P. 1
001 Megalitski jeziki

001 Megalitski jeziki

|Views: 569|Likes:
Published by glanspenis

More info:

Published by: glanspenis on Nov 16, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/23/2013

pdf

text

original

Sections

  • MEGALITSKI JEZIKI
  • OD KOD VENETI?
  • UVOD
  • SLOVANI IN ETRUSHCHANI
  • Etrushchani – teorije za 21. stoletje
  • VENETI IN ANTI
  • DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU
  • MEGALITI, GRADISHCHA – KASHTELIRJI
  • PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA
  • ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE
  • SVETOLUCIJSKA KULTURA
  • STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI
  • IZ VSEBINE CELOTNE KNJIGE:

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

Knjizhnica Revije SRP

Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI
Izdajatelj edicije Pogum Revije SRP /na iternetu/: Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum /, zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Ljubljana e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http://www.revijasrp.si Naslovnica: Megalit ob Nadizhi pri Robichu Urednishtvo: Rajko Shushtarshich - odg. urednik Ivo Antich - lektor in korektor CIP - Katalozhni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjizhnica, Ljubljana 94(373) 903 VUGA, Lucijan Megalitski jeziki [Elektronski vir] : / Lucijan Vuga. - Ljubljana : Revija SRP, 2004. (Pogum Revije SRP, ISSN 1408-9254 ; 2004,1) Nachin dostopa: http (URL) ://www.revijasrp.si ISBN 961-6109-30-8 214668800

Pogum Revije SRP 2004/1

Vsebina
TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE – PREDGOVOR SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA OD KOD VENETI? SLOVANI IN ETRUSHCHANI VENETI IN ANTI DIVJE BABE MEGALITI, GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Iz vsebine celotne knjige

Pogum Revije SRP na internetu 2004, shtevilka 1

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga

MEGALITSKI JEZIKI
PISHCHAL IZ DIVJIH BAB, BARJANSKO KOLO, SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE *

~TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE~
»On je pach znanstvenik in kadar ne zheli, da bi neka stvar imela kakshen pomen, je ipso facto nepomembna.«
David Herbert Lawrence (FIN, str.8)

VZPOREDNICE MED NAJDBO NAJSTAREJSHEGA KOLESA NA SVETU NA LJUBLJANSKEM BARJU, PRESENETLJIVIMI ODKRITJI SVETOVNO ZNANE SVETOLUCIJSKE KULTURE, BLIZHNJIM NAHAJALISHCHEM PRI DIVJIH BABAH NAD IDRIJCO Z NAJSTAREJSHO PISHCHALJO NA SVETU IN VENETSKIMI BANJSHICAMI TUDI TOD SO GOVORILI MEGALITSKE JEZIKE Akademik France Bezlaj v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) obravnava Banjshice pod geslom toponima Benetke, izvedenke so Benechija, Benechan, pridevnik benechanski; v 16. st. Benetki (Trubar), Benezhani (Bohorich), v 18. st. Benetki, rodilnik Benetek (Megiser), s'Benetku (Kastelec), mestnik u'Benedkih (Rogerij), narechno she Benitcьh (rezijansko), Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci, Bьnetьke (Ramovsh); italijansko Venezia iz star. Venetia, toda nem. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem preko chesh. Benatky. Kakor slo­ vensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci, Mnjeci, starejshe in narechno Beneci, Bneci (Cres), od 13. 17. st. Beneci, narechno Beneće (Skok). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti, pisano tudi Venethi, Venedi, Venadi, Оύενθι, Βεριδοι (<Βενιδοι), Ούεν(ε)τικος κολπος = Baltsko morje (Niederle, Manuel), dalje tudi 'Ενετοι v Italiji, Enedi v Iliriji, Veneti v Galiji (Armorica), lacus Venetus v Alpah (Krahe). Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. st. za Slovane, tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr, vindland, Finci imenujejo Ruse Venäjä, Nemci Luzhichane, Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola); k temu pridevnik windisch in priimek
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Windischer (Kossina). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι, latinizirano Antae »Anti«<vety. Ni pa mogoche dolochiti, ali je slovanski toponim Bate, narechno tudi bete, bętę, leta 1200 Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh, Betockh<* bętę (=*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Logar) iz slovanskega * vętę (=Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni, staroirsko fine »prijatelj«; soglasha Krahe; toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Tako torej Bezlaj razgrinja strokovna izhodishcha za te toponime, ki jih razlichni avtorji po eni strani povezujejo z Anti in Slovani, po drugi strani pa z Veneti, med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. »Imena Bate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt, vëndi ”bivalishche”, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. Bezlaj: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I, str. 291) Kot bomo videli, ima ta iztochnica zelo globoke korenine in nadvse pomembne ter vznemirjajoche posledice, kar je povezano z imenom Karla Oshtirja, jezikoslovca, enega najvechjih, a nekam zamolchanih slovenskih znanstvenikov. Da, Slovenci smo imeli v dvajsetem stoletju vrhunskega jezikoslovca Karla Oshtirja, ki ga shtejejo med enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (gl. Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975), raziskoval je megalitske jezike (kot jih je sam poimenoval!), kakrshne so govorila ”predindoevropska” ljudstva v Evropi pred davnimi tisochletji... In njegova dognanja je vsekakor mogoche plodno primerjati s teorijo kontinutete Maria Alineija o neolitski prisotnosti Slovencev v Vzhodnih Alpah, she pred njim pa s teorijami Giuseppa Sergija o praslovanskem izvoru latinshchine in Giovannija Semerana o akadsko-mezopotamskih vplivih na Evropski prostor.

SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA V tem delu se bomo srechali z deli Karla Oshtirja, enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975; mimogrede, ta ima napachno letnico njegovega rojstva 1881 – pravilno 1888), ki po mojem mnenju nakazuje vrsto reshitev v zvezi z ugankami o Etrushchanih, Venetih, Slovanih itd. V razlichnih enciklopedijah (Narodna enciklopedija srpsko-

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

zlasti pri slovitih profesorjih R. 1998) ter v arhivu SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani) preberemo o njem naslednje: Rojen 13. alarodske shtevnike in vodna imena. bizantoloshkega kongresa v Beogradu in 1. Res. Zagreb. zlasti nekatere njegove etimoloshke razlage ter njegovo vztrajanje pri neindoevropskem znachaju shtevilnih slovarskih enot v indoevropskih jezikih sredozemskega obmochja. She pred prvo svetovno vojno se je izpopolnjeval v SanktPeterburgu na Akademiji nauk (1912-13) in Londonu v British museum (1913-14). http://www. da po letu 1930 ni objavil nobenega znanstvenega dela vech. prevzel ugledno mesto po Franu Ramovshu. 10. Ljubljana. prozodeme (dolzhine zlogov in naglashevanje). zhivali. metatonije (sprememba zlogovne intonacije) zhe v dobi prabaltoslovanske jezikovne skupnosti ter (2) z alarodshchino (Alarodi. Po vojni je leta 1919 doktoriral v Gradcu z disertacijo o izvoru indoevropskega dolgovokalnega intranzitiva (Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs). manj z oblikoslovjem in narechji. Meringherju in P. 1888 v Arnachah pri Sht. kovine. 1952. Zagreb. praoblike slovarskih enot. Zhe v zgodnjih letih se je najvech ukvarjal z indoevropskim primerjalnim jezikoslovjem. da je med vojno leta 1944 pogorela knjizhnica njegovega seminarja in med pozharom je zgorelo tudi njegovo pomembno delo neprecenljive vrednosti. pretezhno z etimologijo in glasoslovjem. etruskoloshkega kongresa v Firencah. Veliki sploshni leksikon. 12. Najobsezhnejshi del njegovega opusa pa je posvechen prav alarodskim jezikom. 1994. 1973. Tudi to. da je temu posvechal vso svojo energijo in chas.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Primerjalno jezikoslovje je shtudiral v Gradcu in na Dunaju. leta 1924 je bil izvoljen za izrednega in leta 1932 za rednega profesorja ter do leta 1959. alarodshchina – istorodni jeziki ljudstev na ozemlju. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega chlana SAZU. Udelezhil se je 1.2010 10:12:38] . vse je napisano v skrajno zgoshchenem slogu in veliko stvari je temeljnega in trajnega pomena za primerjalno jezikoslovje. ko se je nad sedemdeset let star upokojil. slovar alarodskih jezikov. Kretschmerju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1922 postal docent. druzhbene in naravne pojave. umrl v Ljubljani 27. Njegov opus zajema dve knjigi in 28 razprav. V njej se loteva predvsem dveh izmed najtezhjih problemov sodobne lingvistike: (1) z razmerjem slovanskega naglashevanja do baltishkega. skupno ime za stara predindoevropska ljudstva.i. DZS. Ljubljana. kjer ga je zatekla prva svetovna vojna. Ljub­ ljana. Etimoloshko je obravnaval sredozemske izraze za poljedelska orodja. Enciklopedija Slovenije. ugotavljajoch nastanek t.revijasrp. posebej she v Mali Aziji. Enciklopedija leksikografskog zavoda. v besedotvorju je dognal shtevilne predpone in pripone itd. s chimer bi se dalo razumeti. Vrnil se je domov in prezhivel leta med 1915 in 1918 v rovih na soshki fronti.teorija kontinuitete hrvatska-slovenachka. 1961. a nadvse nenavaden in kontroverzen je njegov izstop iz nje. kazhe svojskost njegovega znachaja. Vzpostavil je alarodsko glasoslovje. predaval indoevropsko primerjalno jezikoslovje in tudi vechina njegovega opusa je posvechena predindoevropskim jezikovnim ostankom v Evropi in na Blizhnjem vzhodu.11. MK. raziskujoch alarodsko dedishchino v indoevropskih jezikih ter vpliv alarodshchine na razvoj indoevropejskih jezikov. Bibliografski zavod. shtevilne glasovne zakone. Oshtir je mednarodno priznan kot eden od pionirjev laringalne teorije. Ilju/Shoshtanju/Velenju.Megalitski jeziki . ki so ga kasneje zasedli Indoevropejci).htm[16. okoli 1200 besednih druzhin. Slovenski biografski leksikon. 1928. SAZU. mednarodna kritika poudarja Oshtirjevo velikansko erudicijo (spisek njegovih del je na koncu knjige).

potem iz tega izhajajo tri mozhnosti. Kavkazi. 150) je povzetek v slovenshchini iz katerega navajam (izrazje kot v izvirniku): »Tri predslovansko-etrushka imena ptic – V uvodu ugotovi avtor trojni odnos med Etruski in Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. da gre pri tem za predslovansko fazo. ki tvorijo z Etrusko-Raeti. je med drugim objavil tudi temeljito razpravo Veneti in Anti (Etnolog II. Che je Oshtirjevo mnenje dokonchno takshno.: indoevropske) Thrake. v juzhni Rusiji Skythi. Toda tak sklep se ne ujema z jasnim Oshtirjevim zagovarjanjem Alarodov. zapadno od obeh – vendar locheni po ozkem illyrothrashkem pasu – Germani. od katerih naj nashtejem posebej izstopajoche: 1. kjer sta indogermanski palatal in labijovelar sovpala v velar. V Oshtirjevi knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Znanstveno drushtvo. i. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbalto­ slovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini.Megalitski jeziki . Ljubljana. L.teorija kontinuitete Karel Oshtir. S tem pa se odpre dodatno vprashanje: Ali so Etrushchani v Podkarpatju ali Zakarpatju popolnoma izginili. da si je slovanshchina http://www. Elami. med katere prishteje tudi Etrushchane. (b) centralno-indogermanske (op. Liguro-Iberi (>Baski) in Pelasgi pre­ dindogermanske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljuchno Semite) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki. Lydi. (b) etrushke izposojenke iz italshchine. Ker pa je Oshtir mnenja. navezujoch se na zgoraj citirano besedilo Franceta Bezlaja o venetskih Banjshicah. bi se to dogajalo tisoch in vech let pred nashim shtetjem. severne priselitvene teorije Etrushchanov v Italijo. kot preprichan alarodist. da so avtohtoni ali da so prishli iz Male Azije. str. 1928. Sumeri). 46).htm[16. Baltoslovani so si izposojali besede iz etrushchine – kdaj in kje? Che naj bi Slo­ vani prishli shele v srednjem veku do Vzhodnih Alp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. (c) na illyrothrashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. 1930.« V tem Oshtirjevem razmishljanju je izjemno zanimivih vech stvari. Kari. Predhethiti. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla.V. kot pravi danashnja standardna zgodovina.2010 10:12:38] . potem ko naj bi se odselili v Italijo? S tem bi se Oshtir pridruzhil zagovornikom t. tedaj tam zhe vsaj pol tisochletja ni bilo vech Etrushchanov. str.« Kasneje se bomo vrnili k njegovemu obravnavanju odnosa med Veneti in Anti.11. ob Baltijskem morju Balti. takshno stalishche pa predstavlja pristajanje na avtohotonost Etrushchanov. Torej so po Oshtirjevem mnenju morali biti ti stiki nekje v Zakarpatju ali/in na severnem Balkanu. Mitani. che so pred tem zhe kdaj bili. to je predindoevropskih prebivalcev Evrope. v kateri v uvodu pravi (zgolj kot kuriozum je izrazje kakor v izvirniku): »Radi boljshega razumevanja sledechih izvajanj o razmerju med Veneti in Anti par besed o predslovanskem jezikovnem substratu. ostali dve sta she. Ljubljana.revijasrp. V srednji Evropi razlochujemo sledeche jezikovne plasti: (a) Illiro-Venete.

o tem ne ve zgodovina nichesar. ki nas. da ga je sam napisal) pod »(a) obseg znanstvenega dela: indoevropeistika: najstarejsha doba. ker ni bilo med Praslovani in Pragermani nikakrshnih stikov. ker poleg tega she zapishe (str. Kako je lahko vprashanje prihoda Slovanov v Zakarpatje postransko vprashanje?! A zgodovina ne ve nich she o marsichem dru­ gem.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. je ta listina vsekakor del Grafenauerjevega predloga in je bila podlaga za Oshtirjevo visoko akademsko izvolitev. genetskih in drugih odkritij. Osebno delo Karla Oshtirja nadvse visoko cenim in menim.htm[16. Tudi che Karel Oshtir ni sam napisal CV (kar bi bilo neobichajno). da gre izposoja besed zgolj v eno smer? 3. baltoslovanshchine in armenshchine. toda domnevam.11.V. ne tangirajo. Ljubljana 1926-1927.Megalitski jeziki .. stara Prednja Azija.« pod (c) [je seznam publikacij]. z utemeljitvijo.. da ga izvolijo za rednega chlana SAZU v tem razredu.«. o kateri ne krozhi malo anekdot. so postranska vprashanja (podchrtal L. Za nas je she posebej zanimivo. kar preberemo v njegovem Curriculum vitae (ki sicer ni podpisan. ki govori o Venetih in Antih. povzrochil je nadvse nenavadno in enkratno zagato: pet let po imenovanju za rednega http://www. in che ne. (b) da so Slovani zhiveli v stiku z Etrushchani v Italiji.. ga je 4. Toda Karel Oshtir je bil poleg genialnosti tudi svojevrstna osebnost.. predindoevropskih jezikov na mediteranskem obmochju. da bi bili Illyro-Traki kdaj podvrgli Slovane.teorija kontinuitete sposojala etrushchanske besede: (a) kot smo zhe rekli. str. neverjetno je. Poudaril je njegovo znanstveno delo na podrochju indoevropeistike najstarejshe dobe. armenshchina in (b) predindoevropski (megalitski) jeziki (podchrtal L. in to celo prek nekega vmesnega ljudstva? 2.2010 10:12:38] . 10): ». To Oshtirjevo stalishche je toliko bolj nenavadno in presenetljivo. Od kod in kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje? Oshtir namrech pishe v shtudiji K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. to je v juzhni Evropi.«. O tem pa v posebnem poglavju. povezujoch razlichne zvrsti znanosti. arheoloshkih. tajnik razreda za filoloshke in literarne vede. kdo naj bi bili ti posredniki in ali je bilo Slovanom res treba izposojati si imena za ptice pri oddaljenih Etrushchanih. (c) da so si Slovani izposojali etrushchanske besede prek posrednikov. da je Karel Oshtir temeljit raziskovalec predindoevropskih in predslovanskih jezikovnih in etnichnih osnov slovanskih jezikov in narodov.)... baltoslovanshchina. 13): »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Illyro-Traki v Karpatih. Che so si Slovani izposojali besede od Etrushchanov. zato pa je potrebno raziskovati. to radi tega. Akademik Ivan Grafenauer. zakaj ne?! Kako bi bilo mogoche. januarja 1953 predlagal. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. etnoloshkih.) v mediteranskem okrozhju (stara Evropa. che operiramo s predslovanskim illyro-trashkim substratom. ali si niso tudi Etrushchani izposojali iz baltoslovanshchine. prazgodovinskih. Prednji Aziji in severni Afriki pred doselitvijo indoevropskih in semitskih ljudstev.revijasrp. bela Afrika) pred doselitvijo indoevropskih in semitskih dialektov. V. da ga je treba ponovno brati in preuchevati v luchi najnovejshih jezikoslovnih. s tem se odpre she podvprashanje. da bi *Chъrvatъ she le iz germanskih ust prishel do Praslovanov. da so Etrushchani zhiveli tudi v Zakarpatju.

Megalitski jeziki . Oshtir she nadalje ostal chlan Akademije. Kalin. da o izstopu enega od chlanov. oktobra 1958 ob desetih dopoldne z edino tochko devnega reda: Volitve novih chlanov Akademije.V. da se je akademik Oshtir z dopisom datiranim z dne 18. Oshtirja odvrnili od tega sklepa niso uspeli. Shnuderl. Karla Oshtirja.Sklene se. Petra Skoka. Vidmar.« V zapisniku seje predsedstva SAZU. da bi o tem potekala kakshna razprava.11. ki so rabili kot osnova za sprejem med chlane SAZU). da bi prof. prisotni so bili she podpredsednik Bozhidar Lavrich. da bi prof. Predsednik je pos­ redoval. Pod tch. Ker poizkusi. ter Luciena Tesniera. »Predsedstvo vzame porochilo predsednikovo na znanje in ga odobri. Pod tch. Predsednik pa tudi drugi chlani predsedstva naj ”neuradno” poizkusijo posredovati. za dopisna chlana pa dr. Karla Oshtirja in Antona Sovreta. L. od prejshnjih je bil opravicheno odsoten le podpredsednik Bozhidar Lavrich. navzochi she akademiki (op. Grafenauer. novembra 1957 na lastno zheljo odpovedal chlanstvu v Akademiji. zadnji zadevi preberemo: »Predsednik sporochi. 2 – tekoche zadeve je razredni tajnik Grafenauer predlagal: »Drugi razred predlaga za redna chlana dr. da bi akademik Oshtir svojo odpoved umaknil. pri skupshchini ne more biti navzoch. od katerih je ena manj verjetna od druge. dr. oba redna profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Melik. Koshir. Predsedoval je Josip Vidmar. 13. Iz zapisnikov organov SAZU je razvidno: Ob pol enih popoldne dne 30.2010 10:12:38] . Brodar.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. she manj po tem. Zapi­ sano je she: »Predsednik sporochi. A. Predsedstvo vzame porochilo predsednika na znanje in ga odobri. pozdravlja pa skupshchino in ji zheli uspeshno delo. pod tch. Karel Oshtir se je z dopisom z dne 18. Milan Vidmar. rednega profesorja v pokoju na Univerzi v Zagrebu. Opravichila sta se akademika J.« Kljub temu. v deveti. Stele. http://www. podobno se ni zgodilo ne pred tem. 2 dnevnega reda – porochilo predsednika. Vidmar. Hadzhi in Lajovic. novembra 1957 odpovedal chlanstvu pri Akademiji. Lajovic. prva je bila izredna 17. se zdi nenavadno.: v zapisniku so samo priimki brez osebnih imen): Bevk.« Iz zapisnika ni videti. ki nima primere. Hadzhi in V. glavni tajnik Milko Kos ter razredni tajniki France Stele. L. G.htm[16. januarja 1958 ob 11h dopoldne. maja 1953 se je v sejni sobi Akademije sestalo predsedstvo SAZU pod predsedstvom Josipa Vidmarja. Takratna dogajanja so po svoje nejasna. v javnosti krozhijo razlichne domneve. pustiti zaenkrat vprashanje odprto.teorija kontinuitete chlana Akademije je iz nje sam izstopil. Kos. saj se zapisnik o tej tochki koncha. profesorja na Univerzi v Montpelierju.: to je rokopisno dodano). Lobe. Rakovec. ki je bila pet let kasneje. da se je predsednik marshal Tito pismeno opravichil. podpredsednik Bozhidar Lavrich.« Seveda se nam zdi to belezhenje nenavadnega in izjemnega dogodka. Tema sejama predsedstva SAZU sta sledili dve skupshchini. junija 1958. Grafenauer. Anton Melik in Anton Lajovic. suhoparno in formalistichno.V. vzame predsedstvo odpoved na znanje. glavni tajnik Milko Kos ter tajniki razredov Stele. Kuhelj. ni niti besedice. pa ni uspel . 2 – porochilo predsednika v drugem odstavku pishe: »Prof.« Tej je v dvorani Akademije sledila she ena seja predsedstva SAZU v torek 17. prisostvovali so predsednik Josip Vidmar. Tavchar in M. Koroshec (op. Po odobritvi Izvrshnega odbora SAZU mi je predsednik Akademije prijazno dovolil vpogled v arhiv in osebno mapo Karla Oshtirja (slednja je zelo skromna in vsebuje le njegovo fotografijo malega formata ter par listov. M. da so bile na vrsti volitve novih chlanov.revijasrp. Ivan Grafenauer. zapisnichar je bil glavni tajnik Milko Kos. z motivacijo ”ker hochem imeti mir”.

Viktor Koroshec.htm[16./ z znano svojevrstno. XIII/6. O Karlu Oshtirju niti besede. na potovanju: Bozhidar Jakac in Bozhidar Lavrich. zakaj se je Karel Oshtir odpovedal mestu v Akademiji.. Feliks Lobe. str. 164-168) takole izrazil: ». Iz tega navedka se kazhejo dolochene tezhave.. kot je Akademija znanosti in umetnosti. ustvarjalci. Igor Tavchar. Chesa takega proti Karlu Oshtirju ni bilo zaznati. toda v tistem burnem povojnem chasu. Kos. vsekakor ni obroben in pozabe vreden primer. to pa se she stopnjuje s pridatkom ”oblikovano z nekim lingvistichno .Megalitski jeziki .revijasrp.izraznim shportom tekmujocho in tudi sicer drugachno utemeljitvijo. se je v Slavistichni reviji (VIII. v svojem smislu tako imenovano alarodistichno. Navzochi so bili poleg predsednika Josipa Vidmarja in glavnega tajnika Milka Kosa she chlani: France Bevk. 169-170). se je tudi na Akademiji dogajalo marsikaj. opravicheni: Marjan Kozina. ochitek ”tezhko umljiv” je lahko sinonim za zavrachanje. Akademik Rajko Nahtigal. sicer pa ni zaznati kakshnih sankcij proti morebitni nerednosti chlanov. saj neposredno iz chlanstva ni izvirala kakshna dodatna obremenitev kot praviloma le skupshchina enkrat letno. decembra 1958 dopoldne. poleg tega tudi definicija ”v svojem smislu tako imenovano alarodistichno” kazhe na sumnichav odnos do Oshtirjevih teorij.11. France Stele. umetniki ipd. toda tudi motivacija. Tako izjemen dogodek. Gorazd Kushej. da se je listina preprosto z leti morda kam zalozhila. da ne bi takrat koga skominalo to prikriti ali marginalizirati. Srechko Brodar. 29... kakrshna je prostovoljna odpoved chlanstvu v najvishji intelektualni instituciji nekega naroda. Jovan Hadzhi. Morda niti ne bi bilo tako pomembno razglabljati.lingvistichni glasovi (A. Seveda je mogoche domnevati. Gojmir A. Maks Samec. chesh ”da hoche imeti mir”. Shkerjanc. Bogdan Brecelj. ki ekskluzivno zdruzhuje cvet narodovega uma. med chlane Akademije je bil takrat (1953) shele sprejet. ki jih je imel Oshtir v znanstvenih krogih. Anton Sovre. Opravichila sta se tudi predsednik republike Josip Broz-Tito in podpredsednik Zveznega izvrshnega sveta Edvard Kardelj. O veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma. 1955. Anton Kuhelj. da ”se je komu izgubila”. oblikovano z nekim lingvistichno .si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. takrat naj bi bili nekateri akademiki izkljucheni zaradi medvojnega obnashanja ali kakshnih drugih politichnih motivov. tezhko umljivo. ali res zgolj njegovo ”chudashtvo”? Po svoje je zgovorno nadvse nenavadno nakljuchje.« Moram rechi. eden velikih slovenskih jezikoslovcev.teorija kontinuitete Nekaj kasneje. v katerega lahko vshtejemo tudi leto 1958. Alija Koshir. Ivan Rakovec. Makso Shuderl. tega ne ublazhi niti priznanje ”o veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma”.. Meillet). Karel Oshtir /. proti metodi katere so se chuli svetovno . Milan Vidmar in Fran Zwitter. Ivan Grafenauer. Boris Kalin. str.izraznim shportom tekmujocho”.. Anton Lajovic..2010 10:12:38] . Lucijan M. Josip Plemelj. da v arhivu SAZU kljub skrbnemu pregledu (maja 2004) ni mogoche najti Oshtirjeve pisne odstopne izjave. vanjo pa si prizadevajo priti vrhunski znanstveniki. ki je sicer izrecno omenjena v zapisnikih njenih organov. Lado Vavpetich. v katerem pravi: »Mladi obiskovalci jezikoslovnih oddelkov Filozofske http://www.. se zdi prevech preprosta. Franc Jakopin je objavil prilozhnostni chlanek Karel Oshtir – osemdesetletnik (Jezik in slovstvo. da tudi Nahtigal ne izrazha svojih misli prevech preprosto. ne moremo pa povsem odmisliti tudi za takratni chas uposhtevanja vredno drugo mozhnost. prav nasprotno. Kaj je bilo zadaj. je potekala redna seja skupshchine Akademije. ki asocira na gonjo za rekordi za vsako ceno..

V. »Oshtirjevi spisi so prava ”lingvistichna stenografija”. [zavedal se je.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. saj so v reviji Linguistica leta 1973 objavili razpravo Bojana Chopa Oshtirs Sprachwissenschfatliche Ideenwelt v nemshchini z avtorjevim opravichilom. ki jo je v Evropi prekrila indoevropshchina. v ruskem etimoloshkem slovarju).htm[16. ki je dalech pred svojim chasom in zato nerazumljen.« Kako hitro gredo ljudje v krivichno pozabo! Nepolnih deset let je minilo. in zhe ga mladi shtudentje niso vech poznali. Za ugotavljanje alarodske (azianske.. in ne upadala. Res pa za Oshtirja lahko trdimo. da je prav Balkan zlata jama za razpletanje jezikovnih klobchichev. toda tezhishche njegovega dela je bilo prejkoslej v odkrivanju predindoevropskih in posrednishkih (ilirske. nabita z asociacijami. kavkashki jeziki she vse premalo opisani in raziskani.) . in staroevropska narechja. ena od nashih odlichnih in najbolj svojevrstnih osebnosti..« ugotavlja Jakopin in se obenem navdushuje: »Kako imenitne zveze so bile npr.11. jafetitske) jezikovne osnove. vrednost njegovega dela bo narashchala. da hochejo tudi na ta nachin razshiriti v znanstvenih krogih poznavanje njegovega dela. da je profesor Oshtir s svojim nekonvencionalnim nachinom mishljenja in s svojo samotarsko zagnanostjo vechkrat prehitel svojo vedo in prerasel svoje jezikoslovno okolje. je imel raziskovalec na razpolago tri vrste virov: danashnje zhive jezike kot neposrednega nadaljevalca alarodshchine (bashchina. Vasmerjeve. berbershchina in kavkashki jeziki). Karel Oshtir se je oborozhil z gigantskim znanjem v vseh treh smereh. da je mozh s pipo. da je iz drobcev kaj tezhko zgraditi preprichljivo podobo jezika in da so npr. ki pa deloma she niso zadovoljivo prebrani (mednje spadajo sumershchina in ostanki nekaterih drugih prednjeazijskih jezikov.teorija kontinuitete fakultete v Ljubljani komajda she vedo. vendar so jim vtisnila sledove predindoevropskih prvin.. trashke) jezikovnih plasti na jugu Evrope. dasi je tudi vrsto svojih najpomembnejshih del Oshtir napisal v nemshchini. da se Oshtirjeve ugotovitve gibljejo komaj she na mejah verjetnega.. da] lepega dela indoevropskega gradiva ne bo mogoche pojasniti z notranjimi glasovnimi zakoni . potrebne pri povezavah: ficus – smokva – indzhir!« Ob tem bridko ugotavlja: »Njegova [Oshtirjeva] ustvarjalna domishljija pa je bila za marsikaterega lingvista presilovita.. stara egiptshchina in etrushchina).. kakor se je sam suvereno gibal po tako odmaknjenih jezikih svojih raziskav. ki bi kot temeljni kamen pomagala ozhiviti prvotno alarodshchino. da je imel premalo adekvatnih poznavalcev. zato naletimo na pripombe (npr. Prav med temi so jeziki z najpestrejshim glasovnim sistemom. ki so se ohranili v bolj ali manj bogatih pisanih spomenikih. Franc Jakopin je v zgoraj omenjenem chlanku she zapisal: »Kot Mehringerjev slushatelj se je Oshtir trdno drzhal povezanosti besed in stvari (Wörter und Sachen) (podchrtal L. ki ga srechujejo v knjizhnicah. Toda kljub izjemni gmoti svojega nakopichenega znanja in svoji genialni kombinatoriki si je velikokrat moral priznati.revijasrp. in tem je Oshtir v svojih delih posvetil veliko pozornost. da bi bilo mogoche rekonstruirati njihovo prakavkashko obliko. Zhe danes smemo trditi. ki na svoj nachin razgrinja dramatichno Oshtirjevo usodo kot vrhunskega znanstvenika. To http://www. zato je njih branje skrajno zahtevno. kar je genialni Karel Oshtir opustil predavanja.Megalitski jeziki .2010 10:12:38] . ki so jih vsrkali indoevropski jeziki.« Toda pretrese nas Jakopinova ugotovitev. saj imajo nekateri celo nad 70 fonemov (medtem ko jih imajo evropski jeziki med 30 in 40). kakor se to v znanosti dogaja. ki bi bili njegovo delo lahko spremljali enako kompetentno kritichno. jezike. Izkazalo se je. Toda tudi sicer se mu poslej ni bolje godilo niti v strokovni javnosti.

sht. kjer pravi: »Ker je shtudij predindoevropskega jezikovnega gradiva za Oshtirja tako pomemben. Colin Renfrew pravi. a predvsem v kulturnem pogledu. Einstein kljub svoji vlogi intelektualnega http://www. vendar pa je prav to chasovno navzkrizhje v sami naravi odkritij. yon. Posebno mesto v usodi alarodijskega jezikoslovja pa zasluzhijo dela Hubschmida. A glejte paradoks. da si ga je izbral za zhivljenjsko nalogo. verjame le jezikovnim dejstvom. da morajo biti jeziki na gori razmejenem podrochju medsebojno sorodni. niti zanj nima veljave trombettijanska jezikovna monogeneza. predgermanshchino. Kot slovit primer nam lahko rabi Albert Einstein.« (podchrtal L. kar so nas nauchile besede nesporno indoevropskega izvora [op.: Giovanni Semerano se je pri njihovi razlagi naslonil na najnovejsha odkritja v akadshchini] . ki je primerjal baskovski in kavkashki besedni material. da se pri njem pomudimo nekoliko obshirneje. op.) Prilozhnostno je Bojan Chop (eden od edinih dveh.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. v severni Afriki pa hamitsko skupino. naletimo pogosto na besede.revijasrp.. i. ki niso mogli biti doma na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina) [podchrtal in op.in zahodnoevropskih modernih jezikov toliko predindoevropskega besednega in slovnichnega gradiva. rosh). ki jih je Oshtir imel za alarodijske. XIX. ki sta doktorirala pri Oshtirju v vsej njegovi znanstveni karieri!) objavil chlanek Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. L. stvari. ki prelamljajo z ustaljeno paradigmo in jo nadomeshchajo z inovacijo. da je Oshtir nekoch. 1-6). relativnostno teorijo. predindoevropske substratne jezike (predslovan­ shchino. ki ni nikoli dobil Nobelove nagrade za svoje poglavitno genialno delo. ampak eden od stebrov chloveshkega duha nasploh. . predkeltshchino. predbaltshchino. ber. 1-2. maloazijske neindoevropske jezike (za take so takrat imeli likijshchino. predgrshchino itd... je prav. str.V. potem je tu she teorija kontinuitete – o tem vech v nadaljnjem besedilu]. V vseh indoevropskih jezikih. Tudi v zahodnejshih semitskih jezikih naj bi zhiveli ostanki predsemitske-alarodijske jezikovne plasti. ne le najvechji fizik dvajsetega stoletja. zhalostno vzdihnil: Sedaj pa mi je zhal. tako Bouda.: kje naj bi bila indoevropska pradomovina. L. redkokdaj razumljeno in hitro sprejeto.V.V.V. ko je prebral eno od njegovih del. ko je na razpolago neprimerno vech materiala kot v dvajsetih letih . da se rode ”pred svojim chasom”. v Evropi baskovshchino in vse t. karijshchino) starega veka. kaj naj bi genialni etimolog dognal sedaj. v alarodijsko jezikovno druzhino shteje naslednje jezike: sumershchino..] vojni se je polozhaj v marsichem precej preobrnil.11. je she vedno nadvse sporno. tj. da so tudi drugi zacheli z raziskovanjem odnosov med jeziki.2010 10:12:38] . Dal jim je ime alarodijski po antichnem maloazijskem narodu Alarodioi. dobil pa jo je za odkritje s podrochja kvantne teorije. dejstvo. ki je njihova glasovna zgradba tezhko zdruzhljiva s tem..: L. da nisem vech mlad. poglejmo zakaj: »Po [drugi svetovni. Takih besed je v evropskih indoevropskih jezikih vse polno. saj je ta priznal Oshtirjevo alarodijsko teorijo kot v bistvu pravilno in nabral iz juzhno.« To Chopovo dognanje kazhe v jasni luchi usojenost genijev.teorija kontinuitete potrjujejo tudi nova odkritja arheologije in antropologije. V Oshtirjevo dobro gre npr. posebno v grshchini in latinshchini. lidijshchino. Za Oshtirja nikakor ni ”vse iz vsega izpeljivo” ali pa vsaj iz shtirih ”slovitih” Marrovih elementov (sar. Oshtir je pri obravnavanju tega predindoevropskega gradiva prishel do zakljuchka.Megalitski jeziki .htm[16. pojme. Resnichno si lahko predstavljamo. podobno kot indoevropska ali semitska skupina. da izvirajo iz skupnega prajezika. kavkashke jezike. zaupa le mochi kombinacije. Oshtir je zachel svoje delo kakih 50 let prezgodaj. 1973/74. Vechinoma oznachujejo tudi predmete.« Kot vidimo se Chop izrazha v pretekliku.). da je bila Anatolija..

V. da ima Oshtir velikanske zasluge za razvoj raziskav na podrochju predindoevropske stare Evrope. L. /. nasprotno od svojega uchitelja Oshtirja. kaj shele. da je bil indoevropski element tam zhe prevladujoch (mikenska grshchina!).]. Tudi za mikensko dobo v Grchiji se je izkazalo.V. ki nam sprva ohladi navdushenje nad Oshtirjevimi jezikovnimi bravurami: »Dosledno obravnavanje tujih elementov v indoevropskih jezikih kot alarodijskih pa je ogrozheno she z drugimi teorijami: Tu je IllichSvitycheva nostratishka teorija. tudi za etrushchanski jezik (ki pa seveda nima nich opraviti s slovenshchino!)« [op. ko je bilo raziskovanje ustreznih jezikovnih podrochij she v povojih: Kavkashki jeziki niso bili niti zadostno popisani. so bili shele v zachetni fazi raziskovanja itd. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. gl. da je v resnici le soroden [podchrtal L.: na tej to­ chki velja spet opozoriti na mnenje Colina Renfrewa ter Maria Alineija. ki so preplavile fizikalni svet.htm[16.. in njegovo teorijo o alarodijski skupini v bistvu danes priznajo kot pravilno taki mojstri kot Hubschmid. tako tudi ne Hei­ senbergovega nachela nedolochenosti. She vech priznanja pa zasluzhi Oshtir zaradi neshtevilnih pobud na predindoevropskem podrochju: te so pogosto vech vredne kot rezultati sami. v chem se je she oddaljil od svojega profesorja: »Sploh se je izkazalo. posebno hetitshchina. med Uralci in Indoevropejci na drugi. ki shteje za sorodne z indoevropsko skupino ne le semitsko in hamitsko ter uralsko in altajsko. temvech tudi kavkashko. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. kot so mislili v dvajsetih letih in prej [op. Skratka./ Danes bi se tudi v presoji jezikov. da bi imeli kako primerjalno shtudijo. Le zadnja bi nekako ustrezala Oshtirjevi alarodijski skupini..Megalitski jeziki . huritshchina. protohatijshchina. ki naj bi bil mediteransko-predindoevropskega izvora. ki jih je on nekoch shtel za gotovo alarodijske. da je Mala Azija zibelka Indoevropejcev – toda predvsem v kulturnem in ne genetskem smislu. da je okoli Mediterana treba domnevati vsaj dve razlichni nein­ doevropski plasti: juzhno-zahodno z berberskimi jeziki in sorodnim substratom v Shpaniji in na sredozemskih otokih na eni strani. o chemer glej vech v nadaljevanju]. L. a se je krepko motil! Tako tudi Chop o Oshtirju pravi: ». na drugi strani. rechi.. marsikaj drugache glasilo: likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. se resno bojim. da je indoevropski element v Mali Aziji dalech mochnejshi.« In kot da to ne bi bilo dovolj. mojo knjigo Davnina govori].V./ maloazijski jeziki. da je etrushchina indoevropski jezik. s tem pa. ker ni mogel verjeti. Chop navrzhe she naslednjo misel. In Chop nadaljuje z razlago. Pa tudi znotraj neindoevropsko-predindoevropskega jezikovnega kroga so nastale spremembe: Hubschmid misli..: Chop se ”resno boji”. da igra nakljuchje tako pomembno vlogo v vesolju. Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. da je indoevropski jezik.11. drugo.teorija kontinuitete revolucionarja ni mogel sprejeti vseh sprememb.« Chop spodobno zakljuchi s poklonom profesorju tik pred njegovo smrtjo: »Kljub vsem tem kritichnim pripombam pa ostane neizpodbitno dejstvo. sem mnenja.2010 10:12:38] .revijasrp. /. od Oshtirjeve alarodijshchine bi morali danes marsikaj odbiti. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu. a tudi v mochnem nasprotju z mnogimi sodobnimi znanstveniki. torej meni. Oshtir je zachel svojo alarodijsko teorijo v chasu.« http://www. S tem pa bi mogli za marsikateri besedni element v indoevropskih jezikih. Celo vrsto etimologij so mu priznali. ki sega po severnih ozemljih Sredozemlja od Baskov do Kavkazcev...

ochitno. Seveda je tu eden od najpomembnejshih vzrokov. tch. str.11. she bolje * thηmωg (th = spirant). (e) tako pridemo do praoblike *thimωg (th = spirant). sykon. s katerimi ima veliko skupnih jezikovnih osnov.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. kar Chop oznachi kot »nedvomno eno najobsezhnejshih in najbolj zapletenih v vsej svetovni etimoloshki literaturi«. kjer je alarodska menjava th : th-spirant (ta substituiran s slovanskim in germanskim s) in alarodska menjava w : m (leniran) itd. mochno skrajshana je videti takole: (a) latin. to pa iz *thwügo (z dolgim -ü-). odpad t naj bi bil sumerski oz. to pa iz *timg. skoraj brez razlag. l je iz th kot tudi sicer. b) povezljivo. staroindijsko anjira itd. da tudi sumershchina sodi med nostratichne.htm[16. npr. alarodski.2010 10:12:38] . (g) kitajsko a-tsang. to iz *thwωg. 3-12). Professor Dr. (gl. kakor je »figo«. da bi bila prvotna oblika nashe besede nekako *tηmωg. ozhje z armenskim thuz (gl.teorija kontinuitete Bojan Chop spregovori o Karlu Oshtirju tudi ob stoletnici njegovega rojstva v Hundert Jahre eines bekannten slowenischen Sprachwissenschaftlers. brez citatov in v formularichni obliki.. je nekoch napisal. gotsko smakka. samo v Beiträge jih je 942. ficus < *thwoikos (th = spirant). *t-ngk) in na alarodsko *timg v predsemitshchini *tin(a)tu. (glasovne finese moram zaradi pomanjkanja znakov opustiti) edino sredstvo za povezavo z a-c. zakaj tolikshna zadrzhanost do Oshtirjevih teoriji. v katerem v bistvu ponavlja pravkar izrechene misli. kar spominja na koptsko kente (prv. pri tem spoznamo zapletenost postopkov na primeru alarodijske zveze in razchlenitve skupine besed za »figo«. (c) grshko tykon. starejshe *ting w she zhivi v izposojenki asirsko tintu ( idr. Bojan Chop skusha pojasniti. tinu). vse iz *lüg. prairansko *anchira < *ankira..Megalitski jeziki . arab. da http://www. torej z indoevropskimi sorodne jezike. s poudarkom na hitrem razvoju jezikoslovja in na posledicah za Oshtirjevo dedishchino. vse troje iz predbalkanskega *thwoko. ko je bil zhe dobrih petnajst let pod rusho. Druge Oshtirjeve etimologije so nekaj manj obsezhne ali chisto kratke. Meillet. Chop k temu pripominja. nich vech opremljene z glasoslovnimi in oblikoslovnimi razlagami. e). Skok v svoji Etimologijskem rjechniku) ali celo namerno ignorira. spoznanje. ki zhivi she v sumerskem dib < *dingw (ng w = labiovelaren nosnik). navajen znanega francoskega leporechja. 1989. potem bi knjiga obsegala vech kot 1000 strani. z navajanjem iz Oshtirjevega dela Beiträge (str. Karel Oshtir (Linguistica. tudi egipchansko d'b. (b) armensko thuz < *thwuz. Che bi hotel Osh­ tir vse svoje etimologije v Beiträge tako razlozhiti. ki smo jo pravkar na kratko povzeli. so zaradi pomanjkanja prostora (po prvi svetovni vojni je bila vsesploshna kriza in tudi pomanjkanje papirja) njegove razprave pisane v telegrafskem slogu.revijasrp. (d) starocerkvenoslovansko smoky. koptsko kente (disimilirano iz *tente ?)? (f) novoperzijsko ändzhir. vendar niso razen prve. XIX. ki jih ima zlasti nostratichna teorija ter npr. semitske besede. toda objavil jih je v svojem zhivljenju vech tisoch. kot pravi avtor v uvodu. (i) nekaj hamitskih oblik. minojsko-grshko lugi itd. (h) kavkazijsko : gruzinsko legwi. zakaj vechina jezikoslovcev Oshtirjevih alarodistichnih spisov ne pozna in ne citira (npr. tch. izposojeno iz nekega alarodskega dialekta. 133).

za kakshne jezike gre in zakaj ”megalitski” jeziki. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. sem mnenja. da predstavljajo vez s sodobno teorijo kontinuitete Maria Alineija..) leporin in masiliotskim leberis. a ne le jezikoslovnih.2010 10:12:38] .11. ker menim. mordvinsko numolo. nespecialista.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. ”predindoevropske” jezike. ali ni jezikoslovje tudi najvishja poezija?« * Che pustimo njegove nenavadne osebnostne lastnosti ob strani – do skrajnosti predan delu.« In po vsem tem morda ni presenetljivo. to je predmet te knjige.revijasrp. nato pa she z latinskim laurex »kunec«. OD KOD VENETI? UVOD http://www. laponsko njoammel. Oshtir je med drugim raziskoval (po njegovi lastni definiciji) megalitske. jurjatsko nääßa itd. ki tudi danes vedno bolj vzbujajo zanimanje javnosti ter sprozhajo kontroverzne odzive. med Uralci in Indoevropejci na drugi. ko utemeljuje: »Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. da Chop ta chlanek konchuje z naslednjo mislijo: »Torej. ki se je loteval nadvse drazhljivih.Megalitski jeziki . Toda pomen in glasovna oblika vajenega jezikoslovca takoj spominjata na naslednjo uralsko skupino: madzharsko nyul »zajec«. Naj tu omenim eno tozadevnih etimologij: latinsko lepus. da je Karel Oshtir najpomembnejshi kot izvrsten jezikoslovec. konchuje Chop.htm[16. marvech tudi etnogeneznih raziskovanj o nashih davnih prednikih. -oris »zajec« je bilo spoznano za predindoevropsko in zdruzheno v enotno skupino s siciljskim (tozh.teorija kontinuitete se pri branju Oshtirjeve razprave chloveku zachne vrteti v glavi. praoblika je *nomala in zadnje gre prav lahko k alarodskemu *d/labar. skoraj samotarski. v negotovost. zirjatsko nimal. in nenavaden slog pisanja – . she zlasti zato. mislim. Toda tudi Chop postavlja bralca. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni.

trgovina. To sicer sovpada s tch.sht. Ker so zacheli uporabljati tudi bojni voz. da je bilo Ljubljanske barje na takem visoko kulturnem podrochju. Zato domnevajo. vendar so bila vozila okorna. s tem v zvezi pa tudi o njegovi avtohtonosti na nashem ozemlju. ker je bilo drugod premehko ali zamochvirjeno.sht. potrebno za prezhivetje posameznika in njegove druzhine. ki terjajo odgovore. Ni pa sama po sebi umevna druzhbena organiziranost. Doslej je veljalo. njene oblike in delovanje. da so bile poti potrebne zaradi vishka produkcije in izmenjave dobrin. najbolj podrobne upodobitve pa so iz okoli 2700 pr. (3) Prav menjava dobrin. to pa terja organizirano delo vechje skupine ljudi v daljshem chasovnem obdobju. da so vozove s kolesi poznali v Mezopotamiji morda zhe v drugi polovici 4.n. o shirshih kulturnih sovplivanjih med Mezopotamijo in Evropo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da jim je bilo mogoche (zachasno) opustiti redno delo. kakor pa ga nositi na chlovekovih plechih ali na hrbtih tovornih zhivali – torej sta se mochno razmahnili proizvodnja in trgovina! (2) Zlasti za vozhnjo na vechje razdalje je bilo treba utrditi in pripraviti poti.Odkod Veneti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I OD KOD VENETI? UVOD Najdba bakrenodobnega kolesa na Ljubljanskem barju vzpodbuja k razmishljanju v dveh smereh: . Organizacija take skupine delavcev zahteva neko obliko organizacije druzhbe in zadostne vire. 1. vpliv na jezike itd. a le na kratke razdalje ter sprva po utrjenih nasipih. . nam za raziskavo vseeno ostajajo vprashanja o (ne)avtohtonosti oz. kasneje tudi za njihovo vzdrzhevanje. bodisi nasipe ali kar namensko grajene poti.2010 10:13:48] . In ker je z odkritjem kolesa dokazano. (A)Medtem ko je bilo o problematiki pod to tochko zhe veliko preuchenega in napisanega v svetovnem okviru. da bi postal chim lazhji. izdelana scela.htm[16. (B) V tej tochki je vech stvari. da so jih vlekli voli. je pripomogla h kulturni izmenjavi na vechje razdalje.revijasrp. (glinene igrache ali votivni predmeti?). tako so se kasneje pojavila kolesa z naperami. da so na njem kot poti uporabljali utrjene odseke zemljishcha. Sklepamo lahko. prenos tehnologij. Enako smemo domnevati za Ljubljansko barje. da http://www. je to vzpodbujalo k inovacijam.A) o sami tehnoloshki iznajdbi.n. je potrebno raziskati takratna dogajanja tudi v prostoru svetolucijske kulture.. da je bil prostor Slovenije obenem proizvajalec dolochenih shirshe iskanih dobrin in zaradi tega dovolj bogat.B) o shirshih ekonomskih in druzhbenih vzrokih ter posledicah uporabe kolesa. izdelavi in uporabi kolesa kot takega.11. tisochletja pr. kolesa tezhka. (1) Z vozovi je bilo mogoche prevazhati veliko vech tovora.

.000 in 10.sht. naj navedemo posamezna chasovna obdobja.revijasrp.. neandertalska pishchal pr.000 pr. poglavitno orozhje je lok.000 in 20.sht. razshirjali in standardizirali zhe obstojeche poti. ok. ki je izhajala iz vojashkih potreb.000.000 pr.000 Arheoloshki oddelek Narodnega muzeja Slovenije pr.n. epipaleolithic.000 pr. ki kazhejo na kulte).000 pr.sht.000 in 50.000 in 10.n.000 in 10.000 »Divje babe«.sht. prvi kipci. pri nas nekako velja: mlajshi paleolitik: med 50. njihova zasluga. lov je najvazhnejshe opravilo. 45.sht.n. nekako med 20. srednji (middle) med 150.sht. mesolithic. srednja kamena doba. ampak se http://www. zato se redkeje uporablja in je velikokrat predmet strokovnih razprav. se pravi v chas najstarejshih mezopotamskih koles.sht. nabiralnishtva in ribishtva) – ta oznaka je dokaj neopredeljena. Ker se razvoj evropskih cest najpogosteje povezuje z Rimljani. v tem chasu chlovek izdeluje vse orodje in orozhje iz kamna.. da so prevzeli tehniko cestogradnje od Etrushchanov ter so na svojih osvajalnih pohodih pretezhno utrjevali. Te so bile zdavnaj tudi na Ljubljanskem barju kot delu shirshega evropskega omrezhja zhe tisochletja. ki jih je treba jemati le kot priblizhna in nihajo za razlichna podrochja: starejshi paleolitik: starejsha kamena doba. zgornji (upper) med 45.Odkod Veneti si je lahko privoshchil nakupe blaga od drugod. pojav stenskih risb.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.000 pr. o chemer pricha prav najdeno kolo. zachenja se loncharstvo.sht. Da bi se bralec lazhje znashel pri chasovnih opredelitvah. zachetek zhivinoreje in »Robich – Kobarid in okolica« neolitske najdbe poljedelstva.000 pr.11.sht.000 pr.000 let pr. mezolitik.htm[16. do odkritja bakra nekako 3. ki je bilo na Dunaju datirano z radiokarbonsko metodo med 3350 in 3100 pr.n.000/800. ter mezolitik (epipaleolitik) med 20. (le najbolj grobo koshcheno in neobdelano kamnito orodje). je treba spomniti. ljudje ne zhive vech v krdelih. ki jih v paleolitiku she ni bilo.5 mio in 150..n. prve stalne naselbine s kolibami iz vejevja in protja.n. nastajajo rodbinske zveze. je predvsem "posodabljanje" starih poti.sht. (uporaba ognja. med 1. nekateri delijo paleolitik she na spodnji (lower) med 1. na prehodu iz starejshe kamene dobe (paleolitik) v mlajsho kameno dobo (neolitik) (izpopolnjevanje lova.n. najstarejsha.. (chlovek je zachel brusiti in gladiti kamen »doba glajenega kamna«.n.000 in 45. od 10. Za to je bila potrebna razvita trgovina in promet.n.n.2010 10:13:48] .n.sht. neolitik: mlajsha kamena doba. na svetu.

ustanovitev Rima – 753 pr.?) zachetek olimpiad – 776 pr.n. v Istri Hetitsko kraljestvo ok.. 4. tisochletja pr. pr. 2. domnevni Lepenskega vira itd.n.350 – 3.000 pr.Odkod Veneti zdruzhujejo po krvnem sorodstvu v matriarhalnih skupnostih – to je chas Vinche.sht. Svetolucijske najdbe OD KOD VENETI? Naj zachnemo z uradno nadvse podprto zgodovinsko interpretacijo v enem od svetovno razshirjenih del.n.n.2010 10:13:48] . – koncha se z zhelezno dobo.sht.000 pr. (v nashih pokrajinah je kronologija razlichna. zhelezna doba – halshtat (Hallstatt) – starejsha zhelezna doba – v Evropi od 1. »Barjanska kultura« ok.000 do 500 pr.000 – 2. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Keltom). Svetolucijske najdbe Veneti v severovzhodni Italiji (med 1.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.000 in 700 pr. v religiji antropomorfni politeizem. piramide v Gizah ok.n.n. pridobivanje in predelava zheleza. – vrh pri 2. 2.n. eneolithic) [od calco gr. sht. ter Ljubljanskega barja. n. mnozhichna izmenjava dobrin.11. na Balkan (?) eneolitik ali halkolitik. »Banjshki depo« (?) Svetolucijske najdbe – trojanska vojna 1. ter laten (La Tene)– mlajsha zhelezna doba – od 500 do nashega shtetja (uporaba zheleznega orodja: kose.000 sumersko kraljestvo ok.sht. to je do priblizhno 3.sht. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Ilirom).n.7000 (?) pr.sht. nastale so organizirane drzhavne oblike.000 (?) pr. egip. chalcos »baker«]. shkarje ipd.sht.n.sht. zachetki suzhnjelastnishkega gospodarstva.n. n..sht. ki ima tudi nekakshen pechat univerzalnosti in http://www.n.180 pr.sht. 2.100 pr.n.500 pr. pr.revijasrp.sht.sht. vdori Indoevrop. kositra »Barjansko kolo« 3. bakrena doba (chalcolithic – cooper age.sht.« bronasta doba: 3.sht. in brona.htm[16.000 »Veneti se selijo iz Panonije (?) – po Devotovi teoriji proti koncu 3. aeneolithic. Gradishcha na Krasu.

ali je spadal k vzhodnemu ali vmesnemu tipu – so morali zacheti svoje prodiranje na severo-zahodni del Balkanskega polotoka najpozneje v 14.2010 10:13:48] . indoevropski narod – vendar ni jasno. Tako tudi to delo. ker jih je gnal v isti smeri.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. V njej ugledni zgodovinar Luigi Pareti spregovori (resda bolj na kratko!) tudi o Venetih..11. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati samo albanshchina.. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med tako imenovanimi starimi kolonijami Ilirov v Italiji: venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. ki sem ga omenil zhe v svojih prejshnjih knjigah Jantarska pot in Davnina govori.Odkod Veneti verodostojnosti. ta pritisk pa so posredno chutili tudi Grki. ki jo je izdal UNESCO in jo imamo tudi v slovenshchini. V poglavju Ilirski narodi in narechja lahko preberemo: »Iliri. obsezhno Zgodovino chloveshtva (ZGO).htm[16. kot se reche.pr. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli. da sam vselej in she vedno vse berem z dolochenim zadrzhkom ali. Potiskali so Trachane na jug in na vzhod. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa http://www. cheprav naj kar vnaprej opozorim bralca. st.sht. ki je nastala iz meshanice ilirskega in trashkega jezika.revijasrp.n. s pridihom dvoma.

katerega jezik poznamo po nekaterih napisih. Cheprav v nadaljevanju Pareti opominja. Heidelberg 1950). tam danes govorijo vanetski jezik. Plinij. kasneje pojavi v treh razlichnih delih podceline. III. Venezia). Berkeley.Odkod Veneti hibridno juzhno narechje. najdenih na jadranski obali. Po Paretijevem mnenju ni jasno.. srechamo v Benechiji. saj stoje za njimi tudi nekateri nemshki in drugi zgodovinarji. pri chemer naj bi nastala nova tvorba – prvotna latinshchina. Zlasti pa presenecha nadaljnje izvajanje Paretija v zvezi z Veneti. Polibios je pri tem celo poudaril.n. she posebej pa z latinshchino. Ta Paretijeva teza o ilirskem oz. ko je vzklila znachilna "atestinska" civilizacija. ko sicer ugotavlja.htm[16. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah.sht.. ki uvrshchajo venetshchino med germanske jezike. Toda Sergi je pri tem she bolj dolochen. dasi sta si bili civilizaciji podobni. kar Praslovani. London. 110. 1986) spregovoril o Venetih takole: »Primer Venetov ponazarja mozhnost. govori. da so bili Indoevropejci. da so bili Veneti Ilirci. 17) izrecno ugotovila.revijasrp. da se je Cezar med osvajanjem Galije v Armoriku (danes je to departma Van) spopadel z Veneti. 196) in Polibios (II. ki pa niso osamljene. v jezikovnih oblikah. Seveda pa imamo tudi prav nasprotna stalishcha. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih "predsabelijskih" napisov.sht. da je bila beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe. ki so prishli v Italijo. to je okoli Benetk (it. Whatmough (The Prae-Italic Dialects. znani zgodovinar J.« Pri tem je treba pripomniti. da se isti narod iz tretjega in drugega tisochletja pr. da so bili zhe pod mochnim vplivom Trachanov. Zato imajo Paretijeva stalishcha she prav posebno tezho.2010 10:13:48] . francoski jezikoslovec svetovnega slovesa in tvorec funkcionalne lingvistike. ki jih razvrshchamo v razlichne veje indo-evropejshchine. 112) – prav tako ilirskega rodu. da Paretijevo mnenje o kolonizaciji Benechije iz Ilirije podpira npr. ker so objavljena v Unescovi Zgodovini chlovestva. Zato je po Paretijevem mnenju chisto mogoche. odlochno pa ga spodbijata M.n. a da sta Herodot (I. kjer so se naselili. mochno spominja na vztrajne in poglobljene trditve znanega italijanskega zgodovinarja Giuseppa Sergija. da se venetshchina mochno razlikuje od keltshchine. 1933). narod Venetov. to je bretonsko http://www. Naturalis historia. Pariz. Na primer André Martinet.11. Beeler (The Venetic Language. Krahe (Sitzungs-berichte. Nekaj stoletij pr. je v svojem velikokrat in v razlichnih jezikih ponatisnjenem delu Des steppes aux oceans – L'indo-européen et les "Indo-Europeens" (Payot. da so bili Veneti – kakor Liburni pri Aternu v Picenu (ob katerih se spomnimo Liburnov v Iliriku. razshirjeni po vsem svetu. Skrbno preuchevanje dopushcha. venetskem elementu pri stapljanju z jezikom neindoevropskih staroselcev na Apeninskem polotoku. o katerih pripadnosti skupnosti galskih naselij nihche ne dvomi.« Nato Martinet opozarja. da so selitveni tokovi v juzhno Italijo z Balkanskega polotoka svojevrstni spricho tega. 1949) in H. da ga povezhemo z drugimi indoevropskimi jeziki osrednje Italije.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. zato so to obmochje Rimljani poimenovali Venetia. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. Ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu.

v shvedshchini tudi »prijeten. vendar ne ve. da je to storil iz pozabljivosti. v nemshchini Wunsch. da so bila indoevropska plemena v sploshnem zelo bojevita in bolj kot ljubeznivost so kazala sovrazhnost. ker jih v svojem znanstvenem aparatu uporablja tako priznan jezikoslovec. ljubezniv. in v zachetku II. da bi vanetski dialekt lahko bil ostanek galshchine v Franciji in ne kot ostala narechja v Armoriku. ki izhajajo iz Velike Britanije. Toda Martinet zachuda niti ne omeni paflagonskih. Po mnenju Francoza Martineta ni mogoche dvomiti. jih tu navajamo zgolj zaradi tega.« Zato Martinet predpostavlja obstoj naroda Venetov (wenet s pristavkom "-os" v imenovalniku mnozhine. ali bi jih pripojil k italijanskim ali h galskim Venetom. teorije invazije Indoevropejcev in njihovega nasilnega osvajanja Evrope..Odkod Veneti narechje. saj je v ozadju njegovega pisanja chutiti pridih frankofilstva. kot je Martinet. s chimer hoche potrditi staroangleshko Winedas. slovanskih jezikov. Martinet se loti she razvojnih problemov venetshchine. morda nekoliko vzhodneje ali zahodneje. Toda Martineta pri tem moti. da so to privzeli tudi njihovi sosedje. panonskih in drugihVenetov. Je iz nekega posebnega razloga zamolchal paflagonske Venete? Ne moremo se znebiti obchutka. saj se tako pomembnega dela.htm[16. da je pristash t. Ko ugotavlja. s katerim so oznacheni Slovani. kar naj bi po njegovem potrjevalo venetsko prisotnost na tem podrochju.11. Che so Veneti sami sebe imenovali tako.kot pri Venus. da so bili armorishki Veneti z atlantske obale Kelti. keltskega oziroma slovanskega naroda?« Ali gre zgolj za preprosto homonimijo? In si odgovori: »Malo verjetno! Formalna identichnost je tem bolj presenetljiva.i. da korenu wen-pripishe pomen »zmagati. ki so tradicionalno naseljena s Slovenci. ki pa je v keltshchini in latinshchini zamenjan z "-i"). ker je neprichakovana indoevropska oblika "e" v dveh zaporednih zlogih.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.. ki sebe imenujejo Sorbi. da so predstavljali http://www. V Avstriji se pridevnik windisch nanasha na podrochja. Zakaj tako. da opozarja na kasnejsho germansko rabo oznak Winida v visokonemshkem in Winedas v staroangleshkem jeziku. da ne gre zgolj za spodrsljaj. Cheprav so javnosti ti podatki zhe kar znani. ki nadaljuje s tem. Presenecha dejstvo. nastanjeni v tistem chasu po nizhinah severne Evrope od Pomeranije do Mecklenburga! Wenedes se je pri Nemcih obdrzhal za oznachevanje slovanskega prebivalstva v Spreewaldu (jugo­ vzhodno od Berlina). o tem bomo spregovorili v nadaljevanju.revijasrp.. bi lahko pomislili. da Martinet ne poskusha razlozhiti besednega korena ven she na podlagi kakshne druge jezikovne skupine. da se je en rokav Bodenskega jezera na severovzhodu Shvice v antiki imenoval Venetus Lacus. da je mogoche postaviti Venete v chasu ob koncu III. Zato se nagiba k sklepu. In Martinet se vprasha: »Kaj naj sklepamo na temelju obstajanja iste besede kot oznake italskega. mil«.. ki jo je v novejshem chasu zagovarjala Maria Gimbutas. ki popolnoma ustrezajo latinskemu pojmu Veneti. pokoriti«. na katere se sicer rad sklicuje. npr. V nadaljevanju Martinet ne pozabi omeniti. nekam med Baltik in cheshke gore. v angleshchini wish »zhelja«. ne napishe v enem zamahu. Po njegovem mnenju se v tem imenu pojavlja dobro znani koren wen. ki so prav tako izprichani v tistih delih antichnih piscev. tisochletja v nizhavja severne Evrope. S tem je Martinet pokazal. Nekateri menijo. meni. poleg tega je izshlo vech ponatisov v razlichnih svetovnih jezikih in bi ga na to kdo utegnil opozoriti. ki pomeni osebni zhivljenjski cilj.2010 10:13:48] . Dvomiti moramo. v danshchini ven in shvedshchini van »prijatelj«.

stalno naseljena v predelih. Kako je mogoche. kar je v rushchini in srbshchini ter hrvashchini dalo zub. zu∂b. Vendar jih je ostalo dovolj. ki bo konchno dal glas h-. A Martinet ne pove nich o tem. je bilo nemogoche prichakovati postopno prilagajanje venetshchine jeziku slovanskih osvajalcev.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. povlekli za seboj sosedje. Vrnimo se she enkrat k jezikoslovcu Martinetu. Iz tega obdobja so nasledili nezveneche aspirante Italcev in Grkov (ph. ki pa le ni onemogochala sporazumevanja z okolishkimi indoevropskimi plemeni. kako zlahka je mogoche zaiti v past starih. th. Drugi Veneti. iz chesar lahko sklenemo. kakor pravi za one ob Baltiku. in ti predeli so zelo neprimerni za nomadsko zhivljenje http://www.revijasrp. z'b.11. kar naj bi potrjevalo ime gozda Hercynienne < *per-kwus »hrast«. 76): »Venete so dolgo enachili z Iliri. da so Balti od davnine nastanjeni v prvobitnih gozdnatih predelih. Na tem mestu naredi Martinet presenetljiv sklep: »V tem chasu. v bolgarshchini pa z'b. torej smo pricha mnenju pred­ stavnikov dveh zgodovinskih shol. da se na tako majhnem panonskem prostoru razvije takshna mnozhica razlichnih indoevropskih jezikov?!) Toda v nekem zgodovinskem trenutku so tiste Venete. Podobno so Germani za svoje jugozahodne sosede ohranili ime enega od keltskih plemen Volka. ker so jih govorila ljudstva. od katerih ima vsaka mnozhico svojih privrzhencev. zaznamo v slovenskih narechjih velike razlike.htm[16. ki so ostali v stari domovini. Toda obstajajo tudi drugachna mnenja. gh). razvija svoje misli Martinet. ki je v praslovanshchini bil *zobъ. kaj se je zgodilo z beneshkimi Veneti. pach pa zgolj njeno izginotje. Veneti naj bi s Kelti nadaljevali pohod proti zahodu in se zlagoma stopili z njimi. saj se zanasha zgolj na knjizhne oblike posameznih jezikov.sht.« To pa je v nasprotju z zhe omenjenim stalishchem Paretija.« Ta Martinetova analiza pa je pomanjkljiva.2010 10:13:48] . kjer zhive se danes. ukoreninjenih pojmovanj. preplavil tok Slovanov. ker je zani­ mivo. samo na Primorskem zasledimo na primer: zab.Odkod Veneti jezikovno samostojno enoto. da so baltski jeziki ohranili arhaichnost. zömp. ki so prebivali zahodneje. So se stopili z Italci? Kratko malo so izginili tudi v tem primeru. ki so krenila na jug in se nekaj chasa zadrzhevala v podolju Donave. da je za Germane Wendes obichajna oznaka vzhodnih sosedov. vse do nashega shtetja. Martinet o Venetih pravi (MAR str. ki bodo kasneje postali Kelti. v slovenshchini zob. kot jasno opredeljen narod. so se povezali s plemeni. v nasprotju z nazalnimi in denazaliziranimi vokali v drugih slovanskih jezikih ima poljshchina skupino samoglasnik+nazalni soglasnik: izg. in pri tem je glas b izgovorjen tudi skoraj kot p. Zhe na primeru. Vsi drugi Veneti. Martinet (MAR str. tisochletja po razhodu med zahodnimi kentumskimi in slovanskimi satemskimi jeziki. so pa po jeziku blizhe Latincem. pa cheprav so prishli pod rimsko oblast. Morda ostajajo v dolochenih zahodnoslovanskih govorih sledovi jezika staroselcev. Vzhodne sosede Germanov bo do V. ki so zunaj poti velikih migracij. saj tako kot pri Keltih tudi pri Venetih zachenja slabeti glas *p. s katerimi so bili v stiku. med mochvirji Pripjata na jugovzhodu in Baltika na severozahodu. da so utonili v slovanski poplavi? Poleg tega so Veneti znani she dolgo. Videti je. so se deloma germanizirali ter pod pritiskom prishlekov s severa izgubili svojo identiteto.94) v poglavju o Slovanih pravi: »Na sploshno lahko stiki med narodi razlichnih jezikov izzovejo ali pospeshijo jezikovni razvoj. (O problematichnosti takega pristopa bomo razpravljali kasneje pri Devotovi teoriji o panonskem izvoru Venetov. ki ga sam navaja. stoletja n. slovensko zob.

po vsem sodech. za katere pa je znano.« Poskushajmo Martineta brati kritichno. ki so od nekdaj rabile kot najprimernejshe za povezave na velikih razdaljah.2010 10:13:48] ... kazhejo na stike z Iranci.. glej chudo. ne da bi bili v stiku z najrazvitejshim svetom tedanjega chasa – z Balkanom. da so kljub nomadstvu imeli visoko razvito kulturo in so bili v neposrednem stiku z najbolj razvitimi civilizacijami na Blizhnjem vzhodu! Toda. Zhivina. ki si jo moramo zamisliti. je bil. 3. po Martinetu naj bi Slovanom kulturo prinesli Germani iz daljne Skandinavije. che zhelimo pojasniti kasnejsho slovansko shiritev. trebljenje). sodobna znanost celo trdi. da so imeli she najvech stikov z Goti. In ta "visoka germanska kultura" (Germane so ves stari vek vsi shteli za barbare!) naj bi toliko prispevala k namnozhitvi Slovanov. npr. ki bi v pripjatskih mochvirjih http://www. zastavimo si nekaj vprashanj ter nanje odgovorimo. saj ni bilo gospodarske podlage za zhivljenje. saj mnoge vodne poti. Kljub temu (chemu?!) so sem silili Germani.11. da je prav pastirstvo odigralo pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva iz poljedelstva. ki je bila od sredozemskih zharishch kulture she bolj odmaknjena.. ki naj bi tem zaostalim Slovanom prineli visoko kulturo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.. za besedo sto. da bi Slovani chemeli v mochvirjih. verjetno s Skiti.revijasrp. torej so bili na krizhishchu najpomembnejshih prometnic. ko tudi sam ponavlja.. Neverjetno je. z izhodishchem na dolnji Visli. torej bi "Slovanom (?)" ostalo le neznatno ozemlje za Karpati. Od njih so v prvih stoletjih nashega shtetja dobili kulturno spodbudo. izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. z juga pa naj bi od Chrnega morja navzgor ozemlje naseljevali Skiti. l. 2. ki so nekaj stoletij pred nashim shtetjem zhiveli severno od Chrnega morja. vendar na podrochju. torej v neposredni blizhini domnevne domovine Baltov. da so bili na visoki kulturni stopnji. ki zavzemajo dokaj obsezhno podrochje. ko nove njive she niso bile pripravljene ali se na njih ni obneslo pridelovanje. Tu je uposhtevana nenehno ponavljajocha se teza o pripjatskih mochvirjih. ko so iskali nove obdelovalne povrshine (pozhigalnishtvo. Toda za Skite so prazgodovinarji odkrili. ki so zhiveli severno od Chrnega morja. Vendar kazhe. Mezopotamijo in egejskim podrochjem. ki je bilo izpostavljeno stikom z nomadi. Tehnichni napredek. in sicer v tistem mochvirju.htm[16. da so se iznenada pojavili in preplavili dobrshen del Evrope! Kakshen pa bi bil lahko "tehnishki prispevek Germanov". Germani.Odkod Veneti zhivinorejcev. ki ni primerno ne za kmetijstvo ne za zhivinorejo! Torej je to moralo biti kaj maloshtevilno ljudstvo. do katerih naj bi proti jugu segali Balti. ki je povzrochila njihovo shirjenje. ki je posledica tega stika. druge na sever. Iz te svoje nepreprichljive teze Martinet (je le eden od predstavnikov te "mochvirnishke shole") preide na she bolj trhlo nadaljevanje. Nekatere izposojenke. ki so jo morda govorili v zachetku nashega shtetja na severozahodu danashnje Ukrajine. vzrok za demografsko ekspanzijo. Danashnji shtevilni slovanski jeziki. ki so jo poljedelci gnali s seboj. je predstavljala zanesljivo premozhenje in osnovo za prezhivetje tudi. povezovalni chlen. da ne govorimo o slabih letinah. ki so prihajali iz Skandinavije in se shirili proti jugovzhodu. in bi jim prav nasprotno Slovani sluzhili kot vmesni. vodijo ene na jug. da so Slovani sicer bili v stiku z nomadi (Skiti?).

In ne nazadnje se vprashajmo. Che so tudi Slovani Indoevropejci. No. z italskimi jeziki in so ga pisali s chrkopisom.2010 10:13:48] . cheprav je v samem sredishchu najvechjih migracij in interesov velikih narodov zhe tisochletja? 5.. potem pa na izkrchenih ledinah zorati polja. pa cheprav so stari 'k' nadomestili s 'h' v 'hundert'.). kako je mogoche tako zlahka opraviti s slovanskimi jeziki: ». da je tudi sam pristash tiste shole. Este. naseljeno v danashnji Evganski Benechiji (Venezia Euganea) – tj. V veliki italijanski enciklopediji MOTTA pishe pod geslom »Veneti: Antichno indoevropsko ljudstvo. Che so Germani kentumci.htm[16. kdo je od koga kaj dobil.: to pomeni hkrati najtesnejsho povezavo z Baltikom po jantarski poti. kdo je njim dal besedo za sto. Uposhtevajoch zgolj Venete iz Benechije.V. zlasti ker ime Veneti pogosto dajejo ljudstvom razlichnih izvorov. »o Slovanih kot o ponesrechenem poskusu zgodovinskega razvoja«. da so dobili besedo sto od Irancev oz.. za katero akademik Bezlaj trdi.. 4. polja brez gnojenja so plodna le kratek chas. ki se je pretezhno ukvarjalo s trgovino (zlasti z jantarjem) [op. da bi se Slovani mnozhili kot kobilice? V mochvirjih bi morali zgraditi osushevalne jarke s celim sistemom jezov in zadrzhevalnikov.. gnoj pa daje zhivinoreja. Skitov.11. Poleg tega je celotno obmochje precej tesno in surovega podnebja.. Belluno in Feltre.z imenom Venedi ali Vendi – v vzhodnem delu centralne Evrope ter v Pribaltiku.. ker so bili vsem od rok. za to so potrebni travniki.revijasrp. teh na mochvirjih bodisi ni. Ime Veneti je dokaj razshirjeno med antichno toponomastiko. bi prichakovali drugachno formulacijo. bodisi so neustrezni in z nekakovostno krmo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Ni mogoche ugotoviti zanesljivih relacij med Veneti iz Benechije in drugimi.. saj je veliko vprashanje.« Znani italijanski semitolog in lingvist Semerano v svojem monumentalnem delu Le origini della cultura europa [Izvor evropske culture] (SEM) Venete obdeluje pod posebnim poglavjem in http://www. se vprashajmo. Njihov jezik kazhe na podobnosti z germanskimi. da je bilo to ljudstvo.izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. Kako razlozhiti fenomen slovenshchine.. da ochitno takrat shtevilnejshi Balti v zelo podobnih okolishchinah niso razvili take ekspanzivnosti in po tisochletjih she vedno zhive prav na istih prostorih? In to je celo pomagalo ohraniti njihov arhaichni jezik(!). kot je Martinet. Paflagoniji in .V. Kako to. je nenavadna trditev. ki govori o "nezgodovinskosti Slovanov« oz. s kakshnim slovanskim jezikom (poudaril L. da sodi med enega najbolj arhaichnih jezikov. ki so jo lahko govorili. torej intenzivna zhivinoreja ni mogocha. ki je povezovala Baltik z Jadranom]. lahko rechemo. L. prostor [na severovzhodu Italije] med mesti Padova. 6. tako zasledimo Venete v Galiji.« Od znanstvenika takega formata. ko pa gre za obsezhno indoevropsko skupnost.Odkod Veneti omogochil ustvariti tako blaginjo. podobnim retskemu (ali severnoetrushchanskemu). poglejmo. razlichno od Keltov in Italcev. Vselej so bili v dobrih odnosih z Rimljani in na miren nachin vkljucheni v rimski imperij. razen che ne domnevamo. Ta "germanska" tehnichna superiornost zveni kot odmev na poskuse uveljavitve pojma "indogermanski" namesto "indoevropski".

od koder so se proti koncu 2. gre po Semeranovi tezi iskati v asirshchini: baal-palag [akadsko belu. da prihajajo Ένετωί iz dezhele Levkozirov (Leukosyroi) [op. Bezlaj she omenja. razvejili mnogi tokovi kapadokijskih ljudstev pod asirskim vplivom. Kljub temu so Semeranove raziskave pomembne. Chrnega morja. Po Sofoklejevih Antenoridih sledi. Semerano nadalje pravi. ki so mu rabile za razlago posameznih imen na osnovi akadshchine. Etnonim Paflagoncev.V. str. III. krepelo«. 130-131) "Venetos troiana stirpe ortos" (SEM vol. L. 851): »Pilemon vodi Paflagonce έξ Ένετων«. bat. ki so prishli iz Troje skupaj s Traki in se naselili na severnih obalah Jadrana. da Strabon (7. tisochletja pr. kot meni tudi Polibij (II. 9) navaja.11. L. Tak mech je sodil h kraljevemu dostojanstvu (SEM vol. 643-647). Strabon potrjuje (I. kraljevi grad ali kraljevo mesto. izprichana v vseh slovanskih jezikih. bula)]. 3. Aeniates.sht. 25). MER 97. utrdba. Nat. 2. Paflagonci naj bi potemtakem bili »vladarji vodnih poti« ali »gospodarji morja«. na jugu omejenih z reko Halys. hebrejsko ba'al »gospod. 643-647). od koder so bili pregnani. 6) in drugi tragediografi. Bagas. skupaj s Prosdocimijem (La lingua venetica. kar ustreza akadskemu in starobabilonskemu paltu »mech z dvostranskim rezilom« [op. 12. Rhatotes itd. 38. da bi poudaril sovpadanje njihovih obichajev z babilonskimi. prebivalcev chrnomorske obale v Anatoliji. to je Kapadokijcev asirskega porekla. hebrejsko bira »mesto. npr. ki naj bi pripeljal Venete iz Paflagonije.V. kij. grad« [op. ki postavljajo pod vprashaj anatolski izvor Venetov.V. buld-.2010 10:13:48] .V. (Strabon.1) porocha.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 6. da so shli Enetoi pod Antenorjem iz Paflagonije chez Trakijo proti Jadranu. 196). Ne bi smeli she spregledati niti Katonovega prichevanja (najdemo ga pri Pliniju. 21). prekop«]. 235). gospodar« + akadsko palgum. kjer naj bi pregnali Evgance. Ime Rhaetia naj bi izhajalo iz akadskega ratum.: Bezalj razlaga v (ESSJ) balta.htm[16. opozoriti pa je treba na drugachne vire. vodni tok« [Merku omenja rahot<grohot »grob pesek. kar je primerljivo tudi v imenu Pelagonija v Makedoniji. Seveda je treba takoj spomniti. ki zhive na Jadranu.: slovanska vzporednica bor kot Branibor ipd. saj je grshki pontos v akadshchini pattu »kanal. Ko govori o Siginih (V.revijasrp. da so Ένετωί prishli iz Paflagonije na obale Jadrana. ki povzema po Majandru. Po Semeranovi metodologiji Poltyobria zlahka preberemo na slovenski osnovi kot *Baltobrje>Balto-bor. bald. 17. Strabon (C 553).Odkod Veneti zachenja z Livijem ter njegovo legendo o Antenorju. polti pa naj bi bilo ime trashkega kralja. da se je mesto Aenus v juzhni Trakiji na obali Egejskega morja prej imenovalo Poltyobria. 38. v zadnjih dveh imenih po Semeranu prepoznamo podobni imeni Rhaetia-Retia v Alpah in tamkajshnjo reko Aenus (Inn) ter zgoraj zhe omenjeno trashko mesto Aenus. Tako malo naprej pri Semeranu beremo. balda »sekira. Tu smo citirali Semeranove navedbe. aramejsko ba'la. grushch« kot pogost hidronim. o tem najde bralec vech tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. aramejsko rahat »reka. hist.: na Krasu je vech naselij Brje]. tudi v akadshchini je birtu. saj kazhejo na she premalo raziskana razmerja med akadshchino in slovenshchino. L. da je klasichna literatura o tem ljudstvu pod vplivom Homerjeve omembe (Iliada. v trashchini bria pomeni »mesto« [op.: mitichni Beli Asirci]. Sadnik-Aitzetmüller izvajata ta izraz iz slovanskih osnov bul.]. da je tisti predel Kapadokije ob reki Halys in vzdolzh Paflagonije uporabljal dvoje narechij z obilico paflagonskih imen. I. L. Herodot omeni Venete v Iliriji (Ένετωί. potrjuje. da http://www. II.n. Biasas. da se njihove meje razprostirajo vse do Enetov.. prekop« je ime za Pontus Euxinus (Chrno morje).(gl. palag »kanal. str. 3. vse do zgornjega Jadrana.

132. zakaj je pomembno obravnavati vprashanja. obelezhja keltskih kraljev.2010 10:13:48] . ki so v Homerjevem katalogu navedeni kot ljudstvo iz zgornjega dela doline reke Sperhej (Herodot. lokav.. ki z rekama Isar (Isarcus) in Inn (Aenus) techejo chez to obmochje. Rohat ipd. str. Ime Ένετωί spominja na Enieni. Vindobona (Dunaj). Ker sem o tem nekaj vech spregovoril v svoji knjigi Davnina govori. kot jih nachenja Devoto: (1) ali so Veneti zhiveli (tudi) v Panoniji. Semerano obdela she vech hidronimov s podrochja Venetov. gospodar. odlok (SES)]. a tudi Venosti. pot. (ESSJ)]. 29. izvor Venetov v srednjo Evropo. od koder izpeljanke loch. 7. -lekniti. jezikoslovnega itd. ki gre« iz akadskega glagola alakum »tok. (Windisch) . hist. loka. ki ustreza akadskemu (w)idum »meja. Hidronim Licias ustreza akadskemu alikum »ki teche. pa tudi slok. Poleg tega znameniti genetik Cavalli-Sforza postavlja Devota v skupino tvorcev velikih teorij o izvoru Indoevropejcev.: Ta primer je pomemben za razchlenjevanje imen Videm.]. sicer pa najdemo na Slovenskem hidronime Rohot.revijasrp. Zakaj razpravljati prav o stalishchih Devota? Ker postavlja skupaj z nekaterimi drugimi sodobnimi raziskovalci. praslovansko *lochiti. ki si jih najlazhje predochimo na prilozhenem zemljevidu. kjer se izliva v morje reka Natiso. genetskega. Zhe précej na zachetku naj navedem. IV. ki ustreza akadski osnovi id »voda. 185). Plinij (Nat.. romaniziranega v Aquincum. Prosdocimi je doktoriral pri Devotu) itd. Vindalum – mesto Kavarov (Cavares) v Gallia Narbonenses ob sotochju rek Rodan in Sulgas. Vindonissa. Licus. * Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. kot so Lejeune in Pellegrini-Prosdocimi (mimogrede. primerjati gre she z Aκυλιν (Zosim. dasi so stvari veliko bolj zamotane z antropoloshkega.. sufiks -ηνες ustreza starobabilonskemu enum »gospod. 2. po katerih je dobil ime zgornji konec doline reke Adizhe (Adige) (SEM vol. Sozom. slochiti. Pomembni so she slovanski Veneti v srednjem in spodnjem toku Visle. da je ime Oppidiuma predromansko in kazhe na keltskega boga Akinka. L. 749). kraj« [op.shvicarska trdnjava med reko Aar in Reuss. 6) v Istri] ob laguni Gradezha.V. ki izhaja iz hidronimov Vindo. Toda stvari so bolj zapletene kot so videti.htm[16. V.. 38. Predpostavljamo podobno primerjavo etnosov kot Veneti. zlasti tistega v Furlaniji-Udine. 105) Armoriku pridruzhuje she Akvitanijo (aqua). sumerskemu en.Odkod Veneti na Gorishkem pravijo rohot »posebna oblika struge«. ki nima etimolshke razlage niti ni kakorkoli povezljiv z germanskimi izhodishchi. reka. obstaja cela vrsta teorij. krizhani z bazo. L. rob. http://www. ki je ponavljalni glagol s prvotnim pomenom *»kriviti. I. Hit. Akvitanijo etimoloshko lahko pridruzhimo Aquilei (kjer orel-aquila nima kaj pocheti) [keltski ostanki.. lok.V. Ime Raetia Secunda je bilo postopoma nadomeshcheno z Vindelicia. kulturoloshkega. Eccl. vladar«. arheoloshkega.: Slovensko osnovo lahko najdemo v lochiti.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.11. etnoloshkega. 643-647). Tod je veliko imen s korenom Vind-: Vindelicia. che so sploh od kod prishli? To je she vedno ena najbolj zapletenih ugank sodobne (ne le zgodovinske) znanosti. vidika. Ένιηνες (Iliada. vodno bozhanstvo«. Galci v Armoriku (are mori = ad mare) med Loaro in Seno. ukrivljati«. prichanja o Belenovem kultu ter hidronim Aquilis kazhejo. Vinda (Werlach) in Licias. obmochje juzhno od Garone. hod« [op. (2) ali so se od tam preselili na severne obale Jadrana in (3) kakshni bi lahko bili morebitni odnosi s tako razporejenimi Veneti in Slovani v tistem chasu.

pri chemer navaja nad ducat znanstvenih teorij (ki jih omenjam tudi jaz v tej in drugih svojih knjigah). delujoch na univerzi v Utrechtu.2010 10:13:48] .. Skratka. ter se ne more odlochiti. stoletja razvila svojo "teorijo kurganov". tudi najsodobnejsha znanost she vedno ne najde dokonchnega odgovora. Vidna predstavnica moderne oblike te teorije. kako pereche je to vprashanje. je v shestdesetih letih 20. tisochletju pr. ki so v halkolitiku (bakreni dobi).revijasrp. a so si glede geografskega izvora na neki nachin blizu. med njimi Cavalli Sforza z univerze Stanford v Kaliforniji. akulturirali dotedanje prebivalce in popolnoma nadomestili prejshnji(e) jezik(e) z indoevropejshchino.n.3 Indigenistichna/domorodna ali teorija kontinuitete (TK). preden so se razselili. ki ga med drugimi podpira tudi belgijski arheolog Marcel Otte. miroljubno. 2. od katerih se je razshirila med Babilonci in Asirci. od kod Slovani in ne nazadnje Slovenci! 2. Skratka. po kateri naj bi bila zibelka IE na severni strani Chrnega morja. kot to predvideva tradicionalistichna teorija.sht. bojeviti pastirski nomadi. bojni vozovi in Indoevropejci. logichno. ki je teorijo prvich celovito predstavil leta 1987. Anglezh lord Colin Renfrew (REN).. ali naj bi se to zgodilo v Mezopotamiji in bi od tam dobili Indoevropejci te nadvse napredne kulturne doeszhke ali je inovacija nastala med Indoevropejci. po kateri naj bi IE prishli z vzhoda kot prinashalci revolucionarnega gospodarstva – nov nachin kmetovanja: to naj bi bilo v VII. delujocha v ZDA. torej v IV. Predvsem bi rad opozoril z najnovejshim primerom. tudi. Njena pomembna pristasha sta med drugimi v ZDA rojeni severnoirski arheolog James Mallory in amerishki lingvist Wilfred Lehman. ki jo lahko imenujemo kar "tradicionalna". pokojna Litvanka. s katerim bi se vsi strinjali o izvoru Indoevropejcev in s tem. katera bi bila prava. stoletja italijanski historichni lingvist Mario Alinei. in od tam naj bi se difuzno. pri chemer naj bi imeli Hetiti pomembno vlogo. po teoriji kontinuitete naj bi danashnji prebivalci zhiveli v Evropi na bolj ali manj http://www. ki ga podnaslavlja Temelji in metode raziskav bojnih vozov z gledishcha primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. od kod Indoevropejci. ampak so bili preprosto dedichi prvih skupin Homo sapiensa. natanchneje v Anatoliji. juzhni Rusiji. se ne more prav odlochiti. kdo je bil prvi. na zahod v Panonijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. vdrli v Evropo. To teorijo je razvil v drugi polovici devetdesetih let 20.n.htm[16. 2. Po tej teoriji naj bi se IE oblikovali na Blizhnjem vzhodu. tisochletju pr. ki so prishli iz Afrike in se naselili v Evropi in Aziji v srednjem oziroma v spodnjem paleolitiku (odvisno od modela o razvoju Homo sapiensa). ki je udomachil konja in izdelal lahek bojni voz. podpira pa ga vrsta genetikov. temelji na domnevi. od koder so z vojashko silo zavzeli Evropo. Seveda se ne more izogniti vprashanju. na juzhno stran pod Kavkaz in v Anatolijo. Marija Gimbutas. predvsem s svojo inovativno tehniko poljedelstva shirili po Evropi. ki postavljajo indoevropske zachetke okoli Chrnega morja: na severno stran v juzhno Ukrajino. Najpomembnejshi predstavnik te shole je njen ustanovitelj. po tej teoriji naj bi IE ne prishli v Evropo in Azijo ne v halkolitiku ne v neolitiku.Odkod Veneti bom tu zgolj izredno na kratko povzel tri prevladujoche teorije o izvoru Indoevropejcev (IE). da so bili IE. med seboj so sicer dokaj razlichne teorije. in predstavlja zachetek neolitizacije Evrope.2 Ekonomistichna teorija. torej v juzhni Ukrajini oz. razshirjene v mednarodnih strokovnih krogih v zadnjih desetletjih. dasi se nagiba k tistim teorijam.1 Invazionistichna teorija.11. Toda pri konkretni obravnavi. torej kar tri tisochletja (!) prej.sht. che navedem delo Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 (v prevodu) Konji.

ki naj bi jo povzrochila bojevita IE ljudstva. Danes nam nova teorija govori o "uralski kontinuiteti" v severovzhodni Evropi.2010 10:13:48] . Pomembnost in odmevnost celovite objave teorije Colina Renfrewa v letu 1987 je v njeni prvi temeljni in argumentirani kritiki tradicionalistichne teorije. med temi tudi za zamenjave jezikov. http://www. s chimer so tudi prevladali in razshirili svoj jezik na ostala ljudstva.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. to je IE dvigalo ugled. da so vsa uralska ljudstva potomci skupin Homo sapiensa. pri obdelavi in uporabi gline itd. vendar z ogromnimi posledicami za preuchevanje enega od evropskih ljudstev. stoletja ne le. Trdi pa. medtem ko se je arheologija prej zatekala k velikim in obsezhnim "migracijam ljudstev" kot prednostnim razlagam za vsakrshne velike spremembe. ki pa so nekoch segali globlje v Italijo in do Shvice. [Pri tem bi bilo zanimivo omeniti Conteja (CON). da so tudi ta ljudstva prishla v Evropo od zunaj v razmeroma novejshem chasu ter da so nadomestila dotedanje prebivalce podobno. ki je za nekaj tisochletij poglobila prazgodovinska dogajanja v Evropi ter ji tako priznala kulturni razvoj.htm[16.Odkod Veneti sedanjih ozemljih zhe v paleo-mezolitiku. kot so govorile tradicionalne teorije. da IE niso bili bojeviti napadalci. ne z vojashko silo ali rasno vechvrednostjo. In she vech. glede na razvojne oblike evropske prazgodovine. Neolitizacija ali neolitska revolucija pa zajema tudi nova znanja v metalurgiji (baker. marvech preprosto le prvi poljedelci.] Vse do sedemdesetih let 20. ki so po Renfrewu povsem nesprejemljive. ki jo z obema rokama sprejemajo tako arheologi kakor jezikoslovci ter je zhe postala del sploshne kulturne osveshchenosti. posebej velja.11. se sedaj jemlje celoten razvoj evropske prazgodovine kot notranjo evolucijo. juzhno od polarne kapice. jim dajalo gospodarsko trdnost in jim omogochalo vechjo nataliteto. Prej je veljavna tradicionalna teorija izhajala iz predpostavke. neodvisen od velikih dogodkov na vzhodu. Torej ne z orozhjem. V tistih letih je evropska arheologija dozhivela le dvoje velikih revolucij: (a) kronoloshko. in so po otoplitvi. kakor naj bi IE nadomestili Predindoevropejce v preostalem delu Evrope. (b) druga revolucija je bila interpretativne in metodoloshke narave. temvech uveljavljanje z naprednejshim poljedelstvom. invazorji. ki jo je nadomestil z revolucionarno zamislijo. ki navaja. z razshirjanjem naprednih proizvodnih postopkov in novih zamisli. tam ustanovil Novgorod in se dolgo razlikoval od Rusov. na osnovi chedalje natanchnejshega branja arheoloshkih virov in njihovih implikacij danashnja arheologija odlochno zavracha vsakrshno invazijo celinskih razsezhnosti v novejshem chasu – to je tako v halkolitiku kakor v neolitiku! Na lingvistichni ravni so te najnovejshe spremembe chasovnih okvirov in metodoloshkih pristopov sledile arheologiji z zakasnitvijo.revijasrp. da so Slovani zhe tedaj zhiveli na obmochju jugovzhodne Evrope ter se od tam selili proti severu. povezano z novimi tehnikami radiokarbonskih. akulturirali so evropske mezolitske lovce in nabiralce ter spricho vishje kulture nadomestili njihov(e) jezik(e) z indoevropejshchino. ki so se pred deglacializacijo znashli v vzhodni Evropi. ampak arheologija celo nikoli ni podvomila o "veliki selitvi narodov" (!) na nashi celini. ki so prishli iz zahodne Azije. in tako so tod zhiveli tudi Slovenci. ki jih imenujemo . ki je dajalo vechje gospodarske uchinke kot lov in nabiralnishtvo. z nastopom danashnjega podnebja (holocen) naselili obsezhna ozemlja severovzhodne Evrope. da se o tem ni razpravljalo. da se je del Slovencev(!) preselil proti severu ob Ilmensko jezero.uralska. bron). dendroloshkih in drugih datacij. s socialnimi in ekonomskimi protislovji.

ki so brez velikih tezhav lahko dokazali. le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko. sht. kjer naj bi zhiveli Praslovani. Na osnovi takshne kritike Renfrewove sicer napredne teorije so (Alinei in drugi) razvili najsodobnejsho teorijo kontinuitete (TK). pravi (Jezik in slovstvo. da je imel antichni Rim odlochilno vlogo pri oblikovanju vseh neolatinskih jezikov. tesno navezanimi na tradicionalno "veliko preseljevanje" bojevitih nomadskih pastirjev v bakreni dobi. da Bojan Chop.2010 10:13:48] . Torej so Praslovani chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem. kolikor je (pra)zgodovinarjev! * http://www. ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod. tako Alinei – poglavitni zagovornik TK. (b) obe pripisujeta kontinuirano etnichno sestavo evropskega prostora vse od neolitika do danashnjega dne. (c) obe korenito spreminjata okvir tradicionalnih zamisli o jezikovnem razvoju na evropski celini. preden so se razlili nekako dva do tri tisoch let kasneje po Evropi – to je bilo po zdaj veljavnih razlagah shele v zachetku srednjega veka.. ampak so kritike nanj letele tudi s strani arheologov. str. ki pa ima z njegovo mnogo skupnega: (a) obe pomikata datacije za vech tisochletij v preteklost v primeri s tradicionalisti.htm[16.11.revijasrp. 1-2. da se je poljedelstvo razshirjalo med avtohtonim prebivalstvom tudi tam.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. zahod. kjer ni bilo zaznati kakshne pomembnejshe migracije z vzhoda oziroma kjer se je poljedelstvo razshirilo celo kasneje in ne sovpada z naselitvijo IE. da je nujno popolnoma opustiti misel. na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«. 3): ». je Renfrewova teorija naletela na huda nasprotovanja ne le med indoevropeisti. Toda najnovejsha TK je veliko doslednejsha in je naredila she korak naprej.med drugim trdi.Odkod Veneti Toda presenetljivo. 1973/74. uchenec Karla Oshtirja. medtem ko skoraj brez izjeme vsi soglashajo glede "uralske kontinuitete". torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam. to pa je za preuchevanje Venetov izjemnega pomena! Zanimivo.. sever in jug! Zakaj so vsi odhajali. XIX.

ob Drini ter izvirih Morave naprej proti jugu. Pierg. 196. In ker je (za vechino) nesporno. des Indogerman. 140). to se je Trstenjaku zdelo prepozno (Krüger. Moses Khorenski pri Shafařiku. eden izhaja od Slovanov. Wersebe. 9) v mislih prav te Venete. Iz tega bi bilo mogoche sklepati.n. da so Veneti svojo pradomovino v Aziji zapustili. Müller.sht. ali kakshnih sto let po svetopisemskem Abrahamu. Nash Davorin Trstenjak je bil s Krügerjem mnenja. Skaplitza. kai Sintois. da je v cerkveni starobolgarshchini dvoje jezikovnih substratov.n. razshirjeno od Istra (Donave) do Venetov ob Jadranskem morju. str. da so v pradobi venetska plemena naseljevala obsezhna podrochja od izliva Donave. Za Trstenjakov chas pa je znachilno iskanje povezav med jadranskimi in baltskimi Veneti. lacus Veneticus (Pomponij Mela II. V. ko je zapisal – »to kai Illyrion Eneton«. Abkunft der Slav. ki je postavljal to dogajanje v leto 1270 pr. Urgesch.11. primeshan od kasneje doseljenih Antov. str.sht.. na spodnjem toku Istra (Donave) omenja Apian (Bellum Mithrid. da so ti Veneti prishli iz Paflagonije v Trakijo in od tam she na jadransko obalo. ki jih omenja Moses Khorenski v Trakiji. Pri tem pa drugi zgodovinarji opozarjajo. ampak tudi po jugovzhodnih obalah Chrnega morja v spodnje Podonavje in nato na zgornji Jadran. pri svojem prodoru iz Galije skozi severno Italijo povlekli s seboj she kakshno pleme jadranskih Venetov. "Jadranski" Veneti so v literaturi morda she najbolje obravnavani od vseh in kasneje bomo pogledali tudi te izsledke. danashnjega Balkanskega gorstva. ki so zhiveli v pradobi v Iliriku. Te Venete zasledimo tudi pri Anonimusu. da so tudi jadranski Veneti njihovi sorodniki (tako Surowiecki. 852) in jim dolocha prostor do Timoka. 34. da je bilo morda res nasprotno. 378) porocha.) (TRS 1871. Shembera. Zato bi za te Apianove Venete prishlo v poshtev podrochje od Nisha.revijasrp. da je imel Herodot (I. saj je she zapisal. In upravichena je domneva. Balesina itd.. sledi. Hanush itd. perioikia Makedonion ethne«. da so Singini medijsko ljudstvo. Makedonija je tedaj segala do gore Orbelos. Iliad. V. Schultze. Stammes I. se sprashuje Davorin Trstenjak ter odlochno meni. obshirneje v moji knjigi Jantarska pot). da to ni potekalo le chez Kavkaz in po juzhnoruskih stepah proti Baltiku. Zhe Shafařik (Über die Abkunft der Slawen. S tem v zvezi je tudi domneva o venetskem preseljevanju iz Male Azije v Evropo. Slovanov s severa. Tam Prokopij (leta 552) navaja naslednje trdnjave: Vraziste. Kot nekakshen osrednji dokaz naj bi veljalo trgovanje z jantarjem.Odkod Veneti Kaj o tem pravijo stari viri? Na kratko jih obnovimo: Bolj proti zahodu. Lex. Deutsch. Mannert. C. da so bili baltski Veneti Slovani. Klesvetitza. für das kath. Shafařik. Dardanci so naseljevali ozemlje od Shar planine. I. da so Kelti (Skordiski) leta 370 pr. da bi jih razlocheval od jadranskih Venetov. to pa po Davorinu Trstenjaku kazhe na ostanke Apianovih Venetov. kar naj bi trajalo vech kakor sto let. Karnijo do Ravene v zgornji Italiji. Grshki pisec Arian (pri Evstathiju Ad Dyon. Labutza. drugi. Schlötzer.2010 10:13:48] . chez Jagodo do Pozharevca na zahodni strani in od Vidina do Zheleznih vrat na Donavi na vzhodni strani. Zelo zanimiva je Anonimusova pripoved. 4 in Ptolomej).htm[16. ki je potekalo vzdolzh "jantarske poti" s severa na jug (o tem gl. Norik. skozi Panonijo. 147-148) je opazil. von Bodensee). ki ga povzema Evstahij (Ad Hom. da se je takrat zachelo preseljevanje arijskih plemen v Evropo. Landau. po desnem bregu Morave.sht. ter je nasprotoval Gilferdingu. to pa je bilo okoli leta 2200 pr. a po kateri poti. [Ammian Marcelino omenja: "alpium juliarum. na zahodu pa severnoTirolsko do Bodenskega jezera. ker so jih napadli Asirci. 162 in naprej). Conversat. V. kjer se je ohranilo ime lädis za ladje (Allg.) "obdonavske" Venete v soseshchini Dardanov in Sintov do meja Makedonije: »Enetois kai Dardaneas. quas http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.n. in morda edinole po tej smeri.

morda v 7. ali celo she veliko bolj zgodaj pred nashim shtetjem. Firenze. Felice Le Monier Ed. Eni menijo. ne oziraje se na ta temachni dogodek. se je chutil prevaranega in osramochenega. da ne bi she kdo nasedel.127)]. vontar. da so Veneti prvotno naseljevali obshirno obmochje Podonavja in okolico Panonske nizhine. str. Po neki tedanji teoriji naj bi zhe v predzgodovini iz preostankov Slovanov.s. da je legendarni Antenor s svojimi sinovi in s preostankom Venetov po pokolu v Troji prishel v Trakijo ter shele od tam na zgornji Jadran (TRS 1875. kar je vzbudilo nemalo pozornosti. od koder naj bi jih potisnili Kelti. ki jih je prebral kot venetske. Keltov in Germanov nastali Svabini. Julijske Alpe so se v starih chasih imenovale Venetske (TRS 1875.i. In tako so se nekateri odpravili v Pecs. mego. 1990. Jerem leta 1968 objavila obsezhno porochilo. Ko so s tem seznanili Lejeuna. npr. iuvio. ki v 2. tako poljski Krak(ov) s Koroshke. je vech razlichic. mego urleiatolerreitia.i. 8). ki povzema po Sofoklejevi (izgubljeni) tragedij Zavzetje Iliona. kot je Nestor.s itd. str. toda o tem sem vech napisal v svoji Jantarski poti.130). augar otnia. da so se zacheli podrobneje zanimati za stvar.n.. torej v neposredno sosedstvo s Slovani (ki jih Devoto namesti pod vzhodne Karpate na http://www. tisochletju pr. ter je menil. Med leti 1950 in 1966 so tam petkrat izkopavali nekropolo iz let 440 – 340 pr. to naj bi potrjevali stari viri. Kljub temu se je pojavilo v strokovnem tisku nekaj chlankov. kar je razumljivo she podzhgalo arheologe in jezikoslovce. jadranskih. Svavi. pp.i. st. Lel in Cheh iz hrvatskega Zagorja ipd.629-653. torej so bili norishko-panonska veja.n.2010 10:13:48] . je na tej osnovi napisal razpravo za Comptes Rendu de l'Academie des Inscriptions et Belles Lettres (CRAI). da po morju. teutabado. Kako naj bi menda prishli jadranski Veneti po padcu Troje v danashnjo Benechijo. kako je preostal obroch baltskih.: uposedos. Shele dobrih dvajset let kasneje (1985) je madzharski raziskovalec J. * Na panonski stichni tochki postanejo stvari nadvse zanimive. 1968. pod naslovom Venetes de Pannonie.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. magrio.11. G. naj v zvezi s tem omenimo obskurno zadevo. kakor Strabon (XII. da so namrech severni Slovani prishli iz Norika v Podonavju... Od tod zakljuchek.sht. v katerem pa ni omenjala nobenih napisov na lonchenih chrepinjah.. Svebi. nedalech od srbske meje. med delom zgodovinarjev she vedno zhivo mnenje. postavlja Venete (skupaj s Protolatinci) v Panonijo severno od Donave. chlan francoske akademije in nekdanji profesor omenjenega Harmatte. drugi. che uposhtevamo enega najvechjih sodobnih italijanskih etimologov Giacoma Devota (Dizionario etimologico.htm[16. torej s severa. ki so opozorili na Harmattovo sumljivo delo. nekako na ozemlje danashnje Slovashke oziroma v zahodne Karpate. ob desnem bregu Donave. o tem je arheologinja E. mag. s chimer bi se razlozhilo.revijasrp. Gre za tezhko razumljivo afero z arheoloshkimi najdbami z domnevno venetskimi napisi v kraju Szentlörinc pri Pecsi na jugu Madzharske. spodnjedonavskih in zahodnoevropskih Venetov. jul. da bi bilo najbolje pozabiti na to sramoto. morda v 10.sht. Harmatta objavil analizo shtiridesetih grafitov s takratnih najdb.-oct. "Baltski" Veneti naj bi po Trstenjakovem mnenju prishli z juga. Vendar je. st. da bi v muzeju she sami preuchili slovite najdbe. Preden nadaljujemo.Odkod Veneti venetas appellabant antiquitas". ki je v zadnjem chasu razburila strokovno javnost.. augar vhug.i. zemljevid I). moldu/t. tj. toda chakalo jih je grenko presenechenje – na omenjeni lonchevini ni bilo sledu o napisih. prishli na severne obale Jadrana. z obmochja Donave. 3. da je prvotna domovina Venetov prav Panonija ali da so vsaj od tam kot iz vmesne postaje na dolgi predzgodovinski poti selitve. Ugledni Michel Lejeune.

zlasti she zato. toda tidve imeni so oboji dobili shele v zadnjih stoletjih. da so se vrinili med zahodne in juzhne Slovane. Vmes vrine v osrednje Karpate le majhno skupinico Trachanov.sht. torej tisto. ker Devoto postavlja svoj razpored ljudstev zhe v 2. Germani so bili po njegovem takrat dalech od Slovanov. torej v neposredno blizhino Devotovih Venetov.htm[16. severnimi Etrushchani (kakor jih nekateri imenujejo. ali je in v kolikshni meri je mogoche vzpostaviti takshno jasno prostorsko razlochevanje in razmejevanje. a drugi temu odlochno nasprotujejo). dolochneje med Slovake in Slovence. med katere so na vzhodu prishli (ali so zhe bili) Veneti. tisochletje pr.sht. nad Arijci Toharci. vendar pa je bilo ozemlje v resnici razsezhnejshe. morda podobno. oziroma chezalpski izvor Venetov. in 12. Giuseppe Sergi je tudi zagovarjal severni. v danashnji Srbiji. Zato naj nas ne chudi. ki naj bi bili oznaka za Slovane. med katero so se Etrushchani zhe odselili iz Panonije in pustili tam Venete ter Protolatince. katerih del se je po njegovem mnenju priselil v severno Italijo med 7. she severneje pa so Finci. vzhodno od teh Arijci (na podrochju zgornje Volge in Dona do reke Ural). Kdaj je to bilo? Morda v tretjem tisochletju pr. so zhe takrat Grki. che so po Devotu Veneti v Panoniji v 2. Zakaj?! Kaj bi se tam lahko dogajalo.! Devoto postavlja jugozahodno od Slovanov Ilire v porechje Tise.sht. ki so se kasneje preselili dalech v vzhodni Turkestan. che ne bi pustil praznine? Che sprejmemo Devotovo izvajanje.n. che Mario Alinei pravi. tisochletju pr.11. ki so jo veliko kasneje pretrgali Obri in Avari. kazhe (che ne pozabimo na teorijo kontinuitete Maria Alineija!) neko predhodno razvojno stopnjo. Taka umestitev Venetov v severno Panonijo pa nam logichno prikliche v spomin. uposhtevaje dolocheno mobilnost.n.. pod njimi. kakor velja za Balto-Slovane. pr. Severni sosedje Slovanov so bili zhe takrat Balti. in za tako domnevo najde potrditev tudi v nedorechenosti povezav med Etrushchani in Retijci oz. na mejo s Kitajsko. Po http://www. kar je she posebej pomembno. ali she prej. ker si je dovolil pustiti dokajshen prazen prostor v Karpatih. v pripjatska mochvirja). je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti. ki se izkazhe za pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev. che Devotovo lokacijo razumemo le v smislu razporeditve. ki so potem menda shli na jug v danashnjo Bolgarijo. v juzhni Skandinaviji in na obalah zahodnega Baltika.Odkod Veneti znanem podrochju Prilesja.2010 10:13:48] .sht. pri chemer so po njegovem Tirenci (Etrushchani) zhe takrat na zahodnih obalah srednje Italije.revijasrp. predvsem pa kulturne izmenjave in jezikovne vplive. st.n. kjer je zanj bela lisa.Takshen Devotov razpored pa omogocha in celo zahteva poseben razmislek. Taka razporeditev etnosov. danashnji zgodovinarji pa pravijo.n. da je treba tako Ilire kakor Trachane shteti v shirshi sklop Praslovanov. da najstarejshi zgodovinski viri postavljajo v pribaltski prostor Venete.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.

