Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

Knjizhnica Revije SRP

Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI
Izdajatelj edicije Pogum Revije SRP /na iternetu/: Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum /, zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Ljubljana e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http://www.revijasrp.si Naslovnica: Megalit ob Nadizhi pri Robichu Urednishtvo: Rajko Shushtarshich - odg. urednik Ivo Antich - lektor in korektor CIP - Katalozhni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjizhnica, Ljubljana 94(373) 903 VUGA, Lucijan Megalitski jeziki [Elektronski vir] : / Lucijan Vuga. - Ljubljana : Revija SRP, 2004. (Pogum Revije SRP, ISSN 1408-9254 ; 2004,1) Nachin dostopa: http (URL) ://www.revijasrp.si ISBN 961-6109-30-8 214668800

Pogum Revije SRP 2004/1

Vsebina
TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE – PREDGOVOR SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA OD KOD VENETI? SLOVANI IN ETRUSHCHANI VENETI IN ANTI DIVJE BABE MEGALITI, GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Iz vsebine celotne knjige

Pogum Revije SRP na internetu 2004, shtevilka 1

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga

MEGALITSKI JEZIKI
PISHCHAL IZ DIVJIH BAB, BARJANSKO KOLO, SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE *

~TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE~
»On je pach znanstvenik in kadar ne zheli, da bi neka stvar imela kakshen pomen, je ipso facto nepomembna.«
David Herbert Lawrence (FIN, str.8)

VZPOREDNICE MED NAJDBO NAJSTAREJSHEGA KOLESA NA SVETU NA LJUBLJANSKEM BARJU, PRESENETLJIVIMI ODKRITJI SVETOVNO ZNANE SVETOLUCIJSKE KULTURE, BLIZHNJIM NAHAJALISHCHEM PRI DIVJIH BABAH NAD IDRIJCO Z NAJSTAREJSHO PISHCHALJO NA SVETU IN VENETSKIMI BANJSHICAMI TUDI TOD SO GOVORILI MEGALITSKE JEZIKE Akademik France Bezlaj v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) obravnava Banjshice pod geslom toponima Benetke, izvedenke so Benechija, Benechan, pridevnik benechanski; v 16. st. Benetki (Trubar), Benezhani (Bohorich), v 18. st. Benetki, rodilnik Benetek (Megiser), s'Benetku (Kastelec), mestnik u'Benedkih (Rogerij), narechno she Benitcьh (rezijansko), Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci, Bьnetьke (Ramovsh); italijansko Venezia iz star. Venetia, toda nem. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem preko chesh. Benatky. Kakor slo­ vensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci, Mnjeci, starejshe in narechno Beneci, Bneci (Cres), od 13. 17. st. Beneci, narechno Beneće (Skok). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti, pisano tudi Venethi, Venedi, Venadi, Оύενθι, Βεριδοι (<Βενιδοι), Ούεν(ε)τικος κολπος = Baltsko morje (Niederle, Manuel), dalje tudi 'Ενετοι v Italiji, Enedi v Iliriji, Veneti v Galiji (Armorica), lacus Venetus v Alpah (Krahe). Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. st. za Slovane, tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr, vindland, Finci imenujejo Ruse Venäjä, Nemci Luzhichane, Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola); k temu pridevnik windisch in priimek
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Windischer (Kossina). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι, latinizirano Antae »Anti«<vety. Ni pa mogoche dolochiti, ali je slovanski toponim Bate, narechno tudi bete, bętę, leta 1200 Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh, Betockh<* bętę (=*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Logar) iz slovanskega * vętę (=Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni, staroirsko fine »prijatelj«; soglasha Krahe; toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Tako torej Bezlaj razgrinja strokovna izhodishcha za te toponime, ki jih razlichni avtorji po eni strani povezujejo z Anti in Slovani, po drugi strani pa z Veneti, med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. »Imena Bate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt, vëndi ”bivalishche”, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. Bezlaj: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I, str. 291) Kot bomo videli, ima ta iztochnica zelo globoke korenine in nadvse pomembne ter vznemirjajoche posledice, kar je povezano z imenom Karla Oshtirja, jezikoslovca, enega najvechjih, a nekam zamolchanih slovenskih znanstvenikov. Da, Slovenci smo imeli v dvajsetem stoletju vrhunskega jezikoslovca Karla Oshtirja, ki ga shtejejo med enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (gl. Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975), raziskoval je megalitske jezike (kot jih je sam poimenoval!), kakrshne so govorila ”predindoevropska” ljudstva v Evropi pred davnimi tisochletji... In njegova dognanja je vsekakor mogoche plodno primerjati s teorijo kontinutete Maria Alineija o neolitski prisotnosti Slovencev v Vzhodnih Alpah, she pred njim pa s teorijami Giuseppa Sergija o praslovanskem izvoru latinshchine in Giovannija Semerana o akadsko-mezopotamskih vplivih na Evropski prostor.

SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA V tem delu se bomo srechali z deli Karla Oshtirja, enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975; mimogrede, ta ima napachno letnico njegovega rojstva 1881 – pravilno 1888), ki po mojem mnenju nakazuje vrsto reshitev v zvezi z ugankami o Etrushchanih, Venetih, Slovanih itd. V razlichnih enciklopedijah (Narodna enciklopedija srpsko-

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

12. ki so ga kasneje zasedli Indoevropejci). 10. DZS.Megalitski jeziki . Ljubljana. alarodshchina – istorodni jeziki ljudstev na ozemlju. posebej she v Mali Aziji. Vrnil se je domov in prezhivel leta med 1915 in 1918 v rovih na soshki fronti. Ilju/Shoshtanju/Velenju. da po letu 1930 ni objavil nobenega znanstvenega dela vech. zhivali. Zagreb. Slovenski biografski leksikon. Ljub­ ljana. Njegov opus zajema dve knjigi in 28 razprav. ugotavljajoch nastanek t. Po vojni je leta 1919 doktoriral v Gradcu z disertacijo o izvoru indoevropskega dolgovokalnega intranzitiva (Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs).11. metatonije (sprememba zlogovne intonacije) zhe v dobi prabaltoslovanske jezikovne skupnosti ter (2) z alarodshchino (Alarodi. kovine.revijasrp. Enciklopedija Slovenije. Zagreb. 1961. umrl v Ljubljani 27. 1998) ter v arhivu SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani) preberemo o njem naslednje: Rojen 13.i. Kretschmerju. zlasti pri slovitih profesorjih R. bizantoloshkega kongresa v Beogradu in 1. druzhbene in naravne pojave. Najobsezhnejshi del njegovega opusa pa je posvechen prav alarodskim jezikom. manj z oblikoslovjem in narechji. predaval indoevropsko primerjalno jezikoslovje in tudi vechina njegovega opusa je posvechena predindoevropskim jezikovnim ostankom v Evropi in na Blizhnjem vzhodu. Oshtir je mednarodno priznan kot eden od pionirjev laringalne teorije. shtevilne glasovne zakone. ko se je nad sedemdeset let star upokojil. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega chlana SAZU. skupno ime za stara predindoevropska ljudstva. prozodeme (dolzhine zlogov in naglashevanje). s chimer bi se dalo razumeti. Meringherju in P. Zhe v zgodnjih letih se je najvech ukvarjal z indoevropskim primerjalnim jezikoslovjem. slovar alarodskih jezikov.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.teorija kontinuitete hrvatska-slovenachka. vse je napisano v skrajno zgoshchenem slogu in veliko stvari je temeljnega in trajnega pomena za primerjalno jezikoslovje. zlasti nekatere njegove etimoloshke razlage ter njegovo vztrajanje pri neindoevropskem znachaju shtevilnih slovarskih enot v indoevropskih jezikih sredozemskega obmochja. MK. SAZU. She pred prvo svetovno vojno se je izpopolnjeval v SanktPeterburgu na Akademiji nauk (1912-13) in Londonu v British museum (1913-14). V njej se loteva predvsem dveh izmed najtezhjih problemov sodobne lingvistike: (1) z razmerjem slovanskega naglashevanja do baltishkega. okoli 1200 besednih druzhin. leta 1924 je bil izvoljen za izrednega in leta 1932 za rednega profesorja ter do leta 1959. da je med vojno leta 1944 pogorela knjizhnica njegovega seminarja in med pozharom je zgorelo tudi njegovo pomembno delo neprecenljive vrednosti. Enciklopedija leksikografskog zavoda.2010 10:12:38] . mednarodna kritika poudarja Oshtirjevo velikansko erudicijo (spisek njegovih del je na koncu knjige). Etimoloshko je obravnaval sredozemske izraze za poljedelska orodja. v besedotvorju je dognal shtevilne predpone in pripone itd. Primerjalno jezikoslovje je shtudiral v Gradcu in na Dunaju. Tudi to. praoblike slovarskih enot. pretezhno z etimologijo in glasoslovjem. Veliki sploshni leksikon. 1928. kjer ga je zatekla prva svetovna vojna. prevzel ugledno mesto po Franu Ramovshu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1922 postal docent. 1888 v Arnachah pri Sht. etruskoloshkega kongresa v Firencah. Ljubljana. Bibliografski zavod. Res. 1952. Udelezhil se je 1. raziskujoch alarodsko dedishchino v indoevropskih jezikih ter vpliv alarodshchine na razvoj indoevropejskih jezikov. 1973. kazhe svojskost njegovega znachaja. Vzpostavil je alarodsko glasoslovje. http://www. alarodske shtevnike in vodna imena. da je temu posvechal vso svojo energijo in chas.htm[16. a nadvse nenavaden in kontroverzen je njegov izstop iz nje. 1994.

to je predindoevropskih prebivalcev Evrope. bi se to dogajalo tisoch in vech let pred nashim shtetjem. Mitani. med katere prishteje tudi Etrushchane. L. od katerih naj nashtejem posebej izstopajoche: 1. che so pred tem zhe kdaj bili. kot preprichan alarodist.htm[16. potem iz tega izhajajo tri mozhnosti. Che je Oshtirjevo mnenje dokonchno takshno. da so avtohtoni ali da so prishli iz Male Azije. 46). ob Baltijskem morju Balti. V Oshtirjevi knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Znanstveno drushtvo. ostali dve sta she. takshno stalishche pa predstavlja pristajanje na avtohotonost Etrushchanov. severne priselitvene teorije Etrushchanov v Italijo. (b) etrushke izposojenke iz italshchine.Megalitski jeziki . navezujoch se na zgoraj citirano besedilo Franceta Bezlaja o venetskih Banjshicah. V srednji Evropi razlochujemo sledeche jezikovne plasti: (a) Illiro-Venete. da gre pri tem za predslovansko fazo. (b) centralno-indogermanske (op. Torej so po Oshtirjevem mnenju morali biti ti stiki nekje v Zakarpatju ali/in na severnem Balkanu. Toda tak sklep se ne ujema z jasnim Oshtirjevim zagovarjanjem Alarodov. 1930.revijasrp. S tem pa se odpre dodatno vprashanje: Ali so Etrushchani v Podkarpatju ali Zakarpatju popolnoma izginili. Baltoslovani so si izposojali besede iz etrushchine – kdaj in kje? Che naj bi Slo­ vani prishli shele v srednjem veku do Vzhodnih Alp.2010 10:12:38] .: indoevropske) Thrake. str. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbalto­ slovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. zapadno od obeh – vendar locheni po ozkem illyrothrashkem pasu – Germani. v juzhni Rusiji Skythi. Ker pa je Oshtir mnenja. Liguro-Iberi (>Baski) in Pelasgi pre­ dindogermanske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljuchno Semite) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki. Predhethiti. kjer sta indogermanski palatal in labijovelar sovpala v velar.11. Kavkazi.« V tem Oshtirjevem razmishljanju je izjemno zanimivih vech stvari.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.V. kot pravi danashnja standardna zgodovina. Kari. i. je med drugim objavil tudi temeljito razpravo Veneti in Anti (Etnolog II. (c) na illyrothrashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani.« Kasneje se bomo vrnili k njegovemu obravnavanju odnosa med Veneti in Anti. 150) je povzetek v slovenshchini iz katerega navajam (izrazje kot v izvirniku): »Tri predslovansko-etrushka imena ptic – V uvodu ugotovi avtor trojni odnos med Etruski in Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. ki tvorijo z Etrusko-Raeti. str. Ljubljana. Ljubljana. da si je slovanshchina http://www. Lydi. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. tedaj tam zhe vsaj pol tisochletja ni bilo vech Etrushchanov. 1928. potem ko naj bi se odselili v Italijo? S tem bi se Oshtir pridruzhil zagovornikom t. Elami. v kateri v uvodu pravi (zgolj kot kuriozum je izrazje kakor v izvirniku): »Radi boljshega razumevanja sledechih izvajanj o razmerju med Veneti in Anti par besed o predslovanskem jezikovnem substratu.teorija kontinuitete Karel Oshtir. Sumeri).

z utemeljitvijo. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. prazgodovinskih.). bela Afrika) pred doselitvijo indoevropskih in semitskih dialektov. s tem se odpre she podvprashanje.. o tem ne ve zgodovina nichesar.. da ga izvolijo za rednega chlana SAZU v tem razredu. da gre izposoja besed zgolj v eno smer? 3. stara Prednja Azija.«. V. januarja 1953 predlagal.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Kako je lahko vprashanje prihoda Slovanov v Zakarpatje postransko vprashanje?! A zgodovina ne ve nich she o marsichem dru­ gem.V.. ker poleg tega she zapishe (str.« pod (c) [je seznam publikacij]. Prednji Aziji in severni Afriki pred doselitvijo indoevropskih in semitskih ljudstev. ali si niso tudi Etrushchani izposojali iz baltoslovanshchine.. (b) da so Slovani zhiveli v stiku z Etrushchani v Italiji.teorija kontinuitete sposojala etrushchanske besede: (a) kot smo zhe rekli. so postranska vprashanja (podchrtal L. da bi *Chъrvatъ she le iz germanskih ust prishel do Praslovanov.2010 10:12:38] . da so Etrushchani zhiveli tudi v Zakarpatju. zakaj ne?! Kako bi bilo mogoche. ki nas... arheoloshkih. etnoloshkih. Akademik Ivan Grafenauer. Osebno delo Karla Oshtirja nadvse visoko cenim in menim. tajnik razreda za filoloshke in literarne vede. to radi tega. to je v juzhni Evropi. str. ker ni bilo med Praslovani in Pragermani nikakrshnih stikov. je ta listina vsekakor del Grafenauerjevega predloga in je bila podlaga za Oshtirjevo visoko akademsko izvolitev. da ga je treba ponovno brati in preuchevati v luchi najnovejshih jezikoslovnih. povezujoch razlichne zvrsti znanosti. ga je 4. baltoslovanshchine in armenshchine.«. To Oshtirjevo stalishche je toliko bolj nenavadno in presenetljivo. predindoevropskih jezikov na mediteranskem obmochju. 13): »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Illyro-Traki v Karpatih. da je Karel Oshtir temeljit raziskovalec predindoevropskih in predslovanskih jezikovnih in etnichnih osnov slovanskih jezikov in narodov. Od kod in kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje? Oshtir namrech pishe v shtudiji K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. 10): ». baltoslovanshchina. neverjetno je. in che ne. ki govori o Venetih in Antih. kar preberemo v njegovem Curriculum vitae (ki sicer ni podpisan.11. zato pa je potrebno raziskovati. Che so si Slovani izposojali besede od Etrushchanov. toda domnevam. Tudi che Karel Oshtir ni sam napisal CV (kar bi bilo neobichajno). in to celo prek nekega vmesnega ljudstva? 2. Poudaril je njegovo znanstveno delo na podrochju indoevropeistike najstarejshe dobe. da ga je sam napisal) pod »(a) obseg znanstvenega dela: indoevropeistika: najstarejsha doba.) v mediteranskem okrozhju (stara Evropa. kdo naj bi bili ti posredniki in ali je bilo Slovanom res treba izposojati si imena za ptice pri oddaljenih Etrushchanih. (c) da so si Slovani izposojali etrushchanske besede prek posrednikov. Toda Karel Oshtir je bil poleg genialnosti tudi svojevrstna osebnost. armenshchina in (b) predindoevropski (megalitski) jeziki (podchrtal L.htm[16. ne tangirajo.Megalitski jeziki . povzrochil je nadvse nenavadno in enkratno zagato: pet let po imenovanju za rednega http://www. Ljubljana 1926-1927. Za nas je she posebej zanimivo. da bi bili Illyro-Traki kdaj podvrgli Slovane. genetskih in drugih odkritij. O tem pa v posebnem poglavju. o kateri ne krozhi malo anekdot.revijasrp. che operiramo s predslovanskim illyro-trashkim substratom.

prisotni so bili she podpredsednik Bozhidar Lavrich. za dopisna chlana pa dr. Predsednik pa tudi drugi chlani predsedstva naj ”neuradno” poizkusijo posredovati. januarja 1958 ob 11h dopoldne. 13.« Kljub temu. Predsednik je pos­ redoval. oba redna profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Brodar. Kos.« V zapisniku seje predsedstva SAZU. da bi prof. saj se zapisnik o tej tochki koncha. Hadzhi in V. Vidmar. da bi prof. pozdravlja pa skupshchino in ji zheli uspeshno delo. da o izstopu enega od chlanov. Shnuderl. ter Luciena Tesniera. v javnosti krozhijo razlichne domneve. prisostvovali so predsednik Josip Vidmar. M. Koroshec (op.« Iz zapisnika ni videti. v deveti. Ker poizkusi. Iz zapisnikov organov SAZU je razvidno: Ob pol enih popoldne dne 30.Megalitski jeziki . od prejshnjih je bil opravicheno odsoten le podpredsednik Bozhidar Lavrich.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Anton Melik in Anton Lajovic. L.« Tej je v dvorani Akademije sledila she ena seja predsedstva SAZU v torek 17.V. junija 1958. 2 dnevnega reda – porochilo predsednika. dr. Tavchar in M. suhoparno in formalistichno. Pod tch. zapisnichar je bil glavni tajnik Milko Kos. pustiti zaenkrat vprashanje odprto. Karel Oshtir se je z dopisom z dne 18.revijasrp. glavni tajnik Milko Kos ter razredni tajniki France Stele. Melik. ki so rabili kot osnova za sprejem med chlane SAZU).: to je rokopisno dodano). Opravichila sta se akademika J. ni niti besedice. Takratna dogajanja so po svoje nejasna. Karla Oshtirja in Antona Sovreta. Lajovic. Vidmar. Predsedstvo vzame porochilo predsednika na znanje in ga odobri. profesorja na Univerzi v Montpelierju.2010 10:12:38] . da bi o tem potekala kakshna razprava. Kuhelj. navzochi she akademiki (op. podobno se ni zgodilo ne pred tem. se zdi nenavadno. pod tch. z motivacijo ”ker hochem imeti mir”. da so bile na vrsti volitve novih chlanov.htm[16. maja 1953 se je v sejni sobi Akademije sestalo predsedstvo SAZU pod predsedstvom Josipa Vidmarja. zadnji zadevi preberemo: »Predsednik sporochi. ki nima primere. she manj po tem. 2 – tekoche zadeve je razredni tajnik Grafenauer predlagal: »Drugi razred predlaga za redna chlana dr. Zapi­ sano je she: »Predsednik sporochi. rednega profesorja v pokoju na Univerzi v Zagrebu. prva je bila izredna 17. G. podpredsednik Bozhidar Lavrich. Petra Skoka. L. glavni tajnik Milko Kos ter tajniki razredov Stele. Koshir.V.Sklene se. Lobe. Grafenauer.: v zapisniku so samo priimki brez osebnih imen): Bevk. Predsedoval je Josip Vidmar. pri skupshchini ne more biti navzoch. ki je bila pet let kasneje. da se je akademik Oshtir z dopisom datiranim z dne 18. novembra 1957 odpovedal chlanstvu pri Akademiji. Tema sejama predsedstva SAZU sta sledili dve skupshchini. Oshtir she nadalje ostal chlan Akademije. Stele. A.« Seveda se nam zdi to belezhenje nenavadnega in izjemnega dogodka. »Predsedstvo vzame porochilo predsednikovo na znanje in ga odobri.teorija kontinuitete chlana Akademije je iz nje sam izstopil. Milan Vidmar. novembra 1957 na lastno zheljo odpovedal chlanstvu v Akademiji. Rakovec. pa ni uspel . Ivan Grafenauer. Po odobritvi Izvrshnega odbora SAZU mi je predsednik Akademije prijazno dovolil vpogled v arhiv in osebno mapo Karla Oshtirja (slednja je zelo skromna in vsebuje le njegovo fotografijo malega formata ter par listov. 2 – porochilo predsednika v drugem odstavku pishe: »Prof. Oshtirja odvrnili od tega sklepa niso uspeli. Pod tch. http://www. od katerih je ena manj verjetna od druge.11. da se je predsednik marshal Tito pismeno opravichil. Grafenauer. Hadzhi in Lajovic. da bi akademik Oshtir svojo odpoved umaknil. Karla Oshtirja. Kalin. vzame predsedstvo odpoved na znanje. oktobra 1958 ob desetih dopoldne z edino tochko devnega reda: Volitve novih chlanov Akademije.

Gojmir A. Lucijan M. Morda niti ne bi bilo tako pomembno razglabljati. vanjo pa si prizadevajo priti vrhunski znanstveniki. toda tudi motivacija. decembra 1958 dopoldne. Karel Oshtir /.htm[16. takrat naj bi bili nekateri akademiki izkljucheni zaradi medvojnega obnashanja ali kakshnih drugih politichnih motivov. proti metodi katere so se chuli svetovno . chesh ”da hoche imeti mir”. Bogdan Brecelj. Opravichila sta se tudi predsednik republike Josip Broz-Tito in podpredsednik Zveznega izvrshnega sveta Edvard Kardelj. Igor Tavchar. Meillet). da ”se je komu izgubila”. Kaj je bilo zadaj. kakrshna je prostovoljna odpoved chlanstvu v najvishji intelektualni instituciji nekega naroda. Iz tega navedka se kazhejo dolochene tezhave. ki asocira na gonjo za rekordi za vsako ceno. da se je listina preprosto z leti morda kam zalozhila. ali res zgolj njegovo ”chudashtvo”? Po svoje je zgovorno nadvse nenavadno nakljuchje. XIII/6. Viktor Koroshec. toda v tistem burnem povojnem chasu. Josip Plemelj. O Karlu Oshtirju niti besede... Anton Kuhelj..lingvistichni glasovi (A. med chlane Akademije je bil takrat (1953) shele sprejet. se je v Slavistichni reviji (VIII. Srechko Brodar. Ivan Grafenauer. Feliks Lobe. 164-168) takole izrazil: ». Akademik Rajko Nahtigal. da v arhivu SAZU kljub skrbnemu pregledu (maja 2004) ni mogoche najti Oshtirjeve pisne odstopne izjave. sicer pa ni zaznati kakshnih sankcij proti morebitni nerednosti chlanov. Anton Sovre. Anton Lajovic../ z znano svojevrstno..11. tezhko umljivo. France Stele. Tako izjemen dogodek. se zdi prevech preprosta.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. se je tudi na Akademiji dogajalo marsikaj. kot je Akademija znanosti in umetnosti. 169-170). da ne bi takrat koga skominalo to prikriti ali marginalizirati.izraznim shportom tekmujocho”. Maks Samec. Chesa takega proti Karlu Oshtirju ni bilo zaznati. ki jih je imel Oshtir v znanstvenih krogih. opravicheni: Marjan Kozina. Boris Kalin. Franc Jakopin je objavil prilozhnostni chlanek Karel Oshtir – osemdesetletnik (Jezik in slovstvo.. na potovanju: Bozhidar Jakac in Bozhidar Lavrich. to pa se she stopnjuje s pridatkom ”oblikovano z nekim lingvistichno .. Navzochi so bili poleg predsednika Josipa Vidmarja in glavnega tajnika Milka Kosa she chlani: France Bevk. eden velikih slovenskih jezikoslovcev. Seveda je mogoche domnevati. Gorazd Kushej.. str.2010 10:12:38] . O veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma. je potekala redna seja skupshchine Akademije. Lado Vavpetich. Jovan Hadzhi.teorija kontinuitete Nekaj kasneje. prav nasprotno. oblikovano z nekim lingvistichno . Milan Vidmar in Fran Zwitter. saj neposredno iz chlanstva ni izvirala kakshna dodatna obremenitev kot praviloma le skupshchina enkrat letno. Kos.« Moram rechi.revijasrp. tega ne ublazhi niti priznanje ”o veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma”. poleg tega tudi definicija ”v svojem smislu tako imenovano alarodistichno” kazhe na sumnichav odnos do Oshtirjevih teorij. umetniki ipd.Megalitski jeziki . vsekakor ni obroben in pozabe vreden primer. ustvarjalci. ochitek ”tezhko umljiv” je lahko sinonim za zavrachanje. v svojem smislu tako imenovano alarodistichno. ki je sicer izrecno omenjena v zapisnikih njenih organov. 1955. ne moremo pa povsem odmisliti tudi za takratni chas uposhtevanja vredno drugo mozhnost.. v katerem pravi: »Mladi obiskovalci jezikoslovnih oddelkov Filozofske http://www. 29. da tudi Nahtigal ne izrazha svojih misli prevech preprosto. zakaj se je Karel Oshtir odpovedal mestu v Akademiji. Makso Shuderl. str.izraznim shportom tekmujocho in tudi sicer drugachno utemeljitvijo. ki ekskluzivno zdruzhuje cvet narodovega uma. Alija Koshir. Shkerjanc. Ivan Rakovec. v katerega lahko vshtejemo tudi leto 1958.

Franc Jakopin je v zgoraj omenjenem chlanku she zapisal: »Kot Mehringerjev slushatelj se je Oshtir trdno drzhal povezanosti besed in stvari (Wörter und Sachen) (podchrtal L. Prav med temi so jeziki z najpestrejshim glasovnim sistemom. ki so jih vsrkali indoevropski jeziki. da se Oshtirjeve ugotovitve gibljejo komaj she na mejah verjetnega. kavkashki jeziki she vse premalo opisani in raziskani. Vasmerjeve. Res pa za Oshtirja lahko trdimo.11. in tem je Oshtir v svojih delih posvetil veliko pozornost..htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.. ki ga srechujejo v knjizhnicah.Megalitski jeziki . je imel raziskovalec na razpolago tri vrste virov: danashnje zhive jezike kot neposrednega nadaljevalca alarodshchine (bashchina. zato je njih branje skrajno zahtevno. da] lepega dela indoevropskega gradiva ne bo mogoche pojasniti z notranjimi glasovnimi zakoni . ki bi kot temeljni kamen pomagala ozhiviti prvotno alarodshchino. ena od nashih odlichnih in najbolj svojevrstnih osebnosti... kakor se to v znanosti dogaja. stara egiptshchina in etrushchina). da je prav Balkan zlata jama za razpletanje jezikovnih klobchichev. Toda tudi sicer se mu poslej ni bolje godilo niti v strokovni javnosti. saj imajo nekateri celo nad 70 fonemov (medtem ko jih imajo evropski jeziki med 30 in 40). v ruskem etimoloshkem slovarju). toda tezhishche njegovega dela je bilo prejkoslej v odkrivanju predindoevropskih in posrednishkih (ilirske. Karel Oshtir se je oborozhil z gigantskim znanjem v vseh treh smereh.) . jafetitske) jezikovne osnove. ki je dalech pred svojim chasom in zato nerazumljen. da je imel premalo adekvatnih poznavalcev. Toda kljub izjemni gmoti svojega nakopichenega znanja in svoji genialni kombinatoriki si je velikokrat moral priznati. vendar so jim vtisnila sledove predindoevropskih prvin. Zhe danes smemo trditi. in staroevropska narechja. nabita z asociacijami. kar je genialni Karel Oshtir opustil predavanja. in ne upadala..V. dasi je tudi vrsto svojih najpomembnejshih del Oshtir napisal v nemshchini. kakor se je sam suvereno gibal po tako odmaknjenih jezikih svojih raziskav. Izkazalo se je. in zhe ga mladi shtudentje niso vech poznali.2010 10:12:38] . berbershchina in kavkashki jeziki). zato naletimo na pripombe (npr. saj so v reviji Linguistica leta 1973 objavili razpravo Bojana Chopa Oshtirs Sprachwissenschfatliche Ideenwelt v nemshchini z avtorjevim opravichilom. jezike. da bi bilo mogoche rekonstruirati njihovo prakavkashko obliko. potrebne pri povezavah: ficus – smokva – indzhir!« Ob tem bridko ugotavlja: »Njegova [Oshtirjeva] ustvarjalna domishljija pa je bila za marsikaterega lingvista presilovita. »Oshtirjevi spisi so prava ”lingvistichna stenografija”.« Kako hitro gredo ljudje v krivichno pozabo! Nepolnih deset let je minilo. ki na svoj nachin razgrinja dramatichno Oshtirjevo usodo kot vrhunskega znanstvenika. ki pa deloma she niso zadovoljivo prebrani (mednje spadajo sumershchina in ostanki nekaterih drugih prednjeazijskih jezikov.revijasrp. To http://www. da je profesor Oshtir s svojim nekonvencionalnim nachinom mishljenja in s svojo samotarsko zagnanostjo vechkrat prehitel svojo vedo in prerasel svoje jezikoslovno okolje. da je iz drobcev kaj tezhko zgraditi preprichljivo podobo jezika in da so npr. ki bi bili njegovo delo lahko spremljali enako kompetentno kritichno.. da hochejo tudi na ta nachin razshiriti v znanstvenih krogih poznavanje njegovega dela. ki jo je v Evropi prekrila indoevropshchina. ki so se ohranili v bolj ali manj bogatih pisanih spomenikih. vrednost njegovega dela bo narashchala.teorija kontinuitete fakultete v Ljubljani komajda she vedo. Za ugotavljanje alarodske (azianske.« ugotavlja Jakopin in se obenem navdushuje: »Kako imenitne zveze so bile npr. [zavedal se je.« Toda pretrese nas Jakopinova ugotovitev. da je mozh s pipo. trashke) jezikovnih plasti na jugu Evrope.

rosh).V. kar so nas nauchile besede nesporno indoevropskega izvora [op. ampak eden od stebrov chloveshkega duha nasploh. ne le najvechji fizik dvajsetega stoletja. ko je na razpolago neprimerno vech materiala kot v dvajsetih letih . da nisem vech mlad. XIX. Takih besed je v evropskih indoevropskih jezikih vse polno. v Evropi baskovshchino in vse t. predindoevropske substratne jezike (predslovan­ shchino.htm[16.11..)..) Prilozhnostno je Bojan Chop (eden od edinih dveh. Resnichno si lahko predstavljamo.« (podchrtal L. 1973/74. podobno kot indoevropska ali semitska skupina. Oshtir je zachel svoje delo kakih 50 let prezgodaj.. op. vendar pa je prav to chasovno navzkrizhje v sami naravi odkritij.revijasrp. ki niso mogli biti doma na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina) [podchrtal in op. Dal jim je ime alarodijski po antichnem maloazijskem narodu Alarodioi.] vojni se je polozhaj v marsichem precej preobrnil. Posebno mesto v usodi alarodijskega jezikoslovja pa zasluzhijo dela Hubschmida. saj je ta priznal Oshtirjevo alarodijsko teorijo kot v bistvu pravilno in nabral iz juzhno. dobil pa jo je za odkritje s podrochja kvantne teorije.V. 1-2. Vechinoma oznachujejo tudi predmete. kavkashke jezike. Za Oshtirja nikakor ni ”vse iz vsega izpeljivo” ali pa vsaj iz shtirih ”slovitih” Marrovih elementov (sar. Tudi v zahodnejshih semitskih jezikih naj bi zhiveli ostanki predsemitske-alarodijske jezikovne plasti. L. V vseh indoevropskih jezikih. pojme. ki ni nikoli dobil Nobelove nagrade za svoje poglavitno genialno delo..: kje naj bi bila indoevropska pradomovina.teorija kontinuitete potrjujejo tudi nova odkritja arheologije in antropologije. zaupa le mochi kombinacije. Kot slovit primer nam lahko rabi Albert Einstein. v severni Afriki pa hamitsko skupino. ki sta doktorirala pri Oshtirju v vsej njegovi znanstveni karieri!) objavil chlanek Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. da morajo biti jeziki na gori razmejenem podrochju medsebojno sorodni. da so tudi drugi zacheli z raziskovanjem odnosov med jeziki. stvari. dejstvo.V. da se rode ”pred svojim chasom”. L. 1-6).. redkokdaj razumljeno in hitro sprejeto. ko je prebral eno od njegovih del. tako Bouda.« To Chopovo dognanje kazhe v jasni luchi usojenost genijev. i. Colin Renfrew pravi.: L. da si ga je izbral za zhivljenjsko nalogo. predgermanshchino. tj. poglejmo zakaj: »Po [drugi svetovni. yon. ki jih je Oshtir imel za alarodijske. potem je tu she teorija kontinuitete – o tem vech v nadaljnjem besedilu]. da je bila Anatolija. str. predkeltshchino. da se pri njem pomudimo nekoliko obshirneje. .2010 10:12:38] . zhalostno vzdihnil: Sedaj pa mi je zhal. relativnostno teorijo. maloazijske neindoevropske jezike (za take so takrat imeli likijshchino. a predvsem v kulturnem pogledu.Megalitski jeziki .: Giovanni Semerano se je pri njihovi razlagi naslonil na najnovejsha odkritja v akadshchini] . ki je njihova glasovna zgradba tezhko zdruzhljiva s tem. naletimo pogosto na besede. predgrshchino itd. je prav. ki prelamljajo z ustaljeno paradigmo in jo nadomeshchajo z inovacijo. kaj naj bi genialni etimolog dognal sedaj.in zahodnoevropskih modernih jezikov toliko predindoevropskega besednega in slovnichnega gradiva. v alarodijsko jezikovno druzhino shteje naslednje jezike: sumershchino. ber.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. da je Oshtir nekoch. Oshtir je pri obravnavanju tega predindoevropskega gradiva prishel do zakljuchka. predbaltshchino..V. kjer pravi: »Ker je shtudij predindoevropskega jezikovnega gradiva za Oshtirja tako pomemben. ki je primerjal baskovski in kavkashki besedni material. je she vedno nadvse sporno. sht.« Kot vidimo se Chop izrazha v pretekliku. posebno v grshchini in latinshchini. A glejte paradoks. karijshchino) starega veka. Einstein kljub svoji vlogi intelektualnega http://www. da izvirajo iz skupnega prajezika. lidijshchino. niti zanj nima veljave trombettijanska jezikovna monogeneza. V Oshtirjevo dobro gre npr. verjame le jezikovnim dejstvom.

da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. v chem se je she oddaljil od svojega profesorja: »Sploh se je izkazalo. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. /.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. L. med Uralci in Indoevropejci na drugi. gl.11. ki so preplavile fizikalni svet. ki jih je on nekoch shtel za gotovo alarodijske.: Chop se ”resno boji”. L. kot so mislili v dvajsetih letih in prej [op. da igra nakljuchje tako pomembno vlogo v vesolju.. Skratka.]. in njegovo teorijo o alarodijski skupini v bistvu danes priznajo kot pravilno taki mojstri kot Hubschmid. marsikaj drugache glasilo: likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. Tudi za mikensko dobo v Grchiji se je izkazalo. torej meni. sem mnenja. s tem pa. ker ni mogel verjeti. od Oshtirjeve alarodijshchine bi morali danes marsikaj odbiti. ko je bilo raziskovanje ustreznih jezikovnih podrochij she v povojih: Kavkashki jeziki niso bili niti zadostno popisani. kaj shele.« Chop spodobno zakljuchi s poklonom profesorju tik pred njegovo smrtjo: »Kljub vsem tem kritichnim pripombam pa ostane neizpodbitno dejstvo. da je etrushchina indoevropski jezik. da je okoli Mediterana treba domnevati vsaj dve razlichni nein­ doevropski plasti: juzhno-zahodno z berberskimi jeziki in sorodnim substratom v Shpaniji in na sredozemskih otokih na eni strani. da je v resnici le soroden [podchrtal L.« http://www. Le zadnja bi nekako ustrezala Oshtirjevi alarodijski skupini. da je Mala Azija zibelka Indoevropejcev – toda predvsem v kulturnem in ne genetskem smislu. da ima Oshtir velikanske zasluge za razvoj raziskav na podrochju predindoevropske stare Evrope. She vech priznanja pa zasluzhi Oshtir zaradi neshtevilnih pobud na predindoevropskem podrochju: te so pogosto vech vredne kot rezultati sami. Chop navrzhe she naslednjo misel. S tem pa bi mogli za marsikateri besedni element v indoevropskih jezikih. /. mojo knjigo Davnina govori]. tako tudi ne Hei­ senbergovega nachela nedolochenosti.teorija kontinuitete revolucionarja ni mogel sprejeti vseh sprememb. temvech tudi kavkashko. da je bil indoevropski element tam zhe prevladujoch (mikenska grshchina!). da je indoevropski element v Mali Aziji dalech mochnejshi. ki shteje za sorodne z indoevropsko skupino ne le semitsko in hamitsko ter uralsko in altajsko.V. a tudi v mochnem nasprotju z mnogimi sodobnimi znanstveniki.. Oshtir je zachel svojo alarodijsko teorijo v chasu.revijasrp. posebno hetitshchina.: na tej to­ chki velja spet opozoriti na mnenje Colina Renfrewa ter Maria Alineija. ki sega po severnih ozemljih Sredozemlja od Baskov do Kavkazcev. da bi imeli kako primerjalno shtudijo../ maloazijski jeziki. ki naj bi bil mediteransko-predindoevropskega izvora. se resno bojim.« In kot da to ne bi bilo dovolj. nasprotno od svojega uchitelja Oshtirja. huritshchina. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu. o chemer glej vech v nadaljevanju]. Celo vrsto etimologij so mu priznali. protohatijshchina.htm[16...2010 10:12:38] . Pa tudi znotraj neindoevropsko-predindoevropskega jezikovnega kroga so nastale spremembe: Hubschmid misli. so bili shele v zachetni fazi raziskovanja itd. na drugi strani.. tudi za etrushchanski jezik (ki pa seveda nima nich opraviti s slovenshchino!)« [op.V. drugo. Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja.Megalitski jeziki . da je indoevropski jezik. ki nam sprva ohladi navdushenje nad Oshtirjevimi jezikovnimi bravurami: »Dosledno obravnavanje tujih elementov v indoevropskih jezikih kot alarodijskih pa je ogrozheno she z drugimi teorijami: Tu je IllichSvitycheva nostratishka teorija. a se je krepko motil! Tako tudi Chop o Oshtirju pravi: ». rechi.V. In Chop nadaljuje z razlago./ Danes bi se tudi v presoji jezikov.

so zaradi pomanjkanja prostora (po prvi svetovni vojni je bila vsesploshna kriza in tudi pomanjkanje papirja) njegove razprave pisane v telegrafskem slogu. l je iz th kot tudi sicer.2010 10:12:38] . ki smo jo pravkar na kratko povzeli. ki jih ima zlasti nostratichna teorija ter npr. to iz *thwωg. zakaj vechina jezikoslovcev Oshtirjevih alarodistichnih spisov ne pozna in ne citira (npr. da http://www. mochno skrajshana je videti takole: (a) latin. XIX. zakaj tolikshna zadrzhanost do Oshtirjevih teoriji. staroindijsko anjira itd. *t-ngk) in na alarodsko *timg v predsemitshchini *tin(a)tu. tch. to pa iz *thwügo (z dolgim -ü-). navajen znanega francoskega leporechja. (h) kavkazijsko : gruzinsko legwi. Druge Oshtirjeve etimologije so nekaj manj obsezhne ali chisto kratke. kot pravi avtor v uvodu. (gl. (glasovne finese moram zaradi pomanjkanja znakov opustiti) edino sredstvo za povezavo z a-c. samo v Beiträge jih je 942. gotsko smakka.teorija kontinuitete Bojan Chop spregovori o Karlu Oshtirju tudi ob stoletnici njegovega rojstva v Hundert Jahre eines bekannten slowenischen Sprachwissenschaftlers.revijasrp.. vendar niso razen prve. potem bi knjiga obsegala vech kot 1000 strani. 133). torej z indoevropskimi sorodne jezike.11. Bojan Chop skusha pojasniti. semitske besede. alarodski. skoraj brez razlag.. Seveda je tu eden od najpomembnejshih vzrokov.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. starejshe *ting w she zhivi v izposojenki asirsko tintu ( idr. da bi bila prvotna oblika nashe besede nekako *tηmωg. Skok v svoji Etimologijskem rjechniku) ali celo namerno ignorira. prairansko *anchira < *ankira. ochitno. Karel Oshtir (Linguistica. ki zhivi she v sumerskem dib < *dingw (ng w = labiovelaren nosnik). brez citatov in v formularichni obliki. s poudarkom na hitrem razvoju jezikoslovja in na posledicah za Oshtirjevo dedishchino. izposojeno iz nekega alarodskega dialekta. z navajanjem iz Oshtirjevega dela Beiträge (str. str. je nekoch napisal. Meillet. Chop k temu pripominja. (d) starocerkvenoslovansko smoky. nich vech opremljene z glasoslovnimi in oblikoslovnimi razlagami. she bolje * thηmωg (th = spirant). Che bi hotel Osh­ tir vse svoje etimologije v Beiträge tako razlozhiti. minojsko-grshko lugi itd. s katerimi ima veliko skupnih jezikovnih osnov. (e) tako pridemo do praoblike *thimωg (th = spirant). ozhje z armenskim thuz (gl. tinu). kakor je »figo«. (c) grshko tykon. kar Chop oznachi kot »nedvomno eno najobsezhnejshih in najbolj zapletenih v vsej svetovni etimoloshki literaturi«. spoznanje. Professor Dr. da tudi sumershchina sodi med nostratichne. 1989. odpad t naj bi bil sumerski oz. sykon. tch. toda objavil jih je v svojem zhivljenju vech tisoch. vse iz *lüg.htm[16. (i) nekaj hamitskih oblik. to pa iz *timg. tudi egipchansko d'b. (g) kitajsko a-tsang. npr. 3-12). pri tem spoznamo zapletenost postopkov na primeru alarodijske zveze in razchlenitve skupine besed za »figo«. v katerem v bistvu ponavlja pravkar izrechene misli. (b) armensko thuz < *thwuz. kjer je alarodska menjava th : th-spirant (ta substituiran s slovanskim in germanskim s) in alarodska menjava w : m (leniran) itd. vse troje iz predbalkanskega *thwoko. e). b) povezljivo. ko je bil zhe dobrih petnajst let pod rusho. ficus < *thwoikos (th = spirant).Megalitski jeziki . koptsko kente (disimilirano iz *tente ?)? (f) novoperzijsko ändzhir. arab. kar spominja na koptsko kente (prv.

ker menim.htm[16. konchuje Chop. laponsko njoammel. ”predindoevropske” jezike.Megalitski jeziki . Oshtir je med drugim raziskoval (po njegovi lastni definiciji) megalitske. sem mnenja.teorija kontinuitete se pri branju Oshtirjeve razprave chloveku zachne vrteti v glavi.. nato pa she z latinskim laurex »kunec«. she zlasti zato. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. ali ni jezikoslovje tudi najvishja poezija?« * Che pustimo njegove nenavadne osebnostne lastnosti ob strani – do skrajnosti predan delu. praoblika je *nomala in zadnje gre prav lahko k alarodskemu *d/labar. marvech tudi etnogeneznih raziskovanj o nashih davnih prednikih. da je Karel Oshtir najpomembnejshi kot izvrsten jezikoslovec. za kakshne jezike gre in zakaj ”megalitski” jeziki. mislim. med Uralci in Indoevropejci na drugi. ki tudi danes vedno bolj vzbujajo zanimanje javnosti ter sprozhajo kontroverzne odzive. da Chop ta chlanek konchuje z naslednjo mislijo: »Torej. ko utemeljuje: »Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. da predstavljajo vez s sodobno teorijo kontinuitete Maria Alineija. jurjatsko nääßa itd.11. Toda tudi Chop postavlja bralca. in nenavaden slog pisanja – . skoraj samotarski. ki se je loteval nadvse drazhljivih. mordvinsko numolo. Naj tu omenim eno tozadevnih etimologij: latinsko lepus.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni. nespecialista. OD KOD VENETI? UVOD http://www. a ne le jezikoslovnih.2010 10:12:38] . to je predmet te knjige. Toda pomen in glasovna oblika vajenega jezikoslovca takoj spominjata na naslednjo uralsko skupino: madzharsko nyul »zajec«. -oris »zajec« je bilo spoznano za predindoevropsko in zdruzheno v enotno skupino s siciljskim (tozh.« In po vsem tem morda ni presenetljivo.revijasrp.) leporin in masiliotskim leberis. v negotovost. zirjatsko nimal.

htm[16. njene oblike in delovanje.sht. vendar so bila vozila okorna. kolesa tezhka. da so bile poti potrebne zaradi vishka produkcije in izmenjave dobrin. kakor pa ga nositi na chlovekovih plechih ali na hrbtih tovornih zhivali – torej sta se mochno razmahnili proizvodnja in trgovina! (2) Zlasti za vozhnjo na vechje razdalje je bilo treba utrditi in pripraviti poti. trgovina. ki terjajo odgovore. Enako smemo domnevati za Ljubljansko barje. Zato domnevajo. s tem v zvezi pa tudi o njegovi avtohtonosti na nashem ozemlju. izdelana scela. da jim je bilo mogoche (zachasno) opustiti redno delo. da so na njem kot poti uporabljali utrjene odseke zemljishcha.revijasrp. Ker so zacheli uporabljati tudi bojni voz. tisochletja pr. (3) Prav menjava dobrin. (1) Z vozovi je bilo mogoche prevazhati veliko vech tovora. da http://www. prenos tehnologij. Organizacija take skupine delavcev zahteva neko obliko organizacije druzhbe in zadostne vire. . To sicer sovpada s tch. da so jih vlekli voli.sht. potrebno za prezhivetje posameznika in njegove druzhine. Ni pa sama po sebi umevna druzhbena organiziranost. izdelavi in uporabi kolesa kot takega. kasneje tudi za njihovo vzdrzhevanje. tako so se kasneje pojavila kolesa z naperami. da bi postal chim lazhji.A) o sami tehnoloshki iznajdbi. bodisi nasipe ali kar namensko grajene poti.11. ker je bilo drugod premehko ali zamochvirjeno. najbolj podrobne upodobitve pa so iz okoli 2700 pr. je pripomogla h kulturni izmenjavi na vechje razdalje. da je bil prostor Slovenije obenem proizvajalec dolochenih shirshe iskanih dobrin in zaradi tega dovolj bogat. (glinene igrache ali votivni predmeti?). to pa terja organizirano delo vechje skupine ljudi v daljshem chasovnem obdobju.B) o shirshih ekonomskih in druzhbenih vzrokih ter posledicah uporabe kolesa. je to vzpodbujalo k inovacijam..n. da so vozove s kolesi poznali v Mezopotamiji morda zhe v drugi polovici 4.Odkod Veneti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I OD KOD VENETI? UVOD Najdba bakrenodobnega kolesa na Ljubljanskem barju vzpodbuja k razmishljanju v dveh smereh: . je potrebno raziskati takratna dogajanja tudi v prostoru svetolucijske kulture. (A)Medtem ko je bilo o problematiki pod to tochko zhe veliko preuchenega in napisanega v svetovnem okviru. da je bilo Ljubljanske barje na takem visoko kulturnem podrochju. In ker je z odkritjem kolesa dokazano. a le na kratke razdalje ter sprva po utrjenih nasipih.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 1. nam za raziskavo vseeno ostajajo vprashanja o (ne)avtohtonosti oz. o shirshih kulturnih sovplivanjih med Mezopotamijo in Evropo.2010 10:13:48] . vpliv na jezike itd. Sklepamo lahko.n. Doslej je veljalo. (B) V tej tochki je vech stvari.

poglavitno orozhje je lok. nekateri delijo paleolitik she na spodnji (lower) med 1. nastajajo rodbinske zveze. pojav stenskih risb.n.htm[16. njihova zasluga. se pravi v chas najstarejshih mezopotamskih koles. na svetu.sht. med 1. zato se redkeje uporablja in je velikokrat predmet strokovnih razprav.000 Arheoloshki oddelek Narodnega muzeja Slovenije pr.n.n. na prehodu iz starejshe kamene dobe (paleolitik) v mlajsho kameno dobo (neolitik) (izpopolnjevanje lova. (chlovek je zachel brusiti in gladiti kamen »doba glajenega kamna«.000 pr.sht.n. ljudje ne zhive vech v krdelih.5 mio in 150.n. do odkritja bakra nekako 3. lov je najvazhnejshe opravilo. Te so bile zdavnaj tudi na Ljubljanskem barju kot delu shirshega evropskega omrezhja zhe tisochletja.000 pr.000 pr.000 in 45. Ker se razvoj evropskih cest najpogosteje povezuje z Rimljani.000 in 50. naj navedemo posamezna chasovna obdobja. srednja kamena doba. neolitik: mlajsha kamena doba.sht.n. ki je bilo na Dunaju datirano z radiokarbonsko metodo med 3350 in 3100 pr. je treba spomniti. ki je izhajala iz vojashkih potreb. neandertalska pishchal pr. Da bi se bralec lazhje znashel pri chasovnih opredelitvah. prvi kipci. epipaleolithic.n.000 »Divje babe«.Odkod Veneti si je lahko privoshchil nakupe blaga od drugod. mezolitik. razshirjali in standardizirali zhe obstojeche poti.n.. od 10.n. zachenja se loncharstvo. ki kazhejo na kulte).000 pr.sht. prve stalne naselbine s kolibami iz vejevja in protja... ampak se http://www.000 let pr. da so prevzeli tehniko cestogradnje od Etrushchanov ter so na svojih osvajalnih pohodih pretezhno utrjevali. (uporaba ognja. Za to je bila potrebna razvita trgovina in promet. ok.sht.2010 10:13:48] . mesolithic.11.000 pr. pri nas nekako velja: mlajshi paleolitik: med 50. nabiralnishtva in ribishtva) – ta oznaka je dokaj neopredeljena.n.000. zachetek zhivinoreje in »Robich – Kobarid in okolica« neolitske najdbe poljedelstva. ki jih je treba jemati le kot priblizhna in nihajo za razlichna podrochja: starejshi paleolitik: starejsha kamena doba. 45.n.sht..000 in 10.sht.000 in 10. o chemer pricha prav najdeno kolo.. nekako med 20. je predvsem "posodabljanje" starih poti. srednji (middle) med 150.sht.sht.sht.000 pr. ter mezolitik (epipaleolitik) med 20. v tem chasu chlovek izdeluje vse orodje in orozhje iz kamna.000/800.000 in 10. (le najbolj grobo koshcheno in neobdelano kamnito orodje).sht. ki jih v paleolitiku she ni bilo. zgornji (upper) med 45.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. najstarejsha.revijasrp.000 in 20.000 pr.

eneolithic) [od calco gr. ter Ljubljanskega barja. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Ilirom). (v nashih pokrajinah je kronologija razlichna.000 – 2.« bronasta doba: 3.n.n. piramide v Gizah ok.n. 2.n. ki ima tudi nekakshen pechat univerzalnosti in http://www. Svetolucijske najdbe Veneti v severovzhodni Italiji (med 1.000 in 700 pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.sht.htm[16.sht.000 »Veneti se selijo iz Panonije (?) – po Devotovi teoriji proti koncu 3. v Istri Hetitsko kraljestvo ok.sht. »Barjanska kultura« ok. in brona.sht.Odkod Veneti zdruzhujejo po krvnem sorodstvu v matriarhalnih skupnostih – to je chas Vinche. kositra »Barjansko kolo« 3. ustanovitev Rima – 753 pr.sht. ter laten (La Tene)– mlajsha zhelezna doba – od 500 do nashega shtetja (uporaba zheleznega orodja: kose. domnevni Lepenskega vira itd. chalcos »baker«].n. aeneolithic. sht. v religiji antropomorfni politeizem.sht. bakrena doba (chalcolithic – cooper age.000 pr..n.n. 4. vdori Indoevrop. pr.000 sumersko kraljestvo ok.sht. – koncha se z zhelezno dobo. n.000 (?) pr. tisochletja pr.000 do 500 pr.n. n.sht.180 pr. pridobivanje in predelava zheleza.. 2. to je do priblizhno 3.100 pr. zachetki suzhnjelastnishkega gospodarstva. nastale so organizirane drzhavne oblike. Svetolucijske najdbe OD KOD VENETI? Naj zachnemo z uradno nadvse podprto zgodovinsko interpretacijo v enem od svetovno razshirjenih del.350 – 3. zhelezna doba – halshtat (Hallstatt) – starejsha zhelezna doba – v Evropi od 1.7000 (?) pr.sht.sht. Gradishcha na Krasu.000 pr.sht.revijasrp. »Banjshki depo« (?) Svetolucijske najdbe – trojanska vojna 1.n.11.n.n. na Balkan (?) eneolitik ali halkolitik. mnozhichna izmenjava dobrin.sht.n. pr.2010 10:13:48] .sht. egip.500 pr. 2. – vrh pri 2. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Keltom).?) zachetek olimpiad – 776 pr. shkarje ipd.

ker jih je gnal v isti smeri.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.n. V poglavju Ilirski narodi in narechja lahko preberemo: »Iliri. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati samo albanshchina. Potiskali so Trachane na jug in na vzhod. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med tako imenovanimi starimi kolonijami Ilirov v Italiji: venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. ki jo je izdal UNESCO in jo imamo tudi v slovenshchini.. ki sem ga omenil zhe v svojih prejshnjih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. ki je nastala iz meshanice ilirskega in trashkega jezika. Tako tudi to delo. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa http://www. indoevropski narod – vendar ni jasno.11. cheprav naj kar vnaprej opozorim bralca. V njej ugledni zgodovinar Luigi Pareti spregovori (resda bolj na kratko!) tudi o Venetih. ta pritisk pa so posredno chutili tudi Grki.. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli.pr.htm[16. da sam vselej in she vedno vse berem z dolochenim zadrzhkom ali. kot se reche.Odkod Veneti verodostojnosti. obsezhno Zgodovino chloveshtva (ZGO).sht.revijasrp. s pridihom dvoma. ali je spadal k vzhodnemu ali vmesnemu tipu – so morali zacheti svoje prodiranje na severo-zahodni del Balkanskega polotoka najpozneje v 14. st.2010 10:13:48] .

n.. Pariz.« Nato Martinet opozarja. mochno spominja na vztrajne in poglobljene trditve znanega italijanskega zgodovinarja Giuseppa Sergija. da so bili zhe pod mochnim vplivom Trachanov. da so bili Indoevropejci. da Paretijevo mnenje o kolonizaciji Benechije iz Ilirije podpira npr. ker so objavljena v Unescovi Zgodovini chlovestva. Berkeley. Ta Paretijeva teza o ilirskem oz. a da sta Herodot (I. Heidelberg 1950). Beeler (The Venetic Language. ki pa niso osamljene. venetskem elementu pri stapljanju z jezikom neindoevropskih staroselcev na Apeninskem polotoku.2010 10:13:48] . dasi sta si bili civilizaciji podobni. 112) – prav tako ilirskega rodu. ki so prishli v Italijo. Ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. 1986) spregovoril o Venetih takole: »Primer Venetov ponazarja mozhnost.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Whatmough (The Prae-Italic Dialects. je v svojem velikokrat in v razlichnih jezikih ponatisnjenem delu Des steppes aux oceans – L'indo-européen et les "Indo-Europeens" (Payot. kasneje pojavi v treh razlichnih delih podceline. 17) izrecno ugotovila. Zlasti pa presenecha nadaljnje izvajanje Paretija v zvezi z Veneti. tam danes govorijo vanetski jezik.sht.sht. znani zgodovinar J. Naturalis historia. Krahe (Sitzungs-berichte.revijasrp. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. da ga povezhemo z drugimi indoevropskimi jeziki osrednje Italije. katerega jezik poznamo po nekaterih napisih. kar Praslovani. she posebej pa z latinshchino.« Pri tem je treba pripomniti. Zato imajo Paretijeva stalishcha she prav posebno tezho. kjer so se naselili. saj stoje za njimi tudi nekateri nemshki in drugi zgodovinarji. da so bili Veneti Ilirci. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. 196) in Polibios (II. to je okoli Benetk (it. da se je Cezar med osvajanjem Galije v Armoriku (danes je to departma Van) spopadel z Veneti. da je bila beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih "predsabelijskih" napisov. 1949) in H. Seveda pa imamo tudi prav nasprotna stalishcha. 110. London. Polibios je pri tem celo poudaril. da so bili Veneti – kakor Liburni pri Aternu v Picenu (ob katerih se spomnimo Liburnov v Iliriku. to je bretonsko http://www. ki uvrshchajo venetshchino med germanske jezike. III. najdenih na jadranski obali. razshirjeni po vsem svetu. Toda Sergi je pri tem she bolj dolochen. govori. da so selitveni tokovi v juzhno Italijo z Balkanskega polotoka svojevrstni spricho tega. ki jih razvrshchamo v razlichne veje indo-evropejshchine. zato so to obmochje Rimljani poimenovali Venetia. ko je vzklila znachilna "atestinska" civilizacija. francoski jezikoslovec svetovnega slovesa in tvorec funkcionalne lingvistike. da se venetshchina mochno razlikuje od keltshchine. da se isti narod iz tretjega in drugega tisochletja pr. ko sicer ugotavlja. Skrbno preuchevanje dopushcha. Plinij. Zato je po Paretijevem mnenju chisto mogoche. Nekaj stoletij pr. srechamo v Benechiji.Odkod Veneti hibridno juzhno narechje. narod Venetov. Cheprav v nadaljevanju Pareti opominja.htm[16. 1933).n..11. Po Paretijevem mnenju ni jasno. Na primer André Martinet. Venezia). o katerih pripadnosti skupnosti galskih naselij nihche ne dvomi. odlochno pa ga spodbijata M. v jezikovnih oblikah. pri chemer naj bi nastala nova tvorba – prvotna latinshchina.

.revijasrp. na katere se sicer rad sklicuje. v nemshchini Wunsch. da je pristash t. npr.Odkod Veneti narechje. Martinet se loti she razvojnih problemov venetshchine.2010 10:13:48] .si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.kot pri Venus. V Avstriji se pridevnik windisch nanasha na podrochja. o tem bomo spregovorili v nadaljevanju. nastanjeni v tistem chasu po nizhinah severne Evrope od Pomeranije do Mecklenburga! Wenedes se je pri Nemcih obdrzhal za oznachevanje slovanskega prebivalstva v Spreewaldu (jugo­ vzhodno od Berlina). saj je v ozadju njegovega pisanja chutiti pridih frankofilstva. da bi vanetski dialekt lahko bil ostanek galshchine v Franciji in ne kot ostala narechja v Armoriku. ki jo je v novejshem chasu zagovarjala Maria Gimbutas. ali bi jih pripojil k italijanskim ali h galskim Venetom.htm[16. ki so tradicionalno naseljena s Slovenci. ki so prav tako izprichani v tistih delih antichnih piscev. ker jih v svojem znanstvenem aparatu uporablja tako priznan jezikoslovec. ki izhajajo iz Velike Britanije. ki pomeni osebni zhivljenjski cilj. keltskega oziroma slovanskega naroda?« Ali gre zgolj za preprosto homonimijo? In si odgovori: »Malo verjetno! Formalna identichnost je tem bolj presenetljiva. nekam med Baltik in cheshke gore. saj se tako pomembnega dela.11. meni. tisochletja v nizhavja severne Evrope. Toda Martinet zachuda niti ne omeni paflagonskih. kar naj bi po njegovem potrjevalo venetsko prisotnost na tem podrochju. kot je Martinet. ki nadaljuje s tem. Che so Veneti sami sebe imenovali tako. Nekateri menijo. da opozarja na kasnejsho germansko rabo oznak Winida v visokonemshkem in Winedas v staroangleshkem jeziku.. s katerim so oznacheni Slovani.. v shvedshchini tudi »prijeten. ki popolnoma ustrezajo latinskemu pojmu Veneti. slovanskih jezikov.« Zato Martinet predpostavlja obstoj naroda Venetov (wenet s pristavkom "-os" v imenovalniku mnozhine. ki pa je v keltshchini in latinshchini zamenjan z "-i").i. vendar ne ve. Po njegovem mnenju se v tem imenu pojavlja dobro znani koren wen. da ne gre zgolj za spodrsljaj. bi lahko pomislili. v angleshchini wish »zhelja«. ker je neprichakovana indoevropska oblika "e" v dveh zaporednih zlogih. da so bili armorishki Veneti z atlantske obale Kelti. s chimer hoche potrditi staroangleshko Winedas. S tem je Martinet pokazal. Toda Martineta pri tem moti. teorije invazije Indoevropejcev in njihovega nasilnega osvajanja Evrope. da se je en rokav Bodenskega jezera na severovzhodu Shvice v antiki imenoval Venetus Lacus. ne napishe v enem zamahu.. V nadaljevanju Martinet ne pozabi omeniti. Cheprav so javnosti ti podatki zhe kar znani. morda nekoliko vzhodneje ali zahodneje. da Martinet ne poskusha razlozhiti besednega korena ven she na podlagi kakshne druge jezikovne skupine. da korenu wen-pripishe pomen »zmagati. da je to storil iz pozabljivosti. mil«. Po mnenju Francoza Martineta ni mogoche dvomiti. Presenecha dejstvo. ki sebe imenujejo Sorbi. Dvomiti moramo. Ko ugotavlja. In Martinet se vprasha: »Kaj naj sklepamo na temelju obstajanja iste besede kot oznake italskega. Je iz nekega posebnega razloga zamolchal paflagonske Venete? Ne moremo se znebiti obchutka. poleg tega je izshlo vech ponatisov v razlichnih svetovnih jezikih in bi ga na to kdo utegnil opozoriti. da so bila indoevropska plemena v sploshnem zelo bojevita in bolj kot ljubeznivost so kazala sovrazhnost. v danshchini ven in shvedshchini van »prijatelj«. in v zachetku II. da so to privzeli tudi njihovi sosedje. jih tu navajamo zgolj zaradi tega. pokoriti«. da je mogoche postaviti Venete v chasu ob koncu III. ljubezniv. Zakaj tako. da so predstavljali http://www. Zato se nagiba k sklepu. panonskih in drugihVenetov.

Vendar jih je ostalo dovolj. samo na Primorskem zasledimo na primer: zab. stalno naseljena v predelih. ukoreninjenih pojmovanj. Vzhodne sosede Germanov bo do V.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. od katerih ima vsaka mnozhico svojih privrzhencev. razvija svoje misli Martinet. ki bodo kasneje postali Kelti. s katerimi so bili v stiku. saj tako kot pri Keltih tudi pri Venetih zachenja slabeti glas *p. zömp. So se stopili z Italci? Kratko malo so izginili tudi v tem primeru. ki je v praslovanshchini bil *zobъ. ki so ostali v stari domovini. so se povezali s plemeni. pa cheprav so prishli pod rimsko oblast. kjer zhive se danes. Martinet o Venetih pravi (MAR str. Na tem mestu naredi Martinet presenetljiv sklep: »V tem chasu.94) v poglavju o Slovanih pravi: »Na sploshno lahko stiki med narodi razlichnih jezikov izzovejo ali pospeshijo jezikovni razvoj. kako zlahka je mogoche zaiti v past starih. je bilo nemogoche prichakovati postopno prilagajanje venetshchine jeziku slovanskih osvajalcev. Martinet (MAR str. stoletja n.2010 10:13:48] . ki ga sam navaja.11. saj se zanasha zgolj na knjizhne oblike posameznih jezikov. povlekli za seboj sosedje. da so baltski jeziki ohranili arhaichnost. iz chesar lahko sklenemo. Videti je. ker so jih govorila ljudstva. Veneti naj bi s Kelti nadaljevali pohod proti zahodu in se zlagoma stopili z njimi. tisochletja po razhodu med zahodnimi kentumskimi in slovanskimi satemskimi jeziki. Zhe na primeru. zaznamo v slovenskih narechjih velike razlike. th. med mochvirji Pripjata na jugovzhodu in Baltika na severozahodu. Vsi drugi Veneti. da so utonili v slovanski poplavi? Poleg tega so Veneti znani she dolgo.htm[16. da so Balti od davnine nastanjeni v prvobitnih gozdnatih predelih.sht. in ti predeli so zelo neprimerni za nomadsko zhivljenje http://www. pach pa zgolj njeno izginotje. kar je v rushchini in srbshchini ter hrvashchini dalo zub. Toda obstajajo tudi drugachna mnenja. (O problematichnosti takega pristopa bomo razpravljali kasneje pri Devotovi teoriji o panonskem izvoru Venetov. so se deloma germanizirali ter pod pritiskom prishlekov s severa izgubili svojo identiteto. torej smo pricha mnenju pred­ stavnikov dveh zgodovinskih shol. kaj se je zgodilo z beneshkimi Veneti. z'b. Iz tega obdobja so nasledili nezveneche aspirante Italcev in Grkov (ph. slovensko zob.Odkod Veneti jezikovno samostojno enoto. kot jasno opredeljen narod. zu∂b. Morda ostajajo v dolochenih zahodnoslovanskih govorih sledovi jezika staroselcev.« Ta Martinetova analiza pa je pomanjkljiva.« To pa je v nasprotju z zhe omenjenim stalishchem Paretija. da je za Germane Wendes obichajna oznaka vzhodnih sosedov. ki so krenila na jug in se nekaj chasa zadrzhevala v podolju Donave. Drugi Veneti. A Martinet ne pove nich o tem. v nasprotju z nazalnimi in denazaliziranimi vokali v drugih slovanskih jezikih ima poljshchina skupino samoglasnik+nazalni soglasnik: izg. so pa po jeziku blizhe Latincem. vse do nashega shtetja. kakor pravi za one ob Baltiku. Vrnimo se she enkrat k jezikoslovcu Martinetu. ker je zani­ mivo. v slovenshchini zob. gh). preplavil tok Slovanov. ki so prebivali zahodneje. kar naj bi potrjevalo ime gozda Hercynienne < *per-kwus »hrast«. da se na tako majhnem panonskem prostoru razvije takshna mnozhica razlichnih indoevropskih jezikov?!) Toda v nekem zgodovinskem trenutku so tiste Venete. 76): »Venete so dolgo enachili z Iliri. ki pa le ni onemogochala sporazumevanja z okolishkimi indoevropskimi plemeni. in pri tem je glas b izgovorjen tudi skoraj kot p. Podobno so Germani za svoje jugozahodne sosede ohranili ime enega od keltskih plemen Volka.revijasrp. v bolgarshchini pa z'b. Kako je mogoche. ki so zunaj poti velikih migracij. ki bo konchno dal glas h-.

ko tudi sam ponavlja. ki je bila od sredozemskih zharishch kulture she bolj odmaknjena. vendar na podrochju.. za besedo sto. ki naj bi tem zaostalim Slovanom prineli visoko kulturo. torej v neposredni blizhini domnevne domovine Baltov. Germani. je predstavljala zanesljivo premozhenje in osnovo za prezhivetje tudi.. po Martinetu naj bi Slovanom kulturo prinesli Germani iz daljne Skandinavije. da so bili na visoki kulturni stopnji.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kazhejo na stike z Iranci. Zhivina.. z izhodishchem na dolnji Visli. trebljenje). ki so zhiveli severno od Chrnega morja. izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. Tu je uposhtevana nenehno ponavljajocha se teza o pripjatskih mochvirjih. povezovalni chlen. za katere pa je znano. ki so jo morda govorili v zachetku nashega shtetja na severozahodu danashnje Ukrajine.11. in sicer v tistem mochvirju. Nekatere izposojenke. ki si jo moramo zamisliti. saj ni bilo gospodarske podlage za zhivljenje.revijasrp. ki so nekaj stoletij pred nashim shtetjem zhiveli severno od Chrnega morja. che zhelimo pojasniti kasnejsho slovansko shiritev.. da bi Slovani chemeli v mochvirjih. da ne govorimo o slabih letinah. vzrok za demografsko ekspanzijo. 3. Toda za Skite so prazgodovinarji odkrili. je bil. zastavimo si nekaj vprashanj ter nanje odgovorimo. vodijo ene na jug. sodobna znanost celo trdi. torej bi "Slovanom (?)" ostalo le neznatno ozemlje za Karpati. ki ni primerno ne za kmetijstvo ne za zhivinorejo! Torej je to moralo biti kaj maloshtevilno ljudstvo. Mezopotamijo in egejskim podrochjem. ki so prihajali iz Skandinavije in se shirili proti jugovzhodu. 2. ko so iskali nove obdelovalne povrshine (pozhigalnishtvo. glej chudo. da je prav pastirstvo odigralo pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva iz poljedelstva. Vendar kazhe. Od njih so v prvih stoletjih nashega shtetja dobili kulturno spodbudo. Iz te svoje nepreprichljive teze Martinet (je le eden od predstavnikov te "mochvirnishke shole") preide na she bolj trhlo nadaljevanje.htm[16. ki so od nekdaj rabile kot najprimernejshe za povezave na velikih razdaljah. Tehnichni napredek. torej so bili na krizhishchu najpomembnejshih prometnic.. ki je povzrochila njihovo shirjenje. In ta "visoka germanska kultura" (Germane so ves stari vek vsi shteli za barbare!) naj bi toliko prispevala k namnozhitvi Slovanov. da so Slovani sicer bili v stiku z nomadi (Skiti?). saj mnoge vodne poti.. Danashnji shtevilni slovanski jeziki. npr. druge na sever. in bi jim prav nasprotno Slovani sluzhili kot vmesni. ki so jo poljedelci gnali s seboj. da so imeli she najvech stikov z Goti. da so se iznenada pojavili in preplavili dobrshen del Evrope! Kakshen pa bi bil lahko "tehnishki prispevek Germanov". ki bi v pripjatskih mochvirjih http://www. ki je posledica tega stika. ko nove njive she niso bile pripravljene ali se na njih ni obneslo pridelovanje. verjetno s Skiti. l.2010 10:13:48] . da so kljub nomadstvu imeli visoko razvito kulturo in so bili v neposrednem stiku z najbolj razvitimi civilizacijami na Blizhnjem vzhodu! Toda.« Poskushajmo Martineta brati kritichno. ki zavzemajo dokaj obsezhno podrochje. ki je bilo izpostavljeno stikom z nomadi. Kljub temu (chemu?!) so sem silili Germani.Odkod Veneti zhivinorejcev. do katerih naj bi proti jugu segali Balti. po vsem sodech. ne da bi bili v stiku z najrazvitejshim svetom tedanjega chasa – z Balkanom. Neverjetno je. z juga pa naj bi od Chrnega morja navzgor ozemlje naseljevali Skiti.

teh na mochvirjih bodisi ni. za to so potrebni travniki. Che so Germani kentumci... lahko rechemo.Odkod Veneti omogochil ustvariti tako blaginjo. Paflagoniji in . ki se je pretezhno ukvarjalo s trgovino (zlasti z jantarjem) [op.. da sodi med enega najbolj arhaichnih jezikov. In ne nazadnje se vprashajmo.« Znani italijanski semitolog in lingvist Semerano v svojem monumentalnem delu Le origini della cultura europa [Izvor evropske culture] (SEM) Venete obdeluje pod posebnim poglavjem in http://www. potem pa na izkrchenih ledinah zorati polja. bi prichakovali drugachno formulacijo. Este. saj je veliko vprashanje. tako zasledimo Venete v Galiji. V veliki italijanski enciklopediji MOTTA pishe pod geslom »Veneti: Antichno indoevropsko ljudstvo. je nenavadna trditev. ker so bili vsem od rok. gnoj pa daje zhivinoreja. Ta "germanska" tehnichna superiornost zveni kot odmev na poskuse uveljavitve pojma "indogermanski" namesto "indoevropski". L. cheprav je v samem sredishchu najvechjih migracij in interesov velikih narodov zhe tisochletja? 5. torej intenzivna zhivinoreja ni mogocha. prostor [na severovzhodu Italije] med mesti Padova. Ime Veneti je dokaj razshirjeno med antichno toponomastiko. ki je povezovala Baltik z Jadranom]. kdo je njim dal besedo za sto. razlichno od Keltov in Italcev.htm[16. »o Slovanih kot o ponesrechenem poskusu zgodovinskega razvoja«. ki so jo lahko govorili. 6. ki govori o "nezgodovinskosti Slovanov« oz.V. podobnim retskemu (ali severnoetrushchanskemu).2010 10:13:48] .V. pa cheprav so stari 'k' nadomestili s 'h' v 'hundert'. kot je Martinet. da bi se Slovani mnozhili kot kobilice? V mochvirjih bi morali zgraditi osushevalne jarke s celim sistemom jezov in zadrzhevalnikov..). da ochitno takrat shtevilnejshi Balti v zelo podobnih okolishchinah niso razvili take ekspanzivnosti in po tisochletjih she vedno zhive prav na istih prostorih? In to je celo pomagalo ohraniti njihov arhaichni jezik(!).. Che so tudi Slovani Indoevropejci.« Od znanstvenika takega formata.: to pomeni hkrati najtesnejsho povezavo z Baltikom po jantarski poti.11. da je tudi sam pristash tiste shole..si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. poglejmo. No. da so dobili besedo sto od Irancev oz. kako je mogoche tako zlahka opraviti s slovanskimi jeziki: ». Kako razlozhiti fenomen slovenshchine. se vprashajmo. Vselej so bili v dobrih odnosih z Rimljani in na miren nachin vkljucheni v rimski imperij. zlasti ker ime Veneti pogosto dajejo ljudstvom razlichnih izvorov. Ni mogoche ugotoviti zanesljivih relacij med Veneti iz Benechije in drugimi. Kako to. Poleg tega je celotno obmochje precej tesno in surovega podnebja.izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. Uposhtevajoch zgolj Venete iz Benechije. bodisi so neustrezni in z nekakovostno krmo. kdo je od koga kaj dobil. z italskimi jeziki in so ga pisali s chrkopisom. Belluno in Feltre. za katero akademik Bezlaj trdi. naseljeno v danashnji Evganski Benechiji (Venezia Euganea) – tj.revijasrp. ko pa gre za obsezhno indoevropsko skupnost. Njihov jezik kazhe na podobnosti z germanskimi. razen che ne domnevamo. polja brez gnojenja so plodna le kratek chas. da je bilo to ljudstvo.. 4. s kakshnim slovanskim jezikom (poudaril L. Skitov.z imenom Venedi ali Vendi – v vzhodnem delu centralne Evrope ter v Pribaltiku..

razvejili mnogi tokovi kapadokijskih ljudstev pod asirskim vplivom. Ko govori o Siginih (V. Strabon (C 553). Bagas. v zadnjih dveh imenih po Semeranu prepoznamo podobni imeni Rhaetia-Retia v Alpah in tamkajshnjo reko Aenus (Inn) ter zgoraj zhe omenjeno trashko mesto Aenus. da bi poudaril sovpadanje njihovih obichajev z babilonskimi. 851): »Pilemon vodi Paflagonce έξ Ένετων«. npr.htm[16. Sadnik-Aitzetmüller izvajata ta izraz iz slovanskih osnov bul. bula)]. 38. polti pa naj bi bilo ime trashkega kralja. na jugu omejenih z reko Halys. kar je primerljivo tudi v imenu Pelagonija v Makedoniji. Etnonim Paflagoncev.: Bezalj razlaga v (ESSJ) balta. Po Sofoklejevih Antenoridih sledi. v trashchini bria pomeni »mesto« [op. ki zhive na Jadranu. kot meni tudi Polibij (II. palag »kanal.11. kar ustreza akadskemu in starobabilonskemu paltu »mech z dvostranskim rezilom« [op. MER 97. ki povzema po Majandru. od koder so bili pregnani. 196). da se je mesto Aenus v juzhni Trakiji na obali Egejskega morja prej imenovalo Poltyobria. Ne bi smeli she spregledati niti Katonovega prichevanja (najdemo ga pri Pliniju. Chrnega morja. 3.sht. Tu smo citirali Semeranove navedbe. 38.2010 10:13:48] . II. opozoriti pa je treba na drugachne vire. potrjuje. prebivalcev chrnomorske obale v Anatoliji. vodni tok« [Merku omenja rahot<grohot »grob pesek. Herodot omeni Venete v Iliriji (Ένετωί.(gl. Seveda je treba takoj spomniti. L.Odkod Veneti zachenja z Livijem ter njegovo legendo o Antenorju.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kraljevi grad ali kraljevo mesto. aramejsko rahat »reka. hist.V. 12.: mitichni Beli Asirci]. da je tisti predel Kapadokije ob reki Halys in vzdolzh Paflagonije uporabljal dvoje narechij z obilico paflagonskih imen. kij. 6. 17. Kljub temu so Semeranove raziskave pomembne. 9) navaja.V.V.V. tisochletja pr. da so Ένετωί prishli iz Paflagonije na obale Jadrana. saj je grshki pontos v akadshchini pattu »kanal. ki postavljajo pod vprashaj anatolski izvor Venetov.]. Aeniates. str. ki so prishli iz Troje skupaj s Traki in se naselili na severnih obalah Jadrana. da je klasichna literatura o tem ljudstvu pod vplivom Homerjeve omembe (Iliada. hebrejsko ba'al »gospod. III. bat. 643-647). krepelo«. od koder so se proti koncu 2. skupaj s Prosdocimijem (La lingua venetica. 25). Ime Rhaetia naj bi izhajalo iz akadskega ratum. 21). Semerano nadalje pravi.. Paflagonci naj bi potemtakem bili »vladarji vodnih poti« ali »gospodarji morja«. 6) in drugi tragediografi.revijasrp. grad« [op.: slovanska vzporednica bor kot Branibor ipd. utrdba.: na Krasu je vech naselij Brje]. L. Biasas. balda »sekira. da so shli Enetoi pod Antenorjem iz Paflagonije chez Trakijo proti Jadranu. izprichana v vseh slovanskih jezikih. Bezlaj she omenja. bald. prekop«]. I. Tak mech je sodil h kraljevemu dostojanstvu (SEM vol. 2. hebrejsko bira »mesto. (Strabon. L. Tako malo naprej pri Semeranu beremo. aramejsko ba'la. 130-131) "Venetos troiana stirpe ortos" (SEM vol. str. L. Nat. Rhatotes itd. gospodar« + akadsko palgum. da Strabon (7. o tem najde bralec vech tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. Po Semeranovi metodologiji Poltyobria zlahka preberemo na slovenski osnovi kot *Baltobrje>Balto-bor. 643-647). ki naj bi pripeljal Venete iz Paflagonije. 3. vse do zgornjega Jadrana. kjer naj bi pregnali Evgance. gre po Semeranovi tezi iskati v asirshchini: baal-palag [akadsko belu. da prihajajo Ένετωί iz dezhele Levkozirov (Leukosyroi) [op. saj kazhejo na she premalo raziskana razmerja med akadshchino in slovenshchino.1) porocha. buld-. to je Kapadokijcev asirskega porekla. da http://www. ki so mu rabile za razlago posameznih imen na osnovi akadshchine. 235). Strabon potrjuje (I. prekop« je ime za Pontus Euxinus (Chrno morje). grushch« kot pogost hidronim. da se njihove meje razprostirajo vse do Enetov. tudi v akadshchini je birtu.n.

dasi so stvari veliko bolj zamotane z antropoloshkega. * Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. ki je ponavljalni glagol s prvotnim pomenom *»kriviti. Galci v Armoriku (are mori = ad mare) med Loaro in Seno.revijasrp. Ένιηνες (Iliada.V. str. L. zakaj je pomembno obravnavati vprashanja. (ESSJ)]. Ime Raetia Secunda je bilo postopoma nadomeshcheno z Vindelicia. ki so v Homerjevem katalogu navedeni kot ljudstvo iz zgornjega dela doline reke Sperhej (Herodot. prichanja o Belenovem kultu ter hidronim Aquilis kazhejo. kulturoloshkega.. -lekniti. reka. V. 6) v Istri] ob laguni Gradezha. izvor Venetov v srednjo Evropo. Zhe précej na zachetku naj navedem. kot so Lejeune in Pellegrini-Prosdocimi (mimogrede. hod« [op. Vindonissa. Ime Ένετωί spominja na Enieni.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. ki nima etimolshke razlage niti ni kakorkoli povezljiv z germanskimi izhodishchi. sufiks -ηνες ustreza starobabilonskemu enum »gospod. ki ustreza akadskemu (w)idum »meja. odlok (SES)].shvicarska trdnjava med reko Aar in Reuss. Rohat ipd. po katerih je dobil ime zgornji konec doline reke Adizhe (Adige) (SEM vol. Zakaj razpravljati prav o stalishchih Devota? Ker postavlja skupaj z nekaterimi drugimi sodobnimi raziskovalci. sicer pa najdemo na Slovenskem hidronime Rohot.. pot. Hidronim Licias ustreza akadskemu alikum »ki teche.].: Ta primer je pomemben za razchlenjevanje imen Videm. ki ustreza akadski osnovi id »voda. romaniziranega v Aquincum. Toda stvari so bolj zapletene kot so videti. Licus. obelezhja keltskih kraljev. Poleg tega znameniti genetik Cavalli-Sforza postavlja Devota v skupino tvorcev velikih teorij o izvoru Indoevropejcev. od koder izpeljanke loch. jezikoslovnega itd. ki gre« iz akadskega glagola alakum »tok. http://www. ki si jih najlazhje predochimo na prilozhenem zemljevidu. IV. 38. Pomembni so she slovanski Veneti v srednjem in spodnjem toku Visle. zlasti tistega v Furlaniji-Udine.: Slovensko osnovo lahko najdemo v lochiti.11.. sumerskemu en. praslovansko *lochiti.htm[16. rob. Plinij (Nat. (2) ali so se od tam preselili na severne obale Jadrana in (3) kakshni bi lahko bili morebitni odnosi s tako razporejenimi Veneti in Slovani v tistem chasu. Akvitanijo etimoloshko lahko pridruzhimo Aquilei (kjer orel-aquila nima kaj pocheti) [keltski ostanki. obmochje juzhno od Garone. Vindobona (Dunaj). 105) Armoriku pridruzhuje she Akvitanijo (aqua).2010 10:13:48] . Vinda (Werlach) in Licias. ukrivljati«.. 185). obstaja cela vrsta teorij. krizhani z bazo. vladar«. Sozom. Ker sem o tem nekaj vech spregovoril v svoji knjigi Davnina govori. etnoloshkega. lok.Odkod Veneti na Gorishkem pravijo rohot »posebna oblika struge«. L. 7. arheoloshkega. 2.V.. a tudi Venosti. lokav. Eccl. da je ime Oppidiuma predromansko in kazhe na keltskega boga Akinka. 29. Vindalum – mesto Kavarov (Cavares) v Gallia Narbonenses ob sotochju rek Rodan in Sulgas. vodno bozhanstvo«. 749). che so sploh od kod prishli? To je she vedno ena najbolj zapletenih ugank sodobne (ne le zgodovinske) znanosti. loka. 132. (Windisch) . gospodar. pa tudi slok. ki z rekama Isar (Isarcus) in Inn (Aenus) techejo chez to obmochje. Prosdocimi je doktoriral pri Devotu) itd. kjer se izliva v morje reka Natiso. 643-647). Tod je veliko imen s korenom Vind-: Vindelicia. Hit. vidika. ki izhaja iz hidronimov Vindo. genetskega. Semerano obdela she vech hidronimov s podrochja Venetov. kot jih nachenja Devoto: (1) ali so Veneti zhiveli (tudi) v Panoniji. slochiti. hist. Predpostavljamo podobno primerjavo etnosov kot Veneti. kraj« [op. primerjati gre she z Aκυλιν (Zosim. I.

in od tam naj bi se difuzno. po teoriji kontinuitete naj bi danashnji prebivalci zhiveli v Evropi na bolj ali manj http://www. Seveda se ne more izogniti vprashanju. torej v IV. temelji na domnevi. akulturirali dotedanje prebivalce in popolnoma nadomestili prejshnji(e) jezik(e) z indoevropejshchino. bojni vozovi in Indoevropejci. delujoch na univerzi v Utrechtu. kdo je bil prvi. Predvsem bi rad opozoril z najnovejshim primerom.n. stoletja razvila svojo "teorijo kurganov".11. ki je udomachil konja in izdelal lahek bojni voz. tudi. juzhni Rusiji. na zahod v Panonijo.revijasrp. od kod Slovani in ne nazadnje Slovenci! 2. ali naj bi se to zgodilo v Mezopotamiji in bi od tam dobili Indoevropejci te nadvse napredne kulturne doeszhke ali je inovacija nastala med Indoevropejci. Skratka. To teorijo je razvil v drugi polovici devetdesetih let 20. ter se ne more odlochiti. med njimi Cavalli Sforza z univerze Stanford v Kaliforniji. kako pereche je to vprashanje. pri chemer navaja nad ducat znanstvenih teorij (ki jih omenjam tudi jaz v tej in drugih svojih knjigah). tudi najsodobnejsha znanost she vedno ne najde dokonchnega odgovora. je v shestdesetih letih 20. ampak so bili preprosto dedichi prvih skupin Homo sapiensa. 2. Njena pomembna pristasha sta med drugimi v ZDA rojeni severnoirski arheolog James Mallory in amerishki lingvist Wilfred Lehman. in predstavlja zachetek neolitizacije Evrope. miroljubno. Marija Gimbutas. Skratka.1 Invazionistichna teorija.Odkod Veneti bom tu zgolj izredno na kratko povzel tri prevladujoche teorije o izvoru Indoevropejcev (IE). 2. ki so prishli iz Afrike in se naselili v Evropi in Aziji v srednjem oziroma v spodnjem paleolitiku (odvisno od modela o razvoju Homo sapiensa). a so si glede geografskega izvora na neki nachin blizu. predvsem s svojo inovativno tehniko poljedelstva shirili po Evropi. Najpomembnejshi predstavnik te shole je njen ustanovitelj. delujocha v ZDA. che navedem delo Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 (v prevodu) Konji.sht. po kateri naj bi bila zibelka IE na severni strani Chrnega morja. da so bili IE. ki jo lahko imenujemo kar "tradicionalna". preden so se razselili. po kateri naj bi IE prishli z vzhoda kot prinashalci revolucionarnega gospodarstva – nov nachin kmetovanja: to naj bi bilo v VII.. ki je teorijo prvich celovito predstavil leta 1987. kot to predvideva tradicionalistichna teorija. med seboj so sicer dokaj razlichne teorije. vdrli v Evropo. od katerih se je razshirila med Babilonci in Asirci. razshirjene v mednarodnih strokovnih krogih v zadnjih desetletjih. Toda pri konkretni obravnavi. ki so v halkolitiku (bakreni dobi).2 Ekonomistichna teorija.htm[16.3 Indigenistichna/domorodna ali teorija kontinuitete (TK). pri chemer naj bi imeli Hetiti pomembno vlogo.sht. od koder so z vojashko silo zavzeli Evropo. stoletja italijanski historichni lingvist Mario Alinei.. podpira pa ga vrsta genetikov. ki ga podnaslavlja Temelji in metode raziskav bojnih vozov z gledishcha primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. s katerim bi se vsi strinjali o izvoru Indoevropejcev in s tem. ki postavljajo indoevropske zachetke okoli Chrnega morja: na severno stran v juzhno Ukrajino. po tej teoriji naj bi IE ne prishli v Evropo in Azijo ne v halkolitiku ne v neolitiku. od kod Indoevropejci. na juzhno stran pod Kavkaz in v Anatolijo. pokojna Litvanka. torej v juzhni Ukrajini oz.n. tisochletju pr. dasi se nagiba k tistim teorijam. se ne more prav odlochiti. torej kar tri tisochletja (!) prej.2010 10:13:48] . Po tej teoriji naj bi se IE oblikovali na Blizhnjem vzhodu. logichno. katera bi bila prava. tisochletju pr. Vidna predstavnica moderne oblike te teorije. ki ga med drugimi podpira tudi belgijski arheolog Marcel Otte. bojeviti pastirski nomadi. Anglezh lord Colin Renfrew (REN). natanchneje v Anatoliji.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.

z razshirjanjem naprednih proizvodnih postopkov in novih zamisli. na osnovi chedalje natanchnejshega branja arheoloshkih virov in njihovih implikacij danashnja arheologija odlochno zavracha vsakrshno invazijo celinskih razsezhnosti v novejshem chasu – to je tako v halkolitiku kakor v neolitiku! Na lingvistichni ravni so te najnovejshe spremembe chasovnih okvirov in metodoloshkih pristopov sledile arheologiji z zakasnitvijo. In she vech. dendroloshkih in drugih datacij.revijasrp. Danes nam nova teorija govori o "uralski kontinuiteti" v severovzhodni Evropi. ki so se pred deglacializacijo znashli v vzhodni Evropi. se sedaj jemlje celoten razvoj evropske prazgodovine kot notranjo evolucijo. bron). ki so prishli iz zahodne Azije. jim dajalo gospodarsko trdnost in jim omogochalo vechjo nataliteto. kakor naj bi IE nadomestili Predindoevropejce v preostalem delu Evrope. ki je dajalo vechje gospodarske uchinke kot lov in nabiralnishtvo. z nastopom danashnjega podnebja (holocen) naselili obsezhna ozemlja severovzhodne Evrope. V tistih letih je evropska arheologija dozhivela le dvoje velikih revolucij: (a) kronoloshko.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. posebej velja. Pomembnost in odmevnost celovite objave teorije Colina Renfrewa v letu 1987 je v njeni prvi temeljni in argumentirani kritiki tradicionalistichne teorije. Prej je veljavna tradicionalna teorija izhajala iz predpostavke. Trdi pa. stoletja ne le. http://www. juzhno od polarne kapice. da IE niso bili bojeviti napadalci. invazorji. to je IE dvigalo ugled. povezano z novimi tehnikami radiokarbonskih. kot so govorile tradicionalne teorije. s socialnimi in ekonomskimi protislovji. da se je del Slovencev(!) preselil proti severu ob Ilmensko jezero. medtem ko se je arheologija prej zatekala k velikim in obsezhnim "migracijam ljudstev" kot prednostnim razlagam za vsakrshne velike spremembe. marvech preprosto le prvi poljedelci. med temi tudi za zamenjave jezikov.htm[16. s chimer so tudi prevladali in razshirili svoj jezik na ostala ljudstva. in so po otoplitvi. da so Slovani zhe tedaj zhiveli na obmochju jugovzhodne Evrope ter se od tam selili proti severu. vendar z ogromnimi posledicami za preuchevanje enega od evropskih ljudstev. ne z vojashko silo ali rasno vechvrednostjo.] Vse do sedemdesetih let 20.2010 10:13:48] . ki jih imenujemo . Torej ne z orozhjem. ki jo z obema rokama sprejemajo tako arheologi kakor jezikoslovci ter je zhe postala del sploshne kulturne osveshchenosti. da se o tem ni razpravljalo. Neolitizacija ali neolitska revolucija pa zajema tudi nova znanja v metalurgiji (baker. (b) druga revolucija je bila interpretativne in metodoloshke narave. ampak arheologija celo nikoli ni podvomila o "veliki selitvi narodov" (!) na nashi celini. pri obdelavi in uporabi gline itd. ki navaja. akulturirali so evropske mezolitske lovce in nabiralce ter spricho vishje kulture nadomestili njihov(e) jezik(e) z indoevropejshchino. ki so po Renfrewu povsem nesprejemljive. da so tudi ta ljudstva prishla v Evropo od zunaj v razmeroma novejshem chasu ter da so nadomestila dotedanje prebivalce podobno. ki pa so nekoch segali globlje v Italijo in do Shvice.11. [Pri tem bi bilo zanimivo omeniti Conteja (CON). temvech uveljavljanje z naprednejshim poljedelstvom. ki je za nekaj tisochletij poglobila prazgodovinska dogajanja v Evropi ter ji tako priznala kulturni razvoj. da so vsa uralska ljudstva potomci skupin Homo sapiensa. ki jo je nadomestil z revolucionarno zamislijo.Odkod Veneti sedanjih ozemljih zhe v paleo-mezolitiku.uralska. in tako so tod zhiveli tudi Slovenci. neodvisen od velikih dogodkov na vzhodu. ki naj bi jo povzrochila bojevita IE ljudstva. tam ustanovil Novgorod in se dolgo razlikoval od Rusov. glede na razvojne oblike evropske prazgodovine.

