Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

Knjizhnica Revije SRP

Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI
Izdajatelj edicije Pogum Revije SRP /na iternetu/: Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum /, zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Ljubljana e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http://www.revijasrp.si Naslovnica: Megalit ob Nadizhi pri Robichu Urednishtvo: Rajko Shushtarshich - odg. urednik Ivo Antich - lektor in korektor CIP - Katalozhni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjizhnica, Ljubljana 94(373) 903 VUGA, Lucijan Megalitski jeziki [Elektronski vir] : / Lucijan Vuga. - Ljubljana : Revija SRP, 2004. (Pogum Revije SRP, ISSN 1408-9254 ; 2004,1) Nachin dostopa: http (URL) ://www.revijasrp.si ISBN 961-6109-30-8 214668800

Pogum Revije SRP 2004/1

Vsebina
TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE – PREDGOVOR SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA OD KOD VENETI? SLOVANI IN ETRUSHCHANI VENETI IN ANTI DIVJE BABE MEGALITI, GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Iz vsebine celotne knjige

Pogum Revije SRP na internetu 2004, shtevilka 1

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga

MEGALITSKI JEZIKI
PISHCHAL IZ DIVJIH BAB, BARJANSKO KOLO, SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE *

~TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE~
»On je pach znanstvenik in kadar ne zheli, da bi neka stvar imela kakshen pomen, je ipso facto nepomembna.«
David Herbert Lawrence (FIN, str.8)

VZPOREDNICE MED NAJDBO NAJSTAREJSHEGA KOLESA NA SVETU NA LJUBLJANSKEM BARJU, PRESENETLJIVIMI ODKRITJI SVETOVNO ZNANE SVETOLUCIJSKE KULTURE, BLIZHNJIM NAHAJALISHCHEM PRI DIVJIH BABAH NAD IDRIJCO Z NAJSTAREJSHO PISHCHALJO NA SVETU IN VENETSKIMI BANJSHICAMI TUDI TOD SO GOVORILI MEGALITSKE JEZIKE Akademik France Bezlaj v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) obravnava Banjshice pod geslom toponima Benetke, izvedenke so Benechija, Benechan, pridevnik benechanski; v 16. st. Benetki (Trubar), Benezhani (Bohorich), v 18. st. Benetki, rodilnik Benetek (Megiser), s'Benetku (Kastelec), mestnik u'Benedkih (Rogerij), narechno she Benitcьh (rezijansko), Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci, Bьnetьke (Ramovsh); italijansko Venezia iz star. Venetia, toda nem. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem preko chesh. Benatky. Kakor slo­ vensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci, Mnjeci, starejshe in narechno Beneci, Bneci (Cres), od 13. 17. st. Beneci, narechno Beneće (Skok). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti, pisano tudi Venethi, Venedi, Venadi, Оύενθι, Βεριδοι (<Βενιδοι), Ούεν(ε)τικος κολπος = Baltsko morje (Niederle, Manuel), dalje tudi 'Ενετοι v Italiji, Enedi v Iliriji, Veneti v Galiji (Armorica), lacus Venetus v Alpah (Krahe). Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. st. za Slovane, tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr, vindland, Finci imenujejo Ruse Venäjä, Nemci Luzhichane, Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola); k temu pridevnik windisch in priimek
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Windischer (Kossina). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι, latinizirano Antae »Anti«<vety. Ni pa mogoche dolochiti, ali je slovanski toponim Bate, narechno tudi bete, bętę, leta 1200 Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh, Betockh<* bętę (=*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Logar) iz slovanskega * vętę (=Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni, staroirsko fine »prijatelj«; soglasha Krahe; toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Tako torej Bezlaj razgrinja strokovna izhodishcha za te toponime, ki jih razlichni avtorji po eni strani povezujejo z Anti in Slovani, po drugi strani pa z Veneti, med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. »Imena Bate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt, vëndi ”bivalishche”, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. Bezlaj: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I, str. 291) Kot bomo videli, ima ta iztochnica zelo globoke korenine in nadvse pomembne ter vznemirjajoche posledice, kar je povezano z imenom Karla Oshtirja, jezikoslovca, enega najvechjih, a nekam zamolchanih slovenskih znanstvenikov. Da, Slovenci smo imeli v dvajsetem stoletju vrhunskega jezikoslovca Karla Oshtirja, ki ga shtejejo med enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (gl. Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975), raziskoval je megalitske jezike (kot jih je sam poimenoval!), kakrshne so govorila ”predindoevropska” ljudstva v Evropi pred davnimi tisochletji... In njegova dognanja je vsekakor mogoche plodno primerjati s teorijo kontinutete Maria Alineija o neolitski prisotnosti Slovencev v Vzhodnih Alpah, she pred njim pa s teorijami Giuseppa Sergija o praslovanskem izvoru latinshchine in Giovannija Semerana o akadsko-mezopotamskih vplivih na Evropski prostor.

SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA V tem delu se bomo srechali z deli Karla Oshtirja, enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975; mimogrede, ta ima napachno letnico njegovega rojstva 1881 – pravilno 1888), ki po mojem mnenju nakazuje vrsto reshitev v zvezi z ugankami o Etrushchanih, Venetih, Slovanih itd. V razlichnih enciklopedijah (Narodna enciklopedija srpsko-

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

1888 v Arnachah pri Sht. Ljubljana. SAZU. Udelezhil se je 1. 12.2010 10:12:38] . da je med vojno leta 1944 pogorela knjizhnica njegovega seminarja in med pozharom je zgorelo tudi njegovo pomembno delo neprecenljive vrednosti. Po vojni je leta 1919 doktoriral v Gradcu z disertacijo o izvoru indoevropskega dolgovokalnega intranzitiva (Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs).Megalitski jeziki . Ilju/Shoshtanju/Velenju. slovar alarodskih jezikov. Oshtir je mednarodno priznan kot eden od pionirjev laringalne teorije. s chimer bi se dalo razumeti.i. okoli 1200 besednih druzhin. She pred prvo svetovno vojno se je izpopolnjeval v SanktPeterburgu na Akademiji nauk (1912-13) in Londonu v British museum (1913-14). posebej she v Mali Aziji. ki so ga kasneje zasedli Indoevropejci). 1994. v besedotvorju je dognal shtevilne predpone in pripone itd. leta 1924 je bil izvoljen za izrednega in leta 1932 za rednega profesorja ter do leta 1959. zhivali. Zagreb. bizantoloshkega kongresa v Beogradu in 1. Vzpostavil je alarodsko glasoslovje. Vrnil se je domov in prezhivel leta med 1915 in 1918 v rovih na soshki fronti. Zagreb. praoblike slovarskih enot. umrl v Ljubljani 27. http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Res. Zhe v zgodnjih letih se je najvech ukvarjal z indoevropskim primerjalnim jezikoslovjem. zlasti nekatere njegove etimoloshke razlage ter njegovo vztrajanje pri neindoevropskem znachaju shtevilnih slovarskih enot v indoevropskih jezikih sredozemskega obmochja. skupno ime za stara predindoevropska ljudstva. Ljub­ ljana.htm[16. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1922 postal docent. Veliki sploshni leksikon. Primerjalno jezikoslovje je shtudiral v Gradcu in na Dunaju. DZS. 1928. Enciklopedija Slovenije. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega chlana SAZU. Njegov opus zajema dve knjigi in 28 razprav. Meringherju in P. 10. prozodeme (dolzhine zlogov in naglashevanje).11. zlasti pri slovitih profesorjih R. Ljubljana.revijasrp. 1952. ugotavljajoch nastanek t. prevzel ugledno mesto po Franu Ramovshu. shtevilne glasovne zakone. MK. ko se je nad sedemdeset let star upokojil. Tudi to. 1961. kazhe svojskost njegovega znachaja. kjer ga je zatekla prva svetovna vojna. alarodshchina – istorodni jeziki ljudstev na ozemlju. Najobsezhnejshi del njegovega opusa pa je posvechen prav alarodskim jezikom. da je temu posvechal vso svojo energijo in chas. predaval indoevropsko primerjalno jezikoslovje in tudi vechina njegovega opusa je posvechena predindoevropskim jezikovnim ostankom v Evropi in na Blizhnjem vzhodu. V njej se loteva predvsem dveh izmed najtezhjih problemov sodobne lingvistike: (1) z razmerjem slovanskega naglashevanja do baltishkega. vse je napisano v skrajno zgoshchenem slogu in veliko stvari je temeljnega in trajnega pomena za primerjalno jezikoslovje. da po letu 1930 ni objavil nobenega znanstvenega dela vech. raziskujoch alarodsko dedishchino v indoevropskih jezikih ter vpliv alarodshchine na razvoj indoevropejskih jezikov. Bibliografski zavod. manj z oblikoslovjem in narechji. Slovenski biografski leksikon.teorija kontinuitete hrvatska-slovenachka. a nadvse nenavaden in kontroverzen je njegov izstop iz nje. Etimoloshko je obravnaval sredozemske izraze za poljedelska orodja. 1973. metatonije (sprememba zlogovne intonacije) zhe v dobi prabaltoslovanske jezikovne skupnosti ter (2) z alarodshchino (Alarodi. Kretschmerju. pretezhno z etimologijo in glasoslovjem. kovine. etruskoloshkega kongresa v Firencah. Enciklopedija leksikografskog zavoda. 1998) ter v arhivu SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani) preberemo o njem naslednje: Rojen 13. alarodske shtevnike in vodna imena. druzhbene in naravne pojave. mednarodna kritika poudarja Oshtirjevo velikansko erudicijo (spisek njegovih del je na koncu knjige).

Kari. V srednji Evropi razlochujemo sledeche jezikovne plasti: (a) Illiro-Venete. kot preprichan alarodist. potem iz tega izhajajo tri mozhnosti. S tem pa se odpre dodatno vprashanje: Ali so Etrushchani v Podkarpatju ali Zakarpatju popolnoma izginili. 1930. Kavkazi. ki tvorijo z Etrusko-Raeti. i. kjer sta indogermanski palatal in labijovelar sovpala v velar. str. (c) na illyrothrashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani.2010 10:12:38] . 150) je povzetek v slovenshchini iz katerega navajam (izrazje kot v izvirniku): »Tri predslovansko-etrushka imena ptic – V uvodu ugotovi avtor trojni odnos med Etruski in Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. Lydi. Sumeri). kot pravi danashnja standardna zgodovina. Ljubljana. Mitani. bi se to dogajalo tisoch in vech let pred nashim shtetjem. zapadno od obeh – vendar locheni po ozkem illyrothrashkem pasu – Germani. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbalto­ slovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. od katerih naj nashtejem posebej izstopajoche: 1.: indoevropske) Thrake. Ljubljana.htm[16. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. ob Baltijskem morju Balti. da so avtohtoni ali da so prishli iz Male Azije. 46).V. severne priselitvene teorije Etrushchanov v Italijo. v juzhni Rusiji Skythi. takshno stalishche pa predstavlja pristajanje na avtohotonost Etrushchanov. Toda tak sklep se ne ujema z jasnim Oshtirjevim zagovarjanjem Alarodov. 1928. navezujoch se na zgoraj citirano besedilo Franceta Bezlaja o venetskih Banjshicah. Elami. v kateri v uvodu pravi (zgolj kot kuriozum je izrazje kakor v izvirniku): »Radi boljshega razumevanja sledechih izvajanj o razmerju med Veneti in Anti par besed o predslovanskem jezikovnem substratu. Liguro-Iberi (>Baski) in Pelasgi pre­ dindogermanske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljuchno Semite) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki.11. che so pred tem zhe kdaj bili. tedaj tam zhe vsaj pol tisochletja ni bilo vech Etrushchanov. med katere prishteje tudi Etrushchane. Baltoslovani so si izposojali besede iz etrushchine – kdaj in kje? Che naj bi Slo­ vani prishli shele v srednjem veku do Vzhodnih Alp.Megalitski jeziki . Predhethiti. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. L. da gre pri tem za predslovansko fazo.revijasrp.« Kasneje se bomo vrnili k njegovemu obravnavanju odnosa med Veneti in Anti. da si je slovanshchina http://www. to je predindoevropskih prebivalcev Evrope. ostali dve sta she. Ker pa je Oshtir mnenja. V Oshtirjevi knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Znanstveno drushtvo. Torej so po Oshtirjevem mnenju morali biti ti stiki nekje v Zakarpatju ali/in na severnem Balkanu.teorija kontinuitete Karel Oshtir. potem ko naj bi se odselili v Italijo? S tem bi se Oshtir pridruzhil zagovornikom t. (b) centralno-indogermanske (op. je med drugim objavil tudi temeljito razpravo Veneti in Anti (Etnolog II. (b) etrushke izposojenke iz italshchine.« V tem Oshtirjevem razmishljanju je izjemno zanimivih vech stvari. Che je Oshtirjevo mnenje dokonchno takshno.

stara Prednja Azija.V. da bi *Chъrvatъ she le iz germanskih ust prishel do Praslovanov. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. Osebno delo Karla Oshtirja nadvse visoko cenim in menim. je ta listina vsekakor del Grafenauerjevega predloga in je bila podlaga za Oshtirjevo visoko akademsko izvolitev. kdo naj bi bili ti posredniki in ali je bilo Slovanom res treba izposojati si imena za ptice pri oddaljenih Etrushchanih. Akademik Ivan Grafenauer. Toda Karel Oshtir je bil poleg genialnosti tudi svojevrstna osebnost. da so Etrushchani zhiveli tudi v Zakarpatju.11. Ljubljana 1926-1927.«. Poudaril je njegovo znanstveno delo na podrochju indoevropeistike najstarejshe dobe. o kateri ne krozhi malo anekdot. in che ne. ker ni bilo med Praslovani in Pragermani nikakrshnih stikov.« pod (c) [je seznam publikacij]. da bi bili Illyro-Traki kdaj podvrgli Slovane. povezujoch razlichne zvrsti znanosti. toda domnevam. o tem ne ve zgodovina nichesar. V.revijasrp. str. (b) da so Slovani zhiveli v stiku z Etrushchani v Italiji. so postranska vprashanja (podchrtal L. in to celo prek nekega vmesnega ljudstva? 2. (c) da so si Slovani izposojali etrushchanske besede prek posrednikov. da ga izvolijo za rednega chlana SAZU v tem razredu. Che so si Slovani izposojali besede od Etrushchanov. da gre izposoja besed zgolj v eno smer? 3. armenshchina in (b) predindoevropski (megalitski) jeziki (podchrtal L.. etnoloshkih. 10): ». zakaj ne?! Kako bi bilo mogoche.htm[16. Za nas je she posebej zanimivo. ker poleg tega she zapishe (str. z utemeljitvijo. zato pa je potrebno raziskovati. ki govori o Venetih in Antih.Megalitski jeziki . kar preberemo v njegovem Curriculum vitae (ki sicer ni podpisan. ali si niso tudi Etrushchani izposojali iz baltoslovanshchine.. Kako je lahko vprashanje prihoda Slovanov v Zakarpatje postransko vprashanje?! A zgodovina ne ve nich she o marsichem dru­ gem.. neverjetno je. baltoslovanshchina.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. da je Karel Oshtir temeljit raziskovalec predindoevropskih in predslovanskih jezikovnih in etnichnih osnov slovanskih jezikov in narodov. prazgodovinskih..2010 10:12:38] . januarja 1953 predlagal. ki nas. To Oshtirjevo stalishche je toliko bolj nenavadno in presenetljivo.. Prednji Aziji in severni Afriki pred doselitvijo indoevropskih in semitskih ljudstev.. to je v juzhni Evropi.) v mediteranskem okrozhju (stara Evropa.teorija kontinuitete sposojala etrushchanske besede: (a) kot smo zhe rekli. to radi tega. tajnik razreda za filoloshke in literarne vede. ne tangirajo. s tem se odpre she podvprashanje. genetskih in drugih odkritij. Od kod in kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje? Oshtir namrech pishe v shtudiji K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. baltoslovanshchine in armenshchine. povzrochil je nadvse nenavadno in enkratno zagato: pet let po imenovanju za rednega http://www. da ga je treba ponovno brati in preuchevati v luchi najnovejshih jezikoslovnih. O tem pa v posebnem poglavju. che operiramo s predslovanskim illyro-trashkim substratom. bela Afrika) pred doselitvijo indoevropskih in semitskih dialektov.).«. ga je 4. 13): »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Illyro-Traki v Karpatih. Tudi che Karel Oshtir ni sam napisal CV (kar bi bilo neobichajno). arheoloshkih. predindoevropskih jezikov na mediteranskem obmochju. da ga je sam napisal) pod »(a) obseg znanstvenega dela: indoevropeistika: najstarejsha doba.

junija 1958. vzame predsedstvo odpoved na znanje. da se je akademik Oshtir z dopisom datiranim z dne 18. Zapi­ sano je she: »Predsednik sporochi. prisotni so bili she podpredsednik Bozhidar Lavrich.« Iz zapisnika ni videti. zadnji zadevi preberemo: »Predsednik sporochi. L. rednega profesorja v pokoju na Univerzi v Zagrebu. v javnosti krozhijo razlichne domneve. novembra 1957 odpovedal chlanstvu pri Akademiji. 2 dnevnega reda – porochilo predsednika. za dopisna chlana pa dr. zapisnichar je bil glavni tajnik Milko Kos. Hadzhi in Lajovic. Milan Vidmar. 2 – porochilo predsednika v drugem odstavku pishe: »Prof. pri skupshchini ne more biti navzoch. 13. oba redna profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Hadzhi in V. Ivan Grafenauer. http://www. Kalin. da o izstopu enega od chlanov. se zdi nenavadno. ki nima primere. Rakovec. Karel Oshtir se je z dopisom z dne 18.revijasrp.V. oktobra 1958 ob desetih dopoldne z edino tochko devnega reda: Volitve novih chlanov Akademije. novembra 1957 na lastno zheljo odpovedal chlanstvu v Akademiji. prisostvovali so predsednik Josip Vidmar. Oshtirja odvrnili od tega sklepa niso uspeli.htm[16.: to je rokopisno dodano). da so bile na vrsti volitve novih chlanov. navzochi she akademiki (op.« Tej je v dvorani Akademije sledila she ena seja predsedstva SAZU v torek 17. pustiti zaenkrat vprashanje odprto. od katerih je ena manj verjetna od druge. suhoparno in formalistichno.Sklene se. Vidmar. Pod tch.2010 10:12:38] . Takratna dogajanja so po svoje nejasna. dr. Lajovic. Shnuderl. Koshir. ki so rabili kot osnova za sprejem med chlane SAZU). Ker poizkusi. Brodar. she manj po tem. ter Luciena Tesniera. Tavchar in M. Predsedstvo vzame porochilo predsednika na znanje in ga odobri. ni niti besedice. Iz zapisnikov organov SAZU je razvidno: Ob pol enih popoldne dne 30. da bi prof. Predsednik pa tudi drugi chlani predsedstva naj ”neuradno” poizkusijo posredovati. M. Grafenauer.V. Oshtir she nadalje ostal chlan Akademije. da bi prof. z motivacijo ”ker hochem imeti mir”.« V zapisniku seje predsedstva SAZU. januarja 1958 ob 11h dopoldne. maja 1953 se je v sejni sobi Akademije sestalo predsedstvo SAZU pod predsedstvom Josipa Vidmarja. glavni tajnik Milko Kos ter razredni tajniki France Stele.teorija kontinuitete chlana Akademije je iz nje sam izstopil. pozdravlja pa skupshchino in ji zheli uspeshno delo. L. pa ni uspel .« Kljub temu. Predsedoval je Josip Vidmar.: v zapisniku so samo priimki brez osebnih imen): Bevk. G. podpredsednik Bozhidar Lavrich. ki je bila pet let kasneje. Karla Oshtirja. da se je predsednik marshal Tito pismeno opravichil. Karla Oshtirja in Antona Sovreta. Kuhelj. Anton Melik in Anton Lajovic. Kos. Stele. Vidmar. Grafenauer. A.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.11. podobno se ni zgodilo ne pred tem. 2 – tekoche zadeve je razredni tajnik Grafenauer predlagal: »Drugi razred predlaga za redna chlana dr. da bi akademik Oshtir svojo odpoved umaknil. Tema sejama predsedstva SAZU sta sledili dve skupshchini. Petra Skoka. profesorja na Univerzi v Montpelierju. Lobe. Pod tch. od prejshnjih je bil opravicheno odsoten le podpredsednik Bozhidar Lavrich.« Seveda se nam zdi to belezhenje nenavadnega in izjemnega dogodka. prva je bila izredna 17. Koroshec (op. Opravichila sta se akademika J. saj se zapisnik o tej tochki koncha. Predsednik je pos­ redoval. »Predsedstvo vzame porochilo predsednikovo na znanje in ga odobri.Megalitski jeziki . da bi o tem potekala kakshna razprava. Melik. glavni tajnik Milko Kos ter tajniki razredov Stele. pod tch. v deveti. Po odobritvi Izvrshnega odbora SAZU mi je predsednik Akademije prijazno dovolil vpogled v arhiv in osebno mapo Karla Oshtirja (slednja je zelo skromna in vsebuje le njegovo fotografijo malega formata ter par listov.

vsekakor ni obroben in pozabe vreden primer. Franc Jakopin je objavil prilozhnostni chlanek Karel Oshtir – osemdesetletnik (Jezik in slovstvo. kakrshna je prostovoljna odpoved chlanstvu v najvishji intelektualni instituciji nekega naroda.. to pa se she stopnjuje s pridatkom ”oblikovano z nekim lingvistichno . ki je sicer izrecno omenjena v zapisnikih njenih organov. med chlane Akademije je bil takrat (1953) shele sprejet. Anton Sovre. Makso Shuderl. Gojmir A. prav nasprotno.. 1955. se zdi prevech preprosta. Morda niti ne bi bilo tako pomembno razglabljati. vanjo pa si prizadevajo priti vrhunski znanstveniki. ali res zgolj njegovo ”chudashtvo”? Po svoje je zgovorno nadvse nenavadno nakljuchje. Lucijan M. saj neposredno iz chlanstva ni izvirala kakshna dodatna obremenitev kot praviloma le skupshchina enkrat letno. opravicheni: Marjan Kozina. poleg tega tudi definicija ”v svojem smislu tako imenovano alarodistichno” kazhe na sumnichav odnos do Oshtirjevih teorij. ki asocira na gonjo za rekordi za vsako ceno. toda v tistem burnem povojnem chasu. Milan Vidmar in Fran Zwitter. ochitek ”tezhko umljiv” je lahko sinonim za zavrachanje. Viktor Koroshec.. 169-170). Ivan Grafenauer. str. oblikovano z nekim lingvistichno .11. decembra 1958 dopoldne. Josip Plemelj. Ivan Rakovec. v svojem smislu tako imenovano alarodistichno. takrat naj bi bili nekateri akademiki izkljucheni zaradi medvojnega obnashanja ali kakshnih drugih politichnih motivov. ki ekskluzivno zdruzhuje cvet narodovega uma. Srechko Brodar. chesh ”da hoche imeti mir”.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. se je tudi na Akademiji dogajalo marsikaj. Alija Koshir. Bogdan Brecelj. Anton Kuhelj. da tudi Nahtigal ne izrazha svojih misli prevech preprosto.« Moram rechi. ki jih je imel Oshtir v znanstvenih krogih. Feliks Lobe. Tako izjemen dogodek. Maks Samec. na potovanju: Bozhidar Jakac in Bozhidar Lavrich. France Stele.Megalitski jeziki . XIII/6. Anton Lajovic. da v arhivu SAZU kljub skrbnemu pregledu (maja 2004) ni mogoche najti Oshtirjeve pisne odstopne izjave. Akademik Rajko Nahtigal.. Karel Oshtir /. toda tudi motivacija. Chesa takega proti Karlu Oshtirju ni bilo zaznati. O Karlu Oshtirju niti besede.izraznim shportom tekmujocho”. Opravichila sta se tudi predsednik republike Josip Broz-Tito in podpredsednik Zveznega izvrshnega sveta Edvard Kardelj. Seveda je mogoche domnevati. Gorazd Kushej. je potekala redna seja skupshchine Akademije. Jovan Hadzhi. Kos. v katerem pravi: »Mladi obiskovalci jezikoslovnih oddelkov Filozofske http://www. tega ne ublazhi niti priznanje ”o veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma”./ z znano svojevrstno. Lado Vavpetich. 29. ustvarjalci.. Meillet). proti metodi katere so se chuli svetovno . 164-168) takole izrazil: ». v katerega lahko vshtejemo tudi leto 1958. tezhko umljivo.lingvistichni glasovi (A. Boris Kalin.. da se je listina preprosto z leti morda kam zalozhila. Kaj je bilo zadaj. kot je Akademija znanosti in umetnosti. umetniki ipd. ne moremo pa povsem odmisliti tudi za takratni chas uposhtevanja vredno drugo mozhnost. da ne bi takrat koga skominalo to prikriti ali marginalizirati. da ”se je komu izgubila”. O veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma. Igor Tavchar. str.. Iz tega navedka se kazhejo dolochene tezhave. zakaj se je Karel Oshtir odpovedal mestu v Akademiji.htm[16.. Navzochi so bili poleg predsednika Josipa Vidmarja in glavnega tajnika Milka Kosa she chlani: France Bevk. eden velikih slovenskih jezikoslovcev.2010 10:12:38] ..revijasrp.teorija kontinuitete Nekaj kasneje. Shkerjanc.izraznim shportom tekmujocho in tudi sicer drugachno utemeljitvijo. se je v Slavistichni reviji (VIII. sicer pa ni zaznati kakshnih sankcij proti morebitni nerednosti chlanov.

stara egiptshchina in etrushchina). kar je genialni Karel Oshtir opustil predavanja. in zhe ga mladi shtudentje niso vech poznali. jezike.) . in tem je Oshtir v svojih delih posvetil veliko pozornost.htm[16. da se Oshtirjeve ugotovitve gibljejo komaj she na mejah verjetnega. Izkazalo se je. ena od nashih odlichnih in najbolj svojevrstnih osebnosti. ki bi kot temeljni kamen pomagala ozhiviti prvotno alarodshchino. ki je dalech pred svojim chasom in zato nerazumljen. berbershchina in kavkashki jeziki). Karel Oshtir se je oborozhil z gigantskim znanjem v vseh treh smereh. nabita z asociacijami.« Toda pretrese nas Jakopinova ugotovitev. zato je njih branje skrajno zahtevno. vendar so jim vtisnila sledove predindoevropskih prvin. da je imel premalo adekvatnih poznavalcev. ki bi bili njegovo delo lahko spremljali enako kompetentno kritichno. potrebne pri povezavah: ficus – smokva – indzhir!« Ob tem bridko ugotavlja: »Njegova [Oshtirjeva] ustvarjalna domishljija pa je bila za marsikaterega lingvista presilovita. da] lepega dela indoevropskega gradiva ne bo mogoche pojasniti z notranjimi glasovnimi zakoni . vrednost njegovega dela bo narashchala.11. da je iz drobcev kaj tezhko zgraditi preprichljivo podobo jezika in da so npr. kakor se je sam suvereno gibal po tako odmaknjenih jezikih svojih raziskav. dasi je tudi vrsto svojih najpomembnejshih del Oshtir napisal v nemshchini. da je prav Balkan zlata jama za razpletanje jezikovnih klobchichev. Toda tudi sicer se mu poslej ni bolje godilo niti v strokovni javnosti. Zhe danes smemo trditi. trashke) jezikovnih plasti na jugu Evrope. To http://www. »Oshtirjevi spisi so prava ”lingvistichna stenografija”. Res pa za Oshtirja lahko trdimo... jafetitske) jezikovne osnove.« ugotavlja Jakopin in se obenem navdushuje: »Kako imenitne zveze so bile npr.2010 10:12:38] .. zato naletimo na pripombe (npr. saj imajo nekateri celo nad 70 fonemov (medtem ko jih imajo evropski jeziki med 30 in 40). ki na svoj nachin razgrinja dramatichno Oshtirjevo usodo kot vrhunskega znanstvenika. da je profesor Oshtir s svojim nekonvencionalnim nachinom mishljenja in s svojo samotarsko zagnanostjo vechkrat prehitel svojo vedo in prerasel svoje jezikoslovno okolje.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Vasmerjeve.teorija kontinuitete fakultete v Ljubljani komajda she vedo. da je mozh s pipo. je imel raziskovalec na razpolago tri vrste virov: danashnje zhive jezike kot neposrednega nadaljevalca alarodshchine (bashchina. ki so jih vsrkali indoevropski jeziki.Megalitski jeziki . toda tezhishche njegovega dela je bilo prejkoslej v odkrivanju predindoevropskih in posrednishkih (ilirske. ki so se ohranili v bolj ali manj bogatih pisanih spomenikih. ki jo je v Evropi prekrila indoevropshchina. v ruskem etimoloshkem slovarju). Za ugotavljanje alarodske (azianske..V. kakor se to v znanosti dogaja. Prav med temi so jeziki z najpestrejshim glasovnim sistemom. da bi bilo mogoche rekonstruirati njihovo prakavkashko obliko. in ne upadala. in staroevropska narechja. [zavedal se je.revijasrp. kavkashki jeziki she vse premalo opisani in raziskani.. Franc Jakopin je v zgoraj omenjenem chlanku she zapisal: »Kot Mehringerjev slushatelj se je Oshtir trdno drzhal povezanosti besed in stvari (Wörter und Sachen) (podchrtal L. ki pa deloma she niso zadovoljivo prebrani (mednje spadajo sumershchina in ostanki nekaterih drugih prednjeazijskih jezikov. Toda kljub izjemni gmoti svojega nakopichenega znanja in svoji genialni kombinatoriki si je velikokrat moral priznati. saj so v reviji Linguistica leta 1973 objavili razpravo Bojana Chopa Oshtirs Sprachwissenschfatliche Ideenwelt v nemshchini z avtorjevim opravichilom. da hochejo tudi na ta nachin razshiriti v znanstvenih krogih poznavanje njegovega dela.« Kako hitro gredo ljudje v krivichno pozabo! Nepolnih deset let je minilo. ki ga srechujejo v knjizhnicah..

Oshtir je zachel svoje delo kakih 50 let prezgodaj.htm[16.. relativnostno teorijo.in zahodnoevropskih modernih jezikov toliko predindoevropskega besednega in slovnichnega gradiva. XIX. ki prelamljajo z ustaljeno paradigmo in jo nadomeshchajo z inovacijo.. Colin Renfrew pravi. sht. redkokdaj razumljeno in hitro sprejeto. v Evropi baskovshchino in vse t. dobil pa jo je za odkritje s podrochja kvantne teorije. Takih besed je v evropskih indoevropskih jezikih vse polno. maloazijske neindoevropske jezike (za take so takrat imeli likijshchino.. dejstvo.« (podchrtal L.V. Za Oshtirja nikakor ni ”vse iz vsega izpeljivo” ali pa vsaj iz shtirih ”slovitih” Marrovih elementov (sar. Tudi v zahodnejshih semitskih jezikih naj bi zhiveli ostanki predsemitske-alarodijske jezikovne plasti. da morajo biti jeziki na gori razmejenem podrochju medsebojno sorodni. ki je njihova glasovna zgradba tezhko zdruzhljiva s tem.). zhalostno vzdihnil: Sedaj pa mi je zhal. saj je ta priznal Oshtirjevo alarodijsko teorijo kot v bistvu pravilno in nabral iz juzhno. Kot slovit primer nam lahko rabi Albert Einstein. karijshchino) starega veka..« To Chopovo dognanje kazhe v jasni luchi usojenost genijev. predbaltshchino. i. kaj naj bi genialni etimolog dognal sedaj. rosh). tj. predindoevropske substratne jezike (predslovan­ shchino. da se pri njem pomudimo nekoliko obshirneje. Dal jim je ime alarodijski po antichnem maloazijskem narodu Alarodioi. naletimo pogosto na besede. L. 1973/74. ki je primerjal baskovski in kavkashki besedni material. pojme. Vechinoma oznachujejo tudi predmete. posebno v grshchini in latinshchini. da si ga je izbral za zhivljenjsko nalogo. Posebno mesto v usodi alarodijskega jezikoslovja pa zasluzhijo dela Hubschmida. zaupa le mochi kombinacije. da izvirajo iz skupnega prajezika.teorija kontinuitete potrjujejo tudi nova odkritja arheologije in antropologije. ko je na razpolago neprimerno vech materiala kot v dvajsetih letih . Resnichno si lahko predstavljamo. v alarodijsko jezikovno druzhino shteje naslednje jezike: sumershchino. stvari.: Giovanni Semerano se je pri njihovi razlagi naslonil na najnovejsha odkritja v akadshchini] . tako Bouda. Einstein kljub svoji vlogi intelektualnega http://www. str.V. potem je tu she teorija kontinuitete – o tem vech v nadaljnjem besedilu]. kjer pravi: »Ker je shtudij predindoevropskega jezikovnega gradiva za Oshtirja tako pomemben. 1-2. da so tudi drugi zacheli z raziskovanjem odnosov med jeziki. da se rode ”pred svojim chasom”. v severni Afriki pa hamitsko skupino. op. kar so nas nauchile besede nesporno indoevropskega izvora [op.2010 10:12:38] . lidijshchino. V Oshtirjevo dobro gre npr. ko je prebral eno od njegovih del. Oshtir je pri obravnavanju tega predindoevropskega gradiva prishel do zakljuchka. ne le najvechji fizik dvajsetega stoletja. ki ni nikoli dobil Nobelove nagrade za svoje poglavitno genialno delo. verjame le jezikovnim dejstvom. vendar pa je prav to chasovno navzkrizhje v sami naravi odkritij.] vojni se je polozhaj v marsichem precej preobrnil.) Prilozhnostno je Bojan Chop (eden od edinih dveh. je prav.« Kot vidimo se Chop izrazha v pretekliku.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. kavkashke jezike. da je bila Anatolija..Megalitski jeziki .V.revijasrp. predgrshchino itd. predgermanshchino. ki niso mogli biti doma na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina) [podchrtal in op. A glejte paradoks. ampak eden od stebrov chloveshkega duha nasploh. yon. 1-6). predkeltshchino. V vseh indoevropskih jezikih.V. da je Oshtir nekoch. da nisem vech mlad. a predvsem v kulturnem pogledu. ki jih je Oshtir imel za alarodijske. podobno kot indoevropska ali semitska skupina..11. L. poglejmo zakaj: »Po [drugi svetovni.: L. ki sta doktorirala pri Oshtirju v vsej njegovi znanstveni karieri!) objavil chlanek Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. niti zanj nima veljave trombettijanska jezikovna monogeneza. je she vedno nadvse sporno. ber. .: kje naj bi bila indoevropska pradomovina.

11.. a tudi v mochnem nasprotju z mnogimi sodobnimi znanstveniki. a se je krepko motil! Tako tudi Chop o Oshtirju pravi: ». ko je bilo raziskovanje ustreznih jezikovnih podrochij she v povojih: Kavkashki jeziki niso bili niti zadostno popisani. /.Megalitski jeziki . ker ni mogel verjeti. ki jih je on nekoch shtel za gotovo alarodijske. gl. nasprotno od svojega uchitelja Oshtirja. tako tudi ne Hei­ senbergovega nachela nedolochenosti.V. da je v resnici le soroden [podchrtal L. Oshtir je zachel svojo alarodijsko teorijo v chasu.../ maloazijski jeziki. In Chop nadaljuje z razlago. kaj shele.V. ki sega po severnih ozemljih Sredozemlja od Baskov do Kavkazcev. protohatijshchina.. ki shteje za sorodne z indoevropsko skupino ne le semitsko in hamitsko ter uralsko in altajsko. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. temvech tudi kavkashko.. med Uralci in Indoevropejci na drugi. o chemer glej vech v nadaljevanju]. Pa tudi znotraj neindoevropsko-predindoevropskega jezikovnega kroga so nastale spremembe: Hubschmid misli. sem mnenja. in njegovo teorijo o alarodijski skupini v bistvu danes priznajo kot pravilno taki mojstri kot Hubschmid. da je Mala Azija zibelka Indoevropejcev – toda predvsem v kulturnem in ne genetskem smislu. da je indoevropski element v Mali Aziji dalech mochnejshi. L. da je indoevropski jezik.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. na drugi strani. da ima Oshtir velikanske zasluge za razvoj raziskav na podrochju predindoevropske stare Evrope. marsikaj drugache glasilo: likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini.teorija kontinuitete revolucionarja ni mogel sprejeti vseh sprememb./ Danes bi se tudi v presoji jezikov. tudi za etrushchanski jezik (ki pa seveda nima nich opraviti s slovenshchino!)« [op. da je okoli Mediterana treba domnevati vsaj dve razlichni nein­ doevropski plasti: juzhno-zahodno z berberskimi jeziki in sorodnim substratom v Shpaniji in na sredozemskih otokih na eni strani. /.revijasrp. s tem pa.« In kot da to ne bi bilo dovolj.: na tej to­ chki velja spet opozoriti na mnenje Colina Renfrewa ter Maria Alineija. Tudi za mikensko dobo v Grchiji se je izkazalo.« Chop spodobno zakljuchi s poklonom profesorju tik pred njegovo smrtjo: »Kljub vsem tem kritichnim pripombam pa ostane neizpodbitno dejstvo. rechi. torej meni. da je etrushchina indoevropski jezik. drugo.2010 10:12:38] . Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja.. ki so preplavile fizikalni svet.].htm[16. S tem pa bi mogli za marsikateri besedni element v indoevropskih jezikih. Le zadnja bi nekako ustrezala Oshtirjevi alarodijski skupini. Celo vrsto etimologij so mu priznali. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu. so bili shele v zachetni fazi raziskovanja itd. huritshchina. mojo knjigo Davnina govori]. da je bil indoevropski element tam zhe prevladujoch (mikenska grshchina!). ki nam sprva ohladi navdushenje nad Oshtirjevimi jezikovnimi bravurami: »Dosledno obravnavanje tujih elementov v indoevropskih jezikih kot alarodijskih pa je ogrozheno she z drugimi teorijami: Tu je IllichSvitycheva nostratishka teorija. kot so mislili v dvajsetih letih in prej [op. se resno bojim. She vech priznanja pa zasluzhi Oshtir zaradi neshtevilnih pobud na predindoevropskem podrochju: te so pogosto vech vredne kot rezultati sami.V. L. da bi imeli kako primerjalno shtudijo. v chem se je she oddaljil od svojega profesorja: »Sploh se je izkazalo.: Chop se ”resno boji”. posebno hetitshchina. da igra nakljuchje tako pomembno vlogo v vesolju.« http://www. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. ki naj bi bil mediteransko-predindoevropskega izvora. Chop navrzhe she naslednjo misel. Skratka. od Oshtirjeve alarodijshchine bi morali danes marsikaj odbiti.

koptsko kente (disimilirano iz *tente ?)? (f) novoperzijsko ändzhir. v katerem v bistvu ponavlja pravkar izrechene misli. npr. tudi egipchansko d'b. brez citatov in v formularichni obliki. XIX. sykon. nich vech opremljene z glasoslovnimi in oblikoslovnimi razlagami. toda objavil jih je v svojem zhivljenju vech tisoch.11. ki jih ima zlasti nostratichna teorija ter npr. Professor Dr. ko je bil zhe dobrih petnajst let pod rusho. (d) starocerkvenoslovansko smoky. kot pravi avtor v uvodu. alarodski. tch. je nekoch napisal. potem bi knjiga obsegala vech kot 1000 strani. zakaj vechina jezikoslovcev Oshtirjevih alarodistichnih spisov ne pozna in ne citira (npr. 3-12). (glasovne finese moram zaradi pomanjkanja znakov opustiti) edino sredstvo za povezavo z a-c.teorija kontinuitete Bojan Chop spregovori o Karlu Oshtirju tudi ob stoletnici njegovega rojstva v Hundert Jahre eines bekannten slowenischen Sprachwissenschaftlers. *t-ngk) in na alarodsko *timg v predsemitshchini *tin(a)tu. to iz *thwωg. (e) tako pridemo do praoblike *thimωg (th = spirant). to pa iz *timg. l je iz th kot tudi sicer. ki zhivi she v sumerskem dib < *dingw (ng w = labiovelaren nosnik). kar Chop oznachi kot »nedvomno eno najobsezhnejshih in najbolj zapletenih v vsej svetovni etimoloshki literaturi«. pri tem spoznamo zapletenost postopkov na primeru alarodijske zveze in razchlenitve skupine besed za »figo«. gotsko smakka. Chop k temu pripominja. (h) kavkazijsko : gruzinsko legwi. samo v Beiträge jih je 942. skoraj brez razlag. torej z indoevropskimi sorodne jezike.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Seveda je tu eden od najpomembnejshih vzrokov. s poudarkom na hitrem razvoju jezikoslovja in na posledicah za Oshtirjevo dedishchino.2010 10:12:38] .Megalitski jeziki . semitske besede. ficus < *thwoikos (th = spirant). (i) nekaj hamitskih oblik. Meillet.htm[16. Karel Oshtir (Linguistica. ki smo jo pravkar na kratko povzeli. mochno skrajshana je videti takole: (a) latin. ochitno. Bojan Chop skusha pojasniti. navajen znanega francoskega leporechja. odpad t naj bi bil sumerski oz. b) povezljivo. zakaj tolikshna zadrzhanost do Oshtirjevih teoriji. ozhje z armenskim thuz (gl. arab.. Druge Oshtirjeve etimologije so nekaj manj obsezhne ali chisto kratke. izposojeno iz nekega alarodskega dialekta. kjer je alarodska menjava th : th-spirant (ta substituiran s slovanskim in germanskim s) in alarodska menjava w : m (leniran) itd. (g) kitajsko a-tsang. z navajanjem iz Oshtirjevega dela Beiträge (str. tinu). to pa iz *thwügo (z dolgim -ü-). (gl. da bi bila prvotna oblika nashe besede nekako *tηmωg. 1989. prairansko *anchira < *ankira. (c) grshko tykon. vendar niso razen prve. kakor je »figo«. staroindijsko anjira itd.. str. s katerimi ima veliko skupnih jezikovnih osnov. starejshe *ting w she zhivi v izposojenki asirsko tintu ( idr. e). tch. da http://www. Che bi hotel Osh­ tir vse svoje etimologije v Beiträge tako razlozhiti. spoznanje. (b) armensko thuz < *thwuz. da tudi sumershchina sodi med nostratichne. kar spominja na koptsko kente (prv.revijasrp. minojsko-grshko lugi itd. Skok v svoji Etimologijskem rjechniku) ali celo namerno ignorira. vse troje iz predbalkanskega *thwoko. so zaradi pomanjkanja prostora (po prvi svetovni vojni je bila vsesploshna kriza in tudi pomanjkanje papirja) njegove razprave pisane v telegrafskem slogu. vse iz *lüg. 133). she bolje * thηmωg (th = spirant).

si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. skoraj samotarski.teorija kontinuitete se pri branju Oshtirjeve razprave chloveku zachne vrteti v glavi.Megalitski jeziki . zirjatsko nimal. she zlasti zato. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. nespecialista. v negotovost. med Uralci in Indoevropejci na drugi. Oshtir je med drugim raziskoval (po njegovi lastni definiciji) megalitske. mordvinsko numolo. ki tudi danes vedno bolj vzbujajo zanimanje javnosti ter sprozhajo kontroverzne odzive. sem mnenja. da predstavljajo vez s sodobno teorijo kontinuitete Maria Alineija.revijasrp. jurjatsko nääßa itd.htm[16. da je Karel Oshtir najpomembnejshi kot izvrsten jezikoslovec. to je predmet te knjige.11. marvech tudi etnogeneznih raziskovanj o nashih davnih prednikih. ki se je loteval nadvse drazhljivih. ko utemeljuje: »Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. Toda tudi Chop postavlja bralca. Naj tu omenim eno tozadevnih etimologij: latinsko lepus.« In po vsem tem morda ni presenetljivo. in nenavaden slog pisanja – . ali ni jezikoslovje tudi najvishja poezija?« * Che pustimo njegove nenavadne osebnostne lastnosti ob strani – do skrajnosti predan delu. ker menim. praoblika je *nomala in zadnje gre prav lahko k alarodskemu *d/labar. konchuje Chop. nato pa she z latinskim laurex »kunec«.. ”predindoevropske” jezike. da Chop ta chlanek konchuje z naslednjo mislijo: »Torej.2010 10:12:38] . -oris »zajec« je bilo spoznano za predindoevropsko in zdruzheno v enotno skupino s siciljskim (tozh. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. laponsko njoammel.) leporin in masiliotskim leberis. a ne le jezikoslovnih. za kakshne jezike gre in zakaj ”megalitski” jeziki. Toda pomen in glasovna oblika vajenega jezikoslovca takoj spominjata na naslednjo uralsko skupino: madzharsko nyul »zajec«. mislim. OD KOD VENETI? UVOD http://www.

izdelavi in uporabi kolesa kot takega. . da so na njem kot poti uporabljali utrjene odseke zemljishcha. Ker so zacheli uporabljati tudi bojni voz. nam za raziskavo vseeno ostajajo vprashanja o (ne)avtohtonosti oz.2010 10:13:48] .B) o shirshih ekonomskih in druzhbenih vzrokih ter posledicah uporabe kolesa. da http://www. (glinene igrache ali votivni predmeti?). najbolj podrobne upodobitve pa so iz okoli 2700 pr. (3) Prav menjava dobrin. (1) Z vozovi je bilo mogoche prevazhati veliko vech tovora. tako so se kasneje pojavila kolesa z naperami. a le na kratke razdalje ter sprva po utrjenih nasipih. trgovina.Odkod Veneti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I OD KOD VENETI? UVOD Najdba bakrenodobnega kolesa na Ljubljanskem barju vzpodbuja k razmishljanju v dveh smereh: . njene oblike in delovanje.htm[16. prenos tehnologij. kakor pa ga nositi na chlovekovih plechih ali na hrbtih tovornih zhivali – torej sta se mochno razmahnili proizvodnja in trgovina! (2) Zlasti za vozhnjo na vechje razdalje je bilo treba utrditi in pripraviti poti. da so vozove s kolesi poznali v Mezopotamiji morda zhe v drugi polovici 4. (A)Medtem ko je bilo o problematiki pod to tochko zhe veliko preuchenega in napisanega v svetovnem okviru. In ker je z odkritjem kolesa dokazano. izdelana scela. to pa terja organizirano delo vechje skupine ljudi v daljshem chasovnem obdobju. vpliv na jezike itd.n. da jim je bilo mogoche (zachasno) opustiti redno delo. da bi postal chim lazhji. je to vzpodbujalo k inovacijam. o shirshih kulturnih sovplivanjih med Mezopotamijo in Evropo. bodisi nasipe ali kar namensko grajene poti. kasneje tudi za njihovo vzdrzhevanje. je potrebno raziskati takratna dogajanja tudi v prostoru svetolucijske kulture. 1.sht. (B) V tej tochki je vech stvari. da je bil prostor Slovenije obenem proizvajalec dolochenih shirshe iskanih dobrin in zaradi tega dovolj bogat.. Ni pa sama po sebi umevna druzhbena organiziranost. je pripomogla h kulturni izmenjavi na vechje razdalje.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. vendar so bila vozila okorna. Sklepamo lahko. ker je bilo drugod premehko ali zamochvirjeno. Zato domnevajo.A) o sami tehnoloshki iznajdbi. da je bilo Ljubljanske barje na takem visoko kulturnem podrochju. Doslej je veljalo.revijasrp. To sicer sovpada s tch.sht. da so jih vlekli voli. da so bile poti potrebne zaradi vishka produkcije in izmenjave dobrin. kolesa tezhka.n.11. Organizacija take skupine delavcev zahteva neko obliko organizacije druzhbe in zadostne vire. tisochletja pr. s tem v zvezi pa tudi o njegovi avtohtonosti na nashem ozemlju. Enako smemo domnevati za Ljubljansko barje. ki terjajo odgovore. potrebno za prezhivetje posameznika in njegove druzhine.

od 10.sht.n. v tem chasu chlovek izdeluje vse orodje in orozhje iz kamna.n.000 in 50.000. zachenja se loncharstvo. ki jih v paleolitiku she ni bilo. zato se redkeje uporablja in je velikokrat predmet strokovnih razprav. se pravi v chas najstarejshih mezopotamskih koles.sht. (chlovek je zachel brusiti in gladiti kamen »doba glajenega kamna«.000 pr. na svetu. naj navedemo posamezna chasovna obdobja. ki jih je treba jemati le kot priblizhna in nihajo za razlichna podrochja: starejshi paleolitik: starejsha kamena doba.000 pr.000 »Divje babe«. ljudje ne zhive vech v krdelih.sht.revijasrp. najstarejsha.n.5 mio in 150. Ker se razvoj evropskih cest najpogosteje povezuje z Rimljani. ampak se http://www.sht. pojav stenskih risb..000 pr.sht.. 45. nabiralnishtva in ribishtva) – ta oznaka je dokaj neopredeljena.n.000 in 20. o chemer pricha prav najdeno kolo. ki kazhejo na kulte). je predvsem "posodabljanje" starih poti.sht. srednja kamena doba. nekako med 20.11.n. nastajajo rodbinske zveze.000 let pr. ki je izhajala iz vojashkih potreb. mezolitik.sht.000 pr.n.000 pr.n.sht.n. na prehodu iz starejshe kamene dobe (paleolitik) v mlajsho kameno dobo (neolitik) (izpopolnjevanje lova. (le najbolj grobo koshcheno in neobdelano kamnito orodje). ok.. poglavitno orozhje je lok.sht. med 1. epipaleolithic. srednji (middle) med 150. njihova zasluga. da so prevzeli tehniko cestogradnje od Etrushchanov ter so na svojih osvajalnih pohodih pretezhno utrjevali.000/800.Odkod Veneti si je lahko privoshchil nakupe blaga od drugod. ki je bilo na Dunaju datirano z radiokarbonsko metodo med 3350 in 3100 pr. Za to je bila potrebna razvita trgovina in promet.sht. pri nas nekako velja: mlajshi paleolitik: med 50.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.000 pr. prvi kipci. ter mezolitik (epipaleolitik) med 20. lov je najvazhnejshe opravilo. (uporaba ognja. neandertalska pishchal pr.000 in 10.2010 10:13:48] . Te so bile zdavnaj tudi na Ljubljanskem barju kot delu shirshega evropskega omrezhja zhe tisochletja. zgornji (upper) med 45. zachetek zhivinoreje in »Robich – Kobarid in okolica« neolitske najdbe poljedelstva. razshirjali in standardizirali zhe obstojeche poti. prve stalne naselbine s kolibami iz vejevja in protja.000 in 10. Da bi se bralec lazhje znashel pri chasovnih opredelitvah. je treba spomniti.n.sht. mesolithic.000 pr.n.htm[16.000 in 45. nekateri delijo paleolitik she na spodnji (lower) med 1.. neolitik: mlajsha kamena doba.n..000 in 10.000 Arheoloshki oddelek Narodnega muzeja Slovenije pr. do odkritja bakra nekako 3.

aeneolithic. pridobivanje in predelava zheleza.sht.sht.n. na Balkan (?) eneolitik ali halkolitik. »Banjshki depo« (?) Svetolucijske najdbe – trojanska vojna 1. 2.000 »Veneti se selijo iz Panonije (?) – po Devotovi teoriji proti koncu 3. v Istri Hetitsko kraljestvo ok.revijasrp.sht. domnevni Lepenskega vira itd. bakrena doba (chalcolithic – cooper age. vdori Indoevrop.n.n. tisochletja pr. mnozhichna izmenjava dobrin. to je do priblizhno 3. pr.100 pr.000 – 2.sht.000 pr. shkarje ipd.n.« bronasta doba: 3. 2.7000 (?) pr.sht.2010 10:13:48] . – vrh pri 2. n.n. Svetolucijske najdbe Veneti v severovzhodni Italiji (med 1. egip.sht.. (v nashih pokrajinah je kronologija razlichna. – koncha se z zhelezno dobo. nastale so organizirane drzhavne oblike. chalcos »baker«].sht. n. v religiji antropomorfni politeizem. Svetolucijske najdbe OD KOD VENETI? Naj zachnemo z uradno nadvse podprto zgodovinsko interpretacijo v enem od svetovno razshirjenih del. »Barjanska kultura« ok.350 – 3. ter Ljubljanskega barja.000 do 500 pr. ustanovitev Rima – 753 pr.000 in 700 pr.000 sumersko kraljestvo ok.n. 2.n. 4. ter laten (La Tene)– mlajsha zhelezna doba – od 500 do nashega shtetja (uporaba zheleznega orodja: kose.sht. kositra »Barjansko kolo« 3.sht. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Ilirom).sht.n.Odkod Veneti zdruzhujejo po krvnem sorodstvu v matriarhalnih skupnostih – to je chas Vinche.n. ki ima tudi nekakshen pechat univerzalnosti in http://www.n.n. eneolithic) [od calco gr.000 pr.sht. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Keltom).htm[16.180 pr.sht.n.sht. in brona.000 (?) pr. piramide v Gizah ok. sht.11. zachetki suzhnjelastnishkega gospodarstva.500 pr. pr. zhelezna doba – halshtat (Hallstatt) – starejsha zhelezna doba – v Evropi od 1.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.?) zachetek olimpiad – 776 pr. Gradishcha na Krasu..

. ki je nastala iz meshanice ilirskega in trashkega jezika. V poglavju Ilirski narodi in narechja lahko preberemo: »Iliri.pr. ali je spadal k vzhodnemu ali vmesnemu tipu – so morali zacheti svoje prodiranje na severo-zahodni del Balkanskega polotoka najpozneje v 14.Odkod Veneti verodostojnosti.11.revijasrp. s pridihom dvoma.sht.n. obsezhno Zgodovino chloveshtva (ZGO). Tako tudi to delo. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa http://www. ta pritisk pa so posredno chutili tudi Grki. st. ki sem ga omenil zhe v svojih prejshnjih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. indoevropski narod – vendar ni jasno.2010 10:13:48] . ki jo je izdal UNESCO in jo imamo tudi v slovenshchini. V njej ugledni zgodovinar Luigi Pareti spregovori (resda bolj na kratko!) tudi o Venetih.htm[16. Potiskali so Trachane na jug in na vzhod. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati samo albanshchina. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med tako imenovanimi starimi kolonijami Ilirov v Italiji: venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli..si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kot se reche. da sam vselej in she vedno vse berem z dolochenim zadrzhkom ali. cheprav naj kar vnaprej opozorim bralca. ker jih je gnal v isti smeri.

o katerih pripadnosti skupnosti galskih naselij nihche ne dvomi. da so bili Veneti – kakor Liburni pri Aternu v Picenu (ob katerih se spomnimo Liburnov v Iliriku. da ga povezhemo z drugimi indoevropskimi jeziki osrednje Italije. Pariz.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.htm[16. Ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. da Paretijevo mnenje o kolonizaciji Benechije iz Ilirije podpira npr. kjer so se naselili.« Pri tem je treba pripomniti. znani zgodovinar J. da se je Cezar med osvajanjem Galije v Armoriku (danes je to departma Van) spopadel z Veneti. London.2010 10:13:48] . Zlasti pa presenecha nadaljnje izvajanje Paretija v zvezi z Veneti. ki so prishli v Italijo. mochno spominja na vztrajne in poglobljene trditve znanega italijanskega zgodovinarja Giuseppa Sergija. Venezia). najdenih na jadranski obali. Polibios je pri tem celo poudaril. Berkeley. saj stoje za njimi tudi nekateri nemshki in drugi zgodovinarji. katerega jezik poznamo po nekaterih napisih.sht. Naturalis historia.11. ki uvrshchajo venetshchino med germanske jezike. francoski jezikoslovec svetovnega slovesa in tvorec funkcionalne lingvistike. Zato imajo Paretijeva stalishcha she prav posebno tezho. venetskem elementu pri stapljanju z jezikom neindoevropskih staroselcev na Apeninskem polotoku. srechamo v Benechiji. da je bila beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe. Skrbno preuchevanje dopushcha. ki pa niso osamljene. ko sicer ugotavlja..sht. ki jih razvrshchamo v razlichne veje indo-evropejshchine. Heidelberg 1950). 1949) in H. Toda Sergi je pri tem she bolj dolochen. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. to je bretonsko http://www. razshirjeni po vsem svetu. 1986) spregovoril o Venetih takole: »Primer Venetov ponazarja mozhnost. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih "predsabelijskih" napisov. odlochno pa ga spodbijata M. govori. kar Praslovani.n. da so bili Veneti Ilirci.. da so bili Indoevropejci. da so selitveni tokovi v juzhno Italijo z Balkanskega polotoka svojevrstni spricho tega. Whatmough (The Prae-Italic Dialects. Beeler (The Venetic Language. da so bili zhe pod mochnim vplivom Trachanov. to je okoli Benetk (it. Plinij.Odkod Veneti hibridno juzhno narechje. Zato je po Paretijevem mnenju chisto mogoche. je v svojem velikokrat in v razlichnih jezikih ponatisnjenem delu Des steppes aux oceans – L'indo-européen et les "Indo-Europeens" (Payot. pri chemer naj bi nastala nova tvorba – prvotna latinshchina. narod Venetov. da se venetshchina mochno razlikuje od keltshchine. 196) in Polibios (II. kasneje pojavi v treh razlichnih delih podceline. 1933). Ta Paretijeva teza o ilirskem oz. III. 17) izrecno ugotovila. she posebej pa z latinshchino. da se isti narod iz tretjega in drugega tisochletja pr. dasi sta si bili civilizaciji podobni. Po Paretijevem mnenju ni jasno. ker so objavljena v Unescovi Zgodovini chlovestva. Seveda pa imamo tudi prav nasprotna stalishcha. Krahe (Sitzungs-berichte.revijasrp. v jezikovnih oblikah.n. Cheprav v nadaljevanju Pareti opominja. tam danes govorijo vanetski jezik. a da sta Herodot (I. Nekaj stoletij pr. 112) – prav tako ilirskega rodu.« Nato Martinet opozarja. zato so to obmochje Rimljani poimenovali Venetia. ko je vzklila znachilna "atestinska" civilizacija. Na primer André Martinet. 110.

. kar naj bi po njegovem potrjevalo venetsko prisotnost na tem podrochju. da je mogoche postaviti Venete v chasu ob koncu III.htm[16. slovanskih jezikov. saj je v ozadju njegovega pisanja chutiti pridih frankofilstva. V Avstriji se pridevnik windisch nanasha na podrochja. Po njegovem mnenju se v tem imenu pojavlja dobro znani koren wen. da se je en rokav Bodenskega jezera na severovzhodu Shvice v antiki imenoval Venetus Lacus. da so predstavljali http://www. ki pomeni osebni zhivljenjski cilj. tisochletja v nizhavja severne Evrope. Martinet se loti she razvojnih problemov venetshchine. ali bi jih pripojil k italijanskim ali h galskim Venetom. S tem je Martinet pokazal. ker jih v svojem znanstvenem aparatu uporablja tako priznan jezikoslovec. Dvomiti moramo. ki sebe imenujejo Sorbi. Zato se nagiba k sklepu. keltskega oziroma slovanskega naroda?« Ali gre zgolj za preprosto homonimijo? In si odgovori: »Malo verjetno! Formalna identichnost je tem bolj presenetljiva. ljubezniv. ki nadaljuje s tem. ki popolnoma ustrezajo latinskemu pojmu Veneti. poleg tega je izshlo vech ponatisov v razlichnih svetovnih jezikih in bi ga na to kdo utegnil opozoriti. ker je neprichakovana indoevropska oblika "e" v dveh zaporednih zlogih. na katere se sicer rad sklicuje. v shvedshchini tudi »prijeten. v nemshchini Wunsch. da Martinet ne poskusha razlozhiti besednega korena ven she na podlagi kakshne druge jezikovne skupine. npr. nastanjeni v tistem chasu po nizhinah severne Evrope od Pomeranije do Mecklenburga! Wenedes se je pri Nemcih obdrzhal za oznachevanje slovanskega prebivalstva v Spreewaldu (jugo­ vzhodno od Berlina).kot pri Venus. Zakaj tako. morda nekoliko vzhodneje ali zahodneje. kot je Martinet. in v zachetku II. Presenecha dejstvo.. o tem bomo spregovorili v nadaljevanju. jih tu navajamo zgolj zaradi tega. V nadaljevanju Martinet ne pozabi omeniti. Toda Martinet zachuda niti ne omeni paflagonskih. teorije invazije Indoevropejcev in njihovega nasilnega osvajanja Evrope.i. s katerim so oznacheni Slovani. da je to storil iz pozabljivosti. ki jo je v novejshem chasu zagovarjala Maria Gimbutas. da bi vanetski dialekt lahko bil ostanek galshchine v Franciji in ne kot ostala narechja v Armoriku.. ki izhajajo iz Velike Britanije. ki pa je v keltshchini in latinshchini zamenjan z "-i"). saj se tako pomembnega dela. In Martinet se vprasha: »Kaj naj sklepamo na temelju obstajanja iste besede kot oznake italskega..Odkod Veneti narechje. da ne gre zgolj za spodrsljaj.revijasrp. ki so prav tako izprichani v tistih delih antichnih piscev. v angleshchini wish »zhelja«. ki so tradicionalno naseljena s Slovenci. Nekateri menijo. ne napishe v enem zamahu. Je iz nekega posebnega razloga zamolchal paflagonske Venete? Ne moremo se znebiti obchutka. Po mnenju Francoza Martineta ni mogoche dvomiti.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da korenu wen-pripishe pomen »zmagati. da opozarja na kasnejsho germansko rabo oznak Winida v visokonemshkem in Winedas v staroangleshkem jeziku. da so bila indoevropska plemena v sploshnem zelo bojevita in bolj kot ljubeznivost so kazala sovrazhnost. Ko ugotavlja. pokoriti«. bi lahko pomislili. vendar ne ve. da so to privzeli tudi njihovi sosedje. Cheprav so javnosti ti podatki zhe kar znani. panonskih in drugihVenetov. Toda Martineta pri tem moti. meni.2010 10:13:48] . v danshchini ven in shvedshchini van »prijatelj«. da je pristash t. mil«.11. da so bili armorishki Veneti z atlantske obale Kelti. nekam med Baltik in cheshke gore.« Zato Martinet predpostavlja obstoj naroda Venetov (wenet s pristavkom "-os" v imenovalniku mnozhine. Che so Veneti sami sebe imenovali tako. s chimer hoche potrditi staroangleshko Winedas.

kar je v rushchini in srbshchini ter hrvashchini dalo zub.11. ker je zani­ mivo. so pa po jeziku blizhe Latincem. stalno naseljena v predelih. ker so jih govorila ljudstva. da se na tako majhnem panonskem prostoru razvije takshna mnozhica razlichnih indoevropskih jezikov?!) Toda v nekem zgodovinskem trenutku so tiste Venete.« To pa je v nasprotju z zhe omenjenim stalishchem Paretija. da so utonili v slovanski poplavi? Poleg tega so Veneti znani she dolgo. v nasprotju z nazalnimi in denazaliziranimi vokali v drugih slovanskih jezikih ima poljshchina skupino samoglasnik+nazalni soglasnik: izg. v slovenshchini zob. zaznamo v slovenskih narechjih velike razlike. saj tako kot pri Keltih tudi pri Venetih zachenja slabeti glas *p. da so baltski jeziki ohranili arhaichnost. samo na Primorskem zasledimo na primer: zab. s katerimi so bili v stiku. so se deloma germanizirali ter pod pritiskom prishlekov s severa izgubili svojo identiteto. torej smo pricha mnenju pred­ stavnikov dveh zgodovinskih shol. ki so krenila na jug in se nekaj chasa zadrzhevala v podolju Donave. kot jasno opredeljen narod.sht. z'b. pach pa zgolj njeno izginotje. Vendar jih je ostalo dovolj. zu∂b. 76): »Venete so dolgo enachili z Iliri. kako zlahka je mogoche zaiti v past starih.htm[16. Videti je. kakor pravi za one ob Baltiku. tisochletja po razhodu med zahodnimi kentumskimi in slovanskimi satemskimi jeziki. (O problematichnosti takega pristopa bomo razpravljali kasneje pri Devotovi teoriji o panonskem izvoru Venetov. Morda ostajajo v dolochenih zahodnoslovanskih govorih sledovi jezika staroselcev. Toda obstajajo tudi drugachna mnenja. Drugi Veneti. Vsi drugi Veneti. ki bo konchno dal glas h-. ki so zunaj poti velikih migracij. od katerih ima vsaka mnozhico svojih privrzhencev. pa cheprav so prishli pod rimsko oblast. zömp. povlekli za seboj sosedje.« Ta Martinetova analiza pa je pomanjkljiva. Iz tega obdobja so nasledili nezveneche aspirante Italcev in Grkov (ph. Veneti naj bi s Kelti nadaljevali pohod proti zahodu in se zlagoma stopili z njimi.Odkod Veneti jezikovno samostojno enoto. kaj se je zgodilo z beneshkimi Veneti. ukoreninjenih pojmovanj. vse do nashega shtetja. Martinet o Venetih pravi (MAR str. gh). Vrnimo se she enkrat k jezikoslovcu Martinetu. th. in ti predeli so zelo neprimerni za nomadsko zhivljenje http://www. Martinet (MAR str. ki je v praslovanshchini bil *zobъ. ki ga sam navaja. da je za Germane Wendes obichajna oznaka vzhodnih sosedov. Vzhodne sosede Germanov bo do V. da so Balti od davnine nastanjeni v prvobitnih gozdnatih predelih. in pri tem je glas b izgovorjen tudi skoraj kot p.2010 10:13:48] . ki so prebivali zahodneje. Na tem mestu naredi Martinet presenetljiv sklep: »V tem chasu. Podobno so Germani za svoje jugozahodne sosede ohranili ime enega od keltskih plemen Volka. so se povezali s plemeni.94) v poglavju o Slovanih pravi: »Na sploshno lahko stiki med narodi razlichnih jezikov izzovejo ali pospeshijo jezikovni razvoj. So se stopili z Italci? Kratko malo so izginili tudi v tem primeru. kar naj bi potrjevalo ime gozda Hercynienne < *per-kwus »hrast«. ki so ostali v stari domovini. saj se zanasha zgolj na knjizhne oblike posameznih jezikov. preplavil tok Slovanov. Kako je mogoche. iz chesar lahko sklenemo. Zhe na primeru.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki pa le ni onemogochala sporazumevanja z okolishkimi indoevropskimi plemeni. slovensko zob.revijasrp. A Martinet ne pove nich o tem. med mochvirji Pripjata na jugovzhodu in Baltika na severozahodu. je bilo nemogoche prichakovati postopno prilagajanje venetshchine jeziku slovanskih osvajalcev. kjer zhive se danes. razvija svoje misli Martinet. v bolgarshchini pa z'b. stoletja n. ki bodo kasneje postali Kelti.

htm[16. 2. da so bili na visoki kulturni stopnji. kazhejo na stike z Iranci. verjetno s Skiti. ki so od nekdaj rabile kot najprimernejshe za povezave na velikih razdaljah. zastavimo si nekaj vprashanj ter nanje odgovorimo. In ta "visoka germanska kultura" (Germane so ves stari vek vsi shteli za barbare!) naj bi toliko prispevala k namnozhitvi Slovanov. za besedo sto. 3.2010 10:13:48] . Tehnichni napredek. da ne govorimo o slabih letinah.11. torej so bili na krizhishchu najpomembnejshih prometnic. po vsem sodech. z izhodishchem na dolnji Visli. po Martinetu naj bi Slovanom kulturo prinesli Germani iz daljne Skandinavije. sodobna znanost celo trdi. da bi Slovani chemeli v mochvirjih. povezovalni chlen. do katerih naj bi proti jugu segali Balti. da je prav pastirstvo odigralo pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva iz poljedelstva. da so kljub nomadstvu imeli visoko razvito kulturo in so bili v neposrednem stiku z najbolj razvitimi civilizacijami na Blizhnjem vzhodu! Toda. izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. ki so zhiveli severno od Chrnega morja. in sicer v tistem mochvirju..« Poskushajmo Martineta brati kritichno. da so Slovani sicer bili v stiku z nomadi (Skiti?). za katere pa je znano. Nekatere izposojenke.Odkod Veneti zhivinorejcev.. Neverjetno je. ko so iskali nove obdelovalne povrshine (pozhigalnishtvo. in bi jim prav nasprotno Slovani sluzhili kot vmesni. ne da bi bili v stiku z najrazvitejshim svetom tedanjega chasa – z Balkanom.. da so se iznenada pojavili in preplavili dobrshen del Evrope! Kakshen pa bi bil lahko "tehnishki prispevek Germanov". ki so jo poljedelci gnali s seboj. vendar na podrochju. ki si jo moramo zamisliti. ki zavzemajo dokaj obsezhno podrochje. saj mnoge vodne poti.. ki so jo morda govorili v zachetku nashega shtetja na severozahodu danashnje Ukrajine. Od njih so v prvih stoletjih nashega shtetja dobili kulturno spodbudo. glej chudo. ki je povzrochila njihovo shirjenje. Iz te svoje nepreprichljive teze Martinet (je le eden od predstavnikov te "mochvirnishke shole") preide na she bolj trhlo nadaljevanje.revijasrp. Zhivina. ki je posledica tega stika.. Germani. je bil. saj ni bilo gospodarske podlage za zhivljenje. ki bi v pripjatskih mochvirjih http://www. npr. ki je bilo izpostavljeno stikom z nomadi. che zhelimo pojasniti kasnejsho slovansko shiritev. vodijo ene na jug. torej bi "Slovanom (?)" ostalo le neznatno ozemlje za Karpati. trebljenje).. l. Vendar kazhe. torej v neposredni blizhini domnevne domovine Baltov. ki ni primerno ne za kmetijstvo ne za zhivinorejo! Torej je to moralo biti kaj maloshtevilno ljudstvo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki so nekaj stoletij pred nashim shtetjem zhiveli severno od Chrnega morja. vzrok za demografsko ekspanzijo. da so imeli she najvech stikov z Goti. ko nove njive she niso bile pripravljene ali se na njih ni obneslo pridelovanje. ko tudi sam ponavlja. ki je bila od sredozemskih zharishch kulture she bolj odmaknjena. ki naj bi tem zaostalim Slovanom prineli visoko kulturo. druge na sever. Toda za Skite so prazgodovinarji odkrili. ki so prihajali iz Skandinavije in se shirili proti jugovzhodu. Danashnji shtevilni slovanski jeziki. Tu je uposhtevana nenehno ponavljajocha se teza o pripjatskih mochvirjih. z juga pa naj bi od Chrnega morja navzgor ozemlje naseljevali Skiti. je predstavljala zanesljivo premozhenje in osnovo za prezhivetje tudi. Mezopotamijo in egejskim podrochjem. Kljub temu (chemu?!) so sem silili Germani.

torej intenzivna zhivinoreja ni mogocha.). Paflagoniji in . Vselej so bili v dobrih odnosih z Rimljani in na miren nachin vkljucheni v rimski imperij..si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.« Znani italijanski semitolog in lingvist Semerano v svojem monumentalnem delu Le origini della cultura europa [Izvor evropske culture] (SEM) Venete obdeluje pod posebnim poglavjem in http://www. da bi se Slovani mnozhili kot kobilice? V mochvirjih bi morali zgraditi osushevalne jarke s celim sistemom jezov in zadrzhevalnikov. potem pa na izkrchenih ledinah zorati polja. zlasti ker ime Veneti pogosto dajejo ljudstvom razlichnih izvorov.. poglejmo.Odkod Veneti omogochil ustvariti tako blaginjo.: to pomeni hkrati najtesnejsho povezavo z Baltikom po jantarski poti.2010 10:13:48] . tako zasledimo Venete v Galiji.11. saj je veliko vprashanje. Ime Veneti je dokaj razshirjeno med antichno toponomastiko. naseljeno v danashnji Evganski Benechiji (Venezia Euganea) – tj. se vprashajmo. Njihov jezik kazhe na podobnosti z germanskimi. podobnim retskemu (ali severnoetrushchanskemu). ki je povezovala Baltik z Jadranom]. Este. za to so potrebni travniki. ki so jo lahko govorili. Uposhtevajoch zgolj Venete iz Benechije. da sodi med enega najbolj arhaichnih jezikov. Ta "germanska" tehnichna superiornost zveni kot odmev na poskuse uveljavitve pojma "indogermanski" namesto "indoevropski".. gnoj pa daje zhivinoreja. Che so tudi Slovani Indoevropejci. »o Slovanih kot o ponesrechenem poskusu zgodovinskega razvoja«. 6. da je tudi sam pristash tiste shole. bodisi so neustrezni in z nekakovostno krmo. da je bilo to ljudstvo. kot je Martinet. Kako razlozhiti fenomen slovenshchine. pa cheprav so stari 'k' nadomestili s 'h' v 'hundert'.. ker so bili vsem od rok. Ni mogoche ugotoviti zanesljivih relacij med Veneti iz Benechije in drugimi. kako je mogoche tako zlahka opraviti s slovanskimi jeziki: ». z italskimi jeziki in so ga pisali s chrkopisom. da so dobili besedo sto od Irancev oz.. prostor [na severovzhodu Italije] med mesti Padova. Kako to. Che so Germani kentumci. ki govori o "nezgodovinskosti Slovanov« oz. Belluno in Feltre..revijasrp. L. razlichno od Keltov in Italcev. 4.htm[16. No. s kakshnim slovanskim jezikom (poudaril L.. V veliki italijanski enciklopediji MOTTA pishe pod geslom »Veneti: Antichno indoevropsko ljudstvo.. bi prichakovali drugachno formulacijo. ki se je pretezhno ukvarjalo s trgovino (zlasti z jantarjem) [op. Skitov. je nenavadna trditev. za katero akademik Bezlaj trdi.V.« Od znanstvenika takega formata. kdo je njim dal besedo za sto. kdo je od koga kaj dobil. Poleg tega je celotno obmochje precej tesno in surovega podnebja. da ochitno takrat shtevilnejshi Balti v zelo podobnih okolishchinah niso razvili take ekspanzivnosti in po tisochletjih she vedno zhive prav na istih prostorih? In to je celo pomagalo ohraniti njihov arhaichni jezik(!).z imenom Venedi ali Vendi – v vzhodnem delu centralne Evrope ter v Pribaltiku. cheprav je v samem sredishchu najvechjih migracij in interesov velikih narodov zhe tisochletja? 5. razen che ne domnevamo.V.izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. lahko rechemo. ko pa gre za obsezhno indoevropsko skupnost. In ne nazadnje se vprashajmo. teh na mochvirjih bodisi ni. polja brez gnojenja so plodna le kratek chas.

htm[16.V. 643-647). Po Sofoklejevih Antenoridih sledi.sht. da se je mesto Aenus v juzhni Trakiji na obali Egejskega morja prej imenovalo Poltyobria. Herodot omeni Venete v Iliriji (Ένετωί. Bagas. 9) navaja. Etnonim Paflagoncev.(gl. kar ustreza akadskemu in starobabilonskemu paltu »mech z dvostranskim rezilom« [op. da je tisti predel Kapadokije ob reki Halys in vzdolzh Paflagonije uporabljal dvoje narechij z obilico paflagonskih imen. prekop« je ime za Pontus Euxinus (Chrno morje). Strabon potrjuje (I. grushch« kot pogost hidronim. ki zhive na Jadranu. v trashchini bria pomeni »mesto« [op. Po Semeranovi metodologiji Poltyobria zlahka preberemo na slovenski osnovi kot *Baltobrje>Balto-bor. da bi poudaril sovpadanje njihovih obichajev z babilonskimi.Odkod Veneti zachenja z Livijem ter njegovo legendo o Antenorju. od koder so se proti koncu 2.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Semerano nadalje pravi. Tako malo naprej pri Semeranu beremo.V.: slovanska vzporednica bor kot Branibor ipd. 6.: mitichni Beli Asirci]. da http://www. utrdba. o tem najde bralec vech tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. 12. gospodar« + akadsko palgum. III. Chrnega morja. 130-131) "Venetos troiana stirpe ortos" (SEM vol. I. saj kazhejo na she premalo raziskana razmerja med akadshchino in slovenshchino. L. v zadnjih dveh imenih po Semeranu prepoznamo podobni imeni Rhaetia-Retia v Alpah in tamkajshnjo reko Aenus (Inn) ter zgoraj zhe omenjeno trashko mesto Aenus. polti pa naj bi bilo ime trashkega kralja. II. 3. Ne bi smeli she spregledati niti Katonovega prichevanja (najdemo ga pri Pliniju. opozoriti pa je treba na drugachne vire. ki postavljajo pod vprashaj anatolski izvor Venetov. kraljevi grad ali kraljevo mesto. 2. Bezlaj she omenja. da so shli Enetoi pod Antenorjem iz Paflagonije chez Trakijo proti Jadranu. Kljub temu so Semeranove raziskave pomembne. 235). razvejili mnogi tokovi kapadokijskih ljudstev pod asirskim vplivom. Ime Rhaetia naj bi izhajalo iz akadskega ratum. aramejsko ba'la. kjer naj bi pregnali Evgance. Aeniates. Strabon (C 553).. da prihajajo Ένετωί iz dezhele Levkozirov (Leukosyroi) [op. krepelo«. od koder so bili pregnani. prebivalcev chrnomorske obale v Anatoliji. da se njihove meje razprostirajo vse do Enetov. kot meni tudi Polibij (II. Tak mech je sodil h kraljevemu dostojanstvu (SEM vol. vodni tok« [Merku omenja rahot<grohot »grob pesek. Paflagonci naj bi potemtakem bili »vladarji vodnih poti« ali »gospodarji morja«.11. hist. str. tudi v akadshchini je birtu.V. ki naj bi pripeljal Venete iz Paflagonije. str. 21). da so Ένετωί prishli iz Paflagonije na obale Jadrana. Seveda je treba takoj spomniti. L. to je Kapadokijcev asirskega porekla. hebrejsko ba'al »gospod. buld-. bat. skupaj s Prosdocimijem (La lingua venetica. Rhatotes itd. aramejsko rahat »reka. tisochletja pr. MER 97. palag »kanal. Biasas. Tu smo citirali Semeranove navedbe. L. 3. na jugu omejenih z reko Halys. bula)]. kij. bald. 17.]. (Strabon. kar je primerljivo tudi v imenu Pelagonija v Makedoniji. 643-647). Ko govori o Siginih (V. ki so mu rabile za razlago posameznih imen na osnovi akadshchine. prekop«].1) porocha.: na Krasu je vech naselij Brje]. potrjuje. da je klasichna literatura o tem ljudstvu pod vplivom Homerjeve omembe (Iliada. saj je grshki pontos v akadshchini pattu »kanal.n.revijasrp. Nat. Sadnik-Aitzetmüller izvajata ta izraz iz slovanskih osnov bul. grad« [op. vse do zgornjega Jadrana. gre po Semeranovi tezi iskati v asirshchini: baal-palag [akadsko belu.: Bezalj razlaga v (ESSJ) balta. ki povzema po Majandru. 6) in drugi tragediografi. 38. 25). 851): »Pilemon vodi Paflagonce έξ Ένετων«. izprichana v vseh slovanskih jezikih. ki so prishli iz Troje skupaj s Traki in se naselili na severnih obalah Jadrana. hebrejsko bira »mesto. da Strabon (7.2010 10:13:48] . npr. L. 38.V. 196). balda »sekira.

643-647). Rohat ipd.]. ki je ponavljalni glagol s prvotnim pomenom *»kriviti. Hidronim Licias ustreza akadskemu alikum »ki teche. vidika. 185). Zhe précej na zachetku naj navedem. ki nima etimolshke razlage niti ni kakorkoli povezljiv z germanskimi izhodishchi. L.. jezikoslovnega itd. http://www. 105) Armoriku pridruzhuje she Akvitanijo (aqua). hod« [op. etnoloshkega. ki izhaja iz hidronimov Vindo. vladar«. 2. da je ime Oppidiuma predromansko in kazhe na keltskega boga Akinka. lokav. zlasti tistega v Furlaniji-Udine. ki ustreza akadskemu (w)idum »meja. praslovansko *lochiti. Akvitanijo etimoloshko lahko pridruzhimo Aquilei (kjer orel-aquila nima kaj pocheti) [keltski ostanki. ki so v Homerjevem katalogu navedeni kot ljudstvo iz zgornjega dela doline reke Sperhej (Herodot. rob. romaniziranega v Aquincum. -lekniti. (2) ali so se od tam preselili na severne obale Jadrana in (3) kakshni bi lahko bili morebitni odnosi s tako razporejenimi Veneti in Slovani v tistem chasu. slochiti. Plinij (Nat.revijasrp. Galci v Armoriku (are mori = ad mare) med Loaro in Seno. krizhani z bazo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Ime Raetia Secunda je bilo postopoma nadomeshcheno z Vindelicia.htm[16. gospodar.: Slovensko osnovo lahko najdemo v lochiti. kraj« [op. Toda stvari so bolj zapletene kot so videti. izvor Venetov v srednjo Evropo. arheoloshkega. ki si jih najlazhje predochimo na prilozhenem zemljevidu. odlok (SES)]. kjer se izliva v morje reka Natiso. Eccl.2010 10:13:48] . L. zakaj je pomembno obravnavati vprashanja. che so sploh od kod prishli? To je she vedno ena najbolj zapletenih ugank sodobne (ne le zgodovinske) znanosti. ukrivljati«. ki gre« iz akadskega glagola alakum »tok.Odkod Veneti na Gorishkem pravijo rohot »posebna oblika struge«. Pomembni so she slovanski Veneti v srednjem in spodnjem toku Visle. ki z rekama Isar (Isarcus) in Inn (Aenus) techejo chez to obmochje. obmochje juzhno od Garone. Ime Ένετωί spominja na Enieni. ki ustreza akadski osnovi id »voda. reka.. * Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. Hit. dasi so stvari veliko bolj zamotane z antropoloshkega. Vindalum – mesto Kavarov (Cavares) v Gallia Narbonenses ob sotochju rek Rodan in Sulgas. Ένιηνες (Iliada. V. Semerano obdela she vech hidronimov s podrochja Venetov. primerjati gre she z Aκυλιν (Zosim. Predpostavljamo podobno primerjavo etnosov kot Veneti. 6) v Istri] ob laguni Gradezha. Prosdocimi je doktoriral pri Devotu) itd. pot. prichanja o Belenovem kultu ter hidronim Aquilis kazhejo. hist. sumerskemu en. Vindobona (Dunaj).. a tudi Venosti. Poleg tega znameniti genetik Cavalli-Sforza postavlja Devota v skupino tvorcev velikih teorij o izvoru Indoevropejcev. 132. str. Tod je veliko imen s korenom Vind-: Vindelicia.: Ta primer je pomemben za razchlenjevanje imen Videm.V.. genetskega. Ker sem o tem nekaj vech spregovoril v svoji knjigi Davnina govori. obelezhja keltskih kraljev. IV. 38. sufiks -ηνες ustreza starobabilonskemu enum »gospod. (ESSJ)]. sicer pa najdemo na Slovenskem hidronime Rohot. 7.shvicarska trdnjava med reko Aar in Reuss. Zakaj razpravljati prav o stalishchih Devota? Ker postavlja skupaj z nekaterimi drugimi sodobnimi raziskovalci. Licus. Sozom. obstaja cela vrsta teorij. kot jih nachenja Devoto: (1) ali so Veneti zhiveli (tudi) v Panoniji. pa tudi slok. (Windisch) . 29. kot so Lejeune in Pellegrini-Prosdocimi (mimogrede. po katerih je dobil ime zgornji konec doline reke Adizhe (Adige) (SEM vol. Vinda (Werlach) in Licias. kulturoloshkega.V. vodno bozhanstvo«. od koder izpeljanke loch. I.. Vindonissa. 749).11. lok. loka.

ki so v halkolitiku (bakreni dobi).Odkod Veneti bom tu zgolj izredno na kratko povzel tri prevladujoche teorije o izvoru Indoevropejcev (IE). ki je teorijo prvich celovito predstavil leta 1987. torej v IV. vdrli v Evropo. Po tej teoriji naj bi se IE oblikovali na Blizhnjem vzhodu. torej kar tri tisochletja (!) prej. je v shestdesetih letih 20. torej v juzhni Ukrajini oz. razshirjene v mednarodnih strokovnih krogih v zadnjih desetletjih. Anglezh lord Colin Renfrew (REN). Vidna predstavnica moderne oblike te teorije. da so bili IE. od kod Indoevropejci.sht. ki ga podnaslavlja Temelji in metode raziskav bojnih vozov z gledishcha primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. Najpomembnejshi predstavnik te shole je njen ustanovitelj. Skratka. od kod Slovani in ne nazadnje Slovenci! 2.11. in od tam naj bi se difuzno.n. Marija Gimbutas. Njena pomembna pristasha sta med drugimi v ZDA rojeni severnoirski arheolog James Mallory in amerishki lingvist Wilfred Lehman. akulturirali dotedanje prebivalce in popolnoma nadomestili prejshnji(e) jezik(e) z indoevropejshchino. in predstavlja zachetek neolitizacije Evrope. temelji na domnevi. stoletja italijanski historichni lingvist Mario Alinei.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. delujoch na univerzi v Utrechtu. logichno. s katerim bi se vsi strinjali o izvoru Indoevropejcev in s tem. od katerih se je razshirila med Babilonci in Asirci. miroljubno. od koder so z vojashko silo zavzeli Evropo.2 Ekonomistichna teorija. se ne more prav odlochiti.revijasrp. na juzhno stran pod Kavkaz in v Anatolijo. tisochletju pr. preden so se razselili. 2. Skratka. To teorijo je razvil v drugi polovici devetdesetih let 20. katera bi bila prava.sht. natanchneje v Anatoliji.. po kateri naj bi IE prishli z vzhoda kot prinashalci revolucionarnega gospodarstva – nov nachin kmetovanja: to naj bi bilo v VII. tudi. med njimi Cavalli Sforza z univerze Stanford v Kaliforniji. pri chemer navaja nad ducat znanstvenih teorij (ki jih omenjam tudi jaz v tej in drugih svojih knjigah). ki je udomachil konja in izdelal lahek bojni voz. tudi najsodobnejsha znanost she vedno ne najde dokonchnega odgovora.n. ter se ne more odlochiti. dasi se nagiba k tistim teorijam. ki jo lahko imenujemo kar "tradicionalna". ampak so bili preprosto dedichi prvih skupin Homo sapiensa. predvsem s svojo inovativno tehniko poljedelstva shirili po Evropi. ki so prishli iz Afrike in se naselili v Evropi in Aziji v srednjem oziroma v spodnjem paleolitiku (odvisno od modela o razvoju Homo sapiensa). pokojna Litvanka. Toda pri konkretni obravnavi. che navedem delo Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 (v prevodu) Konji. pri chemer naj bi imeli Hetiti pomembno vlogo. med seboj so sicer dokaj razlichne teorije. bojeviti pastirski nomadi. bojni vozovi in Indoevropejci. po teoriji kontinuitete naj bi danashnji prebivalci zhiveli v Evropi na bolj ali manj http://www.htm[16. kdo je bil prvi. 2. juzhni Rusiji. tisochletju pr. po kateri naj bi bila zibelka IE na severni strani Chrnega morja. kot to predvideva tradicionalistichna teorija. ali naj bi se to zgodilo v Mezopotamiji in bi od tam dobili Indoevropejci te nadvse napredne kulturne doeszhke ali je inovacija nastala med Indoevropejci. po tej teoriji naj bi IE ne prishli v Evropo in Azijo ne v halkolitiku ne v neolitiku. a so si glede geografskega izvora na neki nachin blizu. delujocha v ZDA.3 Indigenistichna/domorodna ali teorija kontinuitete (TK). na zahod v Panonijo. Predvsem bi rad opozoril z najnovejshim primerom.1 Invazionistichna teorija. Seveda se ne more izogniti vprashanju. kako pereche je to vprashanje. podpira pa ga vrsta genetikov.. ki postavljajo indoevropske zachetke okoli Chrnega morja: na severno stran v juzhno Ukrajino.2010 10:13:48] . stoletja razvila svojo "teorijo kurganov". ki ga med drugimi podpira tudi belgijski arheolog Marcel Otte.

ki je za nekaj tisochletij poglobila prazgodovinska dogajanja v Evropi ter ji tako priznala kulturni razvoj. da se o tem ni razpravljalo.Odkod Veneti sedanjih ozemljih zhe v paleo-mezolitiku. glede na razvojne oblike evropske prazgodovine. da se je del Slovencev(!) preselil proti severu ob Ilmensko jezero. tam ustanovil Novgorod in se dolgo razlikoval od Rusov.11. kot so govorile tradicionalne teorije. akulturirali so evropske mezolitske lovce in nabiralce ter spricho vishje kulture nadomestili njihov(e) jezik(e) z indoevropejshchino. to je IE dvigalo ugled. kakor naj bi IE nadomestili Predindoevropejce v preostalem delu Evrope. da so vsa uralska ljudstva potomci skupin Homo sapiensa. povezano z novimi tehnikami radiokarbonskih.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. marvech preprosto le prvi poljedelci. jim dajalo gospodarsko trdnost in jim omogochalo vechjo nataliteto. vendar z ogromnimi posledicami za preuchevanje enega od evropskih ljudstev. da IE niso bili bojeviti napadalci. Trdi pa. ki jo je nadomestil z revolucionarno zamislijo. se sedaj jemlje celoten razvoj evropske prazgodovine kot notranjo evolucijo.2010 10:13:48] .revijasrp. na osnovi chedalje natanchnejshega branja arheoloshkih virov in njihovih implikacij danashnja arheologija odlochno zavracha vsakrshno invazijo celinskih razsezhnosti v novejshem chasu – to je tako v halkolitiku kakor v neolitiku! Na lingvistichni ravni so te najnovejshe spremembe chasovnih okvirov in metodoloshkih pristopov sledile arheologiji z zakasnitvijo. [Pri tem bi bilo zanimivo omeniti Conteja (CON). in so po otoplitvi. temvech uveljavljanje z naprednejshim poljedelstvom.uralska. ampak arheologija celo nikoli ni podvomila o "veliki selitvi narodov" (!) na nashi celini. ki jih imenujemo . dendroloshkih in drugih datacij. z razshirjanjem naprednih proizvodnih postopkov in novih zamisli. ki so po Renfrewu povsem nesprejemljive. s chimer so tudi prevladali in razshirili svoj jezik na ostala ljudstva. juzhno od polarne kapice. http://www. ki pa so nekoch segali globlje v Italijo in do Shvice. Neolitizacija ali neolitska revolucija pa zajema tudi nova znanja v metalurgiji (baker.] Vse do sedemdesetih let 20. ne z vojashko silo ali rasno vechvrednostjo. In she vech. ki naj bi jo povzrochila bojevita IE ljudstva. da so tudi ta ljudstva prishla v Evropo od zunaj v razmeroma novejshem chasu ter da so nadomestila dotedanje prebivalce podobno. ki jo z obema rokama sprejemajo tako arheologi kakor jezikoslovci ter je zhe postala del sploshne kulturne osveshchenosti. pri obdelavi in uporabi gline itd. bron). ki so prishli iz zahodne Azije. med temi tudi za zamenjave jezikov. in tako so tod zhiveli tudi Slovenci.htm[16. V tistih letih je evropska arheologija dozhivela le dvoje velikih revolucij: (a) kronoloshko. z nastopom danashnjega podnebja (holocen) naselili obsezhna ozemlja severovzhodne Evrope. neodvisen od velikih dogodkov na vzhodu. da so Slovani zhe tedaj zhiveli na obmochju jugovzhodne Evrope ter se od tam selili proti severu. Torej ne z orozhjem. s socialnimi in ekonomskimi protislovji. ki je dajalo vechje gospodarske uchinke kot lov in nabiralnishtvo. medtem ko se je arheologija prej zatekala k velikim in obsezhnim "migracijam ljudstev" kot prednostnim razlagam za vsakrshne velike spremembe. Pomembnost in odmevnost celovite objave teorije Colina Renfrewa v letu 1987 je v njeni prvi temeljni in argumentirani kritiki tradicionalistichne teorije. Danes nam nova teorija govori o "uralski kontinuiteti" v severovzhodni Evropi. ki so se pred deglacializacijo znashli v vzhodni Evropi. (b) druga revolucija je bila interpretativne in metodoloshke narave. posebej velja. ki navaja. stoletja ne le. Prej je veljavna tradicionalna teorija izhajala iz predpostavke. invazorji.

3): ». le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko. da Bojan Chop. Na osnovi takshne kritike Renfrewove sicer napredne teorije so (Alinei in drugi) razvili najsodobnejsho teorijo kontinuitete (TK). (b) obe pripisujeta kontinuirano etnichno sestavo evropskega prostora vse od neolitika do danashnjega dne. ampak so kritike nanj letele tudi s strani arheologov. na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«. preden so se razlili nekako dva do tri tisoch let kasneje po Evropi – to je bilo po zdaj veljavnih razlagah shele v zachetku srednjega veka. je Renfrewova teorija naletela na huda nasprotovanja ne le med indoevropeisti. pravi (Jezik in slovstvo. tako Alinei – poglavitni zagovornik TK. 1973/74.Odkod Veneti Toda presenetljivo.11.. sever in jug! Zakaj so vsi odhajali. Torej so Praslovani chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem. kjer ni bilo zaznati kakshne pomembnejshe migracije z vzhoda oziroma kjer se je poljedelstvo razshirilo celo kasneje in ne sovpada z naselitvijo IE. da je nujno popolnoma opustiti misel. ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod. da se je poljedelstvo razshirjalo med avtohtonim prebivalstvom tudi tam. (c) obe korenito spreminjata okvir tradicionalnih zamisli o jezikovnem razvoju na evropski celini.revijasrp. to pa je za preuchevanje Venetov izjemnega pomena! Zanimivo.htm[16.med drugim trdi.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam. XIX. kolikor je (pra)zgodovinarjev! * http://www.. medtem ko skoraj brez izjeme vsi soglashajo glede "uralske kontinuitete". kjer naj bi zhiveli Praslovani.2010 10:13:48] . ki so brez velikih tezhav lahko dokazali. Toda najnovejsha TK je veliko doslednejsha in je naredila she korak naprej. tesno navezanimi na tradicionalno "veliko preseljevanje" bojevitih nomadskih pastirjev v bakreni dobi. da je imel antichni Rim odlochilno vlogo pri oblikovanju vseh neolatinskih jezikov. sht. zahod. uchenec Karla Oshtirja. 1-2. ki pa ima z njegovo mnogo skupnega: (a) obe pomikata datacije za vech tisochletij v preteklost v primeri s tradicionalisti. str.