] Etimologija sama po sebi ne pomeni nich: je le uchena ugotovitev.. (DEV.sht. ki je bila shele po selitvi razdeljena na dva nasprotna konca italijanskega polotoka. zato pa ostati povsem odrezana od vsega. Prati. te vzorno pripravljene knjige bralca zaprejo v nekakshno kletko. med katera so se vrinili Osko-Umbri. Che naj bi bilo tako. zemljevid 1) Kar nam na tej sliki she pade v ochi. Ta se imenuje romanska filologija.11.Odkod Veneti Devotu indoevropska jezikovna podrochja v 2.n.sht. ki se opira na narechja in je bogat z bibliografijo.. Iz tega izhaja potreba ne toliko po ponovnem zbiranju http://www. Tem se na svoj nachin pridruzhujeta she A. tudi che je to bilo pred nastankom konvencionalnega latinskega izraza. I-VIII): »Italija je bogata z etimoloshkimi slovarji v tradicionalnem smislu tega pojma: od obsezhnega in bogatega. S tako celoto imamo zagotovljeno pravshnjo informacijo. da se je neka beseda nekoch lochila od druge besede in pri tem pozabila na svojo staro povezanost. veda. che ostane znotraj nje. Pa vendar. etimologija pa le ponovno vzpostavi to davno sorodstvo s postopki "iskanja ochetovstva". tisochletju pr. Toda zlasti glede italijanske etimologije velja spomniti na opozorilo samega Giacoma Devota (DEV. da se je po Devotu skupina »Veneti-Protolatinci« premaknila (1) v severovzhodno Italijo na ozemlje spodnjega Pada ter (2) chez severozahodni Balkan in Jadransko morje na jug Apeninskega shkornja. obenem pa med najbolj tiranske. tisochletju pr. Konchno je temeljna nuja ugotoviti chas rojstva neke besede.htm[16.. Olivieri z obiljem toponomastichnega gradiva. saj zase najde v latinshchini shchit in obenem svoje meje.. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.2010 10:13:48] . ki sta ga pripravila Battisti in Alessio. ki sodi med najbolj bogate in raznolike. kar je zunaj latinshchine? [Podchrtal L.n.V. ki so bili pred tem v Panoniji njihovi vzhodni sosedje. tvorili jezikovno(!) dokaj enovito skupino. je to. zaprta je v tradicionalni okvir geneaoloshkih sorodnosti. potem so bili Veneti in Protolatinci najtesneje povezani ter so she v 2. Zakaj bi si morala etimologija kot svoj ideal vzeti latinshchino in se pochutiti srechno.revijasrp. ter D. do vitkega in zanesljivega izpod peresa Migliorininija in Dura.

Na koncu te svoje raziskave ne pridem samodejno do diagnoze. s prenikanjem. ki potem.htm[16. In temu sledi she ena zagata.. Ta mora osredotochiti svojo pozornost na znamenja. ki po eni plati zajema indoevropski besedni zaklad. imenujem "patos" [op. Tretje spet so prikrite v presenetljivo velikem shtevilu latinskih besed. medtem ko Devotu to ne pride na misel in govori le o presenetljivem shtevilu besed. ki so se ohranile v italijanshchini in jih oznachujemo z "brez verodostojnih povezav".Odkod Veneti etimologij. kolikor po razvoju nove. Da bi se osvobodili prej omenjene jetnishke kletke. saj hoche iz "kletke" latinshchine in vkljuchuje mediteransko in drugo dedishchino v svoje raziskave. Te predstavljajo besedni zaklad. st. ki more segati od Shpanije pa vse do Kavkaza prek povezav. da neposredno govori o praslovanshchini... vidimo pod gesli ausonio. ki nam lahko rabijo kot vodila za razlago. ki si jih. ki je bila na svojem zachetku omejena na zelo majhno ozemlje okoli Rima.11.. postavi diagnozo. ki je trajalo vech stoletij (17. ki ga. Nato Devoto nadaljuje: »Poleg indoevropskih in mediteranskih besed obstaja dolocheno shtevilo latinskih besed. izhajajoch iz akadshchine.. ne tvegam interpretirati«. s chimer zagotavlja skladen in izchrpen pregled«. tako (manj dramatichno) etimolog po preuchitvi vseh podatkov dolochi besedi njen izvor. morda z neustreznim izrazom. Predvsem mora biti jasna osnovna predstava o latinshchini kot meshanici "mediteranskih" besed. !! http://www.). opredeljene v razlichnih geslih z oznako "brez verodostojnih povezav". da je latinshchina nastala na tleh Apeninskega polotoka s spojitvijo jezika mediteranskih ljudstev ter praslovanshchine in torej ni bila prineshena od drugod! Seveda se Sergi razlikuje od Devota v tem.revijasrp. potem ko so postopoma deshifrirali na tisoche glinastih klinopisnih tablic. kako megleno je izhodishche. se mora bralec zavedati razlichnih dejstev. ali sodnikov patos. to je florentinshchina.: zanos]: kakrshen je zdravnikov patos.. npr.n. saj prvich za italijanshchino uvaja na sodoben nachin probleme latinske etimologije. najdenih med arheoloshkimi izkopavanji v Mezopotamiji in njeni shirshi okolici v drugi polovici 20. kot je bilo latinsko. Na tej stopnji se zachenja proces zgoshchevanja. to je starega semitskega jezika z Blizhnjega vzhoda.. V tem pogledu je ta moj etimoloshki slovar novost v primeri z vsemi prejshnjimi.. Devoto s svojim pristopom.. Mediteranske besede se ne nanashajo na neko stalno obmochje. ki so lahko bile evropske ali severnoafrishke: primere zelo razshirjenih mediteranskih besed lahko. stoletja. magiostra in tabarro. tujih latinskemu leksichnemu svetu.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki je bil v zadnjih desetletjih izredno dobro dokumentiran. "ibersko".2010 10:13:48] . ki so jih prinesli v Italijo z obmochij vzhodnega dela srednje (centro-orientale) Evrope v vech valovih. ki z uposhtevanjem vseh dejstev razsodi. ko je preuchil in povezal bolezenska znamenja. zachel njihovo vechdesetletno preuchevanje. po drugi pa mediteransko nasledstvo. ki pripelje do zagate o latinshchini.L. ki pa je na podlagi tega. da je nenavadno veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako "etimologija neznana".. "ligursko" itd.sht.V. Vchasih jih tu oznachujemo kot "paleoevropske" in torej ustrezajo nekemu zelo obshirnemu podrochju.9. . po mnenju Devota. ki presega ozke meje. ampak le do dushevnega razpolozhenja (stato d'animo). To poslednje Devotovo priznanje se sklada z ugotovitvami Giovannija Semerana (SEM). in "indoevropskih" besed. Iz te moje razlage si lahko bralec ustvari nazorno sliko. s she ozhjega ozemlja. ki chaka na bodoche raziskave.pr. ki si jih ne upa interpretirati... Druge besede pa so omejene le na dolocheno podrochje. ki so se nahajale na tistem prostoru. se priblizhuje Sergijevim (SER) stalishchem. sodobnejshe etimologije. in iz katere je bila izpeljana normativna italijanshchina.

sestavljenka iz haurire in ex-. posvetno v grshchini dnemos – "veter". da spoznamo dolochen nachin razmishljanja? Povzemimo njegovo izvajanje: AUSONIO – iz latinskega Ausonius. pish. da so oni prinesli nove tehnike poljedelstva in uvedli bron v Alpe ter prispevali k "poslovanjenju Italidov" (italidi slavizati) na ozemlju danashnje Furlanije in vse do ladinske Shvice. Za morebitno obliko gl. saj se je po dolgem ovinku vrnil na zachetek.i. gl. ki so bogata z izvirki«. Po mojem se Devoto vrti v zacharanem krogu. pihljati. preden so se spustili nadnje Volski in Samniti. alito – iz latinskega halitus "alito" – "dihati. generalistichen pristop..in s podaljshanjem kot nadomestilom za ansl. primerljiv z ausonio in esaurire) ter klasichnim halare "alitare" – "dihati. z neko predpono v gotshchini in morebiti v latinskem in-anis "brez zhivljenjskega diha".si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Animo izhaja iz latinskega animus. da je vechina etimoloshkih del izshla zhe v prvi polovici dvajsetega stoletja ali pa so bila kasneje le malo popravljena. in na svoj nachin (saj gre za drugachen. Slovenci zhiveli na sedanjem ozemlju. skupaj z grshkim auo "attingo" – "zajemam. kot je Giovanni Semeranova etimologija grshkega in latinskega jezika (SEM 1-2). Alito iz latinskega halitus "alito".]. t. ki izhaja iz halare "esalare.htm[16. z indoevropsko osnovo. ki predpostavlja. pih. gl. zato. gl. da se v luchi novih spoznanj kritichno lotimo poglobljene analize toponimov na tem podrochju. dosegam" iz *auso. -u. che ne celo prej. alito. "kamen")«. magiostra in tabarro in ali so tudi za slovensko etimologijo zanimiva. iz anhelare. Nekateri vidijo v *anslare iterativni zhelelni glagol. gre za krizhanje med mediteranskim glagolom *ausare "sgorgare" – "izvirati. izhlapevati.. izhajajoch iz korena ane. da bi lahko sem prishteli slovensko: nem "brez besed. in to iz Ausones. najdemo tudi v armenshchini le z neznatno spremenjeno obliko. V obliki chistega korena ane se. ki je mediteranski izraz. L. je zelo malo. Z drugimi priponami je beseda izprichana na podrochju Keltov. primerljivo z alito. emettere un sofio" – "izpuhtevati. asolare. Prav Mario Alinei s teorijo kontinuitete. Germanov in Slovanov [podchrtal in op. dih. "izvir. izdihniti. chrpam.V. "(iz)vir(ek)". inane.: shkoda.11. asolare: »prebivalstvo z obmochji. brez diha". Esaurire iz latinskega exhaurire. Che pogledamo she asolare – "alitare" – "pihati. pihati". esausto). Temu seveda botruje tudi to.Odkod Veneti Toda kljub Devotovim opozorilom sta v prizadevanjih italijanskih (pa ne le teh!) etimologov she vedno "alfa in omega" latinshchina in antichni rimski svet. kar smo zhe obdelali zgoraj. * Kaj nam Devoto razlaga pod zgoraj omenjenimi (zanj) kljuchnimi gesli ausonio. anelito iz latinskega anhelitus. prim. da Devoto ne navaja nobenih primerov! Mislim. kako zapletena in po svoje tvegana je http://www. v latinshchini anima: glej animo in primerjaj z anelito. veti". vir. Tako smo zhe ob tem prvem primeru spoznali. negotovega izvora (prvotna oblika morda aurire? ali orire?). morda iz nekega zelo starega *anslare z onomatopoetichnim (posnemajochim) h. v vulgarni latinshchini ausulare.2010 10:13:48] . Takih monumentalnih in izvirnih del. privreti (iz)" (*ausa "fonte". pihati". vrelec". v nasprotju s Hernici: »prebivalstvo s skalnatih obmochij (sabinsko herna "sasso". in zato se zdi njen izvor iz mediteranskega ausa "la fonte". kot ga avtor sam oznachuje) se temu pridruzhuje Mario Alinei (ALI 1-2) s svojo teorijo kontinuitete. zhivechih na obmochju med Garigliano in Volturno. Avzoni. kot kazhe. che drugega ne.v –al-. da so zhe v neolitiku. za oznachevanje "zhivljenjskega diha". Ausones morda izhaja iz mediteranskega izraza ausa. vzdih. shum". s prvotno soglasnishko konchnico –s (gl. nas vzpodbuja.revijasrp. pojavlja v Indiji. skupno ime plemen.

vendar s povezavami. Piemontu in Emiliji. mehka. srbhrv. "vojashki plashch. "pastrano". da ima plodove podobne jagodam.Odkod Veneti rekonstrukcija razvoja prastarih besed. Presenecha. To nam omogocha rekonstrukcijo z redukcijo: *mezdja+ostro(zhina) > medzhostra »mehka. iz o-tava. Aussa di Luic. pelles Libycae". ki pa pod geslom: jagoda razlozhi. poleg tega ne omenja sorodnih Avche in Avshje v Soshki dolini. mehkejshe. ker imamo vech toponimov. pri chemer je mogoche izhajati iz praslovanskega *miz(g)ati in to lahko primerjamo z ruskim mizun »ljubljenchek. ki teche skozi Chervinjan (Cervignano) in je morda bila v davnini celo skupen izliv za Socho in Nadizho. Po drugi strani pa sta stara slovenska izraza za »robido« ostrozhina. Slovenski izraz za rechne izlive pa je ustje. kar nam ponazarja posledice funkcije ogrinjala http://www.htm[16. cerkvenoslovansko mjazdrica »jajchna kozhica«.. izvire. Bezlaj to obrazlaga pod geslom: Avsha. ustje > ushche. je dvomljivo. da gre za sploshnoslovansko besedo. ki ima svojo osnovo v praslovanskem *agoda (ESSJ). »strzhen. Vendar pa osnovo lahko najdemo v slovenshchini.se pojavlja namesto -str-. ostrejshe. da je Bezlaj spregledal (?!).11. Ausa pri Livku nad Kobaridom in drugod. slovenska oblika na -zdr. Ker se Devoto pri razlagi naslanja na pozni latinski izraz. zato jo poskushajmo poiskati pri Francetu Bezalju. che bi imena za vodne iztoke. zato nas ne bi smelo presenetiti. razvajenec«. ki vznemirja Devota in je ne zna drugache razlozhiti kot le z navedbo: MAGIOSTRA – "fragola". paleoevropska beseda. shinjel". Uposhtevati velja tudi reko Avsha v Sochini delti. tako Machek opozarja na cerkvenoslovansko mezhdra < *mezdja. »hidronim v Sochini delti«. le da so slednje nezhnejshe.2010 10:13:48] . da je Aussa di Luic nasha vasica Avsa pri Livku nad Kobaridom. Podobno osnovo najdemo prav tako pri Bezlaju pod geslom: mezheven – »nezhen«. nam Bezlaj pove pod geslom: mezdra – »spodnja kozhica pri tkivu«. *taviti »odebeliti. ostrozhnica. ali je to prava pot do razlage zelo stare besede. spodnja kozhica« ipd.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. myzaty »lizati«. »seno druge koshnje«. morda spada zraven tudi slovenska Ajshevica (ESSJ). Che pa se oslonimo na izgovarjavo: magiostra – madzhostra. v pomenu (1) ital. saj je dognano. "shiroko brezrokavno ogrinjalo. ki segajo celo do baskovskih ozemelj. kot je npr. sladokusna robidnica«. Skromna razlaga za Devotu tako pomembno besedo. tudi »smetana na mleku«. ki je razshirjena po vseh slovanskih jezikih. "ferraiolo". saj tega ne omenja. torej po tej strani ni videti nikakrshne sorodnosti. Medtem ko Zingarelli (ZIN) navaja: tabarro. ushće itd. Ostane nam she: TABARRO – mediteranska beseda. povezana s poznim latinskih izrazom tabae "tabarro. furl. Bezlaj obravnava slovensko otava. le to in nich vech. da je njena kozhica nezhna. myzatsja »prilizovati se«. desni pritok Soche nad Kanalom ob Sochi. nezhna. zlahka poshkodljiva. ki je prezhivela v Lombardiji. v antiki Alsa je verjetno iz *alika »jelsha«. furlansko Ause. Drugi primer starinske besede. toliko Devoto. a je *ausa za nas zanimiva tudi zato. za katero je znano. Ausa. "jagoda". kot je potok Avshchek. zrediti«. ter (2) ital..revijasrp. z evro-afrishko pripono –arro. Ta etimologija bi izhajala iz znachilnosti jagode. prim. cheshko narechno mizat se »crkljati se« itd. da se je delta Soche s stoletji pomaknila proti severu. Auzza. izlive izvajali iz osnove usta. (a)ushche. medtem ko so robidnice chvrstejshe. negotove etimologije. s pogostim prehodom v>b. da gre za besedo. poljskim umizgać sie »prilizovati se«. z ukrajinskim myza »usta«. ki so si ga odevali chez obleko ali celo chez drugi plashch". Bilo je vech poskusov etimoloshke pojasnitve tega izraza.

Quarto d'Altino. sht. 6 itd.. 196) navedbe. da sta bili tudi v Panoniji dve mesti Altinum in Altina. da je http://www. da so morda tudi tam zhiveli Veneti ali da so od tam prishli Veneti na obale Jadrana. Tacit Hist. ki lezhi na severnem robu beneshke lagune zhe od predzgodovinskih chasov. * Che nadaljujemo z novejshimi preuchevanji o Venetih v Panoniji.). Luciano Bossio in Dante Nardo. Glede jezika Venetov pa pisca omenjata razlichne pristope in zakljuchujeta (PEL. nekaj. nekatera indoevropska plemena. prometne zhile med Riminijem in Oglejem. Ne gre prezreti tudi primerjave s tovor. ki je tekla mimo Altina. str. na katerega se je navezovalo gosto cestno omrezhje«.htm[16. zachela se je 131 pr.61) pishejo: »Altinum. je nemogoche mimo avtoritet. Devota. V muzejskem vodichu Il museo archeologico nazionale e le aree archeologiche di Altino (Ministero per i beni culturali ed ambientali d'Italia.n. da so Veneti pripadali ilirskim ljudstvom. st. razshirilo se je mnenje Pisanija. da so v prvih stoletjih prvega tisochletja pr. 8-9) pisheta: »Sploshno mnenje med jezikoslovci je. da se ne moremo zadovoljiti s tako meglenimi opredelitvami "paleoevropski. je bilo nekoch cvetoche mesto (Strabon V. imel vlogo trgovskega sredishcha in prometnega vozlishcha med Jadranom in celinskim zaledjem.. ki jih Devoto navaja kot posebej znachilne tujerodne sestavine latinshchine in jih z lahkoto razlozhimo na slovenski etimoloshki podlagi. in mu najdemo primerjave v imenih mest Altinum in Altina v Panoniji. kjer so ustvarila znano atestinsko civilizacijo.11. ki jo obichajno oznachujemo "evganska". 745. tovar – kar se nese (chlovek. bilo je povzdignjeno v municipium in vpisano v rod Scaptia. odebeli. danes manjshe naselje ob izlivu reke Sile v Beneshko laguno. L. Evganci niso zapustili nikakrshnih toponomastichnih sledov – ime Evganske gore so si izmislili humanisti«. so najstarejshi dokazi o paleovenetski naselitvi Altina. ki chloveka razshiri.I.n. str.sht. Romanizacija je kot v vsem Venetu potekala postopno in mirno. zlasti che pomislimo. I. z izgradnjo vie Annie. zahvaljujoch svoji izjemni zemljepisni legi. skladno z rimsko pomorsko politiko skozi celotno 1. Na tem podrochju so Veneti ustvarili prvo indoevropsko plast in obvladali ter podredili starejsho.. Venezia) je naslednji opis: »ALTINO – Iz 7. s chimer se (ali koga) oblozhimo. Aquileia)«. mediteranski. B. 7): »Zasluga Kraheja in Pisanija je pravilna razlaga znane Herodotove (I.revijasrp.sht. zhival) na hrbtu. Pellegrini-A. da so si v davnini taka ogrinjala spletali pastirji iz trave ali poljedelci iz slame. n. 7: "to Altinon". Porruja in drugih. iz chesar je mogoche razumeti Pellegrinijevo opozorilo.pr. III. st. kakrshne so Giambattista Pellegrini. prav tako ne smemo prezreti etnika Altinas (C. ki v delu Storia della cultura veneta (FOL str.L.sht.n. Med leti 49 in 42 pr. Za nas je zanimiva navedba. ki jim z latinshchino ne morejo do zhivega. morda je primerljiv tudi z imenom reke Alto (v Iliriku). ki se je postopoma uveljavila z vechjo ali manjsho izrazitostjo in ochitnostjo v severovzhodni Italiji. zelo verjetno prishla iz srednje Evrope in po vech selitvah dosegli jadranske obale. V nekem drugem delu G.2010 10:13:48] .n. je mesto dobilo rimsko drzhavljanstvo. Veneti. skratka.sht. eno najpomembnejshih pristanishch zgornjega Jadrana. V. kjer je. Odtlej je bilo. ki je bila velikokrat napachno navajana kot potrditev. pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod." za stare izraze. predindoevropski ipd. Prosdocimi (PEL. je ochitno.Odkod Veneti povrh druge obleke. marvech moramo posechi tudi po slovenskih ali slovanskih osnovah. Iz teh treh primerov.

sht. kako to. sredishchna ljudstva. za katero po mojem mnenju tudi najdemo zgodovinske pritrditve. ki uvrshchata venetshchino med "italske" jezike (latinshchina-falishchina in oskijshchinaumbrijshchina). zakaj so se tiste obrobne mnozhice ljudstev selile na vse strani. tem sta se pridruzhila she Kretschmer.n. zhiveli samo v Panoniji ali pa so zhe takrat zvezno naseljevali prostor od Baltika do Jadrana? In che so se iz Panonije preselili na severne obale Jadrana.sht.n. da so se obrobna ljudstva mnozhila in so iskala zhivljenjski prostor tako med Neindoevropejci po vsem Balkanu. che so bili dotlej le v mochvirjih zakarpatskega Prilesja. tisochletju pr.11.. pri chemer pa ne moremo razlozhiti. pa ne? Ena mozhnost bi bila. ter na zahod armorishki Veneti in na vzhod paflagonski Veneti? (2) Kakshni bi lahko bili v Panoniji odnosi med Veneti in Slovani v tistem chasu (a) glede na Devotovo tezo in (b) glede na teorijo kontinuitete? (3) Seveda je pri tem razmishljanju mogoche predpostavljati. bi se morali vprashati. vkljuchno z Britanskim otochjem. ampak da gre za avtonomni govor z izoglosami [chrta na zemljevidu.V.. so ta morala tam zhiveti zhe zelo dolgo – nekaj tisochletij – pred tem! Che bi to sprejeli. da so bila vsa indoevropska ljudstva v demografski ekspanziji in so se zato ozemeljsko shirila. in so pritiskali na ostale Indoevropejce okoli sebe. ampak http://www.. tisochletju pr. da so prekrili pol Evrope. . Slovani in Germani v hudem demografskem zaostanku.sht..n.. Ali tudi v slovanskih?! Spricho take ugotovitve in uposhtevajoch.] v razlichnih indoevropskih jezikih«.. Tudi tretja mozhnost. in Beeler. Po tradicionalnem zgodovinopisju obstaja she chetrta mozhnost.n. premaknili na zahod chez Karpate in v Panonijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. bi pomenila.htm[16.Odkod Veneti venetshchina samostojen jezik. torej v sosedstvu s Praslovani (po sedaj veljavni tradicionalni zgodovini). da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. ki vezhe kraje z enakimi jezikovnimi pojavi. od tam so se shirila na vse strani ljudstva z obrobja. da so se odmikali. le (Pra)Slovani.sht. Venete itd. kamor bi po tradicionalnih gledanjih na dogajanja morali zhe takrat priti Slovani. tisochletju pr. Toda to bi pomenilo. op. da jih danes Devoto opredeljuje kot Germane. za kaj takega bi morali biti Balti. ad. da so se tudi Slovani najkasneje zhe v 2. na Apeninskem in Iberskem polotoku ter v zahodni Evropi. da je pradomovina Indoevropejcev shirshi prostor centralne in vzhodne Evrope med Uralom in Alpami ter Skandinavijo in Balkanom. Balti in Germani so she po 2.sht. da bi se morala takrat vsa indoevropska ljudstva mnozhiti in shiriti ter izprazniti Panonijo (ali lep del srednje Evrope). ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni? !). da naj bi bili Veneti predhodno v Panoniji. Druga mozhnost. Zato lahko po Devotovi (in njegovih somishljenikov) teoriji jemljemo kot veliko bolj verjetno. ali so se selili tudi na sever. ozemeljsko lociral zhe diferencirana indoevropska ljudstva. L. temu je pritegnil she Krahe s spozanjem. se moramo vrniti na spochetka postavljena in sedaj she bolj izostrena vprashanja tudi v luchi teorije kontinuitete: (1) Ali so po teh teorijah Veneti v tisochletjih pr. kjer so nedvomno zgodovinsko izprichani baltishki Veneti. Balte.revijasrp. da predromanski jezik v Venetu ni veja ilirshchine. med njimi Slovani. ostajali na svojih ozemljih. da so se kasneje tako izredno razmnozhili. kakor proti Aziji (in celo kot Toharci na Daljnem vzhodu) ter na Blizhnjem vzhodu.n. da so namrech bili Veneti razshirjeni ne le po Panoniji. da so se zlasti Slovani mochno namnozhili zhe v drugem tisochletju pr. Che je Devoto lahko v 2.1 Devoto izhaja iz predpostavke. da so se Slovani zhe takrat morali razshiriti chez Karpate v Podonavje in v Evropo ter so zasedli prostor svojih umikajochih se sosedov.2010 10:13:48] .

Ker so v tistem chasu po Devotu bili vzhodneje od Slovanov Toharci. Armenci. da je Balkan predstavljal zhe zelo zgodaj enakopravnega kulturnega sogovornika Blizhnjemu vzhodu.revijasrp. da je bila v pechini Divje babe nad reko Idrijco izkopana verjetno najstarejsha pishchal na svetu. Najsodobnejshe raziskave potrjujejo. tisochletju Veneti (s Protolatinci!) preselili iz Panonije v severno in juzhno Italijo. cheprav teoretichno ni nemogoche. ad. Nastaja polozhaj. ki je prekvasil ljudstva.2 Kakshni bi lahko bili odnosi med Veneti in Slovani v Panoniji v tistem chasu. da je bilo najdeno verjetno najstarejshe kolo na svetu prav na Ljubljanskem barju. le da ju je treba uskladiti. izoblikovale jezikovne skupine ljudstev. Da se Indoevropejci niso oblikovali v centralni-vzhodni Evropi.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Po Devotu pa so se v 2. v Anatoliji (po Renfrewu). kaj pa je bilo pred tem.2010 10:13:48] . mednje so se v Italiji vrinili Osko-Umbri. (d) in konchno. Slovane itd. ampak npr. severu in vzhodu. Che hochemo prazgodovinsko pravilno ovrednotiti to podrochje. kar oboje potrjuje visoko kulturo tega podrochja zhe v pradavnini. Traki in Hetiti. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika mediteranskih ljudstev na tleh Italije. Slovenci. oglejmo si njeno umeshchenost v prostor. med njimi so bili tudi Slovenci.11. na Baltiku in dalech na vzhodu.htm[16. ko se moramo vprashati.3 Seveda je pri tem Devotovem razmishljanju predpostavljeno. da ne velja nobena od obeh. tisochletju pr. vendar ne razreshi. ter ne nazadnje. kar bi se ujemalo s tezo Giuseppa Sergija. Banjshka planota z nadvse ugodno lego prav v tem trikotniku. katera pa je tretja mozhnost. ali (c) da so bili Veneti skupaj s Protolatinci zelo (!) sorodni Slovanom.Odkod Veneti tudi na zahodu. in tudi njena okolica. Balte. (a) ali obvelja ena ali druga teza. da je prihajal indoevropski "kulturni val" iz Anatolije obenem z omejenim shtevilom kmetovalcev. s chimer je bil zhe v davnini vzpostavljen obsezhen venetski prostor. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. Zato nas ne sme chuditi. SEM in JAN). che so se po Devotu zhe v 2. da bi Veneti shli neovirano chez ozemlje zhe naseljenih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah (po teoriji kontinuitete M.. izvaja Mario Alinei tezo. kar si je tezhko predstavljati.n. vkljuchno z dolino Idrijce in Soche. bi bilo nemogoche upravichiti zaznavne primesi semitskih jezikov – akadshchine (tudi) v slovanskih jezikih (gl. Arijci. (b) ali veljata obe teoriji. ad. kar je potrditev teorije kontinuitete.sht. zhivecha v Evropi pretezhno zhe najmanj od neolitika na sedanjih ozemljih. ki jih tudi poimenuje z danes znanimi imeni. da se je na prostoru zgornjega Posochja zelo zgodaj razvila svetovno znana svetolucijska kultura. Alineija) v prazno (?!) Italijo. prav tako prispeli iz Panonije. obrtnikov ipd. Venete. Iz vsega povedanega izhaja – glede na teorijo kontinuitete – veliko vechja verjetnost. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni?!) in jih danes razpoznavamo kot Germane. http://www. po mnenju nashega priznanega jezikoslovca Franceta Bezlaja predstavlja obmochje Venetov. na Jadranu. da so zhe v neolitiku zhiveli na Balkanu in po vseh Vzhodnih Alpah Slovani. in od tam v neolitiku predvsem kot "kulturni val" in le v manjshi meri kot selitev ljudi napredovali proti zahodu. che (1) uposhtevamo Devotovo tezo in she (2) uposhtevamo teorijo kontinuitete? Izhajajoch iz teorije kontinuitete. moramo zacheti s svetolucijsko kulturo. kar bi bilo mogoche opraviti tako. ki so tja prinesli neolitsko revolucijo poljedelstva in tehnologijo brona. ko moramo dodati vprashanje.

izhaja namrech iz pradavnine in megalitskih. nekaj tega je k srechi za svoj denar kupil tamkajshnji zhupnik Tomazh Rutar. Od takrat so.htm[16. domneva.Odkod Veneti IZHODISHCE – SVETOLUCIJSKA KULTURA Poglavitne smeri prometnic na podrochju Soshke doline proti Jadranu in Panoniji Za izhodishche si vzemimo svetolucijsko kulturo. predvsem na Dunaju. takega mnenja je tudi akademik Karel Oshtir. http://www. preden se je razneslo po svetu. Akademik France Bezlaj v svojih delih govori o venetskem znachaju Banjshic. ki pa ima glede prazgodovinskih osnov za ta imena drugachno stalishche od Bezlajevega. izkopali najrazlichnejshe rimske kovance. Lucija.. ki so tik nad Sveto Lucijo-Mostom na Sochi in predstavljajo temu kraju naravno zaledje. Kasneje so izkopavali chedalje bolj strokovno in pod nadzorom. 10 in naprej). to je mogoche sklepati po obilnosti izkopanin.11. spochetka nenadzorovano. kjer lezhi trg Sv. kmetijsko orodje ipd. posodje. da je ime Anti v bistvu le razlichica imena Veneti. predindoevropskih jezikov. Mavra in na njegovem podnozhju. Zhe Simon Rutar je pisal v svoji Zgodovini Tolminskega (RUT str. da je na hribcu Sv. ki ji ne vemo imena.2010 10:13:48] . toda velik del najdb je konchal v tujih muzejih. ki je tako marsikaj reshil.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki jih je prvi odkril domachi kmet na svojem polju Na Kuku leta 1848 na levem bregu blizu mostu chez Idrijco. ki predstavlja enega od dejavnikov pri razvozlavanju enigme o Venetih.revijasrp. nekoch zhe bila pomembna naselbina.

21 Brod.Rut. 14 . 27 . 21 . 14 .Slap ob Idrijci. Svoljshak 1983) B.Bohinjska srednja vas. 24 . 6 .Lepence. 18 Koritnica.revijasrp.Sedlo.Sv.Koritnica ob Bachi. 26 . 18 . 24 .Robich.Rubije.Bodrezh. ter zgodnjega srednjega veka. 13 Most na Sochi. Najdishcha halshtatske svetolucijske skupine (pochrtano oshtevilchenje) 1 . 12 -Tolmin.Kobarid.Berlotov rob (Shentvishka gora). 12 -Vrh gradu (Pechine). 7 .Podbela.Koarshche.Kobarid. 11 . Najdishcha mlajshezheleznodobne idrijske skupine 1 . ki je v zadnjem chasu pripravil pregled dosedanjih izkopavanj (MLI). 3 . 16 . 6 . 9 Chedad / Cividale.0 .Darnazzacco. 28 .Planina pri Vipavi. 19 .2010 10:13:48] . Katarina nad Novo Gorico (dodano po Gabrovec.Darnazzacco. 19 Vrhovlje.Sv.Ajdovski gradec. 8 . 16 Avche.Idrija pri Bachi. 7 S. 20 . 1. 15 .S.Zdravshchina / Poggio Terza Armata (dodano po Gushtin 1991).Most na Sochi. 11 . pravi: »Most na Sochi sodi med najkompleksnejsha arheoloshka najdishcha na obmochju jugovzhodnih Alp z dokumentiranimi najdbami iz bronaste dobe. 5 .Chrniche.Bovec. 23 Jereka. 23 . 25 Bitnje.Zhlan.Shentvishka gora.htm[16.Modrej. 4 Staro selo.11. 22 Kovachevshe.Jelenshek nad Godovichem.Monte Calvario / Kalvarija.Idrija pri Bachi. 10 .Reka pri Cerknem.Slap ob Idrijci.Odkod Veneti ZHELEZNODOBNE NAJDBE Osnovni zemljevid je po Mihu Mlinarju (MLI) A. Quirino.Dolje. 4 Zhabche. 15 . 9 .si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 2 -Volarje. 20 . Arheolog v Tolminskem muzeju Miha Mlinar.Logarshche. Katarina nad Novo Gorico. 5 . 2 .Cerkno. 8 . 25 . 13 . Pietro al Natisone /Shpeter Slovenov. 3 . 22 . starejshe in mlajshe zhelezne dobe. 17 . 17 Bodrezh. V stoletju in pol arheoloshkih raziskav http://www. rimske dobe.

1957.htm[16. dolochene zametke urbanizma. 1887 in 1888. 14 halshtatskih grobov. Drago Svoljshak je tudi v letih 1988 in 1991. Ochitno raziskav she ni konec. ker so ta odkritja dodatno osvetlila nejasnosti. 1884. Toda pomen Mosta na Sochi je shirshega znachaja. st. ki ga Mlinar oznachuje kot zbiratelja arheoloshkih predmetov. skoraj 40 hishnih temeljev iz starejshe zhelezne dobe.11. devet rimskih objektov in zgodnjesrednjeveshka lonchenina. 1890 in 1891 z 52 odkopanimi grobovi na levem in 23 na desnem bregu Idrijce. Nikolaja Mozeticha. 1993. str. 35). s 4 grobovi na levem bregu. pr. Poleg Brune Forlati-Tamaro. segajochem od bronaste dobe do srednjega veka. 1897-1899 in 1902.« (MLI. 1927. ki naj bi sodilo v svetolucijsko kulturo. Zachel je leta 1971 in od leta 1977 she s strokovno sodelavko Beatriche Zhbona Trkman do leta 1984 raziskal eno stavbo iz bronaste dobe. ki je zhe kazala. 1882. 1995. shest iz rimskega chasa. dolino Idrijce. tri mlajshezheleznodobne hishe. ki je raziskal kar 3960 grobov na levem bregu Idrijce. ki je med drugim leta 2000 raziskal kar 30 halshtatskih. Nato se z letom 1999 pojavi novo obetajoche ime Mihe Mlinarja. 31 stavb iz starejshe zhelezne dobe. sega v Bashko grapo. je prav arheolog Drago Svoljshak v novejshem chasu pomembno prispeval k poglobljenim raziskovanjem.n. oboje na levem bregu Idrijce. kot je ugotovil njen raziskovalec Svoljshak. od tam v Nadishko dolino in Breginjski kot ali ob Sochi navzgor do Bovca. Po Tomazhu Rutarju.revijasrp.sht. zasluzhen za odkritje rimske stavbe s hipokavstom in drugih starin. Naslednji je bil Alojzij Carli v letih 1881. predelovanju in namenskem odlaganju bronastih in zheleznih predmetov kazhejo. sledil mu je Enrico Maionica v letih 1881. cheprav je bilo dokumentirano odkritih zhe skoraj 10. ki pa je ne gre zanemariti. Podrochje. po Soshki dolini navzgor do Kobarida.Odkod Veneti je bilo odkritih kar 7000 prazgodovinskih in rimskih grobov. 1890-1894. Uspeshnejshi je bil Anton Vuga leta 1882 s 36 grobovi na desnem bregu Idrijce. mladega raziskovalca pri Tolminskem muzeju. da je mogoche vsaj za chas od 6. s 3 ali 4 halshtatskimi in latenskimi grobovi na levem bregu.Vsekakor pa je rekord dosegel dr. Za njim ni veliko zaostajal Josef Szombathy v letih 1886. Toda nikakor ne bi smeli izzvzeti shirshega obmochja pogorja Kolovrata od Livka do Kambreshkega http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Seveda je kasnejshim raziskovalcem ostala po teh mnozhichnih odkritjih shtevichno skromnejsha bera. latenskih in rimskih grobov ter leta 2001 she 30 zhezezodobnih. 1997 s sodelavci opravil precejshnje delo. 1927. da je Miha Mlinar zapisal: »Izjemnost materialne kulture starejshe zhelezne dobe Mosta so dopolnila in she utrdila prichujocha triletna arheoloshka raziskovanja Tolminskega muzeja. vsekakor pa v taki meri. Carlo Marchesetti v letih 1884-1886.000 grobov. 1887 in 1890 z odkopom 2500 grobov tudi na levem bregu Idrijce. ki nam bistrijo vedenje o zhivljenju v prazgodovinski vasi. Paolo de Bizzarro in naletel na 70 prazgodovinskih grobov na levem bregu Idrijce. nashel pa je tudi rimskodobno stavbo. stavbne ostaline iz bronaste dobe. Z dokumentirano izkopanim bogatim gradivom prihajamo do novih izsledkov in spoznanj. tri iz mlajshe zhelezne dobe. vsi na levem bregu Idrijce. 1994. 1888. ki prichajo o shtevilnih pokopih v daljshem in zveznem chasovnem razdobju. Poleg tega je bilo na levem bregu Idrijce raziskanih 10 zheleznodobnih grobov ter v obdobju 1978-1984 na vzhodnem obmochju naselbine tudi latensko-rimsko grobishche s 162 zhganimi in skeletnimi grobovi. se je leta 1881 del lotil dr. Tudi stavbne ostaline segajo v bronasto dobo in najdbe o proizvodnji.« Mlinar tudi podaja pregled dolgotrajnih prizadevanj arheologov.Valentina Taljata.2010 10:13:48] . da bi raziskali to nadvse pomembno nahajalishche. mimo Tolmina. dalje tod domnevati manjshi metalurshki obrat.

SLOVANI IN ETRUSHCHANI http://www.htm[16. O tem pricha pomembna depojska najdba na obmochju Banjshic.revijasrp. In seveda. Katarina (danashnji Kekec). V davnini so potekale poti predvsem po vishinah in gorskih slemenih.11.Odkod Veneti in Liga. Kelti.2010 10:13:48] . K svetolucijski kulturi in njenim vplivom na shirshi prostor se bomo vrnili potem. ko si bomo ogledali nekatere she vedno nadvse kochljive (pra)zgodovinske probleme.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. tu so she Banjshice. od koder se svet spushcha prek Gorishkih Brd v Furlansko ravnino. Iliri in njihovi odnosi z nich manj problematichnim izvorom Slovanov. ena od takih je z gorishke ravnine peljala na vrh Sv. Med temi so vsekakor zagonetni Etrushchani. Anti. mimo Grgarja in Kanalskega vrha chez Banjshice tako proti Mostu na Sochi kakor proti Shebreljam. Veneti.

si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. In medtem ko po svetu sprejemajo vsakrshen (celó najbolj nenavaden. Giovanni Semerano. a preden razgrnemo njegova razmishljanja. Ta "skorajshnji izid" se je zavlekel za leto dni. 2004) (FIN str. da ne rechemo. kar bomo spoznali tudi v tem prispevku) nov pogled kot prispevek k iskanju odgovorov na stoletne skrivnosti.2010 10:14:37] . med drugim je avtor monumentalnega dela Le origini della cultura europea (Olschki. Milano. v katerem je ne le veliko odmrlih vej in posushenih debel. ki so strohnela. Etrushchani – teorije za 21. v katerih sta podrobneje povzela rezultate lastnih raziskovanj tega nadvse enigmatichnega ljudstva. Bruno Migliorini in Giorgio Pasquali. posebej she v svoji knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. stoletje Etrushchani so she vedno neizchrpen vir preuchevanj.: Ljudstvo.11. ki sta mi napovedala skorajshnji izid vsak svoje knjige o Etrushchanih oziroma etrushchini. Arheologom so podobni etimologi. da jih kar zanichujejo in zasmehujejo. da bi kamni spregovorili«. marvech se prebijajo skozi pragozd jezikov. nato she o vsebini. 1984-1994).revijasrp. filolog. kot so bili helenist Ettore Bignone. tj. semitolog Giuseppe Furlani. lingvisti Giacomo Devoto. 2003. ki je segel vse do davnih chasov megalitskih kultur in se je podrobneje lotil tudi vprashanja etrushchine in njenih odnosov s (pred)slovanshchino. neko zamisel: kar je najplemenitejshe in skrivnostno poslanstvo tistega. iz shole znamenitih profesorjev na univerzi v Firencah. Karel Oshtir je eden takih "lingvistichnih arheologov". da bi prishli do najdb. ki si izbere poklic arheologa. se v Sloveniji (zlasti etablirane osebnosti) zmrdujejo nad domachimi preuchevanji. kolikor traja branje kakega chlanka – manj znamenito osebnost. a so ochitno nekoch zelenela. namrech »neuspeha. tokrat je napisal Il popolo che sconfisse la morte – gli Etruschi e la loro lingua (Bruno Mondadori. ki se je ne more nikoli znebiti. Bergamo. Firence. ki je premagalo smrt – Etrushchani in njihov http://www. ampak ni vech sledu niti po drevesih. da ne bo sposoben iz arheoloshkih podatkov odtegniti zgodovinski pozabi – vsaj za nekaj trenutkov. vse do jeseni 2003. ustvarjalni podvig. kakshno je najnovejshe stanje etruskologije.Slovani in Anti . ki ne rijejo po zemlji. Najprej povejmo nekaj o avtorjih in knjigah.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SLOVANI IN ETRUSHCHANI Giuseppe M.htm[16. poglejmo. Septembra 2002 sem se v Firencah locheno srechal z mednarodno priznanima jezikoslovcema Giovannijem Semeranom in Mariom Alineijem. Della Fina v delu La scoperta degli Etruschi (De Agostini Rizzoli Periodici. 8) izpove arheologovo stisko.

Semerano izhaja iz ugotovitve.Lucijan Vuga jezik. profesor emeritus univerze v Utrechtu. semitolog. Kot priznani semitolog je postal pozoren na akadshchino... Poleg teh dveh obstaja she tretja skupina. ki danes zhive v Evropi. ki so vsak po svoje navajali eno od teh treh mozhnosti. struttura (1985) in predvsem Origini delle lingue d'Europa (1996 in 2000) v dveh delih.11. kjer je predaval celih osemindvajset let (med 1959 in 1987). che se nekoliko posvetimo temu vprashanju. Lingua.2010 10:14:37] . temvech obchasno le relativno majhne skupine vojashko organiziranih elit. st. predsednik Societa internazionale di dialettologia e geolinguistica. medtem ko Alinei. ki zagovarja "avtohtonost Etrushchanov". n. toda vselej znova sledi http://www. da so bili narodi. premiki so bili le lokalnega znachaja. znanstveno relevanten pa je postal po odkritju in obdelavi tisochih glinenih tablic.) Njegovo zadnje delo je Etrusco: una forma arcaica di ungherese (ALI 2003) »Etrushchina – starinska oblika madzharshchine«. vsaj 5000 let pr. dialetti. med njimi izrecno navaja tudi Slovence. sht. ki so si podjarmljale lokalno prebivalstvo. temelji pa na domnevi. se opredeljuje za t. O tem sem vech napisal v knjigah Jantarska pot in Davnina govori. sht. Vsaka skupina zagovornikov utemeljuje svoje teorije zhe z najstarejshimi pisnimi viri antichnih piscev. vse od Mezopotamije chez Balkan do zahodne Evrope. Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi O Etrushchanih je bilo zhe zelo veliko napisanega in zgodbe she vedno ni konec. kar je ustvarjalo videz identifikacije staroselcev z na novo prispelo elito. Seveda pa so med tedanjimi ljudstvi obstajali kulturni in tehnoloshki tokovi. (SEM 2003). ki pomeni nov pogled na razvoj Indoevropejcev. Zato bo koristno. to je razlichica "severnega izvora Etrushchanov". (Bralec si lahko nekaj vech o tem prebere v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. naseljeni na teh ozemljih zhe najmanj v neolitiku. Z natanchno primerjalno analizo je Semerano odkril.revijasrp. vidi njihov zachetek v Panoniji. ki so ga govorili v Mezopotamiji okoli 3000 pr. izkopanih predvsem v drugi polovici 20. niso se selila cela ljudstva.Slovani in Anti . "vzhodni izvor Etrushchanov". Oba znanstvenika v svojih najnovejshih knjigah razvijata poglede. da se dá vechino prej nerazlozhljivih grshkih in latinskih besed razvozlati prav na osnovi akadshchine. izhajajoch iz svojih temeljnih nazorov: Semerano. Mario Alinei. da je komu konchno uspelo jasno osvetliti prastaro skrivnost. na podrochju Evfrata in Tigrisa. je predsednik in glavni urednik Atlas Linguarum Europae. i. kjer je podrobno. niso bili masovni. da sta grshchina in latinshchina prepolni besed z oznako "etimologija neznana".htm[16. Izmed njegovih del naj omenimo La struttura del lessico (1974). vchasih se zazdi. Ustanovil je in vodi revijo Quaderni di semantica.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. slednja je pravkar izshla. semitski jezik. na 2000 straneh obdelal in utemeljil teorijo kontinuitete. kar je prinashalo tudi jezikovne inovacije. n. tvorec teorije kontinuitete.

ne da bi vedel.revijasrp. a izkazala se je kot pristen etrushchanski izdelek. ne da bi nashli kakrshnokoli sled.2010 10:14:37] .Lucijan Vuga razocharanje. pod katerim je bilo she nekaj kosov iz podobne kovine. ali ne gre za kakshen ponaredek. Kopali smo tam. Zato je naslednjega dne o vsem obvestil vodjo gradbishcha in lastnika zemljishcha. Zhe sama zgodba o tej najdbi je skrivnostna in nerazjasnjena. Tako je bilo tudi tokrat. tabule iz Capue in cipusa iz Perugie). ki ga navaja Ghiotini. naj bi se stvari odvijale takole: Na karabinjerski postaji v kraju Camucia pri Cortoni se je 14. kje je to bilo. ki je veliko obetalo. je vredno vse pozornosti. septembrom istega leta po konchanem delu opazil pri izhodu z gradbishcha na kupu izkopane zemlje nekaj kovinskega. da si je kaj prisvojil. ker je sedaj zhe slovecha napisna bronasta ploshcha (namerno?) razbita na osem dokaj enako velikih delov. senzacionalno odkritje. ki je zapovrh she eden redkih juridichne narave (nekateri so mu zhe nadeli ime: Stoletna pogodba) in ga je zato treba shteti med http://www. Toda v razsodbi je zanimiva navedba: »Celotna preiskava primera ni razjasnila tega. o kateri je treba obvestiti zavod za spomenishko varstvo. Po vsem. ki je précej ocenil. Kraj. Pobral je nekakshen valjast predmet. Zato se ne morejo izogniti skushnjavi. da je to etrushchanska najdba.11.Slovani in Anti . saj bi nam to omogochilo morebitne nadaljnje najdbe. Vse skupaj je dal v prtljazhnik avtomobila. Kako je bilo v tem primeru. Glavni inshpektor ministrstva za kulturno dedishchino je izjavil: »Najditelj lazhe. ki jih etruskologija doslej ni poznala. ni pravi. kar sta profesorja na univerzi v Perugi Luciano Agostiniani in Francesco Nicosia objavila leta 2000 (celih osem let po odkritju!) v knjizhni obliki pod naslovom Tabula Cortonensis. o katerem so upali. da so najdeni predmeti prishli od drugod. Preiskave in preuchevanja so trajala tako dolgo tudi zaradi razvpitosti etruskologije. Toda to. ki bi potrjevala njegove navedbe. Preprichani smo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. toda skrivnost je ostala nerazvozlana in je to le she ena. od katerih en del manjka.htm[16. da bo bistveno pripomogel pri razvozlavanju enigme prastarega jezika. Po nekako shtirih ali petih dneh je to omenil prijatelju. ki bi ji bil prej v shkodo kakor pa v korist kakrshenkoli prenagljen sklep. oktobra 1992 oglasil tesar Giovanni Ghiotini. namrech le mogoche. izredno pomembne za razvozlavanje preteklosti tega skrivnostnega ljudstva. ko je prishla na svetlo: Tabula Cortonensis. chesh da si ni nichesar prisvojil in je zadevo prijavil. nova etrushchanska uganka. za kaj gre. in 20. Gre za novejsho najdbo enega najdaljshih etrushchanskih napisov (poleg zagrebshkega mumijskega povoja. ta pa sta o tem obvestila zavod za spomenishko varstvo. je pri vsaki novici o njih chlovek zelo previden.« Tako se nam je ohranila le okrnjena bronasta ploshcha. da je nekega vechera med 18. che je mogoche najdbo zamolchati ali jo vsaj nekaj chasa prikriti. Che povzamemo po zapisniku karabinjerjev. ki pa je (ne)srechnika oprostilo. za gradbenike je prava mora. Si ga je kdo prisvojil? Je ostal kje zakopan? Toda kje? Namrech. da je bil na mestu najdbe she kakshen drug predmet. kar je zhe bilo napisano o Etrushchanih. ni mogoche ugotoviti. da dokonchajo kakshno gradbeno fazo. da sodi ta najdba med najdaljshe etrushchanske tekste. k chemur jih zavezuje zakon. zlasti spricho nekaj desetin povsem novih besed. Ta je povedal. kje so bili predmeti resnichno najdeni. ki so jo za zachetek zelo natanchno preiskali. Karabinjerji so najditelja ovadili sodishchu. che morajo zaustaviti gradnjo zaradi kakshne zgodovinske najdbe.« Ta navedba iz oprostilne sodbe je pomembna zaradi tega. da je bila ploshcha najdena na obmochju Cortone in izredno pomembno bi bilo natanchno vedeti. kjer nam je pokazal. temvech le. Cheprav obstaja strokovno mnenje. Iz chesar pa ni mogoche sklepati. ali pa mogoche.

n. ko so Rimljani zhe dodobra obvladovali polozhaj. nedalech od Trazimenskega jezera. Kasijo. Raziskovalci ugotavljajo. vol. kar naj bi pomenilo – utrdba. V tretjem stoletju pr. n. che so prichakovali zhe tudi prevod besedila. sina Titineje in Larisa Salinija. kar kazhe na afiniteto etrushchine s semitskimi jeziki oziroma na njen vzhodni izvor. da sta uspela dojeti zgolj smisel zapisa. Besedilo ploshche vsebuje 17 znakov (epsilon v normalni in zaobrnjeni razlichici). n. sht. ki lezhi jugozahodno.. tam je skrivnostno Trazimensko jezero in she slavnejsha Perugia. Zhe leta 204 pr. nadaljevanje bi nas privedlo chez dobrih 30 km do Arezza. vendar je njuno mnenje. Gortina: ugaritsko qrt (trdnjava). kot jih niso zasledili v nobenem dosedanjem etrushchanskem napisu. da bi bil tak prevod nedvomno zelo koristen. saj je to sloveche etrushchansko mesto Curtun. vendar pa je celoten zapis nerazreshljiv. Giovanni Semerano (Le origini della cultura europea. Perugia. nichesar zanesljivega ne vemo o pomenu posameznih besed.. utrdba.«. utrjeno mesto. so zmagali nad Vulci in Volsini.htm[16. pa profesorja zhe na uvodu knjige posvarita bralce. Populonija. da se verjetno zachenja takole: »Pod magistraturo Larth Cusuja. Chiusi in Roselle sodelovati z Rimljani proti Hanibalu. str.11. sina Auleja. da ostaja vsebina skrivnost. sht. kar je she http://www. n. v celoti obsega 40 vrstic in kazhe. Od 60 leksichnih enot v besedilu jih je kar 27 takih.« V blizhini Cortone so kopali bakrovo in zhelezovo rudo. 1984. 241 pr. Tabula naj bi bila s konca III. stoletja pr. Pristavljata.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Olschki. poleg teh pa she znak za lochilo (pika) in poseben znak za oznachevanje odstavkov med tekstom. pa so morala slavna etrushchanska mesta Cere. etrushchansko Curtum.2010 10:14:37] . naj ne bodo razocharani. n.revijasrp. Naprej je na njegovi severni obali Cortona. da sta pritegnila k sodelovanju vrsto specialistov.Lucijan Vuga obvezne referenchne tekste za vsakogar. Zato sta profesorja zapisala. kot Gyrton. Tako so 295 pr. sht. Misterij etrushchine ostaja nerazkrit kljub temu. ki ga danes uporabljajo korektorji za oznako "napravi odstavek" – to je lomljena chrta. hrbtna stran ni povsem popisana. pa so porazili Falerce. da gre za osebna imena in priimke. da je delo dveh pisarjev.Slovani in Anti . kakshnih 180 km severno od Rima. so Rimljani chez etrushchansko ozemlje pospesheno gradili konzulske ceste: Avrelijo. ki se zelo pogosto ponavljajo na nagrobnikih in o katerih je mogoche z veliko verjetnostjo rechi. Klodijo. Leo S. ki je skozi Sutrium pripeljala do znamenitega jezera Bolsena. sht. Firenze. razen o tistih. sht. Pri tem je nenavadno. ki se ukvarja z etruskologijo. cheprav razlagajo. v Sentinu premagali zdruzheno vojsko Etrushchanov in Galcev. Tarkvinija. trdnjava. Volterra. ki je ob izvirih Tibere in Arna. Amerino in Flaminijo. 38. ki je vodila iz Rima proti severu. Arezzo. kljub temu. da naj bi poznali glasovno vrednost posameznih chrk (ki so grshkega tipa) in so celo izdelali nekakshno slovnico. ki bi ju prichakovali pri tem tipu alfabeta. Pot. da ni zadostnega znanja za kaj takega. sklenjeno ob navzochnosti prich in predstavnika oblasti. Za razumevanje vsebine Tabule Cortonensis je treba nekaj povedati o mestu Cortona. pomeni oppidum. Napis je na obeh straneh najdene bronaste ploshche. ki ga ni opaziti v drugih etrushchanskih besedilih (znak je podoben tistemu. ali zachetka II. se je vzhodno od jezera Bracciano razcepila na Via Amerina in Via Cassia. ga obshla po vzhodnem bregu in po 150 km pripeljala do mesta Chiusi. sht. n. da manjkata chrki heta in phi. 280 pr. podobna Z). ki naj bi predstavljal pogodbo med druzhinama "gens Petru Scevas in "gens Cusu". Kyrtone. hebrejsko qeret (mesto). 866) pishe: »Cortona.. in je igralo pomembno vlogo zhe v sivi davnini.

Mesec se z menami obnavlja. sta tudi zacinat in priniserac. zadeva.. zemljishche. v katerem se beseda pojavlja. da je odsotnost tega fonema nakljuchna. da bi se dokopala do smisla posamezne besede. g in h.Lucijan Vuga posebej obchutljivo pri vprashanju datiranja. Zato sta tudi postavila domnevo.revijasrp. Med besedami. che pobrskamo po Bezlaju. ki sta. che je epsilon razvojna oblika dvoglasnika "ai". Tako ni mogoche dolochiti niti besedne osnove. Vsak od naju ima seveda svojo znanstveno izoblikovanost in svojsko podrochje. menita raziskovalca. Tezhko razlozhljiva je tudi uporaba razlichic epsilona.Slovani in Anti . i. chesh da se v besedilu pach ni pojavila nobena takshna beseda. ali je res dobil s pogodbo predvideno posest. po vsem sodech. izraz tiur ali tivr. vendar le. utrenja. Takih nestrtih orehov je v besedilu she vech. celtina. retrogradni epsilon se pojavlja na zachetku zloga ali pa v konchnem zlogu.. Vendar avtorja Agostiniani in Nicosia tudi sama dvomita o taki razlagi. da bi ugotovil. Vendar so o taki goli nakljuch­ nosti dvomili zhe ob prej znanih primerih. preberemo. zemljishkolastnishko pogodbo. Priniserac se prav tako lahko razchlenjuje brez konchnega –c in she kako drugache. to je star agrokulturni termin. kako dalech sta na tak nachin prishla. in tako najdemo stare izraze: utr. saj je mogoche prvo obravnavati tudi kot zacina-t ali zacin-at. kar se na novo tvori. Avtorja sta poskusila interpretirati napisano. Avtorja gradita na metodoloshkem izhodishchu. menita raziskovalca. oz. da mora hermenevtika (razlaganje tekstov) zaupati notranji zgradbi celotnega besedila in primerjavi z vzporednimi besedili. Ne nazadnje poznamo tudi tvar v pomenu predmet. vendar z nekaterimi lokalnimi znachilnostmi. Znachilen je npr. ki pod geslom "jutro" razchlenjuje izvor tega pojma. utrina. o katerem avtorja menita. Profesorja razlagata. Manj razumljiva je odsotnost heta (grlni oziroma mehkonebni pripornik – glas med k. s chimer se spremeni njen pomen. saj je ta fonem v etrushchini zelo pogost. bi lahko obstajal tudi tretji pomen. ki jih ponujajo ostali etruskologi. cheprav je chrkopis ochitno t. Potem je tu she beseda cel oz. she tezhje je z mnogimi drugimi besedami. vendar sta se pri tem jasno zavarovala z opozorilom. Za phi je zhe znano. ki so se na Tabuli Cortonensis pojavile prvich. ki ga obvlada. Zato delo izpod dvoje peres. tisto. Slovenci lahko v tem primeru z zanimanjem pogledamo v Etimoloshki slovar slovenskega jezika akademika F. Etruskologa pa omenjata she eno mozhnost: v tem terminu naj bi se morda skrival obichaj. http://www. v primeru jutro do tjura.11. da pomeni "luna" ali "mesec" (tudi kot chasovni pojem). da se izredno redko pojavlja v etrushchini. to pa smiselno sodi v pravno izrazoslovje. Bezlaja. reformirana severna razlichica. rech. da je celina nezorana zemlja. ki naj bi pomenila zemljo. in na tej podlagi sta poskushala podati svoje tolmachenje. da sta to naredila v luchi njunega domnevanja vsebine! Z zelo zapletenimi primerjalnimi in razlagalnimi postopki sta se trudila. In bi z metatezo prishli do tura. morda nekaj takega kakor primorski gh). da gre v tem primeru za pravno. saj je v besedilu vechje shtevilo take oblikovne rabe. utra. tisti nazaj obrnjeni (retrogradni) naj bi bil tudi zgolj nakljuchna raba. Avtorja Agostiniani in Nicosia sta se v uvodu zahvalila: »To delo je nastalo z neshtetimi izmenjavami misli in razpravljanji med avtorjema. izpeljan iz korena cel. kot je tole. V kontekstu.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Toda s primeri pokazhimo. da je imel kupec zemljishcha "en mesec ali shtiri lunine mene" chasa. ki se kazhe kot natanchna in namenska. stvar. Torej je mogoche izkljuchiti nakljuchnost. pri tem sta navajala tudi drugachna branja. brez primere v drugih tekstih ter sta celo oblikovno in skladenjsko dvoumni. in sicer kot mera za povrshino zemljishcha (kakor je bila znana nashim prednikom: jutro zemlje). pomeni vrtenje.htm[16.2010 10:14:37] .

« Iz tega je videti. Tudi migracijo vechje skupine Italcev na apeninski polotok si lahko razlozhimo z mnozhichnim pritiskom Ilirov. n. zaradi tega je tako mikavna in privlachna. nad katerim so imeli monopol Hetiti. ki jim je potrebno jasno dolochiti avtorja. ne pa Troje VI. ki se je zachela skoraj sochasno v vsem Egeju. Hermann Bengston (Griechische Geschichte: von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit. Njihov premik na jug. kjer je premik enega ljudstva pod pritiskom drugih prisilil blizhnja ljudstva. n. V zgodovini civilizacije veliko preseljevanje pomeni jasno razmejitev med bronasto in zhelezno dobo. da so se odselila. 1977. da so hotela ta ljudstva dobiti v posest zhelezo. tako da je na evropskih tleh ostala za njimi le skromna sled (to so "Brygi"). Iliri so pritisnili na Trachane. sht. knobbed ware). in od tam she naprej celo na Kreto in na Sporade. Njegove sunke je bilo kaj kmalu mogoche chutiti skoraj po vsem vzhodnem sredozemskem obmochju. zlasti v Argolidi in kasneje tudi v Laokoniji. Mnenje. od italskega polotoka do Mezopotamije. sht. Bologna. poleg tega pa she na Dorce. ime Dorieis je okrajshava za dorimahoi. je zgolj domneva.Lucijan Vuga vsebuje nekatera poglavja.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.. tisochletja pr. lonchevina s shtrlinami. kot je svoj chas domneval W.htm[16. Razlogi za ta premik she danes niso pojasnjeni. ki izvira iz makedonskega in trashkega okolja ter predstavlja razpoznavni znak tiste kulture. vojshchaki s sulicami. i. Il Mulino. Navedimo le nekaj znachilnih primerov. Zdruzheni z ilirskimi elementi. medtem ko so se prebivalci Grchije preselili she bolj na jug. C.11.Slovani in Anti . n. Migracija Protoilirov in drugih plemen proti jugu se je odrazila na sosednjih ljudstvih: Trachane je potisnilo na vzhod. zachelo veliko preseljevanje. spet spravila v gibanje svetovno zgodovino. she vedno prepolna iskanja in hipotez. Dörpfeld. Toda poleg zhe znanih hipotez se tudi v zadnjih letih pojavljajo novi poskusi. izboklinami (Buckelkeramik. She enkrat so se prvi migracijski valovi sprozhili na ogrskih ravninah. ceramica a protuberante. Mogoche je trashko prodiranje okoli leta 1200 pr. pripomoglo k porushenju Troje VIIa. "dorska selitev". ki so zhiveli na severu Grchije (na obmochju Pinad?). sht.: po dolgem obdobju stalne naseljenosti so indoevropska ljudstva. V sploshnih potezah smo pricha ponovitvi dogodkov. Rezultat dorske migracije je bila popolna sprememba skupin in rodov v notranjosti Grchije. so potem nashli novo domovino v Meziji na zahodni anatolski planoti. 1989. Pre­ dniki Ilirov in druga ljudstva so bili v drugi polovici II. premaknjena iz nekega sredishcha nemirov in nereda. proti Mali Aziji. sht. je odprl novo obdobje v grshki zgodovini in je zakljuchil indoevropeizacijo Grchije. na Peloponez..H. 45-52) pishe: »V Sredozemlju se je pred letom 1200 pr. t. Pritisk trashkih plemen je prisilil Frigijce k umiku. tisochletja pr. Beck'sche Verlagsbuchhandlung. i. München. tisochletja potisnjeni proti jugu.. v dorski svet. n. ki so se odvijali v zachetku II.revijasrp. dorski vpliv se je razshiril na obsezhno podrochje. ki se je http://www. ne nazadnje tudi kontroverzna. L'Antica Grecia dalle origini all'ellenismo.2010 10:14:37] . S Trachani prodre v Malo Azijo tudi t. str. kako zapletena je ta snov.. Na koncu tega obdobja postanejo Dorci prevladujochi element na vzhodu in jugu Peloponeza. Prisotnost nekaterih elementov iz starejshih jezikov v dorshchini nam daje misliti na vdiranje Indoevropejcev v zachetku II. od Ogrske do meja Egipta.

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

razprostiralo od Peloponeza chez Egej ter doseglo Anatolijo... Gledano z vidika svetovne zgodovine, ima invazija trashkih plemen v Malo Azijo she vechje posledice kot pa vdor Dorcev in severozahodnih Grkov v Helado. V Anatoliji je kmalu po letu 1200 pr. n. sht. vrtinec velikega preseljevanja unichil hetitsko kraljestvo, ki je trajalo skoraj petsto let. Kot vidimo stvari danes, je precej znamenj, da so hetitsko kraljestvo unichila "ljudstva z morja". To velja tudi za mesto Ugarit (danes Ras Shamra, predmestje Latakije v Siriji), kot nam dokazujejo pred kratkim v njem odkrite glinaste ploshchice. Da je propad hetitskega kraljestva povezan z gibanjem "ljudstev z morja", je izprichano tudi iz napisa Ramzesa III. (arheoloshko najdishche Medinet Habu ob Nilu): "Od Khatov naprej se nobena dezhela ni mogla upirati njihovim vojskam: Kedi, Karkemish, Arvad in Alyshija so bile unichene..." Posledica velike egejske selitve je bila korenita etnichna sprememba starega sveta. Hetitsko kraljestvo je izginilo, vendar je njegova civilizacija prezhivela stoletja v majhnih drzhavicah severne Sirije in v notranjosti Anatolije. Konchno v XII. st. pr. n. sht. iz teh rushevin vstane Tiglatpilesar I. in ustanovi srednjeasirsko kraljestvo, ki se med razshirjanjem proti zgornjemu Evfratu spopade s Frigijci. Obenem pa se razcvetajo predvsem fenichanske mestne drzhavice. Med letoma 1000 in 800 pr. n. sht. so Fenichani v Sredozemlju zapolnili vrzel, ki je nastala po padcu Krete in izginotju Ahajcev. Skupaj z njimi, na istem morju, so se pojavili Etrushchani, ki so odshli priblizhno v istem chasu z egejskih obal (morda iz Mezije) in prispeli v Italijo tam, kjer je danes Toskana, v dezhelo, ki se bo po njih imenovala Etrurija. Spricho njihove povezanosti s kulturami Vzhoda, so presadili na Zahod del vzhodne civilizacije. Posamezne skupine so verjetno zaostale v Egeju, na primer na otoku Lemnos.« In na str. 88 Bengston dalje pravi: »Veliko ugodnejshi pogoji za kolonizacijo so bili na Zahodu. Tod ni bilo neke velike politichne sile, kot je bilo na Vzhodu asirsko kraljestvo; italska ljudstva, med seboj neslozhna in kot Etrushchani prihajajocha z Vzhoda, pa so bila popolnoma odprta za trgovino in za grshko kulturo. Kolonizaciji sta botrovala gradnja chedalje vechjih ladij ter naposled poznavanje zemljepisa zahodnega sveta, ki so ga kopichili grshki morjeplovci vse od konca mikenskega obdobja... Med helenskimi kolonijami na zahodu ni bilo nobene, ki bi se lahko merila s Kumo (Kyme), prvo halkidishko (Chalcidis, Halkis na grshkem otoku Evbeji) kolonijo; ta je verjetno prenesla halkidishko abecedo ne le Etrushchanom, ampak prek njih tudi Rimljanom, saj to lahko zaznamo she danes, ko preberemo X kot "ks" in ne na grshki nachin kot "kh".«

André Martinet (Des steppes aux oceans. L'indo-europeen et les "Indo-européens", Payot, Paris, 1986) v poglavju Ob zori zgodovine pishe: »Koncu II. tisochletja pripada tudi gibanje, imenovano "gibanje dolgih mechev", ki se zachenja na severu in sega chez vso Evropo do Balkana. Domnevno je seglo tudi onkraj Sredozemlja, vse do Palestine, kjer so se potem izoblikovali Filistejci. Drugi opozarjajo na mnenje V. Georgijeva v Introduction to the history of the Indo-European languages, da je treba postaviti ta selitveni val precej bolj dalech v preteklost in pomisliti na Pelazge, najstarejshe prebivalce Grchije, ki jih nekateri imajo za najstarejsho indoevropsko predhodnico.«

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

V Malo Azijo so chez Kavkaz prishli Indoevropejci, imenovani Anatolci, in v posebnem delu so to Hetiti, ki so vzpostavili zelo tesne stike z Mezopotamijo. Lahko si mislimo, da so shli IndoIranci, od katerih so nekateri pustili sledove v Mali Aziji, po isti poti, cheprav z dolocheno zakasnitvijo. Jezikovna preuchevanja pa kazhejo, da so predniki Grkov in Indo-Irancev dolgo zhiveli v tesnem stiku. Poleg tega, che uposhtevamo, da so se v zgodovinskem chasu iranska ljudstva pojavila v stepah severno od Chrnega morja in tudi na zelo oddaljenih azijskih podrochjih ter so bila v zelo odmaknjenih chasih sosedje Ugro-Fincem, zagotovo na mejah Sibi­ rije, postane legitimno vprashati se, ali ni mogoche domnevati nekega vala, ki je shel po razlichnih poteh na vzhod in zahod od Chrnega morja vse do obeh obal Kaspijskega jezera ter se konchno stekel v Iran in v dolino Inda. Ta preseljevanja so povzrochila velike premike na vsem obmochju Sredozemlja. Ob koncu II. tisochletja pr. n. sht. se pojavi obred sezhiganja mrlichev z naknadnim zakopavanjem zhar na t. i. zharnih poljih. Taka polja najdemo na severnih ravnicah, v Luzhici, a tudi v severni Italiji z villanovsko kulturo, ki se razshirja iz Emilije. Veliko stoletij pred villanovsko kulturo je zahodneje od nje obstajala kultura terramare. Nekoliko severneje se nahaja t. i. atestinska kultura Venetov. Vse te kulture pripisujejo ljudstvom z indoevropskimi jeziki. Ljudstva terramare so se prva premaknila proti jugu: lahko jih imamo za prednike Latincev. Ko so se Villanovljani podali vzdolzh Apeninskega polotoka, izogibajoch se Etrushchanom, so jih poznali kot Umbre, Sabince, Oske, Samnite, ki vsi pripadajo eni, dobro opredeljeni jezikovni skupini. Veneti, ki so jih dolgo enachili z Iliri, so po jeziku precej podobni Latincem.. Gledano z vidika kulture, se Villanovljani ne razlikujejo veliko od Etrushchanov, ki so zgodovinsko locirani v Toskani, torej bolj na jugu. Vendar pa je med njimi velika jezikovna razlika, saj etrushchina brez najmanjshega dvoma ni indoevropski jezik. KDO JE BIL GIUSEPPE SERGI? Res je treba nekaj vech rechi o Giuseppu Sergiju. Leta 1922 je fashizem v naskoku zavzel Rim in uvedel diktaturo. Chedalje bolj je zatiral vse neitalijansko; osnova nabuhlega nacionalistichnega "creda" je bil vechni Rim. Ena poglavitnih nalog, ki jo je Mussolini vselej in ob vsaki prilozhnosti vsiljeval, je bila obnovitev rimskega imperija. Italijanski kralj je po zavzetju afrishkih kolonij postal she imperator, uvedeni so bili rimski pozdrav z dvignjeno roko in drugi atributi rimske imperialnosti. Zakonsko predpisano je bilo tudi rimsko shtetje let, ki se je zachenjalo z letom fashistichnega pohoda na Rim, ki naj bi bil vechen, kot bo vechen novi, fashistichni rimski imperij. V takem vzdushju je prof. Giuseppe Sergi leta 1926 objavil svoje delo Le prime e le piu antiche civilta (Prve in najstarejshe civilizacije). Sergi je bil rojen v Mesini na Siciliji ob Mesinskem prelivu 20. marca 1841. To je prastaro kulturno in trgovsko pomembno mesto, ki so ga ustanovili Grki zhe v 8. st. pr. n. sht., z univerzo iz leta 1549. Mnogim je Mesinska ozhina, ki povezuje Jonsko s Tirenskim morjem, bolj znana po Scili in Karibdi, saj je med otokom in celino komaj 3,5 km shiroka, skozi njo pa teche mochan morski tok s shtevilnimi vrtinci, kar je burkalo chloveshko domishljijo, da so nastali shtevilni miti o nevarnostih, ki prezhijo na mornarje in potnike. V takem okolju se je oblikoval mladi Sergi, ki se je komaj devetnajstleten pridruzhil Garibaldiju v Milazzu, od koder se je veliki revolucionar odpravil s tisocherico rdechesrajchnikov
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

v juzhno Italijo, kjer je zbral kmechke upornike in od tam nadaljeval svoj znameniti pohod zedinjenja Italije. Sergi je bil po svoji osnovni izobrazbi antropolog in je sprva na liceju predaval filozofijo ter grshko knjizhevnost, dokler ni prevzel stolice za antropologijo na univerzi v Bolo­ gni (1880), nato pa she v Rimu (1884 - 1916). Vendar je ob antropoloshkih raziskavah spoznal, da mora problematiko zajeti shirshe, zato se je lotil indoevropske filologije, s tem pa je nujno moral sechi na podrochje prazgodovine in zgodovine. Bil je izredno razgledan in svobodomiseln, veliko je objavljal, zapustil je nad 400 del in tako sodi ne le med pomembne italijanske zgodovi­ narje in antropologe, marvech med pisce shirshega podrochja chloveshkega ustvarjanja. V vech knjigah je razgrnil in utemeljeval svoja dognanja, ki so v marsichem odstopala od takrat in she danes uveljavljenih zgodovinskih teorij, med katerimi so tudi zelo izstopajoche tiste, ki govorijo o naselitvi in razvoju ljudstev v Italiji. Nekatere stvari bomo navedli v tem poglavju, druge pa v nadaljevanju. Za obseg in predmet tega pisanja naj se zadrzhimo pri Indoevropejcih v Italiji. Te je Sergi obdelal z antropoloshkega, arheoloshkega, zgodovinskega in lingvistichnega stalishcha, ni se omejil zgolj na en vidik, saj opozarja na premajhno multidiscplinarnost (Arii e Ita­ lici, Fratelli Bocca Ed., Torino, Milano, Roma, Firenze, 1898, str.13-14): »Osrednji razlog, ki povzrocha zmedo in s tem napake pri sintezi, kot je mogoche zlahka ugotoviti, je v tem, da se to hoche storiti na osnovi arheoloshkih dosezhkov; ena stroka ne more dati vech od tistega, kar raziskuje, in siliti jo, da prestopi meje, znotraj katerih mora naravno ostati, pomeni napeljati jo k zgreshenim ugotovitvam. Lingvistika ne more biti etnologija ne antropologija ljudstev ter jih rasno razvrshchati, saj se jeziki izgubijo, se nauchijo ali spreminjajo; arheologija ne more obrav­ navati ne narodnosti ne antropologije, saj poznamo preprost in sploshno znan nachin, ki omo­ gocha prenashanje kulture in njenih izdelkov: trgovino; tej je treba dodati invazije, kolonizacije in tuja osvajanja. Antropologija ne more govoriti o kulturi ali jeziku, saj preuchje le telesne znachilnosti ljudstev in njihovo razshirjenost. Vendar che vse te stroke na koristen nachin povezhemo, che dosezhke enih zdruzhimo z dosezhki drugih, che se v kompleksni raziskavi, ki zajame lingvistichna, arheoloshka in antropoloshka vprashanja, tri stroke pri tem med seboj ujamejo ter dopolnjujejo, potem pridemo do rezultatov, ki so blizu resnici in so sprejemljivi. Na nesrecho... ni vselej tako.« Kot smo zhe povedali, je bil Sergi antropolog, lingvist in arheolog, torej je zdruzheval vse tri potrebne discipline, ki so pristojne za verodostojne sklepe (n. d., str. 135-153): »K srechi med mnogimi razlichnimi obichaji in izdelki, ki so jih arheologi natanchno preuchili, obstaja dvoje nespremenljivih dejstev, ki nam lahko sluzhita kot chvrsti oporni tochki za razmishljanje in postavitev zgodovinske zgradbe: gre za razliko med znachilno arijsko vrsto pokopa z upepelitvijo in mediteranskim skeletnim pokopom ter arijsko in italsko obliko lobanj, ki se med seboj zelo razlikujeta. Ti sprejeti in ustaljeni dejstvi nas pripeljeta do odgovora o etnoloshki pripadnosti. Mediteranska rasa je vdrla in zavzela pretezhni del Evrope od vzhoda do zahoda, in prvo prebivalstvo Italije sta bili veji iste rase, z etnichnimi imeni Ligurijci in Pelazgi. Ostali drugotni in maloshtevilni etnichni elementi so se pomeshali med njimi in niso spremenili prvotne antropoloshke enotnosti. Ligurijci in Pelazgi so imeli skupne temeljne telesne znachilnosti, drugotne razlike lahko zanemarimo, saj so iz shtevilchne rase, ki izvira od drugod in so dozhiveli spremembe ter delitve zaradi razlichnih vplivov, ki pa ne sodijo v to razpravo.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

Kazhe, da so ti poseljevali celoten Apeninski polotok, vkljuchno s Padsko nizhino... V 16. st. pr. n. sht. je v Sredozemlju cvetela velika kultura, ki jo imenujemo mikenska ali egejska, ker je bila bolj razvita na vzhodnem delu, zlasti v Egejskem morju, najprej pa so jo odkrili v Mikenah, mestu Pelazgov. Takrat je tudi Italija zajeta v to civilizacijo, mogoche pa so bila njena severna obmochja in dolina Pada manj razvita ter skupaj z ostalo Evropo she v neolitiku. V tej Padski nizhini, tako kakor v Shvici in drugih delih Evrope, so nastala objezerska bivalishcha ter most­ ishcha na mochvirnatem zemljishchu, postavljena tam, kjer so v nashih chasih nashli terramare iz kasnejshe bronaste dobe. Pri teh gradnjah ni opaziti nobene prekinitve... Toda niso bila naseljena le mostishcha, marvech tudi jame... Ligurijci in Pelazgi so bili prvi prebivalci Italije; kazhe, da so Ligurijci naselili Padsko nizhino in zgradili mostishcha... Ob zori civilizacije kovin, ko so se z vzhoda valile trume ljudstev z drugachnimi telesnimi znachilnostmi, vsaj deloma z bronastim orozhjem, divja in kruta. Ta ljudstva so preplavila Evropo in se stalno naselila povsod tam, kjer niso naletela na prevelik odpor. Podredila so si staroselce in jim vsilila svojo civilizacijo ter jezik; schasoma so se tudi pomeshali med seboj. Obichaje in jezik imajo razlichne od prvotnih na tistih ozemljih: upepeljujejo mrliche ter pepel pokopljejo v preprostih zhganih ali na soncu sushenih glinastih vrchih; prejshnji prebivalci pa so skeletno pokopavali v grobove, v podzemnih jamah ali v gomilah. Te preseljevalne trume so zelo verjetno prishle iz Azije, toda preden so se premaknile v srednjo Evropo, so se morale ustaviti v vzhodni, v Rusiji, od koder so se premikale v valovih, v skupinah proti osredju in jugu, morda izmenoma, tako da so eni prishli na zahod, drugi na sever Evrope. Te selitve so morale dolgo trajati, che uposhtevamo obsezhnost ozemlja, ki so ga zavzeli, in moralo jih je biti izredno veliko... Kot izhaja iz kasnejshe zgodovine o najstarejshih selitvah in sedanjega zemljepisnega stanja, so morale biti tri glavne skupine te azijske rase, med seboj razlichne le po jeziku, brez dvoma tiste, ki predstavljajo Protokelte, ki so morda prvi prodrli v srednjo Evropo in se potem razshirili po njenem zahodu, nato Protogermane in Protoslovane... Germani, Kelti in Slovani imajo enake variante lobanj, obraza in telesnih znachilnosti, razlikujejo se le po jeziku... In arijci so imeli enake antropoloshke znachilnosti, kot jih imajo danes Kelti, Germani in Slovani...« Vendar pa je pred njihovim prodorom v Evropo na tleh Nemchije zhivelo prav tako mediteransko ljudstvo, kot so bili na Apeninskem polotoku Italci; vdor arijcev jih je v Nemchiji potisnil proti severni Nemchiji in v Skandinavijo, v Italiji pa proti jugu, nekako do Tibere. V neolitiku in eneolitiku je Evropa dozhivela arijsko invazijo, ki je pomenila tako preseljevanje ljudstev, kakrshnega she ni bilo. V Italijo so arijci prodirali iz dveh smeri: chez osrednje Alpe, morda chez Brenerski in Gotardski prelaz, ter chez vzhodne Alpe. Slednja je verjetno nekoliko kasnejsha od keltske, ki je zhe imela svoj prostor v Lombardiji; v Felsini (kasnejsha Bologna) si je ustvarila svoje sredishche, saj se niso ustavili v spodnjem porechju Pada. To so bili Umbri, ki so zavzeli vzhodni del jadranske obale, segli chez Apenine na zahodni del, tja, kjer je she danes Umbrija, cheprav so jih od tam kasneje nagnali na novo prispeli Etrushchani. Umbri so prishli do Lacija, kjer jih je Tibera delila od mediteranskih Latincev, zhivechih na levem bregu, in z njimi so se zacheli spajati. O tem prichajo antropoloshke raziskave, ki za prvi chas po ustanovitvi Rima, za obdobje kraljev, ugotavljajo dvoje etnichnih elementov: arijce in mediteranske Italce.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

sht. mediteranski element. Nastal je Rim. ki so bili Indoevropejci. da jih lahko razdelimo na tri glavne veje. vendar so bili prekratek chas na tem ozemlju. vendar pa velja za obe podrochji. arijsko-indoevropske in italsko-mediteranske.2010 10:14:37] . pr. da se okostja iz predumbrijskega in predetrushchanskega obdobja. indoevropsko ljudstvo. da je v neolitiku in eneolitiku prodrlo v severno in srednjo Italijo novo ljudstvo. da Sergi sploh ne omenja Romanov. Vendar pa so pred tem Etrushchani dozhiveli svojo zlato dobo in dolga stoletja obvladovali dobrshen del Italije ter Tirensko in Jonsko morje. Natanchne raziskave so namrech pokazale. n. Na levem bregu je tako ostala manjsha skupina mediteranskih Italcev. ki so jih pred prihodom Etrushchanov podjarmili Umbri. da teh sploh ni in so zgolj lokalna tvorba. Vendar pa Etrushchani niso zasedli Veneta! Sergi je sam raziskoval. torej prava italska. Germani in Slovani. Sergi opozarja. ampak za njegovo sistematichno razvijanje zamisli. ki je s stoletji narastel v imperij in konchno unichil tudi Etrushchane. je naravno moral prevladati prvotni italski etnichni. ga utrdili in chedalje bolj shirili. preshli Apenine. tj. pr. sht. na tirenske obale ter si postavili svoja prva primitivna mesta. pravi Sergi. zasedli umbrijsko trdnjavo Felsina in zasedli precejshen del Padske nizhine. Umbrom je ostalo le majhno ozemlje. n. tako glede na njihove telesne znachilnosti kakor glede civilizacije. Latinci so si na desnem bregu Tibere ustanovili mesto. da se z naselitvijo Etrushchanov ni bistveno spremenila antropoloshka sestava na tistem ozemlju. To je bila usodna napaka. o tem ni najmanjshega dvoma. Ko je arijska nadvlada nad Lacijem tako naglo ugasnila. jih premagali in zavzeli njihovo zahodno ozemlje.Slovani in Anti . Podoben polozhaj je mogoche najti v primitivnem Rimu.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da niso shli chez Tibero. med slednjo so pomeshane prvotne italske in nove etrushchanske znachilnosti.. dobro je znano. tisti. da natanchneje opredelimo tisto arijsko. etrushchansko in rimsko. za katero vejo arijcev gre. To je preprosta razlaga dejstva. pr. ki je obvladovalo ta prostor nekaj stoletij. da sta se po dolgih stoletjih srechali ljudstvi iste mediteranske rase. o chemer prichajo grobishcha v Marzabottu. povzel pa je tudi rezultate drugih arheologov in antropologov. za slednje she posebej.revijasrp.« Bralcu tu ne sme uiti. umbrijska oblast je popolnoma prenehala nekako v 5 st.htm[16. toda ti so prishli iz vzhodnega Sredozemlja in so iste rase kot prvotni prebivalci.Lucijan Vuga Toda prihrumel je vihar – Etrushchani so vdrli v Italijo konec 8 st. pri tem pa ne gre za spodrsljaj. Pri tem je zanimivo. arijska.11. v nichemer ne razlikujejo od zanesljivo ugotovljenih etrushchanskih. da prevladuje italski. ki se bo odtlej imenovalo Etrurija. ki jih razpoznamo po sodobnih etnichnih imenih: Kelti. in Etrushchani so jih v zachetku pustili pri miru. da bi bistveno spremenili antropoloshko sestavo prebivalstva. v Certosi pri Bologni ipd. arijci. in dobesedno zapishe: »Ta tuja ljudstva so bili arijci. Toda katerih? http://www. ko so Etrushchani prodrli na sever. nastala iz prvotnih Mediterancev in kasnejshih Indoevropejcev. Sedaj je pomembno dognati. ki so ga zasedli. Od tega trenutka naprej zachenja peshati vladavina tega ljudstva in konchno povsem ugasne v 5 st. zato nastop Etrushchanov pomeni. sht. ter prishel do jasnega sklepa. vse do prihoda Etrushchanov in ustanovitve Rima. ti so res etrushchanski. ki so jo prinesli s seboj na zasedena italska ozemlja. kateri arijci so zasedli tisto ozemlje. Med izkopaninami je najti nove etnichne elemente. Sedaj nam ostane. tam se ponovno pojavijo skeletni grobovi. osvobojena umbrijske nadvlade. da najdemo v et­ rushchanskih grobovih okostja dveh ras. Spopadali so se z Umbri. n. z etrushchansko okupacijo Felsine. ob kateri pa so na desnem bregu postavili svoje mesto Vejo. staroselski element.

so kosti unichili ali zavrgli kot nepotreben balast. po kateri lahko razdelimo Italijo na dva jasno lochena dela. Slovani so Chehi. da imajo Piemontijci. Iz mojih raziskav (G. kot je lepo oznachil Goethe: Ljudje so navajeni zanichevati vse.. Veneti pa znachilnosti Slovanov (podchrtal L. da bi lahko poselila Padsko nizhino. kazhejo drugachne znachilnosti.Lucijan Vuga Sergi se vprasha (n. pr. To je torej druga rasa od mediteranske. razen redkih izjem. che obravnavamo njihovo obliko okostja. sht. da so le zanesljiva. vendar je velika vechina slovanska. Lombardiji. Vendar danashnji prebivalci Padske nizhine.11. che odmislimo nekaj sporadichnih primerov in izvzamemo obmochje same Ligurije. 1883) in tudi iz tistih.« Tako pravi Sergi. je prishel do sklepa. 164-166): Che k temu dodamo nasha antropoloshka opazhanja. nergajo nad dobrim in lepim. Temu bi lahko kdo oporekal. Archivio per l'Antropologia. novinci pa sezhigali mrliche. (str. da tista doselitev ni bila niti trajna niti shtevilchna. vchasih so jih zgolj spravili na kup in shranili v kakshnem muzeju. Firenze. eni in drugi so si skoraj enaki. ki so jih opravili drugi. 157): »Videli smo jasno opredeljeno obmochje na italijanskem vzhodu. od Bologne do Hallstatta. je moral priti zhe v zgodnji bronasti dobi. Danes so ti prebivalci pomeshani. In kdo so pravi Italci. V. Toda to velja za severno Italijo. Sergi: Liguri e Celti nella valle del Po. chetudi jih ne bo veliko.. cheprav najdemo tu pa tam otoke prebivalcev. ko so odprli kakshen grob. Lombardijci in Emilijanci keltske znachilnosti. Vendar nam tu pomaga obichaj. Sergi nadaljuje (Arii e Italici. zajetimi na velikem obmochju civilizacije zgodnje zhelezne dobe. Sergi namrech ugotavlja (n. Che so bili Ligurijci Mediteranci.). so tisti na severu ali oni na jugu. ki prekinjajo povezanost dveh regij. Tradicija nam sicer sporocha she mnoge druge stvari.htm[16. Sarajeva ter od Bologne do Albalonge na jugu. za Istrane in Venete je recheno. d. Vach. da so nadomestila prejshnja primitivna.Slovani in Anti . kjer so meshanci. mediteranska ljudstva? Tudi Sergi je kot drugi sprva pomislil na 4. ochitno izhaja. n.revijasrp. glavni naselitveni val. to pa ne omogocha nikakrshnega natanchnejshega in zanesljivega preuchevanja. Nemalokrat je to bila po­ sledica zanichevalnega odnosa zgodovinarjev do arheologov. XIII. chesar ne razumejo. so to Umbri s svojo enovito civilizacijo ali oni drugi.. najdemo potrditev za etnichno sorodnost tudi med modernimi prebivalci. ki je v tem regionu izginila. str. Slovani so http://www. Toda potem ko je dodobra preuchil vsa dejstva in najdbe. da so staroselci skeletno pokopavali.2010 10:14:37] . Na tem obsezhnem ozemlju danes prisotni antropoloshki elementi so v celoti ali prevladujoche slovanski. str. To je podrochje civilizacije zgodnje zhelezne dobe. ki jih tu zanemarjamo in se oslanjamo zgolj na dogovorjena dejstva. in tistimi. Antichni pisci in Rimljani so poimenovali kot Ilire mnoga ljudstva. ker je po njihovem tezhavno. 71): »Kakshne so bile telesne znachilnosti teh prvotnih prebivalcev terramare v Piemontu. Emiliji ter v Venetu. ki se razteza tudi onkraj Alp proti severu ter sega na vzhodu do Donave in nizhje spodaj do Bosne in Hercegovine. ki je odplavil mediteranske Ligurijce. glede na podatke o vdorih Galcev v Italijo. dolina Tibere priblizhno ustreza tej meji. st. so morali biti podobni drugim po Sredozemlju.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki so imeli v davnini mnoga in drugachna imena. da je bilo v pionirskem obdobju arheologije unichenih veliko okostij. ki so dospela do Jadrana. d. chesh da so se lahko med seboj pomeshali s prishleki.« Kdaj pa so prishla ta ljudstva v takem shtevilu. da izhajajo v celoti ali delno iz Ilirov. obenem pa ugotavlja zhalostno dejstvo. vendar jih v glavnem poznamo kot Sabelijce? Na to vprashanje nam daje odgovor antropologija. str. 84): »Obstaja torej jasna in natachna delitev med Umbrijci in ostalimi italskimi skupinami. na severni in juzhni del. ki zhive na podrochjih zunaj Italije.

prve na zahodu in druge na vzhodu. K. Ti moji sklepi se ujemajo z nekaterimi Paulijevimi ugotovitvami (Pauli. kar lahko zaznamo v obdobju imenovanem La Tene.Lucijan Vuga prebivalci Kranjske. kot so to delali na Cheshkem. ki ga danes s sploshnim izrazom imenujemo Slovani. zgrajenih po njihovih obichajih na vrhovih vzpetin s kamnitimi obzidji. Ko sem ob neki drugi prilozhnosti obravnaval ta vprashanja. Che so torej sodobni pripadniki Slovanov potomci starega arijskega ljudstva. ki sklepajo le na osnovi ozkih in enostranskih pogledov. imenujemo te prednike Slovane. da najdemo dve arijski veji. Prakelti so prishli med vsemi arijci prvi in zavzeli Padsko nizhino.revijasrp. imenovanih evganski. kar je v resnici novejshe ime. vsaj v vechini. Notizie degli scavi. ni imel nichesar skupnega s keltshchino. zasedli kolishcha in terramare prejshnjih mediteranskih prebivalcev – Ligurcev. 1877). kot izhaja iz Brealovih opazhanj na evgubinskih tablicah.. n. vedno med seboj v stiku. st. Keltov in Slovanov. na Cheshkem. v Istri. da je bila od treh poglavitnih arijskih vej Italija delezhna v najstarejshih obdobjih vdora dveh od njih. Shtajerske in Koroshke. Vendar so me nova in najnovejsha preuchevanja bolj preprichala. Res so med 4. da njihov jezik.Slovani in Anti . Die Veneter und ihre Schriftdenkmaler. rodov in podobnega. 377 in naprej) o venetskem jeziku iz napisov v Este. Torej je tudi mogoche. che je res. ki je zasedlo opisana obmochja izven Italije in je prishlo v Italijo z Veneti in drugimi plemeni ter dospelo vse do doline Tibere. sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da stara etnichna imena. ki je tam zhivelo zhe od davnine. kjer so na ozemlju Faliskov zapustili ostanke svojih mest. Prakelte in Praslovane. da na umbrijskem ozemlju niso prispevali k preoblikovanju primitivnega jezika Kelti ali Prakelti. ki so bili odcep arijske veje. podobnimi onim v Golasecci in v Franciji. Kelti na zahodu in Slovani na vzhodu. Praslovani ali Iliri so vdrli v Italijo s severovzhoda. Akademie der Wissenschaften zu Berlin. omogochila spoznati neko vse do danes pri nikomer omenjeno dejstvo (cheprav so nam podatke o tem dajali vsi arheologi in raziskovalci starih chasov). Ghirardini. Zanimivo in zgovorno je dejstvo. http://www. Slovani so v Bosni in Hercegovini. zavzeli so venetsko ozemlje in dospeli vse do doline Tibere. drugich so vdrli she vedno pred zgodovinsko dobo ter zapustili ostanke v Golasecci in drugod v blizhini ob Ticinu.2010 10:14:37] . mar­ vech Praslovani. pripadajo Veneti po svojih telesnih znachilnostih slovanski druzhini. vendar ta invazija ni mogla spremeniti prebivalstva. niti ni mogoche opaziti razlik ali podobnosti telesnih znachilnosti dveh arijskih vej. da so bili Umbri Praslovani in ne Prakelti. Praslovane. na nejevoljo tistih. Bull. In che dobro premislimo. Ta imena so le poimenovanja za frakcije nekega rodu. o tem nam prichajo grobishcha s kamnitimi obrochi. kjerkoli se zhe nahaja. Spustili so se v osrednjo Italijo in zavzeli del etrushchanskega ozemlja.11. Helbig. tako kot so she danes na velikih obmochjih. 1888. vdrli Kelti kot povratno (retrogradno) gibanje z zahoda proti vzhodu.htm[16. kot so bili Iliri. v Srbiji ali na Hrvashkem (tu je koristno primerjati delo Rudolfa Virchowa: Zur Craniologie Illyriens. kot je jasneje razvidno iz prej omenjenih arheoloshkih odkritij. in 3. ki jih zasedajo. saj se le malo razlikujeta in sta v bistvu identichni. Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. preden je to postalo etrushchansko. Roma. kot smo imenovali Prakelti prednike Keltov. Prakeltov in Praslovanov. Moramo vedeti. enako kot tudi danes. pr. Inst. ne dolochajo rase. str. 1882. in veliko shtevilo Slovanov je tudi v sami Istri. Torej nam je arheologija bolj kot antropologija. sem menda omenil. Sulle scoperte del fondo Baratola. da so imeli Kelti le majhen vpliv na Italce. vendar razumljivo in sprejemljivo za oznachevanje slovanskega rodu. plemen.

kako malo so utemeljena razmishljanja tistih. kjer naselitev ni bila tako mnozhichna in so predstavljali le del. da niso bili prebivalci terramare. Zamislili so si grshko-italsko-arijsko ali grshko-italsko-keltsko ljudstvo. Tam. ni mogoche odpraviti. L. Che je bila rasa. che antropoloshke grobne najdbe iz Etrurije. da so bili arijci.Lucijan Vuga to. sestavljeno iz monolitov. ni pa iz­ ginil. d. ki so prodrli v Italijo. cheprav so ti Italcem tuji. skala. ampak jezike. prazgodovinsko gradnjo v zahodnih in nordijskih dezhelah. so jeziki morali biti istega tipa kot tisti. Iz vsega. str. kot so v Golasecci in Vetuloniji. lega in crom.revijasrp. razporejenih v krogu. nedvomno z vech dialekti. da ti niso bili Italci. ki ni imel prav nichesar skupnega z arijskim. ki nam prichajo. V. da so bili arijci med prodiranjem v Evropo zhe razdeljeni na ljudstva z razlichnimi. torej iz prvotnih in izvirnih jezikov. kar ti vsebujejo. kot je bilo v Umbriji. ni mogoche spregledati. na katerih je vodoravno polozhena shirsha kamnita ploshcha.htm[16. kot poskusham storiti. vdrlo v Grchijo in Italijo ter prineslo nova. zhenska oblika od crwm = kriv. Upamo pa. ki trmasto trdijo in podpirajo italskost arijskih priseljencev. kjer najdemo cromllech (op. razdeljena na vech ljudstev.2010 10:14:37] . beseda bretonskega ali velshkega izvora. V chasu teh arijskih vdorov je morala imeti Italija neki jezik. ki jim nekritichno sledijo. tam pa. ter izpeljani iz prakeltskega in praslovanskega. da jim bo reshitev arijskega problema v Italiji s pomochjo antropologije. ploshcha. kot sem dokazal. ampak ilirski ali praslovanski jezik.11. kjer so se bolj nakopichile mnozhice priseljenih Praslovanov. To je huda napaka. kot so tisti. llech = kamen. ki so se spustili v dolino Arna in Tibere ter postavili svoja mesta po etrushchanskem in rimskem obichaju. tako kazhe. ochitno izhaja. krivulja. Tam imamo take oblike bivalishch teh arijcev oziroma Prakeltov ali Praslovanov. Arii e italici. krog. v drugi zend. so prinesle svoj jezik. govorjeni v Egiptu. ki jo na nesrecho podpirajo jezi­ kovne avtoritete.171 in naprej): »Temeljna napaka jezikoslovcev in arheologov. ki jih danes imenujemo keltski ali slovanski. je.Slovani in Anti . Podobno so si umislili neko azijsko arijsko ljudstvo. ki jo je zavzela v pradavnini. odprla ochi in se bodo preusmerili k drugachni interpretaciji dejstev o izvoru razlichnih oblik jezikov arijskega tipa. ki je ostal nespremenjen. mediteranska in je bila. da ti arijci niso prinesli s seboj italskega jezika. zhe izoblikovanimi jeziki. o tej temi navedimo she nekaj njegovih sklepanj (n. vchasih je sredi kroga she vechji kamniti steber (megalitna grobnica). natanko Prakelti in Praslovani. Iz istih dejstev izhajajo zadnje potrditve. Che so arheoloshki spomeniki.: kromlek. razen che nochemo poimenovati kot Italce tudi prednikov Chehov in vseh zahodnih Slovanov ter prav tako tudi prebivalce v Franciji. z obmochja. med katerimi najdemo Egipchane. izoblikovana in chista jezika – italski in grshki. obstajajo znamenja. krov[?]).« Sergi je torej snov obdelal s stalishcha antropologije in arheologije pa tudi lingvistike. in je. kar sem razlozhil. ki sem jih preuchil in primerjal z drugimi. Libijce in Iberce. kjer arijci predstavljajo Prakelte in Praslovane. tem pa slede sloviti arheologi in zgodovinarji. ki se je oddvojilo na locheno evropsko obmochje. ki so morali biti istega tipa. ni ne italski ne etrushchanski.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. tretjino vseh prebivalcev. je prvotni jezik prebivalstva utrpel spremembe. to naj bi bil Balkan. ki je govorilo v eni veji sanskrt. Lacija in z obmochja Bologne potrjujejo te rezultate. Libiji in na Iberskem http://www.

revijasrp.. Odslej bi morala biti naloga jezikoslovcev. ki je bila prav tako delezhna arijskih vdorov. Mozhno je njihovo medsebojno meshanje. saj je potreben na vseh podrochjih posameznikovega ali druzhbenega zhivljenja.. cheprav so zhiveli v lochenih skupnostih na istem ozemlju in so ohranjali svoje nacionalne obichaje. kamor sodijo tudi verska chustva. vendar na drugachen nachin. Jezik je najnaravnejshi in najpreprostejshi nosilec komuniciranja med ljudstvi. ki so istega antropoloshkega izvora.Lucijan Vuga polotoku.. Seveda. saj so sprejela pogrebne obrede upepeljevanja.Slovani in Anti . ki ga Briton po pravici hoche zajeti med libijske jezike. In she eno pomembno dejstvo je. kazhe.« Povzemimo: dve arijski veji sta prodrli v Italijo. da so Praslovani sledili smeri z vzhoda v Veneto in proti Bologni ter od tam do Tibere. tudi che so slednje imenovali Iliri. kot je videti na osnovi izkopanin v Vetuloniji. kot ga imajo drugi. tu se je jezik spreminjal le zaradi preprostega vpliva ali trgovine.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. sabeljishchino nasploh. ki so prebivali juzhneje od arijske dominacije. cheprav le delno. skupaj z razlichnimi proizvodi obrti. ne pa sprememb italskega jezika pod vplivom keltshchine. da so arijci. zato brez tezhav prodira med najbolj oddaljena ljudstva. dovolj je primerjati umbrijski in oskovski jezik s staro latinshchino. torej hamitskega tipa. ker sta bila jezika istega tipa. ne pa zaradi nadvlade.. Ti razlichni italski dialekti so videti bolj kot fragmenti jezikov kakor pa dodelani jeziki. Tako pa ni bilo v primeru Sabelijcev in vseh tistih. ki sem ga poimenoval mediteranski in so se od njega ohranili le nerazvozlani ostanki. che najdemo kakshen skupni element med italskimi jeziki in etrushchino. ne gre za nakljuchje ali osamljen primer.2010 10:14:37] . recimo tako. ne le vzrok spremembam navad. kar se kazhe po fragmentarnem videzu mnogih njegovih dialektov. da se o tem preprichamo. Arijska dominacija je bila omejena na severno in srednjo Italijo do doline Tibere. medtem ko so se Prakelti zadrzhevali na zahodu od tega vzhodnega obmochja. ki je bil jezik s posebnimi znachilnostmi. ki je moral biti pelazgovski. Podobno so prishli arijski predmeti med antropoloshko nearijsko prebivalstvo vse do Sibarov. ki ga ne smemo spregledati: da so v italskih dialektih znatne variacije v glasovih in fleksiji. tako bomo lazhe razumeli razloge. ampak tudi razlike. da je razloge za to kaj lahko najti. zakaj Bréal ni nashel nich keltskega v umbrijshchini na evgubinskih tablicah. tudi jezik se je spremenil. in je zato dozhivela tudi preoblikovanje svojega prvotnega jezika. saj je osnova prvih kot slednjega http://www. Domnevali smo zhe. tod je bil vpliv arijcev na Italce naravno mochnejshi in s tem tudi spremembe preprostejshe. Moja interpretacija pojasnjuje te odnose. da ne ishchejo med arijskimi jeziki le sorodnosti zaradi skupne fleksije.. che so jezikoslovci nashli skupne lastnosti med keltshchino in italshchino. Prakelti in Praslovani. in vsaka je imela. marvech za dru­ gim predhodnim jezikom. ki so vladali italskim ljudstvom v Padski nizhini in v osrednji Italiji. verjetno v istem chasu. ampak so povzrochili tudi spremembo jezika. prvotnim. ki so domnevili sorodnost med dvema jezikoma. Torej je naravno domnevati.11. Na ta pojav sem opozoril glede Italije in se je moral zgoditi tudi v Grchiji. Prav etrushchina mora predstavljati ta prvotni jezik. do podzemnih jam v Kampaniji na jugu itd. In tako ni nich chudnega. zlasti v juzhni Italiji. ki so zakoreninjene in trdozhive v najglobjih chloveshkih obchutjih.htm[16. To ni nov in izjemen pojav. drugachen dialekt. mochno razlichnega po fonetiki in morfologiji od arijskega tipa. spricho stalnega stika med etnichnima elementoma. ter da raziskujejo ne znotraj arijske vsebine.

glede na kasnejshe vplive. Vsi imajo enake znachilnosti lobanje in obraza. ko so Etrushchani obvladovali prebivalstvo. Wahuma itd. Tebu. pomeni. v Evropo je prishla z enotnim jezikom. kar je sicer mogoche v manjshi meri. Toda bistvo njegovih razmishljanj je v naslednjem: .« Ta Sergijeva razmishljanja so pisana s takratno terminologijo in je potrebno med branjem nekatere izraze posodobiti ali vsaj razumeti v danashnjem smislu. podobno se je Briton lotil etrushchine z libijshchino. ki jih uvrshchajo med arijske. hamitski jezik. sem se chudil. prebivalce Sahare in ljudstva Fulbi. pod zunanjim vplivom. ko dva prevajalca isto besedilo prebereta popolnoma razlichno. da bodo prihodnji jezikoslovci odkrili.Lucijan Vuga mediteranska. Somalijci. pa se mochno razlikujejo http://www. marvech ga je le spremenila.evrafrishka rasa se deli na dve veliki skupini. saj niti eden niti drugi nista razumela jezika. da bi razlozhil mnozhico zemljepisnih in osebnih imen ter nazive bozhanstev zahodne Azije in grshkih otokov. t.revijasrp. ni potrebno biti lingvist. . medtem ko so arijci vdrli na polotok s severa. ki so zelo razshirjena po Afriki. Jaz. i. Danakili. tolikshna je neskladnost Corssenovih in drugih poskusov prevajanja etrushchine. ki je po jeziku in obichajih postalo arijsko. je nesmiselno.2010 10:14:37] .. da ni razlozhen. ki se je razcepil na tri osnovne veje pod imeni keltski. ker arijshchina ni unichila prejshnjega jezika v Grchiji in Italiji. zlasti Prakeltov in Praslovanov. Fungi. Abesinci. zunanje znachilnosti polti in tkiva. ker so jih obvladali in se z njimi pomeshali umbrijski. na afrishko in evropsko. temeljnih telesnih znachilnosti.htm[16. Enak pojav je zaslediti pri ljudstvu. da se ugledni ljudje. da bi v etrushchini nashli arijshchino. drugi jeziki.. ki je moral biti veja mediteranske skupine jezikov. med seboj se razlikujejo po telesnih. ki sem sledil precejshnjemu delu teh prizadevanj.prvotni prebivalci Italci so bili Mediteranci. poleg skupnih. germanski in slovanski. ampak so se preoblikovali v arijske. ki so trdovratno pojasnjevali etrushchino z arijshchino. Nubi. arijski elementi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da je arijska rasa azijskega izvora. ki ima telesne in skeletne znachilnosti kot prvotni prebivalci Evrope. presenecha pa vztrajanje. s pomochjo tistega jezika. ki nam je zapustil veliko napisov.11. tip Reihegräberja. ni razumljen. ki so jih razglasili za vzor germanstva. zajema pa poleg severnoafrishkih Mediterancev she Atlantike. kljub manjshim razlikam v obliki. che si pomagamo z jezikom z arijskimi znachilnostmi. imajo skupne. Zagotovo je propadel poskus Corssena in ostalih vse do Lattesa. sodijo v evrafrishko raso kakor tudi mnozhica hamitskih ljudstev. Tako je s prevodi etrushchine. to je egipchanshchina. las in ochi. Galla. To pa zaradi tega. Ta tip kakor oni italski je prishel pod dominacijo arijcev in je prevzel jezik osvajalcev. ne zavedajo takshne pogojenosti stvari. Mediteranska ljudstva so afrishkega izvora. razshirila so se okoli Sredozemlja in tudi shirshe. Begia. to so tisti. zlasti tisti iz juzhne Evrope. etnoloshkih in jezikovnih znachilnostih: eni in drugi predstavljajo dve chloveshki rasi in dve civilizaciji. Massajci. v Grchiji in Italiji. ki jih imajo za arijske. Meni se pach zdi koristen poskus De Cara. Zakljuchim naj z mislijo. niso bili nikoli izvirno arijski. ki ga hocheta tolmachiti.Slovani in Anti . da se o tem preprichamo. ki so kolonizirali Skandinavijo in jih je she mogoche najti v severni Nemchiji. dominantne telesne znachilnosti. vkljuchno z barvo kozhe. ki so prodrli na to obmochje. dolocheni jezikoslovci in etruskologi. Ko neki prevod kakega besedila nima nikakrshnega smisla. zato moremo v obeh najti sestavine obeh jezikov v razlichnem sestavu.