3): ». medtem ko skoraj brez izjeme vsi soglashajo glede "uralske kontinuitete". ki pa ima z njegovo mnogo skupnega: (a) obe pomikata datacije za vech tisochletij v preteklost v primeri s tradicionalisti. tako Alinei – poglavitni zagovornik TK. da je nujno popolnoma opustiti misel. kjer ni bilo zaznati kakshne pomembnejshe migracije z vzhoda oziroma kjer se je poljedelstvo razshirilo celo kasneje in ne sovpada z naselitvijo IE. na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«. le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko.revijasrp. zahod. (c) obe korenito spreminjata okvir tradicionalnih zamisli o jezikovnem razvoju na evropski celini.htm[16.. je Renfrewova teorija naletela na huda nasprotovanja ne le med indoevropeisti. da se je poljedelstvo razshirjalo med avtohtonim prebivalstvom tudi tam. (b) obe pripisujeta kontinuirano etnichno sestavo evropskega prostora vse od neolitika do danashnjega dne. ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod.11. sht. kolikor je (pra)zgodovinarjev! * http://www. ampak so kritike nanj letele tudi s strani arheologov. pravi (Jezik in slovstvo. tesno navezanimi na tradicionalno "veliko preseljevanje" bojevitih nomadskih pastirjev v bakreni dobi. kjer naj bi zhiveli Praslovani.. Toda najnovejsha TK je veliko doslednejsha in je naredila she korak naprej. 1973/74. sever in jug! Zakaj so vsi odhajali.Odkod Veneti Toda presenetljivo. Torej so Praslovani chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem. Na osnovi takshne kritike Renfrewove sicer napredne teorije so (Alinei in drugi) razvili najsodobnejsho teorijo kontinuitete (TK). ki so brez velikih tezhav lahko dokazali. da Bojan Chop. 1-2. str.med drugim trdi. preden so se razlili nekako dva do tri tisoch let kasneje po Evropi – to je bilo po zdaj veljavnih razlagah shele v zachetku srednjega veka. da je imel antichni Rim odlochilno vlogo pri oblikovanju vseh neolatinskih jezikov. uchenec Karla Oshtirja. to pa je za preuchevanje Venetov izjemnega pomena! Zanimivo. XIX.2010 10:13:48] .si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam.

da so Kelti (Skordiski) leta 370 pr.sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Pri tem pa drugi zgodovinarji opozarjajo. ampak tudi po jugovzhodnih obalah Chrnega morja v spodnje Podonavje in nato na zgornji Jadran.htm[16. 196. in morda edinole po tej smeri. primeshan od kasneje doseljenih Antov. da je bilo morda res nasprotno. Zato bi za te Apianove Venete prishlo v poshtev podrochje od Nisha. Iz tega bi bilo mogoche sklepati. [Ammian Marcelino omenja: "alpium juliarum. Schultze.n. str. da so ti Veneti prishli iz Paflagonije v Trakijo in od tam she na jadransko obalo. obshirneje v moji knjigi Jantarska pot). a po kateri poti. Nash Davorin Trstenjak je bil s Krügerjem mnenja. für das kath. skozi Panonijo. V.. 9) v mislih prav te Venete. Slovanov s severa. Lex. I. V.11. C. Klesvetitza. Kot nekakshen osrednji dokaz naj bi veljalo trgovanje z jantarjem. pri svojem prodoru iz Galije skozi severno Italijo povlekli s seboj she kakshno pleme jadranskih Venetov. ki so zhiveli v pradobi v Iliriku. lacus Veneticus (Pomponij Mela II. Norik. Grshki pisec Arian (pri Evstathiju Ad Dyon. Shafařik. 140). kjer se je ohranilo ime lädis za ladje (Allg. Wersebe. Karnijo do Ravene v zgornji Italiji. ki ga povzema Evstahij (Ad Hom. Makedonija je tedaj segala do gore Orbelos.) (TRS 1871. eden izhaja od Slovanov. da so bili baltski Veneti Slovani. ob Drini ter izvirih Morave naprej proti jugu. na zahodu pa severnoTirolsko do Bodenskega jezera. da so v pradobi venetska plemena naseljevala obsezhna podrochja od izliva Donave. da so Veneti svojo pradomovino v Aziji zapustili. se sprashuje Davorin Trstenjak ter odlochno meni. Zhe Shafařik (Über die Abkunft der Slawen. 147-148) je opazil. Za Trstenjakov chas pa je znachilno iskanje povezav med jadranskimi in baltskimi Veneti.n. von Bodensee). Moses Khorenski pri Shafařiku. da bi jih razlocheval od jadranskih Venetov. 852) in jim dolocha prostor do Timoka. Hanush itd. str. saj je she zapisal. 4 in Ptolomej). perioikia Makedonion ethne«. Labutza. 34. Zelo zanimiva je Anonimusova pripoved. Te Venete zasledimo tudi pri Anonimusu. po desnem bregu Morave. da so Singini medijsko ljudstvo. Pierg.revijasrp. Schlötzer. Dardanci so naseljevali ozemlje od Shar planine.. danashnjega Balkanskega gorstva. da je imel Herodot (I. Stammes I. sledi. da se je takrat zachelo preseljevanje arijskih plemen v Evropo. to pa je bilo okoli leta 2200 pr. quas http://www. V.Odkod Veneti Kaj o tem pravijo stari viri? Na kratko jih obnovimo: Bolj proti zahodu. da so tudi jadranski Veneti njihovi sorodniki (tako Surowiecki. ki je postavljal to dogajanje v leto 1270 pr. da to ni potekalo le chez Kavkaz in po juzhnoruskih stepah proti Baltiku. Mannert. Müller. Conversat. S tem v zvezi je tudi domneva o venetskem preseljevanju iz Male Azije v Evropo. 162 in naprej). Shembera. Abkunft der Slav. des Indogerman. to se je Trstenjaku zdelo prepozno (Krüger. chez Jagodo do Pozharevca na zahodni strani in od Vidina do Zheleznih vrat na Donavi na vzhodni strani. razshirjeno od Istra (Donave) do Venetov ob Jadranskem morju.sht. ker so jih napadli Asirci. "Jadranski" Veneti so v literaturi morda she najbolje obravnavani od vseh in kasneje bomo pogledali tudi te izsledke. In upravichena je domneva. ko je zapisal – »to kai Illyrion Eneton«. Balesina itd.n. ter je nasprotoval Gilferdingu. kai Sintois. Tam Prokopij (leta 552) navaja naslednje trdnjave: Vraziste. kar naj bi trajalo vech kakor sto let.sht. In ker je (za vechino) nesporno. Iliad. 378) porocha.2010 10:13:48] . ali kakshnih sto let po svetopisemskem Abrahamu. na spodnjem toku Istra (Donave) omenja Apian (Bellum Mithrid. Landau. Skaplitza. drugi. Urgesch. ki je potekalo vzdolzh "jantarske poti" s severa na jug (o tem gl. to pa po Davorinu Trstenjaku kazhe na ostanke Apianovih Venetov. da je v cerkveni starobolgarshchini dvoje jezikovnih substratov.) "obdonavske" Venete v soseshchini Dardanov in Sintov do meja Makedonije: »Enetois kai Dardaneas. Deutsch. ki jih omenja Moses Khorenski v Trakiji.

nekako na ozemlje danashnje Slovashke oziroma v zahodne Karpate. od koder naj bi jih potisnili Kelti. iuvio. morda v 10. mego urleiatolerreitia. je vech razlichic. * Na panonski stichni tochki postanejo stvari nadvse zanimive. med delom zgodovinarjev she vedno zhivo mnenje. 8).2010 10:13:48] . ter je menil. mag. da so namrech severni Slovani prishli iz Norika v Podonavju. augar vhug. ki so opozorili na Harmattovo sumljivo delo. magrio. da bi v muzeju she sami preuchili slovite najdbe. 1968. Lel in Cheh iz hrvatskega Zagorja ipd. zemljevid I). "Baltski" Veneti naj bi po Trstenjakovem mnenju prishli z juga.. str. torej v neposredno sosedstvo s Slovani (ki jih Devoto namesti pod vzhodne Karpate na http://www.s.i.sht. teutabado..htm[16. pod naslovom Venetes de Pannonie. da ne bi she kdo nasedel. torej so bili norishko-panonska veja. ki povzema po Sofoklejevi (izgubljeni) tragedij Zavzetje Iliona.. 1990.. npr. Ko so s tem seznanili Lejeuna. vontar. kako je preostal obroch baltskih. kakor Strabon (XII. morda v 7. drugi. da je prvotna domovina Venetov prav Panonija ali da so vsaj od tam kot iz vmesne postaje na dolgi predzgodovinski poti selitve.i.: uposedos. toda chakalo jih je grenko presenechenje – na omenjeni lonchevini ni bilo sledu o napisih. da so Veneti prvotno naseljevali obshirno obmochje Podonavja in okolico Panonske nizhine. v katerem pa ni omenjala nobenih napisov na lonchenih chrepinjah. st. Jerem leta 1968 objavila obsezhno porochilo. torej s severa. Po neki tedanji teoriji naj bi zhe v predzgodovini iz preostankov Slovanov. toda o tem sem vech napisal v svoji Jantarski poti. postavlja Venete (skupaj s Protolatinci) v Panonijo severno od Donave. ali celo she veliko bolj zgodaj pred nashim shtetjem.i. augar otnia. z obmochja Donave. nedalech od srbske meje.sht. naj v zvezi s tem omenimo obskurno zadevo. Julijske Alpe so se v starih chasih imenovale Venetske (TRS 1875. ki jih je prebral kot venetske. da po morju. s chimer bi se razlozhilo. st.revijasrp. pp. tako poljski Krak(ov) s Koroshke. mego. jul.n. Svebi. Keltov in Germanov nastali Svabini. da je legendarni Antenor s svojimi sinovi in s preostankom Venetov po pokolu v Troji prishel v Trakijo ter shele od tam na zgornji Jadran (TRS 1875. In tako so se nekateri odpravili v Pecs. ki je v zadnjem chasu razburila strokovno javnost. je na tej osnovi napisal razpravo za Comptes Rendu de l'Academie des Inscriptions et Belles Lettres (CRAI).Odkod Veneti venetas appellabant antiquitas". tisochletju pr. 3. Firenze. Svavi. o tem je arheologinja E. Felice Le Monier Ed. da bi bilo najbolje pozabiti na to sramoto.n. Kako naj bi menda prishli jadranski Veneti po padcu Troje v danashnjo Benechijo.130).s itd. spodnjedonavskih in zahodnoevropskih Venetov. kar je vzbudilo nemalo pozornosti. ob desnem bregu Donave. Med leti 1950 in 1966 so tam petkrat izkopavali nekropolo iz let 440 – 340 pr. se je chutil prevaranega in osramochenega. da so se zacheli podrobneje zanimati za stvar. tj. kot je Nestor. ki v 2. Od tod zakljuchek.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.629-653. Preden nadaljujemo. Kljub temu se je pojavilo v strokovnem tisku nekaj chlankov. G. Harmatta objavil analizo shtiridesetih grafitov s takratnih najdb. Gre za tezhko razumljivo afero z arheoloshkimi najdbami z domnevno venetskimi napisi v kraju Szentlörinc pri Pecsi na jugu Madzharske.-oct. Eni menijo. Ugledni Michel Lejeune. che uposhtevamo enega najvechjih sodobnih italijanskih etimologov Giacoma Devota (Dizionario etimologico.. jadranskih. prishli na severne obale Jadrana. moldu/t. Shele dobrih dvajset let kasneje (1985) je madzharski raziskovalec J.127)]. to naj bi potrjevali stari viri. Vendar je. str. kar je razumljivo she podzhgalo arheologe in jezikoslovce. ne oziraje se na ta temachni dogodek.11. chlan francoske akademije in nekdanji profesor omenjenega Harmatte.i.

sht. Taka razporeditev etnosov. Severni sosedje Slovanov so bili zhe takrat Balti.n. ki so potem menda shli na jug v danashnjo Bolgarijo.sht. Vmes vrine v osrednje Karpate le majhno skupinico Trachanov. Germani so bili po njegovem takrat dalech od Slovanov. che so po Devotu Veneti v Panoniji v 2. oziroma chezalpski izvor Venetov. kjer je zanj bela lisa. Zakaj?! Kaj bi se tam lahko dogajalo. in za tako domnevo najde potrditev tudi v nedorechenosti povezav med Etrushchani in Retijci oz. morda podobno. v danashnji Srbiji. ki naj bi bili oznaka za Slovane. da je treba tako Ilire kakor Trachane shteti v shirshi sklop Praslovanov. ker Devoto postavlja svoj razpored ljudstev zhe v 2. tisochletju pr. che ne bi pustil praznine? Che sprejmemo Devotovo izvajanje. ali she prej. v juzhni Skandinaviji in na obalah zahodnega Baltika. da najstarejshi zgodovinski viri postavljajo v pribaltski prostor Venete. st. ali je in v kolikshni meri je mogoche vzpostaviti takshno jasno prostorsko razlochevanje in razmejevanje. kar je she posebej pomembno. Zato naj nas ne chudi. danashnji zgodovinarji pa pravijo.Takshen Devotov razpored pa omogocha in celo zahteva poseben razmislek.n. v pripjatska mochvirja). kakor velja za Balto-Slovane.n. che Devotovo lokacijo razumemo le v smislu razporeditve.sht. pod njimi. ki so se kasneje preselili dalech v vzhodni Turkestan. pr.2010 10:13:48] . katerih del se je po njegovem mnenju priselil v severno Italijo med 7. severnimi Etrushchani (kakor jih nekateri imenujejo. da so se vrinili med zahodne in juzhne Slovane. Kdaj je to bilo? Morda v tretjem tisochletju pr. med katere so na vzhodu prishli (ali so zhe bili) Veneti. je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti. ki so jo veliko kasneje pretrgali Obri in Avari. a drugi temu odlochno nasprotujejo). tisochletje pr.Odkod Veneti znanem podrochju Prilesja. toda tidve imeni so oboji dobili shele v zadnjih stoletjih.11. na mejo s Kitajsko. torej tisto.n. Giuseppe Sergi je tudi zagovarjal severni. ker si je dovolil pustiti dokajshen prazen prostor v Karpatih. predvsem pa kulturne izmenjave in jezikovne vplive. kazhe (che ne pozabimo na teorijo kontinuitete Maria Alineija!) neko predhodno razvojno stopnjo.sht. med katero so se Etrushchani zhe odselili iz Panonije in pustili tam Venete ter Protolatince. Po http://www.revijasrp.. uposhtevaje dolocheno mobilnost. nad Arijci Toharci.htm[16. dolochneje med Slovake in Slovence. zlasti she zato. vendar pa je bilo ozemlje v resnici razsezhnejshe. che Mario Alinei pravi. Taka umestitev Venetov v severno Panonijo pa nam logichno prikliche v spomin.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. she severneje pa so Finci. vzhodno od teh Arijci (na podrochju zgornje Volge in Dona do reke Ural). torej v neposredno blizhino Devotovih Venetov. so zhe takrat Grki. pri chemer so po njegovem Tirenci (Etrushchani) zhe takrat na zahodnih obalah srednje Italije. in 12.! Devoto postavlja jugozahodno od Slovanov Ilire v porechje Tise. ki se izkazhe za pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev.

n.Odkod Veneti Devotu indoevropska jezikovna podrochja v 2. ki je bila shele po selitvi razdeljena na dva nasprotna konca italijanskega polotoka. I-VIII): »Italija je bogata z etimoloshkimi slovarji v tradicionalnem smislu tega pojma: od obsezhnega in bogatega. str.sht. Iz tega izhaja potreba ne toliko po ponovnem zbiranju http://www. ter D.revijasrp. Che naj bi bilo tako. che ostane znotraj nje. do vitkega in zanesljivega izpod peresa Migliorininija in Dura. zaprta je v tradicionalni okvir geneaoloshkih sorodnosti. Zakaj bi si morala etimologija kot svoj ideal vzeti latinshchino in se pochutiti srechno. etimologija pa le ponovno vzpostavi to davno sorodstvo s postopki "iskanja ochetovstva".. Ta se imenuje romanska filologija. veda..htm[16. te vzorno pripravljene knjige bralca zaprejo v nekakshno kletko.2010 10:13:48] . ki so bili pred tem v Panoniji njihovi vzhodni sosedje. tudi che je to bilo pred nastankom konvencionalnega latinskega izraza. tisochletju pr. potem so bili Veneti in Protolatinci najtesneje povezani ter so she v 2. ki se opira na narechja in je bogat z bibliografijo. zato pa ostati povsem odrezana od vsega. Tem se na svoj nachin pridruzhujeta she A.n. saj zase najde v latinshchini shchit in obenem svoje meje. med katera so se vrinili Osko-Umbri. tvorili jezikovno(!) dokaj enovito skupino. ki sodi med najbolj bogate in raznolike. da se je po Devotu skupina »Veneti-Protolatinci« premaknila (1) v severovzhodno Italijo na ozemlje spodnjega Pada ter (2) chez severozahodni Balkan in Jadransko morje na jug Apeninskega shkornja. ki sta ga pripravila Battisti in Alessio. S tako celoto imamo zagotovljeno pravshnjo informacijo.11. je to..sht.V.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Olivieri z obiljem toponomastichnega gradiva. tisochletju pr. Konchno je temeljna nuja ugotoviti chas rojstva neke besede. Pa vendar. obenem pa med najbolj tiranske.] Etimologija sama po sebi ne pomeni nich: je le uchena ugotovitev.. Prati. zemljevid 1) Kar nam na tej sliki she pade v ochi. Toda zlasti glede italijanske etimologije velja spomniti na opozorilo samega Giacoma Devota (DEV. kar je zunaj latinshchine? [Podchrtal L. (DEV. da se je neka beseda nekoch lochila od druge besede in pri tem pozabila na svojo staro povezanost.

saj prvich za italijanshchino uvaja na sodoben nachin probleme latinske etimologije.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kot je bilo latinsko.Odkod Veneti etimologij. ki si jih. Predvsem mora biti jasna osnovna predstava o latinshchini kot meshanici "mediteranskih" besed.n. ki z uposhtevanjem vseh dejstev razsodi. Ta mora osredotochiti svojo pozornost na znamenja. ki chaka na bodoche raziskave. npr. zachel njihovo vechdesetletno preuchevanje. s prenikanjem. potem ko so postopoma deshifrirali na tisoche glinastih klinopisnih tablic.. vidimo pod gesli ausonio. po mnenju Devota. !! http://www. morda z neustreznim izrazom. Na koncu te svoje raziskave ne pridem samodejno do diagnoze. To poslednje Devotovo priznanje se sklada z ugotovitvami Giovannija Semerana (SEM). "ligursko" itd. Te predstavljajo besedni zaklad. ki nam lahko rabijo kot vodila za razlago.2010 10:13:48] . ki presega ozke meje. imenujem "patos" [op. Da bi se osvobodili prej omenjene jetnishke kletke.9. s chimer zagotavlja skladen in izchrpen pregled«. ki so se nahajale na tistem prostoru.revijasrp. Na tej stopnji se zachenja proces zgoshchevanja. to je florentinshchina.. stoletja. magiostra in tabarro. ki so lahko bile evropske ali severnoafrishke: primere zelo razshirjenih mediteranskih besed lahko. ki po eni plati zajema indoevropski besedni zaklad. ki je bila na svojem zachetku omejena na zelo majhno ozemlje okoli Rima. po drugi pa mediteransko nasledstvo. se mora bralec zavedati razlichnih dejstev. Devoto s svojim pristopom. ki pa je na podlagi tega.. ki ga.V. saj hoche iz "kletke" latinshchine in vkljuchuje mediteransko in drugo dedishchino v svoje raziskave. Nato Devoto nadaljuje: »Poleg indoevropskih in mediteranskih besed obstaja dolocheno shtevilo latinskih besed. ki so se ohranile v italijanshchini in jih oznachujemo z "brez verodostojnih povezav".. opredeljene v razlichnih geslih z oznako "brez verodostojnih povezav".: zanos]: kakrshen je zdravnikov patos. tujih latinskemu leksichnemu svetu. da neposredno govori o praslovanshchini. ali sodnikov patos. medtem ko Devotu to ne pride na misel in govori le o presenetljivem shtevilu besed.. da je latinshchina nastala na tleh Apeninskega polotoka s spojitvijo jezika mediteranskih ljudstev ter praslovanshchine in torej ni bila prineshena od drugod! Seveda se Sergi razlikuje od Devota v tem. .. Druge besede pa so omejene le na dolocheno podrochje. Iz te moje razlage si lahko bralec ustvari nazorno sliko. ki more segati od Shpanije pa vse do Kavkaza prek povezav. ne tvegam interpretirati«. ki so jih prinesli v Italijo z obmochij vzhodnega dela srednje (centro-orientale) Evrope v vech valovih. sodobnejshe etimologije. Mediteranske besede se ne nanashajo na neko stalno obmochje. to je starega semitskega jezika z Blizhnjega vzhoda. in "indoevropskih" besed.. V tem pogledu je ta moj etimoloshki slovar novost v primeri z vsemi prejshnjimi..11. Vchasih jih tu oznachujemo kot "paleoevropske" in torej ustrezajo nekemu zelo obshirnemu podrochju. In temu sledi she ena zagata.. ki si jih ne upa interpretirati. kako megleno je izhodishche. da je nenavadno veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako "etimologija neznana". se priblizhuje Sergijevim (SER) stalishchem. ampak le do dushevnega razpolozhenja (stato d'animo).L.pr.htm[16. izhajajoch iz akadshchine. ki je bil v zadnjih desetletjih izredno dobro dokumentiran.. najdenih med arheoloshkimi izkopavanji v Mezopotamiji in njeni shirshi okolici v drugi polovici 20. ko je preuchil in povezal bolezenska znamenja.).sht.. st. tako (manj dramatichno) etimolog po preuchitvi vseh podatkov dolochi besedi njen izvor. "ibersko". in iz katere je bila izpeljana normativna italijanshchina. s she ozhjega ozemlja. ki pripelje do zagate o latinshchini. ki potem. ki je trajalo vech stoletij (17. kolikor po razvoju nove.. postavi diagnozo. Tretje spet so prikrite v presenetljivo velikem shtevilu latinskih besed.

htm[16. Po mojem se Devoto vrti v zacharanem krogu. V obliki chistega korena ane se. pojavlja v Indiji.Odkod Veneti Toda kljub Devotovim opozorilom sta v prizadevanjih italijanskih (pa ne le teh!) etimologov she vedno "alfa in omega" latinshchina in antichni rimski svet. chrpam. sestavljenka iz haurire in ex-. che ne celo prej. primerljiv z ausonio in esaurire) ter klasichnim halare "alitare" – "dihati. alito. ki predpostavlja. vrelec". dih. skupaj z grshkim auo "attingo" – "zajemam. Tako smo zhe ob tem prvem primeru spoznali.in s podaljshanjem kot nadomestilom za ansl. ki izhaja iz halare "esalare. pih. posvetno v grshchini dnemos – "veter". Ausones morda izhaja iz mediteranskega izraza ausa. ki je mediteranski izraz. Animo izhaja iz latinskega animus. za oznachevanje "zhivljenjskega diha". morda iz nekega zelo starega *anslare z onomatopoetichnim (posnemajochim) h. gre za krizhanje med mediteranskim glagolom *ausare "sgorgare" – "izvirati.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Germanov in Slovanov [podchrtal in op. dosegam" iz *auso. privreti (iz)" (*ausa "fonte".i. Za morebitno obliko gl. anelito iz latinskega anhelitus. in zato se zdi njen izvor iz mediteranskega ausa "la fonte". Alito iz latinskega halitus "alito". brez diha". esausto).2010 10:13:48] . kot ga avtor sam oznachuje) se temu pridruzhuje Mario Alinei (ALI 1-2) s svojo teorijo kontinuitete. da so oni prinesli nove tehnike poljedelstva in uvedli bron v Alpe ter prispevali k "poslovanjenju Italidov" (italidi slavizati) na ozemlju danashnje Furlanije in vse do ladinske Shvice. preden so se spustili nadnje Volski in Samniti. izhajajoch iz korena ane. veti". najdemo tudi v armenshchini le z neznatno spremenjeno obliko. kar smo zhe obdelali zgoraj. "(iz)vir(ek)". skupno ime plemen. je zelo malo. Slovenci zhiveli na sedanjem ozemlju. t. da je vechina etimoloshkih del izshla zhe v prvi polovici dvajsetega stoletja ali pa so bila kasneje le malo popravljena. izhlapevati. pihljati. zhivechih na obmochju med Garigliano in Volturno. inane. saj se je po dolgem ovinku vrnil na zachetek. z indoevropsko osnovo. alito – iz latinskega halitus "alito" – "dihati.. in na svoj nachin (saj gre za drugachen. prim. da Devoto ne navaja nobenih primerov! Mislim.revijasrp.: shkoda. "izvir. s prvotno soglasnishko konchnico –s (gl. ki so bogata z izvirki«. da bi lahko sem prishteli slovensko: nem "brez besed. primerljivo z alito. gl. v vulgarni latinshchini ausulare. iz anhelare. che drugega ne. v latinshchini anima: glej animo in primerjaj z anelito. kot kazhe. Nekateri vidijo v *anslare iterativni zhelelni glagol. pish. kako zapletena in po svoje tvegana je http://www. magiostra in tabarro in ali so tudi za slovensko etimologijo zanimiva.. L. da spoznamo dolochen nachin razmishljanja? Povzemimo njegovo izvajanje: AUSONIO – iz latinskega Ausonius. negotovega izvora (prvotna oblika morda aurire? ali orire?). asolare: »prebivalstvo z obmochji. Che pogledamo she asolare – "alitare" – "pihati. kot je Giovanni Semeranova etimologija grshkega in latinskega jezika (SEM 1-2). * Kaj nam Devoto razlaga pod zgoraj omenjenimi (zanj) kljuchnimi gesli ausonio. shum".v –al-.V. vzdih. Temu seveda botruje tudi to. asolare. gl. izdihniti. da so zhe v neolitiku. Prav Mario Alinei s teorijo kontinuitete. zato. gl.11. Z drugimi priponami je beseda izprichana na podrochju Keltov. pihati". vir. Takih monumentalnih in izvirnih del.]. "kamen")«. Esaurire iz latinskega exhaurire. v nasprotju s Hernici: »prebivalstvo s skalnatih obmochij (sabinsko herna "sasso". Avzoni. z neko predpono v gotshchini in morebiti v latinskem in-anis "brez zhivljenjskega diha". emettere un sofio" – "izpuhtevati. nas vzpodbuja. in to iz Ausones. pihati". generalistichen pristop. -u. da se v luchi novih spoznanj kritichno lotimo poglobljene analize toponimov na tem podrochju.

s pogostim prehodom v>b.. za katero je znano. zato nas ne bi smelo presenetiti. slovenska oblika na -zdr.. ki teche skozi Chervinjan (Cervignano) in je morda bila v davnini celo skupen izliv za Socho in Nadizho. tako Machek opozarja na cerkvenoslovansko mezhdra < *mezdja. ki je prezhivela v Lombardiji. iz o-tava. Ker se Devoto pri razlagi naslanja na pozni latinski izraz. cerkvenoslovansko mjazdrica »jajchna kozhica«. da je Bezlaj spregledal (?!).revijasrp. pri chemer je mogoche izhajati iz praslovanskega *miz(g)ati in to lahko primerjamo z ruskim mizun »ljubljenchek.2010 10:13:48] . furlansko Ause. spodnja kozhica« ipd. ter (2) ital. v pomenu (1) ital. izvire. toliko Devoto. desni pritok Soche nad Kanalom ob Sochi. (a)ushche. prim. »hidronim v Sochini delti«.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Vendar pa osnovo lahko najdemo v slovenshchini. Che pa se oslonimo na izgovarjavo: magiostra – madzhostra. le da so slednje nezhnejshe. Skromna razlaga za Devotu tako pomembno besedo. myzaty »lizati«. *taviti »odebeliti. razvajenec«. morda spada zraven tudi slovenska Ajshevica (ESSJ). da je njena kozhica nezhna. ostrozhnica. da ima plodove podobne jagodam. Uposhtevati velja tudi reko Avsha v Sochini delti.htm[16. tudi »smetana na mleku«. Slovenski izraz za rechne izlive pa je ustje. medtem ko so robidnice chvrstejshe. Podobno osnovo najdemo prav tako pri Bezlaju pod geslom: mezheven – »nezhen«. torej po tej strani ni videti nikakrshne sorodnosti. "shiroko brezrokavno ogrinjalo. kot je potok Avshchek. ostrejshe. Ta etimologija bi izhajala iz znachilnosti jagode. Drugi primer starinske besede. ki so si ga odevali chez obleko ali celo chez drugi plashch". poleg tega ne omenja sorodnih Avche in Avshje v Soshki dolini.se pojavlja namesto -str-. Ostane nam she: TABARRO – mediteranska beseda.Odkod Veneti rekonstrukcija razvoja prastarih besed. povezana s poznim latinskih izrazom tabae "tabarro. paleoevropska beseda. Po drugi strani pa sta stara slovenska izraza za »robido« ostrozhina. Bezlaj obravnava slovensko otava. "vojashki plashch. negotove etimologije. cheshko narechno mizat se »crkljati se« itd. nezhna. Presenecha. Medtem ko Zingarelli (ZIN) navaja: tabarro. myzatsja »prilizovati se«. "jagoda". furl. nam Bezlaj pove pod geslom: mezdra – »spodnja kozhica pri tkivu«. ki pa pod geslom: jagoda razlozhi. da je Aussa di Luic nasha vasica Avsa pri Livku nad Kobaridom. ki segajo celo do baskovskih ozemelj. da se je delta Soche s stoletji pomaknila proti severu. Bezlaj to obrazlaga pod geslom: Avsha. kot je npr. che bi imena za vodne iztoke. Aussa di Luic. ki ima svojo osnovo v praslovanskem *agoda (ESSJ). srbhrv. zrediti«. ker imamo vech toponimov. poljskim umizgać sie »prilizovati se«. Auzza. saj tega ne omenja. je dvomljivo. Bilo je vech poskusov etimoloshke pojasnitve tega izraza. da gre za sploshnoslovansko besedo. izlive izvajali iz osnove usta. ali je to prava pot do razlage zelo stare besede. "ferraiolo". zato jo poskushajmo poiskati pri Francetu Bezalju. »seno druge koshnje«. sladokusna robidnica«. a je *ausa za nas zanimiva tudi zato. zlahka poshkodljiva. saj je dognano. ustje > ushche. To nam omogocha rekonstrukcijo z redukcijo: *mezdja+ostro(zhina) > medzhostra »mehka. Ausa pri Livku nad Kobaridom in drugod. z ukrajinskim myza »usta«.11. da gre za besedo. v antiki Alsa je verjetno iz *alika »jelsha«. ki vznemirja Devota in je ne zna drugache razlozhiti kot le z navedbo: MAGIOSTRA – "fragola". pelles Libycae". Piemontu in Emiliji. vendar s povezavami. mehkejshe. shinjel". ushće itd. z evro-afrishko pripono –arro. mehka. »strzhen. ki je razshirjena po vseh slovanskih jezikih. le to in nich vech. "pastrano". Ausa. kar nam ponazarja posledice funkcije ogrinjala http://www.

prav tako ne smemo prezreti etnika Altinas (C. B. zachela se je 131 pr. V nekem drugem delu G.. da so si v davnini taka ogrinjala spletali pastirji iz trave ali poljedelci iz slame. 745. da so Veneti pripadali ilirskim ljudstvom. zlasti che pomislimo. da se ne moremo zadovoljiti s tako meglenimi opredelitvami "paleoevropski. da so v prvih stoletjih prvega tisochletja pr. imel vlogo trgovskega sredishcha in prometnega vozlishcha med Jadranom in celinskim zaledjem.2010 10:13:48] . kjer je. n.. Quarto d'Altino. in mu najdemo primerjave v imenih mest Altinum in Altina v Panoniji. ki je bila velikokrat napachno navajana kot potrditev. Iz teh treh primerov. 8-9) pisheta: »Sploshno mnenje med jezikoslovci je. ki lezhi na severnem robu beneshke lagune zhe od predzgodovinskih chasov. ki jim z latinshchino ne morejo do zhivega. ki jih Devoto navaja kot posebej znachilne tujerodne sestavine latinshchine in jih z lahkoto razlozhimo na slovenski etimoloshki podlagi. Prosdocimi (PEL. * Che nadaljujemo z novejshimi preuchevanji o Venetih v Panoniji. skratka. I. 7: "to Altinon". Aquileia)«. na katerega se je navezovalo gosto cestno omrezhje«. Devota. Med leti 49 in 42 pr. ki je tekla mimo Altina.I. je mesto dobilo rimsko drzhavljanstvo.sht. eno najpomembnejshih pristanishch zgornjega Jadrana. ki chloveka razshiri. 196) navedbe. pr. Tacit Hist. V muzejskem vodichu Il museo archeologico nazionale e le aree archeologiche di Altino (Ministero per i beni culturali ed ambientali d'Italia.Odkod Veneti povrh druge obleke. skladno z rimsko pomorsko politiko skozi celotno 1.. 6 itd. Ne gre prezreti tudi primerjave s tovor. kjer so ustvarila znano atestinsko civilizacijo. bilo je povzdignjeno v municipium in vpisano v rod Scaptia.11. nekatera indoevropska plemena. marvech moramo posechi tudi po slovenskih ali slovanskih osnovah. Luciano Bossio in Dante Nardo. s chimer se (ali koga) oblozhimo. da je http://www. ki jo obichajno oznachujemo "evganska".n. ki se je postopoma uveljavila z vechjo ali manjsho izrazitostjo in ochitnostjo v severovzhodni Italiji. Porruja in drugih. 7): »Zasluga Kraheja in Pisanija je pravilna razlaga znane Herodotove (I.L.61) pishejo: »Altinum. da sta bili tudi v Panoniji dve mesti Altinum in Altina. III. tovar – kar se nese (chlovek. je bilo nekoch cvetoche mesto (Strabon V. sht.pr.n. morda je primerljiv tudi z imenom reke Alto (v Iliriku). nekaj. razshirilo se je mnenje Pisanija. je ochitno.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. prometne zhile med Riminijem in Oglejem. zhival) na hrbtu. Glede jezika Venetov pa pisca omenjata razlichne pristope in zakljuchujeta (PEL. je nemogoche mimo avtoritet. danes manjshe naselje ob izlivu reke Sile v Beneshko laguno.n.n. Za nas je zanimiva navedba.revijasrp. predindoevropski ipd. zahvaljujoch svoji izjemni zemljepisni legi. Venezia) je naslednji opis: »ALTINO – Iz 7.sht. zelo verjetno prishla iz srednje Evrope in po vech selitvah dosegli jadranske obale. iz chesar je mogoche razumeti Pellegrinijevo opozorilo. odebeli. Romanizacija je kot v vsem Venetu potekala postopno in mirno." za stare izraze. str. so najstarejshi dokazi o paleovenetski naselitvi Altina.sht. Pellegrini-A. Odtlej je bilo. ki v delu Storia della cultura veneta (FOL str.). da so morda tudi tam zhiveli Veneti ali da so od tam prishli Veneti na obale Jadrana.sht. Na tem podrochju so Veneti ustvarili prvo indoevropsko plast in obvladali ter podredili starejsho. mediteranski. L. z izgradnjo vie Annie. V. st. str. Evganci niso zapustili nikakrshnih toponomastichnih sledov – ime Evganske gore so si izmislili humanisti«.htm[16. st. Veneti. kakrshne so Giambattista Pellegrini.

pa ne? Ena mozhnost bi bila.11. za kaj takega bi morali biti Balti. Toda to bi pomenilo.Odkod Veneti venetshchina samostojen jezik. premaknili na zahod chez Karpate in v Panonijo. kakor proti Aziji (in celo kot Toharci na Daljnem vzhodu) ter na Blizhnjem vzhodu. zhiveli samo v Panoniji ali pa so zhe takrat zvezno naseljevali prostor od Baltika do Jadrana? In che so se iz Panonije preselili na severne obale Jadrana. Ali tudi v slovanskih?! Spricho take ugotovitve in uposhtevajoch.htm[16. od tam so se shirila na vse strani ljudstva z obrobja.n. da so namrech bili Veneti razshirjeni ne le po Panoniji.1 Devoto izhaja iz predpostavke. ter na zahod armorishki Veneti in na vzhod paflagonski Veneti? (2) Kakshni bi lahko bili v Panoniji odnosi med Veneti in Slovani v tistem chasu (a) glede na Devotovo tezo in (b) glede na teorijo kontinuitete? (3) Seveda je pri tem razmishljanju mogoche predpostavljati.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Druga mozhnost.sht. Zato lahko po Devotovi (in njegovih somishljenikov) teoriji jemljemo kot veliko bolj verjetno. so ta morala tam zhiveti zhe zelo dolgo – nekaj tisochletij – pred tem! Che bi to sprejeli. tisochletju pr.revijasrp.sht. da je pradomovina Indoevropejcev shirshi prostor centralne in vzhodne Evrope med Uralom in Alpami ter Skandinavijo in Balkanom.. L. Che je Devoto lahko v 2. da so prekrili pol Evrope. in Beeler. che so bili dotlej le v mochvirjih zakarpatskega Prilesja.V. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. kako to. temu je pritegnil she Krahe s spozanjem. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni? !). Slovani in Germani v hudem demografskem zaostanku.sht. . Balti in Germani so she po 2. ampak http://www. tisochletju pr. kjer so nedvomno zgodovinsko izprichani baltishki Veneti. vkljuchno z Britanskim otochjem.n.n. bi pomenila. ampak da gre za avtonomni govor z izoglosami [chrta na zemljevidu. ad. Venete itd. da so se odmikali. Po tradicionalnem zgodovinopisju obstaja she chetrta mozhnost. da so se kasneje tako izredno razmnozhili. kamor bi po tradicionalnih gledanjih na dogajanja morali zhe takrat priti Slovani.. da so se tudi Slovani najkasneje zhe v 2. ali so se selili tudi na sever.n. ki vezhe kraje z enakimi jezikovnimi pojavi. torej v sosedstvu s Praslovani (po sedaj veljavni tradicionalni zgodovini). se moramo vrniti na spochetka postavljena in sedaj she bolj izostrena vprashanja tudi v luchi teorije kontinuitete: (1) Ali so po teh teorijah Veneti v tisochletjih pr. op. ostajali na svojih ozemljih. ki uvrshchata venetshchino med "italske" jezike (latinshchina-falishchina in oskijshchinaumbrijshchina).n.sht. ozemeljsko lociral zhe diferencirana indoevropska ljudstva.. tem sta se pridruzhila she Kretschmer. da so se Slovani zhe takrat morali razshiriti chez Karpate v Podonavje in v Evropo ter so zasedli prostor svojih umikajochih se sosedov. da bi se morala takrat vsa indoevropska ljudstva mnozhiti in shiriti ter izprazniti Panonijo (ali lep del srednje Evrope)..sht. tisochletju pr. le (Pra)Slovani. pri chemer pa ne moremo razlozhiti. sredishchna ljudstva. bi se morali vprashati. med njimi Slovani. da predromanski jezik v Venetu ni veja ilirshchine. in so pritiskali na ostale Indoevropejce okoli sebe. zakaj so se tiste obrobne mnozhice ljudstev selile na vse strani. da so se zlasti Slovani mochno namnozhili zhe v drugem tisochletju pr.2010 10:13:48] . da so bila vsa indoevropska ljudstva v demografski ekspanziji in so se zato ozemeljsko shirila. na Apeninskem in Iberskem polotoku ter v zahodni Evropi.. Balte. da jih danes Devoto opredeljuje kot Germane. Tudi tretja mozhnost. da naj bi bili Veneti predhodno v Panoniji.. za katero po mojem mnenju tudi najdemo zgodovinske pritrditve. da so se obrobna ljudstva mnozhila in so iskala zhivljenjski prostor tako med Neindoevropejci po vsem Balkanu.] v razlichnih indoevropskih jezikih«.

Armenci.2010 10:13:48] . da je prihajal indoevropski "kulturni val" iz Anatolije obenem z omejenim shtevilom kmetovalcev.n. Traki in Hetiti. Iz vsega povedanega izhaja – glede na teorijo kontinuitete – veliko vechja verjetnost. (a) ali obvelja ena ali druga teza. v Anatoliji (po Renfrewu). che so se po Devotu zhe v 2. ali (c) da so bili Veneti skupaj s Protolatinci zelo (!) sorodni Slovanom. severu in vzhodu. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. kar bi se ujemalo s tezo Giuseppa Sergija. Arijci. bi bilo nemogoche upravichiti zaznavne primesi semitskih jezikov – akadshchine (tudi) v slovanskih jezikih (gl. Najsodobnejshe raziskave potrjujejo.revijasrp. da je bilo najdeno verjetno najstarejshe kolo na svetu prav na Ljubljanskem barju.3 Seveda je pri tem Devotovem razmishljanju predpostavljeno. zhivecha v Evropi pretezhno zhe najmanj od neolitika na sedanjih ozemljih. Ker so v tistem chasu po Devotu bili vzhodneje od Slovanov Toharci. ampak npr. da bi Veneti shli neovirano chez ozemlje zhe naseljenih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah (po teoriji kontinuitete M.Odkod Veneti tudi na zahodu. kar bi bilo mogoche opraviti tako. da ne velja nobena od obeh. tisochletju Veneti (s Protolatinci!) preselili iz Panonije v severno in juzhno Italijo. prav tako prispeli iz Panonije. Slovenci.11. ki jih tudi poimenuje z danes znanimi imeni. Che hochemo prazgodovinsko pravilno ovrednotiti to podrochje.. izoblikovale jezikovne skupine ljudstev. Slovane itd.htm[16. Banjshka planota z nadvse ugodno lego prav v tem trikotniku. po mnenju nashega priznanega jezikoslovca Franceta Bezlaja predstavlja obmochje Venetov. mednje so se v Italiji vrinili Osko-Umbri. Zato nas ne sme chuditi. moramo zacheti s svetolucijsko kulturo. ad. cheprav teoretichno ni nemogoche. Alineija) v prazno (?!) Italijo. che (1) uposhtevamo Devotovo tezo in she (2) uposhtevamo teorijo kontinuitete? Izhajajoch iz teorije kontinuitete. SEM in JAN). (b) ali veljata obe teoriji. kar je potrditev teorije kontinuitete. ter ne nazadnje. med njimi so bili tudi Slovenci. da se je na prostoru zgornjega Posochja zelo zgodaj razvila svetovno znana svetolucijska kultura.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. na Baltiku in dalech na vzhodu. Balte. vkljuchno z dolino Idrijce in Soche. kar oboje potrjuje visoko kulturo tega podrochja zhe v pradavnini. le da ju je treba uskladiti. ko moramo dodati vprashanje. ki so tja prinesli neolitsko revolucijo poljedelstva in tehnologijo brona. http://www.2 Kakshni bi lahko bili odnosi med Veneti in Slovani v Panoniji v tistem chasu. katera pa je tretja mozhnost. kar si je tezhko predstavljati. ki je prekvasil ljudstva. tisochletju pr. da so zhe v neolitiku zhiveli na Balkanu in po vseh Vzhodnih Alpah Slovani. da je bila v pechini Divje babe nad reko Idrijco izkopana verjetno najstarejsha pishchal na svetu. (d) in konchno. Nastaja polozhaj. vendar ne razreshi. in od tam v neolitiku predvsem kot "kulturni val" in le v manjshi meri kot selitev ljudi napredovali proti zahodu. s chimer je bil zhe v davnini vzpostavljen obsezhen venetski prostor. da je Balkan predstavljal zhe zelo zgodaj enakopravnega kulturnega sogovornika Blizhnjemu vzhodu. Da se Indoevropejci niso oblikovali v centralni-vzhodni Evropi. kaj pa je bilo pred tem. oglejmo si njeno umeshchenost v prostor. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni?!) in jih danes razpoznavamo kot Germane. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika mediteranskih ljudstev na tleh Italije. Venete. obrtnikov ipd. ad. izvaja Mario Alinei tezo. na Jadranu. Po Devotu pa so se v 2.sht. ko se moramo vprashati. in tudi njena okolica.

11. preden se je razneslo po svetu. kjer lezhi trg Sv. ki jih je prvi odkril domachi kmet na svojem polju Na Kuku leta 1848 na levem bregu blizu mostu chez Idrijco. predvsem na Dunaju. takega mnenja je tudi akademik Karel Oshtir. izhaja namrech iz pradavnine in megalitskih. ki so tik nad Sveto Lucijo-Mostom na Sochi in predstavljajo temu kraju naravno zaledje. ki predstavlja enega od dejavnikov pri razvozlavanju enigme o Venetih. da je na hribcu Sv. ki ji ne vemo imena. ki pa ima glede prazgodovinskih osnov za ta imena drugachno stalishche od Bezlajevega. kmetijsko orodje ipd. spochetka nenadzorovano.2010 10:13:48] . predindoevropskih jezikov. Akademik France Bezlaj v svojih delih govori o venetskem znachaju Banjshic. posodje. Od takrat so. domneva.Odkod Veneti IZHODISHCE – SVETOLUCIJSKA KULTURA Poglavitne smeri prometnic na podrochju Soshke doline proti Jadranu in Panoniji Za izhodishche si vzemimo svetolucijsko kulturo. Lucija. http://www. da je ime Anti v bistvu le razlichica imena Veneti. toda velik del najdb je konchal v tujih muzejih. nekaj tega je k srechi za svoj denar kupil tamkajshnji zhupnik Tomazh Rutar.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.htm[16. Zhe Simon Rutar je pisal v svoji Zgodovini Tolminskega (RUT str. ki je tako marsikaj reshil.. Mavra in na njegovem podnozhju. 10 in naprej). izkopali najrazlichnejshe rimske kovance. Kasneje so izkopavali chedalje bolj strokovno in pod nadzorom.revijasrp. nekoch zhe bila pomembna naselbina. to je mogoche sklepati po obilnosti izkopanin.

Slap ob Idrijci. 5 . 5 .Shentvishka gora. Quirino.Reka pri Cerknem. 9 Chedad / Cividale.Koritnica ob Bachi. Arheolog v Tolminskem muzeju Miha Mlinar. 9 .Planina pri Vipavi.Kobarid.Berlotov rob (Shentvishka gora). 12 -Vrh gradu (Pechine). Pietro al Natisone /Shpeter Slovenov.Rut. 7 . 19 .Podbela. Najdishcha halshtatske svetolucijske skupine (pochrtano oshtevilchenje) 1 . 20 .11.htm[16. 17 . rimske dobe.Kobarid.Idrija pri Bachi.Most na Sochi. 16 Avche. 21 Brod.Bovec. 18 Koritnica. 11 . 27 .Ajdovski gradec. 24 . pravi: »Most na Sochi sodi med najkompleksnejsha arheoloshka najdishcha na obmochju jugovzhodnih Alp z dokumentiranimi najdbami iz bronaste dobe. 10 . V stoletju in pol arheoloshkih raziskav http://www.Cerkno. 15 . 22 Kovachevshe. 12 -Tolmin. 22 . 25 Bitnje.0 .2010 10:13:48] . 20 .revijasrp. 18 . Katarina nad Novo Gorico (dodano po Gabrovec. starejshe in mlajshe zhelezne dobe.Darnazzacco.Zhlan.Logarshche. 6 .Robich. 15 . 25 .Jelenshek nad Godovichem. 13 . 14 . ki je v zadnjem chasu pripravil pregled dosedanjih izkopavanj (MLI).Dolje.Slap ob Idrijci. 26 .si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 4 Zhabche. 3 .Odkod Veneti ZHELEZNODOBNE NAJDBE Osnovni zemljevid je po Mihu Mlinarju (MLI) A. 21 . 3 . 28 .Monte Calvario / Kalvarija.Idrija pri Bachi.Bohinjska srednja vas. 2 -Volarje. 11 . 19 Vrhovlje.Modrej. 8 . 14 . 4 Staro selo. 23 Jereka. 1.Lepence. Katarina nad Novo Gorico.Bodrezh. 23 . 7 S. Svoljshak 1983) B. 13 Most na Sochi.S. 8 .Sedlo.Rubije. 24 . 16 .Chrniche. 2 .Sv. ter zgodnjega srednjega veka. Najdishcha mlajshezheleznodobne idrijske skupine 1 .Koarshche. 17 Bodrezh. 6 .Zdravshchina / Poggio Terza Armata (dodano po Gushtin 1991).Darnazzacco.Sv.

Poleg Brune Forlati-Tamaro. mladega raziskovalca pri Tolminskem muzeju. 1927. da je Miha Mlinar zapisal: »Izjemnost materialne kulture starejshe zhelezne dobe Mosta so dopolnila in she utrdila prichujocha triletna arheoloshka raziskovanja Tolminskega muzeja. Carlo Marchesetti v letih 1884-1886. segajochem od bronaste dobe do srednjega veka. oboje na levem bregu Idrijce. sega v Bashko grapo. 1995. vsekakor pa v taki meri. Podrochje. 14 halshtatskih grobov. 1890 in 1891 z 52 odkopanimi grobovi na levem in 23 na desnem bregu Idrijce.000 grobov. kot je ugotovil njen raziskovalec Svoljshak.Odkod Veneti je bilo odkritih kar 7000 prazgodovinskih in rimskih grobov. predelovanju in namenskem odlaganju bronastih in zheleznih predmetov kazhejo.n. je prav arheolog Drago Svoljshak v novejshem chasu pomembno prispeval k poglobljenim raziskovanjem. ki nam bistrijo vedenje o zhivljenju v prazgodovinski vasi. latenskih in rimskih grobov ter leta 2001 she 30 zhezezodobnih.htm[16. stavbne ostaline iz bronaste dobe. ki prichajo o shtevilnih pokopih v daljshem in zveznem chasovnem razdobju. Drago Svoljshak je tudi v letih 1988 in 1991. Uspeshnejshi je bil Anton Vuga leta 1882 s 36 grobovi na desnem bregu Idrijce. po Soshki dolini navzgor do Kobarida. cheprav je bilo dokumentirano odkritih zhe skoraj 10. 1887 in 1888. nashel pa je tudi rimskodobno stavbo. 1993. ki je med drugim leta 2000 raziskal kar 30 halshtatskih. devet rimskih objektov in zgodnjesrednjeveshka lonchenina. ki ga Mlinar oznachuje kot zbiratelja arheoloshkih predmetov. ki je raziskal kar 3960 grobov na levem bregu Idrijce. ki naj bi sodilo v svetolucijsko kulturo.sht. vsi na levem bregu Idrijce. Paolo de Bizzarro in naletel na 70 prazgodovinskih grobov na levem bregu Idrijce. 1887 in 1890 z odkopom 2500 grobov tudi na levem bregu Idrijce. ker so ta odkritja dodatno osvetlila nejasnosti. Ochitno raziskav she ni konec.revijasrp. mimo Tolmina. 1882. Nikolaja Mozeticha.Valentina Taljata. Tudi stavbne ostaline segajo v bronasto dobo in najdbe o proizvodnji.Vsekakor pa je rekord dosegel dr. Po Tomazhu Rutarju. dolochene zametke urbanizma. Toda pomen Mosta na Sochi je shirshega znachaja. ki pa je ne gre zanemariti. Seveda je kasnejshim raziskovalcem ostala po teh mnozhichnih odkritjih shtevichno skromnejsha bera. Nato se z letom 1999 pojavi novo obetajoche ime Mihe Mlinarja. st.« Mlinar tudi podaja pregled dolgotrajnih prizadevanj arheologov. dolino Idrijce. da bi raziskali to nadvse pomembno nahajalishche. 1897-1899 in 1902. 1994. tri iz mlajshe zhelezne dobe. str. sledil mu je Enrico Maionica v letih 1881. 31 stavb iz starejshe zhelezne dobe. s 4 grobovi na levem bregu.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 1997 s sodelavci opravil precejshnje delo. 1957. tri mlajshezheleznodobne hishe.2010 10:13:48] . da je mogoche vsaj za chas od 6. se je leta 1881 del lotil dr. s 3 ali 4 halshtatskimi in latenskimi grobovi na levem bregu. ki je zhe kazala. Toda nikakor ne bi smeli izzvzeti shirshega obmochja pogorja Kolovrata od Livka do Kambreshkega http://www. 1884.« (MLI. 1888. pr. zasluzhen za odkritje rimske stavbe s hipokavstom in drugih starin. Z dokumentirano izkopanim bogatim gradivom prihajamo do novih izsledkov in spoznanj. Za njim ni veliko zaostajal Josef Szombathy v letih 1886. Naslednji je bil Alojzij Carli v letih 1881. od tam v Nadishko dolino in Breginjski kot ali ob Sochi navzgor do Bovca. 1890-1894. dalje tod domnevati manjshi metalurshki obrat. skoraj 40 hishnih temeljev iz starejshe zhelezne dobe. shest iz rimskega chasa.11. 35). Poleg tega je bilo na levem bregu Idrijce raziskanih 10 zheleznodobnih grobov ter v obdobju 1978-1984 na vzhodnem obmochju naselbine tudi latensko-rimsko grobishche s 162 zhganimi in skeletnimi grobovi. 1927. Zachel je leta 1971 in od leta 1977 she s strokovno sodelavko Beatriche Zhbona Trkman do leta 1984 raziskal eno stavbo iz bronaste dobe.

Med temi so vsekakor zagonetni Etrushchani. od koder se svet spushcha prek Gorishkih Brd v Furlansko ravnino. In seveda. Iliri in njihovi odnosi z nich manj problematichnim izvorom Slovanov. Katarina (danashnji Kekec). V davnini so potekale poti predvsem po vishinah in gorskih slemenih.Odkod Veneti in Liga.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Veneti. tu so she Banjshice.2010 10:13:48] .11.htm[16. Anti. ena od takih je z gorishke ravnine peljala na vrh Sv.revijasrp. Kelti. K svetolucijski kulturi in njenim vplivom na shirshi prostor se bomo vrnili potem. mimo Grgarja in Kanalskega vrha chez Banjshice tako proti Mostu na Sochi kakor proti Shebreljam. ko si bomo ogledali nekatere she vedno nadvse kochljive (pra)zgodovinske probleme. SLOVANI IN ETRUSHCHANI http://www. O tem pricha pomembna depojska najdba na obmochju Banjshic.

Giovanni Semerano. Bruno Migliorini in Giorgio Pasquali. ki ne rijejo po zemlji.htm[16.2010 10:14:37] . da jih kar zanichujejo in zasmehujejo.Slovani in Anti . da ne rechemo. tokrat je napisal Il popolo che sconfisse la morte – gli Etruschi e la loro lingua (Bruno Mondadori. kolikor traja branje kakega chlanka – manj znamenito osebnost. filolog. da ne bo sposoben iz arheoloshkih podatkov odtegniti zgodovinski pozabi – vsaj za nekaj trenutkov. v katerih sta podrobneje povzela rezultate lastnih raziskovanj tega nadvse enigmatichnega ljudstva. ki sta mi napovedala skorajshnji izid vsak svoje knjige o Etrushchanih oziroma etrushchini. ampak ni vech sledu niti po drevesih. Ta "skorajshnji izid" se je zavlekel za leto dni. ki si izbere poklic arheologa. poglejmo. ki je segel vse do davnih chasov megalitskih kultur in se je podrobneje lotil tudi vprashanja etrushchine in njenih odnosov s (pred)slovanshchino. kot so bili helenist Ettore Bignone. Milano. vse do jeseni 2003. posebej she v svoji knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. 8) izpove arheologovo stisko.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. In medtem ko po svetu sprejemajo vsakrshen (celó najbolj nenavaden. ki se je ne more nikoli znebiti. kar bomo spoznali tudi v tem prispevku) nov pogled kot prispevek k iskanju odgovorov na stoletne skrivnosti. 1984-1994). da bi kamni spregovorili«. tj. Della Fina v delu La scoperta degli Etruschi (De Agostini Rizzoli Periodici.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SLOVANI IN ETRUSHCHANI Giuseppe M. Firence.: Ljudstvo. 2004) (FIN str. se v Sloveniji (zlasti etablirane osebnosti) zmrdujejo nad domachimi preuchevanji.revijasrp. Bergamo. v katerem je ne le veliko odmrlih vej in posushenih debel. Septembra 2002 sem se v Firencah locheno srechal z mednarodno priznanima jezikoslovcema Giovannijem Semeranom in Mariom Alineijem. neko zamisel: kar je najplemenitejshe in skrivnostno poslanstvo tistega. a preden razgrnemo njegova razmishljanja. iz shole znamenitih profesorjev na univerzi v Firencah. Najprej povejmo nekaj o avtorjih in knjigah. semitolog Giuseppe Furlani. 2003. lingvisti Giacomo Devoto. med drugim je avtor monumentalnega dela Le origini della cultura europea (Olschki. Etrushchani – teorije za 21. ki je premagalo smrt – Etrushchani in njihov http://www. nato she o vsebini. stoletje Etrushchani so she vedno neizchrpen vir preuchevanj. Karel Oshtir je eden takih "lingvistichnih arheologov". a so ochitno nekoch zelenela.11. namrech »neuspeha. ustvarjalni podvig. marvech se prebijajo skozi pragozd jezikov. Arheologom so podobni etimologi. da bi prishli do najdb. ki so strohnela. kakshno je najnovejshe stanje etruskologije.

vsaj 5000 let pr. izhajajoch iz svojih temeljnih nazorov: Semerano. tvorec teorije kontinuitete. medtem ko Alinei. Kot priznani semitolog je postal pozoren na akadshchino.11.Lucijan Vuga jezik. dialetti.. ki so si podjarmljale lokalno prebivalstvo. "vzhodni izvor Etrushchanov". profesor emeritus univerze v Utrechtu. st. da je komu konchno uspelo jasno osvetliti prastaro skrivnost. niso se selila cela ljudstva. na podrochju Evfrata in Tigrisa. naseljeni na teh ozemljih zhe najmanj v neolitiku. O tem sem vech napisal v knjigah Jantarska pot in Davnina govori. kar je ustvarjalo videz identifikacije staroselcev z na novo prispelo elito. i. znanstveno relevanten pa je postal po odkritju in obdelavi tisochih glinenih tablic. sht. Izmed njegovih del naj omenimo La struttura del lessico (1974). toda vselej znova sledi http://www. Semerano izhaja iz ugotovitve.htm[16. kjer je predaval celih osemindvajset let (med 1959 in 1987). (Bralec si lahko nekaj vech o tem prebere v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. da se dá vechino prej nerazlozhljivih grshkih in latinskih besed razvozlati prav na osnovi akadshchine. (SEM 2003). Mario Alinei. premiki so bili le lokalnega znachaja. n.) Njegovo zadnje delo je Etrusco: una forma arcaica di ungherese (ALI 2003) »Etrushchina – starinska oblika madzharshchine«. struttura (1985) in predvsem Origini delle lingue d'Europa (1996 in 2000) v dveh delih. Ustanovil je in vodi revijo Quaderni di semantica. Lingua. Seveda pa so med tedanjimi ljudstvi obstajali kulturni in tehnoloshki tokovi. slednja je pravkar izshla. n. predsednik Societa internazionale di dialettologia e geolinguistica. Zato bo koristno. ki so vsak po svoje navajali eno od teh treh mozhnosti. na 2000 straneh obdelal in utemeljil teorijo kontinuitete. Poleg teh dveh obstaja she tretja skupina.2010 10:14:37] . sht. izkopanih predvsem v drugi polovici 20. che se nekoliko posvetimo temu vprashanju. vidi njihov zachetek v Panoniji. Z natanchno primerjalno analizo je Semerano odkril. se opredeljuje za t. ki danes zhive v Evropi. to je razlichica "severnega izvora Etrushchanov". Oba znanstvenika v svojih najnovejshih knjigah razvijata poglede. semitski jezik. je predsednik in glavni urednik Atlas Linguarum Europae. vchasih se zazdi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da sta grshchina in latinshchina prepolni besed z oznako "etimologija neznana".Slovani in Anti . temelji pa na domnevi. ki so ga govorili v Mezopotamiji okoli 3000 pr. semitolog.. kar je prinashalo tudi jezikovne inovacije. vse od Mezopotamije chez Balkan do zahodne Evrope. temvech obchasno le relativno majhne skupine vojashko organiziranih elit. med njimi izrecno navaja tudi Slovence. ki zagovarja "avtohtonost Etrushchanov". Vsaka skupina zagovornikov utemeljuje svoje teorije zhe z najstarejshimi pisnimi viri antichnih piscev. niso bili masovni. ki pomeni nov pogled na razvoj Indoevropejcev. kjer je podrobno. Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi O Etrushchanih je bilo zhe zelo veliko napisanega in zgodbe she vedno ni konec.revijasrp. da so bili narodi.

ki bi potrjevala njegove navedbe.« Tako se nam je ohranila le okrnjena bronasta ploshcha. Preiskave in preuchevanja so trajala tako dolgo tudi zaradi razvpitosti etruskologije. kjer nam je pokazal. ki je zapovrh she eden redkih juridichne narave (nekateri so mu zhe nadeli ime: Stoletna pogodba) in ga je zato treba shteti med http://www. kje so bili predmeti resnichno najdeni.revijasrp. Po vsem. k chemur jih zavezuje zakon. Preprichani smo. oktobra 1992 oglasil tesar Giovanni Ghiotini. Kako je bilo v tem primeru. da so najdeni predmeti prishli od drugod. ki ga navaja Ghiotini. pod katerim je bilo she nekaj kosov iz podobne kovine.« Ta navedba iz oprostilne sodbe je pomembna zaradi tega. chesh da si ni nichesar prisvojil in je zadevo prijavil. Ta je povedal. Toda to. ki pa je (ne)srechnika oprostilo.Slovani in Anti . da je bila ploshcha najdena na obmochju Cortone in izredno pomembno bi bilo natanchno vedeti. Che povzamemo po zapisniku karabinjerjev. o kateri je treba obvestiti zavod za spomenishko varstvo. nova etrushchanska uganka. Pobral je nekakshen valjast predmet.Lucijan Vuga razocharanje. che morajo zaustaviti gradnjo zaradi kakshne zgodovinske najdbe. ali pa mogoche. izredno pomembne za razvozlavanje preteklosti tega skrivnostnega ljudstva. ni pravi. Po nekako shtirih ali petih dneh je to omenil prijatelju. ki je précej ocenil. da si je kaj prisvojil. kar sta profesorja na univerzi v Perugi Luciano Agostiniani in Francesco Nicosia objavila leta 2000 (celih osem let po odkritju!) v knjizhni obliki pod naslovom Tabula Cortonensis. Kopali smo tam.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. za gradbenike je prava mora. je vredno vse pozornosti. kje je to bilo. da je to etrushchanska najdba. Zato se ne morejo izogniti skushnjavi. o katerem so upali. je pri vsaki novici o njih chlovek zelo previden. ki je veliko obetalo. Gre za novejsho najdbo enega najdaljshih etrushchanskih napisov (poleg zagrebshkega mumijskega povoja. da dokonchajo kakshno gradbeno fazo. tabule iz Capue in cipusa iz Perugie). da je nekega vechera med 18. Toda v razsodbi je zanimiva navedba: »Celotna preiskava primera ni razjasnila tega. Tako je bilo tudi tokrat. kar je zhe bilo napisano o Etrushchanih. zlasti spricho nekaj desetin povsem novih besed. Cheprav obstaja strokovno mnenje. Iz chesar pa ni mogoche sklepati. temvech le. Glavni inshpektor ministrstva za kulturno dedishchino je izjavil: »Najditelj lazhe. in 20. saj bi nam to omogochilo morebitne nadaljnje najdbe. Vse skupaj je dal v prtljazhnik avtomobila. ta pa sta o tem obvestila zavod za spomenishko varstvo. ki jih etruskologija doslej ni poznala. Zhe sama zgodba o tej najdbi je skrivnostna in nerazjasnjena. ki bi ji bil prej v shkodo kakor pa v korist kakrshenkoli prenagljen sklep.htm[16. ne da bi vedel.2010 10:14:37] . toda skrivnost je ostala nerazvozlana in je to le she ena. da sodi ta najdba med najdaljshe etrushchanske tekste. za kaj gre.11. ni mogoche ugotoviti. che je mogoche najdbo zamolchati ali jo vsaj nekaj chasa prikriti. Si ga je kdo prisvojil? Je ostal kje zakopan? Toda kje? Namrech. Zato je naslednjega dne o vsem obvestil vodjo gradbishcha in lastnika zemljishcha. ki so jo za zachetek zelo natanchno preiskali. ne da bi nashli kakrshnokoli sled. namrech le mogoche. naj bi se stvari odvijale takole: Na karabinjerski postaji v kraju Camucia pri Cortoni se je 14. od katerih en del manjka. Kraj. ker je sedaj zhe slovecha napisna bronasta ploshcha (namerno?) razbita na osem dokaj enako velikih delov. senzacionalno odkritje. ko je prishla na svetlo: Tabula Cortonensis. ali ne gre za kakshen ponaredek. da je bil na mestu najdbe she kakshen drug predmet. septembrom istega leta po konchanem delu opazil pri izhodu z gradbishcha na kupu izkopane zemlje nekaj kovinskega. Karabinjerji so najditelja ovadili sodishchu. da bo bistveno pripomogel pri razvozlavanju enigme prastarega jezika. a izkazala se je kot pristen etrushchanski izdelek.

saj je to sloveche etrushchansko mesto Curtun. n. ga obshla po vzhodnem bregu in po 150 km pripeljala do mesta Chiusi. Kasijo. Populonija. razen o tistih. kakshnih 180 km severno od Rima. hebrejsko qeret (mesto). Misterij etrushchine ostaja nerazkrit kljub temu. Zato sta profesorja zapisala. ki lezhi jugozahodno. ki je ob izvirih Tibere in Arna. naj ne bodo razocharani. sklenjeno ob navzochnosti prich in predstavnika oblasti. ki se zelo pogosto ponavljajo na nagrobnikih in o katerih je mogoche z veliko verjetnostjo rechi. kar kazhe na afiniteto etrushchine s semitskimi jeziki oziroma na njen vzhodni izvor.11. Raziskovalci ugotavljajo. n.htm[16. Chiusi in Roselle sodelovati z Rimljani proti Hanibalu.«. kot jih niso zasledili v nobenem dosedanjem etrushchanskem napisu. vendar je njuno mnenje. Gortina: ugaritsko qrt (trdnjava). n. ko so Rimljani zhe dodobra obvladovali polozhaj. V tretjem stoletju pr. Klodijo. da sta uspela dojeti zgolj smisel zapisa. ki je vodila iz Rima proti severu. v Sentinu premagali zdruzheno vojsko Etrushchanov in Galcev. n. sina Auleja. Leo S. Napis je na obeh straneh najdene bronaste ploshche. utrjeno mesto. in je igralo pomembno vlogo zhe v sivi davnini. Za razumevanje vsebine Tabule Cortonensis je treba nekaj povedati o mestu Cortona. podobna Z). da manjkata chrki heta in phi. nadaljevanje bi nas privedlo chez dobrih 30 km do Arezza. ki ga ni opaziti v drugih etrushchanskih besedilih (znak je podoben tistemu. sina Titineje in Larisa Salinija.Lucijan Vuga obvezne referenchne tekste za vsakogar. trdnjava. Kyrtone. sht. che so prichakovali zhe tudi prevod besedila. da ostaja vsebina skrivnost. ki ga danes uporabljajo korektorji za oznako "napravi odstavek" – to je lomljena chrta. Giovanni Semerano (Le origini della cultura europea. Zhe leta 204 pr. hrbtna stran ni povsem popisana. str. pa so porazili Falerce. da naj bi poznali glasovno vrednost posameznih chrk (ki so grshkega tipa) in so celo izdelali nekakshno slovnico.revijasrp. Pot. sht. da je delo dveh pisarjev. v celoti obsega 40 vrstic in kazhe.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. tam je skrivnostno Trazimensko jezero in she slavnejsha Perugia. Firenze. Naprej je na njegovi severni obali Cortona. utrdba. da sta pritegnila k sodelovanju vrsto specialistov. ki se ukvarja z etruskologijo. 866) pishe: »Cortona. 1984. 241 pr.Slovani in Anti .. Volterra. poleg teh pa she znak za lochilo (pika) in poseben znak za oznachevanje odstavkov med tekstom. so zmagali nad Vulci in Volsini. Amerino in Flaminijo. stoletja pr. ali zachetka II. ki bi ju prichakovali pri tem tipu alfabeta. etrushchansko Curtum. n. ki naj bi predstavljal pogodbo med druzhinama "gens Petru Scevas in "gens Cusu". kot Gyrton. sht. da gre za osebna imena in priimke. da ni zadostnega znanja za kaj takega.. kar je she http://www. Pri tem je nenavadno.« V blizhini Cortone so kopali bakrovo in zhelezovo rudo. Tarkvinija. pa profesorja zhe na uvodu knjige posvarita bralce. pa so morala slavna etrushchanska mesta Cere. nedalech od Trazimenskega jezera. vol. kar naj bi pomenilo – utrdba. Od 60 leksichnih enot v besedilu jih je kar 27 takih. sht. Pristavljata. Tako so 295 pr. 280 pr. ki je skozi Sutrium pripeljala do znamenitega jezera Bolsena. Olschki. se je vzhodno od jezera Bracciano razcepila na Via Amerina in Via Cassia. pomeni oppidum. da bi bil tak prevod nedvomno zelo koristen. Perugia. cheprav razlagajo. n. sht. da se verjetno zachenja takole: »Pod magistraturo Larth Cusuja. sht. nichesar zanesljivega ne vemo o pomenu posameznih besed.2010 10:14:37] . vendar pa je celoten zapis nerazreshljiv. Arezzo. Tabula naj bi bila s konca III. so Rimljani chez etrushchansko ozemlje pospesheno gradili konzulske ceste: Avrelijo. Besedilo ploshche vsebuje 17 znakov (epsilon v normalni in zaobrnjeni razlichici). kljub temu.. 38.

v katerem se beseda pojavlja.Slovani in Anti . in na tej podlagi sta poskushala podati svoje tolmachenje. da gre v tem primeru za pravno. Tako ni mogoche dolochiti niti besedne osnove. Priniserac se prav tako lahko razchlenjuje brez konchnega –c in she kako drugache. v primeru jutro do tjura. utra. Etruskologa pa omenjata she eno mozhnost: v tem terminu naj bi se morda skrival obichaj. Vendar avtorja Agostiniani in Nicosia tudi sama dvomita o taki razlagi. to pa smiselno sodi v pravno izrazoslovje. Med besedami. che je epsilon razvojna oblika dvoglasnika "ai". morda nekaj takega kakor primorski gh). Manj razumljiva je odsotnost heta (grlni oziroma mehkonebni pripornik – glas med k. Bezlaja. zadeva. saj je ta fonem v etrushchini zelo pogost. Torej je mogoche izkljuchiti nakljuchnost. ki so se na Tabuli Cortonensis pojavile prvich. da pomeni "luna" ali "mesec" (tudi kot chasovni pojem). utrenja. ki sta. da sta to naredila v luchi njunega domnevanja vsebine! Z zelo zapletenimi primerjalnimi in razlagalnimi postopki sta se trudila. Avtorja sta poskusila interpretirati napisano. V kontekstu. Potem je tu she beseda cel oz. sta tudi zacinat in priniserac.. da bi se dokopala do smisla posamezne besede. Avtorja Agostiniani in Nicosia sta se v uvodu zahvalila: »To delo je nastalo z neshtetimi izmenjavami misli in razpravljanji med avtorjema. da se izredno redko pojavlja v etrushchini. pomeni vrtenje. Tezhko razlozhljiva je tudi uporaba razlichic epsilona. rech. izpeljan iz korena cel. ki jih ponujajo ostali etruskologi. bi lahko obstajal tudi tretji pomen. stvar. http://www.. In bi z metatezo prishli do tura. retrogradni epsilon se pojavlja na zachetku zloga ali pa v konchnem zlogu. ali je res dobil s pogodbo predvideno posest. Zato delo izpod dvoje peres. g in h. she tezhje je z mnogimi drugimi besedami. i. tisti nazaj obrnjeni (retrogradni) naj bi bil tudi zgolj nakljuchna raba. Takih nestrtih orehov je v besedilu she vech. po vsem sodech. oz. izraz tiur ali tivr. ki ga obvlada. Za phi je zhe znano. Ne nazadnje poznamo tudi tvar v pomenu predmet. da je celina nezorana zemlja. che pobrskamo po Bezlaju. Vendar so o taki goli nakljuch­ nosti dvomili zhe ob prej znanih primerih. pri tem sta navajala tudi drugachna branja. in tako najdemo stare izraze: utr. da je odsotnost tega fonema nakljuchna. zemljishkolastnishko pogodbo. to je star agrokulturni termin. ki naj bi pomenila zemljo. vendar le. menita raziskovalca. zemljishche. celtina. da mora hermenevtika (razlaganje tekstov) zaupati notranji zgradbi celotnega besedila in primerjavi z vzporednimi besedili. kot je tole. utrina.Lucijan Vuga posebej obchutljivo pri vprashanju datiranja.11. Vsak od naju ima seveda svojo znanstveno izoblikovanost in svojsko podrochje. Slovenci lahko v tem primeru z zanimanjem pogledamo v Etimoloshki slovar slovenskega jezika akademika F. Toda s primeri pokazhimo. menita raziskovalca.2010 10:14:37] . vendar z nekaterimi lokalnimi znachilnostmi. ki se kazhe kot natanchna in namenska. Profesorja razlagata. Zato sta tudi postavila domnevo. kar se na novo tvori. o katerem avtorja menita.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.revijasrp. chesh da se v besedilu pach ni pojavila nobena takshna beseda. in sicer kot mera za povrshino zemljishcha (kakor je bila znana nashim prednikom: jutro zemlje). kako dalech sta na tak nachin prishla. s chimer se spremeni njen pomen. ki pod geslom "jutro" razchlenjuje izvor tega pojma. preberemo. reformirana severna razlichica.htm[16. tisto. brez primere v drugih tekstih ter sta celo oblikovno in skladenjsko dvoumni. saj je mogoche prvo obravnavati tudi kot zacina-t ali zacin-at. Znachilen je npr. Avtorja gradita na metodoloshkem izhodishchu. saj je v besedilu vechje shtevilo take oblikovne rabe. cheprav je chrkopis ochitno t. da je imel kupec zemljishcha "en mesec ali shtiri lunine mene" chasa. Mesec se z menami obnavlja. vendar sta se pri tem jasno zavarovala z opozorilom. da bi ugotovil.

je odprl novo obdobje v grshki zgodovini in je zakljuchil indoevropeizacijo Grchije. Tudi migracijo vechje skupine Italcev na apeninski polotok si lahko razlozhimo z mnozhichnim pritiskom Ilirov. ki jim je potrebno jasno dolochiti avtorja. Bologna. 1977. ime Dorieis je okrajshava za dorimahoi. ki izvira iz makedonskega in trashkega okolja ter predstavlja razpoznavni znak tiste kulture.2010 10:14:37] . je zgolj domneva. ki so se odvijali v zachetku II. Beck'sche Verlagsbuchhandlung. kjer je premik enega ljudstva pod pritiskom drugih prisilil blizhnja ljudstva. ceramica a protuberante. izboklinami (Buckelkeramik.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da so se odselila. S Trachani prodre v Malo Azijo tudi t.. ki so zhiveli na severu Grchije (na obmochju Pinad?). Mogoche je trashko prodiranje okoli leta 1200 pr.revijasrp. n. sht. kot je svoj chas domneval W.. Migracija Protoilirov in drugih plemen proti jugu se je odrazila na sosednjih ljudstvih: Trachane je potisnilo na vzhod. Prisotnost nekaterih elementov iz starejshih jezikov v dorshchini nam daje misliti na vdiranje Indoevropejcev v zachetku II. Navedimo le nekaj znachilnih primerov.« Iz tega je videti.. zachelo veliko preseljevanje.: po dolgem obdobju stalne naseljenosti so indoevropska ljudstva.Lucijan Vuga vsebuje nekatera poglavja. so potem nashli novo domovino v Meziji na zahodni anatolski planoti. 1989. Razlogi za ta premik she danes niso pojasnjeni. She enkrat so se prvi migracijski valovi sprozhili na ogrskih ravninah.Slovani in Anti . L'Antica Grecia dalle origini all'ellenismo. ki se je http://www. Pre­ dniki Ilirov in druga ljudstva so bili v drugi polovici II. sht. pripomoglo k porushenju Troje VIIa. od Ogrske do meja Egipta. kako zapletena je ta snov. she vedno prepolna iskanja in hipotez. i. nad katerim so imeli monopol Hetiti. lonchevina s shtrlinami. ne pa Troje VI. zaradi tega je tako mikavna in privlachna. sht. Zdruzheni z ilirskimi elementi. V zgodovini civilizacije veliko preseljevanje pomeni jasno razmejitev med bronasto in zhelezno dobo. n. premaknjena iz nekega sredishcha nemirov in nereda. München. spet spravila v gibanje svetovno zgodovino. Hermann Bengston (Griechische Geschichte: von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit. Iliri so pritisnili na Trachane. na Peloponez. 45-52) pishe: »V Sredozemlju se je pred letom 1200 pr. tisochletja pr..11. ki se je zachela skoraj sochasno v vsem Egeju. C. V sploshnih potezah smo pricha ponovitvi dogodkov. poleg tega pa she na Dorce. zlasti v Argolidi in kasneje tudi v Laokoniji. i. str. da so hotela ta ljudstva dobiti v posest zhelezo. Dörpfeld. knobbed ware). dorski vpliv se je razshiril na obsezhno podrochje.htm[16. v dorski svet. Il Mulino. tisochletja potisnjeni proti jugu. Njihov premik na jug. ne nazadnje tudi kontroverzna.H. Njegove sunke je bilo kaj kmalu mogoche chutiti skoraj po vsem vzhodnem sredozemskem obmochju. Na koncu tega obdobja postanejo Dorci prevladujochi element na vzhodu in jugu Peloponeza. Rezultat dorske migracije je bila popolna sprememba skupin in rodov v notranjosti Grchije. in od tam she naprej celo na Kreto in na Sporade. medtem ko so se prebivalci Grchije preselili she bolj na jug. sht. od italskega polotoka do Mezopotamije. tako da je na evropskih tleh ostala za njimi le skromna sled (to so "Brygi"). Toda poleg zhe znanih hipotez se tudi v zadnjih letih pojavljajo novi poskusi. tisochletja pr. t. n. vojshchaki s sulicami. "dorska selitev". n. proti Mali Aziji. Pritisk trashkih plemen je prisilil Frigijce k umiku. Mnenje.

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

razprostiralo od Peloponeza chez Egej ter doseglo Anatolijo... Gledano z vidika svetovne zgodovine, ima invazija trashkih plemen v Malo Azijo she vechje posledice kot pa vdor Dorcev in severozahodnih Grkov v Helado. V Anatoliji je kmalu po letu 1200 pr. n. sht. vrtinec velikega preseljevanja unichil hetitsko kraljestvo, ki je trajalo skoraj petsto let. Kot vidimo stvari danes, je precej znamenj, da so hetitsko kraljestvo unichila "ljudstva z morja". To velja tudi za mesto Ugarit (danes Ras Shamra, predmestje Latakije v Siriji), kot nam dokazujejo pred kratkim v njem odkrite glinaste ploshchice. Da je propad hetitskega kraljestva povezan z gibanjem "ljudstev z morja", je izprichano tudi iz napisa Ramzesa III. (arheoloshko najdishche Medinet Habu ob Nilu): "Od Khatov naprej se nobena dezhela ni mogla upirati njihovim vojskam: Kedi, Karkemish, Arvad in Alyshija so bile unichene..." Posledica velike egejske selitve je bila korenita etnichna sprememba starega sveta. Hetitsko kraljestvo je izginilo, vendar je njegova civilizacija prezhivela stoletja v majhnih drzhavicah severne Sirije in v notranjosti Anatolije. Konchno v XII. st. pr. n. sht. iz teh rushevin vstane Tiglatpilesar I. in ustanovi srednjeasirsko kraljestvo, ki se med razshirjanjem proti zgornjemu Evfratu spopade s Frigijci. Obenem pa se razcvetajo predvsem fenichanske mestne drzhavice. Med letoma 1000 in 800 pr. n. sht. so Fenichani v Sredozemlju zapolnili vrzel, ki je nastala po padcu Krete in izginotju Ahajcev. Skupaj z njimi, na istem morju, so se pojavili Etrushchani, ki so odshli priblizhno v istem chasu z egejskih obal (morda iz Mezije) in prispeli v Italijo tam, kjer je danes Toskana, v dezhelo, ki se bo po njih imenovala Etrurija. Spricho njihove povezanosti s kulturami Vzhoda, so presadili na Zahod del vzhodne civilizacije. Posamezne skupine so verjetno zaostale v Egeju, na primer na otoku Lemnos.« In na str. 88 Bengston dalje pravi: »Veliko ugodnejshi pogoji za kolonizacijo so bili na Zahodu. Tod ni bilo neke velike politichne sile, kot je bilo na Vzhodu asirsko kraljestvo; italska ljudstva, med seboj neslozhna in kot Etrushchani prihajajocha z Vzhoda, pa so bila popolnoma odprta za trgovino in za grshko kulturo. Kolonizaciji sta botrovala gradnja chedalje vechjih ladij ter naposled poznavanje zemljepisa zahodnega sveta, ki so ga kopichili grshki morjeplovci vse od konca mikenskega obdobja... Med helenskimi kolonijami na zahodu ni bilo nobene, ki bi se lahko merila s Kumo (Kyme), prvo halkidishko (Chalcidis, Halkis na grshkem otoku Evbeji) kolonijo; ta je verjetno prenesla halkidishko abecedo ne le Etrushchanom, ampak prek njih tudi Rimljanom, saj to lahko zaznamo she danes, ko preberemo X kot "ks" in ne na grshki nachin kot "kh".«

André Martinet (Des steppes aux oceans. L'indo-europeen et les "Indo-européens", Payot, Paris, 1986) v poglavju Ob zori zgodovine pishe: »Koncu II. tisochletja pripada tudi gibanje, imenovano "gibanje dolgih mechev", ki se zachenja na severu in sega chez vso Evropo do Balkana. Domnevno je seglo tudi onkraj Sredozemlja, vse do Palestine, kjer so se potem izoblikovali Filistejci. Drugi opozarjajo na mnenje V. Georgijeva v Introduction to the history of the Indo-European languages, da je treba postaviti ta selitveni val precej bolj dalech v preteklost in pomisliti na Pelazge, najstarejshe prebivalce Grchije, ki jih nekateri imajo za najstarejsho indoevropsko predhodnico.«

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

V Malo Azijo so chez Kavkaz prishli Indoevropejci, imenovani Anatolci, in v posebnem delu so to Hetiti, ki so vzpostavili zelo tesne stike z Mezopotamijo. Lahko si mislimo, da so shli IndoIranci, od katerih so nekateri pustili sledove v Mali Aziji, po isti poti, cheprav z dolocheno zakasnitvijo. Jezikovna preuchevanja pa kazhejo, da so predniki Grkov in Indo-Irancev dolgo zhiveli v tesnem stiku. Poleg tega, che uposhtevamo, da so se v zgodovinskem chasu iranska ljudstva pojavila v stepah severno od Chrnega morja in tudi na zelo oddaljenih azijskih podrochjih ter so bila v zelo odmaknjenih chasih sosedje Ugro-Fincem, zagotovo na mejah Sibi­ rije, postane legitimno vprashati se, ali ni mogoche domnevati nekega vala, ki je shel po razlichnih poteh na vzhod in zahod od Chrnega morja vse do obeh obal Kaspijskega jezera ter se konchno stekel v Iran in v dolino Inda. Ta preseljevanja so povzrochila velike premike na vsem obmochju Sredozemlja. Ob koncu II. tisochletja pr. n. sht. se pojavi obred sezhiganja mrlichev z naknadnim zakopavanjem zhar na t. i. zharnih poljih. Taka polja najdemo na severnih ravnicah, v Luzhici, a tudi v severni Italiji z villanovsko kulturo, ki se razshirja iz Emilije. Veliko stoletij pred villanovsko kulturo je zahodneje od nje obstajala kultura terramare. Nekoliko severneje se nahaja t. i. atestinska kultura Venetov. Vse te kulture pripisujejo ljudstvom z indoevropskimi jeziki. Ljudstva terramare so se prva premaknila proti jugu: lahko jih imamo za prednike Latincev. Ko so se Villanovljani podali vzdolzh Apeninskega polotoka, izogibajoch se Etrushchanom, so jih poznali kot Umbre, Sabince, Oske, Samnite, ki vsi pripadajo eni, dobro opredeljeni jezikovni skupini. Veneti, ki so jih dolgo enachili z Iliri, so po jeziku precej podobni Latincem.. Gledano z vidika kulture, se Villanovljani ne razlikujejo veliko od Etrushchanov, ki so zgodovinsko locirani v Toskani, torej bolj na jugu. Vendar pa je med njimi velika jezikovna razlika, saj etrushchina brez najmanjshega dvoma ni indoevropski jezik. KDO JE BIL GIUSEPPE SERGI? Res je treba nekaj vech rechi o Giuseppu Sergiju. Leta 1922 je fashizem v naskoku zavzel Rim in uvedel diktaturo. Chedalje bolj je zatiral vse neitalijansko; osnova nabuhlega nacionalistichnega "creda" je bil vechni Rim. Ena poglavitnih nalog, ki jo je Mussolini vselej in ob vsaki prilozhnosti vsiljeval, je bila obnovitev rimskega imperija. Italijanski kralj je po zavzetju afrishkih kolonij postal she imperator, uvedeni so bili rimski pozdrav z dvignjeno roko in drugi atributi rimske imperialnosti. Zakonsko predpisano je bilo tudi rimsko shtetje let, ki se je zachenjalo z letom fashistichnega pohoda na Rim, ki naj bi bil vechen, kot bo vechen novi, fashistichni rimski imperij. V takem vzdushju je prof. Giuseppe Sergi leta 1926 objavil svoje delo Le prime e le piu antiche civilta (Prve in najstarejshe civilizacije). Sergi je bil rojen v Mesini na Siciliji ob Mesinskem prelivu 20. marca 1841. To je prastaro kulturno in trgovsko pomembno mesto, ki so ga ustanovili Grki zhe v 8. st. pr. n. sht., z univerzo iz leta 1549. Mnogim je Mesinska ozhina, ki povezuje Jonsko s Tirenskim morjem, bolj znana po Scili in Karibdi, saj je med otokom in celino komaj 3,5 km shiroka, skozi njo pa teche mochan morski tok s shtevilnimi vrtinci, kar je burkalo chloveshko domishljijo, da so nastali shtevilni miti o nevarnostih, ki prezhijo na mornarje in potnike. V takem okolju se je oblikoval mladi Sergi, ki se je komaj devetnajstleten pridruzhil Garibaldiju v Milazzu, od koder se je veliki revolucionar odpravil s tisocherico rdechesrajchnikov
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

v juzhno Italijo, kjer je zbral kmechke upornike in od tam nadaljeval svoj znameniti pohod zedinjenja Italije. Sergi je bil po svoji osnovni izobrazbi antropolog in je sprva na liceju predaval filozofijo ter grshko knjizhevnost, dokler ni prevzel stolice za antropologijo na univerzi v Bolo­ gni (1880), nato pa she v Rimu (1884 - 1916). Vendar je ob antropoloshkih raziskavah spoznal, da mora problematiko zajeti shirshe, zato se je lotil indoevropske filologije, s tem pa je nujno moral sechi na podrochje prazgodovine in zgodovine. Bil je izredno razgledan in svobodomiseln, veliko je objavljal, zapustil je nad 400 del in tako sodi ne le med pomembne italijanske zgodovi­ narje in antropologe, marvech med pisce shirshega podrochja chloveshkega ustvarjanja. V vech knjigah je razgrnil in utemeljeval svoja dognanja, ki so v marsichem odstopala od takrat in she danes uveljavljenih zgodovinskih teorij, med katerimi so tudi zelo izstopajoche tiste, ki govorijo o naselitvi in razvoju ljudstev v Italiji. Nekatere stvari bomo navedli v tem poglavju, druge pa v nadaljevanju. Za obseg in predmet tega pisanja naj se zadrzhimo pri Indoevropejcih v Italiji. Te je Sergi obdelal z antropoloshkega, arheoloshkega, zgodovinskega in lingvistichnega stalishcha, ni se omejil zgolj na en vidik, saj opozarja na premajhno multidiscplinarnost (Arii e Ita­ lici, Fratelli Bocca Ed., Torino, Milano, Roma, Firenze, 1898, str.13-14): »Osrednji razlog, ki povzrocha zmedo in s tem napake pri sintezi, kot je mogoche zlahka ugotoviti, je v tem, da se to hoche storiti na osnovi arheoloshkih dosezhkov; ena stroka ne more dati vech od tistega, kar raziskuje, in siliti jo, da prestopi meje, znotraj katerih mora naravno ostati, pomeni napeljati jo k zgreshenim ugotovitvam. Lingvistika ne more biti etnologija ne antropologija ljudstev ter jih rasno razvrshchati, saj se jeziki izgubijo, se nauchijo ali spreminjajo; arheologija ne more obrav­ navati ne narodnosti ne antropologije, saj poznamo preprost in sploshno znan nachin, ki omo­ gocha prenashanje kulture in njenih izdelkov: trgovino; tej je treba dodati invazije, kolonizacije in tuja osvajanja. Antropologija ne more govoriti o kulturi ali jeziku, saj preuchje le telesne znachilnosti ljudstev in njihovo razshirjenost. Vendar che vse te stroke na koristen nachin povezhemo, che dosezhke enih zdruzhimo z dosezhki drugih, che se v kompleksni raziskavi, ki zajame lingvistichna, arheoloshka in antropoloshka vprashanja, tri stroke pri tem med seboj ujamejo ter dopolnjujejo, potem pridemo do rezultatov, ki so blizu resnici in so sprejemljivi. Na nesrecho... ni vselej tako.« Kot smo zhe povedali, je bil Sergi antropolog, lingvist in arheolog, torej je zdruzheval vse tri potrebne discipline, ki so pristojne za verodostojne sklepe (n. d., str. 135-153): »K srechi med mnogimi razlichnimi obichaji in izdelki, ki so jih arheologi natanchno preuchili, obstaja dvoje nespremenljivih dejstev, ki nam lahko sluzhita kot chvrsti oporni tochki za razmishljanje in postavitev zgodovinske zgradbe: gre za razliko med znachilno arijsko vrsto pokopa z upepelitvijo in mediteranskim skeletnim pokopom ter arijsko in italsko obliko lobanj, ki se med seboj zelo razlikujeta. Ti sprejeti in ustaljeni dejstvi nas pripeljeta do odgovora o etnoloshki pripadnosti. Mediteranska rasa je vdrla in zavzela pretezhni del Evrope od vzhoda do zahoda, in prvo prebivalstvo Italije sta bili veji iste rase, z etnichnimi imeni Ligurijci in Pelazgi. Ostali drugotni in maloshtevilni etnichni elementi so se pomeshali med njimi in niso spremenili prvotne antropoloshke enotnosti. Ligurijci in Pelazgi so imeli skupne temeljne telesne znachilnosti, drugotne razlike lahko zanemarimo, saj so iz shtevilchne rase, ki izvira od drugod in so dozhiveli spremembe ter delitve zaradi razlichnih vplivov, ki pa ne sodijo v to razpravo.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

Kazhe, da so ti poseljevali celoten Apeninski polotok, vkljuchno s Padsko nizhino... V 16. st. pr. n. sht. je v Sredozemlju cvetela velika kultura, ki jo imenujemo mikenska ali egejska, ker je bila bolj razvita na vzhodnem delu, zlasti v Egejskem morju, najprej pa so jo odkrili v Mikenah, mestu Pelazgov. Takrat je tudi Italija zajeta v to civilizacijo, mogoche pa so bila njena severna obmochja in dolina Pada manj razvita ter skupaj z ostalo Evropo she v neolitiku. V tej Padski nizhini, tako kakor v Shvici in drugih delih Evrope, so nastala objezerska bivalishcha ter most­ ishcha na mochvirnatem zemljishchu, postavljena tam, kjer so v nashih chasih nashli terramare iz kasnejshe bronaste dobe. Pri teh gradnjah ni opaziti nobene prekinitve... Toda niso bila naseljena le mostishcha, marvech tudi jame... Ligurijci in Pelazgi so bili prvi prebivalci Italije; kazhe, da so Ligurijci naselili Padsko nizhino in zgradili mostishcha... Ob zori civilizacije kovin, ko so se z vzhoda valile trume ljudstev z drugachnimi telesnimi znachilnostmi, vsaj deloma z bronastim orozhjem, divja in kruta. Ta ljudstva so preplavila Evropo in se stalno naselila povsod tam, kjer niso naletela na prevelik odpor. Podredila so si staroselce in jim vsilila svojo civilizacijo ter jezik; schasoma so se tudi pomeshali med seboj. Obichaje in jezik imajo razlichne od prvotnih na tistih ozemljih: upepeljujejo mrliche ter pepel pokopljejo v preprostih zhganih ali na soncu sushenih glinastih vrchih; prejshnji prebivalci pa so skeletno pokopavali v grobove, v podzemnih jamah ali v gomilah. Te preseljevalne trume so zelo verjetno prishle iz Azije, toda preden so se premaknile v srednjo Evropo, so se morale ustaviti v vzhodni, v Rusiji, od koder so se premikale v valovih, v skupinah proti osredju in jugu, morda izmenoma, tako da so eni prishli na zahod, drugi na sever Evrope. Te selitve so morale dolgo trajati, che uposhtevamo obsezhnost ozemlja, ki so ga zavzeli, in moralo jih je biti izredno veliko... Kot izhaja iz kasnejshe zgodovine o najstarejshih selitvah in sedanjega zemljepisnega stanja, so morale biti tri glavne skupine te azijske rase, med seboj razlichne le po jeziku, brez dvoma tiste, ki predstavljajo Protokelte, ki so morda prvi prodrli v srednjo Evropo in se potem razshirili po njenem zahodu, nato Protogermane in Protoslovane... Germani, Kelti in Slovani imajo enake variante lobanj, obraza in telesnih znachilnosti, razlikujejo se le po jeziku... In arijci so imeli enake antropoloshke znachilnosti, kot jih imajo danes Kelti, Germani in Slovani...« Vendar pa je pred njihovim prodorom v Evropo na tleh Nemchije zhivelo prav tako mediteransko ljudstvo, kot so bili na Apeninskem polotoku Italci; vdor arijcev jih je v Nemchiji potisnil proti severni Nemchiji in v Skandinavijo, v Italiji pa proti jugu, nekako do Tibere. V neolitiku in eneolitiku je Evropa dozhivela arijsko invazijo, ki je pomenila tako preseljevanje ljudstev, kakrshnega she ni bilo. V Italijo so arijci prodirali iz dveh smeri: chez osrednje Alpe, morda chez Brenerski in Gotardski prelaz, ter chez vzhodne Alpe. Slednja je verjetno nekoliko kasnejsha od keltske, ki je zhe imela svoj prostor v Lombardiji; v Felsini (kasnejsha Bologna) si je ustvarila svoje sredishche, saj se niso ustavili v spodnjem porechju Pada. To so bili Umbri, ki so zavzeli vzhodni del jadranske obale, segli chez Apenine na zahodni del, tja, kjer je she danes Umbrija, cheprav so jih od tam kasneje nagnali na novo prispeli Etrushchani. Umbri so prishli do Lacija, kjer jih je Tibera delila od mediteranskih Latincev, zhivechih na levem bregu, in z njimi so se zacheli spajati. O tem prichajo antropoloshke raziskave, ki za prvi chas po ustanovitvi Rima, za obdobje kraljev, ugotavljajo dvoje etnichnih elementov: arijce in mediteranske Italce.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Natanchne raziskave so namrech pokazale. arijsko-indoevropske in italsko-mediteranske. staroselski element. je naravno moral prevladati prvotni italski etnichni. Sedaj nam ostane. etrushchansko in rimsko. ki so jo prinesli s seboj na zasedena italska ozemlja. Ko je arijska nadvlada nad Lacijem tako naglo ugasnila. pri tem pa ne gre za spodrsljaj. ga utrdili in chedalje bolj shirili. ki je s stoletji narastel v imperij in konchno unichil tudi Etrushchane. ki so ga zasedli.revijasrp. ki se bo odtlej imenovalo Etrurija. arijci.2010 10:14:37] . v Certosi pri Bologni ipd. povzel pa je tudi rezultate drugih arheologov in antropologov. To je preprosta razlaga dejstva. pr. da bi bistveno spremenili antropoloshko sestavo prebivalstva. Na levem bregu je tako ostala manjsha skupina mediteranskih Italcev. ki so bili Indoevropejci. Pri tem je zanimivo. osvobojena umbrijske nadvlade. mediteranski element. Germani in Slovani. pr. Spopadali so se z Umbri. umbrijska oblast je popolnoma prenehala nekako v 5 st. da natanchneje opredelimo tisto arijsko. pr. Vendar pa so pred tem Etrushchani dozhiveli svojo zlato dobo in dolga stoletja obvladovali dobrshen del Italije ter Tirensko in Jonsko morje. jih premagali in zavzeli njihovo zahodno ozemlje. n. da niso shli chez Tibero. za slednje she posebej. pravi Sergi. ter prishel do jasnega sklepa. dobro je znano.Slovani in Anti . ampak za njegovo sistematichno razvijanje zamisli. kateri arijci so zasedli tisto ozemlje. vendar pa velja za obe podrochji. da sta se po dolgih stoletjih srechali ljudstvi iste mediteranske rase. tako glede na njihove telesne znachilnosti kakor glede civilizacije. vendar so bili prekratek chas na tem ozemlju. zasedli umbrijsko trdnjavo Felsina in zasedli precejshen del Padske nizhine. za katero vejo arijcev gre.« Bralcu tu ne sme uiti. torej prava italska.. med slednjo so pomeshane prvotne italske in nove etrushchanske znachilnosti. da najdemo v et­ rushchanskih grobovih okostja dveh ras. o chemer prichajo grobishcha v Marzabottu. toda ti so prishli iz vzhodnega Sredozemlja in so iste rase kot prvotni prebivalci. ki je obvladovalo ta prostor nekaj stoletij. zato nastop Etrushchanov pomeni. To je bila usodna napaka. n. tj. sht.Lucijan Vuga Toda prihrumel je vihar – Etrushchani so vdrli v Italijo konec 8 st. da teh sploh ni in so zgolj lokalna tvorba. ko so Etrushchani prodrli na sever.11. da se okostja iz predumbrijskega in predetrushchanskega obdobja. n. da jih lahko razdelimo na tri glavne veje.htm[16. z etrushchansko okupacijo Felsine. na tirenske obale ter si postavili svoja prva primitivna mesta. o tem ni najmanjshega dvoma. da Sergi sploh ne omenja Romanov. ob kateri pa so na desnem bregu postavili svoje mesto Vejo. ti so res etrushchanski. Sedaj je pomembno dognati. vse do prihoda Etrushchanov in ustanovitve Rima. sht. Podoben polozhaj je mogoche najti v primitivnem Rimu. Umbrom je ostalo le majhno ozemlje. v nichemer ne razlikujejo od zanesljivo ugotovljenih etrushchanskih. tam se ponovno pojavijo skeletni grobovi. da je v neolitiku in eneolitiku prodrlo v severno in srednjo Italijo novo ljudstvo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki so jih pred prihodom Etrushchanov podjarmili Umbri. Nastal je Rim. Latinci so si na desnem bregu Tibere ustanovili mesto. Sergi opozarja. da prevladuje italski. preshli Apenine. Toda katerih? http://www. Vendar pa Etrushchani niso zasedli Veneta! Sergi je sam raziskoval. sht. ki jih razpoznamo po sodobnih etnichnih imenih: Kelti. da se z naselitvijo Etrushchanov ni bistveno spremenila antropoloshka sestava na tistem ozemlju. Od tega trenutka naprej zachenja peshati vladavina tega ljudstva in konchno povsem ugasne v 5 st. in dobesedno zapishe: »Ta tuja ljudstva so bili arijci. tisti. indoevropsko ljudstvo. nastala iz prvotnih Mediterancev in kasnejshih Indoevropejcev. Med izkopaninami je najti nove etnichne elemente. arijska. in Etrushchani so jih v zachetku pustili pri miru.

Toda to velja za severno Italijo. mediteranska ljudstva? Tudi Sergi je kot drugi sprva pomislil na 4. In kdo so pravi Italci. 157): »Videli smo jasno opredeljeno obmochje na italijanskem vzhodu. dolina Tibere priblizhno ustreza tej meji. Lombardiji. so to Umbri s svojo enovito civilizacijo ali oni drugi.. da izhajajo v celoti ali delno iz Ilirov. che odmislimo nekaj sporadichnih primerov in izvzamemo obmochje same Ligurije. Toda potem ko je dodobra preuchil vsa dejstva in najdbe. Antichni pisci in Rimljani so poimenovali kot Ilire mnoga ljudstva.). ki jih tu zanemarjamo in se oslanjamo zgolj na dogovorjena dejstva. Vach. chesar ne razumejo. 84): »Obstaja torej jasna in natachna delitev med Umbrijci in ostalimi italskimi skupinami. Slovani so http://www. da imajo Piemontijci. Veneti pa znachilnosti Slovanov (podchrtal L. vendar je velika vechina slovanska. je moral priti zhe v zgodnji bronasti dobi. so tisti na severu ali oni na jugu.htm[16. je prishel do sklepa. da tista doselitev ni bila niti trajna niti shtevilchna. glede na podatke o vdorih Galcev v Italijo.revijasrp. obenem pa ugotavlja zhalostno dejstvo. sht. od Bologne do Hallstatta.. Na tem obsezhnem ozemlju danes prisotni antropoloshki elementi so v celoti ali prevladujoche slovanski. ker je po njihovem tezhavno. na severni in juzhni del. da so nadomestila prejshnja primitivna. Vendar nam tu pomaga obichaj. kjer so meshanci. Lombardijci in Emilijanci keltske znachilnosti. Sergi namrech ugotavlja (n. so morali biti podobni drugim po Sredozemlju. XIII. To je podrochje civilizacije zgodnje zhelezne dobe.« Tako pravi Sergi. d. st. razen redkih izjem. (str. ki se razteza tudi onkraj Alp proti severu ter sega na vzhodu do Donave in nizhje spodaj do Bosne in Hercegovine. so kosti unichili ali zavrgli kot nepotreben balast. ki so jih opravili drugi. str. in tistimi. Sergi nadaljuje (Arii e Italici. 71): »Kakshne so bile telesne znachilnosti teh prvotnih prebivalcev terramare v Piemontu. Emiliji ter v Venetu. eni in drugi so si skoraj enaki. V. da je bilo v pionirskem obdobju arheologije unichenih veliko okostij. najdemo potrditev za etnichno sorodnost tudi med modernimi prebivalci. Archivio per l'Antropologia. Iz mojih raziskav (G. ko so odprli kakshen grob. zajetimi na velikem obmochju civilizacije zgodnje zhelezne dobe.Lucijan Vuga Sergi se vprasha (n. Danes so ti prebivalci pomeshani. Che so bili Ligurijci Mediteranci. Sarajeva ter od Bologne do Albalonge na jugu.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.Slovani in Anti . Vendar danashnji prebivalci Padske nizhine. Tradicija nam sicer sporocha she mnoge druge stvari. ki prekinjajo povezanost dveh regij. ki so imeli v davnini mnoga in drugachna imena. vendar jih v glavnem poznamo kot Sabelijce? Na to vprashanje nam daje odgovor antropologija. da bi lahko poselila Padsko nizhino. za Istrane in Venete je recheno. da so staroselci skeletno pokopavali. n. ki je v tem regionu izginila.2010 10:14:37] . nergajo nad dobrim in lepim. kot je lepo oznachil Goethe: Ljudje so navajeni zanichevati vse. chetudi jih ne bo veliko. Sergi: Liguri e Celti nella valle del Po. str. glavni naselitveni val. To je torej druga rasa od mediteranske. ki zhive na podrochjih zunaj Italije. to pa ne omogocha nikakrshnega natanchnejshega in zanesljivega preuchevanja. ochitno izhaja. Firenze. 1883) in tudi iz tistih. Nemalokrat je to bila po­ sledica zanichevalnega odnosa zgodovinarjev do arheologov. d. kazhejo drugachne znachilnosti. chesh da so se lahko med seboj pomeshali s prishleki. 164-166): Che k temu dodamo nasha antropoloshka opazhanja. pr.. novinci pa sezhigali mrliche. Slovani so Chehi. po kateri lahko razdelimo Italijo na dva jasno lochena dela. ki so dospela do Jadrana. da so le zanesljiva.« Kdaj pa so prishla ta ljudstva v takem shtevilu. Temu bi lahko kdo oporekal. che obravnavamo njihovo obliko okostja. cheprav najdemo tu pa tam otoke prebivalcev. ki je odplavil mediteranske Ligurijce. vchasih so jih zgolj spravili na kup in shranili v kakshnem muzeju. str.11.

in 3. zgrajenih po njihovih obichajih na vrhovih vzpetin s kamnitimi obzidji. na nejevoljo tistih. vdrli Kelti kot povratno (retrogradno) gibanje z zahoda proti vzhodu. ne dolochajo rase.2010 10:14:37] . K. preden je to postalo etrushchansko. vendar ta invazija ni mogla spremeniti prebivalstva. ki sklepajo le na osnovi ozkih in enostranskih pogledov. http://www. Prakelti so prishli med vsemi arijci prvi in zavzeli Padsko nizhino. 1877). kjer so na ozemlju Faliskov zapustili ostanke svojih mest. str. da je bila od treh poglavitnih arijskih vej Italija delezhna v najstarejshih obdobjih vdora dveh od njih. da stara etnichna imena. o tem nam prichajo grobishcha s kamnitimi obrochi. ni imel nichesar skupnega s keltshchino. Ko sem ob neki drugi prilozhnosti obravnaval ta vprashanja. Keltov in Slovanov. Ta imena so le poimenovanja za frakcije nekega rodu.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. imenovanih evganski. omogochila spoznati neko vse do danes pri nikomer omenjeno dejstvo (cheprav so nam podatke o tem dajali vsi arheologi in raziskovalci starih chasov). pr. Inst. Slovani so v Bosni in Hercegovini. pripadajo Veneti po svojih telesnih znachilnostih slovanski druzhini. n. 1888. kot smo imenovali Prakelti prednike Keltov. In che dobro premislimo. che je res. plemen. kar je v resnici novejshe ime. Prakelte in Praslovane. Helbig. kot so to delali na Cheshkem. vsaj v vechini. sht. na Cheshkem.Lucijan Vuga prebivalci Kranjske. zasedli kolishcha in terramare prejshnjih mediteranskih prebivalcev – Ligurcev. Res so med 4. ki jih zasedajo. imenujemo te prednike Slovane. rodov in podobnega. v Istri. kjerkoli se zhe nahaja. Akademie der Wissenschaften zu Berlin. 1882. niti ni mogoche opaziti razlik ali podobnosti telesnih znachilnosti dveh arijskih vej. Moramo vedeti. kot je jasneje razvidno iz prej omenjenih arheoloshkih odkritij. 377 in naprej) o venetskem jeziku iz napisov v Este. Torej nam je arheologija bolj kot antropologija. zavzeli so venetsko ozemlje in dospeli vse do doline Tibere. saj se le malo razlikujeta in sta v bistvu identichni. ki je zasedlo opisana obmochja izven Italije in je prishlo v Italijo z Veneti in drugimi plemeni ter dospelo vse do doline Tibere. prve na zahodu in druge na vzhodu. enako kot tudi danes.Slovani in Anti . mar­ vech Praslovani. kar lahko zaznamo v obdobju imenovanem La Tene. in veliko shtevilo Slovanov je tudi v sami Istri. Roma.htm[16. da njihov jezik. sem menda omenil. Kelti na zahodu in Slovani na vzhodu. podobnimi onim v Golasecci in v Franciji. vedno med seboj v stiku. da najdemo dve arijski veji. kot so bili Iliri. kot izhaja iz Brealovih opazhanj na evgubinskih tablicah. Ghirardini. ki ga danes s sploshnim izrazom imenujemo Slovani.. tako kot so she danes na velikih obmochjih. Praslovani ali Iliri so vdrli v Italijo s severovzhoda. Prakeltov in Praslovanov. Praslovane. Bull.revijasrp. vendar razumljivo in sprejemljivo za oznachevanje slovanskega rodu. da so imeli Kelti le majhen vpliv na Italce. Sulle scoperte del fondo Baratola. Che so torej sodobni pripadniki Slovanov potomci starega arijskega ljudstva. Zanimivo in zgovorno je dejstvo. Vendar so me nova in najnovejsha preuchevanja bolj preprichala. v Srbiji ali na Hrvashkem (tu je koristno primerjati delo Rudolfa Virchowa: Zur Craniologie Illyriens. da na umbrijskem ozemlju niso prispevali k preoblikovanju primitivnega jezika Kelti ali Prakelti. ki so bili odcep arijske veje. Torej je tudi mogoche. Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. drugich so vdrli she vedno pred zgodovinsko dobo ter zapustili ostanke v Golasecci in drugod v blizhini ob Ticinu. Shtajerske in Koroshke.11. da so bili Umbri Praslovani in ne Prakelti. Notizie degli scavi. Ti moji sklepi se ujemajo z nekaterimi Paulijevimi ugotovitvami (Pauli. Spustili so se v osrednjo Italijo in zavzeli del etrushchanskega ozemlja. Die Veneter und ihre Schriftdenkmaler. st. ki je tam zhivelo zhe od davnine.

da jim bo reshitev arijskega problema v Italiji s pomochjo antropologije. vdrlo v Grchijo in Italijo ter prineslo nova. kot je bilo v Umbriji. V. tam pa. Libijce in Iberce. lega in crom.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da ti arijci niso prinesli s seboj italskega jezika. ki je ostal nespremenjen. da niso bili prebivalci terramare. natanko Prakelti in Praslovani. ploshcha.htm[16. krivulja. krog. ki je govorilo v eni veji sanskrt. na katerih je vodoravno polozhena shirsha kamnita ploshcha. ni ne italski ne etrushchanski. razen che nochemo poimenovati kot Italce tudi prednikov Chehov in vseh zahodnih Slovanov ter prav tako tudi prebivalce v Franciji. kar ti vsebujejo. To je huda napaka. torej iz prvotnih in izvirnih jezikov. Iz istih dejstev izhajajo zadnje potrditve. Che so arheoloshki spomeniki. mediteranska in je bila. ki jih danes imenujemo keltski ali slovanski. L. odprla ochi in se bodo preusmerili k drugachni interpretaciji dejstev o izvoru razlichnih oblik jezikov arijskega tipa. ki jim nekritichno sledijo.« Sergi je torej snov obdelal s stalishcha antropologije in arheologije pa tudi lingvistike. govorjeni v Egiptu. o tej temi navedimo she nekaj njegovih sklepanj (n. V chasu teh arijskih vdorov je morala imeti Italija neki jezik. krov[?]). ki so se spustili v dolino Arna in Tibere ter postavili svoja mesta po etrushchanskem in rimskem obichaju. kjer naselitev ni bila tako mnozhichna in so predstavljali le del. ki sem jih preuchil in primerjal z drugimi. kjer so se bolj nakopichile mnozhice priseljenih Praslovanov. skala. cheprav so ti Italcem tuji. ki ni imel prav nichesar skupnega z arijskim. ampak ilirski ali praslovanski jezik. ki jo je zavzela v pradavnini. Podobno so si umislili neko azijsko arijsko ljudstvo. kot poskusham storiti. da so bili arijci. kot sem dokazal. Tam. llech = kamen. da ti niso bili Italci. so jeziki morali biti istega tipa kot tisti. Iz vsega.Slovani in Anti . ki nam prichajo. ki se je oddvojilo na locheno evropsko obmochje. ki so morali biti istega tipa. Arii e italici. Lacija in z obmochja Bologne potrjujejo te rezultate. kar sem razlozhil. ki trmasto trdijo in podpirajo italskost arijskih priseljencev. izoblikovana in chista jezika – italski in grshki. razporejenih v krogu. kjer arijci predstavljajo Prakelte in Praslovane. beseda bretonskega ali velshkega izvora. str. kako malo so utemeljena razmishljanja tistih. je prvotni jezik prebivalstva utrpel spremembe. tako kazhe. nedvomno z vech dialekti. Upamo pa. ni mogoche odpraviti. z obmochja. tretjino vseh prebivalcev. zhenska oblika od crwm = kriv.Lucijan Vuga to. tem pa slede sloviti arheologi in zgodovinarji.revijasrp.2010 10:14:37] . Libiji in na Iberskem http://www. kjer najdemo cromllech (op. razdeljena na vech ljudstev. vchasih je sredi kroga she vechji kamniti steber (megalitna grobnica). ki jo na nesrecho podpirajo jezi­ kovne avtoritete. Tam imamo take oblike bivalishch teh arijcev oziroma Prakeltov ali Praslovanov. d.: kromlek. Zamislili so si grshko-italsko-arijsko ali grshko-italsko-keltsko ljudstvo. ki so prodrli v Italijo. obstajajo znamenja. je. che antropoloshke grobne najdbe iz Etrurije. zhe izoblikovanimi jeziki. kot so tisti. ochitno izhaja.171 in naprej): »Temeljna napaka jezikoslovcev in arheologov. da so bili arijci med prodiranjem v Evropo zhe razdeljeni na ljudstva z razlichnimi. to naj bi bil Balkan. Che je bila rasa.11. in je. so prinesle svoj jezik. ampak jezike. ni pa iz­ ginil. med katerimi najdemo Egipchane. ter izpeljani iz prakeltskega in praslovanskega. ni mogoche spregledati. kot so v Golasecci in Vetuloniji. sestavljeno iz monolitov. v drugi zend. prazgodovinsko gradnjo v zahodnih in nordijskih dezhelah.

Arijska dominacija je bila omejena na severno in srednjo Italijo do doline Tibere. ki je bila prav tako delezhna arijskih vdorov. ki sem ga poimenoval mediteranski in so se od njega ohranili le nerazvozlani ostanki. medtem ko so se Prakelti zadrzhevali na zahodu od tega vzhodnega obmochja. mochno razlichnega po fonetiki in morfologiji od arijskega tipa. da ne ishchejo med arijskimi jeziki le sorodnosti zaradi skupne fleksije.2010 10:14:37] . tod je bil vpliv arijcev na Italce naravno mochnejshi in s tem tudi spremembe preprostejshe. verjetno v istem chasu. kot je videti na osnovi izkopanin v Vetuloniji. ki je moral biti pelazgovski. ne le vzrok spremembam navad.htm[16.Slovani in Anti .. in vsaka je imela. da se o tem preprichamo. prvotnim. ne pa sprememb italskega jezika pod vplivom keltshchine. Tako pa ni bilo v primeru Sabelijcev in vseh tistih. ki so vladali italskim ljudstvom v Padski nizhini in v osrednji Italiji. skupaj z razlichnimi proizvodi obrti.revijasrp. To ni nov in izjemen pojav. drugachen dialekt. ki so zakoreninjene in trdozhive v najglobjih chloveshkih obchutjih. marvech za dru­ gim predhodnim jezikom. da so Praslovani sledili smeri z vzhoda v Veneto in proti Bologni ter od tam do Tibere.. Prav etrushchina mora predstavljati ta prvotni jezik. ter da raziskujejo ne znotraj arijske vsebine. tako bomo lazhe razumeli razloge. saj so sprejela pogrebne obrede upepeljevanja. ki so istega antropoloshkega izvora. dovolj je primerjati umbrijski in oskovski jezik s staro latinshchino. Ti razlichni italski dialekti so videti bolj kot fragmenti jezikov kakor pa dodelani jeziki. che najdemo kakshen skupni element med italskimi jeziki in etrushchino. zakaj Bréal ni nashel nich keltskega v umbrijshchini na evgubinskih tablicah. Domnevali smo zhe.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Prakelti in Praslovani. ampak tudi razlike.Lucijan Vuga polotoku. torej hamitskega tipa. cheprav so zhiveli v lochenih skupnostih na istem ozemlju in so ohranjali svoje nacionalne obichaje. ker sta bila jezika istega tipa. spricho stalnega stika med etnichnima elementoma. kamor sodijo tudi verska chustva. che so jezikoslovci nashli skupne lastnosti med keltshchino in italshchino. Na ta pojav sem opozoril glede Italije in se je moral zgoditi tudi v Grchiji. Seveda. zlasti v juzhni Italiji. In she eno pomembno dejstvo je. Odslej bi morala biti naloga jezikoslovcev. da je razloge za to kaj lahko najti. kazhe. vendar na drugachen nachin. kar se kazhe po fragmentarnem videzu mnogih njegovih dialektov.« Povzemimo: dve arijski veji sta prodrli v Italijo. kot ga imajo drugi. Podobno so prishli arijski predmeti med antropoloshko nearijsko prebivalstvo vse do Sibarov. ki ga Briton po pravici hoche zajeti med libijske jezike.. sabeljishchino nasploh. cheprav le delno. zato brez tezhav prodira med najbolj oddaljena ljudstva. Torej je naravno domnevati. tudi jezik se je spremenil. saj je potreben na vseh podrochjih posameznikovega ali druzhbenega zhivljenja.11. Jezik je najnaravnejshi in najpreprostejshi nosilec komuniciranja med ljudstvi. ne gre za nakljuchje ali osamljen primer. Mozhno je njihovo medsebojno meshanje. tudi che so slednje imenovali Iliri. da so arijci. saj je osnova prvih kot slednjega http://www. recimo tako. ampak so povzrochili tudi spremembo jezika.. ki je bil jezik s posebnimi znachilnostmi. in je zato dozhivela tudi preoblikovanje svojega prvotnega jezika. do podzemnih jam v Kampaniji na jugu itd. ki ga ne smemo spregledati: da so v italskih dialektih znatne variacije v glasovih in fleksiji. Moja interpretacija pojasnjuje te odnose. ki so prebivali juzhneje od arijske dominacije. ne pa zaradi nadvlade. ki so domnevili sorodnost med dvema jezikoma.. tu se je jezik spreminjal le zaradi preprostega vpliva ali trgovine. In tako ni nich chudnega.

arijski elementi.prvotni prebivalci Italci so bili Mediteranci.. Galla. da se o tem preprichamo. kljub manjshim razlikam v obliki.Slovani in Anti . Nubi. ki ima telesne in skeletne znachilnosti kot prvotni prebivalci Evrope. da se ugledni ljudje. ki so prodrli na to obmochje.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Danakili. sem se chudil. ker arijshchina ni unichila prejshnjega jezika v Grchiji in Italiji. etnoloshkih in jezikovnih znachilnostih: eni in drugi predstavljajo dve chloveshki rasi in dve civilizaciji. niso bili nikoli izvirno arijski. ki so jih razglasili za vzor germanstva. i. ki jih imajo za arijske. pa se mochno razlikujejo http://www. Zagotovo je propadel poskus Corssena in ostalih vse do Lattesa. Jaz. v Evropo je prishla z enotnim jezikom. kar je sicer mogoche v manjshi meri. da bi v etrushchini nashli arijshchino. pomeni. da bi razlozhil mnozhico zemljepisnih in osebnih imen ter nazive bozhanstev zahodne Azije in grshkih otokov. Enak pojav je zaslediti pri ljudstvu. Mediteranska ljudstva so afrishkega izvora. hamitski jezik. to so tisti.« Ta Sergijeva razmishljanja so pisana s takratno terminologijo in je potrebno med branjem nekatere izraze posodobiti ali vsaj razumeti v danashnjem smislu. da ni razlozhen. ne zavedajo takshne pogojenosti stvari.11. v Grchiji in Italiji. ko so Etrushchani obvladovali prebivalstvo. Toda bistvo njegovih razmishljanj je v naslednjem: . Tako je s prevodi etrushchine. ki so kolonizirali Skandinavijo in jih je she mogoche najti v severni Nemchiji.Lucijan Vuga mediteranska. ker so jih obvladali in se z njimi pomeshali umbrijski. Vsi imajo enake znachilnosti lobanje in obraza.. ki so zelo razshirjena po Afriki. ni potrebno biti lingvist. ampak so se preoblikovali v arijske. sodijo v evrafrishko raso kakor tudi mnozhica hamitskih ljudstev. poleg skupnih. drugi jeziki. prebivalce Sahare in ljudstva Fulbi. ki sem sledil precejshnjemu delu teh prizadevanj. t. da bodo prihodnji jezikoslovci odkrili. ni razumljen. s pomochjo tistega jezika. zunanje znachilnosti polti in tkiva. medtem ko so arijci vdrli na polotok s severa. zajema pa poleg severnoafrishkih Mediterancev she Atlantike. To pa zaradi tega. ko dva prevajalca isto besedilo prebereta popolnoma razlichno. zlasti tisti iz juzhne Evrope.2010 10:14:37] . Abesinci. germanski in slovanski. Ko neki prevod kakega besedila nima nikakrshnega smisla. Meni se pach zdi koristen poskus De Cara. podobno se je Briton lotil etrushchine z libijshchino. zlasti Prakeltov in Praslovanov. Begia.revijasrp. ki jih uvrshchajo med arijske. med seboj se razlikujejo po telesnih. Wahuma itd. . temeljnih telesnih znachilnosti. Massajci. Tebu. zato moremo v obeh najti sestavine obeh jezikov v razlichnem sestavu. ki se je razcepil na tri osnovne veje pod imeni keltski. ki je moral biti veja mediteranske skupine jezikov.evrafrishka rasa se deli na dve veliki skupini. dominantne telesne znachilnosti.htm[16. ki je po jeziku in obichajih postalo arijsko. tip Reihegräberja. saj niti eden niti drugi nista razumela jezika. las in ochi. imajo skupne. to je egipchanshchina. Fungi. vkljuchno z barvo kozhe. Ta tip kakor oni italski je prishel pod dominacijo arijcev in je prevzel jezik osvajalcev. Somalijci. glede na kasnejshe vplive. da je arijska rasa azijskega izvora. razshirila so se okoli Sredozemlja in tudi shirshe. je nesmiselno. presenecha pa vztrajanje. tolikshna je neskladnost Corssenovih in drugih poskusov prevajanja etrushchine. na afrishko in evropsko. che si pomagamo z jezikom z arijskimi znachilnostmi. marvech ga je le spremenila. Zakljuchim naj z mislijo. ki ga hocheta tolmachiti. pod zunanjim vplivom. ki so trdovratno pojasnjevali etrushchino z arijshchino. ki nam je zapustil veliko napisov. dolocheni jezikoslovci in etruskologi.

ob koncu neolitika pride do vdora arijcev. sht. saj so biti tudi Grki mediteranske rase. da je juzhno od Tibere ohranila mediteranski tip prebivalstva. Podnebje in okolje sta pospeshevali spreminjanje zunanjih znachilnosti. poimenovana Sabelijci. razlikujejo med seboj. ki postavljajo njihovo pradomovino na severno stran Chrnega morja (Maria Gimbutas) oziroma v Anatolijo (Colin Renfrew).2010 10:14:37] .htm[16. Torino. Nearijski otoki so danes na severu Evrope Laponci in Finci. arheoloshkega in jezikovnega stalishcha. marvech se delijo na plemena z razlichnimi dialekti. vkljuchno z Veliko Britanijo in Skandinavijo (to morda shele kasneje pod pritiskom prodirajochih arijcev. . na vzhodu pa s Protoslovani. pr. ki jih je utemeljeval z antropoloshkega. drugi avtorji jih potiskajo she bolj na vzhod. ki dosezhe vrh v Alpah. 162) pishe. iz Azije. Ljudstva. ki so evrafrishkega izvora) Germani antropoloshko razlichni od Mediterancev. posebno she po odkritju indoevropskih Toharcev na meji s Kitajsko..revijasrp. n. ker so bili tudi sami Mediteranci. na zahodnem obrobju Himalaje. Vprashanje je tudi. saj so bili neandertalci zhe pred njimi na teh ozemljih. nato pridejo she Etrushchani. Evrafrishka rasa se je razshirila (verjetno v kvartarju) chez vso Evropo. zgodovinskega.glede izvora arijcev je veliko teorij in ni dokochnega soglasja. medtem ko so Latinci utrpeli vechje arijske spremembe. Padsko nizhino je mogoche imeti za pretezhno arijsko. ne tisti iz severne Nemchije in iz Skandinavije. a so bili potisnjeni dalech proti severu. da je tu pa tam she danes opaziti njihove sledove. to je ob zgornji tok reke Ind. ko so se pojavile grshke kolonije na italijanskih tleh. da so Kelti. pomeshane med sodobnimi prebivalci. morda vse do Ladoshkega jezera. na zahodu poseljeno s Protokelti. da je bil Pauli verjetno prvi.11. cheprav se po nekaterih zunanji znakih. . proti severu pa je chedalje vech arijskega elementa. drugod manj se pomeshajo s staroselci. kot je sklepati po nekaterih najdbah).vendar evrazijska in evrafrishka rasa nista bili edini v Evropi. Tako jih hoche De Ujfalvy (Les Aryens au nord et au sud de l'Hindou-Kouch. . in kazhe. Paris. 1896) postaviti v Hindukush. barvi kozhe. da so prishli z vzhoda.. so ostala she najbolj chista. str. To so bistvene sestavine Sergijevega razmishljanja. 1926. niso enotno ljudstvo. v srednji Evropi Madzhari. ochi in las. postopoma so se do neolitika izoblikovala posamezna evropska ljudstva. ponekod bolj. enako kakor evrafrichani. kot je bilo tudi kasneje v 6 st. . . Etrushchani pa niso mogli spreminjati italskega tipa prebivalstva. podobno. Mediteranci. kako razumeti njegovo opredeljevanje azijskega izvora Indoevropejecev v luchi sodobnih teorij. Tudi v sami Italiji ti prvotni prebivalci. Slovani in (juzhni. in jo poznamo pod imenom "cromagnonski ljudje". v Shpaniji Baski in na Balkanu Turki.Slovani in Anti . ki je zaznal nekakshne povezave med domorodnimi Azijci pred http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Fratelli Bocca Ed. po vrsti indicev pa je mogoche sklepati. Giuseppe Sergi (Le prime e le piu antiche civilta. pri chemer so bili hitrejshi tisti na sredozemski obali.Sergi ves chas poudarja.za Italijo velja ugotoviti. ki je na severu v sosedstvu s Pamirjem. ampak tudi znotraj vsake skupine.Lucijan Vuga ne le med posameznimi ljudstvi in narodi.

sht. Torej so vkljucheni ne le jeziki iz prednje Azije. kasneje postala popolnoma semitska. Sumerci. vendar zhe takrat. ampak tudi za druga ljudstva v Mali Aziji. o tem nam pricha Akad na severu Sumerije. http://www. saj so bili Semiti barbari in so prevzeli tako omiko kakor vero. iberskega tipa. Nenavadno je. 1886) ter sklenil. saj se je tam jezik prejshnjega prebivalstva. Trombetti je predlagal. zlasti che gledamo iz notranjosti Sumerije.htm[16. tudi Trombetti je ni imel. Vsi ti jeziki.Slovani in Anti . ki so ostala v hribih na severu in se chedalje bolj lochevala med seboj. mitanski. povezave med temi ljudstvi ter Etrushchani in Pelazgi pa izvirajo she iz predhelenskih chasov! To teorijo je prevzel in razshiril Hommel. isaurijski. Del tega ljudstva pa je zagotovo ostal na starih selishchih in se pomeshal s semitskimi osvajalci. Na zahodu je bila sirijska pushchava. ko je objavil razpravo o napisu iz Lemnosa (Eine vorgriechische Inschrift von Lemnos. mavritanijshchini. marvech je mediteranskega. kjer so se znashli. niso prishli s severa. 2) domorodni maloazijski jeziki. Od teh je prezhivela le baskovshchina. ibershchini. n. libijshchini.11. razmeroma pozno. berbershchini. karijski. ki so zhiveli ob povodju Evfrata in Tigrisa. kretski. Sled so pustili tudi na Lemnosu. ko Heleni she niso obvladali Azijcev. hatijski in arzawski. likijskega. Leipzig. 3) iberski in baskovski. likijski. med Azijo in Evropo. Zadnji preostanek teh starih jezikov je baskovshchina v indoevropskem morju. semitiziral in je nastala akadshchina. to je le navidezno. kot je Sergi uvedel izraz mediteranska rasa. hatijskega ter zajel skupino maloazijskih jezikov. zachel je z elamitskim in shel proti severu do mitanijskega. ki je severneje od Akada. Je pa Asirija. kot nekateri domnevajo. vannskega. so ugasnili. pisidijski. predstavljajo povezovalni chlen med vzhodom in zahodom. ki jih zgodovina postavlja v spodnjo Babilonijo. berbershchine in nubijshchine. bili so veja Mediteracev in imeli z njimi skupen jezik. ki sicer ni azijska. niso prishli iz osrednje Azije. kot kazhejo antropoloshke znachilnosti prebivalcev himalajskih gora. da v spisku ne najdemo sumershchine (!). Torej so Semiti prishli z zahoda iz pushchave. Toda prav semitski vdor je verjetno pognal del ljudstva proti jugu. Sumerijska civilizacija naj bi se zachela okoli 3500 pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da bi namesto alarodski uporabljali izraz mediteranski jeziki. da gre za etrushchansko besedilo kljub temu. ki je bil sumerski. likaonijski. elamski in kosejski ali kaspijski. jo je pa sprejel pozneje.revijasrp.Lucijan Vuga helensko kolonizacijo v Mali Aziji in Etrushchani. kakor so vedeli in znali. lidijski. od ostalih sorodnih plemen. kot pravi Herodot. ki je to skupino jezikov imenoval alarodsko. razen baskovshchine. marvech tudi jeziki iz Sredozemlja pred arijskim vdorom. Mediteranska rasa je v davnini poseljevala celotno obmochje med Atlantikom in Iranom ter morda she onkraj. Te jezike so razdelili v tri skupine: 1) kaldejski ali vannski. mizijski. etrushchanski in lemnishki. Na jezikovno primerjalni osnovi je zgra­ dil nekakshno pelazgichno teorijo. kapadokijski. Etrushchani so emigrirali iz Lidije. etrushchini in omenil tudi ligurijshchino. v kateri so zhiveli semitski nomadi in beduini. spricho nezdravega in mochvirnatega okolja. in prav ti so vpadli mednje ter s tem lochili skupino. in so skoraj edina pricha tega davnega in prastarega sorodstva. baskov­ shchini. ki jo imenujemo Sumerci. Spochetka niso bili locheni od ostalih. v kateri ni mesta le za Etrushchane v Sredozemlju.2010 10:14:37] . nato je shel v Sirijo in konchno proti nubijshchini. da so neke razlike z italijansko etrushchino. Morda takrat spodnji Evfrat she niti ni bil naseljen. Omika pa se vsaj nekaj chasa ni spremenila. lidijskega in druge.

evra­ zijske prebivalce. Prisotnost brahikefalov evrazijskega tipa med italijanskimi Etrushchani si razlozhimo tako. marvech tudi glede antropoloshkih znachilnosti. Ta pretezhna vechina dolihokefalov se ujema z neolitskim prebivalstvom Italije. posvechena Larthi Atharniesu. Predstavlja vojshchaka v dolgi tuniki s shlemom. vendar brez shlema. postopoma pa so jo spreminjali in se prilagajali zlasti grshkim navadam. imajo jo na razlichnih upodobitvah. Mediteranski rasi naj bi po njegovem Etrushchani pripadali zato. v desnici tishchi sulico. od katerih je prihajal mochan vpliv. ki se je razvila v mediteransko in nordijsko razlichico. ne le zaradi jezikovne in kulturne sorodnosti s tamkajshnjimi ljudstvi. kar she poudarjajo dolgi lasje in obrita brada. okrogel shchit in dvorezno sekiro. Etrushchani so ob migraciji v Italijo nedvomno ohranili izvirno nosho. stavbe so bile zidane. Obstajajo pa she druge reminiscence. Populonia. da sta brez chelade. Nobenega dvoma ni. ki sinu podaja orozhje. kar le spominja na prvotno opravo. saj sodijo mednje. ki je bilo mediteranskega tipa. Ahil ima nizek shlem in na ramena padajoche lase pa tudi brado. Na eni paleoetrushchanski bronasti ploshchi je videti Tetido. tako kot Hatijci. ki mu nazaj segajo do ramen kot Larthi Atharniesu. spredaj pa ima kodre. razen dveh ali treh. da je bilo etrushchansko prebivalstvo evrafrishke vrste. in gradili mesta po svojih navadah. ki je jasen znak povezanosti s Hatijci. Ta pa nima hatijske opreme. Ahilovo mater. ki kazhe njegov izvor. She ena stela z Monte Qualandra pri Perugi prikazuje dvojico bojujochih se vojshchakov. chesar prejshnji prebivalci niso poznali. je bos in s kratko obleko. ki so vladali v Mali Aziji in mnogo njihovih spomenikov je najti tudi v Lidiji. kratko sulico in kratkim bodalom. Cere. izpod katerega mu padajo na ramena dolge kite. ki se proti vrhu razshirja. Vulci.2010 10:14:37] .11. je bos. http://www. Tretja stela iz Fiesola je iz peshchenjaka. kar vse ustreza Hatijcem. Eden od dokazov naj bi bila tudi stela iz travertina. egipchanskimi. npr. med katerimi je dvorezhnjast shchit. stil pa med etrushchanskim ter minojskim ali hatijskim. oba sta z okroglim shchitom. od slednjih je vechina mediteranskega tipa. ki so jo nashli v kraju Pomarance v Volterranu in je zdaj v firenshkem muzeju.Slovani in Anti .htm[16. egejskih otokov in predhelenske Grchije. ker so meritve 44 lobanj pokazale 10 brahimorfnih in 34 dolihomorfnih.Lucijan Vuga Sergi je preprichan. kot jih poznamo s spomenikov. iberskimi ter srednje. ter z minojskimi Krechani. To nam kazhe. so identichni z libijskimi. da so Etrushchani prishli v Italijo po evrazijskih migracijah in se pomeshali z njimi. imenovanega Larthi Anines. Druga stela iz Vetulonije ima podobo etrushchanskega vojshchaka z napisom Aules Feluskes. Gre za Etrushchana v opravi. Razlozhiti je treba te spremembe v noshnji. torej enega od Hatijcev. v rokah drzhi veliko krivo sabljo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. dobro znan s Krete. da so Etrushchani prishli iz Male Azije. da so Etrushchani nagnali prejshnje prishleke. v levici pa sekiro s krivim rochajem. vkljuchno s skandinavskimi iz neolitika. Vetulonija in mnoga druga. z vklesano podobo etrushchanskega bojevnika. Tema je helenska.in zahodnoevropskimi lobanjami. ki od hatijskega postaja nekaj. Veio. na nogah ima sandale z dolgo. Teh prvih etrushchanskih mest sprva ni bilo veliko in postopoma so se tudi zacheli meshati s prejshnjimi evrazijskimi doseljenci.revijasrp. pa ni mogoche razlochevati od Etrushchanov. od koder so prishli Etrushchani. za katere je dvorezna sekira bozhji simbol. Imena naselij so etrushchanska in ne evrazijska. shchit je dvorezhnjast. vendar z dolgimi. nosi grebenasto chelado. z gostimi lasmi. She starejshega prebivalstva. navzgor zavihano konico. kazhe. Krete. do ramen segajochimi lasmi.

si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da pripadajo istemu http://www. tako kot so bile postavljene palache v Knososu in Faestosu. da so poleg tega tipa pokopov v istih grobnicah ali v njihovi blizhini tudi grobni pokopi. pr. Povsod tam. na vishku mochi prestopili Apenine in zasedli obmochje Bologne ter zavzeli villanovsko mesto. in sklepali. kvadratna gradnja. Vulciju in drugod. Lombardiji. skupaj s kultom in obredom pokopa ter s postavljanjem velichastnih nagrobnih spomenikov. imajo pa vse izvirne znachilnosti. da so Italci: Arijci. povezano v snop zheleznih palic. st. Sabelijci in mnogi drugi so le imena plemen. s pravokotno sekajochimi se in tlakovanimi ulicami.11. Poleg tega so v nekaterih krajih grobovi v obliki prostorov pod zemljo. Zhe Silius Italicus je ta znak pripisal Etrushchanom iz Vetulonije. kot jih najdemo v Cerah. Samniti. chudoviti. i. iz oblike groba z zharo v grob z jamo in she kasneje s sobami. kjer so se naselili Etrushchani. chesar se ne bi sramovalo nobeno sodobno mesto. prevzeli so ga Rimljani in mnogo kasneje tudi fashisti. na Kreti in v mikenskem obdobju na grshki celini. obenem dopushchajo. imeli so tudi svoje prav tako lepe grobnice. Nekateri she trde. Uveljavila se je napachna shola. imenovana "liktorska". Italcem. Emiliji in Venetu. kot jih sicer in obichajno imenujejo arheologi. arheologi in glotologi. ker so v vseh teh grobovih nashli enake grobne dodatke. Etrushchani so gradili iz pravilno oblikovanih blokov brez veziva. dokler ni eno od njih premagalo vse ostale. v nasprotju do koch. kar je zhe bilo odkrito. Picenci. pred njimi niso poznali zidanih zgradb ne utrjenih mest.htm[16. Ti Italci naj bi po njihovem spremenili obichaje iz zharnega v grobno pokopavanje. tisti prishleki. ki so se razmnozhila in razshirila po Italiji in oblikovala svoje drzhave ter se med seboj vojskovala. kar bi jim bilo mogoche oprostiti v tistem chasu. ki pripadajo villanovski civilizaciji. Sabinci. kupolami ipd. Cere. ki so zapustili zharne grobove ter prinesli italski jezik in arijsko kulturo v Italijo. da so grobni pokopi z ochitnimi etrushchanskimi obelezhji razvojno nadaljevanje zharnih pokopov. kakrshne najdemo v Lidiji. ker so tam nashli dvorezno sekiro. kjer so bili najdeni ostanki etrushchanskih mest in pokopalishch. ki je dozhivljalo svoj vrh. hipogei. so v Italijo vpeljali Etrushchani. kot bivalishcha opremljene s svechniki in drugimi predmeti umetnishke vrednosti iz zlata in srebra. Tudi sarkofage. skoraj istega izvora. z vodovodom. Ligurija je podrochje zase. ki so kretskega in maloazijskega izvora. ko so Etrushchani v 5. zlasti ne o Azijcih. v Piemontu. n. sht. Liguri so bili eno od najpristnejshih ljudstev mediteranske rase. Na zhalost so Rimljani vechino etrushchanskih mest in spomenikov unichili.Lucijan Vuga Takih primerov je she vech. to so Vejo. to je zgodovina Rima. v Mikenah in Tirintu. Toda zanimivejsha je grobna najdba v Vetuloniji. imenovane tholos. ni vech opravichila. Torej so po njihovem Etrushchani Italci. Za zmedo okoli Etrushchanov so po mnenju Sergija krivi italijanski in drugi zgodovinarji. Umbrijci.2010 10:14:37] . Latinci. Zmeda je nastala zato. ki so prishli s severa in se naselili na krajih. chesh da so grobnice rabile za zharno pokopavanje s posebnimi znachilnostmi. kateremu so mu dali svoje ime Felsina in ki kazhe izreden smisel za urbanizem. obzidanih z mogochnimi zidovi. greznicami in odtoki. za zunanji videz zgradb in njihovo notranjo opremo. poimenovani po vasi s prvimi odkritji v blizhini Bologne. ko marsikaj she ni bilo znanega. saj je she danes mogoche zaznati prastare etnichne elemente na vsej obali. bolj kot ostanki Vetulonije so velichastne rushevine etrushchanskega mesta Marzabotto. Marsi. toda po vsem. ki so pripadale domorodcem in Evrazijcem. Najvechje spremembe v predzgodovinskem chasu in kmalu po njem zaznavamo v Padski nizhini.Slovani in Anti . Vetulonija in druga. pa grobovi s kupolo ali tholosi. Toda opozoriti velja. Chiusiju. to je t.revijasrp.

To si lahko razlagamo tako. Ta proces etnichnega stapljanja se je konchal tako. Indoevropejci so se utopili med enimi in drugimi. marvech je to obstajalo vzporedno z novimi etrushchanskimi obichaji. da imajo zgoraj obliko chloveshke glave. na severu je Luni predstavljal mejo z Ligurijci.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. templjev. Zhe grshki in potem latinski pisci so omenjali. temvech le o Etrushchanih. Torej je bil evrazijski. ko so jih premagali Rimljani. ki jih z nobeno etimologijo ni mogoche povezati z Indoevropejci. preproste po gradnji in vsebini. saj je to bil zharni grob.11. Bocna. te grobnice imajo dodatke kot etrushchanske in so vchasih bajno bogate. Kasneje so se shirili. ter prihodom Etrushchanov. da je bil pri Evrazijcih. cheprav so se postopoma stapljali z njimi. so zacheli upepeljevati svoje mrtve. do Adrije. to se kazhe tudi pri vzpostavljanju kolonij in pri nastajanju vojashkih taborov (castra). Toda ne sme nam uiti. razpored ulic. Pokazalo se je. prestopili Apenine in prishli tudi do Mantove. Chiusia ter drugod. Piacenze in izliva Pada. o katerem poje Eneida. ki sega proti jugu do desnega brega Tibere. da se o Evrazijcih ne govori vech. v navadi pokop v jamo. pri Luganu. Latinci in Sabinci so bili domorodci. V grobnici kralja Vetulonije so nashli tudi vazo z etrushchanskimi napisi in za arheologe je bil to jasen znak.2010 10:14:37] . kar so vse prevzeli kasneje Rimljani. z drugachno gradbeno tehniko in z orientalskimi dodatki. in tega niso spremenili. v Piemontu. shele mnogo kasneje. In podobno je z vsemi starimi mesteci okoli Rima. nachin gradnje hish. Nici itd. Legende o nastanku Rima so plod kasnejshe domishljije. da je etrushchanski dominij segal http://www. kakrshen naj bi bil Enej. ki so dobile ime po egipchanskem mestu Kanopo in so jih uporabljali v Egiptu ter Etruriji. kar kazhe na njihovo vplivno obmochje. V teh zadnjih je najti bron. in novejshe. razmeramo kratko dejanje med she starejsho mediteransko kulturo in njenimi nosilci.Lucijan Vuga ljudstvu. Njihova znachilnost je. na levem bregu je bil Lacij. saj so v druzhinsko grobnico pokopavali svojce v daljshem obdobju. obdelane vrche. npr. Titienzi. se kazhe tudi v imenu Luceres. zato so v grobovih staroselcev tudi grobni dodatki etrushchanskega tipa in z etrushchanskimi napisi. zlato. ki se je opirala na stara in nejasna izrochila.htm[16. mediteranskimi ljudstvi. ki jih prej niso poznali. na vzhodu so mejili na Umbre. Ta postopna sprememba nachina pokopa nam tudi omogocha razlago.revijasrp. kamor niso prodrli. Kanope so zhare. zakaj je mogoche v isti grobnici najti obe vrsti pokopa. ki so Indoevropejci in primitivnejshi. Spajanje Etrushchanov z rimskimi plemeni. ko so jih podjarmili Etrushchani. indoevropski vdor s severa le vmesno. vendar so mesto ustanovili domorodci in ne prishleki. kar je mogoche videti v kanopah iz Arezza. Precej etrushchanskih napisov so nashli dalech naokoli. pogosto so rabile za shranjevanje chloveshkega drobovja. Ramnenzi in Sabinci. blizu Trenta. da so Etrushchani ob svojem prihodu poznali grobne pokope kakor vsi drugi Mediteranci v Mali Aziji in v Egeju. srebro.Slovani in Anti . da obstajajo stare grobnice. ki jih ne najdemo v starejshih grobnicah. * Prvotno jedro etrushchanske naselitve je spodnja Etrurija. To tezo potrjuje tudi zasnova mest.

Po tej teoriji naj bi v Grchijo vdrli Heleni s helenskim. Toda Sergi meni. da so she pred Evrazijci (Indoevropejci in Etrushchani) zhe od neolitika v Italiji zhivela mediteranska ljudstva! In medtem ko so bili evrazijski doseljenci druge rase in jezika ter so vplivali na jezik starih naseljencev. prodor Joncev v Malo Azijo. oskijshchina.Slovani in Anti . pr. Iz tega sledi. pr. v Italijo pa naj bi prishli Italci z italskim jezikom. sabelshchina in arhaichna latinshchina. da se je to zgodilo najkasneje konec 8. ki niso nikoli omenjali teh neitalskih priseljencev. Indoevropejcev izvira iz vzhodnega Mediterana.. pr. Sergi je zhe leta dokazoval. so bili she kasnejshi Etrushchani spet Mediteranci. Indoevropejcev. Najsi so se imenovali Etrushchani. ki je povzrochil gibanje ljudstev. saj so bili le prekratek chas na tem obmochju in tudi njihova kultura. saj so si pridobili naziv gospodarjev morja shirom po Sredozemlju. Ko so Etrushchani prishli v Italijo. n. pa tudi ta. ampak tudi omika njihovih predhodnikov Evrazijcev.htm[16. vendar ne italskega rodu. da je to bilo v 7. Toda po mnenju Sergija je najvechja nesrecha. n. z izjemo galske invazije v 4. z umikom so se reshili pred suzhenjstvom in smrtjo. so vsrkali prejshnje prebivalstvo. da je etrushchina na neki nachin prishla v leksiko in fleksijo razlichnih italskih dialektov. italska arijska teorija. nedvomno Arijci. da so prishli zhe v 10. To veliko premikanje ljudstev je posledica indoevropske invazije v Sredozemlje. Na ta nachin si razlagamo izginjanje Evrazijcev. za razvozlavanje etrushchine. kasneje pa so sami postali zhrtev nastajajochega rimskega imperija. Na tej tochki se je treba vprashati. kasneje vplival tudi na sorodno etrushchino. zato je tezhko rekonstruirati prvotno stanje.. V Italiji so se pomeshali vladajochi. ki so jo uvedli filologi in glotologi ter jo aplicirali na italijansko in grshko arheologijo. z Evrazijci. ki so za sabo pustili sledove v obliki zharnih grobishch.revijasrp. vendar so svojo prevlado dosegali ne le na kopnem. natanchneje je tezhko dolochiti. sht. Raseni. sht. ki je dosegel Rim. n. hatijshchine si je treba pomagati s preuchevanjem mediteranskih jezikov.11.. st. Tuski ali Tirenci. t. st. ali v zachetku 7. cheprav je bil zelo verjeten povod. drugi trde. zato so na razlichne nachine vkljuchevali prejshnje naseljence. n. vendar so ohranjali vodstvene polozhaje. pr. V takih pogojih je naravno. Torej je prvotni jezik neolitskih mediteranskih domachinov. ki se je stapljal z indoevropejshchino priseljenih Evrazijcev. st. da po njegovem ne le etrushchanska kultura. Ti so se umikali pred prodiranjem Dorcev.2010 10:14:37] .si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da je malo ali veliko tega starega jezika in etrushchine vkljucheno v stare italske dialekte in tudi v latinshchino. kaj vech jim ni bilo mogoche. Za tako zahtevne podvige na obsezhnem ozemlju pa njihovo shtevilo ni zadoshchalo. pridobljena z vzhodnega Sredozemlja. ali je prishlo tudi do stapljanja med na novo prispelimi evrazijskimi ljudstvi in domorodci (pravimi in resnichnimi Italci) pred etrushchanskim vdorom? Sergi temu pritrjuje! Zato se vprasha: kdaj pa so prishli Etrushchani v Italijo? Nekateri menijo. ki so izginili iz spomina tudi najstarejshih piscev. ni bila na ravni etrushchanske. V skromnih ostankih http://www. sht. i. saj je Livij pisal o she starejshem keltskem vdoru. vendar sorodni domorodcem. Ta Sergijeva izvajanja kazhejo. Sergi pa meni.. da ta teorija ne vzdrzhi mochi dejstev. Z romanizacijo Italije so ugasnili vsi drugi jeziki. Kakorkoli zhe. ki je lahko doletela bistvo natanchne in naravne interpretacije.Lucijan Vuga od doline Pada do Mesinske ozhine. pri tem Sergi misli na srednjo in ne na severno Italijo. st. sht. visoko omikani Etrushchani. ki je trajala dokaj dolgo. kretshchine. temvech tudi na morju. saj je plod nacionalistichne germanske arijske miselnosti. s chimer so se razvile umbrijshchina.

izoblikovan na tleh Italije. n. marvech Indoevropejci druge veje. pr. kot se je zgodilo v Grchiji. Tezhko je dolochiti chas teh vdorov.. kar pripovedujem. n. st. sht. ki je bila najmanj eno stoletje pred ustanovitvijo Rima. pr.11. str. kot sem zhe dokazal.revijasrp. kakor mislijo nekateri. kot bomo videli v nadaljevanju. Fratelli Bocca Ed. Italskim jezikom so iskali sorodnosti enkrat z grshkim.. ki bodo postala potem etrushchanska. imenovano po Villanovi.. svoja selishcha so postavili tudi na ozemlja. zavzeli so Albanske gore in tudi dolino.. ki sem ga razlozhil ob neki drugi prilozhnosti. Jaz sem tudi uvrstil med prvotne. grobishcha v Ticinu pa so najstarejshi dokazi keltskih vdorov. grobishcha nedalech od Bologne. ki jih hochejo imenovati ilirska. so drugotne veje. v kateri bo kasneje ustanovljen Rim.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Jezik. Tako so nastali dialekti v Italiji kakor tudi v Grchiji iz obstojechih domorodnih dialektov ter iz izgovorjave in naglashanja evrazijskih jezikov. se je razvila do osnovnega nachela. ni bil prineshen od zunaj kot italski jezik. ki se nanasha na oblikovanje italskih jezikov. che ga primerjamo z ahajskimi vdori v Grchijo in razmislimo o chasu etrushchanske kolonizacije. Kaj domneva Sergi o Indoevropejcih? Kdo so bili ti Indoevropejci. je latinshchina postala nacionalni jezik ter privzela dokonchne klasichne oblike. vse ostale veje zunaj teh. Vendar pa nista le ti obmochji podvrzheni invaziji v zgodnji zhelezni dobi. kot jih poznamo od latinskih piscev. 261-264) pishe: »Vendar imamo natachne vesti o migracijah Evrazijcev v Italijo s severa v prvem obdobju zhelezne dobe.Slovani in Anti . 1919. Milano. ki so imeli svoj jezik... 420): »Iz tega. ki so prav tako imeli svoje dialekte. slovanshchino in germanshchino. do Riminija.htm[16. vendar ni nobenega potrdila ali dokazila. sht. Posledica je naravno ta. In vechkrat sem zhe navedel. drugich s keltskim. vendar sem jih jaz zhe imenoval Praslovani (Protoslavi) zaradi sorodnosti Slovanov z Iliri. Ta samosvoja zamisel. izvirne jezike ali veje keltshchino. Sprejel sem. ko je Rim obvladal druga ljudstva ter zavladal Italiji. Tega se je lotil tudi G. izvirne ali zelo blizu izvirnim. Ta delitev ima velik pomen in lahko pojasni razlichnost ter podobnost med posameznimi arijskimi jezikovnimi vejami.Lucijan Vuga teh starih jezikov in v latinshchini je treba iskati prastare besede. sestavljen jezik italskega tipa.. da je moral nastati nov jezik. o katerih je tu tolikokrat govora?! Sergi v zhe omenjenem delu (str.« G. ki so se izoblikovali na ozemlju. ki so prishli v Veneto in prodrli vse do Bologne in okolice. ki jo Montelius postavlja v 10. Sergi zapishe celo naslednje (Italia – Le origini. se potrjuje na najbolj jasen nachin. pach glede na dialekt plemena. drugi jeziki so lokalne oblike. izrazhali pa so civilizacijo. vendar se mi zdi ta chas pozen.. ki je konchno postal latinshchina. podobno. ki so ga govorili domorodci. Semerano. marvech je lokalna tvorba kot posledica sovplivanja med jezikom staroselcev in jezikom priseljencev. kjer se nahajajo. je dozhivel vse mogoche spremembe. da so z zahodnih Alp prishla keltska plemena in zavzela Piemont ter Lombardijo. z vzhoda pa so prishla plemena. Po mnogih stoletjih. da je od mnogih arijskih jezikov v Evropi treba nekatere jemati kot prvotne. Tem plemenom oziroma Protokeltom in Protoslovanom je treba pripisati spremembo jezika v Italiji. ki bi potrjevalo te hipoteze. st. torej taki.2010 10:14:37] .. kar sem trdil zhe pred dvajsetimi leti in trdim zhe ves chas: nobena indoevropejska italska veja ni prishla na italijanska tla. ki po obliki izvirajo iz prvih. kot nakazujejo ilirske imigracije. To rushi tudi tisti stari kon­ http://www. v sploshnem jih postavljajo priblizhno v 8.. Evrazijci so prishli chez Apenine celo do Lacija. v katerem se je uporabljal. Ta jezik.

chesh da so Germani vsi Heleni. se mi vzbuja dvom. che naj bi bila germanshchina pristen jezik.2010 10:14:37] . Indoevropejci pa so se razshirili po vsem svetu.. to pa absolutno ni res in je krivichno tako do njegovega celotnega znanstvenega opusa kakor do njegovega zhivljenja. Kako naj si razlozhimo njen nastanek.. in ne more predstavljati indoevropskega tipa jezika.« Tako pishe Feist in dodaja(n. da je v svojem bistvenem jedru zmeden indogermanski jezik. da je v svojem besednjaku brez pomembnega dela nekaterih povezav z drugimi indogermanskimi jeziki.revijasrp. Zelo verjetno je tudi. Italci. da je germanshchina sekundaren jezik. d. pribija nemshki jezikoslovec Feist!« Po vsem tem Sergi pride do preprichanja. Nekateri so (hote ali nehote) napachno razumeli Sergija in mu pripisovali rasistichne nagibe. kot se naravno zgodi.Lucijan Vuga cept indoevropskega ljudstva z enotnim jezikom. Navedimo tudi nekaj o tej problematiki. Ker je bil Sergi obenem antropolog. ki je dozhivel spremembe po neki biblijski razselitvi ljudstev.Slovani in Anti . 480-485): »Germanshchina nam ne kazhe le. o katerem ne vem. d. da so zhe v predzgodovinskem chasu Kelti prinesli svoj indogermanski dialekt Germanom. ki so pred tem govorili drug jezik. saj pishe: »Ker moramo danes mi. str. saj je bil med tesnimi sodelavci Garibaldija ter svobodomislec.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ko je zhe prishlo do germanskih fonetichnih sprememb. le da so prvi kot narod izginili. absolutno zavrniti identichnost Germanov z Indogermani. (Tu se Sergi sklicuje na svoje tri knjige: Arii e Italici – Gli Arii in Europa e in Asia – Europa.htm[16. A Keltski vpliv na Germane se je nadaljeval she potem. da ni le njihov jezik. da germanska kultura ni izvirna. iz druge roke.11. ko se uveljavi nov jezik med ljudstvom z drugachnim jezikom. Zhe na drugem mestu sem ocenil na eno tretjino neindogermanski del v celotnem germanskem besednjaku. L. 511). Slovani. kako mu je uspel tako izjemen obchutek za resnicoljubnost. Ausbreitung und Herkunft der Indogermanen. kulture. ampak so tudi njihova plavolasost.. ki je dozhivel velike spremembe v germanskih ustih. 1913). so ga antropoloshka preuchevanja preprichala. tudi o njihovem izvoru je prav toliko hipotez kakor okoli Etrushchanov... Litvanci) in bi rad uvedel izraz Indokelti. vse naokoli njih je bilo morje Indoevropejcev. Etrushchani so bili otok ljudstev kontroverznega izvora in jezika zhe v davnini. ki je dokazal. str. http://www. München. hoche Feist odvzeti Germanom njihovo naduto poimenovanje Indogermani (kar je nadomestilo za Indoevropejce. Kelti. toda v okviru tedanjega chasa in mozhnosti je uposhteval tudi genetsko komponento pri raziskovanjih chlovekovega razvoja. o tem nam prichajo shtevilne germanske besede za pojme iz drzhavne uprave. ampak izpeljana od Keltov. kar potrjuje. ki je bilo kulturno in politichno odlichnejshe. Seveda ni razpolagal s sodobnimi dognanji genetike in antropologije. Da so bili Kelti mochnejshi od Germanov. ki ga naduto imenujejo indogermanski.. Glejte edinstveno protislovnost o Nemcih med Nemci samimi! Medtem ko se Braungart trudi dokazati. da so jih v veliki meri prevzeli od Keltov pred fonetichnimi spremembami. razvit iz nekega izvirnega indogermanskega jezika?« (n. ali ni tudi germanski jezik le drugotna oblika (sekundarna formacija) ali izpeljanka. Berlin. op. ne moremo imeti za dominantno v predzgodovinskem chasu v osrednji Evropi drugega ljudstva kot Kelte. V. nam ne preostane nich drugega kot sprejeti naslednje: Germani so bili germanizirani pod vplivom nekega sosednjega ljudstva. Glede na nashe poznavanje stvari. ampak tudi. skupaj z nekaterimi prazgodovinarji in jezikoslovci ter sporazumno z njimi. je zelo verjetno.) Po delu nemshkega filologa (Feist: Kultur. da so Kelti le Germani (Die Südgermanen. 1914). modrookost in dolihokefalnost znamenja afrishkega izvora.

o katrih domneva Gimbutasova. ki meni. fourth. da sta dve obmochji vredni vechje pozornosti: Anatolija in Ukrajina. n. lahko se je zgodilo oboje. ki so zasedli ta ozemlja okoli 1500 pr. 1970). 3/1988). Friedrich (Proto-Indo-European Trees: The Arboreal System of a Prehistoric People..Slovani in Anti . B.htm[16. 1994). Dolgopoljski. Da bi podkrepila svoje hipoteze. to je nenavadno. Tako navaja. zato ostaja Renfrew na ravni teorije. Po njegovem je prodor poljedelcev v Iran in Indijo sochasno shiril tudi indoevropejske jezike proti vzhodu (hipoteza A).11.2010 10:14:37] . predvsem na temelju shtevila starih leksichnih izposojenk od sosednih ljudstev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Spricho tega se je posebej posvetil preuchevanju antropoloshkega procesa.. and third millenia B. ker se praviloma arheologi niso izrekali o jezikoslovnih zadevah. University of Chicago Press. ki so obilnejshe in preprichljivejshe za semitske jezike. sht. Philadelphia. na severni strani Chrnega mora oziroma v juzhni Ukrajini. sht. ki za to teorijo najde tudi genetske dokaze. Anatolijo zagovarjajo mnogi jezikoslovci. pri tem pa meni. Anatolsko teorijo krepko zagovarja tudi arheolog Colin Renfrew (Archaeology and Language: The Puzzle of Indo-European Origins. Tej teoriji stoji nasproti Maria Gimbutasova (Proto-Indo-European culture: The Kurgan culture during the fifth. pri chemer so nastale tri jezikovne druzhine: indoevropejska v Evropi. Mnoga od teh dreves so bila pred 5000 leti pogosta v juzhni Rusiji. Shirjenje kurganov. ki so skupna vechini indoevropskih jezikov. Lang. to med drugimi podpira tudi Cavalli Sforza (The History and Geography of Human Genes. gledano s stalishcha sodobne znanosti? Jezikovni vidik Izvor indoevropskih jezikov je v sredishchu pozornosti preuchevalcev pradomovine Indoevropejcev. da so anatolski poljedelci prinesli v Evropo indoevropejshchino. saj arheoloshke najdbe pred odkritjem pisave ne povedo nich o jeziku. kot je pokazal P. v zadnjem chasu pa kazhe. University of Pennsylvania Press. z obmochja kulture kurganov. kot kazhejo genetske analize.C. to je tezhko zanesljivo dokazati iz jezikovnih primerjav. o chemer pa arheologija lahko dá pomembne podatke. Merediterr. da so rastla ta­ http://www. n. ki jo je identificirala na podlagi preuchevanja jezikovnih korenov drevesnih imen. dravidska v Pakistanu in Indiji ter afroazijska v Arabiji in severni Afriki. po kateri so te jezike prinesli arijski nomadski pastirji. da se lahko neki jezik nadomesti z drugim samo v dolochenih okolishchinah. 1970). je Gimbutasova uvedla koncept "domovine" Indoevropejcev. Rev.. London. 1987). V bistvu pa obe teoriji nista neskladni. odvisnih od socialne sestave zajetega prebivalstva. da so to bila anatolska ljudstva oz. da so se prvi poljedelci razshirili po Evropi med letoma 6500 in 5000 pr. med njimi so najbolj vneti predlagatelji nostratichne jezikovne druzhine (A. Ker pa niso na voljo neposredni dokazi o jeziku prvotnih poljedelcev. da so indoevropske jezike po Evropi in Indiji razshirili nomadski pastirji iz zahodnih step. The Indo-European homeland and lexical contacts of Proto-IndoEuropean with other languages. Vendar se pri tem svojem opredeljevanju Renfrew sklicuje na preprichanje. Jonathan Cape. cheprav niso znachilna le za to podrochje in ni mogoche izkljuchiti. Svojo hipotezo A je Renfrew kasneje dopolnil in je postavil domnevo o razshirjanju poljedelstva z Blizhnjega vzhoda.revijasrp. je veliko kasnejshe od neolitskega preseljevanja poljedelcev z Blizhnjega vzhoda. cheprav ne izkljuchuje alternative (hipoteze B. na sploshno ljudstva z obmochja plodnega polmeseca z indoevropskim jezikom. ki je bolj zakoreninjena).Lucijan Vuga Toda kdo so ti Indoevropejci. je to poglavitna opora hipotezi. Morda so ljudstva kurganov izhajala iz tistih prvotnih neolitskih poljedelcev. Princeton University Press.

ki so se razshirili na vechja obmochja z neposredno selitvijo ljudi. v chasu arijskega vdora v Indijo. ki pripadajo drugim druzhinam (altajski in uralski).2010 10:14:37] .11. ali pa niso bile http://www. da razlozhimo. da tisto podrochje ni imelo potrebne sociopolitichne in vojashke mochi. za katero je tezhko najti genetske in jezikovne sledi. so prishli v novejshem chasu in so zgodovinsko dobro dokumentirani. kot nam prichajo antichni pisci in stare legende).si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. npr. seveda pa je v dolgem obdobju dozhivela na posameznih obmochjih mnoge spremembe in chlenitve. Ostane nam. Renfrew postavlja v ospredje dokaze sodobne arheologije za chas kurganov. V tistem trenutku. Na zhalost imamo dokaj malo zanesljivih elementov: keltska identiteta hallstattske in naslednje latenske kul­ ture.Slovani in Anti . Kasneje morda. sht.. ki so gradila megalitske spomenike po Evropi. cheprav naj bi v severni in osrednji Evropi predstavljali ob svojem chasu zelo razshirjeno jezikovno podskupino. da je ostalo malo genetskih sledov za njimi. Chas. pr. sht. n. Drugi primer kulturne ekspanzije. ki ga predvideva Gimbutasova. n. se je neka elita lahko razshirila po Evropi. ker je bila takrat Evropa zhe gosto naseljena. kako sta se po Evropi razshirila keltski jezik in kultura. kot ga navaja Gimbutasova. le za slovanske jezike je bilo to obdoje morda krajshe. zhe zaradi tega ne. Nekateri evropski jeziki. Tam kjer je bilo poljedelcev vech kot pa lovcev-nabiralcev. da se je ekspanzija keltske kulture nadaljevala vse do 1 st. tisochletja pr. ob udelezhbi le manjshega shtevila Keltov ali ponekod celo brez njihove prisotnosti. Arheoloshki zemljevid nam nam pokazhe. Tudi drugi jeziki. germanskih. Podobno kakor keltshchina so morda tudi te bile lokalni dialekti. etrushchina.revijasrp. Baski so tak primer. da bi prishlo do zamenjave jezika kot posledice ekspanzije nekega ljudstva. politichno in kulturno prevlado. je bila Evropa zhe gosto naseljena. predstavljajo antichna ljudstva. je verjetno prevladal njihov jezik. bilo je prepozno. cheprav se zadnji dve zelo pogosto pojavljata kot ena balto-slovanska podskupina. zato se je keltshchina ohranila le na odrochnih krajih oziroma tam. vojashko silo ali le s kulturnim vplivom. Che so se torej keltski jeziki razshirili v drugi polovici II. to je med koncem neolitika in zachetkom dobe kovin. da bi glede na opisani model vladajoche elite pastirji lahko uveljavili svoj jezik na obsezhnem osvo­ jenem ozemlju. kako so se shirili germanski in slovanski jeziki. potreben za regionalno diferenciacijo jezikov. Romanske jezike so Rimljani razshirili z vojashkim osvajanjem in s temu sledecho gospodarsko.Lucijan Vuga krat tudi v Anatoliji. je verjetno podoben v vseh primerih. Zato Renfrew meni. Ni verjetno. Posebej je treba obravnavati razshirjanje drugih indoevropskih podskupin: romanskih. verjetno pa je njihova shtevilchnost odigrala pomembnejsho vlogo kot v primeru shirjenja latinshchine. le redka prvotna mezolitska ljudstva so uspela ohraniti svoj stari jezik. ko so jo zaustavili Rimljani. so dolgo prezhiveli (cheprav mogoche prihajajo iz drugih krajev. torej pred 2000 leti. da so se razshirili na podoben nachin kot prvi poljedelci. po drugi plati pa je bilo prezgodaj za proces dominacije neke elite. da se je indoevropejshchina shirila s poljedelci z Blizhnjega Vzhoda. V chasu. v Franciji in na Britanskem otochju ter v delu Shpanije. Veliko manj pa vemo. baltskih in slovanskih jezikov. do koder Rimljani niso (trajneje) segli. brez demografske ekspanzije in brez ustrezne sociopolitichne organizacije. Privrzhenci Gimbutasove so zlasti kritichni prav do lingvistichnega vidika Renfrewjeve teorije. Kelti predstavljajo she vedno zelo veliko uganko. Ostale indoevropske podskupine so morale nastati zhe prej in so zelo stare. je bila keltshchina prevladujoch jezik v severni Italiji.htm[16. je verjetno. Rimljani pa so ga nadomestili z latinshchino.

veliko bolj kot ostale celine. a so rezultati neenotni. zanimajo nas dosezhki in njen domet v prihodnosti. to naj bi bila posledica prehranjevalnih navad. Che se zadrzhimo pri Italiji. ki jih morajo antropologi uposhtevati. ljudje so majhni. saj niso dovolj znani nasledstveni mehanizmi. ki je http://www. porashchenega telesa in brahikefalni (z okroglo lobanjo). medtem ko so bili Skandinavci pretezhno poljedelci in so morali sami sintetizirati ta zhivljenjsko potreben vitamin tako. vitki. kar gre zelo verjetno pripisati vdoru in dolgi okupaciji Normanov. Evropske rase je razdelil na nordijsko. ker so izginile. Ripley. ljudje so nizke rasti. svetle polti. opravil temeljit antropoloshki pregled. temni. a tu se ne bi spushchali vanjo.Lucijan Vuga uspeshne. proti prichakovanju. Za nekatere drzhave pa so bile zhe opravljene podrobnejshe primerjave. Genetski vidik Spricho vseh teh tezhav si v zadnjih letih antropologi veliko obetajo od hitro razvijajoche se genetike. in mediteransko. saj je ochitno barva las in ochi proti severu v povprechju vse svetlejsha. bil je vishje ali nizhje rasti ipd. zato so antropometrichne raziskave zelo tvegane. severno Afriko. da bi si ustvarili dokonchno sliko o prebivalstvu Evrope. na to poleg genetske zasnove vplivajo prehranjevalne navade. seveda pa jih tudi danes ni mogoche zavrechi. tako da jih danes govorijo redki ali sploh nihche vech. temnolasi. pogosto kodrastih las in dolihokefalni. alpsko. las in ochi so she bolj negotovi kazalci genetske pripadnosti. Zlasti Evropa je bila v zadnjih dveh stoletjih podvrzhena mochnim spremembam. zelo pogosti svetlolasi ljudje.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Laponci so pretezhno ribichi in lovci ter dobijo dovolj vitamina D v hrani. na Siciliji. ki zajema severozahodno Evropo. vendar z zelo nasprotujochimi si rezultati. kjer ne bi prichakovali toliko svetlolascev. Grchijo. ali pa na Blizhnjem vzhodu. Barva kozhe. chokati. Antropoloshki vidik Antropologija se srechuje z nekaterimi problemi v zvezi s spreminjanjem chlovekovih telesnih znachilnosti. toda ochitno se mnozhice kriz­ harjev tam niso ukvarjale le z osvobajanjem Svete dezhele. ker se je chlovek skozi stoletja spreminjal. st. ki zajema iberski polotok.htm[16. saj she ni na razpolago dovolj genetskih podatkov.revijasrp. plavolasi in dolihokefalni (s podolgovato lobanjo). vendar pa so npr. Z. ki je konec XIX. in ne nazadnje gre tudi za njihovo medsebojno prepletanje. da so se bolj izpostavljali soncu. Blizhnji Vzhod in Arabijo.. she vech. da bi preverili prejshnje shtudije. v srednji in vzhodni Evropi. ljudje so visoke postave. juzhno Italijo. kaj shele sveta. Po mnenju nekaterih antropologov ta Ripleyeva klasifikacija prevech poenostavlja zelo zapleten tisochletni proces in posamezniki so jo poskusili izboljshati. Tudi v novejshem chasu so opravili ponovne kraniometrichne analize izkopanih lobanj.Slovani in Anti . bo morda mozhno koristneje in zanesljiveje uporabiti tudi te elemente. druzhbene in zemljepisne okolishchine itd. Seveda je takih dejavnikov.2010 10:14:37] .11. Na skrajnem severu se med plavolasimi Skandinavci pojavi otok temnolasih Laponcev. marvech le skrbno in z vso previdnostjo interpretirati. med temi je dokajshen del Evrope z Balkanom in Anatolijo. Che bo kdaj v prihodnosti razvozlana molekularna genetika. Med najbolj ugledne raziskovalce sodi amerishki ekonomist W.

kot zachenja dodatek v knjigi. Ahajci. na jugu pa Mediteranci. severno od Rima. Za nas je she posebej zanimivo stanje na italijanskem severovzhodu. V Italiji je jasno razvidna polarizacija med severom in jugom. so se med seboj sporazumevala v kakshnem semitskem dialektu ali v egipchanshchini. Aqaiwasha. ne smemo pa pozabiti niti na "sardinijsko sfingo". kjer so Grki. kar naj bi bili po mnenju ne­ katerih Ahajci. Shardana. Sardinci. Toda z etrushchanskim misterijem so podobno povezani tudi misterij Keltov. Semerano razlaga iz akadskega aga'u. Z genetskega stalishcha je severna Italija podobna srednji Evropi. latinsko aqua. Podobno je z obmochji. str. ki jih poznamo she danes: Teukri. o katerih meni. Dognali so. saj gre po eni strani za jezik. Giovanni Semerano zhe v svojem obsezhnem delu (Le origini della cultura europea. 781 in naprej). Med imeni ljudstev. ne pa v indoevropejshchini. po drugi strani pa za izvor Etrushchanov. skrivnost antichne Britanije. Okoli Ferrare je otok temnejshih ljudi. da jih zgodovinarji zavajajoche oznachujejo kot Indoevropejce. Egejci pod starodavnim vplivom asirske.2010 10:14:37] . ki so sredi Velikega zelenja". medtem ko je osrednja in juzhna Italija bolj podobna Grchiji in drugim sredozemskim drzhavam. ETRUSHCHINA – KOINE SEMITSKIH JEZIKOV Sedaj pa k Semeranovemu delu.Lucijan Vuga genetsko dobro raziskana: tu so se oprli na poglavitne komponente. v juzhni Toskani in severnem Laciju ali she juzhneje na apeninskem shkornju. oboji pa so bili Mediteranci. Shpanije in Portugalske. v chemer je http://www. Shekalasha itd. enigma Fenichanov. kako je linearna pisava B (zlogovna pisava v chasu kretsko-mikenske kulture) hitro in lahkotno sledila razvoju enega od tistih govorov. Torino. najdemo Turusha.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 38. ki ima celo v naslovu In appendice il messaggio Etrusco. ki so bila omenjena na tistih napisih trinajst stoletij pred nashim shtetjem. s katerimi je hotel faraon ovekovechiti svojo zmago nad Libijci in njihovimi zavezniki "ljudstvi z morja". ki so jim Egipchani rekli "prebivalci z otokov. kar si antropologi ra­ zlagajo s tem. s kritiko pristopa k "etrushchanskemu misteriju". ki so bila v davnini kolonizirana z Etrushchani.htm[16. da se Sardinija popolnoma razlikuje od ostali 13 italijanskih regij. in lahko spremljamo. to je ob Jadranu proti meji s Slovenijo.. na severu so Srednjeevropejci. spominjajo na imena. zato ni vkljuchena v podskupino Italije. sumersko a-gi-a. fenichanske in mezopotamske omike.Slovani in Anti . katerih imena se tu pa tam pojavljajo v korespondenci iz El Amarne. In le stezhka si je kdo upal to razshiriti she na temachna obdobja Grchije. poudarja zapletenost vprashanja.revijasrp. Siculi itd. Semeranu se je tedaj zdelo pomembno zacheti z napisi v Karnaku in na "izraelski steli" iz Bet-Seana. da so to podrochje nekoch kolonizirali Etrushchani in v bizantinskih chasih Grki. ni upravicheno do takega imena. ki je postal starinska oblika grshkega jezika. ki bi lahko bil samostojna knjiga (in to se je v razshirjeni obliki uresnichilo s pravkar izdano knjigo Il popolo che sconfisse la morte – Ljudstvo.11. cheprav nobeno od teh ljudstev. Najprej povzemimo iz Le origini. ljudstva minojske kulture. vseeno pa je Grchija nekaj posebnega. Aqaiwasha. vol. temeljeche na 34 genetskih frekvencah. pomeshanega. ki je premagalo smrt).

revijasrp. n. ki je imel sina Tevtamida. potovati kot trgovec. n. morska obala. da je na otok prishel tujec iz Male Azije. Penejeva hcherka. Iz napisa Jnw-Twrsh na sarkofagu iz Kahuna v despresiji Fajum je v akadshchini razbrati "vladar Turushev": Jwn akadsko inu. To. ta pa Nanasa. simbolni pomen: predstavlja sposhtovanje do velike sile. da gre za predgrshki otoshki jezik. za Carteia. Pri tem Semerano opozarja na razhajanje med etruskologoma Paretijem in Pallotinom. Che je bil eden od turushkih kraljev s chastmi pokopan v Egiptu med XIX. ki so ga zavzeli Pelazgi. za Corythus. 3) po preselitvi imenovali Tirenci. ki potrjujejo. da je Herodot slishal govoriti o Pelazgih. ki je vklesana na sarkofagu ob imenu T(j)wjrs' z morja (Turushi z morja). marvech le to. Od kod pa ime Turushi in kaj pomeni? Semerano izhaja iz akadskega taru. ki je bil she v zgodovinskih chasih podoben etrushchini. za Corithus. Reshef. Zhe Herodot (I. Spinete pa je reka Pad. je to le slabotno osvetljeno z omenjenimi napisi faraonov Merneptaha in Ramzesa III. to pomeni. in med vladanjem slednjega so Heleni nagnali Pelazge iz njihove domovine.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. tam pustili ladje ter v notranjosti zavzeli mesto Crotono. ki niso bili Heleni. npr. O Pelazgih . Curtum. so si sami pravili Raseni. A tudi Tuski naj bi koreninili v akadski besedi tush. vodja. ki vezhe skrajni konec Istre z Raveno oziroma Spino na drugi strani. Gortina. saj slednji priznava pomembnost besedila na steli iz Kaminije na Lem­ nosu. Bralce je treba opozoriti. v akadshchini reshu.2010 10:14:37] . 170). etrushchansko mesto in gora (Serv. Semerano domneva. slednji skupaj z Astarto postane zashchitnik konjenice.Slovani in Anti . namrech hetitskega kralja. http://www. she manj bogate semitske sestavine v njihovem jeziku. hebrejsko rosh vodja. Anat. vladajochi. tj. 28. che najdemo templje. Semerano meni. enu – gospod. ki se pri Raveni oziroma Spini izliva v morje v obliki obsezhne delte. da naj bi tudi ime Shardana izhajalo iz akadshchine: shar-dannu. Na to kazhe obstoj kolonij tujerodcev na egipchanskem ozemlju. sht. Zato ni nich chudnega. cheprav skushajo to njeno pomembnost iznichiti z domnevo. je. da je le neposrechena domislica Dionizija iz Halikarnasa. ki se je skozi stoletja izredno spreminjala. -shu pa nakazuje trajanje. ponavlja osnovo Gortyn..11. Cheprav so Grki Etrushchane imenovali Tirsenoi. kar posebnega izhaja iz teh porochil. Ko je mikenska civilizacija zashla obenem z bronasto dobo v temachno obdobje med 1200 in 750 pr. od koder so se shirili in ustvarili Tirenijo. ki je bil kozmopolitsko mesto. saj ne omenja imena Raseni. da so del Apeninskega polotoka kolonizirali Lidijci oziroma Pelazgi. v Memfisu. 94) omenja. Aigaion / pelagos).. in navaja po Helaniku: kralj Pelazg in Menipa. le sedanji Trzhashki zaliv je pomenil Jadran. ponavljanje. kralj.Tirencih porochata she Tukidid in Sofoklej. sta imela sina Frastora. sht. ime Ahajci (Ahaioi) ima koren v akadskem ahu. in Twrsh = Turushi. ti naj bi se po Dioniziju iz Halikarnasa (I. ki pomeni prebivati. turru hoditi naokoli. Ad Aen. posvechene azijskim bozhanstvom. ki so bili kot Shardanci vkljucheni med najemnike v egipchansko vojsko. ki naj bi prichala o otoshkem jeziku pred atensko zasedbo leta 510 pr. mesto. dinastijo. vladar.. da so Grki. da so Etrushchani avtohotni na Apeninskem polotoku. 3. morda celo Etrushchan. Tako ima podoba moshkega z orlovskim nosom.htm[16. imenovali Jonsko morje sedanje Jadransko morje vse do chrte. kot so Ba'al. Izvirno ime Cortone je dal Dionizij iz Halikarnasa za Crotono. trgovati. da so jadrali do izliva reke Spinete v Jonskem zalivu. torej popotovati. da so Tirenci dobili to ime v Italiji.Lucijan Vuga odmev imena samega Egeja (Aigaios. tako kot Crotona v Veliki Grchiji. ki je bila sicer pred tem premagana. Crotona. visok duhovnik. K srechi so prishli na Lemnosu na dan she drugi dokazi. "mogochni kralj". da so obstajale tesne vezi in stiki s tujci. kot porocha Herodot.

Sofokleja. govori. n. Uspelo jim je prepisati Hesioda. homersko himno Dionizija. Fontej. zhiveche ob reki Parthenios. Dionizija Periegeta. kjer je s svojimi otroki ustanovil mesto Patavium. govori o Antenoridih. eno od dvanajstih etrushchanskih mest. Lyd. tisochletja pr. je morda nekdaj zajemala tudi Bitinijo. Herodot se je lotil tudi jezika Pelazgov in zapisal. Antenorjeve dogodivshchine so prishle do nas na razlichne nachine. Herodota. ki so jih kot dosegljive unichili. O teh ostankih prastarih jezikovnih plasti pricha etrushchanska beseda. in so prishli vsaj do konca III. Figul in Plinij (Lyd. Vse ustreza ugaritskemu qrt. vendar so se pri tem zhe pojavljale ne le nakljuchne napake. Zhe skupna prisotnost Trachanov in Enetov prihaja iz neke dokaj kasne tradicije. imenovana tudi Pylaemenia. Linguae latinae. da so prav Asirci nagnali Enete. ko je bila ukinjena atenska shola. Zaradi imena Etrushchani je bilo prelitega veliko chrnila. da je Antenor ostal v Troji z namenom. vendar pri svojem izvajanju ni natanchen in omogocha vrsto razlag. Paflagonce ob reki Halys so razpolavljala ljudstva iz Kapadokije. Likofronta. iz iste osnove je Ainos. kjer je bil sedezh najstarejshih asirskih kolonij.2010 10:14:37] . stanovati. drugo izrochilo je porochalo. X. n. fanatichno unichevali vse. De mag. kot so Kapiton. ustreza pa sumerskemu tush bivati. nova ali inferior (spodnja) pa je tista iz chasov Eneja. Aen. Enetoi. II. to je pomenilo konec vechjega dela rokopisov. semitsko ain pomeni reka.revijasrp. ki ga le oni sami razumejo oziroma ga je mogoche enachiti z jezikom Tirencev ter se popolnoma razlikuje od sosednjih jezikov. ki doslej ni bila dovolj uposhtevana in izvira iz starih eruditov. kjer je neki polotok dobil ime po njih. Zhe Servij (Interp. Ajshila. Legenda o Antenorju sodi med najbolj razvpite. sht. ohranjena v obliki Ambra "reka". prvi naj bi pripadala Mantua. Izrochilo. 209. naj bi po Semeranu dobili ime kot "prebivalci ob reki". ampak tudi namerni popravki. hebrejskemu qeret in aramejskemu qarta. 13) o razliki med jezikom Tuskov in jezikom Etrushchanov (etera mev Thuskon alle de Etruskon leksis). str. Tukidida. da bi ustvaril novo kraljestvo. Dionizij iz Halikarnasa je ime Tuski imel kot prvotno ime za Quoskooi. ustanovitelji Mantue (Serv. Legenda iz 5 st. 799). Alba "tok". da so po letu 525. kar pomeni mesto.11. Glede verodostojnosti besedil starih piscev Semerano opozarja na zhalostno dejstvo. Paflagonija. Na tej osnovi so nekateri poskushali dognati.. Niti leta 850 obnovljena univerza v Konstantinoplu niti peshchica pogumnih in razsvetljenih mozh nista mogli v celoti obnoviti starih mojstrovin. kar je bilo starega in poganskega.. to http://www. Labeon. sht. in s katerimi so si bili etnichno in kulturno sorodni. od kdaj je stara Etrurija.htm[16. 198) postavlja domnevo o stari (Etruria vetus) in novi Etruriji (Etruria nova). Eneti. pr. akadsko enu. da govore jezik. to bi Etrushchanom dalo polozhaj izredno starega ljudstva.Lucijan Vuga shpansko mesto itd. Antenor je le sinonim za Eneja. staro mesto v Trakiji ob Ebru. kot so menili Tebanci. poskrite ali spregledane pa je unichil zob chasa. ljudstvo iz Paflagonije. Padovo. ki so skupaj s Helenom pristali v Cirenah. De Ostensis). Veneti. Jean Berard je zelo natanchno preuchil Antenorjevo legendo ter njegov pri tanek s Pelazgi v delti Pada. ker izhaja iz akadskega adi-nari "vzdolzh reke". S tem bi se potrdila tudi trditev Varona (De Orig.Slovani in Anti .. ki nam ga prenasha Arijan.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki so nastajali iz hotenja po arhaizaciji ali za­ radi dopolnjevanja manjkajochih poglavij.. Prav tako pripada koren Tus-ci najstarejshemu etrushchanskemu substratu.

Na egipchanskih napisih je najti Rsnw. voditelj. (Vel-)athri. tu. nositi. ershu. pomeni tisti ki. sh = akad. pomeni obala. Otreios. saj pomenijo konchnice -itrae. skoraj ignorirali Grchijo. povezano z daritvenimi obredi. Res pa so obstajale tesne trgovske povezave s Ciprom. pisno. pomeni (iz)govoriti.Slovani in Anti . da je bil Tyrsenos kralj ljudstev. odposlanec.2010 10:14:37] . sedanja Volterra. pomeni zgraditi. kapelica. torej so Etruski. staro ime za Velletri. pomeni visoki uradnik. v kateri so bili nekoch nastanjeni. dvigniti. sem. pomeni molilnica. ki je bolj kot mesto pomembno kot velikansko fenichansko skladishche – emporij. pomeni kralj. Fenichani. b-. banu. danashnji Tripoli). v mnozhini rashanu. pomeni zhelja. ali pa kraje. Tuski prebivalci tiste zemlje. ki so ga sami dobili od drugod. ki so misli izrazili s pomochjo zhivalskih slichic in ti najstarejshi dokazi chloveshkega spomina so vklesani v kamen. tukaj. ki je po dveh stoletjih she vedno predmet razlichnih razlag. zemlja. shm = primer.11. V etrushchanskih besedilih najdemo osnovo ras. Shrdn = Sardinija. pr. Razchlemba napisa pokazhe jasno povezavo z akadshchino: Et – rsh – sh – ngr – sh – Ea – b – Shrdn – shlm – et – shm – sbt – mlk – t . i. n. pomeni napisano. shalmu. nsh = akad. da takrat she niso dosledno zapisovali samoglasnikov). chesh da je bilo pravo ime Etrushchanov Rasenna. pomeni v. Na tem napisu najdemo besedo ngr. ki naj bi po njegovem izhajalo iz imena enega od njihovih poglavarjev.Lucijan Vuga je aruspex. otok. lpn. t = akad. In posamezni pisci so navajali razlichne kraje v Anatoliji s podobnim imenom: Otrus. kot so (Vel-)itrae.v smislu poveljnik. Otrusa. st. – VII. da so bili Egipchani prvi.v imenu Rasenna z akadskim pome­ nom rashu kot poglavar. kar ni ostalo brez vplivov. sibutu. vladar. prisvajajoch si izum.nb – nsh – bn – ngr – lpn – j (vedeti moramo. to je Enotrii. j = primer. da so jih Rimljani imenovali Etruski po dezheli.htm[16. ki so se priselila z vzhoda. ugar. pomeni spredaj. V celoti pishe: »Tukaj (je) molilnica: postavil jo je odposlanec iz Ea na Sardiniji: tu je pisno izrazhena kraljeva zhelja: da kot odposlanec postavi zgradbo pred obalo«. pomeni postaviti. ob. Sabratha. shlm = akad. b = primer. npr. fenichansko et. (Oen)otri.revijasrp. che sledimo Dioniziju. Othrusa. n. sht. pr.. ki ustreza asirskemu nagiru in oznachuje visokega uradnika v Asiriji in v Elamu. Malo Azijo in Egiptom. pomnik. ngr = akad. Leptis na obali zaliva Sirta. Sirijo. saj so v VIII. pomeni znamenje. kar je naziv za filistejske poglavarje dvanajstih kanaanskih plemen. 14). Gre za grb iz Ea. itti. Oni so izumitelji pisave. rsh = akad. hebr. ustanovili vech kolonij: Ea (bolj znana kot Oea. Rasna. Vendar jih ne smemo jemati zgolj kot posnemovalce grshke kulture. otri. haruspex vedezhevalec. nagiru. sha. pomeni tu. pomeni zgraditi. -athri. Che to povezhemo s Herodotovim prichevanjem. lpn = primer. Tirencev iz Kolhide ne moremo lochevati od Etrushchanov v Italiji. Et = akad. blizu. Isti pisec pa she dodaja. shem. poveljnik. etimologija Tyrsenos (poglavar) potrjuje osnovo ras. nashu. bn = akad. sbt = akad. pach glede na njihovo neprekosljivo veshchino. primer. hebr. gospodarji morja so pisavo prenesli v Grchijo. nabu. domnevno prebivalci Sirije in Palestine. Ea = pred Kartagino so Fenichani v 11.: amce mechl rasnal (je bil na chelu poveljstva). Zhe shtiri stoletja pred ploshchicami iz Pyrga je nastal fenichanski napis v Capo di Pula. Prav tako ni dovolj kritichno uposhtevana she ena Dionizijeva navedba. Po izrochilu naj bi Kadmos (fenichanski princ) pristal s fenichanskim brodovjem na grshkih obalah in neizobrazhenim prinesel pisavo. XI. Sem sodi nedvomno pisava. melku. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki so dominirali na Lemnosu in jih pred davnimi stoletji najdemo v Atenah. sht. http://www. O izvoru chrkopisa pa znachilno pishe Tacit (Ann. mlk = akad. ta termin je sinonim za seranim. oglednik drobovja. nb = akad. odkrit leta 1773. Po Semeranu je mogoche najti osnovo v blizhnjih mestih. vodja. kot je Odrusi ob Ebru.

qa(tu)+shabashshu "prijeti s shtirimi prsti". eden". da je chrka X za glas th povzeta iz fenichanshchine in ne iz grshchine. pozivati. 15: etrushch. tahhitu "opomin spomina. prerezati. Tages. kasneje pa so bili she drugi. prerokovati". V Italiji so Etrushchani dobili alfabet od Demarata s Korinta. Za etrushchino pa je znachilno.. sin(ji)". sin. (vzpod)bujati. mah "shtevilno. zin "svetloba.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.Lucijan Vuga Nekateri trde. pr. ushlo. zashchiti. kolo. str. porezati. 40: etrushch. poraziti". da so bili Atenec Kekrop in Tebanec Lino ter v chasu Troje Palamed iz Arga tisti. sij". śa. "sin(iti). slovenska vzporednica "na(d)zor". semitsko iz glagola nasaru. parasu "lochiti. (w)edu. cezpz "shtiri". Tudi etruskoidni napisi na Lemnosu kazhejo.Slovani in Anti . usu. str. str. 35: etrushch. rogati (se)". Tagetes. 41: etrushch. vziti. Tarchunus. zdaniti se". str. da se ne bi med seboj vojskovali. V. trajati. (Op. Grki so ime Tirseni razshirili tudi na Rasene iz stare Etrurije (Etruria vetus). biti lep". asu. zlasti Simonides. str. 20: etrushchansko tanasar "varuj. v prvem delu Φers-. akad. slovenska vzporednica "tiho(tno)". edin". akad. 9). v drugem delu -ipnai. ki so sestavili shestnajst chrk. obrat. usil "zora. da so Tireni imeli alfabetsko pisavo pred 7. str. str. tajjaru "narediti krog". magal "mnogo. povrat". ki jih najdemo tudi v tej Semeranovi knjigi: str. kasneje pa vech. rega(ti)>rezhati. st. Φersipnai. drugi domorodci od Arkadijca Evandra. 14: etrushch. slovenske vzporednice "bujen. akadsko tahhisu. temvech tudi v slovenshchini.semit. buna (vstaja)". razdeliti.revijasrp. 40: etrushch. grshko -foni. str. 40: etrushch. semantichno: konec". je izpeljivo iz akadskega bunnu "ustvarjati. sil(iti)". "shchep(ec)". (nazaj) terjati". tin "dan".htm[16. str. v zachetku jih je bilo malo. str. slovenske vzporednice "vzshlo. tajjartu "krog. semit. podobno je z znakom za ś. slovenske vzporednice "rek(ati)>rechi. targuman(n)u "prevajalec. akadsko parsu. mnogo". slov. 37: etrushch. ki so dodajali nove chrke. slov. slovenske vzporednice "parati. akad.2010 10:14:37] . ki je enak kot fenichanski shin ipd. sel. str. thu "ena. labirint". Φersipnai. 22: etrushch. (ko)trljati.11. Oblika latinskih chrk ustreza najstarejshim grshkim. Shele kasneje se je na to osnovo cepila abeceda Tirsenov – Pelazgov iz Halkidike. str. akad.: koiné = iz vech narechij nastali skupni jezik Grkov. 41: etrushch. akad. vzpodbujati rast. n. cheprav skupno ime ni preprechilo. 24: etrushch. truia "krog. vzpored. tihi klic (narave) ". slovenske vzporednice "torkljati.) Ker sem zhe v Jantarski poti posvetil poglavje vprashanju akadshchine in njenih sledov ne le v grshchini in latinshchini. maχ. svit". sht. buniti (se). bom tokrat spricho narave tega prispevka omenili zgolj nekaj takih primerov. V svoji najnovejshi knjigi Il popolo che sconfisse la morte Semerano podrobno razvije svojo zamisel. sumersko uzal "vzhajati. vzpored. L. veliko". iz akadske osnove ragamu "(iz)klicati (ven). kot se je ime Rimljani razshirilo na vsa italska ljudstva. akadsko sheshshet "shest". da »Moltissime testimonianze in questo senso avvalorano l'origine dell'etrusco da una koine mediterranea di linguaggi semitici« (mnoga prichevanja v tem smislu utrjujejo izvor etrushchine iz nekega mediteranskega koine semitskih jezikov. tolmach". http://www. nadziraj". sporazumevalni jezik. akad. idu "eden. napovedovati.

vzpored. dati. barje. grozd]. str. vzpored. slov. str. "(na)supiti kruh". Clevsin. str. zemljishche. belt "pomemben" + herrum "jar.. branik. suthive "pokop. vzpored. Velathri. slov. 49: etrushch. vzpored. "mesto Modena".]. sepu "mokro. luhamu/luhawu "luzha. 142: etrushch. tla". "kamenjara>kam(n)ara". str. dreti". str. priti ven". akad. kolovratiti]". tal "dvigniti". vrela. walku "vladar. akad. odkrit". "riti. vzpored.htm[16. 63: etrushch. Ferentium. krit(je)". brnik (tudi toponim Brnik) [blato]". vrelci. slov. supuru "obzidje". mutu "smrt". "grad.pokopani". nadanu "nadar. veliki". akadsko qalu (suh. volk". Vesevus (Vezuv). vel. slov. 52: etrushch. orati.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. slov. sapu. akad. illu "ila. danes mesti Cortona. kabrati [brazdati. mochvirje". 56: etrushch. ki je po nechem znachilno ali med katerim se nekaj posebnega dogaja". kapum "nabrezhje. vzpored. "morda: jutro [stara mera za povrshino] zemljishcha. nasip". mesto Volterra. vzpored. kjer se voda v reki peni]. obzidje. str. vis(ok)". "kopno".revijasrp. akadsko walku "glavni. odor" in etrushch. poglavar. matu "umreti". Falterona. str. napochiti. str. bara". "velik" in idanu. mesto. zakop". vrh gore". brnja. karj. "barje. slov. eper[s] "prst. str. mesto".: str. Sepis. (v)dira(ti) se. Vulci. 60: etrushch. kraj. svetishche". vzpored. 140: etrushch. is "iz. akad. erebu "prechkati vodo". cabreas (beri kabreas) "april". velcitanus "marec". Perusia. vrh (gore)". mochvirnatem zemljishchu". http://www. bireti "zemljishche. mesto. 65: etrushch. 49: etrushch. puru "jarek poln vode". vzpored. akad. slov. barje. "vish(e). "brod. mesto ob reki. 58: etrushch. 52: etrushch. 42: etrushch. akad. nasip". str. slov. vzpored. str. gospodar. zachetek pomladi". "(na)brekati. "kaliti [vroche zhelezo utrjevati v vodi. 52: etrushch. kopa. Vesulus (mesto Besançon). ograja. zemlja. vzpored. arittum "navzdol. Camars. vzpetina. rejen. 141: etrushch. dor. mesto. vzpored. darovati". jarun [mesto. str. adannu "dolocheno chasovno obdobje. 60: etrushch. torej "gospodovo zemljishche". Emporis.Slovani in Anti . suthiu "zasuti. 56: etrushch. akad. str. gaziti. Faltona. 43: etrushch. str. celius (beri kelius) "september". presushen. od teh npr. str. pirku "(za)preka. ob toku (rechnem)". slov. mesto. slov. str.Lucijan Vuga str. meja. mesto. kappu. vzpored. mesto. apar[s]. slov. vzpored. slov. 58: etrushch. str. akad. str. 54: etrushch. akad kamaru "zid. osushiti. "tla". akad. Manto (mesto Mantova) in Mutina. slov. buru "bara. strmo. kraj. otrditi". Valuk. 51: ertushch. reber. str. 67: etrushch. vzpored. od zemlje". qaritum. str. epruś "zemljin. belu "gospod. mesto. mochiti". in sestavljenka v nashem primeru walku idanu "veliki dan. grshko Оύόλκοι. jezero. "vreti. puratum. predel" slov. vzpored.11. dati. ovira. utrdba". 51: etrushch. qardu "utrjen kraj. luzhevje. 57: etrushch. iz akad biru "bran. 45: etrushch. wasu "visok(o). Sapis. ebar "onkraj". akad. bara. akadsko kabru "debel. dober znak. 140: etrushch. vodja". str. blato". Curtun. "zapora". slov. str. obilen. 140: etrushch. Pirusio. beri-illu "med mochvirji". (pre)preka". goreti). lug. (o)med(leti)". slov. Capena. nuthanatur "darovalec" in nuthan "nuditi. akad. jarek". itd. 62: etrushch. kalum "zapora. Prilius. Luni. "velik(an). vodna povrshina. str. pri. Arretium. 141: etrushch. slov. akad. akad. sem. str. kralj". ali akad. śpural. akad. Pyrgi. "mrtev. Luna. vzpored. "zasutje". pozhgan. del ograjenega zemljishcha. kraj. akad. slov. slov. jarek". kobniti [nastati. akadsko aduru "posestvo. str. akad. (za)klon" in shinnu "vishina. atra "kraj. vzpored. ostro rechno koleno. parakku "prerok>prero(chishche). V prirochnem besednjaku so she mnoge slovenske vzporednice. str. rebro". vzpored. obdano v vodami". kmetija na vlazhnem. akad. "dan". darovati". akad.2010 10:14:37] . kobul [grucha. tacati.

"zvelichanje". dvigniti". Na podlagi te domneve je nesprejemljiv pozen prihod v Panonijo v 9. slov. da je mogoche taka teza nekoliko prenagljena. swalu "dosechi celoto chasa".. str. da so se uralska ljudstva naselila v severovzhodni Evropi kmalu po zadnji ledeni dobi. eteri. SO ETRUSHCHANI PRAMADZHARI? Chas je. nedavno objavil. str.Slovani in Anti . Alinei opozarja. eteru "odstraniti". da so bili Madzhari na sedanjem ozemlju zhe veliko pred 9. da so morala zasesti velik del evropskega srednjega vzhoda zhe ob koncu paleolitika. itd. "traj(ati). Svojo teorijo utemeljuje z jezikoslovnimi. za katera velja shiroko uveljavljena sodobna teorija uralske kontinuitete. akad. Ta pravi. To bi sovpadalo s prvimi naselitvami homo sapiens sapiensa na tem podrochju. vzpored. "otreti". Vendar stvari niso tako preproste. "nos(iti)". 143: etrushch. slov. druzhinski". niś. akad. Klasichno porochilo o t. slov.htm[16. 147: etrushch.11. Grover S. etnoloshkimi in (pra)zgodovinskimi argumenti. i. sval. thui "tu(kaj)". 144: etrushch. slov. vzpored. akad.2010 10:14:37] . vechno". v mezolitiku.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. zelo zapletene so in povezane z misteriozno ter sporno srednjeveshko selitvijo Slovanov! Madzhari so ljudstvo z uralskim jezikom in zato sodijo v krog ljudstev. naś "postaviti gor. Poleg vsega drugega je zanimivo. medtem ko so ostali http://www. koliko slovenskih vzporednic najdemo za akadske besede (o tem sem vech pisal v svoji knjigi Jantarska pot) in s tem tudi v etrushchini. o katerih sem zhe pisal v prejshnjih sestavkih. ki je she veliko bolj presenetljivo tako v svojih izhodishchih (teorija kontinuitete – TK) kakor v izvajanju in sklepih. izhajajoch iz teorije Colina Renfrewa o izvoru Indoevropejcev ter o uralski kontinuiteti. vzpored. tudi che uposhtevamo najnovejsho teorijo o "dvojni osvojitvi domovine". akad. 146: etrushch. vzpored. akad. Zgodovinski vidiki Kdo so (bili) Madzhari? Alinei se pri obravnavi tega vprashanja oslanja na najnovejshe raziskave o izvoru Madzharov. st. tars.Lucijan Vuga str.revijasrp. stoletjem. str. Seveda je Semerano po svoji metodi prevedel znana daljsha etrushchannska besedila. 142: etrushch. ki je leta 895 vodil madzharsko vojsko chez Karpate v Panonsko nizhino in jo zasedel. kar zaslutimo zhe iz naslova knjige: Etrusco – una forma arcaica di ungherese (Etrushchina – arhaichna oblika madzharshchine). iz chesar sledi. nasprotno. drzh(ati)". vendar nakazuje mozhnost. slov. str. Kranz je. saj so ostali na dotedanjih zemljepisnih shirinah. nashu "dvigati". str. darish "trajno. "nashi". nishu "domachi. vzpored. da se poblizhe seznanimo she z najnovejshim delom Maria Alineija. da so Madzhari prav lahko v Panoniji zhe od paleolitika. 142: etrushch. honfoglalas (osvojitev domovine) pripoveduje o Arpadu.

proces oblikovanja Madzharov se je zachel zhe v chasu Hunov in Avarov. je zgodovinar Armin Vambery domneval. V bistvu teorija vzdrzhi kritiko in obenem ohranja smiselno honfoglalas. jezikoslovnih. sledech svoji dotedanji ekokulturi. ne smemo zamolchati v ochi bijochega dejstva.Lucijan Vuga Uralci shli proti severu obenem z umikanjem ledenikov. sovpadala pa naj bi z obdobjem poznih Avarov. Zakaj? Zgodovinsko-etnichni argumenti Protislovja izhajajo zhe iz dokumentov iz Arpadovih chasov. da so bili onkraj Kar­ patov zhe drugi Madzhari. Prav tako ni mogoche zadovoljivo povezati ochitnih turshkih etnichnih. da so Madzhari zhe stoletja pred Arpadom znali graditi zidane hishe s strehami. Jezikoslovni vidiki http://www. arheoloshko identificirani na lonchevini z okrasjem "vitic in vejic". st. lahko pa jih razlozhimo s predhodno madzharsko prisotnostjo na tistem ozemlju. kar pa ni v skladu z nomadskim zhivljenjem. v chasu osvojitve in naslednjih vojashkih podvigov ter poljedelskega znachaja madzharske druzhbe neposredno po naselitvi. kakor tudi ne domnevne slovanske pozne "preselitve" kot protislovja. po Alineiju je to bilo zhe mnogo prej. To pa lahko zadovoljivo razreshimo edinole s teorijo kontinuitete in priznamo. je bilo vech raziskovalcev. ki so bili podobnega mnenja. "nomadske in stepske" narave Madzharov pred osvojitvijo Panonske nizhine. nam viri porochajo zgolj o Hunih in celo te zamenjujejo z Madzhari. Tako nenadne spremembe niso mogoche. ki vkljuchuje tudi Madzhare in njihove odnose s Slovani. a tudi iz arheoloshkih.htm[16. Tudi v 20. Toda tudi ta datacija je sporna. She vech: cheprav so v Panoniji in jugovzhodni Evropi stoletja pred Arpadom dominirali Avari. da je toponomastika v karpatskem bazenu zvechine slovanska. po drugi strani pa so bili Madzhari zhari nomadski osvajalci. loncharstvo in samo kmeto­ vanje. cheprav je naselitev potekala zhe veliko prej. In konchno. Madzhari so "prishli" v Panonijo iz zahodnega uralskega predglacialnega obrobja.11. ki je doslej ni uspelo she nikomur razvozlati: proti komu so se v resnici bojevali Arpadovi vojshchaki med osvajanjem Panonije?! To omogocha domnevo. Leta 1978 je arheolog Gyula Laszlo postavil teorijo "dvojne osvojitve".si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Etnografske shtudije so potrdile. da so Slovani avtohotni na danashnjih ozemljih. jezikovnih in kulturnih znachilnosti Arpadovega ljudstva (dokazane so s pisnimi viri in z arheoloshkimi najdbami) z zanesljivo pripadnostjo madzharshchine uralskim jezikom. antropoloshkih in drugih raziskovanj. toda ta prva naselitev naj bi bila le 200 let pred drugo. po kateri so bili Madzhari na sedanjih ozemljih zhe pred Arpadom kot pozni Avari. Podobno lahko rechemo za metalurgijo. da so Arpadovi Madzhari v resnici turshko pleme. st. Nadaljnja kontradikcija. ki so prishli tja 670.Slovani in Anti .revijasrp. Kaj pravi najnovejsha teorija o dvojni Madzharski osvojitvi Panonije? Zhe v 19. tradicionalni pogled ne dopushcha uskladiti dvoje nasprotujochih si znachilnosti Madzharov: po eni strani naj bi to bilo ljudstvo z razvitim poljedelstvom in metalurshko ter loncharsko tehniko. konchal pa se je z Atilo. ti so altajsko ljudstvo mongolskega izvora in mednje pogosto napachno shtejejo Madzhare.2010 10:14:37] . dodaja Alinei. Che povzamemo. Najochitnejsha nasprotja izvirajo iz bojevnishke. ki ji jim je omogochala lov in prezhivetje.

Lucijan Vuga Izhajati velja iz treh temeljnih vprashanj. Po Alineiju vse to brez sence dvoma kazhe. Hrvashki in Srbiji. ki v grobem ustreza danashnji Bashkiriji. Vendar nam to ne pomaga veliko. kjer so she danes.Slovani in Anti . so v prvi vrsti lingvistichni in se nanashajo na najtesnejshe odnose madzharshchine z drugimi turshkimi jeziki. ki niso nikoli "prishli" v vzhodno Evropo. Isto ljudstvo potrjujejo tudi arheoloshka odkritja madzharskih grobov v bashkirskem Sterlitamaku. opozori na nekaj dognanj v zvezi z Madzhari pred Arpadom. (6) Viri omenjajo tudi prisotnost Madzharov na podrochju. To potrjuje madzharsko pokopalishche v kraju Bolshije Tigani ob sotochju rek Kama in Volge. ko so Madzhari zhiveli v t.2010 10:14:37] . okoli 2000 km vzhodno od Karpatov. (3) Pisni viri. Etelköz). i. da so bili Madzhari v 7. i. st. ki so turshko ljudstvo. in che so od nekod prishli. (4) Nekateri znanstveniki menijo. Vendar – drugache kot glede Slovanov – ta teza glede Madzharov ni vzdrzhna.htm[16.revijasrp. v Veliki Bolgariji in na Volgi – je prav slednjemu najsorodnejsha madzharska arheoloshka dedishchina. saj nismo dobili odgovora na vprashanje o najstarejshi naselitvi Madzharov v Evropi ali v Aziji niti ne o chasu njihovega morebitnega prihoda na njihovo zgodovinsko ozemlje. osvojitvijo karpatskega bazena prisotni na precejshnjem obmochju Evrope. ki so jih raziskali sami madzharski strokovnjaki. sorodno Chuvashem. Prut in Seret. ki naj bi nam omogochila to pojasniti: (a) ali so Madzhari od nekod prishli ali so od nekdaj tod bili. da so prednike zgodovinskih Madzharov po http://www. ali te uganke ne velja reshiti na podoben nachin. i. Nekaj resnice je le v teoriji o madzharski osvojitvi Panonije. Levediji. To bi podpirala tudi sploshno sprejeta teorija uralske kontinuitete. tako naj bi bilo tudi z Madzhari. na ozemlju. (1) Veljavno mnenje madzharskih jezikoslovcev je. ki je v avstro-ogrskem obdobju zajemalo tudi dele z manjshinami v danashnji Romuniji. da Madzhari niso avtohtoni v Panoniji. She preden zachne Alinei odgovarjati na ta vprashanja. da so bili Madzhari pred t. verjetno "med rekami". po kateri naj bi se uralska ljudstva po zadnji poledenitvi prva naselila na severovzhodu Evrope. arheoloshka izkopavanja in jezikoslovna raziskovanja soglashajo. ki ga omenja musliman Balkhi (umrl 934) in Madzhare imenuje Bashkirci. Po vsem tem se moramo resno vprashati. (b) od kod ter (c) kdaj. ker so pach od nekdaj tam bili.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. O tem je pisal fra Giuliano leta 1235. Bug. Magna Hungaria (pri chemer pomeni magna "stara"). in Madzhari bi preprosto ostali tam. gre za tisto podrochje. kot jo TK razpleta za domnevno selitev Slovanov? Odstraniti bi bilo treba napachno domnevo o naselitvi in po TK domnevati enako kot za Slovane. ki je mejilo na osrednjo Azijo. Slovashki. v sklopu hongurskega imperija (od tod njihovo ime Hungari). ki so slabo poznana. da so imeli Madzhari in Hazari (tudi turshko ljudstvo) zelo tesne odnose neposredno pred osvojitvijo Panonije. Razlogi. imenovanem Atelkozu (madzh. torej Dneper. prishla pa naj bi z vzhodnega dela osrednje Evrope.11. (5) Med tremi bolgarskimi ljudstvi turshkega jezika – ob izlivu Donave (danashnja Bolgarija). (2) Madzhari so zhiveli tudi na obmochju starih povolshkih Bolgarov. (1) V srednjem veku so govorili madzharsko tudi v t.

zacheli razseljevati po obsezhni ravnini juzhne Rusije«. Turshka imena pa v sploshnem kazhejo na azijsko nomadsko ljudstvo. vojvoda. medtem ko so povsem nomadska ljudstva izginila. st. Alineijevo pozornost je zhe zdavnaj pritegnila nenavadna podobnost etrushchanskih poimenovanj za vodilne funkcije. organizirani po turshkih obichajih in pod vplivom turshke kulture. ki so se ohranjale. (2) Tudi madzharski lingvist Peter Hajdu. (6) Obstoj dvojnega principata. lauxum/luc(u)mo. Med temi je Alinei posebej izlochil zila. cep-. ki je aziatskega izvora. Tudi za druge etrushchanske nizhje druzhbeno-politichne funkcije (etrushchansko maro. thuta . so se v 5. ki so se premikala po stepah. do kakshne mere so bili Madzhari pomeshani s turshkimi ljudstvi v trenutku nastopa na zgodovinskem odru. "stareshina. z izjemo imena. s katerim se sami oznachujejo: Madzhari. (5) Domnevajo. saj med prve dosezhke etruskologije shtejejo prav razvozlanje nazivov za najvishje druzhbeno-politichne funkcije. tarxun – tarjan) podaja ustrezne razlage. kralj pa le politichno in simbolno. toda sicer je bila oblast deljena in resnichno moch je imel v rokah poveljnik vojske. delitve oblasti. To kazhe. za katere je nashel vzporednice v stari madzharshchini. (10) Znachilna za madzharsko etnogenezo so turshka osebna imena v chasu njihove "pojavitve" v Evropi. purth/purt. ki se je odpovedal tradicionalni teoriji in privzel teorijo dveh osvojitev. Tako je bil Arpad »vrhovni poveljnik« gyula in kende »kralj« obenem in je jahal na chelu vojske. pritrjuje: »Madzhari. Jezikovna argumentacija Po tem kratkem povzetku zgodovinskih in etnichnih elementov madzharske etnogeneze poglejmo she jezikovno plat. kakor Bolgari z Volge (Turki) in Madzhari.Slovani in Anti . ko so prishli v stik s turshkimi ljudstvi. zhivechi skupaj s turshkimi plemeni.2010 10:14:37] .. ker predstavljata delitev vrhovne oblasti v drzhavi. (4) Politichna organizacija madzharskega vodilnega razreda je bila turshko-hazarskega izvora. da so obstajali med Madzhari in Hazari celo dinastichni odnosi. obichaje ipd. "vrhovni politichni oblastnik". "rex". vodja skupnosti" in canthe. le tista napol nomadska. je tipichna tako pri Hazarih kakor pri Madzharih. gyula in kende (kar ustreza etrushchanskemu zila in camthe). nakar so prodrli v jugovzhodno Evropo. da je bila madzharska vodilna plast dvojezichna. (7) Po Györffyju so bila med nomadskimi ljudstvi. z druge plati v ljudski glasbi. skratka gre za amalgam dveh kulturnih izvorov. medtem ko jih je polnomadstvo do neke mere razlochevalo. to je z altajskim podrochjem. nekako tako. (3) Znanstveniki pravijo. ti organizirali v nomadsko-pastirsko skupnost. kot je danes v zahodnoevropskih kraljevinah razmerje med kraljem/kraljico in predsednikom vlade. uporabljala je madzharshchino in turshchino. ki so tudi poznali dvojno delitev vrhovne oblasti med gyula in kende.Lucijan Vuga tistem. (8) Madzharska mitologija nudi obilo podobnosti z juzhno Sibirijo. sposobna organizirati stabilne drzhave.tutun. http://www. to je ogrskega izvora.htm[16.11. »princeps civitatis«. ki je ugro-finski.revijasrp. To je ustvarilo turshki videz Madzharov glede na navade.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Za utemeljitev svoje teorije je moral she nakazati druzhebno-politichne funkcije pri starih Madzharih. (9) "Dvojna dusha" Madzharov se odrazha z ene plati v njihovem jeziku.

revijasrp.: zanimiva se mi zdi primerjava z slovenskim izrazom "iztrgati drobovje". zili itd. luxum "lucumo" »od kralja. zilci. zilacal. lauxume. v madzharshchini lo "konj" + him "moshki. glede osnove lo "konj". madzharsko merö "merec". si oglejmo nekatere: str. 23: etrushch. canthus. toda pri obliki balda "kij. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. sekira". bovtati "tolchi. L. marunu. 25: etrushch. str. maruxva "(zaprisezheni) zemljemerec". staroturshko tarkan. vojvoda v chasu "osvojitve Panonije". ki kazhejo na staro osnovo low. staroslovansko kapь "soha. str. zilac. 23). "sem"."insignija. chastni polozhaj". zilc. tu Alinei opozarja na slovansko osnovo balta. da bi bila izposojenka). "dz'la". str. guverner".kot pri bula z vrsto izpeljank. tarjan "pooblashchenec. V. (op. Lowaz ipd. krepelo. znamenje oblasti. 28: etrushch. da so bili po teoriji kontinuitete na teh prostorih Slovani zhe v prazgodovini. podoba. camthi. kij".11. vrhovni vodja" ali haruspeks primus "vrhovni vedezhevalec na osnovi zhivalskega drobovja" (op. (op. luw morda "dolzhnost. v stari madzharshchini kende (kndh.htm[16. (op. toda tudi bolt »ribishko tolkalo".Slovani in Anti .: morda pa ne gre za osnovo lo v smislu konj. thuta. boltenь "zidarska zhlica". V. Lougudi. lauxum-. kralj brez dejanske mochi. maru. purth. 30: etrushch. buld. da zilath. zilcthi. za druge pa ne. kaliti". po Alineiju se pojavlja tudi slovanska vzporednica kip. da je pramadzharshchina to morda dobila od Slovanov (str. V. purt "dvorezna sekira". lovec. za slednjo ne zdrzhi. belty "usedlina. Madzharski Gyula je danes znan zgolj kot antroponim. lauc-. (v)prega(ti) = naprezanje. marunux.2010 10:14:37] . bat. ampak za osnovo lov. am "biti" in izpeljanke. podoba itd. cep. tarqan. str. idol. kar opravi "trgalec drobovja"). kar kasneje tudi v drugih primerih vechkrat poudari z opozorilom. vitez-kraljevi mozh". zila. avtoriteta. ki jih Alinei obravnava in za nekatere izrecno navede tudi slovansko paralelo. canthe. pomembna in posebej obchutljiva druzhbena funkcija. simbol". sodijo v skupino z osnovo zila. knde.: na Slovenskem so znani priimki Kenda in Kante). Zhe najstarejshi preuchevalci etrushchine so opozarjali. je najti staromadzharske izraze adluazu. L. chlovek" torej "konjenik. kar naj bi prishlo iz turkotatarshchine. L. (tutun) "gospod". naziv. boltec "uhelj". 20: etrushch. canthce. tarxies. obenem Alinei v primeru maru "mera" pravi.Lucijan Vuga str. izposojeno iz neznanega jezika. v stari madzharshchini *purte "bojna sekira". Sadnik in Aitzmüller opozarjata na mozhnost domache slovanske vzporednice iz osnov bul-. (föld)merö "zemljemerec".. slov. vodna jama". luc-. staro turshko (*staromadzharsko) tudun "vojashki poveljnik nekega obmochja. tarxun. L. Primerjave po Alineiju: Med etrushchanskimi besedami. 44: etrushch. V. str. balta "sekira. pripadajoch kralju«. kar je bilo v davnini nedvomno eksistenchnega pomena). 27: etrushch. staromadzharsko kep "(verski) simbol. balta "prepad. oprezanje". marunuxva. ime ali priimek. belt "vrtinec". zilx. 22: etrushch. nedvomno iz *bъltъ. izvirno pa je pomenil vojskovodja. http://www. knda) Grossfürst des Bundes der ungarischen Stämen.: v Bezlajevem ESSJ imamo to obdelano pod vech gesli: bolt I.in bald. obveza+napeti.". str. S tem smo zgolj namignili na Alineijevo metodo podrobnega jezikovnega vzporejanja etrushchine in protomadzharshchine . 29: etrushch. v stari madzharshchini "gyula" (beri: dzhula). ki se pogosto pojavlja v etrushchanskih napisih.

penthna. osnova pen(th). kur[ishche]") in -umi ipd. slov.omogocha vzporejanje s slov. ustje pechi" iz kul. (na)zoren. iz ljubezni do ipd.revijasrp. (op. daritev. (s)(po)mnik. (s)tul(iti) se [kriviti se]". puliti. "kup(chek). str. slov. zhival(ice)". (na)peti. s[i]valke "zhival. 52: cexa2 "zgoraj. 111: pazu "pechi. 84: tur "dar."pech" (op. str. oznaka. tule [tukaj]. (vz)pen(jati). 114: sal "bivalishche.). pripraviti. vzpored. slov. tulka. da to potrjuje prisotnost Slovanov pred prihodom Madzharov. cerkvenoslovansko okrьstь. slov. vrhnji del. "vekati. 118: tamera "grobnica. gomila". okrozhje. kjer se kaj koncha". slov. nadrejeni". npr. peljati. 115: śel "obnoviti. str. darovati. slov. z medom. 87: zin "narediti". znak. str. str. odprtina. "zhig(osati)". magichna vez ipd. bregar ipd. zhelja". str. harcować [bojevati se]". 60: fler "kopija. slov. mene. ponjava". str.: 71 nac "velik" ali "noch" ali "ne". "selo. krog. str. tekalishche. "(na)pen(jati). 110: parliu "kuhati na pari". -thur. ita. zhila. str. L. otrok od". (u)chin(iti). str. svet(ost). kip. str. "nak [izrazha mochno zanikanje. ki se preseli v novorojenchka. 111: penthe. pokrajina". slov. 94: klumie "zhekno. kalchek. (po)meniti". 83: thui "tu(kaj". teme(rje)<teme [zgornji. "(po)mota. kliti. Turje.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. po Alineiju tudi slov. dati". razum". 49: calu "mrtev".Lucijan Vuga str. baj(ka)".Slovani in Anti . -thura "pripona za oznachevanje izvora ali pripadnosti". slov. "polje. L. 112: raśna. slov. usluga. medkrovje. stanovanje". 70: mut(a)na "nagrobnik. 49: c(a)lan "mrtvec. Terje ipd. s[i]val. (op. "suti. 87: zic. 58: eta. "ozhemi". Alinei meni. napol". "pariti". penthuna. str. 63: hupnina "grob z nasutjem. vplivati. "knez". "temnica. str."."."pech". str.11. terem. slov. nemshku-tar.: tudi slov. Alinei: slovansko trem. obli del chesa. opna. nacheti. 45: ati "mati". slov. "baj(ati). vacil. 100: har. 67: mathcva "medeno. slov. str. risati. borba ipd. L. str. "konec. zivas. pokop(ni) ". poganjek". str. urediti. selishche". 67: me. kuhati". str. 101: ixeme "pij". vishji. 117: sren "(na) pamet. (na)zor". triem "dvorana. medica". slov. -(t)ur". V. str. str. "snovati. 88: ziv "zhiv(eti)". kmetavz-ar. veranda. (za)sutje". chrtati". V. V. kraj". str. nemch-ur. str. 85: -thr. "tul. "-(t)ar. medpalubje". steza. Alinei opozarja tudi na slov. slov. vrh. str. grob". Alinei opozarja na razshirjenost v slovanskem svetu "harcovati. zix "vrezati. prichanje". slov. 86-87: vacal. vzpored. 112: pulum "hodnik. primer. po Alineiju iz gur. "zhil. slov. zhivel. str. hara. rasna "okraj/okres.htm[16. tolchi. str. luknja". nadlegovati. videz". klica zarodek. 80: suthina "grob(ni).". str. sitnariti" z razlichno etimologijo). (za)suti. zarezati. L. vzp. hurt "boj. pisati. str. str. V. kupola. penznas "pokriti. vzpred. 116: snuiaf "tvorba bodochega zaveznishtva". str. "pol. okrog. 47: atrium. (iz)kopanina. str. vacl "odmevno dejanje.: po mojem se to ujema s "kur(iti). (za)snova". vzpored. str. pogrniti". "kal. nejevoljo]" ali "noch". vikati [vzklikati])". soha. tulec. grad" (op. paluba". str. slov. ta "ta". "okreshelj [gozd med otrebljenim svetom]". naklonjenost. "jama. str. 52: cexa1 "(v) korist. kupnina". ozhiviti". mini "meni. tla(k).". slov. 66: zivas "zhiv(eti)". pluti. me". okrьstъ "okolje. chezhnja "hrepenenje". "zrenje/zreti.2010 10:14:37] . zavetishche. str. slov. str. okraj". http://www. 83: tular "meja. slov. mi "jaz«. obok. vzpored. "(za)klan".: tudi Bezlaj v ESSJ ima harati "tepsti.: morda sodijo sem toponimi Turjak.

jezbica iz vej]. str. str. "tir. potolchi". slov. najvishja zgornja ploskev]". je prikazana Junona. 213: śuplu "shibati. bitka". gnesti z nogami". 120: tarils lat. 122: tesinth "jesti". topilnic". Fufluna. pasha]". 202: mulvenike "daritev. eke. 119: tanasa "sorodnik. zajezitev. vzpored.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. 128: zamathi "macheha". "jedilo". 121: thaura "dobrina. slov. st.htm[16. zarezati.Lucijan Vuga obok. 196: mini "mi. popaliti". vzpored. 128: vrath "zadeti z izstrelkom. napisati". str. pechi. "(za)kletev. tepsti". pokvarjen". dopushcha tudi slovensko razlago. "moliti. zhupan (kar imajo nekateri za slovensko izposojenko iz madzharshchine). "vodnik. str. ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg. druzhinski". Namrech. na bronastem zrcalu iz Volterre iz 3. molitev. str. "paliti. "chachka". "vajeti. pot". 196: zixuxe "vrezati. slov. tirati". slov. imetje". vreshchi". v neko smer". "cursus" "tek. str. suppan "bichati. "jez [vechja sladkovodna riba]. str. slov. "teshiti (lakoto). bichati". shibati. meni".2010 10:14:37] madzharsko en ten ön min tin italijansko io tu lui. slov. supal. ker je napis na fibuli. umazan. zagrada. je mogocha tudi slov. chetati se". *vej-jez. vzpored. "za mati". verjetno gre za etrushchansko ime mesta. slov. vozach". molek". slovan. itd. 120: thapicum. Alineijeva razchlemba. slov. 194 primer napisa na zrcalu: eca sren tva ixnac hercle unial clan thra sce. mesto Populonia "prestolnica ognjishch. ribogojnica". str. lei noi voi slovensko jaz ti on mi vi . sredstvo za utrditev. 177: cleva "je potrdil pogodbo". opraviti nalogo. vzpored. slov.revijasrp. 214: runs "razchetverjen. tok. vzpored. tvoriti". slov. k meni. 128: vatiexe "voditi. str. str. 132: Pupluna. materia]. str. slov. verso di me. str. vzpored "cheta. "ta nashi. "vrechi. vzpored. "ta (ki)". slov. vzpored. eko". madzh. vzpored. "jez. vzpored. meni. voditi". ki iz svojih prsi doji odraslega. str. vzpored. str. darilo". slov. pomenilo naj bi "mochvirje ali rastlina glavinec (centaurea)". str. 128: viskri "zahteva vrnitev (darila)". "mulj: muljava [trava. mesto Vei. slov. vodilni. str. hasmuni "trebuh" po Alineiju ustreza slov. vzpored.slov. lastnina.povrniti mu". "nekam. tvorba. vrniti mu".ugrijsko "ez. str. 213: hasmunkxx. nekomu". "tovor. dopolniti". smer. 225: osebni zaimki: Posebej zanimiv je na str. oprema. str. vzpored. str. voziti. 134: Imola. vzpored. vzpored. kar Alinei prebere kot: »(usa) questo (specchio) ponendo a mente come Ercole figlio di Giunone si nutriva di latte« [(uporabljaj) to (ogledalo) in dobro razmisli. str. vzpored. 129: zat "boj. tirnica. slov. slov. klej [lepilo. slov. vzpored. mesto Vetulonija. bradatega Herkula. str. "vrisk. str. "muka". pechatenje]". vzpored. vodich. uzde". 198: naceme "a me. vzpored.11.Slovani in Anti . kaznovati . kako je Herkul sin Junone sesal mleko]. vrteti (s pracho). jezbica [gradbena naprava ob bregu. str. str. thapintaś "teptati. "ruzhan". 133: Vei(s). http://www. teshch (kot vzrok za jelo)". lok. 123: thel "delo. tesni (blizhnji) chlani". ta (tu))" . 199: ithalu "pijacha". ver "zadeti. prechno na tok vode]. jez [naprava. 133: Vetluna. tvar [snov. ki jo je sicer razlozhil na ugrijski etimo­ loshki podlagi. str. zato navajam moj komentar: etrushchansko eca "questo (qui).

11. oznacheval naj bi "mozha. Vse to omogocha Alineiju sklep. ki je zhivelo med Volgo in Uralom. najdemo obliko Majar in chedalje pogosteje podobne razlichice. thra "latte.htm[16. da je zadeva veliko bolj kompleksna."eszren. da so se Etrushchani sami imenovali Mex (mexl. poglejmo she neko pomembno podrobnost. da je to dovolj za kategorichno trditev. klan. oziroma gre verjetneje za Er (danes Udmurti). clan "figlio. Belmegyer. in questo modo. saj nastopa v znachilnih povezavah z drugimi izrazi v tako pomembnih dokumentih. Babonymegyer. st.) beremo: »in sua lingua propria mogerie vocatur«. tva "porre. otrok" . st.Slovani in Anti . st. manś »ime. ki ga najdemo v ember. na ta nachin" ."da[va](ti). zarodek". etnichni znachaj. dobro pomni" . V zachetku gre za sestavljenko iz (1) mänći etnonim "Mansi". Tako bi prishli do slovenske razlage: »To zrcalo si postavi v opomin. De administrando imperio zapisal v grshchini Megere. sina". ixnac "cosi. opomin. zrcalo". mleko" ."igy. v spisu Arabca Ibn Rusta okoli 930 Majgar.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Bekasmegyer."tesz. mexlum). Prvich je poimenovanje magyar izprichano v arabskem viru leta 870 v obliki m. pravi Alinei (str. teve" . dati."eszik [jesti]" – "sesek. v slovanskih virih iz 12. sin. Nogradmegyer."v znak. stoji Mager. sce "mangiare.). v jeziku khanty pomeni mant "ime ene od bratovshchin Khantov«.γ. da so se tudi Etrushchani sami imenovali Mex. mente. mladenicha. pogosto zapisano za imena krajev. kliti. ta skupnost pa naj bi bila najmochnejsha med sedmimi plemeni. zreti."kal. st. jesti" . da je Junona dojila Herkula«. Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? V okviru TK. tako. Kaposztasmegyer. naj bi tako bilo sestavljeno iz imen ljudstev Mansi in Er. in sestavine (2) –er. 366). ki so obvladovali znamenita in obsezhna balkanska nahajalishcha bakra in http://www. ime plemena. od katerih so nekatera she danes zhiva: Megyer. Mezömegyer. Seveda ne mislim. Perzijec Gardizi med 1050-1053 belezhi Majgar. st. chloveka. spomin". bizantinska grshchina pishe Meγere (10. postaviti. na vzhodu pa Slovani. kot nekakshna specializacija ali delitev dela.revijasrp. oseba. da so bili Etrushchani Slovani. je spochetka imela metalurgija. dano skupnosti Mansov in Khantyev (Voguli in Ostiaki). Bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet je v svojem delu iz 10. igyen + nac" . med njimi so v severni Italiji na zahodu prevladovali Kelti. chlovek. vse iz ogrskega manć "mozh. v mongolskih. rod. Vasmegyer itd. Poscmegyer.Lucijan Vuga sren "a mente. madzharski dedichi Mansev. kakrshni so "ploshchica A iz Pyrgyja" in "tabula Cortonensis"."tej+ra" [z mlekom] – "trese". polozhiti" . pripisan Thefariei Velianas na ploshchici A iz Pyrgija. to obliko najdemo v 12. Hudud al-alam (982 . Toda preden koncham. st.983) pa Majgar. dobro premisli. Magyar. Alinei razlaga. unial – od Junone. prvi metalurgi Evrope. sesati". ki so sodelovala pri "osvojitvi Panonije". klica.2010 10:14:37] . kitajskih in perzijskih delih iz 13. eszre" . imeli so se za Meg(er)/Magy-(ar). (u)zren [ugledan]. morda so obvladali dva jezika. Tako lahko gladko prevedemo mex thuta. v madzharski kroniki Anonima (12. prinashalci so bili drugachnega jezika. polozhiti". menim. kot "etrushchanski/madzharski vodja".brez ugrijske primerjave . Ime Madzhari.g. bratovshchina"."zri. hercle – Herkul.riya (pripona –riya je arabska). kar naj bi izhajalo iz iste osnove kakor Madzhari.

zato niso imeli chasa za besedno umetnost. da »the East European pastoral migrants who had made their homes in Austria and Slovenia also got as far as the Mediterranean [Barfield. V. samo pomislimo. kjer kultura s slovenskim obrazom (facies) in prisotnostjo znachilnih slovenskih izdelkov. prazgodovinske in lingvistichne predhodnike) so Madzhari prishli v Etrurijo iz karpatsko-podonavskega bazena. zakaj ni bil vzpostavljen enachaj Madzhari = Etrushchani. L. cheprav po njegovem iz semitskih jezikov. 264) etruskologije. ki niso bili le brez knjizhevnosti. Toda vmes je she vpliv semitskih jezikov (str.2010 10:14:37] . Etrushchanski (ne prav shtevilni) pisarji so bili funkcionarji v sluzhbi tujerodnih priseljencev. V.Slovani in Anti . 138) in veliko razlichno zapisanih posameznih besed je mogoche razlozhiti (str. (Op. med seboj pa so she dolgo ohranili svojo govorico. imenovana Ljubljansko barje. Zhe interpunkcija predstavlja torishche neskonchnih razprav med strokovnjaki. kar je vplivalo tudi na jezik. c = χ. s = ś) (str. almost continuous. 1971]« (str. 367).Lucijan Vuga zlata.11. medtem ko Alinei semitskim dodaja she madzharske in ne nazadnje tudi slovanske besede.: Tu naj opozorim na dolocheno sovpadanje z mnenjem Semerana.. ki je na prvi pogled videti kljuchen: zakaj se je Etrurija razvijala z juga proti severu. che pa naj bi Etrushchani http://www. Malo naprej (str. ampak so bili predvsem in v polni meri zaposleni z gospodarstvom in upravljanjem osvojene dezhele. da je etrushchina koiné. prav tam]«. a. ki naj bi bila znachilna za arhaichno etrushchino. kakshna je bila slovenshchina brizhinskih spomenikov v primerjavi z danashnjo. da je med doslej odkritimi etrushchanskimi besedili ogromna vechina kratkih nagrobnih ali prilozhnostnih zapisov. po vsem sodech. 278). Tako Hencken meni. da je lahko obchevala s toskanskim.revijasrp. 369-370) Alinei she zapishe: »Medtem pa so v Toskani Pramadzhari v bistvu pomenili le maloshtevilno elito. dokazuje. dolgo mnogo stoletij.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. postala dvojezichna. 264) z zelo skromno literarno tradicijo. ki je prishla v Italijo iz Panonije.) Alinei kazhe na hermenevtichno zagato (str. Tudi najdaljshi znani tekst z zagrebshke mumije je. che si le ogledamo samo primer angleshke pisave).htm[16. f = φ. Ni nakljuchje. che naj bo ostanek pisave po zlogih. religiozne narave.) Po Alineiju (ki ima arheoloshke. Ter v nadaljevanju: ». da se je v tem obdobju osrednja kultura razvila na severovzhodu Apeninskega polotoka.is the first evidence of the subsequent. Znano je. od tod arbitrarna idealizacija samega chrkopisa. ti so v vzhodnih Alpah ustvarili slovanski superstratum na ladinskem in furlanskem obmochju. kar je mogoche dokumentirati z dvojezichnimi napisi na tablicah iz Pyrgija in izhaja iz tesnih povezav celotnega mediteranskega obmochja z Blizhnjim vzhodom. L. zgolj v veljavni in trdozhivi kronologiji pozne priselitve Madzharov v Panonijo.. ki naj bi bil zadovoljiv odraz fonoloshkemu sistemu (to je dvomljiv poskus. naj navedem zgolj enega. da je bil doslej poglavitni razlog. presence of Central European influence at the head of the Adriatic around Trieste [i. pretezhno italidskim ljudstvom. Ker je za obrambo Alineijeve teorije treba odgovoriti na vrsto nasprotnih argumentov. ki je morala na temelju skromnega besedishcha in kratkih besedil zgraditi teoreme za rekonstrukcijo neznanega jezika.« Tudi nestanovitna uporaba pisave ( t = Θ. (Op.: Ker gre pri Etrushchanih za obdobje. Po sociolingvistichnih kriterijih je odnos med nestalnostjo pisave in literarno tradicijo zelo mochan.

ni drugachne razlage kot: (A) ko so se po zadnji poledenitvi umikali ledeniki proti severu Evrope. Madzhari naj bi po tem scenariju prishli na Apeninski polotok med koncem bronaste in zachetkom zhelezne dobe iz Panonije.htm[16. da madzharsko kmetovalsko besedje kazhe. so se tudi Madzhari kot ostali Uralci iz vzhodnega dela srednje Evrope. kamor je v neolitiku zhe segel z Balkana drugi kulturni val v obliki lengyelske kulture. zhe naseljenega s Slovenci. pomikali za divjadjo na sever. Njihova elita. bi bila prav tako meshanica (str. 418). Tursci. 396-370). Za njihovo etnogenezo so odlochilni: (a) kronoloshko izvirna slovanska kultura Baden. da so bili Madzhari ne­ olitizirani pod nekim turshkim ljudstvom. od katerih so si izposodili poljedelsko terminologijo. Ker so jih neolitizirali Turki. zato lahko pojavljanje Turkov na evropskih tleh zhe veliko pred letom 551 uposhtevamo brez velikega tveganja (str. kjer so zhiveli. Ko obravnavamo ugro-finsko jezikovno skupino. so se morali nahajati zelo dalech od izvornega blizhnjevzhodnega sredishcha neolitizacije. che bi prihajala z juga. bi bilo logichno. zato tudi Toski. ki je skladno s teorijo kontinuitete slovanska po jeziku. da bi prevzeli nove proizvajalne tehnike in jim tudi dali svoje izraze ali pa si jih izposodili iz drugih jezikov. che bi izhajalo iz Turki.Slovani in Anti . Protomadzhari na vzhodnem krilu pa so se morali usmeriti proti Uralu. ko se je ljudstvo z imenom Türk pojavilo v osrednji Aziji.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. *turse z osnovo *turs. kot je to bilo pri Grkih. ki ga daje zhe Peroni: v juzhni Etruriji je villanovska kultura meshanica z drugimi sestavinami. je zanimivo. Che torej domnevamo. Da bi pojasnili to njihovo veliko oddaljenost. ko je ta prodirala v Evropo. po drugem pa po kopnem prek ozemlja. potem v V. del Pramadzharov premaknil kot nomadski pastirji kurganov (po Alineiju) proti karpatsko-podonavskemu bazenu. Toskana. sht. kar ne velja za Fince in ostala uralska ljudstva. da so bili Madzhari "neolitizirani" (pojav poljedelstva) pod oblastjo nekega turshkega ljudstva. Che pa bi bili Madzhari zhe od prej v karpatsko-podonavskem bazenu. Po najnovejshih odkritjih obstaja tudi razlichica *tursike.Lucijan Vuga prishli iz Panonije? In odgovor. kjer so prishli v stik s turshkimi (altajskimi) ljudstvi ter z njihovim nachinom agropastirstva in seveda z izrazjem s tem v zvezi (str. Cheprav obstajajo ti podatki shele po letu 551. kjer so bili pred njihovim prihodom Slovani lengyelske kulture. da so Etrushchani – Madzhari organizirali svojo skupnost shele po dokonchni ustalitvi na villanovskem obmochju in pred pojavom zgodovinske Etrurije. Germanih in Slovanih. 418). Iz Panonije.revijasrp. sht. ohranjajoch tradicionalni paleolitsko-mezolitski nachin lovstva in ribishtva. (b) kulturno in delno etno-lingvistichno turshka kultura kurganov. 416). niso mogli biti v srednji Evropi. tisochletju pr. po enem mnenju chez Jadransko morje. n. (B) med tem pomikanjem proti severu je zahodnejshi del uralskih ljudstev – ki ga oznachujemo kot baltofinskega – dosegel Baltik in prishel v stik z zhe neolitiziranimi Indoevropejci (Balti in Germani). in je "e" zgolj v olajshanje izgovarjavi.416). takrat ko se je pojavila ta kultura. Shele takrat se je v drugi polovici halkolitika v III. Alineijeve jezikoslovne analize kazhejo. so bili ti Altajci po TK tam zhe od prvih naselitev chloveka. Tudi za pogosto uporabljano latinsko ime Tusci.2010 10:14:37] . Etrusci ne bi bilo nich chudnega. (c) lingvistichno Ugri iz zahodne Sibirije (428-430). medtem ko je na obmochju Bologne edina povsem chista in izvirna. 415 . ki so v prazgodovinskem obdobju to dozhivela prek Baltov in Germanov (str. Italidih. n. tisochletju pr. kar nam potrjuje razshirjenost etrushchanskih http://www. druzhbena ureditev in dobrshen del besednjaka so bili turshki (str. so Etrushchani – Madzhari prishli v Italijo. cheprav she ne moremo govoriti o enotnem madzharskem ljudstvu. Tako pa so prevzeli poljedelskopashnishko tehniko in izrazje od nekega vladajochega turshkega ljudstva.11.

kar lahko rechemo) mochan vpliv na kulturni in jezikovni razvoj villanovskega ljudstva in s tem Etrushchanov samih.Lucijan Vuga toponimov Felsina. bi rekel o (1) Semeranovi tezi o etrushchini. pri chemer seveda etrushchina ni mogla biti izzvzeta iz teh vplivov. od katerih ima vsaka svoje zagovornike. ki dolocha mnozhichne selitve ljudstev v srednjem veku. Che strnem svoje razmishljanje. Protomadzhari pa so po njegovi TK prishli v tesen stik z zhe prej v Panoniji in vzhodnih Alpah naseljenimi Slovani in so torej dozhiveli kulturno in jezikovno akulturacijo. saj je bila v neposrednem stiku z latinshchino (cheprav je Sergi zagovornik blizhnjevzhodnega izvora Etrushchanov). se nam utrjuje vtis. Iz navedenega je videti. ki jih tudi tak pesimizem ne bo zaustavil. predvsem pa domnevata relativno veliko naselitveno stabilnost zhe od prazgodovinskih chasov. da je vse troje res: tu so se zdruzhila ljudstva in kulture avtohtonega prebivalstva. uposhtevajoch omenjene raziskave in teorije. a le delno tudi migracijski vpliv Semitov z Blizhnjega vzhoda. Che skushamo strniti najnovejshe teorije mednarodnih strokovnjakov. da so se priselili s severa – vse tako kazhe. Velsna in Alsium. s chimer je potrjeno. A tudi (3) Alineijeva teorija o etrushchini kot arhaichni obliki madzharshchine se mi zdi potrebna popravka. da je pred zgodovinarji in jezikoslovci she precej tezhkega dela. ki naj bi bila koiné iz semitskih jezikov. vendar pa po moje etrushchina kazhe tudi mochne primesi drugih jezikov. Ker pa so po Alineijevi teoriji Protomadzhari pomembno vplivali na genezo Etrushchanov. da povsem na novo postavljata izvor Indoevropejcev.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. preden so prispeli na etrushchansko obmochje v Italiji.htm[16.Slovani in Anti . da zhe od antike sem znana razhajanja o izvoru Etrushchanov – da so avtohtoni na tleh Italije. med temi ochitno tudi slovanshchine. To potrjujejo same njegove analize. Zato se ni treba chuditi. in gotovo bomo imeli mozhnost she velikokrat slishati o (presenetljivih) raziskovanjih tudi na polju etruskologije. da je takrat sever tvoril celoto s centrom (Velzna) in jugom (Alsium). Po mnenju Alineija danashnja kriza tradicionalne indoevropeistike izvira iz vztrajanja na domnevi o mnozhichnih invazijah bojevitih ljudstev z vzhoda ter iz absurdno nizke kronologije.11.revijasrp. toliko. uposhtevajoch prav njegovo domnevo iz TK o Slovanih kot staroselcih na obmochju vzhodnih Alp. Vendar pa kljub temu ostaja veliko neumornih in navdushenih raziskovalcev. je ta tja indirektno zanesla slovansko kulturo in jezik. da prihajajo z Blizhnjega Vzhoda. da je bilo v celotnem Sredozemlju nedvomno chutiti mochan kulturni. da so namrech ti morali imeti (najmanj. che so danes tolikshne mednarodne razprave o dveh velikih teorijah – Renfrewovi teoriji o neolitski razshiritvi Indoevropejcev in Alineijevi teoriji kontinuitete. To pa pomeni. da so nekateri zhe odnehali in rekli. lahko povezhemo v domnevo. http://www. chesh da to nima nikakrshnega smisla vech. 399). da je villanovsko ljudstvo govorilo neko vr­ sto arhaichne madzharshchine (str. v bistvu pa sta si podobni v tem. in che sprejmemo njegovo tezo o madzharski eliti (tega ne moremo v celoti izkljuchiti). kar je posredno mogoche izpeljati tudi iz (2) Sergijeve teorije o latinshchini kot lokalno nastalem jeziku iz praslovanshchine in jezika staroselcev.2010 10:14:37] .

je dospel do Egipta. Prav tako je etrushchansko τήßεννος rimsko »toga«. kot recheno. in z au > neutrum je etrushchansko *zamt(h) »zlata kovina« (predgrshko µέταλλον). kjer zachenja takole (prevod L. kramar« (pripada z au<>a predgrshkemu κάπηλος [op. posrednik. kot izposojenka.Lucijan Vuga priseljencev z vzhoda in severa. tudi germansko-slovansko *ap. Z juga pa je prishlo v letshchino ęrms »opica«. S takega zornega kota poskushajmo analizirati dela Karla Oshtirja. kanja : capys). ETRUSHCHINA – MEGALITSKI JEZIK Karel Oshtir je. Vedno znova pojavljajocha se hipoteza o indoevropskem izvoru Etrushchanov je tezhko sprejemljiva tudi v predindoevropski preobleki. jantar z Baltika.2010 10:14:37] . prishlo od Rimljanov h Germanom. z juga zlato. umetnishke predmete itd. gotsko kaupon. lunjь : vel.> sa. Nostratichno sorodstvo Staroevropejcev.: z a<>o in z etrushchanskim pt > (h)t (razvoj je takshen: septumius > sehtumial > setume). etrushchansko rauf iz italskega *roufo nemshko »rot«. mozh« in prek p<>b tudi libijsko ‘Αßεννα <> ‘Αßιλη »Χimiera (< latinsko simia »opica«). Händler. k chemur etrushchansko apa »chlovek. vino. etrushchansko zam ath »zlato« in predlatinsko santerna »boraks za lotanje zlata«.od Germanov finsko tursas – in predpoljsko *Trъch.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. O.Slovani in Anti . K. latinsko *cop-t > *coht-io > coctio. primerjaj *baltsko > egipchansko sacal »jantar« s pristavkom w-i dobimo *wiskl. obmochje reke Weichesl je bilo podrochje jantarja) in kozhe. primerljivo z etrushchanskim άριµος »opica«. kar je ohranjeno v litavskem langus »okno« in tudi v etrushchanskem malena »zrcalo«. predsabinsko ausom. trgovec]. Tako npr. sobolj«. kjer je prishlo do m>b iz nordijskega *bat »jantar«. v *pontski > srednjeveshki latinshchini tebellus »zobel.in slovanskim soboljь. Oshtirja: Bernstein. nasproti etrushchanskemu Τυρσηνοι > Τυρρηνοι. cotio. v takih okolishchinah je to drugi vir skupnih etrushchansko-slovanskih besed. kar najdemo she v staroislandshchini kot turs »Riese.revijasrp.> tię. kar zhivi v imenu jantarskega otoka A-bal-us. V.): »Odnosi med Etrushchani in Baltoslovani so trojne vrste: a) Med Italijo in Baltikom oziroma med zakarpatskim obmochjem skozi vso zgodovino obstaja zhivahna trgovina: s severa so dobavljali jantar (op.11. za to preditalsko besedo imamo npr. slovansko Visla. od koder nato she finsko kauppa in slovansko kupiti. cocio »Makler. Tako je ligursko langurium »jantar« izposojeno iz baltskega *lang »jantar. kar je ohranjeno v imenu reke *wiksl > novovisokonemshko Weichsel. Tudi litavsko áuksas »zlato« velja za italsko izposojenko. juzhno sadje. velikan« . zdruzhljiva s predtrashkim te. obdelal odnos med Etrushchani in Slovani predvsem v knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (astrębъ : άρακος. Znana je razshirjenost predlatinskega capuo »Krämer. predlatinsko aurum. b) Baltoslovani pripadajo indoevropski jezikovni skupini in etrushchina ima zaradi etrushchansko-italske simbioze prevzeto marsikatero indoevropsko besedo od Italikov. med katerimi morajo tudi Etrushchani najti svoje mesto http://www. slovansko rъděti. Tu[r]sci.htm[16. kar vse naj bi bilo posledica zhivahnega trgovanja med Italijo in srednjo Evropo ter Baltikom in Zakarpatjem.»opica« in germansko *ap-ana > Affe ter slovansko op-ića.

(2) Predslovansko lunjь se pojavlja v cerkvenoslovanskem lunjь »nem. toda ta hip je nedokazano in ‘’napihnjeno’’. 3) staroevropejshchine in staromaloazijshchine – pri chemer je v analizo zajel maloazijshchino. jastrebъ in jastrebь lezhi dalje v ruski-cerkveni slovanshchini jastrabъ. str. skladnosti med Indoevropejci in Etrushchani so onomatopoetichne (posnemanje naravnih glasov) oziroma zamotanega praizvora. prediliro-trashchino. jastreb«. cheshko jestrab. rusko lunjь »nem. Nemcev ali gre za skupno dedishchino. starejshe jastran.. cerkvenoslovansko-rusko łunj »nem. retshchino. srbsko in hrvashko jastrieb. jatreb. tudi iz tega izhajajo njegove analize. Njegova konchna ugotovitev je. v etrushkem *ar pri arakos je -s. starejshe jastrjabъ. chemur ustreza grshko okus = staroindijsko ashush »hitro«. Geier je slov. Albula..revijasrp. Mäusefalke.« Za Oshtirja so karakteristika (Drei Vogelnamen. je sicer mogoche. Znan je prehod za slovanski ja. gornjeluzhishko jatrob.in ai. in bitijnijsko Τιος iz indoevropskega *diw. jastran. slov. Primerljivo s predslovanskim topol »populus alba« po b<>p itd. Od predindoevropske predslovanshchine je temeljno razlichna centralnoindoevropska predslovanshchina. kar pa ni vse. Tlachani na svet se rodimo – tlachani ga spet zapustimo) zaimka. jastrib. na jugu tudi satemska indoevropska albansko-armenshchina (in morebiti drugi balkanski satemski dialekti). Weihe. cerkvenoslovansko jastrub.. npr. ki so zelo pomembni. etrushchino-preditalshchino – naglasno pogojene glasovne menjave ter neposredno nizanje delov stavka z anaforo (ponavljanje iste besede v zachetku zaporednih stavkov ali verzov. narechno rastrub. Teberis. Domnevno *astreb iz indoevropskega *akros. v italsko-latinskem okolju Albas. takih izhodishch nashteje in utemelji celo vrsto ter za vsako daje primere. tako etrushchansko *tub(∂ )r ali *teb( ∂ )r domnevno »bel«. Turmfalke. c) Mnozhica etrushchansko-slovanskih besednih dvojic izhaja iz predindoevropskega prasorodstva predslovanshchine z etrushchino.2010 10:14:37] . kanja.ter tudi iz a-. Thubris. predgrshchino. jastrebovi. 33) za etrushchansko ime reke Tibere: Tiberis. predgrshchino. srbsko in hrvashko lunja »Gabelweihe«. Po tako temeljiti pripravi preide na prvi primer: (1) Slovansko astrebъ. predslovanshchino.11. Od tod torej gosь namesto *zosь »gos« in chopljo < khapjom nasproti latinskemu capio.Lucijan Vuga skupaj z Indoevropejci. poljsko jastrzab. predgermanshchino. slovensko lunj »nem. da si podobnosti med slovanskim jastrebъ< *asr = etrushchansko *asr v arakos ‘’ieraks’’ nista v nasprotju. liguro-piktshchino in iberobaskovshchino k staroevropski jezikovni skupini na tleh Evrope. oziroma chorna s k<>kh nasproti litavskemu shérti. kentumski-indoevropski Germani. infiksi ter sufiksi. Med razvijanjem etimologije jastreba vechkrat posezhe po vzporednicah z etrushchino. od koder izhajajo prefiksi. http://www. Bussard. iz preditalskega alfo>albo »bel«. rusko jastrebъ. vrsta sokola«. medtem ko je staromaloazijshchina s sorodnimi jeziki segala na drugo stran proti Mali Aziji ter se stikala s hamitshchino (razen semitshchine) v severni Afriki. od Baltoslovanov locheni s pasom prediliro-trashkih Venetov. oba dialekta pripadata s predskitshchino. polabsko jostrab. v katerem palatali in labiovelari skupaj preidejo v velare.htm[16. ker v mnogih primerih med drugim nachenjajo vprashanje. spodnjeluzhishko jatśeb. ali smo si res Slovani toliko izposojali od Germanov oz.Slovani in Anti .si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Shele iz te centralnoindoevropeizirane staroevropshchine se je razshirila na vzhodu iranska skitshchina in satemska baltoslovanshchina. tako (str.iz e. mishar«. predilirshchino.odpadel. ter na zahodu. jastrebast »jastrebove barve«. slovensko jastreb. ki je bila verjetno neki iliro-trashki dialekt.

Praoblika *wlangnj ali *wlaungnj je v korenskem zlogu *wl. za etrushchansko vel ima izhodishche v staroevropskem *wan. beseda se povezuje z lupiti.). predslovansko lad. tako da iz *wlangnj nastane *lognj. predbaltoslovansko. – jata. – *poja. op. cheshko kane. *lodъka lezhi tudi v predgrshkem *Ladua > Leda. nebesa«. 73. kanjuk. predslovansko. 71). bolgarsko kanjak.revijasrp. 73. jastreb«. 71. malorusko kanja. »Hütte. Vetter. (sъ)pojiti (zhena>zheniti).»nem.Lucijan Vuga Sumpfweihe«. etrushchansko damnos (ippos) (str. etrushchansko puia »soproga« (str.> -n. 1). *kallis.. »Donnerkeil. zato lunjь iz lonjь. kanjec. okrasiti. 69). *rajut. predslovansko. saj so znachilne za osnovni besedni zaklad kateregakoli jezika: – *slanka »Schnepfe. spletichna. poljsko kania. narechno kaniuk.. predslovansko.> -n-. slovansko. starocerkvenoslovansko. »Topf.> baltoslovansko l. 70). Mutter. 70. hishna«. slovensko kanja. »gomila. strela«. po kall. Acker.> *lonjь in lunjь. grobna zhara« (str. Mädchen. prek p<>ph in d<>t etrushchansko *f[e]ront v frontac »fulgurator« in v latinshchini frontesia ostenta »Blitz und Donnerzeichen. Osnovna oblika slovanskega lunь se naslanja na *wlangnj. predbaltoslovansko. kocha« (str. op.« (str. 73). Landmann. Slovansko etimologijo kana kazhe http://www. etrushchansko latva. op. Za -gn. (str. sodnik. kot »krma (za konje)«. predslovansko. – esenь »jesen«. strichnik=bratranec« (str. Geier. znana tudi v etrushchini: Vel(c)itanus > let(h)a »Kriegsgottheit. 67). predslovansko. (3) Predslovansko kanja. kanjuh.»Gatte. dodatek. gospa. mnogi«. Falke.htm[16. kljunach«. predslovansko. – perunъ. za *lad. shoja. etrushchansko rel »Graburne. naj jih navedemo le nekaj. gospa«. v opombi). snena.2010 10:14:37] . marsikateri. etrushchansko esia »Ariadna je *boginja jeseni« (str. toda vsebovano v ognjь. srbsko in hrvashko kanja. »mancher. je najti v etrushchini snena »schmücken. – mogyla. morda etrushchansko cam[e]thi »*censor. zato slovanski glasovni premik -gn. predslovansko. – kъmetь. Gattin. grobni grichek«. – laty. Weihe. dekle«. kanjukъ »Milan. soprog. 79) itd. Grosshüfner«. »Paradies. predslovansko »Joch oder Haufe Landes. cenitelj.tudi etrushchansko *laut. sokol. blisk in znamenje strele« (str. op. – rajь. 72).»Frau.in spodnjeluzhishko kanja. cheshko lunak »Hühnergeier«. Häher. latъka. kar se z ustreznim jezikoslovnim aparatom dá primerjati s slovanskim snaga <>etr. sloka. 1). V dolgi in podrobni utemeljitvi te svoje ugotovitve Karel Oshtir na mnogih primerih analizira sorodne slovanske in etrushchanske besede. lunь. glasovna premena v slovanskih jezikih. »(Frei)bauer. soproga.primerjaj rusko dvigatь : dvinutь. etrushchansko mantisa. etrushchansko eclthi. bozhanstvo vojne« (str.).Slovani in Anti .je znan pojav. aratura. Feld < *laknu: etrushchansko < latinsko acnua »100« < Feldmass. *lodъka »gospodichna«. – lanъ.(iz *waxl-) identichna z etrushchanskim imenom ptice *vel. – wl->l-. rusko kanja. – detelja. predslovansko. stric. latvica«. 59). mantissa »additamentum. zgornje. sokol«.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. lonec. *snecna (str.11. – mъnogъ. razvojno -gyla <>-gela kot v maloazijskem *Suag-gela »kraljeva grobnica«. 68). – *lody »Frau. privesek« (str. etrushchansko lut(h) (str. 68). wl. in v snenath »Zofe. mati« (str.

puln (ali iz *putln?) (str. 87+op. etrushchansko *cash »Kopf. predlatinsko *kewnja>conia in etrushchansko capys <> predslovansko ka[p]nja (str. predslovansko in predgermansko *beud v slovanskem *beud > bljudo (> srbsko in hrvashko bljudo). predslovansko. V preditalskem reduplikatu ci-conia je oblika primerljiva z etrushko ki-kinda. »der dritte > Schiedsrichter. Becher. 87). razsodnik. Art Fass. v korenu nъk. cheprav naj bi zhiveli po gozdovih in divjinah Zakarpatja. vrsta chebra«. etrushchansko puti »Vase. sk[ъ]renja. in she tretji. predslovansko.11. ki she celo za drevo niso imeli svojega imena.. > lat. predslovansko *baukun > buky. na ozemljih Slovanov. in da so Slovani prevzeli ime bukev od Germanov! Si predstavljate primitivne Slovane. 88). t<>l etr. conia.ali nьkhttp://www. koshara. z -nj. kakor v etrushchini varia=varnal (str.«. *etr. Bottich« (str. Zato navedimo she nekaj njegovih izpeljav: banja. 83). iz *baknja. romansko bacca »Wassergefäss«. V razshirjenem utemeljevanju posameznih pravil besednega razvoja se Karel Oshtir nenehno ozira na etrushke osnove. norchevanje. glava« (str. baccinum. Volynjь/Velynjь. Scurra) > lat. sokol itd. kozarec«. *cheshj > chasha. kanja. 89). primerjati kazhe s predslovanskim *kab. slovensko bukev. 80-82). shala. clenar »sin«. »Schüssel. miza«. Tisch.. saj s tem Karel Oshtir dokazuje skupni besedni zaklad in dodaja k argumentaciji. -ter-. To izvajanje je zelo pomembno. predslovansko. predgermansko *bauk.. 86). bacario. Alternacija *kewnja : *kephnja s premenami w<f<ph ob predslovanskem *keph[n]ja > chaplja je za konchnico -nja podobno kakor pri *kewnja>conia in predslovanskem *kapnja>kanja po pravilu -pn. indogermansko *kan. predgalsko Baco »Gott des Waldes Bacones en Saintonge (str. Kuppel«.2). kakor etrushchansko andas (»boreas«). predstarocerkvenoslovansko. izrazhen zhe v naslovu.(str.v kobьćь. skladovina. vaza.> -n-. bukev«. s chimer skushajo celo dokazati. predslovansko.primerljiv z etrushchanskim kot npr. bacarium.. kaznovan«. etrushchansko muki »kozarec« prek m<>b. ynis iz *indnij predlatinsko. sklad drv« pa je z mnozhinskim formantom -r. s korenom *kap. saj je drugache predgrshko kaston iz *k[a]s. zhrtvovan.2010 10:14:37] . predslovansko. predlatinsko coturnix »Wachtel. predslovansko *bъkь > bъchьvь. bukъ. predgermansko *wintr > Winter (str. kakor v rushchini. vrsta soda. prepelica«. posoda.k *etrushkemu (prim. burke«. korstelь . sculna »Schiedsrichter« (str. 87). Witzbold.> n. Kübel. scurra »Spassmacher. Gefäss.*korsterь. latinsko cano. da so bili Germani naseljeni dalech bolj proti vzhodu. kjer je slovanski -kn. Predslovansko chaplja. bъchьka »Fass. silva Bacenis > bok (ali bokoi) »Buche. skobec«. da bo primerjal (pred)slovanska imena ptic z etrushkimi. predslovansko. danes ohranjeno tudi v imenu pokrajine Bukovina. inьjь. ki nasprotuje pangermanskemu prisvajanju imena drevesa bukev. kad. kobuzaъ (skob /skop) »vrsta sokola.. 79-80). kost(ь)rъ »Holzstoss.Slovani in Anti . Korb.Lucijan Vuga primerjati z latinsko ciconia.htm[16. predlatinsko bacar. Verjetno gre za skupno osnovo z: buky. Art Kufe.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. posrednik«. iz *vel[n]ia. bъdьnjь. spodnjevisokonemshko Hahn (str. prav tako je primerljiv predslovanski *tir > slovansko -tь[r]-. Stutzer«. skleda-latvica.revijasrp. Scur(n)a. »Bottich. Wanne. macto. »scurrilitas. »Krug.ali *kab. slovansko. chashchen. 83). *wel[u]nija > predlatinsko Velia »palus«.»peti«. kot v predslovanskem nъ/ьktьva »mactra. ker je bil sicer njegov namen.se izide v ka[p/b]nja »Weihe etc.

strop. tramovje. t/d : s/z in p/b : w so potrjeni s primeri.revijasrp. hrushka« (tsh<>sht). koza« pod vplivom *koprъ »koza«. »Kiesel. e-kupe-t(h)aris. koprъ. 90).in zgoraj obdelani *tir > slovansko -tь[r]. predslovansko. Kaj je Karel Oshtir ugotovil glede treh ptichjih imen? (a) Predslovansko astrebъ izvaja iz debla *asr-. o kateri je veliko razlichnih in nasprotujochih si razlag.htm[16. K isti praobliki *w(a)nang je ob uposhtevanju pojava n<> – (z ustreznimi slovanskimi refleksi) pristaviti she predlitavsko vanagas »jastreb« in predirsko fang »lunj«. Etrushko vel je ohranjeno. bergъ. v vdolbini« (str. predslovansko. (b) Predslovansko lunjь je nastalo iz *lonjь < lognjь ter izvira iz prvotnega *wlangnj. petro. -ter. 92). slovansko. grobna posoda«. formant ebin menjavanje r<>l v predgrshkem aisaron ‘’eidos’’ : aisalon sta predindoevropskega izvora. kontaminirano iz *ausha xr > *ucha xr + ustro. s formantom -tr. kolachь. kanja<*kap[u]nja. Slovanski refleksi menjavanja neaspirate z aspirato (capys : *xabu). sokol«. 90). detelja« : *deb-tel > *detel. pek-ter-a »Höhle. Gefäss?. poleg ustro iz *aushr) »Morgen. koper«. shtor« (str. grob«. ki ga ima tudi etrushki άρακος ‘’ιέραξ’’. in sicer k : ch. krusha. predgrshko Kapis. morda iz *uchtro. »(See)fenchel. oder. dodatno obrazlozhitev ostalih sestavin ekupetaris najdemo v nadaljevanju. etrushko capys »sokol« (str. predslovansko. »Grabeimer. ker vsebuje zelo razvpito besedo ekupetaris. zhila« (str. etrushko halχ »Bier?.(str. in to po vechinoma disimilatorichnem menjavanju n<>l iz *wnangnj. etrushchansko kapra. slovansko iz kolo. utro. 94). Gerüst. (c) Predslovansko kanja se je razvilo iz *kapnja. poljsko koniczyna »detelja« iz konjь. kremy. krma za konje. Po obshirni analizi Karel Oshtir sklene. opisano je bilo vech slichnih dvojezichnih primerov italsko-etrushchanskega sozhitja. posoda.spada etrushko vel ‘’voltur’’. *demtel>detel.11. Art Balken.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. »lacunar. »Klee.v pomenu »Grab. 89). da obstaja v jeziku trojni odnos med Etrushchani in http://www. morda iz druzhine z etrushchanskim damnos ippos (str. 92). izvzemshi predlatinsko obliko voltur. jutro«. predslovansko. predlatinsko *accaput(a x)r > accipiter »jastreb« in predgermansko *khaphu n > *xabukaz > novovisokonemshko Habicht. z izpadom k. pivo. predslovansko pektь. etrushchansko aukelos (str. predvenetsko. etrushko Crustumerium »mit beliebten Birnen« (str. deblo *kapn < *kapun je ohranjeno v *kapun etrushchanske besede capys »falco.je »bozhji. po alternaciji labiala z labialnim nazalom (obdelani so tudi predslovanski primeri) sodi semkaj she predgrshki kumindis. le she v imenu Vel=C(aius).(str.Slovani in Anti .iz *auk-tr .92). Dill. itd. torej pech. (morski)janezh. slovansko pьnjь »tronc d’arbre. svet«. 94). ta razlaga postane she zanimivejsha.Lucijan Vuga primerljiv z etrushchanskim nac. etrushansko crapshti »in den Nischen?. pechina«. na kar kazhe etrushko ais(ar) »bog«. podporje« iz *pen-tr ali *pen[ ∂ ]k-tr. Prvotni pomen debla *a(i)sr. iskrilo«. h korenu wl. Karel Oshtir pravi: ekupetharis. votlina. gorjan« (str. 99). 89). predslovansko. 90). Sockwerk.»Ziege. »Birne. predslovansko. morda uposhtevamo she slovansko *az. . Gebälk. (str.2010 10:14:37] . predslovansko. Feuerstein. kremenjak. e<>a krams. etrushchansko bargena »*Gebirgler. pech.

in praslovanshchino.htm[16. pri Milanu Groshlju (O posesivnem adjektivu v slovanshchini in toharshchini. VIII. klobuk brata. XIX. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu (op. iranshchini.. 2-10). da ne presega tisoch sedemsto izhodnih besed . da je Oshtirjev uchenec Bojan Chop ob petinosemdesetletnici rojstva Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo. na kateri se je kasneje (kdaj in kje?) oblikovala pred.Lucijan Vuga Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. Petrich iz Peter) v sanskrtu. da je v grshchini svojilni pridevnik omejen na homerski jezik.2010 10:14:37] . o tem obstajajo zelo razlichna mnenja.«. Ni pa lahko odgovoriti na vprashanje. Krahe je v predavanju Sprachverwandtschaft in alten Europa (1951) prishel do sklepa.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki ima to posebnost od eolskega narechja. kjer je bila prvotna indoevropska pradomovina. pravi Groshelj. Ta jezik so govorili v prvem tisochletju pr. s tem pa. Podrochje severno od Alp seveda ni bilo prazno... Ali res obstajajo zgolj ti trije odnosi? Kljub velikemu sposhtovanju do Karla Oshtirja je treba vprashati. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbaltoslovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. ilirshchini. ampak ochetova hisha.Slovani in Anti . zdi se. da se ne reche hisha ocheta. str. n. iskali so jo vse od Mezopotamije do Nemchije (op.. L. se resno bojim. sht. med Skandinavijo in Alpami ter Atlantikom in Vislo (ali she malo chez njo proti vzhodu). uvod k Slovenskemu etimoloshkemu slovarju): »Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen.V. sht. H. da so bili zametki ali pracelice indoevropskih jezikov okoli leta 2000 pr. kako to. toda ob uposhtevanju spoznanja Franceta Bezlaja (gl. ter ugotavlja.> pra. likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini.. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. prve ostanke tega jezika so objavili shele 1908. Pri razlaganju.: v katerih mnogi vidjo in berejo etrushchino). Za zahodno http://www. L..V.> slovanshchina. sredi Azije. n. ima za to neshteto dokazov v ostankih starih kultur. sht. toda kje je to bilo. v Turkestanu. (b) etrushke izposojenke iz italshchine. 5) zapisal: ». da ni she naslednjih odnosov med Slovani in Etrushchani: (d) etrushchanske izposojenke iz baltoslovanshchine? (e) etrushchanske izposojenke v italshchino? (f) che je obstajala neka predindoevropska jezikovna skupina.: tudi v Egiptu. torej je za Chopa etrushchina verjetno indoevropski jezik! Zanimivo dopolnilo k Oshtirjevemu razvijanju etrushchansko-slovanskih povezav najdemo med drugim npr. koliko je pri tem vkljuchene same slovenshchine kot nedvomno veliko kasnjeshe jezikovne tvorbe... Npr. Skandinaviji.11. narejeno po ochetovem rojstnem imenu – npr. si vechkrat postavimo vprashanje. 1-2.ali raznorodna. str. Groshelj pravi. je (ne)mogoche uposhtevati. od kod te sorodnosti.revijasrp.. eno. koliko je slovenska leksika zhe raziskana . bratov klobuk.. venetshchini ter germanshchini. tudi za etrushchanski jezik . da je bila (ne)homogena.. nekaj o tem tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori). arheologija.. kjer se loteva posebnosti v slovanskih jezikih. Znameniti shvedski latinist Löfstedt je pokazal. z enako/isto(?) kulturno podstatjo. Slovenshchina je v tem pogledu izredno arhaichna . da svojilni pridevnik pozna izmed indoevropskih jezikov le she toharshchina. « Toda omenili smo zhe. in da najdemo nekaj sledov tudi v stari latinshchini in v patronimiku (ime. 1955. (e) ko Oshtir izrecno operira s pred. da so se skupine ljudi razselile z zelo ozkega prostora. Slavistichna revija.

Koliko ljudi pa je sploh zhivelo v posameznih (pra)zgodovinskih obdobjih? Jean-Noël Biraben je poskusil opraviti to oceno. toda vsekakor nam lahko rabi kot podoba urejenih velikosti shtevila prebivalstva. Ko je bilo leta 10. kazhe.htm[16. Okoli pracelic germanshchine. na Shvedsko in Irsko.000 1. ob taki gostoti bi. da so gradili prve pechi in dimnike. ki so pa v izgovoru in besedishchu. v nachinu izrazhanja ohranili nekaj svojih posebnosti. da je megalitska kultura starejsha od egipchanskih piramid in je nastala na evropskih tleh). mamutov. pa naj bi jih bilo v Evropi 30 in v Aziji 170 milijonov.2010 10:14:37] . turov – in sploh velike divjadi. Namesto tundre so ozemlje hitro prekrili gozdovi iglavcev. Nove oblike in sintaktichne zveze so se shirile iz raznih sredishch v obliki koncentrichnih krogov (»valovna teorija«).000. zhe leta nich n.000 pr. n.000. so se jeziki shele polagoma izkristalizirali. naj bi v Evropi zhivelo okoli 20 milijonov ljudi in prav toliko v Aziji. sht.sht. sht. Toda v desetem tisochletju se je v komaj treh do shtirih stoletjih podnebje hitro ogrelo. npr. je na vsakega odpadlo 20 km2 kopnega. Ledeniki so kajpak she vedno segali globoko v doline.11. Leta 400 pr. L.000 ljudi 100 milijonov 200 milijonov 600 milijonov 900 milijonov 2.000 leti 10.000 ljudi! Vendar se tudi v srednji Evropi pred 10. vsesploshna lakota je mochno zavrla razvoj civilizacije. ledeniki so se umaknili dalech na sever. ko se je konchala chetrta. sht.650 1. chloveka. N. in prichakovali bi. neindoevropskim] rodovom. sht. da se bo chloveshtvo razcvetelo v blagodejni toploti.Lucijan Vuga Nemchijo. ki je zanj znachilna chasha zvonchaste oblike. med katerimi so bili krajshi ali daljshi presledki. zadnja ledena doba (Würm) in je v vsej Srednji Evropi zhivelo komaj nekaj stotisoch ljudi. n. v zachetku neolitika.800 1. in konchno. ki se je shiril iz Afrike. (tj. severnih jelenov. n. po rachunu. Biraben pa trdi ravno nasprotno: chlovek je zashel v hude tezhave. 1.: drugi odlochno trdijo. V devetem tisochletju so od velike divjachine prezhiveli zgolj jeleni. to pa je ob toplejshem podnebju pomenilo konec nosorogov.000 0 1. ko so nastale vechje druzhbene celote. J.Slovani in Anti .V. n.950 nekaj tisoch ljudi 5. Srednjo Evropo je tedaj pokrivala tundra. v danashnji Franciji 50. chloveka visoke rasti – zopet iz Afrike – ki je prinesel megalitsko kulturo (op.000. od katere je zhivel chlovek-lovec. Francijo. mlajshe kamene dobe) na svetu vsega 5 milijonov ljudi. V osmem tisochletju pa so se gozdovi she naprej shirili – prevladovati so zacheli http://www. da se je proces indoevropeizacije starejshega prebivalstva vrshil v vech fazah. zime so bile dolge in hude. brez in lesk.000 leti zachenja bohotenje prebivalstva.. latinshchine itd.revijasrp. ki jo je sicer treba jemati z zadrzhkom. bivali so zhe v pokritih votlinah.500 milijonov itd. divjih konj. ljudje so si vedno bolj pomagali z ognjem.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Britanijo in Irsko pa tudi Shpanijo sta arheologija in antropologija dognali za predzgodovinsko dobo vsaj zhe shtiri selitve: ljudi stare in srednje kamene dobe. okoli leta 1850 pr. Tudi je verjetno. ki naj bi bilo za ves svet videti takole: pr. v Sloveniji zhivelo komaj 1. sredozemskega chloveka nizke rasti. [Kasnejshi] Indoevropejci so torej dali neke skupne poteze raznim [predhodnim.

zhe leta 2.2010 10:14:37] . od koder naj bi se civilizacijsko napajale dezhele “Plodnega polmeseca”. paleolingvistika in genetika odkrivajo nova dejstva glede pomembne vloge Balkana po eni strani in megalitskih kultur na zahodu Evrope po drugi. zlasti s severa.htm[16. tako kar se tiche same (pra)zgodovine kot tudi lingvistike. n. 1988): http://www. pr. in po letu 4. imela 50 milijonov prebivalcev. upadanju otroshke umrljivosti in rasti delezha deklet. ki ne bi priznaval. zacvetela je trgovina. zhe 70 in vech milijonov. posamezni odtenki se razlikujejo zgolj po tem. sht.000 n. v mezolitiku ali srednji kameni dobi je chlovek z nenehnim poskushanjem le obvladal spremenjeno zhivalstvo in rastlinstvo. poljedestva in metalurgije. na 100 milijonov. shtevilo. Samo Kitajska naj bi shtela nekaj stoletij pr. ki se tiche Slovencev. tj. pa seznam zhena.Slovani in Anti .si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. lakota je dosegla vrhunec. Mesa je bilo vse manj. in drugih ujm. se je prebivalstvo Evrope zelo razmnozhilo.. kjer so bili seznami vseh 92. n. koliko je bilo she pred tem visoke kulture na prostoru proti Indiji ali she naprej na Kitajskem. n. sht. glede posebnega polozhaja slovenshchine v okviru slovanskih jezikov. prevech uposhteva zgolj razmere v Evropi in premalo razvoj v Afriki in Aziji. ki je trajala vse do leta 1. – 1. ki so se v preteklosti zdele povsem dokonchne in neizpodbitne. sicer si je pomagal z naravnimi plodovi. refleksy *ě. ob obilnih nihanjih spricho epidemij.500 pr. n. ki je temeljito raziskal zapise o shtetju prebivalstva v mestih ob Indu v tisochletju pr. Chlovek se je selil k morju in zhivel od nabiranja shkoljk. sht. Zato ne sme biti prav nich chudno. Zlasti slednja je z veliko shtevilnejshim prebivalstvom ustvarjala pogoje za hitrejshi razvoj. ki so zhivela do materinstva! Ob vishkih kmetijske proizvodnje so se kazali prvi znaki trzhnega gospodarstva. naj tu nakazhem zgolj z enim samcatim problemom izgovarjave (Obshcheslavjanskij lingvistecheskij atlas. strupene in zdravilne rastline. da je bila za Evropo pomembna Mezopotamija oziroma Blizhnji vzhod kot zharishche neolitske revolucije. dopolnjevati ali celo nadomestiti z novimi. hudih sush ali zmrzali itd.000). bresti in bukve. Droben primer. Toda ta shema ima kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti. n. Mezhdunarodnyj komitet slavistov [sodelovala tudi SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti].000 pr. kar naenkrat izgubile verodostojnost in jih je treba spreminjati. Skorajda ni znanstvenika. Po drugi strani pa predvsem sodobna arheologija.000 za vojsko sposobnih moshkih. sht. Skratka: posebno prilagodljivi ti ljudje niso bili. spoznal hranljive. Tudi Indija naj bi po mnenju indijskega demografa. zlasti s kostanjem in zhelodom. Obstajajo celo zelo natanchne shtevilke. rasla so mesta.revijasrp. che so nekatere teorije. Temeljila je na razvoju kmetijstva in zhivinoreje. zaplenil arhiv. podobno nam o Indiji porocha Aleksander Veliki s svojega pohoda v Azijo.11. sht. kjer je nabiral polzhe. izboljshevanju hrane. V naslednjem pomembnem obdobju med 1. ki je obchasno silno nihalo spricho vdorov. Julij Cezar porocha. serija fonetiko-grammaticheskaja.000 se je v srednjo Evropo razshiril vpliv civilizacij Srednjega vzhoda. sht. n.000 pr.000 je nastala prava eksplozija prebivalstva. Belgrad.sht. pa k velikim rekam in jezerom. S tem se vechkrat srechamo tudi v tej knjigi. otrok in starcev (286. da je med pohodom nad Helvete 58. in zato jih je bilo po treh tisochletjih znatno manj kot ob koncu dozdevno tako krute ledene dobe! Shele med osmim in chetrtim tisochletjem. Prvich je prevech evropocentrichna.Lucijan Vuga hrasti. Okrog leta 3. prazgodovina.

le maloshtevilni Slovenci imamo »za vsako vas svoj glas«. ẹi. ki je za zdaj potrjena predvsem na zahodu in jugozahodu Evrope.Lucijan Vuga Rusija Belorusija Ukrajina Poljska Slovashka Cheshka Makedonija Vzh. ne le pojasnjevati vse z nekakshno goratostjo.i. da imajo vsi slovanski jeziki le po en glas. ki je zajemal shirshe obmochje in le v veliko manjshi meri selitev celih ljudstev. zgodovinsko razdeljenost na razlichne drzhave ipd. che zhe izpustimo vzhodno Evropo.htm[16.Slovani in Anti . toda slovenski rekord je absoluten.2010 10:14:37] . ampak tudi kultura?! Che predpostavljamo. i:. Slovenshchina sodi med jezike z najvech dialekti. ali (a) da neolitska revolucija izhaja z Blizhnjega vzhoda ali (b) da je bil tudi Balkan (skoraj) hkrati enako mochno zharishche neolitske. ẹ. ki naj bi kasneje (kdaj?) prodrli v “megalitsko” Evropo in jo indoevropeizirali. kako. celo tako shtevilen narod. med Etrushchani in Slovani. ki se opira na nachin Oshtirjevega podajanja snovi in http://www. e.: (*) Na zhalost nisem imel na voljo vseh natanchnih fonetichnih znakov. metalurgija Balkana je v zadnjem obdobju povsem potrjena). kakor so Rusi. vsekakor pa bronastodobne kulture (zgodnje rudarjenje. Neolitska revolucija (kmetijstvo in metalurgija) je prvenstveno kulturni pojav. “lepsha” je teorija! Kako se dá vse to poenostaviti?! Po mojem mmnenju je temu blizu TK – teorija kontinuitete. megalitska kultura (Karel Oshtir enachi predindoevropske jezike z megalitskimi jeziki). Cheprav se ne morem znebiti obchutka. toda za razumevanje te navedbe je dovolj jasno. je (c) t. e:. ki danes zhive v Evropi na danashnjih ozemljih. Che to povezhemo z arhaichnostjo slovenshchine. Mario Alinei.11. ali pa (c 2) je zajemala megalitska kultura tudi centralno in severno Evropo. potem nas mora to vzpodbuditi k iskanju globljih vzrokov za tako stanje. na kakshen nachin ter kdaj in kje so se prenashale ne le besede. Skoraj prevech vprashanj. definira takole: Ljudstva. Bosna Bosna Dalmacija Slovenija ije ije i: i: i ∂ . kakor pa je srednji vek. podobno je z italijanshchino. Znanost naj bi se po “Okhamovem nachelu” izogibala nepotrenega kompliciranja. bolj kot se stvari jasno in preprosto postavljene. so tod zhivela zhe najmanj v neolitiku. che ne celo zhe v mezolitiku. ki jo eden od njenih utemeljiteljev. ai. torej vsaj 10. In zato ne nazadnje. le vzhodna Evropa je bila izkljuchena iz tega procesa neolitizacije. iε:.000 let pred nashim shtetjem. ki jih omenja tudi Oshtir. da bi dobili konsistentne odgovore. v veliko bolj odmaknjenih chasih. (c 1) z Blizhnjega vzhoda in/ali Balkana nekako preskochila centralno in severno Evropo. Prav spricho tega je pomembno poiskati dejavnike in odnose.revijasrp. Srbija e i i a e e e e Chrna gora Vzh.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.*) Op.. a:i (op. ie. ki so vplivali na razvoj jezika.. kar bi posledichno povzrochilo postopno shirjenje (predvsem kulture in le drugotno selitev ljudstev) proti zahodu. in prav od tam ali she bolj proti vzhodu so “Indoevropejci”.

11. jezikovno) praosnovo vse narode Evrope zato. da se je skushal izogniti frontalnemu napadu na pangermanstvo oz. ki je bila temeljno razlichna od kasnejshe centralnoindoevropske predslovanshchine. Chas je. Podobno operira Oshtir z drugimi predindoevropskimi jeziki. da mu ne bi ochitali heretichnosti oznanjanja drugachne teorije od prevladujoche nemshke o Indo-GERMANIH in ne Indo-EVROPEJCIH.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. v enem delu Evrope so govorili predindoevropsko predslovanshchino.. Che za zdaj she enkrat ponovimo po Oshtirju: »Nekoch« so zhivela v Evropi staroevropska neindoevropska. je poskushal spraviti na skupno (kulturno.2010 10:14:37] .revijasrp.. da si pogledamo she odnos med Veneti in Anti! VENETI IN ANTI http://www.Lucijan Vuga utemeljevanja.htm[16. megalitska ljudstva. jemljem njegovo obetajoche “megalitsko” izhodishche kot osnovo za plodno nadgradnjo.Slovani in Anti .

vendar so jih malo raziskovali. tako glede njihovega izvora. da ime Antenor izhaja iz Antes aner “mozh Antov. slovansko ot.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I VENETI IN ANTI Karel Oshtir je posebej obdelal to vprashanje v razpravi Veneti in Anti (Etnolog. st. vse “potapljach”. njegovo pravo ime naj bi bilo Venet. Stara plemena so si dajala imena po totemskih zhivalih: Volki.2010 10:15:42] . che bi bi bilo poglavarju plemena ime Ant. kot Gilferding so menili. poljsko nurek. gornjeluzhishko norjak. srbsko utva. dasi se je tega loteval tudi v drugih spisih. she nekaj drugih mnenj o Antih. kar je zelo sodoben pristop! Toda preden se vrnemo k Oshtirju. Upravichena je domneva. Sokoli. obstajajo tudi osebna imena Utin (iz leta 945). vodja Antov”. Utin. Prav tako bizantinski pisci porochajo o Antih. Medvedi itd. Uty. izgubila sled za tem pomembnim in mochnim ljudstvom Antov? Kaj sploh vemo o Antih? Kashen je bil odnos med Anti in Veneti? Zhe v 19. Tako kakor starobolgarsko ant. saj gre za pravcati misterij izginulih Antov. onty. 1926-1927). Utovo. nato pa iz zasede napadli sovrazhnika. Jordanes je o Antih zapisal: »paludes et sylvas pro civitatibus habent«.htm[16. so nekateri pisci kritichno povzemali iz Iliade. litovsko naras. Kako je mogoche. anta. ponikniti”. starocheshko Uta. ko za ostale Slovane velja. srbsko in starocheshko ut. rusko. I. Orli. da je mogocha izpeljava iz osnove uta. kjer nam pade v ochi poudarek na “etnologiji”. v slovenshchini je ohranjen v (po)nor “kjer voda ponikne”. in je osnovo Ant mogoche izpeljati iz slovanske podstati.revijasrp. je chutil potrebo. jo je najti v staroruskem osebnem imenu Utin (leta 945). kot so svoje vodje imenovali Veneti. ki naj bi mu ga kot nadimek dali Grki. da se je ob tem. Utinka. chlanom plemena pa Anti. cheprav je bil izrazit lingvist. da svoje jezikoslovne analize povezhe z etnologijo (narodoslovje).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. starocheshkem Uta in toponimih na mochvirnatem. 1928). Che najdemo slovansko etimologijo za prvi del imena. onte “raca”. jezernatem ozemlju Ut. obstoja kot nenadnega izginotja. rusko utka. ga dobimo tudi za konchni del. utva “(divja) raca”. da so se prikrili pod vodo blizhnjih rek in jezer ter dihali skozi dolge votle trse. Zato nas ne bi smelo chuditi. Anti naj bi bili izumrla veja vzhodnih Slovanov in predstavljajo eno najglobljih in nerazreshenih zgodovinskih ugank. med katerimi je za nash namen zanimiv K predslovanski etnologiji Zakarpatja /Etnolog. v cheshchini norec “potapljach”. Tako bi Antenor http://www. da so (po tradicionalnih teorijah) iznenada preplavili velik del Evrope. Koren nor pomeni “potopiti(se). da naj bi Antenor po padcu Troje pripeljal prezhivele Venete na severni Jadran.11. v starobolgarshchini anty. srbsko norac.Veneti in Anti . II.

Manuel de l’antiquite slave.51). v katerega se steka Don. Hronikon Paskal. dasi jih omenjajo Jordanes. ni lahko dolochiti. In kakshni so sodobni pogledi na Ante? V Stanojevichevi Narodni enciklopediji srpsko-hrvatsko-slovenachki (STA) iz okoli leta 1920 (knjiga nima letnice) je razlozheno: Anti. oba porochevalca pa postavljata Dneper kot mejo med obema ljudstvoma«. Prav tako se strinjata. st. str. drugo ime za Cherkeze. Theofilakt. L. kot plemeni istega imena in ljudstva. Prokopij. da so Antje sosedje Slovanov. st. Roji Antov. da je pravo ime slovansko Uti. da pod imenom Slovani pisci v 6. Nekateri vidijo osnovo v anglosashki besedi ent “velikan”. da Antje. 1928) in Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Razprave znanstvenega drushtva v Ljubljani. Niederle. danes Azovsko morje. tamkajshnji prebivalci so bili nekdaj Kimerci. so tudi Grki pozabili na Ante. je povzrochilo veliko preseljevanje. vendar je staronemshki izraz anzi. Ljubljana.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da so Veneti tako v Benechiji kakor na Baltiku. st. Uvod u historiju ruskog jezika. kar je she posebno pomembno. omenjajo Slovane in Ante skupaj. Ko so Huni unichili okoli leta 375 drzhavo gotskega kralja Ermanrika.Lucijan Vuga izrazhal lastnosti race potapljachke. v ednini Utin (op. 8. ki so zasledovali gotske ubezhnike. I.revijasrp. 1930). latinski in bizantinski pisci v 6. Po Jordanesovem navajanju je mogoche sklepati.11. ki so nekoch imeli isto obche ime. Ανται niso niti tako stanovitno niti tako sploshno ime kakor Slovani. To ali prodiranje Hunov. v Panoniji in spodnjem Podonavju. da njihovo ozemlje nikoli ni bilo obsezhnejshe od zgornjega dela Dnepra ter okolice Chrnega morja. na atlantski obali ali ob Chrnem morju zhiveli ob vodah. Agatias. odtlej ni o njih vech govora v starih listinah. jezerih. kot zelo hrabre ljudi. ki so ga vsilili sosednjim lezgijskim plemenom Andov. Na drugem mestu pravi Trstenjak (TRS 1870 [1869?] str. ob shvicarskih jezerih. che vemo. stanujoche vzhodneje od Slovanov med Dnestrom in Dneprom. Prokopij pishe podobno kakor Jordanes. kako globoko v notranjost.Veneti in Anti . ozemlje od njih proti severu naseljuje brezshtevilno ljudstvo Antov”. chlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. od koder je mogoche izpeljati gotsko ants ali antus(?). Grki so shele od Gotov in drugih Germanov zvedeli zanj. Zelo verjetne so predpostavke ruskih uchenjakov.V. da so bili poglavitni rod Vinidov med Dnestrom in Dneprom na severozahodu od Chrnega morja.2010 10:15:42] * . zdaj pa so Uturguri. nekdanji Tanais) je povezan s Chrnim morjem. je raziskoval predindoevropske in indoevropske jezike ter napisal za nashe razpravljanje dvoje zanimivih del: Veneti in Anti (Razprave Znanstvenega drushtva.htm[16. mislijo na juzhne Slovane. so se hudo spopadli s Slovani in leta 602 so jih Avari pokorili. 1923). je del Gotov pod vodstvom Vidimera zbezhal k Antom in ubil njihovega kralja Boksa. Nekoliko obshirneje in po svoje bolj izpostavljajoch je opis v Hrvatski enciklopediji (HRV) iz leta 1941: Anti. Tako so pisali pred priblizhno 150 leti. ki so se jim http://www. Teofan in Pavel Diakon za obdobje kakshnih dvesto let. Shafarik je menil. V 6. le da naseljujejo ozemlje she nekoliko bolj proti severu: »Mejotski zaliv (lacus Maeotis. 131). Toliko a Antih in nich vech! Eden najpomembnejshih slovenskih znanstvenikov Karel Oshtir (1881-1934). Od kod ime Anti. Menander. Maurikij. II. L. ki je protestno izstopil iz nje (!). najstarejshim zapisom za Udine.: nasho pozornost pritegne nenavadna podobnost z Utinum. medtem ko pod imenom Antov razumejo plemena vzhodnih Slovanov oziroma Rusov (A. pa ne pove. in soditi je. Videm). mochvirjih in celo na kolishchih (TRS 1875. Shahmatov. ko so ti odshli.

poimenovanje za vzhodnoslovansko veliko plemensko zvezo med 4. »ti si Avar«. po kateri so trgovci Kutriguri prihajali do Donave. pravico pobiranja davka in jim prepustil mesto Tyras (Akerman) v ustju Dnestra. da she dandanashnji pod Karpati ob Visli velja za psovko rechi »ty obrzynie«. vendar je ohranila toliko naravne energije. da je okoli sebe zbrala pod vodstvom svojega vodilnega plemena Antov vse Slovane od Zakarpatja do juzhnoruskih step. Odtlej v zgodovinskih virih o njihovem imenu ni vech nobenega sledu – vse tako kazhe – ker se je kavkashki gospodovalni. je bizantinski cesar okoli leta 540 odobril Antom.11. Sto let za tem je bila ta kavkashka zmes zhe poslovanjena.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Vendar suzhenjstvo ni trajalo predolgo. Jordanes tudi prenasha staro legendo o vojnah Antov z vzhodnogotskim kraljem Vinitarom. L. Po pisanju Prokopija Cesarejskega in Mavricija Stratega so bili Anti stalni naseljenci. kmetovalci (proso. na Balkan. Izvor in ime Antov. Jordanes omenja. da so bili v 6.). M.Lucijan Vuga prikljuchili sorodni Srbi in iranski Hrvati. prav na poti. te pa so dobro poznali rimski zgodovinarji v 1. 7. Da bi razbil to trojno zvezo. brez potomcev in naslednikov«.2010 10:15:42] . V chasu cesarja Justinjana I (518-527) so zachele njihove skupine prodirati na Balkan skupaj z bolgarskimi Kutriguri in Slovani iz Dakije. zhivechi v gozdnatih stepah in na gozdnatem podrochju na bregovih rek ter jezer v “kuchah. tako da so Germani Gornjo Shlezijo zhe v zachetku 5. so trpeli pod avarskim jarmom. po tej legendi nekateri mislijo. ki je prishel k avarskemu kaganu na pogajanja. med Dnestrom in Dneprom. Goten und Sarmaten. Niso imeli vrhovnega vodje. Ed. so se jim prčcej pridruzhile trume Kutrigurov. tako so sedaj Anti bezhali pred Avari na Cheshko. Hauptmann. (Schora-Beknursin-Nogmow. Sagen und Lieder des Tscherkessenvolks.) In she ime. Anti skupaj s sorodnimi Sklavini. st. st. 1909. ki so ga premagali Huni (376). da je zdruzhitev Antov potekala med boji slovanskih plemen z Goti in Huni. st. Pod neusmiljenimi napadi Avarov je antska oblast skoraj povsem razpadla. »najhrabrejshim med Slovani«. prav tam jih najdemo she 602.Veneti in Anti . Germanoslavica. ti so celo vzpodbujali k zahrbtnemu uboju antskega poglavarja Mezamira.revijasrp. ki je omenjeno na zachetku: Anado – kavkazijski jeziki. da je slednjim uspel osvobodilni upor okoli 580. Tu je zanimivo: (1) da je navedena ena od kontroverznih razlichic. 12. 1866. Grushevskij. Istorija Ukraini-Rusi. Bizantinski in sirijski pisci so prvi verodostojni porochevalci o Slovanih na vzhodnoevropskih ravnicah. Berge. Vestnik cheske Akademie. ki so zhiveli zahodno od Dnestra. 1935. Ko so Avari okoli 560 napadli antsko zvezo. Podobno kakor 200 let prej pod Huni. st. Kar je ostalo ljudi. Odtlej jih je razdvajalo krvno sovrashtvo. 1934. kar je bil pravzaprav cesarjev namen. – 6. Niederle. Kroaten. avarski. In zhe 583 so Anti spet na spodnji Donavi kot zavezniki Bizantincev proti Avarom. vladajochi sloj okoli 626 zhe drugich razredchil z odselitvijo Hrvatov in Srbov na jug. Zhupanich. odhod glavnih avarskih sil na Madzharsko je tako oslabil njihove posadke med Anti. skirdah”. 1904. torej v kraje. A. na ustje Visle in na jug v Alpe (podchrtal L. 3. N. in 2. sosedi zahodno od Dnestra. ta strahotni chas se je ljudem tako vtisnil v podzavest. prej znani pod skupnim imenom Venedi. ampak so se upravljali na http://www. L. Etnolog. v Turingijo. (2) da so se Anti umaknili do Alp.htm[16. so se zatekli s Kavkaza na slovansko Zakavkazje in prodrli onkraj njega celo do Odre. Zato se je she za Nestorja govorilo v Rusiji: »Izginili so kot Obri. od kod izhajajo Srbi in Hrvati.V. kjer danes zhive Slovenci! Nato sledi sovjetska verzija v Boljshoj sovetskoj enciklopedii (BOL) iz leta 1950: Anti. zhito) in zhivinorejci. Antove. imenovali »dezhela Antov (Anthaib)«.

IV. ki so ga dali osvajalci dezheli. Bizantinski in sirijski zgodovinarji podajajo podroben opis njihovega vojashkega delovanja.11. Arheoloshke najdbe potrjujejo. so skupaj s Sklaveni napadali Bizanc in v zachetku 7. S teh svojih selishch ob Dnestru si Anti niso upali na Balkan in ogrozhati rimski imperij. Arabec Masud v 10. Άντες. kot dokaz naj bi bilo to. ki so stala na tezhje dostopnih vzpetinah. Njihovo ime ni slovansko. cheprav po 7. z imeni sklavenskih in antskih vodji. Shele ta drzhava “Russov” iz Skandinavije (pod tem ne smemo razumeti le vrhnje. za tem. Ker se niso lotili sistematichnih odkopavanj. Italijanska enciklopedija (TRE. In nato she Enciklopedija leksikografskog zavoda FNRJ – Federativne Narodne Republike Jugoslavije. 35) »Antes vero. S. Plinij je v 1. st. to je oblika. ki je nastala dobrih dvesto let potem na povsem drugachnih osnovah in verjetno z delno novim prebivalstvom. st.. Po mnenju tvorcev te sovjetske enciklopedije so Anti zachetniki kijevske drzhavnosti v 9. Nenavadno je.Lucijan Vuga skupshchinah. do poznega srednjega veka se je ime Venedov razshirilo na velik del zahodnoslovanskih plemen. V 6. st. st. prvi omenil Venede. Prvich jih imenuje Jordanes okoli leta 370 v zvezi s prodori Hunov v Evropo. cheprav so Anti zelo slabo arheoloshko raziskani. http://www. da so do sovjetske revolucije normansko usmerjeni zgodovinarji ignorirali Ante! Nato ta sovjetska enciklopedija (BOL) pove she: Venedi – zahodnoslovanska plemena. je njihovo ime izginilo iz tedanjih porochil.2010 10:15:42] . da sami Rusi danes rechejo svoji domovini Rossia. Antes. Poslednjich jih viri omenjajo leta 602. s shtevilom vojshchakov. st. saj je skandinavsko tudi samo ime. ko so Ostrogoti premagali Ante. so pa to storili pod pritiskom Avarov.: Rusi uporabljajo enako ime kot pri nas tako razshirjen toponim gradishche). imamo pomembno vest od Jordanesa (Get. 1955 (ELZ): Anti. st. danes Pomorjanski zaliv). ki se je postopoma zelo izboljshala. so prebivali vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja.2. in to ime spravljajo v zvezo z Roslagen. Slavi. z oborozhitvijo. st. so zasedli Balkan.revijasrp. o njih ni vech podatkov (zadnji je pisal o njih Teofilakt Simokatton). okoli leta 560 Avari razbijejo Ante in podjarmijo Slovane. Napadi Antov in Slovanov na Bizanc zachnejo leta 514. obdanih z nasipi in rovi. Imeli so zelo razvito metalurgijo in trgovino tudi z bolj oddaljenimi dezhelami.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Za 6. in enako od Prokopija (Bellum Goticum.V. Estonci pa Röts. obmochju okoli Kijeva. ki je medtem prishlo iz stare domovine Slovanov.st. ki so v 1. na zachetku 6. Kaj se je zgodilo s tem ljudstvom? Po mnenju ruskih in ukrajinskih zgodovinarjev naj bi bili ti Anti predhodniki bodoche ruske drzhave. Άνται) je v 4. primerljivo z islandskim rodr “obala”. so v Podneprovju odkrili le nekaj njihovih gradishch (op.htm[16. str. Od 1. ko med njimi in Slovani ni vech razlike. bolj kot ime nekega mochnega plemena oznaka za skupnost vzhodnih Slovanov (izvor imena je popolnoma neznan). Zagreb. st.j. ki je nastala pod grshkim vplivom iz ´Ρως.-11. she porocha o njihovi nekdanji drzhavni zvezi v zgornjem Podnestrovju.. da je bilo zhe dokaj opazno socialno razslojevanje. sorodna vzhodnoslovanskim plemenom Antov. t. kar izhaja iz starejshega röthsbyggiar.. obalnim obmochjem Shvedske.) je pod skupnim imenom Venedi oznacheval Sklavene (ali Sklave) in Ante.-6. V 5. 4). bizantinski porochevalec Prokopij (6. qui sunt eorum (torej so “Venetharum natio populosa”) fortissimi qua Ponticum mare curvatur a Danastro extenduntur usque ad Danaprum«. naseljevala ozemlja od severnih odrastkov Karpatov (Venedske gore) do Baltskega morja (Venedski. in she dodajajo.Veneti in Anti . skupnost slovanskih plemen v chasu selitve Slovanov na Balkan. st. viri jih opisujejo skupaj in z enakimi znachilnostmi ter jezikom. st. L. st. 943): Anti (Antae. s prebivalci Ropiggari. vladajoche plasti). da Finci she danes pravijo Shvedom Ruotsi. st.

Okrog leta 560 so razbili njihovo plemensko zvezo Avari. jeziku. ampak predvsem v stoletni prisotnosti iranskega substrata. Poleg tega so natanchneje oznacheni zahodni Slovani kot Venedi. Heleni ali Kelti. str. Med tema rekama je vech dni hoje.2010 10:15:42] . Vech vesti o njih sporochajo bizantinski pisci iz 6. cheprav nosijo tri razlichna imena: Venedi. ki so se ji Anti uprli in v prvih spopadih zmagali. da zhive v stepah severno od Azovskega morja. to je od zachetka njihovega pritiska na Bizanc do izginotja vsakrshne njihove sledi v virih. najpogumnejshi. Anti. st). Obenem razlochuje poglavitni skupini (III. Hrvati.«. cheprav se njihova imena spreminjajo od plemena do plemena in od kraja do kraja. str. pri Antih je http://www. Sklaveni zhive na ozemlju. pozneje pa tudi samostojno. in to v zvezi z vdorom Hunov v Evropo in njihovim prihodom na vzhodne meje ostrogotske drzhave. kjer se uslochi Pont [v sedlu Chrnega morja med Dnestrom in Dneprom]. Rusi. Anti se nato kot zavezniki Bizantincev borijo proti avarsko-slovanski plemenski zvezi.. 34-35): »Od izvirov reke Visle je na neizmernih shirjavah naseljeno ljudstvo Venedov. Germani. Anti in Sklaveni«. Srbi. Nekaj kasneje (XXIII. ki se je razprostiral na velikanskem trikotniku. na vzhod do Dnepra in na zahodu do Pruta.. se je pri delitvi plena pokazala druzhbena in premozhenjska neenakost in lochevanje stareshin od drugih chlanov plemena.12-14) pravi. izhajajo vsa iz istega rodu.Lucijan Vuga Po danashnjih slovenskih knjizhnih virih so Anti skupina slovanskih plemen v chasu slovanskih selitev na Balkanski polotok. Skupaj s Slovani so napadali Bizanc med leti 514 in 517.revijasrp. in 7. 318): »Problem ni toliko v neposredni povezanosti med Skiti in vzhodnimi ali juzhnimi Slovani. st. ki lezhi med mestom Novietum [vse op. Tod ni mest.. od chasa do chasa so nastajale plemenske zveze pod stareshinskim svetom in ljudsko skupshchino. profesor na Sorboni in direktor Slovanskega inshtituta. 575) izgubljeno Zgodovino Gotov. Za velike mnozhice Antov naj bi vesti potrjevale. Zhiveli so vechinoma v rodovno-plemenski druzhbeni ureditvi. 119-120) dodaja: »Kot smo zhe predhodno ugotovili ob nashtevanju ljudstev. napadli Bizanc. da je Jordanes v svoji knjigi De rebus Gethicus strnil Kasiodorovo (ok. ki izhajajo iz istega indoevropskega jedra – v katerem so Slovani. tu F. so navedla Jordanesa. Francis Conte v svojem delu Les Slaves (CON.. zavzemali velika prostranstva in se ukvarjali s poljedelstvom in zhivinorejo. religiji in celo v strukturiranosti oblasti ljudstev romanskega ali iranskega govora. Leta 602 poshljejo Avari vojsko proti Antom in od takrat o njih ni vech nobene vesti. Ime Anti ni slovanskega izvora in mnenja o njih se razhajajo. jezerom Mursjanski [jezero Balaton ali morda eno od jezer na sotochju Pruta z Donavo]. da po mnenju nekaterih zgodovinarjev in jezikoslovcev niso slovanskega izvora naslednja imena: Slovani. Zemljepisna preuchevanja za dolochitev ozemelj. ki je opazen v mentaliteti. iz katere je chrpal mnoge podatke. verjetno so bili predniki vzhodnih Slovanov. da je dolochil prostor tudi za Venede. Presenetljivo. Danastrom [Dnester] in na severu Vislo. s katerih so prihajali gotski zavezniki ali sovrazhniki. Makedonci . Bolgari. Conte zakljuchuje (CON. so le gozdovi in vodovja. se vsi skupaj imenujejo Sklaveni in Anti. Prvi jih omenja letopisec Jordanes (druga polovica 4.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.Veneti in Anti . zhive. Anti. st. kakshna srecha je.. Med njimi in Slovani ni bilo vechjih razlik. na eni strani z vzhodnim bokom Karpatov in onkraj njih do zgornje Visle na severu. Conte: juzhno od Ljubljane]. po Prokopiju so govorili isti jezik.. vendar so jih Ostrogoti kasneje premagali in ubili njihovega vladarja Bozha s sinovi in shtevilnimi velikashi.11. in tudi ne Veneti! Sodobni francoski raziskovalec. 480 – ok. omiki. Po Jordanesu in Prokopiju so zhiveli v pokrajinah vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja.. Balti. Ko so v 6.

Anti in Veneti poznani pod skupnim imenom Veneti. “gotski izvor Hrvatov”. cheprav je tam morda najbolj opazen. che se zaustavimo na vprashanju Keltov in Japodov. kako je popreproshcheno prevzemanje grshkega in rimskega oznachevanja Keltov..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Germanov in Skitov postalo sploshna akademska praksa. da so pod tem pojmom zlasti v kasnejshih stoletjih razumljeni zahodni Slovani ter da so bili prej Slovani. In morebitni Anti-Hrvati ali Anti-Srbi. bi tam nashli zhe venetske predhodnike! 2. zakaj ta zastranitev. s katerimi so zhiveli Anti pred tem v skupnosti. kaj pa je z onimi Veneti. kot ga najdemo pri Hauptmannu in drugih. Che sedaj skushamo strniti tako nanizane informacije. slovanska in iranska. Da so se odselili na zahod kot Srbi in Hrvati vse do Vzhodnih Alp.11. Preden nadaljujemo razpravo o Anith ter razmerju med Anti in Veneti. naj bi se po tisoch ali vech letih slovanski Veneti z vzhoda priselili med zhe dolgo zhiveche Venete na zgornjih obalah Jadrana.htm[16.revijasrp. Z omenjenim nam Conte dopoveduje. st. kar seveda ni brez posledic za odnos do polozhaja in vloge vseh ostalih ljudstev v Evropi.Lucijan Vuga opazna dvojna sestavina.2010 10:15:42] . bo koristilo. kako se je spremenil nash koncept Keltov z razvojem arheoloshke in zgodovinske teorije. V bojih proti Gotom in nato proti Avarom so Anti pridobili posebne znachilnosti in omiko. Toda pri taki razlagi nastane dodatna tezhava.. ta je ime dobila po vasi pri Kijevu«. 1949.: 1. »Slavia«. prakse in dojemanja. Posebno shtudijo o odnosih med Veneti in Anti je pripravil A. str. in razkrije. ker se niso vklapljali v nobeno shemo. Tako Peter S. nakazuje vrsto problemov. Dostal (Venetove-Antove. ki neredko prestopajo na tla politichnega obrachunavanja. 2001) pojasni. kam so izginili Anti v 6. slednje zagovarja dobrshen del sodobnih ruskih zgodovinarjev. Wells v svoji knjigi Beyond Celts. da je iranski vpliv veliko shirshi od samih Antov. izoblikovano pri posameznih teorijah. ki jo je nujno presechi in reinterpretirati stare vire. da so Anti postavili temelje kulture okoli Kijeva. ZAGONETKE O KELTIH Tudi o izvoru Keltov in njihovi vlogi v zgodovini potekajo v mednarodni znanstveni srenji hude polemike. kjer so (okoli dvesto let) kasneje v novih okolishchinah in s spremenjeno etnichno strukturo osnovali drzhavnost v Kijevski knezhevini. Germans in Scythians: Archaeology and Identity in Iron Age Europe (Duckworth. Da so ostali na (shirshem) obmochju Kijeva. kar nas spominja na t. ki naj bi prishli v Vzhodne Alpe. da je del Antov na svoji poti na zahod tam naletel na zhe domnevno prej odseljene Venete.i. She posebej je za nas pomembna njegova pripomba. treba vprashati..Veneti in Anti .. 62-72). nam ostaneta dva odgovora na vprashanje. da se je del Antov preselil v Vzhodne Alpe. ki bi jih morali raziskati ali so bili zanemarjeni. ki so bili tam zhe najmanj tisochletje pred tem? Po tej teoriji. v nadaljevanju nam bo jasno. pri chemer zajamejo kot naselitveno obmochje tudi Slovenijo. je ob uposhtevanju migracijske teorije. kaj in kam z Veneti? Che pritegnemo Jordanesu. in obenem. kjer je kasneje nastala prva ruska drzhava. da so Anti segali do okolice Ljubljane! To smo zhe prebrali v prej navedenih virih. XIX. ki je temelj za “chernjahovsko kulturo”. V strokovnih krogih je to delo ocenjeno kot pomemben http://www.

2003). marvech so se ta ljudstva tudi sama tako oznachevala. ki sta jo uredila Gillian Carr in Simon Stoddart.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.revijasrp.Lucijan Vuga prispevek k velikim razpravam o Keltih. ob njegovem delu The Celts: Origins. da se bodo zavedali zmotnosti dosedanjih vsakdanjih oznak za “Kelte”. del Avstrije ter celo del severne Italije in juzhne Britanije.2010 10:15:42] . 2. Ena interpretacija zgodovinskih in jezikoslovnih podatkov tudi skusha najti izvor Keltov v jugozahodni Nemchiji. in je napachno to uporabiti za prebivalce Britanije in Irske.htm[16. Nemchije. 3. odsotnost grobov v srednji in zahodni Evropi in zaradi tega odsotnost najdb). Povezane oznake. kot sta Kelti in Galci. 2003) se bomo nekoliko dlje ustavili. le izjemoma v najsploshnejshem pomenu za vse prebivalce zahodne Evrope. st. ki govori ali so njegovi blizhnji predniki govorili keltshchino. to se spreminja od enega do drugega antichnega avtorja. 2001). kaj sploh trdi. 7. Tudi druga shtudija. da sodobna kultura uporablja in izrablja pojem “Kelti” in “keltsko” ter z njim ljudje opredeljujejo nasprotne stvari. morda http://www.11. saj je lahko bilo izvorno podrochje veliko shirshe in je zajemalo vechino Francije. Sploh ne vemo. Kdo in kako napada Johna Collisa? Toda preden na to odgovorimo. ki se veliko premalo naslanjajo na arheoloshka odkritja. 5. da radikalno reinterpretira Kelte. ki je tudi sam kritichen do zablod o “Keltih” in je dozhivel hude napade in politichne diskvalifikacije s strani po-starem-mislechih. se osredotocha na dejstvo. st. da je v nasprotju z obichajnim naukom? Sam izjavlja. da je moderna bretonshchina prezhiveli ostanek jezika starih Keltov. si oglejmo. Prav tako se lotevajo avtorji prispevkov v knjigi. “Keltska umetnost” je bila prvich definirana na Irskem sredi 19. Toda vsi ne mislijo tako. in svoje ugotovitve strne v dvanajst tochk: 1. in je imenovana “pozno keltska” na osnovi zmotne domneve. da so bili Kelti stari prebivalci Britanije in Irske. ideje in ljudstva! Zato je potrebno vnesti v znanstvene kroge ter med shiroko javnost jasne zgodovinske in arheoloshke opredelitve. 6. in jo gre pripisati napachnemu razumevanju. toda druga razlaga klasichnih virov je prav tako mozhna. Cheshke. Termin “keltski” za opis jezikovne skupine je inovacija iz 18.Veneti in Anti . kot so Baski. vkljuchno z Neindoevropejci. Izvor tega umetnishkega sloga je bil ugotovljen v severni Franciji. Celts from Antiquity (Antiquity Papers 2. Inventions (Tempus Publishing. z jasno ugotovljeno potrebo po reinterpretacijah evropske arheologije. juzhni Nemchiji in na Cheshkem. ki je izshla v knjizhni obliki in jo je prispeval Barry Cunliffe – The Celts: A very Short Introduction (Oxford University Press. v resnici gre za novejshi vnos iz Britanije. kako so v preteklosti definirali Kelte. Kaj John Collis trdi takega. je prav tako izum 18.. identitete “Keltov”. Shvice. zato je treba razumeti kontekst in stalishcha vsakega posebej. toda to ne uposhteva tezhnje po shirjenju (npr. naj za uvod citiramo Johna Collisa. toda ti termini niso bili nikoli uporabljeni za prebivalce britanskih otokov. so bile sploshno v rabi za skupine ljudstev od Shpanije na zahodu do Male Azije na vzhodu ne le pri Grkih in Rimljanih. ki so zhiveli v Galiji. Opredeliti za Kelta nekoga. 4. st. Myths.

Za rase so si zamislili karakteristichne znachilnosti. Kolonialistichne teorije.11. da so bili za nove ideje v preteklosti potrebni prishleki s celine). pogrebnih obredov. za Britanijo je to pomenilo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. http://www. ter da se te kulture ujemajo s starimi ljudstvi. na gornji Donavi.sht. in zamisel. da arheoloshke “kulture” ali “skupine kultur” lahko definiramo s pomochjo slogov oblachenja.revijasrp. To vodi do rasne stereotipizacije.pr. da razvoj obichajno vzpodbudijo zunanji vplivi in da se “domorodci”. da je keltska tudi »hallstattska kultura« na tem podrochju in da tako predstavlja izvor Keltov. v resnici se to pogosto izkazhe za napako. da so Kelti posebna rasna skupina. 8.. ki she vedno prevladuje v vechini knjig o Keltih. katere izvor in shirjenje je mogoche dolochiti z uporabo arheoloshkih podatkov. vodi do migracionistichne interpretacije kulturnih sprememb (npr. jezik itd. kot je religija. posebej she v zahodni Nemchiji. to je ideja.n. Slednja korelira s Kelti iz 5.2010 10:15:42] . lonchevine itd. seveda so te opredelitve pogosto svojevoljne. je bilo tudi sprejeto. poskusha pa zajeti osrednjo in zahodno Francijo.Lucijan Vuga celo verjetnejsha. druzhbena ureditev. st. st. in zgodnjem 20. Seveda kontinuiteto lahko dokazhemo ali sugeriramo za veliko shirshe podrochje. 10. 11. Uporabljajoch rasne koncepte 19. Te zamisli je razvil Gustav Kossinna in so jih uporabili nacisti pri zasnovi svojega koncepta germanske gospodujoche rase. prepushcheni sami sebi.Veneti in Anti . med pogrebnimi obichaji Hallstatta in La Tena. degenerirajo”. da razlichne izvore z razlichnih podrochij in v razlichnih chasih lahko zlepimo skupaj za definiranje “keltske kulture”. je bilo sprejeto. Ker lahko dokazhemo kontinuiteto. tipov hish.htm[16. je koncept o “brezchasnih Keltih”. “spridijo. 9. Interpretacije shirjenja Germanov in Keltov uporabljajo identichno metodologijo in so nesprejemljive. st. Za zhelezno dobo sta bili opredeljeni dve prevladujochi “kulturi”: zgodnejsha »Hallstatt« in kasnejsha »La Tene«. saj ne moremo sprejeti ujemanja s katerokoli staro etnichno skupino. 12. je bilo sprejeto. V poznem 19.. umetnosti.

da sva skrajna desnicharska nacionalista. to je bil moj poglavitni smoter. ki zagovarja stalishche. Kar smo pravkar prebrali. podpihovanje strahu “pred izgubo suverenosti” se zdi za torijsko desnico poglavitno upanje. che ne bi proizvod visokosholskega sistema odrazhal. v enem je bila neposredna obtozhba za “genocid”! Znachilen komentar sta na naju naslovila Ruth in Vincent Megaw.. Doumeti moramo.« Skoraj vsi. da sta bila po njegovem Balkan in Vzhodne Alpe izven keltskega obmochja. zavracham mnoge od konceptov in metodologij. ker se bomo v nadaljevanju srechali s tem vprashanjem. Ali pa she druga obtozhba izpod istih peres obeh Megaw: »Evropska unija. seveda nezavedno.revijasrp. je torej plod dobre strokovne razchlembe virov. Piktih ali Anglo-Saksoncih kot nekdanjih otoshkih “ljudstvih” (Megaw in Megaw)«. Zato nas zachudi.. str. bi bilo to razumljivo in. kjer sem raziskoval. Mi smo bili prvi civilizirani. po mojem preprichanju. tudi potrebno. odgovoril: »Keltshchina in ponos nanjo! To je angleshka zavist. Zato bi bilo chudno. na to je potrebno opozoriti.htm[16. ko bo govor o teoriji kontinuitete. che bi zhe shlo za strokovne polemike.. pr.Veneti in Anti . ki ima v naslovu tudi vprashnje mitov o Keltih. dvom o dolgo veljavni predpostavki o Keltih. Ta alternativni pogled na Kelte ni bil brez prerekanj.2010 10:15:42] . stare in sodobne. da je dobil lepo shtevilo sovrazhnih sporochil. Ko je prvich izshla knjiga The Atlantic Celts (British Museum Press. kontinuirano naseljeno s Slovani oziroma na zahodu s predniki Slovencev. od kod to prihaja in kakshne so posledice. da izostrijo ter dopolnijo svojo argumentacijo. chemu ga nekateri tako napadajo. London. kaj meni o delu Simona Jamesa. ko je Cezar stopil na kopno. tega strahu. Kelti so bili tu. che zhe ne v celoti pa vsaj kot sploshne teorije in pristope. je njen avtor Simon James moral ugotoviti.n. ki smo se oprijeli te nove interpretacije. ter smo v sploshnem proevropski. saj bi to koristilo vsem stranem. ki se ji je Zdruzheno kraljestvo pozno in nerado pridruzhilo. ki je na vprashanje. che ne celo prej.Lucijan Vuga Morebitna najvechja razshirjenost keltskih jezikov v 2. zato je za marsikoga takshno obdolzhevanje chudashko. Kot sem zhe razlozhil.« Tako je bil napaden in tako se brani John Collis. vidijo kot mozhni simbol notranje dezintegracije in zunanjega vpliva. Najstarejsha pesnitev v poklasichnem jeziku je bila v valizhanshchini. od tod. posebej v Angliji.. vodjo Valizhanske skupshchine. da je bilo to obmochje zhe v neolitiku. tezhimo k levicharski liberalni politiki. morebiti. ki sem jih nashel v vechini knjig o Keltih. Morda she citat iz njegove knjige. je bila za Anglijo dolgo politichna grozhnja. (John Collis-COL) Na zemljevidu je jasno videti. z izjavo: »v Zdruzhenem kraljestvu . * John Collis je profesor arheologije na univerzi v Sheffieldu in je vodilna britanska avtoriteta za evropsko zhelezno dobo.11. Kelte. dejstev in najrazlichnejshih domnev. To je sodobna anglo-saksonska http://www. 225): »Kot je bralec te knjige zhe ugotovil. da ohrani politichni nadzor. Toda chemu se ga lotevajo s politichnimi sredstvi? Sam si to dogajanje razlaga na naslednji nachin (prav tam. nikakor pa ne prilozhnost. in 1. s chimer se nikakor ne more strinjati.sht. je bila moja izvirna namera izhajala povsem iz problema arheoloshke interpretacije krajev in obmochij. 1999).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.. je protievropska mentaliteta globoko ukoreninjena. Niti Simon James niti jaz nisva nameravala razgraditi sodobnega koncepta Keltov ali zanikati regionalno razlichnost (drzhalo bo prej narobe!) . st. ko navaja Rhodrija Morgana. in se spet nanasha na politizacijo arheologije.

sht. Toda (nadaljuje John Collis) arheoloshka dejstva she zdalech niso tako preprosta. str. ki so nashle zhe s predhodniki poseljeno ozemlje. Po tem scenariju smemo dopushchati stalne stike skozi celo prvo tisochletje pr.sht. verjetno vsaj do 1300 pr. saj obstaja kontinuiteta (podchrtal L. Dejansko imamo dokaze. so shle malo naprej. kot na primer Lepontci (ki jih je Katon oznachil za Galce).) kulture vse tja do pozne bronaste dobe. * Za nas je posebej zanimovo. pr. da so skozi vse zgodnje obdobje prvega tisochletja pr.n. Nekaterih predelov niso kolonizirali – med temi je bilo ozemlje Venetov. misel uglednega profesorja Barryja Cunliffa.n. Prvich. da cheprav so priseljenci zavzeli prostor. st. ter italsko govoreche skupine.n. oplenili Rim.« John Collis ne skriva.n. obstaja znatno shtevilo epigrafov z nagrobnih stel. na katerem je preostalo nekaj Galcev.htm[16. da so Lepontci v resnici govorili keltsko zhe najmanj od 6. naslednje skupine. in verjetno she prej. ko John Collis v poglavju Northern Italy she zapishe (prav tam. v 5. to je videti v narashchajochem bogastvu grobnih dodatkov. (che zanemarimo Livija z njegovo [sporno] letnico 600). da je mogoche iz tega povzeti. ne pa. so jo zavzeli krajevni Ligurci. pr. Che k temu dodamo she ostanke materialne kulture.sht. pred tem so she okoli leta 387 pr.. dokler niso poslednji Senoni prishli do obal Jadrana. ki prichajo.sht.so del Padske nizhine: zasedli Etrushchani. st. so razlichni Galci v vech valovih prishli chez Alpe ter jo kolonizirali. s podobnimi slogi lonchevine. da so bili po imenu Etrushchani. st. z grafitov na posodah in bronastih izdelkih. ker je tehtno uvajalno. kot na primer Veneti..11. da bi shlo za nekakshno neprepustnost Alp. postaja polozhaj she bolj zapleten.Lucijan Vuga propaganda.2010 10:15:42] . da prihajajo pushchice tudi z akademske strani. Drugi pisci so precej prevzeli politichno korektno nasprotovanje uporabi oznake “Kelt”. umaknili nazaj chez Alpe.Veneti in Anti .revijasrp. ki so se porochili s Kelti. bronastih izdelkov in pogrebnih obredov. kot Boji leta 193. zato na tej osnovi ugotovimo. Zelo pozno. so prejshnji prebivalci prezhiveli in so se ali integrirali s prishleki ali so poslej zhiveli poleg njih. v kateri sluti tudi kritiko svojega dela: »Najizzivalnejshe delo o celotnem vprashanju veljavnosti “keltskega” koncepta je M. Vendar so v naslednjih stoletjih sem prodrli nekateri novi prishleki in vmes so nenehno potekali spopadi. st.V. Chapmana The Celts: construction of a myth. medtem ko so se ostali.. ker pach dvomi o tradicionalni interpretaciji Keltov. in naslednje she dlje. Prichakujemo neko vrsto kompleksnosti.sht.« K temu je Collis dodal. V sedmem stoletju pr. Zasluzhi si skrbno branje.sht.n. che predpostavimo. ter celo one iz centralne Italije. morebiti Galci. kot nam jo orishejo klasichni avtorji ob prvem vdoru Galcev ali ob pohodu Hanibalove vojske chez Alpe.n.sht. 191): »Zgodovinsko sosledje v severni Italiji je popolnoma preprosto.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. in jih v kulturnem smislu smemo shteti med regionalne razlichice “kulture zharnih polj” na severni strani Alp. cheprav obichajno brez Chapmanove poglobljene uchenosti. med katerimi so Rimljani postopoma zasedali ozemlje. uvajanju shtirikolesnih http://www. v 5. imena tujcev najdemo tudi v njihovih naselbinah ali pokopalishchih. Kulturni razvoj severno in juzhno od Alp je potekal vzporedno. zachenshi na zahodni strani Padske nizhine. ali v 4. ter tako zakljuchil svojo knjigo. Napisi nam omogochajo domnevati etnichno pripadnost posameznikov. obstajali chez Alpe zhivahni stiki in so prihajale skupine iz Padske nizhine.n.

kljub jezikovni razlichnosti...V. vendar naj bi v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente. Prav zares. st. pr. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati sama albanshchina. Japodi so se zbirali v teritorialne skupine okoli utrjenih sredishch.. saj poznamo zgolj kratek napis iz Skadra v Albaniji in nekatera lastna imena. da bi nam lahko besedishche in izgovarjava sodobne albanshchine (njeni najstarejshi zapisi izvirajo shele iz 15. ki ni bil koloniziran. 59-60 (DZS. za obmochja.Veneti in Anti .11. Potiskali naj bi Trachane na jug in na vzhod. Vsekakor pa so bile razlike v pogrebnih obredih med Italijo in centralno Evropo v pogledu prisotnosti etrushchanskih in grshkih izdelkov ter v bogastvu krajevnih predmetov.. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli. chelade in zlate ogrlice.« Toda sedaj pride na vrsto nekaj posebno pomembnega. stoletju pr. ali spada k vzhodnemu ali vmesnemu tipu. kot so mechi. to se je dokonchno posrechilo shele cesarju Oktavianu v spopadih med leti 35-33 pr. Dolgo so mislili.sht. hrvashkega Primorja.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. antichni pisci pripominjajo o podobnostih med Veneti in Galci. orozhju.sht.) razkrila chisto ilirsko jedro.n.pr. prishli pod njihov vpliv. za katerega ni jasno. Po tej verziji naj bi po vdoru Keltov v 4. kakrshno je Veneto.). ki izvira zahodno od Jajca in se zliva v Uno ta pa v Savo pri Novski. Na slovenskem ozemlju je vech nahajalishch. 1970) nam Luigi Pareti spregovori o Ilircih kot indoevropskem narodu. Ljubljana. st.sht. ko John Collis izjavi: »Naj povzamem. Rimljani so jih poskushali pokoriti.n. ki je prav tako eno osrednjih “bojnih polj” danashnje zgodovine.n.htm[16.sht. ki jih je zato gnalo v isti smeri. turshke.V..Lucijan Vuga voz. JAPODI Zakaj tu govoriti o Japodih? Ker gre za zelo zapleteno vprashanje o Ilirih! O Japodih nam zgodovinarji nashtevajo marsikaj o njihovem izvoru in pripadnosti. V chasu rimskega imperija naj bi bilo to mochno ilirsko pleme naseljeno od notranjskega Snezhnika do reke Sane.. latinske. st.sht.sht.n. ko je zavzel njihovo poslednjo utrdbo Metulum.« (prevod L. to so posredno chutili tudi Grki. Njihovo naj bi bilo obsezhno ozemlje zahodne Bosne. razvila se je umetnost situl. ki prichajo o njihovem posebnem ilirskem znachaju. in do reke Zrmanje.2010 10:15:42] . arheoloshka dejstva kazhejo znatno podporo zgodovinskim virom o nekem vdoru zgodaj v 4.n. do Istre in Notranjske. keramichnem posodju za gostije ter v osebnem okrasju. st. V 2.n. str. V Zgodovini chloveshtva II/1. ki se zliva v jadranski Podgorski kanal pri Obrovcu pod juzhnimi obronki Velebita. so od tod pogosto odhajali na roparske pohode v severno Italijo. Neposredno dokazno gradivo o Ilircih je zelo pichlo. vendar prav tako obstaja ochitna kontinuiteta (podchrtal L.revijasrp. svoje prodiranje na severozahodni Balkanski polotok pa so morali zacheti najpozneje v 14.pr.. ki je nastala iz http://www. uvozhenih grshkih in etrushchanskih kovinskih izdelkih.) Tako smo pri vprashanju kontinuitete. beneshke. ker obstaja dolochen porast shtevila predmetov srednjeevropskega sloga. che bi izlochili vse novodobne grshke. slovanske in druge izposojenke. a je najti latenske predmete v grobovih.

da je v narechju starih Venetov ohranjenih poleg lastnih imen she okoli dvesto kratkih napisov v severnoetrurskem chrkopisu. Ecl. kar smo tu na kratko navedli.. do 1. Herodot (I. Salentinci (Probus o Virgilu. potem ko so se pomeshali s tamkajshnjimi avtohtonimi Predindoevropejci – Mediteranci. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih »predsabelijskih« napisov na jadranski obali. o severnih Etrushchanih pa so prav tako mnenja deljena in se krizhajo z vprashanjem Retov. ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. she preden so Grki ustanovili kolonijo v Tarentu. to ime pa zhe Hekataios spravlja v zvezo z Japodi. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. Pareti pa she dodaja. ki so http://www. da so bili Veneti – kakor Liburni blizu Aterna v Picenu (ob katerih se spomnimo na Liburne v Iliriku. III. str. da se je njih govorica razlochevala od keltske.htm[16. predindoevropske jezike kot prvotne. da je prav tako prishlo z Balkana vech drugih narodov. 110. kjer so se naselili. 112) – prav tako ilirskega rodu. Imenovali so se Davni (prim. Tu naj prekinemo navajanje Paretija z opozorilom. 69 M). in zato tudi Oshtirjeva razglabljanja. 196) in Polibios (II. Mario Alinei v teoriji kontinuitete zagovarja tezo. velja ponovno interpretirati.n. s katerimi je Oshtir utemeljeval svoja alarodska preuchevanja. / 1929. je videti.n. Njihova lastna imena in dvesto ohranjenih napisov nam omogochajo preprichljive primerjave med njimi in zgodnjim jedrom ljudstev v Albaniji. Oshtir pa se oslanja na Ilire in Trachane kot podstat kasnejshim slovanskim ljudstvom in prav zaradi tega se tu zaustavljamo pri ilirskih Japodih. st. kdo naj bi bili Iliri. da naj bi se Veneti v Italiji pomeshali s Predindoevropejci. vendar so prispeli po morju. Festus. kjer je bila bolj obchutna primes trashkih ras. da she zdalech ni mogoche rechi.]. Luigi Pareti she dodaja. Verjetno izvirajo iz juzhnega dela Ilirika. da so bili Veneti Ilirci. 87) s pregledom stanja ter na jadranskem obrezhju jezikovno razlochuje naslednje plasti: (a) Palaevropejci. da shteje Venete k Ilircem. ko je vzklila »atestinska« civilizacija.sht. 17) izrecno ugotavljata.sht. III. 102). Egipt. Karel Oshtir zachne svojo razpravo Japodi (m-prefiks) (Etnolog III. Pevceti (Plinij. ki so zhiveli onstran Jadranskega morja. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med starimi kolonijami Ilircev v Italiji – venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. VI. katerih ilirski izvor je izprichan. 31). medtem ko jih drugi imajo za Italce (npr.000 pr. Devoto) ali za Kelte. cheprav sta si bili civilizaciji podobni. Plinij Naturalis historia. na katere naj bi se kasneje nalozhili nekakshni predslovanski jeziki ter naj bi iz tega meshanja nastala praslovanshchina. da jih nikoli ni bilo (gl. ki naj bi bili Evganci in severni Etrushchani. mojo knjigo Davnina govori). Seveda je bila po njegovem beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe [torej po letu 1. ko postavlja alarodske. Poleg tega nam ne sme uiti. Zato je chisto mogoche. Po tem. O Evgancih obstajajo povsem nasprotujocha si mnenja.11. 31. da so bili Iliri v bistvu Slovani oziroma kvechjemu za dolochen chas zgornja.pr. Festus 329) in Mesapijci (Nikander v Antonius Liberalis. celo taka. kot jih imenuje. Sergi je mnenja.2010 10:15:42] . kolonije v Apuliji in Mesapiji pa hibridno juzhno narechje.revijasrp. Polibios trdi. prav tako naj bi bili Trachani zgolj praslovanska veja. ki so bistveno prispevali h genezi ljudstev v Italiji.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da so bili predvsem Praslovani tisti. ki je bil v rabi od 4. vodilna plast slovanskih ljudstev.Veneti in Anti . Ni jasno. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom.Lucijan Vuga meshanice ilirskega in trashkega jezika. Skupno se imenujejo Japigi.

*japod > Apuli.. Dasimos<>Lasimos itd. to se formalizirano zapishe j.. in sicer v *Iapudiskom > Iapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v Apuli(a) ob gori Garganus v jugovzhodni Italiji. Metallnamen in Alteuropa.Lucijan Vuga avtohtoni in sorodni z Etrusko-Reti. *oun v Una – v Iliriji. ‘Ιάποδες. che je tu she prehajal j>h. *japod nahajamo tudi v Italiji. Iapuzkum. arbanas. Veneti (1) in Mesapijci (1) . in slednjich v juzhni Italiji Grki iz Grchije in Gali ter Slovani na vzhodnem Jadranu. Prehod d>l v *japud. *japod >Apuli je ali latinsko (dialektichno?) kakor v dacruma>lacrima ali pa zhe prediliromesapijsko kakor npr. K izpadu zachetnega samoglasnika a.revijasrp. Spricho naziva http://www. Che obstaja vez med *(j)apod v Iapo/udes. cheprav se bo to marsikomu zdelo duhamorno in razvlecheno.. tudi za nekaj tisochletij. tudi predilirotrashke zglede. Po njegovem je to zhe predmesapijski pojav. – in sicer na poti iz jugovzhodne Italije prek etrushke Kampanije v Rim.ni a-prefiks. Oshtir nas uvede z nashtevanjem razlichnih zapisov imena Iapodes. centralnoindoevropsko plast pa Trake. ‘Ιάπυδες.v *japu/od > Apuli je izginil: bodisi chez grshki *Apod. Oshtirja zanima.v *(j)apu/od > *poid velja primerjati predmesapijskoilirski Apenestai <> Penestai. Ne moremo se izogniti prikazu podrobnejshega Oshtirjevega jezikoslovnega razchlenjevanja. izvzemshi Semite. latinsko Iuno > etrushko uni itd. Apuli <> Poediculi. morebiti semkaj sodi tudi u <> ui v ilirskem Muccurum <> Mouikouron. Kar pa se tiche u/o v *japo/ud > Iapuzkum.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. obshirno obravnava v drugi razpravi (Vorindogerm. pomeshani z Galci. torej Prediliri itd. saj je ochitno.. Apuli in *[(j)a]poid v Poediculi – ki jih prishtevajo k ilirskim Poidikoi ob izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo – se da morebiti s precejshnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla *(ja)po(i)d. IV). zato imamo kar precej tezhav pri spremljanju in sprejemanju njegovega razmishljanja.htm[16. Predgrki(1). (c) Sat ¶m-indoevropski Albanci in kentum-indoevropski Itali. kar je vsebovano v primeru *japud. Arh. (b) Doseljeni centralnoindoevropejci Iliri (1) . kolikor a. Monetion <> Moentinoi (che ne *Monet-) v Iliriji. [Op.(1): Kjer se je avtohtona plast ohranila le v doseljenih Indoevropejcih. globel«) v Alpah <> Kaloikinoi v Iliriji. Toda kljub temu je njegovo razmishljanje izredno pouchno in koristno. k temu je mogoche dodati iz paleoevropshchine predkimrijski primer iach <> (kk < k <> k). deblo *japud. Aloufoi <> Lopsi.2010 10:15:42] . Ibero-Baski. *Apud v juzhnoitalski Veliki Grchiji. Liguro-Pikti. Kavkazijci. kako se je izgubil j-. Onaion <> Oineus – poleg *aun. da vidimo. Zachetni j. je primerljivo s prediliromesapijskim Calucones (< *caluca : *calanca »burrone. cheprav je dotlej predindoevropsko plast na vzhodnem Jadranu imenoval kar Ilire. med Istro in reko Uno so Iliri. Liki. toda v resnici je potrebno. Predhetiti.Veneti in Anti .] Na zhalost Oshtir te stratifikacije chasovno ne opredeljuje dolochneje. *(j)apod v imenu Iapuzkum in Apuli ter *[(j)a]poid v Poediculi = Peuketioiv apulijskem grichevju (Le Murgie) juzhno od reke Aufidus. tudi che ga bo potrebno v (pra)zgodovinskih okvirih reinterpretirati. Iapydes. o to iz drugih paleoevropskih dialektov. Alamiti. bodisi verjetneje chez etrushki *Apud. Avendone <> Ouendon. Mitanijci) ter Hamiti. torej ni izkljuchena sorodnost med *(j)apud. predgrshko akos itd. *Apod – v etrushchini odpada zachetni j. prepad. kako zahtevna so ta prodiranja v stanje davnih jezikov.> 0. jo oznachuje Oshtir s pred–. npr. da je razpon dogajanj lahko zelo razlichen. Sumerci. Staroprednjeazijci (Kari. Recimo.

Pri Ebesos Oshtir navaja. gorska. Iapug.2010 10:15:42] . Fluss. Mesto Abdera z r-formantom praoblike *jap[ax]dar > *jabdar > Abdera – a:e je ali grshko narechni a > e. ampak na célo jugovzhodno Italijo od mesta Metapontum.htm[16..Veneti in Anti .. Iapod. (a <> i) Sila »ein Waldland. gip. borovje« – Plinij 3. pinija« in se nato razshirilo na celotno Apulijo oziroma na Mesapijo in Japigijo – Messapia Appulia. smreka«. ravsh«. da je *poid v Poediculi = grshko peuke »pin maritime. wallisanskem zhup. Dъnestr predvsem etrushchansko clan : clenar. simpleks *jup(p) tichi morebiti v *alpskoromanskem > valtellinskem güp. (str. reka Pad« (sorodno z etrushkim pute »Quelle. k predgrshkemu abantes nekroi in alibantes. vezhejo z Iapud. morski bor« v Peuketioi. Iapygia autem est. Tanne. gub.). ki jim galsko pravijo padi. (b) ime kalabrijskih Sal(l)entini se tezhko lochi od predlatinskega saltus »gebirgiger. maloazijsko atli : etli itd. K razjasnitvi prehoda oi <> a pa tole: v Poediculi »Peuketioi« <> padi »bor« primerjaj deloma oi <> o/u v Poediculi : Iapo/udes itd. slech. quales Gallice vocentur padi. hoje ali smreke«. Peucence = Poediculi. truplo«) »elate. s preglasom a <> u kakor etrushchansko afle <> ufle. tako da se glasi koren *jap. deloma o/u<> a v liguropredvenetsko Bodegkos <> (b <> p) Padus »Po. Praoblika *jebdl se opira predvsem na predbaltsko *jebdlje > *edle v staropruskem addle. bor« je s prehodom oi <> a identichen ligurskemu *pad v padi »Kiefern. litavskem egle. ohranjeno tudi v iapuks »severozahodni veter iz Kalabrije«..quoniam circum fontem (sc. Kakor se je ob gori Garganus prvotno pojavilo ime Apuli iz *(j)apod »peuke. jelka. s tem velja primerjati poleg predslovanskega Danapris.ker je zhe okoli izvira [namrech Pada] veliko dreves bora. ali pa je zhe predgrshkega izvora – gre pa za podaljshan *jabd »abietineae« z -l. Iapuges itd. 91). letonskem egle »Tanne. ebulus »Holunder. Danastris : Dъnepr.. quae nunc Apulia appellatur – prav tako se je najbrzh tudi ime predmesapijskoilirskega naroda Iapuges. ki odrazha maloazijsko-etrushchansko a <> e. H korenu *jap »abietineae« v Iapodes.11. ter s slovanskim bd > d kakor v ebdomos > sedьmъ ipd. hoja« prek ja > je na slovanskih tleh. engadinskem gok »Alpensrose. reka« > latinsko puteus itd. silva »Wald. waldiger Landstrich. omela« (i <> a).) Ime Mesapijcev se je razshirilo na Sal(l)entince. Kalabrijce. gozd« itd. Toda Oshtir she vedno misli na jug. k *l[i]b »nekros.oziroma -ug. jelka«. gozdna pokrajina«.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.v predslovanskem *jabdla > jedla (lat.le priponska podaljshava.« (»..revijasrp. celo od kraja Thurii oziroma Kroton do gore Garganus. che spominja zhenski spol mesta Efesos na feminina imena drevja in che je Samorna “Efesos” = http://www... kjer pa se je poleg galshchine govorilo na jugu tudi iberoakvitanski in ligurski. predlitavsko amalas k predjugoslovanskemu *[ь]molik »pinus peuce« (l <> r) omora »Fichte. izvir.. Seveda se dá izvajati slovansko jedla tudi iz *jebdla s poznanim mediteranskim a <> e.in da je -od. Poleg tega so Mesapijce deloma istovetili z Japigi. tessinskem zhüp. (c) Slednjich sodi ime severnokalabrijskih Messapioi k predlatinskemu sa(p)inus »Art Tanne oder Fichte.. Iepuges raztegnilo ne le na kalabrijski polotok od mesta Tarentum do kraja Brundisium..«) – izraz »Gallice« oznachuje le »v jezikih Galije«. ko ime prvotno pach kalabrijskih Iapuges po *jap »abientinae« podkrepi she z naslednjimi okolishchinami: (a) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata in pechke njenih pinij so uzhivale velik sloves. vrsta jelke. zaradi dozdevnega nastanka iz krvi padlih vojshchakov. da je glasoslovno spricho b <> bh identichno predgrshkemu Efesos. (Prehod predgrshkega *juph < ufear je po Oshtirju podoben predslovanskemu ьmela »Mistel. Padi) arbor multa sit picea.Lucijan Vuga Peuketioi za rimsko Poediculi ni nemogocha domneva. Iapudes. S tem *poid »grshko peuke. bor. abies. bezeg«.. 122: ». gozdna dezhela«. Daune in Apulijce. gup.

Messapioi itd. je bila posvechena cipresa. Iapuges) osredotochil na *thap »abietineae« ter prek zapletenega lingvistichnega postopka prishel prek predromanskega *sappo <> na predslovanski elovьćъ »Wacholder. iglichasti gozd«. smola«. smreka. predbaltsko *apsa. na Evboji in v Pajoniji. da so se kalabrijski Mesapi prvotno morda imenovali tudi *Atabi. je vech zanimivih povezav z http://www.2010 10:15:42] . ki iz *limth gre k predkimrijskemu llwyf (m<>ph). pri tem prvotni pomen kiparissos. asfaltos »*abietineae« > *pix > bitume. pedale. Thebae.v Metabon. smreka. Oshtir opominja. trepetlika«. predslovansko lipa (str. dasi spominja ef. Etrushchan) in na bojotski gori Messapion lezhi eno izmed najznamenitejshih svetishch Pozejdonu. *(s)smerk. chrni topol«. Ephesos morebiti iz *Amorg. biti ali postati bel«. Espe. da njegovo delo ustvarjalno nadgrajujemo in reinterpretiramo v skladu najnovejshih dognanj. Messapeai »kraj v Lakoniji«. semkaj tudi predskitsko Borouskoi »Volk in Sarmatien neben den Abijoi. npr.zaradi chebele na efeshkih novcih (chebela je bila sveta zhival efeshke Artemis) prek bh <> b na predgrshki plural *[e]br »chebele« ter z e <> a in b <> p na predlatinsko apis »chebela«. Wacholder. predstarovisokonemshko aspa »Espe. Tanne. Oshtir meni. asphalte. okrogel les. ravno tako morebiti reka Bradanus pri Metapontu. praslovansko borъ. Zeder.Veneti in Anti . kar pa ne spada k novovisokonemshkemu Linde.v *[(j)a]bar primerljivo s paleoevropskim *baru »Wald von abietineae« (alpsko in subalpsko *bora.. 78). osika«.11. smoьrk. Sicer pa je najverjetneje Amorge “Efesos” z u <> a identichno s predslovanskim *(a)mar »abietineae« v srbshchini-hrvashchini omora »Fichte. Artemis Efesia. Metapioi v Elidi. Bewohner der Hylaia. brin«. Metapa »kraj v Ajtoliji. jugoslovansko molik. grshko barues “dendra”. steblo«. Boruskoi) (str. 101). brin. chrn. v Bojotiji. deblo. predgrshko elate »sapin. Thob(h) > predslovansko topol »popupus alba = lat. krepek« + asphal »abietineae« < ss[a x]p . hoja.revijasrp. chvrst. s *kar »niger.«. Messapos je tudi ime Pozeidonu (?) in njegovima sinovoma (Bojochan.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. npr. Metabon. v narechju livinallunga boreshk »bosco di conifere. saj nam odpira drugachne mozhnosti razlage. os »Silber pappel. posvechene Pozejdonu. *asp »albus« tudi predslovansko *as (< aps) > as. smerkъ. *(s)smirk > smoьrk. apse. trd. ko naenkrat pravi. che izhaja veter Calaber atabulus iz narodnega imena *Atabu(lu)s (kakor grshki iapuks < Iapuks). jelka«. topol. *borra »legno rotondo. o tem vetru poje Horacij (Sat. da je mogoche *Messap(i)os = Pozejdon razlagati iz *ssap »abietineae«. *elaw. hoje«. osika. Med obsezhno obravnavo prefiksa m(a)x. pri tem je samoglasnik a. Che povzamemo: Oshtir se je v prvem delu svoje razprave za izvajanje imena japodo-japigijskega Metaponta: Thebe. Messapia = Boiotia.. poleg tega ob uposhtevanju p<>b she Messaba »mesto v Kariji«. Najslavnejshi boginji mesta Efesos. ki je iglasto drevo. jelka. albarus« : asfodelos »albucus« : alfos : afuo »ętre ou devenir blanc. in te so. temen« je sestavljeno predslovansko osokor »Schwarzpappel. Zitterpappel. smreka«. chigar priimek Asfal(e)ios iz asfales »ferme. I 5. Messapioi v Lokridi. Tudi Amorges “Efesos”.v atabulus ali predpona ali sodi h korenu in je v Thebae : (Me)tabon odpadel. Z izpadom zachetnega (j)a. prim. pragermansko *baru. Metapontion (: Messapioi) : Alubas (: Iapudes. Oshtir pa nam zna pripraviti tudi presenechenje. trepetlika. smeьrk »Fichte. zlasti elate »jelke. Metapontis = Sime in slednjich na Kreti potok Messapios iz *ssap »abietinieae« kakor borъ > ruski potok Borovenka. da je na Balkanu vech gora z imenom Messapion. kakor tudi Elloi : Seloi iz *samorg (g <> k) predslovansko smeьrk. 93). jagned.htm[16.Lucijan Vuga Smirna sorodno s predslovanskim *(s)smark. Prav ta Oshtirjev vlozhek nas opogumlja. cupressus. cedra«. podobno kakor »abietieae«. *welawij.

si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ob Bachi ishchejo etimologijo zunaj slovenshchine. 110). pri chemer se je osredotochil na etnikone: »Iap-odes aus *jaxB. tudi madrua »prunelles. podlasica« primerjati obravnavo v delu Falk-Torpa (str. vran. ki jo Mario Alinei shteje kot enega od pomembnih imen zhivali za dokazovanje slovanske kamenodobne naseljenosti v Vzhodnih Alpah.« (»Iap-odes iz *jaxB. 113). urhe (-<>n) ur[c]na (-<>k) predslovansko kъrk. baskovsko arrain preko n<m? Zraven she murm[n]e »vrsta rib«.najti v grshkem megaro »large imposing building. predlitavsko kekshe »Hure. tukalica«).: Janezhichev slovar – mokosh(zh). mansion.2010 10:15:42] . predgrshko mormunos (n<>l/r) mormuros. mlad > Braut. grashchina« (109). velika imenitna zgradba. podlasica« : gr. creques« morda kakor liveo > sliva. (op. glava») (str. 109). Stadt« iz *megst. murmillo »gladiator. Chesa bolj nemogochega si ni misliti! Ali pa predslovansko modrъ »blau« < *madr »Waid. vranje chrn«). 108). Si je mogoche misliti. kar potrjuje praobliko. vlachuga«. Isatis tinctoria« (kakor vornъ »Rabe > schwarz. toda znachilno se mi zdi naslednje: predslovansko mesto »Ort. kakor je mleko. da nam omogocha moder[b]njь »Lärche. K razvoju »jung.»abietineae«. kosec »Ralle«. Malo pred tem beremo predgermansko *meluk »nemshko Milch«. predslovansko ryba »Fisch«. Cheprav Oshtir tega ne vzporeja. mehkuzhnost« : -koshь »Wollust. ost» (egipchansko tp »Kopf.: *t/ssa xB.revijasrp. mlakosh = »das Rohrhuhn “gallinula”. (Janezhich) mokrec. kar smo od njega kot http://www. ali mleko molznic. Oshtir povezuje tudi navidez zelo oddaljena imena. ki mu na vrhu chelade shtrli riba« (str. poltenost«.. Etrushchansko mursh »urna« < *murcen (kakor Felsina<felcna) : predlatinsko urceus. Modrejce in Bacha pri Modreju na obeh straneh jezera pri Mosti na Sochi oz.V. ker v naseljih Modreje. da bi za to zhivljenjsko pomembno hranivo neko ljudstvo ne imelo imena? In kljub temu naj bi si Slovani to izposodili pri drugih ljudstvih. Prav na koncu pa se Oshtir bezhno zaustavi na veverici. oblajst. Nadvse nenavadno kratek je Oshirjev povzetek v nemshchini k obshirni jezikoslovni obravnavi Japodov. L. ki ga zraven navaja tudi Oshtir. liska. Färbepflanze. macesen« lepo razlago. 109). prav tako je *meg. nevesta > Wiesel. mokozh«.Lucijan Vuga etrushchino ter drugimi paleoevropskimi jeziki.tudi Με-σσάπιοι .«) * Kaj smo bistvenega zvedeli iz Oshtirjeve razprave? Po mojem mnenju to.htm[16. Takole Oshtir: predlatinsko mustella »Wiesel < *muksterla »nevestъka = Wiesel. Predslovansko Mokoshь »malakia. k temu s predpono m(ax). mislim pa. Ali celo predlitavsko mo[t]muo »Scheitel. kъrg (str. egipchansko rm.»abietineae«. kajti kaj bi bilo bolj osnovnega za chloveka. Pletershnikov slovar – mok(r)ozh »der Regenwind. mormulos »vrsta morskih rib« : (m-n<b-n) terebinthos>terminthos. kar omogocha primerjavo z etrushkim methl »populus«.11. naslada. mokosh.Präfix auch Με-σσάπιοι. makosh. teme« : predslovansko teme preko m-n<p-n : (t<>-) predlatinsko apex »Spitze. 112). wozu mit m(ax). predslovansko melko. bodisi da je to materino mleko – prva hrana novorojenchka. 111).: *t/ssa xB. predlatinsko *widr > vitrum »Waid : blau« (str.. pa se mi zdi smiselno prikljuchiti predslovansko moder[b]njь »Lärche. kester “neanias”. a ne vzporeja. krokar.Veneti in Anti . predlatinsko melca (alpin *malga »Alpenwirtschaft«) < *mel¶k : predlatinsko *lak najdemo v de-licus (str. macesen« (str.

. poleg tega je mnogokrat nemogoche dolochiti. k temu s predpono m(ax). bronasta doba. megalitskih ljudstev. kakshne so relacije s Sergijem in Semeranom. a se je v pet do deset tisoch letih nujno moral spreminjati.ter m(ax). Njegove razchlembe predindoevropskih jezikov. bi se tu omejili le na praslovanski (v Oshtirjevem izrazoslovju: predslovanski. ko je uspel vzpostaviti lingvistichne odnose z indoevropskimi jeziki. poleg Oshtirjevega nachina.vzorca za evropski prajezik. da je mogoche tudi to delo z ustrezno interpretacijo priblizhati sodobni teoriji kontinuitete. vendar pa se nam vseeno vzbuja dvom. so tvorili le neslovansko vrhnjo.. tudi z izrecnim »morda. ampak jih je bilo vech. da ju je potrebno obravnavati.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. germansko *apl itd. da bi bili v takem primeru praslovanski besedi. kar pomeni. si poglejmo she nekatera od Oshtirjevih razmishljanj. v “predslovanski” itd. z ilirotrashkim korelatom prekrivajocha se beseda ilirotrashki relikt na praslovanskem teritoriju ali poznejsha izposojenka od sosednjih kulturno vishje stojechih Ilirotrakov. (1) Prva predpostavka: praslovanshchina je bila eden od prajezikov v Evropi. skladno s teorijo kontinuitete.n.n.11. Gradivo za podrobnejsho analizo je nabral z zavidljivo vztrajnostjo in erudicijo. Najvazhnejshe pa se zdi to. Razlichne od teh reliktov so izposojenke kakor letonsko erms »Affe« iz etrushkega arimos. staroevropskih. indoevropsko *ghans > ilirotrashko *g(h)ans > slovansko gosь »Gans«. 2): »Zatorej pomeni “pred-” npr. konchnico u namesto latinske a. (B) predslovansko = staroevropsko (seveda po ilirotrashkem posredovanju) npr. da izkljuchuje Semite v kontekstu Predindoevropejcev ter uposhteva le Hamite! Preden se lotimo odgovorov. ali spricho izredno majhnega shtevila ohranjenih japodskih.Lucijan Vuga alarodista prichakovali: da naj bi indoevropski jeziki prevzeli lep del besed od predindoevropskih. da ta evropski prajezik ni bil en sam. pri chemer je treba opozoriti.sht. 1930-31. Iliri(-Traki) so bili Praslovani oz. kot pravi teorija kontinuitete.«. ali (2) che je Oshtirjeva predpostavka o neindoevropskem prajeziku in predslovanshchini tochna. lahko razumemo tudi drugache. kar seveda ni povsem isto kakor praslovanski. da gre v resnici za prajezik(e) v Evropi. ki je vladala Slovanom. in kot smo spotoma opazili. etrushchansko *ablon »Apfel« = staroevropsko *ab(a x)l v slovanshchini ablan.Veneti in Anti . da Oshtir izrecno in vechkrat poudarja. morebiti«. ali je slovanska. za bersky »Pfirsich« iz latinskega persica z ilirskim p>b in z ilirsko femin. Che je Oshtirjeva rekonstrukcija »Iap-odes iz *jaxB. saj sam Oshtir opozarja v eseju Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. IV.: *t/ssa xB. ki so ga govorila takrat in she danes tod prebivajocha ljudstva. Oshtir se tega zaveda. in dovoljujem si rechi. vodilno. str. predstavljata osnovi *jaxB. to vechkrat nakazhe.tudi Με-σσάπιοι«. elitno plast. medtem ko eden od tvorcev teorije kontinuitete Mario Alinei govori o lahko celo koncu paleolitika ali zachetku neolitika – to pa je deset tisoch let pr. – tj.: *t/ssa xB.2010 10:15:42] . Zakaj tako velik razpon pet do deset tisoch let? Tradicionalni jezikoslovec Devoto npr. dvoje: (A) predslovansko = ilirotrashko.sht. (1) che izhajamo iz predpostavke. npr. (2) Druga predpostavka: Oshtir je imel prav – kakshne so potem relacije do Sergijeve teze o latinshchini kot sinteze jezika staroselcev in praslovanshchine na tleh Italije ter do Semeranove teze o mochnih semitskih (izhajajoch iz akadshchine) sledovih v Evropi. postavlja indoevropske jezike v tretje tisochletje pr. tudi v smislu teorije kontinuitete. ilirskih besed lahko postavljamo verodostojne sklepe.revijasrp.»abietineae«.htm[16. kar velja npr. http://www.

Seberovo. (2)Poleg tega ni nobene praslovanske izposojenke iz romunshchine (str. zadrugar«. izrazi so povzeti iz starih listin. je najbrzh mogoche izhajati iz praslovanskega *sebьrъ iz *senbir v sjaberъ (str. kar Madzhari izvajajo kot romunski simbra iz grshkega sumbola »trgovska pogodba«. IV.. sjabro »Nachbar. Teilnehmer an einer Arbeit. se je razvil srbskihrvashki sebrь. ki besedo izvaja iz germanshchine. druzhabnishtvo«. Genosse. znanec. ko govorimo o teoriji kontinuitete.To je zelo pomembno. Gesellschafter. sjabra in narechno preko sj>sh tudi shaberъ. tovarish« je najbrzh iz rushchine. prilizovati se«. pr. daljni sorodnik«. (3)Oshtir vseskozi dokazuje. da v velikorushchini nahajamo sjabrъ. podlozhnik vlasteoski«. Semberija »del nahije pri Zvorniku«. (1)Prav glede odnosa med slovanshchino in finshchino je pomembno navesti. da so bili Slovani na Balkanu zhe najmanj v neolitiku in so se od tam shirili na sever. 1930-31) in spet se moram bralcu opravichiti. ker se je razvil ruski ja iz e. Genosse.htm[16. sosed. Genosse. ki bi bila izposojena iz slovanshchine (str. sempria »spolovinarstvo. sjabrukъ »Verwandter. Freund.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.Veneti in Anti . st. Leukasu in Kefaloniji ter na Peloponezu sempros. sjaborъ. seljak« v listinah iz 14. 8). 2). belorusko sebrь »tovarish. brat. Seberovac. Iz staroruskih listin sabry na 12. tovarish. nasploh so finske izposojenke iz baltshchine starejshe kakor germanske besede v finshchini. pactio. toda to moram nujno storiti. sreber pomeni danes »plebejus.Lucijan Vuga Sem sodi. kako zahtevno je to delo in da jih ni stresal iz rokava. Bruder. tudi se upira Rozwadowskemu. Tesaliji. Litavsko sebras in letishko sebrs se shteje za izposojenki iz belorushchine. puchanin. Bekannter. vendar ne »rab. st.revijasrp.. 3). del polja obdelovan s soglasjem skupnosti.sht.2010 10:15:42] . Mikloshich pa vztraja. drug. Zachne z navajanjem. tovarish. To je morda ohranjeno tudi v Sember. na sjabra pridelano«. str. sorodnik. seljak. kmet. Ruska literatura navaja tudi narechne izraze sibra s sja>sji preko *s’¶. sjabri »die auf sjabra Anbauenden. Iz prvotnega juzhnoslovanskega *seb(ь)rъ »polzakupnik. da so jo dobili od Slovanov. kmet. po mojem mnenju zelo pomembna. prijatelj.. Grki so si izposodili iz juzhne slovanshchine sembros v Patrasu. kmet« se zelo priblizhuje smislu ruskih besed. od njih pa Madzhari cimbora »consortium. Bauer. udelezhenec pri nekem delu«. shabra »Nachbar.. da bom navedel nekaj Oshtirjevih zapletenih jezikovnih transformacij. danes sebar oz. rob suzhenj«. sumpros »spolovinar. tezhak. srebar. Romuni so prevzeli simbra »societas.11. sjaberъ. maloruski sjabra »Gemain deackerland. sempra. da je njen pravi izvor grshchina http://www. pomen »georgos. 9). medtem ko v Epiru. ki ima sjabrъ za izposojenko iz finshchine in dokazuje prav nasprotno. Spricho srbskegahrvashkega sebar in ruskega sjaber itd. ksesempreio »razdreti druzhabnishtvo« (str. iz chesar z metatezo malorusko pryserbyty sha »priviti se. da ni skoraj nobene finske izposojenke iz baltshchine. Oshtir polemizira z Mikloshichem. commercium«. Poljsko siabr »Gefährte. rusticus. sosed«. sebri »zakupnik. S prehodom ja>je pred palatali. Kamerad. st. pri-sebritь sja. iz drugih ruskih narechij she beloruski sjabrъ. da bi pokazal. ki zagovarja tezo. der ein Stück Ackerland bearbeitet und in der Versammlung des Mirъ Stimme hat. skupno polje«. pravkar omenjena razprava Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. Mitbruder. saj naj bi prishli Finci v stik z Germani shele v 1. ki bi v poljshchini preshel v nosni a ali e. na otokih Krfu.. ohranjeno v listini iz 14. polkmet«. pobratim. da obstaja veliko sorodnosti med trashchino in praslovanshchino.n. drug. communio. ter oporeka madzharskim etimologom. druzhabnik. partitio«.

«). kako je prishla beseda menih k Slovanom. sanb(u)r (str. Zgolj en primer. Po drugi strani pa se italijanski etimologi (ZIN) za birra »pivo«. s pojmom »plemenitashtva« v trashkem ziburthides. Oshtir pa ne izkljuchuje. st. V prvem primeru sta dve mozhnosti: ali je baltoslovanska beseda sorodna s trashko ali so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani doseljenih Trachanov. perunika. sprashujejo ali je to mogoche izvajati (?) iz latinskega bibere »piti«. zadrugar ali podobno«. nemshko Bier. 21). 16). 9). Naj se povrnemo k trashkemu ziburthides. K temu pomenskemu prehodu plemenit iz plemen »pleme« in to iz *pled »ploditi« lahko primerjamo cheshko shlechta (Geschlecht>Adel. ki tichi najbrzh v slovanskem *sebьra »Arbeitsgenossenschaft. sebьrъ »zadruzhnik. Ker Oshtir meni. V slednjem primeru zadostuje skupna praoblika *senbir. da obstaja she druga mozhnost. zato brutos iz *bharsut preko *barut > *brut z rs>r in aru>ru. da iz vsega obravnavanega sledi predslovansko sebьra »zadruga«. da pomeni danes srbski in hrvashki sebar »tezhak ipd. zakonski ali pravi (v nasprotju z Netrachani)« ali »sorodni«. Zatorej je mogoche spojiti pojem »zadruzhnishtva«. ker ne vemo. in s tem »plemeniti« (str.n. kar stari viri glosirajo kot »legitimni. Pravi pomen te skupine je zhe spricho tega tezhko dolochiti. to obichajno pojasnjujejo z nemshkim posredovanjem. 13). Oshtir razlaga. plutnik« (str. ali je ta beseda v baltoslovanski-trashchini indoevropska ali predindoevropska = staroevropska. kako lahkotno so (ali she) jezikoslovci pripisovali germanski izvor slovanskim besedam. tedaj tudi to ni nezdruzhljivo z »druzhina>zadruga>bratstvo>pleme«. Oshtir sklepa. *zibur in s prehodom iz trashchine prek baltoslovanshchine v slovanshchino *sebьrъ ter morda litavskoletonsko *sebr.. delovna zadruga« (ker je zadruga opravljala predvsem poljedelska dela.2010 10:15:42] .11. da so pri Iliro-Trachanih uporabljali tudi proso za varjenje piva. slovansko zhlahta>zhlahten »plemenit«. ne da bi kritichno uposhtevali. skupno izhodishche je na krvnem sorodstvu temeljecha druzhina > zadruga > bratstvo > pleme. plemstvo). tovarish. Oshtir obravnava tudi sorodna bozhanstva med Traki in Slovani.htm[16. 21). da gre za ogromno skupnih osnov.«.Veneti in Anti . nadalje morebiti (che ne iz rushchine) predbaltsko *se(n)b(i)r. ki dá v trashchini *se(n)b(i)r. *sa(n)b(i)r. predtrashko Arrolos : Araulos itd. da je slovanski *sebьrъ najbrzh soroden s trashkim ziburthides in je torej obstoj te besede zagotovljen dolgo pred pojavom romunshchine (str. od koder naprej *ziber.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. slovansko bъrъ (iz *bhoru) »vrsta prosa« (str. druzhabnik itd. od koder plemenit (str. edini predtrashki Zeus Keraunos je po njegovem mnenju le *Perun = predslovansko *Perynъ (uo<> kakor etrushchansko ufle : aufle. *monak(h)us preshlo prek a>i v slovanski mъnichъ kot posledica trashkega posredovanja v prvi dobi pokristjanjevanja severnega Balkana okoli 4. torej »k isti druzhini ali iz te nastali zadrugi (=veliki druzhini) oziroma bratstvu in dalje plemenu pripadajochi«. Che je pri ziburthides le s »plemeniti«. da je grshko-latinsko *monak(h)os. ni chudno. Vse te pomene najdemo vsaj deloma tudi pri *sebьrъ: »brat. da je rekonstruirani pomen »zadruga« = velika druzhina« zgornjih besed nastal iz izraza za »familia«. v Bolgariji Perin planina in v perunika »Schwertlilie. ki imajo v patriarhatu istega ocheta http://www.sht.).Lucijan Vuga in se je preko romunshchine razshirila drugam. To je le eden od mnogih primerov. bog groma. cheprav je mogoche zadruzhnishtvo tudi na drugi podlagi. npr. 18). saj bi po novovisokonemshki poti nastal slovanski mъnьchъ (str. Oshtir skratka domneva.revijasrp. drug. K temu velja dodati navedbo. *sa(n)b(i)r ter predtrashko *senbir »zadruzhnik > *soplemenjak > gnesios«. Druzhino tvorijo chlani. *sabr. 17). ki so se z njimi pomeshali.

skupaj. tisetja. da je Oshtir tu primerjal etrushko-preditalski *thuishsh. * No.revijasrp. pach pa je v predgrshki dobi vladal matriarhat. *sab(i)r. od koder ne le slovansko *sebьrъ in trashko *ziber. drugi mozh« za *sebr > seur. zibur. da zgornji vrstni red shtevnikov med drugim potrjuje tudi etimologija. s/z« primerjamo keltsko *sin < *sem. alius«. *zibir. frator »brat > chlan bratstva« in ga nadomestil z adelfos »brat« = staroindijsko sagarbhyas »co-uterrinus«.Veneti in Anti . alius. letshchini suo. Genosse. slovansko *sem-bhir > *sebьrъ po Oshtirju ne omogocha zanesljivega razvoja in zato misli. Indoevropsko *bher »nesti > nositi > roditi > mati > starshi (tudi oche)« lahko primerjamo z novovisokonemshko ge-bären. vojskovodja« je morebiti ta pomenski prehod tudi v trashkem ziburthides) in iz drugъ nastane srbsko-hrvashko zadruga »velika druzhina«.V. * bhor. Chlani zadruge.: http://www. theishsh »1000« s predslovanskim tysetja. ki mu ustreza trashko *zibir > *ziber. tj. v kateri ostanejo sinovi tudi po ozhenitvi v skupnem gospodarstvu. vojashko krdelo« > truhtin »Kriegsherr. Konchno naj se opremo she na finski sinonim toinen (mies) »ein zweiter (Mann).htm[16. vojashki oddelek« kakor v sorodnem starovisokonemshkem trucht »Kriegerschar. 22). albansko bir »sin« in gotsko baur »sin« iz indoevropskega * bhe r.).2010 10:15:42] .) (str. Oshtirju se zdi primerno zacheti razlago z etrushchanskimi shtevniki: maχ “1” śa “6” zal “2” cezp “7” thu “3” śemf “8” huth “4” ceanuth “9” ci “5” To povzema po Cortsenu (Etruskische Standes.) tja tudi pred njimi na istih tleh bivajochi Ilirotraki. k temu slovansko drugъ »anderer. moramo slednjich rachunati z mozhnostjo. 24).11. sabr. alius. alius«. Genosse« in da se razvija tudi pojem »zadruga« iz izraza »drugi. O. sedaj pa pridemo do Oshtirjeve poante. celo finsko *sebr > seur (str.) Oshtir je prerpichan. alter. indoevropskega *semb[h]ir > *seb(i)r. ki je izpodrinil indoevropski frater. Od izbire shtevnikov je odvisen pomen etrushkega *tsemp(h)ir »alter. O. da se pojem * sebьrъ v mnogochem prekriva z izrazom drugъ »alter. gotsko ber-us-jos »Eltern«. Freund« > druzhina (tudi »Heeresabteilung. (Bolj zaradi zanimivosti naj omenimo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.Lucijan Vuga ali v matriarhatu isto mater. da so Baltoslovani na ozemlju med Karpati in Baltikom doseljenci (podchrtal K. tedaj smemo izvajati celo iz staroevropskega *senb(h)ir »alter. da je najbolje izhajati iz trashkega. Fürst. *som > baltsko *san v litavshchini san. da pa prailirotrashki *senbir ni indoevropskega. slovansko so > srbsko-hrvashko su. 22). ampak tudi baltsko *sebr. Tako je grshko fratria prvotno sestavljena iz potomcev istega ocheta. Che je »zadruga« = »chlanstvo po istih starshih«. npr. tedaj slovansko *sebьrъa iz indoevropskega *sem-bher (oziroma s prevojem sem-bhor in z redukcijo *sem-bhr) »istih« = enih = skupnih starshev. *sa(n)br = finsko *sebr >* seur sicer ilirotrashki relikt.und Beamtentitel 140). ki je ohranjen v etrushchini! (podchrtal L. da je slovansko *sebьrъ = baltsko *se(n)br. ampak neindoevropskega. staroevropskega izvora. alius«. Za pojasnitev * »eden« (=isti). zhive pod enim krovom. in to podrobneje utemeljuje (str. Che she uposhtevamo. »sinoikoi«. in ker so se doselili (podchrtal K.

27). 24) itd. Karakter einer Person. ki je nadvse dragocena.*zp(h)il v *ce-zpil »quinque (et) alterum« > cezp “7” in v *śem-zphil “sex (et) alterum” > śemf “8” ter xo-sfer »oktober« nastalo iz praetrushchanskega *zenp(h)ir. *-p(h)il se ponavlja v etrushkem *thu-p(h)l-th »dvanajst. znachaj osebe.2010 10:15:42] . (m<>b). vkljuchno s Padsko nizhino. a obenem ima tako Ilirotrake kakor Praslovane za Indoevropejce. igralska maska« = baskovsko zun »zweiter«. uncia »ein Teil eines As«. http://www. da je (tudi v primeru) * sebьrъ »zadrugar« beseda tesno povezana s trashchino in etrushchino. ali pa velja teorija. nam spet ne more ponuditi kaj vech jasnosti glede izvora Praslovanov. mladenich. blizhnji« = predtrashko *zenb(h)ir > *ziber. da je obstajal staroevropski. da je etrushchansko *zp(h)ir. prvotno etrushkem gentiliciju Sempronius s priimkom Atratinus. blizhnji«) (str. Xo-sfer (beri *śósf¶r) “6 +2” > oktober (iz octo=osem) ter iz Sempronius Atratinus (: ater »alter.Veneti in Anti . pisar. (2) Drugi del *-b(h)it : *-p(h)ir. kako je prishlo do teh prenosov izrazov. od kod so prishli indoevropski Ilirotraki? Kljuchni problem je naslednji in bi ga imenoval: problem tretjega.12=10+2«. ki meje z etrushkim jezikovnim ozemljem. ki so tudi prishli od nekod na Balkan in v Zakarpatje. da so tudi oni bili pred tem v Panoniji in celo v spodnjem toku Donave (teorija Radivoja Peshicha). da ne ve! Ker pa povsem jasno zagovarja stalishche. medtem ko naj bi se (del) Ilirotrakov odselil na jug – kdaj.Lucijan Vuga maχ “1” spricho etrushchansko-predgrshkega > latinskega maccus “sim-plex = ein-fältig”. *zibir) iz *dzenb(h)ir »alter«. predindoevropski jezik(i). od koder naj bi jih potisnili proti zahodu Indoevropejci. to se pokriva s predtrashkim *zibir (> *ziber. Predslovanski * sebьrъ »chlan velike druzhine« je nastal kot staroevropski relikt.11. Sicer pa je najbrzh tudi v etrushchini sami *tsenp(h)ir > *zenp[i]r »alter« v rimskem. se vselej znova vrachamo k vprashanju. Iuventii s priimkom Thalna (etrushko *t(h)al »juvenis. Tako lahko Oshtir preide k zakljuchku. drugi« v sestavljenki fer-su > lat.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Ali so bili Etrushchani samo v Italiji. srechujemo dvojezichna imena npr. Spricho dvojezichnosti v pasu med Etrurijo in italskimi narechji. *o-m[a]c > oncia. per-son-a »*Mann + zweiter > Rolle.. Scribonius – ziχu = Scribonius. Oshtirjevo sploshno preprichanje je. mladenka. znano Q. iz katerega sta chrpala trashchina in praslovanshchina. je izrednega pomena pojasniti. torej bi bil trashki z poleg s v slovanshchini *sebьrъ zhe staroevropska alternacija. saj so morali pred tem pripadati istemu indoevropskemu jedru kakor Ilirotraki. ki ji pripisuje vishjo kulturo. ki je ohranjeno v etrushchanskem *tson »zweiter. kamor so kasneje prishli Praslovani in jih (vsaj delno) poslovanili. in ga predpostavljamo v *dzen > *dze predgrshkega Ze-th-os. blizhnji«. makk(h) < mat-k(h).htm[16. Maske des Schauspielers itd. baskovsko bat “1” = predgrshko *bat-il »primus« > basileus. povezan s predtrashkim ziburthides “gnesioi” ter prikljuchen na etrushchanski *zenpir »blizhnji«.revijasrp. mlad. *zibur = predslovansko *sebьrъa > »zadrugar. zenp(h)il »alter. mladezh«). *dvojnik. Torej: etrushchansko *zen-p(h)ir »alter. izpeljivo iz cezp “5 +2”. Ker jih postavlja na ilirotrashko starejsho etnichno plast. Kljub Oshtirjevi strogo znanstveni temeljitosti v jezikoslovnem smislu. po Oshtirjevem mnenju ochitno Ilirotraki? Che je bilo tako. śem-[z]f “6 +2”. predkretsko *i-pt > itton en (str. ta so nastajala. zadruga« je sestavljeno iz: (1) *tsen <> *dzen “2”. od kod pa so prishli ti indoevropski Praslovani. kot je npr. Oshtir pravi.

ob Baltijskem morju Balti. b) Centralnoindoevropejske Trachane. in naj bi bila jezik (jeziki) megalitskih kultur. ta se je neposredno prenesla v predilirotrashchino in etrushchino. naj bi bila bistveno razlichna od indoevropshchine. bi se moralo v njej ohraniti razmeroma najvech prvotnih besed. Elamiti. nich manj pomembno vprashanje: kako da besede sebar nimamo v slovenshchini.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Kavkazijci. 28-29) razvoja besede* sebьrъ. Konchno gre za chasovni razpon med sedem do deset tisoch let. kako so si lahko Grki izposodili iz juzhne slovanshchine sembros. da niso bili Etrushchani tisti. ki skupaj z Etrusko-Reti. druzhabnik. Lidijci. kdo pa je bil vmes med tema dvema skupinama? Je bil vmes prazen prostor ali je obstajal nekdo tretji? Kdo bi bil ta tretji? Che pa ni bilo vmes nikogar in so bili Predindoevropejci ali Megalitci ter Indoevropejci v stiku. v katerem je prihajalo do najrazlichnejshih interakciji in transformacij jezikov. da je sebar izginil iz slovenskega spomina in se ohranil zgolj v besedi zadruga? A preden nadaljujemo. kako je etrushchanska oz.revijasrp.i.Veneti in Anti . ki lahko razlozhi. ki naj bi Ilirotrakom posredovali to besedo iz svojega besednega zaklada. baskovshchino itd. Iz tega moremo sklepati. ki naj bi prevladovala v Evropi (po klasichnih teorijah) do bakrene dobe okoli 3000 let pr.Lucijan Vuga Neindoevropska staroevropshchina. s t. ter bi morali priznati veliko vechje afinitete med etrushchino.11. da dve tako razlichno koncipirani jezikovni skupini nista mogli zhiveti druga blizu druge. bi se to moralo bolj poznati v jezikih. she o skrivnostnih Antih. Liguro-Iberci (> Baski) in Pelazgi tvorijo predindoevropske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtonimi prebivalci v prednji Aziji (Likijci. blizhnji«. KAJ PRAVI KAREL OSHTIR O ANTIH ? Tudi v razpravi o Antih se zdi Karlu Oshtirju umestno. da sta torej bili zelo narazen. Tako v bistvu ustreza teorija kontinuitete. staroevropska beseda prishla v daljnih krajih v rushchino itd. torej gre za skupni izvor.sht.2010 10:15:42] . Toda ta predpostavka odpira she dodatno vprashanje. da so bili tako Ilirotraki kakor Etrushchani dedichi istega jezikovnega substrata in so tudi morali zhiveti na ozemljih s tem istim jezikovnim substratom! To pomeni. http://www. da zaradi boljshega razumevanja njegovih izvajanj vselej omeni svoje stalishche o predslovanskem jezikovnem substratu. marvech sta oba jezika chrpala iz megalitske jezikovne zakladnice. Predhetiti. Oshtir je k svoji razpravi prilozhil tudi pregledno grafichno shemo (str. indoevropskimi jeziki. c) Na iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. ki v srednji Evropi oblikuje tri jezikovne plasti: a) Iliro-Venete.n. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. kar pomeni. da je moralo biti prav to slednje res.? A po mojem mnenju Oshtir ni odgovoril she na eno. zachenshi s staroevropsko *dze nbir »drug. Mitanijci in Sumerci).htm[16. saj bi tako moralo biti (pravi teorija) v predelih najbolj oddaljenih od prvotnega jedra. kot je Slovenija oddaljena od domnevne praslovanske zibelke Zakarpatja?! Je mogoche. Zato se mi zdi. Karijci. ki je (kot pravi France Bezlaj) izredno arhaichna oz.

V prvih generacijah po amalgamaciji zakarpatskih avtohtonov z doseljenimi Slovani je vladala dvojezichnost. kjer bi bili ljudje tako zaostali.. Toda od kod – saj bi po odkritjih sodobnih arheologov in prazgodovinarjev tezhko nashli v obsezhnem prostoru Evrazije podrochje. 1926-1927. str. so se oprijeli avtohtonih navad. ki so ga govorili v tako nastalem ilirsko-trashkem Zakarpatju in na severnem Balkanu. natanchneje za Karpati. kot se jih vseskozi prikazuje. str. [indo]-germansko) tezo o »nekulturnosti« Slovanov. Oshtir nadaljuje (prav tam.. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog.12): » Na ilirski = staroevropski substrat se je vlegel najstarejshi val Indoevropejcev. Ker so bili doseljeni Slovani gotovo manj kulturni kakor avtohtoni. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. po konchnicah pa indoevropski. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. in je razpadel v Trachane na ilirskem ozemlju.«. ki ga doda le malo naprej (prav tam.11. kakor je znano.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. marvech so bili zhe v domnevni (pra)domovini za Karpati nekulturni prishleki od bogsigavedi kod. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. ki so tudi Indoevropejci kakor Iliri in Trachani.revijasrp. V teh uvodnih besedah pod tochko (c) Oshtir postavlja med Baltoslovane in Germane ilirskotrashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. str.« S tem nam je Oshtir ochrtal stanje v Evropi pred nastopom Indoevropejcev. je bil po slovarju vechinoma she ilirski = staroevropski.htm[16. ne zvemo.« Tako. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. sedaj pa nas chaka she pojav Slovanov. kakor se to da najlepshe ugotoviti na hetitshchini. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. Prav spricho tega je umestno kritichno obravnavati naslednjo Oshtirjevo argumentacijo (prav tam. s Pikti v Angliji. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. ki zhe dolgo buri strokovno javnost: »Predno preidem h *kasegъ nekoliko besed o http://www. 13). ker se avtohtoni niso mogli chez noch priuchiti slovanskemu jeziku. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. Jezik. ki niso barbari shele od rimskih chasov (do danashnjega dne).« Od kod so se vzeli Slovani.Lucijan Vuga zahodno od obeh – vendar locheno po ozkem ilirsko-trashkem pasu [tako Kossina] – pa Germani in v juzhni Rusiji Skiti. severozahodni Italiji in Galiji. Toda o stanju na vzhodu. sheg in obichajev. avtohtoni so se sicer poslovanili. vendar so si pridrzhali po vechini svoje predslovanske institucije in z njimi vred tudi odgovarjajoche izraze.. I. Na zhalost je tu Oshtir prevzel (rimskoimperialno in kasneje she pangermansko oz. nam pove: »Od jezika zakarpatskih avtohtonov se ni ohranilo nichesar.2010 10:15:42] . Oshtir nas je pripeljal do razvojne faze. z Ibero-Baski v Shpaniji.. 12): »Shele na ta ilirsko-trashki substrat Zakarpatja so se naselili Slovani. ki so jih poslovanjeni avtohtoni ohranili kot relikte. str. v Kimerijce v predskitski juzhni Rusiji. ali bolje recheno. ker pa so bili Slovani manj kultrurni kot avtohtoni. ki so v Zakarpatje prishli pred njimi.Veneti in Anti . so sprejeli zakarpatsko kulturo in tudi zakarpatsko stanovsko organizacijo. ki je po besednem zakladu vchjidel maloazijska – in torej s staroevropshchino sorodna – po sklanjatvi in spregatvi pa pretezhno indoevropska. izvzemshi zemljepisnega imenoslovja in besed. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. se pomeshali z avtohtoni in jim vrinili slovanshchino. v Toharce v Aziji in v Hetite v Mali Aziji. ko smo v Zakarpatju dobili ilirsko-trashko osnovo. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. kar se tiche jezika. ko obdeluje izvor besede kosez. juzhni in zahodni Evropi.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zakarpatskem, predslovanskem druzhbenem redu, kamor spada tudi *kasegъ. Predslovanstvo izrazov zakarpatskega, staroevropskega druzhbenega reda bazira: (a) Na pomanjkanju sorodnih besed v drugih indoevropskih jezikih ali na omejitvi na germanshchino in slovanshchino, ki je posledica istega paleoevropskega substrata (op. L.V.: toda ta substrat je bil tudi za druge indoevropske jezike; to Oshtir potrjuje na str. 10, zad. odst.: »...neverjetno je, da bi beseda *chъrvatъ prishla med Praslovane shele iz germanskih ust, zato, ker ni bilo med Praslovani in med Germani nikakih stikov, izvzemshi identitete staroevropskega substrata.«). (b) Na sorodnih besedah juzhno od praslovanske [zakarpatske] domovine v iliro-trashchini na severnem Balkanu in v juzhni Rusiji, kjer pa se je na iliro-trashki substrat vlegla she iranska skitshchina; da pa ni v zakarpatski iliro-trashchini, izvzemshi reliktov v slovanshchini, o tem nichesar ohranjenega, je razumljivo, che pomislimo, da je bila starim piscem hiperborejska Sarmatija bajni svet (op. L. V.: ta Oshtirjeva razlaga se mi zdi prevech poenostavljena in prehitra, o Trachanih zgodovina kar precej ve, kako to, da ne bi vsaj posredno porochala tudi o zakarpatskih Trachanih?). Iz tega sledi, da si odgovarjajo ilirsko-trashki relikti v slovanshchini (in germanshchini) ter ohranjeni korelati v juzhni Rusiji in na severnem Balkanu, kakor npr. galski elementi v Franciji in keltski jeziki v Britaniji in na Irskem, oboji so kronoloshko in geografsko razlichni refleksi skupne ilirotrashchine, s chimer odpade dozdevna nemozhnost, spraviti Iliro-Trake v zgodovinsko in geografsko zvezo s Slovani. (op. L. V.: ta Oshtirjev sklep je izrednega pomena, saj pritrjuje TKteoriji kontinuitete, ki pa celo izenachuje Trake in Praslovane; zato pa nas toliko bolj osupne Oshtirjevo nadaljevanje). Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Slovane, o tem ne ve zgodovina nichesar, sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko imenoslovje, od katerega se predslovanski substrat ne sme lochiti, ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.« Kdo pa so bili ti »osvajajochi narodi«? Tako kot razvija Oshtir, so to bili Slovani, ki naj bi prevzeli obstojecha imena, ohranjena v ilirskotrashkih reliktih v slovanshchini; dosledno sledech tej metodologiji, se smemo vprashati, kje pa je najti kakshne (pra-pra)slovanske relikte v neki predzakavkashki domovini (pra-pra)Slovanov? Tega ne ishche niti Oshtir, za katerega je to postransko vprashanje...
Kot smo zhe opozorili, Bojan Chop, uchenec Karla Oshtirja, pishe (Jezik in slovstvo, XIX, sht. 1-2, str. 3): »... na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«, torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam, kjer naj bi zhiveli Praslovani, preden so se razlili nekako 2500 do 3000 let kasneje po Evropi – kar je bilo po veljavnem nauku shele v zachetku srednjega veka. Ker pa Karel Oshtir poudarja, da lochuje Predslovane od Praslovanov in je imel v mislih Predslovane, ko je zapisal »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje...«, se seveda smemo vprashati, kdo so bili ti Predslovani in od kod so tja prishli. Po Chopu naj bi bila Ukrajina, in Zakarpatje sodi v ta krog, pradomovina Indoevropejcev; che je pri tem mislil, da so obstajali tudi Predindoevropejci, ostaja odprto she razshirjeno vprashanje na prejshnje vprashanje, od kod so prishli ti Predindoevropejci. In konchno, so Praslovani res chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem, ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod, zahod, sever in jug? Zakaj so vsi odhajali, le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko, kolikor je
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Iliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja, ki nas, che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo (podchrtal L. V.); da bi bili kdaj Iliro-Traki podvrgli

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

(pra)zgodovinarjev!

Bojan Chop she razlozhi (Linguistica, XIX, 1989, str. 7): Alarodski rodovi so v neki blizhnji zvezi z ljudstvi, ki so iskala ozemlje med veliko selitvijo okoli 2500 pr.n.sht. v smeri od vzhoda proti zahodu, iz centralne Azije proti Sredozemlju ter naprej proti Shpaniji (Iberci=Baski) do Atlantskega oceana. Velik del teh ljudskih mnozhic so kasneje postali Indoevropejci, drugi Uralci itd. Zhe bolj v srednji Evropi (zraven Retov) Etrushchani v Centralnih Alpah in naprej proti srednji Italiji (Etrurija); na ta nachin so postopoma povsem zasedli severne obale Mediterana zhe v zachetku bronaste dobe okoli 2000 pr.n.sht., vendar se je dokaj velika skupina novih priseljencev (ki je napredovala do Sirije, juzhnega obrezhja Male Azije, Grchije z Egejem, Italije, Sicilije itd.) indoevropeizirala, kar pomeni, da so Indoevropejci, gotovo z drugimi ljudstvi povezani, napredovali proti zahodu, govorech kar dobro jezik sopotnikov. Tako si lahko razlozhimo medsebojne vplive med jeziki oziroma ostanke starih jezikov v indoevropskih jezikih. Torej se je vse to dogajalo 2500-3000 let, preden so se premaknili she Praslovani iz svojega Zakarpatja... Morda pa ni bilo vse tako, kot je mislil Oshtir. Po TK-teoriji kontinuitete naj bi bila pradomovina Slovanov na Balkanu, od koder so se razselili tudi v Zakarpatje in po Rusiji. Che Oshtir trdi, da nihche ne ve kdaj so Slovani prishli za Karpate niti kako dolgo so bili tam IliroTraki, je upravichena teza teorije kontinuitete, da je Balkan njihovo pravo pradomovanje; lahko bi rekli skupno pradomovanje in po teoriji kontinuitete izenachenost Trakov in Slovanov, glede Ilirov pa teorija kontinuitete zagovarja tezo, da so bili Iliri dolochen chas zgolj neka vodilna plast, vladajocha elita, ki je dajala ime velikemu shtevilu ljudi na obsezhnem ozemlju. To bi bilo nekaj takega, kakor so bili kasnejshi imperiji, Rim je zavladal pretezhnemu delu Evrope in najrazlichnejshim ljudstvom, ali kot so Franki ustanovili Frankovsko kraljestvo itd. V svoji knjigi Jantarska pot sem podrobneje obravnaval jezikoslovni odnos med prastaro akadshchino in slovenshchino (po metodologiji G. Semerana) ter med drugim omenil tudi izraz knjiga. Oshtir razlozhi (str. 16, 5. odst.): »Pouchno v tem oziru je predslovansko *kъnjiga, ki je prishla k Slovanom chez juzhnoruski predindoevropski kulturni center, od njih pa je prevzeto tudi v ugro-finshchino in madzharshchino könyv. V ilirotrashki juzhni Rusiji prehaja u>i in k>g in tu je asirsko kunukku dalo *kunig... naprej pa g(h) <> kc v * kъnjiga, tudi iliro-trashko od koder v armenshchino knik c .« Kar nas she posebej preseneti, je Oshtirjev sklep, da naj bi Slovani
dobili izraz za knjigo she v predindoevropskem chasu, to je zelo dalech v preteklosti, vsaj v III. tisochletju pr.n.sht., to pa pomeni, da je bil ta nadvse pomemben kulturni pojem zhe takrat smiseln za Slovane, saj bi sicer ne imeli z njim kaj pocheti.

Cheprav izvaja Oshtir pretezhno vechino nazivov za druzhbeno pomembne funkcije knez, zhupan, vitez itd. iz iliro-trashchine, pa je ta njegov napor kronan s tem, da ugotovi njihovo prisotnost med Slovani she pred t.i. srednjeveshkim preseljevanjem. Vechina dosedanjih razlag je izvajala te pojme iz germanshchine ali, che zhe, iz latinshchine, da so jih Slovani dobili prek Germanov. Poglejmo Oshtirjeve primere: kmet: (str. 23) predslovansko *kъmetь je identichno z iliro-trashkim kometai »plemenitashi nizhje vrste« in zaradi kretskega kaman “agron” pravzaprav »poljedelec«; sem bi pridali she iliro-trashki dikomes »knez; rex et pontifex«;
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zhupan: (str. 23) predslovansko *zeupan > slovansko *zjupanъ > *zhupanъ, kar je identichno ilirotrashkemu *deuppan; vitez: (str. 24) predslovansko *vitegъ, *vitedzь »eques; jezdec, konjenik, vitez« iz iliro-trashkega *witemg, kjer -tem- »konj« spada k staroevropski premeni t<>d, kar da predslovansko *dem »konj« s podaljshavo –tel v dem-tel>detel »detelja«; staroevropsko *taxm ali daxm »konj«, etrushchansko damnos. Oshtir jasno opozarja, da se navadno slovensko *vitezь izvaja iz germanskega *wiking preko *vitsetdzь > *vitedzь, vendar prehod k>t tega ne dopushcha; celo staropruski witing > weiting ali waiting je najhitreje izposojeno iz slovanshchine, chetudi baltoslovansko *witeng ali *witing ni izkljucheno; knez: (str.25) predslovansko *kъnegъ, *kъnedzь, predgermansko *kuning, *kunja starovisokonemshko kunirichi je zaradi staroevropskega prehoda u<>i identichno z iliro-trashkim *kuneng ali kineng<>kunej ali kinej »pontifex maximus et rex«; kralj: (str. 26) predslovansko *korljь »kralj« = predgermansko *karel z ilirsko-trashkim prehodom a<>e in s prehodom »kralj« (anglosaksonsko ceorl), stareshina (> starec), junak > tlake oproshcheni, prosti mozh (> mozh) > prostak (primerjaj podobno *kosedzь »Edling > libertinus«) sodi s staroevropskim a<>o k dakijskemu *korul »kralj« v Coryllus »rex et pontifex maximus«, Coryllas poleg Σκορύλων kakor Karl Veliki iz germanskega *karl; -j- formant se ponavlja v maloazijskem κοαλδδειν »kralj«... morebiti tudi v imenu predskitskega plemena Κοραλλαοι... nahajamo tudi v predlatinskim sella curulis, kar so uvedli zhe etrushchanski kralji v Rimu; cesar: (str. 26) chez ilirsko-trashki substrat je prishel k Slovanom in Germanom tudi latinski Caesar > *cesarjь, gotsko kaisar, kar naj bi chez Balkan potovalo v Romunijo prek IliroTrachanov, saj ni verjetno, da bi rimski legionarji pri osvajanju Balkana she izgovarjali diftong ae, she manj pa bi lahko kaj takega naredili “hiperurbanizirani” (op. L. V.: pomeshchanjeni) rimski diplomati, zato je prehod vulgarnolatinskega dolgega shirokega ae v e (slovansko cesar) in ai (germansko kaisar) nastal lahko le v iliro-trashki izgovarjavi (op. L. V.: spomnim naj na Oshtirjevo ugotovitev, da se ne ve, kdaj in kako dolgo so bili Iliro-Trachani v Zakarpatju in s tem v stiku s Slovani, kar vsekakor dopushcha domnevo, da so Slovani dobili ta izraz neposredno v stiku z Rimljani); boljar: (str. 26) predslovansko *bylja, *boljar-e je zaradi u<>a ter spricho u<>oi v *bylja > grshko boilades po vsej verjetnosti staroevropski relikt, za kar govori staroevropski izvor korena *bul ali *bal, ki ga najdemo v ilirsko-trashkem Deki-balos »Dakov kralj« ipd. Oshtir sklene: che pa sodi boljar v turshko bajar k *boljar-e, tedaj je turshka beseda staroevropska, che ne kar slovanska. “Valuk”: (str. 27) staroevropskega porekla je v predslovanski hierarhiji *vъlchvaъ »maga, magus«, bodisi da je izvedeno iz predslovanskega in predgermanskega narodnega imena *Walke ali *Wulk e > *Voъlchъ, *Walxa, ki kazhe nasproti predgalskemu Volcae in ilirskemu Valcum v Panoniji ilirsko-trashki vpliv, bodisi da je vъlchvaъ < vъlьchvaъ < *wulishwa sorodno z dakijskim polistai »duhovniki boga Zalmoksisa« z ilirsko-trashkim prehodom p<>w. Karel Oshtir je izraz kosez obravnaval v sklopu imen hrvashkih plemenskih vodij, ki so prishli v 5. st. z Goti iz Poljske v Dalmacijo, kot nam porocha bizantinski cesar Porfirogenet v svojem De administrando imperio iz 10. st.: pet bratov – Kosentzes, Hrobatos, Kloukas, Lobelos, Mouhlo – in sestri Touga in Bouga, ki naj bi bile po Oshtirju vse predslovanskega ilirsko-trashkega izvora. kosez: (str. 28) – temu pojmu se Karel Oshtir podrobneje posvecha, saj je v naslovu njegove
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

razprave K predslovanski etnologiji Zakarpatja pristavek Κοσέντζης-Kosentzes. Po njegovem je v sklopu stanovske organizacije predslovanske kulture v Zakarpatju pomemben predslovanski naziv *kasegъ/kosegъ »Edling«, ki odrazha ilirsko-trashki *kaseng in je zakarpatski predslovanski korelat k ilirsko-trashkemu Kosiggas-Κοσιγγας –Cosingis »zhena kralja Nikomeda I.«, Koson-Κοσων »Trashki dinast« (op. L.V.: Kosigin, politik v nekdanji ZSSR). K ilirsko-trashkemu *kaxs »Princeps ali podobno« velja primerjati s predhetitskim kc ash>hash »kralj« v hashshuwet »kralj je postal«. Ko Oshtir ishche razlago, dopushcha izhodishche v *kaxs/ kaxsh »glava, od koder * kaxseng »glavar«, in na to navezhe etimologijo za etrushchansko *cass »caput; glava«, kar bi se dalo rekonstruirati iz latinshchine prek “cassidemantem a Thuscis nominatam dicunt” in predgrshkega kottis, »kefale«, kotta. Sam formant -eng v *kosegъ oziroma -ing v Kosiggas je treba predpostaviti zaradi slovanskega prehoda in v ь in i. Tu bi bilo treba omeniti Oshtirjevo oporekanje Ramovshu, ki izvaja vrsto slovanskih besed kot izposojenke iz germanshchine, npr. za zhelezo, srebro, zlato itd., ali za izraze s konchnico -egъ, ter dokazuje, da gre v bistvu za skupno staroevropsko dedishchino. Za mesing, med na primer opozarja na sumersko *mass »baker« +niggi »kositer, cin« = massniggi. Tu se mi zdi primerno vlozhiti zanimivo razmishljanje akademika Rajka Nahtigala (O etimologiji izraza kosez, Slavistichna revija, VIII, 1955, str.164-168): »Ako sedaj izvajanja ob besedi knez – kъnedźь – kъnegъ prilagodimo k izrazu kosez – kosedźь, moramo rechi, da je nastal iz nekega nekdanjega tujega *kosingos in bil prvotno prevzet pred palatalizacijo kot kosegъ. Sled tega se je ohranil she do danashnjih dni v rezijanskem krajevnem imenu v tvorbi (zhenska oblika) kosegyni, tichochi v posesivnem adjektivu »ta na Kasiginej hörycoe« od nominativa kaseginja gorica z i za e (po Baudoin de Courtenay itd.).« K temu bi jaz dodal she ime zaselka Kosech pod Krnom pri Drezhnici nad Kobaridom, za katerega pa domachini pravijo, da ga nekoch ni bilo in je novejshega datuma, so pa obstajali mikrotoponimi Koseshka planina, Koseshki potok ipd. Ker pa je v blizhnji vasi Ravne tudi hishno ime Linga(r) – danes she zhiv priimek v Kobaridu – gre morda za izpeljanko iz edling(ar) »plemenit, Kosez«, in so omenjena predialna imena ostanek nekdanjega lastnika. Drezhnica je nedvomno zelo stara naselbina, podobnih imen je kar nekaj po slovanskem svetu, in tudi okolishki toponimi merijo na davno preteklost. Nahtigal nadaljuje: »Navedena jezikovna tvorba je zanimiva, ker ima zvezo s Koroshko. V nekdanji svoji razpravi... sem namrech pokazal, da »rezijanshchina tvori sploh ne glede zhe na svojo geografichno lego neko nadaljevanje povechini zhal zhe izumirajochih govorov Kanalske doline, a od teh pelje zopet most k rozhashchini (op. L.V.: Rozh na Koroshkem). V koliko je rezijanshchina, ki jo smatram za preseljeni preostanek nekega nekdanjega, sedaj pach zhe izumrlega, morda severozahodnega koroshkega narechja – zato so tudi ozke zveze z ziljshchino – v koliko je rezijanshchina she bolj izshla s severa, je tu, razume se, tezhko rechi – izumrlo je, dovolj – . Gotovo pa lahko chisto mirno trdimo, da stojijo brizhinski spomeniki glede
refleksov nosnih samoglasnikov v vseh bistvenih chrtah v najblizhjem rodstvu s skupino narechij, ki jo tvorijo dandanes rozhashchina, rezijanshchina in ziljshchina in ki so jo tvorile nekdaj she dalje na sever in zahod. (podchrtal L.V.)« Ta navedek uglednega slovenskega

znanstvenika vsebuje, po mojem mnenju, dvoje pomembnih sestavin: (1) da postavlja rezijanshchino v smiselno in zaokrozheno skupino slovenskih govorov, ob nekaterih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

korvackoj. k *Mukc ula primerjaj osebno ime Mucalus oziroma *Muclus je latinizirai trashki izraz Muc(a)la<>Mukc (u)la > *Mъch(ъ)lo. Hrvati« > Chъrvatinъ kakor *Rusь »Rusija. medtem ko je v ilirsko-trashchini obstajalo tudi konchno naglashevanje. kot pri Tuga. to je v Vzhodne Alpe.in pripone -ga »zhena«. Toda kakor bomo videli v nadaljevanju. ki je zhivel ob *Karp (=predalbansko karpe »skala«) »Karpati«. Κραßάτοι) – oblika *Charъvat/Chorъvat spricho cheshkega Charvat ipd. Oshtir nadaljuje.Veneti in Anti .V. znanem v drugih primerih.2010 10:15:42] . Boubas (Bou=Bov?). Proti germanskemu izvoru govori tudi konchno naglashevanje v srbshchini in hrvashchini Hrváta. Chroati. da niti ni neobhodno potrebno izhajati za *Chъrvatinъ iz *Chъrvata (gora). (prim. 34) ime ene od sestra je po mnenju Oshtirja sestavljeno iz ilirsko-trashkega Tau. da Oshtir ni niti poskusil izvajati iz tuga »zhalost«. Χρωßάτοι. ker germanshchina naglasha prvi zlog. kakor najdemo pri Madagaua »soproga Herakleida«. 34) Oshtir pravi. kar se ujema tudi z ugotovitvijo Bozha Grafenauerja (gl. Predslovansko *Chъrvatinъ. morda pa je bil le zelo oprezen. ki je sorodno z lirsko-trashkim osebnim imenom Allouporis.Lucijan Vuga ponavljajochih se poskusih (zlasti italijanskih iredentistichnih krogov) iskanja sorodstva celo v daljni Rusiji. chesh da rezijanshchina nima nichesar skupnega s slovenshchino.11.) poleg morebitnega *Kъrvat ipd. h kateremu je dodan *kas »sin«. kakor je v mnogih drugih imenih. Κραßάτοι. Klukas: (str. pri tem -por->-pol. Za ilirsko-trashki *kc axrwat c ax je neverjetno.htm[16. Crauati itd. Tuga: (str. Lobelos: (str. ker so morda obstajali zhe v predslovanski dobi v Zakarpatju *Karpatoi. Chrovatinъ (prim. (op. Hrovat. ker med Praslovani in Pragermani ni bilo nikakrshnih stikov. medtem ko naj bi prvi del *Bau. 33) Mouhlo. ki predstavlja predslovansko *Klau+kas. obstajajo hrvashki Mohlići in koroshki Mochilich.: po mojem mnenju je chudno. ni bil dosleden. je bil pri svojem razglabljanju enostranski. Muhlo: (str. zlasti to izstopa v naslednjem primeru druge sestre. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. celo kazhe rachunati s tem. pripona -ga naj bi pomenila »zhena«. kar bo tudi moje konchno mnenje o njegovem zelo pomembnem in eruditivnem delu. http://www. mojo knjigo Davnina govori). In konchno je mogoche po Oshtirju izpeljati Chъrvatь »Hrvatija. 33) iz *Lovel[ъ] ali *Lъvel[ъ] (o=ъ) iz predslovanskega *Lawel/Luwel. s *klau kazhe primerjati ilirsko-trashko Clevora »krajevno ime« iz *Clavora. da nahajamo slovenska topografska imena po vseh Vzhodnih Alpah (torej do sredine Shvice) do Donave in she onkraj nje. da je bilo prvotno *Karpat ime naroda. osebnim imenom Bawa > Bas.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. je negotova – naj bi izhajalo iz *Chъrvata (gora) “Καρπάτης”.in o>e ter p<>w. da bi prishel k Praslovanom preko Germanov zato. plemenske voditeljice Buga. Buga: (str. che je Μουχλω namesto *Mъchlo iz *Mъchъlo z izpadom nenaglashenega ъ. za izgubo w pa dobimo primerjavo v razvoju gava>gaa>ga.primerjali s krajevnim imenom Ba[v]os. L. da je tudi ime Bouga=Buga sestavljeno iz *Bau+ga. Oshtir nadaljuje: Hrobatos/Χρώßατος primerja s Karpates/Καρπάτη v poglavju §8 (str. Μουχλω je ilirsko-trashki *Mukc ula. ki ima povsem slovansko etimologijo). 10-12). Rusi« > Rusinъ.revijasrp. Karwat. (2) da je ta skupina slovenskih narechij nekoch segala she dlje na sever in zahod. Glede prvega dela imena primerjaj osebno ime Tau-zig (-zig »sin«=etrushchansko śeχ »hchi«). 32) Κλουκάς iz slovanskega Klukas<*Klukasъ.

Kobilar ali vuga (Oriolus oriolus) je v nashih krajih edini evrazijski zastopnik teh ptichev. Zherjal. II. Med valjenjem je zelo odlochen in napadalen. Gnezdo je globoko in ima precej navznoter uslochen rob. da je razvoj besede naslednji: vivьlga slov. kjer ga kljub pisanim barvam tezhko opazimo. Je izrazito drevesni ptich. temvech stalno stika po vejevju in obfrli dosti dreves. ne oziraje se na druge mozhnosti. Taki priimki so pogosti . Orel. Samchek in samichka druzhno gradita gnezdo in si s kljunom podajata bilke. Sraka(r). v katerem je omenjeno. V listni goshchi se pochuti varnega. in sicer po shtiri do pet jajchk. Gnezdi vechinoma na visokem drevju. ime za ptico vuga. Rabe. Sova. 32-34) pravi. Vran. Torej je bila zhe sivi praslovanski davnini podana osnova za razvoj besede. o chemer prichajo razlichna ljudska imena. Aquila. da visi. da Karel Oshtir v drugi razpravi (Etnolog. 1926/27. Hawk. Amsel.dolgi okoli 24 cm. To izpeljavo utemeljujem na naslednjih izhodishchih: a) Eden najvechjih slovenskih znanstvenikov jezikoslovec in akademik Karel Oshtir (gl. Shchinkavec. saj je to njegov svet. Samchek je bleshcheche se rumen ali sijajno svetlo oranzhno rdech ali bledo rumen. Po dolgotrajnem raziskovanju sem si ustvaril naslednje mnenje: ne le med Slovenci ali Slovani (Dular. spodaj so sivo beli in temno progasti. Tudi rep je chrn. ki se suche le po drevesnih vrhovih. vuga]« < *w-i-wilg : i-vьlga : vьlga. Eagle. 62). str. Aziji ter po malajskem in avstralskem otochju. ki so veliki kot shkorec ali drozg . Adler. che le mogoche blizu vode. v nadaljevanju) navaja v svoji razpravi Veneti in Anti (Etnolog. Chuk itd. Vrabec.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. angl. Colombo itd.Lucijan Vuga in to bom razlozhil kasneje. saj nas obishche shele ob koncu maja in odide zhe avgusta.Veneti in Anti .). Drossel itd. Ima karminasto rdeche ochi.htm[16. v nadaljevanju). dlako in volno. pa tudi tako pogost ni vech kot pred sto leti. zato se z vsiljivci hitro skrega in pretepa ter jih nazhene z glasnim vreshchanjem in krehanjem. ki sodi med “Oriolidae . zamolklo rdech kljun in svincheno sive noge. »Oriolus galbula [kobilar. I. Merlo. st. Samichka in mladichi so zgoraj rumenkasto zeleni in imajo olivno chrnkaste peruti.revijasrp. danes sicer v slovenskem besednjaku skoraj pozabljeno in nadomeshcheno s kobilar. 1928 str. st. Corvo. Najhitreje ga odkrijemo po njegovem znachilnem klicu “bilov” ali “didlijo” in najpogosteje se oglasha ob oblachnih ter nevihtnih dnevih. posebno hrastovih in brezovih gozdichih. Kragulj. ampak tudi med drugimi narodi ( ital.11. nem. »De administrando imperio« (gl. da je prishlo v 5. ko obravnava znamenito delo bizantinskega cesarja Porfirogeneta iz 10. ko je bil vsepovsod razshirjen. Bird. Strnad. Golob. Crow. znotraj pa ga oblozhita z mahom. Sperling. Ljubljana. Najraje se drzhi v borshtih. V tem chasu ga je najti po vsej Evropi (razen na visokem severu in v Grchiji) ter v prednji in srednji Aziji do Altaja.kobilarje”. v katerem nikoli ne miruje. Mew itd. Vogel.2010 10:15:42] Osnova za priimek je. in so v okrog 70 vrstah razshirjeni po Afriki. Pa she ta prihaja k nam le na kratkotrajen “letni oddih”. Pelikan. ki jih oslinita in opletata okrog rogovilaste vejice. Kavka. skupaj z Goti v Dalmacijo tudi pet bratov in dve sestri z obmochja Zakarpatja (od katerih ena se je http://www. Krähe. velikih starih sadovnjakih.. logih in parkih. Habicht. Po krilih je chrn in ima belo obrobljena letalna peresa. s shirokim rumenim pasom na koncu. Falco. travnate vezi in shibice. b) Res je. Obichajno povezujejo ta priimek s ptico “vuga”..). s katero she danes poimenujemo ptico vuga. Vali enkrat v zachetku maja. Kos.

Kako to. Rusi she danes imenujejo ptico vuga kot ivolga. Po mojem mnenju pa to kazhe na Oshtirjevo zadrego. vsled chesar se zakarpatska geografska nomenklatura (izrazoslovje. L. ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.primerjaj osebno ime Tauzig (-zig »sin« = etrushchansko śeχ. In zapishe tole: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhevali Iliro-Traki v Karpatih. od katere se predslovanski substrat ne sme lochiti. ki je ni mogel reshiti drugache kakor tako.. Da je -ga »zhena« primerjaj kot pri Μαδα-γαύα »soproga Herakleida«. temu navkljub pa se je izmikal jasnemu in dokonchnemu odgovoru.Lucijan Vuga imenovala Buga = Vuga): Imeni obeh sestra Τουγά in Βουγά iz *Tuga in *Buga sta sestavljeni iz ilirsko-trashkega *Tau. Βουßας (Βου = Bov-?). Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. ki so zhivela v Evropi. Iz te Oshtirjeve razlage bi torej sledilo. in za izpustitev w pri *-gava > *-gaa > *-ga pa primerjaj –deva > -dea. torej se ni ukvarjal zgolj z jezikovnimi vprashanji. che operiramo s predslovansko ilirsko-trashkim substratom. I.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki.oziroma *Bau. so postranska vprashanja. di-essame < predalbansko va[rs]tre itd.revijasrp.. kakor znano. V. 6): ». Ti-erna < predslovansko *vornъ. preden so jo preplavili Indoevropejci). Zelo nenavadno pa je. kobilar)«. da gre za Oriolus galbula. juzhni in zapadni Evropi. o tem ne ve zgodovina nichesar.. par besedi o jeziku zakarpatskih avtohtonov.htm[16. ki nas. tudi v severovzhodni Italiji) tvorijo z Liguri v zapadni Nemchiji. 13) nam Oshtir she pove svoje mnenje o tem. da Oshtir tega ni uporabil? c) Karel Oshtir je bil preprichan alarodist (Alarodi naj bi bila neindoevropska ljudstva. 1926/27.) ponavlja v navedenih jezikih. da Oshtir tega imena ne spravi v pomensko zvezo z imenom ptice vuga kljub temu. 75) zapishe: »Predlitavsko volunge in predslovansko *wil¶[h ]g > *wilg > vьlga (prim. ampak je hotel prispevati tudi h genezi Slovanov. op. od kod so se znashli Slovani v Zakarpatju. in pristash zakarpatskega izvora Slovanov (cheprav iz njegovih del lahko chrpamo izredno veliko podatkov prav o nasprotnem) ter v shtudiji »K predslovanski etnologiji Zakarpatja« razvrshcha alarodske jezike takole (Etnolog. Tudi che bi izhajali iz tako postavljenega etnichnega razvoja Slovanov (Oshtir je namrech poudarjeno naslovil ta prispevek K predslovanski etnologiji Zakarpatja. vonga. s srbskohrvashkim vuga kjer je -ug.11. od koder so se kasneje spet preselili na vse strani Evrope. severozapadni Italiji in Galiji. da bi bili Iliro-Traki kdaj podvrgli Slovane. ne tangirajo. Karel Oshtir v enem svojih temeljnih del Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (str. da je sam razvil etimologijo in izrecno navedel. str. Goldamsel (pri Antonu Janezhichu: vuga.. z Etrusko-Raeti v centralni Italiji in v Alpah. s Pikti v Angliji. predindoevropsko staroevropshchino v centralni. bi glede izvora imena ptice vuga in s http://www.« Nekaj kasneje (str.). sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko nomenklaturo.2010 10:15:42] .Veneti in Anti . da je tudi ime sestre Vuga predslovanskega izvora. osebno ime Baw-a > Βας.primerjaj krajevno ime Ba[v]os. Δεουελτοςς > Deultum. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci.« Zdi se nemogoche. da tako velik znanstvenik tako lahkotno opravi z vprashanjem. k *tau. z Ibero-Baski v Shpaniji. da je preprosto zanemaril problem domnevne predhodne domovine Slovanov.»hchi«) in k *Bau. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhji sorodnosti s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. od kod naj bi se priselili Predslovani na to pred-indoevropsko. avtohtono plast neindoevropskih Venetov v Zakarpatju. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo.+ * ga »*zhena«.nastal iz -ilg-) > ivьlga. vivьlga »Goldfink.

ki jo odlochno zastopa Mario Alinei. ljudsko etimoloshko naslonjeno na Jurij. 2003) Marka Snoja pa ni opremljen s podrobnejshim etimoloshkim aparatom in zato lahko rabi le kot pomozhno gradivo.mestna lastovka”. Profesor Machek pa meni. marvech so drugachni pogledi http://www. irz. jurka “Fringilla chloris . a ne le to. jerzyk. kar se meni zdi zelo pretkano.V. tako da gesel pod 2 V2 she nimamo obdelanih. tako jezikoslovec Berneker izvaja iz Georgius = Jurij (pri tem se oslanja na razpravo o imenih ptichev iz antroponimov. = tolmun. da se je Oshtir s svojim doslednim alarodizmom na neki nachin poskushal upreti (indo)germanstvu. 1976) je najbolj poglobljeno sodobno etimoloshko delo o koreninah slovenskega jezika. jurijshchica “Fringilla cannabina . da je treba zaradi dublet. jauris” = mochvirje. volga”. XXXII a). jirichek “Hirundo urbica . Akademika Franceta Bezlaja Etimoloshki slovar slovenskega jezika (ESSJ. irzyk “Cypsellus apus”. besed dvojnic. a o tem malo kasneje. Deutsche Vögelnamen. Pri tem France Bezlaj opozarja. jer. v cheshchini shtirichek. toda ne morem se znebiti vtisa. Slovenski etimoloshki slovar (Modrijan.revijasrp. jurzyczek. to je izrazov. je Oshtir izbral nekakshno mehko razlichico rushenja (indo)germanaizma – kljub temu je tudi sam uporabljal prav ta izraz. saj je velikanska vechina svetovnih znanstvenikov sprejemala bolj ali manj ochitno in dosledno »germansko paradigmo«. napisal jo je Suolahti. slichnoglasja. da je izhodishche treba iskati v etimologiji. dopushcha tudi mozhnost povezave praslovanskega “*jur-” z litavskim “jaura. To je mogoche primerjati s srbo-hrvashkim izrazom jurichica “Fringilla cannabina”. na zhalost je po skoraj tridesetih letih izhajanja prishel shele do chrke 2 S2 .V. pinozha.chizhek”.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.: *“jurka” (zhenskega spola): “Oriolus galbula. kobilar. Ker je bilo njegovo zoprvanje izredno tvegano. kako naporno je rushenje uveljavljenih mitov.: poljski shkrjanec). da primerjava med ruskim dialektnim izrazom vyrej “Alauda”(op. Toda profesor Bezlaj opominja. che ne modro – s tem je vsaj navidez ohranjal povezanost z dotedanjim prevladujochim naukom. in morda tudi v Voglajna ipd. Ljubljana. shtirik. Ljubljana. She prej si poglejmo.repnik”. ir “Fringilla montifringilla . ki zhivi po gorah. sorodnik shchinkavca. pozimi pa pride v nizhino). ki vendar dopushcha mozhnost onomatopeje. z ukrajinskimi izrazi jurok. * Morda so moji sklepi napachni. to pa bi pomenilo izkljuchitev iz mednarodnega znanstvenega obtoka. da je izvor besede jurka nejasen.Lucijan Vuga tem tudi priimka Vuga prishli do sive davnine. ki ga vsaj nominalno Nemci she vedno vztrajno uporabljajo namesto indoevropejstva. irz.11.L. Poglejmo mnenja razlichnih jezikoslovcev. Vouga na Portugalskem. npr. jer “Fringilla”.pinozha ali nikavec” (op.Veneti in Anti . shtirichka domnevati onomatopejo.2010 10:15:42] . *vyrъjъ. SAZU-MK. vjurok “Fringilla montifringilla”. s cheshko besedo jirice. irzyk “Cypsellus” in praslovanskim *irъjъ. Osebno mislim. Bug ipd. ki sega vsaj tisochletje ali dve pred nashe shtetje in bi bilo po Oshtirju ime venetskega (in po njegovem predindoevropskega) izvora. k temu tudi jurica “Fringilla spinus” in jurshchica. Sodobni poskus spreminjanja uveljavljene paradigme o srednjeveshki selitvi narodov in takratni naselitvi Slovanov na danashnjih ozemljih je TK-teorija kontinuitete. ki bi jo bilo najti v imenih rek Volga v Rusiji. Najdemo pa pri Bezlaju za nashe potrebe zanimive iztochnice pod drugimi gesli.zelenchek”. poljska narechna imena jurek. posnemanja glasu z besedo. ki je iz iste osnove kakor “*euər(i)” = voda. jurzyk. in bi izzval proti sebi vechino znanstvene srenje. ki zaznamujejo chloveka.: L. jirichka “Fringilla spinus . poljskim ir.htm[16.

in she vech. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. sicer Italijan po rodu. drugi v Skandinaviji. tudi paradigma o Keltih in nich manj teorija kontinuitete. z najnovejsho teorijo o anatolskem izvoru Indoevropejcev. ki si je s svojimi zgodovinarskimi deli prisluzhil lordski naslov. da toliko razglashanega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. saj je zgodovinopisje prishlo do tochke. antropologa in jezikoslovca Giuseppa Sergija (umrl 1936). Profesor Alinei je svoje poglede vechkrat razgrnil pred mednarodno strokovno javnostjo in dobil zanje nemajhno podporo. Spomnimo se le nashega avtohtonista Davorina Trstenjaka iz 19. ki so seveda Indoevropejci. tak primer je. da so se celo z obmochja Balkana shirili proti severu in severovzhodu. kot smo videli. ki ga je napisal Mario Alinei. ki naj bi bila po mnenju nekaterih kar »nash kulturni kompleks« (kompleksi pa sodijo. dolgoletni profesor na univerzi v Utrechtu. ko bo potrebno zacheti pisati zgodovino nanovo. ki so bili podobnega mnenja kot Trstenjak. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. Pri nas doma so znane zdrahe okoli Venetov in Etrushchanov. to je priznal tudi pokojni akademik France Bezlaj. Med vrhunskimi strokovnjaki se zhe dolgo krizhajo kopja o izvoru Indoevropejcev. o katerih meni.revijasrp. da je latinshchina nastala z zlitjem praslovanshchine in jezika neindoevropskih staroselcev (mediteranske rase) na tleh Italije. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. torej iz juzhne Ukrajine in Rusije. tretji celo v Egiptu.2010 10:15:42] . ki v svojem obsezhnem opusu med drugim razvija teorijo. TEORIJA KONTINUITETE – SLOVANI ZHE OD KAMENE DOBE NA SEDANJIH OZEMLJIH V dveh knjigah je izshlo delo Origini delle lingue d’Europa – La Teoria della Continuitŕ.Lucijan Vuga izpostavljeni porogu in znanstvenemu ter celo politichnemu linchu. Njej nasproti se je v osemdesetih letih postavil Colin Renfrew s somishljeniki. kot se je izrazil eden od njih. na podrochje psihiatrije).Veneti in Anti . stoletja. v zadnjih desetletjih je imela veliko pristashev (na zhalost zhe pokojna) Maria Gimbutas s tezo.11. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. cheprav je bilo zhe od nekdaj veliko uglednih tujih zgodovinarjev. Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (ALI 1 in 2). ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. kot vemo. kar podpira ne le z arheoloshkimi. Med njimi najdemo znanega italijanskega zgodovinarja. s strani konvencionalnega zgodovinopisja oznachene kot proslula »venetologija«. ki v bistvu izhaja iz predpostavke. V sklop tega zhivahnega dogajanja sodi tudi vprashanje o izvoru Slovencev in drugih (juzhnih) Slovanov. temvech tudi z jezikovnimi in najsodobnejshimi genetskimi dokazi. ki so mu storili veliko krivic. ki jih nekateri vidijo prvotno v Aziji. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. torej italshchina ni bila prineshena iz prvotne domovine Indoevropejcev.htm[16. kjer so naseljena danes.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Zlasti pomembne so jezikovne in zgodovinske http://www. da Indoevropejci izvirajo iz “kulture kurganov” na severni strani Chrnega morja. torej naj bi prishli s severnih obal Chrnega morja (Gimbutas) ali iz Anatolije (Renfrew). Profesor Alinei se izrecno ukvarja s Slovani.

.. domnevno “slovansko preseljevanje” je polno nasprotij.. Prof.« Te kratke navedbe so dovolj zgovorne.. Med velikim shtevilom teorij.. in indoevropskimi jeziki (kar uposhteva tudi Renfrew). poljedelsko meshano ekonomijo. Slovanov na neizmerno podrochje. Litvanke po rodu. to je she vedno eno od prvovrstnih znanstvenih vprashanj sodobnega zgodovinopisja in jezikoslovja.. 1744-1803. to je med drugimi temeljito obdelal etimolog Semerano. sam pa je zanje nashel ustrezno razlago v akadshchini.. ki je delovala v ZDA – “teorija Kurganov” (iz shestdesetih let 20. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini... v povezavi z Anatolijo.11.. Izshli sta moji knjigi Jantarska pot in Davnina govori. Prisotnost Slovanov na obmochju.. ki so prevladovali v Mezopotamiji. kakrshno naseljujejo danes. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej)..2010 10:15:42] . zahodna in vzhodna veja Slovanov (op. Johann Gottfried von Herder. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji. ki jo krepko podpira vidni arheolog J..Lucijan Vuga raziskave.. Eden od pomembnih argumentov za blizhnjevzhodni izvor Indoevropejcev so jezikovne sorodnosti med semitskimi jeziki. nemshki pesnik. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha.. ki je bil “lingua franca” – sporazumevalni in diplomatski jezik na shirshem obmochju Blizhnjega vzhoda.. in to celo v zgodovinskem obdobju.revijasrp.L. Slovani so (prvi.. st.. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov. http://www.htm[16. Ta je raziskal presenetljivo veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako: “etimologija neznana”. dobiva pa v mednarodni strokovni javnosti nov zagon.. ki so prishli iz Anatolije. toda nobeno ljudstvo se ni tako pregreshilo nad njimi. v zadnjih treh desetletjih izstopajo (v chasovnem zaporedju) tri: (1) pokojne arheologinje Marije Gimbutas.« Venete moramo preuchevati v kontekstu izvora Indoevropejcev. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. Ne obstaja neka “severna slovanshchina” marvech je to le razlichica juzhne slovanshchine.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki zhe stoletja obravnavajo ta vprashanja in postavljajo njihov izvor na razlichne konce obsezhnega evro-azijskega prostora. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: “prihod”... ki je zelo blizu sedanjemu.. Nesrecha je pach hotela. da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete.P. in iz nje sta se razvili. ki nekoliko obshirneje obravnavata to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. temvech so ljubili mir. balkansko obmochje je eno redkih. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi. Alinei dobesedno navaja naslednje: »Zacheti moram s tem. odkritih na Blizhnjem vzhodu zlasti v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja.. ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejshih chasov.V. jeziku. tipichno evropsko. Zaradi njihovega miroljubja so jih podvrgli drugi narodi. obdelovali zemljo ter redili veliko zhivine. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest minulih let). Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov... da so Indoevropejci in Semiti dolgo zhiveli v neposredni soseshchini. edini logichni sklep je. je zapisal: »Slovani niso bili nikdar taki razbojniki kakor Nemci.. kakor Nemci. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega.). da je moral imeti ta mirni narod za sosede Nemce in Tatare.. To naj bi dokazovalo. ki jih omogocha branje in razvozlavanje desettisocherih glinastih ploshchic s klinopisi. etrushchanskega in latinskega urbanizma. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom..Veneti in Anti .

Spricho tega si je tezhko predstavljati. da je bil prvi v najnovejshem chasu (prav pri tem ne gre pozabiti.sht.sht. tisochletju pr. vsi prevodi navedkov L. ki bi povzrochili kulturne in jezikovne spremembe..Veneti in Anti . tisochletje pr. To nam spet enkrat vsiljuje vprashanje. st. ali je bilo mogoche.htm[16. che ne celo iztrebila predhodne naseljence miroljubnih kmetovalcev ter jim vsilila svojo kulturo (kulturo kurganov) in svoj jezik. tisochletju pr. tisochletju pr. tisochletju pr. ljudstva pastirskih nomadov – Indoevropejci – surovo podjarmila. Renfrewa.11. ko ugotavlja.. Luvijci in Palaiki – govorili troje razlichnih indoevropskih jezikov (ta spoznanja so plod najnovejshih odkritij glinastih ploshchic in preuchevanja jezikov. 1956) kazhejo. ki je razvil dragoceno in pogumno http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.revijasrp. torej tri tisochletja pred kurgani Gimbutaseve. che naj bi shtirje tako razlichni – cheprav priznano – indoevropski jeziki (v Anatolji in v Grchiji) nastali shele v II.n. da so v IV. v Anatoliji tri ljudstva – Hetiti. ki je zapisal (Rivista italiana di dialettologia. Med tistimi. Ta teorija vdora ali katastrofistichna teorija je med zgodovinarji priljubljena vse od 19.n. ki ga sprejemajo z naklonjenostjo. ki so ga nedvomno tako prevzela dela C. ko je kmetsko-zhivinorejsko gospodarstvo pospesheno nadomestilo ekonomijo. Alinei opozarja. je Xaverio Ballester z univerze v Valenciji.n. ali celo v IV.n. kar je she posebej pomembno.Lucijan Vuga Mallory. (3) V devetdesetih letih je Mario Alinei. Renfrew misli. cheprav se njegova teorija kontinuitete (ki trdi.V. ki jo je postavil Renfrew.n. ki je zhe poznala vech razlichnih dialektov. (2) Po preuchevanjih tretjega vidnega arheologa Colina Renfrewa. za difuzijo. to odkrito priznava tudi Alinei. tisochletja pr. se zastavlja tudi lingvistichno vprashanje (to je za arheologa nekoliko neobichajno). Ta neolitizacija se je shirila iz Anatolije proti zahodni Evropi od zachetka VII.n. da so v Evropi na sedanjih ozemljih v bistvu ista ljudstva zhe od paleolitika-mezolitika in med temi izrecno omenja tudi Slovence) v osnovi ne razlikuje veliko od Renfrewovih stalishch. da je mikenshchina ni bila le oblika arhaichne grshchine v II.sht. ki bi se tako hitro diferenciral v povsem razlichne jezike na tako ozkem prostoru. ne pa za nasilno ali celo genocidno shirjenje nove kulture. Childa iz petdesetih let nadgradil ter razvil v novo arheologijo z mnogo starejshimi datacijami od doslej uveljavljenih. da je indoevropska diaspora she nekaj tisochletij starejsha od tiste. 1932). tisochletja pr. Alinei zavracha invazionistichne teorije in meni. Po tej teoriji izvajajo jezikoslovci razmeroma pozno iz prvotno enotnega indoevropskega jezika diferenciacijo posameznih indoevropskih jezikov. che ni posebej oznacheno): »Alineiu bo pripadla zasluga. to potrjujejo tudi najnovejshe radiokarbonske meritve in je mogoche spraviti v sklad z lingvistichnimi dognanji. ki prav tako potrjujejo kamenodobno prvotno indoevropsko skupnost. 23/1999. zapisanih na njih).. da bi she v teku III. da so Indoevropejci le prvi poljedelci na evopski celini ter je indoevropeizacija le vidik neolitske revolucije. tisochletja obstajal neki skupni indoevropski jezik.n.sht.sht. vsaj na daljnega predhodnika Herberta Kühna in njegovo delo Herkunft und Heimat der Indogermanen. trdech. da arheologija ne ponuja nobenih dokazov za nasilja in spopade v IV. da je prishlo do indoevropske diaspore le nekaj stoletij pred tem. Njihov prihod na to obmochje postavljajo v III.sht. ampak je zhe bila koiné neke dezhele. da je njegove sklepe v kombinaciji z nauki priznanega arheologa svetovnega slovesa G.sht. osnovano na lovu in nabiralnishtvu.. Alinei je seveda naletel na vrsto nasprotnikov iz vrst tradicionalistichnih zgodovinarjev.2010 10:15:42] . ki je svoje teorije intenzivno razshirjal v osemdesetih letih. le veliko doslednejshi je tudi v lingvistichnem smislu. da so zhe v zachetku II. Prav tako nam razvozlani linearni B napisi (Ventris in Chadwick. ter je shlo.

in she vech. sholal se je na St. Zato je izrednega pomena. da so bili evropski predhodniki obichajni ljudje. v okolici Ilmenskega jezera. ki v bistvu izhaja iz predpostavke. Tako pishe (n. navaja. Francis Conte. ki spricho svoje temeljite izobrazbe in specializacije zelo dobro lochuje med Slovenci. kar bi bilo pri nas delezhno podcenjevanja in posmeha. ki je bila prevedena tudi v druge svetovne jezike.d. kjer se je dolgo locheval od Rusov. nasprotne domnevnemu preseljevanju ob koncu starega in v zachetku novega veka. pred tem direktor Inshtituta za slavistichne shtudije v Bordeauxu. posodobljene in strokovno mochno podprte teorije. da je konchno izshel drugi del knjige Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (prvi del 1996). sicer Italijan po rodu. str.11. da bodo imeli prilozhnost ovrednotiti razloge. morda sploh ne bo nobene naklonjenosti. cheprav smo sedaj v manjshini. ki zaposluje tudi nas Slovence. Vsekakor pa upajmo. zato ne smemo prichakovati. ki jo je mogoche she vedno zaslediti v temeljnih predpostavkah klasichnih teorij o genezi Indoevropejcev. ne nekaj posebnega.. da so se Slovenci razdelili na dva dela. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. spricho katerih smo Alinei in she kdo drug z njim. Grke. Slovaki. ki je v znachilni povezavi s tistim. na izrazit nachin pa slovanska zgodovina. leta 1986 je v Parizu izdal knjigo Les Slaves. st. Tisti. Res bodo lahko posamezne od teh novih zamisli videti revolucionarne (in subverzivne) glede na nekatere temelje vech stoletij veljavne doktrine. in da so bili celo boljshi.« Pri tem navedku je mogoche slutiti tudi kritiko rasistichne arijske teorije. oskrbi zatajevana prichevanja: zato se moramo zatechi k arheoloshkim izkopavanjem in jezikovnim raziskavam«.htm[16. podobno kakor Hrvate. ki jo je napisal zhe omenjeni dolgoletni profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu Mario Alinei. nam ponuja s svojimi raziskavami dodatne argumente za sodobno teorijo kontinuitete.) odpravil na sever ter so zhiveli v Novgorodu..Veneti in Anti . da ne pozabimo na Etrushchane. torej ne bodo sprejete. Navedimo le en primer. skratka.Lucijan Vuga teorijo paleolitskega izvora tudi za indoevropske jezike. vendar ne superiorni nad drugimi. ki se je uchil zgodovine le iz slovenskih uchbenikov. Slavonci. in jih bodo lahko zavrnili ali sprejeli. sedaj je profesor na znameniti Sorboni v Parizu. kot se je domnevalo. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del.revijasrp. o katerih meni. da v akademskih in znanstvenih krogih ne bo prevladal duh cenzure. sicer she vedno v okviru tradicionalne poselitvene teorije. da so se celo z obmochja jugovzhodne Evrope shirili proti severu in severovzhodu.. Srbe itd. Italce itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Aux origines des civilisations d’Europe. kar bomo she prebrali v nadaljevanju. seveda pomembno tangirajo vprashanje Venetov.. Boljshi od nas samih. najde v njej veliko takega.2010 10:15:42] . da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. zacheli trditi. http://www. Te radikalne. nato na univerzah na Harvardu in v Leningradu.Antony’s Collegu v Oxfordu. Conte. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. drugi pa se je (Conte pravi: morda v 4. od katerih en del zhivi na sedanjem ozemlju. da toliko razvpitega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. da bodo hitro in z naklonjenostjo sprejete v dolochenih okoljih. mozhnost spoznavati in preuchevati nove zamisli. Profesor Mario Alinei se she prav posebej ukvarja s Slovani.. XXII): »Vendar nam zgodovina. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. zlasti mladi. kjer so naseljena danes. tako da bodo imeli drugi.

in 9414 *viverrula ecureuil.) zapisal besedo viverica.revijasrp. meni J. valsoaneshkem bera scoiattolo. dissimilato di sciurus]. sciurus. st. antropologa in jezikoslovca. Poglejmo primer. ki imajo ustrezno vzporednico v semitski akadshchini. (CAL): sciurus – scoiattolo (Plin. ki so pred pet in vech tisochletji govorila semitske jezike na Blizhnjem vzhodu. ki so bili pretezhno semitskega izvora. in ljudstvi.. scuriolu(m) – dim. ki so s stalishcha tradicionalnega zgodovinopisja she odprta. Oudin). sc. belette (mustella. cheprav iz takrat znanih izhodishch. je bil Sergi eden tistih predhodnikov sodobne teorije kontinuitete. uposhtevaje tudi veliko najnovejshih dognanj sodobne arheologije. vovere. n. E Mart. da v istem slovarju ne najdemo gesla iz latinshchine v italijanshchino (?!). ki nekoliko obshirneje obravnava to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. Kaj o tem najdemo v drugih delih? (CAM): ital. vrsta viverridi (carnivori. Angleshko viverra (leto 1706). ant. (leto 1831. redko scoiattolo [dal lat. http://www. ki nam prikliche keltski izraz gwywer (izposojeno iz viverra. Semerano. nekateri vidijo besedo. veverica. zgodovinarja. latinski ucheni izraz vivera furetto. (BRA): sciurus – veverica. M. viverra (Linneo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. (ZIN): scoiatto.2010 10:15:42] . ki jih uporabljajo za lov na zajce (primerjati tudi z M. ki ga navaja Zingarelli.L. podlasica (Glasse). zgodovinopisja in jezikoslovja. leto 1821). 9412. prishel do sklepa. litavsko veveris.L. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika staroselcev.sht.: prostor kjer goje bele podlasice. vendar to v slovenskem jezikoslovju ni dovolj celovito in sistematichno obdelano. mesojedci). lat. Koren bi bilo mogoche najti tudi v grshchini ά(F)είρω j-eleve.) (BAT): viverra f. ki je govorilo predhodni jezik slovenshchine. na kar opozarja tudi G. -ae f. ki ima star pomen. ki govore v prid davnemu tesnemu stiku med ljudstvom.Lucijan Vuga Zhe omenjeni etimolog Giovanni Semerano je navedel vrsto slovenskih besed. veverica. Zaman tudi ishchemo viverica. perzijsko varvarah. preshlo v sodobno grshchino berberitsa scoiattolo. V njej navajam vrsto vprashanj. prav tako ne scuriolu(m). ki pa jih je mogoche v luchi sodobne teorije kontinuitete elegantno razreshiti. (XVII st. Audouin). “zibetto”. vretica (Plinij).11. da sodi slovenshchina med najbolj arhaichne jezike) najdemo tu pa tam navedbo o akadskih sledovih. katerega koren je *wer-: v angleshchini najdemo sestavljenko ac-veorna (nemshko Eichhorn izhaja iz neke ljudske etimologije).Veneti in Anti . Pred nekaj meseci je izshla moja knjiga Jantarska pot. 2000) omenja. leto 1758). Che se povrnemo na Giuseppa Sergija. “furetto”. (ERN): viverra.. podobne izraze najdemo v drugih indoevropskih jezikih. zanimivo. ki je. ki ga navaja Alinei: Veverica: Alinei (ALI. gojiti in αιώρα balançoire. podlasica). V sploshnem gre za obliko podvojitve razlichnega tipa. *viverrica belette. zool.: furet (Plinij). scoiattolo – lat. bela podlasica. etnoloshke in lingvistichne argumente pri svojih analizah. -idae (Gray. Tudi v (nedokonchanem) etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pokojnega akademika Franceta Bezlaja (ki je izrecno napisal.htm[16. prusko weware. gugalnica.Loth). donnola. Iz praslovanshchine veverica. viverrarium n. da je edino Plinij (1. to je ljudstev mediteranske rase. ki je uposhteval tako arheoloshke kakor antropoloshke. in jo nato razchlenjuje v luchi svoje teorije kontinuitete. srbsko veverica. ohranjeno v monferrareshkem vinvera.

niti italski. 11.Animal exiguum domesticum.. mustellis.. kjer se je od nekdaj govorilo drugache ali se je govorilo neki bolj ali manj soroden jezik. Ma i nomi di questi piccoli carnivori si scambiano facilmente: nelle glosse. ki je nastal iz predhodnega substrata in slovenshchine. Gre za latinski leksem. jezik. 55.) – Plin. kar je mogoche podkrepiti ne le lingvistichno. klimatologije v odnosu do prazgodovine. p.d. da una radice espressiva *wer-. che hochemo oznachiti skupino ligvemov. falishchina in sorodni jeziki ne le napovedujejo romanizacijo. ki niso bili nikoli zabelezheni v pisni obliki. venetshchino in drugimi indoevropskimi jeziki stare Italije.v.« http://www. je to vredno posebne pozornosti. cheprav o Venetih sam Alinei meni: »Ochitno v teoriji kontinuitete ne moremo vech uporabljati izraza romanski. 6. potrjen edinole pri Pliniju. kot je falishchina.Veneti in Anti . venetshchina. geografsko in kronoloshko diferencirane iz neke predrimljanske latinshchine (to je tiste pred ustanovitvijo Rima in pred oblikovanjem neke elitistichne plasti Latincev). Id.Lucijan Vuga (FOR): viverra (vivarra) . mentre nel Monferrato e lo scoiattolo.. viverra(m). ki je bila oblikovana o izvoru (indo)evropskih jezikov v zadnjih letih... 30 ibid.« Ker gre za enega od primerov izrazito starega prichevanja.« Teorija kontinuitete ima za nas poseben pomen.. med “klasichno latinshchino” v smislu pisanega elitarnega jezika in “govorjeno latinshchino”. come in altre lingue indoeuropee. ampak tudi z etnoloshkimi. da je bila vpeljana nova razlichica latinshchine na podrochja. vulpibus. Nat. che bi hoteli opredeliti njihovega indoevropskega predhodnika.]. Plin.. lat.. ki ga she danes govore na prostoru od Furlanije prek Karnijskih Alp do Shvice. ki ima zanesljivo afiniteto s slovanskimi in baltskimi jeziki.1 in 2) izrazha svoje preprichanje: ». lingvistike.. Nat.). etnologije..11. Alineijeva delo predstavlja dalech in nasploh najbolj revolucionarno zamisel. str. di muscella(m).htm[16. che ha vinvera a Cuneo.. venetshchina in mnogi drugi neznani lingvemi.es. qui raddoppiata.revijasrp.109 (261). italshchina. Za latinshchino je treba po teoriji kontinuitete strozhje lochevati.1. ki je obstajala v skoraj neshtetih razlichicah. latinski izraz vivera/*viverrica in izpeljanke [FEW s. e donnola e il sign.2010 10:15:42] . umetno skovan. cioe mustella(m) donnola. ampak tudi samo ustanovitev Rima. Hist. furetto. ki jih poznamo zgolj v obliki pisnih koine. viverra(m) e dota come sin. za katero so znachilna obsezhna nova odkritja – od katerih so bila mnoga tudi revolucionarna – tako v okviru arheologije. antropologije. in to za cela tisochletja. ki postavlja Venete v ta stichni prostor med Italide in Slovane. paullo majus mustela. vendar jih lahko predpostavljamo na osnovi danashnjih jezikov in narechij. 2. Zhe omenjeni Xaverio Ballester (n. uveljavlja pa in utemeljuje ladinshchino. uposhtevaje teorijo kontinuitete.. γαλη κατοικιδιος (Mustella furo Linn. Valer..81 (218) (COR) viverra – mamifero asiatico dei carnivori a corpo snello. Po scenariju teorije kontinuitete latinshchina. italshchina. bolje bi bilo rechi. ki so jih govorili v tistem chasu v obmochju severnega Sredozemlja. dove indica lo scoiattolo. Ossea genitalia sunt lupis.16 (47) – Plin. 1598): furetto. genetike kot tudi ekologije.732) poudarja: ». voce dotta (con qualche esito pop. (ALI/2) Alinei (str. soobstojale pa so z razlichicami in razvojnimi stopnjami vzporedno z italshchino.2. colore etiam candidiore.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 8 Hist. ne tako. socioloshkimi in zgodovinskimi dokazi. kjer ima celo status enega od konstitutivnih drzhavnih jezikov kot jezik. viveris. kot to dela danes tradicionalna lingvistika. con ghiandole anali che sacernono una sostanza odorosa (l. ker med drugim neposredno zavracha pojem Retoromanov kot zgodovinsko in lingvistichno nesprejemljiv. v obdobju. 49.

Pidal. Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistichna skupina blizu Slovanom.. ki jo tudi zajema baskovska erreka (za zanja ali acequia jarek..«. V luchi teorije kontinuitete torej Veneti predstavljajo pomemben chlen za razumevanje dogajanja v paleo-mezolitiku. avtorja GUI: Ko M. izkljuchujoch domnevno in sedaj prevladujocho teorijo migracij v poznem starem veku ali celo v zgodnjem srednjem veku. ki da so znachilnost slovenskega prostora.. 279. de renommée internationale.htm[16. Za teorijo kontinuitete je izrednega pomena delo F. To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stalishchi Sergija. tch. ki je obvladovala del slovanskega prostora. ampak tudi elitna skupina. linguiste “généraliste”. in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij”«..«.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 8/2000) pravi: »Au cours de ces dernieres années l’intéret pour le passé le plus lointain de l’humanité n’a cessé de grandir... trde tvorci sodobne teorije kontinuitete. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri. se situe parfaittement dans le cadre de ce débat d’idées. navaja.. ki je nevzdrzhna in zavira nadaljnji razvoj znanosti. jama potok. Guisasola (GUI) Enigma baskovshchine pred indoevropskimi jeziki. In (str.. zhariti” je skupen tako baskovshchini kakor slovanshchini.. 436): »Izraz goritu “kuriti. za rigare rechejo erreka”. ki je trdil... jama. menim. slovanska beseda snegu ustreza baskovskemu negu “chas snega. ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine. comme il aime bien se définir lui-meme. zhgati.Lucijan Vuga Michel Contini v svoji razpravi Vers une nouvelle linguistique historique: L’ouvrage de Mario Alinei... Toda kaj kmalu je nastopil chas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve. 1921. http://www. l’ouvrage de Mario Alinei s’avere d’ores et déja incontournable pour les futures recherches en linguistique historique. tisti..192) sklepa: ». tudi sugerirana zaradi zvena besede surco. ki so sooblikovali latinshchino. a la fonet. ni mogoche izkljuchiti. v bronasti in zhelezni dobi. da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani. Nato pa zakljuchi: »..220) “panilirizem” je videl Ilire vsepovsod. Son but principal est de démontrer que la linguistique posséde un systéme de périodisation autonome par rapport a celui des autres disciplines scientifiques et que sa démarche de datation permet aujourd’hui de reculer dans le temps l’origine et le developpement de l’ensamble des parlers actuels d’Europe. baskovko zil pomeni skoraj isto kot v slovanshchini zhila “kita”.Veneti in Anti . in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide. da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine.11.. da je vendar njegova etimologija. z meshano etnichno in jezikovno sestavo. Origini delle lingue Europee (Dialectologia et Geolinguistica – Journal of the International Society for Dialectology and Geolinguistics. Introd. ampak so bili sestavljeni iz heterogenih ljudstev. so obstajala obmochja. vasca.. C. da “Baskovshchina . za shpansko “arroyo” (potok) imamo za baskovsko erreka skoraj identichno slovansko besedo reka [Op. kjer je mogoche celo iskati njihov izvor...« Alinei (ALI/2. ki je izoblikovala konfederacijo. (str..2010 10:15:42] . potok. str.218): ». Lahko torej sprejmemo – modificirano kronoloshko in socioloshko kot zhe omenjeno – danes uveljavljeno mnenje. da “Iliri niso nikoli bili etnichno kompaktno ljudstvo. sodi med zgodovinske dosezhke zadnjih desetletij. namesto shpansko riega (namakanje) ali zanja (jarek. in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem. Alinei med mnogimi drugimi argumenti opozarja na situle. kot so bili Mezapijci... zima”. v kontekstu interakcije na pradavnem stiku med Slovenci in Italidi. zhleb).. kjer izrecno opozarja (str. L’ouvrage de Mario Alinei..antichna prisotnost Ilirov v juzhni Italiji.revijasrp.

Francozi ali drugi narodi. da jo je potrebno she dograjevati. da so obstajali zhe v davnini neposredni stiki. ni mogoche prichakovati chesa drugega.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. torej so ti prevzeli od tamkajshnjih Venetov te prastare besede. da je Armorika ob Biskajskem zalivu v soseshchini z Baski. L. ugor itd. 103]. v latinshchini suiflum “silbido”.ali *si. poleg tega imamo za baskovsko txuku ali xuku slovansko besedo suho. SlovenciVeneti pa so skozi tisochletja evoluirali na obsezhnem prostoru od Paflagonije prek gornjega Jadrana do Baltika oziroma do Armorika.V.2010 10:15:42] .« Vsi tu navedeni in she drugi izrazi. ki bi Slovence postavili v nov zgodovinski kontekst. zhila. saj gre kar po vrsti za izrazito elementarne pojme: goreti. in bi prichakovali od njih vechji prispevek. RAZMERJE MED VENETI IN ANTI http://www. *swi. Ustvarjalci TK kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje. si-bilus “silbido” in si-bilare “silbar”.zhvizhgati. da smo bili zhe v davnini v neposrednem stiku. xistu ali uistu [Op. za shpansko “silbar” je v slovanshchini svistati (v rushchini svistet) |op. shpansko “silbo.11.]. ker so preprosto izginili.revijasrp. Zlasti pa od nas terja veliko ustvarjalnega. je najpreprichljivejsha in razumna razlaga. ki so se tudi do danashnjega dne ohranili v Pirenejih. ki so skupni baskovshchini in slovanshchini (poleg teh so seveda she druge podobnosti z indoevropskimi jeziki). Bezlaj ESSJ.Lucijan Vuga zhleb daje prednost obliki areka).| ter silbido ali silbato je v baskovshchini txistu. da so najstarejshi narod v Evropi. suho. shvisteti. ki so sicer dozhivljali svoj zgodovinski razvoj in se izoblikovali do danashnjega etnosa. ki so ochitno slovenskega izvora.]. Poleg tega moramo uposhtevati. toda za tako obsezhno spremembo paradigme. kar je izrednega pomena. (op. nekam nasilna.z razlichnimi razshiritvami se nanashajo v baskovshchini txirol ali txirul. da so prevech zadrzhani (npr. Ta poslednji izraz vsebuje tudi derivat sibilatus. za slovensko znanost predstavlja she prav poseben izziv. shvisteti itd. nemalo narodov pa ni vech. nakazujejo. in che na osnovi povedanega povzamemo najnovejsho teorijo kontinuitete. poznamo tudi slovanski kopati in baskovski kopatu [obdelano posebej v tch. ruski ugor. L. na kar vechkrat opozarja tudi tvorec teorije kontinuitete Alinei). sneg.V. tako kot so se npr. reka. kot jo prinasha TK.: jegulja) in baskovski s-ugor.Veneti in Anti . izrecno navedeni Milko Matichetov). se nam izkazhe kot nadvse stvarna. ki jim slepo slede). σ-γ-ός “silbido” ter σίςω “silbar”. Res. Kakor ni mogoche.: gl. pogumnega in prizadevnega dela! Tako je TK za zdaj predvsem delo tujih znanstvenikov. avtorja GUI: na iste korene *swe-. flauta” (pishchal. si-filo “silbo”. Spricho tako zasnovanih in posodobljenih pogledov na prazgodovino ne bo smelo biti nich vech predmet posmehovanja tradicionalnih zgodovinarjev (in ne tako redkih. kot se pogosto poenostavljano prikazuje in manipulira. piskalo) ter txulula “silbo” v grshchini σει-φλόω. da bi nadgradili dosedanja prizadevanja vztrajnih posameznikov z shirshe zastavljenimi projekti. che za Baske velja. da so prevech vezani na tradicionalno teorijo. ki s pomochjo konzonantne metateze razvije v kastiljshchini silbato ter v baskovshchini txibilitu ali txulubita “silbato”. Italijani (ki niso Rimljani. geslo sviskati! . che Venete obravnavamo kot antichne Slovence. da bi imeli za te najosnovnejshe pojme iz naravnega okolja v obeh (danes zemljepisno tako oddaljenih) jezikih identichne izraze.htm[16.

S tem so postali Huni neomejeni gospodarji danashnje juzhne Rusije. Niko Zhupanich je tudi avtor prispevka Reka Erak (Etnolog. da so Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper (o tem vech v nadaljevanju). to je utrdilo prevlado Hunov nad Goti..V. 97): ». potreba je po znanju orientalskih jezikov. da Huni. v katerem izhaja iz navedb v Jordanesu in Prokopiju. str. kjer ga je lastnorochno ubil Balamber s strelom iz loka. ampak je v bistvu shlo za kulturne vplive ob neobsezhnem premikanju ljudstev.. da sploh ni bilo velike selitve narodov..« Prav to je storil sedemdeset let kasneje Mario Alinei s teorijo kontinuitete.Lucijan Vuga O tem smo zhe govorili v predhodnih poglavjih in sedaj nadaljujmo: Niko Zhupanich. 1930-31. germanskih ali slovanskih jezikov. ugrofinskih in uraloaltajskih. latinskih.) s podnaslovom: Prispevek k zgodovini boja narodov za prevlado nad juzhno Rusijo v drugi polovici 4. cap. st. posebno kavkashkih. 1934. ki so jim Vzhodni Goti priznali nadoblast po samomoru stoletnega kralja Hermanarika (leta 375). http://www. kako to. str. tako da so lahko nadzorovali poti chez severno chrnomorsko primorje iz Turkestana in evropskega vzhoda proti srednji Evropi. predvojni direktor predhodnika danashnjega Narodnega muzeja v Ljubljani in urednik revije Etnolog. 247-250). prevod L. da je brez njihove odobritve sprozhil vojno proti vzhodnim Slovanom. kralja Venetarija (zapisano po Jordanisu) ali Vidimira (zapisano po Amianu Marcelinu).n. IV.11.sht. a je na koncu omagal v bitki na reki Erak leta 376. hunski kralj. Tu naj vskochimo z vprashanjem.Veneti in Anti . se ne da razlozhiti s pomochjo grshkih.. ki jih je po hudih bojih pokoril. ki so po Evropi kontinuirano naseljena najmanj od neolitika.2010 10:15:42] .. Zlasti so mu zamerili. da so takrat tako shtevilni Anti zhiveli med “sarmatskima rekama” in niso imeli svojih imen zanje?!) Zhupanich nadaljuje (str. niso mogli trpeti samopashnosti njegovega naslednika. 113-121.sht. se je z vojsko odpravil nad Venetarija. (De origine actibusque Getarum. 9. Antom.n. v srbohrvashchini. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Balamber. je v njej objavil (VII. ki se je spochetka uspeshno upiral in napadalcem zadal znatne izgube. 88-99) svoj referat s 3.revijasrp. kjer obravnava prav prostor med Dneprom in Dnestrom ter pravi. Tako pishe Jordanes sredi 4. mednarodnega bizantoloshkega kongresa v Atenah (14. da bi se prineslo svetlost v temno zgodovinsko etnologijo velikega preseljevanja narodov na kraju antichnega veka. 1930) Izvor in ime Anti. toda s prav nasprotnim sklepom.htm[16. kar porochajo bizantinski zgodovinarji o kaosu narodov vzhodne Evrope in Podonavja.

kar je bilo zahodno od Dnestra (Danaster.11.htm[16. da ne tam ne http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. to potrjuje tudi proshnja dela zahodnih Gotov (pod vodstvom Alavivusa) in vzhodnih Gotov (pod vodstvom Alatheusa in Saphraxa).. da so mesta Teodoziopol. in vse.). Codex Ottobonianus X saec. ker je povezan z usodo Antov! Po ustaljenem gledanju je to bil chas. Vendar je to po mnenju Zhupanicha nesmiselno.n.. Zato je logichno sklepati. aere (Codex Ambrosianus XI saec. O imenu reke Erak je vech razlichic: erac (Codex Ambrosianus XI saec. umikajochih se pred Huni proti dolnji Donavi.. da jim dovoli naselitev na tleh rimske drzhave. Abnikon in Mastaton v Transkavkaziji. Codex Laurenttianus XI saec. da so Vzhodni Gotje zhiveli na zahodu do Dnestra. medtem ko so Huni in Alani pritiskali nanje z vzhoda. To govori v prid iskanju Eraka na zahodu Ponta in ne v Kavkaziji. cesarju Valensu. erae (Codex Heidelbergensis VIII saec.). ko naj bi Praslovani she zhiveli v praskupnosti onkraj Karpatov.2010 10:15:42] . (povzeto po N. Tezhava nastane ob tem. marvech v Armeniji ob izlivu reke Aras (antichno Araxes).revijasrp.Veneti in Anti . st. Codex Berolinensis XII saec. ni bilo vech njihovo ozemlje. Codex Valentiennensis IX saec. da se je kralj Venetarij z vojsko umikal proti Dnestru. Slednji zavracha reko Fazis (Phasis) kot reko Eraks ter pravi. polovici 4. Tyras). Zhupanichu) Zgodovinarje zanima ta dogodek zato.Lucijan Vuga Torishche bojev med Huni in Goti v 2.).sht. saj je bila tedaj etnichna sestava prebivalstva juzhne Sarmatije taka.. Eraks (Konstantin Prorfirogenet: De administrando imperio). Codex Palatinus IX saec. potem ko so prestopili Don na pohodu proti zahodu. Ostrogotsko sredishche se je verjetno nahajalo blizu. che ne kar ob Dnepru. ne v Kolhidi ob izlivu reke Phasis.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

kje drugje v Evropi ni reke z imenom Erak, razen che se ne skriva v nekem drugem antichnem imenu, kakrshno je npr. naselje Eracton v evropski Sarmatiji, saj kazhe, da pomeni »mesto na reki Erak«. V antichni ilirski toponomastiki obstajajo podobne ali sorodne izpeljave geografskih in etnoloshkih imen na t-, katerega nastavek ima brez predhodnega samoglasnika znachaj derivativnega elementa. Iz Ptolomeja poznamo na Krku naselje Kourikon, sam otok se je imenoval Kourikta, prebivalci pa Currictae (Plinij) ipd. Prav Ptolomej je nashteval v evropski Sarmatiji nad reko Dnester (Tyras) proti Dakiji naslednje naselbine Carrodunum, Maetonium, Clepidava, Vibantavarium, pri tem je ochitno, da so razen dakijskega Clepidava imena ostalih mest keltska, in Eractum, ki naj bi lezhal na drugem bregu reke nasproti Tiraspola. In che je Erakton bil na Dnestru, je bilo ime reke Erak. Seveda niso vsi tega mnenja. V Transkavkaziji je reka Aras (antichno Arakses), Armenci ji rechejo Erachs (Erasx), toda ta ne pride v poshtev iz drugih razlogov. Na koncu se pokazhe nenavadna reshitev: stepski hudornishki vodotok Tiligul (antichni Aksiakes), ki ga poleti skoraj ni, od jeseni do pomladi naraste v sposhtljivo reko, saj Ptolomejev zemljevid evropske Sarmatije ne nakazuje Eraktona na Dnestru, marvech vzhodneje. In tudi omemba, da so se Ostrogoti po bitki umaknili na zahod proti Dnestru, kazhe, da je morala biti usodna reka vzhodneje, torej Tiligul (Aksiakes), in kazhe, da tako v imenu Aksiakes kakor v Erac tichi pomen »voda, reka«. Koren za Erac je *ar, ki podaljshan s priponami –b (Ar-bia v Italiji, Arpasos v Kariji), -k, -g (Or-gas pritok Mendra v Mali Aziji), -d (I-ar-danos v Lidiji), -n (Ar-na, Ar-ne v Likiji, Arnus v Etruriji), -t daje razna rechna imena tudi v Galiji, Helvetiji, Noriku, Panoniji, Armeniji: Ar-axes »Ar-fluvius«, Ara dva pritoka Rena (Aar, Ahr); Arabo(n) Raba v Panoniji, Arar v Galiji (danes Saone) pritok Rodana, Are-lape naselje in reka v Noriku (reka Erlaf v Avstriji), Ar, Ar-ar, Arel (reka Jerelь v juzhni Rusiji, nastalo iz predskitshchine). Verjetno je koren reke Erak soroden z avarsko besedo er (ör) »reka« (op-L.V.: toda lahko bi tudi dodali, da med erak in reka ni velike razlike!). Zhupanich sklene, da lahko trdi, da je Erak tekla v evropski Sarmatiji na prostoru med Dneprom in Dnestrom; tod so Huni premagali Vzhodne Gote 376, s tem je prenehalo njihovo gospostvo nad juzhno Rusijo. Z dokajshnjo verjetnostjo se sme rechi, da se ime reke Erak skriva v imenu naselja Eractum (Erakton), danes Ananev na gornjem toku reke Tiligul (med Dnestrom in Bugom), ki je lezhalo na vzhodni strani Dnestra, vsekakor ne dalech od njegovega toka. Ker smo zgoraj omenili, da so po Jordanesu in Prokopiju Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper, torej prav tam, kjer naj bi se odlochilno spopadli Huni in Ostrogoti, slednji so se po porazu umaknili, nastaja vprashanje, ali so ti Anti-Slovani pretezhno ostali tam na svoji zemlji, saj je en del shel na zahod z Goti, med njimi tudi Hrvati... Ker so Goti prishli nad Chrno morje iz severne Nemchije oz. juzhne Skandinavije, so verjetno tvorili med Anti le vrhnjo, vodilno plast, in ko jim je zachela trda presti, so pobrali shila in kopita ter shli naprej krizhem krazhem po Evropi. Iz tega je
dopustno sklepati, da so bili neka vrsta dobro oborozhene in organizirane elite, ki se je vsiljevala ali podjarmljala druga ljudstva, ali pa je morda shlo le za nekakshno delitev dela in so oni opravljali le vojashko sluzhbo, iz katere je vse bolj izvirala tudi moch in prevlada. Zato tudi niso imeli nikjer obstanka, ampak so se glede na razmerja mochi ali potrebe po vojashki sili selili skupaj z druzhinami. Goti sodijo verjetno v eno tistih relativno majhnih etnichnih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

skupin, ki so dajale v svojem chasu pechat in celo ime bolj shtevilnim podrejenim, podjarmljenim ali (ob)vladanim ljudstvom s stalnim bivalishchem, ki so se ukvarjala s poljedelstvom, rudarjenjem, obrtjo ipd., h katerim verjetno lahko prishtevamo tudi Kelte ali po Mariu Alineiju Ilire itd. Kot je za Indijo she danes znan kastni sistem, tako naj bi menda imeli Indoevropejci delitev druzhbe na duhovnishtvo, vojake in svobodnjake, ki so se ukvarjali s pridobitnimi dejavnostmi, poleg pa so bili she brezpravni suzhnji. In prav vojashke kaste so morda postale nekakshno avtonomno “ljudstvo”, ki je ponujalo ali vsiljevalo svoje storitve naokoli. Ne nazadnje zgodovina govori o spremembah, ki so nastale v dolochenem obdobju bronaste dobe, s pojavom organiziranega nasilja in s tem povezane obrambe, utrjevanja naselij itd. Poljedelska ljudstva so morda celo namerno sprejemala nadvlado vojashkih kast, elit, to jim je zagotavljalo obrambo, varnost...

Verjetno so bili tudi Hrvati predvsem taka “vojashka kasta”, in cheprav smo o njih zhe spregovorili, velja she kaj dodati. * Izvor imena in etnosa Hrvatov predstavlja she vedno velik izziv za zgodovinarje. Danashnji pogledi se niso kaj bistveno spremenili od tistih, ki ji je razgrnil zhe omenjeni dr. Niko Zhupanich v predavanju na 3. kongresu Mednarodnega antropoloshkega inshtituta v Amsterdamu dne 23. septembra 1927 in objavil pod naslovom Prvi nosilci etnichnih imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant (Etnolog, II, 1928. str. 74-79). Zachenja pa takole: »Kje in kdaj so postali Slovani, kje je lezhala slovanska pradomovina? Vsekakor do danes ni dokazan avtohtonizem Slovanov na ozemlju med Vislo in Dneprom ter severnim lokom Karpatov. Pach pa se lahko trdi na osnovi prvih pisanih porochil o Slovanih, da so oni pred svojim razhodom na zahod, jug in vzhod zhiveli na omenjenem terenu, za katerega se ne ve za gotovo, che je bil domovina Praslovanov, pach pa nepobitno domovina Protoslovanov.« Tu moramo postati pozorni ob definiciji: Praslovani so bili pred Protoslovani! Ker Karel Oshtir uporablja termin Predslovani, ki pa pri njem pomeni razvojno stopnjo, ki jo je nakazal v shemi (Predslovansko *sebьrъ »zadrugar, Etnolog, IV, 1930-31, str. 28): staroevropshchina (neindoevropshchina) > predilirotrashchina > trashchina, baltshchina, slovanshchina, iz slovanshchine > rushchina, juzhnoslovanshchina itd., iz juzhnoslovanshchine > srbshchinahrvashchina. Oshtirjeva vkljuchitev “slovanshchine” pred “juzhnoslovanshchino” in kasnejsho “srbshchino-hrvashchino” bi smiselno pomenila da je mislil na “praslovanshchino”, dasi nam izrecno ne navede polozhaja “predslovanshchine”, ki bi bila po tej njegovi shemi vsebovana v predilirotrashchini. Moram rechi, da mi to ni povsem jasno, ali pach, v tem smislu, da je predilirotrashchina skupna osnova za ilirshchino, trashchino in (pra)slovanshchino... Zhupanich pa ima Praslovane za prednike Protoslovanov... Che nadaljujemo z Zhupanichem, ta poudarja, da soglasha z L. Niederlejem in drugimi odlichnimi zastopniki slovanske paleoetnologije, da so Srbi, Hrvati in Chehi po krvi in jeziku del Slovanov, ki so v davnini, she pred nasho ero, stanovali v protoslovanski (podchrtal L.V., ker je ta navedba potrditev, da Zhupanich uporablja Protoslovane za sicer ustaljene Praslovane) domovini med Vislo in srednjim Dneprom. Zhe Protoslovani so se razlikovali neposredno pred
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

svojo razselitvijo na tri skupine : zahodno na Visli, vzhodno ob Dnepru in juzhno, ki je lezhala pod obema, oslanjajoch se na severni lok Karpatov. Predniki danashnjih balkanskih Slovanov so se nahajali v juzhni in Chehi v severozahodni skupini, kamor sodijo she danes. Niederle opazha v zachetku nashe ere prve znake shiritve Slovanov, v 3. in 4. st. je sledila migracija v velikem obsegu, a v dobi od 5. do 7. st. so zavzeli slovanski narodi svoja nova selishcha, dalech od prvotnega sredishcha Protoslovanov. Pri preseljevanju slovanskih narodov na sploshno ni opaziti perturbacij, ker sedanji slovanski svet, razprostrt na ogromnem prostoru med Jadranom in Tihim oceanom, predstavlja organsko razshirjeno domovino Protoslovanov. Na prvotnem prostoru so ostali Poljaki in del Rusov, medtem ko je ostanek zahodne skupine prekorachil Vislo ter zavzel vzhodno Germanijo do reke Saale in srednjega Mena (op. L.V.: verjetno je Zhupanich mislil Main). Juzhno krilo je preshlo Karpate, zavzelo Dakijo, Panonijo, Norik in Balkanski polotok. V novem okolju in pod novimi vplivi iz sosedstva so se razvili iz juzhne grupe Protoslovanov: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Ta Zhupanicheva slika je izredno shematichna in s povrshnimi izrazi, npr. “vplivi iz okolja”; je s tem mislil, da so Protoslovani prishli v prazen prostor, okoli katerega je bilo nekaj drugega, ali da so se prishleki stapljali z (maloshtevilnimi ?!) staroselci? Zgodovinar Jordanes, ki je zhivel sredi 6. st. in je bil po rodu iranski Alan, sicer pa pisar na gotskem dvoru, pripoveduje o Slovanih (Venetharum natio), da so bili razdeljeni na shtevilna plemena, vendar so se v glavnem delili na dve skupini: Slovane in Ante. Prvi so zhiveli na ozemlju od Visle do mochvirja pri Oseku (lacus Mursianus), na vzhodu do Dnestra in do mesta (civitas) Novietunensis v delti Donave. Med Dneprom in Dnestrom so stanovali Anti, ki so se obchasno spopadali s Slovani. Paleoetnologa C. Zeuss in W. Tomaschek menita, da so Srbi in Hrvati predstavljali v etnoloshkem pogledu dve antski plemeni, ki sta okoli leta 600 zasedli Ilirik, drugi pa sodijo, da so bili Anti predniki danashnjih Rusov ali pa vsaj Malorusov. Zhupanich odlochno trdi, da prvobitni nosilci imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant po svojem izvoru sploh niso bili Slovani, ampak so prishli mednje z vzhoda, iz azijske Sarmatije. V slovanski mnozhici so ti osvajalci izgubili pretezhni del svoje etnichne in jezikovne prvobitnosti, so pa dali tem Slovanom zachetke plemenske in drzhavne organizacije. Osnovo za takshno sklepanje dajejo zgodovinski viri, ki postavljajo v zachetku nashega shtetja Srbe, Hrvate, Chehe in Ante na ozemlje vzhodno od Azovskega morja, dalech od vzhodne meje slovanske pradomovine. She proti koncu prvega tisochletja so segali vzhodni Slovani na jugovzhodu samo do levih pritokov Dnepra, Psiola in Sosne, tako da so bili she stotine kilometrov oddaljeni od Dona, a she dlje od Kubana. Prvo omembo Srbov na vzhodu Azovskega morja, med plemeni okoli kimerijskega Bosporja, najdemo pri C. Pliniju S. (Nat. hist. VI, 19) v 1. st.; verjetno so zhiveli ob srednjem toku Kubana. Njihovi vzhodni sosedje so bili Zinchi, Zigi, ki jih imajo za prednike Cherkezov. Temu v prid naj bi govorila tudi etimologija imena Srb, ki se dá najlazhje razlozhi iz jezika Lezgijcev, slovanske besede izhodishche v alarodskih jezikih, ki jih imenuje tudi predindoevropske, staroevropske, megalitske, toda Zhupanich vkljuchuje med Alarode tudi ljudstva vzhodno od Azovskega morja, to pa je zhe v Aziji!). Ime Srbi je po Zhupanichu najverjetneje sestavljeno iz
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

kavkashkih domachinov, ki niso Indoevropejci niti Semiti ne Mongoli, ampak sodijo v alarodsko skupino (op. L.V.: tu opozarjam na Oshtirjeve raziskave, v katerih ishche za mnoge

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

korena *sur (sar, ser, sir, sor) »chlovek« in pluralnega sufiksa -bi; ser-bi »ljudje, narod«. Ime Hrvat naj bi se prvich omenjalo vdolbeno v kamen v nekdanji grshki koloniji, v mestu Tanais, danes Azov, ob izlivu Dona v Azovsko morje (Maeotis): ΧΟΡΟΥΑΘΟΣ, ΧΟΡΟΑΘΟΣ (to sta osebni ali rodbinski imeni) v 2. in 3. st. na ozemlju azijske Sarmatije, kar kazhe, da so morali zhiveti nekje v blizhini Srbov, morda med dolnjim Kubanom in najzahodnejshim delom Kavkaza. Tam so po prichevanju zgodovinopiscev (Helanikos) v sosedstvu s Cherkezi zhiveli Harimati, kar se lahko po alarodskih glasoslovnih pravilih izgovarja kot Harivati, od koder slovanski Horьvate. Pach pa za ime Chech antichni pisci niso sporochili tako jasnega izhodishcha, menda zato ne, ker so kot Grki tezhko povzemali negrshka imena, pa tudi kasnejshi razvoj imena je v teku tisochletij pustil posledice. Verjetno se prvotno ime skriva v nazivu Cisi, Cissi, prvich omenjenem v 1. st. pri Pomponiju Meli (Cronographia I, 13) spet na vzhodni strani Azovskega morja (Maeotis) v sosedstvu Antov, Amazonk, Ahajcev in Cherkezov (Cercetae). Kazhe, da so Kise in Ante vezali dolocheni blizhnji odnosi, ker jih P. Mela opisuje kot en narod: Cissi-anti. Nekaj kasneje tudi Plinij omenja Kise kot sosede Antov, Georgov in Amazonk na kaspijski strani Ciskavkazije (cis = tostran). Druge razlichice istega imena dobimo v Plinijevih kodeksih (Nat. hist. VI, 19): Szici ali Cizi (Cizici, Zizici, Zici, Cizimeni) ali kot sestavine etnichnega imena Sedo-chezi. Na Tabuli Peutingeriani (verjetno iz 2. st., dopolnjevana med 4. in 6. st; o tem nekaj vech v moji knjigi Jantarska pot) je vpisan narod Chisoe med Psaccani, ob jezeru Lacus Salinarum, in plemenom Nardani (Vardani). Nekateri (Tomaschek) menijo, da so vse te oblike razlichice istega imena za cherkeske Cise (Chisci, Chezi, Cizi), stanujoche v danashnji Kabardiji na Kavkazu. Seveda je she nekaj drugachnih domnev, bolj ali manj lociranih na obmochje Kavkaza. Ime srednjeevropskih Chehov v porechju Labe (antichno Cichu) je prvich zabelezheno leta 805 v Annales Tiliani, zatem pa okoli polovice 10. st. v legendi sv. Vaclava (Chesi, v Chechachъ, knjaz chesьki). Glede etimologije se Zhupanich pridruzhuje mnenju, da stara narodna imena izhajajo iz pojma »ljudje«, in bi se zato dalo ime Chech razlozhiti iz alarodske kavkashchine chih »homme, Mann«, ki je morda v sorodu s kabardinsko-cherkesko c’ychu »chlovek«. Po mnenju Oshtirja (K predslovanski etnologiji Zakarpatja, Etnolog, I, str. 11-12) bi ime Chech verjetno izhajalo iz alarodskega korena *keks »juvenis«, analogno predlitavsko kekshe »meretrix« in pelazgijsko kassa »mladenka > blodnica«. Na Shtajerskem je znan cheh »dechek«. Za Ante so mislili, da so se pojavili v zgodovini shele v drugi polovici 4. st., in sicer v bojih z gotskima kraljema Hermanarikom in Vinitarjem, slednji jih je neposredno po prihodu Hunov (376) po hudih spopadih obvladal. Prav na Vinitarjev ukaz so usmrtili Boza, voditelja Antov, skupaj s sinovi in sedemdesetimi antskimi prvaki. Toda Ante omenjata she pred tem Pomponius Mela in Plinij mlajshi, da zhive na Kavkazu. Kasneje, med 4. in 6. st. so stanovali med Dneprom in Dnestrom skupno s Slovani, ki so si jih podvrgli, a so se po tem kot maloshtevilna gospodujocha kasta etnichno asimilirali. Prvotni Anti pa zhive she danes kot Andi, Aenti, Andalal ob zgornjem toku reke Koisu na vzhodnem Kavkazu ter govorijo lezgijsko narechje. Ime Anti se dá razlozhiti iz cherkeshchine and »narod«, kar je sorodno s hetitsko antuhsh »chlovek«. Zhupanich meni, da dejstva govore v prid tezi, da so Srbi, Hrvati, Chehi in Anti v zgodovini prvich nastopili na podrochju Kavkaza kot neslovanski narodi, a so bili poslovanjeni v evropski Sarmatiji ali shele v porechju gornje Odre in Labe. Pred tem so se ta ljudstva odselila iz Kavkazije v domovino Protoslovanov, kjer so iz raznih delov slovanskih mnozhic ustvarila prve
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

ki so imeli za seboj maloshtevilno skupino ljudi (rechemo: ljudstva. st. Harimati so bili potemtakem na obmochju dolnjega Kubana ali v predelu med poslednjim odrastkom Kavkaza na severozahodu in dolnjim Kubanom. da so zacheli organizirati obrambo. kar bi se ujemalo z domnevno pradomovino Hrvatov na Kavkazu. po drugi strani pa prav poljedelstvo terja vech delovnih rok. Ker pa je tak nachin zhivljenja postal vabljiv. st. cesarji itd. ki je chrpal iz Palaifatosa in Helanikosa. hrana in obrtnishki predmeti.. je to vzbujalo skomine pri drugih skupinah ljudi. ki je zhivel in pisal v zachetku 7. orodja. Kasneje se pojavljajo drzhave na chelu s kralji. povechevala proizvodnja hrane.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.11.2010 10:15:42] . Te izkushnje so poljedelce (tako jih pogojno oznachimo) vzpodbudile. Viljem Tomaschek naravnost trdi (Antai.. narodi). st. Shtefan Bizantinec. in 5. v Ilirik. tako nas v Harimati – Studija k problemu prvobitnih Hrvatov (Etnolog. ki so potrebovala (ali pa tudi ne in so se jim kar vsilili) vojashko zashchito. Zhupanich se tudi v drugih razpravah ukvarja s to temo. 1894). da se je po neolitski revoluciji. ki je bil zhe spricho svojega polozhaja privilegiran. selitve ljudstev«. 1926/1927) spominja na Shtefana Bizantinca. jih postavlja v Pont ob Chrnem morju.Veneti in Anti .sht. Stutgart. st. tj. 2338. pri chemer naj bi Tomaschek ne razlikoval prvobitnih od poslovanjenih Hrvatov in Srbov. zato so imeli dovolj svobodnega chasa za politichne in organizacijske dejavnosti. zhivinoreja in obrt. ki so kontinuirano zhiveli na svoji zemlji zhe stoletja ali tisochletja. Tako so nastale navidezne »migracije.pr. po Helanikosu z Lezbosa pa so zhiveli nad Cherkezi. kasneje je k temu prispeval tudi razvoj metalurgije. to jih je verjetno napeljalo k napadanju in ropanju. med drugim je tik pred perzijsko-skitsko vojno po narochilu kralja Darija vohunsko objadral Arabijo in del Indije. postali so elita. v resnici pa so le maloshtevilne elite prevzele oblast in dale ime na novo organiziranim poljedelcem.. Ker se je s tem pri poljedelskih ljudstvih kopichilo bogastvo. Pauly-Wissowa: Real-Enzyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft I. ki sta se pod pritiskom Avarov in Bolgarov preselili v 6. in so si podredili druga ljudstva in narode. oborozhen in je (v zachetku vsaj delno. ki niso osvojile novih poljedelskih in proizvodnih tehnologij. nam je v nekem periplu (zemljevid plovbe) zapustil tudi opise mnogih chrnomorskih in azovskih morskih obrezhij in tamkajshnjih ljudstev v 6. v azijski Sarmatiji. Logograf Skylax iz Kariande v maloazijski Kariji na obali Egejskega morja. ki je schasoma povsem obvladovala druzhbeno zhivljenje. kasneje pa v celoti) bil oproshchen ostalih (zlasti poljskih) del. kakor so bili sosedje kasneje v Polabju: Bela Srbija in Bela Hrvatska in http://www.htm[16. Torej se nam tudi s tem Zhupanichevim izvajanjem potrjuje domneva o maloshtevilnih elitah.n. omenja med drugimi ljudstvi obmorske Cherkeze.sht. okraski itd. da v geografskem leksikonu Ethnika omenja narod Harimati ob Chrnem morju. in obenem s tem to po eni strani omogocha prezhivetje vechjega shtevila ljudi. njihovi sosedje so utegnili biti Srbi. po katerih jih she danes razpoznavamo. vojashkih skupinah ali kastah.n. ki so se selile k shtevilnejshim ljudstvom.. to pa je postopoma pripeljalo do stalno oborozhenega sloja. da so Hrvati in Srbi antski plemeni. tj. dala tem skupinam svoja imena in so pri tem svoj gospodujochi polozhaj poplachala z izgubo svoje prvobitne etnichne individualnosti.pr. razmahu poljedelstva.Lucijan Vuga politichne organizacije. I.revijasrp. zato so se poljedelska ljudstva namnozhila.. katerih osnovna dejavnost je bila poljedelstvo. a v okviru enega ljudstva tezhko uresnichljiv za razrashchajochi se elitni sloj. oba iz prve polovice 4. so si posamezni segmenti poiskali nova ljudstva. Zgodovinski mehanizem tega pojava sloni na predpostavki.

Lucijan Vuga dandanashnji na Balkanu so drug ob drugem. str. kongresu slovanskih geografov in etnografov v Sofiji. Pri predarijskih prebivalcih Balkana.htm[16. to pa nam reshi uganko. Niko Zhupanich nam to razlaga v chlanku Znachenje barvnog atributa u imenu “crvena Hrvatska” (Etnolog. 18. Pelazgih. Uporaba izraza Crvena Hrvatska – Croatia Rubea. V 14. Pri tem je mogoche izhajati zgolj iz neindoevropskih jezikov. Toda od kod te oznake? Zhupanich razvije dokaze. Povzeto iz: Niko Zhupanich Harimati: Iz peripla Scylaxa http://www. a tudi semitski. ki sodijo v alarodsko skupino. ali zachetek X. st. 1936.11. 1937. v Letopisu popa Dukljanina iz zadnje chetrtine XII. kaj naj bi to pomenilo. mongolski ne pridejo v poshtev. da je ochitno treba te enachiti s Hrvati. v chas hrvashke narodne skupshchine na Duvanjskem polju. X-XI. je zaznati menjave b/p<>m<>w. kazhe nekaj rechi o tem. omenja beneshki letopisec Andrea Dondolo: Dalmacija – celokupno primorje. da dobimo Harimatai : Haribatai > slovansko Hrъvatъ. pri chemer je treba streti she en oreh: ali je mogoch prehod iz Harimatov v Harivate. kjer so na osnovi starih virov ali izrochila delili Hrvashko na “Belo” (Croatia Alba) in “Rdecho” (Croatia Rubea). sega dalech nazaj. 355-376) s predavanja na IV.. Hrvatska – gorsko ozemlje. Ker se tu omenja pridevnik “beli” ob oznaki naroda. najmanj v IX. st..2010 10:15:42] . Zhupanich razvija v omenjeni razpravi Harimati. st. da so zhe zdavnaj orientalski narodi na ta nachin oznachevali strani neba: vzhod – modro zahod – belo jug – rdeche sever – chrno sredina – vijolichasto. za kar je mogoche najti veliko primerov (s tem smo se veliko ukvarjali pri navajanju iz Oshtirjevih razprav).Veneti in Anti . 8. kar naj bi ustrezalo prej omenjenim barvnim oznakam.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.revijasrp.

htm[16. v angleshkem izvirniku. katerih ostanki so she danes v Luzhici na Saksonskem. str. (2) Ime Hrvat je v drugih slovanskih jezikih prevzeto zelo razlichno. a severozahodno od Bavarcev. pri chemer se je opiral na jezikoslovne argumente. ki izkljuchuje naglas na koncu.] Ker pa ni moj namen. Porfirogenet navaja v svojem slovitem delu De administrando imperio za balkanske Srbe njihove prednike Bele Srbe.Veneti in Anti . (7) Pri pohodu Hrvatov na jug so bili soudelezheni tudi Germani. to dokazuje sozhitje Kosezov z njimi. da bizantinski cesar Konstantin VII.. ter etnoloshki in socioloshki moment v izvestju Konstantina Porfirogeneta o prihodu Srbov in Hrvatov (Etnolog. a ima tudi skoraj enako dolg. ki je natis njegovega predavanja na 2. (8) Po razselitvi po razlichnih slovanskih ozemljih se je samostojno sprejelo ime.z rastocho intonacijo.ni razlozhljiv iz slovanskih jezikov. da Porfirogent porocha o prihodu Srbov in Hrvatov v Ilirik.in *Hurv-).11. Tudi zachetni H. Zemljepisni razpored kazhe na polabske Srbe. Domovina Belih Hrvatov pa je po Porfirogenetovih besedah lezhala severno od Madzharske in vzhodno od dezhele Frankov. II. Sarmat ipd.. (9) Hrvati so bili narodnostno meshani. 383-413) postavil naslednje ugotovitve: (1) Ime Hrvat. da bi primerjal in razchlenjeval oba teksta. vsebinsko pa ne povsem enak povzetek v slovenshchini. V bistvu Zhupanich polemizira z Vatroslavom Jagichem oziroma oporeka njegovim izvajanjem v vech kot trideset let prej objavljeni razpravi Ein Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprahen (1895). (6) Iz germanskih in sorodnih jezikov ime ni prevzeto. ki so zhiveli v dezheli Bojki v sosedstvu Bele Hrvatske in Francije (Nemchije). beloruske. ni znano v slovanskih jezikih. (5) Konchnica -at. aprila 1927.revijasrp. v slovenshchini beremo. Bolgari). saj bi na tak nachin etnoloshko razdvojili Bolgare (Trakija) od Slovencev http://www. [Angleshko besedilo (tudi v nadaljevanju prevod L. st. ki se dokaj razlikuje od vzhodne (ruske. kakor tudi koren Hrv.) pa. ukrajinske) in juzhnoslovanske (Slovenci.(nedokazano *Hruv. * Ker je v zvezi s slovanskim naseljevanjem Balkana pomembna Zhupanicheva razprava The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbchishte in the VIIth century and the Ethnological and Sociological Moment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats – Naselitev Srbov v makedonskem mestu Srbchishtu v VII.je znak tuje besede. se bom v nadaljevanju drzhal slovenske razlichice. v kateri je izrazil dvom o verodostojnosti Porfirogenetovega porochila o prihodu Hrvatov in Srbov na jug. 14. 1928. genetiv Hrvata. Srbi. Npr.in *Hrov. mednarodnem kongresu bizantologov v Beogradu.za ljudstvo iz Zakarpatja nujno sili k enakim iranskim in ilirskim imenom: Karpat. Po Porfirogenetu naj bi danashnji balkanski Srbi izhajali iz severozahodne slovanske jezikovne skupine. (3) Ne obstaja enotna praslovanska oblika. X-XI. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. drugachno kakor slovanski pridevnishki -at. (4) V starih tujih virih je podlaga *Horv. s pripono.2010 10:15:42] . Hrvati.V. kakor ga je dolocheni oddelek Hrvatov prinesel s seboj ter ga je zagospodovano slovansko ljudstvo dojelo.Lucijan Vuga Slovenski znanstvenik Rajko Nahtigal je v razpravi Doneski k zgodovini vprashanja o imenu Hrvat (Etnolog. 26-35). 1937-39.

Jagich se sprashuje. saj za velike mnozhice ljudi cesar Heraklej prav gotovo ni bil zainteresiran. iz Polabja in porechja gornje Odre. sklene Jagich. da je cesar Heraklej odkazal Srbom po njihovem prihodu na jug obmochje (distrikt) “ta Serblia” (Srbchishche. morda bi jih nashteli nekaj deset tisoch.Lucijan Vuga (Norik). kakor chleni verige. da so iz Polabja doseljeni Srbi predstavljali le relativno majhen vojashko organiziran zbor. kjer v poglavjih 29-36 pishe o dalmatinskih Hrvatih. zakaj od Alp do Chrnega morja ni jezikovne prekinitve tam. kjer so ostali nekaj chasa. Zhupanich mu odgovarja.. Che pa bi prishli za chasa bizantinskega cesarja Heraklija (610-641) Hrvati in Srbi iz porechja Labe v Ilirik. kakor so to storili Heruli sto let prej. In prav o teh kasnejshih nosilcih imen Hrvati in Srbi Porfirogenet pripoveduje. da che je bilo res mogoche spraviti vse prispele Srbe na tako omejen prostor. da so prishli iz Bele Hrvatkse in Bele Srbije. kakor nekateri fantazirajo. in to tem prej. sijajno utemeljil in dokazal jezikovno enotnost juzhnih Slovanov med Chrnim morjem in Socho. od koder so obvladovali obsezhno ozemlje in ustvarili drzhavo. A le v etnoloshkem in jezikovnem smislu. st. Zhupanich prav v tem vidi dokaz. Ker pa so bili maloshtevilni. v slovanskem prevodu Zonarasa iz 14. st. 31-45) iz 10.htm[16. potem bi danes govorili ob Moravi.. in utemeljuje s tem. ki so si.11. morda le samega mesteca Srbchishta? To naj bi dodatno spodbijalo resnichnost Porfirogenetovih navedb. torej v krogu s premerom kakshnih 5. po Zhupanichevem mnenju. chetudi maloshtevilni (20. Bolgari so se na samem zachetku naselili na majhnem otoku Pevke v donavski delti in pozneje v utrjenem taborishchu Abobi blizu Shumena.revijasrp. 1933.Veneti in Anti . Podoben primer je v porochilu Porfirogeneta naselitev turshkih Bolgarov. st. je treba Porfirogenetove trditve imeti za izmishljijo in iskati izvor Srbov povsod drugod. ki lezhi severno od Olimpa. ker so se asimilirali skoraj brez sledu. ko so se vrnili iz juzhne Ogrske v Skandinavijo.5 km.). kjer so she danes. * Navedimo she eno drugachno gledanje na izvor Hrvatov. kako bi mogel cel narod najti prostor za prebivanje in zhivljenje na tako majhnem prostoru. in jim niso mogli vtisniti pechata polabskih Slovanov. da je prav ta cesarjeva navedba dokaz tochnosti. da so prishli iz http://www. Bosni. k druzhbeni in politichni organizaciji pa so pomembno prispevali. v Pieriji. Srbi niso ostali dolgo v Grchiji. Drini. v nobenem primeru jih ni bilo na stotisoche ali celo na milijone. ki je merilo vsega 23 km2. tj. v kateri posamezni govori in narechja prehajajo organsko drug v drugega.2010 10:15:42] . le ne med Labo in Salo. str. ampak se se vrnili na sever v staro domovino. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so po zmagi zavzeli Ilirik kot gospodujochi vrhnji sloj ter ustanovili drzhavno organizacijo pod svojimi imeni. K temu Porfirogenet dodaja. potem so pach morali biti maloshtevilni. she zdalech niso mogli asimilirati zhe tam mnozhichno naseljenih juzhnih Slovanov. Ker pa ni tako. Neretvi priblizhno tako kakor v Luzhici na Sashkem v vzhodni Nemchiji.000). ki je Bizancu pomagal v bojih proti Obrom. V-VI. ki so bili tam zhe vsaj od 6.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ker je to mesto tudi kasneje v srednjem veku obstajalo kot trdnjava ob srednjem toku Bistrice (Haliakmona). Jagich je v svoji razpravi. Toda Srbi so si onkraj Donave pri Beogradu premislili.000 – 25. Potemtakem je bilo Srbchishte le bolj ali manj utrjeno taborishche. Jozhe Rus se prav tako sklicuje na Porfirogenetovo delo De administrando imperio (Etnolog. se obrnili in zavzeli Ilirik. podredili Slovane v Trakiji. kjer naj bi se naselili Srbi in Hrvati. saj jeziki tvorijo homogeno skupino dialektov. To govori v prid tezi.

: Wrocław. da je tu Rus pod vplivom tiste shole. in to so Jordanesovi Venedi. 1928) posegel na odnose s skrivnostnimi Veneti. L. ki jih imenuje “Horiti”. II. med njimi tudi »zadruge« in s tem njihovo ime. povzame svoje gledanje na predslovanski jezikovni substrat.Veneti in Anti . t. kako to. kot obichajno v svojih ostalih tekstih.2010 10:15:42] . da te besede ni v slovenskem besednjaku. iz Skandinavije so z Goti vred prishli tudi predniki nashih Hrvatov in zasedli dotlej venedske dezhele. Oshtir se je tu zhe lahko oprl na svoja shtevilna predhodna raziskovanja. podedovali tudi njihovo vlashko [op. Prav tako. da so bila podrochja teh jezikov tudi v etnichnem stiku z neindoevropskimi vojashkimi elitami z vzhodne strani Azovskega morja.« Mislim. nastanjeni okoli chashchene gore Sobotke (718 m) in reke Sleze [op. s poudarkom. kjer je izrecno poudarjen etnoloshki. chesh da so edini narod. staroevropskih jezikov. V nadaljevanju Jozhe Rus she precizira (str.. v danashnji vzhodni Galiciji in Voliniji.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki je ostalo do danashnjega dne. toda ni se mogel in ochitno niti ni hotel izogniti (spomnimo na njegovo delo K predslovanski etnologiji Zakarpatja. 38): ».V. Breslau]. Medtem pa Slovenci nismo prishli pod vpliv teh vzhodnoazovskih ali kavkashkih plemen. par sto let kasneje pa Lehi.Lucijan Vuga Ko smo se zgoraj pri Oshtirjevem raziskovanju besede sebьrъ »zadrugar« vprashali. dezhele Hrvashke.: Shleza]. razen obrobno in obchasno. ohranjeno je poslovanjeno ime Slask. ki ga poznajo zgodovinarji na tem shirokem prostoru. L.j. hrvashchini. na katera opozarja v uvodu in skozi celotno besedilo. mojo knjigo Davnina govori)..11. che nekateri shtejejo kajkavce na prostoru od Alp do sredine bivshe Jugoslavije med potomce Slovencev in raztegujejo slovensko ozemlje v srednjem veku od Vzhodnih Alp do izliva Donave v Chrno morje (Mayers Lexicon). kar je na slovenskem ozemlju zaznati v imenu »kosez« in posameznih toponimih ter priimkih »Hrvat« z izpeljankami.V. V tistem chasu so imenovani tudi Vislani.« K temu dodaja she: ». V germanskih virih kasneje ta prostor vezhejo na ime “Hrvat”. morda tichi odgovor prav v tem.htm[16. nem. so ob svojem vstopu v svetovno zgodovino stanovali s svojo sredico v prav blizhnji soseshchini vislanskih Hrvatov = Lehov.revijasrp. posebej pa je s shtudijo Veneti in Anti (Etnolog.: keltsko] ime. tj. germanski Silingi. v blizhini Frankov pa tudi zakarpatskih Pechenegov. V bistvu se nakazuje shema: * Tudi Karel Oshtir se je vprashanju Antov posvetil pri svojem znanstvenem delovanju. marvech je le v srbshchini.. onkraj Ogrske. saj je razpravo podnaslovil “alarodski w-prefiks”. 34). kasneje blodechih po shirjavah Evrope vse tja do Chrnega morja. rushchini (che naj bi bili tam tudi potomci Antov).. Slovani. ki so prinesla svojo druzhbeno organizacijo.. Zato nas ne sme chuditi. ki je dokazovala skandinavski izvor Gotov. kakor tudi na arabske kroniste v chasu velikomoravskega kneza Svetopolka (870-894) in angleshkega kralja Alfreda Velikega (849-901). pri chemer je sicer izhajal iz jezikoslovnega stalishcha. medtem ko omejujejo Hrvate le na severni del Dalmacije in Srbe na juzhno Srbijo (podrobneje gl. Poleg tega se sklicuje na Niederleja (str. da to pochne zaradi http://www. ko so spotoma s seboj povlekli tudi del Hrvatov v Dalmacijo in od tam v Italijo. ki lezhi onkraj Bavarske. narodoslovni vidik) pomembnim problemom njihovega izvora.. jugozahodno od Vratislave [op.V. ki temelji na preuchevanju predindoevropskih. L. Po Rusovem preprichanju je najstarejasha zgodovina hrvashkega imena nesporno germanska. Silingi so se spojili s Slovani.

Veridoi = *Venidoi. Kavkazijci. Hesiod Fragm.htm[16. in katerih * budh je soroden s predgrshkim * b[u]dh > ftheir »eine Fichtenfrucht. hrushka«. Manuel 31. 45. ker spada * neur<>nur z u<o k predskitskemu anor in dalje z r<>’ k predgrshkemu * noos > nous in k predskitskemu * ana(r) v Anaharsis »skitsko Philosoph«. to je jantarjeva reka. katerega * hars »peritus.V. ob Baltskem morju Balti in zahodno od obeh – vendar locheni z ozkim iliro-trashkim pasom – Germani. ocharljivec«. in Eridanos je keltsko ime za jantarjevo reko: Er. 6 in naprej.»jantar« (primerjaj kimrijsko gwefr ipd.revijasrp. Elamiti.Lucijan Vuga boljshega razumevanja izvajanj razmerja med Veneti in Anti. o vsem tem Karel Oshtir v Danuvius-AsamusNaissus. Tabula Peutingeriana.188.je pa verjetneje iliro-trashkega porekla.< * wewar. stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z jadranskimi ter Eridanos z reko Pad. Markianos II 38-40: Venedi. Venadi. (b) centralno-indogermanske Trachane. predindoevropske Paleoevropejce. kjer je govor o ‘Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke Eridanos=Visla(2) (op.najbrzh pod vplivom Indov=Indijcev v Aziji. Visla < * Wiksl (s ks>s proti ksh>kx>ch) = novovisokonemshko Weichel je iz * Wiskl metatetizirano (ohranjeno morebiti v latinskem Visculus) in -skl.) + idar = predgalsko * idax n »Fluss. (2) Eridanos = Visla. predslovansko chodogú: predgrshko gandos o polla eidos kai panourgos v predslovanskem gorazdú. K temu izvajanju Oshtirjevbi opombi: (1) Neuroi niso Slovani. Ouen(e)dikos kolpos. L. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. posebno pri izlivu. Sumerci). ki neposredno ali posredno omenjajo Venete(1): (a) Herodot III 115. (b) Kornelij Nepos (Pomp. (d) Iz germanskih virov *Wenetd > gotsko Venetharius Winitharius = starovisokonemshko Winidheri. k ts<>zd.2010 10:15:42] . v juzhni Rusiji pa Skiti. okno«. staronordijsko Vindr in *Wenađ > angloskasonsko Weonodland. od koder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-Enetoi v zgornji Italiji tudi Enedi v Iliriji. Predhetiti.»jantar« je reducirano iz baltskega > staroegipchanskega sacal »Bernstein« itd. (e) Semkaj sodi morebiti tudi slovanski *Vet in *went v rushchini Vjatichi ob Oki = Vaniti po Niederleju v Slovanskih starozhitnostih. Mitanijci. (b) omenil le Trachane. Po njegovem mneju naj bi bile stvari take: V srednji Evropi razlochujemo naslednje jezikovne plasti: (a) Iliro-Venete. Mela III 5.Veneti in Anti .< galsko * webar. Karijci.11. Ouenedai. http://www. 46. Skymnos v. charmer.: o zagonetkah z reko Eridonos glej mojo knjigo Jantarska pot). izkushen. Skylax c. da misli prav to. reka«. 355. Lidijci. Winida ter *Weneđ > anglosaksonsko Winedas. charovnik. o katerih porocha Herodot. Indnamesto Venet. She manj so Slovani Boudinoi. za to govori naslednje: (a) jantarjeva lezhishcha ob Visli. da so ftheirotrageousi. Pri tem navajanju je Karel Oshtir pod tch. v drugih delih govori o IliroTrachanih.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Nato preide na pregled antichnih virov. Plinij II 170) porocha o Indih ob “Severnem morju”. ki vkljuchujejo Etrusko-Rete. Menjavanje t<>th <>d (>đ) v zgoraj navedenih oblikah je morda germanskega izvora – v germanshchini prehaja t v th ali t v d. Ptolomej Georg III 5. Liguro-Ibere (>Baske) in Pelazge. neki smrekov sad« (str.19. Veneti. (c) razvidno. Obshirno razpravlja o vsem tem Niederle v Slovanske starozhitnosti I/1. ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Likijci. ti kljub slovanskemu * nyrú »ăüçň. (c) Plinij IV 97. veshch« < * khar[a]ts se ponavlja s kh<>g (kakor predslovansko chrusha<>grusha »Birne. Germanskega izvora je finsko *Venädä > Venäjä »Rusija«. sicer pa je iz tch. O shirjenju baltskega jantarja na jug kazhe primerjati med drugim ligursko langurium »Bernstein« in predbaltsko * langa(r) »Bernstein > okno« > litavsko langas »Fenster. Tacit Germ. 47). in njenih pritokih. (c) na to iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. ki ostane v zachetku besede in za naglashenim vokalom. Venethi. in td v đ .

Veneti in Anti . Anti. Traki itd. 48).iz *Daudl ali Deudl. ohranjeno v anglosaksonskem ent in v novovisokonemshkem narechnem enz »Riese«. tako poslovanili. kar je veliko prepozno za chasovne razpone v formuli: Predindoevropejci (=megalitska ljudstva) = Predslovani>Praslovani>Slovani.revijasrp. so ohranili ednino *ant v zahodnogermanskem pomenu »Riese. leta 476 so ob zgornjem toku Visle okoli Krakova.11. kako Oshtir potem nadaljuje.. n. v spodnjem toku reke Veser v Severnomorskem primorju okoli Bremna. Torej so bili pod Karpati nekaj chasa v 5. slovanskem poreklu Antov nihche ne dvomi. Poleg tega velja. od koder so jih 568 potisnili Avari (Obri) v severno Italijo. torej v osrchje zakarpatske pradomovine Slovanov. ker bi z dokonchno oznako Venetov kot Praslovanov dregnil v pangermanski osir. da je povzel nekaj nedokazanega! Zato je zanimivo.. velikan«. *Wen¶t »Venet«.. zahodno od Labe. st. katerih ime so Germani po germanizaciji (oziroma slavizaciji) teh ostankov razshirili na Slovane. che je slovanski ot<[w]ant »Ant« shele slovanski refleks prvotnega *Wan¶t. da je za njim komaj kaj ostalo v jeziku. O se je ohranil pas avtohtonih Venetov. medtem ko so zgoraj omenjeni Veneti predslovanski in predgermanski (=ilirotrashki) avtohtoni Zakarpatja in vzhodne Nemchije. predgalsko Deudoriks ipd.).): (a) med Germani in Slovani S tem svojim zakljuchkom v opombi je Oshtir jasno pokazal. Ko so Germani zadeli ob Visli po absorbciji Venetov na Slovane *[W]antaib.. st. mnozhinski formant –aib pa so spremenili v starovisokonemshko –eiba »Gau. od tam so shli v Panonijo. da so Anti zhiveli veliko jugovzhodneje. (op. izposojeno iz slovanskega *ot »Ant«.htm[16. za to govori: (a) delitev Slovanov v dve glavni plemeni: Sclaveni in Antes po Jordanesu (Get..V. kazhe na zgodovinopisno smer. okrozhje« . ko so se ob Karpatih pomikali proti jugu. In podobno z germanske strani. od koder http://www.. ki naj bi ostal. toda za to ima Oshtir razlago. Svoje mnenje opiram zhe kar na Oshtirjevo pripombo (3). Medtem ko so Slovani iliro-trashki substrat v Zakarpatju vse do ozkega pasu.Lucijan Vuga V nadaljevanju se Karel Oshtir loti starih virov za Ante: Antes. saj so Langobardi bili she leta 117. ki se pojavi v juzhni Rusiji tekom 3. Zaradi tega je treba -ebformant v predslovanskem Dudl-ebi (Dudl. ki so se slavizirali (str.2010 10:15:42] . velikan«. To Oshtirjevo razlago se mi zdi potrebno takoj komentirati.pri tem se nam ni ohranil simpleks (nezlozhena beseda) in tudi germanski izvor ni dokazan. 34. izvajati iz –aib. ne pa da je bilo vse to zhe prej germansko. leta 600 pa so zhe zavzeli dobrshen del Italije. da jih potemtakem tam prej ni bilo in da so oni osvajali tamkajshnja ozemlja. (b) Niederle postavlja zibelko antske drzhave v Volynj. da so Germani prodirali proti vzhodu. che naj vse uskladimo z zgodovino megalitskih kultur z Iliri. Velt-ebi. Osebno mislim. ki zajema veliko daljshe chasovne razpone tisoch in vech let. Antai. Oshtirjeva povzemanje po Niederleju. Antae. ter izgine v zachetku 7.sht.V. Kako? Zakaj? Seveda lahko zachnemo shpekulirati in najdemo poljubno mnogo razlag. pa so se Veneti ohranili v omenjenem ozkem pasu. da so Germani trchili na Slovane. (c) ko so trchili Germani po absorbciji Iliro-Trakov v vzhodni Nemchiji ob Slovane. 3) Opomba 3: Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov. che je zahodnogermansko *ant »Riese. tam nekje nad Chrnim morjem.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. so jih spoznali pod imenom *Ant. njihovo ime je preneseno na slovanske doseljence (podchrtal L. 35). (b) *Vet v Vjatichi odrazha morebiti predslovanski *Venet : Ven¶t>Vent. da je Antes najstarejshi sploshnoslovanski naziv za Slovane (podchrtal L. ki je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud »natio« (prim. st.). posebej she. Anthaib (3) je slovanska drzhava. Ni izkljucheno. da je tu Oshtir obstal.n.sht.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

potem teorija o Indo-germanih. Po Oshtirju, ki se opira na lingvistichne analize, je ime Veneti paleoevropskega izvora, ni pa izkljucheno, meni, da w- v Veneti:Anti izvira iz prefiksa (= t.j. besedotvorno obrazilo, predpona), vendar je spricho uporabe korena *ant edinole za Slovane prehod went: want>slovansko *[w]ant vseeno verjetnejshi (str. 49). Che pa predpostavimo drugo mozhnost, da gre za indoevropsko izhodishche, se mora zaradi neslovanskega izvora korena *wa/en(a/e)t uposhtevati predvsem iliro-trashko mozhnost. Razmerje med germanskim *wenedt ali *wenadt in slovanskim *vent>vet, *[w]ant<*want spominja sicer na latinsko anat: starovisokonemshko enit<aneđ napram litavskemu antis, slovansko oty (indoevropska praoblika *anet, a¶nt), vendar je slovansko *went:*[w]ant izvajati iz iliro-trashkega *wen¶t, *wan¶t (> baltoslovansko *went, *want) oziroma iz *went, *want z ilirotrashko redukcijo e/a vokala v ¶, oziroma v ¶> – . Oshtir nadaljuje, da se deblo *wenet, *wenat baltijskih in zakarpatskih Venetov (pochrtal L.V.; torej so bili Veneti tudi v Zakarpatju!) ponavlja v gornjeitalijanskem Enetoi, Ouenetoi, dardansko Enetoi, galsko (Armorica) Veneti, lacus Venetus v Alpah; spricho paflagonskih v Iliadi, II 852, omenjenih Enetoi je keltski izvor tega korena izkljuchen (podchrtal L.V.). Semkaj stavijo tudi ilirsko Enedi, kjer kazhe izhajati iz grshkega *[w]enedoi, dasiravno bi se dalo *enet, *enat poleg *wenet, *wenat razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindoevropskega w-prefiksa. Oshtir opozarja na svoje stalishche, da je bila predindoevropska staroevropshchina v sorodu s hamitshchino v severni Afriki ter s starimi prednjeazijskimi jeziki. Medtem ko je w-prefiks v staroevropshchini ohranjen zgolj v petrefaktih, najdemo v nekaterih hamitskih in prednjeazijskih jezikih ta prefiks she v zhivi rabi! Prav bo, da vsaj nakazhemo hamitske jezike, te danes govore Hamiti, ljudstva severne in vzhodne Afrike; sorodni so semitskim ljudstvom (Arabcem idr.); glavni predstavniki so Berberi, Kabili, Tuaregi, Rifanci, Nubijci, Gala, Somalci, Danakilci, Guanchi (na Kanarskih otokih) itd.; hamitsko-semitskega izvora so Egipchani in Kopti, torej so to zhe davno znana ljudstva. Prav tako so zelo starega izvora Semiti, skupina ljudstev, ki zhivijo v dezhelah Blizhnjega in Srednjega Vzhoda, v severni in severovzhodni Afriki. V antiki so bili znani Akadijci (Asirci in Babilonci), Aramejci (Sirijci idr.) in Kananiti (Zhidje, Fenichani s Kartazhani, Moabiti, Amoriti idr.); danes so to Arabci, Zhidje in del Etiopcev (Amharci idr.) in jih je okoli 110 milijonov. Semiti so do dandanashnjega mochno prevladali nad Hamiti. Oshtir prav na primeru w-prefiksa najde sorodnosti tako z berberskimi dialekti kakor s staro egipchanshchino. Seveda pa se osredotocha na staroevropske jezike, kamor sodi tudi baskovshchina, in navaja primere tudi s slovanshchino: ezko, baskovsko, slovansko voskъ, litavsko vashkas < *washk (str. 53); bizi, »zhivljenje«, < *witswi, bitswi: etrushchansko zivas »lebend?«, shvalce »vixit« (str. 57) ipd. Glede drugih povezav, ki jih Oshtir uporablja v svojih razchlembah, so nekatere prav vznemirljive, tako npr. za Apenine: vapьno (> sekundarno vapiti) slovansko »Kalk; apno) < *wapenn, ligursko Penninus > Poeninus mons; etrushchansko Appenninus (< A-p-)mons, pen-th-na »Stein, kamen«, latinsko Penates »Götter des Herdfeuers; bozhanstvo ognjishcha« (che iz *pen »Stein > Herd«). K *pen »Herdstein > Herd« tudi penestes kakor ognjь:ognjishtь »mancipium; lastninska pravica«, etrushchansko > latinsko atrium
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

»* Herdraum > Mittelraum des altitalisches Hauses« (hadra id est petra [r <> -] > etrushchansko etera z a<>e (str. 58); Velesъ, predslovansko, »Seelengott; bog dushe« < *weleps : etrushchansko *laps > las > starolatinsko lases »Geister; duh, prikazen« (etrushchansko lupu »mortuus«); preko s<>ss latinsko lessus »Totenklage; mrtvashka tozhba« (str. 59); velьb(l)odъ, predslovansko, »camelus« < *wulbland + velь »magnus (v- je nabrzh slovanski v pred ъ!) (str. 59); netopir, [x]netopyrjь, predslovansko, lat. saurix »eine Eulenart; vrsta sove«; za xne- »Haut; kozha« = litavsko shikshno; za *tpr <> *(t)sh(w)r prim. z baskovskim sabur »souris; mish« (str. 60); ьstъba, predslovansko (germansko *stub »Stube; izba, soba«), likijsko *istu, bazi > isbazi gr. soros; coffin; krsta«, lat. vestibulum < *westub (str. 60); vidla, predslovansko, »Gabel; vile, vilice« < *widh[u]l : etrushch. *dhulsk ¶n > lat. thu[l]sc ¶na > fuscina »Dreizack; trizob«; etrushch. *dhun »3, tri« > thun, thu; *sk¶n < sken, s(a)cena »Haue des Pontifex; motika, rovnica (vrhovnega) svechenika (str. 61); *wingar : *ingar »rot; rdech« > bask. chingar »etincelle, braise, charbon; iskra, zherjavica, oglje,«, injar, inhar : gorri »rot; rdech«, gar »Flamme; gorech, plamen« (str. 61); *vigъnjь, predslovansko »Schmied(e) < *wigubnj : kelt. *gobann »Schmied; kovach, kdor dela pri vignju, z ognjem« (str. 61); virajь, predslovansko, »Paradies« < *wiraju (che ne iransko po Vasmerju iz *vь Ir) : rajь (str. 61); Visla, predslovansko (s ks>s proti ksh>kx) = germansko *Wixsl < *wiksl (ks<>sk), lat. Visculus < wiskl (:iksl > slovansko Isla »pritok Visle«) : predbaltsko > egipchansko sacal »jantar« (s<>st), predslovansko stьklo »*jantar« > steklo; *wist[k]l > german. *Wistlo »Weichsel = lat. Vistula (str. 6162); vitegъ, predslovansko, »eques; vitez, konjenik, jezdec« < *w-i-tem-g: -tem- preko (t<>d) v etrushch. damnos (ippos), predslovansko *demtel »Pferdekraut; konjska zel« > detel »Klee; detelja« (str. 62); tele, predslovansko, lat. vitulus »Kalb« < *w-i-tel (str. 62); vivьlga, predslovansko, »Oriolus galbula, vuga, kobilar« < *w-i-wilig : i-vьlga : vьlga > vuga (str. 62); vьrtъ, predslovansko, »hortus« (: vьr[to]tъpъ ali vьr[to]tъbъ »hortus, spelunca; vrt, nasad, zelenjava, jama, votlina« : etrushch. tupi = karijsko taba “petra” ?) < *wirt, iliro-trashko *irt < hortus (str. 63); *ebdzhur > ezvъ, predslovansko, »Dachs; jazbec«, *webdzhul, baltoslovansko abdzh[u]r (abtsh[u]r?), prusko wobsrus, litavsko obshrus. Vobesca ibersko »Wald bei Bilbilis« < *w-o-besh : romansko a-bs-us »unbebaut; neobdelan« : bask. baso »foret; gozd« (str. 62); Vogesos > Vosegos, Vosagus, Vasagus, galsko »Vogesen, Vosges« < *woges, o<>e ter ks<>s(s), ligursko Vesulus pinifer : *gesust > irsko gius »Kiefer, g<>k; bor«, germansko *kezn > *kena »Kien; smolnica, derenica, sovoj (gl. Janezhich – JAN)«, juzhnoslovansko narechno ma-cesnъ (ke>ce !)(str. 63); nedъro, predslovansko, »kolpos; zaliv, prsi, nedra, vagina«, *vъn nedъra > vъn edъra !, grshko nedus »ventre; trebuh«, *w-e-ntl, etrushchansko netshvis »haruspex; vedezhevalec iz drobovja zhivali«; * netsu r spada s ts<>t/d k slovanskemu nedъro (str. 65); setь(nъ), predslovansko, »extremus; skrajen«, preko s<>r baskovsko *rutin>uruti, *urrut[i]n>hurrun, z u<>i pa *urritn>urrin »loin; dalech, redko« (str. 66) prim. od-soten; voskъ, predslovansko, litavsko vashkas < *washk »Wachs«, [shk<>ksh] germansko *waxsa < *wapshk, latinsko apis »Biene; chebela«, *waban, *wabon (str. 66);
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

vapa, predslovansko, »stagnum, mlaka, luzha ipd.« < *wap : zahodnogermansko narechno ap(p) v rechnih imenih (str. 66); *wen¶ter, baltoslovansko, »Art Netz; vrsta mrezhe« (>slovansko veterь, litavsko ventaris) < *w-e-n ¶ter: nat > germansko *nat, not »Netz, mrezha«, prusko noatis »Nessel; kopriva« lat. nassa »Fischreuse; ribishka vrsha, sak« (str. 67); *wepr, baltoslovansko, »Eber; merjasec« (>letishko vepris, slovansko veprь) < *wepr (e<>a) : lat. aper, starovisokonemshko ebur, grshko kapros (str. 67); *vi[k]snja [ks<s] > vishnja [ks<>sk], predslovansko, *wiksaxn/l »Weichselkirsche; vishnja« (starovisokonemshko wihsela, severnonovonemshko wessel, romansko *viscj > ital. visciola itd. (str. 68); konjь, predslovansko, *wikpo »Pferd; konj« (> grshko ippos, ikkos) < *w-i-kp : keltsko *kapp > sirijsko capall, kimrijsko ceffyl, (pp<>b) galsko Caballos, grshko kaballes, latinsko caballus slovansko kobyla, latinsko cabon, *kabn > slovansko konjь (str. 69); vixla > vila, predslovansko, <wish(ax)l, (kakor zhi[x]la : litavsko ginsla) spada z i<>o k baltskemu *woshu n (n/l<>- ) »junge Frau« > litavsko *wuoshwje > uoshve »Mutter der Frau«, keltsko narechno *gwox[w]iđ > kimrijsko gwaudd, starokornvalsko guhit, bretonsko gouhez, latinsko voxor, [v]uxor »die rechtmässige Frau, zakonska zhena« < *waxksh; ksh- »nympha, junge Frau« iz *kaxs »jung, mlad«, v etrushchini husrnana »juvenilis; mladosten«, hushiur »mlad«, grshko nannos »majhen, palchek«. Iz *wish(ax )l »nympha« z numfe>numfutsa = nevesta>nevestъka »Wiesel; podlasica«, tudi germansko *wisulon »podlasica«, *awis(e)l > aielouros, ailouros »chat, chatte; machka«. K semaziologiji (=semantika, pomenoslovje) morebiti tudi slovanska lasića »Wiesel; nevestica=podlasica) : etrushchansko lasa »*Jungfrau>dienende Gottheit; *devica > sluzhabnica bozhanstva« (str. 70); itd. Vse, kar je oznacheno kot predslovansko, predgermansko itd., je treba obravnavati kot skupno osnovo, ki naj bi po Oshtirjevem mnenju preshla iz predindoevropskih jezikov v indoevropske. Oshtir na temelju svoje podrobne pripravljalne razchlembe zgledov sklene, da se sme primerjati *wenat, *wenet : *an¶t »Venet > Slovan« z alarodskim *ant(h) »chlovek« (v predgrshchini anthropos, predhetitshchini antuhsh) (str. 70), vendar je slovanski *ant v Antis in iz tega anglosaksonski ent, novovisokonemshki narechni enz »Riese; velikan«, najbrzh shele slovanska analogichna stavchnofonetichna tvorba iz *want < *wan¶t (kakor vosa > osa, vosъ > osъ itd.) in * wan¶t se lochi od *wenat, *wenet : * wan¶t > slovansko *went le po a<>e. Zato tudi ne sodi venetski *wen v Veneti k *wen(n) v retski Venostes, Vennonetes »Alpenvölker; alpsko ljudstvo«, ker se ta *wen(n) ne dá odcepiti od retskega *enn v Ainos , Aenus, Enos, In »reka Inn«, in dalje od predromanskega, galskega venna »Schleuse, Mühlgraben; zatvornica, mlinski jarek«. Oshtir se je v tem svojem temeljitem jezkoslovnem traktatu seveda oslanjal na lingvistichne zakonitosti, toda treba je takoj dodati, da so drugi slovechi jezikoslovci, med katerimi je npr. Devoto (kot lahko preberemo tudi v tej knjigi), v 3. tisochletju pr.n.sht. postavili Venete v Panonijo, od koder naj bi se kasneje preselili v severno Italijo po kopnem in v srednjo Italijo chez morje. To njegovo nelagodje je zachutiti v nadaljevanju (str.71), ko pravi, da nekateri sicer vezhejo Venet
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

z indoevropskim *wen > starovisokonemshko wini »prijatelj« itd., in tudi Avesta pozna vathva »Schar, Herde; krdelo, trop, chreda«, kar bi prishlo v poshtev ob morebitnem indoevropskem izvoru korena *wen/o/¶t : *won¶t (> slovansko *want > *[w]ant). Vendar je zaradi predindoevropskega porekla venetskega jezika (podchrtal L.V.), na katerega se je ulegla centralnoindoevropska plast, *wen(e/a)t, *wen¶t > baltoslovansko*went <> *wan¶t > *want > slovansko *[w]ant najbrzh sorodno s pribaltskimi Oueltai, ki jih omenja Ptolomej III 5, 10 in katerih ime tichi tudi v imenih zahodnoslovanskih ljudstev Velti, Veleti, Veletabi (< slovansko *Veltebi; komaj da < *Veltove), Velatabi itd. > visokonemshko Wilzi (z<t). To ime prikljuchujejo k predbaltoslovanskemu *wa/el ¶t > *wa/elt »Riese; velika« v starocerkvenislovanshchini vlatъ, rusko veletъ, volotъ, poljsko wielot in je po pomenu identichno s predbaltoslovanskim *wen¶t > *went »gros; veli« v slovanskem komparativu vetjь »vechji«; k -en- iz -en¶- primerjaj rastochi naglas v srbshchinihrvashchini veće, već, slovensko vech, letonsko Venjta »Velikaja« = litavsko Venjta (str. 71). Podchrtal sem “predindoevropsko poreklo venetskega jezika” zato, ker je Oshtir o tem preprichan; pa je res tako? Da in ne! Po teoriji kontinuitete bi morali biti Veneti prisotni na teh prostorih zhe tisochletja pred n.sht., torej vsaj v neolitiku, che ne zhe prej. In prav po teoriji kontinuitete je treba njegovo t.i. “predindoevropsko Evropo” zavrechi in jo nadomestiti s kontinuirano naseljenimi ljudstvi, to pa so med drugimi, kot pravi Mario Alinei, tudi Slovani in Slovenci na sedanjih ozemljih in tudi v Vzhodnih Alpah. Oshtir nadaljuje, da je pri tej razlagi imen Venet : Ant in Velt podana ne le etimologija (predslovansko *vel(t) »gros; velik«, *vent), ampak tudi prehod e<>a v Venet : Ant kakor v wielot : vlatъ, in kochno mozhnost izvajanja narodnih imen Venetov: *We/ane/a/¶t <> *We/al¶t. Nekateri k temu dodajajo she Azh-vinchei (Buga, Rocz. slaw. VI 27) (str. 71). Oshtir meni, da na podlagi njegovih raziskovanj ni izkljucheno, ker se pojavlja osnova *waxl tudi v baskovshchini *wal > al (primerja Enetoi poleg Veneti) »pouvoir; moch, oblast«, da gre za staroevropski, predindoevropski izvor korena, saj poleg tega najdemo na podlagi staroevropskega prednjeazijskega w<>h (<> f <ph), k temu likijsko uhe <> uwe, wata <> hata, etrushchansko Ve[r]sta <> *Horsia > Horchia »Göttin des Herdfeuers; boginja ognjishcha« (etrushch. verse »ogenj«), she baskovsko *hant > handi »velik« iz *phant preko *fant, chemur odgovarja s prehodi f > b > w predbaltoslovansko *waxn(ax)t »velik« (str. 72). Oshtir pa postavlja she drznejsho predpostavko, kar seveda spet opira na jezikoslovne analize, da pred n v staroevropshchini prehaja asimilatorichno p>m, npr. cybindis > kumindis, torej poleg *pa xnt »velik« tudi *maxnt, ohranjeno v etrushchini mantisa »additamentum; dodatek, dostavek«, predkeltsko *mant > irsko meit »velik«, zato ni neprichakovano poleg omenjenega predbaltoslovanskega * waxn(ax)t »magnus, Venetus« tudi *maxn(ax)t , torej *Men ¶t > *Ment »Venet«, ohranjen morebiti v baltskem estuariju (morska plitvina, laguna, mlaka, zatok) Mentonomon nomine (Plinij 37, 35) (str. 72). Oshtir zakljuchi (str. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel¶t >welt> zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb- za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi, to je oblika, ki je npr. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib- in se pojavlja tudi v sicilijansko-trashkem -ib- – tako *we/ame/¶t v Veneti-Antes <> *wel¶t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen¶t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«,
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti.revijasrp. Bate. je vsekakor prav. str. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu.« (BEZ I. tudi uposhtevajoch zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. da je Karel Oshtir oznachil v svojih lingvistichnih raziskavah predindoevropske jezike kot megalitske jezike.Veneti in Anti . da se ozremo na tisti chas megalitov tudi po nashem ozhjem. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti=Anti.htm[16. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. So kakshna znamenja megalitske kulture tudi pri nas? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU http://www. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. slovenskem ozemlju.« (BEZ I.Lucijan Vuga *we/al ¶t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«.11. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. ki so nam pustili imena kakor Benetke.2010 10:15:42] . Baske verjetno she direktno. med temi naj bi bila tudi etrushchina in venetshchina. 291) * Che spomnimo. vendar bomo v nadaljevanju videli.

saj se je prvo neverbalno obchevanje zachelo s slikami. Ali je bil neandertalec res manj inteligenten od sodobnega chlovega. ampak tudi najizdatnejsha hrana. razlichnih velikosti.000 in 35. Tudi jamske risbe niso vse od sodobnega chloveka. Poleg kamnitega orodja mu je prishla prav tudi kost. naj ti ne bi bili plodni. seveda si tudi o razvoju pisave niso vsi edini.000. Ni manjkalo tudi nekaj sto primerkov drobnega orodja iz starejshe kamene dobe. bolj sklepajo.htm[16. http://www.000 leti. s katerimi je bilo mogoche natanchnejshe delo. to so ostri. pretezhno jamskega medveda. mousterien) pred 115. Vech polemik je bilo.000 leti. ostanke vech kot dvajsetih ognjishch ter na kupe zhivalskih kosti in zob. kjer so ga lovci pokonchali in pojedli. da so arheologi med izkopavanji visoko nad dolino reke Idrijce nashli nenavadno obdelano votlo kost z luknjicami. nashel fosilne ostanke desetih neandertalcev v Krapini v Hrvashkem Zagorju v votlini Hushnjakov breg. tako da o starosti ni velikih dvomov. kot zhe recheno.Divje babe Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU Pred leti. Ker so natanchno mikroskopsko pregledali izvrtine. ker pa so ga prvich identificirali v dolini Neandertal pri Düsseldorfu v zahodni Nemchiji. kje vse je uporabljal to gradivo. iz chesar je bilo mogoche dolochiti ne le takratno zhivalstvo.000 in 30. saj terja dolochene psiholoshke predstavne zmozhnosti. Kdo pa so bili neandertalci? To je izumrla vrsta predhodnikov sedanjega chloveka v ledeni dobi. saj je bil mozek za takratne ljudi ne le poslastica. profesor na zagrebshki univerzi. so po tem kraju poimenovali celotno vrsto. sta obe vrsti zhiveli kar dolgo druga ob drugi. gre za »risanje«.11. Redki menijo. ki so ponazarjale neko sporochilo.2010 10:16:45] . V nashi blizhini je leta 1899 Dragutin Gorjanovich-Kramberger. Vechletna izkopavanja so potekala pod vodstvom strokovnjakov Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inshtituta za arheologijo. Dognana starost pishchali je 45. Za njim (seveda ne gre za ostro lochnico.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. to je bilo v Evropi in Sloveniji obdobje poznega paleolitika pred 40. v omejenem obsegu se to tudi danes dogaja med razlichnimi rasami. Po rasti je bil majhen. kar naj bi spominjalo na pastirsko pishchalko in s tem najstarejsho pishchal na svetu. ali so luknjice na kosti posledica namernega vrtanja ali le odtis zob kakshne zhivali. Sodobni chlovek je izpopolnil izdelavo kamnitega orodja in orozhja. kar je omogochilo obnoviti takratne podnebne razmere ledene dobe.000 leti. in prav to je tisto. In ne nazadnje je slikarstvo zachetek pismenstva. ki je hkrati najpomembnejshe paleolitsko nahajalishche v celotnem predalpskem loku za obdobje pred 100. marvech tudi nachin prehranjevanja. kar je videti na konicah kopij. a prav slikarstvo je ena najpomembnejshih chlovekovih intelektualnih sposobnosti ne le zaradi nachina izrazhanja avtorjevih misli in obchutij.000 in 30. Divje babe I sodijo v ta chas in so tudi najzanimivejshi del tega kompleksa. je vprashanje. ki je zhivela pred 130. V Posochju so v Divjih babah zhiveli v srednjem paleolitiku (starejsha kamena doba. nozhe. dve pa le delno. V razlichnih plasteh so odkopali veliko kamnitega in koshchenega orodja. anatomsko povsem sodoben chlovek. od katerih sta dve dobro ohranjeni. Prve najobsezhnejshe in poglobljene raziskave tega obdobja so opravili na najdishchih v francoskem Aurignacu. je vzbudila svetovno senzacijo vest. da je neandertalec vrtal s kolkom enoletnega medvedka. ki razdvaja znanstveni svet. Ker se leseni deli praviloma niso ohranili. zraven pa so nabrali she nekaj sto kosti izumrlih zhivali. slednje je nizhja spodnja meja. ki je rabilo temu prachloveku. od tod vodi razvoj k bolj abstraktni uporabi znakov za zloge ali glasove. oddelka Znanstveno-raziskovalnega sredishcha Slovenske akademije znanosti in umetnosti. verjetno v konkurenchnih odnosih. a nashli so jih tudi v Divjih babah. V jamskem okolju so nashli tudi ostanke tedanjega rastlinstva. vrtala razlichnih. da je bila prav genska nekompatibilnost kriva. ki jo obichajno slishimo. zlasti znane so najdbe iz Potochke zijalke. dasi she surovih oblik. Kosti so nalashch prelomljene. Izkopali so jo dva metra pod tlemi zraven enega od ognjishch. zato obdobje poimenujejo aurignacien. razen delov kopij. Sledov neandertalca je veliko v zahodni. ki se je pozimi zatekal v jame. kjer so odkopali lobanje in okostja. toda ne oziraje se na to. ali je to neandertalcheva zapushchina ali pa so bili jamski prebivalci prej eni in potem drugi. morebiti hijene ali kar jamskega medveda. da ni prishlo do meshanja in je naprednejsha chloveshka vrsta prevladala. Tudi che je prihajalo do spolnih stikov ali celo do morebitnih otrok. da le niso povsem izginili in da je nekaj njihovih genov tudi v danashnjem chloveku. hranil se je v prvi vrsti z zhivalskim mesom in s plodovi. toda kratki in shiroki kremenchevi odkrushki za strgala. vendar vechina odlochno zatrjuje. kdaj naj bi ta neandertalska chloveshka vrsta izumrla. vsaj glede lova in nabiralnishtva) je nastopil Homo sapiens sapiens. kako naj bi potekalo. natanchneje 1995.000 in 40. njegovi kremenchevi odkrushki so dolgi in tanki. Pishchal so preslikali tudi z radiokarbonskim postopkom. v severni Afriki in v velikem delu Azije. srednji in vzhodni Evropi. poshevnim in nizkim chelom ter z mochno shtrlechimi ochesnimi loki in s krepko razvitimi deli obraza okrog cheljusti. in neandertalec je zhe poznal ogenj.revijasrp. kar ohranja dvom. Prav odkritje pishchalke rabi nekaterim kot dodaten dokaz o njegovi vishji kulturi od domnevane. toda z manjsho brado. so postavili domnevo. s podolgovato lobanjo.000 let in jo pripisujejo po vsej verjetnosti neandertalcu. ampak tudi zaradi dojemanja gledalcev.

ni izkljucheno. s tem.sht. zlasti glede mezolitika. medtem ko so v notranjosti Evrope vladale tezhje razmere. recimo. Glede datacij posameznih obdobij obstajajo med strokovnjaki razlike. toda domnevati smemo.htm[16. srednja kamena doba. da med vrstama le niso bili zgolj napeti in sovrazhni odnosi. Ochitno je bil pretezhni del priobalnega ozemlja Sredozemlja primeren za zhivljenje..000 leti kopno do sredine Jadranskega morja in ga je prekrival goz listavcev.11. prav tako tudi v Padski nizhini. da najnovejsha raziskovanja opozarjajo na verjetnost. do ponovne zachasne ohladitve. intimnejshe zadeve so zblizhevale dva spola ali morebiti otrochad. Morda jih je kdaj povezovala nuja za prezhivetje. ki ga nekateri pogojno ali http://www. katerih obseg in posledice pa nam niso povsem jasne. prav tako vzdolzh Apeninskega polotoka in na pretezhnem delu centralne ter severne Evrope je bila tundra. Posamezne skupine lovcev so mogoche sklepale zachasna ali daljsha zaveznishtva pri skupnem lovu ali drugih podvigih. in che so dolga tisochletja zhiveli v stiku z danashnjim chlovekom. da je prishlo okoli 3000 pr.2010 10:16:45] . nekako med 8. Ljubljana.n. 1979. ko se je z neolitikom in ugodnejshimi podnebnimi razmerami zachel pravi razvoj sodobnega chloveka. Povzeto po: Atlas sveta. saj ne moremo pripisati primitivnemu chloveku. kakor pa se medsebojno pokonchevati.revijasrp. med seboj povezani severno od Kavkaza. str. ko je bilo podnebje skoraj enako danashnjemu.Divje babe Vsekakor so neandertalci govorili. da je prihajalo ne le do sposojanja besed. da je bil povsem brez chustev. da je kdaj pa kdaj prevladalo racionalno spoznanje. v danashnjem Trzhashkem zalivu pa so rastli iglavci. ampak tudi do drugih jezikovnih kontaminacij. da je manj shkode sodelovati. ki se je zachela pred dvema milijonoma let in konchala pred deset tisoch leti.000 in 5. Po Panonski nizhini se je raztezala stepa s puhlico. v mlajshem pleistocenu? Pleistocen je geoloshka doba. Chrno morje in Kaspijsko morje sta takrat bili velikanski pleistocenski jezeri.sht. kar je omogochalo tako zhivalim kakor ljudem gibanje po dokaj ugodnem terenu.000 pr. A tudi bolj chloveshke. tega si ni tezhko predstavljati v tistih trdih ledenodobnih chasih. Temu klimatsko surovemu obdobju je po neolitiku sledil mezolitik. Po vsej dolzhini ozemlja nekdanje Jugoslavije. Tudi najhujshi sovrazhniki se morajo kdaj pa kdaj pogovarjati.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. 24 Vidimo. Kako pa je klimatsko videti Evropa ob zadnji poledenitvi. da je bilo ob koncu pleistocena pred 25. Mladinska knjiga. pa najsi so bila ta she tako skromna in nerazvita. kar je povzrochilo dolochene premike ljudstev. povezana z obshirnimi vzhodnimi stepami nad Chrnim morjem in Kaspijskim morjem. je povsem logichno sklepati.

kjer se je mogoche tudi preprichati. ko so po dolini divjale vojske. da je ves ta chas she vedno prevladujoch kamen tudi pri obdelavi kovin. govedo in svinje). katerih osrednja tema je preseljevanje ljudstev. In naposled bakrena in bronasta doba. Drugi pravijo.sht. tisochletjem pr.n. tisochletja pr. izvirajo iz 5. Za pososhka gradishcha je znachilna prilagojena tehnika obrambnih polozhajev. saj gre le za posamichne najdbe. Chloveku se je pridruzhil pes. Nekateri menijo. da so se she dolgo v srednji vek (tudi v chasu vdorov Turkov) tja zatekali ljudje. in 3. boba) je omogochal shranjevanje vishkov hrane. da bo morda she kaj sledilo. toda obenem vse tezhje za chloveka.n.11. Celotno to obdobje pa je she najbolj predmet zholchnih razprav. zlasti pod Nanosom. kar naj bi potrjeval spremenjen nachin pokopa in upepeljevanje.sht. V neolitiku med 7. moral je iznajti nove nachine pridobivanja hrane. cheprav celotni neolitik 10. Obakrat je prishlo na dan ne prav dobro obdelano kamnito orodje iz domachega kremena. kamnito orodje je zglajeno in lepo oblikovano. da so se takrat ledeniki zhe toliko otalili. medtem ko je notranjost – Posochje. koder je tudi kasneje vodila slovita rimska cesta prek Hrushice – Ad Pirum in naprej do Emone. saj so mogli izbirati take lege.sht. oznachujejo s pojmom ''neolitska revolucija''. ki traja vse do zhelezne dobe 500 pr. ki ga je umikanje velike zverjadi proti severu ali celo njeno iztrebljenje zaradi pretiranega lova postavilo pred nove izzive. Nenavadno je. vdori z vzhoda itd.sht. da so bile zhe tudi nizhje gore kopne in je chlovek pach shel za plenom. MEGALITI.n. Zachela se je doba hitrega kulturnega vzpona chloveshtva. GRADISHCHA – KASHTELIRJI http://www.htm[16. tisochletju pr.n. veliko vechji donos zhita in jechmena ter strochnic (graha. s chimer je vzplamtelo upanje. ni povsem jasno. Postopoma in pochasi so se kopichila spoznanja in izkushnje o zhivinoreji in poljedelstvu. iznajti lov z zankami in pastmi. Najstarejshe slovenske najdbe. Zakaj je iz tega obdobja toliko chlovekovih bivalishch v srednjem hribovju. da so v alpskih dolinah she ostali tisochletni ledeniki (eden takih poslednjih je bil v zatrepu za vasjo Volche pri Tolminu) in se je prej stopil led po strmalih. V bronasti dobi so naseljevali predvsem vrhove vzpetin in se obdajali z utrjenimi obzidji. Arehologi pravijo. In ne nazadnje rastline in njihove plodove. ki jo imenujejo doba prave revolucije.sht. kasneje razshirjeno po vsej Evropi od Chrnega morja do Atlantika. ki prichajo.. od katerih so nekatere she povsem neraziskane. Benechijo in Furlanijo – mogoche jemati kot razshirjeni prostor tega pojava. medtem ko se je obdelava bakra tod razshirila v 3.000 let pr. Tudi tej skromni beri naj bi botrovala le nezadostna raziskanost ozemlja. kashtelirjev.. Toda mesa je bilo vedno manj. to je jemalo vech chasa in terjalo vechji napor. Bronasta doba se je raztegnila do 2. v Shebreljah in Sovodnjah. dolgotrajno sledenje tropom zhivali in vrachanje na juzhnejsha izhodishcha ali pa postopno selitev z druzhinami vred proti severu. da v nashih krajih za zdaj ni veliko najdb iz tega obdobja! Nekaj so nashli na pobochjih Krna pri planini Kashina ter pod Mrzlim vrhom ob stajah Pretovch. V spodnjem Posochju so najznachilnejsha gradishcha na Vipavskem. Na drugi strani pa se zachenjajo obronki in sam Kras. sekire. treba je bilo posechi po manjshi divjadi in pticah. Ledena doba se je konchala.n. torej zhe na ravnini. Tudi za ta chas imamo kaj malo pokazati v Posochju. Obdelavo kamna je izpopolnil. to je znachilno predvsem za Istro in Kras.000 let pr.sht. ki dotlej ni bila v navadi: ribe.sht. da je bilo doslej premalo raziskav! In konchno smo na prehodu iz kamene dobe v bronasto dobo. In ne nazadnje je celotno juzhno pobochje Trnovske planote posejano z lokacijami.. tisochletja pr.n. ki pa mu niso mogli dolochiti natanchnejshe starosti.n.2010 10:16:45] .. zato je bilo chloveku tam na voljo znosnejshe okolje. ko se zachne v srednji bronasti dobi med 1550 in 1300 pr. kjer vodijo poti proti prelazu Razdrto. Izpopolnilo se je loncharstvo. na Krasu in v Istri obdobje gradishch. se je razmahnilo udomachevanje zhivali (poleg psa she drobnica. jesti je bilo treba tudi hrano.sht. saj je bilo treba naloviti vechje shtevilo zhivali.revijasrp. Toda neolitska nahajalishcha so osredotochena ob spodnjem toku reke Vipave. mehkuzhce ipd.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. podobno je pod Chavnom proti prelazu na Colu. kjer je dajala naravna oblikovanost s strmimi pobochji. mezolitik pa potiskajo bolj proti koncu paleolitika.Divje babe sploh ne uposhtevajo. postajalo je chedalje topleje.n. stenami in prepadi sama po sebi zadostno varnost in je bilo potrebno utrjevati le dostopne poti ali kvechjemu eno stran gradishcha. ki je prinesla razvoj poljedelstva in metalurgijo. Zvechine shteje neolitik od 10. Surovino za to so zhe tedaj chrpali nad Cerknim. kjer je prav tako obilica arheoloshkih tochk.

Megaliti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I MEGALITI. stara arhitektura. ki verjetno predstavljajo simbol sonca. vse to je bilo pred odkritjem prekrito z zemljo. kromlehi. posebno v Bretaniji. ki so brzhkone rabile kot liturgichni spomeniki. Toliko na sploshno. ki izvira verjetno iz mlajshe kamene dobe. kjer so kamnite preklade postavljene chez pokonchne kamnite stebre.2010 10:17:28] . grobo obdelani. verjetno megalitski nagrobni kamni. Sestavljen je iz dveh krozhno razvrshchenih lokov iz grobo klesanih kamnitih blokov. 3. grobnice. megalitski spomenik blizu Salisburyja v Angliji. neolitika. GRADISHCHA – KASHTELIRJI Megalit (?) ob Nadizhi pri Robichu pod cerkvico sv. veliko jih je v Franciji. do nekaj metrov visoki kamniti stebri. vchasih postavljeni drug za drugim. 2. v krogu razvrshcheni kamniti bloki.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. ogromne obdelane kamnite klade. dolmeni. Najvech jih je v Angliji in Franciji.revijasrp. Verjetno je nastal v bronasti dobi in je bil svetishche za chashchenje sonca. Med najbolj razvpitimi zahodnoevropskimi prazgodovinskimi zgradbami je Stonehenge. Volarja (sv.htm[16. menhirji (bretonska beseda). So trojni: 1. kaj http://www.11. Hilarij) Megaliti.

ki so od nekdaj predstavljale objekt chashchenja.2010 10:17:28] . se uporabljana imena ne ujemajo in jo pogojno imenujmo Turjeva jama) so zhe v 18. Onstran reke Nadizhe je vzpetinica Der. da gre za resnichni megalit.htm[16. kopali in nashli bronastodobne predmete. le nekaj deset metrov od reke Nadizhe. tod okoli so posejana prazgodovinska nahajalishcha. da stoji ob reki. ki je tudi oznachena kot prazgodovinsko nahajalishche (E). nedvomno pa shirshe okolje in pomembna blizhnja prometnica pricha. da si ga ne bi izbrali za mesto chashchenja in obredov. domachini jo imenujejo "Pelerincheva ali Turjeva jama". Da bo stvar she zanimivejsha. Ker pa so zraven she klade brona. obdani s suho zidanim zidom. che pa to ne. na mestu. od tod vodi steza navzgor po strmem pobochju Mije proti nekaj sto metrov oddaljeni jami. st. to pa praprebivalcev ne bi motilo.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.revijasrp. je kucelj Lup s cerkvico sv. dasi je mogoche naravnega izvora. namenjeno nekam bolj ali manj dalech. zahodno od Podbele. plavutaste sekire so moshko orodje ali bolje orozhje. izdelava konchnih predmetov. bronastih klad – surovcev za nadaljnjo predelavo in sekiro s plavutastim rezilom. je bron zaradi svoje menjalne vrednosti predstavljal neke vrste "kapital" ali trgovsko blago. da mesto ni bilo nakljuchno izbrano in pripada shirshemu kulturnemu pososhkemu sistemu. ki je komajda nekaj deset metrov od reke in stoji na pripravni jasi. Skratka. medtem ko so srpi domnevno zhensko poljedelsko orodje. je vrsta prazgodovinskih tochk. Ta najdba je primerljiva z onimi iz Machkove jame pri Postojni. nekaj sto metrov nizvodno od megalita. ki sodi med arheoloshka najdishcha. podzemno jamo z neolitskimi najdbami. a s tem imenom vchasih imenujejo drugo. je povsem mogoche. napeljuje na misel. http://www. sestojecho iz treh skupin predmetov: bronastih srpov. Hilarij) (B). nad levim bregom Nadizhe. ki je na letalskem fotoposnetku v stenski velikosti (ki je bil leta 2003 razstavljen v gostilni »Kuzma« v Borjani) oznachena z imenom »Turjeva jama« (D). Nad megalitom je prastara cerkvica sv. in che k temu prishetejemo she. Na lokaciji C (kot smo omenili.Megaliti pa pri nas? V okolici tega megalita (?) (A). kasneje so spravili na plano she zakladno najdbo. da je morala biti v blizhini tudi predelava. Volarja (sv. da so bile prisotne osebe moshkega in zhenskega spola. Iz razlichnih okolishchin je mogoche sklepati. medtem ko je na letalskem fotoposnetku ta jama imenovana "Pavlicheva jama" (C). Prav tako bi bilo mozhno.11. Vendar te jame domachini skoraj ne poznajo. to je tezhko presoditi. da je bilo to zgolj obchasno skladishche ali celo obredni prostor.

vrtachah in dolinah. Hrushevje. ki se izgubi nekam proti Doberdobu. ki so se z leti zatesnile z listjem in nastalim humusom. Marsikdo se je zhe podal na Kras. ki so sistematichno gradili prometnice za lazhje obvladovanje in izkorishchanje imperija. ki napaja Kras. Cerje. ne shele od rimskih chasov naprej(!).11. Ime Lup naj bi po ljudski etimologiji prihajalo od tega. danes ga zarashcha pretezhno divje goshchavje. Na gori Miji so bolj proti vrhu »Ghajdne lehe«. a ne trdim. da se sesuje. na zhalost pa so propadle stenske in stropne poslikave. Brestje). vdirajo. je za okoli 350 km. Tudi samega zidovja. kar dovoljuje povrshina okoli pol hektarja in avtonomna oskrba z vodo – vodnjak. Zaradi takih vegetacijskih sprememb marsikdo ne opazi pravih megalitskih gradenj.. st. Jelshane.2010 10:17:28] . predvsem pa strma pobochja. ob spodnjem toku Soche. toda pod povrshjem techejo prave reke proti Jadranu.Megaliti Helene (menda iz 16. Eno takih. Tam je bil najden tudi zlatnik iz rimskega obdobja (o katerem obstajajo verodostojni zapisniki v arhivu dunajske dvorne pisarne). Hrastovlje. najdeno v Molidi. pomembno krizhishche praevropskih poti. kjer so prav tako raziskovali areheologi zhe v 19. pa tudi na delno ponikanje reke Vipave nad Mirnom pri Gorici. ki je bil nedvomno naseljen zhe v neolitiku in nato skozi bronasto dobo do danashnjih dni. ki jih je lahko braniti. pravzaprav ceste iz kraja v kraj in v beli svet. ki potrebujejo vode kakor govedo in jo ochitno dobijo. V zadnjih letih so z vrtanjem prishli do te pitne vode. Vsekakor je kraj strateshko primeren za utrjeno postojanko ali naselje. Reko v Shkocjanskih jamah ipd.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Orehovlje. je blizu Vochjega gradu pri Komnu. nam pricha mnozhica imen naselij: Lipa-Lipica. da je tochna. gre za veliko osredotochenje arheoloshko pomembnih tochk. po moji oceni. so zgolj razshirjali in izboljshevali davne ceste. Kostanjevica. in nachrtujejo z njo oskrbovati tudi slovensko Istro. vendar se ta del kamnitega oboka ni ohranil. Po Krasu je na desetine kilometrov kamnitih zidov. poudarjam.. Prav tako imamo ohranjeno bronasto rimsko fibulo. Kras je bil od nekdaj. zlasti so se pri tem odlikovali Rimljani. Vendar je tudi vech zastale vode v lokvah. spomnimo le na Pivko v Postojnski jami. a je she marsikaj drugega. Vishje nad Molido je Votla jama. prichajo tudi megalitske zgradbe. na zhalost ni ohranjen podatek o nahajalishchu. tako da lovci opazhajo na Krasu vrachanje jelenov. ki je do polovice zaprl dolino med Robichem in Kobaridom. menda po Ajdih. Slivje. kar je zhe egiptovska piramida. Tudi vode je vech. Kasnejshi osvajalci. Bukovje itd. med katerimi so najbolj znana tisochletna gradishcha. Da je tako. Pred leti so jo arheologi ochistili drachja in http://www. kot pravi krajevno ljudsko izrochilo. plazijo. Da je bila pred stoletij tod narava drugachna. ki pa je izgubljen. legenda pripoveduje.. ki so bodisi ograjevali plodno zemljo ali predvsem sluzhili za preprechevanje shirjenja pozharov.htm[16. Domnevno gre za neraziskano prvotno arheoloshko tochko z vidnimi ostanki vodnjaka (?) in zgradb na ravnici okoli 100x50 m. saj je bila hudo prizadeta zhe ob potresu leta 1976 in ji je grozilo. Nasha druzhina hrani na polovici odlomljeno neolitsko kamnito sekiro (dvojnik imajo v Tolminskem muzeju).000 m3 zlozhenega kamna. gradishcha. vse dokazujejo veliko arhaichnost tega prostora. to je kamnit podor z Matajurja. Kilometer od Robicha je vas Staro selo. to predstavlja glede na povprechne mere preseka skoraj 200. ki je bila najdena v okolici Robicha. Toda presenechenja iz davnine nas poleg teh v zgornjem Posochju chakajo tudi bolj na jugu. ki ni vech tista kamnita brezvodna golichava kot she pred petdesetimi leti. domachini mu pravijo Velika Grizha. Dobravlje. saj je nedalech stran podobna manjsha zgradba. Jamlje (tj. ki ne le po imenu ampak tudi po izkopaninah datira v chas svetolucijske kulture. st). Po pripovedovanju oskrbnika naj bi nekateri starejshi krajani videli nad vhodnimi vrati vklesano letnico 100?. Iz takih zidov so nastajali kilometrski hodniki.revijasrp. globachah. da je pod kamnito gmoto pokopano "mesto". Dalech zanimivejsha in zgodovinsko pomembnejsha pa so gradishcha. borovih in she manj drugih drevesnih sestavov je sorazmerno malo. pozhrtvovalni domachini so jo obnovili leta 2001. ker se strma pobochja "lupijo". sicer ne povrshinskih izvirov. ki so razsejana do Istre. Javornik. ki so velichastni plod chlovekovega dela. Gabrovica. Skratka.

http://www. tisochletja pr.2010 10:17:28] .htm[16.Megaliti grmichevja.sht.revijasrp. ki pa je iz dneva v dan spet vse gostejshe.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Gradishche: Mogochno zidovje Velike Grizhe Volchji grad pri Komnu na Krasu – iz 2.11.n.

cheprav je bila vechina stavb lesenih. Prek danashnje Slovenije je shla trgovska zveza med Italijo in Balkanskim polotokom ter srednjim Podonavjem. medtem ko se najdbe v zgornjem Posavju in Podravju navezujejo na razvoj v Panoniji (grobna gomila pod Brinjevo goro nad Zrechami in grobne najdbe v Prichici na Koroshkem ter pri Turnishchu pri Ptuju). ki sega od Tise v srednjem Podonavju pa do danashnje zahodne Francije. svoje nasprotnike so v vojashkem pogledu izdatno prekashali s tem. Taka skladishcha na Belshchici nad Javornikom in na Lipanci v Bohinju prichajo. Glede na kolichino nagrmadenega kamenja je mogoche presoditi. bi pomenilo. da so bili ti http://www.. Iliri in Dorci. nato pa je sledil val preko srednje in celo zahodne Evrope. svetishcha?) in ne le obzidje. kako se je izpraznil. Ta kulturna skupina se deli v vzhodno skupino v Podonavju in na zahodno v srednji Evropi. pa do zadnjih desetletij pred letom 700 (Bogo Grafenauer. da so vodile prek Vzhodnih Alp v tistem chasu pomembne trgovske poti. che prishtevamo k njej tudi she prehod do pravega uveljavljanja zheleza. medtem ko drugi mislijo. Komaj tri stoletja kasneje (med 1250 do 1150 pr.sht.Megaliti Ohranjenega suhozidanega obzidja je za okoli 850 metrov.n. za kar je pri suhem zidanju potrebna posebna tehnika. ko so se ta ljudstva umikala. da se je ta obichaj shiril iz Panonije proti zahodu ter zna biti povezan s prej omenjenimi bojnimi pohodi neznanih vzhodnih ljudstev. kdo je prishel na njihovo mesto? Ali so se umikajocha se ljudstva v celoti odselila? In poleg tega. nekateri menijo. sledovi trgovske poti pa so tudi najdbe zakopanih skladishch (depojev) ob Murishki dolini in na alpskih sedlih. I. pretresa ves prostor od Kitajske do Srednje Evrope in Grchije vrsta napadov plemen. v Grchiji in v Italiji dobila prazen prostor. Ljubljana. Vsekakor se je v tem chasu uveljavila v prostoru. Med leti 1650 in 1550 pr. kultura. Vzrok za te spremembe pokopa ni znan. Zgodnja kovinska (bronasta) doba je trajala v nashih krajih priblizhno od leta 1700 do 900 pr. 96-99). kje je so bili okrepljeni vhodi in verjetno notranji namenski prostori. Vse kazhe. nekoliko prilagojena zemljishchu. ali so v Mali Aziji. V severne kraje Evrope so hodili po tako imenovani »jantarski cesti« trgovci po jantar in orozhje (mechi iz Skandinavije v Panoniji in na Koroshkem). GZS. Vsekakor kazhejo shtevilne najdbe skladishch kazhejo. da so nemirni chasi prizadeli tudi nashe kraje.sht. njegova tlorisna oblika je sicer nepravilna.2010 10:17:28] . ki jim ne vemo imena. in ker so v drugem valu domnevnih selitev omenjeni na tem prostoru Iliri.11. ki da so potovali iz Chrnega morja po Donavi. 1964. toda po funkciji njegovih posameznih odsekov je videti.revijasrp. morda so bile tod tudi zidane zgradbe (stolpi. da gre za notranji razvoj. marvech tudi prek Karavank in Bohinja v dolino Bache in dalje v severno Italijo.sht. kdo je bil tam pred tem? V zvezi s prej omenjenimi pokopi v gomilah je Maria Gimbutas pred shtiridesetimi leti razvila "teorijo kurganov": da so bila neznana in bojevita ljudstva z vzhoda predniki Indoevropejcev. Ozemlje danashnje Zgornje in Spodnje Avstrije sodi she v okvir zahodne skupine. ki so najprej potisnila Trachane v Malo Azijo. Zaradi njih je bila tudi Ljubljanica vazhna prometna zhila. v Grchiji selitev Dorcev proti jugu in Prailiri so prek morja prishli v Italijo.htm[16. da so bili zidovi vech metrov visoki in debeli. ki je bilo pred nekaj leti nakljuchno odkrito na Banjshki planoti in o katerem govorimo posebej. in che se je. o kateri se nam je ohranil spomin v mitu o argonavtih. V zvezi z razlagami teh premikov prvich srechamo na Balkanu domneve o obstoju njegovih poznejshih prebivalcev – Ilirov na zahodu in Trachanov na vzhodu. medtem ko so v Vzhodne Alpe hodili trgovci iz Italije po baker in sol v rudnike na Salzburshkem. Savi in Ljubljanici navzgor in prishli skozi »jadranska vrata« pri Postojni do Jadrana. Zgodovina slovenskega naroda. ki jo oznachuje pokopavanje mrlichev pod velikimi gomilami. da so izumili bojne vozove. Ta Grafenauerjeva razlaga odrazha klasichno stalishche o selitvah narodov.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.) je Evropa dozhivljala nov pretres. in med njimi je tudi tisto skladishche.n. str. pritisk neznanih doseljencev v vzhodno Evropo je izzval selitve zahodnejshih plemen. ali so se umikali zhe Trachani. da niso uporabljali le znane poti ob vzhodnem robu Vzhodnih Alp. pa tudi po zlato.n. Trachani in Dorci. pri chemer se nam vsiljujejo razmisleki.

Morda je bila celo ena od osrednjih funkcij tega gradishcha pri Volchjem gradu tudi zagotavljanje in branjenje vodnih zalog.2 m. na obeh straneh z lijakastim zidom branjenimi vhodi in postavljanjem dvojnega obzidja na izpostavljenih mestih. iz subborealne se je klima prevesila v vlazhno atlantsko. globoko v podzemlju pa ni nobenega znamenja. to pa potrjuje mnenje. She doslednejshi so v najnovejshem chasu zastopniki teorije kontinuitete. skratka. notranja plat je zlozhena iz manjshega in ne tako skrbno odbranega kamenja. str. verjetno izhajajo iz grshkokretsko-maloazijskega zharishcha. saj je zvishal mozhnost premagovanja ovir in hitrost akcije.2010 10:17:28] . zato pa bolj domiselno in chvrsteje zgrajeno.n. tako je pri Volchjem gradu. CZ. st. V takrat na novo vpeljani oborozhitvi sta dve prvini bistveno spremenili vojevanje. Po vsej verjetnosti je bil povod za nachrtno utrjevanje chloveshkih bivalishch mnogostranski. Prav tako so pri nas poznane dodatne okrepitve obzidja z dolgimi.Megaliti prinashalci obichaja pokopa v gomilah. Drugi val selitev ni nich manj zagoneten od prvega. medtem ko je ono v Volchjem potoku na ravnem. Krashka planota je v povprechju http://www. da so se v starejshi zhelezni dobi pojavila in namnozhila utrjena gradishcha najvechkrat vrh grichev.pr. znotraj pa vsaj 2 m. Peter Petru. saj dosega z zunanje strani celih 10 m. do katerega je po cesti dobrih 5 km. kot je videti v Grmachi pri Kostanjevici. sredica pa je zapolnjena z drobirjem. ki tod zhive she danes. da so bila zhe v neolitiku na danashnjih ozemljih Evrope bolj ali manj ljudstva. che uposhtevamo. – kot vidimo bi to bil zhe tretji val vzhodnih vpadov. Arheoloshka obdobja. Enako revolucionarna novina je strelno orozhje.4 – 2. da so imeli dovolj pitne vode zase in za zhivino. Zgodovinarji she niso nashli dokonchnega odgovora. 51-53). Najstarejshe z zidom varovane vishinske postojanke srechujemo ob morju. kakrshne najdemo pri mediteranskih vzorih z ravnimi stranicami in stolpi. Po eni domnevi so temu botrovali nemirni chasi ob vdoru vzhodnih ljudstev v 8. po drugi tezi so bile vzrok vremenske razmere. chesh da ni bilo nikakrshnih bojevitih Indoevropejcev. toda ne obdelanega vechjega kamenja. ki izhajajo iz domneve.sht.revijasrp. da bi kopali. Iskanje tezhje dostopnih leg zhe pri bronastodobnih zavetjih v Istri in na Krasu dokazuje prevladujocho obrambno sestavino. Konchno pa lahko izgradnja novih bivalishch v devishki pokrajini (spet gre za domnevo o praznem prostoru) kazhe spremenjena naselitvena stremljenja in bolj dognane oblike kultiviranja zemlje ter osvajanje za naprednejshe kmetijstvo primernih povrshin. (Zgodovina Slovencev. da na Krasu skoraj zagotovo zhe v tistem chasu ni bilo tekoche vode na povrshini. Ljubljana. saj so potrebovali v tem primeru za uspeshno obrambo poleg okrepljene posadke tudi zapletenejshe orozhje. Toda za to govori tudi dejstvo. che ne bi bil vmes she vzpon od morja in spust v dolino Vipave. ki so bile potrebne ob trgovskih poteh.htm[16. Ker pa naj bi bili lijakasti vhodi gradishch na Primorskem izjema. Konj gotovo pomeni prvo veliko novost. da je bilo na krashki planoti borih 8 km zrachne chrte od morja pri Timavu. Odsev dosezhkov teh visoko razvitih bivalnih omik predstavljajo pri nas utrjene postojanke obdane z zidom na Krasu. Zunanja stran obzidja je iz izbranega. 1979. je primer Volchjega gradu ena od takih izjem. Teoriji Gimbutasove oporeka Colin Renfrew. Vishina pa je ponekod prav impozantna. od prach in sprozhilcev do loka. ki je na ravnem. kaj je vodilo tedanje prebivalce. podobno Debela Grizha pri Volchjem gradu in Kashtelir v Dvorih nad Izolo. Taboru pri Sezhani in Povirju.11. popolnejsho oborozhitvijo.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Debelina obzidja je med 1. kar pomeni. da je morala biti tod vechja posadka z mochnejsho. saj drugachne obrambe ni kot obzidje. nekoliko bolj razumemo Volchji grad. kar je nekako za en dan ne prav naporne hoje. ki je najmanj enkratno povechal uchinkovitost izstrelkov. da so si postavljali vishinska utrjena naselja. marvech je shlo v prvi vrsti za neolitsko akulturacijo z vzhoda. torej so morali zgraditi zajetne vodnjake. Praviloma se krashko-istrska gradishcha prilagajajo zemljishchu in nimajo stolpov. Volchji potok je na smeri "jantarske poti" med prastarim Timavom in Vipavsko dolino pri Rihenberku. da je shlo za pomembno gradishche s svojskimi nalogami! Zemljepisna lega mogochnega gradishcha pri Volchjem gradu je she posebej pomembna. od Timava do Vipavske doline je okoli 20 km poti. Toda ne oziraje se na razlichne teorije o izvoru Indoevropejcev ostanki materialne kulture prichajo.

V Shempetru pri Gorici so v drugi polovici devetnajstega stoletja odkrili depo ali skladishche.htm[16. iz katerih bi bilo mogoche ugotoviti.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. Marka v nekem vinogradu zdrknil zemeljski plaz. Vse skupaj se je nenavadno zachelo in nesrechno konchalo. da bi obnovili nasad. Poleg velikih gradishch pa obstojajo tudi manjsha. v katerih so bili kovinski predmeti. kar sicer ne terja hudega napora. Konchalo se je tako. ki jih danes hranijo po razlichnih muzejih v Trstu. so med prvo svetovno vojno v gorishkem katastru zgorele prav tiste knjige. v katerega sodijo Kras. da je tam bil.. so med kupom zemlje opazili nekaj neobichajnih ozhganih glinastih posod. torej iz pozne bronaste dobe in halshtata. ko od cerkve sv.11. pomembeno krizhishche morskih in kopnih poti med srednjo in severno Evropo ter Blizhnjim vzhodom (o tem gl. Ko so prishli delavci.n. Da bo mera polna. da je uspelo nekemu ljubitelju starin pridobiti in tako ohraniti nekaj arheoloshko dragocenih predmetov. toda vsekakor otezhi potovanje. ki so morda rabila le maloshtevilnim posadkam ali kot opazovalnice. zlasti v burjastem vremenu ali v poletni vrochini. Kaj se je zatem dogajalo. Petra zavijemo proti cerkvi sv. kjer so jih pretopili v kdo ve kaj.Megaliti med 200 in 300 m nadmorske vishine.2010 10:17:28] . kje so konchale. In tako nam je ostalo je nekaj skromnih porochil. raztresenih po Evropi in grenko spoznanje. o chemer pricha kamnito obzidje in druge zgradbe. kje je bil tisti vinograd z zakladno najdbo. Nekatere stvari so raznesli in se ne ve. kjer se najgloblje zajeda v evropsko celino. par predmetov. Ob drugih podobnih in tudi najnovejshih zakladnih najdbah smemo sklepati. Po dolgem dezhevju je na pobochju gricha sv. pravzaprav ne ve nihche natanko. Najvechji del najdbe pa je lastnik zemljishcha prodal v blizhnjo livarno. da je shel po zlu pomemben arheoloshki depo. tudi mojo knjigo Jantarska pot). morda pa za zachasno zatochishche. Marije na vrhu slikovite prepadne stene. kjer je bil ochitno nekoch tabor. http://www. Banjshice in Posochje s svetolucijsko kulturo na zgornjem koncu Jadranskega morja.revijasrp. Toda za nas je pomembno zhe to.sht. Vipavska dolina. Mimo vodi zelo stara pot proti Trnovski planoti. da je predstavljal zhe v davnini ta prostor. saj so lepo vidne v zhivo skalo zlizane globoke kolesnice. ki je morala res dolgo sluzhiti svojemu namenu. na Dunaju in drugje. v katerem je bilo "nekaj sto kilogramov" bronastih predmetov iz obdobja nekako 1200 – 500 pr. Eno takih je kakshnih 500 m vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino. Taka vmesna postojanka je vsekakor dobrodoshla in v nekoliko bolj nemirnih chasih potrebna.

11.Megaliti Globoke kolesnice. http://www.2010 10:17:28] . Manjshe gradishche vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino. zlizane v zhivo skalo na poti iz Vipavske doline proti Trnovski planoti.htm[16.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.

si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.2010 10:17:28] .htm[16.revijasrp.Megaliti PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA http://www.11.

ob svojem chasu genetsko pod vplivom Ilirov.2010 10:18:01] . ki je zhe bila pod http://www. Meja med halkolitikom in neolitikom je tekla prav med Slovenijo in Julijsko Benechijo. Posledichno se je zachela bakrena doba na Balkanu veliko pred ostalo Evropo. 748-749): »Danes vemo. pravi (ALI II. tudi Slovane na podrochju bivshe Jugoslavije in Ilire v Albaniji.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg..V. in 2. da doshli metalurgi iz Slovenije v juzhne alpske doline in Grigione niso bili nihche drug kot juzhni Slovani..Prazgodovinsko kolo . Predvidoma so ti izvedenci iskali baker po juzhnih alpskih dolinah vse do Grigione. Gorati Balkan je imel s svojimi izjemno bogatimi rudnimi lezhishchi srecho. ki je tipichen za ladinshchino in je rezultat slovanskega superstratuma (seveda starejshega od rimske latinshchine) na italidsko [op. Prvi je ta.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA Ljubljansko barje sodi med kljuchne tochke kultur srednje Evrope. da se je znashel v neposredni soseshchini z metalurshkimi sredishchi Male Azije. ki jo imenujem faktor L.n. datirani v 5. Makedonija. Eno poglavitnih sredishch tega najzgodnejshega evropskega halkolitika je bilo npr.. V okviru teh dveh balkanskih kultur so odkrili najstarejshe evropske rudnike v srbski Rudni glavi in bolgarskem Ali Bunarju. Izjemno starost balkanske metalurgije v primeri z alpsko in na drugih evropskih prostorih lahko pripishemo dvema dejavnikoma. kakshen jezik so govorili selechi se metalurgi. v njeni minimalni razlichici z 'mikenskega vidika'. je bila bakrena doba na Balkanskem polotoku zhe v polnem razcvetu.«]: da so jezikovne spremembe tega podrochja posledica prihoda metalurgov z Balkana prek Slovenije.: ne italsko! opozarja Alinei] osnovo. ki so dali zhivljenje centralnoalpski bronasti kulturi.verjetno Slovenci – so se pridruzhili italidskemu ljudstvu na juzhni strani centralno-vzhodnih in centralnih Alp ter prispevali s svojim jezikovnim sistemom tisto posebnost. kdo so bili.. tisochletje pr. in 4.n.V.« (podchrtal L. Ko se je v Padski nizhini in po dolinah centralnih in centralno-vzhodnih Alp she iztekalo zhivljenje poznega neolitika. nedalech od severovzhodne Italije. da je brez vsakega dvoma zachetek metalurgije v Mezopotamiji in Anatoliji. str. vzporedno z mikenskimi Grki v Grchiji in Italidi v Italiji. In kakshen jezik so govorili? Po teoriji kontinuitete.) Alinei nato nadaljuje: ».sht. na Balkanskem polotoku v 3.htm[16. da je najstarejshe evropsko zharishche metalurgije predstavljal Balkan. migracijska dinamika te kulture dovoljuje sklep [na vprashanje. Banat in Madzharska) in kultura iz doline Marice (danes Bolgarija.11. Ti juzhni Slovani . od koder do Balkana ni dalech. 748: ». obenem pa so s seboj gnali chrede na ondotno pasho. natanchneje sta to vinchanska kultura (danes Srbija.. L. Grchija in Turchija). lahko projiciramo. tisochletju pr. Mario Alinei. Grkov in vzhodnih skupin.. Ljubljansko barje v Sloveniji. od katerih so prevzeli metalurgijo in kakshno tisochletje pred tem tudi poljedelstvo. ki je bilo zastavljeno na str. tvorec teorije kontinuitete. Od tod sledi...sht...revijasrp.

ki bi lahko potrjevali to pradavno stanje na nashem ozemlju. ali je tod zhivel chlovek zhe prej. pomoli ipd. obstaja vech teorij. Tako smemo shele konec kamene dobe okoli 3900 pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg.11. Pravih razlogov za kolishcharstvo ne poznamo. svoja domovanja pa so postavljali na kopnem barjanskih osamelcev. nastajali so valobrani. Razen manjshih raziskav bolj http://www. tako pravi. odkopali so pet kolishch z bogatimi najdbami. ko so Barje kultivirali in utrdili po njem poti. pri njegovem nastanku je imela pomembno vlogo reka Ljubljanica. merjasce.« Skratka. Ladinci po vseh vzhodnih Alpah do Shvice. ni ugotovljeno) je iz srednje kamene dobe okoli 5000 pr. cheprav so nakljuchno zhe leta 1854 nashli prve sledove. ki je znano iz chasa kolishch. kot je videti po mnozhici najdragocenejshih predmetov. poljedelstva in tehnologije brona tudi svoj jezik. che povzamemo Alineija. ki izhajajo bodisi iz varnostnih razlogov bodisi iz praktichnosti zaradi ribolova ali kar zaradi prometnih prednosti in varnosti vodnih poti.n. zhe najmanj dve to tri tisochletja pr. zadnje jezero.2010 10:18:01] . ki je postopoma uplahnila. potem je ochitno. Alinei z obsezhno argumentacijo zagovarja prisotnost Slovanov-Slovencev na podrochju. Njihovo orodje ali orozhje so bila majhna kamnita praskala. pri katerem je imelo Posochje s shirsho okolico nedvomno znatno vlogo v procesih akulturacije v vzhodnih Alpah in na juzhni strani podalpskega ozemlja. ki jih imenuje praevropske ali predindoevropske ali megalitske. pri chemer.n. shteti za chas gradnje kolishcharskih naselij na jezerskem bregu ali delno zamochvirjenem zemljishchu. ni dognano.revijasrp. to pa se she danes po tolikih tisochletjih kazhe v posameznih lingvistichnih elementih furlanshchine in ladinshchine.. Posebno pa presenecha dejstvo.sht. ki so jih s pridom uporabljali.sht.n. Po teoriji kontinuite je shlo pri tem zgolj za manjshe migracije in predvsem za kulturne vplive. Njegovi prebivalci so bili lovci na jelene. to se je nabiralo na dnu vsakokratnega jezera. dasi naselja niso opustela in je Barje ohranilo v shirshem prostoru poseben pomen. Kontinuiteta barjanske kulture se je nadaljevala vse do chasov rimskega imperija. potem pa je ta dejavnost zamrla.htm[16. Ljubljansko barje lezhi v osredju Slovenije na juzhni strani Ljubljanske kotline. o chemer nam pricha obilica cholnov. Najstarejshe najdbe so iz ledene dobe. on misli. da se je kolishcharski nachin zhivljenja obdrzhal celih dva tisoch let ob obilici tehnoloshkih izboljshav tako v gradnji kakor v drugih zhivljenjskih potrebah. da je bila med tistimi prajeziki tudi slovanshchina ali pred. da obstaja dolochena koherenca. Che to Alineijevo teorijo povezhemo z Oshtirjevimi raziskavami o prajezikih.Prazgodovinsko kolo . v chasu rimskega imperija romaniziran.oziroma pra-slovenshchina. da celo she pred tem. predstavlja poslednjo ojezeritev. so Slovani prinesli na prostor vzhodnih Alp in juzhni del podalpskega prostora poleg neolitske revolucije. srnjad in medvede.Lucijan Vuga keltskim vplivom. Z nastopom bakra in brona so se oprijeli tudi kovinarstva. Toda izrednega pomena je postavljanje Ljubljanskega barja v sredishche tega dogajanja. ki so jih odkrili arheologi. ki je naplavljala glineno blato. Raziskovanja na Barju datirajo v leto 1875-1877. kjer zhive danes Furlani oz. in lahko rechemo.sht. tako pri proizvodnji kakor v trgovanju. ko je nash prednik zhe obvladal zhivinorejo in poljedelstvo ter tudi zaradi njega krchil gozd. Ta prostor je bil kasneje. in nabiralci. Prvo znano naselje (stalno ali le lovska postaja. imeli so zhe udomachenega psa. odkritega orozhja in orodja v barjanskem in rechnem blatu. Zato tudi v zadnjem delu te knjige obravnavam relikte. klini in koshchene osti. to je trajalo nekako do okoli leta 1800.

. Nekateri domnevajo. lesen lok. saj kazhe na promet v shirshem prostoru in ne le lokalno na Ljubljanskem barju ter obenem potrjuje. 53. ker so precej lazhja. da so taka kolesa poznali tod v istem chasu ali she prej. Kasnejsha kolesa z naperami so znana shele okrog leta 2000 in so rabila za gradnjo bojnih voz. hribovito zemljishche. Seveda to niso bile ceste v danashnjem pomenu besede.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. kakrshno je osrednja Slovenija – to je zelo pomembna domneva. da je zachetek kolesa v loncharstvu. Zgodovina tehnike shteje izum kolesa za enega najpomembnejshih za razvoj civilizacije. saj je loncharstvo dozhivelo kakovostni preskok prav z uporabo vretena pred 5000 leti v Mezopotamiji. Pri zemeljskih delih poshkodovano 72 centimetrsko polno kolo je ohranjeno do dveh tretjin. ko so nadaljevali izkopavanja leta 1992 odkritega kolishcharskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja pri Verdu/Vrhniki iz eneolitskega-bakrenodobnega chasa. primeren za tezhavnejshe. ki jih je lahko premagovala volovska dvovprega in so jo vzdrzhala tako zgrajena lesena kolesa s tovorom. Podobna kolesa s kolishch v Shvici in jugozahodni Nemchiji so datirana samo po kulturnih plasteh. Sklepajo. kar naj bi pomenilo. A. in pésti shtirikotnega preseka 124 cm dolge osi z zagozdama se lepo ujemata v sredishchno shtirikotno odprtino kolesa. (RAU) Povzeto po Arheoloshkem vestniku.n.sht. ki sicer sprhni. v sredini je 5 cm debelo in se proti obodu tanjsha. kar naj bi se kasneje preneslo she na konstrukcijo voz. torej se je os vrtela skupaj s kolesom. da je to najstarejshe leseno kolo na svetu. ohranil se je npr.11. vendar pa je shlo za dovolj utrjene in po shirini ustrezne smeri.2010 10:18:01] . da so bile zhe v tistem chasu razpredene za voz primerne poti shirom po Sloveniji. Dobro leto kasneje so z dunajskega inshtituta VERA potrdili radiokarbonsko datacijo 3350-3100 pr. da je shlo za dvokolesni voz z govejo vprego. Po svoje so barjanska tla dober konzervator tudi za les. 2002 – dr.revijasrp. dvoje ploshch povezujejo shtiri letve. Velushchek http://www.Prazgodovinsko kolo .Lucijan Vuga sistematichnih do let 1970-77 ni bilo. A dalech najsenzacionalnejshe je odkritje lesenega kolesa s pripadajocho osjo zgodaj spomladi leta 2002. Toda najdba z Ljubljanskega barja nakazuje.

te pogosto niso bile vzdrzhevane ali jih je odnashalo neurje. saj je to na tistem robu Barja. Ne smemo zanemarjati pomembnosti vodnih poti. da lezhe Stare gmajne blizu izvira Ljubljanice. Torej je voz s tem kolesom. ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE http://www. ki je po izlivu v Socho dosegla Jadransko morje (o chemer baja legenda o argonavtih).Lucijan Vuga Ni brez pomena. pa tudi najrazlichnejshi nepridipravi so prezhali ob njih na bogate popotnike.2010 10:18:01] . po kateri se prav tako pripluje do Soche in spet v morje.htm[16.Prazgodovinsko kolo .si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. kjer se zhe zachnejo vzpenjati poti proti Logatcu in od tam naprej prek Postojne na Razdrto.11.. ki so bile v davnini she najhitrejshe in tudi varnejshe v primeri s kopnimi. ali pa Idrijca. kjer je razcep na Kras in v Vipavsko dolino kakor proti Colu ali Idriji in v Soshko dolino. morebiti res prihajal do Ljubljanice oziroma takratnega jezera kot vodne poti s tamkajshnjega zahodnega goratega podrochja. primeren za hribovitejshe predele.. Na drugi strani gora je tekla Vipava. ki so morebiti celo tovorili dragocenosti.revijasrp.

Prav na svojem severnem koncu se stika z Mostom na Sochi in tako z obmochjem svetolucijske kulture.revijasrp. le da so premalo raziskane ali skoraj povsem neraziskane. Osrednji del http://www. vendar niso le pobochja proti Sochi in Idrijci obrashchena z gozdovi in zelenimi pashniki. Od tod se odpirajo chudoviti razgledi po vseh Julijcih. Ozemlje je krashkega znachaja. ki lezhi na povprechni vishini med 600 in 700 m nad morjem. Pod zgornjim naslovom bomo obravnavali nekoliko shirshe ozemlje kot samo Banjshko planoto. Dokaz za to je nakljuchna zakladna najdba s Kanalskega Vrha. da so namrech tudi Banjshice sodile v tisti krog dogajanj.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. namrech je planota nasploh travnata z vmesnimi gozdovi in zlasti primerna za pasho. pravimo na kratko tudi Banjshice. Banjshki planoti. da so ostale zunaj zanimanja Svetolucijcev v dolini. od tam pa na Nanoshko planoto. na jugu segli do obronkov gora nad Gorico in malo chez na Kras.Zaklad z Banjshke planote . Proti vzhodu se planota nadaljuje v Trnovski gozd. zajeli bomo she Chepovanski dol na vzhodu. ki so prispevala k nastanku svetolucijske kulture. pa tudi Karnijske Alpe in Dolomiti so ob lepem vremenu kot na dlani.htm[16.11.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE Banjshice so nad Mostom na Sochi in povsem zgresheno bi bilo rechi. prav nasprotno je moralo biti res. na zahodu do Nadizhe in na severu do Idrijce.2010 10:18:55] .

11. geologi sklepajo glede na geoloshko sestavo in izoblikovanost reliefa. Volnik. ki jih je skoraj sto. ki je z minskim detektorjem iskal predvsem ostanke iz prve svetovne vojne. bo morda najbolje. K srechi je bil mozh toliko osveshchen in poshten. Planoto po sredini deli globoka zareza potoka Avshchka. na jugu na Prevalu pa v gorishko ravnino. sicer pa je polna krashkih brezen. Podlashki vrh in Sveta Gora.2010 10:18:55] .Lucijan Vuga Banjshic ima naokoli nekaj sto metrov vishje vrhove kot strazhne stolpe: Rojchev hrib. da je nekoch zdavnaj tod tekla reka. Kje je ta Kanalski Vrh? Da bi umestili to mikrolokacijo v shirshi in najshirshi prostor. v moji knjigi Jantarska pot). da si ogledamo davno omrezhje poti. o tem so geologi veliko razmishljali (prim. Chepovanska dolina (ali kot nekateri she pravijo Chepovanski suhi dol) je le 1 do 2 km shiroka.Zaklad z Banjshke planote . menda se je to nakljuchno zgodilo domachinu. a kar 20 km dolga in 300 do 400 m globoko vrezana v okolishki relief ter v bistvu lochuje Banjshko od Trnovske planote. http://www. najgloblje je juzhno od Kanalskega vrha in sega vsaj 518 m globoko.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. na osrednjem delu je travnato Sleme. Torej na Kanalskem Vrhu so odkrili depo. Vodice. da je zadevo prijavil pristojnim in se je zaklad ohranil v celoti ter v izredno dobrem stanju. Kanalski vrh. Kuk. morda Socha ali kakshen drug vodni tok.htm[16. Chepovanska dolina se na severu pri Grudnici prevali v dolino Idrijce. Kobilek. Jelenk.revijasrp.

11.Lucijan Vuga Che izhajamo iz domneve.2010 10:18:55] .htm[16. http://www. shirili in utrjevali (pra)stare poti ter gradili mostove ipd.. potem bo zanimivo pogledati.Zaklad z Banjshke planote .revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da so Rimljani pretezhno le izboljshevali. kako so bile te poti razpredene po nashem ozemlju.

Zaklad z Banjshke planote .2010 10:18:55] . na drugo stran pa chez Cerkljansko in Idrijsko pogorje v Shkofjo Loko ali proti Vrhiki in Logatcu na Ljubljansko barje.11. od tam pa chez gore v Bohinj in na Gorenjsko. http://www.Lucijan Vuga Chez Banjshko planoto so zhe v predzgodovini vodile poti od obal Jadranskega morja na Tolminsko.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.htm[16.

to je po vzhodnih obronkih Gorishkih Brd. Iz zemljevida. 53. ki sta jo prekrila zemlja in rastje. Ochitno so po teh cestah ne shele takrat.revijasrp. in je pripeljala do Mosta na Sochi ter od tam naprej proti Kobaridu in Bovcu na Koroshko ali v dolino Idrijce oziroma Bache. kako poseljena je bila pokrajina zhe od nekdaj in so kasnejshi rodovi pretezhno le nadzidavali. shirili.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Pri Siliganumu se je cesta razcepila. da danes komaj she slutimo njeno preteklost. kot smo zhe slishali od strokovnjakov.2010 10:18:55] . Na tem predalpskem prostoru mrgoli najrazlichnejshih zhe odkritih in bolj ali manj raziskanih najdishch. Zhe bezhen pogled na zemljevid nam omogochi. prizidavali. kako so potekali. 1979. narodov (nacionalizmov) in danashnja arheologija: »Dokler bomo arheologi she naprej vztrajno iskali popke narodov tako. che she danes odkrivajo ne le posamezne antichne predmete.. 73): Rimske ceste na podrochju Slovenije. za katere ni prav jasno.Zaklad z Banjshke planote . da si ustvarimo podobo o tem. saj manjkajo odseki. Irena Mirnik Prezelj je zapisala naslednjo misel (Arheoloshki vestnik. medtem ko je od Fons Timavi shla pot proti severu na Kras in se tam razvejila na vech strani. str. Zato nas ne sme chuditi. A ne tako redko so tudi povsem opustili dolocheno lokacijo. ampak zhe veliko prej potovali trgovci in drugi z boljshimi ali slabshimi nameni. kjer doslej ni nihche niti pomislil. Ljubljana.. 385-401) v chlanku Sodobna sociologija o problemih etnichnosti. da bomo enachili http://www. da je od morja shla cesta od Gradezha in Ogleja po desnem bregu Soche do Pons Sonti ter naprej po Vipavski dolini. marvech pravcate zaklade.htm[16. kakrshen je tisti s Kanalskega Vrha.Lucijan Vuga Izsek iz zemljevida v Zgodovina Slovencev (CZ. 2002. en krak je potekal po desnem bregu Soche. pa mora biti she veliko stvari pod zemljo in celo tam.11. ki je nepopoln. Drugi krak pa se je vzpel proti Chepovanu in Banjshicam. je razvidno. str.

si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Trzhana (ed. mi danes to ni vech niti najmanj jasno. nenazadnje.Zaklad z Banjshke planote . izbral si ga je pri filozofu F. da je tudi najdba na Kanalskem Vrhu dokaz take interakcije na velikanskih razdaljah od Male Azije do nashih krajev in she dalje. ki povsem zanika rasistichne teorije. to mu omogocha. To pomisel mi potrjuje she ena od njegovih iskreno-pogumnih in za mladega doktoranta drznih izjav (tochka IV): »Znachilnost teh mlajshih depojev in prostorske navezave. je v tem. da bo ob 40 poznanih poznobronastodobnih depojih iz podrochja Slovenije v bodoche mozhno vsakega novoodkritega elegantno umestiti v obstojecho kronoloshko strukturo. II. saj je to grupiranje botrovalo vsakrshnim spopadom. in. che bi chlovek ne bil tudi pesnik in razreshevalec zagonetnih in srhljivih zadev!« V tem citatu vidim Turkovo zheljo po izstopanju iz ustaljenih shem. svezh odnos do zgodovinskih interpretacij. Videli bomo. to sicer prinasha tveganje. ki nam she danes s sodobnimi prevoznimi sredstvi vzbujajo sposhtovanje. da sem chlovek.2010 10:18:55] . o chemer pojem in po chemer hrepenim. regionalno. ker odrazha nov. ustvarjalni napor v katerikoli znanosti je preskok iz okvirov veljavnega in vstop v svet she neznanega. rodove. Ljubljana. ''nenaden'' pojav mediteranskega bogastva v elitnih grobovih starejshe zhelezne dobe. sledi iz teh premis. kar me pri njem navdushuje. ki je dokazal erudicijo in moch sklepanja. ki jih opredeli tudi s precizacijo. I in II. imenujmo jih plemena. togih doktrin in predpisanih obrazcev. ki jih nakazujejo njihovi predmeti. Trzhan (ed. a je lahko poplachano z velichastnostjo in vzhichenjem odkritja. In pri tem se ni mogoche izogniti niti skupinam ljudi. Che mi je bilo torej pred shtirimi leti jasno.11. ki so vkljuchene v oblikovanje preteklih etnichnosti (podchrtala avtorica). 1996). ljudstva. da na temnelju teorije kontinuitete pojasnjuje tudi neolitske jezike. da je bilo tega veliko in tudi danes ne gre brez tovrstnih zastranitev. Zhe motto njegovega dela je nenavaden.htm[16. da je zanj pomembno delo B.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem.Lucijan Vuga arheoloshke kulture z monolitnimi etnichnimi entitetami. Bavdek (Depojski najdbi s Kanalskega vrha.« (podchrtal L. a je po drugi strani prispevalo k razcvetu in bogatitvi. da eno domislim in zdruzhim. eden izmed njih je nash Karel Oshtir. Nichkolikokrat je bila zhe opisana davna trgovina ali blagovna menjava na takshnih oddaljenostih. ter je s svojim prispevkom hotel dopolniti in spremeniti poudarke in interpretacije tega dela. W. To. narode ali kakor hochemo.revijasrp. da nich ne vem«.« Drzhalo bo. kar so drobci in zagonetke in srhljive zadeve. Nietzscheju iz dela Tako je govoril Zaratustra: »In vse. toda (pra)zgodovina se pach ukvarja s chloveshtvom na njegovi poti od primata (ali she pred njim) do danashnjih dni. ki jih zaznamo v naslednji Turkovi navedbi (III): »V septembru 1995 [sem] sodeloval pri strokovnem izkopavanju depojskih http://www.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. pa lahko po mojem mnenju mnogo bolje pojasnijo genezo in vzvode za npr.) Tako strokovno poshtenost globoko sposhtujem in jo jemljem v smislu velikih duhov preteklosti: »Vem. Vendar se paleolingvisti trudijo razpoznati in rekonstruirati davne jezike in njihov razvoj. In kako bi le prenesel. v B. ne bomo nikoli razumeli mnogovrstnih praks. Banjshko najdbo sta opisala Beatriche Zhbona-Trkman in A. v najnovejshem chasu pa na primer Mario Alinei. interpretativno shemo. hkrati pa bomo she naprej dajali nacionalistom v roke shkarje in platno za ukrojevanje mitemov. oplajanju razlichnih kultur ali civilizacij. vojnam in celo medsebojnemu iztrebljanju. vendar se mi zdi zanimivejsha kasnejsha doktorska teza Petra Turka iz leta 2000: Depoji pozne bronste dobe med panonskim in apeninskim prostorom. cheprav niti od dalech ne mislim tega aplicirati na Petra Turka.V.

kamor je sodila tudi numerologija. lahko dolocheno temo pospravi ''ad acta''..« Ta izvlechek se mi je zdel primeren.: nemshko numinos.2010 10:18:55] . ki izhajajo iz sodobnih naravoslovnih – predvsem dendroloshkih – datacij naselbinskih in grobishchnih sklopov. cheprav je predstavljala prvi skromen korak k sodobni kemiji.. Ochitno Peter Turk ostaja zvest svojemu mottu. da se ne izogiba niti nenavadnejshim sklepom http://www. ki jih je mogoche predvidevati na podlagi predmetov iz tega depoja in drugimi zelo dalech stran.. pri chemer se zdi. marvech bi le nakazal dolochene povezave. ki naj bi bili nosilci simbolnih sporochil uporabnikom oz. Kolesasti motivi so prvotno predstavljali lunarni simbol in Peter Turk se vprasha (po pripombi 213): »Je mozhno v navedenih nenavadnih znachilnostih gradiva iz Kanalskega Vrha I videti prazgodovinski izraz dejavnosti. da zagovorniki . da se z delom. ki so bronastodobne prebivalce vodili k tovrstnim dejavnostim . Menim...revijasrp. je depo s Kanalskega Vrha ena redkih vechjih najdb meshane sestave. iz latinshchine numen. da je ohranjena v celoti. Po drugi strani pa se moramo zavedati. Vendar alkimija naj ne bi bila zgolj to. saj je igrala v starih chasih dolocheno filozofsko in predvsem religiozno vlogo. pri tem se po Turkovem mnenju velja vprashati.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. s poglabljanjem v prehajanje iz kaosa v red. za razliko od sploshno uveljavljenega preprichanja.V. ki bistveno zadeva shirshe vidike historichne interpretacije pozne bronaste dobe na nashem prostoru. da predstavljajo novi podatki iz Dragomlja v tem smislu izredno pomembno dopolnitev in nudijo mozhnost kvalitetnega preskoka pri interpretaciji depojskih aktivnosti. Nasprotno menim. Nadaljuje se zhivahna debata o razumevanju razlogov . kakrshno je nedavna objava bronastodobnih depojev in posamichnih najdb iz Slovenije. Ni moj namen. za katero je mogoche rechi. bozhja volja«). da so v zgodovinopisju nujne interpretacije hkrati brezpogojno ves chas podvrzhene tudi kritiki in reinterpretaciji.. tako rekoch neizchrpna in lahko take objave le spodbujajo nadaljnje raziskave. se ne strinjam.11.htm[16. numinis »moch. ali ta najdba lahko prispeva k sploshnemu razumevanju problema ''neracionalnih vidikov metalurshkih dejavnosti'' in ali velja teza o proto-alkimistichnem obnashanju bronastodobnih prebivalcev Evrope? Po njegovem je alkimija nedvomno pojem. na eni in . da so tudi vse teze... povezanih s simbolnim urejanjem odnosov v skupnosti. a kljub temu samo po sebi umevno sodobno konotacijo) na globoko prazgodovino..Zaklad z Banjshke planote . ki brez kakrshnekoli refleksije aplicirajo pojme. ker usmeri nasho pozornost na tolikokrat izrecheno opozorilo uglednih zgodovinarjev. za razumevanje razlogov. Peter Turk se je podrobneje posvetil tudi kolesnim obeskom. L. Peter Turk nadaljuje (IV): »Ne nazadnje. da je tako obsezhna in kompleksna tematika.. sredstvo obrachanja k numinoznemu (op. drugi strani trdno ostajajo za svojimi okopi in se she ne nakazujejo take ali drugachne kompromisne interpretacije. celo v Mali Aziji. cheprav so nekaj predmetov prepustili najditeljem.«. da so tovrstne teze shpekulativne. prav tako shpekulativne .Lucijan Vuga najdb iz Dragomlja . da opisoval vsebino depoja.. posebej che jih poskushamo aplicirati na gradivo in populacije iz globoke prazgodovine. med skupnostjo in svetom okoli nje? Po eni strani drzhi.« In nekoliko naprej she (III in IV): »V novejshem chasu so nastopile shtevilne novosti v kronoloshkih raziskavah in absolutni dataciji poznobronastodobih in starejshezheleznodobnih horizontov.« Che povzamem iz omenjenih razprav. ki se ga v modernem smislu jemlje kot nekaj slabshalnega. kot so trgovec in trgovina (in ki nosijo s seboj nikoli izrecheno..

2010 10:18:55] . da je tista oseba vse to pomalem. S tem pa so povezana verovanja v magichne.. toda nich nenavadnega se nam ne zdi tudi v nashem okolju. zhenska nosi pretezhni del svojega zlatega nakita na sebi. ki jih je davni popotnik. Morda je to poenostavljen primer. verovanji in navadami. kiparji. ki si je zazhelel to ali ono.(?) zakopal na Kanalskem Vrhu. Drugi raziskovalci so zhe dognali. charobne nadnaravne sile. da bi le vrtal proti resnici. da v primeru lochitve. po vsem sodech. To je bila v nekem smislu prvotna globalizacija. Skratka. pri narochniku. che kdo v stiski proda ali zastavi celo porochni prstan. to se vleche vse do danashnjih dni (in zdi se mi. so prenashali s tem tudi znanje in védenje iz shirokega sveta. da so posamezni izdelki nastajali na kraju samem. trgovec. bozhanstva in podobno. in ker so potovali po shirshem prostoru. A gre za she nekaj vech. obrtnik-metalurg . morda ali skoraj gotovo tudi iz Male Azije ali iz Grchije in z Balkana tudi v nashe kraje. kot je bil nash Igor Torkar-Boris Fakin. kot jim sam pravi. za pokritje nujnih izdatkov. Primerki: vzorci kolesastih obeskov s Kanalskega Vrha – iz dela Petra Turka http://www. verske ali utilitarne potrebe in obichaje.revijasrp. marvech tudi polsurovino – ingote. kjer sta poroka in tudi lochitev veliko manj formalizirani kakor v nekaterih drugih okoljih.htm[16.11. ki je lahko nenadna.Zaklad z Banjshke planote . tako je bil veliki pesnik Goethe tudi fizik in she kaj. da v muslimanskih dezhelah.Lucijan Vuga ali. ni prenashal le konchnih izdelkov. glede na svoje kulturne.. vkljuchno s tujo mitologijo. Tu obravnavani kolesasti obeski res lepo pristajajo zhenski kot nakit. kaj v bistvu pomenijo posamezni predmeti. da ne omenimo drugega okrasja. ''shpekulacijam''. ki so sproti izdelovali modele za ulivanje. vzame s seboj najnujnejshe premozhenje. vrazhni obeski proti urokom. toda ali je nakit res samo v okras? Nekateri opozarjajo. to sodi zhe v sfero prvotnega abstraktnega umovanja ob chlovekovem iskanju odgovorov na skrivnosti narave. Tako so bili verjetno mnogi trgovci hkrati tudi livarji in celo umetniki.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Davni popotnik. Mislim. Nedvomno pa so bili zhe od prachloveka dalje v rabi najrazlichnejshi amuleti. saj je chlovek vselej celovita osebnost in ne le zgolj enostranska. to so bili ljudje. tako je lahko kemik priznan pisatelj. Torej je nakit obenem neke vrste prirochen prihranek za hude chase. da so chedalje bolj v navadi). pogache brona. bogati z raznovrstnim praktichnim znanjem.

n. 16-18) je objavljena tudi zgornja slichica kolesastega obeska. Tudi vodni izviri niso bili vselej samo ti. slano kamnito zemljishche. o tem ne prichajo zgolj pisni viri z nahajalishch v Hattushi in Masatu. ko je bilo to mejno podrochje za indoevropske Hetite z blizhnjo prestolnico. V prispevku arheologa Rogerja Matthewsa (tudi direktorja angleshkega inshtituta za arheologijo v Ankari) Project Paphlagonia: landscapes with figures (Anatolian Archaeology.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. je morda predstavljalo naravno mejo kot nikogarshnja zemlja za Hetite med pozno bronasto dobo.« Podrochje Paflagonije (mimogrede. in ljudje se med koristmi in napastmi odlochajo v prid prevladujochega. morda od neolitika in halkolitika skozi zgodnjo bronasto dobo vse do zhelezne dobe. sodelujejo v razlichnih chasovnih obdobjih. Torej nekaj tisoch kilometrov narazen sta ti dve najdbi. a so hkrati imela zagotovljeno svezho pitno vodo z njivami v okolici! Torej so Hetiti vojashko obvladovali zelo nemirno pokrajino tako. marvech tudi utrjena naselja na strateshkih tochkah. to so bile oskrbovalne postojanke za hetitsko armado. tisochletju pr. 5. ko se je podajala na kazenske ekspedicije v gore nad Kashke. njihova prestolnica Hattusha je lezhala komaj nedaj deset kilometrov juzhneje. str. R. nenehna pretnja prebivalcem v ravnini. od koder je bilo mogoche nadzirati shirsho okolico. nedalech od mesta Orta. najdenim v depoju na Kanalskem Vrhu. Najdbe iz srednjega paleolitika potrjujejo. She pomembnejsha za arheologijo Salurja pa je v gomili najdena glajena lonchenina iz daljshega obdobja. ki je na zhalost zaradi oranja skoraj unicheno. Prav tu so nashli bronasto britev in tolkach ter zlat obesek. ki so znani danes. saj naj bi prek Anatolije prihajali vplivi neolitske revolucije v nashe kraje. She vech. kako pokrajine in ljudje medsebojno vplivajo.Lucijan Vuga Poshkodovani zlati kolesasti obesek iz bronaste dobe iz Salurja v Turchiji Kljub temu. a vseeno so na dolochenih obmochjih vselej znova vznikala iz rushevin. ki jih omenja Homer v Iliadi.htm[16. kar je v teh pustinjskih in sushnih krajih pravcati blagoslov. st. da so v tisochletjih mnogi rushilni potresi povsem unichili tamkajshnja mesta. da so prishli na pomoch Trojancem za obrambo pred Grki) je geoloshko dokaj neprimerno za chloveshka bivalishcha. che zhe ni bila zibelka Indoevropejcev (po Colinu Renfrewu). saj se med potresi nekateri zamashijo in odprejo novi. vol. http://www. in prav v pokrajini Salur. V goratem predelu pa je zhivelo ljudstvo Kashka. da so takratni prebivalci izkorishchali to kamnino. Ob glavni gomili so jasni znaki zgodnjebronastodobnega pokopalishcha s shirokimi zharnimi pokopi. toda zhe v bronasti dobi ni bilo nepremagljivih ovir. ki povsem ustreza obeskom.2010 10:18:55] .revijasrp. od tod naj bi bili paflagonski Veneti. Tudi potresi so pogosti in arheoloshko je potrjeno. saj so zacheli s sistematichnimi izkopavanji shele proti koncu osemdesetih let 20. Kako to? Prav geoloshke posebnosti omogochajo. ki pa so pretezhno slana. Za chas kamene dobe so bila pomembna nahajalishcha kremena. je zlasti njen severni del razmeroma slabo raziskan. da iz zemeljskih razpok vrejo na dan mochni vrelci pitne vode.. da so poljedelci v utrjenih naseljih z vodo pridelali dovolj hrane za vzdrzhevanje sebe in vojashke posadke. V Paflagoniji je kakshnih shest manjshih jezer. Research reports of the British Institute of Archaeology at Ankara. je takshno obsezhno lezhishche. sht. prostrana neplodna pustinjska ravan. da je Mala Azija izrednega pomena za preuchevanje zgodovine in povezav Evrope z Mezopotamijo. da ne bi prihajalo do blagovne in kulturne izmenjave.11. kar je primerljivo z znamenitimi zgodnjebronastodobnimi najdbami na lokaciji Alaca Höyük. namig na morebitno bogastvo tega nahajalishcha in regije v 3.Zaklad z Banjshke planote . 1999. Matthews zachenja svoj chlanek z naslednjimi besedami: »V projektu Paflagonija prouchujemo nachine.

da vidimo.. da si poishchejo novi svet. orodje in orozhje. obdelovalno zemljo. poljedelstvo. n. je primerljivo z gradishchi na Krasu in v Istri! V Jantarski poti sem tudi nakazal jezikoslovne raziskave semitologa Giovannija Semerana. trgovce. selitev ljudstev v resnici kaj malo. miroljubnejshe spajanje z dotedanjimi prebivalci ali za kombinacijo enega in drugega. metalurgija. Stotine zheleznodobnih tumulusov ob takratnih naseljih she chaka na raziskovalce.Lucijan Vuga Okoli leta 1180 pr. da je bilo pravih t. Drugachen. Ta nekoliko daljshi povzetek iz porochila arheologov o izkopavanjih v Paflagoniji se mi je zdel primeren zato. prisiljene so bile zlepa ali zgrda prisvojiti si zemljo. ki se je prevech namnozhilo.11. che sedaj spoznavamo globoke vzporednice tudi na podrochju arheoloshkih najdb. neke vrste potujochi srednjeveshki vitezi.. zhivinoreja. in ugotovil presenetljive podobnosti. ''akulturacijo''.Zaklad z Banjshke planote . za katere niso poznali etimologije. kar kazhe na to. a obenem tudi dozhiveli prijaznejshi sprejem kot prinashalci novih dobrin. jih opremili z orozhjem in orodjem pa s primerno zalogo hrane (ali pa tudi ne) ter jih poslali v svet. iskalce rud.i. spomladi pa zato. je propadla hetitska drzhava in prishli so Frigijci. potem onemu gospodarju. da se pojavljajo celo v bolj odmaknjenih krajih. kultura. utrjevanja naselij itd. da so poiskali nachin. izkopanih v Mezopotamiji. da so morda sluzhila bolj za zavetje kakor za stalno prebivanje. sht.revijasrp. To je bil pojav zmanjshevanja demografskega pritiska v okviru nekega rodu ali plemena.2010 10:18:55] . kakshne vplive akadshchine je mozhno zaznati v slovenshchini. magija. Mislim pa. Prav za zhelezno dobo je znachilno she posebej mochno utrjevanje naselij na vrhovih vzpetin. zvechine je shlo za lokalno. ''svete pomladne odprave'' (ali kakor jih she drugache poimenujejo).. kako se ponuditi ljudstvu na novih ozemljih kot koristni prishleki. kot smo zhe pogojno rekli ''elit''. marvech tudi v utrjevanju naselij. kako se je v tistem chasu na ogromnih razdaljah poravzaprav razvijala skoraj identichna kultura ne le v (morebiti nakljuchnem) okrasju.htm[16. cheprav je nenavadno. zdravilstvo. To ni tako chudno.i. da so bila gradishcha odgovor na pomembna dogajanja na shirshem prostoru Sredozemlja. da so se prikupili. nova semena itd. Po Semeranovi metodologiji sem prouchil. Drugi vzrok za selitve manjshih skupin so bile t. bolj domiseln pristop je bil. omejeno nasilno prisvajanje zemlje. zato so plemenski stareshine spomladi dolochili skupino godnih mladcev in mladenk. Seveda so bile take skupine nadvse bojevite in neredko brezobzirne. marvech bolj za gibanje relativno majhnih skupin. kot je mogoche dognati po drugachnih grobnih pridatkih – pojavili so se tumulusi na slemenih. verovanja.i. ali za t. in kakor so to opravili.? Zagotovo ne! Obstaja vrsta indicev.! Ali je shlo pri tem res zgolj za posamezne popotnike. da pri tem ni shlo toliko za ''selitve ljudstev''. ki so se vdinjali zdaj temu. gorskih vrhovih in celo na dnu gorskih dolin po vsej Paflagoniji.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. ki ga je izzvalo nenavadno veliko shtevilo latinskih in grshkih besed. pri chemer so jim poleg vojashkih veshchin prishla prav znanja. s suhozidanimi obzidji in neredko z utrdbami. da jih ne bi pognali v prevech krute razmere in bi jim dali dovolj poletnega chasa za posevek in prvi pridelek. Tako lahko domnevamo. gradbenishtvo. Obichajno je to sledilo po hujshi zimi. ko jih drugje niso potrebovali vech ali pa so se morali umakniti po porazih ipd. http://www. razbrani z mnozhice glinastih ploshchic. kakrshno so kolesasti obrochki. bodisi da so bile to vojashke kaste. a je on nashel zanje ustrezno razlago v prastari akadshchini. brez katere ni bilo prezhivetja.

prva kartoteka. za naselje Bate govori drugache: »Beth leta 1200. Na zemljevidu so zbrane pomembnejshe tochke iz bronaste in zhelezne dobe na obmochju Posochja.htm[16. Zgornje Banjshice. Nekoliko kasnjeshi so prvi zapisi za Banjshice: auf der Alben in der obern. da se ne bi kaj takega v razlichnih obdobjih bolj ali manj intenzivno dogajalo tudi na nashem ozemlju. Lazi.11. tja spadajo Podleshche. Lazi. da so bili SlovaniSlovenci prinashalci neolitske revolucije in bronastodobne tehnologije v Vzhodne Alpe ter na njihovo centralnovzhodno in vzhodno ravninsko podnozhje. Podatki so iz razlichnih virov. Betackh 1300. ob chemer ima Kos pripisano »druga krajevna imena Baske. auf der Bainsicz 1471 – zhupa. najvech iz Grafenauerjeve Zgodovina slovenskega naroda in Il ripostiglio di San Pietro presso Gorizia. in villa Betach leta 1291. Shele veliko kasneje naj bi bili ti ''Italidi slavizzati'' – Ladinci poromanjeni. Bitezh. v *bet – po Bezlaju antichno ime Veneti. Bate je pri izvoru nekdanji etnikon . Toda zhe en sam podatek. ki ga najdemo v rokopisni zapushchini Milka Kosa (Topografija V – Primorska A – Q(R). verjetno Zgornje Banjshice. ki jih ne smemo zamenjevati z Italiki. da so bile razmeroma pozno naseljene. Arhiv SAZU). Dragovice (med kmeti Dragonja). pa tudi z nashega ozemlja drugam! Prav zato je povsem sprejemljiva teorija kontinuitete Maria Alineija. Betach 1373. ki pravi. leta 1370. Betocckh.Lucijan Vuga Ni nobenega razloga.2010 10:18:55] Za Banjshice naj bi veljalo. in Beschiza sub nemore 1373. Veneti v slovanskem akuzativu oblike (grem ''v Venete'')«. Spodnje Banjshice. vanjo spadajo Avche.Zaklad z Banjshke planote .revijasrp. Baske – pridevnik iz osnove *bet s sufiksom –ьsko. pri chimer naj bi prishlo do slovanizacije tamkajshnjih Italidov.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. ko je prodrl v te dezhele rimski imperij. http://www. torej *betьskъ > *besk > baske. Batho 1412. obchina pri sv. tako pogosto instrumentaliziranimi v najrazlichnejshih (pred)zgodovinskih teorijah.

zahodno od Kanala. Fobca pri Grgarju: dorff ehe Fäwawicz/ eze Febawicz 1368. Idria 1377. Zarshchina. Ker pa je vselej ob prometnicah tudi kakshno pochivalishche. Gargarü 1481 itd. ad villam Brachi 1486. v okolici Anhovega Goljevo. in der Ider 1398. na katerem so pognale v novejshi dobi bujne mladike tolminshchine. Shebrelje: Sibrielge 1377. Gregär. sodech po tvorbi iz antroponima *Anko.11. Paljevo: Pallow okoli 1200. infra Talisach et Laich 1290.Zaklad z Banjshke planote . Mimo Chepovana. kapela v Idriji 1496. imamo she eno potrditev. od tam pa chez Banjshice proti Mostu na Sochi – Sv. Gargar 1412. Bremci pri Kanalu na Banjshki planoti: Brenich okoli 1370. v kasnejshi dobi vpliv tolminshchine. da vodijo cheznje najkrajshe in najugodnejshe poti od morja ob Sochi navzgor do Solkana. Gregar 1471.. moramo priznati. zato jo je treba ubrati v breg chez prelaz Preval pod Sv. Othalisch 1377. Luciji. Lohka na Banjshicah: Lohca 1200. ki ima prav tako davne korenine in she ne razjasnjeno osnovo http://www. da so morale biti Banjshice naseljene zhe v davnini.revijasrp.: gl. da so tod chez tovorili dragoceno blago zhe v davnini. reka na Tolminskem: Baza 1377. proti severu pa na Banjshice. Alis 1398. se Gregaer 1398. Idrija. Medrus 1398 (tu ima Kos prip. Posebno mochan argument za prastare poti chez Banjshice pa je najdba arheoloshkega zaklada pred nekaj leti. Bitezh nad Grgarjem: Wittes ok. opomba Kosa: po Kelemini Anhovo morda iz nemshkega Anninghofen. pripomba Kosa: v grupo Banjshice.. Slatno pri Grgarju: Zlatin okoli 1200. Grgar: Gerger 12 st. in Gargara 12. V Solkanu se namrech ravnina koncha.Lucijan Vuga Duhu. Gaergaer okoli 1370. Hub che/cze(?) Alpes das gehaizzn ist Wanichowe okoli 1330. Bezlaj). Soshka struga se izredno stisne in je nadvse neugodna za poti. Subrigl. Mrcinje na Banjshicah: Mercinach okoli 1200. ki pricha. na pobochjih proti rechici Idrija (Judrio): in villa que dicitur Idria preter sanctam Mariam de monte okoli 1281. Othalisach. Idrija pri Bachi: Idria 1086. Modraz 1367. Brisa (?). Gregor. villa Mercine 1291. Bacha (vas). enako meni Kelemina. Avche nad Kanalom: ze Als. Ker pa po Milku Kosu in Francetu Bezlaju tudi toponimi prichajo o njihovem starinskem izvoru. beneshki govor. villa Palve 1291.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. zavetishche. Bodrezh pri Kanalu ob Sochi: Bedruss 1367. Idrija: in castro de Idria 1347. st. 1370. Che prometno ovrednotimo Banjshice. Goro v Grgar in od tam se cesta razcepi proti severovzhodu v Chepovanski dol. Bezlaj > predslovensko ime. Stran pri Kanalskem Lomu: Tran 1398. ze Alsz in der Kanngel. Idrisca 1258. Avshka govorica je drevo z beneshkoslovenskim dialektalnim deblom. so morali biti tudi na Banjshicah taki kraji. O govoru Avchanov (Logar). Sibrigil 1451.2010 10:18:55] . villa Isduca 1351. ki kazhe na naseljenost. Sabrigl 1493. Bacha. apud Idriscam 1321. Otalezh: montes Otales 1063. Roje med Dragovico in Ravnim na Banjshicah: Roya okoli 1200. Anhovo: in villa Wanicho 1277. Gargar 1460.htm[16. Idrsko pri Kobaridu: Idrisca 1086.

saj so zlato. Ogleju. Metalurgija pa je pomenila v davnini pomembno gospodarsko dejavnost. v Most na Sochi.11. Omenimo idrijsko zhivo srebro. Banjshice so pravcato krizhishche prastarih poti od Jadrana in najvzhodnjeshega roba Furlanske nizhine v dolino Idrijce. Iz doline Idrijce in Bache pa pridemo v Shkofjeloshko hribovje in spet do Save ter chez Gorenjsko na Koroshko. vabi h gospodarski izrabi in s tem k naselitvi. ki so zhe nad dolino Idrijce. tu se Socha zhe umiri in postane ravninska reka. Nad Cerknim so she med dvema svetovnima vojnama kopali bakrovo rudo. le da takrat s tekocho kovino niso imeli kaj pocheti. Toda tudi ostanki kopanja in predelave bakrove in kasneje zhelezove rude kazhejo na intenzivno metalurshko dejavnost. a tudi vishinske razlike jih niso ustavljale. naprej pa mimo Kanalskega Loma v Most na Sochi ali chez Lokovec vse do Vrat. Da se dvignemo na prelaz Preval 325 m. je treba prehoditi okoli deset km. ugodna za pasho in gozdarjenje. pot vodi proti zgornji dolini Idrijce. Spustimo se lahko proti zahodu v Avche ob Sochi. Vendar pa so bili tik Mosta na Sochi v Slapu ob Idrijci srebrovi rudniki. Krasu in she najbolj zgornjejadranskim pristanishchem Timavu. http://www.Lucijan Vuga imena. Gradezhu in kasneje Trstu.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.Zaklad z Banjshke planote . chez Banjshice pa pridemo v samo sredishche svetolucijske kulture. razen da so jo obchudovali. Znano je.htm[16. iz studenca kmetu nateklo zhivo srebro v cheber. Solkan je okoli 90 m nad morjem. pomeshano s srebrom. Kobarida. od koder je mimo Idrije razmeroma hiter dostop do Logatca. ki. Bolj zanimiv je rudnik svinca in cinka v Rajblu pri Trbizhu. je smer chez Banjshice predvsem ustrezala Vipavski dolini. da se je tako. se je lahko dogajalo tudi v preteklosti. Robicha. ki so jih povsem izchrpane zaprli shele pred drugo svetovno vojno.2010 10:18:55] . od koder se rahlo spustimo v kotlino Grgarja in spet navzgor do Grgarskih Raven na 519 m. Che je bila vzporedna pot iz Furlanske ravnine ob Nadizhi navzgor mimo Chedada. ker je bila Ljubljanica v tistih chasih plovna in se je po njej brodarilo do Save in naprej proti vzhodu. vse tako kazhe. Skratka. st. kositer in zhelezo iskali na tisoche kilometrov dalech. pa tudi drugega rudnega bogastva je bilo pred tisochletji veliko. Prav gozdovi so bili pomembni pri predelavi kovin ali taljenju stekla. Poleg prometne pomembnosti pa sama zemljepisna lega Banjshic. na vzhodu pridemo v Chepovan.revijasrp. v Trebusho in Shebrelje. Vrhnike in Ljubljanskega barja. kakor je po legendi v 15. kar pozhira ogromne kolichine lesa. z razcepom proti Mostu na Sochi ali mimo Bovca in chez prelaz Predel na Koroshko bolj primerna za potnike iz zahodne Furlanije. da so v antiki pogosto izbirali poti po vishinah. baker. zato je veliko bolj gospodarno tovoriti manjsho kolichino rude k viru energije kakor obratno. kot porocha Valvasor. Ta smer je bila zanimiva tudi zato. O tem nam prichajo pred stoletji obratujoche steklarne v tej okolici. v davnini ni imelo nikakrshnega praktichnega pomena. kjer so dokazano kopali zhe v davnini tudi zlato in srebro. srebro. da ne bi ubirali chim krajshih smeri. cheprav je povsem verjetno. toda nedvomno so nekoch dajali vech od sebe. od tod pa se po strmem severnem pobochju spustimo do Mosta na Sochi. in nekako na tej nadmorski vishini med 500 in 700 m prechkamo Banjshko planoto.

revijasrp.htm[16.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.Lucijan Vuga SVETOLUCIJSKA KULTURA http://www.Zaklad z Banjshke planote .2010 10:18:55] .

s chimer so podaljshali trajnost poslopja. Posebnost stavb v Mostu je dosledno pri vseh hishah izpeljana drenazha na strani proti polozhnemu bregu.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Toda obmochje svetolucijske kulture je bilo obsezhnejshe. da so hishe vechinoma predeljene s steno iz brun v dva prosotra. http://www. po eni strani do Starega sela in Robicha ter naprej proti Kobarishkemu kotu. z napushchem na stebrih. Centralno vodena ekonomija svetolucijske skupine v Mostu na Sochi je dosegla naselbino povprechno nad 500 prebivalcev in ustrezno okrepljeno stopnjo druzhbenega sozhitja. Na sonchni jugozahodni strani je bil vhod. in s tlakom iz sphane ilovice. premazanih z glino. Manjsha soba v vkopanem ozadju stavbe je rabila za shrambo. ki mochno spominja na podobne prvine v ilirskih stavbah Hercegovine in ognjishchih naselja Donja Dolina ob Savi. verjetno z ognjishchem iz prodnikov.2010 10:19:38] .Svetolucijska kultura .. segalo je v Bashko grapo in po dolini Idrijce na Shentvishko planoto in pomembna sredishcha so bila posejana po Soshki dolini navzgor od Tolmina do Kobarida. Kljub osnovni ugotovitvi o enotnih tlorisih velikosti 5x5 m in enako skromno opremljenih notranjostih stavb ostaja v veljavi ugotovitev. str. 52-53). krogov itd. Peter Petru. meandrov. pri chemer niso bile izkljuchene niti poselitve pobochij kot v Drezhnici. CZ. Vechji je bivalni prostor.11. Tako lahko to stavbo verjetno izlochimo iz vrste obichajnih bivalnih hish in vidimo v njej neko kultu posvecheno poslopje. saj je po njem vodila prastara pot na Gorishko prej kakor pa po dolini Soche.revijasrp. Glede videza stavb je osnovno spoznanje. Arheoloshka obdobja.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SVETOLUCIJSKA KULTURA Posebno dobro smo poucheni o stanovanjski kulturi v prazgodovinski naselbini Most na Sochi (Zgodovina Slovencev. po vsem sodech.htm[16. po drugi strani pa proti Bovcu. 1979. na Vrsnem ali na drugem bregu Livek ter po grebenu Kolovrata na Beneshko stran. Ljubljana. V eni izmed stavb so dobili na kupu bogato razchlenjene ostanke okrasja arhitekture iz prezhgane gline z vrezanimi vzorci trikotnikov. da pomeni kakovost gradnje in dvocelichnost hishe visoko razvito urejenost kulture bivanja vseh druzhin v naselbini.

revijasrp. I/585) beremo: »Velja opozoriti. V delu La lingua venetica – G. Jereka in Lepence. proti koncu 19. st. Po mnenju prazgodovinarjev bi morale v tej nekropoli potrjevati venetski etnos. bivalishch ipd. tudi posode z rdechimi in chrnimi povrshinami.. V chasu teh najdb. ki je bila neke vrste naravno zaledje dolinskih naselij. a ne toliko njihovemu najstarejshemu obdobju priseljevanja s severovzhoda kakor nekemu kasnejshemu obdobju. potem ko so se zhe dodobra ustalili na http://www. Razlichne fibule kazhejo vchasih severnjashke in orientalistichne vplive.2010 10:19:38] . ki ga razlichno tolmachijo.11. Prosdocimi – (str. vendar potrjuje povezanost svetolucijske kulture z venetskim prostorom severovzhodne Italije. In she vech. na meji med Tolminsko in Bohinjskim kotom. k tej kulturni skupini sodijo tudi Bohinj.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.. da shtevilne situle iz Svete Lucije v sploshnem sodijo v pozno obdobje (IV. torej onkraj visokih gora. podrochje sodi v krog svetolucijske kulture Vendar pa ima svoje posebno mesto v tem sklopu tudi shirshi prostor Banjshke planote. V celoti so si strokovnjaki enotni. atestinsko obdobje in she kasneje). ki jih delijo reliefni trakovi. nas v okviru tega pisanja predvsem pritegne odkritje bronaste posode z venetskim napisom. Toda poleg odkopanih grobov. se ujemajo s tistimi iz tretjega atestinskega obdobja. B.Lucijan Vuga Arheoloshka in prazgodovinska najdishcha med Kobaridom in Robichem.. je bila v polnem razmahu ''keltizacijska paradigma'' v tesni povezanosti s pangermanizmom. in tako so nekateri hoteli videti tudi v napisih potrditev takih svojih stalishch. Pellegrini in A.Svetolucijska kultura . L. da gre pripisati obsezhno svetolucijsko grobishche Venetom.htm[16.

J. kaj naj bi to pomenilo.a. v tem primeru naj bi Veneti nekoch prej prishli s severa(vzhoda) – npr. zlasti poslednja chrka je skoraj nerazpoznavna) kljub nekaterim neskladjem enak zgoraj omenjenemu. fragment bronaste ploshchice. (str.?o. napis teche z leve na desno med oznachenimi pasovi. 595) Is 3.vnahvrot. vishina 40 mm. in 4. da je napis (ne povsem jasen.n. Prebralo naj bi se: lik. k temu naj bi pritrjevalo. z znaki verjetnega rochaja.s. nekateri celo domnevajo kakshno manjkajocho chrko. To sprehajanje narodov po Evropi meji zhe na bajke. domnevajo. prim. Szombathy. tudi Is 2).i. zadnji odstavek): »Izbral sem branje l za chrko na sedmem mestu prve vrstice – tako kot je predpostavil tudi Lejeune – s chimer sem pokazal vero v zachetni l (dasi je neregularen. vedno punktiran?).v. 593) Is 2 J.a.h.Lucijan Vuga svojih novih bivalishchih v ravnini in so se zacheli shiriti proti severovzhodu.11. (str. 591) Is 1.htm[16. po zgornjem zunanjem robu okrashena z razastimi trikotniki.elink. avtorja objavljata naslednjo razlichico: lah. z dvema http://www. Grabfeld zu Idria itd...ah. Grabfeld zu Idria itd. torej Laivnai Vrotai. verjetno v levo.2010 10:19:38] . kar morda da Laivnai Vrotai. premer 70 mm. Napis z desne berejo razlichno.revijasrp. morda del posode. Napisi na predmetih s svetolucijskega podrochja so (oznake po zgoraj omenjenem delu): (str..m.Svetolucijska kultura ... – χa. 596. le rahlo poshkodovan bronasti vrchek z lepo oblikovanim drzhajem in okrashen na notranjem robu. jih je treba ''pozhreti''.s. menijo razlichno in ostaja pomen napisa povsem negotov. v. ki izhaja iz shtevilnih konchnih m v akuzativu.h.. str. je treba izkljuchiti ime kakshnega bozhanstva. od tod pa naj bi se ponovno shirili tja. Devoto izrecno govori o Panoniji – se naselili po severovzhodni Italiji.s. mestu morebiti predstavljata notacijo za hiperkarakterizirani jod (?). bronasta plitva skledica s premerom 135 mm in visoka 45 mm. Ob samovoljnem branju posameznih chrk (npr. V drugi vrstici chrki na 3. neregularna se izkazhe tudi punktuacija zachetnega m (morda lahko napako razlozhimo po privlachnosti. to naj bi bil Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab [?? . da so ga nashli v istem grobu: lah. epitaf za zhensko. Szombathy. J. Szombathy. po mnenju slovitega venetologa Lejeuneja.« Taka razmishljanja bolehajo za marsikatero prenagljenostjo. kot da bi igrali shah. dolzhine 78 mm in shirine 18-20 mm. kakor da na poljih ne bi bilo drugih figur.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.rot. negotove smeri branja. premikajo resni znanstveniki cela ljudstva po obsezhnih prostranstvih. Grabfeld zu Idria itd. od koder so prishli. che pa so zhe.kaφ – ??.

pri chemer je treba dodati. vkljuchno z i in u. glede na vlogo v dvoglasniku. Prosdocimi meni. ki mu sledi nomen. sploh«. 76) lahko zasledimo. da v osnovi punktuacije ni bilo zlogovanje nasploh. konchni soglasniki v besedi. kar po Lejeunu lahko pomeni heterogeno rabo. 25) pomenila devokalizacijo konchnih soglasnishkih elementov in rabila za lochevanje zachetnih ter konchnih besed med pisanjem. z natanchno Beelerjevo ugotovitvijo posebnosti (skupine nepunktuiranih soglasnikov). marvech odprt http://www. pri katerih prvi element ni bil punktuiran in je moral pripadati drugemu zlogu (tavtosilabichne zveze). v primeru. ali pa ought. da tudi v etrushchini ni povsem pojasnjena vloga punktuacije. ugibanji in tveganimi izbirami je povezano branje zhe tako zelo redkih venetskih napisov! In zaradi tega nas prav nich ne sme presenetiti. od katerega so ostale zanesljive le prve tri chrke (Kab–). Razen nekaterih predhodnih.y. s chimer pa se Lejeune ne strinja. Prosdocimi (str. beremo ináf. plough. Zhe Vetter je dolochil soglasnishke zveze. vendar se pri tem pojavlja vrsta izjem in posebnosti. 23 in naprej) pravi: »Znachilna za venetsko pisavo je punktuacija: chrke so na dolochenih mestih omejene z dvema pikama (v sploshnem z dvema pokonchnima chrticama ali z dvema pikama ali z dvema pomishljajema). zaradi chesar jih ni bilo treba punktuirati. Po Vetterjevih pravilih so punktuirani: samoglasniki na zachetku zloga ali besede (tudi i in u z vokalno vrednostjo).htm[16. Morda je punktuacija tudi (str. in je morda punktuacija rabila tudi kot napotek za izgovarjavo. 25. katere preprichljivost ni tolikshna kakor pri prvem vidiku. kdaj in kako je bila uvedena ter s kakshno doslednostjo.y. na kaj je mislil Lejeun. s kolikshnimi domnevami. op. Atestinski tip punktuacije izhaja iz staroetrushchanskega in ni prav jasno. to je Gaius (primerjaj Lucius?). da obstajajo problemi pri pisanju resnichne izgovarjave. zadosti«.« Zhe ta kratek navedek v najjasnejshi luchi pokazhe. saj nekateri menijo. in neodvisno od njega tudi Lejeune. in dvojno na praktichni ravni: pomaga lochevati besede (neredko tezhavno opravilo zaradi neprekinjenega pisanja – scriptio continua in nepoznavanja jezika) ter dovoljuje izkoristiti v najvechji meri fragmente poshkodovanih napisov. je pa vseeno verjetno. ki zamegljujejo pravo naravo punktuacije oziroma dopushchajo vrsto samovoljnih interpretacij. za katerega se je ohranil praenomen zhe v latinski obliki. ki si med seboj tudi mochno nasprotujejo. beri o:t »moral bi. nam je jasno.x. Che k slednjemu primeru dodamo she.). npr. kakorkoli.: (. ker nam omogocha spoznavati venetsko zlogovanje.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. ampak je imela tudi semantichni pomen. povsem nesprejemljivih delnih intuicij ali domnev.« Nekoliko drugachna je punktuacija v Lagole di Calalzo. da je za nas venetska punktuacija koristna. da gre za drugo ime mozha. »plug«. vendar to ni gotovo. beremo plau. da sta dve zaporedni chrki zajeti v punktuacijo. kjer se na mestu dveh pik pojavlja ena sama. Zhe sama punktuacija je eno od strokovno nerazchishchenih vprashanj. da se podobna kombinacija chrk -ough.) namesto (. drugi izhaja iz zgodovinske in fonetichne interpretacije. Prosdocimi pa k temu dodaja. 24). je razlago punktuacije dal Vetter.revijasrp. Razlaga zajema dvoje vidikov: prvi je opisen in v celoti sprejemljiv.x. za kar je dovolj navesti angleshko besedo enough. V opombi (str.Lucijan Vuga preobrnjenima c. Tako je bila v mestih Veio in Narce v uporabi punktuacija s tremi navpichnimi pikami. kar Prosdocimi ochita tudi slavnemu Lejeunu! (str. sta sosednji piki lahko poenostavljeni npr.Svetolucijska kultura . da obstaja mnozhica interpretacij besedil najuglednejshih lingvistov.. »dovolj. in opazhamo pogosta odstopanja od »juzhnih« pravil.11.2010 10:19:38] . ko so Etrushchani opustili zlogovno punktuacijo in jo uporabljali za lochevanje besed. da ni rabila zgolj za oznachevanje zlogov.v angleshchini bere zelo razlichno.

st..« Poleg tega je treba uposhtevati vechstoletne razpone med posameznimi teksti. pr.i. 1987.h. katere izvora ne poznamo..a. 26). a je morda povzel po prvem sistem pisanja. da vse te tezhave pri branju posameznih chrk in celotnih besedil prihajajo bolj ali manj do izraza pri vseh ohranjenih venetskih besedilih. sht. ki jo najdemo v 6. A. Posebna vrsta punktuacije. n. da morda gre za najmanjshe glasovne in ne pisne enote. Zlogovna punktuacija (razen delnega prezhivetja v Kampaniji v prvi polovici 5. lokalno poimenovanje za Artemido.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Tako Peruzzi opozarja. marvech poudarjanje dolochenih ''polozhajev'' nekaterih chrk (osamljenih samoglasnikov in konchnih soglasnikov v zlogu)... saj berejo c in j. saj ni mogoche povsem zapisati izogovorljive enote glasu z zapisljivo enoto zloga.a . sht. n. kot je Prosdocimi.a.i. kot . cheprav je obche sprejeto. Stacioli (Il ''mistero'' della lingua etrusca. Ne bi pripisal takemu umu. che je pisava bila zlogovna. st. 127): Laivnai vrotai. Roma.a. sht. mesapijsko Lahona.Lucijan Vuga zlog. Prav tako je v venetshchini nerazresheno vprashanje homografije i.h = la. str. medtem ko drugi vztrajajo pri h.vna. Tudi drugi pisci se zhe za etrushchino muchijo s punktuacijo.rot. pr.2010 10:19:38] . se razshirja uporaba punktuacije ali lochevanje besed z lochilnimi znaki.i. Newton Compton ed. razen v izredno redkih primerih zhe v 7. sht. Tudi glede znaka < si niso vsi enotni.|. L. ko se je jezik spreminjal. pishe: »V najstarejshi pisavi. Prosdocimi se v drugi knjigi zgoraj omenjenega dela loteva lingvistichne razchlenitve posameznih venetskih besed. kar naj bi http://www. Tako naj bi Vetter videl v tem imena bozhanstev. (razen v posameznih primerih) sprejeto le pri nekaterih. da so Minojci poznali st. povsem pa ignorira slovanshchino.i. : h. tega je she veliko vech. str.htm[16.. lah. o zapletenosti tega problema je razpravljal tudi Lejeune. kaj naj bi sploh pomenila in zakaj je nastala. da tvorita baltskoslovansko enoto. Toda v zachetku druge polovice 6. Ostaja odprto vprashanje razlochevanja fonemov.ah v. dokaj redkeje je v uporabi chrtica in zelo pozno z manjshimi trikotniki ali ''andrejevimi'' krizhci.Svetolucijska kultura .i. saj je branje znaka .i.io.i. st. v. st. ki naj bi bil tudi chasovno pred vsemi. pomislimo zhe na sto petdeset let staro Preshernovo slovenshchino v primeri z danashnjo. = la. kar naj bi bilo k ali ic itd. n. da ko obravnava jod oz. (Is 2). .v. ''silabichna''.a. pr. n.revijasrp. ki je imel drugachno skladnjo. pr.. ter se sklicuje na vrsto drugih jezikoslovcev. je t. ni ustrezal drugemu. zlogovna.n. kar vchasih ustvarja velike tezhave pri branju in pogosto le hipotetichno razdelimo besede.rot.vnah vrot. Opozoriti moramo.. njena funkcija ni lochevanje besed. so besede pisane brez presledkov (scriptio continua). n.11... za kar povzame tele razlichice: lah. tako tudi pravkar navedenih (II. Romolo A. 84-88). (Is 1). kaj shele pred petsto leti pisano trubarjevshchino ali pa jezik Brizhinskih spomenikov izpred tisoch let . vzame v obzir baltshchino. na jugu.v. vendar ga niso pisali (str.i. ki so obichajno v obliki pik (ena. zato ne bi smeli v past hipoteze o zlogovnem sistemu. potem je she razlichica |< . vrot. Che je sistem zapisovanja zlogov ustrezal enemu jeziku. docent za etruskologijo na Universita di Roma. dve ter tri ali celo shtiri v najstarejshih zapisih).) izgine ob prevladi punktuacije za lochevanje besed.

. vrot. Postvorta. nad Mostom na Sochi? Ali na Vrsno. Loka.a. pa http://www. Mirko. Zdi se nam samo po sebi umevno.s. tudi toponim prelaza Vrata pri Chepovanu.i. Kambreshko).si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. Lavisno itd.m.11. che je zhe dopustno Wrothaia in podobno? Zhe s chrkovanjem Prosdocimija lik.a. ki ga lahko primerjamo z okolishkimi imeni naselij Livek.. vrotah itd. Melinc (Nova Gorica. Pa vrotai.i. temvech ga le vkljuchi v konchni seznam.revijasrp. kaj tisto ime pomeni.i. Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab[??. jezero Melinca jama pri Hrushevem zahodno od Ljubljane. mar res ne bi smeli pomisliti na osnovo vrata. Borut itd.beri dvoustichno).. – χa. Povsem nove mozhnosti pa bi imeli.n. zapisano tam in tam.i..?o. Tolmin. Lejeune in Pellegrini vidita v napisu osebno ime: Laivna iz *Laivo kakor Votno iz *Voto itd.h. podobno latinskima Ante-vorta.a. Kobarid). za kar sam nakazuje utemeljena izhodishcha z odkritosrchnimi opozorili o vseh pasteh njegovega in drugih branj! Pogosto se etimologi ob upravichevanju svojih razlag nekega toponima ali tudi osebnega imena zatekajo k trditvi. Draga. Krahe se s tem ne strinja. Vrhov ipd.v. Melinci pri Beltincih.rot.Svetolucijska kultura . celo vrsto Vrshichev. Lavov < *Lauicos. da napis iz Ostie Laevonicvs. kakor pa je ustaljeno na romanski ali germanski osnovi.Lucijan Vuga ustrezalo grshkemu Leho. Enako velja za Laivnai vrotai oziroma Prosdocimijevo branje lah. Lavivs.htm[16. s chimer se odpove neposredni primerjavi z Lavskos. Tudi Kab[ omogocha dolochene vzporednice z osnovo Kab–. Nada.v. seveda nochem poenostavljati z danashnjimi okolishkimi imeni Kambreshko. Izraz Melink(io)s lahko tako ali drugache vzporedimo z danashnjimi okolishkimi priimki Melink (Nova Gorica. da gre pach tako in tako za ime. = la.kaφ – ? se odpirajo dodatne mozhnosti. Slava.s. ki je tujega izvora.a . Lohke ipd. Kanal. da Prosdocimi v drugi knjigi ne obdeluje posebej tretjega napisa. Prav tako nesprejemljiva je primerjava s shpartansko boginjo Orthia v razlichici Wrothaia (W.i. Danica.2010 10:19:38] . Slavoj.s.i.a. Melihen (Bovec) ali s toponimi Melinki pri Ligu nad Kanalom ob Sochi. ali lah.elink. Borko. saj nam je drugachno branje na dosegu roke kljub pretechenim tisochletjem. a tudi ne Beeler in Pisani. Presenecha. Ime Vrota je zaznano v venetski onomastiki. vzbuja negotovost. sklepa Prosdocimi. od kod so vzeta slovenska osebna imena: Cvetka. Tudi che se drzhimo Prosdocimijevega branja.. Bozhica.h = la. n. primerljivost z latinskim verto (indoevropsko *wert) ali z Verto / Vorto v keltshchini je zgolj mozhnost..vna. Poleg zhe nashtetih branj Prosdocimija in drugih smemo dopustiti she druge nachine.. postanemo pozorni na nekatere mozhne onomastichne in druge primerjave z danashnjimi imeni.vnah vrot. vrotah pa naj bi bila boginja poroda. Lig. Prav tako Luk(io)s. gora Melnik severno od Reke itd. v.i. vendar opozarja. Bojan.. vendar sem zhe v svojih prejshnjih delih navedel veliko razlogov za utemeljena drugachna branja. kot je on storil z drugimi uglednimi etruskologi.ah v. ne povedo pa.rot. Kobarid ipd. che bi kritichno razchlenili Prosdocimijevo branje.. Lejeune izkljuchuje branje Lav.v korist Laiv-.

. da na sploshno jezikoslovci ne ishchejo slovanske osnove zanje zato. ki so tod zhiveli zhe v davnini. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. osnov za imena voda.. da o Vzhodnih Alpah niti ne govorimo.htm[16.. ki so postala povsem vsakdanja. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. grshchini.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. 140) (2) Luka Sienchnik in Bozho Grafenauer: leta 1945 je le kakshen mesec po pravkar konchani drugi svetovni vojni izshla v Ljubljani drobcena knjizhica Slovenska Koroshka – seznam krajev in politichno-upravna razdelitev izpod peres Luke Sienchnika in Boga Grafenauerja (SIEN).V. marvech bi jim morali slediti po vseh vzhodnih Alpah do Donave in preko nje. obenem pa dokazujejo ta she danes zhiva imena. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. tako kot vneto in zavzeto pochno pri vsepovsodnem iskanju keltskih. podobno je s tujimi imeni. Vedeti je treba. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. str. Baske. Ljubomir. obcha in druga imena vir informacij o jeziku. primerjave z nechim itd. namesto da bi prav odkrivanje takih imen potrjevalo njihovo prisotnost. V predgovoru Bogo Grafenauer pishe: »Prvi osnutek za prichujocho knjizhico je naredil ob koncu leta 1944 v Znanstvenem institutu pri Predsedstvu SNOS na Rogu dr. da so tudi osebna. in v gornjih primerih je edina ovira.« (BEZ I. Borislav itd. ki so se nam na kakrshen koli nachin ohranila. Che ponovimo: (1) France Bezlaj: »Imena Bate. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. keltshchini . ki imajo kakor koli opravka z navedenim ozemljem. Oshtirja in drugih v luchi teorije kontinuitete.. ilirskih.revijasrp. rabilo odpiranju drugachnih vidikov na preteklost nashih krajev in ljudi. da je to ozemlje v resnici slovensko.Lucijan Vuga Dragoljub. severozahodni http://www.« (podchrtal L. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Veneti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. da bi se podrobneje lotevali razchlenjevanja posameznih etimologij. Vendar ni namen tega dela. Che bi shlo namrech samo za mrtva slovenska imena. ker pach Slovanov skoraj do sredine srednjega veka menda ni bilo v Posochju in v zahodni Sloveniji..) (3) Karel Oshtir: postavlja med Baltoslovane in Germane ilirsko-trashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. 1926-1927. germanskih. kar je bilo doslej zapisano. che hochete. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. reinterpretacijah ali stalishch Bezlaja. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. marvech je vse. Luka Sienchnik. a le malokdo ve za njihov prvotni pomen v hebrejshchini.Svetolucijska kultura . str. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. kakor je znano. gora in krajev. to izhaja iz spoznanja potrebe po ponovnem in drugachnem branju ali. Slavoljub.11. se ne bi mogli omejiti na sedanjo slovensko Koroshko.. vëndi »bivalishche«.2010 10:19:38] . latinskih ipd. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Veneti. Seznam slovenskih krajevnih imen na avstrijskem Koroshkem naj bi sluzhil vsem. Grafenauerja. izhajajo iz znachajskih posebnosti. znachilnosti. latinshchini.

poljedelsko meshano ekonomijo. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni.. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. ki nas.edini logichni sklep je....V. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel∂ t > welt>.. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega. ki je npr. vendar smo videli. ki so prishli iz Anatolije.L. domnevno "slovansko preseljevanje" je polno nasprotij.« (BEZ I. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu. in iz nje sta se razvili. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. in to celo v zgodovinskem obdobju. *we/al ∂ t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. zahodna in vzhodna veja Slovanov [op. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki..: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest vremenih let].– tako *we/ame/∂ t v Veneti – Antes <> *wel∂ t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen∂ t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«.. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi.. Alinei dobesedno pravi naslednje: »Zacheti moram s tem. http://www.« Oshtir zakljuchi (str. ne tangirajo«. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod'.. 291) (4) Mario Alinei: Prof.. Slovanov na neizmerno podrochje.. to je oblika. so postranska vprashanja.. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha.za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske.. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom. etrushchanskega in latinskega urbanizma. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani.. a uposhtevajoch tudi zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. str. z Ibero-Baski v Shpaniji. zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb.« – Tako govori teorija kontinuitete. prevzeto prek romanshchine in Banjshice.. ki so nam pustili imena kakor Benetke. ki je zelo blizu sedanjemu. kljub Oshtirjevi presenetljivi izjavi: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Iliro-Traki v Karpatih. tipichno evropsko. juzhni in zahodni Evropi..Svetolucijska kultura . Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti.Lucijan Vuga Italiji in Galiji. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej).. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah.. che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom. Ne obstaja neka "severna slovanshchina" pach pa je to le razlichica juzhne slovanshchine.. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti – Anti. kakrshnega danes naseljujejo. Baske verjetno she direktno. str. v povezavi z Anatolijo.2010 10:19:38] .. Prisotnost Slovanov na obmochju. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi.htm[16.11. Slovani so (prvi. Bate... s Pikti v Angliji.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto..... jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji... balkansko obmochje je eno redkih.in se pojavlja tudi v siciljanskotrashkem -ib.

Lucijan Vuga STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.htm[16.Svetolucijska kultura .2010 10:19:38] .revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.11.

zaradi katerega bi moral v marsichem spremeniti svoje sklepanje. pangermanizmom. itd. vendar se kot vsaka znanost razvija in s tem spreminja in dopolnjuje predhodna dela. panslavizmom itd.Starinski jezikovni sledovi . obenem pa so bili http://www.«.«. vozovi in Indoevropejci. ki danes predstavlja pomembno specialnost v jezikoslovju. da je med njimi komaj kakshen slovanski znanstvenik! Tudi v Index verborum ne najdemo niti enega (!) slovanskega izraza za kolo. kolo tudi (morda celo najprej) kot vreteno za obdelavo glinastega posodja.. Z obravnavo izvora in razlage besed se ukvarja etimologija. Tu nimam namena razpravljati o etimologiji kot taki. 85). Vse to je sicer v dolochenem obdobju veliko prispevalo k preuchevanju zgodovine in jezikov. Toda she preden zachnemo. to nekateri oznachujejo kot zagledanost v antiko s panhelenizmom. nekaj besed o iskanju izvora starinskih besed. Seveda avtor she ni mogel uposhtevati senzacionalnega odkritja najstarejshega kolesa na svetu z Ljubljanskega barja. In kakshna je njegova komparativna lingvistika? Presenecha. nastanku besed.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. med tekstom se kakshna taka navedba pojavlja med citiranjem drugega avtorja. Mezopotamija je nagnetena z najdbami polnih koles »pred letom 2000 pr.htm[16.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Chemu je potrebno to poglavje? Kako nedokonchne so zgodovinske teorije. da tako malo uposhteva slovanske jezike. besedoslovje. cheprav je med besedilom nich koliko izzivov.revijasrp.. voz in posamezne njihove dele niti za konja in konjsko opravo. lahkega dvokolesnega voza z naperami in konjsko zaprego.! Ker kolo in voz sodita med izredno pomembne inovacije. ki predstavlja neke vrste povzetek dosedanjih raziskav v zvezi z iznajdbo kolesa in voza. s podnaslovom: Temelji in metode raziskav z gledishcha indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. nam poleg mnozhice drugih primerov lahko potrdi tudi novejsha knjiga Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 v prevodu Konji. ali nauk o izvoru.11.n.2010 10:20:15] .sht.sht. seveda avtor omenja tudi she starejshe najdbe v Mezopotamiji in drugje. Tako objavlja tudi zemljevid (RAU str. a se osredotocha na preuchevanje "chariot".« in koles z naperami »pred 1500 pr. panromanizmom.sht.n.n. sicer pa je znachilno. ampak tudi danes je na etimologijo bolj ali manj vplivalo ideoloshko-politichno ozrachje. naj navedem le enega: za slovensko »kolo« je sino-tibetanski izraz kolo . se moramo sprva zaustaviti prav na tem. na katerem je prikazana razshirjenost voz s polnimi kolesi ter kolesi z naperami in so v ozkem pasu od Grchije do Danske nanizani posamezni primerki najdb obeh vrst koles »pred letom 1000 pr. Ne le v preteklosti.

Pohorski (Novice. saj je v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) navedel le en sam Trstenjakov vir. novembra 1981 objavil chlanek Trdi orehi slovenskega imenoslovja: »Ko sem pripravljal monografijo Slovenska vodna imena. ogromno drugo gradivo pa je ostalo ob strani.! V tej luchi je treba brati Davorina Trstenjaka in mu dati zasluzheno mesto v slovenski znanosti. Na prvi pogled je jasno. mora priznati. da so taki poskusi vchasih zelo travmatichni.. z opombo.11. A na zhalost niti Bezlaj ni uposhteval svoje lastne ugotovitve. Trstenjak je bil fantastichen etnograf in etimolog.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.revijasrp. ki ga ni uposhteval she noben slovenski slovar. vendar za razumevanje bo dovolj natanchno. na katerega so v stoletju po njegovi smrti zlili golide nechednosti.Starinski jezikovni sledovi . ki jih je chas obrusil ali dopolnil. kako brati nekatere znake. Zaslutil sem. Ta beseda me je razumljivo vznemirila. da se do danes she nihche ni potrudil izchrpati iz njegovih spisov narechno besedishche. Morda bo za ponazoritev teh zagat primerno povzeti misli enega nashih najpomembnejshih etimologov.Lucijan Vuga dolocheni rezultati nategnjeni na kopito prevladujoche paradigme. Naj za primer navedem samo apelativ smled – "strazhishche. Ni kaj skrivati.: vodnata okolica). ki je oblezhalo stigmatizirano in podcenjeno. Pohorski. a to ni ne lahko ne hitro opravilo. Meni je pomagal premostiti nasprotje med imenom Smlednik in historichnimi zapisi 1136 Fledinich. kar je zhe za posameznika hud intelektualni napor. L. IV. ki skushajo popraviti napake preteklosti. ne da bi se kdo potrudil lochiti zrno od plev. pokojnega akademika Franceta Bezlaja.. da v prichujochem delu ni bilo mogoche uporabljati vseh specialnih fonetichnih znakov. Toda po drugi plati je Trstenjak strokovno poshteno in z izredno energijo zbral in interpretiral neverjetno kolichino lingvistichnega gradiva. kot jih priporocha IPA – International Phonetic Alphabet. da je izvedena iz iste osnove kakor dober. da bi se z njeno pomochjo dalo razlozhiti nekaj imen tipa Dobrna. sem v Slavistichni reviji VIII v prilogi Linguistica I. Vendar so se pri tem kopichili dvomi.« To je primnerna in verodostojna. ki je v chasopisu Delo dne 7. ki jih zasledimo pri zapisih praslovanskih ali slovanskih besed. kar je najbolj verjetno psevdonim Davorina Trstenjaka. Pri svojem leksikoloshkem delu sem se v teku desetletij vechkrat preprichal. ki ga med pohorskimi lokalizmi navaja Fr. Kdor se je v resnici potrudil pazljivo preuchiti njegova dela. arheologije in jezikoslovja izhajal iz nekaterih domnev. zhe pozabljenem slovenskem apelativu dobra "eine wasserreiche Gegend" (op. die Warte" (Novice. V. da je slishal to besedo od chebelicharja Zupana. da si Trstenjak besed ni izmishljal. 76). dasi zelo pozna rehabilitacija nesrechnega Davorina Trstenjaka. 1859. ki ga je razvoj tako hitro prerasel. l2l4 Vlednich. da bi se "o" mogel razviti po zakonih slovanskega glasoslovnega razvoja. cheprav je tudi danes zgodovinska veda prav tako polna hipotez in bolj ali manj verjetnih faktov. l08). Pach pa bo koristno omeniti. vendar je izkljucheno. 50 objavil chlanek o samo enkrat izprichanem.. 1228 Vlednic itd. 6.. str. 1859. kot opozarja Bezlaj. sploh zanesljiv? Vsaka enkrat izprichana beseda zahteva opreznost.2010 10:20:15] . saj je potrebno spremeniti paradigme ali prevladujochi nachin mishljenja. http://www.. kaj shele za vechino (strokovne!) javnosti. da je kot otrok svojega chasa in takratnega stanja vednosti ter stopnje razvoja zgodovine. To so spoznali mnogi priznani svetovni lingvisti in zgodovinarji.. Zdi se mi prav opozoriti bralce. Koliko je Fr.

okoli leta 860. se je preprichal. ki v zgodnjem obdobju ni bil povsem nem. cъєзд [sjezd]. so se ustavili v Hersonu. Konchno je tod nashel she relikvije sv. opozarja o zachetkih slovanske pismenosti: »Po vsej pravici lahko domnevamo. v kateri je napisanih veliko hrvashkih spomenikov iz 13.« (HAM str. ker je znanstveno rekonstruiran. Cirilova glagolica in oglata. pomembno pripravljalno delo je terjalo tudi prevajanje. izgovarja se priblizhno kot 'i' v angleshki besedi "bit" (BRA). kjer so prishle do izraza Konstantinove mnogostranske sposobnosti.. v Севастополь [Sevastopol]. st. ki so ga "govorili" Slovani. nikoli ni bil zapisan.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. nastala preprostejsha in lazhja cirilica. da so po Oshtirjevem mnenju Slovani dobili izraz za knjigo zhe v http://www.2010 10:20:15] . Zgoraj smo zhe omenili..Starinski jezikovni sledovi .. ь – palatalizacijski znak. vendar tudi zhe znamenja samostojnega slovenskega jezika. Ciril je s starejshim bratom Metodom (? 885) pokristjanjeval moravske Slovane. hrvatska glagolica. da ga opushchamo kot npr. da so obstajali posamezni zapisi [slovanskih] besed in imen z nekim tujim chrkopisom (v prvi vrsti grshkim ali latinskim) zagotovo zhe prej [pred Cirilom in Metodom].11. st..revijasrp. je v Bolgariji. M. Toda Josip Hamm npr. Seljishchev sodi: »Lahko sklepamo. odrazha pa tisochletni razvoj jezika ljudstev.6) Svetozar Nikolich v svoji knjigi Staroslovenski jezik pishe: »Pred Moravsko je Konstantin sodeloval v dveh misijah. kamor se se med drugim zatekli Ciril-Metodovi uchenci.Lucijan Vuga Zlasti dvoje znakov bega nepoznavalce: ъ – nevtralni samoglasnik. torej po starosti drugi slovanski chrkopis. Glagolica se je ohranila med Hrvati ponekod do srede 19.. ko so jih nemshki duhovniki pregnali z Moravske. ki jih oznachujemo kot Praslovane. obla ali starocerkvenoslovanska. Glede najstarejshih zapisov v slovanskih jezikih je she marsikaj neraziskanega. rimskega papezha iz 1. ko so zhiveli v praskupnosti. st. lingvist de Bray jih v praslovanshchini izgovarja takole: kakor 'a' v angleshki besedi "about" (BRA). ki jih je od tam nosil s seboj vse do prihoda v Rim« (NIK str. malih chrkah.. da se ъ izgovarja kot npr.. ki naj bi jo domnevno sestavil Ciril (Konstantin) (826 ali 827 – 869) po grshki minuskoli. st. Slovenski pravopis 1990 za ruski ь pravi. in prvi datirani cirilski spomenik je Samuelov napis iz 993. 10-11). Glagolica (od glagoliti – govoriti) je bila zapleten chrkopis in zhe v 10. S tem v zvezi znameniti ruski jezikoslovec A.. kazhejo veliko elementov praslovanshchine. Praslovanshchina je po znanstvenem domnevanju jezik. Obstajali sta razlichici. 10-11). da je jezik solunskih Slovanov v popolnosti dostopen in razumljiv Moravcem.htm[16. npr. V Mali Aziji pri Saracenih (Arabcih) je v Samari uspeshno vodil verske razprave z muslimani in skupaj z Metodom v hazarski odpravi. tam je Konstantin preuchil samarijsko narechje in pisavo. katerih drzhava je lezhala med Chrnim in Kaspijskim morjem. Na poti k Hazarom. tj. in 17. Iz kdo ve kakshnih razlogov je bilo upochasnjeno uvajanje pismenosti za te Slovane. Prvi slovanski chrkopis je glagolica. Klementa. medtem ko za rushchino Slovenski pravopis 1990 pravi.. v resnici pa prav takega jezika niso nikoli govorili. odkril evangelij in psalter v gotshchini (»pisano z rusko abecedo«) in se nauchil njihovega jezika. najstarejshi slovenski Brizhinski spomeniki naj bi nastali okoli leta 1000.. Toda zhe od prvih dni je to delo bratov Cirila in Metoda naletelo na odkrit in sovrazhen odpor latinsko-nemshkih duhovnikov« (NIK str.. da se Konstantin ni shele tedaj v povezavi z moravsko odpravo prvich ukvarjal s problemom sestavljanja slovenske azbuke. prilagajanje slovanskega jezika in njegovih sestavin novi funkciji knjizhnega jezika liturgichnih besedil. Konstantin.

to naj bi dokazovali izrazi za »kolo« in »vozila s kolesi«. srbsko- http://www.. Sploshnoslovanska beseda.revijasrp. S primerjalno metodo je rekonstruiral proto-sino-tibetanski koren *kolo »kolo«. praslovansko kolo. ki je v monografiji o konjih. Zato se mi je zdelo primerno. oboje sodi med najstarejshe kulturne dobrine. tako sta med drugim rekonstruirana indoevropejshchina in praslovanshchina.Lucijan Vuga Zakarpatju. da je kitajski izraz chou za »choln« ter jang za »ovco.Starinski jezikovni sledovi . zapisane besede. Toda v jezikoslovju. chesar ne moremo najti v nobenem drugem indoevropskem jeziku. vrsta plesa. da je sodilo v (pra)skupino prvotnih ljudstev. Od kod beseda – kolo? Bezlaj za kolo. Tezhko je razumeti primerjalno jezikoslovje s takimi hibami.. Posebej se je zadrzhal na pojmu za »kolo« v severnokitajskih (sino) dialektih in tibetanskih (bodik) jezikih. Presenecha. vozovih in Indoevropejcih razgrnil rezultate tovrstnih raziskav do leta 2000. veljajo predvsem pisni viri. Med kulturne pridobitve neolitika in kasneje bronaste ter zhelezne dobe sodita predvsem poljedelstvo in metalurgija. da naj bi beseda ne "visela v zraku". Zato nas zanima.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. imela je svoj snovni in funkcionalni pomen dokumenta. jagnje«. KOLO – VOZ Nekoliko prej sem zhe omenil Petra Raulwinga (RAU). ki je v svoji razpravi iz leta 1994 o sino-tibetanshchini izhajal iz domneve. bicikel«.11. in seveda (pra)slovanshchina pri tem ni izjema. ki po Bauerjevem mnenju izhajajo iz indoevropejshchine. da se tu nekoliko zaustavim prav na besedi kolo. ozvezdje Veliki voz« in k temu kolut »die Scheibe« itd. Kaj se je med tem in po tem dogajalo? Obstajajo sicer najrazlichneji poskusi in raziskovanja. cheprav navaja Roberta Bauerja. ki so imela svoje izvirne izraze za nova orodja. kolesa »rota. to pomeni. in menda celo nekaj materialnih dokazov za prastara slovanska besedila iz chasov pred Cirilom in Metodom (nekaj o tem v moji knjigi Davnina govori). da se to povsem ujema s slovenskim in slovanskim izrazom. saj so komajda omenjeni redki raziskovalci iz slovanskega sveta ali pa jih uposhteva posredno s kakshnim citatom iz del zahodnega pisca. Che je neko ljudstvo zhe v tistem davnem chasu poznalo in obvladovalo te inovacije. pribor. kakshne (pra)stare besede najdemo v slovanshchini oziroma v slovenshchini za davne tehnoloshke inovacije. Mimogrede naj omenim. da so dobili Kitajci voz s konjsko vprego z zahoda. a razlichne razvoje. opremo ali pa so vsaj zelo zgodaj prevzela in ustvarjalno razvila besednjak s tem v zvezi. ki imajo sicer isti izvor. pomeni. nato pa po zakonih primerjalnega jezikoslovja in drugih specialistichnih metod sledi rekonstruiranje (pra)jezikov.htm[16. v katerih je po mojem mnenju ochiten dokaj enostranski pristop. Tudi v Index Verborum na koncu knjige ne zajame nobenega slovanskega jezika. Karel Oshtir se je lotil tudi "megalitskih jezikov".2010 10:20:15] . da ne uposhteva tako ochitnih sorodnosti. mnozhina kola »shtirikolesni voz.

ritu. dovrshen«. kot je chloveshko telo! Toda presenecha. tudi koleso. kirkos »falco. dolnjeluzhishko koleso »kolo«.htm[16. albansko sjell »obracham se. rotondo). na baltskem podrochju izrazha »voz« v mnozhini ter »kolo« v ednini. primerjati z litavskim ratas. v resnici gre za: kreks v pomenu »krivih nog« : krikos »obroch« : primerljivo z etrushchanskim »capys: dicitur . srednjeangleshko whel(e).Lucijan Vuga hrvashko kolo. krona. Primerljivo s cycle.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. prvich zabelezheno 1350-1400. saj je izhodishchni balto-slovanski pomen koleno. latinskem podrochju v pomenu »kolo«. prinasham«. poleo »vrtim se« k indoevropskemu korenu *kuel »vrteti. K temu dodaja Snoj she sorodnost s kolenom ter chlenom. obseg. rusko narech. galsko rhod »kolo«.« : hebrejsko kaf »kriva.. bolgarsko kolo. irskim roth. sanskrt rathah. vlechi – recheno za konje. to bi she utrdilo prvotnost uporabe kolesa-vozila: http://www. ali so izvirno slovanski tudi posamezni sestavni deli. toharsko kukäl »voz« (ESSJ). kolo »kolo«. da je slovenskemu najblizhji izraz za »kolo« sino-tibetanska beseda kolo enakega pomena! (RAU) Kako je mogoche. Najblizhje je staroprusko mulana-kelan »mlinsko kolo«. belorusko kola. oko itd. tudi akadsko gulgullum primerljivo z aramejskim gulgulta »lobanja. Poleg tega she v latinshchini circus »obroch« in napotuje na gr. cheshko. tovorne vozove« (SEM 2). sorodno z grshkim kyklos. voditi – recheno za ladje. hebrejsko galgal »mnozhinsko kolo. Italijansko – ruota. indevr. poljsko kolo. gilgal »kolo«.. obroch. kolut ipd. keltskem. makedonsko. kililum »obroch. okret. da se na tako zelo oddaljenih krajih pojavi povsem enaka beseda? Angleshko – wheel. prezhivelo je na irskem podrochju in v latinshchini *retuntus (gl. cilinder«. ni je na grshkem. Tema ima na indo-iranskem podrochju pomen »voz« (sanskrt rathas). knjizhno koleso. mozzo »pesto«. gornjeluzhishko kolo. latinsko colo »prebivam«. ki nadomeshcha izginuli *retere »techi v krogu«. srednjeangleshko cicle < poznolatinsko cyclus < grshko kyklos »kolo.. staroangleshko hweol.2010 10:20:15] . osnove. chlen »pregiben. staroirskim rethid (on teche). armenskem. mlin. platishche«. Devoto razlaga. krog. kotaliti. drugje tvorjeno z reduplikacijo: staroindijsko cakra. deli kolesa: cerchione »obroch«. obel. obrat. kar po naravnem zgledu utrjuje prvotnost praslovanske uporabe kolesa. vrtinec«. venec«. nositi. obla. za katerega Semerano meni. primerljivo tudi hebrejsko galil »valj. okrogel.11. vrtljiv telesni del (SNO). litavsko kaklas »vrat«. kullos »obroch.revijasrp. sorodno nizozemskemu wiel. raggio »napera«. cui pollices pedum curvi fuerunt . avesta ratho »voz«. slovanskem podrochju (DEV). valiti-gnati proch«(SEM 2). akcije. slovashko kolo. ukrajinsko kolo. grshko kuklos »kolo«. wheohl. sokol«. anglosaksonsko hweol.Starinski jezikovni sledovi . chrepinja. vrteti.: falco . akadsko redu. kolo. oboje iz iste indevrop. popoln. da se napachno misli na onomatopoetichni izvor. starovisokonemshkim rad. Semerano razlaga grshko kuklos. risti (kotaliti se. ruota »rotundus. kruljasta prednja noga . lat.. na germanskem (nemshko rad). izvora. corona »obod.. ustreza akadskemu qullum »velik obroch« in kululu. krozhiti). da gre pri ruota za izraz delovanja.. asirsko radau »iti. kolut. staronorveshko hjöl. staroindijsko carati »premika se«. Toda zraven imena za celo kolo je vazhno videti.«.«(WEB). okretati. stanovati«. posoda podobna chloveshki lobanji«.. Semerano primerja: rota. semitsko rdi »techi«. in kaj je bolj naravno najblizhje primerljivo za nekaj gibljivega. vrteti.. prvich zabelezheno pred letom 900. krempelj« (SEM 2). rota(m). grshko polos »os«. galal »obrniti. ochesno zrklo.

V. prevesti. Vuk Karadzhich oplen – opljen »na saonicama ona greda.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Tudi toponim Oplenac v Srbiji. vse iz indoevropske osnove *hai »drog«. napel »oplen«. na prednji in zadnji premi pri vozu les.Podobno v drugih slovanskih in baltskih jezikih. staronordijsko grind »omrezhje« in sorodno s starovisokonemshkim grintil »nosilni del pluga«. Medtem ko (SSKJ) tudi oplen »premichno nameshchen prechni drog na sprednjem in zadnjem delu voza. 726. enako ali podobno v drugih slovanskih jezikih. (SNO. Iz slovanshchine je nemshko Epl. operek »vmesni del dna soda«. prebodem«. ost. lestev. avesta aesha »ralo. zharke« > naperiti. iz praslovan. opiracha »ograja«. vse iz indoevropskega *per »prechkati. 339). na katerega je pritrjeno pogonsko kolo«. gotsko faran »potovati«. Ampse in romunsko osite. pesto pri kolesu« (op. praslovan. Navadno rekonstruirajo iz praslovanskega *oplenь ali podobno.. periti »usmerjati. ESSJ). opelik. plug« in baltsko *aisa v finski izposojenki aisa »oje«. ki se vtakne v oplen«. predreti«. palici podoben del stroja za prenashanje vrtilnega gibanja. greda »shtirikotno obtesano ali obzhagano deblo. shto odozgo drzhi stupce ili cheshljeve« (KAR). »del voza. *gredь. napera. preneseno tudi v kamen vsekane stopnice. drog. naperjati. oplen – v razlichicah. neb. ESSJ). drog. »stopnice za perutnino. letonsko grida. kar oklepa roko« (SNO. latinsko grunda »streha«. podobno v drugih slovanskih jezikih. zhelo«. kar je besedotvorna razlichica od *greda. nosilni del pluga. cerkvenoslovansko naperiti »prebosti. kar je sorodno s praslovanskim *greda »bruno«. opernica. narech. npr. kar vse se je razvilo iz prevojnih razlichic indoevropske osnove *g hrend h »bruno«. kar je najti v Iliadi 5. nekateri primerjajo z grshkim plemne »pesta«. ki gre skozi oplen« (PLE). Podobno tudi v drugih slovanskih jezikih. tudi soplovnik < *sooplenovnik. Bezlaj celo meni. Manj verjetna je izposoja iz starovisokonemshkega grintil »nosilni del pluga«. suggrunda »nadstreshek«. SNO). da je mogoche celo obratno. Tudi naperki »na obrambnih nasipih. germansko iz slovanshchine (SNO. okopih« in perenica »rochica pri kmechkem vozu«. nepl. Verjetno iz praslovanskega *gredelь < *greda »bruno«. In gredelj »vzdolzhni. srb. oje. »igla. enako kakor litavsko grinda »deska«. sorodno grshko peiro »predrem. palica. starocheshko oje. vzdolzhni. naperiti.Lucijan Vuga gred – »dolga palica. grids »pod. prepeljati. uperiti. oje – ojnica. v avstrijsko nemshchino Anze. prednji oplen »polza pri vozu«. obroch – »circulus«. deska«. hetitsko hishsh(a) »oje«. gr. L. praslovansko periti verjetno »*dajati skozi.: pri Shlencu [SHLE] tudi »jarem pri zvonu«). v madzharshchini epleny in romunshchini oplean. praslovansko obrochь izvedeno iz roka »kar je okoli roke. zheleznishka naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih«. da je kljub mnogim http://www. Semerano ugotavlja za grshko πληµνη »mozzo della ruota.11. nemshko fahren. (ESSJ. peretnik »sveder. *oi(s)a v oieion »krmilno veslo«. v katerega sta vtaknjeni rochici«. v katerega se vtaknejo rochice. spodaj raven«. ojese iz indevrop. hrv. rus. 23. skalni skladi v obliki stopnic«. nosilni del ogrodja ladje ali cholna«. nosilni del ogrodja ladje ali cholna. vojë. cerkvenoslovansko obrochь. perone »konica. predreti« itd. Tudi ojce »prednji del pluga«. öpl. drugi namigujejo pri slov. cheshko oj. stopnice. sposhnoslovansko. Pletershnik dodaja oplen »prednji in zadnji del voza pri zhagi« in oplenik »iglica.htm[16. ESSJ). oplenec »voz« na starovisokonemshko abilenze »Pflugbaum« iz latinskega amblatium (ESSJ).Starinski jezikovni sledovi .2010 10:20:15] . staroindijsko isa. Iz slov. Anetze. *oje. *haihes. praslovansko *greda (*gredь) »bruno«.revijasrp. predirati«. napera – »shpica pri kolesu«.

kar se je prav tako razvilo iz indoevropskega *uogho »voz«. dalje gl. svor »drog. graditi (SNO). drog«. drog. tudi polzh. in naj bi se dalo razumeti iz Ajshila. cerkvenoslovansko osь. rusko voz. zato ne presenecha. indoevropska osnova *ages. premika« iz korena *ag »poganjati. »osrednji del kolesa. razbora. starovisokonemshko wagan. zhrd – »dolg. sornica »podna deska pri lestveniku«. podobni slovanski izrazi v pomenih »vez. akadsko palu »palica. plaziti. vrtishche« (SEM 2). skoba. soras. staroirsko fen. lat. polza – Bezlaj to obravnava pod polzeti »drseti«.«. plezati. medtem –mne spominja na ustrezno akadsko bazo munu. luknja v kladi«. praslovansko * vozъ je enako z grshkim okhos »voz«. hebrejsko menuha »lezhishche. Izraz plemne je na zachetku pomenil »lezhaj osi«. indoevropsko *somuora (>baltoslovansko) tudi *smuorom. sora – tudi sura.Starinski jezikovni sledovi . od koder tudi phati. pluzhiti. pshenica ipd. pest »luknja pri kolesu. currus »vojashki voz«. ipd. platishche – platich. izpeljanka iz osnove *g herdh »obkrozhiti.htm[16. carpentum »voz za gospe«. *pesto »*vdolbina v kladi. ki gre na en voz«. teptati. sovornik (ESSJ).galskega izvora (ZIN). »Radnabe«. Baltoslovanske izpeljanke iz indoevropske osnove *peis »tolchi. prvotno verjetno »*drog v plotu«. cocchia. povorka.revijasrp. prvotno »vozhnja«. ki je rabila za mozhnar«. sulica«. Italijansko carro. platica. morda iz *polъ »pol. cheshko vuz. hrvashko in srbsko voz »tudi kolichina tovora. praslovansko * osь. psheno. mleti«. spona. prilagojeno iz http://www. polovica« (SNO). os – »axis«. prvotni pomen verjetno »razpolovljen. Iz praslovanskih imen sestavnih delov lahko sklepamo. drobiti. che je tudi v izumrli staroprushchini. kol. praslovansko *zhьrdь se je verjetno razvilo iz indoevropskega *g hrdh(i).11. lat. carru(m). plat »zunanji del kolesa. nemshko wagen »voz« (SNO). postelj. svornik »klin. praslovansko *sъvora in * sъvoraъ. kar s slovanskim pomenom »spodnji del voza« izrecno nakazuje funkcijo in davni pomen besede. plev jonshchini spominja na osnovo s pomenom »os«. cocchio (beri kokjo). sploshnoslovansko. Praslovansko prvotno *pesta. debelejshi lesen drog [kakrshnega uporabljajo polozhenega na zvrhano nalozhen voz sena. verjetno iz indoevropskega *pel »vrteti«. peljati. voz na shtirih kolesih . pesta – pesto. assis »os pri vozu«. rusko zherdь. svora. pletho »kar je polnega v kolesu«. (ESSJ. predlagali so npr.Lucijan Vuga poskusom ostala etimologija nerazreshena. ki povezuje sprednji in zadnji del voza«. da je bila od samega zachetka praslovanshchina soudelezhena pri tehnoloshkih inovacijah in je izoblikovala svoja poimenovanja tako za orodje v celoti kakor za posamezne sestavne dele. da ga med vozhnjo ne odnasha]. omejiti. izpeljanke iz korena *uegh »vesti. Radfelge«. starocerkvenoslovansko zhrъdь »drog. platishche »felga. cheshko zherd »zhrd. osovina »spodnji del voza«. carruca »potovalni voz«. razchesnjen kos lesa«. skozi katerega gre os«. premikati«. narediti plot«. premikati«. starocerkvenoslovansko vozъ. pimplemi. SNO).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. k temu sornik. ags »os«. ki je spadala med baltoslovanske jezike. voditi. Od kod beseda – voz? Marko Snoj razlaga za voz. Cerkvenoslovansko sъvora »fibula«. namestitev.2010 10:20:15] . Sorodno je she staroindijsko vahas »voz«. kol«. v katerega so vpete shpice«. srbsko predvsem ime za »vlak«. sorodno pa je grad. ki gre skozi soro in vezhe zadnji del voza s sprednjim«. prvotno »kar se vrti.

tikva. (carro).V. Nasprotno pa so bili Kelti prinashalci kolesa z naperami. shkoljko« preko neke severnoitalijanske (beneshke) oblike cocio (beri kocho) prilagojena toskanshchini v 16. potok. akadsko qararu »techi«. zahodnih nizozemskih narechjih (bodisi v Holandiji ali Belgiji) wiel in skandinavskih jezikih hjul blizu slovanskemu kolo. starovisokonemshko (h)ros »konj«. Ni nakljuchje. Spoznali smo tudi. raeda »kochija na shtiri kolesa. da je bila kultura TRB (Trichterbecher. da v germanskem svetu ni enotnega poimenovanja za kolo. vulgarno latinsko *coclja.2010 10:20:15] . vrch lijakaste oblike). kar naj bi izviralo iz nekega vzhodnega zharishcha. vajet« + ago »conduco. voditi«. kanal za shirjenje prvega termina. pripadajoch vozu. cocchio«. Dvema razlichnima osnovama pripadata: curro sumersko gur »vijugati. ter je bil asimiliran v indoevropsko besedo za »vrteti. chvrsto kolo za tezhak voz z volovsko vprego. zavetishche. L. magarru »kolo.n. koleso ter grshkemu kyklos.: kakrshno nam je znano z Ljubljanskega barja). lat. kochijazh«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.revijasrp. (2) Na nemshkem podrochju. latinizirano carrus. vozilo z nechkami. vodstvo. in prav TRB je ena od kultur. Mario Alinei pravi »wheel in rad sta vzhodno in zahodno ime za kolo«. latinizirano carrus. kotaliti«. kar ustreza novoasirskemu harsha »pasma konj«. galsko carros »tovorni voz«. tisochletju pr. kalk na curro (SEM 2). (2) antichni dvokolesni voz (ZIN). uzda.sht. currulis »appartenente al cocchio. primerjati tudi akadsko haru »del voza«. cocchiere. In she coccia »bucha. prehodom –clja v –ccia namesto v –cchia (vse brez kakshne razlage etimologije) (DEV). ker je oznacheval polno. lat. posoda – izvirno iz trsja«. tekati«. V luchi teorije kontinuitete ta zemljepisna razporeditev dopushcha sklep. viti se – cesta. ki je sluzhila za potovanje z druzhino in prtljago.) s pomenom »techi«. tako v Nemchiji kakor na Mediteranu. raedarius »cocchiere. glava«. pri chemer je zanimivo. verjetno sumerskega. Vaso Imbutiforme. ki ga vlechejo konji. auriga »kochijazh«(CAM). obrachati. vodstveni sedezh. gurru »vlechi. da prihajajo prvi dokazi o kolesih z naperami v http://www. Uporabljajo naslednje izraze: (1) v angleshchini wheel. rotacizem currulis < kussum. s severnoital. brzda. omeniti velja islandsko hross. gurati«. cursum. Zanimive podatke nam daje Semerano: curro. cocchio [madzharsko kocsi] (1) gosposka dvovprezhna ali shtirivprezhna kochija. lat. razshirjena poleg na Poljskem she po vsem severu zahodne in centralne Evrope. voz«. akadsko kussum.htm[16. vodim« (DEV). techi. kot cocchio (beri kokjo). anglosaksonsko hors. plodnica. klasichno cochlea. auriga(m) »kochijazh«– neznane etimologije (ZIN).11. primerno za hitro vozilo s kolesi z naperami. raedarius. Pach pa Devoto razlaga auriga iz aureae »briglie.Lucijan Vuga beneshkega cocia (beri kocha). Prav tako ima Devoto drugachno mnenje za cocchio »kochijazh«. cecurri. kussiu »prestol tron. in currus sumersko guru »nositi«. iz latinskega cochlea(m) »polzh« po obliki. frizijshchini. st. da prihaja iz cheshchine(!) kochi »vettura a nichia. corro. ki naj bi bil keltska izposojenka (irsko roth itd. currus »triumfalni voz. Primerjati za carrus s starovisokonemshkim karro izhodishche v akadskem garra »zavetje. al comando. saj so bili prvi izdelovalci koles z naperami v zahodni Evropi in so razumljivo dali keltsko ime svoji tehnoloshki inovaciji. koritom. cucurri. auriga.Starinski jezikovni sledovi . (op. v vzhodnih nizozemskih narechjih (tako na Holandskem kakor v Belgiji) in v latinshchini je kolo poimenovano kot v nemshkem ter vzhodnoholandskem izrazu rad in latinskem rota. kraljeva last in sluzhba«. v katerih se pojavijo primerki koles v 4. Za irsko carr »voz« in galsko carros. lat. Poleg tega curulis pritegne she daljne semantichne povezave. da se je rodila lahko le v Skandinaviji pomenska inovacija hjul »kolo« s pomenom zimskega solsticija v okviru megalitske kulture TRB.

s francoskim pot ter z nemshkim Pott. ki je zahodno nadaljevanje vinchanske kulture z Balkana. lubje«. ter indevr.. Toda zaznati je delitev na sever in jug tudi v narechju. severnoirski pota je v zvezi she z angleshkim pot. Toda Snoj nas seznanja: korec »posoda na daljshem rochaju za zajemanje tekochine«. to je she danes znachilno za irsko podezhelje. lonec.« (prevod in podchrtal L. Na presenechenje naletimo pri Alineiju. in 4. kakrshna so Val Camonica. ne le zaradi kolesa. starocheshko. narechno rusko korec »korec.11.. razdeljenih v shtiri glavne skupine: Court cairns. Ampak medtem ko lesene hishe na podrochju LBK v Nemchiji tvorijo vechja naselja. kot bomo videli. Zlasti grobnice s hodniki so velichastne ter veliko starejshe od egipchanskih piramid. Alinei obravnava najdbo najstarejshe neolitske hishe na Irskem in v Angliji. zajemalka«. Toda slovenski koren v vrt(eti) vsebuje kot rota < rt. ki se delno prekrivajo. Cheshka in Slovashka ter obmochje Hallstatta. ki potrjuje veliko podobnost s hishami z obmochja kulture LBK (Linienbandkeramik.. posaditi« neznanega izvora. ki naj bi se zachela med 5. marvech manjshih skupin v daljshem obdobju. Che je praslovansko *korьcь izpeljano iz praslovanskega *kora »skorja. »z vrtenjem delati luknje« torej poznamo oba izraza za kolo. je pomemben iz vech razlogov. Drugi.sht. Podchrtal sem. 518-519). kakor vrtati ipd. so pa vsi povezani s keltskim podrochjem.. ko opisuje prodor neolitske kulture na Irsko. Povsem nasprotnega mnenja je Raulwing (RAU). razporejeni so po obmochjih. kuhati.htm[16. str. Passage tombs . datirane med 3795 in 3550 pr. francoskim cruche in nemshkim Krug. posebno tiste v Bretaniji. Poglavitna znachilnost irskega neolitika je okoli 1200 megalitskih spomenikov. enako je cerkvenoslovansko korьcь »posoda za tekochino«.Starinski jezikovni sledovi . cheprav kazheta isto keltskogermansko-italsko izogloso . ki je pach okroglo kolo. ki naj bi obenem pojasnjevala shtiri razlichne tipe megalitov. je beseda prvotno pomenila *»iz skorje. Dolmen. a se v lingvistichnem smislu korena razlikujeta.)(ALI 2. na Irskem in v Angliji ostajajo osamljene. cheshko korec »stara mera za zrnje«. lonchenina z linearnimi okraski).2010 10:20:15] .n. str. pa ne le to. da je tudi za Irsko veljala invazionistichna. da sta obe imeni pota in corcan »rochka. (ALI 2.Lucijan Vuga centralni in zahodni Evropi z mochno keltiziranih podrochij. to je najpomembnejshe neolitske kulture centralne Evrope. postane ochitno. verjetno s prihodom novih naseljencev.V. ne v velikem shtevilu. juzhnoirski corcan je v zvezi z angleshkim crock. narechno hrvashko in srbsko korac »kadica«. priselitvena teorija. Tako za lonchenino poznajo na Irskem dvoje imen. dushiti. lubja narejena posoda«. veliko blizhje kakor v romanskih in germanskih jezikih. saj naj bi shlo prvenstveno in zgolj za razlichne kulturne vplive. Che primerjamo indoevropske osnove *uogho s praslovansko* vozъ in slovensko voz. Druga mozhnost je primerjava s http://www. KROG Pojem krog. tisochletjem pr. po teoriji kontinuitete pa ni tako. da ni z indoevropskega prostora. kjer nahajamo osamljene kmetije. 364). to potrjuje zelo zgodnjo praslovansko uporabo kolesa in voza. topilnik. da sta oba izraza zelo blizu davnemu indoevropskemu korenu.n. ki so asimilirali staroselce.grobnice s hodniki in Wedge tombs.sht. tudi semantika je zelo raznovrstna. Ceramica Lineare. *kuel s praslovanskim kolo in slovenskim kolo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Alinei opozarja.revijasrp. Obe ti imeni pa sta neznanega izvora.

trd. kar ne presenecha. lacus Chrungelse. pechi«. saj je v davnini to bila ena od naravnih. zato je prichakovati. suh. starorusko krjazhь »tram«. che je prvotno »cortex« (ESSJ). valizhansko pair v enakem pomenu. a tudi krug »gozd«. »iz brezove skorje spleten koshek za nabiranje jagod«. sorodno je staronordijsko hringr »prstan. kar je morda sorodno s kozha »pelis«. ukrajinsko krjazh »grich«. izprichan je tudi pomen »vrh. staro v pomenu loncharski krog. hrvashko in srbsko pot. Bezlaj: krog I »okoli«. crusta«. kruzhina »grmovje«. narechno »debelo drevesno deblo. pechi. prirochnih tvarin za najrazlichnejsho uporabo. okruh. Iz te osnove veliko toponimov. kruzhik. 1206 Ocrvgel. danes kozarec »calix vitreum«.11. log« in iz slovanskih jezikov madzharsko korong »gozdichek«.2010 10:20:15] . kozha. primer. koroshko-nemshko Krangl. Krozhec. praslovansko *(s)kora je razvito v vseh slovanskih jezikih v pomenih: »skorja. korec »iz skorje narejena posoda« (starocerkvenoslovansko korьcь »vas quodam«) iz kora »cortex«. srbsko in hrvashko krug »leseni obod okoli studenca«. suh delchek lesa. (ESSJ). vkrug. ukrajinsko kruhom »okoli«. st. lahko tudi kъrь »grm« (ESSJ). v 9. Naprej krog II »circulus« s shtevilnimi pomenskimi odtenki. kotel« (SNO). cheshko pot. Pri Snoju preberemo za pot »znoj«. Okrozhnice.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. da bo velika tudi besedotvorna moch te osnove. ustrojena kozha. prim. cheshko kruh. v katerega nabirajo jagode«. To se mi je zdelo potrebno podrobneje navesti ne le zaradi pogostih toponimov na osnovi krog s http://www. cheshko hrnchirshky kruh. kruzhinka. topilnik. kozol. lupina. kar je izpeljanka iz korena *pek u »kuhati. st.revijasrp. krog«. krog« in umbrijsko cringatro. lubje. Okroge. Prav tako je zelo pomembna razlichica krog III »silva. »gorski vrh«. Praslovansko krogъ »circulis«. okrogel »convallis« itd. v 16. cerkvenoslovansko krogъ in podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v pomenu »nebesni obok«. saj je beseda izposojena v albanshchini skorec »grot v mlinu« in podobno v sln. rusko pot. Prvotni pomen je nekako *»kar je vroche« ali *»kar se izlocha pri vrochini«. Okrogi. Cerkvenoslovansko skora. kruzhie. tvorjeno iz skora »cortex«. kar so vse tvorbe iz indoevropskega korena *k uer »posoda. sln. gozd« v mikrotoponimih Krog. tram. kora. bucha s trdo lupino. Bezlaj razlaga: skorec »spleten koshek. okoreti. cerkvenoslovansko okrogъ. Toda po mojem mnenju tu ni izkljuchena tudi iztochnica za pot »rochka. sln.Lucijan Vuga staroindijskim caru »kotel«. Okrozhica. dushiti« kot posoda za kuhanje in peko. pri chemer se seveda tudi potimo. ukrajinsko dial. Krozhishche poleg Okrog.Starinski jezikovni sledovi . vokruhy. zhelva-(s)kornjacha. vokrug. vkruh. lupina itd. kuhati. Indoevropska osnova je krengh/krongh. Posebej obsezhno obravnava Bezlaj pojem skorja »cortex. gozd« ipd. starovisokonemshko (h)wer. rusko dial. Verjetno je imelo *skorьcь nekdaj shirshi doseg. mochan moshki«. poljsko arhaichno krag garnicarsky. okrogъ. hrib«. Zanimiv je stari pomen »grmovje. majhen gozd«. *oldьje »ladja«. starorusko okrugъ. poljsko arhaichno krag »gmovje. slovashko kruh »osamljen grm«. starovisokonemshko hring.« Iz slovanskih jezikov je preshlo tudi v albanshchino kore in novogrshchino kora.htm[16. krenkatrum »pas« (ESSJ). Praslovansko potъ »znoj« se je razvilo iz indoevropskega *poku-to. verjetno stari krogъ. ohranjeno v ukrajinskem krjazh »panj«. pech (SNO). krug. novovisokonemshko Ring »prstan. s shtevilnimi izvedenkami. K besedotvorju primerjati indoevropsko *aldh(en) »korito«: baltoslovansko *aldi > praslovansko *oldi. slovashko hrnchiarski kruh. lonec. rusko krjazh »klada. starocerkvenoslovansko potъ. Za starinsko kroglъ pricha nemshko Grundelsee. drugi tip je rusko krugom. kozar »posodica iz lubja«. rusko krug gьnchara itd. ukrajinsko kruh. chebelji panj. grebe«. sorodno je pechi. romunsko cring »grmovje.

cheshko hrnchirshky kruh. (in mogoche tudi zhe dolgo pred tem). che je inovacija pridobljena ali uvedena od drugod. toda to naj bi bilo celih tisoch let pred pojavom pluga na Kitajskem (ZGO I/2 str. tisochletja pr.Lucijan Vuga posebnimi pomeni.sht. Mario Alinei me je na mednarodni konferenci v Kobaridu maja 2003 seznanil. Prometne povezave v starem svetu so bile veliko hitrejshe.revijasrp. ki je omogochala izdelavo lonchenine visoke kakovosti in najbolj dovrshenih oblik. – saj je loncharski krog ali vreteno predstavljal v loncharstvu prvovrstno tehnoloshko inovacijo. kar se praviloma ne dogaja. slovashko hrnchiarski kruh.2010 10:20:15] nemshko italijansko . in izvirno arhaichno slovansko ime potrjuje prvotno osvojitev napredne tehnologije brez morebitnega prevzemanja tujega imena. kako pravimo osrednjemu drogu. in novica o tako izrazito praktichnem pripomochku.Starinski jezikovni sledovi . v Indiji skoraj prav tako zgodaj. kot je plug. marvech veliko bolj zaradi arhaichnih izrazov loncharski krog. rusko krug gьnchara itd. 154). da jo je zrahljal. kakor si pogosto mislimo danes. Toda prav plug z vprezhno zhivino je omogochil pravcato revolucijo pri obdelavi zemlje. Upodobljen je na skalnih risbah na Shvedskem iz srede 2.. ter me vprashal.11. Prirejena slika iz (ZIN) Plug s kolci sestavljajo: slovensko http://www. da v zvezi s teorijo kontinuitete in neolitske prisotnosti Slovencev na prostoru Vzhodnih Alp preuchuje med drugim imena poljedelskih orodij in tudi pluga. ki se je sicer postopoma razvijalo iz preproste drevesne rogovile.n. Kdaj se je pojavil plug? V Mezopotamiji in v Egiptu so uporabljali plug z volovsko vprego zhe v 3. je navadno zelo hitro shla iz dezhele v dezhelo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. katero je chlovek sam ali s pomochniki vlekel po zemlji. in je zato velikega pomena pri identifikaciji zgodnjega slovanskega tehnoloshkega prispevka! PLUG Najprej spregovorimo o plugu kot revolucionarnem poljedelskem orodju.n. poljsko arhaichno krag garnicarsky. ki jih srechamo tudi onkraj danashnjega slovanskega prostora in v antichnih imenih. za katerega ni etimologije in je po njegovem slovanskega izvora iz osnove bor »ime iglavca«.htm[16.sht. tisochletju pr. v italijanshchini bure.

aratrello. lat remus. explanare<ex + planus »zravnati. grshkem (aroo). (oralno) drevo... cheprav indoevropskega izvora) – perticara (od pertica »palica. stebrc 4 – pluzhna deska 5 – plaz. Pflugkrüme (JAN) Pflugkörper – Griessäule. grshkem podrochju. Vorschneider – Landrat – .Starinski jezikovni sledovi . arare. vrklja (JAN) – Handgriff – Pflugsterze.htm[16. oralo. pomanj. iz lat. od aratro) – coltrina (gl. podstavek«. – Furchenrad – Pfluggestell – Pflugkehre – Pflugreute – manico – stegola corpo del aratro – pila. Balken. aratru(m). pluzhna peta (ShLE). kar bi se razumelo kot *»podstavek za rahljanje« (ZIN) (DEV). – . s korenom aro. lat. neznane etimologije) – spianapoggi (sestavljenka iz spian-are. Pflugmesser (JAN) – Grindel. germanskem. iz osnove arare. Drugi slovenski sinonimi: plug. ralo. 7) 3 – kozolec . zgladiti.. Pflugstöckchen. z negotovimi povezavami izven Italije. armenskem podrochju in morda povezljivo z ere »veslati«. – . slovanskem. podreti. 5. oplaz (JAN) 6 – peta 7 – lemezh. slovanskem. koliko je oranje podobno http://www. pilone – versoio – suola1 – suola2 – vomere – coltro – bure – staffa – avanvomere. cultri. Ne vem. Italijanski (narechni) sinonimi za plug: aratro (»oralo«. lat. na Baltiku..Lucijan Vuga 1 – rochaj 2 – rochice pluzhno telo (3. Stelbogen.. lat. Grendel.. morda kakor v slovenshchini poznamo grebenalo (aratro affossatore). plaz – podloga oralu ali leva rochica pri plugu (PLE). pertica (m).. lat. Pflugschleife (PLE) – Pflugschar – Messersech. kozel. nozh«. iz korena ere. Pflugstürze. Pflugeisen. ralo (JAN) 8 – chrtalo (parash (PLE)) 9 – gredelj. germanskem.. 6. v Grchiji (eretmos) in keltskem obmochju (DEV). coltro »chrtalo. drog. culter.ararae »orati«. negotovega izvora) – aratrello (dim. izprichana na keltskem. Najdemo v besedi remo »veslo«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 4.11. Brücke. kot da bi shlo za »veslati po zemlji«. Joch – Vorschäler. izprichan v Indiji. Pflughaupt JAN)) – Pflugsohle. prekla«.2010 10:20:15] . Poglejmo podrobneje: aratro.revijasrp. plug s chrtalom.. kristan (JAN) 17 – obrachilo (JAN) 18 – otika. scoticatore – ruota di campo – regolatori di profondita – timone con attacco – ruota di solco – . lat. porushiti« + appoggiare v pogovorni latinshchini *appodiare iz podium »podnozhje. ki naj bi bila indoevropska beseda (ZIN). starinsko *retsmos. – . izprichano na keltskem. –pfeiler (JAN) – Streichblech (Panzer-Abstreichblech) – Molterbrett (Pflugsohle (PLE). Gründel.. zavora ? (JAN) 10 – streme gredlja 11 – predpluzhnik 12 – celinsko kolo 13 – uravnalec globine 14 – vechni drog kolc s kavljem* 15 – brazdno kolo 16 – krstan. Baum (JAN) – Stellbügel.

vendar to iz glasoslovnih razlogov razlagajo kot izposojenko. cerkvenoslovansko plugъ. drgniti«. sedanjih *tьro »drgniti.11. privlachnost« iz stare francoshchine attraits (mnozh. pezza »kos. trahere.. [prim. Devotove tezhave. Po mojem mnenju je smiselneje iskati izvor prek attrezzo »orodje«. s katerim so oznachili vstop v vojashko sluzhbo.htm[16. in srb. http://www.namesto trah najdemo pri tranare. pri chemer je najverjetnejshe izhodishche prav slovanski *plugъ. zadavacha »kao oje u pluga od kola do prvijeh krpela«. praslovansko *plugъ. Koren tragh. krchale. krpela. treti«. She zanimivejshe je preuchevanje besede plug. Kozelc – gre skozi gredelj v plaznico. domnevno iz trahere. v katerega se je sam potisnil z vztrajanjem na edinole galskem (!) izhodishchu. zanimiv. nem. gredelj. (2) attrazzo »privlek.) in to iz lat. skoraj bi dobili neko razlichico korena trag(h). vse iz indoevropskega *harh-tlo »ralo. Njen izvor je iskati v praslovanskem glagolu *pluzhiti »vlechi. brez sprejemljivih povezav (DEV). lat. da so bili poljedelci. pluh. praslovansko *ordlo »ralo«. attractum. tirati se »pojati se«. pred njim je chrtalo (JAN). razumemo. attrazzi). cheshko tyrat. hrvashko tjerati »gnati.»premikati se. starinsko tirat »muchiti«. trainare. lat. chesh. iz latinskega attractu(m) »it. attrahere. latinsko razlichico trag. rus. iz ad+trahere »vlechi«. aratrum. privlachen. Tako tudi Snoj pojasnjuje pod ralo. ker nikakor noche sechi po tirati in trag. letonsko arkls »plug«. Pflug. praslovansko *tirati je ponavljalni glagol od praslovanskega *terti. chesh. zadavacha]«. plug. zadavacha]« (KAR). mikaven«. plaziti se«) in dalje v indoevropski bazi *pleu. orachi pred tem mornarji. narechno *traginare »vlechi«. plouzhit se »vlechi. s podobnostmi na germanskem podrochju. po tem bi domnevali. ralo. od koder staronordijsko plogr. temo [prim. krchele]«. chesh. ki pa izhajajo iz nekega zachetnega dh. cerkvenoslovansko tirati »otirati. je vojashki termin. der Pflugbalken (der Grendel). temo [oje. vrnjeno v ednino in krizhano s pezzo.Starinski jezikovni sledovi .ohranjenim kot v primeru tragum. preganjati« < *terati. v italijanshchino iz stare francoshchine atrait. rus. je anormalen z indoevropskega stalishcha. Poglejmo si posamezne dele pluga podrobneje: (1) Kaj je kozel ? Pletershnik navaja kozel »die Nase am Pfluge (der Theil. der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet) – nos pri plugu (sestavni del. Toda she vech! – za tirare je etimologija negotova (ZIN)! Pach pa Devoto: (1) attrezzo »orodje« izvaja iz francoshchine attraits (it. poditi«. ki je iz rekonstruiranega galskega *pettia in srednjeveshke latinshchine pettia (DEV). sredstvo za oranje«.. plavati (SNO. lat. krchale. stopnjevano iz trahere z lat. iz istega izhodishcha she grshko arotron. tirati »gnati. tudi pluti. plaz »u pluga lijeva ruchica na koju se dolje natiche lemesh«. -g. gredelj »der Pflug balken.in ne th-. V srbshchini kozalac »u pluga ona gredica shto sastavlja gredelj i plaz. hrv. gredelj]. sest. nekateri izvajajo iz germanskega *ploga. krizhano z italijanskim trarre. krpele »das Verbindungswerk der Jochpaare Ochsen am pfluge. attratto. staronordijsko ardr in armensko araur »ralo« (SNO). ralo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. in srb. enako kakor litavsko arklas. za povezavo pluzhne deske s stebrom)« (PLE). enako starocerkvenoslovansko ralo. plaziti« (prim.revijasrp.Lucijan Vuga veslanju po zemlji. muchiti«. iz attrarre lat. da ne najde reshitve za zaplet. izpeljano iz lat. jugi pars [prim. starovisokonemshko pfluoc. plug. od koder mnoge izpeljanke (SNO). hrv. krchele »razvali vilice kao krchale (kad ko mnogo govori)«. Tirare v vulgarni latinshchini *tirare. to je ponavljalni glagol od *terti »treti. radlo. plaziti se«. del«. adtrahere.2010 10:20:15] . hrv.

Poleg razlichnih razlag. pojati« (ESSJ). skupek. borbo«. chok. s chimer je utemeljeno sklepati. iz severnih krajev Italije. hrvashko in srbsko bar »proso« < * »rastlina z ostrimi resami«. med katerimi so nadvse pomembni kovinski lemezh in rochici. riniti« morali poiskati drugachno osnovo. Marko Snoj dodaja. Na tej osnovi poznamo vrsto izpeljank in krajevnih imen. priprave.Starinski jezikovni sledovi . Povsem logichno je. pogachica na kolenu. slednje bi morda veljalo kot izhodishche za »boj. ki dokazuje neolitski nachin obdelave zemlje. kar se mi zdi ustreznejshe za razlago pomena »bojevati. riniti«]. razlichica od buris. Toda prav buras je mogoche primerjati z etimoloshko nerazlozhljivim bure »gredelj pri plugu«. borela »koleshchek. kar je izposojeno iz letonskega buras. predlatinskega izvora (BAT). gnati. riniti«. suvati. resa«. brinje (SES).. ki se med valjenjem vecha. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. latinsko bura. suvati z rogovi« ali pa tudi »potiskati. *bhoruo do suponiranega venetoilirskega sorodstva (ESSJ). ko so primerno mochno drevesno vejo s kljuko vlekli in tako brazdali zemljo (kar je she danes mogoche videti pri primitivnih kmetovalcih Azije in Afrike).. potiskati. lat. prepirati (se). Emilije. Veneta. da je bora izprichana beseda shele v 14. vejevje«. na katerega sprednjem delu se priprezhe vlechna zhival (ZIN). st. da v slovenshchini poznamo za plug poleg izrazov oralo. drevesna iglica.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. steblo. iz katerega je she cerkvenoslovansko bъrъ. Battisti-Alessio pravita. Mario Alinei izhaja iz slovanske osnove bor – iglichasto drevo »Pinus silvestris«. Vasmer nakazuje baltsko izhodishche. Poleg tega imamo she: perenica »rochica pri kmetskem vozu« (PLE). medtem ko bi v pomenu »potiskati. Bezlaj navaja za boriti tudi pomen »poditi. okrogel vojashki shchit« ipd.11. gruda«. da sloni na glasovni podlagi (VAS). Shlenc prevaja bure »oje« (SHLE). ralo she drevo. ki oznachuje gred (asse) ali osrednji drog (fusto centrale) pri plugu. ki nima zanesljivih povezav (DEV). od indoevropskega izvora * bhoru. buris.Lucijan Vuga Kaj pa je bure? Po mnenju italijanskih in drugih etimologov je: bure – latinska beseda neznane etimologije. kepa snega. Vse to kazhe na dvojni. ki se http://www. Lombardije. kazhe. Zame je nadvse preprichljiva potrditev slovenski izraz pribor »predmeti. iver. toda v osnovi je ostalo osrednji del orala drevo ali bor. bura »drog pluga«. po drugi je za tako obdelavo zemlje potreben poseben delovni prijem: riniti. borlo »valj«. Poleg tega je s tem v zvezi pomemben slovanski izraz boriti (se) »bojevati (se)« [na Gorishkem tudi »potiskati. primerljiva z engadinsko buorra »kos debla. brez vsakrshne verodostojne povezave. za oboje pa imamo preprichljivo slovansko osnovo. po eni strani je to najprimitivnejshi plug iz drevesa. Sloviti italijanski etimolog Devoto pravi.htm[16.2010 10:20:15] . ki je tako zgolj drugo ime za drevo. da so z razvojem na tako drevo dodajali posamezne izboljshave. iz neke domnevne teme *borro »nekaj okroglega«.revijasrp. z izpeljankami borin »sesek«. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). parez »kol. shtor. da rekonstruirajo indoevropski koren *bhar kot »nekaj ostrega. kar naj bi izhajalo iz indoevropskega korena *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). na ladinskem podrochju. a sovpadajochi pomen drevesa-bora kot kmechkega orodja. Gre za sploshnoslovansko besedo in sorodno je samo v staronordijshchini borr in staroangleshchini bearu. panj«. vech pri obravnavi jadra. na Dolenjskem in v Kobaridu izprichano tudi v pomenu »razzhagano deblo«. Zanimivo je. da je bure. s pomenom »drevesno deblo. nekoch je bil verjetno pomen shirshi »gozd. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). razlichica od bura. slovensko brada in sorodno ter po vsej verjetnosti tudi brin.

razpotje. delovanjem! (2) stegola (tudi stevola) »rochica pri plugu«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. pripomochkov in izdelkov v zvezi s chlovekovim delom. gotsko bairjan »nositi. Dodatno nas k takemu mnenju navaja (iz)tegniti iz osnove teg(niti). stegnenica. Ker versoio »pluzhna deska« rabi za obrachanje. si poglejmo dve mozhni razlagi za slovansko http://www. steccaia »utrditev rechnega brega s palicami in koli« ipd. Stegolo je verjetno iz iste osnove in pomeni »leseni drog za prenos vrtenja s kril na mlinske kamne« (ZIN). Slovensko stegne. (3) versoio »pluzhna deska«. alb. Pri tem upravicheno domnevamo na slovanski izvor tega izraza. pre-) dovolj trdna opora za izpeljavo v pomenu dejavnosti. lesen del pritrjen na krila mlina na veter. italijanski etimologi razlagajo. najti je tudi izraz stevola. *stogъ tudi v pomenu »roka. ki je sinonim za »orodje« in seveda tudi za kmechko orodje.revijasrp. da z njimi moremo ravnati s plugom. a tudi v lukanskem stievola. znano v krajevnih imenih in priimkih. Ne oziraje se na Snojevo razlago. st. bie. vertere – delo pluga za obrachanje s chrtalom (coltro) in z lemezhem (vomere) odrezane prsti (ZIN). so sploshnoslovanski pojmi z osnovo bor v zlozhenkah (z-. to je razvidno she iz slovenshchine breme. vlechi. zbirati«. steccolo. iz teh osnov npr. toda stecco iz langobardskega stek »palica«. fero. marvech pod brati. da je izraz stegola prvich zaznan v 16. lemezh. iz njihovih izrazov prěbrat. kol«. Domnevno prihaja iz osko-umbrijskega in ustreza latinskemu stiva »vomere. starocerkvenoslovansko sъtegnoti »zvezati. hlod« kazhe na gradivo ali obliko rochic. ulica«. Beseda zahodno-panromanska. izpeljano iz pogovorne latinshchine *versoriu(m). stegola (BAT). To pa je v starocerkvenoslovanshchini bьrati. zategniti.pomeni »nesti«. raz-. prěbirat »prebrati. pashnik. roditi«. Srbsko in hrvashko stega »discipline. da je iz latinskega stiva(m). Stecca naj bi prishla v italijanshchino iz gotskega stika »palica. lat. Vse to kazhe na funkcijo rochic. rama.htm[16. praslovansko stьgna »priti. po-. sorodno s staroindijskim bharati »nese«. pazduha« z latinskim tignum(<tegno) »tram. ralo«. da gre za besedo v severnoitalijanskih narechjih. steza« (ESSJ). armensko berem »nesem«. tied. prim. steza«. s katerim obrachajo mlinske kamne. prinesti. starocerkvenoslovansko stьgna »cesta.s pomanjshevalno pripono –ola. s prvotnim pomenom besede. Osnova je steg.11. (SNO). na-. Primerjava med slovenskim stegno. verjetno * »kar je izbrano (za dolochen namen)« in nas napotuje na brati. Indoevropski koren *bher. kar poznajo drugi slovanski jeziki iz praslovanshchine * bьrati »nabirati. control«. Podoben je izraz stegolo. *stezherъ. sedanjik bero »zbirati«. od-. ga usmerjati. na nashe veliko presenechenje tudi za ta izraz ugotavljajo jezikoslovci. grshko phero »nesem«. prebirati«. bound«. vrtenje prsti. postopkov.Starinski jezikovni sledovi . z metatezo v milanskem narechju streva. o-. prihajati. st.Lucijan Vuga uporabljajo pri kakem opravilu. prvich zapisan 1805. iz versus. neznane etimologije. kar pojasnjuje izvor besede. stegnut(i) »astringent. v piachentinskem pa strevda. iz-. steccare »ograditi s plotom iz kolov«. in v poljedelstvu pomeni »rochaj pluga«. Druga dva italijanska etimologa Battisti-Alessio pravita. drog« (ESSJ). check. (ZIN). breja ipd. da smo Slovenci to prevzeli od Chehov shele v 20. delu sploh«! Skratka izraz. podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »strnishche. Bezlaj (ESSJ) tega sicer posebej ne obdeluje. stegna »navadno z dvema plotoma ograjena plot za zhivino«.2010 10:20:15] . praslovansko *stozherъ. a nam Snoj razlozhi. raztegovati« in po nekih vzporednicah tudi »oje.

prevegniti. pred lemezhem. ki rezhe zemljo«. ki zahtevajo vo-. iz indoevropskega korena *mer-. luzhishko lemez. *lemezъ »greda.»proch. Druga mozhnost je vrshiti. (4) vomere »lemezh . crtak »lemezh«. To utemeljuje poimenovanje z rezultatom delovanja »pluzhne deske«. slovashko olemazit »pritrditi seno z zhrdjo« itd.revijasrp. sunkovito. zakljuchevati neko delo« (SES). praslovansko * merti. v cheshchini pa vrsta »plast. Oblike.Starinski jezikovni sledovi . ker orach. vomeris). gombro. ki vodoravno prerezhe odrezek zemlje. Bezlaj obravnava chrtalo kot »lemezh. Tavzes navaja lemezh »vomere« (TAV). vomeris. vegav »kriv. ki se med oranjem preobrne« (ZIN). Kako prevajati coltro. starocheshkim chrtadlo. tlachiti«. gibek« je sorodno s staroindijskim vega »mochno. oralo« in vomere »lemezh« (VAL). dviga se« (SES). cheshkim chertadlo. shkarnica. v vseh slovanskih jezikih v enakem pomenu. »zdrobiti. podezhelski izraz bomberaia. morda zaradi vpliva vomere – vomitare [bruhati] »naprava. Po vsem sodech. je smiselno coltro prevajati kot »chrtalo«. sloj«! Praslovansko *vьrsta je v zhenskem spolu posamostaljeni pretekli trpni delezhnik glagola *vьrteti. st. zmrviti« (SES). vomere (†bomere) »rezilo na plugu. vomis (vomer. obrne in zachne orati drugo (SES). güembre. kot »chrtalo« ali kot »lemezh«? Valjavec prevaja coltro »plug. ki morda izhaja iz nekega starinskega izraza wogwhsm z nekakshnimi pomeshanimi povezavami na germanskem. saj naj bi bilo chrtalo tisto. Ker naj bi izraz prishel v italijanshchino prek latinshchine bodisi s severa ali jugovzhoda Evrope. postrani ipd.rezilo pri plugu«. neuravnoveshen. medtem ko Shlenc coltro »chrtalo. starocerkvenoslovansko mreti. Italijanska etimologija izvaja vomere iz latinskega vomis. lat. starocerkvenoslovansko vrъsta. majati (se).«. ki rezhe vertikalno. ko jo chrtalo in lemezh odrezheta. (5) Potem imamo she sestavni del pluga coltro († cultro). Izhajajoch iz suponiranega wogwhsm. razvegniti. ko zorje eno vrsto. Drugo mozhnost nam ponuja sestavljenka iz praslovanskega *u. cerkvenoslovansko in *praslovansko vrъshiti »delati. ki kazhe na sorodno bazo merh »stiskati. gomere. st. In tudi Battisti-Alessio vomere. 1874 bombere. ki rezhe horizontalno. drog«. v 16. http://www. zavrtena«. baltskem in grshkem podrochju (DEV). Soroden je tudi izraz lemez »streshna greda. ki ga upravicheno shtejemo za podrochje poseljeno tudi s Slovani. ki bruha zemljo«. krmilni drog pri splavu«. bolgarsko chъrtalo. praslovansko *vegъ »kriv. v 17. Vrsta je poimenovana kot *»obrat« zato. Prva je vrsta. od« in osnove mreti. kar bi bilo lahlo literarna tvorba (BAT). dolnjeluzhishkim certadlo. lemjaz »klin pri lestvi«. izhodishchno indoevropsko *kert»rezati« (ESSJ).htm[16. je mogoche izhajati iz vegast. s katero so utrdili slamnato streho« (ESSJ). kar se lepo ujema s funkcijo lemezha. v 17. Vse izvedeno iz praslovanskega *chersti. kamor prishtevajo tudi cheshko lemez »kol. izdelovati« iz osnove *vьrhъ »delati vrh. majav. posheven. *chъto »rezati«. premikanje« ali vijate »vali se. izprichano zhertalu »vomer«. Praslovansko *lemegъ. ki obrne zemljo potem. je primerno poiskati zanj slovansko primerjavo. vegati »omahovati. prim. bombero.2010 10:20:15] . stran. kar se ne ujema z drugimi navedbami. »zhelezni del pluga.11. starocerkvenoslovansko lemeshь (SES). kriviti (se)« in vegniti. rusko lemega »voz lojtrnik«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.Lucijan Vuga izhodishche. nozh pri plugu«. st. vomero. V Toskani je razshirjena oblika *vomerea. Bezlaj she dodaja primerjave s srbskim in hrvashkim crtalo. praslovansko *mьrva. kar je prvotno pomenilo *»obrnjena. ki ima v rushchini pomen dolzhinske mere (1066 m). plug (s chartalom)« (ShLE).

ki drsi ob nezorani steni brazde. razbiti.11. die die Deichsel an dem Joche festhält.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. kalati. Riemen). smiselno pa z dokajshnjo tezhavo. pomensko krizhanje s starovisokonemshkim izrazom swelli (nemshko Schewelle) »soglia – prag«. coltello dell'aratro »(ShLE) prevaja: chrtalo«. langobardsko sala »zgradba«. v pogovorni latinshchini *solja. suola«. praslovansko *sani nima zanesljivih zunajslovanskih vzporednic (ESSJ). die Jochwiede. saonice (po disimilaciji v *sanьnice > +salьnice). aragonsko cuitre. ki jo S. ki rochnik s cepcem vezhe«]. cheprav je jasna indoevropska tvorba (DEV)] indoevropskega izvora. vomere »(ShLE) prevaja: lemezh. specialmente quello dell'aratro. obenem navaja tudi ladjarsko razlichico s pomenom »sanishche. Shlenc prevaja kot »pluzhna peta«. latinsko solum. preko solea(m) »sandalo. a obenem za indoevropsko besedo? Slovanska primerjava lahko sloni na klati. che naj bi bil korezh samo lesen klin pri plugu.Starinski jezikovni sledovi . da gre za povezave zunaj Italije. Vendar bi iz carreggia glasoslovno sicer lahko izpeljali korezh. Soglia. kal. kar kazhe na izvirno. tudi kot coltellino [nozhek]. vas« (v rushchini selo »naselje«. iz indoevropske teme selo. Battisti-Alessio pravita. cultri »coltello – nozh« z negotovimi povezavami zunaj Italije. der Stössel) ali korezh (iz ital. kol. izvirno selo-/solo-. koljem. (7) kurelj »pri plugu lesen klin. klatiti. bok« (SES). klas. bosti. Mogoche pa je izraz pojasniti v izhodishchnem pomenu *»kar se plazi. coltre. na katerega se natika gozh (der Riemen. da je bil ta izraz coltro (-uolo) prvich zapisan v 16. st. Torej tudi Battisti-Alessio meshata chrtalo in lemezh! Kaj naj bi pomenilo. da je razlaga povsem smiselna za ta sestavni del pluga. der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet. naselje. Ampak v slovenshchini imamo obilo izpeljank: kolina. francosko coutre.. vozh »der Strick« [vozha – gozh »usnjen obrochek. -tri (cultru. gre za sani. nem.2010 10:20:15] . Narechno najdemo ponekod purgelj iz nem. latinsko culter. praslovansko *kolti »rezati. vezhocha gredelj na kolca«. staro in besedotvorno slovansko osnovo. v latinshchini v pomenu »hisha«. klada. primerljivo s sala (DEV). kliti. Na severu Italije coltra. nemshko Saal »sala«) (DEV). razen da je osnova carro »voz« in torej plug pritrdimo na kolca (ZIN).»chloveshka naselbina. klasichno solea »sandal«. Cerkvenoslovansko sani. lomiti. kladivo. solum »soglia«. Za suola. saj je bil v davnini daritveni ritual zaklati zhival. iz latinshchine sola.Lucijan Vuga Italijanski etimologi izhajajo iz latinskega cultru(m). Prügel. v ljudski govorici tudi sola. tolchi« iz indoevropske osnove *kelh z enakim pomenom. coutra. Solea je zhenska samostalnishka oblika pridevnika *soleus »pripadajoch solum«. na germanskem. drcha« (ShLE). posebej tisti pri plugu]«. das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet). lemezhnica. ki jo je kaj lahko spraviti v zvezo z »nozhem za klanje v obredne namene«. ralo«. (6) Pri plugu je znachilen she en izraz: suola [del aratro] del pluga.revijasrp. [nozh. klin.htm[16. anglosaksonsko culter in irsko coltar (BAT). kar je preshlo v baskovshchino golde. baltskih in germanskih podrochjih. Ta poslednja razlaga »sani(shche)« smiselno nedvoumno napotuje na funkcijo »pluzhne pete«. etimolgija je neznana. ki lezhi ob obdelovalni zemlji«. drugod. cultra) »coltello. tudi na Primorskem koresh (der Fortstecknagel am Pfluge. ki prerezhe zemljo navpichno. baltskem in slovanskem obmochju v pomenu »naselbina. kurgelj (zhelezni klin na gredanjici). rezilo pred lemezhem. Soglia »prag« (ZIN). Mislim. provansalsko coltre. carreggia. okel. iz latinskega culter (ZIN). Vzporednica je cultro »coltello per scopi rituali – nozh za obredne namene«. das Pflugband. pravi Pletershnik (PLE). [culter. na katerega se natika http://www. drsi« ali »stran. izprichano na slovanskih. ki vezhe gredelj na pluzhna kolca. V Toskani je corton. Suola. der Jochriemen.

Italijansko erpice »brana«. da ni mogoche razlikovati izhodishch (ESSJ). samnitsko besedo za »volka«. pobruncati »z bruni utrditi blatno pot«. techi«. ker she danes v primitivnem poljedelstvu vlechejo hlod ali desko chez zorano njivo. starovisokonemshko boron »vrtati«. da tako razbijejo grude in poravnajo prst. na Igu: hishe na brane zidajo na mochvirju. ki je poznan v imenu drevesa ma-kur < macesen. ne pa kolca sama. rusko brevno in podobno v drugih slovanskih jezikih. njegove zobe so primerjali z roglji na brani (ZIN). berzhu »treti. samnitsko ime za »volka«. v rabi tudi brvanje »stavbni les«. Drugache. brana Egge (JAN). poljsko brona. lotishko berzt. latinsko hirpex. der Bratrost [zhar. das Fallgatter [varovalna mrezha]. izorano njivo z brano povlachiti. dolenjsko: hisho na brano (pilote) zidati.2010 10:20:15] . carru(m).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. to gre priblizhati currere »it. grshko φαρόω »orjem«. Po mojem mnenju je smiselno izvajati brana iz bruno.htm[16. latinsko forare. sbrano vlazhiti »occare«. gorishko: das Hackbrett (ein Musikinstrument) – cimbal. Srbsko in hrvashko brvno. naj bi prishla v latinshchino iz galshchine kot lat. das Sägegatter [zhaga gater]. Sploshnoslovanska beseda srbohrvashko borona. dolenjsko: die Riegelwand [krozhni zid]. Praslovansko naj bi bilo *bъrvъno ali * bъrъvьno. latinsko (h)irpice(m) iz hirpus.11. dirjati (s konjem in vozom)«. povezano s hirpus. primorsko: jarem. Praslovansko *borna navadno izvajajo iz indoevropskega *bher »razriti«. ki je preteklik od correre lat. rezijansko bran »vratca poleg glavnega vhoda«. branik »choln iz enega debla« (Trst). maklen (ESSJ). v 16. verjetno k temu branich »majhna lesa«. Zunajslovanska sorodstva se ne ujemajo s slovanskimi oblikami (ESSJ). st. v nemshchini Ross »konj (dirkalni)«. narechno tudi brun ipd. Pach pa Bezlaj pod geslom kurec opozarja na slovanski koren *kurъ.. kar je iz korena kers »techi.Starinski jezikovni sledovi . (2) rezjansko: brani podobne rechi: die Gitterthür [mrezhna vrata]. das Brückenjoch [kobilica]: most v pet bran. reshetka za peko]. primerjati s corso. brana (1) »die Egge. mostni jarem. das Clavier bei den Tuchmachern (PLE).Lucijan Vuga jermen. auseggen«. hlod«. brana »die Egge«. shtant. analogen starinskemu *curs-to-m (ZIN) (DEV). da so besede tako prepletene med seboj. tudi Devoto razlaga podobno erpice. erpice je http://www. manj verjetno Oshtir rekonstruira praslovansko *bartna in to primerja s predromanskim ferrum (ESSJ). Osnova carro »voz na shtirih kolesih«. kar bi bilo za funkcijo klina pri plugu povsem ustrezno! BRANA Zelo pomembno poljedelsko orodje je: brana . drgniti«. Bruno »klada. brez vsakrshne povezave zunaj Italije. gorishko: eine Abtheilung der Getreideharfe [razdelek kozolca]. gornjeluzhishko in dolnjeluzhishko brona. izraz naj bi izhajal iz indoevropskega *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). okno v kozolcu. indoevropskega izvora. φάρω »drobim«. currere. gorishko: der Rost (im Bauwesen) [gradbeni oder].revijasrp. cursum. lat. pilot«. razshirjeno na keltskem in germanskem podrochju. Bezlaj pod kurgelj sklene. kashubsko barna. curru(m) »voz na dveh kolesih«. narechno tudi »loputa na vratih. correre. primorsko: okno. das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers. cheshko in slovashko brana.

Ta Devotova zapletena razlaga ochitno kazhe na zagato. ki ga je chlovek uporabljal zhe v kameni dobi. identichna v grshchini zygon. izvedenka igesenica »veriga. Slovensko jarem je enako v starocerkvenoslovanshchini jarьmъ. shiroko izprichana. v sanskrtu yugam.11. indoevropskega izvora (ZIN). kashubsko jigoe. polabsko jaidü. podizh »Jochpolster«. jega pod vplivom Joch. rusko igo. pondirek za ponirek] daje v latinskem iungere. sorodne she rusko jarmo in poljsko jarzmo. hrvashko in srbsko jaram. glej she irco. Prvotni pomen besede je torej *»tisto. Blizhnje sorodne besede so lat. narechno tudi jug. ki vezhe igo na oje«. da Bezlaj v (ESSJ) ne obdeluje posebej tega gesla. niso preprichljive. grshko ζυγόν. Nadvse presenecha. povezave s hirstu »peloso – kosmat. cerkvenoslovansko igo.Lucijan Vuga tisto. izpeljano iz *hirsu kakor astutus. latinsko iugu(m). izhesa. narechno jigo. beseda v temelju iz indoevropskega besednjaka. neroda (SES). sestaviti«. primerljivo z latinskim iugam. Praslovansko *arьmъ (in *arьmo) < indoevrospko *harhimo je tvorba iz indevropske osnove *harhi »sklopiti. osina. Medtem ko Snoj izvaja: iz nekega pozabljenega glagola s pomenom »brusiti. konj«. bolgarsko igo. za narechni glagol *hirpere glej she ispido. ki z nosnim infiksom [vmet soglasnika v besedo. izhesa. kar ima zobe kakor volk. dlakav« in hispidus. Koren je yeug. Ispido iz latinskega hispidus. vendar brez vsakrshnih verodostojnih povezav. Brana je v nemshchini »die Egge«. jugo. nemshko Joch »jarem« ipd. ki ga Bezlaj obdeluje pod geslom igo. v 16. Slovensko. morda iz nekega *hirspidus. latinsko iugum. Na Gorishkem pomeni brana tudi jarem. npr. keltskem in armenskem podrochju (DEV). ostriti« iz indoevropskega *haki »ostrina« iz korena *hak »oster«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. narechno ihoch. staroindijskim yugam. arma »oprema«. dalje igev. tvorbeno blizu je anglosashko egle »rese«. krizhano s *hirsu (glej irsuto) z glagolom *hirpere (glej irco) povezano s hirpex (glej erpice) in s pridevnishkim sufiksom –idus. iga. cornutus iz astu. Irco arhaichno »kozel« iz latinskega hircus. Pach pa Devoto razvija takole giogo. slovanskem.revijasrp. s chimer se povezheta. suzhnost«. ost (SNO). z bolj ali manj znatnimi alteracijami se tema pojavlja na baltskem.2010 10:20:15] . Gl. Sorodno je tudi jermen in verjetno rad. cornu. igovnica »Jochweide«. da naj bi osla izhajal »iz nekega pozabljenega glagola«. tudi joga. kazhe vse znachilnosti razvoja iz tematske osnove igo. armensko yarmar »ustrezen« in morda staronordijsko jormunu »govedo. mlajshe »orozhje«. ligo.Starinski jezikovni sledovi . iglja. rusko in poljsko jugo kazhe na dvojen razvoj v praslovanshchini (ESSJ). she starejshega *hirquos. ki jo Zingarelli navaja pod giogatico italijanski giogo ali †iugo. v hetitshchini yugan v nemshchini Joch. igesa »jarem. cheshko jho. toda http://www. jug »jugum«. vse iz yugom. je regularna latinska oblika glede na hirpus »volk« pri Oskih. Irsuto iz latinskega hirsutus. za oslo poznamo latinsko cos »brus.htm[16. igovec »vprezhni vol«. glej irto in ispido. Zanimivo. oster. Za krizhanje s pectus glej pettoruto. vaga pri vozu«. osla« (ESSJ). brez ochitnih povezav z drugimi jeziki. cheprav po pomenu primerljive. Srbsko in hrvashko zastarelo igo »jarem. igelj. implicitno pri pri geslu jermen. st. OSLA Osla »brusni kamen« naj bo le en primer prastarega orodja. torej gre za zelo star jezik. ki je krizhanje med latinskim pectorosus in hirsutus (DEV). to je pa povezano s temo. igve. iz katere ni dobrega izhoda. lugo tudi »blazina pri saneh«. Praslovansko *jьgo iz starejshega *jъgo iz indoevropskega *iugom. sklopita (dve vprezhni zhivali)«. latinska oblika ustreza hirpus in hircus.

kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob http://www. je pa razshirjena po Vzhodnih Alpah in s tem dokazuje davno poseljenost tega prostora s predniki Slovencev. ki so za podrochje Banjshic v povezavi s svetolucijsko kulturo she posebej znachilni. OZARA Ne bom se loteval pomena in razvoja imen za polje. to je verjetno izpeljano iz sloven. Iz tega glagola je z drugo predopono izpeljano spodnjeluzhishko zawora. * Poimenovanj za orodja in druge pripomochke. kjer se je beseda razvila iz vzara. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. da ne nashtevam she drugih. Ochitno je zhe takrat nastala nasha beseda osla. Mario Alinei kot tvorec (dolge) teorije kontinuitete. BANJSHICE Pokojnemu slovenskemu akademiku Francetu Bezlaju je njegova sodelavka dr.Starinski jezikovni sledovi . vëndi »bivalishche«. ki pravi. zawor »ozara«. saj bi sicer bilo zelo tezhko dokopati se do njegovih shtevilnih del. vzara. do predindoevropskega – megalitskega – jezikovnega substrata oziroma do predpraslovanskega jezika.»nazaj. a ne nazadnje kazhe osina na podrobnejshe razchlenjevanje posameznih delov rastlinskih plodov. prebadanju. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. ochitno kazhejo na pradavno in predvsem izvirno slovansko poimenovanje funkcionalnih poljedelskih pojmov. njiva ipd. vz. vozara. objavljenih v najrazlichnejshih revijah. zbornikih in knjigah.Lucijan Vuga po drugi strani je to primerljivo z osina. Ker sem veliko toponimov obdelal v svojih dveh prejshnjih knjigah.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki so izshli leta 2003 (BEZ I/II). Baske.2010 10:20:15] . bi se tu dotaknil le nekaj redkih. tako npr. *vzarati < *vzorati »obrniti plug pri oranju«. je po njegovem mnenju beseda kozolec evidentno slovenskega izvora. Skratka tudi takshne podrobnosti. izdelovanju osti. gl. narechno tudi »prechna brazda na koncu njive«.htm[16. V tistem obdobju pa je predstavljalo obvladovanje poljedelstva prvovrstno tehnoloshko inovacijo. ki dostojno predstavlja nashega pomembnega jezikoslovca. toda pojem ozare je povezan z obdelovanjem zemlje z vprezhno zhivino. kar vse sodi k elementarnemu besednjaku davnega chloveka. po njegovi teoriji. to je nadvse lepo in koristno dejanje. med njimi seveda tudi Slovenci. zato tudi prazgodovinarji govore o – neolitski revoluciji. gor« + orati. ki je bila kamenodobnemu – vsaj neolitskemu – chloveku nujen pripomochek pri ostrenju. vendar tu ne bom navajal njegovih obsezhnih in nadvse izzivajochih etimologij. to utemeljuje med drugim tudi z analizo besednega zaklada. ost. Zakaj? Beseda ozara pomeni »travnat svet na koncu njive. Tam si lahko preberemo tudi njegova razmishljanja o Banjshicah in okolici. se je lotil tudi Karel Oshtir. zara in razara v enakem pomenu.. Metka Furlan zbrala in uredila jezikoslovne spise. Knjizhna razlichica ozara je standardizirana iz gorenjskega narechja. kjer se pri oranju obracha plug«. orati (SNO). da so bolj ali manj danashnja ljudstva Evrope zhivela zhe najkasneje v neolitiku na ozemljih. kar je mogoche povezati z nabiralnishtvom in zgodnjim prehodom na poljedelstvo. kjer danes zhivijo. nekaj o tem sem omenil v svojih prejshnjih knjigah. oster.11. Med drugim: »Imena Bate. ki v veliki vechini primerov vodijo. ki so bili predmet podrobnejshih preuchevanj paleolingvoistov.

Benetki. str. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola). italijansko Venezia iz star. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. Benetki (Trubar). dalje tudi 'Ενετοι v Italiji. Benechan. Vasmer nam daje dodatno iztochnico venok »kranz. Idrija. vindland. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje.« (BEZ I. ki so nam pustili imena kakor Benetke. narechno she Benitcьh (rezijansko).11. ki na svojski nachin obravnava zakarpatsko podrochje kot "pradomovino Predslovanov".« (BEZ I. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem prek chesh. da je verjetno venetskega izvora (ESSJ). da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico.htm[16. toda nem. Bezlaj: »Veneti. pisano tudi Venethi. med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. s'Benetku (Kastelec). Manuel). izvedenke Benechija. – 17. po drugi strani pa z Veneti. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni. poljsko wianek. lacus Venetus v Alpah (Krahe). ali je slovanski toponim Bate. Finci imenujejo Ruse Venäjä.revijasrp. Venadi. Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti. str. o chemer sem obshirno pisal v zgornjih poglavjih. Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. v 18. Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci. Venedi. st. http://www. rodilnik Benetek (Megiser). tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr. Benezhani (Bohorich). hidronim? V luchi Oshtirjeve metodologije.Lucijan Vuga cesti med Oglejem in Siskom. Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι. v 16. Bate. bętę. narechno Beneće (Skok). Kakor slovensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci. za Slovane. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. Benatky. st. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. Mnjeci. je zanimivo. venec in vitь iz *venъ (VAS). verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. starejshe in narechno Beneci. leta 1200 Beht. 291) Bezlaj obravnava Banjshice tudi v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pod geslom toponima Benetke. da se poleg Idrij(c) na nashem ozemlju pojavljata dalech proch she reka in kraj Idrica na severozahodu Rusije. st. Tako torej Bezlaj razgrinja slovansko izhodishche za te toponime. cheshko vinek. st. Bezlaj pravi. od 13. toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Seveda se moramo vprashati.Starinski jezikovni sledovi .« (BEZ I. Оύενθι. Baske verjetno she direktno. Venetia. soglasha Krahe. venec«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. k temu pridevnik windisch in priimek Windischer (Kossina). str. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. 1300 Betackh. Bneci (Cres). ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. latinizirano Antae »Anti«<vety. narechno tudi bete. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. Enedi v Iliriji. Nemci Luzhichane. ki jih sochasno po eni strani povezujejo razlichni avtorji z Anti in Slovani.2010 10:20:15] . Veneti v Galiji (Armorica). Logar) iz slovanskega * vętę (–Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Ni pa mogoche dolochiti . mestnik u'Benedkih (Rogerij). Bьnetьke (Ramovsh). staroirsko fine »prijatelj«. Ούεν(ε)τικος κολπος – Baltsko morje (Niederle. IDRIJA Zakaj se mi zdi pomembno sem vkljuchiti ta toponim oz. Betockh<* bętę (–*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Βεριδοι (<Βενιδοι). 1291 in Betach. pridevnik benechanski. Beneci.

da se pojavlja zelo dalech na severozahodu Rusije (blizu meje z Latvijo) ob reki Idrica. Za primer. Sebezhsko) je zgornje porechje velikih rek Volge (v antiki je bilo njeno ime Ra.Lucijan Vuga ali obstaja kakshna venetska osnova. Na tem podrochju z nad tisoch jezeri (najvechja so Zhizhichko. ki je vechji potok. tudi ta je v Furlaniji (leta 1294 "aque Edre". ki je v zgornjem toku globoko vrezana v morenske sklade in teche zelo hitro. ki so imela drugachna imena. Trstenjak str. ϋδορ »voda«. priteche izpod Matajurja pri Starem selu in pod Kobaridom steche v Socho. Pirona razvija Judri (Udri.11. Zahodne Dvine. Opochka. kjer ne moremo izkljuchiti povezave. Mesto Idrica je sredishche (po rusko) Idrickogo rajona v Velikolukshki oblasti Rusije. v srednjem veku Itilj ali Atelj). da se je v srednjem veku del Slovencev (!) odselil dalech na sever v blizhino Ilmenskega jezera. Judrio. nizhje pa se v ravnini umiri. ki teche izpod Huma (905 m) na zahodu naselja Volzana (+Volche pri Tolminu) in se po 55 km steka v Torre (+Ter) juzhno od kraja Romans (ob Sochi). ki se steka v Torre (+Ter) pri Tapogliano (PIR). (+Idrija pod zahodnimi obronki Gorishkih Brd) hudournik z gore Colaurat (+Kolovrat). Nevelj.revijasrp. druga Idrija. Nelidovo.Starinski jezikovni sledovi . zelo verjetno sta predlatinski. 1298 "aque Ledre" itd. Eden od pritokov Zahodne Dvine je Mezha. kjer so ustanovili slavni Novgorod. in ti so potem nosili stoletja dolgo ime Sloveni ter se lochevali tudi po jeziku od juzhnejshih Rusov. Vselug. hidronim je primerljiv z imenom reke Ledra. Vse do leta 1915 je Judrio razmejevala Italijo in Avstro-Ogrsko.89)« (RUT str. bi se znashli v tezhavah – tam redko najdemo ustrezne osnove. sta tudi: Sorot in Issa. 1456 "lu gludri". Toropec. na katero bi se lahko oprli v tem in vseh primerih. ki jih obravnavamo in se nanashajo na venetskost Banjshic in njihovega okolja. imenovano Sloveni. tretja Idrija izvira jugovzhodno od Matajurja izpod vrha Sleme v pogorju Kolovrata.8). ob zheleznishki progi Moskva-Riga. Lovate in Velikaje. v nasprotju do drugih slovanskih plemen v blizhnji in daljni soseshchini. pritoku 427 km dolge Velikaje (ki se pri Pskovu izliva v Pskovski jezero.). nato 1255 "sub vado Judrii". Peno. reka v Furlaniji. V Velikolushki oblasti (tu je bil rojen znameniti skladatelj Musorgski) so vechji kraji: velika Luka. http://www.2010 10:20:15] . Pritoka 427 km dolge Velikaje. che dopustimo povezavo preko neke latinizirane oblike (Frau 1978) (UTET). Francoski slavist Francis Conte je v svojem delu Slovani (CON) zapisal. Rutar omenja: »Enako spominja Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenshchine z ilirskim in grshko-latinskim jezikom (Letopis Matice slovenske 1877. saj nas spominjata na gr. Prva omemba leta 1247 "super ripam Judri". Boljshoj Ivan. She ena Idrica! Zelo zanimivo.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Obe imeni sta neznanega izvora. Na ozkem ozemlju Tolminske imamo tri reke z enakim korenom. ki bi ju lahko primerjali z nasho Soro in Ishko. Tako je ime slovenski reki na Koroshkem. ki so vse pritoki Soche: najbolj znana je Idrijca. to je povezano s Chudskim jezerom). ta pa v Socho. Novosokoljniki. ki je eno najstarejshih mest v Rusiji itd. Che bi se oprli na skromno dedishchino dokumentiranih (po mnenju strokovnjakov) venetskih besed in tako tudi v Pellegrini-Prosdocimi La lingua venetica (PEL). ki priteche iz okolice Idrije in se pri Mostu na Sochi izliva v Socho. kraj z imenom Idrica! V tistem predelu je v zgodnjem srednjem veku zhivelo slovansko ljudstvo. Ludri). Holm. vzemimo: Judrio (+Idrija). kako razlichni italijanski etimologi razlagajo. 113 km zahodno od Velike Luke.

obkrozhena z dveh strani s pushchavo. jadrnost »naglica«. Seveda lahko opozorimo. konopljino platno za jadra in vetrnice«. tudi na slovansko osnovo jadern »hiter. starorusko parusъ (zhe v Nestorjevi kronik. v hebrejshchini jeor »reka«. Nekateri so celo povezovali z imenom grma »olenader«. svezh ipd. Primerjali so z imeni rek. a dolga reka – ki jo imenujejo zaradi njenega hitrega teka Jordan – jo brazda v notranjosti in spotoma ustvarja dvoje jezer.«. leta 907) navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος [svetilnik. zato je utemeljeno sklepati.11. 2. str. Hajjarden so povezovali z jarad »spushchati se«. pa z Apidanos. mochan. Merom in Genazereshko ali Galilejsko morje. jedrь »hiter. Morando ed. 71) kakor tudi Eridanos »velika reka. nagle jeze. Poleg tega pa tudi jar »vzkipliv.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 292). Giovanni Semerano v svojem delu Le origini della cultura europea (SEM 1. kar je glasovno tezhavno. kako tezhko se nekateri etimologi odlochijo za izhajanje iz izvirne slovanske etimologije in jo ishchejo vsepovsod naokoli.V. da je bila v starih chasih ta grshka beseda uporabljana poetichno in se kasneje v grshchini ne pojavlja. zaradi velikega vodnega padca. Vasmer torej nakazuje baltsko izhodishche. str. 1935. nagel. Po mnenju Semerana je pomen imena Jordan-Jordanes (Plinij 5. in celo z Gardon v Juzhni Afriki. shkatlica?]. v drugih slovanskih jezikih tudi »zelo mrzel. pritegniti je mogoche tudi litavska hidronima Indraja. Izvirna osnova ustreza akadskemu harru »rechni tok«. prevod L. v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »poln. kazhe. Indrajas. nasprotuje mu von Soden. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). npr. kar je izposojeno iz letonskega buras. zrel. In prav buras je mogoche primerjati tudi z etimoloshko nerazlozhljivim italijanskim bure »gredelj pri plugu«. http://www. * Zelo zanimivo je podrobneje pogledati naslednji primer za jadra. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. mochan.Lucijan Vuga * Za ilustracijo zapletenosti etimologij in mogochih medsebojnih povezav naj navedem primer iz dela Francesca Ladogna – Riccardo Miceli Il genio dei popoli (A. imetje«. da temelji na glasoslovni podlagi (VAS). praslovansko *jarь iz indoevropske osnove *joros. utrjen«. z osnovo jur-. Eridanos. po vsej njeni dolzhini techejo izrastki sirskih gorovji Libanona in Antilibanona. mogoche je tudi izhajati iz staroindijskega Indras »ime bozhanstva«. Rusko idti pod parusami »jadrati«. Vasmer razlaga: парус nem. Mikola je iskal podobnost z [lat. nagel«. ki je sicer zastarel izraz za »hiter.): »Palestina ni bila najbolj plodna dezhela. uren«. Köhler je predlagal pomen »vedno tekoch«. sorodno z grshkim zoros »ognjevit. parusnyi meshok »vrecha iz grobega platna« (JAK) in (DZhU).htm[16. Primerljivo tudi zhuriti. 735) pishe: »Jordan – ime reke.«.2010 10:20:15] .Starinski jezikovni sledovi .] pyxo [pyxis – pushica. mochan«. srbsko in hrvashko juriti. podvizati se«. zelo ipd. jadro]. parusina »jadrovina. iskriti se. chist (o vinu)«. Konchnico pa gre primerjati z уксус. dokler se ne izteche v she vechje jezero – Mrtvo morje.revijasrp. пардус. »segel« [slov. Iardanos v Eleji (Iliada 7. parusnik »jadrnica«. parus »jadra«. proti temu govori. z akadskim dodatkom dannu »mochan. 135) in reko na Kreti (Odiseja 3. uren«. zhuren. svarilo].) Torej Jordan naj bi pomenilo hitra (reka). L. dorasel. ki nazorno kazhe.. ob uposhtevanju vechkratnih opozoril samega Semerana. nekateri primerjajo z grshkim adros »poln. mogochna reka«.« (podchrtal L. vazica. jadriti se »hiteti. cerkvenoslovan. indriyam »moch. Napoli. dalje z reko Vardanus v Sarmatiji. brz.V. brz«.

parjez »kol«. pletenica. jadro. opremiti kolo s shpicami. pereni »grmada«. praslovansko *periti. obdelovati«. sekati«. parast« (SEM). da ni znane etimologije za grshko besedo φαρος. podpreti« je osnovnemu pomenu najblizhje. pera »shpice v kolesu«. napeti. rezati. razpernica. naperki »palisade.tako kot pri patoka (<potochiti) tvorjeno iz *po-rezati. Nemshka beseda je glede na germansko sorodstvo prvotno pomenila »podoba. Starejsha.revijasrp. Bezlaj pa to povzema in dodaja: enako je tvorjeno cerkvenoslovansko parezъ »assula. Dalje –preti I. Praslovansko *perosh iz indoevropskega*per(H) nakazuje razvoj v parus. neposredna slovenska izposojenka iz iste nemshke predloge je farba. zobje pri brani«. (3) φαρόω. naperiti »pripraviti ogrodje za pletenje. brane z zobmi«. da »parus. sorodno z grshkim peiro »predreti. φορµός »rogoznica. oralo«. s postopkom izdelovanja. prebosti«. da povezava ni izkljuchena (ESSJ). motati. treshchica. oshariti«.»shperovec.nemshko varwe in Farbe nas vsekakor osupne. hrvashko dial. -ον »faro. predreti«. drzhaji«. ki jo navaja Vasmer. navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος«. Vseeno nam Snoj pod geslom barva razlozhi. vrteti. (2) φάρος. slovansko *parezъ je s podaljshavo prefiksa po. ker je tudi φαρόω. vendar jo je mogoche najti v akadshchini: (1) φαρος. Semerano ugotavlja. parezak »vechji zhepni nozh«. shchetine v dreto. Sorodno je litavsko pera »opazh. *pьro.Starinski jezikovni sledovi .11. nashchuvati« ali »predreti. jerbas«. shtor. Primerjaj rusko perila »ograja.»delati« (SNO). dolnjeluzhishko parez. plashch«. »prebosti« ipd. izvedeno iz osnove *perti. perone »konica. da teh slovanskih in baltskih besed ni nujno potrebno izvajati iz indoevropskega *(s)per. baru »videti«. lik« in je verjetno tvorjena iz indoevropskega korena *kuer. parsu. zhelo«. Toda presenechenje nas chaka. Da je uspelo etimologom izpeljati iz indoevropskega *kuer. slovensko podpreti.Lucijan Vuga Pletershnik pozna parez »kol. ograjevati«. Zanimiva je tudi perenica »rochica pri vozu«. drog«. prvo tudi »osnova za pletenje«. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). da smo Slovenci dobili to besedo preko cheshke barva iz srednjevisokonemshkega varwe. barmu. tudi »prebosti. viti. -perjevati. baramu »tkati. *perosh. rezati (ESSJ). (ESSJ). medtem ko akadska podlaga omogocha zelo eleganten fonetichni in smiselni razvoj.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. φάρυγξ akadsko parau. s chimer smo se mochno priblizhali tako etimologiji za bure »gredelj del pluga«. To je toliko bolj podprto. tkanja. koshara. Akadsko barwu.. parahu »parati. verjetno tudi cheshko dial. In she periti »vstavljati zobe v grablje. che se vrnemo na domnevo. birwu »lepo stkati«. prevesti.htm[16. φάρος »tkanina. (s)paran. *po-rezeshь »secare«. φάρος »plug. φάρος »plug. k temu napera . Primerjati cerkvenoslovansko naperiti. parjez »sekalni mech«. -perjavati. -periti »pazhiti. akad. parobek«. *φαράω »orati. Podobno je tvorjeno tudi slovensko napera »gredelj. naperjo »predreti«. v enakem pomenu. plaz«. Pri Bezlaju tudi –preti II »fulcire. parasu »(raz)paran. ki pa po mojem preprichanju sodi v praslovanski besedni zaklad iz nostratichnega fonda. akadsko barahu »zharchiti. plesti. oralo«. nemshko Farbe. parez »parobek«. Prav v pomenih »napeti« ali »osnova za pletenje«. prim. »prepeljavati«. se zelo dobro ujema s funkcijo jadra oz. slovashko dial. Bezlaj dodaja. Pokorny sicer meni.. barmu »obarvana tkanina«. oboj«. svetilnik«. sekundarno –perjati.2010 10:20:15] . baru »prikaz(ov)ati se« . obdelovati«. vdreti«. enolichen« ipd. iver«. indoevropsko *per(H) »prepeljati. pletenja jadrovine. dial. naperek. *φαράω »orati. kakor akadskemu barwu. izzharevati«. litvansko burva »barva. napenjati shpice v kolo«. http://www. cheshko parez »panj. ost. znano od Pharos.

Kugel – krogla. To ukvarjanje z izrazom parus je bilo pouchno tudi zato. str. Ta prihaja iz *edro>jadro. kasha«. poganjek. ukrajinsko jadro. aitnum »oteklina«. Sorodno z ядрый »schnell – jadern. Po mnenju Mikkole mora biti praslovansko sorodstvo s staronordijskim jaδarr »Rand – rob. da je v Tabuli Peutingeriani.Aedronem (Edronem) Meduaci duo ac fossa Clodia"« (SEM vol. irsko ond. litvansko burva »barva. srbsko in hrvashko njedra. nedra. Tasche«. nader. perlen (von Getränken) – mehurchki (v pijachi)«.htm[16. Granate – (topovski) izstrelek. http://www.. Vrhu tega iz *oidro. kakor tudi letonsko idris. koshchica. staroindijskim andas »jajce« in andam »modo«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ukrajinsko nidro »Schoss – krilo. Ven. jambor«. Fortunatu ) navedena kot Brinta. ядра »Kern – jedro. vъnedra. Glas n se v razlichnih slovanskih jezikih pogosto pojavlja. germansko uinde (indogermansko ondes) »Stein – kamen«. starobolgarsko jadra. prag«.. jadro. nedro. da se lahko poglobimo v etimologijo hidronima Idrija. sinus. jerbas«. starobolgarsko jadro. οίδαω »oteklina. reif – zrel. Dalje najdemo she ядро III »Busen« samo starorusko jadro »Busen. strzhen drevesa«. Dvomljivo je tudi izhajati iz ядро »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina«(VAS). v vseh slovanskih jezikih. nedvomno predlatinskega izvora. gl. vъnedrchъ. dicht – gost« ob manj preprichljivih primerjavah s staroindijskim adris »Stein – kamen«. »κολπος [zaliv. slovensko jadro »Wamme – grlina. III.11. mnozh. φάρος »tkanina. debel. Wulst – svitek. grshko οιδος »Geschwulst – oteklina«. ausgewachsen – shtrleti. enolichen« za rusko parus »jadro«. krepak.. IV. str. brausen – shumeti. schäumen – peniti. nedrja. starorusko jadro »sadezh« itd. staroslovansko *jedro primerjajo z vedskim andam. rusko-cerkvenoslovansko jadro.723). 121) kakor pri Liviju (X. οίδαω »schwelle – oteklina. idra »faules Mark e. she oдр). vagina]«.38. podvratnik. toda tako pri Pliniju (III. φορµός »rogoznica. hiter. ήτορν »trebuh«. Baumes – trhla sredica. starovisokonemshko eiz »tur. uren« ter grshkim αδρός »voll – poln. ni preprichljiva primerjava s staroindijskima eahas »Gedeihen – uspevati« in edhate »wird gross – zrasti. hist.Lucijan Vuga baramu za φαρος. plashch«. pletenica.revijasrp. ki se nanashajo na podrochje Venetov: Edron omenja Plinij (Nat.646).izhaja zveza z grshkim οίδος »oteklina«. obere Querstange eines Zaunes – zgornji prechni drog pri plotu. Vasmer obdeluje tudi ядреть »stark werden – postati mochan. prsi. slovensko jedro »enako«.38. 121) ". njedara »nedrja«. izrasti. chir«(VAS). Hode – modo«.2010 10:20:15] . nabuhlina [gl. Vasmer obravnava ядро I. podgrlje. Ravenatesu. stark – mochan«(VAS). armensko ait »lice«. prag«. 2) znana tudi kot Meduacus (maior) in Meduacus (minor): Meduaci duo »zliv Brente«(SEM vol. ядрица »Gersten – jechmenovo ali Hafergrütze – ovseno psheno. Pletershnik]«. ograji« (gl. Poleg je mozhna sorodnost z grshkim ήτορ »srce«. Naprej najdemo pod geslom za reko Brenta na severozahodu Italije. »jadro«. Sack. zrno. koshara. peshka.Starinski jezikovni sledovi . уядретъ iz ядрый »stark – mochan«. sich kräftigen – okrepiti se. belorusko jadro. medtem ko hoche Brückner ядро privezati k »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina« (VAS). Mutterschoss – materino krilo«. Naprej imamo ядро II »jadro. slovensko jadro ipd. srbsko in hrvashko jedro. 36. Zato lahko nadaljujemo s Semeranom: »Preuchimo nekaj hidronimov. onn. stark – mochan.

mochan. ko pojasnjuje metodologijo (str. Kos navaja tudi Truschner Jursche. knjiga. goden«. Ravne. pogumen« kot spodnjevisokonemshko schnelle ter primerjajo she starogrshko αδρος »poln. Po pravici povedano. Solkan . Iz vsega navedenega izhaja. Trhuhsin. Truhsina... V uvodu. Dimitrije P. Thruhsen. srbsko in hrvashko jedar »poln. str. Trhusen. Franc Kos obravnava tudi trushenjske gospode in med njimi tudi pravkar omenjenega Gerlocha. Trussen. SAZU.revijasrp. B(a)ske. Dodatna primerjava *jedrъ »mochan. Truxin. ker bi lahko bil tudi n. Truhssen. Trushnje. zmozhnost« in litvansko Indraja »ime reka«. III.. Beograd. Urbarji Slovenskega Primorja. Kos omenja Trushnje srednje (Mitterthr euchsen). pri chemer gre za povezavo gornjih imen z ondotnima gradovoma. Zhiv je priimek Trushnovec (Ljubljana. Gerloch iz Trushenj. M. dorasel. kruh iz otrobov.).. gl. trushnica (v Baraniji). kot porocha Buga (VAS). Treuchsen. na krizhishchu poti iz doline Soche proti Chepovanu in iz Gorishke ravnine mimo Grgarja.. Ljubljana.htm[16. vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. 1953. gl. Kanalski Lom. Dzhurovich (Rechnik rusko-srpskohrvatski. tapfer – hraber. od koder je strm spust v Most na Sochi. Bate. svezh«. Truhsne. ki logichno navaja na obliko Na-trusha. Trvchsen. IV. (2) odrochni kraj. zmozhen. otrushnica (v Sremu) »hljeb od mekinja za pse«. Nekateri jemljejo stari pomen »stark« kakor za gotsko balÞs »hiter« iz »kühn – drzen. Nadalje F. V ediciji teksta na str. ki je glasovno primerljiv z jedro »Kern« (gl. Vuk Karadzhich (Srpski rjechnik. Truhsen. Shavli v Kroniki. slovensko jadrn »hiter. uren«. Truhsingin. Trus. Truhsin. bolgarshchini (j)edъr »mochan.Starinski jezikovni sledovi . furfureus. uren«. grad Vazhenberg. Trôhsen. zaselek med Idrijo pri Bachi in Bacho pri Modreju (prim. nagel«. Srednjeveshki urbarji za Slovenijo. Thrusen. Lohke naprej mimo Trushenj. A.« Trouhsen. Beograd. r je sicer nekoliko tezhko berljiv. Trusina. otrobi. ядро I). hljeb »Kleien-. zv. 616-617) navaja pod Trushnje: Thrucsen. Indrajas »ime jezera«. hiter« s staroindijskim Idras »ime bozhanstva«. zrel. uren«. mekine«. ki je zhivel nekako med leti 1130 in 1162. Franc Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev. indriyam »moch.11. fevdnike Krshke cerkve Trushenjce – ministeriale grofa Bernarda itd..Lucijan Vuga Prav tako pri Vasmerju ядрый »hiter. Milko Kos (Viri za zgodovino Slovencev. Truchsine. Popovich. Trvhsen – vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. krepek. 1954. 3. panis furfureus«. trushni hljeb za pse chobanske »otrobov kruh za pastirske pse. figurativno http://www. 72 napachno lokalizirano s Trebusho (Tribusho).. Trouhsen. kmet v Dolenji vasi (prav tam). samo v starorushchini jadrъ »hiter. 1935): trushni. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. Thrussen. so Banjshice prepredene s cestami! Trushnje so na "Kozlerjevem" zemljevidu slovenske dezhele iz 1853 oznachene kot Natrusha. Thruhs. vrl. Truhssin. Okroglega v Kal nad Kanalom.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. A. Celje. sicer pa v starobolgarshchini jedrъ »ταχύς – hiter. da je ime reke Idrija povsem mogoche izvajati neposredno iz slovanske osnove! TRUSHNJE Trushnje so vas v sredishchu Banjshic. VI): ». 131). αδρυνω »dozoreti«. Besede ni vselej mogoche lahko lochiti od *jedrьnъ »jedrnat«. 369): Trushna (*Trus).2010 10:20:15] . M. 1946). drugi del. vendar to ne bi bilo v nikakrshnem skladu z osnovo tega toponima. jedrnat«. str. Truhse. I. Kleienbrot. rusko trushchoba (1) gosta.

Ljubljana. http://www. zhivoten. бочаг »globoka mlaka. mochne veje«. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. luzha. das Heuicht. ki pri gostiji jedi na mizo nosi«. zhalosten«. 1485 urbar na Turjaku. zajeten. zagledati«. 2002. бадьян »shtorklja«. батян.> trush. мокрый (VAS). vachuzhitь »voditi trop. (5) бачить »kramljati. odrochni kraj«.11. вачуга. Prav to. za katero poskusimo najti ustrezno osnovo v dokumentiranem besednjaku venetshchine kot pri Bate in Banjshice. 1291 in Betach. samojedsko«. trockenes Reisig«. vjatishko. gl. 1300 Betackh. zabelezhil Fran Erjavec. da na dveh tako oddaljenih koncih najdemo skladne pojme. башкак. zhitь v trushchobe. novgorodsko.da Bezlaj pod geslom Benetke omeni tudi Baske. je Bske. (6) бочага. st.laponsko. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti. v 18. v zhivem govoru trshat »srednje velik in krepko razvit. rjazansko баять »govoriti«. мочаі. ботьян. leta 1402 urbar na Turjaku. trsat. бачаі. cheshko truchly »traurig. Res Pletershnik navaja za Prekmurje in vzhodno Shtajersko trushar »der Truschess.Starinski jezikovni sledovi .nejasna razlaga. Betockh<*bete (–*vete) ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. Slovenija – Turistichni atlas (MK. gl. ki jih prav tako niza Pletershnik: (1) trushen. tudi pri Trubarju – chlovek. Ljubljana. SAZU. suho drachje. trushna »miren. za Kranjsko do leta 1500. der Speisenträger. ujema se tudi z ruskim trushchoba »gosta. str. (4) бачить »gledati. trsovit«.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. "Peterburskie trushchoby" »petrograjsko obrobje«. ботян. vinoroden. klepetati. ki ima mochne poganjke. Poleg tega ima Milko Kos (Gradivo za histor. chredo severnih jelenov . BASKE Danashnje ime. belorusko bachyć. deblo.2010 10:20:15] . (5) вачуга »postaja pri vozhnji s severnimi jeleni«. pri chemer prehod trushch. parobek. 1975): Troschein. (2) бачан »shtorklja«. BACHA Vasmer: (1) бачага »luzha«. zapreka. govoriti«. бачак »globoko mesto v reki ali potoku« . kal v izsushenem blatnem koritu«. prim. ki naj bi bile v zgodovinskih listinah zapisane kot: Baske<*betьske poleg Bate dial. бачан. Slov. kar bi za to besedo kazalo na nemshki izvor. koroshko nem. 36). kot ga navaja npr. trsnat »rebenreich.revijasrp. (3) бачега »les. gl.Lucijan Vuga pushchoba. pri chemer pristavek edling nakazuje povezavo s kosezi. potrjuje starinskost besede. ki smo ga v podobnem smislu nashli pri Vuku Karadzhichu. Omenjeno je zhe bilo. toda primernejshi se zdi drugi izraz. ki naj bi po Bezlaju prichalo o venetskem znachaju Banjshic. poljsko baczyć. truxner. hlod. ter »die edling zw Truschein«. ovira za drobnico«. vendar pa imamo na voljo veliko bolj preprichljivo osnovo v slovenskih primerih. obilen«. Pletershnik: trusnat »corpulent. izhaja iz *ob-achiti osnova oko. ukrajinsko bachyty. kostrebsko. Baske je ime kraju. leta 1200 zapisano kot Beht. Torej. (2) trushnje »senen drobir. zabelezhil Fran Erjavec v Gorishkih Brdih. iz starinskega trsh »shtor. sicer pa je najobichajneje najti Baske. tudi bete. krotek. topograf. prim. trtni trs« (SNO). ponizhen« na Vrsnem.Tolminsko.

tudi danes poseljeno s Slovani?! To je povsem nerazlozhljivo. Nadvse pomembno je. Tod izvirajo velike reke Tisa. Po Sobolevskem gre za kronoloshko razlichne izposoje nekega neznanega imena v slovanskih jezikih. Iljinskij opozarja na bosъ. majhna kost chlenka z roke ali noge«. starejshe Beskydъ (Sreznjevsky). st. nizhji kot nash Triglav. laponsko paska. baidyti »prestrashiti«. kar naj bi bilo izposojeno iz finshchine paasko. skala. primerja tudi starovisokonemshko gaskeiti »teme gore« (VAS).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Cheprav Vasmer pishe za Бескиды »zunanji greben Karpatov na Slovashkem«. vrazhni predmet. na Moravskem Moravsko-Slezske Beskydy.und Fussgelenkknochen. Morish idr. je v bistvu amulet.htm[16. ki bi predstavljalo veliko naravno oviro in preprechevalo stike med ljudstvi okoli njih. in 18. Kobarid). Slovashko. ne bi imeli svojega imena za mogochno gorstvo. vlechejo se v dolzhini vech kot 1500 km v obliki velikega loka od Bratislave do vzhodne Srbije. Visla. madzharsko Beszked. Je –edь primerljiv s площадь od плоский? K prejshnjemu dodaja tudi germansko spodnjenemshko beschet »lochitev«. tudi b∂ s (s polgasnim . Primerja ukrajinsko beskedy »gora. Toda kaj pomeni zemljepisna oznaka Karpati ali »za Karpati«? Karpati so gorovje v srednji Evropi. na slovashkem Oravske Beskydy. kar naj bi obviselo v zraku. kot je poganjek iz romunskega deal – slovansko delъ. praslovansko *bedsъ iz indoevropskega *bh∂ idhso. da bi si izposodili ime iz take daljave. Pomislimo. strah. jeza« in celo »pogan«! Po mojem mnenju je beseda baska povsem lahko razlozhljiva na slovanski osnovi. Beskid Wyspowy. da ni nujno potrebno Vasmerjevo finsko-laponsko izhodishche. st. ampak tudi sodobni) narodi. To bi bilo za nashe kraje dokaj nenavadno. jeza«. paasku »kleine Hand. visoko gorsko obmochje«. pridemo do Bezlaja: bes »demon. Prut. Vzhodne in in Juzhne Karpate ali Transsilvanijske Alpe. Tisto. kakrshne poznajo vsi (ne le primitivni. premog. besneti. da poznamo hidronim Besnica (leta 1291 Veznitz) in Besnik. Veliko je rudnega bogastva. ki se razteza chez vse ozemlje.revijasrp.11. besnilo. Sorodno je litavsko baisa »strah«. toda to po njegovem lahko izhaja iz samega imena gore. kost zhivalskega parklja«. besen »razjarjen«. Beskid Wysoki.Lucijan Vuga Toda Vasmer nam ponuja izraz.2010 10:20:15] . To nam jasno kazhe. http://www. igracha iz kosti«. zraven she staropoljsko Bieszczad (16.) in dandanes shlezijsko Bieszczad. Danijela pri Volchah. ki lahko pojasni ime z na prvi pogled neslovansko osnovo: баска »Spielzeug aus Knochen. Βίεσσοι. patska (VAS). Toda che pogledamo druge slovanske mozhnosti. mejno gorovje med Poljsko. da Slovani. pechina« (pri Zhelech). Podnebje je kontinentalno.∂ -) in bos (Bovec. Beseda je sploshnoslovanska. ukrajinsko Beskyd. Kako to. v vishjih legah pa iglasti.-17. najblizhje poti iz Bohinja na Tolminsko chez gore in Bohinjci so celo pokopavat nosili k eni prvih krshchanskih cerkva sv. ki naj bi po klasichnih teorijah zhiveli za Karpati. Staropoljsko obliko Bieszczad iz *Beskedъ je Shafarik poskusil izpeljati iz trashkega korena Вεσσοι. ochitno ne gre za visoko gorstvo. zhelezo. toda smiselno je bjeshke »visoki pashniki. Beskid Makowski. da so vodile she v 17. Moravsko na Cheshkem in Shlezijo v Nemchiji. torej do Balkana! Najvishji vrh je Gerlah (2663 m). Poleg tega nas Baske spominjajo na gorovje Beskidi. poljsko Beskid. v Shleziji Slezske Beskydy.Starinski jezikovni sledovi . K temu poljsko *bieski iz nekega *bieski. Dnester. gozdovi so pretezhno bukovi. Beszkid. besnost itd. razvita je zhivinoreja. Beskid Sadecki. meja«. ukrajinsko bysovir »pogan«(ESSJ). Karpate delimo na Beskide z visokimi Tatrami. Take amulete pa je kaj lahko spraviti v pomensko zvezo s slovanskim bes »demon. Gozdnate. na Poljskem Beskid Zhywiecki. karelijsko paaska »Klauengelenk der Tiere. veliko je pashnikov. Odra. Beskid Wysoki. pri chemer pa pripona –edь ni dovolj pojasnjena. kar razlaga kot »igracho iz kosti«. zlato. ukrajinsko Beshchady.

Lucijan Vuga srebro. Strazha.11. ki jih http://www. ki se zliva v Idrijco) na Moravskem. ki jih Bezlaj navaja kot venetska pod geslom Benetke. 1300 Betackh. Tarnawa. da bi govorili o kakshni izoliranosti Zakarpatja od ostalega sveta. po kateri teche Bacha) juzhno od Ostrave. Tako je popolnoma razumljivo. Ta imena nam v marsichem olajshajo razlago imena Bache.revijasrp. volfram. bronasti.2010 10:20:15] . zaliv ob izlivu Visle v Baltik pa se je imenoval Venetski zaliv. saj se sicer ne bi razvijali kot eno ljudstvo. to pa nedvomno povezovalo ondotne prebivalce s shirokim svetom. ki se izliva v Odro. Ni nikakrshnega objektivnega razloga. na nepristopnih predelih. in reka Bechva (prim. trgovce itd. Zawoja. prej nasprotno. Grabie. Taki scenariji so vredni fantastichnih filmov. metalurge. 1291 in Betach. npr. tudi bete. svinec. a tudi v kasnejshi zhelezni dobi. sol. ampak tudi na njihovi severni strani. Dobra.. pa bi jim kar iznenada s pomochjo nekakshne germanske kulture omogochilo gospodarski razcvet in neznansko rodnost. Wishniowa.: mesto Bashka (prim. Dabrawa. BATE Eno od krajevnih imen na Banjshicah. Bashka grapa na Tolminskem. da se je zhe zdavnaj razvijala zhivinoreja in je bilo obmochje od nekdaj privlachno za iskalce rud. nafta idr. Med Veneti z ene in druge strani Karpatov je morala nujno obstajati tesna povezava. Strozha. Zato je povsem neverjetno. da so odplaknili Germane dalech proti zahodu. reka Bacha. τόν Ούενεδικόν. zlasti v bakreni. da so lahko preplavili pol Evrope. KARPATI V antiki se Karpate imenovali Venetske gore. za katero klasichno jezikoslovje ishche razlago zunaj slovanskih jezikov. che najdemo vrsto karpatskih toponimov tudi na Banjshicah in v okolici: Zalesie. ob reki Ostravici. poleg Baske<*betьske ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. leta 1200 zapisano kot Beht. kjer naj bi tudi po danes veljavnih teorijah zhiveli Slovani... ker naj bi se Slovani naselili v teh krajih shele v srednjem veku in je po mnenju nekaterih etimologija starih imen lahko le neslovanska. baker. da so zlahka prevzeli germansko znanje in ga celo toliko bolje uporabljali. zagotovo so obstajale lokalne govorne posebnosti.. toda to ne zanikuje skupne osnove. tako kot ima danes »vsaka vas svoj glas«. pach zato. so morala rudna nahajalishcha pritegovati rudarje. kjer pa bi imeli izredno skromne mozhnosti gospodarskega razvoja in s tem razmnozhevanja. Vse kazhe. so morali biti najmanj v blizhnjem sosedstvu z Veneti tako z ene kot z druge strani Karpatov! Ochitno je treba vzpostaviti enachaj med Slovani in Veneti od Baltika do Jadrana.htm[16. tam. Ούενεδικά ορη. Betockh<*bete (–*vete). cink. da bi se tod skrivali nekakshni predniki Slovanov. ki ima dva izvira v Beskidih in se pri Olomoucu zliva v Moravo. Tudi dobri uchenci bi morali biti ti primitivni "barbari". Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti (ESSJ). Toda nekatera imena so prav znachilna in pomembna. Torej Veneti niso bili le v Panoniji na juzhni strani Karpatov.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Ali obstaja pri Prosdocimiju (PEL) kakshno izhodishche med venetskimi besedami. Palcza . in che so bili Slovani le Zakarpatci. omeni tudi Bate dial.Starinski jezikovni sledovi . Krasno. ki bi morali biti res maloshtevilni in bi zhiveli v najbolj odrochnih kotih gorskih dolin.

Torej ni razloga. kij. Da je ta beseda ohranjena na Tolminskem in ima primerjavo v luzhishchini. strojni del. klada. steblo. kot pravijo v Vologdi. kar bi dalo osnovo bant-. panj.: Zingarelli in Devoto pravita. Berneker ima *bate. dolnjeluzhishko bajash se. bruno. *bh∂ . najdemo bat tudi v pomenu »izdolbeno deblo s stranskimi bruni.tkeni[a?. da je veliko pristnih slovenskih besed zhe pozabljenih in jih pozabljamo vsak dan! Npr. (3) »eine Kleinigkeit. der Schaft. Vechina preuchevalcev izhaja iz osebnega imena z osnovo vant-. kij. da Vant. hlod«. stegno. Povsem brez osnove je po Prosdocimiju. VANTAI. va.n. To preprosto plovilo je tezhko sposojeno. va. VANTI. (4) »choln. malenkost« (PLE). Med razlichnimi razlagami vidijo zgolj kot eno od enakovrednih. nikakor pa ne bat.»svetiti. tudi za Baske) pojavljajo prav na Tolminskem. bhatih »luch« (ESSJ). v neposredni soseshchini Banjshic in v krogu http://www. Primerjati je mogoche samo gornjeluzhishko bać so.s. zhareti«. Kot vidimo. drzhaj. Izprichane so oblike: va.htm[16. italijansko batto [op. батьян.: betva.nichelna stopnja korena ven. beteti. VAN[.V. ga je tezhko dokazati. батько. ]va. (2) »der Volksstamm. leseno kladivo. tako za bat »steblo. nechke (za govedo)«. Sibiriji. (3) »leseno korito. ein bisschen. Poleg tega pa Vasmer navaja she druge izraze.i. palica«. L. Vendar pa Hübschmann opozarja: »Za poznavalca Aveste to daje le *patar in nich vech« (VAS). rod«. bilka.izhaja iz Iuvant-. bajom »tleti.t-. ki ustrezajo osnovi Bate: батян. da je v *vnnt. anglosaksonsko bat. Permu. vejati (zhito). vetev »worfeln«. ki se giblje v valju. baju »tleti«. se dosledno pojavlja van. Kar najdemo zunajslovanskega sorodstva. da je batto retroformacije iz battello kot deminutiva. Posebej je she zanimiva бат za naslednje pojme: (1) »hrastova klada. Torej kaj? Je mogoche najti slovansko osnovo? Vasmer obdela батя.t. dalech na severu. staronordijsko batr. betvo. krepelo«. kar je primerljivo s staroindijskim bhati »sveti«.11. *bho-. kij. VANTICCONIS.Starinski jezikovni sledovi . Indoevropska osnova *bha-. betvica (1) – betvo »der Halm.n. dem.n[. izdolben iz drevesnega debla«. Sobolevski meni. Poleg rushchine pozna tudi sanskrt bat »bat. da gre za izposojenko iz iranshchine. vevnica. (VAS). zato po vsej priliki izhaja iz батоі. storzh«. novospodnjenemshko boot. slovensko bat »podobno lesenemu kladivu. toda pri obdelavi nastanejo tezhave. plapolati«.t-. che domnevamo znane prehode v<>b. Kornschaufel« (PLE). velniva. Poleg tega razlaga Bezlaj vech besed. (2) »bet. kot ljubkovalno obliko za brat(r)ъ »Bruder«. tolkach«. sam battello je prishel v italijanshchino prek stare francoshchine iz anglosaksonskega bat »plovilo« (ZIN)(DEV)]. sovrashtvo v srcu beteje.2010 10:20:15] .Lucijan Vuga obravnava? Edinole Vant. Prav tako je po njegovem problematichna primerjava z mezapskim vaanetos. Vsi ti stari zrazi izhajajo iz iste druzhine in njihov nekdanji pomen je »drevesno deblo. saj se ti izrazi (gl. v ogljenici beteje. VANTIO. za vozhnjo po manjshih jezerih«. pleme.te.n. poljsko bat »bich«. Vech teh poskusov celo zahteva korekcijo znanih napisov. vendar je glasoslovno neutemeljena.revijasrp. vejalnik »Wurfschaufet. *bat'a. da ne bi mogli izhajali iz slovanskega izhodishcha. ботъян »shtorklja«. obenem pa nas opozarja. betejem »tleti« (Tolmin). je enkratno. chudovito. npr. toporishche«. kar bi dalo kvechjemu ban. Drugi bi radi videli osnovo v retskem ali keltskem jeziku.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.v imenu Veneti. Poljsko bat »velika jadrnica«.bi spominjal. shtor.chlen *vn.

da nisem mogel uporabiti vseh fines originalnega zapisa. »grem v Nemce«. se je lahko govorilo tudi »grem v Venete – Bate. ki so nam pustili imena kakor Benetke. ki je po predromanski ali substitucijski fonetiki preshlo v *vent > *bent > *bet in se v mnozhinskem tozhilniku glasilo v slovenshchini *bete. bъsk-. kjer e reflektira kot a. bat. V Solkanu se ti dve besedi glasita beinshki in beinshce. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. kajti tam e reflektira kot ∂ . kajti iz tega bi v solkanshchini ne moglo nastati b∂ t∂ . tam. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. pa jih v Solkanu izgovarjajo B∂ t∂ oziroma B∂ sk∂ . ter imena Banjshice. podobno kot v besedi vetьjь >*vanchi/*v∂ nchi.« K temu Logar dodaja : »Po vsem tem tudi ni prav nobene tezhave pri razlagi banjshki. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. Bate so kakor Benetke iz *Venetici akuzativ pluralis iz *Venti in in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. podano tudi etimoloshko izhodishche za razlago dveh substrativnih krajevnih imen na pobochju Banjshke planote.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.« (BEZ I. str. kajti e se je na tem podrochju pred ch razvil v an oziroma ∂ n.« K temu dodamo tudi Franceta Bezlaja: »Imena Bate.in ne iz *bat-. opravichujem se. torej: *vent-j-ьskъ-jь. Pridevnik banjshki je tvorjen iz osnove *vent s sufiksom -io.in *besk. Razvoj je bil tu tale: *bechьskъ-jь > *banshki oziroma *b∂ nshki. v Solkanu in okolici pa v b∂ sk∂ . Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. kjer prehaja e>e. torej *betьskъ. 140). Banjshice itd. mimogrede povedano. Kal nad Kanalom. Stvar je zelo preprosta. n pa je pred s preshel v n/in. Gre samo za pojasnitev n. To pa je tam. kot se je reklo npr.se po Bezlajevem mnenju skriva antichno ime Veneti.2010 10:20:15] . kjer prehaja e>a. Solkanski izgovor jasno kazhe na to.Lucijan Vuga svetolucijske kulture! ZAKLJUCHEK Tine Logar v prispevku Dialektoloshke shtudije (Slavistichna revija VIII/1955. Zgodovinski zapisi za Banjshice so: Wonschitzer sup. npr.11. tako da smo v Solkanu dobili b∂ inshki in nato po asimilaciji ∂ na i she beinshki. 41 – L. Bete/Bet (Levpa. Baske verjetno http://www. da moramo pri razlagi izhajati iz osnov *bet. Ober Wannschitz iz leta 1523. dalo praviloma bate. to pa s konchnico mnozhinskega tozhilnika na Banjshicah v baske. Danashnje krajevno ime Bate je torej po izvoru nekdanji etnikon Veneti v slovenski tozhilnishki obliki. V imenu b∂ sk∂ pa se po Francetu Bezlaju skriva nekdanji pridevnik iz osnove *bet < *vent s sufiksom –ьsko. Podobno. na podrochju pa. str. Baske. V *bet.ali *bъt-. Bate. vëndi »bivalishche«. v Solkanu in okolici pa b∂ t∂ . ker nisem imel na voljo ustreznih chrk) pravi: »S tem je.V. ki ga v Batah in Baskah nimamo. Vnnder Wonnschitz. Poleg tega she: »Veneti. Ime beinshce pa je nastalo iz pridevnika beinshki s sufiksom –ica: *vent-j-ьsk-ica > beinshchica. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom.). ki doslej nista imeli svoje razlage in sta znani kot Bate in Baske.htm[16. pa banshki in banshce. Banjshica kazhejo naravnost na etnikon *Venti.in -ьsk-. *bask.revijasrp. ki se je popolnoma pravilno razvil v *besk. v besedi sukeinski namesto prichakovanega *suk∂ nski. Popolnoma identichen je bil razvoj pri refleksu za a. b∂ sk∂ . ki ga imamo v imenu Banjshka planota. Tej razlagi ni oporekati niti z zgodovinskega niti z glasoslovnega stalishcha in je po mojem mnenju povsem sprejemljiva.Starinski jezikovni sledovi . b∂ t∂ «.

Lucijan Vuga she direktno (podchrtal L. tisochletna poseljenost tega prostora z Veneti-Anti-SlovaniSlovenci! Kajti Oshtir postavlja Predbaltoslovane v ilirotrashko in venetsko okolje Zakarpatja zhe tisochletja pred nashim shtetjem! Prav najdba najstarejshe pishchali v neposredni blizhini Mosta na Sochi. Assen/Maastricht. ALI 1 in ALI 2 – Origini delle lingue europee I in II. in.htm[16. venetskega izvora. ki v funkcionalnem. Nam mlajshim. str. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. da bo shele prihodnost pokazala tudi na pravo vrednost Oshtirjevih zamisli na tem podrochju.. zibelke svetolucijske kulture tik ob Banjshicah. to pomeni v neposrednem stiku.3 Van Gorcum Assen/Maastricht. pa bo delo profesorja Oshtirja – ob vseh potrebnih korekturah – zgled. che ne gre pri teh dveh imenih kar za sinonima.. Assen. pach pa she bolj to. ter najdba najstarejshega kolesa na Ljubljanskem barju. 1983. cheprav njegov originalni nachin predstavljanja jezikoslovnih reshitev ni bil vedno delezhen popolnega priznanja .revijasrp. Bologna. Roma. 1997. da jih pripishemo Venetom in z veliko verjetnostjo Antom. da morda iz slovanskega Anti. tako ogromna je namrech mnozhica njegovih kombinacij . sur la recommandation du Comite International Permanent des Linguistes (CIPL) et sous le auspices du Conseil International de la Philosophie et des Sciences Humaines (CISPSH) – Istituto poligrafico e zecca dello stato. 1996 in 2000 http://www.« (BEZ I. Mario Alinei. toda tudi che bi na vsakih sto Oshtirjevih etimologij samo ena dozhivela dokonchno priznanje. Vol. 1973.Sous les auspices de l'UNESCO. str.. president et coll.. dovoljujeta sklepanje. 3 in naprej) Bojan Chop zapisal: »..).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.« VIRI: AGO –Tabula Cortonensis.11. 291) Pri tem citatu po Bezlaju ni pomembno zgolj to. Hubschmid v Shvici. da so megalitski jeziki (Karel Oshtir) v smislu teorije kontinuitete (Mario Alinei) neposredni predhodniki danashnje slovenshchine z vmesnimi razvojnimi stopnjami. kako naj znanstvenik celo zhivljenje ishche resnico. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I.. Oshtir vzpostavlja te v medsebojno korelacijo z megalitskimi jeziki. bi bilo to zhe velikanski uspeh.1 Van Gorcum. geografskem. da naj bi bila imena Banjshice idr. da samo podroben shtudij alarodskih jezikov. pa naj pri tem drugi rechejo. Il Mulino. da so nam Veneti verjetno zapustili ta imena direktno. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. vol 1. torej se kazhe v luchi teorije kontinuitete nepretrgana. vol. Luciano Agostiniani-Francesco Nicosia. L'Erma di Bretschneider. Mario Alinei. [je] s svojim delom povsem zasluzhil pozornost vseh primerjalnih jezikoslovcev doma in po svetu.2 Van Gorcum. kar hochejo. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. kot smo videli. 1986. 1. ob dodatni navedbi. more privesti do resnichno trdnih dokazov za obstoj te jezikovne skupine in do rekonstrukcije njenega besednega zaklada in slovnice. za katere po mnenju priznanih znanstvenikov obstajajo jezikoslovni in zgodovinski razlogi. kulturnem in drugih pogledih tvori del celovitega in kontinuiranega kulturnega obmochja na slovenskem ozemlju. med katerimi je venetshchina. Libreria dello stato. 1990.1. tako kot to danes dela J. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. 2000 ALE –Atlas linguarum Europae / (Perspectives nouvelles en geolinguistique). Ob smrti Karla Oshtirja leta 1973 je v In memoriam (Linguistica XIII.V. Jasno je.. Ljubljana. njegovim uchencem in naslednikom.2010 10:20:15] .. Roma.Starinski jezikovni sledovi . Nedvomno pa je. str.

Il Mulino. Antropos VIII. Rosenberg & Sellier Ed. Firenze. 1968 DZhU – Rechnik rusko-srpskohrvatski. Anton Janezhich. Torino. Ugo Di Martino. Shatp. Carboni. Inc. AslPh 36. Vorthrakischer Ursprung des Wortes Βυζάντιον. Hantes amsoreay. 1984 OSHT – (vsakokrat z navedbo naslova dela. Celovec. ponatis Prishtina. 1965 CAM – Vocabolario latino-italiano e italiano-latino. 1966 MAR –Gli Etruschi. Chas http://www. New York. 34 (1913). 1965 KAR – Srpski rjechnik. Baltoslovanska metatonija. Aegidio Forcellini. Bergamo. Roma. Brimscombe Port. Federico Motta Ed. 1969 BRD – Latinsko-slovenski slovar. Latomus XXV. Beograd. 1997 MLI – Nove zanke svetolucijske uganke. AASJE . Dzhurovich. 1930. AASJE-Arhiv za arbanasku starinu. Zanichelli.. 1930 COL – The Celts: Origins. Beograd. Inventions. Klincksieck. R. dir. 1925. 1937 CAL –Dizionario latino-italiano. Zum [Das] Verhältnis des indogermanischen x-Lautes zu den semitischen Kehlkopflauten. A. A. Lejeune M. London / E. 1913.. Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato. Contini Michel etc. Beograd. Newton&Compton. RZDHV-Razprave znanstvenega drushtva za humanistichne vede 2. Manchester University Press. Pavle Merkú. Meillet. Manlio Cortelazzo e Paolo Zolli. Madrid. 1993 BAT – Dizionario etimologico italiano. M. A. 1924 – III 1926. Giacomo Devoto. Vuk Stefanovich Karadzhich. "deblo". Dimitrije P. Wien.. 1976 NIK – Staroslovenski jezik. 1965 GUI – El enigma del vascuence ante las lenguas indeuropeas. Carlo Battisti – Giovanni Alessio. 2003 COR – Dizionario etimologico della lingua italiana. Iosepho Furlanetto. Wörter und Sachen III. Kraljevine Jugoslavije. Bologna. SAZU-MK. J. 1935 LEJ – Venetica VIII: Adria. Tuaillon Gaston.B. Consejo superior de investigaciones cientificas. 1944 HAM – Staroslavenska gramatika. 1946 ERN – Dictionnaire etymologique de la langue latine. Ljubljana. Graz-Gradec. 2003 AliR – Atlas linguistique roman. Tolminski muzej. 1982 MER 97 – La toponomstika dell'alta val Torre. Ferruccio Calonghi. Roma. Ed. Svetozar Nikolich. France Bezlaj (uredila Metka Furlan). ponatis 1965. Franc Bradach. DeAgostini Rizzoli. Slav. Ljubljana. Francisco Corradini et Iosepho Perin. G. 1986 MSE – Mala sploshna enciklopedija. Manchester and New York. Giuliano Bonfante&Larissa Bonfante. Jugoslovanska knjigarna. Della Fina. Zagreb. Barbera Ed. Armenisches. Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. Slavische "gъnati ". 1976-1982-1995 FAC –L'enigma svelato della lingua etrusca. AslPh – Archiv für slavische Philologie. 1975 BEZ I/II – Zbrani jezikoslovni spisi I in II. Rocznik Slawist VII. Ernaut et A. 2000 FIN – La scoperta degli Etruschi. Beograd. Ljubljana. (112 membr. Vorindogermanische (– alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan. Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs (disertacija. Comune di Lusevera.. omenjeni so tudi ponatisi po letu 1930) – Karel Oshtir. Tolmin. Giuseppe M. 1893 JAK – Rusko-slovenski slovar. Felice Le Monnier. Tempus Publishing.htm[16. Mario Alinei. Glasnik skopskog nauchnog drushtva III. 1991 DEV – Dizionario etimologico. MK. 1969. jezik i etnologiju II. 2004 FOR – Lexicon totius latinitatis. 1951 ESSJ – Etimoloshki slovar slovenskega jezika. Shkolska knjiga. John Collis. P. Torino. 2002 MOTTA – Enciclopedia Motta. Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I. Franc Jakopin. 2003 BON –The Etruscan Language. Deur & Sons Ltd. Paris. Libreria dello Stato.11. Florentino Castro Guisasola. 1926.revijasrp. Etimologische und grammatische Versuhe. Campanini / G. M. Vorindogermanische Metallnamen in Alteuropa. Milano-Bologna. Comité de parrainage: Alinei Mario etc. Nauchna knjiga. Paravia & Co. 1912-13. Beograd. de Bray. G.. Popovich.IV. G. Sumerski izvor abacistichnih shtevilchnih imen. Facchetti. Slavische Wörtbedeutungen. DZS. ZRC. Firenze. Giulio M. Razprave Znanstvenega drushtva VIII.Starinski jezikovni sledovi . (14 membr) – Comité de direction: pres.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 1974 JAN – Slovenisch-deutsches und Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. Milano. Ugo Mursia.Lucijan Vuga ALI 3 – Etrusco: una forma arcaica di ungherese. Arnaldus Forni Excudebat Bononia Gregoriana Edente Patavii. G. Myths. Wien-Leipzig.1919).2010 10:20:15] . France Bezlaj. 2002 BRA – Guide to the Slavonic Languages. 1921. Ljubljana.). Ljubljana. Librairie C. No. Ljubljana. Milano. Dutton & Co. IV in V (1912/1913).

htm[16. Slavische slonъ. DZS. Giovanni Semerano. Olschki Ed. Lucijan Vuga.Testimonia Linguae Etruscae. 1922. 1994 SEM 2003 – Il popolo che sconfisse la morte-Gli Etruschi e la loro lingua. Leo S. Leo S. Zalozhbi Jutro in Branko. Pletershnik. str. 1973. Modrijan. 1969 ZIN – Il Nuovo Zingarelli-Vocabolario della lingua italiana. UTET-Unione Tipografico-Editoriale Torinese. VI. Massimo Pallotino.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Davorin Trstenjak. Linguistica XIX. 5) Bojan Chop: Bibliographie des Professor Karel Oshtir (str. 1871 PLE – Slovensko-nemshki slovar. III. Knezoshkofijstvo. Danuvius-Assamus-Naissus.. Predslovansko sebьrъ "zadrugar". 1977 RUT – Zgodovina Tolminskega. Jezik in slovstvo XIX/1-2. IV. Jakopin: Karel Oshtir – osemdesetletnik. Marko Snoj. Carlo Marcato [Universita di Udine]. Alarodica. Veneti in Anti. Bilje. Firenze. 1990 VAL – Dizionario italiano-sloveno. Karel Oshtir. Josip Valjavec. Carl Winter Universitätverlag. 3-12. Torino. AASJE I. Stabilimenti Antonelli. 1-6. Heidelberg. Ljubljana. Luka Sienchnik in Bogo Grafenauer. 1984 SEM/2 – Le origini della cultura europea / Dizionari etimologici.2010 10:20:15] . Giuseppe Sergi. 1989. II. Karla Oshtirja (str. 1894 RAU – Horses. Bruno Mondadori. Lucijan Vuga.revijasrp. Jacopo Pirona. G. Chariots and Indo-europeans. Giovan Batista Pellegrini [Universita di Padova]. Ljubljana. Staccioli. Vorgr. Newton&Compton. Etnolog I. PAL. Zalozhba Humar. Ljubljana. M. ib. Illyro-Thrakisches.. Alda Rossebastiano [Universita di Torino]. Giovanni Semerano. str. Bojan Chop: Hundert Jahre eines bekanten slowenischen Sprachwissenschaftlers. 2003 SER – Le prime e le piu antiche civilta. Knjigarna Antona Turka. Joan Rozwadowski. Olschki Ed. Gorica. razlichni avtorji. Illyro-Pelasgica. 1941 TRS 1871 – Letopis matice slovenske. III. 1989 http://www. 1929. ib. ib. L. Kleinasiatisch Τερµιλαι "die Wölfischen ". Roma. Ljubljana. Hilarijanska tiskarna. 2000 VUG D – Davnina govori. »Elephant«. . Bologna. 1914 VAS – Russisches etymologisches wörterbuch. B. Fratelli Bocca. 1926 SES – Slovenski etimoloshki slovar. 169-170. Simon Rutar. Budapest. Zum Voralbanischen. Romolo A. str. Ljubljana. Istituto di glottologia dell'universita di Padova. ib. 13-96). Ljubljana. 1875 UTET – Dizionario di toponomastica (storia e significato dei nomi geografici italiani) Giuliano Gasca [Universita di Torino]. Preslave lьvъ »lion«. Bojan Chop: Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja. Ljubljana. F. 1967 PIR – Vocabolario friulano. Bojan Chop: Oshtirs Sprachwissenschaftliche Ideenwelt (str. Pellegrini-A. Venezia. 1945 TAV – Slovensko-italijanski slovar. 9). 1871 TRS 1875 – Letopis matice slovenske.Starinski jezikovni sledovi . Katolishka bukvarna. K predslovanski etnologiji Zakarpatja. II. RZDHV V-VI (1929). Giulia Petracco [Universita di Genova]. 2003 ZGO – Zgodovina chloveshtva. 3). 1968 PEL I in II – La lingua venetica I in II. 2000 ROM –Il "mistero" della lingua etrusca. Giovanni Semerano. Professor Dr. Firenze. Milano. Firenze. Ljubljana Karel Oshtir – in memoriam (Bojan Chop: V spomin prof. ib. Max Vasmer. 1882 SEM/1 – Le origini della cultura europea / Rivelazioni della linguistica storica. Bojan Chop: Professor Karel Oshtir zum Andenken (str. Donum natalicium Schrijnen (1927).11.. RZHDV-Razprave Znanstvenega drushtva za humanistichne vede I. Ljubljana. "moly " Festschrift – Schrijnen. Prosdocimi. Znanstveni institut. Zanichelli. Dalje: Jezik in slovstvo XIII/6. Janko Tavzes.O Karlu Oshtirju she: Linguistica XIII. 2003 SIEN – Slovenska koroshka imena. 1980 VUG J – Jantarska pot. Ljubljana. Japodi.Series minor. ib. Peter Raulwing. ib. Symbolae grammat. Archaeolingua. in hon. Davorin Trstenjak. IV. Torino.Lucijan Vuga XVI.

11.revijasrp. SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE IZ VSEBINE CELOTNE KNJIGE: PREDGOVOR – TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA UVOD OD KOD VENETI? Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.iz vsebine Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI PISHCHAL IZ DIVJIH BAB. che so sploh od kod prishli? Za izhodishche – svetolucijska kultura S LOVANI IN ETRUSHCHANI Etrushchani – teorije za 21.htm[16. stoletje Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi Kdo je bil Giuseppe Sergi? Zgodovinski vidiki Jezikoslovni vidiki Jezikovna argumentacija Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? VENETI IN ANTI Zagonetke o keltih Japodi Kaj pravi karel oshtir o antih? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU MEGALITI. GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.2010 10:21:00] . BARJANSKO KOLO.

iz vsebine http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.revijasrp.11.2010 10:21:00] .htm[16.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful