eden niti drugi nista razumela jezika. da bodo prihodnji jezikoslovci odkrili. je nesmiselno. temeljnih telesnih znachilnosti.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Abesinci. zato moremo v obeh najti sestavine obeh jezikov v razlichnem sestavu. pod zunanjim vplivom.evrafrishka rasa se deli na dve veliki skupini. ki sem sledil precejshnjemu delu teh prizadevanj. Zakljuchim naj z mislijo. Enak pojav je zaslediti pri ljudstvu. drugi jeziki. vkljuchno z barvo kozhe. Fungi. dolocheni jezikoslovci in etruskologi. sodijo v evrafrishko raso kakor tudi mnozhica hamitskih ljudstev.2010 10:14:37] .htm[16. Ta tip kakor oni italski je prishel pod dominacijo arijcev in je prevzel jezik osvajalcev. kljub manjshim razlikam v obliki. ki so jih razglasili za vzor germanstva. zajema pa poleg severnoafrishkih Mediterancev she Atlantike.Lucijan Vuga mediteranska. to so tisti. ki je po jeziku in obichajih postalo arijsko. Meni se pach zdi koristen poskus De Cara. ki jih imajo za arijske. zlasti tisti iz juzhne Evrope. zunanje znachilnosti polti in tkiva. etnoloshkih in jezikovnih znachilnostih: eni in drugi predstavljajo dve chloveshki rasi in dve civilizaciji. med seboj se razlikujejo po telesnih. . poleg skupnih. pa se mochno razlikujejo http://www. ki so trdovratno pojasnjevali etrushchino z arijshchino. Mediteranska ljudstva so afrishkega izvora. las in ochi. da se o tem preprichamo. Jaz. ki nam je zapustil veliko napisov. na afrishko in evropsko. da bi razlozhil mnozhico zemljepisnih in osebnih imen ter nazive bozhanstev zahodne Azije in grshkih otokov. Tebu. ni potrebno biti lingvist. Vsi imajo enake znachilnosti lobanje in obraza. Danakili.revijasrp. Ko neki prevod kakega besedila nima nikakrshnega smisla. da je arijska rasa azijskega izvora. marvech ga je le spremenila. Nubi. sem se chudil. ki ima telesne in skeletne znachilnosti kot prvotni prebivalci Evrope. v Grchiji in Italiji. ko so Etrushchani obvladovali prebivalstvo.prvotni prebivalci Italci so bili Mediteranci. zlasti Prakeltov in Praslovanov. ko dva prevajalca isto besedilo prebereta popolnoma razlichno. glede na kasnejshe vplive. prebivalce Sahare in ljudstva Fulbi. pomeni.11. che si pomagamo z jezikom z arijskimi znachilnostmi. da se ugledni ljudje. s pomochjo tistega jezika. tolikshna je neskladnost Corssenovih in drugih poskusov prevajanja etrushchine..« Ta Sergijeva razmishljanja so pisana s takratno terminologijo in je potrebno med branjem nekatere izraze posodobiti ali vsaj razumeti v danashnjem smislu. ki se je razcepil na tri osnovne veje pod imeni keltski. ki so zelo razshirjena po Afriki. t. tip Reihegräberja. To pa zaradi tega. podobno se je Briton lotil etrushchine z libijshchino. ker so jih obvladali in se z njimi pomeshali umbrijski. Galla. da ni razlozhen. arijski elementi. i. germanski in slovanski. ker arijshchina ni unichila prejshnjega jezika v Grchiji in Italiji. Toda bistvo njegovih razmishljanj je v naslednjem: . Somalijci. razshirila so se okoli Sredozemlja in tudi shirshe.Slovani in Anti . Wahuma itd. Massajci. Begia. presenecha pa vztrajanje. ne zavedajo takshne pogojenosti stvari.. ki je moral biti veja mediteranske skupine jezikov. ni razumljen. medtem ko so arijci vdrli na polotok s severa. da bi v etrushchini nashli arijshchino. kar je sicer mogoche v manjshi meri. dominantne telesne znachilnosti. to je egipchanshchina. ki jih uvrshchajo med arijske. ampak so se preoblikovali v arijske. ki ga hocheta tolmachiti. v Evropo je prishla z enotnim jezikom. niso bili nikoli izvirno arijski. imajo skupne. hamitski jezik. Zagotovo je propadel poskus Corssena in ostalih vse do Lattesa. ki so prodrli na to obmochje. Tako je s prevodi etrushchine.

drugod manj se pomeshajo s staroselci. saj so biti tudi Grki mediteranske rase. da je juzhno od Tibere ohranila mediteranski tip prebivalstva. Giuseppe Sergi (Le prime e le piu antiche civilta. posebno she po odkritju indoevropskih Toharcev na meji s Kitajsko. kot je sklepati po nekaterih najdbah). ochi in las. barvi kozhe. pr. v srednji Evropi Madzhari.. v Shpaniji Baski in na Balkanu Turki. kako razumeti njegovo opredeljevanje azijskega izvora Indoevropejecev v luchi sodobnih teorij. da je bil Pauli verjetno prvi. . morda vse do Ladoshkega jezera.2010 10:14:37] . drugi avtorji jih potiskajo she bolj na vzhod. po vrsti indicev pa je mogoche sklepati. Vprashanje je tudi.11. Tako jih hoche De Ujfalvy (Les Aryens au nord et au sud de l'Hindou-Kouch. poimenovana Sabelijci. ampak tudi znotraj vsake skupine. Nearijski otoki so danes na severu Evrope Laponci in Finci.glede izvora arijcev je veliko teorij in ni dokochnega soglasja. ki so evrafrishkega izvora) Germani antropoloshko razlichni od Mediterancev. na zahodnem obrobju Himalaje. ne tisti iz severne Nemchije in iz Skandinavije.htm[16. ki dosezhe vrh v Alpah. . so ostala she najbolj chista. kot je bilo tudi kasneje v 6 st. ko so se pojavile grshke kolonije na italijanskih tleh. da je tu pa tam she danes opaziti njihove sledove. saj so bili neandertalci zhe pred njimi na teh ozemljih. sht. ki jih je utemeljeval z antropoloshkega. Padsko nizhino je mogoche imeti za pretezhno arijsko. Mediteranci. pri chemer so bili hitrejshi tisti na sredozemski obali. . da so Kelti. 1926. Etrushchani pa niso mogli spreminjati italskega tipa prebivalstva. Podnebje in okolje sta pospeshevali spreminjanje zunanjih znachilnosti. proti severu pa je chedalje vech arijskega elementa. medtem ko so Latinci utrpeli vechje arijske spremembe. . na vzhodu pa s Protoslovani. niso enotno ljudstvo. razlikujejo med seboj. ker so bili tudi sami Mediteranci. nato pridejo she Etrushchani. vkljuchno z Veliko Britanijo in Skandinavijo (to morda shele kasneje pod pritiskom prodirajochih arijcev. cheprav se po nekaterih zunanji znakih. in kazhe. enako kakor evrafrichani. Ljudstva. . iz Azije. na zahodu poseljeno s Protokelti.ob koncu neolitika pride do vdora arijcev.Sergi ves chas poudarja.Slovani in Anti .Lucijan Vuga ne le med posameznimi ljudstvi in narodi.revijasrp. ki postavljajo njihovo pradomovino na severno stran Chrnega morja (Maria Gimbutas) oziroma v Anatolijo (Colin Renfrew). ki je zaznal nekakshne povezave med domorodnimi Azijci pred http://www. ki je na severu v sosedstvu s Pamirjem. zgodovinskega. Evrafrishka rasa se je razshirila (verjetno v kvartarju) chez vso Evropo. ponekod bolj. 1896) postaviti v Hindukush. postopoma so se do neolitika izoblikovala posamezna evropska ljudstva. Fratelli Bocca Ed. To so bistvene sestavine Sergijevega razmishljanja.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.za Italijo velja ugotoviti. str. Paris. 162) pishe. a so bili potisnjeni dalech proti severu.vendar evrazijska in evrafrishka rasa nista bili edini v Evropi. da so prishli z vzhoda. in jo poznamo pod imenom "cromagnonski ljudje". n. podobno. arheoloshkega in jezikovnega stalishcha. Torino. pomeshane med sodobnimi prebivalci. marvech se delijo na plemena z razlichnimi dialekti.. Slovani in (juzhni. Tudi v sami Italiji ti prvotni prebivalci. to je ob zgornji tok reke Ind.

razmeroma pozno. Vsi ti jeziki. ki so zhiveli ob povodju Evfrata in Tigrisa. ki je to skupino jezikov imenoval alarodsko. Mediteranska rasa je v davnini poseljevala celotno obmochje med Atlantikom in Iranom ter morda she onkraj.11.2010 10:14:37] .htm[16. Od teh je prezhivela le baskovshchina. ampak tudi za druga ljudstva v Mali Aziji. 2) domorodni maloazijski jeziki. berbershchini. etrushchini in omenil tudi ligurijshchino. tudi Trombetti je ni imel. lidijski. Morda takrat spodnji Evfrat she niti ni bil naseljen. vannskega. kot kazhejo antropoloshke znachilnosti prebivalcev himalajskih gora. da so neke razlike z italijansko etrushchino. vendar zhe takrat.revijasrp. kretski. Sumerci. spricho nezdravega in mochvirnatega okolja. likijski. zachel je z elamitskim in shel proti severu do mitanijskega. iberskega tipa.Lucijan Vuga helensko kolonizacijo v Mali Aziji in Etrushchani. razen baskovshchine. ki je bil sumerski.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. nato je shel v Sirijo in konchno proti nubijshchini. o tem nam pricha Akad na severu Sumerije. v kateri ni mesta le za Etrushchane v Sredozemlju. niso prishli s severa. libijshchini. predstavljajo povezovalni chlen med vzhodom in zahodom. kjer so se znashli. in so skoraj edina pricha tega davnega in prastarega sorodstva. pisidijski. Sumerijska civilizacija naj bi se zachela okoli 3500 pr. Del tega ljudstva pa je zagotovo ostal na starih selishchih in se pomeshal s semitskimi osvajalci. lidijskega in druge. hatijski in arzawski. in prav ti so vpadli mednje ter s tem lochili skupino. n. ko Heleni she niso obvladali Azijcev. jo je pa sprejel pozneje. kot pravi Herodot.Slovani in Anti . Omika pa se vsaj nekaj chasa ni spremenila. Nenavadno je. Spochetka niso bili locheni od ostalih. saj se je tam jezik prejshnjega prebivalstva. mitanski. saj so bili Semiti barbari in so prevzeli tako omiko kakor vero. elamski in kosejski ali kaspijski. ki jih zgodovina postavlja v spodnjo Babilonijo. likijskega. kot nekateri domnevajo. ki sicer ni azijska. ki je severneje od Akada. to je le navidezno. isaurijski. bili so veja Mediteracev in imeli z njimi skupen jezik. so ugasnili. Torej so vkljucheni ne le jeziki iz prednje Azije. marvech tudi jeziki iz Sredozemlja pred arijskim vdorom. ki so ostala v hribih na severu in se chedalje bolj lochevala med seboj. 1886) ter sklenil. v kateri so zhiveli semitski nomadi in beduini. sht. marvech je mediteranskega. Leipzig. povezave med temi ljudstvi ter Etrushchani in Pelazgi pa izvirajo she iz predhelenskih chasov! To teorijo je prevzel in razshiril Hommel. ki jo imenujemo Sumerci. hatijskega ter zajel skupino maloazijskih jezikov. kakor so vedeli in znali. niso prishli iz osrednje Azije. ibershchini. Na zahodu je bila sirijska pushchava. Sled so pustili tudi na Lemnosu. med Azijo in Evropo. Te jezike so razdelili v tri skupine: 1) kaldejski ali vannski. mavritanijshchini. kapadokijski. da bi namesto alarodski uporabljali izraz mediteranski jeziki. Zadnji preostanek teh starih jezikov je baskovshchina v indoevropskem morju. 3) iberski in baskovski. Etrushchani so emigrirali iz Lidije. berbershchine in nubijshchine. kot je Sergi uvedel izraz mediteranska rasa. da gre za etrushchansko besedilo kljub temu. Toda prav semitski vdor je verjetno pognal del ljudstva proti jugu. mizijski. Je pa Asirija. likaonijski. http://www. baskov­ shchini. da v spisku ne najdemo sumershchine (!). od ostalih sorodnih plemen. karijski. etrushchanski in lemnishki. Torej so Semiti prishli z zahoda iz pushchave. Na jezikovno primerjalni osnovi je zgra­ dil nekakshno pelazgichno teorijo. Trombetti je predlagal. ko je objavil razpravo o napisu iz Lemnosa (Eine vorgriechische Inschrift von Lemnos. semitiziral in je nastala akadshchina. kasneje postala popolnoma semitska. zlasti che gledamo iz notranjosti Sumerije.

so identichni z libijskimi. ki je jasen znak povezanosti s Hatijci. Druga stela iz Vetulonije ima podobo etrushchanskega vojshchaka z napisom Aules Feluskes. okrogel shchit in dvorezno sekiro. da so Etrushchani prishli iz Male Azije. razen dveh ali treh. Prisotnost brahikefalov evrazijskega tipa med italijanskimi Etrushchani si razlozhimo tako. od koder so prishli Etrushchani. ki kazhe njegov izvor. ter z minojskimi Krechani. Ta pretezhna vechina dolihokefalov se ujema z neolitskim prebivalstvom Italije. od katerih je prihajal mochan vpliv. shchit je dvorezhnjast. Na eni paleoetrushchanski bronasti ploshchi je videti Tetido. To nam kazhe. je bos in s kratko obleko. Etrushchani so ob migraciji v Italijo nedvomno ohranili izvirno nosho. za katere je dvorezna sekira bozhji simbol. marvech tudi glede antropoloshkih znachilnosti. kar le spominja na prvotno opravo. saj sodijo mednje. ki se je razvila v mediteransko in nordijsko razlichico. evra­ zijske prebivalce. izpod katerega mu padajo na ramena dolge kite. kar she poudarjajo dolgi lasje in obrita brada. Vulci. She ena stela z Monte Qualandra pri Perugi prikazuje dvojico bojujochih se vojshchakov. ne le zaradi jezikovne in kulturne sorodnosti s tamkajshnjimi ljudstvi. da sta brez chelade. Populonia. vendar z dolgimi. egejskih otokov in predhelenske Grchije. da so Etrushchani prishli v Italijo po evrazijskih migracijah in se pomeshali z njimi. Veio.htm[16.2010 10:14:37] . posvechena Larthi Atharniesu. chesar prejshnji prebivalci niso poznali. kratko sulico in kratkim bodalom. imenovanega Larthi Anines. Nobenega dvoma ni. je bos. ker so meritve 44 lobanj pokazale 10 brahimorfnih in 34 dolihomorfnih.Slovani in Anti . Tretja stela iz Fiesola je iz peshchenjaka. iberskimi ter srednje. Ahil ima nizek shlem in na ramena padajoche lase pa tudi brado. v levici pa sekiro s krivim rochajem. Razlozhiti je treba te spremembe v noshnji. nosi grebenasto chelado. stil pa med etrushchanskim ter minojskim ali hatijskim. z gostimi lasmi. med katerimi je dvorezhnjast shchit. Obstajajo pa she druge reminiscence. oba sta z okroglim shchitom. dobro znan s Krete. Gre za Etrushchana v opravi. postopoma pa so jo spreminjali in se prilagajali zlasti grshkim navadam. Ahilovo mater. Vetulonija in mnoga druga. ki je bilo mediteranskega tipa. z vklesano podobo etrushchanskega bojevnika. in gradili mesta po svojih navadah.11. Cere. She starejshega prebivalstva. na nogah ima sandale z dolgo. Teh prvih etrushchanskih mest sprva ni bilo veliko in postopoma so se tudi zacheli meshati s prejshnjimi evrazijskimi doseljenci. v rokah drzhi veliko krivo sabljo. egipchanskimi. tako kot Hatijci.revijasrp. da so Etrushchani nagnali prejshnje prishleke. Mediteranski rasi naj bi po njegovem Etrushchani pripadali zato. Imena naselij so etrushchanska in ne evrazijska. ki se proti vrhu razshirja. navzgor zavihano konico. ki mu nazaj segajo do ramen kot Larthi Atharniesu. Eden od dokazov naj bi bila tudi stela iz travertina. Predstavlja vojshchaka v dolgi tuniki s shlemom. kot jih poznamo s spomenikov. vkljuchno s skandinavskimi iz neolitika. ki so vladali v Mali Aziji in mnogo njihovih spomenikov je najti tudi v Lidiji. ki so jo nashli v kraju Pomarance v Volterranu in je zdaj v firenshkem muzeju. npr. http://www. kar vse ustreza Hatijcem. Krete.Lucijan Vuga Sergi je preprichan. Ta pa nima hatijske opreme. do ramen segajochimi lasmi. spredaj pa ima kodre. da je bilo etrushchansko prebivalstvo evrafrishke vrste. imajo jo na razlichnih upodobitvah. kazhe. v desnici tishchi sulico. ki sinu podaja orozhje. ki od hatijskega postaja nekaj.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. pa ni mogoche razlochevati od Etrushchanov. stavbe so bile zidane. torej enega od Hatijcev. od slednjih je vechina mediteranskega tipa. vendar brez shlema.in zahodnoevropskimi lobanjami. Tema je helenska.

so v Italijo vpeljali Etrushchani. chudoviti. s pravokotno sekajochimi se in tlakovanimi ulicami. to je zgodovina Rima. Poleg tega so v nekaterih krajih grobovi v obliki prostorov pod zemljo. Zmeda je nastala zato. na Kreti in v mikenskem obdobju na grshki celini. st. Etrushchani so gradili iz pravilno oblikovanih blokov brez veziva. skupaj s kultom in obredom pokopa ter s postavljanjem velichastnih nagrobnih spomenikov. Toda zanimivejsha je grobna najdba v Vetuloniji. Najvechje spremembe v predzgodovinskem chasu in kmalu po njem zaznavamo v Padski nizhini. ki so prishli s severa in se naselili na krajih. imajo pa vse izvirne znachilnosti. pred njimi niso poznali zidanih zgradb ne utrjenih mest. da so grobni pokopi z ochitnimi etrushchanskimi obelezhji razvojno nadaljevanje zharnih pokopov.Slovani in Anti . Vetulonija in druga. n. greznicami in odtoki. ki so kretskega in maloazijskega izvora. tako kot so bile postavljene palache v Knososu in Faestosu. da so Italci: Arijci. kar bi jim bilo mogoche oprostiti v tistem chasu. z vodovodom. Picenci. da so poleg tega tipa pokopov v istih grobnicah ali v njihovi blizhini tudi grobni pokopi. na vishku mochi prestopili Apenine in zasedli obmochje Bologne ter zavzeli villanovsko mesto. Nekateri she trde. Emiliji in Venetu. arheologi in glotologi. Zhe Silius Italicus je ta znak pripisal Etrushchanom iz Vetulonije. Liguri so bili eno od najpristnejshih ljudstev mediteranske rase. sht. kot bivalishcha opremljene s svechniki in drugimi predmeti umetnishke vrednosti iz zlata in srebra. kupolami ipd. imeli so tudi svoje prav tako lepe grobnice. Povsod tam. kot jih sicer in obichajno imenujejo arheologi. poimenovani po vasi s prvimi odkritji v blizhini Bologne. ki so pripadale domorodcem in Evrazijcem. kot jih najdemo v Cerah. da pripadajo istemu http://www. Ligurija je podrochje zase. Samniti. in sklepali. ko marsikaj she ni bilo znanega. hipogei. Sabinci. imenovane tholos. ki pripadajo villanovski civilizaciji. Vulciju in drugod. ki so zapustili zharne grobove ter prinesli italski jezik in arijsko kulturo v Italijo. Na zhalost so Rimljani vechino etrushchanskih mest in spomenikov unichili. to so Vejo. Italcem. v nasprotju do koch. Umbrijci. pa grobovi s kupolo ali tholosi.Lucijan Vuga Takih primerov je she vech. Cere. Sabelijci in mnogi drugi so le imena plemen. i. kjer so bili najdeni ostanki etrushchanskih mest in pokopalishch.htm[16. skoraj istega izvora. v Piemontu. povezano v snop zheleznih palic. chesh da so grobnice rabile za zharno pokopavanje s posebnimi znachilnostmi. kjer so se naselili Etrushchani. Chiusiju. ki so se razmnozhila in razshirila po Italiji in oblikovala svoje drzhave ter se med seboj vojskovala. ko so Etrushchani v 5. Lombardiji. Uveljavila se je napachna shola. kakrshne najdemo v Lidiji. toda po vsem. tisti prishleki. kar je zhe bilo odkrito. chesar se ne bi sramovalo nobeno sodobno mesto. prevzeli so ga Rimljani in mnogo kasneje tudi fashisti. saj je she danes mogoche zaznati prastare etnichne elemente na vsej obali. ki je dozhivljalo svoj vrh. ni vech opravichila. to je t.2010 10:14:37] . bolj kot ostanki Vetulonije so velichastne rushevine etrushchanskega mesta Marzabotto. kvadratna gradnja. Latinci. Toda opozoriti velja.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. obzidanih z mogochnimi zidovi. pr. Za zmedo okoli Etrushchanov so po mnenju Sergija krivi italijanski in drugi zgodovinarji.revijasrp.11. Marsi. ker so v vseh teh grobovih nashli enake grobne dodatke. dokler ni eno od njih premagalo vse ostale. zlasti ne o Azijcih. imenovana "liktorska". Tudi sarkofage. ker so tam nashli dvorezno sekiro. v Mikenah in Tirintu. Torej so po njihovem Etrushchani Italci. kateremu so mu dali svoje ime Felsina in ki kazhe izreden smisel za urbanizem. Ti Italci naj bi po njihovem spremenili obichaje iz zharnega v grobno pokopavanje. za zunanji videz zgradb in njihovo notranjo opremo. iz oblike groba z zharo v grob z jamo in she kasneje s sobami. obenem dopushchajo.

srebro. Ta postopna sprememba nachina pokopa nam tudi omogocha razlago.11. zato so v grobovih staroselcev tudi grobni dodatki etrushchanskega tipa in z etrushchanskimi napisi. prestopili Apenine in prishli tudi do Mantove. Legende o nastanku Rima so plod kasnejshe domishljije. vendar so mesto ustanovili domorodci in ne prishleki. Latinci in Sabinci so bili domorodci. Precej etrushchanskih napisov so nashli dalech naokoli. ko so jih podjarmili Etrushchani. To tezo potrjuje tudi zasnova mest. Nici itd.htm[16. na levem bregu je bil Lacij. ter prihodom Etrushchanov. ki sega proti jugu do desnega brega Tibere. da so Etrushchani ob svojem prihodu poznali grobne pokope kakor vsi drugi Mediteranci v Mali Aziji in v Egeju. In podobno je z vsemi starimi mesteci okoli Rima. da se o Evrazijcih ne govori vech. na vzhodu so mejili na Umbre. da imajo zgoraj obliko chloveshke glave. Pokazalo se je. to se kazhe tudi pri vzpostavljanju kolonij in pri nastajanju vojashkih taborov (castra).si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.revijasrp. Njihova znachilnost je. kar so vse prevzeli kasneje Rimljani. V grobnici kralja Vetulonije so nashli tudi vazo z etrushchanskimi napisi in za arheologe je bil to jasen znak. To si lahko razlagamo tako. npr. Titienzi. ki so dobile ime po egipchanskem mestu Kanopo in so jih uporabljali v Egiptu ter Etruriji. in novejshe. marvech je to obstajalo vzporedno z novimi etrushchanskimi obichaji. blizu Trenta. Indoevropejci so se utopili med enimi in drugimi. kamor niso prodrli. razpored ulic. pogosto so rabile za shranjevanje chloveshkega drobovja. cheprav so se postopoma stapljali z njimi. da obstajajo stare grobnice. Chiusia ter drugod. shele mnogo kasneje. da je etrushchanski dominij segal http://www. V teh zadnjih je najti bron. Ta proces etnichnega stapljanja se je konchal tako. z drugachno gradbeno tehniko in z orientalskimi dodatki. Piacenze in izliva Pada. * Prvotno jedro etrushchanske naselitve je spodnja Etrurija. obdelane vrche. pri Luganu. ki jih ne najdemo v starejshih grobnicah.2010 10:14:37] . templjev. ki jih z nobeno etimologijo ni mogoche povezati z Indoevropejci. preproste po gradnji in vsebini. Ramnenzi in Sabinci. kar kazhe na njihovo vplivno obmochje. kar je mogoche videti v kanopah iz Arezza. saj je to bil zharni grob. ki so Indoevropejci in primitivnejshi. o katerem poje Eneida. ki jih prej niso poznali. Torej je bil evrazijski. zlato. v Piemontu. nachin gradnje hish. saj so v druzhinsko grobnico pokopavali svojce v daljshem obdobju. do Adrije. te grobnice imajo dodatke kot etrushchanske in so vchasih bajno bogate. zakaj je mogoche v isti grobnici najti obe vrsti pokopa. v navadi pokop v jamo. temvech le o Etrushchanih. ki se je opirala na stara in nejasna izrochila. in tega niso spremenili. Zhe grshki in potem latinski pisci so omenjali. razmeramo kratko dejanje med she starejsho mediteransko kulturo in njenimi nosilci. Spajanje Etrushchanov z rimskimi plemeni. so zacheli upepeljevati svoje mrtve.Slovani in Anti . Bocna. Toda ne sme nam uiti. Kanope so zhare. ko so jih premagali Rimljani. se kazhe tudi v imenu Luceres. da je bil pri Evrazijcih.Lucijan Vuga ljudstvu. mediteranskimi ljudstvi. Kasneje so se shirili. na severu je Luni predstavljal mejo z Ligurijci. indoevropski vdor s severa le vmesno. kakrshen naj bi bil Enej.

kaj vech jim ni bilo mogoche. prodor Joncev v Malo Azijo. za razvozlavanje etrushchine. so bili she kasnejshi Etrushchani spet Mediteranci. saj je plod nacionalistichne germanske arijske miselnosti. ali je prishlo tudi do stapljanja med na novo prispelimi evrazijskimi ljudstvi in domorodci (pravimi in resnichnimi Italci) pred etrushchanskim vdorom? Sergi temu pritrjuje! Zato se vprasha: kdaj pa so prishli Etrushchani v Italijo? Nekateri menijo. t.Lucijan Vuga od doline Pada do Mesinske ozhine. da po njegovem ne le etrushchanska kultura. Ti so se umikali pred prodiranjem Dorcev. z izjemo galske invazije v 4. ki je lahko doletela bistvo natanchne in naravne interpretacije. so vsrkali prejshnje prebivalstvo. z umikom so se reshili pred suzhenjstvom in smrtjo. n. st. da se je to zgodilo najkasneje konec 8. zato so na razlichne nachine vkljuchevali prejshnje naseljence. Sergi pa meni. da je malo ali veliko tega starega jezika in etrushchine vkljucheno v stare italske dialekte in tudi v latinshchino.Slovani in Anti . Na tej tochki se je treba vprashati. Toda Sergi meni. saj so si pridobili naziv gospodarjev morja shirom po Sredozemlju. Z romanizacijo Italije so ugasnili vsi drugi jeziki. cheprav je bil zelo verjeten povod. Sergi je zhe leta dokazoval. s chimer so se razvile umbrijshchina.11. V skromnih ostankih http://www. hatijshchine si je treba pomagati s preuchevanjem mediteranskih jezikov. kasneje pa so sami postali zhrtev nastajajochega rimskega imperija. pa tudi ta. z Evrazijci. sht. Indoevropejcev izvira iz vzhodnega Mediterana. Tuski ali Tirenci.2010 10:14:37] . da so she pred Evrazijci (Indoevropejci in Etrushchani) zhe od neolitika v Italiji zhivela mediteranska ljudstva! In medtem ko so bili evrazijski doseljenci druge rase in jezika ter so vplivali na jezik starih naseljencev. vendar so ohranjali vodstvene polozhaje. Torej je prvotni jezik neolitskih mediteranskih domachinov. i. drugi trde. Ta Sergijeva izvajanja kazhejo. V Italiji so se pomeshali vladajochi. Ko so Etrushchani prishli v Italijo. v Italijo pa naj bi prishli Italci z italskim jezikom. da je etrushchina na neki nachin prishla v leksiko in fleksijo razlichnih italskih dialektov. Na ta nachin si razlagamo izginjanje Evrazijcev.htm[16. saj je Livij pisal o she starejshem keltskem vdoru. ni bila na ravni etrushchanske. V takih pogojih je naravno.. ampak tudi omika njihovih predhodnikov Evrazijcev. sabelshchina in arhaichna latinshchina. pr. sht. ki je trajala dokaj dolgo. Toda po mnenju Sergija je najvechja nesrecha. pr. pridobljena z vzhodnega Sredozemlja. ki so jo uvedli filologi in glotologi ter jo aplicirali na italijansko in grshko arheologijo. n. italska arijska teorija. kasneje vplival tudi na sorodno etrushchino. zato je tezhko rekonstruirati prvotno stanje. Iz tega sledi. vendar ne italskega rodu. pri tem Sergi misli na srednjo in ne na severno Italijo. da je to bilo v 7. ki niso nikoli omenjali teh neitalskih priseljencev. da ta teorija ne vzdrzhi mochi dejstev.revijasrp. st. n. Po tej teoriji naj bi v Grchijo vdrli Heleni s helenskim. pr. kretshchine. st. ki so izginili iz spomina tudi najstarejshih piscev. Raseni. ki so za sabo pustili sledove v obliki zharnih grobishch. Indoevropejcev. natanchneje je tezhko dolochiti. Za tako zahtevne podvige na obsezhnem ozemlju pa njihovo shtevilo ni zadoshchalo. sht. temvech tudi na morju. vendar sorodni domorodcem. ki je povzrochil gibanje ljudstev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da so prishli zhe v 10... ki se je stapljal z indoevropejshchino priseljenih Evrazijcev. n. pr. nedvomno Arijci. visoko omikani Etrushchani. Najsi so se imenovali Etrushchani.. oskijshchina. st. vendar so svojo prevlado dosegali ne le na kopnem. saj so bili le prekratek chas na tem obmochju in tudi njihova kultura. To veliko premikanje ljudstev je posledica indoevropske invazije v Sredozemlje. ali v zachetku 7. ki je dosegel Rim. Kakorkoli zhe. sht.

420): »Iz tega. pr. drugi jeziki so lokalne oblike. da so z zahodnih Alp prishla keltska plemena in zavzela Piemont ter Lombardijo. 261-264) pishe: »Vendar imamo natachne vesti o migracijah Evrazijcev v Italijo s severa v prvem obdobju zhelezne dobe. kar pripovedujem. Kaj domneva Sergi o Indoevropejcih? Kdo so bili ti Indoevropejci. sht. Fratelli Bocca Ed.. izoblikovan na tleh Italije. so drugotne veje. 1919. Ta delitev ima velik pomen in lahko pojasni razlichnost ter podobnost med posameznimi arijskimi jezikovnimi vejami. kjer se nahajajo. grobishcha v Ticinu pa so najstarejshi dokazi keltskih vdorov.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.. pach glede na dialekt plemena. kar sem trdil zhe pred dvajsetimi leti in trdim zhe ves chas: nobena indoevropejska italska veja ni prishla na italijanska tla.2010 10:14:37] . ki so ga govorili domorodci. drugich s keltskim. ki se nanasha na oblikovanje italskih jezikov.htm[16.Lucijan Vuga teh starih jezikov in v latinshchini je treba iskati prastare besede. je dozhivel vse mogoche spremembe. Milano. str. ki jih hochejo imenovati ilirska..revijasrp.. zavzeli so Albanske gore in tudi dolino. kakor mislijo nekateri. ki bi potrjevalo te hipoteze. ki jo Montelius postavlja v 10. izvirne jezike ali veje keltshchino. che ga primerjamo z ahajskimi vdori v Grchijo in razmislimo o chasu etrushchanske kolonizacije.« G.Slovani in Anti . kot jih poznamo od latinskih piscev. o katerih je tu tolikokrat govora?! Sergi v zhe omenjenem delu (str.. svoja selishcha so postavili tudi na ozemlja. kot nakazujejo ilirske imigracije. z vzhoda pa so prishla plemena. ki je konchno postal latinshchina. Evrazijci so prishli chez Apenine celo do Lacija. ki so prishli v Veneto in prodrli vse do Bologne in okolice. ki so imeli svoj jezik. v sploshnem jih postavljajo priblizhno v 8. da je moral nastati nov jezik. Jezik. se je razvila do osnovnega nachela. To rushi tudi tisti stari kon­ http://www. kot se je zgodilo v Grchiji. da je od mnogih arijskih jezikov v Evropi treba nekatere jemati kot prvotne. sestavljen jezik italskega tipa. do Riminija. vendar ni nobenega potrdila ali dokazila. vendar se mi zdi ta chas pozen. n. ki bodo postala potem etrushchanska. Sprejel sem. vse ostale veje zunaj teh. Tega se je lotil tudi G. marvech je lokalna tvorba kot posledica sovplivanja med jezikom staroselcev in jezikom priseljencev. Tako so nastali dialekti v Italiji kakor tudi v Grchiji iz obstojechih domorodnih dialektov ter iz izgovorjave in naglashanja evrazijskih jezikov.11. ki so se izoblikovali na ozemlju. vendar sem jih jaz zhe imenoval Praslovani (Protoslavi) zaradi sorodnosti Slovanov z Iliri. pr. imenovano po Villanovi. se potrjuje na najbolj jasen nachin. izvirne ali zelo blizu izvirnim. kot sem zhe dokazal. st. Po mnogih stoletjih. Vendar pa nista le ti obmochji podvrzheni invaziji v zgodnji zhelezni dobi. sht. Tem plemenom oziroma Protokeltom in Protoslovanom je treba pripisati spremembo jezika v Italiji. ki je bila najmanj eno stoletje pred ustanovitvijo Rima. Sergi zapishe celo naslednje (Italia – Le origini. ki po obliki izvirajo iz prvih.. Jaz sem tudi uvrstil med prvotne. Italskim jezikom so iskali sorodnosti enkrat z grshkim. In vechkrat sem zhe navedel. ko je Rim obvladal druga ljudstva ter zavladal Italiji.. ni bil prineshen od zunaj kot italski jezik. ki so prav tako imeli svoje dialekte. izrazhali pa so civilizacijo. Semerano. marvech Indoevropejci druge veje.. st. Ta jezik.. Tezhko je dolochiti chas teh vdorov. slovanshchino in germanshchino. podobno.. v katerem se je uporabljal. Posledica je naravno ta. je latinshchina postala nacionalni jezik ter privzela dokonchne klasichne oblike. kot bomo videli v nadaljevanju. v kateri bo kasneje ustanovljen Rim. Ta samosvoja zamisel. grobishcha nedalech od Bologne. ki sem ga razlozhil ob neki drugi prilozhnosti. torej taki. n.

da je v svojem bistvenem jedru zmeden indogermanski jezik. http://www.2010 10:14:37] . kar potrjuje. Berlin. ampak izpeljana od Keltov. kulture. o tem nam prichajo shtevilne germanske besede za pojme iz drzhavne uprave. to pa absolutno ni res in je krivichno tako do njegovega celotnega znanstvenega opusa kakor do njegovega zhivljenja. ki je dokazal.. da so Kelti le Germani (Die Südgermanen. ali ni tudi germanski jezik le drugotna oblika (sekundarna formacija) ali izpeljanka. ki ga naduto imenujejo indogermanski. tudi o njihovem izvoru je prav toliko hipotez kakor okoli Etrushchanov. Glede na nashe poznavanje stvari. so ga antropoloshka preuchevanja preprichala. Indoevropejci pa so se razshirili po vsem svetu. kako mu je uspel tako izjemen obchutek za resnicoljubnost. d. absolutno zavrniti identichnost Germanov z Indogermani. Kelti. (Tu se Sergi sklicuje na svoje tri knjige: Arii e Italici – Gli Arii in Europa e in Asia – Europa. op.Slovani in Anti .. str. Litvanci) in bi rad uvedel izraz Indokelti.« Tako pishe Feist in dodaja(n. che naj bi bila germanshchina pristen jezik. da so jih v veliki meri prevzeli od Keltov pred fonetichnimi spremembami.revijasrp. Italci. skupaj z nekaterimi prazgodovinarji in jezikoslovci ter sporazumno z njimi. München. str. ko se uveljavi nov jezik med ljudstvom z drugachnim jezikom. o katerem ne vem. kot se naravno zgodi. vse naokoli njih je bilo morje Indoevropejcev. Nekateri so (hote ali nehote) napachno razumeli Sergija in mu pripisovali rasistichne nagibe. in ne more predstavljati indoevropskega tipa jezika.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Slovani. ki je bilo kulturno in politichno odlichnejshe. ki je dozhivel spremembe po neki biblijski razselitvi ljudstev. hoche Feist odvzeti Germanom njihovo naduto poimenovanje Indogermani (kar je nadomestilo za Indoevropejce. toda v okviru tedanjega chasa in mozhnosti je uposhteval tudi genetsko komponento pri raziskovanjih chlovekovega razvoja.. Zhe na drugem mestu sem ocenil na eno tretjino neindogermanski del v celotnem germanskem besednjaku.. 1913).Lucijan Vuga cept indoevropskega ljudstva z enotnim jezikom. ampak tudi. le da so prvi kot narod izginili. ko je zhe prishlo do germanskih fonetichnih sprememb. Zelo verjetno je tudi. chesh da so Germani vsi Heleni. nam ne preostane nich drugega kot sprejeti naslednje: Germani so bili germanizirani pod vplivom nekega sosednjega ljudstva. Ker je bil Sergi obenem antropolog. ki je dozhivel velike spremembe v germanskih ustih. da je germanshchina sekundaren jezik. iz druge roke. je zelo verjetno.11. 480-485): »Germanshchina nam ne kazhe le. Ausbreitung und Herkunft der Indogermanen. razvit iz nekega izvirnega indogermanskega jezika?« (n. modrookost in dolihokefalnost znamenja afrishkega izvora. se mi vzbuja dvom. Etrushchani so bili otok ljudstev kontroverznega izvora in jezika zhe v davnini. L. Da so bili Kelti mochnejshi od Germanov. da germanska kultura ni izvirna. 1914).) Po delu nemshkega filologa (Feist: Kultur. Glejte edinstveno protislovnost o Nemcih med Nemci samimi! Medtem ko se Braungart trudi dokazati... A Keltski vpliv na Germane se je nadaljeval she potem. Seveda ni razpolagal s sodobnimi dognanji genetike in antropologije. V. pribija nemshki jezikoslovec Feist!« Po vsem tem Sergi pride do preprichanja. 511). ampak so tudi njihova plavolasost.htm[16. saj je bil med tesnimi sodelavci Garibaldija ter svobodomislec. da je v svojem besednjaku brez pomembnega dela nekaterih povezav z drugimi indogermanskimi jeziki. ne moremo imeti za dominantno v predzgodovinskem chasu v osrednji Evropi drugega ljudstva kot Kelte. saj pishe: »Ker moramo danes mi. Kako naj si razlozhimo njen nastanek. da ni le njihov jezik. da so zhe v predzgodovinskem chasu Kelti prinesli svoj indogermanski dialekt Germanom. Navedimo tudi nekaj o tej problematiki. d. ki so pred tem govorili drug jezik.

n. Princeton University Press. Rev. na sploshno ljudstva z obmochja plodnega polmeseca z indoevropskim jezikom. je to poglavitna opora hipotezi. da sta dve obmochji vredni vechje pozornosti: Anatolija in Ukrajina. na severni strani Chrnega mora oziroma v juzhni Ukrajini. fourth. Morda so ljudstva kurganov izhajala iz tistih prvotnih neolitskih poljedelcev. 1987).2010 10:14:37] . pri chemer so nastale tri jezikovne druzhine: indoevropejska v Evropi. 1994). Shirjenje kurganov.. da se lahko neki jezik nadomesti z drugim samo v dolochenih okolishchinah. and third millenia B. da so indoevropske jezike po Evropi in Indiji razshirili nomadski pastirji iz zahodnih step. da so to bila anatolska ljudstva oz. Lang. predvsem na temelju shtevila starih leksichnih izposojenk od sosednih ljudstev. lahko se je zgodilo oboje. pri tem pa meni. ki so skupna vechini indoevropskih jezikov. z obmochja kulture kurganov. zato ostaja Renfrew na ravni teorije. dravidska v Pakistanu in Indiji ter afroazijska v Arabiji in severni Afriki.Lucijan Vuga Toda kdo so ti Indoevropejci. Tako navaja. London. je Gimbutasova uvedla koncept "domovine" Indoevropejcev. Jonathan Cape. The Indo-European homeland and lexical contacts of Proto-IndoEuropean with other languages. Merediterr. to je nenavadno. po kateri so te jezike prinesli arijski nomadski pastirji.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Po njegovem je prodor poljedelcev v Iran in Indijo sochasno shiril tudi indoevropejske jezike proti vzhodu (hipoteza A). V bistvu pa obe teoriji nista neskladni. University of Chicago Press. B.Slovani in Anti . sht. ki je bolj zakoreninjena). cheprav ne izkljuchuje alternative (hipoteze B. 3/1988). ki so obilnejshe in preprichljivejshe za semitske jezike. da so anatolski poljedelci prinesli v Evropo indoevropejshchino. Tej teoriji stoji nasproti Maria Gimbutasova (Proto-Indo-European culture: The Kurgan culture during the fifth. n. Da bi podkrepila svoje hipoteze.C. Vendar se pri tem svojem opredeljevanju Renfrew sklicuje na preprichanje. saj arheoloshke najdbe pred odkritjem pisave ne povedo nich o jeziku. ki meni. ki za to teorijo najde tudi genetske dokaze. da so se prvi poljedelci razshirili po Evropi med letoma 6500 in 5000 pr. ki so zasedli ta ozemlja okoli 1500 pr.revijasrp. Philadelphia. Friedrich (Proto-Indo-European Trees: The Arboreal System of a Prehistoric People. kot kazhejo genetske analize. to je tezhko zanesljivo dokazati iz jezikovnih primerjav.11. cheprav niso znachilna le za to podrochje in ni mogoche izkljuchiti. ki jo je identificirala na podlagi preuchevanja jezikovnih korenov drevesnih imen. odvisnih od socialne sestave zajetega prebivalstva. o katrih domneva Gimbutasova. o chemer pa arheologija lahko dá pomembne podatke.htm[16. ker se praviloma arheologi niso izrekali o jezikoslovnih zadevah.. Svojo hipotezo A je Renfrew kasneje dopolnil in je postavil domnevo o razshirjanju poljedelstva z Blizhnjega vzhoda. v zadnjem chasu pa kazhe. Anatolsko teorijo krepko zagovarja tudi arheolog Colin Renfrew (Archaeology and Language: The Puzzle of Indo-European Origins. Anatolijo zagovarjajo mnogi jezikoslovci. je veliko kasnejshe od neolitskega preseljevanja poljedelcev z Blizhnjega vzhoda. gledano s stalishcha sodobne znanosti? Jezikovni vidik Izvor indoevropskih jezikov je v sredishchu pozornosti preuchevalcev pradomovine Indoevropejcev. kot je pokazal P. 1970).. Mnoga od teh dreves so bila pred 5000 leti pogosta v juzhni Rusiji. to med drugimi podpira tudi Cavalli Sforza (The History and Geography of Human Genes. University of Pennsylvania Press. Ker pa niso na voljo neposredni dokazi o jeziku prvotnih poljedelcev. med njimi so najbolj vneti predlagatelji nostratichne jezikovne druzhine (A. da so rastla ta­ http://www. 1970). Spricho tega se je posebej posvetil preuchevanju antropoloshkega procesa. sht. Dolgopoljski.

po drugi plati pa je bilo prezgodaj za proces dominacije neke elite. Che so se torej keltski jeziki razshirili v drugi polovici II. Drugi primer kulturne ekspanzije. baltskih in slovanskih jezikov. je verjetno podoben v vseh primerih. da bi glede na opisani model vladajoche elite pastirji lahko uveljavili svoj jezik na obsezhnem osvo­ jenem ozemlju. sht. da se je indoevropejshchina shirila s poljedelci z Blizhnjega Vzhoda. to je med koncem neolitika in zachetkom dobe kovin. zato se je keltshchina ohranila le na odrochnih krajih oziroma tam. Privrzhenci Gimbutasove so zlasti kritichni prav do lingvistichnega vidika Renfrewjeve teorije. kot nam prichajo antichni pisci in stare legende). le redka prvotna mezolitska ljudstva so uspela ohraniti svoj stari jezik. cheprav naj bi v severni in osrednji Evropi predstavljali ob svojem chasu zelo razshirjeno jezikovno podskupino. zhe zaradi tega ne. kot ga navaja Gimbutasova. Ni verjetno. da tisto podrochje ni imelo potrebne sociopolitichne in vojashke mochi. pr.. ki ga predvideva Gimbutasova. vojashko silo ali le s kulturnim vplivom. za katero je tezhko najti genetske in jezikovne sledi. sht. da razlozhimo. Podobno kakor keltshchina so morda tudi te bile lokalni dialekti. ko so jo zaustavili Rimljani. Posebej je treba obravnavati razshirjanje drugih indoevropskih podskupin: romanskih.Slovani in Anti . ker je bila takrat Evropa zhe gosto naseljena. se je neka elita lahko razshirila po Evropi. politichno in kulturno prevlado. ki so se razshirili na vechja obmochja z neposredno selitvijo ljudi. ob udelezhbi le manjshega shtevila Keltov ali ponekod celo brez njihove prisotnosti.revijasrp. predstavljajo antichna ljudstva. le za slovanske jezike je bilo to obdoje morda krajshe. Tam kjer je bilo poljedelcev vech kot pa lovcev-nabiralcev. germanskih. Ostale indoevropske podskupine so morale nastati zhe prej in so zelo stare. kako sta se po Evropi razshirila keltski jezik in kultura. seveda pa je v dolgem obdobju dozhivela na posameznih obmochjih mnoge spremembe in chlenitve. cheprav se zadnji dve zelo pogosto pojavljata kot ena balto-slovanska podskupina. npr. Veliko manj pa vemo. da bi prishlo do zamenjave jezika kot posledice ekspanzije nekega ljudstva. Nekateri evropski jeziki. tisochletja pr. brez demografske ekspanzije in brez ustrezne sociopolitichne organizacije. so prishli v novejshem chasu in so zgodovinsko dobro dokumentirani. v chasu arijskega vdora v Indijo. ali pa niso bile http://www. etrushchina. Romanske jezike so Rimljani razshirili z vojashkim osvajanjem in s temu sledecho gospodarsko. Chas. je bila Evropa zhe gosto naseljena. bilo je prepozno. n. Kasneje morda. je verjetno. Renfrew postavlja v ospredje dokaze sodobne arheologije za chas kurganov. da se je ekspanzija keltske kulture nadaljevala vse do 1 st. Kelti predstavljajo she vedno zelo veliko uganko. kako so se shirili germanski in slovanski jeziki.htm[16. V tistem trenutku. potreben za regionalno diferenciacijo jezikov. Baski so tak primer. Arheoloshki zemljevid nam nam pokazhe. V chasu.11. do koder Rimljani niso (trajneje) segli. v Franciji in na Britanskem otochju ter v delu Shpanije. so dolgo prezhiveli (cheprav mogoche prihajajo iz drugih krajev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki pripadajo drugim druzhinam (altajski in uralski).2010 10:14:37] .Lucijan Vuga krat tudi v Anatoliji. Rimljani pa so ga nadomestili z latinshchino. verjetno pa je njihova shtevilchnost odigrala pomembnejsho vlogo kot v primeru shirjenja latinshchine. je bila keltshchina prevladujoch jezik v severni Italiji. n. Ostane nam. je verjetno prevladal njihov jezik. torej pred 2000 leti. Na zhalost imamo dokaj malo zanesljivih elementov: keltska identiteta hallstattske in naslednje latenske kul­ ture. ki so gradila megalitske spomenike po Evropi. da je ostalo malo genetskih sledov za njimi. Zato Renfrew meni. Tudi drugi jeziki. da so se razshirili na podoben nachin kot prvi poljedelci.

ljudje so visoke postave. kaj shele sveta.Slovani in Anti . ki je konec XIX. porashchenega telesa in brahikefalni (z okroglo lobanjo). Seveda je takih dejavnikov. a so rezultati neenotni. na to poleg genetske zasnove vplivajo prehranjevalne navade. toda ochitno se mnozhice kriz­ harjev tam niso ukvarjale le z osvobajanjem Svete dezhele. seveda pa jih tudi danes ni mogoche zavrechi. ki zajema iberski polotok. ali pa na Blizhnjem vzhodu. Che se zadrzhimo pri Italiji. ljudje so majhni. svetle polti. vendar pa so npr. Blizhnji Vzhod in Arabijo. Na skrajnem severu se med plavolasimi Skandinavci pojavi otok temnolasih Laponcev. proti prichakovanju. ki je http://www. pogosto kodrastih las in dolihokefalni. v srednji in vzhodni Evropi. she vech.11. Grchijo. da bi preverili prejshnje shtudije. na Siciliji. Che bo kdaj v prihodnosti razvozlana molekularna genetika. severno Afriko. ki jih morajo antropologi uposhtevati. vitki. da so se bolj izpostavljali soncu. kar gre zelo verjetno pripisati vdoru in dolgi okupaciji Normanov. saj je ochitno barva las in ochi proti severu v povprechju vse svetlejsha.2010 10:14:37] . Z. druzhbene in zemljepisne okolishchine itd. tako da jih danes govorijo redki ali sploh nihche vech. Za nekatere drzhave pa so bile zhe opravljene podrobnejshe primerjave. Po mnenju nekaterih antropologov ta Ripleyeva klasifikacija prevech poenostavlja zelo zapleten tisochletni proces in posamezniki so jo poskusili izboljshati.Lucijan Vuga uspeshne. a tu se ne bi spushchali vanjo. Zlasti Evropa je bila v zadnjih dveh stoletjih podvrzhena mochnim spremembam. in ne nazadnje gre tudi za njihovo medsebojno prepletanje. saj she ni na razpolago dovolj genetskih podatkov. Tudi v novejshem chasu so opravili ponovne kraniometrichne analize izkopanih lobanj. temnolasi. bo morda mozhno koristneje in zanesljiveje uporabiti tudi te elemente. ljudje so nizke rasti. opravil temeljit antropoloshki pregled. saj niso dovolj znani nasledstveni mehanizmi.revijasrp. medtem ko so bili Skandinavci pretezhno poljedelci in so morali sami sintetizirati ta zhivljenjsko potreben vitamin tako. Laponci so pretezhno ribichi in lovci ter dobijo dovolj vitamina D v hrani. zanimajo nas dosezhki in njen domet v prihodnosti. to naj bi bila posledica prehranjevalnih navad. zelo pogosti svetlolasi ljudje. zato so antropometrichne raziskave zelo tvegane. juzhno Italijo. chokati. Genetski vidik Spricho vseh teh tezhav si v zadnjih letih antropologi veliko obetajo od hitro razvijajoche se genetike. da bi si ustvarili dokonchno sliko o prebivalstvu Evrope. in mediteransko. Evropske rase je razdelil na nordijsko.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Barva kozhe. marvech le skrbno in z vso previdnostjo interpretirati. ki zajema severozahodno Evropo. las in ochi so she bolj negotovi kazalci genetske pripadnosti. veliko bolj kot ostale celine. ker so izginile. st. Ripley. ker se je chlovek skozi stoletja spreminjal.htm[16. bil je vishje ali nizhje rasti ipd.. Med najbolj ugledne raziskovalce sodi amerishki ekonomist W. med temi je dokajshen del Evrope z Balkanom in Anatolijo. Antropoloshki vidik Antropologija se srechuje z nekaterimi problemi v zvezi s spreminjanjem chlovekovih telesnih znachilnosti. temni. vendar z zelo nasprotujochimi si rezultati. alpsko. plavolasi in dolihokefalni (s podolgovato lobanjo). kjer ne bi prichakovali toliko svetlolascev.

Med imeni ljudstev. vol. ljudstva minojske kulture. ki je postal starinska oblika grshkega jezika. v juzhni Toskani in severnem Laciju ali she juzhneje na apeninskem shkornju. fenichanske in mezopotamske omike. ki so bila v davnini kolonizirana z Etrushchani.2010 10:14:37] . Shpanije in Portugalske. Ahajci. cheprav nobeno od teh ljudstev. oboji pa so bili Mediteranci. po drugi strani pa za izvor Etrushchanov.revijasrp. ne pa v indoevropejshchini. ki ima celo v naslovu In appendice il messaggio Etrusco. kar naj bi bili po mnenju ne­ katerih Ahajci.Lucijan Vuga genetsko dobro raziskana: tu so se oprli na poglavitne komponente. so se med seboj sporazumevala v kakshnem semitskem dialektu ali v egipchanshchini. da jih zgodovinarji zavajajoche oznachujejo kot Indoevropejce. vseeno pa je Grchija nekaj posebnega. ki so jim Egipchani rekli "prebivalci z otokov. Semerano razlaga iz akadskega aga'u. katerih imena se tu pa tam pojavljajo v korespondenci iz El Amarne. Aqaiwasha. Sardinci. pomeshanega. in lahko spremljamo. medtem ko je osrednja in juzhna Italija bolj podobna Grchiji in drugim sredozemskim drzhavam. Torino. Giovanni Semerano zhe v svojem obsezhnem delu (Le origini della cultura europea. kot zachenja dodatek v knjigi. 38. na jugu pa Mediteranci. najdemo Turusha. str. Shekalasha itd. ki jih poznamo she danes: Teukri. Semeranu se je tedaj zdelo pomembno zacheti z napisi v Karnaku in na "izraelski steli" iz Bet-Seana. saj gre po eni strani za jezik.Slovani in Anti . Shardana. spominjajo na imena. ETRUSHCHINA – KOINE SEMITSKIH JEZIKOV Sedaj pa k Semeranovemu delu. sumersko a-gi-a. ki bi lahko bil samostojna knjiga (in to se je v razshirjeni obliki uresnichilo s pravkar izdano knjigo Il popolo che sconfisse la morte – Ljudstvo. 781 in naprej). V Italiji je jasno razvidna polarizacija med severom in jugom. Aqaiwasha. ki so sredi Velikega zelenja". ne smemo pa pozabiti niti na "sardinijsko sfingo". kjer so Grki. Okoli Ferrare je otok temnejshih ljudi. Za nas je she posebej zanimivo stanje na italijanskem severovzhodu. temeljeche na 34 genetskih frekvencah. In le stezhka si je kdo upal to razshiriti she na temachna obdobja Grchije. to je ob Jadranu proti meji s Slovenijo. Podobno je z obmochji. na severu so Srednjeevropejci. Z genetskega stalishcha je severna Italija podobna srednji Evropi. da so to podrochje nekoch kolonizirali Etrushchani in v bizantinskih chasih Grki. ki so bila omenjena na tistih napisih trinajst stoletij pred nashim shtetjem. kar si antropologi ra­ zlagajo s tem. kako je linearna pisava B (zlogovna pisava v chasu kretsko-mikenske kulture) hitro in lahkotno sledila razvoju enega od tistih govorov. Siculi itd. Toda z etrushchanskim misterijem so podobno povezani tudi misterij Keltov.. s katerimi je hotel faraon ovekovechiti svojo zmago nad Libijci in njihovimi zavezniki "ljudstvi z morja". poudarja zapletenost vprashanja. ki je premagalo smrt). enigma Fenichanov. da se Sardinija popolnoma razlikuje od ostali 13 italijanskih regij. latinsko aqua. severno od Rima.htm[16. s kritiko pristopa k "etrushchanskemu misteriju".11. skrivnost antichne Britanije. Najprej povzemimo iz Le origini. Egejci pod starodavnim vplivom asirske.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Dognali so. o katerih meni. v chemer je http://www. zato ni vkljuchena v podskupino Italije. ni upravicheno do takega imena.

da je Herodot slishal govoriti o Pelazgih. ki je imel sina Tevtamida. vladajochi. da naj bi tudi ime Shardana izhajalo iz akadshchine: shar-dannu. tam pustili ladje ter v notranjosti zavzeli mesto Crotono. ki je bil kozmopolitsko mesto.Lucijan Vuga odmev imena samega Egeja (Aigaios. sht. ki pomeni prebivati. potovati kot trgovec. je. n. Anat. Cheprav so Grki Etrushchane imenovali Tirsenoi. morska obala. sta imela sina Frastora. saj slednji priznava pomembnost besedila na steli iz Kaminije na Lem­ nosu. da je le neposrechena domislica Dionizija iz Halikarnasa. Che je bil eden od turushkih kraljev s chastmi pokopan v Egiptu med XIX. tj. in med vladanjem slednjega so Heleni nagnali Pelazge iz njihove domovine.. da gre za predgrshki otoshki jezik. visok duhovnik. ki se pri Raveni oziroma Spini izliva v morje v obliki obsezhne delte. Aigaion / pelagos). imenovali Jonsko morje sedanje Jadransko morje vse do chrte. ki niso bili Heleni. ki je bil she v zgodovinskih chasih podoben etrushchini. npr.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki potrjujejo. Reshef. ki naj bi prichala o otoshkem jeziku pred atensko zasedbo leta 510 pr. in Twrsh = Turushi. Zato ni nich chudnega. Na to kazhe obstoj kolonij tujerodcev na egipchanskem ozemlju. saj ne omenja imena Raseni. tako kot Crotona v Veliki Grchiji. in navaja po Helaniku: kralj Pelazg in Menipa. O Pelazgih . Gortina. etrushchansko mesto in gora (Serv. trgovati. 28. hebrejsko rosh vodja. Penejeva hcherka. kar posebnega izhaja iz teh porochil.htm[16. K srechi so prishli na Lemnosu na dan she drugi dokazi. ta pa Nanasa. posvechene azijskim bozhanstvom.. ponavljanje. da so obstajale tesne vezi in stiki s tujci.2010 10:14:37] . ponavlja osnovo Gortyn. slednji skupaj z Astarto postane zashchitnik konjenice.revijasrp. da so del Apeninskega polotoka kolonizirali Lidijci oziroma Pelazgi. http://www. che najdemo templje. sht. Tako ima podoba moshkega z orlovskim nosom. za Corythus. v akadshchini reshu.11. Ko je mikenska civilizacija zashla obenem z bronasto dobo v temachno obdobje med 1200 in 750 pr. To. Spinete pa je reka Pad. za Carteia. 3. da so jadrali do izliva reke Spinete v Jonskem zalivu. le sedanji Trzhashki zaliv je pomenil Jadran. mesto. Ad Aen. A tudi Tuski naj bi koreninili v akadski besedi tush. da so Tirenci dobili to ime v Italiji. morda celo Etrushchan.. kot porocha Herodot.Slovani in Anti . da je na otok prishel tujec iz Male Azije. Curtum. Semerano domneva. 94) omenja. "mogochni kralj". to pomeni. cheprav skushajo to njeno pomembnost iznichiti z domnevo. n. v Memfisu. ki so bili kot Shardanci vkljucheni med najemnike v egipchansko vojsko. Izvirno ime Cortone je dal Dionizij iz Halikarnasa za Crotono. Semerano meni. od koder so se shirili in ustvarili Tirenijo. kot so Ba'al. Pri tem Semerano opozarja na razhajanje med etruskologoma Paretijem in Pallotinom. vladar. marvech le to. ki vezhe skrajni konec Istre z Raveno oziroma Spino na drugi strani. enu – gospod. ime Ahajci (Ahaioi) ima koren v akadskem ahu. dinastijo. Od kod pa ime Turushi in kaj pomeni? Semerano izhaja iz akadskega taru. so si sami pravili Raseni. Iz napisa Jnw-Twrsh na sarkofagu iz Kahuna v despresiji Fajum je v akadshchini razbrati "vladar Turushev": Jwn akadsko inu. za Corithus. ki je bila sicer pred tem premagana. je to le slabotno osvetljeno z omenjenimi napisi faraonov Merneptaha in Ramzesa III.Tirencih porochata she Tukidid in Sofoklej. 170). ki se je skozi stoletja izredno spreminjala. Bralce je treba opozoriti. namrech hetitskega kralja. she manj bogate semitske sestavine v njihovem jeziku. ki je vklesana na sarkofagu ob imenu T(j)wjrs' z morja (Turushi z morja). 3) po preselitvi imenovali Tirenci. torej popotovati. simbolni pomen: predstavlja sposhtovanje do velike sile. kralj. vodja. ti naj bi se po Dioniziju iz Halikarnasa (I. turru hoditi naokoli. da so Etrushchani avtohotni na Apeninskem polotoku. da so Grki. -shu pa nakazuje trajanje. Zhe Herodot (I. Crotona. ki so ga zavzeli Pelazgi.

kot so menili Tebanci. zhiveche ob reki Parthenios. eno od dvanajstih etrushchanskih mest. Dionizija Periegeta. ljudstvo iz Paflagonije.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Zhe Servij (Interp. Figul in Plinij (Lyd. pr. to bi Etrushchanom dalo polozhaj izredno starega ljudstva. vendar pri svojem izvajanju ni natanchen in omogocha vrsto razlag. Paflagonce ob reki Halys so razpolavljala ljudstva iz Kapadokije. Zhe skupna prisotnost Trachanov in Enetov prihaja iz neke dokaj kasne tradicije. tisochletja pr. da so prav Asirci nagnali Enete. Padovo. Legenda iz 5 st. ki so jih kot dosegljive unichili. kjer je bil sedezh najstarejshih asirskih kolonij. 198) postavlja domnevo o stari (Etruria vetus) in novi Etruriji (Etruria nova).2010 10:14:37] . Lyd. Prav tako pripada koren Tus-ci najstarejshemu etrushchanskemu substratu. kjer je neki polotok dobil ime po njih. vendar so se pri tem zhe pojavljale ne le nakljuchne napake. fanatichno unichevali vse. ki ga le oni sami razumejo oziroma ga je mogoche enachiti z jezikom Tirencev ter se popolnoma razlikuje od sosednjih jezikov. O teh ostankih prastarih jezikovnih plasti pricha etrushchanska beseda. ki so skupaj s Helenom pristali v Cirenah. 13) o razliki med jezikom Tuskov in jezikom Etrushchanov (etera mev Thuskon alle de Etruskon leksis).. Antenorjeve dogodivshchine so prishle do nas na razlichne nachine. Legenda o Antenorju sodi med najbolj razvpite. Jean Berard je zelo natanchno preuchil Antenorjevo legendo ter njegov pri tanek s Pelazgi v delti Pada. Antenor je le sinonim za Eneja. Herodot se je lotil tudi jezika Pelazgov in zapisal. kar pomeni mesto. Paflagonija. Linguae latinae. kjer je s svojimi otroki ustanovil mesto Patavium. Enetoi. hebrejskemu qeret in aramejskemu qarta. nova ali inferior (spodnja) pa je tista iz chasov Eneja. staro mesto v Trakiji ob Ebru.htm[16. Tukidida. Aen. Likofronta. ko je bila ukinjena atenska shola. da so po letu 525. II.. De Ostensis). Herodota. poskrite ali spregledane pa je unichil zob chasa. n.. ampak tudi namerni popravki. S tem bi se potrdila tudi trditev Varona (De Orig. da bi ustvaril novo kraljestvo. da govore jezik. homersko himno Dionizija. Na tej osnovi so nekateri poskushali dognati. Ajshila. Zaradi imena Etrushchani je bilo prelitega veliko chrnila. govori. semitsko ain pomeni reka. Sofokleja.Lucijan Vuga shpansko mesto itd. Veneti. da je Antenor ostal v Troji z namenom. ki doslej ni bila dovolj uposhtevana in izvira iz starih eruditov. De mag. je morda nekdaj zajemala tudi Bitinijo. Eneti. ki nam ga prenasha Arijan.11. Dionizij iz Halikarnasa je ime Tuski imel kot prvotno ime za Quoskooi. ustanovitelji Mantue (Serv. naj bi po Semeranu dobili ime kot "prebivalci ob reki". sht. Alba "tok". ki so nastajali iz hotenja po arhaizaciji ali za­ radi dopolnjevanja manjkajochih poglavij. drugo izrochilo je porochalo. str. Uspelo jim je prepisati Hesioda. Vse ustreza ugaritskemu qrt. akadsko enu. stanovati. in so prishli vsaj do konca III. to http://www. ker izhaja iz akadskega adi-nari "vzdolzh reke". kot so Kapiton. prvi naj bi pripadala Mantua. iz iste osnove je Ainos. Izrochilo. 209. Fontej. 799). kar je bilo starega in poganskega. X. Labeon. in s katerimi so si bili etnichno in kulturno sorodni. n. govori o Antenoridih.Slovani in Anti . sht. od kdaj je stara Etrurija.. imenovana tudi Pylaemenia.revijasrp. to je pomenilo konec vechjega dela rokopisov. Niti leta 850 obnovljena univerza v Konstantinoplu niti peshchica pogumnih in razsvetljenih mozh nista mogli v celoti obnoviti starih mojstrovin. ustreza pa sumerskemu tush bivati. ohranjena v obliki Ambra "reka". Glede verodostojnosti besedil starih piscev Semerano opozarja na zhalostno dejstvo.

kot so (Vel-)itrae. npr. Otreios. pomeni v. kar je naziv za filistejske poglavarje dvanajstih kanaanskih plemen. ki so ga sami dobili od drugod. pomeni spredaj. nagiru. nb = akad. shem. povezano z daritvenimi obredi.Lucijan Vuga je aruspex. domnevno prebivalci Sirije in Palestine. pomeni (iz)govoriti. nsh = akad. pomeni zgraditi. tukaj. Prav tako ni dovolj kritichno uposhtevana she ena Dionizijeva navedba. hebr. b = primer. v kateri so bili nekoch nastanjeni.nb – nsh – bn – ngr – lpn – j (vedeti moramo. kot je Odrusi ob Ebru. sem. sibutu. rsh = akad. lpn. Sirijo.v smislu poveljnik. ki naj bi po njegovem izhajalo iz imena enega od njihovih poglavarjev. Gre za grb iz Ea. nabu. da takrat she niso dosledno zapisovali samoglasnikov). skoraj ignorirali Grchijo. melku. Isti pisec pa she dodaja.2010 10:14:37] . ki je po dveh stoletjih she vedno predmet razlichnih razlag. saj so v VIII. shm = primer. sht. otri. fenichansko et. mlk = akad. Leptis na obali zaliva Sirta. hebr. V celoti pishe: »Tukaj (je) molilnica: postavil jo je odposlanec iz Ea na Sardiniji: tu je pisno izrazhena kraljeva zhelja: da kot odposlanec postavi zgradbo pred obalo«. pomeni obala. Po izrochilu naj bi Kadmos (fenichanski princ) pristal s fenichanskim brodovjem na grshkih obalah in neizobrazhenim prinesel pisavo. sh = akad. Na tem napisu najdemo besedo ngr.revijasrp. etimologija Tyrsenos (poglavar) potrjuje osnovo ras. Othrusa. ustanovili vech kolonij: Ea (bolj znana kot Oea. pr. pach glede na njihovo neprekosljivo veshchino. blizu. pomeni postaviti. v mnozhini rashanu. b-. da so jih Rimljani imenovali Etruski po dezheli. pomeni znamenje. V etrushchanskih besedilih najdemo osnovo ras. st. j = primer. sht. pomeni tisti ki.Slovani in Anti . ki so misli izrazili s pomochjo zhivalskih slichic in ti najstarejshi dokazi chloveshkega spomina so vklesani v kamen. haruspex vedezhevalec. t = akad. (Vel-)athri. Fenichani. odposlanec. vodja. shlm = akad. Rasna. da je bil Tyrsenos kralj ljudstev.v imenu Rasenna z akadskim pome­ nom rashu kot poglavar. ki so dominirali na Lemnosu in jih pred davnimi stoletji najdemo v Atenah. st. otok. saj pomenijo konchnice -itrae. n. Sem sodi nedvomno pisava. Na egipchanskih napisih je najti Rsnw. ershu. Et = akad. Shrdn = Sardinija. Otrusa. ali pa kraje. pomeni tu. Che to povezhemo s Herodotovim prichevanjem. ki ustreza asirskemu nagiru in oznachuje visokega uradnika v Asiriji in v Elamu. pomeni molilnica. ki so se priselila z vzhoda. Res pa so obstajale tesne trgovske povezave s Ciprom. kapelica. sha. pomeni kralj. Tuski prebivalci tiste zemlje. pr. voditelj. Vendar jih ne smemo jemati zgolj kot posnemovalce grshke kulture. vladar. O izvoru chrkopisa pa znachilno pishe Tacit (Ann. sbt = akad. ob. torej so Etruski. itti. pomeni napisano.: amce mechl rasnal (je bil na chelu poveljstva). ki je bolj kot mesto pomembno kot velikansko fenichansko skladishche – emporij.htm[16. 14). -athri. Ea = pred Kartagino so Fenichani v 11. pisno. da so bili Egipchani prvi. nashu. – VII. pomeni zgraditi. che sledimo Dioniziju. pomeni zhelja. Oni so izumitelji pisave. Po Semeranu je mogoche najti osnovo v blizhnjih mestih. prisvajajoch si izum. banu. nositi. zemlja. http://www.11. kar ni ostalo brez vplivov. Razchlemba napisa pokazhe jasno povezavo z akadshchino: Et – rsh – sh – ngr – sh – Ea – b – Shrdn – shlm – et – shm – sbt – mlk – t . staro ime za Velletri. (Oen)otri. ugar. to je Enotrii. n. gospodarji morja so pisavo prenesli v Grchijo. bn = akad. Sabratha. tu. Tirencev iz Kolhide ne moremo lochevati od Etrushchanov v Italiji. poveljnik. pomeni visoki uradnik. primer. pomnik. chesh da je bilo pravo ime Etrushchanov Rasenna. oglednik drobovja. dvigniti. ngr = akad. In posamezni pisci so navajali razlichne kraje v Anatoliji s podobnim imenom: Otrus. XI. Malo Azijo in Egiptom. danashnji Tripoli). i. Zhe shtiri stoletja pred ploshchicami iz Pyrga je nastal fenichanski napis v Capo di Pula.. lpn = primer. sedanja Volterra. shalmu.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. odkrit leta 1773. ta termin je sinonim za seranim.

v drugem delu -ipnai. str. slov. slovenske vzporednice "bujen.htm[16.: koiné = iz vech narechij nastali skupni jezik Grkov. rogati (se)". slov. porezati. bom tokrat spricho narave tega prispevka omenili zgolj nekaj takih primerov. poraziti". akad. semantichno: konec". vzpored. usil "zora. sel. edin". 20: etrushchansko tanasar "varuj. 22: etrushch. povrat". 14: etrushch. 15: etrushch. akad. slovenske vzporednice "torkljati. 9). kasneje pa vech. "sin(iti). tin "dan".2010 10:14:37] . str. nadziraj". ki so sestavili shestnajst chrk. qa(tu)+shabashshu "prijeti s shtirimi prsti". Φersipnai. Tarchunus. asu.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kasneje pa so bili she drugi. st. grshko -foni. akadsko parsu. str. da so Tireni imeli alfabetsko pisavo pred 7. biti lep". 35: etrushch. semit. podobno je z znakom za ś.. Grki so ime Tirseni razshirili tudi na Rasene iz stare Etrurije (Etruria vetus). "shchep(ec)". str. akadsko sheshshet "shest". str. parasu "lochiti. zdaniti se". mnogo". idu "eden. 40: etrushch. sil(iti)". sin. str. slovenske vzporednice "rek(ati)>rechi. v zachetku jih je bilo malo. Oblika latinskih chrk ustreza najstarejshim grshkim. mah "shtevilno. da se ne bi med seboj vojskovali. 40: etrushch. eden". cezpz "shtiri". Tudi etruskoidni napisi na Lemnosu kazhejo. str. (ko)trljati. napovedovati. n. maχ. str. trajati. slovenske vzporednice "vzshlo. magal "mnogo. 37: etrushch. pr. da so bili Atenec Kekrop in Tebanec Lino ter v chasu Troje Palamed iz Arga tisti. str. targuman(n)u "prevajalec. Tages. 40: etrushch. temvech tudi v slovenshchini. Za etrushchino pa je znachilno. truia "krog. vzpored. Φersipnai. sij". (Op.semit. akad. str. pozivati. Tagetes. sumersko uzal "vzhajati. slovenska vzporednica "na(d)zor". sporazumevalni jezik.revijasrp. svit". V. obrat. (nazaj) terjati". prerokovati". ki je enak kot fenichanski shin ipd. v prvem delu Φers-. tajjaru "narediti krog". śa. V Italiji so Etrushchani dobili alfabet od Demarata s Korinta. (w)edu. 41: etrushch. ki jih najdemo tudi v tej Semeranovi knjigi: str. razdeliti. akad. rega(ti)>rezhati. da »Moltissime testimonianze in questo senso avvalorano l'origine dell'etrusco da una koine mediterranea di linguaggi semitici« (mnoga prichevanja v tem smislu utrjujejo izvor etrushchine iz nekega mediteranskega koine semitskih jezikov. veliko". kot se je ime Rimljani razshirilo na vsa italska ljudstva.Lucijan Vuga Nekateri trde. (vzpod)bujati. buna (vstaja)". L. zlasti Simonides. prerezati. semitsko iz glagola nasaru. cheprav skupno ime ni preprechilo. tajjartu "krog. akadsko tahhisu. slovenska vzporednica "tiho(tno)". zin "svetloba. drugi domorodci od Arkadijca Evandra. tolmach". slovenske vzporednice "parati. tahhitu "opomin spomina.Slovani in Anti . labirint". vziti. V svoji najnovejshi knjigi Il popolo che sconfisse la morte Semerano podrobno razvije svojo zamisel. sht. ki so dodajali nove chrke.11. 41: etrushch. akad. ushlo. je izpeljivo iz akadskega bunnu "ustvarjati. vzpodbujati rast. thu "ena. Shele kasneje se je na to osnovo cepila abeceda Tirsenov – Pelazgov iz Halkidike. str. buniti (se). sin(ji)". iz akadske osnove ragamu "(iz)klicati (ven). zashchiti. 24: etrushch.) Ker sem zhe v Jantarski poti posvetil poglavje vprashanju akadshchine in njenih sledov ne le v grshchini in latinshchini. kolo. usu. http://www. da je chrka X za glas th povzeta iz fenichanshchine in ne iz grshchine. tihi klic (narave) ". akad. str.

str. vrh gore". puru "jarek poln vode". Velathri. akadsko qalu (suh. nasip". suthive "pokop. zemlja.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. "tla". 142: etrushch. krit(je)". akad. vrh (gore)". "brod. otrditi". vzpored. brnik (tudi toponim Brnik) [blato]". Arretium. rejen. meja. vzpored. str. dober znak. 52: etrushch. kraj. 43: etrushch. str. 49: etrushch. mesto ob reki. vzpetina. danes mesti Cortona.revijasrp. str. branik. vzpored. str. sepu "mokro. pozhgan. Pyrgi. torej "gospodovo zemljishche". vodna povrshina. Vesevus (Vezuv). akad. "kaliti [vroche zhelezo utrjevati v vodi. akad. vzpored. mesto". nuthanatur "darovalec" in nuthan "nuditi. mesto Volterra. akad. matu "umreti". slov. Prilius. ograja. 67: etrushch.. 58: etrushch. 52: etrushch. vodja". str. Ferentium. slov. kapum "nabrezhje. kalum "zapora. tal "dvigniti". zemljishche. akad. akad. str. "zasutje". mochvirje". nasip". goreti). śpural. slov. str. belu "gospod. "vish(e). slov. zachetek pomladi". str. str. priti ven". vzpored. Falterona. veliki". str. ob toku (rechnem)". volk". walku "vladar. mesto. sem. str. akadsko walku "glavni. (pre)preka". slov. vrela. zakop". http://www. rebro". Capena. vzpored. "morda: jutro [stara mera za povrshino] zemljishcha. tacati. 62: etrushch. str. Sepis. str. str. mesto. str. akad. blato". luhamu/luhawu "luzha. akad kamaru "zid. atra "kraj. strmo. slov. luzhevje. vzpored. mutu "smrt". 141: etrushch. is "iz. 51: etrushch. 54: etrushch. dreti". akad. "kamenjara>kam(n)ara". reber. vzpored. ostro rechno koleno. "(na)supiti kruh". vzpored. "mrtev. odor" in etrushch. 42: etrushch. akad. str. vzpored. bireti "zemljishche. 56: etrushch.11. "grad. akad. vzpored. karj. mesto. 65: etrushch. str. mesto. (za)klon" in shinnu "vishina. "zapora". vzpored. slov.2010 10:14:37] . (o)med(leti)". kolovratiti]". gospodar. vel. belt "pomemben" + herrum "jar. mesto. 63: etrushch. "dan". barje. slov. erebu "prechkati vodo". Curtun. mesto. od teh npr. str. buru "bara. cabreas (beri kabreas) "april". predel" slov. Perusia. supuru "obzidje". 56: etrushch. vzpored. akadsko kabru "debel. 49: etrushch. mochiti". kralj". Clevsin. kraj. akad. Luni. str. slov. ovira. qardu "utrjen kraj. slov.htm[16. akad. iz akad biru "bran. presushen. Vesulus (mesto Besançon). poglavar. "vreti. str. V prirochnem besednjaku so she mnoge slovenske vzporednice. 140: etrushch. "velik(an). Sapis. osushiti. kappu. parakku "prerok>prero(chishche). 51: ertushch. "riti. adannu "dolocheno chasovno obdobje. 141: etrushch. kabrati [brazdati. Pirusio. akadsko aduru "posestvo. grozd]. grshko Оύόλκοι. akad. od zemlje". obdano v vodami". 58: etrushch. str. itd. in sestavljenka v nashem primeru walku idanu "veliki dan. 60: etrushch. Manto (mesto Mantova) in Mutina. eper[s] "prst. slov. 45: etrushch. str. vzpored. Emporis. jezero. tla". "kopno". slov. Vulci. jarek". dati. napochiti. vrelci. illu "ila.: str. kopa. ali akad.Lucijan Vuga str. Luna. str. 57: etrushch. arittum "navzdol. 140: etrushch. 60: etrushch. slov. jarek". str. obzidje. mochvirnatem zemljishchu". vzpored. akad. darovati". akad. slov. "(na)brekati. nadanu "nadar. str. celius (beri kelius) "september". puratum. akad. dor. slov. dati. obilen. jarun [mesto. orati. velcitanus "marec". 52: etrushch. slov. bara. epruś "zemljin. ebar "onkraj". "mesto Modena". (v)dira(ti) se. slov. kjer se voda v reki peni]. akad. svetishche". "velik" in idanu. vzpored. pri. mesto. vis(ok)". barje. beri-illu "med mochvirji". slov. Camars. qaritum. "barje. kraj. odkrit". pirku "(za)preka. vzpored. darovati". sapu. del ograjenega zemljishcha. wasu "visok(o). vzpored. kmetija na vlazhnem. bara". lug. gaziti. suthiu "zasuti. apar[s].pokopani". Faltona.Slovani in Anti . akad. ki je po nechem znachilno ali med katerim se nekaj posebnega dogaja".]. utrdba". vzpored. Valuk. kobul [grucha. kobniti [nastati. brnja. 140: etrushch.

nedavno objavil.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. eteru "odstraniti". akad. itd.Lucijan Vuga str. stoletjem. saj so ostali na dotedanjih zemljepisnih shirinah. "nos(iti)". Zgodovinski vidiki Kdo so (bili) Madzhari? Alinei se pri obravnavi tega vprashanja oslanja na najnovejshe raziskave o izvoru Madzharov. iz chesar sledi. SO ETRUSHCHANI PRAMADZHARI? Chas je. Poleg vsega drugega je zanimivo. slov. tudi che uposhtevamo najnovejsho teorijo o "dvojni osvojitvi domovine". vzpored. slov. tars. vendar nakazuje mozhnost. i. 144: etrushch. akad. "traj(ati). da so Madzhari prav lahko v Panoniji zhe od paleolitika. Grover S. slov. niś. o katerih sem zhe pisal v prejshnjih sestavkih. dvigniti".11. Seveda je Semerano po svoji metodi prevedel znana daljsha etrushchannska besedila. koliko slovenskih vzporednic najdemo za akadske besede (o tem sem vech pisal v svoji knjigi Jantarska pot) in s tem tudi v etrushchini. Vendar stvari niso tako preproste. da so bili Madzhari na sedanjem ozemlju zhe veliko pred 9.Slovani in Anti . To bi sovpadalo s prvimi naselitvami homo sapiens sapiensa na tem podrochju. kar zaslutimo zhe iz naslova knjige: Etrusco – una forma arcaica di ungherese (Etrushchina – arhaichna oblika madzharshchine). slov. str. etnoloshkimi in (pra)zgodovinskimi argumenti. vechno". akad. druzhinski". drzh(ati)". slov. eteri. da se poblizhe seznanimo she z najnovejshim delom Maria Alineija. sval. nashu "dvigati". da je mogoche taka teza nekoliko prenagljena. "otreti". str.revijasrp. "nashi". 147: etrushch. ki je leta 895 vodil madzharsko vojsko chez Karpate v Panonsko nizhino in jo zasedel. nasprotno. 143: etrushch.htm[16. vzpored. v mezolitiku. swalu "dosechi celoto chasa". vzpored. Klasichno porochilo o t. izhajajoch iz teorije Colina Renfrewa o izvoru Indoevropejcev ter o uralski kontinuiteti. Na podlagi te domneve je nesprejemljiv pozen prihod v Panonijo v 9. 146: etrushch. Kranz je. akad. st. 142: etrushch. medtem ko so ostali http://www. str. Svojo teorijo utemeljuje z jezikoslovnimi.2010 10:14:37] . honfoglalas (osvojitev domovine) pripoveduje o Arpadu. da so morala zasesti velik del evropskega srednjega vzhoda zhe ob koncu paleolitika. darish "trajno. vzpored. Ta pravi. za katera velja shiroko uveljavljena sodobna teorija uralske kontinuitete. nishu "domachi. str. "zvelichanje". str. naś "postaviti gor. da so se uralska ljudstva naselila v severovzhodni Evropi kmalu po zadnji ledeni dobi. thui "tu(kaj)".. akad. vzpored. ki je she veliko bolj presenetljivo tako v svojih izhodishchih (teorija kontinuitete – TK) kakor v izvajanju in sklepih. 142: etrushch. Alinei opozarja. zelo zapletene so in povezane z misteriozno ter sporno srednjeveshko selitvijo Slovanov! Madzhari so ljudstvo z uralskim jezikom in zato sodijo v krog ljudstev.