Torino. so ostala she najbolj chista. . 162) pishe. ker so bili tudi sami Mediteranci. da je juzhno od Tibere ohranila mediteranski tip prebivalstva. Mediteranci. Tako jih hoche De Ujfalvy (Les Aryens au nord et au sud de l'Hindou-Kouch. morda vse do Ladoshkega jezera. saj so bili neandertalci zhe pred njimi na teh ozemljih. Paris. Podnebje in okolje sta pospeshevali spreminjanje zunanjih znachilnosti. ki postavljajo njihovo pradomovino na severno stran Chrnega morja (Maria Gimbutas) oziroma v Anatolijo (Colin Renfrew).glede izvora arijcev je veliko teorij in ni dokochnega soglasja. Ljudstva. da so Kelti. Nearijski otoki so danes na severu Evrope Laponci in Finci. pomeshane med sodobnimi prebivalci. 1896) postaviti v Hindukush..za Italijo velja ugotoviti. da je tu pa tam she danes opaziti njihove sledove.11. Evrafrishka rasa se je razshirila (verjetno v kvartarju) chez vso Evropo. po vrsti indicev pa je mogoche sklepati. ochi in las. arheoloshkega in jezikovnega stalishcha. medtem ko so Latinci utrpeli vechje arijske spremembe. niso enotno ljudstvo.Slovani in Anti . . zgodovinskega. pri chemer so bili hitrejshi tisti na sredozemski obali. na zahodu poseljeno s Protokelti. Giuseppe Sergi (Le prime e le piu antiche civilta. a so bili potisnjeni dalech proti severu. poimenovana Sabelijci.ob koncu neolitika pride do vdora arijcev. Fratelli Bocca Ed.revijasrp. ki je zaznal nekakshne povezave med domorodnimi Azijci pred http://www. Vprashanje je tudi. ki jih je utemeljeval z antropoloshkega. drugod manj se pomeshajo s staroselci. sht. enako kakor evrafrichani. postopoma so se do neolitika izoblikovala posamezna evropska ljudstva. ki dosezhe vrh v Alpah. Tudi v sami Italiji ti prvotni prebivalci. Padsko nizhino je mogoche imeti za pretezhno arijsko.htm[16. cheprav se po nekaterih zunanji znakih. podobno. proti severu pa je chedalje vech arijskega elementa. ko so se pojavile grshke kolonije na italijanskih tleh.vendar evrazijska in evrafrishka rasa nista bili edini v Evropi. pr. razlikujejo med seboj. barvi kozhe. drugi avtorji jih potiskajo she bolj na vzhod.2010 10:14:37] . Etrushchani pa niso mogli spreminjati italskega tipa prebivalstva.Sergi ves chas poudarja. v srednji Evropi Madzhari. kako razumeti njegovo opredeljevanje azijskega izvora Indoevropejecev v luchi sodobnih teorij. nato pridejo she Etrushchani. posebno she po odkritju indoevropskih Toharcev na meji s Kitajsko. ki je na severu v sosedstvu s Pamirjem. kot je sklepati po nekaterih najdbah). 1926. ponekod bolj. vkljuchno z Veliko Britanijo in Skandinavijo (to morda shele kasneje pod pritiskom prodirajochih arijcev. . . ne tisti iz severne Nemchije in iz Skandinavije.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Slovani in (juzhni. ki so evrafrishkega izvora) Germani antropoloshko razlichni od Mediterancev. kot je bilo tudi kasneje v 6 st.. da je bil Pauli verjetno prvi. na vzhodu pa s Protoslovani. saj so biti tudi Grki mediteranske rase. n. v Shpaniji Baski in na Balkanu Turki.Lucijan Vuga ne le med posameznimi ljudstvi in narodi. To so bistvene sestavine Sergijevega razmishljanja. to je ob zgornji tok reke Ind. ampak tudi znotraj vsake skupine. da so prishli z vzhoda. str. in jo poznamo pod imenom "cromagnonski ljudje". iz Azije. . in kazhe. marvech se delijo na plemena z razlichnimi dialekti. na zahodnem obrobju Himalaje.

karijski. jo je pa sprejel pozneje. Sumerci. ko Heleni she niso obvladali Azijcev. tudi Trombetti je ni imel. saj so bili Semiti barbari in so prevzeli tako omiko kakor vero. ki je bil sumerski. libijshchini. Zadnji preostanek teh starih jezikov je baskovshchina v indoevropskem morju. 3) iberski in baskovski. lidijskega in druge. kot nekateri domnevajo. niso prishli iz osrednje Azije. sht. vannskega. Torej so vkljucheni ne le jeziki iz prednje Azije. 2) domorodni maloazijski jeziki. povezave med temi ljudstvi ter Etrushchani in Pelazgi pa izvirajo she iz predhelenskih chasov! To teorijo je prevzel in razshiril Hommel. Etrushchani so emigrirali iz Lidije. marvech je mediteranskega. da so neke razlike z italijansko etrushchino. Leipzig. kot pravi Herodot. mizijski. likaonijski. ki je severneje od Akada. spricho nezdravega in mochvirnatega okolja. n. Torej so Semiti prishli z zahoda iz pushchave. iberskega tipa. in prav ti so vpadli mednje ter s tem lochili skupino.Slovani in Anti . so ugasnili. berbershchine in nubijshchine. o tem nam pricha Akad na severu Sumerije. marvech tudi jeziki iz Sredozemlja pred arijskim vdorom.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. baskov­ shchini. Na jezikovno primerjalni osnovi je zgra­ dil nekakshno pelazgichno teorijo. likijskega. Trombetti je predlagal. kasneje postala popolnoma semitska. da bi namesto alarodski uporabljali izraz mediteranski jeziki. semitiziral in je nastala akadshchina. kjer so se znashli. berbershchini. kakor so vedeli in znali. Na zahodu je bila sirijska pushchava. kot kazhejo antropoloshke znachilnosti prebivalcev himalajskih gora. razen baskovshchine.2010 10:14:37] . vendar zhe takrat. Te jezike so razdelili v tri skupine: 1) kaldejski ali vannski. zlasti che gledamo iz notranjosti Sumerije. nato je shel v Sirijo in konchno proti nubijshchini. ki sicer ni azijska. Spochetka niso bili locheni od ostalih.Lucijan Vuga helensko kolonizacijo v Mali Aziji in Etrushchani. ki so zhiveli ob povodju Evfrata in Tigrisa. isaurijski. od ostalih sorodnih plemen. ampak tudi za druga ljudstva v Mali Aziji. kot je Sergi uvedel izraz mediteranska rasa. da v spisku ne najdemo sumershchine (!). ibershchini. ki je to skupino jezikov imenoval alarodsko. med Azijo in Evropo. Je pa Asirija. ki so ostala v hribih na severu in se chedalje bolj lochevala med seboj. mitanski. saj se je tam jezik prejshnjega prebivalstva. Toda prav semitski vdor je verjetno pognal del ljudstva proti jugu. razmeroma pozno. ki jo imenujemo Sumerci. Sumerijska civilizacija naj bi se zachela okoli 3500 pr. v kateri ni mesta le za Etrushchane v Sredozemlju. Del tega ljudstva pa je zagotovo ostal na starih selishchih in se pomeshal s semitskimi osvajalci. hatijskega ter zajel skupino maloazijskih jezikov. in so skoraj edina pricha tega davnega in prastarega sorodstva. hatijski in arzawski. 1886) ter sklenil. Nenavadno je. predstavljajo povezovalni chlen med vzhodom in zahodom. Omika pa se vsaj nekaj chasa ni spremenila. v kateri so zhiveli semitski nomadi in beduini. elamski in kosejski ali kaspijski. zachel je z elamitskim in shel proti severu do mitanijskega. kretski. Morda takrat spodnji Evfrat she niti ni bil naseljen. da gre za etrushchansko besedilo kljub temu. Vsi ti jeziki. http://www. Mediteranska rasa je v davnini poseljevala celotno obmochje med Atlantikom in Iranom ter morda she onkraj. ki jih zgodovina postavlja v spodnjo Babilonijo. mavritanijshchini. bili so veja Mediteracev in imeli z njimi skupen jezik.revijasrp.11. etrushchanski in lemnishki.htm[16. lidijski. niso prishli s severa. Od teh je prezhivela le baskovshchina. likijski. to je le navidezno. Sled so pustili tudi na Lemnosu. kapadokijski. etrushchini in omenil tudi ligurijshchino. pisidijski. ko je objavil razpravo o napisu iz Lemnosa (Eine vorgriechische Inschrift von Lemnos.

v levici pa sekiro s krivim rochajem. z vklesano podobo etrushchanskega bojevnika. saj sodijo mednje. tako kot Hatijci. stil pa med etrushchanskim ter minojskim ali hatijskim. kot jih poznamo s spomenikov. shchit je dvorezhnjast. Nobenega dvoma ni. Prisotnost brahikefalov evrazijskega tipa med italijanskimi Etrushchani si razlozhimo tako. v desnici tishchi sulico. Tretja stela iz Fiesola je iz peshchenjaka. od katerih je prihajal mochan vpliv. Vetulonija in mnoga druga. Razlozhiti je treba te spremembe v noshnji. She starejshega prebivalstva. med katerimi je dvorezhnjast shchit. ki je bilo mediteranskega tipa.htm[16. izpod katerega mu padajo na ramena dolge kite. evra­ zijske prebivalce. nosi grebenasto chelado.revijasrp. kratko sulico in kratkim bodalom. okrogel shchit in dvorezno sekiro. ki so vladali v Mali Aziji in mnogo njihovih spomenikov je najti tudi v Lidiji. kar le spominja na prvotno opravo. egipchanskimi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. vendar brez shlema.in zahodnoevropskimi lobanjami.Slovani in Anti . Druga stela iz Vetulonije ima podobo etrushchanskega vojshchaka z napisom Aules Feluskes. imenovanega Larthi Anines. postopoma pa so jo spreminjali in se prilagajali zlasti grshkim navadam. Ahil ima nizek shlem in na ramena padajoche lase pa tudi brado. iberskimi ter srednje. kar vse ustreza Hatijcem. posvechena Larthi Atharniesu. She ena stela z Monte Qualandra pri Perugi prikazuje dvojico bojujochih se vojshchakov. z gostimi lasmi. dobro znan s Krete. ki se proti vrhu razshirja.11. stavbe so bile zidane. Krete. od slednjih je vechina mediteranskega tipa. vkljuchno s skandinavskimi iz neolitika. torej enega od Hatijcev. od koder so prishli Etrushchani. Gre za Etrushchana v opravi. Teh prvih etrushchanskih mest sprva ni bilo veliko in postopoma so se tudi zacheli meshati s prejshnjimi evrazijskimi doseljenci. egejskih otokov in predhelenske Grchije. ki od hatijskega postaja nekaj. da so Etrushchani prishli v Italijo po evrazijskih migracijah in se pomeshali z njimi. razen dveh ali treh. Eden od dokazov naj bi bila tudi stela iz travertina. Imena naselij so etrushchanska in ne evrazijska. pa ni mogoche razlochevati od Etrushchanov. To nam kazhe. do ramen segajochimi lasmi. ki je jasen znak povezanosti s Hatijci.Lucijan Vuga Sergi je preprichan. je bos in s kratko obleko. kar she poudarjajo dolgi lasje in obrita brada. Cere. Mediteranski rasi naj bi po njegovem Etrushchani pripadali zato. Tema je helenska. Na eni paleoetrushchanski bronasti ploshchi je videti Tetido. ki so jo nashli v kraju Pomarance v Volterranu in je zdaj v firenshkem muzeju. http://www. ki kazhe njegov izvor. ki mu nazaj segajo do ramen kot Larthi Atharniesu. Predstavlja vojshchaka v dolgi tuniki s shlemom. da je bilo etrushchansko prebivalstvo evrafrishke vrste. navzgor zavihano konico. in gradili mesta po svojih navadah. chesar prejshnji prebivalci niso poznali. da so Etrushchani nagnali prejshnje prishleke. ki sinu podaja orozhje. ter z minojskimi Krechani. Ahilovo mater. ki se je razvila v mediteransko in nordijsko razlichico. Veio. Ta pretezhna vechina dolihokefalov se ujema z neolitskim prebivalstvom Italije. ker so meritve 44 lobanj pokazale 10 brahimorfnih in 34 dolihomorfnih. da sta brez chelade. Vulci. je bos. imajo jo na razlichnih upodobitvah. ne le zaradi jezikovne in kulturne sorodnosti s tamkajshnjimi ljudstvi. da so Etrushchani prishli iz Male Azije. npr. kazhe. Populonia. vendar z dolgimi. so identichni z libijskimi. na nogah ima sandale z dolgo. Ta pa nima hatijske opreme. spredaj pa ima kodre. oba sta z okroglim shchitom. Etrushchani so ob migraciji v Italijo nedvomno ohranili izvirno nosho. marvech tudi glede antropoloshkih znachilnosti. za katere je dvorezna sekira bozhji simbol. v rokah drzhi veliko krivo sabljo. Obstajajo pa she druge reminiscence.2010 10:14:37] .

to je zgodovina Rima. chesar se ne bi sramovalo nobeno sodobno mesto. Ti Italci naj bi po njihovem spremenili obichaje iz zharnega v grobno pokopavanje. kupolami ipd.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kateremu so mu dali svoje ime Felsina in ki kazhe izreden smisel za urbanizem.Lucijan Vuga Takih primerov je she vech. ki je dozhivljalo svoj vrh. Vetulonija in druga. ki so se razmnozhila in razshirila po Italiji in oblikovala svoje drzhave ter se med seboj vojskovala. kar bi jim bilo mogoche oprostiti v tistem chasu. kot jih sicer in obichajno imenujejo arheologi. da so grobni pokopi z ochitnimi etrushchanskimi obelezhji razvojno nadaljevanje zharnih pokopov.Slovani in Anti . tisti prishleki. na vishku mochi prestopili Apenine in zasedli obmochje Bologne ter zavzeli villanovsko mesto. Na zhalost so Rimljani vechino etrushchanskih mest in spomenikov unichili.11. Torej so po njihovem Etrushchani Italci. to so Vejo. imenovane tholos. ki so pripadale domorodcem in Evrazijcem. Italcem. pred njimi niso poznali zidanih zgradb ne utrjenih mest. Poleg tega so v nekaterih krajih grobovi v obliki prostorov pod zemljo.2010 10:14:37] . imeli so tudi svoje prav tako lepe grobnice. Chiusiju. Zhe Silius Italicus je ta znak pripisal Etrushchanom iz Vetulonije. obzidanih z mogochnimi zidovi. prevzeli so ga Rimljani in mnogo kasneje tudi fashisti. v nasprotju do koch. ki so zapustili zharne grobove ter prinesli italski jezik in arijsko kulturo v Italijo. v Mikenah in Tirintu. hipogei. kot bivalishcha opremljene s svechniki in drugimi predmeti umetnishke vrednosti iz zlata in srebra. povezano v snop zheleznih palic. Latinci. ko marsikaj she ni bilo znanega. da pripadajo istemu http://www. Lombardiji. ki so prishli s severa in se naselili na krajih. ker so v vseh teh grobovih nashli enake grobne dodatke. bolj kot ostanki Vetulonije so velichastne rushevine etrushchanskega mesta Marzabotto. Tudi sarkofage. z vodovodom. s pravokotno sekajochimi se in tlakovanimi ulicami. Povsod tam. imenovana "liktorska". in sklepali. da so poleg tega tipa pokopov v istih grobnicah ali v njihovi blizhini tudi grobni pokopi. pr. ker so tam nashli dvorezno sekiro. poimenovani po vasi s prvimi odkritji v blizhini Bologne. obenem dopushchajo. tako kot so bile postavljene palache v Knososu in Faestosu. v Piemontu. Sabinci. greznicami in odtoki. na Kreti in v mikenskem obdobju na grshki celini. Ligurija je podrochje zase. st. chesh da so grobnice rabile za zharno pokopavanje s posebnimi znachilnostmi. Umbrijci. Toda opozoriti velja. Samniti. ki pripadajo villanovski civilizaciji. kvadratna gradnja. arheologi in glotologi. da so Italci: Arijci. Uveljavila se je napachna shola. dokler ni eno od njih premagalo vse ostale. chudoviti. skupaj s kultom in obredom pokopa ter s postavljanjem velichastnih nagrobnih spomenikov. n. sht. za zunanji videz zgradb in njihovo notranjo opremo. skoraj istega izvora. kakrshne najdemo v Lidiji. to je t. Toda zanimivejsha je grobna najdba v Vetuloniji. ki so kretskega in maloazijskega izvora. Vulciju in drugod. kjer so se naselili Etrushchani. kot jih najdemo v Cerah. imajo pa vse izvirne znachilnosti. pa grobovi s kupolo ali tholosi. ni vech opravichila. kjer so bili najdeni ostanki etrushchanskih mest in pokopalishch.revijasrp. Cere. Liguri so bili eno od najpristnejshih ljudstev mediteranske rase. Picenci. i. Etrushchani so gradili iz pravilno oblikovanih blokov brez veziva. Emiliji in Venetu. so v Italijo vpeljali Etrushchani. kar je zhe bilo odkrito. Nekateri she trde. iz oblike groba z zharo v grob z jamo in she kasneje s sobami. Zmeda je nastala zato. Najvechje spremembe v predzgodovinskem chasu in kmalu po njem zaznavamo v Padski nizhini. Za zmedo okoli Etrushchanov so po mnenju Sergija krivi italijanski in drugi zgodovinarji. Sabelijci in mnogi drugi so le imena plemen. Marsi. saj je she danes mogoche zaznati prastare etnichne elemente na vsej obali. ko so Etrushchani v 5.htm[16. zlasti ne o Azijcih. toda po vsem.

z drugachno gradbeno tehniko in z orientalskimi dodatki. na severu je Luni predstavljal mejo z Ligurijci.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ter prihodom Etrushchanov. na vzhodu so mejili na Umbre. marvech je to obstajalo vzporedno z novimi etrushchanskimi obichaji. Toda ne sme nam uiti. da se o Evrazijcih ne govori vech. do Adrije. In podobno je z vsemi starimi mesteci okoli Rima. pogosto so rabile za shranjevanje chloveshkega drobovja. ko so jih premagali Rimljani. da imajo zgoraj obliko chloveshke glave. kamor niso prodrli. templjev. kakrshen naj bi bil Enej. in tega niso spremenili. to se kazhe tudi pri vzpostavljanju kolonij in pri nastajanju vojashkih taborov (castra). Ta postopna sprememba nachina pokopa nam tudi omogocha razlago. ki se je opirala na stara in nejasna izrochila. indoevropski vdor s severa le vmesno. se kazhe tudi v imenu Luceres. da so Etrushchani ob svojem prihodu poznali grobne pokope kakor vsi drugi Mediteranci v Mali Aziji in v Egeju. Legende o nastanku Rima so plod kasnejshe domishljije. obdelane vrche.htm[16. ki jih prej niso poznali. kar kazhe na njihovo vplivno obmochje. v Piemontu. To tezo potrjuje tudi zasnova mest. da je bil pri Evrazijcih. Kasneje so se shirili. razpored ulic. prestopili Apenine in prishli tudi do Mantove. ko so jih podjarmili Etrushchani. Ta proces etnichnega stapljanja se je konchal tako.revijasrp. blizu Trenta. Chiusia ter drugod. Piacenze in izliva Pada. da je etrushchanski dominij segal http://www. Bocna. cheprav so se postopoma stapljali z njimi. nachin gradnje hish. Ramnenzi in Sabinci. Njihova znachilnost je. razmeramo kratko dejanje med she starejsho mediteransko kulturo in njenimi nosilci. pri Luganu. ki jih ne najdemo v starejshih grobnicah. To si lahko razlagamo tako. mediteranskimi ljudstvi. kar so vse prevzeli kasneje Rimljani. srebro. Latinci in Sabinci so bili domorodci. shele mnogo kasneje. Zhe grshki in potem latinski pisci so omenjali. zakaj je mogoche v isti grobnici najti obe vrsti pokopa. V teh zadnjih je najti bron. ki so dobile ime po egipchanskem mestu Kanopo in so jih uporabljali v Egiptu ter Etruriji. v navadi pokop v jamo. zato so v grobovih staroselcev tudi grobni dodatki etrushchanskega tipa in z etrushchanskimi napisi. na levem bregu je bil Lacij. kar je mogoche videti v kanopah iz Arezza. so zacheli upepeljevati svoje mrtve. Nici itd. Pokazalo se je.2010 10:14:37] . ki so Indoevropejci in primitivnejshi. ki sega proti jugu do desnega brega Tibere. Torej je bil evrazijski. Kanope so zhare. saj je to bil zharni grob. te grobnice imajo dodatke kot etrushchanske in so vchasih bajno bogate. V grobnici kralja Vetulonije so nashli tudi vazo z etrushchanskimi napisi in za arheologe je bil to jasen znak. * Prvotno jedro etrushchanske naselitve je spodnja Etrurija. temvech le o Etrushchanih.Slovani in Anti . Precej etrushchanskih napisov so nashli dalech naokoli. Spajanje Etrushchanov z rimskimi plemeni. ki jih z nobeno etimologijo ni mogoche povezati z Indoevropejci. in novejshe.11. Indoevropejci so se utopili med enimi in drugimi. saj so v druzhinsko grobnico pokopavali svojce v daljshem obdobju. o katerem poje Eneida. vendar so mesto ustanovili domorodci in ne prishleki. zlato. preproste po gradnji in vsebini. npr.Lucijan Vuga ljudstvu. Titienzi. da obstajajo stare grobnice.

n. da po njegovem ne le etrushchanska kultura. ki niso nikoli omenjali teh neitalskih priseljencev. st. s chimer so se razvile umbrijshchina. drugi trde. vendar sorodni domorodcem. ali v zachetku 7. Sergi pa meni. To veliko premikanje ljudstev je posledica indoevropske invazije v Sredozemlje. Toda Sergi meni. Za tako zahtevne podvige na obsezhnem ozemlju pa njihovo shtevilo ni zadoshchalo. da so she pred Evrazijci (Indoevropejci in Etrushchani) zhe od neolitika v Italiji zhivela mediteranska ljudstva! In medtem ko so bili evrazijski doseljenci druge rase in jezika ter so vplivali na jezik starih naseljencev. saj so bili le prekratek chas na tem obmochju in tudi njihova kultura.2010 10:14:37] . temvech tudi na morju. pa tudi ta. ki so jo uvedli filologi in glotologi ter jo aplicirali na italijansko in grshko arheologijo. saj je plod nacionalistichne germanske arijske miselnosti.. oskijshchina. pridobljena z vzhodnega Sredozemlja. da so prishli zhe v 10. Najsi so se imenovali Etrushchani. da je etrushchina na neki nachin prishla v leksiko in fleksijo razlichnih italskih dialektov. Ko so Etrushchani prishli v Italijo. hatijshchine si je treba pomagati s preuchevanjem mediteranskih jezikov. prodor Joncev v Malo Azijo. ki je dosegel Rim. t. sht. za razvozlavanje etrushchine... sht.htm[16. da se je to zgodilo najkasneje konec 8. kasneje pa so sami postali zhrtev nastajajochega rimskega imperija.Slovani in Anti . Na ta nachin si razlagamo izginjanje Evrazijcev.revijasrp. v Italijo pa naj bi prishli Italci z italskim jezikom. Kakorkoli zhe.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki se je stapljal z indoevropejshchino priseljenih Evrazijcev. kasneje vplival tudi na sorodno etrushchino. pr. saj so si pridobili naziv gospodarjev morja shirom po Sredozemlju. Z romanizacijo Italije so ugasnili vsi drugi jeziki. Raseni. st.Lucijan Vuga od doline Pada do Mesinske ozhine. ki so izginili iz spomina tudi najstarejshih piscev. n. sabelshchina in arhaichna latinshchina. ki je lahko doletela bistvo natanchne in naravne interpretacije. ki je povzrochil gibanje ljudstev. ki je trajala dokaj dolgo. i. pri tem Sergi misli na srednjo in ne na severno Italijo. zato je tezhko rekonstruirati prvotno stanje. vendar so svojo prevlado dosegali ne le na kopnem. Indoevropejcev izvira iz vzhodnega Mediterana. da je malo ali veliko tega starega jezika in etrushchine vkljucheno v stare italske dialekte in tudi v latinshchino. visoko omikani Etrushchani. z izjemo galske invazije v 4. kaj vech jim ni bilo mogoche. kretshchine. vendar ne italskega rodu. natanchneje je tezhko dolochiti. Na tej tochki se je treba vprashati. so vsrkali prejshnje prebivalstvo. ni bila na ravni etrushchanske. Po tej teoriji naj bi v Grchijo vdrli Heleni s helenskim. z umikom so se reshili pred suzhenjstvom in smrtjo. n. Toda po mnenju Sergija je najvechja nesrecha. Ti so se umikali pred prodiranjem Dorcev. st. z Evrazijci. nedvomno Arijci. da ta teorija ne vzdrzhi mochi dejstev. Ta Sergijeva izvajanja kazhejo. V takih pogojih je naravno. Tuski ali Tirenci. pr. n. so bili she kasnejshi Etrushchani spet Mediteranci. ali je prishlo tudi do stapljanja med na novo prispelimi evrazijskimi ljudstvi in domorodci (pravimi in resnichnimi Italci) pred etrushchanskim vdorom? Sergi temu pritrjuje! Zato se vprasha: kdaj pa so prishli Etrushchani v Italijo? Nekateri menijo. sht. da je to bilo v 7. sht. st. ampak tudi omika njihovih predhodnikov Evrazijcev. ki so za sabo pustili sledove v obliki zharnih grobishch. pr. saj je Livij pisal o she starejshem keltskem vdoru. Indoevropejcev. Sergi je zhe leta dokazoval. vendar so ohranjali vodstvene polozhaje. Torej je prvotni jezik neolitskih mediteranskih domachinov.11.. italska arijska teorija. zato so na razlichne nachine vkljuchevali prejshnje naseljence. cheprav je bil zelo verjeten povod. V Italiji so se pomeshali vladajochi. pr. Iz tega sledi. V skromnih ostankih http://www.

kot se je zgodilo v Grchiji.11. che ga primerjamo z ahajskimi vdori v Grchijo in razmislimo o chasu etrushchanske kolonizacije. Italskim jezikom so iskali sorodnosti enkrat z grshkim. Fratelli Bocca Ed. vendar sem jih jaz zhe imenoval Praslovani (Protoslavi) zaradi sorodnosti Slovanov z Iliri. v sploshnem jih postavljajo priblizhno v 8. st. ki so se izoblikovali na ozemlju. imenovano po Villanovi. ki je bila najmanj eno stoletje pred ustanovitvijo Rima. grobishcha nedalech od Bologne. ki sem ga razlozhil ob neki drugi prilozhnosti. podobno. ki se nanasha na oblikovanje italskih jezikov. svoja selishcha so postavili tudi na ozemlja. kot sem zhe dokazal. Vendar pa nista le ti obmochji podvrzheni invaziji v zgodnji zhelezni dobi. Tako so nastali dialekti v Italiji kakor tudi v Grchiji iz obstojechih domorodnih dialektov ter iz izgovorjave in naglashanja evrazijskih jezikov. da je od mnogih arijskih jezikov v Evropi treba nekatere jemati kot prvotne. v kateri bo kasneje ustanovljen Rim. grobishcha v Ticinu pa so najstarejshi dokazi keltskih vdorov. drugich s keltskim. 420): »Iz tega. In vechkrat sem zhe navedel.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Evrazijci so prishli chez Apenine celo do Lacija. Semerano.Slovani in Anti . slovanshchino in germanshchino. Ta delitev ima velik pomen in lahko pojasni razlichnost ter podobnost med posameznimi arijskimi jezikovnimi vejami. Kaj domneva Sergi o Indoevropejcih? Kdo so bili ti Indoevropejci.. Sergi zapishe celo naslednje (Italia – Le origini. pr. sht. ki so prav tako imeli svoje dialekte.revijasrp. To rushi tudi tisti stari kon­ http://www. ki jo Montelius postavlja v 10. kar pripovedujem. se potrjuje na najbolj jasen nachin. ki bodo postala potem etrushchanska. izvirne jezike ali veje keltshchino. 261-264) pishe: »Vendar imamo natachne vesti o migracijah Evrazijcev v Italijo s severa v prvem obdobju zhelezne dobe.Lucijan Vuga teh starih jezikov in v latinshchini je treba iskati prastare besede. vendar se mi zdi ta chas pozen. Ta samosvoja zamisel. kot bomo videli v nadaljevanju. ni bil prineshen od zunaj kot italski jezik. ki je konchno postal latinshchina. kjer se nahajajo. Tega se je lotil tudi G. sht. Jaz sem tudi uvrstil med prvotne.. kakor mislijo nekateri.« G. ki jih hochejo imenovati ilirska. st. pr. Jezik. ki so prishli v Veneto in prodrli vse do Bologne in okolice. izvirne ali zelo blizu izvirnim. o katerih je tu tolikokrat govora?! Sergi v zhe omenjenem delu (str. so drugotne veje. kot jih poznamo od latinskih piscev. marvech je lokalna tvorba kot posledica sovplivanja med jezikom staroselcev in jezikom priseljencev.. z vzhoda pa so prishla plemena. do Riminija. ki so ga govorili domorodci. 1919... Tem plemenom oziroma Protokeltom in Protoslovanom je treba pripisati spremembo jezika v Italiji..2010 10:14:37] .htm[16.. kar sem trdil zhe pred dvajsetimi leti in trdim zhe ves chas: nobena indoevropejska italska veja ni prishla na italijanska tla. vendar ni nobenega potrdila ali dokazila. izoblikovan na tleh Italije. ki po obliki izvirajo iz prvih. zavzeli so Albanske gore in tudi dolino. vse ostale veje zunaj teh.. izrazhali pa so civilizacijo. ki bi potrjevalo te hipoteze. n. da so z zahodnih Alp prishla keltska plemena in zavzela Piemont ter Lombardijo. se je razvila do osnovnega nachela. pach glede na dialekt plemena. Ta jezik. Po mnogih stoletjih. je latinshchina postala nacionalni jezik ter privzela dokonchne klasichne oblike. v katerem se je uporabljal. je dozhivel vse mogoche spremembe. str. Posledica je naravno ta. torej taki. ko je Rim obvladal druga ljudstva ter zavladal Italiji. Sprejel sem. marvech Indoevropejci druge veje. ki so imeli svoj jezik. n. kot nakazujejo ilirske imigracije.. Milano.. da je moral nastati nov jezik. sestavljen jezik italskega tipa. Tezhko je dolochiti chas teh vdorov. drugi jeziki so lokalne oblike.

ki je bilo kulturno in politichno odlichnejshe. da ni le njihov jezik. modrookost in dolihokefalnost znamenja afrishkega izvora. chesh da so Germani vsi Heleni. Slovani. che naj bi bila germanshchina pristen jezik. pribija nemshki jezikoslovec Feist!« Po vsem tem Sergi pride do preprichanja. da so Kelti le Germani (Die Südgermanen.11. (Tu se Sergi sklicuje na svoje tri knjige: Arii e Italici – Gli Arii in Europa e in Asia – Europa. ki je dozhivel spremembe po neki biblijski razselitvi ljudstev..« Tako pishe Feist in dodaja(n. Nekateri so (hote ali nehote) napachno razumeli Sergija in mu pripisovali rasistichne nagibe. ki je dokazal. iz druge roke. A Keltski vpliv na Germane se je nadaljeval she potem. Etrushchani so bili otok ljudstev kontroverznega izvora in jezika zhe v davnini. to pa absolutno ni res in je krivichno tako do njegovega celotnega znanstvenega opusa kakor do njegovega zhivljenja. Litvanci) in bi rad uvedel izraz Indokelti. str. Glede na nashe poznavanje stvari. le da so prvi kot narod izginili.. ali ni tudi germanski jezik le drugotna oblika (sekundarna formacija) ali izpeljanka. op.) Po delu nemshkega filologa (Feist: Kultur. Seveda ni razpolagal s sodobnimi dognanji genetike in antropologije. 1914). saj je bil med tesnimi sodelavci Garibaldija ter svobodomislec. je zelo verjetno. kot se naravno zgodi. in ne more predstavljati indoevropskega tipa jezika.htm[16. L. da je germanshchina sekundaren jezik. se mi vzbuja dvom. so ga antropoloshka preuchevanja preprichala. ki ga naduto imenujejo indogermanski. ki so pred tem govorili drug jezik. absolutno zavrniti identichnost Germanov z Indogermani.. nam ne preostane nich drugega kot sprejeti naslednje: Germani so bili germanizirani pod vplivom nekega sosednjega ljudstva. Navedimo tudi nekaj o tej problematiki. Kelti. tudi o njihovem izvoru je prav toliko hipotez kakor okoli Etrushchanov. d. Italci.. da je v svojem besednjaku brez pomembnega dela nekaterih povezav z drugimi indogermanskimi jeziki.Slovani in Anti . ne moremo imeti za dominantno v predzgodovinskem chasu v osrednji Evropi drugega ljudstva kot Kelte. Ausbreitung und Herkunft der Indogermanen. toda v okviru tedanjega chasa in mozhnosti je uposhteval tudi genetsko komponento pri raziskovanjih chlovekovega razvoja. kar potrjuje.Lucijan Vuga cept indoevropskega ljudstva z enotnim jezikom.2010 10:14:37] . Indoevropejci pa so se razshirili po vsem svetu. kako mu je uspel tako izjemen obchutek za resnicoljubnost. o katerem ne vem. skupaj z nekaterimi prazgodovinarji in jezikoslovci ter sporazumno z njimi. 511). da germanska kultura ni izvirna. da so jih v veliki meri prevzeli od Keltov pred fonetichnimi spremembami. ampak so tudi njihova plavolasost. ampak izpeljana od Keltov. 480-485): »Germanshchina nam ne kazhe le. str. saj pishe: »Ker moramo danes mi. München. kulture. V. da so zhe v predzgodovinskem chasu Kelti prinesli svoj indogermanski dialekt Germanom. ampak tudi. 1913). Zhe na drugem mestu sem ocenil na eno tretjino neindogermanski del v celotnem germanskem besednjaku. d. razvit iz nekega izvirnega indogermanskega jezika?« (n. hoche Feist odvzeti Germanom njihovo naduto poimenovanje Indogermani (kar je nadomestilo za Indoevropejce.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Ker je bil Sergi obenem antropolog.revijasrp. ki je dozhivel velike spremembe v germanskih ustih. da je v svojem bistvenem jedru zmeden indogermanski jezik.. Zelo verjetno je tudi. ko je zhe prishlo do germanskih fonetichnih sprememb.. Da so bili Kelti mochnejshi od Germanov. http://www. Glejte edinstveno protislovnost o Nemcih med Nemci samimi! Medtem ko se Braungart trudi dokazati. o tem nam prichajo shtevilne germanske besede za pojme iz drzhavne uprave. Berlin. ko se uveljavi nov jezik med ljudstvom z drugachnim jezikom. vse naokoli njih je bilo morje Indoevropejcev. Kako naj si razlozhimo njen nastanek.

Ker pa niso na voljo neposredni dokazi o jeziku prvotnih poljedelcev. ki za to teorijo najde tudi genetske dokaze. saj arheoloshke najdbe pred odkritjem pisave ne povedo nich o jeziku. Tej teoriji stoji nasproti Maria Gimbutasova (Proto-Indo-European culture: The Kurgan culture during the fifth.. Friedrich (Proto-Indo-European Trees: The Arboreal System of a Prehistoric People. University of Pennsylvania Press. 1970). je veliko kasnejshe od neolitskega preseljevanja poljedelcev z Blizhnjega vzhoda. o chemer pa arheologija lahko dá pomembne podatke. Philadelphia. dravidska v Pakistanu in Indiji ter afroazijska v Arabiji in severni Afriki. Rev. med njimi so najbolj vneti predlagatelji nostratichne jezikovne druzhine (A. da se lahko neki jezik nadomesti z drugim samo v dolochenih okolishchinah. Po njegovem je prodor poljedelcev v Iran in Indijo sochasno shiril tudi indoevropejske jezike proti vzhodu (hipoteza A). Mnoga od teh dreves so bila pred 5000 leti pogosta v juzhni Rusiji.C. lahko se je zgodilo oboje. ker se praviloma arheologi niso izrekali o jezikoslovnih zadevah. to je tezhko zanesljivo dokazati iz jezikovnih primerjav. sht. Shirjenje kurganov. ki so skupna vechini indoevropskih jezikov. pri chemer so nastale tri jezikovne druzhine: indoevropejska v Evropi. kot je pokazal P. cheprav niso znachilna le za to podrochje in ni mogoche izkljuchiti. o katrih domneva Gimbutasova. V bistvu pa obe teoriji nista neskladni. Lang. kot kazhejo genetske analize. Merediterr. zato ostaja Renfrew na ravni teorije. da so anatolski poljedelci prinesli v Evropo indoevropejshchino. The Indo-European homeland and lexical contacts of Proto-IndoEuropean with other languages. je Gimbutasova uvedla koncept "domovine" Indoevropejcev. Dolgopoljski. London. Svojo hipotezo A je Renfrew kasneje dopolnil in je postavil domnevo o razshirjanju poljedelstva z Blizhnjega vzhoda.. z obmochja kulture kurganov. 1987). B. gledano s stalishcha sodobne znanosti? Jezikovni vidik Izvor indoevropskih jezikov je v sredishchu pozornosti preuchevalcev pradomovine Indoevropejcev. pri tem pa meni.Slovani in Anti .. da so se prvi poljedelci razshirili po Evropi med letoma 6500 in 5000 pr. fourth. 1970). ki so zasedli ta ozemlja okoli 1500 pr.htm[16. Da bi podkrepila svoje hipoteze. Vendar se pri tem svojem opredeljevanju Renfrew sklicuje na preprichanje. da so rastla ta­ http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. na sploshno ljudstva z obmochja plodnega polmeseca z indoevropskim jezikom. v zadnjem chasu pa kazhe. n. odvisnih od socialne sestave zajetega prebivalstva. po kateri so te jezike prinesli arijski nomadski pastirji. Tako navaja. n. Princeton University Press. cheprav ne izkljuchuje alternative (hipoteze B. je to poglavitna opora hipotezi. na severni strani Chrnega mora oziroma v juzhni Ukrajini. to je nenavadno. ki jo je identificirala na podlagi preuchevanja jezikovnih korenov drevesnih imen. da sta dve obmochji vredni vechje pozornosti: Anatolija in Ukrajina. ki meni.2010 10:14:37] . ki je bolj zakoreninjena). sht. and third millenia B.revijasrp. predvsem na temelju shtevila starih leksichnih izposojenk od sosednih ljudstev. 3/1988). Morda so ljudstva kurganov izhajala iz tistih prvotnih neolitskih poljedelcev. da so indoevropske jezike po Evropi in Indiji razshirili nomadski pastirji iz zahodnih step. Anatolsko teorijo krepko zagovarja tudi arheolog Colin Renfrew (Archaeology and Language: The Puzzle of Indo-European Origins. ki so obilnejshe in preprichljivejshe za semitske jezike. 1994). da so to bila anatolska ljudstva oz. to med drugimi podpira tudi Cavalli Sforza (The History and Geography of Human Genes. Anatolijo zagovarjajo mnogi jezikoslovci.11. Jonathan Cape. University of Chicago Press. Spricho tega se je posebej posvetil preuchevanju antropoloshkega procesa.Lucijan Vuga Toda kdo so ti Indoevropejci.

da se je ekspanzija keltske kulture nadaljevala vse do 1 st. je verjetno podoben v vseh primerih. le za slovanske jezike je bilo to obdoje morda krajshe. da bi glede na opisani model vladajoche elite pastirji lahko uveljavili svoj jezik na obsezhnem osvo­ jenem ozemlju. je bila Evropa zhe gosto naseljena. se je neka elita lahko razshirila po Evropi. politichno in kulturno prevlado. Tudi drugi jeziki. Ostane nam. Romanske jezike so Rimljani razshirili z vojashkim osvajanjem in s temu sledecho gospodarsko. so dolgo prezhiveli (cheprav mogoche prihajajo iz drugih krajev. Rimljani pa so ga nadomestili z latinshchino. torej pred 2000 leti. do koder Rimljani niso (trajneje) segli.revijasrp. kot ga navaja Gimbutasova. cheprav naj bi v severni in osrednji Evropi predstavljali ob svojem chasu zelo razshirjeno jezikovno podskupino. pr. da razlozhimo. Posebej je treba obravnavati razshirjanje drugih indoevropskih podskupin: romanskih. baltskih in slovanskih jezikov. ki ga predvideva Gimbutasova.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da tisto podrochje ni imelo potrebne sociopolitichne in vojashke mochi. ki so se razshirili na vechja obmochja z neposredno selitvijo ljudi. brez demografske ekspanzije in brez ustrezne sociopolitichne organizacije. Che so se torej keltski jeziki razshirili v drugi polovici II. Baski so tak primer. tisochletja pr.Slovani in Anti . Chas. v chasu arijskega vdora v Indijo. verjetno pa je njihova shtevilchnost odigrala pomembnejsho vlogo kot v primeru shirjenja latinshchine. Kasneje morda.2010 10:14:37] . ali pa niso bile http://www. kot nam prichajo antichni pisci in stare legende). vojashko silo ali le s kulturnim vplivom. ker je bila takrat Evropa zhe gosto naseljena. ki pripadajo drugim druzhinam (altajski in uralski). npr. ob udelezhbi le manjshega shtevila Keltov ali ponekod celo brez njihove prisotnosti. Privrzhenci Gimbutasove so zlasti kritichni prav do lingvistichnega vidika Renfrewjeve teorije. da se je indoevropejshchina shirila s poljedelci z Blizhnjega Vzhoda.. V tistem trenutku. cheprav se zadnji dve zelo pogosto pojavljata kot ena balto-slovanska podskupina. zato se je keltshchina ohranila le na odrochnih krajih oziroma tam. le redka prvotna mezolitska ljudstva so uspela ohraniti svoj stari jezik. Renfrew postavlja v ospredje dokaze sodobne arheologije za chas kurganov. kako so se shirili germanski in slovanski jeziki. je bila keltshchina prevladujoch jezik v severni Italiji. je verjetno prevladal njihov jezik. so prishli v novejshem chasu in so zgodovinsko dobro dokumentirani. potreben za regionalno diferenciacijo jezikov. Podobno kakor keltshchina so morda tudi te bile lokalni dialekti. v Franciji in na Britanskem otochju ter v delu Shpanije. Tam kjer je bilo poljedelcev vech kot pa lovcev-nabiralcev. da so se razshirili na podoben nachin kot prvi poljedelci. sht.htm[16. da je ostalo malo genetskih sledov za njimi. Veliko manj pa vemo. ko so jo zaustavili Rimljani. ki so gradila megalitske spomenike po Evropi.Lucijan Vuga krat tudi v Anatoliji. V chasu. to je med koncem neolitika in zachetkom dobe kovin. n. seveda pa je v dolgem obdobju dozhivela na posameznih obmochjih mnoge spremembe in chlenitve. je verjetno. Nekateri evropski jeziki. Drugi primer kulturne ekspanzije. Zato Renfrew meni. bilo je prepozno. germanskih. sht. Ni verjetno. kako sta se po Evropi razshirila keltski jezik in kultura. Kelti predstavljajo she vedno zelo veliko uganko. da bi prishlo do zamenjave jezika kot posledice ekspanzije nekega ljudstva. Na zhalost imamo dokaj malo zanesljivih elementov: keltska identiteta hallstattske in naslednje latenske kul­ ture. po drugi plati pa je bilo prezgodaj za proces dominacije neke elite. etrushchina. Ostale indoevropske podskupine so morale nastati zhe prej in so zelo stare. Arheoloshki zemljevid nam nam pokazhe. predstavljajo antichna ljudstva.11. za katero je tezhko najti genetske in jezikovne sledi. n. zhe zaradi tega ne.

Tudi v novejshem chasu so opravili ponovne kraniometrichne analize izkopanih lobanj. tako da jih danes govorijo redki ali sploh nihche vech. marvech le skrbno in z vso previdnostjo interpretirati. ali pa na Blizhnjem vzhodu. juzhno Italijo. ki je konec XIX. a tu se ne bi spushchali vanjo. ki je http://www. ki zajema iberski polotok. Antropoloshki vidik Antropologija se srechuje z nekaterimi problemi v zvezi s spreminjanjem chlovekovih telesnih znachilnosti. temni. druzhbene in zemljepisne okolishchine itd. proti prichakovanju. porashchenega telesa in brahikefalni (z okroglo lobanjo). da so se bolj izpostavljali soncu. plavolasi in dolihokefalni (s podolgovato lobanjo). zelo pogosti svetlolasi ljudje.11. vendar z zelo nasprotujochimi si rezultati. na to poleg genetske zasnove vplivajo prehranjevalne navade. Laponci so pretezhno ribichi in lovci ter dobijo dovolj vitamina D v hrani. saj she ni na razpolago dovolj genetskih podatkov. Z. kaj shele sveta. Seveda je takih dejavnikov. svetle polti. Barva kozhe. st. da bi si ustvarili dokonchno sliko o prebivalstvu Evrope. vitki. kjer ne bi prichakovali toliko svetlolascev. a so rezultati neenotni. saj je ochitno barva las in ochi proti severu v povprechju vse svetlejsha. in ne nazadnje gre tudi za njihovo medsebojno prepletanje. Che se zadrzhimo pri Italiji. temnolasi.. medtem ko so bili Skandinavci pretezhno poljedelci in so morali sami sintetizirati ta zhivljenjsko potreben vitamin tako. Genetski vidik Spricho vseh teh tezhav si v zadnjih letih antropologi veliko obetajo od hitro razvijajoche se genetike. bil je vishje ali nizhje rasti ipd. Na skrajnem severu se med plavolasimi Skandinavci pojavi otok temnolasih Laponcev. ljudje so nizke rasti. seveda pa jih tudi danes ni mogoche zavrechi. toda ochitno se mnozhice kriz­ harjev tam niso ukvarjale le z osvobajanjem Svete dezhele.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. opravil temeljit antropoloshki pregled. in mediteransko. ker so izginile. ki jih morajo antropologi uposhtevati. Zlasti Evropa je bila v zadnjih dveh stoletjih podvrzhena mochnim spremembam. ker se je chlovek skozi stoletja spreminjal. Med najbolj ugledne raziskovalce sodi amerishki ekonomist W. pogosto kodrastih las in dolihokefalni. na Siciliji. Evropske rase je razdelil na nordijsko. Che bo kdaj v prihodnosti razvozlana molekularna genetika. Ripley. ki zajema severozahodno Evropo. Po mnenju nekaterih antropologov ta Ripleyeva klasifikacija prevech poenostavlja zelo zapleten tisochletni proces in posamezniki so jo poskusili izboljshati. alpsko. chokati.Lucijan Vuga uspeshne. bo morda mozhno koristneje in zanesljiveje uporabiti tudi te elemente. da bi preverili prejshnje shtudije. veliko bolj kot ostale celine. zanimajo nas dosezhki in njen domet v prihodnosti. ljudje so visoke postave. Blizhnji Vzhod in Arabijo.2010 10:14:37] . to naj bi bila posledica prehranjevalnih navad. severno Afriko.Slovani in Anti . ljudje so majhni. v srednji in vzhodni Evropi. saj niso dovolj znani nasledstveni mehanizmi.revijasrp. zato so antropometrichne raziskave zelo tvegane. las in ochi so she bolj negotovi kazalci genetske pripadnosti. Grchijo. she vech. Za nekatere drzhave pa so bile zhe opravljene podrobnejshe primerjave. vendar pa so npr.htm[16. med temi je dokajshen del Evrope z Balkanom in Anatolijo. kar gre zelo verjetno pripisati vdoru in dolgi okupaciji Normanov.

vol. fenichanske in mezopotamske omike. in lahko spremljamo.htm[16. Shpanije in Portugalske. po drugi strani pa za izvor Etrushchanov. da jih zgodovinarji zavajajoche oznachujejo kot Indoevropejce. ETRUSHCHINA – KOINE SEMITSKIH JEZIKOV Sedaj pa k Semeranovemu delu. ljudstva minojske kulture. Najprej povzemimo iz Le origini. s kritiko pristopa k "etrushchanskemu misteriju". na severu so Srednjeevropejci.2010 10:14:37] . Semerano razlaga iz akadskega aga'u. Podobno je z obmochji. temeljeche na 34 genetskih frekvencah. ki bi lahko bil samostojna knjiga (in to se je v razshirjeni obliki uresnichilo s pravkar izdano knjigo Il popolo che sconfisse la morte – Ljudstvo. ki jih poznamo she danes: Teukri. o katerih meni. 38. 781 in naprej). ki so bila v davnini kolonizirana z Etrushchani. Med imeni ljudstev. oboji pa so bili Mediteranci. da so to podrochje nekoch kolonizirali Etrushchani in v bizantinskih chasih Grki. ki so sredi Velikega zelenja". Aqaiwasha.revijasrp. vseeno pa je Grchija nekaj posebnega. Egejci pod starodavnim vplivom asirske. Semeranu se je tedaj zdelo pomembno zacheti z napisi v Karnaku in na "izraelski steli" iz Bet-Seana. Siculi itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Sardinci. Torino. ne pa v indoevropejshchini. skrivnost antichne Britanije. s katerimi je hotel faraon ovekovechiti svojo zmago nad Libijci in njihovimi zavezniki "ljudstvi z morja". medtem ko je osrednja in juzhna Italija bolj podobna Grchiji in drugim sredozemskim drzhavam. cheprav nobeno od teh ljudstev. kot zachenja dodatek v knjigi. katerih imena se tu pa tam pojavljajo v korespondenci iz El Amarne. str. kjer so Grki. Dognali so. kako je linearna pisava B (zlogovna pisava v chasu kretsko-mikenske kulture) hitro in lahkotno sledila razvoju enega od tistih govorov. ki so jim Egipchani rekli "prebivalci z otokov. ki ima celo v naslovu In appendice il messaggio Etrusco. da se Sardinija popolnoma razlikuje od ostali 13 italijanskih regij. sumersko a-gi-a. na jugu pa Mediteranci. v juzhni Toskani in severnem Laciju ali she juzhneje na apeninskem shkornju. zato ni vkljuchena v podskupino Italije. to je ob Jadranu proti meji s Slovenijo. Toda z etrushchanskim misterijem so podobno povezani tudi misterij Keltov. V Italiji je jasno razvidna polarizacija med severom in jugom. ki je premagalo smrt). Za nas je she posebej zanimivo stanje na italijanskem severovzhodu. Shardana. najdemo Turusha. Ahajci. In le stezhka si je kdo upal to razshiriti she na temachna obdobja Grchije. kar si antropologi ra­ zlagajo s tem. Shekalasha itd. v chemer je http://www. enigma Fenichanov. kar naj bi bili po mnenju ne­ katerih Ahajci.Lucijan Vuga genetsko dobro raziskana: tu so se oprli na poglavitne komponente. severno od Rima. ne smemo pa pozabiti niti na "sardinijsko sfingo". Aqaiwasha. pomeshanega.. ki so bila omenjena na tistih napisih trinajst stoletij pred nashim shtetjem. Giovanni Semerano zhe v svojem obsezhnem delu (Le origini della cultura europea. latinsko aqua. Okoli Ferrare je otok temnejshih ljudi. ni upravicheno do takega imena. so se med seboj sporazumevala v kakshnem semitskem dialektu ali v egipchanshchini.Slovani in Anti . poudarja zapletenost vprashanja. spominjajo na imena.11. saj gre po eni strani za jezik. Z genetskega stalishcha je severna Italija podobna srednji Evropi. ki je postal starinska oblika grshkega jezika.

ti naj bi se po Dioniziju iz Halikarnasa (I. marvech le to. je to le slabotno osvetljeno z omenjenimi napisi faraonov Merneptaha in Ramzesa III. 170). za Corythus. Na to kazhe obstoj kolonij tujerodcev na egipchanskem ozemlju. she manj bogate semitske sestavine v njihovem jeziku. sht. Tako ima podoba moshkega z orlovskim nosom. sta imela sina Frastora. da so obstajale tesne vezi in stiki s tujci.. n. Gortina. -shu pa nakazuje trajanje. tj. A tudi Tuski naj bi koreninili v akadski besedi tush. v akadshchini reshu.. cheprav skushajo to njeno pomembnost iznichiti z domnevo. Ko je mikenska civilizacija zashla obenem z bronasto dobo v temachno obdobje med 1200 in 750 pr. ki vezhe skrajni konec Istre z Raveno oziroma Spino na drugi strani.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 3) po preselitvi imenovali Tirenci. 3. Anat. tam pustili ladje ter v notranjosti zavzeli mesto Crotono. Penejeva hcherka. da naj bi tudi ime Shardana izhajalo iz akadshchine: shar-dannu. ki pomeni prebivati. ki je imel sina Tevtamida. namrech hetitskega kralja. O Pelazgih . To. Cheprav so Grki Etrushchane imenovali Tirsenoi. Od kod pa ime Turushi in kaj pomeni? Semerano izhaja iz akadskega taru. slednji skupaj z Astarto postane zashchitnik konjenice. je. 94) omenja. v Memfisu. ki je bil she v zgodovinskih chasih podoben etrushchini.Slovani in Anti . imenovali Jonsko morje sedanje Jadransko morje vse do chrte. enu – gospod. etrushchansko mesto in gora (Serv. 28. da so Etrushchani avtohotni na Apeninskem polotoku. Iz napisa Jnw-Twrsh na sarkofagu iz Kahuna v despresiji Fajum je v akadshchini razbrati "vladar Turushev": Jwn akadsko inu. in Twrsh = Turushi.. npr. Reshef. Pri tem Semerano opozarja na razhajanje med etruskologoma Paretijem in Pallotinom. morda celo Etrushchan. vladajochi. da je le neposrechena domislica Dionizija iz Halikarnasa.2010 10:14:37] . K srechi so prishli na Lemnosu na dan she drugi dokazi. da so Tirenci dobili to ime v Italiji. saj ne omenja imena Raseni.htm[16. da je na otok prishel tujec iz Male Azije. kot porocha Herodot. so si sami pravili Raseni. Che je bil eden od turushkih kraljev s chastmi pokopan v Egiptu med XIX. ki potrjujejo. vodja. kralj. Spinete pa je reka Pad. Semerano meni. vladar. trgovati. ki so ga zavzeli Pelazgi. za Carteia. potovati kot trgovec. Aigaion / pelagos). posvechene azijskim bozhanstvom. simbolni pomen: predstavlja sposhtovanje do velike sile. Zhe Herodot (I. che najdemo templje. Semerano domneva. ta pa Nanasa. Crotona. saj slednji priznava pomembnost besedila na steli iz Kaminije na Lem­ nosu. sht.11. da so jadrali do izliva reke Spinete v Jonskem zalivu. turru hoditi naokoli. za Corithus. to pomeni. ki je bil kozmopolitsko mesto.revijasrp. kar posebnega izhaja iz teh porochil. ime Ahajci (Ahaioi) ima koren v akadskem ahu. Ad Aen.Tirencih porochata she Tukidid in Sofoklej. ki se pri Raveni oziroma Spini izliva v morje v obliki obsezhne delte. ki se je skozi stoletja izredno spreminjala. ki naj bi prichala o otoshkem jeziku pred atensko zasedbo leta 510 pr. torej popotovati. dinastijo. le sedanji Trzhashki zaliv je pomenil Jadran. ki je bila sicer pred tem premagana. hebrejsko rosh vodja. visok duhovnik. ki so bili kot Shardanci vkljucheni med najemnike v egipchansko vojsko. ponavljanje. ki niso bili Heleni. ponavlja osnovo Gortyn. da je Herodot slishal govoriti o Pelazgih. tako kot Crotona v Veliki Grchiji. n. in med vladanjem slednjega so Heleni nagnali Pelazge iz njihove domovine. Bralce je treba opozoriti. od koder so se shirili in ustvarili Tirenijo. in navaja po Helaniku: kralj Pelazg in Menipa.Lucijan Vuga odmev imena samega Egeja (Aigaios. mesto. http://www. Izvirno ime Cortone je dal Dionizij iz Halikarnasa za Crotono. da so Grki. kot so Ba'al. ki je vklesana na sarkofagu ob imenu T(j)wjrs' z morja (Turushi z morja). morska obala. "mogochni kralj". Zato ni nich chudnega. da so del Apeninskega polotoka kolonizirali Lidijci oziroma Pelazgi. da gre za predgrshki otoshki jezik. Curtum.

ki so skupaj s Helenom pristali v Cirenah. Ajshila. od kdaj je stara Etrurija.. Linguae latinae. ustreza pa sumerskemu tush bivati. nova ali inferior (spodnja) pa je tista iz chasov Eneja. ampak tudi namerni popravki.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. drugo izrochilo je porochalo. govori. iz iste osnove je Ainos. kar pomeni mesto. Legenda iz 5 st.. Na tej osnovi so nekateri poskushali dognati. semitsko ain pomeni reka. 799).. sht. Dionizij iz Halikarnasa je ime Tuski imel kot prvotno ime za Quoskooi. X. Zhe skupna prisotnost Trachanov in Enetov prihaja iz neke dokaj kasne tradicije.Lucijan Vuga shpansko mesto itd. da govore jezik. Lyd. vendar pri svojem izvajanju ni natanchen in omogocha vrsto razlag. Figul in Plinij (Lyd. Dionizija Periegeta. to bi Etrushchanom dalo polozhaj izredno starega ljudstva. Eneti. Labeon. sht. 209. pr. stanovati. Tukidida. Paflagonce ob reki Halys so razpolavljala ljudstva iz Kapadokije. in s katerimi so si bili etnichno in kulturno sorodni. n. fanatichno unichevali vse. imenovana tudi Pylaemenia. Herodota. zhiveche ob reki Parthenios. da so prav Asirci nagnali Enete. 13) o razliki med jezikom Tuskov in jezikom Etrushchanov (etera mev Thuskon alle de Etruskon leksis).2010 10:14:37] . De mag. je morda nekdaj zajemala tudi Bitinijo. n. kjer je bil sedezh najstarejshih asirskih kolonij. prvi naj bi pripadala Mantua. Prav tako pripada koren Tus-ci najstarejshemu etrushchanskemu substratu. Legenda o Antenorju sodi med najbolj razvpite. in so prishli vsaj do konca III. Uspelo jim je prepisati Hesioda. homersko himno Dionizija. Zhe Servij (Interp. 198) postavlja domnevo o stari (Etruria vetus) in novi Etruriji (Etruria nova). Niti leta 850 obnovljena univerza v Konstantinoplu niti peshchica pogumnih in razsvetljenih mozh nista mogli v celoti obnoviti starih mojstrovin. ki so nastajali iz hotenja po arhaizaciji ali za­ radi dopolnjevanja manjkajochih poglavij. to http://www. ki nam ga prenasha Arijan. Izrochilo. Glede verodostojnosti besedil starih piscev Semerano opozarja na zhalostno dejstvo.Slovani in Anti . to je pomenilo konec vechjega dela rokopisov. Veneti. Antenor je le sinonim za Eneja. Vse ustreza ugaritskemu qrt. kot so Kapiton. Aen.11. De Ostensis). Alba "tok". kar je bilo starega in poganskega. ohranjena v obliki Ambra "reka".revijasrp.. ki ga le oni sami razumejo oziroma ga je mogoche enachiti z jezikom Tirencev ter se popolnoma razlikuje od sosednjih jezikov. kot so menili Tebanci. tisochletja pr. Herodot se je lotil tudi jezika Pelazgov in zapisal. ker izhaja iz akadskega adi-nari "vzdolzh reke". Jean Berard je zelo natanchno preuchil Antenorjevo legendo ter njegov pri tanek s Pelazgi v delti Pada. govori o Antenoridih. staro mesto v Trakiji ob Ebru. vendar so se pri tem zhe pojavljale ne le nakljuchne napake. da je Antenor ostal v Troji z namenom. akadsko enu. eno od dvanajstih etrushchanskih mest. da bi ustvaril novo kraljestvo. Enetoi. O teh ostankih prastarih jezikovnih plasti pricha etrushchanska beseda. Paflagonija. S tem bi se potrdila tudi trditev Varona (De Orig. ustanovitelji Mantue (Serv. ki doslej ni bila dovolj uposhtevana in izvira iz starih eruditov. ko je bila ukinjena atenska shola. ljudstvo iz Paflagonije. poskrite ali spregledane pa je unichil zob chasa. kjer je s svojimi otroki ustanovil mesto Patavium. hebrejskemu qeret in aramejskemu qarta. Fontej.htm[16. ki so jih kot dosegljive unichili. Padovo. II. str. Zaradi imena Etrushchani je bilo prelitega veliko chrnila. da so po letu 525. Antenorjeve dogodivshchine so prishle do nas na razlichne nachine. Likofronta. kjer je neki polotok dobil ime po njih. naj bi po Semeranu dobili ime kot "prebivalci ob reki". Sofokleja.

ki je bolj kot mesto pomembno kot velikansko fenichansko skladishche – emporij. otok. nagiru. banu. shalmu. ob. v kateri so bili nekoch nastanjeni. da so jih Rimljani imenovali Etruski po dezheli. 14). b = primer. voditelj. ki je po dveh stoletjih she vedno predmet razlichnih razlag. pisno. odposlanec.: amce mechl rasnal (je bil na chelu poveljstva). kar ni ostalo brez vplivov. chesh da je bilo pravo ime Etrushchanov Rasenna. V celoti pishe: »Tukaj (je) molilnica: postavil jo je odposlanec iz Ea na Sardiniji: tu je pisno izrazhena kraljeva zhelja: da kot odposlanec postavi zgradbo pred obalo«. kot je Odrusi ob Ebru. hebr. oglednik drobovja. n. Rasna. torej so Etruski. itti. nositi.htm[16. zemlja. Sem sodi nedvomno pisava. Res pa so obstajale tesne trgovske povezave s Ciprom. da je bil Tyrsenos kralj ljudstev. ki so misli izrazili s pomochjo zhivalskih slichic in ti najstarejshi dokazi chloveshkega spomina so vklesani v kamen. st. prisvajajoch si izum. primer.11. (Vel-)athri. Isti pisec pa she dodaja. lpn = primer. nabu. Leptis na obali zaliva Sirta. pomeni napisano. pomeni kralj. http://www. staro ime za Velletri. Oni so izumitelji pisave.nb – nsh – bn – ngr – lpn – j (vedeti moramo. v mnozhini rashanu. sibutu.v smislu poveljnik. shem. pr. blizu. pomeni visoki uradnik. V etrushchanskih besedilih najdemo osnovo ras. sh = akad. otri. XI. ngr = akad. rsh = akad.2010 10:14:37] . Vendar jih ne smemo jemati zgolj kot posnemovalce grshke kulture. Zhe shtiri stoletja pred ploshchicami iz Pyrga je nastal fenichanski napis v Capo di Pula. (Oen)otri. haruspex vedezhevalec. kot so (Vel-)itrae. Po Semeranu je mogoche najti osnovo v blizhnjih mestih. da takrat she niso dosledno zapisovali samoglasnikov). Fenichani. povezano z daritvenimi obredi. Prav tako ni dovolj kritichno uposhtevana she ena Dionizijeva navedba. Ea = pred Kartagino so Fenichani v 11. danashnji Tripoli). bn = akad. sha. O izvoru chrkopisa pa znachilno pishe Tacit (Ann. pomnik. pomeni tu. pomeni zgraditi. pomeni znamenje. Et = akad. shlm = akad. melku. shm = primer. sedanja Volterra. nashu. odkrit leta 1773. – VII. ki naj bi po njegovem izhajalo iz imena enega od njihovih poglavarjev. Razchlemba napisa pokazhe jasno povezavo z akadshchino: Et – rsh – sh – ngr – sh – Ea – b – Shrdn – shlm – et – shm – sbt – mlk – t . vodja. Otrusa. nb = akad. dvigniti. fenichansko et.Slovani in Anti . ugar. da so bili Egipchani prvi. lpn. ki so se priselila z vzhoda. pomeni (iz)govoriti. tukaj. pr. ta termin je sinonim za seranim. tu.revijasrp. st. sht. pomeni v. vladar. poveljnik. Othrusa. pomeni spredaj. Otreios. Gre za grb iz Ea. Che to povezhemo s Herodotovim prichevanjem.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. mlk = akad. Na tem napisu najdemo besedo ngr. pomeni tisti ki. pomeni zhelja. nsh = akad. pomeni postaviti. saj pomenijo konchnice -itrae. Sabratha. i.. Po izrochilu naj bi Kadmos (fenichanski princ) pristal s fenichanskim brodovjem na grshkih obalah in neizobrazhenim prinesel pisavo. n. Tirencev iz Kolhide ne moremo lochevati od Etrushchanov v Italiji. domnevno prebivalci Sirije in Palestine. kar je naziv za filistejske poglavarje dvanajstih kanaanskih plemen. t = akad. In posamezni pisci so navajali razlichne kraje v Anatoliji s podobnim imenom: Otrus. pomeni molilnica. -athri. b-. ki so ga sami dobili od drugod. gospodarji morja so pisavo prenesli v Grchijo. Malo Azijo in Egiptom. etimologija Tyrsenos (poglavar) potrjuje osnovo ras. ali pa kraje. pach glede na njihovo neprekosljivo veshchino. Shrdn = Sardinija. skoraj ignorirali Grchijo. Tuski prebivalci tiste zemlje. npr. kapelica. hebr.v imenu Rasenna z akadskim pome­ nom rashu kot poglavar. ki so dominirali na Lemnosu in jih pred davnimi stoletji najdemo v Atenah. saj so v VIII. to je Enotrii. sht. sbt = akad. Na egipchanskih napisih je najti Rsnw. pomeni obala. ki ustreza asirskemu nagiru in oznachuje visokega uradnika v Asiriji in v Elamu. che sledimo Dioniziju.Lucijan Vuga je aruspex. j = primer. Sirijo. ustanovili vech kolonij: Ea (bolj znana kot Oea. ershu. sem. pomeni zgraditi.

akadsko parsu. obrat. (nazaj) terjati". buna (vstaja)". porezati. (ko)trljati. slovenske vzporednice "vzshlo. drugi domorodci od Arkadijca Evandra. pr. v zachetku jih je bilo malo. (w)edu.Lucijan Vuga Nekateri trde. sil(iti)". prerokovati". Tarchunus. temvech tudi v slovenshchini. slovenske vzporednice "parati. usu. 41: etrushch. 40: etrushch. da je chrka X za glas th povzeta iz fenichanshchine in ne iz grshchine. slov. da »Moltissime testimonianze in questo senso avvalorano l'origine dell'etrusco da una koine mediterranea di linguaggi semitici« (mnoga prichevanja v tem smislu utrjujejo izvor etrushchine iz nekega mediteranskega koine semitskih jezikov. str. str. http://www. labirint". thu "ena. akad. zashchiti. slovenske vzporednice "rek(ati)>rechi. poraziti". qa(tu)+shabashshu "prijeti s shtirimi prsti".si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. akad.Slovani in Anti . akad. str. 24: etrushch. zlasti Simonides. V. tajjaru "narediti krog". 20: etrushchansko tanasar "varuj. usil "zora. ki jih najdemo tudi v tej Semeranovi knjigi: str. v prvem delu Φers-. Tudi etruskoidni napisi na Lemnosu kazhejo. tahhitu "opomin spomina. napovedovati. sin(ji)". buniti (se). "shchep(ec)". pozivati. slovenske vzporednice "bujen. Φersipnai. 41: etrushch. prerezati. str. sht. v drugem delu -ipnai. 15: etrushch. Grki so ime Tirseni razshirili tudi na Rasene iz stare Etrurije (Etruria vetus). mnogo". rogati (se)". rega(ti)>rezhati. 40: etrushch. zdaniti se". Φersipnai. slovenska vzporednica "na(d)zor". vzpodbujati rast. akad. V svoji najnovejshi knjigi Il popolo che sconfisse la morte Semerano podrobno razvije svojo zamisel. kolo. śa. kot se je ime Rimljani razshirilo na vsa italska ljudstva. vzpored. maχ. "sin(iti). sin. iz akadske osnove ragamu "(iz)klicati (ven). akad. str. sij". ushlo. 22: etrushch. veliko". 40: etrushch. slovenske vzporednice "torkljati. Tagetes. asu. parasu "lochiti.: koiné = iz vech narechij nastali skupni jezik Grkov. semit. tihi klic (narave) ". semitsko iz glagola nasaru. str. akad. Oblika latinskih chrk ustreza najstarejshim grshkim. ki je enak kot fenichanski shin ipd. kasneje pa so bili she drugi. 14: etrushch. truia "krog. slovenska vzporednica "tiho(tno)". (Op. da se ne bi med seboj vojskovali. nadziraj". vziti. edin". slov. povrat". str. sumersko uzal "vzhajati. (vzpod)bujati. str. zin "svetloba. eden". grshko -foni. semantichno: konec". biti lep". Tages. 9). V Italiji so Etrushchani dobili alfabet od Demarata s Korinta. ki so sestavili shestnajst chrk.11. podobno je z znakom za ś.2010 10:14:37] . je izpeljivo iz akadskega bunnu "ustvarjati. str. str. akadsko sheshshet "shest". 37: etrushch.htm[16. razdeliti.semit. bom tokrat spricho narave tega prispevka omenili zgolj nekaj takih primerov. Shele kasneje se je na to osnovo cepila abeceda Tirsenov – Pelazgov iz Halkidike. vzpored. L. 35: etrushch. str. mah "shtevilno. Za etrushchino pa je znachilno. cezpz "shtiri". sel. cheprav skupno ime ni preprechilo. tolmach". trajati. targuman(n)u "prevajalec.) Ker sem zhe v Jantarski poti posvetil poglavje vprashanju akadshchine in njenih sledov ne le v grshchini in latinshchini. da so bili Atenec Kekrop in Tebanec Lino ter v chasu Troje Palamed iz Arga tisti. da so Tireni imeli alfabetsko pisavo pred 7. idu "eden. n. kasneje pa vech. str.revijasrp. sporazumevalni jezik. svit". tajjartu "krog.. st. ki so dodajali nove chrke. magal "mnogo. tin "dan". akadsko tahhisu.

velcitanus "marec". adannu "dolocheno chasovno obdobje. suthive "pokop. akad. akad. kabrati [brazdati. Valuk. akad. akad. vzpored. kalum "zapora. str. akad. str. kraj. "kaliti [vroche zhelezo utrjevati v vodi. matu "umreti". iz akad biru "bran. 52: etrushch. tacati. str. predel" slov. vzpored. str. kraj. slov. (pre)preka". mesto. blato". zemljishche. "(na)supiti kruh". Emporis. tal "dvigniti". slov. "kamenjara>kam(n)ara". "riti. Manto (mesto Mantova) in Mutina.Lucijan Vuga str.2010 10:14:37] . akad. kobul [grucha. del ograjenega zemljishcha. akadsko kabru "debel. 141: etrushch. slov. slov. vodna povrshina. apar[s]. str. vzpored. 63: etrushch. jezero. gaziti. puru "jarek poln vode". "morda: jutro [stara mera za povrshino] zemljishcha. itd. vzpored. celius (beri kelius) "september". barje. arittum "navzdol. reber. vodja". mesto. Vulci. odor" in etrushch. brnik (tudi toponim Brnik) [blato]". 142: etrushch. vzpored. slov. vrela. poglavar. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. vis(ok)". (o)med(leti)". "grad. vzpored. torej "gospodovo zemljishche". tla". 49: etrushch. "vish(e). kmetija na vlazhnem. sapu. 60: etrushch. in sestavljenka v nashem primeru walku idanu "veliki dan. dati. mesto. Capena. darovati". "zapora". slov. akad. str. vzpored. dober znak. akad. akad. "velik(an). kappu. 67: etrushch. mochvirje". 45: etrushch. "mesto Modena". volk". kraj. puratum. dati. vzpetina. vzpored.revijasrp.]. 58: etrushch. dreti". Velathri. akad. ograja. str. is "iz. str. mesto". akad. slov. slov. ki je po nechem znachilno ali med katerim se nekaj posebnega dogaja".. ovira. akad. vzpored. grozd].: str. vzpored. luhamu/luhawu "luzha. kapum "nabrezhje. ostro rechno koleno. "velik" in idanu. jarek". illu "ila. karj. str. grshko Оύόλκοι. lug. veliki". 52: etrushch. "mrtev. nuthanatur "darovalec" in nuthan "nuditi. bireti "zemljishche. meja. pozhgan. obdano v vodami". mesto. akad kamaru "zid. (v)dira(ti) se. Perusia. belu "gospod. Clevsin. osushiti. vzpored. beri-illu "med mochvirji". str. slov. vzpored. vzpored. mesto. nadanu "nadar. slov. danes mesti Cortona. 57: etrushch. mesto. Pirusio. branik. slov. str. cabreas (beri kabreas) "april". mesto Volterra. akadsko qalu (suh. mesto. 58: etrushch. "brod. rebro". svetishche". 49: etrushch. utrdba". 43: etrushch. str. vzpored. 140: etrushch. vel. Luna. slov. atra "kraj. jarun [mesto. "zasutje". Luni. akad. str. Camars. Ferentium. Faltona.11. str. str. mutu "smrt". zakop". vzpored. str. 52: etrushch. Vesulus (mesto Besançon). akad. "vreti. mochvirnatem zemljishchu". vrh (gore)". barje. nasip". str. qardu "utrjen kraj. orati. vzpored. ali akad. vzpored. jarek". slov. 42: etrushch. 56: etrushch. strmo. gospodar. kjer se voda v reki peni]. krit(je)". obilen. pirku "(za)preka. 65: etrushch. 140: etrushch. vzpored. ebar "onkraj". brnja. odkrit". 140: etrushch. Falterona. wasu "visok(o). str. erebu "prechkati vodo". slov. sepu "mokro. "tla". 141: etrushch. mesto ob reki. akad. slov. presushen. napochiti.pokopani". belt "pomemben" + herrum "jar. vzpored. walku "vladar. Sepis. darovati". vrelci. epruś "zemljin. parakku "prerok>prero(chishche). str. luzhevje. 54: etrushch. V prirochnem besednjaku so she mnoge slovenske vzporednice. Pyrgi. zemlja. str. Vesevus (Vezuv). kopa. 51: ertushch. nasip". otrditi". obzidje. str. "barje. śpural.Slovani in Anti . "dan". kralj". bara. akadsko walku "glavni. mochiti". 62: etrushch. bara". 51: etrushch. str. zachetek pomladi". sem. http://www. qaritum. str. od zemlje". akad. ob toku (rechnem)". slov. kobniti [nastati. dor. str.htm[16. eper[s] "prst. str. suthiu "zasuti. supuru "obzidje". rejen. "(na)brekati. od teh npr. slov. Prilius. priti ven". 60: etrushch. kolovratiti]". pri. buru "bara. slov. (za)klon" in shinnu "vishina. "kopno". vrh gore". goreti). Sapis. akad. akadsko aduru "posestvo. akad. Arretium. 56: etrushch. Curtun.

stoletjem. vendar nakazuje mozhnost.11. Grover S. etnoloshkimi in (pra)zgodovinskimi argumenti. akad.Slovani in Anti . "nos(iti)". akad. v mezolitiku. vzpored. niś. kar zaslutimo zhe iz naslova knjige: Etrusco – una forma arcaica di ungherese (Etrushchina – arhaichna oblika madzharshchine). 146: etrushch. Zgodovinski vidiki Kdo so (bili) Madzhari? Alinei se pri obravnavi tega vprashanja oslanja na najnovejshe raziskave o izvoru Madzharov. vzpored. slov. za katera velja shiroko uveljavljena sodobna teorija uralske kontinuitete. Svojo teorijo utemeljuje z jezikoslovnimi. ki je she veliko bolj presenetljivo tako v svojih izhodishchih (teorija kontinuitete – TK) kakor v izvajanju in sklepih. vzpored. da so morala zasesti velik del evropskega srednjega vzhoda zhe ob koncu paleolitika. da se poblizhe seznanimo she z najnovejshim delom Maria Alineija. slov. izhajajoch iz teorije Colina Renfrewa o izvoru Indoevropejcev ter o uralski kontinuiteti.. vzpored. da so Madzhari prav lahko v Panoniji zhe od paleolitika. thui "tu(kaj)". 142: etrushch. Vendar stvari niso tako preproste. iz chesar sledi. str. da je mogoche taka teza nekoliko prenagljena. eteru "odstraniti". swalu "dosechi celoto chasa". Klasichno porochilo o t. itd. Ta pravi. koliko slovenskih vzporednic najdemo za akadske besede (o tem sem vech pisal v svoji knjigi Jantarska pot) in s tem tudi v etrushchini. tudi che uposhtevamo najnovejsho teorijo o "dvojni osvojitvi domovine". sval.revijasrp.Lucijan Vuga str. Seveda je Semerano po svoji metodi prevedel znana daljsha etrushchannska besedila. "zvelichanje". vzpored. da so se uralska ljudstva naselila v severovzhodni Evropi kmalu po zadnji ledeni dobi. Poleg vsega drugega je zanimivo. Kranz je. i. zelo zapletene so in povezane z misteriozno ter sporno srednjeveshko selitvijo Slovanov! Madzhari so ljudstvo z uralskim jezikom in zato sodijo v krog ljudstev. honfoglalas (osvojitev domovine) pripoveduje o Arpadu. tars. nashu "dvigati". akad. str.2010 10:14:37] . 147: etrushch. str. akad. druzhinski". darish "trajno. ki je leta 895 vodil madzharsko vojsko chez Karpate v Panonsko nizhino in jo zasedel. st. "nashi". "otreti". nasprotno. 142: etrushch. slov. o katerih sem zhe pisal v prejshnjih sestavkih. saj so ostali na dotedanjih zemljepisnih shirinah. To bi sovpadalo s prvimi naselitvami homo sapiens sapiensa na tem podrochju. str. medtem ko so ostali http://www.htm[16. vechno". da so bili Madzhari na sedanjem ozemlju zhe veliko pred 9. nedavno objavil. naś "postaviti gor. drzh(ati)". akad. Na podlagi te domneve je nesprejemljiv pozen prihod v Panonijo v 9. str. 144: etrushch. 143: etrushch. dvigniti". Alinei opozarja. slov. slov. SO ETRUSHCHANI PRAMADZHARI? Chas je. "traj(ati). nishu "domachi. eteri.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.

da so Arpadovi Madzhari v resnici turshko pleme. st. st. ki ji jim je omogochala lov in prezhivetje. loncharstvo in samo kmeto­ vanje. V bistvu teorija vzdrzhi kritiko in obenem ohranja smiselno honfoglalas. da so Madzhari zhe stoletja pred Arpadom znali graditi zidane hishe s strehami.htm[16. ki vkljuchuje tudi Madzhare in njihove odnose s Slovani. In konchno. ki je doslej ni uspelo she nikomur razvozlati: proti komu so se v resnici bojevali Arpadovi vojshchaki med osvajanjem Panonije?! To omogocha domnevo. proces oblikovanja Madzharov se je zachel zhe v chasu Hunov in Avarov. Etnografske shtudije so potrdile. ti so altajsko ljudstvo mongolskega izvora in mednje pogosto napachno shtejejo Madzhare. jezikovnih in kulturnih znachilnosti Arpadovega ljudstva (dokazane so s pisnimi viri in z arheoloshkimi najdbami) z zanesljivo pripadnostjo madzharshchine uralskim jezikom. kakor tudi ne domnevne slovanske pozne "preselitve" kot protislovja. lahko pa jih razlozhimo s predhodno madzharsko prisotnostjo na tistem ozemlju. Jezikoslovni vidiki http://www.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.2010 10:14:37] . jezikoslovnih. je bilo vech raziskovalcev. da so bili onkraj Kar­ patov zhe drugi Madzhari. tradicionalni pogled ne dopushcha uskladiti dvoje nasprotujochih si znachilnosti Madzharov: po eni strani naj bi to bilo ljudstvo z razvitim poljedelstvom in metalurshko ter loncharsko tehniko. Tako nenadne spremembe niso mogoche. Tudi v 20. antropoloshkih in drugih raziskovanj. po drugi strani pa so bili Madzhari zhari nomadski osvajalci. Zakaj? Zgodovinsko-etnichni argumenti Protislovja izhajajo zhe iz dokumentov iz Arpadovih chasov. arheoloshko identificirani na lonchevini z okrasjem "vitic in vejic". po kateri so bili Madzhari na sedanjih ozemljih zhe pred Arpadom kot pozni Avari. nam viri porochajo zgolj o Hunih in celo te zamenjujejo z Madzhari. je zgodovinar Armin Vambery domneval. Che povzamemo. sledech svoji dotedanji ekokulturi. kar pa ni v skladu z nomadskim zhivljenjem. Prav tako ni mogoche zadovoljivo povezati ochitnih turshkih etnichnih.Slovani in Anti . toda ta prva naselitev naj bi bila le 200 let pred drugo. Podobno lahko rechemo za metalurgijo. Kaj pravi najnovejsha teorija o dvojni Madzharski osvojitvi Panonije? Zhe v 19. ne smemo zamolchati v ochi bijochega dejstva. Leta 1978 je arheolog Gyula Laszlo postavil teorijo "dvojne osvojitve". a tudi iz arheoloshkih. Toda tudi ta datacija je sporna. Najochitnejsha nasprotja izvirajo iz bojevnishke. po Alineiju je to bilo zhe mnogo prej. da je toponomastika v karpatskem bazenu zvechine slovanska.Lucijan Vuga Uralci shli proti severu obenem z umikanjem ledenikov. Madzhari so "prishli" v Panonijo iz zahodnega uralskega predglacialnega obrobja. konchal pa se je z Atilo. ki so bili podobnega mnenja. da so Slovani avtohotni na danashnjih ozemljih. sovpadala pa naj bi z obdobjem poznih Avarov. "nomadske in stepske" narave Madzharov pred osvojitvijo Panonske nizhine. Nadaljnja kontradikcija. ki so prishli tja 670.revijasrp. She vech: cheprav so v Panoniji in jugovzhodni Evropi stoletja pred Arpadom dominirali Avari. To pa lahko zadovoljivo razreshimo edinole s teorijo kontinuitete in priznamo. v chasu osvojitve in naslednjih vojashkih podvigov ter poljedelskega znachaja madzharske druzhbe neposredno po naselitvi. dodaja Alinei. cheprav je naselitev potekala zhe veliko prej.

(3) Pisni viri. Bug. Po vsem tem se moramo resno vprashati. i. (2) Madzhari so zhiveli tudi na obmochju starih povolshkih Bolgarov. v sklopu hongurskega imperija (od tod njihovo ime Hungari).si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.11. To bi podpirala tudi sploshno sprejeta teorija uralske kontinuitete. ali te uganke ne velja reshiti na podoben nachin. (5) Med tremi bolgarskimi ljudstvi turshkega jezika – ob izlivu Donave (danashnja Bolgarija).2010 10:14:37] . Levediji. Vendar – drugache kot glede Slovanov – ta teza glede Madzharov ni vzdrzhna. kot jo TK razpleta za domnevno selitev Slovanov? Odstraniti bi bilo treba napachno domnevo o naselitvi in po TK domnevati enako kot za Slovane. da Madzhari niso avtohtoni v Panoniji. O tem je pisal fra Giuliano leta 1235. verjetno "med rekami". torej Dneper. ki so turshko ljudstvo. ki v grobem ustreza danashnji Bashkiriji. Slovashki. Razlogi. imenovanem Atelkozu (madzh. ki je mejilo na osrednjo Azijo. v Veliki Bolgariji in na Volgi – je prav slednjemu najsorodnejsha madzharska arheoloshka dedishchina. (b) od kod ter (c) kdaj. opozori na nekaj dognanj v zvezi z Madzhari pred Arpadom. Isto ljudstvo potrjujejo tudi arheoloshka odkritja madzharskih grobov v bashkirskem Sterlitamaku.htm[16. st. arheoloshka izkopavanja in jezikoslovna raziskovanja soglashajo. da so bili Madzhari v 7. (6) Viri omenjajo tudi prisotnost Madzharov na podrochju. Nekaj resnice je le v teoriji o madzharski osvojitvi Panonije.Lucijan Vuga Izhajati velja iz treh temeljnih vprashanj. To potrjuje madzharsko pokopalishche v kraju Bolshije Tigani ob sotochju rek Kama in Volge. in Madzhari bi preprosto ostali tam. ki niso nikoli "prishli" v vzhodno Evropo.Slovani in Anti . gre za tisto podrochje. ki so jih raziskali sami madzharski strokovnjaki. ki je v avstro-ogrskem obdobju zajemalo tudi dele z manjshinami v danashnji Romuniji. in che so od nekod prishli. tako naj bi bilo tudi z Madzhari. kjer so she danes. osvojitvijo karpatskega bazena prisotni na precejshnjem obmochju Evrope. da so prednike zgodovinskih Madzharov po http://www. (1) Veljavno mnenje madzharskih jezikoslovcev je. ki so slabo poznana. (4) Nekateri znanstveniki menijo. saj nismo dobili odgovora na vprashanje o najstarejshi naselitvi Madzharov v Evropi ali v Aziji niti ne o chasu njihovega morebitnega prihoda na njihovo zgodovinsko ozemlje. (1) V srednjem veku so govorili madzharsko tudi v t. Etelköz). She preden zachne Alinei odgovarjati na ta vprashanja.revijasrp. ki ga omenja musliman Balkhi (umrl 934) in Madzhare imenuje Bashkirci. Prut in Seret. okoli 2000 km vzhodno od Karpatov. Vendar nam to ne pomaga veliko. ker so pach od nekdaj tam bili. prishla pa naj bi z vzhodnega dela osrednje Evrope. Magna Hungaria (pri chemer pomeni magna "stara"). Po Alineiju vse to brez sence dvoma kazhe. Hrvashki in Srbiji. ko so Madzhari zhiveli v t. ki naj bi nam omogochila to pojasniti: (a) ali so Madzhari od nekod prishli ali so od nekdaj tod bili. so v prvi vrsti lingvistichni in se nanashajo na najtesnejshe odnose madzharshchine z drugimi turshkimi jeziki. na ozemlju. i. po kateri naj bi se uralska ljudstva po zadnji poledenitvi prva naselila na severovzhodu Evrope. da so bili Madzhari pred t. da so imeli Madzhari in Hazari (tudi turshko ljudstvo) zelo tesne odnose neposredno pred osvojitvijo Panonije. i. sorodno Chuvashem.

thuta . za katere je nashel vzporednice v stari madzharshchini.. kakor Bolgari z Volge (Turki) in Madzhari. Alineijevo pozornost je zhe zdavnaj pritegnila nenavadna podobnost etrushchanskih poimenovanj za vodilne funkcije. Turshka imena pa v sploshnem kazhejo na azijsko nomadsko ljudstvo. to je z altajskim podrochjem. z druge plati v ljudski glasbi. Jezikovna argumentacija Po tem kratkem povzetku zgodovinskih in etnichnih elementov madzharske etnogeneze poglejmo she jezikovno plat.revijasrp. to je ogrskega izvora. (2) Tudi madzharski lingvist Peter Hajdu. (5) Domnevajo. s katerim se sami oznachujejo: Madzhari. vojvoda.Slovani in Anti . tarxun – tarjan) podaja ustrezne razlage. nekako tako. gyula in kende (kar ustreza etrushchanskemu zila in camthe). medtem ko so povsem nomadska ljudstva izginila.11. zhivechi skupaj s turshkimi plemeni. saj med prve dosezhke etruskologije shtejejo prav razvozlanje nazivov za najvishje druzhbeno-politichne funkcije. To kazhe. ker predstavljata delitev vrhovne oblasti v drzhavi. http://www. (3) Znanstveniki pravijo. st. le tista napol nomadska. To je ustvarilo turshki videz Madzharov glede na navade. Za utemeljitev svoje teorije je moral she nakazati druzhebno-politichne funkcije pri starih Madzharih. zacheli razseljevati po obsezhni ravnini juzhne Rusije«. lauxum/luc(u)mo. "rex". (10) Znachilna za madzharsko etnogenezo so turshka osebna imena v chasu njihove "pojavitve" v Evropi. (4) Politichna organizacija madzharskega vodilnega razreda je bila turshko-hazarskega izvora. je tipichna tako pri Hazarih kakor pri Madzharih. sposobna organizirati stabilne drzhave. "stareshina.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kralj pa le politichno in simbolno. (9) "Dvojna dusha" Madzharov se odrazha z ene plati v njihovem jeziku. uporabljala je madzharshchino in turshchino. obichaje ipd. da je bila madzharska vodilna plast dvojezichna. organizirani po turshkih obichajih in pod vplivom turshke kulture. ti organizirali v nomadsko-pastirsko skupnost.2010 10:14:37] . skratka gre za amalgam dveh kulturnih izvorov. da so obstajali med Madzhari in Hazari celo dinastichni odnosi.Lucijan Vuga tistem. ki so tudi poznali dvojno delitev vrhovne oblasti med gyula in kende.htm[16. ki so se ohranjale. ki se je odpovedal tradicionalni teoriji in privzel teorijo dveh osvojitev. ki je aziatskega izvora. do kakshne mere so bili Madzhari pomeshani s turshkimi ljudstvi v trenutku nastopa na zgodovinskem odru. (7) Po Györffyju so bila med nomadskimi ljudstvi. Tako je bil Arpad »vrhovni poveljnik« gyula in kende »kralj« obenem in je jahal na chelu vojske. kot je danes v zahodnoevropskih kraljevinah razmerje med kraljem/kraljico in predsednikom vlade. cep-. ki so se premikala po stepah. "vrhovni politichni oblastnik". z izjemo imena. »princeps civitatis«. ko so prishli v stik s turshkimi ljudstvi. Tudi za druge etrushchanske nizhje druzhbeno-politichne funkcije (etrushchansko maro. Med temi je Alinei posebej izlochil zila.tutun. medtem ko jih je polnomadstvo do neke mere razlochevalo. so se v 5. toda sicer je bila oblast deljena in resnichno moch je imel v rokah poveljnik vojske. (8) Madzharska mitologija nudi obilo podobnosti z juzhno Sibirijo. pritrjuje: »Madzhari. nakar so prodrli v jugovzhodno Evropo. ki je ugro-finski. delitve oblasti. vodja skupnosti" in canthe. (6) Obstoj dvojnega principata. purth/purt.

Zhe najstarejshi preuchevalci etrushchine so opozarjali. (tutun) "gospod". cep. belt "vrtinec". 28: etrushch. "sem". marunux. obenem Alinei v primeru maru "mera" pravi. vrhovni vodja" ali haruspeks primus "vrhovni vedezhevalec na osnovi zhivalskega drobovja" (op. L. 20: etrushch. marunuxva.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. L. izvirno pa je pomenil vojskovodja. staro turshko (*staromadzharsko) tudun "vojashki poveljnik nekega obmochja. oprezanje". kar opravi "trgalec drobovja"). (v)prega(ti) = naprezanje. podoba. 22: etrushch. zilacal.in bald. lauxume. da so bili po teoriji kontinuitete na teh prostorih Slovani zhe v prazgodovini. v stari madzharshchini *purte "bojna sekira". glede osnove lo "konj".: zanimiva se mi zdi primerjava z slovenskim izrazom "iztrgati drobovje". 44: etrushch.kot pri bula z vrsto izpeljank. pomembna in posebej obchutljiva druzhbena funkcija. tarxun. V. za druge pa ne. http://www. ime ali priimek. luw morda "dolzhnost. str. da bi bila izposojenka). str. thuta.2010 10:14:37] .: v Bezlajevem ESSJ imamo to obdelano pod vech gesli: bolt I. ki se pogosto pojavlja v etrushchanskih napisih. za slednjo ne zdrzhi. tarqan. staroturshko tarkan. str. boltenь "zidarska zhlica". podoba itd. balta "prepad. kar naj bi prishlo iz turkotatarshchine. purth. Lowaz ipd. L. Primerjave po Alineiju: Med etrushchanskimi besedami. pripadajoch kralju«. L. 27: etrushch. zili itd."insignija. Madzharski Gyula je danes znan zgolj kot antroponim.". chastni polozhaj". V. idol. purt "dvorezna sekira". vojvoda v chasu "osvojitve Panonije".. am "biti" in izpeljanke. madzharsko merö "merec". naziv.Slovani in Anti . vodna jama". canthe. staroslovansko kapь "soha. si oglejmo nekatere: str. zilc. (op. nedvomno iz *bъltъ. staromadzharsko kep "(verski) simbol. avtoriteta. Sadnik in Aitzmüller opozarjata na mozhnost domache slovanske vzporednice iz osnov bul-. lauxum-. luc-. toda pri obliki balda "kij. bovtati "tolchi. knde. v stari madzharshchini "gyula" (beri: dzhula). 25: etrushch.Lucijan Vuga str. kralj brez dejanske mochi. sodijo v skupino z osnovo zila. V. ki kazhejo na staro osnovo low. bat. lovec. ki jih Alinei obravnava in za nekatere izrecno navede tudi slovansko paralelo. obveza+napeti.11. buld. maru. str. tu Alinei opozarja na slovansko osnovo balta. canthce. kar kasneje tudi v drugih primerih vechkrat poudari z opozorilom. belty "usedlina. V.: na Slovenskem so znani priimki Kenda in Kante). simbol". str. znamenje oblasti. izposojeno iz neznanega jezika. "dz'la". lauc-. zilcthi. krepelo. po Alineiju se pojavlja tudi slovanska vzporednica kip. chlovek" torej "konjenik. Lougudi. zilac. (op. balta "sekira. maruxva "(zaprisezheni) zemljemerec". S tem smo zgolj namignili na Alineijevo metodo podrobnega jezikovnega vzporejanja etrushchine in protomadzharshchine . zilx.: morda pa ne gre za osnovo lo v smislu konj. kaliti". da je pramadzharshchina to morda dobila od Slovanov (str. (op. knda) Grossfürst des Bundes der ungarischen Stämen. tarjan "pooblashchenec. 30: etrushch. kij". str. 29: etrushch. toda tudi bolt »ribishko tolkalo". marunu. camthi. je najti staromadzharske izraze adluazu. 23: etrushch. vitez-kraljevi mozh". tarxies. 23). v madzharshchini lo "konj" + him "moshki. guverner".revijasrp. kar je bilo v davnini nedvomno eksistenchnega pomena). slov. sekira". zilci. zila. boltec "uhelj". canthus.htm[16. (föld)merö "zemljemerec". ampak za osnovo lov. luxum "lucumo" »od kralja. str. da zilath. v stari madzharshchini kende (kndh.

prichanje". slov. slov. da to potrjuje prisotnost Slovanov pred prihodom Madzharov. ponjava". "temnica. vzpored. 66: zivas "zhiv(eti)". str. 70: mut(a)na "nagrobnik. medica". str. str. L. 49: c(a)lan "mrtvec.: tudi slov. obli del chesa. "knez". chrtati".: po mojem se to ujema s "kur(iti). dati". "suti. klica zarodek. str. str. hurt "boj. okrьstъ "okolje. bregar ipd. harcować [bojevati se]". nacheti. "baj(ati). "zrenje/zreti. slov. 117: sren "(na) pamet. Alinei meni.: 71 nac "velik" ali "noch" ali "ne". slov. "(na)pen(jati). vzpored. znak. 112: raśna. 87: zic. okrozhje. (u)chin(iti). luknja". str. (za)snova". 45: ati "mati". slov. pluti. usluga. str. str. kupola. 52: cexa2 "zgoraj. "kal. penthuna. 49: calu "mrtev". "konec. str. (iz)kopanina. 52: cexa1 "(v) korist. 114: sal "bivalishche. nejevoljo]" ali "noch". kmetavz-ar. str. slov. V.". vrh. (po)meniti". paluba". zavetishche. Turje. (za)suti. Alinei opozarja na razshirjenost v slovanskem svetu "harcovati. medkrovje. slov. chezhnja "hrepenenje". str. slov. "zhig(osati)". L. oznaka. -thura "pripona za oznachevanje izvora ali pripadnosti".". str. sitnariti" z razlichno etimologijo). slov. 67: me. str. Alinei: slovansko trem. "selo. zivas. 94: klumie "zhekno. str. (za)sutje". (s)tul(iti) se [kriviti se]". "zhil.". V. stanovanje". 67: mathcva "medeno. ki se preseli v novorojenchka.: tudi Bezlaj v ESSJ ima harati "tepsti. V.Lucijan Vuga str. razum". 111: penthe. L. videz". me". http://www. poganjek". npr. L. 84: tur "dar. str. 80: suthina "grob(ni). zhila. "kup(chek). str.". grob". kalchek. kupnina". daritev. kip. penznas "pokriti. selishche". primer. kuhati". slov. str. slov. str. 60: fler "kopija. str. slov. okrog. magichna vez ipd. 87: zin "narediti". str. opna. z medom.: morda sodijo sem toponimi Turjak. 110: parliu "kuhati na pari". -(t)ur". pisati.Slovani in Anti . tule [tukaj]. tekalishche. okraj". str. str. krog. Alinei opozarja tudi na slov. str. 116: snuiaf "tvorba bodochega zaveznishtva".11. mene. tolchi. slov. slov. hara. kliti. (na)peti. triem "dvorana. slov. 100: har. ta "ta"."pech". teme(rje)<teme [zgornji. vrhnji del. "(po)mota. mi "jaz«. pokrajina". slov. str. 101: ixeme "pij". baj(ka)". 83: tular "meja. (na)zoren. borba ipd.revijasrp. "okreshelj [gozd med otrebljenim svetom]". nemch-ur.htm[16. str. V. (vz)pen(jati). ozhiviti". "nak [izrazha mochno zanikanje. gomila". str. vplivati. nemshku-tar. "polje. 118: tamera "grobnica. kjer se kaj koncha". slov. slov. pokop(ni) ". puliti.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. s[i]valke "zhival. 111: pazu "pechi. "pol. napol". vzpred.2010 10:14:37] . osnova pen(th). 83: thui "tu(kaj". rasna "okraj/okres. vikati [vzklikati])". ustje pechi" iz kul. kur[ishche]") in -umi ipd. (na)zor". pripraviti. odprtina."pech" (op. str. zix "vrezati. mini "meni.omogocha vzporejanje s slov. tla(k). (op. grad" (op. "(za)klan". 112: pulum "hodnik. 63: hupnina "grob z nasutjem. risati. vacil. zhelja". penthna. vzpored. slov. 58: eta. slov. (op. 85: -thr. str. "jama. iz ljubezni do ipd. veranda. str. vzp. terem. steza. ita.). po Alineiju iz gur. "pariti". zhivel. (s)(po)mnik. nadrejeni". str. nadlegovati. darovati. zarezati. tulec. medpalubje". s[i]val. vishji. zhival(ice)". 115: śel "obnoviti. vacl "odmevno dejanje. 88: ziv "zhiv(eti)". str. peljati. -thur. 86-87: vacal. svet(ost). pogrniti". str. "-(t)ar. otrok od". vzpored. "tul. kraj". slov. "vekati. str. tulka. "snovati. urediti. "ozhemi". soha. Terje ipd. cerkvenoslovansko okrьstь. str. po Alineiju tudi slov. str. 47: atrium. naklonjenost. obok.

"za mati". voziti. 122: tesinth "jesti". vzpored.11. "tovor. zajezitev. 194 primer napisa na zrcalu: eca sren tva ixnac hercle unial clan thra sce. 213: śuplu "shibati. Fufluna. nekomu". sredstvo za utrditev.povrniti mu". str. 128: vatiexe "voditi.Lucijan Vuga obok. str. str. verjetno gre za etrushchansko ime mesta. ribogojnica". uzde". str. tirati". str. 199: ithalu "pijacha". Alineijeva razchlemba. 133: Vetluna. vodich. vzpored. chetati se". tok. bradatega Herkula. prechno na tok vode]. lei noi voi slovensko jaz ti on mi vi . st. tvorba. str. slov. oprema. slov. str. "ta (ki)". ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg. mesto Populonia "prestolnica ognjishch. str. molek". str. str. 214: runs "razchetverjen. tesni (blizhnji) chlani". "jez. slov. smer. slovan. 198: naceme "a me. klej [lepilo. "jez [vechja sladkovodna riba]. 133: Vei(s). zato navajam moj komentar: etrushchansko eca "questo (qui). kaznovati . 128: viskri "zahteva vrnitev (darila)". vzpored "cheta. suppan "bichati. tvoriti". potolchi". vodilni.slov. vzpored. "vrechi. vzpored. darilo". slov. str. "ta nashi. str. jezbica iz vej]. "paliti. dopushcha tudi slovensko razlago. vzpored. vzpored. str. umazan. 119: tanasa "sorodnik. vreshchi". slov. jez [naprava. str. slov. str. vzpored. 121: thaura "dobrina. "tir. vozach". pokvarjen". 120: tarils lat. pasha]". slov. vzpored. mesto Vei. materia]. slov. "vrisk. zarezati. gnesti z nogami". madzh.htm[16. na bronastem zrcalu iz Volterre iz 3.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. bitka". 132: Pupluna. hasmuni "trebuh" po Alineiju ustreza slov. kar Alinei prebere kot: »(usa) questo (specchio) ponendo a mente come Ercole figlio di Giunone si nutriva di latte« [(uporabljaj) to (ogledalo) in dobro razmisli. vzpored. slov. slov. supal. pot". 120: thapicum. bichati". 128: vrath "zadeti z izstrelkom. imetje". "teshiti (lakoto). str. v neko smer". vzpored. ker je napis na fibuli. ver "zadeti. verso di me. vzpored. tepsti". najvishja zgornja ploskev]". str. vrniti mu". ki iz svojih prsi doji odraslega. vzpored. slov. opraviti nalogo. shibati. vrteti (s pracho). itd. 129: zat "boj. thapintaś "teptati. vzpored. 213: hasmunkxx. 196: mini "mi. "nekam. vzpored. "ruzhan". voditi". http://www. mesto Vetulonija. str. ta (tu))" . "chachka". kako je Herkul sin Junone sesal mleko]. je prikazana Junona. k meni. 128: zamathi "macheha". str. str. slov. "moliti. tvar [snov.revijasrp.ugrijsko "ez. *vej-jez. slov. str. lok. jezbica [gradbena naprava ob bregu. tirnica. molitev. 196: zixuxe "vrezati. "vodnik. "(za)kletev.2010 10:14:37] madzharsko en ten ön min tin italijansko io tu lui. zagrada.Slovani in Anti . popaliti". "cursus" "tek. vzpored. eko". str. "muka". druzhinski". je mogocha tudi slov. vzpored. zhupan (kar imajo nekateri za slovensko izposojenko iz madzharshchine). napisati". str. 202: mulvenike "daritev. pechatenje]". 225: osebni zaimki: Posebej zanimiv je na str. topilnic". 177: cleva "je potrdil pogodbo". pomenilo naj bi "mochvirje ali rastlina glavinec (centaurea)". pechi. lastnina. slov. str. "jedilo". slov. slov. teshch (kot vzrok za jelo)". "mulj: muljava [trava. eke. ki jo je sicer razlozhil na ugrijski etimo­ loshki podlagi. 134: Imola. 123: thel "delo. vzpored. vzpored. dopolniti". meni". Namrech. slov. str. "vajeti. meni.

dobro premisli. mladenicha."zri. polozhiti" . Magyar. madzharski dedichi Mansev. pogosto zapisano za imena krajev.htm[16. (u)zren [ugledan]. Tako bi prishli do slovenske razlage: »To zrcalo si postavi v opomin.g. Kaposztasmegyer. Alinei razlaga. teve" . Perzijec Gardizi med 1050-1053 belezhi Majgar. ki je zhivelo med Volgo in Uralom. ki so obvladovali znamenita in obsezhna balkanska nahajalishcha bakra in http://www. zarodek"."eszren. klan. pravi Alinei (str. dano skupnosti Mansov in Khantyev (Voguli in Ostiaki).brez ugrijske primerjave . igyen + nac" . prvi metalurgi Evrope. da so bili Etrushchani Slovani. Vasmegyer itd. jesti" . st. najdemo obliko Majar in chedalje pogosteje podobne razlichice. ki so sodelovala pri "osvojitvi Panonije". saj nastopa v znachilnih povezavah z drugimi izrazi v tako pomembnih dokumentih. 366)."kal. in questo modo. v spisu Arabca Ibn Rusta okoli 930 Majgar. chloveka. oznacheval naj bi "mozha. da je to dovolj za kategorichno trditev. chlovek. morda so obvladali dva jezika. kot "etrushchanski/madzharski vodja". prinashalci so bili drugachnega jezika.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Bekasmegyer. rod.Slovani in Anti . Mezömegyer."eszik [jesti]" – "sesek. na vzhodu pa Slovani. da je Junona dojila Herkula«. imeli so se za Meg(er)/Magy-(ar). st."da[va](ti). oziroma gre verjetneje za Er (danes Udmurti). etnichni znachaj. postaviti. Belmegyer. Hudud al-alam (982 . v jeziku khanty pomeni mant "ime ene od bratovshchin Khantov«. Seveda ne mislim. da je zadeva veliko bolj kompleksna. st. tako. to obliko najdemo v 12.riya (pripona –riya je arabska). bizantinska grshchina pishe Meγere (10. tva "porre. eszre" . st. st. bratovshchina". zreti. da so se Etrushchani sami imenovali Mex (mexl. poglejmo she neko pomembno podrobnost. Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? V okviru TK. kot nekakshna specializacija ali delitev dela.)."igy. sin. v madzharski kroniki Anonima (12. sesati". polozhiti". klica. De administrando imperio zapisal v grshchini Megere. na ta nachin" . mente. Ime Madzhari.Lucijan Vuga sren "a mente. clan "figlio. ime plemena. da so se tudi Etrushchani sami imenovali Mex. kakrshni so "ploshchica A iz Pyrgyja" in "tabula Cortonensis".983) pa Majgar. opomin. dobro pomni" . spomin". dati.) beremo: »in sua lingua propria mogerie vocatur«. Vse to omogocha Alineiju sklep. V zachetku gre za sestavljenko iz (1) mänći etnonim "Mansi". Tako lahko gladko prevedemo mex thuta."tej+ra" [z mlekom] – "trese". kliti. mleko" . v mongolskih. kar naj bi izhajalo iz iste osnove kakor Madzhari. in sestavine (2) –er. unial – od Junone.2010 10:14:37] . v slovanskih virih iz 12. Babonymegyer.γ. manś »ime. Prvich je poimenovanje magyar izprichano v arabskem viru leta 870 v obliki m. otrok" . Nogradmegyer."tesz. sina". ki ga najdemo v ember.revijasrp. pripisan Thefariei Velianas na ploshchici A iz Pyrgija. med njimi so v severni Italiji na zahodu prevladovali Kelti. hercle – Herkul. je spochetka imela metalurgija. kitajskih in perzijskih delih iz 13. od katerih so nekatera she danes zhiva: Megyer. st. Poscmegyer. oseba. stoji Mager. Toda preden koncham. ixnac "cosi. vse iz ogrskega manć "mozh.11. mexlum). naj bi tako bilo sestavljeno iz imen ljudstev Mansi in Er. menim. Bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet je v svojem delu iz 10. zrcalo"."v znak. ta skupnost pa naj bi bila najmochnejsha med sedmimi plemeni. sce "mangiare. thra "latte.

ki je na prvi pogled videti kljuchen: zakaj se je Etrurija razvijala z juga proti severu.: Ker gre pri Etrushchanih za obdobje. che pa naj bi Etrushchani http://www. ki je prishla v Italijo iz Panonije. (Op. samo pomislimo. cheprav po njegovem iz semitskih jezikov. medtem ko Alinei semitskim dodaja she madzharske in ne nazadnje tudi slovanske besede. dokazuje. od tod arbitrarna idealizacija samega chrkopisa. kjer kultura s slovenskim obrazom (facies) in prisotnostjo znachilnih slovenskih izdelkov. L. f = φ. s = ś) (str. 264) z zelo skromno literarno tradicijo. Ni nakljuchje.is the first evidence of the subsequent. prav tam]«. Ter v nadaljevanju: ». ti so v vzhodnih Alpah ustvarili slovanski superstratum na ladinskem in furlanskem obmochju. religiozne narave.. da je lahko obchevala s toskanskim. Tudi najdaljshi znani tekst z zagrebshke mumije je. 367). che naj bo ostanek pisave po zlogih. zgolj v veljavni in trdozhivi kronologiji pozne priselitve Madzharov v Panonijo. L. postala dvojezichna. 1971]« (str. c = χ. kar je mogoche dokumentirati z dvojezichnimi napisi na tablicah iz Pyrgija in izhaja iz tesnih povezav celotnega mediteranskega obmochja z Blizhnjim vzhodom. 369-370) Alinei she zapishe: »Medtem pa so v Toskani Pramadzhari v bistvu pomenili le maloshtevilno elito. 138) in veliko razlichno zapisanih posameznih besed je mogoche razlozhiti (str.: Tu naj opozorim na dolocheno sovpadanje z mnenjem Semerana. che si le ogledamo samo primer angleshke pisave). ampak so bili predvsem in v polni meri zaposleni z gospodarstvom in upravljanjem osvojene dezhele. a. kar je vplivalo tudi na jezik. po vsem sodech.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.) Po Alineiju (ki ima arheoloshke. almost continuous. zakaj ni bil vzpostavljen enachaj Madzhari = Etrushchani. ki niso bili le brez knjizhevnosti. naj navedem zgolj enega. V. Zhe interpunkcija predstavlja torishche neskonchnih razprav med strokovnjaki. presence of Central European influence at the head of the Adriatic around Trieste [i. Etrushchanski (ne prav shtevilni) pisarji so bili funkcionarji v sluzhbi tujerodnih priseljencev.2010 10:14:37] . dolgo mnogo stoletij. kakshna je bila slovenshchina brizhinskih spomenikov v primerjavi z danashnjo. Po sociolingvistichnih kriterijih je odnos med nestalnostjo pisave in literarno tradicijo zelo mochan. da »the East European pastoral migrants who had made their homes in Austria and Slovenia also got as far as the Mediterranean [Barfield. 264) etruskologije. da je bil doslej poglavitni razlog. ki naj bi bil zadovoljiv odraz fonoloshkemu sistemu (to je dvomljiv poskus. prazgodovinske in lingvistichne predhodnike) so Madzhari prishli v Etrurijo iz karpatsko-podonavskega bazena.Slovani in Anti . pretezhno italidskim ljudstvom.11. ki je morala na temelju skromnega besedishcha in kratkih besedil zgraditi teoreme za rekonstrukcijo neznanega jezika. Tako Hencken meni.. (Op.« Tudi nestanovitna uporaba pisave ( t = Θ. da je etrushchina koiné. Ker je za obrambo Alineijeve teorije treba odgovoriti na vrsto nasprotnih argumentov. imenovana Ljubljansko barje.revijasrp. zato niso imeli chasa za besedno umetnost.Lucijan Vuga zlata. da je med doslej odkritimi etrushchanskimi besedili ogromna vechina kratkih nagrobnih ali prilozhnostnih zapisov.) Alinei kazhe na hermenevtichno zagato (str. 278). da se je v tem obdobju osrednja kultura razvila na severovzhodu Apeninskega polotoka. Malo naprej (str.htm[16. med seboj pa so she dolgo ohranili svojo govorico. Znano je. ki naj bi bila znachilna za arhaichno etrushchino. Toda vmes je she vpliv semitskih jezikov (str. V.

so se morali nahajati zelo dalech od izvornega blizhnjevzhodnega sredishcha neolitizacije. ko je ta prodirala v Evropo. kamor je v neolitiku zhe segel z Balkana drugi kulturni val v obliki lengyelske kulture. tisochletju pr. in je "e" zgolj v olajshanje izgovarjavi. Po najnovejshih odkritjih obstaja tudi razlichica *tursike. bi bila prav tako meshanica (str. 418). kjer so bili pred njihovim prihodom Slovani lengyelske kulture. kjer so zhiveli. Che pa bi bili Madzhari zhe od prej v karpatsko-podonavskem bazenu. Cheprav obstajajo ti podatki shele po letu 551. Za njihovo etnogenezo so odlochilni: (a) kronoloshko izvirna slovanska kultura Baden. od katerih so si izposodili poljedelsko terminologijo. Tako pa so prevzeli poljedelskopashnishko tehniko in izrazje od nekega vladajochega turshkega ljudstva. n. del Pramadzharov premaknil kot nomadski pastirji kurganov (po Alineiju) proti karpatsko-podonavskemu bazenu. medtem ko je na obmochju Bologne edina povsem chista in izvirna. Tursci. niso mogli biti v srednji Evropi. ki ga daje zhe Peroni: v juzhni Etruriji je villanovska kultura meshanica z drugimi sestavinami. pomikali za divjadjo na sever. che bi izhajalo iz Turki. Protomadzhari na vzhodnem krilu pa so se morali usmeriti proti Uralu. (c) lingvistichno Ugri iz zahodne Sibirije (428-430). Ker so jih neolitizirali Turki. zato tudi Toski.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.2010 10:14:37] . ohranjajoch tradicionalni paleolitsko-mezolitski nachin lovstva in ribishtva. druzhbena ureditev in dobrshen del besednjaka so bili turshki (str. Etrusci ne bi bilo nich chudnega. po enem mnenju chez Jadransko morje. kar nam potrjuje razshirjenost etrushchanskih http://www. 418). ko se je ljudstvo z imenom Türk pojavilo v osrednji Aziji. je zanimivo. 396-370). ni drugachne razlage kot: (A) ko so se po zadnji poledenitvi umikali ledeniki proti severu Evrope. so bili ti Altajci po TK tam zhe od prvih naselitev chloveka.Slovani in Anti . Ko obravnavamo ugro-finsko jezikovno skupino.revijasrp. da so bili Madzhari ne­ olitizirani pod nekim turshkim ljudstvom.416). zhe naseljenega s Slovenci.Lucijan Vuga prishli iz Panonije? In odgovor. ki je skladno s teorijo kontinuitete slovanska po jeziku. 415 . da so Etrushchani – Madzhari organizirali svojo skupnost shele po dokonchni ustalitvi na villanovskem obmochju in pred pojavom zgodovinske Etrurije.11. kar ne velja za Fince in ostala uralska ljudstva. Shele takrat se je v drugi polovici halkolitika v III. 416). tisochletju pr. sht. (b) kulturno in delno etno-lingvistichno turshka kultura kurganov. n. Toskana. Iz Panonije.htm[16. Alineijeve jezikoslovne analize kazhejo. *turse z osnovo *turs. Che torej domnevamo. Germanih in Slovanih. cheprav she ne moremo govoriti o enotnem madzharskem ljudstvu. Italidih. che bi prihajala z juga. Njihova elita. da madzharsko kmetovalsko besedje kazhe. kjer so prishli v stik s turshkimi (altajskimi) ljudstvi ter z njihovim nachinom agropastirstva in seveda z izrazjem s tem v zvezi (str. da bi prevzeli nove proizvajalne tehnike in jim tudi dali svoje izraze ali pa si jih izposodili iz drugih jezikov. da so bili Madzhari "neolitizirani" (pojav poljedelstva) pod oblastjo nekega turshkega ljudstva. Da bi pojasnili to njihovo veliko oddaljenost. bi bilo logichno. kot je to bilo pri Grkih. (B) med tem pomikanjem proti severu je zahodnejshi del uralskih ljudstev – ki ga oznachujemo kot baltofinskega – dosegel Baltik in prishel v stik z zhe neolitiziranimi Indoevropejci (Balti in Germani). po drugem pa po kopnem prek ozemlja. so se tudi Madzhari kot ostali Uralci iz vzhodnega dela srednje Evrope. ki so v prazgodovinskem obdobju to dozhivela prek Baltov in Germanov (str. potem v V. so Etrushchani – Madzhari prishli v Italijo. Madzhari naj bi po tem scenariju prishli na Apeninski polotok med koncem bronaste in zachetkom zhelezne dobe iz Panonije. takrat ko se je pojavila ta kultura. sht. zato lahko pojavljanje Turkov na evropskih tleh zhe veliko pred letom 551 uposhtevamo brez velikega tveganja (str. Tudi za pogosto uporabljano latinsko ime Tusci.

predvsem pa domnevata relativno veliko naselitveno stabilnost zhe od prazgodovinskih chasov. a le delno tudi migracijski vpliv Semitov z Blizhnjega vzhoda. da so se priselili s severa – vse tako kazhe. chesh da to nima nikakrshnega smisla vech. je ta tja indirektno zanesla slovansko kulturo in jezik. s chimer je potrjeno. To potrjujejo same njegove analize. Zato se ni treba chuditi. in che sprejmemo njegovo tezo o madzharski eliti (tega ne moremo v celoti izkljuchiti). da je takrat sever tvoril celoto s centrom (Velzna) in jugom (Alsium).2010 10:14:37] . da prihajajo z Blizhnjega Vzhoda. toliko. kar lahko rechemo) mochan vpliv na kulturni in jezikovni razvoj villanovskega ljudstva in s tem Etrushchanov samih. da so namrech ti morali imeti (najmanj. da so nekateri zhe odnehali in rekli. ki jih tudi tak pesimizem ne bo zaustavil. Po mnenju Alineija danashnja kriza tradicionalne indoevropeistike izvira iz vztrajanja na domnevi o mnozhichnih invazijah bojevitih ljudstev z vzhoda ter iz absurdno nizke kronologije. Vendar pa kljub temu ostaja veliko neumornih in navdushenih raziskovalcev. http://www. med temi ochitno tudi slovanshchine. ki naj bi bila koiné iz semitskih jezikov. lahko povezhemo v domnevo. Protomadzhari pa so po njegovi TK prishli v tesen stik z zhe prej v Panoniji in vzhodnih Alpah naseljenimi Slovani in so torej dozhiveli kulturno in jezikovno akulturacijo. Che skushamo strniti najnovejshe teorije mednarodnih strokovnjakov.htm[16. saj je bila v neposrednem stiku z latinshchino (cheprav je Sergi zagovornik blizhnjevzhodnega izvora Etrushchanov). se nam utrjuje vtis. da povsem na novo postavljata izvor Indoevropejcev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Velsna in Alsium. da zhe od antike sem znana razhajanja o izvoru Etrushchanov – da so avtohtoni na tleh Italije. preden so prispeli na etrushchansko obmochje v Italiji.11. da je pred zgodovinarji in jezikoslovci she precej tezhkega dela. bi rekel o (1) Semeranovi tezi o etrushchini.Slovani in Anti . Ker pa so po Alineijevi teoriji Protomadzhari pomembno vplivali na genezo Etrushchanov.Lucijan Vuga toponimov Felsina. da je vse troje res: tu so se zdruzhila ljudstva in kulture avtohtonega prebivalstva. uposhtevajoch omenjene raziskave in teorije. kar je posredno mogoche izpeljati tudi iz (2) Sergijeve teorije o latinshchini kot lokalno nastalem jeziku iz praslovanshchine in jezika staroselcev. To pa pomeni. pri chemer seveda etrushchina ni mogla biti izzvzeta iz teh vplivov. vendar pa po moje etrushchina kazhe tudi mochne primesi drugih jezikov. in gotovo bomo imeli mozhnost she velikokrat slishati o (presenetljivih) raziskovanjih tudi na polju etruskologije. uposhtevajoch prav njegovo domnevo iz TK o Slovanih kot staroselcih na obmochju vzhodnih Alp. Che strnem svoje razmishljanje. che so danes tolikshne mednarodne razprave o dveh velikih teorijah – Renfrewovi teoriji o neolitski razshiritvi Indoevropejcev in Alineijevi teoriji kontinuitete. ki dolocha mnozhichne selitve ljudstev v srednjem veku. od katerih ima vsaka svoje zagovornike.revijasrp. 399). da je villanovsko ljudstvo govorilo neko vr­ sto arhaichne madzharshchine (str. Iz navedenega je videti. v bistvu pa sta si podobni v tem. da je bilo v celotnem Sredozemlju nedvomno chutiti mochan kulturni. A tudi (3) Alineijeva teorija o etrushchini kot arhaichni obliki madzharshchine se mi zdi potrebna popravka.