34. S tem v zvezi je tudi domneva o venetskem preseljevanju iz Male Azije v Evropo. ki ga povzema Evstahij (Ad Hom.sht. 4 in Ptolomej). to pa je bilo okoli leta 2200 pr. Balesina itd. Labutza. In upravichena je domneva. Norik. ki je postavljal to dogajanje v leto 1270 pr. pri svojem prodoru iz Galije skozi severno Italijo povlekli s seboj she kakshno pleme jadranskih Venetov. C. da so Singini medijsko ljudstvo. da je v cerkveni starobolgarshchini dvoje jezikovnih substratov. ampak tudi po jugovzhodnih obalah Chrnega morja v spodnje Podonavje in nato na zgornji Jadran. primeshan od kasneje doseljenih Antov. V. str. Zhe Shafařik (Über die Abkunft der Slawen. da je bilo morda res nasprotno.2010 10:13:48] . da so tudi jadranski Veneti njihovi sorodniki (tako Surowiecki. drugi. razshirjeno od Istra (Donave) do Venetov ob Jadranskem morju. ali kakshnih sto let po svetopisemskem Abrahamu. Shembera. in morda edinole po tej smeri. 378) porocha. Wersebe.revijasrp. Te Venete zasledimo tudi pri Anonimusu. 196. quas http://www. saj je she zapisal. sledi. eden izhaja od Slovanov. Dardanci so naseljevali ozemlje od Shar planine. Kot nekakshen osrednji dokaz naj bi veljalo trgovanje z jantarjem.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. to pa po Davorinu Trstenjaku kazhe na ostanke Apianovih Venetov. Slovanov s severa. Iz tega bi bilo mogoche sklepati. ki je potekalo vzdolzh "jantarske poti" s severa na jug (o tem gl. da so Veneti svojo pradomovino v Aziji zapustili. na zahodu pa severnoTirolsko do Bodenskega jezera. Lex. da to ni potekalo le chez Kavkaz in po juzhnoruskih stepah proti Baltiku. Skaplitza. Conversat. Moses Khorenski pri Shafařiku. für das kath. Stammes I. Makedonija je tedaj segala do gore Orbelos.n.n.htm[16. ki jih omenja Moses Khorenski v Trakiji. Pri tem pa drugi zgodovinarji opozarjajo. 162 in naprej). Za Trstenjakov chas pa je znachilno iskanje povezav med jadranskimi in baltskimi Veneti. da so bili baltski Veneti Slovani. a po kateri poti. ker so jih napadli Asirci. perioikia Makedonion ethne«.) (TRS 1871. V. Zato bi za te Apianove Venete prishlo v poshtev podrochje od Nisha. Schlötzer. des Indogerman.11. da so v pradobi venetska plemena naseljevala obsezhna podrochja od izliva Donave. "Jadranski" Veneti so v literaturi morda she najbolje obravnavani od vseh in kasneje bomo pogledali tudi te izsledke.sht. Landau. obshirneje v moji knjigi Jantarska pot). In ker je (za vechino) nesporno.sht.) "obdonavske" Venete v soseshchini Dardanov in Sintov do meja Makedonije: »Enetois kai Dardaneas. Iliad. Pierg. da bi jih razlocheval od jadranskih Venetov. Tam Prokopij (leta 552) navaja naslednje trdnjave: Vraziste. chez Jagodo do Pozharevca na zahodni strani in od Vidina do Zheleznih vrat na Donavi na vzhodni strani. ko je zapisal – »to kai Illyrion Eneton«. Müller. 140). da se je takrat zachelo preseljevanje arijskih plemen v Evropo. Schultze. Urgesch. [Ammian Marcelino omenja: "alpium juliarum. lacus Veneticus (Pomponij Mela II. Klesvetitza. da je imel Herodot (I.. Deutsch. I.Odkod Veneti Kaj o tem pravijo stari viri? Na kratko jih obnovimo: Bolj proti zahodu. na spodnjem toku Istra (Donave) omenja Apian (Bellum Mithrid.n. V. to se je Trstenjaku zdelo prepozno (Krüger. Abkunft der Slav.. po desnem bregu Morave. Mannert. str. ob Drini ter izvirih Morave naprej proti jugu. kar naj bi trajalo vech kakor sto let. Zelo zanimiva je Anonimusova pripoved. da so Kelti (Skordiski) leta 370 pr. Karnijo do Ravene v zgornji Italiji. Nash Davorin Trstenjak je bil s Krügerjem mnenja. ter je nasprotoval Gilferdingu. ki so zhiveli v pradobi v Iliriku. danashnjega Balkanskega gorstva. 147-148) je opazil. se sprashuje Davorin Trstenjak ter odlochno meni. Hanush itd. da so ti Veneti prishli iz Paflagonije v Trakijo in od tam she na jadransko obalo. Shafařik. kai Sintois. von Bodensee). Grshki pisec Arian (pri Evstathiju Ad Dyon. 852) in jim dolocha prostor do Timoka. kjer se je ohranilo ime lädis za ladje (Allg. skozi Panonijo. 9) v mislih prav te Venete.

mag. zemljevid I). Felice Le Monier Ed. v katerem pa ni omenjala nobenih napisov na lonchenih chrepinjah. je vech razlichic. kot je Nestor. Eni menijo. da je legendarni Antenor s svojimi sinovi in s preostankom Venetov po pokolu v Troji prishel v Trakijo ter shele od tam na zgornji Jadran (TRS 1875. vontar.. 8). to naj bi potrjevali stari viri. z obmochja Donave. o tem je arheologinja E. med delom zgodovinarjev she vedno zhivo mnenje.i. spodnjedonavskih in zahodnoevropskih Venetov. chlan francoske akademije in nekdanji profesor omenjenega Harmatte.sht. se je chutil prevaranega in osramochenega. "Baltski" Veneti naj bi po Trstenjakovem mnenju prishli z juga. postavlja Venete (skupaj s Protolatinci) v Panonijo severno od Donave. npr. tisochletju pr. s chimer bi se razlozhilo. ki je v zadnjem chasu razburila strokovno javnost. teutabado. da so se zacheli podrobneje zanimati za stvar. 1990. 1968. kakor Strabon (XII. st. ki v 2.htm[16.Odkod Veneti venetas appellabant antiquitas". Svavi. Ugledni Michel Lejeune.revijasrp. da je prvotna domovina Venetov prav Panonija ali da so vsaj od tam kot iz vmesne postaje na dolgi predzgodovinski poti selitve. Shele dobrih dvajset let kasneje (1985) je madzharski raziskovalec J. je na tej osnovi napisal razpravo za Comptes Rendu de l'Academie des Inscriptions et Belles Lettres (CRAI). od koder naj bi jih potisnili Kelti.629-653. Julijske Alpe so se v starih chasih imenovale Venetske (TRS 1875.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 3. mego. toda o tem sem vech napisal v svoji Jantarski poti. torej s severa. da ne bi she kdo nasedel.s. kar je vzbudilo nemalo pozornosti. da so Veneti prvotno naseljevali obshirno obmochje Podonavja in okolico Panonske nizhine. Med leti 1950 in 1966 so tam petkrat izkopavali nekropolo iz let 440 – 340 pr. st. ali celo she veliko bolj zgodaj pred nashim shtetjem. ki jih je prebral kot venetske. nekako na ozemlje danashnje Slovashke oziroma v zahodne Karpate. tako poljski Krak(ov) s Koroshke. Od tod zakljuchek. prishli na severne obale Jadrana. augar otnia. ter je menil.n. iuvio. torej v neposredno sosedstvo s Slovani (ki jih Devoto namesti pod vzhodne Karpate na http://www. Kako naj bi menda prishli jadranski Veneti po padcu Troje v danashnjo Benechijo. drugi. toda chakalo jih je grenko presenechenje – na omenjeni lonchevini ni bilo sledu o napisih. Kljub temu se je pojavilo v strokovnem tisku nekaj chlankov. jadranskih. torej so bili norishko-panonska veja.i.sht. ne oziraje se na ta temachni dogodek. str. Lel in Cheh iz hrvatskega Zagorja ipd. da bi bilo najbolje pozabiti na to sramoto. moldu/t.s itd. Svebi. ob desnem bregu Donave. da po morju. mego urleiatolerreitia. Firenze. morda v 10. Vendar je. nedalech od srbske meje. str. kako je preostal obroch baltskih.i. Preden nadaljujemo. augar vhug.11.: uposedos. pp.i. morda v 7. Keltov in Germanov nastali Svabini.130).2010 10:13:48] . kar je razumljivo she podzhgalo arheologe in jezikoslovce.. * Na panonski stichni tochki postanejo stvari nadvse zanimive. magrio. tj. pod naslovom Venetes de Pannonie.. G. jul. Ko so s tem seznanili Lejeuna. naj v zvezi s tem omenimo obskurno zadevo.n. Harmatta objavil analizo shtiridesetih grafitov s takratnih najdb. ki povzema po Sofoklejevi (izgubljeni) tragedij Zavzetje Iliona. Jerem leta 1968 objavila obsezhno porochilo. ki so opozorili na Harmattovo sumljivo delo.. Gre za tezhko razumljivo afero z arheoloshkimi najdbami z domnevno venetskimi napisi v kraju Szentlörinc pri Pecsi na jugu Madzharske. In tako so se nekateri odpravili v Pecs.-oct. Po neki tedanji teoriji naj bi zhe v predzgodovini iz preostankov Slovanov..127)]. da bi v muzeju she sami preuchili slovite najdbe. che uposhtevamo enega najvechjih sodobnih italijanskih etimologov Giacoma Devota (Dizionario etimologico. da so namrech severni Slovani prishli iz Norika v Podonavju.

kar je she posebej pomembno. Vmes vrine v osrednje Karpate le majhno skupinico Trachanov. Germani so bili po njegovem takrat dalech od Slovanov.n.! Devoto postavlja jugozahodno od Slovanov Ilire v porechje Tise. in 12.sht.sht. so zhe takrat Grki.sht. oziroma chezalpski izvor Venetov. v juzhni Skandinaviji in na obalah zahodnega Baltika.Takshen Devotov razpored pa omogocha in celo zahteva poseben razmislek.n. che Mario Alinei pravi.htm[16. danashnji zgodovinarji pa pravijo. na mejo s Kitajsko. med katero so se Etrushchani zhe odselili iz Panonije in pustili tam Venete ter Protolatince. ali she prej. v danashnji Srbiji. ki se izkazhe za pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev. she severneje pa so Finci. Po http://www. ker si je dovolil pustiti dokajshen prazen prostor v Karpatih. da so se vrinili med zahodne in juzhne Slovane. ki so se kasneje preselili dalech v vzhodni Turkestan. vendar pa je bilo ozemlje v resnici razsezhnejshe. Taka razporeditev etnosov. morda podobno. ki so potem menda shli na jug v danashnjo Bolgarijo. pod njimi. v pripjatska mochvirja). tisochletju pr.n. Kdaj je to bilo? Morda v tretjem tisochletju pr.11. che so po Devotu Veneti v Panoniji v 2. vzhodno od teh Arijci (na podrochju zgornje Volge in Dona do reke Ural). tisochletje pr. severnimi Etrushchani (kakor jih nekateri imenujejo. kakor velja za Balto-Slovane. Giuseppe Sergi je tudi zagovarjal severni. nad Arijci Toharci.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ker Devoto postavlja svoj razpored ljudstev zhe v 2. kjer je zanj bela lisa.2010 10:13:48] . ki so jo veliko kasneje pretrgali Obri in Avari. Severni sosedje Slovanov so bili zhe takrat Balti. st.Odkod Veneti znanem podrochju Prilesja. uposhtevaje dolocheno mobilnost. Zato naj nas ne chudi.. ali je in v kolikshni meri je mogoche vzpostaviti takshno jasno prostorsko razlochevanje in razmejevanje. ki naj bi bili oznaka za Slovane.n. Zakaj?! Kaj bi se tam lahko dogajalo. in za tako domnevo najde potrditev tudi v nedorechenosti povezav med Etrushchani in Retijci oz.revijasrp.sht. pri chemer so po njegovem Tirenci (Etrushchani) zhe takrat na zahodnih obalah srednje Italije. toda tidve imeni so oboji dobili shele v zadnjih stoletjih. da najstarejshi zgodovinski viri postavljajo v pribaltski prostor Venete. che Devotovo lokacijo razumemo le v smislu razporeditve. med katere so na vzhodu prishli (ali so zhe bili) Veneti. pr. predvsem pa kulturne izmenjave in jezikovne vplive. kazhe (che ne pozabimo na teorijo kontinuitete Maria Alineija!) neko predhodno razvojno stopnjo. katerih del se je po njegovem mnenju priselil v severno Italijo med 7. torej tisto. torej v neposredno blizhino Devotovih Venetov. dolochneje med Slovake in Slovence. da je treba tako Ilire kakor Trachane shteti v shirshi sklop Praslovanov. che ne bi pustil praznine? Che sprejmemo Devotovo izvajanje. Taka umestitev Venetov v severno Panonijo pa nam logichno prikliche v spomin. je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti. a drugi temu odlochno nasprotujejo). zlasti she zato.

sht. Prati.11. te vzorno pripravljene knjige bralca zaprejo v nekakshno kletko. tvorili jezikovno(!) dokaj enovito skupino. ki se opira na narechja in je bogat z bibliografijo.revijasrp. str. Iz tega izhaja potreba ne toliko po ponovnem zbiranju http://www..n. da se je neka beseda nekoch lochila od druge besede in pri tem pozabila na svojo staro povezanost. tisochletju pr. S tako celoto imamo zagotovljeno pravshnjo informacijo. kar je zunaj latinshchine? [Podchrtal L. ki sta ga pripravila Battisti in Alessio. je to. I-VIII): »Italija je bogata z etimoloshkimi slovarji v tradicionalnem smislu tega pojma: od obsezhnega in bogatega. saj zase najde v latinshchini shchit in obenem svoje meje. etimologija pa le ponovno vzpostavi to davno sorodstvo s postopki "iskanja ochetovstva". ki je bila shele po selitvi razdeljena na dva nasprotna konca italijanskega polotoka. Che naj bi bilo tako. do vitkega in zanesljivega izpod peresa Migliorininija in Dura.n.2010 10:13:48] . da se je po Devotu skupina »Veneti-Protolatinci« premaknila (1) v severovzhodno Italijo na ozemlje spodnjega Pada ter (2) chez severozahodni Balkan in Jadransko morje na jug Apeninskega shkornja. obenem pa med najbolj tiranske. Tem se na svoj nachin pridruzhujeta she A. Ta se imenuje romanska filologija.htm[16. (DEV. potem so bili Veneti in Protolatinci najtesneje povezani ter so she v 2..Odkod Veneti Devotu indoevropska jezikovna podrochja v 2. Pa vendar.. ter D.] Etimologija sama po sebi ne pomeni nich: je le uchena ugotovitev. Zakaj bi si morala etimologija kot svoj ideal vzeti latinshchino in se pochutiti srechno. zemljevid 1) Kar nam na tej sliki she pade v ochi.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki so bili pred tem v Panoniji njihovi vzhodni sosedje. ki sodi med najbolj bogate in raznolike. zato pa ostati povsem odrezana od vsega.sht. che ostane znotraj nje. zaprta je v tradicionalni okvir geneaoloshkih sorodnosti. veda.. tudi che je to bilo pred nastankom konvencionalnega latinskega izraza. Toda zlasti glede italijanske etimologije velja spomniti na opozorilo samega Giacoma Devota (DEV. tisochletju pr. Olivieri z obiljem toponomastichnega gradiva.V. med katera so se vrinili Osko-Umbri. Konchno je temeljna nuja ugotoviti chas rojstva neke besede.

htm[16. ki so lahko bile evropske ali severnoafrishke: primere zelo razshirjenih mediteranskih besed lahko. Da bi se osvobodili prej omenjene jetnishke kletke.9..). ki ga. magiostra in tabarro. s prenikanjem. da neposredno govori o praslovanshchini.Odkod Veneti etimologij. izhajajoch iz akadshchine. Nato Devoto nadaljuje: »Poleg indoevropskih in mediteranskih besed obstaja dolocheno shtevilo latinskih besed. Devoto s svojim pristopom.V. ki po eni plati zajema indoevropski besedni zaklad.. s she ozhjega ozemlja. V tem pogledu je ta moj etimoloshki slovar novost v primeri z vsemi prejshnjimi.pr. ki nam lahko rabijo kot vodila za razlago. Druge besede pa so omejene le na dolocheno podrochje. to je florentinshchina. Ta mora osredotochiti svojo pozornost na znamenja. st. Te predstavljajo besedni zaklad. Iz te moje razlage si lahko bralec ustvari nazorno sliko. da je latinshchina nastala na tleh Apeninskega polotoka s spojitvijo jezika mediteranskih ljudstev ter praslovanshchine in torej ni bila prineshena od drugod! Seveda se Sergi razlikuje od Devota v tem. Na koncu te svoje raziskave ne pridem samodejno do diagnoze. npr. . "ligursko" itd. ki je bila na svojem zachetku omejena na zelo majhno ozemlje okoli Rima. s chimer zagotavlja skladen in izchrpen pregled«. po mnenju Devota. !! http://www.n. da je nenavadno veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako "etimologija neznana". ampak le do dushevnega razpolozhenja (stato d'animo).. ki pripelje do zagate o latinshchini.. ki si jih.L. to je starega semitskega jezika z Blizhnjega vzhoda. in iz katere je bila izpeljana normativna italijanshchina. ki je bil v zadnjih desetletjih izredno dobro dokumentiran.revijasrp. najdenih med arheoloshkimi izkopavanji v Mezopotamiji in njeni shirshi okolici v drugi polovici 20. ki presega ozke meje. ki more segati od Shpanije pa vse do Kavkaza prek povezav. stoletja. ki pa je na podlagi tega. kako megleno je izhodishche. tako (manj dramatichno) etimolog po preuchitvi vseh podatkov dolochi besedi njen izvor. ali sodnikov patos.sht. imenujem "patos" [op. opredeljene v razlichnih geslih z oznako "brez verodostojnih povezav". To poslednje Devotovo priznanje se sklada z ugotovitvami Giovannija Semerana (SEM).. postavi diagnozo.. kot je bilo latinsko. morda z neustreznim izrazom. ki so jih prinesli v Italijo z obmochij vzhodnega dela srednje (centro-orientale) Evrope v vech valovih. ki je trajalo vech stoletij (17.11. Mediteranske besede se ne nanashajo na neko stalno obmochje.2010 10:13:48] .. ki si jih ne upa interpretirati. se priblizhuje Sergijevim (SER) stalishchem.. potem ko so postopoma deshifrirali na tisoche glinastih klinopisnih tablic. zachel njihovo vechdesetletno preuchevanje.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. medtem ko Devotu to ne pride na misel in govori le o presenetljivem shtevilu besed. se mora bralec zavedati razlichnih dejstev. ne tvegam interpretirati«. Na tej stopnji se zachenja proces zgoshchevanja. ki so se ohranile v italijanshchini in jih oznachujemo z "brez verodostojnih povezav". Predvsem mora biti jasna osnovna predstava o latinshchini kot meshanici "mediteranskih" besed. po drugi pa mediteransko nasledstvo.. saj hoche iz "kletke" latinshchine in vkljuchuje mediteransko in drugo dedishchino v svoje raziskave... "ibersko". saj prvich za italijanshchino uvaja na sodoben nachin probleme latinske etimologije. ki chaka na bodoche raziskave. vidimo pod gesli ausonio. sodobnejshe etimologije. Tretje spet so prikrite v presenetljivo velikem shtevilu latinskih besed. in "indoevropskih" besed.: zanos]: kakrshen je zdravnikov patos. tujih latinskemu leksichnemu svetu. In temu sledi she ena zagata.. ki z uposhtevanjem vseh dejstev razsodi. ki so se nahajale na tistem prostoru. kolikor po razvoju nove. Vchasih jih tu oznachujemo kot "paleoevropske" in torej ustrezajo nekemu zelo obshirnemu podrochju. ki potem. ko je preuchil in povezal bolezenska znamenja.

primerljivo z alito. dih. asolare. najdemo tudi v armenshchini le z neznatno spremenjeno obliko. kar smo zhe obdelali zgoraj.2010 10:13:48] . da so oni prinesli nove tehnike poljedelstva in uvedli bron v Alpe ter prispevali k "poslovanjenju Italidov" (italidi slavizati) na ozemlju danashnje Furlanije in vse do ladinske Shvice. izdihniti. z neko predpono v gotshchini in morebiti v latinskem in-anis "brez zhivljenjskega diha".v –al-. Temu seveda botruje tudi to. Takih monumentalnih in izvirnih del. V obliki chistega korena ane se. preden so se spustili nadnje Volski in Samniti. vir. ki izhaja iz halare "esalare. * Kaj nam Devoto razlaga pod zgoraj omenjenimi (zanj) kljuchnimi gesli ausonio.htm[16. inane. gl. da so zhe v neolitiku. da Devoto ne navaja nobenih primerov! Mislim. in zato se zdi njen izvor iz mediteranskega ausa "la fonte". Animo izhaja iz latinskega animus. in na svoj nachin (saj gre za drugachen. zato.. chrpam.V. vzdih. Ausones morda izhaja iz mediteranskega izraza ausa. shum". pojavlja v Indiji. z indoevropsko osnovo. v latinshchini anima: glej animo in primerjaj z anelito. v nasprotju s Hernici: »prebivalstvo s skalnatih obmochij (sabinsko herna "sasso". "(iz)vir(ek)". veti". da spoznamo dolochen nachin razmishljanja? Povzemimo njegovo izvajanje: AUSONIO – iz latinskega Ausonius.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Che pogledamo she asolare – "alitare" – "pihati. saj se je po dolgem ovinku vrnil na zachetek. privreti (iz)" (*ausa "fonte". gl. za oznachevanje "zhivljenjskega diha". magiostra in tabarro in ali so tudi za slovensko etimologijo zanimiva. izhlapevati. generalistichen pristop. prim. pihati". v vulgarni latinshchini ausulare. s prvotno soglasnishko konchnico –s (gl. kot ga avtor sam oznachuje) se temu pridruzhuje Mario Alinei (ALI 1-2) s svojo teorijo kontinuitete. Nekateri vidijo v *anslare iterativni zhelelni glagol. dosegam" iz *auso. Za morebitno obliko gl.Odkod Veneti Toda kljub Devotovim opozorilom sta v prizadevanjih italijanskih (pa ne le teh!) etimologov she vedno "alfa in omega" latinshchina in antichni rimski svet. pihljati.. da je vechina etimoloshkih del izshla zhe v prvi polovici dvajsetega stoletja ali pa so bila kasneje le malo popravljena. da bi lahko sem prishteli slovensko: nem "brez besed.revijasrp. izhajajoch iz korena ane. iz anhelare. Esaurire iz latinskega exhaurire. skupaj z grshkim auo "attingo" – "zajemam. L. pihati".: shkoda.in s podaljshanjem kot nadomestilom za ansl.i. anelito iz latinskega anhelitus. Avzoni. da se v luchi novih spoznanj kritichno lotimo poglobljene analize toponimov na tem podrochju. pih. skupno ime plemen. alito – iz latinskega halitus "alito" – "dihati. primerljiv z ausonio in esaurire) ter klasichnim halare "alitare" – "dihati. Slovenci zhiveli na sedanjem ozemlju. alito. in to iz Ausones. morda iz nekega zelo starega *anslare z onomatopoetichnim (posnemajochim) h. Po mojem se Devoto vrti v zacharanem krogu.]. vrelec". kot je Giovanni Semeranova etimologija grshkega in latinskega jezika (SEM 1-2). che drugega ne. kako zapletena in po svoje tvegana je http://www. Alito iz latinskega halitus "alito". je zelo malo. gre za krizhanje med mediteranskim glagolom *ausare "sgorgare" – "izvirati. nas vzpodbuja. zhivechih na obmochju med Garigliano in Volturno. Z drugimi priponami je beseda izprichana na podrochju Keltov. esausto). negotovega izvora (prvotna oblika morda aurire? ali orire?). Germanov in Slovanov [podchrtal in op. posvetno v grshchini dnemos – "veter". pish. gl. "kamen")«. asolare: »prebivalstvo z obmochji. ki je mediteranski izraz. emettere un sofio" – "izpuhtevati. kot kazhe. -u. Prav Mario Alinei s teorijo kontinuitete. che ne celo prej. sestavljenka iz haurire in ex-. "izvir. ki so bogata z izvirki«. Tako smo zhe ob tem prvem primeru spoznali.11. t. brez diha". ki predpostavlja.

mehkejshe. zrediti«. vendar s povezavami. paleoevropska beseda. zato jo poskushajmo poiskati pri Francetu Bezalju. kot je potok Avshchek. povezana s poznim latinskih izrazom tabae "tabarro. Ta etimologija bi izhajala iz znachilnosti jagode. (a)ushche. "ferraiolo". kot je npr. poljskim umizgać sie »prilizovati se«. medtem ko so robidnice chvrstejshe. srbhrv. zlahka poshkodljiva. »seno druge koshnje«. toliko Devoto. z ukrajinskim myza »usta«. che bi imena za vodne iztoke.. ustje > ushche. ki so si ga odevali chez obleko ali celo chez drugi plashch". cheshko narechno mizat se »crkljati se« itd. pri chemer je mogoche izhajati iz praslovanskega *miz(g)ati in to lahko primerjamo z ruskim mizun »ljubljenchek. Bezlaj to obrazlaga pod geslom: Avsha. spodnja kozhica« ipd. saj tega ne omenja.htm[16. Aussa di Luic. iz o-tava. da je njena kozhica nezhna. Vendar pa osnovo lahko najdemo v slovenshchini. Uposhtevati velja tudi reko Avsha v Sochini delti. z evro-afrishko pripono –arro. "shiroko brezrokavno ogrinjalo. je dvomljivo. furlansko Ause. Auzza. a je *ausa za nas zanimiva tudi zato. Podobno osnovo najdemo prav tako pri Bezlaju pod geslom: mezheven – »nezhen«. furl. »strzhen. da se je delta Soche s stoletji pomaknila proti severu. Po drugi strani pa sta stara slovenska izraza za »robido« ostrozhina. mehka. Ostane nam she: TABARRO – mediteranska beseda. izvire. ki vznemirja Devota in je ne zna drugache razlozhiti kot le z navedbo: MAGIOSTRA – "fragola". shinjel". saj je dognano. Che pa se oslonimo na izgovarjavo: magiostra – madzhostra. tudi »smetana na mleku«. Slovenski izraz za rechne izlive pa je ustje. To nam omogocha rekonstrukcijo z redukcijo: *mezdja+ostro(zhina) > medzhostra »mehka. ker imamo vech toponimov. le da so slednje nezhnejshe. *taviti »odebeliti. v antiki Alsa je verjetno iz *alika »jelsha«. ki pa pod geslom: jagoda razlozhi. Ausa. cerkvenoslovansko mjazdrica »jajchna kozhica«. v pomenu (1) ital.11. ki je prezhivela v Lombardiji. myzaty »lizati«. Drugi primer starinske besede. ter (2) ital. myzatsja »prilizovati se«. ushće itd. pelles Libycae".revijasrp. Skromna razlaga za Devotu tako pomembno besedo. tako Machek opozarja na cerkvenoslovansko mezhdra < *mezdja. poleg tega ne omenja sorodnih Avche in Avshje v Soshki dolini. izlive izvajali iz osnove usta. ostrozhnica. kar nam ponazarja posledice funkcije ogrinjala http://www. da je Bezlaj spregledal (?!). da gre za sploshnoslovansko besedo. razvajenec«. Ausa pri Livku nad Kobaridom in drugod. Bilo je vech poskusov etimoloshke pojasnitve tega izraza. »hidronim v Sochini delti«.se pojavlja namesto -str-.2010 10:13:48] . nezhna. desni pritok Soche nad Kanalom ob Sochi. negotove etimologije. nam Bezlaj pove pod geslom: mezdra – »spodnja kozhica pri tkivu«. ki segajo celo do baskovskih ozemelj. ki teche skozi Chervinjan (Cervignano) in je morda bila v davnini celo skupen izliv za Socho in Nadizho. le to in nich vech. sladokusna robidnica«. "jagoda". morda spada zraven tudi slovenska Ajshevica (ESSJ). Presenecha.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. "vojashki plashch. s pogostim prehodom v>b. da gre za besedo. da ima plodove podobne jagodam. Bezlaj obravnava slovensko otava. "pastrano". Ker se Devoto pri razlagi naslanja na pozni latinski izraz. ali je to prava pot do razlage zelo stare besede. prim. Piemontu in Emiliji. ki je razshirjena po vseh slovanskih jezikih.Odkod Veneti rekonstrukcija razvoja prastarih besed. slovenska oblika na -zdr. ostrejshe. za katero je znano. ki ima svojo osnovo v praslovanskem *agoda (ESSJ). Medtem ko Zingarelli (ZIN) navaja: tabarro. torej po tej strani ni videti nikakrshne sorodnosti. zato nas ne bi smelo presenetiti. da je Aussa di Luic nasha vasica Avsa pri Livku nad Kobaridom..

Aquileia)«. ki je tekla mimo Altina. Luciano Bossio in Dante Nardo. razshirilo se je mnenje Pisanija." za stare izraze.Odkod Veneti povrh druge obleke.. Odtlej je bilo. Tacit Hist. zlasti che pomislimo. pr.. da je http://www.n.n.sht. n. eno najpomembnejshih pristanishch zgornjega Jadrana. zahvaljujoch svoji izjemni zemljepisni legi. Quarto d'Altino. 196) navedbe. Porruja in drugih. Med leti 49 in 42 pr. tovar – kar se nese (chlovek. iz chesar je mogoche razumeti Pellegrinijevo opozorilo. in mu najdemo primerjave v imenih mest Altinum in Altina v Panoniji. 7: "to Altinon".sht. 7): »Zasluga Kraheja in Pisanija je pravilna razlaga znane Herodotove (I. odebeli. mediteranski. kjer je. I. da so morda tudi tam zhiveli Veneti ali da so od tam prishli Veneti na obale Jadrana.htm[16.L. marvech moramo posechi tudi po slovenskih ali slovanskih osnovah. Iz teh treh primerov. Romanizacija je kot v vsem Venetu potekala postopno in mirno. L. ki jim z latinshchino ne morejo do zhivega. kjer so ustvarila znano atestinsko civilizacijo. Prosdocimi (PEL. ki se je postopoma uveljavila z vechjo ali manjsho izrazitostjo in ochitnostjo v severovzhodni Italiji. ki jih Devoto navaja kot posebej znachilne tujerodne sestavine latinshchine in jih z lahkoto razlozhimo na slovenski etimoloshki podlagi. da so Veneti pripadali ilirskim ljudstvom. bilo je povzdignjeno v municipium in vpisano v rod Scaptia.). B. da se ne moremo zadovoljiti s tako meglenimi opredelitvami "paleoevropski.I.61) pishejo: »Altinum. zachela se je 131 pr. 745. * Che nadaljujemo z novejshimi preuchevanji o Venetih v Panoniji. da sta bili tudi v Panoniji dve mesti Altinum in Altina.. predindoevropski ipd. zelo verjetno prishla iz srednje Evrope in po vech selitvah dosegli jadranske obale. zhival) na hrbtu.sht.n. Venezia) je naslednji opis: »ALTINO – Iz 7. prav tako ne smemo prezreti etnika Altinas (C. na katerega se je navezovalo gosto cestno omrezhje«. V muzejskem vodichu Il museo archeologico nazionale e le aree archeologiche di Altino (Ministero per i beni culturali ed ambientali d'Italia. nekaj. z izgradnjo vie Annie. Pellegrini-A.n.sht. ki v delu Storia della cultura veneta (FOL str. ki je bila velikokrat napachno navajana kot potrditev. so najstarejshi dokazi o paleovenetski naselitvi Altina. Glede jezika Venetov pa pisca omenjata razlichne pristope in zakljuchujeta (PEL. da so si v davnini taka ogrinjala spletali pastirji iz trave ali poljedelci iz slame.pr. st. morda je primerljiv tudi z imenom reke Alto (v Iliriku). s chimer se (ali koga) oblozhimo. Ne gre prezreti tudi primerjave s tovor. prometne zhile med Riminijem in Oglejem.revijasrp. da so v prvih stoletjih prvega tisochletja pr. ki jo obichajno oznachujemo "evganska".11. V. ki lezhi na severnem robu beneshke lagune zhe od predzgodovinskih chasov. nekatera indoevropska plemena. 8-9) pisheta: »Sploshno mnenje med jezikoslovci je. je mesto dobilo rimsko drzhavljanstvo. ki chloveka razshiri. Evganci niso zapustili nikakrshnih toponomastichnih sledov – ime Evganske gore so si izmislili humanisti«. Veneti. kakrshne so Giambattista Pellegrini. je bilo nekoch cvetoche mesto (Strabon V. str. imel vlogo trgovskega sredishcha in prometnega vozlishcha med Jadranom in celinskim zaledjem. st. skratka. Devota. Na tem podrochju so Veneti ustvarili prvo indoevropsko plast in obvladali ter podredili starejsho. str. Za nas je zanimiva navedba. III. danes manjshe naselje ob izlivu reke Sile v Beneshko laguno. je nemogoche mimo avtoritet.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.2010 10:13:48] . sht. skladno z rimsko pomorsko politiko skozi celotno 1. 6 itd. je ochitno. V nekem drugem delu G.

.Odkod Veneti venetshchina samostojen jezik.sht.sht. bi se morali vprashati. da so se zlasti Slovani mochno namnozhili zhe v drugem tisochletju pr.. tisochletju pr. ad. pri chemer pa ne moremo razlozhiti. in Beeler. tem sta se pridruzhila she Kretschmer. Che je Devoto lahko v 2. da predromanski jezik v Venetu ni veja ilirshchine. op. za kaj takega bi morali biti Balti. ali so se selili tudi na sever. za katero po mojem mnenju tudi najdemo zgodovinske pritrditve. Venete itd.n.revijasrp. se moramo vrniti na spochetka postavljena in sedaj she bolj izostrena vprashanja tudi v luchi teorije kontinuitete: (1) Ali so po teh teorijah Veneti v tisochletjih pr. L. ter na zahod armorishki Veneti in na vzhod paflagonski Veneti? (2) Kakshni bi lahko bili v Panoniji odnosi med Veneti in Slovani v tistem chasu (a) glede na Devotovo tezo in (b) glede na teorijo kontinuitete? (3) Seveda je pri tem razmishljanju mogoche predpostavljati. Balti in Germani so she po 2. torej v sosedstvu s Praslovani (po sedaj veljavni tradicionalni zgodovini). zakaj so se tiste obrobne mnozhice ljudstev selile na vse strani.2010 10:13:48] . da so se tudi Slovani najkasneje zhe v 2. da naj bi bili Veneti predhodno v Panoniji.n. Toda to bi pomenilo. Zato lahko po Devotovi (in njegovih somishljenikov) teoriji jemljemo kot veliko bolj verjetno. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni? !). Balte. zhiveli samo v Panoniji ali pa so zhe takrat zvezno naseljevali prostor od Baltika do Jadrana? In che so se iz Panonije preselili na severne obale Jadrana. kako to. temu je pritegnil she Krahe s spozanjem. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. kamor bi po tradicionalnih gledanjih na dogajanja morali zhe takrat priti Slovani. vkljuchno z Britanskim otochjem.sht. ampak http://www.1 Devoto izhaja iz predpostavke. kjer so nedvomno zgodovinsko izprichani baltishki Veneti. bi pomenila. ki vezhe kraje z enakimi jezikovnimi pojavi. kakor proti Aziji (in celo kot Toharci na Daljnem vzhodu) ter na Blizhnjem vzhodu. da bi se morala takrat vsa indoevropska ljudstva mnozhiti in shiriti ter izprazniti Panonijo (ali lep del srednje Evrope). da so se Slovani zhe takrat morali razshiriti chez Karpate v Podonavje in v Evropo ter so zasedli prostor svojih umikajochih se sosedov.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Druga mozhnost.. na Apeninskem in Iberskem polotoku ter v zahodni Evropi.sht.n.. che so bili dotlej le v mochvirjih zakarpatskega Prilesja. da so prekrili pol Evrope. le (Pra)Slovani. Ali tudi v slovanskih?! Spricho take ugotovitve in uposhtevajoch.n. Slovani in Germani v hudem demografskem zaostanku. so ta morala tam zhiveti zhe zelo dolgo – nekaj tisochletij – pred tem! Che bi to sprejeli. ki uvrshchata venetshchino med "italske" jezike (latinshchina-falishchina in oskijshchinaumbrijshchina).. da so se odmikali.11.] v razlichnih indoevropskih jezikih«. da jih danes Devoto opredeljuje kot Germane. med njimi Slovani. ozemeljsko lociral zhe diferencirana indoevropska ljudstva. tisochletju pr. od tam so se shirila na vse strani ljudstva z obrobja.V.. Tudi tretja mozhnost. da so se kasneje tako izredno razmnozhili. . Po tradicionalnem zgodovinopisju obstaja she chetrta mozhnost. tisochletju pr. da je pradomovina Indoevropejcev shirshi prostor centralne in vzhodne Evrope med Uralom in Alpami ter Skandinavijo in Balkanom. da so se obrobna ljudstva mnozhila in so iskala zhivljenjski prostor tako med Neindoevropejci po vsem Balkanu. ostajali na svojih ozemljih. in so pritiskali na ostale Indoevropejce okoli sebe. ampak da gre za avtonomni govor z izoglosami [chrta na zemljevidu. premaknili na zahod chez Karpate in v Panonijo. da so bila vsa indoevropska ljudstva v demografski ekspanziji in so se zato ozemeljsko shirila. pa ne? Ena mozhnost bi bila.htm[16. sredishchna ljudstva.sht.n. da so namrech bili Veneti razshirjeni ne le po Panoniji.

da so zhe v neolitiku zhiveli na Balkanu in po vseh Vzhodnih Alpah Slovani. Traki in Hetiti.revijasrp. Che hochemo prazgodovinsko pravilno ovrednotiti to podrochje. Iz vsega povedanega izhaja – glede na teorijo kontinuitete – veliko vechja verjetnost.n.3 Seveda je pri tem Devotovem razmishljanju predpostavljeno. Da se Indoevropejci niso oblikovali v centralni-vzhodni Evropi. ki jih tudi poimenuje z danes znanimi imeni. le da ju je treba uskladiti. Najsodobnejshe raziskave potrjujejo. ampak npr. (b) ali veljata obe teoriji. mednje so se v Italiji vrinili Osko-Umbri. http://www.Odkod Veneti tudi na zahodu. Alineija) v prazno (?!) Italijo. Armenci.htm[16. na Jadranu. kar bi bilo mogoche opraviti tako. Zato nas ne sme chuditi. v Anatoliji (po Renfrewu). po mnenju nashega priznanega jezikoslovca Franceta Bezlaja predstavlja obmochje Venetov. da je bila v pechini Divje babe nad reko Idrijco izkopana verjetno najstarejsha pishchal na svetu. Slovane itd. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. prav tako prispeli iz Panonije. kar si je tezhko predstavljati. da je prihajal indoevropski "kulturni val" iz Anatolije obenem z omejenim shtevilom kmetovalcev. da se je na prostoru zgornjega Posochja zelo zgodaj razvila svetovno znana svetolucijska kultura. severu in vzhodu. bi bilo nemogoche upravichiti zaznavne primesi semitskih jezikov – akadshchine (tudi) v slovanskih jezikih (gl. in tudi njena okolica. Po Devotu pa so se v 2. ko moramo dodati vprashanje. ad. zhivecha v Evropi pretezhno zhe najmanj od neolitika na sedanjih ozemljih. ad. na Baltiku in dalech na vzhodu. da bi Veneti shli neovirano chez ozemlje zhe naseljenih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah (po teoriji kontinuitete M. vendar ne razreshi.11. che (1) uposhtevamo Devotovo tezo in she (2) uposhtevamo teorijo kontinuitete? Izhajajoch iz teorije kontinuitete. kar je potrditev teorije kontinuitete. da ne velja nobena od obeh. ki so tja prinesli neolitsko revolucijo poljedelstva in tehnologijo brona. vkljuchno z dolino Idrijce in Soche. ko se moramo vprashati. s chimer je bil zhe v davnini vzpostavljen obsezhen venetski prostor. izvaja Mario Alinei tezo. SEM in JAN).si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. obrtnikov ipd.sht. che so se po Devotu zhe v 2. Balte. tisochletju Veneti (s Protolatinci!) preselili iz Panonije v severno in juzhno Italijo. kar oboje potrjuje visoko kulturo tega podrochja zhe v pradavnini. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni?!) in jih danes razpoznavamo kot Germane. katera pa je tretja mozhnost.2 Kakshni bi lahko bili odnosi med Veneti in Slovani v Panoniji v tistem chasu. ki je prekvasil ljudstva. Slovenci. Nastaja polozhaj. med njimi so bili tudi Slovenci.2010 10:13:48] . moramo zacheti s svetolucijsko kulturo.. Arijci. ter ne nazadnje. kaj pa je bilo pred tem. in od tam v neolitiku predvsem kot "kulturni val" in le v manjshi meri kot selitev ljudi napredovali proti zahodu. da je bilo najdeno verjetno najstarejshe kolo na svetu prav na Ljubljanskem barju. (d) in konchno. tisochletju pr. Venete. kar bi se ujemalo s tezo Giuseppa Sergija. Ker so v tistem chasu po Devotu bili vzhodneje od Slovanov Toharci. Banjshka planota z nadvse ugodno lego prav v tem trikotniku. (a) ali obvelja ena ali druga teza. oglejmo si njeno umeshchenost v prostor. cheprav teoretichno ni nemogoche. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika mediteranskih ljudstev na tleh Italije. ali (c) da so bili Veneti skupaj s Protolatinci zelo (!) sorodni Slovanom. da je Balkan predstavljal zhe zelo zgodaj enakopravnega kulturnega sogovornika Blizhnjemu vzhodu. izoblikovale jezikovne skupine ljudstev.

10 in naprej).. ki pa ima glede prazgodovinskih osnov za ta imena drugachno stalishche od Bezlajevega. Akademik France Bezlaj v svojih delih govori o venetskem znachaju Banjshic. da je ime Anti v bistvu le razlichica imena Veneti. predvsem na Dunaju.2010 10:13:48] . izkopali najrazlichnejshe rimske kovance.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kjer lezhi trg Sv. domneva.Odkod Veneti IZHODISHCE – SVETOLUCIJSKA KULTURA Poglavitne smeri prometnic na podrochju Soshke doline proti Jadranu in Panoniji Za izhodishche si vzemimo svetolucijsko kulturo. spochetka nenadzorovano. Od takrat so. izhaja namrech iz pradavnine in megalitskih. posodje. Zhe Simon Rutar je pisal v svoji Zgodovini Tolminskega (RUT str. ki ji ne vemo imena. nekoch zhe bila pomembna naselbina. toda velik del najdb je konchal v tujih muzejih. kmetijsko orodje ipd.revijasrp. Mavra in na njegovem podnozhju. da je na hribcu Sv. ki jih je prvi odkril domachi kmet na svojem polju Na Kuku leta 1848 na levem bregu blizu mostu chez Idrijco. nekaj tega je k srechi za svoj denar kupil tamkajshnji zhupnik Tomazh Rutar. ki so tik nad Sveto Lucijo-Mostom na Sochi in predstavljajo temu kraju naravno zaledje. ki predstavlja enega od dejavnikov pri razvozlavanju enigme o Venetih. Lucija. preden se je razneslo po svetu. Kasneje so izkopavali chedalje bolj strokovno in pod nadzorom. takega mnenja je tudi akademik Karel Oshtir. to je mogoche sklepati po obilnosti izkopanin.htm[16. ki je tako marsikaj reshil. predindoevropskih jezikov. http://www.

Modrej. 1. 3 . Najdishcha halshtatske svetolucijske skupine (pochrtano oshtevilchenje) 1 .Darnazzacco. 8 . Quirino.Podbela. 10 .Shentvishka gora. 23 Jereka. 8 .htm[16. 7 .Darnazzacco. 27 .Logarshche. 12 -Tolmin. 7 S. 6 . 20 .revijasrp. 20 . 26 . 15 . 2 . 17 . Katarina nad Novo Gorico (dodano po Gabrovec. 15 . Arheolog v Tolminskem muzeju Miha Mlinar.Monte Calvario / Kalvarija. 4 Staro selo.Lepence. 22 .Bovec. 25 .11. rimske dobe.Sv.Sedlo. 6 .Zdravshchina / Poggio Terza Armata (dodano po Gushtin 1991). 13 Most na Sochi.Cerkno. 9 .Jelenshek nad Godovichem.Dolje. Svoljshak 1983) B. ter zgodnjega srednjega veka.Slap ob Idrijci.Idrija pri Bachi. 24 .Kobarid.Slap ob Idrijci. 18 Koritnica. Najdishcha mlajshezheleznodobne idrijske skupine 1 . 13 . 28 .S. 14 .Ajdovski gradec. 11 . Katarina nad Novo Gorico.Rubije. pravi: »Most na Sochi sodi med najkompleksnejsha arheoloshka najdishcha na obmochju jugovzhodnih Alp z dokumentiranimi najdbami iz bronaste dobe. 21 Brod. 2 -Volarje. V stoletju in pol arheoloshkih raziskav http://www.Bohinjska srednja vas. 16 Avche. 5 .Berlotov rob (Shentvishka gora). 16 . 19 . Pietro al Natisone /Shpeter Slovenov.2010 10:13:48] . 4 Zhabche.Reka pri Cerknem. 25 Bitnje. 21 . ki je v zadnjem chasu pripravil pregled dosedanjih izkopavanj (MLI). 11 . starejshe in mlajshe zhelezne dobe. 22 Kovachevshe.Koarshche. 17 Bodrezh. 9 Chedad / Cividale.0 . 18 .Rut.Zhlan.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.Robich. 12 -Vrh gradu (Pechine). 5 .Odkod Veneti ZHELEZNODOBNE NAJDBE Osnovni zemljevid je po Mihu Mlinarju (MLI) A. 3 .Sv.Bodrezh. 23 .Chrniche.Kobarid. 24 .Koritnica ob Bachi.Planina pri Vipavi.Most na Sochi. 19 Vrhovlje. 14 .Idrija pri Bachi.

ki je med drugim leta 2000 raziskal kar 30 halshtatskih.htm[16. Carlo Marchesetti v letih 1884-1886. 1927. ki je raziskal kar 3960 grobov na levem bregu Idrijce. 1897-1899 in 1902. od tam v Nadishko dolino in Breginjski kot ali ob Sochi navzgor do Bovca.« Mlinar tudi podaja pregled dolgotrajnih prizadevanj arheologov. 1882. latenskih in rimskih grobov ter leta 2001 she 30 zhezezodobnih. dalje tod domnevati manjshi metalurshki obrat. 1997 s sodelavci opravil precejshnje delo. shest iz rimskega chasa. 35). po Soshki dolini navzgor do Kobarida. Seveda je kasnejshim raziskovalcem ostala po teh mnozhichnih odkritjih shtevichno skromnejsha bera. stavbne ostaline iz bronaste dobe. Podrochje. ki je zhe kazala. da bi raziskali to nadvse pomembno nahajalishche. 1890 in 1891 z 52 odkopanimi grobovi na levem in 23 na desnem bregu Idrijce.revijasrp. Toda nikakor ne bi smeli izzvzeti shirshega obmochja pogorja Kolovrata od Livka do Kambreshkega http://www. vsi na levem bregu Idrijce. Drago Svoljshak je tudi v letih 1988 in 1991.11. dolochene zametke urbanizma.« (MLI. ker so ta odkritja dodatno osvetlila nejasnosti. s 3 ali 4 halshtatskimi in latenskimi grobovi na levem bregu. Naslednji je bil Alojzij Carli v letih 1881. 1884. kot je ugotovil njen raziskovalec Svoljshak. cheprav je bilo dokumentirano odkritih zhe skoraj 10. Za njim ni veliko zaostajal Josef Szombathy v letih 1886. Toda pomen Mosta na Sochi je shirshega znachaja. st. da je mogoche vsaj za chas od 6. nashel pa je tudi rimskodobno stavbo. tri mlajshezheleznodobne hishe. s 4 grobovi na levem bregu. se je leta 1881 del lotil dr. 1927. Nikolaja Mozeticha. da je Miha Mlinar zapisal: »Izjemnost materialne kulture starejshe zhelezne dobe Mosta so dopolnila in she utrdila prichujocha triletna arheoloshka raziskovanja Tolminskega muzeja. 1887 in 1890 z odkopom 2500 grobov tudi na levem bregu Idrijce. Nato se z letom 1999 pojavi novo obetajoche ime Mihe Mlinarja.Odkod Veneti je bilo odkritih kar 7000 prazgodovinskih in rimskih grobov. Uspeshnejshi je bil Anton Vuga leta 1882 s 36 grobovi na desnem bregu Idrijce. 1993. str. ki prichajo o shtevilnih pokopih v daljshem in zveznem chasovnem razdobju. 1994. Po Tomazhu Rutarju. sega v Bashko grapo. Poleg Brune Forlati-Tamaro. Tudi stavbne ostaline segajo v bronasto dobo in najdbe o proizvodnji. mladega raziskovalca pri Tolminskem muzeju. ki ga Mlinar oznachuje kot zbiratelja arheoloshkih predmetov.2010 10:13:48] . 1890-1894. je prav arheolog Drago Svoljshak v novejshem chasu pomembno prispeval k poglobljenim raziskovanjem.Valentina Taljata. ki naj bi sodilo v svetolucijsko kulturo. 1957. Poleg tega je bilo na levem bregu Idrijce raziskanih 10 zheleznodobnih grobov ter v obdobju 1978-1984 na vzhodnem obmochju naselbine tudi latensko-rimsko grobishche s 162 zhganimi in skeletnimi grobovi. ki nam bistrijo vedenje o zhivljenju v prazgodovinski vasi. 1995. pr. devet rimskih objektov in zgodnjesrednjeveshka lonchenina. Paolo de Bizzarro in naletel na 70 prazgodovinskih grobov na levem bregu Idrijce. oboje na levem bregu Idrijce. sledil mu je Enrico Maionica v letih 1881. skoraj 40 hishnih temeljev iz starejshe zhelezne dobe.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.sht. 31 stavb iz starejshe zhelezne dobe. segajochem od bronaste dobe do srednjega veka.000 grobov. 14 halshtatskih grobov. ki pa je ne gre zanemariti. Ochitno raziskav she ni konec.Vsekakor pa je rekord dosegel dr. mimo Tolmina. vsekakor pa v taki meri.n. predelovanju in namenskem odlaganju bronastih in zheleznih predmetov kazhejo. zasluzhen za odkritje rimske stavbe s hipokavstom in drugih starin. 1888. Zachel je leta 1971 in od leta 1977 she s strokovno sodelavko Beatriche Zhbona Trkman do leta 1984 raziskal eno stavbo iz bronaste dobe. Z dokumentirano izkopanim bogatim gradivom prihajamo do novih izsledkov in spoznanj. tri iz mlajshe zhelezne dobe. dolino Idrijce. 1887 in 1888.

Med temi so vsekakor zagonetni Etrushchani. SLOVANI IN ETRUSHCHANI http://www. mimo Grgarja in Kanalskega vrha chez Banjshice tako proti Mostu na Sochi kakor proti Shebreljam. Katarina (danashnji Kekec).htm[16. Iliri in njihovi odnosi z nich manj problematichnim izvorom Slovanov.2010 10:13:48] . O tem pricha pomembna depojska najdba na obmochju Banjshic. Kelti.11. ko si bomo ogledali nekatere she vedno nadvse kochljive (pra)zgodovinske probleme.Odkod Veneti in Liga. K svetolucijski kulturi in njenim vplivom na shirshi prostor se bomo vrnili potem. V davnini so potekale poti predvsem po vishinah in gorskih slemenih. tu so she Banjshice.revijasrp. od koder se svet spushcha prek Gorishkih Brd v Furlansko ravnino.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Anti. Veneti. In seveda. ena od takih je z gorishke ravnine peljala na vrh Sv.

2004) (FIN str. ki je segel vse do davnih chasov megalitskih kultur in se je podrobneje lotil tudi vprashanja etrushchine in njenih odnosov s (pred)slovanshchino. Bruno Migliorini in Giorgio Pasquali. namrech »neuspeha. ki se je ne more nikoli znebiti. Firence. med drugim je avtor monumentalnega dela Le origini della cultura europea (Olschki. kolikor traja branje kakega chlanka – manj znamenito osebnost. In medtem ko po svetu sprejemajo vsakrshen (celó najbolj nenavaden. neko zamisel: kar je najplemenitejshe in skrivnostno poslanstvo tistega.: Ljudstvo.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SLOVANI IN ETRUSHCHANI Giuseppe M. ampak ni vech sledu niti po drevesih. iz shole znamenitih profesorjev na univerzi v Firencah. nato she o vsebini. ki sta mi napovedala skorajshnji izid vsak svoje knjige o Etrushchanih oziroma etrushchini. se v Sloveniji (zlasti etablirane osebnosti) zmrdujejo nad domachimi preuchevanji.Slovani in Anti . ki so strohnela. Najprej povejmo nekaj o avtorjih in knjigah. Ta "skorajshnji izid" se je zavlekel za leto dni.11. da ne bo sposoben iz arheoloshkih podatkov odtegniti zgodovinski pozabi – vsaj za nekaj trenutkov. vse do jeseni 2003. semitolog Giuseppe Furlani. Bergamo. ustvarjalni podvig. marvech se prebijajo skozi pragozd jezikov. ki je premagalo smrt – Etrushchani in njihov http://www. 1984-1994). Septembra 2002 sem se v Firencah locheno srechal z mednarodno priznanima jezikoslovcema Giovannijem Semeranom in Mariom Alineijem. da bi prishli do najdb. 2003. Karel Oshtir je eden takih "lingvistichnih arheologov".revijasrp. Milano. Etrushchani – teorije za 21. da jih kar zanichujejo in zasmehujejo. tj. Arheologom so podobni etimologi. v katerem je ne le veliko odmrlih vej in posushenih debel. ki ne rijejo po zemlji. a so ochitno nekoch zelenela. ki si izbere poklic arheologa. Giovanni Semerano. da ne rechemo. Della Fina v delu La scoperta degli Etruschi (De Agostini Rizzoli Periodici. lingvisti Giacomo Devoto. kakshno je najnovejshe stanje etruskologije.2010 10:14:37] . filolog. stoletje Etrushchani so she vedno neizchrpen vir preuchevanj. tokrat je napisal Il popolo che sconfisse la morte – gli Etruschi e la loro lingua (Bruno Mondadori. da bi kamni spregovorili«.htm[16. posebej she v svoji knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. a preden razgrnemo njegova razmishljanja. kar bomo spoznali tudi v tem prispevku) nov pogled kot prispevek k iskanju odgovorov na stoletne skrivnosti. v katerih sta podrobneje povzela rezultate lastnih raziskovanj tega nadvse enigmatichnega ljudstva. kot so bili helenist Ettore Bignone. 8) izpove arheologovo stisko. poglejmo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.

11. struttura (1985) in predvsem Origini delle lingue d'Europa (1996 in 2000) v dveh delih. Oba znanstvenika v svojih najnovejshih knjigah razvijata poglede. Ustanovil je in vodi revijo Quaderni di semantica. je predsednik in glavni urednik Atlas Linguarum Europae. niso bili masovni. st. sht. niso se selila cela ljudstva.. Zato bo koristno. to je razlichica "severnega izvora Etrushchanov". predsednik Societa internazionale di dialettologia e geolinguistica. se opredeljuje za t. naseljeni na teh ozemljih zhe najmanj v neolitiku. Mario Alinei. i. "vzhodni izvor Etrushchanov". (SEM 2003). che se nekoliko posvetimo temu vprashanju. profesor emeritus univerze v Utrechtu. (Bralec si lahko nekaj vech o tem prebere v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. Kot priznani semitolog je postal pozoren na akadshchino. kjer je predaval celih osemindvajset let (med 1959 in 1987). temvech obchasno le relativno majhne skupine vojashko organiziranih elit. ki so vsak po svoje navajali eno od teh treh mozhnosti. kar je prinashalo tudi jezikovne inovacije. vsaj 5000 let pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da so bili narodi. Seveda pa so med tedanjimi ljudstvi obstajali kulturni in tehnoloshki tokovi.revijasrp. da sta grshchina in latinshchina prepolni besed z oznako "etimologija neznana". da je komu konchno uspelo jasno osvetliti prastaro skrivnost. n.) Njegovo zadnje delo je Etrusco: una forma arcaica di ungherese (ALI 2003) »Etrushchina – starinska oblika madzharshchine«. kjer je podrobno. Poleg teh dveh obstaja she tretja skupina. premiki so bili le lokalnega znachaja. znanstveno relevanten pa je postal po odkritju in obdelavi tisochih glinenih tablic. O tem sem vech napisal v knjigah Jantarska pot in Davnina govori. Z natanchno primerjalno analizo je Semerano odkril. ki danes zhive v Evropi. Semerano izhaja iz ugotovitve. ki zagovarja "avtohtonost Etrushchanov". slednja je pravkar izshla. izkopanih predvsem v drugi polovici 20.2010 10:14:37] . dialetti.. temelji pa na domnevi. Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi O Etrushchanih je bilo zhe zelo veliko napisanega in zgodbe she vedno ni konec. Izmed njegovih del naj omenimo La struttura del lessico (1974). med njimi izrecno navaja tudi Slovence.htm[16. vse od Mezopotamije chez Balkan do zahodne Evrope. n. izhajajoch iz svojih temeljnih nazorov: Semerano. medtem ko Alinei. vidi njihov zachetek v Panoniji. da se dá vechino prej nerazlozhljivih grshkih in latinskih besed razvozlati prav na osnovi akadshchine. na 2000 straneh obdelal in utemeljil teorijo kontinuitete. kar je ustvarjalo videz identifikacije staroselcev z na novo prispelo elito. ki so si podjarmljale lokalno prebivalstvo. toda vselej znova sledi http://www.Slovani in Anti . semitski jezik. ki so ga govorili v Mezopotamiji okoli 3000 pr. sht. ki pomeni nov pogled na razvoj Indoevropejcev. na podrochju Evfrata in Tigrisa. Lingua. semitolog. vchasih se zazdi.Lucijan Vuga jezik. Vsaka skupina zagovornikov utemeljuje svoje teorije zhe z najstarejshimi pisnimi viri antichnih piscev. tvorec teorije kontinuitete.

Po nekako shtirih ali petih dneh je to omenil prijatelju. Zhe sama zgodba o tej najdbi je skrivnostna in nerazjasnjena. Che povzamemo po zapisniku karabinjerjev. zlasti spricho nekaj desetin povsem novih besed.11. da si je kaj prisvojil. a izkazala se je kot pristen etrushchanski izdelek. nova etrushchanska uganka. ta pa sta o tem obvestila zavod za spomenishko varstvo. oktobra 1992 oglasil tesar Giovanni Ghiotini. kjer nam je pokazal. Si ga je kdo prisvojil? Je ostal kje zakopan? Toda kje? Namrech.2010 10:14:37] . ne da bi vedel. Iz chesar pa ni mogoche sklepati. ki je veliko obetalo. naj bi se stvari odvijale takole: Na karabinjerski postaji v kraju Camucia pri Cortoni se je 14. ne da bi nashli kakrshnokoli sled. Toda v razsodbi je zanimiva navedba: »Celotna preiskava primera ni razjasnila tega. kje je to bilo. Po vsem. Toda to. toda skrivnost je ostala nerazvozlana in je to le she ena. kje so bili predmeti resnichno najdeni. pod katerim je bilo she nekaj kosov iz podobne kovine.htm[16. ki je précej ocenil.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Kako je bilo v tem primeru. da sodi ta najdba med najdaljshe etrushchanske tekste. Vse skupaj je dal v prtljazhnik avtomobila.Slovani in Anti .« Tako se nam je ohranila le okrnjena bronasta ploshcha. ki jih etruskologija doslej ni poznala. Pobral je nekakshen valjast predmet. ki pa je (ne)srechnika oprostilo. ali pa mogoche. in 20. che morajo zaustaviti gradnjo zaradi kakshne zgodovinske najdbe. ker je sedaj zhe slovecha napisna bronasta ploshcha (namerno?) razbita na osem dokaj enako velikih delov. je pri vsaki novici o njih chlovek zelo previden. Tako je bilo tudi tokrat. da bo bistveno pripomogel pri razvozlavanju enigme prastarega jezika. ki bi ji bil prej v shkodo kakor pa v korist kakrshenkoli prenagljen sklep. Preiskave in preuchevanja so trajala tako dolgo tudi zaradi razvpitosti etruskologije. da je bila ploshcha najdena na obmochju Cortone in izredno pomembno bi bilo natanchno vedeti. Preprichani smo. che je mogoche najdbo zamolchati ali jo vsaj nekaj chasa prikriti. ko je prishla na svetlo: Tabula Cortonensis. ki ga navaja Ghiotini. kar je zhe bilo napisano o Etrushchanih. temvech le. chesh da si ni nichesar prisvojil in je zadevo prijavil. od katerih en del manjka.Lucijan Vuga razocharanje. ki je zapovrh she eden redkih juridichne narave (nekateri so mu zhe nadeli ime: Stoletna pogodba) in ga je zato treba shteti med http://www. saj bi nam to omogochilo morebitne nadaljnje najdbe. Kopali smo tam. Cheprav obstaja strokovno mnenje. Gre za novejsho najdbo enega najdaljshih etrushchanskih napisov (poleg zagrebshkega mumijskega povoja. k chemur jih zavezuje zakon. Karabinjerji so najditelja ovadili sodishchu. septembrom istega leta po konchanem delu opazil pri izhodu z gradbishcha na kupu izkopane zemlje nekaj kovinskega. da je bil na mestu najdbe she kakshen drug predmet. da dokonchajo kakshno gradbeno fazo. ni mogoche ugotoviti. ki bi potrjevala njegove navedbe. je vredno vse pozornosti. ni pravi. Kraj. Glavni inshpektor ministrstva za kulturno dedishchino je izjavil: »Najditelj lazhe.revijasrp. o katerem so upali. da je to etrushchanska najdba. kar sta profesorja na univerzi v Perugi Luciano Agostiniani in Francesco Nicosia objavila leta 2000 (celih osem let po odkritju!) v knjizhni obliki pod naslovom Tabula Cortonensis. Zato se ne morejo izogniti skushnjavi. Ta je povedal. Zato je naslednjega dne o vsem obvestil vodjo gradbishcha in lastnika zemljishcha. senzacionalno odkritje. o kateri je treba obvestiti zavod za spomenishko varstvo. da je nekega vechera med 18.« Ta navedba iz oprostilne sodbe je pomembna zaradi tega. ali ne gre za kakshen ponaredek. za gradbenike je prava mora. ki so jo za zachetek zelo natanchno preiskali. tabule iz Capue in cipusa iz Perugie). za kaj gre. namrech le mogoche. izredno pomembne za razvozlavanje preteklosti tega skrivnostnega ljudstva. da so najdeni predmeti prishli od drugod.

Perugia. ki se ukvarja z etruskologijo. trdnjava. 866) pishe: »Cortona. Pot. Tabula naj bi bila s konca III.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. utrdba. Klodijo. naj ne bodo razocharani.11. ki ga danes uporabljajo korektorji za oznako "napravi odstavek" – to je lomljena chrta. da se verjetno zachenja takole: »Pod magistraturo Larth Cusuja. utrjeno mesto. da bi bil tak prevod nedvomno zelo koristen.revijasrp. 1984. kar naj bi pomenilo – utrdba. Tako so 295 pr.2010 10:14:37] . vendar pa je celoten zapis nerazreshljiv. so zmagali nad Vulci in Volsini. Volterra. saj je to sloveche etrushchansko mesto Curtun. ki je skozi Sutrium pripeljala do znamenitega jezera Bolsena. sht. n. nedalech od Trazimenskega jezera. ali zachetka II.htm[16. da manjkata chrki heta in phi.. Olschki. cheprav razlagajo. sht. 241 pr. se je vzhodno od jezera Bracciano razcepila na Via Amerina in Via Cassia. n. str. Arezzo.. pa so morala slavna etrushchanska mesta Cere. pa profesorja zhe na uvodu knjige posvarita bralce. kot Gyrton. sht. v Sentinu premagali zdruzheno vojsko Etrushchanov in Galcev. etrushchansko Curtum. Gortina: ugaritsko qrt (trdnjava). Od 60 leksichnih enot v besedilu jih je kar 27 takih. ki naj bi predstavljal pogodbo med druzhinama "gens Petru Scevas in "gens Cusu". Leo S. Giovanni Semerano (Le origini della cultura europea. n. ki je vodila iz Rima proti severu. Firenze. sklenjeno ob navzochnosti prich in predstavnika oblasti. sina Titineje in Larisa Salinija. ki se zelo pogosto ponavljajo na nagrobnikih in o katerih je mogoche z veliko verjetnostjo rechi. nadaljevanje bi nas privedlo chez dobrih 30 km do Arezza. da sta uspela dojeti zgolj smisel zapisa. da sta pritegnila k sodelovanju vrsto specialistov. che so prichakovali zhe tudi prevod besedila. vendar je njuno mnenje. Zato sta profesorja zapisala. Tarkvinija. ki ga ni opaziti v drugih etrushchanskih besedilih (znak je podoben tistemu. da ni zadostnega znanja za kaj takega. Kasijo. n. da gre za osebna imena in priimke. ga obshla po vzhodnem bregu in po 150 km pripeljala do mesta Chiusi. v celoti obsega 40 vrstic in kazhe. razen o tistih. pomeni oppidum. ki lezhi jugozahodno.Slovani in Anti . nichesar zanesljivega ne vemo o pomenu posameznih besed. podobna Z). Misterij etrushchine ostaja nerazkrit kljub temu. V tretjem stoletju pr. sht. kot jih niso zasledili v nobenem dosedanjem etrushchanskem napisu. kljub temu. Naprej je na njegovi severni obali Cortona. Chiusi in Roselle sodelovati z Rimljani proti Hanibalu. da je delo dveh pisarjev. ki bi ju prichakovali pri tem tipu alfabeta. Besedilo ploshche vsebuje 17 znakov (epsilon v normalni in zaobrnjeni razlichici). sina Auleja.Lucijan Vuga obvezne referenchne tekste za vsakogar. sht. Pristavljata.«. Populonija. poleg teh pa she znak za lochilo (pika) in poseben znak za oznachevanje odstavkov med tekstom. vol. Za razumevanje vsebine Tabule Cortonensis je treba nekaj povedati o mestu Cortona. 280 pr. kar je she http://www. kar kazhe na afiniteto etrushchine s semitskimi jeziki oziroma na njen vzhodni izvor. Amerino in Flaminijo. Zhe leta 204 pr. tam je skrivnostno Trazimensko jezero in she slavnejsha Perugia. 38. n. n.« V blizhini Cortone so kopali bakrovo in zhelezovo rudo. Kyrtone. sht. ko so Rimljani zhe dodobra obvladovali polozhaj. ki je ob izvirih Tibere in Arna. kakshnih 180 km severno od Rima.. hrbtna stran ni povsem popisana. pa so porazili Falerce. da ostaja vsebina skrivnost. hebrejsko qeret (mesto). Raziskovalci ugotavljajo. da naj bi poznali glasovno vrednost posameznih chrk (ki so grshkega tipa) in so celo izdelali nekakshno slovnico. stoletja pr. Pri tem je nenavadno. in je igralo pomembno vlogo zhe v sivi davnini. Napis je na obeh straneh najdene bronaste ploshche. so Rimljani chez etrushchansko ozemlje pospesheno gradili konzulske ceste: Avrelijo.

Vendar avtorja Agostiniani in Nicosia tudi sama dvomita o taki razlagi. utrina. Profesorja razlagata. saj je ta fonem v etrushchini zelo pogost. Takih nestrtih orehov je v besedilu she vech. tisto. morda nekaj takega kakor primorski gh). oz. cheprav je chrkopis ochitno t. vendar sta se pri tem jasno zavarovala z opozorilom. menita raziskovalca.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Vendar so o taki goli nakljuch­ nosti dvomili zhe ob prej znanih primerih. menita raziskovalca. Toda s primeri pokazhimo. http://www. Etruskologa pa omenjata she eno mozhnost: v tem terminu naj bi se morda skrival obichaj.Slovani in Anti .revijasrp. Tako ni mogoche dolochiti niti besedne osnove. vendar le. preberemo. s chimer se spremeni njen pomen. da gre v tem primeru za pravno. ali je res dobil s pogodbo predvideno posest. zemljishche. Zato sta tudi postavila domnevo. Znachilen je npr. Za phi je zhe znano. kako dalech sta na tak nachin prishla. Avtorja gradita na metodoloshkem izhodishchu. da sta to naredila v luchi njunega domnevanja vsebine! Z zelo zapletenimi primerjalnimi in razlagalnimi postopki sta se trudila. izraz tiur ali tivr. ki sta. da bi ugotovil. Avtorja sta poskusila interpretirati napisano. in tako najdemo stare izraze: utr. kar se na novo tvori. ki naj bi pomenila zemljo. bi lahko obstajal tudi tretji pomen. utra.11. vendar z nekaterimi lokalnimi znachilnostmi. Bezlaja. zadeva. ki pod geslom "jutro" razchlenjuje izvor tega pojma. kot je tole. po vsem sodech. Slovenci lahko v tem primeru z zanimanjem pogledamo v Etimoloshki slovar slovenskega jezika akademika F. Tezhko razlozhljiva je tudi uporaba razlichic epsilona. Priniserac se prav tako lahko razchlenjuje brez konchnega –c in she kako drugache. V kontekstu. she tezhje je z mnogimi drugimi besedami. utrenja.htm[16. da je odsotnost tega fonema nakljuchna. g in h. ki so se na Tabuli Cortonensis pojavile prvich. Mesec se z menami obnavlja. da bi se dokopala do smisla posamezne besede. da se izredno redko pojavlja v etrushchini. stvar. in sicer kot mera za povrshino zemljishcha (kakor je bila znana nashim prednikom: jutro zemlje). v primeru jutro do tjura. Ne nazadnje poznamo tudi tvar v pomenu predmet. zemljishkolastnishko pogodbo. ki se kazhe kot natanchna in namenska. to pa smiselno sodi v pravno izrazoslovje. sta tudi zacinat in priniserac. in na tej podlagi sta poskushala podati svoje tolmachenje. da je imel kupec zemljishcha "en mesec ali shtiri lunine mene" chasa. v katerem se beseda pojavlja. saj je v besedilu vechje shtevilo take oblikovne rabe. ki ga obvlada. reformirana severna razlichica.Lucijan Vuga posebej obchutljivo pri vprashanju datiranja. pri tem sta navajala tudi drugachna branja. Med besedami. da je celina nezorana zemlja. to je star agrokulturni termin.. brez primere v drugih tekstih ter sta celo oblikovno in skladenjsko dvoumni. Avtorja Agostiniani in Nicosia sta se v uvodu zahvalila: »To delo je nastalo z neshtetimi izmenjavami misli in razpravljanji med avtorjema. Potem je tu she beseda cel oz. da pomeni "luna" ali "mesec" (tudi kot chasovni pojem). ki jih ponujajo ostali etruskologi. da mora hermenevtika (razlaganje tekstov) zaupati notranji zgradbi celotnega besedila in primerjavi z vzporednimi besedili. chesh da se v besedilu pach ni pojavila nobena takshna beseda. saj je mogoche prvo obravnavati tudi kot zacina-t ali zacin-at. celtina. In bi z metatezo prishli do tura. che pobrskamo po Bezlaju.. che je epsilon razvojna oblika dvoglasnika "ai".2010 10:14:37] . Zato delo izpod dvoje peres. i. pomeni vrtenje. Torej je mogoche izkljuchiti nakljuchnost. Vsak od naju ima seveda svojo znanstveno izoblikovanost in svojsko podrochje. o katerem avtorja menita. Manj razumljiva je odsotnost heta (grlni oziroma mehkonebni pripornik – glas med k. izpeljan iz korena cel. tisti nazaj obrnjeni (retrogradni) naj bi bil tudi zgolj nakljuchna raba. retrogradni epsilon se pojavlja na zachetku zloga ali pa v konchnem zlogu. rech.

ne nazadnje tudi kontroverzna. knobbed ware). sht. ceramica a protuberante. Njegove sunke je bilo kaj kmalu mogoche chutiti skoraj po vsem vzhodnem sredozemskem obmochju.Lucijan Vuga vsebuje nekatera poglavja. zachelo veliko preseljevanje. ki so zhiveli na severu Grchije (na obmochju Pinad?). n. Mogoche je trashko prodiranje okoli leta 1200 pr. vojshchaki s sulicami. i. Iliri so pritisnili na Trachane. Mnenje. kot je svoj chas domneval W. Dörpfeld. pripomoglo k porushenju Troje VIIa. Zdruzheni z ilirskimi elementi. medtem ko so se prebivalci Grchije preselili she bolj na jug. kjer je premik enega ljudstva pod pritiskom drugih prisilil blizhnja ljudstva. lonchevina s shtrlinami. tisochletja pr.H.« Iz tega je videti.htm[16. dorski vpliv se je razshiril na obsezhno podrochje.. da so se odselila. nad katerim so imeli monopol Hetiti. zaradi tega je tako mikavna in privlachna. tako da je na evropskih tleh ostala za njimi le skromna sled (to so "Brygi"). ki jim je potrebno jasno dolochiti avtorja. sht.: po dolgem obdobju stalne naseljenosti so indoevropska ljudstva. ki izvira iz makedonskega in trashkega okolja ter predstavlja razpoznavni znak tiste kulture. Migracija Protoilirov in drugih plemen proti jugu se je odrazila na sosednjih ljudstvih: Trachane je potisnilo na vzhod. Rezultat dorske migracije je bila popolna sprememba skupin in rodov v notranjosti Grchije. je zgolj domneva. i. 1989. Bologna. sht. she vedno prepolna iskanja in hipotez. Hermann Bengston (Griechische Geschichte: von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit. ime Dorieis je okrajshava za dorimahoi. izboklinami (Buckelkeramik.. da so hotela ta ljudstva dobiti v posest zhelezo. ki se je http://www. V sploshnih potezah smo pricha ponovitvi dogodkov. Navedimo le nekaj znachilnih primerov. in od tam she naprej celo na Kreto in na Sporade.. Razlogi za ta premik she danes niso pojasnjeni. v dorski svet. premaknjena iz nekega sredishcha nemirov in nereda. kako zapletena je ta snov. "dorska selitev". sht. Beck'sche Verlagsbuchhandlung. str. ki so se odvijali v zachetku II. je odprl novo obdobje v grshki zgodovini in je zakljuchil indoevropeizacijo Grchije. na Peloponez. n. She enkrat so se prvi migracijski valovi sprozhili na ogrskih ravninah. Tudi migracijo vechje skupine Italcev na apeninski polotok si lahko razlozhimo z mnozhichnim pritiskom Ilirov. t. ne pa Troje VI. Njihov premik na jug. Pre­ dniki Ilirov in druga ljudstva so bili v drugi polovici II. Prisotnost nekaterih elementov iz starejshih jezikov v dorshchini nam daje misliti na vdiranje Indoevropejcev v zachetku II. L'Antica Grecia dalle origini all'ellenismo. tisochletja potisnjeni proti jugu. Pritisk trashkih plemen je prisilil Frigijce k umiku. ki se je zachela skoraj sochasno v vsem Egeju. V zgodovini civilizacije veliko preseljevanje pomeni jasno razmejitev med bronasto in zhelezno dobo. zlasti v Argolidi in kasneje tudi v Laokoniji. od Ogrske do meja Egipta. S Trachani prodre v Malo Azijo tudi t. proti Mali Aziji. Na koncu tega obdobja postanejo Dorci prevladujochi element na vzhodu in jugu Peloponeza. München. 45-52) pishe: »V Sredozemlju se je pred letom 1200 pr. tisochletja pr. Toda poleg zhe znanih hipotez se tudi v zadnjih letih pojavljajo novi poskusi. n. n.2010 10:14:37] .revijasrp. Il Mulino.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. C. 1977. od italskega polotoka do Mezopotamije. poleg tega pa she na Dorce.. spet spravila v gibanje svetovno zgodovino.11. so potem nashli novo domovino v Meziji na zahodni anatolski planoti.Slovani in Anti .

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

razprostiralo od Peloponeza chez Egej ter doseglo Anatolijo... Gledano z vidika svetovne zgodovine, ima invazija trashkih plemen v Malo Azijo she vechje posledice kot pa vdor Dorcev in severozahodnih Grkov v Helado. V Anatoliji je kmalu po letu 1200 pr. n. sht. vrtinec velikega preseljevanja unichil hetitsko kraljestvo, ki je trajalo skoraj petsto let. Kot vidimo stvari danes, je precej znamenj, da so hetitsko kraljestvo unichila "ljudstva z morja". To velja tudi za mesto Ugarit (danes Ras Shamra, predmestje Latakije v Siriji), kot nam dokazujejo pred kratkim v njem odkrite glinaste ploshchice. Da je propad hetitskega kraljestva povezan z gibanjem "ljudstev z morja", je izprichano tudi iz napisa Ramzesa III. (arheoloshko najdishche Medinet Habu ob Nilu): "Od Khatov naprej se nobena dezhela ni mogla upirati njihovim vojskam: Kedi, Karkemish, Arvad in Alyshija so bile unichene..." Posledica velike egejske selitve je bila korenita etnichna sprememba starega sveta. Hetitsko kraljestvo je izginilo, vendar je njegova civilizacija prezhivela stoletja v majhnih drzhavicah severne Sirije in v notranjosti Anatolije. Konchno v XII. st. pr. n. sht. iz teh rushevin vstane Tiglatpilesar I. in ustanovi srednjeasirsko kraljestvo, ki se med razshirjanjem proti zgornjemu Evfratu spopade s Frigijci. Obenem pa se razcvetajo predvsem fenichanske mestne drzhavice. Med letoma 1000 in 800 pr. n. sht. so Fenichani v Sredozemlju zapolnili vrzel, ki je nastala po padcu Krete in izginotju Ahajcev. Skupaj z njimi, na istem morju, so se pojavili Etrushchani, ki so odshli priblizhno v istem chasu z egejskih obal (morda iz Mezije) in prispeli v Italijo tam, kjer je danes Toskana, v dezhelo, ki se bo po njih imenovala Etrurija. Spricho njihove povezanosti s kulturami Vzhoda, so presadili na Zahod del vzhodne civilizacije. Posamezne skupine so verjetno zaostale v Egeju, na primer na otoku Lemnos.« In na str. 88 Bengston dalje pravi: »Veliko ugodnejshi pogoji za kolonizacijo so bili na Zahodu. Tod ni bilo neke velike politichne sile, kot je bilo na Vzhodu asirsko kraljestvo; italska ljudstva, med seboj neslozhna in kot Etrushchani prihajajocha z Vzhoda, pa so bila popolnoma odprta za trgovino in za grshko kulturo. Kolonizaciji sta botrovala gradnja chedalje vechjih ladij ter naposled poznavanje zemljepisa zahodnega sveta, ki so ga kopichili grshki morjeplovci vse od konca mikenskega obdobja... Med helenskimi kolonijami na zahodu ni bilo nobene, ki bi se lahko merila s Kumo (Kyme), prvo halkidishko (Chalcidis, Halkis na grshkem otoku Evbeji) kolonijo; ta je verjetno prenesla halkidishko abecedo ne le Etrushchanom, ampak prek njih tudi Rimljanom, saj to lahko zaznamo she danes, ko preberemo X kot "ks" in ne na grshki nachin kot "kh".«

André Martinet (Des steppes aux oceans. L'indo-europeen et les "Indo-européens", Payot, Paris, 1986) v poglavju Ob zori zgodovine pishe: »Koncu II. tisochletja pripada tudi gibanje, imenovano "gibanje dolgih mechev", ki se zachenja na severu in sega chez vso Evropo do Balkana. Domnevno je seglo tudi onkraj Sredozemlja, vse do Palestine, kjer so se potem izoblikovali Filistejci. Drugi opozarjajo na mnenje V. Georgijeva v Introduction to the history of the Indo-European languages, da je treba postaviti ta selitveni val precej bolj dalech v preteklost in pomisliti na Pelazge, najstarejshe prebivalce Grchije, ki jih nekateri imajo za najstarejsho indoevropsko predhodnico.«

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

V Malo Azijo so chez Kavkaz prishli Indoevropejci, imenovani Anatolci, in v posebnem delu so to Hetiti, ki so vzpostavili zelo tesne stike z Mezopotamijo. Lahko si mislimo, da so shli IndoIranci, od katerih so nekateri pustili sledove v Mali Aziji, po isti poti, cheprav z dolocheno zakasnitvijo. Jezikovna preuchevanja pa kazhejo, da so predniki Grkov in Indo-Irancev dolgo zhiveli v tesnem stiku. Poleg tega, che uposhtevamo, da so se v zgodovinskem chasu iranska ljudstva pojavila v stepah severno od Chrnega morja in tudi na zelo oddaljenih azijskih podrochjih ter so bila v zelo odmaknjenih chasih sosedje Ugro-Fincem, zagotovo na mejah Sibi­ rije, postane legitimno vprashati se, ali ni mogoche domnevati nekega vala, ki je shel po razlichnih poteh na vzhod in zahod od Chrnega morja vse do obeh obal Kaspijskega jezera ter se konchno stekel v Iran in v dolino Inda. Ta preseljevanja so povzrochila velike premike na vsem obmochju Sredozemlja. Ob koncu II. tisochletja pr. n. sht. se pojavi obred sezhiganja mrlichev z naknadnim zakopavanjem zhar na t. i. zharnih poljih. Taka polja najdemo na severnih ravnicah, v Luzhici, a tudi v severni Italiji z villanovsko kulturo, ki se razshirja iz Emilije. Veliko stoletij pred villanovsko kulturo je zahodneje od nje obstajala kultura terramare. Nekoliko severneje se nahaja t. i. atestinska kultura Venetov. Vse te kulture pripisujejo ljudstvom z indoevropskimi jeziki. Ljudstva terramare so se prva premaknila proti jugu: lahko jih imamo za prednike Latincev. Ko so se Villanovljani podali vzdolzh Apeninskega polotoka, izogibajoch se Etrushchanom, so jih poznali kot Umbre, Sabince, Oske, Samnite, ki vsi pripadajo eni, dobro opredeljeni jezikovni skupini. Veneti, ki so jih dolgo enachili z Iliri, so po jeziku precej podobni Latincem.. Gledano z vidika kulture, se Villanovljani ne razlikujejo veliko od Etrushchanov, ki so zgodovinsko locirani v Toskani, torej bolj na jugu. Vendar pa je med njimi velika jezikovna razlika, saj etrushchina brez najmanjshega dvoma ni indoevropski jezik. KDO JE BIL GIUSEPPE SERGI? Res je treba nekaj vech rechi o Giuseppu Sergiju. Leta 1922 je fashizem v naskoku zavzel Rim in uvedel diktaturo. Chedalje bolj je zatiral vse neitalijansko; osnova nabuhlega nacionalistichnega "creda" je bil vechni Rim. Ena poglavitnih nalog, ki jo je Mussolini vselej in ob vsaki prilozhnosti vsiljeval, je bila obnovitev rimskega imperija. Italijanski kralj je po zavzetju afrishkih kolonij postal she imperator, uvedeni so bili rimski pozdrav z dvignjeno roko in drugi atributi rimske imperialnosti. Zakonsko predpisano je bilo tudi rimsko shtetje let, ki se je zachenjalo z letom fashistichnega pohoda na Rim, ki naj bi bil vechen, kot bo vechen novi, fashistichni rimski imperij. V takem vzdushju je prof. Giuseppe Sergi leta 1926 objavil svoje delo Le prime e le piu antiche civilta (Prve in najstarejshe civilizacije). Sergi je bil rojen v Mesini na Siciliji ob Mesinskem prelivu 20. marca 1841. To je prastaro kulturno in trgovsko pomembno mesto, ki so ga ustanovili Grki zhe v 8. st. pr. n. sht., z univerzo iz leta 1549. Mnogim je Mesinska ozhina, ki povezuje Jonsko s Tirenskim morjem, bolj znana po Scili in Karibdi, saj je med otokom in celino komaj 3,5 km shiroka, skozi njo pa teche mochan morski tok s shtevilnimi vrtinci, kar je burkalo chloveshko domishljijo, da so nastali shtevilni miti o nevarnostih, ki prezhijo na mornarje in potnike. V takem okolju se je oblikoval mladi Sergi, ki se je komaj devetnajstleten pridruzhil Garibaldiju v Milazzu, od koder se je veliki revolucionar odpravil s tisocherico rdechesrajchnikov
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

v juzhno Italijo, kjer je zbral kmechke upornike in od tam nadaljeval svoj znameniti pohod zedinjenja Italije. Sergi je bil po svoji osnovni izobrazbi antropolog in je sprva na liceju predaval filozofijo ter grshko knjizhevnost, dokler ni prevzel stolice za antropologijo na univerzi v Bolo­ gni (1880), nato pa she v Rimu (1884 - 1916). Vendar je ob antropoloshkih raziskavah spoznal, da mora problematiko zajeti shirshe, zato se je lotil indoevropske filologije, s tem pa je nujno moral sechi na podrochje prazgodovine in zgodovine. Bil je izredno razgledan in svobodomiseln, veliko je objavljal, zapustil je nad 400 del in tako sodi ne le med pomembne italijanske zgodovi­ narje in antropologe, marvech med pisce shirshega podrochja chloveshkega ustvarjanja. V vech knjigah je razgrnil in utemeljeval svoja dognanja, ki so v marsichem odstopala od takrat in she danes uveljavljenih zgodovinskih teorij, med katerimi so tudi zelo izstopajoche tiste, ki govorijo o naselitvi in razvoju ljudstev v Italiji. Nekatere stvari bomo navedli v tem poglavju, druge pa v nadaljevanju. Za obseg in predmet tega pisanja naj se zadrzhimo pri Indoevropejcih v Italiji. Te je Sergi obdelal z antropoloshkega, arheoloshkega, zgodovinskega in lingvistichnega stalishcha, ni se omejil zgolj na en vidik, saj opozarja na premajhno multidiscplinarnost (Arii e Ita­ lici, Fratelli Bocca Ed., Torino, Milano, Roma, Firenze, 1898, str.13-14): »Osrednji razlog, ki povzrocha zmedo in s tem napake pri sintezi, kot je mogoche zlahka ugotoviti, je v tem, da se to hoche storiti na osnovi arheoloshkih dosezhkov; ena stroka ne more dati vech od tistega, kar raziskuje, in siliti jo, da prestopi meje, znotraj katerih mora naravno ostati, pomeni napeljati jo k zgreshenim ugotovitvam. Lingvistika ne more biti etnologija ne antropologija ljudstev ter jih rasno razvrshchati, saj se jeziki izgubijo, se nauchijo ali spreminjajo; arheologija ne more obrav­ navati ne narodnosti ne antropologije, saj poznamo preprost in sploshno znan nachin, ki omo­ gocha prenashanje kulture in njenih izdelkov: trgovino; tej je treba dodati invazije, kolonizacije in tuja osvajanja. Antropologija ne more govoriti o kulturi ali jeziku, saj preuchje le telesne znachilnosti ljudstev in njihovo razshirjenost. Vendar che vse te stroke na koristen nachin povezhemo, che dosezhke enih zdruzhimo z dosezhki drugih, che se v kompleksni raziskavi, ki zajame lingvistichna, arheoloshka in antropoloshka vprashanja, tri stroke pri tem med seboj ujamejo ter dopolnjujejo, potem pridemo do rezultatov, ki so blizu resnici in so sprejemljivi. Na nesrecho... ni vselej tako.« Kot smo zhe povedali, je bil Sergi antropolog, lingvist in arheolog, torej je zdruzheval vse tri potrebne discipline, ki so pristojne za verodostojne sklepe (n. d., str. 135-153): »K srechi med mnogimi razlichnimi obichaji in izdelki, ki so jih arheologi natanchno preuchili, obstaja dvoje nespremenljivih dejstev, ki nam lahko sluzhita kot chvrsti oporni tochki za razmishljanje in postavitev zgodovinske zgradbe: gre za razliko med znachilno arijsko vrsto pokopa z upepelitvijo in mediteranskim skeletnim pokopom ter arijsko in italsko obliko lobanj, ki se med seboj zelo razlikujeta. Ti sprejeti in ustaljeni dejstvi nas pripeljeta do odgovora o etnoloshki pripadnosti. Mediteranska rasa je vdrla in zavzela pretezhni del Evrope od vzhoda do zahoda, in prvo prebivalstvo Italije sta bili veji iste rase, z etnichnimi imeni Ligurijci in Pelazgi. Ostali drugotni in maloshtevilni etnichni elementi so se pomeshali med njimi in niso spremenili prvotne antropoloshke enotnosti. Ligurijci in Pelazgi so imeli skupne temeljne telesne znachilnosti, drugotne razlike lahko zanemarimo, saj so iz shtevilchne rase, ki izvira od drugod in so dozhiveli spremembe ter delitve zaradi razlichnih vplivov, ki pa ne sodijo v to razpravo.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

Kazhe, da so ti poseljevali celoten Apeninski polotok, vkljuchno s Padsko nizhino... V 16. st. pr. n. sht. je v Sredozemlju cvetela velika kultura, ki jo imenujemo mikenska ali egejska, ker je bila bolj razvita na vzhodnem delu, zlasti v Egejskem morju, najprej pa so jo odkrili v Mikenah, mestu Pelazgov. Takrat je tudi Italija zajeta v to civilizacijo, mogoche pa so bila njena severna obmochja in dolina Pada manj razvita ter skupaj z ostalo Evropo she v neolitiku. V tej Padski nizhini, tako kakor v Shvici in drugih delih Evrope, so nastala objezerska bivalishcha ter most­ ishcha na mochvirnatem zemljishchu, postavljena tam, kjer so v nashih chasih nashli terramare iz kasnejshe bronaste dobe. Pri teh gradnjah ni opaziti nobene prekinitve... Toda niso bila naseljena le mostishcha, marvech tudi jame... Ligurijci in Pelazgi so bili prvi prebivalci Italije; kazhe, da so Ligurijci naselili Padsko nizhino in zgradili mostishcha... Ob zori civilizacije kovin, ko so se z vzhoda valile trume ljudstev z drugachnimi telesnimi znachilnostmi, vsaj deloma z bronastim orozhjem, divja in kruta. Ta ljudstva so preplavila Evropo in se stalno naselila povsod tam, kjer niso naletela na prevelik odpor. Podredila so si staroselce in jim vsilila svojo civilizacijo ter jezik; schasoma so se tudi pomeshali med seboj. Obichaje in jezik imajo razlichne od prvotnih na tistih ozemljih: upepeljujejo mrliche ter pepel pokopljejo v preprostih zhganih ali na soncu sushenih glinastih vrchih; prejshnji prebivalci pa so skeletno pokopavali v grobove, v podzemnih jamah ali v gomilah. Te preseljevalne trume so zelo verjetno prishle iz Azije, toda preden so se premaknile v srednjo Evropo, so se morale ustaviti v vzhodni, v Rusiji, od koder so se premikale v valovih, v skupinah proti osredju in jugu, morda izmenoma, tako da so eni prishli na zahod, drugi na sever Evrope. Te selitve so morale dolgo trajati, che uposhtevamo obsezhnost ozemlja, ki so ga zavzeli, in moralo jih je biti izredno veliko... Kot izhaja iz kasnejshe zgodovine o najstarejshih selitvah in sedanjega zemljepisnega stanja, so morale biti tri glavne skupine te azijske rase, med seboj razlichne le po jeziku, brez dvoma tiste, ki predstavljajo Protokelte, ki so morda prvi prodrli v srednjo Evropo in se potem razshirili po njenem zahodu, nato Protogermane in Protoslovane... Germani, Kelti in Slovani imajo enake variante lobanj, obraza in telesnih znachilnosti, razlikujejo se le po jeziku... In arijci so imeli enake antropoloshke znachilnosti, kot jih imajo danes Kelti, Germani in Slovani...« Vendar pa je pred njihovim prodorom v Evropo na tleh Nemchije zhivelo prav tako mediteransko ljudstvo, kot so bili na Apeninskem polotoku Italci; vdor arijcev jih je v Nemchiji potisnil proti severni Nemchiji in v Skandinavijo, v Italiji pa proti jugu, nekako do Tibere. V neolitiku in eneolitiku je Evropa dozhivela arijsko invazijo, ki je pomenila tako preseljevanje ljudstev, kakrshnega she ni bilo. V Italijo so arijci prodirali iz dveh smeri: chez osrednje Alpe, morda chez Brenerski in Gotardski prelaz, ter chez vzhodne Alpe. Slednja je verjetno nekoliko kasnejsha od keltske, ki je zhe imela svoj prostor v Lombardiji; v Felsini (kasnejsha Bologna) si je ustvarila svoje sredishche, saj se niso ustavili v spodnjem porechju Pada. To so bili Umbri, ki so zavzeli vzhodni del jadranske obale, segli chez Apenine na zahodni del, tja, kjer je she danes Umbrija, cheprav so jih od tam kasneje nagnali na novo prispeli Etrushchani. Umbri so prishli do Lacija, kjer jih je Tibera delila od mediteranskih Latincev, zhivechih na levem bregu, in z njimi so se zacheli spajati. O tem prichajo antropoloshke raziskave, ki za prvi chas po ustanovitvi Rima, za obdobje kraljev, ugotavljajo dvoje etnichnih elementov: arijce in mediteranske Italce.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

vendar pa velja za obe podrochji. da je v neolitiku in eneolitiku prodrlo v severno in srednjo Italijo novo ljudstvo. ki so bili Indoevropejci. Vendar pa Etrushchani niso zasedli Veneta! Sergi je sam raziskoval. Umbrom je ostalo le majhno ozemlje. n. To je preprosta razlaga dejstva. in Etrushchani so jih v zachetku pustili pri miru. da se z naselitvijo Etrushchanov ni bistveno spremenila antropoloshka sestava na tistem ozemlju. v Certosi pri Bologni ipd. n. tisti. da niso shli chez Tibero. o tem ni najmanjshega dvoma. ki jih razpoznamo po sodobnih etnichnih imenih: Kelti. arijsko-indoevropske in italsko-mediteranske. zato nastop Etrushchanov pomeni.11. Latinci so si na desnem bregu Tibere ustanovili mesto. Natanchne raziskave so namrech pokazale. ko so Etrushchani prodrli na sever. Sedaj je pomembno dognati. ki so jo prinesli s seboj na zasedena italska ozemlja. ob kateri pa so na desnem bregu postavili svoje mesto Vejo. ki so jih pred prihodom Etrushchanov podjarmili Umbri. Vendar pa so pred tem Etrushchani dozhiveli svojo zlato dobo in dolga stoletja obvladovali dobrshen del Italije ter Tirensko in Jonsko morje. na tirenske obale ter si postavili svoja prva primitivna mesta. arijska. pravi Sergi. za katero vejo arijcev gre. n.. ter prishel do jasnega sklepa. ki je s stoletji narastel v imperij in konchno unichil tudi Etrushchane. nastala iz prvotnih Mediterancev in kasnejshih Indoevropejcev. da jih lahko razdelimo na tri glavne veje. Na levem bregu je tako ostala manjsha skupina mediteranskih Italcev. staroselski element. sht. Pri tem je zanimivo. pr. tam se ponovno pojavijo skeletni grobovi. in dobesedno zapishe: »Ta tuja ljudstva so bili arijci. vse do prihoda Etrushchanov in ustanovitve Rima. Podoben polozhaj je mogoche najti v primitivnem Rimu.Lucijan Vuga Toda prihrumel je vihar – Etrushchani so vdrli v Italijo konec 8 st. toda ti so prishli iz vzhodnega Sredozemlja in so iste rase kot prvotni prebivalci. da Sergi sploh ne omenja Romanov. Od tega trenutka naprej zachenja peshati vladavina tega ljudstva in konchno povsem ugasne v 5 st.« Bralcu tu ne sme uiti. ti so res etrushchanski. za slednje she posebej. preshli Apenine. osvobojena umbrijske nadvlade. v nichemer ne razlikujejo od zanesljivo ugotovljenih etrushchanskih. o chemer prichajo grobishcha v Marzabottu. da bi bistveno spremenili antropoloshko sestavo prebivalstva. da se okostja iz predumbrijskega in predetrushchanskega obdobja. Spopadali so se z Umbri. torej prava italska. povzel pa je tudi rezultate drugih arheologov in antropologov. To je bila usodna napaka. tj. med slednjo so pomeshane prvotne italske in nove etrushchanske znachilnosti. ampak za njegovo sistematichno razvijanje zamisli. indoevropsko ljudstvo. mediteranski element. arijci. Germani in Slovani. zasedli umbrijsko trdnjavo Felsina in zasedli precejshen del Padske nizhine.Slovani in Anti . pr.htm[16. je naravno moral prevladati prvotni italski etnichni. vendar so bili prekratek chas na tem ozemlju. z etrushchansko okupacijo Felsine. etrushchansko in rimsko. Med izkopaninami je najti nove etnichne elemente. ki so ga zasedli. Sergi opozarja.revijasrp. Sedaj nam ostane. ki se bo odtlej imenovalo Etrurija.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da najdemo v et­ rushchanskih grobovih okostja dveh ras. Ko je arijska nadvlada nad Lacijem tako naglo ugasnila. da sta se po dolgih stoletjih srechali ljudstvi iste mediteranske rase. kateri arijci so zasedli tisto ozemlje. pr. Toda katerih? http://www.2010 10:14:37] . jih premagali in zavzeli njihovo zahodno ozemlje. da prevladuje italski. ki je obvladovalo ta prostor nekaj stoletij. sht. tako glede na njihove telesne znachilnosti kakor glede civilizacije. da natanchneje opredelimo tisto arijsko. pri tem pa ne gre za spodrsljaj. Nastal je Rim. ga utrdili in chedalje bolj shirili. dobro je znano. da teh sploh ni in so zgolj lokalna tvorba. umbrijska oblast je popolnoma prenehala nekako v 5 st. sht.

Antichni pisci in Rimljani so poimenovali kot Ilire mnoga ljudstva. Lombardiji.revijasrp. je prishel do sklepa. glede na podatke o vdorih Galcev v Italijo. Toda potem ko je dodobra preuchil vsa dejstva in najdbe. od Bologne do Hallstatta. Tradicija nam sicer sporocha she mnoge druge stvari. XIII.« Kdaj pa so prishla ta ljudstva v takem shtevilu. obenem pa ugotavlja zhalostno dejstvo. da bi lahko poselila Padsko nizhino. so kosti unichili ali zavrgli kot nepotreben balast. so to Umbri s svojo enovito civilizacijo ali oni drugi. kjer so meshanci. na severni in juzhni del. Archivio per l'Antropologia. da so le zanesljiva. st. Nemalokrat je to bila po­ sledica zanichevalnega odnosa zgodovinarjev do arheologov. che odmislimo nekaj sporadichnih primerov in izvzamemo obmochje same Ligurije. ki je v tem regionu izginila. Che so bili Ligurijci Mediteranci. ochitno izhaja. da so staroselci skeletno pokopavali.11. mediteranska ljudstva? Tudi Sergi je kot drugi sprva pomislil na 4.« Tako pravi Sergi. dolina Tibere priblizhno ustreza tej meji. in tistimi. da imajo Piemontijci. za Istrane in Venete je recheno. Sergi: Liguri e Celti nella valle del Po. d. da izhajajo v celoti ali delno iz Ilirov. zajetimi na velikem obmochju civilizacije zgodnje zhelezne dobe. ki so jih opravili drugi. Sergi nadaljuje (Arii e Italici. (str.Slovani in Anti . Slovani so http://www. po kateri lahko razdelimo Italijo na dva jasno lochena dela.. d.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Temu bi lahko kdo oporekal. kazhejo drugachne znachilnosti. ko so odprli kakshen grob. ki so imeli v davnini mnoga in drugachna imena. to pa ne omogocha nikakrshnega natanchnejshega in zanesljivega preuchevanja.htm[16. vendar jih v glavnem poznamo kot Sabelijce? Na to vprashanje nam daje odgovor antropologija. che obravnavamo njihovo obliko okostja. 71): »Kakshne so bile telesne znachilnosti teh prvotnih prebivalcev terramare v Piemontu.). Iz mojih raziskav (G. je moral priti zhe v zgodnji bronasti dobi. Vach. Na tem obsezhnem ozemlju danes prisotni antropoloshki elementi so v celoti ali prevladujoche slovanski. chesar ne razumejo. ker je po njihovem tezhavno. najdemo potrditev za etnichno sorodnost tudi med modernimi prebivalci. ki se razteza tudi onkraj Alp proti severu ter sega na vzhodu do Donave in nizhje spodaj do Bosne in Hercegovine. str. n. 164-166): Che k temu dodamo nasha antropoloshka opazhanja. To je torej druga rasa od mediteranske. V. Sarajeva ter od Bologne do Albalonge na jugu. da je bilo v pionirskem obdobju arheologije unichenih veliko okostij. ki zhive na podrochjih zunaj Italije. razen redkih izjem. chetudi jih ne bo veliko. Vendar danashnji prebivalci Padske nizhine. ki prekinjajo povezanost dveh regij. Sergi namrech ugotavlja (n. novinci pa sezhigali mrliche. In kdo so pravi Italci. chesh da so se lahko med seboj pomeshali s prishleki. str.2010 10:14:37] . 1883) in tudi iz tistih. Emiliji ter v Venetu. vchasih so jih zgolj spravili na kup in shranili v kakshnem muzeju. Lombardijci in Emilijanci keltske znachilnosti. str. kot je lepo oznachil Goethe: Ljudje so navajeni zanichevati vse. vendar je velika vechina slovanska. so morali biti podobni drugim po Sredozemlju. Toda to velja za severno Italijo. sht. ki so dospela do Jadrana. glavni naselitveni val. eni in drugi so si skoraj enaki. 84): »Obstaja torej jasna in natachna delitev med Umbrijci in ostalimi italskimi skupinami. Firenze.. pr.. so tisti na severu ali oni na jugu. ki je odplavil mediteranske Ligurijce.Lucijan Vuga Sergi se vprasha (n. Danes so ti prebivalci pomeshani. To je podrochje civilizacije zgodnje zhelezne dobe. da so nadomestila prejshnja primitivna. Slovani so Chehi. Vendar nam tu pomaga obichaj. ki jih tu zanemarjamo in se oslanjamo zgolj na dogovorjena dejstva. nergajo nad dobrim in lepim. cheprav najdemo tu pa tam otoke prebivalcev. da tista doselitev ni bila niti trajna niti shtevilchna. 157): »Videli smo jasno opredeljeno obmochje na italijanskem vzhodu. Veneti pa znachilnosti Slovanov (podchrtal L.

podobnimi onim v Golasecci in v Franciji. 1877). Helbig. Che so torej sodobni pripadniki Slovanov potomci starega arijskega ljudstva. vendar razumljivo in sprejemljivo za oznachevanje slovanskega rodu. Ta imena so le poimenovanja za frakcije nekega rodu. Notizie degli scavi. Kelti na zahodu in Slovani na vzhodu. plemen. n. Res so med 4. Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. da je bila od treh poglavitnih arijskih vej Italija delezhna v najstarejshih obdobjih vdora dveh od njih. ki je tam zhivelo zhe od davnine. enako kot tudi danes. Torej je tudi mogoche. da stara etnichna imena. v Srbiji ali na Hrvashkem (tu je koristno primerjati delo Rudolfa Virchowa: Zur Craniologie Illyriens. drugich so vdrli she vedno pred zgodovinsko dobo ter zapustili ostanke v Golasecci in drugod v blizhini ob Ticinu. zasedli kolishcha in terramare prejshnjih mediteranskih prebivalcev – Ligurcev. imenujemo te prednike Slovane.htm[16. ki so bili odcep arijske veje. vdrli Kelti kot povratno (retrogradno) gibanje z zahoda proti vzhodu. v Istri. kjerkoli se zhe nahaja. niti ni mogoche opaziti razlik ali podobnosti telesnih znachilnosti dveh arijskih vej. Sulle scoperte del fondo Baratola. kot so to delali na Cheshkem. http://www. vendar ta invazija ni mogla spremeniti prebivalstva. Vendar so me nova in najnovejsha preuchevanja bolj preprichala. Die Veneter und ihre Schriftdenkmaler.Lucijan Vuga prebivalci Kranjske. zgrajenih po njihovih obichajih na vrhovih vzpetin s kamnitimi obzidji. sem menda omenil. da so imeli Kelti le majhen vpliv na Italce. in veliko shtevilo Slovanov je tudi v sami Istri. kot so bili Iliri. kar lahko zaznamo v obdobju imenovanem La Tene. Inst. pripadajo Veneti po svojih telesnih znachilnostih slovanski druzhini.2010 10:14:37] . ki sklepajo le na osnovi ozkih in enostranskih pogledov. kar je v resnici novejshe ime. zavzeli so venetsko ozemlje in dospeli vse do doline Tibere. saj se le malo razlikujeta in sta v bistvu identichni. Prakelti so prishli med vsemi arijci prvi in zavzeli Padsko nizhino. Slovani so v Bosni in Hercegovini. tako kot so she danes na velikih obmochjih. preden je to postalo etrushchansko. che je res.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Prakelte in Praslovane. Akademie der Wissenschaften zu Berlin. In che dobro premislimo. na Cheshkem. kot izhaja iz Brealovih opazhanj na evgubinskih tablicah. 377 in naprej) o venetskem jeziku iz napisov v Este. vedno med seboj v stiku. Prakeltov in Praslovanov. in 3. Praslovani ali Iliri so vdrli v Italijo s severovzhoda. Torej nam je arheologija bolj kot antropologija. ki jih zasedajo. Shtajerske in Koroshke. 1882. ki je zasedlo opisana obmochja izven Italije in je prishlo v Italijo z Veneti in drugimi plemeni ter dospelo vse do doline Tibere. Moramo vedeti. Bull. st. ni imel nichesar skupnega s keltshchino..Slovani in Anti . kot je jasneje razvidno iz prej omenjenih arheoloshkih odkritij. da so bili Umbri Praslovani in ne Prakelti. 1888. da njihov jezik. pr. sht. ne dolochajo rase. rodov in podobnega. kot smo imenovali Prakelti prednike Keltov. o tem nam prichajo grobishcha s kamnitimi obrochi.revijasrp. Praslovane. Ghirardini. Ko sem ob neki drugi prilozhnosti obravnaval ta vprashanja. Ti moji sklepi se ujemajo z nekaterimi Paulijevimi ugotovitvami (Pauli. Keltov in Slovanov. K. ki ga danes s sploshnim izrazom imenujemo Slovani. prve na zahodu in druge na vzhodu. da na umbrijskem ozemlju niso prispevali k preoblikovanju primitivnega jezika Kelti ali Prakelti. vsaj v vechini. Roma. str. omogochila spoznati neko vse do danes pri nikomer omenjeno dejstvo (cheprav so nam podatke o tem dajali vsi arheologi in raziskovalci starih chasov). imenovanih evganski. na nejevoljo tistih. da najdemo dve arijski veji. Spustili so se v osrednjo Italijo in zavzeli del etrushchanskega ozemlja. mar­ vech Praslovani. Zanimivo in zgovorno je dejstvo.11. kjer so na ozemlju Faliskov zapustili ostanke svojih mest.

krog.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. tam pa. z obmochja. da ti niso bili Italci. mediteranska in je bila. med katerimi najdemo Egipchane. ki je ostal nespremenjen.revijasrp. beseda bretonskega ali velshkega izvora. ki ni imel prav nichesar skupnega z arijskim. kot poskusham storiti. Zamislili so si grshko-italsko-arijsko ali grshko-italsko-keltsko ljudstvo. ampak jezike. ki se je oddvojilo na locheno evropsko obmochje.11. ki jih danes imenujemo keltski ali slovanski. in je. cheprav so ti Italcem tuji. natanko Prakelti in Praslovani. so jeziki morali biti istega tipa kot tisti. ni mogoche spregledati. ki so morali biti istega tipa. ki jo je zavzela v pradavnini. obstajajo znamenja. ki trmasto trdijo in podpirajo italskost arijskih priseljencev. Che so arheoloshki spomeniki. ki sem jih preuchil in primerjal z drugimi. da so bili arijci. L. Iz vsega. Iz istih dejstev izhajajo zadnje potrditve. d. na katerih je vodoravno polozhena shirsha kamnita ploshcha. tem pa slede sloviti arheologi in zgodovinarji. ni pa iz­ ginil. v drugi zend. lega in crom. ploshcha. torej iz prvotnih in izvirnih jezikov. kot sem dokazal. govorjeni v Egiptu. kar sem razlozhil. sestavljeno iz monolitov. Libijce in Iberce. zhenska oblika od crwm = kriv.171 in naprej): »Temeljna napaka jezikoslovcev in arheologov. kako malo so utemeljena razmishljanja tistih. Che je bila rasa. kjer so se bolj nakopichile mnozhice priseljenih Praslovanov. odprla ochi in se bodo preusmerili k drugachni interpretaciji dejstev o izvoru razlichnih oblik jezikov arijskega tipa. vdrlo v Grchijo in Italijo ter prineslo nova. izoblikovana in chista jezika – italski in grshki. ki jo na nesrecho podpirajo jezi­ kovne avtoritete.Lucijan Vuga to. ki so prodrli v Italijo. Tam. da jim bo reshitev arijskega problema v Italiji s pomochjo antropologije. razporejenih v krogu. V. Arii e italici. skala. ochitno izhaja. da ti arijci niso prinesli s seboj italskega jezika. To je huda napaka.« Sergi je torej snov obdelal s stalishcha antropologije in arheologije pa tudi lingvistike. ki so se spustili v dolino Arna in Tibere ter postavili svoja mesta po etrushchanskem in rimskem obichaju. so prinesle svoj jezik. tretjino vseh prebivalcev. da niso bili prebivalci terramare. llech = kamen. Tam imamo take oblike bivalishch teh arijcev oziroma Prakeltov ali Praslovanov. ki jim nekritichno sledijo. Podobno so si umislili neko azijsko arijsko ljudstvo.htm[16.2010 10:14:37] . da so bili arijci med prodiranjem v Evropo zhe razdeljeni na ljudstva z razlichnimi. str. kjer arijci predstavljajo Prakelte in Praslovane. je. kjer naselitev ni bila tako mnozhichna in so predstavljali le del. kar ti vsebujejo. razdeljena na vech ljudstev. kot je bilo v Umbriji. zhe izoblikovanimi jeziki. kot so tisti. kot so v Golasecci in Vetuloniji. Lacija in z obmochja Bologne potrjujejo te rezultate. ki je govorilo v eni veji sanskrt. ter izpeljani iz prakeltskega in praslovanskega. tako kazhe. krivulja. razen che nochemo poimenovati kot Italce tudi prednikov Chehov in vseh zahodnih Slovanov ter prav tako tudi prebivalce v Franciji. che antropoloshke grobne najdbe iz Etrurije. Libiji in na Iberskem http://www. Upamo pa. ampak ilirski ali praslovanski jezik. ni mogoche odpraviti. vchasih je sredi kroga she vechji kamniti steber (megalitna grobnica). ki nam prichajo. nedvomno z vech dialekti. V chasu teh arijskih vdorov je morala imeti Italija neki jezik. ni ne italski ne etrushchanski.: kromlek.Slovani in Anti . kjer najdemo cromllech (op. prazgodovinsko gradnjo v zahodnih in nordijskih dezhelah. je prvotni jezik prebivalstva utrpel spremembe. krov[?]). o tej temi navedimo she nekaj njegovih sklepanj (n. to naj bi bil Balkan.

in vsaka je imela. che najdemo kakshen skupni element med italskimi jeziki in etrushchino. da je razloge za to kaj lahko najti. Odslej bi morala biti naloga jezikoslovcev. To ni nov in izjemen pojav. ki je bila prav tako delezhna arijskih vdorov. verjetno v istem chasu. Mozhno je njihovo medsebojno meshanje. prvotnim. in je zato dozhivela tudi preoblikovanje svojega prvotnega jezika. zlasti v juzhni Italiji. che so jezikoslovci nashli skupne lastnosti med keltshchino in italshchino. skupaj z razlichnimi proizvodi obrti. ker sta bila jezika istega tipa. Prakelti in Praslovani. ne pa sprememb italskega jezika pod vplivom keltshchine. Domnevali smo zhe. ne gre za nakljuchje ali osamljen primer. da ne ishchejo med arijskimi jeziki le sorodnosti zaradi skupne fleksije. recimo tako. Arijska dominacija je bila omejena na severno in srednjo Italijo do doline Tibere.« Povzemimo: dve arijski veji sta prodrli v Italijo. tudi che so slednje imenovali Iliri. ki ga ne smemo spregledati: da so v italskih dialektih znatne variacije v glasovih in fleksiji. ki so istega antropoloshkega izvora. ampak tudi razlike. ki so vladali italskim ljudstvom v Padski nizhini in v osrednji Italiji. In she eno pomembno dejstvo je. tod je bil vpliv arijcev na Italce naravno mochnejshi in s tem tudi spremembe preprostejshe.. marvech za dru­ gim predhodnim jezikom.Slovani in Anti . ampak so povzrochili tudi spremembo jezika. ne pa zaradi nadvlade. tako bomo lazhe razumeli razloge. cheprav so zhiveli v lochenih skupnostih na istem ozemlju in so ohranjali svoje nacionalne obichaje. Seveda.. kot ga imajo drugi. torej hamitskega tipa..Lucijan Vuga polotoku. tudi jezik se je spremenil. tu se je jezik spreminjal le zaradi preprostega vpliva ali trgovine. ki so domnevili sorodnost med dvema jezikoma.htm[16. dovolj je primerjati umbrijski in oskovski jezik s staro latinshchino. In tako ni nich chudnega. do podzemnih jam v Kampaniji na jugu itd.. zato brez tezhav prodira med najbolj oddaljena ljudstva. ter da raziskujejo ne znotraj arijske vsebine. Torej je naravno domnevati. saj so sprejela pogrebne obrede upepeljevanja. Jezik je najnaravnejshi in najpreprostejshi nosilec komuniciranja med ljudstvi. Moja interpretacija pojasnjuje te odnose. Tako pa ni bilo v primeru Sabelijcev in vseh tistih. Podobno so prishli arijski predmeti med antropoloshko nearijsko prebivalstvo vse do Sibarov. zakaj Bréal ni nashel nich keltskega v umbrijshchini na evgubinskih tablicah. vendar na drugachen nachin. saj je potreben na vseh podrochjih posameznikovega ali druzhbenega zhivljenja. ki je bil jezik s posebnimi znachilnostmi.2010 10:14:37] . ki so zakoreninjene in trdozhive v najglobjih chloveshkih obchutjih. Prav etrushchina mora predstavljati ta prvotni jezik. medtem ko so se Prakelti zadrzhevali na zahodu od tega vzhodnega obmochja. ki so prebivali juzhneje od arijske dominacije. cheprav le delno. ki sem ga poimenoval mediteranski in so se od njega ohranili le nerazvozlani ostanki. da so Praslovani sledili smeri z vzhoda v Veneto in proti Bologni ter od tam do Tibere. drugachen dialekt. kar se kazhe po fragmentarnem videzu mnogih njegovih dialektov.11. sabeljishchino nasploh. kot je videti na osnovi izkopanin v Vetuloniji. Ti razlichni italski dialekti so videti bolj kot fragmenti jezikov kakor pa dodelani jeziki.. kazhe. Na ta pojav sem opozoril glede Italije in se je moral zgoditi tudi v Grchiji. saj je osnova prvih kot slednjega http://www. ki ga Briton po pravici hoche zajeti med libijske jezike.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da so arijci. mochno razlichnega po fonetiki in morfologiji od arijskega tipa. spricho stalnega stika med etnichnima elementoma. ne le vzrok spremembam navad. kamor sodijo tudi verska chustva. da se o tem preprichamo. ki je moral biti pelazgovski.