je zgodovinar Armin Vambery domneval. da je toponomastika v karpatskem bazenu zvechine slovanska. antropoloshkih in drugih raziskovanj. st. Che povzamemo. ti so altajsko ljudstvo mongolskega izvora in mednje pogosto napachno shtejejo Madzhare. sovpadala pa naj bi z obdobjem poznih Avarov. kar pa ni v skladu z nomadskim zhivljenjem. proces oblikovanja Madzharov se je zachel zhe v chasu Hunov in Avarov. st. ki vkljuchuje tudi Madzhare in njihove odnose s Slovani. Zakaj? Zgodovinsko-etnichni argumenti Protislovja izhajajo zhe iz dokumentov iz Arpadovih chasov. da so Madzhari zhe stoletja pred Arpadom znali graditi zidane hishe s strehami.Slovani in Anti .revijasrp. konchal pa se je z Atilo. je bilo vech raziskovalcev. jezikovnih in kulturnih znachilnosti Arpadovega ljudstva (dokazane so s pisnimi viri in z arheoloshkimi najdbami) z zanesljivo pripadnostjo madzharshchine uralskim jezikom. ki so bili podobnega mnenja. da so Slovani avtohotni na danashnjih ozemljih. Nadaljnja kontradikcija. ki je doslej ni uspelo she nikomur razvozlati: proti komu so se v resnici bojevali Arpadovi vojshchaki med osvajanjem Panonije?! To omogocha domnevo. v chasu osvojitve in naslednjih vojashkih podvigov ter poljedelskega znachaja madzharske druzhbe neposredno po naselitvi. Madzhari so "prishli" v Panonijo iz zahodnega uralskega predglacialnega obrobja.2010 10:14:37] . Tudi v 20.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. po kateri so bili Madzhari na sedanjih ozemljih zhe pred Arpadom kot pozni Avari. V bistvu teorija vzdrzhi kritiko in obenem ohranja smiselno honfoglalas. tradicionalni pogled ne dopushcha uskladiti dvoje nasprotujochih si znachilnosti Madzharov: po eni strani naj bi to bilo ljudstvo z razvitim poljedelstvom in metalurshko ter loncharsko tehniko. po drugi strani pa so bili Madzhari zhari nomadski osvajalci. Tako nenadne spremembe niso mogoche. a tudi iz arheoloshkih. Leta 1978 je arheolog Gyula Laszlo postavil teorijo "dvojne osvojitve". Toda tudi ta datacija je sporna. Kaj pravi najnovejsha teorija o dvojni Madzharski osvojitvi Panonije? Zhe v 19. cheprav je naselitev potekala zhe veliko prej.Lucijan Vuga Uralci shli proti severu obenem z umikanjem ledenikov. lahko pa jih razlozhimo s predhodno madzharsko prisotnostjo na tistem ozemlju. Najochitnejsha nasprotja izvirajo iz bojevnishke.htm[16. ki so prishli tja 670. "nomadske in stepske" narave Madzharov pred osvojitvijo Panonske nizhine. Jezikoslovni vidiki http://www. kakor tudi ne domnevne slovanske pozne "preselitve" kot protislovja. jezikoslovnih. da so bili onkraj Kar­ patov zhe drugi Madzhari. Prav tako ni mogoche zadovoljivo povezati ochitnih turshkih etnichnih. da so Arpadovi Madzhari v resnici turshko pleme. po Alineiju je to bilo zhe mnogo prej. In konchno. loncharstvo in samo kmeto­ vanje. Etnografske shtudije so potrdile. To pa lahko zadovoljivo razreshimo edinole s teorijo kontinuitete in priznamo. arheoloshko identificirani na lonchevini z okrasjem "vitic in vejic". sledech svoji dotedanji ekokulturi. Podobno lahko rechemo za metalurgijo. ki ji jim je omogochala lov in prezhivetje. She vech: cheprav so v Panoniji in jugovzhodni Evropi stoletja pred Arpadom dominirali Avari. toda ta prva naselitev naj bi bila le 200 let pred drugo. dodaja Alinei. ne smemo zamolchati v ochi bijochega dejstva. nam viri porochajo zgolj o Hunih in celo te zamenjujejo z Madzhari.11.

da so bili Madzhari pred t. (1) Veljavno mnenje madzharskih jezikoslovcev je. osvojitvijo karpatskega bazena prisotni na precejshnjem obmochju Evrope. verjetno "med rekami". kjer so she danes. ki je mejilo na osrednjo Azijo. arheoloshka izkopavanja in jezikoslovna raziskovanja soglashajo.11. da so imeli Madzhari in Hazari (tudi turshko ljudstvo) zelo tesne odnose neposredno pred osvojitvijo Panonije. (6) Viri omenjajo tudi prisotnost Madzharov na podrochju. Hrvashki in Srbiji.htm[16. ki niso nikoli "prishli" v vzhodno Evropo. so v prvi vrsti lingvistichni in se nanashajo na najtesnejshe odnose madzharshchine z drugimi turshkimi jeziki. saj nismo dobili odgovora na vprashanje o najstarejshi naselitvi Madzharov v Evropi ali v Aziji niti ne o chasu njihovega morebitnega prihoda na njihovo zgodovinsko ozemlje. imenovanem Atelkozu (madzh.Slovani in Anti .Lucijan Vuga Izhajati velja iz treh temeljnih vprashanj. opozori na nekaj dognanj v zvezi z Madzhari pred Arpadom. okoli 2000 km vzhodno od Karpatov. v sklopu hongurskega imperija (od tod njihovo ime Hungari). Vendar nam to ne pomaga veliko. i. da so bili Madzhari v 7. gre za tisto podrochje.revijasrp. po kateri naj bi se uralska ljudstva po zadnji poledenitvi prva naselila na severovzhodu Evrope. (2) Madzhari so zhiveli tudi na obmochju starih povolshkih Bolgarov. torej Dneper. Prut in Seret. da Madzhari niso avtohtoni v Panoniji. na ozemlju. To bi podpirala tudi sploshno sprejeta teorija uralske kontinuitete. in che so od nekod prishli. v Veliki Bolgariji in na Volgi – je prav slednjemu najsorodnejsha madzharska arheoloshka dedishchina. Po Alineiju vse to brez sence dvoma kazhe. Razlogi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Slovashki.2010 10:14:37] . Etelköz). She preden zachne Alinei odgovarjati na ta vprashanja. ko so Madzhari zhiveli v t. ki ga omenja musliman Balkhi (umrl 934) in Madzhare imenuje Bashkirci. ki so slabo poznana. ki so turshko ljudstvo. ali te uganke ne velja reshiti na podoben nachin. Levediji. (b) od kod ter (c) kdaj. (1) V srednjem veku so govorili madzharsko tudi v t. ki je v avstro-ogrskem obdobju zajemalo tudi dele z manjshinami v danashnji Romuniji. sorodno Chuvashem. Magna Hungaria (pri chemer pomeni magna "stara"). O tem je pisal fra Giuliano leta 1235. ker so pach od nekdaj tam bili. ki naj bi nam omogochila to pojasniti: (a) ali so Madzhari od nekod prishli ali so od nekdaj tod bili. ki so jih raziskali sami madzharski strokovnjaki. kot jo TK razpleta za domnevno selitev Slovanov? Odstraniti bi bilo treba napachno domnevo o naselitvi in po TK domnevati enako kot za Slovane. (4) Nekateri znanstveniki menijo. Isto ljudstvo potrjujejo tudi arheoloshka odkritja madzharskih grobov v bashkirskem Sterlitamaku. da so prednike zgodovinskih Madzharov po http://www. st. Bug. ki v grobem ustreza danashnji Bashkiriji. Po vsem tem se moramo resno vprashati. Vendar – drugache kot glede Slovanov – ta teza glede Madzharov ni vzdrzhna. Nekaj resnice je le v teoriji o madzharski osvojitvi Panonije. (3) Pisni viri. prishla pa naj bi z vzhodnega dela osrednje Evrope. tako naj bi bilo tudi z Madzhari. i. (5) Med tremi bolgarskimi ljudstvi turshkega jezika – ob izlivu Donave (danashnja Bolgarija). i. To potrjuje madzharsko pokopalishche v kraju Bolshije Tigani ob sotochju rek Kama in Volge. in Madzhari bi preprosto ostali tam.

thuta . "stareshina. to je z altajskim podrochjem. delitve oblasti. je tipichna tako pri Hazarih kakor pri Madzharih. kralj pa le politichno in simbolno. Turshka imena pa v sploshnem kazhejo na azijsko nomadsko ljudstvo. To je ustvarilo turshki videz Madzharov glede na navade. st. purth/purt. skratka gre za amalgam dveh kulturnih izvorov. ker predstavljata delitev vrhovne oblasti v drzhavi. sposobna organizirati stabilne drzhave. "vrhovni politichni oblastnik". za katere je nashel vzporednice v stari madzharshchini. (9) "Dvojna dusha" Madzharov se odrazha z ene plati v njihovem jeziku.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.2010 10:14:37] . (6) Obstoj dvojnega principata. ki je ugro-finski. medtem ko jih je polnomadstvo do neke mere razlochevalo. to je ogrskega izvora.Slovani in Anti . z izjemo imena. nakar so prodrli v jugovzhodno Evropo.htm[16. gyula in kende (kar ustreza etrushchanskemu zila in camthe).11. (8) Madzharska mitologija nudi obilo podobnosti z juzhno Sibirijo. le tista napol nomadska.. (5) Domnevajo.Lucijan Vuga tistem. kakor Bolgari z Volge (Turki) in Madzhari. s katerim se sami oznachujejo: Madzhari. obichaje ipd. ti organizirali v nomadsko-pastirsko skupnost. saj med prve dosezhke etruskologije shtejejo prav razvozlanje nazivov za najvishje druzhbeno-politichne funkcije.revijasrp. da so obstajali med Madzhari in Hazari celo dinastichni odnosi. uporabljala je madzharshchino in turshchino. To kazhe. vojvoda. nekako tako. Jezikovna argumentacija Po tem kratkem povzetku zgodovinskih in etnichnih elementov madzharske etnogeneze poglejmo she jezikovno plat. Za utemeljitev svoje teorije je moral she nakazati druzhebno-politichne funkcije pri starih Madzharih. (2) Tudi madzharski lingvist Peter Hajdu. ki so se ohranjale. lauxum/luc(u)mo. (4) Politichna organizacija madzharskega vodilnega razreda je bila turshko-hazarskega izvora. zhivechi skupaj s turshkimi plemeni. da je bila madzharska vodilna plast dvojezichna. so se v 5. ko so prishli v stik s turshkimi ljudstvi. tarxun – tarjan) podaja ustrezne razlage. cep-. (7) Po Györffyju so bila med nomadskimi ljudstvi. http://www. ki se je odpovedal tradicionalni teoriji in privzel teorijo dveh osvojitev. Tako je bil Arpad »vrhovni poveljnik« gyula in kende »kralj« obenem in je jahal na chelu vojske. (3) Znanstveniki pravijo. vodja skupnosti" in canthe. ki so se premikala po stepah. medtem ko so povsem nomadska ljudstva izginila. Alineijevo pozornost je zhe zdavnaj pritegnila nenavadna podobnost etrushchanskih poimenovanj za vodilne funkcije. zacheli razseljevati po obsezhni ravnini juzhne Rusije«. »princeps civitatis«. pritrjuje: »Madzhari. z druge plati v ljudski glasbi. ki so tudi poznali dvojno delitev vrhovne oblasti med gyula in kende. "rex". ki je aziatskega izvora. Tudi za druge etrushchanske nizhje druzhbeno-politichne funkcije (etrushchansko maro. kot je danes v zahodnoevropskih kraljevinah razmerje med kraljem/kraljico in predsednikom vlade. (10) Znachilna za madzharsko etnogenezo so turshka osebna imena v chasu njihove "pojavitve" v Evropi. toda sicer je bila oblast deljena in resnichno moch je imel v rokah poveljnik vojske. do kakshne mere so bili Madzhari pomeshani s turshkimi ljudstvi v trenutku nastopa na zgodovinskem odru.tutun. organizirani po turshkih obichajih in pod vplivom turshke kulture. Med temi je Alinei posebej izlochil zila.

11. staro turshko (*staromadzharsko) tudun "vojashki poveljnik nekega obmochja. canthce. tu Alinei opozarja na slovansko osnovo balta. da je pramadzharshchina to morda dobila od Slovanov (str. naziv. marunu. ki se pogosto pojavlja v etrushchanskih napisih. str. "dz'la". 20: etrushch. vodna jama". str. (op. boltec "uhelj". S tem smo zgolj namignili na Alineijevo metodo podrobnega jezikovnega vzporejanja etrushchine in protomadzharshchine . pomembna in posebej obchutljiva druzhbena funkcija. V. L. izposojeno iz neznanega jezika. po Alineiju se pojavlja tudi slovanska vzporednica kip. Lowaz ipd. knda) Grossfürst des Bundes der ungarischen Stämen. luc-. da zilath. za druge pa ne. tarqan. je najti staromadzharske izraze adluazu. vitez-kraljevi mozh". madzharsko merö "merec". nedvomno iz *bъltъ. V. luw morda "dolzhnost.. za slednjo ne zdrzhi. obenem Alinei v primeru maru "mera" pravi. (v)prega(ti) = naprezanje. belty "usedlina. L. guverner". "sem"."insignija. staroslovansko kapь "soha. kralj brez dejanske mochi. lovec. 44: etrushch. obveza+napeti. kaliti". 25: etrushch. sekira". kar je bilo v davnini nedvomno eksistenchnega pomena). bovtati "tolchi.in bald. str. kar opravi "trgalec drobovja"). si oglejmo nekatere: str. zilcthi.Slovani in Anti . marunux. L.htm[16. canthus. zilacal. (op.: morda pa ne gre za osnovo lo v smislu konj. buld. krepelo. maru. 29: etrushch. str. maruxva "(zaprisezheni) zemljemerec". tarxun. zilci. knde. staromadzharsko kep "(verski) simbol. V. glede osnove lo "konj". kar kasneje tudi v drugih primerih vechkrat poudari z opozorilom. ampak za osnovo lov. kij". 23). v stari madzharshchini *purte "bojna sekira". belt "vrtinec". zila. (föld)merö "zemljemerec". v stari madzharshchini kende (kndh. zili itd. (tutun) "gospod". staroturshko tarkan. izvirno pa je pomenil vojskovodja. vrhovni vodja" ali haruspeks primus "vrhovni vedezhevalec na osnovi zhivalskega drobovja" (op. oprezanje". bat. zilac. cep. lauc-. purth. chlovek" torej "konjenik. str. chastni polozhaj". sodijo v skupino z osnovo zila. ki jih Alinei obravnava in za nekatere izrecno navede tudi slovansko paralelo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ime ali priimek. marunuxva. boltenь "zidarska zhlica". da so bili po teoriji kontinuitete na teh prostorih Slovani zhe v prazgodovini. tarxies. camthi.: zanimiva se mi zdi primerjava z slovenskim izrazom "iztrgati drobovje". da bi bila izposojenka). luxum "lucumo" »od kralja. Primerjave po Alineiju: Med etrushchanskimi besedami. ki kazhejo na staro osnovo low. toda pri obliki balda "kij. 22: etrushch. tarjan "pooblashchenec. podoba itd. balta "sekira. podoba. znamenje oblasti.". Sadnik in Aitzmüller opozarjata na mozhnost domache slovanske vzporednice iz osnov bul-. 30: etrushch.2010 10:14:37] .kot pri bula z vrsto izpeljank. Lougudi.: v Bezlajevem ESSJ imamo to obdelano pod vech gesli: bolt I. vojvoda v chasu "osvojitve Panonije". (op. idol. avtoriteta. L. balta "prepad. slov. pripadajoch kralju«. purt "dvorezna sekira". v stari madzharshchini "gyula" (beri: dzhula). lauxum-. str. http://www. V. Madzharski Gyula je danes znan zgolj kot antroponim. 23: etrushch. simbol". thuta. Zhe najstarejshi preuchevalci etrushchine so opozarjali.revijasrp. 27: etrushch. v madzharshchini lo "konj" + him "moshki. canthe. zilx. zilc. 28: etrushch. am "biti" in izpeljanke. lauxume.Lucijan Vuga str.: na Slovenskem so znani priimki Kenda in Kante). str. kar naj bi prishlo iz turkotatarshchine. toda tudi bolt »ribishko tolkalo".

kraj". triem "dvorana. slov. 83: thui "tu(kaj". V. penthna. grad" (op. daritev. (iz)kopanina. dati". slov. Alinei: slovansko trem.revijasrp. selishche". vzpored. ponjava". (za)sutje". vplivati. vzpred. teme(rje)<teme [zgornji. str. darovati. "(na)pen(jati). str. 49: calu "mrtev". "tul. peljati. (na)peti. L. "jama."pech" (op. soha. zhival(ice)". slov. str. "baj(ati). http://www. slov. (s)(po)mnik. Alinei opozarja na razshirjenost v slovanskem svetu "harcovati. kuhati". str. (vz)pen(jati). chezhnja "hrepenenje". me". slov. str. svet(ost). "konec. str. vishji. 111: pazu "pechi. kjer se kaj koncha". urediti. "kup(chek). 110: parliu "kuhati na pari". tla(k). 63: hupnina "grob z nasutjem. slov. 67: mathcva "medeno. okraj". "suti. okrozhje. 60: fler "kopija. kliti. str. kmetavz-ar. klica zarodek. str. str. str. hurt "boj.".omogocha vzporejanje s slov. grob". slov. 47: atrium. tolchi. risati. puliti. zarezati. nacheti. nemch-ur. hara. obok.Lucijan Vuga str.". napol". 83: tular "meja. str. sitnariti" z razlichno etimologijo). cerkvenoslovansko okrьstь. 86-87: vacal. slov. tulka. (na)zor". medica". mini "meni. "polje. "zhil. slov."pech". 94: klumie "zhekno. 85: -thr. vzp. pokrajina". 101: ixeme "pij".2010 10:14:37] . (op. baj(ka)". penthuna. 116: snuiaf "tvorba bodochega zaveznishtva". "kal. str. ustje pechi" iz kul. kur[ishche]") in -umi ipd. nadlegovati. 112: pulum "hodnik. paluba". zavetishche.). 58: eta. magichna vez ipd. tekalishche.". "zrenje/zreti. str. 45: ati "mati". str.". zhivel. odprtina. po Alineiju iz gur. Turje. harcować [bojevati se]". Alinei meni. -(t)ur". primer. oznaka.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.Slovani in Anti . medkrovje. 87: zic. 70: mut(a)na "nagrobnik. 88: ziv "zhiv(eti)". znak. slov. pripraviti. (s)tul(iti) se [kriviti se]". (po)meniti". zix "vrezati. "(za)klan".: po mojem se to ujema s "kur(iti). str. str. luknja". "knez". pluti. vzpored. ta "ta". str. bregar ipd. str. slov. 66: zivas "zhiv(eti)". pogrniti". razum". nemshku-tar. "zhig(osati)". kupola. iz ljubezni do ipd. nadrejeni".: 71 nac "velik" ali "noch" ali "ne". 118: tamera "grobnica. 49: c(a)lan "mrtvec. kip. str. V. str. str. slov. slov. "snovati. s[i]val. -thur. ita. "vekati. ozhiviti".11. naklonjenost. po Alineiju tudi slov. videz". str. slov. stanovanje". nejevoljo]" ali "noch". kalchek. "(po)mota. s[i]valke "zhival. slov. str. str. medpalubje". Terje ipd. slov. str. 80: suthina "grob(ni).: morda sodijo sem toponimi Turjak. chrtati". "selo. pokop(ni) ". obli del chesa. 114: sal "bivalishche. slov. otrok od". borba ipd. (za)snova". tulec. str. Alinei opozarja tudi na slov. 52: cexa2 "zgoraj. "-(t)ar. terem. vzpored. str. "pariti". 84: tur "dar. vzpored. vrh. tule [tukaj]. "ozhemi". ki se preseli v novorojenchka. zhelja". mi "jaz«. str. str. "temnica. vrhnji del. 87: zin "narediti". str. prichanje". 67: me. (za)suti. 111: penthe. npr. zhila. okrьstъ "okolje. str. kupnina". zivas. "okreshelj [gozd med otrebljenim svetom]". vacl "odmevno dejanje.: tudi Bezlaj v ESSJ ima harati "tepsti. rasna "okraj/okres. V. L. str. z medom. (op. vacil. okrog. (na)zoren. mene. gomila".htm[16. L. "pol. str. osnova pen(th). "nak [izrazha mochno zanikanje. penznas "pokriti. opna. (u)chin(iti). usluga. slov.: tudi slov. slov. krog. vikati [vzklikati])". str. slov. 117: sren "(na) pamet. 52: cexa1 "(v) korist. 112: raśna. 100: har. pisati. -thura "pripona za oznachevanje izvora ali pripadnosti". V. str. poganjek". veranda. slov. steza. L. da to potrjuje prisotnost Slovanov pred prihodom Madzharov. 115: śel "obnoviti.

"(za)kletev. jez [naprava. "vodnik. mesto Vei. tesni (blizhnji) chlani". dopushcha tudi slovensko razlago. st. 133: Vei(s).revijasrp. mesto Vetulonija. ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg. "chachka". molek". slov.Slovani in Anti . materia]. vzpored. "jedilo". 132: Pupluna.povrniti mu". str. vzpored.11. slov. 199: ithalu "pijacha". 225: osebni zaimki: Posebej zanimiv je na str. bradatega Herkula. "vrisk. str. slov. slov. slov. str. "mulj: muljava [trava. mesto Populonia "prestolnica ognjishch. uzde". zagrada. 196: mini "mi. pechatenje]". 133: Vetluna. meni. imetje". 213: hasmunkxx. voditi". zajezitev. 122: tesinth "jesti". vzpored.2010 10:14:37] madzharsko en ten ön min tin italijansko io tu lui. str. lok. tvorba. oprema. najvishja zgornja ploskev]". kar Alinei prebere kot: »(usa) questo (specchio) ponendo a mente come Ercole figlio di Giunone si nutriva di latte« [(uporabljaj) to (ogledalo) in dobro razmisli. "za mati". gnesti z nogami". str. hasmuni "trebuh" po Alineiju ustreza slov. slov. slov. zarezati. slov. vzpored. "tovor. 128: viskri "zahteva vrnitev (darila)". "jez. zato navajam moj komentar: etrushchansko eca "questo (qui). Alineijeva razchlemba. 120: thapicum. vzpored. vzpored. ki jo je sicer razlozhil na ugrijski etimo­ loshki podlagi. str. str.htm[16. str. "vrechi. voziti. k meni. vrteti (s pracho). tvoriti". "cursus" "tek. "ruzhan". str. vodich. str. vzpored. lei noi voi slovensko jaz ti on mi vi . topilnic". pot". prechno na tok vode]. v neko smer". "moliti. 202: mulvenike "daritev. eko". 128: zamathi "macheha". vzpored. vzpored. jezbica iz vej]. jezbica [gradbena naprava ob bregu.Lucijan Vuga obok. ki iz svojih prsi doji odraslega. meni". slov. vzpored. tepsti". str. str. je prikazana Junona. lastnina. tirati". 196: zixuxe "vrezati. "vajeti. madzh.ugrijsko "ez. "paliti. 213: śuplu "shibati. "teshiti (lakoto). kaznovati . "muka". druzhinski". verjetno gre za etrushchansko ime mesta. 177: cleva "je potrdil pogodbo". popaliti". slov. vzpored. dopolniti". str. darilo". shibati. 128: vrath "zadeti z izstrelkom. vozach". str.slov. chetati se". "tir. sredstvo za utrditev. slov. itd. str. na bronastem zrcalu iz Volterre iz 3. 128: vatiexe "voditi. str. vzpored. slov. opraviti nalogo. smer. 119: tanasa "sorodnik. "jez [vechja sladkovodna riba]. umazan. slov. str. vzpored "cheta. vreshchi". Fufluna. 198: naceme "a me. 123: thel "delo. 194 primer napisa na zrcalu: eca sren tva ixnac hercle unial clan thra sce. tok. str. ker je napis na fibuli. 134: Imola. slov. 129: zat "boj. pasha]". ribogojnica". pomenilo naj bi "mochvirje ali rastlina glavinec (centaurea)". str. vzpored. str. "ta nashi. tvar [snov. napisati". slov. bichati". slov. vzpored. str. je mogocha tudi slov. pechi. verso di me. teshch (kot vzrok za jelo)". tirnica. slovan. str. kako je Herkul sin Junone sesal mleko]. vodilni. str. pokvarjen". nekomu". klej [lepilo. molitev. "nekam. str. vzpored. eke. vzpored. bitka". supal. "ta (ki)". Namrech. str. ver "zadeti. zhupan (kar imajo nekateri za slovensko izposojenko iz madzharshchine). vrniti mu". ta (tu))" . suppan "bichati. thapintaś "teptati. *vej-jez. 214: runs "razchetverjen. vzpored. vzpored.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. http://www. slov. potolchi". 120: tarils lat. 121: thaura "dobrina.

De administrando imperio zapisal v grshchini Megere. prvi metalurgi Evrope. vse iz ogrskega manć "mozh."eszik [jesti]" – "sesek. eszre" ."v znak. Hudud al-alam (982 . zarodek". chlovek. Prvich je poimenovanje magyar izprichano v arabskem viru leta 870 v obliki m. prinashalci so bili drugachnega jezika. st. chloveka. kitajskih in perzijskih delih iz 13. tako. Poscmegyer. sce "mangiare. postaviti. imeli so se za Meg(er)/Magy-(ar). na vzhodu pa Slovani.g.2010 10:14:37] . oziroma gre verjetneje za Er (danes Udmurti).riya (pripona –riya je arabska). st.htm[16. klan. je spochetka imela metalurgija. Ime Madzhari.11. ta skupnost pa naj bi bila najmochnejsha med sedmimi plemeni. manś »ime. 366). Mezömegyer. da so se Etrushchani sami imenovali Mex (mexl. jesti" . tva "porre. dano skupnosti Mansov in Khantyev (Voguli in Ostiaki). v slovanskih virih iz 12. st. clan "figlio. klica. oznacheval naj bi "mozha.Lucijan Vuga sren "a mente. Babonymegyer. mexlum).revijasrp. Kaposztasmegyer. Seveda ne mislim. hercle – Herkul. kakrshni so "ploshchica A iz Pyrgyja" in "tabula Cortonensis". ki so sodelovala pri "osvojitvi Panonije". najdemo obliko Majar in chedalje pogosteje podobne razlichice.Slovani in Anti . da je to dovolj za kategorichno trditev. Vasmegyer itd. Nogradmegyer. Alinei razlaga. sin. poglejmo she neko pomembno podrobnost."da[va](ti). Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? V okviru TK. Magyar. v spisu Arabca Ibn Rusta okoli 930 Majgar. mleko" . Belmegyer. da je Junona dojila Herkula«. dobro premisli. med njimi so v severni Italiji na zahodu prevladovali Kelti. sesati". unial – od Junone. igyen + nac" ."tesz. kot nekakshna specializacija ali delitev dela. pripisan Thefariei Velianas na ploshchici A iz Pyrgija. morda so obvladali dva jezika. polozhiti".γ. etnichni znachaj. in questo modo. dati. spomin". Perzijec Gardizi med 1050-1053 belezhi Majgar. naj bi tako bilo sestavljeno iz imen ljudstev Mansi in Er. teve" .). v jeziku khanty pomeni mant "ime ene od bratovshchin Khantov«. mente. st. Bekasmegyer. bratovshchina". na ta nachin" . to obliko najdemo v 12.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ime plemena. Toda preden koncham. pravi Alinei (str. bizantinska grshchina pishe Meγere (10. st. kar naj bi izhajalo iz iste osnove kakor Madzhari. kliti. kot "etrushchanski/madzharski vodja"."kal. od katerih so nekatera she danes zhiva: Megyer. saj nastopa v znachilnih povezavah z drugimi izrazi v tako pomembnih dokumentih. V zachetku gre za sestavljenko iz (1) mänći etnonim "Mansi". sina". v madzharski kroniki Anonima (12. opomin. zrcalo". ki je zhivelo med Volgo in Uralom. ki so obvladovali znamenita in obsezhna balkanska nahajalishcha bakra in http://www. st. menim. ki ga najdemo v ember."zri. thra "latte.983) pa Majgar."tej+ra" [z mlekom] – "trese". v mongolskih. madzharski dedichi Mansev. in sestavine (2) –er. rod. polozhiti" . stoji Mager. Bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet je v svojem delu iz 10. otrok" . Tako lahko gladko prevedemo mex thuta."eszren. pogosto zapisano za imena krajev. da je zadeva veliko bolj kompleksna. da so bili Etrushchani Slovani. mladenicha. ixnac "cosi. dobro pomni" . (u)zren [ugledan]. Tako bi prishli do slovenske razlage: »To zrcalo si postavi v opomin."igy. da so se tudi Etrushchani sami imenovali Mex. zreti. oseba.) beremo: »in sua lingua propria mogerie vocatur«.brez ugrijske primerjave . Vse to omogocha Alineiju sklep.

da »the East European pastoral migrants who had made their homes in Austria and Slovenia also got as far as the Mediterranean [Barfield.revijasrp. da je etrushchina koiné. 264) z zelo skromno literarno tradicijo. med seboj pa so she dolgo ohranili svojo govorico. f = φ. 278). zgolj v veljavni in trdozhivi kronologiji pozne priselitve Madzharov v Panonijo. che si le ogledamo samo primer angleshke pisave). presence of Central European influence at the head of the Adriatic around Trieste [i. V. V. ki niso bili le brez knjizhevnosti.htm[16.) Po Alineiju (ki ima arheoloshke.Lucijan Vuga zlata. Etrushchanski (ne prav shtevilni) pisarji so bili funkcionarji v sluzhbi tujerodnih priseljencev. po vsem sodech. Malo naprej (str. ki je morala na temelju skromnega besedishcha in kratkih besedil zgraditi teoreme za rekonstrukcijo neznanega jezika. kakshna je bila slovenshchina brizhinskih spomenikov v primerjavi z danashnjo. c = χ. Znano je.« Tudi nestanovitna uporaba pisave ( t = Θ.: Tu naj opozorim na dolocheno sovpadanje z mnenjem Semerana.is the first evidence of the subsequent. ti so v vzhodnih Alpah ustvarili slovanski superstratum na ladinskem in furlanskem obmochju. prav tam]«.) Alinei kazhe na hermenevtichno zagato (str. od tod arbitrarna idealizacija samega chrkopisa. che pa naj bi Etrushchani http://www. kar je vplivalo tudi na jezik. a. da je med doslej odkritimi etrushchanskimi besedili ogromna vechina kratkih nagrobnih ali prilozhnostnih zapisov. imenovana Ljubljansko barje. Tako Hencken meni. da je bil doslej poglavitni razlog. cheprav po njegovem iz semitskih jezikov.Slovani in Anti . ki naj bi bil zadovoljiv odraz fonoloshkemu sistemu (to je dvomljiv poskus. Tudi najdaljshi znani tekst z zagrebshke mumije je. (Op. dolgo mnogo stoletij. da je lahko obchevala s toskanskim.11. 369-370) Alinei she zapishe: »Medtem pa so v Toskani Pramadzhari v bistvu pomenili le maloshtevilno elito. L. (Op. ki je na prvi pogled videti kljuchen: zakaj se je Etrurija razvijala z juga proti severu.. 367). Po sociolingvistichnih kriterijih je odnos med nestalnostjo pisave in literarno tradicijo zelo mochan. prazgodovinske in lingvistichne predhodnike) so Madzhari prishli v Etrurijo iz karpatsko-podonavskega bazena. medtem ko Alinei semitskim dodaja she madzharske in ne nazadnje tudi slovanske besede.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 1971]« (str. kar je mogoche dokumentirati z dvojezichnimi napisi na tablicah iz Pyrgija in izhaja iz tesnih povezav celotnega mediteranskega obmochja z Blizhnjim vzhodom. almost continuous. Zhe interpunkcija predstavlja torishche neskonchnih razprav med strokovnjaki.. L. samo pomislimo. s = ś) (str. zakaj ni bil vzpostavljen enachaj Madzhari = Etrushchani.2010 10:14:37] . ki je prishla v Italijo iz Panonije. che naj bo ostanek pisave po zlogih. 264) etruskologije. Ni nakljuchje. ampak so bili predvsem in v polni meri zaposleni z gospodarstvom in upravljanjem osvojene dezhele. kjer kultura s slovenskim obrazom (facies) in prisotnostjo znachilnih slovenskih izdelkov. Ker je za obrambo Alineijeve teorije treba odgovoriti na vrsto nasprotnih argumentov.: Ker gre pri Etrushchanih za obdobje. da se je v tem obdobju osrednja kultura razvila na severovzhodu Apeninskega polotoka. pretezhno italidskim ljudstvom. Ter v nadaljevanju: ». ki naj bi bila znachilna za arhaichno etrushchino. 138) in veliko razlichno zapisanih posameznih besed je mogoche razlozhiti (str. dokazuje. naj navedem zgolj enega. zato niso imeli chasa za besedno umetnost. postala dvojezichna. Toda vmes je she vpliv semitskih jezikov (str. religiozne narave.

tisochletju pr. so se morali nahajati zelo dalech od izvornega blizhnjevzhodnega sredishcha neolitizacije. ki ga daje zhe Peroni: v juzhni Etruriji je villanovska kultura meshanica z drugimi sestavinami. Che torej domnevamo. ki so v prazgodovinskem obdobju to dozhivela prek Baltov in Germanov (str. da bi prevzeli nove proizvajalne tehnike in jim tudi dali svoje izraze ali pa si jih izposodili iz drugih jezikov. da madzharsko kmetovalsko besedje kazhe. ni drugachne razlage kot: (A) ko so se po zadnji poledenitvi umikali ledeniki proti severu Evrope. kjer so bili pred njihovim prihodom Slovani lengyelske kulture. Ko obravnavamo ugro-finsko jezikovno skupino. da so bili Madzhari "neolitizirani" (pojav poljedelstva) pod oblastjo nekega turshkega ljudstva.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. (b) kulturno in delno etno-lingvistichno turshka kultura kurganov. 415 . cheprav she ne moremo govoriti o enotnem madzharskem ljudstvu. Che pa bi bili Madzhari zhe od prej v karpatsko-podonavskem bazenu. n. so se tudi Madzhari kot ostali Uralci iz vzhodnega dela srednje Evrope. medtem ko je na obmochju Bologne edina povsem chista in izvirna. Toskana. Njihova elita. je zanimivo. Iz Panonije. po drugem pa po kopnem prek ozemlja.revijasrp. ohranjajoch tradicionalni paleolitsko-mezolitski nachin lovstva in ribishtva. Tursci. bi bila prav tako meshanica (str. Etrusci ne bi bilo nich chudnega. Protomadzhari na vzhodnem krilu pa so se morali usmeriti proti Uralu. pomikali za divjadjo na sever. Alineijeve jezikoslovne analize kazhejo. potem v V. da so bili Madzhari ne­ olitizirani pod nekim turshkim ljudstvom. kamor je v neolitiku zhe segel z Balkana drugi kulturni val v obliki lengyelske kulture. in je "e" zgolj v olajshanje izgovarjavi. Da bi pojasnili to njihovo veliko oddaljenost. kjer so prishli v stik s turshkimi (altajskimi) ljudstvi ter z njihovim nachinom agropastirstva in seveda z izrazjem s tem v zvezi (str. zhe naseljenega s Slovenci.2010 10:14:37] . kar ne velja za Fince in ostala uralska ljudstva. kot je to bilo pri Grkih. che bi prihajala z juga. Ker so jih neolitizirali Turki. po enem mnenju chez Jadransko morje. ki je skladno s teorijo kontinuitete slovanska po jeziku. (c) lingvistichno Ugri iz zahodne Sibirije (428-430). 396-370).11. Tudi za pogosto uporabljano latinsko ime Tusci. tisochletju pr. od katerih so si izposodili poljedelsko terminologijo. Shele takrat se je v drugi polovici halkolitika v III. 416). zato tudi Toski. ko se je ljudstvo z imenom Türk pojavilo v osrednji Aziji. Madzhari naj bi po tem scenariju prishli na Apeninski polotok med koncem bronaste in zachetkom zhelezne dobe iz Panonije. n. 418). ko je ta prodirala v Evropo. (B) med tem pomikanjem proti severu je zahodnejshi del uralskih ljudstev – ki ga oznachujemo kot baltofinskega – dosegel Baltik in prishel v stik z zhe neolitiziranimi Indoevropejci (Balti in Germani). Po najnovejshih odkritjih obstaja tudi razlichica *tursike.416). takrat ko se je pojavila ta kultura. kjer so zhiveli. *turse z osnovo *turs. niso mogli biti v srednji Evropi. druzhbena ureditev in dobrshen del besednjaka so bili turshki (str.Lucijan Vuga prishli iz Panonije? In odgovor.htm[16. Germanih in Slovanih. so bili ti Altajci po TK tam zhe od prvih naselitev chloveka. so Etrushchani – Madzhari prishli v Italijo. da so Etrushchani – Madzhari organizirali svojo skupnost shele po dokonchni ustalitvi na villanovskem obmochju in pred pojavom zgodovinske Etrurije. Tako pa so prevzeli poljedelskopashnishko tehniko in izrazje od nekega vladajochega turshkega ljudstva.Slovani in Anti . del Pramadzharov premaknil kot nomadski pastirji kurganov (po Alineiju) proti karpatsko-podonavskemu bazenu. zato lahko pojavljanje Turkov na evropskih tleh zhe veliko pred letom 551 uposhtevamo brez velikega tveganja (str. Italidih. kar nam potrjuje razshirjenost etrushchanskih http://www. sht. bi bilo logichno. 418). che bi izhajalo iz Turki. Za njihovo etnogenezo so odlochilni: (a) kronoloshko izvirna slovanska kultura Baden. sht. Cheprav obstajajo ti podatki shele po letu 551.

od katerih ima vsaka svoje zagovornike. saj je bila v neposrednem stiku z latinshchino (cheprav je Sergi zagovornik blizhnjevzhodnega izvora Etrushchanov). preden so prispeli na etrushchansko obmochje v Italiji. Che skushamo strniti najnovejshe teorije mednarodnih strokovnjakov. Che strnem svoje razmishljanje. lahko povezhemo v domnevo.11. da je takrat sever tvoril celoto s centrom (Velzna) in jugom (Alsium). Zato se ni treba chuditi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.2010 10:14:37] . s chimer je potrjeno. kar lahko rechemo) mochan vpliv na kulturni in jezikovni razvoj villanovskega ljudstva in s tem Etrushchanov samih. kar je posredno mogoche izpeljati tudi iz (2) Sergijeve teorije o latinshchini kot lokalno nastalem jeziku iz praslovanshchine in jezika staroselcev. A tudi (3) Alineijeva teorija o etrushchini kot arhaichni obliki madzharshchine se mi zdi potrebna popravka. da povsem na novo postavljata izvor Indoevropejcev. pri chemer seveda etrushchina ni mogla biti izzvzeta iz teh vplivov. da je vse troje res: tu so se zdruzhila ljudstva in kulture avtohtonega prebivalstva. ki jih tudi tak pesimizem ne bo zaustavil. v bistvu pa sta si podobni v tem. 399). da prihajajo z Blizhnjega Vzhoda. ki naj bi bila koiné iz semitskih jezikov. Po mnenju Alineija danashnja kriza tradicionalne indoevropeistike izvira iz vztrajanja na domnevi o mnozhichnih invazijah bojevitih ljudstev z vzhoda ter iz absurdno nizke kronologije. uposhtevajoch omenjene raziskave in teorije. vendar pa po moje etrushchina kazhe tudi mochne primesi drugih jezikov. in che sprejmemo njegovo tezo o madzharski eliti (tega ne moremo v celoti izkljuchiti). chesh da to nima nikakrshnega smisla vech. predvsem pa domnevata relativno veliko naselitveno stabilnost zhe od prazgodovinskih chasov. uposhtevajoch prav njegovo domnevo iz TK o Slovanih kot staroselcih na obmochju vzhodnih Alp. ki dolocha mnozhichne selitve ljudstev v srednjem veku. da so nekateri zhe odnehali in rekli. da zhe od antike sem znana razhajanja o izvoru Etrushchanov – da so avtohtoni na tleh Italije. che so danes tolikshne mednarodne razprave o dveh velikih teorijah – Renfrewovi teoriji o neolitski razshiritvi Indoevropejcev in Alineijevi teoriji kontinuitete. Protomadzhari pa so po njegovi TK prishli v tesen stik z zhe prej v Panoniji in vzhodnih Alpah naseljenimi Slovani in so torej dozhiveli kulturno in jezikovno akulturacijo. Ker pa so po Alineijevi teoriji Protomadzhari pomembno vplivali na genezo Etrushchanov. Vendar pa kljub temu ostaja veliko neumornih in navdushenih raziskovalcev. je ta tja indirektno zanesla slovansko kulturo in jezik. Velsna in Alsium. da je bilo v celotnem Sredozemlju nedvomno chutiti mochan kulturni. bi rekel o (1) Semeranovi tezi o etrushchini.htm[16.Slovani in Anti .revijasrp.Lucijan Vuga toponimov Felsina. a le delno tudi migracijski vpliv Semitov z Blizhnjega vzhoda. da je pred zgodovinarji in jezikoslovci she precej tezhkega dela. da je villanovsko ljudstvo govorilo neko vr­ sto arhaichne madzharshchine (str. Iz navedenega je videti. To potrjujejo same njegove analize. toliko. med temi ochitno tudi slovanshchine. in gotovo bomo imeli mozhnost she velikokrat slishati o (presenetljivih) raziskovanjih tudi na polju etruskologije. To pa pomeni. da so se priselili s severa – vse tako kazhe. da so namrech ti morali imeti (najmanj. se nam utrjuje vtis. http://www.

gotsko kaupon. b) Baltoslovani pripadajo indoevropski jezikovni skupini in etrushchina ima zaradi etrushchansko-italske simbioze prevzeto marsikatero indoevropsko besedo od Italikov.> sa. in z au > neutrum je etrushchansko *zamt(h) »zlata kovina« (predgrshko µέταλλον). nasproti etrushchanskemu Τυρσηνοι > Τυρρηνοι. kjer je prishlo do m>b iz nordijskega *bat »jantar«. tudi germansko-slovansko *ap. etrushchansko rauf iz italskega *roufo nemshko »rot«.Lucijan Vuga priseljencev z vzhoda in severa. latinsko *cop-t > *coht-io > coctio.> tię. juzhno sadje.11. za to preditalsko besedo imamo npr. trgovec]. O. posrednik. S takega zornega kota poskushajmo analizirati dela Karla Oshtirja. kar je ohranjeno v imenu reke *wiksl > novovisokonemshko Weichsel. primerljivo z etrushchanskim άριµος »opica«.Slovani in Anti . Prav tako je etrushchansko τήßεννος rimsko »toga«. kjer zachenja takole (prevod L. Tu[r]sci. je dospel do Egipta. etrushchansko zam ath »zlato« in predlatinsko santerna »boraks za lotanje zlata«. Tudi litavsko áuksas »zlato« velja za italsko izposojenko. Z juga pa je prishlo v letshchino ęrms »opica«. k chemur etrushchansko apa »chlovek. kar je ohranjeno v litavskem langus »okno« in tudi v etrushchanskem malena »zrcalo«.): »Odnosi med Etrushchani in Baltoslovani so trojne vrste: a) Med Italijo in Baltikom oziroma med zakarpatskim obmochjem skozi vso zgodovino obstaja zhivahna trgovina: s severa so dobavljali jantar (op.revijasrp.2010 10:14:37] . lunjь : vel. Nostratichno sorodstvo Staroevropejcev. mozh« in prek p<>b tudi libijsko ‘Αßεννα <> ‘Αßιλη »Χimiera (< latinsko simia »opica«). Vedno znova pojavljajocha se hipoteza o indoevropskem izvoru Etrushchanov je tezhko sprejemljiva tudi v predindoevropski preobleki. kramar« (pripada z au<>a predgrshkemu κάπηλος [op.od Germanov finsko tursas – in predpoljsko *Trъch.: z a<>o in z etrushchanskim pt > (h)t (razvoj je takshen: septumius > sehtumial > setume). kar zhivi v imenu jantarskega otoka A-bal-us. sobolj«. Znana je razshirjenost predlatinskega capuo »Krämer. ETRUSHCHINA – MEGALITSKI JEZIK Karel Oshtir je. predlatinsko aurum. jantar z Baltika. cotio. V. v *pontski > srednjeveshki latinshchini tebellus »zobel. kot recheno. slovansko rъděti. od koder nato she finsko kauppa in slovansko kupiti. Tako npr. Tako je ligursko langurium »jantar« izposojeno iz baltskega *lang »jantar.»opica« in germansko *ap-ana > Affe ter slovansko op-ića. med katerimi morajo tudi Etrushchani najti svoje mesto http://www. umetnishke predmete itd. kanja : capys).in slovanskim soboljь. z juga zlato. Oshtirja: Bernstein. primerjaj *baltsko > egipchansko sacal »jantar« s pristavkom w-i dobimo *wiskl. slovansko Visla. obdelal odnos med Etrushchani in Slovani predvsem v knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (astrębъ : άρακος. kar vse naj bi bilo posledica zhivahnega trgovanja med Italijo in srednjo Evropo ter Baltikom in Zakarpatjem. predsabinsko ausom. Händler. cocio »Makler. zdruzhljiva s predtrashkim te. v takih okolishchinah je to drugi vir skupnih etrushchansko-slovanskih besed. kar najdemo she v staroislandshchini kot turs »Riese.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. prishlo od Rimljanov h Germanom. obmochje reke Weichesl je bilo podrochje jantarja) in kozhe. velikan« .htm[16. kot izposojenka. vino. K.

srbsko in hrvashko jastrieb. cerkvenoslovansko jastrub. na jugu tudi satemska indoevropska albansko-armenshchina (in morebiti drugi balkanski satemski dialekti). jastrebovi. cheshko jestrab. takih izhodishch nashteje in utemelji celo vrsto ter za vsako daje primere. chemur ustreza grshko okus = staroindijsko ashush »hitro«.ter tudi iz a-. od koder izhajajo prefiksi. poljsko jastrzab.« Za Oshtirja so karakteristika (Drei Vogelnamen. v katerem palatali in labiovelari skupaj preidejo v velare. Teberis.. predslovanshchino. (2) Predslovansko lunjь se pojavlja v cerkvenoslovanskem lunjь »nem. kentumski-indoevropski Germani. Geier je slov. slov. predgermanshchino. srbsko in hrvashko lunja »Gabelweihe«. Znan je prehod za slovanski ja. jatreb. jastrebast »jastrebove barve«. ki so zelo pomembni. od Baltoslovanov locheni s pasom prediliro-trashkih Venetov. npr. toda ta hip je nedokazano in ‘’napihnjeno’’. ker v mnogih primerih med drugim nachenjajo vprashanje. cerkvenoslovansko-rusko łunj »nem. Po tako temeljiti pripravi preide na prvi primer: (1) Slovansko astrebъ. skladnosti med Indoevropejci in Etrushchani so onomatopoetichne (posnemanje naravnih glasov) oziroma zamotanega praizvora. je sicer mogoche. etrushchino-preditalshchino – naglasno pogojene glasovne menjave ter neposredno nizanje delov stavka z anaforo (ponavljanje iste besede v zachetku zaporednih stavkov ali verzov. tako (str. ki je bila verjetno neki iliro-trashki dialekt. c) Mnozhica etrushchansko-slovanskih besednih dvojic izhaja iz predindoevropskega prasorodstva predslovanshchine z etrushchino. prediliro-trashchino. Bussard. tudi iz tega izhajajo njegove analize. gornjeluzhishko jatrob. predgrshchino. slovensko lunj »nem. polabsko jostrab.iz e. Weihe. slovensko jastreb. Albula. iz preditalskega alfo>albo »bel«. tako etrushchansko *tub(∂ )r ali *teb( ∂ )r domnevno »bel«. rusko lunjь »nem. starejshe jastran. ter na zahodu. Primerljivo s predslovanskim topol »populus alba« po b<>p itd.11. kar pa ni vse. http://www. 3) staroevropejshchine in staromaloazijshchine – pri chemer je v analizo zajel maloazijshchino. predgrshchino. rusko jastrebъ.Slovani in Anti . 33) za etrushchansko ime reke Tibere: Tiberis. Thubris. ali smo si res Slovani toliko izposojali od Germanov oz. jastreb«. oziroma chorna s k<>kh nasproti litavskemu shérti. Njegova konchna ugotovitev je.odpadel. retshchino. mishar«.htm[16. Turmfalke. v etrushkem *ar pri arakos je -s. spodnjeluzhishko jatśeb. Med razvijanjem etimologije jastreba vechkrat posezhe po vzporednicah z etrushchino. infiksi ter sufiksi. in bitijnijsko Τιος iz indoevropskega *diw. vrsta sokola«.revijasrp. Od tod torej gosь namesto *zosь »gos« in chopljo < khapjom nasproti latinskemu capio. jastrebъ in jastrebь lezhi dalje v ruski-cerkveni slovanshchini jastrabъ. Domnevno *astreb iz indoevropskega *akros. liguro-piktshchino in iberobaskovshchino k staroevropski jezikovni skupini na tleh Evrope. starejshe jastrjabъ. Shele iz te centralnoindoevropeizirane staroevropshchine se je razshirila na vzhodu iranska skitshchina in satemska baltoslovanshchina. v italsko-latinskem okolju Albas. narechno rastrub. str.in ai.2010 10:14:37] . Nemcev ali gre za skupno dedishchino. Tlachani na svet se rodimo – tlachani ga spet zapustimo) zaimka.Lucijan Vuga skupaj z Indoevropejci. Od predindoevropske predslovanshchine je temeljno razlichna centralnoindoevropska predslovanshchina. oba dialekta pripadata s predskitshchino. Mäusefalke. medtem ko je staromaloazijshchina s sorodnimi jeziki segala na drugo stran proti Mali Aziji ter se stikala s hamitshchino (razen semitshchine) v severni Afriki. kanja. jastran. predilirshchino. jastrib..si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.. da si podobnosti med slovanskim jastrebъ< *asr = etrushchansko *asr v arakos ‘’ieraks’’ nista v nasprotju.

– wl->l-. cenitelj. predslovansko. – mogyla. dekle«. etrushchansko rel »Graburne. (3) Predslovansko kanja. *kallis. latvica«. toda vsebovano v ognjь. Za -gn. cheshko lunak »Hühnergeier«.2010 10:14:37] . shoja. Vetter. *lodъka lezhi tudi v predgrshkem *Ladua > Leda. predslovansko.(iz *waxl-) identichna z etrushchanskim imenom ptice *vel. mnogi«. predbaltoslovansko. V dolgi in podrobni utemeljitvi te svoje ugotovitve Karel Oshtir na mnogih primerih analizira sorodne slovanske in etrushchanske besede. 69). Acker. poljsko kania. prek p<>ph in d<>t etrushchansko *f[e]ront v frontac »fulgurator« in v latinshchini frontesia ostenta »Blitz und Donnerzeichen. lunь. predslovansko lad. sodnik.« (str.Slovani in Anti . 70. naj jih navedemo le nekaj. »Paradies. privesek« (str. Weihe. malorusko kanja. Gattin. glasovna premena v slovanskih jezikih. gospa. op. »Hütte. mati« (str. soproga.. kanjec.Lucijan Vuga Sumpfweihe«. srbsko in hrvashko kanja. mantissa »additamentum. dodatek. za etrushchansko vel ima izhodishche v staroevropskem *wan. znana tudi v etrushchini: Vel(c)itanus > let(h)a »Kriegsgottheit. predslovansko. Mädchen. 72). narechno kaniuk.> -n-. stric. je najti v etrushchini snena »schmücken. Feld < *laknu: etrushchansko < latinsko acnua »100« < Feldmass. grobni grichek«. marsikateri. Mutter. predslovansko. latъka.11.> baltoslovansko l. – jata. – lanъ. rusko kanja. strichnik=bratranec« (str. Grosshüfner«. 73. 73). grobna zhara« (str. etrushchansko mantisa. razvojno -gyla <>-gela kot v maloazijskem *Suag-gela »kraljeva grobnica«. morda etrushchansko cam[e]thi »*censor. op. slovansko. etrushchansko esia »Ariadna je *boginja jeseni« (str. nebesa«. beseda se povezuje z lupiti. predslovansko.). – *poja. bozhanstvo vojne« (str. in v snenath »Zofe. 1). – mъnogъ.primerjaj rusko dvigatь : dvinutь. 67). okrasiti.). po kall. strela«. kljunach«. 1). etrushchansko lut(h) (str. spletichna. *rajut. aratura. saj so znachilne za osnovni besedni zaklad kateregakoli jezika: – *slanka »Schnepfe. »Topf. zato slovanski glasovni premik -gn. za *lad. soprog. kanjukъ »Milan. snena. kot »krma (za konje)«. Geier. – detelja. predslovansko. slovensko kanja. 71. predbaltoslovansko. Falke. etrushchansko damnos (ippos) (str. »gomila. *snecna (str. 59).> *lonjь in lunjь.revijasrp. predslovansko. lonec. zgornje. – *lody »Frau. wl.»Frau. predslovansko. cheshko kane.tudi etrushchansko *laut. sokol«.»nem. blisk in znamenje strele« (str. kanjuk.. hishna«. kanjuh. jastreb«. Slovansko etimologijo kana kazhe http://www.»Gatte.je znan pojav. starocerkvenoslovansko. 73. – esenь »jesen«. 68).> -n. »Donnerkeil. bolgarsko kanjak. kocha« (str. sokol. etrushchansko puia »soproga« (str. predslovansko »Joch oder Haufe Landes. »mancher. *lodъka »gospodichna«.htm[16. »(Frei)bauer.in spodnjeluzhishko kanja. 68). 71). tako da iz *wlangnj nastane *lognj. gospa«.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. zato lunjь iz lonjь. – perunъ. – kъmetь. etrushchansko latva. etrushchansko eclthi. kar se z ustreznim jezikoslovnim aparatom dá primerjati s slovanskim snaga <>etr. Häher. – laty. 79) itd. Osnovna oblika slovanskega lunь se naslanja na *wlangnj. sloka. (sъ)pojiti (zhena>zheniti). op. – rajь. 70). Praoblika *wlangnj ali *wlaungnj je v korenskem zlogu *wl. v opombi). op. Landmann. (str.

ki nasprotuje pangermanskemu prisvajanju imena drevesa bukev. etrushchansko muki »kozarec« prek m<>b. »Krug. vrsta chebra«. > lat. puln (ali iz *putln?) (str.> n.2). primerjati kazhe s predslovanskim *kab. predslovansko.ali nьkhttp://www. 88). bacario. koshara. Alternacija *kewnja : *kephnja s premenami w<f<ph ob predslovanskem *keph[n]ja > chaplja je za konchnico -nja podobno kakor pri *kewnja>conia in predslovanskem *kapnja>kanja po pravilu -pn. bukъ. in she tretji. ynis iz *indnij predlatinsko. burke«. Gefäss. miza«. inьjь. na ozemljih Slovanov. shala. bъdьnjь. Kübel. macto. saj je drugache predgrshko kaston iz *k[a]s. Witzbold. kakor v rushchini. sklad drv« pa je z mnozhinskim formantom -r. -ter-.2010 10:14:37] . skobec«. zhrtvovan. korstelь .11. romansko bacca »Wassergefäss«. »Bottich. predstarocerkvenoslovansko. etrushchansko puti »Vase. Scurra) > lat. in da so Slovani prevzeli ime bukev od Germanov! Si predstavljate primitivne Slovane. predgalsko Baco »Gott des Waldes Bacones en Saintonge (str. s korenom *kap. skleda-latvica. kozarec«. prepelica«. *wel[u]nija > predlatinsko Velia »palus«. saj s tem Karel Oshtir dokazuje skupni besedni zaklad in dodaja k argumentaciji. kakor v etrushchini varia=varnal (str. Wanne. Predslovansko chaplja. predlatinsko *kewnja>conia in etrushchansko capys <> predslovansko ka[p]nja (str..primerljiv z etrushchanskim kot npr.»peti«. z -nj. vaza. 79-80). danes ohranjeno tudi v imenu pokrajine Bukovina.*korsterь. Tisch. ki she celo za drevo niso imeli svojega imena. 86). Zato navedimo she nekaj njegovih izpeljav: banja. s chimer skushajo celo dokazati. razsodnik. chashchen. sokol itd. *cheshj > chasha.. kost(ь)rъ »Holzstoss. predslovansko.«. v korenu nъk. »Schüssel. conia. izrazhen zhe v naslovu. posoda. predgermansko *bauk. predslovansko in predgermansko *beud v slovanskem *beud > bljudo (> srbsko in hrvashko bljudo). Becher. sculna »Schiedsrichter« (str.v kobьćь. Art Fass. clenar »sin«. bacarium. Art Kufe.. bukev«. V razshirjenem utemeljevanju posameznih pravil besednega razvoja se Karel Oshtir nenehno ozira na etrushke osnove. kanja.. latinsko cano.se izide v ka[p/b]nja »Weihe etc. Korb. spodnjevisokonemshko Hahn (str. 80-82). slovansko. kad. scurra »Spassmacher. »scurrilitas. prav tako je primerljiv predslovanski *tir > slovansko -tь[r]-. predslovansko *bъkь > bъchьvь. bъchьka »Fass.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 83).. Volynjь/Velynjь. sk[ъ]renja. vrsta soda. da so bili Germani naseljeni dalech bolj proti vzhodu.(str.htm[16. Stutzer«. »der dritte > Schiedsrichter. predslovansko. Verjetno gre za skupno osnovo z: buky. Kuppel«. predslovansko. norchevanje.Slovani in Anti . glava« (str.ali *kab. predslovansko. posrednik«. etrushchansko *cash »Kopf. kobuzaъ (skob /skop) »vrsta sokola. slovensko bukev. ker je bil sicer njegov namen. predgermansko *wintr > Winter (str. To izvajanje je zelo pomembno.k *etrushkemu (prim. iz *baknja. predslovansko. predslovansko *baukun > buky. 83). Scur(n)a. baccinum. silva Bacenis > bok (ali bokoi) »Buche. iz *vel[n]ia. indogermansko *kan. kaznovan«. 87+op.revijasrp. *etr. skladovina. predlatinsko bacar.> -n-. predlatinsko coturnix »Wachtel. Bottich« (str. V preditalskem reduplikatu ci-conia je oblika primerljiva z etrushko ki-kinda. cheprav naj bi zhiveli po gozdovih in divjinah Zakarpatja.Lucijan Vuga primerjati z latinsko ciconia. 87). t<>l etr. kot v predslovanskem nъ/ьktьva »mactra. kakor etrushchansko andas (»boreas«). 87). da bo primerjal (pred)slovanska imena ptic z etrushkimi. 89). kjer je slovanski -kn.

oder. in sicer k : ch. kremy. predlatinsko *accaput(a x)r > accipiter »jastreb« in predgermansko *khaphu n > *xabukaz > novovisokonemshko Habicht. e<>a krams. morda iz druzhine z etrushchanskim damnos ippos (str. Gefäss?. v vdolbini« (str. predslovansko. grobna posoda«. da obstaja v jeziku trojni odnos med Etrushchani in http://www.»Ziege. zhila« (str.(str. predslovansko pektь.htm[16. »(See)fenchel. ker vsebuje zelo razvpito besedo ekupetaris. predslovansko. e-kupe-t(h)aris. slovansko iz kolo. Etrushko vel je ohranjeno. Po obshirni analizi Karel Oshtir sklene. 90). izvzemshi predlatinsko obliko voltur.je »bozhji. ki ga ima tudi etrushki άρακος ‘’ιέραξ’’. kremenjak. pechina«. »Kiesel. po alternaciji labiala z labialnim nazalom (obdelani so tudi predslovanski primeri) sodi semkaj she predgrshki kumindis. slovansko. 99). kanja<*kap[u]nja. 90). pech. kontaminirano iz *ausha xr > *ucha xr + ustro. Dill. h korenu wl.(str. hrushka« (tsh<>sht). votlina. etrushchansko bargena »*Gebirgler. krusha. »Klee.92). posoda. morda uposhtevamo she slovansko *az. 92). krma za konje. poleg ustro iz *aushr) »Morgen. predslovansko.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Gebälk. pivo. itd. 92). etrushchansko aukelos (str. (b) Predslovansko lunjь je nastalo iz *lonjь < lognjь ter izvira iz prvotnega *wlangnj.Slovani in Anti . 94). ta razlaga postane she zanimivejsha. etrushchansko kapra. shtor« (str. »Grabeimer. dodatno obrazlozhitev ostalih sestavin ekupetaris najdemo v nadaljevanju. koper«. predgrshko Kapis. predvenetsko. iskrilo«. etrushansko crapshti »in den Nischen?. koza« pod vplivom *koprъ »koza«. slovansko pьnjь »tronc d’arbre. (morski)janezh. kolachь. utro.revijasrp.Lucijan Vuga primerljiv z etrushchanskim nac.v pomenu »Grab. sokol«. podporje« iz *pen-tr ali *pen[ ∂ ]k-tr. Kaj je Karel Oshtir ugotovil glede treh ptichjih imen? (a) Predslovansko astrebъ izvaja iz debla *asr-. deblo *kapn < *kapun je ohranjeno v *kapun etrushchanske besede capys »falco. pek-ter-a »Höhle. 89). Slovanski refleksi menjavanja neaspirate z aspirato (capys : *xabu). predslovansko. gorjan« (str.2010 10:14:37] . Art Balken.11. 89). etrushko Crustumerium »mit beliebten Birnen« (str. 94). predslovansko. torej pech. detelja« : *deb-tel > *detel. K isti praobliki *w(a)nang je ob uposhtevanju pojava n<> – (z ustreznimi slovanskimi refleksi) pristaviti she predlitavsko vanagas »jastreb« in predirsko fang »lunj«. -ter. »lacunar. in to po vechinoma disimilatorichnem menjavanju n<>l iz *wnangnj. o kateri je veliko razlichnih in nasprotujochih si razlag. t/d : s/z in p/b : w so potrjeni s primeri. Feuerstein. koprъ. etrushko capys »sokol« (str.spada etrushko vel ‘’voltur’’. Sockwerk. etrushko halχ »Bier?.iz *auk-tr . grob«. strop. le she v imenu Vel=C(aius). (str. . opisano je bilo vech slichnih dvojezichnih primerov italsko-etrushchanskega sozhitja. jutro«. svet«. Karel Oshtir pravi: ekupetharis. formant ebin menjavanje r<>l v predgrshkem aisaron ‘’eidos’’ : aisalon sta predindoevropskega izvora. *demtel>detel. predslovansko. 90). predslovansko. »Birne. na kar kazhe etrushko ais(ar) »bog«. morda iz *uchtro. tramovje.in zgoraj obdelani *tir > slovansko -tь[r]. s formantom -tr. bergъ. poljsko koniczyna »detelja« iz konjь. (c) Predslovansko kanja se je razvilo iz *kapnja. Gerüst. z izpadom k. Prvotni pomen debla *a(i)sr. petro.

Slovani in Anti . da se ne reche hisha ocheta. n. H. 2-10). uvod k Slovenskemu etimoloshkemu slovarju): »Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen. Krahe je v predavanju Sprachverwandtschaft in alten Europa (1951) prishel do sklepa.. XIX. (e) ko Oshtir izrecno operira s pred. od kod te sorodnosti. Slovenshchina je v tem pogledu izredno arhaichna . 1955.> pra. da so bili zametki ali pracelice indoevropskih jezikov okoli leta 2000 pr. tudi za etrushchanski jezik . (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbaltoslovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini.Lucijan Vuga Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. prve ostanke tega jezika so objavili shele 1908. sht. da so se skupine ljudi razselile z zelo ozkega prostora. « Toda omenili smo zhe. eno. Znameniti shvedski latinist Löfstedt je pokazal. med Skandinavijo in Alpami ter Atlantikom in Vislo (ali she malo chez njo proti vzhodu). v Turkestanu. sredi Azije. se resno bojim. iranshchini. L.htm[16. Slavistichna revija. sht. VIII.: tudi v Egiptu. Ali res obstajajo zgolj ti trije odnosi? Kljub velikemu sposhtovanju do Karla Oshtirja je treba vprashati.2010 10:14:37] . da je v grshchini svojilni pridevnik omejen na homerski jezik.. kjer je bila prvotna indoevropska pradomovina. Npr. je (ne)mogoche uposhtevati. si vechkrat postavimo vprashanje. 1-2. nekaj o tem tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori). kjer se loteva posebnosti v slovanskih jezikih. venetshchini ter germanshchini.11.. ki ima to posebnost od eolskega narechja. ampak ochetova hisha.. n. bratov klobuk. ter ugotavlja.«. Ta jezik so govorili v prvem tisochletju pr. pravi Groshelj. L. toda kje je to bilo. da je bila (ne)homogena.. koliko je pri tem vkljuchene same slovenshchine kot nedvomno veliko kasnjeshe jezikovne tvorbe. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla.: v katerih mnogi vidjo in berejo etrushchino). zdi se. kako to. iskali so jo vse od Mezopotamije do Nemchije (op.in praslovanshchino. in da najdemo nekaj sledov tudi v stari latinshchini in v patronimiku (ime. narejeno po ochetovem rojstnem imenu – npr.. s tem pa. Za zahodno http://www.V. str. Pri razlaganju. Podrochje severno od Alp seveda ni bilo prazno. 5) zapisal: ». da svojilni pridevnik pozna izmed indoevropskih jezikov le she toharshchina.> slovanshchina..... da je Oshtirjev uchenec Bojan Chop ob petinosemdesetletnici rojstva Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. sht. da ne presega tisoch sedemsto izhodnih besed . likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. (b) etrushke izposojenke iz italshchine. da ni she naslednjih odnosov med Slovani in Etrushchani: (d) etrushchanske izposojenke iz baltoslovanshchine? (e) etrushchanske izposojenke v italshchino? (f) che je obstajala neka predindoevropska jezikovna skupina. toda ob uposhtevanju spoznanja Franceta Bezlaja (gl. na kateri se je kasneje (kdaj in kje?) oblikovala pred. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu (op. z enako/isto(?) kulturno podstatjo. Ni pa lahko odgovoriti na vprashanje. o tem obstajajo zelo razlichna mnenja.. arheologija. ilirshchini. koliko je slovenska leksika zhe raziskana . torej je za Chopa etrushchina verjetno indoevropski jezik! Zanimivo dopolnilo k Oshtirjevemu razvijanju etrushchansko-slovanskih povezav najdemo med drugim npr. klobuk brata. Petrich iz Peter) v sanskrtu. Skandinaviji.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.. Groshelj pravi.ali raznorodna. pri Milanu Groshlju (O posesivnem adjektivu v slovanshchini in toharshchini.revijasrp.V. str. ima za to neshteto dokazov v ostankih starih kultur.

sht. zadnja ledena doba (Würm) in je v vsej Srednji Evropi zhivelo komaj nekaj stotisoch ljudi. N. brez in lesk. ki so pa v izgovoru in besedishchu.000. npr.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da se je proces indoevropeizacije starejshega prebivalstva vrshil v vech fazah. med katerimi so bili krajshi ali daljshi presledki.sht. je na vsakega odpadlo 20 km2 kopnega.htm[16. [Kasnejshi] Indoevropejci so torej dali neke skupne poteze raznim [predhodnim.000 leti zachenja bohotenje prebivalstva. v zachetku neolitika. v nachinu izrazhanja ohranili nekaj svojih posebnosti. kazhe. V devetem tisochletju so od velike divjachine prezhiveli zgolj jeleni. v danashnji Franciji 50. ki jo je sicer treba jemati z zadrzhkom. toda vsekakor nam lahko rabi kot podoba urejenih velikosti shtevila prebivalstva. da se bo chloveshtvo razcvetelo v blagodejni toploti. n. pa naj bi jih bilo v Evropi 30 in v Aziji 170 milijonov. mlajshe kamene dobe) na svetu vsega 5 milijonov ljudi. L.Slovani in Anti . so se jeziki shele polagoma izkristalizirali. turov – in sploh velike divjadi.000 pr.. Srednjo Evropo je tedaj pokrivala tundra. Ko je bilo leta 10. severnih jelenov.000. zhe leta nich n.000 0 1. ob taki gostoti bi. Tudi je verjetno. ki je zanj znachilna chasha zvonchaste oblike. Britanijo in Irsko pa tudi Shpanijo sta arheologija in antropologija dognali za predzgodovinsko dobo vsaj zhe shtiri selitve: ljudi stare in srednje kamene dobe. okoli leta 1850 pr.650 1. ko so nastale vechje druzhbene celote. neindoevropskim] rodovom.: drugi odlochno trdijo. n. Nove oblike in sintaktichne zveze so se shirile iz raznih sredishch v obliki koncentrichnih krogov (»valovna teorija«). latinshchine itd.950 nekaj tisoch ljudi 5. to pa je ob toplejshem podnebju pomenilo konec nosorogov. Namesto tundre so ozemlje hitro prekrili gozdovi iglavcev. ko se je konchala chetrta. in prichakovali bi. ki naj bi bilo za ves svet videti takole: pr.000 leti 10.000 ljudi! Vendar se tudi v srednji Evropi pred 10. ledeniki so se umaknili dalech na sever. po rachunu. mamutov. Toda v desetem tisochletju se je v komaj treh do shtirih stoletjih podnebje hitro ogrelo. da so gradili prve pechi in dimnike. 1. Francijo. Okoli pracelic germanshchine. vsesploshna lakota je mochno zavrla razvoj civilizacije.V. n. da je megalitska kultura starejsha od egipchanskih piramid in je nastala na evropskih tleh). Ledeniki so kajpak she vedno segali globoko v doline.000. zime so bile dolge in hude. chloveka visoke rasti – zopet iz Afrike – ki je prinesel megalitsko kulturo (op.000 1. chloveka. Biraben pa trdi ravno nasprotno: chlovek je zashel v hude tezhave.2010 10:14:37] .000 ljudi 100 milijonov 200 milijonov 600 milijonov 900 milijonov 2. J. divjih konj. (tj. bivali so zhe v pokritih votlinah. Leta 400 pr.11. sht.Lucijan Vuga Nemchijo. naj bi v Evropi zhivelo okoli 20 milijonov ljudi in prav toliko v Aziji. v Sloveniji zhivelo komaj 1. sht. ki se je shiril iz Afrike.revijasrp.800 1. sredozemskega chloveka nizke rasti. od katere je zhivel chlovek-lovec. na Shvedsko in Irsko. n. V osmem tisochletju pa so se gozdovi she naprej shirili – prevladovati so zacheli http://www. sht. Koliko ljudi pa je sploh zhivelo v posameznih (pra)zgodovinskih obdobjih? Jean-Noël Biraben je poskusil opraviti to oceno. in konchno. ljudje so si vedno bolj pomagali z ognjem.500 milijonov itd.

Zato ne sme biti prav nich chudno. Julij Cezar porocha. pr. kar naenkrat izgubile verodostojnost in jih je treba spreminjati. posamezni odtenki se razlikujejo zgolj po tem. paleolingvistika in genetika odkrivajo nova dejstva glede pomembne vloge Balkana po eni strani in megalitskih kultur na zahodu Evrope po drugi. serija fonetiko-grammaticheskaja. ki se tiche Slovencev. pa k velikim rekam in jezerom.11. sht.htm[16. ki je obchasno silno nihalo spricho vdorov. che so nekatere teorije. prevech uposhteva zgolj razmere v Evropi in premalo razvoj v Afriki in Aziji. Skratka: posebno prilagodljivi ti ljudje niso bili.sht. V naslednjem pomembnem obdobju med 1. v mezolitiku ali srednji kameni dobi je chlovek z nenehnim poskushanjem le obvladal spremenjeno zhivalstvo in rastlinstvo. naj tu nakazhem zgolj z enim samcatim problemom izgovarjave (Obshcheslavjanskij lingvistecheskij atlas. n. – 1. se je prebivalstvo Evrope zelo razmnozhilo. sht. glede posebnega polozhaja slovenshchine v okviru slovanskih jezikov. spoznal hranljive.000 pr. imela 50 milijonov prebivalcev. Belgrad.000). sicer si je pomagal z naravnimi plodovi. hudih sush ali zmrzali itd. tako kar se tiche same (pra)zgodovine kot tudi lingvistike. shtevilo. kjer je nabiral polzhe. ob obilnih nihanjih spricho epidemij.revijasrp. ki so zhivela do materinstva! Ob vishkih kmetijske proizvodnje so se kazali prvi znaki trzhnega gospodarstva. ki so se v preteklosti zdele povsem dokonchne in neizpodbitne. upadanju otroshke umrljivosti in rasti delezha deklet. ki je temeljito raziskal zapise o shtetju prebivalstva v mestih ob Indu v tisochletju pr. Temeljila je na razvoju kmetijstva in zhivinoreje. da je bila za Evropo pomembna Mezopotamija oziroma Blizhnji vzhod kot zharishche neolitske revolucije. Mesa je bilo vse manj. sht.. Toda ta shema ima kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti.500 pr. ki je trajala vse do leta 1. sht. zhe 70 in vech milijonov. koliko je bilo she pred tem visoke kulture na prostoru proti Indiji ali she naprej na Kitajskem. Mezhdunarodnyj komitet slavistov [sodelovala tudi SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti].000 je nastala prava eksplozija prebivalstva. 1988): http://www.000 za vojsko sposobnih moshkih. Droben primer.Slovani in Anti . poljedestva in metalurgije. n. sht. izboljshevanju hrane. od koder naj bi se civilizacijsko napajale dezhele “Plodnega polmeseca”. podobno nam o Indiji porocha Aleksander Veliki s svojega pohoda v Azijo.000 n. in zato jih je bilo po treh tisochletjih znatno manj kot ob koncu dozdevno tako krute ledene dobe! Shele med osmim in chetrtim tisochletjem.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Samo Kitajska naj bi shtela nekaj stoletij pr. n. zlasti s kostanjem in zhelodom. dopolnjevati ali celo nadomestiti z novimi. kjer so bili seznami vseh 92. zlasti s severa. n. zacvetela je trgovina.000 se je v srednjo Evropo razshiril vpliv civilizacij Srednjega vzhoda. tj. otrok in starcev (286. n. prazgodovina. zaplenil arhiv. Skorajda ni znanstvenika. na 100 milijonov. rasla so mesta.000 pr. Po drugi strani pa predvsem sodobna arheologija. n. zhe leta 2. Chlovek se je selil k morju in zhivel od nabiranja shkoljk. refleksy *ě. sht. strupene in zdravilne rastline. in drugih ujm. in po letu 4. lakota je dosegla vrhunec. Okrog leta 3.2010 10:14:37] .Lucijan Vuga hrasti. da je med pohodom nad Helvete 58. Zlasti slednja je z veliko shtevilnejshim prebivalstvom ustvarjala pogoje za hitrejshi razvoj. bresti in bukve. ki ne bi priznaval. Tudi Indija naj bi po mnenju indijskega demografa. pa seznam zhena. Prvich je prevech evropocentrichna. Obstajajo celo zelo natanchne shtevilke. S tem se vechkrat srechamo tudi v tej knjigi.

ki je za zdaj potrjena predvsem na zahodu in jugozahodu Evrope. torej vsaj 10. che zhe izpustimo vzhodno Evropo. ki naj bi kasneje (kdaj?) prodrli v “megalitsko” Evropo in jo indoevropeizirali. kakor pa je srednji vek. i:. potem nas mora to vzpodbuditi k iskanju globljih vzrokov za tako stanje. ai. ki jo eden od njenih utemeljiteljev. Che to povezhemo z arhaichnostjo slovenshchine.. che ne celo zhe v mezolitiku. a:i (op. e:. ampak tudi kultura?! Che predpostavljamo. da bi dobili konsistentne odgovore. so tod zhivela zhe najmanj v neolitiku. je (c) t. (c 1) z Blizhnjega vzhoda in/ali Balkana nekako preskochila centralno in severno Evropo. iε:.Slovani in Anti . megalitska kultura (Karel Oshtir enachi predindoevropske jezike z megalitskimi jeziki).: (*) Na zhalost nisem imel na voljo vseh natanchnih fonetichnih znakov.. in prav od tam ali she bolj proti vzhodu so “Indoevropejci”. ki so vplivali na razvoj jezika. med Etrushchani in Slovani. Neolitska revolucija (kmetijstvo in metalurgija) je prvenstveno kulturni pojav. Bosna Bosna Dalmacija Slovenija ije ije i: i: i ∂ . ali (a) da neolitska revolucija izhaja z Blizhnjega vzhoda ali (b) da je bil tudi Balkan (skoraj) hkrati enako mochno zharishche neolitske. vsekakor pa bronastodobne kulture (zgodnje rudarjenje.*) Op. Mario Alinei. ali pa (c 2) je zajemala megalitska kultura tudi centralno in severno Evropo.i. Prav spricho tega je pomembno poiskati dejavnike in odnose. “lepsha” je teorija! Kako se dá vse to poenostaviti?! Po mojem mmnenju je temu blizu TK – teorija kontinuitete. Znanost naj bi se po “Okhamovem nachelu” izogibala nepotrenega kompliciranja. ẹi.revijasrp. Srbija e i i a e e e e Chrna gora Vzh. definira takole: Ljudstva. podobno je z italijanshchino. kar bi posledichno povzrochilo postopno shirjenje (predvsem kulture in le drugotno selitev ljudstev) proti zahodu. ki je zajemal shirshe obmochje in le v veliko manjshi meri selitev celih ljudstev. kako. ki se opira na nachin Oshtirjevega podajanja snovi in http://www. ki jih omenja tudi Oshtir.11. ie. toda za razumevanje te navedbe je dovolj jasno. ki danes zhive v Evropi na danashnjih ozemljih. In zato ne nazadnje. da imajo vsi slovanski jeziki le po en glas. metalurgija Balkana je v zadnjem obdobju povsem potrjena). Skoraj prevech vprashanj. bolj kot se stvari jasno in preprosto postavljene. v veliko bolj odmaknjenih chasih. ne le pojasnjevati vse z nekakshno goratostjo. Cheprav se ne morem znebiti obchutka. e. le maloshtevilni Slovenci imamo »za vsako vas svoj glas«. zgodovinsko razdeljenost na razlichne drzhave ipd. na kakshen nachin ter kdaj in kje so se prenashale ne le besede. toda slovenski rekord je absoluten. Slovenshchina sodi med jezike z najvech dialekti. celo tako shtevilen narod. le vzhodna Evropa je bila izkljuchena iz tega procesa neolitizacije.000 let pred nashim shtetjem. kakor so Rusi.2010 10:14:37] .Lucijan Vuga Rusija Belorusija Ukrajina Poljska Slovashka Cheshka Makedonija Vzh.htm[16. ẹ.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.

megalitska ljudstva. ki je bila temeljno razlichna od kasnejshe centralnoindoevropske predslovanshchine. Chas je.Slovani in Anti .revijasrp.2010 10:14:37] . da se je skushal izogniti frontalnemu napadu na pangermanstvo oz. da si pogledamo she odnos med Veneti in Anti! VENETI IN ANTI http://www. je poskushal spraviti na skupno (kulturno.. Che za zdaj she enkrat ponovimo po Oshtirju: »Nekoch« so zhivela v Evropi staroevropska neindoevropska.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. jemljem njegovo obetajoche “megalitsko” izhodishche kot osnovo za plodno nadgradnjo. v enem delu Evrope so govorili predindoevropsko predslovanshchino. jezikovno) praosnovo vse narode Evrope zato.11. Podobno operira Oshtir z drugimi predindoevropskimi jeziki.htm[16.Lucijan Vuga utemeljevanja.. da mu ne bi ochitali heretichnosti oznanjanja drugachne teorije od prevladujoche nemshke o Indo-GERMANIH in ne Indo-EVROPEJCIH.

Medvedi itd. srbsko in starocheshko ut. in je osnovo Ant mogoche izpeljati iz slovanske podstati. 1926-1927). da naj bi Antenor po padcu Troje pripeljal prezhivele Venete na severni Jadran. Che najdemo slovansko etimologijo za prvi del imena. Sokoli. onte “raca”. kot so svoje vodje imenovali Veneti.2010 10:15:42] . II. starocheshkem Uta in toponimih na mochvirnatem. starocheshko Uta. rusko. ga dobimo tudi za konchni del. dasi se je tega loteval tudi v drugih spisih. Upravichena je domneva. so nekateri pisci kritichno povzemali iz Iliade. je chutil potrebo. Koren nor pomeni “potopiti(se). 1928). ko za ostale Slovane velja. Tako kakor starobolgarsko ant. kar je zelo sodoben pristop! Toda preden se vrnemo k Oshtirju. ponikniti”. kjer nam pade v ochi poudarek na “etnologiji”. cheprav je bil izrazit lingvist. tako glede njihovega izvora. obstajajo tudi osebna imena Utin (iz leta 945). vendar so jih malo raziskovali. che bi bi bilo poglavarju plemena ime Ant. slovansko ot. med katerimi je za nash namen zanimiv K predslovanski etnologiji Zakarpatja /Etnolog. izgubila sled za tem pomembnim in mochnim ljudstvom Antov? Kaj sploh vemo o Antih? Kashen je bil odnos med Anti in Veneti? Zhe v 19. ki naj bi mu ga kot nadimek dali Grki. da so se prikrili pod vodo blizhnjih rek in jezer ter dihali skozi dolge votle trse. onty. da ime Antenor izhaja iz Antes aner “mozh Antov. Kako je mogoche. Utovo. Tako bi Antenor http://www. Jordanes je o Antih zapisal: »paludes et sylvas pro civitatibus habent«. rusko utka. Anti naj bi bili izumrla veja vzhodnih Slovanov in predstavljajo eno najglobljih in nerazreshenih zgodovinskih ugank. da je mogocha izpeljava iz osnove uta. srbsko norac. utva “(divja) raca”. poljsko nurek. chlanom plemena pa Anti. vodja Antov”. Utin. jo je najti v staroruskem osebnem imenu Utin (leta 945). da so (po tradicionalnih teorijah) iznenada preplavili velik del Evrope. Zato nas ne bi smelo chuditi. srbsko utva. v cheshchini norec “potapljach”. litovsko naras. vse “potapljach”. Uty. da se je ob tem.Veneti in Anti . saj gre za pravcati misterij izginulih Antov. anta.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.revijasrp. gornjeluzhishko norjak. kot Gilferding so menili. jezernatem ozemlju Ut. Utinka. njegovo pravo ime naj bi bilo Venet. v slovenshchini je ohranjen v (po)nor “kjer voda ponikne”. Orli. I. da svoje jezikoslovne analize povezhe z etnologijo (narodoslovje). st.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I VENETI IN ANTI Karel Oshtir je posebej obdelal to vprashanje v razpravi Veneti in Anti (Etnolog. obstoja kot nenadnega izginotja.11. Prav tako bizantinski pisci porochajo o Antih. she nekaj drugih mnenj o Antih. Stara plemena so si dajala imena po totemskih zhivalih: Volki. v starobolgarshchini anty. nato pa iz zasede napadli sovrazhnika.