> sa. velikan« .2010 10:14:37] . etrushchansko zam ath »zlato« in predlatinsko santerna »boraks za lotanje zlata«. primerjaj *baltsko > egipchansko sacal »jantar« s pristavkom w-i dobimo *wiskl.in slovanskim soboljь. K. Tudi litavsko áuksas »zlato« velja za italsko izposojenko. Nostratichno sorodstvo Staroevropejcev. latinsko *cop-t > *coht-io > coctio. nasproti etrushchanskemu Τυρσηνοι > Τυρρηνοι. z juga zlato. jantar z Baltika. etrushchansko rauf iz italskega *roufo nemshko »rot«. zdruzhljiva s predtrashkim te. prishlo od Rimljanov h Germanom. b) Baltoslovani pripadajo indoevropski jezikovni skupini in etrushchina ima zaradi etrushchansko-italske simbioze prevzeto marsikatero indoevropsko besedo od Italikov.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Tako npr. Tako je ligursko langurium »jantar« izposojeno iz baltskega *lang »jantar. kar je ohranjeno v imenu reke *wiksl > novovisokonemshko Weichsel.11. obmochje reke Weichesl je bilo podrochje jantarja) in kozhe. ETRUSHCHINA – MEGALITSKI JEZIK Karel Oshtir je. kjer zachenja takole (prevod L. Prav tako je etrushchansko τήßεννος rimsko »toga«. kar zhivi v imenu jantarskega otoka A-bal-us. umetnishke predmete itd. cotio.htm[16. Z juga pa je prishlo v letshchino ęrms »opica«. predlatinsko aurum. v takih okolishchinah je to drugi vir skupnih etrushchansko-slovanskih besed.Lucijan Vuga priseljencev z vzhoda in severa. kot izposojenka. Vedno znova pojavljajocha se hipoteza o indoevropskem izvoru Etrushchanov je tezhko sprejemljiva tudi v predindoevropski preobleki. k chemur etrushchansko apa »chlovek. od koder nato she finsko kauppa in slovansko kupiti. Händler.Slovani in Anti . O. kar vse naj bi bilo posledica zhivahnega trgovanja med Italijo in srednjo Evropo ter Baltikom in Zakarpatjem. predsabinsko ausom. lunjь : vel. posrednik. sobolj«. je dospel do Egipta.): »Odnosi med Etrushchani in Baltoslovani so trojne vrste: a) Med Italijo in Baltikom oziroma med zakarpatskim obmochjem skozi vso zgodovino obstaja zhivahna trgovina: s severa so dobavljali jantar (op.> tię. obdelal odnos med Etrushchani in Slovani predvsem v knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (astrębъ : άρακος. v *pontski > srednjeveshki latinshchini tebellus »zobel. kjer je prishlo do m>b iz nordijskega *bat »jantar«. trgovec]. slovansko Visla. vino. kar najdemo she v staroislandshchini kot turs »Riese. S takega zornega kota poskushajmo analizirati dela Karla Oshtirja. kar je ohranjeno v litavskem langus »okno« in tudi v etrushchanskem malena »zrcalo«. primerljivo z etrushchanskim άριµος »opica«. juzhno sadje. za to preditalsko besedo imamo npr. kramar« (pripada z au<>a predgrshkemu κάπηλος [op. cocio »Makler.»opica« in germansko *ap-ana > Affe ter slovansko op-ića. gotsko kaupon. Tu[r]sci.: z a<>o in z etrushchanskim pt > (h)t (razvoj je takshen: septumius > sehtumial > setume). V. tudi germansko-slovansko *ap. in z au > neutrum je etrushchansko *zamt(h) »zlata kovina« (predgrshko µέταλλον).od Germanov finsko tursas – in predpoljsko *Trъch. Oshtirja: Bernstein. kanja : capys). kot recheno. mozh« in prek p<>b tudi libijsko ‘Αßεννα <> ‘Αßιλη »Χimiera (< latinsko simia »opica«). med katerimi morajo tudi Etrushchani najti svoje mesto http://www.revijasrp. Znana je razshirjenost predlatinskega capuo »Krämer. slovansko rъděti.

iz preditalskega alfo>albo »bel«. Thubris. gornjeluzhishko jatrob. starejshe jastran. liguro-piktshchino in iberobaskovshchino k staroevropski jezikovni skupini na tleh Evrope. ker v mnogih primerih med drugim nachenjajo vprashanje. jastrebovi.. etrushchino-preditalshchino – naglasno pogojene glasovne menjave ter neposredno nizanje delov stavka z anaforo (ponavljanje iste besede v zachetku zaporednih stavkov ali verzov.Lucijan Vuga skupaj z Indoevropejci. npr. Weihe. srbsko in hrvashko jastrieb. jatreb. jastrebъ in jastrebь lezhi dalje v ruski-cerkveni slovanshchini jastrabъ. Albula.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Shele iz te centralnoindoevropeizirane staroevropshchine se je razshirila na vzhodu iranska skitshchina in satemska baltoslovanshchina. retshchino. kanja. polabsko jostrab. tudi iz tega izhajajo njegove analize. predslovanshchino. ki so zelo pomembni. Njegova konchna ugotovitev je. slovensko lunj »nem. Geier je slov. oziroma chorna s k<>kh nasproti litavskemu shérti.2010 10:14:37] . Primerljivo s predslovanskim topol »populus alba« po b<>p itd. 3) staroevropejshchine in staromaloazijshchine – pri chemer je v analizo zajel maloazijshchino.. kar pa ni vse.« Za Oshtirja so karakteristika (Drei Vogelnamen. Znan je prehod za slovanski ja. predgrshchino. Od tod torej gosь namesto *zosь »gos« in chopljo < khapjom nasproti latinskemu capio. Nemcev ali gre za skupno dedishchino.htm[16.ter tudi iz a-. prediliro-trashchino. tako (str. od Baltoslovanov locheni s pasom prediliro-trashkih Venetov. narechno rastrub. Domnevno *astreb iz indoevropskega *akros. ki je bila verjetno neki iliro-trashki dialekt. slov. rusko lunjь »nem. in bitijnijsko Τιος iz indoevropskega *diw. Bussard. medtem ko je staromaloazijshchina s sorodnimi jeziki segala na drugo stran proti Mali Aziji ter se stikala s hamitshchino (razen semitshchine) v severni Afriki. v etrushkem *ar pri arakos je -s. jastreb«. srbsko in hrvashko lunja »Gabelweihe«. takih izhodishch nashteje in utemelji celo vrsto ter za vsako daje primere.Slovani in Anti . predilirshchino. mishar«. da si podobnosti med slovanskim jastrebъ< *asr = etrushchansko *asr v arakos ‘’ieraks’’ nista v nasprotju. Turmfalke. na jugu tudi satemska indoevropska albansko-armenshchina (in morebiti drugi balkanski satemski dialekti). rusko jastrebъ. cerkvenoslovansko-rusko łunj »nem. c) Mnozhica etrushchansko-slovanskih besednih dvojic izhaja iz predindoevropskega prasorodstva predslovanshchine z etrushchino. ter na zahodu.in ai.iz e. starejshe jastrjabъ. jastran. jastrebast »jastrebove barve«. cheshko jestrab. chemur ustreza grshko okus = staroindijsko ashush »hitro«. ali smo si res Slovani toliko izposojali od Germanov oz. skladnosti med Indoevropejci in Etrushchani so onomatopoetichne (posnemanje naravnih glasov) oziroma zamotanega praizvora. predgermanshchino.11. slovensko jastreb.. v italsko-latinskem okolju Albas. vrsta sokola«. Teberis. tako etrushchansko *tub(∂ )r ali *teb( ∂ )r domnevno »bel«. Od predindoevropske predslovanshchine je temeljno razlichna centralnoindoevropska predslovanshchina. kentumski-indoevropski Germani. v katerem palatali in labiovelari skupaj preidejo v velare. oba dialekta pripadata s predskitshchino. 33) za etrushchansko ime reke Tibere: Tiberis. cerkvenoslovansko jastrub. toda ta hip je nedokazano in ‘’napihnjeno’’. poljsko jastrzab. od koder izhajajo prefiksi. jastrib.odpadel. str. http://www. predgrshchino.revijasrp. Med razvijanjem etimologije jastreba vechkrat posezhe po vzporednicah z etrushchino. (2) Predslovansko lunjь se pojavlja v cerkvenoslovanskem lunjь »nem. spodnjeluzhishko jatśeb. je sicer mogoche. Tlachani na svet se rodimo – tlachani ga spet zapustimo) zaimka. Mäusefalke. Po tako temeljiti pripravi preide na prvi primer: (1) Slovansko astrebъ. infiksi ter sufiksi.

za *lad.»nem. predbaltoslovansko. glasovna premena v slovanskih jezikih. 1). »Hütte. 68). – kъmetь. – *poja.tudi etrushchansko *laut. stric. narechno kaniuk. kanjukъ »Milan. Geier. bolgarsko kanjak. soproga. »Donnerkeil. – mъnogъ. zgornje. op. (str. saj so znachilne za osnovni besedni zaklad kateregakoli jezika: – *slanka »Schnepfe. aratura..« (str. mantissa »additamentum. 67). op. wl. 71. – lanъ.je znan pojav. kot »krma (za konje)«. Acker. etrushchansko lut(h) (str. beseda se povezuje z lupiti. 59). za etrushchansko vel ima izhodishche v staroevropskem *wan. slovensko kanja. »mancher. op. Grosshüfner«.. bozhanstvo vojne« (str. op. etrushchansko eclthi. gospa«. shoja.).> -n-. etrushchansko esia »Ariadna je *boginja jeseni« (str. (sъ)pojiti (zhena>zheniti). Weihe. kocha« (str. v opombi). grobni grichek«. lunь. starocerkvenoslovansko. lonec. 70. – jata. »gomila.Slovani in Anti . marsikateri. latvica«.(iz *waxl-) identichna z etrushchanskim imenom ptice *vel. morda etrushchansko cam[e]thi »*censor.11. – *lody »Frau.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. predslovansko. razvojno -gyla <>-gela kot v maloazijskem *Suag-gela »kraljeva grobnica«. kanjec. – detelja. 68). etrushchansko latva.revijasrp. Mädchen. dekle«. slovansko. 79) itd. Mutter. predslovansko. predslovansko. hishna«. 1).). srbsko in hrvashko kanja. *kallis. malorusko kanja. grobna zhara« (str.htm[16. je najti v etrushchini snena »schmücken. – esenь »jesen«. kanjuh. rusko kanja. *snecna (str.in spodnjeluzhishko kanja. – perunъ. 71).2010 10:14:37] . Gattin. okrasiti. cheshko lunak »Hühnergeier«. 73. poljsko kania.> -n. etrushchansko puia »soproga« (str. prek p<>ph in d<>t etrushchansko *f[e]ront v frontac »fulgurator« in v latinshchini frontesia ostenta »Blitz und Donnerzeichen. »Paradies. predslovansko »Joch oder Haufe Landes.»Gatte. gospa. soprog. mati« (str. nebesa«. predslovansko. tako da iz *wlangnj nastane *lognj. *lodъka »gospodichna«. privesek« (str. »Topf. *rajut. Praoblika *wlangnj ali *wlaungnj je v korenskem zlogu *wl. Vetter. strichnik=bratranec« (str. predslovansko. po kall. Slovansko etimologijo kana kazhe http://www. cenitelj. predslovansko lad. V dolgi in podrobni utemeljitvi te svoje ugotovitve Karel Oshtir na mnogih primerih analizira sorodne slovanske in etrushchanske besede. kljunach«. predslovansko. – wl->l-. zato slovanski glasovni premik -gn. sokol. blisk in znamenje strele« (str. etrushchansko damnos (ippos) (str. – laty. *lodъka lezhi tudi v predgrshkem *Ladua > Leda. Falke. (3) Predslovansko kanja. predbaltoslovansko. predslovansko. snena. sloka. 73. 69). predslovansko. »(Frei)bauer. znana tudi v etrushchini: Vel(c)itanus > let(h)a »Kriegsgottheit. Osnovna oblika slovanskega lunь se naslanja na *wlangnj. strela«. Za -gn. jastreb«. sokol«. naj jih navedemo le nekaj. sodnik. 72). spletichna.»Frau.> baltoslovansko l. mnogi«. kar se z ustreznim jezikoslovnim aparatom dá primerjati s slovanskim snaga <>etr. etrushchansko mantisa. 70). in v snenath »Zofe. cheshko kane.Lucijan Vuga Sumpfweihe«. zato lunjь iz lonjь. etrushchansko rel »Graburne. – rajь. Häher.primerjaj rusko dvigatь : dvinutь. 73). toda vsebovano v ognjь. dodatek. Feld < *laknu: etrushchansko < latinsko acnua »100« < Feldmass.> *lonjь in lunjь. latъka. – mogyla. Landmann. kanjuk.

primerjati kazhe s predslovanskim *kab. Verjetno gre za skupno osnovo z: buky. ker je bil sicer njegov namen. puln (ali iz *putln?) (str. bukev«.v kobьćь.primerljiv z etrushchanskim kot npr. silva Bacenis > bok (ali bokoi) »Buche. Wanne.»peti«. inьjь. sklad drv« pa je z mnozhinskim formantom -r. indogermansko *kan. kost(ь)rъ »Holzstoss. saj je drugache predgrshko kaston iz *k[a]s.11.2010 10:14:37] . clenar »sin«. bacarium. kakor v etrushchini varia=varnal (str. in she tretji. Predslovansko chaplja. in da so Slovani prevzeli ime bukev od Germanov! Si predstavljate primitivne Slovane. etrushchansko puti »Vase. norchevanje. etrushchansko *cash »Kopf. 86). 89). Alternacija *kewnja : *kephnja s premenami w<f<ph ob predslovanskem *keph[n]ja > chaplja je za konchnico -nja podobno kakor pri *kewnja>conia in predslovanskem *kapnja>kanja po pravilu -pn. v korenu nъk. predslovansko. »der dritte > Schiedsrichter. ki nasprotuje pangermanskemu prisvajanju imena drevesa bukev. koshara. izrazhen zhe v naslovu. *etr. skobec«. skleda-latvica. z -nj.Lucijan Vuga primerjati z latinsko ciconia. Zato navedimo she nekaj njegovih izpeljav: banja. kozarec«. predgermansko *wintr > Winter (str. kjer je slovanski -kn. V razshirjenem utemeljevanju posameznih pravil besednega razvoja se Karel Oshtir nenehno ozira na etrushke osnove. t<>l etr. ki she celo za drevo niso imeli svojega imena. burke«. 79-80). kakor v rushchini.revijasrp.. razsodnik. Kuppel«. slovansko. slovensko bukev. Art Fass. predlatinsko bacar.2). predslovansko in predgermansko *beud v slovanskem *beud > bljudo (> srbsko in hrvashko bljudo).htm[16. bъdьnjь. -ter-. saj s tem Karel Oshtir dokazuje skupni besedni zaklad in dodaja k argumentaciji. 83). > lat. kanja.*korsterь. da bo primerjal (pred)slovanska imena ptic z etrushkimi. posrednik«. Becher. s korenom *kap. prav tako je primerljiv predslovanski *tir > slovansko -tь[r]-. »Schüssel. ynis iz *indnij predlatinsko. Korb. kobuzaъ (skob /skop) »vrsta sokola.> n. 87+op. scurra »Spassmacher.se izide v ka[p/b]nja »Weihe etc. iz *vel[n]ia. zhrtvovan. »Krug. predlatinsko coturnix »Wachtel. chashchen. bukъ. Scurra) > lat. vaza. spodnjevisokonemshko Hahn (str. predslovansko *baukun > buky. Art Kufe. macto. sokol itd. kakor etrushchansko andas (»boreas«). Volynjь/Velynjь. na ozemljih Slovanov.. predslovansko. predgalsko Baco »Gott des Waldes Bacones en Saintonge (str. sculna »Schiedsrichter« (str.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. shala.> -n-. vrsta soda. predlatinsko *kewnja>conia in etrushchansko capys <> predslovansko ka[p]nja (str.(str. glava« (str. To izvajanje je zelo pomembno. »scurrilitas. bъchьka »Fass. 80-82). romansko bacca »Wassergefäss«. V preditalskem reduplikatu ci-conia je oblika primerljiva z etrushko ki-kinda. *wel[u]nija > predlatinsko Velia »palus«. Scur(n)a. conia. predslovansko *bъkь > bъchьvь. kad. Witzbold. 83). Bottich« (str. da so bili Germani naseljeni dalech bolj proti vzhodu. predgermansko *bauk.. Gefäss. *cheshj > chasha. baccinum.«.ali nьkhttp://www. predslovansko. bacario. miza«. iz *baknja. vrsta chebra«. etrushchansko muki »kozarec« prek m<>b. 87).ali *kab. predslovansko. kot v predslovanskem nъ/ьktьva »mactra.k *etrushkemu (prim. predstarocerkvenoslovansko. prepelica«. latinsko cano. Kübel.. Tisch. predslovansko. danes ohranjeno tudi v imenu pokrajine Bukovina. sk[ъ]renja.. »Bottich. posoda. s chimer skushajo celo dokazati. kaznovan«. 87).Slovani in Anti . 88). cheprav naj bi zhiveli po gozdovih in divjinah Zakarpatja. Stutzer«. korstelь . predslovansko. skladovina.

gorjan« (str. Dill. 90). etrushko capys »sokol« (str. ker vsebuje zelo razvpito besedo ekupetaris.92). hrushka« (tsh<>sht). shtor« (str. etrushko Crustumerium »mit beliebten Birnen« (str. predslovansko pektь. tramovje. »Grabeimer. s formantom -tr. kolachь. kremenjak. grob«. na kar kazhe etrushko ais(ar) »bog«. o kateri je veliko razlichnih in nasprotujochih si razlag. predslovansko. koza« pod vplivom *koprъ »koza«. iskrilo«.2010 10:14:37] . Gerüst. . ta razlaga postane she zanimivejsha. torej pech. predslovansko.11. in sicer k : ch. in to po vechinoma disimilatorichnem menjavanju n<>l iz *wnangnj. predgrshko Kapis. morda uposhtevamo she slovansko *az. predslovansko. Karel Oshtir pravi: ekupetharis. po alternaciji labiala z labialnim nazalom (obdelani so tudi predslovanski primeri) sodi semkaj she predgrshki kumindis. ki ga ima tudi etrushki άρακος ‘’ιέραξ’’. slovansko. e<>a krams. (b) Predslovansko lunjь je nastalo iz *lonjь < lognjь ter izvira iz prvotnega *wlangnj. etrushansko crapshti »in den Nischen?.Lucijan Vuga primerljiv z etrushchanskim nac. oder. izvzemshi predlatinsko obliko voltur. kanja<*kap[u]nja. da obstaja v jeziku trojni odnos med Etrushchani in http://www. Prvotni pomen debla *a(i)sr. -ter. zhila« (str. opisano je bilo vech slichnih dvojezichnih primerov italsko-etrushchanskega sozhitja. Po obshirni analizi Karel Oshtir sklene.je »bozhji. krma za konje. 94). etrushchansko bargena »*Gebirgler. le she v imenu Vel=C(aius). poleg ustro iz *aushr) »Morgen. itd. t/d : s/z in p/b : w so potrjeni s primeri. grobna posoda«. podporje« iz *pen-tr ali *pen[ ∂ ]k-tr. poljsko koniczyna »detelja« iz konjь. 90). 92). Sockwerk. detelja« : *deb-tel > *detel. strop. pek-ter-a »Höhle. etrushko halχ »Bier?. 89). votlina. koper«. Slovanski refleksi menjavanja neaspirate z aspirato (capys : *xabu). koprъ. h korenu wl. predslovansko. 90). *demtel>detel. Kaj je Karel Oshtir ugotovil glede treh ptichjih imen? (a) Predslovansko astrebъ izvaja iz debla *asr-. svet«. (c) Predslovansko kanja se je razvilo iz *kapnja. pechina«. kontaminirano iz *ausha xr > *ucha xr + ustro. slovansko pьnjь »tronc d’arbre. 94). etrushchansko aukelos (str. kremy.spada etrushko vel ‘’voltur’’. deblo *kapn < *kapun je ohranjeno v *kapun etrushchanske besede capys »falco. formant ebin menjavanje r<>l v predgrshkem aisaron ‘’eidos’’ : aisalon sta predindoevropskega izvora.(str. »lacunar. »(See)fenchel.iz *auk-tr . Gefäss?. krusha.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.in zgoraj obdelani *tir > slovansko -tь[r]. bergъ. 89). slovansko iz kolo. utro. e-kupe-t(h)aris. 92). pech. dodatno obrazlozhitev ostalih sestavin ekupetaris najdemo v nadaljevanju. »Klee. predslovansko. (morski)janezh. etrushchansko kapra. morda iz druzhine z etrushchanskim damnos ippos (str.v pomenu »Grab.htm[16. »Birne. predvenetsko. Gebälk. Art Balken.revijasrp. morda iz *uchtro. v vdolbini« (str. predslovansko.»Ziege. »Kiesel. pivo. 99). sokol«.(str. z izpadom k. K isti praobliki *w(a)nang je ob uposhtevanju pojava n<> – (z ustreznimi slovanskimi refleksi) pristaviti she predlitavsko vanagas »jastreb« in predirsko fang »lunj«.Slovani in Anti . posoda. Feuerstein. petro. Etrushko vel je ohranjeno. jutro«. predslovansko. (str. predlatinsko *accaput(a x)r > accipiter »jastreb« in predgermansko *khaphu n > *xabukaz > novovisokonemshko Habicht.

Lucijan Vuga Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. L. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. kjer se loteva posebnosti v slovanskih jezikih. Ni pa lahko odgovoriti na vprashanje. tudi za etrushchanski jezik . o tem obstajajo zelo razlichna mnenja.htm[16.. v Turkestanu. Ali res obstajajo zgolj ti trije odnosi? Kljub velikemu sposhtovanju do Karla Oshtirja je treba vprashati. Slovenshchina je v tem pogledu izredno arhaichna .: tudi v Egiptu. ima za to neshteto dokazov v ostankih starih kultur. likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. arheologija. da je Oshtirjev uchenec Bojan Chop ob petinosemdesetletnici rojstva Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo.in praslovanshchino. da je bila (ne)homogena. Npr.V. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbaltoslovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. med Skandinavijo in Alpami ter Atlantikom in Vislo (ali she malo chez njo proti vzhodu).ali raznorodna. da ne presega tisoch sedemsto izhodnih besed . str.> pra. « Toda omenili smo zhe.revijasrp. str. Ta jezik so govorili v prvem tisochletju pr. uvod k Slovenskemu etimoloshkemu slovarju): »Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen. Slavistichna revija. kako to.. koliko je slovenska leksika zhe raziskana . torej je za Chopa etrushchina verjetno indoevropski jezik! Zanimivo dopolnilo k Oshtirjevemu razvijanju etrushchansko-slovanskih povezav najdemo med drugim npr. XIX..2010 10:14:37] . eno. da svojilni pridevnik pozna izmed indoevropskih jezikov le she toharshchina.. je (ne)mogoche uposhtevati. (b) etrushke izposojenke iz italshchine.«. si vechkrat postavimo vprashanje. kjer je bila prvotna indoevropska pradomovina. ilirshchini. klobuk brata. toda ob uposhtevanju spoznanja Franceta Bezlaja (gl. od kod te sorodnosti. Pri razlaganju. Znameniti shvedski latinist Löfstedt je pokazal.V. ter ugotavlja. s tem pa. da so se skupine ljudi razselile z zelo ozkega prostora.: v katerih mnogi vidjo in berejo etrushchino)..si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. venetshchini ter germanshchini.. 1955. Skandinaviji..> slovanshchina. sredi Azije. n. da je v grshchini svojilni pridevnik omejen na homerski jezik...Slovani in Anti . da se ne reche hisha ocheta. z enako/isto(?) kulturno podstatjo. H. Krahe je v predavanju Sprachverwandtschaft in alten Europa (1951) prishel do sklepa. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu (op. ampak ochetova hisha. prve ostanke tega jezika so objavili shele 1908. da ni she naslednjih odnosov med Slovani in Etrushchani: (d) etrushchanske izposojenke iz baltoslovanshchine? (e) etrushchanske izposojenke v italshchino? (f) che je obstajala neka predindoevropska jezikovna skupina.11. 5) zapisal: ». (e) ko Oshtir izrecno operira s pred. Za zahodno http://www. na kateri se je kasneje (kdaj in kje?) oblikovala pred.. n. pri Milanu Groshlju (O posesivnem adjektivu v slovanshchini in toharshchini.. Petrich iz Peter) v sanskrtu. pravi Groshelj. da so bili zametki ali pracelice indoevropskih jezikov okoli leta 2000 pr. zdi se. sht. 1-2. se resno bojim. narejeno po ochetovem rojstnem imenu – npr. in da najdemo nekaj sledov tudi v stari latinshchini in v patronimiku (ime. iranshchini. VIII. Podrochje severno od Alp seveda ni bilo prazno. toda kje je to bilo. Groshelj pravi. sht. sht. iskali so jo vse od Mezopotamije do Nemchije (op. ki ima to posebnost od eolskega narechja. L. 2-10). bratov klobuk. nekaj o tem tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori). koliko je pri tem vkljuchene same slovenshchine kot nedvomno veliko kasnjeshe jezikovne tvorbe..

ki naj bi bilo za ves svet videti takole: pr. toda vsekakor nam lahko rabi kot podoba urejenih velikosti shtevila prebivalstva. je na vsakega odpadlo 20 km2 kopnega. pa naj bi jih bilo v Evropi 30 in v Aziji 170 milijonov. da se bo chloveshtvo razcvetelo v blagodejni toploti. po rachunu. n.000 0 1. V osmem tisochletju pa so se gozdovi she naprej shirili – prevladovati so zacheli http://www.000.000 1.000 ljudi 100 milijonov 200 milijonov 600 milijonov 900 milijonov 2. sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da so gradili prve pechi in dimnike. turov – in sploh velike divjadi. da je megalitska kultura starejsha od egipchanskih piramid in je nastala na evropskih tleh). Srednjo Evropo je tedaj pokrivala tundra. L. n. Nove oblike in sintaktichne zveze so se shirile iz raznih sredishch v obliki koncentrichnih krogov (»valovna teorija«). 1. J. npr. bivali so zhe v pokritih votlinah. ko se je konchala chetrta. brez in lesk. ki je zanj znachilna chasha zvonchaste oblike.500 milijonov itd. sht. vsesploshna lakota je mochno zavrla razvoj civilizacije. naj bi v Evropi zhivelo okoli 20 milijonov ljudi in prav toliko v Aziji.revijasrp. divjih konj.Slovani in Anti . v nachinu izrazhanja ohranili nekaj svojih posebnosti. da se je proces indoevropeizacije starejshega prebivalstva vrshil v vech fazah. Ko je bilo leta 10. ki so pa v izgovoru in besedishchu. V devetem tisochletju so od velike divjachine prezhiveli zgolj jeleni. v Sloveniji zhivelo komaj 1. Ledeniki so kajpak she vedno segali globoko v doline.000 ljudi! Vendar se tudi v srednji Evropi pred 10. to pa je ob toplejshem podnebju pomenilo konec nosorogov. chloveka. severnih jelenov. ledeniki so se umaknili dalech na sever. ob taki gostoti bi. [Kasnejshi] Indoevropejci so torej dali neke skupne poteze raznim [predhodnim. sht. Britanijo in Irsko pa tudi Shpanijo sta arheologija in antropologija dognali za predzgodovinsko dobo vsaj zhe shtiri selitve: ljudi stare in srednje kamene dobe. zadnja ledena doba (Würm) in je v vsej Srednji Evropi zhivelo komaj nekaj stotisoch ljudi. n. Tudi je verjetno. kazhe.650 1. sht.2010 10:14:37] . v danashnji Franciji 50. Koliko ljudi pa je sploh zhivelo v posameznih (pra)zgodovinskih obdobjih? Jean-Noël Biraben je poskusil opraviti to oceno. in konchno. so se jeziki shele polagoma izkristalizirali. mamutov. chloveka visoke rasti – zopet iz Afrike – ki je prinesel megalitsko kulturo (op. Biraben pa trdi ravno nasprotno: chlovek je zashel v hude tezhave. zime so bile dolge in hude. neindoevropskim] rodovom. Leta 400 pr. okoli leta 1850 pr.950 nekaj tisoch ljudi 5.000 leti 10. ki se je shiril iz Afrike. n.V.000 pr. Okoli pracelic germanshchine.800 1. zhe leta nich n. Namesto tundre so ozemlje hitro prekrili gozdovi iglavcev.Lucijan Vuga Nemchijo. Francijo.. (tj. od katere je zhivel chlovek-lovec.000 leti zachenja bohotenje prebivalstva. na Shvedsko in Irsko.000. ko so nastale vechje druzhbene celote.sht. latinshchine itd. sredozemskega chloveka nizke rasti.11. in prichakovali bi.000.htm[16. med katerimi so bili krajshi ali daljshi presledki. mlajshe kamene dobe) na svetu vsega 5 milijonov ljudi. N. ljudje so si vedno bolj pomagali z ognjem. v zachetku neolitika.: drugi odlochno trdijo. Toda v desetem tisochletju se je v komaj treh do shtirih stoletjih podnebje hitro ogrelo. ki jo je sicer treba jemati z zadrzhkom.

prazgodovina. na 100 milijonov. da je med pohodom nad Helvete 58. shtevilo.2010 10:14:37] . spoznal hranljive. sht. dopolnjevati ali celo nadomestiti z novimi. se je prebivalstvo Evrope zelo razmnozhilo. sht. refleksy *ě. Skorajda ni znanstvenika. ob obilnih nihanjih spricho epidemij. strupene in zdravilne rastline. Mesa je bilo vse manj. ki je obchasno silno nihalo spricho vdorov. ki ne bi priznaval. Okrog leta 3. da je bila za Evropo pomembna Mezopotamija oziroma Blizhnji vzhod kot zharishche neolitske revolucije.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.11. prevech uposhteva zgolj razmere v Evropi in premalo razvoj v Afriki in Aziji. pa k velikim rekam in jezerom.000 je nastala prava eksplozija prebivalstva. ki so zhivela do materinstva! Ob vishkih kmetijske proizvodnje so se kazali prvi znaki trzhnega gospodarstva. kjer so bili seznami vseh 92. serija fonetiko-grammaticheskaja. zhe 70 in vech milijonov. otrok in starcev (286. lakota je dosegla vrhunec. n. S tem se vechkrat srechamo tudi v tej knjigi. Temeljila je na razvoju kmetijstva in zhivinoreje. Prvich je prevech evropocentrichna. Obstajajo celo zelo natanchne shtevilke. hudih sush ali zmrzali itd. in drugih ujm. kar naenkrat izgubile verodostojnost in jih je treba spreminjati. posamezni odtenki se razlikujejo zgolj po tem. sht. paleolingvistika in genetika odkrivajo nova dejstva glede pomembne vloge Balkana po eni strani in megalitskih kultur na zahodu Evrope po drugi. sht. Belgrad. n. poljedestva in metalurgije. bresti in bukve. zlasti s kostanjem in zhelodom. ki so se v preteklosti zdele povsem dokonchne in neizpodbitne.000 pr. V naslednjem pomembnem obdobju med 1. ki se tiche Slovencev. Tudi Indija naj bi po mnenju indijskega demografa.. zlasti s severa.Lucijan Vuga hrasti. Julij Cezar porocha.000 n.000).revijasrp. izboljshevanju hrane. naj tu nakazhem zgolj z enim samcatim problemom izgovarjave (Obshcheslavjanskij lingvistecheskij atlas. pr. zaplenil arhiv. podobno nam o Indiji porocha Aleksander Veliki s svojega pohoda v Azijo. n. zacvetela je trgovina. in zato jih je bilo po treh tisochletjih znatno manj kot ob koncu dozdevno tako krute ledene dobe! Shele med osmim in chetrtim tisochletjem. Zato ne sme biti prav nich chudno. che so nekatere teorije. sicer si je pomagal z naravnimi plodovi.sht. ki je temeljito raziskal zapise o shtetju prebivalstva v mestih ob Indu v tisochletju pr.Slovani in Anti . Mezhdunarodnyj komitet slavistov [sodelovala tudi SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti]. Samo Kitajska naj bi shtela nekaj stoletij pr. Po drugi strani pa predvsem sodobna arheologija. kjer je nabiral polzhe. ki je trajala vse do leta 1. n. zhe leta 2. Toda ta shema ima kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti.000 pr.000 za vojsko sposobnih moshkih. n. Skratka: posebno prilagodljivi ti ljudje niso bili. imela 50 milijonov prebivalcev. in po letu 4. Droben primer. v mezolitiku ali srednji kameni dobi je chlovek z nenehnim poskushanjem le obvladal spremenjeno zhivalstvo in rastlinstvo. od koder naj bi se civilizacijsko napajale dezhele “Plodnega polmeseca”.500 pr. tj. glede posebnega polozhaja slovenshchine v okviru slovanskih jezikov. Chlovek se je selil k morju in zhivel od nabiranja shkoljk. 1988): http://www. pa seznam zhena. – 1. n.htm[16.000 se je v srednjo Evropo razshiril vpliv civilizacij Srednjega vzhoda. sht. sht. tako kar se tiche same (pra)zgodovine kot tudi lingvistike. koliko je bilo she pred tem visoke kulture na prostoru proti Indiji ali she naprej na Kitajskem. upadanju otroshke umrljivosti in rasti delezha deklet. rasla so mesta. Zlasti slednja je z veliko shtevilnejshim prebivalstvom ustvarjala pogoje za hitrejshi razvoj.

celo tako shtevilen narod. che ne celo zhe v mezolitiku. megalitska kultura (Karel Oshtir enachi predindoevropske jezike z megalitskimi jeziki). ali (a) da neolitska revolucija izhaja z Blizhnjega vzhoda ali (b) da je bil tudi Balkan (skoraj) hkrati enako mochno zharishche neolitske.000 let pred nashim shtetjem. podobno je z italijanshchino. ne le pojasnjevati vse z nekakshno goratostjo. le vzhodna Evropa je bila izkljuchena iz tega procesa neolitizacije. so tod zhivela zhe najmanj v neolitiku. e. zgodovinsko razdeljenost na razlichne drzhave ipd. Bosna Bosna Dalmacija Slovenija ije ije i: i: i ∂ . Neolitska revolucija (kmetijstvo in metalurgija) je prvenstveno kulturni pojav. ie.i. ki jo eden od njenih utemeljiteljev. da imajo vsi slovanski jeziki le po en glas.2010 10:14:37] . le maloshtevilni Slovenci imamo »za vsako vas svoj glas«. In zato ne nazadnje. a:i (op. kar bi posledichno povzrochilo postopno shirjenje (predvsem kulture in le drugotno selitev ljudstev) proti zahodu. e:. definira takole: Ljudstva. Mario Alinei. da bi dobili konsistentne odgovore.. ki je za zdaj potrjena predvsem na zahodu in jugozahodu Evrope. ampak tudi kultura?! Che predpostavljamo. ki se opira na nachin Oshtirjevega podajanja snovi in http://www. ai. med Etrushchani in Slovani. Slovenshchina sodi med jezike z najvech dialekti. Che to povezhemo z arhaichnostjo slovenshchine. potem nas mora to vzpodbuditi k iskanju globljih vzrokov za tako stanje. metalurgija Balkana je v zadnjem obdobju povsem potrjena). ali pa (c 2) je zajemala megalitska kultura tudi centralno in severno Evropo. ki danes zhive v Evropi na danashnjih ozemljih. iε:. Prav spricho tega je pomembno poiskati dejavnike in odnose. ki so vplivali na razvoj jezika. kakor pa je srednji vek. ki je zajemal shirshe obmochje in le v veliko manjshi meri selitev celih ljudstev. Srbija e i i a e e e e Chrna gora Vzh. (c 1) z Blizhnjega vzhoda in/ali Balkana nekako preskochila centralno in severno Evropo. kako. i:.Lucijan Vuga Rusija Belorusija Ukrajina Poljska Slovashka Cheshka Makedonija Vzh. kakor so Rusi. ki naj bi kasneje (kdaj?) prodrli v “megalitsko” Evropo in jo indoevropeizirali. bolj kot se stvari jasno in preprosto postavljene. “lepsha” je teorija! Kako se dá vse to poenostaviti?! Po mojem mmnenju je temu blizu TK – teorija kontinuitete. ẹi. torej vsaj 10.. in prav od tam ali she bolj proti vzhodu so “Indoevropejci”. Cheprav se ne morem znebiti obchutka.*) Op. ẹ.11. v veliko bolj odmaknjenih chasih. ki jih omenja tudi Oshtir.Slovani in Anti . na kakshen nachin ter kdaj in kje so se prenashale ne le besede. vsekakor pa bronastodobne kulture (zgodnje rudarjenje.revijasrp. toda slovenski rekord je absoluten. Skoraj prevech vprashanj.: (*) Na zhalost nisem imel na voljo vseh natanchnih fonetichnih znakov. che zhe izpustimo vzhodno Evropo.htm[16. toda za razumevanje te navedbe je dovolj jasno.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. je (c) t. Znanost naj bi se po “Okhamovem nachelu” izogibala nepotrenega kompliciranja.

ki je bila temeljno razlichna od kasnejshe centralnoindoevropske predslovanshchine. v enem delu Evrope so govorili predindoevropsko predslovanshchino. jemljem njegovo obetajoche “megalitsko” izhodishche kot osnovo za plodno nadgradnjo. da se je skushal izogniti frontalnemu napadu na pangermanstvo oz.Slovani in Anti .si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Che za zdaj she enkrat ponovimo po Oshtirju: »Nekoch« so zhivela v Evropi staroevropska neindoevropska. Podobno operira Oshtir z drugimi predindoevropskimi jeziki.11...htm[16.revijasrp. jezikovno) praosnovo vse narode Evrope zato. megalitska ljudstva. da mu ne bi ochitali heretichnosti oznanjanja drugachne teorije od prevladujoche nemshke o Indo-GERMANIH in ne Indo-EVROPEJCIH. Chas je.2010 10:14:37] . je poskushal spraviti na skupno (kulturno.Lucijan Vuga utemeljevanja. da si pogledamo she odnos med Veneti in Anti! VENETI IN ANTI http://www.

starocheshko Uta.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I VENETI IN ANTI Karel Oshtir je posebej obdelal to vprashanje v razpravi Veneti in Anti (Etnolog. njegovo pravo ime naj bi bilo Venet. 1926-1927). Tako bi Antenor http://www. dasi se je tega loteval tudi v drugih spisih. med katerimi je za nash namen zanimiv K predslovanski etnologiji Zakarpatja /Etnolog. da se je ob tem. poljsko nurek. litovsko naras. Stara plemena so si dajala imena po totemskih zhivalih: Volki. da so se prikrili pod vodo blizhnjih rek in jezer ter dihali skozi dolge votle trse. I. slovansko ot.11. je chutil potrebo. vodja Antov”. izgubila sled za tem pomembnim in mochnim ljudstvom Antov? Kaj sploh vemo o Antih? Kashen je bil odnos med Anti in Veneti? Zhe v 19. ponikniti”. da svoje jezikoslovne analize povezhe z etnologijo (narodoslovje). utva “(divja) raca”. chlanom plemena pa Anti. she nekaj drugih mnenj o Antih. v slovenshchini je ohranjen v (po)nor “kjer voda ponikne”. obstoja kot nenadnega izginotja. II. obstajajo tudi osebna imena Utin (iz leta 945). in je osnovo Ant mogoche izpeljati iz slovanske podstati. ga dobimo tudi za konchni del. Jordanes je o Antih zapisal: »paludes et sylvas pro civitatibus habent«. da naj bi Antenor po padcu Troje pripeljal prezhivele Venete na severni Jadran.Veneti in Anti . st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. v cheshchini norec “potapljach”. saj gre za pravcati misterij izginulih Antov. Prav tako bizantinski pisci porochajo o Antih. tako glede njihovega izvora. vendar so jih malo raziskovali. Upravichena je domneva. Medvedi itd. Kako je mogoche. srbsko in starocheshko ut. che bi bi bilo poglavarju plemena ime Ant. kjer nam pade v ochi poudarek na “etnologiji”. kot Gilferding so menili. Zato nas ne bi smelo chuditi. Sokoli. Utin.2010 10:15:42] . da je mogocha izpeljava iz osnove uta. Utovo. ki naj bi mu ga kot nadimek dali Grki. gornjeluzhishko norjak. onty. Anti naj bi bili izumrla veja vzhodnih Slovanov in predstavljajo eno najglobljih in nerazreshenih zgodovinskih ugank. da ime Antenor izhaja iz Antes aner “mozh Antov. so nekateri pisci kritichno povzemali iz Iliade. Utinka. kot so svoje vodje imenovali Veneti. anta. 1928). jezernatem ozemlju Ut. starocheshkem Uta in toponimih na mochvirnatem. Uty. v starobolgarshchini anty.htm[16. da so (po tradicionalnih teorijah) iznenada preplavili velik del Evrope. nato pa iz zasede napadli sovrazhnika. srbsko norac. Che najdemo slovansko etimologijo za prvi del imena. Orli.revijasrp. srbsko utva. Koren nor pomeni “potopiti(se). Tako kakor starobolgarsko ant. rusko utka. onte “raca”. rusko. vse “potapljach”. jo je najti v staroruskem osebnem imenu Utin (leta 945). kar je zelo sodoben pristop! Toda preden se vrnemo k Oshtirju. ko za ostale Slovane velja. cheprav je bil izrazit lingvist.

131). kako globoko v notranjost. Od kod ime Anti. kot zelo hrabre ljudi.11. najstarejshim zapisom za Udine.V. tamkajshnji prebivalci so bili nekdaj Kimerci. Teofan in Pavel Diakon za obdobje kakshnih dvesto let. Maurikij. Uvod u historiju ruskog jezika. odtlej ni o njih vech govora v starih listinah. st. oba porochevalca pa postavljata Dneper kot mejo med obema ljudstvoma«. in soditi je. dasi jih omenjajo Jordanes. mochvirjih in celo na kolishchih (TRS 1875. Videm). Zelo verjetne so predpostavke ruskih uchenjakov. je raziskoval predindoevropske in indoevropske jezike ter napisal za nashe razpravljanje dvoje zanimivih del: Veneti in Anti (Razprave Znanstvenega drushtva. od koder je mogoche izpeljati gotsko ants ali antus(?). Menander. Ljubljana. Ko so Huni unichili okoli leta 375 drzhavo gotskega kralja Ermanrika. I. Nekateri vidijo osnovo v anglosashki besedi ent “velikan”.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. L. so se hudo spopadli s Slovani in leta 602 so jih Avari pokorili.51).Lucijan Vuga izrazhal lastnosti race potapljachke. ko so ti odshli. st. omenjajo Slovane in Ante skupaj. 1923).htm[16. da so Veneti tako v Benechiji kakor na Baltiku. Po Jordanesovem navajanju je mogoche sklepati. jezerih. ozemlje od njih proti severu naseljuje brezshtevilno ljudstvo Antov”. le da naseljujejo ozemlje she nekoliko bolj proti severu: »Mejotski zaliv (lacus Maeotis. Nekoliko obshirneje in po svoje bolj izpostavljajoch je opis v Hrvatski enciklopediji (HRV) iz leta 1941: Anti.revijasrp. drugo ime za Cherkeze. da je pravo ime slovansko Uti. 1928) in Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Razprave znanstvenega drushtva v Ljubljani. da so Antje sosedje Slovanov. Theofilakt. ob shvicarskih jezerih. da pod imenom Slovani pisci v 6.2010 10:15:42] * . To ali prodiranje Hunov. Roji Antov. ki so nekoch imeli isto obche ime. Ανται niso niti tako stanovitno niti tako sploshno ime kakor Slovani. vendar je staronemshki izraz anzi. ki so ga vsilili sosednjim lezgijskim plemenom Andov. da Antje. kot plemeni istega imena in ljudstva. ki je protestno izstopil iz nje (!). Grki so shele od Gotov in drugih Germanov zvedeli zanj. Prokopij pishe podobno kakor Jordanes.Veneti in Anti . v ednini Utin (op.: nasho pozornost pritegne nenavadna podobnost z Utinum. V 6. Prav tako se strinjata. so tudi Grki pozabili na Ante. II. Toliko a Antih in nich vech! Eden najpomembnejshih slovenskih znanstvenikov Karel Oshtir (1881-1934). medtem ko pod imenom Antov razumejo plemena vzhodnih Slovanov oziroma Rusov (A. pa ne pove. je del Gotov pod vodstvom Vidimera zbezhal k Antom in ubil njihovega kralja Boksa. stanujoche vzhodneje od Slovanov med Dnestrom in Dneprom. Na drugem mestu pravi Trstenjak (TRS 1870 [1869?] str. che vemo. Manuel de l’antiquite slave. Shahmatov. L. ki so zasledovali gotske ubezhnike. Tako so pisali pred priblizhno 150 leti. Niederle. In kakshni so sodobni pogledi na Ante? V Stanojevichevi Narodni enciklopediji srpsko-hrvatsko-slovenachki (STA) iz okoli leta 1920 (knjiga nima letnice) je razlozheno: Anti. v Panoniji in spodnjem Podonavju. danes Azovsko morje. da so bili poglavitni rod Vinidov med Dnestrom in Dneprom na severozahodu od Chrnega morja. ki so se jim http://www. Shafarik je menil. na atlantski obali ali ob Chrnem morju zhiveli ob vodah. mislijo na juzhne Slovane. 8. zdaj pa so Uturguri. latinski in bizantinski pisci v 6. Agatias. kar je she posebno pomembno. nekdanji Tanais) je povezan s Chrnim morjem. Prokopij. ni lahko dolochiti. chlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. str. da njihovo ozemlje nikoli ni bilo obsezhnejshe od zgornjega dela Dnepra ter okolice Chrnega morja. st. je povzrochilo veliko preseljevanje. Hronikon Paskal. 1930). v katerega se steka Don.

so se jim prčcej pridruzhile trume Kutrigurov. da she dandanashnji pod Karpati ob Visli velja za psovko rechi »ty obrzynie«. Ed. 1866. torej v kraje. (2) da so se Anti umaknili do Alp. prav na poti. ki je omenjeno na zachetku: Anado – kavkazijski jeziki. Bizantinski in sirijski pisci so prvi verodostojni porochevalci o Slovanih na vzhodnoevropskih ravnicah. zhito) in zhivinorejci.2010 10:15:42] . Jordanes omenja. Izvor in ime Antov. avarski. Da bi razbil to trojno zvezo. 1935. »ti si Avar«. vladajochi sloj okoli 626 zhe drugich razredchil z odselitvijo Hrvatov in Srbov na jug. Vendar suzhenjstvo ni trajalo predolgo. (Schora-Beknursin-Nogmow. Odtlej jih je razdvajalo krvno sovrashtvo. od kod izhajajo Srbi in Hrvati. ta strahotni chas se je ljudem tako vtisnil v podzavest. Sto let za tem je bila ta kavkashka zmes zhe poslovanjena. so se zatekli s Kavkaza na slovansko Zakavkazje in prodrli onkraj njega celo do Odre. Kroaten. »najhrabrejshim med Slovani«. da je okoli sebe zbrala pod vodstvom svojega vodilnega plemena Antov vse Slovane od Zakarpatja do juzhnoruskih step. odhod glavnih avarskih sil na Madzharsko je tako oslabil njihove posadke med Anti. so trpeli pod avarskim jarmom. In zhe 583 so Anti spet na spodnji Donavi kot zavezniki Bizantincev proti Avarom.11. Vestnik cheske Akademie. N. Goten und Sarmaten. kmetovalci (proso. Po pisanju Prokopija Cesarejskega in Mavricija Stratega so bili Anti stalni naseljenci. Niso imeli vrhovnega vodje. Hauptmann. Pod neusmiljenimi napadi Avarov je antska oblast skoraj povsem razpadla. ki so ga premagali Huni (376). A. st. prav tam jih najdemo she 602. Kar je ostalo ljudi. v Turingijo. 1934. te pa so dobro poznali rimski zgodovinarji v 1. tako so sedaj Anti bezhali pred Avari na Cheshko. L. Berge. Jordanes tudi prenasha staro legendo o vojnah Antov z vzhodnogotskim kraljem Vinitarom. sosedi zahodno od Dnestra.). pravico pobiranja davka in jim prepustil mesto Tyras (Akerman) v ustju Dnestra. – 6. st. kar je bil pravzaprav cesarjev namen. ti so celo vzpodbujali k zahrbtnemu uboju antskega poglavarja Mezamira. da je slednjim uspel osvobodilni upor okoli 580. je bizantinski cesar okoli leta 540 odobril Antom. 1904.V.) In she ime. kjer danes zhive Slovenci! Nato sledi sovjetska verzija v Boljshoj sovetskoj enciklopedii (BOL) iz leta 1950: Anti. Podobno kakor 200 let prej pod Huni. po tej legendi nekateri mislijo. da so bili v 6.revijasrp. Etnolog. poimenovanje za vzhodnoslovansko veliko plemensko zvezo med 4.Lucijan Vuga prikljuchili sorodni Srbi in iranski Hrvati. 3. vendar je ohranila toliko naravne energije.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Zhupanich. ampak so se upravljali na http://www. st. Ko so Avari okoli 560 napadli antsko zvezo. 7. zhivechi v gozdnatih stepah in na gozdnatem podrochju na bregovih rek ter jezer v “kuchah. 12. Niederle. na ustje Visle in na jug v Alpe (podchrtal L. st. Antove. med Dnestrom in Dneprom. Sagen und Lieder des Tscherkessenvolks. brez potomcev in naslednikov«. prej znani pod skupnim imenom Venedi. L. Istorija Ukraini-Rusi. da je zdruzhitev Antov potekala med boji slovanskih plemen z Goti in Huni. Germanoslavica. Anti skupaj s sorodnimi Sklavini. Tu je zanimivo: (1) da je navedena ena od kontroverznih razlichic. V chasu cesarja Justinjana I (518-527) so zachele njihove skupine prodirati na Balkan skupaj z bolgarskimi Kutriguri in Slovani iz Dakije. skirdah”. tako da so Germani Gornjo Shlezijo zhe v zachetku 5.Veneti in Anti . ki je prishel k avarskemu kaganu na pogajanja. Grushevskij. ki so zhiveli zahodno od Dnestra. Odtlej v zgodovinskih virih o njihovem imenu ni vech nobenega sledu – vse tako kazhe – ker se je kavkashki gospodovalni. na Balkan. M. in 2. imenovali »dezhela Antov (Anthaib)«.htm[16. Zato se je she za Nestorja govorilo v Rusiji: »Izginili so kot Obri. 1909. po kateri so trgovci Kutriguri prihajali do Donave.

Italijanska enciklopedija (TRE. st. Poslednjich jih viri omenjajo leta 602. z imeni sklavenskih in antskih vodji. do poznega srednjega veka se je ime Venedov razshirilo na velik del zahodnoslovanskih plemen. st. ki so ga dali osvajalci dezheli. st.2010 10:15:42] . http://www. str. z oborozhitvijo. viri jih opisujejo skupaj in z enakimi znachilnostmi ter jezikom. da sami Rusi danes rechejo svoji domovini Rossia.-6. st. skupnost slovanskih plemen v chasu selitve Slovanov na Balkan.2. ki je medtem prishlo iz stare domovine Slovanov.revijasrp.: Rusi uporabljajo enako ime kot pri nas tako razshirjen toponim gradishche). Zagreb. Antes. IV. okoli leta 560 Avari razbijejo Ante in podjarmijo Slovane. S teh svojih selishch ob Dnestru si Anti niso upali na Balkan in ogrozhati rimski imperij. bizantinski porochevalec Prokopij (6. L.Lucijan Vuga skupshchinah.) je pod skupnim imenom Venedi oznacheval Sklavene (ali Sklave) in Ante. Άνται) je v 4. so pa to storili pod pritiskom Avarov.htm[16. so zasedli Balkan. Prvich jih imenuje Jordanes okoli leta 370 v zvezi s prodori Hunov v Evropo. imamo pomembno vest od Jordanesa (Get. ko med njimi in Slovani ni vech razlike. ko so Ostrogoti premagali Ante. bolj kot ime nekega mochnega plemena oznaka za skupnost vzhodnih Slovanov (izvor imena je popolnoma neznan). Shele ta drzhava “Russov” iz Skandinavije (pod tem ne smemo razumeti le vrhnje. so skupaj s Sklaveni napadali Bizanc in v zachetku 7. in enako od Prokopija (Bellum Goticum. qui sunt eorum (torej so “Venetharum natio populosa”) fortissimi qua Ponticum mare curvatur a Danastro extenduntur usque ad Danaprum«. st. ki so v 1. Άντες.-11. sorodna vzhodnoslovanskim plemenom Antov. o njih ni vech podatkov (zadnji je pisal o njih Teofilakt Simokatton). V 6. prvi omenil Venede. st. st. ki je nastala pod grshkim vplivom iz ´Ρως. st. t.11. Estonci pa Röts. st. obalnim obmochjem Shvedske. 943): Anti (Antae. obmochju okoli Kijeva. st. danes Pomorjanski zaliv). vladajoche plasti). st. st. na zachetku 6. naseljevala ozemlja od severnih odrastkov Karpatov (Venedske gore) do Baltskega morja (Venedski.V. Po mnenju tvorcev te sovjetske enciklopedije so Anti zachetniki kijevske drzhavnosti v 9. da je bilo zhe dokaj opazno socialno razslojevanje. Ker se niso lotili sistematichnih odkopavanj. Za 6. 35) »Antes vero. Nenavadno je. so prebivali vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. Slavi. 4). to je oblika. S. Bizantinski in sirijski zgodovinarji podajajo podroben opis njihovega vojashkega delovanja. 1955 (ELZ): Anti. Kaj se je zgodilo s tem ljudstvom? Po mnenju ruskih in ukrajinskih zgodovinarjev naj bi bili ti Anti predhodniki bodoche ruske drzhave.. kar izhaja iz starejshega röthsbyggiar.. da so do sovjetske revolucije normansko usmerjeni zgodovinarji ignorirali Ante! Nato ta sovjetska enciklopedija (BOL) pove she: Venedi – zahodnoslovanska plemena. primerljivo z islandskim rodr “obala”. Plinij je v 1. ki so stala na tezhje dostopnih vzpetinah. da Finci she danes pravijo Shvedom Ruotsi. je njihovo ime izginilo iz tedanjih porochil. so v Podneprovju odkrili le nekaj njihovih gradishch (op. in to ime spravljajo v zvezo z Roslagen. V 5.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Napadi Antov in Slovanov na Bizanc zachnejo leta 514. kot dokaz naj bi bilo to.. cheprav po 7.j. she porocha o njihovi nekdanji drzhavni zvezi v zgornjem Podnestrovju. Arheoloshke najdbe potrjujejo. in she dodajajo.Veneti in Anti . za tem. In nato she Enciklopedija leksikografskog zavoda FNRJ – Federativne Narodne Republike Jugoslavije.st. ki je nastala dobrih dvesto let potem na povsem drugachnih osnovah in verjetno z delno novim prebivalstvom. saj je skandinavsko tudi samo ime. ki se je postopoma zelo izboljshala. Imeli so zelo razvito metalurgijo in trgovino tudi z bolj oddaljenimi dezhelami. Od 1. cheprav so Anti zelo slabo arheoloshko raziskani. Njihovo ime ni slovansko. s shtevilom vojshchakov. s prebivalci Ropiggari. obdanih z nasipi in rovi. Arabec Masud v 10.

in to v zvezi z vdorom Hunov v Evropo in njihovim prihodom na vzhodne meje ostrogotske drzhave. cheprav se njihova imena spreminjajo od plemena do plemena in od kraja do kraja. st. Makedonci . Med njimi in Slovani ni bilo vechjih razlik. izhajajo vsa iz istega rodu. Conte zakljuchuje (CON. Vech vesti o njih sporochajo bizantinski pisci iz 6. Poleg tega so natanchneje oznacheni zahodni Slovani kot Venedi. tu F. Leta 602 poshljejo Avari vojsko proti Antom in od takrat o njih ni vech nobene vesti. napadli Bizanc. Bolgari. Anti. Okrog leta 560 so razbili njihovo plemensko zvezo Avari. Skupaj s Slovani so napadali Bizanc med leti 514 in 517. pri Antih je http://www. Rusi.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. jezerom Mursjanski [jezero Balaton ali morda eno od jezer na sotochju Pruta z Donavo]. str. Francis Conte v svojem delu Les Slaves (CON. ki se je razprostiral na velikanskem trikotniku. Zemljepisna preuchevanja za dolochitev ozemelj. st). se vsi skupaj imenujejo Sklaveni in Anti. so le gozdovi in vodovja. Presenetljivo.2010 10:15:42] .revijasrp. pozneje pa tudi samostojno. Ko so v 6. Nekaj kasneje (XXIII.. ampak predvsem v stoletni prisotnosti iranskega substrata. str. na vzhod do Dnepra in na zahodu do Pruta. da je Jordanes v svoji knjigi De rebus Gethicus strnil Kasiodorovo (ok. cheprav nosijo tri razlichna imena: Venedi.. 119-120) dodaja: »Kot smo zhe predhodno ugotovili ob nashtevanju ljudstev. zhive. Ime Anti ni slovanskega izvora in mnenja o njih se razhajajo.«. Tod ni mest. da po mnenju nekaterih zgodovinarjev in jezikoslovcev niso slovanskega izvora naslednja imena: Slovani. religiji in celo v strukturiranosti oblasti ljudstev romanskega ali iranskega govora. so navedla Jordanesa. to je od zachetka njihovega pritiska na Bizanc do izginotja vsakrshne njihove sledi v virih. Sklaveni zhive na ozemlju. iz katere je chrpal mnoge podatke.11.. s katerih so prihajali gotski zavezniki ali sovrazhniki. verjetno so bili predniki vzhodnih Slovanov. ki izhajajo iz istega indoevropskega jedra – v katerem so Slovani. Balti.htm[16. Obenem razlochuje poglavitni skupini (III. jeziku. Hrvati. Srbi. profesor na Sorboni in direktor Slovanskega inshtituta. Po Jordanesu in Prokopiju so zhiveli v pokrajinah vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. da je dolochil prostor tudi za Venede. se je pri delitvi plena pokazala druzhbena in premozhenjska neenakost in lochevanje stareshin od drugih chlanov plemena.. da zhive v stepah severno od Azovskega morja.. na eni strani z vzhodnim bokom Karpatov in onkraj njih do zgornje Visle na severu. Danastrom [Dnester] in na severu Vislo. in 7. 575) izgubljeno Zgodovino Gotov.. 480 – ok. vendar so jih Ostrogoti kasneje premagali in ubili njihovega vladarja Bozha s sinovi in shtevilnimi velikashi. 318): »Problem ni toliko v neposredni povezanosti med Skiti in vzhodnimi ali juzhnimi Slovani. ki je opazen v mentaliteti. najpogumnejshi. Heleni ali Kelti.Lucijan Vuga Po danashnjih slovenskih knjizhnih virih so Anti skupina slovanskih plemen v chasu slovanskih selitev na Balkanski polotok. Prvi jih omenja letopisec Jordanes (druga polovica 4. zavzemali velika prostranstva in se ukvarjali s poljedelstvom in zhivinorejo. Anti.12-14) pravi. kjer se uslochi Pont [v sedlu Chrnega morja med Dnestrom in Dneprom]. st. po Prokopiju so govorili isti jezik.Veneti in Anti . Anti in Sklaveni«. od chasa do chasa so nastajale plemenske zveze pod stareshinskim svetom in ljudsko skupshchino. Zhiveli so vechinoma v rodovno-plemenski druzhbeni ureditvi. Med tema rekama je vech dni hoje. omiki.. Germani. in tudi ne Veneti! Sodobni francoski raziskovalec. Conte: juzhno od Ljubljane]. ki lezhi med mestom Novietum [vse op. Za velike mnozhice Antov naj bi vesti potrjevale. 34-35): »Od izvirov reke Visle je na neizmernih shirjavah naseljeno ljudstvo Venedov. kakshna srecha je. ki so se ji Anti uprli in v prvih spopadih zmagali. Anti se nato kot zavezniki Bizantincev borijo proti avarsko-slovanski plemenski zvezi.

prakse in dojemanja. nakazuje vrsto problemov. slednje zagovarja dobrshen del sodobnih ruskih zgodovinarjev. da so Anti segali do okolice Ljubljane! To smo zhe prebrali v prej navedenih virih. bo koristilo. ki jo je nujno presechi in reinterpretirati stare vire. Anti in Veneti poznani pod skupnim imenom Veneti. da je del Antov na svoji poti na zahod tam naletel na zhe domnevno prej odseljene Venete. str. da so Anti postavili temelje kulture okoli Kijeva. ki je temelj za “chernjahovsko kulturo”. nam ostaneta dva odgovora na vprashanje. je ob uposhtevanju migracijske teorije.Veneti in Anti . ki bi jih morali raziskati ali so bili zanemarjeni. She posebej je za nas pomembna njegova pripomba. kjer so (okoli dvesto let) kasneje v novih okolishchinah in s spremenjeno etnichno strukturo osnovali drzhavnost v Kijevski knezhevini. v nadaljevanju nam bo jasno.revijasrp. in razkrije. kako se je spremenil nash koncept Keltov z razvojem arheoloshke in zgodovinske teorije. kot ga najdemo pri Hauptmannu in drugih. XIX. Germanov in Skitov postalo sploshna akademska praksa. ker se niso vklapljali v nobeno shemo. slovanska in iranska.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Germans in Scythians: Archaeology and Identity in Iron Age Europe (Duckworth. izoblikovano pri posameznih teorijah. cheprav je tam morda najbolj opazen. che se zaustavimo na vprashanju Keltov in Japodov.Lucijan Vuga opazna dvojna sestavina. »Slavia«. kaj pa je z onimi Veneti.2010 10:15:42] . ZAGONETKE O KELTIH Tudi o izvoru Keltov in njihovi vlogi v zgodovini potekajo v mednarodni znanstveni srenji hude polemike. kjer je kasneje nastala prva ruska drzhava. ki so bili tam zhe najmanj tisochletje pred tem? Po tej teoriji.: 1. ki neredko prestopajo na tla politichnega obrachunavanja.11. kako je popreproshcheno prevzemanje grshkega in rimskega oznachevanja Keltov. V bojih proti Gotom in nato proti Avarom so Anti pridobili posebne znachilnosti in omiko. 62-72). pri chemer zajamejo kot naselitveno obmochje tudi Slovenijo. “gotski izvor Hrvatov”.htm[16. Che sedaj skushamo strniti tako nanizane informacije. Wells v svoji knjigi Beyond Celts. kaj in kam z Veneti? Che pritegnemo Jordanesu. ki naj bi prishli v Vzhodne Alpe. Posebno shtudijo o odnosih med Veneti in Anti je pripravil A. kar nas spominja na t. Dostal (Venetove-Antove. Tako Peter S. bi tam nashli zhe venetske predhodnike! 2.. treba vprashati.. Toda pri taki razlagi nastane dodatna tezhava. da je iranski vpliv veliko shirshi od samih Antov. kam so izginili Anti v 6. naj bi se po tisoch ali vech letih slovanski Veneti z vzhoda priselili med zhe dolgo zhiveche Venete na zgornjih obalah Jadrana.. ta je ime dobila po vasi pri Kijevu«. In morebitni Anti-Hrvati ali Anti-Srbi. Da so se odselili na zahod kot Srbi in Hrvati vse do Vzhodnih Alp.i. kar seveda ni brez posledic za odnos do polozhaja in vloge vseh ostalih ljudstev v Evropi. Da so ostali na (shirshem) obmochju Kijeva. Z omenjenim nam Conte dopoveduje. da so pod tem pojmom zlasti v kasnejshih stoletjih razumljeni zahodni Slovani ter da so bili prej Slovani. zakaj ta zastranitev. s katerimi so zhiveli Anti pred tem v skupnosti. in obenem. 1949. 2001) pojasni. da se je del Antov preselil v Vzhodne Alpe. st.. V strokovnih krogih je to delo ocenjeno kot pomemben http://www. Preden nadaljujemo razpravo o Anith ter razmerju med Anti in Veneti.

da radikalno reinterpretira Kelte. Izvor tega umetnishkega sloga je bil ugotovljen v severni Franciji. toda druga razlaga klasichnih virov je prav tako mozhna. naj za uvod citiramo Johna Collisa.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. in je napachno to uporabiti za prebivalce Britanije in Irske.htm[16. 2003). da so bili Kelti stari prebivalci Britanije in Irske.Veneti in Anti . Shvice. Celts from Antiquity (Antiquity Papers 2. Tudi druga shtudija. Myths. le izjemoma v najsploshnejshem pomenu za vse prebivalce zahodne Evrope. Cheshke. in svoje ugotovitve strne v dvanajst tochk: 1. ki sta jo uredila Gillian Carr in Simon Stoddart. odsotnost grobov v srednji in zahodni Evropi in zaradi tega odsotnost najdb). toda to ne uposhteva tezhnje po shirjenju (npr. del Avstrije ter celo del severne Italije in juzhne Britanije.revijasrp. identitete “Keltov”. st. ki je tudi sam kritichen do zablod o “Keltih” in je dozhivel hude napade in politichne diskvalifikacije s strani po-starem-mislechih. kot sta Kelti in Galci. 6. kako so v preteklosti definirali Kelte. 2. saj je lahko bilo izvorno podrochje veliko shirshe in je zajemalo vechino Francije. to se spreminja od enega do drugega antichnega avtorja. da se bodo zavedali zmotnosti dosedanjih vsakdanjih oznak za “Kelte”. je prav tako izum 18. Prav tako se lotevajo avtorji prispevkov v knjigi. Toda vsi ne mislijo tako. marvech so se ta ljudstva tudi sama tako oznachevala. juzhni Nemchiji in na Cheshkem. Sploh ne vemo.. Opredeliti za Kelta nekoga. kot so Baski. Povezane oznake. Ena interpretacija zgodovinskih in jezikoslovnih podatkov tudi skusha najti izvor Keltov v jugozahodni Nemchiji. ideje in ljudstva! Zato je potrebno vnesti v znanstvene kroge ter med shiroko javnost jasne zgodovinske in arheoloshke opredelitve. se osredotocha na dejstvo. so bile sploshno v rabi za skupine ljudstev od Shpanije na zahodu do Male Azije na vzhodu ne le pri Grkih in Rimljanih. st. zato je treba razumeti kontekst in stalishcha vsakega posebej. ki je izshla v knjizhni obliki in jo je prispeval Barry Cunliffe – The Celts: A very Short Introduction (Oxford University Press. kaj sploh trdi.11. 7. ki se veliko premalo naslanjajo na arheoloshka odkritja. “Keltska umetnost” je bila prvich definirana na Irskem sredi 19. ki govori ali so njegovi blizhnji predniki govorili keltshchino. Nemchije. Kaj John Collis trdi takega. da je moderna bretonshchina prezhiveli ostanek jezika starih Keltov. 5.Lucijan Vuga prispevek k velikim razpravam o Keltih. 2001). in jo gre pripisati napachnemu razumevanju. ki so zhiveli v Galiji. ob njegovem delu The Celts: Origins. da je v nasprotju z obichajnim naukom? Sam izjavlja. v resnici gre za novejshi vnos iz Britanije.2010 10:15:42] . 3. st. Termin “keltski” za opis jezikovne skupine je inovacija iz 18. si oglejmo. da sodobna kultura uporablja in izrablja pojem “Kelti” in “keltsko” ter z njim ljudje opredeljujejo nasprotne stvari. toda ti termini niso bili nikoli uporabljeni za prebivalce britanskih otokov. vkljuchno z Neindoevropejci. Kdo in kako napada Johna Collisa? Toda preden na to odgovorimo. 2003) se bomo nekoliko dlje ustavili. z jasno ugotovljeno potrebo po reinterpretacijah evropske arheologije. Inventions (Tempus Publishing. 4. morda http://www. in je imenovana “pozno keltska” na osnovi zmotne domneve.

katere izvor in shirjenje je mogoche dolochiti z uporabo arheoloshkih podatkov.2010 10:15:42] . poskusha pa zajeti osrednjo in zahodno Francijo. da je keltska tudi »hallstattska kultura« na tem podrochju in da tako predstavlja izvor Keltov. Za rase so si zamislili karakteristichne znachilnosti. da arheoloshke “kulture” ali “skupine kultur” lahko definiramo s pomochjo slogov oblachenja. http://www. prepushcheni sami sebi. 9. Slednja korelira s Kelti iz 5. in zgodnjem 20. pogrebnih obredov. da so Kelti posebna rasna skupina. lonchevine itd. in zamisel. posebej she v zahodni Nemchiji. Ker lahko dokazhemo kontinuiteto. To vodi do rasne stereotipizacije. tipov hish. st. na gornji Donavi. ki she vedno prevladuje v vechini knjig o Keltih. seveda so te opredelitve pogosto svojevoljne. vodi do migracionistichne interpretacije kulturnih sprememb (npr. jezik itd. Seveda kontinuiteto lahko dokazhemo ali sugeriramo za veliko shirshe podrochje. st.sht. saj ne moremo sprejeti ujemanja s katerokoli staro etnichno skupino. v resnici se to pogosto izkazhe za napako. je bilo sprejeto. Uporabljajoch rasne koncepte 19. 12. med pogrebnimi obichaji Hallstatta in La Tena.n.. ter da se te kulture ujemajo s starimi ljudstvi. V poznem 19.11. 8. umetnosti. degenerirajo”. da so bili za nove ideje v preteklosti potrebni prishleki s celine). Interpretacije shirjenja Germanov in Keltov uporabljajo identichno metodologijo in so nesprejemljive.Veneti in Anti .revijasrp. Kolonialistichne teorije. druzhbena ureditev. je bilo tudi sprejeto. kot je religija. da razlichne izvore z razlichnih podrochij in v razlichnih chasih lahko zlepimo skupaj za definiranje “keltske kulture”. “spridijo. 11.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. za Britanijo je to pomenilo. Za zhelezno dobo sta bili opredeljeni dve prevladujochi “kulturi”: zgodnejsha »Hallstatt« in kasnejsha »La Tene«. Te zamisli je razvil Gustav Kossinna in so jih uporabili nacisti pri zasnovi svojega koncepta germanske gospodujoche rase. to je ideja.Lucijan Vuga celo verjetnejsha.. da razvoj obichajno vzpodbudijo zunanji vplivi in da se “domorodci”. je bilo sprejeto. st. 10. je koncept o “brezchasnih Keltih”.htm[16.pr.

da sta bila po njegovem Balkan in Vzhodne Alpe izven keltskega obmochja. Ko je prvich izshla knjiga The Atlantic Celts (British Museum Press. To je sodobna anglo-saksonska http://www. vodjo Valizhanske skupshchine. ki ima v naslovu tudi vprashnje mitov o Keltih. ki sem jih nashel v vechini knjig o Keltih.Veneti in Anti . ko je Cezar stopil na kopno. od tod. (John Collis-COL) Na zemljevidu je jasno videti. v enem je bila neposredna obtozhba za “genocid”! Znachilen komentar sta na naju naslovila Ruth in Vincent Megaw. tudi potrebno. tega strahu. po mojem preprichanju. ko navaja Rhodrija Morgana.. London. 1999). da sva skrajna desnicharska nacionalista. podpihovanje strahu “pred izgubo suverenosti” se zdi za torijsko desnico poglavitno upanje. Mi smo bili prvi civilizirani. st. je njen avtor Simon James moral ugotoviti. je torej plod dobre strokovne razchlembe virov. str.n. dvom o dolgo veljavni predpostavki o Keltih. Kot sem zhe razlozhil. ki zagovarja stalishche. to je bil moj poglavitni smoter. saj bi to koristilo vsem stranem. che ne celo prej. Ali pa she druga obtozhba izpod istih peres obeh Megaw: »Evropska unija. kontinuirano naseljeno s Slovani oziroma na zahodu s predniki Slovencev. z izjavo: »v Zdruzhenem kraljestvu . zavracham mnoge od konceptov in metodologij. Doumeti moramo.Lucijan Vuga Morebitna najvechja razshirjenost keltskih jezikov v 2. ter smo v sploshnem proevropski. Zato nas zachudi. ki smo se oprijeli te nove interpretacije. da ohrani politichni nadzor. ker se bomo v nadaljevanju srechali s tem vprashanjem. kjer sem raziskoval. che ne bi proizvod visokosholskega sistema odrazhal. in 1. da izostrijo ter dopolnijo svojo argumentacijo.. je protievropska mentaliteta globoko ukoreninjena. posebej v Angliji. * John Collis je profesor arheologije na univerzi v Sheffieldu in je vodilna britanska avtoriteta za evropsko zhelezno dobo. Piktih ali Anglo-Saksoncih kot nekdanjih otoshkih “ljudstvih” (Megaw in Megaw)«. chemu ga nekateri tako napadajo. seveda nezavedno. ko bo govor o teoriji kontinuitete.« Skoraj vsi. morebiti.. da je bilo to obmochje zhe v neolitiku. 225): »Kot je bralec te knjige zhe ugotovil. na to je potrebno opozoriti. je bila za Anglijo dolgo politichna grozhnja. pr. Toda chemu se ga lotevajo s politichnimi sredstvi? Sam si to dogajanje razlaga na naslednji nachin (prav tam. Najstarejsha pesnitev v poklasichnem jeziku je bila v valizhanshchini. Morda she citat iz njegove knjige. ki je na vprashanje. je bila moja izvirna namera izhajala povsem iz problema arheoloshke interpretacije krajev in obmochij. da je dobil lepo shtevilo sovrazhnih sporochil. ki se ji je Zdruzheno kraljestvo pozno in nerado pridruzhilo.htm[16.sht...11. Zato bi bilo chudno. tezhimo k levicharski liberalni politiki. zato je za marsikoga takshno obdolzhevanje chudashko. dejstev in najrazlichnejshih domnev. vidijo kot mozhni simbol notranje dezintegracije in zunanjega vpliva. Kelte. Kelti so bili tu. s chimer se nikakor ne more strinjati.2010 10:15:42] . che bi zhe shlo za strokovne polemike. che zhe ne v celoti pa vsaj kot sploshne teorije in pristope. bi bilo to razumljivo in. stare in sodobne.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. kaj meni o delu Simona Jamesa. od kod to prihaja in kakshne so posledice. nikakor pa ne prilozhnost. Niti Simon James niti jaz nisva nameravala razgraditi sodobnega koncepta Keltov ali zanikati regionalno razlichnost (drzhalo bo prej narobe!) . Kar smo pravkar prebrali.« Tako je bil napaden in tako se brani John Collis. Ta alternativni pogled na Kelte ni bil brez prerekanj. odgovoril: »Keltshchina in ponos nanjo! To je angleshka zavist.revijasrp. in se spet nanasha na politizacijo arheologije.

ali v 4.) kulture vse tja do pozne bronaste dobe.sht.n. st.V. Vendar so v naslednjih stoletjih sem prodrli nekateri novi prishleki in vmes so nenehno potekali spopadi.n.« John Collis ne skriva. obstaja znatno shtevilo epigrafov z nagrobnih stel.sht.11. st.sht. Prvich. da so Lepontci v resnici govorili keltsko zhe najmanj od 6. str. uvajanju shtirikolesnih http://www. ter italsko govoreche skupine. in verjetno she prej.htm[16. dokler niso poslednji Senoni prishli do obal Jadrana. che predpostavimo. z grafitov na posodah in bronastih izdelkih.sht.sht. ki so se porochili s Kelti. ki prichajo. so razlichni Galci v vech valovih prishli chez Alpe ter jo kolonizirali. da so skozi vse zgodnje obdobje prvega tisochletja pr. (che zanemarimo Livija z njegovo [sporno] letnico 600). Kulturni razvoj severno in juzhno od Alp je potekal vzporedno. postaja polozhaj she bolj zapleten. ter celo one iz centralne Italije. ne pa. st. s podobnimi slogi lonchevine.sht. zachenshi na zahodni strani Padske nizhine. Chapmana The Celts: construction of a myth. ki so nashle zhe s predhodniki poseljeno ozemlje. Toda (nadaljuje John Collis) arheoloshka dejstva she zdalech niso tako preprosta.« K temu je Collis dodal.so del Padske nizhine: zasedli Etrushchani. da cheprav so priseljenci zavzeli prostor. V sedmem stoletju pr. Zelo pozno. pr.n. ter tako zakljuchil svojo knjigo. naslednje skupine. da prihajajo pushchice tudi z akademske strani. misel uglednega profesorja Barryja Cunliffa. pred tem so she okoli leta 387 pr. 191): »Zgodovinsko sosledje v severni Italiji je popolnoma preprosto.n. to je videti v narashchajochem bogastvu grobnih dodatkov. in naslednje she dlje. obstajali chez Alpe zhivahni stiki in so prihajale skupine iz Padske nizhine. v 5. da bi shlo za nekakshno neprepustnost Alp.. umaknili nazaj chez Alpe.n. in jih v kulturnem smislu smemo shteti med regionalne razlichice “kulture zharnih polj” na severni strani Alp.2010 10:15:42] .n. med katerimi so Rimljani postopoma zasedali ozemlje. kot na primer Veneti. verjetno vsaj do 1300 pr. so shle malo naprej. Zasluzhi si skrbno branje. ker pach dvomi o tradicionalni interpretaciji Keltov.Lucijan Vuga propaganda. saj obstaja kontinuiteta (podchrtal L. cheprav obichajno brez Chapmanove poglobljene uchenosti. kot Boji leta 193. kot nam jo orishejo klasichni avtorji ob prvem vdoru Galcev ali ob pohodu Hanibalove vojske chez Alpe. Nekaterih predelov niso kolonizirali – med temi je bilo ozemlje Venetov.. da je mogoche iz tega povzeti. Drugi pisci so precej prevzeli politichno korektno nasprotovanje uporabi oznake “Kelt”. morebiti Galci. oplenili Rim.. Napisi nam omogochajo domnevati etnichno pripadnost posameznikov. st. pr.sht. ko John Collis v poglavju Northern Italy she zapishe (prav tam. na katerem je preostalo nekaj Galcev. so prejshnji prebivalci prezhiveli in so se ali integrirali s prishleki ali so poslej zhiveli poleg njih. da so bili po imenu Etrushchani. imena tujcev najdemo tudi v njihovih naselbinah ali pokopalishchih. bronastih izdelkov in pogrebnih obredov. Dejansko imamo dokaze. Po tem scenariju smemo dopushchati stalne stike skozi celo prvo tisochletje pr. kot na primer Lepontci (ki jih je Katon oznachil za Galce). * Za nas je posebej zanimovo. zato na tej osnovi ugotovimo. v kateri sluti tudi kritiko svojega dela: »Najizzivalnejshe delo o celotnem vprashanju veljavnosti “keltskega” koncepta je M.revijasrp. so jo zavzeli krajevni Ligurci.Veneti in Anti .n. v 5.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. medtem ko so se ostali. Che k temu dodamo she ostanke materialne kulture. Prichakujemo neko vrsto kompleksnosti. ker je tehtno uvajalno.

V. str. ki jih je zato gnalo v isti smeri. ki je prav tako eno osrednjih “bojnih polj” danashnje zgodovine. stoletju pr.11. to so posredno chutili tudi Grki. V Zgodovini chloveshtva II/1. pr. Na slovenskem ozemlju je vech nahajalishch. 59-60 (DZS. so od tod pogosto odhajali na roparske pohode v severno Italijo. Japodi so se zbirali v teritorialne skupine okoli utrjenih sredishch. kot so mechi.revijasrp. slovanske in druge izposojenke. razvila se je umetnost situl..sht. kljub jezikovni razlichnosti. st. beneshke.) razkrila chisto ilirsko jedro. vendar prav tako obstaja ochitna kontinuiteta (podchrtal L. turshke. V chasu rimskega imperija naj bi bilo to mochno ilirsko pleme naseljeno od notranjskega Snezhnika do reke Sane.sht. a je najti latenske predmete v grobovih. Njihovo naj bi bilo obsezhno ozemlje zahodne Bosne.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti... V 2.pr.) Tako smo pri vprashanju kontinuitete. st. antichni pisci pripominjajo o podobnostih med Veneti in Galci. vendar naj bi v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente. ki je nastala iz http://www.. Potiskali naj bi Trachane na jug in na vzhod.n. ki se zliva v jadranski Podgorski kanal pri Obrovcu pod juzhnimi obronki Velebita.. chelade in zlate ogrlice. ko John Collis izjavi: »Naj povzamem.V.. in do reke Zrmanje. ali spada k vzhodnemu ali vmesnemu tipu. orozhju. Vsekakor pa so bile razlike v pogrebnih obredih med Italijo in centralno Evropo v pogledu prisotnosti etrushchanskih in grshkih izdelkov ter v bogastvu krajevnih predmetov. Rimljani so jih poskushali pokoriti.). 1970) nam Luigi Pareti spregovori o Ilircih kot indoevropskem narodu. za katerega ni jasno. st. Ljubljana.. Dolgo so mislili. ker obstaja dolochen porast shtevila predmetov srednjeevropskega sloga. arheoloshka dejstva kazhejo znatno podporo zgodovinskim virom o nekem vdoru zgodaj v 4. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati sama albanshchina.« Toda sedaj pride na vrsto nekaj posebno pomembnega.sht.n.n. kakrshno je Veneto. saj poznamo zgolj kratek napis iz Skadra v Albaniji in nekatera lastna imena.2010 10:15:42] . keramichnem posodju za gostije ter v osebnem okrasju.n.sht. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli. Prav zares. ko je zavzel njihovo poslednjo utrdbo Metulum.sht.n. latinske. prishli pod njihov vpliv. do Istre in Notranjske. ki prichajo o njihovem posebnem ilirskem znachaju.Lucijan Vuga voz.sht.n. da bi nam lahko besedishche in izgovarjava sodobne albanshchine (njeni najstarejshi zapisi izvirajo shele iz 15. uvozhenih grshkih in etrushchanskih kovinskih izdelkih. hrvashkega Primorja.pr. to se je dokonchno posrechilo shele cesarju Oktavianu v spopadih med leti 35-33 pr. svoje prodiranje na severozahodni Balkanski polotok pa so morali zacheti najpozneje v 14. che bi izlochili vse novodobne grshke.Veneti in Anti . st. JAPODI Zakaj tu govoriti o Japodih? Ker gre za zelo zapleteno vprashanje o Ilirih! O Japodih nam zgodovinarji nashtevajo marsikaj o njihovem izvoru in pripadnosti.htm[16. ki izvira zahodno od Jajca in se zliva v Uno ta pa v Savo pri Novski. Po tej verziji naj bi po vdoru Keltov v 4. za obmochja.« (prevod L. ki ni bil koloniziran. Neposredno dokazno gradivo o Ilircih je zelo pichlo.

Pareti pa she dodaja. ki so zhiveli onstran Jadranskega morja. ki so bistveno prispevali h genezi ljudstev v Italiji. kot jih imenuje. Karel Oshtir zachne svojo razpravo Japodi (m-prefiks) (Etnolog III. vendar so prispeli po morju. ko je vzklila »atestinska« civilizacija. 112) – prav tako ilirskega rodu. da so bili Veneti Ilirci. da se je njih govorica razlochevala od keltske. da so bili Iliri v bistvu Slovani oziroma kvechjemu za dolochen chas zgornja. VI.000 pr. Skupno se imenujejo Japigi. medtem ko jih drugi imajo za Italce (npr. 31. velja ponovno interpretirati. ko postavlja alarodske. Oshtir pa se oslanja na Ilire in Trachane kot podstat kasnejshim slovanskim ljudstvom in prav zaradi tega se tu zaustavljamo pri ilirskih Japodih. da je prav tako prishlo z Balkana vech drugih narodov.Veneti in Anti . celo taka.n. do 1. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. Egipt. Festus. 196) in Polibios (II. mojo knjigo Davnina govori). kar smo tu na kratko navedli. Ni jasno. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med starimi kolonijami Ilircev v Italiji – venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. Sergi je mnenja. 102). s katerimi je Oshtir utemeljeval svoja alarodska preuchevanja. Salentinci (Probus o Virgilu. katerih ilirski izvor je izprichan. Po tem. ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu.revijasrp. 31). Poleg tega nam ne sme uiti. ki so http://www. Polibios trdi. Tu naj prekinemo navajanje Paretija z opozorilom. Verjetno izvirajo iz juzhnega dela Ilirika..]. Ecl. she preden so Grki ustanovili kolonijo v Tarentu. potem ko so se pomeshali s tamkajshnjimi avtohtonimi Predindoevropejci – Mediteranci. cheprav sta si bili civilizaciji podobni. to ime pa zhe Hekataios spravlja v zvezo z Japodi. je videti. da je v narechju starih Venetov ohranjenih poleg lastnih imen she okoli dvesto kratkih napisov v severnoetrurskem chrkopisu. 110. da jih nikoli ni bilo (gl. da shteje Venete k Ilircem. 17) izrecno ugotavljata. III. in zato tudi Oshtirjeva razglabljanja. Mario Alinei v teoriji kontinuitete zagovarja tezo. da so bili predvsem Praslovani tisti. Festus 329) in Mesapijci (Nikander v Antonius Liberalis. III. kjer so se naselili. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. na katere naj bi se kasneje nalozhili nekakshni predslovanski jeziki ter naj bi iz tega meshanja nastala praslovanshchina. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa hibridno juzhno narechje. ki naj bi bili Evganci in severni Etrushchani.sht. Pevceti (Plinij.Lucijan Vuga meshanice ilirskega in trashkega jezika. 69 M). Imenovali so se Davni (prim. / 1929. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih »predsabelijskih« napisov na jadranski obali. kdo naj bi bili Iliri. vodilna plast slovanskih ljudstev. prav tako naj bi bili Trachani zgolj praslovanska veja. str. Devoto) ali za Kelte. da she zdalech ni mogoche rechi.n. Zato je chisto mogoche.sht. o severnih Etrushchanih pa so prav tako mnenja deljena in se krizhajo z vprashanjem Retov.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Seveda je bila po njegovem beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe [torej po letu 1. da so bili Veneti – kakor Liburni blizu Aterna v Picenu (ob katerih se spomnimo na Liburne v Iliriku. Herodot (I. O Evgancih obstajajo povsem nasprotujocha si mnenja.11. st. ki je bil v rabi od 4.htm[16. kjer je bila bolj obchutna primes trashkih ras. Luigi Pareti she dodaja. Plinij Naturalis historia.pr.2010 10:15:42] . da naj bi se Veneti v Italiji pomeshali s Predindoevropejci. 87) s pregledom stanja ter na jadranskem obrezhju jezikovno razlochuje naslednje plasti: (a) Palaevropejci. Njihova lastna imena in dvesto ohranjenih napisov nam omogochajo preprichljive primerjave med njimi in zgodnjim jedrom ljudstev v Albaniji. predindoevropske jezike kot prvotne.

Oshtirja zanima.] Na zhalost Oshtir te stratifikacije chasovno ne opredeljuje dolochneje. Ne moremo se izogniti prikazu podrobnejshega Oshtirjevega jezikoslovnega razchlenjevanja. o to iz drugih paleoevropskih dialektov. kako se je izgubil j-. Oshtir nas uvede z nashtevanjem razlichnih zapisov imena Iapodes. Liguro-Pikti. *japod nahajamo tudi v Italiji.v *japu/od > Apuli je izginil: bodisi chez grshki *Apod. *oun v Una – v Iliriji. torej Prediliri itd. Spricho naziva http://www. je primerljivo s prediliromesapijskim Calucones (< *caluca : *calanca »burrone. izvzemshi Semite. latinsko Iuno > etrushko uni itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ‘Ιάποδες. obshirno obravnava v drugi razpravi (Vorindogerm. *Apud v juzhnoitalski Veliki Grchiji.. Toda kljub temu je njegovo razmishljanje izredno pouchno in koristno. Avendone <> Ouendon. to se formalizirano zapishe j. Metallnamen in Alteuropa. [Op. Predgrki(1). Predhetiti. Zachetni j. globel«) v Alpah <> Kaloikinoi v Iliriji. *(j)apod v imenu Iapuzkum in Apuli ter *[(j)a]poid v Poediculi = Peuketioiv apulijskem grichevju (Le Murgie) juzhno od reke Aufidus. Aloufoi <> Lopsi. zato imamo kar precej tezhav pri spremljanju in sprejemanju njegovega razmishljanja. *japod >Apuli je ali latinsko (dialektichno?) kakor v dacruma>lacrima ali pa zhe prediliromesapijsko kakor npr. kako zahtevna so ta prodiranja v stanje davnih jezikov.revijasrp. Alamiti. med Istro in reko Uno so Iliri. tudi za nekaj tisochletij.(1): Kjer se je avtohtona plast ohranila le v doseljenih Indoevropejcih. (c) Sat ¶m-indoevropski Albanci in kentum-indoevropski Itali. centralnoindoevropsko plast pa Trake. Iapuzkum. IV). Staroprednjeazijci (Kari. deblo *japud. Kavkazijci. tudi che ga bo potrebno v (pra)zgodovinskih okvirih reinterpretirati. Che obstaja vez med *(j)apod v Iapo/udes. Prehod d>l v *japud. cheprav je dotlej predindoevropsko plast na vzhodnem Jadranu imenoval kar Ilire. Sumerci. Arh. prepad. cheprav se bo to marsikomu zdelo duhamorno in razvlecheno. che je tu she prehajal j>h. K izpadu zachetnega samoglasnika a. Kar pa se tiche u/o v *japo/ud > Iapuzkum. bodisi verjetneje chez etrushki *Apud. da je razpon dogajanj lahko zelo razlichen.htm[16. Recimo.. k temu je mogoche dodati iz paleoevropshchine predkimrijski primer iach <> (kk < k <> k). saj je ochitno.. npr. Onaion <> Oineus – poleg *aun. Ibero-Baski.. Po njegovem je to zhe predmesapijski pojav. in slednjich v juzhni Italiji Grki iz Grchije in Gali ter Slovani na vzhodnem Jadranu. Liki. Veneti (1) in Mesapijci (1) . pomeshani z Galci.v *(j)apu/od > *poid velja primerjati predmesapijskoilirski Apenestai <> Penestai. Iapydes. da vidimo. Apuli <> Poediculi. Dasimos<>Lasimos itd. Monetion <> Moentinoi (che ne *Monet-) v Iliriji. Mitanijci) ter Hamiti. arbanas. kolikor a. kar je vsebovano v primeru *japud. jo oznachuje Oshtir s pred–.2010 10:15:42] . – in sicer na poti iz jugovzhodne Italije prek etrushke Kampanije v Rim. toda v resnici je potrebno. (b) Doseljeni centralnoindoevropejci Iliri (1) . morebiti semkaj sodi tudi u <> ui v ilirskem Muccurum <> Mouikouron.Lucijan Vuga avtohtoni in sorodni z Etrusko-Reti. *japod > Apuli. *Apod – v etrushchini odpada zachetni j. predgrshko akos itd.> 0.Veneti in Anti . Apuli in *[(j)a]poid v Poediculi – ki jih prishtevajo k ilirskim Poidikoi ob izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo – se da morebiti s precejshnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla *(ja)po(i)d. torej ni izkljuchena sorodnost med *(j)apud. tudi predilirotrashke zglede. ‘Ιάπυδες.ni a-prefiks. in sicer v *Iapudiskom > Iapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v Apuli(a) ob gori Garganus v jugovzhodni Italiji.11.

maloazijsko atli : etli itd. reka« > latinsko puteus itd. Seveda se dá izvajati slovansko jedla tudi iz *jebdla s poznanim mediteranskim a <> e.. vezhejo z Iapud. ter s slovanskim bd > d kakor v ebdomos > sedьmъ ipd. tessinskem zhüp.quoniam circum fontem (sc.. 91). gozd« itd. (b) ime kalabrijskih Sal(l)entini se tezhko lochi od predlatinskega saltus »gebirgiger. Iapudes. Danastris : Dъnepr. (c) Slednjich sodi ime severnokalabrijskih Messapioi k predlatinskemu sa(p)inus »Art Tanne oder Fichte. Iapug. Kakor se je ob gori Garganus prvotno pojavilo ime Apuli iz *(j)apod »peuke. Mesto Abdera z r-formantom praoblike *jap[ax]dar > *jabdar > Abdera – a:e je ali grshko narechni a > e. gozdna pokrajina«. tako da se glasi koren *jap. gorska. S tem *poid »grshko peuke. waldiger Landstrich. Kalabrijce. Toda Oshtir she vedno misli na jug.v predslovanskem *jabdla > jedla (lat. pinija« in se nato razshirilo na celotno Apulijo oziroma na Mesapijo in Japigijo – Messapia Appulia.2010 10:15:42] . ko ime prvotno pach kalabrijskih Iapuges po *jap »abientinae« podkrepi she z naslednjimi okolishchinami: (a) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata in pechke njenih pinij so uzhivale velik sloves. celo od kraja Thurii oziroma Kroton do gore Garganus. deloma o/u<> a v liguropredvenetsko Bodegkos <> (b <> p) Padus »Po... predlitavsko amalas k predjugoslovanskemu *[ь]molik »pinus peuce« (l <> r) omora »Fichte.revijasrp.. bezeg«.in da je -od. Dъnestr predvsem etrushchansko clan : clenar. wallisanskem zhup.Lucijan Vuga Peuketioi za rimsko Poediculi ni nemogocha domneva.. Iapod. da je *poid v Poediculi = grshko peuke »pin maritime. s preglasom a <> u kakor etrushchansko afle <> ufle. (Prehod predgrshkega *juph < ufear je po Oshtirju podoben predslovanskemu ьmela »Mistel. H korenu *jap »abietineae« v Iapodes. engadinskem gok »Alpensrose. truplo«) »elate.).11. jelka. Poleg tega so Mesapijce deloma istovetili z Japigi. kjer pa se je poleg galshchine govorilo na jugu tudi iberoakvitanski in ligurski.. letonskem egle »Tanne. ebulus »Holunder. ampak na célo jugovzhodno Italijo od mesta Metapontum.oziroma -ug.« (». bor« je s prehodom oi <> a identichen ligurskemu *pad v padi »Kiefern. da je glasoslovno spricho b <> bh identichno predgrshkemu Efesos.Veneti in Anti .. slech. jelka«. izvir. ki odrazha maloazijsko-etrushchansko a <> e. Daune in Apulijce. Tanne. gozdna dezhela«. (a <> i) Sila »ein Waldland. abies. k *l[i]b »nekros.. s tem velja primerjati poleg predslovanskega Danapris. Iepuges raztegnilo ne le na kalabrijski polotok od mesta Tarentum do kraja Brundisium.. 122: ». bor. K razjasnitvi prehoda oi <> a pa tole: v Poediculi »Peuketioi« <> padi »bor« primerjaj deloma oi <> o/u v Poediculi : Iapo/udes itd. k predgrshkemu abantes nekroi in alibantes. Pri Ebesos Oshtir navaja. reka Pad« (sorodno z etrushkim pute »Quelle. hoje ali smreke«.. Fluss.ker je zhe okoli izvira [namrech Pada] veliko dreves bora. gup. (str. morski bor« v Peuketioi. ali pa je zhe predgrshkega izvora – gre pa za podaljshan *jabd »abietineae« z -l. borovje« – Plinij 3. simpleks *jup(p) tichi morebiti v *alpskoromanskem > valtellinskem güp. Iapygia autem est. che spominja zhenski spol mesta Efesos na feminina imena drevja in che je Samorna “Efesos” = http://www. omela« (i <> a). smreka«. litavskem egle. ki jim galsko pravijo padi.le priponska podaljshava. gip. gub. quales Gallice vocentur padi. hoja« prek ja > je na slovanskih tleh. Padi) arbor multa sit picea. Peucence = Poediculi. silva »Wald. Praoblika *jebdl se opira predvsem na predbaltsko *jebdlje > *edle v staropruskem addle.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.) Ime Mesapijcev se je razshirilo na Sal(l)entince. zaradi dozdevnega nastanka iz krvi padlih vojshchakov. ravsh«. Iapuges itd. vrsta jelke.htm[16.«) – izraz »Gallice« oznachuje le »v jezikih Galije«. ohranjeno tudi v iapuks »severozahodni veter iz Kalabrije«. quae nunc Apulia appellatur – prav tako se je najbrzh tudi ime predmesapijskoilirskega naroda Iapuges.