Zakljuchim naj z mislijo. niso bili nikoli izvirno arijski. presenecha pa vztrajanje. da bodo prihodnji jezikoslovci odkrili. Tako je s prevodi etrushchine. Begia. v Grchiji in Italiji. saj niti eden niti drugi nista razumela jezika. ne zavedajo takshne pogojenosti stvari. ki ga hocheta tolmachiti. Tebu. zlasti Prakeltov in Praslovanov. sem se chudil. ki je po jeziku in obichajih postalo arijsko. i. ampak so se preoblikovali v arijske. Enak pojav je zaslediti pri ljudstvu. s pomochjo tistega jezika. etnoloshkih in jezikovnih znachilnostih: eni in drugi predstavljajo dve chloveshki rasi in dve civilizaciji. Ko neki prevod kakega besedila nima nikakrshnega smisla. ki se je razcepil na tri osnovne veje pod imeni keltski. zunanje znachilnosti polti in tkiva. ki nam je zapustil veliko napisov.prvotni prebivalci Italci so bili Mediteranci. ko dva prevajalca isto besedilo prebereta popolnoma razlichno. Somalijci. vkljuchno z barvo kozhe. Abesinci. je nesmiselno. da ni razlozhen. da bi razlozhil mnozhico zemljepisnih in osebnih imen ter nazive bozhanstev zahodne Azije in grshkih otokov. na afrishko in evropsko.2010 10:14:37] . pod zunanjim vplivom. pomeni. ker so jih obvladali in se z njimi pomeshali umbrijski. ki so kolonizirali Skandinavijo in jih je she mogoche najti v severni Nemchiji.Slovani in Anti . Wahuma itd. drugi jeziki. ki so zelo razshirjena po Afriki. ni razumljen. dominantne telesne znachilnosti.11. Fungi. ni potrebno biti lingvist. da se ugledni ljudje. Toda bistvo njegovih razmishljanj je v naslednjem: . Massajci.Lucijan Vuga mediteranska. tip Reihegräberja. hamitski jezik. glede na kasnejshe vplive. Nubi. prebivalce Sahare in ljudstva Fulbi. Vsi imajo enake znachilnosti lobanje in obraza. che si pomagamo z jezikom z arijskimi znachilnostmi. razshirila so se okoli Sredozemlja in tudi shirshe. temeljnih telesnih znachilnosti. pa se mochno razlikujejo http://www. zajema pa poleg severnoafrishkih Mediterancev she Atlantike. imajo skupne. da se o tem preprichamo. to je egipchanshchina. ki jih uvrshchajo med arijske. ko so Etrushchani obvladovali prebivalstvo.. ki so trdovratno pojasnjevali etrushchino z arijshchino. Meni se pach zdi koristen poskus De Cara. arijski elementi. ki ima telesne in skeletne znachilnosti kot prvotni prebivalci Evrope. germanski in slovanski. . ki so jih razglasili za vzor germanstva. zato moremo v obeh najti sestavine obeh jezikov v razlichnem sestavu. Danakili.evrafrishka rasa se deli na dve veliki skupini. poleg skupnih. podobno se je Briton lotil etrushchine z libijshchino.revijasrp.. kar je sicer mogoche v manjshi meri. ki sem sledil precejshnjemu delu teh prizadevanj. v Evropo je prishla z enotnim jezikom. sodijo v evrafrishko raso kakor tudi mnozhica hamitskih ljudstev. to so tisti. las in ochi. ki jih imajo za arijske. Galla.htm[16. da bi v etrushchini nashli arijshchino. To pa zaradi tega. ki je moral biti veja mediteranske skupine jezikov. Ta tip kakor oni italski je prishel pod dominacijo arijcev in je prevzel jezik osvajalcev. t. Zagotovo je propadel poskus Corssena in ostalih vse do Lattesa. medtem ko so arijci vdrli na polotok s severa. Mediteranska ljudstva so afrishkega izvora. marvech ga je le spremenila. kljub manjshim razlikam v obliki. da je arijska rasa azijskega izvora. ki so prodrli na to obmochje. zlasti tisti iz juzhne Evrope. ker arijshchina ni unichila prejshnjega jezika v Grchiji in Italiji. dolocheni jezikoslovci in etruskologi. Jaz. med seboj se razlikujejo po telesnih. tolikshna je neskladnost Corssenovih in drugih poskusov prevajanja etrushchine.« Ta Sergijeva razmishljanja so pisana s takratno terminologijo in je potrebno med branjem nekatere izraze posodobiti ali vsaj razumeti v danashnjem smislu.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.

saj so bili neandertalci zhe pred njimi na teh ozemljih. saj so biti tudi Grki mediteranske rase.11. ochi in las. drugi avtorji jih potiskajo she bolj na vzhod. .ob koncu neolitika pride do vdora arijcev. ki so evrafrishkega izvora) Germani antropoloshko razlichni od Mediterancev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. . 1926. pri chemer so bili hitrejshi tisti na sredozemski obali.. v srednji Evropi Madzhari.htm[16. da je juzhno od Tibere ohranila mediteranski tip prebivalstva. marvech se delijo na plemena z razlichnimi dialekti. ki jih je utemeljeval z antropoloshkega. Podnebje in okolje sta pospeshevali spreminjanje zunanjih znachilnosti. niso enotno ljudstvo. 1896) postaviti v Hindukush. Tudi v sami Italiji ti prvotni prebivalci.glede izvora arijcev je veliko teorij in ni dokochnega soglasja. poimenovana Sabelijci. Padsko nizhino je mogoche imeti za pretezhno arijsko. . da je bil Pauli verjetno prvi.vendar evrazijska in evrafrishka rasa nista bili edini v Evropi. postopoma so se do neolitika izoblikovala posamezna evropska ljudstva. drugod manj se pomeshajo s staroselci.2010 10:14:37] . to je ob zgornji tok reke Ind. Ljudstva. 162) pishe. . Paris. Slovani in (juzhni. pomeshane med sodobnimi prebivalci. Vprashanje je tudi. proti severu pa je chedalje vech arijskega elementa.Slovani in Anti . barvi kozhe. ne tisti iz severne Nemchije in iz Skandinavije. Tako jih hoche De Ujfalvy (Les Aryens au nord et au sud de l'Hindou-Kouch. kot je bilo tudi kasneje v 6 st.. sht. medtem ko so Latinci utrpeli vechje arijske spremembe. To so bistvene sestavine Sergijevega razmishljanja. nato pridejo she Etrushchani.revijasrp. in kazhe. ki je zaznal nekakshne povezave med domorodnimi Azijci pred http://www. iz Azije. . da so Kelti. enako kakor evrafrichani. na zahodu poseljeno s Protokelti. n. v Shpaniji Baski in na Balkanu Turki. in jo poznamo pod imenom "cromagnonski ljudje". pr. podobno. Etrushchani pa niso mogli spreminjati italskega tipa prebivalstva.Lucijan Vuga ne le med posameznimi ljudstvi in narodi. ampak tudi znotraj vsake skupine. str. Evrafrishka rasa se je razshirila (verjetno v kvartarju) chez vso Evropo. Nearijski otoki so danes na severu Evrope Laponci in Finci. a so bili potisnjeni dalech proti severu. cheprav se po nekaterih zunanji znakih. na vzhodu pa s Protoslovani. ki postavljajo njihovo pradomovino na severno stran Chrnega morja (Maria Gimbutas) oziroma v Anatolijo (Colin Renfrew). zgodovinskega. po vrsti indicev pa je mogoche sklepati. da je tu pa tam she danes opaziti njihove sledove. Giuseppe Sergi (Le prime e le piu antiche civilta. kako razumeti njegovo opredeljevanje azijskega izvora Indoevropejecev v luchi sodobnih teorij. vkljuchno z Veliko Britanijo in Skandinavijo (to morda shele kasneje pod pritiskom prodirajochih arijcev. Fratelli Bocca Ed. Torino. razlikujejo med seboj.Sergi ves chas poudarja. ker so bili tudi sami Mediteranci. ponekod bolj. da so prishli z vzhoda. na zahodnem obrobju Himalaje. posebno she po odkritju indoevropskih Toharcev na meji s Kitajsko. ki dosezhe vrh v Alpah. so ostala she najbolj chista. kot je sklepati po nekaterih najdbah). ko so se pojavile grshke kolonije na italijanskih tleh. arheoloshkega in jezikovnega stalishcha. morda vse do Ladoshkega jezera. ki je na severu v sosedstvu s Pamirjem.za Italijo velja ugotoviti. Mediteranci.

to je le navidezno. libijshchini. Spochetka niso bili locheni od ostalih. in so skoraj edina pricha tega davnega in prastarega sorodstva. kot pravi Herodot. ki so ostala v hribih na severu in se chedalje bolj lochevala med seboj. kot nekateri domnevajo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kot je Sergi uvedel izraz mediteranska rasa. ki so zhiveli ob povodju Evfrata in Tigrisa. Je pa Asirija. berbershchini. mizijski. Te jezike so razdelili v tri skupine: 1) kaldejski ali vannski. mavritanijshchini. marvech je mediteranskega. likijski. semitiziral in je nastala akadshchina. nato je shel v Sirijo in konchno proti nubijshchini. kot kazhejo antropoloshke znachilnosti prebivalcev himalajskih gora. razen baskovshchine. vendar zhe takrat. lidijskega in druge. etrushchini in omenil tudi ligurijshchino. marvech tudi jeziki iz Sredozemlja pred arijskim vdorom. Del tega ljudstva pa je zagotovo ostal na starih selishchih in se pomeshal s semitskimi osvajalci. niso prishli s severa. Na jezikovno primerjalni osnovi je zgra­ dil nekakshno pelazgichno teorijo.Lucijan Vuga helensko kolonizacijo v Mali Aziji in Etrushchani. Od teh je prezhivela le baskovshchina. Mediteranska rasa je v davnini poseljevala celotno obmochje med Atlantikom in Iranom ter morda she onkraj. vannskega. berbershchine in nubijshchine. ki je to skupino jezikov imenoval alarodsko. likaonijski. 3) iberski in baskovski.htm[16. povezave med temi ljudstvi ter Etrushchani in Pelazgi pa izvirajo she iz predhelenskih chasov! To teorijo je prevzel in razshiril Hommel. v kateri so zhiveli semitski nomadi in beduini. sht. likijskega. zlasti che gledamo iz notranjosti Sumerije. mitanski. ki je severneje od Akada. med Azijo in Evropo. in prav ti so vpadli mednje ter s tem lochili skupino. da bi namesto alarodski uporabljali izraz mediteranski jeziki. razmeroma pozno. Sled so pustili tudi na Lemnosu. spricho nezdravega in mochvirnatega okolja.11. n. isaurijski. http://www. Zadnji preostanek teh starih jezikov je baskovshchina v indoevropskem morju. ki jih zgodovina postavlja v spodnjo Babilonijo. iberskega tipa. kretski. Nenavadno je. Torej so vkljucheni ne le jeziki iz prednje Azije. ko je objavil razpravo o napisu iz Lemnosa (Eine vorgriechische Inschrift von Lemnos. Sumerci. predstavljajo povezovalni chlen med vzhodom in zahodom. pisidijski. saj so bili Semiti barbari in so prevzeli tako omiko kakor vero. Na zahodu je bila sirijska pushchava. da so neke razlike z italijansko etrushchino. ki je bil sumerski. zachel je z elamitskim in shel proti severu do mitanijskega. kasneje postala popolnoma semitska. ibershchini. da v spisku ne najdemo sumershchine (!). 2) domorodni maloazijski jeziki. kjer so se znashli. v kateri ni mesta le za Etrushchane v Sredozemlju.2010 10:14:37] . ki jo imenujemo Sumerci. lidijski. so ugasnili. bili so veja Mediteracev in imeli z njimi skupen jezik. Sumerijska civilizacija naj bi se zachela okoli 3500 pr. saj se je tam jezik prejshnjega prebivalstva. etrushchanski in lemnishki.revijasrp. kakor so vedeli in znali. tudi Trombetti je ni imel. Omika pa se vsaj nekaj chasa ni spremenila. da gre za etrushchansko besedilo kljub temu. ampak tudi za druga ljudstva v Mali Aziji. ko Heleni she niso obvladali Azijcev. 1886) ter sklenil. kapadokijski. niso prishli iz osrednje Azije. jo je pa sprejel pozneje. ki sicer ni azijska. Toda prav semitski vdor je verjetno pognal del ljudstva proti jugu. o tem nam pricha Akad na severu Sumerije.Slovani in Anti . Vsi ti jeziki. karijski. hatijski in arzawski. Trombetti je predlagal. Etrushchani so emigrirali iz Lidije. baskov­ shchini. od ostalih sorodnih plemen. Leipzig. elamski in kosejski ali kaspijski. Morda takrat spodnji Evfrat she niti ni bil naseljen. Torej so Semiti prishli z zahoda iz pushchave. hatijskega ter zajel skupino maloazijskih jezikov.

ki sinu podaja orozhje. za katere je dvorezna sekira bozhji simbol. dobro znan s Krete. ki mu nazaj segajo do ramen kot Larthi Atharniesu. Druga stela iz Vetulonije ima podobo etrushchanskega vojshchaka z napisom Aules Feluskes. imenovanega Larthi Anines. imajo jo na razlichnih upodobitvah. She starejshega prebivalstva.in zahodnoevropskimi lobanjami. navzgor zavihano konico. Eden od dokazov naj bi bila tudi stela iz travertina. pa ni mogoche razlochevati od Etrushchanov. ker so meritve 44 lobanj pokazale 10 brahimorfnih in 34 dolihomorfnih. Ta pa nima hatijske opreme. med katerimi je dvorezhnjast shchit. shchit je dvorezhnjast. z gostimi lasmi. od slednjih je vechina mediteranskega tipa. Predstavlja vojshchaka v dolgi tuniki s shlemom. Ta pretezhna vechina dolihokefalov se ujema z neolitskim prebivalstvom Italije. ki je jasen znak povezanosti s Hatijci. torej enega od Hatijcev. do ramen segajochimi lasmi. ki se je razvila v mediteransko in nordijsko razlichico. Vulci. http://www. je bos in s kratko obleko. posvechena Larthi Atharniesu. ki kazhe njegov izvor. kratko sulico in kratkim bodalom. saj sodijo mednje. Populonia. ki se proti vrhu razshirja. iberskimi ter srednje. Na eni paleoetrushchanski bronasti ploshchi je videti Tetido. na nogah ima sandale z dolgo. Ahil ima nizek shlem in na ramena padajoche lase pa tudi brado. spredaj pa ima kodre. Krete. so identichni z libijskimi. egejskih otokov in predhelenske Grchije. Ahilovo mater. Tretja stela iz Fiesola je iz peshchenjaka. je bos. Imena naselij so etrushchanska in ne evrazijska. ne le zaradi jezikovne in kulturne sorodnosti s tamkajshnjimi ljudstvi. z vklesano podobo etrushchanskega bojevnika. stavbe so bile zidane.2010 10:14:37] . kar she poudarjajo dolgi lasje in obrita brada. egipchanskimi. ki so jo nashli v kraju Pomarance v Volterranu in je zdaj v firenshkem muzeju. okrogel shchit in dvorezno sekiro. in gradili mesta po svojih navadah. marvech tudi glede antropoloshkih znachilnosti. nosi grebenasto chelado.htm[16. od koder so prishli Etrushchani. od katerih je prihajal mochan vpliv. v levici pa sekiro s krivim rochajem. da so Etrushchani nagnali prejshnje prishleke. npr. Vetulonija in mnoga druga. oba sta z okroglim shchitom. vendar brez shlema. Prisotnost brahikefalov evrazijskega tipa med italijanskimi Etrushchani si razlozhimo tako.Lucijan Vuga Sergi je preprichan.Slovani in Anti . da sta brez chelade. Veio. kazhe. v desnici tishchi sulico.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kot jih poznamo s spomenikov. stil pa med etrushchanskim ter minojskim ali hatijskim. Etrushchani so ob migraciji v Italijo nedvomno ohranili izvirno nosho. da so Etrushchani prishli iz Male Azije. da so Etrushchani prishli v Italijo po evrazijskih migracijah in se pomeshali z njimi. Obstajajo pa she druge reminiscence. izpod katerega mu padajo na ramena dolge kite. v rokah drzhi veliko krivo sabljo. ki je bilo mediteranskega tipa. vkljuchno s skandinavskimi iz neolitika. tako kot Hatijci.revijasrp. vendar z dolgimi. postopoma pa so jo spreminjali in se prilagajali zlasti grshkim navadam. Tema je helenska. Gre za Etrushchana v opravi. chesar prejshnji prebivalci niso poznali. Mediteranski rasi naj bi po njegovem Etrushchani pripadali zato. Nobenega dvoma ni.11. ki so vladali v Mali Aziji in mnogo njihovih spomenikov je najti tudi v Lidiji. kar le spominja na prvotno opravo. Razlozhiti je treba te spremembe v noshnji. ki od hatijskega postaja nekaj. razen dveh ali treh. da je bilo etrushchansko prebivalstvo evrafrishke vrste. She ena stela z Monte Qualandra pri Perugi prikazuje dvojico bojujochih se vojshchakov. Teh prvih etrushchanskih mest sprva ni bilo veliko in postopoma so se tudi zacheli meshati s prejshnjimi evrazijskimi doseljenci. To nam kazhe. Cere. evra­ zijske prebivalce. ter z minojskimi Krechani. kar vse ustreza Hatijcem.

obzidanih z mogochnimi zidovi. da so grobni pokopi z ochitnimi etrushchanskimi obelezhji razvojno nadaljevanje zharnih pokopov. Ligurija je podrochje zase. ki so kretskega in maloazijskega izvora.11. kar je zhe bilo odkrito. bolj kot ostanki Vetulonije so velichastne rushevine etrushchanskega mesta Marzabotto. da so Italci: Arijci. povezano v snop zheleznih palic. kot bivalishcha opremljene s svechniki in drugimi predmeti umetnishke vrednosti iz zlata in srebra. toda po vsem. Chiusiju. ki so se razmnozhila in razshirila po Italiji in oblikovala svoje drzhave ter se med seboj vojskovala. kjer so bili najdeni ostanki etrushchanskih mest in pokopalishch. Tudi sarkofage. Italcem. chesh da so grobnice rabile za zharno pokopavanje s posebnimi znachilnostmi.Lucijan Vuga Takih primerov je she vech. ker so tam nashli dvorezno sekiro. Za zmedo okoli Etrushchanov so po mnenju Sergija krivi italijanski in drugi zgodovinarji. Latinci. imajo pa vse izvirne znachilnosti. za zunanji videz zgradb in njihovo notranjo opremo. Emiliji in Venetu. Zhe Silius Italicus je ta znak pripisal Etrushchanom iz Vetulonije. v nasprotju do koch. Picenci. kupolami ipd. Ti Italci naj bi po njihovem spremenili obichaje iz zharnega v grobno pokopavanje. st. ki so zapustili zharne grobove ter prinesli italski jezik in arijsko kulturo v Italijo. kjer so se naselili Etrushchani. obenem dopushchajo. Na zhalost so Rimljani vechino etrushchanskih mest in spomenikov unichili. kakrshne najdemo v Lidiji. Povsod tam. to je zgodovina Rima. da pripadajo istemu http://www. Zmeda je nastala zato. tisti prishleki. Umbrijci. in sklepali. to je t. ko so Etrushchani v 5. pa grobovi s kupolo ali tholosi. Samniti. saj je she danes mogoche zaznati prastare etnichne elemente na vsej obali. imenovana "liktorska". Vetulonija in druga. zlasti ne o Azijcih.Slovani in Anti . greznicami in odtoki. ni vech opravichila. Vulciju in drugod. kot jih najdemo v Cerah. prevzeli so ga Rimljani in mnogo kasneje tudi fashisti.htm[16. Toda zanimivejsha je grobna najdba v Vetuloniji. chudoviti. so v Italijo vpeljali Etrushchani. pred njimi niso poznali zidanih zgradb ne utrjenih mest. imenovane tholos. skoraj istega izvora. i. Etrushchani so gradili iz pravilno oblikovanih blokov brez veziva. Sabinci. ki je dozhivljalo svoj vrh. Cere. Torej so po njihovem Etrushchani Italci. kot jih sicer in obichajno imenujejo arheologi. dokler ni eno od njih premagalo vse ostale.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Marsi. arheologi in glotologi. iz oblike groba z zharo v grob z jamo in she kasneje s sobami. v Piemontu. to so Vejo. ki so prishli s severa in se naselili na krajih. ker so v vseh teh grobovih nashli enake grobne dodatke. ki pripadajo villanovski civilizaciji. Liguri so bili eno od najpristnejshih ljudstev mediteranske rase. kateremu so mu dali svoje ime Felsina in ki kazhe izreden smisel za urbanizem. hipogei. n.revijasrp. poimenovani po vasi s prvimi odkritji v blizhini Bologne.2010 10:14:37] . ko marsikaj she ni bilo znanega. da so poleg tega tipa pokopov v istih grobnicah ali v njihovi blizhini tudi grobni pokopi. Sabelijci in mnogi drugi so le imena plemen. Nekateri she trde. Uveljavila se je napachna shola. skupaj s kultom in obredom pokopa ter s postavljanjem velichastnih nagrobnih spomenikov. pr. Najvechje spremembe v predzgodovinskem chasu in kmalu po njem zaznavamo v Padski nizhini. chesar se ne bi sramovalo nobeno sodobno mesto. Poleg tega so v nekaterih krajih grobovi v obliki prostorov pod zemljo. ki so pripadale domorodcem in Evrazijcem. kar bi jim bilo mogoche oprostiti v tistem chasu. imeli so tudi svoje prav tako lepe grobnice. Toda opozoriti velja. kvadratna gradnja. na Kreti in v mikenskem obdobju na grshki celini. s pravokotno sekajochimi se in tlakovanimi ulicami. sht. Lombardiji. v Mikenah in Tirintu. z vodovodom. tako kot so bile postavljene palache v Knososu in Faestosu. na vishku mochi prestopili Apenine in zasedli obmochje Bologne ter zavzeli villanovsko mesto.

ki sega proti jugu do desnega brega Tibere. in tega niso spremenili. kamor niso prodrli. Toda ne sme nam uiti. Pokazalo se je. saj so v druzhinsko grobnico pokopavali svojce v daljshem obdobju. To tezo potrjuje tudi zasnova mest. Latinci in Sabinci so bili domorodci. Torej je bil evrazijski. marvech je to obstajalo vzporedno z novimi etrushchanskimi obichaji. templjev. Piacenze in izliva Pada. Legende o nastanku Rima so plod kasnejshe domishljije. kakrshen naj bi bil Enej. te grobnice imajo dodatke kot etrushchanske in so vchasih bajno bogate.2010 10:14:37] . v Piemontu.Slovani in Anti . zlato. nachin gradnje hish. pogosto so rabile za shranjevanje chloveshkega drobovja. ki so dobile ime po egipchanskem mestu Kanopo in so jih uporabljali v Egiptu ter Etruriji.htm[16.revijasrp. prestopili Apenine in prishli tudi do Mantove. Bocna. ki jih prej niso poznali. shele mnogo kasneje. indoevropski vdor s severa le vmesno. To si lahko razlagamo tako. so zacheli upepeljevati svoje mrtve. da je etrushchanski dominij segal http://www.11. do Adrije. Precej etrushchanskih napisov so nashli dalech naokoli. preproste po gradnji in vsebini. Kanope so zhare. ki jih z nobeno etimologijo ni mogoche povezati z Indoevropejci. na vzhodu so mejili na Umbre. ki jih ne najdemo v starejshih grobnicah. cheprav so se postopoma stapljali z njimi. razmeramo kratko dejanje med she starejsho mediteransko kulturo in njenimi nosilci. da obstajajo stare grobnice. Ta postopna sprememba nachina pokopa nam tudi omogocha razlago. da imajo zgoraj obliko chloveshke glave. na levem bregu je bil Lacij. V grobnici kralja Vetulonije so nashli tudi vazo z etrushchanskimi napisi in za arheologe je bil to jasen znak. blizu Trenta. pri Luganu. Spajanje Etrushchanov z rimskimi plemeni. kar so vse prevzeli kasneje Rimljani. da so Etrushchani ob svojem prihodu poznali grobne pokope kakor vsi drugi Mediteranci v Mali Aziji in v Egeju. da se o Evrazijcih ne govori vech. In podobno je z vsemi starimi mesteci okoli Rima. zato so v grobovih staroselcev tudi grobni dodatki etrushchanskega tipa in z etrushchanskimi napisi. zakaj je mogoche v isti grobnici najti obe vrsti pokopa. in novejshe. Indoevropejci so se utopili med enimi in drugimi. ko so jih premagali Rimljani. npr. razpored ulic. na severu je Luni predstavljal mejo z Ligurijci. to se kazhe tudi pri vzpostavljanju kolonij in pri nastajanju vojashkih taborov (castra). Nici itd. temvech le o Etrushchanih. ko so jih podjarmili Etrushchani. obdelane vrche. mediteranskimi ljudstvi. srebro. Titienzi. ki se je opirala na stara in nejasna izrochila. se kazhe tudi v imenu Luceres. z drugachno gradbeno tehniko in z orientalskimi dodatki.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Njihova znachilnost je. Ta proces etnichnega stapljanja se je konchal tako. Zhe grshki in potem latinski pisci so omenjali. kar je mogoche videti v kanopah iz Arezza. * Prvotno jedro etrushchanske naselitve je spodnja Etrurija. V teh zadnjih je najti bron. ter prihodom Etrushchanov. Kasneje so se shirili. vendar so mesto ustanovili domorodci in ne prishleki. da je bil pri Evrazijcih.Lucijan Vuga ljudstvu. saj je to bil zharni grob. Chiusia ter drugod. v navadi pokop v jamo. o katerem poje Eneida. kar kazhe na njihovo vplivno obmochje. ki so Indoevropejci in primitivnejshi. Ramnenzi in Sabinci.

Indoevropejcev. Ti so se umikali pred prodiranjem Dorcev.Lucijan Vuga od doline Pada do Mesinske ozhine. z umikom so se reshili pred suzhenjstvom in smrtjo. ki so jo uvedli filologi in glotologi ter jo aplicirali na italijansko in grshko arheologijo.Slovani in Anti . vendar sorodni domorodcem. saj je Livij pisal o she starejshem keltskem vdoru. Po tej teoriji naj bi v Grchijo vdrli Heleni s helenskim. kasneje vplival tudi na sorodno etrushchino. n. saj je plod nacionalistichne germanske arijske miselnosti. so bili she kasnejshi Etrushchani spet Mediteranci. Toda Sergi meni. To veliko premikanje ljudstev je posledica indoevropske invazije v Sredozemlje. pridobljena z vzhodnega Sredozemlja.. Z romanizacijo Italije so ugasnili vsi drugi jeziki. oskijshchina. v Italijo pa naj bi prishli Italci z italskim jezikom. vendar so svojo prevlado dosegali ne le na kopnem. hatijshchine si je treba pomagati s preuchevanjem mediteranskih jezikov. da so prishli zhe v 10. st. Torej je prvotni jezik neolitskih mediteranskih domachinov. ali je prishlo tudi do stapljanja med na novo prispelimi evrazijskimi ljudstvi in domorodci (pravimi in resnichnimi Italci) pred etrushchanskim vdorom? Sergi temu pritrjuje! Zato se vprasha: kdaj pa so prishli Etrushchani v Italijo? Nekateri menijo. Na tej tochki se je treba vprashati. Kakorkoli zhe. t. ampak tudi omika njihovih predhodnikov Evrazijcev. visoko omikani Etrushchani. ki se je stapljal z indoevropejshchino priseljenih Evrazijcev. n. st.revijasrp. ali v zachetku 7. nedvomno Arijci. zato je tezhko rekonstruirati prvotno stanje. temvech tudi na morju. s chimer so se razvile umbrijshchina. ki je dosegel Rim. da se je to zgodilo najkasneje konec 8. da je malo ali veliko tega starega jezika in etrushchine vkljucheno v stare italske dialekte in tudi v latinshchino. Raseni. vendar ne italskega rodu. Sergi je zhe leta dokazoval. Ta Sergijeva izvajanja kazhejo. pr. da po njegovem ne le etrushchanska kultura. pri tem Sergi misli na srednjo in ne na severno Italijo. so vsrkali prejshnje prebivalstvo. da so she pred Evrazijci (Indoevropejci in Etrushchani) zhe od neolitika v Italiji zhivela mediteranska ljudstva! In medtem ko so bili evrazijski doseljenci druge rase in jezika ter so vplivali na jezik starih naseljencev. V skromnih ostankih http://www. za razvozlavanje etrushchine. ki je povzrochil gibanje ljudstev. Tuski ali Tirenci. Na ta nachin si razlagamo izginjanje Evrazijcev. italska arijska teorija. prodor Joncev v Malo Azijo. z Evrazijci. z izjemo galske invazije v 4.11. Za tako zahtevne podvige na obsezhnem ozemlju pa njihovo shtevilo ni zadoshchalo. Najsi so se imenovali Etrushchani. st. pa tudi ta. sht. da je to bilo v 7.. ki so za sabo pustili sledove v obliki zharnih grobishch. saj so bili le prekratek chas na tem obmochju in tudi njihova kultura. ki je lahko doletela bistvo natanchne in naravne interpretacije. ki niso nikoli omenjali teh neitalskih priseljencev. da je etrushchina na neki nachin prishla v leksiko in fleksijo razlichnih italskih dialektov. pr...htm[16. pr. Ko so Etrushchani prishli v Italijo. vendar so ohranjali vodstvene polozhaje. sabelshchina in arhaichna latinshchina. kasneje pa so sami postali zhrtev nastajajochega rimskega imperija. zato so na razlichne nachine vkljuchevali prejshnje naseljence. ni bila na ravni etrushchanske. sht.2010 10:14:37] . n. Indoevropejcev izvira iz vzhodnega Mediterana. st. natanchneje je tezhko dolochiti. drugi trde. da ta teorija ne vzdrzhi mochi dejstev. kretshchine. cheprav je bil zelo verjeten povod. n. ki so izginili iz spomina tudi najstarejshih piscev. Toda po mnenju Sergija je najvechja nesrecha. Iz tega sledi. V takih pogojih je naravno. ki je trajala dokaj dolgo. kaj vech jim ni bilo mogoche. i. Sergi pa meni.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. pr. sht. sht. V Italiji so se pomeshali vladajochi. saj so si pridobili naziv gospodarjev morja shirom po Sredozemlju.

. svoja selishcha so postavili tudi na ozemlja. vendar sem jih jaz zhe imenoval Praslovani (Protoslavi) zaradi sorodnosti Slovanov z Iliri. ki po obliki izvirajo iz prvih.. Tako so nastali dialekti v Italiji kakor tudi v Grchiji iz obstojechih domorodnih dialektov ter iz izgovorjave in naglashanja evrazijskih jezikov. To rushi tudi tisti stari kon­ http://www. sht. drugi jeziki so lokalne oblike. imenovano po Villanovi.2010 10:14:37] .. n. Evrazijci so prishli chez Apenine celo do Lacija. izvirne ali zelo blizu izvirnim. ki je bila najmanj eno stoletje pred ustanovitvijo Rima.. v kateri bo kasneje ustanovljen Rim. 261-264) pishe: »Vendar imamo natachne vesti o migracijah Evrazijcev v Italijo s severa v prvem obdobju zhelezne dobe. Kaj domneva Sergi o Indoevropejcih? Kdo so bili ti Indoevropejci. ki so ga govorili domorodci. da je moral nastati nov jezik. Italskim jezikom so iskali sorodnosti enkrat z grshkim. kot sem zhe dokazal. Sprejel sem. Ta delitev ima velik pomen in lahko pojasni razlichnost ter podobnost med posameznimi arijskimi jezikovnimi vejami. da so z zahodnih Alp prishla keltska plemena in zavzela Piemont ter Lombardijo. kot jih poznamo od latinskih piscev. Tezhko je dolochiti chas teh vdorov. n. ki bodo postala potem etrushchanska. drugich s keltskim. grobishcha nedalech od Bologne. Ta samosvoja zamisel. v sploshnem jih postavljajo priblizhno v 8. Jezik. Ta jezik. sestavljen jezik italskega tipa. ki sem ga razlozhil ob neki drugi prilozhnosti. kakor mislijo nekateri. Fratelli Bocca Ed. In vechkrat sem zhe navedel. vendar ni nobenega potrdila ali dokazila. Tem plemenom oziroma Protokeltom in Protoslovanom je treba pripisati spremembo jezika v Italiji. kar sem trdil zhe pred dvajsetimi leti in trdim zhe ves chas: nobena indoevropejska italska veja ni prishla na italijanska tla. v katerem se je uporabljal. sht. ki so prishli v Veneto in prodrli vse do Bologne in okolice. ki je konchno postal latinshchina. zavzeli so Albanske gore in tudi dolino. Tega se je lotil tudi G.. ni bil prineshen od zunaj kot italski jezik. Sergi zapishe celo naslednje (Italia – Le origini. Posledica je naravno ta.. ki so se izoblikovali na ozemlju.« G. podobno. izoblikovan na tleh Italije. so drugotne veje. ko je Rim obvladal druga ljudstva ter zavladal Italiji. o katerih je tu tolikokrat govora?! Sergi v zhe omenjenem delu (str. str. grobishcha v Ticinu pa so najstarejshi dokazi keltskih vdorov. vendar se mi zdi ta chas pozen.revijasrp. Po mnogih stoletjih. Vendar pa nista le ti obmochji podvrzheni invaziji v zgodnji zhelezni dobi. slovanshchino in germanshchino. kot nakazujejo ilirske imigracije. ki jo Montelius postavlja v 10. kjer se nahajajo. z vzhoda pa so prishla plemena.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Jaz sem tudi uvrstil med prvotne. Semerano. se je razvila do osnovnega nachela. ki bi potrjevalo te hipoteze. je dozhivel vse mogoche spremembe. kot bomo videli v nadaljevanju. pr.. pr. che ga primerjamo z ahajskimi vdori v Grchijo in razmislimo o chasu etrushchanske kolonizacije. Milano. ki jih hochejo imenovati ilirska. marvech Indoevropejci druge veje. ki so imeli svoj jezik. st. kot se je zgodilo v Grchiji. 1919. st. do Riminija. je latinshchina postala nacionalni jezik ter privzela dokonchne klasichne oblike.Slovani in Anti .. izvirne jezike ali veje keltshchino. da je od mnogih arijskih jezikov v Evropi treba nekatere jemati kot prvotne. pach glede na dialekt plemena. ki so prav tako imeli svoje dialekte. torej taki. se potrjuje na najbolj jasen nachin... izrazhali pa so civilizacijo. ki se nanasha na oblikovanje italskih jezikov. 420): »Iz tega.Lucijan Vuga teh starih jezikov in v latinshchini je treba iskati prastare besede.htm[16. kar pripovedujem.11. marvech je lokalna tvorba kot posledica sovplivanja med jezikom staroselcev in jezikom priseljencev. vse ostale veje zunaj teh.

1913). da germanska kultura ni izvirna. che naj bi bila germanshchina pristen jezik. ampak so tudi njihova plavolasost. Kako naj si razlozhimo njen nastanek. d. ne moremo imeti za dominantno v predzgodovinskem chasu v osrednji Evropi drugega ljudstva kot Kelte. Seveda ni razpolagal s sodobnimi dognanji genetike in antropologije. Slovani.« Tako pishe Feist in dodaja(n. da ni le njihov jezik. Italci. o tem nam prichajo shtevilne germanske besede za pojme iz drzhavne uprave. ko je zhe prishlo do germanskih fonetichnih sprememb. ki je bilo kulturno in politichno odlichnejshe. ali ni tudi germanski jezik le drugotna oblika (sekundarna formacija) ali izpeljanka. da so jih v veliki meri prevzeli od Keltov pred fonetichnimi spremembami. V.revijasrp. le da so prvi kot narod izginili. da so zhe v predzgodovinskem chasu Kelti prinesli svoj indogermanski dialekt Germanom. Glede na nashe poznavanje stvari. ki je dokazal. Litvanci) in bi rad uvedel izraz Indokelti. da so Kelti le Germani (Die Südgermanen. L. se mi vzbuja dvom. München. Ausbreitung und Herkunft der Indogermanen. kako mu je uspel tako izjemen obchutek za resnicoljubnost. op. kulture. Glejte edinstveno protislovnost o Nemcih med Nemci samimi! Medtem ko se Braungart trudi dokazati. kar potrjuje.. absolutno zavrniti identichnost Germanov z Indogermani. str. nam ne preostane nich drugega kot sprejeti naslednje: Germani so bili germanizirani pod vplivom nekega sosednjega ljudstva. Indoevropejci pa so se razshirili po vsem svetu. to pa absolutno ni res in je krivichno tako do njegovega celotnega znanstvenega opusa kakor do njegovega zhivljenja. kot se naravno zgodi. ampak tudi.) Po delu nemshkega filologa (Feist: Kultur. d. razvit iz nekega izvirnega indogermanskega jezika?« (n. iz druge roke. str. hoche Feist odvzeti Germanom njihovo naduto poimenovanje Indogermani (kar je nadomestilo za Indoevropejce.. Zhe na drugem mestu sem ocenil na eno tretjino neindogermanski del v celotnem germanskem besednjaku.htm[16. da je v svojem besednjaku brez pomembnega dela nekaterih povezav z drugimi indogermanskimi jeziki. saj je bil med tesnimi sodelavci Garibaldija ter svobodomislec. vse naokoli njih je bilo morje Indoevropejcev. Kelti. so ga antropoloshka preuchevanja preprichala. http://www. chesh da so Germani vsi Heleni. A Keltski vpliv na Germane se je nadaljeval she potem.Slovani in Anti . tudi o njihovem izvoru je prav toliko hipotez kakor okoli Etrushchanov. Etrushchani so bili otok ljudstev kontroverznega izvora in jezika zhe v davnini. Zelo verjetno je tudi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. skupaj z nekaterimi prazgodovinarji in jezikoslovci ter sporazumno z njimi. 1914). ampak izpeljana od Keltov. ki ga naduto imenujejo indogermanski. saj pishe: »Ker moramo danes mi.. ko se uveljavi nov jezik med ljudstvom z drugachnim jezikom. 480-485): »Germanshchina nam ne kazhe le. ki je dozhivel velike spremembe v germanskih ustih. Nekateri so (hote ali nehote) napachno razumeli Sergija in mu pripisovali rasistichne nagibe.. je zelo verjetno. da je germanshchina sekundaren jezik. in ne more predstavljati indoevropskega tipa jezika.. Navedimo tudi nekaj o tej problematiki. Da so bili Kelti mochnejshi od Germanov.2010 10:14:37] .Lucijan Vuga cept indoevropskega ljudstva z enotnim jezikom. toda v okviru tedanjega chasa in mozhnosti je uposhteval tudi genetsko komponento pri raziskovanjih chlovekovega razvoja. da je v svojem bistvenem jedru zmeden indogermanski jezik.. o katerem ne vem. ki so pred tem govorili drug jezik. (Tu se Sergi sklicuje na svoje tri knjige: Arii e Italici – Gli Arii in Europa e in Asia – Europa. 511). modrookost in dolihokefalnost znamenja afrishkega izvora. pribija nemshki jezikoslovec Feist!« Po vsem tem Sergi pride do preprichanja.11. ki je dozhivel spremembe po neki biblijski razselitvi ljudstev. Ker je bil Sergi obenem antropolog. Berlin.

Morda so ljudstva kurganov izhajala iz tistih prvotnih neolitskih poljedelcev. ki meni. gledano s stalishcha sodobne znanosti? Jezikovni vidik Izvor indoevropskih jezikov je v sredishchu pozornosti preuchevalcev pradomovine Indoevropejcev. London. Princeton University Press.2010 10:14:37] . v zadnjem chasu pa kazhe. da sta dve obmochji vredni vechje pozornosti: Anatolija in Ukrajina. pri tem pa meni. 1994). ker se praviloma arheologi niso izrekali o jezikoslovnih zadevah. University of Chicago Press. sht. lahko se je zgodilo oboje. kot kazhejo genetske analize. saj arheoloshke najdbe pred odkritjem pisave ne povedo nich o jeziku. ki jo je identificirala na podlagi preuchevanja jezikovnih korenov drevesnih imen. 1970). Da bi podkrepila svoje hipoteze. fourth.C. da so rastla ta­ http://www. Tako navaja. and third millenia B. Jonathan Cape. da so indoevropske jezike po Evropi in Indiji razshirili nomadski pastirji iz zahodnih step. kot je pokazal P. B. ki so zasedli ta ozemlja okoli 1500 pr. V bistvu pa obe teoriji nista neskladni. cheprav niso znachilna le za to podrochje in ni mogoche izkljuchiti. je Gimbutasova uvedla koncept "domovine" Indoevropejcev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Po njegovem je prodor poljedelcev v Iran in Indijo sochasno shiril tudi indoevropejske jezike proti vzhodu (hipoteza A). to je tezhko zanesljivo dokazati iz jezikovnih primerjav.htm[16.revijasrp. Anatolsko teorijo krepko zagovarja tudi arheolog Colin Renfrew (Archaeology and Language: The Puzzle of Indo-European Origins. 1987). sht. Spricho tega se je posebej posvetil preuchevanju antropoloshkega procesa. z obmochja kulture kurganov. da so se prvi poljedelci razshirili po Evropi med letoma 6500 in 5000 pr. je to poglavitna opora hipotezi. Mnoga od teh dreves so bila pred 5000 leti pogosta v juzhni Rusiji.Lucijan Vuga Toda kdo so ti Indoevropejci. The Indo-European homeland and lexical contacts of Proto-IndoEuropean with other languages. Vendar se pri tem svojem opredeljevanju Renfrew sklicuje na preprichanje. 1970). Anatolijo zagovarjajo mnogi jezikoslovci. dravidska v Pakistanu in Indiji ter afroazijska v Arabiji in severni Afriki. Friedrich (Proto-Indo-European Trees: The Arboreal System of a Prehistoric People. Tej teoriji stoji nasproti Maria Gimbutasova (Proto-Indo-European culture: The Kurgan culture during the fifth. ki je bolj zakoreninjena). pri chemer so nastale tri jezikovne druzhine: indoevropejska v Evropi.. cheprav ne izkljuchuje alternative (hipoteze B. ki so skupna vechini indoevropskih jezikov.. n. da so anatolski poljedelci prinesli v Evropo indoevropejshchino. na sploshno ljudstva z obmochja plodnega polmeseca z indoevropskim jezikom. da se lahko neki jezik nadomesti z drugim samo v dolochenih okolishchinah.11. med njimi so najbolj vneti predlagatelji nostratichne jezikovne druzhine (A. po kateri so te jezike prinesli arijski nomadski pastirji. Rev. to med drugimi podpira tudi Cavalli Sforza (The History and Geography of Human Genes. Shirjenje kurganov. University of Pennsylvania Press. ki so obilnejshe in preprichljivejshe za semitske jezike. na severni strani Chrnega mora oziroma v juzhni Ukrajini. Merediterr. o katrih domneva Gimbutasova.Slovani in Anti . to je nenavadno. n. Lang. je veliko kasnejshe od neolitskega preseljevanja poljedelcev z Blizhnjega vzhoda. Dolgopoljski. 3/1988). Philadelphia. o chemer pa arheologija lahko dá pomembne podatke. zato ostaja Renfrew na ravni teorije. da so to bila anatolska ljudstva oz. Svojo hipotezo A je Renfrew kasneje dopolnil in je postavil domnevo o razshirjanju poljedelstva z Blizhnjega vzhoda.. ki za to teorijo najde tudi genetske dokaze. Ker pa niso na voljo neposredni dokazi o jeziku prvotnih poljedelcev. odvisnih od socialne sestave zajetega prebivalstva. predvsem na temelju shtevila starih leksichnih izposojenk od sosednih ljudstev.

Posebej je treba obravnavati razshirjanje drugih indoevropskih podskupin: romanskih.Slovani in Anti .2010 10:14:37] . Ostale indoevropske podskupine so morale nastati zhe prej in so zelo stare. da se je ekspanzija keltske kulture nadaljevala vse do 1 st. so dolgo prezhiveli (cheprav mogoche prihajajo iz drugih krajev. je verjetno podoben v vseh primerih. Chas.htm[16. cheprav naj bi v severni in osrednji Evropi predstavljali ob svojem chasu zelo razshirjeno jezikovno podskupino.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Na zhalost imamo dokaj malo zanesljivih elementov: keltska identiteta hallstattske in naslednje latenske kul­ ture. baltskih in slovanskih jezikov. ali pa niso bile http://www. Renfrew postavlja v ospredje dokaze sodobne arheologije za chas kurganov. Rimljani pa so ga nadomestili z latinshchino. Drugi primer kulturne ekspanzije. kot ga navaja Gimbutasova. kako sta se po Evropi razshirila keltski jezik in kultura. ki pripadajo drugim druzhinam (altajski in uralski). za katero je tezhko najti genetske in jezikovne sledi. da se je indoevropejshchina shirila s poljedelci z Blizhnjega Vzhoda. V tistem trenutku. Romanske jezike so Rimljani razshirili z vojashkim osvajanjem in s temu sledecho gospodarsko. je bila keltshchina prevladujoch jezik v severni Italiji. ki so se razshirili na vechja obmochja z neposredno selitvijo ljudi. je bila Evropa zhe gosto naseljena. politichno in kulturno prevlado. zhe zaradi tega ne. Zato Renfrew meni. pr. ki so gradila megalitske spomenike po Evropi.11. po drugi plati pa je bilo prezgodaj za proces dominacije neke elite. seveda pa je v dolgem obdobju dozhivela na posameznih obmochjih mnoge spremembe in chlenitve. kot nam prichajo antichni pisci in stare legende). v Franciji in na Britanskem otochju ter v delu Shpanije. Tudi drugi jeziki.Lucijan Vuga krat tudi v Anatoliji. so prishli v novejshem chasu in so zgodovinsko dobro dokumentirani.. n. cheprav se zadnji dve zelo pogosto pojavljata kot ena balto-slovanska podskupina. sht. Privrzhenci Gimbutasove so zlasti kritichni prav do lingvistichnega vidika Renfrewjeve teorije. da razlozhimo. vojashko silo ali le s kulturnim vplivom. ko so jo zaustavili Rimljani. je verjetno prevladal njihov jezik. Tam kjer je bilo poljedelcev vech kot pa lovcev-nabiralcev. predstavljajo antichna ljudstva. Kasneje morda. Podobno kakor keltshchina so morda tudi te bile lokalni dialekti. do koder Rimljani niso (trajneje) segli. etrushchina. brez demografske ekspanzije in brez ustrezne sociopolitichne organizacije. ki ga predvideva Gimbutasova. bilo je prepozno. ob udelezhbi le manjshega shtevila Keltov ali ponekod celo brez njihove prisotnosti. da tisto podrochje ni imelo potrebne sociopolitichne in vojashke mochi. germanskih. V chasu. le redka prvotna mezolitska ljudstva so uspela ohraniti svoj stari jezik. da bi glede na opisani model vladajoche elite pastirji lahko uveljavili svoj jezik na obsezhnem osvo­ jenem ozemlju. verjetno pa je njihova shtevilchnost odigrala pomembnejsho vlogo kot v primeru shirjenja latinshchine. ker je bila takrat Evropa zhe gosto naseljena. Che so se torej keltski jeziki razshirili v drugi polovici II. torej pred 2000 leti. potreben za regionalno diferenciacijo jezikov. je verjetno. se je neka elita lahko razshirila po Evropi. n. da so se razshirili na podoben nachin kot prvi poljedelci. Ni verjetno. Baski so tak primer. sht. to je med koncem neolitika in zachetkom dobe kovin. Arheoloshki zemljevid nam nam pokazhe. da bi prishlo do zamenjave jezika kot posledice ekspanzije nekega ljudstva. kako so se shirili germanski in slovanski jeziki. Kelti predstavljajo she vedno zelo veliko uganko.revijasrp. zato se je keltshchina ohranila le na odrochnih krajih oziroma tam. Veliko manj pa vemo. Nekateri evropski jeziki. tisochletja pr. v chasu arijskega vdora v Indijo. Ostane nam. le za slovanske jezike je bilo to obdoje morda krajshe. npr. da je ostalo malo genetskih sledov za njimi.

opravil temeljit antropoloshki pregled. tako da jih danes govorijo redki ali sploh nihche vech. ki je konec XIX. Med najbolj ugledne raziskovalce sodi amerishki ekonomist W. zato so antropometrichne raziskave zelo tvegane. med temi je dokajshen del Evrope z Balkanom in Anatolijo. Barva kozhe. ki zajema severozahodno Evropo. medtem ko so bili Skandinavci pretezhno poljedelci in so morali sami sintetizirati ta zhivljenjsko potreben vitamin tako.2010 10:14:37] . las in ochi so she bolj negotovi kazalci genetske pripadnosti. chokati. toda ochitno se mnozhice kriz­ harjev tam niso ukvarjale le z osvobajanjem Svete dezhele. saj she ni na razpolago dovolj genetskih podatkov. Ripley. Za nekatere drzhave pa so bile zhe opravljene podrobnejshe primerjave. Na skrajnem severu se med plavolasimi Skandinavci pojavi otok temnolasih Laponcev. ljudje so nizke rasti. a so rezultati neenotni. ljudje so visoke postave. Genetski vidik Spricho vseh teh tezhav si v zadnjih letih antropologi veliko obetajo od hitro razvijajoche se genetike.htm[16. Blizhnji Vzhod in Arabijo. druzhbene in zemljepisne okolishchine itd. plavolasi in dolihokefalni (s podolgovato lobanjo). zanimajo nas dosezhki in njen domet v prihodnosti. temni.Slovani in Anti . kaj shele sveta. Zlasti Evropa je bila v zadnjih dveh stoletjih podvrzhena mochnim spremembam. juzhno Italijo. ki jih morajo antropologi uposhtevati.Lucijan Vuga uspeshne. ker se je chlovek skozi stoletja spreminjal. bil je vishje ali nizhje rasti ipd. alpsko. ki zajema iberski polotok. Z.. Seveda je takih dejavnikov. vendar z zelo nasprotujochimi si rezultati. ali pa na Blizhnjem vzhodu. proti prichakovanju. Grchijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Antropoloshki vidik Antropologija se srechuje z nekaterimi problemi v zvezi s spreminjanjem chlovekovih telesnih znachilnosti. saj je ochitno barva las in ochi proti severu v povprechju vse svetlejsha. zelo pogosti svetlolasi ljudje. ljudje so majhni. Po mnenju nekaterih antropologov ta Ripleyeva klasifikacija prevech poenostavlja zelo zapleten tisochletni proces in posamezniki so jo poskusili izboljshati. vendar pa so npr. st. to naj bi bila posledica prehranjevalnih navad. porashchenega telesa in brahikefalni (z okroglo lobanjo). kar gre zelo verjetno pripisati vdoru in dolgi okupaciji Normanov. ker so izginile. da bi si ustvarili dokonchno sliko o prebivalstvu Evrope. in mediteransko. veliko bolj kot ostale celine. severno Afriko. pogosto kodrastih las in dolihokefalni. a tu se ne bi spushchali vanjo. na to poleg genetske zasnove vplivajo prehranjevalne navade. ki je http://www. da so se bolj izpostavljali soncu. Evropske rase je razdelil na nordijsko. Che se zadrzhimo pri Italiji. na Siciliji. marvech le skrbno in z vso previdnostjo interpretirati. vitki. temnolasi. saj niso dovolj znani nasledstveni mehanizmi. bo morda mozhno koristneje in zanesljiveje uporabiti tudi te elemente. svetle polti. Tudi v novejshem chasu so opravili ponovne kraniometrichne analize izkopanih lobanj.revijasrp. kjer ne bi prichakovali toliko svetlolascev.11. she vech. v srednji in vzhodni Evropi. in ne nazadnje gre tudi za njihovo medsebojno prepletanje. Che bo kdaj v prihodnosti razvozlana molekularna genetika. Laponci so pretezhno ribichi in lovci ter dobijo dovolj vitamina D v hrani. seveda pa jih tudi danes ni mogoche zavrechi. da bi preverili prejshnje shtudije.

na severu so Srednjeevropejci. to je ob Jadranu proti meji s Slovenijo. In le stezhka si je kdo upal to razshiriti she na temachna obdobja Grchije. da se Sardinija popolnoma razlikuje od ostali 13 italijanskih regij. na jugu pa Mediteranci. Med imeni ljudstev. Za nas je she posebej zanimivo stanje na italijanskem severovzhodu. Dognali so. Aqaiwasha. ki je premagalo smrt). so se med seboj sporazumevala v kakshnem semitskem dialektu ali v egipchanshchini.2010 10:14:37] . vol. Najprej povzemimo iz Le origini. Okoli Ferrare je otok temnejshih ljudi. s katerimi je hotel faraon ovekovechiti svojo zmago nad Libijci in njihovimi zavezniki "ljudstvi z morja". 781 in naprej). Shardana. Toda z etrushchanskim misterijem so podobno povezani tudi misterij Keltov. ki so jim Egipchani rekli "prebivalci z otokov. Ahajci.11.Slovani in Anti . ETRUSHCHINA – KOINE SEMITSKIH JEZIKOV Sedaj pa k Semeranovemu delu. pomeshanega. po drugi strani pa za izvor Etrushchanov.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kjer so Grki. medtem ko je osrednja in juzhna Italija bolj podobna Grchiji in drugim sredozemskim drzhavam. cheprav nobeno od teh ljudstev. vseeno pa je Grchija nekaj posebnega. Giovanni Semerano zhe v svojem obsezhnem delu (Le origini della cultura europea. severno od Rima. Siculi itd. V Italiji je jasno razvidna polarizacija med severom in jugom. ki so sredi Velikega zelenja". latinsko aqua. zato ni vkljuchena v podskupino Italije. ki jih poznamo she danes: Teukri. ni upravicheno do takega imena. enigma Fenichanov. ki ima celo v naslovu In appendice il messaggio Etrusco. Semeranu se je tedaj zdelo pomembno zacheti z napisi v Karnaku in na "izraelski steli" iz Bet-Seana. kako je linearna pisava B (zlogovna pisava v chasu kretsko-mikenske kulture) hitro in lahkotno sledila razvoju enega od tistih govorov. kar si antropologi ra­ zlagajo s tem.. skrivnost antichne Britanije. ne smemo pa pozabiti niti na "sardinijsko sfingo". v juzhni Toskani in severnem Laciju ali she juzhneje na apeninskem shkornju. sumersko a-gi-a. s kritiko pristopa k "etrushchanskemu misteriju". Shekalasha itd. poudarja zapletenost vprashanja.htm[16. Egejci pod starodavnim vplivom asirske. Podobno je z obmochji. kot zachenja dodatek v knjigi. Shpanije in Portugalske. katerih imena se tu pa tam pojavljajo v korespondenci iz El Amarne. Sardinci. kar naj bi bili po mnenju ne­ katerih Ahajci. da jih zgodovinarji zavajajoche oznachujejo kot Indoevropejce. ljudstva minojske kulture. o katerih meni. ki so bila omenjena na tistih napisih trinajst stoletij pred nashim shtetjem. Z genetskega stalishcha je severna Italija podobna srednji Evropi. fenichanske in mezopotamske omike. ki so bila v davnini kolonizirana z Etrushchani. Torino. ki je postal starinska oblika grshkega jezika. in lahko spremljamo. ki bi lahko bil samostojna knjiga (in to se je v razshirjeni obliki uresnichilo s pravkar izdano knjigo Il popolo che sconfisse la morte – Ljudstvo. saj gre po eni strani za jezik. str. spominjajo na imena. najdemo Turusha. 38. da so to podrochje nekoch kolonizirali Etrushchani in v bizantinskih chasih Grki. temeljeche na 34 genetskih frekvencah. Semerano razlaga iz akadskega aga'u. oboji pa so bili Mediteranci. ne pa v indoevropejshchini.revijasrp.Lucijan Vuga genetsko dobro raziskana: tu so se oprli na poglavitne komponente. Aqaiwasha. v chemer je http://www.

v Memfisu. enu – gospod.Lucijan Vuga odmev imena samega Egeja (Aigaios. mesto. 170). kar posebnega izhaja iz teh porochil. ki je bila sicer pred tem premagana. che najdemo templje. da naj bi tudi ime Shardana izhajalo iz akadshchine: shar-dannu. Semerano domneva. 3. A tudi Tuski naj bi koreninili v akadski besedi tush. je to le slabotno osvetljeno z omenjenimi napisi faraonov Merneptaha in Ramzesa III. ki je vklesana na sarkofagu ob imenu T(j)wjrs' z morja (Turushi z morja). morda celo Etrushchan. da so Etrushchani avtohotni na Apeninskem polotoku. saj slednji priznava pomembnost besedila na steli iz Kaminije na Lem­ nosu.. da gre za predgrshki otoshki jezik. tako kot Crotona v Veliki Grchiji. to pomeni. Cheprav so Grki Etrushchane imenovali Tirsenoi. Curtum. npr. ki niso bili Heleni. -shu pa nakazuje trajanje. ki se pri Raveni oziroma Spini izliva v morje v obliki obsezhne delte. ki je imel sina Tevtamida. tam pustili ladje ter v notranjosti zavzeli mesto Crotono. ki vezhe skrajni konec Istre z Raveno oziroma Spino na drugi strani. ki so bili kot Shardanci vkljucheni med najemnike v egipchansko vojsko. 3) po preselitvi imenovali Tirenci.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ponavljanje. ta pa Nanasa. Crotona. da so Grki. Gortina. hebrejsko rosh vodja. slednji skupaj z Astarto postane zashchitnik konjenice. za Carteia. le sedanji Trzhashki zaliv je pomenil Jadran.htm[16. da so del Apeninskega polotoka kolonizirali Lidijci oziroma Pelazgi. potovati kot trgovec.. saj ne omenja imena Raseni. kot porocha Herodot. Na to kazhe obstoj kolonij tujerodcev na egipchanskem ozemlju.Tirencih porochata she Tukidid in Sofoklej. Pri tem Semerano opozarja na razhajanje med etruskologoma Paretijem in Pallotinom. simbolni pomen: predstavlja sposhtovanje do velike sile. To. Penejeva hcherka. Anat. in med vladanjem slednjega so Heleni nagnali Pelazge iz njihove domovine.11. turru hoditi naokoli. so si sami pravili Raseni. Zato ni nich chudnega. tj. in navaja po Helaniku: kralj Pelazg in Menipa. Ko je mikenska civilizacija zashla obenem z bronasto dobo v temachno obdobje med 1200 in 750 pr. od koder so se shirili in ustvarili Tirenijo. Bralce je treba opozoriti. Zhe Herodot (I. dinastijo. marvech le to. za Corythus. kot so Ba'al. K srechi so prishli na Lemnosu na dan she drugi dokazi.. vladar. 28. da so jadrali do izliva reke Spinete v Jonskem zalivu. imenovali Jonsko morje sedanje Jadransko morje vse do chrte. za Corithus. kralj. she manj bogate semitske sestavine v njihovem jeziku. etrushchansko mesto in gora (Serv. da so Tirenci dobili to ime v Italiji. in Twrsh = Turushi. n. trgovati. Reshef. ki so ga zavzeli Pelazgi.revijasrp. visok duhovnik. ki je bil kozmopolitsko mesto. da je Herodot slishal govoriti o Pelazgih. "mogochni kralj". O Pelazgih . ti naj bi se po Dioniziju iz Halikarnasa (I. da je na otok prishel tujec iz Male Azije. vodja. Od kod pa ime Turushi in kaj pomeni? Semerano izhaja iz akadskega taru. Tako ima podoba moshkega z orlovskim nosom. Che je bil eden od turushkih kraljev s chastmi pokopan v Egiptu med XIX. da so obstajale tesne vezi in stiki s tujci. cheprav skushajo to njeno pomembnost iznichiti z domnevo. http://www. ponavlja osnovo Gortyn. posvechene azijskim bozhanstvom. sht. Izvirno ime Cortone je dal Dionizij iz Halikarnasa za Crotono. n. Semerano meni. Ad Aen. je. ki se je skozi stoletja izredno spreminjala. v akadshchini reshu. morska obala. namrech hetitskega kralja. sht. ime Ahajci (Ahaioi) ima koren v akadskem ahu.Slovani in Anti . vladajochi. Aigaion / pelagos). torej popotovati. ki naj bi prichala o otoshkem jeziku pred atensko zasedbo leta 510 pr. da je le neposrechena domislica Dionizija iz Halikarnasa.2010 10:14:37] . Iz napisa Jnw-Twrsh na sarkofagu iz Kahuna v despresiji Fajum je v akadshchini razbrati "vladar Turushev": Jwn akadsko inu. sta imela sina Frastora. ki potrjujejo. ki pomeni prebivati. ki je bil she v zgodovinskih chasih podoben etrushchini. Spinete pa je reka Pad. 94) omenja.

Veneti. 209. od kdaj je stara Etrurija. Aen. nova ali inferior (spodnja) pa je tista iz chasov Eneja. zhiveche ob reki Parthenios. ko je bila ukinjena atenska shola. homersko himno Dionizija. X.. Sofokleja. Labeon.11. imenovana tudi Pylaemenia. ohranjena v obliki Ambra "reka". Prav tako pripada koren Tus-ci najstarejshemu etrushchanskemu substratu. ustreza pa sumerskemu tush bivati. semitsko ain pomeni reka. staro mesto v Trakiji ob Ebru. 198) postavlja domnevo o stari (Etruria vetus) in novi Etruriji (Etruria nova). S tem bi se potrdila tudi trditev Varona (De Orig. fanatichno unichevali vse. 799). Lyd. da bi ustvaril novo kraljestvo.Slovani in Anti . ki ga le oni sami razumejo oziroma ga je mogoche enachiti z jezikom Tirencev ter se popolnoma razlikuje od sosednjih jezikov. O teh ostankih prastarih jezikovnih plasti pricha etrushchanska beseda. Fontej. govori o Antenoridih.2010 10:14:37] . n. Antenor je le sinonim za Eneja. in s katerimi so si bili etnichno in kulturno sorodni. Padovo. str. sht. da so po letu 525. stanovati. Legenda o Antenorju sodi med najbolj razvpite. govori. tisochletja pr. Eneti. kjer je bil sedezh najstarejshih asirskih kolonij. Figul in Plinij (Lyd. kot so menili Tebanci. Uspelo jim je prepisati Hesioda. ampak tudi namerni popravki. da je Antenor ostal v Troji z namenom. De mag. Vse ustreza ugaritskemu qrt. Izrochilo. kot so Kapiton. kar je bilo starega in poganskega. vendar so se pri tem zhe pojavljale ne le nakljuchne napake. Zhe Servij (Interp. II. in so prishli vsaj do konca III. ki so skupaj s Helenom pristali v Cirenah. drugo izrochilo je porochalo. Tukidida. ki doslej ni bila dovolj uposhtevana in izvira iz starih eruditov. Jean Berard je zelo natanchno preuchil Antenorjevo legendo ter njegov pri tanek s Pelazgi v delti Pada. Legenda iz 5 st. to bi Etrushchanom dalo polozhaj izredno starega ljudstva. to je pomenilo konec vechjega dela rokopisov. vendar pri svojem izvajanju ni natanchen in omogocha vrsto razlag. Zaradi imena Etrushchani je bilo prelitega veliko chrnila. n.htm[16. ustanovitelji Mantue (Serv. kjer je neki polotok dobil ime po njih.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. prvi naj bi pripadala Mantua. ki so jih kot dosegljive unichili. ki nam ga prenasha Arijan. Glede verodostojnosti besedil starih piscev Semerano opozarja na zhalostno dejstvo.. to http://www. Dionizij iz Halikarnasa je ime Tuski imel kot prvotno ime za Quoskooi. Na tej osnovi so nekateri poskushali dognati. kjer je s svojimi otroki ustanovil mesto Patavium. da so prav Asirci nagnali Enete.. Enetoi.revijasrp. sht. Antenorjeve dogodivshchine so prishle do nas na razlichne nachine. Dionizija Periegeta. ki so nastajali iz hotenja po arhaizaciji ali za­ radi dopolnjevanja manjkajochih poglavij. ker izhaja iz akadskega adi-nari "vzdolzh reke". Paflagonija. akadsko enu. eno od dvanajstih etrushchanskih mest. 13) o razliki med jezikom Tuskov in jezikom Etrushchanov (etera mev Thuskon alle de Etruskon leksis). Herodot se je lotil tudi jezika Pelazgov in zapisal. je morda nekdaj zajemala tudi Bitinijo. Ajshila. Zhe skupna prisotnost Trachanov in Enetov prihaja iz neke dokaj kasne tradicije. Niti leta 850 obnovljena univerza v Konstantinoplu niti peshchica pogumnih in razsvetljenih mozh nista mogli v celoti obnoviti starih mojstrovin. iz iste osnove je Ainos. Likofronta. hebrejskemu qeret in aramejskemu qarta. da govore jezik. poskrite ali spregledane pa je unichil zob chasa. kar pomeni mesto.Lucijan Vuga shpansko mesto itd. naj bi po Semeranu dobili ime kot "prebivalci ob reki". De Ostensis). Alba "tok".. ljudstvo iz Paflagonije. pr. Linguae latinae. Herodota. Paflagonce ob reki Halys so razpolavljala ljudstva iz Kapadokije.

v kateri so bili nekoch nastanjeni. to je Enotrii. Zhe shtiri stoletja pred ploshchicami iz Pyrga je nastal fenichanski napis v Capo di Pula. otri. da so bili Egipchani prvi. Che to povezhemo s Herodotovim prichevanjem. (Vel-)athri.Slovani in Anti . nashu. danashnji Tripoli). nagiru. Gre za grb iz Ea.nb – nsh – bn – ngr – lpn – j (vedeti moramo. fenichansko et. kapelica. Otrusa. ugar.: amce mechl rasnal (je bil na chelu poveljstva). sem. i.v imenu Rasenna z akadskim pome­ nom rashu kot poglavar. XI. ob. Rasna. pr. primer. pomeni napisano. shem. che sledimo Dioniziju. staro ime za Velletri. tu. etimologija Tyrsenos (poglavar) potrjuje osnovo ras. Sirijo. pomeni kralj. ngr = akad. ki ustreza asirskemu nagiru in oznachuje visokega uradnika v Asiriji in v Elamu. pomeni zgraditi. sha. sibutu. voditelj. 14). ki so dominirali na Lemnosu in jih pred davnimi stoletji najdemo v Atenah. V celoti pishe: »Tukaj (je) molilnica: postavil jo je odposlanec iz Ea na Sardiniji: tu je pisno izrazhena kraljeva zhelja: da kot odposlanec postavi zgradbo pred obalo«. Res pa so obstajale tesne trgovske povezave s Ciprom. torej so Etruski. kot je Odrusi ob Ebru. saj so v VIII. hebr. pomeni tu. st. melku. pomeni zhelja. pomeni spredaj. Sabratha. itti. pr. poveljnik. haruspex vedezhevalec.2010 10:14:37] . ki je po dveh stoletjih she vedno predmet razlichnih razlag. pomeni tisti ki. V etrushchanskih besedilih najdemo osnovo ras. Othrusa. shlm = akad. Prav tako ni dovolj kritichno uposhtevana she ena Dionizijeva navedba. vladar. nabu. Ea = pred Kartagino so Fenichani v 11. domnevno prebivalci Sirije in Palestine.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. povezano z daritvenimi obredi. n. pomeni znamenje. Na tem napisu najdemo besedo ngr. da je bil Tyrsenos kralj ljudstev. odkrit leta 1773. pomeni zgraditi. sht. zemlja. ta termin je sinonim za seranim. ki so ga sami dobili od drugod. j = primer. shalmu. otok. ki so misli izrazili s pomochjo zhivalskih slichic in ti najstarejshi dokazi chloveshkega spomina so vklesani v kamen. t = akad. skoraj ignorirali Grchijo. sht. b = primer. lpn = primer. – VII. pomnik. shm = primer.v smislu poveljnik.11. odposlanec. Leptis na obali zaliva Sirta. Na egipchanskih napisih je najti Rsnw. blizu. Tirencev iz Kolhide ne moremo lochevati od Etrushchanov v Italiji. O izvoru chrkopisa pa znachilno pishe Tacit (Ann. chesh da je bilo pravo ime Etrushchanov Rasenna. sh = akad.revijasrp. pomeni v. http://www. banu. pisno. dvigniti. da takrat she niso dosledno zapisovali samoglasnikov). (Oen)otri. ki naj bi po njegovem izhajalo iz imena enega od njihovih poglavarjev.Lucijan Vuga je aruspex. pomeni postaviti.. Oni so izumitelji pisave. da so jih Rimljani imenovali Etruski po dezheli. Po Semeranu je mogoche najti osnovo v blizhnjih mestih. Fenichani. Po izrochilu naj bi Kadmos (fenichanski princ) pristal s fenichanskim brodovjem na grshkih obalah in neizobrazhenim prinesel pisavo. ershu. Razchlemba napisa pokazhe jasno povezavo z akadshchino: Et – rsh – sh – ngr – sh – Ea – b – Shrdn – shlm – et – shm – sbt – mlk – t . kot so (Vel-)itrae. Tuski prebivalci tiste zemlje. pomeni molilnica. nsh = akad. Shrdn = Sardinija. oglednik drobovja. npr. kar ni ostalo brez vplivov. v mnozhini rashanu. st. Otreios. bn = akad. b-. n. mlk = akad. hebr. gospodarji morja so pisavo prenesli v Grchijo. Sem sodi nedvomno pisava. -athri. Et = akad.htm[16. ali pa kraje. sbt = akad. saj pomenijo konchnice -itrae. ustanovili vech kolonij: Ea (bolj znana kot Oea. tukaj. nositi. ki so se priselila z vzhoda. pomeni obala. sedanja Volterra. pomeni (iz)govoriti. Vendar jih ne smemo jemati zgolj kot posnemovalce grshke kulture. pomeni visoki uradnik. lpn. pach glede na njihovo neprekosljivo veshchino. prisvajajoch si izum. Isti pisec pa she dodaja. Malo Azijo in Egiptom. vodja. ki je bolj kot mesto pomembno kot velikansko fenichansko skladishche – emporij. rsh = akad. kar je naziv za filistejske poglavarje dvanajstih kanaanskih plemen. nb = akad. In posamezni pisci so navajali razlichne kraje v Anatoliji s podobnim imenom: Otrus.

V.htm[16. 15: etrushch. da se ne bi med seboj vojskovali. prerokovati". edin". str.revijasrp. "sin(iti). tihi klic (narave) ". 20: etrushchansko tanasar "varuj. Za etrushchino pa je znachilno. targuman(n)u "prevajalec. st. slovenske vzporednice "parati. str. str. akad. tin "dan". vziti. nadziraj". zashchiti. kasneje pa so bili she drugi. L. ushlo. obrat. akad. qa(tu)+shabashshu "prijeti s shtirimi prsti". ki jih najdemo tudi v tej Semeranovi knjigi: str. "shchep(ec)". slovenske vzporednice "vzshlo. usu. 35: etrushch. Shele kasneje se je na to osnovo cepila abeceda Tirsenov – Pelazgov iz Halkidike. kolo. 41: etrushch. thu "ena.semit. str. bom tokrat spricho narave tega prispevka omenili zgolj nekaj takih primerov. povrat".Slovani in Anti . napovedovati. sumersko uzal "vzhajati. akad. semantichno: konec". 40: etrushch. truia "krog. zin "svetloba. (nazaj) terjati". 14: etrushch. rogati (se)". Oblika latinskih chrk ustreza najstarejshim grshkim. drugi domorodci od Arkadijca Evandra. idu "eden. tajjartu "krog. mah "shtevilno. vzpodbujati rast. da je chrka X za glas th povzeta iz fenichanshchine in ne iz grshchine. Tudi etruskoidni napisi na Lemnosu kazhejo. razdeliti. prerezati. 41: etrushch. asu. sil(iti)". Φersipnai. mnogo". zlasti Simonides. slov.11. tahhitu "opomin spomina. slovenska vzporednica "na(d)zor". sht. n. sporazumevalni jezik.Lucijan Vuga Nekateri trde. str. str. str. eden".2010 10:14:37] . da so Tireni imeli alfabetsko pisavo pred 7. http://www. sij". sin(ji)".. trajati. akad. 22: etrushch. grshko -foni. rega(ti)>rezhati. 40: etrushch.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. (ko)trljati. usil "zora.) Ker sem zhe v Jantarski poti posvetil poglavje vprashanju akadshchine in njenih sledov ne le v grshchini in latinshchini. kot se je ime Rimljani razshirilo na vsa italska ljudstva. parasu "lochiti. maχ. pozivati. ki so dodajali nove chrke. buniti (se). ki so sestavili shestnajst chrk. pr. 24: etrushch. V svoji najnovejshi knjigi Il popolo che sconfisse la morte Semerano podrobno razvije svojo zamisel. labirint". slovenske vzporednice "torkljati. sin. iz akadske osnove ragamu "(iz)klicati (ven). cezpz "shtiri". vzpored. (w)edu. v prvem delu Φers-. tajjaru "narediti krog". biti lep". kasneje pa vech. cheprav skupno ime ni preprechilo.: koiné = iz vech narechij nastali skupni jezik Grkov. Grki so ime Tirseni razshirili tudi na Rasene iz stare Etrurije (Etruria vetus). svit". vzpored. (vzpod)bujati. akad. ki je enak kot fenichanski shin ipd. zdaniti se". poraziti". semit. slovenske vzporednice "bujen. magal "mnogo. v drugem delu -ipnai. akadsko sheshshet "shest". V Italiji so Etrushchani dobili alfabet od Demarata s Korinta. akadsko tahhisu. 9). slovenske vzporednice "rek(ati)>rechi. Tages. buna (vstaja)". slov. str. str. porezati. podobno je z znakom za ś. str. veliko". akad. temvech tudi v slovenshchini. (Op. da »Moltissime testimonianze in questo senso avvalorano l'origine dell'etrusco da una koine mediterranea di linguaggi semitici« (mnoga prichevanja v tem smislu utrjujejo izvor etrushchine iz nekega mediteranskega koine semitskih jezikov. Φersipnai. tolmach". semitsko iz glagola nasaru. 37: etrushch. Tagetes. je izpeljivo iz akadskega bunnu "ustvarjati. sel. Tarchunus. v zachetku jih je bilo malo. da so bili Atenec Kekrop in Tebanec Lino ter v chasu Troje Palamed iz Arga tisti. 40: etrushch. śa. akadsko parsu. slovenska vzporednica "tiho(tno)". str. str.

"kopno". Pyrgi. akad. supuru "obzidje". slov. str. str. danes mesti Cortona. 141: etrushch. ob toku (rechnem)". "zapora". jarek". akad. Valuk. Camars. belu "gospod. slov. 65: etrushch. slov. iz akad biru "bran. 52: etrushch. akad. str. vzpored. http://www. slov. veliki". dober znak. dati. arittum "navzdol. kobul [grucha. akad. vel. tacati. "velik" in idanu. ebar "onkraj". Manto (mesto Mantova) in Mutina. kraj. 142: etrushch. pirku "(za)preka. cabreas (beri kabreas) "april". mesto. luhamu/luhawu "luzha. brnik (tudi toponim Brnik) [blato]". presushen. itd. slov. zakop". qaritum. "vish(e). Vesevus (Vezuv). nasip". akad. orati. otrditi". 42: etrushch. str. sem. mochvirje". "(na)brekati. vis(ok)". 54: etrushch. vzpored. vzpored. 58: etrushch. slov. "riti. str. puru "jarek poln vode". ograja. str. brnja. vzpored. vzpored. akad kamaru "zid. 60: etrushch. akad. in sestavljenka v nashem primeru walku idanu "veliki dan. atra "kraj. epruś "zemljin. 56: etrushch. walku "vladar. slov. kjer se voda v reki peni]. vzpored. 62: etrushch. "barje. Vulci. akad. slov. str. (v)dira(ti) se. vzpored. akad. vzpored. str. pri. 51: etrushch. jarun [mesto. str. akad. akad. Vesulus (mesto Besançon). zemljishche. jezero. priti ven". "velik(an). (pre)preka". karj. mesto Volterra. Prilius. mesto. str. strmo. Ferentium. lug. vrela. kobniti [nastati. Faltona.revijasrp.2010 10:14:37] . str. reber. bireti "zemljishche. kapum "nabrezhje. erebu "prechkati vodo". sapu. str. str. rejen. Sapis. 63: etrushch. slov. utrdba". akad. osushiti. kalum "zapora. str. obzidje. branik. mesto. slov. rebro". odor" in etrushch. akad. kmetija na vlazhnem. apar[s]. bara. str. mutu "smrt". str. str. buru "bara.pokopani". illu "ila. slov. dati. kopa. qardu "utrjen kraj. kralj". puratum. matu "umreti". 49: etrushch.Slovani in Anti . tal "dvigniti". akad. parakku "prerok>prero(chishche). darovati". meja. vzpored. 58: etrushch. Curtun. vzpored. suthiu "zasuti. 45: etrushch. śpural. 140: etrushch. grshko Оύόλκοι. Falterona. ostro rechno koleno. Emporis. slov. vzpored.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. wasu "visok(o). vrelci. str. mochvirnatem zemljishchu". napochiti. akad. vrh gore". 141: etrushch. ki je po nechem znachilno ali med katerim se nekaj posebnega dogaja". akad. Arretium. vodna povrshina. Sepis. akad. sepu "mokro.. predel" slov. bara". vzpored. "(na)supiti kruh". str. slov. "mesto Modena". blato". vrh (gore)". "morda: jutro [stara mera za povrshino] zemljishcha. del ograjenega zemljishcha.htm[16. jarek". barje.Lucijan Vuga str. barje. zemlja. vzpored. 43: etrushch. "brod. "kamenjara>kam(n)ara". kolovratiti]". 60: etrushch. suthive "pokop. str. 67: etrushch. nasip". slov. 51: ertushch. vzpored. mesto". grozd]. krit(je)". is "iz. "tla". Pirusio. str. "kaliti [vroche zhelezo utrjevati v vodi. str. odkrit". ali akad. akadsko aduru "posestvo. velcitanus "marec".]. dreti". vodja". volk". pozhgan. "vreti. Capena. vzpored. 52: etrushch. Luni. akad. mesto. mesto. mesto ob reki. torej "gospodovo zemljishche". (za)klon" in shinnu "vishina. zachetek pomladi". kraj. kabrati [brazdati. kappu. obdano v vodami". 56: etrushch. mesto. akad. slov. (o)med(leti)". akadsko kabru "debel. gospodar. celius (beri kelius) "september". str. darovati". "dan". tla". vzpetina. akadsko walku "glavni. "mrtev. "zasutje". vzpored. nuthanatur "darovalec" in nuthan "nuditi. str. 140: etrushch. 49: etrushch. kraj. Perusia. "grad. eper[s] "prst. vzpored. dor. poglavar.11. slov. 140: etrushch. gaziti. od teh npr. vzpored. od zemlje". ovira. slov. 57: etrushch. adannu "dolocheno chasovno obdobje. belt "pomemben" + herrum "jar. akadsko qalu (suh. 52: etrushch. mochiti". V prirochnem besednjaku so she mnoge slovenske vzporednice. obilen. str. str. svetishche". mesto.: str. goreti). beri-illu "med mochvirji". luzhevje. Velathri. vzpored. slov. Luna. Clevsin. nadanu "nadar.

slov. da se poblizhe seznanimo she z najnovejshim delom Maria Alineija. 142: etrushch. st. SO ETRUSHCHANI PRAMADZHARI? Chas je. stoletjem. vendar nakazuje mozhnost. Zgodovinski vidiki Kdo so (bili) Madzhari? Alinei se pri obravnavi tega vprashanja oslanja na najnovejshe raziskave o izvoru Madzharov. sval. swalu "dosechi celoto chasa". Poleg vsega drugega je zanimivo. vzpored. akad. medtem ko so ostali http://www. str. da je mogoche taka teza nekoliko prenagljena. Alinei opozarja. dvigniti". slov. saj so ostali na dotedanjih zemljepisnih shirinah. nasprotno.htm[16. Kranz je. da so Madzhari prav lahko v Panoniji zhe od paleolitika. zelo zapletene so in povezane z misteriozno ter sporno srednjeveshko selitvijo Slovanov! Madzhari so ljudstvo z uralskim jezikom in zato sodijo v krog ljudstev. niś.Lucijan Vuga str. ki je leta 895 vodil madzharsko vojsko chez Karpate v Panonsko nizhino in jo zasedel. Ta pravi. akad. naś "postaviti gor. "traj(ati). akad. honfoglalas (osvojitev domovine) pripoveduje o Arpadu. "otreti". Klasichno porochilo o t. akad.Slovani in Anti . itd. nashu "dvigati".2010 10:14:37] . Svojo teorijo utemeljuje z jezikoslovnimi. "zvelichanje". vzpored.revijasrp. 144: etrushch. drzh(ati)". druzhinski". za katera velja shiroko uveljavljena sodobna teorija uralske kontinuitete. ki je she veliko bolj presenetljivo tako v svojih izhodishchih (teorija kontinuitete – TK) kakor v izvajanju in sklepih. Seveda je Semerano po svoji metodi prevedel znana daljsha etrushchannska besedila. 147: etrushch. etnoloshkimi in (pra)zgodovinskimi argumenti.11. vzpored. nishu "domachi. nedavno objavil. str. izhajajoch iz teorije Colina Renfrewa o izvoru Indoevropejcev ter o uralski kontinuiteti. slov. 142: etrushch. darish "trajno. vzpored. akad. kar zaslutimo zhe iz naslova knjige: Etrusco – una forma arcaica di ungherese (Etrushchina – arhaichna oblika madzharshchine). 143: etrushch. v mezolitiku. eteru "odstraniti". str. eteri. slov. "nashi". "nos(iti)". str. vechno". da so se uralska ljudstva naselila v severovzhodni Evropi kmalu po zadnji ledeni dobi. To bi sovpadalo s prvimi naselitvami homo sapiens sapiensa na tem podrochju.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. o katerih sem zhe pisal v prejshnjih sestavkih. i. Grover S. da so morala zasesti velik del evropskega srednjega vzhoda zhe ob koncu paleolitika. da so bili Madzhari na sedanjem ozemlju zhe veliko pred 9. Vendar stvari niso tako preproste. koliko slovenskih vzporednic najdemo za akadske besede (o tem sem vech pisal v svoji knjigi Jantarska pot) in s tem tudi v etrushchini. thui "tu(kaj)". tars. vzpored. tudi che uposhtevamo najnovejsho teorijo o "dvojni osvojitvi domovine".. 146: etrushch. iz chesar sledi. slov. str. Na podlagi te domneve je nesprejemljiv pozen prihod v Panonijo v 9.

Najochitnejsha nasprotja izvirajo iz bojevnishke.revijasrp. ki so prishli tja 670. konchal pa se je z Atilo. To pa lahko zadovoljivo razreshimo edinole s teorijo kontinuitete in priznamo. V bistvu teorija vzdrzhi kritiko in obenem ohranja smiselno honfoglalas. Tudi v 20. da so bili onkraj Kar­ patov zhe drugi Madzhari. Kaj pravi najnovejsha teorija o dvojni Madzharski osvojitvi Panonije? Zhe v 19. jezikoslovnih. Etnografske shtudije so potrdile. jezikovnih in kulturnih znachilnosti Arpadovega ljudstva (dokazane so s pisnimi viri in z arheoloshkimi najdbami) z zanesljivo pripadnostjo madzharshchine uralskim jezikom. antropoloshkih in drugih raziskovanj. da so Madzhari zhe stoletja pred Arpadom znali graditi zidane hishe s strehami.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. po Alineiju je to bilo zhe mnogo prej. st. toda ta prva naselitev naj bi bila le 200 let pred drugo. lahko pa jih razlozhimo s predhodno madzharsko prisotnostjo na tistem ozemlju. kakor tudi ne domnevne slovanske pozne "preselitve" kot protislovja. arheoloshko identificirani na lonchevini z okrasjem "vitic in vejic". proces oblikovanja Madzharov se je zachel zhe v chasu Hunov in Avarov. Toda tudi ta datacija je sporna. Che povzamemo. ki ji jim je omogochala lov in prezhivetje.11. ki so bili podobnega mnenja.2010 10:14:37] . st. In konchno. da so Slovani avtohotni na danashnjih ozemljih. tradicionalni pogled ne dopushcha uskladiti dvoje nasprotujochih si znachilnosti Madzharov: po eni strani naj bi to bilo ljudstvo z razvitim poljedelstvom in metalurshko ter loncharsko tehniko. Madzhari so "prishli" v Panonijo iz zahodnega uralskega predglacialnega obrobja. da je toponomastika v karpatskem bazenu zvechine slovanska. je bilo vech raziskovalcev. sledech svoji dotedanji ekokulturi. Prav tako ni mogoche zadovoljivo povezati ochitnih turshkih etnichnih. ki vkljuchuje tudi Madzhare in njihove odnose s Slovani. v chasu osvojitve in naslednjih vojashkih podvigov ter poljedelskega znachaja madzharske druzhbe neposredno po naselitvi. da so Arpadovi Madzhari v resnici turshko pleme. nam viri porochajo zgolj o Hunih in celo te zamenjujejo z Madzhari. a tudi iz arheoloshkih. Zakaj? Zgodovinsko-etnichni argumenti Protislovja izhajajo zhe iz dokumentov iz Arpadovih chasov. Podobno lahko rechemo za metalurgijo. cheprav je naselitev potekala zhe veliko prej. ki je doslej ni uspelo she nikomur razvozlati: proti komu so se v resnici bojevali Arpadovi vojshchaki med osvajanjem Panonije?! To omogocha domnevo. kar pa ni v skladu z nomadskim zhivljenjem. po drugi strani pa so bili Madzhari zhari nomadski osvajalci.Slovani in Anti . ti so altajsko ljudstvo mongolskega izvora in mednje pogosto napachno shtejejo Madzhare. Nadaljnja kontradikcija. sovpadala pa naj bi z obdobjem poznih Avarov.htm[16. je zgodovinar Armin Vambery domneval. "nomadske in stepske" narave Madzharov pred osvojitvijo Panonske nizhine. Leta 1978 je arheolog Gyula Laszlo postavil teorijo "dvojne osvojitve". Jezikoslovni vidiki http://www.Lucijan Vuga Uralci shli proti severu obenem z umikanjem ledenikov. She vech: cheprav so v Panoniji in jugovzhodni Evropi stoletja pred Arpadom dominirali Avari. loncharstvo in samo kmeto­ vanje. Tako nenadne spremembe niso mogoche. dodaja Alinei. ne smemo zamolchati v ochi bijochega dejstva. po kateri so bili Madzhari na sedanjih ozemljih zhe pred Arpadom kot pozni Avari.

To bi podpirala tudi sploshno sprejeta teorija uralske kontinuitete. ki naj bi nam omogochila to pojasniti: (a) ali so Madzhari od nekod prishli ali so od nekdaj tod bili. na ozemlju. ki niso nikoli "prishli" v vzhodno Evropo. opozori na nekaj dognanj v zvezi z Madzhari pred Arpadom. Vendar – drugache kot glede Slovanov – ta teza glede Madzharov ni vzdrzhna. v Veliki Bolgariji in na Volgi – je prav slednjemu najsorodnejsha madzharska arheoloshka dedishchina. st.Lucijan Vuga Izhajati velja iz treh temeljnih vprashanj. imenovanem Atelkozu (madzh. ki ga omenja musliman Balkhi (umrl 934) in Madzhare imenuje Bashkirci. Bug. da so bili Madzhari v 7. v sklopu hongurskega imperija (od tod njihovo ime Hungari). (2) Madzhari so zhiveli tudi na obmochju starih povolshkih Bolgarov. kot jo TK razpleta za domnevno selitev Slovanov? Odstraniti bi bilo treba napachno domnevo o naselitvi in po TK domnevati enako kot za Slovane. ki so jih raziskali sami madzharski strokovnjaki. (b) od kod ter (c) kdaj. To potrjuje madzharsko pokopalishche v kraju Bolshije Tigani ob sotochju rek Kama in Volge. Hrvashki in Srbiji.2010 10:14:37] . Nekaj resnice je le v teoriji o madzharski osvojitvi Panonije. arheoloshka izkopavanja in jezikoslovna raziskovanja soglashajo. Etelköz). Po Alineiju vse to brez sence dvoma kazhe. (1) V srednjem veku so govorili madzharsko tudi v t. i. Levediji. po kateri naj bi se uralska ljudstva po zadnji poledenitvi prva naselila na severovzhodu Evrope. i. (5) Med tremi bolgarskimi ljudstvi turshkega jezika – ob izlivu Donave (danashnja Bolgarija). ko so Madzhari zhiveli v t. Prut in Seret. (4) Nekateri znanstveniki menijo. verjetno "med rekami". ki je v avstro-ogrskem obdobju zajemalo tudi dele z manjshinami v danashnji Romuniji.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ker so pach od nekdaj tam bili. ki je mejilo na osrednjo Azijo. in Madzhari bi preprosto ostali tam.Slovani in Anti . She preden zachne Alinei odgovarjati na ta vprashanja. da so bili Madzhari pred t. sorodno Chuvashem. Magna Hungaria (pri chemer pomeni magna "stara"). ki v grobem ustreza danashnji Bashkiriji. i. (1) Veljavno mnenje madzharskih jezikoslovcev je.htm[16. kjer so she danes. torej Dneper. Slovashki. okoli 2000 km vzhodno od Karpatov. so v prvi vrsti lingvistichni in se nanashajo na najtesnejshe odnose madzharshchine z drugimi turshkimi jeziki. osvojitvijo karpatskega bazena prisotni na precejshnjem obmochju Evrope. O tem je pisal fra Giuliano leta 1235.11. da Madzhari niso avtohtoni v Panoniji. ali te uganke ne velja reshiti na podoben nachin. tako naj bi bilo tudi z Madzhari. saj nismo dobili odgovora na vprashanje o najstarejshi naselitvi Madzharov v Evropi ali v Aziji niti ne o chasu njihovega morebitnega prihoda na njihovo zgodovinsko ozemlje. (6) Viri omenjajo tudi prisotnost Madzharov na podrochju. prishla pa naj bi z vzhodnega dela osrednje Evrope.revijasrp. da so imeli Madzhari in Hazari (tudi turshko ljudstvo) zelo tesne odnose neposredno pred osvojitvijo Panonije. da so prednike zgodovinskih Madzharov po http://www. in che so od nekod prishli. Vendar nam to ne pomaga veliko. ki so slabo poznana. (3) Pisni viri. ki so turshko ljudstvo. Isto ljudstvo potrjujejo tudi arheoloshka odkritja madzharskih grobov v bashkirskem Sterlitamaku. Razlogi. gre za tisto podrochje. Po vsem tem se moramo resno vprashati.

Tako je bil Arpad »vrhovni poveljnik« gyula in kende »kralj« obenem in je jahal na chelu vojske. nekako tako. delitve oblasti. To kazhe.Lucijan Vuga tistem. ti organizirali v nomadsko-pastirsko skupnost.. sposobna organizirati stabilne drzhave. Med temi je Alinei posebej izlochil zila.revijasrp. kralj pa le politichno in simbolno. "stareshina.2010 10:14:37] . lauxum/luc(u)mo. cep-. (8) Madzharska mitologija nudi obilo podobnosti z juzhno Sibirijo. z druge plati v ljudski glasbi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. uporabljala je madzharshchino in turshchino. Tudi za druge etrushchanske nizhje druzhbeno-politichne funkcije (etrushchansko maro. z izjemo imena. to je ogrskega izvora. to je z altajskim podrochjem. organizirani po turshkih obichajih in pod vplivom turshke kulture. s katerim se sami oznachujejo: Madzhari. ki so tudi poznali dvojno delitev vrhovne oblasti med gyula in kende.tutun.Slovani in Anti . Alineijevo pozornost je zhe zdavnaj pritegnila nenavadna podobnost etrushchanskih poimenovanj za vodilne funkcije. vojvoda. le tista napol nomadska. medtem ko jih je polnomadstvo do neke mere razlochevalo. ki so se ohranjale. zacheli razseljevati po obsezhni ravnini juzhne Rusije«.11. so se v 5. To je ustvarilo turshki videz Madzharov glede na navade. skratka gre za amalgam dveh kulturnih izvorov. purth/purt. vodja skupnosti" in canthe. (4) Politichna organizacija madzharskega vodilnega razreda je bila turshko-hazarskega izvora. tarxun – tarjan) podaja ustrezne razlage. ki so se premikala po stepah. kot je danes v zahodnoevropskih kraljevinah razmerje med kraljem/kraljico in predsednikom vlade. medtem ko so povsem nomadska ljudstva izginila. obichaje ipd. Jezikovna argumentacija Po tem kratkem povzetku zgodovinskih in etnichnih elementov madzharske etnogeneze poglejmo she jezikovno plat. ki se je odpovedal tradicionalni teoriji in privzel teorijo dveh osvojitev. "vrhovni politichni oblastnik". Turshka imena pa v sploshnem kazhejo na azijsko nomadsko ljudstvo. (5) Domnevajo. za katere je nashel vzporednice v stari madzharshchini. (3) Znanstveniki pravijo. "rex". ko so prishli v stik s turshkimi ljudstvi. (2) Tudi madzharski lingvist Peter Hajdu. pritrjuje: »Madzhari. »princeps civitatis«. st. http://www. (10) Znachilna za madzharsko etnogenezo so turshka osebna imena v chasu njihove "pojavitve" v Evropi. (6) Obstoj dvojnega principata. da so obstajali med Madzhari in Hazari celo dinastichni odnosi. saj med prve dosezhke etruskologije shtejejo prav razvozlanje nazivov za najvishje druzhbeno-politichne funkcije. do kakshne mere so bili Madzhari pomeshani s turshkimi ljudstvi v trenutku nastopa na zgodovinskem odru. ki je aziatskega izvora. zhivechi skupaj s turshkimi plemeni. ker predstavljata delitev vrhovne oblasti v drzhavi. Za utemeljitev svoje teorije je moral she nakazati druzhebno-politichne funkcije pri starih Madzharih. je tipichna tako pri Hazarih kakor pri Madzharih. ki je ugro-finski. thuta . nakar so prodrli v jugovzhodno Evropo. kakor Bolgari z Volge (Turki) in Madzhari. (9) "Dvojna dusha" Madzharov se odrazha z ene plati v njihovem jeziku. da je bila madzharska vodilna plast dvojezichna. (7) Po Györffyju so bila med nomadskimi ljudstvi. gyula in kende (kar ustreza etrushchanskemu zila in camthe). toda sicer je bila oblast deljena in resnichno moch je imel v rokah poveljnik vojske.htm[16.

Primerjave po Alineiju: Med etrushchanskimi besedami. kar je bilo v davnini nedvomno eksistenchnega pomena). 27: etrushch. kar opravi "trgalec drobovja"). avtoriteta. (op. lovec. (op. balta "prepad. obenem Alinei v primeru maru "mera" pravi. izposojeno iz neznanega jezika. kar naj bi prishlo iz turkotatarshchine. V. L. canthce. Lowaz ipd. L. Madzharski Gyula je danes znan zgolj kot antroponim. sekira". madzharsko merö "merec". am "biti" in izpeljanke. purt "dvorezna sekira". "dz'la". chastni polozhaj". vitez-kraljevi mozh".: morda pa ne gre za osnovo lo v smislu konj. po Alineiju se pojavlja tudi slovanska vzporednica kip. v stari madzharshchini "gyula" (beri: dzhula). 29: etrushch. simbol". ime ali priimek. str. v stari madzharshchini kende (kndh. kar kasneje tudi v drugih primerih vechkrat poudari z opozorilom. Lougudi. da zilath.in bald.: v Bezlajevem ESSJ imamo to obdelano pod vech gesli: bolt I. 30: etrushch.kot pri bula z vrsto izpeljank. V. sodijo v skupino z osnovo zila.: zanimiva se mi zdi primerjava z slovenskim izrazom "iztrgati drobovje". "sem". marunu. canthus. zilci. luc-. tarqan. chlovek" torej "konjenik.Lucijan Vuga str. (föld)merö "zemljemerec". belty "usedlina.11.: na Slovenskem so znani priimki Kenda in Kante). obveza+napeti. knde. str. idol. da so bili po teoriji kontinuitete na teh prostorih Slovani zhe v prazgodovini. L. zilac. 44: etrushch. vrhovni vodja" ali haruspeks primus "vrhovni vedezhevalec na osnovi zhivalskega drobovja" (op. pomembna in posebej obchutljiva druzhbena funkcija. staro turshko (*staromadzharsko) tudun "vojashki poveljnik nekega obmochja. bat. maruxva "(zaprisezheni) zemljemerec". slov. podoba itd. cep.Slovani in Anti . camthi. str. thuta. http://www. v madzharshchini lo "konj" + him "moshki. zila. marunuxva. podoba. toda tudi bolt »ribishko tolkalo". zili itd. za druge pa ne. ki se pogosto pojavlja v etrushchanskih napisih. vojvoda v chasu "osvojitve Panonije". guverner". lauc-. je najti staromadzharske izraze adluazu. knda) Grossfürst des Bundes der ungarischen Stämen. L. canthe. ki kazhejo na staro osnovo low. lauxum-. izvirno pa je pomenil vojskovodja.". bovtati "tolchi. vodna jama". (tutun) "gospod". nedvomno iz *bъltъ. znamenje oblasti. str. buld. 20: etrushch. 22: etrushch. oprezanje". 28: etrushch. S tem smo zgolj namignili na Alineijevo metodo podrobnega jezikovnega vzporejanja etrushchine in protomadzharshchine . balta "sekira. purth. (op.revijasrp. V. kaliti". marunux. v stari madzharshchini *purte "bojna sekira". boltenь "zidarska zhlica". staroturshko tarkan. staromadzharsko kep "(verski) simbol. zilacal.htm[16. tu Alinei opozarja na slovansko osnovo balta.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. zilc. Zhe najstarejshi preuchevalci etrushchine so opozarjali. zilx.2010 10:14:37] . zilcthi. glede osnove lo "konj". V. boltec "uhelj". naziv. da je pramadzharshchina to morda dobila od Slovanov (str. str. luxum "lucumo" »od kralja. lauxume. luw morda "dolzhnost. kij". str.. belt "vrtinec". staroslovansko kapь "soha."insignija. toda pri obliki balda "kij. 25: etrushch. 23). maru. 23: etrushch. tarjan "pooblashchenec. ki jih Alinei obravnava in za nekatere izrecno navede tudi slovansko paralelo. krepelo. kralj brez dejanske mochi. pripadajoch kralju«. (v)prega(ti) = naprezanje. tarxun. za slednjo ne zdrzhi. ampak za osnovo lov. Sadnik in Aitzmüller opozarjata na mozhnost domache slovanske vzporednice iz osnov bul-. tarxies. da bi bila izposojenka). si oglejmo nekatere: str. str.

"(na)pen(jati). slov. risati. kupola. kalchek. napol". Alinei opozarja tudi na slov. ponjava". kupnina".11. 49: c(a)lan "mrtvec. 49: calu "mrtev". vrh. kraj". "tul. baj(ka)". darovati. Terje ipd. V. str. luknja". slov. str.). zarezati. "okreshelj [gozd med otrebljenim svetom]". slov. str. prichanje".: tudi slov. str. kuhati". L.omogocha vzporejanje s slov. nadlegovati. (op. kjer se kaj koncha". obok. oznaka. paluba". str. 70: mut(a)na "nagrobnik. 45: ati "mati". 60: fler "kopija.Lucijan Vuga str. (za)snova". osnova pen(th). vacl "odmevno dejanje. slov. naklonjenost. urediti. str. pokrajina". tulka. mi "jaz«. nadrejeni". slov. str. tekalishche. "pariti". str. "kal. "snovati. V. daritev. 88: ziv "zhiv(eti)". grad" (op. nacheti. obli del chesa. "knez". nemshku-tar. str. tulec. (po)meniti". str. terem. "selo. 115: śel "obnoviti. L. ozhiviti". 80: suthina "grob(ni). slov. kmetavz-ar.: tudi Bezlaj v ESSJ ima harati "tepsti. slov. slov. 52: cexa2 "zgoraj. str. da to potrjuje prisotnost Slovanov pred prihodom Madzharov. tolchi. pluti. "-(t)ar. 87: zic. (za)sutje". str. chrtati". Alinei meni. ustje pechi" iz kul. 101: ixeme "pij". pokop(ni) ".: 71 nac "velik" ali "noch" ali "ne". s[i]valke "zhival. str. http://www. str. "zrenje/zreti. penthuna. kip. slov. 116: snuiaf "tvorba bodochega zaveznishtva". -(t)ur". "zhil. hara. npr. str. 118: tamera "grobnica. (za)suti. slov. (s)tul(iti) se [kriviti se]". V. bregar ipd. vplivati. veranda. str. str. str. "vekati. primer. 94: klumie "zhekno. vzpored. medica". slov. str. Alinei opozarja na razshirjenost v slovanskem svetu "harcovati. str. str. str. "ozhemi". dati". penthna. okrьstъ "okolje. tule [tukaj]. nemch-ur."pech" (op. Turje. okrog. borba ipd. (s)(po)mnik. magichna vez ipd. slov. str. (na)zoren. "kup(chek). vrhnji del. pisati. 111: penthe. peljati. vishji. okraj". zhelja". "(za)klan". klica zarodek.". zivas. "zhig(osati)". selishche". str. 86-87: vacal. tla(k). str. 66: zivas "zhiv(eti)". kur[ishche]") in -umi ipd. krog. 112: raśna. "jama. 111: pazu "pechi. str. Alinei: slovansko trem.revijasrp. chezhnja "hrepenenje". razum". 87: zin "narediti". vzp. slov. (u)chin(iti). grob". zhivel. (vz)pen(jati). puliti. "(po)mota. (iz)kopanina. zavetishche. triem "dvorana. z medom. 84: tur "dar. stanovanje". slov."pech". iz ljubezni do ipd.htm[16. me". kliti.". poganjek". -thur. "pol. odprtina. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. po Alineiju iz gur. 110: parliu "kuhati na pari". mini "meni. okrozhje. harcować [bojevati se]". "temnica. ta "ta". ita. opna. 114: sal "bivalishche. sitnariti" z razlichno etimologijo). medpalubje". 83: tular "meja. 83: thui "tu(kaj". 67: mathcva "medeno. steza. str. vikati [vzklikati])". 67: me. "konec. zix "vrezati. 58: eta. usluga. str.Slovani in Anti .". -thura "pripona za oznachevanje izvora ali pripadnosti". vzpored. nejevoljo]" ali "noch". pogrniti". L. zhival(ice)". svet(ost). pripraviti.". slov. vacil. 117: sren "(na) pamet. str. gomila". V. mene. teme(rje)<teme [zgornji. str. cerkvenoslovansko okrьstь. "suti. 63: hupnina "grob z nasutjem. "nak [izrazha mochno zanikanje. penznas "pokriti. slov. znak. zhila. videz". po Alineiju tudi slov. 52: cexa1 "(v) korist. 100: har. 47: atrium. ki se preseli v novorojenchka. slov. s[i]val. vzpored. str. soha. otrok od". slov. medkrovje.: morda sodijo sem toponimi Turjak. 85: -thr. rasna "okraj/okres. (na)zor". (na)peti.: po mojem se to ujema s "kur(iti). str. slov. str. str. slov. (op. "polje. vzpored. slov. vzpred. L. 112: pulum "hodnik. "baj(ati).2010 10:14:37] . hurt "boj.

v neko smer". vzpored. Namrech. 120: thapicum. tvoriti". meni". "vrechi. jez [naprava. str. slovan. ki iz svojih prsi doji odraslega. Alineijeva razchlemba. "vodnik. na bronastem zrcalu iz Volterre iz 3.htm[16. slov.slov. napisati". tirati".Lucijan Vuga obok. vreshchi". zajezitev. vzpored. verso di me. 122: tesinth "jesti". slov. pokvarjen". 202: mulvenike "daritev. "moliti.ugrijsko "ez. topilnic". umazan. "vrisk. molitev. vrteti (s pracho). teshch (kot vzrok za jelo)". slov. str. ta (tu))" . str. mesto Vetulonija. "za mati". bichati". str. 213: hasmunkxx. oprema. str. lei noi voi slovensko jaz ti on mi vi . verjetno gre za etrushchansko ime mesta. "paliti. 128: vrath "zadeti z izstrelkom. sredstvo za utrditev. tirnica. vzpored. kako je Herkul sin Junone sesal mleko]. pomenilo naj bi "mochvirje ali rastlina glavinec (centaurea)". meni. smer. itd. 119: tanasa "sorodnik. slov. 120: tarils lat. str. tvar [snov. uzde". pot". str. vzpored. 214: runs "razchetverjen. ver "zadeti. "teshiti (lakoto). opraviti nalogo. eko". ki jo je sicer razlozhil na ugrijski etimo­ loshki podlagi. 121: thaura "dobrina. vzpored. str. kar Alinei prebere kot: »(usa) questo (specchio) ponendo a mente come Ercole figlio di Giunone si nutriva di latte« [(uporabljaj) to (ogledalo) in dobro razmisli. eke. slov. slov. 133: Vetluna. vzpored. tok. najvishja zgornja ploskev]".revijasrp. slov. nekomu". str. "tovor. slov. slov. 213: śuplu "shibati. prechno na tok vode]. vzpored. bradatega Herkula. str. druzhinski". vzpored. tvorba. "ruzhan". materia]. slov. "jez [vechja sladkovodna riba]. tesni (blizhnji) chlani". supal. slov. darilo". zagrada. lastnina. slov. "cursus" "tek. lok. str. slov. str. klej [lepilo. 133: Vei(s). ribogojnica". vzpored. bitka". potolchi". "jez. shibati. vodilni. str. *vej-jez. k meni. "(za)kletev. vzpored "cheta. thapintaś "teptati. voziti. "muka". zato navajam moj komentar: etrushchansko eca "questo (qui).povrniti mu". "jedilo". vzpored. http://www. vzpored. slov. imetje". str. str. str. vzpored. vzpored. 128: zamathi "macheha". vzpored. madzh. vodich. gnesti z nogami". 129: zat "boj. jezbica iz vej].si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 177: cleva "je potrdil pogodbo". zhupan (kar imajo nekateri za slovensko izposojenko iz madzharshchine). "vajeti. "mulj: muljava [trava. str. "chachka". "ta nashi. 134: Imola. dopushcha tudi slovensko razlago. "nekam. suppan "bichati. ker je napis na fibuli. je mogocha tudi slov. Fufluna.Slovani in Anti . vozach". "tir. 128: viskri "zahteva vrnitev (darila)". str. 199: ithalu "pijacha". vzpored. mesto Vei. zarezati. pasha]". 198: naceme "a me.11. 196: mini "mi. ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg. str. "ta (ki)". str. pechatenje]". 128: vatiexe "voditi. vzpored. str. str. str. vzpored.2010 10:14:37] madzharsko en ten ön min tin italijansko io tu lui. 196: zixuxe "vrezati. 123: thel "delo. vrniti mu". jezbica [gradbena naprava ob bregu. dopolniti". 132: Pupluna. pechi. kaznovati . str. popaliti". tepsti". chetati se". je prikazana Junona. 194 primer napisa na zrcalu: eca sren tva ixnac hercle unial clan thra sce. molek". st. slov. voditi". str. 225: osebni zaimki: Posebej zanimiv je na str. mesto Populonia "prestolnica ognjishch. hasmuni "trebuh" po Alineiju ustreza slov. vzpored. slov. slov.

spomin". kot nekakshna specializacija ali delitev dela. clan "figlio. (u)zren [ugledan]."v znak.brez ugrijske primerjave .γ. igyen + nac" . da so se tudi Etrushchani sami imenovali Mex.11. etnichni znachaj. hercle – Herkul. dano skupnosti Mansov in Khantyev (Voguli in Ostiaki). st. kakrshni so "ploshchica A iz Pyrgyja" in "tabula Cortonensis". Kaposztasmegyer.riya (pripona –riya je arabska). mladenicha.revijasrp. otrok" . Perzijec Gardizi med 1050-1053 belezhi Majgar. bratovshchina". st.Slovani in Anti . dati. Seveda ne mislim. st.). naj bi tako bilo sestavljeno iz imen ljudstev Mansi in Er. Bekasmegyer. klica. Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? V okviru TK. to obliko najdemo v 12. Toda preden koncham. vse iz ogrskega manć "mozh. mexlum). Prvich je poimenovanje magyar izprichano v arabskem viru leta 870 v obliki m. dobro premisli. kot "etrushchanski/madzharski vodja". in questo modo. sin. ki ga najdemo v ember. sce "mangiare. na vzhodu pa Slovani. ki je zhivelo med Volgo in Uralom. morda so obvladali dva jezika. manś »ime. Tako bi prishli do slovenske razlage: »To zrcalo si postavi v opomin. De administrando imperio zapisal v grshchini Megere.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Poscmegyer. oziroma gre verjetneje za Er (danes Udmurti). ta skupnost pa naj bi bila najmochnejsha med sedmimi plemeni. pripisan Thefariei Velianas na ploshchici A iz Pyrgija. stoji Mager. ixnac "cosi. prvi metalurgi Evrope. oseba. Hudud al-alam (982 . Vasmegyer itd. jesti" . chloveka. na ta nachin" . saj nastopa v znachilnih povezavah z drugimi izrazi v tako pomembnih dokumentih. od katerih so nekatera she danes zhiva: Megyer. mente."eszren. st. Mezömegyer."tesz. prinashalci so bili drugachnega jezika. V zachetku gre za sestavljenko iz (1) mänći etnonim "Mansi". Ime Madzhari. in sestavine (2) –er. da so bili Etrushchani Slovani. v spisu Arabca Ibn Rusta okoli 930 Majgar. ki so sodelovala pri "osvojitvi Panonije". Babonymegyer. v jeziku khanty pomeni mant "ime ene od bratovshchin Khantov«. pravi Alinei (str. imeli so se za Meg(er)/Magy-(ar).2010 10:14:37] . je spochetka imela metalurgija.) beremo: »in sua lingua propria mogerie vocatur«. thra "latte. Vse to omogocha Alineiju sklep. st. chlovek."zri. st. oznacheval naj bi "mozha. kitajskih in perzijskih delih iz 13. tako. eszre" . ime plemena. 366). ki so obvladovali znamenita in obsezhna balkanska nahajalishcha bakra in http://www. Nogradmegyer.htm[16. sesati". kliti. v madzharski kroniki Anonima (12. zarodek". tva "porre. zreti. poglejmo she neko pomembno podrobnost."tej+ra" [z mlekom] – "trese". Alinei razlaga. v slovanskih virih iz 12. kar naj bi izhajalo iz iste osnove kakor Madzhari. rod. dobro pomni" . opomin. postaviti. Bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet je v svojem delu iz 10. unial – od Junone. Tako lahko gladko prevedemo mex thuta. zrcalo". teve" .g. najdemo obliko Majar in chedalje pogosteje podobne razlichice. mleko" . da je to dovolj za kategorichno trditev. madzharski dedichi Mansev."eszik [jesti]" – "sesek. polozhiti". bizantinska grshchina pishe Meγere (10. polozhiti" . Belmegyer. da je Junona dojila Herkula«. klan. da so se Etrushchani sami imenovali Mex (mexl. da je zadeva veliko bolj kompleksna. menim."igy. pogosto zapisano za imena krajev."da[va](ti). sina". Magyar. med njimi so v severni Italiji na zahodu prevladovali Kelti. v mongolskih."kal.Lucijan Vuga sren "a mente.983) pa Majgar.

Znano je. postala dvojezichna. kakshna je bila slovenshchina brizhinskih spomenikov v primerjavi z danashnjo. presence of Central European influence at the head of the Adriatic around Trieste [i. samo pomislimo. ki naj bi bila znachilna za arhaichno etrushchino. ki je morala na temelju skromnega besedishcha in kratkih besedil zgraditi teoreme za rekonstrukcijo neznanega jezika. V. dolgo mnogo stoletij. po vsem sodech. (Op.is the first evidence of the subsequent. L.revijasrp. prav tam]«. pretezhno italidskim ljudstvom.: Tu naj opozorim na dolocheno sovpadanje z mnenjem Semerana.« Tudi nestanovitna uporaba pisave ( t = Θ. che si le ogledamo samo primer angleshke pisave). Ni nakljuchje. Malo naprej (str. ki je na prvi pogled videti kljuchen: zakaj se je Etrurija razvijala z juga proti severu.. 278). L.htm[16. kar je mogoche dokumentirati z dvojezichnimi napisi na tablicah iz Pyrgija in izhaja iz tesnih povezav celotnega mediteranskega obmochja z Blizhnjim vzhodom. da je lahko obchevala s toskanskim. Tako Hencken meni. ti so v vzhodnih Alpah ustvarili slovanski superstratum na ladinskem in furlanskem obmochju.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.11. Ker je za obrambo Alineijeve teorije treba odgovoriti na vrsto nasprotnih argumentov.: Ker gre pri Etrushchanih za obdobje. od tod arbitrarna idealizacija samega chrkopisa. che pa naj bi Etrushchani http://www. zakaj ni bil vzpostavljen enachaj Madzhari = Etrushchani. almost continuous.Lucijan Vuga zlata. zato niso imeli chasa za besedno umetnost. med seboj pa so she dolgo ohranili svojo govorico. Po sociolingvistichnih kriterijih je odnos med nestalnostjo pisave in literarno tradicijo zelo mochan. ki niso bili le brez knjizhevnosti. che naj bo ostanek pisave po zlogih. (Op. s = ś) (str. da je etrushchina koiné.) Alinei kazhe na hermenevtichno zagato (str. ki naj bi bil zadovoljiv odraz fonoloshkemu sistemu (to je dvomljiv poskus. da »the East European pastoral migrants who had made their homes in Austria and Slovenia also got as far as the Mediterranean [Barfield. medtem ko Alinei semitskim dodaja she madzharske in ne nazadnje tudi slovanske besede. c = χ. dokazuje. naj navedem zgolj enega. ampak so bili predvsem in v polni meri zaposleni z gospodarstvom in upravljanjem osvojene dezhele. f = φ. imenovana Ljubljansko barje.Slovani in Anti . 138) in veliko razlichno zapisanih posameznih besed je mogoche razlozhiti (str. kjer kultura s slovenskim obrazom (facies) in prisotnostjo znachilnih slovenskih izdelkov. religiozne narave. prazgodovinske in lingvistichne predhodnike) so Madzhari prishli v Etrurijo iz karpatsko-podonavskega bazena. V. 264) etruskologije. 1971]« (str. zgolj v veljavni in trdozhivi kronologiji pozne priselitve Madzharov v Panonijo. cheprav po njegovem iz semitskih jezikov.. da se je v tem obdobju osrednja kultura razvila na severovzhodu Apeninskega polotoka. da je med doslej odkritimi etrushchanskimi besedili ogromna vechina kratkih nagrobnih ali prilozhnostnih zapisov. ki je prishla v Italijo iz Panonije. 369-370) Alinei she zapishe: »Medtem pa so v Toskani Pramadzhari v bistvu pomenili le maloshtevilno elito. 264) z zelo skromno literarno tradicijo. kar je vplivalo tudi na jezik. Zhe interpunkcija predstavlja torishche neskonchnih razprav med strokovnjaki. Ter v nadaljevanju: ».) Po Alineiju (ki ima arheoloshke. Toda vmes je she vpliv semitskih jezikov (str. Etrushchanski (ne prav shtevilni) pisarji so bili funkcionarji v sluzhbi tujerodnih priseljencev.2010 10:14:37] . da je bil doslej poglavitni razlog. Tudi najdaljshi znani tekst z zagrebshke mumije je. a. 367).