51). da Antje. so se hudo spopadli s Slovani in leta 602 so jih Avari pokorili. Teofan in Pavel Diakon za obdobje kakshnih dvesto let. v katerega se steka Don. mochvirjih in celo na kolishchih (TRS 1875. kako globoko v notranjost. kot zelo hrabre ljudi. je povzrochilo veliko preseljevanje. ki je protestno izstopil iz nje (!). Ko so Huni unichili okoli leta 375 drzhavo gotskega kralja Ermanrika. Roji Antov. ki so zasledovali gotske ubezhnike. na atlantski obali ali ob Chrnem morju zhiveli ob vodah.Lucijan Vuga izrazhal lastnosti race potapljachke. I. zdaj pa so Uturguri. ki so nekoch imeli isto obche ime. chlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. st. Ανται niso niti tako stanovitno niti tako sploshno ime kakor Slovani. L. da so Veneti tako v Benechiji kakor na Baltiku. L.htm[16. Od kod ime Anti. Prokopij pishe podobno kakor Jordanes. jezerih. Ljubljana. od koder je mogoche izpeljati gotsko ants ali antus(?). Prokopij. le da naseljujejo ozemlje she nekoliko bolj proti severu: »Mejotski zaliv (lacus Maeotis. ko so ti odshli. so tudi Grki pozabili na Ante. ozemlje od njih proti severu naseljuje brezshtevilno ljudstvo Antov”. 131). latinski in bizantinski pisci v 6. Nekoliko obshirneje in po svoje bolj izpostavljajoch je opis v Hrvatski enciklopediji (HRV) iz leta 1941: Anti. Theofilakt. 1928) in Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Razprave znanstvenega drushtva v Ljubljani. Maurikij. 1923). vendar je staronemshki izraz anzi. v ednini Utin (op. st.Veneti in Anti . Shahmatov. v Panoniji in spodnjem Podonavju. je raziskoval predindoevropske in indoevropske jezike ter napisal za nashe razpravljanje dvoje zanimivih del: Veneti in Anti (Razprave Znanstvenega drushtva. oba porochevalca pa postavljata Dneper kot mejo med obema ljudstvoma«. stanujoche vzhodneje od Slovanov med Dnestrom in Dneprom. 8. Uvod u historiju ruskog jezika.V. Agatias. mislijo na juzhne Slovane. odtlej ni o njih vech govora v starih listinah. Nekateri vidijo osnovo v anglosashki besedi ent “velikan”. ki so se jim http://www. ob shvicarskih jezerih. medtem ko pod imenom Antov razumejo plemena vzhodnih Slovanov oziroma Rusov (A. da njihovo ozemlje nikoli ni bilo obsezhnejshe od zgornjega dela Dnepra ter okolice Chrnega morja. tamkajshnji prebivalci so bili nekdaj Kimerci. Shafarik je menil. ni lahko dolochiti. Toliko a Antih in nich vech! Eden najpomembnejshih slovenskih znanstvenikov Karel Oshtir (1881-1934). Tako so pisali pred priblizhno 150 leti. Prav tako se strinjata. Na drugem mestu pravi Trstenjak (TRS 1870 [1869?] str. che vemo. Po Jordanesovem navajanju je mogoche sklepati. da so Antje sosedje Slovanov. Grki so shele od Gotov in drugih Germanov zvedeli zanj.11. st. kot plemeni istega imena in ljudstva. najstarejshim zapisom za Udine. V 6. Zelo verjetne so predpostavke ruskih uchenjakov. 1930). omenjajo Slovane in Ante skupaj.revijasrp. str. da so bili poglavitni rod Vinidov med Dnestrom in Dneprom na severozahodu od Chrnega morja. ki so ga vsilili sosednjim lezgijskim plemenom Andov. Hronikon Paskal. Manuel de l’antiquite slave. danes Azovsko morje.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. II.2010 10:15:42] * .: nasho pozornost pritegne nenavadna podobnost z Utinum. pa ne pove. nekdanji Tanais) je povezan s Chrnim morjem. dasi jih omenjajo Jordanes. kar je she posebno pomembno. To ali prodiranje Hunov. Menander. da je pravo ime slovansko Uti. In kakshni so sodobni pogledi na Ante? V Stanojevichevi Narodni enciklopediji srpsko-hrvatsko-slovenachki (STA) iz okoli leta 1920 (knjiga nima letnice) je razlozheno: Anti. je del Gotov pod vodstvom Vidimera zbezhal k Antom in ubil njihovega kralja Boksa. in soditi je. drugo ime za Cherkeze. da pod imenom Slovani pisci v 6. Niederle. Videm).

Odtlej jih je razdvajalo krvno sovrashtvo. Ed. ki je omenjeno na zachetku: Anado – kavkazijski jeziki. L. prav na poti. vladajochi sloj okoli 626 zhe drugich razredchil z odselitvijo Hrvatov in Srbov na jug. Berge. da je okoli sebe zbrala pod vodstvom svojega vodilnega plemena Antov vse Slovane od Zakarpatja do juzhnoruskih step. In zhe 583 so Anti spet na spodnji Donavi kot zavezniki Bizantincev proti Avarom. Grushevskij. Kar je ostalo ljudi. Vendar suzhenjstvo ni trajalo predolgo. 1909. tako so sedaj Anti bezhali pred Avari na Cheshko. sosedi zahodno od Dnestra. Hauptmann. je bizantinski cesar okoli leta 540 odobril Antom. pravico pobiranja davka in jim prepustil mesto Tyras (Akerman) v ustju Dnestra. »najhrabrejshim med Slovani«. ki so zhiveli zahodno od Dnestra. od kod izhajajo Srbi in Hrvati. Sto let za tem je bila ta kavkashka zmes zhe poslovanjena. Antove. Istorija Ukraini-Rusi. 1934.) In she ime. Goten und Sarmaten. M. Vestnik cheske Akademie. Jordanes omenja. in 2. 3. poimenovanje za vzhodnoslovansko veliko plemensko zvezo med 4. so trpeli pod avarskim jarmom. zhito) in zhivinorejci. Germanoslavica. (Schora-Beknursin-Nogmow. kar je bil pravzaprav cesarjev namen. Po pisanju Prokopija Cesarejskega in Mavricija Stratega so bili Anti stalni naseljenci. avarski. po kateri so trgovci Kutriguri prihajali do Donave. prej znani pod skupnim imenom Venedi. na ustje Visle in na jug v Alpe (podchrtal L. 1866. vendar je ohranila toliko naravne energije. 1935. 12. Anti skupaj s sorodnimi Sklavini. Zhupanich. Bizantinski in sirijski pisci so prvi verodostojni porochevalci o Slovanih na vzhodnoevropskih ravnicah.2010 10:15:42] . te pa so dobro poznali rimski zgodovinarji v 1. so se jim prčcej pridruzhile trume Kutrigurov. Niederle. da je slednjim uspel osvobodilni upor okoli 580. Podobno kakor 200 let prej pod Huni. kjer danes zhive Slovenci! Nato sledi sovjetska verzija v Boljshoj sovetskoj enciklopedii (BOL) iz leta 1950: Anti. st. st. ta strahotni chas se je ljudem tako vtisnil v podzavest. st. »ti si Avar«. A. torej v kraje. zhivechi v gozdnatih stepah in na gozdnatem podrochju na bregovih rek ter jezer v “kuchah. med Dnestrom in Dneprom. ki je prishel k avarskemu kaganu na pogajanja.V.11. 1904. imenovali »dezhela Antov (Anthaib)«.Veneti in Anti .revijasrp. da she dandanashnji pod Karpati ob Visli velja za psovko rechi »ty obrzynie«. N. Odtlej v zgodovinskih virih o njihovem imenu ni vech nobenega sledu – vse tako kazhe – ker se je kavkashki gospodovalni.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16. L. odhod glavnih avarskih sil na Madzharsko je tako oslabil njihove posadke med Anti. Kroaten. st. po tej legendi nekateri mislijo. Ko so Avari okoli 560 napadli antsko zvezo. da je zdruzhitev Antov potekala med boji slovanskih plemen z Goti in Huni. da so bili v 6. ki so ga premagali Huni (376).). Tu je zanimivo: (1) da je navedena ena od kontroverznih razlichic. Da bi razbil to trojno zvezo. na Balkan. Izvor in ime Antov. kmetovalci (proso. Sagen und Lieder des Tscherkessenvolks. 7. V chasu cesarja Justinjana I (518-527) so zachele njihove skupine prodirati na Balkan skupaj z bolgarskimi Kutriguri in Slovani iz Dakije. skirdah”. ampak so se upravljali na http://www. Zato se je she za Nestorja govorilo v Rusiji: »Izginili so kot Obri. (2) da so se Anti umaknili do Alp. Jordanes tudi prenasha staro legendo o vojnah Antov z vzhodnogotskim kraljem Vinitarom. – 6. Etnolog. prav tam jih najdemo she 602. Niso imeli vrhovnega vodje. so se zatekli s Kavkaza na slovansko Zakavkazje in prodrli onkraj njega celo do Odre. Pod neusmiljenimi napadi Avarov je antska oblast skoraj povsem razpadla. ti so celo vzpodbujali k zahrbtnemu uboju antskega poglavarja Mezamira. tako da so Germani Gornjo Shlezijo zhe v zachetku 5. brez potomcev in naslednikov«.Lucijan Vuga prikljuchili sorodni Srbi in iranski Hrvati. v Turingijo.

bizantinski porochevalec Prokopij (6. Od 1. ki je nastala dobrih dvesto let potem na povsem drugachnih osnovah in verjetno z delno novim prebivalstvom.htm[16. Plinij je v 1. so skupaj s Sklaveni napadali Bizanc in v zachetku 7. Poslednjich jih viri omenjajo leta 602. ki se je postopoma zelo izboljshala. Estonci pa Röts. s prebivalci Ropiggari. http://www..Veneti in Anti . vladajoche plasti). da Finci she danes pravijo Shvedom Ruotsi. Arabec Masud v 10. z oborozhitvijo. z imeni sklavenskih in antskih vodji. cheprav so Anti zelo slabo arheoloshko raziskani. Arheoloshke najdbe potrjujejo. ko so Ostrogoti premagali Ante. st. s shtevilom vojshchakov. obdanih z nasipi in rovi. st. so prebivali vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. st. ki so stala na tezhje dostopnih vzpetinah. Shele ta drzhava “Russov” iz Skandinavije (pod tem ne smemo razumeti le vrhnje. 4). In nato she Enciklopedija leksikografskog zavoda FNRJ – Federativne Narodne Republike Jugoslavije. ki so ga dali osvajalci dezheli. Njihovo ime ni slovansko.Lucijan Vuga skupshchinah. in she dodajajo. 1955 (ELZ): Anti. so pa to storili pod pritiskom Avarov. Antes. Bizantinski in sirijski zgodovinarji podajajo podroben opis njihovega vojashkega delovanja. Napadi Antov in Slovanov na Bizanc zachnejo leta 514. so zasedli Balkan. ki je medtem prishlo iz stare domovine Slovanov.st. st. st. st. Po mnenju tvorcev te sovjetske enciklopedije so Anti zachetniki kijevske drzhavnosti v 9. Prvich jih imenuje Jordanes okoli leta 370 v zvezi s prodori Hunov v Evropo. Zagreb. in to ime spravljajo v zvezo z Roslagen. Ker se niso lotili sistematichnih odkopavanj. in enako od Prokopija (Bellum Goticum. st. so v Podneprovju odkrili le nekaj njihovih gradishch (op. da sami Rusi danes rechejo svoji domovini Rossia. na zachetku 6.. 943): Anti (Antae. Imeli so zelo razvito metalurgijo in trgovino tudi z bolj oddaljenimi dezhelami. Slavi. Kaj se je zgodilo s tem ljudstvom? Po mnenju ruskih in ukrajinskih zgodovinarjev naj bi bili ti Anti predhodniki bodoche ruske drzhave. o njih ni vech podatkov (zadnji je pisal o njih Teofilakt Simokatton). da so do sovjetske revolucije normansko usmerjeni zgodovinarji ignorirali Ante! Nato ta sovjetska enciklopedija (BOL) pove she: Venedi – zahodnoslovanska plemena. S. cheprav po 7.-11. str. da je bilo zhe dokaj opazno socialno razslojevanje. viri jih opisujejo skupaj in z enakimi znachilnostmi ter jezikom.) je pod skupnim imenom Venedi oznacheval Sklavene (ali Sklave) in Ante. qui sunt eorum (torej so “Venetharum natio populosa”) fortissimi qua Ponticum mare curvatur a Danastro extenduntur usque ad Danaprum«. L. do poznega srednjega veka se je ime Venedov razshirilo na velik del zahodnoslovanskih plemen. ko med njimi in Slovani ni vech razlike. prvi omenil Venede. Za 6. saj je skandinavsko tudi samo ime. S teh svojih selishch ob Dnestru si Anti niso upali na Balkan in ogrozhati rimski imperij. Italijanska enciklopedija (TRE. kot dokaz naj bi bilo to. Άντες. sorodna vzhodnoslovanskim plemenom Antov. st. st. za tem.2010 10:15:42] . kar izhaja iz starejshega röthsbyggiar. Nenavadno je. danes Pomorjanski zaliv).. to je oblika. imamo pomembno vest od Jordanesa (Get. st. ki je nastala pod grshkim vplivom iz ´Ρως. okoli leta 560 Avari razbijejo Ante in podjarmijo Slovane. obalnim obmochjem Shvedske. ki so v 1. t. she porocha o njihovi nekdanji drzhavni zvezi v zgornjem Podnestrovju. naseljevala ozemlja od severnih odrastkov Karpatov (Venedske gore) do Baltskega morja (Venedski.revijasrp. V 6.j. V 5.-6. Άνται) je v 4. IV. primerljivo z islandskim rodr “obala”. obmochju okoli Kijeva. 35) »Antes vero. st. je njihovo ime izginilo iz tedanjih porochil. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. skupnost slovanskih plemen v chasu selitve Slovanov na Balkan.2.11. bolj kot ime nekega mochnega plemena oznaka za skupnost vzhodnih Slovanov (izvor imena je popolnoma neznan).V.: Rusi uporabljajo enako ime kot pri nas tako razshirjen toponim gradishche).

na vzhod do Dnepra in na zahodu do Pruta. po Prokopiju so govorili isti jezik. religiji in celo v strukturiranosti oblasti ljudstev romanskega ali iranskega govora. 318): »Problem ni toliko v neposredni povezanosti med Skiti in vzhodnimi ali juzhnimi Slovani. Za velike mnozhice Antov naj bi vesti potrjevale. na eni strani z vzhodnim bokom Karpatov in onkraj njih do zgornje Visle na severu. kakshna srecha je. Germani. cheprav se njihova imena spreminjajo od plemena do plemena in od kraja do kraja.11. Obenem razlochuje poglavitni skupini (III. to je od zachetka njihovega pritiska na Bizanc do izginotja vsakrshne njihove sledi v virih. Okrog leta 560 so razbili njihovo plemensko zvezo Avari.revijasrp. st). Vech vesti o njih sporochajo bizantinski pisci iz 6. izhajajo vsa iz istega rodu. Nekaj kasneje (XXIII.. Med tema rekama je vech dni hoje. se je pri delitvi plena pokazala druzhbena in premozhenjska neenakost in lochevanje stareshin od drugih chlanov plemena. Anti. pri Antih je http://www. in to v zvezi z vdorom Hunov v Evropo in njihovim prihodom na vzhodne meje ostrogotske drzhave. 119-120) dodaja: »Kot smo zhe predhodno ugotovili ob nashtevanju ljudstev. Francis Conte v svojem delu Les Slaves (CON. ki so se ji Anti uprli in v prvih spopadih zmagali. 480 – ok. kjer se uslochi Pont [v sedlu Chrnega morja med Dnestrom in Dneprom]. da je Jordanes v svoji knjigi De rebus Gethicus strnil Kasiodorovo (ok. Sklaveni zhive na ozemlju. profesor na Sorboni in direktor Slovanskega inshtituta.«. Hrvati. Heleni ali Kelti.. so navedla Jordanesa. Ime Anti ni slovanskega izvora in mnenja o njih se razhajajo. Conte zakljuchuje (CON. so le gozdovi in vodovja. Poleg tega so natanchneje oznacheni zahodni Slovani kot Venedi.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. najpogumnejshi. Prvi jih omenja letopisec Jordanes (druga polovica 4. Zhiveli so vechinoma v rodovno-plemenski druzhbeni ureditvi. Balti. Conte: juzhno od Ljubljane].Veneti in Anti . ki izhajajo iz istega indoevropskega jedra – v katerem so Slovani. Presenetljivo.. Tod ni mest. ki je opazen v mentaliteti. Zemljepisna preuchevanja za dolochitev ozemelj. ampak predvsem v stoletni prisotnosti iranskega substrata. Srbi. in 7. ki lezhi med mestom Novietum [vse op. omiki. jeziku. s katerih so prihajali gotski zavezniki ali sovrazhniki. str. Anti. tu F.. zhive. str. jezerom Mursjanski [jezero Balaton ali morda eno od jezer na sotochju Pruta z Donavo]. cheprav nosijo tri razlichna imena: Venedi. pozneje pa tudi samostojno. ki se je razprostiral na velikanskem trikotniku. Ko so v 6. se vsi skupaj imenujejo Sklaveni in Anti..2010 10:15:42] .12-14) pravi. vendar so jih Ostrogoti kasneje premagali in ubili njihovega vladarja Bozha s sinovi in shtevilnimi velikashi. Skupaj s Slovani so napadali Bizanc med leti 514 in 517. Anti se nato kot zavezniki Bizantincev borijo proti avarsko-slovanski plemenski zvezi. Danastrom [Dnester] in na severu Vislo.. napadli Bizanc. Med njimi in Slovani ni bilo vechjih razlik. da zhive v stepah severno od Azovskega morja. 34-35): »Od izvirov reke Visle je na neizmernih shirjavah naseljeno ljudstvo Venedov. zavzemali velika prostranstva in se ukvarjali s poljedelstvom in zhivinorejo. Leta 602 poshljejo Avari vojsko proti Antom in od takrat o njih ni vech nobene vesti.. st. Anti in Sklaveni«. Po Jordanesu in Prokopiju so zhiveli v pokrajinah vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja.Lucijan Vuga Po danashnjih slovenskih knjizhnih virih so Anti skupina slovanskih plemen v chasu slovanskih selitev na Balkanski polotok. iz katere je chrpal mnoge podatke. verjetno so bili predniki vzhodnih Slovanov. od chasa do chasa so nastajale plemenske zveze pod stareshinskim svetom in ljudsko skupshchino. st. Makedonci .htm[16. Rusi. Bolgari. in tudi ne Veneti! Sodobni francoski raziskovalec. 575) izgubljeno Zgodovino Gotov. da po mnenju nekaterih zgodovinarjev in jezikoslovcev niso slovanskega izvora naslednja imena: Slovani. da je dolochil prostor tudi za Venede.

da je del Antov na svoji poti na zahod tam naletel na zhe domnevno prej odseljene Venete. cheprav je tam morda najbolj opazen. kako se je spremenil nash koncept Keltov z razvojem arheoloshke in zgodovinske teorije. V strokovnih krogih je to delo ocenjeno kot pomemben http://www. zakaj ta zastranitev. ki bi jih morali raziskati ali so bili zanemarjeni.. bo koristilo. Preden nadaljujemo razpravo o Anith ter razmerju med Anti in Veneti. s katerimi so zhiveli Anti pred tem v skupnosti..2010 10:15:42] . in obenem.revijasrp. in razkrije. ZAGONETKE O KELTIH Tudi o izvoru Keltov in njihovi vlogi v zgodovini potekajo v mednarodni znanstveni srenji hude polemike. str. da so Anti segali do okolice Ljubljane! To smo zhe prebrali v prej navedenih virih. ki so bili tam zhe najmanj tisochletje pred tem? Po tej teoriji. treba vprashati. che se zaustavimo na vprashanju Keltov in Japodov. kaj in kam z Veneti? Che pritegnemo Jordanesu. Germans in Scythians: Archaeology and Identity in Iron Age Europe (Duckworth. nakazuje vrsto problemov. kot ga najdemo pri Hauptmannu in drugih.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. naj bi se po tisoch ali vech letih slovanski Veneti z vzhoda priselili med zhe dolgo zhiveche Venete na zgornjih obalah Jadrana. ki naj bi prishli v Vzhodne Alpe. She posebej je za nas pomembna njegova pripomba. kaj pa je z onimi Veneti.: 1. je ob uposhtevanju migracijske teorije. Z omenjenim nam Conte dopoveduje. In morebitni Anti-Hrvati ali Anti-Srbi. 2001) pojasni. ki jo je nujno presechi in reinterpretirati stare vire... ta je ime dobila po vasi pri Kijevu«. slednje zagovarja dobrshen del sodobnih ruskih zgodovinarjev.Veneti in Anti . da so Anti postavili temelje kulture okoli Kijeva. Posebno shtudijo o odnosih med Veneti in Anti je pripravil A. 62-72). kako je popreproshcheno prevzemanje grshkega in rimskega oznachevanja Keltov.11. st.i. Wells v svoji knjigi Beyond Celts. kam so izginili Anti v 6. ki je temelj za “chernjahovsko kulturo”. da je iranski vpliv veliko shirshi od samih Antov. 1949. Che sedaj skushamo strniti tako nanizane informacije. prakse in dojemanja. Dostal (Venetove-Antove. XIX. »Slavia«. Anti in Veneti poznani pod skupnim imenom Veneti. “gotski izvor Hrvatov”. Toda pri taki razlagi nastane dodatna tezhava. v nadaljevanju nam bo jasno. ker se niso vklapljali v nobeno shemo. Da so se odselili na zahod kot Srbi in Hrvati vse do Vzhodnih Alp.Lucijan Vuga opazna dvojna sestavina. izoblikovano pri posameznih teorijah. kar seveda ni brez posledic za odnos do polozhaja in vloge vseh ostalih ljudstev v Evropi. bi tam nashli zhe venetske predhodnike! 2. V bojih proti Gotom in nato proti Avarom so Anti pridobili posebne znachilnosti in omiko. kjer so (okoli dvesto let) kasneje v novih okolishchinah in s spremenjeno etnichno strukturo osnovali drzhavnost v Kijevski knezhevini. Tako Peter S. kjer je kasneje nastala prva ruska drzhava. pri chemer zajamejo kot naselitveno obmochje tudi Slovenijo. nam ostaneta dva odgovora na vprashanje. da se je del Antov preselil v Vzhodne Alpe.htm[16. Da so ostali na (shirshem) obmochju Kijeva. slovanska in iranska. kar nas spominja na t. ki neredko prestopajo na tla politichnega obrachunavanja. da so pod tem pojmom zlasti v kasnejshih stoletjih razumljeni zahodni Slovani ter da so bili prej Slovani. Germanov in Skitov postalo sploshna akademska praksa.

st. in je imenovana “pozno keltska” na osnovi zmotne domneve. kot so Baski. Termin “keltski” za opis jezikovne skupine je inovacija iz 18. z jasno ugotovljeno potrebo po reinterpretacijah evropske arheologije. Inventions (Tempus Publishing. Izvor tega umetnishkega sloga je bil ugotovljen v severni Franciji. ki se veliko premalo naslanjajo na arheoloshka odkritja. v resnici gre za novejshi vnos iz Britanije. so bile sploshno v rabi za skupine ljudstev od Shpanije na zahodu do Male Azije na vzhodu ne le pri Grkih in Rimljanih. saj je lahko bilo izvorno podrochje veliko shirshe in je zajemalo vechino Francije. se osredotocha na dejstvo. vkljuchno z Neindoevropejci. kaj sploh trdi. zato je treba razumeti kontekst in stalishcha vsakega posebej. toda druga razlaga klasichnih virov je prav tako mozhna. Prav tako se lotevajo avtorji prispevkov v knjigi. 3. ki sta jo uredila Gillian Carr in Simon Stoddart. toda ti termini niso bili nikoli uporabljeni za prebivalce britanskih otokov.11. 2003) se bomo nekoliko dlje ustavili. Shvice. odsotnost grobov v srednji in zahodni Evropi in zaradi tega odsotnost najdb). da se bodo zavedali zmotnosti dosedanjih vsakdanjih oznak za “Kelte”.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. del Avstrije ter celo del severne Italije in juzhne Britanije. in jo gre pripisati napachnemu razumevanju. Myths. Sploh ne vemo. kako so v preteklosti definirali Kelte. 2. da je moderna bretonshchina prezhiveli ostanek jezika starih Keltov. Ena interpretacija zgodovinskih in jezikoslovnih podatkov tudi skusha najti izvor Keltov v jugozahodni Nemchiji. naj za uvod citiramo Johna Collisa. Opredeliti za Kelta nekoga. Povezane oznake. morda http://www. Cheshke. 7. Kaj John Collis trdi takega. Tudi druga shtudija. le izjemoma v najsploshnejshem pomenu za vse prebivalce zahodne Evrope. 6. marvech so se ta ljudstva tudi sama tako oznachevala. in svoje ugotovitve strne v dvanajst tochk: 1. 2001). Toda vsi ne mislijo tako.. da radikalno reinterpretira Kelte.2010 10:15:42] . toda to ne uposhteva tezhnje po shirjenju (npr. “Keltska umetnost” je bila prvich definirana na Irskem sredi 19. da je v nasprotju z obichajnim naukom? Sam izjavlja.htm[16. ki govori ali so njegovi blizhnji predniki govorili keltshchino. da sodobna kultura uporablja in izrablja pojem “Kelti” in “keltsko” ter z njim ljudje opredeljujejo nasprotne stvari. 4.Lucijan Vuga prispevek k velikim razpravam o Keltih. st. je prav tako izum 18. ki je tudi sam kritichen do zablod o “Keltih” in je dozhivel hude napade in politichne diskvalifikacije s strani po-starem-mislechih. identitete “Keltov”. to se spreminja od enega do drugega antichnega avtorja. juzhni Nemchiji in na Cheshkem. Celts from Antiquity (Antiquity Papers 2. Nemchije. ob njegovem delu The Celts: Origins. Kdo in kako napada Johna Collisa? Toda preden na to odgovorimo.Veneti in Anti . ki so zhiveli v Galiji. 2003). ideje in ljudstva! Zato je potrebno vnesti v znanstvene kroge ter med shiroko javnost jasne zgodovinske in arheoloshke opredelitve.revijasrp. si oglejmo. in je napachno to uporabiti za prebivalce Britanije in Irske. ki je izshla v knjizhni obliki in jo je prispeval Barry Cunliffe – The Celts: A very Short Introduction (Oxford University Press. da so bili Kelti stari prebivalci Britanije in Irske. 5. kot sta Kelti in Galci. st.

saj ne moremo sprejeti ujemanja s katerokoli staro etnichno skupino.revijasrp. ter da se te kulture ujemajo s starimi ljudstvi. je koncept o “brezchasnih Keltih”. za Britanijo je to pomenilo. st. je bilo tudi sprejeto.htm[16.2010 10:15:42] .. da razvoj obichajno vzpodbudijo zunanji vplivi in da se “domorodci”. Za rase so si zamislili karakteristichne znachilnosti. prepushcheni sami sebi.n. da so bili za nove ideje v preteklosti potrebni prishleki s celine).sht. st. ki she vedno prevladuje v vechini knjig o Keltih. 12. Uporabljajoch rasne koncepte 19. Kolonialistichne teorije.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.Veneti in Anti . na gornji Donavi. Slednja korelira s Kelti iz 5. lonchevine itd. da so Kelti posebna rasna skupina. med pogrebnimi obichaji Hallstatta in La Tena. da arheoloshke “kulture” ali “skupine kultur” lahko definiramo s pomochjo slogov oblachenja. v resnici se to pogosto izkazhe za napako. 8. vodi do migracionistichne interpretacije kulturnih sprememb (npr. Te zamisli je razvil Gustav Kossinna in so jih uporabili nacisti pri zasnovi svojega koncepta germanske gospodujoche rase. http://www. poskusha pa zajeti osrednjo in zahodno Francijo. druzhbena ureditev. da razlichne izvore z razlichnih podrochij in v razlichnih chasih lahko zlepimo skupaj za definiranje “keltske kulture”. 10. to je ideja. 11.11. “spridijo. jezik itd. degenerirajo”. tipov hish. seveda so te opredelitve pogosto svojevoljne. in zamisel. je bilo sprejeto. katere izvor in shirjenje je mogoche dolochiti z uporabo arheoloshkih podatkov. Za zhelezno dobo sta bili opredeljeni dve prevladujochi “kulturi”: zgodnejsha »Hallstatt« in kasnejsha »La Tene«.pr. To vodi do rasne stereotipizacije.. umetnosti. kot je religija. st. in zgodnjem 20.Lucijan Vuga celo verjetnejsha. Interpretacije shirjenja Germanov in Keltov uporabljajo identichno metodologijo in so nesprejemljive. posebej she v zahodni Nemchiji. pogrebnih obredov. Ker lahko dokazhemo kontinuiteto. 9. V poznem 19. da je keltska tudi »hallstattska kultura« na tem podrochju in da tako predstavlja izvor Keltov. je bilo sprejeto. Seveda kontinuiteto lahko dokazhemo ali sugeriramo za veliko shirshe podrochje.

nikakor pa ne prilozhnost.« Skoraj vsi. seveda nezavedno. zato je za marsikoga takshno obdolzhevanje chudashko. Niti Simon James niti jaz nisva nameravala razgraditi sodobnega koncepta Keltov ali zanikati regionalno razlichnost (drzhalo bo prej narobe!) . Doumeti moramo.. Kot sem zhe razlozhil. na to je potrebno opozoriti.sht. je bila za Anglijo dolgo politichna grozhnja. da izostrijo ter dopolnijo svojo argumentacijo. che ne bi proizvod visokosholskega sistema odrazhal. 225): »Kot je bralec te knjige zhe ugotovil. Morda she citat iz njegove knjige. je njen avtor Simon James moral ugotoviti. vidijo kot mozhni simbol notranje dezintegracije in zunanjega vpliva. ki zagovarja stalishche. je protievropska mentaliteta globoko ukoreninjena. je torej plod dobre strokovne razchlembe virov.revijasrp. To je sodobna anglo-saksonska http://www. in se spet nanasha na politizacijo arheologije. Piktih ali Anglo-Saksoncih kot nekdanjih otoshkih “ljudstvih” (Megaw in Megaw)«. (John Collis-COL) Na zemljevidu je jasno videti.. tudi potrebno. je bila moja izvirna namera izhajala povsem iz problema arheoloshke interpretacije krajev in obmochij. bi bilo to razumljivo in. str. da sta bila po njegovem Balkan in Vzhodne Alpe izven keltskega obmochja. ki se ji je Zdruzheno kraljestvo pozno in nerado pridruzhilo. tega strahu. che bi zhe shlo za strokovne polemike. ter smo v sploshnem proevropski. to je bil moj poglavitni smoter. Ali pa she druga obtozhba izpod istih peres obeh Megaw: »Evropska unija.Veneti in Anti . kontinuirano naseljeno s Slovani oziroma na zahodu s predniki Slovencev. Kar smo pravkar prebrali. che zhe ne v celoti pa vsaj kot sploshne teorije in pristope. vodjo Valizhanske skupshchine. od tod. 1999).htm[16. pr. ker se bomo v nadaljevanju srechali s tem vprashanjem. od kod to prihaja in kakshne so posledice. Kelti so bili tu. dejstev in najrazlichnejshih domnev. da ohrani politichni nadzor.n. Toda chemu se ga lotevajo s politichnimi sredstvi? Sam si to dogajanje razlaga na naslednji nachin (prav tam.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ko navaja Rhodrija Morgana. tezhimo k levicharski liberalni politiki. morebiti. Zato nas zachudi. ki sem jih nashel v vechini knjig o Keltih. chemu ga nekateri tako napadajo. stare in sodobne. ko je Cezar stopil na kopno. Ta alternativni pogled na Kelte ni bil brez prerekanj. ki je na vprashanje. st. Kelte. Najstarejsha pesnitev v poklasichnem jeziku je bila v valizhanshchini. odgovoril: »Keltshchina in ponos nanjo! To je angleshka zavist. Ko je prvich izshla knjiga The Atlantic Celts (British Museum Press.. saj bi to koristilo vsem stranem. in 1. z izjavo: »v Zdruzhenem kraljestvu . zavracham mnoge od konceptov in metodologij. * John Collis je profesor arheologije na univerzi v Sheffieldu in je vodilna britanska avtoriteta za evropsko zhelezno dobo. Mi smo bili prvi civilizirani.« Tako je bil napaden in tako se brani John Collis. kjer sem raziskoval. ki ima v naslovu tudi vprashnje mitov o Keltih.. Zato bi bilo chudno.2010 10:15:42] .11.. da je dobil lepo shtevilo sovrazhnih sporochil. da je bilo to obmochje zhe v neolitiku. ko bo govor o teoriji kontinuitete. v enem je bila neposredna obtozhba za “genocid”! Znachilen komentar sta na naju naslovila Ruth in Vincent Megaw.Lucijan Vuga Morebitna najvechja razshirjenost keltskih jezikov v 2. London. da sva skrajna desnicharska nacionalista. che ne celo prej. s chimer se nikakor ne more strinjati. dvom o dolgo veljavni predpostavki o Keltih. po mojem preprichanju. podpihovanje strahu “pred izgubo suverenosti” se zdi za torijsko desnico poglavitno upanje. kaj meni o delu Simona Jamesa. posebej v Angliji. ki smo se oprijeli te nove interpretacije.

ter italsko govoreche skupine. Prvich. in jih v kulturnem smislu smemo shteti med regionalne razlichice “kulture zharnih polj” na severni strani Alp. so shle malo naprej. so razlichni Galci v vech valovih prishli chez Alpe ter jo kolonizirali.« K temu je Collis dodal.sht. so prejshnji prebivalci prezhiveli in so se ali integrirali s prishleki ali so poslej zhiveli poleg njih.sht. 191): »Zgodovinsko sosledje v severni Italiji je popolnoma preprosto. pr. in verjetno she prej. Napisi nam omogochajo domnevati etnichno pripadnost posameznikov. Prichakujemo neko vrsto kompleksnosti. v 5. ko John Collis v poglavju Northern Italy she zapishe (prav tam. ki so nashle zhe s predhodniki poseljeno ozemlje. kot na primer Lepontci (ki jih je Katon oznachil za Galce). saj obstaja kontinuiteta (podchrtal L.sht. umaknili nazaj chez Alpe. da prihajajo pushchice tudi z akademske strani.2010 10:15:42] . ne pa. ker pach dvomi o tradicionalni interpretaciji Keltov. na katerem je preostalo nekaj Galcev. Zasluzhi si skrbno branje. da so Lepontci v resnici govorili keltsko zhe najmanj od 6. pred tem so she okoli leta 387 pr. obstajali chez Alpe zhivahni stiki in so prihajale skupine iz Padske nizhine. zachenshi na zahodni strani Padske nizhine.Lucijan Vuga propaganda. ter tako zakljuchil svojo knjigo. Po tem scenariju smemo dopushchati stalne stike skozi celo prvo tisochletje pr. postaja polozhaj she bolj zapleten. Nekaterih predelov niso kolonizirali – med temi je bilo ozemlje Venetov. st. Dejansko imamo dokaze. * Za nas je posebej zanimovo.. da cheprav so priseljenci zavzeli prostor. kot na primer Veneti. to je videti v narashchajochem bogastvu grobnih dodatkov. misel uglednega profesorja Barryja Cunliffa. dokler niso poslednji Senoni prishli do obal Jadrana.n.V. bronastih izdelkov in pogrebnih obredov.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. v 5.sht.11. pr. Vendar so v naslednjih stoletjih sem prodrli nekateri novi prishleki in vmes so nenehno potekali spopadi.. med katerimi so Rimljani postopoma zasedali ozemlje.sht. ki so se porochili s Kelti. che predpostavimo. st. medtem ko so se ostali. so jo zavzeli krajevni Ligurci. imena tujcev najdemo tudi v njihovih naselbinah ali pokopalishchih. st.sht. ter celo one iz centralne Italije. Toda (nadaljuje John Collis) arheoloshka dejstva she zdalech niso tako preprosta..sht. obstaja znatno shtevilo epigrafov z nagrobnih stel. Drugi pisci so precej prevzeli politichno korektno nasprotovanje uporabi oznake “Kelt”.revijasrp.n. naslednje skupine.n.n. da je mogoche iz tega povzeti. str. (che zanemarimo Livija z njegovo [sporno] letnico 600). uvajanju shtirikolesnih http://www. ker je tehtno uvajalno. zato na tej osnovi ugotovimo. kot nam jo orishejo klasichni avtorji ob prvem vdoru Galcev ali ob pohodu Hanibalove vojske chez Alpe. ki prichajo.n.n. s podobnimi slogi lonchevine.htm[16. Chapmana The Celts: construction of a myth. da bi shlo za nekakshno neprepustnost Alp.« John Collis ne skriva.n.Veneti in Anti .so del Padske nizhine: zasedli Etrushchani. cheprav obichajno brez Chapmanove poglobljene uchenosti. oplenili Rim. verjetno vsaj do 1300 pr. Che k temu dodamo she ostanke materialne kulture.) kulture vse tja do pozne bronaste dobe. Zelo pozno. z grafitov na posodah in bronastih izdelkih. Kulturni razvoj severno in juzhno od Alp je potekal vzporedno. morebiti Galci. kot Boji leta 193. da so bili po imenu Etrushchani. in naslednje she dlje. st. V sedmem stoletju pr. da so skozi vse zgodnje obdobje prvega tisochletja pr. v kateri sluti tudi kritiko svojega dela: »Najizzivalnejshe delo o celotnem vprashanju veljavnosti “keltskega” koncepta je M. ali v 4.

Rimljani so jih poskushali pokoriti. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. beneshke. st. kot so mechi. antichni pisci pripominjajo o podobnostih med Veneti in Galci.n.sht. in do reke Zrmanje. latinske.. str. ko je zavzel njihovo poslednjo utrdbo Metulum. keramichnem posodju za gostije ter v osebnem okrasju. turshke. Na slovenskem ozemlju je vech nahajalishch. chelade in zlate ogrlice. hrvashkega Primorja.2010 10:15:42] . Njihovo naj bi bilo obsezhno ozemlje zahodne Bosne.). st. ki se zliva v jadranski Podgorski kanal pri Obrovcu pod juzhnimi obronki Velebita. svoje prodiranje na severozahodni Balkanski polotok pa so morali zacheti najpozneje v 14. za katerega ni jasno.) razkrila chisto ilirsko jedro. to se je dokonchno posrechilo shele cesarju Oktavianu v spopadih med leti 35-33 pr. vendar naj bi v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente.n. arheoloshka dejstva kazhejo znatno podporo zgodovinskim virom o nekem vdoru zgodaj v 4. razvila se je umetnost situl. kakrshno je Veneto. ki je prav tako eno osrednjih “bojnih polj” danashnje zgodovine.n. 1970) nam Luigi Pareti spregovori o Ilircih kot indoevropskem narodu. V Zgodovini chloveshtva II/1.Veneti in Anti . Prav zares. Dolgo so mislili. saj poznamo zgolj kratek napis iz Skadra v Albaniji in nekatera lastna imena.pr. ki izvira zahodno od Jajca in se zliva v Uno ta pa v Savo pri Novski.revijasrp. da bi nam lahko besedishche in izgovarjava sodobne albanshchine (njeni najstarejshi zapisi izvirajo shele iz 15.« Toda sedaj pride na vrsto nekaj posebno pomembnega. pr. za obmochja.sht.n. ki jih je zato gnalo v isti smeri..n.pr. ker obstaja dolochen porast shtevila predmetov srednjeevropskega sloga. stoletju pr. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati sama albanshchina. ki ni bil koloniziran.) Tako smo pri vprashanju kontinuitete. to so posredno chutili tudi Grki. prishli pod njihov vpliv.V.htm[16.sht. ki prichajo o njihovem posebnem ilirskem znachaju. kljub jezikovni razlichnosti. so od tod pogosto odhajali na roparske pohode v severno Italijo...« (prevod L. ki je nastala iz http://www. Potiskali naj bi Trachane na jug in na vzhod.Lucijan Vuga voz. Japodi so se zbirali v teritorialne skupine okoli utrjenih sredishch. 59-60 (DZS.n. V chasu rimskega imperija naj bi bilo to mochno ilirsko pleme naseljeno od notranjskega Snezhnika do reke Sane. Neposredno dokazno gradivo o Ilircih je zelo pichlo.sht. ali spada k vzhodnemu ali vmesnemu tipu. a je najti latenske predmete v grobovih.11. orozhju. st.V. JAPODI Zakaj tu govoriti o Japodih? Ker gre za zelo zapleteno vprashanje o Ilirih! O Japodih nam zgodovinarji nashtevajo marsikaj o njihovem izvoru in pripadnosti. do Istre in Notranjske. st.sht. vendar prav tako obstaja ochitna kontinuiteta (podchrtal L.. Po tej verziji naj bi po vdoru Keltov v 4. ko John Collis izjavi: »Naj povzamem. che bi izlochili vse novodobne grshke. V 2. Ljubljana. slovanske in druge izposojenke. uvozhenih grshkih in etrushchanskih kovinskih izdelkih.sht... Vsekakor pa so bile razlike v pogrebnih obredih med Italijo in centralno Evropo v pogledu prisotnosti etrushchanskih in grshkih izdelkov ter v bogastvu krajevnih predmetov.

Mario Alinei v teoriji kontinuitete zagovarja tezo. da so bili Iliri v bistvu Slovani oziroma kvechjemu za dolochen chas zgornja. Karel Oshtir zachne svojo razpravo Japodi (m-prefiks) (Etnolog III. vendar so prispeli po morju. Festus 329) in Mesapijci (Nikander v Antonius Liberalis. da so bili Veneti Ilirci. na katere naj bi se kasneje nalozhili nekakshni predslovanski jeziki ter naj bi iz tega meshanja nastala praslovanshchina. O Evgancih obstajajo povsem nasprotujocha si mnenja. 110.]. Tu naj prekinemo navajanje Paretija z opozorilom. Ecl. in zato tudi Oshtirjeva razglabljanja. ko je vzklila »atestinska« civilizacija.Lucijan Vuga meshanice ilirskega in trashkega jezika. da se je njih govorica razlochevala od keltske. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa hibridno juzhno narechje. Plinij Naturalis historia. da je v narechju starih Venetov ohranjenih poleg lastnih imen she okoli dvesto kratkih napisov v severnoetrurskem chrkopisu.Veneti in Anti . kjer je bila bolj obchutna primes trashkih ras.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 87) s pregledom stanja ter na jadranskem obrezhju jezikovno razlochuje naslednje plasti: (a) Palaevropejci. ki so zhiveli onstran Jadranskega morja. Verjetno izvirajo iz juzhnega dela Ilirika. VI. cheprav sta si bili civilizaciji podobni. III. katerih ilirski izvor je izprichan. Seveda je bila po njegovem beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe [torej po letu 1. ko postavlja alarodske. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. Egipt. Luigi Pareti she dodaja. kdo naj bi bili Iliri. Njihova lastna imena in dvesto ohranjenih napisov nam omogochajo preprichljive primerjave med njimi in zgodnjim jedrom ljudstev v Albaniji. 102). velja ponovno interpretirati. da shteje Venete k Ilircem. Pevceti (Plinij. potem ko so se pomeshali s tamkajshnjimi avtohtonimi Predindoevropejci – Mediteranci. medtem ko jih drugi imajo za Italce (npr. she preden so Grki ustanovili kolonijo v Tarentu. s katerimi je Oshtir utemeljeval svoja alarodska preuchevanja. kjer so se naselili.sht. Oshtir pa se oslanja na Ilire in Trachane kot podstat kasnejshim slovanskim ljudstvom in prav zaradi tega se tu zaustavljamo pri ilirskih Japodih. ki so bistveno prispevali h genezi ljudstev v Italiji. Ni jasno. Salentinci (Probus o Virgilu. ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu.revijasrp. Skupno se imenujejo Japigi. da so bili Veneti – kakor Liburni blizu Aterna v Picenu (ob katerih se spomnimo na Liburne v Iliriku. 69 M). celo taka. 112) – prav tako ilirskega rodu. Zato je chisto mogoche. da naj bi se Veneti v Italiji pomeshali s Predindoevropejci. ki so http://www.11. da she zdalech ni mogoche rechi. / 1929. Polibios trdi. to ime pa zhe Hekataios spravlja v zvezo z Japodi. mojo knjigo Davnina govori). Festus.sht. III. prav tako naj bi bili Trachani zgolj praslovanska veja. Devoto) ali za Kelte. Po tem. Imenovali so se Davni (prim. Poleg tega nam ne sme uiti. da so bili predvsem Praslovani tisti.htm[16. Pareti pa she dodaja. 196) in Polibios (II. da je prav tako prishlo z Balkana vech drugih narodov. 31). vodilna plast slovanskih ljudstev.. do 1.n. Sergi je mnenja. st.n. kar smo tu na kratko navedli. predindoevropske jezike kot prvotne. 17) izrecno ugotavljata. o severnih Etrushchanih pa so prav tako mnenja deljena in se krizhajo z vprashanjem Retov. ki naj bi bili Evganci in severni Etrushchani.000 pr.pr. 31. ki je bil v rabi od 4. Herodot (I. kot jih imenuje. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med starimi kolonijami Ilircev v Italiji – venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. je videti. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih »predsabelijskih« napisov na jadranski obali. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. str. da jih nikoli ni bilo (gl.2010 10:15:42] .

da je razpon dogajanj lahko zelo razlichen.v *(j)apu/od > *poid velja primerjati predmesapijskoilirski Apenestai <> Penestai. IV). – in sicer na poti iz jugovzhodne Italije prek etrushke Kampanije v Rim. Staroprednjeazijci (Kari. Ne moremo se izogniti prikazu podrobnejshega Oshtirjevega jezikoslovnega razchlenjevanja. kolikor a. (c) Sat ¶m-indoevropski Albanci in kentum-indoevropski Itali. Po njegovem je to zhe predmesapijski pojav.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. (b) Doseljeni centralnoindoevropejci Iliri (1) .(1): Kjer se je avtohtona plast ohranila le v doseljenih Indoevropejcih. *Apud v juzhnoitalski Veliki Grchiji. npr. med Istro in reko Uno so Iliri. Toda kljub temu je njegovo razmishljanje izredno pouchno in koristno. Zachetni j. globel«) v Alpah <> Kaloikinoi v Iliriji. *japod nahajamo tudi v Italiji. Che obstaja vez med *(j)apod v Iapo/udes. centralnoindoevropsko plast pa Trake. Kavkazijci. Iapuzkum. Metallnamen in Alteuropa. Predgrki(1). Onaion <> Oineus – poleg *aun. *(j)apod v imenu Iapuzkum in Apuli ter *[(j)a]poid v Poediculi = Peuketioiv apulijskem grichevju (Le Murgie) juzhno od reke Aufidus. cheprav je dotlej predindoevropsko plast na vzhodnem Jadranu imenoval kar Ilire. Spricho naziva http://www. Liguro-Pikti. Arh. bodisi verjetneje chez etrushki *Apud. obshirno obravnava v drugi razpravi (Vorindogerm. K izpadu zachetnega samoglasnika a. prepad. predgrshko akos itd. Apuli <> Poediculi. Oshtir nas uvede z nashtevanjem razlichnih zapisov imena Iapodes. tudi che ga bo potrebno v (pra)zgodovinskih okvirih reinterpretirati. Oshtirja zanima. che je tu she prehajal j>h. Prehod d>l v *japud. Kar pa se tiche u/o v *japo/ud > Iapuzkum. Liki. in slednjich v juzhni Italiji Grki iz Grchije in Gali ter Slovani na vzhodnem Jadranu. kako zahtevna so ta prodiranja v stanje davnih jezikov.> 0.revijasrp. latinsko Iuno > etrushko uni itd. kar je vsebovano v primeru *japud. Mitanijci) ter Hamiti. to se formalizirano zapishe j. cheprav se bo to marsikomu zdelo duhamorno in razvlecheno.2010 10:15:42] . pomeshani z Galci... in sicer v *Iapudiskom > Iapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v Apuli(a) ob gori Garganus v jugovzhodni Italiji. saj je ochitno. da vidimo. toda v resnici je potrebno. Apuli in *[(j)a]poid v Poediculi – ki jih prishtevajo k ilirskim Poidikoi ob izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo – se da morebiti s precejshnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla *(ja)po(i)d. *japod >Apuli je ali latinsko (dialektichno?) kakor v dacruma>lacrima ali pa zhe prediliromesapijsko kakor npr.11. ‘Ιάποδες. zato imamo kar precej tezhav pri spremljanju in sprejemanju njegovega razmishljanja. ‘Ιάπυδες. torej Prediliri itd. je primerljivo s prediliromesapijskim Calucones (< *caluca : *calanca »burrone. [Op. morebiti semkaj sodi tudi u <> ui v ilirskem Muccurum <> Mouikouron. deblo *japud. *Apod – v etrushchini odpada zachetni j. tudi predilirotrashke zglede. Ibero-Baski. k temu je mogoche dodati iz paleoevropshchine predkimrijski primer iach <> (kk < k <> k). *oun v Una – v Iliriji. izvzemshi Semite.. Iapydes. Recimo.Lucijan Vuga avtohtoni in sorodni z Etrusko-Reti. torej ni izkljuchena sorodnost med *(j)apud. arbanas. Sumerci.] Na zhalost Oshtir te stratifikacije chasovno ne opredeljuje dolochneje.Veneti in Anti . o to iz drugih paleoevropskih dialektov. Predhetiti.htm[16. *japod > Apuli. Aloufoi <> Lopsi. tudi za nekaj tisochletij.ni a-prefiks. Veneti (1) in Mesapijci (1) . Monetion <> Moentinoi (che ne *Monet-) v Iliriji. kako se je izgubil j-.v *japu/od > Apuli je izginil: bodisi chez grshki *Apod. Dasimos<>Lasimos itd.. jo oznachuje Oshtir s pred–. Avendone <> Ouendon. Alamiti.

gozdna pokrajina«.. Mesto Abdera z r-formantom praoblike *jap[ax]dar > *jabdar > Abdera – a:e je ali grshko narechni a > e.11.. morski bor« v Peuketioi. predlitavsko amalas k predjugoslovanskemu *[ь]molik »pinus peuce« (l <> r) omora »Fichte. quales Gallice vocentur padi. bezeg«. pinija« in se nato razshirilo na celotno Apulijo oziroma na Mesapijo in Japigijo – Messapia Appulia. tessinskem zhüp. silva »Wald. Praoblika *jebdl se opira predvsem na predbaltsko *jebdlje > *edle v staropruskem addle.Lucijan Vuga Peuketioi za rimsko Poediculi ni nemogocha domneva. Toda Oshtir she vedno misli na jug. quae nunc Apulia appellatur – prav tako se je najbrzh tudi ime predmesapijskoilirskega naroda Iapuges. gub. slech.le priponska podaljshava..quoniam circum fontem (sc. ko ime prvotno pach kalabrijskih Iapuges po *jap »abientinae« podkrepi she z naslednjimi okolishchinami: (a) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata in pechke njenih pinij so uzhivale velik sloves. ohranjeno tudi v iapuks »severozahodni veter iz Kalabrije«. waldiger Landstrich. zaradi dozdevnega nastanka iz krvi padlih vojshchakov. Iepuges raztegnilo ne le na kalabrijski polotok od mesta Tarentum do kraja Brundisium. ampak na célo jugovzhodno Italijo od mesta Metapontum. ki jim galsko pravijo padi. Pri Ebesos Oshtir navaja. Kakor se je ob gori Garganus prvotno pojavilo ime Apuli iz *(j)apod »peuke.in da je -od. maloazijsko atli : etli itd. kjer pa se je poleg galshchine govorilo na jugu tudi iberoakvitanski in ligurski. hoje ali smreke«.. Iapod.htm[16. Seveda se dá izvajati slovansko jedla tudi iz *jebdla s poznanim mediteranskim a <> e.. omela« (i <> a). Danastris : Dъnepr. jelka«. ali pa je zhe predgrshkega izvora – gre pa za podaljshan *jabd »abietineae« z -l.. gip. abies. Iapygia autem est. Kalabrijce. (b) ime kalabrijskih Sal(l)entini se tezhko lochi od predlatinskega saltus »gebirgiger.) Ime Mesapijcev se je razshirilo na Sal(l)entince. bor. bor« je s prehodom oi <> a identichen ligurskemu *pad v padi »Kiefern. s tem velja primerjati poleg predslovanskega Danapris.«) – izraz »Gallice« oznachuje le »v jezikih Galije«. smreka«. Daune in Apulijce.oziroma -ug. K razjasnitvi prehoda oi <> a pa tole: v Poediculi »Peuketioi« <> padi »bor« primerjaj deloma oi <> o/u v Poediculi : Iapo/udes itd.). Iapudes. Peucence = Poediculi. gup.. hoja« prek ja > je na slovanskih tleh. Iapuges itd.revijasrp. deloma o/u<> a v liguropredvenetsko Bodegkos <> (b <> p) Padus »Po. 122: ». gozd« itd. engadinskem gok »Alpensrose. izvir. truplo«) »elate. ki odrazha maloazijsko-etrushchansko a <> e. Poleg tega so Mesapijce deloma istovetili z Japigi.2010 10:15:42] . litavskem egle. che spominja zhenski spol mesta Efesos na feminina imena drevja in che je Samorna “Efesos” = http://www.. ter s slovanskim bd > d kakor v ebdomos > sedьmъ ipd. vrsta jelke.. Iapug. vezhejo z Iapud.v predslovanskem *jabdla > jedla (lat. k *l[i]b »nekros. ravsh«. reka« > latinsko puteus itd. S tem *poid »grshko peuke. da je *poid v Poediculi = grshko peuke »pin maritime.ker je zhe okoli izvira [namrech Pada] veliko dreves bora. simpleks *jup(p) tichi morebiti v *alpskoromanskem > valtellinskem güp. Fluss. ebulus »Holunder. (str.. letonskem egle »Tanne. celo od kraja Thurii oziroma Kroton do gore Garganus. jelka. 91).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. gorska. k predgrshkemu abantes nekroi in alibantes. Padi) arbor multa sit picea.« (». borovje« – Plinij 3. gozdna dezhela«.. tako da se glasi koren *jap. H korenu *jap »abietineae« v Iapodes. (a <> i) Sila »ein Waldland.Veneti in Anti . Tanne. Dъnestr predvsem etrushchansko clan : clenar. wallisanskem zhup. s preglasom a <> u kakor etrushchansko afle <> ufle. reka Pad« (sorodno z etrushkim pute »Quelle. (Prehod predgrshkega *juph < ufear je po Oshtirju podoben predslovanskemu ьmela »Mistel. (c) Slednjich sodi ime severnokalabrijskih Messapioi k predlatinskemu sa(p)inus »Art Tanne oder Fichte. da je glasoslovno spricho b <> bh identichno predgrshkemu Efesos.

2010 10:15:42] . I 5. Artemis Efesia. osika. Wacholder.v *[(j)a]bar primerljivo s paleoevropskim *baru »Wald von abietineae« (alpsko in subalpsko *bora. pri tem je samoglasnik a. Metapioi v Elidi. smreka. smola«. smreka. cupressus. Sicer pa je najverjetneje Amorge “Efesos” z u <> a identichno s predslovanskim *(a)mar »abietineae« v srbshchini-hrvashchini omora »Fichte. ko naenkrat pravi. *welawij. ravno tako morebiti reka Bradanus pri Metapontu. o tem vetru poje Horacij (Sat. 93). smeьrk »Fichte. os »Silber pappel. Etrushchan) in na bojotski gori Messapion lezhi eno izmed najznamenitejshih svetishch Pozejdonu. smoьrk. albarus« : asfodelos »albucus« : alfos : afuo »ętre ou devenir blanc. da je mogoche *Messap(i)os = Pozejdon razlagati iz *ssap »abietineae«. Boruskoi) (str.zaradi chebele na efeshkih novcih (chebela je bila sveta zhival efeshke Artemis) prek bh <> b na predgrshki plural *[e]br »chebele« ter z e <> a in b <> p na predlatinsko apis »chebela«. posvechene Pozejdonu. v Bojotiji. Zeder. chrn. asfaltos »*abietineae« > *pix > bitume. Prav ta Oshtirjev vlozhek nas opogumlja. hoja. Oshtir meni. Che povzamemo: Oshtir se je v prvem delu svoje razprave za izvajanje imena japodo-japigijskega Metaponta: Thebe. steblo«.Lucijan Vuga Smirna sorodno s predslovanskim *(s)smark. zlasti elate »jelke. Espe. predstarovisokonemshko aspa »Espe. ki je iglasto drevo. Bewohner der Hylaia. saj nam odpira drugachne mozhnosti razlage. Z izpadom zachetnega (j)a.. s *kar »niger. dasi spominja ef. topol. Messapioi itd. prim. je vech zanimivih povezav z http://www. chigar priimek Asfal(e)ios iz asfales »ferme. jelka«. cedra«. brin. jelka. predbaltsko *apsa. je bila posvechena cipresa. semkaj tudi predskitsko Borouskoi »Volk in Sarmatien neben den Abijoi.Veneti in Anti . predgrshko elate »sapin. Messapos je tudi ime Pozeidonu (?) in njegovima sinovoma (Bojochan. grshko barues “dendra”. kakor tudi Elloi : Seloi iz *samorg (g <> k) predslovansko smeьrk. temen« je sestavljeno predslovansko osokor »Schwarzpappel. ki iz *limth gre k predkimrijskemu llwyf (m<>ph). pri tem prvotni pomen kiparissos. krepek« + asphal »abietineae« < ss[a x]p . Metapontion (: Messapioi) : Alubas (: Iapudes. Thebae.revijasrp. *asp »albus« tudi predslovansko *as (< aps) > as. podobno kakor »abietieae«. osika«. Thob(h) > predslovansko topol »popupus alba = lat.htm[16. predslovansko lipa (str.«. Tanne. brin«. poleg tega ob uposhtevanju p<>b she Messaba »mesto v Kariji«. che izhaja veter Calaber atabulus iz narodnega imena *Atabu(lu)s (kakor grshki iapuks < Iapuks). jugoslovansko molik.v atabulus ali predpona ali sodi h korenu in je v Thebae : (Me)tabon odpadel.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da njegovo delo ustvarjalno nadgrajujemo in reinterpretiramo v skladu najnovejshih dognanj. Messapeai »kraj v Lakoniji«. Messapia = Boiotia. smreka«. Iapuges) osredotochil na *thap »abietineae« ter prek zapletenega lingvistichnega postopka prishel prek predromanskega *sappo <> na predslovanski elovьćъ »Wacholder. *borra »legno rotondo. Metapa »kraj v Ajtoliji. Ephesos morebiti iz *Amorg. trepetlika«. Najslavnejshi boginji mesta Efesos. npr. *(s)smirk > smoьrk. iglichasti gozd«. v narechju livinallunga boreshk »bosco di conifere. deblo. trepetlika. Metapontis = Sime in slednjich na Kreti potok Messapios iz *ssap »abietinieae« kakor borъ > ruski potok Borovenka. *elaw. da so se kalabrijski Mesapi prvotno morda imenovali tudi *Atabi. pragermansko *baru. hoje«. da je na Balkanu vech gora z imenom Messapion.v Metabon. Oshtir opominja. asphalte. na Evboji in v Pajoniji. Med obsezhno obravnavo prefiksa m(a)x. Tudi Amorges “Efesos”. smerkъ. praslovansko borъ.. trd. okrogel les. in te so. Zitterpappel. *(s)smerk. jagned. kar pa ne spada k novovisokonemshkemu Linde. apse.11. pedale. Messapioi v Lokridi. npr. 78). Metabon. biti ali postati bel«. Oshtir pa nam zna pripraviti tudi presenechenje. chrni topol«. 101). chvrst.

teme« : predslovansko teme preko m-n<p-n : (t<>-) predlatinsko apex »Spitze.najti v grshkem megaro »large imposing building. vlachuga«. Si je mogoche misliti. K razvoju »jung. poltenost«. Etrushchansko mursh »urna« < *murcen (kakor Felsina<felcna) : predlatinsko urceus.Veneti in Anti . Prav na koncu pa se Oshtir bezhno zaustavi na veverici. macesen« lepo razlago. creques« morda kakor liveo > sliva. kar potrjuje praobliko. Malo pred tem beremo predgermansko *meluk »nemshko Milch«. kar smo od njega kot http://www. 109). kar omogocha primerjavo z etrushkim methl »populus«.htm[16. Pletershnikov slovar – mok(r)ozh »der Regenwind. oblajst. krokar. egipchansko rm. kъrg (str.revijasrp. 110). da nam omogocha moder[b]njь »Lärche.: *t/ssa xB. Färbepflanze.V. liska. baskovsko arrain preko n<m? Zraven she murm[n]e »vrsta rib«. mokozh«. ost» (egipchansko tp »Kopf. predlatinsko melca (alpin *malga »Alpenwirtschaft«) < *mel¶k : predlatinsko *lak najdemo v de-licus (str.tudi Με-σσάπιοι . ki mu na vrhu chelade shtrli riba« (str. Predslovansko Mokoshь »malakia. mlad > Braut. k temu s predpono m(ax). predlatinsko *widr > vitrum »Waid : blau« (str. Stadt« iz *megst.: *t/ssa xB. ki jo Mario Alinei shteje kot enega od pomembnih imen zhivali za dokazovanje slovanske kamenodobne naseljenosti v Vzhodnih Alpah. predlitavsko kekshe »Hure. wozu mit m(ax). pa se mi zdi smiselno prikljuchiti predslovansko moder[b]njь »Lärche. macesen« (str.Lucijan Vuga etrushchino ter drugimi paleoevropskimi jeziki. tudi madrua »prunelles. Cheprav Oshtir tega ne vzporeja. 109). kajti kaj bi bilo bolj osnovnega za chloveka. prav tako je *meg.2010 10:15:42] .: Janezhichev slovar – mokosh(zh). Chesa bolj nemogochega si ni misliti! Ali pa predslovansko modrъ »blau« < *madr »Waid. podlasica« primerjati obravnavo v delu Falk-Torpa (str. kakor je mleko. makosh. da bi za to zhivljenjsko pomembno hranivo neko ljudstvo ne imelo imena? In kljub temu naj bi si Slovani to izposodili pri drugih ljudstvih. predslovansko ryba »Fisch«. Nadvse nenavadno kratek je Oshirjev povzetek v nemshchini k obshirni jezikoslovni obravnavi Japodov. 108).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. toda znachilno se mi zdi naslednje: predslovansko mesto »Ort. naslada.11. mormulos »vrsta morskih rib« : (m-n<b-n) terebinthos>terminthos. (Janezhich) mokrec. ker v naseljih Modreje. pri chemer se je osredotochil na etnikone: »Iap-odes aus *jaxB. mislim pa. mokosh. Oshtir povezuje tudi navidez zelo oddaljena imena. glava») (str. ki ga zraven navaja tudi Oshtir. 112). bodisi da je to materino mleko – prva hrana novorojenchka. mansion. 113). podlasica« : gr.Präfix auch Με-σσάπιοι. urhe (-<>n) ur[c]na (-<>k) predslovansko kъrk. kester “neanias”. velika imenitna zgradba.»abietineae«. (op. tukalica«). Takole Oshtir: predlatinsko mustella »Wiesel < *muksterla »nevestъka = Wiesel.« (»Iap-odes iz *jaxB. vranje chrn«). ali mleko molznic. Isatis tinctoria« (kakor vornъ »Rabe > schwarz. kosec »Ralle«. Modrejce in Bacha pri Modreju na obeh straneh jezera pri Mosti na Sochi oz. ob Bachi ishchejo etimologijo zunaj slovenshchine. vran. 111).. predgrshko mormunos (n<>l/r) mormuros. mehkuzhnost« : -koshь »Wollust. L.«) * Kaj smo bistvenega zvedeli iz Oshtirjeve razprave? Po mojem mnenju to. mlakosh = »das Rohrhuhn “gallinula”. grashchina« (109). a ne vzporeja. Ali celo predlitavsko mo[t]muo »Scheitel. nevesta > Wiesel.. predslovansko melko. murmillo »gladiator.»abietineae«.

da Oshtir izrecno in vechkrat poudarja. da izkljuchuje Semite v kontekstu Predindoevropejcev ter uposhteva le Hamite! Preden se lotimo odgovorov. poleg tega je mnogokrat nemogoche dolochiti. predstavljata osnovi *jaxB. Razlichne od teh reliktov so izposojenke kakor letonsko erms »Affe« iz etrushkega arimos. dvoje: (A) predslovansko = ilirotrashko. da je mogoche tudi to delo z ustrezno interpretacijo priblizhati sodobni teoriji kontinuitete. ko je uspel vzpostaviti lingvistichne odnose z indoevropskimi jeziki. Che je Oshtirjeva rekonstrukcija »Iap-odes iz *jaxB. lahko razumemo tudi drugache. poleg Oshtirjevega nachina. konchnico u namesto latinske a.2010 10:15:42] . v “predslovanski” itd..: *t/ssa xB.sht..Veneti in Anti . kar velja npr.revijasrp. a se je v pet do deset tisoch letih nujno moral spreminjati. Zakaj tako velik razpon pet do deset tisoch let? Tradicionalni jezikoslovec Devoto npr. Iliri(-Traki) so bili Praslovani oz. bi se tu omejili le na praslovanski (v Oshtirjevem izrazoslovju: predslovanski. tudi v smislu teorije kontinuitete. vendar pa se nam vseeno vzbuja dvom. (2) Druga predpostavka: Oshtir je imel prav – kakshne so potem relacije do Sergijeve teze o latinshchini kot sinteze jezika staroselcev in praslovanshchine na tleh Italije ter do Semeranove teze o mochnih semitskih (izhajajoch iz akadshchine) sledovih v Evropi. so tvorili le neslovansko vrhnjo. z ilirotrashkim korelatom prekrivajocha se beseda ilirotrashki relikt na praslovanskem teritoriju ali poznejsha izposojenka od sosednjih kulturno vishje stojechih Ilirotrakov. (1) che izhajamo iz predpostavke.»abietineae«. kar pomeni. da ju je potrebno obravnavati. staroevropskih. – tj. npr. (1) Prva predpostavka: praslovanshchina je bila eden od prajezikov v Evropi. da ta evropski prajezik ni bil en sam.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. http://www. kot pravi teorija kontinuitete.: *t/ssa xB.sht. Najvazhnejshe pa se zdi to.tudi Με-σσάπιοι«.n. ki so ga govorila takrat in she danes tod prebivajocha ljudstva. ki je vladala Slovanom. saj sam Oshtir opozarja v eseju Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. ali je slovanska. 1930-31. IV. Oshtir se tega zaveda. ali (2) che je Oshtirjeva predpostavka o neindoevropskem prajeziku in predslovanshchini tochna. megalitskih ljudstev.htm[16. str. da gre v resnici za prajezik(e) v Evropi. tudi z izrecnim »morda. etrushchansko *ablon »Apfel« = staroevropsko *ab(a x)l v slovanshchini ablan. skladno s teorijo kontinuitete. ampak jih je bilo vech.11. Gradivo za podrobnejsho analizo je nabral z zavidljivo vztrajnostjo in erudicijo.«. k temu s predpono m(ax). pri chemer je treba opozoriti. in kot smo spotoma opazili. bronasta doba.vzorca za evropski prajezik. (B) predslovansko = staroevropsko (seveda po ilirotrashkem posredovanju) npr. 2): »Zatorej pomeni “pred-” npr. to vechkrat nakazhe. indoevropsko *ghans > ilirotrashko *g(h)ans > slovansko gosь »Gans«. postavlja indoevropske jezike v tretje tisochletje pr. kar seveda ni povsem isto kakor praslovanski. za bersky »Pfirsich« iz latinskega persica z ilirskim p>b in z ilirsko femin.n. Njegove razchlembe predindoevropskih jezikov.Lucijan Vuga alarodista prichakovali: da naj bi indoevropski jeziki prevzeli lep del besed od predindoevropskih. ilirskih besed lahko postavljamo verodostojne sklepe.ter m(ax). ali spricho izredno majhnega shtevila ohranjenih japodskih. germansko *apl itd. da bi bili v takem primeru praslovanski besedi. si poglejmo she nekatera od Oshtirjevih razmishljanj. in dovoljujem si rechi. kakshne so relacije s Sergijem in Semeranom. morebiti«. vodilno. medtem ko eden od tvorcev teorije kontinuitete Mario Alinei govori o lahko celo koncu paleolitika ali zachetku neolitika – to pa je deset tisoch let pr. elitno plast.

tudi se upira Rozwadowskemu. puchanin. commercium«. toda to moram nujno storiti. Grki so si izposodili iz juzhne slovanshchine sembros v Patrasu. communio. kmet« se zelo priblizhuje smislu ruskih besed.Lucijan Vuga Sem sodi. drug. kako zahtevno je to delo in da jih ni stresal iz rokava. Seberovac. str. (2)Poleg tega ni nobene praslovanske izposojenke iz romunshchine (str.To je zelo pomembno. Teilnehmer an einer Arbeit. udelezhenec pri nekem delu«. 9). Genosse. pri-sebritь sja. sjabri »die auf sjabra Anbauenden. ki bi v poljshchini preshel v nosni a ali e. tovarish. sosed«. Gesellschafter. drug. Seberovo. pr. srebar. ohranjeno v listini iz 14.. Leukasu in Kefaloniji ter na Peloponezu sempros. sorodnik. tovarish. daljni sorodnik«.. druzhabnik. 1930-31) in spet se moram bralcu opravichiti. Spricho srbskegahrvashkega sebar in ruskega sjaber itd. pobratim. na sjabra pridelano«. partitio«. da bi pokazal. brat. Genosse.Veneti in Anti . sjabro »Nachbar. prijatelj. sosed. zadrugar«. Poljsko siabr »Gefährte. iz chesar z metatezo malorusko pryserbyty sha »priviti se. ter oporeka madzharskim etimologom. st.11. sjabrukъ »Verwandter. da v velikorushchini nahajamo sjabrъ. sumpros »spolovinar. 2). ki bi bila izposojena iz slovanshchine (str. rob suzhenj«.2010 10:15:42] .sht.htm[16. prilizovati se«. od njih pa Madzhari cimbora »consortium. ki besedo izvaja iz germanshchine.. da so bili Slovani na Balkanu zhe najmanj v neolitiku in so se od tam shirili na sever. vendar ne »rab. Zachne z navajanjem. da je njen pravi izvor grshchina http://www. medtem ko v Epiru. Semberija »del nahije pri Zvorniku«. Mitbruder. Iz staroruskih listin sabry na 12. maloruski sjabra »Gemain deackerland.. sjaborъ. da obstaja veliko sorodnosti med trashchino in praslovanshchino. pravkar omenjena razprava Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. sempria »spolovinarstvo. Bekannter. der ein Stück Ackerland bearbeitet und in der Versammlung des Mirъ Stimme hat. sjabra in narechno preko sj>sh tudi shaberъ.. rusticus. sebri »zakupnik. pactio. sjaberъ. nasploh so finske izposojenke iz baltshchine starejshe kakor germanske besede v finshchini. sempra. je najbrzh mogoche izhajati iz praslovanskega *sebьrъ iz *senbir v sjaberъ (str. izrazi so povzeti iz starih listin. sreber pomeni danes »plebejus. druzhabnishtvo«. ki ima sjabrъ za izposojenko iz finshchine in dokazuje prav nasprotno. da bom navedel nekaj Oshtirjevih zapletenih jezikovnih transformacij. Genosse. danes sebar oz. Tesaliji. Litavsko sebras in letishko sebrs se shteje za izposojenki iz belorushchine. shabra »Nachbar. po mojem mnenju zelo pomembna. del polja obdelovan s soglasjem skupnosti. kmet. Bruder. belorusko sebrь »tovarish. iz drugih ruskih narechij she beloruski sjabrъ. Iz prvotnega juzhnoslovanskega *seb(ь)rъ »polzakupnik. Oshtir polemizira z Mikloshichem. To je morda ohranjeno tudi v Sember. znanec. ki zagovarja tezo. pomen »georgos. Ruska literatura navaja tudi narechne izraze sibra s sja>sji preko *s’¶. seljak. Kamerad. tezhak. IV. ker se je razvil ruski ja iz e. st. (1)Prav glede odnosa med slovanshchino in finshchino je pomembno navesti. ksesempreio »razdreti druzhabnishtvo« (str. se je razvil srbskihrvashki sebrь. st. na otokih Krfu. Mikloshich pa vztraja.revijasrp. S prehodom ja>je pred palatali. tovarish« je najbrzh iz rushchine. 3). Romuni so prevzeli simbra »societas. (3)Oshtir vseskozi dokazuje. Bauer. kmet. Freund. 8). seljak« v listinah iz 14. ko govorimo o teoriji kontinuitete. polkmet«. da so jo dobili od Slovanov. saj naj bi prishli Finci v stik z Germani shele v 1. kar Madzhari izvajajo kot romunski simbra iz grshkega sumbola »trgovska pogodba«. da ni skoraj nobene finske izposojenke iz baltshchine. skupno polje«. podlozhnik vlasteoski«.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.n.

Oshtir obravnava tudi sorodna bozhanstva med Traki in Slovani. 16). kako lahkotno so (ali she) jezikoslovci pripisovali germanski izvor slovanskim besedam. cheprav je mogoche zadruzhnishtvo tudi na drugi podlagi. V slednjem primeru zadostuje skupna praoblika *senbir. Zgolj en primer. K temu pomenskemu prehodu plemenit iz plemen »pleme« in to iz *pled »ploditi« lahko primerjamo cheshko shlechta (Geschlecht>Adel. da iz vsega obravnavanega sledi predslovansko sebьra »zadruga«. slovansko bъrъ (iz *bhoru) »vrsta prosa« (str.htm[16. to obichajno pojasnjujejo z nemshkim posredovanjem. da je grshko-latinsko *monak(h)os. v Bolgariji Perin planina in v perunika »Schwertlilie. saj bi po novovisokonemshki poti nastal slovanski mъnьchъ (str. To je le eden od mnogih primerov. edini predtrashki Zeus Keraunos je po njegovem mnenju le *Perun = predslovansko *Perynъ (uo<> kakor etrushchansko ufle : aufle. *monak(h)us preshlo prek a>i v slovanski mъnichъ kot posledica trashkega posredovanja v prvi dobi pokristjanjevanja severnega Balkana okoli 4.n. V prvem primeru sta dve mozhnosti: ali je baltoslovanska beseda sorodna s trashko ali so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani doseljenih Trachanov.. ki dá v trashchini *se(n)b(i)r.«. kako je prishla beseda menih k Slovanom. *zibur in s prehodom iz trashchine prek baltoslovanshchine v slovanshchino *sebьrъ ter morda litavskoletonsko *sebr.11. od koder plemenit (str.sht. nadalje morebiti (che ne iz rushchine) predbaltsko *se(n)b(i)r. da je slovanski *sebьrъ najbrzh soroden s trashkim ziburthides in je torej obstoj te besede zagotovljen dolgo pred pojavom romunshchine (str. Oshtir razlaga. kar stari viri glosirajo kot »legitimni. ker ne vemo. 17). st. *sabr. druzhabnik itd. *sa(n)b(i)r. torej »k isti druzhini ali iz te nastali zadrugi (=veliki druzhini) oziroma bratstvu in dalje plemenu pripadajochi«. s pojmom »plemenitashtva« v trashkem ziburthides. delovna zadruga« (ker je zadruga opravljala predvsem poljedelska dela. 9). Oshtir pa ne izkljuchuje. tedaj tudi to ni nezdruzhljivo z »druzhina>zadruga>bratstvo>pleme«. *sa(n)b(i)r ter predtrashko *senbir »zadruzhnik > *soplemenjak > gnesios«. sanb(u)r (str. zakonski ali pravi (v nasprotju z Netrachani)« ali »sorodni«. Oshtir skratka domneva. zadrugar ali podobno«. in s tem »plemeniti« (str.revijasrp. od koder naprej *ziber. ne da bi kritichno uposhtevali. ni chudno. Druzhino tvorijo chlani. da je rekonstruirani pomen »zadruga« = velika druzhina« zgornjih besed nastal iz izraza za »familia«. plemstvo). npr. da obstaja she druga mozhnost. zato brutos iz *bharsut preko *barut > *brut z rs>r in aru>ru. ki so se z njimi pomeshali. drug. Po drugi strani pa se italijanski etimologi (ZIN) za birra »pivo«. perunika. 18). 13).). Ker Oshtir meni. da gre za ogromno skupnih osnov.Veneti in Anti .Lucijan Vuga in se je preko romunshchine razshirila drugam. tovarish. ali je ta beseda v baltoslovanski-trashchini indoevropska ali predindoevropska = staroevropska.2010 10:15:42] . slovansko zhlahta>zhlahten »plemenit«. Zatorej je mogoche spojiti pojem »zadruzhnishtva«. Che je pri ziburthides le s »plemeniti«. 21). sprashujejo ali je to mogoche izvajati (?) iz latinskega bibere »piti«. da pomeni danes srbski in hrvashki sebar »tezhak ipd. Vse te pomene najdemo vsaj deloma tudi pri *sebьrъ: »brat. Naj se povrnemo k trashkemu ziburthides. ki tichi najbrzh v slovanskem *sebьra »Arbeitsgenossenschaft. skupno izhodishche je na krvnem sorodstvu temeljecha druzhina > zadruga > bratstvo > pleme. Pravi pomen te skupine je zhe spricho tega tezhko dolochiti.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da so pri Iliro-Trachanih uporabljali tudi proso za varjenje piva. nemshko Bier. bog groma. sebьrъ »zadruzhnik. K temu velja dodati navedbo. Oshtir sklepa. 21). plutnik« (str. ki imajo v patriarhatu istega ocheta http://www.«). predtrashko Arrolos : Araulos itd.

s/z« primerjamo keltsko *sin < *sem. da zgornji vrstni red shtevnikov med drugim potrjuje tudi etimologija. tedaj smemo izvajati celo iz staroevropskega *senb(h)ir »alter. od koder ne le slovansko *sebьrъ in trashko *ziber. slovansko so > srbsko-hrvashko su. da je slovansko *sebьrъ = baltsko *se(n)br. Che je »zadruga« = »chlanstvo po istih starshih«. (Bolj zaradi zanimivosti naj omenimo. Konchno naj se opremo she na finski sinonim toinen (mies) »ein zweiter (Mann). 22).Lucijan Vuga ali v matriarhatu isto mater. staroevropskega izvora. *zibir. * No. celo finsko *sebr > seur (str. tj. drugi mozh« za *sebr > seur. ki je izpodrinil indoevropski frater. gotsko ber-us-jos »Eltern«.) (str. vojashko krdelo« > truhtin »Kriegsherr.). ki je ohranjen v etrushchini! (podchrtal L. da so Baltoslovani na ozemlju med Karpati in Baltikom doseljenci (podchrtal K. sabr. Genosse« in da se razvija tudi pojem »zadruga« iz izraza »drugi. theishsh »1000« s predslovanskim tysetja. skupaj. Fürst. alius. da pa prailirotrashki *senbir ni indoevropskega. alius«. alius«. da je Oshtir tu primerjal etrushko-preditalski *thuishsh. indoevropskega *semb[h]ir > *seb(i)r. Indoevropsko *bher »nesti > nositi > roditi > mati > starshi (tudi oche)« lahko primerjamo z novovisokonemshko ge-bären.V. pach pa je v predgrshki dobi vladal matriarhat. alius«. Freund« > druzhina (tudi »Heeresabteilung. »sinoikoi«. tisetja. O.htm[16. Chlani zadruge. Genosse. v kateri ostanejo sinovi tudi po ozhenitvi v skupnem gospodarstvu. * bhor. in to podrobneje utemeljuje (str. zhive pod enim krovom.und Beamtentitel 140). O.) tja tudi pred njimi na istih tleh bivajochi Ilirotraki. zibur. *sa(n)br = finsko *sebr >* seur sicer ilirotrashki relikt. in ker so se doselili (podchrtal K.revijasrp. ampak neindoevropskega. Tako je grshko fratria prvotno sestavljena iz potomcev istega ocheta. sedaj pa pridemo do Oshtirjeve poante. Che she uposhtevamo. Oshtirju se zdi primerno zacheti razlago z etrushchanskimi shtevniki: maχ “1” śa “6” zal “2” cezp “7” thu “3” śemf “8” huth “4” ceanuth “9” ci “5” To povzema po Cortsenu (Etruskische Standes. Od izbire shtevnikov je odvisen pomen etrushkega *tsemp(h)ir »alter.: http://www. slovansko *sem-bhir > *sebьrъ po Oshtirju ne omogocha zanesljivega razvoja in zato misli. vojashki oddelek« kakor v sorodnem starovisokonemshkem trucht »Kriegerschar.2010 10:15:42] . albansko bir »sin« in gotsko baur »sin« iz indoevropskega * bhe r.Veneti in Anti . ki mu ustreza trashko *zibir > *ziber. alter. da je najbolje izhajati iz trashkega. alius. *sab(i)r.11. letshchini suo. 24). vojskovodja« je morebiti ta pomenski prehod tudi v trashkem ziburthides) in iz drugъ nastane srbsko-hrvashko zadruga »velika druzhina«. k temu slovansko drugъ »anderer.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. npr. da se pojem * sebьrъ v mnogochem prekriva z izrazom drugъ »alter. moramo slednjich rachunati z mozhnostjo. *som > baltsko *san v litavshchini san.) Oshtir je prerpichan. tedaj slovansko *sebьrъa iz indoevropskega *sem-bher (oziroma s prevojem sem-bhor in z redukcijo *sem-bhr) »istih« = enih = skupnih starshev. Za pojasnitev * »eden« (=isti). frator »brat > chlan bratstva« in ga nadomestil z adelfos »brat« = staroindijsko sagarbhyas »co-uterrinus«. 22). ampak tudi baltsko *sebr.

ta so nastajala. Maske des Schauspielers itd. *-p(h)il se ponavlja v etrushkem *thu-p(h)l-th »dvanajst. da je (tudi v primeru) * sebьrъ »zadrugar« beseda tesno povezana s trashchino in etrushchino. Spricho dvojezichnosti v pasu med Etrurijo in italskimi narechji. ki ji pripisuje vishjo kulturo. śem-[z]f “6 +2”. Ker jih postavlja na ilirotrashko starejsho etnichno plast. kot je npr. makk(h) < mat-k(h). pisar. ki so tudi prishli od nekod na Balkan in v Zakarpatje. znano Q. blizhnji«. po Oshtirjevem mnenju ochitno Ilirotraki? Che je bilo tako. a obenem ima tako Ilirotrake kakor Praslovane za Indoevropejce. per-son-a »*Mann + zweiter > Rolle. mlad. mladezh«). blizhnji« = predtrashko *zenb(h)ir > *ziber. drugi« v sestavljenki fer-su > lat. od koder naj bi jih potisnili proti zahodu Indoevropejci. Kljub Oshtirjevi strogo znanstveni temeljitosti v jezikoslovnem smislu.revijasrp. Oshtir pravi. Iuventii s priimkom Thalna (etrushko *t(h)al »juvenis.*zp(h)il v *ce-zpil »quinque (et) alterum« > cezp “7” in v *śem-zphil “sex (et) alterum” > śemf “8” ter xo-sfer »oktober« nastalo iz praetrushchanskega *zenp(h)ir.htm[16.12=10+2«. Xo-sfer (beri *śósf¶r) “6 +2” > oktober (iz octo=osem) ter iz Sempronius Atratinus (: ater »alter. ki je nadvse dragocena. da je etrushchansko *zp(h)ir. http://www. izpeljivo iz cezp “5 +2”. blizhnji«) (str. Sicer pa je najbrzh tudi v etrushchini sami *tsenp(h)ir > *zenp[i]r »alter« v rimskem. iz katerega sta chrpala trashchina in praslovanshchina. Torej: etrushchansko *zen-p(h)ir »alter. ki meje z etrushkim jezikovnim ozemljem. torej bi bil trashki z poleg s v slovanshchini *sebьrъ zhe staroevropska alternacija. predkretsko *i-pt > itton en (str.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. prvotno etrushkem gentiliciju Sempronius s priimkom Atratinus. da je obstajal staroevropski. srechujemo dvojezichna imena npr. se vselej znova vrachamo k vprashanju. 24) itd. predindoevropski jezik(i). *zibir) iz *dzenb(h)ir »alter«. je izrednega pomena pojasniti. mladenka. ki je ohranjeno v etrushchanskem *tson »zweiter. vkljuchno s Padsko nizhino. povezan s predtrashkim ziburthides “gnesioi” ter prikljuchen na etrushchanski *zenpir »blizhnji«. (m<>b). baskovsko bat “1” = predgrshko *bat-il »primus« > basileus. znachaj osebe. 27). kamor so kasneje prishli Praslovani in jih (vsaj delno) poslovanili. mladenich.Veneti in Anti . Ali so bili Etrushchani samo v Italiji. *zibur = predslovansko *sebьrъa > »zadrugar. igralska maska« = baskovsko zun »zweiter«. zenp(h)il »alter. Scribonius – ziχu = Scribonius. Oshtirjevo sploshno preprichanje je. od kod pa so prishli ti indoevropski Praslovani.. kako je prishlo do teh prenosov izrazov.2010 10:15:42] . Predslovanski * sebьrъ »chlan velike druzhine« je nastal kot staroevropski relikt. Tako lahko Oshtir preide k zakljuchku. *o-m[a]c > oncia. uncia »ein Teil eines As«. (2) Drugi del *-b(h)it : *-p(h)ir. zadruga« je sestavljeno iz: (1) *tsen <> *dzen “2”.Lucijan Vuga maχ “1” spricho etrushchansko-predgrshkega > latinskega maccus “sim-plex = ein-fältig”. Karakter einer Person. nam spet ne more ponuditi kaj vech jasnosti glede izvora Praslovanov. in ga predpostavljamo v *dzen > *dze predgrshkega Ze-th-os. to se pokriva s predtrashkim *zibir (> *ziber. medtem ko naj bi se (del) Ilirotrakov odselil na jug – kdaj. da so tudi oni bili pred tem v Panoniji in celo v spodnjem toku Donave (teorija Radivoja Peshicha). od kod so prishli indoevropski Ilirotraki? Kljuchni problem je naslednji in bi ga imenoval: problem tretjega. ali pa velja teorija. *dvojnik. saj so morali pred tem pripadati istemu indoevropskemu jedru kakor Ilirotraki.11. da ne ve! Ker pa povsem jasno zagovarja stalishche.

Liguro-Iberci (> Baski) in Pelazgi tvorijo predindoevropske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtonimi prebivalci v prednji Aziji (Likijci. KAJ PRAVI KAREL OSHTIR O ANTIH ? Tudi v razpravi o Antih se zdi Karlu Oshtirju umestno. baskovshchino itd. bi se moralo v njej ohraniti razmeroma najvech prvotnih besed.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. torej gre za skupni izvor. ki v srednji Evropi oblikuje tri jezikovne plasti: a) Iliro-Venete. Iz tega moremo sklepati.n. Toda ta predpostavka odpira she dodatno vprashanje. ob Baltijskem morju Balti. http://www. kot je Slovenija oddaljena od domnevne praslovanske zibelke Zakarpatja?! Je mogoche. saj bi tako moralo biti (pravi teorija) v predelih najbolj oddaljenih od prvotnega jedra. marvech sta oba jezika chrpala iz megalitske jezikovne zakladnice. Kavkazijci. kako so si lahko Grki izposodili iz juzhne slovanshchine sembros. Konchno gre za chasovni razpon med sedem do deset tisoch let. Zato se mi zdi. s t. Karijci. Tako v bistvu ustreza teorija kontinuitete. c) Na iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. v katerem je prihajalo do najrazlichnejshih interakciji in transformacij jezikov. ki naj bi prevladovala v Evropi (po klasichnih teorijah) do bakrene dobe okoli 3000 let pr. Predhetiti. da so bili tako Ilirotraki kakor Etrushchani dedichi istega jezikovnega substrata in so tudi morali zhiveti na ozemljih s tem istim jezikovnim substratom! To pomeni. nich manj pomembno vprashanje: kako da besede sebar nimamo v slovenshchini.htm[16. ki skupaj z Etrusko-Reti. zachenshi s staroevropsko *dze nbir »drug.? A po mojem mnenju Oshtir ni odgovoril she na eno. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. da niso bili Etrushchani tisti. blizhnji«. ki lahko razlozhi. Oshtir je k svoji razpravi prilozhil tudi pregledno grafichno shemo (str. 28-29) razvoja besede* sebьrъ. bi se to moralo bolj poznati v jezikih. druzhabnik. she o skrivnostnih Antih.revijasrp. kdo pa je bil vmes med tema dvema skupinama? Je bil vmes prazen prostor ali je obstajal nekdo tretji? Kdo bi bil ta tretji? Che pa ni bilo vmes nikogar in so bili Predindoevropejci ali Megalitci ter Indoevropejci v stiku. Mitanijci in Sumerci).sht. naj bi bila bistveno razlichna od indoevropshchine. in naj bi bila jezik (jeziki) megalitskih kultur.i. staroevropska beseda prishla v daljnih krajih v rushchino itd. ki naj bi Ilirotrakom posredovali to besedo iz svojega besednega zaklada. Elamiti. ki je (kot pravi France Bezlaj) izredno arhaichna oz. da je sebar izginil iz slovenskega spomina in se ohranil zgolj v besedi zadruga? A preden nadaljujemo.2010 10:15:42] . da dve tako razlichno koncipirani jezikovni skupini nista mogli zhiveti druga blizu druge. Lidijci. indoevropskimi jeziki. b) Centralnoindoevropejske Trachane. da sta torej bili zelo narazen. ter bi morali priznati veliko vechje afinitete med etrushchino. da je moralo biti prav to slednje res. kar pomeni.11. kako je etrushchanska oz.Lucijan Vuga Neindoevropska staroevropshchina.Veneti in Anti . ta se je neposredno prenesla v predilirotrashchino in etrushchino. da zaradi boljshega razumevanja njegovih izvajanj vselej omeni svoje stalishche o predslovanskem jezikovnem substratu.

severozahodni Italiji in Galiji. v Toharce v Aziji in v Hetite v Mali Aziji. ki so v Zakarpatje prishli pred njimi. so se oprijeli avtohtonih navad.. ki ga doda le malo naprej (prav tam. Jezik.« Tako. izvzemshi zemljepisnega imenoslovja in besed. ko obdeluje izvor besede kosez.«.Lucijan Vuga zahodno od obeh – vendar locheno po ozkem ilirsko-trashkem pasu [tako Kossina] – pa Germani in v juzhni Rusiji Skiti. str. vendar so si pridrzhali po vechini svoje predslovanske institucije in z njimi vred tudi odgovarjajoche izraze. kakor je znano. ki so jih poslovanjeni avtohtoni ohranili kot relikte. str. 13). ko smo v Zakarpatju dobili ilirsko-trashko osnovo. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. kjer bi bili ljudje tako zaostali. V prvih generacijah po amalgamaciji zakarpatskih avtohtonov z doseljenimi Slovani je vladala dvojezichnost. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. Oshtir nadaljuje (prav tam. avtohtoni so se sicer poslovanili.. nam pove: »Od jezika zakarpatskih avtohtonov se ni ohranilo nichesar. v Kimerijce v predskitski juzhni Rusiji. ki zhe dolgo buri strokovno javnost: »Predno preidem h *kasegъ nekoliko besed o http://www. ne zvemo. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. kakor se to da najlepshe ugotoviti na hetitshchini. 1926-1927. ki je po besednem zakladu vchjidel maloazijska – in torej s staroevropshchino sorodna – po sklanjatvi in spregatvi pa pretezhno indoevropska.« Od kod so se vzeli Slovani. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. ker se avtohtoni niso mogli chez noch priuchiti slovanskemu jeziku. 12): »Shele na ta ilirsko-trashki substrat Zakarpatja so se naselili Slovani.12): » Na ilirski = staroevropski substrat se je vlegel najstarejshi val Indoevropejcev. in je razpadel v Trachane na ilirskem ozemlju. ki so ga govorili v tako nastalem ilirsko-trashkem Zakarpatju in na severnem Balkanu. je bil po slovarju vechinoma she ilirski = staroevropski. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. Na zhalost je tu Oshtir prevzel (rimskoimperialno in kasneje she pangermansko oz.. s Pikti v Angliji. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. natanchneje za Karpati. [indo]-germansko) tezo o »nekulturnosti« Slovanov. Toda od kod – saj bi po odkritjih sodobnih arheologov in prazgodovinarjev tezhko nashli v obsezhnem prostoru Evrazije podrochje. ki so tudi Indoevropejci kakor Iliri in Trachani.2010 10:15:42] . vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. str. sedaj pa nas chaka she pojav Slovanov.Veneti in Anti . V teh uvodnih besedah pod tochko (c) Oshtir postavlja med Baltoslovane in Germane ilirskotrashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast.htm[16. so sprejeli zakarpatsko kulturo in tudi zakarpatsko stanovsko organizacijo.« S tem nam je Oshtir ochrtal stanje v Evropi pred nastopom Indoevropejcev.11. ki niso barbari shele od rimskih chasov (do danashnjega dne). Prav spricho tega je umestno kritichno obravnavati naslednjo Oshtirjevo argumentacijo (prav tam. marvech so bili zhe v domnevni (pra)domovini za Karpati nekulturni prishleki od bogsigavedi kod. kot se jih vseskozi prikazuje. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. Toda o stanju na vzhodu. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. kar se tiche jezika. Ker so bili doseljeni Slovani gotovo manj kulturni kakor avtohtoni. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. juzhni in zahodni Evropi. Oshtir nas je pripeljal do razvojne faze. ker pa so bili Slovani manj kultrurni kot avtohtoni. z Ibero-Baski v Shpaniji. ali bolje recheno. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog.. sheg in obichajev.revijasrp. I. se pomeshali z avtohtoni in jim vrinili slovanshchino. str. po konchnicah pa indoevropski.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zakarpatskem, predslovanskem druzhbenem redu, kamor spada tudi *kasegъ. Predslovanstvo izrazov zakarpatskega, staroevropskega druzhbenega reda bazira: (a) Na pomanjkanju sorodnih besed v drugih indoevropskih jezikih ali na omejitvi na germanshchino in slovanshchino, ki je posledica istega paleoevropskega substrata (op. L.V.: toda ta substrat je bil tudi za druge indoevropske jezike; to Oshtir potrjuje na str. 10, zad. odst.: »...neverjetno je, da bi beseda *chъrvatъ prishla med Praslovane shele iz germanskih ust, zato, ker ni bilo med Praslovani in med Germani nikakih stikov, izvzemshi identitete staroevropskega substrata.«). (b) Na sorodnih besedah juzhno od praslovanske [zakarpatske] domovine v iliro-trashchini na severnem Balkanu in v juzhni Rusiji, kjer pa se je na iliro-trashki substrat vlegla she iranska skitshchina; da pa ni v zakarpatski iliro-trashchini, izvzemshi reliktov v slovanshchini, o tem nichesar ohranjenega, je razumljivo, che pomislimo, da je bila starim piscem hiperborejska Sarmatija bajni svet (op. L. V.: ta Oshtirjeva razlaga se mi zdi prevech poenostavljena in prehitra, o Trachanih zgodovina kar precej ve, kako to, da ne bi vsaj posredno porochala tudi o zakarpatskih Trachanih?). Iz tega sledi, da si odgovarjajo ilirsko-trashki relikti v slovanshchini (in germanshchini) ter ohranjeni korelati v juzhni Rusiji in na severnem Balkanu, kakor npr. galski elementi v Franciji in keltski jeziki v Britaniji in na Irskem, oboji so kronoloshko in geografsko razlichni refleksi skupne ilirotrashchine, s chimer odpade dozdevna nemozhnost, spraviti Iliro-Trake v zgodovinsko in geografsko zvezo s Slovani. (op. L. V.: ta Oshtirjev sklep je izrednega pomena, saj pritrjuje TKteoriji kontinuitete, ki pa celo izenachuje Trake in Praslovane; zato pa nas toliko bolj osupne Oshtirjevo nadaljevanje). Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Slovane, o tem ne ve zgodovina nichesar, sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko imenoslovje, od katerega se predslovanski substrat ne sme lochiti, ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.« Kdo pa so bili ti »osvajajochi narodi«? Tako kot razvija Oshtir, so to bili Slovani, ki naj bi prevzeli obstojecha imena, ohranjena v ilirskotrashkih reliktih v slovanshchini; dosledno sledech tej metodologiji, se smemo vprashati, kje pa je najti kakshne (pra-pra)slovanske relikte v neki predzakavkashki domovini (pra-pra)Slovanov? Tega ne ishche niti Oshtir, za katerega je to postransko vprashanje...
Kot smo zhe opozorili, Bojan Chop, uchenec Karla Oshtirja, pishe (Jezik in slovstvo, XIX, sht. 1-2, str. 3): »... na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«, torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam, kjer naj bi zhiveli Praslovani, preden so se razlili nekako 2500 do 3000 let kasneje po Evropi – kar je bilo po veljavnem nauku shele v zachetku srednjega veka. Ker pa Karel Oshtir poudarja, da lochuje Predslovane od Praslovanov in je imel v mislih Predslovane, ko je zapisal »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje...«, se seveda smemo vprashati, kdo so bili ti Predslovani in od kod so tja prishli. Po Chopu naj bi bila Ukrajina, in Zakarpatje sodi v ta krog, pradomovina Indoevropejcev; che je pri tem mislil, da so obstajali tudi Predindoevropejci, ostaja odprto she razshirjeno vprashanje na prejshnje vprashanje, od kod so prishli ti Predindoevropejci. In konchno, so Praslovani res chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem, ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod, zahod, sever in jug? Zakaj so vsi odhajali, le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko, kolikor je
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Iliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja, ki nas, che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo (podchrtal L. V.); da bi bili kdaj Iliro-Traki podvrgli

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

(pra)zgodovinarjev!

Bojan Chop she razlozhi (Linguistica, XIX, 1989, str. 7): Alarodski rodovi so v neki blizhnji zvezi z ljudstvi, ki so iskala ozemlje med veliko selitvijo okoli 2500 pr.n.sht. v smeri od vzhoda proti zahodu, iz centralne Azije proti Sredozemlju ter naprej proti Shpaniji (Iberci=Baski) do Atlantskega oceana. Velik del teh ljudskih mnozhic so kasneje postali Indoevropejci, drugi Uralci itd. Zhe bolj v srednji Evropi (zraven Retov) Etrushchani v Centralnih Alpah in naprej proti srednji Italiji (Etrurija); na ta nachin so postopoma povsem zasedli severne obale Mediterana zhe v zachetku bronaste dobe okoli 2000 pr.n.sht., vendar se je dokaj velika skupina novih priseljencev (ki je napredovala do Sirije, juzhnega obrezhja Male Azije, Grchije z Egejem, Italije, Sicilije itd.) indoevropeizirala, kar pomeni, da so Indoevropejci, gotovo z drugimi ljudstvi povezani, napredovali proti zahodu, govorech kar dobro jezik sopotnikov. Tako si lahko razlozhimo medsebojne vplive med jeziki oziroma ostanke starih jezikov v indoevropskih jezikih. Torej se je vse to dogajalo 2500-3000 let, preden so se premaknili she Praslovani iz svojega Zakarpatja... Morda pa ni bilo vse tako, kot je mislil Oshtir. Po TK-teoriji kontinuitete naj bi bila pradomovina Slovanov na Balkanu, od koder so se razselili tudi v Zakarpatje in po Rusiji. Che Oshtir trdi, da nihche ne ve kdaj so Slovani prishli za Karpate niti kako dolgo so bili tam IliroTraki, je upravichena teza teorije kontinuitete, da je Balkan njihovo pravo pradomovanje; lahko bi rekli skupno pradomovanje in po teoriji kontinuitete izenachenost Trakov in Slovanov, glede Ilirov pa teorija kontinuitete zagovarja tezo, da so bili Iliri dolochen chas zgolj neka vodilna plast, vladajocha elita, ki je dajala ime velikemu shtevilu ljudi na obsezhnem ozemlju. To bi bilo nekaj takega, kakor so bili kasnejshi imperiji, Rim je zavladal pretezhnemu delu Evrope in najrazlichnejshim ljudstvom, ali kot so Franki ustanovili Frankovsko kraljestvo itd. V svoji knjigi Jantarska pot sem podrobneje obravnaval jezikoslovni odnos med prastaro akadshchino in slovenshchino (po metodologiji G. Semerana) ter med drugim omenil tudi izraz knjiga. Oshtir razlozhi (str. 16, 5. odst.): »Pouchno v tem oziru je predslovansko *kъnjiga, ki je prishla k Slovanom chez juzhnoruski predindoevropski kulturni center, od njih pa je prevzeto tudi v ugro-finshchino in madzharshchino könyv. V ilirotrashki juzhni Rusiji prehaja u>i in k>g in tu je asirsko kunukku dalo *kunig... naprej pa g(h) <> kc v * kъnjiga, tudi iliro-trashko od koder v armenshchino knik c .« Kar nas she posebej preseneti, je Oshtirjev sklep, da naj bi Slovani
dobili izraz za knjigo she v predindoevropskem chasu, to je zelo dalech v preteklosti, vsaj v III. tisochletju pr.n.sht., to pa pomeni, da je bil ta nadvse pomemben kulturni pojem zhe takrat smiseln za Slovane, saj bi sicer ne imeli z njim kaj pocheti.

Cheprav izvaja Oshtir pretezhno vechino nazivov za druzhbeno pomembne funkcije knez, zhupan, vitez itd. iz iliro-trashchine, pa je ta njegov napor kronan s tem, da ugotovi njihovo prisotnost med Slovani she pred t.i. srednjeveshkim preseljevanjem. Vechina dosedanjih razlag je izvajala te pojme iz germanshchine ali, che zhe, iz latinshchine, da so jih Slovani dobili prek Germanov. Poglejmo Oshtirjeve primere: kmet: (str. 23) predslovansko *kъmetь je identichno z iliro-trashkim kometai »plemenitashi nizhje vrste« in zaradi kretskega kaman “agron” pravzaprav »poljedelec«; sem bi pridali she iliro-trashki dikomes »knez; rex et pontifex«;
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zhupan: (str. 23) predslovansko *zeupan > slovansko *zjupanъ > *zhupanъ, kar je identichno ilirotrashkemu *deuppan; vitez: (str. 24) predslovansko *vitegъ, *vitedzь »eques; jezdec, konjenik, vitez« iz iliro-trashkega *witemg, kjer -tem- »konj« spada k staroevropski premeni t<>d, kar da predslovansko *dem »konj« s podaljshavo –tel v dem-tel>detel »detelja«; staroevropsko *taxm ali daxm »konj«, etrushchansko damnos. Oshtir jasno opozarja, da se navadno slovensko *vitezь izvaja iz germanskega *wiking preko *vitsetdzь > *vitedzь, vendar prehod k>t tega ne dopushcha; celo staropruski witing > weiting ali waiting je najhitreje izposojeno iz slovanshchine, chetudi baltoslovansko *witeng ali *witing ni izkljucheno; knez: (str.25) predslovansko *kъnegъ, *kъnedzь, predgermansko *kuning, *kunja starovisokonemshko kunirichi je zaradi staroevropskega prehoda u<>i identichno z iliro-trashkim *kuneng ali kineng<>kunej ali kinej »pontifex maximus et rex«; kralj: (str. 26) predslovansko *korljь »kralj« = predgermansko *karel z ilirsko-trashkim prehodom a<>e in s prehodom »kralj« (anglosaksonsko ceorl), stareshina (> starec), junak > tlake oproshcheni, prosti mozh (> mozh) > prostak (primerjaj podobno *kosedzь »Edling > libertinus«) sodi s staroevropskim a<>o k dakijskemu *korul »kralj« v Coryllus »rex et pontifex maximus«, Coryllas poleg Σκορύλων kakor Karl Veliki iz germanskega *karl; -j- formant se ponavlja v maloazijskem κοαλδδειν »kralj«... morebiti tudi v imenu predskitskega plemena Κοραλλαοι... nahajamo tudi v predlatinskim sella curulis, kar so uvedli zhe etrushchanski kralji v Rimu; cesar: (str. 26) chez ilirsko-trashki substrat je prishel k Slovanom in Germanom tudi latinski Caesar > *cesarjь, gotsko kaisar, kar naj bi chez Balkan potovalo v Romunijo prek IliroTrachanov, saj ni verjetno, da bi rimski legionarji pri osvajanju Balkana she izgovarjali diftong ae, she manj pa bi lahko kaj takega naredili “hiperurbanizirani” (op. L. V.: pomeshchanjeni) rimski diplomati, zato je prehod vulgarnolatinskega dolgega shirokega ae v e (slovansko cesar) in ai (germansko kaisar) nastal lahko le v iliro-trashki izgovarjavi (op. L. V.: spomnim naj na Oshtirjevo ugotovitev, da se ne ve, kdaj in kako dolgo so bili Iliro-Trachani v Zakarpatju in s tem v stiku s Slovani, kar vsekakor dopushcha domnevo, da so Slovani dobili ta izraz neposredno v stiku z Rimljani); boljar: (str. 26) predslovansko *bylja, *boljar-e je zaradi u<>a ter spricho u<>oi v *bylja > grshko boilades po vsej verjetnosti staroevropski relikt, za kar govori staroevropski izvor korena *bul ali *bal, ki ga najdemo v ilirsko-trashkem Deki-balos »Dakov kralj« ipd. Oshtir sklene: che pa sodi boljar v turshko bajar k *boljar-e, tedaj je turshka beseda staroevropska, che ne kar slovanska. “Valuk”: (str. 27) staroevropskega porekla je v predslovanski hierarhiji *vъlchvaъ »maga, magus«, bodisi da je izvedeno iz predslovanskega in predgermanskega narodnega imena *Walke ali *Wulk e > *Voъlchъ, *Walxa, ki kazhe nasproti predgalskemu Volcae in ilirskemu Valcum v Panoniji ilirsko-trashki vpliv, bodisi da je vъlchvaъ < vъlьchvaъ < *wulishwa sorodno z dakijskim polistai »duhovniki boga Zalmoksisa« z ilirsko-trashkim prehodom p<>w. Karel Oshtir je izraz kosez obravnaval v sklopu imen hrvashkih plemenskih vodij, ki so prishli v 5. st. z Goti iz Poljske v Dalmacijo, kot nam porocha bizantinski cesar Porfirogenet v svojem De administrando imperio iz 10. st.: pet bratov – Kosentzes, Hrobatos, Kloukas, Lobelos, Mouhlo – in sestri Touga in Bouga, ki naj bi bile po Oshtirju vse predslovanskega ilirsko-trashkega izvora. kosez: (str. 28) – temu pojmu se Karel Oshtir podrobneje posvecha, saj je v naslovu njegove
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

razprave K predslovanski etnologiji Zakarpatja pristavek Κοσέντζης-Kosentzes. Po njegovem je v sklopu stanovske organizacije predslovanske kulture v Zakarpatju pomemben predslovanski naziv *kasegъ/kosegъ »Edling«, ki odrazha ilirsko-trashki *kaseng in je zakarpatski predslovanski korelat k ilirsko-trashkemu Kosiggas-Κοσιγγας –Cosingis »zhena kralja Nikomeda I.«, Koson-Κοσων »Trashki dinast« (op. L.V.: Kosigin, politik v nekdanji ZSSR). K ilirsko-trashkemu *kaxs »Princeps ali podobno« velja primerjati s predhetitskim kc ash>hash »kralj« v hashshuwet »kralj je postal«. Ko Oshtir ishche razlago, dopushcha izhodishche v *kaxs/ kaxsh »glava, od koder * kaxseng »glavar«, in na to navezhe etimologijo za etrushchansko *cass »caput; glava«, kar bi se dalo rekonstruirati iz latinshchine prek “cassidemantem a Thuscis nominatam dicunt” in predgrshkega kottis, »kefale«, kotta. Sam formant -eng v *kosegъ oziroma -ing v Kosiggas je treba predpostaviti zaradi slovanskega prehoda in v ь in i. Tu bi bilo treba omeniti Oshtirjevo oporekanje Ramovshu, ki izvaja vrsto slovanskih besed kot izposojenke iz germanshchine, npr. za zhelezo, srebro, zlato itd., ali za izraze s konchnico -egъ, ter dokazuje, da gre v bistvu za skupno staroevropsko dedishchino. Za mesing, med na primer opozarja na sumersko *mass »baker« +niggi »kositer, cin« = massniggi. Tu se mi zdi primerno vlozhiti zanimivo razmishljanje akademika Rajka Nahtigala (O etimologiji izraza kosez, Slavistichna revija, VIII, 1955, str.164-168): »Ako sedaj izvajanja ob besedi knez – kъnedźь – kъnegъ prilagodimo k izrazu kosez – kosedźь, moramo rechi, da je nastal iz nekega nekdanjega tujega *kosingos in bil prvotno prevzet pred palatalizacijo kot kosegъ. Sled tega se je ohranil she do danashnjih dni v rezijanskem krajevnem imenu v tvorbi (zhenska oblika) kosegyni, tichochi v posesivnem adjektivu »ta na Kasiginej hörycoe« od nominativa kaseginja gorica z i za e (po Baudoin de Courtenay itd.).« K temu bi jaz dodal she ime zaselka Kosech pod Krnom pri Drezhnici nad Kobaridom, za katerega pa domachini pravijo, da ga nekoch ni bilo in je novejshega datuma, so pa obstajali mikrotoponimi Koseshka planina, Koseshki potok ipd. Ker pa je v blizhnji vasi Ravne tudi hishno ime Linga(r) – danes she zhiv priimek v Kobaridu – gre morda za izpeljanko iz edling(ar) »plemenit, Kosez«, in so omenjena predialna imena ostanek nekdanjega lastnika. Drezhnica je nedvomno zelo stara naselbina, podobnih imen je kar nekaj po slovanskem svetu, in tudi okolishki toponimi merijo na davno preteklost. Nahtigal nadaljuje: »Navedena jezikovna tvorba je zanimiva, ker ima zvezo s Koroshko. V nekdanji svoji razpravi... sem namrech pokazal, da »rezijanshchina tvori sploh ne glede zhe na svojo geografichno lego neko nadaljevanje povechini zhal zhe izumirajochih govorov Kanalske doline, a od teh pelje zopet most k rozhashchini (op. L.V.: Rozh na Koroshkem). V koliko je rezijanshchina, ki jo smatram za preseljeni preostanek nekega nekdanjega, sedaj pach zhe izumrlega, morda severozahodnega koroshkega narechja – zato so tudi ozke zveze z ziljshchino – v koliko je rezijanshchina she bolj izshla s severa, je tu, razume se, tezhko rechi – izumrlo je, dovolj – . Gotovo pa lahko chisto mirno trdimo, da stojijo brizhinski spomeniki glede
refleksov nosnih samoglasnikov v vseh bistvenih chrtah v najblizhjem rodstvu s skupino narechij, ki jo tvorijo dandanes rozhashchina, rezijanshchina in ziljshchina in ki so jo tvorile nekdaj she dalje na sever in zahod. (podchrtal L.V.)« Ta navedek uglednega slovenskega

znanstvenika vsebuje, po mojem mnenju, dvoje pomembnih sestavin: (1) da postavlja rezijanshchino v smiselno in zaokrozheno skupino slovenskih govorov, ob nekaterih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Muhlo: (str. da nahajamo slovenska topografska imena po vseh Vzhodnih Alpah (torej do sredine Shvice) do Donave in she onkraj nje. Proti germanskemu izvoru govori tudi konchno naglashevanje v srbshchini in hrvashchini Hrváta. ki ima povsem slovansko etimologijo). osebnim imenom Bawa > Bas. da je tudi ime Bouga=Buga sestavljeno iz *Bau+ga. da bi prishel k Praslovanom preko Germanov zato. Hrvati« > Chъrvatinъ kakor *Rusь »Rusija. da je bilo prvotno *Karpat ime naroda. ki je zhivel ob *Karp (=predalbansko karpe »skala«) »Karpati«. da Oshtir ni niti poskusil izvajati iz tuga »zhalost«. (op. Oshtir nadaljuje. Κραßάτοι. 32) Κλουκάς iz slovanskega Klukas<*Klukasъ. to je v Vzhodne Alpe. Predslovansko *Chъrvatinъ. Glede prvega dela imena primerjaj osebno ime Tau-zig (-zig »sin«=etrushchansko śeχ »hchi«). (prim. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. je bil pri svojem razglabljanju enostranski.2010 10:15:42] . ki je sorodno z lirsko-trashkim osebnim imenom Allouporis. Χρωßάτοι. korvackoj. kar bo tudi moje konchno mnenje o njegovem zelo pomembnem in eruditivnem delu.Lucijan Vuga ponavljajochih se poskusih (zlasti italijanskih iredentistichnih krogov) iskanja sorodstva celo v daljni Rusiji. morda pa je bil le zelo oprezen.Veneti in Anti . Lobelos: (str. mojo knjigo Davnina govori). ker germanshchina naglasha prvi zlog. Hrovat. celo kazhe rachunati s tem. pripona -ga naj bi pomenila »zhena«. Chroati.in pripone -ga »zhena«.) poleg morebitnega *Kъrvat ipd. zlasti to izstopa v naslednjem primeru druge sestre. Chrovatinъ (prim. je negotova – naj bi izhajalo iz *Chъrvata (gora) “Καρπάτης”. k *Mukc ula primerjaj osebno ime Mucalus oziroma *Muclus je latinizirai trashki izraz Muc(a)la<>Mukc (u)la > *Mъch(ъ)lo. ni bil dosleden. za izgubo w pa dobimo primerjavo v razvoju gava>gaa>ga. kot pri Tuga.11. che je Μουχλω namesto *Mъchlo iz *Mъchъlo z izpadom nenaglashenega ъ. kakor najdemo pri Madagaua »soproga Herakleida«. Crauati itd. Buga: (str. In konchno je mogoche po Oshtirju izpeljati Chъrvatь »Hrvatija. ker med Praslovani in Pragermani ni bilo nikakrshnih stikov. plemenske voditeljice Buga.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Toda kakor bomo videli v nadaljevanju. 33) iz *Lovel[ъ] ali *Lъvel[ъ] (o=ъ) iz predslovanskega *Lawel/Luwel. (2) da je ta skupina slovenskih narechij nekoch segala she dlje na sever in zahod. s *klau kazhe primerjati ilirsko-trashko Clevora »krajevno ime« iz *Clavora.in o>e ter p<>w. L. Za ilirsko-trashki *kc axrwat c ax je neverjetno. Κραßάτοι) – oblika *Charъvat/Chorъvat spricho cheshkega Charvat ipd. obstajajo hrvashki Mohlići in koroshki Mochilich.htm[16. Tuga: (str. Klukas: (str. Μουχλω je ilirsko-trashki *Mukc ula.V. 34) Oshtir pravi. chesh da rezijanshchina nima nichesar skupnega s slovenshchino.revijasrp. medtem ko je v ilirsko-trashchini obstajalo tudi konchno naglashevanje.primerjali s krajevnim imenom Ba[v]os.: po mojem mnenju je chudno. ki predstavlja predslovansko *Klau+kas. Boubas (Bou=Bov?). 33) Mouhlo. kar se ujema tudi z ugotovitvijo Bozha Grafenauerja (gl. medtem ko naj bi prvi del *Bau. h kateremu je dodan *kas »sin«. znanem v drugih primerih. ker so morda obstajali zhe v predslovanski dobi v Zakarpatju *Karpatoi. 10-12). http://www. da niti ni neobhodno potrebno izhajati za *Chъrvatinъ iz *Chъrvata (gora). kakor je v mnogih drugih imenih. Oshtir nadaljuje: Hrobatos/Χρώßατος primerja s Karpates/Καρπάτη v poglavju §8 (str. 34) ime ene od sestra je po mnenju Oshtirja sestavljeno iz ilirsko-trashkega Tau. Rusi« > Rusinъ. pri tem -por->-pol. Karwat.

saj je to njegov svet. logih in parkih. Pelikan. st. Kos.. Adler. 32-34) pravi.Veneti in Anti . Tudi rep je chrn.. Golob. posebno hrastovih in brezovih gozdichih. Bird. ko je bil vsepovsod razshirjen. s katero she danes poimenujemo ptico vuga. Eagle. s shirokim rumenim pasom na koncu. zamolklo rdech kljun in svincheno sive noge.dolgi okoli 24 cm. str. v nadaljevanju) navaja v svoji razpravi Veneti in Anti (Etnolog. V listni goshchi se pochuti varnega. Sova. Sraka(r). Falco. 1928 str. Med valjenjem je zelo odlochen in napadalen. che le mogoche blizu vode. Mew itd. Najraje se drzhi v borshtih.2010 10:15:42] Osnova za priimek je. b) Res je. in sicer po shtiri do pet jajchk. kjer ga kljub pisanim barvam tezhko opazimo. da Karel Oshtir v drugi razpravi (Etnolog. st. Gnezdo je globoko in ima precej navznoter uslochen rob. velikih starih sadovnjakih. Kragulj. V tem chasu ga je najti po vsej Evropi (razen na visokem severu in v Grchiji) ter v prednji in srednji Aziji do Altaja.). temvech stalno stika po vejevju in obfrli dosti dreves. Ima karminasto rdeche ochi. Vogel. Pa she ta prihaja k nam le na kratkotrajen “letni oddih”. Aziji ter po malajskem in avstralskem otochju. II. da je razvoj besede naslednji: vivьlga slov. Shchinkavec. v nadaljevanju). Vran. ki sodi med “Oriolidae . ampak tudi med drugimi narodi ( ital.kobilarje”. Orel. Po krilih je chrn in ima belo obrobljena letalna peresa. Zherjal. travnate vezi in shibice. Hawk. 62). Kobilar ali vuga (Oriolus oriolus) je v nashih krajih edini evrazijski zastopnik teh ptichev. da visi. Aquila. Taki priimki so pogosti . Krähe. Sperling. Obichajno povezujejo ta priimek s ptico “vuga”.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Samchek in samichka druzhno gradita gnezdo in si s kljunom podajata bilke. Torej je bila zhe sivi praslovanski davnini podana osnova za razvoj besede. skupaj z Goti v Dalmacijo tudi pet bratov in dve sestri z obmochja Zakarpatja (od katerih ena se je http://www. Vrabec. I. Rabe. Amsel. ki so veliki kot shkorec ali drozg .revijasrp. Po dolgotrajnem raziskovanju sem si ustvaril naslednje mnenje: ne le med Slovenci ali Slovani (Dular.htm[16. nem. Chuk itd. da je prishlo v 5. Corvo. 1926/27. saj nas obishche shele ob koncu maja in odide zhe avgusta. zato se z vsiljivci hitro skrega in pretepa ter jih nazhene z glasnim vreshchanjem in krehanjem. ko obravnava znamenito delo bizantinskega cesarja Porfirogeneta iz 10. Merlo. danes sicer v slovenskem besednjaku skoraj pozabljeno in nadomeshcheno s kobilar. Drossel itd.Lucijan Vuga in to bom razlozhil kasneje. Habicht. in so v okrog 70 vrstah razshirjeni po Afriki. Kavka. v katerem je omenjeno. Strnad.11. v katerem nikoli ne miruje. ki jih oslinita in opletata okrog rogovilaste vejice. Gnezdi vechinoma na visokem drevju. pa tudi tako pogost ni vech kot pred sto leti. ime za ptico vuga. vuga]« < *w-i-wilg : i-vьlga : vьlga. Je izrazito drevesni ptich. Samchek je bleshcheche se rumen ali sijajno svetlo oranzhno rdech ali bledo rumen. spodaj so sivo beli in temno progasti. znotraj pa ga oblozhita z mahom. dlako in volno. Ljubljana. Samichka in mladichi so zgoraj rumenkasto zeleni in imajo olivno chrnkaste peruti. »De administrando imperio« (gl. Colombo itd.). Crow. o chemer prichajo razlichna ljudska imena. Najhitreje ga odkrijemo po njegovem znachilnem klicu “bilov” ali “didlijo” in najpogosteje se oglasha ob oblachnih ter nevihtnih dnevih. angl. »Oriolus galbula [kobilar. Vali enkrat v zachetku maja. ki se suche le po drevesnih vrhovih. To izpeljavo utemeljujem na naslednjih izhodishchih: a) Eden najvechjih slovenskih znanstvenikov jezikoslovec in akademik Karel Oshtir (gl. ne oziraje se na druge mozhnosti.

ampak je hotel prispevati tudi h genezi Slovanov. ki so zhivela v Evropi. par besedi o jeziku zakarpatskih avtohtonov. kakor znano. od katere se predslovanski substrat ne sme lochiti. op. Zelo nenavadno pa je.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. od kod so se znashli Slovani v Zakarpatju. V. Karel Oshtir v enem svojih temeljnih del Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (str. di-essame < predalbansko va[rs]tre itd..).11.+ * ga »*zhena«. so postranska vprashanja. da Oshtir tega imena ne spravi v pomensko zvezo z imenom ptice vuga kljub temu. in pristash zakarpatskega izvora Slovanov (cheprav iz njegovih del lahko chrpamo izredno veliko podatkov prav o nasprotnem) ter v shtudiji »K predslovanski etnologiji Zakarpatja« razvrshcha alarodske jezike takole (Etnolog. da bi bili Iliro-Traki kdaj podvrgli Slovane. Βουßας (Βου = Bov-?). kobilar)«. k *tau. s Pikti v Angliji. da tako velik znanstvenik tako lahkotno opravi z vprashanjem. Iz te Oshtirjeve razlage bi torej sledilo. z Ibero-Baski v Shpaniji. ki nas. L. 1926/27. in za izpustitev w pri *-gava > *-gaa > *-ga pa primerjaj –deva > -dea. In zapishe tole: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhevali Iliro-Traki v Karpatih.nastal iz -ilg-) > ivьlga.. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. bi glede izvora imena ptice vuga in s http://www.Lucijan Vuga imenovala Buga = Vuga): Imeni obeh sestra Τουγά in Βουγά iz *Tuga in *Buga sta sestavljeni iz ilirsko-trashkega *Tau. ki je ni mogel reshiti drugache kakor tako. Goldamsel (pri Antonu Janezhichu: vuga. avtohtono plast neindoevropskih Venetov v Zakarpatju. preden so jo preplavili Indoevropejci). Ti-erna < predslovansko *vornъ. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci.Veneti in Anti .« Nekaj kasneje (str. temu navkljub pa se je izmikal jasnemu in dokonchnemu odgovoru.»hchi«) in k *Bau. ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena. severozapadni Italiji in Galiji. 13) nam Oshtir she pove svoje mnenje o tem. od koder so se kasneje spet preselili na vse strani Evrope. z Etrusko-Raeti v centralni Italiji in v Alpah. 6): ». da je preprosto zanemaril problem domnevne predhodne domovine Slovanov. juzhni in zapadni Evropi. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. vsled chesar se zakarpatska geografska nomenklatura (izrazoslovje. od kod naj bi se priselili Predslovani na to pred-indoevropsko. da gre za Oriolus galbula..) ponavlja v navedenih jezikih. s srbskohrvashkim vuga kjer je -ug. vivьlga »Goldfink. Tudi che bi izhajali iz tako postavljenega etnichnega razvoja Slovanov (Oshtir je namrech poudarjeno naslovil ta prispevek K predslovanski etnologiji Zakarpatja. Da je -ga »zhena« primerjaj kot pri Μαδα-γαύα »soproga Herakleida«.« Zdi se nemogoche. 75) zapishe: »Predlitavsko volunge in predslovansko *wil¶[h ]g > *wilg > vьlga (prim.oziroma *Bau. Kako to. Δεουελτοςς > Deultum.primerjaj osebno ime Tauzig (-zig »sin« = etrushchansko śeχ. osebno ime Baw-a > Βας. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhji sorodnosti s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. da Oshtir tega ni uporabil? c) Karel Oshtir je bil preprichan alarodist (Alarodi naj bi bila neindoevropska ljudstva.2010 10:15:42] . vonga. Rusi she danes imenujejo ptico vuga kot ivolga. da je sam razvil etimologijo in izrecno navedel. sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko nomenklaturo. ne tangirajo. str. che operiramo s predslovansko ilirsko-trashkim substratom..revijasrp.primerjaj krajevno ime Ba[v]os. torej se ni ukvarjal zgolj z jezikovnimi vprashanji.htm[16. predindoevropsko staroevropshchino v centralni. I. tudi v severovzhodni Italiji) tvorijo z Liguri v zapadni Nemchiji. da je tudi ime sestre Vuga predslovanskega izvora. Po mojem mnenju pa to kazhe na Oshtirjevo zadrego. o tem ne ve zgodovina nichesar.

marvech so drugachni pogledi http://www. Profesor Machek pa meni. in morda tudi v Voglajna ipd. in bi izzval proti sebi vechino znanstvene srenje. tako da gesel pod 2 V2 she nimamo obdelanih. jurka “Fringilla chloris . jirichka “Fringilla spinus . Poglejmo mnenja razlichnih jezikoslovcev. XXXII a). jirichek “Hirundo urbica . jurzyk.: *“jurka” (zhenskega spola): “Oriolus galbula. kobilar. a ne le to.11. napisal jo je Suolahti.Lucijan Vuga tem tudi priimka Vuga prishli do sive davnine.: poljski shkrjanec). sorodnik shchinkavca. irzyk “Cypsellus apus”. a o tem malo kasneje.mestna lastovka”. vjurok “Fringilla montifringilla”. Ljubljana. che ne modro – s tem je vsaj navidez ohranjal povezanost z dotedanjim prevladujochim naukom. jer.L. na zhalost je po skoraj tridesetih letih izhajanja prishel shele do chrke 2 S2 . shtirichka domnevati onomatopejo. She prej si poglejmo. ki zaznamujejo chloveka. ki bi jo bilo najti v imenih rek Volga v Rusiji.V. To je mogoche primerjati s srbo-hrvashkim izrazom jurichica “Fringilla cannabina”. Toda profesor Bezlaj opominja. ki sega vsaj tisochletje ali dve pred nashe shtetje in bi bilo po Oshtirju ime venetskega (in po njegovem predindoevropskega) izvora. ki ga vsaj nominalno Nemci she vedno vztrajno uporabljajo namesto indoevropejstva. besed dvojnic.Veneti in Anti . toda ne morem se znebiti vtisa. Osebno mislim.chizhek”.V. npr. je Oshtir izbral nekakshno mehko razlichico rushenja (indo)germanaizma – kljub temu je tudi sam uporabljal prav ta izraz. jer “Fringilla”. Vouga na Portugalskem. da primerjava med ruskim dialektnim izrazom vyrej “Alauda”(op. saj je velikanska vechina svetovnih znanstvenikov sprejemala bolj ali manj ochitno in dosledno »germansko paradigmo«. ljudsko etimoloshko naslonjeno na Jurij. ki zhivi po gorah. 1976) je najbolj poglobljeno sodobno etimoloshko delo o koreninah slovenskega jezika. Najdemo pa pri Bezlaju za nashe potrebe zanimive iztochnice pod drugimi gesli. poljska narechna imena jurek. Ljubljana. Pri tem France Bezlaj opozarja. irzyk “Cypsellus” in praslovanskim *irъjъ. da je izvor besede jurka nejasen.: L. volga”. jerzyk. ki jo odlochno zastopa Mario Alinei. slichnoglasja. Sodobni poskus spreminjanja uveljavljene paradigme o srednjeveshki selitvi narodov in takratni naselitvi Slovanov na danashnjih ozemljih je TK-teorija kontinuitete. dopushcha tudi mozhnost povezave praslovanskega “*jur-” z litavskim “jaura. Bug ipd.pinozha ali nikavec” (op. da je treba zaradi dublet. pinozha. posnemanja glasu z besedo. poljskim ir.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. irz. irz. 2003) Marka Snoja pa ni opremljen s podrobnejshim etimoloshkim aparatom in zato lahko rabi le kot pomozhno gradivo. SAZU-MK. Ker je bilo njegovo zoprvanje izredno tvegano. k temu tudi jurica “Fringilla spinus” in jurshchica. Akademika Franceta Bezlaja Etimoloshki slovar slovenskega jezika (ESSJ. z ukrajinskimi izrazi jurok. jurijshchica “Fringilla cannabina . Slovenski etimoloshki slovar (Modrijan. tako jezikoslovec Berneker izvaja iz Georgius = Jurij (pri tem se oslanja na razpravo o imenih ptichev iz antroponimov. to je izrazov. to pa bi pomenilo izkljuchitev iz mednarodnega znanstvenega obtoka.revijasrp.zelenchek”. jurzyczek. v cheshchini shtirichek. kako naporno je rushenje uveljavljenih mitov. = tolmun. s cheshko besedo jirice. ki je iz iste osnove kakor “*euər(i)” = voda. da se je Oshtir s svojim doslednim alarodizmom na neki nachin poskushal upreti (indo)germanstvu. Deutsche Vögelnamen. ir “Fringilla montifringilla . kar se meni zdi zelo pretkano. ki vendar dopushcha mozhnost onomatopeje. da je izhodishche treba iskati v etimologiji.repnik”. shtirik. jauris” = mochvirje. pozimi pa pride v nizhino).htm[16. * Morda so moji sklepi napachni.2010 10:15:42] . *vyrъjъ.

Pri nas doma so znane zdrahe okoli Venetov in Etrushchanov. da Indoevropejci izvirajo iz “kulture kurganov” na severni strani Chrnega morja. kot se je izrazil eden od njih. torej naj bi prishli s severnih obal Chrnega morja (Gimbutas) ali iz Anatolije (Renfrew). tudi paradigma o Keltih in nich manj teorija kontinuitete. ki so mu storili veliko krivic. torej iz juzhne Ukrajine in Rusije. TEORIJA KONTINUITETE – SLOVANI ZHE OD KAMENE DOBE NA SEDANJIH OZEMLJIH V dveh knjigah je izshlo delo Origini delle lingue d’Europa – La Teoria della Continuitŕ. ki naj bi bila po mnenju nekaterih kar »nash kulturni kompleks« (kompleksi pa sodijo. ki ga je napisal Mario Alinei. Njej nasproti se je v osemdesetih letih postavil Colin Renfrew s somishljeniki. Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (ALI 1 in 2).2010 10:15:42] .htm[16. da toliko razglashanega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. antropologa in jezikoslovca Giuseppa Sergija (umrl 1936).11. kjer so naseljena danes. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. z najnovejsho teorijo o anatolskem izvoru Indoevropejcev. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. da je latinshchina nastala z zlitjem praslovanshchine in jezika neindoevropskih staroselcev (mediteranske rase) na tleh Italije. da so se celo z obmochja Balkana shirili proti severu in severovzhodu. kar podpira ne le z arheoloshkimi. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. in she vech. Zlasti pomembne so jezikovne in zgodovinske http://www. ki so bili podobnega mnenja kot Trstenjak.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki v svojem obsezhnem opusu med drugim razvija teorijo. ki si je s svojimi zgodovinarskimi deli prisluzhil lordski naslov. ki v bistvu izhaja iz predpostavke.revijasrp.Veneti in Anti . da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. v zadnjih desetletjih je imela veliko pristashev (na zhalost zhe pokojna) Maria Gimbutas s tezo. dolgoletni profesor na univerzi v Utrechtu. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. drugi v Skandinaviji. torej italshchina ni bila prineshena iz prvotne domovine Indoevropejcev. kot smo videli. ko bo potrebno zacheti pisati zgodovino nanovo. Spomnimo se le nashega avtohtonista Davorina Trstenjaka iz 19. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. V sklop tega zhivahnega dogajanja sodi tudi vprashanje o izvoru Slovencev in drugih (juzhnih) Slovanov. Med vrhunskimi strokovnjaki se zhe dolgo krizhajo kopja o izvoru Indoevropejcev. sicer Italijan po rodu. temvech tudi z jezikovnimi in najsodobnejshimi genetskimi dokazi. to je priznal tudi pokojni akademik France Bezlaj.Lucijan Vuga izpostavljeni porogu in znanstvenemu ter celo politichnemu linchu. na podrochje psihiatrije). tretji celo v Egiptu. Profesor Alinei je svoje poglede vechkrat razgrnil pred mednarodno strokovno javnostjo in dobil zanje nemajhno podporo. ki so seveda Indoevropejci. saj je zgodovinopisje prishlo do tochke. o katerih meni. Profesor Alinei se izrecno ukvarja s Slovani. ki jih nekateri vidijo prvotno v Aziji. stoletja. Med njimi najdemo znanega italijanskega zgodovinarja. s strani konvencionalnega zgodovinopisja oznachene kot proslula »venetologija«. cheprav je bilo zhe od nekdaj veliko uglednih tujih zgodovinarjev. kot vemo. tak primer je.

toda nobeno ljudstvo se ni tako pregreshilo nad njimi.2010 10:15:42] . zahodna in vzhodna veja Slovanov (op. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. ki je delovala v ZDA – “teorija Kurganov” (iz shestdesetih let 20.« Te kratke navedbe so dovolj zgovorne. Prof.. dobiva pa v mednarodni strokovni javnosti nov zagon. ki je zelo blizu sedanjemu.P. kakor Nemci. balkansko obmochje je eno redkih. poljedelsko meshano ekonomijo.... in indoevropskimi jeziki (kar uposhteva tudi Renfrew).11. da je moral imeti ta mirni narod za sosede Nemce in Tatare... ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejshih chasov.. 1744-1803. Eden od pomembnih argumentov za blizhnjevzhodni izvor Indoevropejcev so jezikovne sorodnosti med semitskimi jeziki.. ki nekoliko obshirneje obravnavata to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov.revijasrp. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega.. to je med drugimi temeljito obdelal etimolog Semerano. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: “prihod”. in to celo v zgodovinskem obdobju. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske.. ki je bil “lingua franca” – sporazumevalni in diplomatski jezik na shirshem obmochju Blizhnjega vzhoda.. Zaradi njihovega miroljubja so jih podvrgli drugi narodi. etrushchanskega in latinskega urbanizma.. Alinei dobesedno navaja naslednje: »Zacheti moram s tem.. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi. v zadnjih treh desetletjih izstopajo (v chasovnem zaporedju) tri: (1) pokojne arheologinje Marije Gimbutas. Ta je raziskal presenetljivo veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako: “etimologija neznana”. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini.). temvech so ljubili mir.« Venete moramo preuchevati v kontekstu izvora Indoevropejcev. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov.L.. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom. Nesrecha je pach hotela.Veneti in Anti . tipichno evropsko. Slovani so (prvi. st.htm[16.... v povezavi z Anatolijo..... jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji. To naj bi dokazovalo.. ki so prevladovali v Mezopotamiji. odkritih na Blizhnjem vzhodu zlasti v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja.. Prisotnost Slovanov na obmochju. http://www. nemshki pesnik. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. ki jo krepko podpira vidni arheolog J. ki zhe stoletja obravnavajo ta vprashanja in postavljajo njihov izvor na razlichne konce obsezhnega evro-azijskega prostora. edini logichni sklep je.. jeziku. Izshli sta moji knjigi Jantarska pot in Davnina govori. domnevno “slovansko preseljevanje” je polno nasprotij.V. Slovanov na neizmerno podrochje.. Johann Gottfried von Herder. Med velikim shtevilom teorij.. je zapisal: »Slovani niso bili nikdar taki razbojniki kakor Nemci.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. in iz nje sta se razvili. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov. da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete. Ne obstaja neka “severna slovanshchina” marvech je to le razlichica juzhne slovanshchine. kakrshno naseljujejo danes. obdelovali zemljo ter redili veliko zhivine. Litvanke po rodu.Lucijan Vuga raziskave. ki so prishli iz Anatolije. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih. sam pa je zanje nashel ustrezno razlago v akadshchini. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). da so Indoevropejci in Semiti dolgo zhiveli v neposredni soseshchini... ki jih omogocha branje in razvozlavanje desettisocherih glinastih ploshchic s klinopisi.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest minulih let). to je she vedno eno od prvovrstnih znanstvenih vprashanj sodobnega zgodovinopisja in jezikoslovja.

sht. da bi she v teku III. st. torej tri tisochletja pred kurgani Gimbutaseve.n. Alinei opozarja. tisochletju pr. to potrjujejo tudi najnovejshe radiokarbonske meritve in je mogoche spraviti v sklad z lingvistichnimi dognanji. da so Indoevropejci le prvi poljedelci na evopski celini ter je indoevropeizacija le vidik neolitske revolucije. se zastavlja tudi lingvistichno vprashanje (to je za arheologa nekoliko neobichajno). ali celo v IV.sht.sht. 1932). Alinei zavracha invazionistichne teorije in meni. to odkrito priznava tudi Alinei. ko je kmetsko-zhivinorejsko gospodarstvo pospesheno nadomestilo ekonomijo. da je mikenshchina ni bila le oblika arhaichne grshchine v II. ampak je zhe bila koiné neke dezhele.htm[16. ki prav tako potrjujejo kamenodobno prvotno indoevropsko skupnost.sht. zapisanih na njih). Spricho tega si je tezhko predstavljati. Childa iz petdesetih let nadgradil ter razvil v novo arheologijo z mnogo starejshimi datacijami od doslej uveljavljenih. To nam spet enkrat vsiljuje vprashanje. ko ugotavlja. da je njegove sklepe v kombinaciji z nauki priznanega arheologa svetovnega slovesa G. vsaj na daljnega predhodnika Herberta Kühna in njegovo delo Herkunft und Heimat der Indogermanen. da so v IV. (2) Po preuchevanjih tretjega vidnega arheologa Colina Renfrewa.11. Prav tako nam razvozlani linearni B napisi (Ventris in Chadwick. da so v Evropi na sedanjih ozemljih v bistvu ista ljudstva zhe od paleolitika-mezolitika in med temi izrecno omenja tudi Slovence) v osnovi ne razlikuje veliko od Renfrewovih stalishch. Renfrew misli. ljudstva pastirskih nomadov – Indoevropejci – surovo podjarmila. Po tej teoriji izvajajo jezikoslovci razmeroma pozno iz prvotno enotnega indoevropskega jezika diferenciacijo posameznih indoevropskih jezikov. tisochletju pr. ki bi se tako hitro diferenciral v povsem razlichne jezike na tako ozkem prostoru. tisochletja pr. da je indoevropska diaspora she nekaj tisochletij starejsha od tiste. Luvijci in Palaiki – govorili troje razlichnih indoevropskih jezikov (ta spoznanja so plod najnovejshih odkritij glinastih ploshchic in preuchevanja jezikov..n. ki je razvil dragoceno in pogumno http://www. Med tistimi.sht. Renfrewa. tisochletje pr. da so zhe v zachetku II. kar je she posebej pomembno. da je prishlo do indoevropske diaspore le nekaj stoletij pred tem. tisochletju pr. osnovano na lovu in nabiralnishtvu..revijasrp..n.. da je bil prvi v najnovejshem chasu (prav pri tem ne gre pozabiti. 23/1999. tisochletja obstajal neki skupni indoevropski jezik. ter je shlo. Njihov prihod na to obmochje postavljajo v III. ki bi povzrochili kulturne in jezikovne spremembe. Alinei je seveda naletel na vrsto nasprotnikov iz vrst tradicionalistichnih zgodovinarjev.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.V. (3) V devetdesetih letih je Mario Alinei. tisochletju pr. ki so ga nedvomno tako prevzela dela C. che naj bi shtirje tako razlichni – cheprav priznano – indoevropski jeziki (v Anatolji in v Grchiji) nastali shele v II. Ta teorija vdora ali katastrofistichna teorija je med zgodovinarji priljubljena vse od 19. trdech. ki ga sprejemajo z naklonjenostjo.n. za difuzijo. da arheologija ne ponuja nobenih dokazov za nasilja in spopade v IV. 1956) kazhejo.Lucijan Vuga Mallory. ne pa za nasilno ali celo genocidno shirjenje nove kulture.sht. tisochletja pr. che ne celo iztrebila predhodne naseljence miroljubnih kmetovalcev ter jim vsilila svojo kulturo (kulturo kurganov) in svoj jezik. v Anatoliji tri ljudstva – Hetiti.2010 10:15:42] . je Xaverio Ballester z univerze v Valenciji. vsi prevodi navedkov L. ki je zapisal (Rivista italiana di dialettologia. ali je bilo mogoche.n.Veneti in Anti .sht. ki je zhe poznala vech razlichnih dialektov.n. cheprav se njegova teorija kontinuitete (ki trdi. le veliko doslednejshi je tudi v lingvistichnem smislu. Ta neolitizacija se je shirila iz Anatolije proti zahodni Evropi od zachetka VII. che ni posebej oznacheno): »Alineiu bo pripadla zasluga. ki je svoje teorije intenzivno razshirjal v osemdesetih letih.n. ki jo je postavil Renfrew.

kar bi bilo pri nas delezhno podcenjevanja in posmeha. seveda pomembno tangirajo vprashanje Venetov. sicer Italijan po rodu. ki v bistvu izhaja iz predpostavke. mozhnost spoznavati in preuchevati nove zamisli. Tako pishe (n. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. kar bomo she prebrali v nadaljevanju.2010 10:15:42] . Grke. da ne pozabimo na Etrushchane. Aux origines des civilisations d’Europe. Navedimo le en primer. ki jo je napisal zhe omenjeni dolgoletni profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu Mario Alinei. in da so bili celo boljshi. da so se Slovenci razdelili na dva dela. leta 1986 je v Parizu izdal knjigo Les Slaves. od katerih en del zhivi na sedanjem ozemlju.11. oskrbi zatajevana prichevanja: zato se moramo zatechi k arheoloshkim izkopavanjem in jezikovnim raziskavam«. http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.revijasrp. da je konchno izshel drugi del knjige Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (prvi del 1996). o katerih meni. da so bili evropski predhodniki obichajni ljudje. da v akademskih in znanstvenih krogih ne bo prevladal duh cenzure. na izrazit nachin pa slovanska zgodovina. Srbe itd. sedaj je profesor na znameniti Sorboni v Parizu.Lucijan Vuga teorijo paleolitskega izvora tudi za indoevropske jezike. morda sploh ne bo nobene naklonjenosti. ki se je uchil zgodovine le iz slovenskih uchbenikov. v okolici Ilmenskega jezera. nato na univerzah na Harvardu in v Leningradu. Te radikalne. pred tem direktor Inshtituta za slavistichne shtudije v Bordeauxu. zacheli trditi. navaja.) odpravil na sever ter so zhiveli v Novgorodu. tako da bodo imeli drugi. torej ne bodo sprejete. Francis Conte.Antony’s Collegu v Oxfordu. podobno kakor Hrvate. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. najde v njej veliko takega. ki jo je mogoche she vedno zaslediti v temeljnih predpostavkah klasichnih teorij o genezi Indoevropejcev. da bodo hitro in z naklonjenostjo sprejete v dolochenih okoljih.. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. sholal se je na St. zlasti mladi. ne nekaj posebnega. in jih bodo lahko zavrnili ali sprejeli. Res bodo lahko posamezne od teh novih zamisli videti revolucionarne (in subverzivne) glede na nekatere temelje vech stoletij veljavne doktrine. skratka. kjer so naseljena danes. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem.d. st. Vsekakor pa upajmo. cheprav smo sedaj v manjshini. kot se je domnevalo. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. kjer se je dolgo locheval od Rusov. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. spricho katerih smo Alinei in she kdo drug z njim. XXII): »Vendar nam zgodovina. Profesor Mario Alinei se she prav posebej ukvarja s Slovani. in she vech.htm[16. sicer she vedno v okviru tradicionalne poselitvene teorije. ki zaposluje tudi nas Slovence. zato ne smemo prichakovati. Conte. da so se celo z obmochja jugovzhodne Evrope shirili proti severu in severovzhodu. Tisti. Zato je izrednega pomena.. da bodo imeli prilozhnost ovrednotiti razloge. ki spricho svoje temeljite izobrazbe in specializacije zelo dobro lochuje med Slovenci. Italce itd. ki je bila prevedena tudi v druge svetovne jezike. da toliko razvpitega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. nam ponuja s svojimi raziskavami dodatne argumente za sodobno teorijo kontinuitete. Slovaki.. ki je v znachilni povezavi s tistim. posodobljene in strokovno mochno podprte teorije.Veneti in Anti . vendar ne superiorni nad drugimi. Slavonci. nasprotne domnevnemu preseljevanju ob koncu starega in v zachetku novega veka..« Pri tem navedku je mogoche slutiti tudi kritiko rasistichne arijske teorije.. Boljshi od nas samih. str. drugi pa se je (Conte pravi: morda v 4.

*viverrica belette.: prostor kjer goje bele podlasice. ki je. valsoaneshkem bera scoiattolo. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika staroselcev.Loth). preshlo v sodobno grshchino berberitsa scoiattolo. Tudi v (nedokonchanem) etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pokojnega akademika Franceta Bezlaja (ki je izrecno napisal.htm[16. mesojedci). dissimilato di sciurus]. scoiattolo – lat. (BRA): sciurus – veverica. 2000) omenja. ki jih uporabljajo za lov na zajce (primerjati tudi z M. -idae (Gray. da sodi slovenshchina med najbolj arhaichne jezike) najdemo tu pa tam navedbo o akadskih sledovih. Che se povrnemo na Giuseppa Sergija. ki so bili pretezhno semitskega izvora. veverica. vretica (Plinij). scuriolu(m) – dim. “zibetto”. Pred nekaj meseci je izshla moja knjiga Jantarska pot. podlasica). ki so pred pet in vech tisochletji govorila semitske jezike na Blizhnjem vzhodu. na kar opozarja tudi G. ki je govorilo predhodni jezik slovenshchine. ki pa jih je mogoche v luchi sodobne teorije kontinuitete elegantno razreshiti.Lucijan Vuga Zhe omenjeni etimolog Giovanni Semerano je navedel vrsto slovenskih besed. srbsko veverica. leto 1758).. gugalnica.L. in jo nato razchlenjuje v luchi svoje teorije kontinuitete. Iz praslovanshchine veverica. bela podlasica. zool. (CAL): sciurus – scoiattolo (Plin. to je ljudstev mediteranske rase. belette (mustella. (leto 1831. etnoloshke in lingvistichne argumente pri svojih analizah. -ae f. n. http://www.: furet (Plinij).L. ki so s stalishcha tradicionalnega zgodovinopisja she odprta. M. zgodovinopisja in jezikoslovja. Angleshko viverra (leto 1706). (XVII st. uposhtevaje tudi veliko najnovejshih dognanj sodobne arheologije. litavsko veveris. Semerano. katerega koren je *wer-: v angleshchini najdemo sestavljenko ac-veorna (nemshko Eichhorn izhaja iz neke ljudske etimologije).11. lat. je bil Sergi eden tistih predhodnikov sodobne teorije kontinuitete. V njej navajam vrsto vprashanj. ki govore v prid davnemu tesnemu stiku med ljudstvom. ant. Oudin). zanimivo. da v istem slovarju ne najdemo gesla iz latinshchine v italijanshchino (?!).. perzijsko varvarah. Koren bi bilo mogoche najti tudi v grshchini ά(F)είρω j-eleve. Audouin).2010 10:15:42] . meni J.sht. E Mart. sciurus. podlasica (Glasse). st.) zapisal besedo viverica. ki nekoliko obshirneje obravnava to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. ki ga navaja Alinei: Veverica: Alinei (ALI. nekateri vidijo besedo. in ljudstvi. ki je uposhteval tako arheoloshke kakor antropoloshke. V sploshnem gre za obliko podvojitve razlichnega tipa. ohranjeno v monferrareshkem vinvera. (ERN): viverra. donnola. ki ga navaja Zingarelli. vrsta viverridi (carnivori.) (BAT): viverra f. in 9414 *viverrula ecureuil. (ZIN): scoiatto.Veneti in Anti . “furetto”. gojiti in αιώρα balançoire. viverra (Linneo. cheprav iz takrat znanih izhodishch. antropologa in jezikoslovca. ki nam prikliche keltski izraz gwywer (izposojeno iz viverra.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 9412. veverica. Zaman tudi ishchemo viverica. ki ima star pomen. prusko weware.revijasrp. da je edino Plinij (1. leto 1821). podobne izraze najdemo v drugih indoevropskih jezikih. prav tako ne scuriolu(m). vovere. zgodovinarja. Poglejmo primer. latinski ucheni izraz vivera furetto. sc. prishel do sklepa. vendar to v slovenskem jezikoslovju ni dovolj celovito in sistematichno obdelano. redko scoiattolo [dal lat. Kaj o tem najdemo v drugih delih? (CAM): ital. ki imajo ustrezno vzporednico v semitski akadshchini. viverrarium n.

].. venetshchina in mnogi drugi neznani lingvemi. geografsko in kronoloshko diferencirane iz neke predrimljanske latinshchine (to je tiste pred ustanovitvijo Rima in pred oblikovanjem neke elitistichne plasti Latincev). di muscella(m). Zhe omenjeni Xaverio Ballester (n.. Po scenariju teorije kontinuitete latinshchina.. ampak tudi samo ustanovitev Rima. ki je obstajala v skoraj neshtetih razlichicah. (ALI/2) Alinei (str. str.Veneti in Anti . venetshchino in drugimi indoevropskimi jeziki stare Italije. Za latinshchino je treba po teoriji kontinuitete strozhje lochevati.Animal exiguum domesticum. da je bila vpeljana nova razlichica latinshchine na podrochja. umetno skovan. qui raddoppiata.« Teorija kontinuitete ima za nas poseben pomen.2010 10:15:42] . socioloshkimi in zgodovinskimi dokazi. ker med drugim neposredno zavracha pojem Retoromanov kot zgodovinsko in lingvistichno nesprejemljiv. ki ga she danes govore na prostoru od Furlanije prek Karnijskih Alp do Shvice. jezik. Plin. ki postavlja Venete v ta stichni prostor med Italide in Slovane. che bi hoteli opredeliti njihovega indoevropskega predhodnika. uveljavlja pa in utemeljuje ladinshchino.. 1598): furetto.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. latinski izraz vivera/*viverrica in izpeljanke [FEW s. Ossea genitalia sunt lupis.d. ne tako. con ghiandole anali che sacernono una sostanza odorosa (l.11.« http://www. venetshchina. Hist. Nat. ki je bila oblikovana o izvoru (indo)evropskih jezikov v zadnjih letih. viverra(m).109 (261). da una radice espressiva *wer-. colore etiam candidiore. in to za cela tisochletja. ki niso bili nikoli zabelezheni v pisni obliki.2. potrjen edinole pri Pliniju. Id. genetike kot tudi ekologije. γαλη κατοικιδιος (Mustella furo Linn. mustellis... klimatologije v odnosu do prazgodovine. Alineijeva delo predstavlja dalech in nasploh najbolj revolucionarno zamisel. dove indica lo scoiattolo. bolje bi bilo rechi. vulpibus. 2. v obdobju.. ki ima zanesljivo afiniteto s slovanskimi in baltskimi jeziki.revijasrp. niti italski. furetto.1 in 2) izrazha svoje preprichanje: ». je to vredno posebne pozornosti. ki so jih govorili v tistem chasu v obmochju severnega Sredozemlja. Gre za latinski leksem. ki jih poznamo zgolj v obliki pisnih koine. 30 ibid. 8 Hist. kar je mogoche podkrepiti ne le lingvistichno.16 (47) – Plin. che ha vinvera a Cuneo. kjer se je od nekdaj govorilo drugache ali se je govorilo neki bolj ali manj soroden jezik.81 (218) (COR) viverra – mamifero asiatico dei carnivori a corpo snello. vendar jih lahko predpostavljamo na osnovi danashnjih jezikov in narechij. 49. antropologije. lat. Ma i nomi di questi piccoli carnivori si scambiano facilmente: nelle glosse. mentre nel Monferrato e lo scoiattolo. Valer. cheprav o Venetih sam Alinei meni: »Ochitno v teoriji kontinuitete ne moremo vech uporabljati izraza romanski. p. etnologije. 11. ki je nastal iz predhodnega substrata in slovenshchine. 6.. viveris. viverra(m) e dota come sin. soobstojale pa so z razlichicami in razvojnimi stopnjami vzporedno z italshchino.1. e donnola e il sign.. come in altre lingue indoeuropee. voce dotta (con qualche esito pop. kot to dela danes tradicionalna lingvistika.. paullo majus mustela. med “klasichno latinshchino” v smislu pisanega elitarnega jezika in “govorjeno latinshchino”. ampak tudi z etnoloshkimi.« Ker gre za enega od primerov izrazito starega prichevanja.v. kot je falishchina.). za katero so znachilna obsezhna nova odkritja – od katerih so bila mnoga tudi revolucionarna – tako v okviru arheologije.732) poudarja: ». cioe mustella(m) donnola. lingvistike. falishchina in sorodni jeziki ne le napovedujejo romanizacijo..htm[16. uposhtevaje teorijo kontinuitete...Lucijan Vuga (FOR): viverra (vivarra) .es. Nat. che hochemo oznachiti skupino ligvemov. kjer ima celo status enega od konstitutivnih drzhavnih jezikov kot jezik. 55. italshchina. italshchina.) – Plin.

.. in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij”«.. ampak so bili sestavljeni iz heterogenih ljudstev. tudi sugerirana zaradi zvena besede surco.Lucijan Vuga Michel Contini v svoji razpravi Vers une nouvelle linguistique historique: L’ouvrage de Mario Alinei.. so obstajala obmochja. sodi med zgodovinske dosezhke zadnjih desetletij. da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine. slovanska beseda snegu ustreza baskovskemu negu “chas snega. str. Toda kaj kmalu je nastopil chas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve.« Alinei (ALI/2. kot so bili Mezapijci.. ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine.. 1921. ki je nevzdrzhna in zavira nadaljnji razvoj znanosti.. zhleb). comme il aime bien se définir lui-meme.2010 10:15:42] . V luchi teorije kontinuitete torej Veneti predstavljajo pomemben chlen za razumevanje dogajanja v paleo-mezolitiku... z meshano etnichno in jezikovno sestavo. a la fonet.revijasrp. Introd. 436): »Izraz goritu “kuriti. http://www.htm[16. tch. zhgati. da “Baskovshchina .«. namesto shpansko riega (namakanje) ali zanja (jarek.. ki jo tudi zajema baskovska erreka (za zanja ali acequia jarek. Za teorijo kontinuitete je izrednega pomena delo F. potok.. da “Iliri niso nikoli bili etnichno kompaktno ljudstvo.. Lahko torej sprejmemo – modificirano kronoloshko in socioloshko kot zhe omenjeno – danes uveljavljeno mnenje.. ni mogoche izkljuchiti. da je vendar njegova etimologija. To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stalishchi Sergija. da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani. jama. za shpansko “arroyo” (potok) imamo za baskovsko erreka skoraj identichno slovansko besedo reka [Op. ki je obvladovala del slovanskega prostora.. ki so sooblikovali latinshchino. linguiste “généraliste”. jama potok. de renommée internationale.11. zhariti” je skupen tako baskovshchini kakor slovanshchini. in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. L’ouvrage de Mario Alinei. avtorja GUI: Ko M... kjer izrecno opozarja (str. l’ouvrage de Mario Alinei s’avere d’ores et déja incontournable pour les futures recherches en linguistique historique. ki je izoblikovala konfederacijo.218): ».. C. Alinei med mnogimi drugimi argumenti opozarja na situle. menim.Veneti in Anti . 279. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri. 8/2000) pravi: »Au cours de ces dernieres années l’intéret pour le passé le plus lointain de l’humanité n’a cessé de grandir.. ki da so znachilnost slovenskega prostora.192) sklepa: ».. Pidal. in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem. v kontekstu interakcije na pradavnem stiku med Slovenci in Italidi. Nato pa zakljuchi: ».«.antichna prisotnost Ilirov v juzhni Italiji... Guisasola (GUI) Enigma baskovshchine pred indoevropskimi jeziki. kjer je mogoche celo iskati njihov izvor. za rigare rechejo erreka”. navaja. v bronasti in zhelezni dobi.. zima”. baskovko zil pomeni skoraj isto kot v slovanshchini zhila “kita”. Son but principal est de démontrer que la linguistique posséde un systéme de périodisation autonome par rapport a celui des autres disciplines scientifiques et que sa démarche de datation permet aujourd’hui de reculer dans le temps l’origine et le developpement de l’ensamble des parlers actuels d’Europe. Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistichna skupina blizu Slovanom. se situe parfaittement dans le cadre de ce débat d’idées. ampak tudi elitna skupina.. (str. tisti. In (str. trde tvorci sodobne teorije kontinuitete. Origini delle lingue Europee (Dialectologia et Geolinguistica – Journal of the International Society for Dialectology and Geolinguistics.220) “panilirizem” je videl Ilire vsepovsod.. ki je trdil. vasca. izkljuchujoch domnevno in sedaj prevladujocho teorijo migracij v poznem starem veku ali celo v zgodnjem srednjem veku.

in bi prichakovali od njih vechji prispevek. che za Baske velja. kot se pogosto poenostavljano prikazuje in manipulira. RAZMERJE MED VENETI IN ANTI http://www. se nam izkazhe kot nadvse stvarna. che Venete obravnavamo kot antichne Slovence. ki so ochitno slovenskega izvora. ki so sicer dozhivljali svoj zgodovinski razvoj in se izoblikovali do danashnjega etnosa.11. geslo sviskati! . Bezlaj ESSJ. shvisteti itd. da jo je potrebno she dograjevati.2010 10:15:42] . tako kot so se npr. ni mogoche prichakovati chesa drugega. da so obstajali zhe v davnini neposredni stiki. nakazujejo.V.revijasrp. ruski ugor. je najpreprichljivejsha in razumna razlaga. da so prevech vezani na tradicionalno teorijo. ki so skupni baskovshchini in slovanshchini (poleg teh so seveda she druge podobnosti z indoevropskimi jeziki). SlovenciVeneti pa so skozi tisochletja evoluirali na obsezhnem prostoru od Paflagonije prek gornjega Jadrana do Baltika oziroma do Armorika. da bi nadgradili dosedanja prizadevanja vztrajnih posameznikov z shirshe zastavljenimi projekti.: gl. ker so preprosto izginili. reka. ugor itd. pogumnega in prizadevnega dela! Tako je TK za zdaj predvsem delo tujih znanstvenikov.htm[16. shpansko “silbo. in che na osnovi povedanega povzamemo najnovejsho teorijo kontinuitete. Poleg tega moramo uposhtevati. Ta poslednji izraz vsebuje tudi derivat sibilatus.ali *si. ki s pomochjo konzonantne metateze razvije v kastiljshchini silbato ter v baskovshchini txibilitu ali txulubita “silbato”. L. avtorja GUI: na iste korene *swe-.]. ki so se tudi do danashnjega dne ohranili v Pirenejih. xistu ali uistu [Op. ki bi Slovence postavili v nov zgodovinski kontekst. nekam nasilna. v latinshchini suiflum “silbido”. flauta” (pishchal. Spricho tako zasnovanih in posodobljenih pogledov na prazgodovino ne bo smelo biti nich vech predmet posmehovanja tradicionalnih zgodovinarjev (in ne tako redkih. shvisteti.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. toda za tako obsezhno spremembo paradigme.]. sneg. da je Armorika ob Biskajskem zalivu v soseshchini z Baski.zhvizhgati. da bi imeli za te najosnovnejshe pojme iz naravnega okolja v obeh (danes zemljepisno tako oddaljenih) jezikih identichne izraze. si-bilus “silbido” in si-bilare “silbar”. Italijani (ki niso Rimljani. kot jo prinasha TK. saj gre kar po vrsti za izrazito elementarne pojme: goreti.« Vsi tu navedeni in she drugi izrazi.Lucijan Vuga zhleb daje prednost obliki areka). suho. Zlasti pa od nas terja veliko ustvarjalnega. Kakor ni mogoche. da so najstarejshi narod v Evropi. poznamo tudi slovanski kopati in baskovski kopatu [obdelano posebej v tch. Ustvarjalci TK kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje. kar je izrednega pomena. zhila. (op. 103]. izrecno navedeni Milko Matichetov).Veneti in Anti . torej so ti prevzeli od tamkajshnjih Venetov te prastare besede. ki jim slepo slede).V. σ-γ-ός “silbido” ter σίςω “silbar”. *swi. nemalo narodov pa ni vech.z razlichnimi razshiritvami se nanashajo v baskovshchini txirol ali txirul. na kar vechkrat opozarja tudi tvorec teorije kontinuitete Alinei).: jegulja) in baskovski s-ugor. za shpansko “silbar” je v slovanshchini svistati (v rushchini svistet) |op. da smo bili zhe v davnini v neposrednem stiku. L.| ter silbido ali silbato je v baskovshchini txistu. poleg tega imamo za baskovsko txuku ali xuku slovansko besedo suho. si-filo “silbo”. piskalo) ter txulula “silbo” v grshchini σει-φλόω. da so prevech zadrzhani (npr. Francozi ali drugi narodi. za slovensko znanost predstavlja she prav poseben izziv. Res.

tako da so lahko nadzorovali poti chez severno chrnomorsko primorje iz Turkestana in evropskega vzhoda proti srednji Evropi.« Prav to je storil sedemdeset let kasneje Mario Alinei s teorijo kontinuitete.n... da Huni. Tu naj vskochimo z vprashanjem. S tem so postali Huni neomejeni gospodarji danashnje juzhne Rusije. 1930-31. posebno kavkashkih. mednarodnega bizantoloshkega kongresa v Atenah (14. str. st. Tako pishe Jordanes sredi 4.V.sht.. ampak je v bistvu shlo za kulturne vplive ob neobsezhnem premikanju ljudstev. da so takrat tako shtevilni Anti zhiveli med “sarmatskima rekama” in niso imeli svojih imen zanje?!) Zhupanich nadaljuje (str. latinskih. Antom. potreba je po znanju orientalskih jezikov.revijasrp. cap. je v njej objavil (VII. niso mogli trpeti samopashnosti njegovega naslednika. Niko Zhupanich je tudi avtor prispevka Reka Erak (Etnolog.n. IV. da so Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper (o tem vech v nadaljevanju). st. (De origine actibusque Getarum.11. da je brez njihove odobritve sprozhil vojno proti vzhodnim Slovanom. se ne da razlozhiti s pomochjo grshkih.2010 10:15:42] . ki se je spochetka uspeshno upiral in napadalcem zadal znatne izgube.htm[16. http://www. 247-250). 88-99) svoj referat s 3. ki jih je po hudih bojih pokoril. germanskih ali slovanskih jezikov.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.) s podnaslovom: Prispevek k zgodovini boja narodov za prevlado nad juzhno Rusijo v drugi polovici 4. predvojni direktor predhodnika danashnjega Narodnega muzeja v Ljubljani in urednik revije Etnolog. kar porochajo bizantinski zgodovinarji o kaosu narodov vzhodne Evrope in Podonavja. v srbohrvashchini. Zlasti so mu zamerili.sht. ki so po Evropi kontinuirano naseljena najmanj od neolitika.. a je na koncu omagal v bitki na reki Erak leta 376. str. to je utrdilo prevlado Hunov nad Goti. kako to.Veneti in Anti . prevod L. toda s prav nasprotnim sklepom. 9.Lucijan Vuga O tem smo zhe govorili v predhodnih poglavjih in sedaj nadaljujmo: Niko Zhupanich. se je z vojsko odpravil nad Venetarija. 1934. kjer ga je lastnorochno ubil Balamber s strelom iz loka. da bi se prineslo svetlost v temno zgodovinsko etnologijo velikega preseljevanja narodov na kraju antichnega veka. 97): ». 113-121. ugrofinskih in uraloaltajskih. kralja Venetarija (zapisano po Jordanisu) ali Vidimira (zapisano po Amianu Marcelinu). 1930) Izvor in ime Anti. hunski kralj. kjer obravnava prav prostor med Dneprom in Dnestrom ter pravi. v katerem izhaja iz navedb v Jordanesu in Prokopiju. Balamber. da sploh ni bilo velike selitve narodov. ki so jim Vzhodni Goti priznali nadoblast po samomoru stoletnega kralja Hermanarika (leta 375)..

Tezhava nastane ob tem. umikajochih se pred Huni proti dolnji Donavi. da ne tam ne http://www. da se je kralj Venetarij z vojsko umikal proti Dnestru. Codex Valentiennensis IX saec. ni bilo vech njihovo ozemlje. Codex Palatinus IX saec.).. (povzeto po N. Codex Ottobonianus X saec. da so mesta Teodoziopol. Codex Laurenttianus XI saec.Veneti in Anti . che ne kar ob Dnepru.). Codex Berolinensis XII saec. da jim dovoli naselitev na tleh rimske drzhave. aere (Codex Ambrosianus XI saec. O imenu reke Erak je vech razlichic: erac (Codex Ambrosianus XI saec. in vse.htm[16.revijasrp.11. polovici 4. ne v Kolhidi ob izlivu reke Phasis. ko naj bi Praslovani she zhiveli v praskupnosti onkraj Karpatov. Zato je logichno sklepati. To govori v prid iskanju Eraka na zahodu Ponta in ne v Kavkaziji.Lucijan Vuga Torishche bojev med Huni in Goti v 2.2010 10:15:42] . Vendar je to po mnenju Zhupanicha nesmiselno... Eraks (Konstantin Prorfirogenet: De administrando imperio). st.sht.n. medtem ko so Huni in Alani pritiskali nanje z vzhoda. potem ko so prestopili Don na pohodu proti zahodu.). Ostrogotsko sredishche se je verjetno nahajalo blizu.. to potrjuje tudi proshnja dela zahodnih Gotov (pod vodstvom Alavivusa) in vzhodnih Gotov (pod vodstvom Alatheusa in Saphraxa). marvech v Armeniji ob izlivu reke Aras (antichno Araxes). kar je bilo zahodno od Dnestra (Danaster. cesarju Valensu. Abnikon in Mastaton v Transkavkaziji. da so Vzhodni Gotje zhiveli na zahodu do Dnestra. erae (Codex Heidelbergensis VIII saec. saj je bila tedaj etnichna sestava prebivalstva juzhne Sarmatije taka. ker je povezan z usodo Antov! Po ustaljenem gledanju je to bil chas. Tyras). Zhupanichu) Zgodovinarje zanima ta dogodek zato.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Slednji zavracha reko Fazis (Phasis) kot reko Eraks ter pravi.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

kje drugje v Evropi ni reke z imenom Erak, razen che se ne skriva v nekem drugem antichnem imenu, kakrshno je npr. naselje Eracton v evropski Sarmatiji, saj kazhe, da pomeni »mesto na reki Erak«. V antichni ilirski toponomastiki obstajajo podobne ali sorodne izpeljave geografskih in etnoloshkih imen na t-, katerega nastavek ima brez predhodnega samoglasnika znachaj derivativnega elementa. Iz Ptolomeja poznamo na Krku naselje Kourikon, sam otok se je imenoval Kourikta, prebivalci pa Currictae (Plinij) ipd. Prav Ptolomej je nashteval v evropski Sarmatiji nad reko Dnester (Tyras) proti Dakiji naslednje naselbine Carrodunum, Maetonium, Clepidava, Vibantavarium, pri tem je ochitno, da so razen dakijskega Clepidava imena ostalih mest keltska, in Eractum, ki naj bi lezhal na drugem bregu reke nasproti Tiraspola. In che je Erakton bil na Dnestru, je bilo ime reke Erak. Seveda niso vsi tega mnenja. V Transkavkaziji je reka Aras (antichno Arakses), Armenci ji rechejo Erachs (Erasx), toda ta ne pride v poshtev iz drugih razlogov. Na koncu se pokazhe nenavadna reshitev: stepski hudornishki vodotok Tiligul (antichni Aksiakes), ki ga poleti skoraj ni, od jeseni do pomladi naraste v sposhtljivo reko, saj Ptolomejev zemljevid evropske Sarmatije ne nakazuje Eraktona na Dnestru, marvech vzhodneje. In tudi omemba, da so se Ostrogoti po bitki umaknili na zahod proti Dnestru, kazhe, da je morala biti usodna reka vzhodneje, torej Tiligul (Aksiakes), in kazhe, da tako v imenu Aksiakes kakor v Erac tichi pomen »voda, reka«. Koren za Erac je *ar, ki podaljshan s priponami –b (Ar-bia v Italiji, Arpasos v Kariji), -k, -g (Or-gas pritok Mendra v Mali Aziji), -d (I-ar-danos v Lidiji), -n (Ar-na, Ar-ne v Likiji, Arnus v Etruriji), -t daje razna rechna imena tudi v Galiji, Helvetiji, Noriku, Panoniji, Armeniji: Ar-axes »Ar-fluvius«, Ara dva pritoka Rena (Aar, Ahr); Arabo(n) Raba v Panoniji, Arar v Galiji (danes Saone) pritok Rodana, Are-lape naselje in reka v Noriku (reka Erlaf v Avstriji), Ar, Ar-ar, Arel (reka Jerelь v juzhni Rusiji, nastalo iz predskitshchine). Verjetno je koren reke Erak soroden z avarsko besedo er (ör) »reka« (op-L.V.: toda lahko bi tudi dodali, da med erak in reka ni velike razlike!). Zhupanich sklene, da lahko trdi, da je Erak tekla v evropski Sarmatiji na prostoru med Dneprom in Dnestrom; tod so Huni premagali Vzhodne Gote 376, s tem je prenehalo njihovo gospostvo nad juzhno Rusijo. Z dokajshnjo verjetnostjo se sme rechi, da se ime reke Erak skriva v imenu naselja Eractum (Erakton), danes Ananev na gornjem toku reke Tiligul (med Dnestrom in Bugom), ki je lezhalo na vzhodni strani Dnestra, vsekakor ne dalech od njegovega toka. Ker smo zgoraj omenili, da so po Jordanesu in Prokopiju Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper, torej prav tam, kjer naj bi se odlochilno spopadli Huni in Ostrogoti, slednji so se po porazu umaknili, nastaja vprashanje, ali so ti Anti-Slovani pretezhno ostali tam na svoji zemlji, saj je en del shel na zahod z Goti, med njimi tudi Hrvati... Ker so Goti prishli nad Chrno morje iz severne Nemchije oz. juzhne Skandinavije, so verjetno tvorili med Anti le vrhnjo, vodilno plast, in ko jim je zachela trda presti, so pobrali shila in kopita ter shli naprej krizhem krazhem po Evropi. Iz tega je
dopustno sklepati, da so bili neka vrsta dobro oborozhene in organizirane elite, ki se je vsiljevala ali podjarmljala druga ljudstva, ali pa je morda shlo le za nekakshno delitev dela in so oni opravljali le vojashko sluzhbo, iz katere je vse bolj izvirala tudi moch in prevlada. Zato tudi niso imeli nikjer obstanka, ampak so se glede na razmerja mochi ali potrebe po vojashki sili selili skupaj z druzhinami. Goti sodijo verjetno v eno tistih relativno majhnih etnichnih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

skupin, ki so dajale v svojem chasu pechat in celo ime bolj shtevilnim podrejenim, podjarmljenim ali (ob)vladanim ljudstvom s stalnim bivalishchem, ki so se ukvarjala s poljedelstvom, rudarjenjem, obrtjo ipd., h katerim verjetno lahko prishtevamo tudi Kelte ali po Mariu Alineiju Ilire itd. Kot je za Indijo she danes znan kastni sistem, tako naj bi menda imeli Indoevropejci delitev druzhbe na duhovnishtvo, vojake in svobodnjake, ki so se ukvarjali s pridobitnimi dejavnostmi, poleg pa so bili she brezpravni suzhnji. In prav vojashke kaste so morda postale nekakshno avtonomno “ljudstvo”, ki je ponujalo ali vsiljevalo svoje storitve naokoli. Ne nazadnje zgodovina govori o spremembah, ki so nastale v dolochenem obdobju bronaste dobe, s pojavom organiziranega nasilja in s tem povezane obrambe, utrjevanja naselij itd. Poljedelska ljudstva so morda celo namerno sprejemala nadvlado vojashkih kast, elit, to jim je zagotavljalo obrambo, varnost...

Verjetno so bili tudi Hrvati predvsem taka “vojashka kasta”, in cheprav smo o njih zhe spregovorili, velja she kaj dodati. * Izvor imena in etnosa Hrvatov predstavlja she vedno velik izziv za zgodovinarje. Danashnji pogledi se niso kaj bistveno spremenili od tistih, ki ji je razgrnil zhe omenjeni dr. Niko Zhupanich v predavanju na 3. kongresu Mednarodnega antropoloshkega inshtituta v Amsterdamu dne 23. septembra 1927 in objavil pod naslovom Prvi nosilci etnichnih imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant (Etnolog, II, 1928. str. 74-79). Zachenja pa takole: »Kje in kdaj so postali Slovani, kje je lezhala slovanska pradomovina? Vsekakor do danes ni dokazan avtohtonizem Slovanov na ozemlju med Vislo in Dneprom ter severnim lokom Karpatov. Pach pa se lahko trdi na osnovi prvih pisanih porochil o Slovanih, da so oni pred svojim razhodom na zahod, jug in vzhod zhiveli na omenjenem terenu, za katerega se ne ve za gotovo, che je bil domovina Praslovanov, pach pa nepobitno domovina Protoslovanov.« Tu moramo postati pozorni ob definiciji: Praslovani so bili pred Protoslovani! Ker Karel Oshtir uporablja termin Predslovani, ki pa pri njem pomeni razvojno stopnjo, ki jo je nakazal v shemi (Predslovansko *sebьrъ »zadrugar, Etnolog, IV, 1930-31, str. 28): staroevropshchina (neindoevropshchina) > predilirotrashchina > trashchina, baltshchina, slovanshchina, iz slovanshchine > rushchina, juzhnoslovanshchina itd., iz juzhnoslovanshchine > srbshchinahrvashchina. Oshtirjeva vkljuchitev “slovanshchine” pred “juzhnoslovanshchino” in kasnejsho “srbshchino-hrvashchino” bi smiselno pomenila da je mislil na “praslovanshchino”, dasi nam izrecno ne navede polozhaja “predslovanshchine”, ki bi bila po tej njegovi shemi vsebovana v predilirotrashchini. Moram rechi, da mi to ni povsem jasno, ali pach, v tem smislu, da je predilirotrashchina skupna osnova za ilirshchino, trashchino in (pra)slovanshchino... Zhupanich pa ima Praslovane za prednike Protoslovanov... Che nadaljujemo z Zhupanichem, ta poudarja, da soglasha z L. Niederlejem in drugimi odlichnimi zastopniki slovanske paleoetnologije, da so Srbi, Hrvati in Chehi po krvi in jeziku del Slovanov, ki so v davnini, she pred nasho ero, stanovali v protoslovanski (podchrtal L.V., ker je ta navedba potrditev, da Zhupanich uporablja Protoslovane za sicer ustaljene Praslovane) domovini med Vislo in srednjim Dneprom. Zhe Protoslovani so se razlikovali neposredno pred
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

svojo razselitvijo na tri skupine : zahodno na Visli, vzhodno ob Dnepru in juzhno, ki je lezhala pod obema, oslanjajoch se na severni lok Karpatov. Predniki danashnjih balkanskih Slovanov so se nahajali v juzhni in Chehi v severozahodni skupini, kamor sodijo she danes. Niederle opazha v zachetku nashe ere prve znake shiritve Slovanov, v 3. in 4. st. je sledila migracija v velikem obsegu, a v dobi od 5. do 7. st. so zavzeli slovanski narodi svoja nova selishcha, dalech od prvotnega sredishcha Protoslovanov. Pri preseljevanju slovanskih narodov na sploshno ni opaziti perturbacij, ker sedanji slovanski svet, razprostrt na ogromnem prostoru med Jadranom in Tihim oceanom, predstavlja organsko razshirjeno domovino Protoslovanov. Na prvotnem prostoru so ostali Poljaki in del Rusov, medtem ko je ostanek zahodne skupine prekorachil Vislo ter zavzel vzhodno Germanijo do reke Saale in srednjega Mena (op. L.V.: verjetno je Zhupanich mislil Main). Juzhno krilo je preshlo Karpate, zavzelo Dakijo, Panonijo, Norik in Balkanski polotok. V novem okolju in pod novimi vplivi iz sosedstva so se razvili iz juzhne grupe Protoslovanov: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Ta Zhupanicheva slika je izredno shematichna in s povrshnimi izrazi, npr. “vplivi iz okolja”; je s tem mislil, da so Protoslovani prishli v prazen prostor, okoli katerega je bilo nekaj drugega, ali da so se prishleki stapljali z (maloshtevilnimi ?!) staroselci? Zgodovinar Jordanes, ki je zhivel sredi 6. st. in je bil po rodu iranski Alan, sicer pa pisar na gotskem dvoru, pripoveduje o Slovanih (Venetharum natio), da so bili razdeljeni na shtevilna plemena, vendar so se v glavnem delili na dve skupini: Slovane in Ante. Prvi so zhiveli na ozemlju od Visle do mochvirja pri Oseku (lacus Mursianus), na vzhodu do Dnestra in do mesta (civitas) Novietunensis v delti Donave. Med Dneprom in Dnestrom so stanovali Anti, ki so se obchasno spopadali s Slovani. Paleoetnologa C. Zeuss in W. Tomaschek menita, da so Srbi in Hrvati predstavljali v etnoloshkem pogledu dve antski plemeni, ki sta okoli leta 600 zasedli Ilirik, drugi pa sodijo, da so bili Anti predniki danashnjih Rusov ali pa vsaj Malorusov. Zhupanich odlochno trdi, da prvobitni nosilci imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant po svojem izvoru sploh niso bili Slovani, ampak so prishli mednje z vzhoda, iz azijske Sarmatije. V slovanski mnozhici so ti osvajalci izgubili pretezhni del svoje etnichne in jezikovne prvobitnosti, so pa dali tem Slovanom zachetke plemenske in drzhavne organizacije. Osnovo za takshno sklepanje dajejo zgodovinski viri, ki postavljajo v zachetku nashega shtetja Srbe, Hrvate, Chehe in Ante na ozemlje vzhodno od Azovskega morja, dalech od vzhodne meje slovanske pradomovine. She proti koncu prvega tisochletja so segali vzhodni Slovani na jugovzhodu samo do levih pritokov Dnepra, Psiola in Sosne, tako da so bili she stotine kilometrov oddaljeni od Dona, a she dlje od Kubana. Prvo omembo Srbov na vzhodu Azovskega morja, med plemeni okoli kimerijskega Bosporja, najdemo pri C. Pliniju S. (Nat. hist. VI, 19) v 1. st.; verjetno so zhiveli ob srednjem toku Kubana. Njihovi vzhodni sosedje so bili Zinchi, Zigi, ki jih imajo za prednike Cherkezov. Temu v prid naj bi govorila tudi etimologija imena Srb, ki se dá najlazhje razlozhi iz jezika Lezgijcev, slovanske besede izhodishche v alarodskih jezikih, ki jih imenuje tudi predindoevropske, staroevropske, megalitske, toda Zhupanich vkljuchuje med Alarode tudi ljudstva vzhodno od Azovskega morja, to pa je zhe v Aziji!). Ime Srbi je po Zhupanichu najverjetneje sestavljeno iz
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

kavkashkih domachinov, ki niso Indoevropejci niti Semiti ne Mongoli, ampak sodijo v alarodsko skupino (op. L.V.: tu opozarjam na Oshtirjeve raziskave, v katerih ishche za mnoge

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

korena *sur (sar, ser, sir, sor) »chlovek« in pluralnega sufiksa -bi; ser-bi »ljudje, narod«. Ime Hrvat naj bi se prvich omenjalo vdolbeno v kamen v nekdanji grshki koloniji, v mestu Tanais, danes Azov, ob izlivu Dona v Azovsko morje (Maeotis): ΧΟΡΟΥΑΘΟΣ, ΧΟΡΟΑΘΟΣ (to sta osebni ali rodbinski imeni) v 2. in 3. st. na ozemlju azijske Sarmatije, kar kazhe, da so morali zhiveti nekje v blizhini Srbov, morda med dolnjim Kubanom in najzahodnejshim delom Kavkaza. Tam so po prichevanju zgodovinopiscev (Helanikos) v sosedstvu s Cherkezi zhiveli Harimati, kar se lahko po alarodskih glasoslovnih pravilih izgovarja kot Harivati, od koder slovanski Horьvate. Pach pa za ime Chech antichni pisci niso sporochili tako jasnega izhodishcha, menda zato ne, ker so kot Grki tezhko povzemali negrshka imena, pa tudi kasnejshi razvoj imena je v teku tisochletij pustil posledice. Verjetno se prvotno ime skriva v nazivu Cisi, Cissi, prvich omenjenem v 1. st. pri Pomponiju Meli (Cronographia I, 13) spet na vzhodni strani Azovskega morja (Maeotis) v sosedstvu Antov, Amazonk, Ahajcev in Cherkezov (Cercetae). Kazhe, da so Kise in Ante vezali dolocheni blizhnji odnosi, ker jih P. Mela opisuje kot en narod: Cissi-anti. Nekaj kasneje tudi Plinij omenja Kise kot sosede Antov, Georgov in Amazonk na kaspijski strani Ciskavkazije (cis = tostran). Druge razlichice istega imena dobimo v Plinijevih kodeksih (Nat. hist. VI, 19): Szici ali Cizi (Cizici, Zizici, Zici, Cizimeni) ali kot sestavine etnichnega imena Sedo-chezi. Na Tabuli Peutingeriani (verjetno iz 2. st., dopolnjevana med 4. in 6. st; o tem nekaj vech v moji knjigi Jantarska pot) je vpisan narod Chisoe med Psaccani, ob jezeru Lacus Salinarum, in plemenom Nardani (Vardani). Nekateri (Tomaschek) menijo, da so vse te oblike razlichice istega imena za cherkeske Cise (Chisci, Chezi, Cizi), stanujoche v danashnji Kabardiji na Kavkazu. Seveda je she nekaj drugachnih domnev, bolj ali manj lociranih na obmochje Kavkaza. Ime srednjeevropskih Chehov v porechju Labe (antichno Cichu) je prvich zabelezheno leta 805 v Annales Tiliani, zatem pa okoli polovice 10. st. v legendi sv. Vaclava (Chesi, v Chechachъ, knjaz chesьki). Glede etimologije se Zhupanich pridruzhuje mnenju, da stara narodna imena izhajajo iz pojma »ljudje«, in bi se zato dalo ime Chech razlozhiti iz alarodske kavkashchine chih »homme, Mann«, ki je morda v sorodu s kabardinsko-cherkesko c’ychu »chlovek«. Po mnenju Oshtirja (K predslovanski etnologiji Zakarpatja, Etnolog, I, str. 11-12) bi ime Chech verjetno izhajalo iz alarodskega korena *keks »juvenis«, analogno predlitavsko kekshe »meretrix« in pelazgijsko kassa »mladenka > blodnica«. Na Shtajerskem je znan cheh »dechek«. Za Ante so mislili, da so se pojavili v zgodovini shele v drugi polovici 4. st., in sicer v bojih z gotskima kraljema Hermanarikom in Vinitarjem, slednji jih je neposredno po prihodu Hunov (376) po hudih spopadih obvladal. Prav na Vinitarjev ukaz so usmrtili Boza, voditelja Antov, skupaj s sinovi in sedemdesetimi antskimi prvaki. Toda Ante omenjata she pred tem Pomponius Mela in Plinij mlajshi, da zhive na Kavkazu. Kasneje, med 4. in 6. st. so stanovali med Dneprom in Dnestrom skupno s Slovani, ki so si jih podvrgli, a so se po tem kot maloshtevilna gospodujocha kasta etnichno asimilirali. Prvotni Anti pa zhive she danes kot Andi, Aenti, Andalal ob zgornjem toku reke Koisu na vzhodnem Kavkazu ter govorijo lezgijsko narechje. Ime Anti se dá razlozhiti iz cherkeshchine and »narod«, kar je sorodno s hetitsko antuhsh »chlovek«. Zhupanich meni, da dejstva govore v prid tezi, da so Srbi, Hrvati, Chehi in Anti v zgodovini prvich nastopili na podrochju Kavkaza kot neslovanski narodi, a so bili poslovanjeni v evropski Sarmatiji ali shele v porechju gornje Odre in Labe. Pred tem so se ta ljudstva odselila iz Kavkazije v domovino Protoslovanov, kjer so iz raznih delov slovanskih mnozhic ustvarila prve
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Kasneje se pojavljajo drzhave na chelu s kralji. Shtefan Bizantinec. v resnici pa so le maloshtevilne elite prevzele oblast in dale ime na novo organiziranim poljedelcem. oborozhen in je (v zachetku vsaj delno. Torej se nam tudi s tem Zhupanichevim izvajanjem potrjuje domneva o maloshtevilnih elitah.2010 10:15:42] .pr. Logograf Skylax iz Kariande v maloazijski Kariji na obali Egejskega morja. in obenem s tem to po eni strani omogocha prezhivetje vechjega shtevila ljudi. st. nam je v nekem periplu (zemljevid plovbe) zapustil tudi opise mnogih chrnomorskih in azovskih morskih obrezhij in tamkajshnjih ljudstev v 6.Lucijan Vuga politichne organizacije.n. da so zacheli organizirati obrambo. katerih osnovna dejavnost je bila poljedelstvo. Viljem Tomaschek naravnost trdi (Antai. omenja med drugimi ljudstvi obmorske Cherkeze. kasneje pa v celoti) bil oproshchen ostalih (zlasti poljskih) del. Stutgart.Veneti in Anti . st. kar bi se ujemalo z domnevno pradomovino Hrvatov na Kavkazu. da v geografskem leksikonu Ethnika omenja narod Harimati ob Chrnem morju. so si posamezni segmenti poiskali nova ljudstva. postali so elita. Ker se je s tem pri poljedelskih ljudstvih kopichilo bogastvo. tj.. I.. ki je schasoma povsem obvladovala druzhbeno zhivljenje. ki so potrebovala (ali pa tudi ne in so se jim kar vsilili) vojashko zashchito. Zgodovinski mehanizem tega pojava sloni na predpostavki. to pa je postopoma pripeljalo do stalno oborozhenega sloja. in so si podredili druga ljudstva in narode.sht. njihovi sosedje so utegnili biti Srbi. ki je bil zhe spricho svojega polozhaja privilegiran. zato so se poljedelska ljudstva namnozhila.11. da se je po neolitski revoluciji.. selitve ljudstev«.. oba iz prve polovice 4. po drugi strani pa prav poljedelstvo terja vech delovnih rok. in 5.n. dala tem skupinam svoja imena in so pri tem svoj gospodujochi polozhaj poplachala z izgubo svoje prvobitne etnichne individualnosti. ki je zhivel in pisal v zachetku 7. a v okviru enega ljudstva tezhko uresnichljiv za razrashchajochi se elitni sloj. zato so imeli dovolj svobodnega chasa za politichne in organizacijske dejavnosti.sht. ki niso osvojile novih poljedelskih in proizvodnih tehnologij. jih postavlja v Pont ob Chrnem morju. Te izkushnje so poljedelce (tako jih pogojno oznachimo) vzpodbudile. kakor so bili sosedje kasneje v Polabju: Bela Srbija in Bela Hrvatska in http://www. pri chemer naj bi Tomaschek ne razlikoval prvobitnih od poslovanjenih Hrvatov in Srbov. 2338. Ker pa je tak nachin zhivljenja postal vabljiv. Pauly-Wissowa: Real-Enzyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft I. v azijski Sarmatiji. ki sta se pod pritiskom Avarov in Bolgarov preselili v 6. po katerih jih she danes razpoznavamo. orodja.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. je to vzbujalo skomine pri drugih skupinah ljudi. cesarji itd. hrana in obrtnishki predmeti. st. da so Hrvati in Srbi antski plemeni. tako nas v Harimati – Studija k problemu prvobitnih Hrvatov (Etnolog. ki so se selile k shtevilnejshim ljudstvom. to jih je verjetno napeljalo k napadanju in ropanju. vojashkih skupinah ali kastah. ki je chrpal iz Palaifatosa in Helanikosa. ki so imeli za seboj maloshtevilno skupino ljudi (rechemo: ljudstva. v Ilirik. kasneje je k temu prispeval tudi razvoj metalurgije. med drugim je tik pred perzijsko-skitsko vojno po narochilu kralja Darija vohunsko objadral Arabijo in del Indije. ki so kontinuirano zhiveli na svoji zemlji zhe stoletja ali tisochletja. povechevala proizvodnja hrane. Zhupanich se tudi v drugih razpravah ukvarja s to temo. zhivinoreja in obrt. tj. okraski itd. razmahu poljedelstva. narodi).revijasrp. po Helanikosu z Lezbosa pa so zhiveli nad Cherkezi. 1894).htm[16.pr. Tako so nastale navidezne »migracije. st. Harimati so bili potemtakem na obmochju dolnjega Kubana ali v predelu med poslednjim odrastkom Kavkaza na severozahodu in dolnjim Kubanom. 1926/1927) spominja na Shtefana Bizantinca..

X-XI. Pri tem je mogoche izhajati zgolj iz neindoevropskih jezikov.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. v Letopisu popa Dukljanina iz zadnje chetrtine XII.htm[16. da so zhe zdavnaj orientalski narodi na ta nachin oznachevali strani neba: vzhod – modro zahod – belo jug – rdeche sever – chrno sredina – vijolichasto. kongresu slovanskih geografov in etnografov v Sofiji. v chas hrvashke narodne skupshchine na Duvanjskem polju. 18. kjer so na osnovi starih virov ali izrochila delili Hrvashko na “Belo” (Croatia Alba) in “Rdecho” (Croatia Rubea). st. najmanj v IX. ali zachetek X. da dobimo Harimatai : Haribatai > slovansko Hrъvatъ.2010 10:15:42] . Toda od kod te oznake? Zhupanich razvije dokaze. kaj naj bi to pomenilo. Zhupanich razvija v omenjeni razpravi Harimati. str. sega dalech nazaj. Povzeto iz: Niko Zhupanich Harimati: Iz peripla Scylaxa http://www. V 14. pri chemer je treba streti she en oreh: ali je mogoch prehod iz Harimatov v Harivate. kar naj bi ustrezalo prej omenjenim barvnim oznakam.Lucijan Vuga dandanashnji na Balkanu so drug ob drugem. Niko Zhupanich nam to razlaga v chlanku Znachenje barvnog atributa u imenu “crvena Hrvatska” (Etnolog. Uporaba izraza Crvena Hrvatska – Croatia Rubea. Pelazgih.. 1936.11.. Ker se tu omenja pridevnik “beli” ob oznaki naroda. 8. Hrvatska – gorsko ozemlje. 355-376) s predavanja na IV. Pri predarijskih prebivalcih Balkana.Veneti in Anti . kazhe nekaj rechi o tem. mongolski ne pridejo v poshtev. ki sodijo v alarodsko skupino. da je ochitno treba te enachiti s Hrvati. za kar je mogoche najti veliko primerov (s tem smo se veliko ukvarjali pri navajanju iz Oshtirjevih razprav). a tudi semitski. omenja beneshki letopisec Andrea Dondolo: Dalmacija – celokupno primorje. je zaznati menjave b/p<>m<>w. st. 1937.revijasrp. to pa nam reshi uganko. st.

Zemljepisni razpored kazhe na polabske Srbe. Tudi zachetni H. str. 1937-39. ki izkljuchuje naglas na koncu. kakor tudi koren Hrv. drugachno kakor slovanski pridevnishki -at. genetiv Hrvata. Srbi. (3) Ne obstaja enotna praslovanska oblika. 14. Porfirogenet navaja v svojem slovitem delu De administrando imperio za balkanske Srbe njihove prednike Bele Srbe.revijasrp. ki so zhiveli v dezheli Bojki v sosedstvu Bele Hrvatske in Francije (Nemchije). st. vsebinsko pa ne povsem enak povzetek v slovenshchini. Npr. mednarodnem kongresu bizantologov v Beogradu. a ima tudi skoraj enako dolg. se bom v nadaljevanju drzhal slovenske razlichice. ki je natis njegovega predavanja na 2. ter etnoloshki in socioloshki moment v izvestju Konstantina Porfirogeneta o prihodu Srbov in Hrvatov (Etnolog. ukrajinske) in juzhnoslovanske (Slovenci. Po Porfirogenetu naj bi danashnji balkanski Srbi izhajali iz severozahodne slovanske jezikovne skupine.z rastocho intonacijo.. (5) Konchnica -at. X-XI.htm[16. pri chemer se je opiral na jezikoslovne argumente. da bi primerjal in razchlenjeval oba teksta. v kateri je izrazil dvom o verodostojnosti Porfirogenetovega porochila o prihodu Hrvatov in Srbov na jug.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. II. katerih ostanki so she danes v Luzhici na Saksonskem. ki se dokaj razlikuje od vzhodne (ruske. (6) Iz germanskih in sorodnih jezikov ime ni prevzeto.je znak tuje besede.in *Hurv-).11. to dokazuje sozhitje Kosezov z njimi. Domovina Belih Hrvatov pa je po Porfirogenetovih besedah lezhala severno od Madzharske in vzhodno od dezhele Frankov. 26-35). s pripono. (2) Ime Hrvat je v drugih slovanskih jezikih prevzeto zelo razlichno. (7) Pri pohodu Hrvatov na jug so bili soudelezheni tudi Germani. 1928. v slovenshchini beremo. (4) V starih tujih virih je podlaga *Horv.] Ker pa ni moj namen.in *Hrov. Hrvati.ni razlozhljiv iz slovanskih jezikov. 383-413) postavil naslednje ugotovitve: (1) Ime Hrvat. aprila 1927. * Ker je v zvezi s slovanskim naseljevanjem Balkana pomembna Zhupanicheva razprava The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbchishte in the VIIth century and the Ethnological and Sociological Moment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats – Naselitev Srbov v makedonskem mestu Srbchishtu v VII.. beloruske. da bizantinski cesar Konstantin VII. da Porfirogent porocha o prihodu Srbov in Hrvatov v Ilirik.) pa. Sarmat ipd.za ljudstvo iz Zakarpatja nujno sili k enakim iranskim in ilirskim imenom: Karpat. kakor ga je dolocheni oddelek Hrvatov prinesel s seboj ter ga je zagospodovano slovansko ljudstvo dojelo.Veneti in Anti . saj bi na tak nachin etnoloshko razdvojili Bolgare (Trakija) od Slovencev http://www. str.V. ni znano v slovanskih jezikih.(nedokazano *Hruv.2010 10:15:42] .Lucijan Vuga Slovenski znanstvenik Rajko Nahtigal je v razpravi Doneski k zgodovini vprashanja o imenu Hrvat (Etnolog. V bistvu Zhupanich polemizira z Vatroslavom Jagichem oziroma oporeka njegovim izvajanjem v vech kot trideset let prej objavljeni razpravi Ein Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprahen (1895). v angleshkem izvirniku. [Angleshko besedilo (tudi v nadaljevanju prevod L. Bolgari). a severozahodno od Bavarcev. (9) Hrvati so bili narodnostno meshani. (8) Po razselitvi po razlichnih slovanskih ozemljih se je samostojno sprejelo ime.

le ne med Labo in Salo. ker je to mesto tudi kasneje v srednjem veku obstajalo kot trdnjava ob srednjem toku Bistrice (Haliakmona). da je cesar Heraklej odkazal Srbom po njihovem prihodu na jug obmochje (distrikt) “ta Serblia” (Srbchishche. je treba Porfirogenetove trditve imeti za izmishljijo in iskati izvor Srbov povsod drugod. kakor so to storili Heruli sto let prej. ko so se vrnili iz juzhne Ogrske v Skandinavijo. kjer so ostali nekaj chasa. sijajno utemeljil in dokazal jezikovno enotnost juzhnih Slovanov med Chrnim morjem in Socho. Podoben primer je v porochilu Porfirogeneta naselitev turshkih Bolgarov. v slovanskem prevodu Zonarasa iz 14. * Navedimo she eno drugachno gledanje na izvor Hrvatov. Che pa bi prishli za chasa bizantinskega cesarja Heraklija (610-641) Hrvati in Srbi iz porechja Labe v Ilirik. Neretvi priblizhno tako kakor v Luzhici na Sashkem v vzhodni Nemchiji. In prav o teh kasnejshih nosilcih imen Hrvati in Srbi Porfirogenet pripoveduje. tj. Jagich se sprashuje. in jim niso mogli vtisniti pechata polabskih Slovanov. Toda Srbi so si onkraj Donave pri Beogradu premislili. saj za velike mnozhice ljudi cesar Heraklej prav gotovo ni bil zainteresiran. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so po zmagi zavzeli Ilirik kot gospodujochi vrhnji sloj ter ustanovili drzhavno organizacijo pod svojimi imeni. ki je merilo vsega 23 km2. zakaj od Alp do Chrnega morja ni jezikovne prekinitve tam. da so prishli iz http://www. K temu Porfirogenet dodaja. Jozhe Rus se prav tako sklicuje na Porfirogenetovo delo De administrando imperio (Etnolog. ki lezhi severno od Olimpa. ki je Bizancu pomagal v bojih proti Obrom.11. st. kakor nekateri fantazirajo. v nobenem primeru jih ni bilo na stotisoche ali celo na milijone. Ker pa ni tako. ker so se asimilirali skoraj brez sledu. Zhupanich mu odgovarja. podredili Slovane v Trakiji. ampak se se vrnili na sever v staro domovino.Lucijan Vuga (Norik).. Drini.htm[16. Zhupanich prav v tem vidi dokaz. in utemeljuje s tem. kjer naj bi se naselili Srbi in Hrvati. morda le samega mesteca Srbchishta? To naj bi dodatno spodbijalo resnichnost Porfirogenetovih navedb. Jagich je v svoji razpravi. Ker pa so bili maloshtevilni. v Pieriji.000). da so iz Polabja doseljeni Srbi predstavljali le relativno majhen vojashko organiziran zbor. kakor chleni verige. chetudi maloshtevilni (20. str. iz Polabja in porechja gornje Odre. se obrnili in zavzeli Ilirik. k druzhbeni in politichni organizaciji pa so pomembno prispevali. she zdalech niso mogli asimilirati zhe tam mnozhichno naseljenih juzhnih Slovanov. Bosni.Veneti in Anti . od koder so obvladovali obsezhno ozemlje in ustvarili drzhavo. da so prishli iz Bele Hrvatkse in Bele Srbije. torej v krogu s premerom kakshnih 5. st. To govori v prid tezi.. ki so si. morda bi jih nashteli nekaj deset tisoch. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. A le v etnoloshkem in jezikovnem smislu. V-VI. da je prav ta cesarjeva navedba dokaz tochnosti.5 km. in to tem prej. kjer v poglavjih 29-36 pishe o dalmatinskih Hrvatih. Srbi niso ostali dolgo v Grchiji. sklene Jagich. Potemtakem je bilo Srbchishte le bolj ali manj utrjeno taborishche. po Zhupanichevem mnenju. Bolgari so se na samem zachetku naselili na majhnem otoku Pevke v donavski delti in pozneje v utrjenem taborishchu Abobi blizu Shumena.). v kateri posamezni govori in narechja prehajajo organsko drug v drugega. kjer so she danes.revijasrp. da che je bilo res mogoche spraviti vse prispele Srbe na tako omejen prostor.000 – 25. 1933.2010 10:15:42] . kako bi mogel cel narod najti prostor za prebivanje in zhivljenje na tako majhnem prostoru. potem bi danes govorili ob Moravi. saj jeziki tvorijo homogeno skupino dialektov. 31-45) iz 10. ki so bili tam zhe vsaj od 6. potem so pach morali biti maloshtevilni.

mojo knjigo Davnina govori). nastanjeni okoli chashchene gore Sobotke (718 m) in reke Sleze [op. onkraj Ogrske. chesh da so edini narod. s poudarkom. Zato nas ne sme chuditi. ki ga poznajo zgodovinarji na tem shirokem prostoru. medtem ko omejujejo Hrvate le na severni del Dalmacije in Srbe na juzhno Srbijo (podrobneje gl. V tistem chasu so imenovani tudi Vislani. 1928) posegel na odnose s skrivnostnimi Veneti.V.2010 10:15:42] . narodoslovni vidik) pomembnim problemom njihovega izvora.: Shleza]. Prav tako.. rushchini (che naj bi bili tam tudi potomci Antov).« Mislim. da je tu Rus pod vplivom tiste shole. 34). marvech je le v srbshchini. kako to. germanski Silingi.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da te besede ni v slovenskem besednjaku. toda ni se mogel in ochitno niti ni hotel izogniti (spomnimo na njegovo delo K predslovanski etnologiji Zakarpatja. jugozahodno od Vratislave [op. II. ki je dokazovala skandinavski izvor Gotov. v danashnji vzhodni Galiciji in Voliniji. ki temelji na preuchevanju predindoevropskih. hrvashchini. in to so Jordanesovi Venedi. Medtem pa Slovenci nismo prishli pod vpliv teh vzhodnoazovskih ali kavkashkih plemen. da to pochne zaradi http://www. dezhele Hrvashke.. v blizhini Frankov pa tudi zakarpatskih Pechenegov. pri chemer je sicer izhajal iz jezikoslovnega stalishcha. kakor tudi na arabske kroniste v chasu velikomoravskega kneza Svetopolka (870-894) in angleshkega kralja Alfreda Velikega (849-901). ki jih imenuje “Horiti”. Silingi so se spojili s Slovani.. kar je na slovenskem ozemlju zaznati v imenu »kosez« in posameznih toponimih ter priimkih »Hrvat« z izpeljankami. ohranjeno je poslovanjeno ime Slask.revijasrp. kjer je izrecno poudarjen etnoloshki. na katera opozarja v uvodu in skozi celotno besedilo. podedovali tudi njihovo vlashko [op. 38): ». so ob svojem vstopu v svetovno zgodovino stanovali s svojo sredico v prav blizhnji soseshchini vislanskih Hrvatov = Lehov. iz Skandinavije so z Goti vred prishli tudi predniki nashih Hrvatov in zasedli dotlej venedske dezhele. razen obrobno in obchasno.Lucijan Vuga Ko smo se zgoraj pri Oshtirjevem raziskovanju besede sebьrъ »zadrugar« vprashali. morda tichi odgovor prav v tem.V.. da so bila podrochja teh jezikov tudi v etnichnem stiku z neindoevropskimi vojashkimi elitami z vzhodne strani Azovskega morja. Breslau].htm[16.: Wrocław. saj je razpravo podnaslovil “alarodski w-prefiks”. Slovani. kot obichajno v svojih ostalih tekstih. ki je ostalo do danashnjega dne. ko so spotoma s seboj povlekli tudi del Hrvatov v Dalmacijo in od tam v Italijo. Poleg tega se sklicuje na Niederleja (str. t. kasneje blodechih po shirjavah Evrope vse tja do Chrnega morja.11. L. L.j. nem. tj.V. V germanskih virih kasneje ta prostor vezhejo na ime “Hrvat”. povzame svoje gledanje na predslovanski jezikovni substrat. che nekateri shtejejo kajkavce na prostoru od Alp do sredine bivshe Jugoslavije med potomce Slovencev in raztegujejo slovensko ozemlje v srednjem veku od Vzhodnih Alp do izliva Donave v Chrno morje (Mayers Lexicon). Oshtir se je tu zhe lahko oprl na svoja shtevilna predhodna raziskovanja.« K temu dodaja she: ». V nadaljevanju Jozhe Rus she precizira (str. staroevropskih jezikov. Po Rusovem preprichanju je najstarejasha zgodovina hrvashkega imena nesporno germanska. posebej pa je s shtudijo Veneti in Anti (Etnolog. L. med njimi tudi »zadruge« in s tem njihovo ime. ki lezhi onkraj Bavarske. par sto let kasneje pa Lehi.. ki so prinesla svojo druzhbeno organizacijo.Veneti in Anti .: keltsko] ime. V bistvu se nakazuje shema: * Tudi Karel Oshtir se je vprashanju Antov posvetil pri svojem znanstvenem delovanju..

reka«. (b) centralno-indogermanske Trachane. 6 in naprej. v drugih delih govori o IliroTrachanih. Indnamesto Venet. Nato preide na pregled antichnih virov. (b) omenil le Trachane. ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Likijci. da misli prav to. in njenih pritokih. katerega * hars »peritus. 46. ki neposredno ali posredno omenjajo Venete(1): (a) Herodot III 115. ki ostane v zachetku besede in za naglashenim vokalom. Ouen(e)dikos kolpos. sicer pa je iz tch. K temu izvajanju Oshtirjevbi opombi: (1) Neuroi niso Slovani.Veneti in Anti . Pri tem navajanju je Karel Oshtir pod tch. predindoevropske Paleoevropejce. Visla < * Wiksl (s ks>s proti ksh>kx>ch) = novovisokonemshko Weichel je iz * Wiskl metatetizirano (ohranjeno morebiti v latinskem Visculus) in -skl. Predhetiti. Sumerci). veshch« < * khar[a]ts se ponavlja s kh<>g (kakor predslovansko chrusha<>grusha »Birne.V. Menjavanje t<>th <>d (>đ) v zgoraj navedenih oblikah je morda germanskega izvora – v germanshchini prehaja t v th ali t v d. Mela III 5. o vsem tem Karel Oshtir v Danuvius-AsamusNaissus.je pa verjetneje iliro-trashkega porekla. ti kljub slovanskemu * nyrú »ăüçň. Lidijci.najbrzh pod vplivom Indov=Indijcev v Aziji. Tabula Peutingeriana. Venethi. Winida ter *Weneđ > anglosaksonsko Winedas. ki vkljuchujejo Etrusko-Rete.: o zagonetkah z reko Eridonos glej mojo knjigo Jantarska pot). v juzhni Rusiji pa Skiti. in Eridanos je keltsko ime za jantarjevo reko: Er. ob Baltskem morju Balti in zahodno od obeh – vendar locheni z ozkim iliro-trashkim pasom – Germani. Veneti. (c) razvidno. neki smrekov sad« (str. (e) Semkaj sodi morebiti tudi slovanski *Vet in *went v rushchini Vjatichi ob Oki = Vaniti po Niederleju v Slovanskih starozhitnostih. O shirjenju baltskega jantarja na jug kazhe primerjati med drugim ligursko langurium »Bernstein« in predbaltsko * langa(r) »Bernstein > okno« > litavsko langas »Fenster. Karijci. Hesiod Fragm. Mitanijci.2010 10:15:42] . L. Kavkazijci.188. (2) Eridanos = Visla. Liguro-Ibere (>Baske) in Pelazge.< * wewar. 355. in katerih * budh je soroden s predgrshkim * b[u]dh > ftheir »eine Fichtenfrucht. okno«. posebno pri izlivu. Ptolomej Georg III 5. (c) na to iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. Obshirno razpravlja o vsem tem Niederle v Slovanske starozhitnosti I/1. charmer.< galsko * webar. http://www. (b) Kornelij Nepos (Pomp. Germanskega izvora je finsko *Venädä > Venäjä »Rusija«.) + idar = predgalsko * idax n »Fluss. kjer je govor o ‘Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke Eridanos=Visla(2) (op. o katerih porocha Herodot.htm[16. Veridoi = *Venidoi. staronordijsko Vindr in *Wenađ > angloskasonsko Weonodland. Skylax c. to je jantarjeva reka. She manj so Slovani Boudinoi.Lucijan Vuga boljshega razumevanja izvajanj razmerja med Veneti in Anti. ker spada * neur<>nur z u<o k predskitskemu anor in dalje z r<>’ k predgrshkemu * noos > nous in k predskitskemu * ana(r) v Anaharsis »skitsko Philosoph«. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. Markianos II 38-40: Venedi. za to govori naslednje: (a) jantarjeva lezhishcha ob Visli. charovnik. Manuel 31.11. Elamiti. Venadi. da so ftheirotrageousi.revijasrp. hrushka«. 45.19. Skymnos v. ocharljivec«. Po njegovem mneju naj bi bile stvari take: V srednji Evropi razlochujemo naslednje jezikovne plasti: (a) Iliro-Venete. k ts<>zd. 47). Tacit Germ. (c) Plinij IV 97. Ouenedai. (d) Iz germanskih virov *Wenetd > gotsko Venetharius Winitharius = starovisokonemshko Winidheri. od koder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-Enetoi v zgornji Italiji tudi Enedi v Iliriji. predslovansko chodogú: predgrshko gandos o polla eidos kai panourgos v predslovanskem gorazdú. in td v đ . izkushen.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.»jantar« (primerjaj kimrijsko gwefr ipd.»jantar« je reducirano iz baltskega > staroegipchanskega sacal »Bernstein« itd. Plinij II 170) porocha o Indih ob “Severnem morju”. stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z jadranskimi ter Eridanos z reko Pad.

Anthaib (3) je slovanska drzhava. da je tu Oshtir obstal.11. che je slovanski ot<[w]ant »Ant« shele slovanski refleks prvotnega *Wan¶t. ko so se ob Karpatih pomikali proti jugu. (op. posebej she. ki so se slavizirali (str.2010 10:15:42] . torej v osrchje zakarpatske pradomovine Slovanov. st. kar je veliko prepozno za chasovne razpone v formuli: Predindoevropejci (=megalitska ljudstva) = Predslovani>Praslovani>Slovani. Osebno mislim. (b) Niederle postavlja zibelko antske drzhave v Volynj. (c) ko so trchili Germani po absorbciji Iliro-Trakov v vzhodni Nemchiji ob Slovane.pri tem se nam ni ohranil simpleks (nezlozhena beseda) in tudi germanski izvor ni dokazan.Lucijan Vuga V nadaljevanju se Karel Oshtir loti starih virov za Ante: Antes. leta 600 pa so zhe zavzeli dobrshen del Italije. leta 476 so ob zgornjem toku Visle okoli Krakova. tako poslovanili. kazhe na zgodovinopisno smer. 48). so jih spoznali pod imenom *Ant. Anti. ki naj bi ostal. v spodnjem toku reke Veser v Severnomorskem primorju okoli Bremna. izvajati iz –aib.sht. ker bi z dokonchno oznako Venetov kot Praslovanov dregnil v pangermanski osir. che je zahodnogermansko *ant »Riese. st. so ohranili ednino *ant v zahodnogermanskem pomenu »Riese. ter izgine v zachetku 7. Poleg tega velja. 34..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Velt-ebi.htm[16. medtem ko so zgoraj omenjeni Veneti predslovanski in predgermanski (=ilirotrashki) avtohtoni Zakarpatja in vzhodne Nemchije. velikan«.n. pa so se Veneti ohranili v omenjenem ozkem pasu. da so Germani prodirali proti vzhodu. st. njihovo ime je preneseno na slovanske doseljence (podchrtal L. Svoje mnenje opiram zhe kar na Oshtirjevo pripombo (3). ne pa da je bilo vse to zhe prej germansko. To Oshtirjevo razlago se mi zdi potrebno takoj komentirati. 3) Opomba 3: Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov.): (a) med Germani in Slovani S tem svojim zakljuchkom v opombi je Oshtir jasno pokazal.revijasrp. Ni izkljucheno. n. ohranjeno v anglosaksonskem ent in v novovisokonemshkem narechnem enz »Riese«.V. od koder so jih 568 potisnili Avari (Obri) v severno Italijo. 35). Kako? Zakaj? Seveda lahko zachnemo shpekulirati in najdemo poljubno mnogo razlag. mnozhinski formant –aib pa so spremenili v starovisokonemshko –eiba »Gau. katerih ime so Germani po germanizaciji (oziroma slavizaciji) teh ostankov razshirili na Slovane. da je za njim komaj kaj ostalo v jeziku. tam nekje nad Chrnim morjem. za to govori: (a) delitev Slovanov v dve glavni plemeni: Sclaveni in Antes po Jordanesu (Get. Medtem ko so Slovani iliro-trashki substrat v Zakarpatju vse do ozkega pasu. che naj vse uskladimo z zgodovino megalitskih kultur z Iliri. da je povzel nekaj nedokazanega! Zato je zanimivo. ki je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud »natio« (prim.iz *Daudl ali Deudl. (b) *Vet v Vjatichi odrazha morebiti predslovanski *Venet : Ven¶t>Vent. izposojeno iz slovanskega *ot »Ant«. O se je ohranil pas avtohtonih Venetov.V. da so Anti zhiveli veliko jugovzhodneje. Antae. Traki itd.). zahodno od Labe. kako Oshtir potem nadaljuje. slovanskem poreklu Antov nihche ne dvomi. In podobno z germanske strani. *Wen¶t »Venet«.sht. Zaradi tega je treba -ebformant v predslovanskem Dudl-ebi (Dudl. ki zajema veliko daljshe chasovne razpone tisoch in vech let. Ko so Germani zadeli ob Visli po absorbciji Venetov na Slovane *[W]antaib. predgalsko Deudoriks ipd.Veneti in Anti . Oshtirjeva povzemanje po Niederleju. od koder http://www.). da so Germani trchili na Slovane. da je Antes najstarejshi sploshnoslovanski naziv za Slovane (podchrtal L. toda za to ima Oshtir razlago.. Torej so bili pod Karpati nekaj chasa v 5. Antai.. ki se pojavi v juzhni Rusiji tekom 3. okrozhje« . od tam so shli v Panonijo... saj so Langobardi bili she leta 117.. velikan«. da jih potemtakem tam prej ni bilo in da so oni osvajali tamkajshnja ozemlja.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

potem teorija o Indo-germanih. Po Oshtirju, ki se opira na lingvistichne analize, je ime Veneti paleoevropskega izvora, ni pa izkljucheno, meni, da w- v Veneti:Anti izvira iz prefiksa (= t.j. besedotvorno obrazilo, predpona), vendar je spricho uporabe korena *ant edinole za Slovane prehod went: want>slovansko *[w]ant vseeno verjetnejshi (str. 49). Che pa predpostavimo drugo mozhnost, da gre za indoevropsko izhodishche, se mora zaradi neslovanskega izvora korena *wa/en(a/e)t uposhtevati predvsem iliro-trashko mozhnost. Razmerje med germanskim *wenedt ali *wenadt in slovanskim *vent>vet, *[w]ant<*want spominja sicer na latinsko anat: starovisokonemshko enit<aneđ napram litavskemu antis, slovansko oty (indoevropska praoblika *anet, a¶nt), vendar je slovansko *went:*[w]ant izvajati iz iliro-trashkega *wen¶t, *wan¶t (> baltoslovansko *went, *want) oziroma iz *went, *want z ilirotrashko redukcijo e/a vokala v ¶, oziroma v ¶> – . Oshtir nadaljuje, da se deblo *wenet, *wenat baltijskih in zakarpatskih Venetov (pochrtal L.V.; torej so bili Veneti tudi v Zakarpatju!) ponavlja v gornjeitalijanskem Enetoi, Ouenetoi, dardansko Enetoi, galsko (Armorica) Veneti, lacus Venetus v Alpah; spricho paflagonskih v Iliadi, II 852, omenjenih Enetoi je keltski izvor tega korena izkljuchen (podchrtal L.V.). Semkaj stavijo tudi ilirsko Enedi, kjer kazhe izhajati iz grshkega *[w]enedoi, dasiravno bi se dalo *enet, *enat poleg *wenet, *wenat razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindoevropskega w-prefiksa. Oshtir opozarja na svoje stalishche, da je bila predindoevropska staroevropshchina v sorodu s hamitshchino v severni Afriki ter s starimi prednjeazijskimi jeziki. Medtem ko je w-prefiks v staroevropshchini ohranjen zgolj v petrefaktih, najdemo v nekaterih hamitskih in prednjeazijskih jezikih ta prefiks she v zhivi rabi! Prav bo, da vsaj nakazhemo hamitske jezike, te danes govore Hamiti, ljudstva severne in vzhodne Afrike; sorodni so semitskim ljudstvom (Arabcem idr.); glavni predstavniki so Berberi, Kabili, Tuaregi, Rifanci, Nubijci, Gala, Somalci, Danakilci, Guanchi (na Kanarskih otokih) itd.; hamitsko-semitskega izvora so Egipchani in Kopti, torej so to zhe davno znana ljudstva. Prav tako so zelo starega izvora Semiti, skupina ljudstev, ki zhivijo v dezhelah Blizhnjega in Srednjega Vzhoda, v severni in severovzhodni Afriki. V antiki so bili znani Akadijci (Asirci in Babilonci), Aramejci (Sirijci idr.) in Kananiti (Zhidje, Fenichani s Kartazhani, Moabiti, Amoriti idr.); danes so to Arabci, Zhidje in del Etiopcev (Amharci idr.) in jih je okoli 110 milijonov. Semiti so do dandanashnjega mochno prevladali nad Hamiti. Oshtir prav na primeru w-prefiksa najde sorodnosti tako z berberskimi dialekti kakor s staro egipchanshchino. Seveda pa se osredotocha na staroevropske jezike, kamor sodi tudi baskovshchina, in navaja primere tudi s slovanshchino: ezko, baskovsko, slovansko voskъ, litavsko vashkas < *washk (str. 53); bizi, »zhivljenje«, < *witswi, bitswi: etrushchansko zivas »lebend?«, shvalce »vixit« (str. 57) ipd. Glede drugih povezav, ki jih Oshtir uporablja v svojih razchlembah, so nekatere prav vznemirljive, tako npr. za Apenine: vapьno (> sekundarno vapiti) slovansko »Kalk; apno) < *wapenn, ligursko Penninus > Poeninus mons; etrushchansko Appenninus (< A-p-)mons, pen-th-na »Stein, kamen«, latinsko Penates »Götter des Herdfeuers; bozhanstvo ognjishcha« (che iz *pen »Stein > Herd«). K *pen »Herdstein > Herd« tudi penestes kakor ognjь:ognjishtь »mancipium; lastninska pravica«, etrushchansko > latinsko atrium
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

»* Herdraum > Mittelraum des altitalisches Hauses« (hadra id est petra [r <> -] > etrushchansko etera z a<>e (str. 58); Velesъ, predslovansko, »Seelengott; bog dushe« < *weleps : etrushchansko *laps > las > starolatinsko lases »Geister; duh, prikazen« (etrushchansko lupu »mortuus«); preko s<>ss latinsko lessus »Totenklage; mrtvashka tozhba« (str. 59); velьb(l)odъ, predslovansko, »camelus« < *wulbland + velь »magnus (v- je nabrzh slovanski v pred ъ!) (str. 59); netopir, [x]netopyrjь, predslovansko, lat. saurix »eine Eulenart; vrsta sove«; za xne- »Haut; kozha« = litavsko shikshno; za *tpr <> *(t)sh(w)r prim. z baskovskim sabur »souris; mish« (str. 60); ьstъba, predslovansko (germansko *stub »Stube; izba, soba«), likijsko *istu, bazi > isbazi gr. soros; coffin; krsta«, lat. vestibulum < *westub (str. 60); vidla, predslovansko, »Gabel; vile, vilice« < *widh[u]l : etrushch. *dhulsk ¶n > lat. thu[l]sc ¶na > fuscina »Dreizack; trizob«; etrushch. *dhun »3, tri« > thun, thu; *sk¶n < sken, s(a)cena »Haue des Pontifex; motika, rovnica (vrhovnega) svechenika (str. 61); *wingar : *ingar »rot; rdech« > bask. chingar »etincelle, braise, charbon; iskra, zherjavica, oglje,«, injar, inhar : gorri »rot; rdech«, gar »Flamme; gorech, plamen« (str. 61); *vigъnjь, predslovansko »Schmied(e) < *wigubnj : kelt. *gobann »Schmied; kovach, kdor dela pri vignju, z ognjem« (str. 61); virajь, predslovansko, »Paradies« < *wiraju (che ne iransko po Vasmerju iz *vь Ir) : rajь (str. 61); Visla, predslovansko (s ks>s proti ksh>kx) = germansko *Wixsl < *wiksl (ks<>sk), lat. Visculus < wiskl (:iksl > slovansko Isla »pritok Visle«) : predbaltsko > egipchansko sacal »jantar« (s<>st), predslovansko stьklo »*jantar« > steklo; *wist[k]l > german. *Wistlo »Weichsel = lat. Vistula (str. 6162); vitegъ, predslovansko, »eques; vitez, konjenik, jezdec« < *w-i-tem-g: -tem- preko (t<>d) v etrushch. damnos (ippos), predslovansko *demtel »Pferdekraut; konjska zel« > detel »Klee; detelja« (str. 62); tele, predslovansko, lat. vitulus »Kalb« < *w-i-tel (str. 62); vivьlga, predslovansko, »Oriolus galbula, vuga, kobilar« < *w-i-wilig : i-vьlga : vьlga > vuga (str. 62); vьrtъ, predslovansko, »hortus« (: vьr[to]tъpъ ali vьr[to]tъbъ »hortus, spelunca; vrt, nasad, zelenjava, jama, votlina« : etrushch. tupi = karijsko taba “petra” ?) < *wirt, iliro-trashko *irt < hortus (str. 63); *ebdzhur > ezvъ, predslovansko, »Dachs; jazbec«, *webdzhul, baltoslovansko abdzh[u]r (abtsh[u]r?), prusko wobsrus, litavsko obshrus. Vobesca ibersko »Wald bei Bilbilis« < *w-o-besh : romansko a-bs-us »unbebaut; neobdelan« : bask. baso »foret; gozd« (str. 62); Vogesos > Vosegos, Vosagus, Vasagus, galsko »Vogesen, Vosges« < *woges, o<>e ter ks<>s(s), ligursko Vesulus pinifer : *gesust > irsko gius »Kiefer, g<>k; bor«, germansko *kezn > *kena »Kien; smolnica, derenica, sovoj (gl. Janezhich – JAN)«, juzhnoslovansko narechno ma-cesnъ (ke>ce !)(str. 63); nedъro, predslovansko, »kolpos; zaliv, prsi, nedra, vagina«, *vъn nedъra > vъn edъra !, grshko nedus »ventre; trebuh«, *w-e-ntl, etrushchansko netshvis »haruspex; vedezhevalec iz drobovja zhivali«; * netsu r spada s ts<>t/d k slovanskemu nedъro (str. 65); setь(nъ), predslovansko, »extremus; skrajen«, preko s<>r baskovsko *rutin>uruti, *urrut[i]n>hurrun, z u<>i pa *urritn>urrin »loin; dalech, redko« (str. 66) prim. od-soten; voskъ, predslovansko, litavsko vashkas < *washk »Wachs«, [shk<>ksh] germansko *waxsa < *wapshk, latinsko apis »Biene; chebela«, *waban, *wabon (str. 66);
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

vapa, predslovansko, »stagnum, mlaka, luzha ipd.« < *wap : zahodnogermansko narechno ap(p) v rechnih imenih (str. 66); *wen¶ter, baltoslovansko, »Art Netz; vrsta mrezhe« (>slovansko veterь, litavsko ventaris) < *w-e-n ¶ter: nat > germansko *nat, not »Netz, mrezha«, prusko noatis »Nessel; kopriva« lat. nassa »Fischreuse; ribishka vrsha, sak« (str. 67); *wepr, baltoslovansko, »Eber; merjasec« (>letishko vepris, slovansko veprь) < *wepr (e<>a) : lat. aper, starovisokonemshko ebur, grshko kapros (str. 67); *vi[k]snja [ks<s] > vishnja [ks<>sk], predslovansko, *wiksaxn/l »Weichselkirsche; vishnja« (starovisokonemshko wihsela, severnonovonemshko wessel, romansko *viscj > ital. visciola itd. (str. 68); konjь, predslovansko, *wikpo »Pferd; konj« (> grshko ippos, ikkos) < *w-i-kp : keltsko *kapp > sirijsko capall, kimrijsko ceffyl, (pp<>b) galsko Caballos, grshko kaballes, latinsko caballus slovansko kobyla, latinsko cabon, *kabn > slovansko konjь (str. 69); vixla > vila, predslovansko, <wish(ax)l, (kakor zhi[x]la : litavsko ginsla) spada z i<>o k baltskemu *woshu n (n/l<>- ) »junge Frau« > litavsko *wuoshwje > uoshve »Mutter der Frau«, keltsko narechno *gwox[w]iđ > kimrijsko gwaudd, starokornvalsko guhit, bretonsko gouhez, latinsko voxor, [v]uxor »die rechtmässige Frau, zakonska zhena« < *waxksh; ksh- »nympha, junge Frau« iz *kaxs »jung, mlad«, v etrushchini husrnana »juvenilis; mladosten«, hushiur »mlad«, grshko nannos »majhen, palchek«. Iz *wish(ax )l »nympha« z numfe>numfutsa = nevesta>nevestъka »Wiesel; podlasica«, tudi germansko *wisulon »podlasica«, *awis(e)l > aielouros, ailouros »chat, chatte; machka«. K semaziologiji (=semantika, pomenoslovje) morebiti tudi slovanska lasića »Wiesel; nevestica=podlasica) : etrushchansko lasa »*Jungfrau>dienende Gottheit; *devica > sluzhabnica bozhanstva« (str. 70); itd. Vse, kar je oznacheno kot predslovansko, predgermansko itd., je treba obravnavati kot skupno osnovo, ki naj bi po Oshtirjevem mnenju preshla iz predindoevropskih jezikov v indoevropske. Oshtir na temelju svoje podrobne pripravljalne razchlembe zgledov sklene, da se sme primerjati *wenat, *wenet : *an¶t »Venet > Slovan« z alarodskim *ant(h) »chlovek« (v predgrshchini anthropos, predhetitshchini antuhsh) (str. 70), vendar je slovanski *ant v Antis in iz tega anglosaksonski ent, novovisokonemshki narechni enz »Riese; velikan«, najbrzh shele slovanska analogichna stavchnofonetichna tvorba iz *want < *wan¶t (kakor vosa > osa, vosъ > osъ itd.) in * wan¶t se lochi od *wenat, *wenet : * wan¶t > slovansko *went le po a<>e. Zato tudi ne sodi venetski *wen v Veneti k *wen(n) v retski Venostes, Vennonetes »Alpenvölker; alpsko ljudstvo«, ker se ta *wen(n) ne dá odcepiti od retskega *enn v Ainos , Aenus, Enos, In »reka Inn«, in dalje od predromanskega, galskega venna »Schleuse, Mühlgraben; zatvornica, mlinski jarek«. Oshtir se je v tem svojem temeljitem jezkoslovnem traktatu seveda oslanjal na lingvistichne zakonitosti, toda treba je takoj dodati, da so drugi slovechi jezikoslovci, med katerimi je npr. Devoto (kot lahko preberemo tudi v tej knjigi), v 3. tisochletju pr.n.sht. postavili Venete v Panonijo, od koder naj bi se kasneje preselili v severno Italijo po kopnem in v srednjo Italijo chez morje. To njegovo nelagodje je zachutiti v nadaljevanju (str.71), ko pravi, da nekateri sicer vezhejo Venet
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

z indoevropskim *wen > starovisokonemshko wini »prijatelj« itd., in tudi Avesta pozna vathva »Schar, Herde; krdelo, trop, chreda«, kar bi prishlo v poshtev ob morebitnem indoevropskem izvoru korena *wen/o/¶t : *won¶t (> slovansko *want > *[w]ant). Vendar je zaradi predindoevropskega porekla venetskega jezika (podchrtal L.V.), na katerega se je ulegla centralnoindoevropska plast, *wen(e/a)t, *wen¶t > baltoslovansko*went <> *wan¶t > *want > slovansko *[w]ant najbrzh sorodno s pribaltskimi Oueltai, ki jih omenja Ptolomej III 5, 10 in katerih ime tichi tudi v imenih zahodnoslovanskih ljudstev Velti, Veleti, Veletabi (< slovansko *Veltebi; komaj da < *Veltove), Velatabi itd. > visokonemshko Wilzi (z<t). To ime prikljuchujejo k predbaltoslovanskemu *wa/el ¶t > *wa/elt »Riese; velika« v starocerkvenislovanshchini vlatъ, rusko veletъ, volotъ, poljsko wielot in je po pomenu identichno s predbaltoslovanskim *wen¶t > *went »gros; veli« v slovanskem komparativu vetjь »vechji«; k -en- iz -en¶- primerjaj rastochi naglas v srbshchinihrvashchini veće, već, slovensko vech, letonsko Venjta »Velikaja« = litavsko Venjta (str. 71). Podchrtal sem “predindoevropsko poreklo venetskega jezika” zato, ker je Oshtir o tem preprichan; pa je res tako? Da in ne! Po teoriji kontinuitete bi morali biti Veneti prisotni na teh prostorih zhe tisochletja pred n.sht., torej vsaj v neolitiku, che ne zhe prej. In prav po teoriji kontinuitete je treba njegovo t.i. “predindoevropsko Evropo” zavrechi in jo nadomestiti s kontinuirano naseljenimi ljudstvi, to pa so med drugimi, kot pravi Mario Alinei, tudi Slovani in Slovenci na sedanjih ozemljih in tudi v Vzhodnih Alpah. Oshtir nadaljuje, da je pri tej razlagi imen Venet : Ant in Velt podana ne le etimologija (predslovansko *vel(t) »gros; velik«, *vent), ampak tudi prehod e<>a v Venet : Ant kakor v wielot : vlatъ, in kochno mozhnost izvajanja narodnih imen Venetov: *We/ane/a/¶t <> *We/al¶t. Nekateri k temu dodajajo she Azh-vinchei (Buga, Rocz. slaw. VI 27) (str. 71). Oshtir meni, da na podlagi njegovih raziskovanj ni izkljucheno, ker se pojavlja osnova *waxl tudi v baskovshchini *wal > al (primerja Enetoi poleg Veneti) »pouvoir; moch, oblast«, da gre za staroevropski, predindoevropski izvor korena, saj poleg tega najdemo na podlagi staroevropskega prednjeazijskega w<>h (<> f <ph), k temu likijsko uhe <> uwe, wata <> hata, etrushchansko Ve[r]sta <> *Horsia > Horchia »Göttin des Herdfeuers; boginja ognjishcha« (etrushch. verse »ogenj«), she baskovsko *hant > handi »velik« iz *phant preko *fant, chemur odgovarja s prehodi f > b > w predbaltoslovansko *waxn(ax)t »velik« (str. 72). Oshtir pa postavlja she drznejsho predpostavko, kar seveda spet opira na jezikoslovne analize, da pred n v staroevropshchini prehaja asimilatorichno p>m, npr. cybindis > kumindis, torej poleg *pa xnt »velik« tudi *maxnt, ohranjeno v etrushchini mantisa »additamentum; dodatek, dostavek«, predkeltsko *mant > irsko meit »velik«, zato ni neprichakovano poleg omenjenega predbaltoslovanskega * waxn(ax)t »magnus, Venetus« tudi *maxn(ax)t , torej *Men ¶t > *Ment »Venet«, ohranjen morebiti v baltskem estuariju (morska plitvina, laguna, mlaka, zatok) Mentonomon nomine (Plinij 37, 35) (str. 72). Oshtir zakljuchi (str. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel¶t >welt> zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb- za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi, to je oblika, ki je npr. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib- in se pojavlja tudi v sicilijansko-trashkem -ib- – tako *we/ame/¶t v Veneti-Antes <> *wel¶t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen¶t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«,
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti.htm[16. Baske verjetno she direktno. str. tudi uposhtevajoch zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. da se ozremo na tisti chas megalitov tudi po nashem ozhjem. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. str.11. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. vendar bomo v nadaljevanju videli. slovenskem ozemlju. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti=Anti.Lucijan Vuga *we/al ¶t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«. da je Karel Oshtir oznachil v svojih lingvistichnih raziskavah predindoevropske jezike kot megalitske jezike. 291) * Che spomnimo.revijasrp. Bate. ki so nam pustili imena kakor Benetke.« (BEZ I. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. je vsekakor prav.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. So kakshna znamenja megalitske kulture tudi pri nas? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU http://www.Veneti in Anti . verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I. med temi naj bi bila tudi etrushchina in venetshchina.2010 10:15:42] .

kot zhe recheno. Tudi che je prihajalo do spolnih stikov ali celo do morebitnih otrok. Vech polemik je bilo.000 in 30. da so arheologi med izkopavanji visoko nad dolino reke Idrijce nashli nenavadno obdelano votlo kost z luknjicami. da le niso povsem izginili in da je nekaj njihovih genov tudi v danashnjem chloveku. s katerimi je bilo mogoche natanchnejshe delo. dasi she surovih oblik.000 leti. kjer so ga lovci pokonchali in pojedli. zato obdobje poimenujejo aurignacien. bolj sklepajo. od katerih sta dve dobro ohranjeni. ampak tudi zaradi dojemanja gledalcev. V Posochju so v Divjih babah zhiveli v srednjem paleolitiku (starejsha kamena doba. ki je rabilo temu prachloveku. da je neandertalec vrtal s kolkom enoletnega medvedka. ki se je pozimi zatekal v jame. kar naj bi spominjalo na pastirsko pishchalko in s tem najstarejsho pishchal na svetu. razen delov kopij. toda z manjsho brado. Sledov neandertalca je veliko v zahodni.000 in 30. oddelka Znanstveno-raziskovalnega sredishcha Slovenske akademije znanosti in umetnosti. saj je bil mozek za takratne ljudi ne le poslastica. vrtala razlichnih. v omejenem obsegu se to tudi danes dogaja med razlichnimi rasami. Ker se leseni deli praviloma niso ohranili. da ni prishlo do meshanja in je naprednejsha chloveshka vrsta prevladala.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. Redki menijo. v severni Afriki in v velikem delu Azije.000. verjetno v konkurenchnih odnosih. razlichnih velikosti. Kosti so nalashch prelomljene. to so ostri. natanchneje 1995. in prav to je tisto. ki razdvaja znanstveni svet. kje vse je uporabljal to gradivo. s podolgovato lobanjo. Izkopali so jo dva metra pod tlemi zraven enega od ognjishch. Ni manjkalo tudi nekaj sto primerkov drobnega orodja iz starejshe kamene dobe. toda kratki in shiroki kremenchevi odkrushki za strgala. naj ti ne bi bili plodni. tako da o starosti ni velikih dvomov. ali so luknjice na kosti posledica namernega vrtanja ali le odtis zob kakshne zhivali. so postavili domnevo. srednji in vzhodni Evropi. ampak tudi najizdatnejsha hrana. ki jo obichajno slishimo. Ali je bil neandertalec res manj inteligenten od sodobnega chlovega. kar je omogochilo obnoviti takratne podnebne razmere ledene dobe.000 leti. Za njim (seveda ne gre za ostro lochnico. V jamskem okolju so nashli tudi ostanke tedanjega rastlinstva. Divje babe I sodijo v ta chas in so tudi najzanimivejshi del tega kompleksa. kdaj naj bi ta neandertalska chloveshka vrsta izumrla. kjer so odkopali lobanje in okostja. ki je hkrati najpomembnejshe paleolitsko nahajalishche v celotnem predalpskem loku za obdobje pred 100. kako naj bi potekalo. kar je videti na konicah kopij. da je bila prav genska nekompatibilnost kriva. V razlichnih plasteh so odkopali veliko kamnitega in koshchenega orodja. gre za »risanje«. to je bilo v Evropi in Sloveniji obdobje poznega paleolitika pred 40.11. je vzbudila svetovno senzacijo vest. In ne nazadnje je slikarstvo zachetek pismenstva. vendar vechina odlochno zatrjuje. Poleg kamnitega orodja mu je prishla prav tudi kost. toda ne oziraje se na to.Divje babe Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU Pred leti.000 in 35. V nashi blizhini je leta 1899 Dragutin Gorjanovich-Kramberger. seveda si tudi o razvoju pisave niso vsi edini. nozhe. sta obe vrsti zhiveli kar dolgo druga ob drugi. a prav slikarstvo je ena najpomembnejshih chlovekovih intelektualnih sposobnosti ne le zaradi nachina izrazhanja avtorjevih misli in obchutij. zraven pa so nabrali she nekaj sto kosti izumrlih zhivali. Kdo pa so bili neandertalci? To je izumrla vrsta predhodnikov sedanjega chloveka v ledeni dobi. pretezhno jamskega medveda. iz chesar je bilo mogoche dolochiti ne le takratno zhivalstvo. marvech tudi nachin prehranjevanja. Tudi jamske risbe niso vse od sodobnega chloveka. so po tem kraju poimenovali celotno vrsto. ki je zhivela pred 130. vsaj glede lova in nabiralnishtva) je nastopil Homo sapiens sapiens. Ker so natanchno mikroskopsko pregledali izvrtine. Vechletna izkopavanja so potekala pod vodstvom strokovnjakov Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inshtituta za arheologijo.000 in 40. anatomsko povsem sodoben chlovek. od tod vodi razvoj k bolj abstraktni uporabi znakov za zloge ali glasove. saj se je prvo neverbalno obchevanje zachelo s slikami. kar ohranja dvom.000 let in jo pripisujejo po vsej verjetnosti neandertalcu. a nashli so jih tudi v Divjih babah. zlasti znane so najdbe iz Potochke zijalke. nashel fosilne ostanke desetih neandertalcev v Krapini v Hrvashkem Zagorju v votlini Hushnjakov breg. Sodobni chlovek je izpopolnil izdelavo kamnitega orodja in orozhja. je vprashanje. njegovi kremenchevi odkrushki so dolgi in tanki.000 leti. ki so ponazarjale neko sporochilo. ali je to neandertalcheva zapushchina ali pa so bili jamski prebivalci prej eni in potem drugi. dve pa le delno. morebiti hijene ali kar jamskega medveda. ostanke vech kot dvajsetih ognjishch ter na kupe zhivalskih kosti in zob.htm[16. Dognana starost pishchali je 45. mousterien) pred 115. hranil se je v prvi vrsti z zhivalskim mesom in s plodovi. in neandertalec je zhe poznal ogenj. Po rasti je bil majhen.revijasrp. poshevnim in nizkim chelom ter z mochno shtrlechimi ochesnimi loki in s krepko razvitimi deli obraza okrog cheljusti.2010 10:16:45] . http://www. Prve najobsezhnejshe in poglobljene raziskave tega obdobja so opravili na najdishchih v francoskem Aurignacu. Pishchal so preslikali tudi z radiokarbonskim postopkom. saj terja dolochene psiholoshke predstavne zmozhnosti. ker pa so ga prvich identificirali v dolini Neandertal pri Düsseldorfu v zahodni Nemchiji. slednje je nizhja spodnja meja. profesor na zagrebshki univerzi. Prav odkritje pishchalke rabi nekaterim kot dodaten dokaz o njegovi vishji kulturi od domnevane.

Po Panonski nizhini se je raztezala stepa s puhlico. je povsem logichno sklepati. da med vrstama le niso bili zgolj napeti in sovrazhni odnosi. da je manj shkode sodelovati.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. recimo. A tudi bolj chloveshke. s tem. da je bil povsem brez chustev. 1979. Mladinska knjiga. Morda jih je kdaj povezovala nuja za prezhivetje. srednja kamena doba.11.htm[16.sht. ko je bilo podnebje skoraj enako danashnjemu. medtem ko so v notranjosti Evrope vladale tezhje razmere. saj ne moremo pripisati primitivnemu chloveku. Po vsej dolzhini ozemlja nekdanje Jugoslavije.. Kako pa je klimatsko videti Evropa ob zadnji poledenitvi. zlasti glede mezolitika. povezana z obshirnimi vzhodnimi stepami nad Chrnim morjem in Kaspijskim morjem. intimnejshe zadeve so zblizhevale dva spola ali morebiti otrochad. ni izkljucheno. Posamezne skupine lovcev so mogoche sklepale zachasna ali daljsha zaveznishtva pri skupnem lovu ali drugih podvigih.000 in 5.revijasrp. 24 Vidimo. prav tako vzdolzh Apeninskega polotoka in na pretezhnem delu centralne ter severne Evrope je bila tundra. med seboj povezani severno od Kavkaza. v mlajshem pleistocenu? Pleistocen je geoloshka doba. Ljubljana. Ochitno je bil pretezhni del priobalnega ozemlja Sredozemlja primeren za zhivljenje.2010 10:16:45] . Temu klimatsko surovemu obdobju je po neolitiku sledil mezolitik. Chrno morje in Kaspijsko morje sta takrat bili velikanski pleistocenski jezeri. pa najsi so bila ta she tako skromna in nerazvita. da je prishlo okoli 3000 pr. ko se je z neolitikom in ugodnejshimi podnebnimi razmerami zachel pravi razvoj sodobnega chloveka. katerih obseg in posledice pa nam niso povsem jasne.Divje babe Vsekakor so neandertalci govorili. str. Glede datacij posameznih obdobij obstajajo med strokovnjaki razlike. Tudi najhujshi sovrazhniki se morajo kdaj pa kdaj pogovarjati. in che so dolga tisochletja zhiveli v stiku z danashnjim chlovekom. kar je povzrochilo dolochene premike ljudstev. v danashnjem Trzhashkem zalivu pa so rastli iglavci. da je bilo ob koncu pleistocena pred 25. da je prihajalo ne le do sposojanja besed.n. nekako med 8. Povzeto po: Atlas sveta. toda domnevati smemo. ampak tudi do drugih jezikovnih kontaminacij.n.sht.000 pr. da najnovejsha raziskovanja opozarjajo na verjetnost. tega si ni tezhko predstavljati v tistih trdih ledenodobnih chasih. ki ga nekateri pogojno ali http://www. ki se je zachela pred dvema milijonoma let in konchala pred deset tisoch leti. kakor pa se medsebojno pokonchevati. da je kdaj pa kdaj prevladalo racionalno spoznanje.000 leti kopno do sredine Jadranskega morja in ga je prekrival goz listavcev. do ponovne zachasne ohladitve. prav tako tudi v Padski nizhini. kar je omogochalo tako zhivalim kakor ljudem gibanje po dokaj ugodnem terenu.

tisochletja pr. boba) je omogochal shranjevanje vishkov hrane. na Krasu in v Istri obdobje gradishch. Zakaj je iz tega obdobja toliko chlovekovih bivalishch v srednjem hribovju. In naposled bakrena in bronasta doba. In ne nazadnje je celotno juzhno pobochje Trnovske planote posejano z lokacijami. moral je iznajti nove nachine pridobivanja hrane.sht.htm[16. da so se takrat ledeniki zhe toliko otalili. da je ves ta chas she vedno prevladujoch kamen tudi pri obdelavi kovin. tisochletjem pr. to je jemalo vech chasa in terjalo vechji napor. govedo in svinje). cheprav celotni neolitik 10. ki pa mu niso mogli dolochiti natanchnejshe starosti.revijasrp. Tudi za ta chas imamo kaj malo pokazati v Posochju. v Shebreljah in Sovodnjah. Nenavadno je. toda obenem vse tezhje za chloveka.Divje babe sploh ne uposhtevajo.. dolgotrajno sledenje tropom zhivali in vrachanje na juzhnejsha izhodishcha ali pa postopno selitev z druzhinami vred proti severu. Toda mesa je bilo vedno manj. Nekateri menijo. Zachela se je doba hitrega kulturnega vzpona chloveshtva. iznajti lov z zankami in pastmi.000 let pr. Obakrat je prishlo na dan ne prav dobro obdelano kamnito orodje iz domachega kremena. tisochletja pr. ki ga je umikanje velike zverjadi proti severu ali celo njeno iztrebljenje zaradi pretiranega lova postavilo pred nove izzive.sht. jesti je bilo treba tudi hrano. kjer je dajala naravna oblikovanost s strmimi pobochji..n. kar naj bi potrjeval spremenjen nachin pokopa in upepeljevanje. GRADISHCHA – KASHTELIRJI http://www. ki prichajo. Postopoma in pochasi so se kopichila spoznanja in izkushnje o zhivinoreji in poljedelstvu. kasneje razshirjeno po vsej Evropi od Chrnega morja do Atlantika.sht. Celotno to obdobje pa je she najbolj predmet zholchnih razprav. Najstarejshe slovenske najdbe. sekire. da v nashih krajih za zdaj ni veliko najdb iz tega obdobja! Nekaj so nashli na pobochjih Krna pri planini Kashina ter pod Mrzlim vrhom ob stajah Pretovch. kashtelirjev. Arehologi pravijo. koder je tudi kasneje vodila slovita rimska cesta prek Hrushice – Ad Pirum in naprej do Emone. Za pososhka gradishcha je znachilna prilagojena tehnika obrambnih polozhajev. kamnito orodje je zglajeno in lepo oblikovano. zlasti pod Nanosom. V neolitiku med 7. veliko vechji donos zhita in jechmena ter strochnic (graha. kjer se je mogoche tudi preprichati. Toda neolitska nahajalishcha so osredotochena ob spodnjem toku reke Vipave. stenami in prepadi sama po sebi zadostno varnost in je bilo potrebno utrjevati le dostopne poti ali kvechjemu eno stran gradishcha. ki traja vse do zhelezne dobe 500 pr. mezolitik pa potiskajo bolj proti koncu paleolitika. MEGALITI. s chimer je vzplamtelo upanje. Na drugi strani pa se zachenjajo obronki in sam Kras. treba je bilo posechi po manjshi divjadi in pticah. zato je bilo chloveku tam na voljo znosnejshe okolje. saj gre le za posamichne najdbe. In ne nazadnje rastline in njihove plodove.n. kjer vodijo poti proti prelazu Razdrto.. in 3. Chloveku se je pridruzhil pes. mehkuzhce ipd.sht.n.n.sht. Ledena doba se je konchala. ko so po dolini divjale vojske. da so v alpskih dolinah she ostali tisochletni ledeniki (eden takih poslednjih je bil v zatrepu za vasjo Volche pri Tolminu) in se je prej stopil led po strmalih.n.sht. ko se zachne v srednji bronasti dobi med 1550 in 1300 pr. podobno je pod Chavnom proti prelazu na Colu. katerih osrednja tema je preseljevanje ljudstev. V bronasti dobi so naseljevali predvsem vrhove vzpetin in se obdajali z utrjenimi obzidji..si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. torej zhe na ravnini. Drugi pravijo. izvirajo iz 5.11. Obdelavo kamna je izpopolnil. medtem ko je notranjost – Posochje. Izpopolnilo se je loncharstvo. vdori z vzhoda itd. Zvechine shteje neolitik od 10. da bo morda she kaj sledilo. ki je prinesla razvoj poljedelstva in metalurgijo. Surovino za to so zhe tedaj chrpali nad Cerknim. Bronasta doba se je raztegnila do 2. da so se she dolgo v srednji vek (tudi v chasu vdorov Turkov) tja zatekali ljudje. tisochletju pr.n. saj so mogli izbirati take lege. da so bile zhe tudi nizhje gore kopne in je chlovek pach shel za plenom.000 let pr. kjer je prav tako obilica arheoloshkih tochk. ki dotlej ni bila v navadi: ribe. Tudi tej skromni beri naj bi botrovala le nezadostna raziskanost ozemlja.sht. oznachujejo s pojmom ''neolitska revolucija''. se je razmahnilo udomachevanje zhivali (poleg psa she drobnica. medtem ko se je obdelava bakra tod razshirila v 3.2010 10:16:45] . ki jo imenujejo doba prave revolucije. Benechijo in Furlanijo – mogoche jemati kot razshirjeni prostor tega pojava. saj je bilo treba naloviti vechje shtevilo zhivali. da je bilo doslej premalo raziskav! In konchno smo na prehodu iz kamene dobe v bronasto dobo.n. postajalo je chedalje topleje. ni povsem jasno. to je znachilno predvsem za Istro in Kras. od katerih so nekatere she povsem neraziskane.n.sht. V spodnjem Posochju so najznachilnejsha gradishcha na Vipavskem.

ki verjetno predstavljajo simbol sonca. kromlehi. stara arhitektura. GRADISHCHA – KASHTELIRJI Megalit (?) ob Nadizhi pri Robichu pod cerkvico sv. verjetno megalitski nagrobni kamni. v krogu razvrshcheni kamniti bloki. So trojni: 1.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Hilarij) Megaliti. neolitika. ogromne obdelane kamnite klade. Toliko na sploshno.htm[16. kaj http://www. Med najbolj razvpitimi zahodnoevropskimi prazgodovinskimi zgradbami je Stonehenge. menhirji (bretonska beseda). grobo obdelani. vchasih postavljeni drug za drugim. Sestavljen je iz dveh krozhno razvrshchenih lokov iz grobo klesanih kamnitih blokov. grobnice. 2.revijasrp. megalitski spomenik blizu Salisburyja v Angliji. posebno v Bretaniji. ki so brzhkone rabile kot liturgichni spomeniki. ki izvira verjetno iz mlajshe kamene dobe.Megaliti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I MEGALITI. dolmeni. veliko jih je v Franciji. vse to je bilo pred odkritjem prekrito z zemljo. Najvech jih je v Angliji in Franciji. kjer so kamnite preklade postavljene chez pokonchne kamnite stebre. do nekaj metrov visoki kamniti stebri. Volarja (sv.2010 10:17:28] . Verjetno je nastal v bronasti dobi in je bil svetishche za chashchenje sonca. 3.

Vendar te jame domachini skoraj ne poznajo. Skratka. to pa praprebivalcev ne bi motilo. ki sodi med arheoloshka najdishcha. st. da je bilo to zgolj obchasno skladishche ali celo obredni prostor. da je morala biti v blizhini tudi predelava. ki je tudi oznachena kot prazgodovinsko nahajalishche (E).2010 10:17:28] . Na lokaciji C (kot smo omenili. Ta najdba je primerljiva z onimi iz Machkove jame pri Postojni. podzemno jamo z neolitskimi najdbami. da stoji ob reki.11. Da bo stvar she zanimivejsha. da so bile prisotne osebe moshkega in zhenskega spola. je povsem mogoche. da mesto ni bilo nakljuchno izbrano in pripada shirshemu kulturnemu pososhkemu sistemu. tod okoli so posejana prazgodovinska nahajalishcha. nedvomno pa shirshe okolje in pomembna blizhnja prometnica pricha.revijasrp. je bron zaradi svoje menjalne vrednosti predstavljal neke vrste "kapital" ali trgovsko blago. napeljuje na misel. plavutaste sekire so moshko orodje ali bolje orozhje. Iz razlichnih okolishchin je mogoche sklepati. Ker pa so zraven she klade brona. zahodno od Podbele. sestojecho iz treh skupin predmetov: bronastih srpov. kopali in nashli bronastodobne predmete. da si ga ne bi izbrali za mesto chashchenja in obredov. le nekaj deset metrov od reke Nadizhe. izdelava konchnih predmetov. se uporabljana imena ne ujemajo in jo pogojno imenujmo Turjeva jama) so zhe v 18. in che k temu prishetejemo she. kasneje so spravili na plano she zakladno najdbo. http://www. bronastih klad – surovcev za nadaljnjo predelavo in sekiro s plavutastim rezilom.Megaliti pa pri nas? V okolici tega megalita (?) (A). che pa to ne. na mestu. Volarja (sv. je kucelj Lup s cerkvico sv. a s tem imenom vchasih imenujejo drugo. Hilarij) (B). ki je na letalskem fotoposnetku v stenski velikosti (ki je bil leta 2003 razstavljen v gostilni »Kuzma« v Borjani) oznachena z imenom »Turjeva jama« (D). Prav tako bi bilo mozhno.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. dasi je mogoche naravnega izvora. nad levim bregom Nadizhe. nekaj sto metrov nizvodno od megalita. ki je komajda nekaj deset metrov od reke in stoji na pripravni jasi. medtem ko so srpi domnevno zhensko poljedelsko orodje. to je tezhko presoditi. namenjeno nekam bolj ali manj dalech. da gre za resnichni megalit. ki so od nekdaj predstavljale objekt chashchenja. domachini jo imenujejo "Pelerincheva ali Turjeva jama". Nad megalitom je prastara cerkvica sv. medtem ko je na letalskem fotoposnetku ta jama imenovana "Pavlicheva jama" (C). obdani s suho zidanim zidom. je vrsta prazgodovinskih tochk. Onstran reke Nadizhe je vzpetinica Der. od tod vodi steza navzgor po strmem pobochju Mije proti nekaj sto metrov oddaljeni jami.htm[16.

med katerimi so najbolj znana tisochletna gradishcha. so zgolj razshirjali in izboljshevali davne ceste. Kasnejshi osvajalci. Dobravlje. Cerje. to predstavlja glede na povprechne mere preseka skoraj 200. nam pricha mnozhica imen naselij: Lipa-Lipica. Po pripovedovanju oskrbnika naj bi nekateri starejshi krajani videli nad vhodnimi vrati vklesano letnico 100?. ki so se z leti zatesnile z listjem in nastalim humusom. menda po Ajdih. ki je bila najdena v okolici Robicha. tako da lovci opazhajo na Krasu vrachanje jelenov. poudarjam. po moji oceni. Tudi vode je vech. Jamlje (tj. Nasha druzhina hrani na polovici odlomljeno neolitsko kamnito sekiro (dvojnik imajo v Tolminskem muzeju). a ne trdim. ker se strma pobochja "lupijo". legenda pripoveduje. st). kar je zhe egiptovska piramida. globachah. ki pa je izgubljen. kar dovoljuje povrshina okoli pol hektarja in avtonomna oskrba z vodo – vodnjak. Brestje). Marsikdo se je zhe podal na Kras. pozhrtvovalni domachini so jo obnovili leta 2001. kjer so prav tako raziskovali areheologi zhe v 19. Kilometer od Robicha je vas Staro selo. da je tochna. Vendar je tudi vech zastale vode v lokvah. in nachrtujejo z njo oskrbovati tudi slovensko Istro.11. pravzaprav ceste iz kraja v kraj in v beli svet. ob spodnjem toku Soche. Vishje nad Molido je Votla jama. ki potrebujejo vode kakor govedo in jo ochitno dobijo. Iz takih zidov so nastajali kilometrski hodniki. predvsem pa strma pobochja. Na gori Miji so bolj proti vrhu »Ghajdne lehe«. Prav tako imamo ohranjeno bronasto rimsko fibulo. plazijo. Slivje. Orehovlje.Megaliti Helene (menda iz 16. Po Krasu je na desetine kilometrov kamnitih zidov. vse dokazujejo veliko arhaichnost tega prostora. pa tudi na delno ponikanje reke Vipave nad Mirnom pri Gorici. da je pod kamnito gmoto pokopano "mesto". saj je bila hudo prizadeta zhe ob potresu leta 1976 in ji je grozilo.2010 10:17:28] . najdeno v Molidi. ki so sistematichno gradili prometnice za lazhje obvladovanje in izkorishchanje imperija. sicer ne povrshinskih izvirov. Zaradi takih vegetacijskih sprememb marsikdo ne opazi pravih megalitskih gradenj. ki je bil nedvomno naseljen zhe v neolitiku in nato skozi bronasto dobo do danashnjih dni. Jelshane. Ime Lup naj bi po ljudski etimologiji prihajalo od tega. vendar se ta del kamnitega oboka ni ohranil. Vsekakor je kraj strateshko primeren za utrjeno postojanko ali naselje. Hrastovlje. vrtachah in dolinah. Toda presenechenja iz davnine nas poleg teh v zgornjem Posochju chakajo tudi bolj na jugu. na zhalost ni ohranjen podatek o nahajalishchu. ki so bodisi ograjevali plodno zemljo ali predvsem sluzhili za preprechevanje shirjenja pozharov. ki jih je lahko braniti. saj je nedalech stran podobna manjsha zgradba. Bukovje itd. na zhalost pa so propadle stenske in stropne poslikave. Javornik.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Kras je bil od nekdaj. zlasti so se pri tem odlikovali Rimljani. ki napaja Kras. Da je tako. Pred leti so jo arheologi ochistili drachja in http://www. pomembno krizhishche praevropskih poti. Gabrovica. gradishcha.000 m3 zlozhenega kamna. ki se izgubi nekam proti Doberdobu. toda pod povrshjem techejo prave reke proti Jadranu. Dalech zanimivejsha in zgodovinsko pomembnejsha pa so gradishcha.. ki ne le po imenu ampak tudi po izkopaninah datira v chas svetolucijske kulture. da se sesuje. st. Skratka. ki je do polovice zaprl dolino med Robichem in Kobaridom. Hrushevje. Kostanjevica. Reko v Shkocjanskih jamah ipd. ne shele od rimskih chasov naprej(!). prichajo tudi megalitske zgradbe. Domnevno gre za neraziskano prvotno arheoloshko tochko z vidnimi ostanki vodnjaka (?) in zgradb na ravnici okoli 100x50 m. je za okoli 350 km. Tudi samega zidovja. Tam je bil najden tudi zlatnik iz rimskega obdobja (o katerem obstajajo verodostojni zapisniki v arhivu dunajske dvorne pisarne).. Da je bila pred stoletij tod narava drugachna. a je she marsikaj drugega. borovih in she manj drugih drevesnih sestavov je sorazmerno malo. spomnimo le na Pivko v Postojnski jami. to je kamnit podor z Matajurja. ki so velichastni plod chlovekovega dela. ki ni vech tista kamnita brezvodna golichava kot she pred petdesetimi leti. Eno takih.htm[16. je blizu Vochjega gradu pri Komnu. ki so razsejana do Istre. vdirajo. kot pravi krajevno ljudsko izrochilo. gre za veliko osredotochenje arheoloshko pomembnih tochk. domachini mu pravijo Velika Grizha. danes ga zarashcha pretezhno divje goshchavje..revijasrp. V zadnjih letih so z vrtanjem prishli do te pitne vode.

Gradishche: Mogochno zidovje Velike Grizhe Volchji grad pri Komnu na Krasu – iz 2. http://www.11. ki pa je iz dneva v dan spet vse gostejshe.Megaliti grmichevja.2010 10:17:28] .revijasrp.n.sht.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. tisochletja pr.

in ker so v drugem valu domnevnih selitev omenjeni na tem prostoru Iliri. za kar je pri suhem zidanju potrebna posebna tehnika. nekateri menijo. I. morda so bile tod tudi zidane zgradbe (stolpi. nato pa je sledil val preko srednje in celo zahodne Evrope. ki so najprej potisnila Trachane v Malo Azijo. marvech tudi prek Karavank in Bohinja v dolino Bache in dalje v severno Italijo. Med leti 1650 in 1550 pr.11. da niso uporabljali le znane poti ob vzhodnem robu Vzhodnih Alp. Komaj tri stoletja kasneje (med 1250 do 1150 pr. da se je ta obichaj shiril iz Panonije proti zahodu ter zna biti povezan s prej omenjenimi bojnimi pohodi neznanih vzhodnih ljudstev. pa do zadnjih desetletij pred letom 700 (Bogo Grafenauer. nekoliko prilagojena zemljishchu. pretresa ves prostor od Kitajske do Srednje Evrope in Grchije vrsta napadov plemen. pa tudi po zlato. GZS. in med njimi je tudi tisto skladishche. Taka skladishcha na Belshchici nad Javornikom in na Lipanci v Bohinju prichajo. Ozemlje danashnje Zgornje in Spodnje Avstrije sodi she v okvir zahodne skupine. Vzrok za te spremembe pokopa ni znan. kdo je bil tam pred tem? V zvezi s prej omenjenimi pokopi v gomilah je Maria Gimbutas pred shtiridesetimi leti razvila "teorijo kurganov": da so bila neznana in bojevita ljudstva z vzhoda predniki Indoevropejcev. V severne kraje Evrope so hodili po tako imenovani »jantarski cesti« trgovci po jantar in orozhje (mechi iz Skandinavije v Panoniji in na Koroshkem). kje je so bili okrepljeni vhodi in verjetno notranji namenski prostori. da so nemirni chasi prizadeli tudi nashe kraje. Zaradi njih je bila tudi Ljubljanica vazhna prometna zhila. da so bili zidovi vech metrov visoki in debeli. ki sega od Tise v srednjem Podonavju pa do danashnje zahodne Francije. toda po funkciji njegovih posameznih odsekov je videti. o kateri se nam je ohranil spomin v mitu o argonavtih. ki jo oznachuje pokopavanje mrlichev pod velikimi gomilami. medtem ko drugi mislijo. njegova tlorisna oblika je sicer nepravilna. bi pomenilo. ali so v Mali Aziji. medtem ko se najdbe v zgornjem Posavju in Podravju navezujejo na razvoj v Panoniji (grobna gomila pod Brinjevo goro nad Zrechami in grobne najdbe v Prichici na Koroshkem ter pri Turnishchu pri Ptuju). Ta kulturna skupina se deli v vzhodno skupino v Podonavju in na zahodno v srednji Evropi. v Grchiji selitev Dorcev proti jugu in Prailiri so prek morja prishli v Italijo. Trachani in Dorci. Prek danashnje Slovenije je shla trgovska zveza med Italijo in Balkanskim polotokom ter srednjim Podonavjem. Vsekakor se je v tem chasu uveljavila v prostoru. cheprav je bila vechina stavb lesenih. Zgodovina slovenskega naroda. Vse kazhe. 96-99). ali so se umikali zhe Trachani. svoje nasprotnike so v vojashkem pogledu izdatno prekashali s tem. ki jim ne vemo imena. Vsekakor kazhejo shtevilne najdbe skladishch kazhejo. ko so se ta ljudstva umikala. che prishtevamo k njej tudi she prehod do pravega uveljavljanja zheleza. Iliri in Dorci.revijasrp. V zvezi z razlagami teh premikov prvich srechamo na Balkanu domneve o obstoju njegovih poznejshih prebivalcev – Ilirov na zahodu in Trachanov na vzhodu. da gre za notranji razvoj.sht. ki da so potovali iz Chrnega morja po Donavi. svetishcha?) in ne le obzidje. sledovi trgovske poti pa so tudi najdbe zakopanih skladishch (depojev) ob Murishki dolini in na alpskih sedlih.. da so vodile prek Vzhodnih Alp v tistem chasu pomembne trgovske poti. da so bili ti http://www.n.) je Evropa dozhivljala nov pretres.Megaliti Ohranjenega suhozidanega obzidja je za okoli 850 metrov. Zgodnja kovinska (bronasta) doba je trajala v nashih krajih priblizhno od leta 1700 do 900 pr. Glede na kolichino nagrmadenega kamenja je mogoche presoditi. Ljubljana.sht. Ta Grafenauerjeva razlaga odrazha klasichno stalishche o selitvah narodov. str. pritisk neznanih doseljencev v vzhodno Evropo je izzval selitve zahodnejshih plemen.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. da so izumili bojne vozove. kultura. ki je bilo pred nekaj leti nakljuchno odkrito na Banjshki planoti in o katerem govorimo posebej. Savi in Ljubljanici navzgor in prishli skozi »jadranska vrata« pri Postojni do Jadrana. kako se je izpraznil. kdo je prishel na njihovo mesto? Ali so se umikajocha se ljudstva v celoti odselila? In poleg tega. 1964.htm[16.n. in che se je.2010 10:17:28] . v Grchiji in v Italiji dobila prazen prostor. medtem ko so v Vzhodne Alpe hodili trgovci iz Italije po baker in sol v rudnike na Salzburshkem.sht.n. pri chemer se nam vsiljujejo razmisleki.

saj je zvishal mozhnost premagovanja ovir in hitrost akcije. po drugi tezi so bile vzrok vremenske razmere. Po eni domnevi so temu botrovali nemirni chasi ob vdoru vzhodnih ljudstev v 8. znotraj pa vsaj 2 m. Taboru pri Sezhani in Povirju. che uposhtevamo. da so se v starejshi zhelezni dobi pojavila in namnozhila utrjena gradishcha najvechkrat vrh grichev. podobno Debela Grizha pri Volchjem gradu in Kashtelir v Dvorih nad Izolo. st.revijasrp.11. zato pa bolj domiselno in chvrsteje zgrajeno. Zunanja stran obzidja je iz izbranega. Volchji potok je na smeri "jantarske poti" med prastarim Timavom in Vipavsko dolino pri Rihenberku. do katerega je po cesti dobrih 5 km. da so bila zhe v neolitiku na danashnjih ozemljih Evrope bolj ali manj ljudstva. da so si postavljali vishinska utrjena naselja. notranja plat je zlozhena iz manjshega in ne tako skrbno odbranega kamenja. ki izhajajo iz domneve. che ne bi bil vmes she vzpon od morja in spust v dolino Vipave. Odsev dosezhkov teh visoko razvitih bivalnih omik predstavljajo pri nas utrjene postojanke obdane z zidom na Krasu. saj drugachne obrambe ni kot obzidje. Drugi val selitev ni nich manj zagoneten od prvega. (Zgodovina Slovencev. Debelina obzidja je med 1. chesh da ni bilo nikakrshnih bojevitih Indoevropejcev. kaj je vodilo tedanje prebivalce. da je morala biti tod vechja posadka z mochnejsho.n. Prav tako so pri nas poznane dodatne okrepitve obzidja z dolgimi. da je bilo na krashki planoti borih 8 km zrachne chrte od morja pri Timavu. od Timava do Vipavske doline je okoli 20 km poti. Zgodovinarji she niso nashli dokonchnega odgovora. Peter Petru. Konchno pa lahko izgradnja novih bivalishch v devishki pokrajini (spet gre za domnevo o praznem prostoru) kazhe spremenjena naselitvena stremljenja in bolj dognane oblike kultiviranja zemlje ter osvajanje za naprednejshe kmetijstvo primernih povrshin. ki je na ravnem. kar pomeni. marvech je shlo v prvi vrsti za neolitsko akulturacijo z vzhoda. kar je nekako za en dan ne prav naporne hoje. CZ. to pa potrjuje mnenje.sht. skratka. Arheoloshka obdobja.pr. Vishina pa je ponekod prav impozantna.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. 51-53). Enako revolucionarna novina je strelno orozhje. Toda ne oziraje se na razlichne teorije o izvoru Indoevropejcev ostanki materialne kulture prichajo. Konj gotovo pomeni prvo veliko novost. saj so potrebovali v tem primeru za uspeshno obrambo poleg okrepljene posadke tudi zapletenejshe orozhje. str. ki so bile potrebne ob trgovskih poteh. nekoliko bolj razumemo Volchji grad. 1979. Morda je bila celo ena od osrednjih funkcij tega gradishcha pri Volchjem gradu tudi zagotavljanje in branjenje vodnih zalog. da je shlo za pomembno gradishche s svojskimi nalogami! Zemljepisna lega mogochnega gradishcha pri Volchjem gradu je she posebej pomembna. Praviloma se krashko-istrska gradishcha prilagajajo zemljishchu in nimajo stolpov. medtem ko je ono v Volchjem potoku na ravnem. popolnejsho oborozhitvijo. sredica pa je zapolnjena z drobirjem. toda ne obdelanega vechjega kamenja. iz subborealne se je klima prevesila v vlazhno atlantsko. ki je najmanj enkratno povechal uchinkovitost izstrelkov. Toda za to govori tudi dejstvo.4 – 2. da na Krasu skoraj zagotovo zhe v tistem chasu ni bilo tekoche vode na povrshini. V takrat na novo vpeljani oborozhitvi sta dve prvini bistveno spremenili vojevanje. je primer Volchjega gradu ena od takih izjem. torej so morali zgraditi zajetne vodnjake. She doslednejshi so v najnovejshem chasu zastopniki teorije kontinuitete. Iskanje tezhje dostopnih leg zhe pri bronastodobnih zavetjih v Istri in na Krasu dokazuje prevladujocho obrambno sestavino. da so imeli dovolj pitne vode zase in za zhivino. tako je pri Volchjem gradu. ki tod zhive she danes. globoko v podzemlju pa ni nobenega znamenja. saj dosega z zunanje strani celih 10 m. Ljubljana. na obeh straneh z lijakastim zidom branjenimi vhodi in postavljanjem dvojnega obzidja na izpostavljenih mestih. verjetno izhajajo iz grshkokretsko-maloazijskega zharishcha. Krashka planota je v povprechju http://www. Teoriji Gimbutasove oporeka Colin Renfrew.htm[16. – kot vidimo bi to bil zhe tretji val vzhodnih vpadov.2 m. kot je videti v Grmachi pri Kostanjevici. Najstarejshe z zidom varovane vishinske postojanke srechujemo ob morju.Megaliti prinashalci obichaja pokopa v gomilah. da bi kopali.2010 10:17:28] . Po vsej verjetnosti je bil povod za nachrtno utrjevanje chloveshkih bivalishch mnogostranski. Ker pa naj bi bili lijakasti vhodi gradishch na Primorskem izjema. kakrshne najdemo pri mediteranskih vzorih z ravnimi stranicami in stolpi. od prach in sprozhilcev do loka.

Petra zavijemo proti cerkvi sv. Nekatere stvari so raznesli in se ne ve. Poleg velikih gradishch pa obstojajo tudi manjsha. Marka v nekem vinogradu zdrknil zemeljski plaz.11. ki je morala res dolgo sluzhiti svojemu namenu. Ko so prishli delavci. saj so lepo vidne v zhivo skalo zlizane globoke kolesnice. pomembeno krizhishche morskih in kopnih poti med srednjo in severno Evropo ter Blizhnjim vzhodom (o tem gl. ko od cerkve sv.htm[16. kje so konchale. v katerih so bili kovinski predmeti. v katerem je bilo "nekaj sto kilogramov" bronastih predmetov iz obdobja nekako 1200 – 500 pr. kar sicer ne terja hudega napora. ki so morda rabila le maloshtevilnim posadkam ali kot opazovalnice. morda pa za zachasno zatochishche. Banjshice in Posochje s svetolucijsko kulturo na zgornjem koncu Jadranskega morja. kje je bil tisti vinograd z zakladno najdbo. o chemer pricha kamnito obzidje in druge zgradbe. Konchalo se je tako. Toda za nas je pomembno zhe to. zlasti v burjastem vremenu ali v poletni vrochini. Vipavska dolina. Eno takih je kakshnih 500 m vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino. Da bo mera polna. da bi obnovili nasad. kjer je bil ochitno nekoch tabor. Mimo vodi zelo stara pot proti Trnovski planoti. da je uspelo nekemu ljubitelju starin pridobiti in tako ohraniti nekaj arheoloshko dragocenih predmetov. http://www. kjer se najgloblje zajeda v evropsko celino. Marije na vrhu slikovite prepadne stene. raztresenih po Evropi in grenko spoznanje. par predmetov. Po dolgem dezhevju je na pobochju gricha sv. In tako nam je ostalo je nekaj skromnih porochil.2010 10:17:28] . so med kupom zemlje opazili nekaj neobichajnih ozhganih glinastih posod. kjer so jih pretopili v kdo ve kaj. da je tam bil.sht.n. Kaj se je zatem dogajalo. torej iz pozne bronaste dobe in halshtata.revijasrp. Najvechji del najdbe pa je lastnik zemljishcha prodal v blizhnjo livarno. so med prvo svetovno vojno v gorishkem katastru zgorele prav tiste knjige. Ob drugih podobnih in tudi najnovejshih zakladnih najdbah smemo sklepati. v katerega sodijo Kras. iz katerih bi bilo mogoche ugotoviti. pravzaprav ne ve nihche natanko. V Shempetru pri Gorici so v drugi polovici devetnajstega stoletja odkrili depo ali skladishche. Taka vmesna postojanka je vsekakor dobrodoshla in v nekoliko bolj nemirnih chasih potrebna. na Dunaju in drugje. da je predstavljal zhe v davnini ta prostor.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.. Vse skupaj se je nenavadno zachelo in nesrechno konchalo. ki jih danes hranijo po razlichnih muzejih v Trstu. toda vsekakor otezhi potovanje.Megaliti med 200 in 300 m nadmorske vishine. da je shel po zlu pomemben arheoloshki depo. tudi mojo knjigo Jantarska pot).

2010 10:17:28] .11. zlizane v zhivo skalo na poti iz Vipavske doline proti Trnovski planoti. Manjshe gradishche vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino.Megaliti Globoke kolesnice. http://www.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.revijasrp.

revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.2010 10:17:28] .Megaliti PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA http://www.htm[16.11.

str. kdo so bili. ki so dali zhivljenje centralnoalpski bronasti kulturi. Od tod sledi. ob svojem chasu genetsko pod vplivom Ilirov.sht.V. od katerih so prevzeli metalurgijo in kakshno tisochletje pred tem tudi poljedelstvo.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA Ljubljansko barje sodi med kljuchne tochke kultur srednje Evrope.verjetno Slovenci – so se pridruzhili italidskemu ljudstvu na juzhni strani centralno-vzhodnih in centralnih Alp ter prispevali s svojim jezikovnim sistemom tisto posebnost.. Ko se je v Padski nizhini in po dolinah centralnih in centralno-vzhodnih Alp she iztekalo zhivljenje poznega neolitika. migracijska dinamika te kulture dovoljuje sklep [na vprashanje.revijasrp. Izjemno starost balkanske metalurgije v primeri z alpsko in na drugih evropskih prostorih lahko pripishemo dvema dejavnikoma. Mario Alinei. obenem pa so s seboj gnali chrede na ondotno pasho. V okviru teh dveh balkanskih kultur so odkrili najstarejshe evropske rudnike v srbski Rudni glavi in bolgarskem Ali Bunarju. kakshen jezik so govorili selechi se metalurgi. Prvi je ta. datirani v 5. Makedonija.V.Prazgodovinsko kolo . da je brez vsakega dvoma zachetek metalurgije v Mezopotamiji in Anatoliji. Posledichno se je zachela bakrena doba na Balkanu veliko pred ostalo Evropo. 748: ». tisochletju pr.sht. Ljubljansko barje v Sloveniji. Ti juzhni Slovani . 748-749): »Danes vemo. da doshli metalurgi iz Slovenije v juzhne alpske doline in Grigione niso bili nihche drug kot juzhni Slovani..n. Grkov in vzhodnih skupin.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.: ne italsko! opozarja Alinei] osnovo. Meja med halkolitikom in neolitikom je tekla prav med Slovenijo in Julijsko Benechijo. ki je zhe bila pod http://www.. in 2. Eno poglavitnih sredishch tega najzgodnejshega evropskega halkolitika je bilo npr..11. tvorec teorije kontinuitete.) Alinei nato nadaljuje: ».. Grchija in Turchija). natanchneje sta to vinchanska kultura (danes Srbija. na Balkanskem polotoku v 3. nedalech od severovzhodne Italije..n.. lahko projiciramo. je bila bakrena doba na Balkanskem polotoku zhe v polnem razcvetu. da se je znashel v neposredni soseshchini z metalurshkimi sredishchi Male Azije. tisochletje pr.« (podchrtal L. Predvidoma so ti izvedenci iskali baker po juzhnih alpskih dolinah vse do Grigione. In kakshen jezik so govorili? Po teoriji kontinuitete. da je najstarejshe evropsko zharishche metalurgije predstavljal Balkan. tudi Slovane na podrochju bivshe Jugoslavije in Ilire v Albaniji. od koder do Balkana ni dalech. ki je bilo zastavljeno na str. vzporedno z mikenskimi Grki v Grchiji in Italidi v Italiji. Banat in Madzharska) in kultura iz doline Marice (danes Bolgarija.«]: da so jezikovne spremembe tega podrochja posledica prihoda metalurgov z Balkana prek Slovenije. in 4.htm[16. pravi (ALI II...2010 10:18:01] . v njeni minimalni razlichici z 'mikenskega vidika'.. ki je tipichen za ladinshchino in je rezultat slovanskega superstratuma (seveda starejshega od rimske latinshchine) na italidsko [op. L. Gorati Balkan je imel s svojimi izjemno bogatimi rudnimi lezhishchi srecho. ki jo imenujem faktor L.

potem pa je ta dejavnost zamrla. odkopali so pet kolishch z bogatimi najdbami.htm[16. Ladinci po vseh vzhodnih Alpah do Shvice. shteti za chas gradnje kolishcharskih naselij na jezerskem bregu ali delno zamochvirjenem zemljishchu. potem je ochitno. Najstarejshe najdbe so iz ledene dobe. tako pri proizvodnji kakor v trgovanju. Po teoriji kontinuite je shlo pri tem zgolj za manjshe migracije in predvsem za kulturne vplive. pri njegovem nastanku je imela pomembno vlogo reka Ljubljanica. kot je videti po mnozhici najdragocenejshih predmetov. predstavlja poslednjo ojezeritev.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. ki jih imenuje praevropske ali predindoevropske ali megalitske.sht. o chemer nam pricha obilica cholnov. dasi naselja niso opustela in je Barje ohranilo v shirshem prostoru poseben pomen. da celo she pred tem. ni dognano. da je bila med tistimi prajeziki tudi slovanshchina ali pred. srnjad in medvede. pri chemer. ki je znano iz chasa kolishch. ki bi lahko potrjevali to pradavno stanje na nashem ozemlju. ali je tod zhivel chlovek zhe prej.sht. to pa se she danes po tolikih tisochletjih kazhe v posameznih lingvistichnih elementih furlanshchine in ladinshchine.oziroma pra-slovenshchina. Posebno pa presenecha dejstvo. da se je kolishcharski nachin zhivljenja obdrzhal celih dva tisoch let ob obilici tehnoloshkih izboljshav tako v gradnji kakor v drugih zhivljenjskih potrebah.Prazgodovinsko kolo . pri katerem je imelo Posochje s shirsho okolico nedvomno znatno vlogo v procesih akulturacije v vzhodnih Alpah in na juzhni strani podalpskega ozemlja. ki izhajajo bodisi iz varnostnih razlogov bodisi iz praktichnosti zaradi ribolova ali kar zaradi prometnih prednosti in varnosti vodnih poti.n. ni ugotovljeno) je iz srednje kamene dobe okoli 5000 pr. da obstaja dolochena koherenca. Njegovi prebivalci so bili lovci na jelene. Pravih razlogov za kolishcharstvo ne poznamo. to je trajalo nekako do okoli leta 1800. ki je postopoma uplahnila. nastajali so valobrani. klini in koshchene osti. merjasce.sht. Prvo znano naselje (stalno ali le lovska postaja. cheprav so nakljuchno zhe leta 1854 nashli prve sledove. Ljubljansko barje lezhi v osredju Slovenije na juzhni strani Ljubljanske kotline. to se je nabiralo na dnu vsakokratnega jezera. in lahko rechemo.Lucijan Vuga keltskim vplivom. Alinei z obsezhno argumentacijo zagovarja prisotnost Slovanov-Slovencev na podrochju. zadnje jezero. odkritega orozhja in orodja v barjanskem in rechnem blatu. Tako smemo shele konec kamene dobe okoli 3900 pr.11. ki so jih odkrili arheologi. Kontinuiteta barjanske kulture se je nadaljevala vse do chasov rimskega imperija. Che to Alineijevo teorijo povezhemo z Oshtirjevimi raziskavami o prajezikih.2010 10:18:01] . zhe najmanj dve to tri tisochletja pr. imeli so zhe udomachenega psa. Razen manjshih raziskav bolj http://www. obstaja vech teorij. Z nastopom bakra in brona so se oprijeli tudi kovinarstva. Raziskovanja na Barju datirajo v leto 1875-1877. poljedelstva in tehnologije brona tudi svoj jezik.« Skratka. ko je nash prednik zhe obvladal zhivinorejo in poljedelstvo ter tudi zaradi njega krchil gozd. ki so jih s pridom uporabljali.n.revijasrp. in nabiralci. Toda izrednega pomena je postavljanje Ljubljanskega barja v sredishche tega dogajanja.n. svoja domovanja pa so postavljali na kopnem barjanskih osamelcev. so Slovani prinesli na prostor vzhodnih Alp in juzhni del podalpskega prostora poleg neolitske revolucije. ki je naplavljala glineno blato.. v chasu rimskega imperija romaniziran. pomoli ipd. Ta prostor je bil kasneje. tako pravi. Njihovo orodje ali orozhje so bila majhna kamnita praskala. ko so Barje kultivirali in utrdili po njem poti. Zato tudi v zadnjem delu te knjige obravnavam relikte. kjer zhive danes Furlani oz. on misli. che povzamemo Alineija.

53. Velushchek http://www. 2002 – dr. lesen lok. Sklepajo. Seveda to niso bile ceste v danashnjem pomenu besede. da je shlo za dvokolesni voz z govejo vprego. Zgodovina tehnike shteje izum kolesa za enega najpomembnejshih za razvoj civilizacije. ko so nadaljevali izkopavanja leta 1992 odkritega kolishcharskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja pri Verdu/Vrhniki iz eneolitskega-bakrenodobnega chasa.htm[16. kakrshno je osrednja Slovenija – to je zelo pomembna domneva.n. ohranil se je npr. Kasnejsha kolesa z naperami so znana shele okrog leta 2000 in so rabila za gradnjo bojnih voz. Podobna kolesa s kolishch v Shvici in jugozahodni Nemchiji so datirana samo po kulturnih plasteh. kar naj bi se kasneje preneslo she na konstrukcijo voz. Nekateri domnevajo. da je to najstarejshe leseno kolo na svetu.Prazgodovinsko kolo . saj je loncharstvo dozhivelo kakovostni preskok prav z uporabo vretena pred 5000 leti v Mezopotamiji.revijasrp. A.sht. vendar pa je shlo za dovolj utrjene in po shirini ustrezne smeri. ki jih je lahko premagovala volovska dvovprega in so jo vzdrzhala tako zgrajena lesena kolesa s tovorom. ki sicer sprhni. torej se je os vrtela skupaj s kolesom. dvoje ploshch povezujejo shtiri letve.2010 10:18:01] . Pri zemeljskih delih poshkodovano 72 centimetrsko polno kolo je ohranjeno do dveh tretjin. in pésti shtirikotnega preseka 124 cm dolge osi z zagozdama se lepo ujemata v sredishchno shtirikotno odprtino kolesa. da so taka kolesa poznali tod v istem chasu ali she prej. Po svoje so barjanska tla dober konzervator tudi za les. (RAU) Povzeto po Arheoloshkem vestniku. Dobro leto kasneje so z dunajskega inshtituta VERA potrdili radiokarbonsko datacijo 3350-3100 pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. primeren za tezhavnejshe. kar naj bi pomenilo.Lucijan Vuga sistematichnih do let 1970-77 ni bilo. hribovito zemljishche. da so bile zhe v tistem chasu razpredene za voz primerne poti shirom po Sloveniji. Toda najdba z Ljubljanskega barja nakazuje. saj kazhe na promet v shirshem prostoru in ne le lokalno na Ljubljanskem barju ter obenem potrjuje. da je zachetek kolesa v loncharstvu. A dalech najsenzacionalnejshe je odkritje lesenega kolesa s pripadajocho osjo zgodaj spomladi leta 2002. v sredini je 5 cm debelo in se proti obodu tanjsha..11. ker so precej lazhja.

pa tudi najrazlichnejshi nepridipravi so prezhali ob njih na bogate popotnike..Prazgodovinsko kolo .11. ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE http://www. Ne smemo zanemarjati pomembnosti vodnih poti. ki so bile v davnini she najhitrejshe in tudi varnejshe v primeri s kopnimi.2010 10:18:01] .revijasrp. ki je po izlivu v Socho dosegla Jadransko morje (o chemer baja legenda o argonavtih). Torej je voz s tem kolesom..Lucijan Vuga Ni brez pomena.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. ali pa Idrijca. da lezhe Stare gmajne blizu izvira Ljubljanice. kjer je razcep na Kras in v Vipavsko dolino kakor proti Colu ali Idriji in v Soshko dolino. ki so morebiti celo tovorili dragocenosti. morebiti res prihajal do Ljubljanice oziroma takratnega jezera kot vodne poti s tamkajshnjega zahodnega goratega podrochja. te pogosto niso bile vzdrzhevane ali jih je odnashalo neurje. Na drugi strani gora je tekla Vipava. saj je to na tistem robu Barja. primeren za hribovitejshe predele. kjer se zhe zachnejo vzpenjati poti proti Logatcu in od tam naprej prek Postojne na Razdrto. po kateri se prav tako pripluje do Soche in spet v morje.

na jugu segli do obronkov gora nad Gorico in malo chez na Kras. namrech je planota nasploh travnata z vmesnimi gozdovi in zlasti primerna za pasho. Prav na svojem severnem koncu se stika z Mostom na Sochi in tako z obmochjem svetolucijske kulture. vendar niso le pobochja proti Sochi in Idrijci obrashchena z gozdovi in zelenimi pashniki.Zaklad z Banjshke planote . pa tudi Karnijske Alpe in Dolomiti so ob lepem vremenu kot na dlani. Pod zgornjim naslovom bomo obravnavali nekoliko shirshe ozemlje kot samo Banjshko planoto. Dokaz za to je nakljuchna zakladna najdba s Kanalskega Vrha. Od tod se odpirajo chudoviti razgledi po vseh Julijcih. Osrednji del http://www. od tam pa na Nanoshko planoto.2010 10:18:55] . ki so prispevala k nastanku svetolucijske kulture. Banjshki planoti.11. le da so premalo raziskane ali skoraj povsem neraziskane. Proti vzhodu se planota nadaljuje v Trnovski gozd. na zahodu do Nadizhe in na severu do Idrijce. ki lezhi na povprechni vishini med 600 in 700 m nad morjem. prav nasprotno je moralo biti res. pravimo na kratko tudi Banjshice. Ozemlje je krashkega znachaja.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.revijasrp. zajeli bomo she Chepovanski dol na vzhodu. da so ostale zunaj zanimanja Svetolucijcev v dolini.htm[16. da so namrech tudi Banjshice sodile v tisti krog dogajanj.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE Banjshice so nad Mostom na Sochi in povsem zgresheno bi bilo rechi.

sicer pa je polna krashkih brezen.Zaklad z Banjshke planote .2010 10:18:55] . bo morda najbolje. Vodice. Kuk.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. geologi sklepajo glede na geoloshko sestavo in izoblikovanost reliefa. Planoto po sredini deli globoka zareza potoka Avshchka.htm[16. da si ogledamo davno omrezhje poti. na jugu na Prevalu pa v gorishko ravnino. a kar 20 km dolga in 300 do 400 m globoko vrezana v okolishki relief ter v bistvu lochuje Banjshko od Trnovske planote. morda Socha ali kakshen drug vodni tok.revijasrp. Chepovanska dolina se na severu pri Grudnici prevali v dolino Idrijce. Jelenk. Podlashki vrh in Sveta Gora.Lucijan Vuga Banjshic ima naokoli nekaj sto metrov vishje vrhove kot strazhne stolpe: Rojchev hrib. http://www. K srechi je bil mozh toliko osveshchen in poshten. da je zadevo prijavil pristojnim in se je zaklad ohranil v celoti ter v izredno dobrem stanju. Kje je ta Kanalski Vrh? Da bi umestili to mikrolokacijo v shirshi in najshirshi prostor. da je nekoch zdavnaj tod tekla reka. v moji knjigi Jantarska pot).11. Kobilek. najgloblje je juzhno od Kanalskega vrha in sega vsaj 518 m globoko. na osrednjem delu je travnato Sleme. ki jih je skoraj sto. o tem so geologi veliko razmishljali (prim. Chepovanska dolina (ali kot nekateri she pravijo Chepovanski suhi dol) je le 1 do 2 km shiroka. menda se je to nakljuchno zgodilo domachinu. Torej na Kanalskem Vrhu so odkrili depo. Volnik. Kanalski vrh. ki je z minskim detektorjem iskal predvsem ostanke iz prve svetovne vojne.

kako so bile te poti razpredene po nashem ozemlju. da so Rimljani pretezhno le izboljshevali.htm[16.revijasrp.11. http://www.Lucijan Vuga Che izhajamo iz domneve..Zaklad z Banjshke planote .2010 10:18:55] . shirili in utrjevali (pra)stare poti ter gradili mostove ipd.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. potem bo zanimivo pogledati.

na drugo stran pa chez Cerkljansko in Idrijsko pogorje v Shkofjo Loko ali proti Vrhiki in Logatcu na Ljubljansko barje.2010 10:18:55] .revijasrp.11.Lucijan Vuga Chez Banjshko planoto so zhe v predzgodovini vodile poti od obal Jadranskega morja na Tolminsko. od tam pa chez gore v Bohinj in na Gorenjsko.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. http://www.Zaklad z Banjshke planote .htm[16.

Lucijan Vuga Izsek iz zemljevida v Zgodovina Slovencev (CZ. za katere ni prav jasno. pa mora biti she veliko stvari pod zemljo in celo tam. A ne tako redko so tudi povsem opustili dolocheno lokacijo. kako so potekali. ki je nepopoln. ki sta jo prekrila zemlja in rastje. Pri Siliganumu se je cesta razcepila. Drugi krak pa se je vzpel proti Chepovanu in Banjshicam. da danes komaj she slutimo njeno preteklost. Zhe bezhen pogled na zemljevid nam omogochi. marvech pravcate zaklade. str.revijasrp. str. Iz zemljevida. 2002. 1979. prizidavali. kakrshen je tisti s Kanalskega Vrha. narodov (nacionalizmov) in danashnja arheologija: »Dokler bomo arheologi she naprej vztrajno iskali popke narodov tako. da si ustvarimo podobo o tem. en krak je potekal po desnem bregu Soche. Irena Mirnik Prezelj je zapisala naslednjo misel (Arheoloshki vestnik. da je od morja shla cesta od Gradezha in Ogleja po desnem bregu Soche do Pons Sonti ter naprej po Vipavski dolini. medtem ko je od Fons Timavi shla pot proti severu na Kras in se tam razvejila na vech strani. 53. saj manjkajo odseki. kjer doslej ni nihche niti pomislil. shirili.2010 10:18:55] . Zato nas ne sme chuditi.. che she danes odkrivajo ne le posamezne antichne predmete. kako poseljena je bila pokrajina zhe od nekdaj in so kasnejshi rodovi pretezhno le nadzidavali.11. Ljubljana.htm[16. Na tem predalpskem prostoru mrgoli najrazlichnejshih zhe odkritih in bolj ali manj raziskanih najdishch. 73): Rimske ceste na podrochju Slovenije. je razvidno. da bomo enachili http://www. Ochitno so po teh cestah ne shele takrat.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.. ampak zhe veliko prej potovali trgovci in drugi z boljshimi ali slabshimi nameni. to je po vzhodnih obronkih Gorishkih Brd.Zaklad z Banjshke planote . in je pripeljala do Mosta na Sochi ter od tam naprej proti Kobaridu in Bovcu na Koroshko ali v dolino Idrijce oziroma Bache. 385-401) v chlanku Sodobna sociologija o problemih etnichnosti. kot smo zhe slishali od strokovnjakov.

a je lahko poplachano z velichastnostjo in vzhichenjem odkritja. Videli bomo. da nich ne vem«.11. in. I in II. vendar se mi zdi zanimivejsha kasnejsha doktorska teza Petra Turka iz leta 2000: Depoji pozne bronste dobe med panonskim in apeninskim prostorom.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. ne bomo nikoli razumeli mnogovrstnih praks. 1996). rodove. da na temnelju teorije kontinuitete pojasnjuje tudi neolitske jezike. ki so vkljuchene v oblikovanje preteklih etnichnosti (podchrtala avtorica). je v tem. ljudstva. da je zanj pomembno delo B.htm[16. Che mi je bilo torej pred shtirimi leti jasno. pa lahko po mojem mnenju mnogo bolje pojasnijo genezo in vzvode za npr. cheprav niti od dalech ne mislim tega aplicirati na Petra Turka. Bavdek (Depojski najdbi s Kanalskega vrha.revijasrp.2010 10:18:55] . v najnovejshem chasu pa na primer Mario Alinei. hkrati pa bomo she naprej dajali nacionalistom v roke shkarje in platno za ukrojevanje mitemov. to sicer prinasha tveganje. to mu omogocha. da je tudi najdba na Kanalskem Vrhu dokaz take interakcije na velikanskih razdaljah od Male Azije do nashih krajev in she dalje. toda (pra)zgodovina se pach ukvarja s chloveshtvom na njegovi poti od primata (ali she pred njim) do danashnjih dni.« (podchrtal L. ki nam she danes s sodobnimi prevoznimi sredstvi vzbujajo sposhtovanje.) Tako strokovno poshtenost globoko sposhtujem in jo jemljem v smislu velikih duhov preteklosti: »Vem. mi danes to ni vech niti najmanj jasno. In kako bi le prenesel. imenujmo jih plemena. II. To.« Drzhalo bo.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. da sem chlovek. Vendar se paleolingvisti trudijo razpoznati in rekonstruirati davne jezike in njihov razvoj. ''nenaden'' pojav mediteranskega bogastva v elitnih grobovih starejshe zhelezne dobe. o chemer pojem in po chemer hrepenim.Lucijan Vuga arheoloshke kulture z monolitnimi etnichnimi entitetami. v B. Trzhana (ed. vojnam in celo medsebojnemu iztrebljanju.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem.Zaklad z Banjshke planote . da eno domislim in zdruzhim. ker odrazha nov. Banjshko najdbo sta opisala Beatriche Zhbona-Trkman in A.V. Ljubljana. To pomisel mi potrjuje she ena od njegovih iskreno-pogumnih in za mladega doktoranta drznih izjav (tochka IV): »Znachilnost teh mlajshih depojev in prostorske navezave. ki jih nakazujejo njihovi predmeti. ki povsem zanika rasistichne teorije. kar me pri njem navdushuje. ki jih zaznamo v naslednji Turkovi navedbi (III): »V septembru 1995 [sem] sodeloval pri strokovnem izkopavanju depojskih http://www. kar so drobci in zagonetke in srhljive zadeve. Nichkolikokrat je bila zhe opisana davna trgovina ali blagovna menjava na takshnih oddaljenostih. W. saj je to grupiranje botrovalo vsakrshnim spopadom. Trzhan (ed. da je bilo tega veliko in tudi danes ne gre brez tovrstnih zastranitev. a je po drugi strani prispevalo k razcvetu in bogatitvi. svezh odnos do zgodovinskih interpretacij. sledi iz teh premis. oplajanju razlichnih kultur ali civilizacij. eden izmed njih je nash Karel Oshtir. ustvarjalni napor v katerikoli znanosti je preskok iz okvirov veljavnega in vstop v svet she neznanega. nenazadnje. regionalno. narode ali kakor hochemo. interpretativno shemo. ki je dokazal erudicijo in moch sklepanja. da bo ob 40 poznanih poznobronastodobnih depojih iz podrochja Slovenije v bodoche mozhno vsakega novoodkritega elegantno umestiti v obstojecho kronoloshko strukturo. Zhe motto njegovega dela je nenavaden. togih doktrin in predpisanih obrazcev. izbral si ga je pri filozofu F. ki jih opredeli tudi s precizacijo. ter je s svojim prispevkom hotel dopolniti in spremeniti poudarke in interpretacije tega dela. In pri tem se ni mogoche izogniti niti skupinam ljudi. Nietzscheju iz dela Tako je govoril Zaratustra: »In vse. che bi chlovek ne bil tudi pesnik in razreshevalec zagonetnih in srhljivih zadev!« V tem citatu vidim Turkovo zheljo po izstopanju iz ustaljenih shem.

kakrshno je nedavna objava bronastodobnih depojev in posamichnih najdb iz Slovenije. ker usmeri nasho pozornost na tolikokrat izrecheno opozorilo uglednih zgodovinarjev. Peter Turk se je podrobneje posvetil tudi kolesnim obeskom.2010 10:18:55] . da zagovorniki . L. drugi strani trdno ostajajo za svojimi okopi in se she ne nakazujejo take ali drugachne kompromisne interpretacije.. saj je igrala v starih chasih dolocheno filozofsko in predvsem religiozno vlogo. med skupnostjo in svetom okoli nje? Po eni strani drzhi. da se z delom. ki bistveno zadeva shirshe vidike historichne interpretacije pozne bronaste dobe na nashem prostoru. kot so trgovec in trgovina (in ki nosijo s seboj nikoli izrecheno.. Nadaljuje se zhivahna debata o razumevanju razlogov . ki naj bi bili nosilci simbolnih sporochil uporabnikom oz.V.. marvech bi le nakazal dolochene povezave..Zaklad z Banjshke planote . prav tako shpekulativne .. cheprav je predstavljala prvi skromen korak k sodobni kemiji. da se ne izogiba niti nenavadnejshim sklepom http://www.« In nekoliko naprej she (III in IV): »V novejshem chasu so nastopile shtevilne novosti v kronoloshkih raziskavah in absolutni dataciji poznobronastodobih in starejshezheleznodobnih horizontov. da je tako obsezhna in kompleksna tematika. tako rekoch neizchrpna in lahko take objave le spodbujajo nadaljnje raziskave. pri tem se po Turkovem mnenju velja vprashati. ali ta najdba lahko prispeva k sploshnemu razumevanju problema ''neracionalnih vidikov metalurshkih dejavnosti'' in ali velja teza o proto-alkimistichnem obnashanju bronastodobnih prebivalcev Evrope? Po njegovem je alkimija nedvomno pojem. kamor je sodila tudi numerologija. numinis »moch. da so v zgodovinopisju nujne interpretacije hkrati brezpogojno ves chas podvrzhene tudi kritiki in reinterpretaciji. ki jih je mogoche predvidevati na podlagi predmetov iz tega depoja in drugimi zelo dalech stran.Lucijan Vuga najdb iz Dragomlja . na eni in . Kolesasti motivi so prvotno predstavljali lunarni simbol in Peter Turk se vprasha (po pripombi 213): »Je mozhno v navedenih nenavadnih znachilnostih gradiva iz Kanalskega Vrha I videti prazgodovinski izraz dejavnosti. posebej che jih poskushamo aplicirati na gradivo in populacije iz globoke prazgodovine.revijasrp. ki se ga v modernem smislu jemlje kot nekaj slabshalnega. za katero je mogoche rechi. da so tudi vse teze.« Che povzamem iz omenjenih razprav..htm[16. Po drugi strani pa se moramo zavedati. Menim.: nemshko numinos. lahko dolocheno temo pospravi ''ad acta''. da predstavljajo novi podatki iz Dragomlja v tem smislu izredno pomembno dopolnitev in nudijo mozhnost kvalitetnega preskoka pri interpretaciji depojskih aktivnosti. Peter Turk nadaljuje (IV): »Ne nazadnje. s poglabljanjem v prehajanje iz kaosa v red. Vendar alkimija naj ne bi bila zgolj to. cheprav so nekaj predmetov prepustili najditeljem. bozhja volja«). je depo s Kanalskega Vrha ena redkih vechjih najdb meshane sestave.. sredstvo obrachanja k numinoznemu (op.. Ni moj namen. iz latinshchine numen. povezanih s simbolnim urejanjem odnosov v skupnosti. ki izhajajo iz sodobnih naravoslovnih – predvsem dendroloshkih – datacij naselbinskih in grobishchnih sklopov. ki so bronastodobne prebivalce vodili k tovrstnim dejavnostim . se ne strinjam. za razumevanje razlogov.. za razliko od sploshno uveljavljenega preprichanja. Nasprotno menim. ki brez kakrshnekoli refleksije aplicirajo pojme.. da opisoval vsebino depoja. Ochitno Peter Turk ostaja zvest svojemu mottu. da so tovrstne teze shpekulativne..11. da je ohranjena v celoti.. a kljub temu samo po sebi umevno sodobno konotacijo) na globoko prazgodovino. pri chemer se zdi.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. celo v Mali Aziji.«.« Ta izvlechek se mi je zdel primeren.

verske ali utilitarne potrebe in obichaje. za pokritje nujnih izdatkov. toda nich nenavadnega se nam ne zdi tudi v nashem okolju.. pogache brona. Torej je nakit obenem neke vrste prirochen prihranek za hude chase. glede na svoje kulturne. kaj v bistvu pomenijo posamezni predmeti. in ker so potovali po shirshem prostoru. to se vleche vse do danashnjih dni (in zdi se mi. zhenska nosi pretezhni del svojega zlatega nakita na sebi. to sodi zhe v sfero prvotnega abstraktnega umovanja ob chlovekovem iskanju odgovorov na skrivnosti narave.Zaklad z Banjshke planote . bozhanstva in podobno. kot je bil nash Igor Torkar-Boris Fakin.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da je tista oseba vse to pomalem.11. so prenashali s tem tudi znanje in védenje iz shirokega sveta. da v muslimanskih dezhelah. Tako so bili verjetno mnogi trgovci hkrati tudi livarji in celo umetniki. to so bili ljudje. obrtnik-metalurg . S tem pa so povezana verovanja v magichne. Morda je to poenostavljen primer. saj je chlovek vselej celovita osebnost in ne le zgolj enostranska.2010 10:18:55] . da so chedalje bolj v navadi). Mislim. ki jih je davni popotnik. toda ali je nakit res samo v okras? Nekateri opozarjajo. Drugi raziskovalci so zhe dognali. Primerki: vzorci kolesastih obeskov s Kanalskega Vrha – iz dela Petra Turka http://www.revijasrp. Tu obravnavani kolesasti obeski res lepo pristajajo zhenski kot nakit. che kdo v stiski proda ali zastavi celo porochni prstan. ki si je zazhelel to ali ono. trgovec. ni prenashal le konchnih izdelkov. kjer sta poroka in tudi lochitev veliko manj formalizirani kakor v nekaterih drugih okoljih. ki je lahko nenadna. charobne nadnaravne sile. ''shpekulacijam''. marvech tudi polsurovino – ingote. A gre za she nekaj vech.(?) zakopal na Kanalskem Vrhu. Skratka. vkljuchno s tujo mitologijo. verovanji in navadami.. vzame s seboj najnujnejshe premozhenje. morda ali skoraj gotovo tudi iz Male Azije ali iz Grchije in z Balkana tudi v nashe kraje. tako je lahko kemik priznan pisatelj. po vsem sodech. tako je bil veliki pesnik Goethe tudi fizik in she kaj. ki so sproti izdelovali modele za ulivanje. da bi le vrtal proti resnici. da ne omenimo drugega okrasja.htm[16. kiparji. da v primeru lochitve. Nedvomno pa so bili zhe od prachloveka dalje v rabi najrazlichnejshi amuleti. pri narochniku. kot jim sam pravi. To je bila v nekem smislu prvotna globalizacija. Davni popotnik.Lucijan Vuga ali. bogati z raznovrstnim praktichnim znanjem. vrazhni obeski proti urokom. da so posamezni izdelki nastajali na kraju samem.

ko je bilo to mejno podrochje za indoevropske Hetite z blizhnjo prestolnico. She vech.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. saj se med potresi nekateri zamashijo in odprejo novi. ki jih omenja Homer v Iliadi. prostrana neplodna pustinjska ravan. da iz zemeljskih razpok vrejo na dan mochni vrelci pitne vode. str. da so poljedelci v utrjenih naseljih z vodo pridelali dovolj hrane za vzdrzhevanje sebe in vojashke posadke. 16-18) je objavljena tudi zgornja slichica kolesastega obeska.revijasrp. saj so zacheli s sistematichnimi izkopavanji shele proti koncu osemdesetih let 20. V prispevku arheologa Rogerja Matthewsa (tudi direktorja angleshkega inshtituta za arheologijo v Ankari) Project Paphlagonia: landscapes with figures (Anatolian Archaeology. Matthews zachenja svoj chlanek z naslednjimi besedami: »V projektu Paflagonija prouchujemo nachine. che zhe ni bila zibelka Indoevropejcev (po Colinu Renfrewu). da je Mala Azija izrednega pomena za preuchevanje zgodovine in povezav Evrope z Mezopotamijo. n. saj naj bi prek Anatolije prihajali vplivi neolitske revolucije v nashe kraje. a vseeno so na dolochenih obmochjih vselej znova vznikala iz rushevin. nedalech od mesta Orta. ki so znani danes. st. slano kamnito zemljishche. kar je primerljivo z znamenitimi zgodnjebronastodobnimi najdbami na lokaciji Alaca Höyük. o tem ne prichajo zgolj pisni viri z nahajalishch v Hattushi in Masatu. in prav v pokrajini Salur. od tod naj bi bili paflagonski Veneti. kar je v teh pustinjskih in sushnih krajih pravcati blagoslov. najdenim v depoju na Kanalskem Vrhu. Prav tu so nashli bronasto britev in tolkach ter zlat obesek. ko se je podajala na kazenske ekspedicije v gore nad Kashke.11.. Najdbe iz srednjega paleolitika potrjujejo. 5. kako pokrajine in ljudje medsebojno vplivajo. Tudi potresi so pogosti in arheoloshko je potrjeno.Lucijan Vuga Poshkodovani zlati kolesasti obesek iz bronaste dobe iz Salurja v Turchiji Kljub temu. Research reports of the British Institute of Archaeology at Ankara. Tudi vodni izviri niso bili vselej samo ti. marvech tudi utrjena naselja na strateshkih tochkah. to so bile oskrbovalne postojanke za hetitsko armado. http://www.2010 10:18:55] . 1999. je morda predstavljalo naravno mejo kot nikogarshnja zemlja za Hetite med pozno bronasto dobo. da ne bi prihajalo do blagovne in kulturne izmenjave. Kako to? Prav geoloshke posebnosti omogochajo. V goratem predelu pa je zhivelo ljudstvo Kashka. sodelujejo v razlichnih chasovnih obdobjih. je takshno obsezhno lezhishche. je zlasti njen severni del razmeroma slabo raziskan.htm[16. nenehna pretnja prebivalcem v ravnini. ki povsem ustreza obeskom. od koder je bilo mogoche nadzirati shirsho okolico.« Podrochje Paflagonije (mimogrede. da so takratni prebivalci izkorishchali to kamnino. She pomembnejsha za arheologijo Salurja pa je v gomili najdena glajena lonchenina iz daljshega obdobja. njihova prestolnica Hattusha je lezhala komaj nedaj deset kilometrov juzhneje. R. in ljudje se med koristmi in napastmi odlochajo v prid prevladujochega. da so prishli na pomoch Trojancem za obrambo pred Grki) je geoloshko dokaj neprimerno za chloveshka bivalishcha. da so v tisochletjih mnogi rushilni potresi povsem unichili tamkajshnja mesta. ki pa so pretezhno slana. Ob glavni gomili so jasni znaki zgodnjebronastodobnega pokopalishcha s shirokimi zharnimi pokopi. a so hkrati imela zagotovljeno svezho pitno vodo z njivami v okolici! Torej so Hetiti vojashko obvladovali zelo nemirno pokrajino tako. namig na morebitno bogastvo tega nahajalishcha in regije v 3. morda od neolitika in halkolitika skozi zgodnjo bronasto dobo vse do zhelezne dobe. toda zhe v bronasti dobi ni bilo nepremagljivih ovir. ki je na zhalost zaradi oranja skoraj unicheno. V Paflagoniji je kakshnih shest manjshih jezer.Zaklad z Banjshke planote . Za chas kamene dobe so bila pomembna nahajalishcha kremena. Torej nekaj tisoch kilometrov narazen sta ti dve najdbi. sht. vol. tisochletju pr.

Seveda so bile take skupine nadvse bojevite in neredko brezobzirne.11.! Ali je shlo pri tem res zgolj za posamezne popotnike. da jih ne bi pognali v prevech krute razmere in bi jim dali dovolj poletnega chasa za posevek in prvi pridelek. a obenem tudi dozhiveli prijaznejshi sprejem kot prinashalci novih dobrin. kot je mogoche dognati po drugachnih grobnih pridatkih – pojavili so se tumulusi na slemenih. da so poiskali nachin. ''svete pomladne odprave'' (ali kakor jih she drugache poimenujejo). da je bilo pravih t. magija. neke vrste potujochi srednjeveshki vitezi. kako se je v tistem chasu na ogromnih razdaljah poravzaprav razvijala skoraj identichna kultura ne le v (morebiti nakljuchnem) okrasju. zato so plemenski stareshine spomladi dolochili skupino godnih mladcev in mladenk. zhivinoreja. gorskih vrhovih in celo na dnu gorskih dolin po vsej Paflagoniji. To ni tako chudno.i. da so se prikupili. Obichajno je to sledilo po hujshi zimi. spomladi pa zato. ki se je prevech namnozhilo. zvechine je shlo za lokalno. ali za t. ko jih drugje niso potrebovali vech ali pa so se morali umakniti po porazih ipd. kakshne vplive akadshchine je mozhno zaznati v slovenshchini. kot smo zhe pogojno rekli ''elit''. http://www. da so bila gradishcha odgovor na pomembna dogajanja na shirshem prostoru Sredozemlja. gradbenishtvo. selitev ljudstev v resnici kaj malo. kultura. potem onemu gospodarju. in ugotovil presenetljive podobnosti. cheprav je nenavadno..? Zagotovo ne! Obstaja vrsta indicev. To je bil pojav zmanjshevanja demografskega pritiska v okviru nekega rodu ali plemena. ''akulturacijo''. n.htm[16. Ta nekoliko daljshi povzetek iz porochila arheologov o izkopavanjih v Paflagoniji se mi je zdel primeren zato. ki so se vdinjali zdaj temu. trgovce. nova semena itd. Stotine zheleznodobnih tumulusov ob takratnih naseljih she chaka na raziskovalce. sht. poljedelstvo. marvech tudi v utrjevanju naselij. da se pojavljajo celo v bolj odmaknjenih krajih. a je on nashel zanje ustrezno razlago v prastari akadshchini.Zaklad z Banjshke planote . orodje in orozhje. pri chemer so jim poleg vojashkih veshchin prishla prav znanja. che sedaj spoznavamo globoke vzporednice tudi na podrochju arheoloshkih najdb.i. za katere niso poznali etimologije. prisiljene so bile zlepa ali zgrda prisvojiti si zemljo. obdelovalno zemljo. brez katere ni bilo prezhivetja. da so morda sluzhila bolj za zavetje kakor za stalno prebivanje. Drugi vzrok za selitve manjshih skupin so bile t.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Prav za zhelezno dobo je znachilno she posebej mochno utrjevanje naselij na vrhovih vzpetin. Po Semeranovi metodologiji sem prouchil. jih opremili z orozhjem in orodjem pa s primerno zalogo hrane (ali pa tudi ne) ter jih poslali v svet. omejeno nasilno prisvajanje zemlje.2010 10:18:55] . s suhozidanimi obzidji in neredko z utrdbami. Drugachen.. verovanja. bolj domiseln pristop je bil. kakrshno so kolesasti obrochki.i. Mislim pa. iskalce rud. bodisi da so bile to vojashke kaste.revijasrp.. je propadla hetitska drzhava in prishli so Frigijci. da pri tem ni shlo toliko za ''selitve ljudstev''. kako se ponuditi ljudstvu na novih ozemljih kot koristni prishleki. in kakor so to opravili. utrjevanja naselij itd. da si poishchejo novi svet. kar kazhe na to. da vidimo. marvech bolj za gibanje relativno majhnih skupin. razbrani z mnozhice glinastih ploshchic. ki ga je izzvalo nenavadno veliko shtevilo latinskih in grshkih besed. je primerljivo z gradishchi na Krasu in v Istri! V Jantarski poti sem tudi nakazal jezikoslovne raziskave semitologa Giovannija Semerana. izkopanih v Mezopotamiji. Tako lahko domnevamo.Lucijan Vuga Okoli leta 1180 pr. metalurgija. zdravilstvo. miroljubnejshe spajanje z dotedanjimi prebivalci ali za kombinacijo enega in drugega.

Bate je pri izvoru nekdanji etnikon . Na zemljevidu so zbrane pomembnejshe tochke iz bronaste in zhelezne dobe na obmochju Posochja.revijasrp. Podatki so iz razlichnih virov. ki ga najdemo v rokopisni zapushchini Milka Kosa (Topografija V – Primorska A – Q(R). ko je prodrl v te dezhele rimski imperij. Dragovice (med kmeti Dragonja).si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Baske – pridevnik iz osnove *bet s sufiksom –ьsko. Veneti v slovanskem akuzativu oblike (grem ''v Venete'')«. Lazi. in villa Betach leta 1291. za naselje Bate govori drugache: »Beth leta 1200. http://www.htm[16. prva kartoteka. Spodnje Banjshice. obchina pri sv. v *bet – po Bezlaju antichno ime Veneti.11. Betach 1373. verjetno Zgornje Banjshice.Lucijan Vuga Ni nobenega razloga. pri chimer naj bi prishlo do slovanizacije tamkajshnjih Italidov. in Beschiza sub nemore 1373. Bitezh. auf der Bainsicz 1471 – zhupa. tako pogosto instrumentaliziranimi v najrazlichnejshih (pred)zgodovinskih teorijah. torej *betьskъ > *besk > baske. Batho 1412. da se ne bi kaj takega v razlichnih obdobjih bolj ali manj intenzivno dogajalo tudi na nashem ozemlju. ki pravi. Arhiv SAZU). najvech iz Grafenauerjeve Zgodovina slovenskega naroda in Il ripostiglio di San Pietro presso Gorizia. Betackh 1300.2010 10:18:55] Za Banjshice naj bi veljalo. Zgornje Banjshice.Zaklad z Banjshke planote . Toda zhe en sam podatek. Nekoliko kasnjeshi so prvi zapisi za Banjshice: auf der Alben in der obern. Shele veliko kasneje naj bi bili ti ''Italidi slavizzati'' – Ladinci poromanjeni. ki jih ne smemo zamenjevati z Italiki. da so bili SlovaniSlovenci prinashalci neolitske revolucije in bronastodobne tehnologije v Vzhodne Alpe ter na njihovo centralnovzhodno in vzhodno ravninsko podnozhje. pa tudi z nashega ozemlja drugam! Prav zato je povsem sprejemljiva teorija kontinuitete Maria Alineija. vanjo spadajo Avche. leta 1370. da so bile razmeroma pozno naseljene. Lazi. tja spadajo Podleshche. ob chemer ima Kos pripisano »druga krajevna imena Baske. Betocckh.

Zaklad z Banjshke planote . Bacha (vas). Otalezh: montes Otales 1063. ze Alsz in der Kanngel. Idria 1377. apud Idriscam 1321. Bremci pri Kanalu na Banjshki planoti: Brenich okoli 1370. Subrigl. pripomba Kosa: v grupo Banjshice. ki kazhe na naseljenost. zato jo je treba ubrati v breg chez prelaz Preval pod Sv. Avche nad Kanalom: ze Als. villa Mercine 1291. Goro v Grgar in od tam se cesta razcepi proti severovzhodu v Chepovanski dol. in der Ider 1398. Lohka na Banjshicah: Lohca 1200. Bitezh nad Grgarjem: Wittes ok. villa Palve 1291. na katerem so pognale v novejshi dobi bujne mladike tolminshchine. se Gregaer 1398. da so morale biti Banjshice naseljene zhe v davnini.2010 10:18:55] . Hub che/cze(?) Alpes das gehaizzn ist Wanichowe okoli 1330.: gl. Ker pa je vselej ob prometnicah tudi kakshno pochivalishche. Avshka govorica je drevo z beneshkoslovenskim dialektalnim deblom.. Anhovo: in villa Wanicho 1277. Shebrelje: Sibrielge 1377. Sabrigl 1493.revijasrp. proti severu pa na Banjshice.Lucijan Vuga Duhu. zavetishche. st. imamo she eno potrditev. ki pricha. v kasnejshi dobi vpliv tolminshchine. Roje med Dragovico in Ravnim na Banjshicah: Roya okoli 1200.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Bacha. Paljevo: Pallow okoli 1200. Gregor. Idrsko pri Kobaridu: Idrisca 1086. Idrija pri Bachi: Idria 1086. Idrisca 1258.. Othalisch 1377. beneshki govor. opomba Kosa: po Kelemini Anhovo morda iz nemshkega Anninghofen. da so tod chez tovorili dragoceno blago zhe v davnini. Zarshchina. Soshka struga se izredno stisne in je nadvse neugodna za poti. Fobca pri Grgarju: dorff ehe Fäwawicz/ eze Febawicz 1368. enako meni Kelemina. Bezlaj > predslovensko ime.htm[16. ad villam Brachi 1486. Othalisach. villa Isduca 1351. v okolici Anhovega Goljevo. Luciji. reka na Tolminskem: Baza 1377. V Solkanu se namrech ravnina koncha. Mimo Chepovana. Sibrigil 1451. Gargar 1412. Gregär. Gaergaer okoli 1370. Gargar 1460.11. Mrcinje na Banjshicah: Mercinach okoli 1200. Modraz 1367. Medrus 1398 (tu ima Kos prip. Idrija: in castro de Idria 1347. 1370. Grgar: Gerger 12 st. zahodno od Kanala. Alis 1398. Gargarü 1481 itd. Bodrezh pri Kanalu ob Sochi: Bedruss 1367. kapela v Idriji 1496. in Gargara 12. so morali biti tudi na Banjshicah taki kraji. na pobochjih proti rechici Idrija (Judrio): in villa que dicitur Idria preter sanctam Mariam de monte okoli 1281. da vodijo cheznje najkrajshe in najugodnejshe poti od morja ob Sochi navzgor do Solkana. moramo priznati. Stran pri Kanalskem Lomu: Tran 1398. Brisa (?). Idrija. sodech po tvorbi iz antroponima *Anko. Slatno pri Grgarju: Zlatin okoli 1200. od tam pa chez Banjshice proti Mostu na Sochi – Sv. O govoru Avchanov (Logar). Posebno mochan argument za prastare poti chez Banjshice pa je najdba arheoloshkega zaklada pred nekaj leti. Ker pa po Milku Kosu in Francetu Bezlaju tudi toponimi prichajo o njihovem starinskem izvoru. Che prometno ovrednotimo Banjshice. Bezlaj). infra Talisach et Laich 1290. ki ima prav tako davne korenine in she ne razjasnjeno osnovo http://www. Gregar 1471.

le da takrat s tekocho kovino niso imeli kaj pocheti. na vzhodu pridemo v Chepovan. pomeshano s srebrom. Bolj zanimiv je rudnik svinca in cinka v Rajblu pri Trbizhu. Toda tudi ostanki kopanja in predelave bakrove in kasneje zhelezove rude kazhejo na intenzivno metalurshko dejavnost. ugodna za pasho in gozdarjenje.11. kot porocha Valvasor. Prav gozdovi so bili pomembni pri predelavi kovin ali taljenju stekla. kar pozhira ogromne kolichine lesa. razen da so jo obchudovali.Zaklad z Banjshke planote . vse tako kazhe. Krasu in she najbolj zgornjejadranskim pristanishchem Timavu. je smer chez Banjshice predvsem ustrezala Vipavski dolini. v Trebusho in Shebrelje. a tudi vishinske razlike jih niso ustavljale. Iz doline Idrijce in Bache pa pridemo v Shkofjeloshko hribovje in spet do Save ter chez Gorenjsko na Koroshko. Znano je.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Omenimo idrijsko zhivo srebro. Robicha. Nad Cerknim so she med dvema svetovnima vojnama kopali bakrovo rudo. Poleg prometne pomembnosti pa sama zemljepisna lega Banjshic. saj so zlato. http://www. cheprav je povsem verjetno. z razcepom proti Mostu na Sochi ali mimo Bovca in chez prelaz Predel na Koroshko bolj primerna za potnike iz zahodne Furlanije. Vrhnike in Ljubljanskega barja.revijasrp. tu se Socha zhe umiri in postane ravninska reka. Vendar pa so bili tik Mosta na Sochi v Slapu ob Idrijci srebrovi rudniki. Solkan je okoli 90 m nad morjem. Ta smer je bila zanimiva tudi zato. srebro. kositer in zhelezo iskali na tisoche kilometrov dalech. od tod pa se po strmem severnem pobochju spustimo do Mosta na Sochi. O tem nam prichajo pred stoletji obratujoche steklarne v tej okolici. chez Banjshice pa pridemo v samo sredishche svetolucijske kulture. Kobarida. pot vodi proti zgornji dolini Idrijce. Da se dvignemo na prelaz Preval 325 m. st.2010 10:18:55] . Che je bila vzporedna pot iz Furlanske ravnine ob Nadizhi navzgor mimo Chedada. Banjshice so pravcato krizhishche prastarih poti od Jadrana in najvzhodnjeshega roba Furlanske nizhine v dolino Idrijce. od koder se rahlo spustimo v kotlino Grgarja in spet navzgor do Grgarskih Raven na 519 m. zato je veliko bolj gospodarno tovoriti manjsho kolichino rude k viru energije kakor obratno. Metalurgija pa je pomenila v davnini pomembno gospodarsko dejavnost. Gradezhu in kasneje Trstu. ki so jih povsem izchrpane zaprli shele pred drugo svetovno vojno. Skratka. da ne bi ubirali chim krajshih smeri. toda nedvomno so nekoch dajali vech od sebe. in nekako na tej nadmorski vishini med 500 in 700 m prechkamo Banjshko planoto. iz studenca kmetu nateklo zhivo srebro v cheber. baker. je treba prehoditi okoli deset km. naprej pa mimo Kanalskega Loma v Most na Sochi ali chez Lokovec vse do Vrat. od koder je mimo Idrije razmeroma hiter dostop do Logatca. ker je bila Ljubljanica v tistih chasih plovna in se je po njej brodarilo do Save in naprej proti vzhodu. v davnini ni imelo nikakrshnega praktichnega pomena. kakor je po legendi v 15. ki so zhe nad dolino Idrijce. se je lahko dogajalo tudi v preteklosti. da so v antiki pogosto izbirali poti po vishinah. Ogleju. Spustimo se lahko proti zahodu v Avche ob Sochi. ki.Lucijan Vuga imena. kjer so dokazano kopali zhe v davnini tudi zlato in srebro. da se je tako. v Most na Sochi. pa tudi drugega rudnega bogastva je bilo pred tisochletji veliko. vabi h gospodarski izrabi in s tem k naselitvi.htm[16.

Zaklad z Banjshke planote .si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.htm[16.Lucijan Vuga SVETOLUCIJSKA KULTURA http://www.11.2010 10:18:55] .revijasrp.

2010 10:19:38] . da so hishe vechinoma predeljene s steno iz brun v dva prosotra.htm[16. segalo je v Bashko grapo in po dolini Idrijce na Shentvishko planoto in pomembna sredishcha so bila posejana po Soshki dolini navzgor od Tolmina do Kobarida.. V eni izmed stavb so dobili na kupu bogato razchlenjene ostanke okrasja arhitekture iz prezhgane gline z vrezanimi vzorci trikotnikov. in s tlakom iz sphane ilovice. po drugi strani pa proti Bovcu. po vsem sodech. verjetno z ognjishchem iz prodnikov. Manjsha soba v vkopanem ozadju stavbe je rabila za shrambo. http://www. Vechji je bivalni prostor. Glede videza stavb je osnovno spoznanje.Svetolucijska kultura . po eni strani do Starega sela in Robicha ter naprej proti Kobarishkemu kotu. da pomeni kakovost gradnje in dvocelichnost hishe visoko razvito urejenost kulture bivanja vseh druzhin v naselbini.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Na sonchni jugozahodni strani je bil vhod. Toda obmochje svetolucijske kulture je bilo obsezhnejshe. Posebnost stavb v Mostu je dosledno pri vseh hishah izpeljana drenazha na strani proti polozhnemu bregu.revijasrp. Arheoloshka obdobja.11. Centralno vodena ekonomija svetolucijske skupine v Mostu na Sochi je dosegla naselbino povprechno nad 500 prebivalcev in ustrezno okrepljeno stopnjo druzhbenega sozhitja. Peter Petru. CZ. krogov itd.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SVETOLUCIJSKA KULTURA Posebno dobro smo poucheni o stanovanjski kulturi v prazgodovinski naselbini Most na Sochi (Zgodovina Slovencev. na Vrsnem ali na drugem bregu Livek ter po grebenu Kolovrata na Beneshko stran. z napushchem na stebrih. Tako lahko to stavbo verjetno izlochimo iz vrste obichajnih bivalnih hish in vidimo v njej neko kultu posvecheno poslopje. 52-53). meandrov. str. Kljub osnovni ugotovitvi o enotnih tlorisih velikosti 5x5 m in enako skromno opremljenih notranjostih stavb ostaja v veljavi ugotovitev. Ljubljana. saj je po njem vodila prastara pot na Gorishko prej kakor pa po dolini Soche. ki mochno spominja na podobne prvine v ilirskih stavbah Hercegovine in ognjishchih naselja Donja Dolina ob Savi. s chimer so podaljshali trajnost poslopja. premazanih z glino. pri chemer niso bile izkljuchene niti poselitve pobochij kot v Drezhnici. 1979.

ki jih delijo reliefni trakovi. st. vendar potrjuje povezanost svetolucijske kulture z venetskim prostorom severovzhodne Italije. Pellegrini in A. Prosdocimi – (str.revijasrp. ki je bila neke vrste naravno zaledje dolinskih naselij. Toda poleg odkopanih grobov. da shtevilne situle iz Svete Lucije v sploshnem sodijo v pozno obdobje (IV. L.Lucijan Vuga Arheoloshka in prazgodovinska najdishcha med Kobaridom in Robichem. V celoti so si strokovnjaki enotni. in tako so nekateri hoteli videti tudi v napisih potrditev takih svojih stalishch. a ne toliko njihovemu najstarejshemu obdobju priseljevanja s severovzhoda kakor nekemu kasnejshemu obdobju. podrochje sodi v krog svetolucijske kulture Vendar pa ima svoje posebno mesto v tem sklopu tudi shirshi prostor Banjshke planote.Svetolucijska kultura . je bila v polnem razmahu ''keltizacijska paradigma'' v tesni povezanosti s pangermanizmom. proti koncu 19. ki ga razlichno tolmachijo. Razlichne fibule kazhejo vchasih severnjashke in orientalistichne vplive. V chasu teh najdb.htm[16. Po mnenju prazgodovinarjev bi morale v tej nekropoli potrjevati venetski etnos. bivalishch ipd.2010 10:19:38] . torej onkraj visokih gora. potem ko so se zhe dodobra ustalili na http://www.. da gre pripisati obsezhno svetolucijsko grobishche Venetom. V delu La lingua venetica – G.11.. tudi posode z rdechimi in chrnimi povrshinami. B. se ujemajo s tistimi iz tretjega atestinskega obdobja.. In she vech.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Jereka in Lepence. I/585) beremo: »Velja opozoriti. nas v okviru tega pisanja predvsem pritegne odkritje bronaste posode z venetskim napisom. k tej kulturni skupini sodijo tudi Bohinj. na meji med Tolminsko in Bohinjskim kotom. atestinsko obdobje in she kasneje).

kaφ – ??. Szombathy.« Taka razmishljanja bolehajo za marsikatero prenagljenostjo. mestu morebiti predstavljata notacijo za hiperkarakterizirani jod (?). Prebralo naj bi se: lik. fragment bronaste ploshchice. avtorja objavljata naslednjo razlichico: lah. 595) Is 3. vishina 40 mm. che pa so zhe. z znaki verjetnega rochaja.vnahvrot. premer 70 mm.htm[16. 596. To sprehajanje narodov po Evropi meji zhe na bajke.. negotove smeri branja.. Grabfeld zu Idria itd. po mnenju slovitega venetologa Lejeuneja. vedno punktiran?). jih je treba ''pozhreti''. J.a.s. da je napis (ne povsem jasen.elink.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. kar morda da Laivnai Vrotai. 593) Is 2 J. da so ga nashli v istem grobu: lah.n. kakor da na poljih ne bi bilo drugih figur. dolzhine 78 mm in shirine 18-20 mm. napis teche z leve na desno med oznachenimi pasovi. Napisi na predmetih s svetolucijskega podrochja so (oznake po zgoraj omenjenem delu): (str.ah..h. v tem primeru naj bi Veneti nekoch prej prishli s severa(vzhoda) – npr.h. V drugi vrstici chrki na 3. ki izhaja iz shtevilnih konchnih m v akuzativu.a. premikajo resni znanstveniki cela ljudstva po obsezhnih prostranstvih. domnevajo. in 4.s. epitaf za zhensko. neregularna se izkazhe tudi punktuacija zachetnega m (morda lahko napako razlozhimo po privlachnosti. Grabfeld zu Idria itd. to naj bi bil Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab [?? .v.Svetolucijska kultura . le rahlo poshkodovan bronasti vrchek z lepo oblikovanim drzhajem in okrashen na notranjem robu. bronasta plitva skledica s premerom 135 mm in visoka 45 mm.Lucijan Vuga svojih novih bivalishchih v ravnini in so se zacheli shiriti proti severovzhodu.s.i.revijasrp. (str... prim. Grabfeld zu Idria itd. morda del posode.rot. zadnji odstavek): »Izbral sem branje l za chrko na sedmem mestu prve vrstice – tako kot je predpostavil tudi Lejeune – s chimer sem pokazal vero v zachetni l (dasi je neregularen. zlasti poslednja chrka je skoraj nerazpoznavna) kljub nekaterim neskladjem enak zgoraj omenjenemu. 591) Is 1. Napis z desne berejo razlichno.11. torej Laivnai Vrotai.m.2010 10:19:38] . nekateri celo domnevajo kakshno manjkajocho chrko. – χa. kaj naj bi to pomenilo. k temu naj bi pritrjevalo. v. Ob samovoljnem branju posameznih chrk (npr. kot da bi igrali shah. str.. je treba izkljuchiti ime kakshnega bozhanstva. J. tudi Is 2). z dvema http://www. Devoto izrecno govori o Panoniji – se naselili po severovzhodni Italiji. od tod pa naj bi se ponovno shirili tja. (str. od koder so prishli. verjetno v levo. Szombathy. menijo razlichno in ostaja pomen napisa povsem negotov.?o. Szombathy. po zgornjem zunanjem robu okrashena z razastimi trikotniki.

ki zamegljujejo pravo naravo punktuacije oziroma dopushchajo vrsto samovoljnih interpretacij. ampak je imela tudi semantichni pomen. da obstajajo problemi pri pisanju resnichne izgovarjave..x. »plug«. da v osnovi punktuacije ni bilo zlogovanje nasploh. vkljuchno z i in u.11. katere preprichljivost ni tolikshna kakor pri prvem vidiku. Atestinski tip punktuacije izhaja iz staroetrushchanskega in ni prav jasno. zadosti«.y. Che k slednjemu primeru dodamo she.« Zhe ta kratek navedek v najjasnejshi luchi pokazhe. ugibanji in tveganimi izbirami je povezano branje zhe tako zelo redkih venetskih napisov! In zaradi tega nas prav nich ne sme presenetiti. ko so Etrushchani opustili zlogovno punktuacijo in jo uporabljali za lochevanje besed. 25. Prosdocimi (str.htm[16. 24). povsem nesprejemljivih delnih intuicij ali domnev. in opazhamo pogosta odstopanja od »juzhnih« pravil. je razlago punktuacije dal Vetter. ki mu sledi nomen. vendar to ni gotovo. drugi izhaja iz zgodovinske in fonetichne interpretacije. konchni soglasniki v besedi. kakorkoli.: (. beri o:t »moral bi. plough. beremo plau. sta sosednji piki lahko poenostavljeni npr. kar Prosdocimi ochita tudi slavnemu Lejeunu! (str.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. na kaj je mislil Lejeun. da se podobna kombinacija chrk -ough. pri katerih prvi element ni bil punktuiran in je moral pripadati drugemu zlogu (tavtosilabichne zveze). ki si med seboj tudi mochno nasprotujejo. kjer se na mestu dveh pik pojavlja ena sama. Morda je punktuacija tudi (str. Prosdocimi pa k temu dodaja. Tako je bila v mestih Veio in Narce v uporabi punktuacija s tremi navpichnimi pikami. nam je jasno. sploh«. da gre za drugo ime mozha. da sta dve zaporedni chrki zajeti v punktuacijo.« Nekoliko drugachna je punktuacija v Lagole di Calalzo.revijasrp. ali pa ought. da tudi v etrushchini ni povsem pojasnjena vloga punktuacije. zaradi chesar jih ni bilo treba punktuirati. in dvojno na praktichni ravni: pomaga lochevati besede (neredko tezhavno opravilo zaradi neprekinjenega pisanja – scriptio continua in nepoznavanja jezika) ter dovoljuje izkoristiti v najvechji meri fragmente poshkodovanih napisov. npr. in neodvisno od njega tudi Lejeune. saj nekateri menijo. kar po Lejeunu lahko pomeni heterogeno rabo. je pa vseeno verjetno. 76) lahko zasledimo. 25) pomenila devokalizacijo konchnih soglasnishkih elementov in rabila za lochevanje zachetnih ter konchnih besed med pisanjem.Svetolucijska kultura . da ni rabila zgolj za oznachevanje zlogov. to je Gaius (primerjaj Lucius?). op. pri chemer je treba dodati. Razen nekaterih predhodnih.2010 10:19:38] . vendar se pri tem pojavlja vrsta izjem in posebnosti. »dovolj. od katerega so ostale zanesljive le prve tri chrke (Kab–).Lucijan Vuga preobrnjenima c. za katerega se je ohranil praenomen zhe v latinski obliki. s kolikshnimi domnevami. V opombi (str. marvech odprt http://www. Zhe Vetter je dolochil soglasnishke zveze.v angleshchini bere zelo razlichno. 23 in naprej) pravi: »Znachilna za venetsko pisavo je punktuacija: chrke so na dolochenih mestih omejene z dvema pikama (v sploshnem z dvema pokonchnima chrticama ali z dvema pikama ali z dvema pomishljajema). Prosdocimi meni.).) namesto (. da je za nas venetska punktuacija koristna.x. kdaj in kako je bila uvedena ter s kakshno doslednostjo. ker nam omogocha spoznavati venetsko zlogovanje. in je morda punktuacija rabila tudi kot napotek za izgovarjavo. v primeru. z natanchno Beelerjevo ugotovitvijo posebnosti (skupine nepunktuiranih soglasnikov). da obstaja mnozhica interpretacij besedil najuglednejshih lingvistov. s chimer pa se Lejeune ne strinja.y. Zhe sama punktuacija je eno od strokovno nerazchishchenih vprashanj. Po Vetterjevih pravilih so punktuirani: samoglasniki na zachetku zloga ali besede (tudi i in u z vokalno vrednostjo). beremo ináf. za kar je dovolj navesti angleshko besedo enough. glede na vlogo v dvoglasniku. Razlaga zajema dvoje vidikov: prvi je opisen in v celoti sprejemljiv.

Roma.h = la. str. vzame v obzir baltshchino. Tudi glede znaka < si niso vsi enotni.v. ''silabichna''.2010 10:19:38] . n. Prav tako je v venetshchini nerazresheno vprashanje homografije i. A. saj ni mogoche povsem zapisati izogovorljive enote glasu z zapisljivo enoto zloga. v. da morda gre za najmanjshe glasovne in ne pisne enote. o zapletenosti tega problema je razpravljal tudi Lejeune. Ne bi pripisal takemu umu.i.|. sht. Toda v zachetku druge polovice 6.i. docent za etruskologijo na Universita di Roma.. 26). : h. (razen v posameznih primerih) sprejeto le pri nekaterih.i. 1987. medtem ko drugi vztrajajo pri h. sht. ki jo najdemo v 6.. Tako Peruzzi opozarja. pr. na jugu. st. pishe: »V najstarejshi pisavi.i. n. (Is 1). tako tudi pravkar navedenih (II.. tega je she veliko vech. n. kar vchasih ustvarja velike tezhave pri branju in pogosto le hipotetichno razdelimo besede. lokalno poimenovanje za Artemido. so besede pisane brez presledkov (scriptio continua). zato ne bi smeli v past hipoteze o zlogovnem sistemu.a.h. Stacioli (Il ''mistero'' della lingua etrusca. da tvorita baltskoslovansko enoto.. marvech poudarjanje dolochenih ''polozhajev'' nekaterih chrk (osamljenih samoglasnikov in konchnih soglasnikov v zlogu). Prosdocimi se v drugi knjigi zgoraj omenjenega dela loteva lingvistichne razchlenitve posameznih venetskih besed. katere izvora ne poznamo. lah.i. Romolo A. vrot. Tako naj bi Vetter videl v tem imena bozhanstev. povsem pa ignorira slovanshchino.) izgine ob prevladi punktuacije za lochevanje besed.a.i.. . ni ustrezal drugemu. ki naj bi bil tudi chasovno pred vsemi. n. saj berejo c in j. st. che je pisava bila zlogovna. ki je imel drugachno skladnjo. dve ter tri ali celo shtiri v najstarejshih zapisih). pr. kot .. kaj naj bi sploh pomenila in zakaj je nastala. mesapijsko Lahona.« Poleg tega je treba uposhtevati vechstoletne razpone med posameznimi teksti.vna.ah v. str. Opozoriti moramo. vendar ga niso pisali (str. ko se je jezik spreminjal. razen v izredno redkih primerih zhe v 7. = la. 127): Laivnai vrotai.11. dokaj redkeje je v uporabi chrtica in zelo pozno z manjshimi trikotniki ali ''andrejevimi'' krizhci.v. se razshirja uporaba punktuacije ali lochevanje besed z lochilnimi znaki. st. njena funkcija ni lochevanje besed. Newton Compton ed.Svetolucijska kultura . da vse te tezhave pri branju posameznih chrk in celotnih besedil prihajajo bolj ali manj do izraza pri vseh ohranjenih venetskih besedilih.htm[16. cheprav je obche sprejeto. sht. za kar povzame tele razlichice: lah. pr.n. st. pr. kaj shele pred petsto leti pisano trubarjevshchino ali pa jezik Brizhinskih spomenikov izpred tisoch let . n. L. Zlogovna punktuacija (razen delnega prezhivetja v Kampaniji v prvi polovici 5.Lucijan Vuga zlog. kar naj bi http://www.rot. Ostaja odprto vprashanje razlochevanja fonemov.a.io.vnah vrot. kot je Prosdocimi. da so Minojci poznali st.. a je morda povzel po prvem sistem pisanja.i.revijasrp.. kar naj bi bilo k ali ic itd. je t. sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. 84-88).i.. saj je branje znaka . Tudi drugi pisci se zhe za etrushchino muchijo s punktuacijo. ter se sklicuje na vrsto drugih jezikoslovcev. (Is 2).a. potem je she razlichica |< . ki so obichajno v obliki pik (ena. Che je sistem zapisovanja zlogov ustrezal enemu jeziku. zlogovna. pomislimo zhe na sto petdeset let staro Preshernovo slovenshchino v primeri z danashnjo.a .rot. da ko obravnava jod oz. Posebna vrsta punktuacije.

mar res ne bi smeli pomisliti na osnovo vrata.vna..m. kakor pa je ustaljeno na romanski ali germanski osnovi. vzbuja negotovost. – χa. Lavivs. seveda nochem poenostavljati z danashnjimi okolishkimi imeni Kambreshko.a. v.. Povsem nove mozhnosti pa bi imeli.. Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab[??. jezero Melinca jama pri Hrushevem zahodno od Ljubljane. kot je on storil z drugimi uglednimi etruskologi.. Mirko.a. Melinc (Nova Gorica. da Prosdocimi v drugi knjigi ne obdeluje posebej tretjega napisa. vrot. ne povedo pa. tudi toponim prelaza Vrata pri Chepovanu. saj nam je drugachno branje na dosegu roke kljub pretechenim tisochletjem. che je zhe dopustno Wrothaia in podobno? Zhe s chrkovanjem Prosdocimija lik. Lavisno itd.ah v. Lejeune izkljuchuje branje Lav. pa http://www. Draga.a.elink. Prav tako Luk(io)s. Enako velja za Laivnai vrotai oziroma Prosdocimijevo branje lah.a . Lavov < *Lauicos.?o. a tudi ne Beeler in Pisani. Borko.11.. Loka. Tudi che se drzhimo Prosdocimijevega branja. Zdi se nam samo po sebi umevno.v korist Laiv-. primerljivost z latinskim verto (indoevropsko *wert) ali z Verto / Vorto v keltshchini je zgolj mozhnost. Bozhica.vnah vrot. ki ga lahko primerjamo z okolishkimi imeni naselij Livek. gora Melnik severno od Reke itd. da gre pach tako in tako za ime. Postvorta. zapisano tam in tam. Kanal.i.s. n. Izraz Melink(io)s lahko tako ali drugache vzporedimo z danashnjimi okolishkimi priimki Melink (Nova Gorica. Vrhov ipd. = la.2010 10:19:38] . da napis iz Ostie Laevonicvs.i.i. Kambreshko).s. Danica. Presenecha.Lucijan Vuga ustrezalo grshkemu Leho. Lig. Kobarid ipd. Krahe se s tem ne strinja.i. ali lah.. celo vrsto Vrshichev. Melihen (Bovec) ali s toponimi Melinki pri Ligu nad Kanalom ob Sochi. vrotah pa naj bi bila boginja poroda. Prav tako nesprejemljiva je primerjava s shpartansko boginjo Orthia v razlichici Wrothaia (W. Melinci pri Beltincih. Kobarid). za kar sam nakazuje utemeljena izhodishcha z odkritosrchnimi opozorili o vseh pasteh njegovega in drugih branj! Pogosto se etimologi ob upravichevanju svojih razlag nekega toponima ali tudi osebnega imena zatekajo k trditvi..rot. ki je tujega izvora.revijasrp. vrotah itd. Pa vrotai.rot. Tudi Kab[ omogocha dolochene vzporednice z osnovo Kab–. postanemo pozorni na nekatere mozhne onomastichne in druge primerjave z danashnjimi imeni..kaφ – ? se odpirajo dodatne mozhnosti..v.a. Ime Vrota je zaznano v venetski onomastiki.beri dvoustichno).s.Svetolucijska kultura . kaj tisto ime pomeni. sklepa Prosdocimi. Nada.n. Slava. vendar opozarja. Borut itd. Lohke ipd. Poleg zhe nashtetih branj Prosdocimija in drugih smemo dopustiti she druge nachine.v. Bojan.i.i. Tolmin. nad Mostom na Sochi? Ali na Vrsno.i. Slavoj. s chimer se odpove neposredni primerjavi z Lavskos. podobno latinskima Ante-vorta. vendar sem zhe v svojih prejshnjih delih navedel veliko razlogov za utemeljena drugachna branja.h = la. che bi kritichno razchlenili Prosdocimijevo branje. od kod so vzeta slovenska osebna imena: Cvetka. Lejeune in Pellegrini vidita v napisu osebno ime: Laivna iz *Laivo kakor Votno iz *Voto itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.h.htm[16. temvech ga le vkljuchi v konchni seznam.

11. ker pach Slovanov skoraj do sredine srednjega veka menda ni bilo v Posochju in v zahodni Sloveniji. ki so postala povsem vsakdanja. str. reinterpretacijah ali stalishch Bezlaja.) (3) Karel Oshtir: postavlja med Baltoslovane in Germane ilirsko-trashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. da so tudi osebna. da o Vzhodnih Alpah niti ne govorimo.. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. marvech je vse.« (BEZ I. se ne bi mogli omejiti na sedanjo slovensko Koroshko.. Baske.Lucijan Vuga Dragoljub. Luka Sienchnik. gora in krajev. izhajajo iz znachajskih posebnosti. marvech bi jim morali slediti po vseh vzhodnih Alpah do Donave in preko nje. primerjave z nechim itd. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. V predgovoru Bogo Grafenauer pishe: »Prvi osnutek za prichujocho knjizhico je naredil ob koncu leta 1944 v Znanstvenem institutu pri Predsedstvu SNOS na Rogu dr. podobno je s tujimi imeni. germanskih. rabilo odpiranju drugachnih vidikov na preteklost nashih krajev in ljudi. str. obenem pa dokazujejo ta she danes zhiva imena. Oshtirja in drugih v luchi teorije kontinuitete. Slavoljub. 140) (2) Luka Sienchnik in Bozho Grafenauer: leta 1945 je le kakshen mesec po pravkar konchani drugi svetovni vojni izshla v Ljubljani drobcena knjizhica Slovenska Koroshka – seznam krajev in politichno-upravna razdelitev izpod peres Luke Sienchnika in Boga Grafenauerja (SIEN). da na sploshno jezikoslovci ne ishchejo slovanske osnove zanje zato. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. a le malokdo ve za njihov prvotni pomen v hebrejshchini. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. in v gornjih primerih je edina ovira. Grafenauerja.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. vëndi »bivalishche«. Che bi shlo namrech samo za mrtva slovenska imena.V. kar je bilo doslej zapisano.. znachilnosti. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I.revijasrp. latinshchini. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. da bi se podrobneje lotevali razchlenjevanja posameznih etimologij.. grshchini. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Borislav itd. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. osnov za imena voda. che hochete. keltshchini . ki imajo kakor koli opravka z navedenim ozemljem. ki so se nam na kakrshen koli nachin ohranila. Seznam slovenskih krajevnih imen na avstrijskem Koroshkem naj bi sluzhil vsem. obcha in druga imena vir informacij o jeziku. latinskih ipd. ilirskih. Che ponovimo: (1) France Bezlaj: »Imena Bate.. severozahodni http://www. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Veneti. 1926-1927.htm[16. ki so tod zhiveli zhe v davnini.2010 10:19:38] . kakor je znano. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Veneti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. namesto da bi prav odkrivanje takih imen potrjevalo njihovo prisotnost. to izhaja iz spoznanja potrebe po ponovnem in drugachnem branju ali. Vendar ni namen tega dela.« (podchrtal L..Svetolucijska kultura . Vedeti je treba. tako kot vneto in zavzeto pochno pri vsepovsodnem iskanju keltskih. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. da je to ozemlje v resnici slovensko. Ljubomir.

73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel∂ t > welt>. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni.. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. str. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki.. balkansko obmochje je eno redkih.. str. ki je npr. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji. in iz nje sta se razvili.V. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti.– tako *we/ame/∂ t v Veneti – Antes <> *wel∂ t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen∂ t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib. juzhni in zahodni Evropi. *we/al ∂ t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov.. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej)... s Pikti v Angliji. ki je zelo blizu sedanjemu. Alinei dobesedno pravi naslednje: »Zacheti moram s tem. Baske verjetno she direktno. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske..« Oshtir zakljuchi (str.. zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb..Lucijan Vuga Italiji in Galiji.edini logichni sklep je. ki nas..Svetolucijska kultura ..za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi... saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom.. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. kakrshnega danes naseljujejo. kljub Oshtirjevi presenetljivi izjavi: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Iliro-Traki v Karpatih.« (BEZ I.. http://www... vendar smo videli. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha. Slovanov na neizmerno podrochje. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih..2010 10:19:38] .revijasrp.. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu...in se pojavlja tudi v siciljanskotrashkem -ib. ne tangirajo«. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini. poljedelsko meshano ekonomijo. a uposhtevajoch tudi zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod'.« (BEZ I. 291) (4) Mario Alinei: Prof. zahodna in vzhodna veja Slovanov [op. v povezavi z Anatolijo. Slovani so (prvi. etrushchanskega in latinskega urbanizma. che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom.. Ne obstaja neka "severna slovanshchina" pach pa je to le razlichica juzhne slovanshchine.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest vremenih let]. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. ki so nam pustili imena kakor Benetke. ki so prishli iz Anatolije. to je oblika. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo.L.« – Tako govori teorija kontinuitete. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi... prevzeto prek romanshchine in Banjshice. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega. in to celo v zgodovinskem obdobju. Bate. so postranska vprashanja.11.. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.. z Ibero-Baski v Shpaniji.. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. Prisotnost Slovanov na obmochju.htm[16. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih. tipichno evropsko. domnevno "slovansko preseljevanje" je polno nasprotij. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti – Anti.. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.

11.Svetolucijska kultura .htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.2010 10:19:38] .Lucijan Vuga STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.revijasrp.

itd.11.revijasrp. kolo tudi (morda celo najprej) kot vreteno za obdelavo glinastega posodja. sicer pa je znachilno. Tako objavlja tudi zemljevid (RAU str. ki danes predstavlja pomembno specialnost v jezikoslovju.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. med tekstom se kakshna taka navedba pojavlja med citiranjem drugega avtorja. pangermanizmom. Ne le v preteklosti. In kakshna je njegova komparativna lingvistika? Presenecha. s podnaslovom: Temelji in metode raziskav z gledishcha indoevropskega primerjalnega jezikoslovja.htm[16. ali nauk o izvoru. zaradi katerega bi moral v marsichem spremeniti svoje sklepanje. ampak tudi danes je na etimologijo bolj ali manj vplivalo ideoloshko-politichno ozrachje.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Chemu je potrebno to poglavje? Kako nedokonchne so zgodovinske teorije.«. panslavizmom itd.. nekaj besed o iskanju izvora starinskih besed.2010 10:20:15] . nastanku besed. obenem pa so bili http://www. na katerem je prikazana razshirjenost voz s polnimi kolesi ter kolesi z naperami in so v ozkem pasu od Grchije do Danske nanizani posamezni primerki najdb obeh vrst koles »pred letom 1000 pr. voz in posamezne njihove dele niti za konja in konjsko opravo. naj navedem le enega: za slovensko »kolo« je sino-tibetanski izraz kolo . lahkega dvokolesnega voza z naperami in konjsko zaprego. ki predstavlja neke vrste povzetek dosedanjih raziskav v zvezi z iznajdbo kolesa in voza. besedoslovje. Z obravnavo izvora in razlage besed se ukvarja etimologija. Toda she preden zachnemo. a se osredotocha na preuchevanje "chariot". da je med njimi komaj kakshen slovanski znanstvenik! Tudi v Index verborum ne najdemo niti enega (!) slovanskega izraza za kolo. vendar se kot vsaka znanost razvija in s tem spreminja in dopolnjuje predhodna dela.sht.n.n. vozovi in Indoevropejci.n.Starinski jezikovni sledovi . panromanizmom. se moramo sprva zaustaviti prav na tem. Seveda avtor she ni mogel uposhtevati senzacionalnega odkritja najstarejshega kolesa na svetu z Ljubljanskega barja. Tu nimam namena razpravljati o etimologiji kot taki.«. Vse to je sicer v dolochenem obdobju veliko prispevalo k preuchevanju zgodovine in jezikov. Mezopotamija je nagnetena z najdbami polnih koles »pred letom 2000 pr. to nekateri oznachujejo kot zagledanost v antiko s panhelenizmom. seveda avtor omenja tudi she starejshe najdbe v Mezopotamiji in drugje..! Ker kolo in voz sodita med izredno pomembne inovacije. 85).sht. cheprav je med besedilom nich koliko izzivov. nam poleg mnozhice drugih primerov lahko potrdi tudi novejsha knjiga Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 v prevodu Konji. da tako malo uposhteva slovanske jezike.sht.« in koles z naperami »pred 1500 pr.

. To so spoznali mnogi priznani svetovni lingvisti in zgodovinarji. Zaslutil sem. Vendar so se pri tem kopichili dvomi. Pri svojem leksikoloshkem delu sem se v teku desetletij vechkrat preprichal.. Pach pa bo koristno omeniti. L.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Koliko je Fr. vendar je izkljucheno.Starinski jezikovni sledovi . ki ga med pohorskimi lokalizmi navaja Fr. Kdor se je v resnici potrudil pazljivo preuchiti njegova dela.. da si Trstenjak besed ni izmishljal. da bi se z njeno pomochjo dalo razlozhiti nekaj imen tipa Dobrna.Lucijan Vuga dolocheni rezultati nategnjeni na kopito prevladujoche paradigme. ki je v chasopisu Delo dne 7. Trstenjak je bil fantastichen etnograf in etimolog. 76).revijasrp. Pohorski (Novice. die Warte" (Novice. kot opozarja Bezlaj.. da so taki poskusi vchasih zelo travmatichni. 1859. da je kot otrok svojega chasa in takratnega stanja vednosti ter stopnje razvoja zgodovine. dasi zelo pozna rehabilitacija nesrechnega Davorina Trstenjaka. Naj za primer navedem samo apelativ smled – "strazhishche. l2l4 Vlednich.11. ki jih zasledimo pri zapisih praslovanskih ali slovanskih besed. da se do danes she nihche ni potrudil izchrpati iz njegovih spisov narechno besedishche. 1859... kaj shele za vechino (strokovne!) javnosti. ne da bi se kdo potrudil lochiti zrno od plev. z opombo. Toda po drugi plati je Trstenjak strokovno poshteno in z izredno energijo zbral in interpretiral neverjetno kolichino lingvistichnega gradiva. http://www. kar je najbolj verjetno psevdonim Davorina Trstenjaka. novembra 1981 objavil chlanek Trdi orehi slovenskega imenoslovja: »Ko sem pripravljal monografijo Slovenska vodna imena. pokojnega akademika Franceta Bezlaja. Ni kaj skrivati. ki ga ni uposhteval she noben slovenski slovar. cheprav je tudi danes zgodovinska veda prav tako polna hipotez in bolj ali manj verjetnih faktov. 50 objavil chlanek o samo enkrat izprichanem. a to ni ne lahko ne hitro opravilo. 1228 Vlednic itd. Pohorski. ogromno drugo gradivo pa je ostalo ob strani. Zdi se mi prav opozoriti bralce. ki je oblezhalo stigmatizirano in podcenjeno. saj je v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) navedel le en sam Trstenjakov vir. da bi se "o" mogel razviti po zakonih slovanskega glasoslovnega razvoja. vendar za razumevanje bo dovolj natanchno. saj je potrebno spremeniti paradigme ali prevladujochi nachin mishljenja. A na zhalost niti Bezlaj ni uposhteval svoje lastne ugotovitve. V. str. Meni je pomagal premostiti nasprotje med imenom Smlednik in historichnimi zapisi 1136 Fledinich. Ta beseda me je razumljivo vznemirila. arheologije in jezikoslovja izhajal iz nekaterih domnev. kar je zhe za posameznika hud intelektualni napor.: vodnata okolica). zhe pozabljenem slovenskem apelativu dobra "eine wasserreiche Gegend" (op.! V tej luchi je treba brati Davorina Trstenjaka in mu dati zasluzheno mesto v slovenski znanosti. kako brati nekatere znake. ki jih je chas obrusil ali dopolnil.htm[16.« To je primnerna in verodostojna. Na prvi pogled je jasno. ki ga je razvoj tako hitro prerasel. na katerega so v stoletju po njegovi smrti zlili golide nechednosti. da je izvedena iz iste osnove kakor dober. Morda bo za ponazoritev teh zagat primerno povzeti misli enega nashih najpomembnejshih etimologov. sem v Slavistichni reviji VIII v prilogi Linguistica I. da v prichujochem delu ni bilo mogoche uporabljati vseh specialnih fonetichnih znakov.2010 10:20:15] . ki skushajo popraviti napake preteklosti. l08). mora priznati. 6. sploh zanesljiv? Vsaka enkrat izprichana beseda zahteva opreznost. kot jih priporocha IPA – International Phonetic Alphabet. da je slishal to besedo od chebelicharja Zupana. IV.

Zgoraj smo zhe omenili. torej po starosti drugi slovanski chrkopis. izgovarja se priblizhno kot 'i' v angleshki besedi "bit" (BRA). Klementa. Na poti k Hazarom. ko so zhiveli v praskupnosti. V Mali Aziji pri Saracenih (Arabcih) je v Samari uspeshno vodil verske razprave z muslimani in skupaj z Metodom v hazarski odpravi.6) Svetozar Nikolich v svoji knjigi Staroslovenski jezik pishe: »Pred Moravsko je Konstantin sodeloval v dveh misijah. ker je znanstveno rekonstruiran.. da se Konstantin ni shele tedaj v povezavi z moravsko odpravo prvich ukvarjal s problemom sestavljanja slovenske azbuke. Prvi slovanski chrkopis je glagolica. ki naj bi jo domnevno sestavil Ciril (Konstantin) (826 ali 827 – 869) po grshki minuskoli. medtem ko za rushchino Slovenski pravopis 1990 pravi.. v resnici pa prav takega jezika niso nikoli govorili. in prvi datirani cirilski spomenik je Samuelov napis iz 993. so se ustavili v Hersonu. 10-11).Lucijan Vuga Zlasti dvoje znakov bega nepoznavalce: ъ – nevtralni samoglasnik. Glagolica se je ohranila med Hrvati ponekod do srede 19. Cirilova glagolica in oglata. opozarja o zachetkih slovanske pismenosti: »Po vsej pravici lahko domnevamo.htm[16. rimskega papezha iz 1. tam je Konstantin preuchil samarijsko narechje in pisavo. odrazha pa tisochletni razvoj jezika ljudstev. odkril evangelij in psalter v gotshchini (»pisano z rusko abecedo«) in se nauchil njihovega jezika. ki v zgodnjem obdobju ni bil povsem nem.. kamor se se med drugim zatekli Ciril-Metodovi uchenci. ko so jih nemshki duhovniki pregnali z Moravske. ki jih oznachujemo kot Praslovane.. Iz kdo ve kakshnih razlogov je bilo upochasnjeno uvajanje pismenosti za te Slovane.11. ki so ga "govorili" Slovani. Konchno je tod nashel she relikvije sv.revijasrp. malih chrkah. v Севастополь [Sevastopol]. Glede najstarejshih zapisov v slovanskih jezikih je she marsikaj neraziskanega...Starinski jezikovni sledovi .si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Konstantin.. da je jezik solunskih Slovanov v popolnosti dostopen in razumljiv Moravcem. da so po Oshtirjevem mnenju Slovani dobili izraz za knjigo zhe v http://www.. ki jih je od tam nosil s seboj vse do prihoda v Rim« (NIK str.« (HAM str. Toda zhe od prvih dni je to delo bratov Cirila in Metoda naletelo na odkrit in sovrazhen odpor latinsko-nemshkih duhovnikov« (NIK str. okoli leta 860. nastala preprostejsha in lazhja cirilica. Toda Josip Hamm npr. prilagajanje slovanskega jezika in njegovih sestavin novi funkciji knjizhnega jezika liturgichnih besedil. kazhejo veliko elementov praslovanshchine. Glagolica (od glagoliti – govoriti) je bila zapleten chrkopis in zhe v 10. kjer so prishle do izraza Konstantinove mnogostranske sposobnosti. M. cъєзд [sjezd]. nikoli ni bil zapisan. da ga opushchamo kot npr. najstarejshi slovenski Brizhinski spomeniki naj bi nastali okoli leta 1000. Slovenski pravopis 1990 za ruski ь pravi... obla ali starocerkvenoslovanska. in 17. je v Bolgariji. da se ъ izgovarja kot npr. st. npr. st. pomembno pripravljalno delo je terjalo tudi prevajanje. st. Ciril je s starejshim bratom Metodom (? 885) pokristjanjeval moravske Slovane. Obstajali sta razlichici. katerih drzhava je lezhala med Chrnim in Kaspijskim morjem. v kateri je napisanih veliko hrvashkih spomenikov iz 13.2010 10:20:15] . Seljishchev sodi: »Lahko sklepamo. vendar tudi zhe znamenja samostojnega slovenskega jezika. Praslovanshchina je po znanstvenem domnevanju jezik. st. se je preprichal. hrvatska glagolica. ь – palatalizacijski znak.. S tem v zvezi znameniti ruski jezikoslovec A. 10-11). lingvist de Bray jih v praslovanshchini izgovarja takole: kakor 'a' v angleshki besedi "about" (BRA). tj. da so obstajali posamezni zapisi [slovanskih] besed in imen z nekim tujim chrkopisom (v prvi vrsti grshkim ali latinskim) zagotovo zhe prej [pred Cirilom in Metodom].

imela je svoj snovni in funkcionalni pomen dokumenta. v katerih je po mojem mnenju ochiten dokaj enostranski pristop. jagnje«. ki je v svoji razpravi iz leta 1994 o sino-tibetanshchini izhajal iz domneve. Karel Oshtir se je lotil tudi "megalitskih jezikov". Toda v jezikoslovju.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Posebej se je zadrzhal na pojmu za »kolo« v severnokitajskih (sino) dialektih in tibetanskih (bodik) jezikih. saj so komajda omenjeni redki raziskovalci iz slovanskega sveta ali pa jih uposhteva posredno s kakshnim citatom iz del zahodnega pisca. Med kulturne pridobitve neolitika in kasneje bronaste ter zhelezne dobe sodita predvsem poljedelstvo in metalurgija. da naj bi beseda ne "visela v zraku". S primerjalno metodo je rekonstruiral proto-sino-tibetanski koren *kolo »kolo«.Lucijan Vuga Zakarpatju. kolesa »rota. da je kitajski izraz chou za »choln« ter jang za »ovco. tako sta med drugim rekonstruirana indoevropejshchina in praslovanshchina.Starinski jezikovni sledovi . Mimogrede naj omenim. srbsko- http://www. ki so imela svoje izvirne izraze za nova orodja. da se tu nekoliko zaustavim prav na besedi kolo. Kaj se je med tem in po tem dogajalo? Obstajajo sicer najrazlichneji poskusi in raziskovanja. to pomeni. chesar ne moremo najti v nobenem drugem indoevropskem jeziku. vrsta plesa. pribor. Tudi v Index Verborum na koncu knjige ne zajame nobenega slovanskega jezika. Zato nas zanima. ozvezdje Veliki voz« in k temu kolut »die Scheibe« itd. Zato se mi je zdelo primerno. vozovih in Indoevropejcih razgrnil rezultate tovrstnih raziskav do leta 2000.2010 10:20:15] . ki imajo sicer isti izvor. da se to povsem ujema s slovenskim in slovanskim izrazom.revijasrp. Od kod beseda – kolo? Bezlaj za kolo. bicikel«. KOLO – VOZ Nekoliko prej sem zhe omenil Petra Raulwinga (RAU). kakshne (pra)stare besede najdemo v slovanshchini oziroma v slovenshchini za davne tehnoloshke inovacije. da ne uposhteva tako ochitnih sorodnosti. zapisane besede.htm[16. Tezhko je razumeti primerjalno jezikoslovje s takimi hibami. a razlichne razvoje. cheprav navaja Roberta Bauerja. in menda celo nekaj materialnih dokazov za prastara slovanska besedila iz chasov pred Cirilom in Metodom (nekaj o tem v moji knjigi Davnina govori). mnozhina kola »shtirikolesni voz. veljajo predvsem pisni viri. da je sodilo v (pra)skupino prvotnih ljudstev. Sploshnoslovanska beseda.11.. pomeni. Presenecha. praslovansko kolo.. ki je v monografiji o konjih. to naj bi dokazovali izrazi za »kolo« in »vozila s kolesi«. nato pa po zakonih primerjalnega jezikoslovja in drugih specialistichnih metod sledi rekonstruiranje (pra)jezikov. Che je neko ljudstvo zhe v tistem davnem chasu poznalo in obvladovalo te inovacije. in seveda (pra)slovanshchina pri tem ni izjema. da so dobili Kitajci voz s konjsko vprego z zahoda. ki po Bauerjevem mnenju izhajajo iz indoevropejshchine. oboje sodi med najstarejshe kulturne dobrine. opremo ali pa so vsaj zelo zgodaj prevzela in ustvarjalno razvila besednjak s tem v zvezi.

srednjeangleshko whel(e). irskim roth. latinskem podrochju v pomenu »kolo«. da je slovenskemu najblizhji izraz za »kolo« sino-tibetanska beseda kolo enakega pomena! (RAU) Kako je mogoche. risti (kotaliti se. krempelj« (SEM 2). gornjeluzhishko kolo. prvich zabelezheno pred letom 900. valiti-gnati proch«(SEM 2). osnove. to bi she utrdilo prvotnost uporabe kolesa-vozila: http://www. okretati. ochesno zrklo. vrteti. Primerljivo s cycle. rusko narech.revijasrp. ki nadomeshcha izginuli *retere »techi v krogu«. obroch. sanskrt rathah. primerjati z litavskim ratas. tovorne vozove« (SEM 2). prinasham«. chlen »pregiben. grshko polos »os«. ali so izvirno slovanski tudi posamezni sestavni deli. prezhivelo je na irskem podrochju in v latinshchini *retuntus (gl. Tema ima na indo-iranskem podrochju pomen »voz« (sanskrt rathas). indevr.. ruota »rotundus. obla. obseg. mozzo »pesto«. raggio »napera«. akcije. albansko sjell »obracham se.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. poljsko kolo. sorodno nizozemskemu wiel. posoda podobna chloveshki lobanji«. v resnici gre za: kreks v pomenu »krivih nog« : krikos »obroch« : primerljivo z etrushchanskim »capys: dicitur . latinsko colo »prebivam«. vlechi – recheno za konje. srednjeangleshko cicle < poznolatinsko cyclus < grshko kyklos »kolo. krog. vrtljiv telesni del (SNO). Poleg tega she v latinshchini circus »obroch« in napotuje na gr.Lucijan Vuga hrvashko kolo. wheohl. rotondo). kotaliti. K temu dodaja Snoj she sorodnost s kolenom ter chlenom. kullos »obroch. Devoto razlaga. kolo. Italijansko – ruota. ni je na grshkem. nositi. staroirskim rethid (on teche). krozhiti). corona »obod. staronorveshko hjöl. cilinder«. popoln. cheshko. deli kolesa: cerchione »obroch«. primerljivo tudi hebrejsko galil »valj. saj je izhodishchni balto-slovanski pomen koleno. knjizhno koleso. krona. da se napachno misli na onomatopoetichni izvor. galsko rhod »kolo«. chrepinja.. okret. ustreza akadskemu qullum »velik obroch« in kululu. poleo »vrtim se« k indoevropskemu korenu *kuel »vrteti. obrat.. Najblizhje je staroprusko mulana-kelan »mlinsko kolo«. Toda zraven imena za celo kolo je vazhno videti. staroangleshko hweol. kolo »kolo«. grshko kuklos »kolo«.. ritu. sokol«. obel. staroindijsko carati »premika se«. okrogel. prvich zabelezheno 1350-1400.11. kar po naravnem zgledu utrjuje prvotnost praslovanske uporabe kolesa. kot je chloveshko telo! Toda presenecha.htm[16.. slovanskem podrochju (DEV). venec«. dolnjeluzhishko koleso »kolo«. kruljasta prednja noga . cui pollices pedum curvi fuerunt . gilgal »kolo«. Semerano primerja: rota. akadsko redu.«. tudi koleso. armenskem.«(WEB). na baltskem podrochju izrazha »voz« v mnozhini ter »kolo« v ednini. da se na tako zelo oddaljenih krajih pojavi povsem enaka beseda? Angleshko – wheel. starovisokonemshkim rad. asirsko radau »iti. ukrajinsko kolo.: falco .. kililum »obroch. sorodno z grshkim kyklos. Semerano razlaga grshko kuklos. voditi – recheno za ladje. kirkos »falco. hebrejsko galgal »mnozhinsko kolo. platishche«. semitsko rdi »techi«. kolut. slovashko kolo. bolgarsko kolo. oboje iz iste indevrop.Starinski jezikovni sledovi . drugje tvorjeno z reduplikacijo: staroindijsko cakra. lat. tudi akadsko gulgullum primerljivo z aramejskim gulgulta »lobanja.. anglosaksonsko hweol. in kaj je bolj naravno najblizhje primerljivo za nekaj gibljivega. stanovati«. litavsko kaklas »vrat«. za katerega Semerano meni. makedonsko. da gre pri ruota za izraz delovanja. vrtinec«. oko itd. izvora. dovrshen«.. mlin.2010 10:20:15] . toharsko kukäl »voz« (ESSJ). kolut ipd.« : hebrejsko kaf »kriva. avesta ratho »voz«. keltskem. rota(m). vrteti. belorusko kola. na germanskem (nemshko rad). galal »obrniti.

zharke« > naperiti. da je mogoche celo obratno. Iz slov. praslovansko periti verjetno »*dajati skozi.V. hetitsko hishsh(a) »oje«. npr. ost. Ampse in romunsko osite. ojese iz indevrop. nosilni del pluga. v katerega sta vtaknjeni rochici«. drugi namigujejo pri slov. predreti«. spodaj raven«. kar je besedotvorna razlichica od *greda. starocheshko oje. predirati«. greda »shtirikotno obtesano ali obzhagano deblo. *oje. opelik. perone »konica. sposhnoslovansko. cerkvenoslovansko naperiti »prebosti. drog. naperjati.Starinski jezikovni sledovi . nemshko fahren. peretnik »sveder. Bezlaj celo meni. praslovansko obrochь izvedeno iz roka »kar je okoli roke. rus. letonsko grida. germansko iz slovanshchine (SNO. na prednji in zadnji premi pri vozu les. In gredelj »vzdolzhni. na katerega je pritrjeno pogonsko kolo«. vzdolzhni. Iz slovanshchine je nemshko Epl. SNO). »del voza. napel »oplen«. ki se vtakne v oplen«. »stopnice za perutnino.htm[16. 726.11. vse iz indoevropskega *per »prechkati. oje – ojnica. napera – »shpica pri kolesu«. (ESSJ. skalni skladi v obliki stopnic«. latinsko grunda »streha«. zhelo«. zheleznishka naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih«. enako kakor litavsko grinda »deska«. palica. podobno v drugih slovanskih jezikih. nosilni del ogrodja ladje ali cholna«. oje. plug« in baltsko *aisa v finski izposojenki aisa »oje«. v katerega se vtaknejo rochice. lestev. naperiti. Tudi toponim Oplenac v Srbiji. (SNO. »igla. periti »usmerjati. Vuk Karadzhich oplen – opljen »na saonicama ona greda. ki gre skozi oplen« (PLE). opernica. Podobno tudi v drugih slovanskih jezikih. v avstrijsko nemshchino Anze. ESSJ). Medtem ko (SSKJ) tudi oplen »premichno nameshchen prechni drog na sprednjem in zadnjem delu voza.. da je kljub mnogim http://www. *gredь. neb. gr. ESSJ). prevesti. Manj verjetna je izposoja iz starovisokonemshkega grintil »nosilni del pluga«. kar je sorodno s praslovanskim *greda »bruno«. deska«. *oi(s)a v oieion »krmilno veslo«. predreti« itd. drog. gotsko faran »potovati«. praslovan. 23. Verjetno iz praslovanskega *gredelь < *greda »bruno«.revijasrp. ESSJ). L. hrv. prednji oplen »polza pri vozu«. operek »vmesni del dna soda«. kar oklepa roko« (SNO. okopih« in perenica »rochica pri kmechkem vozu«. sorodno grshko peiro »predrem. preneseno tudi v kamen vsekane stopnice.2010 10:20:15] . nosilni del ogrodja ladje ali cholna. Tudi naperki »na obrambnih nasipih. Tudi ojce »prednji del pluga«. vojë. enako ali podobno v drugih slovanskih jezikih. v madzharshchini epleny in romunshchini oplean. narech. nekateri primerjajo z grshkim plemne »pesta«. tudi soplovnik < *sooplenovnik. vse iz indoevropske osnove *hai »drog«. iz praslovan. kar je najti v Iliadi 5. Navadno rekonstruirajo iz praslovanskega *oplenь ali podobno. staroindijsko isa. obroch – »circulus«. staronordijsko grind »omrezhje« in sorodno s starovisokonemshkim grintil »nosilni del pluga«. shto odozgo drzhi stupce ili cheshljeve« (KAR). pesto pri kolesu« (op. nepl. Anetze.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Pletershnik dodaja oplen »prednji in zadnji del voza pri zhagi« in oplenik »iglica. oplen – v razlichicah.Podobno v drugih slovanskih in baltskih jezikih. kar vse se je razvilo iz prevojnih razlichic indoevropske osnove *g hrend h »bruno«. grids »pod. srb. öpl.Lucijan Vuga gred – »dolga palica. avesta aesha »ralo.: pri Shlencu [SHLE] tudi »jarem pri zvonu«). opiracha »ograja«. cheshko oj. praslovansko *greda (*gredь) »bruno«. cerkvenoslovansko obrochь. Semerano ugotavlja za grshko πληµνη »mozzo della ruota. 339). *haihes. palici podoben del stroja za prenashanje vrtilnega gibanja. uperiti. suggrunda »nadstreshek«. napera. prebodem«. oplenec »voz« na starovisokonemshko abilenze »Pflugbaum« iz latinskega amblatium (ESSJ). prepeljati. stopnice.

platica. plezati. ki je spadala med baltoslovanske jezike. sovornik (ESSJ). hrvashko in srbsko voz »tudi kolichina tovora. prvotno »kar se vrti. luknja v kladi«. od koder tudi phati. pimplemi. polza – Bezlaj to obravnava pod polzeti »drseti«. sulica«. zhrd – »dolg. cheshko vuz. pesta – pesto.11. svornik »klin. da ga med vozhnjo ne odnasha]. dalje gl. sora – tudi sura. premikati«. ags »os«. ki povezuje sprednji in zadnji del voza«. kar s slovanskim pomenom »spodnji del voza« izrecno nakazuje funkcijo in davni pomen besede. Praslovansko prvotno *pesta. psheno. »osrednji del kolesa. voz na shtirih kolesih . carpentum »voz za gospe«. graditi (SNO). svora. rusko zherdь. premikati«. carruca »potovalni voz«. prvotno »vozhnja«. srbsko predvsem ime za »vlak«. tudi polzh. namestitev. cocchio (beri kokjo). prilagojeno iz http://www. staroirsko fen. os – »axis«. cheshko zherd »zhrd. indoevropska osnova *ages. pest »luknja pri kolesu. lat. v katerega so vpete shpice«. Izraz plemne je na zachetku pomenil »lezhaj osi«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. akadsko palu »palica. kol. starovisokonemshko wagan. mleti«. Baltoslovanske izpeljanke iz indoevropske osnove *peis »tolchi. »Radnabe«. lat. zato ne presenecha.«. postelj. podobni slovanski izrazi v pomenih »vez. Sorodno je she staroindijsko vahas »voz«. carru(m). plev jonshchini spominja na osnovo s pomenom »os«. premika« iz korena *ag »poganjati.htm[16. verjetno iz indoevropskega *pel »vrteti«. pluzhiti. *pesto »*vdolbina v kladi.Starinski jezikovni sledovi . praslovansko * vozъ je enako z grshkim okhos »voz«. narediti plot«. che je tudi v izumrli staroprushchini. praslovansko * osь. (ESSJ. da je bila od samega zachetka praslovanshchina soudelezhena pri tehnoloshkih inovacijah in je izoblikovala svoja poimenovanja tako za orodje v celoti kakor za posamezne sestavne dele. praslovansko *zhьrdь se je verjetno razvilo iz indoevropskega *g hrdh(i). Iz praslovanskih imen sestavnih delov lahko sklepamo.galskega izvora (ZIN). plaziti. omejiti. plat »zunanji del kolesa. peljati. rusko voz. drobiti. predlagali so npr. starocerkvenoslovansko zhrъdь »drog. drog«. nemshko wagen »voz« (SNO). starocerkvenoslovansko vozъ. svor »drog. razbora. currus »vojashki voz«. sornica »podna deska pri lestveniku«. in naj bi se dalo razumeti iz Ajshila. kol«. vrtishche« (SEM 2). kar se je prav tako razvilo iz indoevropskega *uogho »voz«. izpeljanka iz osnove *g herdh »obkrozhiti. ipd.Lucijan Vuga poskusom ostala etimologija nerazreshena. voditi. Radfelge«. cerkvenoslovansko osь.2010 10:20:15] . prvotni pomen verjetno »razpolovljen. pletho »kar je polnega v kolesu«. sploshnoslovansko. Italijansko carro. medtem –mne spominja na ustrezno akadsko bazo munu. debelejshi lesen drog [kakrshnega uporabljajo polozhenega na zvrhano nalozhen voz sena. drog. k temu sornik. assis »os pri vozu«. razchesnjen kos lesa«. izpeljanke iz korena *uegh »vesti. ki je rabila za mozhnar«. povorka.revijasrp. ki gre skozi soro in vezhe zadnji del voza s sprednjim«. soras. prvotno verjetno »*drog v plotu«. skozi katerega gre os«. Cerkvenoslovansko sъvora »fibula«. hebrejsko menuha »lezhishche. sorodno pa je grad. spona. pshenica ipd. Od kod beseda – voz? Marko Snoj razlaga za voz. teptati. skoba. indoevropsko *somuora (>baltoslovansko) tudi *smuorom. platishche »felga. osovina »spodnji del voza«. platishche – platich. SNO). morda iz *polъ »pol. ki gre na en voz«. cocchia. polovica« (SNO). praslovansko *sъvora in * sъvoraъ.

kussiu »prestol tron. magarru »kolo. ki ga vlechejo konji. Primerjati za carrus s starovisokonemshkim karro izhodishche v akadskem garra »zavetje. currus »triumfalni voz.2010 10:20:15] . raedarius. Uporabljajo naslednje izraze: (1) v angleshchini wheel. uzda. vodstveni sedezh. anglosaksonsko hors. verjetno sumerskega. vrch lijakaste oblike). in prav TRB je ena od kultur. kot cocchio (beri kokjo). vajet« + ago »conduco. lat.sht. Za irsko carr »voz« in galsko carros. prehodom –clja v –ccia namesto v –cchia (vse brez kakshne razlage etimologije) (DEV). da je bila kultura TRB (Trichterbecher. corro. galsko carros »tovorni voz«.Lucijan Vuga beneshkega cocia (beri kocha). akadsko kussum. kraljeva last in sluzhba«. glava«. voditi«. frizijshchini. tikva. cucurri. klasichno cochlea. zavetishche. al comando. starovisokonemshko (h)ros »konj«.V. ker je oznacheval polno. st. kalk na curro (SEM 2). da v germanskem svetu ni enotnega poimenovanja za kolo. auriga »kochijazh«(CAM). v vzhodnih nizozemskih narechjih (tako na Holandskem kakor v Belgiji) in v latinshchini je kolo poimenovano kot v nemshkem ter vzhodnoholandskem izrazu rad in latinskem rota.n. gurati«. ter je bil asimiliran v indoevropsko besedo za »vrteti. koritom. omeniti velja islandsko hross. Poleg tega curulis pritegne she daljne semantichne povezave. tisochletju pr. raedarius »cocchiere. raeda »kochija na shtiri kolesa. obrachati. zahodnih nizozemskih narechjih (bodisi v Holandiji ali Belgiji) wiel in skandinavskih jezikih hjul blizu slovanskemu kolo. V luchi teorije kontinuitete ta zemljepisna razporeditev dopushcha sklep. iz latinskega cochlea(m) »polzh« po obliki. currulis »appartenente al cocchio. cursum. Vaso Imbutiforme. lat. L. shkoljko« preko neke severnoitalijanske (beneshke) oblike cocio (beri kocho) prilagojena toskanshchini v 16. pri chemer je zanimivo. primerjati tudi akadsko haru »del voza«. (carro). brzda. kar ustreza novoasirskemu harsha »pasma konj«. in currus sumersko guru »nositi«. cocchio [madzharsko kocsi] (1) gosposka dvovprezhna ali shtirivprezhna kochija. lat. ki naj bi bil keltska izposojenka (irsko roth itd. akadsko qararu »techi«. vozilo z nechkami. kochijazh«. kotaliti«. s severnoital. Pach pa Devoto razlaga auriga iz aureae »briglie. vodstvo. da prihajajo prvi dokazi o kolesih z naperami v http://www. Mario Alinei pravi »wheel in rad sta vzhodno in zahodno ime za kolo«. Zanimive podatke nam daje Semerano: curro. voz«. da se je rodila lahko le v Skandinaviji pomenska inovacija hjul »kolo« s pomenom zimskega solsticija v okviru megalitske kulture TRB. tako v Nemchiji kakor na Mediteranu. razshirjena poleg na Poljskem she po vsem severu zahodne in centralne Evrope. kar naj bi izviralo iz nekega vzhodnega zharishcha. viti se – cesta. Nasprotno pa so bili Kelti prinashalci kolesa z naperami. techi.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. primerno za hitro vozilo s kolesi z naperami. da prihaja iz cheshchine(!) kochi »vettura a nichia. Prav tako ima Devoto drugachno mnenje za cocchio »kochijazh«.revijasrp. saj so bili prvi izdelovalci koles z naperami v zahodni Evropi in so razumljivo dali keltsko ime svoji tehnoloshki inovaciji. Ni nakljuchje. (op. posoda – izvirno iz trsja«. gurru »vlechi.Starinski jezikovni sledovi . vulgarno latinsko *coclja.11. ki je sluzhila za potovanje z druzhino in prtljago. kanal za shirjenje prvega termina. auriga(m) »kochijazh«– neznane etimologije (ZIN). Dvema razlichnima osnovama pripadata: curro sumersko gur »vijugati. (2) Na nemshkem podrochju. latinizirano carrus.) s pomenom »techi«.htm[16. cocchiere. cecurri. v katerih se pojavijo primerki koles v 4. cocchio«. vodim« (DEV). rotacizem currulis < kussum. In she coccia »bucha. latinizirano carrus. lat. pripadajoch vozu. plodnica. tekati«.: kakrshno nam je znano z Ljubljanskega barja). koleso ter grshkemu kyklos. (2) antichni dvokolesni voz (ZIN). Spoznali smo tudi. chvrsto kolo za tezhak voz z volovsko vprego. auriga. potok.

ki se delno prekrivajo. str. priselitvena teorija. je beseda prvotno pomenila *»iz skorje... pa ne le to.2010 10:20:15] . Che primerjamo indoevropske osnove *uogho s praslovansko* vozъ in slovensko voz. juzhnoirski corcan je v zvezi z angleshkim crock. zajemalka«. narechno hrvashko in srbsko korac »kadica«. kakrshna so Val Camonica. ki je zahodno nadaljevanje vinchanske kulture z Balkana.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. posebno tiste v Bretaniji.sht. tudi semantika je zelo raznovrstna. Passage tombs . *kuel s praslovanskim kolo in slovenskim kolo.. lubja narejena posoda«. ki so asimilirali staroselce.V.grobnice s hodniki in Wedge tombs. Povsem nasprotnega mnenja je Raulwing (RAU). Toda zaznati je delitev na sever in jug tudi v narechju. s francoskim pot ter z nemshkim Pott. da ni z indoevropskega prostora. a se v lingvistichnem smislu korena razlikujeta. lubje«. saj naj bi shlo prvenstveno in zgolj za razlichne kulturne vplive.sht. in 4. cheprav kazheta isto keltskogermansko-italsko izogloso . francoskim cruche in nemshkim Krug. veliko blizhje kakor v romanskih in germanskih jezikih. Podchrtal sem.n. Drugi. posaditi« neznanega izvora. Poglavitna znachilnost irskega neolitika je okoli 1200 megalitskih spomenikov. Cheshka in Slovashka ter obmochje Hallstatta.« (prevod in podchrtal L.. topilnik. Ampak medtem ko lesene hishe na podrochju LBK v Nemchiji tvorijo vechja naselja. Obe ti imeni pa sta neznanega izvora. da sta oba izraza zelo blizu davnemu indoevropskemu korenu.Starinski jezikovni sledovi . Toda slovenski koren v vrt(eti) vsebuje kot rota < rt. Ceramica Lineare. KROG Pojem krog. verjetno s prihodom novih naseljencev. to je she danes znachilno za irsko podezhelje.n. Druga mozhnost je primerjava s http://www. lonchenina z linearnimi okraski).11.)(ALI 2. ne le zaradi kolesa. (ALI 2. kuhati. severnoirski pota je v zvezi she z angleshkim pot.revijasrp. dushiti. Na presenechenje naletimo pri Alineiju. ki je pach okroglo kolo. ko opisuje prodor neolitske kulture na Irsko. da je tudi za Irsko veljala invazionistichna. ki potrjuje veliko podobnost s hishami z obmochja kulture LBK (Linienbandkeramik. Che je praslovansko *korьcь izpeljano iz praslovanskega *kora »skorja. ter indevr. razdeljenih v shtiri glavne skupine: Court cairns. lonec. ne v velikem shtevilu. marvech manjshih skupin v daljshem obdobju. 518-519). kjer nahajamo osamljene kmetije. kakor vrtati ipd. na Irskem in v Angliji ostajajo osamljene. Dolmen. ki naj bi se zachela med 5. str.Lucijan Vuga centralni in zahodni Evropi z mochno keltiziranih podrochij. Alinei opozarja. 364). narechno rusko korec »korec. Toda Snoj nas seznanja: korec »posoda na daljshem rochaju za zajemanje tekochine«. da sta obe imeni pota in corcan »rochka. razporejeni so po obmochjih. starocheshko. tisochletjem pr. je pomemben iz vech razlogov. Alinei obravnava najdbo najstarejshe neolitske hishe na Irskem in v Angliji. Tako za lonchenino poznajo na Irskem dvoje imen. Zlasti grobnice s hodniki so velichastne ter veliko starejshe od egipchanskih piramid. ki naj bi obenem pojasnjevala shtiri razlichne tipe megalitov. to potrjuje zelo zgodnjo praslovansko uporabo kolesa in voza. datirane med 3795 in 3550 pr. cheshko korec »stara mera za zrnje«. kot bomo videli. po teoriji kontinuitete pa ni tako. »z vrtenjem delati luknje« torej poznamo oba izraza za kolo. so pa vsi povezani s keltskim podrochjem. to je najpomembnejshe neolitske kulture centralne Evrope. enako je cerkvenoslovansko korьcь »posoda za tekochino«.htm[16. postane ochitno.

kar so vse tvorbe iz indoevropskega korena *k uer »posoda. crusta«. starorusko krjazhь »tram«. ustrojena kozha. starovisokonemshko hring. Posebej obsezhno obravnava Bezlaj pojem skorja »cortex. prim. trd. mochan moshki«.htm[16. 1206 Ocrvgel. starocerkvenoslovansko potъ. prirochnih tvarin za najrazlichnejsho uporabo. Krozhishche poleg Okrog. kruzhinka. izprichan je tudi pomen »vrh. Okrozhnice. romunsko cring »grmovje. okruh. lacus Chrungelse. vokruhy. pri chemer se seveda tudi potimo. lonec.2010 10:20:15] . verjetno stari krogъ. ukrajinsko kruhom »okoli«. *oldьje »ladja«. saj je v davnini to bila ena od naravnih. rusko krjazh »klada. st. slovashko kruh »osamljen grm«. Cerkvenoslovansko skora. kora. (ESSJ). Okrozhica. koroshko-nemshko Krangl. vkrug. da bo velika tudi besedotvorna moch te osnove. kozol. ukrajinsko dial. kruzhie. korec »iz skorje narejena posoda« (starocerkvenoslovansko korьcь »vas quodam«) iz kora »cortex«.« Iz slovanskih jezikov je preshlo tudi v albanshchino kore in novogrshchino kora. tvorjeno iz skora »cortex«. Bezlaj: krog I »okoli«. narechno »debelo drevesno deblo. Praslovansko krogъ »circulis«. drugi tip je rusko krugom. okrogel »convallis« itd.revijasrp.Starinski jezikovni sledovi . s shtevilnimi izvedenkami. zhelva-(s)kornjacha. kruzhik. Krozhec. tram. chebelji panj. Okrogi. primer. che je prvotno »cortex« (ESSJ). suh delchek lesa. Za starinsko kroglъ pricha nemshko Grundelsee. majhen gozd«. lahko tudi kъrь »grm« (ESSJ). pechi«. sln. lubje. gozd« ipd. cheshko pot. log« in iz slovanskih jezikov madzharsko korong »gozdichek«. Praslovansko potъ »znoj« se je razvilo iz indoevropskega *poku-to. cerkvenoslovansko krogъ in podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v pomenu »nebesni obok«. okoreti. vkruh. K besedotvorju primerjati indoevropsko *aldh(en) »korito«: baltoslovansko *aldi > praslovansko *oldi. poljsko arhaichno krag »gmovje. lupina. st. slovashko hrnchiarski kruh. krog« in umbrijsko cringatro. To se mi je zdelo potrebno podrobneje navesti ne le zaradi pogostih toponimov na osnovi krog s http://www. kozar »posodica iz lubja«. Zanimiv je stari pomen »grmovje. »iz brezove skorje spleten koshek za nabiranje jagod«. kruzhina »grmovje«. pechi. ohranjeno v ukrajinskem krjazh »panj«. staro v pomenu loncharski krog. bucha s trdo lupino. Iz te osnove veliko toponimov. gozd« v mikrotoponimih Krog. Okroge. rusko pot. v katerega nabirajo jagode«. vokrug. Indoevropska osnova je krengh/krongh. saj je beseda izposojena v albanshchini skorec »grot v mlinu« in podobno v sln. cheshko kruh. Verjetno je imelo *skorьcь nekdaj shirshi doseg. ukrajinsko krjazh »grich«. hrib«. suh. hrvashko in srbsko pot. danes kozarec »calix vitreum«. cheshko hrnchirshky kruh. krug. ukrajinsko kruh. sorodno je staronordijsko hringr »prstan. Pri Snoju preberemo za pot »znoj«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. kar ne presenecha. topilnik. a tudi krug »gozd«. novovisokonemshko Ring »prstan. pech (SNO). krenkatrum »pas« (ESSJ). v 16. sorodno je pechi. dushiti« kot posoda za kuhanje in peko. starovisokonemshko (h)wer. kuhati. »gorski vrh«. krog«. lupina itd. sln. zato je prichakovati. cerkvenoslovansko okrogъ. rusko krug gьnchara itd. kar je morda sorodno s kozha »pelis«. srbsko in hrvashko krug »leseni obod okoli studenca«. grebe«. poljsko arhaichno krag garnicarsky. rusko dial.11. kozha. valizhansko pair v enakem pomenu. starorusko okrugъ. Naprej krog II »circulus« s shtevilnimi pomenskimi odtenki. praslovansko *(s)kora je razvito v vseh slovanskih jezikih v pomenih: »skorja. kotel« (SNO). Bezlaj razlaga: skorec »spleten koshek. okrogъ.Lucijan Vuga staroindijskim caru »kotel«. Toda po mojem mnenju tu ni izkljuchena tudi iztochnica za pot »rochka. Prvotni pomen je nekako *»kar je vroche« ali *»kar se izlocha pri vrochini«. v 9. Prav tako je zelo pomembna razlichica krog III »silva. kar je izpeljanka iz korena *pek u »kuhati.

(in mogoche tudi zhe dolgo pred tem). in izvirno arhaichno slovansko ime potrjuje prvotno osvojitev napredne tehnologije brez morebitnega prevzemanja tujega imena. je navadno zelo hitro shla iz dezhele v dezhelo.sht. toda to naj bi bilo celih tisoch let pred pojavom pluga na Kitajskem (ZGO I/2 str.sht. ki je omogochala izdelavo lonchenine visoke kakovosti in najbolj dovrshenih oblik.Lucijan Vuga posebnimi pomeni. tisochletju pr. 154). v italijanshchini bure. kakor si pogosto mislimo danes. kar se praviloma ne dogaja. kako pravimo osrednjemu drogu. che je inovacija pridobljena ali uvedena od drugod. ki jih srechamo tudi onkraj danashnjega slovanskega prostora in v antichnih imenih.Starinski jezikovni sledovi . slovashko hrnchiarski kruh.2010 10:20:15] nemshko italijansko .htm[16. v Indiji skoraj prav tako zgodaj.n. poljsko arhaichno krag garnicarsky. ki se je sicer postopoma razvijalo iz preproste drevesne rogovile. Toda prav plug z vprezhno zhivino je omogochil pravcato revolucijo pri obdelavi zemlje. Prirejena slika iz (ZIN) Plug s kolci sestavljajo: slovensko http://www. tisochletja pr.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. rusko krug gьnchara itd. kot je plug. katero je chlovek sam ali s pomochniki vlekel po zemlji. Mario Alinei me je na mednarodni konferenci v Kobaridu maja 2003 seznanil. za katerega ni etimologije in je po njegovem slovanskega izvora iz osnove bor »ime iglavca«. ter me vprashal. da v zvezi s teorijo kontinuitete in neolitske prisotnosti Slovencev na prostoru Vzhodnih Alp preuchuje med drugim imena poljedelskih orodij in tudi pluga.11. Upodobljen je na skalnih risbah na Shvedskem iz srede 2. Prometne povezave v starem svetu so bile veliko hitrejshe. Kdaj se je pojavil plug? V Mezopotamiji in v Egiptu so uporabljali plug z volovsko vprego zhe v 3.n.. marvech veliko bolj zaradi arhaichnih izrazov loncharski krog. in je zato velikega pomena pri identifikaciji zgodnjega slovanskega tehnoloshkega prispevka! PLUG Najprej spregovorimo o plugu kot revolucionarnem poljedelskem orodju. in novica o tako izrazito praktichnem pripomochku. – saj je loncharski krog ali vreteno predstavljal v loncharstvu prvovrstno tehnoloshko inovacijo. da jo je zrahljal. cheshko hrnchirshky kruh.

od aratro) – coltrina (gl. explanare<ex + planus »zravnati. Poglejmo podrobneje: aratro. pomanj. Najdemo v besedi remo »veslo«. arare. morda kakor v slovenshchini poznamo grebenalo (aratro affossatore). grshkem (aroo). aratrello. starinsko *retsmos. 7) 3 – kozolec . podstavek«. zgladiti. izprichana na keltskem... Pflugstöckchen.Starinski jezikovni sledovi . stebrc 4 – pluzhna deska 5 – plaz. z negotovimi povezavami izven Italije. koliko je oranje podobno http://www. cultri. oplaz (JAN) 6 – peta 7 – lemezh. Drugi slovenski sinonimi: plug. germanskem. Stelbogen.11. lat. izprichano na keltskem.Lucijan Vuga 1 – rochaj 2 – rochice pluzhno telo (3. pluzhna peta (ShLE). na Baltiku. 5. lat. plug s chrtalom.2010 10:20:15] . ralo (JAN) 8 – chrtalo (parash (PLE)) 9 – gredelj. (oralno) drevo. v Grchiji (eretmos) in keltskem obmochju (DEV).. s korenom aro. –pfeiler (JAN) – Streichblech (Panzer-Abstreichblech) – Molterbrett (Pflugsohle (PLE). 6. negotovega izvora) – aratrello (dim. oralo. Ne vem. lat. podreti. aratru(m). Balken. slovanskem. kozel. – .htm[16. neznane etimologije) – spianapoggi (sestavljenka iz spian-are. Gründel. Brücke. – Furchenrad – Pfluggestell – Pflugkehre – Pflugreute – manico – stegola corpo del aratro – pila.. prekla«. Joch – Vorschäler. nozh«. ralo. lat. cheprav indoevropskega izvora) – perticara (od pertica »palica. izprichan v Indiji. 4. Vorschneider – Landrat – .. culter. porushiti« + appoggiare v pogovorni latinshchini *appodiare iz podium »podnozhje. armenskem podrochju in morda povezljivo z ere »veslati«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari..revijasrp. germanskem. vrklja (JAN) – Handgriff – Pflugsterze. Pflugeisen. ki naj bi bila indoevropska beseda (ZIN). pertica (m).. lat. iz osnove arare. iz korena ere. kar bi se razumelo kot *»podstavek za rahljanje« (ZIN) (DEV). Italijanski (narechni) sinonimi za plug: aratro (»oralo«. lat remus. – . Pflugstürze. drog.. grshkem podrochju. – . scoticatore – ruota di campo – regolatori di profondita – timone con attacco – ruota di solco – . kristan (JAN) 17 – obrachilo (JAN) 18 – otika. kot da bi shlo za »veslati po zemlji«.. Grendel. plaz – podloga oralu ali leva rochica pri plugu (PLE). zavora ? (JAN) 10 – streme gredlja 11 – predpluzhnik 12 – celinsko kolo 13 – uravnalec globine 14 – vechni drog kolc s kavljem* 15 – brazdno kolo 16 – krstan. coltro »chrtalo. pilone – versoio – suola1 – suola2 – vomere – coltro – bure – staffa – avanvomere.ararae »orati«. Pflugschleife (PLE) – Pflugschar – Messersech. Pflughaupt JAN)) – Pflugsohle. Baum (JAN) – Stellbügel.. Pflugkrüme (JAN) Pflugkörper – Griessäule. Pflugmesser (JAN) – Grindel. iz lat. slovanskem.

der Pflugbalken (der Grendel). hrv. chesh. s katerim so oznachili vstop v vojashko sluzhbo. cerkvenoslovansko plugъ.Lucijan Vuga veslanju po zemlji. der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet) – nos pri plugu (sestavni del. Tirare v vulgarni latinshchini *tirare. enako starocerkvenoslovansko ralo. gredelj. za povezavo pluzhne deske s stebrom)« (PLE). orachi pred tem mornarji. hrvashko tjerati »gnati. Po mojem mnenju je smiselneje iskati izvor prek attrezzo »orodje«. praslovansko *tirati je ponavljalni glagol od praslovanskega *terti.htm[16.namesto trah najdemo pri tranare. ki pa izhajajo iz nekega zachetnega dh. krchele »razvali vilice kao krchale (kad ko mnogo govori)«. krpele »das Verbindungswerk der Jochpaare Ochsen am pfluge. sredstvo za oranje«. plaziti se«) in dalje v indoevropski bazi *pleu. -g. staronordijsko ardr in armensko araur »ralo« (SNO). hrv. krchele]«. attrahere. radlo. rus. domnevno iz trahere.Starinski jezikovni sledovi . je anormalen z indoevropskega stalishcha. Kozelc – gre skozi gredelj v plaznico. krchale. del«. zadavacha]«. enako kakor litavsko arklas. [prim. plaziti« (prim.revijasrp.. je vojashki termin. ki je iz rekonstruiranega galskega *pettia in srednjeveshke latinshchine pettia (DEV). pezza »kos. pri chemer je najverjetnejshe izhodishche prav slovanski *plugъ. Toda she vech! – za tirare je etimologija negotova (ZIN)! Pach pa Devoto: (1) attrezzo »orodje« izvaja iz francoshchine attraits (it. Pflug. da ne najde reshitve za zaplet. tudi pluti.11. in srb. sedanjih *tьro »drgniti. rus. to je ponavljalni glagol od *terti »treti. lat. trahere. sest. plaz »u pluga lijeva ruchica na koju se dolje natiche lemesh«. nem. latinsko razlichico trag. gredelj]. iz istega izhodishcha she grshko arotron. iz attrarre lat. ralo. pluh. Njen izvor je iskati v praslovanskem glagolu *pluzhiti »vlechi.in ne th-. cerkvenoslovansko tirati »otirati. Koren tragh. narechno *traginare »vlechi«. ker nikakor noche sechi po tirati in trag. s podobnostmi na germanskem podrochju. iz latinskega attractu(m) »it. She zanimivejshe je preuchevanje besede plug.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. krpela. skoraj bi dobili neko razlichico korena trag(h). plaziti se«. vendar to iz glasoslovnih razlogov razlagajo kot izposojenko. chesh. plug. privlachen. trainare. zanimiv. krizhano z italijanskim trarre. praslovansko *ordlo »ralo«. lat. zadavacha »kao oje u pluga od kola do prvijeh krpela«. praslovansko *plugъ. attractum. tirati »gnati.. muchiti«. starovisokonemshko pfluoc. izpeljano iz lat. mikaven«. Devotove tezhave. http://www. adtrahere. plug. brez sprejemljivih povezav (DEV). stopnjevano iz trahere z lat. iz ad+trahere »vlechi«. privlachnost« iz stare francoshchine attraits (mnozh. temo [oje. tirati se »pojati se«. ralo.2010 10:20:15] .»premikati se. chesh. treti«.ohranjenim kot v primeru tragum. v katerega se je sam potisnil z vztrajanjem na edinole galskem (!) izhodishchu. vse iz indoevropskega *harh-tlo »ralo. gredelj »der Pflug balken. attratto. od koder mnoge izpeljanke (SNO). starinsko tirat »muchiti«. Poglejmo si posamezne dele pluga podrobneje: (1) Kaj je kozel ? Pletershnik navaja kozel »die Nase am Pfluge (der Theil. (2) attrazzo »privlek. v italijanshchino iz stare francoshchine atrait. poditi«. lat.) in to iz lat. zadavacha]« (KAR). hrv. V srbshchini kozalac »u pluga ona gredica shto sastavlja gredelj i plaz. vrnjeno v ednino in krizhano s pezzo. preganjati« < *terati. krchale. jugi pars [prim. plouzhit se »vlechi. da so bili poljedelci. nekateri izvajajo iz germanskega *ploga. in srb. cheshko tyrat. temo [prim. drgniti«. attrazzi). Tako tudi Snoj pojasnjuje pod ralo. letonsko arkls »plug«. razumemo. plavati (SNO. od koder staronordijsko plogr. pred njim je chrtalo (JAN). aratrum. po tem bi domnevali.

razlichica od buris. da v slovenshchini poznamo za plug poleg izrazov oralo. riniti« morali poiskati drugachno osnovo. a sovpadajochi pomen drevesa-bora kot kmechkega orodja. Poleg tega imamo she: perenica »rochica pri kmetskem vozu« (PLE). st. chok. borbo«. skupek. Zanimivo je. na ladinskem podrochju. med katerimi so nadvse pomembni kovinski lemezh in rochici. Battisti-Alessio pravita. riniti«. Zame je nadvse preprichljiva potrditev slovenski izraz pribor »predmeti. drevesna iglica. latinsko bura. da je bure. da je bora izprichana beseda shele v 14. iz severnih krajev Italije. Na tej osnovi poznamo vrsto izpeljank in krajevnih imen. po eni strani je to najprimitivnejshi plug iz drevesa. parez »kol. po drugi je za tako obdelavo zemlje potreben poseben delovni prijem: riniti. ki se http://www. hrvashko in srbsko bar »proso« < * »rastlina z ostrimi resami«. ki se med valjenjem vecha. suvati z rogovi« ali pa tudi »potiskati. lat. pogachica na kolenu. da sloni na glasovni podlagi (VAS). Veneta. s pomenom »drevesno deblo. iz katerega je she cerkvenoslovansko bъrъ. Poleg tega je s tem v zvezi pomemben slovanski izraz boriti (se) »bojevati (se)« [na Gorishkem tudi »potiskati.revijasrp.Lucijan Vuga Kaj pa je bure? Po mnenju italijanskih in drugih etimologov je: bure – latinska beseda neznane etimologije. toda v osnovi je ostalo osrednji del orala drevo ali bor. iver. Povsem logichno je. da rekonstruirajo indoevropski koren *bhar kot »nekaj ostrega. vech pri obravnavi jadra. z izpeljankami borin »sesek«. potiskati. Gre za sploshnoslovansko besedo in sorodno je samo v staronordijshchini borr in staroangleshchini bearu. medtem ko bi v pomenu »potiskati. na katerega sprednjem delu se priprezhe vlechna zhival (ZIN).Starinski jezikovni sledovi . shtor. resa«. kazhe. gnati. ki dokazuje neolitski nachin obdelave zemlje. razlichica od bura. Shlenc prevaja bure »oje« (SHLE). slednje bi morda veljalo kot izhodishche za »boj. vejevje«. okrogel vojashki shchit« ipd. riniti«]. ki nima zanesljivih povezav (DEV). Vse to kazhe na dvojni. predlatinskega izvora (BAT). Toda prav buras je mogoche primerjati z etimoloshko nerazlozhljivim bure »gredelj pri plugu«.htm[16. pojati« (ESSJ). primerljiva z engadinsko buorra »kos debla. nekoch je bil verjetno pomen shirshi »gozd. Mario Alinei izhaja iz slovanske osnove bor – iglichasto drevo »Pinus silvestris«. bura »drog pluga«. brez vsakrshne verodostojne povezave. panj«. priprave. kar se mi zdi ustreznejshe za razlago pomena »bojevati. Sloviti italijanski etimolog Devoto pravi. *bhoruo do suponiranega venetoilirskega sorodstva (ESSJ). Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). kar naj bi izhajalo iz indoevropskega korena *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). kar je izposojeno iz letonskega buras. da so z razvojem na tako drevo dodajali posamezne izboljshave. borela »koleshchek. Bezlaj navaja za boriti tudi pomen »poditi. ki oznachuje gred (asse) ali osrednji drog (fusto centrale) pri plugu. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo.. na Dolenjskem in v Kobaridu izprichano tudi v pomenu »razzhagano deblo«. od indoevropskega izvora * bhoru. gruda«. brinje (SES). Emilije. suvati. iz neke domnevne teme *borro »nekaj okroglega«. Lombardije.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. za oboje pa imamo preprichljivo slovansko osnovo. Vasmer nakazuje baltsko izhodishche. kepa snega. buris.. ko so primerno mochno drevesno vejo s kljuko vlekli in tako brazdali zemljo (kar je she danes mogoche videti pri primitivnih kmetovalcih Azije in Afrike).2010 10:20:15] . ralo she drevo. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE).11. Poleg razlichnih razlag. slovensko brada in sorodno ter po vsej verjetnosti tudi brin. prepirati (se). s chimer je utemeljeno sklepati. Marko Snoj dodaja. steblo. ki je tako zgolj drugo ime za drevo. borlo »valj«.

sedanjik bero »zbirati«. delovanjem! (2) stegola (tudi stevola) »rochica pri plugu«. s prvotnim pomenom besede. control«. st. steza« (ESSJ). iz versus. Stegolo je verjetno iz iste osnove in pomeni »leseni drog za prenos vrtenja s kril na mlinske kamne« (ZIN). kar pojasnjuje izvor besede. Indoevropski koren *bher. ki je sinonim za »orodje« in seveda tudi za kmechko orodje. Druga dva italijanska etimologa Battisti-Alessio pravita. bie. marvech pod brati. postopkov. prim. zbirati«. Beseda zahodno-panromanska. starocerkvenoslovansko sъtegnoti »zvezati. Osnova je steg. kar poznajo drugi slovanski jeziki iz praslovanshchine * bьrati »nabirati. prěbirat »prebrati. italijanski etimologi razlagajo. pre-) dovolj trdna opora za izpeljavo v pomenu dejavnosti. tied. raz-. bound«.Starinski jezikovni sledovi . prvich zapisan 1805.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Primerjava med slovenskim stegno. pazduha« z latinskim tignum(<tegno) »tram. gotsko bairjan »nositi. (ZIN). Dodatno nas k takemu mnenju navaja (iz)tegniti iz osnove teg(niti). verjetno * »kar je izbrano (za dolochen namen)« in nas napotuje na brati. st.htm[16. a tudi v lukanskem stievola. sorodno s staroindijskim bharati »nese«. Ne oziraje se na Snojevo razlago. hlod« kazhe na gradivo ali obliko rochic. stegola (BAT).s pomanjshevalno pripono –ola. Vse to kazhe na funkcijo rochic. lesen del pritrjen na krila mlina na veter. lat. to je razvidno she iz slovenshchine breme. alb. (3) versoio »pluzhna deska«.Lucijan Vuga uporabljajo pri kakem opravilu. z metatezo v milanskem narechju streva. (SNO). toda stecco iz langobardskega stek »palica«. steccolo. na nashe veliko presenechenje tudi za ta izraz ugotavljajo jezikoslovci. da je iz latinskega stiva(m). so sploshnoslovanski pojmi z osnovo bor v zlozhenkah (z-. izpeljano iz pogovorne latinshchine *versoriu(m). stegna »navadno z dvema plotoma ograjena plot za zhivino«. na-. si poglejmo dve mozhni razlagi za slovansko http://www. *stezherъ. Pri tem upravicheno domnevamo na slovanski izvor tega izraza. steccaia »utrditev rechnega brega s palicami in koli« ipd. a nam Snoj razlozhi. pashnik. in v poljedelstvu pomeni »rochaj pluga«. da smo Slovenci to prevzeli od Chehov shele v 20. prinesti. vlechi. prebirati«. v piachentinskem pa strevda. grshko phero »nesem«. raztegovati« in po nekih vzporednicah tudi »oje. Stecca naj bi prishla v italijanshchino iz gotskega stika »palica. Bezlaj (ESSJ) tega sicer posebej ne obdeluje. s katerim obrachajo mlinske kamne. check. Ker versoio »pluzhna deska« rabi za obrachanje. Slovensko stegne. delu sploh«! Skratka izraz. stegnut(i) »astringent. fero. od-. prihajati. steza«.revijasrp. o-. *stogъ tudi v pomenu »roka. neznane etimologije. po-. da je izraz stegola prvich zaznan v 16. znano v krajevnih imenih in priimkih. rama. starocerkvenoslovansko stьgna »cesta. armensko berem »nesem«. Podoben je izraz stegolo. Domnevno prihaja iz osko-umbrijskega in ustreza latinskemu stiva »vomere. najti je tudi izraz stevola. pripomochkov in izdelkov v zvezi s chlovekovim delom. da gre za besedo v severnoitalijanskih narechjih. Srbsko in hrvashko stega »discipline. iz njihovih izrazov prěbrat. da z njimi moremo ravnati s plugom. ga usmerjati. praslovansko stьgna »priti. breja ipd. ulica«. To pa je v starocerkvenoslovanshchini bьrati. ralo«. praslovansko *stozherъ. podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »strnishche. iz-. razpotje. zategniti.2010 10:20:15] .pomeni »nesti«. roditi«. steccare »ograditi s plotom iz kolov«. kol«. vertere – delo pluga za obrachanje s chrtalom (coltro) in z lemezhem (vomere) odrezane prsti (ZIN).11. iz teh osnov npr. vrtenje prsti. lemezh. drog« (ESSJ). stegnenica.