Metapa »kraj v Ajtoliji. je bila posvechena cipresa. brin. ki iz *limth gre k predkimrijskemu llwyf (m<>ph). Oshtir pa nam zna pripraviti tudi presenechenje. jugoslovansko molik. ravno tako morebiti reka Bradanus pri Metapontu.«. okrogel les. ko naenkrat pravi. smreka. chvrst.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da je na Balkanu vech gora z imenom Messapion. Messapioi v Lokridi. trepetlika. jagned. hoje«. smreka.Lucijan Vuga Smirna sorodno s predslovanskim *(s)smark. v narechju livinallunga boreshk »bosco di conifere. topol. Ephesos morebiti iz *Amorg. *welawij. I 5. chrn.2010 10:15:42] . smerkъ. Tudi Amorges “Efesos”. posvechene Pozejdonu. chigar priimek Asfal(e)ios iz asfales »ferme. Messapioi itd. pragermansko *baru. krepek« + asphal »abietineae« < ss[a x]p . saj nam odpira drugachne mozhnosti razlage. *asp »albus« tudi predslovansko *as (< aps) > as. Metapioi v Elidi. predbaltsko *apsa. prim. osika. smeьrk »Fichte. smoьrk. podobno kakor »abietieae«. che izhaja veter Calaber atabulus iz narodnega imena *Atabu(lu)s (kakor grshki iapuks < Iapuks). pri tem prvotni pomen kiparissos. Z izpadom zachetnega (j)a. *(s)smerk.v atabulus ali predpona ali sodi h korenu in je v Thebae : (Me)tabon odpadel. poleg tega ob uposhtevanju p<>b she Messaba »mesto v Kariji«. semkaj tudi predskitsko Borouskoi »Volk in Sarmatien neben den Abijoi. Espe. Sicer pa je najverjetneje Amorge “Efesos” z u <> a identichno s predslovanskim *(a)mar »abietineae« v srbshchini-hrvashchini omora »Fichte.Veneti in Anti . praslovansko borъ. kakor tudi Elloi : Seloi iz *samorg (g <> k) predslovansko smeьrk. grshko barues “dendra”. da so se kalabrijski Mesapi prvotno morda imenovali tudi *Atabi. zlasti elate »jelke. asfaltos »*abietineae« > *pix > bitume. Metapontis = Sime in slednjich na Kreti potok Messapios iz *ssap »abietinieae« kakor borъ > ruski potok Borovenka. ki je iglasto drevo. Thebae. Zeder.. pri tem je samoglasnik a.v Metabon. 101).zaradi chebele na efeshkih novcih (chebela je bila sveta zhival efeshke Artemis) prek bh <> b na predgrshki plural *[e]br »chebele« ter z e <> a in b <> p na predlatinsko apis »chebela«. predgrshko elate »sapin. Wacholder. trd. pedale. brin«. Thob(h) > predslovansko topol »popupus alba = lat. s *kar »niger.v *[(j)a]bar primerljivo s paleoevropskim *baru »Wald von abietineae« (alpsko in subalpsko *bora.htm[16. *elaw. in te so. steblo«. 78). predslovansko lipa (str. kar pa ne spada k novovisokonemshkemu Linde. o tem vetru poje Horacij (Sat. v Bojotiji. Oshtir meni. Messapia = Boiotia. iglichasti gozd«. osika«. apse. chrni topol«. hoja. Messapeai »kraj v Lakoniji«.revijasrp. Iapuges) osredotochil na *thap »abietineae« ter prek zapletenega lingvistichnega postopka prishel prek predromanskega *sappo <> na predslovanski elovьćъ »Wacholder. os »Silber pappel. npr. Prav ta Oshtirjev vlozhek nas opogumlja. asphalte. *(s)smirk > smoьrk. jelka. smola«. dasi spominja ef. Med obsezhno obravnavo prefiksa m(a)x. 93). Etrushchan) in na bojotski gori Messapion lezhi eno izmed najznamenitejshih svetishch Pozejdonu. Najslavnejshi boginji mesta Efesos. smreka«. cedra«. cupressus. Metapontion (: Messapioi) : Alubas (: Iapudes. deblo. Metabon.11. Che povzamemo: Oshtir se je v prvem delu svoje razprave za izvajanje imena japodo-japigijskega Metaponta: Thebe.. npr. na Evboji in v Pajoniji. jelka«. je vech zanimivih povezav z http://www. albarus« : asfodelos »albucus« : alfos : afuo »ętre ou devenir blanc. biti ali postati bel«. Bewohner der Hylaia. da je mogoche *Messap(i)os = Pozejdon razlagati iz *ssap »abietineae«. Zitterpappel. *borra »legno rotondo. predstarovisokonemshko aspa »Espe. Boruskoi) (str. temen« je sestavljeno predslovansko osokor »Schwarzpappel. Tanne. Artemis Efesia. trepetlika«. Oshtir opominja. Messapos je tudi ime Pozeidonu (?) in njegovima sinovoma (Bojochan. da njegovo delo ustvarjalno nadgrajujemo in reinterpretiramo v skladu najnovejshih dognanj.

Nadvse nenavadno kratek je Oshirjev povzetek v nemshchini k obshirni jezikoslovni obravnavi Japodov. mislim pa. creques« morda kakor liveo > sliva.: *t/ssa xB.najti v grshkem megaro »large imposing building. kosec »Ralle«. bodisi da je to materino mleko – prva hrana novorojenchka. predlatinsko *widr > vitrum »Waid : blau« (str. 112). ker v naseljih Modreje.11. Färbepflanze.Präfix auch Με-σσάπιοι. 111). pa se mi zdi smiselno prikljuchiti predslovansko moder[b]njь »Lärche.. Malo pred tem beremo predgermansko *meluk »nemshko Milch«.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Modrejce in Bacha pri Modreju na obeh straneh jezera pri Mosti na Sochi oz. baskovsko arrain preko n<m? Zraven she murm[n]e »vrsta rib«.. oblajst. Prav na koncu pa se Oshtir bezhno zaustavi na veverici.: *t/ssa xB. (Janezhich) mokrec. vranje chrn«). kester “neanias”.htm[16. Stadt« iz *megst. ob Bachi ishchejo etimologijo zunaj slovenshchine. da nam omogocha moder[b]njь »Lärche. kar smo od njega kot http://www. grashchina« (109).»abietineae«. Oshtir povezuje tudi navidez zelo oddaljena imena. mormulos »vrsta morskih rib« : (m-n<b-n) terebinthos>terminthos.: Janezhichev slovar – mokosh(zh). mehkuzhnost« : -koshь »Wollust. 113).2010 10:15:42] . poltenost«. kar potrjuje praobliko. kar omogocha primerjavo z etrushkim methl »populus«.revijasrp. predlitavsko kekshe »Hure.tudi Με-σσάπιοι . Takole Oshtir: predlatinsko mustella »Wiesel < *muksterla »nevestъka = Wiesel. glava») (str. da bi za to zhivljenjsko pomembno hranivo neko ljudstvo ne imelo imena? In kljub temu naj bi si Slovani to izposodili pri drugih ljudstvih. urhe (-<>n) ur[c]na (-<>k) predslovansko kъrk. makosh. 110). mlakosh = »das Rohrhuhn “gallinula”. ali mleko molznic. wozu mit m(ax). 108). (op. ost» (egipchansko tp »Kopf. mokozh«. tudi madrua »prunelles. ki jo Mario Alinei shteje kot enega od pomembnih imen zhivali za dokazovanje slovanske kamenodobne naseljenosti v Vzhodnih Alpah. 109). podlasica« primerjati obravnavo v delu Falk-Torpa (str. mlad > Braut. kakor je mleko. 109). nevesta > Wiesel. Ali celo predlitavsko mo[t]muo »Scheitel. predslovansko ryba »Fisch«. macesen« lepo razlago. teme« : predslovansko teme preko m-n<p-n : (t<>-) predlatinsko apex »Spitze. Si je mogoche misliti. podlasica« : gr. toda znachilno se mi zdi naslednje: predslovansko mesto »Ort. egipchansko rm. kajti kaj bi bilo bolj osnovnega za chloveka. ki ga zraven navaja tudi Oshtir.V. tukalica«). Pletershnikov slovar – mok(r)ozh »der Regenwind. mokosh. naslada. Etrushchansko mursh »urna« < *murcen (kakor Felsina<felcna) : predlatinsko urceus. macesen« (str. krokar. liska. Cheprav Oshtir tega ne vzporeja. k temu s predpono m(ax). prav tako je *meg. murmillo »gladiator. Predslovansko Mokoshь »malakia.Lucijan Vuga etrushchino ter drugimi paleoevropskimi jeziki. predslovansko melko. vran.«) * Kaj smo bistvenega zvedeli iz Oshtirjeve razprave? Po mojem mnenju to. K razvoju »jung.Veneti in Anti . Chesa bolj nemogochega si ni misliti! Ali pa predslovansko modrъ »blau« < *madr »Waid. vlachuga«. L.« (»Iap-odes iz *jaxB. velika imenitna zgradba. kъrg (str. Isatis tinctoria« (kakor vornъ »Rabe > schwarz.»abietineae«. predgrshko mormunos (n<>l/r) mormuros. ki mu na vrhu chelade shtrli riba« (str. pri chemer se je osredotochil na etnikone: »Iap-odes aus *jaxB. a ne vzporeja. mansion. predlatinsko melca (alpin *malga »Alpenwirtschaft«) < *mel¶k : predlatinsko *lak najdemo v de-licus (str.

(1) Prva predpostavka: praslovanshchina je bila eden od prajezikov v Evropi. Razlichne od teh reliktov so izposojenke kakor letonsko erms »Affe« iz etrushkega arimos.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. megalitskih ljudstev.n. si poglejmo she nekatera od Oshtirjevih razmishljanj. germansko *apl itd. kar pomeni. (1) che izhajamo iz predpostavke.»abietineae«. so tvorili le neslovansko vrhnjo. v “predslovanski” itd. morebiti«. z ilirotrashkim korelatom prekrivajocha se beseda ilirotrashki relikt na praslovanskem teritoriju ali poznejsha izposojenka od sosednjih kulturno vishje stojechih Ilirotrakov. dvoje: (A) predslovansko = ilirotrashko. da ju je potrebno obravnavati.n. da Oshtir izrecno in vechkrat poudarja..tudi Με-σσάπιοι«. http://www. npr. Najvazhnejshe pa se zdi to. Gradivo za podrobnejsho analizo je nabral z zavidljivo vztrajnostjo in erudicijo. da ta evropski prajezik ni bil en sam. skladno s teorijo kontinuitete.Veneti in Anti .: *t/ssa xB. 2): »Zatorej pomeni “pred-” npr. konchnico u namesto latinske a. da gre v resnici za prajezik(e) v Evropi.«. IV. ki so ga govorila takrat in she danes tod prebivajocha ljudstva. staroevropskih. predstavljata osnovi *jaxB. Zakaj tako velik razpon pet do deset tisoch let? Tradicionalni jezikoslovec Devoto npr. in dovoljujem si rechi. poleg Oshtirjevega nachina.11. kot pravi teorija kontinuitete. etrushchansko *ablon »Apfel« = staroevropsko *ab(a x)l v slovanshchini ablan. ampak jih je bilo vech. lahko razumemo tudi drugache.Lucijan Vuga alarodista prichakovali: da naj bi indoevropski jeziki prevzeli lep del besed od predindoevropskih.2010 10:15:42] .htm[16. elitno plast. to vechkrat nakazhe. da izkljuchuje Semite v kontekstu Predindoevropejcev ter uposhteva le Hamite! Preden se lotimo odgovorov. poleg tega je mnogokrat nemogoche dolochiti. k temu s predpono m(ax). vodilno.. kakshne so relacije s Sergijem in Semeranom. ko je uspel vzpostaviti lingvistichne odnose z indoevropskimi jeziki.sht. medtem ko eden od tvorcev teorije kontinuitete Mario Alinei govori o lahko celo koncu paleolitika ali zachetku neolitika – to pa je deset tisoch let pr. str. ali (2) che je Oshtirjeva predpostavka o neindoevropskem prajeziku in predslovanshchini tochna. Oshtir se tega zaveda. kar seveda ni povsem isto kakor praslovanski.: *t/ssa xB.ter m(ax). – tj. Iliri(-Traki) so bili Praslovani oz. saj sam Oshtir opozarja v eseju Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. bronasta doba. postavlja indoevropske jezike v tretje tisochletje pr.vzorca za evropski prajezik. (B) predslovansko = staroevropsko (seveda po ilirotrashkem posredovanju) npr. pri chemer je treba opozoriti. da je mogoche tudi to delo z ustrezno interpretacijo priblizhati sodobni teoriji kontinuitete. kar velja npr. in kot smo spotoma opazili. ali spricho izredno majhnega shtevila ohranjenih japodskih.revijasrp. bi se tu omejili le na praslovanski (v Oshtirjevem izrazoslovju: predslovanski. ki je vladala Slovanom. ali je slovanska. ilirskih besed lahko postavljamo verodostojne sklepe. indoevropsko *ghans > ilirotrashko *g(h)ans > slovansko gosь »Gans«. (2) Druga predpostavka: Oshtir je imel prav – kakshne so potem relacije do Sergijeve teze o latinshchini kot sinteze jezika staroselcev in praslovanshchine na tleh Italije ter do Semeranove teze o mochnih semitskih (izhajajoch iz akadshchine) sledovih v Evropi. tudi z izrecnim »morda. da bi bili v takem primeru praslovanski besedi. Che je Oshtirjeva rekonstrukcija »Iap-odes iz *jaxB. za bersky »Pfirsich« iz latinskega persica z ilirskim p>b in z ilirsko femin. 1930-31. Njegove razchlembe predindoevropskih jezikov. vendar pa se nam vseeno vzbuja dvom. a se je v pet do deset tisoch letih nujno moral spreminjati.sht. tudi v smislu teorije kontinuitete.

(1)Prav glede odnosa med slovanshchino in finshchino je pomembno navesti. da ni skoraj nobene finske izposojenke iz baltshchine. vendar ne »rab. medtem ko v Epiru. To je morda ohranjeno tudi v Sember. Genosse. commercium«. srebar. ker se je razvil ruski ja iz e. Tesaliji. pactio. iz chesar z metatezo malorusko pryserbyty sha »priviti se. kako zahtevno je to delo in da jih ni stresal iz rokava.To je zelo pomembno. S prehodom ja>je pred palatali. na sjabra pridelano«. kmet.n.. 1930-31) in spet se moram bralcu opravichiti. podlozhnik vlasteoski«. brat. ki zagovarja tezo. sreber pomeni danes »plebejus.11. Litavsko sebras in letishko sebrs se shteje za izposojenki iz belorushchine.Veneti in Anti . Freund. ki bi bila izposojena iz slovanshchine (str. ko govorimo o teoriji kontinuitete. 8). rusticus. je najbrzh mogoche izhajati iz praslovanskega *sebьrъ iz *senbir v sjaberъ (str. da so bili Slovani na Balkanu zhe najmanj v neolitiku in so se od tam shirili na sever. kar Madzhari izvajajo kot romunski simbra iz grshkega sumbola »trgovska pogodba«. Teilnehmer an einer Arbeit. pravkar omenjena razprava Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. Zachne z navajanjem. druzhabnik. Iz prvotnega juzhnoslovanskega *seb(ь)rъ »polzakupnik. sjabro »Nachbar. ki ima sjabrъ za izposojenko iz finshchine in dokazuje prav nasprotno. Iz staroruskih listin sabry na 12. da v velikorushchini nahajamo sjabrъ.. Bekannter. na otokih Krfu. toda to moram nujno storiti. izrazi so povzeti iz starih listin. skupno polje«. sjaberъ. Spricho srbskegahrvashkega sebar in ruskega sjaber itd. str. tezhak. sempra. zadrugar«. Mikloshich pa vztraja. kmet« se zelo priblizhuje smislu ruskih besed. daljni sorodnik«. Bauer. danes sebar oz. sjabri »die auf sjabra Anbauenden. ohranjeno v listini iz 14. seljak.. tovarish. Kamerad. st. Poljsko siabr »Gefährte. prilizovati se«.2010 10:15:42] . Ruska literatura navaja tudi narechne izraze sibra s sja>sji preko *s’¶.htm[16. ki besedo izvaja iz germanshchine. Mitbruder. se je razvil srbskihrvashki sebrь. od njih pa Madzhari cimbora »consortium. shabra »Nachbar. sebri »zakupnik. Bruder. st. partitio«. Oshtir polemizira z Mikloshichem. pomen »georgos. Grki so si izposodili iz juzhne slovanshchine sembros v Patrasu. rob suzhenj«. iz drugih ruskih narechij she beloruski sjabrъ. 3). belorusko sebrь »tovarish. po mojem mnenju zelo pomembna. sumpros »spolovinar. saj naj bi prishli Finci v stik z Germani shele v 1. drug. Genosse. kmet. (2)Poleg tega ni nobene praslovanske izposojenke iz romunshchine (str. der ein Stück Ackerland bearbeitet und in der Versammlung des Mirъ Stimme hat. nasploh so finske izposojenke iz baltshchine starejshe kakor germanske besede v finshchini.. prijatelj. pr. ter oporeka madzharskim etimologom.. sempria »spolovinarstvo. del polja obdelovan s soglasjem skupnosti. communio. ki bi v poljshchini preshel v nosni a ali e. Seberovo. da so jo dobili od Slovanov. Semberija »del nahije pri Zvorniku«. IV. maloruski sjabra »Gemain deackerland. da bom navedel nekaj Oshtirjevih zapletenih jezikovnih transformacij. sorodnik. Gesellschafter. ksesempreio »razdreti druzhabnishtvo« (str. Seberovac. Genosse. 9). tovarish. sosed. druzhabnishtvo«. drug. sjaborъ. 2). da je njen pravi izvor grshchina http://www. puchanin. Romuni so prevzeli simbra »societas. da bi pokazal.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. tovarish« je najbrzh iz rushchine. sjabrukъ »Verwandter.Lucijan Vuga Sem sodi. pri-sebritь sja. pobratim. st. da obstaja veliko sorodnosti med trashchino in praslovanshchino. Leukasu in Kefaloniji ter na Peloponezu sempros. polkmet«. udelezhenec pri nekem delu«.sht. seljak« v listinah iz 14. sosed«. znanec. (3)Oshtir vseskozi dokazuje. tudi se upira Rozwadowskemu. sjabra in narechno preko sj>sh tudi shaberъ.revijasrp.

htm[16. tedaj tudi to ni nezdruzhljivo z »druzhina>zadruga>bratstvo>pleme«. zadrugar ali podobno«. torej »k isti druzhini ali iz te nastali zadrugi (=veliki druzhini) oziroma bratstvu in dalje plemenu pripadajochi«. bog groma. ki tichi najbrzh v slovanskem *sebьra »Arbeitsgenossenschaft. *sa(n)b(i)r ter predtrashko *senbir »zadruzhnik > *soplemenjak > gnesios«. slovansko bъrъ (iz *bhoru) »vrsta prosa« (str. da pomeni danes srbski in hrvashki sebar »tezhak ipd. Druzhino tvorijo chlani. 16). sanb(u)r (str.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.sht. 18). 13). Oshtir pa ne izkljuchuje. *sabr. da gre za ogromno skupnih osnov.11.. sprashujejo ali je to mogoche izvajati (?) iz latinskega bibere »piti«. 21).revijasrp. da obstaja she druga mozhnost. Vse te pomene najdemo vsaj deloma tudi pri *sebьrъ: »brat. ker ne vemo. slovansko zhlahta>zhlahten »plemenit«. Pravi pomen te skupine je zhe spricho tega tezhko dolochiti. 21).). kako je prishla beseda menih k Slovanom.Lucijan Vuga in se je preko romunshchine razshirila drugam. nemshko Bier. Ker Oshtir meni.Veneti in Anti . Oshtir sklepa.«. od koder plemenit (str. Po drugi strani pa se italijanski etimologi (ZIN) za birra »pivo«. in s tem »plemeniti« (str. K temu velja dodati navedbo. V slednjem primeru zadostuje skupna praoblika *senbir. 17). plutnik« (str. ki imajo v patriarhatu istega ocheta http://www. tovarish. edini predtrashki Zeus Keraunos je po njegovem mnenju le *Perun = predslovansko *Perynъ (uo<> kakor etrushchansko ufle : aufle. ki dá v trashchini *se(n)b(i)r. druzhabnik itd. Zgolj en primer. saj bi po novovisokonemshki poti nastal slovanski mъnьchъ (str. ali je ta beseda v baltoslovanski-trashchini indoevropska ali predindoevropska = staroevropska. *zibur in s prehodom iz trashchine prek baltoslovanshchine v slovanshchino *sebьrъ ter morda litavskoletonsko *sebr. zakonski ali pravi (v nasprotju z Netrachani)« ali »sorodni«.2010 10:15:42] . kar stari viri glosirajo kot »legitimni. ne da bi kritichno uposhtevali. sebьrъ »zadruzhnik. Oshtir obravnava tudi sorodna bozhanstva med Traki in Slovani. ni chudno. *sa(n)b(i)r. v Bolgariji Perin planina in v perunika »Schwertlilie. Che je pri ziburthides le s »plemeniti«. nadalje morebiti (che ne iz rushchine) predbaltsko *se(n)b(i)r. od koder naprej *ziber. Zatorej je mogoche spojiti pojem »zadruzhnishtva«. Oshtir razlaga. da je grshko-latinsko *monak(h)os. V prvem primeru sta dve mozhnosti: ali je baltoslovanska beseda sorodna s trashko ali so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani doseljenih Trachanov. Oshtir skratka domneva. da iz vsega obravnavanega sledi predslovansko sebьra »zadruga«.n. plemstvo). predtrashko Arrolos : Araulos itd. to obichajno pojasnjujejo z nemshkim posredovanjem. s pojmom »plemenitashtva« v trashkem ziburthides. da so pri Iliro-Trachanih uporabljali tudi proso za varjenje piva. skupno izhodishche je na krvnem sorodstvu temeljecha druzhina > zadruga > bratstvo > pleme. zato brutos iz *bharsut preko *barut > *brut z rs>r in aru>ru. st. da je rekonstruirani pomen »zadruga« = velika druzhina« zgornjih besed nastal iz izraza za »familia«. da je slovanski *sebьrъ najbrzh soroden s trashkim ziburthides in je torej obstoj te besede zagotovljen dolgo pred pojavom romunshchine (str. kako lahkotno so (ali she) jezikoslovci pripisovali germanski izvor slovanskim besedam. cheprav je mogoche zadruzhnishtvo tudi na drugi podlagi. delovna zadruga« (ker je zadruga opravljala predvsem poljedelska dela. *monak(h)us preshlo prek a>i v slovanski mъnichъ kot posledica trashkega posredovanja v prvi dobi pokristjanjevanja severnega Balkana okoli 4. Naj se povrnemo k trashkemu ziburthides. K temu pomenskemu prehodu plemenit iz plemen »pleme« in to iz *pled »ploditi« lahko primerjamo cheshko shlechta (Geschlecht>Adel. drug. perunika. 9). npr.«). To je le eden od mnogih primerov. ki so se z njimi pomeshali.

tedaj smemo izvajati celo iz staroevropskega *senb(h)ir »alter. Indoevropsko *bher »nesti > nositi > roditi > mati > starshi (tudi oche)« lahko primerjamo z novovisokonemshko ge-bären. od koder ne le slovansko *sebьrъ in trashko *ziber. da je Oshtir tu primerjal etrushko-preditalski *thuishsh. * bhor. da pa prailirotrashki *senbir ni indoevropskega. vojskovodja« je morebiti ta pomenski prehod tudi v trashkem ziburthides) in iz drugъ nastane srbsko-hrvashko zadruga »velika druzhina«. frator »brat > chlan bratstva« in ga nadomestil z adelfos »brat« = staroindijsko sagarbhyas »co-uterrinus«. 22). drugi mozh« za *sebr > seur. alter. Genosse.htm[16. in to podrobneje utemeljuje (str.Lucijan Vuga ali v matriarhatu isto mater.) tja tudi pred njimi na istih tleh bivajochi Ilirotraki.) (str.: http://www.Veneti in Anti . Konchno naj se opremo she na finski sinonim toinen (mies) »ein zweiter (Mann). sabr. alius«. slovansko *sem-bhir > *sebьrъ po Oshtirju ne omogocha zanesljivega razvoja in zato misli. v kateri ostanejo sinovi tudi po ozhenitvi v skupnem gospodarstvu. npr. moramo slednjich rachunati z mozhnostjo.) Oshtir je prerpichan. Fürst. tedaj slovansko *sebьrъa iz indoevropskega *sem-bher (oziroma s prevojem sem-bhor in z redukcijo *sem-bhr) »istih« = enih = skupnih starshev. vojashko krdelo« > truhtin »Kriegsherr. Genosse« in da se razvija tudi pojem »zadruga« iz izraza »drugi. alius«. *som > baltsko *san v litavshchini san. sedaj pa pridemo do Oshtirjeve poante. Che je »zadruga« = »chlanstvo po istih starshih«. Oshtirju se zdi primerno zacheti razlago z etrushchanskimi shtevniki: maχ “1” śa “6” zal “2” cezp “7” thu “3” śemf “8” huth “4” ceanuth “9” ci “5” To povzema po Cortsenu (Etruskische Standes. ampak neindoevropskega. *sa(n)br = finsko *sebr >* seur sicer ilirotrashki relikt. ki je ohranjen v etrushchini! (podchrtal L. alius. 22). k temu slovansko drugъ »anderer. tj. indoevropskega *semb[h]ir > *seb(i)r. »sinoikoi«. theishsh »1000« s predslovanskim tysetja. ki je izpodrinil indoevropski frater. ampak tudi baltsko *sebr. albansko bir »sin« in gotsko baur »sin« iz indoevropskega * bhe r. alius. tisetja. celo finsko *sebr > seur (str. vojashki oddelek« kakor v sorodnem starovisokonemshkem trucht »Kriegerschar.11. Freund« > druzhina (tudi »Heeresabteilung. alius«.). O.und Beamtentitel 140). *zibir.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. skupaj.revijasrp. da so Baltoslovani na ozemlju med Karpati in Baltikom doseljenci (podchrtal K. zhive pod enim krovom. slovansko so > srbsko-hrvashko su. da se pojem * sebьrъ v mnogochem prekriva z izrazom drugъ »alter.2010 10:15:42] . zibur. Od izbire shtevnikov je odvisen pomen etrushkega *tsemp(h)ir »alter. in ker so se doselili (podchrtal K. Chlani zadruge. pach pa je v predgrshki dobi vladal matriarhat. ki mu ustreza trashko *zibir > *ziber. da je najbolje izhajati iz trashkega. Za pojasnitev * »eden« (=isti). 24). (Bolj zaradi zanimivosti naj omenimo. letshchini suo. * No. O. s/z« primerjamo keltsko *sin < *sem. staroevropskega izvora. Che she uposhtevamo.V. gotsko ber-us-jos »Eltern«. da zgornji vrstni red shtevnikov med drugim potrjuje tudi etimologija. Tako je grshko fratria prvotno sestavljena iz potomcev istega ocheta. *sab(i)r. da je slovansko *sebьrъ = baltsko *se(n)br.

(2) Drugi del *-b(h)it : *-p(h)ir. blizhnji«. Ali so bili Etrushchani samo v Italiji. mlad. predindoevropski jezik(i). predkretsko *i-pt > itton en (str. Xo-sfer (beri *śósf¶r) “6 +2” > oktober (iz octo=osem) ter iz Sempronius Atratinus (: ater »alter. Spricho dvojezichnosti v pasu med Etrurijo in italskimi narechji. igralska maska« = baskovsko zun »zweiter«. znachaj osebe. pisar. je izrednega pomena pojasniti. od koder naj bi jih potisnili proti zahodu Indoevropejci. iz katerega sta chrpala trashchina in praslovanshchina. ki so tudi prishli od nekod na Balkan in v Zakarpatje. da ne ve! Ker pa povsem jasno zagovarja stalishche. ki ji pripisuje vishjo kulturo. da je etrushchansko *zp(h)ir. drugi« v sestavljenki fer-su > lat. *zibur = predslovansko *sebьrъa > »zadrugar. Oshtir pravi. mladenka. blizhnji«) (str. kako je prishlo do teh prenosov izrazov. *o-m[a]c > oncia.2010 10:15:42] . od kod so prishli indoevropski Ilirotraki? Kljuchni problem je naslednji in bi ga imenoval: problem tretjega. *zibir) iz *dzenb(h)ir »alter«. blizhnji« = predtrashko *zenb(h)ir > *ziber. baskovsko bat “1” = predgrshko *bat-il »primus« > basileus.Veneti in Anti . http://www.*zp(h)il v *ce-zpil »quinque (et) alterum« > cezp “7” in v *śem-zphil “sex (et) alterum” > śemf “8” ter xo-sfer »oktober« nastalo iz praetrushchanskega *zenp(h)ir. prvotno etrushkem gentiliciju Sempronius s priimkom Atratinus. ali pa velja teorija. Maske des Schauspielers itd. śem-[z]f “6 +2”. 24) itd. Scribonius – ziχu = Scribonius. Oshtirjevo sploshno preprichanje je.11. 27). ki je ohranjeno v etrushchanskem *tson »zweiter. ta so nastajala. Ker jih postavlja na ilirotrashko starejsho etnichno plast. povezan s predtrashkim ziburthides “gnesioi” ter prikljuchen na etrushchanski *zenpir »blizhnji«.12=10+2«. medtem ko naj bi se (del) Ilirotrakov odselil na jug – kdaj.Lucijan Vuga maχ “1” spricho etrushchansko-predgrshkega > latinskega maccus “sim-plex = ein-fältig”. zenp(h)il »alter.. *-p(h)il se ponavlja v etrushkem *thu-p(h)l-th »dvanajst. nam spet ne more ponuditi kaj vech jasnosti glede izvora Praslovanov. makk(h) < mat-k(h). a obenem ima tako Ilirotrake kakor Praslovane za Indoevropejce. (m<>b).htm[16. Torej: etrushchansko *zen-p(h)ir »alter. ki meje z etrushkim jezikovnim ozemljem. mladenich. vkljuchno s Padsko nizhino. kamor so kasneje prishli Praslovani in jih (vsaj delno) poslovanili. mladezh«).revijasrp. od kod pa so prishli ti indoevropski Praslovani. saj so morali pred tem pripadati istemu indoevropskemu jedru kakor Ilirotraki. *dvojnik. ki je nadvse dragocena. Iuventii s priimkom Thalna (etrushko *t(h)al »juvenis. Predslovanski * sebьrъ »chlan velike druzhine« je nastal kot staroevropski relikt. to se pokriva s predtrashkim *zibir (> *ziber. zadruga« je sestavljeno iz: (1) *tsen <> *dzen “2”. se vselej znova vrachamo k vprashanju. srechujemo dvojezichna imena npr. znano Q. per-son-a »*Mann + zweiter > Rolle. da je (tudi v primeru) * sebьrъ »zadrugar« beseda tesno povezana s trashchino in etrushchino. torej bi bil trashki z poleg s v slovanshchini *sebьrъ zhe staroevropska alternacija. uncia »ein Teil eines As«. kot je npr. Karakter einer Person.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Tako lahko Oshtir preide k zakljuchku. izpeljivo iz cezp “5 +2”. po Oshtirjevem mnenju ochitno Ilirotraki? Che je bilo tako. in ga predpostavljamo v *dzen > *dze predgrshkega Ze-th-os. Sicer pa je najbrzh tudi v etrushchini sami *tsenp(h)ir > *zenp[i]r »alter« v rimskem. da je obstajal staroevropski. da so tudi oni bili pred tem v Panoniji in celo v spodnjem toku Donave (teorija Radivoja Peshicha). Kljub Oshtirjevi strogo znanstveni temeljitosti v jezikoslovnem smislu.

naj bi bila bistveno razlichna od indoevropshchine. nich manj pomembno vprashanje: kako da besede sebar nimamo v slovenshchini. kdo pa je bil vmes med tema dvema skupinama? Je bil vmes prazen prostor ali je obstajal nekdo tretji? Kdo bi bil ta tretji? Che pa ni bilo vmes nikogar in so bili Predindoevropejci ali Megalitci ter Indoevropejci v stiku. ob Baltijskem morju Balti. ki skupaj z Etrusko-Reti. kako je etrushchanska oz. staroevropska beseda prishla v daljnih krajih v rushchino itd. b) Centralnoindoevropejske Trachane. da niso bili Etrushchani tisti. Karijci. da sta torej bili zelo narazen. zachenshi s staroevropsko *dze nbir »drug. in naj bi bila jezik (jeziki) megalitskih kultur. kako so si lahko Grki izposodili iz juzhne slovanshchine sembros. ki je (kot pravi France Bezlaj) izredno arhaichna oz. da so bili tako Ilirotraki kakor Etrushchani dedichi istega jezikovnega substrata in so tudi morali zhiveti na ozemljih s tem istim jezikovnim substratom! To pomeni. torej gre za skupni izvor. ta se je neposredno prenesla v predilirotrashchino in etrushchino.htm[16. marvech sta oba jezika chrpala iz megalitske jezikovne zakladnice. Predhetiti.n.Lucijan Vuga Neindoevropska staroevropshchina. kar pomeni. da dve tako razlichno koncipirani jezikovni skupini nista mogli zhiveti druga blizu druge. Kavkazijci. blizhnji«. kot je Slovenija oddaljena od domnevne praslovanske zibelke Zakarpatja?! Je mogoche. bi se moralo v njej ohraniti razmeroma najvech prvotnih besed. bi se to moralo bolj poznati v jezikih.11. Iz tega moremo sklepati. Mitanijci in Sumerci). da je sebar izginil iz slovenskega spomina in se ohranil zgolj v besedi zadruga? A preden nadaljujemo. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar.sht. da zaradi boljshega razumevanja njegovih izvajanj vselej omeni svoje stalishche o predslovanskem jezikovnem substratu. KAJ PRAVI KAREL OSHTIR O ANTIH ? Tudi v razpravi o Antih se zdi Karlu Oshtirju umestno. Elamiti. Konchno gre za chasovni razpon med sedem do deset tisoch let. ter bi morali priznati veliko vechje afinitete med etrushchino.? A po mojem mnenju Oshtir ni odgovoril she na eno. 28-29) razvoja besede* sebьrъ.revijasrp. druzhabnik. indoevropskimi jeziki.2010 10:15:42] . Tako v bistvu ustreza teorija kontinuitete. da je moralo biti prav to slednje res. v katerem je prihajalo do najrazlichnejshih interakciji in transformacij jezikov. s t.Veneti in Anti . Zato se mi zdi. c) Na iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. ki naj bi prevladovala v Evropi (po klasichnih teorijah) do bakrene dobe okoli 3000 let pr. baskovshchino itd. Toda ta predpostavka odpira she dodatno vprashanje. she o skrivnostnih Antih.i. ki lahko razlozhi.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Liguro-Iberci (> Baski) in Pelazgi tvorijo predindoevropske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtonimi prebivalci v prednji Aziji (Likijci. http://www. ki naj bi Ilirotrakom posredovali to besedo iz svojega besednega zaklada. ki v srednji Evropi oblikuje tri jezikovne plasti: a) Iliro-Venete. saj bi tako moralo biti (pravi teorija) v predelih najbolj oddaljenih od prvotnega jedra. Lidijci. Oshtir je k svoji razpravi prilozhil tudi pregledno grafichno shemo (str.

12): » Na ilirski = staroevropski substrat se je vlegel najstarejshi val Indoevropejcev. [indo]-germansko) tezo o »nekulturnosti« Slovanov. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni..revijasrp. avtohtoni so se sicer poslovanili.. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. so se oprijeli avtohtonih navad.« S tem nam je Oshtir ochrtal stanje v Evropi pred nastopom Indoevropejcev. Toda o stanju na vzhodu. ne zvemo. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. natanchneje za Karpati. so sprejeli zakarpatsko kulturo in tudi zakarpatsko stanovsko organizacijo. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. str. s Pikti v Angliji. ker se avtohtoni niso mogli chez noch priuchiti slovanskemu jeziku. str. kar se tiche jezika. je bil po slovarju vechinoma she ilirski = staroevropski. 13). in je razpadel v Trachane na ilirskem ozemlju. z Ibero-Baski v Shpaniji.«. kakor je znano.Lucijan Vuga zahodno od obeh – vendar locheno po ozkem ilirsko-trashkem pasu [tako Kossina] – pa Germani in v juzhni Rusiji Skiti. kjer bi bili ljudje tako zaostali. se pomeshali z avtohtoni in jim vrinili slovanshchino.. Na zhalost je tu Oshtir prevzel (rimskoimperialno in kasneje she pangermansko oz. ki zhe dolgo buri strokovno javnost: »Predno preidem h *kasegъ nekoliko besed o http://www. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog. ker pa so bili Slovani manj kultrurni kot avtohtoni. ki so v Zakarpatje prishli pred njimi. Toda od kod – saj bi po odkritjih sodobnih arheologov in prazgodovinarjev tezhko nashli v obsezhnem prostoru Evrazije podrochje. v Toharce v Aziji in v Hetite v Mali Aziji. po konchnicah pa indoevropski. vendar so si pridrzhali po vechini svoje predslovanske institucije in z njimi vred tudi odgovarjajoche izraze. Jezik. str.2010 10:15:42] . ki je po besednem zakladu vchjidel maloazijska – in torej s staroevropshchino sorodna – po sklanjatvi in spregatvi pa pretezhno indoevropska. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. Prav spricho tega je umestno kritichno obravnavati naslednjo Oshtirjevo argumentacijo (prav tam. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. kakor se to da najlepshe ugotoviti na hetitshchini. ko obdeluje izvor besede kosez. izvzemshi zemljepisnega imenoslovja in besed. I.Veneti in Anti . ali bolje recheno. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci.« Od kod so se vzeli Slovani. sedaj pa nas chaka she pojav Slovanov. ko smo v Zakarpatju dobili ilirsko-trashko osnovo.htm[16. kot se jih vseskozi prikazuje. v Kimerijce v predskitski juzhni Rusiji.« Tako. Ker so bili doseljeni Slovani gotovo manj kulturni kakor avtohtoni.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. sheg in obichajev. ki so tudi Indoevropejci kakor Iliri in Trachani. ki so ga govorili v tako nastalem ilirsko-trashkem Zakarpatju in na severnem Balkanu. ki so jih poslovanjeni avtohtoni ohranili kot relikte.11. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. 1926-1927. marvech so bili zhe v domnevni (pra)domovini za Karpati nekulturni prishleki od bogsigavedi kod. nam pove: »Od jezika zakarpatskih avtohtonov se ni ohranilo nichesar. Oshtir nadaljuje (prav tam. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. Oshtir nas je pripeljal do razvojne faze. 12): »Shele na ta ilirsko-trashki substrat Zakarpatja so se naselili Slovani. ki niso barbari shele od rimskih chasov (do danashnjega dne).. ki ga doda le malo naprej (prav tam. V teh uvodnih besedah pod tochko (c) Oshtir postavlja med Baltoslovane in Germane ilirskotrashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. severozahodni Italiji in Galiji. juzhni in zahodni Evropi. str. V prvih generacijah po amalgamaciji zakarpatskih avtohtonov z doseljenimi Slovani je vladala dvojezichnost.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zakarpatskem, predslovanskem druzhbenem redu, kamor spada tudi *kasegъ. Predslovanstvo izrazov zakarpatskega, staroevropskega druzhbenega reda bazira: (a) Na pomanjkanju sorodnih besed v drugih indoevropskih jezikih ali na omejitvi na germanshchino in slovanshchino, ki je posledica istega paleoevropskega substrata (op. L.V.: toda ta substrat je bil tudi za druge indoevropske jezike; to Oshtir potrjuje na str. 10, zad. odst.: »...neverjetno je, da bi beseda *chъrvatъ prishla med Praslovane shele iz germanskih ust, zato, ker ni bilo med Praslovani in med Germani nikakih stikov, izvzemshi identitete staroevropskega substrata.«). (b) Na sorodnih besedah juzhno od praslovanske [zakarpatske] domovine v iliro-trashchini na severnem Balkanu in v juzhni Rusiji, kjer pa se je na iliro-trashki substrat vlegla she iranska skitshchina; da pa ni v zakarpatski iliro-trashchini, izvzemshi reliktov v slovanshchini, o tem nichesar ohranjenega, je razumljivo, che pomislimo, da je bila starim piscem hiperborejska Sarmatija bajni svet (op. L. V.: ta Oshtirjeva razlaga se mi zdi prevech poenostavljena in prehitra, o Trachanih zgodovina kar precej ve, kako to, da ne bi vsaj posredno porochala tudi o zakarpatskih Trachanih?). Iz tega sledi, da si odgovarjajo ilirsko-trashki relikti v slovanshchini (in germanshchini) ter ohranjeni korelati v juzhni Rusiji in na severnem Balkanu, kakor npr. galski elementi v Franciji in keltski jeziki v Britaniji in na Irskem, oboji so kronoloshko in geografsko razlichni refleksi skupne ilirotrashchine, s chimer odpade dozdevna nemozhnost, spraviti Iliro-Trake v zgodovinsko in geografsko zvezo s Slovani. (op. L. V.: ta Oshtirjev sklep je izrednega pomena, saj pritrjuje TKteoriji kontinuitete, ki pa celo izenachuje Trake in Praslovane; zato pa nas toliko bolj osupne Oshtirjevo nadaljevanje). Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Slovane, o tem ne ve zgodovina nichesar, sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko imenoslovje, od katerega se predslovanski substrat ne sme lochiti, ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.« Kdo pa so bili ti »osvajajochi narodi«? Tako kot razvija Oshtir, so to bili Slovani, ki naj bi prevzeli obstojecha imena, ohranjena v ilirskotrashkih reliktih v slovanshchini; dosledno sledech tej metodologiji, se smemo vprashati, kje pa je najti kakshne (pra-pra)slovanske relikte v neki predzakavkashki domovini (pra-pra)Slovanov? Tega ne ishche niti Oshtir, za katerega je to postransko vprashanje...
Kot smo zhe opozorili, Bojan Chop, uchenec Karla Oshtirja, pishe (Jezik in slovstvo, XIX, sht. 1-2, str. 3): »... na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«, torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam, kjer naj bi zhiveli Praslovani, preden so se razlili nekako 2500 do 3000 let kasneje po Evropi – kar je bilo po veljavnem nauku shele v zachetku srednjega veka. Ker pa Karel Oshtir poudarja, da lochuje Predslovane od Praslovanov in je imel v mislih Predslovane, ko je zapisal »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje...«, se seveda smemo vprashati, kdo so bili ti Predslovani in od kod so tja prishli. Po Chopu naj bi bila Ukrajina, in Zakarpatje sodi v ta krog, pradomovina Indoevropejcev; che je pri tem mislil, da so obstajali tudi Predindoevropejci, ostaja odprto she razshirjeno vprashanje na prejshnje vprashanje, od kod so prishli ti Predindoevropejci. In konchno, so Praslovani res chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem, ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod, zahod, sever in jug? Zakaj so vsi odhajali, le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko, kolikor je
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Iliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja, ki nas, che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo (podchrtal L. V.); da bi bili kdaj Iliro-Traki podvrgli

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

(pra)zgodovinarjev!

Bojan Chop she razlozhi (Linguistica, XIX, 1989, str. 7): Alarodski rodovi so v neki blizhnji zvezi z ljudstvi, ki so iskala ozemlje med veliko selitvijo okoli 2500 pr.n.sht. v smeri od vzhoda proti zahodu, iz centralne Azije proti Sredozemlju ter naprej proti Shpaniji (Iberci=Baski) do Atlantskega oceana. Velik del teh ljudskih mnozhic so kasneje postali Indoevropejci, drugi Uralci itd. Zhe bolj v srednji Evropi (zraven Retov) Etrushchani v Centralnih Alpah in naprej proti srednji Italiji (Etrurija); na ta nachin so postopoma povsem zasedli severne obale Mediterana zhe v zachetku bronaste dobe okoli 2000 pr.n.sht., vendar se je dokaj velika skupina novih priseljencev (ki je napredovala do Sirije, juzhnega obrezhja Male Azije, Grchije z Egejem, Italije, Sicilije itd.) indoevropeizirala, kar pomeni, da so Indoevropejci, gotovo z drugimi ljudstvi povezani, napredovali proti zahodu, govorech kar dobro jezik sopotnikov. Tako si lahko razlozhimo medsebojne vplive med jeziki oziroma ostanke starih jezikov v indoevropskih jezikih. Torej se je vse to dogajalo 2500-3000 let, preden so se premaknili she Praslovani iz svojega Zakarpatja... Morda pa ni bilo vse tako, kot je mislil Oshtir. Po TK-teoriji kontinuitete naj bi bila pradomovina Slovanov na Balkanu, od koder so se razselili tudi v Zakarpatje in po Rusiji. Che Oshtir trdi, da nihche ne ve kdaj so Slovani prishli za Karpate niti kako dolgo so bili tam IliroTraki, je upravichena teza teorije kontinuitete, da je Balkan njihovo pravo pradomovanje; lahko bi rekli skupno pradomovanje in po teoriji kontinuitete izenachenost Trakov in Slovanov, glede Ilirov pa teorija kontinuitete zagovarja tezo, da so bili Iliri dolochen chas zgolj neka vodilna plast, vladajocha elita, ki je dajala ime velikemu shtevilu ljudi na obsezhnem ozemlju. To bi bilo nekaj takega, kakor so bili kasnejshi imperiji, Rim je zavladal pretezhnemu delu Evrope in najrazlichnejshim ljudstvom, ali kot so Franki ustanovili Frankovsko kraljestvo itd. V svoji knjigi Jantarska pot sem podrobneje obravnaval jezikoslovni odnos med prastaro akadshchino in slovenshchino (po metodologiji G. Semerana) ter med drugim omenil tudi izraz knjiga. Oshtir razlozhi (str. 16, 5. odst.): »Pouchno v tem oziru je predslovansko *kъnjiga, ki je prishla k Slovanom chez juzhnoruski predindoevropski kulturni center, od njih pa je prevzeto tudi v ugro-finshchino in madzharshchino könyv. V ilirotrashki juzhni Rusiji prehaja u>i in k>g in tu je asirsko kunukku dalo *kunig... naprej pa g(h) <> kc v * kъnjiga, tudi iliro-trashko od koder v armenshchino knik c .« Kar nas she posebej preseneti, je Oshtirjev sklep, da naj bi Slovani
dobili izraz za knjigo she v predindoevropskem chasu, to je zelo dalech v preteklosti, vsaj v III. tisochletju pr.n.sht., to pa pomeni, da je bil ta nadvse pomemben kulturni pojem zhe takrat smiseln za Slovane, saj bi sicer ne imeli z njim kaj pocheti.

Cheprav izvaja Oshtir pretezhno vechino nazivov za druzhbeno pomembne funkcije knez, zhupan, vitez itd. iz iliro-trashchine, pa je ta njegov napor kronan s tem, da ugotovi njihovo prisotnost med Slovani she pred t.i. srednjeveshkim preseljevanjem. Vechina dosedanjih razlag je izvajala te pojme iz germanshchine ali, che zhe, iz latinshchine, da so jih Slovani dobili prek Germanov. Poglejmo Oshtirjeve primere: kmet: (str. 23) predslovansko *kъmetь je identichno z iliro-trashkim kometai »plemenitashi nizhje vrste« in zaradi kretskega kaman “agron” pravzaprav »poljedelec«; sem bi pridali she iliro-trashki dikomes »knez; rex et pontifex«;
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zhupan: (str. 23) predslovansko *zeupan > slovansko *zjupanъ > *zhupanъ, kar je identichno ilirotrashkemu *deuppan; vitez: (str. 24) predslovansko *vitegъ, *vitedzь »eques; jezdec, konjenik, vitez« iz iliro-trashkega *witemg, kjer -tem- »konj« spada k staroevropski premeni t<>d, kar da predslovansko *dem »konj« s podaljshavo –tel v dem-tel>detel »detelja«; staroevropsko *taxm ali daxm »konj«, etrushchansko damnos. Oshtir jasno opozarja, da se navadno slovensko *vitezь izvaja iz germanskega *wiking preko *vitsetdzь > *vitedzь, vendar prehod k>t tega ne dopushcha; celo staropruski witing > weiting ali waiting je najhitreje izposojeno iz slovanshchine, chetudi baltoslovansko *witeng ali *witing ni izkljucheno; knez: (str.25) predslovansko *kъnegъ, *kъnedzь, predgermansko *kuning, *kunja starovisokonemshko kunirichi je zaradi staroevropskega prehoda u<>i identichno z iliro-trashkim *kuneng ali kineng<>kunej ali kinej »pontifex maximus et rex«; kralj: (str. 26) predslovansko *korljь »kralj« = predgermansko *karel z ilirsko-trashkim prehodom a<>e in s prehodom »kralj« (anglosaksonsko ceorl), stareshina (> starec), junak > tlake oproshcheni, prosti mozh (> mozh) > prostak (primerjaj podobno *kosedzь »Edling > libertinus«) sodi s staroevropskim a<>o k dakijskemu *korul »kralj« v Coryllus »rex et pontifex maximus«, Coryllas poleg Σκορύλων kakor Karl Veliki iz germanskega *karl; -j- formant se ponavlja v maloazijskem κοαλδδειν »kralj«... morebiti tudi v imenu predskitskega plemena Κοραλλαοι... nahajamo tudi v predlatinskim sella curulis, kar so uvedli zhe etrushchanski kralji v Rimu; cesar: (str. 26) chez ilirsko-trashki substrat je prishel k Slovanom in Germanom tudi latinski Caesar > *cesarjь, gotsko kaisar, kar naj bi chez Balkan potovalo v Romunijo prek IliroTrachanov, saj ni verjetno, da bi rimski legionarji pri osvajanju Balkana she izgovarjali diftong ae, she manj pa bi lahko kaj takega naredili “hiperurbanizirani” (op. L. V.: pomeshchanjeni) rimski diplomati, zato je prehod vulgarnolatinskega dolgega shirokega ae v e (slovansko cesar) in ai (germansko kaisar) nastal lahko le v iliro-trashki izgovarjavi (op. L. V.: spomnim naj na Oshtirjevo ugotovitev, da se ne ve, kdaj in kako dolgo so bili Iliro-Trachani v Zakarpatju in s tem v stiku s Slovani, kar vsekakor dopushcha domnevo, da so Slovani dobili ta izraz neposredno v stiku z Rimljani); boljar: (str. 26) predslovansko *bylja, *boljar-e je zaradi u<>a ter spricho u<>oi v *bylja > grshko boilades po vsej verjetnosti staroevropski relikt, za kar govori staroevropski izvor korena *bul ali *bal, ki ga najdemo v ilirsko-trashkem Deki-balos »Dakov kralj« ipd. Oshtir sklene: che pa sodi boljar v turshko bajar k *boljar-e, tedaj je turshka beseda staroevropska, che ne kar slovanska. “Valuk”: (str. 27) staroevropskega porekla je v predslovanski hierarhiji *vъlchvaъ »maga, magus«, bodisi da je izvedeno iz predslovanskega in predgermanskega narodnega imena *Walke ali *Wulk e > *Voъlchъ, *Walxa, ki kazhe nasproti predgalskemu Volcae in ilirskemu Valcum v Panoniji ilirsko-trashki vpliv, bodisi da je vъlchvaъ < vъlьchvaъ < *wulishwa sorodno z dakijskim polistai »duhovniki boga Zalmoksisa« z ilirsko-trashkim prehodom p<>w. Karel Oshtir je izraz kosez obravnaval v sklopu imen hrvashkih plemenskih vodij, ki so prishli v 5. st. z Goti iz Poljske v Dalmacijo, kot nam porocha bizantinski cesar Porfirogenet v svojem De administrando imperio iz 10. st.: pet bratov – Kosentzes, Hrobatos, Kloukas, Lobelos, Mouhlo – in sestri Touga in Bouga, ki naj bi bile po Oshtirju vse predslovanskega ilirsko-trashkega izvora. kosez: (str. 28) – temu pojmu se Karel Oshtir podrobneje posvecha, saj je v naslovu njegove
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

razprave K predslovanski etnologiji Zakarpatja pristavek Κοσέντζης-Kosentzes. Po njegovem je v sklopu stanovske organizacije predslovanske kulture v Zakarpatju pomemben predslovanski naziv *kasegъ/kosegъ »Edling«, ki odrazha ilirsko-trashki *kaseng in je zakarpatski predslovanski korelat k ilirsko-trashkemu Kosiggas-Κοσιγγας –Cosingis »zhena kralja Nikomeda I.«, Koson-Κοσων »Trashki dinast« (op. L.V.: Kosigin, politik v nekdanji ZSSR). K ilirsko-trashkemu *kaxs »Princeps ali podobno« velja primerjati s predhetitskim kc ash>hash »kralj« v hashshuwet »kralj je postal«. Ko Oshtir ishche razlago, dopushcha izhodishche v *kaxs/ kaxsh »glava, od koder * kaxseng »glavar«, in na to navezhe etimologijo za etrushchansko *cass »caput; glava«, kar bi se dalo rekonstruirati iz latinshchine prek “cassidemantem a Thuscis nominatam dicunt” in predgrshkega kottis, »kefale«, kotta. Sam formant -eng v *kosegъ oziroma -ing v Kosiggas je treba predpostaviti zaradi slovanskega prehoda in v ь in i. Tu bi bilo treba omeniti Oshtirjevo oporekanje Ramovshu, ki izvaja vrsto slovanskih besed kot izposojenke iz germanshchine, npr. za zhelezo, srebro, zlato itd., ali za izraze s konchnico -egъ, ter dokazuje, da gre v bistvu za skupno staroevropsko dedishchino. Za mesing, med na primer opozarja na sumersko *mass »baker« +niggi »kositer, cin« = massniggi. Tu se mi zdi primerno vlozhiti zanimivo razmishljanje akademika Rajka Nahtigala (O etimologiji izraza kosez, Slavistichna revija, VIII, 1955, str.164-168): »Ako sedaj izvajanja ob besedi knez – kъnedźь – kъnegъ prilagodimo k izrazu kosez – kosedźь, moramo rechi, da je nastal iz nekega nekdanjega tujega *kosingos in bil prvotno prevzet pred palatalizacijo kot kosegъ. Sled tega se je ohranil she do danashnjih dni v rezijanskem krajevnem imenu v tvorbi (zhenska oblika) kosegyni, tichochi v posesivnem adjektivu »ta na Kasiginej hörycoe« od nominativa kaseginja gorica z i za e (po Baudoin de Courtenay itd.).« K temu bi jaz dodal she ime zaselka Kosech pod Krnom pri Drezhnici nad Kobaridom, za katerega pa domachini pravijo, da ga nekoch ni bilo in je novejshega datuma, so pa obstajali mikrotoponimi Koseshka planina, Koseshki potok ipd. Ker pa je v blizhnji vasi Ravne tudi hishno ime Linga(r) – danes she zhiv priimek v Kobaridu – gre morda za izpeljanko iz edling(ar) »plemenit, Kosez«, in so omenjena predialna imena ostanek nekdanjega lastnika. Drezhnica je nedvomno zelo stara naselbina, podobnih imen je kar nekaj po slovanskem svetu, in tudi okolishki toponimi merijo na davno preteklost. Nahtigal nadaljuje: »Navedena jezikovna tvorba je zanimiva, ker ima zvezo s Koroshko. V nekdanji svoji razpravi... sem namrech pokazal, da »rezijanshchina tvori sploh ne glede zhe na svojo geografichno lego neko nadaljevanje povechini zhal zhe izumirajochih govorov Kanalske doline, a od teh pelje zopet most k rozhashchini (op. L.V.: Rozh na Koroshkem). V koliko je rezijanshchina, ki jo smatram za preseljeni preostanek nekega nekdanjega, sedaj pach zhe izumrlega, morda severozahodnega koroshkega narechja – zato so tudi ozke zveze z ziljshchino – v koliko je rezijanshchina she bolj izshla s severa, je tu, razume se, tezhko rechi – izumrlo je, dovolj – . Gotovo pa lahko chisto mirno trdimo, da stojijo brizhinski spomeniki glede
refleksov nosnih samoglasnikov v vseh bistvenih chrtah v najblizhjem rodstvu s skupino narechij, ki jo tvorijo dandanes rozhashchina, rezijanshchina in ziljshchina in ki so jo tvorile nekdaj she dalje na sever in zahod. (podchrtal L.V.)« Ta navedek uglednega slovenskega

znanstvenika vsebuje, po mojem mnenju, dvoje pomembnih sestavin: (1) da postavlja rezijanshchino v smiselno in zaokrozheno skupino slovenskih govorov, ob nekaterih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

(op. ni bil dosleden. da nahajamo slovenska topografska imena po vseh Vzhodnih Alpah (torej do sredine Shvice) do Donave in she onkraj nje. osebnim imenom Bawa > Bas. kot pri Tuga. ki je zhivel ob *Karp (=predalbansko karpe »skala«) »Karpati«. Proti germanskemu izvoru govori tudi konchno naglashevanje v srbshchini in hrvashchini Hrváta. 34) ime ene od sestra je po mnenju Oshtirja sestavljeno iz ilirsko-trashkega Tau. medtem ko naj bi prvi del *Bau. plemenske voditeljice Buga.V. ker germanshchina naglasha prvi zlog. Χρωßάτοι.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. za izgubo w pa dobimo primerjavo v razvoju gava>gaa>ga. medtem ko je v ilirsko-trashchini obstajalo tudi konchno naglashevanje. Crauati itd.: po mojem mnenju je chudno. In konchno je mogoche po Oshtirju izpeljati Chъrvatь »Hrvatija. kar se ujema tudi z ugotovitvijo Bozha Grafenauerja (gl. kakor najdemo pri Madagaua »soproga Herakleida«. Hrvati« > Chъrvatinъ kakor *Rusь »Rusija. znanem v drugih primerih. 32) Κλουκάς iz slovanskega Klukas<*Klukasъ. je negotova – naj bi izhajalo iz *Chъrvata (gora) “Καρπάτης”. Toda kakor bomo videli v nadaljevanju. Hrovat. morda pa je bil le zelo oprezen. Κραßάτοι) – oblika *Charъvat/Chorъvat spricho cheshkega Charvat ipd. zlasti to izstopa v naslednjem primeru druge sestre.primerjali s krajevnim imenom Ba[v]os. Muhlo: (str. da bi prishel k Praslovanom preko Germanov zato. Boubas (Bou=Bov?).in pripone -ga »zhena«. Za ilirsko-trashki *kc axrwat c ax je neverjetno. Chrovatinъ (prim. ker so morda obstajali zhe v predslovanski dobi v Zakarpatju *Karpatoi. da je tudi ime Bouga=Buga sestavljeno iz *Bau+ga. 33) Mouhlo. Rusi« > Rusinъ. Μουχλω je ilirsko-trashki *Mukc ula. Karwat. Oshtir nadaljuje. k *Mukc ula primerjaj osebno ime Mucalus oziroma *Muclus je latinizirai trashki izraz Muc(a)la<>Mukc (u)la > *Mъch(ъ)lo. kar bo tudi moje konchno mnenje o njegovem zelo pomembnem in eruditivnem delu. Buga: (str. h kateremu je dodan *kas »sin«. da je bilo prvotno *Karpat ime naroda. pripona -ga naj bi pomenila »zhena«.in o>e ter p<>w. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. ki ima povsem slovansko etimologijo). Predslovansko *Chъrvatinъ. http://www. Oshtir nadaljuje: Hrobatos/Χρώßατος primerja s Karpates/Καρπάτη v poglavju §8 (str. Glede prvega dela imena primerjaj osebno ime Tau-zig (-zig »sin«=etrushchansko śeχ »hchi«). da Oshtir ni niti poskusil izvajati iz tuga »zhalost«. celo kazhe rachunati s tem. 33) iz *Lovel[ъ] ali *Lъvel[ъ] (o=ъ) iz predslovanskega *Lawel/Luwel.11. (prim.Lucijan Vuga ponavljajochih se poskusih (zlasti italijanskih iredentistichnih krogov) iskanja sorodstva celo v daljni Rusiji. pri tem -por->-pol. 10-12).2010 10:15:42] . Κραßάτοι. che je Μουχλω namesto *Mъchlo iz *Mъchъlo z izpadom nenaglashenega ъ. mojo knjigo Davnina govori).htm[16. s *klau kazhe primerjati ilirsko-trashko Clevora »krajevno ime« iz *Clavora.Veneti in Anti . Klukas: (str. (2) da je ta skupina slovenskih narechij nekoch segala she dlje na sever in zahod. Tuga: (str. kakor je v mnogih drugih imenih. korvackoj. ki je sorodno z lirsko-trashkim osebnim imenom Allouporis.) poleg morebitnega *Kъrvat ipd. Lobelos: (str. Chroati. L. je bil pri svojem razglabljanju enostranski. ker med Praslovani in Pragermani ni bilo nikakrshnih stikov. ki predstavlja predslovansko *Klau+kas. 34) Oshtir pravi. da niti ni neobhodno potrebno izhajati za *Chъrvatinъ iz *Chъrvata (gora). to je v Vzhodne Alpe.revijasrp. chesh da rezijanshchina nima nichesar skupnega s slovenshchino. obstajajo hrvashki Mohlići in koroshki Mochilich.

Vogel. Samichka in mladichi so zgoraj rumenkasto zeleni in imajo olivno chrnkaste peruti.. Torej je bila zhe sivi praslovanski davnini podana osnova za razvoj besede. st. Kobilar ali vuga (Oriolus oriolus) je v nashih krajih edini evrazijski zastopnik teh ptichev. To izpeljavo utemeljujem na naslednjih izhodishchih: a) Eden najvechjih slovenskih znanstvenikov jezikoslovec in akademik Karel Oshtir (gl. Corvo. saj nas obishche shele ob koncu maja in odide zhe avgusta. Pa she ta prihaja k nam le na kratkotrajen “letni oddih”. zato se z vsiljivci hitro skrega in pretepa ter jih nazhene z glasnim vreshchanjem in krehanjem. Samchek in samichka druzhno gradita gnezdo in si s kljunom podajata bilke. Zherjal. pa tudi tako pogost ni vech kot pred sto leti. skupaj z Goti v Dalmacijo tudi pet bratov in dve sestri z obmochja Zakarpatja (od katerih ena se je http://www. ko obravnava znamenito delo bizantinskega cesarja Porfirogeneta iz 10. Adler. Sraka(r). »De administrando imperio« (gl.Veneti in Anti . st. ki sodi med “Oriolidae . Drossel itd. v nadaljevanju) navaja v svoji razpravi Veneti in Anti (Etnolog. Hawk. Sperling. da je prishlo v 5. Crow. b) Res je. Taki priimki so pogosti . Chuk itd. Vran. ne oziraje se na druge mozhnosti. Krähe. Shchinkavec. Je izrazito drevesni ptich. »Oriolus galbula [kobilar. Kavka. ime za ptico vuga. Bird. Aziji ter po malajskem in avstralskem otochju. Obichajno povezujejo ta priimek s ptico “vuga”. nem. posebno hrastovih in brezovih gozdichih. I. Rabe. Vali enkrat v zachetku maja. Strnad. Po dolgotrajnem raziskovanju sem si ustvaril naslednje mnenje: ne le med Slovenci ali Slovani (Dular. travnate vezi in shibice. logih in parkih.kobilarje”. kjer ga kljub pisanim barvam tezhko opazimo. v nadaljevanju). Habicht.11. v katerem je omenjeno.). Golob. in sicer po shtiri do pet jajchk.2010 10:15:42] Osnova za priimek je. da Karel Oshtir v drugi razpravi (Etnolog. 32-34) pravi. 1928 str. spodaj so sivo beli in temno progasti. Mew itd. Ima karminasto rdeche ochi. da visi. saj je to njegov svet. ki so veliki kot shkorec ali drozg . II. ampak tudi med drugimi narodi ( ital. dlako in volno.htm[16. Falco. in so v okrog 70 vrstah razshirjeni po Afriki. vuga]« < *w-i-wilg : i-vьlga : vьlga. Pelikan.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Ljubljana. Orel. Gnezdo je globoko in ima precej navznoter uslochen rob. zamolklo rdech kljun in svincheno sive noge. s katero she danes poimenujemo ptico vuga. Samchek je bleshcheche se rumen ali sijajno svetlo oranzhno rdech ali bledo rumen. Colombo itd.dolgi okoli 24 cm. o chemer prichajo razlichna ljudska imena. V tem chasu ga je najti po vsej Evropi (razen na visokem severu in v Grchiji) ter v prednji in srednji Aziji do Altaja. ko je bil vsepovsod razshirjen. V listni goshchi se pochuti varnega. ki se suche le po drevesnih vrhovih. da je razvoj besede naslednji: vivьlga slov. v katerem nikoli ne miruje. 62). Kragulj. Kos. Najraje se drzhi v borshtih. Aquila. Med valjenjem je zelo odlochen in napadalen. Eagle. Najhitreje ga odkrijemo po njegovem znachilnem klicu “bilov” ali “didlijo” in najpogosteje se oglasha ob oblachnih ter nevihtnih dnevih.revijasrp. Po krilih je chrn in ima belo obrobljena letalna peresa.). Merlo. Sova. s shirokim rumenim pasom na koncu. angl. 1926/27. che le mogoche blizu vode. Gnezdi vechinoma na visokem drevju. velikih starih sadovnjakih. Tudi rep je chrn. str.. Vrabec. danes sicer v slovenskem besednjaku skoraj pozabljeno in nadomeshcheno s kobilar. ki jih oslinita in opletata okrog rogovilaste vejice. Amsel. temvech stalno stika po vejevju in obfrli dosti dreves.Lucijan Vuga in to bom razlozhil kasneje. znotraj pa ga oblozhita z mahom.

temu navkljub pa se je izmikal jasnemu in dokonchnemu odgovoru. Zelo nenavadno pa je. Da je -ga »zhena« primerjaj kot pri Μαδα-γαύα »soproga Herakleida«.11.2010 10:15:42] . k *tau. Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko nomenklaturo. Δεουελτοςς > Deultum. Rusi she danes imenujejo ptico vuga kot ivolga. Βουßας (Βου = Bov-?). Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. I.+ * ga »*zhena«. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. osebno ime Baw-a > Βας.primerjaj krajevno ime Ba[v]os.oziroma *Bau. da je sam razvil etimologijo in izrecno navedel. che operiramo s predslovansko ilirsko-trashkim substratom. str. L.« Zdi se nemogoche. 13) nam Oshtir she pove svoje mnenje o tem. severozapadni Italiji in Galiji. Ti-erna < predslovansko *vornъ.« Nekaj kasneje (str. ki so zhivela v Evropi. ki nas. avtohtono plast neindoevropskih Venetov v Zakarpatju. par besedi o jeziku zakarpatskih avtohtonov. od kod so se znashli Slovani v Zakarpatju. da Oshtir tega ni uporabil? c) Karel Oshtir je bil preprichan alarodist (Alarodi naj bi bila neindoevropska ljudstva. in za izpustitev w pri *-gava > *-gaa > *-ga pa primerjaj –deva > -dea. da je tudi ime sestre Vuga predslovanskega izvora. od kod naj bi se priselili Predslovani na to pred-indoevropsko. Iz te Oshtirjeve razlage bi torej sledilo. od katere se predslovanski substrat ne sme lochiti. op. z Ibero-Baski v Shpaniji. preden so jo preplavili Indoevropejci). tudi v severovzhodni Italiji) tvorijo z Liguri v zapadni Nemchiji. ne tangirajo.. Goldamsel (pri Antonu Janezhichu: vuga.Lucijan Vuga imenovala Buga = Vuga): Imeni obeh sestra Τουγά in Βουγά iz *Tuga in *Buga sta sestavljeni iz ilirsko-trashkega *Tau. vonga. da Oshtir tega imena ne spravi v pomensko zvezo z imenom ptice vuga kljub temu. In zapishe tole: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhevali Iliro-Traki v Karpatih. ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena. torej se ni ukvarjal zgolj z jezikovnimi vprashanji. juzhni in zapadni Evropi. o tem ne ve zgodovina nichesar. Po mojem mnenju pa to kazhe na Oshtirjevo zadrego.primerjaj osebno ime Tauzig (-zig »sin« = etrushchansko śeχ. od koder so se kasneje spet preselili na vse strani Evrope. z Etrusko-Raeti v centralni Italiji in v Alpah. ampak je hotel prispevati tudi h genezi Slovanov. vsled chesar se zakarpatska geografska nomenklatura (izrazoslovje. so postranska vprashanja. kobilar)«. 1926/27. ki je ni mogel reshiti drugache kakor tako.. 75) zapishe: »Predlitavsko volunge in predslovansko *wil¶[h ]g > *wilg > vьlga (prim.. bi glede izvora imena ptice vuga in s http://www. in pristash zakarpatskega izvora Slovanov (cheprav iz njegovih del lahko chrpamo izredno veliko podatkov prav o nasprotnem) ter v shtudiji »K predslovanski etnologiji Zakarpatja« razvrshcha alarodske jezike takole (Etnolog. kakor znano.). vivьlga »Goldfink. da bi bili Iliro-Traki kdaj podvrgli Slovane.) ponavlja v navedenih jezikih. predindoevropsko staroevropshchino v centralni.nastal iz -ilg-) > ivьlga. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. di-essame < predalbansko va[rs]tre itd. Kako to. V.»hchi«) in k *Bau. Tudi che bi izhajali iz tako postavljenega etnichnega razvoja Slovanov (Oshtir je namrech poudarjeno naslovil ta prispevek K predslovanski etnologiji Zakarpatja. s srbskohrvashkim vuga kjer je -ug. da tako velik znanstvenik tako lahkotno opravi z vprashanjem.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16. Karel Oshtir v enem svojih temeljnih del Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (str.revijasrp. da gre za Oriolus galbula. s Pikti v Angliji. da je preprosto zanemaril problem domnevne predhodne domovine Slovanov. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhji sorodnosti s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri.Veneti in Anti . 6): »..

L. to je izrazov. Slovenski etimoloshki slovar (Modrijan.pinozha ali nikavec” (op. Profesor Machek pa meni. tako jezikoslovec Berneker izvaja iz Georgius = Jurij (pri tem se oslanja na razpravo o imenih ptichev iz antroponimov. a ne le to. irzyk “Cypsellus” in praslovanskim *irъjъ. 2003) Marka Snoja pa ni opremljen s podrobnejshim etimoloshkim aparatom in zato lahko rabi le kot pomozhno gradivo. Najdemo pa pri Bezlaju za nashe potrebe zanimive iztochnice pod drugimi gesli. toda ne morem se znebiti vtisa. ki vendar dopushcha mozhnost onomatopeje. jirichka “Fringilla spinus . Ljubljana. pozimi pa pride v nizhino). che ne modro – s tem je vsaj navidez ohranjal povezanost z dotedanjim prevladujochim naukom.repnik”. v cheshchini shtirichek.V. ki ga vsaj nominalno Nemci she vedno vztrajno uporabljajo namesto indoevropejstva. Poglejmo mnenja razlichnih jezikoslovcev. ljudsko etimoloshko naslonjeno na Jurij. jurzyczek.revijasrp. ki sega vsaj tisochletje ali dve pred nashe shtetje in bi bilo po Oshtirju ime venetskega (in po njegovem predindoevropskega) izvora. kar se meni zdi zelo pretkano. jer “Fringilla”. slichnoglasja. jurijshchica “Fringilla cannabina .: L. da je treba zaradi dublet. ki je iz iste osnove kakor “*euər(i)” = voda.: *“jurka” (zhenskega spola): “Oriolus galbula. = tolmun. posnemanja glasu z besedo. pinozha. irz. Vouga na Portugalskem. poljskim ir. Akademika Franceta Bezlaja Etimoloshki slovar slovenskega jezika (ESSJ. XXXII a). s cheshko besedo jirice.: poljski shkrjanec). besed dvojnic. ki jo odlochno zastopa Mario Alinei. vjurok “Fringilla montifringilla”. kako naporno je rushenje uveljavljenih mitov. To je mogoche primerjati s srbo-hrvashkim izrazom jurichica “Fringilla cannabina”.Lucijan Vuga tem tudi priimka Vuga prishli do sive davnine. Bug ipd. npr. da se je Oshtir s svojim doslednim alarodizmom na neki nachin poskushal upreti (indo)germanstvu. Ker je bilo njegovo zoprvanje izredno tvegano. napisal jo je Suolahti. tako da gesel pod 2 V2 she nimamo obdelanih.zelenchek”. 1976) je najbolj poglobljeno sodobno etimoloshko delo o koreninah slovenskega jezika. poljska narechna imena jurek. irzyk “Cypsellus apus”. SAZU-MK. Deutsche Vögelnamen.mestna lastovka”. da je izvor besede jurka nejasen. jer.chizhek”. * Morda so moji sklepi napachni. da primerjava med ruskim dialektnim izrazom vyrej “Alauda”(op. kobilar.Veneti in Anti . ir “Fringilla montifringilla . jerzyk. shtirik. to pa bi pomenilo izkljuchitev iz mednarodnega znanstvenega obtoka. Toda profesor Bezlaj opominja. sorodnik shchinkavca. jurka “Fringilla chloris . z ukrajinskimi izrazi jurok. ki bi jo bilo najti v imenih rek Volga v Rusiji. jauris” = mochvirje. ki zhivi po gorah.2010 10:15:42] .11. dopushcha tudi mozhnost povezave praslovanskega “*jur-” z litavskim “jaura. marvech so drugachni pogledi http://www. da je izhodishche treba iskati v etimologiji. ki zaznamujejo chloveka. Pri tem France Bezlaj opozarja. saj je velikanska vechina svetovnih znanstvenikov sprejemala bolj ali manj ochitno in dosledno »germansko paradigmo«. jirichek “Hirundo urbica . irz.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. je Oshtir izbral nekakshno mehko razlichico rushenja (indo)germanaizma – kljub temu je tudi sam uporabljal prav ta izraz. Osebno mislim. k temu tudi jurica “Fringilla spinus” in jurshchica. Ljubljana. shtirichka domnevati onomatopejo. jurzyk. She prej si poglejmo. a o tem malo kasneje. in bi izzval proti sebi vechino znanstvene srenje.V. in morda tudi v Voglajna ipd. na zhalost je po skoraj tridesetih letih izhajanja prishel shele do chrke 2 S2 . *vyrъjъ.htm[16. Sodobni poskus spreminjanja uveljavljene paradigme o srednjeveshki selitvi narodov in takratni naselitvi Slovanov na danashnjih ozemljih je TK-teorija kontinuitete. volga”.

Med vrhunskimi strokovnjaki se zhe dolgo krizhajo kopja o izvoru Indoevropejcev. da Indoevropejci izvirajo iz “kulture kurganov” na severni strani Chrnega morja. drugi v Skandinaviji. o katerih meni. kot se je izrazil eden od njih. ki naj bi bila po mnenju nekaterih kar »nash kulturni kompleks« (kompleksi pa sodijo. dolgoletni profesor na univerzi v Utrechtu. V sklop tega zhivahnega dogajanja sodi tudi vprashanje o izvoru Slovencev in drugih (juzhnih) Slovanov. ki so mu storili veliko krivic. temvech tudi z jezikovnimi in najsodobnejshimi genetskimi dokazi. sicer Italijan po rodu. kjer so naseljena danes. Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (ALI 1 in 2).htm[16. da so se celo z obmochja Balkana shirili proti severu in severovzhodu. Pri nas doma so znane zdrahe okoli Venetov in Etrushchanov. ki so bili podobnega mnenja kot Trstenjak. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. kar podpira ne le z arheoloshkimi. ki ga je napisal Mario Alinei. da toliko razglashanega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. tretji celo v Egiptu. to je priznal tudi pokojni akademik France Bezlaj. Spomnimo se le nashega avtohtonista Davorina Trstenjaka iz 19. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. ki v bistvu izhaja iz predpostavke.2010 10:15:42] . torej italshchina ni bila prineshena iz prvotne domovine Indoevropejcev. Med njimi najdemo znanega italijanskega zgodovinarja. in she vech. saj je zgodovinopisje prishlo do tochke. Zlasti pomembne so jezikovne in zgodovinske http://www. antropologa in jezikoslovca Giuseppa Sergija (umrl 1936). cheprav je bilo zhe od nekdaj veliko uglednih tujih zgodovinarjev.11. torej naj bi prishli s severnih obal Chrnega morja (Gimbutas) ali iz Anatolije (Renfrew). s strani konvencionalnega zgodovinopisja oznachene kot proslula »venetologija«.revijasrp. kot smo videli. v zadnjih desetletjih je imela veliko pristashev (na zhalost zhe pokojna) Maria Gimbutas s tezo. Profesor Alinei je svoje poglede vechkrat razgrnil pred mednarodno strokovno javnostjo in dobil zanje nemajhno podporo. tudi paradigma o Keltih in nich manj teorija kontinuitete. na podrochje psihiatrije).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. TEORIJA KONTINUITETE – SLOVANI ZHE OD KAMENE DOBE NA SEDANJIH OZEMLJIH V dveh knjigah je izshlo delo Origini delle lingue d’Europa – La Teoria della Continuitŕ. ki jih nekateri vidijo prvotno v Aziji.Veneti in Anti . torej iz juzhne Ukrajine in Rusije. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. tak primer je. Njej nasproti se je v osemdesetih letih postavil Colin Renfrew s somishljeniki. ko bo potrebno zacheti pisati zgodovino nanovo. ki si je s svojimi zgodovinarskimi deli prisluzhil lordski naslov. Profesor Alinei se izrecno ukvarja s Slovani. stoletja. kot vemo. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. z najnovejsho teorijo o anatolskem izvoru Indoevropejcev. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. da je latinshchina nastala z zlitjem praslovanshchine in jezika neindoevropskih staroselcev (mediteranske rase) na tleh Italije. ki so seveda Indoevropejci. ki v svojem obsezhnem opusu med drugim razvija teorijo.Lucijan Vuga izpostavljeni porogu in znanstvenemu ter celo politichnemu linchu.

da so Indoevropejci in Semiti dolgo zhiveli v neposredni soseshchini. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha. Litvanke po rodu.. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi. in indoevropskimi jeziki (kar uposhteva tudi Renfrew). na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih... ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejshih chasov.revijasrp. nemshki pesnik... Johann Gottfried von Herder. Izshli sta moji knjigi Jantarska pot in Davnina govori.« Te kratke navedbe so dovolj zgovorne.Veneti in Anti . Prisotnost Slovanov na obmochju. balkansko obmochje je eno redkih. ki so prevladovali v Mezopotamiji...si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov. da je moral imeti ta mirni narod za sosede Nemce in Tatare. ki so prishli iz Anatolije.V.. v povezavi z Anatolijo.htm[16. Ta je raziskal presenetljivo veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako: “etimologija neznana”. ki je delovala v ZDA – “teorija Kurganov” (iz shestdesetih let 20. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: “prihod”.L.. Ne obstaja neka “severna slovanshchina” marvech je to le razlichica juzhne slovanshchine. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske.. zahodna in vzhodna veja Slovanov (op. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. edini logichni sklep je. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. ki jih omogocha branje in razvozlavanje desettisocherih glinastih ploshchic s klinopisi. ki zhe stoletja obravnavajo ta vprashanja in postavljajo njihov izvor na razlichne konce obsezhnega evro-azijskega prostora.... Med velikim shtevilom teorij. sam pa je zanje nashel ustrezno razlago v akadshchini. Slovanov na neizmerno podrochje. in iz nje sta se razvili.. ki jo krepko podpira vidni arheolog J.. Slovani so (prvi.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest minulih let). kakrshno naseljujejo danes. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini. ki je zelo blizu sedanjemu.. poljedelsko meshano ekonomijo. Nesrecha je pach hotela. kakor Nemci. To naj bi dokazovalo. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. ki nekoliko obshirneje obravnavata to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. Eden od pomembnih argumentov za blizhnjevzhodni izvor Indoevropejcev so jezikovne sorodnosti med semitskimi jeziki. jeziku... Zaradi njihovega miroljubja so jih podvrgli drugi narodi.« Venete moramo preuchevati v kontekstu izvora Indoevropejcev. da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete. http://www..).. tipichno evropsko.. dobiva pa v mednarodni strokovni javnosti nov zagon. 1744-1803. etrushchanskega in latinskega urbanizma..11.. toda nobeno ljudstvo se ni tako pregreshilo nad njimi. v zadnjih treh desetletjih izstopajo (v chasovnem zaporedju) tri: (1) pokojne arheologinje Marije Gimbutas.. in to celo v zgodovinskem obdobju. ki je bil “lingua franca” – sporazumevalni in diplomatski jezik na shirshem obmochju Blizhnjega vzhoda. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega. odkritih na Blizhnjem vzhodu zlasti v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja.Lucijan Vuga raziskave. to je she vedno eno od prvovrstnih znanstvenih vprashanj sodobnega zgodovinopisja in jezikoslovja. temvech so ljubili mir... je zapisal: »Slovani niso bili nikdar taki razbojniki kakor Nemci. Prof.P. to je med drugimi temeljito obdelal etimolog Semerano. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). st.2010 10:15:42] .. obdelovali zemljo ter redili veliko zhivine. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom. domnevno “slovansko preseljevanje” je polno nasprotij. Alinei dobesedno navaja naslednje: »Zacheti moram s tem..

ko ugotavlja. vsaj na daljnega predhodnika Herberta Kühna in njegovo delo Herkunft und Heimat der Indogermanen.sht..sht. ki bi se tako hitro diferenciral v povsem razlichne jezike na tako ozkem prostoru. Ta teorija vdora ali katastrofistichna teorija je med zgodovinarji priljubljena vse od 19. tisochletju pr. da so v Evropi na sedanjih ozemljih v bistvu ista ljudstva zhe od paleolitika-mezolitika in med temi izrecno omenja tudi Slovence) v osnovi ne razlikuje veliko od Renfrewovih stalishch. cheprav se njegova teorija kontinuitete (ki trdi..Veneti in Anti . che naj bi shtirje tako razlichni – cheprav priznano – indoevropski jeziki (v Anatolji in v Grchiji) nastali shele v II.n. ko je kmetsko-zhivinorejsko gospodarstvo pospesheno nadomestilo ekonomijo. To nam spet enkrat vsiljuje vprashanje. Njihov prihod na to obmochje postavljajo v III.sht. 1932). Spricho tega si je tezhko predstavljati. le veliko doslednejshi je tudi v lingvistichnem smislu. ali je bilo mogoche.Lucijan Vuga Mallory. ampak je zhe bila koiné neke dezhele. da so Indoevropejci le prvi poljedelci na evopski celini ter je indoevropeizacija le vidik neolitske revolucije. to odkrito priznava tudi Alinei. Renfrew misli. st. da bi she v teku III. da je bil prvi v najnovejshem chasu (prav pri tem ne gre pozabiti. tisochletja obstajal neki skupni indoevropski jezik. Childa iz petdesetih let nadgradil ter razvil v novo arheologijo z mnogo starejshimi datacijami od doslej uveljavljenih. tisochletju pr. tisochletju pr.htm[16. Alinei opozarja. 1956) kazhejo.n. che ni posebej oznacheno): »Alineiu bo pripadla zasluga.2010 10:15:42] . Prav tako nam razvozlani linearni B napisi (Ventris in Chadwick. Alinei je seveda naletel na vrsto nasprotnikov iz vrst tradicionalistichnih zgodovinarjev.n. to potrjujejo tudi najnovejshe radiokarbonske meritve in je mogoche spraviti v sklad z lingvistichnimi dognanji. kar je she posebej pomembno.revijasrp. 23/1999.. (3) V devetdesetih letih je Mario Alinei. ki je zhe poznala vech razlichnih dialektov. (2) Po preuchevanjih tretjega vidnega arheologa Colina Renfrewa. Luvijci in Palaiki – govorili troje razlichnih indoevropskih jezikov (ta spoznanja so plod najnovejshih odkritij glinastih ploshchic in preuchevanja jezikov.sht. osnovano na lovu in nabiralnishtvu. Ta neolitizacija se je shirila iz Anatolije proti zahodni Evropi od zachetka VII. ki je razvil dragoceno in pogumno http://www.sht. da arheologija ne ponuja nobenih dokazov za nasilja in spopade v IV. za difuzijo. se zastavlja tudi lingvistichno vprashanje (to je za arheologa nekoliko neobichajno). tisochletje pr. da so v IV. Med tistimi.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. zapisanih na njih). ljudstva pastirskih nomadov – Indoevropejci – surovo podjarmila.. torej tri tisochletja pred kurgani Gimbutaseve. ki je svoje teorije intenzivno razshirjal v osemdesetih letih. tisochletja pr.sht. tisochletju pr. da je prishlo do indoevropske diaspore le nekaj stoletij pred tem. Po tej teoriji izvajajo jezikoslovci razmeroma pozno iz prvotno enotnega indoevropskega jezika diferenciacijo posameznih indoevropskih jezikov.n. ki jo je postavil Renfrew. Alinei zavracha invazionistichne teorije in meni. da je indoevropska diaspora she nekaj tisochletij starejsha od tiste. vsi prevodi navedkov L. trdech.n. tisochletja pr. ne pa za nasilno ali celo genocidno shirjenje nove kulture. je Xaverio Ballester z univerze v Valenciji.V. ki ga sprejemajo z naklonjenostjo. ter je shlo.11. ki bi povzrochili kulturne in jezikovne spremembe. ali celo v IV. che ne celo iztrebila predhodne naseljence miroljubnih kmetovalcev ter jim vsilila svojo kulturo (kulturo kurganov) in svoj jezik. ki so ga nedvomno tako prevzela dela C. da je mikenshchina ni bila le oblika arhaichne grshchine v II. ki prav tako potrjujejo kamenodobno prvotno indoevropsko skupnost. da so zhe v zachetku II.sht. Renfrewa. da je njegove sklepe v kombinaciji z nauki priznanega arheologa svetovnega slovesa G.n. ki je zapisal (Rivista italiana di dialettologia.n. v Anatoliji tri ljudstva – Hetiti.

Srbe itd. o katerih meni. in jih bodo lahko zavrnili ali sprejeli. da ne pozabimo na Etrushchane. skratka. kar bi bilo pri nas delezhno podcenjevanja in posmeha. Grke. od katerih en del zhivi na sedanjem ozemlju. nam ponuja s svojimi raziskavami dodatne argumente za sodobno teorijo kontinuitete. da so bili evropski predhodniki obichajni ljudje.revijasrp. morda sploh ne bo nobene naklonjenosti. pred tem direktor Inshtituta za slavistichne shtudije v Bordeauxu. ki spricho svoje temeljite izobrazbe in specializacije zelo dobro lochuje med Slovenci. Boljshi od nas samih.« Pri tem navedku je mogoche slutiti tudi kritiko rasistichne arijske teorije. ki jo je mogoche she vedno zaslediti v temeljnih predpostavkah klasichnih teorij o genezi Indoevropejcev.d.2010 10:15:42] . da v akademskih in znanstvenih krogih ne bo prevladal duh cenzure. seveda pomembno tangirajo vprashanje Venetov. Tako pishe (n. ki zaposluje tudi nas Slovence. nasprotne domnevnemu preseljevanju ob koncu starega in v zachetku novega veka. ki je v znachilni povezavi s tistim. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. torej ne bodo sprejete. vendar ne superiorni nad drugimi.. ne nekaj posebnega. in she vech. da so se celo z obmochja jugovzhodne Evrope shirili proti severu in severovzhodu.) odpravil na sever ter so zhiveli v Novgorodu. sedaj je profesor na znameniti Sorboni v Parizu. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. Francis Conte.. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. Conte. ki se je uchil zgodovine le iz slovenskih uchbenikov.htm[16. str. zacheli trditi. cheprav smo sedaj v manjshini. Tisti. da je konchno izshel drugi del knjige Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (prvi del 1996). ki je bila prevedena tudi v druge svetovne jezike. Zato je izrednega pomena. podobno kakor Hrvate. kjer so naseljena danes. navaja.. kot se je domnevalo.. Slavonci. XXII): »Vendar nam zgodovina. Navedimo le en primer.11. da bodo hitro in z naklonjenostjo sprejete v dolochenih okoljih. http://www. leta 1986 je v Parizu izdal knjigo Les Slaves. kar bomo she prebrali v nadaljevanju. Res bodo lahko posamezne od teh novih zamisli videti revolucionarne (in subverzivne) glede na nekatere temelje vech stoletij veljavne doktrine. nato na univerzah na Harvardu in v Leningradu. v okolici Ilmenskega jezera. spricho katerih smo Alinei in she kdo drug z njim. da toliko razvpitega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. da bodo imeli prilozhnost ovrednotiti razloge. Vsekakor pa upajmo. mozhnost spoznavati in preuchevati nove zamisli. najde v njej veliko takega. oskrbi zatajevana prichevanja: zato se moramo zatechi k arheoloshkim izkopavanjem in jezikovnim raziskavam«. tako da bodo imeli drugi. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. ki v bistvu izhaja iz predpostavke. kjer se je dolgo locheval od Rusov.Lucijan Vuga teorijo paleolitskega izvora tudi za indoevropske jezike.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki jo je napisal zhe omenjeni dolgoletni profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu Mario Alinei. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. Aux origines des civilisations d’Europe. zato ne smemo prichakovati. sholal se je na St. st.Veneti in Anti . Slovaki. da so se Slovenci razdelili na dva dela. Te radikalne. Italce itd. posodobljene in strokovno mochno podprte teorije. in da so bili celo boljshi.Antony’s Collegu v Oxfordu.. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. na izrazit nachin pa slovanska zgodovina. sicer Italijan po rodu. Profesor Mario Alinei se she prav posebej ukvarja s Slovani. sicer she vedno v okviru tradicionalne poselitvene teorije. drugi pa se je (Conte pravi: morda v 4. zlasti mladi.

n. cheprav iz takrat znanih izhodishch. V njej navajam vrsto vprashanj. perzijsko varvarah.L. st. Koren bi bilo mogoche najti tudi v grshchini ά(F)είρω j-eleve. Angleshko viverra (leto 1706). ant. prishel do sklepa.htm[16. viverrarium n. M.) (BAT): viverra f. veverica. V sploshnem gre za obliko podvojitve razlichnega tipa. ohranjeno v monferrareshkem vinvera. viverra (Linneo. sc. litavsko veveris. “zibetto”. zanimivo. mesojedci). veverica. dissimilato di sciurus]. ki so s stalishcha tradicionalnega zgodovinopisja she odprta. leto 1758). -idae (Gray. ki jih uporabljajo za lov na zajce (primerjati tudi z M. gojiti in αιώρα balançoire.11. ki pa jih je mogoche v luchi sodobne teorije kontinuitete elegantno razreshiti. zgodovinarja. in 9414 *viverrula ecureuil. je bil Sergi eden tistih predhodnikov sodobne teorije kontinuitete. uposhtevaje tudi veliko najnovejshih dognanj sodobne arheologije. ki ima star pomen.: prostor kjer goje bele podlasice. Zaman tudi ishchemo viverica. podlasica (Glasse). vendar to v slovenskem jezikoslovju ni dovolj celovito in sistematichno obdelano.2010 10:15:42] . Semerano. (ERN): viverra. ki je uposhteval tako arheoloshke kakor antropoloshke. ki je govorilo predhodni jezik slovenshchine. lat.revijasrp. vovere. *viverrica belette. srbsko veverica. (BRA): sciurus – veverica. ki so pred pet in vech tisochletji govorila semitske jezike na Blizhnjem vzhodu. (CAL): sciurus – scoiattolo (Plin. Che se povrnemo na Giuseppa Sergija. meni J.L. da v istem slovarju ne najdemo gesla iz latinshchine v italijanshchino (?!). zgodovinopisja in jezikoslovja. preshlo v sodobno grshchino berberitsa scoiattolo. scoiattolo – lat. Kaj o tem najdemo v drugih delih? (CAM): ital. Tudi v (nedokonchanem) etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pokojnega akademika Franceta Bezlaja (ki je izrecno napisal.: furet (Plinij). donnola.. belette (mustella. vretica (Plinij). prusko weware. sciurus. Pred nekaj meseci je izshla moja knjiga Jantarska pot. ki ga navaja Zingarelli. scuriolu(m) – dim. redko scoiattolo [dal lat. valsoaneshkem bera scoiattolo. -ae f. nekateri vidijo besedo. http://www. na kar opozarja tudi G. da sodi slovenshchina med najbolj arhaichne jezike) najdemo tu pa tam navedbo o akadskih sledovih. etnoloshke in lingvistichne argumente pri svojih analizah. ki govore v prid davnemu tesnemu stiku med ljudstvom.Loth). bela podlasica. 2000) omenja. latinski ucheni izraz vivera furetto. E Mart. gugalnica. in jo nato razchlenjuje v luchi svoje teorije kontinuitete. podlasica). ki imajo ustrezno vzporednico v semitski akadshchini. antropologa in jezikoslovca. ki nam prikliche keltski izraz gwywer (izposojeno iz viverra. 9412.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da je edino Plinij (1.Lucijan Vuga Zhe omenjeni etimolog Giovanni Semerano je navedel vrsto slovenskih besed. katerega koren je *wer-: v angleshchini najdemo sestavljenko ac-veorna (nemshko Eichhorn izhaja iz neke ljudske etimologije).. zool. in ljudstvi. ki so bili pretezhno semitskega izvora. prav tako ne scuriolu(m). vrsta viverridi (carnivori. “furetto”. ki ga navaja Alinei: Veverica: Alinei (ALI.) zapisal besedo viverica. podobne izraze najdemo v drugih indoevropskih jezikih. ki nekoliko obshirneje obravnava to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. Oudin). Iz praslovanshchine veverica. Poglejmo primer.Veneti in Anti .sht. leto 1821). (ZIN): scoiatto. Audouin). (XVII st. to je ljudstev mediteranske rase. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika staroselcev. ki je. (leto 1831.

falishchina in sorodni jeziki ne le napovedujejo romanizacijo.. paullo majus mustela. antropologije. colore etiam candidiore. latinski izraz vivera/*viverrica in izpeljanke [FEW s. che hochemo oznachiti skupino ligvemov. venetshchina.81 (218) (COR) viverra – mamifero asiatico dei carnivori a corpo snello. furetto. kot to dela danes tradicionalna lingvistika. umetno skovan. qui raddoppiata. kot je falishchina.1. 49. soobstojale pa so z razlichicami in razvojnimi stopnjami vzporedno z italshchino. cioe mustella(m) donnola.. che bi hoteli opredeliti njihovega indoevropskega predhodnika. Id.2010 10:15:42] .. je to vredno posebne pozornosti.htm[16. 55. ki je bila oblikovana o izvoru (indo)evropskih jezikov v zadnjih letih. ampak tudi z etnoloshkimi. viveris. italshchina. e donnola e il sign.d. uveljavlja pa in utemeljuje ladinshchino. γαλη κατοικιδιος (Mustella furo Linn.Veneti in Anti . ki ga she danes govore na prostoru od Furlanije prek Karnijskih Alp do Shvice.« http://www.. kar je mogoche podkrepiti ne le lingvistichno.. cheprav o Venetih sam Alinei meni: »Ochitno v teoriji kontinuitete ne moremo vech uporabljati izraza romanski. kjer ima celo status enega od konstitutivnih drzhavnih jezikov kot jezik. 11. di muscella(m). ki ima zanesljivo afiniteto s slovanskimi in baltskimi jeziki. kjer se je od nekdaj govorilo drugache ali se je govorilo neki bolj ali manj soroden jezik. v obdobju. ki je obstajala v skoraj neshtetih razlichicah.. vendar jih lahko predpostavljamo na osnovi danashnjih jezikov in narechij. potrjen edinole pri Pliniju. bolje bi bilo rechi. mustellis. Hist. viverra(m).. Za latinshchino je treba po teoriji kontinuitete strozhje lochevati.2. ki je nastal iz predhodnega substrata in slovenshchine. med “klasichno latinshchino” v smislu pisanega elitarnega jezika in “govorjeno latinshchino”. ker med drugim neposredno zavracha pojem Retoromanov kot zgodovinsko in lingvistichno nesprejemljiv. da je bila vpeljana nova razlichica latinshchine na podrochja. 30 ibid.. Gre za latinski leksem. vulpibus..Lucijan Vuga (FOR): viverra (vivarra) .].si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Alineijeva delo predstavlja dalech in nasploh najbolj revolucionarno zamisel. 8 Hist. Ossea genitalia sunt lupis. viverra(m) e dota come sin. da una radice espressiva *wer-. ampak tudi samo ustanovitev Rima.. str. Po scenariju teorije kontinuitete latinshchina. voce dotta (con qualche esito pop.732) poudarja: ».109 (261). ki jih poznamo zgolj v obliki pisnih koine. ne tako. niti italski. con ghiandole anali che sacernono una sostanza odorosa (l.Animal exiguum domesticum. ki niso bili nikoli zabelezheni v pisni obliki. dove indica lo scoiattolo. (ALI/2) Alinei (str. za katero so znachilna obsezhna nova odkritja – od katerih so bila mnoga tudi revolucionarna – tako v okviru arheologije.« Ker gre za enega od primerov izrazito starega prichevanja.. lat. 1598): furetto.revijasrp. socioloshkimi in zgodovinskimi dokazi.. in to za cela tisochletja.« Teorija kontinuitete ima za nas poseben pomen. geografsko in kronoloshko diferencirane iz neke predrimljanske latinshchine (to je tiste pred ustanovitvijo Rima in pred oblikovanjem neke elitistichne plasti Latincev).) – Plin. p.es. Plin. mentre nel Monferrato e lo scoiattolo. come in altre lingue indoeuropee. venetshchino in drugimi indoevropskimi jeziki stare Italije.11. Valer. italshchina. 2. che ha vinvera a Cuneo. klimatologije v odnosu do prazgodovine.v. Nat.16 (47) – Plin.1 in 2) izrazha svoje preprichanje: ». Ma i nomi di questi piccoli carnivori si scambiano facilmente: nelle glosse. lingvistike. genetike kot tudi ekologije. Zhe omenjeni Xaverio Ballester (n. 6. etnologije.). ki postavlja Venete v ta stichni prostor med Italide in Slovane.. Nat. uposhtevaje teorijo kontinuitete. jezik. venetshchina in mnogi drugi neznani lingvemi. ki so jih govorili v tistem chasu v obmochju severnega Sredozemlja.

L’ouvrage de Mario Alinei. in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij”«. 279.. zima”. ampak so bili sestavljeni iz heterogenih ljudstev.. da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani. jama potok.. Pidal.htm[16.. izkljuchujoch domnevno in sedaj prevladujocho teorijo migracij v poznem starem veku ali celo v zgodnjem srednjem veku. slovanska beseda snegu ustreza baskovskemu negu “chas snega. se situe parfaittement dans le cadre de ce débat d’idées. kot so bili Mezapijci. in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide. ni mogoche izkljuchiti. Introd. To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stalishchi Sergija. v bronasti in zhelezni dobi. v kontekstu interakcije na pradavnem stiku med Slovenci in Italidi.. Za teorijo kontinuitete je izrednega pomena delo F. tudi sugerirana zaradi zvena besede surco. C. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri. Alinei med mnogimi drugimi argumenti opozarja na situle. sodi med zgodovinske dosezhke zadnjih desetletij.... ki je obvladovala del slovanskega prostora.« Alinei (ALI/2. http://www.. V luchi teorije kontinuitete torej Veneti predstavljajo pomemben chlen za razumevanje dogajanja v paleo-mezolitiku. tch. kjer izrecno opozarja (str.. 1921. ampak tudi elitna skupina. vasca.«.. ki je izoblikovala konfederacijo.. zhgati. jama. ki je trdil. da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine. ki je nevzdrzhna in zavira nadaljnji razvoj znanosti. Toda kaj kmalu je nastopil chas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve.. comme il aime bien se définir lui-meme. avtorja GUI: Ko M. tisti. kjer je mogoche celo iskati njihov izvor. In (str. 436): »Izraz goritu “kuriti. z meshano etnichno in jezikovno sestavo. potok. Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistichna skupina blizu Slovanom.11.. zhleb). l’ouvrage de Mario Alinei s’avere d’ores et déja incontournable pour les futures recherches en linguistique historique. trde tvorci sodobne teorije kontinuitete. Origini delle lingue Europee (Dialectologia et Geolinguistica – Journal of the International Society for Dialectology and Geolinguistics. menim... navaja.220) “panilirizem” je videl Ilire vsepovsod. de renommée internationale. ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine. za shpansko “arroyo” (potok) imamo za baskovsko erreka skoraj identichno slovansko besedo reka [Op.antichna prisotnost Ilirov v juzhni Italiji. baskovko zil pomeni skoraj isto kot v slovanshchini zhila “kita”. ki so sooblikovali latinshchino. da je vendar njegova etimologija.«. ki da so znachilnost slovenskega prostora.2010 10:15:42] ...192) sklepa: ». namesto shpansko riega (namakanje) ali zanja (jarek. (str. so obstajala obmochja.. zhariti” je skupen tako baskovshchini kakor slovanshchini. str.Veneti in Anti . Guisasola (GUI) Enigma baskovshchine pred indoevropskimi jeziki.218): ». in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.... ki jo tudi zajema baskovska erreka (za zanja ali acequia jarek. 8/2000) pravi: »Au cours de ces dernieres années l’intéret pour le passé le plus lointain de l’humanité n’a cessé de grandir.Lucijan Vuga Michel Contini v svoji razpravi Vers une nouvelle linguistique historique: L’ouvrage de Mario Alinei. Nato pa zakljuchi: ». da “Iliri niso nikoli bili etnichno kompaktno ljudstvo..revijasrp. linguiste “généraliste”. da “Baskovshchina . za rigare rechejo erreka”. Lahko torej sprejmemo – modificirano kronoloshko in socioloshko kot zhe omenjeno – danes uveljavljeno mnenje. Son but principal est de démontrer que la linguistique posséde un systéme de périodisation autonome par rapport a celui des autres disciplines scientifiques et que sa démarche de datation permet aujourd’hui de reculer dans le temps l’origine et le developpement de l’ensamble des parlers actuels d’Europe. a la fonet.

« Vsi tu navedeni in she drugi izrazi. L. da so obstajali zhe v davnini neposredni stiki.ali *si.11. sneg.revijasrp. in che na osnovi povedanega povzamemo najnovejsho teorijo kontinuitete. pogumnega in prizadevnega dela! Tako je TK za zdaj predvsem delo tujih znanstvenikov. L. poleg tega imamo za baskovsko txuku ali xuku slovansko besedo suho. reka. kot jo prinasha TK. shvisteti itd. piskalo) ter txulula “silbo” v grshchini σει-φλόω. Bezlaj ESSJ. ki bi Slovence postavili v nov zgodovinski kontekst. toda za tako obsezhno spremembo paradigme. si-bilus “silbido” in si-bilare “silbar”. Kakor ni mogoche. tako kot so se npr. (op. geslo sviskati! . Francozi ali drugi narodi. se nam izkazhe kot nadvse stvarna. flauta” (pishchal. shvisteti. kar je izrednega pomena. xistu ali uistu [Op.| ter silbido ali silbato je v baskovshchini txistu. ki jim slepo slede). suho. torej so ti prevzeli od tamkajshnjih Venetov te prastare besede.: jegulja) in baskovski s-ugor. da bi nadgradili dosedanja prizadevanja vztrajnih posameznikov z shirshe zastavljenimi projekti.2010 10:15:42] .V. ki so sicer dozhivljali svoj zgodovinski razvoj in se izoblikovali do danashnjega etnosa. Zlasti pa od nas terja veliko ustvarjalnega. za shpansko “silbar” je v slovanshchini svistati (v rushchini svistet) |op.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. in bi prichakovali od njih vechji prispevek. che za Baske velja.htm[16. Ustvarjalci TK kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje. ker so preprosto izginili. izrecno navedeni Milko Matichetov). za slovensko znanost predstavlja she prav poseben izziv. nekam nasilna. kot se pogosto poenostavljano prikazuje in manipulira. nakazujejo. da so najstarejshi narod v Evropi. ni mogoche prichakovati chesa drugega. ki so ochitno slovenskega izvora. nemalo narodov pa ni vech.z razlichnimi razshiritvami se nanashajo v baskovshchini txirol ali txirul. da so prevech vezani na tradicionalno teorijo. da smo bili zhe v davnini v neposrednem stiku. saj gre kar po vrsti za izrazito elementarne pojme: goreti. Res. je najpreprichljivejsha in razumna razlaga.: gl. shpansko “silbo. σ-γ-ός “silbido” ter σίςω “silbar”. ki so se tudi do danashnjega dne ohranili v Pirenejih. da jo je potrebno she dograjevati.]. avtorja GUI: na iste korene *swe-. da bi imeli za te najosnovnejshe pojme iz naravnega okolja v obeh (danes zemljepisno tako oddaljenih) jezikih identichne izraze. ugor itd. che Venete obravnavamo kot antichne Slovence. Poleg tega moramo uposhtevati. si-filo “silbo”. da je Armorika ob Biskajskem zalivu v soseshchini z Baski. ki s pomochjo konzonantne metateze razvije v kastiljshchini silbato ter v baskovshchini txibilitu ali txulubita “silbato”. da so prevech zadrzhani (npr. Ta poslednji izraz vsebuje tudi derivat sibilatus. *swi. Italijani (ki niso Rimljani. 103].Lucijan Vuga zhleb daje prednost obliki areka). zhila. SlovenciVeneti pa so skozi tisochletja evoluirali na obsezhnem prostoru od Paflagonije prek gornjega Jadrana do Baltika oziroma do Armorika.Veneti in Anti . RAZMERJE MED VENETI IN ANTI http://www.zhvizhgati.V. na kar vechkrat opozarja tudi tvorec teorije kontinuitete Alinei). ruski ugor. v latinshchini suiflum “silbido”. Spricho tako zasnovanih in posodobljenih pogledov na prazgodovino ne bo smelo biti nich vech predmet posmehovanja tradicionalnih zgodovinarjev (in ne tako redkih. ki so skupni baskovshchini in slovanshchini (poleg teh so seveda she druge podobnosti z indoevropskimi jeziki).]. poznamo tudi slovanski kopati in baskovski kopatu [obdelano posebej v tch.