Tudi za pogosto uporabljano latinsko ime Tusci. Italidih.revijasrp. 418). so Etrushchani – Madzhari prishli v Italijo. ko se je ljudstvo z imenom Türk pojavilo v osrednji Aziji. n. Ker so jih neolitizirali Turki. ki ga daje zhe Peroni: v juzhni Etruriji je villanovska kultura meshanica z drugimi sestavinami. bi bila prav tako meshanica (str. sht. (b) kulturno in delno etno-lingvistichno turshka kultura kurganov. da so Etrushchani – Madzhari organizirali svojo skupnost shele po dokonchni ustalitvi na villanovskem obmochju in pred pojavom zgodovinske Etrurije. Germanih in Slovanih. Etrusci ne bi bilo nich chudnega. ki je skladno s teorijo kontinuitete slovanska po jeziku. Njihova elita.Slovani in Anti . del Pramadzharov premaknil kot nomadski pastirji kurganov (po Alineiju) proti karpatsko-podonavskemu bazenu. druzhbena ureditev in dobrshen del besednjaka so bili turshki (str. tisochletju pr. je zanimivo. Cheprav obstajajo ti podatki shele po letu 551. ni drugachne razlage kot: (A) ko so se po zadnji poledenitvi umikali ledeniki proti severu Evrope. Toskana. 415 . kot je to bilo pri Grkih. zhe naseljenega s Slovenci. niso mogli biti v srednji Evropi. Iz Panonije.Lucijan Vuga prishli iz Panonije? In odgovor. pomikali za divjadjo na sever.2010 10:14:37] .416). Tursci.11. cheprav she ne moremo govoriti o enotnem madzharskem ljudstvu. Che torej domnevamo. Protomadzhari na vzhodnem krilu pa so se morali usmeriti proti Uralu. tisochletju pr. che bi izhajalo iz Turki. Tako pa so prevzeli poljedelskopashnishko tehniko in izrazje od nekega vladajochega turshkega ljudstva. da so bili Madzhari "neolitizirani" (pojav poljedelstva) pod oblastjo nekega turshkega ljudstva. kar nam potrjuje razshirjenost etrushchanskih http://www. po enem mnenju chez Jadransko morje. in je "e" zgolj v olajshanje izgovarjavi. so se morali nahajati zelo dalech od izvornega blizhnjevzhodnega sredishcha neolitizacije. od katerih so si izposodili poljedelsko terminologijo. ohranjajoch tradicionalni paleolitsko-mezolitski nachin lovstva in ribishtva. Ko obravnavamo ugro-finsko jezikovno skupino. po drugem pa po kopnem prek ozemlja. Shele takrat se je v drugi polovici halkolitika v III. medtem ko je na obmochju Bologne edina povsem chista in izvirna. (B) med tem pomikanjem proti severu je zahodnejshi del uralskih ljudstev – ki ga oznachujemo kot baltofinskega – dosegel Baltik in prishel v stik z zhe neolitiziranimi Indoevropejci (Balti in Germani). n. da bi prevzeli nove proizvajalne tehnike in jim tudi dali svoje izraze ali pa si jih izposodili iz drugih jezikov. Madzhari naj bi po tem scenariju prishli na Apeninski polotok med koncem bronaste in zachetkom zhelezne dobe iz Panonije. ki so v prazgodovinskem obdobju to dozhivela prek Baltov in Germanov (str. kjer so bili pred njihovim prihodom Slovani lengyelske kulture. Che pa bi bili Madzhari zhe od prej v karpatsko-podonavskem bazenu. (c) lingvistichno Ugri iz zahodne Sibirije (428-430). *turse z osnovo *turs. potem v V. kamor je v neolitiku zhe segel z Balkana drugi kulturni val v obliki lengyelske kulture. zato tudi Toski. zato lahko pojavljanje Turkov na evropskih tleh zhe veliko pred letom 551 uposhtevamo brez velikega tveganja (str. ko je ta prodirala v Evropo. so bili ti Altajci po TK tam zhe od prvih naselitev chloveka. takrat ko se je pojavila ta kultura. che bi prihajala z juga. 396-370). kjer so zhiveli. da madzharsko kmetovalsko besedje kazhe. bi bilo logichno. da so bili Madzhari ne­ olitizirani pod nekim turshkim ljudstvom. 416). Po najnovejshih odkritjih obstaja tudi razlichica *tursike.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 418). Alineijeve jezikoslovne analize kazhejo. sht. Za njihovo etnogenezo so odlochilni: (a) kronoloshko izvirna slovanska kultura Baden. Da bi pojasnili to njihovo veliko oddaljenost.htm[16. kar ne velja za Fince in ostala uralska ljudstva. kjer so prishli v stik s turshkimi (altajskimi) ljudstvi ter z njihovim nachinom agropastirstva in seveda z izrazjem s tem v zvezi (str. so se tudi Madzhari kot ostali Uralci iz vzhodnega dela srednje Evrope.

Che skushamo strniti najnovejshe teorije mednarodnih strokovnjakov. a le delno tudi migracijski vpliv Semitov z Blizhnjega vzhoda. med temi ochitno tudi slovanshchine. uposhtevajoch prav njegovo domnevo iz TK o Slovanih kot staroselcih na obmochju vzhodnih Alp. Zato se ni treba chuditi. To potrjujejo same njegove analize. da so se priselili s severa – vse tako kazhe. kar lahko rechemo) mochan vpliv na kulturni in jezikovni razvoj villanovskega ljudstva in s tem Etrushchanov samih. Protomadzhari pa so po njegovi TK prishli v tesen stik z zhe prej v Panoniji in vzhodnih Alpah naseljenimi Slovani in so torej dozhiveli kulturno in jezikovno akulturacijo. lahko povezhemo v domnevo. predvsem pa domnevata relativno veliko naselitveno stabilnost zhe od prazgodovinskih chasov. A tudi (3) Alineijeva teorija o etrushchini kot arhaichni obliki madzharshchine se mi zdi potrebna popravka. saj je bila v neposrednem stiku z latinshchino (cheprav je Sergi zagovornik blizhnjevzhodnega izvora Etrushchanov). Iz navedenega je videti. v bistvu pa sta si podobni v tem. da prihajajo z Blizhnjega Vzhoda. Velsna in Alsium. da povsem na novo postavljata izvor Indoevropejcev. uposhtevajoch omenjene raziskave in teorije. bi rekel o (1) Semeranovi tezi o etrushchini. Ker pa so po Alineijevi teoriji Protomadzhari pomembno vplivali na genezo Etrushchanov.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.Slovani in Anti . chesh da to nima nikakrshnega smisla vech. in gotovo bomo imeli mozhnost she velikokrat slishati o (presenetljivih) raziskovanjih tudi na polju etruskologije. ki naj bi bila koiné iz semitskih jezikov. http://www. da zhe od antike sem znana razhajanja o izvoru Etrushchanov – da so avtohtoni na tleh Italije. To pa pomeni.11. od katerih ima vsaka svoje zagovornike. da so nekateri zhe odnehali in rekli. da so namrech ti morali imeti (najmanj.htm[16.revijasrp. ki dolocha mnozhichne selitve ljudstev v srednjem veku. da je vse troje res: tu so se zdruzhila ljudstva in kulture avtohtonega prebivalstva. da je villanovsko ljudstvo govorilo neko vr­ sto arhaichne madzharshchine (str. Vendar pa kljub temu ostaja veliko neumornih in navdushenih raziskovalcev. ki jih tudi tak pesimizem ne bo zaustavil. da je pred zgodovinarji in jezikoslovci she precej tezhkega dela. pri chemer seveda etrushchina ni mogla biti izzvzeta iz teh vplivov. je ta tja indirektno zanesla slovansko kulturo in jezik. Po mnenju Alineija danashnja kriza tradicionalne indoevropeistike izvira iz vztrajanja na domnevi o mnozhichnih invazijah bojevitih ljudstev z vzhoda ter iz absurdno nizke kronologije. vendar pa po moje etrushchina kazhe tudi mochne primesi drugih jezikov. se nam utrjuje vtis. Che strnem svoje razmishljanje.2010 10:14:37] . toliko. kar je posredno mogoche izpeljati tudi iz (2) Sergijeve teorije o latinshchini kot lokalno nastalem jeziku iz praslovanshchine in jezika staroselcev. 399).Lucijan Vuga toponimov Felsina. da je takrat sever tvoril celoto s centrom (Velzna) in jugom (Alsium). in che sprejmemo njegovo tezo o madzharski eliti (tega ne moremo v celoti izkljuchiti). preden so prispeli na etrushchansko obmochje v Italiji. s chimer je potrjeno. che so danes tolikshne mednarodne razprave o dveh velikih teorijah – Renfrewovi teoriji o neolitski razshiritvi Indoevropejcev in Alineijevi teoriji kontinuitete. da je bilo v celotnem Sredozemlju nedvomno chutiti mochan kulturni.

umetnishke predmete itd. je dospel do Egipta. predsabinsko ausom. prishlo od Rimljanov h Germanom. v takih okolishchinah je to drugi vir skupnih etrushchansko-slovanskih besed. etrushchansko rauf iz italskega *roufo nemshko »rot«. Oshtirja: Bernstein. Händler.2010 10:14:37] . S takega zornega kota poskushajmo analizirati dela Karla Oshtirja. lunjь : vel. Znana je razshirjenost predlatinskega capuo »Krämer.in slovanskim soboljь. z juga zlato. k chemur etrushchansko apa »chlovek. kramar« (pripada z au<>a predgrshkemu κάπηλος [op. kjer je prishlo do m>b iz nordijskega *bat »jantar«.11. kot izposojenka. posrednik. kanja : capys). in z au > neutrum je etrushchansko *zamt(h) »zlata kovina« (predgrshko µέταλλον). kar je ohranjeno v litavskem langus »okno« in tudi v etrushchanskem malena »zrcalo«. Tudi litavsko áuksas »zlato« velja za italsko izposojenko. kar vse naj bi bilo posledica zhivahnega trgovanja med Italijo in srednjo Evropo ter Baltikom in Zakarpatjem. Z juga pa je prishlo v letshchino ęrms »opica«. Nostratichno sorodstvo Staroevropejcev. sobolj«. kjer zachenja takole (prevod L.od Germanov finsko tursas – in predpoljsko *Trъch.> sa.> tię. kar najdemo she v staroislandshchini kot turs »Riese.: z a<>o in z etrushchanskim pt > (h)t (razvoj je takshen: septumius > sehtumial > setume). kar je ohranjeno v imenu reke *wiksl > novovisokonemshko Weichsel. K. ETRUSHCHINA – MEGALITSKI JEZIK Karel Oshtir je. gotsko kaupon. obdelal odnos med Etrushchani in Slovani predvsem v knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (astrębъ : άρακος. vino. slovansko Visla.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Tako je ligursko langurium »jantar« izposojeno iz baltskega *lang »jantar. obmochje reke Weichesl je bilo podrochje jantarja) in kozhe. trgovec].Slovani in Anti .revijasrp. mozh« in prek p<>b tudi libijsko ‘Αßεννα <> ‘Αßιλη »Χimiera (< latinsko simia »opica«). zdruzhljiva s predtrashkim te. Tako npr. za to preditalsko besedo imamo npr.»opica« in germansko *ap-ana > Affe ter slovansko op-ića. jantar z Baltika. kot recheno. cotio.): »Odnosi med Etrushchani in Baltoslovani so trojne vrste: a) Med Italijo in Baltikom oziroma med zakarpatskim obmochjem skozi vso zgodovino obstaja zhivahna trgovina: s severa so dobavljali jantar (op. predlatinsko aurum. velikan« .htm[16. med katerimi morajo tudi Etrushchani najti svoje mesto http://www. Vedno znova pojavljajocha se hipoteza o indoevropskem izvoru Etrushchanov je tezhko sprejemljiva tudi v predindoevropski preobleki. primerjaj *baltsko > egipchansko sacal »jantar« s pristavkom w-i dobimo *wiskl. Prav tako je etrushchansko τήßεννος rimsko »toga«. kar zhivi v imenu jantarskega otoka A-bal-us.Lucijan Vuga priseljencev z vzhoda in severa. juzhno sadje. O. slovansko rъděti. etrushchansko zam ath »zlato« in predlatinsko santerna »boraks za lotanje zlata«. b) Baltoslovani pripadajo indoevropski jezikovni skupini in etrushchina ima zaradi etrushchansko-italske simbioze prevzeto marsikatero indoevropsko besedo od Italikov. tudi germansko-slovansko *ap. primerljivo z etrushchanskim άριµος »opica«. V. latinsko *cop-t > *coht-io > coctio. nasproti etrushchanskemu Τυρσηνοι > Τυρρηνοι. Tu[r]sci. cocio »Makler. v *pontski > srednjeveshki latinshchini tebellus »zobel. od koder nato she finsko kauppa in slovansko kupiti.

Thubris. Po tako temeljiti pripravi preide na prvi primer: (1) Slovansko astrebъ. v italsko-latinskem okolju Albas. srbsko in hrvashko lunja »Gabelweihe«. je sicer mogoche. na jugu tudi satemska indoevropska albansko-armenshchina (in morebiti drugi balkanski satemski dialekti). kanja. predgrshchino.revijasrp. chemur ustreza grshko okus = staroindijsko ashush »hitro«. slovensko jastreb.. tudi iz tega izhajajo njegove analize. oba dialekta pripadata s predskitshchino. Albula.2010 10:14:37] . ki so zelo pomembni. Nemcev ali gre za skupno dedishchino. mishar«.htm[16. (2) Predslovansko lunjь se pojavlja v cerkvenoslovanskem lunjь »nem. narechno rastrub. ter na zahodu. oziroma chorna s k<>kh nasproti litavskemu shérti. ki je bila verjetno neki iliro-trashki dialekt. tako (str. predilirshchino. etrushchino-preditalshchino – naglasno pogojene glasovne menjave ter neposredno nizanje delov stavka z anaforo (ponavljanje iste besede v zachetku zaporednih stavkov ali verzov. jastreb«. 33) za etrushchansko ime reke Tibere: Tiberis. ker v mnogih primerih med drugim nachenjajo vprashanje. Od predindoevropske predslovanshchine je temeljno razlichna centralnoindoevropska predslovanshchina. Med razvijanjem etimologije jastreba vechkrat posezhe po vzporednicah z etrushchino. Weihe. jastran. Teberis. kar pa ni vse.. od koder izhajajo prefiksi. jastrebъ in jastrebь lezhi dalje v ruski-cerkveni slovanshchini jastrabъ.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. iz preditalskega alfo>albo »bel«. predgrshchino. slov. predgermanshchino. jastrib. polabsko jostrab.iz e. Bussard. vrsta sokola«. jastrebast »jastrebove barve«. Mäusefalke.ter tudi iz a-. cerkvenoslovansko jastrub. c) Mnozhica etrushchansko-slovanskih besednih dvojic izhaja iz predindoevropskega prasorodstva predslovanshchine z etrushchino. rusko lunjь »nem. prediliro-trashchino. infiksi ter sufiksi. medtem ko je staromaloazijshchina s sorodnimi jeziki segala na drugo stran proti Mali Aziji ter se stikala s hamitshchino (razen semitshchine) v severni Afriki. slovensko lunj »nem. predslovanshchino. in bitijnijsko Τιος iz indoevropskega *diw.odpadel. retshchino. jatreb. jastrebovi. liguro-piktshchino in iberobaskovshchino k staroevropski jezikovni skupini na tleh Evrope. Domnevno *astreb iz indoevropskega *akros. Tlachani na svet se rodimo – tlachani ga spet zapustimo) zaimka. cerkvenoslovansko-rusko łunj »nem.11. Shele iz te centralnoindoevropeizirane staroevropshchine se je razshirila na vzhodu iranska skitshchina in satemska baltoslovanshchina. od Baltoslovanov locheni s pasom prediliro-trashkih Venetov. tako etrushchansko *tub(∂ )r ali *teb( ∂ )r domnevno »bel«. srbsko in hrvashko jastrieb. Njegova konchna ugotovitev je. rusko jastrebъ. Od tod torej gosь namesto *zosь »gos« in chopljo < khapjom nasproti latinskemu capio. http://www. starejshe jastrjabъ. toda ta hip je nedokazano in ‘’napihnjeno’’. da si podobnosti med slovanskim jastrebъ< *asr = etrushchansko *asr v arakos ‘’ieraks’’ nista v nasprotju. kentumski-indoevropski Germani.. 3) staroevropejshchine in staromaloazijshchine – pri chemer je v analizo zajel maloazijshchino. Primerljivo s predslovanskim topol »populus alba« po b<>p itd.in ai. Turmfalke.« Za Oshtirja so karakteristika (Drei Vogelnamen. takih izhodishch nashteje in utemelji celo vrsto ter za vsako daje primere.Slovani in Anti . npr. gornjeluzhishko jatrob. Geier je slov. v katerem palatali in labiovelari skupaj preidejo v velare. cheshko jestrab. starejshe jastran. Znan je prehod za slovanski ja.Lucijan Vuga skupaj z Indoevropejci. spodnjeluzhishko jatśeb. v etrushkem *ar pri arakos je -s. skladnosti med Indoevropejci in Etrushchani so onomatopoetichne (posnemanje naravnih glasov) oziroma zamotanega praizvora. poljsko jastrzab. str. ali smo si res Slovani toliko izposojali od Germanov oz.

70. 73). znana tudi v etrushchini: Vel(c)itanus > let(h)a »Kriegsgottheit. predslovansko »Joch oder Haufe Landes. kanjukъ »Milan.11. kanjuk. rusko kanja. 68).> baltoslovansko l. op.»Frau.primerjaj rusko dvigatь : dvinutь. 73. – rajь. – jata. predbaltoslovansko. wl. Weihe. mantissa »additamentum. blisk in znamenje strele« (str. kot »krma (za konje)«. Mädchen. latъka. 68). tako da iz *wlangnj nastane *lognj. »gomila.je znan pojav. saj so znachilne za osnovni besedni zaklad kateregakoli jezika: – *slanka »Schnepfe. mnogi«. sodnik. »Topf. bolgarsko kanjak. lonec. *snecna (str. je najti v etrushchini snena »schmücken. 70). srbsko in hrvashko kanja. Feld < *laknu: etrushchansko < latinsko acnua »100« < Feldmass. cheshko kane. latvica«. predslovansko. grobni grichek«. soproga. bozhanstvo vojne« (str. kljunach«. etrushchansko lut(h) (str. etrushchansko damnos (ippos) (str. razvojno -gyla <>-gela kot v maloazijskem *Suag-gela »kraljeva grobnica«. 69). – mъnogъ. Gattin.Lucijan Vuga Sumpfweihe«. 72). zgornje. morda etrushchansko cam[e]thi »*censor. v opombi).in spodnjeluzhishko kanja. slovansko.»Gatte.« (str.. V dolgi in podrobni utemeljitvi te svoje ugotovitve Karel Oshtir na mnogih primerih analizira sorodne slovanske in etrushchanske besede. kocha« (str. zato slovanski glasovni premik -gn. – detelja.> -n.2010 10:14:37] . predslovansko. »mancher. za *lad. predslovansko. – mogyla. sokol«. – *poja. predslovansko. slovensko kanja. sloka. shoja. Slovansko etimologijo kana kazhe http://www.. zato lunjь iz lonjь.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.> *lonjь in lunjь. spletichna. okrasiti. 71. Häher. kar se z ustreznim jezikoslovnim aparatom dá primerjati s slovanskim snaga <>etr. grobna zhara« (str. glasovna premena v slovanskih jezikih. soprog. 73. in v snenath »Zofe. *kallis. (str. malorusko kanja. *rajut. cheshko lunak »Hühnergeier«. »Paradies. gospa«. Grosshüfner«.htm[16. Za -gn. toda vsebovano v ognjь. narechno kaniuk. Osnovna oblika slovanskega lunь se naslanja na *wlangnj. hishna«. po kall. – perunъ. *lodъka lezhi tudi v predgrshkem *Ladua > Leda.Slovani in Anti . etrushchansko latva. nebesa«. etrushchansko esia »Ariadna je *boginja jeseni« (str. 79) itd. cenitelj. »(Frei)bauer. gospa. kanjuh.revijasrp. beseda se povezuje z lupiti. predslovansko lad. Geier. – laty. »Donnerkeil. stric.). Praoblika *wlangnj ali *wlaungnj je v korenskem zlogu *wl. (3) Predslovansko kanja. 67). 1). (sъ)pojiti (zhena>zheniti). Vetter. starocerkvenoslovansko. dekle«.). strela«. prek p<>ph in d<>t etrushchansko *f[e]ront v frontac »fulgurator« in v latinshchini frontesia ostenta »Blitz und Donnerzeichen. etrushchansko mantisa. kanjec. naj jih navedemo le nekaj. za etrushchansko vel ima izhodishche v staroevropskem *wan. aratura. – wl->l-. poljsko kania. Landmann. etrushchansko eclthi. op. marsikateri. – esenь »jesen«. snena. sokol. predbaltoslovansko. predslovansko. *lodъka »gospodichna«. »Hütte. op. 71). predslovansko. lunь.> -n-. – kъmetь. Acker. Falke. privesek« (str. 59).(iz *waxl-) identichna z etrushchanskim imenom ptice *vel. predslovansko.»nem. mati« (str. dodatek. – lanъ. 1). – *lody »Frau.tudi etrushchansko *laut. op. Mutter. predslovansko. etrushchansko puia »soproga« (str. jastreb«. strichnik=bratranec« (str. etrushchansko rel »Graburne.

87). sculna »Schiedsrichter« (str.. posoda. 86). danes ohranjeno tudi v imenu pokrajine Bukovina. kanja. kad. predslovansko in predgermansko *beud v slovanskem *beud > bljudo (> srbsko in hrvashko bljudo).Slovani in Anti . »der dritte > Schiedsrichter. miza«. vrsta chebra«. kakor v rushchini. da so bili Germani naseljeni dalech bolj proti vzhodu. Witzbold. prepelica«. *etr.*korsterь. 83). kaznovan«. latinsko cano. predgermansko *bauk. predlatinsko bacar.ali *kab. zhrtvovan. indogermansko *kan. To izvajanje je zelo pomembno. predslovansko. in she tretji. > lat. scurra »Spassmacher. razsodnik. bъdьnjь. spodnjevisokonemshko Hahn (str.v kobьćь.(str. posrednik«. Art Kufe.k *etrushkemu (prim. glava« (str. ker je bil sicer njegov namen.11. slovensko bukev. bukev«.htm[16. na ozemljih Slovanov. s chimer skushajo celo dokazati. Predslovansko chaplja.»peti«. predslovansko. Bottich« (str. Kuppel«. »Krug. norchevanje.revijasrp. da bo primerjal (pred)slovanska imena ptic z etrushkimi. ki nasprotuje pangermanskemu prisvajanju imena drevesa bukev. »Bottich. 89). puln (ali iz *putln?) (str. predslovansko. sklad drv« pa je z mnozhinskim formantom -r. primerjati kazhe s predslovanskim *kab. ki she celo za drevo niso imeli svojega imena. izrazhen zhe v naslovu. slovansko. »Schüssel. skleda-latvica. Volynjь/Velynjь. Korb. korstelь . iz *vel[n]ia. ynis iz *indnij predlatinsko. 87). predslovansko *bъkь > bъchьvь. predslovansko. 88). skobec«. kakor etrushchansko andas (»boreas«). bъchьka »Fass. kakor v etrushchini varia=varnal (str. predslovansko. prav tako je primerljiv predslovanski *tir > slovansko -tь[r]-. -ter-. Tisch.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.ali nьkhttp://www. conia. Becher. silva Bacenis > bok (ali bokoi) »Buche. Art Fass. vrsta soda. Gefäss. kozarec«. sokol itd. baccinum. kjer je slovanski -kn. 83). in da so Slovani prevzeli ime bukev od Germanov! Si predstavljate primitivne Slovane. 79-80). bacarium. skladovina. s korenom *kap. etrushchansko muki »kozarec« prek m<>b.. predslovansko.2). Zato navedimo she nekaj njegovih izpeljav: banja. z -nj.primerljiv z etrushchanskim kot npr. kot v predslovanskem nъ/ьktьva »mactra. 87+op. chashchen. *cheshj > chasha. macto. koshara. burke«. romansko bacca »Wassergefäss«. Wanne. etrushchansko puti »Vase. predgalsko Baco »Gott des Waldes Bacones en Saintonge (str. saj je drugache predgrshko kaston iz *k[a]s. V razshirjenem utemeljevanju posameznih pravil besednega razvoja se Karel Oshtir nenehno ozira na etrushke osnove. etrushchansko *cash »Kopf. t<>l etr. vaza. iz *baknja. predlatinsko *kewnja>conia in etrushchansko capys <> predslovansko ka[p]nja (str.. kost(ь)rъ »Holzstoss. 80-82). Scurra) > lat.Lucijan Vuga primerjati z latinsko ciconia. *wel[u]nija > predlatinsko Velia »palus«. v korenu nъk. shala. clenar »sin«. bukъ.«. predlatinsko coturnix »Wachtel.se izide v ka[p/b]nja »Weihe etc. predslovansko *baukun > buky.2010 10:14:37] . sk[ъ]renja. cheprav naj bi zhiveli po gozdovih in divjinah Zakarpatja.. »scurrilitas. predstarocerkvenoslovansko. Stutzer«.> -n-.. Kübel. bacario.> n. saj s tem Karel Oshtir dokazuje skupni besedni zaklad in dodaja k argumentaciji. Scur(n)a. V preditalskem reduplikatu ci-conia je oblika primerljiva z etrushko ki-kinda. kobuzaъ (skob /skop) »vrsta sokola. inьjь. predgermansko *wintr > Winter (str. Verjetno gre za skupno osnovo z: buky. Alternacija *kewnja : *kephnja s premenami w<f<ph ob predslovanskem *keph[n]ja > chaplja je za konchnico -nja podobno kakor pri *kewnja>conia in predslovanskem *kapnja>kanja po pravilu -pn.

-ter. slovansko iz kolo. predslovansko. *demtel>detel. predslovansko. sokol«. zhila« (str. pek-ter-a »Höhle. poleg ustro iz *aushr) »Morgen.92). Gebälk. morda iz *uchtro. in to po vechinoma disimilatorichnem menjavanju n<>l iz *wnangnj. bergъ. kolachь. »Kiesel.in zgoraj obdelani *tir > slovansko -tь[r]. etrushchansko bargena »*Gebirgler. poljsko koniczyna »detelja« iz konjь. etrushko halχ »Bier?. gorjan« (str. itd. pech. predslovansko. Gerüst. strop. grob«.(str. Slovanski refleksi menjavanja neaspirate z aspirato (capys : *xabu). torej pech. predgrshko Kapis. deblo *kapn < *kapun je ohranjeno v *kapun etrushchanske besede capys »falco. morda uposhtevamo she slovansko *az. 89). e<>a krams. tramovje. jutro«. pivo. Sockwerk. 90). koprъ. 94).v pomenu »Grab. o kateri je veliko razlichnih in nasprotujochih si razlag. oder. etrushchansko kapra. (morski)janezh. v vdolbini« (str. 92). ker vsebuje zelo razvpito besedo ekupetaris.2010 10:14:37] . predvenetsko. dodatno obrazlozhitev ostalih sestavin ekupetaris najdemo v nadaljevanju. 92). (b) Predslovansko lunjь je nastalo iz *lonjь < lognjь ter izvira iz prvotnega *wlangnj. da obstaja v jeziku trojni odnos med Etrushchani in http://www. predslovansko. posoda. ta razlaga postane she zanimivejsha. z izpadom k. detelja« : *deb-tel > *detel. Art Balken. predlatinsko *accaput(a x)r > accipiter »jastreb« in predgermansko *khaphu n > *xabukaz > novovisokonemshko Habicht. (str. 94).»Ziege. formant ebin menjavanje r<>l v predgrshkem aisaron ‘’eidos’’ : aisalon sta predindoevropskega izvora. kanja<*kap[u]nja. kontaminirano iz *ausha xr > *ucha xr + ustro. etrushko capys »sokol« (str. Po obshirni analizi Karel Oshtir sklene. koper«. predslovansko. »Klee. na kar kazhe etrushko ais(ar) »bog«. po alternaciji labiala z labialnim nazalom (obdelani so tudi predslovanski primeri) sodi semkaj she predgrshki kumindis. slovansko. koza« pod vplivom *koprъ »koza«. s formantom -tr. Dill. e-kupe-t(h)aris. grobna posoda«.je »bozhji. iskrilo«. h korenu wl. »(See)fenchel. Feuerstein. kremy. utro. votlina. podporje« iz *pen-tr ali *pen[ ∂ ]k-tr. hrushka« (tsh<>sht).revijasrp. le she v imenu Vel=C(aius). pechina«. 90). slovansko pьnjь »tronc d’arbre. Kaj je Karel Oshtir ugotovil glede treh ptichjih imen? (a) Predslovansko astrebъ izvaja iz debla *asr-.spada etrushko vel ‘’voltur’’. Etrushko vel je ohranjeno. predslovansko. Prvotni pomen debla *a(i)sr. opisano je bilo vech slichnih dvojezichnih primerov italsko-etrushchanskega sozhitja. t/d : s/z in p/b : w so potrjeni s primeri.iz *auk-tr . »lacunar. etrushansko crapshti »in den Nischen?. predslovansko.Slovani in Anti . K isti praobliki *w(a)nang je ob uposhtevanju pojava n<> – (z ustreznimi slovanskimi refleksi) pristaviti she predlitavsko vanagas »jastreb« in predirsko fang »lunj«. 99). etrushchansko aukelos (str. 89).htm[16. etrushko Crustumerium »mit beliebten Birnen« (str.11.(str. ki ga ima tudi etrushki άρακος ‘’ιέραξ’’.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. krma za konje. predslovansko pektь. »Birne. Karel Oshtir pravi: ekupetharis. petro. shtor« (str. svet«.Lucijan Vuga primerljiv z etrushchanskim nac. morda iz druzhine z etrushchanskim damnos ippos (str. 90). »Grabeimer. izvzemshi predlatinsko obliko voltur. . in sicer k : ch. krusha. Gefäss?. kremenjak. (c) Predslovansko kanja se je razvilo iz *kapnja.

(b) etrushke izposojenke iz italshchine. da se ne reche hisha ocheta. ter ugotavlja. VIII. da so se skupine ljudi razselile z zelo ozkega prostora. Podrochje severno od Alp seveda ni bilo prazno. XIX. med Skandinavijo in Alpami ter Atlantikom in Vislo (ali she malo chez njo proti vzhodu). sht. tudi za etrushchanski jezik . L. uvod k Slovenskemu etimoloshkemu slovarju): »Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen. s tem pa.. narejeno po ochetovem rojstnem imenu – npr.. Petrich iz Peter) v sanskrtu.. ki ima to posebnost od eolskega narechja. n. in da najdemo nekaj sledov tudi v stari latinshchini in v patronimiku (ime. venetshchini ter germanshchini. da je Oshtirjev uchenec Bojan Chop ob petinosemdesetletnici rojstva Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. 1955. da svojilni pridevnik pozna izmed indoevropskih jezikov le she toharshchina.11. da ne presega tisoch sedemsto izhodnih besed .. sredi Azije. Npr... koliko je pri tem vkljuchene same slovenshchine kot nedvomno veliko kasnjeshe jezikovne tvorbe. iskali so jo vse od Mezopotamije do Nemchije (op. sht. « Toda omenili smo zhe. klobuk brata. pravi Groshelj. o tem obstajajo zelo razlichna mnenja. pri Milanu Groshlju (O posesivnem adjektivu v slovanshchini in toharshchini. bratov klobuk. kako to. je (ne)mogoche uposhtevati.. toda ob uposhtevanju spoznanja Franceta Bezlaja (gl. 2-10).. (e) ko Oshtir izrecno operira s pred. prve ostanke tega jezika so objavili shele 1908.revijasrp.Lucijan Vuga Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. Pri razlaganju. 1-2. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbaltoslovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. 5) zapisal: ». da je v grshchini svojilni pridevnik omejen na homerski jezik.«. Krahe je v predavanju Sprachverwandtschaft in alten Europa (1951) prishel do sklepa. Znameniti shvedski latinist Löfstedt je pokazal. koliko je slovenska leksika zhe raziskana .. ima za to neshteto dokazov v ostankih starih kultur. toda kje je to bilo. iranshchini. arheologija. v Turkestanu. L. zdi se.> pra. Slavistichna revija. n. se resno bojim.. nekaj o tem tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori). kjer je bila prvotna indoevropska pradomovina. Za zahodno http://www. da ni she naslednjih odnosov med Slovani in Etrushchani: (d) etrushchanske izposojenke iz baltoslovanshchine? (e) etrushchanske izposojenke v italshchino? (f) che je obstajala neka predindoevropska jezikovna skupina. si vechkrat postavimo vprashanje. ampak ochetova hisha. torej je za Chopa etrushchina verjetno indoevropski jezik! Zanimivo dopolnilo k Oshtirjevemu razvijanju etrushchansko-slovanskih povezav najdemo med drugim npr.. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla.. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu (op. Skandinaviji. likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. da je bila (ne)homogena. z enako/isto(?) kulturno podstatjo. Ni pa lahko odgovoriti na vprashanje.Slovani in Anti .> slovanshchina.: v katerih mnogi vidjo in berejo etrushchino).htm[16.2010 10:14:37] . od kod te sorodnosti. eno. Ali res obstajajo zgolj ti trije odnosi? Kljub velikemu sposhtovanju do Karla Oshtirja je treba vprashati. Ta jezik so govorili v prvem tisochletju pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.V. str.in praslovanshchino. da so bili zametki ali pracelice indoevropskih jezikov okoli leta 2000 pr. str. na kateri se je kasneje (kdaj in kje?) oblikovala pred.: tudi v Egiptu. Slovenshchina je v tem pogledu izredno arhaichna . sht.ali raznorodna. kjer se loteva posebnosti v slovanskih jezikih.V. ilirshchini. Groshelj pravi. H.

Slovani in Anti .si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. zhe leta nich n.000 ljudi 100 milijonov 200 milijonov 600 milijonov 900 milijonov 2. brez in lesk. Leta 400 pr. sredozemskega chloveka nizke rasti. pa naj bi jih bilo v Evropi 30 in v Aziji 170 milijonov. n. Nove oblike in sintaktichne zveze so se shirile iz raznih sredishch v obliki koncentrichnih krogov (»valovna teorija«). bivali so zhe v pokritih votlinah. mamutov.000.000 0 1. so se jeziki shele polagoma izkristalizirali. je na vsakega odpadlo 20 km2 kopnega. ob taki gostoti bi. po rachunu. Namesto tundre so ozemlje hitro prekrili gozdovi iglavcev. v nachinu izrazhanja ohranili nekaj svojih posebnosti.11. ki se je shiril iz Afrike. J. okoli leta 1850 pr.000 1. da se bo chloveshtvo razcvetelo v blagodejni toploti.950 nekaj tisoch ljudi 5.000. ledeniki so se umaknili dalech na sever.800 1. L. ki naj bi bilo za ves svet videti takole: pr. v zachetku neolitika. zime so bile dolge in hude.sht.000 leti 10. ki jo je sicer treba jemati z zadrzhkom. sht. Tudi je verjetno.Lucijan Vuga Nemchijo. da so gradili prve pechi in dimnike. ko se je konchala chetrta.500 milijonov itd. ki so pa v izgovoru in besedishchu. med katerimi so bili krajshi ali daljshi presledki. Toda v desetem tisochletju se je v komaj treh do shtirih stoletjih podnebje hitro ogrelo. npr. n. da se je proces indoevropeizacije starejshega prebivalstva vrshil v vech fazah.000. ljudje so si vedno bolj pomagali z ognjem.revijasrp. od katere je zhivel chlovek-lovec. 1. Francijo. n. Britanijo in Irsko pa tudi Shpanijo sta arheologija in antropologija dognali za predzgodovinsko dobo vsaj zhe shtiri selitve: ljudi stare in srednje kamene dobe. sht. Koliko ljudi pa je sploh zhivelo v posameznih (pra)zgodovinskih obdobjih? Jean-Noël Biraben je poskusil opraviti to oceno. mlajshe kamene dobe) na svetu vsega 5 milijonov ljudi.000 ljudi! Vendar se tudi v srednji Evropi pred 10.V. toda vsekakor nam lahko rabi kot podoba urejenih velikosti shtevila prebivalstva. [Kasnejshi] Indoevropejci so torej dali neke skupne poteze raznim [predhodnim. V osmem tisochletju pa so se gozdovi she naprej shirili – prevladovati so zacheli http://www. chloveka. v danashnji Franciji 50. sht. in konchno. Ko je bilo leta 10. divjih konj. vsesploshna lakota je mochno zavrla razvoj civilizacije.htm[16.000 leti zachenja bohotenje prebivalstva. Ledeniki so kajpak she vedno segali globoko v doline. in prichakovali bi. Biraben pa trdi ravno nasprotno: chlovek je zashel v hude tezhave. ki je zanj znachilna chasha zvonchaste oblike. n. V devetem tisochletju so od velike divjachine prezhiveli zgolj jeleni. chloveka visoke rasti – zopet iz Afrike – ki je prinesel megalitsko kulturo (op. severnih jelenov. sht.2010 10:14:37] . zadnja ledena doba (Würm) in je v vsej Srednji Evropi zhivelo komaj nekaj stotisoch ljudi. ko so nastale vechje druzhbene celote. naj bi v Evropi zhivelo okoli 20 milijonov ljudi in prav toliko v Aziji.: drugi odlochno trdijo.000 pr. da je megalitska kultura starejsha od egipchanskih piramid in je nastala na evropskih tleh). v Sloveniji zhivelo komaj 1. latinshchine itd. N.650 1. Srednjo Evropo je tedaj pokrivala tundra. Okoli pracelic germanshchine. (tj. turov – in sploh velike divjadi. na Shvedsko in Irsko. to pa je ob toplejshem podnebju pomenilo konec nosorogov. neindoevropskim] rodovom.. kazhe.

Julij Cezar porocha. naj tu nakazhem zgolj z enim samcatim problemom izgovarjave (Obshcheslavjanskij lingvistecheskij atlas. lakota je dosegla vrhunec.Slovani in Anti . ki so zhivela do materinstva! Ob vishkih kmetijske proizvodnje so se kazali prvi znaki trzhnega gospodarstva.. ob obilnih nihanjih spricho epidemij.htm[16. Temeljila je na razvoju kmetijstva in zhivinoreje. in drugih ujm. da je med pohodom nad Helvete 58. pr.revijasrp. v mezolitiku ali srednji kameni dobi je chlovek z nenehnim poskushanjem le obvladal spremenjeno zhivalstvo in rastlinstvo. Belgrad. sicer si je pomagal z naravnimi plodovi. n. ki ne bi priznaval. Mesa je bilo vse manj. zlasti s severa. strupene in zdravilne rastline. n. izboljshevanju hrane. tako kar se tiche same (pra)zgodovine kot tudi lingvistike. pa seznam zhena. kjer so bili seznami vseh 92. Po drugi strani pa predvsem sodobna arheologija. hudih sush ali zmrzali itd. Droben primer. ki je obchasno silno nihalo spricho vdorov. sht. upadanju otroshke umrljivosti in rasti delezha deklet. pa k velikim rekam in jezerom. zlasti s kostanjem in zhelodom. in po letu 4.11. serija fonetiko-grammaticheskaja. tj. 1988): http://www. refleksy *ě. prazgodovina. prevech uposhteva zgolj razmere v Evropi in premalo razvoj v Afriki in Aziji. bresti in bukve. sht. podobno nam o Indiji porocha Aleksander Veliki s svojega pohoda v Azijo. Prvich je prevech evropocentrichna. dopolnjevati ali celo nadomestiti z novimi. Okrog leta 3.000). na 100 milijonov.000 n. ki je trajala vse do leta 1. Tudi Indija naj bi po mnenju indijskega demografa. Zlasti slednja je z veliko shtevilnejshim prebivalstvom ustvarjala pogoje za hitrejshi razvoj. imela 50 milijonov prebivalcev.sht. ki so se v preteklosti zdele povsem dokonchne in neizpodbitne. od koder naj bi se civilizacijsko napajale dezhele “Plodnega polmeseca”. kar naenkrat izgubile verodostojnost in jih je treba spreminjati. sht. kjer je nabiral polzhe. n.Lucijan Vuga hrasti.500 pr. n. rasla so mesta.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Chlovek se je selil k morju in zhivel od nabiranja shkoljk. Samo Kitajska naj bi shtela nekaj stoletij pr. ki je temeljito raziskal zapise o shtetju prebivalstva v mestih ob Indu v tisochletju pr. Mezhdunarodnyj komitet slavistov [sodelovala tudi SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti]. ki se tiche Slovencev. zhe 70 in vech milijonov. posamezni odtenki se razlikujejo zgolj po tem. Toda ta shema ima kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti. che so nekatere teorije. sht. sht. in zato jih je bilo po treh tisochletjih znatno manj kot ob koncu dozdevno tako krute ledene dobe! Shele med osmim in chetrtim tisochletjem. otrok in starcev (286. sht. Skorajda ni znanstvenika. shtevilo. zhe leta 2. Obstajajo celo zelo natanchne shtevilke.000 je nastala prava eksplozija prebivalstva. koliko je bilo she pred tem visoke kulture na prostoru proti Indiji ali she naprej na Kitajskem.2010 10:14:37] . se je prebivalstvo Evrope zelo razmnozhilo. zaplenil arhiv. n.000 pr. poljedestva in metalurgije. zacvetela je trgovina. Skratka: posebno prilagodljivi ti ljudje niso bili. – 1. paleolingvistika in genetika odkrivajo nova dejstva glede pomembne vloge Balkana po eni strani in megalitskih kultur na zahodu Evrope po drugi. n. S tem se vechkrat srechamo tudi v tej knjigi. da je bila za Evropo pomembna Mezopotamija oziroma Blizhnji vzhod kot zharishche neolitske revolucije. spoznal hranljive. glede posebnega polozhaja slovenshchine v okviru slovanskih jezikov. V naslednjem pomembnem obdobju med 1.000 pr. Zato ne sme biti prav nich chudno.000 za vojsko sposobnih moshkih.000 se je v srednjo Evropo razshiril vpliv civilizacij Srednjega vzhoda.

so tod zhivela zhe najmanj v neolitiku. na kakshen nachin ter kdaj in kje so se prenashale ne le besede. in prav od tam ali she bolj proti vzhodu so “Indoevropejci”.000 let pred nashim shtetjem. potem nas mora to vzpodbuditi k iskanju globljih vzrokov za tako stanje.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. le maloshtevilni Slovenci imamo »za vsako vas svoj glas«. ki so vplivali na razvoj jezika. ki naj bi kasneje (kdaj?) prodrli v “megalitsko” Evropo in jo indoevropeizirali. e. ki je za zdaj potrjena predvsem na zahodu in jugozahodu Evrope. vsekakor pa bronastodobne kulture (zgodnje rudarjenje.: (*) Na zhalost nisem imel na voljo vseh natanchnih fonetichnih znakov. med Etrushchani in Slovani. le vzhodna Evropa je bila izkljuchena iz tega procesa neolitizacije. kako. Bosna Bosna Dalmacija Slovenija ije ije i: i: i ∂ . bolj kot se stvari jasno in preprosto postavljene. Znanost naj bi se po “Okhamovem nachelu” izogibala nepotrenega kompliciranja. Prav spricho tega je pomembno poiskati dejavnike in odnose. Che to povezhemo z arhaichnostjo slovenshchine. da bi dobili konsistentne odgovore. v veliko bolj odmaknjenih chasih. ki jih omenja tudi Oshtir. i:. toda za razumevanje te navedbe je dovolj jasno. Neolitska revolucija (kmetijstvo in metalurgija) je prvenstveno kulturni pojav. Mario Alinei.Lucijan Vuga Rusija Belorusija Ukrajina Poljska Slovashka Cheshka Makedonija Vzh. (c 1) z Blizhnjega vzhoda in/ali Balkana nekako preskochila centralno in severno Evropo. celo tako shtevilen narod.*) Op. da imajo vsi slovanski jeziki le po en glas.2010 10:14:37] .Slovani in Anti . kakor pa je srednji vek. ẹi. je (c) t. ali (a) da neolitska revolucija izhaja z Blizhnjega vzhoda ali (b) da je bil tudi Balkan (skoraj) hkrati enako mochno zharishche neolitske.. ali pa (c 2) je zajemala megalitska kultura tudi centralno in severno Evropo.. ki danes zhive v Evropi na danashnjih ozemljih. Cheprav se ne morem znebiti obchutka. ki je zajemal shirshe obmochje in le v veliko manjshi meri selitev celih ljudstev. iε:. ki se opira na nachin Oshtirjevega podajanja snovi in http://www. che zhe izpustimo vzhodno Evropo. megalitska kultura (Karel Oshtir enachi predindoevropske jezike z megalitskimi jeziki). ki jo eden od njenih utemeljiteljev.i. toda slovenski rekord je absoluten. torej vsaj 10.revijasrp. Slovenshchina sodi med jezike z najvech dialekti. ampak tudi kultura?! Che predpostavljamo. zgodovinsko razdeljenost na razlichne drzhave ipd. In zato ne nazadnje. “lepsha” je teorija! Kako se dá vse to poenostaviti?! Po mojem mmnenju je temu blizu TK – teorija kontinuitete. che ne celo zhe v mezolitiku. metalurgija Balkana je v zadnjem obdobju povsem potrjena). ie. e:. kakor so Rusi. a:i (op. ẹ. definira takole: Ljudstva. ai. podobno je z italijanshchino. Srbija e i i a e e e e Chrna gora Vzh. ne le pojasnjevati vse z nekakshno goratostjo. Skoraj prevech vprashanj.11. kar bi posledichno povzrochilo postopno shirjenje (predvsem kulture in le drugotno selitev ljudstev) proti zahodu.

da si pogledamo she odnos med Veneti in Anti! VENETI IN ANTI http://www. jemljem njegovo obetajoche “megalitsko” izhodishche kot osnovo za plodno nadgradnjo. ki je bila temeljno razlichna od kasnejshe centralnoindoevropske predslovanshchine.11. da se je skushal izogniti frontalnemu napadu na pangermanstvo oz.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Podobno operira Oshtir z drugimi predindoevropskimi jeziki. da mu ne bi ochitali heretichnosti oznanjanja drugachne teorije od prevladujoche nemshke o Indo-GERMANIH in ne Indo-EVROPEJCIH. Chas je.Lucijan Vuga utemeljevanja.Slovani in Anti . v enem delu Evrope so govorili predindoevropsko predslovanshchino. jezikovno) praosnovo vse narode Evrope zato. Che za zdaj she enkrat ponovimo po Oshtirju: »Nekoch« so zhivela v Evropi staroevropska neindoevropska.htm[16.. je poskushal spraviti na skupno (kulturno.revijasrp..2010 10:14:37] . megalitska ljudstva.

chlanom plemena pa Anti. rusko utka.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. kar je zelo sodoben pristop! Toda preden se vrnemo k Oshtirju.htm[16. II. ponikniti”.11. njegovo pravo ime naj bi bilo Venet. v slovenshchini je ohranjen v (po)nor “kjer voda ponikne”. Zato nas ne bi smelo chuditi. ki naj bi mu ga kot nadimek dali Grki. jo je najti v staroruskem osebnem imenu Utin (leta 945).Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I VENETI IN ANTI Karel Oshtir je posebej obdelal to vprashanje v razpravi Veneti in Anti (Etnolog. slovansko ot. ko za ostale Slovane velja. Tako kakor starobolgarsko ant. litovsko naras. starocheshko Uta. Orli. cheprav je bil izrazit lingvist. Uty. da je mogocha izpeljava iz osnove uta. Upravichena je domneva. Utin. onte “raca”. dasi se je tega loteval tudi v drugih spisih. je chutil potrebo. da naj bi Antenor po padcu Troje pripeljal prezhivele Venete na severni Jadran. kjer nam pade v ochi poudarek na “etnologiji”. vse “potapljach”. so nekateri pisci kritichno povzemali iz Iliade. med katerimi je za nash namen zanimiv K predslovanski etnologiji Zakarpatja /Etnolog. kot so svoje vodje imenovali Veneti. in je osnovo Ant mogoche izpeljati iz slovanske podstati. srbsko in starocheshko ut. 1928). srbsko utva. st. anta. tako glede njihovega izvora. Tako bi Antenor http://www.2010 10:15:42] . 1926-1927). Kako je mogoche. Prav tako bizantinski pisci porochajo o Antih. da so (po tradicionalnih teorijah) iznenada preplavili velik del Evrope. che bi bi bilo poglavarju plemena ime Ant. gornjeluzhishko norjak.revijasrp. izgubila sled za tem pomembnim in mochnim ljudstvom Antov? Kaj sploh vemo o Antih? Kashen je bil odnos med Anti in Veneti? Zhe v 19. Sokoli. v cheshchini norec “potapljach”. ga dobimo tudi za konchni del. utva “(divja) raca”. kot Gilferding so menili. da svoje jezikoslovne analize povezhe z etnologijo (narodoslovje). starocheshkem Uta in toponimih na mochvirnatem. rusko. srbsko norac. Stara plemena so si dajala imena po totemskih zhivalih: Volki. she nekaj drugih mnenj o Antih. Jordanes je o Antih zapisal: »paludes et sylvas pro civitatibus habent«. obstajajo tudi osebna imena Utin (iz leta 945). poljsko nurek. I. Koren nor pomeni “potopiti(se). obstoja kot nenadnega izginotja. Utinka. nato pa iz zasede napadli sovrazhnika. Medvedi itd.Veneti in Anti . da so se prikrili pod vodo blizhnjih rek in jezer ter dihali skozi dolge votle trse. jezernatem ozemlju Ut. vodja Antov”. da ime Antenor izhaja iz Antes aner “mozh Antov. saj gre za pravcati misterij izginulih Antov. da se je ob tem. v starobolgarshchini anty. Utovo. Che najdemo slovansko etimologijo za prvi del imena. vendar so jih malo raziskovali. onty. Anti naj bi bili izumrla veja vzhodnih Slovanov in predstavljajo eno najglobljih in nerazreshenih zgodovinskih ugank.

51). ni lahko dolochiti. ki je protestno izstopil iz nje (!). na atlantski obali ali ob Chrnem morju zhiveli ob vodah. Shahmatov. da so bili poglavitni rod Vinidov med Dnestrom in Dneprom na severozahodu od Chrnega morja. Toliko a Antih in nich vech! Eden najpomembnejshih slovenskih znanstvenikov Karel Oshtir (1881-1934). v katerega se steka Don. Grki so shele od Gotov in drugih Germanov zvedeli zanj.revijasrp. v Panoniji in spodnjem Podonavju. V 6. 8. je raziskoval predindoevropske in indoevropske jezike ter napisal za nashe razpravljanje dvoje zanimivih del: Veneti in Anti (Razprave Znanstvenega drushtva. Nekateri vidijo osnovo v anglosashki besedi ent “velikan”. kar je she posebno pomembno. 1930). Na drugem mestu pravi Trstenjak (TRS 1870 [1869?] str. da pod imenom Slovani pisci v 6. ki so se jim http://www. To ali prodiranje Hunov. mochvirjih in celo na kolishchih (TRS 1875. ki so nekoch imeli isto obche ime. Manuel de l’antiquite slave. I. medtem ko pod imenom Antov razumejo plemena vzhodnih Slovanov oziroma Rusov (A. Uvod u historiju ruskog jezika. so tudi Grki pozabili na Ante. da njihovo ozemlje nikoli ni bilo obsezhnejshe od zgornjega dela Dnepra ter okolice Chrnega morja.Lucijan Vuga izrazhal lastnosti race potapljachke. le da naseljujejo ozemlje she nekoliko bolj proti severu: »Mejotski zaliv (lacus Maeotis. str. odtlej ni o njih vech govora v starih listinah.11. st. ob shvicarskih jezerih. in soditi je. 1923). da so Antje sosedje Slovanov. da je pravo ime slovansko Uti. mislijo na juzhne Slovane. stanujoche vzhodneje od Slovanov med Dnestrom in Dneprom. II. Teofan in Pavel Diakon za obdobje kakshnih dvesto let. Niederle. Po Jordanesovem navajanju je mogoche sklepati. omenjajo Slovane in Ante skupaj. L. Shafarik je menil. L. 1928) in Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Razprave znanstvenega drushtva v Ljubljani. je del Gotov pod vodstvom Vidimera zbezhal k Antom in ubil njihovega kralja Boksa. Hronikon Paskal. Maurikij. In kakshni so sodobni pogledi na Ante? V Stanojevichevi Narodni enciklopediji srpsko-hrvatsko-slovenachki (STA) iz okoli leta 1920 (knjiga nima letnice) je razlozheno: Anti.Veneti in Anti . Prav tako se strinjata. che vemo. vendar je staronemshki izraz anzi. Roji Antov. nekdanji Tanais) je povezan s Chrnim morjem. 131). ki so ga vsilili sosednjim lezgijskim plemenom Andov. tamkajshnji prebivalci so bili nekdaj Kimerci. danes Azovsko morje. Theofilakt.htm[16. Menander. ko so ti odshli. drugo ime za Cherkeze.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. zdaj pa so Uturguri.V. od koder je mogoche izpeljati gotsko ants ali antus(?). Od kod ime Anti. da Antje. da so Veneti tako v Benechiji kakor na Baltiku. dasi jih omenjajo Jordanes.: nasho pozornost pritegne nenavadna podobnost z Utinum. oba porochevalca pa postavljata Dneper kot mejo med obema ljudstvoma«. pa ne pove. so se hudo spopadli s Slovani in leta 602 so jih Avari pokorili. Ljubljana. je povzrochilo veliko preseljevanje. najstarejshim zapisom za Udine. Ko so Huni unichili okoli leta 375 drzhavo gotskega kralja Ermanrika. Ανται niso niti tako stanovitno niti tako sploshno ime kakor Slovani. Nekoliko obshirneje in po svoje bolj izpostavljajoch je opis v Hrvatski enciklopediji (HRV) iz leta 1941: Anti. kot zelo hrabre ljudi. kot plemeni istega imena in ljudstva. kako globoko v notranjost. chlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Videm).2010 10:15:42] * . st. Prokopij. Prokopij pishe podobno kakor Jordanes. st. v ednini Utin (op. ki so zasledovali gotske ubezhnike. Agatias. jezerih. Tako so pisali pred priblizhno 150 leti. Zelo verjetne so predpostavke ruskih uchenjakov. latinski in bizantinski pisci v 6. ozemlje od njih proti severu naseljuje brezshtevilno ljudstvo Antov”.

V chasu cesarja Justinjana I (518-527) so zachele njihove skupine prodirati na Balkan skupaj z bolgarskimi Kutriguri in Slovani iz Dakije.Veneti in Anti . da she dandanashnji pod Karpati ob Visli velja za psovko rechi »ty obrzynie«. zhivechi v gozdnatih stepah in na gozdnatem podrochju na bregovih rek ter jezer v “kuchah. Ko so Avari okoli 560 napadli antsko zvezo. da je slednjim uspel osvobodilni upor okoli 580. N. A. Ed. Sagen und Lieder des Tscherkessenvolks. (2) da so se Anti umaknili do Alp. 1909. ki je omenjeno na zachetku: Anado – kavkazijski jeziki. Zato se je she za Nestorja govorilo v Rusiji: »Izginili so kot Obri. 1904.V. na ustje Visle in na jug v Alpe (podchrtal L. ki je prishel k avarskemu kaganu na pogajanja. Kroaten. Kar je ostalo ljudi. Pod neusmiljenimi napadi Avarov je antska oblast skoraj povsem razpadla. ta strahotni chas se je ljudem tako vtisnil v podzavest. imenovali »dezhela Antov (Anthaib)«. Jordanes tudi prenasha staro legendo o vojnah Antov z vzhodnogotskim kraljem Vinitarom. tako da so Germani Gornjo Shlezijo zhe v zachetku 5. (Schora-Beknursin-Nogmow. Istorija Ukraini-Rusi. 3. Tu je zanimivo: (1) da je navedena ena od kontroverznih razlichic. 1866. in 2. Hauptmann. te pa so dobro poznali rimski zgodovinarji v 1. skirdah”. Germanoslavica. Podobno kakor 200 let prej pod Huni. ampak so se upravljali na http://www. Po pisanju Prokopija Cesarejskega in Mavricija Stratega so bili Anti stalni naseljenci. Jordanes omenja. Anti skupaj s sorodnimi Sklavini. st. Vendar suzhenjstvo ni trajalo predolgo. – 6. prav tam jih najdemo she 602. Odtlej jih je razdvajalo krvno sovrashtvo. Sto let za tem je bila ta kavkashka zmes zhe poslovanjena. prav na poti. pravico pobiranja davka in jim prepustil mesto Tyras (Akerman) v ustju Dnestra. Niederle.revijasrp. Antove. ti so celo vzpodbujali k zahrbtnemu uboju antskega poglavarja Mezamira. »najhrabrejshim med Slovani«. odhod glavnih avarskih sil na Madzharsko je tako oslabil njihove posadke med Anti. Zhupanich. brez potomcev in naslednikov«. zhito) in zhivinorejci.). da je zdruzhitev Antov potekala med boji slovanskih plemen z Goti in Huni. v Turingijo.11. poimenovanje za vzhodnoslovansko veliko plemensko zvezo med 4. ki so zhiveli zahodno od Dnestra. so se jim prčcej pridruzhile trume Kutrigurov. 12.) In she ime. da so bili v 6.htm[16.Lucijan Vuga prikljuchili sorodni Srbi in iranski Hrvati. ki so ga premagali Huni (376). Vestnik cheske Akademie. kmetovalci (proso. da je okoli sebe zbrala pod vodstvom svojega vodilnega plemena Antov vse Slovane od Zakarpatja do juzhnoruskih step. tako so sedaj Anti bezhali pred Avari na Cheshko. med Dnestrom in Dneprom. avarski. prej znani pod skupnim imenom Venedi.2010 10:15:42] . vendar je ohranila toliko naravne energije. L. M. st. st. Goten und Sarmaten. so se zatekli s Kavkaza na slovansko Zakavkazje in prodrli onkraj njega celo do Odre. Bizantinski in sirijski pisci so prvi verodostojni porochevalci o Slovanih na vzhodnoevropskih ravnicah. »ti si Avar«. st. Etnolog. sosedi zahodno od Dnestra. 1934. so trpeli pod avarskim jarmom. kar je bil pravzaprav cesarjev namen. Berge. kjer danes zhive Slovenci! Nato sledi sovjetska verzija v Boljshoj sovetskoj enciklopedii (BOL) iz leta 1950: Anti. 1935. Grushevskij. po kateri so trgovci Kutriguri prihajali do Donave. Odtlej v zgodovinskih virih o njihovem imenu ni vech nobenega sledu – vse tako kazhe – ker se je kavkashki gospodovalni. 7. torej v kraje. po tej legendi nekateri mislijo. Izvor in ime Antov.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. od kod izhajajo Srbi in Hrvati. Niso imeli vrhovnega vodje. vladajochi sloj okoli 626 zhe drugich razredchil z odselitvijo Hrvatov in Srbov na jug. na Balkan. In zhe 583 so Anti spet na spodnji Donavi kot zavezniki Bizantincev proti Avarom. L. Da bi razbil to trojno zvezo. je bizantinski cesar okoli leta 540 odobril Antom.

st. V 5. S. st. qui sunt eorum (torej so “Venetharum natio populosa”) fortissimi qua Ponticum mare curvatur a Danastro extenduntur usque ad Danaprum«.-11. L.11. V 6. IV. Italijanska enciklopedija (TRE.htm[16. o njih ni vech podatkov (zadnji je pisal o njih Teofilakt Simokatton). bolj kot ime nekega mochnega plemena oznaka za skupnost vzhodnih Slovanov (izvor imena je popolnoma neznan). Άνται) je v 4. da je bilo zhe dokaj opazno socialno razslojevanje. s shtevilom vojshchakov. Antes.: Rusi uporabljajo enako ime kot pri nas tako razshirjen toponim gradishche). Nenavadno je. 4). z oborozhitvijo. vladajoche plasti). do poznega srednjega veka se je ime Venedov razshirilo na velik del zahodnoslovanskih plemen. ko so Ostrogoti premagali Ante. cheprav so Anti zelo slabo arheoloshko raziskani. S teh svojih selishch ob Dnestru si Anti niso upali na Balkan in ogrozhati rimski imperij. st. sorodna vzhodnoslovanskim plemenom Antov.V.Lucijan Vuga skupshchinah. skupnost slovanskih plemen v chasu selitve Slovanov na Balkan. to je oblika. Arheoloshke najdbe potrjujejo. Plinij je v 1. je njihovo ime izginilo iz tedanjih porochil. ko med njimi in Slovani ni vech razlike. 35) »Antes vero.Veneti in Anti . Za 6.revijasrp. ki je medtem prishlo iz stare domovine Slovanov. obmochju okoli Kijeva.. cheprav po 7. t. so v Podneprovju odkrili le nekaj njihovih gradishch (op. viri jih opisujejo skupaj in z enakimi znachilnostmi ter jezikom. primerljivo z islandskim rodr “obala”. Estonci pa Röts.-6. Poslednjich jih viri omenjajo leta 602. okoli leta 560 Avari razbijejo Ante in podjarmijo Slovane. Ker se niso lotili sistematichnih odkopavanj. Po mnenju tvorcev te sovjetske enciklopedije so Anti zachetniki kijevske drzhavnosti v 9. Zagreb. imamo pomembno vest od Jordanesa (Get. str. 943): Anti (Antae. Napadi Antov in Slovanov na Bizanc zachnejo leta 514. Kaj se je zgodilo s tem ljudstvom? Po mnenju ruskih in ukrajinskih zgodovinarjev naj bi bili ti Anti predhodniki bodoche ruske drzhave. ki so stala na tezhje dostopnih vzpetinah. in she dodajajo. so prebivali vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja.2010 10:15:42] . ki se je postopoma zelo izboljshala. ki so v 1. in enako od Prokopija (Bellum Goticum. z imeni sklavenskih in antskih vodji. she porocha o njihovi nekdanji drzhavni zvezi v zgornjem Podnestrovju.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. na zachetku 6. st.. In nato she Enciklopedija leksikografskog zavoda FNRJ – Federativne Narodne Republike Jugoslavije. so zasedli Balkan.j. Arabec Masud v 10.) je pod skupnim imenom Venedi oznacheval Sklavene (ali Sklave) in Ante. st. ki so ga dali osvajalci dezheli. in to ime spravljajo v zvezo z Roslagen. Imeli so zelo razvito metalurgijo in trgovino tudi z bolj oddaljenimi dezhelami. s prebivalci Ropiggari. saj je skandinavsko tudi samo ime. bizantinski porochevalec Prokopij (6. Slavi. ki je nastala pod grshkim vplivom iz ´Ρως. obalnim obmochjem Shvedske. st. Od 1. kot dokaz naj bi bilo to. danes Pomorjanski zaliv). da sami Rusi danes rechejo svoji domovini Rossia. za tem. http://www. ki je nastala dobrih dvesto let potem na povsem drugachnih osnovah in verjetno z delno novim prebivalstvom. naseljevala ozemlja od severnih odrastkov Karpatov (Venedske gore) do Baltskega morja (Venedski. st. Njihovo ime ni slovansko.2. Άντες.. kar izhaja iz starejshega röthsbyggiar. st. obdanih z nasipi in rovi. Prvich jih imenuje Jordanes okoli leta 370 v zvezi s prodori Hunov v Evropo. Shele ta drzhava “Russov” iz Skandinavije (pod tem ne smemo razumeti le vrhnje. st. 1955 (ELZ): Anti. so skupaj s Sklaveni napadali Bizanc in v zachetku 7. prvi omenil Venede. st.st. da so do sovjetske revolucije normansko usmerjeni zgodovinarji ignorirali Ante! Nato ta sovjetska enciklopedija (BOL) pove she: Venedi – zahodnoslovanska plemena. st. so pa to storili pod pritiskom Avarov. st. Bizantinski in sirijski zgodovinarji podajajo podroben opis njihovega vojashkega delovanja. da Finci she danes pravijo Shvedom Ruotsi.

in tudi ne Veneti! Sodobni francoski raziskovalec. na vzhod do Dnepra in na zahodu do Pruta.2010 10:15:42] . izhajajo vsa iz istega rodu. 575) izgubljeno Zgodovino Gotov.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Makedonci .Lucijan Vuga Po danashnjih slovenskih knjizhnih virih so Anti skupina slovanskih plemen v chasu slovanskih selitev na Balkanski polotok.11. so le gozdovi in vodovja. zhive. Med tema rekama je vech dni hoje. st). omiki.. Sklaveni zhive na ozemlju. Poleg tega so natanchneje oznacheni zahodni Slovani kot Venedi. Balti.revijasrp. Anti. so navedla Jordanesa. Francis Conte v svojem delu Les Slaves (CON. pozneje pa tudi samostojno. verjetno so bili predniki vzhodnih Slovanov. Leta 602 poshljejo Avari vojsko proti Antom in od takrat o njih ni vech nobene vesti. Anti se nato kot zavezniki Bizantincev borijo proti avarsko-slovanski plemenski zvezi. jezerom Mursjanski [jezero Balaton ali morda eno od jezer na sotochju Pruta z Donavo]. Heleni ali Kelti. zavzemali velika prostranstva in se ukvarjali s poljedelstvom in zhivinorejo. vendar so jih Ostrogoti kasneje premagali in ubili njihovega vladarja Bozha s sinovi in shtevilnimi velikashi. od chasa do chasa so nastajale plemenske zveze pod stareshinskim svetom in ljudsko skupshchino. Skupaj s Slovani so napadali Bizanc med leti 514 in 517. Rusi. cheprav se njihova imena spreminjajo od plemena do plemena in od kraja do kraja. ki izhajajo iz istega indoevropskega jedra – v katerem so Slovani. Obenem razlochuje poglavitni skupini (III. ki lezhi med mestom Novietum [vse op. Conte zakljuchuje (CON. tu F. 34-35): »Od izvirov reke Visle je na neizmernih shirjavah naseljeno ljudstvo Venedov..htm[16.. Germani. da je dolochil prostor tudi za Venede.. da zhive v stepah severno od Azovskega morja. profesor na Sorboni in direktor Slovanskega inshtituta. Ko so v 6. se vsi skupaj imenujejo Sklaveni in Anti. Za velike mnozhice Antov naj bi vesti potrjevale. Prvi jih omenja letopisec Jordanes (druga polovica 4. kjer se uslochi Pont [v sedlu Chrnega morja med Dnestrom in Dneprom]. Nekaj kasneje (XXIII. ampak predvsem v stoletni prisotnosti iranskega substrata. st. se je pri delitvi plena pokazala druzhbena in premozhenjska neenakost in lochevanje stareshin od drugih chlanov plemena.. Ime Anti ni slovanskega izvora in mnenja o njih se razhajajo. str. Anti. jeziku. Okrog leta 560 so razbili njihovo plemensko zvezo Avari. s katerih so prihajali gotski zavezniki ali sovrazhniki.12-14) pravi. Anti in Sklaveni«. 318): »Problem ni toliko v neposredni povezanosti med Skiti in vzhodnimi ali juzhnimi Slovani. da po mnenju nekaterih zgodovinarjev in jezikoslovcev niso slovanskega izvora naslednja imena: Slovani. Srbi. Zhiveli so vechinoma v rodovno-plemenski druzhbeni ureditvi. ki se je razprostiral na velikanskem trikotniku. Zemljepisna preuchevanja za dolochitev ozemelj.«.. da je Jordanes v svoji knjigi De rebus Gethicus strnil Kasiodorovo (ok. Tod ni mest.. ki je opazen v mentaliteti. Bolgari. str. to je od zachetka njihovega pritiska na Bizanc do izginotja vsakrshne njihove sledi v virih.Veneti in Anti . Vech vesti o njih sporochajo bizantinski pisci iz 6. Po Jordanesu in Prokopiju so zhiveli v pokrajinah vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. na eni strani z vzhodnim bokom Karpatov in onkraj njih do zgornje Visle na severu. Danastrom [Dnester] in na severu Vislo. Med njimi in Slovani ni bilo vechjih razlik. pri Antih je http://www. 480 – ok. st. cheprav nosijo tri razlichna imena: Venedi. najpogumnejshi. po Prokopiju so govorili isti jezik. in 7. Hrvati. kakshna srecha je. in to v zvezi z vdorom Hunov v Evropo in njihovim prihodom na vzhodne meje ostrogotske drzhave. 119-120) dodaja: »Kot smo zhe predhodno ugotovili ob nashtevanju ljudstev. iz katere je chrpal mnoge podatke. ki so se ji Anti uprli in v prvih spopadih zmagali. napadli Bizanc. Conte: juzhno od Ljubljane]. Presenetljivo. religiji in celo v strukturiranosti oblasti ljudstev romanskega ali iranskega govora.

ki jo je nujno presechi in reinterpretirati stare vire.. She posebej je za nas pomembna njegova pripomba.11. Da so se odselili na zahod kot Srbi in Hrvati vse do Vzhodnih Alp. ker se niso vklapljali v nobeno shemo. da je iranski vpliv veliko shirshi od samih Antov. ZAGONETKE O KELTIH Tudi o izvoru Keltov in njihovi vlogi v zgodovini potekajo v mednarodni znanstveni srenji hude polemike. ki so bili tam zhe najmanj tisochletje pred tem? Po tej teoriji. nakazuje vrsto problemov. Che sedaj skushamo strniti tako nanizane informacije. da je del Antov na svoji poti na zahod tam naletel na zhe domnevno prej odseljene Venete. ki neredko prestopajo na tla politichnega obrachunavanja. slovanska in iranska. slednje zagovarja dobrshen del sodobnih ruskih zgodovinarjev.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da so Anti segali do okolice Ljubljane! To smo zhe prebrali v prej navedenih virih. ki naj bi prishli v Vzhodne Alpe. Preden nadaljujemo razpravo o Anith ter razmerju med Anti in Veneti. Wells v svoji knjigi Beyond Celts. da so Anti postavili temelje kulture okoli Kijeva. kot ga najdemo pri Hauptmannu in drugih.Lucijan Vuga opazna dvojna sestavina. da so pod tem pojmom zlasti v kasnejshih stoletjih razumljeni zahodni Slovani ter da so bili prej Slovani. 2001) pojasni. kar nas spominja na t. prakse in dojemanja. in razkrije. Germanov in Skitov postalo sploshna akademska praksa. kako je popreproshcheno prevzemanje grshkega in rimskega oznachevanja Keltov. Posebno shtudijo o odnosih med Veneti in Anti je pripravil A. da se je del Antov preselil v Vzhodne Alpe. kaj pa je z onimi Veneti. je ob uposhtevanju migracijske teorije. in obenem. Toda pri taki razlagi nastane dodatna tezhava. naj bi se po tisoch ali vech letih slovanski Veneti z vzhoda priselili med zhe dolgo zhiveche Venete na zgornjih obalah Jadrana.i. ki bi jih morali raziskati ali so bili zanemarjeni. kar seveda ni brez posledic za odnos do polozhaja in vloge vseh ostalih ljudstev v Evropi. kjer je kasneje nastala prva ruska drzhava. bi tam nashli zhe venetske predhodnike! 2. Da so ostali na (shirshem) obmochju Kijeva. treba vprashati. ki je temelj za “chernjahovsko kulturo”.htm[16. Z omenjenim nam Conte dopoveduje. kjer so (okoli dvesto let) kasneje v novih okolishchinah in s spremenjeno etnichno strukturo osnovali drzhavnost v Kijevski knezhevini. »Slavia«. izoblikovano pri posameznih teorijah.Veneti in Anti . V strokovnih krogih je to delo ocenjeno kot pomemben http://www.. Tako Peter S. s katerimi so zhiveli Anti pred tem v skupnosti. Dostal (Venetove-Antove.: 1. cheprav je tam morda najbolj opazen. Germans in Scythians: Archaeology and Identity in Iron Age Europe (Duckworth. V bojih proti Gotom in nato proti Avarom so Anti pridobili posebne znachilnosti in omiko.. st. nam ostaneta dva odgovora na vprashanje.2010 10:15:42] .. v nadaljevanju nam bo jasno. zakaj ta zastranitev. In morebitni Anti-Hrvati ali Anti-Srbi. 1949. kako se je spremenil nash koncept Keltov z razvojem arheoloshke in zgodovinske teorije. Anti in Veneti poznani pod skupnim imenom Veneti. XIX. 62-72). str.revijasrp. che se zaustavimo na vprashanju Keltov in Japodov. pri chemer zajamejo kot naselitveno obmochje tudi Slovenijo. kaj in kam z Veneti? Che pritegnemo Jordanesu. ta je ime dobila po vasi pri Kijevu«. kam so izginili Anti v 6. “gotski izvor Hrvatov”. bo koristilo.

3. da radikalno reinterpretira Kelte. da sodobna kultura uporablja in izrablja pojem “Kelti” in “keltsko” ter z njim ljudje opredeljujejo nasprotne stvari. Toda vsi ne mislijo tako.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 4. st. marvech so se ta ljudstva tudi sama tako oznachevala. Tudi druga shtudija. st. Cheshke.. st. Opredeliti za Kelta nekoga. je prav tako izum 18. da je v nasprotju z obichajnim naukom? Sam izjavlja. 2. so bile sploshno v rabi za skupine ljudstev od Shpanije na zahodu do Male Azije na vzhodu ne le pri Grkih in Rimljanih. in svoje ugotovitve strne v dvanajst tochk: 1.Lucijan Vuga prispevek k velikim razpravam o Keltih. 7. to se spreminja od enega do drugega antichnega avtorja. ideje in ljudstva! Zato je potrebno vnesti v znanstvene kroge ter med shiroko javnost jasne zgodovinske in arheoloshke opredelitve. 5. kaj sploh trdi. zato je treba razumeti kontekst in stalishcha vsakega posebej. 2001).revijasrp. Termin “keltski” za opis jezikovne skupine je inovacija iz 18. si oglejmo. z jasno ugotovljeno potrebo po reinterpretacijah evropske arheologije. Izvor tega umetnishkega sloga je bil ugotovljen v severni Franciji. ob njegovem delu The Celts: Origins. vkljuchno z Neindoevropejci. in je imenovana “pozno keltska” na osnovi zmotne domneve. ki se veliko premalo naslanjajo na arheoloshka odkritja. toda ti termini niso bili nikoli uporabljeni za prebivalce britanskih otokov. kako so v preteklosti definirali Kelte.Veneti in Anti . Sploh ne vemo. da se bodo zavedali zmotnosti dosedanjih vsakdanjih oznak za “Kelte”. da je moderna bretonshchina prezhiveli ostanek jezika starih Keltov. juzhni Nemchiji in na Cheshkem. le izjemoma v najsploshnejshem pomenu za vse prebivalce zahodne Evrope.2010 10:15:42] . Celts from Antiquity (Antiquity Papers 2. in jo gre pripisati napachnemu razumevanju. naj za uvod citiramo Johna Collisa.11. Shvice. odsotnost grobov v srednji in zahodni Evropi in zaradi tega odsotnost najdb). 2003) se bomo nekoliko dlje ustavili.htm[16. in je napachno to uporabiti za prebivalce Britanije in Irske. del Avstrije ter celo del severne Italije in juzhne Britanije. saj je lahko bilo izvorno podrochje veliko shirshe in je zajemalo vechino Francije. toda druga razlaga klasichnih virov je prav tako mozhna. Ena interpretacija zgodovinskih in jezikoslovnih podatkov tudi skusha najti izvor Keltov v jugozahodni Nemchiji. ki je izshla v knjizhni obliki in jo je prispeval Barry Cunliffe – The Celts: A very Short Introduction (Oxford University Press. identitete “Keltov”. Inventions (Tempus Publishing. ki sta jo uredila Gillian Carr in Simon Stoddart. Prav tako se lotevajo avtorji prispevkov v knjigi. Nemchije. Kaj John Collis trdi takega. Povezane oznake. ki je tudi sam kritichen do zablod o “Keltih” in je dozhivel hude napade in politichne diskvalifikacije s strani po-starem-mislechih. da so bili Kelti stari prebivalci Britanije in Irske. ki govori ali so njegovi blizhnji predniki govorili keltshchino. kot sta Kelti in Galci. 6. Myths. v resnici gre za novejshi vnos iz Britanije. Kdo in kako napada Johna Collisa? Toda preden na to odgovorimo. 2003). se osredotocha na dejstvo. toda to ne uposhteva tezhnje po shirjenju (npr. kot so Baski. morda http://www. ki so zhiveli v Galiji. “Keltska umetnost” je bila prvich definirana na Irskem sredi 19.

poskusha pa zajeti osrednjo in zahodno Francijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.. tipov hish. za Britanijo je to pomenilo. da so Kelti posebna rasna skupina.n. vodi do migracionistichne interpretacije kulturnih sprememb (npr. Ker lahko dokazhemo kontinuiteto.. 8. da arheoloshke “kulture” ali “skupine kultur” lahko definiramo s pomochjo slogov oblachenja. umetnosti. je bilo tudi sprejeto. Kolonialistichne teorije. st. ter da se te kulture ujemajo s starimi ljudstvi. Te zamisli je razvil Gustav Kossinna in so jih uporabili nacisti pri zasnovi svojega koncepta germanske gospodujoche rase. in zamisel. da razvoj obichajno vzpodbudijo zunanji vplivi in da se “domorodci”. da razlichne izvore z razlichnih podrochij in v razlichnih chasih lahko zlepimo skupaj za definiranje “keltske kulture”. v resnici se to pogosto izkazhe za napako. Slednja korelira s Kelti iz 5. med pogrebnimi obichaji Hallstatta in La Tena. st.Lucijan Vuga celo verjetnejsha. http://www. in zgodnjem 20.11.htm[16.pr.Veneti in Anti . “spridijo. saj ne moremo sprejeti ujemanja s katerokoli staro etnichno skupino. ki she vedno prevladuje v vechini knjig o Keltih. 9. posebej she v zahodni Nemchiji. To vodi do rasne stereotipizacije. kot je religija. Za rase so si zamislili karakteristichne znachilnosti. na gornji Donavi.revijasrp. da je keltska tudi »hallstattska kultura« na tem podrochju in da tako predstavlja izvor Keltov.sht. druzhbena ureditev. 10. katere izvor in shirjenje je mogoche dolochiti z uporabo arheoloshkih podatkov. st. degenerirajo”.2010 10:15:42] . lonchevine itd. 11. seveda so te opredelitve pogosto svojevoljne. je koncept o “brezchasnih Keltih”. prepushcheni sami sebi. je bilo sprejeto. Seveda kontinuiteto lahko dokazhemo ali sugeriramo za veliko shirshe podrochje. pogrebnih obredov. Uporabljajoch rasne koncepte 19. Za zhelezno dobo sta bili opredeljeni dve prevladujochi “kulturi”: zgodnejsha »Hallstatt« in kasnejsha »La Tene«. 12. V poznem 19. jezik itd. da so bili za nove ideje v preteklosti potrebni prishleki s celine). to je ideja. Interpretacije shirjenja Germanov in Keltov uporabljajo identichno metodologijo in so nesprejemljive. je bilo sprejeto.

je bila moja izvirna namera izhajala povsem iz problema arheoloshke interpretacije krajev in obmochij. stare in sodobne. Toda chemu se ga lotevajo s politichnimi sredstvi? Sam si to dogajanje razlaga na naslednji nachin (prav tam. ki smo se oprijeli te nove interpretacije. ki sem jih nashel v vechini knjig o Keltih. in se spet nanasha na politizacijo arheologije. ko je Cezar stopil na kopno. Ta alternativni pogled na Kelte ni bil brez prerekanj.Veneti in Anti . z izjavo: »v Zdruzhenem kraljestvu .. tezhimo k levicharski liberalni politiki. da sta bila po njegovem Balkan in Vzhodne Alpe izven keltskega obmochja. kaj meni o delu Simona Jamesa.. zavracham mnoge od konceptov in metodologij. Ali pa she druga obtozhba izpod istih peres obeh Megaw: »Evropska unija.2010 10:15:42] . 225): »Kot je bralec te knjige zhe ugotovil. ki je na vprashanje. tega strahu.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.. To je sodobna anglo-saksonska http://www. Niti Simon James niti jaz nisva nameravala razgraditi sodobnega koncepta Keltov ali zanikati regionalno razlichnost (drzhalo bo prej narobe!) . to je bil moj poglavitni smoter. * John Collis je profesor arheologije na univerzi v Sheffieldu in je vodilna britanska avtoriteta za evropsko zhelezno dobo. bi bilo to razumljivo in.11. Kar smo pravkar prebrali. st.sht. ko navaja Rhodrija Morgana. Doumeti moramo. Kelte. Piktih ali Anglo-Saksoncih kot nekdanjih otoshkih “ljudstvih” (Megaw in Megaw)«. Kelti so bili tu. je njen avtor Simon James moral ugotoviti. vidijo kot mozhni simbol notranje dezintegracije in zunanjega vpliva. London. od tod. da je dobil lepo shtevilo sovrazhnih sporochil. ki zagovarja stalishche. odgovoril: »Keltshchina in ponos nanjo! To je angleshka zavist. Kot sem zhe razlozhil.n.revijasrp. s chimer se nikakor ne more strinjati. che ne celo prej. chemu ga nekateri tako napadajo. dvom o dolgo veljavni predpostavki o Keltih. podpihovanje strahu “pred izgubo suverenosti” se zdi za torijsko desnico poglavitno upanje. na to je potrebno opozoriti. str. Zato bi bilo chudno.Lucijan Vuga Morebitna najvechja razshirjenost keltskih jezikov v 2. v enem je bila neposredna obtozhba za “genocid”! Znachilen komentar sta na naju naslovila Ruth in Vincent Megaw. Zato nas zachudi. ki ima v naslovu tudi vprashnje mitov o Keltih.. che bi zhe shlo za strokovne polemike. Najstarejsha pesnitev v poklasichnem jeziku je bila v valizhanshchini. (John Collis-COL) Na zemljevidu je jasno videti. ki se ji je Zdruzheno kraljestvo pozno in nerado pridruzhilo. da je bilo to obmochje zhe v neolitiku.htm[16. da ohrani politichni nadzor. in 1. morebiti.« Skoraj vsi. vodjo Valizhanske skupshchine. kontinuirano naseljeno s Slovani oziroma na zahodu s predniki Slovencev. ker se bomo v nadaljevanju srechali s tem vprashanjem. po mojem preprichanju. Ko je prvich izshla knjiga The Atlantic Celts (British Museum Press. pr. seveda nezavedno. da sva skrajna desnicharska nacionalista.« Tako je bil napaden in tako se brani John Collis. Mi smo bili prvi civilizirani.. 1999). ter smo v sploshnem proevropski. je torej plod dobre strokovne razchlembe virov. nikakor pa ne prilozhnost. ko bo govor o teoriji kontinuitete. zato je za marsikoga takshno obdolzhevanje chudashko. je protievropska mentaliteta globoko ukoreninjena. posebej v Angliji. che ne bi proizvod visokosholskega sistema odrazhal. da izostrijo ter dopolnijo svojo argumentacijo. saj bi to koristilo vsem stranem. kjer sem raziskoval. od kod to prihaja in kakshne so posledice. je bila za Anglijo dolgo politichna grozhnja. che zhe ne v celoti pa vsaj kot sploshne teorije in pristope. Morda she citat iz njegove knjige. tudi potrebno. dejstev in najrazlichnejshih domnev.

ne pa. in verjetno she prej. v 5. ali v 4. st. Napisi nam omogochajo domnevati etnichno pripadnost posameznikov.sht. kot na primer Lepontci (ki jih je Katon oznachil za Galce). ko John Collis v poglavju Northern Italy she zapishe (prav tam. ki prichajo.Veneti in Anti . so prejshnji prebivalci prezhiveli in so se ali integrirali s prishleki ali so poslej zhiveli poleg njih.. da so bili po imenu Etrushchani.n. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. v kateri sluti tudi kritiko svojega dela: »Najizzivalnejshe delo o celotnem vprashanju veljavnosti “keltskega” koncepta je M. saj obstaja kontinuiteta (podchrtal L. kot nam jo orishejo klasichni avtorji ob prvem vdoru Galcev ali ob pohodu Hanibalove vojske chez Alpe. Dejansko imamo dokaze. obstajali chez Alpe zhivahni stiki in so prihajale skupine iz Padske nizhine. kot na primer Veneti. umaknili nazaj chez Alpe. medtem ko so se ostali.2010 10:15:42] . morebiti Galci. to je videti v narashchajochem bogastvu grobnih dodatkov.sht. so jo zavzeli krajevni Ligurci.htm[16. na katerem je preostalo nekaj Galcev.n. Chapmana The Celts: construction of a myth..n. Zelo pozno. ter tako zakljuchil svojo knjigo. bronastih izdelkov in pogrebnih obredov. ter celo one iz centralne Italije.sht. Drugi pisci so precej prevzeli politichno korektno nasprotovanje uporabi oznake “Kelt”. Che k temu dodamo she ostanke materialne kulture. Zasluzhi si skrbno branje. ker pach dvomi o tradicionalni interpretaciji Keltov.revijasrp. da so Lepontci v resnici govorili keltsko zhe najmanj od 6. pred tem so she okoli leta 387 pr. V sedmem stoletju pr. dokler niso poslednji Senoni prishli do obal Jadrana.sht. 191): »Zgodovinsko sosledje v severni Italiji je popolnoma preprosto.. ker je tehtno uvajalno. * Za nas je posebej zanimovo. Vendar so v naslednjih stoletjih sem prodrli nekateri novi prishleki in vmes so nenehno potekali spopadi. da cheprav so priseljenci zavzeli prostor. in naslednje she dlje. st.so del Padske nizhine: zasedli Etrushchani.n. ki so nashle zhe s predhodniki poseljeno ozemlje. cheprav obichajno brez Chapmanove poglobljene uchenosti. kot Boji leta 193. verjetno vsaj do 1300 pr. da prihajajo pushchice tudi z akademske strani. so razlichni Galci v vech valovih prishli chez Alpe ter jo kolonizirali.n.sht. med katerimi so Rimljani postopoma zasedali ozemlje.n. postaja polozhaj she bolj zapleten. zachenshi na zahodni strani Padske nizhine. Nekaterih predelov niso kolonizirali – med temi je bilo ozemlje Venetov. zato na tej osnovi ugotovimo. Kulturni razvoj severno in juzhno od Alp je potekal vzporedno. da so skozi vse zgodnje obdobje prvega tisochletja pr. uvajanju shtirikolesnih http://www. Toda (nadaljuje John Collis) arheoloshka dejstva she zdalech niso tako preprosta. pr.« John Collis ne skriva. ter italsko govoreche skupine. st. str. Po tem scenariju smemo dopushchati stalne stike skozi celo prvo tisochletje pr.n. so shle malo naprej. Prichakujemo neko vrsto kompleksnosti. s podobnimi slogi lonchevine. naslednje skupine.Lucijan Vuga propaganda. pr.) kulture vse tja do pozne bronaste dobe. ki so se porochili s Kelti.« K temu je Collis dodal. da bi shlo za nekakshno neprepustnost Alp. che predpostavimo. imena tujcev najdemo tudi v njihovih naselbinah ali pokopalishchih. oplenili Rim. (che zanemarimo Livija z njegovo [sporno] letnico 600). obstaja znatno shtevilo epigrafov z nagrobnih stel. v 5. z grafitov na posodah in bronastih izdelkih.11. misel uglednega profesorja Barryja Cunliffa.V.sht. Prvich. da je mogoche iz tega povzeti. in jih v kulturnem smislu smemo shteti med regionalne razlichice “kulture zharnih polj” na severni strani Alp.sht.

svoje prodiranje na severozahodni Balkanski polotok pa so morali zacheti najpozneje v 14. Na slovenskem ozemlju je vech nahajalishch....).sht. to so posredno chutili tudi Grki.sht. da bi nam lahko besedishche in izgovarjava sodobne albanshchine (njeni najstarejshi zapisi izvirajo shele iz 15.n. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati sama albanshchina. to se je dokonchno posrechilo shele cesarju Oktavianu v spopadih med leti 35-33 pr. Rimljani so jih poskushali pokoriti. V chasu rimskega imperija naj bi bilo to mochno ilirsko pleme naseljeno od notranjskega Snezhnika do reke Sane.n.. hrvashkega Primorja. kljub jezikovni razlichnosti. za katerega ni jasno. prishli pod njihov vpliv. st. ki ni bil koloniziran. ko John Collis izjavi: »Naj povzamem.sht. stoletju pr. vendar prav tako obstaja ochitna kontinuiteta (podchrtal L. Potiskali naj bi Trachane na jug in na vzhod. vendar naj bi v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente. in do reke Zrmanje. antichni pisci pripominjajo o podobnostih med Veneti in Galci. pr. ki jih je zato gnalo v isti smeri. saj poznamo zgolj kratek napis iz Skadra v Albaniji in nekatera lastna imena.« (prevod L.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.sht. za obmochja. ker obstaja dolochen porast shtevila predmetov srednjeevropskega sloga. st. ki prichajo o njihovem posebnem ilirskem znachaju. slovanske in druge izposojenke. 1970) nam Luigi Pareti spregovori o Ilircih kot indoevropskem narodu. keramichnem posodju za gostije ter v osebnem okrasju. ki izvira zahodno od Jajca in se zliva v Uno ta pa v Savo pri Novski.Veneti in Anti .n. ali spada k vzhodnemu ali vmesnemu tipu. Ljubljana. arheoloshka dejstva kazhejo znatno podporo zgodovinskim virom o nekem vdoru zgodaj v 4. JAPODI Zakaj tu govoriti o Japodih? Ker gre za zelo zapleteno vprashanje o Ilirih! O Japodih nam zgodovinarji nashtevajo marsikaj o njihovem izvoru in pripadnosti. ko je zavzel njihovo poslednjo utrdbo Metulum. kakrshno je Veneto.pr.revijasrp.V.2010 10:15:42] .. Dolgo so mislili. Neposredno dokazno gradivo o Ilircih je zelo pichlo.n.. a je najti latenske predmete v grobovih. Japodi so se zbirali v teritorialne skupine okoli utrjenih sredishch. Vsekakor pa so bile razlike v pogrebnih obredih med Italijo in centralno Evropo v pogledu prisotnosti etrushchanskih in grshkih izdelkov ter v bogastvu krajevnih predmetov. Po tej verziji naj bi po vdoru Keltov v 4.V. ki je nastala iz http://www.) razkrila chisto ilirsko jedro.sht. V Zgodovini chloveshtva II/1. V 2. 59-60 (DZS..sht.) Tako smo pri vprashanju kontinuitete.Lucijan Vuga voz. latinske. beneshke. do Istre in Notranjske.pr.« Toda sedaj pride na vrsto nekaj posebno pomembnega. str. st. turshke. uvozhenih grshkih in etrushchanskih kovinskih izdelkih. kot so mechi. chelade in zlate ogrlice. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli.n. Prav zares. Njihovo naj bi bilo obsezhno ozemlje zahodne Bosne. ki se zliva v jadranski Podgorski kanal pri Obrovcu pod juzhnimi obronki Velebita. ki je prav tako eno osrednjih “bojnih polj” danashnje zgodovine. orozhju. st. che bi izlochili vse novodobne grshke. so od tod pogosto odhajali na roparske pohode v severno Italijo. razvila se je umetnost situl.n.

Luigi Pareti she dodaja. to ime pa zhe Hekataios spravlja v zvezo z Japodi. da she zdalech ni mogoche rechi. da jih nikoli ni bilo (gl. prav tako naj bi bili Trachani zgolj praslovanska veja. VI. 196) in Polibios (II. ki je bil v rabi od 4. ko postavlja alarodske. / 1929. 69 M). Verjetno izvirajo iz juzhnega dela Ilirika. kdo naj bi bili Iliri.sht. mojo knjigo Davnina govori). Tu naj prekinemo navajanje Paretija z opozorilom. st. kot jih imenuje. cheprav sta si bili civilizaciji podobni.2010 10:15:42] . kar smo tu na kratko navedli. Zato je chisto mogoche. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med starimi kolonijami Ilircev v Italiji – venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. 31. O Evgancih obstajajo povsem nasprotujocha si mnenja. velja ponovno interpretirati. s katerimi je Oshtir utemeljeval svoja alarodska preuchevanja. predindoevropske jezike kot prvotne. Poleg tega nam ne sme uiti.n. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih »predsabelijskih« napisov na jadranski obali.htm[16. Polibios trdi. kjer je bila bolj obchutna primes trashkih ras.sht. da so bili Veneti Ilirci. Sergi je mnenja.Veneti in Anti . str. Oshtir pa se oslanja na Ilire in Trachane kot podstat kasnejshim slovanskim ljudstvom in prav zaradi tega se tu zaustavljamo pri ilirskih Japodih.n. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. 110. ki so bistveno prispevali h genezi ljudstev v Italiji. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. da je prav tako prishlo z Balkana vech drugih narodov. da je v narechju starih Venetov ohranjenih poleg lastnih imen she okoli dvesto kratkih napisov v severnoetrurskem chrkopisu. ko je vzklila »atestinska« civilizacija. Mario Alinei v teoriji kontinuitete zagovarja tezo. Salentinci (Probus o Virgilu. katerih ilirski izvor je izprichan.pr. in zato tudi Oshtirjeva razglabljanja. Po tem. medtem ko jih drugi imajo za Italce (npr. Ecl. da so bili predvsem Praslovani tisti. 112) – prav tako ilirskega rodu. Devoto) ali za Kelte. Seveda je bila po njegovem beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe [torej po letu 1. da shteje Venete k Ilircem.000 pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Pareti pa she dodaja. Pevceti (Plinij. III. Plinij Naturalis historia. do 1. potem ko so se pomeshali s tamkajshnjimi avtohtonimi Predindoevropejci – Mediteranci. celo taka. da naj bi se Veneti v Italiji pomeshali s Predindoevropejci. ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. Imenovali so se Davni (prim. vendar so prispeli po morju. na katere naj bi se kasneje nalozhili nekakshni predslovanski jeziki ter naj bi iz tega meshanja nastala praslovanshchina. 102). kolonije v Apuliji in Mesapiji pa hibridno juzhno narechje. III. kjer so se naselili. Skupno se imenujejo Japigi. she preden so Grki ustanovili kolonijo v Tarentu. je videti. Herodot (I..Lucijan Vuga meshanice ilirskega in trashkega jezika. 17) izrecno ugotavljata. ki so http://www.11. o severnih Etrushchanih pa so prav tako mnenja deljena in se krizhajo z vprashanjem Retov. da so bili Veneti – kakor Liburni blizu Aterna v Picenu (ob katerih se spomnimo na Liburne v Iliriku. Njihova lastna imena in dvesto ohranjenih napisov nam omogochajo preprichljive primerjave med njimi in zgodnjim jedrom ljudstev v Albaniji. Festus 329) in Mesapijci (Nikander v Antonius Liberalis. 87) s pregledom stanja ter na jadranskem obrezhju jezikovno razlochuje naslednje plasti: (a) Palaevropejci. da se je njih govorica razlochevala od keltske. 31).]. Festus. vodilna plast slovanskih ljudstev. Karel Oshtir zachne svojo razpravo Japodi (m-prefiks) (Etnolog III. ki so zhiveli onstran Jadranskega morja. Ni jasno. da so bili Iliri v bistvu Slovani oziroma kvechjemu za dolochen chas zgornja.revijasrp. Egipt. ki naj bi bili Evganci in severni Etrushchani.

Zachetni j. kar je vsebovano v primeru *japud. Liguro-Pikti. *Apud v juzhnoitalski Veliki Grchiji. to se formalizirano zapishe j. – in sicer na poti iz jugovzhodne Italije prek etrushke Kampanije v Rim.v *(j)apu/od > *poid velja primerjati predmesapijskoilirski Apenestai <> Penestai. arbanas.11. Apuli <> Poediculi. ‘Ιάποδες. Prehod d>l v *japud. Recimo. Apuli in *[(j)a]poid v Poediculi – ki jih prishtevajo k ilirskim Poidikoi ob izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo – se da morebiti s precejshnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla *(ja)po(i)d. zato imamo kar precej tezhav pri spremljanju in sprejemanju njegovega razmishljanja. Onaion <> Oineus – poleg *aun. *japod >Apuli je ali latinsko (dialektichno?) kakor v dacruma>lacrima ali pa zhe prediliromesapijsko kakor npr. Monetion <> Moentinoi (che ne *Monet-) v Iliriji. K izpadu zachetnega samoglasnika a. Liki. da vidimo. Staroprednjeazijci (Kari. Kavkazijci. IV). npr.v *japu/od > Apuli je izginil: bodisi chez grshki *Apod. ‘Ιάπυδες. Spricho naziva http://www. o to iz drugih paleoevropskih dialektov. *japod > Apuli.. Mitanijci) ter Hamiti. Dasimos<>Lasimos itd. (c) Sat ¶m-indoevropski Albanci in kentum-indoevropski Itali.Veneti in Anti . Ibero-Baski. tudi che ga bo potrebno v (pra)zgodovinskih okvirih reinterpretirati.2010 10:15:42] .ni a-prefiks. Predhetiti. tudi predilirotrashke zglede. *(j)apod v imenu Iapuzkum in Apuli ter *[(j)a]poid v Poediculi = Peuketioiv apulijskem grichevju (Le Murgie) juzhno od reke Aufidus. in slednjich v juzhni Italiji Grki iz Grchije in Gali ter Slovani na vzhodnem Jadranu. *japod nahajamo tudi v Italiji. prepad. k temu je mogoche dodati iz paleoevropshchine predkimrijski primer iach <> (kk < k <> k).. *Apod – v etrushchini odpada zachetni j. [Op. Arh. da je razpon dogajanj lahko zelo razlichen. Predgrki(1). Che obstaja vez med *(j)apod v Iapo/udes. obshirno obravnava v drugi razpravi (Vorindogerm. je primerljivo s prediliromesapijskim Calucones (< *caluca : *calanca »burrone.revijasrp. cheprav se bo to marsikomu zdelo duhamorno in razvlecheno. centralnoindoevropsko plast pa Trake. Avendone <> Ouendon. Sumerci. Oshtir nas uvede z nashtevanjem razlichnih zapisov imena Iapodes. torej ni izkljuchena sorodnost med *(j)apud. morebiti semkaj sodi tudi u <> ui v ilirskem Muccurum <> Mouikouron. toda v resnici je potrebno. Iapydes. (b) Doseljeni centralnoindoevropejci Iliri (1) . kako zahtevna so ta prodiranja v stanje davnih jezikov. med Istro in reko Uno so Iliri. predgrshko akos itd. cheprav je dotlej predindoevropsko plast na vzhodnem Jadranu imenoval kar Ilire. torej Prediliri itd. globel«) v Alpah <> Kaloikinoi v Iliriji. Aloufoi <> Lopsi. kolikor a..] Na zhalost Oshtir te stratifikacije chasovno ne opredeljuje dolochneje. che je tu she prehajal j>h. in sicer v *Iapudiskom > Iapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v Apuli(a) ob gori Garganus v jugovzhodni Italiji.htm[16. saj je ochitno. Alamiti.Lucijan Vuga avtohtoni in sorodni z Etrusko-Reti. pomeshani z Galci. jo oznachuje Oshtir s pred–. Metallnamen in Alteuropa.(1): Kjer se je avtohtona plast ohranila le v doseljenih Indoevropejcih. Iapuzkum. izvzemshi Semite. bodisi verjetneje chez etrushki *Apud. Toda kljub temu je njegovo razmishljanje izredno pouchno in koristno. Ne moremo se izogniti prikazu podrobnejshega Oshtirjevega jezikoslovnega razchlenjevanja. latinsko Iuno > etrushko uni itd. Veneti (1) in Mesapijci (1) .si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.> 0. deblo *japud. kako se je izgubil j-. tudi za nekaj tisochletij. *oun v Una – v Iliriji. Po njegovem je to zhe predmesapijski pojav. Oshtirja zanima. Kar pa se tiche u/o v *japo/ud > Iapuzkum..

ali pa je zhe predgrshkega izvora – gre pa za podaljshan *jabd »abietineae« z -l.. (b) ime kalabrijskih Sal(l)entini se tezhko lochi od predlatinskega saltus »gebirgiger. Pri Ebesos Oshtir navaja. quales Gallice vocentur padi. k *l[i]b »nekros. hoja« prek ja > je na slovanskih tleh. zaradi dozdevnega nastanka iz krvi padlih vojshchakov. Padi) arbor multa sit picea.ker je zhe okoli izvira [namrech Pada] veliko dreves bora. wallisanskem zhup. (Prehod predgrshkega *juph < ufear je po Oshtirju podoben predslovanskemu ьmela »Mistel. ki jim galsko pravijo padi. Iapuges itd. reka Pad« (sorodno z etrushkim pute »Quelle. Iepuges raztegnilo ne le na kalabrijski polotok od mesta Tarentum do kraja Brundisium. Mesto Abdera z r-formantom praoblike *jap[ax]dar > *jabdar > Abdera – a:e je ali grshko narechni a > e.in da je -od. vezhejo z Iapud. izvir.quoniam circum fontem (sc.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Peucence = Poediculi. hoje ali smreke«. Seveda se dá izvajati slovansko jedla tudi iz *jebdla s poznanim mediteranskim a <> e.. 91). k predgrshkemu abantes nekroi in alibantes. kjer pa se je poleg galshchine govorilo na jugu tudi iberoakvitanski in ligurski. deloma o/u<> a v liguropredvenetsko Bodegkos <> (b <> p) Padus »Po. ohranjeno tudi v iapuks »severozahodni veter iz Kalabrije«. (str..le priponska podaljshava. gozdna pokrajina«. (c) Slednjich sodi ime severnokalabrijskih Messapioi k predlatinskemu sa(p)inus »Art Tanne oder Fichte. engadinskem gok »Alpensrose. Iapug. ko ime prvotno pach kalabrijskih Iapuges po *jap »abientinae« podkrepi she z naslednjimi okolishchinami: (a) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata in pechke njenih pinij so uzhivale velik sloves.. Toda Oshtir she vedno misli na jug. borovje« – Plinij 3. quae nunc Apulia appellatur – prav tako se je najbrzh tudi ime predmesapijskoilirskega naroda Iapuges. che spominja zhenski spol mesta Efesos na feminina imena drevja in che je Samorna “Efesos” = http://www.htm[16. ebulus »Holunder.. ampak na célo jugovzhodno Italijo od mesta Metapontum. gozd« itd.) Ime Mesapijcev se je razshirilo na Sal(l)entince. jelka. pinija« in se nato razshirilo na celotno Apulijo oziroma na Mesapijo in Japigijo – Messapia Appulia. tako da se glasi koren *jap. vrsta jelke.. bor. omela« (i <> a). s preglasom a <> u kakor etrushchansko afle <> ufle. Dъnestr predvsem etrushchansko clan : clenar. gip. litavskem egle. ter s slovanskim bd > d kakor v ebdomos > sedьmъ ipd.. gup. Kakor se je ob gori Garganus prvotno pojavilo ime Apuli iz *(j)apod »peuke. Praoblika *jebdl se opira predvsem na predbaltsko *jebdlje > *edle v staropruskem addle. reka« > latinsko puteus itd. H korenu *jap »abietineae« v Iapodes. Iapod. predlitavsko amalas k predjugoslovanskemu *[ь]molik »pinus peuce« (l <> r) omora »Fichte. silva »Wald. smreka«. gorska.revijasrp. tessinskem zhüp. gozdna dezhela«.oziroma -ug. Tanne. letonskem egle »Tanne. morski bor« v Peuketioi.Lucijan Vuga Peuketioi za rimsko Poediculi ni nemogocha domneva.« (». Danastris : Dъnepr. bezeg«.). Poleg tega so Mesapijce deloma istovetili z Japigi. Kalabrijce. truplo«) »elate. (a <> i) Sila »ein Waldland.. S tem *poid »grshko peuke. da je glasoslovno spricho b <> bh identichno predgrshkemu Efesos.. gub. waldiger Landstrich.. ki odrazha maloazijsko-etrushchansko a <> e. simpleks *jup(p) tichi morebiti v *alpskoromanskem > valtellinskem güp. celo od kraja Thurii oziroma Kroton do gore Garganus.«) – izraz »Gallice« oznachuje le »v jezikih Galije«. abies. Fluss.11.Veneti in Anti . K razjasnitvi prehoda oi <> a pa tole: v Poediculi »Peuketioi« <> padi »bor« primerjaj deloma oi <> o/u v Poediculi : Iapo/udes itd.v predslovanskem *jabdla > jedla (lat. maloazijsko atli : etli itd. Iapudes.. 122: ».2010 10:15:42] . Iapygia autem est. slech. s tem velja primerjati poleg predslovanskega Danapris. jelka«. bor« je s prehodom oi <> a identichen ligurskemu *pad v padi »Kiefern. da je *poid v Poediculi = grshko peuke »pin maritime. ravsh«. Daune in Apulijce.

v Metabon. da je mogoche *Messap(i)os = Pozejdon razlagati iz *ssap »abietineae«. osika«. chrni topol«. Tanne. krepek« + asphal »abietineae« < ss[a x]p . zlasti elate »jelke. jelka.. chvrst. cupressus. kakor tudi Elloi : Seloi iz *samorg (g <> k) predslovansko smeьrk. chigar priimek Asfal(e)ios iz asfales »ferme. trd. je vech zanimivih povezav z http://www. jagned. Espe. Z izpadom zachetnega (j)a. npr. *asp »albus« tudi predslovansko *as (< aps) > as. steblo«. smerkъ. Med obsezhno obravnavo prefiksa m(a)x. da so se kalabrijski Mesapi prvotno morda imenovali tudi *Atabi. pri tem prvotni pomen kiparissos. brin«. pri tem je samoglasnik a. smoьrk.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Messapos je tudi ime Pozeidonu (?) in njegovima sinovoma (Bojochan. ravno tako morebiti reka Bradanus pri Metapontu. I 5. Oshtir pa nam zna pripraviti tudi presenechenje. dasi spominja ef. ki iz *limth gre k predkimrijskemu llwyf (m<>ph). saj nam odpira drugachne mozhnosti razlage. v Bojotiji. temen« je sestavljeno predslovansko osokor »Schwarzpappel. Oshtir meni. os »Silber pappel. trepetlika«. grshko barues “dendra”. che izhaja veter Calaber atabulus iz narodnega imena *Atabu(lu)s (kakor grshki iapuks < Iapuks). Messapia = Boiotia. 78). Messapeai »kraj v Lakoniji«. Metapioi v Elidi. posvechene Pozejdonu. asfaltos »*abietineae« > *pix > bitume. prim. predbaltsko *apsa. npr. Che povzamemo: Oshtir se je v prvem delu svoje razprave za izvajanje imena japodo-japigijskega Metaponta: Thebe. Prav ta Oshtirjev vlozhek nas opogumlja. topol. okrogel les. Zeder. biti ali postati bel«.revijasrp. Thebae. Wacholder.v *[(j)a]bar primerljivo s paleoevropskim *baru »Wald von abietineae« (alpsko in subalpsko *bora.zaradi chebele na efeshkih novcih (chebela je bila sveta zhival efeshke Artemis) prek bh <> b na predgrshki plural *[e]br »chebele« ter z e <> a in b <> p na predlatinsko apis »chebela«. na Evboji in v Pajoniji. smreka«. Metabon. je bila posvechena cipresa. Messapioi v Lokridi. *(s)smerk. asphalte. Artemis Efesia. hoje«. Zitterpappel. Ephesos morebiti iz *Amorg. apse. semkaj tudi predskitsko Borouskoi »Volk in Sarmatien neben den Abijoi. Boruskoi) (str. jugoslovansko molik. praslovansko borъ. 101). Iapuges) osredotochil na *thap »abietineae« ter prek zapletenega lingvistichnega postopka prishel prek predromanskega *sappo <> na predslovanski elovьćъ »Wacholder.Veneti in Anti . in te so.11. predgrshko elate »sapin.htm[16. predstarovisokonemshko aspa »Espe. jelka«. smola«. s *kar »niger. *borra »legno rotondo. trepetlika. ko naenkrat pravi. pedale. iglichasti gozd«. deblo. *welawij.Lucijan Vuga Smirna sorodno s predslovanskim *(s)smark. brin. Tudi Amorges “Efesos”. Oshtir opominja. poleg tega ob uposhtevanju p<>b she Messaba »mesto v Kariji«. hoja. osika. *elaw. kar pa ne spada k novovisokonemshkemu Linde. Thob(h) > predslovansko topol »popupus alba = lat. Bewohner der Hylaia. Metapa »kraj v Ajtoliji. smreka. podobno kakor »abietieae«. albarus« : asfodelos »albucus« : alfos : afuo »ętre ou devenir blanc. cedra«. pragermansko *baru.v atabulus ali predpona ali sodi h korenu in je v Thebae : (Me)tabon odpadel. Najslavnejshi boginji mesta Efesos. Metapontion (: Messapioi) : Alubas (: Iapudes. *(s)smirk > smoьrk. Metapontis = Sime in slednjich na Kreti potok Messapios iz *ssap »abietinieae« kakor borъ > ruski potok Borovenka. v narechju livinallunga boreshk »bosco di conifere. Etrushchan) in na bojotski gori Messapion lezhi eno izmed najznamenitejshih svetishch Pozejdonu. smeьrk »Fichte. da njegovo delo ustvarjalno nadgrajujemo in reinterpretiramo v skladu najnovejshih dognanj. ki je iglasto drevo. da je na Balkanu vech gora z imenom Messapion. Messapioi itd. smreka.. o tem vetru poje Horacij (Sat.«. predslovansko lipa (str. Sicer pa je najverjetneje Amorge “Efesos” z u <> a identichno s predslovanskim *(a)mar »abietineae« v srbshchini-hrvashchini omora »Fichte. chrn.2010 10:15:42] . 93).

mlakosh = »das Rohrhuhn “gallinula”. toda znachilno se mi zdi naslednje: predslovansko mesto »Ort. ost» (egipchansko tp »Kopf.revijasrp. naslada. oblajst. poltenost«. Pletershnikov slovar – mok(r)ozh »der Regenwind. liska.. podlasica« : gr. nevesta > Wiesel. makosh. kar smo od njega kot http://www. pri chemer se je osredotochil na etnikone: »Iap-odes aus *jaxB.«) * Kaj smo bistvenega zvedeli iz Oshtirjeve razprave? Po mojem mnenju to. Modrejce in Bacha pri Modreju na obeh straneh jezera pri Mosti na Sochi oz. predgrshko mormunos (n<>l/r) mormuros. mehkuzhnost« : -koshь »Wollust. vlachuga«. tudi madrua »prunelles.Präfix auch Με-σσάπιοι. kester “neanias”. predlitavsko kekshe »Hure. da bi za to zhivljenjsko pomembno hranivo neko ljudstvo ne imelo imena? In kljub temu naj bi si Slovani to izposodili pri drugih ljudstvih. kar omogocha primerjavo z etrushkim methl »populus«. Nadvse nenavadno kratek je Oshirjev povzetek v nemshchini k obshirni jezikoslovni obravnavi Japodov. (Janezhich) mokrec. ker v naseljih Modreje. (op. L. tukalica«). ali mleko molznic. mormulos »vrsta morskih rib« : (m-n<b-n) terebinthos>terminthos.»abietineae«. bodisi da je to materino mleko – prva hrana novorojenchka. predslovansko melko.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. k temu s predpono m(ax). macesen« lepo razlago. predlatinsko *widr > vitrum »Waid : blau« (str. Etrushchansko mursh »urna« < *murcen (kakor Felsina<felcna) : predlatinsko urceus. kosec »Ralle«. mansion. da nam omogocha moder[b]njь »Lärche. mokozh«. predlatinsko melca (alpin *malga »Alpenwirtschaft«) < *mel¶k : predlatinsko *lak najdemo v de-licus (str.11. 109). teme« : predslovansko teme preko m-n<p-n : (t<>-) predlatinsko apex »Spitze. Färbepflanze. mislim pa. wozu mit m(ax). Ali celo predlitavsko mo[t]muo »Scheitel. urhe (-<>n) ur[c]na (-<>k) predslovansko kъrk.htm[16.. Malo pred tem beremo predgermansko *meluk »nemshko Milch«.Veneti in Anti . kar potrjuje praobliko. baskovsko arrain preko n<m? Zraven she murm[n]e »vrsta rib«. 110). velika imenitna zgradba. vran. krokar.Lucijan Vuga etrushchino ter drugimi paleoevropskimi jeziki.»abietineae«.V. 112). ki jo Mario Alinei shteje kot enega od pomembnih imen zhivali za dokazovanje slovanske kamenodobne naseljenosti v Vzhodnih Alpah. Chesa bolj nemogochega si ni misliti! Ali pa predslovansko modrъ »blau« < *madr »Waid. Stadt« iz *megst. creques« morda kakor liveo > sliva. ki mu na vrhu chelade shtrli riba« (str.najti v grshkem megaro »large imposing building. murmillo »gladiator. prav tako je *meg. glava») (str. podlasica« primerjati obravnavo v delu Falk-Torpa (str.« (»Iap-odes iz *jaxB. Takole Oshtir: predlatinsko mustella »Wiesel < *muksterla »nevestъka = Wiesel. kajti kaj bi bilo bolj osnovnega za chloveka. macesen« (str. 109). 111).2010 10:15:42] . Predslovansko Mokoshь »malakia. predslovansko ryba »Fisch«. mokosh. Isatis tinctoria« (kakor vornъ »Rabe > schwarz.tudi Με-σσάπιοι . grashchina« (109). Cheprav Oshtir tega ne vzporeja.: *t/ssa xB. Si je mogoche misliti. kakor je mleko. K razvoju »jung. a ne vzporeja. egipchansko rm. kъrg (str. 113). pa se mi zdi smiselno prikljuchiti predslovansko moder[b]njь »Lärche. vranje chrn«). ob Bachi ishchejo etimologijo zunaj slovenshchine. Prav na koncu pa se Oshtir bezhno zaustavi na veverici. Oshtir povezuje tudi navidez zelo oddaljena imena.: *t/ssa xB.: Janezhichev slovar – mokosh(zh). mlad > Braut. 108). ki ga zraven navaja tudi Oshtir.

str. ko je uspel vzpostaviti lingvistichne odnose z indoevropskimi jeziki.n. lahko razumemo tudi drugache.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. poleg tega je mnogokrat nemogoche dolochiti. morebiti«. ali (2) che je Oshtirjeva predpostavka o neindoevropskem prajeziku in predslovanshchini tochna.n. in dovoljujem si rechi. so tvorili le neslovansko vrhnjo. http://www. ali spricho izredno majhnega shtevila ohranjenih japodskih.vzorca za evropski prajezik. si poglejmo she nekatera od Oshtirjevih razmishljanj.: *t/ssa xB. pri chemer je treba opozoriti.ter m(ax).: *t/ssa xB. postavlja indoevropske jezike v tretje tisochletje pr. vendar pa se nam vseeno vzbuja dvom. da bi bili v takem primeru praslovanski besedi. kar velja npr. (B) predslovansko = staroevropsko (seveda po ilirotrashkem posredovanju) npr.tudi Με-σσάπιοι«.»abietineae«. ilirskih besed lahko postavljamo verodostojne sklepe. da Oshtir izrecno in vechkrat poudarja. za bersky »Pfirsich« iz latinskega persica z ilirskim p>b in z ilirsko femin. to vechkrat nakazhe. vodilno. kakshne so relacije s Sergijem in Semeranom. indoevropsko *ghans > ilirotrashko *g(h)ans > slovansko gosь »Gans«. Iliri(-Traki) so bili Praslovani oz. kot pravi teorija kontinuitete. bronasta doba. ki so ga govorila takrat in she danes tod prebivajocha ljudstva. Oshtir se tega zaveda. in kot smo spotoma opazili. Zakaj tako velik razpon pet do deset tisoch let? Tradicionalni jezikoslovec Devoto npr.revijasrp.htm[16.. kar seveda ni povsem isto kakor praslovanski. tudi z izrecnim »morda. ki je vladala Slovanom. Razlichne od teh reliktov so izposojenke kakor letonsko erms »Affe« iz etrushkega arimos. bi se tu omejili le na praslovanski (v Oshtirjevem izrazoslovju: predslovanski.sht. IV. tudi v smislu teorije kontinuitete. ampak jih je bilo vech. predstavljata osnovi *jaxB. 2): »Zatorej pomeni “pred-” npr. v “predslovanski” itd. medtem ko eden od tvorcev teorije kontinuitete Mario Alinei govori o lahko celo koncu paleolitika ali zachetku neolitika – to pa je deset tisoch let pr.sht. skladno s teorijo kontinuitete. da ju je potrebno obravnavati. (1) che izhajamo iz predpostavke. Njegove razchlembe predindoevropskih jezikov.Veneti in Anti . da izkljuchuje Semite v kontekstu Predindoevropejcev ter uposhteva le Hamite! Preden se lotimo odgovorov. da je mogoche tudi to delo z ustrezno interpretacijo priblizhati sodobni teoriji kontinuitete. z ilirotrashkim korelatom prekrivajocha se beseda ilirotrashki relikt na praslovanskem teritoriju ali poznejsha izposojenka od sosednjih kulturno vishje stojechih Ilirotrakov. da gre v resnici za prajezik(e) v Evropi. Che je Oshtirjeva rekonstrukcija »Iap-odes iz *jaxB. etrushchansko *ablon »Apfel« = staroevropsko *ab(a x)l v slovanshchini ablan. konchnico u namesto latinske a. 1930-31. da ta evropski prajezik ni bil en sam. elitno plast. staroevropskih.2010 10:15:42] . npr. – tj. megalitskih ljudstev.. saj sam Oshtir opozarja v eseju Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. ali je slovanska. dvoje: (A) predslovansko = ilirotrashko. germansko *apl itd. Gradivo za podrobnejsho analizo je nabral z zavidljivo vztrajnostjo in erudicijo. (2) Druga predpostavka: Oshtir je imel prav – kakshne so potem relacije do Sergijeve teze o latinshchini kot sinteze jezika staroselcev in praslovanshchine na tleh Italije ter do Semeranove teze o mochnih semitskih (izhajajoch iz akadshchine) sledovih v Evropi. k temu s predpono m(ax). (1) Prva predpostavka: praslovanshchina je bila eden od prajezikov v Evropi.Lucijan Vuga alarodista prichakovali: da naj bi indoevropski jeziki prevzeli lep del besed od predindoevropskih.«. poleg Oshtirjevega nachina.11. kar pomeni. Najvazhnejshe pa se zdi to. a se je v pet do deset tisoch letih nujno moral spreminjati.