baltskem in grshkem podrochju (DEV). tlachiti«. izdelovati« iz osnove *vьrhъ »delati vrh. Bezlaj she dodaja primerjave s srbskim in hrvashkim crtalo. ki bruha zemljo«. Vrsta je poimenovana kot *»obrat« zato. v 17. starocerkvenoslovansko vrъsta. od« in osnove mreti.rezilo pri plugu«. starocheshkim chrtadlo. V Toskani je razshirjena oblika *vomerea. Italijanska etimologija izvaja vomere iz latinskega vomis. medtem ko Shlenc coltro »chrtalo. neuravnoveshen. vomis (vomer. gombro. 1874 bombere. kar se ne ujema z drugimi navedbami. Kako prevajati coltro. ko zorje eno vrsto. Izhajajoch iz suponiranega wogwhsm. vegav »kriv. slovashko olemazit »pritrditi seno z zhrdjo« itd. ki rezhe zemljo«. Ker naj bi izraz prishel v italijanshchino prek latinshchine bodisi s severa ali jugovzhoda Evrope. krmilni drog pri splavu«. postrani ipd. Po vsem sodech. In tudi Battisti-Alessio vomere. To utemeljuje poimenovanje z rezultatom delovanja »pluzhne deske«. st. ki obrne zemljo potem. vegati »omahovati. starocerkvenoslovansko lemeshь (SES). oralo« in vomere »lemezh« (VAL). je primerno poiskati zanj slovansko primerjavo. ki morda izhaja iz nekega starinskega izraza wogwhsm z nekakshnimi pomeshanimi povezavami na germanskem. shkarnica. lat. premikanje« ali vijate »vali se. st. saj naj bi bilo chrtalo tisto. kar je prvotno pomenilo *»obrnjena. cerkvenoslovansko in *praslovansko vrъshiti »delati. drog«. Druga mozhnost je vrshiti. (4) vomere »lemezh . vomeris. rusko lemega »voz lojtrnik«. luzhishko lemez. *lemezъ »greda.»proch. »zhelezni del pluga. vomero. dolnjeluzhishkim certadlo. zakljuchevati neko delo« (SES).«. Bezlaj obravnava chrtalo kot »lemezh.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. praslovansko *mьrva. nozh pri plugu«. v cheshchini pa vrsta »plast. ki rezhe horizontalno. gibek« je sorodno s staroindijskim vega »mochno. kriviti (se)« in vegniti. ki rezhe vertikalno.htm[16. pred lemezhem.revijasrp. kar se lepo ujema s funkcijo lemezha. v vseh slovanskih jezikih v enakem pomenu. dviga se« (SES). prevegniti. ki ima v rushchini pomen dolzhinske mere (1066 m). Soroden je tudi izraz lemez »streshna greda. Praslovansko *lemegъ. v 16. güembre. ki vodoravno prerezhe odrezek zemlje. Prva je vrsta. sunkovito.Lucijan Vuga izhodishche. Vse izvedeno iz praslovanskega *chersti. je smiselno coltro prevajati kot »chrtalo«. zavrtena«. ki ga upravicheno shtejemo za podrochje poseljeno tudi s Slovani. majati (se). podezhelski izraz bomberaia. bombero. ker orach. praslovansko * merti. izprichano zhertalu »vomer«. ki kazhe na sorodno bazo merh »stiskati. gomere. s katero so utrdili slamnato streho« (ESSJ). Drugo mozhnost nam ponuja sestavljenka iz praslovanskega *u. Tavzes navaja lemezh »vomere« (TAV). ki se med oranjem preobrne« (ZIN). crtak »lemezh«. st. vomeris). plug (s chartalom)« (ShLE). zmrviti« (SES). razvegniti. izhodishchno indoevropsko *kert»rezati« (ESSJ).11. *chъto »rezati«. bolgarsko chъrtalo. ko jo chrtalo in lemezh odrezheta. lemjaz »klin pri lestvi«. vomere (†bomere) »rezilo na plugu. majav. praslovansko *vegъ »kriv. prim. cheshkim chertadlo. obrne in zachne orati drugo (SES). kamor prishtevajo tudi cheshko lemez »kol. »zdrobiti. kot »chrtalo« ali kot »lemezh«? Valjavec prevaja coltro »plug. Oblike. (5) Potem imamo she sestavni del pluga coltro († cultro). v 17. posheven. morda zaradi vpliva vomere – vomitare [bruhati] »naprava. starocerkvenoslovansko mreti. je mogoche izhajati iz vegast. ki zahtevajo vo-. stran. iz indoevropskega korena *mer-.Starinski jezikovni sledovi . kar bi bilo lahlo literarna tvorba (BAT).2010 10:20:15] . http://www. sloj«! Praslovansko *vьrsta je v zhenskem spolu posamostaljeni pretekli trpni delezhnik glagola *vьrteti.

coltre. etimolgija je neznana. preko solea(m) »sandalo. bosti. v latinshchini v pomenu »hisha«. lemezhnica. da je razlaga povsem smiselna za ta sestavni del pluga. cultra) »coltello. klin. cultri »coltello – nozh« z negotovimi povezavami zunaj Italije. anglosaksonsko culter in irsko coltar (BAT). das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet).htm[16. klasichno solea »sandal«. tudi na Primorskem koresh (der Fortstecknagel am Pfluge. Cerkvenoslovansko sani. iz latinshchine sola. cheprav je jasna indoevropska tvorba (DEV)] indoevropskega izvora. klada. die Jochwiede.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. baltskem in slovanskem obmochju v pomenu »naselbina. v pogovorni latinshchini *solja. smiselno pa z dokajshnjo tezhavo. Battisti-Alessio pravita. da je bil ta izraz coltro (-uolo) prvich zapisan v 16. pravi Pletershnik (PLE). coutra. Narechno najdemo ponekod purgelj iz nem. izprichano na slovanskih. na katerega se natika gozh (der Riemen. primerljivo s sala (DEV). iz latinskega culter (ZIN). der Jochriemen. na katerega se natika http://www. praslovansko *sani nima zanesljivih zunajslovanskih vzporednic (ESSJ). Prügel. razen da je osnova carro »voz« in torej plug pritrdimo na kolca (ZIN). -tri (cultru. provansalsko coltre. francosko coutre. a obenem za indoevropsko besedo? Slovanska primerjava lahko sloni na klati.11. Suola. kal. coltello dell'aratro »(ShLE) prevaja: chrtalo«.»chloveshka naselbina. posebej tisti pri plugu]«. obenem navaja tudi ladjarsko razlichico s pomenom »sanishche. kurgelj (zhelezni klin na gredanjici). der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet. koljem. langobardsko sala »zgradba«. ki jo S. razbiti. Shlenc prevaja kot »pluzhna peta«. Ta poslednja razlaga »sani(shche)« smiselno nedvoumno napotuje na funkcijo »pluzhne pete«. suola«. carreggia. klatiti. tudi kot coltellino [nozhek]. Soglia. rezilo pred lemezhem. okel. ki vezhe gredelj na pluzhna kolca. praslovansko *kolti »rezati. kar je preshlo v baskovshchino golde. bok« (SES). saonice (po disimilaciji v *sanьnice > +salьnice). kladivo. Vzporednica je cultro »coltello per scopi rituali – nozh za obredne namene«. solum »soglia«. V Toskani je corton. Na severu Italije coltra. ki prerezhe zemljo navpichno. (7) kurelj »pri plugu lesen klin. Solea je zhenska samostalnishka oblika pridevnika *soleus »pripadajoch solum«. Soglia »prag« (ZIN). ki lezhi ob obdelovalni zemlji«. drcha« (ShLE). tolchi« iz indoevropske osnove *kelh z enakim pomenom. kol. aragonsko cuitre. saj je bil v davnini daritveni ritual zaklati zhival. st. vomere »(ShLE) prevaja: lemezh. Mislim. der Stössel) ali korezh (iz ital. izvirno selo-/solo-. nem. klas. die die Deichsel an dem Joche festhält. v ljudski govorici tudi sola. [culter. nemshko Saal »sala«) (DEV). ki rochnik s cepcem vezhe«]. gre za sani. drugod. pomensko krizhanje s starovisokonemshkim izrazom swelli (nemshko Schewelle) »soglia – prag«. specialmente quello dell'aratro. Torej tudi Battisti-Alessio meshata chrtalo in lemezh! Kaj naj bi pomenilo. na germanskem. naselje. Riemen). ralo«. latinsko solum. che naj bi bil korezh samo lesen klin pri plugu. kar kazhe na izvirno. baltskih in germanskih podrochjih. vas« (v rushchini selo »naselje«.Starinski jezikovni sledovi . staro in besedotvorno slovansko osnovo. drsi« ali »stran. (6) Pri plugu je znachilen she en izraz: suola [del aratro] del pluga.revijasrp. [nozh. Vendar bi iz carreggia glasoslovno sicer lahko izpeljali korezh. da gre za povezave zunaj Italije. kalati. kliti. latinsko culter. ki drsi ob nezorani steni brazde. lomiti. vozh »der Strick« [vozha – gozh »usnjen obrochek.2010 10:20:15] .Lucijan Vuga Italijanski etimologi izhajajo iz latinskega cultru(m).. das Pflugband. Mogoche pa je izraz pojasniti v izhodishchnem pomenu *»kar se plazi. Ampak v slovenshchini imamo obilo izpeljank: kolina. Za suola. ki jo je kaj lahko spraviti v zvezo z »nozhem za klanje v obredne namene«. iz indoevropske teme selo. vezhocha gredelj na kolca«.

drgniti«. der Bratrost [zhar. da ni mogoche razlikovati izhodishch (ESSJ). v 16. primerjati s corso. naj bi prishla v latinshchino iz galshchine kot lat. maklen (ESSJ). dolenjsko: die Riegelwand [krozhni zid]. φάρω »drobim«. indoevropskega izvora. samnitsko besedo za »volka«. v nemshchini Ross »konj (dirkalni)«. das Clavier bei den Tuchmachern (PLE). latinsko forare. Praslovansko *borna navadno izvajajo iz indoevropskega *bher »razriti«. ne pa kolca sama. manj verjetno Oshtir rekonstruira praslovansko *bartna in to primerja s predromanskim ferrum (ESSJ). Bruno »klada. razshirjeno na keltskem in germanskem podrochju.11.revijasrp.2010 10:20:15] . das Fallgatter [varovalna mrezha]. cheshko in slovashko brana.Starinski jezikovni sledovi . brana (1) »die Egge. Osnova carro »voz na shtirih kolesih«. branik »choln iz enega debla« (Trst). rezijansko bran »vratca poleg glavnega vhoda«. grshko φαρόω »orjem«. Italijansko erpice »brana«. brez vsakrshne povezave zunaj Italije. gorishko: eine Abtheilung der Getreideharfe [razdelek kozolca]. das Sägegatter [zhaga gater].htm[16. (2) rezjansko: brani podobne rechi: die Gitterthür [mrezhna vrata].. carru(m). da tako razbijejo grude in poravnajo prst. reshetka za peko]. narechno tudi »loputa na vratih. primorsko: okno. das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers. rusko brevno in podobno v drugih slovanskih jezikih. da so besede tako prepletene med seboj. Srbsko in hrvashko brvno. izorano njivo z brano povlachiti. kashubsko barna. Sploshnoslovanska beseda srbohrvashko borona. mostni jarem. pobruncati »z bruni utrditi blatno pot«. kar bi bilo za funkcijo klina pri plugu povsem ustrezno! BRANA Zelo pomembno poljedelsko orodje je: brana . ki je preteklik od correre lat. starovisokonemshko boron »vrtati«. st. ki je poznan v imenu drevesa ma-kur < macesen. dirjati (s konjem in vozom)«. cursum. gorishko: der Rost (im Bauwesen) [gradbeni oder]. to gre priblizhati currere »it. gornjeluzhishko in dolnjeluzhishko brona. verjetno k temu branich »majhna lesa«. brana Egge (JAN). erpice je http://www. currere. narechno tudi brun ipd. povezano s hirpus. Po mojem mnenju je smiselno izvajati brana iz bruno. dolenjsko: hisho na brano (pilote) zidati. njegove zobe so primerjali z roglji na brani (ZIN). hlod«. latinsko hirpex. lotishko berzt. das Brückenjoch [kobilica]: most v pet bran. sbrano vlazhiti »occare«. techi«. samnitsko ime za »volka«. gorishko: das Hackbrett (ein Musikinstrument) – cimbal. lat. ker she danes v primitivnem poljedelstvu vlechejo hlod ali desko chez zorano njivo. na Igu: hishe na brane zidajo na mochvirju. okno v kozolcu. analogen starinskemu *curs-to-m (ZIN) (DEV). Drugache. Zunajslovanska sorodstva se ne ujemajo s slovanskimi oblikami (ESSJ). kar je iz korena kers »techi. correre. pilot«. curru(m) »voz na dveh kolesih«. poljsko brona. Pach pa Bezlaj pod geslom kurec opozarja na slovanski koren *kurъ. tudi Devoto razlaga podobno erpice. v rabi tudi brvanje »stavbni les«.Lucijan Vuga jermen. berzhu »treti. primorsko: jarem. latinsko (h)irpice(m) iz hirpus. Praslovansko naj bi bilo *bъrvъno ali * bъrъvьno. Bezlaj pod kurgelj sklene. brana »die Egge«. auseggen«. izraz naj bi izhajal iz indoevropskega *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). shtant.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.

grshko ζυγόν.2010 10:20:15] . da naj bi osla izhajal »iz nekega pozabljenega glagola«. sestaviti«. osina. Ta Devotova zapletena razlaga ochitno kazhe na zagato. bolgarsko igo. v hetitshchini yugan v nemshchini Joch. slovanskem. Slovensko. pondirek za ponirek] daje v latinskem iungere. igve. beseda v temelju iz indoevropskega besednjaka. nemshko Joch »jarem« ipd. shiroko izprichana. za oslo poznamo latinsko cos »brus. jug »jugum«. cornutus iz astu. Na Gorishkem pomeni brana tudi jarem. brez ochitnih povezav z drugimi jeziki. da Bezlaj v (ESSJ) ne obdeluje posebej tega gesla.revijasrp. kashubsko jigoe. osla« (ESSJ). za narechni glagol *hirpere glej she ispido. Brana je v nemshchini »die Egge«. iz katere ni dobrega izhoda. rusko igo. dlakav« in hispidus. Blizhnje sorodne besede so lat. latinsko iugu(m). ki ga Bezlaj obdeluje pod geslom igo. glej she irco. mlajshe »orozhje«. implicitno pri pri geslu jermen. ki ga je chlovek uporabljal zhe v kameni dobi. vaga pri vozu«. konj«. jega pod vplivom Joch. izhesa. cornu. to je pa povezano s temo. Nadvse presenecha. igesa »jarem. cheprav po pomenu primerljive. narechno tudi jug. izvedenka igesenica »veriga. igelj. ost (SNO). keltskem in armenskem podrochju (DEV).11. narechno ihoch. izhesa. toda http://www. ki vezhe igo na oje«. oster. sklopita (dve vprezhni zhivali)«. rusko in poljsko jugo kazhe na dvojen razvoj v praslovanshchini (ESSJ). Medtem ko Snoj izvaja: iz nekega pozabljenega glagola s pomenom »brusiti. narechno jigo. Za krizhanje s pectus glej pettoruto. latinsko iugum. kazhe vse znachilnosti razvoja iz tematske osnove igo. ki jo Zingarelli navaja pod giogatico italijanski giogo ali †iugo. glej irto in ispido. st. torej gre za zelo star jezik. cheshko jho. z bolj ali manj znatnimi alteracijami se tema pojavlja na baltskem. morda iz nekega *hirspidus. iga. she starejshega *hirquos.Lucijan Vuga tisto. staroindijskim yugam. v sanskrtu yugam. jugo. Irsuto iz latinskega hirsutus. tudi joga. kar ima zobe kakor volk. tvorbeno blizu je anglosashko egle »rese«. indoevropskega izvora (ZIN). iglja. izpeljano iz *hirsu kakor astutus. npr. armensko yarmar »ustrezen« in morda staronordijsko jormunu »govedo. Zanimivo. s chimer se povezheta.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.Starinski jezikovni sledovi . Praslovansko *jьgo iz starejshega *jъgo iz indoevropskega *iugom. vse iz yugom. Irco arhaichno »kozel« iz latinskega hircus. v 16. igovec »vprezhni vol«. polabsko jaidü. povezave s hirstu »peloso – kosmat. latinska oblika ustreza hirpus in hircus. dalje igev. ki je krizhanje med latinskim pectorosus in hirsutus (DEV). identichna v grshchini zygon. Prvotni pomen besede je torej *»tisto. ostriti« iz indoevropskega *haki »ostrina« iz korena *hak »oster«. Gl. cerkvenoslovansko igo. lugo tudi »blazina pri saneh«. igovnica »Jochweide«. vendar brez vsakrshnih verodostojnih povezav. Pach pa Devoto razvija takole giogo. sorodne she rusko jarmo in poljsko jarzmo.htm[16. neroda (SES). niso preprichljive. Sorodno je tudi jermen in verjetno rad. Srbsko in hrvashko zastarelo igo »jarem. Slovensko jarem je enako v starocerkvenoslovanshchini jarьmъ. Praslovansko *arьmъ (in *arьmo) < indoevrospko *harhimo je tvorba iz indevropske osnove *harhi »sklopiti. Koren je yeug. ki z nosnim infiksom [vmet soglasnika v besedo. OSLA Osla »brusni kamen« naj bo le en primer prastarega orodja. primerljivo z latinskim iugam. Ispido iz latinskega hispidus. arma »oprema«. ligo. hrvashko in srbsko jaram. krizhano s *hirsu (glej irsuto) z glagolom *hirpere (glej irco) povezano s hirpex (glej erpice) in s pridevnishkim sufiksom –idus. suzhnost«. je regularna latinska oblika glede na hirpus »volk« pri Oskih. podizh »Jochpolster«.

orati (SNO). do predindoevropskega – megalitskega – jezikovnega substrata oziroma do predpraslovanskega jezika.»nazaj. vz. vozara. kar vse sodi k elementarnemu besednjaku davnega chloveka. zbornikih in knjigah. nekaj o tem sem omenil v svojih prejshnjih knjigah.2010 10:20:15] . Knjizhna razlichica ozara je standardizirana iz gorenjskega narechja. po njegovi teoriji. zawor »ozara«. njiva ipd. da so bolj ali manj danashnja ljudstva Evrope zhivela zhe najkasneje v neolitiku na ozemljih. gor« + orati. Mario Alinei kot tvorec (dolge) teorije kontinuitete. je po njegovem mnenju beseda kozolec evidentno slovenskega izvora. se je lotil tudi Karel Oshtir. vendar tu ne bom navajal njegovih obsezhnih in nadvse izzivajochih etimologij. a ne nazadnje kazhe osina na podrobnejshe razchlenjevanje posameznih delov rastlinskih plodov. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob http://www. gl. saj bi sicer bilo zelo tezhko dokopati se do njegovih shtevilnih del. Ker sem veliko toponimov obdelal v svojih dveh prejshnjih knjigah. je pa razshirjena po Vzhodnih Alpah in s tem dokazuje davno poseljenost tega prostora s predniki Slovencev. bi se tu dotaknil le nekaj redkih. Metka Furlan zbrala in uredila jezikoslovne spise. kar je mogoche povezati z nabiralnishtvom in zgodnjim prehodom na poljedelstvo. BANJSHICE Pokojnemu slovenskemu akademiku Francetu Bezlaju je njegova sodelavka dr. ki so za podrochje Banjshic v povezavi s svetolucijsko kulturo she posebej znachilni. Iz tega glagola je z drugo predopono izpeljano spodnjeluzhishko zawora. oster. Tam si lahko preberemo tudi njegova razmishljanja o Banjshicah in okolici. Zakaj? Beseda ozara pomeni »travnat svet na koncu njive.Lucijan Vuga po drugi strani je to primerljivo z osina. ochitno kazhejo na pradavno in predvsem izvirno slovansko poimenovanje funkcionalnih poljedelskih pojmov. med njimi seveda tudi Slovenci.11. izdelovanju osti. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. zato tudi prazgodovinarji govore o – neolitski revoluciji. narechno tudi »prechna brazda na koncu njive«. Med drugim: »Imena Bate. ost. toda pojem ozare je povezan z obdelovanjem zemlje z vprezhno zhivino. Baske. ki so bili predmet podrobnejshih preuchevanj paleolingvoistov.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki pravi. objavljenih v najrazlichnejshih revijah. *vzarati < *vzorati »obrniti plug pri oranju«. to je verjetno izpeljano iz sloven. tako npr. ki v veliki vechini primerov vodijo. * Poimenovanj za orodja in druge pripomochke. ki so izshli leta 2003 (BEZ I/II). V tistem obdobju pa je predstavljalo obvladovanje poljedelstva prvovrstno tehnoloshko inovacijo. kjer danes zhivijo. kjer se pri oranju obracha plug«.Starinski jezikovni sledovi . prebadanju. vzara. to je nadvse lepo in koristno dejanje.revijasrp. Skratka tudi takshne podrobnosti. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti.. ki je bila kamenodobnemu – vsaj neolitskemu – chloveku nujen pripomochek pri ostrenju. vëndi »bivalishche«. zara in razara v enakem pomenu. ki dostojno predstavlja nashega pomembnega jezikoslovca. da ne nashtevam she drugih. Ochitno je zhe takrat nastala nasha beseda osla.htm[16. kjer se je beseda razvila iz vzara. to utemeljuje med drugim tudi z analizo besednega zaklada. OZARA Ne bom se loteval pomena in razvoja imen za polje.

Bьnetьke (Ramovsh). da se poleg Idrij(c) na nashem ozemlju pojavljata dalech proch she reka in kraj Idrica na severozahodu Rusije. st. str. Bezlaj: »Veneti. toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). za Slovane. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. toda nem. Seveda se moramo vprashati. tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr. italijansko Venezia iz star. s'Benetku (Kastelec). Enedi v Iliriji. je zanimivo. Benetki. od 13. venec«. v 16. Ni pa mogoche dolochiti . pridevnik benechanski. rodilnik Benetek (Megiser). starejshe in narechno Beneci. Betockh<* bętę (–*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. ki na svojski nachin obravnava zakarpatsko podrochje kot "pradomovino Predslovanov". prevzeto prek romanshchine in Banjshice. Finci imenujejo Ruse Venäjä. 1300 Betackh. Bneci (Cres). leta 1200 Beht. pisano tudi Venethi.« (BEZ I. Βεριδοι (<Βενιδοι). staroirsko fine »prijatelj«. Veneti v Galiji (Armorica). Beneci. ki jih sochasno po eni strani povezujejo razlichni avtorji z Anti in Slovani. izvedenke Benechija. Benezhani (Bohorich). k temu pridevnik windisch in priimek Windischer (Kossina). Nemci Luzhichane. Benetki (Trubar).revijasrp. cheshko vinek. ki so nam pustili imena kakor Benetke.htm[16. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni.« (BEZ I. Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι. Kakor slovensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. st.Starinski jezikovni sledovi . Bezlaj pravi. Venetia. bętę. IDRIJA Zakaj se mi zdi pomembno sem vkljuchiti ta toponim oz. med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. st. – 17. lacus Venetus v Alpah (Krahe).« (BEZ I. Baske verjetno she direktno. vindland. Bate. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. Venadi. o chemer sem obshirno pisal v zgornjih poglavjih. Vasmer nam daje dodatno iztochnico venok »kranz. hidronim? V luchi Oshtirjeve metodologije. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem prek chesh. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. da je verjetno venetskega izvora (ESSJ). poljsko wianek. Manuel).11. ali je slovanski toponim Bate. Idrija.Lucijan Vuga cesti med Oglejem in Siskom. Venedi. str.2010 10:20:15] . str. latinizirano Antae »Anti«<vety. narechno tudi bete. dalje tudi 'Ενετοι v Italiji. st. venec in vitь iz *venъ (VAS). so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. 1291 in Betach. Benechan. http://www. Оύενθι. Ούεν(ε)τικος κολπος – Baltsko morje (Niederle. narechno she Benitcьh (rezijansko). Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. soglasha Krahe. po drugi strani pa z Veneti. narechno Beneće (Skok). Logar) iz slovanskega * vętę (–Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. Mnjeci. Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Tako torej Bezlaj razgrinja slovansko izhodishche za te toponime. Benatky. mestnik u'Benedkih (Rogerij). 291) Bezlaj obravnava Banjshice tudi v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pod geslom toponima Benetke. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. v 18. Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci.

si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. vzemimo: Judrio (+Idrija). Nelidovo. kjer ne moremo izkljuchiti povezave. Lovate in Velikaje. Trstenjak str. hidronim je primerljiv z imenom reke Ledra. tretja Idrija izvira jugovzhodno od Matajurja izpod vrha Sleme v pogorju Kolovrata. ki jih obravnavamo in se nanashajo na venetskost Banjshic in njihovega okolja. Tako je ime slovenski reki na Koroshkem. druga Idrija. ϋδορ »voda«.htm[16. 1456 "lu gludri". to je povezano s Chudskim jezerom). Novosokoljniki. Zahodne Dvine. kraj z imenom Idrica! V tistem predelu je v zgodnjem srednjem veku zhivelo slovansko ljudstvo.11. Holm. ki so imela drugachna imena. che dopustimo povezavo preko neke latinizirane oblike (Frau 1978) (UTET). Obe imeni sta neznanega izvora. Na ozkem ozemlju Tolminske imamo tri reke z enakim korenom. ki je v zgornjem toku globoko vrezana v morenske sklade in teche zelo hitro. ki priteche iz okolice Idrije in se pri Mostu na Sochi izliva v Socho. She ena Idrica! Zelo zanimivo. Rutar omenja: »Enako spominja Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenshchine z ilirskim in grshko-latinskim jezikom (Letopis Matice slovenske 1877.). Che bi se oprli na skromno dedishchino dokumentiranih (po mnenju strokovnjakov) venetskih besed in tako tudi v Pellegrini-Prosdocimi La lingua venetica (PEL). Ludri). in ti so potem nosili stoletja dolgo ime Sloveni ter se lochevali tudi po jeziku od juzhnejshih Rusov. Nevelj. Vselug. da se pojavlja zelo dalech na severozahodu Rusije (blizu meje z Latvijo) ob reki Idrica. V Velikolushki oblasti (tu je bil rojen znameniti skladatelj Musorgski) so vechji kraji: velika Luka. Mesto Idrica je sredishche (po rusko) Idrickogo rajona v Velikolukshki oblasti Rusije. Peno. pritoku 427 km dolge Velikaje (ki se pri Pskovu izliva v Pskovski jezero. bi se znashli v tezhavah – tam redko najdemo ustrezne osnove. imenovano Sloveni. (+Idrija pod zahodnimi obronki Gorishkih Brd) hudournik z gore Colaurat (+Kolovrat). ki teche izpod Huma (905 m) na zahodu naselja Volzana (+Volche pri Tolminu) in se po 55 km steka v Torre (+Ter) juzhno od kraja Romans (ob Sochi). v nasprotju do drugih slovanskih plemen v blizhnji in daljni soseshchini. Judrio.8).revijasrp. Na tem podrochju z nad tisoch jezeri (najvechja so Zhizhichko. na katero bi se lahko oprli v tem in vseh primerih. ki je eno najstarejshih mest v Rusiji itd. kjer so ustanovili slavni Novgorod. Za primer. zelo verjetno sta predlatinski. Prva omemba leta 1247 "super ripam Judri". Boljshoj Ivan. 113 km zahodno od Velike Luke. ki so vse pritoki Soche: najbolj znana je Idrijca.89)« (RUT str. tudi ta je v Furlaniji (leta 1294 "aque Edre".Starinski jezikovni sledovi . Vse do leta 1915 je Judrio razmejevala Italijo in Avstro-Ogrsko. Eden od pritokov Zahodne Dvine je Mezha. sta tudi: Sorot in Issa. priteche izpod Matajurja pri Starem selu in pod Kobaridom steche v Socho. 1298 "aque Ledre" itd. v srednjem veku Itilj ali Atelj). saj nas spominjata na gr. Francoski slavist Francis Conte je v svojem delu Slovani (CON) zapisal. kako razlichni italijanski etimologi razlagajo.Lucijan Vuga ali obstaja kakshna venetska osnova. Pirona razvija Judri (Udri. Pritoka 427 km dolge Velikaje. ki bi ju lahko primerjali z nasho Soro in Ishko. ki je vechji potok. ki se steka v Torre (+Ter) pri Tapogliano (PIR). Opochka. ob zheleznishki progi Moskva-Riga. da se je v srednjem veku del Slovencev (!) odselil dalech na sever v blizhino Ilmenskega jezera. nizhje pa se v ravnini umiri. reka v Furlaniji. Sebezhsko) je zgornje porechje velikih rek Volge (v antiki je bilo njeno ime Ra. Toropec. http://www. nato 1255 "sub vado Judrii".2010 10:20:15] . ta pa v Socho.

pritegniti je mogoche tudi litavska hidronima Indraja. Merom in Genazereshko ali Galilejsko morje. Po mnenju Semerana je pomen imena Jordan-Jordanes (Plinij 5. Eridanos. nagle jeze. nasprotuje mu von Soden. nagel. tudi na slovansko osnovo jadern »hiter. z akadskim dodatkom dannu »mochan. пардус. svarilo]. dorasel. http://www. zhuren. imetje«.htm[16. v drugih slovanskih jezikih tudi »zelo mrzel. jadrnost »naglica«. Poleg tega pa tudi jar »vzkipliv. 71) kakor tudi Eridanos »velika reka. Rusko idti pod parusami »jadrati«. brz. a dolga reka – ki jo imenujejo zaradi njenega hitrega teka Jordan – jo brazda v notranjosti in spotoma ustvarja dvoje jezer. v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »poln. dokler se ne izteche v she vechje jezero – Mrtvo morje. mochan«. parusnyi meshok »vrecha iz grobega platna« (JAK) in (DZhU).] pyxo [pyxis – pushica. 135) in reko na Kreti (Odiseja 3. ki je sicer zastarel izraz za »hiter. obkrozhena z dveh strani s pushchavo. Vasmer torej nakazuje baltsko izhodishche.11. srbsko in hrvashko juriti. Morando ed. da je bila v starih chasih ta grshka beseda uporabljana poetichno in se kasneje v grshchini ne pojavlja. In prav buras je mogoche primerjati tudi z etimoloshko nerazlozhljivim italijanskim bure »gredelj pri plugu«. 735) pishe: »Jordan – ime reke. Napoli. da temelji na glasoslovni podlagi (VAS). mogochna reka«..«.Starinski jezikovni sledovi .si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. shkatlica?]. zaradi velikega vodnega padca. parusina »jadrovina. Hajjarden so povezovali z jarad »spushchati se«.Lucijan Vuga * Za ilustracijo zapletenosti etimologij in mogochih medsebojnih povezav naj navedem primer iz dela Francesca Ladogna – Riccardo Miceli Il genio dei popoli (A. konopljino platno za jadra in vetrnice«. Konchnico pa gre primerjati z уксус.): »Palestina ni bila najbolj plodna dezhela. prevod L. zrel. svezh ipd. Nekateri so celo povezovali z imenom grma »olenader«.« (podchrtal L. utrjen«. z osnovo jur-.revijasrp. str. Primerljivo tudi zhuriti. mochan. Vasmer razlaga: парус nem. kar je izposojeno iz letonskega buras. kazhe. proti temu govori. parusnik »jadrnica«. zato je utemeljeno sklepati. iskriti se. kar je glasovno tezhavno. Indrajas. Mikola je iskal podobnost z [lat. * Zelo zanimivo je podrobneje pogledati naslednji primer za jadra. in celo z Gardon v Juzhni Afriki. Seveda lahko opozorimo. parus »jadra«. chist (o vinu)«. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. jedrь »hiter. podvizati se«. Primerjali so z imeni rek. sorodno z grshkim zoros »ognjevit. jadro]. po vsej njeni dolzhini techejo izrastki sirskih gorovji Libanona in Antilibanona. Iardanos v Eleji (Iliada 7. zelo ipd. brz«.V.) Torej Jordan naj bi pomenilo hitra (reka). nagel«. starorusko parusъ (zhe v Nestorjevi kronik. jadriti se »hiteti. 292).V. 2. »segel« [slov. npr. ki nazorno kazhe. praslovansko *jarь iz indoevropske osnove *joros. Giovanni Semerano v svojem delu Le origini della cultura europea (SEM 1. v hebrejshchini jeor »reka«. indriyam »moch.«. pa z Apidanos. str. Köhler je predlagal pomen »vedno tekoch«.2010 10:20:15] . leta 907) navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος [svetilnik. Izvirna osnova ustreza akadskemu harru »rechni tok«. uren«. cerkvenoslovan. mochan. ob uposhtevanju vechkratnih opozoril samega Semerana. mogoche je tudi izhajati iz staroindijskega Indras »ime bozhanstva«. nekateri primerjajo z grshkim adros »poln. dalje z reko Vardanus v Sarmatiji. L. kako tezhko se nekateri etimologi odlochijo za izhajanje iz izvirne slovanske etimologije in jo ishchejo vsepovsod naokoli. vazica. uren«. 1935. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas).

»prebosti« ipd.2010 10:20:15] . Pri Bezlaju tudi –preti II »fulcire. jerbas«. Bezlaj dodaja. baramu »tkati. akad. -perjevati. neposredna slovenska izposojenka iz iste nemshke predloge je farba. indoevropsko *per(H) »prepeljati. shchetine v dreto. Sorodno je litavsko pera »opazh. plaz«. verjetno tudi cheshko dial.11. tudi »prebosti. Nemshka beseda je glede na germansko sorodstvo prvotno pomenila »podoba. nashchuvati« ali »predreti.Starinski jezikovni sledovi . »prepeljavati«.»delati« (SNO). hrvashko dial. da teh slovanskih in baltskih besed ni nujno potrebno izvajati iz indoevropskega *(s)per. sekati«. naperjo »predreti«. parezak »vechji zhepni nozh«. Akadsko barwu. kakor akadskemu barwu. koshara. prim. birwu »lepo stkati«. se zelo dobro ujema s funkcijo jadra oz. baru »videti«. napeti. parjez »kol«. φορµός »rogoznica. navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος«. da ni znane etimologije za grshko besedo φαρος. (3) φαρόω. plesti.Lucijan Vuga Pletershnik pozna parez »kol. zobje pri brani«. Semerano ugotavlja.. k temu napera . perone »konica. pletenica. rezati. iver«. plashch«. parahu »parati. *φαράω »orati. http://www.htm[16. che se vrnemo na domnevo. Bezlaj pa to povzema in dodaja: enako je tvorjeno cerkvenoslovansko parezъ »assula. svetilnik«. medtem ko akadska podlaga omogocha zelo eleganten fonetichni in smiselni razvoj. enolichen« ipd. (ESSJ). prebosti«. parast« (SEM). izzharevati«. slovashko dial. Da je uspelo etimologom izpeljati iz indoevropskega *kuer. Vseeno nam Snoj pod geslom barva razlozhi. parez »parobek«. treshchica. predreti«. praslovansko *periti.tako kot pri patoka (<potochiti) tvorjeno iz *po-rezati. prvo tudi »osnova za pletenje«. slovensko podpreti. parjez »sekalni mech«. obdelovati«. slovansko *parezъ je s podaljshavo prefiksa po. Primerjaj rusko perila »ograja. sekundarno –perjati. parobek«. (2) φάρος. ki pa po mojem preprichanju sodi v praslovanski besedni zaklad iz nostratichnega fonda. drog«. *φαράω »orati. sorodno z grshkim peiro »predreti.revijasrp. izvedeno iz osnove *perti. ker je tudi φαρόω. Starejsha. Pokorny sicer meni. -ον »faro. razpernica. barmu. Podobno je tvorjeno tudi slovensko napera »gredelj. brane z zobmi«. parasu »(raz)paran. ograjevati«. *po-rezeshь »secare«. podpreti« je osnovnemu pomenu najblizhje. naperek. pletenja jadrovine. -periti »pazhiti. dolnjeluzhishko parez. Dalje –preti I. oralo«. *perosh. da povezava ni izkljuchena (ESSJ). φάρος »plug. vdreti«. Zanimiva je tudi perenica »rochica pri vozu«. ost. -perjavati. naperki »palisade. s chimer smo se mochno priblizhali tako etimologiji za bure »gredelj del pluga«.nemshko varwe in Farbe nas vsekakor osupne. To je toliko bolj podprto. prevesti. φάρος »tkanina. litvansko burva »barva. Prav v pomenih »napeti« ali »osnova za pletenje«. da »parus. oboj«. oshariti«. baru »prikaz(ov)ati se« . In she periti »vstavljati zobe v grablje. obdelovati«. ki jo navaja Vasmer. jadro. drzhaji«. oralo«. shtor. s postopkom izdelovanja. pereni »grmada«. dial. parsu. Toda presenechenje nas chaka. φάρος »plug. tkanja. zhelo«. viti. *pьro. vendar jo je mogoche najti v akadshchini: (1) φαρος. opremiti kolo s shpicami. (s)paran. v enakem pomenu. naperiti »pripraviti ogrodje za pletenje. vrteti. akadsko barahu »zharchiti. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). cheshko parez »panj. Primerjati cerkvenoslovansko naperiti. nemshko Farbe.. rezati (ESSJ). da smo Slovenci dobili to besedo preko cheshke barva iz srednjevisokonemshkega varwe. φάρυγξ akadsko parau. barmu »obarvana tkanina«. pera »shpice v kolesu«.»shperovec. motati. znano od Pharos. Praslovansko *perosh iz indoevropskega*per(H) nakazuje razvoj v parus. napenjati shpice v kolo«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. lik« in je verjetno tvorjena iz indoevropskega korena *kuer.

οίδαω »schwelle – oteklina. »κολπος [zaliv. stark – mochan«(VAS). 36. kasha«. ядра »Kern – jedro. starovisokonemshko eiz »tur. Naprej najdemo pod geslom za reko Brenta na severozahodu Italije. grshko οιδος »Geschwulst – oteklina«. nedvomno predlatinskega izvora. starorusko jadro »sadezh« itd. slovensko jadro ipd. peshka. gl. http://www. str. slovensko jedro »enako«.revijasrp. III. prsi. staroindijskim andas »jajce« in andam »modo«. nader. jadro. enolichen« za rusko parus »jadro«. 2) znana tudi kot Meduacus (maior) in Meduacus (minor): Meduaci duo »zliv Brente«(SEM vol.Aedronem (Edronem) Meduaci duo ac fossa Clodia"« (SEM vol. Dalje najdemo she ядро III »Busen« samo starorusko jadro »Busen.. debel.Starinski jezikovni sledovi . φάρος »tkanina. schäumen – peniti. onn. 121) ". stark – mochan. srbsko in hrvashko jedro. Fortunatu ) navedena kot Brinta. hiter. poganjek. armensko ait »lice«. litvansko burva »barva. koshchica. krepak. Sorodno z ядрый »schnell – jadern. starobolgarsko jadra. φορµός »rogoznica. уядретъ iz ядрый »stark – mochan«.11. jambor«. nedro. staroslovansko *jedro primerjajo z vedskim andam. »jadro«. v vseh slovanskih jezikih. starobolgarsko jadro. prag«. mnozh. nabuhlina [gl. da je v Tabuli Peutingeriani. brausen – shumeti. idra »faules Mark e. germansko uinde (indogermansko ondes) »Stein – kamen«. izrasti. aitnum »oteklina«. Mutterschoss – materino krilo«. njedara »nedrja«. perlen (von Getränken) – mehurchki (v pijachi)«. Hode – modo«. ήτορν »trebuh«. ni preprichljiva primerjava s staroindijskima eahas »Gedeihen – uspevati« in edhate »wird gross – zrasti. vagina]«. ograji« (gl. Vasmer obravnava ядро I. belorusko jadro.646). Kugel – krogla. prag«.htm[16. uren« ter grshkim αδρός »voll – poln.38. podvratnik.. Dvomljivo je tudi izhajati iz ядро »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina«(VAS). str. Vrhu tega iz *oidro. nedra. sinus. οίδαω »oteklina. Tasche«. ukrajinsko jadro. Ravenatesu. jerbas«. To ukvarjanje z izrazom parus je bilo pouchno tudi zato. IV. Baumes – trhla sredica. hist. sich kräftigen – okrepiti se. 121) kakor pri Liviju (X. kakor tudi letonsko idris. Pletershnik]«. Ta prihaja iz *edro>jadro. dicht – gost« ob manj preprichljivih primerjavah s staroindijskim adris »Stein – kamen«. Granate – (topovski) izstrelek. slovensko jadro »Wamme – grlina. ki se nanashajo na podrochje Venetov: Edron omenja Plinij (Nat. Poleg je mozhna sorodnost z grshkim ήτορ »srce«.723). ukrajinsko nidro »Schoss – krilo. pletenica. Ven. obere Querstange eines Zaunes – zgornji prechni drog pri plotu. ядрица »Gersten – jechmenovo ali Hafergrütze – ovseno psheno.izhaja zveza z grshkim οίδος »oteklina«. Naprej imamo ядро II »jadro.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.Lucijan Vuga baramu za φαρος. podgrlje. medtem ko hoche Brückner ядро privezati k »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina« (VAS). Sack. vъnedra. she oдр). strzhen drevesa«. Glas n se v razlichnih slovanskih jezikih pogosto pojavlja.. plashch«. Vasmer obdeluje tudi ядреть »stark werden – postati mochan.2010 10:20:15] . Zato lahko nadaljujemo s Semeranom: »Preuchimo nekaj hidronimov. da se lahko poglobimo v etimologijo hidronima Idrija. Po mnenju Mikkole mora biti praslovansko sorodstvo s staronordijskim jaδarr »Rand – rob.38. chir«(VAS). toda tako pri Pliniju (III. Wulst – svitek. vъnedrchъ. nedrja. koshara. zrno. reif – zrel. irsko ond. ausgewachsen – shtrleti. rusko-cerkvenoslovansko jadro. srbsko in hrvashko njedra.

αδρυνω »dozoreti«. 1935): trushni. V uvodu. zmozhen. Bate. Trôhsen. Treuchsen. Truxin. Nadalje F. 72 napachno lokalizirano s Trebusho (Tribusho).revijasrp. Franc Kos obravnava tudi trushenjske gospode in med njimi tudi pravkar omenjenega Gerlocha. pri chemer gre za povezavo gornjih imen z ondotnima gradovoma. od koder je strm spust v Most na Sochi. gl. Ljubljana.htm[16. Milko Kos (Viri za zgodovino Slovencev. r je sicer nekoliko tezhko berljiv. B(a)ske. slovensko jadrn »hiter. 616-617) navaja pod Trushnje: Thrucsen. svezh«. Thrussen. Vuk Karadzhich (Srpski rjechnik. Zhiv je priimek Trushnovec (Ljubljana. grad Vazhenberg. uren«. zaselek med Idrijo pri Bachi in Bacho pri Modreju (prim.. Beograd. Truhssin. nagel«. Beograd. bolgarshchini (j)edъr »mochan. Truhsin. IV. A. panis furfureus«. dorasel. M. zrel. Shavli v Kroniki. Po pravici povedano. Franc Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev. vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. 1953. 369): Trushna (*Trus). Indrajas »ime jezera«. trushni hljeb za pse chobanske »otrobov kruh za pastirske pse. Trouhsen. rusko trushchoba (1) gosta. otrobi. kruh iz otrobov. vendar to ne bi bilo v nikakrshnem skladu z osnovo tega toponima. Trushnje. III.. ki logichno navaja na obliko Na-trusha. V ediciji teksta na str. uren«. Truhse.. M. hljeb »Kleien-. trushnica (v Baraniji). da je ime reke Idrija povsem mogoche izvajati neposredno iz slovanske osnove! TRUSHNJE Trushnje so vas v sredishchu Banjshic. knjiga. Trvhsen – vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. samo v starorushchini jadrъ »hiter. mekine«. Truchsine. so Banjshice prepredene s cestami! Trushnje so na "Kozlerjevem" zemljevidu slovenske dezhele iz 1853 oznachene kot Natrusha.). na krizhishchu poti iz doline Soche proti Chepovanu in iz Gorishke ravnine mimo Grgarja. Truhsne.2010 10:20:15] . Trvchsen. 131). Truhssen. Besede ni vselej mogoche lahko lochiti od *jedrьnъ »jedrnat«. zmozhnost« in litvansko Indraja »ime reka«. gl. Kleienbrot. Trus. ker bi lahko bil tudi n. Iz vsega navedenega izhaja. Truhsingin. Trusina. indriyam »moch.« Trouhsen. ko pojasnjuje metodologijo (str. ki je zhivel nekako med leti 1130 in 1162. 1954.. zv. Popovich. Truhsen. Thrusen. hiter« s staroindijskim Idras »ime bozhanstva«. mochan. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. uren«. Thruhsen.Lucijan Vuga Prav tako pri Vasmerju ядрый »hiter. figurativno http://www.11. Okroglega v Kal nad Kanalom. tapfer – hraber. Kanalski Lom. Urbarji Slovenskega Primorja. (2) odrochni kraj. 3. krepek. srbsko in hrvashko jedar »poln. ki je glasovno primerljiv z jedro »Kern« (gl.. Ravne. vrl. kot porocha Buga (VAS). otrushnica (v Sremu) »hljeb od mekinja za pse«. drugi del. Lohke naprej mimo Trushenj. I. Dimitrije P. fevdnike Krshke cerkve Trushenjce – ministeriale grofa Bernarda itd. 1946). str. Truhsina. Trhuhsin. goden«. kmet v Dolenji vasi (prav tam).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. pogumen« kot spodnjevisokonemshko schnelle ter primerjajo she starogrshko αδρος »poln. Gerloch iz Trushenj. Dzhurovich (Rechnik rusko-srpskohrvatski.Starinski jezikovni sledovi . furfureus. Thruhs.. str. Trhusen. sicer pa v starobolgarshchini jedrъ »ταχύς – hiter. Solkan . Dodatna primerjava *jedrъ »mochan. Trussen. SAZU. VI): ». Srednjeveshki urbarji za Slovenijo. Nekateri jemljejo stari pomen »stark« kakor za gotsko balÞs »hiter« iz »kühn – drzen.. A. Kos omenja Trushnje srednje (Mitterthr euchsen). Kos navaja tudi Truschner Jursche. Celje. jedrnat«. ядро I).

zapreka. vjatishko. potrjuje starinskost besede. zhalosten«. trockenes Reisig«. zajeten. izhaja iz *ob-achiti osnova oko. st. trsat. tudi bete. cheshko truchly »traurig. trtni trs« (SNO). prim. http://www. hlod. (5) бачить »kramljati. ki naj bi bile v zgodovinskih listinah zapisane kot: Baske<*betьske poleg Bate dial.2010 10:20:15] . chredo severnih jelenov . Torej. da na dveh tako oddaljenih koncih najdemo skladne pojme. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. poljsko baczyć.11. ki jih prav tako niza Pletershnik: (1) trushen. gl. topograf. Pletershnik: trusnat »corpulent. ki pri gostiji jedi na mizo nosi«. v 18. leta 1200 zapisano kot Beht. zabelezhil Fran Erjavec v Gorishkih Brdih. kot ga navaja npr. leta 1402 urbar na Turjaku. deblo. SAZU.Lucijan Vuga pushchoba.da Bezlaj pod geslom Benetke omeni tudi Baske. vendar pa imamo na voljo veliko bolj preprichljivo osnovo v slovenskih primerih. 1291 in Betach. Betockh<*bete (–*vete) ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. gl.Starinski jezikovni sledovi . Ljubljana. Poleg tega ima Milko Kos (Gradivo za histor. truxner. za Kranjsko do leta 1500. ukrajinsko bachyty. (4) бачить »gledati. ponizhen« na Vrsnem. samojedsko«. ki naj bi po Bezlaju prichalo o venetskem znachaju Banjshic. (5) вачуга »postaja pri vozhnji s severnimi jeleni«.> trush. zhitь v trushchobe.Tolminsko. prim. Res Pletershnik navaja za Prekmurje in vzhodno Shtajersko trushar »der Truschess. башкак. iz starinskega trsh »shtor. pri chemer pristavek edling nakazuje povezavo s kosezi. klepetati. ujema se tudi z ruskim trushchoba »gosta. kostrebsko. govoriti«. ovira za drobnico«. parobek. zabelezhil Fran Erjavec. odrochni kraj«. pri chemer prehod trushch. ki smo ga v podobnem smislu nashli pri Vuku Karadzhichu. Ljubljana. (2) trushnje »senen drobir. мокрый (VAS).nejasna razlaga. ботян. koroshko nem. rjazansko баять »govoriti«. luzha. za katero poskusimo najti ustrezno osnovo v dokumentiranem besednjaku venetshchine kot pri Bate in Banjshice. 1300 Betackh. novgorodsko. obilen«. je Bske. vachuzhitь »voditi trop. 36). (2) бачан »shtorklja«. ter »die edling zw Truschein«.htm[16. BASKE Danashnje ime. str. 2002. mochne veje«. suho drachje. бачаі. gl.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Prav to. бочаг »globoka mlaka. (3) бачега »les. trushna »miren. Slovenija – Turistichni atlas (MK. v zhivem govoru trshat »srednje velik in krepko razvit. 1975): Troschein. kar bi za to besedo kazalo na nemshki izvor. kal v izsushenem blatnem koritu«. krotek. ботьян. toda primernejshi se zdi drugi izraz. ki ima mochne poganjke. Omenjeno je zhe bilo. trsovit«. вачуга. das Heuicht. zagledati«. trsnat »rebenreich. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti. tudi pri Trubarju – chlovek. der Speisenträger. бачан. (6) бочага. sicer pa je najobichajneje najti Baske. Slov. BACHA Vasmer: (1) бачага »luzha«. vinoroden. "Peterburskie trushchoby" »petrograjsko obrobje«. zhivoten. мочаі.laponsko. 1485 urbar na Turjaku. Baske je ime kraju. бачак »globoko mesto v reki ali potoku« . батян. belorusko bachyć. бадьян »shtorklja«.

besnilo. in 18. Beseda je sploshnoslovanska. na Moravskem Moravsko-Slezske Beskydy. razvita je zhivinoreja. Je –edь primerljiv s площадь od плоский? K prejshnjemu dodaja tudi germansko spodnjenemshko beschet »lochitev«. jeza« in celo »pogan«! Po mojem mnenju je beseda baska povsem lahko razlozhljiva na slovanski osnovi. kar razlaga kot »igracho iz kosti«. Beskid Sadecki. Danijela pri Volchah. ampak tudi sodobni) narodi. zraven she staropoljsko Bieszczad (16.) in dandanes shlezijsko Bieszczad. kakrshne poznajo vsi (ne le primitivni. praslovansko *bedsъ iz indoevropskega *bh∂ idhso. kar naj bi bilo izposojeno iz finshchine paasko. madzharsko Beszked. st. skala. Veliko je rudnega bogastva. nizhji kot nash Triglav. ochitno ne gre za visoko gorstvo.-17. Toda kaj pomeni zemljepisna oznaka Karpati ali »za Karpati«? Karpati so gorovje v srednji Evropi. visoko gorsko obmochje«. Gozdnate.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Slovashko. Tisto. Beskid Wyspowy. Staropoljsko obliko Bieszczad iz *Beskedъ je Shafarik poskusil izpeljati iz trashkega korena Вεσσοι.und Fussgelenkknochen. http://www. igracha iz kosti«. ki lahko pojasni ime z na prvi pogled neslovansko osnovo: баска »Spielzeug aus Knochen. pechina« (pri Zhelech). strah. da poznamo hidronim Besnica (leta 1291 Veznitz) in Besnik. da Slovani. gozdovi so pretezhno bukovi. je v bistvu amulet. Moravsko na Cheshkem in Shlezijo v Nemchiji. besnost itd. tudi b∂ s (s polgasnim .2010 10:20:15] . vrazhni predmet. To bi bilo za nashe kraje dokaj nenavadno.Lucijan Vuga Toda Vasmer nam ponuja izraz. laponsko paska. Toda che pogledamo druge slovanske mozhnosti. pri chemer pa pripona –edь ni dovolj pojasnjena. Take amulete pa je kaj lahko spraviti v pomensko zvezo s slovanskim bes »demon. na slovashkem Oravske Beskydy. besen »razjarjen«. torej do Balkana! Najvishji vrh je Gerlah (2663 m). Beskid Wysoki. poljsko Beskid. Odra. primerja tudi starovisokonemshko gaskeiti »teme gore« (VAS). toda smiselno je bjeshke »visoki pashniki. ki bi predstavljalo veliko naravno oviro in preprechevalo stike med ljudstvi okoli njih. baidyti »prestrashiti«. ki naj bi po klasichnih teorijah zhiveli za Karpati. Beszkid. najblizhje poti iz Bohinja na Tolminsko chez gore in Bohinjci so celo pokopavat nosili k eni prvih krshchanskih cerkva sv. Visla. Poleg tega nas Baske spominjajo na gorovje Beskidi.Starinski jezikovni sledovi . ukrajinsko Beskyd. Prut. Iljinskij opozarja na bosъ. ki se razteza chez vse ozemlje. zlato. ukrajinsko Beshchady. Beskid Wysoki. kost zhivalskega parklja«. Kako to. da ni nujno potrebno Vasmerjevo finsko-laponsko izhodishche. na Poljskem Beskid Zhywiecki.11. kot je poganjek iz romunskega deal – slovansko delъ. Karpate delimo na Beskide z visokimi Tatrami. Nadvse pomembno je. vlechejo se v dolzhini vech kot 1500 km v obliki velikega loka od Bratislave do vzhodne Srbije. meja«. Vzhodne in in Juzhne Karpate ali Transsilvanijske Alpe. Kobarid). kar naj bi obviselo v zraku. da so vodile she v 17. starejshe Beskydъ (Sreznjevsky). jeza«. Tod izvirajo velike reke Tisa. Cheprav Vasmer pishe za Бескиды »zunanji greben Karpatov na Slovashkem«. Podnebje je kontinentalno. K temu poljsko *bieski iz nekega *bieski. veliko je pashnikov.revijasrp. Βίεσσοι. patska (VAS). mejno gorovje med Poljsko.∂ -) in bos (Bovec. zhelezo. Sorodno je litavsko baisa »strah«. tudi danes poseljeno s Slovani?! To je povsem nerazlozhljivo. premog. besneti. karelijsko paaska »Klauengelenk der Tiere. da bi si izposodili ime iz take daljave. pridemo do Bezlaja: bes »demon.htm[16. Dnester. ne bi imeli svojega imena za mogochno gorstvo. st. Pomislimo. toda to po njegovem lahko izhaja iz samega imena gore. ukrajinsko bysovir »pogan«(ESSJ). majhna kost chlenka z roke ali noge«. To nam jasno kazhe. Primerja ukrajinsko beskedy »gora. v vishjih legah pa iglasti. v Shleziji Slezske Beskydy. paasku »kleine Hand. Morish idr. Po Sobolevskem gre za kronoloshko razlichne izposoje nekega neznanega imena v slovanskih jezikih. Beskid Makowski.

. Ali obstaja pri Prosdocimiju (PEL) kakshno izhodishche med venetskimi besedami.Lucijan Vuga srebro. ki se izliva v Odro. Grabie. Zato je povsem neverjetno. za katero klasichno jezikoslovje ishche razlago zunaj slovanskih jezikov.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Ni nikakrshnega objektivnega razloga. zagotovo so obstajale lokalne govorne posebnosti. baker. cink.2010 10:20:15] . volfram. saj se sicer ne bi razvijali kot eno ljudstvo. npr. leta 1200 zapisano kot Beht. da so odplaknili Germane dalech proti zahodu. Med Veneti z ene in druge strani Karpatov je morala nujno obstajati tesna povezava. Taki scenariji so vredni fantastichnih filmov. kjer naj bi tudi po danes veljavnih teorijah zhiveli Slovani. bronasti. che najdemo vrsto karpatskih toponimov tudi na Banjshicah in v okolici: Zalesie. poleg Baske<*betьske ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. nafta idr. Strazha.revijasrp.Starinski jezikovni sledovi .htm[16. ker naj bi se Slovani naselili v teh krajih shele v srednjem veku in je po mnenju nekaterih etimologija starih imen lahko le neslovanska. da bi se tod skrivali nekakshni predniki Slovanov.. tudi bete. Dobra. svinec. na nepristopnih predelih. Betockh<*bete (–*vete). Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti (ESSJ). Torej Veneti niso bili le v Panoniji na juzhni strani Karpatov. Strozha. so morala rudna nahajalishcha pritegovati rudarje. Wishniowa. ki jih Bezlaj navaja kot venetska pod geslom Benetke. tam.11.: mesto Bashka (prim. trgovce itd. sol. a tudi v kasnejshi zhelezni dobi. metalurge. pa bi jim kar iznenada s pomochjo nekakshne germanske kulture omogochilo gospodarski razcvet in neznansko rodnost. Tarnawa. Vse kazhe. ampak tudi na njihovi severni strani. BATE Eno od krajevnih imen na Banjshicah.. 1291 in Betach. tako kot ima danes »vsaka vas svoj glas«. kjer pa bi imeli izredno skromne mozhnosti gospodarskega razvoja in s tem razmnozhevanja. Bashka grapa na Tolminskem. in reka Bechva (prim.. da bi govorili o kakshni izoliranosti Zakarpatja od ostalega sveta. omeni tudi Bate dial. zlasti v bakreni. in che so bili Slovani le Zakarpatci. so morali biti najmanj v blizhnjem sosedstvu z Veneti tako z ene kot z druge strani Karpatov! Ochitno je treba vzpostaviti enachaj med Slovani in Veneti od Baltika do Jadrana. ki ima dva izvira v Beskidih in se pri Olomoucu zliva v Moravo. da so zlahka prevzeli germansko znanje in ga celo toliko bolje uporabljali. reka Bacha. Zawoja. da se je zhe zdavnaj razvijala zhivinoreja in je bilo obmochje od nekdaj privlachno za iskalce rud. Ta imena nam v marsichem olajshajo razlago imena Bache. Dabrawa. Palcza . KARPATI V antiki se Karpate imenovali Venetske gore. zaliv ob izlivu Visle v Baltik pa se je imenoval Venetski zaliv. to pa nedvomno povezovalo ondotne prebivalce s shirokim svetom. toda to ne zanikuje skupne osnove. Ούενεδικά ορη. da so lahko preplavili pol Evrope. ob reki Ostravici. Tudi dobri uchenci bi morali biti ti primitivni "barbari". ki se zliva v Idrijco) na Moravskem. pach zato. 1300 Betackh. prej nasprotno. po kateri teche Bacha) juzhno od Ostrave. Toda nekatera imena so prav znachilna in pomembna. ki bi morali biti res maloshtevilni in bi zhiveli v najbolj odrochnih kotih gorskih dolin. Krasno. Tako je popolnoma razumljivo. ki jih http://www. τόν Ούενεδικόν.

Izprichane so oblike: va. L. sovrashtvo v srcu beteje. (2) »der Volksstamm. malenkost« (PLE). Povsem brez osnove je po Prosdocimiju. ga je tezhko dokazati. palica«. Prav tako je po njegovem problematichna primerjava z mezapskim vaanetos.t. da gre za izposojenko iz iranshchine. Drugi bi radi videli osnovo v retskem ali keltskem jeziku.Lucijan Vuga obravnava? Edinole Vant. tolkach«. nechke (za govedo)«. vejati (zhito). *bho-. rod«. leseno kladivo. kij. klada.revijasrp. VANTI. se dosledno pojavlja van. To preprosto plovilo je tezhko sposojeno. Poljsko bat »velika jadrnica«.s. zato po vsej priliki izhaja iz батоі. betejem »tleti« (Tolmin). tudi za Baske) pojavljajo prav na Tolminskem.te. (2) »bet. v neposredni soseshchini Banjshic in v krogu http://www. anglosaksonsko bat. da je veliko pristnih slovenskih besed zhe pozabljenih in jih pozabljamo vsak dan! Npr. da je v *vnnt. ботъян »shtorklja«. najdemo bat tudi v pomenu »izdolbeno deblo s stranskimi bruni.izhaja iz Iuvant-. staronordijsko batr. vevnica. Permu. Poleg tega razlaga Bezlaj vech besed. baju »tleti«.chlen *vn.t-. Sibiriji. der Schaft. Vendar pa Hübschmann opozarja: »Za poznavalca Aveste to daje le *patar in nich vech« (VAS). ki ustrezajo osnovi Bate: батян. Primerjati je mogoche samo gornjeluzhishko bać so. shtor.nichelna stopnja korena ven.tkeni[a?. Kornschaufel« (PLE). toda pri obdelavi nastanejo tezhave. bhatih »luch« (ESSJ). kar je primerljivo s staroindijskim bhati »sveti«. Torej ni razloga. kij. steblo. beteti.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. батьян. батько. izdolben iz drevesnega debla«. hlod«. storzh«. che domnevamo znane prehode v<>b. da ne bi mogli izhajali iz slovanskega izhodishcha. stegno. kot ljubkovalno obliko za brat(r)ъ »Bruder«.: betva. Kar najdemo zunajslovanskega sorodstva. vejalnik »Wurfschaufet. VAN[. velniva. vetev »worfeln«.n[.Starinski jezikovni sledovi . drzhaj. za vozhnjo po manjshih jezerih«. Vech teh poskusov celo zahteva korekcijo znanih napisov. pleme. dem. (VAS). zhareti«. kot pravijo v Vologdi. va.bi spominjal. (3) »eine Kleinigkeit. vendar je glasoslovno neutemeljena. ]va.htm[16. VANTAI.i.v imenu Veneti. bajom »tleti. panj.: Zingarelli in Devoto pravita. krepelo«. va.2010 10:20:15] . plapolati«. VANTICCONIS. Kot vidimo. dalech na severu. bruno. npr. (3) »leseno korito. obenem pa nas opozarja. v ogljenici beteje.n. Med razlichnimi razlagami vidijo zgolj kot eno od enakovrednih. tako za bat »steblo. kij. (4) »choln. ki se giblje v valju. novospodnjenemshko boot. ein bisschen.V. Torej kaj? Je mogoche najti slovansko osnovo? Vasmer obdela батя. da Vant. Indoevropska osnova *bha-. betvica (1) – betvo »der Halm. italijansko batto [op. nikakor pa ne bat. Poleg tega pa Vasmer navaja she druge izraze. Vechina preuchevalcev izhaja iz osebnega imena z osnovo vant-. Poleg rushchine pozna tudi sanskrt bat »bat. da je batto retroformacije iz battello kot deminutiva. sam battello je prishel v italijanshchino prek stare francoshchine iz anglosaksonskega bat »plovilo« (ZIN)(DEV)]. Vsi ti stari zrazi izhajajo iz iste druzhine in njihov nekdanji pomen je »drevesno deblo. dolnjeluzhishko bajash se. betvo. VANTIO. je enkratno.11. *bat'a. *bh∂ . Posebej je she zanimiva бат za naslednje pojme: (1) »hrastova klada. poljsko bat »bich«. kar bi dalo osnovo bant-. bilka. kar bi dalo kvechjemu ban.»svetiti. Da je ta beseda ohranjena na Tolminskem in ima primerjavo v luzhishchini. chudovito. Berneker ima *bate. Sobolevski meni. strojni del. slovensko bat »podobno lesenemu kladivu.n.t-. saj se ti izrazi (gl. toporishche«.

140). mimogrede povedano. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. da nisem mogel uporabiti vseh fines originalnega zapisa. Solkanski izgovor jasno kazhe na to. Danashnje krajevno ime Bate je torej po izvoru nekdanji etnikon Veneti v slovenski tozhilnishki obliki. v Solkanu in okolici pa b∂ t∂ . 41 – L. se je lahko govorilo tudi »grem v Venete – Bate. kjer prehaja e>a. podano tudi etimoloshko izhodishche za razlago dveh substrativnih krajevnih imen na pobochju Banjshke planote. b∂ t∂ «. str. ki ga imamo v imenu Banjshka planota. kajti e se je na tem podrochju pred ch razvil v an oziroma ∂ n. v besedi sukeinski namesto prichakovanega *suk∂ nski. ki ga v Batah in Baskah nimamo. Poleg tega she: »Veneti. ker nisem imel na voljo ustreznih chrk) pravi: »S tem je.« K temu Logar dodaja : »Po vsem tem tudi ni prav nobene tezhave pri razlagi banjshki. V *bet. dalo praviloma bate. ki se je popolnoma pravilno razvil v *besk. npr. V Solkanu se ti dve besedi glasita beinshki in beinshce. podobno kot v besedi vetьjь >*vanchi/*v∂ nchi.in -ьsk-. Ime beinshce pa je nastalo iz pridevnika beinshki s sufiksom –ica: *vent-j-ьsk-ica > beinshchica. Bate so kakor Benetke iz *Venetici akuzativ pluralis iz *Venti in in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt.2010 10:20:15] . Vnnder Wonnschitz. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Podobno. Bate.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.se po Bezlajevem mnenju skriva antichno ime Veneti. n pa je pred s preshel v n/in. To pa je tam.htm[16. na podrochju pa. opravichujem se.« K temu dodamo tudi Franceta Bezlaja: »Imena Bate.in *besk. pa banshki in banshce. tam. to pa s konchnico mnozhinskega tozhilnika na Banjshicah v baske. »grem v Nemce«. ter imena Banjshice. kot se je reklo npr.).V. kjer prehaja e>e. Ober Wannschitz iz leta 1523. torej: *vent-j-ьskъ-jь. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. b∂ sk∂ . Banjshice itd. Baske. Kal nad Kanalom. Gre samo za pojasnitev n.ali *bъt-. *bask. Zgodovinski zapisi za Banjshice so: Wonschitzer sup. bъsk-.Starinski jezikovni sledovi . torej *betьskъ. ki doslej nista imeli svoje razlage in sta znani kot Bate in Baske. Banjshica kazhejo naravnost na etnikon *Venti.Lucijan Vuga svetolucijske kulture! ZAKLJUCHEK Tine Logar v prispevku Dialektoloshke shtudije (Slavistichna revija VIII/1955. kajti iz tega bi v solkanshchini ne moglo nastati b∂ t∂ . bat. kjer e reflektira kot a. Popolnoma identichen je bil razvoj pri refleksu za a. Pridevnik banjshki je tvorjen iz osnove *vent s sufiksom -io.11. Stvar je zelo preprosta. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. pa jih v Solkanu izgovarjajo B∂ t∂ oziroma B∂ sk∂ . ki je po predromanski ali substitucijski fonetiki preshlo v *vent > *bent > *bet in se v mnozhinskem tozhilniku glasilo v slovenshchini *bete.« (BEZ I. Razvoj je bil tu tale: *bechьskъ-jь > *banshki oziroma *b∂ nshki. Bete/Bet (Levpa. tako da smo v Solkanu dobili b∂ inshki in nato po asimilaciji ∂ na i she beinshki.revijasrp. vëndi »bivalishche«. Baske verjetno http://www. v Solkanu in okolici pa v b∂ sk∂ .in ne iz *bat-. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. str. da moramo pri razlagi izhajati iz osnov *bet. Tej razlagi ni oporekati niti z zgodovinskega niti z glasoslovnega stalishcha in je po mojem mnenju povsem sprejemljiva. ki so nam pustili imena kakor Benetke. kajti tam e reflektira kot ∂ . V imenu b∂ sk∂ pa se po Francetu Bezlaju skriva nekdanji pridevnik iz osnove *bet < *vent s sufiksom –ьsko.

so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. ob dodatni navedbi. 1986. kako naj znanstvenik celo zhivljenje ishche resnico. str. kar hochejo. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. vol 1.htm[16. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. Ob smrti Karla Oshtirja leta 1973 je v In memoriam (Linguistica XIII. da so nam Veneti verjetno zapustili ta imena direktno.. str. torej se kazhe v luchi teorije kontinuitete nepretrgana.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. zibelke svetolucijske kulture tik ob Banjshicah. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. str.1 Van Gorcum. Libreria dello stato. tako kot to danes dela J. dovoljujeta sklepanje. Nedvomno pa je. da so megalitski jeziki (Karel Oshtir) v smislu teorije kontinuitete (Mario Alinei) neposredni predhodniki danashnje slovenshchine z vmesnimi razvojnimi stopnjami. Vol. more privesti do resnichno trdnih dokazov za obstoj te jezikovne skupine in do rekonstrukcije njenega besednega zaklada in slovnice. cheprav njegov originalni nachin predstavljanja jezikoslovnih reshitev ni bil vedno delezhen popolnega priznanja . 1. 1996 in 2000 http://www. Oshtir vzpostavlja te v medsebojno korelacijo z megalitskimi jeziki. geografskem. president et coll. sur la recommandation du Comite International Permanent des Linguistes (CIPL) et sous le auspices du Conseil International de la Philosophie et des Sciences Humaines (CISPSH) – Istituto poligrafico e zecca dello stato. da samo podroben shtudij alarodskih jezikov. da naj bi bila imena Banjshice idr. Mario Alinei.11.1. da morda iz slovanskega Anti. [je] s svojim delom povsem zasluzhil pozornost vseh primerjalnih jezikoslovcev doma in po svetu. med katerimi je venetshchina. Bologna. da jih pripishemo Venetom in z veliko verjetnostjo Antom. 2000 ALE –Atlas linguarum Europae / (Perspectives nouvelles en geolinguistique). Nam mlajshim. toda tudi che bi na vsakih sto Oshtirjevih etimologij samo ena dozhivela dokonchno priznanje. bi bilo to zhe velikanski uspeh.V.. venetskega izvora. pa bo delo profesorja Oshtirja – ob vseh potrebnih korekturah – zgled.revijasrp. ki v funkcionalnem.« (BEZ I.. vol.2010 10:20:15] . ALI 1 in ALI 2 – Origini delle lingue europee I in II. 1983. Jasno je. che ne gre pri teh dveh imenih kar za sinonima. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.3 Van Gorcum Assen/Maastricht. 3 in naprej) Bojan Chop zapisal: ». Mario Alinei. Hubschmid v Shvici. to pomeni v neposrednem stiku. L'Erma di Bretschneider. 1990. 1973. Luciano Agostiniani-Francesco Nicosia. pach pa she bolj to. Assen. njegovim uchencem in naslednikom.« VIRI: AGO –Tabula Cortonensis. Ljubljana. Roma. za katere po mnenju priznanih znanstvenikov obstajajo jezikoslovni in zgodovinski razlogi.Lucijan Vuga she direktno (podchrtal L. ter najdba najstarejshega kolesa na Ljubljanskem barju.« (BEZ I. Roma. tako ogromna je namrech mnozhica njegovih kombinacij ... pa naj pri tem drugi rechejo.Sous les auspices de l'UNESCO. kot smo videli. tisochletna poseljenost tega prostora z Veneti-Anti-SlovaniSlovenci! Kajti Oshtir postavlja Predbaltoslovane v ilirotrashko in venetsko okolje Zakarpatja zhe tisochletja pred nashim shtetjem! Prav najdba najstarejshe pishchali v neposredni blizhini Mosta na Sochi.Starinski jezikovni sledovi .. 291) Pri tem citatu po Bezlaju ni pomembno zgolj to.. 1997.2 Van Gorcum. Il Mulino.. kulturnem in drugih pogledih tvori del celovitega in kontinuiranega kulturnega obmochja na slovenskem ozemlju. in.). Assen/Maastricht. da bo shele prihodnost pokazala tudi na pravo vrednost Oshtirjevih zamisli na tem podrochju.

AASJE-Arhiv za arbanasku starinu. 2003 COR – Dizionario etimologico della lingua italiana.Starinski jezikovni sledovi . Beograd. Dutton & Co. Sumerski izvor abacistichnih shtevilchnih imen. Klincksieck. Slavische "gъnati ". Chas http://www. Latomus XXV. Razprave Znanstvenega drushtva VIII. IV in V (1912/1913). Slav. 1912-13. Felice Le Monnier. SAZU-MK. Slavische Wörtbedeutungen. AASJE . Rosenberg & Sellier Ed.. J. Ugo Di Martino. 2000 FIN – La scoperta degli Etruschi.B. 1965 GUI – El enigma del vascuence ante las lenguas indeuropeas. Jugoslovanska knjigarna. Ugo Mursia. 1984 OSHT – (vsakokrat z navedbo naslova dela. London / E. 1921. Tolminski muzej. MK. Roma. Ljubljana. 1965 CAM – Vocabolario latino-italiano e italiano-latino. 34 (1913). Paravia & Co. 1935 LEJ – Venetica VIII: Adria. Baltoslovanska metatonija. Manchester and New York. Tuaillon Gaston. Franc Bradach. Firenze. 2004 FOR – Lexicon totius latinitatis. 1925. Ferruccio Calonghi. Roma.11. (14 membr) – Comité de direction: pres. A. 1968 DZhU – Rechnik rusko-srpskohrvatski. Giacomo Devoto. Wörter und Sachen III. DZS. Dzhurovich. 1926. Vorindogermanische (– alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan. Antropos VIII. Mario Alinei. Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs (disertacija. Popovich. 1965 KAR – Srpski rjechnik. Carboni. Facchetti. Ed. ZRC. 1937 CAL –Dizionario latino-italiano. G. France Bezlaj. Libreria dello Stato. Pavle Merkú. ponatis 1965. Beograd. Rocznik Slawist VII. Ljubljana. Graz-Gradec. P. 1974 JAN – Slovenisch-deutsches und Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. dir. Inc. Beograd. Dimitrije P. Svetozar Nikolich. Aegidio Forcellini. Giuseppe M. Lejeune M. John Collis. Beograd. Torino. Meillet. Shkolska knjiga. Etimologische und grammatische Versuhe. "deblo". 1969 BRD – Latinsko-slovenski slovar. Librairie C. 2002 BRA – Guide to the Slavonic Languages. Contini Michel etc. A. 1986 MSE – Mala sploshna enciklopedija. Kraljevine Jugoslavije. G. Vuk Stefanovich Karadzhich. Il Mulino. Inventions. Arnaldus Forni Excudebat Bononia Gregoriana Edente Patavii. Hantes amsoreay. 1993 BAT – Dizionario etimologico italiano.IV. Franc Jakopin. Brimscombe Port. 1969. Manchester University Press. Myths. Shatp. Vorthrakischer Ursprung des Wortes Βυζάντιον. Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I. 1930. Francisco Corradini et Iosepho Perin. 1930 COL – The Celts: Origins. 2003 BON –The Etruscan Language. Della Fina.. M. Nauchna knjiga. AslPh – Archiv für slavische Philologie. 1976-1982-1995 FAC –L'enigma svelato della lingua etrusca... RZDHV-Razprave znanstvenega drushtva za humanistichne vede 2. (112 membr. 1951 ESSJ – Etimoloshki slovar slovenskega jezika. A. Ljubljana. 1975 BEZ I/II – Zbrani jezikoslovni spisi I in II. Florentino Castro Guisasola. Ljubljana. Anton Janezhich. 1946 ERN – Dictionnaire etymologique de la langue latine. Bergamo.. Glasnik skopskog nauchnog drushtva III. Bologna. M. 1944 HAM – Staroslavenska gramatika. Zagreb. Deur & Sons Ltd. 1893 JAK – Rusko-slovenski slovar. Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. Ljubljana. Tempus Publishing. Barbera Ed. Newton&Compton. Paris. 2002 MOTTA – Enciclopedia Motta. AslPh 36. Milano. Milano. jezik i etnologiju II. Firenze. Comune di Lusevera. 1991 DEV – Dizionario etimologico. G. Torino. 1913. Milano-Bologna. Wien. France Bezlaj (uredila Metka Furlan). Consejo superior de investigaciones cientificas.Lucijan Vuga ALI 3 – Etrusco: una forma arcaica di ungherese. Zanichelli. Federico Motta Ed. G.). Madrid.2010 10:20:15] . Zum [Das] Verhältnis des indogermanischen x-Lautes zu den semitischen Kehlkopflauten. Comité de parrainage: Alinei Mario etc. No. Ljubljana.htm[16. 1997 MLI – Nove zanke svetolucijske uganke. 2003 AliR – Atlas linguistique roman. Celovec. Armenisches.1919). ponatis Prishtina. Wien-Leipzig. New York. de Bray.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. DeAgostini Rizzoli. omenjeni so tudi ponatisi po letu 1930) – Karel Oshtir. Ernaut et A. R. Carlo Battisti – Giovanni Alessio. Iosepho Furlanetto. Vorindogermanische Metallnamen in Alteuropa. 1982 MER 97 – La toponomstika dell'alta val Torre. Beograd. Giuliano Bonfante&Larissa Bonfante. Tolmin. 1966 MAR –Gli Etruschi. Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato. 1976 NIK – Staroslovenski jezik. Manlio Cortelazzo e Paolo Zolli. 1924 – III 1926. Campanini / G. Giulio M.revijasrp.

Romolo A. Ljubljana. 1875 UTET – Dizionario di toponomastica (storia e significato dei nomi geografici italiani) Giuliano Gasca [Universita di Torino].revijasrp. 1984 SEM/2 – Le origini della cultura europea / Dizionari etimologici. IV. "moly " Festschrift – Schrijnen. Veneti in Anti. Karel Oshtir. Torino. Gorica. Fratelli Bocca. Ljubljana. Donum natalicium Schrijnen (1927). Zum Voralbanischen. 5) Bojan Chop: Bibliographie des Professor Karel Oshtir (str.O Karlu Oshtirju she: Linguistica XIII. Lucijan Vuga. Knjigarna Antona Turka. 1922. Knezoshkofijstvo. Bojan Chop: Professor Karel Oshtir zum Andenken (str. Carlo Marcato [Universita di Udine]. 2003 SIEN – Slovenska koroshka imena. G. Ljubljana Karel Oshtir – in memoriam (Bojan Chop: V spomin prof. Giulia Petracco [Universita di Genova]. Giovanni Semerano. Ljubljana. Firenze. 3-12. 1945 TAV – Slovensko-italijanski slovar. str. Japodi. Jakopin: Karel Oshtir – osemdesetletnik. Danuvius-Assamus-Naissus. Bojan Chop: Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja. Bojan Chop: Oshtirs Sprachwissenschaftliche Ideenwelt (str. Alarodica.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.htm[16. Symbolae grammat. 1894 RAU – Horses. ib. ib. Ljubljana. Giovanni Semerano. Max Vasmer. in hon. Etnolog I. 2000 VUG D – Davnina govori. Ljubljana. RZHDV-Razprave Znanstvenega drushtva za humanistichne vede I. B. Carl Winter Universitätverlag. Olschki Ed. ib. K predslovanski etnologiji Zakarpatja. Roma. Peter Raulwing. Alda Rossebastiano [Universita di Torino]. 1973. Josip Valjavec. 1882 SEM/1 – Le origini della cultura europea / Rivelazioni della linguistica storica. 1871 TRS 1875 – Letopis matice slovenske. 1969 ZIN – Il Nuovo Zingarelli-Vocabolario della lingua italiana. Dalje: Jezik in slovstvo XIII/6. Istituto di glottologia dell'universita di Padova. Pellegrini-A. ib. Massimo Pallotino. 1914 VAS – Russisches etymologisches wörterbuch. PAL. Illyro-Pelasgica. Slavische slonъ. ib. Vorgr. 169-170. III. II.2010 10:20:15] . Firenze. Davorin Trstenjak. Lucijan Vuga. Illyro-Thrakisches. Linguistica XIX. Ljubljana.. Joan Rozwadowski. 13-96). Bojan Chop: Hundert Jahre eines bekanten slowenischen Sprachwissenschaftlers. Firenze. 1967 PIR – Vocabolario friulano. F. 2000 ROM –Il "mistero" della lingua etrusca. Prosdocimi. Giuseppe Sergi.Testimonia Linguae Etruscae. AASJE I. 1989 http://www. 1980 VUG J – Jantarska pot.11. Leo S. Milano. Stabilimenti Antonelli. 1871 PLE – Slovensko-nemshki slovar. razlichni avtorji. . Pletershnik. ib. IV. Bruno Mondadori. Heidelberg. DZS. Zalozhbi Jutro in Branko.Series minor. »Elephant«.. Preslave lьvъ »lion«. Marko Snoj. Karla Oshtirja (str. Katolishka bukvarna. M. Budapest. Ljubljana. Bilje. 1926 SES – Slovenski etimoloshki slovar. Jezik in slovstvo XIX/1-2. 9). 1977 RUT – Zgodovina Tolminskega. 1968 PEL I in II – La lingua venetica I in II. VI.Lucijan Vuga XVI. L. 1-6. Simon Rutar. Olschki Ed. Zalozhba Humar. Bologna. 2003 SER – Le prime e le piu antiche civilta. Davorin Trstenjak. Zanichelli. 1994 SEM 2003 – Il popolo che sconfisse la morte-Gli Etruschi e la loro lingua. Janko Tavzes..Starinski jezikovni sledovi . Giovan Batista Pellegrini [Universita di Padova]. 1990 VAL – Dizionario italiano-sloveno. 1929. Giovanni Semerano. Staccioli. Archaeolingua. RZDHV V-VI (1929). Ljubljana. Predslovansko sebьrъ "zadrugar". 3). Torino. Venezia. Modrijan. str. III. Luka Sienchnik in Bogo Grafenauer. Ljubljana. II. str. ib. 2003 ZGO – Zgodovina chloveshtva. Kleinasiatisch Τερµιλαι "die Wölfischen ". Leo S. UTET-Unione Tipografico-Editoriale Torinese. Znanstveni institut. Hilarijanska tiskarna. Chariots and Indo-europeans. Professor Dr. Jacopo Pirona. 1941 TRS 1871 – Letopis matice slovenske. 1989. Newton&Compton.

revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse. che so sploh od kod prishli? Za izhodishche – svetolucijska kultura S LOVANI IN ETRUSHCHANI Etrushchani – teorije za 21. BARJANSKO KOLO.htm[16. GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.iz vsebine Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI PISHCHAL IZ DIVJIH BAB. SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE IZ VSEBINE CELOTNE KNJIGE: PREDGOVOR – TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA UVOD OD KOD VENETI? Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. stoletje Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi Kdo je bil Giuseppe Sergi? Zgodovinski vidiki Jezikoslovni vidiki Jezikovna argumentacija Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? VENETI IN ANTI Zagonetke o keltih Japodi Kaj pravi karel oshtir o antih? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU MEGALITI.11.2010 10:21:00] .

iz vsebine http://www.11.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.htm[16.2010 10:21:00] .