1930) Izvor in ime Anti. da je brez njihove odobritve sprozhil vojno proti vzhodnim Slovanom. se je z vojsko odpravil nad Venetarija. germanskih ali slovanskih jezikov. kjer ga je lastnorochno ubil Balamber s strelom iz loka... Antom.sht.) s podnaslovom: Prispevek k zgodovini boja narodov za prevlado nad juzhno Rusijo v drugi polovici 4.n. da so takrat tako shtevilni Anti zhiveli med “sarmatskima rekama” in niso imeli svojih imen zanje?!) Zhupanich nadaljuje (str.revijasrp. mednarodnega bizantoloshkega kongresa v Atenah (14.2010 10:15:42] . v katerem izhaja iz navedb v Jordanesu in Prokopiju. st. je v njej objavil (VII. tako da so lahko nadzorovali poti chez severno chrnomorsko primorje iz Turkestana in evropskega vzhoda proti srednji Evropi. prevod L. cap. ampak je v bistvu shlo za kulturne vplive ob neobsezhnem premikanju ljudstev.. ki jih je po hudih bojih pokoril. st. hunski kralj. da Huni. se ne da razlozhiti s pomochjo grshkih.sht. Tu naj vskochimo z vprashanjem. str.n. a je na koncu omagal v bitki na reki Erak leta 376. 97): ». 113-121. ki se je spochetka uspeshno upiral in napadalcem zadal znatne izgube. niso mogli trpeti samopashnosti njegovega naslednika. (De origine actibusque Getarum. posebno kavkashkih.Veneti in Anti . kar porochajo bizantinski zgodovinarji o kaosu narodov vzhodne Evrope in Podonavja. Niko Zhupanich je tudi avtor prispevka Reka Erak (Etnolog. da sploh ni bilo velike selitve narodov. 88-99) svoj referat s 3.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. potreba je po znanju orientalskih jezikov. da bi se prineslo svetlost v temno zgodovinsko etnologijo velikega preseljevanja narodov na kraju antichnega veka.11..V. IV. 1934. http://www. kako to. Tako pishe Jordanes sredi 4.Lucijan Vuga O tem smo zhe govorili v predhodnih poglavjih in sedaj nadaljujmo: Niko Zhupanich. Balamber. ki so po Evropi kontinuirano naseljena najmanj od neolitika. ki so jim Vzhodni Goti priznali nadoblast po samomoru stoletnega kralja Hermanarika (leta 375).« Prav to je storil sedemdeset let kasneje Mario Alinei s teorijo kontinuitete. 247-250).htm[16. ugrofinskih in uraloaltajskih. to je utrdilo prevlado Hunov nad Goti. 9. str.. Zlasti so mu zamerili. S tem so postali Huni neomejeni gospodarji danashnje juzhne Rusije. kjer obravnava prav prostor med Dneprom in Dnestrom ter pravi. kralja Venetarija (zapisano po Jordanisu) ali Vidimira (zapisano po Amianu Marcelinu). predvojni direktor predhodnika danashnjega Narodnega muzeja v Ljubljani in urednik revije Etnolog. v srbohrvashchini. da so Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper (o tem vech v nadaljevanju). latinskih. toda s prav nasprotnim sklepom. 1930-31.

sht. Tezhava nastane ob tem. Zhupanichu) Zgodovinarje zanima ta dogodek zato. che ne kar ob Dnepru.. Zato je logichno sklepati. da se je kralj Venetarij z vojsko umikal proti Dnestru. medtem ko so Huni in Alani pritiskali nanje z vzhoda. potem ko so prestopili Don na pohodu proti zahodu..n. To govori v prid iskanju Eraka na zahodu Ponta in ne v Kavkaziji. marvech v Armeniji ob izlivu reke Aras (antichno Araxes).). da so Vzhodni Gotje zhiveli na zahodu do Dnestra.). Codex Valentiennensis IX saec.Veneti in Anti . umikajochih se pred Huni proti dolnji Donavi.2010 10:15:42] . Codex Laurenttianus XI saec. Codex Ottobonianus X saec. da jim dovoli naselitev na tleh rimske drzhave. ker je povezan z usodo Antov! Po ustaljenem gledanju je to bil chas. ko naj bi Praslovani she zhiveli v praskupnosti onkraj Karpatov.revijasrp.. polovici 4.. kar je bilo zahodno od Dnestra (Danaster.11. cesarju Valensu. erae (Codex Heidelbergensis VIII saec. aere (Codex Ambrosianus XI saec. Ostrogotsko sredishche se je verjetno nahajalo blizu. saj je bila tedaj etnichna sestava prebivalstva juzhne Sarmatije taka.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Vendar je to po mnenju Zhupanicha nesmiselno. Eraks (Konstantin Prorfirogenet: De administrando imperio). ni bilo vech njihovo ozemlje. ne v Kolhidi ob izlivu reke Phasis. Tyras). to potrjuje tudi proshnja dela zahodnih Gotov (pod vodstvom Alavivusa) in vzhodnih Gotov (pod vodstvom Alatheusa in Saphraxa). Codex Berolinensis XII saec. Abnikon in Mastaton v Transkavkaziji. in vse. da so mesta Teodoziopol.Lucijan Vuga Torishche bojev med Huni in Goti v 2. st. Codex Palatinus IX saec. O imenu reke Erak je vech razlichic: erac (Codex Ambrosianus XI saec. (povzeto po N.). Slednji zavracha reko Fazis (Phasis) kot reko Eraks ter pravi. da ne tam ne http://www.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

kje drugje v Evropi ni reke z imenom Erak, razen che se ne skriva v nekem drugem antichnem imenu, kakrshno je npr. naselje Eracton v evropski Sarmatiji, saj kazhe, da pomeni »mesto na reki Erak«. V antichni ilirski toponomastiki obstajajo podobne ali sorodne izpeljave geografskih in etnoloshkih imen na t-, katerega nastavek ima brez predhodnega samoglasnika znachaj derivativnega elementa. Iz Ptolomeja poznamo na Krku naselje Kourikon, sam otok se je imenoval Kourikta, prebivalci pa Currictae (Plinij) ipd. Prav Ptolomej je nashteval v evropski Sarmatiji nad reko Dnester (Tyras) proti Dakiji naslednje naselbine Carrodunum, Maetonium, Clepidava, Vibantavarium, pri tem je ochitno, da so razen dakijskega Clepidava imena ostalih mest keltska, in Eractum, ki naj bi lezhal na drugem bregu reke nasproti Tiraspola. In che je Erakton bil na Dnestru, je bilo ime reke Erak. Seveda niso vsi tega mnenja. V Transkavkaziji je reka Aras (antichno Arakses), Armenci ji rechejo Erachs (Erasx), toda ta ne pride v poshtev iz drugih razlogov. Na koncu se pokazhe nenavadna reshitev: stepski hudornishki vodotok Tiligul (antichni Aksiakes), ki ga poleti skoraj ni, od jeseni do pomladi naraste v sposhtljivo reko, saj Ptolomejev zemljevid evropske Sarmatije ne nakazuje Eraktona na Dnestru, marvech vzhodneje. In tudi omemba, da so se Ostrogoti po bitki umaknili na zahod proti Dnestru, kazhe, da je morala biti usodna reka vzhodneje, torej Tiligul (Aksiakes), in kazhe, da tako v imenu Aksiakes kakor v Erac tichi pomen »voda, reka«. Koren za Erac je *ar, ki podaljshan s priponami –b (Ar-bia v Italiji, Arpasos v Kariji), -k, -g (Or-gas pritok Mendra v Mali Aziji), -d (I-ar-danos v Lidiji), -n (Ar-na, Ar-ne v Likiji, Arnus v Etruriji), -t daje razna rechna imena tudi v Galiji, Helvetiji, Noriku, Panoniji, Armeniji: Ar-axes »Ar-fluvius«, Ara dva pritoka Rena (Aar, Ahr); Arabo(n) Raba v Panoniji, Arar v Galiji (danes Saone) pritok Rodana, Are-lape naselje in reka v Noriku (reka Erlaf v Avstriji), Ar, Ar-ar, Arel (reka Jerelь v juzhni Rusiji, nastalo iz predskitshchine). Verjetno je koren reke Erak soroden z avarsko besedo er (ör) »reka« (op-L.V.: toda lahko bi tudi dodali, da med erak in reka ni velike razlike!). Zhupanich sklene, da lahko trdi, da je Erak tekla v evropski Sarmatiji na prostoru med Dneprom in Dnestrom; tod so Huni premagali Vzhodne Gote 376, s tem je prenehalo njihovo gospostvo nad juzhno Rusijo. Z dokajshnjo verjetnostjo se sme rechi, da se ime reke Erak skriva v imenu naselja Eractum (Erakton), danes Ananev na gornjem toku reke Tiligul (med Dnestrom in Bugom), ki je lezhalo na vzhodni strani Dnestra, vsekakor ne dalech od njegovega toka. Ker smo zgoraj omenili, da so po Jordanesu in Prokopiju Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper, torej prav tam, kjer naj bi se odlochilno spopadli Huni in Ostrogoti, slednji so se po porazu umaknili, nastaja vprashanje, ali so ti Anti-Slovani pretezhno ostali tam na svoji zemlji, saj je en del shel na zahod z Goti, med njimi tudi Hrvati... Ker so Goti prishli nad Chrno morje iz severne Nemchije oz. juzhne Skandinavije, so verjetno tvorili med Anti le vrhnjo, vodilno plast, in ko jim je zachela trda presti, so pobrali shila in kopita ter shli naprej krizhem krazhem po Evropi. Iz tega je
dopustno sklepati, da so bili neka vrsta dobro oborozhene in organizirane elite, ki se je vsiljevala ali podjarmljala druga ljudstva, ali pa je morda shlo le za nekakshno delitev dela in so oni opravljali le vojashko sluzhbo, iz katere je vse bolj izvirala tudi moch in prevlada. Zato tudi niso imeli nikjer obstanka, ampak so se glede na razmerja mochi ali potrebe po vojashki sili selili skupaj z druzhinami. Goti sodijo verjetno v eno tistih relativno majhnih etnichnih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

skupin, ki so dajale v svojem chasu pechat in celo ime bolj shtevilnim podrejenim, podjarmljenim ali (ob)vladanim ljudstvom s stalnim bivalishchem, ki so se ukvarjala s poljedelstvom, rudarjenjem, obrtjo ipd., h katerim verjetno lahko prishtevamo tudi Kelte ali po Mariu Alineiju Ilire itd. Kot je za Indijo she danes znan kastni sistem, tako naj bi menda imeli Indoevropejci delitev druzhbe na duhovnishtvo, vojake in svobodnjake, ki so se ukvarjali s pridobitnimi dejavnostmi, poleg pa so bili she brezpravni suzhnji. In prav vojashke kaste so morda postale nekakshno avtonomno “ljudstvo”, ki je ponujalo ali vsiljevalo svoje storitve naokoli. Ne nazadnje zgodovina govori o spremembah, ki so nastale v dolochenem obdobju bronaste dobe, s pojavom organiziranega nasilja in s tem povezane obrambe, utrjevanja naselij itd. Poljedelska ljudstva so morda celo namerno sprejemala nadvlado vojashkih kast, elit, to jim je zagotavljalo obrambo, varnost...

Verjetno so bili tudi Hrvati predvsem taka “vojashka kasta”, in cheprav smo o njih zhe spregovorili, velja she kaj dodati. * Izvor imena in etnosa Hrvatov predstavlja she vedno velik izziv za zgodovinarje. Danashnji pogledi se niso kaj bistveno spremenili od tistih, ki ji je razgrnil zhe omenjeni dr. Niko Zhupanich v predavanju na 3. kongresu Mednarodnega antropoloshkega inshtituta v Amsterdamu dne 23. septembra 1927 in objavil pod naslovom Prvi nosilci etnichnih imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant (Etnolog, II, 1928. str. 74-79). Zachenja pa takole: »Kje in kdaj so postali Slovani, kje je lezhala slovanska pradomovina? Vsekakor do danes ni dokazan avtohtonizem Slovanov na ozemlju med Vislo in Dneprom ter severnim lokom Karpatov. Pach pa se lahko trdi na osnovi prvih pisanih porochil o Slovanih, da so oni pred svojim razhodom na zahod, jug in vzhod zhiveli na omenjenem terenu, za katerega se ne ve za gotovo, che je bil domovina Praslovanov, pach pa nepobitno domovina Protoslovanov.« Tu moramo postati pozorni ob definiciji: Praslovani so bili pred Protoslovani! Ker Karel Oshtir uporablja termin Predslovani, ki pa pri njem pomeni razvojno stopnjo, ki jo je nakazal v shemi (Predslovansko *sebьrъ »zadrugar, Etnolog, IV, 1930-31, str. 28): staroevropshchina (neindoevropshchina) > predilirotrashchina > trashchina, baltshchina, slovanshchina, iz slovanshchine > rushchina, juzhnoslovanshchina itd., iz juzhnoslovanshchine > srbshchinahrvashchina. Oshtirjeva vkljuchitev “slovanshchine” pred “juzhnoslovanshchino” in kasnejsho “srbshchino-hrvashchino” bi smiselno pomenila da je mislil na “praslovanshchino”, dasi nam izrecno ne navede polozhaja “predslovanshchine”, ki bi bila po tej njegovi shemi vsebovana v predilirotrashchini. Moram rechi, da mi to ni povsem jasno, ali pach, v tem smislu, da je predilirotrashchina skupna osnova za ilirshchino, trashchino in (pra)slovanshchino... Zhupanich pa ima Praslovane za prednike Protoslovanov... Che nadaljujemo z Zhupanichem, ta poudarja, da soglasha z L. Niederlejem in drugimi odlichnimi zastopniki slovanske paleoetnologije, da so Srbi, Hrvati in Chehi po krvi in jeziku del Slovanov, ki so v davnini, she pred nasho ero, stanovali v protoslovanski (podchrtal L.V., ker je ta navedba potrditev, da Zhupanich uporablja Protoslovane za sicer ustaljene Praslovane) domovini med Vislo in srednjim Dneprom. Zhe Protoslovani so se razlikovali neposredno pred
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

svojo razselitvijo na tri skupine : zahodno na Visli, vzhodno ob Dnepru in juzhno, ki je lezhala pod obema, oslanjajoch se na severni lok Karpatov. Predniki danashnjih balkanskih Slovanov so se nahajali v juzhni in Chehi v severozahodni skupini, kamor sodijo she danes. Niederle opazha v zachetku nashe ere prve znake shiritve Slovanov, v 3. in 4. st. je sledila migracija v velikem obsegu, a v dobi od 5. do 7. st. so zavzeli slovanski narodi svoja nova selishcha, dalech od prvotnega sredishcha Protoslovanov. Pri preseljevanju slovanskih narodov na sploshno ni opaziti perturbacij, ker sedanji slovanski svet, razprostrt na ogromnem prostoru med Jadranom in Tihim oceanom, predstavlja organsko razshirjeno domovino Protoslovanov. Na prvotnem prostoru so ostali Poljaki in del Rusov, medtem ko je ostanek zahodne skupine prekorachil Vislo ter zavzel vzhodno Germanijo do reke Saale in srednjega Mena (op. L.V.: verjetno je Zhupanich mislil Main). Juzhno krilo je preshlo Karpate, zavzelo Dakijo, Panonijo, Norik in Balkanski polotok. V novem okolju in pod novimi vplivi iz sosedstva so se razvili iz juzhne grupe Protoslovanov: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Ta Zhupanicheva slika je izredno shematichna in s povrshnimi izrazi, npr. “vplivi iz okolja”; je s tem mislil, da so Protoslovani prishli v prazen prostor, okoli katerega je bilo nekaj drugega, ali da so se prishleki stapljali z (maloshtevilnimi ?!) staroselci? Zgodovinar Jordanes, ki je zhivel sredi 6. st. in je bil po rodu iranski Alan, sicer pa pisar na gotskem dvoru, pripoveduje o Slovanih (Venetharum natio), da so bili razdeljeni na shtevilna plemena, vendar so se v glavnem delili na dve skupini: Slovane in Ante. Prvi so zhiveli na ozemlju od Visle do mochvirja pri Oseku (lacus Mursianus), na vzhodu do Dnestra in do mesta (civitas) Novietunensis v delti Donave. Med Dneprom in Dnestrom so stanovali Anti, ki so se obchasno spopadali s Slovani. Paleoetnologa C. Zeuss in W. Tomaschek menita, da so Srbi in Hrvati predstavljali v etnoloshkem pogledu dve antski plemeni, ki sta okoli leta 600 zasedli Ilirik, drugi pa sodijo, da so bili Anti predniki danashnjih Rusov ali pa vsaj Malorusov. Zhupanich odlochno trdi, da prvobitni nosilci imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant po svojem izvoru sploh niso bili Slovani, ampak so prishli mednje z vzhoda, iz azijske Sarmatije. V slovanski mnozhici so ti osvajalci izgubili pretezhni del svoje etnichne in jezikovne prvobitnosti, so pa dali tem Slovanom zachetke plemenske in drzhavne organizacije. Osnovo za takshno sklepanje dajejo zgodovinski viri, ki postavljajo v zachetku nashega shtetja Srbe, Hrvate, Chehe in Ante na ozemlje vzhodno od Azovskega morja, dalech od vzhodne meje slovanske pradomovine. She proti koncu prvega tisochletja so segali vzhodni Slovani na jugovzhodu samo do levih pritokov Dnepra, Psiola in Sosne, tako da so bili she stotine kilometrov oddaljeni od Dona, a she dlje od Kubana. Prvo omembo Srbov na vzhodu Azovskega morja, med plemeni okoli kimerijskega Bosporja, najdemo pri C. Pliniju S. (Nat. hist. VI, 19) v 1. st.; verjetno so zhiveli ob srednjem toku Kubana. Njihovi vzhodni sosedje so bili Zinchi, Zigi, ki jih imajo za prednike Cherkezov. Temu v prid naj bi govorila tudi etimologija imena Srb, ki se dá najlazhje razlozhi iz jezika Lezgijcev, slovanske besede izhodishche v alarodskih jezikih, ki jih imenuje tudi predindoevropske, staroevropske, megalitske, toda Zhupanich vkljuchuje med Alarode tudi ljudstva vzhodno od Azovskega morja, to pa je zhe v Aziji!). Ime Srbi je po Zhupanichu najverjetneje sestavljeno iz
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

kavkashkih domachinov, ki niso Indoevropejci niti Semiti ne Mongoli, ampak sodijo v alarodsko skupino (op. L.V.: tu opozarjam na Oshtirjeve raziskave, v katerih ishche za mnoge

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

korena *sur (sar, ser, sir, sor) »chlovek« in pluralnega sufiksa -bi; ser-bi »ljudje, narod«. Ime Hrvat naj bi se prvich omenjalo vdolbeno v kamen v nekdanji grshki koloniji, v mestu Tanais, danes Azov, ob izlivu Dona v Azovsko morje (Maeotis): ΧΟΡΟΥΑΘΟΣ, ΧΟΡΟΑΘΟΣ (to sta osebni ali rodbinski imeni) v 2. in 3. st. na ozemlju azijske Sarmatije, kar kazhe, da so morali zhiveti nekje v blizhini Srbov, morda med dolnjim Kubanom in najzahodnejshim delom Kavkaza. Tam so po prichevanju zgodovinopiscev (Helanikos) v sosedstvu s Cherkezi zhiveli Harimati, kar se lahko po alarodskih glasoslovnih pravilih izgovarja kot Harivati, od koder slovanski Horьvate. Pach pa za ime Chech antichni pisci niso sporochili tako jasnega izhodishcha, menda zato ne, ker so kot Grki tezhko povzemali negrshka imena, pa tudi kasnejshi razvoj imena je v teku tisochletij pustil posledice. Verjetno se prvotno ime skriva v nazivu Cisi, Cissi, prvich omenjenem v 1. st. pri Pomponiju Meli (Cronographia I, 13) spet na vzhodni strani Azovskega morja (Maeotis) v sosedstvu Antov, Amazonk, Ahajcev in Cherkezov (Cercetae). Kazhe, da so Kise in Ante vezali dolocheni blizhnji odnosi, ker jih P. Mela opisuje kot en narod: Cissi-anti. Nekaj kasneje tudi Plinij omenja Kise kot sosede Antov, Georgov in Amazonk na kaspijski strani Ciskavkazije (cis = tostran). Druge razlichice istega imena dobimo v Plinijevih kodeksih (Nat. hist. VI, 19): Szici ali Cizi (Cizici, Zizici, Zici, Cizimeni) ali kot sestavine etnichnega imena Sedo-chezi. Na Tabuli Peutingeriani (verjetno iz 2. st., dopolnjevana med 4. in 6. st; o tem nekaj vech v moji knjigi Jantarska pot) je vpisan narod Chisoe med Psaccani, ob jezeru Lacus Salinarum, in plemenom Nardani (Vardani). Nekateri (Tomaschek) menijo, da so vse te oblike razlichice istega imena za cherkeske Cise (Chisci, Chezi, Cizi), stanujoche v danashnji Kabardiji na Kavkazu. Seveda je she nekaj drugachnih domnev, bolj ali manj lociranih na obmochje Kavkaza. Ime srednjeevropskih Chehov v porechju Labe (antichno Cichu) je prvich zabelezheno leta 805 v Annales Tiliani, zatem pa okoli polovice 10. st. v legendi sv. Vaclava (Chesi, v Chechachъ, knjaz chesьki). Glede etimologije se Zhupanich pridruzhuje mnenju, da stara narodna imena izhajajo iz pojma »ljudje«, in bi se zato dalo ime Chech razlozhiti iz alarodske kavkashchine chih »homme, Mann«, ki je morda v sorodu s kabardinsko-cherkesko c’ychu »chlovek«. Po mnenju Oshtirja (K predslovanski etnologiji Zakarpatja, Etnolog, I, str. 11-12) bi ime Chech verjetno izhajalo iz alarodskega korena *keks »juvenis«, analogno predlitavsko kekshe »meretrix« in pelazgijsko kassa »mladenka > blodnica«. Na Shtajerskem je znan cheh »dechek«. Za Ante so mislili, da so se pojavili v zgodovini shele v drugi polovici 4. st., in sicer v bojih z gotskima kraljema Hermanarikom in Vinitarjem, slednji jih je neposredno po prihodu Hunov (376) po hudih spopadih obvladal. Prav na Vinitarjev ukaz so usmrtili Boza, voditelja Antov, skupaj s sinovi in sedemdesetimi antskimi prvaki. Toda Ante omenjata she pred tem Pomponius Mela in Plinij mlajshi, da zhive na Kavkazu. Kasneje, med 4. in 6. st. so stanovali med Dneprom in Dnestrom skupno s Slovani, ki so si jih podvrgli, a so se po tem kot maloshtevilna gospodujocha kasta etnichno asimilirali. Prvotni Anti pa zhive she danes kot Andi, Aenti, Andalal ob zgornjem toku reke Koisu na vzhodnem Kavkazu ter govorijo lezgijsko narechje. Ime Anti se dá razlozhiti iz cherkeshchine and »narod«, kar je sorodno s hetitsko antuhsh »chlovek«. Zhupanich meni, da dejstva govore v prid tezi, da so Srbi, Hrvati, Chehi in Anti v zgodovini prvich nastopili na podrochju Kavkaza kot neslovanski narodi, a so bili poslovanjeni v evropski Sarmatiji ali shele v porechju gornje Odre in Labe. Pred tem so se ta ljudstva odselila iz Kavkazije v domovino Protoslovanov, kjer so iz raznih delov slovanskih mnozhic ustvarila prve
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

razmahu poljedelstva. st. Pauly-Wissowa: Real-Enzyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft I.htm[16. st. ki je schasoma povsem obvladovala druzhbeno zhivljenje. ki sta se pod pritiskom Avarov in Bolgarov preselili v 6. pri chemer naj bi Tomaschek ne razlikoval prvobitnih od poslovanjenih Hrvatov in Srbov. da so zacheli organizirati obrambo. in 5. zhivinoreja in obrt. da v geografskem leksikonu Ethnika omenja narod Harimati ob Chrnem morju. Te izkushnje so poljedelce (tako jih pogojno oznachimo) vzpodbudile. Ker se je s tem pri poljedelskih ljudstvih kopichilo bogastvo. oborozhen in je (v zachetku vsaj delno. zato so se poljedelska ljudstva namnozhila. nam je v nekem periplu (zemljevid plovbe) zapustil tudi opise mnogih chrnomorskih in azovskih morskih obrezhij in tamkajshnjih ljudstev v 6. omenja med drugimi ljudstvi obmorske Cherkeze. so si posamezni segmenti poiskali nova ljudstva. st. oba iz prve polovice 4. okraski itd. katerih osnovna dejavnost je bila poljedelstvo. po Helanikosu z Lezbosa pa so zhiveli nad Cherkezi.2010 10:15:42] . tako nas v Harimati – Studija k problemu prvobitnih Hrvatov (Etnolog. Stutgart. po drugi strani pa prav poljedelstvo terja vech delovnih rok.Veneti in Anti . I..sht.revijasrp. Kasneje se pojavljajo drzhave na chelu s kralji.n. Viljem Tomaschek naravnost trdi (Antai. to jih je verjetno napeljalo k napadanju in ropanju. ki so se selile k shtevilnejshim ljudstvom. ki je bil zhe spricho svojega polozhaja privilegiran. da se je po neolitski revoluciji. ki niso osvojile novih poljedelskih in proizvodnih tehnologij. kasneje je k temu prispeval tudi razvoj metalurgije. ki so potrebovala (ali pa tudi ne in so se jim kar vsilili) vojashko zashchito.. kakor so bili sosedje kasneje v Polabju: Bela Srbija in Bela Hrvatska in http://www. Logograf Skylax iz Kariande v maloazijski Kariji na obali Egejskega morja. Ker pa je tak nachin zhivljenja postal vabljiv. to pa je postopoma pripeljalo do stalno oborozhenega sloja. je to vzbujalo skomine pri drugih skupinah ljudi. Zgodovinski mehanizem tega pojava sloni na predpostavki. jih postavlja v Pont ob Chrnem morju..pr. Tako so nastale navidezne »migracije.11. po katerih jih she danes razpoznavamo. Torej se nam tudi s tem Zhupanichevim izvajanjem potrjuje domneva o maloshtevilnih elitah.pr. ki je chrpal iz Palaifatosa in Helanikosa. in so si podredili druga ljudstva in narode. ki so kontinuirano zhiveli na svoji zemlji zhe stoletja ali tisochletja. 1894). ki so imeli za seboj maloshtevilno skupino ljudi (rechemo: ljudstva. selitve ljudstev«. tj. zato so imeli dovolj svobodnega chasa za politichne in organizacijske dejavnosti. vojashkih skupinah ali kastah. njihovi sosedje so utegnili biti Srbi. postali so elita.. v Ilirik. Zhupanich se tudi v drugih razpravah ukvarja s to temo.Lucijan Vuga politichne organizacije. hrana in obrtnishki predmeti.sht. st. a v okviru enega ljudstva tezhko uresnichljiv za razrashchajochi se elitni sloj. orodja. narodi). ki je zhivel in pisal v zachetku 7. Harimati so bili potemtakem na obmochju dolnjega Kubana ali v predelu med poslednjim odrastkom Kavkaza na severozahodu in dolnjim Kubanom. v azijski Sarmatiji. tj. 1926/1927) spominja na Shtefana Bizantinca. Shtefan Bizantinec. povechevala proizvodnja hrane. med drugim je tik pred perzijsko-skitsko vojno po narochilu kralja Darija vohunsko objadral Arabijo in del Indije.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.. kasneje pa v celoti) bil oproshchen ostalih (zlasti poljskih) del. kar bi se ujemalo z domnevno pradomovino Hrvatov na Kavkazu. da so Hrvati in Srbi antski plemeni. 2338. cesarji itd. dala tem skupinam svoja imena in so pri tem svoj gospodujochi polozhaj poplachala z izgubo svoje prvobitne etnichne individualnosti. in obenem s tem to po eni strani omogocha prezhivetje vechjega shtevila ljudi. v resnici pa so le maloshtevilne elite prevzele oblast in dale ime na novo organiziranim poljedelcem.

. st. omenja beneshki letopisec Andrea Dondolo: Dalmacija – celokupno primorje. kazhe nekaj rechi o tem. pri chemer je treba streti she en oreh: ali je mogoch prehod iz Harimatov v Harivate. za kar je mogoche najti veliko primerov (s tem smo se veliko ukvarjali pri navajanju iz Oshtirjevih razprav). to pa nam reshi uganko.2010 10:15:42] . je zaznati menjave b/p<>m<>w. ki sodijo v alarodsko skupino. str. ali zachetek X.11. Pelazgih. kongresu slovanskih geografov in etnografov v Sofiji. kaj naj bi to pomenilo. mongolski ne pridejo v poshtev. v Letopisu popa Dukljanina iz zadnje chetrtine XII. st. v chas hrvashke narodne skupshchine na Duvanjskem polju. 8. da so zhe zdavnaj orientalski narodi na ta nachin oznachevali strani neba: vzhod – modro zahod – belo jug – rdeche sever – chrno sredina – vijolichasto. 1937. Pri predarijskih prebivalcih Balkana. a tudi semitski.revijasrp. Uporaba izraza Crvena Hrvatska – Croatia Rubea.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da je ochitno treba te enachiti s Hrvati. st. 1936. X-XI. sega dalech nazaj.Veneti in Anti . V 14.Lucijan Vuga dandanashnji na Balkanu so drug ob drugem.. kar naj bi ustrezalo prej omenjenim barvnim oznakam. Toda od kod te oznake? Zhupanich razvije dokaze. 18.htm[16. 355-376) s predavanja na IV. da dobimo Harimatai : Haribatai > slovansko Hrъvatъ. Ker se tu omenja pridevnik “beli” ob oznaki naroda. najmanj v IX. Niko Zhupanich nam to razlaga v chlanku Znachenje barvnog atributa u imenu “crvena Hrvatska” (Etnolog. Povzeto iz: Niko Zhupanich Harimati: Iz peripla Scylaxa http://www. kjer so na osnovi starih virov ali izrochila delili Hrvashko na “Belo” (Croatia Alba) in “Rdecho” (Croatia Rubea). Hrvatska – gorsko ozemlje. Zhupanich razvija v omenjeni razpravi Harimati. Pri tem je mogoche izhajati zgolj iz neindoevropskih jezikov.

katerih ostanki so she danes v Luzhici na Saksonskem. Tudi zachetni H.ni razlozhljiv iz slovanskih jezikov. v slovenshchini beremo. ter etnoloshki in socioloshki moment v izvestju Konstantina Porfirogeneta o prihodu Srbov in Hrvatov (Etnolog. V bistvu Zhupanich polemizira z Vatroslavom Jagichem oziroma oporeka njegovim izvajanjem v vech kot trideset let prej objavljeni razpravi Ein Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprahen (1895). (7) Pri pohodu Hrvatov na jug so bili soudelezheni tudi Germani. drugachno kakor slovanski pridevnishki -at. Sarmat ipd. aprila 1927.htm[16. 1928. s pripono. Porfirogenet navaja v svojem slovitem delu De administrando imperio za balkanske Srbe njihove prednike Bele Srbe. 1937-39. (6) Iz germanskih in sorodnih jezikov ime ni prevzeto. str. vsebinsko pa ne povsem enak povzetek v slovenshchini. (5) Konchnica -at. ukrajinske) in juzhnoslovanske (Slovenci. da bizantinski cesar Konstantin VII. [Angleshko besedilo (tudi v nadaljevanju prevod L. ki je natis njegovega predavanja na 2. v kateri je izrazil dvom o verodostojnosti Porfirogenetovega porochila o prihodu Hrvatov in Srbov na jug. Po Porfirogenetu naj bi danashnji balkanski Srbi izhajali iz severozahodne slovanske jezikovne skupine. v angleshkem izvirniku.je znak tuje besede. (4) V starih tujih virih je podlaga *Horv..] Ker pa ni moj namen.Veneti in Anti . X-XI. mednarodnem kongresu bizantologov v Beogradu. da bi primerjal in razchlenjeval oba teksta. Zemljepisni razpored kazhe na polabske Srbe.za ljudstvo iz Zakarpatja nujno sili k enakim iranskim in ilirskim imenom: Karpat. Bolgari). (8) Po razselitvi po razlichnih slovanskih ozemljih se je samostojno sprejelo ime. pri chemer se je opiral na jezikoslovne argumente. st. kakor tudi koren Hrv. kakor ga je dolocheni oddelek Hrvatov prinesel s seboj ter ga je zagospodovano slovansko ljudstvo dojelo.11. Domovina Belih Hrvatov pa je po Porfirogenetovih besedah lezhala severno od Madzharske in vzhodno od dezhele Frankov. to dokazuje sozhitje Kosezov z njimi. 383-413) postavil naslednje ugotovitve: (1) Ime Hrvat. genetiv Hrvata.(nedokazano *Hruv. Npr.in *Hurv-).V. ni znano v slovanskih jezikih. (2) Ime Hrvat je v drugih slovanskih jezikih prevzeto zelo razlichno. 14.. ki izkljuchuje naglas na koncu.2010 10:15:42] . str. (3) Ne obstaja enotna praslovanska oblika. saj bi na tak nachin etnoloshko razdvojili Bolgare (Trakija) od Slovencev http://www.in *Hrov. Hrvati.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. a ima tudi skoraj enako dolg. Srbi. se bom v nadaljevanju drzhal slovenske razlichice. ki so zhiveli v dezheli Bojki v sosedstvu Bele Hrvatske in Francije (Nemchije). da Porfirogent porocha o prihodu Srbov in Hrvatov v Ilirik.) pa.revijasrp. * Ker je v zvezi s slovanskim naseljevanjem Balkana pomembna Zhupanicheva razprava The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbchishte in the VIIth century and the Ethnological and Sociological Moment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats – Naselitev Srbov v makedonskem mestu Srbchishtu v VII.Lucijan Vuga Slovenski znanstvenik Rajko Nahtigal je v razpravi Doneski k zgodovini vprashanja o imenu Hrvat (Etnolog. (9) Hrvati so bili narodnostno meshani. beloruske. ki se dokaj razlikuje od vzhodne (ruske. a severozahodno od Bavarcev. 26-35). II.z rastocho intonacijo.

st. kjer so ostali nekaj chasa. da che je bilo res mogoche spraviti vse prispele Srbe na tako omejen prostor. A le v etnoloshkem in jezikovnem smislu.5 km. K temu Porfirogenet dodaja. ker je to mesto tudi kasneje v srednjem veku obstajalo kot trdnjava ob srednjem toku Bistrice (Haliakmona). Zhupanich mu odgovarja. da je cesar Heraklej odkazal Srbom po njihovem prihodu na jug obmochje (distrikt) “ta Serblia” (Srbchishche. 1933. in utemeljuje s tem.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Ker pa ni tako. v slovanskem prevodu Zonarasa iz 14. Neretvi priblizhno tako kakor v Luzhici na Sashkem v vzhodni Nemchiji. ki lezhi severno od Olimpa. * Navedimo she eno drugachno gledanje na izvor Hrvatov. od koder so obvladovali obsezhno ozemlje in ustvarili drzhavo. sklene Jagich.000). ki so bili tam zhe vsaj od 6.htm[16.Veneti in Anti . ki je Bizancu pomagal v bojih proti Obrom. To govori v prid tezi. chetudi maloshtevilni (20. kako bi mogel cel narod najti prostor za prebivanje in zhivljenje na tako majhnem prostoru. potem so pach morali biti maloshtevilni. ker so se asimilirali skoraj brez sledu. ko so se vrnili iz juzhne Ogrske v Skandinavijo. iz Polabja in porechja gornje Odre. se obrnili in zavzeli Ilirik. Ker pa so bili maloshtevilni. kjer so she danes.000 – 25. da je prav ta cesarjeva navedba dokaz tochnosti.2010 10:15:42] . Srbi niso ostali dolgo v Grchiji. le ne med Labo in Salo. da so iz Polabja doseljeni Srbi predstavljali le relativno majhen vojashko organiziran zbor. V-VI. she zdalech niso mogli asimilirati zhe tam mnozhichno naseljenih juzhnih Slovanov. zakaj od Alp do Chrnega morja ni jezikovne prekinitve tam. ki so si. kakor so to storili Heruli sto let prej. Drini. sijajno utemeljil in dokazal jezikovno enotnost juzhnih Slovanov med Chrnim morjem in Socho. Potemtakem je bilo Srbchishte le bolj ali manj utrjeno taborishche. Zhupanich prav v tem vidi dokaz. kjer naj bi se naselili Srbi in Hrvati. v kateri posamezni govori in narechja prehajajo organsko drug v drugega. kakor nekateri fantazirajo.Lucijan Vuga (Norik). da so prishli iz http://www. st. je treba Porfirogenetove trditve imeti za izmishljijo in iskati izvor Srbov povsod drugod. podredili Slovane v Trakiji. v nobenem primeru jih ni bilo na stotisoche ali celo na milijone. Podoben primer je v porochilu Porfirogeneta naselitev turshkih Bolgarov.. Jagich je v svoji razpravi.). da so prishli iz Bele Hrvatkse in Bele Srbije. saj za velike mnozhice ljudi cesar Heraklej prav gotovo ni bil zainteresiran. kakor chleni verige. Che pa bi prishli za chasa bizantinskega cesarja Heraklija (610-641) Hrvati in Srbi iz porechja Labe v Ilirik. tj. v Pieriji.revijasrp. Bosni. 31-45) iz 10. Jagich se sprashuje. Jozhe Rus se prav tako sklicuje na Porfirogenetovo delo De administrando imperio (Etnolog. morda bi jih nashteli nekaj deset tisoch. in to tem prej. Toda Srbi so si onkraj Donave pri Beogradu premislili. saj jeziki tvorijo homogeno skupino dialektov. ampak se se vrnili na sever v staro domovino. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so po zmagi zavzeli Ilirik kot gospodujochi vrhnji sloj ter ustanovili drzhavno organizacijo pod svojimi imeni. Bolgari so se na samem zachetku naselili na majhnem otoku Pevke v donavski delti in pozneje v utrjenem taborishchu Abobi blizu Shumena.. po Zhupanichevem mnenju. torej v krogu s premerom kakshnih 5.11. In prav o teh kasnejshih nosilcih imen Hrvati in Srbi Porfirogenet pripoveduje. st. kjer v poglavjih 29-36 pishe o dalmatinskih Hrvatih. in jim niso mogli vtisniti pechata polabskih Slovanov. str. potem bi danes govorili ob Moravi. morda le samega mesteca Srbchishta? To naj bi dodatno spodbijalo resnichnost Porfirogenetovih navedb. k druzhbeni in politichni organizaciji pa so pomembno prispevali. ki je merilo vsega 23 km2.

si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. jugozahodno od Vratislave [op. nem.. par sto let kasneje pa Lehi..j. rushchini (che naj bi bili tam tudi potomci Antov). v blizhini Frankov pa tudi zakarpatskih Pechenegov. morda tichi odgovor prav v tem. ohranjeno je poslovanjeno ime Slask. ki ga poznajo zgodovinarji na tem shirokem prostoru. posebej pa je s shtudijo Veneti in Anti (Etnolog. V tistem chasu so imenovani tudi Vislani. L. Zato nas ne sme chuditi. da so bila podrochja teh jezikov tudi v etnichnem stiku z neindoevropskimi vojashkimi elitami z vzhodne strani Azovskega morja. narodoslovni vidik) pomembnim problemom njihovega izvora. in to so Jordanesovi Venedi. ki lezhi onkraj Bavarske. 34). t. da te besede ni v slovenskem besednjaku. II. ki je ostalo do danashnjega dne. Prav tako. na katera opozarja v uvodu in skozi celotno besedilo. ki je dokazovala skandinavski izvor Gotov. tj. hrvashchini. toda ni se mogel in ochitno niti ni hotel izogniti (spomnimo na njegovo delo K predslovanski etnologiji Zakarpatja.V. marvech je le v srbshchini.11.: Shleza]. 38): ». razen obrobno in obchasno.: Wrocław. V germanskih virih kasneje ta prostor vezhejo na ime “Hrvat”.. pri chemer je sicer izhajal iz jezikoslovnega stalishcha.htm[16.Veneti in Anti . kar je na slovenskem ozemlju zaznati v imenu »kosez« in posameznih toponimih ter priimkih »Hrvat« z izpeljankami.2010 10:15:42] .. med njimi tudi »zadruge« in s tem njihovo ime. germanski Silingi.« K temu dodaja she: ». kakor tudi na arabske kroniste v chasu velikomoravskega kneza Svetopolka (870-894) in angleshkega kralja Alfreda Velikega (849-901). V nadaljevanju Jozhe Rus she precizira (str. Breslau].: keltsko] ime. ki jih imenuje “Horiti”.« Mislim. Poleg tega se sklicuje na Niederleja (str. podedovali tudi njihovo vlashko [op. ko so spotoma s seboj povlekli tudi del Hrvatov v Dalmacijo in od tam v Italijo. onkraj Ogrske.V.. nastanjeni okoli chashchene gore Sobotke (718 m) in reke Sleze [op. da to pochne zaradi http://www. Slovani. Oshtir se je tu zhe lahko oprl na svoja shtevilna predhodna raziskovanja. kako to. Medtem pa Slovenci nismo prishli pod vpliv teh vzhodnoazovskih ali kavkashkih plemen. saj je razpravo podnaslovil “alarodski w-prefiks”. s poudarkom. povzame svoje gledanje na predslovanski jezikovni substrat. medtem ko omejujejo Hrvate le na severni del Dalmacije in Srbe na juzhno Srbijo (podrobneje gl. mojo knjigo Davnina govori). Po Rusovem preprichanju je najstarejasha zgodovina hrvashkega imena nesporno germanska. ki so prinesla svojo druzhbeno organizacijo. v danashnji vzhodni Galiciji in Voliniji. chesh da so edini narod. che nekateri shtejejo kajkavce na prostoru od Alp do sredine bivshe Jugoslavije med potomce Slovencev in raztegujejo slovensko ozemlje v srednjem veku od Vzhodnih Alp do izliva Donave v Chrno morje (Mayers Lexicon).Lucijan Vuga Ko smo se zgoraj pri Oshtirjevem raziskovanju besede sebьrъ »zadrugar« vprashali. da je tu Rus pod vplivom tiste shole.V. staroevropskih jezikov.revijasrp. Silingi so se spojili s Slovani. ki temelji na preuchevanju predindoevropskih.. 1928) posegel na odnose s skrivnostnimi Veneti. L. kot obichajno v svojih ostalih tekstih. V bistvu se nakazuje shema: * Tudi Karel Oshtir se je vprashanju Antov posvetil pri svojem znanstvenem delovanju. kasneje blodechih po shirjavah Evrope vse tja do Chrnega morja. kjer je izrecno poudarjen etnoloshki. iz Skandinavije so z Goti vred prishli tudi predniki nashih Hrvatov in zasedli dotlej venedske dezhele. L. dezhele Hrvashke. so ob svojem vstopu v svetovno zgodovino stanovali s svojo sredico v prav blizhnji soseshchini vislanskih Hrvatov = Lehov.

k ts<>zd.Veneti in Anti . (d) Iz germanskih virov *Wenetd > gotsko Venetharius Winitharius = starovisokonemshko Winidheri. She manj so Slovani Boudinoi.< * wewar. (e) Semkaj sodi morebiti tudi slovanski *Vet in *went v rushchini Vjatichi ob Oki = Vaniti po Niederleju v Slovanskih starozhitnostih. in njenih pritokih. (2) Eridanos = Visla. (c) Plinij IV 97.11. ker spada * neur<>nur z u<o k predskitskemu anor in dalje z r<>’ k predgrshkemu * noos > nous in k predskitskemu * ana(r) v Anaharsis »skitsko Philosoph«. katerega * hars »peritus. Venadi. ki vkljuchujejo Etrusko-Rete. stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z jadranskimi ter Eridanos z reko Pad. Skylax c.Lucijan Vuga boljshega razumevanja izvajanj razmerja med Veneti in Anti.htm[16. Sumerci).19. od koder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-Enetoi v zgornji Italiji tudi Enedi v Iliriji. in katerih * budh je soroden s predgrshkim * b[u]dh > ftheir »eine Fichtenfrucht.je pa verjetneje iliro-trashkega porekla. ti kljub slovanskemu * nyrú »ăüçň. to je jantarjeva reka. neki smrekov sad« (str. Tabula Peutingeriana. in Eridanos je keltsko ime za jantarjevo reko: Er. za to govori naslednje: (a) jantarjeva lezhishcha ob Visli. Predhetiti. (c) na to iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. 6 in naprej. Mitanijci. predindoevropske Paleoevropejce. Veneti. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. 45. Kavkazijci. O shirjenju baltskega jantarja na jug kazhe primerjati med drugim ligursko langurium »Bernstein« in predbaltsko * langa(r) »Bernstein > okno« > litavsko langas »Fenster. posebno pri izlivu. Menjavanje t<>th <>d (>đ) v zgoraj navedenih oblikah je morda germanskega izvora – v germanshchini prehaja t v th ali t v d. 46. o katerih porocha Herodot. Markianos II 38-40: Venedi. Karijci. Germanskega izvora je finsko *Venädä > Venäjä »Rusija«. Nato preide na pregled antichnih virov. Lidijci.< galsko * webar. http://www. ki neposredno ali posredno omenjajo Venete(1): (a) Herodot III 115.188. Mela III 5. Po njegovem mneju naj bi bile stvari take: V srednji Evropi razlochujemo naslednje jezikovne plasti: (a) Iliro-Venete. Ptolomej Georg III 5. Ouenedai. sicer pa je iz tch. Hesiod Fragm. (b) centralno-indogermanske Trachane.V. (b) Kornelij Nepos (Pomp. Pri tem navajanju je Karel Oshtir pod tch. Skymnos v. okno«.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Tacit Germ. hrushka«. ocharljivec«. (c) razvidno. Visla < * Wiksl (s ks>s proti ksh>kx>ch) = novovisokonemshko Weichel je iz * Wiskl metatetizirano (ohranjeno morebiti v latinskem Visculus) in -skl. reka«.) + idar = predgalsko * idax n »Fluss. veshch« < * khar[a]ts se ponavlja s kh<>g (kakor predslovansko chrusha<>grusha »Birne. izkushen. ob Baltskem morju Balti in zahodno od obeh – vendar locheni z ozkim iliro-trashkim pasom – Germani. Liguro-Ibere (>Baske) in Pelazge. predslovansko chodogú: predgrshko gandos o polla eidos kai panourgos v predslovanskem gorazdú. 47). (b) omenil le Trachane. Elamiti. staronordijsko Vindr in *Wenađ > angloskasonsko Weonodland. ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Likijci. Plinij II 170) porocha o Indih ob “Severnem morju”. Ouen(e)dikos kolpos.»jantar« (primerjaj kimrijsko gwefr ipd. L. in td v đ . K temu izvajanju Oshtirjevbi opombi: (1) Neuroi niso Slovani.: o zagonetkah z reko Eridonos glej mojo knjigo Jantarska pot). charovnik. ki ostane v zachetku besede in za naglashenim vokalom. Obshirno razpravlja o vsem tem Niederle v Slovanske starozhitnosti I/1.»jantar« je reducirano iz baltskega > staroegipchanskega sacal »Bernstein« itd. da so ftheirotrageousi. da misli prav to. charmer. kjer je govor o ‘Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke Eridanos=Visla(2) (op.najbrzh pod vplivom Indov=Indijcev v Aziji. Venethi. v juzhni Rusiji pa Skiti.revijasrp. o vsem tem Karel Oshtir v Danuvius-AsamusNaissus. Manuel 31. 355. Indnamesto Venet. Winida ter *Weneđ > anglosaksonsko Winedas.2010 10:15:42] . v drugih delih govori o IliroTrachanih. Veridoi = *Venidoi.

st. Anti.). izposojeno iz slovanskega *ot »Ant«.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. katerih ime so Germani po germanizaciji (oziroma slavizaciji) teh ostankov razshirili na Slovane. Velt-ebi. Svoje mnenje opiram zhe kar na Oshtirjevo pripombo (3).). (op.): (a) med Germani in Slovani S tem svojim zakljuchkom v opombi je Oshtir jasno pokazal. che je slovanski ot<[w]ant »Ant« shele slovanski refleks prvotnega *Wan¶t. Medtem ko so Slovani iliro-trashki substrat v Zakarpatju vse do ozkega pasu.revijasrp. za to govori: (a) delitev Slovanov v dve glavni plemeni: Sclaveni in Antes po Jordanesu (Get. st. da je za njim komaj kaj ostalo v jeziku. leta 476 so ob zgornjem toku Visle okoli Krakova. da so Germani trchili na Slovane. pa so se Veneti ohranili v omenjenem ozkem pasu. st. ki naj bi ostal.. da so Germani prodirali proti vzhodu. (b) Niederle postavlja zibelko antske drzhave v Volynj. Kako? Zakaj? Seveda lahko zachnemo shpekulirati in najdemo poljubno mnogo razlag. Antai. che je zahodnogermansko *ant »Riese. okrozhje« . Ni izkljucheno. tam nekje nad Chrnim morjem.V. che naj vse uskladimo z zgodovino megalitskih kultur z Iliri. tako poslovanili. 3) Opomba 3: Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov. ki je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud »natio« (prim.iz *Daudl ali Deudl. Zaradi tega je treba -ebformant v predslovanskem Dudl-ebi (Dudl. In podobno z germanske strani. 35). Antae.n. so jih spoznali pod imenom *Ant. ki zajema veliko daljshe chasovne razpone tisoch in vech let. Anthaib (3) je slovanska drzhava. ohranjeno v anglosaksonskem ent in v novovisokonemshkem narechnem enz »Riese«. da je Antes najstarejshi sploshnoslovanski naziv za Slovane (podchrtal L.. Traki itd. 34. O se je ohranil pas avtohtonih Venetov.. ko so se ob Karpatih pomikali proti jugu.. slovanskem poreklu Antov nihche ne dvomi. mnozhinski formant –aib pa so spremenili v starovisokonemshko –eiba »Gau. kazhe na zgodovinopisno smer. medtem ko so zgoraj omenjeni Veneti predslovanski in predgermanski (=ilirotrashki) avtohtoni Zakarpatja in vzhodne Nemchije. kar je veliko prepozno za chasovne razpone v formuli: Predindoevropejci (=megalitska ljudstva) = Predslovani>Praslovani>Slovani.Lucijan Vuga V nadaljevanju se Karel Oshtir loti starih virov za Ante: Antes. Osebno mislim. Poleg tega velja.Veneti in Anti . zahodno od Labe. ki so se slavizirali (str. (c) ko so trchili Germani po absorbciji Iliro-Trakov v vzhodni Nemchiji ob Slovane.sht. velikan«..V. njihovo ime je preneseno na slovanske doseljence (podchrtal L. To Oshtirjevo razlago se mi zdi potrebno takoj komentirati. n. posebej she. Ko so Germani zadeli ob Visli po absorbciji Venetov na Slovane *[W]antaib. da jih potemtakem tam prej ni bilo in da so oni osvajali tamkajshnja ozemlja. od koder so jih 568 potisnili Avari (Obri) v severno Italijo. *Wen¶t »Venet«. toda za to ima Oshtir razlago.. od koder http://www. leta 600 pa so zhe zavzeli dobrshen del Italije. da je tu Oshtir obstal. saj so Langobardi bili she leta 117. ker bi z dokonchno oznako Venetov kot Praslovanov dregnil v pangermanski osir. Torej so bili pod Karpati nekaj chasa v 5. 48). (b) *Vet v Vjatichi odrazha morebiti predslovanski *Venet : Ven¶t>Vent. izvajati iz –aib.11.2010 10:15:42] . da so Anti zhiveli veliko jugovzhodneje. torej v osrchje zakarpatske pradomovine Slovanov. so ohranili ednino *ant v zahodnogermanskem pomenu »Riese. Oshtirjeva povzemanje po Niederleju.sht.htm[16. velikan«. v spodnjem toku reke Veser v Severnomorskem primorju okoli Bremna. da je povzel nekaj nedokazanega! Zato je zanimivo. ki se pojavi v juzhni Rusiji tekom 3. od tam so shli v Panonijo. ne pa da je bilo vse to zhe prej germansko. predgalsko Deudoriks ipd.pri tem se nam ni ohranil simpleks (nezlozhena beseda) in tudi germanski izvor ni dokazan. kako Oshtir potem nadaljuje. ter izgine v zachetku 7.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

potem teorija o Indo-germanih. Po Oshtirju, ki se opira na lingvistichne analize, je ime Veneti paleoevropskega izvora, ni pa izkljucheno, meni, da w- v Veneti:Anti izvira iz prefiksa (= t.j. besedotvorno obrazilo, predpona), vendar je spricho uporabe korena *ant edinole za Slovane prehod went: want>slovansko *[w]ant vseeno verjetnejshi (str. 49). Che pa predpostavimo drugo mozhnost, da gre za indoevropsko izhodishche, se mora zaradi neslovanskega izvora korena *wa/en(a/e)t uposhtevati predvsem iliro-trashko mozhnost. Razmerje med germanskim *wenedt ali *wenadt in slovanskim *vent>vet, *[w]ant<*want spominja sicer na latinsko anat: starovisokonemshko enit<aneđ napram litavskemu antis, slovansko oty (indoevropska praoblika *anet, a¶nt), vendar je slovansko *went:*[w]ant izvajati iz iliro-trashkega *wen¶t, *wan¶t (> baltoslovansko *went, *want) oziroma iz *went, *want z ilirotrashko redukcijo e/a vokala v ¶, oziroma v ¶> – . Oshtir nadaljuje, da se deblo *wenet, *wenat baltijskih in zakarpatskih Venetov (pochrtal L.V.; torej so bili Veneti tudi v Zakarpatju!) ponavlja v gornjeitalijanskem Enetoi, Ouenetoi, dardansko Enetoi, galsko (Armorica) Veneti, lacus Venetus v Alpah; spricho paflagonskih v Iliadi, II 852, omenjenih Enetoi je keltski izvor tega korena izkljuchen (podchrtal L.V.). Semkaj stavijo tudi ilirsko Enedi, kjer kazhe izhajati iz grshkega *[w]enedoi, dasiravno bi se dalo *enet, *enat poleg *wenet, *wenat razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindoevropskega w-prefiksa. Oshtir opozarja na svoje stalishche, da je bila predindoevropska staroevropshchina v sorodu s hamitshchino v severni Afriki ter s starimi prednjeazijskimi jeziki. Medtem ko je w-prefiks v staroevropshchini ohranjen zgolj v petrefaktih, najdemo v nekaterih hamitskih in prednjeazijskih jezikih ta prefiks she v zhivi rabi! Prav bo, da vsaj nakazhemo hamitske jezike, te danes govore Hamiti, ljudstva severne in vzhodne Afrike; sorodni so semitskim ljudstvom (Arabcem idr.); glavni predstavniki so Berberi, Kabili, Tuaregi, Rifanci, Nubijci, Gala, Somalci, Danakilci, Guanchi (na Kanarskih otokih) itd.; hamitsko-semitskega izvora so Egipchani in Kopti, torej so to zhe davno znana ljudstva. Prav tako so zelo starega izvora Semiti, skupina ljudstev, ki zhivijo v dezhelah Blizhnjega in Srednjega Vzhoda, v severni in severovzhodni Afriki. V antiki so bili znani Akadijci (Asirci in Babilonci), Aramejci (Sirijci idr.) in Kananiti (Zhidje, Fenichani s Kartazhani, Moabiti, Amoriti idr.); danes so to Arabci, Zhidje in del Etiopcev (Amharci idr.) in jih je okoli 110 milijonov. Semiti so do dandanashnjega mochno prevladali nad Hamiti. Oshtir prav na primeru w-prefiksa najde sorodnosti tako z berberskimi dialekti kakor s staro egipchanshchino. Seveda pa se osredotocha na staroevropske jezike, kamor sodi tudi baskovshchina, in navaja primere tudi s slovanshchino: ezko, baskovsko, slovansko voskъ, litavsko vashkas < *washk (str. 53); bizi, »zhivljenje«, < *witswi, bitswi: etrushchansko zivas »lebend?«, shvalce »vixit« (str. 57) ipd. Glede drugih povezav, ki jih Oshtir uporablja v svojih razchlembah, so nekatere prav vznemirljive, tako npr. za Apenine: vapьno (> sekundarno vapiti) slovansko »Kalk; apno) < *wapenn, ligursko Penninus > Poeninus mons; etrushchansko Appenninus (< A-p-)mons, pen-th-na »Stein, kamen«, latinsko Penates »Götter des Herdfeuers; bozhanstvo ognjishcha« (che iz *pen »Stein > Herd«). K *pen »Herdstein > Herd« tudi penestes kakor ognjь:ognjishtь »mancipium; lastninska pravica«, etrushchansko > latinsko atrium
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

»* Herdraum > Mittelraum des altitalisches Hauses« (hadra id est petra [r <> -] > etrushchansko etera z a<>e (str. 58); Velesъ, predslovansko, »Seelengott; bog dushe« < *weleps : etrushchansko *laps > las > starolatinsko lases »Geister; duh, prikazen« (etrushchansko lupu »mortuus«); preko s<>ss latinsko lessus »Totenklage; mrtvashka tozhba« (str. 59); velьb(l)odъ, predslovansko, »camelus« < *wulbland + velь »magnus (v- je nabrzh slovanski v pred ъ!) (str. 59); netopir, [x]netopyrjь, predslovansko, lat. saurix »eine Eulenart; vrsta sove«; za xne- »Haut; kozha« = litavsko shikshno; za *tpr <> *(t)sh(w)r prim. z baskovskim sabur »souris; mish« (str. 60); ьstъba, predslovansko (germansko *stub »Stube; izba, soba«), likijsko *istu, bazi > isbazi gr. soros; coffin; krsta«, lat. vestibulum < *westub (str. 60); vidla, predslovansko, »Gabel; vile, vilice« < *widh[u]l : etrushch. *dhulsk ¶n > lat. thu[l]sc ¶na > fuscina »Dreizack; trizob«; etrushch. *dhun »3, tri« > thun, thu; *sk¶n < sken, s(a)cena »Haue des Pontifex; motika, rovnica (vrhovnega) svechenika (str. 61); *wingar : *ingar »rot; rdech« > bask. chingar »etincelle, braise, charbon; iskra, zherjavica, oglje,«, injar, inhar : gorri »rot; rdech«, gar »Flamme; gorech, plamen« (str. 61); *vigъnjь, predslovansko »Schmied(e) < *wigubnj : kelt. *gobann »Schmied; kovach, kdor dela pri vignju, z ognjem« (str. 61); virajь, predslovansko, »Paradies« < *wiraju (che ne iransko po Vasmerju iz *vь Ir) : rajь (str. 61); Visla, predslovansko (s ks>s proti ksh>kx) = germansko *Wixsl < *wiksl (ks<>sk), lat. Visculus < wiskl (:iksl > slovansko Isla »pritok Visle«) : predbaltsko > egipchansko sacal »jantar« (s<>st), predslovansko stьklo »*jantar« > steklo; *wist[k]l > german. *Wistlo »Weichsel = lat. Vistula (str. 6162); vitegъ, predslovansko, »eques; vitez, konjenik, jezdec« < *w-i-tem-g: -tem- preko (t<>d) v etrushch. damnos (ippos), predslovansko *demtel »Pferdekraut; konjska zel« > detel »Klee; detelja« (str. 62); tele, predslovansko, lat. vitulus »Kalb« < *w-i-tel (str. 62); vivьlga, predslovansko, »Oriolus galbula, vuga, kobilar« < *w-i-wilig : i-vьlga : vьlga > vuga (str. 62); vьrtъ, predslovansko, »hortus« (: vьr[to]tъpъ ali vьr[to]tъbъ »hortus, spelunca; vrt, nasad, zelenjava, jama, votlina« : etrushch. tupi = karijsko taba “petra” ?) < *wirt, iliro-trashko *irt < hortus (str. 63); *ebdzhur > ezvъ, predslovansko, »Dachs; jazbec«, *webdzhul, baltoslovansko abdzh[u]r (abtsh[u]r?), prusko wobsrus, litavsko obshrus. Vobesca ibersko »Wald bei Bilbilis« < *w-o-besh : romansko a-bs-us »unbebaut; neobdelan« : bask. baso »foret; gozd« (str. 62); Vogesos > Vosegos, Vosagus, Vasagus, galsko »Vogesen, Vosges« < *woges, o<>e ter ks<>s(s), ligursko Vesulus pinifer : *gesust > irsko gius »Kiefer, g<>k; bor«, germansko *kezn > *kena »Kien; smolnica, derenica, sovoj (gl. Janezhich – JAN)«, juzhnoslovansko narechno ma-cesnъ (ke>ce !)(str. 63); nedъro, predslovansko, »kolpos; zaliv, prsi, nedra, vagina«, *vъn nedъra > vъn edъra !, grshko nedus »ventre; trebuh«, *w-e-ntl, etrushchansko netshvis »haruspex; vedezhevalec iz drobovja zhivali«; * netsu r spada s ts<>t/d k slovanskemu nedъro (str. 65); setь(nъ), predslovansko, »extremus; skrajen«, preko s<>r baskovsko *rutin>uruti, *urrut[i]n>hurrun, z u<>i pa *urritn>urrin »loin; dalech, redko« (str. 66) prim. od-soten; voskъ, predslovansko, litavsko vashkas < *washk »Wachs«, [shk<>ksh] germansko *waxsa < *wapshk, latinsko apis »Biene; chebela«, *waban, *wabon (str. 66);
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

vapa, predslovansko, »stagnum, mlaka, luzha ipd.« < *wap : zahodnogermansko narechno ap(p) v rechnih imenih (str. 66); *wen¶ter, baltoslovansko, »Art Netz; vrsta mrezhe« (>slovansko veterь, litavsko ventaris) < *w-e-n ¶ter: nat > germansko *nat, not »Netz, mrezha«, prusko noatis »Nessel; kopriva« lat. nassa »Fischreuse; ribishka vrsha, sak« (str. 67); *wepr, baltoslovansko, »Eber; merjasec« (>letishko vepris, slovansko veprь) < *wepr (e<>a) : lat. aper, starovisokonemshko ebur, grshko kapros (str. 67); *vi[k]snja [ks<s] > vishnja [ks<>sk], predslovansko, *wiksaxn/l »Weichselkirsche; vishnja« (starovisokonemshko wihsela, severnonovonemshko wessel, romansko *viscj > ital. visciola itd. (str. 68); konjь, predslovansko, *wikpo »Pferd; konj« (> grshko ippos, ikkos) < *w-i-kp : keltsko *kapp > sirijsko capall, kimrijsko ceffyl, (pp<>b) galsko Caballos, grshko kaballes, latinsko caballus slovansko kobyla, latinsko cabon, *kabn > slovansko konjь (str. 69); vixla > vila, predslovansko, <wish(ax)l, (kakor zhi[x]la : litavsko ginsla) spada z i<>o k baltskemu *woshu n (n/l<>- ) »junge Frau« > litavsko *wuoshwje > uoshve »Mutter der Frau«, keltsko narechno *gwox[w]iđ > kimrijsko gwaudd, starokornvalsko guhit, bretonsko gouhez, latinsko voxor, [v]uxor »die rechtmässige Frau, zakonska zhena« < *waxksh; ksh- »nympha, junge Frau« iz *kaxs »jung, mlad«, v etrushchini husrnana »juvenilis; mladosten«, hushiur »mlad«, grshko nannos »majhen, palchek«. Iz *wish(ax )l »nympha« z numfe>numfutsa = nevesta>nevestъka »Wiesel; podlasica«, tudi germansko *wisulon »podlasica«, *awis(e)l > aielouros, ailouros »chat, chatte; machka«. K semaziologiji (=semantika, pomenoslovje) morebiti tudi slovanska lasića »Wiesel; nevestica=podlasica) : etrushchansko lasa »*Jungfrau>dienende Gottheit; *devica > sluzhabnica bozhanstva« (str. 70); itd. Vse, kar je oznacheno kot predslovansko, predgermansko itd., je treba obravnavati kot skupno osnovo, ki naj bi po Oshtirjevem mnenju preshla iz predindoevropskih jezikov v indoevropske. Oshtir na temelju svoje podrobne pripravljalne razchlembe zgledov sklene, da se sme primerjati *wenat, *wenet : *an¶t »Venet > Slovan« z alarodskim *ant(h) »chlovek« (v predgrshchini anthropos, predhetitshchini antuhsh) (str. 70), vendar je slovanski *ant v Antis in iz tega anglosaksonski ent, novovisokonemshki narechni enz »Riese; velikan«, najbrzh shele slovanska analogichna stavchnofonetichna tvorba iz *want < *wan¶t (kakor vosa > osa, vosъ > osъ itd.) in * wan¶t se lochi od *wenat, *wenet : * wan¶t > slovansko *went le po a<>e. Zato tudi ne sodi venetski *wen v Veneti k *wen(n) v retski Venostes, Vennonetes »Alpenvölker; alpsko ljudstvo«, ker se ta *wen(n) ne dá odcepiti od retskega *enn v Ainos , Aenus, Enos, In »reka Inn«, in dalje od predromanskega, galskega venna »Schleuse, Mühlgraben; zatvornica, mlinski jarek«. Oshtir se je v tem svojem temeljitem jezkoslovnem traktatu seveda oslanjal na lingvistichne zakonitosti, toda treba je takoj dodati, da so drugi slovechi jezikoslovci, med katerimi je npr. Devoto (kot lahko preberemo tudi v tej knjigi), v 3. tisochletju pr.n.sht. postavili Venete v Panonijo, od koder naj bi se kasneje preselili v severno Italijo po kopnem in v srednjo Italijo chez morje. To njegovo nelagodje je zachutiti v nadaljevanju (str.71), ko pravi, da nekateri sicer vezhejo Venet
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

z indoevropskim *wen > starovisokonemshko wini »prijatelj« itd., in tudi Avesta pozna vathva »Schar, Herde; krdelo, trop, chreda«, kar bi prishlo v poshtev ob morebitnem indoevropskem izvoru korena *wen/o/¶t : *won¶t (> slovansko *want > *[w]ant). Vendar je zaradi predindoevropskega porekla venetskega jezika (podchrtal L.V.), na katerega se je ulegla centralnoindoevropska plast, *wen(e/a)t, *wen¶t > baltoslovansko*went <> *wan¶t > *want > slovansko *[w]ant najbrzh sorodno s pribaltskimi Oueltai, ki jih omenja Ptolomej III 5, 10 in katerih ime tichi tudi v imenih zahodnoslovanskih ljudstev Velti, Veleti, Veletabi (< slovansko *Veltebi; komaj da < *Veltove), Velatabi itd. > visokonemshko Wilzi (z<t). To ime prikljuchujejo k predbaltoslovanskemu *wa/el ¶t > *wa/elt »Riese; velika« v starocerkvenislovanshchini vlatъ, rusko veletъ, volotъ, poljsko wielot in je po pomenu identichno s predbaltoslovanskim *wen¶t > *went »gros; veli« v slovanskem komparativu vetjь »vechji«; k -en- iz -en¶- primerjaj rastochi naglas v srbshchinihrvashchini veće, već, slovensko vech, letonsko Venjta »Velikaja« = litavsko Venjta (str. 71). Podchrtal sem “predindoevropsko poreklo venetskega jezika” zato, ker je Oshtir o tem preprichan; pa je res tako? Da in ne! Po teoriji kontinuitete bi morali biti Veneti prisotni na teh prostorih zhe tisochletja pred n.sht., torej vsaj v neolitiku, che ne zhe prej. In prav po teoriji kontinuitete je treba njegovo t.i. “predindoevropsko Evropo” zavrechi in jo nadomestiti s kontinuirano naseljenimi ljudstvi, to pa so med drugimi, kot pravi Mario Alinei, tudi Slovani in Slovenci na sedanjih ozemljih in tudi v Vzhodnih Alpah. Oshtir nadaljuje, da je pri tej razlagi imen Venet : Ant in Velt podana ne le etimologija (predslovansko *vel(t) »gros; velik«, *vent), ampak tudi prehod e<>a v Venet : Ant kakor v wielot : vlatъ, in kochno mozhnost izvajanja narodnih imen Venetov: *We/ane/a/¶t <> *We/al¶t. Nekateri k temu dodajajo she Azh-vinchei (Buga, Rocz. slaw. VI 27) (str. 71). Oshtir meni, da na podlagi njegovih raziskovanj ni izkljucheno, ker se pojavlja osnova *waxl tudi v baskovshchini *wal > al (primerja Enetoi poleg Veneti) »pouvoir; moch, oblast«, da gre za staroevropski, predindoevropski izvor korena, saj poleg tega najdemo na podlagi staroevropskega prednjeazijskega w<>h (<> f <ph), k temu likijsko uhe <> uwe, wata <> hata, etrushchansko Ve[r]sta <> *Horsia > Horchia »Göttin des Herdfeuers; boginja ognjishcha« (etrushch. verse »ogenj«), she baskovsko *hant > handi »velik« iz *phant preko *fant, chemur odgovarja s prehodi f > b > w predbaltoslovansko *waxn(ax)t »velik« (str. 72). Oshtir pa postavlja she drznejsho predpostavko, kar seveda spet opira na jezikoslovne analize, da pred n v staroevropshchini prehaja asimilatorichno p>m, npr. cybindis > kumindis, torej poleg *pa xnt »velik« tudi *maxnt, ohranjeno v etrushchini mantisa »additamentum; dodatek, dostavek«, predkeltsko *mant > irsko meit »velik«, zato ni neprichakovano poleg omenjenega predbaltoslovanskega * waxn(ax)t »magnus, Venetus« tudi *maxn(ax)t , torej *Men ¶t > *Ment »Venet«, ohranjen morebiti v baltskem estuariju (morska plitvina, laguna, mlaka, zatok) Mentonomon nomine (Plinij 37, 35) (str. 72). Oshtir zakljuchi (str. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel¶t >welt> zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb- za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi, to je oblika, ki je npr. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib- in se pojavlja tudi v sicilijansko-trashkem -ib- – tako *we/ame/¶t v Veneti-Antes <> *wel¶t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen¶t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«,
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.« (BEZ I.Lucijan Vuga *we/al ¶t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«. str. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. So kakshna znamenja megalitske kulture tudi pri nas? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU http://www. Bate.2010 10:15:42] . 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. slovenskem ozemlju.11. ki so nam pustili imena kakor Benetke. tudi uposhtevajoch zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti.htm[16. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. Baske verjetno she direktno.Veneti in Anti . je vsekakor prav.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.« (BEZ I.revijasrp. da se ozremo na tisti chas megalitov tudi po nashem ozhjem. da je Karel Oshtir oznachil v svojih lingvistichnih raziskavah predindoevropske jezike kot megalitske jezike. 291) * Che spomnimo. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti=Anti. vendar bomo v nadaljevanju videli. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. med temi naj bi bila tudi etrushchina in venetshchina. str. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.

oddelka Znanstveno-raziskovalnega sredishcha Slovenske akademije znanosti in umetnosti. srednji in vzhodni Evropi. v severni Afriki in v velikem delu Azije. toda ne oziraje se na to. razlichnih velikosti. je vzbudila svetovno senzacijo vest. da je neandertalec vrtal s kolkom enoletnega medvedka.000. ampak tudi zaradi dojemanja gledalcev. Ker se leseni deli praviloma niso ohranili. In ne nazadnje je slikarstvo zachetek pismenstva. v omejenem obsegu se to tudi danes dogaja med razlichnimi rasami. to je bilo v Evropi in Sloveniji obdobje poznega paleolitika pred 40. profesor na zagrebshki univerzi. kjer so odkopali lobanje in okostja. ki je rabilo temu prachloveku. saj se je prvo neverbalno obchevanje zachelo s slikami. zraven pa so nabrali she nekaj sto kosti izumrlih zhivali.000 in 40. tako da o starosti ni velikih dvomov. ali je to neandertalcheva zapushchina ali pa so bili jamski prebivalci prej eni in potem drugi. kar je omogochilo obnoviti takratne podnebne razmere ledene dobe. saj je bil mozek za takratne ljudi ne le poslastica. toda z manjsho brado. gre za »risanje«. kjer so ga lovci pokonchali in pojedli.000 let in jo pripisujejo po vsej verjetnosti neandertalcu. je vprashanje. ki je zhivela pred 130.000 in 30.000 leti. Kdo pa so bili neandertalci? To je izumrla vrsta predhodnikov sedanjega chloveka v ledeni dobi. Sodobni chlovek je izpopolnil izdelavo kamnitega orodja in orozhja. zato obdobje poimenujejo aurignacien. Vech polemik je bilo. pretezhno jamskega medveda. ki je hkrati najpomembnejshe paleolitsko nahajalishche v celotnem predalpskem loku za obdobje pred 100. natanchneje 1995. Sledov neandertalca je veliko v zahodni. to so ostri. in neandertalec je zhe poznal ogenj. V nashi blizhini je leta 1899 Dragutin Gorjanovich-Kramberger. nashel fosilne ostanke desetih neandertalcev v Krapini v Hrvashkem Zagorju v votlini Hushnjakov breg. s katerimi je bilo mogoche natanchnejshe delo. dasi she surovih oblik. verjetno v konkurenchnih odnosih. Za njim (seveda ne gre za ostro lochnico. kar naj bi spominjalo na pastirsko pishchalko in s tem najstarejsho pishchal na svetu. so po tem kraju poimenovali celotno vrsto. slednje je nizhja spodnja meja. ki jo obichajno slishimo. V jamskem okolju so nashli tudi ostanke tedanjega rastlinstva. Kosti so nalashch prelomljene. Izkopali so jo dva metra pod tlemi zraven enega od ognjishch. Prav odkritje pishchalke rabi nekaterim kot dodaten dokaz o njegovi vishji kulturi od domnevane. zlasti znane so najdbe iz Potochke zijalke.000 in 30. Divje babe I sodijo v ta chas in so tudi najzanimivejshi del tega kompleksa. da je bila prav genska nekompatibilnost kriva. ki so ponazarjale neko sporochilo. nozhe. Dognana starost pishchali je 45. naj ti ne bi bili plodni. da ni prishlo do meshanja in je naprednejsha chloveshka vrsta prevladala.htm[16. Tudi che je prihajalo do spolnih stikov ali celo do morebitnih otrok. Pishchal so preslikali tudi z radiokarbonskim postopkom. ostanke vech kot dvajsetih ognjishch ter na kupe zhivalskih kosti in zob. saj terja dolochene psiholoshke predstavne zmozhnosti. http://www. Poleg kamnitega orodja mu je prishla prav tudi kost. seveda si tudi o razvoju pisave niso vsi edini.000 in 35. a prav slikarstvo je ena najpomembnejshih chlovekovih intelektualnih sposobnosti ne le zaradi nachina izrazhanja avtorjevih misli in obchutij. in prav to je tisto. od tod vodi razvoj k bolj abstraktni uporabi znakov za zloge ali glasove. razen delov kopij.2010 10:16:45] . vendar vechina odlochno zatrjuje. kar ohranja dvom. Ali je bil neandertalec res manj inteligenten od sodobnega chlovega. morebiti hijene ali kar jamskega medveda. kar je videti na konicah kopij. hranil se je v prvi vrsti z zhivalskim mesom in s plodovi.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. od katerih sta dve dobro ohranjeni. so postavili domnevo. iz chesar je bilo mogoche dolochiti ne le takratno zhivalstvo. Po rasti je bil majhen. njegovi kremenchevi odkrushki so dolgi in tanki. vrtala razlichnih. ker pa so ga prvich identificirali v dolini Neandertal pri Düsseldorfu v zahodni Nemchiji. s podolgovato lobanjo. da so arheologi med izkopavanji visoko nad dolino reke Idrijce nashli nenavadno obdelano votlo kost z luknjicami. toda kratki in shiroki kremenchevi odkrushki za strgala. V razlichnih plasteh so odkopali veliko kamnitega in koshchenega orodja.revijasrp. ali so luknjice na kosti posledica namernega vrtanja ali le odtis zob kakshne zhivali. kako naj bi potekalo. Redki menijo.11. marvech tudi nachin prehranjevanja. poshevnim in nizkim chelom ter z mochno shtrlechimi ochesnimi loki in s krepko razvitimi deli obraza okrog cheljusti. ampak tudi najizdatnejsha hrana. vsaj glede lova in nabiralnishtva) je nastopil Homo sapiens sapiens. Vechletna izkopavanja so potekala pod vodstvom strokovnjakov Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inshtituta za arheologijo. Prve najobsezhnejshe in poglobljene raziskave tega obdobja so opravili na najdishchih v francoskem Aurignacu.Divje babe Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU Pred leti. a nashli so jih tudi v Divjih babah. bolj sklepajo. da le niso povsem izginili in da je nekaj njihovih genov tudi v danashnjem chloveku. dve pa le delno. Tudi jamske risbe niso vse od sodobnega chloveka. Ni manjkalo tudi nekaj sto primerkov drobnega orodja iz starejshe kamene dobe. Ker so natanchno mikroskopsko pregledali izvrtine.000 leti. anatomsko povsem sodoben chlovek. ki se je pozimi zatekal v jame. ki razdvaja znanstveni svet. kje vse je uporabljal to gradivo.000 leti. mousterien) pred 115. sta obe vrsti zhiveli kar dolgo druga ob drugi. kdaj naj bi ta neandertalska chloveshka vrsta izumrla. kot zhe recheno. V Posochju so v Divjih babah zhiveli v srednjem paleolitiku (starejsha kamena doba.

v mlajshem pleistocenu? Pleistocen je geoloshka doba. ki ga nekateri pogojno ali http://www. Posamezne skupine lovcev so mogoche sklepale zachasna ali daljsha zaveznishtva pri skupnem lovu ali drugih podvigih. katerih obseg in posledice pa nam niso povsem jasne. ko je bilo podnebje skoraj enako danashnjemu. Temu klimatsko surovemu obdobju je po neolitiku sledil mezolitik. Chrno morje in Kaspijsko morje sta takrat bili velikanski pleistocenski jezeri. da je bil povsem brez chustev. ki se je zachela pred dvema milijonoma let in konchala pred deset tisoch leti. prav tako tudi v Padski nizhini.Divje babe Vsekakor so neandertalci govorili. da je prishlo okoli 3000 pr. 1979.000 pr. pa najsi so bila ta she tako skromna in nerazvita.11. da je kdaj pa kdaj prevladalo racionalno spoznanje. Ochitno je bil pretezhni del priobalnega ozemlja Sredozemlja primeren za zhivljenje. da je manj shkode sodelovati.n. Kako pa je klimatsko videti Evropa ob zadnji poledenitvi. 24 Vidimo. Mladinska knjiga. Po vsej dolzhini ozemlja nekdanje Jugoslavije. medtem ko so v notranjosti Evrope vladale tezhje razmere. Morda jih je kdaj povezovala nuja za prezhivetje.2010 10:16:45] . toda domnevati smemo. ampak tudi do drugih jezikovnih kontaminacij. da je prihajalo ne le do sposojanja besed. v danashnjem Trzhashkem zalivu pa so rastli iglavci.n.htm[16. in che so dolga tisochletja zhiveli v stiku z danashnjim chlovekom. ko se je z neolitikom in ugodnejshimi podnebnimi razmerami zachel pravi razvoj sodobnega chloveka. do ponovne zachasne ohladitve. s tem. saj ne moremo pripisati primitivnemu chloveku.. povezana z obshirnimi vzhodnimi stepami nad Chrnim morjem in Kaspijskim morjem. str. Glede datacij posameznih obdobij obstajajo med strokovnjaki razlike. je povsem logichno sklepati. kakor pa se medsebojno pokonchevati. Po Panonski nizhini se je raztezala stepa s puhlico. kar je povzrochilo dolochene premike ljudstev. ni izkljucheno. Povzeto po: Atlas sveta. kar je omogochalo tako zhivalim kakor ljudem gibanje po dokaj ugodnem terenu. da med vrstama le niso bili zgolj napeti in sovrazhni odnosi. da je bilo ob koncu pleistocena pred 25.sht. intimnejshe zadeve so zblizhevale dva spola ali morebiti otrochad. Ljubljana. tega si ni tezhko predstavljati v tistih trdih ledenodobnih chasih. med seboj povezani severno od Kavkaza. prav tako vzdolzh Apeninskega polotoka in na pretezhnem delu centralne ter severne Evrope je bila tundra.000 in 5.000 leti kopno do sredine Jadranskega morja in ga je prekrival goz listavcev. nekako med 8. da najnovejsha raziskovanja opozarjajo na verjetnost. Tudi najhujshi sovrazhniki se morajo kdaj pa kdaj pogovarjati. A tudi bolj chloveshke. zlasti glede mezolitika.revijasrp.sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. recimo. srednja kamena doba.

toda obenem vse tezhje za chloveka. cheprav celotni neolitik 10. da je ves ta chas she vedno prevladujoch kamen tudi pri obdelavi kovin. V spodnjem Posochju so najznachilnejsha gradishcha na Vipavskem.n. treba je bilo posechi po manjshi divjadi in pticah. Arehologi pravijo. koder je tudi kasneje vodila slovita rimska cesta prek Hrushice – Ad Pirum in naprej do Emone. Tudi za ta chas imamo kaj malo pokazati v Posochju. Najstarejshe slovenske najdbe.sht.sht.sht. da so se she dolgo v srednji vek (tudi v chasu vdorov Turkov) tja zatekali ljudje. Zachela se je doba hitrega kulturnega vzpona chloveshtva. kjer vodijo poti proti prelazu Razdrto. v Shebreljah in Sovodnjah. saj je bilo treba naloviti vechje shtevilo zhivali. in 3. ki dotlej ni bila v navadi: ribe. kjer je prav tako obilica arheoloshkih tochk. kashtelirjev. ko se zachne v srednji bronasti dobi med 1550 in 1300 pr. s chimer je vzplamtelo upanje. mezolitik pa potiskajo bolj proti koncu paleolitika. Benechijo in Furlanijo – mogoche jemati kot razshirjeni prostor tega pojava. kasneje razshirjeno po vsej Evropi od Chrnega morja do Atlantika. Za pososhka gradishcha je znachilna prilagojena tehnika obrambnih polozhajev.n.n. GRADISHCHA – KASHTELIRJI http://www.sht. postajalo je chedalje topleje. da bo morda she kaj sledilo. to je znachilno predvsem za Istro in Kras. se je razmahnilo udomachevanje zhivali (poleg psa she drobnica. kjer je dajala naravna oblikovanost s strmimi pobochji. moral je iznajti nove nachine pridobivanja hrane. saj gre le za posamichne najdbe. stenami in prepadi sama po sebi zadostno varnost in je bilo potrebno utrjevati le dostopne poti ali kvechjemu eno stran gradishcha. mehkuzhce ipd. Obdelavo kamna je izpopolnil.000 let pr.000 let pr. Nekateri menijo.Divje babe sploh ne uposhtevajo.11. Postopoma in pochasi so se kopichila spoznanja in izkushnje o zhivinoreji in poljedelstvu.. ki je prinesla razvoj poljedelstva in metalurgijo. Obakrat je prishlo na dan ne prav dobro obdelano kamnito orodje iz domachega kremena.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. jesti je bilo treba tudi hrano. da je bilo doslej premalo raziskav! In konchno smo na prehodu iz kamene dobe v bronasto dobo. ki jo imenujejo doba prave revolucije. Toda neolitska nahajalishcha so osredotochena ob spodnjem toku reke Vipave. oznachujejo s pojmom ''neolitska revolucija''. podobno je pod Chavnom proti prelazu na Colu. Zakaj je iz tega obdobja toliko chlovekovih bivalishch v srednjem hribovju. saj so mogli izbirati take lege. Celotno to obdobje pa je she najbolj predmet zholchnih razprav. In naposled bakrena in bronasta doba..revijasrp. kar naj bi potrjeval spremenjen nachin pokopa in upepeljevanje.2010 10:16:45] . kamnito orodje je zglajeno in lepo oblikovano. zato je bilo chloveku tam na voljo znosnejshe okolje. zlasti pod Nanosom. V neolitiku med 7. Zvechine shteje neolitik od 10.sht. Chloveku se je pridruzhil pes. da v nashih krajih za zdaj ni veliko najdb iz tega obdobja! Nekaj so nashli na pobochjih Krna pri planini Kashina ter pod Mrzlim vrhom ob stajah Pretovch. torej zhe na ravnini. sekire. Izpopolnilo se je loncharstvo.sht. V bronasti dobi so naseljevali predvsem vrhove vzpetin in se obdajali z utrjenimi obzidji. kjer se je mogoche tudi preprichati. ki pa mu niso mogli dolochiti natanchnejshe starosti. boba) je omogochal shranjevanje vishkov hrane. Na drugi strani pa se zachenjajo obronki in sam Kras.sht. od katerih so nekatere she povsem neraziskane. medtem ko je notranjost – Posochje. Drugi pravijo. ki ga je umikanje velike zverjadi proti severu ali celo njeno iztrebljenje zaradi pretiranega lova postavilo pred nove izzive. In ne nazadnje je celotno juzhno pobochje Trnovske planote posejano z lokacijami. iznajti lov z zankami in pastmi. ni povsem jasno.n... Bronasta doba se je raztegnila do 2. medtem ko se je obdelava bakra tod razshirila v 3. Surovino za to so zhe tedaj chrpali nad Cerknim. da so bile zhe tudi nizhje gore kopne in je chlovek pach shel za plenom. dolgotrajno sledenje tropom zhivali in vrachanje na juzhnejsha izhodishcha ali pa postopno selitev z druzhinami vred proti severu. MEGALITI.htm[16. veliko vechji donos zhita in jechmena ter strochnic (graha. Ledena doba se je konchala.sht. da so v alpskih dolinah she ostali tisochletni ledeniki (eden takih poslednjih je bil v zatrepu za vasjo Volche pri Tolminu) in se je prej stopil led po strmalih. na Krasu in v Istri obdobje gradishch.n. Toda mesa je bilo vedno manj. to je jemalo vech chasa in terjalo vechji napor.n. katerih osrednja tema je preseljevanje ljudstev.n. ko so po dolini divjale vojske. tisochletjem pr. Nenavadno je. ki traja vse do zhelezne dobe 500 pr.n. izvirajo iz 5. tisochletja pr. In ne nazadnje rastline in njihove plodove. Tudi tej skromni beri naj bi botrovala le nezadostna raziskanost ozemlja. vdori z vzhoda itd. ki prichajo. govedo in svinje). tisochletja pr. da so se takrat ledeniki zhe toliko otalili. tisochletju pr.

Hilarij) Megaliti. ki so brzhkone rabile kot liturgichni spomeniki. kaj http://www.htm[16. verjetno megalitski nagrobni kamni. posebno v Bretaniji. Najvech jih je v Angliji in Franciji. 2. menhirji (bretonska beseda). grobo obdelani. Med najbolj razvpitimi zahodnoevropskimi prazgodovinskimi zgradbami je Stonehenge. Sestavljen je iz dveh krozhno razvrshchenih lokov iz grobo klesanih kamnitih blokov. Verjetno je nastal v bronasti dobi in je bil svetishche za chashchenje sonca. ki izvira verjetno iz mlajshe kamene dobe. vse to je bilo pred odkritjem prekrito z zemljo. ki verjetno predstavljajo simbol sonca. 3. v krogu razvrshcheni kamniti bloki.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. kjer so kamnite preklade postavljene chez pokonchne kamnite stebre. dolmeni. stara arhitektura. vchasih postavljeni drug za drugim.11.revijasrp. kromlehi. So trojni: 1. megalitski spomenik blizu Salisburyja v Angliji. grobnice.Megaliti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I MEGALITI. neolitika. Toliko na sploshno. GRADISHCHA – KASHTELIRJI Megalit (?) ob Nadizhi pri Robichu pod cerkvico sv. Volarja (sv.2010 10:17:28] . ogromne obdelane kamnite klade. veliko jih je v Franciji. do nekaj metrov visoki kamniti stebri.

da si ga ne bi izbrali za mesto chashchenja in obredov. Nad megalitom je prastara cerkvica sv. medtem ko je na letalskem fotoposnetku ta jama imenovana "Pavlicheva jama" (C).2010 10:17:28] . da je morala biti v blizhini tudi predelava. je vrsta prazgodovinskih tochk.11. izdelava konchnih predmetov. in che k temu prishetejemo she. Vendar te jame domachini skoraj ne poznajo. da gre za resnichni megalit. Onstran reke Nadizhe je vzpetinica Der. domachini jo imenujejo "Pelerincheva ali Turjeva jama". da je bilo to zgolj obchasno skladishche ali celo obredni prostor. od tod vodi steza navzgor po strmem pobochju Mije proti nekaj sto metrov oddaljeni jami. sestojecho iz treh skupin predmetov: bronastih srpov. to pa praprebivalcev ne bi motilo. je povsem mogoche. napeljuje na misel. st. nad levim bregom Nadizhe.htm[16.revijasrp. zahodno od Podbele. dasi je mogoche naravnega izvora. Da bo stvar she zanimivejsha. kasneje so spravili na plano she zakladno najdbo. Skratka. Ta najdba je primerljiva z onimi iz Machkove jame pri Postojni. ki sodi med arheoloshka najdishcha. che pa to ne. da stoji ob reki. to je tezhko presoditi. tod okoli so posejana prazgodovinska nahajalishcha. Prav tako bi bilo mozhno. na mestu. medtem ko so srpi domnevno zhensko poljedelsko orodje. http://www. je bron zaradi svoje menjalne vrednosti predstavljal neke vrste "kapital" ali trgovsko blago. namenjeno nekam bolj ali manj dalech. ki je na letalskem fotoposnetku v stenski velikosti (ki je bil leta 2003 razstavljen v gostilni »Kuzma« v Borjani) oznachena z imenom »Turjeva jama« (D). Iz razlichnih okolishchin je mogoche sklepati. nekaj sto metrov nizvodno od megalita. je kucelj Lup s cerkvico sv. ki so od nekdaj predstavljale objekt chashchenja. a s tem imenom vchasih imenujejo drugo. kopali in nashli bronastodobne predmete. podzemno jamo z neolitskimi najdbami. obdani s suho zidanim zidom. nedvomno pa shirshe okolje in pomembna blizhnja prometnica pricha. le nekaj deset metrov od reke Nadizhe. da mesto ni bilo nakljuchno izbrano in pripada shirshemu kulturnemu pososhkemu sistemu.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Na lokaciji C (kot smo omenili. Ker pa so zraven she klade brona. da so bile prisotne osebe moshkega in zhenskega spola. plavutaste sekire so moshko orodje ali bolje orozhje. bronastih klad – surovcev za nadaljnjo predelavo in sekiro s plavutastim rezilom. ki je tudi oznachena kot prazgodovinsko nahajalishche (E). Volarja (sv. Hilarij) (B). se uporabljana imena ne ujemajo in jo pogojno imenujmo Turjeva jama) so zhe v 18.Megaliti pa pri nas? V okolici tega megalita (?) (A). ki je komajda nekaj deset metrov od reke in stoji na pripravni jasi.

in nachrtujejo z njo oskrbovati tudi slovensko Istro.htm[16. ki je bil nedvomno naseljen zhe v neolitiku in nato skozi bronasto dobo do danashnjih dni. zlasti so se pri tem odlikovali Rimljani. na zhalost pa so propadle stenske in stropne poslikave. je za okoli 350 km. to predstavlja glede na povprechne mere preseka skoraj 200. tako da lovci opazhajo na Krasu vrachanje jelenov. gre za veliko osredotochenje arheoloshko pomembnih tochk. Orehovlje. Marsikdo se je zhe podal na Kras.2010 10:17:28] .. ki potrebujejo vode kakor govedo in jo ochitno dobijo. ki pa je izgubljen. Pred leti so jo arheologi ochistili drachja in http://www. Tudi samega zidovja. ki so se z leti zatesnile z listjem in nastalim humusom.. vdirajo. legenda pripoveduje. Vsekakor je kraj strateshko primeren za utrjeno postojanko ali naselje. domachini mu pravijo Velika Grizha. da je pod kamnito gmoto pokopano "mesto".revijasrp. ki so velichastni plod chlovekovega dela. Dalech zanimivejsha in zgodovinsko pomembnejsha pa so gradishcha. pravzaprav ceste iz kraja v kraj in v beli svet. Reko v Shkocjanskih jamah ipd.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. vse dokazujejo veliko arhaichnost tega prostora. sicer ne povrshinskih izvirov. Jamlje (tj. pa tudi na delno ponikanje reke Vipave nad Mirnom pri Gorici. ki so razsejana do Istre. ker se strma pobochja "lupijo". predvsem pa strma pobochja. Da je tako. kjer so prav tako raziskovali areheologi zhe v 19. vendar se ta del kamnitega oboka ni ohranil. kar dovoljuje povrshina okoli pol hektarja in avtonomna oskrba z vodo – vodnjak. Kilometer od Robicha je vas Staro selo. so zgolj razshirjali in izboljshevali davne ceste. Kostanjevica. na zhalost ni ohranjen podatek o nahajalishchu. po moji oceni. ki ne le po imenu ampak tudi po izkopaninah datira v chas svetolucijske kulture. Domnevno gre za neraziskano prvotno arheoloshko tochko z vidnimi ostanki vodnjaka (?) in zgradb na ravnici okoli 100x50 m.. saj je bila hudo prizadeta zhe ob potresu leta 1976 in ji je grozilo. pomembno krizhishche praevropskih poti. Kras je bil od nekdaj. Dobravlje. Hrushevje. da je tochna. vrtachah in dolinah. da se sesuje. med katerimi so najbolj znana tisochletna gradishcha. Zaradi takih vegetacijskih sprememb marsikdo ne opazi pravih megalitskih gradenj. Bukovje itd.000 m3 zlozhenega kamna. ki so bodisi ograjevali plodno zemljo ali predvsem sluzhili za preprechevanje shirjenja pozharov. najdeno v Molidi. Hrastovlje. st. Na gori Miji so bolj proti vrhu »Ghajdne lehe«. Prav tako imamo ohranjeno bronasto rimsko fibulo. Vendar je tudi vech zastale vode v lokvah.11. Ime Lup naj bi po ljudski etimologiji prihajalo od tega. plazijo. Javornik. toda pod povrshjem techejo prave reke proti Jadranu. menda po Ajdih. Tam je bil najden tudi zlatnik iz rimskega obdobja (o katerem obstajajo verodostojni zapisniki v arhivu dunajske dvorne pisarne). Jelshane. poudarjam. danes ga zarashcha pretezhno divje goshchavje. pozhrtvovalni domachini so jo obnovili leta 2001. Skratka. Vishje nad Molido je Votla jama. ki jih je lahko braniti. borovih in she manj drugih drevesnih sestavov je sorazmerno malo. Toda presenechenja iz davnine nas poleg teh v zgornjem Posochju chakajo tudi bolj na jugu. prichajo tudi megalitske zgradbe. globachah.Megaliti Helene (menda iz 16. ki se izgubi nekam proti Doberdobu. ob spodnjem toku Soche. Da je bila pred stoletij tod narava drugachna. ki so sistematichno gradili prometnice za lazhje obvladovanje in izkorishchanje imperija. ki je do polovice zaprl dolino med Robichem in Kobaridom. gradishcha. Gabrovica. ki napaja Kras. spomnimo le na Pivko v Postojnski jami. Cerje. Kasnejshi osvajalci. ne shele od rimskih chasov naprej(!). ki je bila najdena v okolici Robicha. kar je zhe egiptovska piramida. Po Krasu je na desetine kilometrov kamnitih zidov. kot pravi krajevno ljudsko izrochilo. nam pricha mnozhica imen naselij: Lipa-Lipica. a ne trdim. st). Nasha druzhina hrani na polovici odlomljeno neolitsko kamnito sekiro (dvojnik imajo v Tolminskem muzeju). Brestje). saj je nedalech stran podobna manjsha zgradba. Slivje. a je she marsikaj drugega. V zadnjih letih so z vrtanjem prishli do te pitne vode. to je kamnit podor z Matajurja. Tudi vode je vech. Eno takih. Po pripovedovanju oskrbnika naj bi nekateri starejshi krajani videli nad vhodnimi vrati vklesano letnico 100?. Iz takih zidov so nastajali kilometrski hodniki. ki ni vech tista kamnita brezvodna golichava kot she pred petdesetimi leti. je blizu Vochjega gradu pri Komnu.

11.n.sht. Gradishche: Mogochno zidovje Velike Grizhe Volchji grad pri Komnu na Krasu – iz 2.htm[16.revijasrp. http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.Megaliti grmichevja. ki pa je iz dneva v dan spet vse gostejshe. tisochletja pr.2010 10:17:28] .

nato pa je sledil val preko srednje in celo zahodne Evrope. str. Iliri in Dorci. o kateri se nam je ohranil spomin v mitu o argonavtih. che prishtevamo k njej tudi she prehod do pravega uveljavljanja zheleza. pa do zadnjih desetletij pred letom 700 (Bogo Grafenauer.. Ozemlje danashnje Zgornje in Spodnje Avstrije sodi she v okvir zahodne skupine. svoje nasprotnike so v vojashkem pogledu izdatno prekashali s tem.sht. ali so se umikali zhe Trachani.n. pa tudi po zlato. Komaj tri stoletja kasneje (med 1250 do 1150 pr. marvech tudi prek Karavank in Bohinja v dolino Bache in dalje v severno Italijo. ki so najprej potisnila Trachane v Malo Azijo. V zvezi z razlagami teh premikov prvich srechamo na Balkanu domneve o obstoju njegovih poznejshih prebivalcev – Ilirov na zahodu in Trachanov na vzhodu. 1964. Zgodnja kovinska (bronasta) doba je trajala v nashih krajih priblizhno od leta 1700 do 900 pr. da so nemirni chasi prizadeli tudi nashe kraje. kako se je izpraznil. medtem ko drugi mislijo. in che se je. ki jo oznachuje pokopavanje mrlichev pod velikimi gomilami. Ta kulturna skupina se deli v vzhodno skupino v Podonavju in na zahodno v srednji Evropi. pretresa ves prostor od Kitajske do Srednje Evrope in Grchije vrsta napadov plemen. I. za kar je pri suhem zidanju potrebna posebna tehnika. Ljubljana. Zgodovina slovenskega naroda. kultura.revijasrp. bi pomenilo. in ker so v drugem valu domnevnih selitev omenjeni na tem prostoru Iliri. v Grchiji selitev Dorcev proti jugu in Prailiri so prek morja prishli v Italijo. da so izumili bojne vozove. 96-99). ki jim ne vemo imena. Savi in Ljubljanici navzgor in prishli skozi »jadranska vrata« pri Postojni do Jadrana. toda po funkciji njegovih posameznih odsekov je videti.2010 10:17:28] . ki sega od Tise v srednjem Podonavju pa do danashnje zahodne Francije. sledovi trgovske poti pa so tudi najdbe zakopanih skladishch (depojev) ob Murishki dolini in na alpskih sedlih. da gre za notranji razvoj. Vse kazhe. pri chemer se nam vsiljujejo razmisleki. Prek danashnje Slovenije je shla trgovska zveza med Italijo in Balkanskim polotokom ter srednjim Podonavjem.htm[16. medtem ko so v Vzhodne Alpe hodili trgovci iz Italije po baker in sol v rudnike na Salzburshkem.sht.) je Evropa dozhivljala nov pretres. Ta Grafenauerjeva razlaga odrazha klasichno stalishche o selitvah narodov. ki da so potovali iz Chrnega morja po Donavi. da so vodile prek Vzhodnih Alp v tistem chasu pomembne trgovske poti. Glede na kolichino nagrmadenega kamenja je mogoche presoditi.sht. Vsekakor se je v tem chasu uveljavila v prostoru. medtem ko se najdbe v zgornjem Posavju in Podravju navezujejo na razvoj v Panoniji (grobna gomila pod Brinjevo goro nad Zrechami in grobne najdbe v Prichici na Koroshkem ter pri Turnishchu pri Ptuju). v Grchiji in v Italiji dobila prazen prostor. da so bili ti http://www.n. Zaradi njih je bila tudi Ljubljanica vazhna prometna zhila. Taka skladishcha na Belshchici nad Javornikom in na Lipanci v Bohinju prichajo. Vsekakor kazhejo shtevilne najdbe skladishch kazhejo. GZS. da so bili zidovi vech metrov visoki in debeli. Med leti 1650 in 1550 pr. svetishcha?) in ne le obzidje. njegova tlorisna oblika je sicer nepravilna. pritisk neznanih doseljencev v vzhodno Evropo je izzval selitve zahodnejshih plemen.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. V severne kraje Evrope so hodili po tako imenovani »jantarski cesti« trgovci po jantar in orozhje (mechi iz Skandinavije v Panoniji in na Koroshkem). da se je ta obichaj shiril iz Panonije proti zahodu ter zna biti povezan s prej omenjenimi bojnimi pohodi neznanih vzhodnih ljudstev. nekoliko prilagojena zemljishchu.11.Megaliti Ohranjenega suhozidanega obzidja je za okoli 850 metrov.n. nekateri menijo. ki je bilo pred nekaj leti nakljuchno odkrito na Banjshki planoti in o katerem govorimo posebej. da niso uporabljali le znane poti ob vzhodnem robu Vzhodnih Alp. kje je so bili okrepljeni vhodi in verjetno notranji namenski prostori. kdo je bil tam pred tem? V zvezi s prej omenjenimi pokopi v gomilah je Maria Gimbutas pred shtiridesetimi leti razvila "teorijo kurganov": da so bila neznana in bojevita ljudstva z vzhoda predniki Indoevropejcev. ko so se ta ljudstva umikala. Vzrok za te spremembe pokopa ni znan. kdo je prishel na njihovo mesto? Ali so se umikajocha se ljudstva v celoti odselila? In poleg tega. ali so v Mali Aziji. cheprav je bila vechina stavb lesenih. morda so bile tod tudi zidane zgradbe (stolpi. Trachani in Dorci. in med njimi je tudi tisto skladishche.

marvech je shlo v prvi vrsti za neolitsko akulturacijo z vzhoda. chesh da ni bilo nikakrshnih bojevitih Indoevropejcev. globoko v podzemlju pa ni nobenega znamenja. Toda ne oziraje se na razlichne teorije o izvoru Indoevropejcev ostanki materialne kulture prichajo. She doslednejshi so v najnovejshem chasu zastopniki teorije kontinuitete. ki je na ravnem. Drugi val selitev ni nich manj zagoneten od prvega. to pa potrjuje mnenje. po drugi tezi so bile vzrok vremenske razmere. ki so bile potrebne ob trgovskih poteh. kakrshne najdemo pri mediteranskih vzorih z ravnimi stranicami in stolpi. – kot vidimo bi to bil zhe tretji val vzhodnih vpadov. saj je zvishal mozhnost premagovanja ovir in hitrost akcije. na obeh straneh z lijakastim zidom branjenimi vhodi in postavljanjem dvojnega obzidja na izpostavljenih mestih. popolnejsho oborozhitvijo. saj so potrebovali v tem primeru za uspeshno obrambo poleg okrepljene posadke tudi zapletenejshe orozhje. ki je najmanj enkratno povechal uchinkovitost izstrelkov. Teoriji Gimbutasove oporeka Colin Renfrew. Odsev dosezhkov teh visoko razvitih bivalnih omik predstavljajo pri nas utrjene postojanke obdane z zidom na Krasu.htm[16. che ne bi bil vmes she vzpon od morja in spust v dolino Vipave. verjetno izhajajo iz grshkokretsko-maloazijskega zharishcha. je primer Volchjega gradu ena od takih izjem. da so imeli dovolj pitne vode zase in za zhivino.n.2 m. iz subborealne se je klima prevesila v vlazhno atlantsko. kot je videti v Grmachi pri Kostanjevici.11. medtem ko je ono v Volchjem potoku na ravnem. do katerega je po cesti dobrih 5 km. (Zgodovina Slovencev. str. da je bilo na krashki planoti borih 8 km zrachne chrte od morja pri Timavu. da je morala biti tod vechja posadka z mochnejsho. Konchno pa lahko izgradnja novih bivalishch v devishki pokrajini (spet gre za domnevo o praznem prostoru) kazhe spremenjena naselitvena stremljenja in bolj dognane oblike kultiviranja zemlje ter osvajanje za naprednejshe kmetijstvo primernih povrshin. Ker pa naj bi bili lijakasti vhodi gradishch na Primorskem izjema. od Timava do Vipavske doline je okoli 20 km poti. Vishina pa je ponekod prav impozantna. torej so morali zgraditi zajetne vodnjake.revijasrp. Peter Petru. da je shlo za pomembno gradishche s svojskimi nalogami! Zemljepisna lega mogochnega gradishcha pri Volchjem gradu je she posebej pomembna. toda ne obdelanega vechjega kamenja. Debelina obzidja je med 1. znotraj pa vsaj 2 m. Najstarejshe z zidom varovane vishinske postojanke srechujemo ob morju. ki izhajajo iz domneve. Iskanje tezhje dostopnih leg zhe pri bronastodobnih zavetjih v Istri in na Krasu dokazuje prevladujocho obrambno sestavino. Zgodovinarji she niso nashli dokonchnega odgovora. podobno Debela Grizha pri Volchjem gradu in Kashtelir v Dvorih nad Izolo. Praviloma se krashko-istrska gradishcha prilagajajo zemljishchu in nimajo stolpov. nekoliko bolj razumemo Volchji grad. kar pomeni. Ljubljana. che uposhtevamo. 1979. Prav tako so pri nas poznane dodatne okrepitve obzidja z dolgimi. da so se v starejshi zhelezni dobi pojavila in namnozhila utrjena gradishcha najvechkrat vrh grichev. kaj je vodilo tedanje prebivalce. Taboru pri Sezhani in Povirju.sht. kar je nekako za en dan ne prav naporne hoje. da so bila zhe v neolitiku na danashnjih ozemljih Evrope bolj ali manj ljudstva. saj drugachne obrambe ni kot obzidje. CZ. Po eni domnevi so temu botrovali nemirni chasi ob vdoru vzhodnih ljudstev v 8.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. V takrat na novo vpeljani oborozhitvi sta dve prvini bistveno spremenili vojevanje. saj dosega z zunanje strani celih 10 m. Po vsej verjetnosti je bil povod za nachrtno utrjevanje chloveshkih bivalishch mnogostranski. Toda za to govori tudi dejstvo. Enako revolucionarna novina je strelno orozhje. skratka.Megaliti prinashalci obichaja pokopa v gomilah.4 – 2. tako je pri Volchjem gradu. Krashka planota je v povprechju http://www. Arheoloshka obdobja. Morda je bila celo ena od osrednjih funkcij tega gradishcha pri Volchjem gradu tudi zagotavljanje in branjenje vodnih zalog. 51-53). Konj gotovo pomeni prvo veliko novost. st.2010 10:17:28] . Zunanja stran obzidja je iz izbranega. Volchji potok je na smeri "jantarske poti" med prastarim Timavom in Vipavsko dolino pri Rihenberku. zato pa bolj domiselno in chvrsteje zgrajeno. od prach in sprozhilcev do loka. sredica pa je zapolnjena z drobirjem. notranja plat je zlozhena iz manjshega in ne tako skrbno odbranega kamenja. da na Krasu skoraj zagotovo zhe v tistem chasu ni bilo tekoche vode na povrshini.pr. da so si postavljali vishinska utrjena naselja. ki tod zhive she danes. da bi kopali.

Eno takih je kakshnih 500 m vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino. pravzaprav ne ve nihche natanko. Vse skupaj se je nenavadno zachelo in nesrechno konchalo.sht. v katerem je bilo "nekaj sto kilogramov" bronastih predmetov iz obdobja nekako 1200 – 500 pr. Petra zavijemo proti cerkvi sv. saj so lepo vidne v zhivo skalo zlizane globoke kolesnice. so med kupom zemlje opazili nekaj neobichajnih ozhganih glinastih posod.htm[16. v katerih so bili kovinski predmeti. kjer se najgloblje zajeda v evropsko celino. Marka v nekem vinogradu zdrknil zemeljski plaz.2010 10:17:28] . Toda za nas je pomembno zhe to. kar sicer ne terja hudega napora. http://www. da bi obnovili nasad. Banjshice in Posochje s svetolucijsko kulturo na zgornjem koncu Jadranskega morja. Da bo mera polna. o chemer pricha kamnito obzidje in druge zgradbe. Taka vmesna postojanka je vsekakor dobrodoshla in v nekoliko bolj nemirnih chasih potrebna. iz katerih bi bilo mogoche ugotoviti. In tako nam je ostalo je nekaj skromnih porochil. pomembeno krizhishche morskih in kopnih poti med srednjo in severno Evropo ter Blizhnjim vzhodom (o tem gl. tudi mojo knjigo Jantarska pot). Najvechji del najdbe pa je lastnik zemljishcha prodal v blizhnjo livarno. kje je bil tisti vinograd z zakladno najdbo. Konchalo se je tako. kje so konchale. raztresenih po Evropi in grenko spoznanje. da je predstavljal zhe v davnini ta prostor. Nekatere stvari so raznesli in se ne ve. Poleg velikih gradishch pa obstojajo tudi manjsha. Kaj se je zatem dogajalo. ko od cerkve sv. na Dunaju in drugje. da je shel po zlu pomemben arheoloshki depo.11. ki so morda rabila le maloshtevilnim posadkam ali kot opazovalnice. torej iz pozne bronaste dobe in halshtata.. kjer so jih pretopili v kdo ve kaj. zlasti v burjastem vremenu ali v poletni vrochini. par predmetov. so med prvo svetovno vojno v gorishkem katastru zgorele prav tiste knjige. Ob drugih podobnih in tudi najnovejshih zakladnih najdbah smemo sklepati.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Vipavska dolina. Po dolgem dezhevju je na pobochju gricha sv. ki jih danes hranijo po razlichnih muzejih v Trstu.revijasrp. da je uspelo nekemu ljubitelju starin pridobiti in tako ohraniti nekaj arheoloshko dragocenih predmetov. V Shempetru pri Gorici so v drugi polovici devetnajstega stoletja odkrili depo ali skladishche. Marije na vrhu slikovite prepadne stene. ki je morala res dolgo sluzhiti svojemu namenu. morda pa za zachasno zatochishche. kjer je bil ochitno nekoch tabor. toda vsekakor otezhi potovanje. Mimo vodi zelo stara pot proti Trnovski planoti.Megaliti med 200 in 300 m nadmorske vishine. da je tam bil.n. Ko so prishli delavci. v katerega sodijo Kras.

Megaliti Globoke kolesnice. http://www. zlizane v zhivo skalo na poti iz Vipavske doline proti Trnovski planoti.11.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.2010 10:17:28] .htm[16. Manjshe gradishche vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino.

si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.2010 10:17:28] .Megaliti PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA http://www.11.htm[16.revijasrp.

nedalech od severovzhodne Italije. Ljubljansko barje v Sloveniji.sht.Prazgodovinsko kolo . In kakshen jezik so govorili? Po teoriji kontinuitete. kakshen jezik so govorili selechi se metalurgi. ki so dali zhivljenje centralnoalpski bronasti kulturi.11. Banat in Madzharska) in kultura iz doline Marice (danes Bolgarija. in 2.« (podchrtal L.. na Balkanskem polotoku v 3.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA Ljubljansko barje sodi med kljuchne tochke kultur srednje Evrope. da je najstarejshe evropsko zharishche metalurgije predstavljal Balkan. Meja med halkolitikom in neolitikom je tekla prav med Slovenijo in Julijsko Benechijo.. Prvi je ta.. 748-749): »Danes vemo. da je brez vsakega dvoma zachetek metalurgije v Mezopotamiji in Anatoliji. da doshli metalurgi iz Slovenije v juzhne alpske doline in Grigione niso bili nihche drug kot juzhni Slovani. ki je zhe bila pod http://www. Makedonija.htm[16.) Alinei nato nadaljuje: ». tudi Slovane na podrochju bivshe Jugoslavije in Ilire v Albaniji. vzporedno z mikenskimi Grki v Grchiji in Italidi v Italiji. obenem pa so s seboj gnali chrede na ondotno pasho.: ne italsko! opozarja Alinei] osnovo...V. Eno poglavitnih sredishch tega najzgodnejshega evropskega halkolitika je bilo npr. lahko projiciramo.«]: da so jezikovne spremembe tega podrochja posledica prihoda metalurgov z Balkana prek Slovenije. ki jo imenujem faktor L. 748: »...sht. datirani v 5. in 4. v njeni minimalni razlichici z 'mikenskega vidika'.n. migracijska dinamika te kulture dovoljuje sklep [na vprashanje. Ti juzhni Slovani .si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.. od katerih so prevzeli metalurgijo in kakshno tisochletje pred tem tudi poljedelstvo.revijasrp. L.n. V okviru teh dveh balkanskih kultur so odkrili najstarejshe evropske rudnike v srbski Rudni glavi in bolgarskem Ali Bunarju. ki je tipichen za ladinshchino in je rezultat slovanskega superstratuma (seveda starejshega od rimske latinshchine) na italidsko [op. Grkov in vzhodnih skupin.. Predvidoma so ti izvedenci iskali baker po juzhnih alpskih dolinah vse do Grigione. Grchija in Turchija). ki je bilo zastavljeno na str..V. da se je znashel v neposredni soseshchini z metalurshkimi sredishchi Male Azije. Gorati Balkan je imel s svojimi izjemno bogatimi rudnimi lezhishchi srecho. pravi (ALI II. od koder do Balkana ni dalech. tvorec teorije kontinuitete. Mario Alinei. tisochletju pr.verjetno Slovenci – so se pridruzhili italidskemu ljudstvu na juzhni strani centralno-vzhodnih in centralnih Alp ter prispevali s svojim jezikovnim sistemom tisto posebnost.2010 10:18:01] . str. Ko se je v Padski nizhini in po dolinah centralnih in centralno-vzhodnih Alp she iztekalo zhivljenje poznega neolitika. Posledichno se je zachela bakrena doba na Balkanu veliko pred ostalo Evropo. Izjemno starost balkanske metalurgije v primeri z alpsko in na drugih evropskih prostorih lahko pripishemo dvema dejavnikoma. ob svojem chasu genetsko pod vplivom Ilirov. je bila bakrena doba na Balkanskem polotoku zhe v polnem razcvetu. Od tod sledi. tisochletje pr. kdo so bili. natanchneje sta to vinchanska kultura (danes Srbija.

poljedelstva in tehnologije brona tudi svoj jezik. klini in koshchene osti. ni dognano. to se je nabiralo na dnu vsakokratnega jezera. pri katerem je imelo Posochje s shirsho okolico nedvomno znatno vlogo v procesih akulturacije v vzhodnih Alpah in na juzhni strani podalpskega ozemlja. ko je nash prednik zhe obvladal zhivinorejo in poljedelstvo ter tudi zaradi njega krchil gozd. merjasce. Tako smemo shele konec kamene dobe okoli 3900 pr. dasi naselja niso opustela in je Barje ohranilo v shirshem prostoru poseben pomen.« Skratka.sht. in lahko rechemo. kjer zhive danes Furlani oz. nastajali so valobrani.n.htm[16. zhe najmanj dve to tri tisochletja pr. kot je videti po mnozhici najdragocenejshih predmetov. da je bila med tistimi prajeziki tudi slovanshchina ali pred. Po teoriji kontinuite je shlo pri tem zgolj za manjshe migracije in predvsem za kulturne vplive. da se je kolishcharski nachin zhivljenja obdrzhal celih dva tisoch let ob obilici tehnoloshkih izboljshav tako v gradnji kakor v drugih zhivljenjskih potrebah. ni ugotovljeno) je iz srednje kamene dobe okoli 5000 pr. pri chemer. imeli so zhe udomachenega psa. Razen manjshih raziskav bolj http://www. svoja domovanja pa so postavljali na kopnem barjanskih osamelcev. pomoli ipd. zadnje jezero.n. Njihovo orodje ali orozhje so bila majhna kamnita praskala. Njegovi prebivalci so bili lovci na jelene. ki so jih odkrili arheologi. to je trajalo nekako do okoli leta 1800. obstaja vech teorij.2010 10:18:01] . ki je postopoma uplahnila. odkritega orozhja in orodja v barjanskem in rechnem blatu. ki izhajajo bodisi iz varnostnih razlogov bodisi iz praktichnosti zaradi ribolova ali kar zaradi prometnih prednosti in varnosti vodnih poti. ali je tod zhivel chlovek zhe prej. so Slovani prinesli na prostor vzhodnih Alp in juzhni del podalpskega prostora poleg neolitske revolucije. ki je znano iz chasa kolishch.revijasrp.sht. Zato tudi v zadnjem delu te knjige obravnavam relikte. to pa se she danes po tolikih tisochletjih kazhe v posameznih lingvistichnih elementih furlanshchine in ladinshchine.. Ljubljansko barje lezhi v osredju Slovenije na juzhni strani Ljubljanske kotline. ki jih imenuje praevropske ali predindoevropske ali megalitske.n. tako pri proizvodnji kakor v trgovanju. v chasu rimskega imperija romaniziran.Prazgodovinsko kolo . shteti za chas gradnje kolishcharskih naselij na jezerskem bregu ali delno zamochvirjenem zemljishchu. potem je ochitno. da celo she pred tem. da obstaja dolochena koherenca. ki bi lahko potrjevali to pradavno stanje na nashem ozemlju. tako pravi. Ladinci po vseh vzhodnih Alpah do Shvice. Posebno pa presenecha dejstvo. on misli. Ta prostor je bil kasneje. Alinei z obsezhno argumentacijo zagovarja prisotnost Slovanov-Slovencev na podrochju. Pravih razlogov za kolishcharstvo ne poznamo. odkopali so pet kolishch z bogatimi najdbami. ko so Barje kultivirali in utrdili po njem poti.Lucijan Vuga keltskim vplivom.11. Z nastopom bakra in brona so se oprijeli tudi kovinarstva. o chemer nam pricha obilica cholnov. in nabiralci. che povzamemo Alineija.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.oziroma pra-slovenshchina. srnjad in medvede. Kontinuiteta barjanske kulture se je nadaljevala vse do chasov rimskega imperija. pri njegovem nastanku je imela pomembno vlogo reka Ljubljanica. cheprav so nakljuchno zhe leta 1854 nashli prve sledove. Najstarejshe najdbe so iz ledene dobe. ki so jih s pridom uporabljali. Raziskovanja na Barju datirajo v leto 1875-1877. Che to Alineijevo teorijo povezhemo z Oshtirjevimi raziskavami o prajezikih. Prvo znano naselje (stalno ali le lovska postaja. predstavlja poslednjo ojezeritev. Toda izrednega pomena je postavljanje Ljubljanskega barja v sredishche tega dogajanja. potem pa je ta dejavnost zamrla. ki je naplavljala glineno blato.sht.

Dobro leto kasneje so z dunajskega inshtituta VERA potrdili radiokarbonsko datacijo 3350-3100 pr. ker so precej lazhja. ki jih je lahko premagovala volovska dvovprega in so jo vzdrzhala tako zgrajena lesena kolesa s tovorom. in pésti shtirikotnega preseka 124 cm dolge osi z zagozdama se lepo ujemata v sredishchno shtirikotno odprtino kolesa. ohranil se je npr. saj kazhe na promet v shirshem prostoru in ne le lokalno na Ljubljanskem barju ter obenem potrjuje.11.sht. da so bile zhe v tistem chasu razpredene za voz primerne poti shirom po Sloveniji. Pri zemeljskih delih poshkodovano 72 centimetrsko polno kolo je ohranjeno do dveh tretjin. ki sicer sprhni. Podobna kolesa s kolishch v Shvici in jugozahodni Nemchiji so datirana samo po kulturnih plasteh. Velushchek http://www. A. Sklepajo.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. da je zachetek kolesa v loncharstvu. da je to najstarejshe leseno kolo na svetu. Po svoje so barjanska tla dober konzervator tudi za les. da so taka kolesa poznali tod v istem chasu ali she prej. lesen lok.Lucijan Vuga sistematichnih do let 1970-77 ni bilo. primeren za tezhavnejshe. kakrshno je osrednja Slovenija – to je zelo pomembna domneva. Nekateri domnevajo. hribovito zemljishche. dvoje ploshch povezujejo shtiri letve. Kasnejsha kolesa z naperami so znana shele okrog leta 2000 in so rabila za gradnjo bojnih voz. saj je loncharstvo dozhivelo kakovostni preskok prav z uporabo vretena pred 5000 leti v Mezopotamiji. kar naj bi se kasneje preneslo she na konstrukcijo voz. 2002 – dr. A dalech najsenzacionalnejshe je odkritje lesenega kolesa s pripadajocho osjo zgodaj spomladi leta 2002.Prazgodovinsko kolo . da je shlo za dvokolesni voz z govejo vprego.. ko so nadaljevali izkopavanja leta 1992 odkritega kolishcharskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja pri Verdu/Vrhniki iz eneolitskega-bakrenodobnega chasa. Seveda to niso bile ceste v danashnjem pomenu besede.revijasrp. Toda najdba z Ljubljanskega barja nakazuje. v sredini je 5 cm debelo in se proti obodu tanjsha. Zgodovina tehnike shteje izum kolesa za enega najpomembnejshih za razvoj civilizacije. torej se je os vrtela skupaj s kolesom.n.2010 10:18:01] . vendar pa je shlo za dovolj utrjene in po shirini ustrezne smeri. (RAU) Povzeto po Arheoloshkem vestniku. 53. kar naj bi pomenilo.htm[16.

Prazgodovinsko kolo . saj je to na tistem robu Barja. Torej je voz s tem kolesom. ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE http://www. morebiti res prihajal do Ljubljanice oziroma takratnega jezera kot vodne poti s tamkajshnjega zahodnega goratega podrochja.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.revijasrp.Lucijan Vuga Ni brez pomena. ki so morebiti celo tovorili dragocenosti. Na drugi strani gora je tekla Vipava. kjer se zhe zachnejo vzpenjati poti proti Logatcu in od tam naprej prek Postojne na Razdrto. pa tudi najrazlichnejshi nepridipravi so prezhali ob njih na bogate popotnike. ki je po izlivu v Socho dosegla Jadransko morje (o chemer baja legenda o argonavtih).. ki so bile v davnini she najhitrejshe in tudi varnejshe v primeri s kopnimi. po kateri se prav tako pripluje do Soche in spet v morje. te pogosto niso bile vzdrzhevane ali jih je odnashalo neurje.2010 10:18:01] . da lezhe Stare gmajne blizu izvira Ljubljanice. Ne smemo zanemarjati pomembnosti vodnih poti.. primeren za hribovitejshe predele.11. kjer je razcep na Kras in v Vipavsko dolino kakor proti Colu ali Idriji in v Soshko dolino.htm[16. ali pa Idrijca.

Banjshki planoti. od tam pa na Nanoshko planoto. pravimo na kratko tudi Banjshice. zajeli bomo she Chepovanski dol na vzhodu.revijasrp.Zaklad z Banjshke planote . ki lezhi na povprechni vishini med 600 in 700 m nad morjem. Pod zgornjim naslovom bomo obravnavali nekoliko shirshe ozemlje kot samo Banjshko planoto.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Proti vzhodu se planota nadaljuje v Trnovski gozd. Od tod se odpirajo chudoviti razgledi po vseh Julijcih.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE Banjshice so nad Mostom na Sochi in povsem zgresheno bi bilo rechi. da so namrech tudi Banjshice sodile v tisti krog dogajanj.2010 10:18:55] . pa tudi Karnijske Alpe in Dolomiti so ob lepem vremenu kot na dlani. namrech je planota nasploh travnata z vmesnimi gozdovi in zlasti primerna za pasho. Prav na svojem severnem koncu se stika z Mostom na Sochi in tako z obmochjem svetolucijske kulture. da so ostale zunaj zanimanja Svetolucijcev v dolini. prav nasprotno je moralo biti res. vendar niso le pobochja proti Sochi in Idrijci obrashchena z gozdovi in zelenimi pashniki. ki so prispevala k nastanku svetolucijske kulture. Osrednji del http://www. Dokaz za to je nakljuchna zakladna najdba s Kanalskega Vrha.htm[16.11. na zahodu do Nadizhe in na severu do Idrijce. na jugu segli do obronkov gora nad Gorico in malo chez na Kras. le da so premalo raziskane ali skoraj povsem neraziskane. Ozemlje je krashkega znachaja.

Podlashki vrh in Sveta Gora. morda Socha ali kakshen drug vodni tok.Zaklad z Banjshke planote . Kuk. a kar 20 km dolga in 300 do 400 m globoko vrezana v okolishki relief ter v bistvu lochuje Banjshko od Trnovske planote. Chepovanska dolina se na severu pri Grudnici prevali v dolino Idrijce. najgloblje je juzhno od Kanalskega vrha in sega vsaj 518 m globoko. sicer pa je polna krashkih brezen. Volnik. Kanalski vrh. menda se je to nakljuchno zgodilo domachinu. Chepovanska dolina (ali kot nekateri she pravijo Chepovanski suhi dol) je le 1 do 2 km shiroka. na jugu na Prevalu pa v gorishko ravnino. Jelenk. da je nekoch zdavnaj tod tekla reka. K srechi je bil mozh toliko osveshchen in poshten. da je zadevo prijavil pristojnim in se je zaklad ohranil v celoti ter v izredno dobrem stanju. geologi sklepajo glede na geoloshko sestavo in izoblikovanost reliefa.revijasrp. ki jih je skoraj sto.2010 10:18:55] . bo morda najbolje.Lucijan Vuga Banjshic ima naokoli nekaj sto metrov vishje vrhove kot strazhne stolpe: Rojchev hrib.11.htm[16. Planoto po sredini deli globoka zareza potoka Avshchka. http://www. v moji knjigi Jantarska pot). da si ogledamo davno omrezhje poti. na osrednjem delu je travnato Sleme. Vodice. Torej na Kanalskem Vrhu so odkrili depo. Kobilek. o tem so geologi veliko razmishljali (prim.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Kje je ta Kanalski Vrh? Da bi umestili to mikrolokacijo v shirshi in najshirshi prostor. ki je z minskim detektorjem iskal predvsem ostanke iz prve svetovne vojne.

Zaklad z Banjshke planote . shirili in utrjevali (pra)stare poti ter gradili mostove ipd. http://www. potem bo zanimivo pogledati.Lucijan Vuga Che izhajamo iz domneve.htm[16. kako so bile te poti razpredene po nashem ozemlju. da so Rimljani pretezhno le izboljshevali.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla..11.2010 10:18:55] .

htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.11. na drugo stran pa chez Cerkljansko in Idrijsko pogorje v Shkofjo Loko ali proti Vrhiki in Logatcu na Ljubljansko barje.revijasrp.2010 10:18:55] .Lucijan Vuga Chez Banjshko planoto so zhe v predzgodovini vodile poti od obal Jadranskega morja na Tolminsko.Zaklad z Banjshke planote . http://www. od tam pa chez gore v Bohinj in na Gorenjsko.

Drugi krak pa se je vzpel proti Chepovanu in Banjshicam. ki je nepopoln.Lucijan Vuga Izsek iz zemljevida v Zgodovina Slovencev (CZ. da si ustvarimo podobo o tem.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. kot smo zhe slishali od strokovnjakov. str.11.. ampak zhe veliko prej potovali trgovci in drugi z boljshimi ali slabshimi nameni. da danes komaj she slutimo njeno preteklost. Iz zemljevida. 385-401) v chlanku Sodobna sociologija o problemih etnichnosti. Zato nas ne sme chuditi. che she danes odkrivajo ne le posamezne antichne predmete.. in je pripeljala do Mosta na Sochi ter od tam naprej proti Kobaridu in Bovcu na Koroshko ali v dolino Idrijce oziroma Bache. 1979. 53. en krak je potekal po desnem bregu Soche. pa mora biti she veliko stvari pod zemljo in celo tam. Ochitno so po teh cestah ne shele takrat. Pri Siliganumu se je cesta razcepila. str. to je po vzhodnih obronkih Gorishkih Brd. Zhe bezhen pogled na zemljevid nam omogochi.htm[16. ki sta jo prekrila zemlja in rastje. 73): Rimske ceste na podrochju Slovenije. marvech pravcate zaklade. za katere ni prav jasno. kako so potekali. prizidavali. A ne tako redko so tudi povsem opustili dolocheno lokacijo. Irena Mirnik Prezelj je zapisala naslednjo misel (Arheoloshki vestnik.2010 10:18:55] . da bomo enachili http://www. 2002. je razvidno. medtem ko je od Fons Timavi shla pot proti severu na Kras in se tam razvejila na vech strani. da je od morja shla cesta od Gradezha in Ogleja po desnem bregu Soche do Pons Sonti ter naprej po Vipavski dolini. kakrshen je tisti s Kanalskega Vrha. Ljubljana. Na tem predalpskem prostoru mrgoli najrazlichnejshih zhe odkritih in bolj ali manj raziskanih najdishch.Zaklad z Banjshke planote . saj manjkajo odseki. shirili.revijasrp. kjer doslej ni nihche niti pomislil. kako poseljena je bila pokrajina zhe od nekdaj in so kasnejshi rodovi pretezhno le nadzidavali. narodov (nacionalizmov) in danashnja arheologija: »Dokler bomo arheologi she naprej vztrajno iskali popke narodov tako.

o chemer pojem in po chemer hrepenim. Banjshko najdbo sta opisala Beatriche Zhbona-Trkman in A.Zaklad z Banjshke planote . a je po drugi strani prispevalo k razcvetu in bogatitvi.) Tako strokovno poshtenost globoko sposhtujem in jo jemljem v smislu velikih duhov preteklosti: »Vem. To. ter je s svojim prispevkom hotel dopolniti in spremeniti poudarke in interpretacije tega dela.V. da sem chlovek. hkrati pa bomo she naprej dajali nacionalistom v roke shkarje in platno za ukrojevanje mitemov. vendar se mi zdi zanimivejsha kasnejsha doktorska teza Petra Turka iz leta 2000: Depoji pozne bronste dobe med panonskim in apeninskim prostorom. mi danes to ni vech niti najmanj jasno. toda (pra)zgodovina se pach ukvarja s chloveshtvom na njegovi poti od primata (ali she pred njim) do danashnjih dni. Vendar se paleolingvisti trudijo razpoznati in rekonstruirati davne jezike in njihov razvoj. ne bomo nikoli razumeli mnogovrstnih praks. da je bilo tega veliko in tudi danes ne gre brez tovrstnih zastranitev. Che mi je bilo torej pred shtirimi leti jasno.11.Lucijan Vuga arheoloshke kulture z monolitnimi etnichnimi entitetami. ker odrazha nov. v B.« (podchrtal L. W. Ljubljana. da je tudi najdba na Kanalskem Vrhu dokaz take interakcije na velikanskih razdaljah od Male Azije do nashih krajev in she dalje. ljudstva.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. to mu omogocha. ki jih zaznamo v naslednji Turkovi navedbi (III): »V septembru 1995 [sem] sodeloval pri strokovnem izkopavanju depojskih http://www. Zhe motto njegovega dela je nenavaden. ki je dokazal erudicijo in moch sklepanja. sledi iz teh premis. I in II. da nich ne vem«. Trzhan (ed.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. izbral si ga je pri filozofu F. regionalno. nenazadnje. kar me pri njem navdushuje. rodove. kar so drobci in zagonetke in srhljive zadeve. Trzhana (ed. In pri tem se ni mogoche izogniti niti skupinam ljudi. imenujmo jih plemena. Nietzscheju iz dela Tako je govoril Zaratustra: »In vse.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem.revijasrp. svezh odnos do zgodovinskih interpretacij. da eno domislim in zdruzhim. ki jih nakazujejo njihovi predmeti.2010 10:18:55] . v najnovejshem chasu pa na primer Mario Alinei. da na temnelju teorije kontinuitete pojasnjuje tudi neolitske jezike. oplajanju razlichnih kultur ali civilizacij. 1996). pa lahko po mojem mnenju mnogo bolje pojasnijo genezo in vzvode za npr. vojnam in celo medsebojnemu iztrebljanju. interpretativno shemo. togih doktrin in predpisanih obrazcev.htm[16. to sicer prinasha tveganje. eden izmed njih je nash Karel Oshtir. Bavdek (Depojski najdbi s Kanalskega vrha. che bi chlovek ne bil tudi pesnik in razreshevalec zagonetnih in srhljivih zadev!« V tem citatu vidim Turkovo zheljo po izstopanju iz ustaljenih shem. ki povsem zanika rasistichne teorije. da bo ob 40 poznanih poznobronastodobnih depojih iz podrochja Slovenije v bodoche mozhno vsakega novoodkritega elegantno umestiti v obstojecho kronoloshko strukturo.« Drzhalo bo. in. da je zanj pomembno delo B. narode ali kakor hochemo. ki nam she danes s sodobnimi prevoznimi sredstvi vzbujajo sposhtovanje. a je lahko poplachano z velichastnostjo in vzhichenjem odkritja. ustvarjalni napor v katerikoli znanosti je preskok iz okvirov veljavnega in vstop v svet she neznanega. In kako bi le prenesel. To pomisel mi potrjuje she ena od njegovih iskreno-pogumnih in za mladega doktoranta drznih izjav (tochka IV): »Znachilnost teh mlajshih depojev in prostorske navezave. ki jih opredeli tudi s precizacijo. Nichkolikokrat je bila zhe opisana davna trgovina ali blagovna menjava na takshnih oddaljenostih. Videli bomo. cheprav niti od dalech ne mislim tega aplicirati na Petra Turka. saj je to grupiranje botrovalo vsakrshnim spopadom. ki so vkljuchene v oblikovanje preteklih etnichnosti (podchrtala avtorica). II. je v tem. ''nenaden'' pojav mediteranskega bogastva v elitnih grobovih starejshe zhelezne dobe.

posebej che jih poskushamo aplicirati na gradivo in populacije iz globoke prazgodovine. Nadaljuje se zhivahna debata o razumevanju razlogov .: nemshko numinos. ki izhajajo iz sodobnih naravoslovnih – predvsem dendroloshkih – datacij naselbinskih in grobishchnih sklopov. pri tem se po Turkovem mnenju velja vprashati. ki brez kakrshnekoli refleksije aplicirajo pojme. da opisoval vsebino depoja. marvech bi le nakazal dolochene povezave. s poglabljanjem v prehajanje iz kaosa v red. kot so trgovec in trgovina (in ki nosijo s seboj nikoli izrecheno..«. se ne strinjam. ki naj bi bili nosilci simbolnih sporochil uporabnikom oz. tako rekoch neizchrpna in lahko take objave le spodbujajo nadaljnje raziskave. na eni in .Lucijan Vuga najdb iz Dragomlja . celo v Mali Aziji.. da se z delom. da zagovorniki .. sredstvo obrachanja k numinoznemu (op... Ochitno Peter Turk ostaja zvest svojemu mottu.htm[16. drugi strani trdno ostajajo za svojimi okopi in se she ne nakazujejo take ali drugachne kompromisne interpretacije. da se ne izogiba niti nenavadnejshim sklepom http://www. kakrshno je nedavna objava bronastodobnih depojev in posamichnih najdb iz Slovenije. saj je igrala v starih chasih dolocheno filozofsko in predvsem religiozno vlogo.V.Zaklad z Banjshke planote . za katero je mogoche rechi.. je depo s Kanalskega Vrha ena redkih vechjih najdb meshane sestave.revijasrp. Vendar alkimija naj ne bi bila zgolj to... Menim. lahko dolocheno temo pospravi ''ad acta''. a kljub temu samo po sebi umevno sodobno konotacijo) na globoko prazgodovino. za razliko od sploshno uveljavljenega preprichanja.11. da so tovrstne teze shpekulativne. prav tako shpekulativne . ali ta najdba lahko prispeva k sploshnemu razumevanju problema ''neracionalnih vidikov metalurshkih dejavnosti'' in ali velja teza o proto-alkimistichnem obnashanju bronastodobnih prebivalcev Evrope? Po njegovem je alkimija nedvomno pojem. Peter Turk nadaljuje (IV): »Ne nazadnje. L. cheprav so nekaj predmetov prepustili najditeljem. ki so bronastodobne prebivalce vodili k tovrstnim dejavnostim .2010 10:18:55] .. Peter Turk se je podrobneje posvetil tudi kolesnim obeskom. kamor je sodila tudi numerologija.. Kolesasti motivi so prvotno predstavljali lunarni simbol in Peter Turk se vprasha (po pripombi 213): »Je mozhno v navedenih nenavadnih znachilnostih gradiva iz Kanalskega Vrha I videti prazgodovinski izraz dejavnosti. za razumevanje razlogov.« Ta izvlechek se mi je zdel primeren. ki se ga v modernem smislu jemlje kot nekaj slabshalnega. numinis »moch.. bozhja volja«). da je ohranjena v celoti.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. ker usmeri nasho pozornost na tolikokrat izrecheno opozorilo uglednih zgodovinarjev. cheprav je predstavljala prvi skromen korak k sodobni kemiji. med skupnostjo in svetom okoli nje? Po eni strani drzhi. Nasprotno menim. iz latinshchine numen. ki jih je mogoche predvidevati na podlagi predmetov iz tega depoja in drugimi zelo dalech stran. da predstavljajo novi podatki iz Dragomlja v tem smislu izredno pomembno dopolnitev in nudijo mozhnost kvalitetnega preskoka pri interpretaciji depojskih aktivnosti. da je tako obsezhna in kompleksna tematika. ki bistveno zadeva shirshe vidike historichne interpretacije pozne bronaste dobe na nashem prostoru. Po drugi strani pa se moramo zavedati. da so tudi vse teze.« In nekoliko naprej she (III in IV): »V novejshem chasu so nastopile shtevilne novosti v kronoloshkih raziskavah in absolutni dataciji poznobronastodobih in starejshezheleznodobnih horizontov. Ni moj namen. da so v zgodovinopisju nujne interpretacije hkrati brezpogojno ves chas podvrzhene tudi kritiki in reinterpretaciji.« Che povzamem iz omenjenih razprav. pri chemer se zdi.. povezanih s simbolnim urejanjem odnosov v skupnosti.

obrtnik-metalurg .si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. bogati z raznovrstnim praktichnim znanjem. bozhanstva in podobno. za pokritje nujnih izdatkov. da so posamezni izdelki nastajali na kraju samem. kaj v bistvu pomenijo posamezni predmeti. Davni popotnik. ki so sproti izdelovali modele za ulivanje. marvech tudi polsurovino – ingote. da v primeru lochitve.Zaklad z Banjshke planote . Primerki: vzorci kolesastih obeskov s Kanalskega Vrha – iz dela Petra Turka http://www. Drugi raziskovalci so zhe dognali.Lucijan Vuga ali. Tako so bili verjetno mnogi trgovci hkrati tudi livarji in celo umetniki. ''shpekulacijam''. to sodi zhe v sfero prvotnega abstraktnega umovanja ob chlovekovem iskanju odgovorov na skrivnosti narave. ki je lahko nenadna. S tem pa so povezana verovanja v magichne. in ker so potovali po shirshem prostoru. kjer sta poroka in tudi lochitev veliko manj formalizirani kakor v nekaterih drugih okoljih. Morda je to poenostavljen primer. Torej je nakit obenem neke vrste prirochen prihranek za hude chase. trgovec.2010 10:18:55] . morda ali skoraj gotovo tudi iz Male Azije ali iz Grchije in z Balkana tudi v nashe kraje. so prenashali s tem tudi znanje in védenje iz shirokega sveta. tako je bil veliki pesnik Goethe tudi fizik in she kaj. da so chedalje bolj v navadi). da bi le vrtal proti resnici.. vkljuchno s tujo mitologijo. saj je chlovek vselej celovita osebnost in ne le zgolj enostranska. to so bili ljudje. to se vleche vse do danashnjih dni (in zdi se mi. Mislim.htm[16. vrazhni obeski proti urokom. Nedvomno pa so bili zhe od prachloveka dalje v rabi najrazlichnejshi amuleti. glede na svoje kulturne..11. da v muslimanskih dezhelah. pogache brona. po vsem sodech. To je bila v nekem smislu prvotna globalizacija. Skratka. vzame s seboj najnujnejshe premozhenje. ni prenashal le konchnih izdelkov.(?) zakopal na Kanalskem Vrhu. kot je bil nash Igor Torkar-Boris Fakin. A gre za she nekaj vech. Tu obravnavani kolesasti obeski res lepo pristajajo zhenski kot nakit. zhenska nosi pretezhni del svojega zlatega nakita na sebi. da je tista oseba vse to pomalem. pri narochniku. ki jih je davni popotnik. charobne nadnaravne sile. toda nich nenavadnega se nam ne zdi tudi v nashem okolju. che kdo v stiski proda ali zastavi celo porochni prstan. ki si je zazhelel to ali ono. toda ali je nakit res samo v okras? Nekateri opozarjajo.revijasrp. kot jim sam pravi. verovanji in navadami. verske ali utilitarne potrebe in obichaje. kiparji. tako je lahko kemik priznan pisatelj. da ne omenimo drugega okrasja.

namig na morebitno bogastvo tega nahajalishcha in regije v 3. da so poljedelci v utrjenih naseljih z vodo pridelali dovolj hrane za vzdrzhevanje sebe in vojashke posadke. Tudi vodni izviri niso bili vselej samo ti. da so v tisochletjih mnogi rushilni potresi povsem unichili tamkajshnja mesta. slano kamnito zemljishche. 5. Prav tu so nashli bronasto britev in tolkach ter zlat obesek. da ne bi prihajalo do blagovne in kulturne izmenjave. che zhe ni bila zibelka Indoevropejcev (po Colinu Renfrewu).htm[16. ki so znani danes. nenehna pretnja prebivalcem v ravnini. Kako to? Prav geoloshke posebnosti omogochajo.11. ki povsem ustreza obeskom. a so hkrati imela zagotovljeno svezho pitno vodo z njivami v okolici! Torej so Hetiti vojashko obvladovali zelo nemirno pokrajino tako. st. saj so zacheli s sistematichnimi izkopavanji shele proti koncu osemdesetih let 20. n. Matthews zachenja svoj chlanek z naslednjimi besedami: »V projektu Paflagonija prouchujemo nachine. in ljudje se med koristmi in napastmi odlochajo v prid prevladujochega. nedalech od mesta Orta. da je Mala Azija izrednega pomena za preuchevanje zgodovine in povezav Evrope z Mezopotamijo.revijasrp. ki je na zhalost zaradi oranja skoraj unicheno. She pomembnejsha za arheologijo Salurja pa je v gomili najdena glajena lonchenina iz daljshega obdobja.Zaklad z Banjshke planote .2010 10:18:55] . marvech tudi utrjena naselja na strateshkih tochkah. R. V prispevku arheologa Rogerja Matthewsa (tudi direktorja angleshkega inshtituta za arheologijo v Ankari) Project Paphlagonia: landscapes with figures (Anatolian Archaeology. http://www. vol.Lucijan Vuga Poshkodovani zlati kolesasti obesek iz bronaste dobe iz Salurja v Turchiji Kljub temu. Torej nekaj tisoch kilometrov narazen sta ti dve najdbi. to so bile oskrbovalne postojanke za hetitsko armado. a vseeno so na dolochenih obmochjih vselej znova vznikala iz rushevin. njihova prestolnica Hattusha je lezhala komaj nedaj deset kilometrov juzhneje. je takshno obsezhno lezhishche. Za chas kamene dobe so bila pomembna nahajalishcha kremena. ki jih omenja Homer v Iliadi. 16-18) je objavljena tudi zgornja slichica kolesastega obeska. in prav v pokrajini Salur. str. ki pa so pretezhno slana. morda od neolitika in halkolitika skozi zgodnjo bronasto dobo vse do zhelezne dobe. da iz zemeljskih razpok vrejo na dan mochni vrelci pitne vode. o tem ne prichajo zgolj pisni viri z nahajalishch v Hattushi in Masatu. 1999. She vech. je morda predstavljalo naravno mejo kot nikogarshnja zemlja za Hetite med pozno bronasto dobo. Najdbe iz srednjega paleolitika potrjujejo. od koder je bilo mogoche nadzirati shirsho okolico. prostrana neplodna pustinjska ravan. od tod naj bi bili paflagonski Veneti..si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. najdenim v depoju na Kanalskem Vrhu. Research reports of the British Institute of Archaeology at Ankara. ko se je podajala na kazenske ekspedicije v gore nad Kashke. kar je primerljivo z znamenitimi zgodnjebronastodobnimi najdbami na lokaciji Alaca Höyük. V goratem predelu pa je zhivelo ljudstvo Kashka. saj naj bi prek Anatolije prihajali vplivi neolitske revolucije v nashe kraje. kako pokrajine in ljudje medsebojno vplivajo. sht. ko je bilo to mejno podrochje za indoevropske Hetite z blizhnjo prestolnico. saj se med potresi nekateri zamashijo in odprejo novi. Ob glavni gomili so jasni znaki zgodnjebronastodobnega pokopalishcha s shirokimi zharnimi pokopi. da so prishli na pomoch Trojancem za obrambo pred Grki) je geoloshko dokaj neprimerno za chloveshka bivalishcha. Tudi potresi so pogosti in arheoloshko je potrjeno. kar je v teh pustinjskih in sushnih krajih pravcati blagoslov. V Paflagoniji je kakshnih shest manjshih jezer. sodelujejo v razlichnih chasovnih obdobjih.« Podrochje Paflagonije (mimogrede. tisochletju pr. toda zhe v bronasti dobi ni bilo nepremagljivih ovir. je zlasti njen severni del razmeroma slabo raziskan. da so takratni prebivalci izkorishchali to kamnino.

htm[16. iskalce rud. marvech bolj za gibanje relativno majhnih skupin. orodje in orozhje. da jih ne bi pognali v prevech krute razmere in bi jim dali dovolj poletnega chasa za posevek in prvi pridelek. razbrani z mnozhice glinastih ploshchic.. jih opremili z orozhjem in orodjem pa s primerno zalogo hrane (ali pa tudi ne) ter jih poslali v svet. che sedaj spoznavamo globoke vzporednice tudi na podrochju arheoloshkih najdb. Drugachen. nova semena itd. prisiljene so bile zlepa ali zgrda prisvojiti si zemljo. da so bila gradishcha odgovor na pomembna dogajanja na shirshem prostoru Sredozemlja. bolj domiseln pristop je bil. zhivinoreja. kakrshno so kolesasti obrochki. ko jih drugje niso potrebovali vech ali pa so se morali umakniti po porazih ipd. kar kazhe na to.revijasrp. izkopanih v Mezopotamiji. in kakor so to opravili. trgovce. ''akulturacijo''. ali za t. ki se je prevech namnozhilo. gorskih vrhovih in celo na dnu gorskih dolin po vsej Paflagoniji. metalurgija. da vidimo. ki so se vdinjali zdaj temu.2010 10:18:55] . da se pojavljajo celo v bolj odmaknjenih krajih. je primerljivo z gradishchi na Krasu in v Istri! V Jantarski poti sem tudi nakazal jezikoslovne raziskave semitologa Giovannija Semerana. ''svete pomladne odprave'' (ali kakor jih she drugache poimenujejo). Ta nekoliko daljshi povzetek iz porochila arheologov o izkopavanjih v Paflagoniji se mi je zdel primeren zato. kultura. da so se prikupili. kot je mogoche dognati po drugachnih grobnih pridatkih – pojavili so se tumulusi na slemenih. marvech tudi v utrjevanju naselij. Drugi vzrok za selitve manjshih skupin so bile t.Zaklad z Banjshke planote . kako se je v tistem chasu na ogromnih razdaljah poravzaprav razvijala skoraj identichna kultura ne le v (morebiti nakljuchnem) okrasju.Lucijan Vuga Okoli leta 1180 pr. neke vrste potujochi srednjeveshki vitezi. To je bil pojav zmanjshevanja demografskega pritiska v okviru nekega rodu ali plemena. omejeno nasilno prisvajanje zemlje. brez katere ni bilo prezhivetja. Tako lahko domnevamo. Stotine zheleznodobnih tumulusov ob takratnih naseljih she chaka na raziskovalce. Mislim pa. za katere niso poznali etimologije.11. poljedelstvo. in ugotovil presenetljive podobnosti. da pri tem ni shlo toliko za ''selitve ljudstev''. Seveda so bile take skupine nadvse bojevite in neredko brezobzirne. spomladi pa zato. Obichajno je to sledilo po hujshi zimi.! Ali je shlo pri tem res zgolj za posamezne popotnike. ki ga je izzvalo nenavadno veliko shtevilo latinskih in grshkih besed. a je on nashel zanje ustrezno razlago v prastari akadshchini. obdelovalno zemljo. kako se ponuditi ljudstvu na novih ozemljih kot koristni prishleki. s suhozidanimi obzidji in neredko z utrdbami.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.. kakshne vplive akadshchine je mozhno zaznati v slovenshchini. zato so plemenski stareshine spomladi dolochili skupino godnih mladcev in mladenk. selitev ljudstev v resnici kaj malo. To ni tako chudno. zdravilstvo. da so morda sluzhila bolj za zavetje kakor za stalno prebivanje. kot smo zhe pogojno rekli ''elit''. je propadla hetitska drzhava in prishli so Frigijci. potem onemu gospodarju. sht. Po Semeranovi metodologiji sem prouchil.i.? Zagotovo ne! Obstaja vrsta indicev.i. Prav za zhelezno dobo je znachilno she posebej mochno utrjevanje naselij na vrhovih vzpetin. utrjevanja naselij itd. pri chemer so jim poleg vojashkih veshchin prishla prav znanja. a obenem tudi dozhiveli prijaznejshi sprejem kot prinashalci novih dobrin. da so poiskali nachin. da si poishchejo novi svet. magija. bodisi da so bile to vojashke kaste. gradbenishtvo. miroljubnejshe spajanje z dotedanjimi prebivalci ali za kombinacijo enega in drugega. cheprav je nenavadno. n. http://www. da je bilo pravih t. verovanja.i. zvechine je shlo za lokalno..

Podatki so iz razlichnih virov. Veneti v slovanskem akuzativu oblike (grem ''v Venete'')«. da se ne bi kaj takega v razlichnih obdobjih bolj ali manj intenzivno dogajalo tudi na nashem ozemlju. ki jih ne smemo zamenjevati z Italiki. ob chemer ima Kos pripisano »druga krajevna imena Baske. Shele veliko kasneje naj bi bili ti ''Italidi slavizzati'' – Ladinci poromanjeni. Betach 1373. Bitezh. Bate je pri izvoru nekdanji etnikon . najvech iz Grafenauerjeve Zgodovina slovenskega naroda in Il ripostiglio di San Pietro presso Gorizia.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da so bile razmeroma pozno naseljene.htm[16. Lazi. Betocckh. Zgornje Banjshice. Baske – pridevnik iz osnove *bet s sufiksom –ьsko. ki ga najdemo v rokopisni zapushchini Milka Kosa (Topografija V – Primorska A – Q(R). torej *betьskъ > *besk > baske. Spodnje Banjshice. Arhiv SAZU). za naselje Bate govori drugache: »Beth leta 1200. v *bet – po Bezlaju antichno ime Veneti. auf der Bainsicz 1471 – zhupa. prva kartoteka.11. pa tudi z nashega ozemlja drugam! Prav zato je povsem sprejemljiva teorija kontinuitete Maria Alineija. da so bili SlovaniSlovenci prinashalci neolitske revolucije in bronastodobne tehnologije v Vzhodne Alpe ter na njihovo centralnovzhodno in vzhodno ravninsko podnozhje. Na zemljevidu so zbrane pomembnejshe tochke iz bronaste in zhelezne dobe na obmochju Posochja. Dragovice (med kmeti Dragonja). obchina pri sv.Zaklad z Banjshke planote .Lucijan Vuga Ni nobenega razloga. ki pravi. in Beschiza sub nemore 1373. Batho 1412. leta 1370.2010 10:18:55] Za Banjshice naj bi veljalo. ko je prodrl v te dezhele rimski imperij. Betackh 1300. Toda zhe en sam podatek. http://www.revijasrp. tja spadajo Podleshche. pri chimer naj bi prishlo do slovanizacije tamkajshnjih Italidov. Lazi. tako pogosto instrumentaliziranimi v najrazlichnejshih (pred)zgodovinskih teorijah. verjetno Zgornje Banjshice. Nekoliko kasnjeshi so prvi zapisi za Banjshice: auf der Alben in der obern. vanjo spadajo Avche. in villa Betach leta 1291.

Gargar 1460. villa Mercine 1291. Idrisca 1258. Posebno mochan argument za prastare poti chez Banjshice pa je najdba arheoloshkega zaklada pred nekaj leti. Bremci pri Kanalu na Banjshki planoti: Brenich okoli 1370. Gaergaer okoli 1370. Bacha. Othalisach. Sibrigil 1451. Anhovo: in villa Wanicho 1277. pripomba Kosa: v grupo Banjshice. proti severu pa na Banjshice. apud Idriscam 1321.htm[16.Lucijan Vuga Duhu. zahodno od Kanala. reka na Tolminskem: Baza 1377. Avshka govorica je drevo z beneshkoslovenskim dialektalnim deblom. Idrsko pri Kobaridu: Idrisca 1086.. Luciji. ze Alsz in der Kanngel. Ker pa je vselej ob prometnicah tudi kakshno pochivalishche. Slatno pri Grgarju: Zlatin okoli 1200. da so tod chez tovorili dragoceno blago zhe v davnini. Idrija. se Gregaer 1398. Othalisch 1377. moramo priznati. so morali biti tudi na Banjshicah taki kraji. beneshki govor. Gregar 1471. Modraz 1367. Bitezh nad Grgarjem: Wittes ok. Idrija pri Bachi: Idria 1086. 1370..revijasrp. Alis 1398. Lohka na Banjshicah: Lohca 1200. ad villam Brachi 1486. Bezlaj > predslovensko ime.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. villa Palve 1291. kapela v Idriji 1496. Goro v Grgar in od tam se cesta razcepi proti severovzhodu v Chepovanski dol. Idria 1377. opomba Kosa: po Kelemini Anhovo morda iz nemshkega Anninghofen. enako meni Kelemina. in Gargara 12. da so morale biti Banjshice naseljene zhe v davnini. sodech po tvorbi iz antroponima *Anko.2010 10:18:55] . Roje med Dragovico in Ravnim na Banjshicah: Roya okoli 1200. Sabrigl 1493. zavetishche. Bodrezh pri Kanalu ob Sochi: Bedruss 1367. ki kazhe na naseljenost. Zarshchina. Subrigl. ki ima prav tako davne korenine in she ne razjasnjeno osnovo http://www. Medrus 1398 (tu ima Kos prip. Che prometno ovrednotimo Banjshice. Gregär. na katerem so pognale v novejshi dobi bujne mladike tolminshchine. Stran pri Kanalskem Lomu: Tran 1398. zato jo je treba ubrati v breg chez prelaz Preval pod Sv. infra Talisach et Laich 1290. ki pricha. Mimo Chepovana. in der Ider 1398. da vodijo cheznje najkrajshe in najugodnejshe poti od morja ob Sochi navzgor do Solkana. villa Isduca 1351. Avche nad Kanalom: ze Als. Idrija: in castro de Idria 1347. Fobca pri Grgarju: dorff ehe Fäwawicz/ eze Febawicz 1368. v okolici Anhovega Goljevo. Brisa (?). O govoru Avchanov (Logar). Bezlaj). na pobochjih proti rechici Idrija (Judrio): in villa que dicitur Idria preter sanctam Mariam de monte okoli 1281. Otalezh: montes Otales 1063. Soshka struga se izredno stisne in je nadvse neugodna za poti. od tam pa chez Banjshice proti Mostu na Sochi – Sv. Gregor. Shebrelje: Sibrielge 1377. st. Gargar 1412. Paljevo: Pallow okoli 1200.: gl. Bacha (vas). imamo she eno potrditev. Hub che/cze(?) Alpes das gehaizzn ist Wanichowe okoli 1330. Ker pa po Milku Kosu in Francetu Bezlaju tudi toponimi prichajo o njihovem starinskem izvoru. Gargarü 1481 itd. V Solkanu se namrech ravnina koncha.Zaklad z Banjshke planote . Mrcinje na Banjshicah: Mercinach okoli 1200. v kasnejshi dobi vpliv tolminshchine.11. Grgar: Gerger 12 st.

da se je tako. Skratka. srebro.11. kar pozhira ogromne kolichine lesa. saj so zlato. le da takrat s tekocho kovino niso imeli kaj pocheti. Omenimo idrijsko zhivo srebro. Bolj zanimiv je rudnik svinca in cinka v Rajblu pri Trbizhu. Iz doline Idrijce in Bache pa pridemo v Shkofjeloshko hribovje in spet do Save ter chez Gorenjsko na Koroshko. pomeshano s srebrom. Robicha. Metalurgija pa je pomenila v davnini pomembno gospodarsko dejavnost. chez Banjshice pa pridemo v samo sredishche svetolucijske kulture. http://www. je treba prehoditi okoli deset km. O tem nam prichajo pred stoletji obratujoche steklarne v tej okolici. naprej pa mimo Kanalskega Loma v Most na Sochi ali chez Lokovec vse do Vrat. z razcepom proti Mostu na Sochi ali mimo Bovca in chez prelaz Predel na Koroshko bolj primerna za potnike iz zahodne Furlanije. da ne bi ubirali chim krajshih smeri. Ogleju.htm[16. ki so zhe nad dolino Idrijce. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. ki so jih povsem izchrpane zaprli shele pred drugo svetovno vojno. v davnini ni imelo nikakrshnega praktichnega pomena. kot porocha Valvasor. vabi h gospodarski izrabi in s tem k naselitvi. Gradezhu in kasneje Trstu. cheprav je povsem verjetno. Prav gozdovi so bili pomembni pri predelavi kovin ali taljenju stekla. na vzhodu pridemo v Chepovan. je smer chez Banjshice predvsem ustrezala Vipavski dolini. Vendar pa so bili tik Mosta na Sochi v Slapu ob Idrijci srebrovi rudniki. razen da so jo obchudovali.revijasrp. Solkan je okoli 90 m nad morjem. pot vodi proti zgornji dolini Idrijce. od koder je mimo Idrije razmeroma hiter dostop do Logatca. kakor je po legendi v 15.Lucijan Vuga imena. vse tako kazhe. iz studenca kmetu nateklo zhivo srebro v cheber. Toda tudi ostanki kopanja in predelave bakrove in kasneje zhelezove rude kazhejo na intenzivno metalurshko dejavnost. v Trebusho in Shebrelje. tu se Socha zhe umiri in postane ravninska reka. Kobarida. Nad Cerknim so she med dvema svetovnima vojnama kopali bakrovo rudo. Ta smer je bila zanimiva tudi zato. od koder se rahlo spustimo v kotlino Grgarja in spet navzgor do Grgarskih Raven na 519 m. pa tudi drugega rudnega bogastva je bilo pred tisochletji veliko. Poleg prometne pomembnosti pa sama zemljepisna lega Banjshic. v Most na Sochi. ugodna za pasho in gozdarjenje. Znano je. kositer in zhelezo iskali na tisoche kilometrov dalech. Vrhnike in Ljubljanskega barja. zato je veliko bolj gospodarno tovoriti manjsho kolichino rude k viru energije kakor obratno. se je lahko dogajalo tudi v preteklosti. Banjshice so pravcato krizhishche prastarih poti od Jadrana in najvzhodnjeshega roba Furlanske nizhine v dolino Idrijce. Che je bila vzporedna pot iz Furlanske ravnine ob Nadizhi navzgor mimo Chedada. Krasu in she najbolj zgornjejadranskim pristanishchem Timavu.2010 10:18:55] . toda nedvomno so nekoch dajali vech od sebe. kjer so dokazano kopali zhe v davnini tudi zlato in srebro. in nekako na tej nadmorski vishini med 500 in 700 m prechkamo Banjshko planoto.Zaklad z Banjshke planote . a tudi vishinske razlike jih niso ustavljale. ker je bila Ljubljanica v tistih chasih plovna in se je po njej brodarilo do Save in naprej proti vzhodu. od tod pa se po strmem severnem pobochju spustimo do Mosta na Sochi. Spustimo se lahko proti zahodu v Avche ob Sochi. ki. baker. da so v antiki pogosto izbirali poti po vishinah. Da se dvignemo na prelaz Preval 325 m.

11.htm[16.revijasrp.Zaklad z Banjshke planote .si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.2010 10:18:55] .Lucijan Vuga SVETOLUCIJSKA KULTURA http://www.

pri chemer niso bile izkljuchene niti poselitve pobochij kot v Drezhnici.Svetolucijska kultura . Peter Petru. Na sonchni jugozahodni strani je bil vhod. Posebnost stavb v Mostu je dosledno pri vseh hishah izpeljana drenazha na strani proti polozhnemu bregu. Vechji je bivalni prostor. po eni strani do Starega sela in Robicha ter naprej proti Kobarishkemu kotu. str. 52-53). na Vrsnem ali na drugem bregu Livek ter po grebenu Kolovrata na Beneshko stran.11. premazanih z glino. Centralno vodena ekonomija svetolucijske skupine v Mostu na Sochi je dosegla naselbino povprechno nad 500 prebivalcev in ustrezno okrepljeno stopnjo druzhbenega sozhitja. CZ. s chimer so podaljshali trajnost poslopja.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Tako lahko to stavbo verjetno izlochimo iz vrste obichajnih bivalnih hish in vidimo v njej neko kultu posvecheno poslopje. V eni izmed stavb so dobili na kupu bogato razchlenjene ostanke okrasja arhitekture iz prezhgane gline z vrezanimi vzorci trikotnikov. meandrov. Arheoloshka obdobja. Glede videza stavb je osnovno spoznanje. po drugi strani pa proti Bovcu. po vsem sodech. segalo je v Bashko grapo in po dolini Idrijce na Shentvishko planoto in pomembna sredishcha so bila posejana po Soshki dolini navzgor od Tolmina do Kobarida. Ljubljana.htm[16. z napushchem na stebrih. saj je po njem vodila prastara pot na Gorishko prej kakor pa po dolini Soche. Kljub osnovni ugotovitvi o enotnih tlorisih velikosti 5x5 m in enako skromno opremljenih notranjostih stavb ostaja v veljavi ugotovitev. krogov itd. http://www. verjetno z ognjishchem iz prodnikov.revijasrp.2010 10:19:38] . ki mochno spominja na podobne prvine v ilirskih stavbah Hercegovine in ognjishchih naselja Donja Dolina ob Savi. 1979. da pomeni kakovost gradnje in dvocelichnost hishe visoko razvito urejenost kulture bivanja vseh druzhin v naselbini. in s tlakom iz sphane ilovice. Manjsha soba v vkopanem ozadju stavbe je rabila za shrambo..Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SVETOLUCIJSKA KULTURA Posebno dobro smo poucheni o stanovanjski kulturi v prazgodovinski naselbini Most na Sochi (Zgodovina Slovencev. Toda obmochje svetolucijske kulture je bilo obsezhnejshe. da so hishe vechinoma predeljene s steno iz brun v dva prosotra.

V chasu teh najdb. da gre pripisati obsezhno svetolucijsko grobishche Venetom.2010 10:19:38] .. ki jih delijo reliefni trakovi. I/585) beremo: »Velja opozoriti. da shtevilne situle iz Svete Lucije v sploshnem sodijo v pozno obdobje (IV.htm[16. V celoti so si strokovnjaki enotni. se ujemajo s tistimi iz tretjega atestinskega obdobja.Svetolucijska kultura . proti koncu 19. potem ko so se zhe dodobra ustalili na http://www. vendar potrjuje povezanost svetolucijske kulture z venetskim prostorom severovzhodne Italije. L. in tako so nekateri hoteli videti tudi v napisih potrditev takih svojih stalishch. st. Toda poleg odkopanih grobov. B. In she vech.. Jereka in Lepence.11.revijasrp. atestinsko obdobje in she kasneje). k tej kulturni skupini sodijo tudi Bohinj. je bila v polnem razmahu ''keltizacijska paradigma'' v tesni povezanosti s pangermanizmom. nas v okviru tega pisanja predvsem pritegne odkritje bronaste posode z venetskim napisom. tudi posode z rdechimi in chrnimi povrshinami. a ne toliko njihovemu najstarejshemu obdobju priseljevanja s severovzhoda kakor nekemu kasnejshemu obdobju. V delu La lingua venetica – G. Pellegrini in A. Prosdocimi – (str. Po mnenju prazgodovinarjev bi morale v tej nekropoli potrjevati venetski etnos. podrochje sodi v krog svetolucijske kulture Vendar pa ima svoje posebno mesto v tem sklopu tudi shirshi prostor Banjshke planote.. Razlichne fibule kazhejo vchasih severnjashke in orientalistichne vplive. ki je bila neke vrste naravno zaledje dolinskih naselij. na meji med Tolminsko in Bohinjskim kotom.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. torej onkraj visokih gora.Lucijan Vuga Arheoloshka in prazgodovinska najdishcha med Kobaridom in Robichem. bivalishch ipd. ki ga razlichno tolmachijo.

. (str.htm[16.a. 593) Is 2 J. z dvema http://www. po zgornjem zunanjem robu okrashena z razastimi trikotniki.s. 591) Is 1. zadnji odstavek): »Izbral sem branje l za chrko na sedmem mestu prve vrstice – tako kot je predpostavil tudi Lejeune – s chimer sem pokazal vero v zachetni l (dasi je neregularen.elink.11. Grabfeld zu Idria itd.2010 10:19:38] . in 4. neregularna se izkazhe tudi punktuacija zachetnega m (morda lahko napako razlozhimo po privlachnosti. bronasta plitva skledica s premerom 135 mm in visoka 45 mm. Napisi na predmetih s svetolucijskega podrochja so (oznake po zgoraj omenjenem delu): (str. prim. po mnenju slovitega venetologa Lejeuneja. kakor da na poljih ne bi bilo drugih figur. vedno punktiran?). je treba izkljuchiti ime kakshnega bozhanstva. od koder so prishli. v. kar morda da Laivnai Vrotai. Devoto izrecno govori o Panoniji – se naselili po severovzhodni Italiji. negotove smeri branja. epitaf za zhensko. dolzhine 78 mm in shirine 18-20 mm. To sprehajanje narodov po Evropi meji zhe na bajke. V drugi vrstici chrki na 3. to naj bi bil Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab [?? . jih je treba ''pozhreti''. Ob samovoljnem branju posameznih chrk (npr. premer 70 mm. v tem primeru naj bi Veneti nekoch prej prishli s severa(vzhoda) – npr. Szombathy. torej Laivnai Vrotai.s.Svetolucijska kultura . (str.n.Lucijan Vuga svojih novih bivalishchih v ravnini in so se zacheli shiriti proti severovzhodu. Prebralo naj bi se: lik. kaj naj bi to pomenilo. str. Szombathy.. tudi Is 2). Grabfeld zu Idria itd.h..« Taka razmishljanja bolehajo za marsikatero prenagljenostjo. od tod pa naj bi se ponovno shirili tja.kaφ – ??. 596.m. napis teche z leve na desno med oznachenimi pasovi. z znaki verjetnega rochaja. mestu morebiti predstavljata notacijo za hiperkarakterizirani jod (?).a. morda del posode.. domnevajo. Szombathy.vnahvrot.ah.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. kot da bi igrali shah.?o.h..s. che pa so zhe. Napis z desne berejo razlichno. le rahlo poshkodovan bronasti vrchek z lepo oblikovanim drzhajem in okrashen na notranjem robu. ki izhaja iz shtevilnih konchnih m v akuzativu. avtorja objavljata naslednjo razlichico: lah.rot. premikajo resni znanstveniki cela ljudstva po obsezhnih prostranstvih. – χa. k temu naj bi pritrjevalo. menijo razlichno in ostaja pomen napisa povsem negotov. nekateri celo domnevajo kakshno manjkajocho chrko. verjetno v levo. vishina 40 mm. J.v. da so ga nashli v istem grobu: lah. 595) Is 3. J. fragment bronaste ploshchice. zlasti poslednja chrka je skoraj nerazpoznavna) kljub nekaterim neskladjem enak zgoraj omenjenemu.i.revijasrp.. Grabfeld zu Idria itd. da je napis (ne povsem jasen.

24).11. to je Gaius (primerjaj Lucius?). ampak je imela tudi semantichni pomen. beremo plau. vendar to ni gotovo. Razlaga zajema dvoje vidikov: prvi je opisen in v celoti sprejemljiv. sta sosednji piki lahko poenostavljeni npr. op. drugi izhaja iz zgodovinske in fonetichne interpretacije.: (. 23 in naprej) pravi: »Znachilna za venetsko pisavo je punktuacija: chrke so na dolochenih mestih omejene z dvema pikama (v sploshnem z dvema pokonchnima chrticama ali z dvema pikama ali z dvema pomishljajema). za katerega se je ohranil praenomen zhe v latinski obliki. sploh«. Che k slednjemu primeru dodamo she. da obstaja mnozhica interpretacij besedil najuglednejshih lingvistov.htm[16. kakorkoli.« Zhe ta kratek navedek v najjasnejshi luchi pokazhe. Prosdocimi (str. beremo ináf. in dvojno na praktichni ravni: pomaga lochevati besede (neredko tezhavno opravilo zaradi neprekinjenega pisanja – scriptio continua in nepoznavanja jezika) ter dovoljuje izkoristiti v najvechji meri fragmente poshkodovanih napisov. vendar se pri tem pojavlja vrsta izjem in posebnosti. kar Prosdocimi ochita tudi slavnemu Lejeunu! (str. zaradi chesar jih ni bilo treba punktuirati. katere preprichljivost ni tolikshna kakor pri prvem vidiku. plough. 25) pomenila devokalizacijo konchnih soglasnishkih elementov in rabila za lochevanje zachetnih ter konchnih besed med pisanjem. glede na vlogo v dvoglasniku. da obstajajo problemi pri pisanju resnichne izgovarjave.revijasrp.v angleshchini bere zelo razlichno. ko so Etrushchani opustili zlogovno punktuacijo in jo uporabljali za lochevanje besed. Morda je punktuacija tudi (str.. da je za nas venetska punktuacija koristna. Razen nekaterih predhodnih. ki mu sledi nomen.x. vkljuchno z i in u. ugibanji in tveganimi izbirami je povezano branje zhe tako zelo redkih venetskih napisov! In zaradi tega nas prav nich ne sme presenetiti. marvech odprt http://www. je razlago punktuacije dal Vetter.Svetolucijska kultura . pri chemer je treba dodati.« Nekoliko drugachna je punktuacija v Lagole di Calalzo. Prosdocimi meni. da tudi v etrushchini ni povsem pojasnjena vloga punktuacije. Prosdocimi pa k temu dodaja.). Po Vetterjevih pravilih so punktuirani: samoglasniki na zachetku zloga ali besede (tudi i in u z vokalno vrednostjo). z natanchno Beelerjevo ugotovitvijo posebnosti (skupine nepunktuiranih soglasnikov). s chimer pa se Lejeune ne strinja. in neodvisno od njega tudi Lejeune.y. da v osnovi punktuacije ni bilo zlogovanje nasploh. da ni rabila zgolj za oznachevanje zlogov. pri katerih prvi element ni bil punktuiran in je moral pripadati drugemu zlogu (tavtosilabichne zveze). saj nekateri menijo. povsem nesprejemljivih delnih intuicij ali domnev. »dovolj.x. V opombi (str. Tako je bila v mestih Veio in Narce v uporabi punktuacija s tremi navpichnimi pikami.y. Zhe Vetter je dolochil soglasnishke zveze.2010 10:19:38] . je pa vseeno verjetno. na kaj je mislil Lejeun. ki si med seboj tudi mochno nasprotujejo. »plug«. ker nam omogocha spoznavati venetsko zlogovanje. v primeru. s kolikshnimi domnevami. kdaj in kako je bila uvedena ter s kakshno doslednostjo.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. zadosti«. da sta dve zaporedni chrki zajeti v punktuacijo. 76) lahko zasledimo. kjer se na mestu dveh pik pojavlja ena sama. da se podobna kombinacija chrk -ough.Lucijan Vuga preobrnjenima c. od katerega so ostale zanesljive le prve tri chrke (Kab–). 25. npr. in opazhamo pogosta odstopanja od »juzhnih« pravil. Zhe sama punktuacija je eno od strokovno nerazchishchenih vprashanj. Atestinski tip punktuacije izhaja iz staroetrushchanskega in ni prav jasno. ali pa ought. in je morda punktuacija rabila tudi kot napotek za izgovarjavo. ki zamegljujejo pravo naravo punktuacije oziroma dopushchajo vrsto samovoljnih interpretacij.) namesto (. nam je jasno. beri o:t »moral bi. kar po Lejeunu lahko pomeni heterogeno rabo. za kar je dovolj navesti angleshko besedo enough. konchni soglasniki v besedi. da gre za drugo ime mozha.

v. Zlogovna punktuacija (razen delnega prezhivetja v Kampaniji v prvi polovici 5. saj berejo c in j. kot je Prosdocimi. str. tega je she veliko vech. cheprav je obche sprejeto. che je pisava bila zlogovna. 26). .. str.v. st. Opozoriti moramo. da morda gre za najmanjshe glasovne in ne pisne enote.i.htm[16. Che je sistem zapisovanja zlogov ustrezal enemu jeziku.Svetolucijska kultura . Romolo A. st. st. kaj shele pred petsto leti pisano trubarjevshchino ali pa jezik Brizhinskih spomenikov izpred tisoch let .i. pr. (Is 2). povsem pa ignorira slovanshchino.a.2010 10:19:38] .) izgine ob prevladi punktuacije za lochevanje besed. njena funkcija ni lochevanje besed. Roma. na jugu. A.i. kot .i.vna. medtem ko drugi vztrajajo pri h. je t. = la. so besede pisane brez presledkov (scriptio continua).a. da tvorita baltskoslovansko enoto. Stacioli (Il ''mistero'' della lingua etrusca. Ostaja odprto vprashanje razlochevanja fonemov. marvech poudarjanje dolochenih ''polozhajev'' nekaterih chrk (osamljenih samoglasnikov in konchnih soglasnikov v zlogu). da vse te tezhave pri branju posameznih chrk in celotnih besedil prihajajo bolj ali manj do izraza pri vseh ohranjenih venetskih besedilih. : h. Posebna vrsta punktuacije. kar vchasih ustvarja velike tezhave pri branju in pogosto le hipotetichno razdelimo besede. 84-88). potem je she razlichica |< . ''silabichna''. Toda v zachetku druge polovice 6.h = la. pr. katere izvora ne poznamo..« Poleg tega je treba uposhtevati vechstoletne razpone med posameznimi teksti.. pr.vnah vrot. sht. dokaj redkeje je v uporabi chrtica in zelo pozno z manjshimi trikotniki ali ''andrejevimi'' krizhci. ter se sklicuje na vrsto drugih jezikoslovcev.io... (Is 1). n. ki naj bi bil tudi chasovno pred vsemi. vendar ga niso pisali (str. saj je branje znaka . Newton Compton ed. vrot.rot. da ko obravnava jod oz. pr. zlogovna.revijasrp.. sht.. Prosdocimi se v drugi knjigi zgoraj omenjenega dela loteva lingvistichne razchlenitve posameznih venetskih besed.. Tudi drugi pisci se zhe za etrushchino muchijo s punktuacijo.v. 127): Laivnai vrotai.11.n.a . Tako naj bi Vetter videl v tem imena bozhanstev. n.a.a. a je morda povzel po prvem sistem pisanja.. kaj naj bi sploh pomenila in zakaj je nastala. L.h. vzame v obzir baltshchino. o zapletenosti tega problema je razpravljal tudi Lejeune. (razen v posameznih primerih) sprejeto le pri nekaterih. pomislimo zhe na sto petdeset let staro Preshernovo slovenshchino v primeri z danashnjo.i. dve ter tri ali celo shtiri v najstarejshih zapisih). Prav tako je v venetshchini nerazresheno vprashanje homografije i.i. pishe: »V najstarejshi pisavi.|. n. Tudi glede znaka < si niso vsi enotni.Lucijan Vuga zlog. n. lah. lokalno poimenovanje za Artemido.i. ki jo najdemo v 6. 1987. ki so obichajno v obliki pik (ena. ni ustrezal drugemu.ah v. kar naj bi http://www. saj ni mogoche povsem zapisati izogovorljive enote glasu z zapisljivo enoto zloga.i. za kar povzame tele razlichice: lah. n. razen v izredno redkih primerih zhe v 7. Ne bi pripisal takemu umu. st. mesapijsko Lahona. Tako Peruzzi opozarja. docent za etruskologijo na Universita di Roma.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. kar naj bi bilo k ali ic itd. zato ne bi smeli v past hipoteze o zlogovnem sistemu. se razshirja uporaba punktuacije ali lochevanje besed z lochilnimi znaki. ki je imel drugachno skladnjo. da so Minojci poznali st. ko se je jezik spreminjal.rot. tako tudi pravkar navedenih (II. sht. sht.

Melinc (Nova Gorica.rot. Tolmin. Lohke ipd.v. gora Melnik severno od Reke itd. – χa.. ne povedo pa. n.i. Melihen (Bovec) ali s toponimi Melinki pri Ligu nad Kanalom ob Sochi. pa http://www.n. Lig.. ali lah. Borko. che bi kritichno razchlenili Prosdocimijevo branje. vrot. ki je tujega izvora.. Borut itd. Poleg zhe nashtetih branj Prosdocimija in drugih smemo dopustiti she druge nachine. Presenecha.h. seveda nochem poenostavljati z danashnjimi okolishkimi imeni Kambreshko. Draga. Lejeune izkljuchuje branje Lav.a. ki ga lahko primerjamo z okolishkimi imeni naselij Livek.i. Lavivs.?o.. vrotah pa naj bi bila boginja poroda. Mirko.v.beri dvoustichno). kot je on storil z drugimi uglednimi etruskologi. Lavisno itd.m. = la. Kobarid ipd. tudi toponim prelaza Vrata pri Chepovanu. Nada. Tudi Kab[ omogocha dolochene vzporednice z osnovo Kab–.i. primerljivost z latinskim verto (indoevropsko *wert) ali z Verto / Vorto v keltshchini je zgolj mozhnost. Lavov < *Lauicos. Postvorta.. jezero Melinca jama pri Hrushevem zahodno od Ljubljane. Prav tako nesprejemljiva je primerjava s shpartansko boginjo Orthia v razlichici Wrothaia (W.a. Tudi che se drzhimo Prosdocimijevega branja.revijasrp.kaφ – ? se odpirajo dodatne mozhnosti.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.htm[16.a .s.a. Loka.a.. v. Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab[??. a tudi ne Beeler in Pisani.ah v. Kambreshko). da Prosdocimi v drugi knjigi ne obdeluje posebej tretjega napisa. kaj tisto ime pomeni. Kanal.i...v korist Laiv-.rot.i. Melinci pri Beltincih.11. vendar opozarja. sklepa Prosdocimi. od kod so vzeta slovenska osebna imena: Cvetka.vnah vrot. temvech ga le vkljuchi v konchni seznam. Povsem nove mozhnosti pa bi imeli. saj nam je drugachno branje na dosegu roke kljub pretechenim tisochletjem. mar res ne bi smeli pomisliti na osnovo vrata.s. che je zhe dopustno Wrothaia in podobno? Zhe s chrkovanjem Prosdocimija lik.elink. s chimer se odpove neposredni primerjavi z Lavskos. Pa vrotai. Vrhov ipd. Izraz Melink(io)s lahko tako ali drugache vzporedimo z danashnjimi okolishkimi priimki Melink (Nova Gorica.. postanemo pozorni na nekatere mozhne onomastichne in druge primerjave z danashnjimi imeni.Lucijan Vuga ustrezalo grshkemu Leho. Bozhica. da napis iz Ostie Laevonicvs.s. Prav tako Luk(io)s. da gre pach tako in tako za ime. Kobarid). Danica. Enako velja za Laivnai vrotai oziroma Prosdocimijevo branje lah. celo vrsto Vrshichev.vna.Svetolucijska kultura . Zdi se nam samo po sebi umevno. Ime Vrota je zaznano v venetski onomastiki.i. Slavoj. podobno latinskima Ante-vorta. zapisano tam in tam. vzbuja negotovost. Lejeune in Pellegrini vidita v napisu osebno ime: Laivna iz *Laivo kakor Votno iz *Voto itd.2010 10:19:38] . Krahe se s tem ne strinja. vendar sem zhe v svojih prejshnjih delih navedel veliko razlogov za utemeljena drugachna branja. za kar sam nakazuje utemeljena izhodishcha z odkritosrchnimi opozorili o vseh pasteh njegovega in drugih branj! Pogosto se etimologi ob upravichevanju svojih razlag nekega toponima ali tudi osebnega imena zatekajo k trditvi. nad Mostom na Sochi? Ali na Vrsno. Bojan. kakor pa je ustaljeno na romanski ali germanski osnovi.h = la. Slava. vrotah itd.i.

tako kot vneto in zavzeto pochno pri vsepovsodnem iskanju keltskih. V predgovoru Bogo Grafenauer pishe: »Prvi osnutek za prichujocho knjizhico je naredil ob koncu leta 1944 v Znanstvenem institutu pri Predsedstvu SNOS na Rogu dr. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. 1926-1927. reinterpretacijah ali stalishch Bezlaja. Borislav itd. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. Che ponovimo: (1) France Bezlaj: »Imena Bate. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom.Lucijan Vuga Dragoljub. znachilnosti.revijasrp.« (BEZ I. Che bi shlo namrech samo za mrtva slovenska imena. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Veneti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. kakor je znano. gora in krajev.. severozahodni http://www. latinskih ipd. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Veneti. da bi se podrobneje lotevali razchlenjevanja posameznih etimologij.Svetolucijska kultura .« (podchrtal L. Grafenauerja.V. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. ki so se nam na kakrshen koli nachin ohranila. kar je bilo doslej zapisano. marvech bi jim morali slediti po vseh vzhodnih Alpah do Donave in preko nje. da o Vzhodnih Alpah niti ne govorimo. Slavoljub. podobno je s tujimi imeni. da so tudi osebna. che hochete. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. rabilo odpiranju drugachnih vidikov na preteklost nashih krajev in ljudi. Seznam slovenskih krajevnih imen na avstrijskem Koroshkem naj bi sluzhil vsem. str. Vedeti je treba. obcha in druga imena vir informacij o jeziku. Luka Sienchnik..si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. ki so tod zhiveli zhe v davnini. primerjave z nechim itd. da je to ozemlje v resnici slovensko. da na sploshno jezikoslovci ne ishchejo slovanske osnove zanje zato. Vendar ni namen tega dela..11. osnov za imena voda. latinshchini. vëndi »bivalishche«. keltshchini . ki so postala povsem vsakdanja.. marvech je vse. str. ilirskih.2010 10:19:38] . ker pach Slovanov skoraj do sredine srednjega veka menda ni bilo v Posochju in v zahodni Sloveniji. in v gornjih primerih je edina ovira. izhajajo iz znachajskih posebnosti. se ne bi mogli omejiti na sedanjo slovensko Koroshko. Oshtirja in drugih v luchi teorije kontinuitete. to izhaja iz spoznanja potrebe po ponovnem in drugachnem branju ali.htm[16. 140) (2) Luka Sienchnik in Bozho Grafenauer: leta 1945 je le kakshen mesec po pravkar konchani drugi svetovni vojni izshla v Ljubljani drobcena knjizhica Slovenska Koroshka – seznam krajev in politichno-upravna razdelitev izpod peres Luke Sienchnika in Boga Grafenauerja (SIEN). Baske. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. germanskih.. a le malokdo ve za njihov prvotni pomen v hebrejshchini. namesto da bi prav odkrivanje takih imen potrjevalo njihovo prisotnost.. grshchini. Ljubomir. ki imajo kakor koli opravka z navedenim ozemljem. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. obenem pa dokazujejo ta she danes zhiva imena.) (3) Karel Oshtir: postavlja med Baltoslovane in Germane ilirsko-trashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.

balkansko obmochje je eno redkih..htm[16. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. z Ibero-Baski v Shpaniji. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji. Alinei dobesedno pravi naslednje: »Zacheti moram s tem. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha. tipichno evropsko. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti – Anti. str. 291) (4) Mario Alinei: Prof. poljedelsko meshano ekonomijo.revijasrp.. v povezavi z Anatolijo. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske.... vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni....in se pojavlja tudi v siciljanskotrashkem -ib.. zahodna in vzhodna veja Slovanov [op.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. str.L. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih..2010 10:19:38] ..« Oshtir zakljuchi (str. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.« – Tako govori teorija kontinuitete.. to je oblika. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. s Pikti v Angliji. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). Slovanov na neizmerno podrochje. etrushchanskega in latinskega urbanizma. ne tangirajo«. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani.. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib.za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest vremenih let]. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah.. ki so nam pustili imena kakor Benetke. a uposhtevajoch tudi zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti..11. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci.. Bate. Ne obstaja neka "severna slovanshchina" pach pa je to le razlichica juzhne slovanshchine. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov. ki je npr. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.. vendar smo videli. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega.. zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel∂ t > welt>. Baske verjetno she direktno. domnevno "slovansko preseljevanje" je polno nasprotij. *we/al ∂ t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«.. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu.. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod'.. ki nas. so postranska vprashanja. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi. prevzeto prek romanshchine in Banjshice.Lucijan Vuga Italiji in Galiji.V. in to celo v zgodovinskem obdobju. che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom.edini logichni sklep je. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom. http://www. juzhni in zahodni Evropi. ki so prishli iz Anatolije. Slovani so (prvi. kljub Oshtirjevi presenetljivi izjavi: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Iliro-Traki v Karpatih..« (BEZ I.Svetolucijska kultura .« (BEZ I. ki je zelo blizu sedanjemu. Prisotnost Slovanov na obmochju... s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. kakrshnega danes naseljujejo. in iz nje sta se razvili....– tako *we/ame/∂ t v Veneti – Antes <> *wel∂ t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen∂ t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«..

htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.2010 10:19:38] .11.revijasrp.Svetolucijska kultura .Lucijan Vuga STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.

n.sht. na katerem je prikazana razshirjenost voz s polnimi kolesi ter kolesi z naperami in so v ozkem pasu od Grchije do Danske nanizani posamezni primerki najdb obeh vrst koles »pred letom 1000 pr. Tu nimam namena razpravljati o etimologiji kot taki. obenem pa so bili http://www. seveda avtor omenja tudi she starejshe najdbe v Mezopotamiji in drugje.11. Tako objavlja tudi zemljevid (RAU str. da je med njimi komaj kakshen slovanski znanstvenik! Tudi v Index verborum ne najdemo niti enega (!) slovanskega izraza za kolo..! Ker kolo in voz sodita med izredno pomembne inovacije. Toda she preden zachnemo.« in koles z naperami »pred 1500 pr. nam poleg mnozhice drugih primerov lahko potrdi tudi novejsha knjiga Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 v prevodu Konji.Starinski jezikovni sledovi . itd. ali nauk o izvoru. besedoslovje. sicer pa je znachilno. panromanizmom. med tekstom se kakshna taka navedba pojavlja med citiranjem drugega avtorja.«.revijasrp. Z obravnavo izvora in razlage besed se ukvarja etimologija. nastanku besed.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.2010 10:20:15] . In kakshna je njegova komparativna lingvistika? Presenecha. lahkega dvokolesnega voza z naperami in konjsko zaprego.sht.n. voz in posamezne njihove dele niti za konja in konjsko opravo.htm[16. pangermanizmom. vozovi in Indoevropejci. panslavizmom itd. ampak tudi danes je na etimologijo bolj ali manj vplivalo ideoloshko-politichno ozrachje. cheprav je med besedilom nich koliko izzivov.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Chemu je potrebno to poglavje? Kako nedokonchne so zgodovinske teorije. Vse to je sicer v dolochenem obdobju veliko prispevalo k preuchevanju zgodovine in jezikov. Ne le v preteklosti. ki danes predstavlja pomembno specialnost v jezikoslovju. s podnaslovom: Temelji in metode raziskav z gledishcha indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. 85). to nekateri oznachujejo kot zagledanost v antiko s panhelenizmom. zaradi katerega bi moral v marsichem spremeniti svoje sklepanje. kolo tudi (morda celo najprej) kot vreteno za obdelavo glinastega posodja.. da tako malo uposhteva slovanske jezike. se moramo sprva zaustaviti prav na tem.«. a se osredotocha na preuchevanje "chariot". naj navedem le enega: za slovensko »kolo« je sino-tibetanski izraz kolo .n. Mezopotamija je nagnetena z najdbami polnih koles »pred letom 2000 pr.sht. Seveda avtor she ni mogel uposhtevati senzacionalnega odkritja najstarejshega kolesa na svetu z Ljubljanskega barja. nekaj besed o iskanju izvora starinskih besed. vendar se kot vsaka znanost razvija in s tem spreminja in dopolnjuje predhodna dela. ki predstavlja neke vrste povzetek dosedanjih raziskav v zvezi z iznajdbo kolesa in voza.

Kdor se je v resnici potrudil pazljivo preuchiti njegova dela. ki jih zasledimo pri zapisih praslovanskih ali slovanskih besed. Vendar so se pri tem kopichili dvomi. Ni kaj skrivati. V.« To je primnerna in verodostojna. http://www. ne da bi se kdo potrudil lochiti zrno od plev. 6. ogromno drugo gradivo pa je ostalo ob strani. A na zhalost niti Bezlaj ni uposhteval svoje lastne ugotovitve. ki jih je chas obrusil ali dopolnil. na katerega so v stoletju po njegovi smrti zlili golide nechednosti. Na prvi pogled je jasno.: vodnata okolica). ki ga ni uposhteval she noben slovenski slovar. sem v Slavistichni reviji VIII v prilogi Linguistica I. L. z opombo.. kako brati nekatere znake. Pohorski (Novice. da je kot otrok svojega chasa in takratnega stanja vednosti ter stopnje razvoja zgodovine.Lucijan Vuga dolocheni rezultati nategnjeni na kopito prevladujoche paradigme. die Warte" (Novice.revijasrp. Meni je pomagal premostiti nasprotje med imenom Smlednik in historichnimi zapisi 1136 Fledinich. da se do danes she nihche ni potrudil izchrpati iz njegovih spisov narechno besedishche. ki skushajo popraviti napake preteklosti. sploh zanesljiv? Vsaka enkrat izprichana beseda zahteva opreznost. ki je oblezhalo stigmatizirano in podcenjeno. Ta beseda me je razumljivo vznemirila.11. kot jih priporocha IPA – International Phonetic Alphabet. da bi se z njeno pomochjo dalo razlozhiti nekaj imen tipa Dobrna. 1859. Zdi se mi prav opozoriti bralce. Koliko je Fr. da si Trstenjak besed ni izmishljal. novembra 1981 objavil chlanek Trdi orehi slovenskega imenoslovja: »Ko sem pripravljal monografijo Slovenska vodna imena. da so taki poskusi vchasih zelo travmatichni. kaj shele za vechino (strokovne!) javnosti.2010 10:20:15] . 76). zhe pozabljenem slovenskem apelativu dobra "eine wasserreiche Gegend" (op. Pohorski. saj je potrebno spremeniti paradigme ali prevladujochi nachin mishljenja. 1859.. Pri svojem leksikoloshkem delu sem se v teku desetletij vechkrat preprichal. mora priznati. a to ni ne lahko ne hitro opravilo. 1228 Vlednic itd. Naj za primer navedem samo apelativ smled – "strazhishche. vendar je izkljucheno.. Toda po drugi plati je Trstenjak strokovno poshteno in z izredno energijo zbral in interpretiral neverjetno kolichino lingvistichnega gradiva. Zaslutil sem.. l2l4 Vlednich. IV. dasi zelo pozna rehabilitacija nesrechnega Davorina Trstenjaka. saj je v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) navedel le en sam Trstenjakov vir. l08).Starinski jezikovni sledovi . da je slishal to besedo od chebelicharja Zupana. kar je najbolj verjetno psevdonim Davorina Trstenjaka. cheprav je tudi danes zgodovinska veda prav tako polna hipotez in bolj ali manj verjetnih faktov. 50 objavil chlanek o samo enkrat izprichanem. da je izvedena iz iste osnove kakor dober. ki je v chasopisu Delo dne 7. arheologije in jezikoslovja izhajal iz nekaterih domnev.! V tej luchi je treba brati Davorina Trstenjaka in mu dati zasluzheno mesto v slovenski znanosti. pokojnega akademika Franceta Bezlaja.. kot opozarja Bezlaj. ki ga je razvoj tako hitro prerasel. da bi se "o" mogel razviti po zakonih slovanskega glasoslovnega razvoja. To so spoznali mnogi priznani svetovni lingvisti in zgodovinarji. kar je zhe za posameznika hud intelektualni napor. str. da v prichujochem delu ni bilo mogoche uporabljati vseh specialnih fonetichnih znakov. ki ga med pohorskimi lokalizmi navaja Fr. Morda bo za ponazoritev teh zagat primerno povzeti misli enega nashih najpomembnejshih etimologov.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari..htm[16. vendar za razumevanje bo dovolj natanchno. Pach pa bo koristno omeniti. Trstenjak je bil fantastichen etnograf in etimolog.

. Prvi slovanski chrkopis je glagolica. opozarja o zachetkih slovanske pismenosti: »Po vsej pravici lahko domnevamo. kjer so prishle do izraza Konstantinove mnogostranske sposobnosti. ko so zhiveli v praskupnosti. da so obstajali posamezni zapisi [slovanskih] besed in imen z nekim tujim chrkopisom (v prvi vrsti grshkim ali latinskim) zagotovo zhe prej [pred Cirilom in Metodom]. npr. kazhejo veliko elementov praslovanshchine. Iz kdo ve kakshnih razlogov je bilo upochasnjeno uvajanje pismenosti za te Slovane. ker je znanstveno rekonstruiran. prilagajanje slovanskega jezika in njegovih sestavin novi funkciji knjizhnega jezika liturgichnih besedil. obla ali starocerkvenoslovanska. tam je Konstantin preuchil samarijsko narechje in pisavo. 10-11). da so po Oshtirjevem mnenju Slovani dobili izraz za knjigo zhe v http://www. medtem ko za rushchino Slovenski pravopis 1990 pravi. 10-11).Starinski jezikovni sledovi . torej po starosti drugi slovanski chrkopis.2010 10:20:15] . ko so jih nemshki duhovniki pregnali z Moravske. katerih drzhava je lezhala med Chrnim in Kaspijskim morjem. rimskega papezha iz 1.11. so se ustavili v Hersonu... tj.« (HAM str. v resnici pa prav takega jezika niso nikoli govorili. in prvi datirani cirilski spomenik je Samuelov napis iz 993. izgovarja se priblizhno kot 'i' v angleshki besedi "bit" (BRA). st.. Konchno je tod nashel she relikvije sv. se je preprichal. ki so ga "govorili" Slovani. hrvatska glagolica. kamor se se med drugim zatekli Ciril-Metodovi uchenci. Zgoraj smo zhe omenili. ki naj bi jo domnevno sestavil Ciril (Konstantin) (826 ali 827 – 869) po grshki minuskoli. nikoli ni bil zapisan. odkril evangelij in psalter v gotshchini (»pisano z rusko abecedo«) in se nauchil njihovega jezika. Obstajali sta razlichici.revijasrp. st. Slovenski pravopis 1990 za ruski ь pravi..si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Praslovanshchina je po znanstvenem domnevanju jezik. Na poti k Hazarom. nastala preprostejsha in lazhja cirilica. da ga opushchamo kot npr. Cirilova glagolica in oglata. ki v zgodnjem obdobju ni bil povsem nem. v kateri je napisanih veliko hrvashkih spomenikov iz 13.. st.. cъєзд [sjezd]. lingvist de Bray jih v praslovanshchini izgovarja takole: kakor 'a' v angleshki besedi "about" (BRA). okoli leta 860.Lucijan Vuga Zlasti dvoje znakov bega nepoznavalce: ъ – nevtralni samoglasnik. Glede najstarejshih zapisov v slovanskih jezikih je she marsikaj neraziskanega.. da se ъ izgovarja kot npr. ki jih je od tam nosil s seboj vse do prihoda v Rim« (NIK str. odrazha pa tisochletni razvoj jezika ljudstev. Klementa. najstarejshi slovenski Brizhinski spomeniki naj bi nastali okoli leta 1000. Ciril je s starejshim bratom Metodom (? 885) pokristjanjeval moravske Slovane. Toda Josip Hamm npr. in 17. malih chrkah. v Севастополь [Sevastopol]. st. M. S tem v zvezi znameniti ruski jezikoslovec A. ki jih oznachujemo kot Praslovane. Konstantin.. je v Bolgariji.htm[16.. Toda zhe od prvih dni je to delo bratov Cirila in Metoda naletelo na odkrit in sovrazhen odpor latinsko-nemshkih duhovnikov« (NIK str. vendar tudi zhe znamenja samostojnega slovenskega jezika. da je jezik solunskih Slovanov v popolnosti dostopen in razumljiv Moravcem. Glagolica se je ohranila med Hrvati ponekod do srede 19..6) Svetozar Nikolich v svoji knjigi Staroslovenski jezik pishe: »Pred Moravsko je Konstantin sodeloval v dveh misijah. ь – palatalizacijski znak. Seljishchev sodi: »Lahko sklepamo. da se Konstantin ni shele tedaj v povezavi z moravsko odpravo prvich ukvarjal s problemom sestavljanja slovenske azbuke. V Mali Aziji pri Saracenih (Arabcih) je v Samari uspeshno vodil verske razprave z muslimani in skupaj z Metodom v hazarski odpravi. pomembno pripravljalno delo je terjalo tudi prevajanje. Glagolica (od glagoliti – govoriti) je bila zapleten chrkopis in zhe v 10.

Kaj se je med tem in po tem dogajalo? Obstajajo sicer najrazlichneji poskusi in raziskovanja. zapisane besede. jagnje«. da se to povsem ujema s slovenskim in slovanskim izrazom. imela je svoj snovni in funkcionalni pomen dokumenta.revijasrp. vrsta plesa. da ne uposhteva tako ochitnih sorodnosti. cheprav navaja Roberta Bauerja. ki je v svoji razpravi iz leta 1994 o sino-tibetanshchini izhajal iz domneve. v katerih je po mojem mnenju ochiten dokaj enostranski pristop. praslovansko kolo. oboje sodi med najstarejshe kulturne dobrine. bicikel«. Zato se mi je zdelo primerno.Starinski jezikovni sledovi . in menda celo nekaj materialnih dokazov za prastara slovanska besedila iz chasov pred Cirilom in Metodom (nekaj o tem v moji knjigi Davnina govori). a razlichne razvoje. S primerjalno metodo je rekonstruiral proto-sino-tibetanski koren *kolo »kolo«. tako sta med drugim rekonstruirana indoevropejshchina in praslovanshchina. mnozhina kola »shtirikolesni voz. nato pa po zakonih primerjalnega jezikoslovja in drugih specialistichnih metod sledi rekonstruiranje (pra)jezikov. opremo ali pa so vsaj zelo zgodaj prevzela in ustvarjalno razvila besednjak s tem v zvezi. Zato nas zanima. ki so imela svoje izvirne izraze za nova orodja.htm[16. da je kitajski izraz chou za »choln« ter jang za »ovco. pomeni. Posebej se je zadrzhal na pojmu za »kolo« v severnokitajskih (sino) dialektih in tibetanskih (bodik) jezikih. Tezhko je razumeti primerjalno jezikoslovje s takimi hibami. Mimogrede naj omenim. Karel Oshtir se je lotil tudi "megalitskih jezikov". kolesa »rota. KOLO – VOZ Nekoliko prej sem zhe omenil Petra Raulwinga (RAU). srbsko- http://www. Sploshnoslovanska beseda. Od kod beseda – kolo? Bezlaj za kolo. Tudi v Index Verborum na koncu knjige ne zajame nobenega slovanskega jezika. to naj bi dokazovali izrazi za »kolo« in »vozila s kolesi«.11. in seveda (pra)slovanshchina pri tem ni izjema. Che je neko ljudstvo zhe v tistem davnem chasu poznalo in obvladovalo te inovacije.. da so dobili Kitajci voz s konjsko vprego z zahoda. chesar ne moremo najti v nobenem drugem indoevropskem jeziku.. Presenecha. veljajo predvsem pisni viri. saj so komajda omenjeni redki raziskovalci iz slovanskega sveta ali pa jih uposhteva posredno s kakshnim citatom iz del zahodnega pisca. ki imajo sicer isti izvor. Med kulturne pridobitve neolitika in kasneje bronaste ter zhelezne dobe sodita predvsem poljedelstvo in metalurgija.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki po Bauerjevem mnenju izhajajo iz indoevropejshchine. kakshne (pra)stare besede najdemo v slovanshchini oziroma v slovenshchini za davne tehnoloshke inovacije. da je sodilo v (pra)skupino prvotnih ljudstev. da se tu nekoliko zaustavim prav na besedi kolo. to pomeni. ki je v monografiji o konjih. Toda v jezikoslovju.2010 10:20:15] . da naj bi beseda ne "visela v zraku".Lucijan Vuga Zakarpatju. ozvezdje Veliki voz« in k temu kolut »die Scheibe« itd. vozovih in Indoevropejcih razgrnil rezultate tovrstnih raziskav do leta 2000. pribor.

belorusko kola. kirkos »falco. rota(m). grshko kuklos »kolo«. ki nadomeshcha izginuli *retere »techi v krogu«. K temu dodaja Snoj she sorodnost s kolenom ter chlenom. deli kolesa: cerchione »obroch«. kruljasta prednja noga . mlin. kolo »kolo«. prezhivelo je na irskem podrochju in v latinshchini *retuntus (gl. Devoto razlaga. prvich zabelezheno pred letom 900. obla. vlechi – recheno za konje. kolut ipd.« : hebrejsko kaf »kriva.revijasrp. poleo »vrtim se« k indoevropskemu korenu *kuel »vrteti. toharsko kukäl »voz« (ESSJ). na baltskem podrochju izrazha »voz« v mnozhini ter »kolo« v ednini. gornjeluzhishko kolo. obseg. Semerano razlaga grshko kuklos. avesta ratho »voz«. Italijansko – ruota. lat. ustreza akadskemu qullum »velik obroch« in kululu. gilgal »kolo«. okretati. primerljivo tudi hebrejsko galil »valj. wheohl. latinskem podrochju v pomenu »kolo«. armenskem. kar po naravnem zgledu utrjuje prvotnost praslovanske uporabe kolesa.«(WEB). kolo. dovrshen«. semitsko rdi »techi«. vrteti. okret. chrepinja. da gre pri ruota za izraz delovanja. krempelj« (SEM 2). slovanskem podrochju (DEV). srednjeangleshko cicle < poznolatinsko cyclus < grshko kyklos »kolo. oboje iz iste indevrop.. latinsko colo »prebivam«. krozhiti). ritu. primerjati z litavskim ratas. obroch..: falco . sokol«. ni je na grshkem. posoda podobna chloveshki lobanji«. srednjeangleshko whel(e). dolnjeluzhishko koleso »kolo«. irskim roth. raggio »napera«. rotondo). asirsko radau »iti. tovorne vozove« (SEM 2).htm[16. platishche«. da je slovenskemu najblizhji izraz za »kolo« sino-tibetanska beseda kolo enakega pomena! (RAU) Kako je mogoche. Poleg tega she v latinshchini circus »obroch« in napotuje na gr. staronorveshko hjöl.. nositi. keltskem. knjizhno koleso. ochesno zrklo. galsko rhod »kolo«. ali so izvirno slovanski tudi posamezni sestavni deli. okrogel. rusko narech. v resnici gre za: kreks v pomenu »krivih nog« : krikos »obroch« : primerljivo z etrushchanskim »capys: dicitur . drugje tvorjeno z reduplikacijo: staroindijsko cakra. valiti-gnati proch«(SEM 2). osnove. ruota »rotundus. kotaliti.Lucijan Vuga hrvashko kolo. akadsko redu. tudi akadsko gulgullum primerljivo z aramejskim gulgulta »lobanja. Toda zraven imena za celo kolo je vazhno videti. kullos »obroch. stanovati«. izvora. slovashko kolo. voditi – recheno za ladje. oko itd. kolut. obrat. bolgarsko kolo. tudi koleso. chlen »pregiben. kililum »obroch. Najblizhje je staroprusko mulana-kelan »mlinsko kolo«. vrteti.2010 10:20:15] .. corona »obod.«. prinasham«. poljsko kolo. ukrajinsko kolo. anglosaksonsko hweol. starovisokonemshkim rad.. cheshko. grshko polos »os«. krona. Tema ima na indo-iranskem podrochju pomen »voz« (sanskrt rathas). in kaj je bolj naravno najblizhje primerljivo za nekaj gibljivega. kot je chloveshko telo! Toda presenecha. risti (kotaliti se.. hebrejsko galgal »mnozhinsko kolo. cui pollices pedum curvi fuerunt . na germanskem (nemshko rad). za katerega Semerano meni.Starinski jezikovni sledovi . da se napachno misli na onomatopoetichni izvor. krog. vrtinec«. staroangleshko hweol. vrtljiv telesni del (SNO). prvich zabelezheno 1350-1400.. venec«. sanskrt rathah.. akcije. Primerljivo s cycle. sorodno z grshkim kyklos. makedonsko. mozzo »pesto«. galal »obrniti. Semerano primerja: rota. albansko sjell »obracham se.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. staroindijsko carati »premika se«. cilinder«. to bi she utrdilo prvotnost uporabe kolesa-vozila: http://www. saj je izhodishchni balto-slovanski pomen koleno. indevr.11. popoln. sorodno nizozemskemu wiel. litavsko kaklas »vrat«. staroirskim rethid (on teche). da se na tako zelo oddaljenih krajih pojavi povsem enaka beseda? Angleshko – wheel. obel.

Podobno v drugih slovanskih in baltskih jezikih. Ampse in romunsko osite. ojese iz indevrop. latinsko grunda »streha«. npr. Podobno tudi v drugih slovanskih jezikih. avesta aesha »ralo. gotsko faran »potovati«. vojë. kar vse se je razvilo iz prevojnih razlichic indoevropske osnove *g hrend h »bruno«. napera – »shpica pri kolesu«. deska«. perone »konica. obroch – »circulus«. In gredelj »vzdolzhni. cerkvenoslovansko obrochь. *gredь. staronordijsko grind »omrezhje« in sorodno s starovisokonemshkim grintil »nosilni del pluga«. praslovansko *greda (*gredь) »bruno«. napel »oplen«. prebodem«. 339).V. Semerano ugotavlja za grshko πληµνη »mozzo della ruota. naperiti. drugi namigujejo pri slov. sposhnoslovansko. predreti« itd. palica. oje – ojnica. Medtem ko (SSKJ) tudi oplen »premichno nameshchen prechni drog na sprednjem in zadnjem delu voza. oje. pesto pri kolesu« (op. ki gre skozi oplen« (PLE). *haihes. *oi(s)a v oieion »krmilno veslo«. da je mogoche celo obratno. Verjetno iz praslovanskega *gredelь < *greda »bruno«. hetitsko hishsh(a) »oje«.: pri Shlencu [SHLE] tudi »jarem pri zvonu«).. oplenec »voz« na starovisokonemshko abilenze »Pflugbaum« iz latinskega amblatium (ESSJ). vse iz indoevropske osnove *hai »drog«. Tudi toponim Oplenac v Srbiji. da je kljub mnogim http://www. nekateri primerjajo z grshkim plemne »pesta«. nosilni del ogrodja ladje ali cholna. neb. greda »shtirikotno obtesano ali obzhagano deblo. cheshko oj. preneseno tudi v kamen vsekane stopnice. Bezlaj celo meni. shto odozgo drzhi stupce ili cheshljeve« (KAR).2010 10:20:15] . prepeljati. enako ali podobno v drugih slovanskih jezikih. naperjati. skalni skladi v obliki stopnic«. kar oklepa roko« (SNO. periti »usmerjati. zhelo«. ESSJ). na katerega je pritrjeno pogonsko kolo«. kar je besedotvorna razlichica od *greda. ESSJ). narech. praslovan.Lucijan Vuga gred – »dolga palica.Starinski jezikovni sledovi . v katerega se vtaknejo rochice. drog. Iz slov. Manj verjetna je izposoja iz starovisokonemshkega grintil »nosilni del pluga«. Vuk Karadzhich oplen – opljen »na saonicama ona greda. v katerega sta vtaknjeni rochici«. öpl. 23. starocheshko oje. gr. letonsko grida.11. praslovansko periti verjetno »*dajati skozi. »stopnice za perutnino. predirati«. »igla. *oje. staroindijsko isa. kar je najti v Iliadi 5. v avstrijsko nemshchino Anze.htm[16. grids »pod. praslovansko obrochь izvedeno iz roka »kar je okoli roke. suggrunda »nadstreshek«. okopih« in perenica »rochica pri kmechkem vozu«. Anetze. (ESSJ. spodaj raven«. L. Iz slovanshchine je nemshko Epl. nosilni del ogrodja ladje ali cholna«. opiracha »ograja«. rus. lestev. Tudi naperki »na obrambnih nasipih. Tudi ojce »prednji del pluga«. opelik. nepl. napera. prednji oplen »polza pri vozu«. opernica. na prednji in zadnji premi pri vozu les. »del voza. palici podoben del stroja za prenashanje vrtilnega gibanja. sorodno grshko peiro »predrem. predreti«. Pletershnik dodaja oplen »prednji in zadnji del voza pri zhagi« in oplenik »iglica. Navadno rekonstruirajo iz praslovanskega *oplenь ali podobno. peretnik »sveder. podobno v drugih slovanskih jezikih. SNO).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.revijasrp. (SNO. srb. operek »vmesni del dna soda«. stopnice. plug« in baltsko *aisa v finski izposojenki aisa »oje«. zharke« > naperiti. oplen – v razlichicah. 726. uperiti. nemshko fahren. vse iz indoevropskega *per »prechkati. germansko iz slovanshchine (SNO. ost. enako kakor litavsko grinda »deska«. hrv. nosilni del pluga. tudi soplovnik < *sooplenovnik. drog. prevesti. kar je sorodno s praslovanskim *greda »bruno«. vzdolzhni. zheleznishka naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih«. v madzharshchini epleny in romunshchini oplean. cerkvenoslovansko naperiti »prebosti. iz praslovan. ESSJ). ki se vtakne v oplen«.

pimplemi. srbsko predvsem ime za »vlak«. lat. medtem –mne spominja na ustrezno akadsko bazo munu.htm[16. sorodno pa je grad. in naj bi se dalo razumeti iz Ajshila. prvotno verjetno »*drog v plotu«. prvotno »vozhnja«. skozi katerega gre os«. od koder tudi phati. v katerega so vpete shpice«. Sorodno je she staroindijsko vahas »voz«. tudi polzh. sulica«.2010 10:20:15] . Baltoslovanske izpeljanke iz indoevropske osnove *peis »tolchi. *pesto »*vdolbina v kladi. Praslovansko prvotno *pesta. praslovansko *zhьrdь se je verjetno razvilo iz indoevropskega *g hrdh(i). praslovansko * osь. ki je rabila za mozhnar«. lat. drog«. indoevropska osnova *ages. sovornik (ESSJ). svornik »klin. plev jonshchini spominja na osnovo s pomenom »os«. kol. razbora. drog. assis »os pri vozu«. carruca »potovalni voz«. sploshnoslovansko. podobni slovanski izrazi v pomenih »vez. prvotni pomen verjetno »razpolovljen. rusko zherdь. pesta – pesto. narediti plot«. predlagali so npr. voditi. graditi (SNO). debelejshi lesen drog [kakrshnega uporabljajo polozhenega na zvrhano nalozhen voz sena. voz na shtirih kolesih . hebrejsko menuha »lezhishche. carpentum »voz za gospe«. currus »vojashki voz«. kar se je prav tako razvilo iz indoevropskega *uogho »voz«. platishche – platich. starovisokonemshko wagan. teptati. praslovansko * vozъ je enako z grshkim okhos »voz«. che je tudi v izumrli staroprushchini. Izraz plemne je na zachetku pomenil »lezhaj osi«. rusko voz. peljati. Radfelge«.«. premikati«. pest »luknja pri kolesu. spona. ags »os«. ki je spadala med baltoslovanske jezike. cheshko vuz. praslovansko *sъvora in * sъvoraъ. »osrednji del kolesa. cheshko zherd »zhrd. zato ne presenecha. Italijansko carro. zhrd – »dolg. skoba. prilagojeno iz http://www. Cerkvenoslovansko sъvora »fibula«. premikati«. prvotno »kar se vrti. plezati. polza – Bezlaj to obravnava pod polzeti »drseti«. plat »zunanji del kolesa. soras. »Radnabe«. cocchio (beri kokjo). premika« iz korena *ag »poganjati.11. staroirsko fen. nemshko wagen »voz« (SNO). povorka. akadsko palu »palica.galskega izvora (ZIN). platica. verjetno iz indoevropskega *pel »vrteti«. k temu sornik. dalje gl. vrtishche« (SEM 2). osovina »spodnji del voza«. namestitev. izpeljanka iz osnove *g herdh »obkrozhiti. ki povezuje sprednji in zadnji del voza«. svor »drog. sornica »podna deska pri lestveniku«. os – »axis«. hrvashko in srbsko voz »tudi kolichina tovora. pletho »kar je polnega v kolesu«. cerkvenoslovansko osь.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. starocerkvenoslovansko zhrъdь »drog. izpeljanke iz korena *uegh »vesti. indoevropsko *somuora (>baltoslovansko) tudi *smuorom. mleti«. ipd.revijasrp. sora – tudi sura. starocerkvenoslovansko vozъ. omejiti. Od kod beseda – voz? Marko Snoj razlaga za voz. plaziti. psheno. kar s slovanskim pomenom »spodnji del voza« izrecno nakazuje funkcijo in davni pomen besede. da je bila od samega zachetka praslovanshchina soudelezhena pri tehnoloshkih inovacijah in je izoblikovala svoja poimenovanja tako za orodje v celoti kakor za posamezne sestavne dele.Lucijan Vuga poskusom ostala etimologija nerazreshena. ki gre na en voz«. carru(m). ki gre skozi soro in vezhe zadnji del voza s sprednjim«.Starinski jezikovni sledovi . SNO). polovica« (SNO). (ESSJ. platishche »felga. luknja v kladi«. pshenica ipd. pluzhiti. svora. da ga med vozhnjo ne odnasha]. cocchia. kol«. postelj. Iz praslovanskih imen sestavnih delov lahko sklepamo. drobiti. razchesnjen kos lesa«. morda iz *polъ »pol.

(op. In she coccia »bucha. potok. starovisokonemshko (h)ros »konj«. tikva. lat. (2) antichni dvokolesni voz (ZIN).11. verjetno sumerskega. Vaso Imbutiforme. techi. Spoznali smo tudi. tekati«. Mario Alinei pravi »wheel in rad sta vzhodno in zahodno ime za kolo«. da se je rodila lahko le v Skandinaviji pomenska inovacija hjul »kolo« s pomenom zimskega solsticija v okviru megalitske kulture TRB. uzda. plodnica. koritom. auriga »kochijazh«(CAM). cursum. Zanimive podatke nam daje Semerano: curro. al comando. chvrsto kolo za tezhak voz z volovsko vprego. kochijazh«.n. cucurri.Lucijan Vuga beneshkega cocia (beri kocha). ker je oznacheval polno. Nasprotno pa so bili Kelti prinashalci kolesa z naperami. ter je bil asimiliran v indoevropsko besedo za »vrteti. gurru »vlechi. in currus sumersko guru »nositi«. cocchio«. latinizirano carrus. klasichno cochlea. ki je sluzhila za potovanje z druzhino in prtljago. vodstveni sedezh. saj so bili prvi izdelovalci koles z naperami v zahodni Evropi in so razumljivo dali keltsko ime svoji tehnoloshki inovaciji. primerno za hitro vozilo s kolesi z naperami. cocchiere. tisochletju pr. vulgarno latinsko *coclja. prehodom –clja v –ccia namesto v –cchia (vse brez kakshne razlage etimologije) (DEV). zahodnih nizozemskih narechjih (bodisi v Holandiji ali Belgiji) wiel in skandinavskih jezikih hjul blizu slovanskemu kolo. iz latinskega cochlea(m) »polzh« po obliki. currus »triumfalni voz. akadsko qararu »techi«. in prav TRB je ena od kultur. tako v Nemchiji kakor na Mediteranu. ki ga vlechejo konji. kar ustreza novoasirskemu harsha »pasma konj«. glava«.2010 10:20:15] . obrachati. currulis »appartenente al cocchio. akadsko kussum. brzda. v katerih se pojavijo primerki koles v 4. posoda – izvirno iz trsja«. ki naj bi bil keltska izposojenka (irsko roth itd. raedarius. (2) Na nemshkem podrochju. galsko carros »tovorni voz«. Za irsko carr »voz« in galsko carros. v vzhodnih nizozemskih narechjih (tako na Holandskem kakor v Belgiji) in v latinshchini je kolo poimenovano kot v nemshkem ter vzhodnoholandskem izrazu rad in latinskem rota. V luchi teorije kontinuitete ta zemljepisna razporeditev dopushcha sklep.sht. lat. Pach pa Devoto razlaga auriga iz aureae »briglie. latinizirano carrus. kanal za shirjenje prvega termina. da v germanskem svetu ni enotnega poimenovanja za kolo. lat. da je bila kultura TRB (Trichterbecher. voditi«. da prihaja iz cheshchine(!) kochi »vettura a nichia. Primerjati za carrus s starovisokonemshkim karro izhodishche v akadskem garra »zavetje. primerjati tudi akadsko haru »del voza«. rotacizem currulis < kussum. zavetishche.revijasrp. Prav tako ima Devoto drugachno mnenje za cocchio »kochijazh«. corro. cecurri. shkoljko« preko neke severnoitalijanske (beneshke) oblike cocio (beri kocho) prilagojena toskanshchini v 16. kalk na curro (SEM 2). vajet« + ago »conduco. cocchio [madzharsko kocsi] (1) gosposka dvovprezhna ali shtirivprezhna kochija. viti se – cesta. Ni nakljuchje. Dvema razlichnima osnovama pripadata: curro sumersko gur »vijugati. lat. L. magarru »kolo. voz«. kot cocchio (beri kokjo). vrch lijakaste oblike). omeniti velja islandsko hross. vozilo z nechkami. da prihajajo prvi dokazi o kolesih z naperami v http://www. raedarius »cocchiere. vodim« (DEV). (carro). koleso ter grshkemu kyklos. pripadajoch vozu. gurati«. pri chemer je zanimivo.Starinski jezikovni sledovi . auriga. frizijshchini. vodstvo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.V. st. kar naj bi izviralo iz nekega vzhodnega zharishcha. razshirjena poleg na Poljskem she po vsem severu zahodne in centralne Evrope.: kakrshno nam je znano z Ljubljanskega barja). auriga(m) »kochijazh«– neznane etimologije (ZIN). Uporabljajo naslednje izraze: (1) v angleshchini wheel.) s pomenom »techi«. s severnoital. raeda »kochija na shtiri kolesa. anglosaksonsko hors.htm[16. Poleg tega curulis pritegne she daljne semantichne povezave. kotaliti«. kussiu »prestol tron. kraljeva last in sluzhba«.

kakrshna so Val Camonica.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. to potrjuje zelo zgodnjo praslovansko uporabo kolesa in voza. dushiti. je beseda prvotno pomenila *»iz skorje. kot bomo videli. po teoriji kontinuitete pa ni tako. na Irskem in v Angliji ostajajo osamljene. Ampak medtem ko lesene hishe na podrochju LBK v Nemchiji tvorijo vechja naselja. kakor vrtati ipd. kuhati. KROG Pojem krog. Dolmen. da sta obe imeni pota in corcan »rochka.Lucijan Vuga centralni in zahodni Evropi z mochno keltiziranih podrochij. Poglavitna znachilnost irskega neolitika je okoli 1200 megalitskih spomenikov.sht. *kuel s praslovanskim kolo in slovenskim kolo. starocheshko.Starinski jezikovni sledovi . lonec.revijasrp. cheprav kazheta isto keltskogermansko-italsko izogloso . Alinei opozarja. posaditi« neznanega izvora.2010 10:20:15] .V. ki so asimilirali staroselce. posebno tiste v Bretaniji. verjetno s prihodom novih naseljencev. in 4. Na presenechenje naletimo pri Alineiju. da ni z indoevropskega prostora. ki se delno prekrivajo. a se v lingvistichnem smislu korena razlikujeta.« (prevod in podchrtal L. Cheshka in Slovashka ter obmochje Hallstatta. narechno hrvashko in srbsko korac »kadica«. lubje«. 518-519). razporejeni so po obmochjih. ne v velikem shtevilu. juzhnoirski corcan je v zvezi z angleshkim crock. ki potrjuje veliko podobnost s hishami z obmochja kulture LBK (Linienbandkeramik. (ALI 2. marvech manjshih skupin v daljshem obdobju. topilnik.sht. veliko blizhje kakor v romanskih in germanskih jezikih.grobnice s hodniki in Wedge tombs.. je pomemben iz vech razlogov. lonchenina z linearnimi okraski). postane ochitno. Drugi. kjer nahajamo osamljene kmetije. Che je praslovansko *korьcь izpeljano iz praslovanskega *kora »skorja.n. razdeljenih v shtiri glavne skupine: Court cairns. 364). Zlasti grobnice s hodniki so velichastne ter veliko starejshe od egipchanskih piramid. narechno rusko korec »korec. ki naj bi obenem pojasnjevala shtiri razlichne tipe megalitov. str. ki naj bi se zachela med 5. da je tudi za Irsko veljala invazionistichna. enako je cerkvenoslovansko korьcь »posoda za tekochino«. Obe ti imeni pa sta neznanega izvora. pa ne le to. Druga mozhnost je primerjava s http://www. Toda slovenski koren v vrt(eti) vsebuje kot rota < rt. tudi semantika je zelo raznovrstna.11. datirane med 3795 in 3550 pr. priselitvena teorija. Che primerjamo indoevropske osnove *uogho s praslovansko* vozъ in slovensko voz. saj naj bi shlo prvenstveno in zgolj za razlichne kulturne vplive. Povsem nasprotnega mnenja je Raulwing (RAU). Toda zaznati je delitev na sever in jug tudi v narechju. severnoirski pota je v zvezi she z angleshkim pot.htm[16. tisochletjem pr. Podchrtal sem. to je she danes znachilno za irsko podezhelje. da sta oba izraza zelo blizu davnemu indoevropskemu korenu. s francoskim pot ter z nemshkim Pott. Toda Snoj nas seznanja: korec »posoda na daljshem rochaju za zajemanje tekochine«... ne le zaradi kolesa. str. Passage tombs . to je najpomembnejshe neolitske kulture centralne Evrope. ko opisuje prodor neolitske kulture na Irsko. cheshko korec »stara mera za zrnje«. zajemalka«. so pa vsi povezani s keltskim podrochjem.. »z vrtenjem delati luknje« torej poznamo oba izraza za kolo. Tako za lonchenino poznajo na Irskem dvoje imen. Alinei obravnava najdbo najstarejshe neolitske hishe na Irskem in v Angliji. lubja narejena posoda«. ter indevr. Ceramica Lineare. ki je zahodno nadaljevanje vinchanske kulture z Balkana.n. ki je pach okroglo kolo. francoskim cruche in nemshkim Krug.)(ALI 2.

da bo velika tudi besedotvorna moch te osnove. Prvotni pomen je nekako *»kar je vroche« ali *»kar se izlocha pri vrochini«. Pri Snoju preberemo za pot »znoj«. vokrug. drugi tip je rusko krugom.revijasrp. v 9. Toda po mojem mnenju tu ni izkljuchena tudi iztochnica za pot »rochka. grebe«. Bezlaj razlaga: skorec »spleten koshek. kar je morda sorodno s kozha »pelis«. kar ne presenecha. lacus Chrungelse. Praslovansko krogъ »circulis«. lupina itd. poljsko arhaichno krag »gmovje. lubje. cerkvenoslovansko okrogъ. zato je prichakovati. ukrajinsko kruhom »okoli«. lupina. rusko krug gьnchara itd. krug. starorusko okrugъ. Za starinsko kroglъ pricha nemshko Grundelsee. cerkvenoslovansko krogъ in podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v pomenu »nebesni obok«. koroshko-nemshko Krangl. slovashko hrnchiarski kruh.2010 10:20:15] . starovisokonemshko hring. sln. srbsko in hrvashko krug »leseni obod okoli studenca«. K besedotvorju primerjati indoevropsko *aldh(en) »korito«: baltoslovansko *aldi > praslovansko *oldi. hrib«. krog« in umbrijsko cringatro. ustrojena kozha. staro v pomenu loncharski krog. kozar »posodica iz lubja«. Verjetno je imelo *skorьcь nekdaj shirshi doseg. gozd« v mikrotoponimih Krog. izprichan je tudi pomen »vrh. okrogъ. novovisokonemshko Ring »prstan.« Iz slovanskih jezikov je preshlo tudi v albanshchino kore in novogrshchino kora. Praslovansko potъ »znoj« se je razvilo iz indoevropskega *poku-to. ohranjeno v ukrajinskem krjazh »panj«. Zanimiv je stari pomen »grmovje. lonec.11. starovisokonemshko (h)wer. verjetno stari krogъ. *oldьje »ladja«. kruzhinka. primer. To se mi je zdelo potrebno podrobneje navesti ne le zaradi pogostih toponimov na osnovi krog s http://www. sorodno je pechi. »iz brezove skorje spleten koshek za nabiranje jagod«. danes kozarec »calix vitreum«. pechi«. prim. cheshko kruh.Lucijan Vuga staroindijskim caru »kotel«. narechno »debelo drevesno deblo. praslovansko *(s)kora je razvito v vseh slovanskih jezikih v pomenih: »skorja. kruzhina »grmovje«. Okrozhnice. pech (SNO). (ESSJ). v katerega nabirajo jagode«. Okroge. tram. rusko dial. Cerkvenoslovansko skora. tvorjeno iz skora »cortex«. gozd« ipd. kruzhie. pechi. vokruhy. »gorski vrh«. vkrug. v 16. slovashko kruh »osamljen grm«. crusta«. st. kozha. hrvashko in srbsko pot. cheshko pot. Iz te osnove veliko toponimov.htm[16. Krozhishche poleg Okrog. sorodno je staronordijsko hringr »prstan. krenkatrum »pas« (ESSJ). korec »iz skorje narejena posoda« (starocerkvenoslovansko korьcь »vas quodam«) iz kora »cortex«. log« in iz slovanskih jezikov madzharsko korong »gozdichek«. zhelva-(s)kornjacha. kar so vse tvorbe iz indoevropskega korena *k uer »posoda. bucha s trdo lupino. rusko pot. cheshko hrnchirshky kruh. lahko tudi kъrь »grm« (ESSJ). ukrajinsko krjazh »grich«. valizhansko pair v enakem pomenu. chebelji panj. kuhati.Starinski jezikovni sledovi . Okrogi. a tudi krug »gozd«. Indoevropska osnova je krengh/krongh. saj je v davnini to bila ena od naravnih. Naprej krog II »circulus« s shtevilnimi pomenskimi odtenki. starocerkvenoslovansko potъ. romunsko cring »grmovje. dushiti« kot posoda za kuhanje in peko. okrogel »convallis« itd. Prav tako je zelo pomembna razlichica krog III »silva. st. trd. kotel« (SNO). majhen gozd«. ukrajinsko kruh. suh. 1206 Ocrvgel. pri chemer se seveda tudi potimo. okoreti. rusko krjazh »klada. Posebej obsezhno obravnava Bezlaj pojem skorja »cortex. Okrozhica. poljsko arhaichno krag garnicarsky. sln. ukrajinsko dial. okruh. saj je beseda izposojena v albanshchini skorec »grot v mlinu« in podobno v sln. s shtevilnimi izvedenkami. kora. Krozhec. prirochnih tvarin za najrazlichnejsho uporabo. suh delchek lesa.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. krog«. kozol. vkruh. topilnik. kruzhik. mochan moshki«. Bezlaj: krog I »okoli«. che je prvotno »cortex« (ESSJ). kar je izpeljanka iz korena *pek u »kuhati. starorusko krjazhь »tram«.

sht. slovashko hrnchiarski kruh. – saj je loncharski krog ali vreteno predstavljal v loncharstvu prvovrstno tehnoloshko inovacijo. kako pravimo osrednjemu drogu. v Indiji skoraj prav tako zgodaj. Upodobljen je na skalnih risbah na Shvedskem iz srede 2.n.11..Lucijan Vuga posebnimi pomeni. in izvirno arhaichno slovansko ime potrjuje prvotno osvojitev napredne tehnologije brez morebitnega prevzemanja tujega imena. kar se praviloma ne dogaja. 154). je navadno zelo hitro shla iz dezhele v dezhelo. katero je chlovek sam ali s pomochniki vlekel po zemlji. Mario Alinei me je na mednarodni konferenci v Kobaridu maja 2003 seznanil. marvech veliko bolj zaradi arhaichnih izrazov loncharski krog. tisochletju pr. Prirejena slika iz (ZIN) Plug s kolci sestavljajo: slovensko http://www. kakor si pogosto mislimo danes. toda to naj bi bilo celih tisoch let pred pojavom pluga na Kitajskem (ZGO I/2 str. (in mogoche tudi zhe dolgo pred tem). cheshko hrnchirshky kruh. poljsko arhaichno krag garnicarsky. kot je plug. Toda prav plug z vprezhno zhivino je omogochil pravcato revolucijo pri obdelavi zemlje. v italijanshchini bure. ki se je sicer postopoma razvijalo iz preproste drevesne rogovile. za katerega ni etimologije in je po njegovem slovanskega izvora iz osnove bor »ime iglavca«. ki je omogochala izdelavo lonchenine visoke kakovosti in najbolj dovrshenih oblik. Prometne povezave v starem svetu so bile veliko hitrejshe. ki jih srechamo tudi onkraj danashnjega slovanskega prostora in v antichnih imenih. in novica o tako izrazito praktichnem pripomochku. Kdaj se je pojavil plug? V Mezopotamiji in v Egiptu so uporabljali plug z volovsko vprego zhe v 3.Starinski jezikovni sledovi .n. ter me vprashal.sht. che je inovacija pridobljena ali uvedena od drugod.revijasrp. tisochletja pr.htm[16. da jo je zrahljal.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. da v zvezi s teorijo kontinuitete in neolitske prisotnosti Slovencev na prostoru Vzhodnih Alp preuchuje med drugim imena poljedelskih orodij in tudi pluga. rusko krug gьnchara itd.2010 10:20:15] nemshko italijansko . in je zato velikega pomena pri identifikaciji zgodnjega slovanskega tehnoloshkega prispevka! PLUG Najprej spregovorimo o plugu kot revolucionarnem poljedelskem orodju.

Pflughaupt JAN)) – Pflugsohle. 7) 3 – kozolec . ki naj bi bila indoevropska beseda (ZIN). neznane etimologije) – spianapoggi (sestavljenka iz spian-are.. pomanj. Gründel.ararae »orati«. kot da bi shlo za »veslati po zemlji«. scoticatore – ruota di campo – regolatori di profondita – timone con attacco – ruota di solco – . slovanskem. arare. kristan (JAN) 17 – obrachilo (JAN) 18 – otika. aratru(m). Pflugkrüme (JAN) Pflugkörper – Griessäule. kar bi se razumelo kot *»podstavek za rahljanje« (ZIN) (DEV). negotovega izvora) – aratrello (dim.11. coltro »chrtalo. s korenom aro. iz osnove arare.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 4. od aratro) – coltrina (gl. Pflugstöckchen. cheprav indoevropskega izvora) – perticara (od pertica »palica. – .. morda kakor v slovenshchini poznamo grebenalo (aratro affossatore). (oralno) drevo. armenskem podrochju in morda povezljivo z ere »veslati«. –pfeiler (JAN) – Streichblech (Panzer-Abstreichblech) – Molterbrett (Pflugsohle (PLE). stebrc 4 – pluzhna deska 5 – plaz. Najdemo v besedi remo »veslo«.. pluzhna peta (ShLE). oralo. plaz – podloga oralu ali leva rochica pri plugu (PLE). explanare<ex + planus »zravnati. zgladiti. – Furchenrad – Pfluggestell – Pflugkehre – Pflugreute – manico – stegola corpo del aratro – pila. lat. Pflugschleife (PLE) – Pflugschar – Messersech. grshkem podrochju. drog. oplaz (JAN) 6 – peta 7 – lemezh. lat. ralo. podreti. Pflugmesser (JAN) – Grindel. izprichano na keltskem. Drugi slovenski sinonimi: plug. 6. – .. – . slovanskem. Baum (JAN) – Stellbügel. ralo (JAN) 8 – chrtalo (parash (PLE)) 9 – gredelj. pertica (m).. cultri. culter. lat remus. lat. vrklja (JAN) – Handgriff – Pflugsterze. z negotovimi povezavami izven Italije. podstavek«. Pflugstürze.. aratrello.. Joch – Vorschäler. Brücke. pilone – versoio – suola1 – suola2 – vomere – coltro – bure – staffa – avanvomere. Italijanski (narechni) sinonimi za plug: aratro (»oralo«. Vorschneider – Landrat – . v Grchiji (eretmos) in keltskem obmochju (DEV)..2010 10:20:15] . 5. iz lat.htm[16.. plug s chrtalom. na Baltiku. starinsko *retsmos.revijasrp. prekla«. Pflugeisen. lat. kozel. germanskem. koliko je oranje podobno http://www. Poglejmo podrobneje: aratro. Stelbogen. zavora ? (JAN) 10 – streme gredlja 11 – predpluzhnik 12 – celinsko kolo 13 – uravnalec globine 14 – vechni drog kolc s kavljem* 15 – brazdno kolo 16 – krstan.. izprichan v Indiji. Grendel. Ne vem. nozh«.Starinski jezikovni sledovi . grshkem (aroo). iz korena ere.Lucijan Vuga 1 – rochaj 2 – rochice pluzhno telo (3. Balken. izprichana na keltskem. lat. germanskem. porushiti« + appoggiare v pogovorni latinshchini *appodiare iz podium »podnozhje.

cheshko tyrat. Toda she vech! – za tirare je etimologija negotova (ZIN)! Pach pa Devoto: (1) attrezzo »orodje« izvaja iz francoshchine attraits (it. attrahere. krchele]«. privlachnost« iz stare francoshchine attraits (mnozh. vendar to iz glasoslovnih razlogov razlagajo kot izposojenko. da so bili poljedelci. krchale. iz latinskega attractu(m) »it. izpeljano iz lat. domnevno iz trahere. v italijanshchino iz stare francoshchine atrait. hrvashko tjerati »gnati. orachi pred tem mornarji. plug. pri chemer je najverjetnejshe izhodishche prav slovanski *plugъ. po tem bi domnevali. lat. enako starocerkvenoslovansko ralo. privlachen. in srb. pluh. za povezavo pluzhne deske s stebrom)« (PLE). (2) attrazzo »privlek. enako kakor litavsko arklas. iz istega izhodishcha she grshko arotron. od koder staronordijsko plogr.htm[16.ohranjenim kot v primeru tragum. brez sprejemljivih povezav (DEV). temo [oje. adtrahere. rus. plug. zadavacha]« (KAR). plaziti se«) in dalje v indoevropski bazi *pleu. plavati (SNO. latinsko razlichico trag. Kozelc – gre skozi gredelj v plaznico. Po mojem mnenju je smiselneje iskati izvor prek attrezzo »orodje«. praslovansko *tirati je ponavljalni glagol od praslovanskega *terti. -g. V srbshchini kozalac »u pluga ona gredica shto sastavlja gredelj i plaz.Starinski jezikovni sledovi . der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet) – nos pri plugu (sestavni del. lat. praslovansko *ordlo »ralo«. Njen izvor je iskati v praslovanskem glagolu *pluzhiti »vlechi. ki je iz rekonstruiranega galskega *pettia in srednjeveshke latinshchine pettia (DEV). plaz »u pluga lijeva ruchica na koju se dolje natiche lemesh«. pezza »kos. od koder mnoge izpeljanke (SNO). da ne najde reshitve za zaplet. to je ponavljalni glagol od *terti »treti. Tirare v vulgarni latinshchini *tirare. zanimiv. chesh. mikaven«. gredelj]. ker nikakor noche sechi po tirati in trag. starinsko tirat »muchiti«. praslovansko *plugъ. She zanimivejshe je preuchevanje besede plug. ralo. poditi«. letonsko arkls »plug«. iz ad+trahere »vlechi«. attratto. krpele »das Verbindungswerk der Jochpaare Ochsen am pfluge. ki pa izhajajo iz nekega zachetnega dh. plouzhit se »vlechi. krpela.revijasrp. hrv. sredstvo za oranje«.. sedanjih *tьro »drgniti. cerkvenoslovansko tirati »otirati. gredelj »der Pflug balken. zadavacha »kao oje u pluga od kola do prvijeh krpela«. tirati se »pojati se«. vrnjeno v ednino in krizhano s pezzo. Koren tragh. radlo. muchiti«. del«. starovisokonemshko pfluoc. treti«. narechno *traginare »vlechi«. preganjati« < *terati. in srb. gredelj. je vojashki termin. hrv. jugi pars [prim.2010 10:20:15] . lat. vse iz indoevropskega *harh-tlo »ralo. drgniti«. trahere. s podobnostmi na germanskem podrochju. attrazzi).11.namesto trah najdemo pri tranare. nem. tudi pluti. plaziti« (prim. rus. stopnjevano iz trahere z lat. temo [prim. Pflug. s katerim so oznachili vstop v vojashko sluzhbo. sest. staronordijsko ardr in armensko araur »ralo« (SNO).. trainare. cerkvenoslovansko plugъ. http://www. krizhano z italijanskim trarre. der Pflugbalken (der Grendel). razumemo. krchele »razvali vilice kao krchale (kad ko mnogo govori)«. chesh. Poglejmo si posamezne dele pluga podrobneje: (1) Kaj je kozel ? Pletershnik navaja kozel »die Nase am Pfluge (der Theil. ralo.) in to iz lat. hrv.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. nekateri izvajajo iz germanskega *ploga. attractum. je anormalen z indoevropskega stalishcha. Devotove tezhave. skoraj bi dobili neko razlichico korena trag(h). aratrum. Tako tudi Snoj pojasnjuje pod ralo. iz attrarre lat. krchale. tirati »gnati. plaziti se«.Lucijan Vuga veslanju po zemlji. zadavacha]«. [prim.»premikati se. chesh. v katerega se je sam potisnil z vztrajanjem na edinole galskem (!) izhodishchu.in ne th-. pred njim je chrtalo (JAN).

vech pri obravnavi jadra. slednje bi morda veljalo kot izhodishche za »boj. Shlenc prevaja bure »oje« (SHLE). riniti«]. Zame je nadvse preprichljiva potrditev slovenski izraz pribor »predmeti.revijasrp. lat. vejevje«.Lucijan Vuga Kaj pa je bure? Po mnenju italijanskih in drugih etimologov je: bure – latinska beseda neznane etimologije. ki oznachuje gred (asse) ali osrednji drog (fusto centrale) pri plugu. Battisti-Alessio pravita. od indoevropskega izvora * bhoru. na katerega sprednjem delu se priprezhe vlechna zhival (ZIN). priprave. Na tej osnovi poznamo vrsto izpeljank in krajevnih imen. okrogel vojashki shchit« ipd. bura »drog pluga«. nekoch je bil verjetno pomen shirshi »gozd. z izpeljankami borin »sesek«. pojati« (ESSJ). suvati z rogovi« ali pa tudi »potiskati. Poleg tega imamo she: perenica »rochica pri kmetskem vozu« (PLE). hrvashko in srbsko bar »proso« < * »rastlina z ostrimi resami«. buris. Mario Alinei izhaja iz slovanske osnove bor – iglichasto drevo »Pinus silvestris«. razlichica od bura. Poleg razlichnih razlag.11. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. ki je tako zgolj drugo ime za drevo. kepa snega. Zanimivo je. po eni strani je to najprimitivnejshi plug iz drevesa.htm[16. na ladinskem podrochju. da so z razvojem na tako drevo dodajali posamezne izboljshave. da je bora izprichana beseda shele v 14. na Dolenjskem in v Kobaridu izprichano tudi v pomenu »razzhagano deblo«. ki se http://www. skupek. Sloviti italijanski etimolog Devoto pravi. borlo »valj«.2010 10:20:15] . Emilije.Starinski jezikovni sledovi . kazhe. iz neke domnevne teme *borro »nekaj okroglega«. latinsko bura. parez »kol. *bhoruo do suponiranega venetoilirskega sorodstva (ESSJ). Povsem logichno je. predlatinskega izvora (BAT). Veneta. da je bure. borela »koleshchek. medtem ko bi v pomenu »potiskati. Vasmer nakazuje baltsko izhodishche. slovensko brada in sorodno ter po vsej verjetnosti tudi brin. iz severnih krajev Italije. drevesna iglica. ki se med valjenjem vecha. Lombardije. Gre za sploshnoslovansko besedo in sorodno je samo v staronordijshchini borr in staroangleshchini bearu. shtor. ki dokazuje neolitski nachin obdelave zemlje. a sovpadajochi pomen drevesa-bora kot kmechkega orodja. brinje (SES). riniti«. gnati. resa«. chok. Bezlaj navaja za boriti tudi pomen »poditi. riniti« morali poiskati drugachno osnovo. borbo«. brez vsakrshne verodostojne povezave. s chimer je utemeljeno sklepati. za oboje pa imamo preprichljivo slovansko osnovo. po drugi je za tako obdelavo zemlje potreben poseben delovni prijem: riniti.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Poleg tega je s tem v zvezi pomemben slovanski izraz boriti (se) »bojevati (se)« [na Gorishkem tudi »potiskati. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). ki nima zanesljivih povezav (DEV). primerljiva z engadinsko buorra »kos debla. gruda«. st. ralo she drevo. iver. toda v osnovi je ostalo osrednji del orala drevo ali bor. kar se mi zdi ustreznejshe za razlago pomena »bojevati. razlichica od buris. Marko Snoj dodaja. suvati. prepirati (se). ko so primerno mochno drevesno vejo s kljuko vlekli in tako brazdali zemljo (kar je she danes mogoche videti pri primitivnih kmetovalcih Azije in Afrike). med katerimi so nadvse pomembni kovinski lemezh in rochici. s pomenom »drevesno deblo. da rekonstruirajo indoevropski koren *bhar kot »nekaj ostrega. potiskati. da sloni na glasovni podlagi (VAS). iz katerega je she cerkvenoslovansko bъrъ. da v slovenshchini poznamo za plug poleg izrazov oralo. steblo. pogachica na kolenu.. kar naj bi izhajalo iz indoevropskega korena *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). panj«.. kar je izposojeno iz letonskega buras. Vse to kazhe na dvojni. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). Toda prav buras je mogoche primerjati z etimoloshko nerazlozhljivim bure »gredelj pri plugu«.

steccaia »utrditev rechnega brega s palicami in koli« ipd. a tudi v lukanskem stievola. iz versus. da gre za besedo v severnoitalijanskih narechjih. toda stecco iz langobardskega stek »palica«. bie. prěbirat »prebrati. Druga dva italijanska etimologa Battisti-Alessio pravita. prvich zapisan 1805. Indoevropski koren *bher. alb. kar pojasnjuje izvor besede. Primerjava med slovenskim stegno. grshko phero »nesem«. da smo Slovenci to prevzeli od Chehov shele v 20. da je izraz stegola prvich zaznan v 16. praslovansko *stozherъ. delu sploh«! Skratka izraz. vertere – delo pluga za obrachanje s chrtalom (coltro) in z lemezhem (vomere) odrezane prsti (ZIN). v piachentinskem pa strevda. sedanjik bero »zbirati«.revijasrp. fero. a nam Snoj razlozhi. si poglejmo dve mozhni razlagi za slovansko http://www. vlechi. vrtenje prsti. verjetno * »kar je izbrano (za dolochen namen)« in nas napotuje na brati. st. stegnenica. kol«. pashnik.Lucijan Vuga uporabljajo pri kakem opravilu. (3) versoio »pluzhna deska«. stegna »navadno z dvema plotoma ograjena plot za zhivino«. armensko berem »nesem«. steza«. gotsko bairjan »nositi. na nashe veliko presenechenje tudi za ta izraz ugotavljajo jezikoslovci. z metatezo v milanskem narechju streva.Starinski jezikovni sledovi . postopkov. stegola (BAT). breja ipd. ki je sinonim za »orodje« in seveda tudi za kmechko orodje. delovanjem! (2) stegola (tudi stevola) »rochica pri plugu«. hlod« kazhe na gradivo ali obliko rochic.2010 10:20:15] . neznane etimologije. check. so sploshnoslovanski pojmi z osnovo bor v zlozhenkah (z-. Beseda zahodno-panromanska. rama. marvech pod brati. raztegovati« in po nekih vzporednicah tudi »oje. da je iz latinskega stiva(m). po-. Ne oziraje se na Snojevo razlago. roditi«. prinesti. in v poljedelstvu pomeni »rochaj pluga«. izpeljano iz pogovorne latinshchine *versoriu(m). podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »strnishche. lat. pre-) dovolj trdna opora za izpeljavo v pomenu dejavnosti. s katerim obrachajo mlinske kamne.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. steza« (ESSJ). Pri tem upravicheno domnevamo na slovanski izvor tega izraza. Osnova je steg. pripomochkov in izdelkov v zvezi s chlovekovim delom.pomeni »nesti«. s prvotnim pomenom besede. Bezlaj (ESSJ) tega sicer posebej ne obdeluje. raz-. razpotje. to je razvidno she iz slovenshchine breme. od-. bound«. Domnevno prihaja iz osko-umbrijskega in ustreza latinskemu stiva »vomere. Ker versoio »pluzhna deska« rabi za obrachanje.s pomanjshevalno pripono –ola. tied. znano v krajevnih imenih in priimkih. ulica«. italijanski etimologi razlagajo. ralo«. praslovansko stьgna »priti. Vse to kazhe na funkcijo rochic. Slovensko stegne. Srbsko in hrvashko stega »discipline. starocerkvenoslovansko stьgna »cesta. steccare »ograditi s plotom iz kolov«.htm[16. drog« (ESSJ). steccolo. sorodno s staroindijskim bharati »nese«. na-. zategniti. zbirati«. ga usmerjati. iz teh osnov npr. najti je tudi izraz stevola. Podoben je izraz stegolo. lesen del pritrjen na krila mlina na veter. (ZIN). o-. prebirati«.11. Stecca naj bi prishla v italijanshchino iz gotskega stika »palica. *stogъ tudi v pomenu »roka. (SNO). control«. iz-. To pa je v starocerkvenoslovanshchini bьrati. pazduha« z latinskim tignum(<tegno) »tram. Stegolo je verjetno iz iste osnove in pomeni »leseni drog za prenos vrtenja s kril na mlinske kamne« (ZIN). kar poznajo drugi slovanski jeziki iz praslovanshchine * bьrati »nabirati. iz njihovih izrazov prěbrat. stegnut(i) »astringent. Dodatno nas k takemu mnenju navaja (iz)tegniti iz osnove teg(niti). da z njimi moremo ravnati s plugom. prim. starocerkvenoslovansko sъtegnoti »zvezati. prihajati. st. lemezh. *stezherъ.

Vse izvedeno iz praslovanskega *chersti. medtem ko Shlenc coltro »chrtalo. oralo« in vomere »lemezh« (VAL). Praslovansko *lemegъ. je primerno poiskati zanj slovansko primerjavo. *chъto »rezati«. lemjaz »klin pri lestvi«.rezilo pri plugu«. crtak »lemezh«. kot »chrtalo« ali kot »lemezh«? Valjavec prevaja coltro »plug. gomere. obrne in zachne orati drugo (SES). starocerkvenoslovansko lemeshь (SES). shkarnica. dviga se« (SES). st.2010 10:20:15] . st. Tavzes navaja lemezh »vomere« (TAV). majav. lat. kar je prvotno pomenilo *»obrnjena. rusko lemega »voz lojtrnik«.Starinski jezikovni sledovi . Vrsta je poimenovana kot *»obrat« zato. ko zorje eno vrsto. izdelovati« iz osnove *vьrhъ »delati vrh. »zdrobiti. kar se ne ujema z drugimi navedbami. stran. sunkovito.11. kriviti (se)« in vegniti. podezhelski izraz bomberaia. *lemezъ »greda. plug (s chartalom)« (ShLE). »zhelezni del pluga. Ker naj bi izraz prishel v italijanshchino prek latinshchine bodisi s severa ali jugovzhoda Evrope. Po vsem sodech. nozh pri plugu«. je mogoche izhajati iz vegast. ker orach. bolgarsko chъrtalo. zavrtena«. starocheshkim chrtadlo. prevegniti. tlachiti«. ko jo chrtalo in lemezh odrezheta. Kako prevajati coltro. praslovansko * merti.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. saj naj bi bilo chrtalo tisto. praslovansko *vegъ »kriv. iz indoevropskega korena *mer-. V Toskani je razshirjena oblika *vomerea. postrani ipd. baltskem in grshkem podrochju (DEV). od« in osnove mreti. je smiselno coltro prevajati kot »chrtalo«. Italijanska etimologija izvaja vomere iz latinskega vomis. ki rezhe vertikalno. gibek« je sorodno s staroindijskim vega »mochno. posheven. zakljuchevati neko delo« (SES). v vseh slovanskih jezikih v enakem pomenu. starocerkvenoslovansko vrъsta. ki ima v rushchini pomen dolzhinske mere (1066 m). v 16.«. zmrviti« (SES). vomeris). Druga mozhnost je vrshiti. v cheshchini pa vrsta »plast. izhodishchno indoevropsko *kert»rezati« (ESSJ). kar se lepo ujema s funkcijo lemezha. vomeris. slovashko olemazit »pritrditi seno z zhrdjo« itd. güembre. vegav »kriv. ki obrne zemljo potem. ki se med oranjem preobrne« (ZIN). pred lemezhem.»proch. ki vodoravno prerezhe odrezek zemlje. (5) Potem imamo she sestavni del pluga coltro († cultro). gombro. ki kazhe na sorodno bazo merh »stiskati. Soroden je tudi izraz lemez »streshna greda. bombero. kar bi bilo lahlo literarna tvorba (BAT). Oblike. To utemeljuje poimenovanje z rezultatom delovanja »pluzhne deske«. premikanje« ali vijate »vali se. Prva je vrsta. neuravnoveshen. cerkvenoslovansko in *praslovansko vrъshiti »delati. ki morda izhaja iz nekega starinskega izraza wogwhsm z nekakshnimi pomeshanimi povezavami na germanskem.revijasrp. drog«. Drugo mozhnost nam ponuja sestavljenka iz praslovanskega *u. Izhajajoch iz suponiranega wogwhsm. starocerkvenoslovansko mreti. kamor prishtevajo tudi cheshko lemez »kol. Bezlaj obravnava chrtalo kot »lemezh. cheshkim chertadlo. majati (se).Lucijan Vuga izhodishche. vomere (†bomere) »rezilo na plugu. prim. ki rezhe zemljo«. krmilni drog pri splavu«. 1874 bombere.htm[16. dolnjeluzhishkim certadlo. (4) vomere »lemezh . s katero so utrdili slamnato streho« (ESSJ). ki rezhe horizontalno. In tudi Battisti-Alessio vomere. Bezlaj she dodaja primerjave s srbskim in hrvashkim crtalo. razvegniti. sloj«! Praslovansko *vьrsta je v zhenskem spolu posamostaljeni pretekli trpni delezhnik glagola *vьrteti. v 17. ki ga upravicheno shtejemo za podrochje poseljeno tudi s Slovani. luzhishko lemez. morda zaradi vpliva vomere – vomitare [bruhati] »naprava. ki bruha zemljo«. vegati »omahovati. ki zahtevajo vo-. st. praslovansko *mьrva. vomis (vomer. vomero. izprichano zhertalu »vomer«. v 17. http://www.

bok« (SES). tudi kot coltellino [nozhek]. koljem. Na severu Italije coltra. st. a obenem za indoevropsko besedo? Slovanska primerjava lahko sloni na klati. klatiti. praslovansko *sani nima zanesljivih zunajslovanskih vzporednic (ESSJ). saj je bil v davnini daritveni ritual zaklati zhival. vozh »der Strick« [vozha – gozh »usnjen obrochek. ralo«. Suola. iz indoevropske teme selo. die Jochwiede. Riemen). v latinshchini v pomenu »hisha«. posebej tisti pri plugu]«. klas. naselje. langobardsko sala »zgradba«. Ampak v slovenshchini imamo obilo izpeljank: kolina. aragonsko cuitre. ki lezhi ob obdelovalni zemlji«. obenem navaja tudi ladjarsko razlichico s pomenom »sanishche.. ki vezhe gredelj na pluzhna kolca. specialmente quello dell'aratro. (6) Pri plugu je znachilen she en izraz: suola [del aratro] del pluga. iz latinskega culter (ZIN). suola«. das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet). Ta poslednja razlaga »sani(shche)« smiselno nedvoumno napotuje na funkcijo »pluzhne pete«. cultri »coltello – nozh« z negotovimi povezavami zunaj Italije. saonice (po disimilaciji v *sanьnice > +salьnice). praslovansko *kolti »rezati. [nozh. da je razlaga povsem smiselna za ta sestavni del pluga. kar je preshlo v baskovshchino golde. nemshko Saal »sala«) (DEV). coltello dell'aratro »(ShLE) prevaja: chrtalo«. kliti. ki jo je kaj lahko spraviti v zvezo z »nozhem za klanje v obredne namene«. solum »soglia«. der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet.revijasrp. v pogovorni latinshchini *solja. preko solea(m) »sandalo. der Stössel) ali korezh (iz ital. latinsko solum. ki prerezhe zemljo navpichno. pomensko krizhanje s starovisokonemshkim izrazom swelli (nemshko Schewelle) »soglia – prag«. V Toskani je corton. Shlenc prevaja kot »pluzhna peta«. Torej tudi Battisti-Alessio meshata chrtalo in lemezh! Kaj naj bi pomenilo. drsi« ali »stran. primerljivo s sala (DEV). Battisti-Alessio pravita. vomere »(ShLE) prevaja: lemezh. Mislim.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. da je bil ta izraz coltro (-uolo) prvich zapisan v 16. Za suola. kol. staro in besedotvorno slovansko osnovo. etimolgija je neznana. drcha« (ShLE). cheprav je jasna indoevropska tvorba (DEV)] indoevropskega izvora. okel. carreggia. vezhocha gredelj na kolca«. ki rochnik s cepcem vezhe«]. baltskem in slovanskem obmochju v pomenu »naselbina. razbiti. ki drsi ob nezorani steni brazde. lemezhnica. smiselno pa z dokajshnjo tezhavo. kurgelj (zhelezni klin na gredanjici). Prügel.11. die die Deichsel an dem Joche festhält. der Jochriemen. cultra) »coltello. Mogoche pa je izraz pojasniti v izhodishchnem pomenu *»kar se plazi. kladivo. Narechno najdemo ponekod purgelj iz nem. provansalsko coltre. das Pflugband. anglosaksonsko culter in irsko coltar (BAT). da gre za povezave zunaj Italije. che naj bi bil korezh samo lesen klin pri plugu. Soglia »prag« (ZIN). v ljudski govorici tudi sola. kar kazhe na izvirno. iz latinshchine sola. klin. Vzporednica je cultro »coltello per scopi rituali – nozh za obredne namene«. gre za sani. tolchi« iz indoevropske osnove *kelh z enakim pomenom. izvirno selo-/solo-. coutra. na katerega se natika http://www. klasichno solea »sandal«. Vendar bi iz carreggia glasoslovno sicer lahko izpeljali korezh. drugod. kal. vas« (v rushchini selo »naselje«. Soglia. na katerega se natika gozh (der Riemen. lomiti. nem.Starinski jezikovni sledovi . izprichano na slovanskih. coltre.htm[16. latinsko culter. klada. ki jo S.2010 10:20:15] . rezilo pred lemezhem. (7) kurelj »pri plugu lesen klin.»chloveshka naselbina. baltskih in germanskih podrochjih. francosko coutre. kalati. tudi na Primorskem koresh (der Fortstecknagel am Pfluge. -tri (cultru. Cerkvenoslovansko sani. razen da je osnova carro »voz« in torej plug pritrdimo na kolca (ZIN). bosti. [culter. na germanskem. pravi Pletershnik (PLE). Solea je zhenska samostalnishka oblika pridevnika *soleus »pripadajoch solum«.Lucijan Vuga Italijanski etimologi izhajajo iz latinskega cultru(m).

narechno tudi brun ipd. analogen starinskemu *curs-to-m (ZIN) (DEV). das Fallgatter [varovalna mrezha]. reshetka za peko].2010 10:20:15] . Praslovansko *borna navadno izvajajo iz indoevropskega *bher »razriti«. drgniti«. Osnova carro »voz na shtirih kolesih«. gorishko: der Rost (im Bauwesen) [gradbeni oder]. latinsko (h)irpice(m) iz hirpus. mostni jarem. techi«. gornjeluzhishko in dolnjeluzhishko brona. correre. Praslovansko naj bi bilo *bъrvъno ali * bъrъvьno. brez vsakrshne povezave zunaj Italije. curru(m) »voz na dveh kolesih«. razshirjeno na keltskem in germanskem podrochju. izraz naj bi izhajal iz indoevropskega *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). gorishko: das Hackbrett (ein Musikinstrument) – cimbal. izorano njivo z brano povlachiti. branik »choln iz enega debla« (Trst). erpice je http://www. maklen (ESSJ). indoevropskega izvora. st. v 16. ki je poznan v imenu drevesa ma-kur < macesen. ne pa kolca sama. brana »die Egge«.Lucijan Vuga jermen. narechno tudi »loputa na vratih. kar bi bilo za funkcijo klina pri plugu povsem ustrezno! BRANA Zelo pomembno poljedelsko orodje je: brana . das Brückenjoch [kobilica]: most v pet bran. primorsko: jarem. Pach pa Bezlaj pod geslom kurec opozarja na slovanski koren *kurъ.revijasrp. naj bi prishla v latinshchino iz galshchine kot lat. dolenjsko: die Riegelwand [krozhni zid].si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.htm[16. starovisokonemshko boron »vrtati«. auseggen«. njegove zobe so primerjali z roglji na brani (ZIN). da ni mogoche razlikovati izhodishch (ESSJ). poljsko brona. v nemshchini Ross »konj (dirkalni)«. Italijansko erpice »brana«. Zunajslovanska sorodstva se ne ujemajo s slovanskimi oblikami (ESSJ). Bezlaj pod kurgelj sklene. kashubsko barna. tudi Devoto razlaga podobno erpice. pobruncati »z bruni utrditi blatno pot«. Srbsko in hrvashko brvno.11. verjetno k temu branich »majhna lesa«. das Sägegatter [zhaga gater]. samnitsko besedo za »volka«. samnitsko ime za »volka«. das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers. dirjati (s konjem in vozom)«. dolenjsko: hisho na brano (pilote) zidati. latinsko forare. v rabi tudi brvanje »stavbni les«. berzhu »treti. currere. okno v kozolcu. povezano s hirpus. primorsko: okno. kar je iz korena kers »techi. manj verjetno Oshtir rekonstruira praslovansko *bartna in to primerja s predromanskim ferrum (ESSJ). φάρω »drobim«. rusko brevno in podobno v drugih slovanskih jezikih. lotishko berzt. cursum. pilot«. brana Egge (JAN). da so besede tako prepletene med seboj. das Clavier bei den Tuchmachern (PLE). Sploshnoslovanska beseda srbohrvashko borona. primerjati s corso. to gre priblizhati currere »it. Po mojem mnenju je smiselno izvajati brana iz bruno. da tako razbijejo grude in poravnajo prst. Bruno »klada.Starinski jezikovni sledovi . sbrano vlazhiti »occare«. carru(m). shtant. grshko φαρόω »orjem«. ki je preteklik od correre lat. hlod«. latinsko hirpex. der Bratrost [zhar. ker she danes v primitivnem poljedelstvu vlechejo hlod ali desko chez zorano njivo. (2) rezjansko: brani podobne rechi: die Gitterthür [mrezhna vrata]. rezijansko bran »vratca poleg glavnega vhoda«.. Drugache. lat. na Igu: hishe na brane zidajo na mochvirju. cheshko in slovashko brana. gorishko: eine Abtheilung der Getreideharfe [razdelek kozolca]. brana (1) »die Egge.

mlajshe »orozhje«. Blizhnje sorodne besede so lat. povezave s hirstu »peloso – kosmat. bolgarsko igo. sorodne she rusko jarmo in poljsko jarzmo. cerkvenoslovansko igo. lugo tudi »blazina pri saneh«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. podizh »Jochpolster«. tvorbeno blizu je anglosashko egle »rese«. Srbsko in hrvashko zastarelo igo »jarem. igesa »jarem. za oslo poznamo latinsko cos »brus. Na Gorishkem pomeni brana tudi jarem.11. cornutus iz astu. Koren je yeug. Ta Devotova zapletena razlaga ochitno kazhe na zagato. igelj. beseda v temelju iz indoevropskega besednjaka. narechno jigo. narechno ihoch. Brana je v nemshchini »die Egge«. nemshko Joch »jarem« ipd. slovanskem. morda iz nekega *hirspidus. oster. glej irto in ispido. igovnica »Jochweide«. jug »jugum«. s chimer se povezheta. Pach pa Devoto razvija takole giogo.htm[16. krizhano s *hirsu (glej irsuto) z glagolom *hirpere (glej irco) povezano s hirpex (glej erpice) in s pridevnishkim sufiksom –idus. dalje igev. hrvashko in srbsko jaram. v 16. Praslovansko *arьmъ (in *arьmo) < indoevrospko *harhimo je tvorba iz indevropske osnove *harhi »sklopiti. polabsko jaidü. osina. Nadvse presenecha. primerljivo z latinskim iugam. Irco arhaichno »kozel« iz latinskega hircus. igovec »vprezhni vol«. Gl. latinska oblika ustreza hirpus in hircus. arma »oprema«. npr. izhesa.revijasrp. Slovensko jarem je enako v starocerkvenoslovanshchini jarьmъ. ki jo Zingarelli navaja pod giogatico italijanski giogo ali †iugo. ki ga je chlovek uporabljal zhe v kameni dobi.Starinski jezikovni sledovi . v hetitshchini yugan v nemshchini Joch. jugo. kar ima zobe kakor volk. st. konj«. ki vezhe igo na oje«. da Bezlaj v (ESSJ) ne obdeluje posebej tega gesla. kashubsko jigoe. she starejshega *hirquos. cheshko jho. je regularna latinska oblika glede na hirpus »volk« pri Oskih. Ispido iz latinskega hispidus. za narechni glagol *hirpere glej she ispido. kazhe vse znachilnosti razvoja iz tematske osnove igo. to je pa povezano s temo. izpeljano iz *hirsu kakor astutus. neroda (SES). Za krizhanje s pectus glej pettoruto.2010 10:20:15] . ostriti« iz indoevropskega *haki »ostrina« iz korena *hak »oster«. cheprav po pomenu primerljive. dlakav« in hispidus. jega pod vplivom Joch. toda http://www. OSLA Osla »brusni kamen« naj bo le en primer prastarega orodja. pondirek za ponirek] daje v latinskem iungere. igve. staroindijskim yugam.Lucijan Vuga tisto. vendar brez vsakrshnih verodostojnih povezav. sestaviti«. glej she irco. niso preprichljive. v sanskrtu yugam. brez ochitnih povezav z drugimi jeziki. ligo. keltskem in armenskem podrochju (DEV). Zanimivo. rusko in poljsko jugo kazhe na dvojen razvoj v praslovanshchini (ESSJ). implicitno pri pri geslu jermen. indoevropskega izvora (ZIN). iga. ki z nosnim infiksom [vmet soglasnika v besedo. iz katere ni dobrega izhoda. Irsuto iz latinskega hirsutus. izhesa. shiroko izprichana. sklopita (dve vprezhni zhivali)«. ki ga Bezlaj obdeluje pod geslom igo. latinsko iugum. z bolj ali manj znatnimi alteracijami se tema pojavlja na baltskem. da naj bi osla izhajal »iz nekega pozabljenega glagola«. vaga pri vozu«. vse iz yugom. osla« (ESSJ). cornu. rusko igo. ost (SNO). iglja. Sorodno je tudi jermen in verjetno rad. izvedenka igesenica »veriga. Praslovansko *jьgo iz starejshega *jъgo iz indoevropskega *iugom. identichna v grshchini zygon. grshko ζυγόν. armensko yarmar »ustrezen« in morda staronordijsko jormunu »govedo. narechno tudi jug. ki je krizhanje med latinskim pectorosus in hirsutus (DEV). tudi joga. suzhnost«. Slovensko. Medtem ko Snoj izvaja: iz nekega pozabljenega glagola s pomenom »brusiti. Prvotni pomen besede je torej *»tisto. torej gre za zelo star jezik. latinsko iugu(m).

saj bi sicer bilo zelo tezhko dokopati se do njegovih shtevilnih del. Skratka tudi takshne podrobnosti. to je verjetno izpeljano iz sloven. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. med njimi seveda tudi Slovenci. ki dostojno predstavlja nashega pomembnega jezikoslovca. da ne nashtevam she drugih. ki je bila kamenodobnemu – vsaj neolitskemu – chloveku nujen pripomochek pri ostrenju. njiva ipd. se je lotil tudi Karel Oshtir. narechno tudi »prechna brazda na koncu njive«.revijasrp. Zakaj? Beseda ozara pomeni »travnat svet na koncu njive. prebadanju. ochitno kazhejo na pradavno in predvsem izvirno slovansko poimenovanje funkcionalnih poljedelskih pojmov. ki so bili predmet podrobnejshih preuchevanj paleolingvoistov. Med drugim: »Imena Bate. gor« + orati. V tistem obdobju pa je predstavljalo obvladovanje poljedelstva prvovrstno tehnoloshko inovacijo. do predindoevropskega – megalitskega – jezikovnega substrata oziroma do predpraslovanskega jezika. izdelovanju osti. vzara. kjer se pri oranju obracha plug«.»nazaj. ki so za podrochje Banjshic v povezavi s svetolucijsko kulturo she posebej znachilni. to je nadvse lepo in koristno dejanje. kar vse sodi k elementarnemu besednjaku davnega chloveka.. a ne nazadnje kazhe osina na podrobnejshe razchlenjevanje posameznih delov rastlinskih plodov. vozara. oster. po njegovi teoriji. gl.Lucijan Vuga po drugi strani je to primerljivo z osina.11. je po njegovem mnenju beseda kozolec evidentno slovenskega izvora. Iz tega glagola je z drugo predopono izpeljano spodnjeluzhishko zawora. Mario Alinei kot tvorec (dolge) teorije kontinuitete. je pa razshirjena po Vzhodnih Alpah in s tem dokazuje davno poseljenost tega prostora s predniki Slovencev. vz. Baske. kjer danes zhivijo. toda pojem ozare je povezan z obdelovanjem zemlje z vprezhno zhivino. Ker sem veliko toponimov obdelal v svojih dveh prejshnjih knjigah. zawor »ozara«. to utemeljuje med drugim tudi z analizo besednega zaklada. ki v veliki vechini primerov vodijo. kjer se je beseda razvila iz vzara. vëndi »bivalishche«. * Poimenovanj za orodja in druge pripomochke. ki pravi. objavljenih v najrazlichnejshih revijah. OZARA Ne bom se loteval pomena in razvoja imen za polje. zato tudi prazgodovinarji govore o – neolitski revoluciji. zbornikih in knjigah.2010 10:20:15] . ki so izshli leta 2003 (BEZ I/II). Knjizhna razlichica ozara je standardizirana iz gorenjskega narechja. bi se tu dotaknil le nekaj redkih. BANJSHICE Pokojnemu slovenskemu akademiku Francetu Bezlaju je njegova sodelavka dr. Tam si lahko preberemo tudi njegova razmishljanja o Banjshicah in okolici. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob http://www. ost. nekaj o tem sem omenil v svojih prejshnjih knjigah. Metka Furlan zbrala in uredila jezikoslovne spise.htm[16. *vzarati < *vzorati »obrniti plug pri oranju«. orati (SNO). tako npr. kar je mogoche povezati z nabiralnishtvom in zgodnjim prehodom na poljedelstvo.Starinski jezikovni sledovi . da so bolj ali manj danashnja ljudstva Evrope zhivela zhe najkasneje v neolitiku na ozemljih. zara in razara v enakem pomenu. vendar tu ne bom navajal njegovih obsezhnih in nadvse izzivajochih etimologij.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Ochitno je zhe takrat nastala nasha beseda osla.

pridevnik benechanski. Ούεν(ε)τικος κολπος – Baltsko morje (Niederle. Benetki (Trubar).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Tako torej Bezlaj razgrinja slovansko izhodishche za te toponime. je zanimivo. narechno Beneće (Skok). Оύενθι. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. italijansko Venezia iz star. 291) Bezlaj obravnava Banjshice tudi v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pod geslom toponima Benetke. pisano tudi Venethi. Βεριδοι (<Βενιδοι). so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. da se poleg Idrij(c) na nashem ozemlju pojavljata dalech proch she reka in kraj Idrica na severozahodu Rusije. Benatky. tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr. med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. s'Benetku (Kastelec). Venetia. dalje tudi 'Ενετοι v Italiji. – 17. latinizirano Antae »Anti«<vety. k temu pridevnik windisch in priimek Windischer (Kossina). da je verjetno venetskega izvora (ESSJ). narechno tudi bete. Manuel). venec«. Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola). 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F.Starinski jezikovni sledovi . st. 1300 Betackh. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. Baske verjetno she direktno. 1291 in Betach. Idrija. ki na svojski nachin obravnava zakarpatsko podrochje kot "pradomovino Predslovanov". str. ki so nam pustili imena kakor Benetke. v 16. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni. Bьnetьke (Ramovsh). IDRIJA Zakaj se mi zdi pomembno sem vkljuchiti ta toponim oz. hidronim? V luchi Oshtirjeve metodologije. po drugi strani pa z Veneti. st.2010 10:20:15] . Mnjeci. Bate. Venadi. toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). st. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. Nemci Luzhichane.htm[16. leta 1200 Beht. Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti. vindland. poljsko wianek.Lucijan Vuga cesti med Oglejem in Siskom. Betockh<* bętę (–*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T.« (BEZ I.revijasrp.« (BEZ I. Ni pa mogoche dolochiti . Kakor slovensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci. Logar) iz slovanskega * vętę (–Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti.11. Seveda se moramo vprashati. cheshko vinek. Vasmer nam daje dodatno iztochnico venok »kranz. Bezlaj pravi. Benezhani (Bohorich). Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci. Benechan. rodilnik Benetek (Megiser). Enedi v Iliriji. narechno she Benitcьh (rezijansko). st. Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. lacus Venetus v Alpah (Krahe). ki jih sochasno po eni strani povezujejo razlichni avtorji z Anti in Slovani. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. str. Veneti v Galiji (Armorica). Bezlaj: »Veneti. izvedenke Benechija. toda nem. Beneci. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. str. Benetki. soglasha Krahe. mestnik u'Benedkih (Rogerij). bętę. Venedi. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem prek chesh. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. od 13. o chemer sem obshirno pisal v zgornjih poglavjih.« (BEZ I. staroirsko fine »prijatelj«. Finci imenujejo Ruse Venäjä. Bneci (Cres). starejshe in narechno Beneci. http://www. Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι. venec in vitь iz *venъ (VAS). v 18. za Slovane. ali je slovanski toponim Bate.

kjer so ustanovili slavni Novgorod. Nelidovo. (+Idrija pod zahodnimi obronki Gorishkih Brd) hudournik z gore Colaurat (+Kolovrat). Zahodne Dvine. ki bi ju lahko primerjali z nasho Soro in Ishko. ki se steka v Torre (+Ter) pri Tapogliano (PIR). ta pa v Socho. Che bi se oprli na skromno dedishchino dokumentiranih (po mnenju strokovnjakov) venetskih besed in tako tudi v Pellegrini-Prosdocimi La lingua venetica (PEL). Trstenjak str. saj nas spominjata na gr. ki je v zgornjem toku globoko vrezana v morenske sklade in teche zelo hitro. Pirona razvija Judri (Udri. zelo verjetno sta predlatinski.). ki teche izpod Huma (905 m) na zahodu naselja Volzana (+Volche pri Tolminu) in se po 55 km steka v Torre (+Ter) juzhno od kraja Romans (ob Sochi). 1456 "lu gludri". Judrio. kako razlichni italijanski etimologi razlagajo. hidronim je primerljiv z imenom reke Ledra. Francoski slavist Francis Conte je v svojem delu Slovani (CON) zapisal. Za primer. tudi ta je v Furlaniji (leta 1294 "aque Edre".Lucijan Vuga ali obstaja kakshna venetska osnova. Sebezhsko) je zgornje porechje velikih rek Volge (v antiki je bilo njeno ime Ra. She ena Idrica! Zelo zanimivo. Ludri). imenovano Sloveni. Pritoka 427 km dolge Velikaje. Obe imeni sta neznanega izvora. nizhje pa se v ravnini umiri. ki so vse pritoki Soche: najbolj znana je Idrijca. Na tem podrochju z nad tisoch jezeri (najvechja so Zhizhichko. da se pojavlja zelo dalech na severozahodu Rusije (blizu meje z Latvijo) ob reki Idrica. reka v Furlaniji.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Peno. priteche izpod Matajurja pri Starem selu in pod Kobaridom steche v Socho. druga Idrija. Mesto Idrica je sredishche (po rusko) Idrickogo rajona v Velikolukshki oblasti Rusije.11. Holm. Prva omemba leta 1247 "super ripam Judri". tretja Idrija izvira jugovzhodno od Matajurja izpod vrha Sleme v pogorju Kolovrata. Rutar omenja: »Enako spominja Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenshchine z ilirskim in grshko-latinskim jezikom (Letopis Matice slovenske 1877. Opochka. Vse do leta 1915 je Judrio razmejevala Italijo in Avstro-Ogrsko. Tako je ime slovenski reki na Koroshkem. kjer ne moremo izkljuchiti povezave.htm[16.revijasrp. v nasprotju do drugih slovanskih plemen v blizhnji in daljni soseshchini. bi se znashli v tezhavah – tam redko najdemo ustrezne osnove. na katero bi se lahko oprli v tem in vseh primerih. che dopustimo povezavo preko neke latinizirane oblike (Frau 1978) (UTET). pritoku 427 km dolge Velikaje (ki se pri Pskovu izliva v Pskovski jezero. Toropec. ki jih obravnavamo in se nanashajo na venetskost Banjshic in njihovega okolja. ki je vechji potok. sta tudi: Sorot in Issa. Novosokoljniki. da se je v srednjem veku del Slovencev (!) odselil dalech na sever v blizhino Ilmenskega jezera. ki je eno najstarejshih mest v Rusiji itd.89)« (RUT str. Na ozkem ozemlju Tolminske imamo tri reke z enakim korenom. Lovate in Velikaje. Nevelj.8). http://www. ki priteche iz okolice Idrije in se pri Mostu na Sochi izliva v Socho. nato 1255 "sub vado Judrii". ki so imela drugachna imena. Boljshoj Ivan. Vselug. Eden od pritokov Zahodne Dvine je Mezha. in ti so potem nosili stoletja dolgo ime Sloveni ter se lochevali tudi po jeziku od juzhnejshih Rusov. 1298 "aque Ledre" itd. vzemimo: Judrio (+Idrija). 113 km zahodno od Velike Luke. ϋδορ »voda«. v srednjem veku Itilj ali Atelj). V Velikolushki oblasti (tu je bil rojen znameniti skladatelj Musorgski) so vechji kraji: velika Luka.2010 10:20:15] . to je povezano s Chudskim jezerom).Starinski jezikovni sledovi . ob zheleznishki progi Moskva-Riga. kraj z imenom Idrica! V tistem predelu je v zgodnjem srednjem veku zhivelo slovansko ljudstvo.

nekateri primerjajo z grshkim adros »poln. tudi na slovansko osnovo jadern »hiter. Hajjarden so povezovali z jarad »spushchati se«.): »Palestina ni bila najbolj plodna dezhela. mochan. * Zelo zanimivo je podrobneje pogledati naslednji primer za jadra. L. vazica. in celo z Gardon v Juzhni Afriki. jadrnost »naglica«. iskriti se. v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »poln. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). pritegniti je mogoche tudi litavska hidronima Indraja. chist (o vinu)«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.11. brz. jedrь »hiter.V. uren«. Vasmer torej nakazuje baltsko izhodishche. dokler se ne izteche v she vechje jezero – Mrtvo morje. http://www. v hebrejshchini jeor »reka«. Merom in Genazereshko ali Galilejsko morje. z akadskim dodatkom dannu »mochan. parusnyi meshok »vrecha iz grobega platna« (JAK) in (DZhU). jadro]. ob uposhtevanju vechkratnih opozoril samega Semerana. da je bila v starih chasih ta grshka beseda uporabljana poetichno in se kasneje v grshchini ne pojavlja.2010 10:20:15] . parus »jadra«.«. leta 907) navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος [svetilnik.] pyxo [pyxis – pushica. Izvirna osnova ustreza akadskemu harru »rechni tok«. Nekateri so celo povezovali z imenom grma »olenader«. str. Köhler je predlagal pomen »vedno tekoch«. kar je glasovno tezhavno. mogoche je tudi izhajati iz staroindijskega Indras »ime bozhanstva«. zhuren. Poleg tega pa tudi jar »vzkipliv. jadriti se »hiteti. 735) pishe: »Jordan – ime reke. Indrajas. svarilo]. 292). Seveda lahko opozorimo. kazhe. 71) kakor tudi Eridanos »velika reka. praslovansko *jarь iz indoevropske osnove *joros. Vasmer razlaga: парус nem. uren«. po vsej njeni dolzhini techejo izrastki sirskih gorovji Libanona in Antilibanona. podvizati se«. zelo ipd. prevod L. zaradi velikega vodnega padca.revijasrp. a dolga reka – ki jo imenujejo zaradi njenega hitrega teka Jordan – jo brazda v notranjosti in spotoma ustvarja dvoje jezer. 2. Po mnenju Semerana je pomen imena Jordan-Jordanes (Plinij 5. svezh ipd.) Torej Jordan naj bi pomenilo hitra (reka). brz«. In prav buras je mogoche primerjati tudi z etimoloshko nerazlozhljivim italijanskim bure »gredelj pri plugu«. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. npr. shkatlica?]. str. »segel« [slov. Primerljivo tudi zhuriti. dorasel. starorusko parusъ (zhe v Nestorjevi kronik. kar je izposojeno iz letonskega buras. obkrozhena z dveh strani s pushchavo. proti temu govori. Mikola je iskal podobnost z [lat. ki je sicer zastarel izraz za »hiter. nagel. Morando ed. Napoli. ki nazorno kazhe. indriyam »moch. zato je utemeljeno sklepati.Starinski jezikovni sledovi . 1935. utrjen«.V. z osnovo jur-. 135) in reko na Kreti (Odiseja 3. v drugih slovanskih jezikih tudi »zelo mrzel. mochan«. Rusko idti pod parusami »jadrati«.Lucijan Vuga * Za ilustracijo zapletenosti etimologij in mogochih medsebojnih povezav naj navedem primer iz dela Francesca Ladogna – Riccardo Miceli Il genio dei popoli (A. nagel«. parusnik »jadrnica«. da temelji na glasoslovni podlagi (VAS). nagle jeze. srbsko in hrvashko juriti. Eridanos. nasprotuje mu von Soden. Iardanos v Eleji (Iliada 7. parusina »jadrovina. Primerjali so z imeni rek. cerkvenoslovan. pa z Apidanos. пардус. sorodno z grshkim zoros »ognjevit. zrel. kako tezhko se nekateri etimologi odlochijo za izhajanje iz izvirne slovanske etimologije in jo ishchejo vsepovsod naokoli. mogochna reka«. Giovanni Semerano v svojem delu Le origini della cultura europea (SEM 1. Konchnico pa gre primerjati z уксус.«.. imetje«. dalje z reko Vardanus v Sarmatiji. konopljino platno za jadra in vetrnice«. mochan.htm[16.« (podchrtal L.

. sorodno z grshkim peiro »predreti. oboj«. s postopkom izdelovanja. pereni »grmada«. Toda presenechenje nas chaka.tako kot pri patoka (<potochiti) tvorjeno iz *po-rezati. da povezava ni izkljuchena (ESSJ). cheshko parez »panj. φάρος »plug. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). izvedeno iz osnove *perti. *pьro. svetilnik«. motati. vrteti. birwu »lepo stkati«. sekundarno –perjati. slovashko dial. Primerjaj rusko perila »ograja. Nemshka beseda je glede na germansko sorodstvo prvotno pomenila »podoba. (ESSJ). slovansko *parezъ je s podaljshavo prefiksa po. akadsko barahu »zharchiti. parahu »parati. tudi »prebosti. podpreti« je osnovnemu pomenu najblizhje. In she periti »vstavljati zobe v grablje. (2) φάρος. Praslovansko *perosh iz indoevropskega*per(H) nakazuje razvoj v parus. φορµός »rogoznica. enolichen« ipd. oralo«. Bezlaj dodaja. perone »konica. zhelo«. (s)paran.Starinski jezikovni sledovi .si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. prebosti«. kakor akadskemu barwu. *φαράω »orati. barmu »obarvana tkanina«. plesti.nemshko varwe in Farbe nas vsekakor osupne.. navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος«. Bezlaj pa to povzema in dodaja: enako je tvorjeno cerkvenoslovansko parezъ »assula. ki jo navaja Vasmer. naperjo »predreti«. plashch«. lik« in je verjetno tvorjena iz indoevropskega korena *kuer. naperek. praslovansko *periti. viti. Akadsko barwu. nemshko Farbe. v enakem pomenu. Da je uspelo etimologom izpeljati iz indoevropskega *kuer. brane z zobmi«. To je toliko bolj podprto. -perjavati. obdelovati«. pletenja jadrovine. *φαράω »orati. oralo«. prvo tudi »osnova za pletenje«. baramu »tkati. napenjati shpice v kolo«. che se vrnemo na domnevo. drzhaji«. jerbas«. iver«. Pri Bezlaju tudi –preti II »fulcire. k temu napera . baru »prikaz(ov)ati se« . Podobno je tvorjeno tudi slovensko napera »gredelj. naperiti »pripraviti ogrodje za pletenje.11. napeti. sekati«. obdelovati«. ost. znano od Pharos. parobek«. plaz«. dial. vendar jo je mogoche najti v akadshchini: (1) φαρος. izzharevati«. vdreti«. verjetno tudi cheshko dial. indoevropsko *per(H) »prepeljati. parsu. shchetine v dreto. drog«. shtor. hrvashko dial. medtem ko akadska podlaga omogocha zelo eleganten fonetichni in smiselni razvoj. treshchica.htm[16. (3) φαρόω. Primerjati cerkvenoslovansko naperiti.»delati« (SNO). jadro. koshara. rezati. oshariti«. Prav v pomenih »napeti« ali »osnova za pletenje«. »prepeljavati«. parez »parobek«. φάρος »plug. *perosh. pera »shpice v kolesu«.Lucijan Vuga Pletershnik pozna parez »kol. *po-rezeshь »secare«. -ον »faro. Semerano ugotavlja. tkanja. baru »videti«. opremiti kolo s shpicami. Sorodno je litavsko pera »opazh. dolnjeluzhishko parez. ker je tudi φαρόω. -periti »pazhiti. http://www. slovensko podpreti. parezak »vechji zhepni nozh«. ki pa po mojem preprichanju sodi v praslovanski besedni zaklad iz nostratichnega fonda. pletenica. prim. da smo Slovenci dobili to besedo preko cheshke barva iz srednjevisokonemshkega varwe. Zanimiva je tudi perenica »rochica pri vozu«. naperki »palisade. neposredna slovenska izposojenka iz iste nemshke predloge je farba. parjez »sekalni mech«. parasu »(raz)paran. predreti«. s chimer smo se mochno priblizhali tako etimologiji za bure »gredelj del pluga«. Pokorny sicer meni. Vseeno nam Snoj pod geslom barva razlozhi. rezati (ESSJ). barmu. da »parus.»shperovec. nashchuvati« ali »predreti. parast« (SEM). da teh slovanskih in baltskih besed ni nujno potrebno izvajati iz indoevropskega *(s)per. ograjevati«. parjez »kol«. φάρος »tkanina. akad. razpernica.2010 10:20:15] .revijasrp. da ni znane etimologije za grshko besedo φαρος. Starejsha. Dalje –preti I. φάρυγξ akadsko parau. prevesti. zobje pri brani«. »prebosti« ipd. litvansko burva »barva. se zelo dobro ujema s funkcijo jadra oz. -perjevati.

nedrja. Dvomljivo je tudi izhajati iz ядро »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina«(VAS). vagina]«. jambor«. gl. φάρος »tkanina.2010 10:20:15] . njedara »nedrja«.Starinski jezikovni sledovi . nader. belorusko jadro. da se lahko poglobimo v etimologijo hidronima Idrija. debel. slovensko jadro »Wamme – grlina. Po mnenju Mikkole mora biti praslovansko sorodstvo s staronordijskim jaδarr »Rand – rob.. Mutterschoss – materino krilo«. ядра »Kern – jedro. ki se nanashajo na podrochje Venetov: Edron omenja Plinij (Nat. aitnum »oteklina«. medtem ko hoche Brückner ядро privezati k »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina« (VAS). idra »faules Mark e. III. Granate – (topovski) izstrelek. Vasmer obdeluje tudi ядреть »stark werden – postati mochan. Baumes – trhla sredica. slovensko jedro »enako«. sich kräftigen – okrepiti se.11. poganjek. she oдр). rusko-cerkvenoslovansko jadro. Vrhu tega iz *oidro. onn. Wulst – svitek.Aedronem (Edronem) Meduaci duo ac fossa Clodia"« (SEM vol. str.38. Ravenatesu. koshara. strzhen drevesa«. Glas n se v razlichnih slovanskih jezikih pogosto pojavlja. οίδαω »oteklina. zrno. 121) ".38.. mnozh. staroslovansko *jedro primerjajo z vedskim andam. starovisokonemshko eiz »tur. ograji« (gl. koshchica. Naprej imamo ядро II »jadro. pletenica. dicht – gost« ob manj preprichljivih primerjavah s staroindijskim adris »Stein – kamen«. Ta prihaja iz *edro>jadro. stark – mochan«(VAS). perlen (von Getränken) – mehurchki (v pijachi)«. sinus. kakor tudi letonsko idris. Hode – modo«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.htm[16. prag«. reif – zrel. jerbas«. уядретъ iz ядрый »stark – mochan«. Sack. http://www. plashch«. slovensko jadro ipd. ukrajinsko jadro. hist. nedro. krepak. enolichen« za rusko parus »jadro«. »κολπος [zaliv. 121) kakor pri Liviju (X. podvratnik. 2) znana tudi kot Meduacus (maior) in Meduacus (minor): Meduaci duo »zliv Brente«(SEM vol. Vasmer obravnava ядро I. stark – mochan. Poleg je mozhna sorodnost z grshkim ήτορ »srce«. prag«. ukrajinsko nidro »Schoss – krilo.. starobolgarsko jadro. armensko ait »lice«. irsko ond. jadro. toda tako pri Pliniju (III. ядрица »Gersten – jechmenovo ali Hafergrütze – ovseno psheno. obere Querstange eines Zaunes – zgornji prechni drog pri plotu. peshka. izrasti. srbsko in hrvashko njedra. φορµός »rogoznica. starorusko jadro »sadezh« itd. vъnedrchъ. grshko οιδος »Geschwulst – oteklina«. Kugel – krogla. staroindijskim andas »jajce« in andam »modo«. ausgewachsen – shtrleti.723). v vseh slovanskih jezikih.Lucijan Vuga baramu za φαρος. To ukvarjanje z izrazom parus je bilo pouchno tudi zato. 36.revijasrp. Ven. germansko uinde (indogermansko ondes) »Stein – kamen«. chir«(VAS). podgrlje. starobolgarsko jadra. nedvomno predlatinskega izvora. prsi. hiter. Pletershnik]«. Tasche«. schäumen – peniti. IV. οίδαω »schwelle – oteklina. srbsko in hrvashko jedro. brausen – shumeti. uren« ter grshkim αδρός »voll – poln. str. Fortunatu ) navedena kot Brinta. ήτορν »trebuh«. ni preprichljiva primerjava s staroindijskima eahas »Gedeihen – uspevati« in edhate »wird gross – zrasti. vъnedra. litvansko burva »barva. Sorodno z ядрый »schnell – jadern.646). Dalje najdemo she ядро III »Busen« samo starorusko jadro »Busen. nedra. nabuhlina [gl. Zato lahko nadaljujemo s Semeranom: »Preuchimo nekaj hidronimov. da je v Tabuli Peutingeriani.izhaja zveza z grshkim οίδος »oteklina«. Naprej najdemo pod geslom za reko Brenta na severozahodu Italije. »jadro«. kasha«.

B(a)ske. so Banjshice prepredene s cestami! Trushnje so na "Kozlerjevem" zemljevidu slovenske dezhele iz 1853 oznachene kot Natrusha. Po pravici povedano. 131). gl. Kos omenja Trushnje srednje (Mitterthr euchsen). mekine«. ker bi lahko bil tudi n. zmozhnost« in litvansko Indraja »ime reka«. V ediciji teksta na str. trushni hljeb za pse chobanske »otrobov kruh za pastirske pse. Truhsingin. Beograd. Trushnje. Treuchsen.revijasrp. kruh iz otrobov. otrobi. Ljubljana. vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. Franc Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev.. zrel. vrl. svezh«. bolgarshchini (j)edъr »mochan. Celje. uren«. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. ki je zhivel nekako med leti 1130 in 1162. tapfer – hraber. grad Vazhenberg. srbsko in hrvashko jedar »poln.). (2) odrochni kraj. VI): ». M. Lohke naprej mimo Trushenj. rusko trushchoba (1) gosta. Ravne. da je ime reke Idrija povsem mogoche izvajati neposredno iz slovanske osnove! TRUSHNJE Trushnje so vas v sredishchu Banjshic. drugi del. Nadalje F.. 1935): trushni. Indrajas »ime jezera«. αδρυνω »dozoreti«. krepek.. Thrussen. Dimitrije P. ki je glasovno primerljiv z jedro »Kern« (gl. 1946). Solkan . Truhssen. Kanalski Lom. Truxin.. furfureus. A. sicer pa v starobolgarshchini jedrъ »ταχύς – hiter. gl. indriyam »moch. uren«. ki logichno navaja na obliko Na-trusha. figurativno http://www. Urbarji Slovenskega Primorja. jedrnat«. III. I.. zaselek med Idrijo pri Bachi in Bacho pri Modreju (prim. hiter« s staroindijskim Idras »ime bozhanstva«. Truhsina. Truhse. Thruhs. Trhuhsin. uren«. Beograd. 3. Srednjeveshki urbarji za Slovenijo. SAZU. knjiga. M. ko pojasnjuje metodologijo (str. Trus. vendar to ne bi bilo v nikakrshnem skladu z osnovo tega toponima. r je sicer nekoliko tezhko berljiv.. mochan. ядро I). otrushnica (v Sremu) »hljeb od mekinja za pse«.« Trouhsen. str. Besede ni vselej mogoche lahko lochiti od *jedrьnъ »jedrnat«. Truhsne. Bate. Dzhurovich (Rechnik rusko-srpskohrvatski. panis furfureus«. zv. Dodatna primerjava *jedrъ »mochan. Okroglega v Kal nad Kanalom. 1953. 72 napachno lokalizirano s Trebusho (Tribusho). Trôhsen. Trvhsen – vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem.Lucijan Vuga Prav tako pri Vasmerju ядрый »hiter. pogumen« kot spodnjevisokonemshko schnelle ter primerjajo she starogrshko αδρος »poln. Truhssin. Milko Kos (Viri za zgodovino Slovencev. Shavli v Kroniki. IV. A. kot porocha Buga (VAS). Trusina. Vuk Karadzhich (Srpski rjechnik. zmozhen. V uvodu.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. nagel«. Truchsine. 616-617) navaja pod Trushnje: Thrucsen. 1954. dorasel. Franc Kos obravnava tudi trushenjske gospode in med njimi tudi pravkar omenjenega Gerlocha. kmet v Dolenji vasi (prav tam).Starinski jezikovni sledovi . fevdnike Krshke cerkve Trushenjce – ministeriale grofa Bernarda itd. na krizhishchu poti iz doline Soche proti Chepovanu in iz Gorishke ravnine mimo Grgarja.2010 10:20:15] . hljeb »Kleien-. Trouhsen.11. Kos navaja tudi Truschner Jursche. samo v starorushchini jadrъ »hiter. Thruhsen. goden«.. str. slovensko jadrn »hiter.htm[16. Trhusen. Truhsen. Iz vsega navedenega izhaja. Kleienbrot. 369): Trushna (*Trus). od koder je strm spust v Most na Sochi. trushnica (v Baraniji). Thrusen. Trussen. Trvchsen. Truhsin. Zhiv je priimek Trushnovec (Ljubljana. Popovich. pri chemer gre za povezavo gornjih imen z ondotnima gradovoma. Nekateri jemljejo stari pomen »stark« kakor za gotsko balÞs »hiter« iz »kühn – drzen. Gerloch iz Trushenj.

ponizhen« na Vrsnem. бачак »globoko mesto v reki ali potoku« . zabelezhil Fran Erjavec. бадьян »shtorklja«. vendar pa imamo na voljo veliko bolj preprichljivo osnovo v slovenskih primerih. leta 1402 urbar na Turjaku. leta 1200 zapisano kot Beht. бачаі. 1975): Troschein. prim. ботьян. belorusko bachyć. v 18.laponsko. 1300 Betackh. gl. topograf.Lucijan Vuga pushchoba. Slovenija – Turistichni atlas (MK. (6) бочага. башкак. poljsko baczyć. za Kranjsko do leta 1500.da Bezlaj pod geslom Benetke omeni tudi Baske. kostrebsko. pri chemer pristavek edling nakazuje povezavo s kosezi. kar bi za to besedo kazalo na nemshki izvor. v zhivem govoru trshat »srednje velik in krepko razvit. Pletershnik: trusnat »corpulent. str. tudi pri Trubarju – chlovek. koroshko nem. je Bske. novgorodsko. truxner. (3) бачега »les.htm[16. parobek. мокрый (VAS). Res Pletershnik navaja za Prekmurje in vzhodno Shtajersko trushar »der Truschess. Betockh<*bete (–*vete) ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. suho drachje. (2) trushnje »senen drobir. samojedsko«. вачуга.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. vinoroden. trtni trs« (SNO). ki naj bi po Bezlaju prichalo o venetskem znachaju Banjshic. ujema se tudi z ruskim trushchoba »gosta. luzha. батян. Torej. ki pri gostiji jedi na mizo nosi«. tudi bete. zagledati«.> trush. ki naj bi bile v zgodovinskih listinah zapisane kot: Baske<*betьske poleg Bate dial. 2002. Prav to. ovira za drobnico«. vjatishko. http://www. deblo. бочаг »globoka mlaka. st. trsnat »rebenreich. trsovit«. ukrajinsko bachyty. Poleg tega ima Milko Kos (Gradivo za histor. zhitь v trushchobe. kal v izsushenem blatnem koritu«. 1291 in Betach. zabelezhil Fran Erjavec v Gorishkih Brdih. izhaja iz *ob-achiti osnova oko.2010 10:20:15] . Slov. trsat. mochne veje«. zapreka. (4) бачить »gledati. (5) бачить »kramljati. Ljubljana. zhalosten«. trushna »miren. BACHA Vasmer: (1) бачага »luzha«. odrochni kraj«.Tolminsko. zajeten. toda primernejshi se zdi drugi izraz. vachuzhitь »voditi trop.nejasna razlaga. Omenjeno je zhe bilo. sicer pa je najobichajneje najti Baske. rjazansko баять »govoriti«. govoriti«. gl. "Peterburskie trushchoby" »petrograjsko obrobje«. мочаі. Baske je ime kraju. gl.11. chredo severnih jelenov . obilen«. 36). ботян. SAZU. zhivoten. pri chemer prehod trushch. za katero poskusimo najti ustrezno osnovo v dokumentiranem besednjaku venetshchine kot pri Bate in Banjshice. hlod. kot ga navaja npr. klepetati. trockenes Reisig«.Starinski jezikovni sledovi . da na dveh tako oddaljenih koncih najdemo skladne pojme. krotek. BASKE Danashnje ime. (5) вачуга »postaja pri vozhnji s severnimi jeleni«.revijasrp. ki jih prav tako niza Pletershnik: (1) trushen. potrjuje starinskost besede. prim. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti. ki ima mochne poganjke. das Heuicht. бачан. (2) бачан »shtorklja«. 1485 urbar na Turjaku. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. Ljubljana. iz starinskega trsh »shtor. ter »die edling zw Truschein«. ki smo ga v podobnem smislu nashli pri Vuku Karadzhichu. cheshko truchly »traurig. der Speisenträger.

tudi b∂ s (s polgasnim . Vzhodne in in Juzhne Karpate ali Transsilvanijske Alpe. Take amulete pa je kaj lahko spraviti v pomensko zvezo s slovanskim bes »demon. Beskid Wysoki. baidyti »prestrashiti«. tudi danes poseljeno s Slovani?! To je povsem nerazlozhljivo. ki naj bi po klasichnih teorijah zhiveli za Karpati. zraven she staropoljsko Bieszczad (16. Toda kaj pomeni zemljepisna oznaka Karpati ali »za Karpati«? Karpati so gorovje v srednji Evropi. jeza«. najblizhje poti iz Bohinja na Tolminsko chez gore in Bohinjci so celo pokopavat nosili k eni prvih krshchanskih cerkva sv. v vishjih legah pa iglasti.) in dandanes shlezijsko Bieszczad. pridemo do Bezlaja: bes »demon. Je –edь primerljiv s площадь od плоский? K prejshnjemu dodaja tudi germansko spodnjenemshko beschet »lochitev«. da ni nujno potrebno Vasmerjevo finsko-laponsko izhodishche. kar razlaga kot »igracho iz kosti«. na slovashkem Oravske Beskydy. vlechejo se v dolzhini vech kot 1500 km v obliki velikega loka od Bratislave do vzhodne Srbije. in 18. Toda che pogledamo druge slovanske mozhnosti. pri chemer pa pripona –edь ni dovolj pojasnjena.11. Primerja ukrajinsko beskedy »gora. visoko gorsko obmochje«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. majhna kost chlenka z roke ali noge«. igracha iz kosti«. besneti. Karpate delimo na Beskide z visokimi Tatrami. paasku »kleine Hand. Prut. strah. madzharsko Beszked. da so vodile she v 17. toda to po njegovem lahko izhaja iz samega imena gore. pechina« (pri Zhelech). Poleg tega nas Baske spominjajo na gorovje Beskidi.-17. kar naj bi bilo izposojeno iz finshchine paasko. Tod izvirajo velike reke Tisa. na Poljskem Beskid Zhywiecki. praslovansko *bedsъ iz indoevropskega *bh∂ idhso. da bi si izposodili ime iz take daljave. Cheprav Vasmer pishe za Бескиды »zunanji greben Karpatov na Slovashkem«. kot je poganjek iz romunskega deal – slovansko delъ. Morish idr. Odra.∂ -) in bos (Bovec. Staropoljsko obliko Bieszczad iz *Beskedъ je Shafarik poskusil izpeljati iz trashkega korena Вεσσοι. zlato. http://www. vrazhni predmet. ki lahko pojasni ime z na prvi pogled neslovansko osnovo: баска »Spielzeug aus Knochen. Beszkid. Βίεσσοι. veliko je pashnikov. karelijsko paaska »Klauengelenk der Tiere. premog. na Moravskem Moravsko-Slezske Beskydy. Sorodno je litavsko baisa »strah«. v Shleziji Slezske Beskydy. besnost itd. ki bi predstavljalo veliko naravno oviro in preprechevalo stike med ljudstvi okoli njih. nizhji kot nash Triglav. je v bistvu amulet. jeza« in celo »pogan«! Po mojem mnenju je beseda baska povsem lahko razlozhljiva na slovanski osnovi. Beskid Wyspowy. To nam jasno kazhe. Nadvse pomembno je. kar naj bi obviselo v zraku. da poznamo hidronim Besnica (leta 1291 Veznitz) in Besnik. ukrajinsko Beshchady. Beskid Makowski. Dnester. Tisto. Slovashko. Kobarid). st. skala. Gozdnate. primerja tudi starovisokonemshko gaskeiti »teme gore« (VAS). Po Sobolevskem gre za kronoloshko razlichne izposoje nekega neznanega imena v slovanskih jezikih.htm[16. da Slovani. poljsko Beskid. besen »razjarjen«. ne bi imeli svojega imena za mogochno gorstvo. gozdovi so pretezhno bukovi. toda smiselno je bjeshke »visoki pashniki. Danijela pri Volchah. laponsko paska. Beseda je sploshnoslovanska. Visla. ukrajinsko bysovir »pogan«(ESSJ). Veliko je rudnega bogastva. ampak tudi sodobni) narodi. ki se razteza chez vse ozemlje. besnilo. To bi bilo za nashe kraje dokaj nenavadno. ochitno ne gre za visoko gorstvo.Starinski jezikovni sledovi . patska (VAS). razvita je zhivinoreja.revijasrp. Pomislimo. ukrajinsko Beskyd. meja«. torej do Balkana! Najvishji vrh je Gerlah (2663 m). starejshe Beskydъ (Sreznjevsky).Lucijan Vuga Toda Vasmer nam ponuja izraz. st. K temu poljsko *bieski iz nekega *bieski. Podnebje je kontinentalno. Kako to.und Fussgelenkknochen. Beskid Sadecki. kakrshne poznajo vsi (ne le primitivni. Iljinskij opozarja na bosъ. zhelezo. Beskid Wysoki. kost zhivalskega parklja«.2010 10:20:15] . Moravsko na Cheshkem in Shlezijo v Nemchiji. mejno gorovje med Poljsko.

trgovce itd. Palcza . da bi se tod skrivali nekakshni predniki Slovanov. toda to ne zanikuje skupne osnove.. pach zato.Starinski jezikovni sledovi .: mesto Bashka (prim. che najdemo vrsto karpatskih toponimov tudi na Banjshicah in v okolici: Zalesie.. Taki scenariji so vredni fantastichnih filmov. ki jih Bezlaj navaja kot venetska pod geslom Benetke. Ali obstaja pri Prosdocimiju (PEL) kakshno izhodishche med venetskimi besedami. da se je zhe zdavnaj razvijala zhivinoreja in je bilo obmochje od nekdaj privlachno za iskalce rud. in reka Bechva (prim. zlasti v bakreni. saj se sicer ne bi razvijali kot eno ljudstvo. prej nasprotno. Zato je povsem neverjetno. na nepristopnih predelih. Zawoja. ob reki Ostravici. Ούενεδικά ορη. ker naj bi se Slovani naselili v teh krajih shele v srednjem veku in je po mnenju nekaterih etimologija starih imen lahko le neslovanska. Ta imena nam v marsichem olajshajo razlago imena Bache. 1291 in Betach. Krasno. Tarnawa. so morala rudna nahajalishcha pritegovati rudarje. Tudi dobri uchenci bi morali biti ti primitivni "barbari". da so lahko preplavili pol Evrope. leta 1200 zapisano kot Beht. ki ima dva izvira v Beskidih in se pri Olomoucu zliva v Moravo. ki se zliva v Idrijco) na Moravskem. reka Bacha.. ampak tudi na njihovi severni strani. Dobra. Tako je popolnoma razumljivo. Bashka grapa na Tolminskem. ki jih http://www.Lucijan Vuga srebro. KARPATI V antiki se Karpate imenovali Venetske gore.11. svinec. da so odplaknili Germane dalech proti zahodu. Toda nekatera imena so prav znachilna in pomembna.revijasrp. zaliv ob izlivu Visle v Baltik pa se je imenoval Venetski zaliv. kjer pa bi imeli izredno skromne mozhnosti gospodarskega razvoja in s tem razmnozhevanja. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti (ESSJ). Strazha. BATE Eno od krajevnih imen na Banjshicah. tako kot ima danes »vsaka vas svoj glas«. za katero klasichno jezikoslovje ishche razlago zunaj slovanskih jezikov. ki bi morali biti res maloshtevilni in bi zhiveli v najbolj odrochnih kotih gorskih dolin. Betockh<*bete (–*vete). Grabie. tam. τόν Ούενεδικόν.. so morali biti najmanj v blizhnjem sosedstvu z Veneti tako z ene kot z druge strani Karpatov! Ochitno je treba vzpostaviti enachaj med Slovani in Veneti od Baltika do Jadrana. npr. nafta idr. pa bi jim kar iznenada s pomochjo nekakshne germanske kulture omogochilo gospodarski razcvet in neznansko rodnost. zagotovo so obstajale lokalne govorne posebnosti. ki se izliva v Odro. da bi govorili o kakshni izoliranosti Zakarpatja od ostalega sveta.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Vse kazhe. in che so bili Slovani le Zakarpatci.2010 10:20:15] . sol. 1300 Betackh. baker. a tudi v kasnejshi zhelezni dobi. poleg Baske<*betьske ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T.htm[16. omeni tudi Bate dial. bronasti. po kateri teche Bacha) juzhno od Ostrave. to pa nedvomno povezovalo ondotne prebivalce s shirokim svetom. Ni nikakrshnega objektivnega razloga. Med Veneti z ene in druge strani Karpatov je morala nujno obstajati tesna povezava. metalurge. kjer naj bi tudi po danes veljavnih teorijah zhiveli Slovani. tudi bete. cink. Dabrawa. Strozha. Torej Veneti niso bili le v Panoniji na juzhni strani Karpatov. volfram. da so zlahka prevzeli germansko znanje in ga celo toliko bolje uporabljali. Wishniowa.

t-. pleme. VANTIO. kar bi dalo osnovo bant-. der Schaft. kot ljubkovalno obliko za brat(r)ъ »Bruder«. stegno. v ogljenici beteje. батько.n.: Zingarelli in Devoto pravita. Poleg tega razlaga Bezlaj vech besed. toporishche«. Vechina preuchevalcev izhaja iz osebnega imena z osnovo vant-.t-. dalech na severu. za vozhnjo po manjshih jezerih«. dolnjeluzhishko bajash se. ]va. beteti. kar bi dalo kvechjemu ban. vejati (zhito). Kar najdemo zunajslovanskega sorodstva. najdemo bat tudi v pomenu »izdolbeno deblo s stranskimi bruni. storzh«. tudi za Baske) pojavljajo prav na Tolminskem.2010 10:20:15] . Kot vidimo. Poleg tega pa Vasmer navaja she druge izraze. saj se ti izrazi (gl. Prav tako je po njegovem problematichna primerjava z mezapskim vaanetos. kij. Posebej je she zanimiva бат za naslednje pojme: (1) »hrastova klada.tkeni[a?. *bat'a. (3) »leseno korito. zato po vsej priliki izhaja iz батоі.revijasrp. malenkost« (PLE). plapolati«. батьян. VANTAI. Poljsko bat »velika jadrnica«. shtor.chlen *vn. Permu.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. krepelo«. che domnevamo znane prehode v<>b. kij. Drugi bi radi videli osnovo v retskem ali keltskem jeziku. palica«. *bh∂ . ein bisschen. obenem pa nas opozarja. da Vant. vevnica.V. *bho-. Torej kaj? Je mogoche najti slovansko osnovo? Vasmer obdela батя. npr. Povsem brez osnove je po Prosdocimiju.11. Sobolevski meni. vetev »worfeln«. staronordijsko batr. Izprichane so oblike: va.n[. da je v *vnnt. To preprosto plovilo je tezhko sposojeno. toda pri obdelavi nastanejo tezhave. v neposredni soseshchini Banjshic in v krogu http://www.Lucijan Vuga obravnava? Edinole Vant.izhaja iz Iuvant-. VAN[. ботъян »shtorklja«. rod«. chudovito. kar je primerljivo s staroindijskim bhati »sveti«. bajom »tleti. va. anglosaksonsko bat. bruno. Vsi ti stari zrazi izhajajo iz iste druzhine in njihov nekdanji pomen je »drevesno deblo. da je veliko pristnih slovenskih besed zhe pozabljenih in jih pozabljamo vsak dan! Npr. leseno kladivo. vejalnik »Wurfschaufet. Vendar pa Hübschmann opozarja: »Za poznavalca Aveste to daje le *patar in nich vech« (VAS). velniva. bilka. baju »tleti«.»svetiti. betvo. bhatih »luch« (ESSJ). se dosledno pojavlja van. Poleg rushchine pozna tudi sanskrt bat »bat.te. nechke (za govedo)«. da gre za izposojenko iz iranshchine. Primerjati je mogoche samo gornjeluzhishko bać so. hlod«. poljsko bat »bich«. (2) »der Volksstamm.nichelna stopnja korena ven.Starinski jezikovni sledovi . strojni del. Berneker ima *bate. ga je tezhko dokazati. Da je ta beseda ohranjena na Tolminskem in ima primerjavo v luzhishchini. nikakor pa ne bat. (2) »bet. L. sam battello je prishel v italijanshchino prek stare francoshchine iz anglosaksonskega bat »plovilo« (ZIN)(DEV)]. da ne bi mogli izhajali iz slovanskega izhodishcha.i. je enkratno. (VAS).htm[16. novospodnjenemshko boot. va. VANTICCONIS. betejem »tleti« (Tolmin). panj. steblo. Med razlichnimi razlagami vidijo zgolj kot eno od enakovrednih. drzhaj. ki se giblje v valju. ki ustrezajo osnovi Bate: батян. slovensko bat »podobno lesenemu kladivu. kij. vendar je glasoslovno neutemeljena. (4) »choln. zhareti«.n.t. sovrashtvo v srcu beteje. VANTI.n. tako za bat »steblo. Sibiriji. (3) »eine Kleinigkeit. Vech teh poskusov celo zahteva korekcijo znanih napisov. izdolben iz drevesnega debla«. dem.v imenu Veneti. tolkach«. italijansko batto [op.: betva. da je batto retroformacije iz battello kot deminutiva.s. kot pravijo v Vologdi. klada. Torej ni razloga. betvica (1) – betvo »der Halm. Indoevropska osnova *bha-.bi spominjal. Kornschaufel« (PLE).

revijasrp. Danashnje krajevno ime Bate je torej po izvoru nekdanji etnikon Veneti v slovenski tozhilnishki obliki. tako da smo v Solkanu dobili b∂ inshki in nato po asimilaciji ∂ na i she beinshki. opravichujem se. kjer e reflektira kot a.htm[16. ter imena Banjshice. Kal nad Kanalom. ker nisem imel na voljo ustreznih chrk) pravi: »S tem je.ali *bъt-.« K temu dodamo tudi Franceta Bezlaja: »Imena Bate. v Solkanu in okolici pa b∂ t∂ . str. pa jih v Solkanu izgovarjajo B∂ t∂ oziroma B∂ sk∂ . kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. pa banshki in banshce. ki se je popolnoma pravilno razvil v *besk. 140). b∂ t∂ «. Popolnoma identichen je bil razvoj pri refleksu za a.11. ki so nam pustili imena kakor Benetke. Podobno. bat. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. ki ga v Batah in Baskah nimamo. str. da moramo pri razlagi izhajati iz osnov *bet. Baske verjetno http://www. Banjshice itd. Pridevnik banjshki je tvorjen iz osnove *vent s sufiksom -io. 41 – L. kajti tam e reflektira kot ∂ .in *besk. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. da nisem mogel uporabiti vseh fines originalnega zapisa.). na podrochju pa. Zgodovinski zapisi za Banjshice so: Wonschitzer sup. vëndi »bivalishche«. torej: *vent-j-ьskъ-jь. tam. Ober Wannschitz iz leta 1523. to pa s konchnico mnozhinskega tozhilnika na Banjshicah v baske. kajti iz tega bi v solkanshchini ne moglo nastati b∂ t∂ .Lucijan Vuga svetolucijske kulture! ZAKLJUCHEK Tine Logar v prispevku Dialektoloshke shtudije (Slavistichna revija VIII/1955. Poleg tega she: »Veneti. »grem v Nemce«. Bate.« (BEZ I. V Solkanu se ti dve besedi glasita beinshki in beinshce. dalo praviloma bate. podobno kot v besedi vetьjь >*vanchi/*v∂ nchi. Tej razlagi ni oporekati niti z zgodovinskega niti z glasoslovnega stalishcha in je po mojem mnenju povsem sprejemljiva. Baske. Razvoj je bil tu tale: *bechьskъ-jь > *banshki oziroma *b∂ nshki. To pa je tam. Ime beinshce pa je nastalo iz pridevnika beinshki s sufiksom –ica: *vent-j-ьsk-ica > beinshchica. V *bet. kot se je reklo npr. bъsk-. b∂ sk∂ . v besedi sukeinski namesto prichakovanega *suk∂ nski.in -ьsk-. ki je po predromanski ali substitucijski fonetiki preshlo v *vent > *bent > *bet in se v mnozhinskem tozhilniku glasilo v slovenshchini *bete. ki ga imamo v imenu Banjshka planota.in ne iz *bat-.« K temu Logar dodaja : »Po vsem tem tudi ni prav nobene tezhave pri razlagi banjshki. n pa je pred s preshel v n/in. Bete/Bet (Levpa.Starinski jezikovni sledovi . kajti e se je na tem podrochju pred ch razvil v an oziroma ∂ n. V imenu b∂ sk∂ pa se po Francetu Bezlaju skriva nekdanji pridevnik iz osnove *bet < *vent s sufiksom –ьsko. kjer prehaja e>e. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. *bask. torej *betьskъ. Gre samo za pojasnitev n. npr. se je lahko govorilo tudi »grem v Venete – Bate. Vnnder Wonnschitz. Solkanski izgovor jasno kazhe na to.se po Bezlajevem mnenju skriva antichno ime Veneti. Stvar je zelo preprosta. kjer prehaja e>a. ki doslej nista imeli svoje razlage in sta znani kot Bate in Baske.2010 10:20:15] . v Solkanu in okolici pa v b∂ sk∂ . mimogrede povedano.V. Banjshica kazhejo naravnost na etnikon *Venti. podano tudi etimoloshko izhodishche za razlago dveh substrativnih krajevnih imen na pobochju Banjshke planote. Bate so kakor Benetke iz *Venetici akuzativ pluralis iz *Venti in in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.

da morda iz slovanskega Anti. toda tudi che bi na vsakih sto Oshtirjevih etimologij samo ena dozhivela dokonchno priznanje.. da so nam Veneti verjetno zapustili ta imena direktno. torej se kazhe v luchi teorije kontinuitete nepretrgana. Nedvomno pa je. Assen/Maastricht. Hubschmid v Shvici. pach pa she bolj to. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. kulturnem in drugih pogledih tvori del celovitega in kontinuiranega kulturnega obmochja na slovenskem ozemlju. 3 in naprej) Bojan Chop zapisal: ». kar hochejo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. vol 1. pa naj pri tem drugi rechejo. [je] s svojim delom povsem zasluzhil pozornost vseh primerjalnih jezikoslovcev doma in po svetu. zibelke svetolucijske kulture tik ob Banjshicah. njegovim uchencem in naslednikom. more privesti do resnichno trdnih dokazov za obstoj te jezikovne skupine in do rekonstrukcije njenega besednega zaklada in slovnice. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.V. da jih pripishemo Venetom in z veliko verjetnostjo Antom. str. da naj bi bila imena Banjshice idr. Libreria dello stato. med katerimi je venetshchina. 1986. Ljubljana. tako ogromna je namrech mnozhica njegovih kombinacij . Oshtir vzpostavlja te v medsebojno korelacijo z megalitskimi jeziki. ter najdba najstarejshega kolesa na Ljubljanskem barju. 1990.2010 10:20:15] . 2000 ALE –Atlas linguarum Europae / (Perspectives nouvelles en geolinguistique).Sous les auspices de l'UNESCO. tisochletna poseljenost tega prostora z Veneti-Anti-SlovaniSlovenci! Kajti Oshtir postavlja Predbaltoslovane v ilirotrashko in venetsko okolje Zakarpatja zhe tisochletja pred nashim shtetjem! Prav najdba najstarejshe pishchali v neposredni blizhini Mosta na Sochi. Assen. Nam mlajshim.. Ob smrti Karla Oshtirja leta 1973 je v In memoriam (Linguistica XIII. 1973. che ne gre pri teh dveh imenih kar za sinonima.. in..1 Van Gorcum. sur la recommandation du Comite International Permanent des Linguistes (CIPL) et sous le auspices du Conseil International de la Philosophie et des Sciences Humaines (CISPSH) – Istituto poligrafico e zecca dello stato. Roma. ki v funkcionalnem. Bologna. to pomeni v neposrednem stiku. str. kako naj znanstvenik celo zhivljenje ishche resnico.Lucijan Vuga she direktno (podchrtal L. 1997. 1983. da bo shele prihodnost pokazala tudi na pravo vrednost Oshtirjevih zamisli na tem podrochju. dovoljujeta sklepanje.« (BEZ I.).htm[16.1. president et coll. da samo podroben shtudij alarodskih jezikov. 291) Pri tem citatu po Bezlaju ni pomembno zgolj to. 1996 in 2000 http://www.« (BEZ I. geografskem. L'Erma di Bretschneider. za katere po mnenju priznanih znanstvenikov obstajajo jezikoslovni in zgodovinski razlogi.revijasrp. ALI 1 in ALI 2 – Origini delle lingue europee I in II. tako kot to danes dela J. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. vol. venetskega izvora.. Mario Alinei. cheprav njegov originalni nachin predstavljanja jezikoslovnih reshitev ni bil vedno delezhen popolnega priznanja .« VIRI: AGO –Tabula Cortonensis. da so megalitski jeziki (Karel Oshtir) v smislu teorije kontinuitete (Mario Alinei) neposredni predhodniki danashnje slovenshchine z vmesnimi razvojnimi stopnjami.11.3 Van Gorcum Assen/Maastricht.2 Van Gorcum. str. bi bilo to zhe velikanski uspeh. Mario Alinei. 1. kot smo videli. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani.. Jasno je. Il Mulino. Roma. Vol. Luciano Agostiniani-Francesco Nicosia... pa bo delo profesorja Oshtirja – ob vseh potrebnih korekturah – zgled. ob dodatni navedbi. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.Starinski jezikovni sledovi .

Franc Bradach. Felice Le Monnier.1919). Meillet. Ljubljana. 1969. Sumerski izvor abacistichnih shtevilchnih imen. 2002 MOTTA – Enciclopedia Motta. Milano. 1935 LEJ – Venetica VIII: Adria. Hantes amsoreay. 1965 CAM – Vocabolario latino-italiano e italiano-latino. Ljubljana. Slavische Wörtbedeutungen. Tolminski muzej. Armenisches. Ugo Mursia. Dimitrije P. G. 2002 BRA – Guide to the Slavonic Languages. Celovec. Zum [Das] Verhältnis des indogermanischen x-Lautes zu den semitischen Kehlkopflauten. Ljubljana. Madrid.B. Beograd. 1912-13. Pavle Merkú. France Bezlaj (uredila Metka Furlan). Contini Michel etc. Beograd.. Federico Motta Ed. Slavische "gъnati ". AASJE-Arhiv za arbanasku starinu. M. 1991 DEV – Dizionario etimologico. ponatis 1965. Jugoslovanska knjigarna. 2000 FIN – La scoperta degli Etruschi. 1921. "deblo". Inventions. Ferruccio Calonghi. Milano-Bologna. Slav. Anton Janezhich. Giuliano Bonfante&Larissa Bonfante. Etimologische und grammatische Versuhe. Comune di Lusevera. SAZU-MK. Wörter und Sachen III. de Bray. 34 (1913). 1937 CAL –Dizionario latino-italiano. 1951 ESSJ – Etimoloshki slovar slovenskega jezika. New York. Librairie C. 1984 OSHT – (vsakokrat z navedbo naslova dela. Barbera Ed. AslPh – Archiv für slavische Philologie. 2003 BON –The Etruscan Language.htm[16. dir. Carlo Battisti – Giovanni Alessio. Myths. P. Ljubljana. Klincksieck. Vuk Stefanovich Karadzhich. Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I. Paravia & Co. (112 membr. Giacomo Devoto. Dutton & Co. Chas http://www. RZDHV-Razprave znanstvenega drushtva za humanistichne vede 2. 1930. (14 membr) – Comité de direction: pres.IV. Wien-Leipzig. 1993 BAT – Dizionario etimologico italiano. Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs (disertacija. Beograd. 1976 NIK – Staroslovenski jezik. Ugo Di Martino. Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato. Beograd. Antropos VIII. Giulio M. 1968 DZhU – Rechnik rusko-srpskohrvatski. Torino. Paris. Inc. A. Carboni. Roma. ponatis Prishtina. Vorindogermanische (– alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan. Nauchna knjiga. Mario Alinei.Lucijan Vuga ALI 3 – Etrusco: una forma arcaica di ungherese. Firenze. J. 1946 ERN – Dictionnaire etymologique de la langue latine.. G. Rosenberg & Sellier Ed. DZS. Newton&Compton. No. France Bezlaj. Florentino Castro Guisasola. MK.. jezik i etnologiju II. G. Rocznik Slawist VII. 1997 MLI – Nove zanke svetolucijske uganke. 1969 BRD – Latinsko-slovenski slovar. Consejo superior de investigaciones cientificas. Shkolska knjiga. G. Campanini / G. Popovich. 1986 MSE – Mala sploshna enciklopedija. 1944 HAM – Staroslavenska gramatika. A. 2003 COR – Dizionario etimologico della lingua italiana. Zanichelli. R. Shatp. Kraljevine Jugoslavije. 1982 MER 97 – La toponomstika dell'alta val Torre. Wien. London / E. John Collis. Francisco Corradini et Iosepho Perin. Milano. 1974 JAN – Slovenisch-deutsches und Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. 1965 KAR – Srpski rjechnik. Tempus Publishing. Ed. Il Mulino. AASJE . Latomus XXV.2010 10:20:15] .. 1965 GUI – El enigma del vascuence ante las lenguas indeuropeas.11. 1966 MAR –Gli Etruschi. Vorindogermanische Metallnamen in Alteuropa. Svetozar Nikolich. 1975 BEZ I/II – Zbrani jezikoslovni spisi I in II. Libreria dello Stato.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. Lejeune M. Ernaut et A. Deur & Sons Ltd. Graz-Gradec. 1925. Facchetti. Baltoslovanska metatonija. DeAgostini Rizzoli. 1926. Iosepho Furlanetto. Tolmin. AslPh 36. M. Manchester University Press. 1930 COL – The Celts: Origins. 2003 AliR – Atlas linguistique roman. Vorthrakischer Ursprung des Wortes Βυζάντιον. Torino. Manlio Cortelazzo e Paolo Zolli. Bergamo. ZRC. Arnaldus Forni Excudebat Bononia Gregoriana Edente Patavii. Bologna.). Tuaillon Gaston. IV in V (1912/1913). A. Brimscombe Port. Razprave Znanstvenega drushtva VIII. Roma. Zagreb. Franc Jakopin. 1893 JAK – Rusko-slovenski slovar. 1913. Giuseppe M. 2004 FOR – Lexicon totius latinitatis. Dzhurovich.Starinski jezikovni sledovi .revijasrp. Ljubljana. 1976-1982-1995 FAC –L'enigma svelato della lingua etrusca. Firenze. Comité de parrainage: Alinei Mario etc. Aegidio Forcellini. Beograd. Ljubljana. 1924 – III 1926.. Della Fina. Manchester and New York. Glasnik skopskog nauchnog drushtva III. omenjeni so tudi ponatisi po letu 1930) – Karel Oshtir.

Ljubljana. Jakopin: Karel Oshtir – osemdesetletnik. M. Alarodica. 1980 VUG J – Jantarska pot. Josip Valjavec. 1945 TAV – Slovensko-italijanski slovar. Bologna. 2003 ZGO – Zgodovina chloveshtva. Bojan Chop: Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja. Stabilimenti Antonelli. Professor Dr. 3-12. 1977 RUT – Zgodovina Tolminskega. Staccioli. III. Fratelli Bocca. 13-96).Testimonia Linguae Etruscae. Veneti in Anti.htm[16. Massimo Pallotino. IV. Joan Rozwadowski. III. 1994 SEM 2003 – Il popolo che sconfisse la morte-Gli Etruschi e la loro lingua. Heidelberg. Slavische slonъ. Carlo Marcato [Universita di Udine]. Lucijan Vuga. L. ib. 169-170. Hilarijanska tiskarna. Simon Rutar. Jezik in slovstvo XIX/1-2. 1882 SEM/1 – Le origini della cultura europea / Rivelazioni della linguistica storica. Donum natalicium Schrijnen (1927). razlichni avtorji. 1969 ZIN – Il Nuovo Zingarelli-Vocabolario della lingua italiana.11. 1875 UTET – Dizionario di toponomastica (storia e significato dei nomi geografici italiani) Giuliano Gasca [Universita di Torino]. ib. Zanichelli. Giovan Batista Pellegrini [Universita di Padova]. Marko Snoj. Chariots and Indo-europeans. Karla Oshtirja (str. str. Prosdocimi. Leo S. Bojan Chop: Oshtirs Sprachwissenschaftliche Ideenwelt (str. Ljubljana. Olschki Ed. Ljubljana Karel Oshtir – in memoriam (Bojan Chop: V spomin prof. 1989. Firenze. 5) Bojan Chop: Bibliographie des Professor Karel Oshtir (str. Firenze. Pletershnik. Jacopo Pirona. str. Danuvius-Assamus-Naissus. VI. 1-6. UTET-Unione Tipografico-Editoriale Torinese. Ljubljana. Firenze. ib.revijasrp. in hon. 1929. Torino. Davorin Trstenjak. Giuseppe Sergi. Preslave lьvъ »lion«. 1926 SES – Slovenski etimoloshki slovar. Torino. Olschki Ed. Bojan Chop: Professor Karel Oshtir zum Andenken (str. RZHDV-Razprave Znanstvenega drushtva za humanistichne vede I. Milano. "moly " Festschrift – Schrijnen. Romolo A. Peter Raulwing. II. ib. Roma. ib. Pellegrini-A. Budapest. AASJE I. Ljubljana.Lucijan Vuga XVI. 1989 http://www. Luka Sienchnik in Bogo Grafenauer. Etnolog I. 3). Ljubljana. 2003 SIEN – Slovenska koroshka imena.O Karlu Oshtirju she: Linguistica XIII. Venezia. Bilje. K predslovanski etnologiji Zakarpatja. Symbolae grammat.. 1973. Giovanni Semerano. 1922. . Vorgr. II. Carl Winter Universitätverlag.Starinski jezikovni sledovi . Kleinasiatisch Τερµιλαι "die Wölfischen ". Davorin Trstenjak. Alda Rossebastiano [Universita di Torino]. 1967 PIR – Vocabolario friulano.2010 10:20:15] . Zum Voralbanischen. Bojan Chop: Hundert Jahre eines bekanten slowenischen Sprachwissenschaftlers. RZDHV V-VI (1929). Ljubljana. Zalozhbi Jutro in Branko. G. 1984 SEM/2 – Le origini della cultura europea / Dizionari etimologici. Ljubljana. 1968 PEL I in II – La lingua venetica I in II. Karel Oshtir. Archaeolingua. Istituto di glottologia dell'universita di Padova. 2000 ROM –Il "mistero" della lingua etrusca. ib. Gorica. F. Modrijan. Knezoshkofijstvo. Japodi. ib. Katolishka bukvarna. Janko Tavzes. DZS. Max Vasmer. 2003 SER – Le prime e le piu antiche civilta. Knjigarna Antona Turka. 2000 VUG D – Davnina govori. 1990 VAL – Dizionario italiano-sloveno.. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 1914 VAS – Russisches etymologisches wörterbuch. 1894 RAU – Horses. Giulia Petracco [Universita di Genova]. 1871 PLE – Slovensko-nemshki slovar.. Predslovansko sebьrъ "zadrugar". PAL. B. Illyro-Pelasgica. Bruno Mondadori. Leo S. 1941 TRS 1871 – Letopis matice slovenske. Znanstveni institut.Series minor. Ljubljana. Linguistica XIX. »Elephant«. Illyro-Thrakisches. 1871 TRS 1875 – Letopis matice slovenske. 9). Giovanni Semerano. Lucijan Vuga. Newton&Compton. Ljubljana. Dalje: Jezik in slovstvo XIII/6. Zalozhba Humar. IV. Giovanni Semerano.

htm[16. stoletje Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi Kdo je bil Giuseppe Sergi? Zgodovinski vidiki Jezikoslovni vidiki Jezikovna argumentacija Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? VENETI IN ANTI Zagonetke o keltih Japodi Kaj pravi karel oshtir o antih? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU MEGALITI.2010 10:21:00] .iz vsebine Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI PISHCHAL IZ DIVJIH BAB.revijasrp. SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE IZ VSEBINE CELOTNE KNJIGE: PREDGOVOR – TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA UVOD OD KOD VENETI? Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse. GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www. che so sploh od kod prishli? Za izhodishche – svetolucijska kultura S LOVANI IN ETRUSHCHANI Etrushchani – teorije za 21.11. BARJANSKO KOLO.

iz vsebine http://www.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.revijasrp.11.2010 10:21:00] .

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->