Teilnehmer an einer Arbeit. tovarish.2010 10:15:42] . Iz staroruskih listin sabry na 12. Bruder. na otokih Krfu. drug. kmet« se zelo priblizhuje smislu ruskih besed. toda to moram nujno storiti. del polja obdelovan s soglasjem skupnosti. druzhabnik. sumpros »spolovinar.. druzhabnishtvo«.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. tezhak. Freund. ki bi v poljshchini preshel v nosni a ali e. pomen »georgos. prilizovati se«. tovarish« je najbrzh iz rushchine. Oshtir polemizira z Mikloshichem. Genosse. pobratim. pri-sebritь sja. sreber pomeni danes »plebejus. zadrugar«. Spricho srbskegahrvashkega sebar in ruskega sjaber itd. da ni skoraj nobene finske izposojenke iz baltshchine. kako zahtevno je to delo in da jih ni stresal iz rokava. Poljsko siabr »Gefährte. rob suzhenj«.. Kamerad. da so bili Slovani na Balkanu zhe najmanj v neolitiku in so se od tam shirili na sever. znanec. Bekannter. Grki so si izposodili iz juzhne slovanshchine sembros v Patrasu. (3)Oshtir vseskozi dokazuje.To je zelo pomembno. pactio.sht. Zachne z navajanjem. Iz prvotnega juzhnoslovanskega *seb(ь)rъ »polzakupnik. puchanin. kmet. ohranjeno v listini iz 14. da bom navedel nekaj Oshtirjevih zapletenih jezikovnih transformacij. skupno polje«. sosed«. na sjabra pridelano«. (1)Prav glede odnosa med slovanshchino in finshchino je pomembno navesti. belorusko sebrь »tovarish. tovarish. ko govorimo o teoriji kontinuitete. kar Madzhari izvajajo kot romunski simbra iz grshkega sumbola »trgovska pogodba«. 1930-31) in spet se moram bralcu opravichiti. st. commercium«. sjabrukъ »Verwandter. izrazi so povzeti iz starih listin. Seberovo. medtem ko v Epiru. da so jo dobili od Slovanov. seljak. udelezhenec pri nekem delu«. sorodnik.. polkmet«. shabra »Nachbar. 8). sjaberъ. st. partitio«. str. da v velikorushchini nahajamo sjabrъ. ki bi bila izposojena iz slovanshchine (str. Tesaliji. brat.Veneti in Anti . drug. sjabri »die auf sjabra Anbauenden. danes sebar oz.revijasrp. saj naj bi prishli Finci v stik z Germani shele v 1. IV. 3). se je razvil srbskihrvashki sebrь.. Semberija »del nahije pri Zvorniku«. od njih pa Madzhari cimbora »consortium. Ruska literatura navaja tudi narechne izraze sibra s sja>sji preko *s’¶.Lucijan Vuga Sem sodi.htm[16. podlozhnik vlasteoski«. je najbrzh mogoche izhajati iz praslovanskega *sebьrъ iz *senbir v sjaberъ (str. Mitbruder. nasploh so finske izposojenke iz baltshchine starejshe kakor germanske besede v finshchini. ter oporeka madzharskim etimologom. sempria »spolovinarstvo. Litavsko sebras in letishko sebrs se shteje za izposojenki iz belorushchine. 9). po mojem mnenju zelo pomembna. S prehodom ja>je pred palatali. sjabro »Nachbar. Mikloshich pa vztraja. Genosse. To je morda ohranjeno tudi v Sember. Seberovac. seljak« v listinah iz 14. Leukasu in Kefaloniji ter na Peloponezu sempros. da obstaja veliko sorodnosti med trashchino in praslovanshchino. sempra. srebar. st. kmet. pr. maloruski sjabra »Gemain deackerland. ki zagovarja tezo. Romuni so prevzeli simbra »societas. rusticus.n. ki ima sjabrъ za izposojenko iz finshchine in dokazuje prav nasprotno. ki besedo izvaja iz germanshchine. daljni sorodnik«. iz drugih ruskih narechij she beloruski sjabrъ. sosed.11. ker se je razvil ruski ja iz e. ksesempreio »razdreti druzhabnishtvo« (str. prijatelj. Gesellschafter. tudi se upira Rozwadowskemu. da je njen pravi izvor grshchina http://www. iz chesar z metatezo malorusko pryserbyty sha »priviti se. 2). sjaborъ. (2)Poleg tega ni nobene praslovanske izposojenke iz romunshchine (str. vendar ne »rab. communio. pravkar omenjena razprava Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. sjabra in narechno preko sj>sh tudi shaberъ. Bauer. da bi pokazal.. sebri »zakupnik. Genosse. der ein Stück Ackerland bearbeitet und in der Versammlung des Mirъ Stimme hat.

Oshtir obravnava tudi sorodna bozhanstva med Traki in Slovani. od koder plemenit (str. Oshtir skratka domneva. da iz vsega obravnavanega sledi predslovansko sebьra »zadruga«. ki tichi najbrzh v slovanskem *sebьra »Arbeitsgenossenschaft. *sabr. tovarish. da so pri Iliro-Trachanih uporabljali tudi proso za varjenje piva. To je le eden od mnogih primerov. nadalje morebiti (che ne iz rushchine) predbaltsko *se(n)b(i)r. torej »k isti druzhini ali iz te nastali zadrugi (=veliki druzhini) oziroma bratstvu in dalje plemenu pripadajochi«. 13). Naj se povrnemo k trashkemu ziburthides. kako lahkotno so (ali she) jezikoslovci pripisovali germanski izvor slovanskim besedam. druzhabnik itd. plutnik« (str. Oshtir sklepa. sebьrъ »zadruzhnik. delovna zadruga« (ker je zadruga opravljala predvsem poljedelska dela. perunika. ki dá v trashchini *se(n)b(i)r. zadrugar ali podobno«. Druzhino tvorijo chlani.«. predtrashko Arrolos : Araulos itd. 17). 16).«). ker ne vemo. in s tem »plemeniti« (str.Lucijan Vuga in se je preko romunshchine razshirila drugam. K temu pomenskemu prehodu plemenit iz plemen »pleme« in to iz *pled »ploditi« lahko primerjamo cheshko shlechta (Geschlecht>Adel. K temu velja dodati navedbo. V prvem primeru sta dve mozhnosti: ali je baltoslovanska beseda sorodna s trashko ali so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani doseljenih Trachanov. slovansko zhlahta>zhlahten »plemenit«.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Zatorej je mogoche spojiti pojem »zadruzhnishtva«. *sa(n)b(i)r. Oshtir pa ne izkljuchuje. da je slovanski *sebьrъ najbrzh soroden s trashkim ziburthides in je torej obstoj te besede zagotovljen dolgo pred pojavom romunshchine (str. v Bolgariji Perin planina in v perunika »Schwertlilie. cheprav je mogoche zadruzhnishtvo tudi na drugi podlagi. Zgolj en primer.11. Po drugi strani pa se italijanski etimologi (ZIN) za birra »pivo«.2010 10:15:42] . ne da bi kritichno uposhtevali.htm[16. *zibur in s prehodom iz trashchine prek baltoslovanshchine v slovanshchino *sebьrъ ter morda litavskoletonsko *sebr. st. ki so se z njimi pomeshali. sanb(u)r (str. 9). ki imajo v patriarhatu istega ocheta http://www. V slednjem primeru zadostuje skupna praoblika *senbir. plemstvo). od koder naprej *ziber. tedaj tudi to ni nezdruzhljivo z »druzhina>zadruga>bratstvo>pleme«. Che je pri ziburthides le s »plemeniti«. npr. nemshko Bier. Ker Oshtir meni. to obichajno pojasnjujejo z nemshkim posredovanjem. 21). zakonski ali pravi (v nasprotju z Netrachani)« ali »sorodni«. slovansko bъrъ (iz *bhoru) »vrsta prosa« (str. edini predtrashki Zeus Keraunos je po njegovem mnenju le *Perun = predslovansko *Perynъ (uo<> kakor etrushchansko ufle : aufle. kako je prishla beseda menih k Slovanom. kar stari viri glosirajo kot »legitimni. 18).Veneti in Anti .revijasrp. da gre za ogromno skupnih osnov. da pomeni danes srbski in hrvashki sebar »tezhak ipd. ali je ta beseda v baltoslovanski-trashchini indoevropska ali predindoevropska = staroevropska. da obstaja she druga mozhnost.. da je rekonstruirani pomen »zadruga« = velika druzhina« zgornjih besed nastal iz izraza za »familia«. Pravi pomen te skupine je zhe spricho tega tezhko dolochiti.). Vse te pomene najdemo vsaj deloma tudi pri *sebьrъ: »brat. bog groma. Oshtir razlaga. saj bi po novovisokonemshki poti nastal slovanski mъnьchъ (str. *monak(h)us preshlo prek a>i v slovanski mъnichъ kot posledica trashkega posredovanja v prvi dobi pokristjanjevanja severnega Balkana okoli 4. da je grshko-latinsko *monak(h)os. *sa(n)b(i)r ter predtrashko *senbir »zadruzhnik > *soplemenjak > gnesios«. skupno izhodishche je na krvnem sorodstvu temeljecha druzhina > zadruga > bratstvo > pleme.sht. 21). s pojmom »plemenitashtva« v trashkem ziburthides. zato brutos iz *bharsut preko *barut > *brut z rs>r in aru>ru. ni chudno.n. sprashujejo ali je to mogoche izvajati (?) iz latinskega bibere »piti«. drug.

vojashko krdelo« > truhtin »Kriegsherr. pach pa je v predgrshki dobi vladal matriarhat. da je Oshtir tu primerjal etrushko-preditalski *thuishsh. tisetja. v kateri ostanejo sinovi tudi po ozhenitvi v skupnem gospodarstvu.htm[16. *sa(n)br = finsko *sebr >* seur sicer ilirotrashki relikt. skupaj. Che she uposhtevamo. ki je ohranjen v etrushchini! (podchrtal L. in to podrobneje utemeljuje (str. drugi mozh« za *sebr > seur.2010 10:15:42] . Od izbire shtevnikov je odvisen pomen etrushkega *tsemp(h)ir »alter. (Bolj zaradi zanimivosti naj omenimo. od koder ne le slovansko *sebьrъ in trashko *ziber. da je najbolje izhajati iz trashkega.und Beamtentitel 140). frator »brat > chlan bratstva« in ga nadomestil z adelfos »brat« = staroindijsko sagarbhyas »co-uterrinus«. tj. moramo slednjich rachunati z mozhnostjo. O. celo finsko *sebr > seur (str. alius«. 24). »sinoikoi«. Indoevropsko *bher »nesti > nositi > roditi > mati > starshi (tudi oche)« lahko primerjamo z novovisokonemshko ge-bären. ki mu ustreza trashko *zibir > *ziber. Genosse« in da se razvija tudi pojem »zadruga« iz izraza »drugi. Chlani zadruge.V. O. da pa prailirotrashki *senbir ni indoevropskega. sedaj pa pridemo do Oshtirjeve poante. Che je »zadruga« = »chlanstvo po istih starshih«.Lucijan Vuga ali v matriarhatu isto mater. da je slovansko *sebьrъ = baltsko *se(n)br. tedaj slovansko *sebьrъa iz indoevropskega *sem-bher (oziroma s prevojem sem-bhor in z redukcijo *sem-bhr) »istih« = enih = skupnih starshev. sabr. Tako je grshko fratria prvotno sestavljena iz potomcev istega ocheta.) tja tudi pred njimi na istih tleh bivajochi Ilirotraki. Fürst. Oshtirju se zdi primerno zacheti razlago z etrushchanskimi shtevniki: maχ “1” śa “6” zal “2” cezp “7” thu “3” śemf “8” huth “4” ceanuth “9” ci “5” To povzema po Cortsenu (Etruskische Standes.revijasrp. albansko bir »sin« in gotsko baur »sin« iz indoevropskega * bhe r.). *sab(i)r. in ker so se doselili (podchrtal K. 22).11. Za pojasnitev * »eden« (=isti). da se pojem * sebьrъ v mnogochem prekriva z izrazom drugъ »alter.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. *som > baltsko *san v litavshchini san.Veneti in Anti . Konchno naj se opremo she na finski sinonim toinen (mies) »ein zweiter (Mann). letshchini suo. staroevropskega izvora. indoevropskega *semb[h]ir > *seb(i)r. k temu slovansko drugъ »anderer. Freund« > druzhina (tudi »Heeresabteilung. alius«. *zibir. * bhor. alius«. alter.) (str. alius. theishsh »1000« s predslovanskim tysetja. slovansko *sem-bhir > *sebьrъ po Oshtirju ne omogocha zanesljivega razvoja in zato misli. zibur. tedaj smemo izvajati celo iz staroevropskega *senb(h)ir »alter. Genosse.) Oshtir je prerpichan. ampak neindoevropskega. gotsko ber-us-jos »Eltern«. * No. zhive pod enim krovom. s/z« primerjamo keltsko *sin < *sem. da zgornji vrstni red shtevnikov med drugim potrjuje tudi etimologija. ampak tudi baltsko *sebr. da so Baltoslovani na ozemlju med Karpati in Baltikom doseljenci (podchrtal K. 22). npr. alius. ki je izpodrinil indoevropski frater. vojashki oddelek« kakor v sorodnem starovisokonemshkem trucht »Kriegerschar. slovansko so > srbsko-hrvashko su. vojskovodja« je morebiti ta pomenski prehod tudi v trashkem ziburthides) in iz drugъ nastane srbsko-hrvashko zadruga »velika druzhina«.: http://www.

srechujemo dvojezichna imena npr. uncia »ein Teil eines As«. predkretsko *i-pt > itton en (str. blizhnji«) (str. se vselej znova vrachamo k vprashanju. ki meje z etrushkim jezikovnim ozemljem. (2) Drugi del *-b(h)it : *-p(h)ir. izpeljivo iz cezp “5 +2”. (m<>b). ki je ohranjeno v etrushchanskem *tson »zweiter.11. Sicer pa je najbrzh tudi v etrushchini sami *tsenp(h)ir > *zenp[i]r »alter« v rimskem. mlad.Veneti in Anti . http://www. blizhnji« = predtrashko *zenb(h)ir > *ziber. per-son-a »*Mann + zweiter > Rolle. prvotno etrushkem gentiliciju Sempronius s priimkom Atratinus. znachaj osebe. śem-[z]f “6 +2”. Oshtir pravi. baskovsko bat “1” = predgrshko *bat-il »primus« > basileus. nam spet ne more ponuditi kaj vech jasnosti glede izvora Praslovanov. je izrednega pomena pojasniti. Kljub Oshtirjevi strogo znanstveni temeljitosti v jezikoslovnem smislu. Torej: etrushchansko *zen-p(h)ir »alter. 27).12=10+2«. Xo-sfer (beri *śósf¶r) “6 +2” > oktober (iz octo=osem) ter iz Sempronius Atratinus (: ater »alter. drugi« v sestavljenki fer-su > lat. ki ji pripisuje vishjo kulturo.. Predslovanski * sebьrъ »chlan velike druzhine« je nastal kot staroevropski relikt. ki je nadvse dragocena. mladezh«). iz katerega sta chrpala trashchina in praslovanshchina. pisar. da je etrushchansko *zp(h)ir. to se pokriva s predtrashkim *zibir (> *ziber. medtem ko naj bi se (del) Ilirotrakov odselil na jug – kdaj. povezan s predtrashkim ziburthides “gnesioi” ter prikljuchen na etrushchanski *zenpir »blizhnji«. znano Q. *o-m[a]c > oncia. ta so nastajala.Lucijan Vuga maχ “1” spricho etrushchansko-predgrshkega > latinskega maccus “sim-plex = ein-fältig”. kot je npr. Spricho dvojezichnosti v pasu med Etrurijo in italskimi narechji.*zp(h)il v *ce-zpil »quinque (et) alterum« > cezp “7” in v *śem-zphil “sex (et) alterum” > śemf “8” ter xo-sfer »oktober« nastalo iz praetrushchanskega *zenp(h)ir. makk(h) < mat-k(h). saj so morali pred tem pripadati istemu indoevropskemu jedru kakor Ilirotraki. kako je prishlo do teh prenosov izrazov. a obenem ima tako Ilirotrake kakor Praslovane za Indoevropejce. mladenka. Maske des Schauspielers itd. da je obstajal staroevropski. po Oshtirjevem mnenju ochitno Ilirotraki? Che je bilo tako. od koder naj bi jih potisnili proti zahodu Indoevropejci.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Scribonius – ziχu = Scribonius. torej bi bil trashki z poleg s v slovanshchini *sebьrъ zhe staroevropska alternacija.htm[16. *dvojnik. Tako lahko Oshtir preide k zakljuchku. predindoevropski jezik(i). od kod so prishli indoevropski Ilirotraki? Kljuchni problem je naslednji in bi ga imenoval: problem tretjega. Karakter einer Person. igralska maska« = baskovsko zun »zweiter«. zadruga« je sestavljeno iz: (1) *tsen <> *dzen “2”. *zibur = predslovansko *sebьrъa > »zadrugar. ali pa velja teorija. kamor so kasneje prishli Praslovani in jih (vsaj delno) poslovanili.2010 10:15:42] .revijasrp. 24) itd. vkljuchno s Padsko nizhino. da so tudi oni bili pred tem v Panoniji in celo v spodnjem toku Donave (teorija Radivoja Peshicha). mladenich. da ne ve! Ker pa povsem jasno zagovarja stalishche. Oshtirjevo sploshno preprichanje je. Ali so bili Etrushchani samo v Italiji. *zibir) iz *dzenb(h)ir »alter«. Iuventii s priimkom Thalna (etrushko *t(h)al »juvenis. da je (tudi v primeru) * sebьrъ »zadrugar« beseda tesno povezana s trashchino in etrushchino. ki so tudi prishli od nekod na Balkan in v Zakarpatje. zenp(h)il »alter. Ker jih postavlja na ilirotrashko starejsho etnichno plast. *-p(h)il se ponavlja v etrushkem *thu-p(h)l-th »dvanajst. od kod pa so prishli ti indoevropski Praslovani. in ga predpostavljamo v *dzen > *dze predgrshkega Ze-th-os. blizhnji«.

da zaradi boljshega razumevanja njegovih izvajanj vselej omeni svoje stalishche o predslovanskem jezikovnem substratu. ki naj bi prevladovala v Evropi (po klasichnih teorijah) do bakrene dobe okoli 3000 let pr.11. v katerem je prihajalo do najrazlichnejshih interakciji in transformacij jezikov. ob Baltijskem morju Balti. ki v srednji Evropi oblikuje tri jezikovne plasti: a) Iliro-Venete. Tako v bistvu ustreza teorija kontinuitete. ta se je neposredno prenesla v predilirotrashchino in etrushchino. Kavkazijci. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. zachenshi s staroevropsko *dze nbir »drug. Zato se mi zdi. kdo pa je bil vmes med tema dvema skupinama? Je bil vmes prazen prostor ali je obstajal nekdo tretji? Kdo bi bil ta tretji? Che pa ni bilo vmes nikogar in so bili Predindoevropejci ali Megalitci ter Indoevropejci v stiku. s t. baskovshchino itd. saj bi tako moralo biti (pravi teorija) v predelih najbolj oddaljenih od prvotnega jedra. kako so si lahko Grki izposodili iz juzhne slovanshchine sembros.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Toda ta predpostavka odpira she dodatno vprashanje. torej gre za skupni izvor. da niso bili Etrushchani tisti.Veneti in Anti . b) Centralnoindoevropejske Trachane.Lucijan Vuga Neindoevropska staroevropshchina. bi se to moralo bolj poznati v jezikih. c) Na iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. Mitanijci in Sumerci). staroevropska beseda prishla v daljnih krajih v rushchino itd.i.2010 10:15:42] . http://www. blizhnji«. druzhabnik. she o skrivnostnih Antih. naj bi bila bistveno razlichna od indoevropshchine. kako je etrushchanska oz. ki lahko razlozhi. marvech sta oba jezika chrpala iz megalitske jezikovne zakladnice. in naj bi bila jezik (jeziki) megalitskih kultur. Liguro-Iberci (> Baski) in Pelazgi tvorijo predindoevropske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtonimi prebivalci v prednji Aziji (Likijci. bi se moralo v njej ohraniti razmeroma najvech prvotnih besed. ter bi morali priznati veliko vechje afinitete med etrushchino. ki je (kot pravi France Bezlaj) izredno arhaichna oz. da dve tako razlichno koncipirani jezikovni skupini nista mogli zhiveti druga blizu druge. da je moralo biti prav to slednje res. kar pomeni. 28-29) razvoja besede* sebьrъ. indoevropskimi jeziki. Oshtir je k svoji razpravi prilozhil tudi pregledno grafichno shemo (str. Elamiti. Karijci. nich manj pomembno vprashanje: kako da besede sebar nimamo v slovenshchini. da so bili tako Ilirotraki kakor Etrushchani dedichi istega jezikovnega substrata in so tudi morali zhiveti na ozemljih s tem istim jezikovnim substratom! To pomeni.revijasrp. da sta torej bili zelo narazen. Iz tega moremo sklepati. ki naj bi Ilirotrakom posredovali to besedo iz svojega besednega zaklada.n. Lidijci.sht. ki skupaj z Etrusko-Reti. da je sebar izginil iz slovenskega spomina in se ohranil zgolj v besedi zadruga? A preden nadaljujemo. Predhetiti. kot je Slovenija oddaljena od domnevne praslovanske zibelke Zakarpatja?! Je mogoche.htm[16.? A po mojem mnenju Oshtir ni odgovoril she na eno. Konchno gre za chasovni razpon med sedem do deset tisoch let. KAJ PRAVI KAREL OSHTIR O ANTIH ? Tudi v razpravi o Antih se zdi Karlu Oshtirju umestno.

ki so tudi Indoevropejci kakor Iliri in Trachani. Toda o stanju na vzhodu. marvech so bili zhe v domnevni (pra)domovini za Karpati nekulturni prishleki od bogsigavedi kod. juzhni in zahodni Evropi. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. ki niso barbari shele od rimskih chasov (do danashnjega dne). vendar so si pridrzhali po vechini svoje predslovanske institucije in z njimi vred tudi odgovarjajoche izraze.Lucijan Vuga zahodno od obeh – vendar locheno po ozkem ilirsko-trashkem pasu [tako Kossina] – pa Germani in v juzhni Rusiji Skiti. ki so v Zakarpatje prishli pred njimi. natanchneje za Karpati. je bil po slovarju vechinoma she ilirski = staroevropski. ali bolje recheno. ker se avtohtoni niso mogli chez noch priuchiti slovanskemu jeziku. ki je po besednem zakladu vchjidel maloazijska – in torej s staroevropshchino sorodna – po sklanjatvi in spregatvi pa pretezhno indoevropska. kakor je znano. nam pove: »Od jezika zakarpatskih avtohtonov se ni ohranilo nichesar. ko obdeluje izvor besede kosez..2010 10:15:42] . Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. str. str. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. avtohtoni so se sicer poslovanili. severozahodni Italiji in Galiji. so sprejeli zakarpatsko kulturo in tudi zakarpatsko stanovsko organizacijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. kot se jih vseskozi prikazuje. ne zvemo. Oshtir nas je pripeljal do razvojne faze.12): » Na ilirski = staroevropski substrat se je vlegel najstarejshi val Indoevropejcev. Toda od kod – saj bi po odkritjih sodobnih arheologov in prazgodovinarjev tezhko nashli v obsezhnem prostoru Evrazije podrochje. ki so ga govorili v tako nastalem ilirsko-trashkem Zakarpatju in na severnem Balkanu.Veneti in Anti . 13). ki zhe dolgo buri strokovno javnost: »Predno preidem h *kasegъ nekoliko besed o http://www. 12): »Shele na ta ilirsko-trashki substrat Zakarpatja so se naselili Slovani. izvzemshi zemljepisnega imenoslovja in besed. ker pa so bili Slovani manj kultrurni kot avtohtoni. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. kjer bi bili ljudje tako zaostali. se pomeshali z avtohtoni in jim vrinili slovanshchino..«.. Jezik. sedaj pa nas chaka she pojav Slovanov. Na zhalost je tu Oshtir prevzel (rimskoimperialno in kasneje she pangermansko oz. s Pikti v Angliji. sheg in obichajev. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. kakor se to da najlepshe ugotoviti na hetitshchini. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. V prvih generacijah po amalgamaciji zakarpatskih avtohtonov z doseljenimi Slovani je vladala dvojezichnost.htm[16. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. 1926-1927. Prav spricho tega je umestno kritichno obravnavati naslednjo Oshtirjevo argumentacijo (prav tam. kar se tiche jezika. str. ko smo v Zakarpatju dobili ilirsko-trashko osnovo.« Tako.11. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. in je razpadel v Trachane na ilirskem ozemlju. [indo]-germansko) tezo o »nekulturnosti« Slovanov.. v Toharce v Aziji in v Hetite v Mali Aziji. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. v Kimerijce v predskitski juzhni Rusiji.« Od kod so se vzeli Slovani. str. ki so jih poslovanjeni avtohtoni ohranili kot relikte. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog. Oshtir nadaljuje (prav tam. so se oprijeli avtohtonih navad. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. ki ga doda le malo naprej (prav tam. z Ibero-Baski v Shpaniji. Ker so bili doseljeni Slovani gotovo manj kulturni kakor avtohtoni. I. V teh uvodnih besedah pod tochko (c) Oshtir postavlja med Baltoslovane in Germane ilirskotrashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast.« S tem nam je Oshtir ochrtal stanje v Evropi pred nastopom Indoevropejcev.revijasrp. po konchnicah pa indoevropski.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zakarpatskem, predslovanskem druzhbenem redu, kamor spada tudi *kasegъ. Predslovanstvo izrazov zakarpatskega, staroevropskega druzhbenega reda bazira: (a) Na pomanjkanju sorodnih besed v drugih indoevropskih jezikih ali na omejitvi na germanshchino in slovanshchino, ki je posledica istega paleoevropskega substrata (op. L.V.: toda ta substrat je bil tudi za druge indoevropske jezike; to Oshtir potrjuje na str. 10, zad. odst.: »...neverjetno je, da bi beseda *chъrvatъ prishla med Praslovane shele iz germanskih ust, zato, ker ni bilo med Praslovani in med Germani nikakih stikov, izvzemshi identitete staroevropskega substrata.«). (b) Na sorodnih besedah juzhno od praslovanske [zakarpatske] domovine v iliro-trashchini na severnem Balkanu in v juzhni Rusiji, kjer pa se je na iliro-trashki substrat vlegla she iranska skitshchina; da pa ni v zakarpatski iliro-trashchini, izvzemshi reliktov v slovanshchini, o tem nichesar ohranjenega, je razumljivo, che pomislimo, da je bila starim piscem hiperborejska Sarmatija bajni svet (op. L. V.: ta Oshtirjeva razlaga se mi zdi prevech poenostavljena in prehitra, o Trachanih zgodovina kar precej ve, kako to, da ne bi vsaj posredno porochala tudi o zakarpatskih Trachanih?). Iz tega sledi, da si odgovarjajo ilirsko-trashki relikti v slovanshchini (in germanshchini) ter ohranjeni korelati v juzhni Rusiji in na severnem Balkanu, kakor npr. galski elementi v Franciji in keltski jeziki v Britaniji in na Irskem, oboji so kronoloshko in geografsko razlichni refleksi skupne ilirotrashchine, s chimer odpade dozdevna nemozhnost, spraviti Iliro-Trake v zgodovinsko in geografsko zvezo s Slovani. (op. L. V.: ta Oshtirjev sklep je izrednega pomena, saj pritrjuje TKteoriji kontinuitete, ki pa celo izenachuje Trake in Praslovane; zato pa nas toliko bolj osupne Oshtirjevo nadaljevanje). Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Slovane, o tem ne ve zgodovina nichesar, sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko imenoslovje, od katerega se predslovanski substrat ne sme lochiti, ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.« Kdo pa so bili ti »osvajajochi narodi«? Tako kot razvija Oshtir, so to bili Slovani, ki naj bi prevzeli obstojecha imena, ohranjena v ilirskotrashkih reliktih v slovanshchini; dosledno sledech tej metodologiji, se smemo vprashati, kje pa je najti kakshne (pra-pra)slovanske relikte v neki predzakavkashki domovini (pra-pra)Slovanov? Tega ne ishche niti Oshtir, za katerega je to postransko vprashanje...
Kot smo zhe opozorili, Bojan Chop, uchenec Karla Oshtirja, pishe (Jezik in slovstvo, XIX, sht. 1-2, str. 3): »... na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«, torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam, kjer naj bi zhiveli Praslovani, preden so se razlili nekako 2500 do 3000 let kasneje po Evropi – kar je bilo po veljavnem nauku shele v zachetku srednjega veka. Ker pa Karel Oshtir poudarja, da lochuje Predslovane od Praslovanov in je imel v mislih Predslovane, ko je zapisal »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje...«, se seveda smemo vprashati, kdo so bili ti Predslovani in od kod so tja prishli. Po Chopu naj bi bila Ukrajina, in Zakarpatje sodi v ta krog, pradomovina Indoevropejcev; che je pri tem mislil, da so obstajali tudi Predindoevropejci, ostaja odprto she razshirjeno vprashanje na prejshnje vprashanje, od kod so prishli ti Predindoevropejci. In konchno, so Praslovani res chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem, ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod, zahod, sever in jug? Zakaj so vsi odhajali, le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko, kolikor je
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Iliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja, ki nas, che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo (podchrtal L. V.); da bi bili kdaj Iliro-Traki podvrgli

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

(pra)zgodovinarjev!

Bojan Chop she razlozhi (Linguistica, XIX, 1989, str. 7): Alarodski rodovi so v neki blizhnji zvezi z ljudstvi, ki so iskala ozemlje med veliko selitvijo okoli 2500 pr.n.sht. v smeri od vzhoda proti zahodu, iz centralne Azije proti Sredozemlju ter naprej proti Shpaniji (Iberci=Baski) do Atlantskega oceana. Velik del teh ljudskih mnozhic so kasneje postali Indoevropejci, drugi Uralci itd. Zhe bolj v srednji Evropi (zraven Retov) Etrushchani v Centralnih Alpah in naprej proti srednji Italiji (Etrurija); na ta nachin so postopoma povsem zasedli severne obale Mediterana zhe v zachetku bronaste dobe okoli 2000 pr.n.sht., vendar se je dokaj velika skupina novih priseljencev (ki je napredovala do Sirije, juzhnega obrezhja Male Azije, Grchije z Egejem, Italije, Sicilije itd.) indoevropeizirala, kar pomeni, da so Indoevropejci, gotovo z drugimi ljudstvi povezani, napredovali proti zahodu, govorech kar dobro jezik sopotnikov. Tako si lahko razlozhimo medsebojne vplive med jeziki oziroma ostanke starih jezikov v indoevropskih jezikih. Torej se je vse to dogajalo 2500-3000 let, preden so se premaknili she Praslovani iz svojega Zakarpatja... Morda pa ni bilo vse tako, kot je mislil Oshtir. Po TK-teoriji kontinuitete naj bi bila pradomovina Slovanov na Balkanu, od koder so se razselili tudi v Zakarpatje in po Rusiji. Che Oshtir trdi, da nihche ne ve kdaj so Slovani prishli za Karpate niti kako dolgo so bili tam IliroTraki, je upravichena teza teorije kontinuitete, da je Balkan njihovo pravo pradomovanje; lahko bi rekli skupno pradomovanje in po teoriji kontinuitete izenachenost Trakov in Slovanov, glede Ilirov pa teorija kontinuitete zagovarja tezo, da so bili Iliri dolochen chas zgolj neka vodilna plast, vladajocha elita, ki je dajala ime velikemu shtevilu ljudi na obsezhnem ozemlju. To bi bilo nekaj takega, kakor so bili kasnejshi imperiji, Rim je zavladal pretezhnemu delu Evrope in najrazlichnejshim ljudstvom, ali kot so Franki ustanovili Frankovsko kraljestvo itd. V svoji knjigi Jantarska pot sem podrobneje obravnaval jezikoslovni odnos med prastaro akadshchino in slovenshchino (po metodologiji G. Semerana) ter med drugim omenil tudi izraz knjiga. Oshtir razlozhi (str. 16, 5. odst.): »Pouchno v tem oziru je predslovansko *kъnjiga, ki je prishla k Slovanom chez juzhnoruski predindoevropski kulturni center, od njih pa je prevzeto tudi v ugro-finshchino in madzharshchino könyv. V ilirotrashki juzhni Rusiji prehaja u>i in k>g in tu je asirsko kunukku dalo *kunig... naprej pa g(h) <> kc v * kъnjiga, tudi iliro-trashko od koder v armenshchino knik c .« Kar nas she posebej preseneti, je Oshtirjev sklep, da naj bi Slovani
dobili izraz za knjigo she v predindoevropskem chasu, to je zelo dalech v preteklosti, vsaj v III. tisochletju pr.n.sht., to pa pomeni, da je bil ta nadvse pomemben kulturni pojem zhe takrat smiseln za Slovane, saj bi sicer ne imeli z njim kaj pocheti.

Cheprav izvaja Oshtir pretezhno vechino nazivov za druzhbeno pomembne funkcije knez, zhupan, vitez itd. iz iliro-trashchine, pa je ta njegov napor kronan s tem, da ugotovi njihovo prisotnost med Slovani she pred t.i. srednjeveshkim preseljevanjem. Vechina dosedanjih razlag je izvajala te pojme iz germanshchine ali, che zhe, iz latinshchine, da so jih Slovani dobili prek Germanov. Poglejmo Oshtirjeve primere: kmet: (str. 23) predslovansko *kъmetь je identichno z iliro-trashkim kometai »plemenitashi nizhje vrste« in zaradi kretskega kaman “agron” pravzaprav »poljedelec«; sem bi pridali she iliro-trashki dikomes »knez; rex et pontifex«;
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zhupan: (str. 23) predslovansko *zeupan > slovansko *zjupanъ > *zhupanъ, kar je identichno ilirotrashkemu *deuppan; vitez: (str. 24) predslovansko *vitegъ, *vitedzь »eques; jezdec, konjenik, vitez« iz iliro-trashkega *witemg, kjer -tem- »konj« spada k staroevropski premeni t<>d, kar da predslovansko *dem »konj« s podaljshavo –tel v dem-tel>detel »detelja«; staroevropsko *taxm ali daxm »konj«, etrushchansko damnos. Oshtir jasno opozarja, da se navadno slovensko *vitezь izvaja iz germanskega *wiking preko *vitsetdzь > *vitedzь, vendar prehod k>t tega ne dopushcha; celo staropruski witing > weiting ali waiting je najhitreje izposojeno iz slovanshchine, chetudi baltoslovansko *witeng ali *witing ni izkljucheno; knez: (str.25) predslovansko *kъnegъ, *kъnedzь, predgermansko *kuning, *kunja starovisokonemshko kunirichi je zaradi staroevropskega prehoda u<>i identichno z iliro-trashkim *kuneng ali kineng<>kunej ali kinej »pontifex maximus et rex«; kralj: (str. 26) predslovansko *korljь »kralj« = predgermansko *karel z ilirsko-trashkim prehodom a<>e in s prehodom »kralj« (anglosaksonsko ceorl), stareshina (> starec), junak > tlake oproshcheni, prosti mozh (> mozh) > prostak (primerjaj podobno *kosedzь »Edling > libertinus«) sodi s staroevropskim a<>o k dakijskemu *korul »kralj« v Coryllus »rex et pontifex maximus«, Coryllas poleg Σκορύλων kakor Karl Veliki iz germanskega *karl; -j- formant se ponavlja v maloazijskem κοαλδδειν »kralj«... morebiti tudi v imenu predskitskega plemena Κοραλλαοι... nahajamo tudi v predlatinskim sella curulis, kar so uvedli zhe etrushchanski kralji v Rimu; cesar: (str. 26) chez ilirsko-trashki substrat je prishel k Slovanom in Germanom tudi latinski Caesar > *cesarjь, gotsko kaisar, kar naj bi chez Balkan potovalo v Romunijo prek IliroTrachanov, saj ni verjetno, da bi rimski legionarji pri osvajanju Balkana she izgovarjali diftong ae, she manj pa bi lahko kaj takega naredili “hiperurbanizirani” (op. L. V.: pomeshchanjeni) rimski diplomati, zato je prehod vulgarnolatinskega dolgega shirokega ae v e (slovansko cesar) in ai (germansko kaisar) nastal lahko le v iliro-trashki izgovarjavi (op. L. V.: spomnim naj na Oshtirjevo ugotovitev, da se ne ve, kdaj in kako dolgo so bili Iliro-Trachani v Zakarpatju in s tem v stiku s Slovani, kar vsekakor dopushcha domnevo, da so Slovani dobili ta izraz neposredno v stiku z Rimljani); boljar: (str. 26) predslovansko *bylja, *boljar-e je zaradi u<>a ter spricho u<>oi v *bylja > grshko boilades po vsej verjetnosti staroevropski relikt, za kar govori staroevropski izvor korena *bul ali *bal, ki ga najdemo v ilirsko-trashkem Deki-balos »Dakov kralj« ipd. Oshtir sklene: che pa sodi boljar v turshko bajar k *boljar-e, tedaj je turshka beseda staroevropska, che ne kar slovanska. “Valuk”: (str. 27) staroevropskega porekla je v predslovanski hierarhiji *vъlchvaъ »maga, magus«, bodisi da je izvedeno iz predslovanskega in predgermanskega narodnega imena *Walke ali *Wulk e > *Voъlchъ, *Walxa, ki kazhe nasproti predgalskemu Volcae in ilirskemu Valcum v Panoniji ilirsko-trashki vpliv, bodisi da je vъlchvaъ < vъlьchvaъ < *wulishwa sorodno z dakijskim polistai »duhovniki boga Zalmoksisa« z ilirsko-trashkim prehodom p<>w. Karel Oshtir je izraz kosez obravnaval v sklopu imen hrvashkih plemenskih vodij, ki so prishli v 5. st. z Goti iz Poljske v Dalmacijo, kot nam porocha bizantinski cesar Porfirogenet v svojem De administrando imperio iz 10. st.: pet bratov – Kosentzes, Hrobatos, Kloukas, Lobelos, Mouhlo – in sestri Touga in Bouga, ki naj bi bile po Oshtirju vse predslovanskega ilirsko-trashkega izvora. kosez: (str. 28) – temu pojmu se Karel Oshtir podrobneje posvecha, saj je v naslovu njegove
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

razprave K predslovanski etnologiji Zakarpatja pristavek Κοσέντζης-Kosentzes. Po njegovem je v sklopu stanovske organizacije predslovanske kulture v Zakarpatju pomemben predslovanski naziv *kasegъ/kosegъ »Edling«, ki odrazha ilirsko-trashki *kaseng in je zakarpatski predslovanski korelat k ilirsko-trashkemu Kosiggas-Κοσιγγας –Cosingis »zhena kralja Nikomeda I.«, Koson-Κοσων »Trashki dinast« (op. L.V.: Kosigin, politik v nekdanji ZSSR). K ilirsko-trashkemu *kaxs »Princeps ali podobno« velja primerjati s predhetitskim kc ash>hash »kralj« v hashshuwet »kralj je postal«. Ko Oshtir ishche razlago, dopushcha izhodishche v *kaxs/ kaxsh »glava, od koder * kaxseng »glavar«, in na to navezhe etimologijo za etrushchansko *cass »caput; glava«, kar bi se dalo rekonstruirati iz latinshchine prek “cassidemantem a Thuscis nominatam dicunt” in predgrshkega kottis, »kefale«, kotta. Sam formant -eng v *kosegъ oziroma -ing v Kosiggas je treba predpostaviti zaradi slovanskega prehoda in v ь in i. Tu bi bilo treba omeniti Oshtirjevo oporekanje Ramovshu, ki izvaja vrsto slovanskih besed kot izposojenke iz germanshchine, npr. za zhelezo, srebro, zlato itd., ali za izraze s konchnico -egъ, ter dokazuje, da gre v bistvu za skupno staroevropsko dedishchino. Za mesing, med na primer opozarja na sumersko *mass »baker« +niggi »kositer, cin« = massniggi. Tu se mi zdi primerno vlozhiti zanimivo razmishljanje akademika Rajka Nahtigala (O etimologiji izraza kosez, Slavistichna revija, VIII, 1955, str.164-168): »Ako sedaj izvajanja ob besedi knez – kъnedźь – kъnegъ prilagodimo k izrazu kosez – kosedźь, moramo rechi, da je nastal iz nekega nekdanjega tujega *kosingos in bil prvotno prevzet pred palatalizacijo kot kosegъ. Sled tega se je ohranil she do danashnjih dni v rezijanskem krajevnem imenu v tvorbi (zhenska oblika) kosegyni, tichochi v posesivnem adjektivu »ta na Kasiginej hörycoe« od nominativa kaseginja gorica z i za e (po Baudoin de Courtenay itd.).« K temu bi jaz dodal she ime zaselka Kosech pod Krnom pri Drezhnici nad Kobaridom, za katerega pa domachini pravijo, da ga nekoch ni bilo in je novejshega datuma, so pa obstajali mikrotoponimi Koseshka planina, Koseshki potok ipd. Ker pa je v blizhnji vasi Ravne tudi hishno ime Linga(r) – danes she zhiv priimek v Kobaridu – gre morda za izpeljanko iz edling(ar) »plemenit, Kosez«, in so omenjena predialna imena ostanek nekdanjega lastnika. Drezhnica je nedvomno zelo stara naselbina, podobnih imen je kar nekaj po slovanskem svetu, in tudi okolishki toponimi merijo na davno preteklost. Nahtigal nadaljuje: »Navedena jezikovna tvorba je zanimiva, ker ima zvezo s Koroshko. V nekdanji svoji razpravi... sem namrech pokazal, da »rezijanshchina tvori sploh ne glede zhe na svojo geografichno lego neko nadaljevanje povechini zhal zhe izumirajochih govorov Kanalske doline, a od teh pelje zopet most k rozhashchini (op. L.V.: Rozh na Koroshkem). V koliko je rezijanshchina, ki jo smatram za preseljeni preostanek nekega nekdanjega, sedaj pach zhe izumrlega, morda severozahodnega koroshkega narechja – zato so tudi ozke zveze z ziljshchino – v koliko je rezijanshchina she bolj izshla s severa, je tu, razume se, tezhko rechi – izumrlo je, dovolj – . Gotovo pa lahko chisto mirno trdimo, da stojijo brizhinski spomeniki glede
refleksov nosnih samoglasnikov v vseh bistvenih chrtah v najblizhjem rodstvu s skupino narechij, ki jo tvorijo dandanes rozhashchina, rezijanshchina in ziljshchina in ki so jo tvorile nekdaj she dalje na sever in zahod. (podchrtal L.V.)« Ta navedek uglednega slovenskega

znanstvenika vsebuje, po mojem mnenju, dvoje pomembnih sestavin: (1) da postavlja rezijanshchino v smiselno in zaokrozheno skupino slovenskih govorov, ob nekaterih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Crauati itd. kot pri Tuga.in o>e ter p<>w. (op. ki je zhivel ob *Karp (=predalbansko karpe »skala«) »Karpati«. Muhlo: (str. znanem v drugih primerih. Za ilirsko-trashki *kc axrwat c ax je neverjetno. da je tudi ime Bouga=Buga sestavljeno iz *Bau+ga. morda pa je bil le zelo oprezen.Veneti in Anti . Glede prvega dela imena primerjaj osebno ime Tau-zig (-zig »sin«=etrushchansko śeχ »hchi«). mojo knjigo Davnina govori).htm[16. 32) Κλουκάς iz slovanskega Klukas<*Klukasъ. Boubas (Bou=Bov?). Oshtir nadaljuje: Hrobatos/Χρώßατος primerja s Karpates/Καρπάτη v poglavju §8 (str. Hrovat. Tuga: (str. h kateremu je dodan *kas »sin«.primerjali s krajevnim imenom Ba[v]os. Μουχλω je ilirsko-trashki *Mukc ula. chesh da rezijanshchina nima nichesar skupnega s slovenshchino. kar se ujema tudi z ugotovitvijo Bozha Grafenauerja (gl. Klukas: (str. da bi prishel k Praslovanom preko Germanov zato. che je Μουχλω namesto *Mъchlo iz *Mъchъlo z izpadom nenaglashenega ъ. k *Mukc ula primerjaj osebno ime Mucalus oziroma *Muclus je latinizirai trashki izraz Muc(a)la<>Mukc (u)la > *Mъch(ъ)lo. Rusi« > Rusinъ. obstajajo hrvashki Mohlići in koroshki Mochilich. Κραßάτοι. da niti ni neobhodno potrebno izhajati za *Chъrvatinъ iz *Chъrvata (gora). Proti germanskemu izvoru govori tudi konchno naglashevanje v srbshchini in hrvashchini Hrváta. da nahajamo slovenska topografska imena po vseh Vzhodnih Alpah (torej do sredine Shvice) do Donave in she onkraj nje.V. to je v Vzhodne Alpe. ker germanshchina naglasha prvi zlog. Χρωßάτοι. 34) Oshtir pravi. (prim. 33) Mouhlo. medtem ko je v ilirsko-trashchini obstajalo tudi konchno naglashevanje.Lucijan Vuga ponavljajochih se poskusih (zlasti italijanskih iredentistichnih krogov) iskanja sorodstva celo v daljni Rusiji. Chrovatinъ (prim. s *klau kazhe primerjati ilirsko-trashko Clevora »krajevno ime« iz *Clavora. Buga: (str. ki je sorodno z lirsko-trashkim osebnim imenom Allouporis.) poleg morebitnega *Kъrvat ipd. Hrvati« > Chъrvatinъ kakor *Rusь »Rusija. osebnim imenom Bawa > Bas. da je bilo prvotno *Karpat ime naroda. pri tem -por->-pol. je bil pri svojem razglabljanju enostranski.in pripone -ga »zhena«. 10-12). Κραßάτοι) – oblika *Charъvat/Chorъvat spricho cheshkega Charvat ipd. Lobelos: (str. 33) iz *Lovel[ъ] ali *Lъvel[ъ] (o=ъ) iz predslovanskega *Lawel/Luwel. ker so morda obstajali zhe v predslovanski dobi v Zakarpatju *Karpatoi. ki predstavlja predslovansko *Klau+kas. ker med Praslovani in Pragermani ni bilo nikakrshnih stikov. Toda kakor bomo videli v nadaljevanju.revijasrp. medtem ko naj bi prvi del *Bau. kar bo tudi moje konchno mnenje o njegovem zelo pomembnem in eruditivnem delu. http://www. zlasti to izstopa v naslednjem primeru druge sestre. kakor je v mnogih drugih imenih. plemenske voditeljice Buga. Chroati. In konchno je mogoche po Oshtirju izpeljati Chъrvatь »Hrvatija.11. ki ima povsem slovansko etimologijo). izvzemshi identitete staroevropskega substrata. Predslovansko *Chъrvatinъ.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. za izgubo w pa dobimo primerjavo v razvoju gava>gaa>ga. celo kazhe rachunati s tem. pripona -ga naj bi pomenila »zhena«. 34) ime ene od sestra je po mnenju Oshtirja sestavljeno iz ilirsko-trashkega Tau. je negotova – naj bi izhajalo iz *Chъrvata (gora) “Καρπάτης”. Oshtir nadaljuje. kakor najdemo pri Madagaua »soproga Herakleida«. (2) da je ta skupina slovenskih narechij nekoch segala she dlje na sever in zahod. da Oshtir ni niti poskusil izvajati iz tuga »zhalost«. Karwat. korvackoj. ni bil dosleden.: po mojem mnenju je chudno.2010 10:15:42] . L.

Crow. logih in parkih. zato se z vsiljivci hitro skrega in pretepa ter jih nazhene z glasnim vreshchanjem in krehanjem. ki se suche le po drevesnih vrhovih. Obichajno povezujejo ta priimek s ptico “vuga”. ko obravnava znamenito delo bizantinskega cesarja Porfirogeneta iz 10. b) Res je. Ima karminasto rdeche ochi. Falco. Samchek in samichka druzhno gradita gnezdo in si s kljunom podajata bilke. 1926/27. Je izrazito drevesni ptich. ko je bil vsepovsod razshirjen.Veneti in Anti . s shirokim rumenim pasom na koncu. s katero she danes poimenujemo ptico vuga. Gnezdo je globoko in ima precej navznoter uslochen rob. »Oriolus galbula [kobilar. ki sodi med “Oriolidae .. saj je to njegov svet. Vrabec. Torej je bila zhe sivi praslovanski davnini podana osnova za razvoj besede. ampak tudi med drugimi narodi ( ital. ki jih oslinita in opletata okrog rogovilaste vejice. Samchek je bleshcheche se rumen ali sijajno svetlo oranzhno rdech ali bledo rumen. Tudi rep je chrn.Lucijan Vuga in to bom razlozhil kasneje. Sraka(r). Sperling. zamolklo rdech kljun in svincheno sive noge. Vali enkrat v zachetku maja. st. spodaj so sivo beli in temno progasti.11. Aziji ter po malajskem in avstralskem otochju. Mew itd. 32-34) pravi. angl. saj nas obishche shele ob koncu maja in odide zhe avgusta. Bird. Ljubljana. v nadaljevanju) navaja v svoji razpravi Veneti in Anti (Etnolog. Zherjal. Merlo. o chemer prichajo razlichna ljudska imena. che le mogoche blizu vode. temvech stalno stika po vejevju in obfrli dosti dreves.). znotraj pa ga oblozhita z mahom. Corvo. »De administrando imperio« (gl. Pa she ta prihaja k nam le na kratkotrajen “letni oddih”. Rabe. dlako in volno. str.. 62). da je prishlo v 5. v katerem je omenjeno. kjer ga kljub pisanim barvam tezhko opazimo. Aquila. Po dolgotrajnem raziskovanju sem si ustvaril naslednje mnenje: ne le med Slovenci ali Slovani (Dular. ime za ptico vuga. Amsel.dolgi okoli 24 cm. v katerem nikoli ne miruje. Samichka in mladichi so zgoraj rumenkasto zeleni in imajo olivno chrnkaste peruti. v nadaljevanju). Sova.revijasrp. velikih starih sadovnjakih. Drossel itd. Strnad. Orel. Kos. Habicht. Golob. nem. pa tudi tako pogost ni vech kot pred sto leti. Krähe. Najraje se drzhi v borshtih. V listni goshchi se pochuti varnega. Po krilih je chrn in ima belo obrobljena letalna peresa. Chuk itd. skupaj z Goti v Dalmacijo tudi pet bratov in dve sestri z obmochja Zakarpatja (od katerih ena se je http://www. st. Colombo itd. I. Gnezdi vechinoma na visokem drevju.kobilarje”. Eagle. vuga]« < *w-i-wilg : i-vьlga : vьlga.htm[16.). travnate vezi in shibice. Taki priimki so pogosti . Kobilar ali vuga (Oriolus oriolus) je v nashih krajih edini evrazijski zastopnik teh ptichev. Med valjenjem je zelo odlochen in napadalen. V tem chasu ga je najti po vsej Evropi (razen na visokem severu in v Grchiji) ter v prednji in srednji Aziji do Altaja. Shchinkavec. Vran. in sicer po shtiri do pet jajchk. da visi.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.2010 10:15:42] Osnova za priimek je. da je razvoj besede naslednji: vivьlga slov. Hawk. Adler. Kavka. in so v okrog 70 vrstah razshirjeni po Afriki. danes sicer v slovenskem besednjaku skoraj pozabljeno in nadomeshcheno s kobilar. To izpeljavo utemeljujem na naslednjih izhodishchih: a) Eden najvechjih slovenskih znanstvenikov jezikoslovec in akademik Karel Oshtir (gl. Kragulj. Najhitreje ga odkrijemo po njegovem znachilnem klicu “bilov” ali “didlijo” in najpogosteje se oglasha ob oblachnih ter nevihtnih dnevih. da Karel Oshtir v drugi razpravi (Etnolog. Pelikan. ne oziraje se na druge mozhnosti. II. ki so veliki kot shkorec ali drozg . Vogel. 1928 str. posebno hrastovih in brezovih gozdichih.

da je preprosto zanemaril problem domnevne predhodne domovine Slovanov.htm[16. o tem ne ve zgodovina nichesar. Zelo nenavadno pa je. da bi bili Iliro-Traki kdaj podvrgli Slovane.« Nekaj kasneje (str. da Oshtir tega ni uporabil? c) Karel Oshtir je bil preprichan alarodist (Alarodi naj bi bila neindoevropska ljudstva... od koder so se kasneje spet preselili na vse strani Evrope. vivьlga »Goldfink. vonga. di-essame < predalbansko va[rs]tre itd. sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko nomenklaturo. Kako to. avtohtono plast neindoevropskih Venetov v Zakarpatju. in pristash zakarpatskega izvora Slovanov (cheprav iz njegovih del lahko chrpamo izredno veliko podatkov prav o nasprotnem) ter v shtudiji »K predslovanski etnologiji Zakarpatja« razvrshcha alarodske jezike takole (Etnolog.»hchi«) in k *Bau.). od kod so se znashli Slovani v Zakarpatju. da je sam razvil etimologijo in izrecno navedel. da gre za Oriolus galbula. In zapishe tole: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhevali Iliro-Traki v Karpatih. Da je -ga »zhena« primerjaj kot pri Μαδα-γαύα »soproga Herakleida«. str. k *tau. od katere se predslovanski substrat ne sme lochiti. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. od kod naj bi se priselili Predslovani na to pred-indoevropsko. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. in za izpustitev w pri *-gava > *-gaa > *-ga pa primerjaj –deva > -dea. bi glede izvora imena ptice vuga in s http://www.primerjaj krajevno ime Ba[v]os. Po mojem mnenju pa to kazhe na Oshtirjevo zadrego. juzhni in zapadni Evropi. temu navkljub pa se je izmikal jasnemu in dokonchnemu odgovoru.primerjaj osebno ime Tauzig (-zig »sin« = etrushchansko śeχ. predindoevropsko staroevropshchino v centralni.+ * ga »*zhena«. da je tudi ime sestre Vuga predslovanskega izvora.« Zdi se nemogoche. Rusi she danes imenujejo ptico vuga kot ivolga.oziroma *Bau. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. s Pikti v Angliji. tudi v severovzhodni Italiji) tvorijo z Liguri v zapadni Nemchiji. Βουßας (Βου = Bov-?). kobilar)«. che operiramo s predslovansko ilirsko-trashkim substratom. 1926/27. da Oshtir tega imena ne spravi v pomensko zvezo z imenom ptice vuga kljub temu.. severozapadni Italiji in Galiji. I.Veneti in Anti . Goldamsel (pri Antonu Janezhichu: vuga. vsled chesar se zakarpatska geografska nomenklatura (izrazoslovje. V. ki nas. par besedi o jeziku zakarpatskih avtohtonov. ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.revijasrp.11. Karel Oshtir v enem svojih temeljnih del Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (str. Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom.Lucijan Vuga imenovala Buga = Vuga): Imeni obeh sestra Τουγά in Βουγά iz *Tuga in *Buga sta sestavljeni iz ilirsko-trashkega *Tau. ki so zhivela v Evropi. z Ibero-Baski v Shpaniji. Δεουελτοςς > Deultum. ne tangirajo. z Etrusko-Raeti v centralni Italiji in v Alpah.. Ti-erna < predslovansko *vornъ. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhji sorodnosti s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri.2010 10:15:42] . 6): ». da tako velik znanstvenik tako lahkotno opravi z vprashanjem.) ponavlja v navedenih jezikih. 13) nam Oshtir she pove svoje mnenje o tem. Tudi che bi izhajali iz tako postavljenega etnichnega razvoja Slovanov (Oshtir je namrech poudarjeno naslovil ta prispevek K predslovanski etnologiji Zakarpatja. L. s srbskohrvashkim vuga kjer je -ug. kakor znano. osebno ime Baw-a > Βας. preden so jo preplavili Indoevropejci). ampak je hotel prispevati tudi h genezi Slovanov. Iz te Oshtirjeve razlage bi torej sledilo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. so postranska vprashanja. torej se ni ukvarjal zgolj z jezikovnimi vprashanji. ki je ni mogel reshiti drugache kakor tako. op. 75) zapishe: »Predlitavsko volunge in predslovansko *wil¶[h ]g > *wilg > vьlga (prim.nastal iz -ilg-) > ivьlga.

Profesor Machek pa meni.zelenchek”. ki jo odlochno zastopa Mario Alinei. da primerjava med ruskim dialektnim izrazom vyrej “Alauda”(op. Najdemo pa pri Bezlaju za nashe potrebe zanimive iztochnice pod drugimi gesli. a o tem malo kasneje. jurka “Fringilla chloris . Ljubljana. z ukrajinskimi izrazi jurok. Bug ipd.V. che ne modro – s tem je vsaj navidez ohranjal povezanost z dotedanjim prevladujochim naukom. shtirik. ki je iz iste osnove kakor “*euər(i)” = voda. napisal jo je Suolahti.: L. pinozha. Pri tem France Bezlaj opozarja. jauris” = mochvirje.pinozha ali nikavec” (op. jurzyk. saj je velikanska vechina svetovnih znanstvenikov sprejemala bolj ali manj ochitno in dosledno »germansko paradigmo«. = tolmun. marvech so drugachni pogledi http://www. Akademika Franceta Bezlaja Etimoloshki slovar slovenskega jezika (ESSJ. je Oshtir izbral nekakshno mehko razlichico rushenja (indo)germanaizma – kljub temu je tudi sam uporabljal prav ta izraz.: poljski shkrjanec). jer “Fringilla”. k temu tudi jurica “Fringilla spinus” in jurshchica. jer. 1976) je najbolj poglobljeno sodobno etimoloshko delo o koreninah slovenskega jezika.: *“jurka” (zhenskega spola): “Oriolus galbula. to je izrazov. jirichka “Fringilla spinus .V. Toda profesor Bezlaj opominja. ki vendar dopushcha mozhnost onomatopeje. kobilar.htm[16.repnik”. dopushcha tudi mozhnost povezave praslovanskega “*jur-” z litavskim “jaura. pozimi pa pride v nizhino). Osebno mislim. To je mogoche primerjati s srbo-hrvashkim izrazom jurichica “Fringilla cannabina”. jerzyk. Slovenski etimoloshki slovar (Modrijan. v cheshchini shtirichek. ljudsko etimoloshko naslonjeno na Jurij. XXXII a).chizhek”. Poglejmo mnenja razlichnih jezikoslovcev.Lucijan Vuga tem tudi priimka Vuga prishli do sive davnine. s cheshko besedo jirice. slichnoglasja. Ker je bilo njegovo zoprvanje izredno tvegano. She prej si poglejmo. Vouga na Portugalskem. shtirichka domnevati onomatopejo. ki ga vsaj nominalno Nemci she vedno vztrajno uporabljajo namesto indoevropejstva. ki zaznamujejo chloveka. da je treba zaradi dublet. jurzyczek. ki sega vsaj tisochletje ali dve pred nashe shtetje in bi bilo po Oshtirju ime venetskega (in po njegovem predindoevropskega) izvora. na zhalost je po skoraj tridesetih letih izhajanja prishel shele do chrke 2 S2 . da je izhodishche treba iskati v etimologiji. ki zhivi po gorah. irzyk “Cypsellus” in praslovanskim *irъjъ. a ne le to. 2003) Marka Snoja pa ni opremljen s podrobnejshim etimoloshkim aparatom in zato lahko rabi le kot pomozhno gradivo. da je izvor besede jurka nejasen.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. besed dvojnic. npr.11. da se je Oshtir s svojim doslednim alarodizmom na neki nachin poskushal upreti (indo)germanstvu. volga”.2010 10:15:42] . kar se meni zdi zelo pretkano.revijasrp. vjurok “Fringilla montifringilla”. posnemanja glasu z besedo.Veneti in Anti . irz. irzyk “Cypsellus apus”.mestna lastovka”. in morda tudi v Voglajna ipd. toda ne morem se znebiti vtisa. ir “Fringilla montifringilla . *vyrъjъ. Deutsche Vögelnamen.L. sorodnik shchinkavca. in bi izzval proti sebi vechino znanstvene srenje. jirichek “Hirundo urbica . ki bi jo bilo najti v imenih rek Volga v Rusiji. Sodobni poskus spreminjanja uveljavljene paradigme o srednjeveshki selitvi narodov in takratni naselitvi Slovanov na danashnjih ozemljih je TK-teorija kontinuitete. Ljubljana. irz. tako jezikoslovec Berneker izvaja iz Georgius = Jurij (pri tem se oslanja na razpravo o imenih ptichev iz antroponimov. to pa bi pomenilo izkljuchitev iz mednarodnega znanstvenega obtoka. poljska narechna imena jurek. jurijshchica “Fringilla cannabina . kako naporno je rushenje uveljavljenih mitov. SAZU-MK. * Morda so moji sklepi napachni. tako da gesel pod 2 V2 she nimamo obdelanih. poljskim ir.

predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. torej italshchina ni bila prineshena iz prvotne domovine Indoevropejcev. kot vemo. ko bo potrebno zacheti pisati zgodovino nanovo. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. v zadnjih desetletjih je imela veliko pristashev (na zhalost zhe pokojna) Maria Gimbutas s tezo. ki ga je napisal Mario Alinei. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete.11. s strani konvencionalnega zgodovinopisja oznachene kot proslula »venetologija«. z najnovejsho teorijo o anatolskem izvoru Indoevropejcev. ki so seveda Indoevropejci. ki naj bi bila po mnenju nekaterih kar »nash kulturni kompleks« (kompleksi pa sodijo. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. antropologa in jezikoslovca Giuseppa Sergija (umrl 1936). da toliko razglashanega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. da so se celo z obmochja Balkana shirili proti severu in severovzhodu. cheprav je bilo zhe od nekdaj veliko uglednih tujih zgodovinarjev. tudi paradigma o Keltih in nich manj teorija kontinuitete. kot smo videli. torej naj bi prishli s severnih obal Chrnega morja (Gimbutas) ali iz Anatolije (Renfrew). Pri nas doma so znane zdrahe okoli Venetov in Etrushchanov. da Indoevropejci izvirajo iz “kulture kurganov” na severni strani Chrnega morja. kot se je izrazil eden od njih.2010 10:15:42] . dolgoletni profesor na univerzi v Utrechtu. na podrochje psihiatrije). drugi v Skandinaviji. Profesor Alinei je svoje poglede vechkrat razgrnil pred mednarodno strokovno javnostjo in dobil zanje nemajhno podporo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki v svojem obsezhnem opusu med drugim razvija teorijo. ki si je s svojimi zgodovinarskimi deli prisluzhil lordski naslov. in she vech.htm[16. kar podpira ne le z arheoloshkimi. stoletja. Njej nasproti se je v osemdesetih letih postavil Colin Renfrew s somishljeniki. Spomnimo se le nashega avtohtonista Davorina Trstenjaka iz 19. ki so bili podobnega mnenja kot Trstenjak. tretji celo v Egiptu.Veneti in Anti . sicer Italijan po rodu. ki jih nekateri vidijo prvotno v Aziji. Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (ALI 1 in 2). temvech tudi z jezikovnimi in najsodobnejshimi genetskimi dokazi. V sklop tega zhivahnega dogajanja sodi tudi vprashanje o izvoru Slovencev in drugih (juzhnih) Slovanov. saj je zgodovinopisje prishlo do tochke. da je latinshchina nastala z zlitjem praslovanshchine in jezika neindoevropskih staroselcev (mediteranske rase) na tleh Italije. Med njimi najdemo znanega italijanskega zgodovinarja. ki v bistvu izhaja iz predpostavke. TEORIJA KONTINUITETE – SLOVANI ZHE OD KAMENE DOBE NA SEDANJIH OZEMLJIH V dveh knjigah je izshlo delo Origini delle lingue d’Europa – La Teoria della Continuitŕ. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. tak primer je. torej iz juzhne Ukrajine in Rusije. o katerih meni. Profesor Alinei se izrecno ukvarja s Slovani. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki.revijasrp. kjer so naseljena danes. ki so mu storili veliko krivic.Lucijan Vuga izpostavljeni porogu in znanstvenemu ter celo politichnemu linchu. to je priznal tudi pokojni akademik France Bezlaj. Med vrhunskimi strokovnjaki se zhe dolgo krizhajo kopja o izvoru Indoevropejcev. Zlasti pomembne so jezikovne in zgodovinske http://www.

... ki je delovala v ZDA – “teorija Kurganov” (iz shestdesetih let 20.. dobiva pa v mednarodni strokovni javnosti nov zagon. in to celo v zgodovinskem obdobju. to je she vedno eno od prvovrstnih znanstvenih vprashanj sodobnega zgodovinopisja in jezikoslovja. Eden od pomembnih argumentov za blizhnjevzhodni izvor Indoevropejcev so jezikovne sorodnosti med semitskimi jeziki...si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Slovani so (prvi.P. st. jeziku.. Ta je raziskal presenetljivo veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako: “etimologija neznana”.. Nesrecha je pach hotela. in iz nje sta se razvili. v zadnjih treh desetletjih izstopajo (v chasovnem zaporedju) tri: (1) pokojne arheologinje Marije Gimbutas. tipichno evropsko..Veneti in Anti . poljedelsko meshano ekonomijo. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. Johann Gottfried von Herder... obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). to je med drugimi temeljito obdelal etimolog Semerano.L.. domnevno “slovansko preseljevanje” je polno nasprotij. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: “prihod”.« Venete moramo preuchevati v kontekstu izvora Indoevropejcev.2010 10:15:42] . Izshli sta moji knjigi Jantarska pot in Davnina govori.. ki jo krepko podpira vidni arheolog J. v povezavi z Anatolijo.11. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih.htm[16. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom. kakrshno naseljujejo danes. 1744-1803. etrushchanskega in latinskega urbanizma. edini logichni sklep je. ki jih omogocha branje in razvozlavanje desettisocherih glinastih ploshchic s klinopisi. odkritih na Blizhnjem vzhodu zlasti v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja.. Prisotnost Slovanov na obmochju. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov. sam pa je zanje nashel ustrezno razlago v akadshchini. Ne obstaja neka “severna slovanshchina” marvech je to le razlichica juzhne slovanshchine. in indoevropskimi jeziki (kar uposhteva tudi Renfrew). Prof. nemshki pesnik. Alinei dobesedno navaja naslednje: »Zacheti moram s tem. je zapisal: »Slovani niso bili nikdar taki razbojniki kakor Nemci. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega.V. Med velikim shtevilom teorij. ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejshih chasov.. ki so prevladovali v Mezopotamiji. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji.. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske. ki je zelo blizu sedanjemu.... http://www. To naj bi dokazovalo. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi. da so Indoevropejci in Semiti dolgo zhiveli v neposredni soseshchini. obdelovali zemljo ter redili veliko zhivine. ki so prishli iz Anatolije... balkansko obmochje je eno redkih. temvech so ljubili mir.« Te kratke navedbe so dovolj zgovorne.. ki zhe stoletja obravnavajo ta vprashanja in postavljajo njihov izvor na razlichne konce obsezhnega evro-azijskega prostora.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest minulih let).. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. Slovanov na neizmerno podrochje. da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete.Lucijan Vuga raziskave. toda nobeno ljudstvo se ni tako pregreshilo nad njimi.. Litvanke po rodu. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. da je moral imeti ta mirni narod za sosede Nemce in Tatare. zahodna in vzhodna veja Slovanov (op..revijasrp. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha. ki nekoliko obshirneje obravnavata to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. Zaradi njihovega miroljubja so jih podvrgli drugi narodi...). kakor Nemci. ki je bil “lingua franca” – sporazumevalni in diplomatski jezik na shirshem obmochju Blizhnjega vzhoda.. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini.

n. ki je svoje teorije intenzivno razshirjal v osemdesetih letih. tisochletja obstajal neki skupni indoevropski jezik. da je mikenshchina ni bila le oblika arhaichne grshchine v II..11. za difuzijo. kar je she posebej pomembno. v Anatoliji tri ljudstva – Hetiti.V. le veliko doslednejshi je tudi v lingvistichnem smislu. da so Indoevropejci le prvi poljedelci na evopski celini ter je indoevropeizacija le vidik neolitske revolucije. 1932).Lucijan Vuga Mallory. Po tej teoriji izvajajo jezikoslovci razmeroma pozno iz prvotno enotnega indoevropskega jezika diferenciacijo posameznih indoevropskih jezikov.2010 10:15:42] . ki bi se tako hitro diferenciral v povsem razlichne jezike na tako ozkem prostoru. ki je zhe poznala vech razlichnih dialektov. trdech. Njihov prihod na to obmochje postavljajo v III.sht. to odkrito priznava tudi Alinei. vsi prevodi navedkov L. Ta neolitizacija se je shirila iz Anatolije proti zahodni Evropi od zachetka VII. che ne celo iztrebila predhodne naseljence miroljubnih kmetovalcev ter jim vsilila svojo kulturo (kulturo kurganov) in svoj jezik. zapisanih na njih).n. da je bil prvi v najnovejshem chasu (prav pri tem ne gre pozabiti.sht. da je indoevropska diaspora she nekaj tisochletij starejsha od tiste. da arheologija ne ponuja nobenih dokazov za nasilja in spopade v IV. ki prav tako potrjujejo kamenodobno prvotno indoevropsko skupnost.sht.. ki bi povzrochili kulturne in jezikovne spremembe. Renfrew misli. ljudstva pastirskih nomadov – Indoevropejci – surovo podjarmila.n.Veneti in Anti . 1956) kazhejo. tisochletja pr. 23/1999.. (3) V devetdesetih letih je Mario Alinei. tisochletju pr. che naj bi shtirje tako razlichni – cheprav priznano – indoevropski jeziki (v Anatolji in v Grchiji) nastali shele v II.sht. ko je kmetsko-zhivinorejsko gospodarstvo pospesheno nadomestilo ekonomijo.revijasrp. to potrjujejo tudi najnovejshe radiokarbonske meritve in je mogoche spraviti v sklad z lingvistichnimi dognanji. ki je razvil dragoceno in pogumno http://www. da so zhe v zachetku II. To nam spet enkrat vsiljuje vprashanje. tisochletju pr. Med tistimi.htm[16. Renfrewa.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Spricho tega si je tezhko predstavljati.sht. ko ugotavlja. tisochletje pr. che ni posebej oznacheno): »Alineiu bo pripadla zasluga. da so v IV. Alinei je seveda naletel na vrsto nasprotnikov iz vrst tradicionalistichnih zgodovinarjev.n. Alinei opozarja. ki ga sprejemajo z naklonjenostjo. ampak je zhe bila koiné neke dezhele. ki jo je postavil Renfrew. Alinei zavracha invazionistichne teorije in meni. se zastavlja tudi lingvistichno vprashanje (to je za arheologa nekoliko neobichajno). tisochletja pr.n. tisochletju pr. torej tri tisochletja pred kurgani Gimbutaseve. osnovano na lovu in nabiralnishtvu. Ta teorija vdora ali katastrofistichna teorija je med zgodovinarji priljubljena vse od 19. ter je shlo. da bi she v teku III. ali je bilo mogoche.n. da je njegove sklepe v kombinaciji z nauki priznanega arheologa svetovnega slovesa G.sht. ali celo v IV. ki je zapisal (Rivista italiana di dialettologia.sht. ne pa za nasilno ali celo genocidno shirjenje nove kulture. da je prishlo do indoevropske diaspore le nekaj stoletij pred tem. cheprav se njegova teorija kontinuitete (ki trdi. tisochletju pr. st. da so v Evropi na sedanjih ozemljih v bistvu ista ljudstva zhe od paleolitika-mezolitika in med temi izrecno omenja tudi Slovence) v osnovi ne razlikuje veliko od Renfrewovih stalishch. ki so ga nedvomno tako prevzela dela C. Prav tako nam razvozlani linearni B napisi (Ventris in Chadwick. vsaj na daljnega predhodnika Herberta Kühna in njegovo delo Herkunft und Heimat der Indogermanen. je Xaverio Ballester z univerze v Valenciji. Childa iz petdesetih let nadgradil ter razvil v novo arheologijo z mnogo starejshimi datacijami od doslej uveljavljenih.. (2) Po preuchevanjih tretjega vidnega arheologa Colina Renfrewa.n. Luvijci in Palaiki – govorili troje razlichnih indoevropskih jezikov (ta spoznanja so plod najnovejshih odkritij glinastih ploshchic in preuchevanja jezikov.

d. ki v bistvu izhaja iz predpostavke.Antony’s Collegu v Oxfordu. ne nekaj posebnega. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA.htm[16. nasprotne domnevnemu preseljevanju ob koncu starega in v zachetku novega veka. kar bi bilo pri nas delezhno podcenjevanja in posmeha. od katerih en del zhivi na sedanjem ozemlju. leta 1986 je v Parizu izdal knjigo Les Slaves. najde v njej veliko takega. Slovaki. nato na univerzah na Harvardu in v Leningradu. sholal se je na St. drugi pa se je (Conte pravi: morda v 4. ki je v znachilni povezavi s tistim. Conte. podobno kakor Hrvate. oskrbi zatajevana prichevanja: zato se moramo zatechi k arheoloshkim izkopavanjem in jezikovnim raziskavam«. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. st. Francis Conte. Srbe itd. na izrazit nachin pa slovanska zgodovina. ki spricho svoje temeljite izobrazbe in specializacije zelo dobro lochuje med Slovenci. tako da bodo imeli drugi. da toliko razvpitega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. Aux origines des civilisations d’Europe. posodobljene in strokovno mochno podprte teorije. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. Zato je izrednega pomena. pred tem direktor Inshtituta za slavistichne shtudije v Bordeauxu. Te radikalne.Veneti in Anti . seveda pomembno tangirajo vprashanje Venetov. da bodo hitro in z naklonjenostjo sprejete v dolochenih okoljih.11. Grke.. navaja. ki jo je mogoche she vedno zaslediti v temeljnih predpostavkah klasichnih teorij o genezi Indoevropejcev. da so se celo z obmochja jugovzhodne Evrope shirili proti severu in severovzhodu..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. cheprav smo sedaj v manjshini. XXII): »Vendar nam zgodovina.2010 10:15:42] . Vsekakor pa upajmo. morda sploh ne bo nobene naklonjenosti. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. Italce itd. da so se Slovenci razdelili na dva dela. mozhnost spoznavati in preuchevati nove zamisli. Boljshi od nas samih.. http://www. in da so bili celo boljshi. zlasti mladi. Tisti. o katerih meni. ki se je uchil zgodovine le iz slovenskih uchbenikov. spricho katerih smo Alinei in she kdo drug z njim. Slavonci. ki zaposluje tudi nas Slovence. nam ponuja s svojimi raziskavami dodatne argumente za sodobno teorijo kontinuitete. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. kjer se je dolgo locheval od Rusov.Lucijan Vuga teorijo paleolitskega izvora tudi za indoevropske jezike. da so bili evropski predhodniki obichajni ljudje. Res bodo lahko posamezne od teh novih zamisli videti revolucionarne (in subverzivne) glede na nekatere temelje vech stoletij veljavne doktrine. Tako pishe (n. Profesor Mario Alinei se she prav posebej ukvarja s Slovani. kar bomo she prebrali v nadaljevanju. in she vech. skratka. sicer she vedno v okviru tradicionalne poselitvene teorije. str. Navedimo le en primer. vendar ne superiorni nad drugimi. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. da v akademskih in znanstvenih krogih ne bo prevladal duh cenzure. torej ne bodo sprejete.. v okolici Ilmenskega jezera. sicer Italijan po rodu. da je konchno izshel drugi del knjige Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (prvi del 1996). da ne pozabimo na Etrushchane. ki jo je napisal zhe omenjeni dolgoletni profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu Mario Alinei..) odpravil na sever ter so zhiveli v Novgorodu.« Pri tem navedku je mogoche slutiti tudi kritiko rasistichne arijske teorije. ki je bila prevedena tudi v druge svetovne jezike. sedaj je profesor na znameniti Sorboni v Parizu. zato ne smemo prichakovati. in jih bodo lahko zavrnili ali sprejeli.revijasrp. zacheli trditi. kot se je domnevalo. da bodo imeli prilozhnost ovrednotiti razloge. kjer so naseljena danes.

“zibetto”.) zapisal besedo viverica.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. veverica. Pred nekaj meseci je izshla moja knjiga Jantarska pot. st. V njej navajam vrsto vprashanj.11. da sodi slovenshchina med najbolj arhaichne jezike) najdemo tu pa tam navedbo o akadskih sledovih. zool. Oudin). V sploshnem gre za obliko podvojitve razlichnega tipa. antropologa in jezikoslovca. *viverrica belette. Koren bi bilo mogoche najti tudi v grshchini ά(F)είρω j-eleve. nekateri vidijo besedo. vretica (Plinij). ki imajo ustrezno vzporednico v semitski akadshchini. leto 1758). bela podlasica. in ljudstvi. redko scoiattolo [dal lat.Veneti in Anti . Audouin). ki ga navaja Zingarelli.revijasrp.2010 10:15:42] . ohranjeno v monferrareshkem vinvera. dissimilato di sciurus]. ki je. zgodovinarja. 2000) omenja. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika staroselcev. leto 1821). M. in jo nato razchlenjuje v luchi svoje teorije kontinuitete. in 9414 *viverrula ecureuil.. Che se povrnemo na Giuseppa Sergija. scoiattolo – lat. vovere.htm[16. ki pa jih je mogoche v luchi sodobne teorije kontinuitete elegantno razreshiti. podlasica (Glasse). je bil Sergi eden tistih predhodnikov sodobne teorije kontinuitete. preshlo v sodobno grshchino berberitsa scoiattolo. http://www. cheprav iz takrat znanih izhodishch. da je edino Plinij (1. (ZIN): scoiatto. srbsko veverica..: prostor kjer goje bele podlasice. ki so s stalishcha tradicionalnega zgodovinopisja she odprta. “furetto”. -idae (Gray. podlasica). veverica. viverra (Linneo. ki govore v prid davnemu tesnemu stiku med ljudstvom. litavsko veveris. zanimivo. (XVII st. ki ima star pomen. viverrarium n. ki ga navaja Alinei: Veverica: Alinei (ALI. (CAL): sciurus – scoiattolo (Plin. prav tako ne scuriolu(m). (ERN): viverra. ki je govorilo predhodni jezik slovenshchine. Zaman tudi ishchemo viverica.Lucijan Vuga Zhe omenjeni etimolog Giovanni Semerano je navedel vrsto slovenskih besed. ki nam prikliche keltski izraz gwywer (izposojeno iz viverra. na kar opozarja tudi G. lat. katerega koren je *wer-: v angleshchini najdemo sestavljenko ac-veorna (nemshko Eichhorn izhaja iz neke ljudske etimologije).Loth). podobne izraze najdemo v drugih indoevropskih jezikih. vrsta viverridi (carnivori. E Mart. -ae f. ki nekoliko obshirneje obravnava to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. Poglejmo primer. ant. ki so bili pretezhno semitskega izvora. mesojedci). prusko weware.L. scuriolu(m) – dim. ki jih uporabljajo za lov na zajce (primerjati tudi z M. ki je uposhteval tako arheoloshke kakor antropoloshke.) (BAT): viverra f. n. (BRA): sciurus – veverica. Angleshko viverra (leto 1706). vendar to v slovenskem jezikoslovju ni dovolj celovito in sistematichno obdelano.: furet (Plinij). da v istem slovarju ne najdemo gesla iz latinshchine v italijanshchino (?!).sht. donnola. 9412. meni J. belette (mustella.L. perzijsko varvarah. gojiti in αιώρα balançoire. prishel do sklepa. uposhtevaje tudi veliko najnovejshih dognanj sodobne arheologije. Kaj o tem najdemo v drugih delih? (CAM): ital. to je ljudstev mediteranske rase. latinski ucheni izraz vivera furetto. sciurus. ki so pred pet in vech tisochletji govorila semitske jezike na Blizhnjem vzhodu. sc. valsoaneshkem bera scoiattolo. Semerano. Iz praslovanshchine veverica. Tudi v (nedokonchanem) etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pokojnega akademika Franceta Bezlaja (ki je izrecno napisal. gugalnica. (leto 1831. zgodovinopisja in jezikoslovja. etnoloshke in lingvistichne argumente pri svojih analizah.

2. dove indica lo scoiattolo. qui raddoppiata.) – Plin.. mentre nel Monferrato e lo scoiattolo. vulpibus. ki postavlja Venete v ta stichni prostor med Italide in Slovane. ampak tudi samo ustanovitev Rima.]. kjer ima celo status enega od konstitutivnih drzhavnih jezikov kot jezik..11. uposhtevaje teorijo kontinuitete.. kot je falishchina. in to za cela tisochletja. viveris. di muscella(m). kot to dela danes tradicionalna lingvistika. ki so jih govorili v tistem chasu v obmochju severnega Sredozemlja. che bi hoteli opredeliti njihovega indoevropskega predhodnika. con ghiandole anali che sacernono una sostanza odorosa (l..2010 10:15:42] . Zhe omenjeni Xaverio Ballester (n. niti italski.1 in 2) izrazha svoje preprichanje: ». bolje bi bilo rechi. jezik. (ALI/2) Alinei (str. ne tako. v obdobju. Po scenariju teorije kontinuitete latinshchina. 30 ibid.. ki je obstajala v skoraj neshtetih razlichicah. Gre za latinski leksem.. latinski izraz vivera/*viverrica in izpeljanke [FEW s. str. voce dotta (con qualche esito pop.revijasrp. antropologije.v. viverra(m) e dota come sin. falishchina in sorodni jeziki ne le napovedujejo romanizacijo. γαλη κατοικιδιος (Mustella furo Linn. italshchina. Nat.Animal exiguum domesticum. ki je nastal iz predhodnega substrata in slovenshchine.109 (261). 49. ki je bila oblikovana o izvoru (indo)evropskih jezikov v zadnjih letih. lingvistike. ki jih poznamo zgolj v obliki pisnih koine.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. venetshchina.Veneti in Anti . come in altre lingue indoeuropee. Ma i nomi di questi piccoli carnivori si scambiano facilmente: nelle glosse. lat. che hochemo oznachiti skupino ligvemov. kar je mogoche podkrepiti ne le lingvistichno. p. za katero so znachilna obsezhna nova odkritja – od katerih so bila mnoga tudi revolucionarna – tako v okviru arheologije. e donnola e il sign. viverra(m). Valer.Lucijan Vuga (FOR): viverra (vivarra) . umetno skovan.732) poudarja: ». che ha vinvera a Cuneo. ker med drugim neposredno zavracha pojem Retoromanov kot zgodovinsko in lingvistichno nesprejemljiv. vendar jih lahko predpostavljamo na osnovi danashnjih jezikov in narechij. 11. 6. da je bila vpeljana nova razlichica latinshchine na podrochja.1.« Teorija kontinuitete ima za nas poseben pomen. potrjen edinole pri Pliniju.. 55.es. da una radice espressiva *wer-. genetike kot tudi ekologije. ki niso bili nikoli zabelezheni v pisni obliki. etnologije.. venetshchina in mnogi drugi neznani lingvemi. Ossea genitalia sunt lupis. Plin. italshchina. soobstojale pa so z razlichicami in razvojnimi stopnjami vzporedno z italshchino. klimatologije v odnosu do prazgodovine. uveljavlja pa in utemeljuje ladinshchino. paullo majus mustela.).. ki ga she danes govore na prostoru od Furlanije prek Karnijskih Alp do Shvice. furetto. socioloshkimi in zgodovinskimi dokazi. cheprav o Venetih sam Alinei meni: »Ochitno v teoriji kontinuitete ne moremo vech uporabljati izraza romanski.« http://www. colore etiam candidiore.d. kjer se je od nekdaj govorilo drugache ali se je govorilo neki bolj ali manj soroden jezik.htm[16. Nat. Hist. ki ima zanesljivo afiniteto s slovanskimi in baltskimi jeziki. geografsko in kronoloshko diferencirane iz neke predrimljanske latinshchine (to je tiste pred ustanovitvijo Rima in pred oblikovanjem neke elitistichne plasti Latincev)..81 (218) (COR) viverra – mamifero asiatico dei carnivori a corpo snello. venetshchino in drugimi indoevropskimi jeziki stare Italije... med “klasichno latinshchino” v smislu pisanega elitarnega jezika in “govorjeno latinshchino”. Alineijeva delo predstavlja dalech in nasploh najbolj revolucionarno zamisel. ampak tudi z etnoloshkimi. 8 Hist. 1598): furetto. mustellis. je to vredno posebne pozornosti. Za latinshchino je treba po teoriji kontinuitete strozhje lochevati. Id. cioe mustella(m) donnola..« Ker gre za enega od primerov izrazito starega prichevanja.16 (47) – Plin. 2.

.«. Alinei med mnogimi drugimi argumenti opozarja na situle. Za teorijo kontinuitete je izrednega pomena delo F. Origini delle lingue Europee (Dialectologia et Geolinguistica – Journal of the International Society for Dialectology and Geolinguistics. jama.Veneti in Anti . a la fonet. ki je nevzdrzhna in zavira nadaljnji razvoj znanosti. str. kjer je mogoche celo iskati njihov izvor. comme il aime bien se définir lui-meme. da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri.. Guisasola (GUI) Enigma baskovshchine pred indoevropskimi jeziki. (str. ki je izoblikovala konfederacijo.« Alinei (ALI/2. da “Iliri niso nikoli bili etnichno kompaktno ljudstvo.. ampak so bili sestavljeni iz heterogenih ljudstev.. ampak tudi elitna skupina. ki da so znachilnost slovenskega prostora.. zhariti” je skupen tako baskovshchini kakor slovanshchini. Toda kaj kmalu je nastopil chas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve. V luchi teorije kontinuitete torej Veneti predstavljajo pomemben chlen za razumevanje dogajanja v paleo-mezolitiku. tisti. slovanska beseda snegu ustreza baskovskemu negu “chas snega. menim.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. linguiste “généraliste”. C.. in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij”«... se situe parfaittement dans le cadre de ce débat d’idées. Introd. namesto shpansko riega (namakanje) ali zanja (jarek. L’ouvrage de Mario Alinei..revijasrp. ki so sooblikovali latinshchino. sodi med zgodovinske dosezhke zadnjih desetletij. jama potok.. 1921.. zhleb).220) “panilirizem” je videl Ilire vsepovsod. tudi sugerirana zaradi zvena besede surco.. da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani.192) sklepa: ».. in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide. da je vendar njegova etimologija.. zima”. Pidal. de renommée internationale. http://www.htm[16. v kontekstu interakcije na pradavnem stiku med Slovenci in Italidi. kot so bili Mezapijci. navaja. da “Baskovshchina . Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistichna skupina blizu Slovanom. v bronasti in zhelezni dobi. 436): »Izraz goritu “kuriti. so obstajala obmochja. 279. zhgati.. Lahko torej sprejmemo – modificirano kronoloshko in socioloshko kot zhe omenjeno – danes uveljavljeno mnenje.«. potok..11. ni mogoche izkljuchiti. ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine..... avtorja GUI: Ko M. baskovko zil pomeni skoraj isto kot v slovanshchini zhila “kita”. za rigare rechejo erreka”. ki jo tudi zajema baskovska erreka (za zanja ali acequia jarek.antichna prisotnost Ilirov v juzhni Italiji.2010 10:15:42] . trde tvorci sodobne teorije kontinuitete. z meshano etnichno in jezikovno sestavo. in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem.. ki je trdil. tch. In (str. To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stalishchi Sergija. Nato pa zakljuchi: ». Son but principal est de démontrer que la linguistique posséde un systéme de périodisation autonome par rapport a celui des autres disciplines scientifiques et que sa démarche de datation permet aujourd’hui de reculer dans le temps l’origine et le developpement de l’ensamble des parlers actuels d’Europe. 8/2000) pravi: »Au cours de ces dernieres années l’intéret pour le passé le plus lointain de l’humanité n’a cessé de grandir. l’ouvrage de Mario Alinei s’avere d’ores et déja incontournable pour les futures recherches en linguistique historique... vasca. izkljuchujoch domnevno in sedaj prevladujocho teorijo migracij v poznem starem veku ali celo v zgodnjem srednjem veku.. za shpansko “arroyo” (potok) imamo za baskovsko erreka skoraj identichno slovansko besedo reka [Op. ki je obvladovala del slovanskega prostora.218): ».Lucijan Vuga Michel Contini v svoji razpravi Vers une nouvelle linguistique historique: L’ouvrage de Mario Alinei. kjer izrecno opozarja (str.

shvisteti itd. si-bilus “silbido” in si-bilare “silbar”. xistu ali uistu [Op. avtorja GUI: na iste korene *swe-. za shpansko “silbar” je v slovanshchini svistati (v rushchini svistet) |op.Veneti in Anti .zhvizhgati. da je Armorika ob Biskajskem zalivu v soseshchini z Baski. (op. v latinshchini suiflum “silbido”. Ustvarjalci TK kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje. ki so sicer dozhivljali svoj zgodovinski razvoj in se izoblikovali do danashnjega etnosa. flauta” (pishchal. da bi nadgradili dosedanja prizadevanja vztrajnih posameznikov z shirshe zastavljenimi projekti. piskalo) ter txulula “silbo” v grshchini σει-φλόω. ruski ugor.: gl. ni mogoche prichakovati chesa drugega. RAZMERJE MED VENETI IN ANTI http://www. Spricho tako zasnovanih in posodobljenih pogledov na prazgodovino ne bo smelo biti nich vech predmet posmehovanja tradicionalnih zgodovinarjev (in ne tako redkih. tako kot so se npr. Francozi ali drugi narodi. *swi. ki jim slepo slede).revijasrp. Kakor ni mogoche. poleg tega imamo za baskovsko txuku ali xuku slovansko besedo suho. nakazujejo.htm[16. Poleg tega moramo uposhtevati. saj gre kar po vrsti za izrazito elementarne pojme: goreti. da jo je potrebno she dograjevati.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.11. suho.ali *si. Zlasti pa od nas terja veliko ustvarjalnega. za slovensko znanost predstavlja she prav poseben izziv. shpansko “silbo. L. Res.: jegulja) in baskovski s-ugor.z razlichnimi razshiritvami se nanashajo v baskovshchini txirol ali txirul.2010 10:15:42] . ki so skupni baskovshchini in slovanshchini (poleg teh so seveda she druge podobnosti z indoevropskimi jeziki). geslo sviskati! . izrecno navedeni Milko Matichetov). reka. in bi prichakovali od njih vechji prispevek. toda za tako obsezhno spremembo paradigme. che Venete obravnavamo kot antichne Slovence. Italijani (ki niso Rimljani.]. nemalo narodov pa ni vech. si-filo “silbo”. ker so preprosto izginili. zhila. da so obstajali zhe v davnini neposredni stiki. poznamo tudi slovanski kopati in baskovski kopatu [obdelano posebej v tch.« Vsi tu navedeni in she drugi izrazi. SlovenciVeneti pa so skozi tisochletja evoluirali na obsezhnem prostoru od Paflagonije prek gornjega Jadrana do Baltika oziroma do Armorika.Lucijan Vuga zhleb daje prednost obliki areka). kot jo prinasha TK.]. je najpreprichljivejsha in razumna razlaga. da so prevech vezani na tradicionalno teorijo. da so prevech zadrzhani (npr. ki bi Slovence postavili v nov zgodovinski kontekst. sneg. L. kar je izrednega pomena. shvisteti. che za Baske velja. ugor itd. σ-γ-ός “silbido” ter σίςω “silbar”. ki s pomochjo konzonantne metateze razvije v kastiljshchini silbato ter v baskovshchini txibilitu ali txulubita “silbato”. se nam izkazhe kot nadvse stvarna. pogumnega in prizadevnega dela! Tako je TK za zdaj predvsem delo tujih znanstvenikov.V. ki so ochitno slovenskega izvora. 103]. na kar vechkrat opozarja tudi tvorec teorije kontinuitete Alinei). torej so ti prevzeli od tamkajshnjih Venetov te prastare besede. kot se pogosto poenostavljano prikazuje in manipulira. in che na osnovi povedanega povzamemo najnovejsho teorijo kontinuitete. nekam nasilna.V. da bi imeli za te najosnovnejshe pojme iz naravnega okolja v obeh (danes zemljepisno tako oddaljenih) jezikih identichne izraze. Bezlaj ESSJ. ki so se tudi do danashnjega dne ohranili v Pirenejih. Ta poslednji izraz vsebuje tudi derivat sibilatus. da so najstarejshi narod v Evropi. da smo bili zhe v davnini v neposrednem stiku.| ter silbido ali silbato je v baskovshchini txistu.

97): ». v katerem izhaja iz navedb v Jordanesu in Prokopiju.. potreba je po znanju orientalskih jezikov. da so Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper (o tem vech v nadaljevanju). 9. tako da so lahko nadzorovali poti chez severno chrnomorsko primorje iz Turkestana in evropskega vzhoda proti srednji Evropi.Veneti in Anti . cap. S tem so postali Huni neomejeni gospodarji danashnje juzhne Rusije.2010 10:15:42] .« Prav to je storil sedemdeset let kasneje Mario Alinei s teorijo kontinuitete. da bi se prineslo svetlost v temno zgodovinsko etnologijo velikega preseljevanja narodov na kraju antichnega veka. ki so po Evropi kontinuirano naseljena najmanj od neolitika. Tako pishe Jordanes sredi 4.n. da sploh ni bilo velike selitve narodov. 1934.sht. kar porochajo bizantinski zgodovinarji o kaosu narodov vzhodne Evrope in Podonavja. http://www.) s podnaslovom: Prispevek k zgodovini boja narodov za prevlado nad juzhno Rusijo v drugi polovici 4. Balamber.revijasrp. da Huni. toda s prav nasprotnim sklepom. kako to. 1930-31. Tu naj vskochimo z vprashanjem. (De origine actibusque Getarum. predvojni direktor predhodnika danashnjega Narodnega muzeja v Ljubljani in urednik revije Etnolog. kjer ga je lastnorochno ubil Balamber s strelom iz loka. prevod L. hunski kralj. st. 1930) Izvor in ime Anti. ki jih je po hudih bojih pokoril. je v njej objavil (VII. to je utrdilo prevlado Hunov nad Goti. se ne da razlozhiti s pomochjo grshkih. ki se je spochetka uspeshno upiral in napadalcem zadal znatne izgube. Antom. st.11. ugrofinskih in uraloaltajskih. Zlasti so mu zamerili.. germanskih ali slovanskih jezikov. Niko Zhupanich je tudi avtor prispevka Reka Erak (Etnolog.n.sht. 247-250). ampak je v bistvu shlo za kulturne vplive ob neobsezhnem premikanju ljudstev. posebno kavkashkih. 88-99) svoj referat s 3.. a je na koncu omagal v bitki na reki Erak leta 376. 113-121..Lucijan Vuga O tem smo zhe govorili v predhodnih poglavjih in sedaj nadaljujmo: Niko Zhupanich. da je brez njihove odobritve sprozhil vojno proti vzhodnim Slovanom.. niso mogli trpeti samopashnosti njegovega naslednika. str. kjer obravnava prav prostor med Dneprom in Dnestrom ter pravi. da so takrat tako shtevilni Anti zhiveli med “sarmatskima rekama” in niso imeli svojih imen zanje?!) Zhupanich nadaljuje (str. se je z vojsko odpravil nad Venetarija. str.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.V. v srbohrvashchini. IV. kralja Venetarija (zapisano po Jordanisu) ali Vidimira (zapisano po Amianu Marcelinu). ki so jim Vzhodni Goti priznali nadoblast po samomoru stoletnega kralja Hermanarika (leta 375). mednarodnega bizantoloshkega kongresa v Atenah (14. latinskih.

Tyras). ne v Kolhidi ob izlivu reke Phasis. Abnikon in Mastaton v Transkavkaziji. Slednji zavracha reko Fazis (Phasis) kot reko Eraks ter pravi. Codex Berolinensis XII saec. aere (Codex Ambrosianus XI saec.). che ne kar ob Dnepru.2010 10:15:42] .si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. saj je bila tedaj etnichna sestava prebivalstva juzhne Sarmatije taka. cesarju Valensu. da so mesta Teodoziopol. Zato je logichno sklepati.n..htm[16. Codex Valentiennensis IX saec. to potrjuje tudi proshnja dela zahodnih Gotov (pod vodstvom Alavivusa) in vzhodnih Gotov (pod vodstvom Alatheusa in Saphraxa). Codex Laurenttianus XI saec.Veneti in Anti .11. marvech v Armeniji ob izlivu reke Aras (antichno Araxes). Ostrogotsko sredishche se je verjetno nahajalo blizu. polovici 4. medtem ko so Huni in Alani pritiskali nanje z vzhoda. da se je kralj Venetarij z vojsko umikal proti Dnestru. (povzeto po N. kar je bilo zahodno od Dnestra (Danaster.). Vendar je to po mnenju Zhupanicha nesmiselno. umikajochih se pred Huni proti dolnji Donavi. Codex Ottobonianus X saec.). ni bilo vech njihovo ozemlje. da ne tam ne http://www. To govori v prid iskanju Eraka na zahodu Ponta in ne v Kavkaziji.. da jim dovoli naselitev na tleh rimske drzhave. potem ko so prestopili Don na pohodu proti zahodu.sht. Tezhava nastane ob tem. erae (Codex Heidelbergensis VIII saec. da so Vzhodni Gotje zhiveli na zahodu do Dnestra. ko naj bi Praslovani she zhiveli v praskupnosti onkraj Karpatov. Eraks (Konstantin Prorfirogenet: De administrando imperio).. ker je povezan z usodo Antov! Po ustaljenem gledanju je to bil chas. Zhupanichu) Zgodovinarje zanima ta dogodek zato.. st.Lucijan Vuga Torishche bojev med Huni in Goti v 2. Codex Palatinus IX saec. O imenu reke Erak je vech razlichic: erac (Codex Ambrosianus XI saec. in vse.revijasrp.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

kje drugje v Evropi ni reke z imenom Erak, razen che se ne skriva v nekem drugem antichnem imenu, kakrshno je npr. naselje Eracton v evropski Sarmatiji, saj kazhe, da pomeni »mesto na reki Erak«. V antichni ilirski toponomastiki obstajajo podobne ali sorodne izpeljave geografskih in etnoloshkih imen na t-, katerega nastavek ima brez predhodnega samoglasnika znachaj derivativnega elementa. Iz Ptolomeja poznamo na Krku naselje Kourikon, sam otok se je imenoval Kourikta, prebivalci pa Currictae (Plinij) ipd. Prav Ptolomej je nashteval v evropski Sarmatiji nad reko Dnester (Tyras) proti Dakiji naslednje naselbine Carrodunum, Maetonium, Clepidava, Vibantavarium, pri tem je ochitno, da so razen dakijskega Clepidava imena ostalih mest keltska, in Eractum, ki naj bi lezhal na drugem bregu reke nasproti Tiraspola. In che je Erakton bil na Dnestru, je bilo ime reke Erak. Seveda niso vsi tega mnenja. V Transkavkaziji je reka Aras (antichno Arakses), Armenci ji rechejo Erachs (Erasx), toda ta ne pride v poshtev iz drugih razlogov. Na koncu se pokazhe nenavadna reshitev: stepski hudornishki vodotok Tiligul (antichni Aksiakes), ki ga poleti skoraj ni, od jeseni do pomladi naraste v sposhtljivo reko, saj Ptolomejev zemljevid evropske Sarmatije ne nakazuje Eraktona na Dnestru, marvech vzhodneje. In tudi omemba, da so se Ostrogoti po bitki umaknili na zahod proti Dnestru, kazhe, da je morala biti usodna reka vzhodneje, torej Tiligul (Aksiakes), in kazhe, da tako v imenu Aksiakes kakor v Erac tichi pomen »voda, reka«. Koren za Erac je *ar, ki podaljshan s priponami –b (Ar-bia v Italiji, Arpasos v Kariji), -k, -g (Or-gas pritok Mendra v Mali Aziji), -d (I-ar-danos v Lidiji), -n (Ar-na, Ar-ne v Likiji, Arnus v Etruriji), -t daje razna rechna imena tudi v Galiji, Helvetiji, Noriku, Panoniji, Armeniji: Ar-axes »Ar-fluvius«, Ara dva pritoka Rena (Aar, Ahr); Arabo(n) Raba v Panoniji, Arar v Galiji (danes Saone) pritok Rodana, Are-lape naselje in reka v Noriku (reka Erlaf v Avstriji), Ar, Ar-ar, Arel (reka Jerelь v juzhni Rusiji, nastalo iz predskitshchine). Verjetno je koren reke Erak soroden z avarsko besedo er (ör) »reka« (op-L.V.: toda lahko bi tudi dodali, da med erak in reka ni velike razlike!). Zhupanich sklene, da lahko trdi, da je Erak tekla v evropski Sarmatiji na prostoru med Dneprom in Dnestrom; tod so Huni premagali Vzhodne Gote 376, s tem je prenehalo njihovo gospostvo nad juzhno Rusijo. Z dokajshnjo verjetnostjo se sme rechi, da se ime reke Erak skriva v imenu naselja Eractum (Erakton), danes Ananev na gornjem toku reke Tiligul (med Dnestrom in Bugom), ki je lezhalo na vzhodni strani Dnestra, vsekakor ne dalech od njegovega toka. Ker smo zgoraj omenili, da so po Jordanesu in Prokopiju Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper, torej prav tam, kjer naj bi se odlochilno spopadli Huni in Ostrogoti, slednji so se po porazu umaknili, nastaja vprashanje, ali so ti Anti-Slovani pretezhno ostali tam na svoji zemlji, saj je en del shel na zahod z Goti, med njimi tudi Hrvati... Ker so Goti prishli nad Chrno morje iz severne Nemchije oz. juzhne Skandinavije, so verjetno tvorili med Anti le vrhnjo, vodilno plast, in ko jim je zachela trda presti, so pobrali shila in kopita ter shli naprej krizhem krazhem po Evropi. Iz tega je
dopustno sklepati, da so bili neka vrsta dobro oborozhene in organizirane elite, ki se je vsiljevala ali podjarmljala druga ljudstva, ali pa je morda shlo le za nekakshno delitev dela in so oni opravljali le vojashko sluzhbo, iz katere je vse bolj izvirala tudi moch in prevlada. Zato tudi niso imeli nikjer obstanka, ampak so se glede na razmerja mochi ali potrebe po vojashki sili selili skupaj z druzhinami. Goti sodijo verjetno v eno tistih relativno majhnih etnichnih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

skupin, ki so dajale v svojem chasu pechat in celo ime bolj shtevilnim podrejenim, podjarmljenim ali (ob)vladanim ljudstvom s stalnim bivalishchem, ki so se ukvarjala s poljedelstvom, rudarjenjem, obrtjo ipd., h katerim verjetno lahko prishtevamo tudi Kelte ali po Mariu Alineiju Ilire itd. Kot je za Indijo she danes znan kastni sistem, tako naj bi menda imeli Indoevropejci delitev druzhbe na duhovnishtvo, vojake in svobodnjake, ki so se ukvarjali s pridobitnimi dejavnostmi, poleg pa so bili she brezpravni suzhnji. In prav vojashke kaste so morda postale nekakshno avtonomno “ljudstvo”, ki je ponujalo ali vsiljevalo svoje storitve naokoli. Ne nazadnje zgodovina govori o spremembah, ki so nastale v dolochenem obdobju bronaste dobe, s pojavom organiziranega nasilja in s tem povezane obrambe, utrjevanja naselij itd. Poljedelska ljudstva so morda celo namerno sprejemala nadvlado vojashkih kast, elit, to jim je zagotavljalo obrambo, varnost...

Verjetno so bili tudi Hrvati predvsem taka “vojashka kasta”, in cheprav smo o njih zhe spregovorili, velja she kaj dodati. * Izvor imena in etnosa Hrvatov predstavlja she vedno velik izziv za zgodovinarje. Danashnji pogledi se niso kaj bistveno spremenili od tistih, ki ji je razgrnil zhe omenjeni dr. Niko Zhupanich v predavanju na 3. kongresu Mednarodnega antropoloshkega inshtituta v Amsterdamu dne 23. septembra 1927 in objavil pod naslovom Prvi nosilci etnichnih imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant (Etnolog, II, 1928. str. 74-79). Zachenja pa takole: »Kje in kdaj so postali Slovani, kje je lezhala slovanska pradomovina? Vsekakor do danes ni dokazan avtohtonizem Slovanov na ozemlju med Vislo in Dneprom ter severnim lokom Karpatov. Pach pa se lahko trdi na osnovi prvih pisanih porochil o Slovanih, da so oni pred svojim razhodom na zahod, jug in vzhod zhiveli na omenjenem terenu, za katerega se ne ve za gotovo, che je bil domovina Praslovanov, pach pa nepobitno domovina Protoslovanov.« Tu moramo postati pozorni ob definiciji: Praslovani so bili pred Protoslovani! Ker Karel Oshtir uporablja termin Predslovani, ki pa pri njem pomeni razvojno stopnjo, ki jo je nakazal v shemi (Predslovansko *sebьrъ »zadrugar, Etnolog, IV, 1930-31, str. 28): staroevropshchina (neindoevropshchina) > predilirotrashchina > trashchina, baltshchina, slovanshchina, iz slovanshchine > rushchina, juzhnoslovanshchina itd., iz juzhnoslovanshchine > srbshchinahrvashchina. Oshtirjeva vkljuchitev “slovanshchine” pred “juzhnoslovanshchino” in kasnejsho “srbshchino-hrvashchino” bi smiselno pomenila da je mislil na “praslovanshchino”, dasi nam izrecno ne navede polozhaja “predslovanshchine”, ki bi bila po tej njegovi shemi vsebovana v predilirotrashchini. Moram rechi, da mi to ni povsem jasno, ali pach, v tem smislu, da je predilirotrashchina skupna osnova za ilirshchino, trashchino in (pra)slovanshchino... Zhupanich pa ima Praslovane za prednike Protoslovanov... Che nadaljujemo z Zhupanichem, ta poudarja, da soglasha z L. Niederlejem in drugimi odlichnimi zastopniki slovanske paleoetnologije, da so Srbi, Hrvati in Chehi po krvi in jeziku del Slovanov, ki so v davnini, she pred nasho ero, stanovali v protoslovanski (podchrtal L.V., ker je ta navedba potrditev, da Zhupanich uporablja Protoslovane za sicer ustaljene Praslovane) domovini med Vislo in srednjim Dneprom. Zhe Protoslovani so se razlikovali neposredno pred
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

svojo razselitvijo na tri skupine : zahodno na Visli, vzhodno ob Dnepru in juzhno, ki je lezhala pod obema, oslanjajoch se na severni lok Karpatov. Predniki danashnjih balkanskih Slovanov so se nahajali v juzhni in Chehi v severozahodni skupini, kamor sodijo she danes. Niederle opazha v zachetku nashe ere prve znake shiritve Slovanov, v 3. in 4. st. je sledila migracija v velikem obsegu, a v dobi od 5. do 7. st. so zavzeli slovanski narodi svoja nova selishcha, dalech od prvotnega sredishcha Protoslovanov. Pri preseljevanju slovanskih narodov na sploshno ni opaziti perturbacij, ker sedanji slovanski svet, razprostrt na ogromnem prostoru med Jadranom in Tihim oceanom, predstavlja organsko razshirjeno domovino Protoslovanov. Na prvotnem prostoru so ostali Poljaki in del Rusov, medtem ko je ostanek zahodne skupine prekorachil Vislo ter zavzel vzhodno Germanijo do reke Saale in srednjega Mena (op. L.V.: verjetno je Zhupanich mislil Main). Juzhno krilo je preshlo Karpate, zavzelo Dakijo, Panonijo, Norik in Balkanski polotok. V novem okolju in pod novimi vplivi iz sosedstva so se razvili iz juzhne grupe Protoslovanov: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Ta Zhupanicheva slika je izredno shematichna in s povrshnimi izrazi, npr. “vplivi iz okolja”; je s tem mislil, da so Protoslovani prishli v prazen prostor, okoli katerega je bilo nekaj drugega, ali da so se prishleki stapljali z (maloshtevilnimi ?!) staroselci? Zgodovinar Jordanes, ki je zhivel sredi 6. st. in je bil po rodu iranski Alan, sicer pa pisar na gotskem dvoru, pripoveduje o Slovanih (Venetharum natio), da so bili razdeljeni na shtevilna plemena, vendar so se v glavnem delili na dve skupini: Slovane in Ante. Prvi so zhiveli na ozemlju od Visle do mochvirja pri Oseku (lacus Mursianus), na vzhodu do Dnestra in do mesta (civitas) Novietunensis v delti Donave. Med Dneprom in Dnestrom so stanovali Anti, ki so se obchasno spopadali s Slovani. Paleoetnologa C. Zeuss in W. Tomaschek menita, da so Srbi in Hrvati predstavljali v etnoloshkem pogledu dve antski plemeni, ki sta okoli leta 600 zasedli Ilirik, drugi pa sodijo, da so bili Anti predniki danashnjih Rusov ali pa vsaj Malorusov. Zhupanich odlochno trdi, da prvobitni nosilci imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant po svojem izvoru sploh niso bili Slovani, ampak so prishli mednje z vzhoda, iz azijske Sarmatije. V slovanski mnozhici so ti osvajalci izgubili pretezhni del svoje etnichne in jezikovne prvobitnosti, so pa dali tem Slovanom zachetke plemenske in drzhavne organizacije. Osnovo za takshno sklepanje dajejo zgodovinski viri, ki postavljajo v zachetku nashega shtetja Srbe, Hrvate, Chehe in Ante na ozemlje vzhodno od Azovskega morja, dalech od vzhodne meje slovanske pradomovine. She proti koncu prvega tisochletja so segali vzhodni Slovani na jugovzhodu samo do levih pritokov Dnepra, Psiola in Sosne, tako da so bili she stotine kilometrov oddaljeni od Dona, a she dlje od Kubana. Prvo omembo Srbov na vzhodu Azovskega morja, med plemeni okoli kimerijskega Bosporja, najdemo pri C. Pliniju S. (Nat. hist. VI, 19) v 1. st.; verjetno so zhiveli ob srednjem toku Kubana. Njihovi vzhodni sosedje so bili Zinchi, Zigi, ki jih imajo za prednike Cherkezov. Temu v prid naj bi govorila tudi etimologija imena Srb, ki se dá najlazhje razlozhi iz jezika Lezgijcev, slovanske besede izhodishche v alarodskih jezikih, ki jih imenuje tudi predindoevropske, staroevropske, megalitske, toda Zhupanich vkljuchuje med Alarode tudi ljudstva vzhodno od Azovskega morja, to pa je zhe v Aziji!). Ime Srbi je po Zhupanichu najverjetneje sestavljeno iz
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

kavkashkih domachinov, ki niso Indoevropejci niti Semiti ne Mongoli, ampak sodijo v alarodsko skupino (op. L.V.: tu opozarjam na Oshtirjeve raziskave, v katerih ishche za mnoge

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

korena *sur (sar, ser, sir, sor) »chlovek« in pluralnega sufiksa -bi; ser-bi »ljudje, narod«. Ime Hrvat naj bi se prvich omenjalo vdolbeno v kamen v nekdanji grshki koloniji, v mestu Tanais, danes Azov, ob izlivu Dona v Azovsko morje (Maeotis): ΧΟΡΟΥΑΘΟΣ, ΧΟΡΟΑΘΟΣ (to sta osebni ali rodbinski imeni) v 2. in 3. st. na ozemlju azijske Sarmatije, kar kazhe, da so morali zhiveti nekje v blizhini Srbov, morda med dolnjim Kubanom in najzahodnejshim delom Kavkaza. Tam so po prichevanju zgodovinopiscev (Helanikos) v sosedstvu s Cherkezi zhiveli Harimati, kar se lahko po alarodskih glasoslovnih pravilih izgovarja kot Harivati, od koder slovanski Horьvate. Pach pa za ime Chech antichni pisci niso sporochili tako jasnega izhodishcha, menda zato ne, ker so kot Grki tezhko povzemali negrshka imena, pa tudi kasnejshi razvoj imena je v teku tisochletij pustil posledice. Verjetno se prvotno ime skriva v nazivu Cisi, Cissi, prvich omenjenem v 1. st. pri Pomponiju Meli (Cronographia I, 13) spet na vzhodni strani Azovskega morja (Maeotis) v sosedstvu Antov, Amazonk, Ahajcev in Cherkezov (Cercetae). Kazhe, da so Kise in Ante vezali dolocheni blizhnji odnosi, ker jih P. Mela opisuje kot en narod: Cissi-anti. Nekaj kasneje tudi Plinij omenja Kise kot sosede Antov, Georgov in Amazonk na kaspijski strani Ciskavkazije (cis = tostran). Druge razlichice istega imena dobimo v Plinijevih kodeksih (Nat. hist. VI, 19): Szici ali Cizi (Cizici, Zizici, Zici, Cizimeni) ali kot sestavine etnichnega imena Sedo-chezi. Na Tabuli Peutingeriani (verjetno iz 2. st., dopolnjevana med 4. in 6. st; o tem nekaj vech v moji knjigi Jantarska pot) je vpisan narod Chisoe med Psaccani, ob jezeru Lacus Salinarum, in plemenom Nardani (Vardani). Nekateri (Tomaschek) menijo, da so vse te oblike razlichice istega imena za cherkeske Cise (Chisci, Chezi, Cizi), stanujoche v danashnji Kabardiji na Kavkazu. Seveda je she nekaj drugachnih domnev, bolj ali manj lociranih na obmochje Kavkaza. Ime srednjeevropskih Chehov v porechju Labe (antichno Cichu) je prvich zabelezheno leta 805 v Annales Tiliani, zatem pa okoli polovice 10. st. v legendi sv. Vaclava (Chesi, v Chechachъ, knjaz chesьki). Glede etimologije se Zhupanich pridruzhuje mnenju, da stara narodna imena izhajajo iz pojma »ljudje«, in bi se zato dalo ime Chech razlozhiti iz alarodske kavkashchine chih »homme, Mann«, ki je morda v sorodu s kabardinsko-cherkesko c’ychu »chlovek«. Po mnenju Oshtirja (K predslovanski etnologiji Zakarpatja, Etnolog, I, str. 11-12) bi ime Chech verjetno izhajalo iz alarodskega korena *keks »juvenis«, analogno predlitavsko kekshe »meretrix« in pelazgijsko kassa »mladenka > blodnica«. Na Shtajerskem je znan cheh »dechek«. Za Ante so mislili, da so se pojavili v zgodovini shele v drugi polovici 4. st., in sicer v bojih z gotskima kraljema Hermanarikom in Vinitarjem, slednji jih je neposredno po prihodu Hunov (376) po hudih spopadih obvladal. Prav na Vinitarjev ukaz so usmrtili Boza, voditelja Antov, skupaj s sinovi in sedemdesetimi antskimi prvaki. Toda Ante omenjata she pred tem Pomponius Mela in Plinij mlajshi, da zhive na Kavkazu. Kasneje, med 4. in 6. st. so stanovali med Dneprom in Dnestrom skupno s Slovani, ki so si jih podvrgli, a so se po tem kot maloshtevilna gospodujocha kasta etnichno asimilirali. Prvotni Anti pa zhive she danes kot Andi, Aenti, Andalal ob zgornjem toku reke Koisu na vzhodnem Kavkazu ter govorijo lezgijsko narechje. Ime Anti se dá razlozhiti iz cherkeshchine and »narod«, kar je sorodno s hetitsko antuhsh »chlovek«. Zhupanich meni, da dejstva govore v prid tezi, da so Srbi, Hrvati, Chehi in Anti v zgodovini prvich nastopili na podrochju Kavkaza kot neslovanski narodi, a so bili poslovanjeni v evropski Sarmatiji ali shele v porechju gornje Odre in Labe. Pred tem so se ta ljudstva odselila iz Kavkazije v domovino Protoslovanov, kjer so iz raznih delov slovanskih mnozhic ustvarila prve
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

pri chemer naj bi Tomaschek ne razlikoval prvobitnih od poslovanjenih Hrvatov in Srbov. po Helanikosu z Lezbosa pa so zhiveli nad Cherkezi. zato so imeli dovolj svobodnega chasa za politichne in organizacijske dejavnosti. ki je chrpal iz Palaifatosa in Helanikosa.pr. Zhupanich se tudi v drugih razpravah ukvarja s to temo. vojashkih skupinah ali kastah. Ker pa je tak nachin zhivljenja postal vabljiv. ki so imeli za seboj maloshtevilno skupino ljudi (rechemo: ljudstva. po katerih jih she danes razpoznavamo. Zgodovinski mehanizem tega pojava sloni na predpostavki.pr. orodja.. hrana in obrtnishki predmeti. v resnici pa so le maloshtevilne elite prevzele oblast in dale ime na novo organiziranim poljedelcem. ki so kontinuirano zhiveli na svoji zemlji zhe stoletja ali tisochletja. Harimati so bili potemtakem na obmochju dolnjega Kubana ali v predelu med poslednjim odrastkom Kavkaza na severozahodu in dolnjim Kubanom. in so si podredili druga ljudstva in narode. da v geografskem leksikonu Ethnika omenja narod Harimati ob Chrnem morju. nam je v nekem periplu (zemljevid plovbe) zapustil tudi opise mnogih chrnomorskih in azovskih morskih obrezhij in tamkajshnjih ljudstev v 6.n. Tako so nastale navidezne »migracije. Logograf Skylax iz Kariande v maloazijski Kariji na obali Egejskega morja. zato so se poljedelska ljudstva namnozhila. st. Te izkushnje so poljedelce (tako jih pogojno oznachimo) vzpodbudile. v azijski Sarmatiji. kasneje pa v celoti) bil oproshchen ostalih (zlasti poljskih) del.2010 10:15:42] . katerih osnovna dejavnost je bila poljedelstvo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Pauly-Wissowa: Real-Enzyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft I. da so zacheli organizirati obrambo. oborozhen in je (v zachetku vsaj delno. po drugi strani pa prav poljedelstvo terja vech delovnih rok. to pa je postopoma pripeljalo do stalno oborozhenega sloja. 1894). njihovi sosedje so utegnili biti Srbi. dala tem skupinam svoja imena in so pri tem svoj gospodujochi polozhaj poplachala z izgubo svoje prvobitne etnichne individualnosti. okraski itd. so si posamezni segmenti poiskali nova ljudstva. ki je bil zhe spricho svojega polozhaja privilegiran. ki je schasoma povsem obvladovala druzhbeno zhivljenje. tj.11. Torej se nam tudi s tem Zhupanichevim izvajanjem potrjuje domneva o maloshtevilnih elitah.n. razmahu poljedelstva. st. jih postavlja v Pont ob Chrnem morju. zhivinoreja in obrt. Ker se je s tem pri poljedelskih ljudstvih kopichilo bogastvo. kakor so bili sosedje kasneje v Polabju: Bela Srbija in Bela Hrvatska in http://www. st. omenja med drugimi ljudstvi obmorske Cherkeze. I. ki niso osvojile novih poljedelskih in proizvodnih tehnologij.Lucijan Vuga politichne organizacije. a v okviru enega ljudstva tezhko uresnichljiv za razrashchajochi se elitni sloj. selitve ljudstev«. ki sta se pod pritiskom Avarov in Bolgarov preselili v 6.htm[16. povechevala proizvodnja hrane. ki so potrebovala (ali pa tudi ne in so se jim kar vsilili) vojashko zashchito. oba iz prve polovice 4. cesarji itd. in 5.sht. v Ilirik.. narodi). ki so se selile k shtevilnejshim ljudstvom.sht..Veneti in Anti . kar bi se ujemalo z domnevno pradomovino Hrvatov na Kavkazu.. je to vzbujalo skomine pri drugih skupinah ljudi. da se je po neolitski revoluciji. 2338. st. kasneje je k temu prispeval tudi razvoj metalurgije. 1926/1927) spominja na Shtefana Bizantinca. tako nas v Harimati – Studija k problemu prvobitnih Hrvatov (Etnolog.. Shtefan Bizantinec. Viljem Tomaschek naravnost trdi (Antai. Kasneje se pojavljajo drzhave na chelu s kralji. tj.revijasrp. in obenem s tem to po eni strani omogocha prezhivetje vechjega shtevila ljudi. postali so elita. to jih je verjetno napeljalo k napadanju in ropanju. ki je zhivel in pisal v zachetku 7. med drugim je tik pred perzijsko-skitsko vojno po narochilu kralja Darija vohunsko objadral Arabijo in del Indije. Stutgart. da so Hrvati in Srbi antski plemeni.

ali zachetek X.Veneti in Anti . sega dalech nazaj. st. to pa nam reshi uganko. da je ochitno treba te enachiti s Hrvati. ki sodijo v alarodsko skupino. pri chemer je treba streti she en oreh: ali je mogoch prehod iz Harimatov v Harivate. za kar je mogoche najti veliko primerov (s tem smo se veliko ukvarjali pri navajanju iz Oshtirjevih razprav).. da dobimo Harimatai : Haribatai > slovansko Hrъvatъ. V 14. Uporaba izraza Crvena Hrvatska – Croatia Rubea. Zhupanich razvija v omenjeni razpravi Harimati.11. da so zhe zdavnaj orientalski narodi na ta nachin oznachevali strani neba: vzhod – modro zahod – belo jug – rdeche sever – chrno sredina – vijolichasto. 355-376) s predavanja na IV. Niko Zhupanich nam to razlaga v chlanku Znachenje barvnog atributa u imenu “crvena Hrvatska” (Etnolog. a tudi semitski. Ker se tu omenja pridevnik “beli” ob oznaki naroda.htm[16. Pelazgih. v chas hrvashke narodne skupshchine na Duvanjskem polju. Povzeto iz: Niko Zhupanich Harimati: Iz peripla Scylaxa http://www. st.Lucijan Vuga dandanashnji na Balkanu so drug ob drugem. kar naj bi ustrezalo prej omenjenim barvnim oznakam.. je zaznati menjave b/p<>m<>w. str. st.2010 10:15:42] . 1936. omenja beneshki letopisec Andrea Dondolo: Dalmacija – celokupno primorje.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. X-XI. 1937. Toda od kod te oznake? Zhupanich razvije dokaze. kjer so na osnovi starih virov ali izrochila delili Hrvashko na “Belo” (Croatia Alba) in “Rdecho” (Croatia Rubea). v Letopisu popa Dukljanina iz zadnje chetrtine XII.revijasrp. kazhe nekaj rechi o tem. kongresu slovanskih geografov in etnografov v Sofiji. 18. kaj naj bi to pomenilo. Hrvatska – gorsko ozemlje. mongolski ne pridejo v poshtev. Pri predarijskih prebivalcih Balkana. najmanj v IX. Pri tem je mogoche izhajati zgolj iz neindoevropskih jezikov. 8.

vsebinsko pa ne povsem enak povzetek v slovenshchini. [Angleshko besedilo (tudi v nadaljevanju prevod L. s pripono. (7) Pri pohodu Hrvatov na jug so bili soudelezheni tudi Germani.Lucijan Vuga Slovenski znanstvenik Rajko Nahtigal je v razpravi Doneski k zgodovini vprashanja o imenu Hrvat (Etnolog. beloruske.z rastocho intonacijo.revijasrp. to dokazuje sozhitje Kosezov z njimi. katerih ostanki so she danes v Luzhici na Saksonskem. drugachno kakor slovanski pridevnishki -at. (2) Ime Hrvat je v drugih slovanskih jezikih prevzeto zelo razlichno. (5) Konchnica -at. 26-35). II.) pa. (8) Po razselitvi po razlichnih slovanskih ozemljih se je samostojno sprejelo ime. Srbi. aprila 1927. Po Porfirogenetu naj bi danashnji balkanski Srbi izhajali iz severozahodne slovanske jezikovne skupine. (3) Ne obstaja enotna praslovanska oblika.(nedokazano *Hruv. Domovina Belih Hrvatov pa je po Porfirogenetovih besedah lezhala severno od Madzharske in vzhodno od dezhele Frankov.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.2010 10:15:42] . v angleshkem izvirniku. 1937-39.za ljudstvo iz Zakarpatja nujno sili k enakim iranskim in ilirskim imenom: Karpat.. st. da bi primerjal in razchlenjeval oba teksta. a severozahodno od Bavarcev. ki so zhiveli v dezheli Bojki v sosedstvu Bele Hrvatske in Francije (Nemchije). Tudi zachetni H.ni razlozhljiv iz slovanskih jezikov. 14. v kateri je izrazil dvom o verodostojnosti Porfirogenetovega porochila o prihodu Hrvatov in Srbov na jug. se bom v nadaljevanju drzhal slovenske razlichice. ki je natis njegovega predavanja na 2. str. ter etnoloshki in socioloshki moment v izvestju Konstantina Porfirogeneta o prihodu Srbov in Hrvatov (Etnolog.in *Hrov.in *Hurv-). da Porfirogent porocha o prihodu Srbov in Hrvatov v Ilirik.11.. 1928. (6) Iz germanskih in sorodnih jezikov ime ni prevzeto. Bolgari). Zemljepisni razpored kazhe na polabske Srbe. kakor tudi koren Hrv. ki se dokaj razlikuje od vzhodne (ruske. genetiv Hrvata. X-XI. mednarodnem kongresu bizantologov v Beogradu. saj bi na tak nachin etnoloshko razdvojili Bolgare (Trakija) od Slovencev http://www. v slovenshchini beremo. pri chemer se je opiral na jezikoslovne argumente.] Ker pa ni moj namen. a ima tudi skoraj enako dolg. Porfirogenet navaja v svojem slovitem delu De administrando imperio za balkanske Srbe njihove prednike Bele Srbe. Sarmat ipd.je znak tuje besede. str. ukrajinske) in juzhnoslovanske (Slovenci. ni znano v slovanskih jezikih. (4) V starih tujih virih je podlaga *Horv. Npr. da bizantinski cesar Konstantin VII. * Ker je v zvezi s slovanskim naseljevanjem Balkana pomembna Zhupanicheva razprava The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbchishte in the VIIth century and the Ethnological and Sociological Moment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats – Naselitev Srbov v makedonskem mestu Srbchishtu v VII. kakor ga je dolocheni oddelek Hrvatov prinesel s seboj ter ga je zagospodovano slovansko ljudstvo dojelo. ki izkljuchuje naglas na koncu.htm[16. Hrvati. (9) Hrvati so bili narodnostno meshani.V.Veneti in Anti . V bistvu Zhupanich polemizira z Vatroslavom Jagichem oziroma oporeka njegovim izvajanjem v vech kot trideset let prej objavljeni razpravi Ein Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprahen (1895). 383-413) postavil naslednje ugotovitve: (1) Ime Hrvat.

Bolgari so se na samem zachetku naselili na majhnem otoku Pevke v donavski delti in pozneje v utrjenem taborishchu Abobi blizu Shumena. Potemtakem je bilo Srbchishte le bolj ali manj utrjeno taborishche.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Neretvi priblizhno tako kakor v Luzhici na Sashkem v vzhodni Nemchiji. Zhupanich prav v tem vidi dokaz. kjer v poglavjih 29-36 pishe o dalmatinskih Hrvatih. ki je Bizancu pomagal v bojih proti Obrom. kakor nekateri fantazirajo. Jozhe Rus se prav tako sklicuje na Porfirogenetovo delo De administrando imperio (Etnolog. Drini. ko so se vrnili iz juzhne Ogrske v Skandinavijo. da che je bilo res mogoche spraviti vse prispele Srbe na tako omejen prostor. Zhupanich mu odgovarja. da so prishli iz http://www. chetudi maloshtevilni (20. Jagich se sprashuje. k druzhbeni in politichni organizaciji pa so pomembno prispevali.Veneti in Anti . Toda Srbi so si onkraj Donave pri Beogradu premislili. podredili Slovane v Trakiji.htm[16. In prav o teh kasnejshih nosilcih imen Hrvati in Srbi Porfirogenet pripoveduje. sklene Jagich. Srbi niso ostali dolgo v Grchiji. * Navedimo she eno drugachno gledanje na izvor Hrvatov. saj jeziki tvorijo homogeno skupino dialektov. v Pieriji. ki so si. saj za velike mnozhice ljudi cesar Heraklej prav gotovo ni bil zainteresiran.11.2010 10:15:42] . kakor chleni verige.000). ampak se se vrnili na sever v staro domovino. K temu Porfirogenet dodaja. ker je to mesto tudi kasneje v srednjem veku obstajalo kot trdnjava ob srednjem toku Bistrice (Haliakmona). str. kakor so to storili Heruli sto let prej. Ker pa so bili maloshtevilni. To govori v prid tezi. 31-45) iz 10. ker so se asimilirali skoraj brez sledu. kjer naj bi se naselili Srbi in Hrvati. ki je merilo vsega 23 km2. morda bi jih nashteli nekaj deset tisoch. Podoben primer je v porochilu Porfirogeneta naselitev turshkih Bolgarov. ki so bili tam zhe vsaj od 6. Bosni. in jim niso mogli vtisniti pechata polabskih Slovanov. da so prishli iz Bele Hrvatkse in Bele Srbije. da so iz Polabja doseljeni Srbi predstavljali le relativno majhen vojashko organiziran zbor.. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so po zmagi zavzeli Ilirik kot gospodujochi vrhnji sloj ter ustanovili drzhavno organizacijo pod svojimi imeni. potem so pach morali biti maloshtevilni. A le v etnoloshkem in jezikovnem smislu. kjer so ostali nekaj chasa. Che pa bi prishli za chasa bizantinskega cesarja Heraklija (610-641) Hrvati in Srbi iz porechja Labe v Ilirik. ki lezhi severno od Olimpa. in to tem prej. v nobenem primeru jih ni bilo na stotisoche ali celo na milijone. V-VI. Jagich je v svoji razpravi. po Zhupanichevem mnenju.. da je prav ta cesarjeva navedba dokaz tochnosti. le ne med Labo in Salo. da je cesar Heraklej odkazal Srbom po njihovem prihodu na jug obmochje (distrikt) “ta Serblia” (Srbchishche.).revijasrp. sijajno utemeljil in dokazal jezikovno enotnost juzhnih Slovanov med Chrnim morjem in Socho. tj. in utemeljuje s tem. 1933. st. iz Polabja in porechja gornje Odre. se obrnili in zavzeli Ilirik. kako bi mogel cel narod najti prostor za prebivanje in zhivljenje na tako majhnem prostoru. v slovanskem prevodu Zonarasa iz 14. zakaj od Alp do Chrnega morja ni jezikovne prekinitve tam. morda le samega mesteca Srbchishta? To naj bi dodatno spodbijalo resnichnost Porfirogenetovih navedb.000 – 25. od koder so obvladovali obsezhno ozemlje in ustvarili drzhavo.Lucijan Vuga (Norik). Ker pa ni tako. v kateri posamezni govori in narechja prehajajo organsko drug v drugega. st. she zdalech niso mogli asimilirati zhe tam mnozhichno naseljenih juzhnih Slovanov. torej v krogu s premerom kakshnih 5. je treba Porfirogenetove trditve imeti za izmishljijo in iskati izvor Srbov povsod drugod. kjer so she danes. st.5 km. potem bi danes govorili ob Moravi.

v blizhini Frankov pa tudi zakarpatskih Pechenegov.. Poleg tega se sklicuje na Niederleja (str. nastanjeni okoli chashchene gore Sobotke (718 m) in reke Sleze [op. marvech je le v srbshchini.Veneti in Anti . posebej pa je s shtudijo Veneti in Anti (Etnolog. 38): ». kasneje blodechih po shirjavah Evrope vse tja do Chrnega morja. in to so Jordanesovi Venedi. Breslau]. iz Skandinavije so z Goti vred prishli tudi predniki nashih Hrvatov in zasedli dotlej venedske dezhele..V.. narodoslovni vidik) pomembnim problemom njihovega izvora. jugozahodno od Vratislave [op. germanski Silingi. ohranjeno je poslovanjeno ime Slask.2010 10:15:42] .« Mislim. razen obrobno in obchasno. Po Rusovem preprichanju je najstarejasha zgodovina hrvashkega imena nesporno germanska.revijasrp. che nekateri shtejejo kajkavce na prostoru od Alp do sredine bivshe Jugoslavije med potomce Slovencev in raztegujejo slovensko ozemlje v srednjem veku od Vzhodnih Alp do izliva Donave v Chrno morje (Mayers Lexicon). ki je dokazovala skandinavski izvor Gotov. hrvashchini. ko so spotoma s seboj povlekli tudi del Hrvatov v Dalmacijo in od tam v Italijo. medtem ko omejujejo Hrvate le na severni del Dalmacije in Srbe na juzhno Srbijo (podrobneje gl. s poudarkom.j. par sto let kasneje pa Lehi. da te besede ni v slovenskem besednjaku. V bistvu se nakazuje shema: * Tudi Karel Oshtir se je vprashanju Antov posvetil pri svojem znanstvenem delovanju. Oshtir se je tu zhe lahko oprl na svoja shtevilna predhodna raziskovanja.: keltsko] ime.: Shleza]. povzame svoje gledanje na predslovanski jezikovni substrat.11. mojo knjigo Davnina govori). so ob svojem vstopu v svetovno zgodovino stanovali s svojo sredico v prav blizhnji soseshchini vislanskih Hrvatov = Lehov. nem. kot obichajno v svojih ostalih tekstih. kako to.. v danashnji vzhodni Galiciji in Voliniji.: Wrocław. L. ki je ostalo do danashnjega dne. Prav tako. da so bila podrochja teh jezikov tudi v etnichnem stiku z neindoevropskimi vojashkimi elitami z vzhodne strani Azovskega morja. da je tu Rus pod vplivom tiste shole.. ki temelji na preuchevanju predindoevropskih. saj je razpravo podnaslovil “alarodski w-prefiks”. Silingi so se spojili s Slovani. tj. Slovani. kakor tudi na arabske kroniste v chasu velikomoravskega kneza Svetopolka (870-894) in angleshkega kralja Alfreda Velikega (849-901). 1928) posegel na odnose s skrivnostnimi Veneti. ki jih imenuje “Horiti”..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. II. ki so prinesla svojo druzhbeno organizacijo. dezhele Hrvashke. med njimi tudi »zadruge« in s tem njihovo ime. chesh da so edini narod. V germanskih virih kasneje ta prostor vezhejo na ime “Hrvat”. V nadaljevanju Jozhe Rus she precizira (str. Medtem pa Slovenci nismo prishli pod vpliv teh vzhodnoazovskih ali kavkashkih plemen. pri chemer je sicer izhajal iz jezikoslovnega stalishcha. podedovali tudi njihovo vlashko [op. rushchini (che naj bi bili tam tudi potomci Antov). kar je na slovenskem ozemlju zaznati v imenu »kosez« in posameznih toponimih ter priimkih »Hrvat« z izpeljankami.V. t. onkraj Ogrske. toda ni se mogel in ochitno niti ni hotel izogniti (spomnimo na njegovo delo K predslovanski etnologiji Zakarpatja. ki lezhi onkraj Bavarske.V. na katera opozarja v uvodu in skozi celotno besedilo. L. morda tichi odgovor prav v tem. kjer je izrecno poudarjen etnoloshki.Lucijan Vuga Ko smo se zgoraj pri Oshtirjevem raziskovanju besede sebьrъ »zadrugar« vprashali. ki ga poznajo zgodovinarji na tem shirokem prostoru. 34). L.htm[16. V tistem chasu so imenovani tudi Vislani. staroevropskih jezikov.« K temu dodaja she: ». Zato nas ne sme chuditi. da to pochne zaradi http://www.

She manj so Slovani Boudinoi. hrushka«.»jantar« (primerjaj kimrijsko gwefr ipd. ti kljub slovanskemu * nyrú »ăüçň.htm[16. Obshirno razpravlja o vsem tem Niederle v Slovanske starozhitnosti I/1.Lucijan Vuga boljshega razumevanja izvajanj razmerja med Veneti in Anti. http://www. Indnamesto Venet. predindoevropske Paleoevropejce. izkushen. Veridoi = *Venidoi. k ts<>zd.»jantar« je reducirano iz baltskega > staroegipchanskega sacal »Bernstein« itd. Venethi. 47).Veneti in Anti . v juzhni Rusiji pa Skiti. Sumerci). Winida ter *Weneđ > anglosaksonsko Winedas. K temu izvajanju Oshtirjevbi opombi: (1) Neuroi niso Slovani. Ouenedai. veshch« < * khar[a]ts se ponavlja s kh<>g (kakor predslovansko chrusha<>grusha »Birne. Markianos II 38-40: Venedi.revijasrp.< * wewar. ocharljivec«. ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Likijci. o vsem tem Karel Oshtir v Danuvius-AsamusNaissus. ki neposredno ali posredno omenjajo Venete(1): (a) Herodot III 115. neki smrekov sad« (str. ob Baltskem morju Balti in zahodno od obeh – vendar locheni z ozkim iliro-trashkim pasom – Germani. (b) centralno-indogermanske Trachane. ki vkljuchujejo Etrusko-Rete. Kavkazijci. Skymnos v. Tacit Germ.najbrzh pod vplivom Indov=Indijcev v Aziji. charovnik. da misli prav to. ker spada * neur<>nur z u<o k predskitskemu anor in dalje z r<>’ k predgrshkemu * noos > nous in k predskitskemu * ana(r) v Anaharsis »skitsko Philosoph«. Ptolomej Georg III 5. Karijci. Liguro-Ibere (>Baske) in Pelazge. (e) Semkaj sodi morebiti tudi slovanski *Vet in *went v rushchini Vjatichi ob Oki = Vaniti po Niederleju v Slovanskih starozhitnostih. (c) razvidno. staronordijsko Vindr in *Wenađ > angloskasonsko Weonodland. da so ftheirotrageousi.11.) + idar = predgalsko * idax n »Fluss. in Eridanos je keltsko ime za jantarjevo reko: Er. (b) Kornelij Nepos (Pomp. Skylax c. za to govori naslednje: (a) jantarjeva lezhishcha ob Visli. okno«. Ouen(e)dikos kolpos.188. Nato preide na pregled antichnih virov. 355. (b) omenil le Trachane. Hesiod Fragm. Elamiti.2010 10:15:42] .si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki ostane v zachetku besede in za naglashenim vokalom. in katerih * budh je soroden s predgrshkim * b[u]dh > ftheir »eine Fichtenfrucht. sicer pa je iz tch. stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z jadranskimi ter Eridanos z reko Pad. Manuel 31. Pri tem navajanju je Karel Oshtir pod tch. Veneti. Mitanijci. 46. Venadi. posebno pri izlivu. kjer je govor o ‘Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke Eridanos=Visla(2) (op. O shirjenju baltskega jantarja na jug kazhe primerjati med drugim ligursko langurium »Bernstein« in predbaltsko * langa(r) »Bernstein > okno« > litavsko langas »Fenster. v drugih delih govori o IliroTrachanih. in njenih pritokih.je pa verjetneje iliro-trashkega porekla. Po njegovem mneju naj bi bile stvari take: V srednji Evropi razlochujemo naslednje jezikovne plasti: (a) Iliro-Venete. Tabula Peutingeriana. reka«. charmer. (c) na to iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. katerega * hars »peritus. (2) Eridanos = Visla. Germanskega izvora je finsko *Venädä > Venäjä »Rusija«. Visla < * Wiksl (s ks>s proti ksh>kx>ch) = novovisokonemshko Weichel je iz * Wiskl metatetizirano (ohranjeno morebiti v latinskem Visculus) in -skl. Plinij II 170) porocha o Indih ob “Severnem morju”. Menjavanje t<>th <>d (>đ) v zgoraj navedenih oblikah je morda germanskega izvora – v germanshchini prehaja t v th ali t v d. predslovansko chodogú: predgrshko gandos o polla eidos kai panourgos v predslovanskem gorazdú. to je jantarjeva reka. o katerih porocha Herodot.: o zagonetkah z reko Eridonos glej mojo knjigo Jantarska pot). 6 in naprej.< galsko * webar. L. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. (d) Iz germanskih virov *Wenetd > gotsko Venetharius Winitharius = starovisokonemshko Winidheri. Lidijci. Mela III 5. 45. (c) Plinij IV 97.V. od koder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-Enetoi v zgornji Italiji tudi Enedi v Iliriji. in td v đ .19. Predhetiti.

Lucijan Vuga V nadaljevanju se Karel Oshtir loti starih virov za Ante: Antes.): (a) med Germani in Slovani S tem svojim zakljuchkom v opombi je Oshtir jasno pokazal.sht. leta 476 so ob zgornjem toku Visle okoli Krakova. ki se pojavi v juzhni Rusiji tekom 3. velikan«.Veneti in Anti ..V. zahodno od Labe. predgalsko Deudoriks ipd. 3) Opomba 3: Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov.. ki naj bi ostal. ki so se slavizirali (str. ko so se ob Karpatih pomikali proti jugu. medtem ko so zgoraj omenjeni Veneti predslovanski in predgermanski (=ilirotrashki) avtohtoni Zakarpatja in vzhodne Nemchije. da so Anti zhiveli veliko jugovzhodneje. ter izgine v zachetku 7. leta 600 pa so zhe zavzeli dobrshen del Italije. da je za njim komaj kaj ostalo v jeziku. velikan«. toda za to ima Oshtir razlago. od tam so shli v Panonijo.iz *Daudl ali Deudl. da so Germani trchili na Slovane.. tako poslovanili. izvajati iz –aib. st. slovanskem poreklu Antov nihche ne dvomi. *Wen¶t »Venet«. Ni izkljucheno. che je slovanski ot<[w]ant »Ant« shele slovanski refleks prvotnega *Wan¶t. da je povzel nekaj nedokazanega! Zato je zanimivo. ne pa da je bilo vse to zhe prej germansko. (c) ko so trchili Germani po absorbciji Iliro-Trakov v vzhodni Nemchiji ob Slovane. tam nekje nad Chrnim morjem. ker bi z dokonchno oznako Venetov kot Praslovanov dregnil v pangermanski osir. so ohranili ednino *ant v zahodnogermanskem pomenu »Riese. n. posebej she. mnozhinski formant –aib pa so spremenili v starovisokonemshko –eiba »Gau.2010 10:15:42] .. ki je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud »natio« (prim. (b) Niederle postavlja zibelko antske drzhave v Volynj. st. Velt-ebi.. Svoje mnenje opiram zhe kar na Oshtirjevo pripombo (3). pa so se Veneti ohranili v omenjenem ozkem pasu. Osebno mislim. Anti. 48). Kako? Zakaj? Seveda lahko zachnemo shpekulirati in najdemo poljubno mnogo razlag. Traki itd. che naj vse uskladimo z zgodovino megalitskih kultur z Iliri. ohranjeno v anglosaksonskem ent in v novovisokonemshkem narechnem enz »Riese«. 34. Antai. Anthaib (3) je slovanska drzhava. Antae. od koder http://www. (op. st.11. To Oshtirjevo razlago se mi zdi potrebno takoj komentirati. Poleg tega velja. che je zahodnogermansko *ant »Riese. torej v osrchje zakarpatske pradomovine Slovanov. katerih ime so Germani po germanizaciji (oziroma slavizaciji) teh ostankov razshirili na Slovane. kar je veliko prepozno za chasovne razpone v formuli: Predindoevropejci (=megalitska ljudstva) = Predslovani>Praslovani>Slovani. njihovo ime je preneseno na slovanske doseljence (podchrtal L. Torej so bili pod Karpati nekaj chasa v 5. In podobno z germanske strani. da jih potemtakem tam prej ni bilo in da so oni osvajali tamkajshnja ozemlja. Medtem ko so Slovani iliro-trashki substrat v Zakarpatju vse do ozkega pasu. v spodnjem toku reke Veser v Severnomorskem primorju okoli Bremna. da je Antes najstarejshi sploshnoslovanski naziv za Slovane (podchrtal L. saj so Langobardi bili she leta 117. Ko so Germani zadeli ob Visli po absorbciji Venetov na Slovane *[W]antaib. so jih spoznali pod imenom *Ant. 35). da je tu Oshtir obstal.). Zaradi tega je treba -ebformant v predslovanskem Dudl-ebi (Dudl. O se je ohranil pas avtohtonih Venetov.pri tem se nam ni ohranil simpleks (nezlozhena beseda) in tudi germanski izvor ni dokazan. ki zajema veliko daljshe chasovne razpone tisoch in vech let.htm[16. da so Germani prodirali proti vzhodu.V.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. izposojeno iz slovanskega *ot »Ant«. Oshtirjeva povzemanje po Niederleju. okrozhje« . kazhe na zgodovinopisno smer.).revijasrp.. (b) *Vet v Vjatichi odrazha morebiti predslovanski *Venet : Ven¶t>Vent. od koder so jih 568 potisnili Avari (Obri) v severno Italijo.n. za to govori: (a) delitev Slovanov v dve glavni plemeni: Sclaveni in Antes po Jordanesu (Get.sht. kako Oshtir potem nadaljuje.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

potem teorija o Indo-germanih. Po Oshtirju, ki se opira na lingvistichne analize, je ime Veneti paleoevropskega izvora, ni pa izkljucheno, meni, da w- v Veneti:Anti izvira iz prefiksa (= t.j. besedotvorno obrazilo, predpona), vendar je spricho uporabe korena *ant edinole za Slovane prehod went: want>slovansko *[w]ant vseeno verjetnejshi (str. 49). Che pa predpostavimo drugo mozhnost, da gre za indoevropsko izhodishche, se mora zaradi neslovanskega izvora korena *wa/en(a/e)t uposhtevati predvsem iliro-trashko mozhnost. Razmerje med germanskim *wenedt ali *wenadt in slovanskim *vent>vet, *[w]ant<*want spominja sicer na latinsko anat: starovisokonemshko enit<aneđ napram litavskemu antis, slovansko oty (indoevropska praoblika *anet, a¶nt), vendar je slovansko *went:*[w]ant izvajati iz iliro-trashkega *wen¶t, *wan¶t (> baltoslovansko *went, *want) oziroma iz *went, *want z ilirotrashko redukcijo e/a vokala v ¶, oziroma v ¶> – . Oshtir nadaljuje, da se deblo *wenet, *wenat baltijskih in zakarpatskih Venetov (pochrtal L.V.; torej so bili Veneti tudi v Zakarpatju!) ponavlja v gornjeitalijanskem Enetoi, Ouenetoi, dardansko Enetoi, galsko (Armorica) Veneti, lacus Venetus v Alpah; spricho paflagonskih v Iliadi, II 852, omenjenih Enetoi je keltski izvor tega korena izkljuchen (podchrtal L.V.). Semkaj stavijo tudi ilirsko Enedi, kjer kazhe izhajati iz grshkega *[w]enedoi, dasiravno bi se dalo *enet, *enat poleg *wenet, *wenat razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindoevropskega w-prefiksa. Oshtir opozarja na svoje stalishche, da je bila predindoevropska staroevropshchina v sorodu s hamitshchino v severni Afriki ter s starimi prednjeazijskimi jeziki. Medtem ko je w-prefiks v staroevropshchini ohranjen zgolj v petrefaktih, najdemo v nekaterih hamitskih in prednjeazijskih jezikih ta prefiks she v zhivi rabi! Prav bo, da vsaj nakazhemo hamitske jezike, te danes govore Hamiti, ljudstva severne in vzhodne Afrike; sorodni so semitskim ljudstvom (Arabcem idr.); glavni predstavniki so Berberi, Kabili, Tuaregi, Rifanci, Nubijci, Gala, Somalci, Danakilci, Guanchi (na Kanarskih otokih) itd.; hamitsko-semitskega izvora so Egipchani in Kopti, torej so to zhe davno znana ljudstva. Prav tako so zelo starega izvora Semiti, skupina ljudstev, ki zhivijo v dezhelah Blizhnjega in Srednjega Vzhoda, v severni in severovzhodni Afriki. V antiki so bili znani Akadijci (Asirci in Babilonci), Aramejci (Sirijci idr.) in Kananiti (Zhidje, Fenichani s Kartazhani, Moabiti, Amoriti idr.); danes so to Arabci, Zhidje in del Etiopcev (Amharci idr.) in jih je okoli 110 milijonov. Semiti so do dandanashnjega mochno prevladali nad Hamiti. Oshtir prav na primeru w-prefiksa najde sorodnosti tako z berberskimi dialekti kakor s staro egipchanshchino. Seveda pa se osredotocha na staroevropske jezike, kamor sodi tudi baskovshchina, in navaja primere tudi s slovanshchino: ezko, baskovsko, slovansko voskъ, litavsko vashkas < *washk (str. 53); bizi, »zhivljenje«, < *witswi, bitswi: etrushchansko zivas »lebend?«, shvalce »vixit« (str. 57) ipd. Glede drugih povezav, ki jih Oshtir uporablja v svojih razchlembah, so nekatere prav vznemirljive, tako npr. za Apenine: vapьno (> sekundarno vapiti) slovansko »Kalk; apno) < *wapenn, ligursko Penninus > Poeninus mons; etrushchansko Appenninus (< A-p-)mons, pen-th-na »Stein, kamen«, latinsko Penates »Götter des Herdfeuers; bozhanstvo ognjishcha« (che iz *pen »Stein > Herd«). K *pen »Herdstein > Herd« tudi penestes kakor ognjь:ognjishtь »mancipium; lastninska pravica«, etrushchansko > latinsko atrium
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

»* Herdraum > Mittelraum des altitalisches Hauses« (hadra id est petra [r <> -] > etrushchansko etera z a<>e (str. 58); Velesъ, predslovansko, »Seelengott; bog dushe« < *weleps : etrushchansko *laps > las > starolatinsko lases »Geister; duh, prikazen« (etrushchansko lupu »mortuus«); preko s<>ss latinsko lessus »Totenklage; mrtvashka tozhba« (str. 59); velьb(l)odъ, predslovansko, »camelus« < *wulbland + velь »magnus (v- je nabrzh slovanski v pred ъ!) (str. 59); netopir, [x]netopyrjь, predslovansko, lat. saurix »eine Eulenart; vrsta sove«; za xne- »Haut; kozha« = litavsko shikshno; za *tpr <> *(t)sh(w)r prim. z baskovskim sabur »souris; mish« (str. 60); ьstъba, predslovansko (germansko *stub »Stube; izba, soba«), likijsko *istu, bazi > isbazi gr. soros; coffin; krsta«, lat. vestibulum < *westub (str. 60); vidla, predslovansko, »Gabel; vile, vilice« < *widh[u]l : etrushch. *dhulsk ¶n > lat. thu[l]sc ¶na > fuscina »Dreizack; trizob«; etrushch. *dhun »3, tri« > thun, thu; *sk¶n < sken, s(a)cena »Haue des Pontifex; motika, rovnica (vrhovnega) svechenika (str. 61); *wingar : *ingar »rot; rdech« > bask. chingar »etincelle, braise, charbon; iskra, zherjavica, oglje,«, injar, inhar : gorri »rot; rdech«, gar »Flamme; gorech, plamen« (str. 61); *vigъnjь, predslovansko »Schmied(e) < *wigubnj : kelt. *gobann »Schmied; kovach, kdor dela pri vignju, z ognjem« (str. 61); virajь, predslovansko, »Paradies« < *wiraju (che ne iransko po Vasmerju iz *vь Ir) : rajь (str. 61); Visla, predslovansko (s ks>s proti ksh>kx) = germansko *Wixsl < *wiksl (ks<>sk), lat. Visculus < wiskl (:iksl > slovansko Isla »pritok Visle«) : predbaltsko > egipchansko sacal »jantar« (s<>st), predslovansko stьklo »*jantar« > steklo; *wist[k]l > german. *Wistlo »Weichsel = lat. Vistula (str. 6162); vitegъ, predslovansko, »eques; vitez, konjenik, jezdec« < *w-i-tem-g: -tem- preko (t<>d) v etrushch. damnos (ippos), predslovansko *demtel »Pferdekraut; konjska zel« > detel »Klee; detelja« (str. 62); tele, predslovansko, lat. vitulus »Kalb« < *w-i-tel (str. 62); vivьlga, predslovansko, »Oriolus galbula, vuga, kobilar« < *w-i-wilig : i-vьlga : vьlga > vuga (str. 62); vьrtъ, predslovansko, »hortus« (: vьr[to]tъpъ ali vьr[to]tъbъ »hortus, spelunca; vrt, nasad, zelenjava, jama, votlina« : etrushch. tupi = karijsko taba “petra” ?) < *wirt, iliro-trashko *irt < hortus (str. 63); *ebdzhur > ezvъ, predslovansko, »Dachs; jazbec«, *webdzhul, baltoslovansko abdzh[u]r (abtsh[u]r?), prusko wobsrus, litavsko obshrus. Vobesca ibersko »Wald bei Bilbilis« < *w-o-besh : romansko a-bs-us »unbebaut; neobdelan« : bask. baso »foret; gozd« (str. 62); Vogesos > Vosegos, Vosagus, Vasagus, galsko »Vogesen, Vosges« < *woges, o<>e ter ks<>s(s), ligursko Vesulus pinifer : *gesust > irsko gius »Kiefer, g<>k; bor«, germansko *kezn > *kena »Kien; smolnica, derenica, sovoj (gl. Janezhich – JAN)«, juzhnoslovansko narechno ma-cesnъ (ke>ce !)(str. 63); nedъro, predslovansko, »kolpos; zaliv, prsi, nedra, vagina«, *vъn nedъra > vъn edъra !, grshko nedus »ventre; trebuh«, *w-e-ntl, etrushchansko netshvis »haruspex; vedezhevalec iz drobovja zhivali«; * netsu r spada s ts<>t/d k slovanskemu nedъro (str. 65); setь(nъ), predslovansko, »extremus; skrajen«, preko s<>r baskovsko *rutin>uruti, *urrut[i]n>hurrun, z u<>i pa *urritn>urrin »loin; dalech, redko« (str. 66) prim. od-soten; voskъ, predslovansko, litavsko vashkas < *washk »Wachs«, [shk<>ksh] germansko *waxsa < *wapshk, latinsko apis »Biene; chebela«, *waban, *wabon (str. 66);
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

vapa, predslovansko, »stagnum, mlaka, luzha ipd.« < *wap : zahodnogermansko narechno ap(p) v rechnih imenih (str. 66); *wen¶ter, baltoslovansko, »Art Netz; vrsta mrezhe« (>slovansko veterь, litavsko ventaris) < *w-e-n ¶ter: nat > germansko *nat, not »Netz, mrezha«, prusko noatis »Nessel; kopriva« lat. nassa »Fischreuse; ribishka vrsha, sak« (str. 67); *wepr, baltoslovansko, »Eber; merjasec« (>letishko vepris, slovansko veprь) < *wepr (e<>a) : lat. aper, starovisokonemshko ebur, grshko kapros (str. 67); *vi[k]snja [ks<s] > vishnja [ks<>sk], predslovansko, *wiksaxn/l »Weichselkirsche; vishnja« (starovisokonemshko wihsela, severnonovonemshko wessel, romansko *viscj > ital. visciola itd. (str. 68); konjь, predslovansko, *wikpo »Pferd; konj« (> grshko ippos, ikkos) < *w-i-kp : keltsko *kapp > sirijsko capall, kimrijsko ceffyl, (pp<>b) galsko Caballos, grshko kaballes, latinsko caballus slovansko kobyla, latinsko cabon, *kabn > slovansko konjь (str. 69); vixla > vila, predslovansko, <wish(ax)l, (kakor zhi[x]la : litavsko ginsla) spada z i<>o k baltskemu *woshu n (n/l<>- ) »junge Frau« > litavsko *wuoshwje > uoshve »Mutter der Frau«, keltsko narechno *gwox[w]iđ > kimrijsko gwaudd, starokornvalsko guhit, bretonsko gouhez, latinsko voxor, [v]uxor »die rechtmässige Frau, zakonska zhena« < *waxksh; ksh- »nympha, junge Frau« iz *kaxs »jung, mlad«, v etrushchini husrnana »juvenilis; mladosten«, hushiur »mlad«, grshko nannos »majhen, palchek«. Iz *wish(ax )l »nympha« z numfe>numfutsa = nevesta>nevestъka »Wiesel; podlasica«, tudi germansko *wisulon »podlasica«, *awis(e)l > aielouros, ailouros »chat, chatte; machka«. K semaziologiji (=semantika, pomenoslovje) morebiti tudi slovanska lasića »Wiesel; nevestica=podlasica) : etrushchansko lasa »*Jungfrau>dienende Gottheit; *devica > sluzhabnica bozhanstva« (str. 70); itd. Vse, kar je oznacheno kot predslovansko, predgermansko itd., je treba obravnavati kot skupno osnovo, ki naj bi po Oshtirjevem mnenju preshla iz predindoevropskih jezikov v indoevropske. Oshtir na temelju svoje podrobne pripravljalne razchlembe zgledov sklene, da se sme primerjati *wenat, *wenet : *an¶t »Venet > Slovan« z alarodskim *ant(h) »chlovek« (v predgrshchini anthropos, predhetitshchini antuhsh) (str. 70), vendar je slovanski *ant v Antis in iz tega anglosaksonski ent, novovisokonemshki narechni enz »Riese; velikan«, najbrzh shele slovanska analogichna stavchnofonetichna tvorba iz *want < *wan¶t (kakor vosa > osa, vosъ > osъ itd.) in * wan¶t se lochi od *wenat, *wenet : * wan¶t > slovansko *went le po a<>e. Zato tudi ne sodi venetski *wen v Veneti k *wen(n) v retski Venostes, Vennonetes »Alpenvölker; alpsko ljudstvo«, ker se ta *wen(n) ne dá odcepiti od retskega *enn v Ainos , Aenus, Enos, In »reka Inn«, in dalje od predromanskega, galskega venna »Schleuse, Mühlgraben; zatvornica, mlinski jarek«. Oshtir se je v tem svojem temeljitem jezkoslovnem traktatu seveda oslanjal na lingvistichne zakonitosti, toda treba je takoj dodati, da so drugi slovechi jezikoslovci, med katerimi je npr. Devoto (kot lahko preberemo tudi v tej knjigi), v 3. tisochletju pr.n.sht. postavili Venete v Panonijo, od koder naj bi se kasneje preselili v severno Italijo po kopnem in v srednjo Italijo chez morje. To njegovo nelagodje je zachutiti v nadaljevanju (str.71), ko pravi, da nekateri sicer vezhejo Venet
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

z indoevropskim *wen > starovisokonemshko wini »prijatelj« itd., in tudi Avesta pozna vathva »Schar, Herde; krdelo, trop, chreda«, kar bi prishlo v poshtev ob morebitnem indoevropskem izvoru korena *wen/o/¶t : *won¶t (> slovansko *want > *[w]ant). Vendar je zaradi predindoevropskega porekla venetskega jezika (podchrtal L.V.), na katerega se je ulegla centralnoindoevropska plast, *wen(e/a)t, *wen¶t > baltoslovansko*went <> *wan¶t > *want > slovansko *[w]ant najbrzh sorodno s pribaltskimi Oueltai, ki jih omenja Ptolomej III 5, 10 in katerih ime tichi tudi v imenih zahodnoslovanskih ljudstev Velti, Veleti, Veletabi (< slovansko *Veltebi; komaj da < *Veltove), Velatabi itd. > visokonemshko Wilzi (z<t). To ime prikljuchujejo k predbaltoslovanskemu *wa/el ¶t > *wa/elt »Riese; velika« v starocerkvenislovanshchini vlatъ, rusko veletъ, volotъ, poljsko wielot in je po pomenu identichno s predbaltoslovanskim *wen¶t > *went »gros; veli« v slovanskem komparativu vetjь »vechji«; k -en- iz -en¶- primerjaj rastochi naglas v srbshchinihrvashchini veće, već, slovensko vech, letonsko Venjta »Velikaja« = litavsko Venjta (str. 71). Podchrtal sem “predindoevropsko poreklo venetskega jezika” zato, ker je Oshtir o tem preprichan; pa je res tako? Da in ne! Po teoriji kontinuitete bi morali biti Veneti prisotni na teh prostorih zhe tisochletja pred n.sht., torej vsaj v neolitiku, che ne zhe prej. In prav po teoriji kontinuitete je treba njegovo t.i. “predindoevropsko Evropo” zavrechi in jo nadomestiti s kontinuirano naseljenimi ljudstvi, to pa so med drugimi, kot pravi Mario Alinei, tudi Slovani in Slovenci na sedanjih ozemljih in tudi v Vzhodnih Alpah. Oshtir nadaljuje, da je pri tej razlagi imen Venet : Ant in Velt podana ne le etimologija (predslovansko *vel(t) »gros; velik«, *vent), ampak tudi prehod e<>a v Venet : Ant kakor v wielot : vlatъ, in kochno mozhnost izvajanja narodnih imen Venetov: *We/ane/a/¶t <> *We/al¶t. Nekateri k temu dodajajo she Azh-vinchei (Buga, Rocz. slaw. VI 27) (str. 71). Oshtir meni, da na podlagi njegovih raziskovanj ni izkljucheno, ker se pojavlja osnova *waxl tudi v baskovshchini *wal > al (primerja Enetoi poleg Veneti) »pouvoir; moch, oblast«, da gre za staroevropski, predindoevropski izvor korena, saj poleg tega najdemo na podlagi staroevropskega prednjeazijskega w<>h (<> f <ph), k temu likijsko uhe <> uwe, wata <> hata, etrushchansko Ve[r]sta <> *Horsia > Horchia »Göttin des Herdfeuers; boginja ognjishcha« (etrushch. verse »ogenj«), she baskovsko *hant > handi »velik« iz *phant preko *fant, chemur odgovarja s prehodi f > b > w predbaltoslovansko *waxn(ax)t »velik« (str. 72). Oshtir pa postavlja she drznejsho predpostavko, kar seveda spet opira na jezikoslovne analize, da pred n v staroevropshchini prehaja asimilatorichno p>m, npr. cybindis > kumindis, torej poleg *pa xnt »velik« tudi *maxnt, ohranjeno v etrushchini mantisa »additamentum; dodatek, dostavek«, predkeltsko *mant > irsko meit »velik«, zato ni neprichakovano poleg omenjenega predbaltoslovanskega * waxn(ax)t »magnus, Venetus« tudi *maxn(ax)t , torej *Men ¶t > *Ment »Venet«, ohranjen morebiti v baltskem estuariju (morska plitvina, laguna, mlaka, zatok) Mentonomon nomine (Plinij 37, 35) (str. 72). Oshtir zakljuchi (str. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel¶t >welt> zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb- za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi, to je oblika, ki je npr. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib- in se pojavlja tudi v sicilijansko-trashkem -ib- – tako *we/ame/¶t v Veneti-Antes <> *wel¶t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen¶t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«,
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

2010 10:15:42] . So kakshna znamenja megalitske kulture tudi pri nas? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU http://www.Veneti in Anti .si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.Lucijan Vuga *we/al ¶t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«. Bate. vendar bomo v nadaljevanju videli. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. je vsekakor prav. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. str. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. da je Karel Oshtir oznachil v svojih lingvistichnih raziskavah predindoevropske jezike kot megalitske jezike. ki so nam pustili imena kakor Benetke. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu. 291) * Che spomnimo.11. Baske verjetno she direktno.« (BEZ I. str. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti=Anti. med temi naj bi bila tudi etrushchina in venetshchina.htm[16.revijasrp. tudi uposhtevajoch zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. slovenskem ozemlju. da se ozremo na tisti chas megalitov tudi po nashem ozhjem.« (BEZ I.

000 in 35. Ni manjkalo tudi nekaj sto primerkov drobnega orodja iz starejshe kamene dobe. zraven pa so nabrali she nekaj sto kosti izumrlih zhivali. Ker so natanchno mikroskopsko pregledali izvrtine. Divje babe I sodijo v ta chas in so tudi najzanimivejshi del tega kompleksa. kjer so ga lovci pokonchali in pojedli. da so arheologi med izkopavanji visoko nad dolino reke Idrijce nashli nenavadno obdelano votlo kost z luknjicami. In ne nazadnje je slikarstvo zachetek pismenstva.000 in 40. da je bila prav genska nekompatibilnost kriva. ostanke vech kot dvajsetih ognjishch ter na kupe zhivalskih kosti in zob. Ker se leseni deli praviloma niso ohranili. Prav odkritje pishchalke rabi nekaterim kot dodaten dokaz o njegovi vishji kulturi od domnevane. Kosti so nalashch prelomljene. saj je bil mozek za takratne ljudi ne le poslastica. verjetno v konkurenchnih odnosih. Poleg kamnitega orodja mu je prishla prav tudi kost.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje.revijasrp. gre za »risanje«. toda z manjsho brado. zato obdobje poimenujejo aurignacien. sta obe vrsti zhiveli kar dolgo druga ob drugi. poshevnim in nizkim chelom ter z mochno shtrlechimi ochesnimi loki in s krepko razvitimi deli obraza okrog cheljusti. Kdo pa so bili neandertalci? To je izumrla vrsta predhodnikov sedanjega chloveka v ledeni dobi. kjer so odkopali lobanje in okostja. anatomsko povsem sodoben chlovek. saj se je prvo neverbalno obchevanje zachelo s slikami. hranil se je v prvi vrsti z zhivalskim mesom in s plodovi. Redki menijo. ampak tudi zaradi dojemanja gledalcev. kako naj bi potekalo. ker pa so ga prvich identificirali v dolini Neandertal pri Düsseldorfu v zahodni Nemchiji. kar ohranja dvom. kot zhe recheno. ali so luknjice na kosti posledica namernega vrtanja ali le odtis zob kakshne zhivali. in prav to je tisto. vendar vechina odlochno zatrjuje. Vech polemik je bilo. vsaj glede lova in nabiralnishtva) je nastopil Homo sapiens sapiens. iz chesar je bilo mogoche dolochiti ne le takratno zhivalstvo. ki se je pozimi zatekal v jame.2010 10:16:45] . to so ostri. pretezhno jamskega medveda. srednji in vzhodni Evropi. kar naj bi spominjalo na pastirsko pishchalko in s tem najstarejsho pishchal na svetu. Prve najobsezhnejshe in poglobljene raziskave tega obdobja so opravili na najdishchih v francoskem Aurignacu. Po rasti je bil majhen. natanchneje 1995. da le niso povsem izginili in da je nekaj njihovih genov tudi v danashnjem chloveku. Tudi che je prihajalo do spolnih stikov ali celo do morebitnih otrok. od tod vodi razvoj k bolj abstraktni uporabi znakov za zloge ali glasove. razen delov kopij. oddelka Znanstveno-raziskovalnega sredishcha Slovenske akademije znanosti in umetnosti.000. seveda si tudi o razvoju pisave niso vsi edini.000 let in jo pripisujejo po vsej verjetnosti neandertalcu. bolj sklepajo. s podolgovato lobanjo. s katerimi je bilo mogoche natanchnejshe delo.Divje babe Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU Pred leti. slednje je nizhja spodnja meja. ki je zhivela pred 130. kdaj naj bi ta neandertalska chloveshka vrsta izumrla. nozhe. mousterien) pred 115. so postavili domnevo. so po tem kraju poimenovali celotno vrsto. je vprashanje.000 in 30.htm[16. ki razdvaja znanstveni svet. toda kratki in shiroki kremenchevi odkrushki za strgala. V jamskem okolju so nashli tudi ostanke tedanjega rastlinstva. razlichnih velikosti. dve pa le delno. dasi she surovih oblik. V Posochju so v Divjih babah zhiveli v srednjem paleolitiku (starejsha kamena doba. profesor na zagrebshki univerzi. kje vse je uporabljal to gradivo. naj ti ne bi bili plodni. v omejenem obsegu se to tudi danes dogaja med razlichnimi rasami. ki jo obichajno slishimo. Tudi jamske risbe niso vse od sodobnega chloveka. Vechletna izkopavanja so potekala pod vodstvom strokovnjakov Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inshtituta za arheologijo. da je neandertalec vrtal s kolkom enoletnega medvedka. vrtala razlichnih. ki je hkrati najpomembnejshe paleolitsko nahajalishche v celotnem predalpskem loku za obdobje pred 100. Pishchal so preslikali tudi z radiokarbonskim postopkom.000 leti. to je bilo v Evropi in Sloveniji obdobje poznega paleolitika pred 40. Ali je bil neandertalec res manj inteligenten od sodobnega chlovega. zlasti znane so najdbe iz Potochke zijalke. http://www. v severni Afriki in v velikem delu Azije.000 leti. kar je omogochilo obnoviti takratne podnebne razmere ledene dobe.11. ampak tudi najizdatnejsha hrana.000 in 30. V nashi blizhini je leta 1899 Dragutin Gorjanovich-Kramberger. Dognana starost pishchali je 45. Izkopali so jo dva metra pod tlemi zraven enega od ognjishch. a nashli so jih tudi v Divjih babah. ki je rabilo temu prachloveku. toda ne oziraje se na to. kar je videti na konicah kopij. njegovi kremenchevi odkrushki so dolgi in tanki.000 leti. nashel fosilne ostanke desetih neandertalcev v Krapini v Hrvashkem Zagorju v votlini Hushnjakov breg. je vzbudila svetovno senzacijo vest. Sodobni chlovek je izpopolnil izdelavo kamnitega orodja in orozhja. ki so ponazarjale neko sporochilo. marvech tudi nachin prehranjevanja. da ni prishlo do meshanja in je naprednejsha chloveshka vrsta prevladala. V razlichnih plasteh so odkopali veliko kamnitega in koshchenega orodja. tako da o starosti ni velikih dvomov. Za njim (seveda ne gre za ostro lochnico. Sledov neandertalca je veliko v zahodni. ali je to neandertalcheva zapushchina ali pa so bili jamski prebivalci prej eni in potem drugi. in neandertalec je zhe poznal ogenj. od katerih sta dve dobro ohranjeni. a prav slikarstvo je ena najpomembnejshih chlovekovih intelektualnih sposobnosti ne le zaradi nachina izrazhanja avtorjevih misli in obchutij. saj terja dolochene psiholoshke predstavne zmozhnosti. morebiti hijene ali kar jamskega medveda.

000 pr. Chrno morje in Kaspijsko morje sta takrat bili velikanski pleistocenski jezeri. s tem.11. intimnejshe zadeve so zblizhevale dva spola ali morebiti otrochad. da med vrstama le niso bili zgolj napeti in sovrazhni odnosi. ko se je z neolitikom in ugodnejshimi podnebnimi razmerami zachel pravi razvoj sodobnega chloveka. med seboj povezani severno od Kavkaza.sht. povezana z obshirnimi vzhodnimi stepami nad Chrnim morjem in Kaspijskim morjem. Po vsej dolzhini ozemlja nekdanje Jugoslavije. 24 Vidimo. Ochitno je bil pretezhni del priobalnega ozemlja Sredozemlja primeren za zhivljenje. kar je povzrochilo dolochene premike ljudstev. saj ne moremo pripisati primitivnemu chloveku.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. Morda jih je kdaj povezovala nuja za prezhivetje. Povzeto po: Atlas sveta. str. A tudi bolj chloveshke. da je kdaj pa kdaj prevladalo racionalno spoznanje.n. da je prihajalo ne le do sposojanja besed.revijasrp. Glede datacij posameznih obdobij obstajajo med strokovnjaki razlike. nekako med 8. ki ga nekateri pogojno ali http://www. toda domnevati smemo. do ponovne zachasne ohladitve. ki se je zachela pred dvema milijonoma let in konchala pred deset tisoch leti. da je bil povsem brez chustev.2010 10:16:45] . da najnovejsha raziskovanja opozarjajo na verjetnost. da je manj shkode sodelovati. v danashnjem Trzhashkem zalivu pa so rastli iglavci.sht. da je prishlo okoli 3000 pr.. v mlajshem pleistocenu? Pleistocen je geoloshka doba.Divje babe Vsekakor so neandertalci govorili. katerih obseg in posledice pa nam niso povsem jasne. Mladinska knjiga. prav tako tudi v Padski nizhini. da je bilo ob koncu pleistocena pred 25. je povsem logichno sklepati.n.000 in 5. kar je omogochalo tako zhivalim kakor ljudem gibanje po dokaj ugodnem terenu. medtem ko so v notranjosti Evrope vladale tezhje razmere.000 leti kopno do sredine Jadranskega morja in ga je prekrival goz listavcev. ni izkljucheno. in che so dolga tisochletja zhiveli v stiku z danashnjim chlovekom. 1979. srednja kamena doba. pa najsi so bila ta she tako skromna in nerazvita. Ljubljana. Posamezne skupine lovcev so mogoche sklepale zachasna ali daljsha zaveznishtva pri skupnem lovu ali drugih podvigih. zlasti glede mezolitika. tega si ni tezhko predstavljati v tistih trdih ledenodobnih chasih. ko je bilo podnebje skoraj enako danashnjemu. Po Panonski nizhini se je raztezala stepa s puhlico. kakor pa se medsebojno pokonchevati. Kako pa je klimatsko videti Evropa ob zadnji poledenitvi.htm[16. recimo. prav tako vzdolzh Apeninskega polotoka in na pretezhnem delu centralne ter severne Evrope je bila tundra. Temu klimatsko surovemu obdobju je po neolitiku sledil mezolitik. ampak tudi do drugih jezikovnih kontaminacij. Tudi najhujshi sovrazhniki se morajo kdaj pa kdaj pogovarjati.

revijasrp. ki ga je umikanje velike zverjadi proti severu ali celo njeno iztrebljenje zaradi pretiranega lova postavilo pred nove izzive. treba je bilo posechi po manjshi divjadi in pticah.sht. iznajti lov z zankami in pastmi. saj gre le za posamichne najdbe. kar naj bi potrjeval spremenjen nachin pokopa in upepeljevanje. medtem ko je notranjost – Posochje. V neolitiku med 7. In ne nazadnje rastline in njihove plodove. kjer se je mogoche tudi preprichati. Arehologi pravijo. katerih osrednja tema je preseljevanje ljudstev. tisochletja pr. izvirajo iz 5. Za pososhka gradishcha je znachilna prilagojena tehnika obrambnih polozhajev. veliko vechji donos zhita in jechmena ter strochnic (graha. tisochletja pr. Celotno to obdobje pa je she najbolj predmet zholchnih razprav. Zvechine shteje neolitik od 10. sekire.n.11. torej zhe na ravnini. Tudi tej skromni beri naj bi botrovala le nezadostna raziskanost ozemlja.n. dolgotrajno sledenje tropom zhivali in vrachanje na juzhnejsha izhodishcha ali pa postopno selitev z druzhinami vred proti severu.n. kjer je prav tako obilica arheoloshkih tochk. ki dotlej ni bila v navadi: ribe. ko se zachne v srednji bronasti dobi med 1550 in 1300 pr.. tisochletjem pr. Toda neolitska nahajalishcha so osredotochena ob spodnjem toku reke Vipave.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. Nenavadno je. tisochletju pr. na Krasu in v Istri obdobje gradishch. Surovino za to so zhe tedaj chrpali nad Cerknim. da so se she dolgo v srednji vek (tudi v chasu vdorov Turkov) tja zatekali ljudje. boba) je omogochal shranjevanje vishkov hrane. vdori z vzhoda itd.sht. MEGALITI.htm[16. stenami in prepadi sama po sebi zadostno varnost in je bilo potrebno utrjevati le dostopne poti ali kvechjemu eno stran gradishcha. Obdelavo kamna je izpopolnil. kjer je dajala naravna oblikovanost s strmimi pobochji. ko so po dolini divjale vojske. Chloveku se je pridruzhil pes. saj so mogli izbirati take lege.n.sht. podobno je pod Chavnom proti prelazu na Colu. jesti je bilo treba tudi hrano. Izpopolnilo se je loncharstvo. zlasti pod Nanosom. ni povsem jasno. ki je prinesla razvoj poljedelstva in metalurgijo. Drugi pravijo. Zakaj je iz tega obdobja toliko chlovekovih bivalishch v srednjem hribovju. Najstarejshe slovenske najdbe. oznachujejo s pojmom ''neolitska revolucija''. Obakrat je prishlo na dan ne prav dobro obdelano kamnito orodje iz domachega kremena. da je bilo doslej premalo raziskav! In konchno smo na prehodu iz kamene dobe v bronasto dobo. od katerih so nekatere she povsem neraziskane.. mehkuzhce ipd. medtem ko se je obdelava bakra tod razshirila v 3. Benechijo in Furlanijo – mogoche jemati kot razshirjeni prostor tega pojava. kamnito orodje je zglajeno in lepo oblikovano. ki jo imenujejo doba prave revolucije. Toda mesa je bilo vedno manj. ki traja vse do zhelezne dobe 500 pr. toda obenem vse tezhje za chloveka. cheprav celotni neolitik 10.sht. da so bile zhe tudi nizhje gore kopne in je chlovek pach shel za plenom. postajalo je chedalje topleje. ki prichajo.. Postopoma in pochasi so se kopichila spoznanja in izkushnje o zhivinoreji in poljedelstvu. s chimer je vzplamtelo upanje.000 let pr. da so v alpskih dolinah she ostali tisochletni ledeniki (eden takih poslednjih je bil v zatrepu za vasjo Volche pri Tolminu) in se je prej stopil led po strmalih. da bo morda she kaj sledilo.n. kashtelirjev. da je ves ta chas she vedno prevladujoch kamen tudi pri obdelavi kovin. govedo in svinje). Zachela se je doba hitrega kulturnega vzpona chloveshtva. Tudi za ta chas imamo kaj malo pokazati v Posochju.000 let pr. In ne nazadnje je celotno juzhno pobochje Trnovske planote posejano z lokacijami. Ledena doba se je konchala.sht. v Shebreljah in Sovodnjah.n. mezolitik pa potiskajo bolj proti koncu paleolitika. In naposled bakrena in bronasta doba.n. moral je iznajti nove nachine pridobivanja hrane. zato je bilo chloveku tam na voljo znosnejshe okolje.sht.Divje babe sploh ne uposhtevajo. to je znachilno predvsem za Istro in Kras. kjer vodijo poti proti prelazu Razdrto.. koder je tudi kasneje vodila slovita rimska cesta prek Hrushice – Ad Pirum in naprej do Emone. Bronasta doba se je raztegnila do 2. V bronasti dobi so naseljevali predvsem vrhove vzpetin in se obdajali z utrjenimi obzidji.2010 10:16:45] .n. da so se takrat ledeniki zhe toliko otalili. GRADISHCHA – KASHTELIRJI http://www. in 3. saj je bilo treba naloviti vechje shtevilo zhivali.sht. to je jemalo vech chasa in terjalo vechji napor. V spodnjem Posochju so najznachilnejsha gradishcha na Vipavskem. ki pa mu niso mogli dolochiti natanchnejshe starosti. da v nashih krajih za zdaj ni veliko najdb iz tega obdobja! Nekaj so nashli na pobochjih Krna pri planini Kashina ter pod Mrzlim vrhom ob stajah Pretovch.sht. kasneje razshirjeno po vsej Evropi od Chrnega morja do Atlantika. Nekateri menijo. Na drugi strani pa se zachenjajo obronki in sam Kras. se je razmahnilo udomachevanje zhivali (poleg psa she drobnica.

Megaliti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I MEGALITI. 3. kjer so kamnite preklade postavljene chez pokonchne kamnite stebre. Toliko na sploshno.2010 10:17:28] . Med najbolj razvpitimi zahodnoevropskimi prazgodovinskimi zgradbami je Stonehenge. stara arhitektura. v krogu razvrshcheni kamniti bloki. Sestavljen je iz dveh krozhno razvrshchenih lokov iz grobo klesanih kamnitih blokov. vse to je bilo pred odkritjem prekrito z zemljo. grobo obdelani.htm[16. neolitika. vchasih postavljeni drug za drugim. Verjetno je nastal v bronasti dobi in je bil svetishche za chashchenje sonca. menhirji (bretonska beseda). Najvech jih je v Angliji in Franciji. ki izvira verjetno iz mlajshe kamene dobe. ki verjetno predstavljajo simbol sonca. So trojni: 1.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. megalitski spomenik blizu Salisburyja v Angliji. Volarja (sv. verjetno megalitski nagrobni kamni. ki so brzhkone rabile kot liturgichni spomeniki. ogromne obdelane kamnite klade. kromlehi. do nekaj metrov visoki kamniti stebri. Hilarij) Megaliti. posebno v Bretaniji. veliko jih je v Franciji. GRADISHCHA – KASHTELIRJI Megalit (?) ob Nadizhi pri Robichu pod cerkvico sv. dolmeni.11. kaj http://www. 2. grobnice.revijasrp.

Megaliti pa pri nas? V okolici tega megalita (?) (A). da gre za resnichni megalit. da si ga ne bi izbrali za mesto chashchenja in obredov. domachini jo imenujejo "Pelerincheva ali Turjeva jama". medtem ko so srpi domnevno zhensko poljedelsko orodje. je povsem mogoche. od tod vodi steza navzgor po strmem pobochju Mije proti nekaj sto metrov oddaljeni jami. podzemno jamo z neolitskimi najdbami.revijasrp. ki sodi med arheoloshka najdishcha. Da bo stvar she zanimivejsha. to pa praprebivalcev ne bi motilo. da stoji ob reki. Iz razlichnih okolishchin je mogoche sklepati. je bron zaradi svoje menjalne vrednosti predstavljal neke vrste "kapital" ali trgovsko blago. da je morala biti v blizhini tudi predelava. plavutaste sekire so moshko orodje ali bolje orozhje. Hilarij) (B). in che k temu prishetejemo she. ki so od nekdaj predstavljale objekt chashchenja. kopali in nashli bronastodobne predmete. nad levim bregom Nadizhe. izdelava konchnih predmetov.2010 10:17:28] .si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. da so bile prisotne osebe moshkega in zhenskega spola. Ker pa so zraven she klade brona. da je bilo to zgolj obchasno skladishche ali celo obredni prostor. kasneje so spravili na plano she zakladno najdbo. obdani s suho zidanim zidom. je vrsta prazgodovinskih tochk. se uporabljana imena ne ujemajo in jo pogojno imenujmo Turjeva jama) so zhe v 18. sestojecho iz treh skupin predmetov: bronastih srpov. Skratka. da mesto ni bilo nakljuchno izbrano in pripada shirshemu kulturnemu pososhkemu sistemu. ki je tudi oznachena kot prazgodovinsko nahajalishche (E).11. Na lokaciji C (kot smo omenili. medtem ko je na letalskem fotoposnetku ta jama imenovana "Pavlicheva jama" (C). st. Onstran reke Nadizhe je vzpetinica Der. a s tem imenom vchasih imenujejo drugo. na mestu.htm[16. http://www. napeljuje na misel. Ta najdba je primerljiva z onimi iz Machkove jame pri Postojni. nedvomno pa shirshe okolje in pomembna blizhnja prometnica pricha. zahodno od Podbele. namenjeno nekam bolj ali manj dalech. Nad megalitom je prastara cerkvica sv. ki je komajda nekaj deset metrov od reke in stoji na pripravni jasi. nekaj sto metrov nizvodno od megalita. ki je na letalskem fotoposnetku v stenski velikosti (ki je bil leta 2003 razstavljen v gostilni »Kuzma« v Borjani) oznachena z imenom »Turjeva jama« (D). tod okoli so posejana prazgodovinska nahajalishcha. Volarja (sv. le nekaj deset metrov od reke Nadizhe. Vendar te jame domachini skoraj ne poznajo. bronastih klad – surovcev za nadaljnjo predelavo in sekiro s plavutastim rezilom. je kucelj Lup s cerkvico sv. Prav tako bi bilo mozhno. to je tezhko presoditi. dasi je mogoche naravnega izvora. che pa to ne.

ki so bodisi ograjevali plodno zemljo ali predvsem sluzhili za preprechevanje shirjenja pozharov. danes ga zarashcha pretezhno divje goshchavje. ki napaja Kras. poudarjam. Javornik. da je tochna. Zaradi takih vegetacijskih sprememb marsikdo ne opazi pravih megalitskih gradenj. ki so velichastni plod chlovekovega dela. ob spodnjem toku Soche. Bukovje itd. je za okoli 350 km. pravzaprav ceste iz kraja v kraj in v beli svet.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. globachah. Slivje. na zhalost ni ohranjen podatek o nahajalishchu.. tako da lovci opazhajo na Krasu vrachanje jelenov. Kasnejshi osvajalci. Kras je bil od nekdaj. plazijo. na zhalost pa so propadle stenske in stropne poslikave. Na gori Miji so bolj proti vrhu »Ghajdne lehe«. toda pod povrshjem techejo prave reke proti Jadranu. Skratka. Tudi vode je vech. ki se izgubi nekam proti Doberdobu. je blizu Vochjega gradu pri Komnu. da je pod kamnito gmoto pokopano "mesto". so zgolj razshirjali in izboljshevali davne ceste. Gabrovica. Marsikdo se je zhe podal na Kras. Reko v Shkocjanskih jamah ipd.2010 10:17:28] . Dalech zanimivejsha in zgodovinsko pomembnejsha pa so gradishcha. kar je zhe egiptovska piramida. a je she marsikaj drugega. st. kot pravi krajevno ljudsko izrochilo. nam pricha mnozhica imen naselij: Lipa-Lipica. saj je nedalech stran podobna manjsha zgradba. Jamlje (tj. domachini mu pravijo Velika Grizha. ki ni vech tista kamnita brezvodna golichava kot she pred petdesetimi leti.. a ne trdim. st). V zadnjih letih so z vrtanjem prishli do te pitne vode. najdeno v Molidi. Tam je bil najden tudi zlatnik iz rimskega obdobja (o katerem obstajajo verodostojni zapisniki v arhivu dunajske dvorne pisarne). ki jih je lahko braniti.Megaliti Helene (menda iz 16. kar dovoljuje povrshina okoli pol hektarja in avtonomna oskrba z vodo – vodnjak. menda po Ajdih. Kostanjevica. Orehovlje. ki ne le po imenu ampak tudi po izkopaninah datira v chas svetolucijske kulture. Kilometer od Robicha je vas Staro selo. ki je do polovice zaprl dolino med Robichem in Kobaridom. vrtachah in dolinah. Brestje). gradishcha. saj je bila hudo prizadeta zhe ob potresu leta 1976 in ji je grozilo. vdirajo. Tudi samega zidovja. pozhrtvovalni domachini so jo obnovili leta 2001. predvsem pa strma pobochja. Iz takih zidov so nastajali kilometrski hodniki. pa tudi na delno ponikanje reke Vipave nad Mirnom pri Gorici. Jelshane. Vendar je tudi vech zastale vode v lokvah. Da je bila pred stoletij tod narava drugachna. borovih in she manj drugih drevesnih sestavov je sorazmerno malo.htm[16. legenda pripoveduje.revijasrp. Dobravlje. gre za veliko osredotochenje arheoloshko pomembnih tochk. Nasha druzhina hrani na polovici odlomljeno neolitsko kamnito sekiro (dvojnik imajo v Tolminskem muzeju). Cerje. Po pripovedovanju oskrbnika naj bi nekateri starejshi krajani videli nad vhodnimi vrati vklesano letnico 100?. med katerimi so najbolj znana tisochletna gradishcha. ne shele od rimskih chasov naprej(!).000 m3 zlozhenega kamna. spomnimo le na Pivko v Postojnski jami. to je kamnit podor z Matajurja. Pred leti so jo arheologi ochistili drachja in http://www. po moji oceni. da se sesuje. Prav tako imamo ohranjeno bronasto rimsko fibulo. to predstavlja glede na povprechne mere preseka skoraj 200. Toda presenechenja iz davnine nas poleg teh v zgornjem Posochju chakajo tudi bolj na jugu. ki pa je izgubljen. Po Krasu je na desetine kilometrov kamnitih zidov. ker se strma pobochja "lupijo". ki je bil nedvomno naseljen zhe v neolitiku in nato skozi bronasto dobo do danashnjih dni. Eno takih. vse dokazujejo veliko arhaichnost tega prostora.. Ime Lup naj bi po ljudski etimologiji prihajalo od tega. Vsekakor je kraj strateshko primeren za utrjeno postojanko ali naselje. ki je bila najdena v okolici Robicha. Vishje nad Molido je Votla jama. prichajo tudi megalitske zgradbe. Domnevno gre za neraziskano prvotno arheoloshko tochko z vidnimi ostanki vodnjaka (?) in zgradb na ravnici okoli 100x50 m. Da je tako. vendar se ta del kamnitega oboka ni ohranil. ki so se z leti zatesnile z listjem in nastalim humusom. zlasti so se pri tem odlikovali Rimljani. Hrushevje.11. ki so razsejana do Istre. ki so sistematichno gradili prometnice za lazhje obvladovanje in izkorishchanje imperija. ki potrebujejo vode kakor govedo in jo ochitno dobijo. Hrastovlje. sicer ne povrshinskih izvirov. in nachrtujejo z njo oskrbovati tudi slovensko Istro. pomembno krizhishche praevropskih poti. kjer so prav tako raziskovali areheologi zhe v 19.

Gradishche: Mogochno zidovje Velike Grizhe Volchji grad pri Komnu na Krasu – iz 2.2010 10:17:28] .si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. http://www. ki pa je iz dneva v dan spet vse gostejshe.htm[16.11.Megaliti grmichevja. tisochletja pr.n.sht.revijasrp.

da niso uporabljali le znane poti ob vzhodnem robu Vzhodnih Alp. v Grchiji selitev Dorcev proti jugu in Prailiri so prek morja prishli v Italijo.sht. pretresa ves prostor od Kitajske do Srednje Evrope in Grchije vrsta napadov plemen.sht. o kateri se nam je ohranil spomin v mitu o argonavtih. Med leti 1650 in 1550 pr.n. svetishcha?) in ne le obzidje. Ta kulturna skupina se deli v vzhodno skupino v Podonavju in na zahodno v srednji Evropi. Trachani in Dorci. v Grchiji in v Italiji dobila prazen prostor.sht. sledovi trgovske poti pa so tudi najdbe zakopanih skladishch (depojev) ob Murishki dolini in na alpskih sedlih. ki da so potovali iz Chrnega morja po Donavi. medtem ko drugi mislijo. che prishtevamo k njej tudi she prehod do pravega uveljavljanja zheleza. cheprav je bila vechina stavb lesenih. ali so v Mali Aziji.) je Evropa dozhivljala nov pretres. ki jo oznachuje pokopavanje mrlichev pod velikimi gomilami. in med njimi je tudi tisto skladishche. Vsekakor se je v tem chasu uveljavila v prostoru. medtem ko se najdbe v zgornjem Posavju in Podravju navezujejo na razvoj v Panoniji (grobna gomila pod Brinjevo goro nad Zrechami in grobne najdbe v Prichici na Koroshkem ter pri Turnishchu pri Ptuju). nekoliko prilagojena zemljishchu.. da so bili zidovi vech metrov visoki in debeli. toda po funkciji njegovih posameznih odsekov je videti. da so nemirni chasi prizadeli tudi nashe kraje. marvech tudi prek Karavank in Bohinja v dolino Bache in dalje v severno Italijo. da so izumili bojne vozove. ko so se ta ljudstva umikala. medtem ko so v Vzhodne Alpe hodili trgovci iz Italije po baker in sol v rudnike na Salzburshkem. kdo je bil tam pred tem? V zvezi s prej omenjenimi pokopi v gomilah je Maria Gimbutas pred shtiridesetimi leti razvila "teorijo kurganov": da so bila neznana in bojevita ljudstva z vzhoda predniki Indoevropejcev. morda so bile tod tudi zidane zgradbe (stolpi. pri chemer se nam vsiljujejo razmisleki. da se je ta obichaj shiril iz Panonije proti zahodu ter zna biti povezan s prej omenjenimi bojnimi pohodi neznanih vzhodnih ljudstev. nekateri menijo. kako se je izpraznil. kje je so bili okrepljeni vhodi in verjetno notranji namenski prostori. ali so se umikali zhe Trachani. in che se je. Ljubljana.revijasrp. V severne kraje Evrope so hodili po tako imenovani »jantarski cesti« trgovci po jantar in orozhje (mechi iz Skandinavije v Panoniji in na Koroshkem). kdo je prishel na njihovo mesto? Ali so se umikajocha se ljudstva v celoti odselila? In poleg tega. nato pa je sledil val preko srednje in celo zahodne Evrope. Ozemlje danashnje Zgornje in Spodnje Avstrije sodi she v okvir zahodne skupine. Vse kazhe. za kar je pri suhem zidanju potrebna posebna tehnika. ki sega od Tise v srednjem Podonavju pa do danashnje zahodne Francije. ki so najprej potisnila Trachane v Malo Azijo. pa tudi po zlato. Komaj tri stoletja kasneje (med 1250 do 1150 pr. ki jim ne vemo imena. Savi in Ljubljanici navzgor in prishli skozi »jadranska vrata« pri Postojni do Jadrana. da gre za notranji razvoj. Ta Grafenauerjeva razlaga odrazha klasichno stalishche o selitvah narodov. Vsekakor kazhejo shtevilne najdbe skladishch kazhejo. da so bili ti http://www.htm[16.n. Vzrok za te spremembe pokopa ni znan. Iliri in Dorci. njegova tlorisna oblika je sicer nepravilna. pritisk neznanih doseljencev v vzhodno Evropo je izzval selitve zahodnejshih plemen. 1964. ki je bilo pred nekaj leti nakljuchno odkrito na Banjshki planoti in o katerem govorimo posebej. da so vodile prek Vzhodnih Alp v tistem chasu pomembne trgovske poti. I. pa do zadnjih desetletij pred letom 700 (Bogo Grafenauer.2010 10:17:28] . Taka skladishcha na Belshchici nad Javornikom in na Lipanci v Bohinju prichajo.n. GZS.Megaliti Ohranjenega suhozidanega obzidja je za okoli 850 metrov. Glede na kolichino nagrmadenega kamenja je mogoche presoditi. Zgodovina slovenskega naroda. bi pomenilo. kultura. V zvezi z razlagami teh premikov prvich srechamo na Balkanu domneve o obstoju njegovih poznejshih prebivalcev – Ilirov na zahodu in Trachanov na vzhodu. 96-99). Zaradi njih je bila tudi Ljubljanica vazhna prometna zhila. in ker so v drugem valu domnevnih selitev omenjeni na tem prostoru Iliri. Zgodnja kovinska (bronasta) doba je trajala v nashih krajih priblizhno od leta 1700 do 900 pr. svoje nasprotnike so v vojashkem pogledu izdatno prekashali s tem. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Prek danashnje Slovenije je shla trgovska zveza med Italijo in Balkanskim polotokom ter srednjim Podonavjem.11.

2010 10:17:28] . skratka. da so se v starejshi zhelezni dobi pojavila in namnozhila utrjena gradishcha najvechkrat vrh grichev. saj dosega z zunanje strani celih 10 m. Enako revolucionarna novina je strelno orozhje. Toda za to govori tudi dejstvo.Megaliti prinashalci obichaja pokopa v gomilah. popolnejsho oborozhitvijo. zato pa bolj domiselno in chvrsteje zgrajeno. toda ne obdelanega vechjega kamenja.11. nekoliko bolj razumemo Volchji grad. Po vsej verjetnosti je bil povod za nachrtno utrjevanje chloveshkih bivalishch mnogostranski. She doslednejshi so v najnovejshem chasu zastopniki teorije kontinuitete. torej so morali zgraditi zajetne vodnjake. saj drugachne obrambe ni kot obzidje. che ne bi bil vmes she vzpon od morja in spust v dolino Vipave.n. Vishina pa je ponekod prav impozantna. sredica pa je zapolnjena z drobirjem. medtem ko je ono v Volchjem potoku na ravnem. 51-53). od Timava do Vipavske doline je okoli 20 km poti. Taboru pri Sezhani in Povirju. da je bilo na krashki planoti borih 8 km zrachne chrte od morja pri Timavu. ki je na ravnem. chesh da ni bilo nikakrshnih bojevitih Indoevropejcev. do katerega je po cesti dobrih 5 km.revijasrp. tako je pri Volchjem gradu. da je morala biti tod vechja posadka z mochnejsho. Debelina obzidja je med 1. saj so potrebovali v tem primeru za uspeshno obrambo poleg okrepljene posadke tudi zapletenejshe orozhje.2 m. Konj gotovo pomeni prvo veliko novost. saj je zvishal mozhnost premagovanja ovir in hitrost akcije. ki tod zhive she danes. che uposhtevamo. da na Krasu skoraj zagotovo zhe v tistem chasu ni bilo tekoche vode na povrshini. da so si postavljali vishinska utrjena naselja. da so imeli dovolj pitne vode zase in za zhivino. od prach in sprozhilcev do loka. Po eni domnevi so temu botrovali nemirni chasi ob vdoru vzhodnih ljudstev v 8. ki so bile potrebne ob trgovskih poteh. da so bila zhe v neolitiku na danashnjih ozemljih Evrope bolj ali manj ljudstva. Arheoloshka obdobja. marvech je shlo v prvi vrsti za neolitsko akulturacijo z vzhoda. 1979. ki je najmanj enkratno povechal uchinkovitost izstrelkov. Ker pa naj bi bili lijakasti vhodi gradishch na Primorskem izjema.pr. Teoriji Gimbutasove oporeka Colin Renfrew. da bi kopali. kar pomeni. Morda je bila celo ena od osrednjih funkcij tega gradishcha pri Volchjem gradu tudi zagotavljanje in branjenje vodnih zalog. podobno Debela Grizha pri Volchjem gradu in Kashtelir v Dvorih nad Izolo. notranja plat je zlozhena iz manjshega in ne tako skrbno odbranega kamenja. (Zgodovina Slovencev. Konchno pa lahko izgradnja novih bivalishch v devishki pokrajini (spet gre za domnevo o praznem prostoru) kazhe spremenjena naselitvena stremljenja in bolj dognane oblike kultiviranja zemlje ter osvajanje za naprednejshe kmetijstvo primernih povrshin.4 – 2. Drugi val selitev ni nich manj zagoneten od prvega. Ljubljana. str. znotraj pa vsaj 2 m. V takrat na novo vpeljani oborozhitvi sta dve prvini bistveno spremenili vojevanje. da je shlo za pomembno gradishche s svojskimi nalogami! Zemljepisna lega mogochnega gradishcha pri Volchjem gradu je she posebej pomembna. Iskanje tezhje dostopnih leg zhe pri bronastodobnih zavetjih v Istri in na Krasu dokazuje prevladujocho obrambno sestavino. Peter Petru. – kot vidimo bi to bil zhe tretji val vzhodnih vpadov. iz subborealne se je klima prevesila v vlazhno atlantsko. Volchji potok je na smeri "jantarske poti" med prastarim Timavom in Vipavsko dolino pri Rihenberku. ki izhajajo iz domneve.htm[16. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Najstarejshe z zidom varovane vishinske postojanke srechujemo ob morju. kakrshne najdemo pri mediteranskih vzorih z ravnimi stranicami in stolpi. Prav tako so pri nas poznane dodatne okrepitve obzidja z dolgimi. CZ. to pa potrjuje mnenje. po drugi tezi so bile vzrok vremenske razmere. kaj je vodilo tedanje prebivalce. Zgodovinarji she niso nashli dokonchnega odgovora. Praviloma se krashko-istrska gradishcha prilagajajo zemljishchu in nimajo stolpov. globoko v podzemlju pa ni nobenega znamenja. Zunanja stran obzidja je iz izbranega. kar je nekako za en dan ne prav naporne hoje. Toda ne oziraje se na razlichne teorije o izvoru Indoevropejcev ostanki materialne kulture prichajo. Odsev dosezhkov teh visoko razvitih bivalnih omik predstavljajo pri nas utrjene postojanke obdane z zidom na Krasu. verjetno izhajajo iz grshkokretsko-maloazijskega zharishcha. je primer Volchjega gradu ena od takih izjem. kot je videti v Grmachi pri Kostanjevici.sht. na obeh straneh z lijakastim zidom branjenimi vhodi in postavljanjem dvojnega obzidja na izpostavljenih mestih. Krashka planota je v povprechju http://www.

Megaliti med 200 in 300 m nadmorske vishine. Da bo mera polna. Ob drugih podobnih in tudi najnovejshih zakladnih najdbah smemo sklepati. morda pa za zachasno zatochishche. Marije na vrhu slikovite prepadne stene. kjer se najgloblje zajeda v evropsko celino.11. ki jih danes hranijo po razlichnih muzejih v Trstu. Petra zavijemo proti cerkvi sv. da je shel po zlu pomemben arheoloshki depo. da je tam bil.htm[16. kjer je bil ochitno nekoch tabor. saj so lepo vidne v zhivo skalo zlizane globoke kolesnice. tudi mojo knjigo Jantarska pot). Banjshice in Posochje s svetolucijsko kulturo na zgornjem koncu Jadranskega morja. Najvechji del najdbe pa je lastnik zemljishcha prodal v blizhnjo livarno. Eno takih je kakshnih 500 m vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino. ki so morda rabila le maloshtevilnim posadkam ali kot opazovalnice. pomembeno krizhishche morskih in kopnih poti med srednjo in severno Evropo ter Blizhnjim vzhodom (o tem gl. V Shempetru pri Gorici so v drugi polovici devetnajstega stoletja odkrili depo ali skladishche. kje je bil tisti vinograd z zakladno najdbo. pravzaprav ne ve nihche natanko. par predmetov. iz katerih bi bilo mogoche ugotoviti. Marka v nekem vinogradu zdrknil zemeljski plaz. Po dolgem dezhevju je na pobochju gricha sv. da bi obnovili nasad. so med prvo svetovno vojno v gorishkem katastru zgorele prav tiste knjige. v katerem je bilo "nekaj sto kilogramov" bronastih predmetov iz obdobja nekako 1200 – 500 pr. kje so konchale. http://www. o chemer pricha kamnito obzidje in druge zgradbe. torej iz pozne bronaste dobe in halshtata. kjer so jih pretopili v kdo ve kaj. Taka vmesna postojanka je vsekakor dobrodoshla in v nekoliko bolj nemirnih chasih potrebna. v katerih so bili kovinski predmeti. da je uspelo nekemu ljubitelju starin pridobiti in tako ohraniti nekaj arheoloshko dragocenih predmetov. kar sicer ne terja hudega napora.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. In tako nam je ostalo je nekaj skromnih porochil. Vipavska dolina.revijasrp. Toda za nas je pomembno zhe to. Nekatere stvari so raznesli in se ne ve.sht.n. v katerega sodijo Kras. Konchalo se je tako. da je predstavljal zhe v davnini ta prostor. Mimo vodi zelo stara pot proti Trnovski planoti. toda vsekakor otezhi potovanje. Ko so prishli delavci. Kaj se je zatem dogajalo. Poleg velikih gradishch pa obstojajo tudi manjsha.2010 10:17:28] . ki je morala res dolgo sluzhiti svojemu namenu. raztresenih po Evropi in grenko spoznanje. zlasti v burjastem vremenu ali v poletni vrochini.. so med kupom zemlje opazili nekaj neobichajnih ozhganih glinastih posod. ko od cerkve sv. na Dunaju in drugje. Vse skupaj se je nenavadno zachelo in nesrechno konchalo.

Manjshe gradishche vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. zlizane v zhivo skalo na poti iz Vipavske doline proti Trnovski planoti.2010 10:17:28] . http://www.revijasrp.Megaliti Globoke kolesnice.htm[16.

htm[16.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.11.2010 10:17:28] .Megaliti PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA http://www.

od koder do Balkana ni dalech. Od tod sledi..«]: da so jezikovne spremembe tega podrochja posledica prihoda metalurgov z Balkana prek Slovenije. ob svojem chasu genetsko pod vplivom Ilirov. Grkov in vzhodnih skupin. obenem pa so s seboj gnali chrede na ondotno pasho. od katerih so prevzeli metalurgijo in kakshno tisochletje pred tem tudi poljedelstvo.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA Ljubljansko barje sodi med kljuchne tochke kultur srednje Evrope.. natanchneje sta to vinchanska kultura (danes Srbija.Prazgodovinsko kolo . Ljubljansko barje v Sloveniji. Ti juzhni Slovani .. Predvidoma so ti izvedenci iskali baker po juzhnih alpskih dolinah vse do Grigione. 748: ».V. vzporedno z mikenskimi Grki v Grchiji in Italidi v Italiji. in 2. V okviru teh dveh balkanskih kultur so odkrili najstarejshe evropske rudnike v srbski Rudni glavi in bolgarskem Ali Bunarju. kakshen jezik so govorili selechi se metalurgi. ki je tipichen za ladinshchino in je rezultat slovanskega superstratuma (seveda starejshega od rimske latinshchine) na italidsko [op. Grchija in Turchija). ki jo imenujem faktor L. je bila bakrena doba na Balkanskem polotoku zhe v polnem razcvetu.V. Makedonija. datirani v 5.2010 10:18:01] .revijasrp. Prvi je ta. v njeni minimalni razlichici z 'mikenskega vidika'. in 4. Izjemno starost balkanske metalurgije v primeri z alpsko in na drugih evropskih prostorih lahko pripishemo dvema dejavnikoma. da je brez vsakega dvoma zachetek metalurgije v Mezopotamiji in Anatoliji. ki je zhe bila pod http://www.n.) Alinei nato nadaljuje: ».. tudi Slovane na podrochju bivshe Jugoslavije in Ilire v Albaniji. migracijska dinamika te kulture dovoljuje sklep [na vprashanje. kdo so bili.. ki je bilo zastavljeno na str.. nedalech od severovzhodne Italije. Banat in Madzharska) in kultura iz doline Marice (danes Bolgarija.sht. da doshli metalurgi iz Slovenije v juzhne alpske doline in Grigione niso bili nihche drug kot juzhni Slovani.11.. da se je znashel v neposredni soseshchini z metalurshkimi sredishchi Male Azije. tisochletju pr. str. Mario Alinei..« (podchrtal L. Meja med halkolitikom in neolitikom je tekla prav med Slovenijo in Julijsko Benechijo.. na Balkanskem polotoku v 3. In kakshen jezik so govorili? Po teoriji kontinuitete.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. Gorati Balkan je imel s svojimi izjemno bogatimi rudnimi lezhishchi srecho.. Posledichno se je zachela bakrena doba na Balkanu veliko pred ostalo Evropo.sht.n. lahko projiciramo. Eno poglavitnih sredishch tega najzgodnejshega evropskega halkolitika je bilo npr. ki so dali zhivljenje centralnoalpski bronasti kulturi. tvorec teorije kontinuitete. pravi (ALI II.verjetno Slovenci – so se pridruzhili italidskemu ljudstvu na juzhni strani centralno-vzhodnih in centralnih Alp ter prispevali s svojim jezikovnim sistemom tisto posebnost.htm[16. 748-749): »Danes vemo. L. da je najstarejshe evropsko zharishche metalurgije predstavljal Balkan. Ko se je v Padski nizhini in po dolinah centralnih in centralno-vzhodnih Alp she iztekalo zhivljenje poznega neolitika. tisochletje pr.: ne italsko! opozarja Alinei] osnovo.

che povzamemo Alineija. so Slovani prinesli na prostor vzhodnih Alp in juzhni del podalpskega prostora poleg neolitske revolucije. potem pa je ta dejavnost zamrla. Raziskovanja na Barju datirajo v leto 1875-1877. tako pri proizvodnji kakor v trgovanju. in nabiralci.. pomoli ipd. da obstaja dolochena koherenca. ko so Barje kultivirali in utrdili po njem poti. nastajali so valobrani.n. ki so jih s pridom uporabljali. Che to Alineijevo teorijo povezhemo z Oshtirjevimi raziskavami o prajezikih. shteti za chas gradnje kolishcharskih naselij na jezerskem bregu ali delno zamochvirjenem zemljishchu. ni ugotovljeno) je iz srednje kamene dobe okoli 5000 pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. Toda izrednega pomena je postavljanje Ljubljanskega barja v sredishche tega dogajanja. Razen manjshih raziskav bolj http://www.htm[16.sht. Prvo znano naselje (stalno ali le lovska postaja. kjer zhive danes Furlani oz. Ladinci po vseh vzhodnih Alpah do Shvice. ki je naplavljala glineno blato. potem je ochitno. Po teoriji kontinuite je shlo pri tem zgolj za manjshe migracije in predvsem za kulturne vplive. Kontinuiteta barjanske kulture se je nadaljevala vse do chasov rimskega imperija. ki jih imenuje praevropske ali predindoevropske ali megalitske. poljedelstva in tehnologije brona tudi svoj jezik. to je trajalo nekako do okoli leta 1800. klini in koshchene osti. Zato tudi v zadnjem delu te knjige obravnavam relikte. ali je tod zhivel chlovek zhe prej. merjasce. Pravih razlogov za kolishcharstvo ne poznamo.n. da se je kolishcharski nachin zhivljenja obdrzhal celih dva tisoch let ob obilici tehnoloshkih izboljshav tako v gradnji kakor v drugih zhivljenjskih potrebah. in lahko rechemo. pri chemer.Prazgodovinsko kolo . predstavlja poslednjo ojezeritev.oziroma pra-slovenshchina. ni dognano. tako pravi. zhe najmanj dve to tri tisochletja pr. zadnje jezero. pri katerem je imelo Posochje s shirsho okolico nedvomno znatno vlogo v procesih akulturacije v vzhodnih Alpah in na juzhni strani podalpskega ozemlja.n. Njihovo orodje ali orozhje so bila majhna kamnita praskala. cheprav so nakljuchno zhe leta 1854 nashli prve sledove. Najstarejshe najdbe so iz ledene dobe. o chemer nam pricha obilica cholnov. ki je postopoma uplahnila. Njegovi prebivalci so bili lovci na jelene. odkritega orozhja in orodja v barjanskem in rechnem blatu. to pa se she danes po tolikih tisochletjih kazhe v posameznih lingvistichnih elementih furlanshchine in ladinshchine.Lucijan Vuga keltskim vplivom. srnjad in medvede. ki bi lahko potrjevali to pradavno stanje na nashem ozemlju.sht.revijasrp. Alinei z obsezhno argumentacijo zagovarja prisotnost Slovanov-Slovencev na podrochju.2010 10:18:01] . Tako smemo shele konec kamene dobe okoli 3900 pr. da je bila med tistimi prajeziki tudi slovanshchina ali pred.sht. to se je nabiralo na dnu vsakokratnega jezera. on misli. ki je znano iz chasa kolishch. v chasu rimskega imperija romaniziran. dasi naselja niso opustela in je Barje ohranilo v shirshem prostoru poseben pomen. Z nastopom bakra in brona so se oprijeli tudi kovinarstva. svoja domovanja pa so postavljali na kopnem barjanskih osamelcev. ko je nash prednik zhe obvladal zhivinorejo in poljedelstvo ter tudi zaradi njega krchil gozd. obstaja vech teorij. odkopali so pet kolishch z bogatimi najdbami. kot je videti po mnozhici najdragocenejshih predmetov. ki so jih odkrili arheologi. ki izhajajo bodisi iz varnostnih razlogov bodisi iz praktichnosti zaradi ribolova ali kar zaradi prometnih prednosti in varnosti vodnih poti. da celo she pred tem. Ljubljansko barje lezhi v osredju Slovenije na juzhni strani Ljubljanske kotline.11. Posebno pa presenecha dejstvo. Ta prostor je bil kasneje.« Skratka. imeli so zhe udomachenega psa. pri njegovem nastanku je imela pomembno vlogo reka Ljubljanica.

Kasnejsha kolesa z naperami so znana shele okrog leta 2000 in so rabila za gradnjo bojnih voz. 2002 – dr. da je shlo za dvokolesni voz z govejo vprego. ker so precej lazhja. Podobna kolesa s kolishch v Shvici in jugozahodni Nemchiji so datirana samo po kulturnih plasteh. Zgodovina tehnike shteje izum kolesa za enega najpomembnejshih za razvoj civilizacije. Pri zemeljskih delih poshkodovano 72 centimetrsko polno kolo je ohranjeno do dveh tretjin.Lucijan Vuga sistematichnih do let 1970-77 ni bilo. torej se je os vrtela skupaj s kolesom. vendar pa je shlo za dovolj utrjene in po shirini ustrezne smeri. Toda najdba z Ljubljanskega barja nakazuje. ohranil se je npr. primeren za tezhavnejshe. Nekateri domnevajo..Prazgodovinsko kolo . ki jih je lahko premagovala volovska dvovprega in so jo vzdrzhala tako zgrajena lesena kolesa s tovorom.sht.11. A dalech najsenzacionalnejshe je odkritje lesenega kolesa s pripadajocho osjo zgodaj spomladi leta 2002. da so taka kolesa poznali tod v istem chasu ali she prej. hribovito zemljishche. in pésti shtirikotnega preseka 124 cm dolge osi z zagozdama se lepo ujemata v sredishchno shtirikotno odprtino kolesa.2010 10:18:01] . v sredini je 5 cm debelo in se proti obodu tanjsha. Dobro leto kasneje so z dunajskega inshtituta VERA potrdili radiokarbonsko datacijo 3350-3100 pr. Velushchek http://www. da so bile zhe v tistem chasu razpredene za voz primerne poti shirom po Sloveniji. ko so nadaljevali izkopavanja leta 1992 odkritega kolishcharskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja pri Verdu/Vrhniki iz eneolitskega-bakrenodobnega chasa. Po svoje so barjanska tla dober konzervator tudi za les. da je zachetek kolesa v loncharstvu.revijasrp. Seveda to niso bile ceste v danashnjem pomenu besede.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. kar naj bi pomenilo. lesen lok. A. saj kazhe na promet v shirshem prostoru in ne le lokalno na Ljubljanskem barju ter obenem potrjuje. ki sicer sprhni. dvoje ploshch povezujejo shtiri letve. saj je loncharstvo dozhivelo kakovostni preskok prav z uporabo vretena pred 5000 leti v Mezopotamiji. Sklepajo.htm[16. kakrshno je osrednja Slovenija – to je zelo pomembna domneva. 53. (RAU) Povzeto po Arheoloshkem vestniku. da je to najstarejshe leseno kolo na svetu. kar naj bi se kasneje preneslo she na konstrukcijo voz.n.

ki je po izlivu v Socho dosegla Jadransko morje (o chemer baja legenda o argonavtih)..Prazgodovinsko kolo .si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.Lucijan Vuga Ni brez pomena.htm[16.2010 10:18:01] .revijasrp. ali pa Idrijca. da lezhe Stare gmajne blizu izvira Ljubljanice.. morebiti res prihajal do Ljubljanice oziroma takratnega jezera kot vodne poti s tamkajshnjega zahodnega goratega podrochja. ki so bile v davnini she najhitrejshe in tudi varnejshe v primeri s kopnimi.11. primeren za hribovitejshe predele. ki so morebiti celo tovorili dragocenosti. saj je to na tistem robu Barja. kjer je razcep na Kras in v Vipavsko dolino kakor proti Colu ali Idriji in v Soshko dolino. Ne smemo zanemarjati pomembnosti vodnih poti. te pogosto niso bile vzdrzhevane ali jih je odnashalo neurje. po kateri se prav tako pripluje do Soche in spet v morje. pa tudi najrazlichnejshi nepridipravi so prezhali ob njih na bogate popotnike. Na drugi strani gora je tekla Vipava. kjer se zhe zachnejo vzpenjati poti proti Logatcu in od tam naprej prek Postojne na Razdrto. ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE http://www. Torej je voz s tem kolesom.

ki lezhi na povprechni vishini med 600 in 700 m nad morjem.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE Banjshice so nad Mostom na Sochi in povsem zgresheno bi bilo rechi.revijasrp. na zahodu do Nadizhe in na severu do Idrijce. Ozemlje je krashkega znachaja.htm[16. od tam pa na Nanoshko planoto. Od tod se odpirajo chudoviti razgledi po vseh Julijcih. da so namrech tudi Banjshice sodile v tisti krog dogajanj. da so ostale zunaj zanimanja Svetolucijcev v dolini.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. zajeli bomo she Chepovanski dol na vzhodu. prav nasprotno je moralo biti res.2010 10:18:55] . ki so prispevala k nastanku svetolucijske kulture. Banjshki planoti. Prav na svojem severnem koncu se stika z Mostom na Sochi in tako z obmochjem svetolucijske kulture. le da so premalo raziskane ali skoraj povsem neraziskane. Proti vzhodu se planota nadaljuje v Trnovski gozd. Pod zgornjim naslovom bomo obravnavali nekoliko shirshe ozemlje kot samo Banjshko planoto. Osrednji del http://www. namrech je planota nasploh travnata z vmesnimi gozdovi in zlasti primerna za pasho. Dokaz za to je nakljuchna zakladna najdba s Kanalskega Vrha. pravimo na kratko tudi Banjshice.Zaklad z Banjshke planote .11. na jugu segli do obronkov gora nad Gorico in malo chez na Kras. pa tudi Karnijske Alpe in Dolomiti so ob lepem vremenu kot na dlani. vendar niso le pobochja proti Sochi in Idrijci obrashchena z gozdovi in zelenimi pashniki.

sicer pa je polna krashkih brezen. v moji knjigi Jantarska pot).revijasrp. o tem so geologi veliko razmishljali (prim.2010 10:18:55] . na jugu na Prevalu pa v gorishko ravnino.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Vodice. http://www. Torej na Kanalskem Vrhu so odkrili depo.Lucijan Vuga Banjshic ima naokoli nekaj sto metrov vishje vrhove kot strazhne stolpe: Rojchev hrib. geologi sklepajo glede na geoloshko sestavo in izoblikovanost reliefa. Kje je ta Kanalski Vrh? Da bi umestili to mikrolokacijo v shirshi in najshirshi prostor. morda Socha ali kakshen drug vodni tok. Chepovanska dolina (ali kot nekateri she pravijo Chepovanski suhi dol) je le 1 do 2 km shiroka. Volnik.htm[16. bo morda najbolje. ki je z minskim detektorjem iskal predvsem ostanke iz prve svetovne vojne. a kar 20 km dolga in 300 do 400 m globoko vrezana v okolishki relief ter v bistvu lochuje Banjshko od Trnovske planote. da je zadevo prijavil pristojnim in se je zaklad ohranil v celoti ter v izredno dobrem stanju. menda se je to nakljuchno zgodilo domachinu. Podlashki vrh in Sveta Gora. Chepovanska dolina se na severu pri Grudnici prevali v dolino Idrijce. da si ogledamo davno omrezhje poti. K srechi je bil mozh toliko osveshchen in poshten. najgloblje je juzhno od Kanalskega vrha in sega vsaj 518 m globoko. Kobilek. Kanalski vrh. Planoto po sredini deli globoka zareza potoka Avshchka. na osrednjem delu je travnato Sleme. ki jih je skoraj sto.11. Kuk. Jelenk. da je nekoch zdavnaj tod tekla reka.Zaklad z Banjshke planote .

potem bo zanimivo pogledati. http://www.htm[16. kako so bile te poti razpredene po nashem ozemlju.Zaklad z Banjshke planote . shirili in utrjevali (pra)stare poti ter gradili mostove ipd.. da so Rimljani pretezhno le izboljshevali.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.revijasrp.Lucijan Vuga Che izhajamo iz domneve.2010 10:18:55] .

http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.htm[16.11. od tam pa chez gore v Bohinj in na Gorenjsko. na drugo stran pa chez Cerkljansko in Idrijsko pogorje v Shkofjo Loko ali proti Vrhiki in Logatcu na Ljubljansko barje.Lucijan Vuga Chez Banjshko planoto so zhe v predzgodovini vodile poti od obal Jadranskega morja na Tolminsko.2010 10:18:55] .revijasrp.Zaklad z Banjshke planote .

2002. ki je nepopoln. Irena Mirnik Prezelj je zapisala naslednjo misel (Arheoloshki vestnik. Ljubljana. Iz zemljevida. Zato nas ne sme chuditi. Ochitno so po teh cestah ne shele takrat..Lucijan Vuga Izsek iz zemljevida v Zgodovina Slovencev (CZ.htm[16. ki sta jo prekrila zemlja in rastje. str. prizidavali. to je po vzhodnih obronkih Gorishkih Brd.. A ne tako redko so tudi povsem opustili dolocheno lokacijo. Zhe bezhen pogled na zemljevid nam omogochi. kakrshen je tisti s Kanalskega Vrha. in je pripeljala do Mosta na Sochi ter od tam naprej proti Kobaridu in Bovcu na Koroshko ali v dolino Idrijce oziroma Bache. marvech pravcate zaklade. kako poseljena je bila pokrajina zhe od nekdaj in so kasnejshi rodovi pretezhno le nadzidavali. Na tem predalpskem prostoru mrgoli najrazlichnejshih zhe odkritih in bolj ali manj raziskanih najdishch. 1979. da danes komaj she slutimo njeno preteklost. pa mora biti she veliko stvari pod zemljo in celo tam. ampak zhe veliko prej potovali trgovci in drugi z boljshimi ali slabshimi nameni.11. narodov (nacionalizmov) in danashnja arheologija: »Dokler bomo arheologi she naprej vztrajno iskali popke narodov tako. kako so potekali. kjer doslej ni nihche niti pomislil. kot smo zhe slishali od strokovnjakov. Drugi krak pa se je vzpel proti Chepovanu in Banjshicam. 73): Rimske ceste na podrochju Slovenije. en krak je potekal po desnem bregu Soche.2010 10:18:55] . medtem ko je od Fons Timavi shla pot proti severu na Kras in se tam razvejila na vech strani.Zaklad z Banjshke planote . che she danes odkrivajo ne le posamezne antichne predmete. saj manjkajo odseki. 385-401) v chlanku Sodobna sociologija o problemih etnichnosti. 53. za katere ni prav jasno.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.revijasrp. str. Pri Siliganumu se je cesta razcepila. da je od morja shla cesta od Gradezha in Ogleja po desnem bregu Soche do Pons Sonti ter naprej po Vipavski dolini. da si ustvarimo podobo o tem. je razvidno. da bomo enachili http://www. shirili.

kar so drobci in zagonetke in srhljive zadeve. da je tudi najdba na Kanalskem Vrhu dokaz take interakcije na velikanskih razdaljah od Male Azije do nashih krajev in she dalje. To. pa lahko po mojem mnenju mnogo bolje pojasnijo genezo in vzvode za npr. ki jih opredeli tudi s precizacijo. To pomisel mi potrjuje she ena od njegovih iskreno-pogumnih in za mladega doktoranta drznih izjav (tochka IV): »Znachilnost teh mlajshih depojev in prostorske navezave. ki so vkljuchene v oblikovanje preteklih etnichnosti (podchrtala avtorica). izbral si ga je pri filozofu F.Zaklad z Banjshke planote .) Tako strokovno poshtenost globoko sposhtujem in jo jemljem v smislu velikih duhov preteklosti: »Vem. I in II. cheprav niti od dalech ne mislim tega aplicirati na Petra Turka. Trzhana (ed. ljudstva. togih doktrin in predpisanih obrazcev. ki jih nakazujejo njihovi predmeti. Videli bomo. Banjshko najdbo sta opisala Beatriche Zhbona-Trkman in A.11. ustvarjalni napor v katerikoli znanosti je preskok iz okvirov veljavnega in vstop v svet she neznanega. je v tem. hkrati pa bomo she naprej dajali nacionalistom v roke shkarje in platno za ukrojevanje mitemov. Zhe motto njegovega dela je nenavaden.revijasrp. W. ter je s svojim prispevkom hotel dopolniti in spremeniti poudarke in interpretacije tega dela. ki jih zaznamo v naslednji Turkovi navedbi (III): »V septembru 1995 [sem] sodeloval pri strokovnem izkopavanju depojskih http://www. ker odrazha nov. interpretativno shemo. ne bomo nikoli razumeli mnogovrstnih praks. imenujmo jih plemena.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da eno domislim in zdruzhim. Nietzscheju iz dela Tako je govoril Zaratustra: »In vse. to sicer prinasha tveganje. sledi iz teh premis. In pri tem se ni mogoche izogniti niti skupinam ljudi.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. rodove. da sem chlovek. da nich ne vem«.V. a je po drugi strani prispevalo k razcvetu in bogatitvi. In kako bi le prenesel. vendar se mi zdi zanimivejsha kasnejsha doktorska teza Petra Turka iz leta 2000: Depoji pozne bronste dobe med panonskim in apeninskim prostorom. kar me pri njem navdushuje. eden izmed njih je nash Karel Oshtir. svezh odnos do zgodovinskih interpretacij.htm[16.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. oplajanju razlichnih kultur ali civilizacij. II.Lucijan Vuga arheoloshke kulture z monolitnimi etnichnimi entitetami. saj je to grupiranje botrovalo vsakrshnim spopadom. da na temnelju teorije kontinuitete pojasnjuje tudi neolitske jezike. Nichkolikokrat je bila zhe opisana davna trgovina ali blagovna menjava na takshnih oddaljenostih. ki povsem zanika rasistichne teorije. v B. v najnovejshem chasu pa na primer Mario Alinei. Ljubljana. ki je dokazal erudicijo in moch sklepanja. Vendar se paleolingvisti trudijo razpoznati in rekonstruirati davne jezike in njihov razvoj. regionalno. Bavdek (Depojski najdbi s Kanalskega vrha. ''nenaden'' pojav mediteranskega bogastva v elitnih grobovih starejshe zhelezne dobe. da bo ob 40 poznanih poznobronastodobnih depojih iz podrochja Slovenije v bodoche mozhno vsakega novoodkritega elegantno umestiti v obstojecho kronoloshko strukturo. a je lahko poplachano z velichastnostjo in vzhichenjem odkritja. da je zanj pomembno delo B. che bi chlovek ne bil tudi pesnik in razreshevalec zagonetnih in srhljivih zadev!« V tem citatu vidim Turkovo zheljo po izstopanju iz ustaljenih shem.« Drzhalo bo. vojnam in celo medsebojnemu iztrebljanju. ki nam she danes s sodobnimi prevoznimi sredstvi vzbujajo sposhtovanje.« (podchrtal L. toda (pra)zgodovina se pach ukvarja s chloveshtvom na njegovi poti od primata (ali she pred njim) do danashnjih dni.2010 10:18:55] . da je bilo tega veliko in tudi danes ne gre brez tovrstnih zastranitev. 1996). nenazadnje. o chemer pojem in po chemer hrepenim. in. mi danes to ni vech niti najmanj jasno. Che mi je bilo torej pred shtirimi leti jasno. to mu omogocha. narode ali kakor hochemo. Trzhan (ed.

da opisoval vsebino depoja. lahko dolocheno temo pospravi ''ad acta''. ki jih je mogoche predvidevati na podlagi predmetov iz tega depoja in drugimi zelo dalech stran.Lucijan Vuga najdb iz Dragomlja . ki naj bi bili nosilci simbolnih sporochil uporabnikom oz. Nasprotno menim. da so tudi vse teze. sredstvo obrachanja k numinoznemu (op. posebej che jih poskushamo aplicirati na gradivo in populacije iz globoke prazgodovine. ki se ga v modernem smislu jemlje kot nekaj slabshalnega. da predstavljajo novi podatki iz Dragomlja v tem smislu izredno pomembno dopolnitev in nudijo mozhnost kvalitetnega preskoka pri interpretaciji depojskih aktivnosti. Peter Turk se je podrobneje posvetil tudi kolesnim obeskom.« Che povzamem iz omenjenih razprav. Ni moj namen. L. je depo s Kanalskega Vrha ena redkih vechjih najdb meshane sestave..2010 10:18:55] .. Peter Turk nadaljuje (IV): »Ne nazadnje. cheprav so nekaj predmetov prepustili najditeljem.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. cheprav je predstavljala prvi skromen korak k sodobni kemiji. drugi strani trdno ostajajo za svojimi okopi in se she ne nakazujejo take ali drugachne kompromisne interpretacije. Po drugi strani pa se moramo zavedati. ki so bronastodobne prebivalce vodili k tovrstnim dejavnostim .. za razumevanje razlogov. bozhja volja«). ki bistveno zadeva shirshe vidike historichne interpretacije pozne bronaste dobe na nashem prostoru.htm[16. ali ta najdba lahko prispeva k sploshnemu razumevanju problema ''neracionalnih vidikov metalurshkih dejavnosti'' in ali velja teza o proto-alkimistichnem obnashanju bronastodobnih prebivalcev Evrope? Po njegovem je alkimija nedvomno pojem. da so tovrstne teze shpekulativne.Zaklad z Banjshke planote . pri tem se po Turkovem mnenju velja vprashati. Nadaljuje se zhivahna debata o razumevanju razlogov .11.«.. za razliko od sploshno uveljavljenega preprichanja.« In nekoliko naprej she (III in IV): »V novejshem chasu so nastopile shtevilne novosti v kronoloshkih raziskavah in absolutni dataciji poznobronastodobih in starejshezheleznodobnih horizontov. pri chemer se zdi. ki brez kakrshnekoli refleksije aplicirajo pojme.V. povezanih s simbolnim urejanjem odnosov v skupnosti. prav tako shpekulativne . da so v zgodovinopisju nujne interpretacije hkrati brezpogojno ves chas podvrzhene tudi kritiki in reinterpretaciji. kot so trgovec in trgovina (in ki nosijo s seboj nikoli izrecheno. Kolesasti motivi so prvotno predstavljali lunarni simbol in Peter Turk se vprasha (po pripombi 213): »Je mozhno v navedenih nenavadnih znachilnostih gradiva iz Kanalskega Vrha I videti prazgodovinski izraz dejavnosti. a kljub temu samo po sebi umevno sodobno konotacijo) na globoko prazgodovino. se ne strinjam. kamor je sodila tudi numerologija. Menim. na eni in . iz latinshchine numen. Ochitno Peter Turk ostaja zvest svojemu mottu..« Ta izvlechek se mi je zdel primeren.. za katero je mogoche rechi.. tako rekoch neizchrpna in lahko take objave le spodbujajo nadaljnje raziskave. numinis »moch. da je tako obsezhna in kompleksna tematika. ki izhajajo iz sodobnih naravoslovnih – predvsem dendroloshkih – datacij naselbinskih in grobishchnih sklopov. saj je igrala v starih chasih dolocheno filozofsko in predvsem religiozno vlogo. da zagovorniki . marvech bi le nakazal dolochene povezave.revijasrp.. s poglabljanjem v prehajanje iz kaosa v red. celo v Mali Aziji.. da je ohranjena v celoti.: nemshko numinos.. da se z delom. ker usmeri nasho pozornost na tolikokrat izrecheno opozorilo uglednih zgodovinarjev.. Vendar alkimija naj ne bi bila zgolj to. kakrshno je nedavna objava bronastodobnih depojev in posamichnih najdb iz Slovenije. da se ne izogiba niti nenavadnejshim sklepom http://www.. med skupnostjo in svetom okoli nje? Po eni strani drzhi.

zhenska nosi pretezhni del svojega zlatega nakita na sebi. Tu obravnavani kolesasti obeski res lepo pristajajo zhenski kot nakit. da v primeru lochitve.11. da ne omenimo drugega okrasja. to se vleche vse do danashnjih dni (in zdi se mi. so prenashali s tem tudi znanje in védenje iz shirokega sveta. tako je bil veliki pesnik Goethe tudi fizik in she kaj. Morda je to poenostavljen primer. ''shpekulacijam''. po vsem sodech. trgovec. toda ali je nakit res samo v okras? Nekateri opozarjajo. Nedvomno pa so bili zhe od prachloveka dalje v rabi najrazlichnejshi amuleti. ni prenashal le konchnih izdelkov. kiparji. obrtnik-metalurg . Davni popotnik. verovanji in navadami.Zaklad z Banjshke planote . morda ali skoraj gotovo tudi iz Male Azije ali iz Grchije in z Balkana tudi v nashe kraje. za pokritje nujnih izdatkov.htm[16.Lucijan Vuga ali. toda nich nenavadnega se nam ne zdi tudi v nashem okolju. Tako so bili verjetno mnogi trgovci hkrati tudi livarji in celo umetniki. Primerki: vzorci kolesastih obeskov s Kanalskega Vrha – iz dela Petra Turka http://www. saj je chlovek vselej celovita osebnost in ne le zgolj enostranska.(?) zakopal na Kanalskem Vrhu.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da so posamezni izdelki nastajali na kraju samem. to so bili ljudje. Skratka. Mislim. kot je bil nash Igor Torkar-Boris Fakin. bozhanstva in podobno. da v muslimanskih dezhelah. to sodi zhe v sfero prvotnega abstraktnega umovanja ob chlovekovem iskanju odgovorov na skrivnosti narave.. kjer sta poroka in tudi lochitev veliko manj formalizirani kakor v nekaterih drugih okoljih. che kdo v stiski proda ali zastavi celo porochni prstan. To je bila v nekem smislu prvotna globalizacija. ki jih je davni popotnik. in ker so potovali po shirshem prostoru. Torej je nakit obenem neke vrste prirochen prihranek za hude chase.. marvech tudi polsurovino – ingote. pri narochniku. ki so sproti izdelovali modele za ulivanje. ki je lahko nenadna. kaj v bistvu pomenijo posamezni predmeti. vkljuchno s tujo mitologijo. glede na svoje kulturne. verske ali utilitarne potrebe in obichaje.revijasrp. da so chedalje bolj v navadi). da je tista oseba vse to pomalem. bogati z raznovrstnim praktichnim znanjem. S tem pa so povezana verovanja v magichne. vrazhni obeski proti urokom. Drugi raziskovalci so zhe dognali. ki si je zazhelel to ali ono. pogache brona. tako je lahko kemik priznan pisatelj. kot jim sam pravi.2010 10:18:55] . A gre za she nekaj vech. charobne nadnaravne sile. da bi le vrtal proti resnici. vzame s seboj najnujnejshe premozhenje.

kar je v teh pustinjskih in sushnih krajih pravcati blagoslov.11.2010 10:18:55] . Prav tu so nashli bronasto britev in tolkach ter zlat obesek. She vech. sodelujejo v razlichnih chasovnih obdobjih. http://www. slano kamnito zemljishche. da so prishli na pomoch Trojancem za obrambo pred Grki) je geoloshko dokaj neprimerno za chloveshka bivalishcha. ko se je podajala na kazenske ekspedicije v gore nad Kashke. V goratem predelu pa je zhivelo ljudstvo Kashka.Zaklad z Banjshke planote . da so v tisochletjih mnogi rushilni potresi povsem unichili tamkajshnja mesta. morda od neolitika in halkolitika skozi zgodnjo bronasto dobo vse do zhelezne dobe. sht. toda zhe v bronasti dobi ni bilo nepremagljivih ovir. da iz zemeljskih razpok vrejo na dan mochni vrelci pitne vode. od tod naj bi bili paflagonski Veneti.htm[16. namig na morebitno bogastvo tega nahajalishcha in regije v 3. Research reports of the British Institute of Archaeology at Ankara. njihova prestolnica Hattusha je lezhala komaj nedaj deset kilometrov juzhneje. Torej nekaj tisoch kilometrov narazen sta ti dve najdbi. V Paflagoniji je kakshnih shest manjshih jezer. R. od koder je bilo mogoche nadzirati shirsho okolico. saj so zacheli s sistematichnimi izkopavanji shele proti koncu osemdesetih let 20. st. prostrana neplodna pustinjska ravan. saj naj bi prek Anatolije prihajali vplivi neolitske revolucije v nashe kraje.. che zhe ni bila zibelka Indoevropejcev (po Colinu Renfrewu). ki je na zhalost zaradi oranja skoraj unicheno. str. najdenim v depoju na Kanalskem Vrhu.revijasrp. She pomembnejsha za arheologijo Salurja pa je v gomili najdena glajena lonchenina iz daljshega obdobja. tisochletju pr. 5. V prispevku arheologa Rogerja Matthewsa (tudi direktorja angleshkega inshtituta za arheologijo v Ankari) Project Paphlagonia: landscapes with figures (Anatolian Archaeology. a vseeno so na dolochenih obmochjih vselej znova vznikala iz rushevin. ki jih omenja Homer v Iliadi. o tem ne prichajo zgolj pisni viri z nahajalishch v Hattushi in Masatu. Matthews zachenja svoj chlanek z naslednjimi besedami: »V projektu Paflagonija prouchujemo nachine.« Podrochje Paflagonije (mimogrede. Za chas kamene dobe so bila pomembna nahajalishcha kremena. ko je bilo to mejno podrochje za indoevropske Hetite z blizhnjo prestolnico. ki povsem ustreza obeskom. je morda predstavljalo naravno mejo kot nikogarshnja zemlja za Hetite med pozno bronasto dobo. saj se med potresi nekateri zamashijo in odprejo novi. n. in prav v pokrajini Salur. a so hkrati imela zagotovljeno svezho pitno vodo z njivami v okolici! Torej so Hetiti vojashko obvladovali zelo nemirno pokrajino tako. ki pa so pretezhno slana. Najdbe iz srednjega paleolitika potrjujejo. 1999. da so poljedelci v utrjenih naseljih z vodo pridelali dovolj hrane za vzdrzhevanje sebe in vojashke posadke. vol. Tudi vodni izviri niso bili vselej samo ti. nenehna pretnja prebivalcem v ravnini. je takshno obsezhno lezhishche. marvech tudi utrjena naselja na strateshkih tochkah. kako pokrajine in ljudje medsebojno vplivajo. Tudi potresi so pogosti in arheoloshko je potrjeno. 16-18) je objavljena tudi zgornja slichica kolesastega obeska. Ob glavni gomili so jasni znaki zgodnjebronastodobnega pokopalishcha s shirokimi zharnimi pokopi. da so takratni prebivalci izkorishchali to kamnino. Kako to? Prav geoloshke posebnosti omogochajo. ki so znani danes. da je Mala Azija izrednega pomena za preuchevanje zgodovine in povezav Evrope z Mezopotamijo. da ne bi prihajalo do blagovne in kulturne izmenjave.Lucijan Vuga Poshkodovani zlati kolesasti obesek iz bronaste dobe iz Salurja v Turchiji Kljub temu.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. nedalech od mesta Orta. to so bile oskrbovalne postojanke za hetitsko armado. in ljudje se med koristmi in napastmi odlochajo v prid prevladujochega. kar je primerljivo z znamenitimi zgodnjebronastodobnimi najdbami na lokaciji Alaca Höyük. je zlasti njen severni del razmeroma slabo raziskan.

iskalce rud. gorskih vrhovih in celo na dnu gorskih dolin po vsej Paflagoniji. je propadla hetitska drzhava in prishli so Frigijci.i. izkopanih v Mezopotamiji. ''akulturacijo''.i. marvech bolj za gibanje relativno majhnih skupin. da so morda sluzhila bolj za zavetje kakor za stalno prebivanje. da pri tem ni shlo toliko za ''selitve ljudstev''. orodje in orozhje. Po Semeranovi metodologiji sem prouchil.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. poljedelstvo. miroljubnejshe spajanje z dotedanjimi prebivalci ali za kombinacijo enega in drugega. kako se je v tistem chasu na ogromnih razdaljah poravzaprav razvijala skoraj identichna kultura ne le v (morebiti nakljuchnem) okrasju. zato so plemenski stareshine spomladi dolochili skupino godnih mladcev in mladenk.11.Zaklad z Banjshke planote .. a je on nashel zanje ustrezno razlago v prastari akadshchini.. Tako lahko domnevamo. Ta nekoliko daljshi povzetek iz porochila arheologov o izkopavanjih v Paflagoniji se mi je zdel primeren zato. da si poishchejo novi svet.Lucijan Vuga Okoli leta 1180 pr.2010 10:18:55] . s suhozidanimi obzidji in neredko z utrdbami. potem onemu gospodarju. kakrshno so kolesasti obrochki. razbrani z mnozhice glinastih ploshchic.. sht. http://www. Seveda so bile take skupine nadvse bojevite in neredko brezobzirne. Drugachen. prisiljene so bile zlepa ali zgrda prisvojiti si zemljo.! Ali je shlo pri tem res zgolj za posamezne popotnike. obdelovalno zemljo. To ni tako chudno. da je bilo pravih t. nova semena itd. kakshne vplive akadshchine je mozhno zaznati v slovenshchini. ali za t. da so se prikupili. kultura.htm[16. n. a obenem tudi dozhiveli prijaznejshi sprejem kot prinashalci novih dobrin. zvechine je shlo za lokalno. kot je mogoche dognati po drugachnih grobnih pridatkih – pojavili so se tumulusi na slemenih. cheprav je nenavadno. bodisi da so bile to vojashke kaste. zdravilstvo. Mislim pa. da so bila gradishcha odgovor na pomembna dogajanja na shirshem prostoru Sredozemlja. omejeno nasilno prisvajanje zemlje. in kakor so to opravili. zhivinoreja. verovanja. marvech tudi v utrjevanju naselij.revijasrp.? Zagotovo ne! Obstaja vrsta indicev. ''svete pomladne odprave'' (ali kakor jih she drugache poimenujejo). ki ga je izzvalo nenavadno veliko shtevilo latinskih in grshkih besed. jih opremili z orozhjem in orodjem pa s primerno zalogo hrane (ali pa tudi ne) ter jih poslali v svet. Prav za zhelezno dobo je znachilno she posebej mochno utrjevanje naselij na vrhovih vzpetin. da jih ne bi pognali v prevech krute razmere in bi jim dali dovolj poletnega chasa za posevek in prvi pridelek. trgovce. Stotine zheleznodobnih tumulusov ob takratnih naseljih she chaka na raziskovalce. bolj domiseln pristop je bil. kot smo zhe pogojno rekli ''elit''. metalurgija. utrjevanja naselij itd. in ugotovil presenetljive podobnosti. kar kazhe na to. Drugi vzrok za selitve manjshih skupin so bile t. pri chemer so jim poleg vojashkih veshchin prishla prav znanja. da vidimo. Obichajno je to sledilo po hujshi zimi. magija. ki so se vdinjali zdaj temu. gradbenishtvo. da so poiskali nachin. To je bil pojav zmanjshevanja demografskega pritiska v okviru nekega rodu ali plemena.i. kako se ponuditi ljudstvu na novih ozemljih kot koristni prishleki. che sedaj spoznavamo globoke vzporednice tudi na podrochju arheoloshkih najdb. da se pojavljajo celo v bolj odmaknjenih krajih. ki se je prevech namnozhilo. za katere niso poznali etimologije. brez katere ni bilo prezhivetja. selitev ljudstev v resnici kaj malo. ko jih drugje niso potrebovali vech ali pa so se morali umakniti po porazih ipd. neke vrste potujochi srednjeveshki vitezi. je primerljivo z gradishchi na Krasu in v Istri! V Jantarski poti sem tudi nakazal jezikoslovne raziskave semitologa Giovannija Semerana. spomladi pa zato.

si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Bitezh. Arhiv SAZU). da se ne bi kaj takega v razlichnih obdobjih bolj ali manj intenzivno dogajalo tudi na nashem ozemlju. obchina pri sv. Lazi. Spodnje Banjshice. Toda zhe en sam podatek. ob chemer ima Kos pripisano »druga krajevna imena Baske.revijasrp. Batho 1412. torej *betьskъ > *besk > baske. Podatki so iz razlichnih virov.Zaklad z Banjshke planote . Veneti v slovanskem akuzativu oblike (grem ''v Venete'')«. Nekoliko kasnjeshi so prvi zapisi za Banjshice: auf der Alben in der obern. Betackh 1300. ki jih ne smemo zamenjevati z Italiki. da so bili SlovaniSlovenci prinashalci neolitske revolucije in bronastodobne tehnologije v Vzhodne Alpe ter na njihovo centralnovzhodno in vzhodno ravninsko podnozhje. Betocckh. Lazi. Zgornje Banjshice.htm[16. tja spadajo Podleshche.Lucijan Vuga Ni nobenega razloga. vanjo spadajo Avche. ko je prodrl v te dezhele rimski imperij. pa tudi z nashega ozemlja drugam! Prav zato je povsem sprejemljiva teorija kontinuitete Maria Alineija. in villa Betach leta 1291. Na zemljevidu so zbrane pomembnejshe tochke iz bronaste in zhelezne dobe na obmochju Posochja. v *bet – po Bezlaju antichno ime Veneti. da so bile razmeroma pozno naseljene. ki ga najdemo v rokopisni zapushchini Milka Kosa (Topografija V – Primorska A – Q(R). Shele veliko kasneje naj bi bili ti ''Italidi slavizzati'' – Ladinci poromanjeni. tako pogosto instrumentaliziranimi v najrazlichnejshih (pred)zgodovinskih teorijah. za naselje Bate govori drugache: »Beth leta 1200. Bate je pri izvoru nekdanji etnikon . auf der Bainsicz 1471 – zhupa. in Beschiza sub nemore 1373. verjetno Zgornje Banjshice. leta 1370.11. najvech iz Grafenauerjeve Zgodovina slovenskega naroda in Il ripostiglio di San Pietro presso Gorizia. Dragovice (med kmeti Dragonja). Baske – pridevnik iz osnove *bet s sufiksom –ьsko. prva kartoteka. Betach 1373.2010 10:18:55] Za Banjshice naj bi veljalo. ki pravi. http://www. pri chimer naj bi prishlo do slovanizacije tamkajshnjih Italidov.

Anhovo: in villa Wanicho 1277. zato jo je treba ubrati v breg chez prelaz Preval pod Sv. Lohka na Banjshicah: Lohca 1200.revijasrp. ki kazhe na naseljenost. v okolici Anhovega Goljevo. Bezlaj > predslovensko ime. Posebno mochan argument za prastare poti chez Banjshice pa je najdba arheoloshkega zaklada pred nekaj leti. Zarshchina. se Gregaer 1398.Zaklad z Banjshke planote . Sibrigil 1451. in der Ider 1398. Mrcinje na Banjshicah: Mercinach okoli 1200. villa Isduca 1351. sodech po tvorbi iz antroponima *Anko. Gaergaer okoli 1370. kapela v Idriji 1496. Luciji.. Shebrelje: Sibrielge 1377. Gargar 1460. Otalezh: montes Otales 1063. Medrus 1398 (tu ima Kos prip. Subrigl. Idrsko pri Kobaridu: Idrisca 1086. Paljevo: Pallow okoli 1200. pripomba Kosa: v grupo Banjshice. ki pricha.: gl. Fobca pri Grgarju: dorff ehe Fäwawicz/ eze Febawicz 1368. Bacha (vas).11. da vodijo cheznje najkrajshe in najugodnejshe poti od morja ob Sochi navzgor do Solkana. Idrisca 1258. ze Alsz in der Kanngel. Idrija. Alis 1398. Hub che/cze(?) Alpes das gehaizzn ist Wanichowe okoli 1330. infra Talisach et Laich 1290. Bacha. in Gargara 12. ad villam Brachi 1486. Bitezh nad Grgarjem: Wittes ok. Gregor. 1370. zavetishche. da so tod chez tovorili dragoceno blago zhe v davnini. zahodno od Kanala. Gregar 1471. proti severu pa na Banjshice..si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.Lucijan Vuga Duhu. apud Idriscam 1321. Brisa (?). so morali biti tudi na Banjshicah taki kraji.2010 10:18:55] . Gregär. Stran pri Kanalskem Lomu: Tran 1398. Othalisch 1377. reka na Tolminskem: Baza 1377. od tam pa chez Banjshice proti Mostu na Sochi – Sv. na katerem so pognale v novejshi dobi bujne mladike tolminshchine. imamo she eno potrditev. villa Palve 1291. Bremci pri Kanalu na Banjshki planoti: Brenich okoli 1370. Mimo Chepovana. Sabrigl 1493. V Solkanu se namrech ravnina koncha. beneshki govor. Soshka struga se izredno stisne in je nadvse neugodna za poti. Che prometno ovrednotimo Banjshice. enako meni Kelemina. Gargar 1412. da so morale biti Banjshice naseljene zhe v davnini. Ker pa po Milku Kosu in Francetu Bezlaju tudi toponimi prichajo o njihovem starinskem izvoru. O govoru Avchanov (Logar). Othalisach. moramo priznati. Idrija pri Bachi: Idria 1086. Bezlaj). Goro v Grgar in od tam se cesta razcepi proti severovzhodu v Chepovanski dol. opomba Kosa: po Kelemini Anhovo morda iz nemshkega Anninghofen. v kasnejshi dobi vpliv tolminshchine. st. Grgar: Gerger 12 st. Avche nad Kanalom: ze Als. villa Mercine 1291. Bodrezh pri Kanalu ob Sochi: Bedruss 1367. Gargarü 1481 itd. Idria 1377. Modraz 1367. Idrija: in castro de Idria 1347. ki ima prav tako davne korenine in she ne razjasnjeno osnovo http://www. Roje med Dragovico in Ravnim na Banjshicah: Roya okoli 1200. Ker pa je vselej ob prometnicah tudi kakshno pochivalishche. Avshka govorica je drevo z beneshkoslovenskim dialektalnim deblom.htm[16. na pobochjih proti rechici Idrija (Judrio): in villa que dicitur Idria preter sanctam Mariam de monte okoli 1281. Slatno pri Grgarju: Zlatin okoli 1200.

Krasu in she najbolj zgornjejadranskim pristanishchem Timavu. ki. Vendar pa so bili tik Mosta na Sochi v Slapu ob Idrijci srebrovi rudniki. vabi h gospodarski izrabi in s tem k naselitvi. le da takrat s tekocho kovino niso imeli kaj pocheti. da se je tako. tu se Socha zhe umiri in postane ravninska reka. je smer chez Banjshice predvsem ustrezala Vipavski dolini. na vzhodu pridemo v Chepovan. Znano je. Metalurgija pa je pomenila v davnini pomembno gospodarsko dejavnost. Ta smer je bila zanimiva tudi zato. v Trebusho in Shebrelje. Che je bila vzporedna pot iz Furlanske ravnine ob Nadizhi navzgor mimo Chedada. iz studenca kmetu nateklo zhivo srebro v cheber. pomeshano s srebrom. kar pozhira ogromne kolichine lesa. Nad Cerknim so she med dvema svetovnima vojnama kopali bakrovo rudo. Kobarida. Iz doline Idrijce in Bache pa pridemo v Shkofjeloshko hribovje in spet do Save ter chez Gorenjsko na Koroshko. saj so zlato. Gradezhu in kasneje Trstu. Spustimo se lahko proti zahodu v Avche ob Sochi. v davnini ni imelo nikakrshnega praktichnega pomena. srebro. a tudi vishinske razlike jih niso ustavljale. kot porocha Valvasor. z razcepom proti Mostu na Sochi ali mimo Bovca in chez prelaz Predel na Koroshko bolj primerna za potnike iz zahodne Furlanije. toda nedvomno so nekoch dajali vech od sebe. razen da so jo obchudovali. http://www. da so v antiki pogosto izbirali poti po vishinah. kositer in zhelezo iskali na tisoche kilometrov dalech. Vrhnike in Ljubljanskega barja. Ogleju.Lucijan Vuga imena. st. da ne bi ubirali chim krajshih smeri. pot vodi proti zgornji dolini Idrijce.2010 10:18:55] . zato je veliko bolj gospodarno tovoriti manjsho kolichino rude k viru energije kakor obratno.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Omenimo idrijsko zhivo srebro. Prav gozdovi so bili pomembni pri predelavi kovin ali taljenju stekla. kjer so dokazano kopali zhe v davnini tudi zlato in srebro. Solkan je okoli 90 m nad morjem. chez Banjshice pa pridemo v samo sredishche svetolucijske kulture. od koder je mimo Idrije razmeroma hiter dostop do Logatca.revijasrp.11. ugodna za pasho in gozdarjenje. vse tako kazhe. ker je bila Ljubljanica v tistih chasih plovna in se je po njej brodarilo do Save in naprej proti vzhodu. kakor je po legendi v 15. v Most na Sochi. se je lahko dogajalo tudi v preteklosti. od koder se rahlo spustimo v kotlino Grgarja in spet navzgor do Grgarskih Raven na 519 m. pa tudi drugega rudnega bogastva je bilo pred tisochletji veliko. Toda tudi ostanki kopanja in predelave bakrove in kasneje zhelezove rude kazhejo na intenzivno metalurshko dejavnost. Robicha. O tem nam prichajo pred stoletji obratujoche steklarne v tej okolici. ki so zhe nad dolino Idrijce. cheprav je povsem verjetno. ki so jih povsem izchrpane zaprli shele pred drugo svetovno vojno. Banjshice so pravcato krizhishche prastarih poti od Jadrana in najvzhodnjeshega roba Furlanske nizhine v dolino Idrijce. od tod pa se po strmem severnem pobochju spustimo do Mosta na Sochi. Poleg prometne pomembnosti pa sama zemljepisna lega Banjshic.Zaklad z Banjshke planote . Skratka. in nekako na tej nadmorski vishini med 500 in 700 m prechkamo Banjshko planoto. baker. naprej pa mimo Kanalskega Loma v Most na Sochi ali chez Lokovec vse do Vrat. je treba prehoditi okoli deset km.htm[16. Bolj zanimiv je rudnik svinca in cinka v Rajblu pri Trbizhu. Da se dvignemo na prelaz Preval 325 m.

htm[16.2010 10:18:55] .revijasrp.11.Lucijan Vuga SVETOLUCIJSKA KULTURA http://www.Zaklad z Banjshke planote .si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.

CZ. meandrov. Glede videza stavb je osnovno spoznanje.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SVETOLUCIJSKA KULTURA Posebno dobro smo poucheni o stanovanjski kulturi v prazgodovinski naselbini Most na Sochi (Zgodovina Slovencev. Peter Petru. da pomeni kakovost gradnje in dvocelichnost hishe visoko razvito urejenost kulture bivanja vseh druzhin v naselbini. premazanih z glino. saj je po njem vodila prastara pot na Gorishko prej kakor pa po dolini Soche. po vsem sodech.Svetolucijska kultura . krogov itd. Centralno vodena ekonomija svetolucijske skupine v Mostu na Sochi je dosegla naselbino povprechno nad 500 prebivalcev in ustrezno okrepljeno stopnjo druzhbenega sozhitja.11. Tako lahko to stavbo verjetno izlochimo iz vrste obichajnih bivalnih hish in vidimo v njej neko kultu posvecheno poslopje.revijasrp. Posebnost stavb v Mostu je dosledno pri vseh hishah izpeljana drenazha na strani proti polozhnemu bregu. z napushchem na stebrih. http://www. segalo je v Bashko grapo in po dolini Idrijce na Shentvishko planoto in pomembna sredishcha so bila posejana po Soshki dolini navzgor od Tolmina do Kobarida. po drugi strani pa proti Bovcu. Manjsha soba v vkopanem ozadju stavbe je rabila za shrambo. Arheoloshka obdobja.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. pri chemer niso bile izkljuchene niti poselitve pobochij kot v Drezhnici. verjetno z ognjishchem iz prodnikov. Kljub osnovni ugotovitvi o enotnih tlorisih velikosti 5x5 m in enako skromno opremljenih notranjostih stavb ostaja v veljavi ugotovitev. 1979. na Vrsnem ali na drugem bregu Livek ter po grebenu Kolovrata na Beneshko stran. Vechji je bivalni prostor. Ljubljana. str.. V eni izmed stavb so dobili na kupu bogato razchlenjene ostanke okrasja arhitekture iz prezhgane gline z vrezanimi vzorci trikotnikov.htm[16. Toda obmochje svetolucijske kulture je bilo obsezhnejshe. s chimer so podaljshali trajnost poslopja. ki mochno spominja na podobne prvine v ilirskih stavbah Hercegovine in ognjishchih naselja Donja Dolina ob Savi. 52-53).2010 10:19:38] . Na sonchni jugozahodni strani je bil vhod. da so hishe vechinoma predeljene s steno iz brun v dva prosotra. in s tlakom iz sphane ilovice. po eni strani do Starega sela in Robicha ter naprej proti Kobarishkemu kotu.

11.. V delu La lingua venetica – G. proti koncu 19. Razlichne fibule kazhejo vchasih severnjashke in orientalistichne vplive. k tej kulturni skupini sodijo tudi Bohinj. In she vech.revijasrp. tudi posode z rdechimi in chrnimi povrshinami.. da shtevilne situle iz Svete Lucije v sploshnem sodijo v pozno obdobje (IV. se ujemajo s tistimi iz tretjega atestinskega obdobja. I/585) beremo: »Velja opozoriti. in tako so nekateri hoteli videti tudi v napisih potrditev takih svojih stalishch. st.Lucijan Vuga Arheoloshka in prazgodovinska najdishcha med Kobaridom in Robichem. potem ko so se zhe dodobra ustalili na http://www. B. na meji med Tolminsko in Bohinjskim kotom. ki je bila neke vrste naravno zaledje dolinskih naselij.2010 10:19:38] . Po mnenju prazgodovinarjev bi morale v tej nekropoli potrjevati venetski etnos. atestinsko obdobje in she kasneje). bivalishch ipd.Svetolucijska kultura . vendar potrjuje povezanost svetolucijske kulture z venetskim prostorom severovzhodne Italije.. Toda poleg odkopanih grobov. V chasu teh najdb. je bila v polnem razmahu ''keltizacijska paradigma'' v tesni povezanosti s pangermanizmom. a ne toliko njihovemu najstarejshemu obdobju priseljevanja s severovzhoda kakor nekemu kasnejshemu obdobju. ki jih delijo reliefni trakovi. podrochje sodi v krog svetolucijske kulture Vendar pa ima svoje posebno mesto v tem sklopu tudi shirshi prostor Banjshke planote. torej onkraj visokih gora. Prosdocimi – (str. da gre pripisati obsezhno svetolucijsko grobishche Venetom. V celoti so si strokovnjaki enotni. ki ga razlichno tolmachijo. L. Jereka in Lepence.htm[16. Pellegrini in A.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. nas v okviru tega pisanja predvsem pritegne odkritje bronaste posode z venetskim napisom.

epitaf za zhensko. zlasti poslednja chrka je skoraj nerazpoznavna) kljub nekaterim neskladjem enak zgoraj omenjenemu.« Taka razmishljanja bolehajo za marsikatero prenagljenostjo. po zgornjem zunanjem robu okrashena z razastimi trikotniki. kar morda da Laivnai Vrotai. J. kakor da na poljih ne bi bilo drugih figur. che pa so zhe. morda del posode.kaφ – ??. neregularna se izkazhe tudi punktuacija zachetnega m (morda lahko napako razlozhimo po privlachnosti. to naj bi bil Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab [?? .a. le rahlo poshkodovan bronasti vrchek z lepo oblikovanim drzhajem in okrashen na notranjem robu. od tod pa naj bi se ponovno shirili tja. verjetno v levo. po mnenju slovitega venetologa Lejeuneja. dolzhine 78 mm in shirine 18-20 mm. Grabfeld zu Idria itd.. z znaki verjetnega rochaja. fragment bronaste ploshchice. prim. v.h. k temu naj bi pritrjevalo. Grabfeld zu Idria itd. Prebralo naj bi se: lik. negotove smeri branja.htm[16. V drugi vrstici chrki na 3.i. mestu morebiti predstavljata notacijo za hiperkarakterizirani jod (?). Napisi na predmetih s svetolucijskega podrochja so (oznake po zgoraj omenjenem delu): (str... Grabfeld zu Idria itd. nekateri celo domnevajo kakshno manjkajocho chrko.a..11. zadnji odstavek): »Izbral sem branje l za chrko na sedmem mestu prve vrstice – tako kot je predpostavil tudi Lejeune – s chimer sem pokazal vero v zachetni l (dasi je neregularen. 591) Is 1.h. 596.2010 10:19:38] . z dvema http://www. tudi Is 2)..m. v tem primeru naj bi Veneti nekoch prej prishli s severa(vzhoda) – npr.vnahvrot. – χa.s. premikajo resni znanstveniki cela ljudstva po obsezhnih prostranstvih.elink. in 4. str. Szombathy.?o. (str. od koder so prishli.ah.Svetolucijska kultura . avtorja objavljata naslednjo razlichico: lah. Szombathy. domnevajo.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. ki izhaja iz shtevilnih konchnih m v akuzativu. 593) Is 2 J. menijo razlichno in ostaja pomen napisa povsem negotov..rot. vishina 40 mm.s.s. Ob samovoljnem branju posameznih chrk (npr. premer 70 mm. kot da bi igrali shah. 595) Is 3. napis teche z leve na desno med oznachenimi pasovi. To sprehajanje narodov po Evropi meji zhe na bajke. bronasta plitva skledica s premerom 135 mm in visoka 45 mm. jih je treba ''pozhreti''. da so ga nashli v istem grobu: lah. kaj naj bi to pomenilo. Napis z desne berejo razlichno.revijasrp. (str. Devoto izrecno govori o Panoniji – se naselili po severovzhodni Italiji.v. torej Laivnai Vrotai. vedno punktiran?). Szombathy. J. je treba izkljuchiti ime kakshnega bozhanstva.n.Lucijan Vuga svojih novih bivalishchih v ravnini in so se zacheli shiriti proti severovzhodu. da je napis (ne povsem jasen.

da obstajajo problemi pri pisanju resnichne izgovarjave. da tudi v etrushchini ni povsem pojasnjena vloga punktuacije. da v osnovi punktuacije ni bilo zlogovanje nasploh. 76) lahko zasledimo.« Nekoliko drugachna je punktuacija v Lagole di Calalzo. glede na vlogo v dvoglasniku. Zhe sama punktuacija je eno od strokovno nerazchishchenih vprashanj. ampak je imela tudi semantichni pomen. da gre za drugo ime mozha. vendar to ni gotovo. drugi izhaja iz zgodovinske in fonetichne interpretacije. plough. da je za nas venetska punktuacija koristna.Lucijan Vuga preobrnjenima c. konchni soglasniki v besedi. in je morda punktuacija rabila tudi kot napotek za izgovarjavo. ali pa ought. kar po Lejeunu lahko pomeni heterogeno rabo. beremo ináf. V opombi (str. »dovolj. ki si med seboj tudi mochno nasprotujejo. sploh«. kakorkoli. in opazhamo pogosta odstopanja od »juzhnih« pravil. da obstaja mnozhica interpretacij besedil najuglednejshih lingvistov. da ni rabila zgolj za oznachevanje zlogov. ki zamegljujejo pravo naravo punktuacije oziroma dopushchajo vrsto samovoljnih interpretacij.y. s chimer pa se Lejeune ne strinja. kar Prosdocimi ochita tudi slavnemu Lejeunu! (str. pri katerih prvi element ni bil punktuiran in je moral pripadati drugemu zlogu (tavtosilabichne zveze). 25.revijasrp. ki mu sledi nomen. povsem nesprejemljivih delnih intuicij ali domnev. zaradi chesar jih ni bilo treba punktuirati. Prosdocimi pa k temu dodaja. Razlaga zajema dvoje vidikov: prvi je opisen in v celoti sprejemljiv.).) namesto (. zadosti«. marvech odprt http://www.. od katerega so ostale zanesljive le prve tri chrke (Kab–). Razen nekaterih predhodnih. vendar se pri tem pojavlja vrsta izjem in posebnosti. kjer se na mestu dveh pik pojavlja ena sama. 25) pomenila devokalizacijo konchnih soglasnishkih elementov in rabila za lochevanje zachetnih ter konchnih besed med pisanjem. da sta dve zaporedni chrki zajeti v punktuacijo.11. op. nam je jasno. je pa vseeno verjetno. vkljuchno z i in u. ugibanji in tveganimi izbirami je povezano branje zhe tako zelo redkih venetskih napisov! In zaradi tega nas prav nich ne sme presenetiti.x. Morda je punktuacija tudi (str. Po Vetterjevih pravilih so punktuirani: samoglasniki na zachetku zloga ali besede (tudi i in u z vokalno vrednostjo). in neodvisno od njega tudi Lejeune. beri o:t »moral bi.: (. Prosdocimi (str.Svetolucijska kultura .v angleshchini bere zelo razlichno. z natanchno Beelerjevo ugotovitvijo posebnosti (skupine nepunktuiranih soglasnikov). npr.htm[16. 23 in naprej) pravi: »Znachilna za venetsko pisavo je punktuacija: chrke so na dolochenih mestih omejene z dvema pikama (v sploshnem z dvema pokonchnima chrticama ali z dvema pikama ali z dvema pomishljajema). to je Gaius (primerjaj Lucius?).« Zhe ta kratek navedek v najjasnejshi luchi pokazhe. v primeru. za kar je dovolj navesti angleshko besedo enough.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. pri chemer je treba dodati. je razlago punktuacije dal Vetter. Prosdocimi meni. da se podobna kombinacija chrk -ough. saj nekateri menijo.y. na kaj je mislil Lejeun. s kolikshnimi domnevami. 24). Atestinski tip punktuacije izhaja iz staroetrushchanskega in ni prav jasno. za katerega se je ohranil praenomen zhe v latinski obliki. Tako je bila v mestih Veio in Narce v uporabi punktuacija s tremi navpichnimi pikami.2010 10:19:38] . ko so Etrushchani opustili zlogovno punktuacijo in jo uporabljali za lochevanje besed. »plug«. kdaj in kako je bila uvedena ter s kakshno doslednostjo. katere preprichljivost ni tolikshna kakor pri prvem vidiku. Zhe Vetter je dolochil soglasnishke zveze.x. sta sosednji piki lahko poenostavljeni npr. Che k slednjemu primeru dodamo she. beremo plau. ker nam omogocha spoznavati venetsko zlogovanje. in dvojno na praktichni ravni: pomaga lochevati besede (neredko tezhavno opravilo zaradi neprekinjenega pisanja – scriptio continua in nepoznavanja jezika) ter dovoljuje izkoristiti v najvechji meri fragmente poshkodovanih napisov.

pr. v. Che je sistem zapisovanja zlogov ustrezal enemu jeziku. Roma. pomislimo zhe na sto petdeset let staro Preshernovo slovenshchino v primeri z danashnjo. tako tudi pravkar navedenih (II. Tako naj bi Vetter videl v tem imena bozhanstev. dokaj redkeje je v uporabi chrtica in zelo pozno z manjshimi trikotniki ali ''andrejevimi'' krizhci.ah v.i.v.i. o zapletenosti tega problema je razpravljal tudi Lejeune. razen v izredno redkih primerih zhe v 7. kot je Prosdocimi. lokalno poimenovanje za Artemido.rot. 84-88). kaj naj bi sploh pomenila in zakaj je nastala. lah. sht. ki je imel drugachno skladnjo. ki jo najdemo v 6. 1987. marvech poudarjanje dolochenih ''polozhajev'' nekaterih chrk (osamljenih samoglasnikov in konchnih soglasnikov v zlogu).i.. (Is 2). che je pisava bila zlogovna. da vse te tezhave pri branju posameznih chrk in celotnih besedil prihajajo bolj ali manj do izraza pri vseh ohranjenih venetskih besedilih. kar naj bi http://www.revijasrp. Zlogovna punktuacija (razen delnega prezhivetja v Kampaniji v prvi polovici 5. 26).. pr. zato ne bi smeli v past hipoteze o zlogovnem sistemu. saj ni mogoche povsem zapisati izogovorljive enote glasu z zapisljivo enoto zloga. a je morda povzel po prvem sistem pisanja. pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. sht.11. ko se je jezik spreminjal.a. Ne bi pripisal takemu umu. vrot.vnah vrot. potem je she razlichica |< . vzame v obzir baltshchino. pishe: »V najstarejshi pisavi. st. 127): Laivnai vrotai.Lucijan Vuga zlog. n. n. kaj shele pred petsto leti pisano trubarjevshchino ali pa jezik Brizhinskih spomenikov izpred tisoch let .vna.h. da so Minojci poznali st.i.i.a .i.rot.n. se razshirja uporaba punktuacije ali lochevanje besed z lochilnimi znaki. cheprav je obche sprejeto. . Ostaja odprto vprashanje razlochevanja fonemov. Posebna vrsta punktuacije. str. : h. docent za etruskologijo na Universita di Roma.. Tudi glede znaka < si niso vsi enotni.htm[16.. za kar povzame tele razlichice: lah. Newton Compton ed. Tudi drugi pisci se zhe za etrushchino muchijo s punktuacijo.) izgine ob prevladi punktuacije za lochevanje besed. st. da morda gre za najmanjshe glasovne in ne pisne enote. A. kar naj bi bilo k ali ic itd.Svetolucijska kultura . ki naj bi bil tudi chasovno pred vsemi. st. njena funkcija ni lochevanje besed. n. Toda v zachetku druge polovice 6... tega je she veliko vech. n.i. je t. so besede pisane brez presledkov (scriptio continua). str.« Poleg tega je treba uposhtevati vechstoletne razpone med posameznimi teksti. na jugu.. sht.2010 10:19:38] . (Is 1). ''silabichna''. mesapijsko Lahona. sht. Romolo A.a. medtem ko drugi vztrajajo pri h. ni ustrezal drugemu. pr. Opozoriti moramo. Stacioli (Il ''mistero'' della lingua etrusca. zlogovna. dve ter tri ali celo shtiri v najstarejshih zapisih). kot .io..v. Tako Peruzzi opozarja. saj berejo c in j.a. ter se sklicuje na vrsto drugih jezikoslovcev. L. katere izvora ne poznamo.|. da tvorita baltskoslovansko enoto. n. povsem pa ignorira slovanshchino. da ko obravnava jod oz. saj je branje znaka . Prosdocimi se v drugi knjigi zgoraj omenjenega dela loteva lingvistichne razchlenitve posameznih venetskih besed.h = la. = la. Prav tako je v venetshchini nerazresheno vprashanje homografije i.a. st.i. kar vchasih ustvarja velike tezhave pri branju in pogosto le hipotetichno razdelimo besede.. vendar ga niso pisali (str. (razen v posameznih primerih) sprejeto le pri nekaterih. ki so obichajno v obliki pik (ena.

n. Lavivs.. Vrhov ipd.rot.i.rot. Lavov < *Lauicos. nad Mostom na Sochi? Ali na Vrsno.. primerljivost z latinskim verto (indoevropsko *wert) ali z Verto / Vorto v keltshchini je zgolj mozhnost. ne povedo pa..m. Lavisno itd. postanemo pozorni na nekatere mozhne onomastichne in druge primerjave z danashnjimi imeni. Enako velja za Laivnai vrotai oziroma Prosdocimijevo branje lah.. Loka. Melihen (Bovec) ali s toponimi Melinki pri Ligu nad Kanalom ob Sochi. celo vrsto Vrshichev. temvech ga le vkljuchi v konchni seznam. = la.?o. za kar sam nakazuje utemeljena izhodishcha z odkritosrchnimi opozorili o vseh pasteh njegovega in drugih branj! Pogosto se etimologi ob upravichevanju svojih razlag nekega toponima ali tudi osebnega imena zatekajo k trditvi. v.a. Slava.s..i. kaj tisto ime pomeni. ki je tujega izvora. podobno latinskima Ante-vorta. Izraz Melink(io)s lahko tako ali drugache vzporedimo z danashnjimi okolishkimi priimki Melink (Nova Gorica.. Bozhica.v. Tudi che se drzhimo Prosdocimijevega branja. mar res ne bi smeli pomisliti na osnovo vrata. Presenecha.a. Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab[??.s. vendar sem zhe v svojih prejshnjih delih navedel veliko razlogov za utemeljena drugachna branja. Kobarid ipd.revijasrp. Postvorta. Danica. Povsem nove mozhnosti pa bi imeli. jezero Melinca jama pri Hrushevem zahodno od Ljubljane.h. ali lah.v. saj nam je drugachno branje na dosegu roke kljub pretechenim tisochletjem.a.ah v. Prav tako nesprejemljiva je primerjava s shpartansko boginjo Orthia v razlichici Wrothaia (W. Pa vrotai.i.kaφ – ? se odpirajo dodatne mozhnosti. Borko. Tudi Kab[ omogocha dolochene vzporednice z osnovo Kab–. Lig.vnah vrot. vrot.i.2010 10:19:38] . Ime Vrota je zaznano v venetski onomastiki. che je zhe dopustno Wrothaia in podobno? Zhe s chrkovanjem Prosdocimija lik. Kanal. vrotah itd.Lucijan Vuga ustrezalo grshkemu Leho. Lejeune izkljuchuje branje Lav. che bi kritichno razchlenili Prosdocimijevo branje.i. Kobarid). da gre pach tako in tako za ime. Poleg zhe nashtetih branj Prosdocimija in drugih smemo dopustiti she druge nachine.s.v korist Laiv-.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Melinc (Nova Gorica. Slavoj.elink.. od kod so vzeta slovenska osebna imena: Cvetka. Kambreshko). Zdi se nam samo po sebi umevno. Lejeune in Pellegrini vidita v napisu osebno ime: Laivna iz *Laivo kakor Votno iz *Voto itd. Borut itd. Krahe se s tem ne strinja.. Lohke ipd. Draga.Svetolucijska kultura . Nada. pa http://www.htm[16.. – χa. vendar opozarja. da Prosdocimi v drugi knjigi ne obdeluje posebej tretjega napisa. kot je on storil z drugimi uglednimi etruskologi.11. a tudi ne Beeler in Pisani. Tolmin. s chimer se odpove neposredni primerjavi z Lavskos. vrotah pa naj bi bila boginja poroda. vzbuja negotovost.i. seveda nochem poenostavljati z danashnjimi okolishkimi imeni Kambreshko. tudi toponim prelaza Vrata pri Chepovanu. zapisano tam in tam. gora Melnik severno od Reke itd.h = la.a . n. da napis iz Ostie Laevonicvs. ki ga lahko primerjamo z okolishkimi imeni naselij Livek. kakor pa je ustaljeno na romanski ali germanski osnovi. Melinci pri Beltincih.a. Mirko.beri dvoustichno). sklepa Prosdocimi. Bojan.i. Prav tako Luk(io)s.vna.

ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. Slavoljub.htm[16. podobno je s tujimi imeni. osnov za imena voda. ki so postala povsem vsakdanja. in v gornjih primerih je edina ovira. Borislav itd. ker pach Slovanov skoraj do sredine srednjega veka menda ni bilo v Posochju in v zahodni Sloveniji. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. ki imajo kakor koli opravka z navedenim ozemljem.. da je to ozemlje v resnici slovensko.V. latinskih ipd. marvech je vse. da so tudi osebna. tako kot vneto in zavzeto pochno pri vsepovsodnem iskanju keltskih. Vendar ni namen tega dela. vëndi »bivalishche«. 1926-1927. da o Vzhodnih Alpah niti ne govorimo. to izhaja iz spoznanja potrebe po ponovnem in drugachnem branju ali. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Veneti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. marvech bi jim morali slediti po vseh vzhodnih Alpah do Donave in preko nje. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Veneti. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom.. obenem pa dokazujejo ta she danes zhiva imena.. Oshtirja in drugih v luchi teorije kontinuitete. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. Baske.« (BEZ I. reinterpretacijah ali stalishch Bezlaja.. Luka Sienchnik.) (3) Karel Oshtir: postavlja med Baltoslovane in Germane ilirsko-trashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. znachilnosti. che hochete. ilirskih. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. kar je bilo doslej zapisano. se ne bi mogli omejiti na sedanjo slovensko Koroshko. namesto da bi prav odkrivanje takih imen potrjevalo njihovo prisotnost. obcha in druga imena vir informacij o jeziku.2010 10:19:38] .« (podchrtal L. Che bi shlo namrech samo za mrtva slovenska imena. da na sploshno jezikoslovci ne ishchejo slovanske osnove zanje zato. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico.Lucijan Vuga Dragoljub. ki so tod zhiveli zhe v davnini. rabilo odpiranju drugachnih vidikov na preteklost nashih krajev in ljudi.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. str. germanskih. da bi se podrobneje lotevali razchlenjevanja posameznih etimologij. gora in krajev. Che ponovimo: (1) France Bezlaj: »Imena Bate. str. Grafenauerja.Svetolucijska kultura . a le malokdo ve za njihov prvotni pomen v hebrejshchini. primerjave z nechim itd. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. Vedeti je treba. Seznam slovenskih krajevnih imen na avstrijskem Koroshkem naj bi sluzhil vsem. latinshchini. grshchini. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. Ljubomir. ki so se nam na kakrshen koli nachin ohranila.revijasrp. severozahodni http://www. 140) (2) Luka Sienchnik in Bozho Grafenauer: leta 1945 je le kakshen mesec po pravkar konchani drugi svetovni vojni izshla v Ljubljani drobcena knjizhica Slovenska Koroshka – seznam krajev in politichno-upravna razdelitev izpod peres Luke Sienchnika in Boga Grafenauerja (SIEN). kakor je znano. keltshchini . V predgovoru Bogo Grafenauer pishe: »Prvi osnutek za prichujocho knjizhico je naredil ob koncu leta 1944 v Znanstvenem institutu pri Predsedstvu SNOS na Rogu dr...11. izhajajo iz znachajskih posebnosti.

ki kasneje omogochi rojstvo grshkega.« (BEZ I.. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti – Anti... da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod'..: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest vremenih let]. poljedelsko meshano ekonomijo. a uposhtevajoch tudi zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. Prisotnost Slovanov na obmochju. Ne obstaja neka "severna slovanshchina" pach pa je to le razlichica juzhne slovanshchine. ki je zelo blizu sedanjemu. zahodna in vzhodna veja Slovanov [op. Baske verjetno she direktno.. tipichno evropsko. Slovanov na neizmerno podrochje. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih. in iz nje sta se razvili. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini.. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.Lucijan Vuga Italiji in Galiji.11. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha..za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi.V. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih.revijasrp... ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci.– tako *we/ame/∂ t v Veneti – Antes <> *wel∂ t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen∂ t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«. in to celo v zgodovinskem obdobju. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. Bate.. s Pikti v Angliji. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib. ki so nam pustili imena kakor Benetke. kakrshnega danes naseljujejo.. str.. z Ibero-Baski v Shpaniji. to je oblika.. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov.Svetolucijska kultura .. Alinei dobesedno pravi naslednje: »Zacheti moram s tem.« (BEZ I. *we/al ∂ t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«... ki je npr. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. kljub Oshtirjevi presenetljivi izjavi: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Iliro-Traki v Karpatih.htm[16. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji. zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom. v povezavi z Anatolijo. ne tangirajo«.. etrushchanskega in latinskega urbanizma. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. balkansko obmochje je eno redkih. che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom.. ki nas.. str.. http://www. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel∂ t > welt>.. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). so postranska vprashanja. juzhni in zahodni Evropi...« Oshtir zakljuchi (str.. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi.2010 10:19:38] .edini logichni sklep je. ki so prishli iz Anatolije.. domnevno "slovansko preseljevanje" je polno nasprotij.« – Tako govori teorija kontinuitete..in se pojavlja tudi v siciljanskotrashkem -ib. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah.L. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Slovani so (prvi. 291) (4) Mario Alinei: Prof. vendar smo videli. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu..

2010 10:19:38] .Lucijan Vuga STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.11.htm[16.Svetolucijska kultura .

htm[16.«.Starinski jezikovni sledovi . pangermanizmom. Seveda avtor she ni mogel uposhtevati senzacionalnega odkritja najstarejshega kolesa na svetu z Ljubljanskega barja. nastanku besed.revijasrp. nam poleg mnozhice drugih primerov lahko potrdi tudi novejsha knjiga Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 v prevodu Konji. voz in posamezne njihove dele niti za konja in konjsko opravo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. sicer pa je znachilno. Z obravnavo izvora in razlage besed se ukvarja etimologija.n. Toda she preden zachnemo. s podnaslovom: Temelji in metode raziskav z gledishcha indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. panslavizmom itd. da je med njimi komaj kakshen slovanski znanstvenik! Tudi v Index verborum ne najdemo niti enega (!) slovanskega izraza za kolo. ali nauk o izvoru.« in koles z naperami »pred 1500 pr. besedoslovje. zaradi katerega bi moral v marsichem spremeniti svoje sklepanje... vendar se kot vsaka znanost razvija in s tem spreminja in dopolnjuje predhodna dela. ki predstavlja neke vrste povzetek dosedanjih raziskav v zvezi z iznajdbo kolesa in voza. Mezopotamija je nagnetena z najdbami polnih koles »pred letom 2000 pr. itd.n. obenem pa so bili http://www. In kakshna je njegova komparativna lingvistika? Presenecha. ampak tudi danes je na etimologijo bolj ali manj vplivalo ideoloshko-politichno ozrachje.«. 85). to nekateri oznachujejo kot zagledanost v antiko s panhelenizmom. a se osredotocha na preuchevanje "chariot". na katerem je prikazana razshirjenost voz s polnimi kolesi ter kolesi z naperami in so v ozkem pasu od Grchije do Danske nanizani posamezni primerki najdb obeh vrst koles »pred letom 1000 pr. naj navedem le enega: za slovensko »kolo« je sino-tibetanski izraz kolo .sht. kolo tudi (morda celo najprej) kot vreteno za obdelavo glinastega posodja.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Chemu je potrebno to poglavje? Kako nedokonchne so zgodovinske teorije. med tekstom se kakshna taka navedba pojavlja med citiranjem drugega avtorja.sht. cheprav je med besedilom nich koliko izzivov.! Ker kolo in voz sodita med izredno pomembne inovacije. nekaj besed o iskanju izvora starinskih besed.2010 10:20:15] . se moramo sprva zaustaviti prav na tem. da tako malo uposhteva slovanske jezike. ki danes predstavlja pomembno specialnost v jezikoslovju. seveda avtor omenja tudi she starejshe najdbe v Mezopotamiji in drugje. lahkega dvokolesnega voza z naperami in konjsko zaprego.n. panromanizmom. Tako objavlja tudi zemljevid (RAU str.sht.11. vozovi in Indoevropejci. Vse to je sicer v dolochenem obdobju veliko prispevalo k preuchevanju zgodovine in jezikov. Ne le v preteklosti. Tu nimam namena razpravljati o etimologiji kot taki.

ki jih zasledimo pri zapisih praslovanskih ali slovanskih besed. saj je v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) navedel le en sam Trstenjakov vir. ki ga ni uposhteval she noben slovenski slovar. da je kot otrok svojega chasa in takratnega stanja vednosti ter stopnje razvoja zgodovine. novembra 1981 objavil chlanek Trdi orehi slovenskega imenoslovja: »Ko sem pripravljal monografijo Slovenska vodna imena. dasi zelo pozna rehabilitacija nesrechnega Davorina Trstenjaka. A na zhalost niti Bezlaj ni uposhteval svoje lastne ugotovitve. 1859. http://www. Zaslutil sem.revijasrp. kot opozarja Bezlaj. l2l4 Vlednich. Morda bo za ponazoritev teh zagat primerno povzeti misli enega nashih najpomembnejshih etimologov. zhe pozabljenem slovenskem apelativu dobra "eine wasserreiche Gegend" (op.Starinski jezikovni sledovi . na katerega so v stoletju po njegovi smrti zlili golide nechednosti.« To je primnerna in verodostojna. Koliko je Fr.! V tej luchi je treba brati Davorina Trstenjaka in mu dati zasluzheno mesto v slovenski znanosti. da se do danes she nihche ni potrudil izchrpati iz njegovih spisov narechno besedishche. Ta beseda me je razumljivo vznemirila.11. saj je potrebno spremeniti paradigme ali prevladujochi nachin mishljenja.... da v prichujochem delu ni bilo mogoche uporabljati vseh specialnih fonetichnih znakov. 1859. kaj shele za vechino (strokovne!) javnosti. To so spoznali mnogi priznani svetovni lingvisti in zgodovinarji. Naj za primer navedem samo apelativ smled – "strazhishche. l08).. kar je najbolj verjetno psevdonim Davorina Trstenjaka..: vodnata okolica). sploh zanesljiv? Vsaka enkrat izprichana beseda zahteva opreznost.. vendar za razumevanje bo dovolj natanchno. Kdor se je v resnici potrudil pazljivo preuchiti njegova dela. vendar je izkljucheno. mora priznati. Pri svojem leksikoloshkem delu sem se v teku desetletij vechkrat preprichal. 50 objavil chlanek o samo enkrat izprichanem. Zdi se mi prav opozoriti bralce. kot jih priporocha IPA – International Phonetic Alphabet. cheprav je tudi danes zgodovinska veda prav tako polna hipotez in bolj ali manj verjetnih faktov. Ni kaj skrivati. ne da bi se kdo potrudil lochiti zrno od plev.htm[16. da bi se "o" mogel razviti po zakonih slovanskega glasoslovnega razvoja. da je slishal to besedo od chebelicharja Zupana. ogromno drugo gradivo pa je ostalo ob strani. 6. ki je oblezhalo stigmatizirano in podcenjeno.Lucijan Vuga dolocheni rezultati nategnjeni na kopito prevladujoche paradigme. Pach pa bo koristno omeniti. ki ga med pohorskimi lokalizmi navaja Fr. IV. Meni je pomagal premostiti nasprotje med imenom Smlednik in historichnimi zapisi 1136 Fledinich. ki jih je chas obrusil ali dopolnil. da bi se z njeno pomochjo dalo razlozhiti nekaj imen tipa Dobrna. z opombo. da si Trstenjak besed ni izmishljal. sem v Slavistichni reviji VIII v prilogi Linguistica I. Na prvi pogled je jasno. 1228 Vlednic itd. ki ga je razvoj tako hitro prerasel. ki je v chasopisu Delo dne 7. L. V. ki skushajo popraviti napake preteklosti. pokojnega akademika Franceta Bezlaja. Vendar so se pri tem kopichili dvomi.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. da je izvedena iz iste osnove kakor dober. die Warte" (Novice. da so taki poskusi vchasih zelo travmatichni. Pohorski. kako brati nekatere znake. a to ni ne lahko ne hitro opravilo.2010 10:20:15] . kar je zhe za posameznika hud intelektualni napor. Trstenjak je bil fantastichen etnograf in etimolog. Toda po drugi plati je Trstenjak strokovno poshteno in z izredno energijo zbral in interpretiral neverjetno kolichino lingvistichnega gradiva. 76). str. arheologije in jezikoslovja izhajal iz nekaterih domnev. Pohorski (Novice.

. da ga opushchamo kot npr. da so po Oshtirjevem mnenju Slovani dobili izraz za knjigo zhe v http://www. st. izgovarja se priblizhno kot 'i' v angleshki besedi "bit" (BRA). pomembno pripravljalno delo je terjalo tudi prevajanje. malih chrkah. ь – palatalizacijski znak. npr. prilagajanje slovanskega jezika in njegovih sestavin novi funkciji knjizhnega jezika liturgichnih besedil.« (HAM str. v resnici pa prav takega jezika niso nikoli govorili. kamor se se med drugim zatekli Ciril-Metodovi uchenci.. Toda zhe od prvih dni je to delo bratov Cirila in Metoda naletelo na odkrit in sovrazhen odpor latinsko-nemshkih duhovnikov« (NIK str. ko so jih nemshki duhovniki pregnali z Moravske. da so obstajali posamezni zapisi [slovanskih] besed in imen z nekim tujim chrkopisom (v prvi vrsti grshkim ali latinskim) zagotovo zhe prej [pred Cirilom in Metodom]. Konstantin. obla ali starocerkvenoslovanska. vendar tudi zhe znamenja samostojnega slovenskega jezika. Obstajali sta razlichici. Seljishchev sodi: »Lahko sklepamo.2010 10:20:15] . nikoli ni bil zapisan. st. ki naj bi jo domnevno sestavil Ciril (Konstantin) (826 ali 827 – 869) po grshki minuskoli. najstarejshi slovenski Brizhinski spomeniki naj bi nastali okoli leta 1000. kazhejo veliko elementov praslovanshchine. torej po starosti drugi slovanski chrkopis.. ki so ga "govorili" Slovani. medtem ko za rushchino Slovenski pravopis 1990 pravi. Prvi slovanski chrkopis je glagolica. rimskega papezha iz 1. kjer so prishle do izraza Konstantinove mnogostranske sposobnosti. da je jezik solunskih Slovanov v popolnosti dostopen in razumljiv Moravcem.6) Svetozar Nikolich v svoji knjigi Staroslovenski jezik pishe: »Pred Moravsko je Konstantin sodeloval v dveh misijah. se je preprichal.. ki v zgodnjem obdobju ni bil povsem nem. ker je znanstveno rekonstruiran.Starinski jezikovni sledovi . da se ъ izgovarja kot npr. Na poti k Hazarom.Lucijan Vuga Zlasti dvoje znakov bega nepoznavalce: ъ – nevtralni samoglasnik.. lingvist de Bray jih v praslovanshchini izgovarja takole: kakor 'a' v angleshki besedi "about" (BRA). Slovenski pravopis 1990 za ruski ь pravi.. katerih drzhava je lezhala med Chrnim in Kaspijskim morjem. tam je Konstantin preuchil samarijsko narechje in pisavo.revijasrp. Konchno je tod nashel she relikvije sv. in prvi datirani cirilski spomenik je Samuelov napis iz 993. tj. da se Konstantin ni shele tedaj v povezavi z moravsko odpravo prvich ukvarjal s problemom sestavljanja slovenske azbuke. ki jih je od tam nosil s seboj vse do prihoda v Rim« (NIK str.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Praslovanshchina je po znanstvenem domnevanju jezik. Klementa. in 17. 10-11). okoli leta 860. je v Bolgariji. v Севастополь [Sevastopol].. hrvatska glagolica. odkril evangelij in psalter v gotshchini (»pisano z rusko abecedo«) in se nauchil njihovega jezika..htm[16. Iz kdo ve kakshnih razlogov je bilo upochasnjeno uvajanje pismenosti za te Slovane. Toda Josip Hamm npr. Zgoraj smo zhe omenili. cъєзд [sjezd]. S tem v zvezi znameniti ruski jezikoslovec A. Cirilova glagolica in oglata. v kateri je napisanih veliko hrvashkih spomenikov iz 13. Glagolica (od glagoliti – govoriti) je bila zapleten chrkopis in zhe v 10. st.. Glagolica se je ohranila med Hrvati ponekod do srede 19. Ciril je s starejshim bratom Metodom (? 885) pokristjanjeval moravske Slovane. opozarja o zachetkih slovanske pismenosti: »Po vsej pravici lahko domnevamo.11.. 10-11). so se ustavili v Hersonu. odrazha pa tisochletni razvoj jezika ljudstev. ko so zhiveli v praskupnosti.. st. M. ki jih oznachujemo kot Praslovane. Glede najstarejshih zapisov v slovanskih jezikih je she marsikaj neraziskanega. V Mali Aziji pri Saracenih (Arabcih) je v Samari uspeshno vodil verske razprave z muslimani in skupaj z Metodom v hazarski odpravi. nastala preprostejsha in lazhja cirilica.

cheprav navaja Roberta Bauerja. nato pa po zakonih primerjalnega jezikoslovja in drugih specialistichnih metod sledi rekonstruiranje (pra)jezikov. zapisane besede. oboje sodi med najstarejshe kulturne dobrine. jagnje«. a razlichne razvoje. ki je v monografiji o konjih. ki je v svoji razpravi iz leta 1994 o sino-tibetanshchini izhajal iz domneve. da se to povsem ujema s slovenskim in slovanskim izrazom. ki imajo sicer isti izvor. bicikel«. Toda v jezikoslovju. Kaj se je med tem in po tem dogajalo? Obstajajo sicer najrazlichneji poskusi in raziskovanja. pribor.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.2010 10:20:15] . imela je svoj snovni in funkcionalni pomen dokumenta. pomeni. kakshne (pra)stare besede najdemo v slovanshchini oziroma v slovenshchini za davne tehnoloshke inovacije. in seveda (pra)slovanshchina pri tem ni izjema. Od kod beseda – kolo? Bezlaj za kolo. srbsko- http://www. Che je neko ljudstvo zhe v tistem davnem chasu poznalo in obvladovalo te inovacije. da se tu nekoliko zaustavim prav na besedi kolo.Starinski jezikovni sledovi . praslovansko kolo. Karel Oshtir se je lotil tudi "megalitskih jezikov". Zato nas zanima. Sploshnoslovanska beseda. ki so imela svoje izvirne izraze za nova orodja.htm[16.11. Tudi v Index Verborum na koncu knjige ne zajame nobenega slovanskega jezika. da je sodilo v (pra)skupino prvotnih ljudstev. da ne uposhteva tako ochitnih sorodnosti. Posebej se je zadrzhal na pojmu za »kolo« v severnokitajskih (sino) dialektih in tibetanskih (bodik) jezikih. vrsta plesa. tako sta med drugim rekonstruirana indoevropejshchina in praslovanshchina. in menda celo nekaj materialnih dokazov za prastara slovanska besedila iz chasov pred Cirilom in Metodom (nekaj o tem v moji knjigi Davnina govori). Mimogrede naj omenim. Med kulturne pridobitve neolitika in kasneje bronaste ter zhelezne dobe sodita predvsem poljedelstvo in metalurgija. Zato se mi je zdelo primerno. KOLO – VOZ Nekoliko prej sem zhe omenil Petra Raulwinga (RAU). chesar ne moremo najti v nobenem drugem indoevropskem jeziku. kolesa »rota.revijasrp. da so dobili Kitajci voz s konjsko vprego z zahoda. to naj bi dokazovali izrazi za »kolo« in »vozila s kolesi«. ki po Bauerjevem mnenju izhajajo iz indoevropejshchine. Tezhko je razumeti primerjalno jezikoslovje s takimi hibami. mnozhina kola »shtirikolesni voz. veljajo predvsem pisni viri. saj so komajda omenjeni redki raziskovalci iz slovanskega sveta ali pa jih uposhteva posredno s kakshnim citatom iz del zahodnega pisca. v katerih je po mojem mnenju ochiten dokaj enostranski pristop. ozvezdje Veliki voz« in k temu kolut »die Scheibe« itd.. da naj bi beseda ne "visela v zraku". Presenecha.. to pomeni.Lucijan Vuga Zakarpatju. vozovih in Indoevropejcih razgrnil rezultate tovrstnih raziskav do leta 2000. opremo ali pa so vsaj zelo zgodaj prevzela in ustvarjalno razvila besednjak s tem v zvezi. S primerjalno metodo je rekonstruiral proto-sino-tibetanski koren *kolo »kolo«. da je kitajski izraz chou za »choln« ter jang za »ovco.

staronorveshko hjöl. v resnici gre za: kreks v pomenu »krivih nog« : krikos »obroch« : primerljivo z etrushchanskim »capys: dicitur .11.: falco . primerjati z litavskim ratas. vrtinec«. tudi akadsko gulgullum primerljivo z aramejskim gulgulta »lobanja. saj je izhodishchni balto-slovanski pomen koleno. ochesno zrklo. corona »obod. keltskem. staroangleshko hweol. rusko narech. da je slovenskemu najblizhji izraz za »kolo« sino-tibetanska beseda kolo enakega pomena! (RAU) Kako je mogoche.. sorodno nizozemskemu wiel. Semerano razlaga grshko kuklos. anglosaksonsko hweol. vrteti. sorodno z grshkim kyklos. knjizhno koleso. to bi she utrdilo prvotnost uporabe kolesa-vozila: http://www. krozhiti). primerljivo tudi hebrejsko galil »valj. grshko kuklos »kolo«. chrepinja. posoda podobna chloveshki lobanji«. Devoto razlaga. indevr. cui pollices pedum curvi fuerunt . ritu.Lucijan Vuga hrvashko kolo. valiti-gnati proch«(SEM 2).htm[16. okretati. voditi – recheno za ladje. obrat. kot je chloveshko telo! Toda presenecha. vlechi – recheno za konje. Primerljivo s cycle. K temu dodaja Snoj she sorodnost s kolenom ter chlenom. platishche«. da se napachno misli na onomatopoetichni izvor. nositi. sanskrt rathah. kolo.. belorusko kola. slovashko kolo. okret. kruljasta prednja noga . bolgarsko kolo. sokol«. litavsko kaklas »vrat«.revijasrp. krog. Tema ima na indo-iranskem podrochju pomen »voz« (sanskrt rathas). asirsko radau »iti. za katerega Semerano meni. cheshko. kolut. irskim roth. toharsko kukäl »voz« (ESSJ). makedonsko. srednjeangleshko whel(e). Italijansko – ruota. krona.2010 10:20:15] .si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. poljsko kolo.Starinski jezikovni sledovi . kililum »obroch. kirkos »falco. krempelj« (SEM 2). oboje iz iste indevrop. staroindijsko carati »premika se«. Semerano primerja: rota. prinasham«. slovanskem podrochju (DEV).«. na baltskem podrochju izrazha »voz« v mnozhini ter »kolo« v ednini. vrteti. obseg. galal »obrniti. prezhivelo je na irskem podrochju in v latinshchini *retuntus (gl. obla. latinsko colo »prebivam«. in kaj je bolj naravno najblizhje primerljivo za nekaj gibljivega. okrogel. Najblizhje je staroprusko mulana-kelan »mlinsko kolo«.« : hebrejsko kaf »kriva. kullos »obroch. armenskem. obroch. vrtljiv telesni del (SNO). rota(m). venec«. da gre pri ruota za izraz delovanja. lat.. srednjeangleshko cicle < poznolatinsko cyclus < grshko kyklos »kolo.«(WEB). ruota »rotundus. prvich zabelezheno 1350-1400. galsko rhod »kolo«. dovrshen«. obel. kotaliti. raggio »napera«. dolnjeluzhishko koleso »kolo«.. izvora. staroirskim rethid (on teche). drugje tvorjeno z reduplikacijo: staroindijsko cakra. rotondo). tudi koleso. poleo »vrtim se« k indoevropskemu korenu *kuel »vrteti. tovorne vozove« (SEM 2). gornjeluzhishko kolo. oko itd. avesta ratho »voz«. ki nadomeshcha izginuli *retere »techi v krogu«. da se na tako zelo oddaljenih krajih pojavi povsem enaka beseda? Angleshko – wheel. akadsko redu. ustreza akadskemu qullum »velik obroch« in kululu. cilinder«.. chlen »pregiben. ali so izvirno slovanski tudi posamezni sestavni deli. kar po naravnem zgledu utrjuje prvotnost praslovanske uporabe kolesa. starovisokonemshkim rad. prvich zabelezheno pred letom 900. na germanskem (nemshko rad). Toda zraven imena za celo kolo je vazhno videti. mlin. gilgal »kolo«. latinskem podrochju v pomenu »kolo«. akcije. grshko polos »os«. risti (kotaliti se. semitsko rdi »techi«. Poleg tega she v latinshchini circus »obroch« in napotuje na gr. kolo »kolo«. deli kolesa: cerchione »obroch«. ni je na grshkem.. ukrajinsko kolo. albansko sjell »obracham se. hebrejsko galgal »mnozhinsko kolo. stanovati«. osnove. kolut ipd.. mozzo »pesto«. wheohl. popoln..

(SNO. »igla. predirati«. drugi namigujejo pri slov. tudi soplovnik < *sooplenovnik.V. perone »konica. napel »oplen«. npr. v avstrijsko nemshchino Anze. praslovan. Iz slov. naperjati. oje. plug« in baltsko *aisa v finski izposojenki aisa »oje«. vse iz indoevropskega *per »prechkati. germansko iz slovanshchine (SNO.htm[16. gotsko faran »potovati«. kar oklepa roko« (SNO. drog. *gredь. da je kljub mnogim http://www. oplenec »voz« na starovisokonemshko abilenze »Pflugbaum« iz latinskega amblatium (ESSJ). operek »vmesni del dna soda«. Verjetno iz praslovanskega *gredelь < *greda »bruno«. okopih« in perenica »rochica pri kmechkem vozu«. prepeljati. nosilni del ogrodja ladje ali cholna«.2010 10:20:15] . hrv. obroch – »circulus«. deska«. peretnik »sveder. 726.Lucijan Vuga gred – »dolga palica. kar je sorodno s praslovanskim *greda »bruno«. preneseno tudi v kamen vsekane stopnice. predreti« itd.Podobno v drugih slovanskih in baltskih jezikih. vojë. SNO). letonsko grida. (ESSJ. prednji oplen »polza pri vozu«. Tudi toponim Oplenac v Srbiji. palici podoben del stroja za prenashanje vrtilnega gibanja. ost. kar vse se je razvilo iz prevojnih razlichic indoevropske osnove *g hrend h »bruno«. praslovansko periti verjetno »*dajati skozi. enako ali podobno v drugih slovanskih jezikih. zheleznishka naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih«. ESSJ). nosilni del ogrodja ladje ali cholna. napera – »shpica pri kolesu«. nosilni del pluga. zhelo«. spodaj raven«. 339). starocheshko oje. Semerano ugotavlja za grshko πληµνη »mozzo della ruota. neb. stopnice. praslovansko obrochь izvedeno iz roka »kar je okoli roke. Tudi naperki »na obrambnih nasipih. lestev. »del voza. Iz slovanshchine je nemshko Epl. uperiti. Pletershnik dodaja oplen »prednji in zadnji del voza pri zhagi« in oplenik »iglica. cerkvenoslovansko naperiti »prebosti. da je mogoche celo obratno. Ampse in romunsko osite. prebodem«. na prednji in zadnji premi pri vozu les. cheshko oj.: pri Shlencu [SHLE] tudi »jarem pri zvonu«). *haihes. avesta aesha »ralo. v madzharshchini epleny in romunshchini oplean. ESSJ). na katerega je pritrjeno pogonsko kolo«. predreti«. iz praslovan. staroindijsko isa. *oi(s)a v oieion »krmilno veslo«. nekateri primerjajo z grshkim plemne »pesta«. Bezlaj celo meni. gr. kar je najti v Iliadi 5.. pesto pri kolesu« (op. 23. praslovansko *greda (*gredь) »bruno«. ki se vtakne v oplen«. »stopnice za perutnino. ESSJ). cerkvenoslovansko obrochь. periti »usmerjati. öpl. enako kakor litavsko grinda »deska«. opelik. vse iz indoevropske osnove *hai »drog«. staronordijsko grind »omrezhje« in sorodno s starovisokonemshkim grintil »nosilni del pluga«. rus. grids »pod. Podobno tudi v drugih slovanskih jezikih. drog. ki gre skozi oplen« (PLE).11. srb. v katerega sta vtaknjeni rochici«. Navadno rekonstruirajo iz praslovanskega *oplenь ali podobno. opernica. latinsko grunda »streha«. opiracha »ograja«.revijasrp. Vuk Karadzhich oplen – opljen »na saonicama ona greda. oje – ojnica. *oje. L. nepl. v katerega se vtaknejo rochice. sposhnoslovansko.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. skalni skladi v obliki stopnic«. Tudi ojce »prednji del pluga«.Starinski jezikovni sledovi . prevesti. Manj verjetna je izposoja iz starovisokonemshkega grintil »nosilni del pluga«. ojese iz indevrop. greda »shtirikotno obtesano ali obzhagano deblo. narech. suggrunda »nadstreshek«. oplen – v razlichicah. In gredelj »vzdolzhni. Anetze. nemshko fahren. napera. hetitsko hishsh(a) »oje«. shto odozgo drzhi stupce ili cheshljeve« (KAR). vzdolzhni. zharke« > naperiti. naperiti. kar je besedotvorna razlichica od *greda. podobno v drugih slovanskih jezikih. palica. Medtem ko (SSKJ) tudi oplen »premichno nameshchen prechni drog na sprednjem in zadnjem delu voza. sorodno grshko peiro »predrem.

plezati. ki je spadala med baltoslovanske jezike. polza – Bezlaj to obravnava pod polzeti »drseti«. podobni slovanski izrazi v pomenih »vez. carruca »potovalni voz«. assis »os pri vozu«. razchesnjen kos lesa«. pluzhiti. staroirsko fen. omejiti. da ga med vozhnjo ne odnasha]. predlagali so npr. »osrednji del kolesa. drobiti. debelejshi lesen drog [kakrshnega uporabljajo polozhenega na zvrhano nalozhen voz sena. luknja v kladi«. svor »drog. os – »axis«. ipd. platishche – platich. cheshko vuz. Sorodno je she staroindijsko vahas »voz«. pshenica ipd. sorodno pa je grad. rusko zherdь. plev jonshchini spominja na osnovo s pomenom »os«. srbsko predvsem ime za »vlak«. da je bila od samega zachetka praslovanshchina soudelezhena pri tehnoloshkih inovacijah in je izoblikovala svoja poimenovanja tako za orodje v celoti kakor za posamezne sestavne dele. svora. skoba. povorka. prilagojeno iz http://www. hrvashko in srbsko voz »tudi kolichina tovora. praslovansko * osь. Radfelge«. izpeljanke iz korena *uegh »vesti. soras. cocchia. v katerega so vpete shpice«. tudi polzh.htm[16. pesta – pesto. morda iz *polъ »pol. osovina »spodnji del voza«. medtem –mne spominja na ustrezno akadsko bazo munu. currus »vojashki voz«. starocerkvenoslovansko vozъ. teptati. drog«. indoevropska osnova *ages. drog. premikati«.Starinski jezikovni sledovi . premikati«. Izraz plemne je na zachetku pomenil »lezhaj osi«. vrtishche« (SEM 2). dalje gl. sora – tudi sura. sulica«. cocchio (beri kokjo). voditi. Baltoslovanske izpeljanke iz indoevropske osnove *peis »tolchi. narediti plot«. sploshnoslovansko. k temu sornik. ki povezuje sprednji in zadnji del voza«. (ESSJ. sornica »podna deska pri lestveniku«. sovornik (ESSJ). pimplemi. praslovansko *zhьrdь se je verjetno razvilo iz indoevropskega *g hrdh(i). izpeljanka iz osnove *g herdh »obkrozhiti. cerkvenoslovansko osь.Lucijan Vuga poskusom ostala etimologija nerazreshena. plat »zunanji del kolesa. platishche »felga. *pesto »*vdolbina v kladi. psheno. premika« iz korena *ag »poganjati. prvotno »vozhnja«. plaziti. Italijansko carro. razbora.galskega izvora (ZIN).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki gre na en voz«. Praslovansko prvotno *pesta. starovisokonemshko wagan. od koder tudi phati. Cerkvenoslovansko sъvora »fibula«. pest »luknja pri kolesu. kar se je prav tako razvilo iz indoevropskega *uogho »voz«. ki gre skozi soro in vezhe zadnji del voza s sprednjim«. pletho »kar je polnega v kolesu«. svornik »klin. skozi katerega gre os«.«. prvotni pomen verjetno »razpolovljen. prvotno »kar se vrti. nemshko wagen »voz« (SNO). namestitev. praslovansko * vozъ je enako z grshkim okhos »voz«. lat. lat. ki je rabila za mozhnar«. graditi (SNO). indoevropsko *somuora (>baltoslovansko) tudi *smuorom.11. polovica« (SNO). kar s slovanskim pomenom »spodnji del voza« izrecno nakazuje funkcijo in davni pomen besede. prvotno verjetno »*drog v plotu«. verjetno iz indoevropskega *pel »vrteti«. akadsko palu »palica. zhrd – »dolg. praslovansko *sъvora in * sъvoraъ.revijasrp. starocerkvenoslovansko zhrъdь »drog. mleti«. »Radnabe«. Iz praslovanskih imen sestavnih delov lahko sklepamo. Od kod beseda – voz? Marko Snoj razlaga za voz. carpentum »voz za gospe«. spona. in naj bi se dalo razumeti iz Ajshila. ags »os«. kol«. hebrejsko menuha »lezhishche. che je tudi v izumrli staroprushchini. kol. voz na shtirih kolesih . peljati. rusko voz. SNO). postelj. cheshko zherd »zhrd. zato ne presenecha. platica. carru(m).2010 10:20:15] .

Dvema razlichnima osnovama pripadata: curro sumersko gur »vijugati. pripadajoch vozu. lat. auriga. kar naj bi izviralo iz nekega vzhodnega zharishcha. kalk na curro (SEM 2). da se je rodila lahko le v Skandinaviji pomenska inovacija hjul »kolo« s pomenom zimskega solsticija v okviru megalitske kulture TRB. Ni nakljuchje.Starinski jezikovni sledovi . Prav tako ima Devoto drugachno mnenje za cocchio »kochijazh«. kanal za shirjenje prvega termina.: kakrshno nam je znano z Ljubljanskega barja). (carro). s severnoital. V luchi teorije kontinuitete ta zemljepisna razporeditev dopushcha sklep. akadsko kussum. cucurri. ki je sluzhila za potovanje z druzhino in prtljago. frizijshchini. vodstvo. latinizirano carrus. akadsko qararu »techi«. tisochletju pr.11. omeniti velja islandsko hross. corro. cecurri. plodnica. vajet« + ago »conduco. zahodnih nizozemskih narechjih (bodisi v Holandiji ali Belgiji) wiel in skandinavskih jezikih hjul blizu slovanskemu kolo. glava«.htm[16. tikva. vrch lijakaste oblike). tako v Nemchiji kakor na Mediteranu. rotacizem currulis < kussum. v katerih se pojavijo primerki koles v 4. koritom. Poleg tega curulis pritegne she daljne semantichne povezave. cocchio«. kussiu »prestol tron.2010 10:20:15] . vodim« (DEV). posoda – izvirno iz trsja«. gurati«. ki ga vlechejo konji. voditi«. cursum. auriga(m) »kochijazh«– neznane etimologije (ZIN). kotaliti«. da prihaja iz cheshchine(!) kochi »vettura a nichia. cocchio [madzharsko kocsi] (1) gosposka dvovprezhna ali shtirivprezhna kochija. ker je oznacheval polno. cocchiere. kraljeva last in sluzhba«. techi.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. obrachati. Mario Alinei pravi »wheel in rad sta vzhodno in zahodno ime za kolo«. v vzhodnih nizozemskih narechjih (tako na Holandskem kakor v Belgiji) in v latinshchini je kolo poimenovano kot v nemshkem ter vzhodnoholandskem izrazu rad in latinskem rota. brzda. L.V. raedarius »cocchiere. tekati«. lat. gurru »vlechi. da v germanskem svetu ni enotnega poimenovanja za kolo. shkoljko« preko neke severnoitalijanske (beneshke) oblike cocio (beri kocho) prilagojena toskanshchini v 16. primerno za hitro vozilo s kolesi z naperami. ter je bil asimiliran v indoevropsko besedo za »vrteti. Zanimive podatke nam daje Semerano: curro. in currus sumersko guru »nositi«.n. saj so bili prvi izdelovalci koles z naperami v zahodni Evropi in so razumljivo dali keltsko ime svoji tehnoloshki inovaciji. Uporabljajo naslednje izraze: (1) v angleshchini wheel. koleso ter grshkemu kyklos. kot cocchio (beri kokjo). (2) Na nemshkem podrochju. uzda. razshirjena poleg na Poljskem she po vsem severu zahodne in centralne Evrope. Za irsko carr »voz« in galsko carros. raeda »kochija na shtiri kolesa. lat. pri chemer je zanimivo. Nasprotno pa so bili Kelti prinashalci kolesa z naperami. da je bila kultura TRB (Trichterbecher. auriga »kochijazh«(CAM). (2) antichni dvokolesni voz (ZIN). viti se – cesta. vulgarno latinsko *coclja. Pach pa Devoto razlaga auriga iz aureae »briglie. vodstveni sedezh. galsko carros »tovorni voz«. starovisokonemshko (h)ros »konj«. lat. raedarius.sht.Lucijan Vuga beneshkega cocia (beri kocha). zavetishche. Primerjati za carrus s starovisokonemshkim karro izhodishche v akadskem garra »zavetje. klasichno cochlea. kochijazh«. prehodom –clja v –ccia namesto v –cchia (vse brez kakshne razlage etimologije) (DEV). vozilo z nechkami. chvrsto kolo za tezhak voz z volovsko vprego. magarru »kolo. Vaso Imbutiforme. currus »triumfalni voz. anglosaksonsko hors. In she coccia »bucha. kar ustreza novoasirskemu harsha »pasma konj«. al comando. voz«. Spoznali smo tudi. primerjati tudi akadsko haru »del voza«.) s pomenom »techi«.revijasrp. currulis »appartenente al cocchio. ki naj bi bil keltska izposojenka (irsko roth itd. in prav TRB je ena od kultur. potok. da prihajajo prvi dokazi o kolesih z naperami v http://www. iz latinskega cochlea(m) »polzh« po obliki. st. (op. verjetno sumerskega. latinizirano carrus.

to potrjuje zelo zgodnjo praslovansko uporabo kolesa in voza. Tako za lonchenino poznajo na Irskem dvoje imen.« (prevod in podchrtal L. ki naj bi se zachela med 5. ki je pach okroglo kolo. Druga mozhnost je primerjava s http://www. je beseda prvotno pomenila *»iz skorje. ki je zahodno nadaljevanje vinchanske kulture z Balkana. kuhati.. ki naj bi obenem pojasnjevala shtiri razlichne tipe megalitov. a se v lingvistichnem smislu korena razlikujeta. kot bomo videli.htm[16. lubja narejena posoda«. ko opisuje prodor neolitske kulture na Irsko. narechno hrvashko in srbsko korac »kadica«. in 4.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. da sta obe imeni pota in corcan »rochka. Na presenechenje naletimo pri Alineiju. Povsem nasprotnega mnenja je Raulwing (RAU). kakor vrtati ipd.11. Dolmen.. (ALI 2. ki se delno prekrivajo. tudi semantika je zelo raznovrstna.sht.Lucijan Vuga centralni in zahodni Evropi z mochno keltiziranih podrochij.grobnice s hodniki in Wedge tombs. da ni z indoevropskega prostora. Obe ti imeni pa sta neznanega izvora. so pa vsi povezani s keltskim podrochjem. postane ochitno.V. str. tisochletjem pr. to je najpomembnejshe neolitske kulture centralne Evrope. Cheshka in Slovashka ter obmochje Hallstatta. Poglavitna znachilnost irskega neolitika je okoli 1200 megalitskih spomenikov. kjer nahajamo osamljene kmetije.sht. Ceramica Lineare. KROG Pojem krog. da sta oba izraza zelo blizu davnemu indoevropskemu korenu. 518-519). lubje«. Zlasti grobnice s hodniki so velichastne ter veliko starejshe od egipchanskih piramid. narechno rusko korec »korec. marvech manjshih skupin v daljshem obdobju.. enako je cerkvenoslovansko korьcь »posoda za tekochino«.n. 364). pa ne le to. razdeljenih v shtiri glavne skupine: Court cairns. Toda slovenski koren v vrt(eti) vsebuje kot rota < rt.)(ALI 2. ne v velikem shtevilu. lonec. francoskim cruche in nemshkim Krug.n. Ampak medtem ko lesene hishe na podrochju LBK v Nemchiji tvorijo vechja naselja. Toda zaznati je delitev na sever in jug tudi v narechju. saj naj bi shlo prvenstveno in zgolj za razlichne kulturne vplive. ki potrjuje veliko podobnost s hishami z obmochja kulture LBK (Linienbandkeramik.. str. cheprav kazheta isto keltskogermansko-italsko izogloso . kakrshna so Val Camonica. posaditi« neznanega izvora. ki so asimilirali staroselce. topilnik. to je she danes znachilno za irsko podezhelje. ter indevr. severnoirski pota je v zvezi she z angleshkim pot.Starinski jezikovni sledovi . starocheshko. juzhnoirski corcan je v zvezi z angleshkim crock. veliko blizhje kakor v romanskih in germanskih jezikih. zajemalka«. Che primerjamo indoevropske osnove *uogho s praslovansko* vozъ in slovensko voz. dushiti. razporejeni so po obmochjih.revijasrp. Podchrtal sem. Alinei obravnava najdbo najstarejshe neolitske hishe na Irskem in v Angliji. na Irskem in v Angliji ostajajo osamljene. »z vrtenjem delati luknje« torej poznamo oba izraza za kolo. po teoriji kontinuitete pa ni tako. *kuel s praslovanskim kolo in slovenskim kolo. s francoskim pot ter z nemshkim Pott. je pomemben iz vech razlogov. ne le zaradi kolesa. Passage tombs . Che je praslovansko *korьcь izpeljano iz praslovanskega *kora »skorja. Drugi. cheshko korec »stara mera za zrnje«. da je tudi za Irsko veljala invazionistichna.2010 10:20:15] . verjetno s prihodom novih naseljencev. priselitvena teorija. Alinei opozarja. lonchenina z linearnimi okraski). posebno tiste v Bretaniji. datirane med 3795 in 3550 pr. Toda Snoj nas seznanja: korec »posoda na daljshem rochaju za zajemanje tekochine«.

Okrozhica.2010 10:20:15] . krug. prim. prirochnih tvarin za najrazlichnejsho uporabo. novovisokonemshko Ring »prstan. Zanimiv je stari pomen »grmovje. cheshko hrnchirshky kruh. lacus Chrungelse. lupina. slovashko hrnchiarski kruh. kotel« (SNO). primer. Okrozhnice. pech (SNO). ustrojena kozha. zato je prichakovati. starocerkvenoslovansko potъ. crusta«. staro v pomenu loncharski krog. a tudi krug »gozd«. Indoevropska osnova je krengh/krongh. ohranjeno v ukrajinskem krjazh »panj«. rusko krug gьnchara itd. cerkvenoslovansko okrogъ. rusko pot. kar ne presenecha. ukrajinsko krjazh »grich«. che je prvotno »cortex« (ESSJ). kozol.Lucijan Vuga staroindijskim caru »kotel«. kuhati. krenkatrum »pas« (ESSJ). Naprej krog II »circulus« s shtevilnimi pomenskimi odtenki. lonec. gozd« ipd. pechi«. log« in iz slovanskih jezikov madzharsko korong »gozdichek«. Verjetno je imelo *skorьcь nekdaj shirshi doseg.revijasrp. majhen gozd«. Pri Snoju preberemo za pot »znoj«. okrogel »convallis« itd. Bezlaj razlaga: skorec »spleten koshek. *oldьje »ladja«. sorodno je staronordijsko hringr »prstan. kruzhinka. starovisokonemshko hring. praslovansko *(s)kora je razvito v vseh slovanskih jezikih v pomenih: »skorja.11. sorodno je pechi. ukrajinsko dial. okruh. Iz te osnove veliko toponimov. Prvotni pomen je nekako *»kar je vroche« ali *»kar se izlocha pri vrochini«. Bezlaj: krog I »okoli«. poljsko arhaichno krag garnicarsky. slovashko kruh »osamljen grm«. vokrug. hrib«. v 16. kruzhik. dushiti« kot posoda za kuhanje in peko.Starinski jezikovni sledovi . izprichan je tudi pomen »vrh. mochan moshki«. cheshko kruh. Praslovansko potъ »znoj« se je razvilo iz indoevropskega *poku-to. okoreti. pechi. starorusko krjazhь »tram«. Za starinsko kroglъ pricha nemshko Grundelsee. okrogъ. romunsko cring »grmovje. narechno »debelo drevesno deblo. suh delchek lesa. korec »iz skorje narejena posoda« (starocerkvenoslovansko korьcь »vas quodam«) iz kora »cortex«. (ESSJ). st. Toda po mojem mnenju tu ni izkljuchena tudi iztochnica za pot »rochka. Krozhec. kar so vse tvorbe iz indoevropskega korena *k uer »posoda. suh. chebelji panj. pri chemer se seveda tudi potimo.htm[16. krog« in umbrijsko cringatro. drugi tip je rusko krugom. koroshko-nemshko Krangl. Posebej obsezhno obravnava Bezlaj pojem skorja »cortex. starorusko okrugъ. danes kozarec »calix vitreum«. srbsko in hrvashko krug »leseni obod okoli studenca«. starovisokonemshko (h)wer. kruzhie. bucha s trdo lupino. rusko krjazh »klada. »gorski vrh«. valizhansko pair v enakem pomenu. da bo velika tudi besedotvorna moch te osnove. Prav tako je zelo pomembna razlichica krog III »silva. Praslovansko krogъ »circulis«. trd. saj je v davnini to bila ena od naravnih. sln. lubje.« Iz slovanskih jezikov je preshlo tudi v albanshchino kore in novogrshchino kora. vkrug. gozd« v mikrotoponimih Krog. s shtevilnimi izvedenkami. Okroge. kar je izpeljanka iz korena *pek u »kuhati. cheshko pot. saj je beseda izposojena v albanshchini skorec »grot v mlinu« in podobno v sln. »iz brezove skorje spleten koshek za nabiranje jagod«. vkruh. Cerkvenoslovansko skora. kruzhina »grmovje«. Krozhishche poleg Okrog. verjetno stari krogъ. 1206 Ocrvgel. v katerega nabirajo jagode«. vokruhy. zhelva-(s)kornjacha. K besedotvorju primerjati indoevropsko *aldh(en) »korito«: baltoslovansko *aldi > praslovansko *oldi. grebe«. ukrajinsko kruhom »okoli«. kozar »posodica iz lubja«. sln. lupina itd. lahko tudi kъrь »grm« (ESSJ). hrvashko in srbsko pot. v 9. cerkvenoslovansko krogъ in podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v pomenu »nebesni obok«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. tvorjeno iz skora »cortex«. kar je morda sorodno s kozha »pelis«. ukrajinsko kruh. topilnik. st. kozha. tram. poljsko arhaichno krag »gmovje. Okrogi. To se mi je zdelo potrebno podrobneje navesti ne le zaradi pogostih toponimov na osnovi krog s http://www. rusko dial. krog«. kora.

in izvirno arhaichno slovansko ime potrjuje prvotno osvojitev napredne tehnologije brez morebitnega prevzemanja tujega imena. poljsko arhaichno krag garnicarsky. cheshko hrnchirshky kruh.n. katero je chlovek sam ali s pomochniki vlekel po zemlji. kot je plug.sht. Mario Alinei me je na mednarodni konferenci v Kobaridu maja 2003 seznanil. 154). marvech veliko bolj zaradi arhaichnih izrazov loncharski krog. kar se praviloma ne dogaja.2010 10:20:15] nemshko italijansko . za katerega ni etimologije in je po njegovem slovanskega izvora iz osnove bor »ime iglavca«. kako pravimo osrednjemu drogu. kakor si pogosto mislimo danes.n. rusko krug gьnchara itd.sht. tisochletja pr. che je inovacija pridobljena ali uvedena od drugod. in je zato velikega pomena pri identifikaciji zgodnjega slovanskega tehnoloshkega prispevka! PLUG Najprej spregovorimo o plugu kot revolucionarnem poljedelskem orodju. ki je omogochala izdelavo lonchenine visoke kakovosti in najbolj dovrshenih oblik. ki jih srechamo tudi onkraj danashnjega slovanskega prostora in v antichnih imenih. Kdaj se je pojavil plug? V Mezopotamiji in v Egiptu so uporabljali plug z volovsko vprego zhe v 3. da jo je zrahljal.Starinski jezikovni sledovi .si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. slovashko hrnchiarski kruh. je navadno zelo hitro shla iz dezhele v dezhelo. Prirejena slika iz (ZIN) Plug s kolci sestavljajo: slovensko http://www.Lucijan Vuga posebnimi pomeni. ter me vprashal. – saj je loncharski krog ali vreteno predstavljal v loncharstvu prvovrstno tehnoloshko inovacijo. Upodobljen je na skalnih risbah na Shvedskem iz srede 2. da v zvezi s teorijo kontinuitete in neolitske prisotnosti Slovencev na prostoru Vzhodnih Alp preuchuje med drugim imena poljedelskih orodij in tudi pluga. tisochletju pr. in novica o tako izrazito praktichnem pripomochku. Toda prav plug z vprezhno zhivino je omogochil pravcato revolucijo pri obdelavi zemlje. ki se je sicer postopoma razvijalo iz preproste drevesne rogovile. toda to naj bi bilo celih tisoch let pred pojavom pluga na Kitajskem (ZGO I/2 str.revijasrp. Prometne povezave v starem svetu so bile veliko hitrejshe. (in mogoche tudi zhe dolgo pred tem). v italijanshchini bure.htm[16.. v Indiji skoraj prav tako zgodaj.11.

iz korena ere. morda kakor v slovenshchini poznamo grebenalo (aratro affossatore). Poglejmo podrobneje: aratro. arare. oralo. Ne vem. Pflugstürze. kozel. starinsko *retsmos. drog. explanare<ex + planus »zravnati.. Pflugstöckchen. plug s chrtalom. – .si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. lat. germanskem. slovanskem. aratrello. od aratro) – coltrina (gl. – Furchenrad – Pfluggestell – Pflugkehre – Pflugreute – manico – stegola corpo del aratro – pila.Starinski jezikovni sledovi . cheprav indoevropskega izvora) – perticara (od pertica »palica.11. pluzhna peta (ShLE). Pflugschleife (PLE) – Pflugschar – Messersech. Italijanski (narechni) sinonimi za plug: aratro (»oralo«. culter.. coltro »chrtalo.. lat.. Pflugeisen. (oralno) drevo. negotovega izvora) – aratrello (dim. 6. – . na Baltiku. iz lat. lat. Joch – Vorschäler. pertica (m).htm[16. porushiti« + appoggiare v pogovorni latinshchini *appodiare iz podium »podnozhje. grshkem podrochju. 4. Pflugkrüme (JAN) Pflugkörper – Griessäule. Vorschneider – Landrat – . izprichan v Indiji. vrklja (JAN) – Handgriff – Pflugsterze. aratru(m). kot da bi shlo za »veslati po zemlji«. zavora ? (JAN) 10 – streme gredlja 11 – predpluzhnik 12 – celinsko kolo 13 – uravnalec globine 14 – vechni drog kolc s kavljem* 15 – brazdno kolo 16 – krstan. Pflughaupt JAN)) – Pflugsohle. Gründel. Najdemo v besedi remo »veslo«. koliko je oranje podobno http://www.revijasrp. podstavek«. lat remus. Balken. grshkem (aroo).Lucijan Vuga 1 – rochaj 2 – rochice pluzhno telo (3. pilone – versoio – suola1 – suola2 – vomere – coltro – bure – staffa – avanvomere. prekla«. 5. – .. lat. podreti. germanskem. iz osnove arare. kristan (JAN) 17 – obrachilo (JAN) 18 – otika. cultri. scoticatore – ruota di campo – regolatori di profondita – timone con attacco – ruota di solco – .2010 10:20:15] . stebrc 4 – pluzhna deska 5 – plaz. ralo. Grendel.. zgladiti. lat... Drugi slovenski sinonimi: plug. Pflugmesser (JAN) – Grindel. neznane etimologije) – spianapoggi (sestavljenka iz spian-are. izprichana na keltskem. z negotovimi povezavami izven Italije. oplaz (JAN) 6 – peta 7 – lemezh.ararae »orati«. –pfeiler (JAN) – Streichblech (Panzer-Abstreichblech) – Molterbrett (Pflugsohle (PLE). plaz – podloga oralu ali leva rochica pri plugu (PLE).. Baum (JAN) – Stellbügel. Stelbogen. ralo (JAN) 8 – chrtalo (parash (PLE)) 9 – gredelj. s korenom aro. pomanj. slovanskem. 7) 3 – kozolec .. v Grchiji (eretmos) in keltskem obmochju (DEV). armenskem podrochju in morda povezljivo z ere »veslati«. kar bi se razumelo kot *»podstavek za rahljanje« (ZIN) (DEV). Brücke. ki naj bi bila indoevropska beseda (ZIN). izprichano na keltskem. nozh«.

izpeljano iz lat. ki je iz rekonstruiranega galskega *pettia in srednjeveshke latinshchine pettia (DEV). praslovansko *plugъ. razumemo. letonsko arkls »plug«.namesto trah najdemo pri tranare. plavati (SNO. to je ponavljalni glagol od *terti »treti. drgniti«. sedanjih *tьro »drgniti. hrv. del«. zadavacha]«. aratrum. plug. Po mojem mnenju je smiselneje iskati izvor prek attrezzo »orodje«. adtrahere. -g. gredelj]. rus. in srb. Koren tragh. orachi pred tem mornarji. pezza »kos. ralo. jugi pars [prim. chesh. vse iz indoevropskega *harh-tlo »ralo. za povezavo pluzhne deske s stebrom)« (PLE). attrazzi). temo [oje. praslovansko *ordlo »ralo«. chesh. vendar to iz glasoslovnih razlogov razlagajo kot izposojenko. ralo. [prim. pri chemer je najverjetnejshe izhodishche prav slovanski *plugъ. Devotove tezhave. Tirare v vulgarni latinshchini *tirare. krchele »razvali vilice kao krchale (kad ko mnogo govori)«. lat. nekateri izvajajo iz germanskega *ploga. treti«. lat. preganjati« < *terati. radlo. staronordijsko ardr in armensko araur »ralo« (SNO). krpele »das Verbindungswerk der Jochpaare Ochsen am pfluge. plaziti se«. privlachnost« iz stare francoshchine attraits (mnozh. po tem bi domnevali. cheshko tyrat. skoraj bi dobili neko razlichico korena trag(h).. enako kakor litavsko arklas. krpela. cerkvenoslovansko tirati »otirati. temo [prim. tudi pluti. s katerim so oznachili vstop v vojashko sluzhbo. der Pflugbalken (der Grendel). nem. da ne najde reshitve za zaplet. lat.) in to iz lat. plaziti se«) in dalje v indoevropski bazi *pleu. hrvashko tjerati »gnati. brez sprejemljivih povezav (DEV). latinsko razlichico trag.Starinski jezikovni sledovi . starinsko tirat »muchiti«.htm[16. cerkvenoslovansko plugъ. attratto. Pflug. je anormalen z indoevropskega stalishcha. krchale. s podobnostmi na germanskem podrochju. iz latinskega attractu(m) »it. tirati se »pojati se«. poditi«. gredelj. rus. der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet) – nos pri plugu (sestavni del. attractum. Njen izvor je iskati v praslovanskem glagolu *pluzhiti »vlechi. Poglejmo si posamezne dele pluga podrobneje: (1) Kaj je kozel ? Pletershnik navaja kozel »die Nase am Pfluge (der Theil. hrv. (2) attrazzo »privlek. privlachen. sest.»premikati se. attrahere. muchiti«. chesh. v italijanshchino iz stare francoshchine atrait..2010 10:20:15] . She zanimivejshe je preuchevanje besede plug. zadavacha]« (KAR).revijasrp. hrv. iz ad+trahere »vlechi«. krchele]«. da so bili poljedelci. starovisokonemshko pfluoc. je vojashki termin. plouzhit se »vlechi. stopnjevano iz trahere z lat. sredstvo za oranje«. iz istega izhodishcha she grshko arotron. plug. pred njim je chrtalo (JAN). Toda she vech! – za tirare je etimologija negotova (ZIN)! Pach pa Devoto: (1) attrezzo »orodje« izvaja iz francoshchine attraits (it. od koder mnoge izpeljanke (SNO). pluh. domnevno iz trahere. tirati »gnati. ki pa izhajajo iz nekega zachetnega dh. zanimiv. Tako tudi Snoj pojasnjuje pod ralo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.11.in ne th-. in srb.Lucijan Vuga veslanju po zemlji. krizhano z italijanskim trarre. ker nikakor noche sechi po tirati in trag. trahere. enako starocerkvenoslovansko ralo. http://www. gredelj »der Pflug balken. praslovansko *tirati je ponavljalni glagol od praslovanskega *terti. v katerega se je sam potisnil z vztrajanjem na edinole galskem (!) izhodishchu. trainare.ohranjenim kot v primeru tragum. mikaven«. od koder staronordijsko plogr. Kozelc – gre skozi gredelj v plaznico. plaz »u pluga lijeva ruchica na koju se dolje natiche lemesh«. vrnjeno v ednino in krizhano s pezzo. zadavacha »kao oje u pluga od kola do prvijeh krpela«. krchale. V srbshchini kozalac »u pluga ona gredica shto sastavlja gredelj i plaz. iz attrarre lat. narechno *traginare »vlechi«. plaziti« (prim.

Bezlaj navaja za boriti tudi pomen »poditi. ko so primerno mochno drevesno vejo s kljuko vlekli in tako brazdali zemljo (kar je she danes mogoche videti pri primitivnih kmetovalcih Azije in Afrike). Sloviti italijanski etimolog Devoto pravi. Mario Alinei izhaja iz slovanske osnove bor – iglichasto drevo »Pinus silvestris«. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). ki se med valjenjem vecha. toda v osnovi je ostalo osrednji del orala drevo ali bor. Marko Snoj dodaja. gruda«. vech pri obravnavi jadra.Lucijan Vuga Kaj pa je bure? Po mnenju italijanskih in drugih etimologov je: bure – latinska beseda neznane etimologije. steblo. po drugi je za tako obdelavo zemlje potreben poseben delovni prijem: riniti. latinsko bura. parez »kol. Povsem logichno je. Poleg tega je s tem v zvezi pomemben slovanski izraz boriti (se) »bojevati (se)« [na Gorishkem tudi »potiskati. borbo«. brez vsakrshne verodostojne povezave.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. pogachica na kolenu. da je bure. iz neke domnevne teme *borro »nekaj okroglega«. po eni strani je to najprimitivnejshi plug iz drevesa. s chimer je utemeljeno sklepati. riniti«. od indoevropskega izvora * bhoru. kazhe. med katerimi so nadvse pomembni kovinski lemezh in rochici. da so z razvojem na tako drevo dodajali posamezne izboljshave. da je bora izprichana beseda shele v 14. Gre za sploshnoslovansko besedo in sorodno je samo v staronordijshchini borr in staroangleshchini bearu. Poleg tega imamo she: perenica »rochica pri kmetskem vozu« (PLE). da sloni na glasovni podlagi (VAS). Shlenc prevaja bure »oje« (SHLE). Poleg razlichnih razlag. suvati z rogovi« ali pa tudi »potiskati. predlatinskega izvora (BAT). iz severnih krajev Italije. slednje bi morda veljalo kot izhodishche za »boj. gnati. kar se mi zdi ustreznejshe za razlago pomena »bojevati. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. vejevje«. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). bura »drog pluga«. na Dolenjskem in v Kobaridu izprichano tudi v pomenu »razzhagano deblo«. buris. lat. borela »koleshchek. kepa snega. resa«. kar je izposojeno iz letonskega buras. brinje (SES). pojati« (ESSJ). hrvashko in srbsko bar »proso« < * »rastlina z ostrimi resami«. za oboje pa imamo preprichljivo slovansko osnovo. riniti« morali poiskati drugachno osnovo. Vse to kazhe na dvojni. panj«.2010 10:20:15] . razlichica od buris. skupek. priprave. primerljiva z engadinsko buorra »kos debla. ki nima zanesljivih povezav (DEV). Emilije. kar naj bi izhajalo iz indoevropskega korena *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). Toda prav buras je mogoche primerjati z etimoloshko nerazlozhljivim bure »gredelj pri plugu«. Veneta. riniti«].11. ki oznachuje gred (asse) ali osrednji drog (fusto centrale) pri plugu. ki se http://www. suvati.. drevesna iglica. prepirati (se). ki dokazuje neolitski nachin obdelave zemlje. na ladinskem podrochju. borlo »valj«. da v slovenshchini poznamo za plug poleg izrazov oralo.Starinski jezikovni sledovi . z izpeljankami borin »sesek«. ki je tako zgolj drugo ime za drevo. da rekonstruirajo indoevropski koren *bhar kot »nekaj ostrega. shtor. Na tej osnovi poznamo vrsto izpeljank in krajevnih imen. *bhoruo do suponiranega venetoilirskega sorodstva (ESSJ). ralo she drevo. a sovpadajochi pomen drevesa-bora kot kmechkega orodja. Vasmer nakazuje baltsko izhodishche. Zanimivo je. iver. slovensko brada in sorodno ter po vsej verjetnosti tudi brin. okrogel vojashki shchit« ipd. Battisti-Alessio pravita. medtem ko bi v pomenu »potiskati. na katerega sprednjem delu se priprezhe vlechna zhival (ZIN). Lombardije. st. chok. potiskati. s pomenom »drevesno deblo. Zame je nadvse preprichljiva potrditev slovenski izraz pribor »predmeti. razlichica od bura. iz katerega je she cerkvenoslovansko bъrъ.htm[16.revijasrp. nekoch je bil verjetno pomen shirshi »gozd..

roditi«. prvich zapisan 1805. v piachentinskem pa strevda.2010 10:20:15] . rama. *stogъ tudi v pomenu »roka. stegnut(i) »astringent. starocerkvenoslovansko sъtegnoti »zvezati. Pri tem upravicheno domnevamo na slovanski izvor tega izraza. zbirati«. steccolo. najti je tudi izraz stevola. toda stecco iz langobardskega stek »palica«. po-. Podoben je izraz stegolo. postopkov. st. pre-) dovolj trdna opora za izpeljavo v pomenu dejavnosti. control«. grshko phero »nesem«. Srbsko in hrvashko stega »discipline. da smo Slovenci to prevzeli od Chehov shele v 20. kol«. Slovensko stegne. delu sploh«! Skratka izraz. neznane etimologije. da je iz latinskega stiva(m). praslovansko *stozherъ. stegna »navadno z dvema plotoma ograjena plot za zhivino«. si poglejmo dve mozhni razlagi za slovansko http://www. pazduha« z latinskim tignum(<tegno) »tram.pomeni »nesti«. Ne oziraje se na Snojevo razlago. gotsko bairjan »nositi. ga usmerjati. a nam Snoj razlozhi.11. raztegovati« in po nekih vzporednicah tudi »oje. lemezh. da gre za besedo v severnoitalijanskih narechjih. iz versus. sorodno s staroindijskim bharati »nese«. vertere – delo pluga za obrachanje s chrtalom (coltro) in z lemezhem (vomere) odrezane prsti (ZIN). stegola (BAT).revijasrp. italijanski etimologi razlagajo. Beseda zahodno-panromanska. (3) versoio »pluzhna deska«. iz-. Bezlaj (ESSJ) tega sicer posebej ne obdeluje. ulica«. pashnik. fero.htm[16. z metatezo v milanskem narechju streva. vrtenje prsti. znano v krajevnih imenih in priimkih. Dodatno nas k takemu mnenju navaja (iz)tegniti iz osnove teg(niti). a tudi v lukanskem stievola. Stegolo je verjetno iz iste osnove in pomeni »leseni drog za prenos vrtenja s kril na mlinske kamne« (ZIN). bie. raz-. iz njihovih izrazov prěbrat. breja ipd. da je izraz stegola prvich zaznan v 16. delovanjem! (2) stegola (tudi stevola) »rochica pri plugu«. marvech pod brati. (SNO). st. to je razvidno she iz slovenshchine breme. ralo«. To pa je v starocerkvenoslovanshchini bьrati. izpeljano iz pogovorne latinshchine *versoriu(m). o-. verjetno * »kar je izbrano (za dolochen namen)« in nas napotuje na brati. da z njimi moremo ravnati s plugom. Domnevno prihaja iz osko-umbrijskega in ustreza latinskemu stiva »vomere. ki je sinonim za »orodje« in seveda tudi za kmechko orodje. Druga dva italijanska etimologa Battisti-Alessio pravita. praslovansko stьgna »priti. starocerkvenoslovansko stьgna »cesta. steccare »ograditi s plotom iz kolov«. prěbirat »prebrati. armensko berem »nesem«. vlechi. Ker versoio »pluzhna deska« rabi za obrachanje. stegnenica. steza«. kar poznajo drugi slovanski jeziki iz praslovanshchine * bьrati »nabirati. Primerjava med slovenskim stegno. Vse to kazhe na funkcijo rochic. na-. in v poljedelstvu pomeni »rochaj pluga«. hlod« kazhe na gradivo ali obliko rochic. (ZIN). zategniti. na nashe veliko presenechenje tudi za ta izraz ugotavljajo jezikoslovci. drog« (ESSJ).s pomanjshevalno pripono –ola. Stecca naj bi prishla v italijanshchino iz gotskega stika »palica. lesen del pritrjen na krila mlina na veter. bound«. kar pojasnjuje izvor besede. s prvotnim pomenom besede. tied. alb. Osnova je steg. Indoevropski koren *bher. razpotje. *stezherъ.Starinski jezikovni sledovi .Lucijan Vuga uporabljajo pri kakem opravilu. steccaia »utrditev rechnega brega s palicami in koli« ipd.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. s katerim obrachajo mlinske kamne. prihajati. iz teh osnov npr. lat. pripomochkov in izdelkov v zvezi s chlovekovim delom. steza« (ESSJ). so sploshnoslovanski pojmi z osnovo bor v zlozhenkah (z-. podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »strnishche. prinesti. check. prebirati«. sedanjik bero »zbirati«. od-. prim.

podezhelski izraz bomberaia. plug (s chartalom)« (ShLE). *chъto »rezati«. gibek« je sorodno s staroindijskim vega »mochno. v 17. je mogoche izhajati iz vegast.2010 10:20:15] . Oblike. baltskem in grshkem podrochju (DEV). ki kazhe na sorodno bazo merh »stiskati. pred lemezhem. Vse izvedeno iz praslovanskega *chersti.Starinski jezikovni sledovi . obrne in zachne orati drugo (SES). In tudi Battisti-Alessio vomere. gomere. kriviti (se)« in vegniti. je smiselno coltro prevajati kot »chrtalo«. iz indoevropskega korena *mer-. st. starocerkvenoslovansko vrъsta. Izhajajoch iz suponiranega wogwhsm. kar bi bilo lahlo literarna tvorba (BAT). izprichano zhertalu »vomer«. Bezlaj obravnava chrtalo kot »lemezh. »zhelezni del pluga. nozh pri plugu«. oralo« in vomere »lemezh« (VAL). zavrtena«. je primerno poiskati zanj slovansko primerjavo. Italijanska etimologija izvaja vomere iz latinskega vomis. praslovansko *vegъ »kriv. crtak »lemezh«. slovashko olemazit »pritrditi seno z zhrdjo« itd.«. kar se ne ujema z drugimi navedbami. sloj«! Praslovansko *vьrsta je v zhenskem spolu posamostaljeni pretekli trpni delezhnik glagola *vьrteti. praslovansko * merti. postrani ipd. Soroden je tudi izraz lemez »streshna greda. lemjaz »klin pri lestvi«. ko jo chrtalo in lemezh odrezheta. kar je prvotno pomenilo *»obrnjena. dviga se« (SES). V Toskani je razshirjena oblika *vomerea. ki rezhe vertikalno. majati (se). saj naj bi bilo chrtalo tisto. sunkovito.Lucijan Vuga izhodishche. prim. Drugo mozhnost nam ponuja sestavljenka iz praslovanskega *u. kar se lepo ujema s funkcijo lemezha. Praslovansko *lemegъ. kamor prishtevajo tudi cheshko lemez »kol. http://www. praslovansko *mьrva. Vrsta je poimenovana kot *»obrat« zato. vomero. luzhishko lemez. Bezlaj she dodaja primerjave s srbskim in hrvashkim crtalo. bombero.revijasrp. ki vodoravno prerezhe odrezek zemlje.»proch. Prva je vrsta. vomere (†bomere) »rezilo na plugu. lat. ki se med oranjem preobrne« (ZIN). vegati »omahovati.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Kako prevajati coltro. vegav »kriv.htm[16. posheven. od« in osnove mreti. morda zaradi vpliva vomere – vomitare [bruhati] »naprava. *lemezъ »greda. drog«. Ker naj bi izraz prishel v italijanshchino prek latinshchine bodisi s severa ali jugovzhoda Evrope. prevegniti. cheshkim chertadlo. ki obrne zemljo potem. v cheshchini pa vrsta »plast. premikanje« ali vijate »vali se. stran. ki morda izhaja iz nekega starinskega izraza wogwhsm z nekakshnimi pomeshanimi povezavami na germanskem. starocheshkim chrtadlo. güembre. (5) Potem imamo she sestavni del pluga coltro († cultro). st. rusko lemega »voz lojtrnik«. razvegniti. cerkvenoslovansko in *praslovansko vrъshiti »delati. starocerkvenoslovansko mreti. st. ki ga upravicheno shtejemo za podrochje poseljeno tudi s Slovani. ker orach.11. v 17. v 16. zmrviti« (SES). krmilni drog pri splavu«. ki zahtevajo vo-. shkarnica. starocerkvenoslovansko lemeshь (SES). gombro. ki rezhe zemljo«. vomeris). majav. Druga mozhnost je vrshiti. neuravnoveshen. ki ima v rushchini pomen dolzhinske mere (1066 m). tlachiti«. ko zorje eno vrsto. medtem ko Shlenc coltro »chrtalo. »zdrobiti. bolgarsko chъrtalo. 1874 bombere. v vseh slovanskih jezikih v enakem pomenu. To utemeljuje poimenovanje z rezultatom delovanja »pluzhne deske«. kot »chrtalo« ali kot »lemezh«? Valjavec prevaja coltro »plug. (4) vomere »lemezh . izhodishchno indoevropsko *kert»rezati« (ESSJ). zakljuchevati neko delo« (SES). vomis (vomer. ki rezhe horizontalno. vomeris. izdelovati« iz osnove *vьrhъ »delati vrh. s katero so utrdili slamnato streho« (ESSJ).rezilo pri plugu«. Po vsem sodech. Tavzes navaja lemezh »vomere« (TAV). dolnjeluzhishkim certadlo. ki bruha zemljo«.

baltskih in germanskih podrochjih. Na severu Italije coltra. [culter. kurgelj (zhelezni klin na gredanjici). specialmente quello dell'aratro. na germanskem. lomiti. coutra. der Stössel) ali korezh (iz ital. gre za sani. Riemen). klada. tudi na Primorskem koresh (der Fortstecknagel am Pfluge.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Battisti-Alessio pravita. (6) Pri plugu je znachilen she en izraz: suola [del aratro] del pluga. vomere »(ShLE) prevaja: lemezh. izvirno selo-/solo-. koljem. Suola.Starinski jezikovni sledovi . Solea je zhenska samostalnishka oblika pridevnika *soleus »pripadajoch solum«. coltre. na katerega se natika gozh (der Riemen. ki jo je kaj lahko spraviti v zvezo z »nozhem za klanje v obredne namene«. das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet). Mislim. provansalsko coltre. pomensko krizhanje s starovisokonemshkim izrazom swelli (nemshko Schewelle) »soglia – prag«. latinsko culter.revijasrp. -tri (cultru. ki prerezhe zemljo navpichno. Prügel. izprichano na slovanskih. baltskem in slovanskem obmochju v pomenu »naselbina. suola«. naselje. klasichno solea »sandal«. v ljudski govorici tudi sola. kliti. aragonsko cuitre. kladivo. da je bil ta izraz coltro (-uolo) prvich zapisan v 16. bosti. nemshko Saal »sala«) (DEV). der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet. die die Deichsel an dem Joche festhält. ki jo S. bok« (SES). anglosaksonsko culter in irsko coltar (BAT). ralo«. tudi kot coltellino [nozhek]. carreggia. staro in besedotvorno slovansko osnovo.htm[16. Soglia. langobardsko sala »zgradba«. [nozh. okel. razbiti. kar je preshlo v baskovshchino golde.. Vzporednica je cultro »coltello per scopi rituali – nozh za obredne namene«.11. ki drsi ob nezorani steni brazde.2010 10:20:15] . Za suola. (7) kurelj »pri plugu lesen klin. Soglia »prag« (ZIN).Lucijan Vuga Italijanski etimologi izhajajo iz latinskega cultru(m). ki rochnik s cepcem vezhe«]. rezilo pred lemezhem. che naj bi bil korezh samo lesen klin pri plugu. latinsko solum. klas. na katerega se natika http://www. vas« (v rushchini selo »naselje«. praslovansko *kolti »rezati. obenem navaja tudi ladjarsko razlichico s pomenom »sanishche. kalati. iz indoevropske teme selo. cheprav je jasna indoevropska tvorba (DEV)] indoevropskega izvora. klin. die Jochwiede. v pogovorni latinshchini *solja. Vendar bi iz carreggia glasoslovno sicer lahko izpeljali korezh. cultra) »coltello. saonice (po disimilaciji v *sanьnice > +salьnice). preko solea(m) »sandalo. kol. kal. klatiti. vezhocha gredelj na kolca«. praslovansko *sani nima zanesljivih zunajslovanskih vzporednic (ESSJ). Ampak v slovenshchini imamo obilo izpeljank: kolina. Mogoche pa je izraz pojasniti v izhodishchnem pomenu *»kar se plazi. iz latinshchine sola. smiselno pa z dokajshnjo tezhavo. iz latinskega culter (ZIN). cultri »coltello – nozh« z negotovimi povezavami zunaj Italije. der Jochriemen. razen da je osnova carro »voz« in torej plug pritrdimo na kolca (ZIN). lemezhnica. francosko coutre. das Pflugband. ki lezhi ob obdelovalni zemlji«. ki vezhe gredelj na pluzhna kolca. nem. pravi Pletershnik (PLE). V Toskani je corton. Torej tudi Battisti-Alessio meshata chrtalo in lemezh! Kaj naj bi pomenilo. v latinshchini v pomenu »hisha«. a obenem za indoevropsko besedo? Slovanska primerjava lahko sloni na klati. tolchi« iz indoevropske osnove *kelh z enakim pomenom. kar kazhe na izvirno. Narechno najdemo ponekod purgelj iz nem. st.»chloveshka naselbina. vozh »der Strick« [vozha – gozh »usnjen obrochek. primerljivo s sala (DEV). drcha« (ShLE). Cerkvenoslovansko sani. posebej tisti pri plugu]«. da je razlaga povsem smiselna za ta sestavni del pluga. Shlenc prevaja kot »pluzhna peta«. drugod. da gre za povezave zunaj Italije. coltello dell'aratro »(ShLE) prevaja: chrtalo«. etimolgija je neznana. Ta poslednja razlaga »sani(shche)« smiselno nedvoumno napotuje na funkcijo »pluzhne pete«. saj je bil v davnini daritveni ritual zaklati zhival. drsi« ali »stran. solum »soglia«.

Bruno »klada. Italijansko erpice »brana«. Sploshnoslovanska beseda srbohrvashko borona. pilot«. das Fallgatter [varovalna mrezha]. das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers. Praslovansko *borna navadno izvajajo iz indoevropskega *bher »razriti«. cursum. Po mojem mnenju je smiselno izvajati brana iz bruno. latinsko hirpex. samnitsko ime za »volka«.htm[16. na Igu: hishe na brane zidajo na mochvirju. (2) rezjansko: brani podobne rechi: die Gitterthür [mrezhna vrata]. rusko brevno in podobno v drugih slovanskih jezikih. narechno tudi brun ipd. naj bi prishla v latinshchino iz galshchine kot lat. manj verjetno Oshtir rekonstruira praslovansko *bartna in to primerja s predromanskim ferrum (ESSJ). auseggen«. carru(m). st. der Bratrost [zhar.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. currere. primorsko: okno. Drugache. verjetno k temu branich »majhna lesa«. pobruncati »z bruni utrditi blatno pot«. lat. kar bi bilo za funkcijo klina pri plugu povsem ustrezno! BRANA Zelo pomembno poljedelsko orodje je: brana . branik »choln iz enega debla« (Trst). Praslovansko naj bi bilo *bъrvъno ali * bъrъvьno. v rabi tudi brvanje »stavbni les«. tudi Devoto razlaga podobno erpice. brana (1) »die Egge. mostni jarem. latinsko (h)irpice(m) iz hirpus. das Brückenjoch [kobilica]: most v pet bran. Bezlaj pod kurgelj sklene.11. to gre priblizhati currere »it. Srbsko in hrvashko brvno. erpice je http://www. analogen starinskemu *curs-to-m (ZIN) (DEV). rezijansko bran »vratca poleg glavnega vhoda«. da tako razbijejo grude in poravnajo prst. maklen (ESSJ). starovisokonemshko boron »vrtati«. izraz naj bi izhajal iz indoevropskega *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). techi«. drgniti«. kashubsko barna. dirjati (s konjem in vozom)«. gorishko: der Rost (im Bauwesen) [gradbeni oder]. brana Egge (JAN). ker she danes v primitivnem poljedelstvu vlechejo hlod ali desko chez zorano njivo. lotishko berzt. razshirjeno na keltskem in germanskem podrochju. gorishko: eine Abtheilung der Getreideharfe [razdelek kozolca]. das Clavier bei den Tuchmachern (PLE). indoevropskega izvora. povezano s hirpus. samnitsko besedo za »volka«. dolenjsko: die Riegelwand [krozhni zid]. njegove zobe so primerjali z roglji na brani (ZIN). ne pa kolca sama. reshetka za peko]. shtant. gorishko: das Hackbrett (ein Musikinstrument) – cimbal. φάρω »drobim«. da so besede tako prepletene med seboj. correre. gornjeluzhishko in dolnjeluzhishko brona. grshko φαρόω »orjem«. ki je poznan v imenu drevesa ma-kur < macesen. v 16. ki je preteklik od correre lat. Osnova carro »voz na shtirih kolesih«. sbrano vlazhiti »occare«. brana »die Egge«.2010 10:20:15] .Lucijan Vuga jermen. das Sägegatter [zhaga gater]. curru(m) »voz na dveh kolesih«. latinsko forare.. okno v kozolcu. berzhu »treti. dolenjsko: hisho na brano (pilote) zidati. narechno tudi »loputa na vratih.revijasrp. kar je iz korena kers »techi. Pach pa Bezlaj pod geslom kurec opozarja na slovanski koren *kurъ. v nemshchini Ross »konj (dirkalni)«. hlod«.Starinski jezikovni sledovi . da ni mogoche razlikovati izhodishch (ESSJ). brez vsakrshne povezave zunaj Italije. Zunajslovanska sorodstva se ne ujemajo s slovanskimi oblikami (ESSJ). izorano njivo z brano povlachiti. poljsko brona. primorsko: jarem. cheshko in slovashko brana. primerjati s corso.

Zanimivo.revijasrp. shiroko izprichana. ki ga Bezlaj obdeluje pod geslom igo.2010 10:20:15] . ostriti« iz indoevropskega *haki »ostrina« iz korena *hak »oster«. Slovensko jarem je enako v starocerkvenoslovanshchini jarьmъ. Srbsko in hrvashko zastarelo igo »jarem. identichna v grshchini zygon. ki vezhe igo na oje«. armensko yarmar »ustrezen« in morda staronordijsko jormunu »govedo. Na Gorishkem pomeni brana tudi jarem. vendar brez vsakrshnih verodostojnih povezav. igelj. v hetitshchini yugan v nemshchini Joch. Koren je yeug. Sorodno je tudi jermen in verjetno rad.htm[16. Ispido iz latinskega hispidus. jug »jugum«. kar ima zobe kakor volk. Brana je v nemshchini »die Egge«. krizhano s *hirsu (glej irsuto) z glagolom *hirpere (glej irco) povezano s hirpex (glej erpice) in s pridevnishkim sufiksom –idus. izvedenka igesenica »veriga. ki z nosnim infiksom [vmet soglasnika v besedo. Irsuto iz latinskega hirsutus. Prvotni pomen besede je torej *»tisto. Praslovansko *jьgo iz starejshega *jъgo iz indoevropskega *iugom. niso preprichljive. keltskem in armenskem podrochju (DEV). Ta Devotova zapletena razlaga ochitno kazhe na zagato. lugo tudi »blazina pri saneh«. jega pod vplivom Joch. Nadvse presenecha. konj«. igovec »vprezhni vol«. narechno ihoch. tudi joga. Slovensko. cerkvenoslovansko igo. iga.Lucijan Vuga tisto.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.Starinski jezikovni sledovi . implicitno pri pri geslu jermen. slovanskem. povezave s hirstu »peloso – kosmat. rusko in poljsko jugo kazhe na dvojen razvoj v praslovanshchini (ESSJ). latinsko iugu(m). mlajshe »orozhje«. sorodne she rusko jarmo in poljsko jarzmo. za narechni glagol *hirpere glej she ispido. za oslo poznamo latinsko cos »brus. ki ga je chlovek uporabljal zhe v kameni dobi. npr. vaga pri vozu«. hrvashko in srbsko jaram. nemshko Joch »jarem« ipd. cheprav po pomenu primerljive. suzhnost«. oster. brez ochitnih povezav z drugimi jeziki. ligo. z bolj ali manj znatnimi alteracijami se tema pojavlja na baltskem. to je pa povezano s temo. podizh »Jochpolster«. da Bezlaj v (ESSJ) ne obdeluje posebej tega gesla. sestaviti«. glej she irco. latinska oblika ustreza hirpus in hircus. v 16. bolgarsko igo. grshko ζυγόν.11. torej gre za zelo star jezik. iglja. neroda (SES). igesa »jarem. v sanskrtu yugam. da naj bi osla izhajal »iz nekega pozabljenega glagola«. izhesa. morda iz nekega *hirspidus. Medtem ko Snoj izvaja: iz nekega pozabljenega glagola s pomenom »brusiti. tvorbeno blizu je anglosashko egle »rese«. iz katere ni dobrega izhoda. narechno tudi jug. Praslovansko *arьmъ (in *arьmo) < indoevrospko *harhimo je tvorba iz indevropske osnove *harhi »sklopiti. izhesa. cornu. arma »oprema«. vse iz yugom. rusko igo. Gl. kashubsko jigoe. cornutus iz astu. kazhe vse znachilnosti razvoja iz tematske osnove igo. pondirek za ponirek] daje v latinskem iungere. igve. osla« (ESSJ). cheshko jho. Irco arhaichno »kozel« iz latinskega hircus. glej irto in ispido. OSLA Osla »brusni kamen« naj bo le en primer prastarega orodja. Blizhnje sorodne besede so lat. narechno jigo. je regularna latinska oblika glede na hirpus »volk« pri Oskih. indoevropskega izvora (ZIN). she starejshega *hirquos. beseda v temelju iz indoevropskega besednjaka. s chimer se povezheta. ost (SNO). dlakav« in hispidus. ki jo Zingarelli navaja pod giogatico italijanski giogo ali †iugo. Za krizhanje s pectus glej pettoruto. sklopita (dve vprezhni zhivali)«. jugo. primerljivo z latinskim iugam. ki je krizhanje med latinskim pectorosus in hirsutus (DEV). staroindijskim yugam. izpeljano iz *hirsu kakor astutus. polabsko jaidü. toda http://www. igovnica »Jochweide«. osina. st. latinsko iugum. Pach pa Devoto razvija takole giogo. dalje igev.

zbornikih in knjigah. Tam si lahko preberemo tudi njegova razmishljanja o Banjshicah in okolici.2010 10:20:15] . Iz tega glagola je z drugo predopono izpeljano spodnjeluzhishko zawora. izdelovanju osti.Starinski jezikovni sledovi . a ne nazadnje kazhe osina na podrobnejshe razchlenjevanje posameznih delov rastlinskih plodov. zara in razara v enakem pomenu. toda pojem ozare je povezan z obdelovanjem zemlje z vprezhno zhivino. da so bolj ali manj danashnja ljudstva Evrope zhivela zhe najkasneje v neolitiku na ozemljih. da ne nashtevam she drugih.Lucijan Vuga po drugi strani je to primerljivo z osina. kjer se je beseda razvila iz vzara.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki so izshli leta 2003 (BEZ I/II). narechno tudi »prechna brazda na koncu njive«. Baske. vëndi »bivalishche«. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. bi se tu dotaknil le nekaj redkih. Skratka tudi takshne podrobnosti. Ochitno je zhe takrat nastala nasha beseda osla. gl. oster. Mario Alinei kot tvorec (dolge) teorije kontinuitete. ost. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. ki dostojno predstavlja nashega pomembnega jezikoslovca. objavljenih v najrazlichnejshih revijah. ki so za podrochje Banjshic v povezavi s svetolucijsko kulturo she posebej znachilni. * Poimenovanj za orodja in druge pripomochke. Med drugim: »Imena Bate. je pa razshirjena po Vzhodnih Alpah in s tem dokazuje davno poseljenost tega prostora s predniki Slovencev. to je nadvse lepo in koristno dejanje. zawor »ozara«. kar je mogoche povezati z nabiralnishtvom in zgodnjim prehodom na poljedelstvo. ki so bili predmet podrobnejshih preuchevanj paleolingvoistov.. vozara. Metka Furlan zbrala in uredila jezikoslovne spise.»nazaj. kjer se pri oranju obracha plug«. prebadanju. do predindoevropskega – megalitskega – jezikovnega substrata oziroma do predpraslovanskega jezika.revijasrp. Zakaj? Beseda ozara pomeni »travnat svet na koncu njive. saj bi sicer bilo zelo tezhko dokopati se do njegovih shtevilnih del. po njegovi teoriji. se je lotil tudi Karel Oshtir. OZARA Ne bom se loteval pomena in razvoja imen za polje. vendar tu ne bom navajal njegovih obsezhnih in nadvse izzivajochih etimologij. ochitno kazhejo na pradavno in predvsem izvirno slovansko poimenovanje funkcionalnih poljedelskih pojmov. *vzarati < *vzorati »obrniti plug pri oranju«. ki v veliki vechini primerov vodijo. BANJSHICE Pokojnemu slovenskemu akademiku Francetu Bezlaju je njegova sodelavka dr. gor« + orati. orati (SNO). kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob http://www. nekaj o tem sem omenil v svojih prejshnjih knjigah. vzara. zato tudi prazgodovinarji govore o – neolitski revoluciji. kar vse sodi k elementarnemu besednjaku davnega chloveka. med njimi seveda tudi Slovenci. je po njegovem mnenju beseda kozolec evidentno slovenskega izvora. to utemeljuje med drugim tudi z analizo besednega zaklada. to je verjetno izpeljano iz sloven. Knjizhna razlichica ozara je standardizirana iz gorenjskega narechja. kjer danes zhivijo. ki pravi. tako npr.htm[16. V tistem obdobju pa je predstavljalo obvladovanje poljedelstva prvovrstno tehnoloshko inovacijo. vz.11. njiva ipd. Ker sem veliko toponimov obdelal v svojih dveh prejshnjih knjigah. ki je bila kamenodobnemu – vsaj neolitskemu – chloveku nujen pripomochek pri ostrenju.

IDRIJA Zakaj se mi zdi pomembno sem vkljuchiti ta toponim oz. Betockh<* bętę (–*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Venedi. tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. narechno Beneće (Skok). Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci. Bezlaj: »Veneti. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. po drugi strani pa z Veneti. latinizirano Antae »Anti«<vety. rodilnik Benetek (Megiser). st. 291) Bezlaj obravnava Banjshice tudi v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pod geslom toponima Benetke. Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti.htm[16.2010 10:20:15] . da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. – 17. vindland. narechno tudi bete. italijansko Venezia iz star. ki jih sochasno po eni strani povezujejo razlichni avtorji z Anti in Slovani. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. mestnik u'Benedkih (Rogerij). Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola). Manuel). s'Benetku (Kastelec). poljsko wianek. staroirsko fine »prijatelj«. Venadi. narechno she Benitcьh (rezijansko). 1291 in Betach. toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). ki so nam pustili imena kakor Benetke. Logar) iz slovanskega * vętę (–Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Mnjeci. Vasmer nam daje dodatno iztochnico venok »kranz. Benatky. 1300 Betackh. Benezhani (Bohorich). leta 1200 Beht. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. st. ali je slovanski toponim Bate.11. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem prek chesh. bętę. Bneci (Cres). st. je zanimivo. pridevnik benechanski. Veneti v Galiji (Armorica).revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. st. Beneci. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. soglasha Krahe. Bate. cheshko vinek.« (BEZ I. Finci imenujejo Ruse Venäjä. Seveda se moramo vprashati. Ni pa mogoche dolochiti . ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. Nemci Luzhichane.« (BEZ I. Kakor slovensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci. Baske verjetno she direktno. izvedenke Benechija. Tako torej Bezlaj razgrinja slovansko izhodishche za te toponime. dalje tudi 'Ενετοι v Italiji. Benechan. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι. str. toda nem. http://www. pisano tudi Venethi. Ούεν(ε)τικος κολπος – Baltsko morje (Niederle. starejshe in narechno Beneci. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni. Bezlaj pravi. Оύενθι. str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. Benetki (Trubar).Lucijan Vuga cesti med Oglejem in Siskom. da je verjetno venetskega izvora (ESSJ). med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. za Slovane. v 16.« (BEZ I. Venetia. o chemer sem obshirno pisal v zgornjih poglavjih. hidronim? V luchi Oshtirjeve metodologije. venec«. Benetki. k temu pridevnik windisch in priimek Windischer (Kossina). so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. Idrija. Bьnetьke (Ramovsh). venec in vitь iz *venъ (VAS). da se poleg Idrij(c) na nashem ozemlju pojavljata dalech proch she reka in kraj Idrica na severozahodu Rusije. v 18. Βεριδοι (<Βενιδοι). od 13. ki na svojski nachin obravnava zakarpatsko podrochje kot "pradomovino Predslovanov".Starinski jezikovni sledovi . Enedi v Iliriji. str. lacus Venetus v Alpah (Krahe).

priteche izpod Matajurja pri Starem selu in pod Kobaridom steche v Socho. kjer ne moremo izkljuchiti povezave. in ti so potem nosili stoletja dolgo ime Sloveni ter se lochevali tudi po jeziku od juzhnejshih Rusov. to je povezano s Chudskim jezerom).11. She ena Idrica! Zelo zanimivo. kraj z imenom Idrica! V tistem predelu je v zgodnjem srednjem veku zhivelo slovansko ljudstvo.htm[16. Trstenjak str.Lucijan Vuga ali obstaja kakshna venetska osnova. ki priteche iz okolice Idrije in se pri Mostu na Sochi izliva v Socho. Boljshoj Ivan. da se pojavlja zelo dalech na severozahodu Rusije (blizu meje z Latvijo) ob reki Idrica. zelo verjetno sta predlatinski. Nevelj. ϋδορ »voda«. Judrio. Toropec. Mesto Idrica je sredishche (po rusko) Idrickogo rajona v Velikolukshki oblasti Rusije. tretja Idrija izvira jugovzhodno od Matajurja izpod vrha Sleme v pogorju Kolovrata. Rutar omenja: »Enako spominja Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenshchine z ilirskim in grshko-latinskim jezikom (Letopis Matice slovenske 1877. v srednjem veku Itilj ali Atelj). (+Idrija pod zahodnimi obronki Gorishkih Brd) hudournik z gore Colaurat (+Kolovrat).8). Opochka. Na ozkem ozemlju Tolminske imamo tri reke z enakim korenom. Ludri). Pirona razvija Judri (Udri. Nelidovo. 113 km zahodno od Velike Luke. Che bi se oprli na skromno dedishchino dokumentiranih (po mnenju strokovnjakov) venetskih besed in tako tudi v Pellegrini-Prosdocimi La lingua venetica (PEL). Lovate in Velikaje. pritoku 427 km dolge Velikaje (ki se pri Pskovu izliva v Pskovski jezero. ki teche izpod Huma (905 m) na zahodu naselja Volzana (+Volche pri Tolminu) in se po 55 km steka v Torre (+Ter) juzhno od kraja Romans (ob Sochi). Novosokoljniki. ob zheleznishki progi Moskva-Riga. V Velikolushki oblasti (tu je bil rojen znameniti skladatelj Musorgski) so vechji kraji: velika Luka. Za primer. Vse do leta 1915 je Judrio razmejevala Italijo in Avstro-Ogrsko. nizhje pa se v ravnini umiri.Starinski jezikovni sledovi . imenovano Sloveni. v nasprotju do drugih slovanskih plemen v blizhnji in daljni soseshchini. ki je eno najstarejshih mest v Rusiji itd.revijasrp. bi se znashli v tezhavah – tam redko najdemo ustrezne osnove.2010 10:20:15] . Obe imeni sta neznanega izvora. ki se steka v Torre (+Ter) pri Tapogliano (PIR). saj nas spominjata na gr. tudi ta je v Furlaniji (leta 1294 "aque Edre". Prva omemba leta 1247 "super ripam Judri". sta tudi: Sorot in Issa. Holm. http://www. 1456 "lu gludri". druga Idrija. Peno.). da se je v srednjem veku del Slovencev (!) odselil dalech na sever v blizhino Ilmenskega jezera. ta pa v Socho. nato 1255 "sub vado Judrii". ki bi ju lahko primerjali z nasho Soro in Ishko. Sebezhsko) je zgornje porechje velikih rek Volge (v antiki je bilo njeno ime Ra. ki jih obravnavamo in se nanashajo na venetskost Banjshic in njihovega okolja. Francoski slavist Francis Conte je v svojem delu Slovani (CON) zapisal. kako razlichni italijanski etimologi razlagajo. na katero bi se lahko oprli v tem in vseh primerih. che dopustimo povezavo preko neke latinizirane oblike (Frau 1978) (UTET). 1298 "aque Ledre" itd. ki je v zgornjem toku globoko vrezana v morenske sklade in teche zelo hitro. Zahodne Dvine.89)« (RUT str. Eden od pritokov Zahodne Dvine je Mezha. kjer so ustanovili slavni Novgorod. Vselug. Tako je ime slovenski reki na Koroshkem.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Pritoka 427 km dolge Velikaje. ki so imela drugachna imena. vzemimo: Judrio (+Idrija). reka v Furlaniji. hidronim je primerljiv z imenom reke Ledra. Na tem podrochju z nad tisoch jezeri (najvechja so Zhizhichko. ki so vse pritoki Soche: najbolj znana je Idrijca. ki je vechji potok.

da je bila v starih chasih ta grshka beseda uporabljana poetichno in se kasneje v grshchini ne pojavlja. zrel. zaradi velikega vodnega padca. Konchnico pa gre primerjati z уксус. kazhe. Giovanni Semerano v svojem delu Le origini della cultura europea (SEM 1. 71) kakor tudi Eridanos »velika reka.Lucijan Vuga * Za ilustracijo zapletenosti etimologij in mogochih medsebojnih povezav naj navedem primer iz dela Francesca Ladogna – Riccardo Miceli Il genio dei popoli (A. npr. uren«. dalje z reko Vardanus v Sarmatiji. pa z Apidanos. Morando ed.Starinski jezikovni sledovi . praslovansko *jarь iz indoevropske osnove *joros. L. vazica. jadro]. tudi na slovansko osnovo jadern »hiter. jadrnost »naglica«. Nekateri so celo povezovali z imenom grma »olenader«. konopljino platno za jadra in vetrnice«. Po mnenju Semerana je pomen imena Jordan-Jordanes (Plinij 5. »segel« [slov. Primerljivo tudi zhuriti. Napoli. Izvirna osnova ustreza akadskemu harru »rechni tok«. Merom in Genazereshko ali Galilejsko morje.2010 10:20:15] . jadriti se »hiteti. Poleg tega pa tudi jar »vzkipliv.] pyxo [pyxis – pushica.): »Palestina ni bila najbolj plodna dezhela. parusnyi meshok »vrecha iz grobega platna« (JAK) in (DZhU). parusnik »jadrnica«. Vasmer razlaga: парус nem. in celo z Gardon v Juzhni Afriki. da temelji na glasoslovni podlagi (VAS). chist (o vinu)«. imetje«. a dolga reka – ki jo imenujejo zaradi njenega hitrega teka Jordan – jo brazda v notranjosti in spotoma ustvarja dvoje jezer. mogoche je tudi izhajati iz staroindijskega Indras »ime bozhanstva«. 735) pishe: »Jordan – ime reke. kar je glasovno tezhavno. leta 907) navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος [svetilnik. z osnovo jur-. cerkvenoslovan. v hebrejshchini jeor »reka«. v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »poln.« (podchrtal L.. kako tezhko se nekateri etimologi odlochijo za izhajanje iz izvirne slovanske etimologije in jo ishchejo vsepovsod naokoli. Vasmer torej nakazuje baltsko izhodishche. parusina »jadrovina. utrjen«. sorodno z grshkim zoros »ognjevit.revijasrp. Eridanos. shkatlica?]. zhuren.V. 2. nagle jeze. Indrajas. nagel«. 1935.«. 292).) Torej Jordan naj bi pomenilo hitra (reka). str. uren«. svezh ipd. пардус. Mikola je iskal podobnost z [lat. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). mogochna reka«. mochan. svarilo]. nekateri primerjajo z grshkim adros »poln. dorasel. http://www. dokler se ne izteche v she vechje jezero – Mrtvo morje. z akadskim dodatkom dannu »mochan. proti temu govori. ki je sicer zastarel izraz za »hiter. Rusko idti pod parusami »jadrati«. iskriti se. po vsej njeni dolzhini techejo izrastki sirskih gorovji Libanona in Antilibanona. jedrь »hiter. nasprotuje mu von Soden.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.11. indriyam »moch. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. mochan. prevod L. Seveda lahko opozorimo. brz«.«. 135) in reko na Kreti (Odiseja 3. starorusko parusъ (zhe v Nestorjevi kronik. obkrozhena z dveh strani s pushchavo. zelo ipd. nagel. v drugih slovanskih jezikih tudi »zelo mrzel.htm[16. kar je izposojeno iz letonskega buras. brz. srbsko in hrvashko juriti. ki nazorno kazhe. Köhler je predlagal pomen »vedno tekoch«. Hajjarden so povezovali z jarad »spushchati se«. parus »jadra«. podvizati se«.V. zato je utemeljeno sklepati. mochan«. ob uposhtevanju vechkratnih opozoril samega Semerana. pritegniti je mogoche tudi litavska hidronima Indraja. * Zelo zanimivo je podrobneje pogledati naslednji primer za jadra. Primerjali so z imeni rek. Iardanos v Eleji (Iliada 7. str. In prav buras je mogoche primerjati tudi z etimoloshko nerazlozhljivim italijanskim bure »gredelj pri plugu«.

(3) φαρόω. Primerjati cerkvenoslovansko naperiti. prebosti«.tako kot pri patoka (<potochiti) tvorjeno iz *po-rezati. plaz«. birwu »lepo stkati«. brane z zobmi«. nemshko Farbe. oshariti«. baru »videti«. naperki »palisade. da »parus. ker je tudi φαρόω. (2) φάρος. kakor akadskemu barwu. φάρος »tkanina. napenjati shpice v kolo«. tudi »prebosti. treshchica. *φαράω »orati.»shperovec. enolichen« ipd. parsu. razpernica. slovensko podpreti. naperjo »predreti«. parasu »(raz)paran. oralo«. neposredna slovenska izposojenka iz iste nemshke predloge je farba.»delati« (SNO). vdreti«. praslovansko *periti. Pri Bezlaju tudi –preti II »fulcire. sekati«. *pьro. plesti. Vseeno nam Snoj pod geslom barva razlozhi. Dalje –preti I. drog«. φάρος »plug. Praslovansko *perosh iz indoevropskega*per(H) nakazuje razvoj v parus. parobek«. akadsko barahu »zharchiti. dolnjeluzhishko parez. medtem ko akadska podlaga omogocha zelo eleganten fonetichni in smiselni razvoj. opremiti kolo s shpicami. Starejsha. da smo Slovenci dobili to besedo preko cheshke barva iz srednjevisokonemshkega varwe. s chimer smo se mochno priblizhali tako etimologiji za bure »gredelj del pluga«. k temu napera .. znano od Pharos. lik« in je verjetno tvorjena iz indoevropskega korena *kuer. φάρυγξ akadsko parau. ost.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. prvo tudi »osnova za pletenje«. vendar jo je mogoche najti v akadshchini: (1) φαρος. pera »shpice v kolesu«. slovansko *parezъ je s podaljshavo prefiksa po. s postopkom izdelovanja. koshara. zobje pri brani«. izvedeno iz osnove *perti. ki pa po mojem preprichanju sodi v praslovanski besedni zaklad iz nostratichnega fonda. rezati (ESSJ). svetilnik«. In she periti »vstavljati zobe v grablje. ograjevati«.. (s)paran. baramu »tkati. To je toliko bolj podprto. shchetine v dreto. perone »konica. sorodno z grshkim peiro »predreti. Toda presenechenje nas chaka. viti. Bezlaj pa to povzema in dodaja: enako je tvorjeno cerkvenoslovansko parezъ »assula. che se vrnemo na domnevo. parjez »sekalni mech«. Prav v pomenih »napeti« ali »osnova za pletenje«. se zelo dobro ujema s funkcijo jadra oz. naperek. φορµός »rogoznica. Podobno je tvorjeno tudi slovensko napera »gredelj. pereni »grmada«.nemshko varwe in Farbe nas vsekakor osupne. parast« (SEM). Sorodno je litavsko pera »opazh.revijasrp.Lucijan Vuga Pletershnik pozna parez »kol. pletenica. iver«. da ni znane etimologije za grshko besedo φαρος. Pokorny sicer meni. baru »prikaz(ov)ati se« . cheshko parez »panj. indoevropsko *per(H) »prepeljati. vrteti. *φαράω »orati. tkanja. »prebosti« ipd. zhelo«. oralo«. *perosh. podpreti« je osnovnemu pomenu najblizhje. napeti. drzhaji«. slovashko dial. shtor. da povezava ni izkljuchena (ESSJ). barmu »obarvana tkanina«.11. -periti »pazhiti. parezak »vechji zhepni nozh«. jerbas«. -perjevati. akad. ki jo navaja Vasmer. -perjavati. plashch«. http://www. Semerano ugotavlja. v enakem pomenu.Starinski jezikovni sledovi . predreti«. verjetno tudi cheshko dial. dial. *po-rezeshь »secare«. -ον »faro. naperiti »pripraviti ogrodje za pletenje. rezati. Da je uspelo etimologom izpeljati iz indoevropskega *kuer. sekundarno –perjati. Bezlaj dodaja. (ESSJ). prim. φάρος »plug. prevesti. Akadsko barwu. navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος«. litvansko burva »barva. hrvashko dial. barmu. Zanimiva je tudi perenica »rochica pri vozu«. parahu »parati. motati. obdelovati«. parjez »kol«. izzharevati«. »prepeljavati«. nashchuvati« ali »predreti.2010 10:20:15] . Primerjaj rusko perila »ograja. da teh slovanskih in baltskih besed ni nujno potrebno izvajati iz indoevropskega *(s)per.htm[16. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). Nemshka beseda je glede na germansko sorodstvo prvotno pomenila »podoba. jadro. oboj«. parez »parobek«. obdelovati«. pletenja jadrovine.

36. Ravenatesu. Tasche«. III.. toda tako pri Pliniju (III. prag«. izrasti. zrno. str. kakor tudi letonsko idris. brausen – shumeti. debel. Wulst – svitek. ni preprichljiva primerjava s staroindijskima eahas »Gedeihen – uspevati« in edhate »wird gross – zrasti. starorusko jadro »sadezh« itd.Lucijan Vuga baramu za φαρος.38. nedro. schäumen – peniti. Vasmer obdeluje tudi ядреть »stark werden – postati mochan. str. ausgewachsen – shtrleti. plashch«. idra »faules Mark e. podvratnik. οίδαω »oteklina. aitnum »oteklina«. Zato lahko nadaljujemo s Semeranom: »Preuchimo nekaj hidronimov. njedara »nedrja«. stark – mochan.. οίδαω »schwelle – oteklina. Hode – modo«. medtem ko hoche Brückner ядро privezati k »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina« (VAS). da se lahko poglobimo v etimologijo hidronima Idrija. Baumes – trhla sredica. Granate – (topovski) izstrelek. koshchica. jadro. srbsko in hrvashko jedro. prag«. grshko οιδος »Geschwulst – oteklina«. Vrhu tega iz *oidro. slovensko jedro »enako«. uren« ter grshkim αδρός »voll – poln. Dalje najdemo she ядро III »Busen« samo starorusko jadro »Busen. poganjek. pletenica. enolichen« za rusko parus »jadro«. hiter. staroindijskim andas »jajce« in andam »modo«.izhaja zveza z grshkim οίδος »oteklina«. perlen (von Getränken) – mehurchki (v pijachi)«. nabuhlina [gl. starovisokonemshko eiz »tur. Mutterschoss – materino krilo«. strzhen drevesa«. armensko ait »lice«. krepak. Sorodno z ядрый »schnell – jadern. Naprej najdemo pod geslom za reko Brenta na severozahodu Italije. 2) znana tudi kot Meduacus (maior) in Meduacus (minor): Meduaci duo »zliv Brente«(SEM vol.11. reif – zrel.646). sinus.Aedronem (Edronem) Meduaci duo ac fossa Clodia"« (SEM vol. mnozh. da je v Tabuli Peutingeriani. vъnedra. ki se nanashajo na podrochje Venetov: Edron omenja Plinij (Nat. nedvomno predlatinskega izvora.. podgrlje. nader. rusko-cerkvenoslovansko jadro. belorusko jadro. »κολπος [zaliv. kasha«. vagina]«. staroslovansko *jedro primerjajo z vedskim andam. φορµός »rogoznica.723). jerbas«. ядрица »Gersten – jechmenovo ali Hafergrütze – ovseno psheno. onn. nedra. litvansko burva »barva. ukrajinsko nidro »Schoss – krilo. obere Querstange eines Zaunes – zgornji prechni drog pri plotu. sich kräftigen – okrepiti se. slovensko jadro ipd. hist. stark – mochan«(VAS). Kugel – krogla.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. φάρος »tkanina.Starinski jezikovni sledovi . Naprej imamo ядро II »jadro. Poleg je mozhna sorodnost z grshkim ήτορ »srce«. To ukvarjanje z izrazom parus je bilo pouchno tudi zato. Vasmer obravnava ядро I. she oдр). peshka. dicht – gost« ob manj preprichljivih primerjavah s staroindijskim adris »Stein – kamen«. http://www. Ven. nedrja. ukrajinsko jadro. уядретъ iz ядрый »stark – mochan«. starobolgarsko jadra. 121) kakor pri Liviju (X.38. Fortunatu ) navedena kot Brinta. starobolgarsko jadro.revijasrp. Pletershnik]«. Dvomljivo je tudi izhajati iz ядро »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina«(VAS). koshara. »jadro«. vъnedrchъ. germansko uinde (indogermansko ondes) »Stein – kamen«. ήτορν »trebuh«.2010 10:20:15] . Ta prihaja iz *edro>jadro. jambor«. Glas n se v razlichnih slovanskih jezikih pogosto pojavlja. ядра »Kern – jedro. Sack. irsko ond.htm[16. prsi. ograji« (gl. 121) ". IV. slovensko jadro »Wamme – grlina. gl. chir«(VAS). Po mnenju Mikkole mora biti praslovansko sorodstvo s staronordijskim jaδarr »Rand – rob. srbsko in hrvashko njedra. v vseh slovanskih jezikih.

Solkan . otrushnica (v Sremu) »hljeb od mekinja za pse«. kot porocha Buga (VAS). 1935): trushni.. Kleienbrot. VI): ». da je ime reke Idrija povsem mogoche izvajati neposredno iz slovanske osnove! TRUSHNJE Trushnje so vas v sredishchu Banjshic. ki je glasovno primerljiv z jedro »Kern« (gl. Trvhsen – vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. uren«. zmozhen. III.). fevdnike Krshke cerkve Trushenjce – ministeriale grofa Bernarda itd.« Trouhsen. zv. Franc Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev. ядро I).. vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. sicer pa v starobolgarshchini jedrъ »ταχύς – hiter. V uvodu. ker bi lahko bil tudi n. αδρυνω »dozoreti«. 131). Shavli v Kroniki. zrel. 1953. Trhuhsin.. Vuk Karadzhich (Srpski rjechnik.2010 10:20:15] . 1946). r je sicer nekoliko tezhko berljiv. uren«. 72 napachno lokalizirano s Trebusho (Tribusho). pri chemer gre za povezavo gornjih imen z ondotnima gradovoma. Bate. M. Indrajas »ime jezera«. M. mochan. nagel«. hljeb »Kleien-. (2) odrochni kraj. Thruhs. gl. Beograd. dorasel. trushnica (v Baraniji). Trusina. Dzhurovich (Rechnik rusko-srpskohrvatski. zmozhnost« in litvansko Indraja »ime reka«. I. drugi del. Milko Kos (Viri za zgodovino Slovencev.11. figurativno http://www. krepek. Thrussen. uren«. bolgarshchini (j)edъr »mochan. Popovich. Truhsingin. Srednjeveshki urbarji za Slovenijo.Starinski jezikovni sledovi . Truhssin. Trôhsen. Po pravici povedano. Trussen. so Banjshice prepredene s cestami! Trushnje so na "Kozlerjevem" zemljevidu slovenske dezhele iz 1853 oznachene kot Natrusha. Truhsina. Nadalje F. samo v starorushchini jadrъ »hiter. Urbarji Slovenskega Primorja. Lohke naprej mimo Trushenj. 616-617) navaja pod Trushnje: Thrucsen. gl. goden«. ko pojasnjuje metodologijo (str. A. Kanalski Lom. Nekateri jemljejo stari pomen »stark« kakor za gotsko balÞs »hiter« iz »kühn – drzen. A. Ljubljana. V ediciji teksta na str. svezh«. indriyam »moch. vendar to ne bi bilo v nikakrshnem skladu z osnovo tega toponima. jedrnat«. zaselek med Idrijo pri Bachi in Bacho pri Modreju (prim. Treuchsen. Truhse. Besede ni vselej mogoche lahko lochiti od *jedrьnъ »jedrnat«. Zhiv je priimek Trushnovec (Ljubljana. 369): Trushna (*Trus).. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. 3. vrl. Truhssen. Thruhsen. slovensko jadrn »hiter. tapfer – hraber. Beograd.htm[16. Trushnje. grad Vazhenberg. Trhusen. Kos omenja Trushnje srednje (Mitterthr euchsen). Truhsne. Kos navaja tudi Truschner Jursche. 1954. Trvchsen. otrobi. Franc Kos obravnava tudi trushenjske gospode in med njimi tudi pravkar omenjenega Gerlocha.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. mekine«. ki je zhivel nekako med leti 1130 in 1162.revijasrp.. na krizhishchu poti iz doline Soche proti Chepovanu in iz Gorishke ravnine mimo Grgarja. str.. Thrusen. Truhsen. Dodatna primerjava *jedrъ »mochan. Okroglega v Kal nad Kanalom. pogumen« kot spodnjevisokonemshko schnelle ter primerjajo she starogrshko αδρος »poln. Ravne. ki logichno navaja na obliko Na-trusha. rusko trushchoba (1) gosta. Truchsine. hiter« s staroindijskim Idras »ime bozhanstva«. trushni hljeb za pse chobanske »otrobov kruh za pastirske pse. B(a)ske. Celje.Lucijan Vuga Prav tako pri Vasmerju ядрый »hiter. srbsko in hrvashko jedar »poln. Truxin. furfureus. knjiga. SAZU. Iz vsega navedenega izhaja. panis furfureus«. kruh iz otrobov.. kmet v Dolenji vasi (prav tam). Trus. str. Dimitrije P. IV. Gerloch iz Trushenj. Truhsin. Trouhsen. od koder je strm spust v Most na Sochi.

laponsko. v zhivem govoru trshat »srednje velik in krepko razvit. zabelezhil Fran Erjavec v Gorishkih Brdih. мочаі. zhalosten«. klepetati. ki naj bi bile v zgodovinskih listinah zapisane kot: Baske<*betьske poleg Bate dial. da na dveh tako oddaljenih koncih najdemo skladne pojme. chredo severnih jelenov . 2002. toda primernejshi se zdi drugi izraz. vachuzhitь »voditi trop. koroshko nem. samojedsko«. odrochni kraj«. Res Pletershnik navaja za Prekmurje in vzhodno Shtajersko trushar »der Truschess. tudi pri Trubarju – chlovek. Slov. vinoroden. hlod. novgorodsko. ki jih prav tako niza Pletershnik: (1) trushen. Prav to. potrjuje starinskost besede.Starinski jezikovni sledovi . http://www. v 18. Omenjeno je zhe bilo. sicer pa je najobichajneje najti Baske. бачан. башкак.Tolminsko. ovira za drobnico«. (2) бачан »shtorklja«. "Peterburskie trushchoby" »petrograjsko obrobje«. ujema se tudi z ruskim trushchoba »gosta. (6) бочага. tudi bete. мокрый (VAS). zagledati«. je Bske. luzha. str. pri chemer prehod trushch. 1485 urbar na Turjaku. deblo. Ljubljana. iz starinskega trsh »shtor. ukrajinsko bachyty. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. ki naj bi po Bezlaju prichalo o venetskem znachaju Banjshic.> trush. 1975): Troschein. zapreka. бочаг »globoka mlaka.htm[16. cheshko truchly »traurig. ki pri gostiji jedi na mizo nosi«. prim. prim. leta 1200 zapisano kot Beht. ki ima mochne poganjke. das Heuicht. parobek.Lucijan Vuga pushchoba. krotek. 36). ter »die edling zw Truschein«. pri chemer pristavek edling nakazuje povezavo s kosezi. kar bi za to besedo kazalo na nemshki izvor.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. izhaja iz *ob-achiti osnova oko. belorusko bachyć. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti. Pletershnik: trusnat »corpulent. (3) бачега »les. zhitь v trushchobe. Ljubljana. Torej. trtni trs« (SNO). батян. topograf. 1291 in Betach. Baske je ime kraju. trsnat »rebenreich. vendar pa imamo na voljo veliko bolj preprichljivo osnovo v slovenskih primerih. suho drachje.2010 10:20:15] . вачуга.nejasna razlaga. rjazansko баять »govoriti«. poljsko baczyć. (2) trushnje »senen drobir. der Speisenträger. vjatishko. za Kranjsko do leta 1500. truxner. бачаі. leta 1402 urbar na Turjaku. ботьян. ponizhen« na Vrsnem. kot ga navaja npr. gl. govoriti«. gl. (4) бачить »gledati. zhivoten. st. Poleg tega ima Milko Kos (Gradivo za histor. trockenes Reisig«. gl. (5) вачуга »postaja pri vozhnji s severnimi jeleni«. Slovenija – Turistichni atlas (MK. kal v izsushenem blatnem koritu«. trsovit«. BASKE Danashnje ime. бадьян »shtorklja«.da Bezlaj pod geslom Benetke omeni tudi Baske. SAZU. za katero poskusimo najti ustrezno osnovo v dokumentiranem besednjaku venetshchine kot pri Bate in Banjshice. zabelezhil Fran Erjavec. mochne veje«. Betockh<*bete (–*vete) ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. trsat. BACHA Vasmer: (1) бачага »luzha«. obilen«.revijasrp. ботян.11. ki smo ga v podobnem smislu nashli pri Vuku Karadzhichu. kostrebsko. бачак »globoko mesto v reki ali potoku« . zajeten. 1300 Betackh. (5) бачить »kramljati. trushna »miren.

Moravsko na Cheshkem in Shlezijo v Nemchiji. torej do Balkana! Najvishji vrh je Gerlah (2663 m). najblizhje poti iz Bohinja na Tolminsko chez gore in Bohinjci so celo pokopavat nosili k eni prvih krshchanskih cerkva sv. ki naj bi po klasichnih teorijah zhiveli za Karpati. Beszkid. pechina« (pri Zhelech). Je –edь primerljiv s площадь od плоский? K prejshnjemu dodaja tudi germansko spodnjenemshko beschet »lochitev«. Kobarid). Visla. da so vodile she v 17. Nadvse pomembno je. pridemo do Bezlaja: bes »demon. kar naj bi obviselo v zraku. Pomislimo. besnost itd. razvita je zhivinoreja. strah. paasku »kleine Hand.htm[16. Vzhodne in in Juzhne Karpate ali Transsilvanijske Alpe. K temu poljsko *bieski iz nekega *bieski. da bi si izposodili ime iz take daljave. mejno gorovje med Poljsko. laponsko paska. jeza« in celo »pogan«! Po mojem mnenju je beseda baska povsem lahko razlozhljiva na slovanski osnovi. Toda che pogledamo druge slovanske mozhnosti. Beskid Wysoki. Tisto. tudi b∂ s (s polgasnim . kar naj bi bilo izposojeno iz finshchine paasko.-17. Cheprav Vasmer pishe za Бескиды »zunanji greben Karpatov na Slovashkem«. v vishjih legah pa iglasti. Take amulete pa je kaj lahko spraviti v pomensko zvezo s slovanskim bes »demon. st. ochitno ne gre za visoko gorstvo. Podnebje je kontinentalno. Staropoljsko obliko Bieszczad iz *Beskedъ je Shafarik poskusil izpeljati iz trashkega korena Вεσσοι. na slovashkem Oravske Beskydy.∂ -) in bos (Bovec. patska (VAS). kot je poganjek iz romunskega deal – slovansko delъ. da ni nujno potrebno Vasmerjevo finsko-laponsko izhodishche. Tod izvirajo velike reke Tisa. besen »razjarjen«. Kako to. ukrajinsko bysovir »pogan«(ESSJ). na Poljskem Beskid Zhywiecki. Beskid Sadecki. Prut. baidyti »prestrashiti«. http://www. Karpate delimo na Beskide z visokimi Tatrami. Slovashko. zraven she staropoljsko Bieszczad (16. in 18. st. praslovansko *bedsъ iz indoevropskega *bh∂ idhso. Gozdnate. ukrajinsko Beskyd. Beskid Wyspowy. Danijela pri Volchah. nizhji kot nash Triglav. jeza«. starejshe Beskydъ (Sreznjevsky). ne bi imeli svojega imena za mogochno gorstvo. Morish idr. Beskid Wysoki. Poleg tega nas Baske spominjajo na gorovje Beskidi.11. ki se razteza chez vse ozemlje. kost zhivalskega parklja«. ukrajinsko Beshchady. v Shleziji Slezske Beskydy.Starinski jezikovni sledovi . toda to po njegovem lahko izhaja iz samega imena gore. Odra. zhelezo. Primerja ukrajinsko beskedy »gora. pri chemer pa pripona –edь ni dovolj pojasnjena. da Slovani. Po Sobolevskem gre za kronoloshko razlichne izposoje nekega neznanega imena v slovanskih jezikih. ki lahko pojasni ime z na prvi pogled neslovansko osnovo: баска »Spielzeug aus Knochen. toda smiselno je bjeshke »visoki pashniki. Beskid Makowski. ampak tudi sodobni) narodi. premog. igracha iz kosti«. visoko gorsko obmochje«. kar razlaga kot »igracho iz kosti«. zlato. Beseda je sploshnoslovanska. majhna kost chlenka z roke ali noge«. Sorodno je litavsko baisa »strah«.2010 10:20:15] .) in dandanes shlezijsko Bieszczad. tudi danes poseljeno s Slovani?! To je povsem nerazlozhljivo. vrazhni predmet. Βίεσσοι. je v bistvu amulet. To bi bilo za nashe kraje dokaj nenavadno. primerja tudi starovisokonemshko gaskeiti »teme gore« (VAS). vlechejo se v dolzhini vech kot 1500 km v obliki velikega loka od Bratislave do vzhodne Srbije. Veliko je rudnega bogastva. meja«. poljsko Beskid. besnilo. ki bi predstavljalo veliko naravno oviro in preprechevalo stike med ljudstvi okoli njih.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. skala.und Fussgelenkknochen. besneti.revijasrp. kakrshne poznajo vsi (ne le primitivni. To nam jasno kazhe. veliko je pashnikov. Dnester. Toda kaj pomeni zemljepisna oznaka Karpati ali »za Karpati«? Karpati so gorovje v srednji Evropi. gozdovi so pretezhno bukovi. karelijsko paaska »Klauengelenk der Tiere.Lucijan Vuga Toda Vasmer nam ponuja izraz. da poznamo hidronim Besnica (leta 1291 Veznitz) in Besnik. Iljinskij opozarja na bosъ. madzharsko Beszked. na Moravskem Moravsko-Slezske Beskydy.

so morali biti najmanj v blizhnjem sosedstvu z Veneti tako z ene kot z druge strani Karpatov! Ochitno je treba vzpostaviti enachaj med Slovani in Veneti od Baltika do Jadrana.. da se je zhe zdavnaj razvijala zhivinoreja in je bilo obmochje od nekdaj privlachno za iskalce rud. leta 1200 zapisano kot Beht. 1291 in Betach. Toda nekatera imena so prav znachilna in pomembna.11. da bi se tod skrivali nekakshni predniki Slovanov. Tudi dobri uchenci bi morali biti ti primitivni "barbari".. tam. Betockh<*bete (–*vete). Zawoja. ki jih http://www.: mesto Bashka (prim. KARPATI V antiki se Karpate imenovali Venetske gore. Wishniowa. sol. cink. so morala rudna nahajalishcha pritegovati rudarje. volfram. Bashka grapa na Tolminskem. Ούενεδικά ορη. ker naj bi se Slovani naselili v teh krajih shele v srednjem veku in je po mnenju nekaterih etimologija starih imen lahko le neslovanska.. prej nasprotno. bronasti.Starinski jezikovni sledovi . da so odplaknili Germane dalech proti zahodu. toda to ne zanikuje skupne osnove. Taki scenariji so vredni fantastichnih filmov.Lucijan Vuga srebro. 1300 Betackh. in reka Bechva (prim.revijasrp. to pa nedvomno povezovalo ondotne prebivalce s shirokim svetom. poleg Baske<*betьske ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. trgovce itd. Ni nikakrshnega objektivnega razloga. pa bi jim kar iznenada s pomochjo nekakshne germanske kulture omogochilo gospodarski razcvet in neznansko rodnost. zagotovo so obstajale lokalne govorne posebnosti. Dabrawa. BATE Eno od krajevnih imen na Banjshicah. ki se izliva v Odro. in che so bili Slovani le Zakarpatci. za katero klasichno jezikoslovje ishche razlago zunaj slovanskih jezikov. da so zlahka prevzeli germansko znanje in ga celo toliko bolje uporabljali. svinec. ki ima dva izvira v Beskidih in se pri Olomoucu zliva v Moravo. a tudi v kasnejshi zhelezni dobi. npr. Torej Veneti niso bili le v Panoniji na juzhni strani Karpatov..2010 10:20:15] . Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti (ESSJ). Palcza . zaliv ob izlivu Visle v Baltik pa se je imenoval Venetski zaliv. reka Bacha. metalurge. Dobra. ki jih Bezlaj navaja kot venetska pod geslom Benetke. ob reki Ostravici. baker. kjer pa bi imeli izredno skromne mozhnosti gospodarskega razvoja in s tem razmnozhevanja. omeni tudi Bate dial. tako kot ima danes »vsaka vas svoj glas«. ampak tudi na njihovi severni strani. na nepristopnih predelih. zlasti v bakreni. pach zato. Med Veneti z ene in druge strani Karpatov je morala nujno obstajati tesna povezava. che najdemo vrsto karpatskih toponimov tudi na Banjshicah in v okolici: Zalesie. ki se zliva v Idrijco) na Moravskem. τόν Ούενεδικόν. Grabie. Ali obstaja pri Prosdocimiju (PEL) kakshno izhodishche med venetskimi besedami. Tarnawa. saj se sicer ne bi razvijali kot eno ljudstvo. kjer naj bi tudi po danes veljavnih teorijah zhiveli Slovani. da so lahko preplavili pol Evrope. tudi bete. Zato je povsem neverjetno. Strazha. ki bi morali biti res maloshtevilni in bi zhiveli v najbolj odrochnih kotih gorskih dolin. Vse kazhe. Tako je popolnoma razumljivo. Ta imena nam v marsichem olajshajo razlago imena Bache. nafta idr.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. po kateri teche Bacha) juzhno od Ostrave. Strozha. Krasno. da bi govorili o kakshni izoliranosti Zakarpatja od ostalega sveta.

Med razlichnimi razlagami vidijo zgolj kot eno od enakovrednih. (4) »choln. pleme.n.t. Sibiriji. tudi za Baske) pojavljajo prav na Tolminskem. hlod«. der Schaft. tolkach«. Prav tako je po njegovem problematichna primerjava z mezapskim vaanetos.revijasrp. betejem »tleti« (Tolmin). kij. za vozhnjo po manjshih jezerih«. beteti.: betva. betvo. kar bi dalo kvechjemu ban. батько. italijansko batto [op. VANTI. Sobolevski meni. ki se giblje v valju. Kar najdemo zunajslovanskega sorodstva. Vechina preuchevalcev izhaja iz osebnega imena z osnovo vant-. da je v *vnnt. Primerjati je mogoche samo gornjeluzhishko bać so. Vendar pa Hübschmann opozarja: »Za poznavalca Aveste to daje le *patar in nich vech« (VAS). vejati (zhito). ботъян »shtorklja«. kij. sovrashtvo v srcu beteje. *bat'a. To preprosto plovilo je tezhko sposojeno.n[. tako za bat »steblo. panj. Torej kaj? Je mogoche najti slovansko osnovo? Vasmer obdela батя. kar je primerljivo s staroindijskim bhati »sveti«.Lucijan Vuga obravnava? Edinole Vant.»svetiti. батьян. sam battello je prishel v italijanshchino prek stare francoshchine iz anglosaksonskega bat »plovilo« (ZIN)(DEV)]. ga je tezhko dokazati.i. (VAS). ]va. bajom »tleti. *bh∂ . Torej ni razloga. (2) »der Volksstamm. va. kot pravijo v Vologdi. velniva. slovensko bat »podobno lesenemu kladivu. bilka. ki ustrezajo osnovi Bate: батян.t-. VANTIO. palica«.t-. toporishche«.htm[16. steblo. saj se ti izrazi (gl. obenem pa nas opozarja. shtor. toda pri obdelavi nastanejo tezhave.te. plapolati«.2010 10:20:15] . nechke (za govedo)«. Povsem brez osnove je po Prosdocimiju. ein bisschen. (3) »leseno korito. Kornschaufel« (PLE). najdemo bat tudi v pomenu »izdolbeno deblo s stranskimi bruni. anglosaksonsko bat. zhareti«. v neposredni soseshchini Banjshic in v krogu http://www. kot ljubkovalno obliko za brat(r)ъ »Bruder«. Drugi bi radi videli osnovo v retskem ali keltskem jeziku. poljsko bat »bich«. Da je ta beseda ohranjena na Tolminskem in ima primerjavo v luzhishchini.izhaja iz Iuvant-. (2) »bet. dolnjeluzhishko bajash se.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. vevnica.V. Poleg tega razlaga Bezlaj vech besed. chudovito. v ogljenici beteje. novospodnjenemshko boot.11.chlen *vn.: Zingarelli in Devoto pravita. nikakor pa ne bat. krepelo«. rod«. dem.bi spominjal. Poljsko bat »velika jadrnica«. storzh«. Vech teh poskusov celo zahteva korekcijo znanih napisov. Izprichane so oblike: va. zato po vsej priliki izhaja iz батоі. klada. L. stegno. drzhaj.tkeni[a?. npr. vetev »worfeln«. Vsi ti stari zrazi izhajajo iz iste druzhine in njihov nekdanji pomen je »drevesno deblo. (3) »eine Kleinigkeit. leseno kladivo.nichelna stopnja korena ven. da gre za izposojenko iz iranshchine. da Vant. bruno. VAN[. vejalnik »Wurfschaufet. se dosledno pojavlja van.n.Starinski jezikovni sledovi . Posebej je she zanimiva бат za naslednje pojme: (1) »hrastova klada. malenkost« (PLE). baju »tleti«. bhatih »luch« (ESSJ). izdolben iz drevesnega debla«. staronordijsko batr. da ne bi mogli izhajali iz slovanskega izhodishcha. betvica (1) – betvo »der Halm. che domnevamo znane prehode v<>b.n. vendar je glasoslovno neutemeljena. je enkratno. VANTAI. strojni del. *bho-. kar bi dalo osnovo bant-. Indoevropska osnova *bha-. da je veliko pristnih slovenskih besed zhe pozabljenih in jih pozabljamo vsak dan! Npr. Permu. da je batto retroformacije iz battello kot deminutiva. Kot vidimo. dalech na severu. Poleg tega pa Vasmer navaja she druge izraze. Berneker ima *bate. Poleg rushchine pozna tudi sanskrt bat »bat.v imenu Veneti. va. kij. VANTICCONIS.s.

in -ьsk-.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Popolnoma identichen je bil razvoj pri refleksu za a. Podobno. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Baske verjetno http://www. kajti iz tega bi v solkanshchini ne moglo nastati b∂ t∂ . str. str. Vnnder Wonnschitz. V imenu b∂ sk∂ pa se po Francetu Bezlaju skriva nekdanji pridevnik iz osnove *bet < *vent s sufiksom –ьsko. da nisem mogel uporabiti vseh fines originalnega zapisa. podobno kot v besedi vetьjь >*vanchi/*v∂ nchi. Solkanski izgovor jasno kazhe na to. kjer prehaja e>e. Banjshice itd.2010 10:20:15] . Baske. torej: *vent-j-ьskъ-jь. Ober Wannschitz iz leta 1523. to pa s konchnico mnozhinskega tozhilnika na Banjshicah v baske. tako da smo v Solkanu dobili b∂ inshki in nato po asimilaciji ∂ na i she beinshki.revijasrp.htm[16. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. V Solkanu se ti dve besedi glasita beinshki in beinshce. da moramo pri razlagi izhajati iz osnov *bet. v Solkanu in okolici pa b∂ t∂ . bat. Ime beinshce pa je nastalo iz pridevnika beinshki s sufiksom –ica: *vent-j-ьsk-ica > beinshchica. *bask. ter imena Banjshice. kjer prehaja e>a. Gre samo za pojasnitev n. ki se je popolnoma pravilno razvil v *besk. To pa je tam. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. v besedi sukeinski namesto prichakovanega *suk∂ nski. b∂ t∂ «. Pridevnik banjshki je tvorjen iz osnove *vent s sufiksom -io. kjer e reflektira kot a. kajti e se je na tem podrochju pred ch razvil v an oziroma ∂ n.). »grem v Nemce«. V *bet. ki je po predromanski ali substitucijski fonetiki preshlo v *vent > *bent > *bet in se v mnozhinskem tozhilniku glasilo v slovenshchini *bete. tam.se po Bezlajevem mnenju skriva antichno ime Veneti. v Solkanu in okolici pa v b∂ sk∂ . kajti tam e reflektira kot ∂ .« K temu Logar dodaja : »Po vsem tem tudi ni prav nobene tezhave pri razlagi banjshki. Poleg tega she: »Veneti. Razvoj je bil tu tale: *bechьskъ-jь > *banshki oziroma *b∂ nshki. pa banshki in banshce.11. Zgodovinski zapisi za Banjshice so: Wonschitzer sup. se je lahko govorilo tudi »grem v Venete – Bate. b∂ sk∂ . Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. mimogrede povedano. opravichujem se. ki so nam pustili imena kakor Benetke. Kal nad Kanalom.Lucijan Vuga svetolucijske kulture! ZAKLJUCHEK Tine Logar v prispevku Dialektoloshke shtudije (Slavistichna revija VIII/1955. vëndi »bivalishche«. na podrochju pa. Banjshica kazhejo naravnost na etnikon *Venti. bъsk-.in *besk. 41 – L.« K temu dodamo tudi Franceta Bezlaja: »Imena Bate. ki doslej nista imeli svoje razlage in sta znani kot Bate in Baske.« (BEZ I.in ne iz *bat-. 140). Tej razlagi ni oporekati niti z zgodovinskega niti z glasoslovnega stalishcha in je po mojem mnenju povsem sprejemljiva. Danashnje krajevno ime Bate je torej po izvoru nekdanji etnikon Veneti v slovenski tozhilnishki obliki. npr. podano tudi etimoloshko izhodishche za razlago dveh substrativnih krajevnih imen na pobochju Banjshke planote. Stvar je zelo preprosta.Starinski jezikovni sledovi . Bate. ker nisem imel na voljo ustreznih chrk) pravi: »S tem je. n pa je pred s preshel v n/in. pa jih v Solkanu izgovarjajo B∂ t∂ oziroma B∂ sk∂ . torej *betьskъ. dalo praviloma bate.ali *bъt-. kot se je reklo npr.V. ki ga v Batah in Baskah nimamo. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. ki ga imamo v imenu Banjshka planota. Bete/Bet (Levpa. Bate so kakor Benetke iz *Venetici akuzativ pluralis iz *Venti in in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt.

2000 ALE –Atlas linguarum Europae / (Perspectives nouvelles en geolinguistique). toda tudi che bi na vsakih sto Oshtirjevih etimologij samo ena dozhivela dokonchno priznanje. da morda iz slovanskega Anti.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 291) Pri tem citatu po Bezlaju ni pomembno zgolj to. Mario Alinei. med katerimi je venetshchina. venetskega izvora.3 Van Gorcum Assen/Maastricht..Starinski jezikovni sledovi .« VIRI: AGO –Tabula Cortonensis. 1983. in.htm[16.).Sous les auspices de l'UNESCO. za katere po mnenju priznanih znanstvenikov obstajajo jezikoslovni in zgodovinski razlogi. dovoljujeta sklepanje. Luciano Agostiniani-Francesco Nicosia. 1. da so megalitski jeziki (Karel Oshtir) v smislu teorije kontinuitete (Mario Alinei) neposredni predhodniki danashnje slovenshchine z vmesnimi razvojnimi stopnjami. ter najdba najstarejshega kolesa na Ljubljanskem barju.revijasrp. Assen..« (BEZ I.. Mario Alinei. Nedvomno pa je.Lucijan Vuga she direktno (podchrtal L. sur la recommandation du Comite International Permanent des Linguistes (CIPL) et sous le auspices du Conseil International de la Philosophie et des Sciences Humaines (CISPSH) – Istituto poligrafico e zecca dello stato. 1996 in 2000 http://www. che ne gre pri teh dveh imenih kar za sinonima. geografskem. president et coll. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. kar hochejo. Nam mlajshim.. Hubschmid v Shvici. tako ogromna je namrech mnozhica njegovih kombinacij . cheprav njegov originalni nachin predstavljanja jezikoslovnih reshitev ni bil vedno delezhen popolnega priznanja . Libreria dello stato. str. Jasno je. njegovim uchencem in naslednikom..V.. da bo shele prihodnost pokazala tudi na pravo vrednost Oshtirjevih zamisli na tem podrochju. Ob smrti Karla Oshtirja leta 1973 je v In memoriam (Linguistica XIII. to pomeni v neposrednem stiku.. da naj bi bila imena Banjshice idr. L'Erma di Bretschneider. kulturnem in drugih pogledih tvori del celovitega in kontinuiranega kulturnega obmochja na slovenskem ozemlju. pach pa she bolj to. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. [je] s svojim delom povsem zasluzhil pozornost vseh primerjalnih jezikoslovcev doma in po svetu. Il Mulino. pa bo delo profesorja Oshtirja – ob vseh potrebnih korekturah – zgled. pa naj pri tem drugi rechejo. vol.2010 10:20:15] . da jih pripishemo Venetom in z veliko verjetnostjo Antom. Oshtir vzpostavlja te v medsebojno korelacijo z megalitskimi jeziki. 1973. ki v funkcionalnem. Bologna. zibelke svetolucijske kulture tik ob Banjshicah. vol 1. tako kot to danes dela J. da samo podroben shtudij alarodskih jezikov.11. Vol.. Assen/Maastricht. tisochletna poseljenost tega prostora z Veneti-Anti-SlovaniSlovenci! Kajti Oshtir postavlja Predbaltoslovane v ilirotrashko in venetsko okolje Zakarpatja zhe tisochletja pred nashim shtetjem! Prav najdba najstarejshe pishchali v neposredni blizhini Mosta na Sochi. bi bilo to zhe velikanski uspeh. 1990. Roma. Ljubljana. da so nam Veneti verjetno zapustili ta imena direktno.1. 1997. more privesti do resnichno trdnih dokazov za obstoj te jezikovne skupine in do rekonstrukcije njenega besednega zaklada in slovnice. kako naj znanstvenik celo zhivljenje ishche resnico. 1986.1 Van Gorcum. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. kot smo videli.« (BEZ I. ob dodatni navedbi.2 Van Gorcum. 3 in naprej) Bojan Chop zapisal: ». str. ALI 1 in ALI 2 – Origini delle lingue europee I in II. torej se kazhe v luchi teorije kontinuitete nepretrgana. Roma. str. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.

1893 JAK – Rusko-slovenski slovar. New York. John Collis. Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs (disertacija. A. AASJE . Barbera Ed. Deur & Sons Ltd. 1997 MLI – Nove zanke svetolucijske uganke. Etimologische und grammatische Versuhe. ZRC. ponatis Prishtina. Anton Janezhich. Florentino Castro Guisasola. de Bray. Chas http://www. Shkolska knjiga. Comune di Lusevera. "deblo". Ugo Mursia. Ferruccio Calonghi. Torino. Antropos VIII. Bergamo. A. Ugo Di Martino.. 1965 KAR – Srpski rjechnik. RZDHV-Razprave znanstvenega drushtva za humanistichne vede 2. Nauchna knjiga. Inc. Armenisches. 1974 JAN – Slovenisch-deutsches und Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. Ljubljana. Consejo superior de investigaciones cientificas. Wien-Leipzig. Giulio M. Ljubljana. 1982 MER 97 – La toponomstika dell'alta val Torre. Vorindogermanische Metallnamen in Alteuropa. 1912-13. Kraljevine Jugoslavije. 2003 AliR – Atlas linguistique roman. SAZU-MK.revijasrp. Ljubljana. 1926. Milano. Paravia & Co. Beograd. Pavle Merkú. Franc Jakopin.B. J..1919). 1951 ESSJ – Etimoloshki slovar slovenskega jezika. 1925. G. M.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Zanichelli.. G. Francisco Corradini et Iosepho Perin. (112 membr.2010 10:20:15] .IV.11. Wien. Newton&Compton. Il Mulino. Svetozar Nikolich. Slavische Wörtbedeutungen. ponatis 1965. Slavische "gъnati ". 1913. 1976-1982-1995 FAC –L'enigma svelato della lingua etrusca. Lejeune M. G. 1935 LEJ – Venetica VIII: Adria. Tempus Publishing. Federico Motta Ed. Giuliano Bonfante&Larissa Bonfante. Graz-Gradec.Starinski jezikovni sledovi . 2004 FOR – Lexicon totius latinitatis.. Giacomo Devoto. Bologna. Dutton & Co. Beograd. Beograd. Aegidio Forcellini. Beograd. 1991 DEV – Dizionario etimologico. Carlo Battisti – Giovanni Alessio. 1930. Milano-Bologna.. jezik i etnologiju II. 1975 BEZ I/II – Zbrani jezikoslovni spisi I in II. Roma. M. Firenze. 1965 GUI – El enigma del vascuence ante las lenguas indeuropeas. Klincksieck. Inventions. Meillet. IV in V (1912/1913). 34 (1913). Slav. 1937 CAL –Dizionario latino-italiano. Baltoslovanska metatonija. Beograd. 1946 ERN – Dictionnaire etymologique de la langue latine. 2003 BON –The Etruscan Language. France Bezlaj. Della Fina. Zum [Das] Verhältnis des indogermanischen x-Lautes zu den semitischen Kehlkopflauten. Iosepho Furlanetto. Madrid. Vorindogermanische (– alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan. Tuaillon Gaston. France Bezlaj (uredila Metka Furlan). Torino. Roma. Libreria dello Stato. R. Facchetti. Brimscombe Port. (14 membr) – Comité de direction: pres. 1930 COL – The Celts: Origins. Latomus XXV. Dimitrije P. P. Ed. Mario Alinei. Giuseppe M. Librairie C. Sumerski izvor abacistichnih shtevilchnih imen. MK. 2002 MOTTA – Enciclopedia Motta. G. 2002 BRA – Guide to the Slavonic Languages. Vorthrakischer Ursprung des Wortes Βυζάντιον. Franc Bradach. Manlio Cortelazzo e Paolo Zolli.). 1921. 1968 DZhU – Rechnik rusko-srpskohrvatski. Carboni. Razprave Znanstvenega drushtva VIII. Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato. Contini Michel etc. AASJE-Arhiv za arbanasku starinu. Ernaut et A. Ljubljana. Manchester University Press. Paris. Campanini / G. 1993 BAT – Dizionario etimologico italiano. London / E. 1984 OSHT – (vsakokrat z navedbo naslova dela. 1969.Lucijan Vuga ALI 3 – Etrusco: una forma arcaica di ungherese. DZS. No. 1986 MSE – Mala sploshna enciklopedija. 1969 BRD – Latinsko-slovenski slovar. A. 1976 NIK – Staroslovenski jezik. Wörter und Sachen III. Ljubljana. Rocznik Slawist VII. Zagreb. Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I. Myths. Glasnik skopskog nauchnog drushtva III. AslPh 36. 1924 – III 1926. Rosenberg & Sellier Ed. Vuk Stefanovich Karadzhich. Tolminski muzej. 2003 COR – Dizionario etimologico della lingua italiana. Manchester and New York. Hantes amsoreay. Popovich. Comité de parrainage: Alinei Mario etc. omenjeni so tudi ponatisi po letu 1930) – Karel Oshtir. Arnaldus Forni Excudebat Bononia Gregoriana Edente Patavii. Celovec. Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. Milano. 1966 MAR –Gli Etruschi. 1944 HAM – Staroslavenska gramatika. dir. Jugoslovanska knjigarna. 2000 FIN – La scoperta degli Etruschi. Firenze. Shatp. DeAgostini Rizzoli. Felice Le Monnier. Ljubljana. AslPh – Archiv für slavische Philologie.htm[16. 1965 CAM – Vocabolario latino-italiano e italiano-latino. Dzhurovich. Tolmin.

Symbolae grammat. Bojan Chop: Professor Karel Oshtir zum Andenken (str. . 1922. Janko Tavzes. 1984 SEM/2 – Le origini della cultura europea / Dizionari etimologici. ib. 1894 RAU – Horses. Firenze. Kleinasiatisch Τερµιλαι "die Wölfischen ". 1882 SEM/1 – Le origini della cultura europea / Rivelazioni della linguistica storica. Chariots and Indo-europeans. razlichni avtorji. Dalje: Jezik in slovstvo XIII/6. 1945 TAV – Slovensko-italijanski slovar. 3-12. 9). 2003 SIEN – Slovenska koroshka imena.2010 10:20:15] . Max Vasmer. in hon. K predslovanski etnologiji Zakarpatja. Predslovansko sebьrъ "zadrugar".htm[16. Bologna. 5) Bojan Chop: Bibliographie des Professor Karel Oshtir (str.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Torino. Josip Valjavec. "moly " Festschrift – Schrijnen. Ljubljana. Lucijan Vuga. 1969 ZIN – Il Nuovo Zingarelli-Vocabolario della lingua italiana. 1980 VUG J – Jantarska pot. Zalozhba Humar. Joan Rozwadowski. 1871 TRS 1875 – Letopis matice slovenske. Ljubljana. III. 1973. 2003 ZGO – Zgodovina chloveshtva. Venezia. Jakopin: Karel Oshtir – osemdesetletnik. Ljubljana.Series minor. Japodi. F. Simon Rutar. 1871 PLE – Slovensko-nemshki slovar.Testimonia Linguae Etruscae.. Roma. Prosdocimi. Lucijan Vuga. Torino. L. Karla Oshtirja (str. Leo S.11. Ljubljana. VI. 1-6. 3).revijasrp. RZDHV V-VI (1929). Heidelberg. Ljubljana. Peter Raulwing. Fratelli Bocca. Preslave lьvъ »lion«.. »Elephant«. Leo S. Etnolog I. Modrijan. 1989 http://www. 2000 ROM –Il "mistero" della lingua etrusca. II. Romolo A.O Karlu Oshtirju she: Linguistica XIII. Ljubljana Karel Oshtir – in memoriam (Bojan Chop: V spomin prof. IV. 2000 VUG D – Davnina govori. IV. 1941 TRS 1871 – Letopis matice slovenske. Massimo Pallotino. Danuvius-Assamus-Naissus. Luka Sienchnik in Bogo Grafenauer. Giulia Petracco [Universita di Genova]. 1990 VAL – Dizionario italiano-sloveno. Illyro-Pelasgica. B. Knjigarna Antona Turka. Alarodica. Professor Dr. Giovanni Semerano. Znanstveni institut. 169-170. Hilarijanska tiskarna. PAL. ib. Ljubljana. 1968 PEL I in II – La lingua venetica I in II. Ljubljana. Jacopo Pirona. 1967 PIR – Vocabolario friulano. Giovanni Semerano. Veneti in Anti. Carlo Marcato [Universita di Udine]. Pellegrini-A. Olschki Ed. Marko Snoj. 1989. Davorin Trstenjak. Donum natalicium Schrijnen (1927).Lucijan Vuga XVI. Knezoshkofijstvo. DZS. Katolishka bukvarna. Gorica. Bruno Mondadori. Istituto di glottologia dell'universita di Padova. Ljubljana. Zalozhbi Jutro in Branko. Budapest. 1914 VAS – Russisches etymologisches wörterbuch. Zum Voralbanischen. ib. Zanichelli. Vorgr. Milano. Carl Winter Universitätverlag. Staccioli. 2003 SER – Le prime e le piu antiche civilta. Karel Oshtir.. Bojan Chop: Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja. Giuseppe Sergi. ib. AASJE I. Jezik in slovstvo XIX/1-2. str. G. Newton&Compton. Linguistica XIX. Firenze. 1926 SES – Slovenski etimoloshki slovar. Olschki Ed. Illyro-Thrakisches. str. ib. 1929. Bilje. Firenze. str. RZHDV-Razprave Znanstvenega drushtva za humanistichne vede I. ib. Giovan Batista Pellegrini [Universita di Padova]. Bojan Chop: Oshtirs Sprachwissenschaftliche Ideenwelt (str. Pletershnik. Giovanni Semerano. UTET-Unione Tipografico-Editoriale Torinese. Slavische slonъ. ib. 1994 SEM 2003 – Il popolo che sconfisse la morte-Gli Etruschi e la loro lingua. 1977 RUT – Zgodovina Tolminskega. III.Starinski jezikovni sledovi . M. 1875 UTET – Dizionario di toponomastica (storia e significato dei nomi geografici italiani) Giuliano Gasca [Universita di Torino]. Alda Rossebastiano [Universita di Torino]. II. Archaeolingua. Bojan Chop: Hundert Jahre eines bekanten slowenischen Sprachwissenschaftlers. 13-96). Ljubljana. Stabilimenti Antonelli. Davorin Trstenjak.

SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE IZ VSEBINE CELOTNE KNJIGE: PREDGOVOR – TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA UVOD OD KOD VENETI? Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli.htm[16.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse. stoletje Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi Kdo je bil Giuseppe Sergi? Zgodovinski vidiki Jezikoslovni vidiki Jezikovna argumentacija Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? VENETI IN ANTI Zagonetke o keltih Japodi Kaj pravi karel oshtir o antih? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU MEGALITI.iz vsebine Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI PISHCHAL IZ DIVJIH BAB.revijasrp.2010 10:21:00] . che so sploh od kod prishli? Za izhodishche – svetolucijska kultura S LOVANI IN ETRUSHCHANI Etrushchani – teorije za 21. GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www. BARJANSKO KOLO.

11.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.htm[16.2010 10:21:00] .revijasrp.iz vsebine http://www.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful