Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

Knjizhnica Revije SRP

Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI
Izdajatelj edicije Pogum Revije SRP /na iternetu/: Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum /, zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Ljubljana e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http://www.revijasrp.si Naslovnica: Megalit ob Nadizhi pri Robichu Urednishtvo: Rajko Shushtarshich - odg. urednik Ivo Antich - lektor in korektor CIP - Katalozhni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjizhnica, Ljubljana 94(373) 903 VUGA, Lucijan Megalitski jeziki [Elektronski vir] : / Lucijan Vuga. - Ljubljana : Revija SRP, 2004. (Pogum Revije SRP, ISSN 1408-9254 ; 2004,1) Nachin dostopa: http (URL) ://www.revijasrp.si ISBN 961-6109-30-8 214668800

Pogum Revije SRP 2004/1

Vsebina
TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE – PREDGOVOR SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA OD KOD VENETI? SLOVANI IN ETRUSHCHANI VENETI IN ANTI DIVJE BABE MEGALITI, GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Lucijan Vuga – Megalitski jeziki

SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Iz vsebine celotne knjige

Pogum Revije SRP na internetu 2004, shtevilka 1

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal15.htm[16.11.2010 10:11:50]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga

MEGALITSKI JEZIKI
PISHCHAL IZ DIVJIH BAB, BARJANSKO KOLO, SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE *

~TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE~
»On je pach znanstvenik in kadar ne zheli, da bi neka stvar imela kakshen pomen, je ipso facto nepomembna.«
David Herbert Lawrence (FIN, str.8)

VZPOREDNICE MED NAJDBO NAJSTAREJSHEGA KOLESA NA SVETU NA LJUBLJANSKEM BARJU, PRESENETLJIVIMI ODKRITJI SVETOVNO ZNANE SVETOLUCIJSKE KULTURE, BLIZHNJIM NAHAJALISHCHEM PRI DIVJIH BABAH NAD IDRIJCO Z NAJSTAREJSHO PISHCHALJO NA SVETU IN VENETSKIMI BANJSHICAMI TUDI TOD SO GOVORILI MEGALITSKE JEZIKE Akademik France Bezlaj v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) obravnava Banjshice pod geslom toponima Benetke, izvedenke so Benechija, Benechan, pridevnik benechanski; v 16. st. Benetki (Trubar), Benezhani (Bohorich), v 18. st. Benetki, rodilnik Benetek (Megiser), s'Benetku (Kastelec), mestnik u'Benedkih (Rogerij), narechno she Benitcьh (rezijansko), Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci, Bьnetьke (Ramovsh); italijansko Venezia iz star. Venetia, toda nem. Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem preko chesh. Benatky. Kakor slo­ vensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci, Mnjeci, starejshe in narechno Beneci, Bneci (Cres), od 13. 17. st. Beneci, narechno Beneće (Skok). Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti, pisano tudi Venethi, Venedi, Venadi, Оύενθι, Βεριδοι (<Βενιδοι), Ούεν(ε)τικος κολπος = Baltsko morje (Niederle, Manuel), dalje tudi 'Ενετοι v Italiji, Enedi v Iliriji, Veneti v Galiji (Armorica), lacus Venetus v Alpah (Krahe). Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. st. za Slovane, tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr, vindland, Finci imenujejo Ruse Venäjä, Nemci Luzhichane, Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola); k temu pridevnik windisch in priimek
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

Megalitski jeziki - teorija kontinuitete

Windischer (Kossina). Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι, latinizirano Antae »Anti«<vety. Ni pa mogoche dolochiti, ali je slovanski toponim Bate, narechno tudi bete, bętę, leta 1200 Beht, 1291 in Betach, 1300 Betackh, Betockh<* bętę (=*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Logar) iz slovanskega * vętę (=Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni, staroirsko fine »prijatelj«; soglasha Krahe; toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Tako torej Bezlaj razgrinja strokovna izhodishcha za te toponime, ki jih razlichni avtorji po eni strani povezujejo z Anti in Slovani, po drugi strani pa z Veneti, med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj. »Imena Bate, Baske, Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt, vëndi ”bivalishche”, kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje, da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore.« (BEZ I, str. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. Bezlaj: »Veneti, ki so nam pustili imena kakor Benetke, prevzeto prek romanshchine in Banjshice, Bate, Baske verjetno she direktno, so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani, so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev, ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.« (BEZ I, str. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.« (BEZ I, str. 291) Kot bomo videli, ima ta iztochnica zelo globoke korenine in nadvse pomembne ter vznemirjajoche posledice, kar je povezano z imenom Karla Oshtirja, jezikoslovca, enega najvechjih, a nekam zamolchanih slovenskih znanstvenikov. Da, Slovenci smo imeli v dvajsetem stoletju vrhunskega jezikoslovca Karla Oshtirja, ki ga shtejejo med enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (gl. Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975), raziskoval je megalitske jezike (kot jih je sam poimenoval!), kakrshne so govorila ”predindoevropska” ljudstva v Evropi pred davnimi tisochletji... In njegova dognanja je vsekakor mogoche plodno primerjati s teorijo kontinutete Maria Alineija o neolitski prisotnosti Slovencev v Vzhodnih Alpah, she pred njim pa s teorijami Giuseppa Sergija o praslovanskem izvoru latinshchine in Giovannija Semerana o akadsko-mezopotamskih vplivih na Evropski prostor.

SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA V tem delu se bomo srechali z deli Karla Oshtirja, enega najvechjih slovenskih znanstvenikov (Mala sploshna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1975; mimogrede, ta ima napachno letnico njegovega rojstva 1881 – pravilno 1888), ki po mojem mnenju nakazuje vrsto reshitev v zvezi z ugankami o Etrushchanih, Venetih, Slovanih itd. V razlichnih enciklopedijah (Narodna enciklopedija srpsko-

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.htm[16.11.2010 10:12:38]

posebej she v Mali Aziji. Njegov opus zajema dve knjigi in 28 razprav.revijasrp. alarodshchina – istorodni jeziki ljudstev na ozemlju. 1961. Res. 12. She pred prvo svetovno vojno se je izpopolnjeval v SanktPeterburgu na Akademiji nauk (1912-13) in Londonu v British museum (1913-14). raziskujoch alarodsko dedishchino v indoevropskih jezikih ter vpliv alarodshchine na razvoj indoevropejskih jezikov. Najobsezhnejshi del njegovega opusa pa je posvechen prav alarodskim jezikom. Enciklopedija Slovenije. druzhbene in naravne pojave.Megalitski jeziki . Vrnil se je domov in prezhivel leta med 1915 in 1918 v rovih na soshki fronti. Zagreb. Ilju/Shoshtanju/Velenju.11. http://www. Ljub­ ljana. Tudi to. Primerjalno jezikoslovje je shtudiral v Gradcu in na Dunaju. 1994. Meringherju in P. ko se je nad sedemdeset let star upokojil. s chimer bi se dalo razumeti. prevzel ugledno mesto po Franu Ramovshu. zlasti pri slovitih profesorjih R. 10. kjer ga je zatekla prva svetovna vojna. praoblike slovarskih enot. v besedotvorju je dognal shtevilne predpone in pripone itd. da je med vojno leta 1944 pogorela knjizhnica njegovega seminarja in med pozharom je zgorelo tudi njegovo pomembno delo neprecenljive vrednosti. ki so ga kasneje zasedli Indoevropejci). ugotavljajoch nastanek t. Enciklopedija leksikografskog zavoda. 1888 v Arnachah pri Sht. shtevilne glasovne zakone. Oshtir je mednarodno priznan kot eden od pionirjev laringalne teorije. 1952.htm[16. kovine. 1973. Slovenski biografski leksikon. leta 1924 je bil izvoljen za izrednega in leta 1932 za rednega profesorja ter do leta 1959. zhivali. da je temu posvechal vso svojo energijo in chas. metatonije (sprememba zlogovne intonacije) zhe v dobi prabaltoslovanske jezikovne skupnosti ter (2) z alarodshchino (Alarodi. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega chlana SAZU. V njej se loteva predvsem dveh izmed najtezhjih problemov sodobne lingvistike: (1) z razmerjem slovanskega naglashevanja do baltishkega. slovar alarodskih jezikov. etruskoloshkega kongresa v Firencah. okoli 1200 besednih druzhin. pretezhno z etimologijo in glasoslovjem. 1998) ter v arhivu SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani) preberemo o njem naslednje: Rojen 13.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Zhe v zgodnjih letih se je najvech ukvarjal z indoevropskim primerjalnim jezikoslovjem. 1928. Kretschmerju. kazhe svojskost njegovega znachaja. predaval indoevropsko primerjalno jezikoslovje in tudi vechina njegovega opusa je posvechena predindoevropskim jezikovnim ostankom v Evropi in na Blizhnjem vzhodu. prozodeme (dolzhine zlogov in naglashevanje). manj z oblikoslovjem in narechji. mednarodna kritika poudarja Oshtirjevo velikansko erudicijo (spisek njegovih del je na koncu knjige). vse je napisano v skrajno zgoshchenem slogu in veliko stvari je temeljnega in trajnega pomena za primerjalno jezikoslovje. DZS. Veliki sploshni leksikon. bizantoloshkega kongresa v Beogradu in 1. alarodske shtevnike in vodna imena. da po letu 1930 ni objavil nobenega znanstvenega dela vech. Po vojni je leta 1919 doktoriral v Gradcu z disertacijo o izvoru indoevropskega dolgovokalnega intranzitiva (Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs). Zagreb. Bibliografski zavod. skupno ime za stara predindoevropska ljudstva. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1922 postal docent. umrl v Ljubljani 27. zlasti nekatere njegove etimoloshke razlage ter njegovo vztrajanje pri neindoevropskem znachaju shtevilnih slovarskih enot v indoevropskih jezikih sredozemskega obmochja. Vzpostavil je alarodsko glasoslovje. MK. Udelezhil se je 1. Etimoloshko je obravnaval sredozemske izraze za poljedelska orodja. Ljubljana.2010 10:12:38] .teorija kontinuitete hrvatska-slovenachka. Ljubljana. a nadvse nenavaden in kontroverzen je njegov izstop iz nje.i. SAZU.

revijasrp. Mitani. Lydi. kjer sta indogermanski palatal in labijovelar sovpala v velar. tedaj tam zhe vsaj pol tisochletja ni bilo vech Etrushchanov. str. takshno stalishche pa predstavlja pristajanje na avtohotonost Etrushchanov. L. zapadno od obeh – vendar locheni po ozkem illyrothrashkem pasu – Germani.Megalitski jeziki . med katere prishteje tudi Etrushchane. ostali dve sta she. Ljubljana. da si je slovanshchina http://www.teorija kontinuitete Karel Oshtir. Ker pa je Oshtir mnenja. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbalto­ slovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini.V. 1928. V srednji Evropi razlochujemo sledeche jezikovne plasti: (a) Illiro-Venete. i. ob Baltijskem morju Balti.« V tem Oshtirjevem razmishljanju je izjemno zanimivih vech stvari. Predhethiti. 150) je povzetek v slovenshchini iz katerega navajam (izrazje kot v izvirniku): »Tri predslovansko-etrushka imena ptic – V uvodu ugotovi avtor trojni odnos med Etruski in Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine. od katerih naj nashtejem posebej izstopajoche: 1. severne priselitvene teorije Etrushchanov v Italijo. da so avtohtoni ali da so prishli iz Male Azije. je med drugim objavil tudi temeljito razpravo Veneti in Anti (Etnolog II. Baltoslovani so si izposojali besede iz etrushchine – kdaj in kje? Che naj bi Slo­ vani prishli shele v srednjem veku do Vzhodnih Alp. ki tvorijo z Etrusko-Raeti. (c) na illyrothrashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. Torej so po Oshtirjevem mnenju morali biti ti stiki nekje v Zakarpatju ali/in na severnem Balkanu. da gre pri tem za predslovansko fazo.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.« Kasneje se bomo vrnili k njegovemu obravnavanju odnosa med Veneti in Anti. S tem pa se odpre dodatno vprashanje: Ali so Etrushchani v Podkarpatju ali Zakarpatju popolnoma izginili. v kateri v uvodu pravi (zgolj kot kuriozum je izrazje kakor v izvirniku): »Radi boljshega razumevanja sledechih izvajanj o razmerju med Veneti in Anti par besed o predslovanskem jezikovnem substratu. Sumeri). Kavkazi. Toda tak sklep se ne ujema z jasnim Oshtirjevim zagovarjanjem Alarodov. str. to je predindoevropskih prebivalcev Evrope. 46). ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. kot preprichan alarodist. Liguro-Iberi (>Baski) in Pelasgi pre­ dindogermanske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljuchno Semite) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki.htm[16.: indoevropske) Thrake. 1930. Elami. Che je Oshtirjevo mnenje dokonchno takshno. Kari. potem iz tega izhajajo tri mozhnosti. v juzhni Rusiji Skythi. V Oshtirjevi knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Znanstveno drushtvo.2010 10:12:38] . bi se to dogajalo tisoch in vech let pred nashim shtetjem. kot pravi danashnja standardna zgodovina. che so pred tem zhe kdaj bili. navezujoch se na zgoraj citirano besedilo Franceta Bezlaja o venetskih Banjshicah. (b) centralno-indogermanske (op. (b) etrushke izposojenke iz italshchine. Ljubljana. potem ko naj bi se odselili v Italijo? S tem bi se Oshtir pridruzhil zagovornikom t.11.

in to celo prek nekega vmesnega ljudstva? 2. ne tangirajo. je ta listina vsekakor del Grafenauerjevega predloga in je bila podlaga za Oshtirjevo visoko akademsko izvolitev. genetskih in drugih odkritij. Akademik Ivan Grafenauer.V. in che ne. Osebno delo Karla Oshtirja nadvse visoko cenim in menim. ali si niso tudi Etrushchani izposojali iz baltoslovanshchine...«.). Prednji Aziji in severni Afriki pred doselitvijo indoevropskih in semitskih ljudstev. to radi tega. zakaj ne?! Kako bi bilo mogoche. kar preberemo v njegovem Curriculum vitae (ki sicer ni podpisan. arheoloshkih.11. z utemeljitvijo. ker ni bilo med Praslovani in Pragermani nikakrshnih stikov. Tudi che Karel Oshtir ni sam napisal CV (kar bi bilo neobichajno). povezujoch razlichne zvrsti znanosti. tajnik razreda za filoloshke in literarne vede.2010 10:12:38] . etnoloshkih. To Oshtirjevo stalishche je toliko bolj nenavadno in presenetljivo. armenshchina in (b) predindoevropski (megalitski) jeziki (podchrtal L. povzrochil je nadvse nenavadno in enkratno zagato: pet let po imenovanju za rednega http://www. zato pa je potrebno raziskovati. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. da ga je treba ponovno brati in preuchevati v luchi najnovejshih jezikoslovnih. to je v juzhni Evropi.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Che so si Slovani izposojali besede od Etrushchanov.« pod (c) [je seznam publikacij]. baltoslovanshchine in armenshchine. 10): ».teorija kontinuitete sposojala etrushchanske besede: (a) kot smo zhe rekli. 13): »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Illyro-Traki v Karpatih. da je Karel Oshtir temeljit raziskovalec predindoevropskih in predslovanskih jezikovnih in etnichnih osnov slovanskih jezikov in narodov.«. stara Prednja Azija. ki nas. toda domnevam. baltoslovanshchina.htm[16. Ljubljana 1926-1927. bela Afrika) pred doselitvijo indoevropskih in semitskih dialektov. da ga izvolijo za rednega chlana SAZU v tem razredu. Kako je lahko vprashanje prihoda Slovanov v Zakarpatje postransko vprashanje?! A zgodovina ne ve nich she o marsichem dru­ gem. o kateri ne krozhi malo anekdot. Toda Karel Oshtir je bil poleg genialnosti tudi svojevrstna osebnost. Od kod in kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje? Oshtir namrech pishe v shtudiji K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I. januarja 1953 predlagal. O tem pa v posebnem poglavju. o tem ne ve zgodovina nichesar. da gre izposoja besed zgolj v eno smer? 3. neverjetno je.Megalitski jeziki . str. (c) da so si Slovani izposojali etrushchanske besede prek posrednikov. Poudaril je njegovo znanstveno delo na podrochju indoevropeistike najstarejshe dobe. da bi *Chъrvatъ she le iz germanskih ust prishel do Praslovanov. da ga je sam napisal) pod »(a) obseg znanstvenega dela: indoevropeistika: najstarejsha doba.. V.. ki govori o Venetih in Antih.) v mediteranskem okrozhju (stara Evropa. Za nas je she posebej zanimivo. so postranska vprashanja (podchrtal L. da bi bili Illyro-Traki kdaj podvrgli Slovane. kdo naj bi bili ti posredniki in ali je bilo Slovanom res treba izposojati si imena za ptice pri oddaljenih Etrushchanih. ker poleg tega she zapishe (str. da so Etrushchani zhiveli tudi v Zakarpatju. predindoevropskih jezikov na mediteranskem obmochju. prazgodovinskih. che operiramo s predslovanskim illyro-trashkim substratom.. (b) da so Slovani zhiveli v stiku z Etrushchani v Italiji. s tem se odpre she podvprashanje. ga je 4..revijasrp.

Predsednik pa tudi drugi chlani predsedstva naj ”neuradno” poizkusijo posredovati. Karla Oshtirja in Antona Sovreta. rednega profesorja v pokoju na Univerzi v Zagrebu. Pod tch. Kalin. Brodar. pri skupshchini ne more biti navzoch. da so bile na vrsti volitve novih chlanov. Predsednik je pos­ redoval.« Iz zapisnika ni videti.Sklene se.V. za dopisna chlana pa dr. »Predsedstvo vzame porochilo predsednikovo na znanje in ga odobri. Milan Vidmar. ki je bila pet let kasneje. Iz zapisnikov organov SAZU je razvidno: Ob pol enih popoldne dne 30. dr. da bi prof.« V zapisniku seje predsedstva SAZU. ki so rabili kot osnova za sprejem med chlane SAZU). da bi akademik Oshtir svojo odpoved umaknil.11. ter Luciena Tesniera. Karla Oshtirja. Lajovic. she manj po tem. Grafenauer. Shnuderl. L. ki nima primere. Hadzhi in Lajovic. od prejshnjih je bil opravicheno odsoten le podpredsednik Bozhidar Lavrich. oktobra 1958 ob desetih dopoldne z edino tochko devnega reda: Volitve novih chlanov Akademije. pod tch.: v zapisniku so samo priimki brez osebnih imen): Bevk. Rakovec. novembra 1957 na lastno zheljo odpovedal chlanstvu v Akademiji. vzame predsedstvo odpoved na znanje. da bi prof. Koroshec (op. podpredsednik Bozhidar Lavrich. z motivacijo ”ker hochem imeti mir”. Tavchar in M. Predsedstvo vzame porochilo predsednika na znanje in ga odobri. da se je akademik Oshtir z dopisom datiranim z dne 18. pustiti zaenkrat vprashanje odprto. zapisnichar je bil glavni tajnik Milko Kos. glavni tajnik Milko Kos ter tajniki razredov Stele. Ker poizkusi. januarja 1958 ob 11h dopoldne. junija 1958.htm[16.« Seveda se nam zdi to belezhenje nenavadnega in izjemnega dogodka. Karel Oshtir se je z dopisom z dne 18. Oshtir she nadalje ostal chlan Akademije. da o izstopu enega od chlanov. zadnji zadevi preberemo: »Predsednik sporochi. maja 1953 se je v sejni sobi Akademije sestalo predsedstvo SAZU pod predsedstvom Josipa Vidmarja.Megalitski jeziki .teorija kontinuitete chlana Akademije je iz nje sam izstopil. Kuhelj. Stele.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. Kos.2010 10:12:38] . da se je predsednik marshal Tito pismeno opravichil. Oshtirja odvrnili od tega sklepa niso uspeli. ni niti besedice. da bi o tem potekala kakshna razprava. Melik. Pod tch. 2 – tekoche zadeve je razredni tajnik Grafenauer predlagal: »Drugi razred predlaga za redna chlana dr. profesorja na Univerzi v Montpelierju. http://www. saj se zapisnik o tej tochki koncha. Po odobritvi Izvrshnega odbora SAZU mi je predsednik Akademije prijazno dovolil vpogled v arhiv in osebno mapo Karla Oshtirja (slednja je zelo skromna in vsebuje le njegovo fotografijo malega formata ter par listov. prisotni so bili she podpredsednik Bozhidar Lavrich. v javnosti krozhijo razlichne domneve. Tema sejama predsedstva SAZU sta sledili dve skupshchini.revijasrp. Vidmar. Hadzhi in V. Lobe.V. pozdravlja pa skupshchino in ji zheli uspeshno delo. prisostvovali so predsednik Josip Vidmar. glavni tajnik Milko Kos ter razredni tajniki France Stele. Ivan Grafenauer. 2 dnevnega reda – porochilo predsednika. se zdi nenavadno. 13. od katerih je ena manj verjetna od druge. 2 – porochilo predsednika v drugem odstavku pishe: »Prof. Opravichila sta se akademika J. G. Petra Skoka. navzochi she akademiki (op. Anton Melik in Anton Lajovic. Predsedoval je Josip Vidmar.: to je rokopisno dodano). M. L.« Kljub temu. Zapi­ sano je she: »Predsednik sporochi. prva je bila izredna 17. novembra 1957 odpovedal chlanstvu pri Akademiji. pa ni uspel . Takratna dogajanja so po svoje nejasna. Koshir. v deveti. oba redna profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. podobno se ni zgodilo ne pred tem. Vidmar. Grafenauer. suhoparno in formalistichno. A.« Tej je v dvorani Akademije sledila she ena seja predsedstva SAZU v torek 17.

se zdi prevech preprosta.11.. Srechko Brodar. ochitek ”tezhko umljiv” je lahko sinonim za zavrachanje. Navzochi so bili poleg predsednika Josipa Vidmarja in glavnega tajnika Milka Kosa she chlani: France Bevk./ z znano svojevrstno. Gorazd Kushej. da se je listina preprosto z leti morda kam zalozhila. 169-170). Anton Sovre. Akademik Rajko Nahtigal. Seveda je mogoche domnevati. str. Bogdan Brecelj. Milan Vidmar in Fran Zwitter. zakaj se je Karel Oshtir odpovedal mestu v Akademiji. da ”se je komu izgubila”. 1955. toda tudi motivacija. ki je sicer izrecno omenjena v zapisnikih njenih organov. ki ekskluzivno zdruzhuje cvet narodovega uma. da v arhivu SAZU kljub skrbnemu pregledu (maja 2004) ni mogoche najti Oshtirjeve pisne odstopne izjave. kakrshna je prostovoljna odpoved chlanstvu v najvishji intelektualni instituciji nekega naroda. se je tudi na Akademiji dogajalo marsikaj... O Karlu Oshtirju niti besede. Franc Jakopin je objavil prilozhnostni chlanek Karel Oshtir – osemdesetletnik (Jezik in slovstvo. eden velikih slovenskih jezikoslovcev.. Shkerjanc. saj neposredno iz chlanstva ni izvirala kakshna dodatna obremenitev kot praviloma le skupshchina enkrat letno. proti metodi katere so se chuli svetovno . kot je Akademija znanosti in umetnosti. Viktor Koroshec. Igor Tavchar. se je v Slavistichni reviji (VIII. France Stele. ali res zgolj njegovo ”chudashtvo”? Po svoje je zgovorno nadvse nenavadno nakljuchje. toda v tistem burnem povojnem chasu.teorija kontinuitete Nekaj kasneje. Kaj je bilo zadaj.« Moram rechi. oblikovano z nekim lingvistichno . vanjo pa si prizadevajo priti vrhunski znanstveniki. Lucijan M. umetniki ipd. v katerem pravi: »Mladi obiskovalci jezikoslovnih oddelkov Filozofske http://www. 29.2010 10:12:38] . takrat naj bi bili nekateri akademiki izkljucheni zaradi medvojnega obnashanja ali kakshnih drugih politichnih motivov.. Anton Lajovic. poleg tega tudi definicija ”v svojem smislu tako imenovano alarodistichno” kazhe na sumnichav odnos do Oshtirjevih teorij. sicer pa ni zaznati kakshnih sankcij proti morebitni nerednosti chlanov. O veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma. Chesa takega proti Karlu Oshtirju ni bilo zaznati.. to pa se she stopnjuje s pridatkom ”oblikovano z nekim lingvistichno . Ivan Grafenauer. tezhko umljivo. Karel Oshtir /. Maks Samec. ki jih je imel Oshtir v znanstvenih krogih. Iz tega navedka se kazhejo dolochene tezhave. Ivan Rakovec. ne moremo pa povsem odmisliti tudi za takratni chas uposhtevanja vredno drugo mozhnost. v svojem smislu tako imenovano alarodistichno. decembra 1958 dopoldne.. ki asocira na gonjo za rekordi za vsako ceno. Meillet). Morda niti ne bi bilo tako pomembno razglabljati. med chlane Akademije je bil takrat (1953) shele sprejet.izraznim shportom tekmujocho”.. ustvarjalci. Opravichila sta se tudi predsednik republike Josip Broz-Tito in podpredsednik Zveznega izvrshnega sveta Edvard Kardelj. chesh ”da hoche imeti mir”. prav nasprotno. Anton Kuhelj. Boris Kalin. da tudi Nahtigal ne izrazha svojih misli prevech preprosto. v katerega lahko vshtejemo tudi leto 1958. Makso Shuderl. Jovan Hadzhi. da ne bi takrat koga skominalo to prikriti ali marginalizirati. XIII/6. Lado Vavpetich. 164-168) takole izrazil: ».revijasrp. Kos.htm[16. Tako izjemen dogodek. Gojmir A. Feliks Lobe.Megalitski jeziki . vsekakor ni obroben in pozabe vreden primer.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. opravicheni: Marjan Kozina. na potovanju: Bozhidar Jakac in Bozhidar Lavrich.izraznim shportom tekmujocho in tudi sicer drugachno utemeljitvijo. tega ne ublazhi niti priznanje ”o veleuchenosti pa seveda ni nobenega dvoma”. Alija Koshir. str.lingvistichni glasovi (A. je potekala redna seja skupshchine Akademije.. Josip Plemelj.

Za ugotavljanje alarodske (azianske. Izkazalo se je. jezike. da bi bilo mogoche rekonstruirati njihovo prakavkashko obliko. kavkashki jeziki she vse premalo opisani in raziskani. berbershchina in kavkashki jeziki). in ne upadala.« ugotavlja Jakopin in se obenem navdushuje: »Kako imenitne zveze so bile npr. zato je njih branje skrajno zahtevno.« Toda pretrese nas Jakopinova ugotovitev.. vrednost njegovega dela bo narashchala. saj so v reviji Linguistica leta 1973 objavili razpravo Bojana Chopa Oshtirs Sprachwissenschfatliche Ideenwelt v nemshchini z avtorjevim opravichilom.revijasrp.. toda tezhishche njegovega dela je bilo prejkoslej v odkrivanju predindoevropskih in posrednishkih (ilirske. nabita z asociacijami. kakor se je sam suvereno gibal po tako odmaknjenih jezikih svojih raziskav.11. ki jo je v Evropi prekrila indoevropshchina. dasi je tudi vrsto svojih najpomembnejshih del Oshtir napisal v nemshchini.Megalitski jeziki .. da je profesor Oshtir s svojim nekonvencionalnim nachinom mishljenja in s svojo samotarsko zagnanostjo vechkrat prehitel svojo vedo in prerasel svoje jezikoslovno okolje.« Kako hitro gredo ljudje v krivichno pozabo! Nepolnih deset let je minilo.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. ki je dalech pred svojim chasom in zato nerazumljen.. ki so se ohranili v bolj ali manj bogatih pisanih spomenikih. Toda tudi sicer se mu poslej ni bolje godilo niti v strokovni javnosti. in zhe ga mladi shtudentje niso vech poznali.. vendar so jim vtisnila sledove predindoevropskih prvin. ki bi kot temeljni kamen pomagala ozhiviti prvotno alarodshchino. Karel Oshtir se je oborozhil z gigantskim znanjem v vseh treh smereh. da je prav Balkan zlata jama za razpletanje jezikovnih klobchichev. Prav med temi so jeziki z najpestrejshim glasovnim sistemom.teorija kontinuitete fakultete v Ljubljani komajda she vedo. ki so jih vsrkali indoevropski jeziki.2010 10:12:38] . stara egiptshchina in etrushchina). ki bi bili njegovo delo lahko spremljali enako kompetentno kritichno. v ruskem etimoloshkem slovarju). ki pa deloma she niso zadovoljivo prebrani (mednje spadajo sumershchina in ostanki nekaterih drugih prednjeazijskih jezikov. [zavedal se je. da] lepega dela indoevropskega gradiva ne bo mogoche pojasniti z notranjimi glasovnimi zakoni .htm[16. »Oshtirjevi spisi so prava ”lingvistichna stenografija”. da se Oshtirjeve ugotovitve gibljejo komaj she na mejah verjetnega. kakor se to v znanosti dogaja. ena od nashih odlichnih in najbolj svojevrstnih osebnosti. in staroevropska narechja. da je mozh s pipo. da hochejo tudi na ta nachin razshiriti v znanstvenih krogih poznavanje njegovega dela. in tem je Oshtir v svojih delih posvetil veliko pozornost. da je imel premalo adekvatnih poznavalcev. Toda kljub izjemni gmoti svojega nakopichenega znanja in svoji genialni kombinatoriki si je velikokrat moral priznati. To http://www. potrebne pri povezavah: ficus – smokva – indzhir!« Ob tem bridko ugotavlja: »Njegova [Oshtirjeva] ustvarjalna domishljija pa je bila za marsikaterega lingvista presilovita. saj imajo nekateri celo nad 70 fonemov (medtem ko jih imajo evropski jeziki med 30 in 40). kar je genialni Karel Oshtir opustil predavanja. Franc Jakopin je v zgoraj omenjenem chlanku she zapisal: »Kot Mehringerjev slushatelj se je Oshtir trdno drzhal povezanosti besed in stvari (Wörter und Sachen) (podchrtal L.) . trashke) jezikovnih plasti na jugu Evrope. ki na svoj nachin razgrinja dramatichno Oshtirjevo usodo kot vrhunskega znanstvenika.V. zato naletimo na pripombe (npr. Vasmerjeve. da je iz drobcev kaj tezhko zgraditi preprichljivo podobo jezika in da so npr. je imel raziskovalec na razpolago tri vrste virov: danashnje zhive jezike kot neposrednega nadaljevalca alarodshchine (bashchina. ki ga srechujejo v knjizhnicah.. Zhe danes smemo trditi. Res pa za Oshtirja lahko trdimo. jafetitske) jezikovne osnove.

dobil pa jo je za odkritje s podrochja kvantne teorije. Posebno mesto v usodi alarodijskega jezikoslovja pa zasluzhijo dela Hubschmida. niti zanj nima veljave trombettijanska jezikovna monogeneza. saj je ta priznal Oshtirjevo alarodijsko teorijo kot v bistvu pravilno in nabral iz juzhno. ne le najvechji fizik dvajsetega stoletja.htm[16. ki je njihova glasovna zgradba tezhko zdruzhljiva s tem. str. dejstvo. ki sta doktorirala pri Oshtirju v vsej njegovi znanstveni karieri!) objavil chlanek Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo.: L.« Kot vidimo se Chop izrazha v pretekliku.. v alarodijsko jezikovno druzhino shteje naslednje jezike: sumershchino..V.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori.V. 1-2. Kot slovit primer nam lahko rabi Albert Einstein. lidijshchino. kjer pravi: »Ker je shtudij predindoevropskega jezikovnega gradiva za Oshtirja tako pomemben. Za Oshtirja nikakor ni ”vse iz vsega izpeljivo” ali pa vsaj iz shtirih ”slovitih” Marrovih elementov (sar. kavkashke jezike.Megalitski jeziki . da si ga je izbral za zhivljenjsko nalogo. da se rode ”pred svojim chasom”. relativnostno teorijo. Vechinoma oznachujejo tudi predmete. 1973/74. da nisem vech mlad. ko je na razpolago neprimerno vech materiala kot v dvajsetih letih . ki prelamljajo z ustaljeno paradigmo in jo nadomeshchajo z inovacijo. da se pri njem pomudimo nekoliko obshirneje.. A glejte paradoks. zhalostno vzdihnil: Sedaj pa mi je zhal. a predvsem v kulturnem pogledu.] vojni se je polozhaj v marsichem precej preobrnil. yon. naletimo pogosto na besede. predgrshchino itd. podobno kot indoevropska ali semitska skupina.in zahodnoevropskih modernih jezikov toliko predindoevropskega besednega in slovnichnega gradiva. verjame le jezikovnim dejstvom. da so tudi drugi zacheli z raziskovanjem odnosov med jeziki. sht. zaupa le mochi kombinacije. tj.. rosh). poglejmo zakaj: »Po [drugi svetovni. Oshtir je pri obravnavanju tega predindoevropskega gradiva prishel do zakljuchka. op. L. stvari. Dal jim je ime alarodijski po antichnem maloazijskem narodu Alarodioi. Oshtir je zachel svoje delo kakih 50 let prezgodaj. maloazijske neindoevropske jezike (za take so takrat imeli likijshchino. Colin Renfrew pravi. ki ni nikoli dobil Nobelove nagrade za svoje poglavitno genialno delo. ampak eden od stebrov chloveshkega duha nasploh.V.: Giovanni Semerano se je pri njihovi razlagi naslonil na najnovejsha odkritja v akadshchini] .« To Chopovo dognanje kazhe v jasni luchi usojenost genijev. da morajo biti jeziki na gori razmejenem podrochju medsebojno sorodni. kaj naj bi genialni etimolog dognal sedaj. karijshchino) starega veka. Resnichno si lahko predstavljamo. je prav. posebno v grshchini in latinshchini. L. v Evropi baskovshchino in vse t. je she vedno nadvse sporno. predkeltshchino. ki niso mogli biti doma na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina) [podchrtal in op.) Prilozhnostno je Bojan Chop (eden od edinih dveh.revijasrp.teorija kontinuitete potrjujejo tudi nova odkritja arheologije in antropologije. predbaltshchino. pojme.« (podchrtal L.V. V Oshtirjevo dobro gre npr. . predgermanshchino. ki jih je Oshtir imel za alarodijske. ko je prebral eno od njegovih del. i. ber. tako Bouda. potem je tu she teorija kontinuitete – o tem vech v nadaljnjem besedilu]. 1-6). Einstein kljub svoji vlogi intelektualnega http://www.: kje naj bi bila indoevropska pradomovina. V vseh indoevropskih jezikih. Tudi v zahodnejshih semitskih jezikih naj bi zhiveli ostanki predsemitske-alarodijske jezikovne plasti..). da je bila Anatolija.. v severni Afriki pa hamitsko skupino. Takih besed je v evropskih indoevropskih jezikih vse polno. vendar pa je prav to chasovno navzkrizhje v sami naravi odkritij. da izvirajo iz skupnega prajezika. predindoevropske substratne jezike (predslovan­ shchino. redkokdaj razumljeno in hitro sprejeto. kar so nas nauchile besede nesporno indoevropskega izvora [op. da je Oshtir nekoch.2010 10:12:38] . XIX. ki je primerjal baskovski in kavkashki besedni material.11.

in njegovo teorijo o alarodijski skupini v bistvu danes priznajo kot pravilno taki mojstri kot Hubschmid. kaj shele. od Oshtirjeve alarodijshchine bi morali danes marsikaj odbiti.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori./ Danes bi se tudi v presoji jezikov. S tem pa bi mogli za marsikateri besedni element v indoevropskih jezikih. Chop navrzhe she naslednjo misel. Tudi za mikensko dobo v Grchiji se je izkazalo. da je Mala Azija zibelka Indoevropejcev – toda predvsem v kulturnem in ne genetskem smislu./ maloazijski jeziki. Pa tudi znotraj neindoevropsko-predindoevropskega jezikovnega kroga so nastale spremembe: Hubschmid misli. torej meni. posebno hetitshchina. ki so preplavile fizikalni svet. kot so mislili v dvajsetih letih in prej [op. da je v resnici le soroden [podchrtal L. protohatijshchina. huritshchina. na drugi strani. da ima Oshtir velikanske zasluge za razvoj raziskav na podrochju predindoevropske stare Evrope.: Chop se ”resno boji”. da bi imeli kako primerjalno shtudijo.« http://www. da je indoevropski element v Mali Aziji dalech mochnejshi. ki sega po severnih ozemljih Sredozemlja od Baskov do Kavkazcev.. tako tudi ne Hei­ senbergovega nachela nedolochenosti. so bili shele v zachetni fazi raziskovanja itd.2010 10:12:38] . o chemer glej vech v nadaljevanju]. a tudi v mochnem nasprotju z mnogimi sodobnimi znanstveniki. tudi za etrushchanski jezik (ki pa seveda nima nich opraviti s slovenshchino!)« [op. marsikaj drugache glasilo: likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. drugo. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu. ki naj bi bil mediteransko-predindoevropskega izvora. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. mojo knjigo Davnina govori]..Megalitski jeziki . /. da je indoevropski jezik. rechi. da igra nakljuchje tako pomembno vlogo v vesolju.« Chop spodobno zakljuchi s poklonom profesorju tik pred njegovo smrtjo: »Kljub vsem tem kritichnim pripombam pa ostane neizpodbitno dejstvo. temvech tudi kavkashko. sem mnenja. med Uralci in Indoevropejci na drugi. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni.V. In Chop nadaljuje z razlago. She vech priznanja pa zasluzhi Oshtir zaradi neshtevilnih pobud na predindoevropskem podrochju: te so pogosto vech vredne kot rezultati sami. da je okoli Mediterana treba domnevati vsaj dve razlichni nein­ doevropski plasti: juzhno-zahodno z berberskimi jeziki in sorodnim substratom v Shpaniji in na sredozemskih otokih na eni strani. nasprotno od svojega uchitelja Oshtirja. L. a se je krepko motil! Tako tudi Chop o Oshtirju pravi: ». s tem pa. v chem se je she oddaljil od svojega profesorja: »Sploh se je izkazalo. L. Celo vrsto etimologij so mu priznali. Oshtir je zachel svojo alarodijsko teorijo v chasu. Skratka..htm[16. ki nam sprva ohladi navdushenje nad Oshtirjevimi jezikovnimi bravurami: »Dosledno obravnavanje tujih elementov v indoevropskih jezikih kot alarodijskih pa je ogrozheno she z drugimi teorijami: Tu je IllichSvitycheva nostratishka teorija.V.revijasrp. ko je bilo raziskovanje ustreznih jezikovnih podrochij she v povojih: Kavkashki jeziki niso bili niti zadostno popisani.teorija kontinuitete revolucionarja ni mogel sprejeti vseh sprememb.. da je bil indoevropski element tam zhe prevladujoch (mikenska grshchina!).: na tej to­ chki velja spet opozoriti na mnenje Colina Renfrewa ter Maria Alineija.. da je etrushchina indoevropski jezik. se resno bojim.11. gl. ki jih je on nekoch shtel za gotovo alarodijske. ker ni mogel verjeti.V.« In kot da to ne bi bilo dovolj.]. ki shteje za sorodne z indoevropsko skupino ne le semitsko in hamitsko ter uralsko in altajsko. Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. /.. Le zadnja bi nekako ustrezala Oshtirjevi alarodijski skupini.

minojsko-grshko lugi itd. Chop k temu pripominja. ochitno. ficus < *thwoikos (th = spirant). starejshe *ting w she zhivi v izposojenki asirsko tintu ( idr.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. pri tem spoznamo zapletenost postopkov na primeru alarodijske zveze in razchlenitve skupine besed za »figo«. z navajanjem iz Oshtirjevega dela Beiträge (str. navajen znanega francoskega leporechja. tch. prairansko *anchira < *ankira. Skok v svoji Etimologijskem rjechniku) ali celo namerno ignorira. 133). s poudarkom na hitrem razvoju jezikoslovja in na posledicah za Oshtirjevo dedishchino. nich vech opremljene z glasoslovnimi in oblikoslovnimi razlagami. Meillet. spoznanje. (glasovne finese moram zaradi pomanjkanja znakov opustiti) edino sredstvo za povezavo z a-c. Che bi hotel Osh­ tir vse svoje etimologije v Beiträge tako razlozhiti. ozhje z armenskim thuz (gl. so zaradi pomanjkanja prostora (po prvi svetovni vojni je bila vsesploshna kriza in tudi pomanjkanje papirja) njegove razprave pisane v telegrafskem slogu. skoraj brez razlag. Seveda je tu eden od najpomembnejshih vzrokov. kar spominja na koptsko kente (prv. sykon. to pa iz *timg. torej z indoevropskimi sorodne jezike. tinu). 1989. semitske besede. izposojeno iz nekega alarodskega dialekta. mochno skrajshana je videti takole: (a) latin.. s katerimi ima veliko skupnih jezikovnih osnov. zakaj tolikshna zadrzhanost do Oshtirjevih teoriji.teorija kontinuitete Bojan Chop spregovori o Karlu Oshtirju tudi ob stoletnici njegovega rojstva v Hundert Jahre eines bekannten slowenischen Sprachwissenschaftlers. to iz *thwωg. str. arab. koptsko kente (disimilirano iz *tente ?)? (f) novoperzijsko ändzhir.. she bolje * thηmωg (th = spirant). kar Chop oznachi kot »nedvomno eno najobsezhnejshih in najbolj zapletenih v vsej svetovni etimoloshki literaturi«. staroindijsko anjira itd. (d) starocerkvenoslovansko smoky.Megalitski jeziki . Karel Oshtir (Linguistica. kakor je »figo«.htm[16. samo v Beiträge jih je 942. ki smo jo pravkar na kratko povzeli. vse iz *lüg.2010 10:12:38] . kjer je alarodska menjava th : th-spirant (ta substituiran s slovanskim in germanskim s) in alarodska menjava w : m (leniran) itd. (e) tako pridemo do praoblike *thimωg (th = spirant). ki jih ima zlasti nostratichna teorija ter npr. (b) armensko thuz < *thwuz. je nekoch napisal. da bi bila prvotna oblika nashe besede nekako *tηmωg.11. ki zhivi she v sumerskem dib < *dingw (ng w = labiovelaren nosnik). ko je bil zhe dobrih petnajst let pod rusho. Druge Oshtirjeve etimologije so nekaj manj obsezhne ali chisto kratke. *t-ngk) in na alarodsko *timg v predsemitshchini *tin(a)tu. XIX. 3-12). da tudi sumershchina sodi med nostratichne. e). vse troje iz predbalkanskega *thwoko.revijasrp. v katerem v bistvu ponavlja pravkar izrechene misli. odpad t naj bi bil sumerski oz. (i) nekaj hamitskih oblik. Professor Dr. da http://www. alarodski. (gl. tudi egipchansko d'b. (h) kavkazijsko : gruzinsko legwi. kot pravi avtor v uvodu. npr. brez citatov in v formularichni obliki. toda objavil jih je v svojem zhivljenju vech tisoch. zakaj vechina jezikoslovcev Oshtirjevih alarodistichnih spisov ne pozna in ne citira (npr. to pa iz *thwügo (z dolgim -ü-). l je iz th kot tudi sicer. gotsko smakka. potem bi knjiga obsegala vech kot 1000 strani. Bojan Chop skusha pojasniti. (c) grshko tykon. (g) kitajsko a-tsang. tch. b) povezljivo. vendar niso razen prve.

marvech tudi etnogeneznih raziskovanj o nashih davnih prednikih. da je obstajalo jezikovno sorodstvo med Mediteranom in Baski na eni.teorija kontinuitete se pri branju Oshtirjeve razprave chloveku zachne vrteti v glavi. Oshtir je med drugim raziskoval (po njegovi lastni definiciji) megalitske.« In po vsem tem morda ni presenetljivo. da je Karel Oshtir najpomembnejshi kot izvrsten jezikoslovec.htm[16.11. jurjatsko nääßa itd. v negotovost. mislim. in nenavaden slog pisanja – . nato pa she z latinskim laurex »kunec«. skoraj samotarski. a ne le jezikoslovnih..Megalitski jeziki . laponsko njoammel. sem mnenja. ko utemeljuje: »Ker sam prihajam vedno bolj do preprichanja. ali ni jezikoslovje tudi najvishja poezija?« * Che pustimo njegove nenavadne osebnostne lastnosti ob strani – do skrajnosti predan delu. to je predmet te knjige. nespecialista. ”predindoevropske” jezike. Toda pomen in glasovna oblika vajenega jezikoslovca takoj spominjata na naslednjo uralsko skupino: madzharsko nyul »zajec«. da bo v blizhnji prihodnosti marsikak predindoevropski ostanek dobil drugachno etiketo. ker menim. praoblika je *nomala in zadnje gre prav lahko k alarodskemu *d/labar. mordvinsko numolo.si/knrevsrp/pogum2004-1/teori. konchuje Chop. za kakshne jezike gre in zakaj ”megalitski” jeziki. med Uralci in Indoevropejci na drugi.revijasrp.2010 10:12:38] . zirjatsko nimal. -oris »zajec« je bilo spoznano za predindoevropsko in zdruzheno v enotno skupino s siciljskim (tozh. Toda tudi Chop postavlja bralca. Naj tu omenim eno tozadevnih etimologij: latinsko lepus.) leporin in masiliotskim leberis. da predstavljajo vez s sodobno teorijo kontinuitete Maria Alineija. OD KOD VENETI? UVOD http://www. ki se je loteval nadvse drazhljivih. da Chop ta chlanek konchuje z naslednjo mislijo: »Torej. ki tudi danes vedno bolj vzbujajo zanimanje javnosti ter sprozhajo kontroverzne odzive. she zlasti zato.

da je bil prostor Slovenije obenem proizvajalec dolochenih shirshe iskanih dobrin in zaradi tega dovolj bogat. kolesa tezhka. vendar so bila vozila okorna.sht. In ker je z odkritjem kolesa dokazano. izdelavi in uporabi kolesa kot takega. trgovina. kakor pa ga nositi na chlovekovih plechih ali na hrbtih tovornih zhivali – torej sta se mochno razmahnili proizvodnja in trgovina! (2) Zlasti za vozhnjo na vechje razdalje je bilo treba utrditi in pripraviti poti. je pripomogla h kulturni izmenjavi na vechje razdalje. (A)Medtem ko je bilo o problematiki pod to tochko zhe veliko preuchenega in napisanega v svetovnem okviru. bodisi nasipe ali kar namensko grajene poti. Organizacija take skupine delavcev zahteva neko obliko organizacije druzhbe in zadostne vire. da jim je bilo mogoche (zachasno) opustiti redno delo. je to vzpodbujalo k inovacijam.11. da bi postal chim lazhji.Odkod Veneti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I OD KOD VENETI? UVOD Najdba bakrenodobnega kolesa na Ljubljanskem barju vzpodbuja k razmishljanju v dveh smereh: . Enako smemo domnevati za Ljubljansko barje. To sicer sovpada s tch. da so jih vlekli voli. Doslej je veljalo. da so bile poti potrebne zaradi vishka produkcije in izmenjave dobrin. Ker so zacheli uporabljati tudi bojni voz. Sklepamo lahko.htm[16.A) o sami tehnoloshki iznajdbi. izdelana scela. a le na kratke razdalje ter sprva po utrjenih nasipih. kasneje tudi za njihovo vzdrzhevanje. Zato domnevajo. (B) V tej tochki je vech stvari.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. je potrebno raziskati takratna dogajanja tudi v prostoru svetolucijske kulture. to pa terja organizirano delo vechje skupine ljudi v daljshem chasovnem obdobju. .. vpliv na jezike itd. da je bilo Ljubljanske barje na takem visoko kulturnem podrochju.n. Ni pa sama po sebi umevna druzhbena organiziranost. ki terjajo odgovore. da http://www. nam za raziskavo vseeno ostajajo vprashanja o (ne)avtohtonosti oz. najbolj podrobne upodobitve pa so iz okoli 2700 pr.n. (1) Z vozovi je bilo mogoche prevazhati veliko vech tovora.revijasrp.B) o shirshih ekonomskih in druzhbenih vzrokih ter posledicah uporabe kolesa. potrebno za prezhivetje posameznika in njegove druzhine. njene oblike in delovanje. o shirshih kulturnih sovplivanjih med Mezopotamijo in Evropo. s tem v zvezi pa tudi o njegovi avtohtonosti na nashem ozemlju. ker je bilo drugod premehko ali zamochvirjeno. tisochletja pr.sht.2010 10:13:48] . (3) Prav menjava dobrin. tako so se kasneje pojavila kolesa z naperami. da so na njem kot poti uporabljali utrjene odseke zemljishcha. prenos tehnologij. da so vozove s kolesi poznali v Mezopotamiji morda zhe v drugi polovici 4. 1. (glinene igrache ali votivni predmeti?).

sht.sht. do odkritja bakra nekako 3. lov je najvazhnejshe opravilo. ljudje ne zhive vech v krdelih. ki jih je treba jemati le kot priblizhna in nihajo za razlichna podrochja: starejshi paleolitik: starejsha kamena doba. Ker se razvoj evropskih cest najpogosteje povezuje z Rimljani.. zachetek zhivinoreje in »Robich – Kobarid in okolica« neolitske najdbe poljedelstva.. (le najbolj grobo koshcheno in neobdelano kamnito orodje).n.n. Da bi se bralec lazhje znashel pri chasovnih opredelitvah.n. na prehodu iz starejshe kamene dobe (paleolitik) v mlajsho kameno dobo (neolitik) (izpopolnjevanje lova.000 in 10.n.000 pr.htm[16. na svetu. mezolitik. neandertalska pishchal pr. 45. zachenja se loncharstvo.000 pr.sht. med 1.sht. srednji (middle) med 150.11. se pravi v chas najstarejshih mezopotamskih koles. njihova zasluga. ki kazhejo na kulte).000 in 50. zato se redkeje uporablja in je velikokrat predmet strokovnih razprav.n. pojav stenskih risb.000 in 20. ki je bilo na Dunaju datirano z radiokarbonsko metodo med 3350 in 3100 pr. je treba spomniti. epipaleolithic.000.n. Te so bile zdavnaj tudi na Ljubljanskem barju kot delu shirshega evropskega omrezhja zhe tisochletja. ampak se http://www. prve stalne naselbine s kolibami iz vejevja in protja.000 pr.sht. ki jih v paleolitiku she ni bilo. nekako med 20. od 10.n.n. prvi kipci.n.revijasrp. zgornji (upper) med 45. pri nas nekako velja: mlajshi paleolitik: med 50.000 pr.000 let pr. nekateri delijo paleolitik she na spodnji (lower) med 1. naj navedemo posamezna chasovna obdobja.n.sht. nabiralnishtva in ribishtva) – ta oznaka je dokaj neopredeljena. najstarejsha.. ter mezolitik (epipaleolitik) med 20.n.000 in 10.000 pr.000 pr.sht. (uporaba ognja. poglavitno orozhje je lok.000 »Divje babe«..2010 10:13:48] .sht.000 in 45.000 in 10.000 Arheoloshki oddelek Narodnega muzeja Slovenije pr. srednja kamena doba.5 mio in 150.. (chlovek je zachel brusiti in gladiti kamen »doba glajenega kamna«.sht.sht. o chemer pricha prav najdeno kolo. razshirjali in standardizirali zhe obstojeche poti.sht. Za to je bila potrebna razvita trgovina in promet.000/800. je predvsem "posodabljanje" starih poti. ki je izhajala iz vojashkih potreb.000 pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. mesolithic. ok. v tem chasu chlovek izdeluje vse orodje in orozhje iz kamna. da so prevzeli tehniko cestogradnje od Etrushchanov ter so na svojih osvajalnih pohodih pretezhno utrjevali. neolitik: mlajsha kamena doba.Odkod Veneti si je lahko privoshchil nakupe blaga od drugod. nastajajo rodbinske zveze.

n.000 (?) pr. 4.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. sht. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Keltom).Odkod Veneti zdruzhujejo po krvnem sorodstvu v matriarhalnih skupnostih – to je chas Vinche.. na Balkan (?) eneolitik ali halkolitik. 2.sht. (v nashih pokrajinah je kronologija razlichna. ter laten (La Tene)– mlajsha zhelezna doba – od 500 do nashega shtetja (uporaba zheleznega orodja: kose.?) zachetek olimpiad – 776 pr.000 – 2.n.« bronasta doba: 3. ki ima tudi nekakshen pechat univerzalnosti in http://www. 2.2010 10:13:48] . shkarje ipd.sht. bakrena doba (chalcolithic – cooper age. pridobivanje in predelava zheleza. n. aeneolithic. nastale so organizirane drzhavne oblike. tisochletja pr.sht. – vrh pri 2.sht.000 pr.n. egip.7000 (?) pr. vdori Indoevrop. Svetolucijske najdbe Veneti v severovzhodni Italiji (med 1..000 pr. v religiji antropomorfni politeizem.n.500 pr.sht.000 in 700 pr.sht. v Istri Hetitsko kraljestvo ok. pr. 2.n.n.000 sumersko kraljestvo ok. »Banjshki depo« (?) Svetolucijske najdbe – trojanska vojna 1. eneolithic) [od calco gr. »Barjanska kultura« ok.n.revijasrp. piramide v Gizah ok. mnozhichna izmenjava dobrin. n.n. ustanovitev Rima – 753 pr. in brona. chalcos »baker«].sht.180 pr. kositra »Barjansko kolo« 3. pr.11.000 do 500 pr. zachetki suzhnjelastnishkega gospodarstva.000 »Veneti se selijo iz Panonije (?) – po Devotovi teoriji proti koncu 3.sht.100 pr.htm[16. Svetolucijske najdbe OD KOD VENETI? Naj zachnemo z uradno nadvse podprto zgodovinsko interpretacijo v enem od svetovno razshirjenih del.sht. to je do priblizhno 3. Gradishcha na Krasu.350 – 3.n.sht. ter Ljubljanskega barja.sht.sht.sht. domnevni Lepenskega vira itd.n. – koncha se z zhelezno dobo.n.n. zhelezna doba – halshtat (Hallstatt) – starejsha zhelezna doba – v Evropi od 1. nekatera starejsha pojmovanja pripisujejo to dobo Ilirom).

Potiskali so Trachane na jug in na vzhod. V poglavju Ilirski narodi in narechja lahko preberemo: »Iliri.. ki sem ga omenil zhe v svojih prejshnjih knjigah Jantarska pot in Davnina govori.pr.n. s pridihom dvoma.Odkod Veneti verodostojnosti. st.htm[16. Tako tudi to delo. ki je nastala iz meshanice ilirskega in trashkega jezika. ki jo je izdal UNESCO in jo imamo tudi v slovenshchini.2010 10:13:48] .si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.revijasrp. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med tako imenovanimi starimi kolonijami Ilirov v Italiji: venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. obsezhno Zgodovino chloveshtva (ZGO).sht. cheprav naj kar vnaprej opozorim bralca.. kot se reche. da sam vselej in she vedno vse berem z dolochenim zadrzhkom ali. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa http://www. V njej ugledni zgodovinar Luigi Pareti spregovori (resda bolj na kratko!) tudi o Venetih. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli. ker jih je gnal v isti smeri. ta pritisk pa so posredno chutili tudi Grki. ali je spadal k vzhodnemu ali vmesnemu tipu – so morali zacheti svoje prodiranje na severo-zahodni del Balkanskega polotoka najpozneje v 14. indoevropski narod – vendar ni jasno. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati samo albanshchina.11.

najdenih na jadranski obali. 1986) spregovoril o Venetih takole: »Primer Venetov ponazarja mozhnost.n. da so bili Veneti – kakor Liburni pri Aternu v Picenu (ob katerih se spomnimo Liburnov v Iliriku. Po Paretijevem mnenju ni jasno. Krahe (Sitzungs-berichte. znani zgodovinar J. da so bili Indoevropejci.« Pri tem je treba pripomniti. ko je vzklila znachilna "atestinska" civilizacija. odlochno pa ga spodbijata M. saj stoje za njimi tudi nekateri nemshki in drugi zgodovinarji. da je bila beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe. da se venetshchina mochno razlikuje od keltshchine. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah. dasi sta si bili civilizaciji podobni.n. to je bretonsko http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Seveda pa imamo tudi prav nasprotna stalishcha. Na primer André Martinet.11. ki pa niso osamljene. da se isti narod iz tretjega in drugega tisochletja pr. a da sta Herodot (I.revijasrp. govori. o katerih pripadnosti skupnosti galskih naselij nihche ne dvomi. Toda Sergi je pri tem she bolj dolochen. Naturalis historia. venetskem elementu pri stapljanju z jezikom neindoevropskih staroselcev na Apeninskem polotoku. Berkeley.. pri chemer naj bi nastala nova tvorba – prvotna latinshchina. Polibios je pri tem celo poudaril.2010 10:13:48] . je v svojem velikokrat in v razlichnih jezikih ponatisnjenem delu Des steppes aux oceans – L'indo-européen et les "Indo-Europeens" (Payot. Whatmough (The Prae-Italic Dialects. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih "predsabelijskih" napisov. francoski jezikoslovec svetovnega slovesa in tvorec funkcionalne lingvistike. Beeler (The Venetic Language. ki so prishli v Italijo. 112) – prav tako ilirskega rodu.Odkod Veneti hibridno juzhno narechje. Pariz.« Nato Martinet opozarja. kar Praslovani. Zato imajo Paretijeva stalishcha she prav posebno tezho. Zlasti pa presenecha nadaljnje izvajanje Paretija v zvezi z Veneti. razshirjeni po vsem svetu. 17) izrecno ugotovila.. 110. Zato je po Paretijevem mnenju chisto mogoche. da so bili zhe pod mochnim vplivom Trachanov. Skrbno preuchevanje dopushcha. srechamo v Benechiji. 1949) in H. Venezia). Ta Paretijeva teza o ilirskem oz. Ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. kasneje pojavi v treh razlichnih delih podceline. London. Nekaj stoletij pr. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. mochno spominja na vztrajne in poglobljene trditve znanega italijanskega zgodovinarja Giuseppa Sergija. narod Venetov. zato so to obmochje Rimljani poimenovali Venetia. ker so objavljena v Unescovi Zgodovini chlovestva. Heidelberg 1950). ko sicer ugotavlja. she posebej pa z latinshchino. Cheprav v nadaljevanju Pareti opominja.sht. III. ki jih razvrshchamo v razlichne veje indo-evropejshchine. v jezikovnih oblikah. 1933). da Paretijevo mnenje o kolonizaciji Benechije iz Ilirije podpira npr.sht.htm[16. da so bili Veneti Ilirci. katerega jezik poznamo po nekaterih napisih. da ga povezhemo z drugimi indoevropskimi jeziki osrednje Italije. 196) in Polibios (II. kjer so se naselili. da se je Cezar med osvajanjem Galije v Armoriku (danes je to departma Van) spopadel z Veneti. to je okoli Benetk (it. ki uvrshchajo venetshchino med germanske jezike. Plinij. da so selitveni tokovi v juzhno Italijo z Balkanskega polotoka svojevrstni spricho tega. tam danes govorijo vanetski jezik.

v nemshchini Wunsch. in v zachetku II. ker jih v svojem znanstvenem aparatu uporablja tako priznan jezikoslovec. da ne gre zgolj za spodrsljaj. kar naj bi po njegovem potrjevalo venetsko prisotnost na tem podrochju. tisochletja v nizhavja severne Evrope. jih tu navajamo zgolj zaradi tega. ne napishe v enem zamahu. s katerim so oznacheni Slovani. Dvomiti moramo. ker je neprichakovana indoevropska oblika "e" v dveh zaporednih zlogih. V Avstriji se pridevnik windisch nanasha na podrochja. da so predstavljali http://www. ki izhajajo iz Velike Britanije.. da je to storil iz pozabljivosti. na katere se sicer rad sklicuje. panonskih in drugihVenetov. pokoriti«. da je mogoche postaviti Venete v chasu ob koncu III. ki so prav tako izprichani v tistih delih antichnih piscev. ki pomeni osebni zhivljenjski cilj. Je iz nekega posebnega razloga zamolchal paflagonske Venete? Ne moremo se znebiti obchutka. v danshchini ven in shvedshchini van »prijatelj«. da je pristash t. ki so tradicionalno naseljena s Slovenci. keltskega oziroma slovanskega naroda?« Ali gre zgolj za preprosto homonimijo? In si odgovori: »Malo verjetno! Formalna identichnost je tem bolj presenetljiva. saj se tako pomembnega dela. Cheprav so javnosti ti podatki zhe kar znani. Po mnenju Francoza Martineta ni mogoche dvomiti. saj je v ozadju njegovega pisanja chutiti pridih frankofilstva. o tem bomo spregovorili v nadaljevanju. ki sebe imenujejo Sorbi. kot je Martinet. V nadaljevanju Martinet ne pozabi omeniti. s chimer hoche potrditi staroangleshko Winedas.htm[16. Martinet se loti she razvojnih problemov venetshchine.Odkod Veneti narechje. nekam med Baltik in cheshke gore. v angleshchini wish »zhelja«. v shvedshchini tudi »prijeten.i. da opozarja na kasnejsho germansko rabo oznak Winida v visokonemshkem in Winedas v staroangleshkem jeziku. morda nekoliko vzhodneje ali zahodneje. teorije invazije Indoevropejcev in njihovega nasilnega osvajanja Evrope.« Zato Martinet predpostavlja obstoj naroda Venetov (wenet s pristavkom "-os" v imenovalniku mnozhine. ki pa je v keltshchini in latinshchini zamenjan z "-i"). da se je en rokav Bodenskega jezera na severovzhodu Shvice v antiki imenoval Venetus Lacus. nastanjeni v tistem chasu po nizhinah severne Evrope od Pomeranije do Mecklenburga! Wenedes se je pri Nemcih obdrzhal za oznachevanje slovanskega prebivalstva v Spreewaldu (jugo­ vzhodno od Berlina). Zato se nagiba k sklepu..si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da korenu wen-pripishe pomen »zmagati.kot pri Venus. Nekateri menijo. ljubezniv.. S tem je Martinet pokazal. meni. mil«. da so to privzeli tudi njihovi sosedje. Ko ugotavlja. Toda Martineta pri tem moti. Presenecha dejstvo. npr. ki jo je v novejshem chasu zagovarjala Maria Gimbutas.11. da so bili armorishki Veneti z atlantske obale Kelti. ki nadaljuje s tem. da so bila indoevropska plemena v sploshnem zelo bojevita in bolj kot ljubeznivost so kazala sovrazhnost. poleg tega je izshlo vech ponatisov v razlichnih svetovnih jezikih in bi ga na to kdo utegnil opozoriti. ali bi jih pripojil k italijanskim ali h galskim Venetom. da Martinet ne poskusha razlozhiti besednega korena ven she na podlagi kakshne druge jezikovne skupine. vendar ne ve. ki popolnoma ustrezajo latinskemu pojmu Veneti. Che so Veneti sami sebe imenovali tako. Toda Martinet zachuda niti ne omeni paflagonskih. Zakaj tako. da bi vanetski dialekt lahko bil ostanek galshchine v Franciji in ne kot ostala narechja v Armoriku. slovanskih jezikov. Po njegovem mnenju se v tem imenu pojavlja dobro znani koren wen.. bi lahko pomislili.2010 10:13:48] . In Martinet se vprasha: »Kaj naj sklepamo na temelju obstajanja iste besede kot oznake italskega.revijasrp.

so se deloma germanizirali ter pod pritiskom prishlekov s severa izgubili svojo identiteto. so pa po jeziku blizhe Latincem. kot jasno opredeljen narod. kaj se je zgodilo z beneshkimi Veneti.« To pa je v nasprotju z zhe omenjenim stalishchem Paretija. stalno naseljena v predelih. povlekli za seboj sosedje. 76): »Venete so dolgo enachili z Iliri. th. kjer zhive se danes. da so baltski jeziki ohranili arhaichnost. Vrnimo se she enkrat k jezikoslovcu Martinetu. z'b. ki so prebivali zahodneje. ki so krenila na jug in se nekaj chasa zadrzhevala v podolju Donave. ki je v praslovanshchini bil *zobъ. (O problematichnosti takega pristopa bomo razpravljali kasneje pri Devotovi teoriji o panonskem izvoru Venetov. ki pa le ni onemogochala sporazumevanja z okolishkimi indoevropskimi plemeni. stoletja n. ki ga sam navaja. v slovenshchini zob. Vzhodne sosede Germanov bo do V.revijasrp.11. s katerimi so bili v stiku. gh). saj tako kot pri Keltih tudi pri Venetih zachenja slabeti glas *p. Veneti naj bi s Kelti nadaljevali pohod proti zahodu in se zlagoma stopili z njimi. je bilo nemogoche prichakovati postopno prilagajanje venetshchine jeziku slovanskih osvajalcev. zaznamo v slovenskih narechjih velike razlike. ki so ostali v stari domovini. vse do nashega shtetja. in pri tem je glas b izgovorjen tudi skoraj kot p.« Ta Martinetova analiza pa je pomanjkljiva. da se na tako majhnem panonskem prostoru razvije takshna mnozhica razlichnih indoevropskih jezikov?!) Toda v nekem zgodovinskem trenutku so tiste Venete. od katerih ima vsaka mnozhico svojih privrzhencev. ki bo konchno dal glas h-. razvija svoje misli Martinet. kakor pravi za one ob Baltiku. preplavil tok Slovanov.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.94) v poglavju o Slovanih pravi: »Na sploshno lahko stiki med narodi razlichnih jezikov izzovejo ali pospeshijo jezikovni razvoj. in ti predeli so zelo neprimerni za nomadsko zhivljenje http://www. saj se zanasha zgolj na knjizhne oblike posameznih jezikov. kar je v rushchini in srbshchini ter hrvashchini dalo zub. so se povezali s plemeni. ki so zunaj poti velikih migracij. Vendar jih je ostalo dovolj. kako zlahka je mogoche zaiti v past starih. med mochvirji Pripjata na jugovzhodu in Baltika na severozahodu. ukoreninjenih pojmovanj. pa cheprav so prishli pod rimsko oblast. v bolgarshchini pa z'b. A Martinet ne pove nich o tem. Kako je mogoche. zu∂b.Odkod Veneti jezikovno samostojno enoto.htm[16. ker je zani­ mivo. pach pa zgolj njeno izginotje. Iz tega obdobja so nasledili nezveneche aspirante Italcev in Grkov (ph. zömp.2010 10:13:48] . slovensko zob. torej smo pricha mnenju pred­ stavnikov dveh zgodovinskih shol. Na tem mestu naredi Martinet presenetljiv sklep: »V tem chasu. Podobno so Germani za svoje jugozahodne sosede ohranili ime enega od keltskih plemen Volka. Vsi drugi Veneti. da je za Germane Wendes obichajna oznaka vzhodnih sosedov. Morda ostajajo v dolochenih zahodnoslovanskih govorih sledovi jezika staroselcev. da so Balti od davnine nastanjeni v prvobitnih gozdnatih predelih.sht. Drugi Veneti. ki bodo kasneje postali Kelti. v nasprotju z nazalnimi in denazaliziranimi vokali v drugih slovanskih jezikih ima poljshchina skupino samoglasnik+nazalni soglasnik: izg. iz chesar lahko sklenemo. Videti je. Martinet (MAR str. samo na Primorskem zasledimo na primer: zab. da so utonili v slovanski poplavi? Poleg tega so Veneti znani she dolgo. Martinet o Venetih pravi (MAR str. Toda obstajajo tudi drugachna mnenja. Zhe na primeru. ker so jih govorila ljudstva. kar naj bi potrjevalo ime gozda Hercynienne < *per-kwus »hrast«. So se stopili z Italci? Kratko malo so izginili tudi v tem primeru. tisochletja po razhodu med zahodnimi kentumskimi in slovanskimi satemskimi jeziki.

. ko tudi sam ponavlja. po vsem sodech. Iz te svoje nepreprichljive teze Martinet (je le eden od predstavnikov te "mochvirnishke shole") preide na she bolj trhlo nadaljevanje. ki so jo poljedelci gnali s seboj. Tehnichni napredek. Neverjetno je. glej chudo. kazhejo na stike z Iranci.revijasrp. saj mnoge vodne poti. ko so iskali nove obdelovalne povrshine (pozhigalnishtvo.Odkod Veneti zhivinorejcev. je predstavljala zanesljivo premozhenje in osnovo za prezhivetje tudi.. Od njih so v prvih stoletjih nashega shtetja dobili kulturno spodbudo. vodijo ene na jug.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. trebljenje). Nekatere izposojenke.11. 3. vzrok za demografsko ekspanzijo. da so se iznenada pojavili in preplavili dobrshen del Evrope! Kakshen pa bi bil lahko "tehnishki prispevek Germanov". ki so zhiveli severno od Chrnega morja. torej v neposredni blizhini domnevne domovine Baltov. da so bili na visoki kulturni stopnji. torej so bili na krizhishchu najpomembnejshih prometnic. z juga pa naj bi od Chrnega morja navzgor ozemlje naseljevali Skiti. izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine. in sicer v tistem mochvirju. ki je bila od sredozemskih zharishch kulture she bolj odmaknjena. ko nove njive she niso bile pripravljene ali se na njih ni obneslo pridelovanje. z izhodishchem na dolnji Visli. ki bi v pripjatskih mochvirjih http://www. za katere pa je znano. da so Slovani sicer bili v stiku z nomadi (Skiti?). Mezopotamijo in egejskim podrochjem. da bi Slovani chemeli v mochvirjih. vendar na podrochju. povezovalni chlen. Germani. l. saj ni bilo gospodarske podlage za zhivljenje. in bi jim prav nasprotno Slovani sluzhili kot vmesni. verjetno s Skiti. torej bi "Slovanom (?)" ostalo le neznatno ozemlje za Karpati. ki so od nekdaj rabile kot najprimernejshe za povezave na velikih razdaljah. ki si jo moramo zamisliti. ki so prihajali iz Skandinavije in se shirili proti jugovzhodu. po Martinetu naj bi Slovanom kulturo prinesli Germani iz daljne Skandinavije. npr. ki je bilo izpostavljeno stikom z nomadi.2010 10:13:48] . da so kljub nomadstvu imeli visoko razvito kulturo in so bili v neposrednem stiku z najbolj razvitimi civilizacijami na Blizhnjem vzhodu! Toda. da je prav pastirstvo odigralo pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva iz poljedelstva. Zhivina. ne da bi bili v stiku z najrazvitejshim svetom tedanjega chasa – z Balkanom. je bil. za besedo sto. Vendar kazhe.« Poskushajmo Martineta brati kritichno. Toda za Skite so prazgodovinarji odkrili. da ne govorimo o slabih letinah.. zastavimo si nekaj vprashanj ter nanje odgovorimo. da so imeli she najvech stikov z Goti. ki zavzemajo dokaj obsezhno podrochje. ki je posledica tega stika... sodobna znanost celo trdi. Kljub temu (chemu?!) so sem silili Germani.htm[16. ki so jo morda govorili v zachetku nashega shtetja na severozahodu danashnje Ukrajine.. Tu je uposhtevana nenehno ponavljajocha se teza o pripjatskih mochvirjih. do katerih naj bi proti jugu segali Balti. ki je povzrochila njihovo shirjenje. druge na sever. che zhelimo pojasniti kasnejsho slovansko shiritev. In ta "visoka germanska kultura" (Germane so ves stari vek vsi shteli za barbare!) naj bi toliko prispevala k namnozhitvi Slovanov. 2. Danashnji shtevilni slovanski jeziki. ki so nekaj stoletij pred nashim shtetjem zhiveli severno od Chrnega morja. ki ni primerno ne za kmetijstvo ne za zhivinorejo! Torej je to moralo biti kaj maloshtevilno ljudstvo. ki naj bi tem zaostalim Slovanom prineli visoko kulturo.

prostor [na severovzhodu Italije] med mesti Padova. teh na mochvirjih bodisi ni. ko pa gre za obsezhno indoevropsko skupnost. naseljeno v danashnji Evganski Benechiji (Venezia Euganea) – tj. pa cheprav so stari 'k' nadomestili s 'h' v 'hundert'. Vselej so bili v dobrih odnosih z Rimljani in na miren nachin vkljucheni v rimski imperij. Njihov jezik kazhe na podobnosti z germanskimi. polja brez gnojenja so plodna le kratek chas.. za katero akademik Bezlaj trdi. Kako razlozhiti fenomen slovenshchine..). ki so jo lahko govorili.. lahko rechemo. Poleg tega je celotno obmochje precej tesno in surovega podnebja. cheprav je v samem sredishchu najvechjih migracij in interesov velikih narodov zhe tisochletja? 5. torej intenzivna zhivinoreja ni mogocha. razen che ne domnevamo. »o Slovanih kot o ponesrechenem poskusu zgodovinskega razvoja«. Che so tudi Slovani Indoevropejci. Uposhtevajoch zgolj Venete iz Benechije. tako zasledimo Venete v Galiji. s kakshnim slovanskim jezikom (poudaril L. Este. Skitov.izhajajo precej pozno iz neke oblike indoevropejshchine.revijasrp.« Od znanstvenika takega formata. je nenavadna trditev. Ime Veneti je dokaj razshirjeno med antichno toponomastiko.2010 10:13:48] . z italskimi jeziki in so ga pisali s chrkopisom. Belluno in Feltre. da ochitno takrat shtevilnejshi Balti v zelo podobnih okolishchinah niso razvili take ekspanzivnosti in po tisochletjih she vedno zhive prav na istih prostorih? In to je celo pomagalo ohraniti njihov arhaichni jezik(!). ki je povezovala Baltik z Jadranom].: to pomeni hkrati najtesnejsho povezavo z Baltikom po jantarski poti. No.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. kdo je njim dal besedo za sto. In ne nazadnje se vprashajmo..Odkod Veneti omogochil ustvariti tako blaginjo.htm[16.z imenom Venedi ali Vendi – v vzhodnem delu centralne Evrope ter v Pribaltiku. gnoj pa daje zhivinoreja. ki govori o "nezgodovinskosti Slovanov« oz. kot je Martinet. Kako to. da sodi med enega najbolj arhaichnih jezikov. Che so Germani kentumci. Ni mogoche ugotoviti zanesljivih relacij med Veneti iz Benechije in drugimi. da so dobili besedo sto od Irancev oz.. da je bilo to ljudstvo. Paflagoniji in . se vprashajmo. da bi se Slovani mnozhili kot kobilice? V mochvirjih bi morali zgraditi osushevalne jarke s celim sistemom jezov in zadrzhevalnikov. podobnim retskemu (ali severnoetrushchanskemu)..11.V. kdo je od koga kaj dobil. Ta "germanska" tehnichna superiornost zveni kot odmev na poskuse uveljavitve pojma "indogermanski" namesto "indoevropski". bodisi so neustrezni in z nekakovostno krmo. 4. za to so potrebni travniki. zlasti ker ime Veneti pogosto dajejo ljudstvom razlichnih izvorov. 6.« Znani italijanski semitolog in lingvist Semerano v svojem monumentalnem delu Le origini della cultura europa [Izvor evropske culture] (SEM) Venete obdeluje pod posebnim poglavjem in http://www.. L. saj je veliko vprashanje. ker so bili vsem od rok. poglejmo. potem pa na izkrchenih ledinah zorati polja. V veliki italijanski enciklopediji MOTTA pishe pod geslom »Veneti: Antichno indoevropsko ljudstvo. ki se je pretezhno ukvarjalo s trgovino (zlasti z jantarjem) [op. bi prichakovali drugachno formulacijo. razlichno od Keltov in Italcev. da je tudi sam pristash tiste shole..V. kako je mogoche tako zlahka opraviti s slovanskimi jeziki: ».

da so Ένετωί prishli iz Paflagonije na obale Jadrana. 6) in drugi tragediografi. 38. Etnonim Paflagoncev.V. 2.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. 851): »Pilemon vodi Paflagonce έξ Ένετων«.n. Strabon potrjuje (I. 3. Seveda je treba takoj spomniti. prekop« je ime za Pontus Euxinus (Chrno morje). krepelo«. Strabon (C 553). Semerano nadalje pravi. ki postavljajo pod vprashaj anatolski izvor Venetov. buld-. 9) navaja. L. 235). 643-647). prebivalcev chrnomorske obale v Anatoliji.2010 10:13:48] . Po Sofoklejevih Antenoridih sledi.V. 130-131) "Venetos troiana stirpe ortos" (SEM vol. Ko govori o Siginih (V. skupaj s Prosdocimijem (La lingua venetica. Tako malo naprej pri Semeranu beremo. npr. str.11.revijasrp. 196). v zadnjih dveh imenih po Semeranu prepoznamo podobni imeni Rhaetia-Retia v Alpah in tamkajshnjo reko Aenus (Inn) ter zgoraj zhe omenjeno trashko mesto Aenus. razvejili mnogi tokovi kapadokijskih ljudstev pod asirskim vplivom. prekop«]. opozoriti pa je treba na drugachne vire. ki so prishli iz Troje skupaj s Traki in se naselili na severnih obalah Jadrana. polti pa naj bi bilo ime trashkega kralja. III. Sadnik-Aitzetmüller izvajata ta izraz iz slovanskih osnov bul. Po Semeranovi metodologiji Poltyobria zlahka preberemo na slovenski osnovi kot *Baltobrje>Balto-bor. da http://www. o tem najde bralec vech tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. 3. I. bula)].V. tisochletja pr. utrdba. Rhatotes itd. to je Kapadokijcev asirskega porekla. da prihajajo Ένετωί iz dezhele Levkozirov (Leukosyroi) [op. aramejsko rahat »reka. vodni tok« [Merku omenja rahot<grohot »grob pesek. kij. balda »sekira. da se njihove meje razprostirajo vse do Enetov.sht. da je klasichna literatura o tem ljudstvu pod vplivom Homerjeve omembe (Iliada. 17. palag »kanal. hist.1) porocha. 21). hebrejsko bira »mesto. da Strabon (7. 38. Herodot omeni Venete v Iliriji (Ένετωί.: na Krasu je vech naselij Brje]. ki povzema po Majandru.htm[16. kjer naj bi pregnali Evgance. 25). Paflagonci naj bi potemtakem bili »vladarji vodnih poti« ali »gospodarji morja«. Ne bi smeli she spregledati niti Katonovega prichevanja (najdemo ga pri Pliniju. MER 97. bald. II. Chrnega morja. saj kazhejo na she premalo raziskana razmerja med akadshchino in slovenshchino. Aeniates. ki so mu rabile za razlago posameznih imen na osnovi akadshchine. kot meni tudi Polibij (II. 643-647). ki zhive na Jadranu. Bagas. Tak mech je sodil h kraljevemu dostojanstvu (SEM vol.V.Odkod Veneti zachenja z Livijem ter njegovo legendo o Antenorju.: mitichni Beli Asirci]. da bi poudaril sovpadanje njihovih obichajev z babilonskimi. Ime Rhaetia naj bi izhajalo iz akadskega ratum. grushch« kot pogost hidronim. od koder so bili pregnani. kraljevi grad ali kraljevo mesto. ki naj bi pripeljal Venete iz Paflagonije. L. kar ustreza akadskemu in starobabilonskemu paltu »mech z dvostranskim rezilom« [op. Tu smo citirali Semeranove navedbe.: Bezalj razlaga v (ESSJ) balta. na jugu omejenih z reko Halys. saj je grshki pontos v akadshchini pattu »kanal. Nat. gospodar« + akadsko palgum. L.(gl. aramejsko ba'la. Biasas. vse do zgornjega Jadrana. grad« [op. da so shli Enetoi pod Antenorjem iz Paflagonije chez Trakijo proti Jadranu. L. od koder so se proti koncu 2. kar je primerljivo tudi v imenu Pelagonija v Makedoniji. bat. Bezlaj she omenja.]. 12. str. potrjuje. hebrejsko ba'al »gospod. (Strabon. da je tisti predel Kapadokije ob reki Halys in vzdolzh Paflagonije uporabljal dvoje narechij z obilico paflagonskih imen. da se je mesto Aenus v juzhni Trakiji na obali Egejskega morja prej imenovalo Poltyobria. gre po Semeranovi tezi iskati v asirshchini: baal-palag [akadsko belu. izprichana v vseh slovanskih jezikih. 6. v trashchini bria pomeni »mesto« [op. Kljub temu so Semeranove raziskave pomembne.: slovanska vzporednica bor kot Branibor ipd.. tudi v akadshchini je birtu.

arheoloshkega. 185). obstaja cela vrsta teorij. obelezhja keltskih kraljev. Ime Raetia Secunda je bilo postopoma nadomeshcheno z Vindelicia. Vinda (Werlach) in Licias. Ime Ένετωί spominja na Enieni. ki ustreza akadskemu (w)idum »meja. Toda stvari so bolj zapletene kot so videti. 132. che so sploh od kod prishli? To je she vedno ena najbolj zapletenih ugank sodobne (ne le zgodovinske) znanosti. primerjati gre she z Aκυλιν (Zosim. Licus. Eccl. * Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. reka. Tod je veliko imen s korenom Vind-: Vindelicia. ki so v Homerjevem katalogu navedeni kot ljudstvo iz zgornjega dela doline reke Sperhej (Herodot. kulturoloshkega. jezikoslovnega itd. ukrivljati«.shvicarska trdnjava med reko Aar in Reuss. hod« [op. prichanja o Belenovem kultu ter hidronim Aquilis kazhejo. 38.. (ESSJ)]. vidika. Prosdocimi je doktoriral pri Devotu) itd. Galci v Armoriku (are mori = ad mare) med Loaro in Seno. pot. krizhani z bazo. ki ustreza akadski osnovi id »voda.: Slovensko osnovo lahko najdemo v lochiti. rob. kot jih nachenja Devoto: (1) ali so Veneti zhiveli (tudi) v Panoniji. Pomembni so she slovanski Veneti v srednjem in spodnjem toku Visle. po katerih je dobil ime zgornji konec doline reke Adizhe (Adige) (SEM vol. ki gre« iz akadskega glagola alakum »tok. romaniziranega v Aquincum. Predpostavljamo podobno primerjavo etnosov kot Veneti. Rohat ipd. IV. Vindobona (Dunaj). Vindonissa. sicer pa najdemo na Slovenskem hidronime Rohot. 7. Zhe précej na zachetku naj navedem. 29. Plinij (Nat. str.. -lekniti. Ένιηνες (Iliada. lok. Zakaj razpravljati prav o stalishchih Devota? Ker postavlja skupaj z nekaterimi drugimi sodobnimi raziskovalci.2010 10:13:48] . Vindalum – mesto Kavarov (Cavares) v Gallia Narbonenses ob sotochju rek Rodan in Sulgas.V. ki si jih najlazhje predochimo na prilozhenem zemljevidu. a tudi Venosti.revijasrp. Hidronim Licias ustreza akadskemu alikum »ki teche. pa tudi slok.].. 6) v Istri] ob laguni Gradezha. ki je ponavljalni glagol s prvotnim pomenom *»kriviti.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.V. 643-647). loka. slochiti.: Ta primer je pomemben za razchlenjevanje imen Videm. sufiks -ηνες ustreza starobabilonskemu enum »gospod. vladar«. 2. zlasti tistega v Furlaniji-Udine. genetskega.11. Sozom. izvor Venetov v srednjo Evropo. odlok (SES)]. ki z rekama Isar (Isarcus) in Inn (Aenus) techejo chez to obmochje. V. vodno bozhanstvo«. 749). obmochje juzhno od Garone. Semerano obdela she vech hidronimov s podrochja Venetov. kot so Lejeune in Pellegrini-Prosdocimi (mimogrede. kjer se izliva v morje reka Natiso. Hit. 105) Armoriku pridruzhuje she Akvitanijo (aqua). ki izhaja iz hidronimov Vindo.. kraj« [op. (Windisch) . Akvitanijo etimoloshko lahko pridruzhimo Aquilei (kjer orel-aquila nima kaj pocheti) [keltski ostanki..Odkod Veneti na Gorishkem pravijo rohot »posebna oblika struge«. da je ime Oppidiuma predromansko in kazhe na keltskega boga Akinka. dasi so stvari veliko bolj zamotane z antropoloshkega. Poleg tega znameniti genetik Cavalli-Sforza postavlja Devota v skupino tvorcev velikih teorij o izvoru Indoevropejcev. praslovansko *lochiti. hist. gospodar. I. L. od koder izpeljanke loch. zakaj je pomembno obravnavati vprashanja. sumerskemu en. http://www. etnoloshkega. ki nima etimolshke razlage niti ni kakorkoli povezljiv z germanskimi izhodishchi. (2) ali so se od tam preselili na severne obale Jadrana in (3) kakshni bi lahko bili morebitni odnosi s tako razporejenimi Veneti in Slovani v tistem chasu. L. Ker sem o tem nekaj vech spregovoril v svoji knjigi Davnina govori. lokav.htm[16.

Skratka. ki je teorijo prvich celovito predstavil leta 1987.htm[16.2 Ekonomistichna teorija. od kod Indoevropejci. tisochletju pr. miroljubno. od kod Slovani in ne nazadnje Slovenci! 2. ki je udomachil konja in izdelal lahek bojni voz. ali naj bi se to zgodilo v Mezopotamiji in bi od tam dobili Indoevropejci te nadvse napredne kulturne doeszhke ali je inovacija nastala med Indoevropejci. podpira pa ga vrsta genetikov. akulturirali dotedanje prebivalce in popolnoma nadomestili prejshnji(e) jezik(e) z indoevropejshchino.2010 10:13:48] .Odkod Veneti bom tu zgolj izredno na kratko povzel tri prevladujoche teorije o izvoru Indoevropejcev (IE). delujoch na univerzi v Utrechtu.sht. juzhni Rusiji. kako pereche je to vprashanje. stoletja razvila svojo "teorijo kurganov". Njena pomembna pristasha sta med drugimi v ZDA rojeni severnoirski arheolog James Mallory in amerishki lingvist Wilfred Lehman. bojeviti pastirski nomadi. kot to predvideva tradicionalistichna teorija. ki so prishli iz Afrike in se naselili v Evropi in Aziji v srednjem oziroma v spodnjem paleolitiku (odvisno od modela o razvoju Homo sapiensa). da so bili IE. je v shestdesetih letih 20. dasi se nagiba k tistim teorijam. natanchneje v Anatoliji. vdrli v Evropo. pri chemer navaja nad ducat znanstvenih teorij (ki jih omenjam tudi jaz v tej in drugih svojih knjigah). Marija Gimbutas. ki jo lahko imenujemo kar "tradicionalna". Po tej teoriji naj bi se IE oblikovali na Blizhnjem vzhodu. Vidna predstavnica moderne oblike te teorije. po kateri naj bi bila zibelka IE na severni strani Chrnega morja.sht. torej v juzhni Ukrajini oz. Seveda se ne more izogniti vprashanju.n.11. Predvsem bi rad opozoril z najnovejshim primerom. preden so se razselili. a so si glede geografskega izvora na neki nachin blizu. po teoriji kontinuitete naj bi danashnji prebivalci zhiveli v Evropi na bolj ali manj http://www. ki postavljajo indoevropske zachetke okoli Chrnega morja: na severno stran v juzhno Ukrajino. logichno. 2. pokojna Litvanka. temelji na domnevi. ter se ne more odlochiti. pri chemer naj bi imeli Hetiti pomembno vlogo.. Toda pri konkretni obravnavi. 2. ampak so bili preprosto dedichi prvih skupin Homo sapiensa. To teorijo je razvil v drugi polovici devetdesetih let 20. delujocha v ZDA. ki so v halkolitiku (bakreni dobi).n. katera bi bila prava. Najpomembnejshi predstavnik te shole je njen ustanovitelj.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. tisochletju pr. torej kar tri tisochletja (!) prej. po tej teoriji naj bi IE ne prishli v Evropo in Azijo ne v halkolitiku ne v neolitiku. che navedem delo Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 (v prevodu) Konji. tudi najsodobnejsha znanost she vedno ne najde dokonchnega odgovora. razshirjene v mednarodnih strokovnih krogih v zadnjih desetletjih. od koder so z vojashko silo zavzeli Evropo. stoletja italijanski historichni lingvist Mario Alinei. od katerih se je razshirila med Babilonci in Asirci. in od tam naj bi se difuzno. torej v IV.1 Invazionistichna teorija. med seboj so sicer dokaj razlichne teorije.3 Indigenistichna/domorodna ali teorija kontinuitete (TK). ki ga med drugimi podpira tudi belgijski arheolog Marcel Otte. po kateri naj bi IE prishli z vzhoda kot prinashalci revolucionarnega gospodarstva – nov nachin kmetovanja: to naj bi bilo v VII. tudi. Anglezh lord Colin Renfrew (REN). Skratka. na juzhno stran pod Kavkaz in v Anatolijo.. med njimi Cavalli Sforza z univerze Stanford v Kaliforniji. bojni vozovi in Indoevropejci. ki ga podnaslavlja Temelji in metode raziskav bojnih vozov z gledishcha primerjalnega indoevropskega jezikoslovja. kdo je bil prvi. na zahod v Panonijo. predvsem s svojo inovativno tehniko poljedelstva shirili po Evropi. in predstavlja zachetek neolitizacije Evrope. s katerim bi se vsi strinjali o izvoru Indoevropejcev in s tem. se ne more prav odlochiti.revijasrp.

http://www. ki jih imenujemo . akulturirali so evropske mezolitske lovce in nabiralce ter spricho vishje kulture nadomestili njihov(e) jezik(e) z indoevropejshchino.11. se sedaj jemlje celoten razvoj evropske prazgodovine kot notranjo evolucijo. z nastopom danashnjega podnebja (holocen) naselili obsezhna ozemlja severovzhodne Evrope. marvech preprosto le prvi poljedelci. ki jo je nadomestil z revolucionarno zamislijo. glede na razvojne oblike evropske prazgodovine.htm[16. juzhno od polarne kapice.uralska. na osnovi chedalje natanchnejshega branja arheoloshkih virov in njihovih implikacij danashnja arheologija odlochno zavracha vsakrshno invazijo celinskih razsezhnosti v novejshem chasu – to je tako v halkolitiku kakor v neolitiku! Na lingvistichni ravni so te najnovejshe spremembe chasovnih okvirov in metodoloshkih pristopov sledile arheologiji z zakasnitvijo. s socialnimi in ekonomskimi protislovji. V tistih letih je evropska arheologija dozhivela le dvoje velikih revolucij: (a) kronoloshko. in tako so tod zhiveli tudi Slovenci. Pomembnost in odmevnost celovite objave teorije Colina Renfrewa v letu 1987 je v njeni prvi temeljni in argumentirani kritiki tradicionalistichne teorije. da IE niso bili bojeviti napadalci. to je IE dvigalo ugled. ki so po Renfrewu povsem nesprejemljive. Neolitizacija ali neolitska revolucija pa zajema tudi nova znanja v metalurgiji (baker. ki je za nekaj tisochletij poglobila prazgodovinska dogajanja v Evropi ter ji tako priznala kulturni razvoj. neodvisen od velikih dogodkov na vzhodu. da so Slovani zhe tedaj zhiveli na obmochju jugovzhodne Evrope ter se od tam selili proti severu.revijasrp. dendroloshkih in drugih datacij. ki navaja. temvech uveljavljanje z naprednejshim poljedelstvom. ki pa so nekoch segali globlje v Italijo in do Shvice. kot so govorile tradicionalne teorije. da se o tem ni razpravljalo. povezano z novimi tehnikami radiokarbonskih. tam ustanovil Novgorod in se dolgo razlikoval od Rusov. In she vech. z razshirjanjem naprednih proizvodnih postopkov in novih zamisli. ampak arheologija celo nikoli ni podvomila o "veliki selitvi narodov" (!) na nashi celini. Danes nam nova teorija govori o "uralski kontinuiteti" v severovzhodni Evropi. invazorji. ki jo z obema rokama sprejemajo tako arheologi kakor jezikoslovci ter je zhe postala del sploshne kulturne osveshchenosti. Torej ne z orozhjem. med temi tudi za zamenjave jezikov. da so vsa uralska ljudstva potomci skupin Homo sapiensa. [Pri tem bi bilo zanimivo omeniti Conteja (CON).2010 10:13:48] .] Vse do sedemdesetih let 20. ki naj bi jo povzrochila bojevita IE ljudstva. medtem ko se je arheologija prej zatekala k velikim in obsezhnim "migracijam ljudstev" kot prednostnim razlagam za vsakrshne velike spremembe. pri obdelavi in uporabi gline itd. kakor naj bi IE nadomestili Predindoevropejce v preostalem delu Evrope. ki je dajalo vechje gospodarske uchinke kot lov in nabiralnishtvo. in so po otoplitvi. da so tudi ta ljudstva prishla v Evropo od zunaj v razmeroma novejshem chasu ter da so nadomestila dotedanje prebivalce podobno. da se je del Slovencev(!) preselil proti severu ob Ilmensko jezero. bron). jim dajalo gospodarsko trdnost in jim omogochalo vechjo nataliteto. (b) druga revolucija je bila interpretativne in metodoloshke narave.Odkod Veneti sedanjih ozemljih zhe v paleo-mezolitiku. posebej velja. vendar z ogromnimi posledicami za preuchevanje enega od evropskih ljudstev. Trdi pa. ki so se pred deglacializacijo znashli v vzhodni Evropi. ne z vojashko silo ali rasno vechvrednostjo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Prej je veljavna tradicionalna teorija izhajala iz predpostavke. ki so prishli iz zahodne Azije. s chimer so tudi prevladali in razshirili svoj jezik na ostala ljudstva. stoletja ne le.

XIX.htm[16. zahod. le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko. kjer naj bi zhiveli Praslovani. medtem ko skoraj brez izjeme vsi soglashajo glede "uralske kontinuitete". to pa je za preuchevanje Venetov izjemnega pomena! Zanimivo. sever in jug! Zakaj so vsi odhajali. da Bojan Chop.Odkod Veneti Toda presenetljivo.2010 10:13:48] . torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam. uchenec Karla Oshtirja. kjer ni bilo zaznati kakshne pomembnejshe migracije z vzhoda oziroma kjer se je poljedelstvo razshirilo celo kasneje in ne sovpada z naselitvijo IE.. pravi (Jezik in slovstvo. preden so se razlili nekako dva do tri tisoch let kasneje po Evropi – to je bilo po zdaj veljavnih razlagah shele v zachetku srednjega veka. ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod. (b) obe pripisujeta kontinuirano etnichno sestavo evropskega prostora vse od neolitika do danashnjega dne. Torej so Praslovani chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem..11. str. ki so brez velikih tezhav lahko dokazali. 1973/74. Toda najnovejsha TK je veliko doslednejsha in je naredila she korak naprej. Na osnovi takshne kritike Renfrewove sicer napredne teorije so (Alinei in drugi) razvili najsodobnejsho teorijo kontinuitete (TK). ampak so kritike nanj letele tudi s strani arheologov. da je nujno popolnoma opustiti misel.med drugim trdi. da se je poljedelstvo razshirjalo med avtohtonim prebivalstvom tudi tam. na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«. ki pa ima z njegovo mnogo skupnega: (a) obe pomikata datacije za vech tisochletij v preteklost v primeri s tradicionalisti. sht. 3): ». tako Alinei – poglavitni zagovornik TK. da je imel antichni Rim odlochilno vlogo pri oblikovanju vseh neolatinskih jezikov.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. (c) obe korenito spreminjata okvir tradicionalnih zamisli o jezikovnem razvoju na evropski celini. 1-2. je Renfrewova teorija naletela na huda nasprotovanja ne le med indoevropeisti. kolikor je (pra)zgodovinarjev! * http://www. tesno navezanimi na tradicionalno "veliko preseljevanje" bojevitih nomadskih pastirjev v bakreni dobi.

Tam Prokopij (leta 552) navaja naslednje trdnjave: Vraziste. V. ki je potekalo vzdolzh "jantarske poti" s severa na jug (o tem gl. In ker je (za vechino) nesporno. von Bodensee). kar naj bi trajalo vech kakor sto let. Dardanci so naseljevali ozemlje od Shar planine. ter je nasprotoval Gilferdingu. "Jadranski" Veneti so v literaturi morda she najbolje obravnavani od vseh in kasneje bomo pogledali tudi te izsledke. a po kateri poti. des Indogerman. to pa po Davorinu Trstenjaku kazhe na ostanke Apianovih Venetov. Iz tega bi bilo mogoche sklepati. In upravichena je domneva. Abkunft der Slav. in morda edinole po tej smeri. Stammes I. da to ni potekalo le chez Kavkaz in po juzhnoruskih stepah proti Baltiku. primeshan od kasneje doseljenih Antov. skozi Panonijo. Makedonija je tedaj segala do gore Orbelos.n. da bi jih razlocheval od jadranskih Venetov. Slovanov s severa.sht. da so bili baltski Veneti Slovani. po desnem bregu Morave. Schultze. Zhe Shafařik (Über die Abkunft der Slawen. Norik. Labutza. Schlötzer. da je imel Herodot (I.) "obdonavske" Venete v soseshchini Dardanov in Sintov do meja Makedonije: »Enetois kai Dardaneas. 196. 162 in naprej). Pri tem pa drugi zgodovinarji opozarjajo. V. obshirneje v moji knjigi Jantarska pot). Urgesch. Kot nekakshen osrednji dokaz naj bi veljalo trgovanje z jantarjem.htm[16. saj je she zapisal.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Klesvetitza. str. da so Kelti (Skordiski) leta 370 pr.Odkod Veneti Kaj o tem pravijo stari viri? Na kratko jih obnovimo: Bolj proti zahodu. Pierg. lacus Veneticus (Pomponij Mela II.. chez Jagodo do Pozharevca na zahodni strani in od Vidina do Zheleznih vrat na Donavi na vzhodni strani. Za Trstenjakov chas pa je znachilno iskanje povezav med jadranskimi in baltskimi Veneti. Deutsch.n. Iliad. Zelo zanimiva je Anonimusova pripoved. sledi. da so v pradobi venetska plemena naseljevala obsezhna podrochja od izliva Donave. quas http://www. S tem v zvezi je tudi domneva o venetskem preseljevanju iz Male Azije v Evropo. Te Venete zasledimo tudi pri Anonimusu. kai Sintois. ob Drini ter izvirih Morave naprej proti jugu. Balesina itd. da so Veneti svojo pradomovino v Aziji zapustili. na zahodu pa severnoTirolsko do Bodenskega jezera. na spodnjem toku Istra (Donave) omenja Apian (Bellum Mithrid. se sprashuje Davorin Trstenjak ter odlochno meni. Skaplitza. 4 in Ptolomej). V. da je bilo morda res nasprotno. ki je postavljal to dogajanje v leto 1270 pr. da so ti Veneti prishli iz Paflagonije v Trakijo in od tam she na jadransko obalo. Müller. razshirjeno od Istra (Donave) do Venetov ob Jadranskem morju. für das kath. 9) v mislih prav te Venete. Mannert. da so tudi jadranski Veneti njihovi sorodniki (tako Surowiecki. 852) in jim dolocha prostor do Timoka. da se je takrat zachelo preseljevanje arijskih plemen v Evropo. kjer se je ohranilo ime lädis za ladje (Allg.. Shembera. str.11. ki jih omenja Moses Khorenski v Trakiji. 34. Shafařik. Conversat. Hanush itd. da so Singini medijsko ljudstvo.sht. Karnijo do Ravene v zgornji Italiji. 140). ali kakshnih sto let po svetopisemskem Abrahamu. ki so zhiveli v pradobi v Iliriku.2010 10:13:48] . perioikia Makedonion ethne«.n. drugi. to pa je bilo okoli leta 2200 pr. Grshki pisec Arian (pri Evstathiju Ad Dyon. ko je zapisal – »to kai Illyrion Eneton«.) (TRS 1871. 378) porocha. Wersebe.revijasrp. [Ammian Marcelino omenja: "alpium juliarum. C. eden izhaja od Slovanov.sht. Landau. 147-148) je opazil. ampak tudi po jugovzhodnih obalah Chrnega morja v spodnje Podonavje in nato na zgornji Jadran. ki ga povzema Evstahij (Ad Hom. pri svojem prodoru iz Galije skozi severno Italijo povlekli s seboj she kakshno pleme jadranskih Venetov. Nash Davorin Trstenjak je bil s Krügerjem mnenja. to se je Trstenjaku zdelo prepozno (Krüger. I. danashnjega Balkanskega gorstva. Lex. da je v cerkveni starobolgarshchini dvoje jezikovnih substratov. Moses Khorenski pri Shafařiku. ker so jih napadli Asirci. Zato bi za te Apianove Venete prishlo v poshtev podrochje od Nisha.

pp. Shele dobrih dvajset let kasneje (1985) je madzharski raziskovalec J. Harmatta objavil analizo shtiridesetih grafitov s takratnih najdb.11. da ne bi she kdo nasedel. zemljevid I). G. ki v 2. da je prvotna domovina Venetov prav Panonija ali da so vsaj od tam kot iz vmesne postaje na dolgi predzgodovinski poti selitve.s itd. nekako na ozemlje danashnje Slovashke oziroma v zahodne Karpate. Vendar je. od koder naj bi jih potisnili Kelti. Po neki tedanji teoriji naj bi zhe v predzgodovini iz preostankov Slovanov. tisochletju pr. jul. morda v 10. st. da so namrech severni Slovani prishli iz Norika v Podonavju. je na tej osnovi napisal razpravo za Comptes Rendu de l'Academie des Inscriptions et Belles Lettres (CRAI).n. str. npr. Firenze. spodnjedonavskih in zahodnoevropskih Venetov.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. tako poljski Krak(ov) s Koroshke. Gre za tezhko razumljivo afero z arheoloshkimi najdbami z domnevno venetskimi napisi v kraju Szentlörinc pri Pecsi na jugu Madzharske.i. kar je vzbudilo nemalo pozornosti. kot je Nestor. Lel in Cheh iz hrvatskega Zagorja ipd. da so Veneti prvotno naseljevali obshirno obmochje Podonavja in okolico Panonske nizhine. toda o tem sem vech napisal v svoji Jantarski poti.: uposedos..629-653. vontar. chlan francoske akademije in nekdanji profesor omenjenega Harmatte. ki povzema po Sofoklejevi (izgubljeni) tragedij Zavzetje Iliona.Odkod Veneti venetas appellabant antiquitas". da so se zacheli podrobneje zanimati za stvar. je vech razlichic. teutabado. tj. mego urleiatolerreitia. med delom zgodovinarjev she vedno zhivo mnenje. pod naslovom Venetes de Pannonie. ki je v zadnjem chasu razburila strokovno javnost. 1990.2010 10:13:48] .i. postavlja Venete (skupaj s Protolatinci) v Panonijo severno od Donave.s. to naj bi potrjevali stari viri. da po morju. Svebi. Keltov in Germanov nastali Svabini. Svavi. kakor Strabon (XII. morda v 7.revijasrp. Od tod zakljuchek. naj v zvezi s tem omenimo obskurno zadevo. ter je menil. str. se je chutil prevaranega in osramochenega.. torej s severa. mego. augar vhug. augar otnia.sht. ali celo she veliko bolj zgodaj pred nashim shtetjem. magrio. kar je razumljivo she podzhgalo arheologe in jezikoslovce. iuvio.i. ki so opozorili na Harmattovo sumljivo delo.sht.130). da bi bilo najbolje pozabiti na to sramoto. Ugledni Michel Lejeune. o tem je arheologinja E. ob desnem bregu Donave. 1968. ki jih je prebral kot venetske.... nedalech od srbske meje. Ko so s tem seznanili Lejeuna. jadranskih. prishli na severne obale Jadrana.127)]. che uposhtevamo enega najvechjih sodobnih italijanskih etimologov Giacoma Devota (Dizionario etimologico. Kako naj bi menda prishli jadranski Veneti po padcu Troje v danashnjo Benechijo. "Baltski" Veneti naj bi po Trstenjakovem mnenju prishli z juga. Med leti 1950 in 1966 so tam petkrat izkopavali nekropolo iz let 440 – 340 pr.-oct. ne oziraje se na ta temachni dogodek. kako je preostal obroch baltskih. torej so bili norishko-panonska veja. da je legendarni Antenor s svojimi sinovi in s preostankom Venetov po pokolu v Troji prishel v Trakijo ter shele od tam na zgornji Jadran (TRS 1875. Eni menijo.i. Julijske Alpe so se v starih chasih imenovale Venetske (TRS 1875. * Na panonski stichni tochki postanejo stvari nadvse zanimive. toda chakalo jih je grenko presenechenje – na omenjeni lonchevini ni bilo sledu o napisih. drugi. s chimer bi se razlozhilo. Jerem leta 1968 objavila obsezhno porochilo. z obmochja Donave.htm[16. In tako so se nekateri odpravili v Pecs. Felice Le Monier Ed. 8). v katerem pa ni omenjala nobenih napisov na lonchenih chrepinjah. 3. moldu/t. st. Preden nadaljujemo.n. da bi v muzeju she sami preuchili slovite najdbe. Kljub temu se je pojavilo v strokovnem tisku nekaj chlankov. torej v neposredno sosedstvo s Slovani (ki jih Devoto namesti pod vzhodne Karpate na http://www. mag.

Germani so bili po njegovem takrat dalech od Slovanov. kazhe (che ne pozabimo na teorijo kontinuitete Maria Alineija!) neko predhodno razvojno stopnjo. pod njimi. Po http://www. da je treba tako Ilire kakor Trachane shteti v shirshi sklop Praslovanov. st. Taka umestitev Venetov v severno Panonijo pa nam logichno prikliche v spomin. che Devotovo lokacijo razumemo le v smislu razporeditve. ki so jo veliko kasneje pretrgali Obri in Avari. Zakaj?! Kaj bi se tam lahko dogajalo.Odkod Veneti znanem podrochju Prilesja.! Devoto postavlja jugozahodno od Slovanov Ilire v porechje Tise. nad Arijci Toharci. ki so potem menda shli na jug v danashnjo Bolgarijo. a drugi temu odlochno nasprotujejo).n. Zato naj nas ne chudi. katerih del se je po njegovem mnenju priselil v severno Italijo med 7..sht. ki naj bi bili oznaka za Slovane. na mejo s Kitajsko.sht. dolochneje med Slovake in Slovence. ali je in v kolikshni meri je mogoche vzpostaviti takshno jasno prostorsko razlochevanje in razmejevanje. Severni sosedje Slovanov so bili zhe takrat Balti. kjer je zanj bela lisa.sht. morda podobno. Giuseppe Sergi je tudi zagovarjal severni.Takshen Devotov razpored pa omogocha in celo zahteva poseben razmislek. v pripjatska mochvirja). oziroma chezalpski izvor Venetov. tisochletje pr. Vmes vrine v osrednje Karpate le majhno skupinico Trachanov.sht. vzhodno od teh Arijci (na podrochju zgornje Volge in Dona do reke Ural). she severneje pa so Finci. che Mario Alinei pravi. severnimi Etrushchani (kakor jih nekateri imenujejo. ker Devoto postavlja svoj razpored ljudstev zhe v 2. pri chemer so po njegovem Tirenci (Etrushchani) zhe takrat na zahodnih obalah srednje Italije. v juzhni Skandinaviji in na obalah zahodnega Baltika. uposhtevaje dolocheno mobilnost. ker si je dovolil pustiti dokajshen prazen prostor v Karpatih. Taka razporeditev etnosov. ali she prej.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. torej v neposredno blizhino Devotovih Venetov.n. kakor velja za Balto-Slovane. che ne bi pustil praznine? Che sprejmemo Devotovo izvajanje. so zhe takrat Grki.n. med katero so se Etrushchani zhe odselili iz Panonije in pustili tam Venete ter Protolatince. tisochletju pr. je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti.2010 10:13:48] . ki so se kasneje preselili dalech v vzhodni Turkestan.n. Kdaj je to bilo? Morda v tretjem tisochletju pr. da so se vrinili med zahodne in juzhne Slovane. che so po Devotu Veneti v Panoniji v 2. toda tidve imeni so oboji dobili shele v zadnjih stoletjih. kar je she posebej pomembno. vendar pa je bilo ozemlje v resnici razsezhnejshe. pr.htm[16. med katere so na vzhodu prishli (ali so zhe bili) Veneti. in za tako domnevo najde potrditev tudi v nedorechenosti povezav med Etrushchani in Retijci oz. ki se izkazhe za pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev. danashnji zgodovinarji pa pravijo. zlasti she zato. in 12. da najstarejshi zgodovinski viri postavljajo v pribaltski prostor Venete.11. torej tisto. v danashnji Srbiji. predvsem pa kulturne izmenjave in jezikovne vplive.

potem so bili Veneti in Protolatinci najtesneje povezani ter so she v 2.V. zato pa ostati povsem odrezana od vsega. ter D. Iz tega izhaja potreba ne toliko po ponovnem zbiranju http://www.. I-VIII): »Italija je bogata z etimoloshkimi slovarji v tradicionalnem smislu tega pojma: od obsezhnega in bogatega..sht. do vitkega in zanesljivega izpod peresa Migliorininija in Dura. Zakaj bi si morala etimologija kot svoj ideal vzeti latinshchino in se pochutiti srechno.revijasrp. S tako celoto imamo zagotovljeno pravshnjo informacijo.11. zemljevid 1) Kar nam na tej sliki she pade v ochi. Konchno je temeljna nuja ugotoviti chas rojstva neke besede. ki se opira na narechja in je bogat z bibliografijo.htm[16. da se je po Devotu skupina »Veneti-Protolatinci« premaknila (1) v severovzhodno Italijo na ozemlje spodnjega Pada ter (2) chez severozahodni Balkan in Jadransko morje na jug Apeninskega shkornja.n. (DEV.Odkod Veneti Devotu indoevropska jezikovna podrochja v 2. zaprta je v tradicionalni okvir geneaoloshkih sorodnosti. tudi che je to bilo pred nastankom konvencionalnega latinskega izraza. da se je neka beseda nekoch lochila od druge besede in pri tem pozabila na svojo staro povezanost. Prati. ki sta ga pripravila Battisti in Alessio. saj zase najde v latinshchini shchit in obenem svoje meje. Olivieri z obiljem toponomastichnega gradiva. tisochletju pr. che ostane znotraj nje. med katera so se vrinili Osko-Umbri. ki so bili pred tem v Panoniji njihovi vzhodni sosedje. obenem pa med najbolj tiranske. Pa vendar. ki je bila shele po selitvi razdeljena na dva nasprotna konca italijanskega polotoka. kar je zunaj latinshchine? [Podchrtal L. str. Ta se imenuje romanska filologija. tvorili jezikovno(!) dokaj enovito skupino. Che naj bi bilo tako. Tem se na svoj nachin pridruzhujeta she A. Toda zlasti glede italijanske etimologije velja spomniti na opozorilo samega Giacoma Devota (DEV. je to. ki sodi med najbolj bogate in raznolike.] Etimologija sama po sebi ne pomeni nich: je le uchena ugotovitev.2010 10:13:48] .si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. veda. tisochletju pr... te vzorno pripravljene knjige bralca zaprejo v nekakshno kletko.n. etimologija pa le ponovno vzpostavi to davno sorodstvo s postopki "iskanja ochetovstva".sht.

n. ne tvegam interpretirati«. ki so lahko bile evropske ali severnoafrishke: primere zelo razshirjenih mediteranskih besed lahko. . Nato Devoto nadaljuje: »Poleg indoevropskih in mediteranskih besed obstaja dolocheno shtevilo latinskih besed. st. Druge besede pa so omejene le na dolocheno podrochje. ki je bila na svojem zachetku omejena na zelo majhno ozemlje okoli Rima.L. Predvsem mora biti jasna osnovna predstava o latinshchini kot meshanici "mediteranskih" besed. in "indoevropskih" besed.). To poslednje Devotovo priznanje se sklada z ugotovitvami Giovannija Semerana (SEM). ali sodnikov patos. da neposredno govori o praslovanshchini. da je nenavadno veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako "etimologija neznana".. ki so jih prinesli v Italijo z obmochij vzhodnega dela srednje (centro-orientale) Evrope v vech valovih. ki so se ohranile v italijanshchini in jih oznachujemo z "brez verodostojnih povezav". to je starega semitskega jezika z Blizhnjega vzhoda. postavi diagnozo.. Iz te moje razlage si lahko bralec ustvari nazorno sliko. s prenikanjem.. ki ga. kako megleno je izhodishche. Na tej stopnji se zachenja proces zgoshchevanja. Da bi se osvobodili prej omenjene jetnishke kletke. V tem pogledu je ta moj etimoloshki slovar novost v primeri z vsemi prejshnjimi.revijasrp. ki more segati od Shpanije pa vse do Kavkaza prek povezav.htm[16. Mediteranske besede se ne nanashajo na neko stalno obmochje. Tretje spet so prikrite v presenetljivo velikem shtevilu latinskih besed.. Na koncu te svoje raziskave ne pridem samodejno do diagnoze. potem ko so postopoma deshifrirali na tisoche glinastih klinopisnih tablic. magiostra in tabarro. medtem ko Devotu to ne pride na misel in govori le o presenetljivem shtevilu besed. tujih latinskemu leksichnemu svetu. stoletja. Ta mora osredotochiti svojo pozornost na znamenja. ki z uposhtevanjem vseh dejstev razsodi. saj hoche iz "kletke" latinshchine in vkljuchuje mediteransko in drugo dedishchino v svoje raziskave. morda z neustreznim izrazom. kolikor po razvoju nove. opredeljene v razlichnih geslih z oznako "brez verodostojnih povezav". "ligursko" itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.2010 10:13:48] . po drugi pa mediteransko nasledstvo. sodobnejshe etimologije. Devoto s svojim pristopom. ki presega ozke meje. po mnenju Devota. ki si jih ne upa interpretirati.11. se mora bralec zavedati razlichnih dejstev. ki nam lahko rabijo kot vodila za razlago. ki pa je na podlagi tega.V. in iz katere je bila izpeljana normativna italijanshchina.. ki je trajalo vech stoletij (17. izhajajoch iz akadshchine. se priblizhuje Sergijevim (SER) stalishchem. npr. ki chaka na bodoche raziskave. ki po eni plati zajema indoevropski besedni zaklad. ki si jih. vidimo pod gesli ausonio. s she ozhjega ozemlja. kot je bilo latinsko. imenujem "patos" [op. ki potem. !! http://www. ko je preuchil in povezal bolezenska znamenja..pr. zachel njihovo vechdesetletno preuchevanje. ampak le do dushevnega razpolozhenja (stato d'animo).. to je florentinshchina.: zanos]: kakrshen je zdravnikov patos. tako (manj dramatichno) etimolog po preuchitvi vseh podatkov dolochi besedi njen izvor.sht. saj prvich za italijanshchino uvaja na sodoben nachin probleme latinske etimologije. ki pripelje do zagate o latinshchini.. da je latinshchina nastala na tleh Apeninskega polotoka s spojitvijo jezika mediteranskih ljudstev ter praslovanshchine in torej ni bila prineshena od drugod! Seveda se Sergi razlikuje od Devota v tem.. In temu sledi she ena zagata. najdenih med arheoloshkimi izkopavanji v Mezopotamiji in njeni shirshi okolici v drugi polovici 20.. ki je bil v zadnjih desetletjih izredno dobro dokumentiran.9.Odkod Veneti etimologij. Te predstavljajo besedni zaklad. "ibersko". s chimer zagotavlja skladen in izchrpen pregled«. ki so se nahajale na tistem prostoru... Vchasih jih tu oznachujemo kot "paleoevropske" in torej ustrezajo nekemu zelo obshirnemu podrochju.

Odkod Veneti Toda kljub Devotovim opozorilom sta v prizadevanjih italijanskih (pa ne le teh!) etimologov she vedno "alfa in omega" latinshchina in antichni rimski svet. dih. v latinshchini anima: glej animo in primerjaj z anelito. in na svoj nachin (saj gre za drugachen. najdemo tudi v armenshchini le z neznatno spremenjeno obliko. pihati". Germanov in Slovanov [podchrtal in op.in s podaljshanjem kot nadomestilom za ansl. ki predpostavlja. in zato se zdi njen izvor iz mediteranskega ausa "la fonte". skupno ime plemen. da so oni prinesli nove tehnike poljedelstva in uvedli bron v Alpe ter prispevali k "poslovanjenju Italidov" (italidi slavizati) na ozemlju danashnje Furlanije in vse do ladinske Shvice. izdihniti. alito – iz latinskega halitus "alito" – "dihati. Ausones morda izhaja iz mediteranskega izraza ausa. za oznachevanje "zhivljenjskega diha". L. emettere un sofio" – "izpuhtevati. da je vechina etimoloshkih del izshla zhe v prvi polovici dvajsetega stoletja ali pa so bila kasneje le malo popravljena. z indoevropsko osnovo. * Kaj nam Devoto razlaga pod zgoraj omenjenimi (zanj) kljuchnimi gesli ausonio.. da bi lahko sem prishteli slovensko: nem "brez besed. da spoznamo dolochen nachin razmishljanja? Povzemimo njegovo izvajanje: AUSONIO – iz latinskega Ausonius.revijasrp. chrpam. pihljati. Animo izhaja iz latinskega animus. gl. da Devoto ne navaja nobenih primerov! Mislim. izhlapevati.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. je zelo malo. pish. v nasprotju s Hernici: »prebivalstvo s skalnatih obmochij (sabinsko herna "sasso". ki so bogata z izvirki«. pih. Alito iz latinskega halitus "alito". saj se je po dolgem ovinku vrnil na zachetek. ki je mediteranski izraz. sestavljenka iz haurire in ex-. "izvir.V. Temu seveda botruje tudi to. Za morebitno obliko gl. alito. morda iz nekega zelo starega *anslare z onomatopoetichnim (posnemajochim) h.: shkoda. izhajajoch iz korena ane.htm[16. skupaj z grshkim auo "attingo" – "zajemam. kot je Giovanni Semeranova etimologija grshkega in latinskega jezika (SEM 1-2). t. posvetno v grshchini dnemos – "veter". in to iz Ausones.2010 10:13:48] . veti". Slovenci zhiveli na sedanjem ozemlju. asolare: »prebivalstvo z obmochji.i. prim.]. zhivechih na obmochju med Garigliano in Volturno. "kamen")«. che ne celo prej. Nekateri vidijo v *anslare iterativni zhelelni glagol. kot kazhe. che drugega ne. iz anhelare.. s prvotno soglasnishko konchnico –s (gl. kako zapletena in po svoje tvegana je http://www. primerljiv z ausonio in esaurire) ter klasichnim halare "alitare" – "dihati. Avzoni. Esaurire iz latinskega exhaurire. zato. gre za krizhanje med mediteranskim glagolom *ausare "sgorgare" – "izvirati. v vulgarni latinshchini ausulare. da se v luchi novih spoznanj kritichno lotimo poglobljene analize toponimov na tem podrochju. z neko predpono v gotshchini in morebiti v latinskem in-anis "brez zhivljenjskega diha". gl. kot ga avtor sam oznachuje) se temu pridruzhuje Mario Alinei (ALI 1-2) s svojo teorijo kontinuitete. -u. Po mojem se Devoto vrti v zacharanem krogu. dosegam" iz *auso. kar smo zhe obdelali zgoraj. Prav Mario Alinei s teorijo kontinuitete. Tako smo zhe ob tem prvem primeru spoznali. inane. pojavlja v Indiji. magiostra in tabarro in ali so tudi za slovensko etimologijo zanimiva. ki izhaja iz halare "esalare. anelito iz latinskega anhelitus.11. preden so se spustili nadnje Volski in Samniti. asolare.v –al-. privreti (iz)" (*ausa "fonte". negotovega izvora (prvotna oblika morda aurire? ali orire?). "(iz)vir(ek)". vzdih. gl. nas vzpodbuja. primerljivo z alito. Takih monumentalnih in izvirnih del. Che pogledamo she asolare – "alitare" – "pihati. esausto). V obliki chistega korena ane se. generalistichen pristop. da so zhe v neolitiku. vir. brez diha". Z drugimi priponami je beseda izprichana na podrochju Keltov. pihati". vrelec". shum".

izlive izvajali iz osnove usta. da je Bezlaj spregledal (?!).se pojavlja namesto -str-. Ostane nam she: TABARRO – mediteranska beseda. poleg tega ne omenja sorodnih Avche in Avshje v Soshki dolini. nezhna. Uposhtevati velja tudi reko Avsha v Sochini delti. z ukrajinskim myza »usta«. da je Aussa di Luic nasha vasica Avsa pri Livku nad Kobaridom. furl. ki pa pod geslom: jagoda razlozhi. desni pritok Soche nad Kanalom ob Sochi. torej po tej strani ni videti nikakrshne sorodnosti. pelles Libycae". »strzhen. negotove etimologije.revijasrp. zato nas ne bi smelo presenetiti. je dvomljivo.htm[16. ter (2) ital.. Bilo je vech poskusov etimoloshke pojasnitve tega izraza. a je *ausa za nas zanimiva tudi zato. ali je to prava pot do razlage zelo stare besede. Po drugi strani pa sta stara slovenska izraza za »robido« ostrozhina. Medtem ko Zingarelli (ZIN) navaja: tabarro.11. le to in nich vech. ki so si ga odevali chez obleko ali celo chez drugi plashch". Ausa pri Livku nad Kobaridom in drugod. da ima plodove podobne jagodam. kot je npr. povezana s poznim latinskih izrazom tabae "tabarro. morda spada zraven tudi slovenska Ajshevica (ESSJ). da je njena kozhica nezhna. izvire. Che pa se oslonimo na izgovarjavo: magiostra – madzhostra. srbhrv. spodnja kozhica« ipd. zato jo poskushajmo poiskati pri Francetu Bezalju. pri chemer je mogoche izhajati iz praslovanskega *miz(g)ati in to lahko primerjamo z ruskim mizun »ljubljenchek. slovenska oblika na -zdr. myzaty »lizati«. ustje > ushche. kar nam ponazarja posledice funkcije ogrinjala http://www. Ta etimologija bi izhajala iz znachilnosti jagode. *taviti »odebeliti. "ferraiolo". ostrejshe. da se je delta Soche s stoletji pomaknila proti severu. mehka. razvajenec«.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. (a)ushche. ushće itd. shinjel". da gre za sploshnoslovansko besedo. che bi imena za vodne iztoke. ki vznemirja Devota in je ne zna drugache razlozhiti kot le z navedbo: MAGIOSTRA – "fragola". medtem ko so robidnice chvrstejshe. z evro-afrishko pripono –arro. zlahka poshkodljiva. Aussa di Luic. Podobno osnovo najdemo prav tako pri Bezlaju pod geslom: mezheven – »nezhen«. Auzza. Presenecha. vendar s povezavami. Ausa. nam Bezlaj pove pod geslom: mezdra – »spodnja kozhica pri tkivu«. ki segajo celo do baskovskih ozemelj. iz o-tava. Bezlaj obravnava slovensko otava. "shiroko brezrokavno ogrinjalo. v antiki Alsa je verjetno iz *alika »jelsha«. zrediti«. Bezlaj to obrazlaga pod geslom: Avsha. "pastrano". sladokusna robidnica«. za katero je znano. v pomenu (1) ital. toliko Devoto. ker imamo vech toponimov. "jagoda". le da so slednje nezhnejshe. paleoevropska beseda.Odkod Veneti rekonstrukcija razvoja prastarih besed. poljskim umizgać sie »prilizovati se«. Ker se Devoto pri razlagi naslanja na pozni latinski izraz.. To nam omogocha rekonstrukcijo z redukcijo: *mezdja+ostro(zhina) > medzhostra »mehka. »hidronim v Sochini delti«. cerkvenoslovansko mjazdrica »jajchna kozhica«. "vojashki plashch. saj tega ne omenja. ki ima svojo osnovo v praslovanskem *agoda (ESSJ). ki je prezhivela v Lombardiji. furlansko Ause. da gre za besedo. s pogostim prehodom v>b. ki teche skozi Chervinjan (Cervignano) in je morda bila v davnini celo skupen izliv za Socho in Nadizho. myzatsja »prilizovati se«. »seno druge koshnje«. saj je dognano. Drugi primer starinske besede.2010 10:13:48] . mehkejshe. prim. Vendar pa osnovo lahko najdemo v slovenshchini. ostrozhnica. tudi »smetana na mleku«. ki je razshirjena po vseh slovanskih jezikih. kot je potok Avshchek. Piemontu in Emiliji. Skromna razlaga za Devotu tako pomembno besedo. cheshko narechno mizat se »crkljati se« itd. tako Machek opozarja na cerkvenoslovansko mezhdra < *mezdja. Slovenski izraz za rechne izlive pa je ustje.

196) navedbe. in mu najdemo primerjave v imenih mest Altinum in Altina v Panoniji.n. 7: "to Altinon". kakrshne so Giambattista Pellegrini. prometne zhile med Riminijem in Oglejem. st. 8-9) pisheta: »Sploshno mnenje med jezikoslovci je. zhival) na hrbtu.. s chimer se (ali koga) oblozhimo. so najstarejshi dokazi o paleovenetski naselitvi Altina. 6 itd. da so v prvih stoletjih prvega tisochletja pr. Devota. da sta bili tudi v Panoniji dve mesti Altinum in Altina.htm[16.). Za nas je zanimiva navedba.n. Aquileia)«. ki je tekla mimo Altina. bilo je povzdignjeno v municipium in vpisano v rod Scaptia. zachela se je 131 pr. imel vlogo trgovskega sredishcha in prometnega vozlishcha med Jadranom in celinskim zaledjem. Ne gre prezreti tudi primerjave s tovor. ki v delu Storia della cultura veneta (FOL str. kjer je. da so si v davnini taka ogrinjala spletali pastirji iz trave ali poljedelci iz slame. Pellegrini-A. zlasti che pomislimo. Odtlej je bilo. ki jih Devoto navaja kot posebej znachilne tujerodne sestavine latinshchine in jih z lahkoto razlozhimo na slovenski etimoloshki podlagi. Luciano Bossio in Dante Nardo. ki je bila velikokrat napachno navajana kot potrditev. str. ki jim z latinshchino ne morejo do zhivega. n. 745.revijasrp. da je http://www.n.I. danes manjshe naselje ob izlivu reke Sile v Beneshko laguno." za stare izraze.sht. Quarto d'Altino. ki jo obichajno oznachujemo "evganska". Glede jezika Venetov pa pisca omenjata razlichne pristope in zakljuchujeta (PEL. V. st.pr. ki chloveka razshiri. Na tem podrochju so Veneti ustvarili prvo indoevropsko plast in obvladali ter podredili starejsho. III. zelo verjetno prishla iz srednje Evrope in po vech selitvah dosegli jadranske obale. zahvaljujoch svoji izjemni zemljepisni legi. razshirilo se je mnenje Pisanija. morda je primerljiv tudi z imenom reke Alto (v Iliriku). skladno z rimsko pomorsko politiko skozi celotno 1.. L.sht. da so Veneti pripadali ilirskim ljudstvom. Iz teh treh primerov. da se ne moremo zadovoljiti s tako meglenimi opredelitvami "paleoevropski. Tacit Hist.sht. pr. Evganci niso zapustili nikakrshnih toponomastichnih sledov – ime Evganske gore so si izmislili humanisti«. odebeli.2010 10:13:48] . je ochitno.L. V nekem drugem delu G. Romanizacija je kot v vsem Venetu potekala postopno in mirno. predindoevropski ipd. prav tako ne smemo prezreti etnika Altinas (C.sht. z izgradnjo vie Annie. str. Prosdocimi (PEL. Med leti 49 in 42 pr. I. Porruja in drugih. ki lezhi na severnem robu beneshke lagune zhe od predzgodovinskih chasov. Venezia) je naslednji opis: »ALTINO – Iz 7. iz chesar je mogoche razumeti Pellegrinijevo opozorilo.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. nekatera indoevropska plemena. * Che nadaljujemo z novejshimi preuchevanji o Venetih v Panoniji. je bilo nekoch cvetoche mesto (Strabon V. da so morda tudi tam zhiveli Veneti ali da so od tam prishli Veneti na obale Jadrana. na katerega se je navezovalo gosto cestno omrezhje«. kjer so ustvarila znano atestinsko civilizacijo. tovar – kar se nese (chlovek. B.61) pishejo: »Altinum. 7): »Zasluga Kraheja in Pisanija je pravilna razlaga znane Herodotove (I.11.n.Odkod Veneti povrh druge obleke.. je nemogoche mimo avtoritet. ki se je postopoma uveljavila z vechjo ali manjsho izrazitostjo in ochitnostjo v severovzhodni Italiji. eno najpomembnejshih pristanishch zgornjega Jadrana. Veneti. mediteranski. skratka. je mesto dobilo rimsko drzhavljanstvo. V muzejskem vodichu Il museo archeologico nazionale e le aree archeologiche di Altino (Ministero per i beni culturali ed ambientali d'Italia. sht. nekaj. marvech moramo posechi tudi po slovenskih ali slovanskih osnovah.

. Balti in Germani so she po 2. tisochletju pr. Druga mozhnost.1 Devoto izhaja iz predpostavke.n. da predromanski jezik v Venetu ni veja ilirshchine. Toda to bi pomenilo. ostajali na svojih ozemljih. od tam so se shirila na vse strani ljudstva z obrobja. za katero po mojem mnenju tudi najdemo zgodovinske pritrditve. . tem sta se pridruzhila she Kretschmer..V. zhiveli samo v Panoniji ali pa so zhe takrat zvezno naseljevali prostor od Baltika do Jadrana? In che so se iz Panonije preselili na severne obale Jadrana. da so se zlasti Slovani mochno namnozhili zhe v drugem tisochletju pr. kakor proti Aziji (in celo kot Toharci na Daljnem vzhodu) ter na Blizhnjem vzhodu.2010 10:13:48] ... L.11. se moramo vrniti na spochetka postavljena in sedaj she bolj izostrena vprashanja tudi v luchi teorije kontinuitete: (1) Ali so po teh teorijah Veneti v tisochletjih pr.] v razlichnih indoevropskih jezikih«. vkljuchno z Britanskim otochjem. pri chemer pa ne moremo razlozhiti.Odkod Veneti venetshchina samostojen jezik. za kaj takega bi morali biti Balti. in Beeler.sht. da bi se morala takrat vsa indoevropska ljudstva mnozhiti in shiriti ter izprazniti Panonijo (ali lep del srednje Evrope). Po tradicionalnem zgodovinopisju obstaja she chetrta mozhnost. da so namrech bili Veneti razshirjeni ne le po Panoniji.n..si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. da so se obrobna ljudstva mnozhila in so iskala zhivljenjski prostor tako med Neindoevropejci po vsem Balkanu. da so se Slovani zhe takrat morali razshiriti chez Karpate v Podonavje in v Evropo ter so zasedli prostor svojih umikajochih se sosedov.sht. ter na zahod armorishki Veneti in na vzhod paflagonski Veneti? (2) Kakshni bi lahko bili v Panoniji odnosi med Veneti in Slovani v tistem chasu (a) glede na Devotovo tezo in (b) glede na teorijo kontinuitete? (3) Seveda je pri tem razmishljanju mogoche predpostavljati. che so bili dotlej le v mochvirjih zakarpatskega Prilesja.sht.n. ki uvrshchata venetshchino med "italske" jezike (latinshchina-falishchina in oskijshchinaumbrijshchina). tisochletju pr. kjer so nedvomno zgodovinsko izprichani baltishki Veneti. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi.n. ad..revijasrp. bi se morali vprashati. Zato lahko po Devotovi (in njegovih somishljenikov) teoriji jemljemo kot veliko bolj verjetno.sht. so ta morala tam zhiveti zhe zelo dolgo – nekaj tisochletij – pred tem! Che bi to sprejeli. ali so se selili tudi na sever. bi pomenila. tisochletju pr. in so pritiskali na ostale Indoevropejce okoli sebe. Tudi tretja mozhnost. kako to. le (Pra)Slovani.htm[16. Che je Devoto lahko v 2. kamor bi po tradicionalnih gledanjih na dogajanja morali zhe takrat priti Slovani. da so se odmikali. Venete itd. torej v sosedstvu s Praslovani (po sedaj veljavni tradicionalni zgodovini). pa ne? Ena mozhnost bi bila. ampak da gre za avtonomni govor z izoglosami [chrta na zemljevidu. Ali tudi v slovanskih?! Spricho take ugotovitve in uposhtevajoch. med njimi Slovani. op. Balte. da so se kasneje tako izredno razmnozhili. ampak http://www. ozemeljsko lociral zhe diferencirana indoevropska ljudstva. da so bila vsa indoevropska ljudstva v demografski ekspanziji in so se zato ozemeljsko shirila. da naj bi bili Veneti predhodno v Panoniji. sredishchna ljudstva. da jih danes Devoto opredeljuje kot Germane. ki vezhe kraje z enakimi jezikovnimi pojavi. temu je pritegnil she Krahe s spozanjem. premaknili na zahod chez Karpate in v Panonijo. da so se tudi Slovani najkasneje zhe v 2. zakaj so se tiste obrobne mnozhice ljudstev selile na vse strani. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni? !).sht. na Apeninskem in Iberskem polotoku ter v zahodni Evropi. da je pradomovina Indoevropejcev shirshi prostor centralne in vzhodne Evrope med Uralom in Alpami ter Skandinavijo in Balkanom.n. da so prekrili pol Evrope. Slovani in Germani v hudem demografskem zaostanku.

Da se Indoevropejci niso oblikovali v centralni-vzhodni Evropi. (a) ali obvelja ena ali druga teza. da bi Veneti shli neovirano chez ozemlje zhe naseljenih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah (po teoriji kontinuitete M. kar oboje potrjuje visoko kulturo tega podrochja zhe v pradavnini. cheprav teoretichno ni nemogoche. ko se moramo vprashati. in od tam v neolitiku predvsem kot "kulturni val" in le v manjshi meri kot selitev ljudi napredovali proti zahodu. Banjshka planota z nadvse ugodno lego prav v tem trikotniku. severu in vzhodu. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika mediteranskih ljudstev na tleh Italije. ki so tja prinesli neolitsko revolucijo poljedelstva in tehnologijo brona. da so zhe takrat obstajale razpoznavno agregirane skupine ljudi. http://www. Nastaja polozhaj. ki je prekvasil ljudstva. oglejmo si njeno umeshchenost v prostor. da so zhe v neolitiku zhiveli na Balkanu in po vseh Vzhodnih Alpah Slovani. kar je potrditev teorije kontinuitete. Slovane itd. da je bila v pechini Divje babe nad reko Idrijco izkopana verjetno najstarejsha pishchal na svetu.11. katera pa je tretja mozhnost. Balte.Odkod Veneti tudi na zahodu. ad. vkljuchno z dolino Idrijce in Soche.htm[16. Venete. med njimi so bili tudi Slovenci. kaj pa je bilo pred tem. Iz vsega povedanega izhaja – glede na teorijo kontinuitete – veliko vechja verjetnost. bi bilo nemogoche upravichiti zaznavne primesi semitskih jezikov – akadshchine (tudi) v slovanskih jezikih (gl. da se je na prostoru zgornjega Posochja zelo zgodaj razvila svetovno znana svetolucijska kultura. s chimer je bil zhe v davnini vzpostavljen obsezhen venetski prostor. Alineija) v prazno (?!) Italijo. Traki in Hetiti. da ne velja nobena od obeh. ko moramo dodati vprashanje. po mnenju nashega priznanega jezikoslovca Franceta Bezlaja predstavlja obmochje Venetov.2010 10:13:48] . na Jadranu.3 Seveda je pri tem Devotovem razmishljanju predpostavljeno. ampak npr. che so se po Devotu zhe v 2. kar si je tezhko predstavljati. obrtnikov ipd. tisochletju Veneti (s Protolatinci!) preselili iz Panonije v severno in juzhno Italijo. che (1) uposhtevamo Devotovo tezo in she (2) uposhtevamo teorijo kontinuitete? Izhajajoch iz teorije kontinuitete.revijasrp. Armenci. Ker so v tistem chasu po Devotu bili vzhodneje od Slovanov Toharci. mednje so se v Italiji vrinili Osko-Umbri.. v Anatoliji (po Renfrewu). (d) in konchno. vendar ne razreshi. na Baltiku in dalech na vzhodu. prav tako prispeli iz Panonije. kar bi bilo mogoche opraviti tako. (b) ali veljata obe teoriji. moramo zacheti s svetolucijsko kulturo. ki so delovale v nekakshni povezavi (ne le jezikovni?!) in jih danes razpoznavamo kot Germane. izoblikovale jezikovne skupine ljudstev.2 Kakshni bi lahko bili odnosi med Veneti in Slovani v Panoniji v tistem chasu.n. Po Devotu pa so se v 2. tisochletju pr. ad. zhivecha v Evropi pretezhno zhe najmanj od neolitika na sedanjih ozemljih. Najsodobnejshe raziskave potrjujejo. da je prihajal indoevropski "kulturni val" iz Anatolije obenem z omejenim shtevilom kmetovalcev.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Arijci. Slovenci. in tudi njena okolica. le da ju je treba uskladiti. da je bilo najdeno verjetno najstarejshe kolo na svetu prav na Ljubljanskem barju. ali (c) da so bili Veneti skupaj s Protolatinci zelo (!) sorodni Slovanom. izvaja Mario Alinei tezo. ki jih tudi poimenuje z danes znanimi imeni. kar bi se ujemalo s tezo Giuseppa Sergija. Che hochemo prazgodovinsko pravilno ovrednotiti to podrochje. da je Balkan predstavljal zhe zelo zgodaj enakopravnega kulturnega sogovornika Blizhnjemu vzhodu. Zato nas ne sme chuditi. ter ne nazadnje.sht. SEM in JAN).

Odkod Veneti IZHODISHCE – SVETOLUCIJSKA KULTURA Poglavitne smeri prometnic na podrochju Soshke doline proti Jadranu in Panoniji Za izhodishche si vzemimo svetolucijsko kulturo. Od takrat so. predindoevropskih jezikov. Akademik France Bezlaj v svojih delih govori o venetskem znachaju Banjshic. kjer lezhi trg Sv. ki pa ima glede prazgodovinskih osnov za ta imena drugachno stalishche od Bezlajevega. predvsem na Dunaju. ki je tako marsikaj reshil. ki ji ne vemo imena. preden se je razneslo po svetu. izhaja namrech iz pradavnine in megalitskih. Zhe Simon Rutar je pisal v svoji Zgodovini Tolminskega (RUT str. da je ime Anti v bistvu le razlichica imena Veneti. nekaj tega je k srechi za svoj denar kupil tamkajshnji zhupnik Tomazh Rutar. toda velik del najdb je konchal v tujih muzejih. ki predstavlja enega od dejavnikov pri razvozlavanju enigme o Venetih. 10 in naprej). posodje. da je na hribcu Sv. ki jih je prvi odkril domachi kmet na svojem polju Na Kuku leta 1848 na levem bregu blizu mostu chez Idrijco. domneva. izkopali najrazlichnejshe rimske kovance. spochetka nenadzorovano. http://www. nekoch zhe bila pomembna naselbina.11. to je mogoche sklepati po obilnosti izkopanin. ki so tik nad Sveto Lucijo-Mostom na Sochi in predstavljajo temu kraju naravno zaledje.htm[16.2010 10:13:48] . Kasneje so izkopavali chedalje bolj strokovno in pod nadzorom.. Lucija. takega mnenja je tudi akademik Karel Oshtir. kmetijsko orodje ipd.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Mavra in na njegovem podnozhju.

Shentvishka gora. pravi: »Most na Sochi sodi med najkompleksnejsha arheoloshka najdishcha na obmochju jugovzhodnih Alp z dokumentiranimi najdbami iz bronaste dobe. 22 .Kobarid.Bodrezh. 2 . 4 Zhabche. 16 Avche. 13 .Logarshche. 19 . 19 Vrhovlje. 25 Bitnje. 24 .Idrija pri Bachi. 2 -Volarje.Darnazzacco. 9 . 9 Chedad / Cividale. 11 .Bohinjska srednja vas.revijasrp. rimske dobe.0 .Zhlan. 5 . 16 . 7 S. 21 . 26 .2010 10:13:48] .Modrej. 14 . 27 . Pietro al Natisone /Shpeter Slovenov. 10 .Rut.Sv. 24 . 22 Kovachevshe. 15 . 20 .Sedlo. 4 Staro selo.Idrija pri Bachi.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. Svoljshak 1983) B.htm[16.Koarshche. Katarina nad Novo Gorico.Slap ob Idrijci. 1. 17 . 7 . 21 Brod. 25 .S. 23 Jereka.Reka pri Cerknem.Jelenshek nad Godovichem. 8 .Monte Calvario / Kalvarija. 14 . ki je v zadnjem chasu pripravil pregled dosedanjih izkopavanj (MLI).Robich.Kobarid. 8 .Ajdovski gradec.Dolje. 18 Koritnica. 12 -Tolmin.Cerkno.Planina pri Vipavi. 11 .Podbela.Zdravshchina / Poggio Terza Armata (dodano po Gushtin 1991). Quirino.Slap ob Idrijci. Najdishcha mlajshezheleznodobne idrijske skupine 1 . 3 . 18 . starejshe in mlajshe zhelezne dobe. Najdishcha halshtatske svetolucijske skupine (pochrtano oshtevilchenje) 1 . 12 -Vrh gradu (Pechine). Katarina nad Novo Gorico (dodano po Gabrovec.Berlotov rob (Shentvishka gora). 20 . 15 . 23 . Arheolog v Tolminskem muzeju Miha Mlinar. 3 .Lepence. V stoletju in pol arheoloshkih raziskav http://www. ter zgodnjega srednjega veka.Bovec.Odkod Veneti ZHELEZNODOBNE NAJDBE Osnovni zemljevid je po Mihu Mlinarju (MLI) A.Darnazzacco.Rubije.Chrniche.Most na Sochi. 6 .11.Sv. 6 . 28 . 5 . 17 Bodrezh. 13 Most na Sochi.Koritnica ob Bachi.

1887 in 1890 z odkopom 2500 grobov tudi na levem bregu Idrijce. 14 halshtatskih grobov. 1993. 31 stavb iz starejshe zhelezne dobe. ki nam bistrijo vedenje o zhivljenju v prazgodovinski vasi.revijasrp. Toda nikakor ne bi smeli izzvzeti shirshega obmochja pogorja Kolovrata od Livka do Kambreshkega http://www. vsi na levem bregu Idrijce. 1887 in 1888. ki ga Mlinar oznachuje kot zbiratelja arheoloshkih predmetov. dalje tod domnevati manjshi metalurshki obrat. zasluzhen za odkritje rimske stavbe s hipokavstom in drugih starin. Ochitno raziskav she ni konec. Po Tomazhu Rutarju. 1897-1899 in 1902. Naslednji je bil Alojzij Carli v letih 1881.n. ki je raziskal kar 3960 grobov na levem bregu Idrijce. Za njim ni veliko zaostajal Josef Szombathy v letih 1886.« (MLI. tri iz mlajshe zhelezne dobe. skoraj 40 hishnih temeljev iz starejshe zhelezne dobe. Drago Svoljshak je tudi v letih 1988 in 1991. Zachel je leta 1971 in od leta 1977 she s strokovno sodelavko Beatriche Zhbona Trkman do leta 1984 raziskal eno stavbo iz bronaste dobe. Poleg Brune Forlati-Tamaro. Nikolaja Mozeticha. 1890 in 1891 z 52 odkopanimi grobovi na levem in 23 na desnem bregu Idrijce. shest iz rimskega chasa. pr. 1927. Carlo Marchesetti v letih 1884-1886.Vsekakor pa je rekord dosegel dr. oboje na levem bregu Idrijce. stavbne ostaline iz bronaste dobe. st.htm[16.Odkod Veneti je bilo odkritih kar 7000 prazgodovinskih in rimskih grobov. ki prichajo o shtevilnih pokopih v daljshem in zveznem chasovnem razdobju.2010 10:13:48] . da je Miha Mlinar zapisal: »Izjemnost materialne kulture starejshe zhelezne dobe Mosta so dopolnila in she utrdila prichujocha triletna arheoloshka raziskovanja Tolminskega muzeja. 35). cheprav je bilo dokumentirano odkritih zhe skoraj 10. 1994.000 grobov. da bi raziskali to nadvse pomembno nahajalishche. Z dokumentirano izkopanim bogatim gradivom prihajamo do novih izsledkov in spoznanj. Seveda je kasnejshim raziskovalcem ostala po teh mnozhichnih odkritjih shtevichno skromnejsha bera. sledil mu je Enrico Maionica v letih 1881. ki pa je ne gre zanemariti. segajochem od bronaste dobe do srednjega veka. sega v Bashko grapo. po Soshki dolini navzgor do Kobarida. Uspeshnejshi je bil Anton Vuga leta 1882 s 36 grobovi na desnem bregu Idrijce. Tudi stavbne ostaline segajo v bronasto dobo in najdbe o proizvodnji.11. 1995. tri mlajshezheleznodobne hishe. Nato se z letom 1999 pojavi novo obetajoche ime Mihe Mlinarja. s 4 grobovi na levem bregu. str. 1957. predelovanju in namenskem odlaganju bronastih in zheleznih predmetov kazhejo. 1997 s sodelavci opravil precejshnje delo. ki je zhe kazala. Paolo de Bizzarro in naletel na 70 prazgodovinskih grobov na levem bregu Idrijce. vsekakor pa v taki meri. dolochene zametke urbanizma. Toda pomen Mosta na Sochi je shirshega znachaja. dolino Idrijce. Podrochje. mimo Tolmina. nashel pa je tudi rimskodobno stavbo. da je mogoche vsaj za chas od 6.« Mlinar tudi podaja pregled dolgotrajnih prizadevanj arheologov. ki naj bi sodilo v svetolucijsko kulturo.sht. 1882. 1890-1894. 1888. kot je ugotovil njen raziskovalec Svoljshak. ki je med drugim leta 2000 raziskal kar 30 halshtatskih. je prav arheolog Drago Svoljshak v novejshem chasu pomembno prispeval k poglobljenim raziskovanjem. mladega raziskovalca pri Tolminskem muzeju. latenskih in rimskih grobov ter leta 2001 she 30 zhezezodobnih. se je leta 1881 del lotil dr. devet rimskih objektov in zgodnjesrednjeveshka lonchenina. 1927. od tam v Nadishko dolino in Breginjski kot ali ob Sochi navzgor do Bovca.Valentina Taljata. s 3 ali 4 halshtatskimi in latenskimi grobovi na levem bregu. 1884. ker so ta odkritja dodatno osvetlila nejasnosti. Poleg tega je bilo na levem bregu Idrijce raziskanih 10 zheleznodobnih grobov ter v obdobju 1978-1984 na vzhodnem obmochju naselbine tudi latensko-rimsko grobishche s 162 zhganimi in skeletnimi grobovi.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod.

11. od koder se svet spushcha prek Gorishkih Brd v Furlansko ravnino. Katarina (danashnji Kekec).revijasrp. mimo Grgarja in Kanalskega vrha chez Banjshice tako proti Mostu na Sochi kakor proti Shebreljam. Anti. Med temi so vsekakor zagonetni Etrushchani. V davnini so potekale poti predvsem po vishinah in gorskih slemenih. SLOVANI IN ETRUSHCHANI http://www.2010 10:13:48] .htm[16. Veneti.Odkod Veneti in Liga. O tem pricha pomembna depojska najdba na obmochju Banjshic. ena od takih je z gorishke ravnine peljala na vrh Sv. Kelti. ko si bomo ogledali nekatere she vedno nadvse kochljive (pra)zgodovinske probleme.si/knrevsrp/pogum2004-1/odkod. tu so she Banjshice. In seveda. K svetolucijski kulturi in njenim vplivom na shirshi prostor se bomo vrnili potem. Iliri in njihovi odnosi z nich manj problematichnim izvorom Slovanov.

stoletje Etrushchani so she vedno neizchrpen vir preuchevanj. ki je premagalo smrt – Etrushchani in njihov http://www. kot so bili helenist Ettore Bignone. ustvarjalni podvig. vse do jeseni 2003. ki ne rijejo po zemlji. ki sta mi napovedala skorajshnji izid vsak svoje knjige o Etrushchanih oziroma etrushchini. poglejmo. Ta "skorajshnji izid" se je zavlekel za leto dni. 1984-1994). ki se je ne more nikoli znebiti.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SLOVANI IN ETRUSHCHANI Giuseppe M. da ne bo sposoben iz arheoloshkih podatkov odtegniti zgodovinski pozabi – vsaj za nekaj trenutkov. Etrushchani – teorije za 21.revijasrp. da bi prishli do najdb. Milano. ki je segel vse do davnih chasov megalitskih kultur in se je podrobneje lotil tudi vprashanja etrushchine in njenih odnosov s (pred)slovanshchino. Septembra 2002 sem se v Firencah locheno srechal z mednarodno priznanima jezikoslovcema Giovannijem Semeranom in Mariom Alineijem. Bergamo. Arheologom so podobni etimologi. iz shole znamenitih profesorjev na univerzi v Firencah. neko zamisel: kar je najplemenitejshe in skrivnostno poslanstvo tistega. Najprej povejmo nekaj o avtorjih in knjigah. namrech »neuspeha. kolikor traja branje kakega chlanka – manj znamenito osebnost.11. kakshno je najnovejshe stanje etruskologije. med drugim je avtor monumentalnega dela Le origini della cultura europea (Olschki. Karel Oshtir je eden takih "lingvistichnih arheologov". tj. se v Sloveniji (zlasti etablirane osebnosti) zmrdujejo nad domachimi preuchevanji. kar bomo spoznali tudi v tem prispevku) nov pogled kot prispevek k iskanju odgovorov na stoletne skrivnosti. Della Fina v delu La scoperta degli Etruschi (De Agostini Rizzoli Periodici. da ne rechemo.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Firence. Bruno Migliorini in Giorgio Pasquali. a so ochitno nekoch zelenela. v katerem je ne le veliko odmrlih vej in posushenih debel. ki so strohnela. In medtem ko po svetu sprejemajo vsakrshen (celó najbolj nenavaden. da bi kamni spregovorili«. v katerih sta podrobneje povzela rezultate lastnih raziskovanj tega nadvse enigmatichnega ljudstva. semitolog Giuseppe Furlani. da jih kar zanichujejo in zasmehujejo. Giovanni Semerano. lingvisti Giacomo Devoto. nato she o vsebini. 8) izpove arheologovo stisko.2010 10:14:37] . filolog. 2003. marvech se prebijajo skozi pragozd jezikov. posebej she v svoji knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen.: Ljudstvo. 2004) (FIN str. tokrat je napisal Il popolo che sconfisse la morte – gli Etruschi e la loro lingua (Bruno Mondadori. a preden razgrnemo njegova razmishljanja.Slovani in Anti . ki si izbere poklic arheologa. ampak ni vech sledu niti po drevesih.

vsaj 5000 let pr. Semerano izhaja iz ugotovitve. n.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da se dá vechino prej nerazlozhljivih grshkih in latinskih besed razvozlati prav na osnovi akadshchine. ki so ga govorili v Mezopotamiji okoli 3000 pr. ki so vsak po svoje navajali eno od teh treh mozhnosti. kar je ustvarjalo videz identifikacije staroselcev z na novo prispelo elito. da je komu konchno uspelo jasno osvetliti prastaro skrivnost. (Bralec si lahko nekaj vech o tem prebere v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori. Poleg teh dveh obstaja she tretja skupina. O tem sem vech napisal v knjigah Jantarska pot in Davnina govori.Slovani in Anti .. predsednik Societa internazionale di dialettologia e geolinguistica. na 2000 straneh obdelal in utemeljil teorijo kontinuitete. n. temelji pa na domnevi. semitski jezik.11. sht. Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi O Etrushchanih je bilo zhe zelo veliko napisanega in zgodbe she vedno ni konec. se opredeljuje za t.. Zato bo koristno. to je razlichica "severnega izvora Etrushchanov". ki pomeni nov pogled na razvoj Indoevropejcev. niso bili masovni. Vsaka skupina zagovornikov utemeljuje svoje teorije zhe z najstarejshimi pisnimi viri antichnih piscev. medtem ko Alinei. ki danes zhive v Evropi. slednja je pravkar izshla. sht. je predsednik in glavni urednik Atlas Linguarum Europae.revijasrp. premiki so bili le lokalnega znachaja. kjer je podrobno. da so bili narodi. Oba znanstvenika v svojih najnovejshih knjigah razvijata poglede.2010 10:14:37] . na podrochju Evfrata in Tigrisa. vchasih se zazdi. Mario Alinei. profesor emeritus univerze v Utrechtu. che se nekoliko posvetimo temu vprashanju. Ustanovil je in vodi revijo Quaderni di semantica.) Njegovo zadnje delo je Etrusco: una forma arcaica di ungherese (ALI 2003) »Etrushchina – starinska oblika madzharshchine«. "vzhodni izvor Etrushchanov". niso se selila cela ljudstva. tvorec teorije kontinuitete. Seveda pa so med tedanjimi ljudstvi obstajali kulturni in tehnoloshki tokovi. vidi njihov zachetek v Panoniji. temvech obchasno le relativno majhne skupine vojashko organiziranih elit. med njimi izrecno navaja tudi Slovence.htm[16. vse od Mezopotamije chez Balkan do zahodne Evrope. kar je prinashalo tudi jezikovne inovacije. i. da sta grshchina in latinshchina prepolni besed z oznako "etimologija neznana". znanstveno relevanten pa je postal po odkritju in obdelavi tisochih glinenih tablic. Lingua.Lucijan Vuga jezik. struttura (1985) in predvsem Origini delle lingue d'Europa (1996 in 2000) v dveh delih. semitolog. toda vselej znova sledi http://www. Kot priznani semitolog je postal pozoren na akadshchino. ki zagovarja "avtohtonost Etrushchanov". izhajajoch iz svojih temeljnih nazorov: Semerano. Z natanchno primerjalno analizo je Semerano odkril. Izmed njegovih del naj omenimo La struttura del lessico (1974). st. izkopanih predvsem v drugi polovici 20. kjer je predaval celih osemindvajset let (med 1959 in 1987). dialetti. (SEM 2003). naseljeni na teh ozemljih zhe najmanj v neolitiku. ki so si podjarmljale lokalno prebivalstvo.

Si ga je kdo prisvojil? Je ostal kje zakopan? Toda kje? Namrech. kar je zhe bilo napisano o Etrushchanih. je vredno vse pozornosti. kje je to bilo. k chemur jih zavezuje zakon. kar sta profesorja na univerzi v Perugi Luciano Agostiniani in Francesco Nicosia objavila leta 2000 (celih osem let po odkritju!) v knjizhni obliki pod naslovom Tabula Cortonensis. kjer nam je pokazal. ki so jo za zachetek zelo natanchno preiskali.11. da je nekega vechera med 18.2010 10:14:37] . ki bi potrjevala njegove navedbe. chesh da si ni nichesar prisvojil in je zadevo prijavil. ta pa sta o tem obvestila zavod za spomenishko varstvo. o katerem so upali. naj bi se stvari odvijale takole: Na karabinjerski postaji v kraju Camucia pri Cortoni se je 14. Kraj. Zato je naslednjega dne o vsem obvestil vodjo gradbishcha in lastnika zemljishcha. tabule iz Capue in cipusa iz Perugie). ki bi ji bil prej v shkodo kakor pa v korist kakrshenkoli prenagljen sklep. pod katerim je bilo she nekaj kosov iz podobne kovine. Vse skupaj je dal v prtljazhnik avtomobila. toda skrivnost je ostala nerazvozlana in je to le she ena. da si je kaj prisvojil. Tako je bilo tudi tokrat. Karabinjerji so najditelja ovadili sodishchu. da je bil na mestu najdbe she kakshen drug predmet. od katerih en del manjka. Toda to. da sodi ta najdba med najdaljshe etrushchanske tekste. za gradbenike je prava mora. ni mogoche ugotoviti. nova etrushchanska uganka. Kako je bilo v tem primeru. Po nekako shtirih ali petih dneh je to omenil prijatelju. ki ga navaja Ghiotini. ali ne gre za kakshen ponaredek. Cheprav obstaja strokovno mnenje. ne da bi nashli kakrshnokoli sled. ki je veliko obetalo. in 20. ki je précej ocenil. zlasti spricho nekaj desetin povsem novih besed. Toda v razsodbi je zanimiva navedba: »Celotna preiskava primera ni razjasnila tega. da je to etrushchanska najdba.htm[16.« Ta navedba iz oprostilne sodbe je pomembna zaradi tega. Preprichani smo. Glavni inshpektor ministrstva za kulturno dedishchino je izjavil: »Najditelj lazhe.« Tako se nam je ohranila le okrnjena bronasta ploshcha. da dokonchajo kakshno gradbeno fazo. izredno pomembne za razvozlavanje preteklosti tega skrivnostnega ljudstva. za kaj gre. je pri vsaki novici o njih chlovek zelo previden. Iz chesar pa ni mogoche sklepati. Che povzamemo po zapisniku karabinjerjev. che morajo zaustaviti gradnjo zaradi kakshne zgodovinske najdbe. ki je zapovrh she eden redkih juridichne narave (nekateri so mu zhe nadeli ime: Stoletna pogodba) in ga je zato treba shteti med http://www. septembrom istega leta po konchanem delu opazil pri izhodu z gradbishcha na kupu izkopane zemlje nekaj kovinskega.revijasrp. namrech le mogoche. Kopali smo tam. Ta je povedal. ki jih etruskologija doslej ni poznala. Zhe sama zgodba o tej najdbi je skrivnostna in nerazjasnjena. Pobral je nekakshen valjast predmet. kje so bili predmeti resnichno najdeni. ali pa mogoche. ki pa je (ne)srechnika oprostilo. a izkazala se je kot pristen etrushchanski izdelek. Gre za novejsho najdbo enega najdaljshih etrushchanskih napisov (poleg zagrebshkega mumijskega povoja. da bo bistveno pripomogel pri razvozlavanju enigme prastarega jezika. Po vsem. ker je sedaj zhe slovecha napisna bronasta ploshcha (namerno?) razbita na osem dokaj enako velikih delov. senzacionalno odkritje. che je mogoche najdbo zamolchati ali jo vsaj nekaj chasa prikriti. da so najdeni predmeti prishli od drugod. da je bila ploshcha najdena na obmochju Cortone in izredno pomembno bi bilo natanchno vedeti. ni pravi. Zato se ne morejo izogniti skushnjavi. oktobra 1992 oglasil tesar Giovanni Ghiotini. o kateri je treba obvestiti zavod za spomenishko varstvo. ne da bi vedel. Preiskave in preuchevanja so trajala tako dolgo tudi zaradi razvpitosti etruskologije. saj bi nam to omogochilo morebitne nadaljnje najdbe.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. temvech le. ko je prishla na svetlo: Tabula Cortonensis.Lucijan Vuga razocharanje.Slovani in Anti .

da gre za osebna imena in priimke. ki bi ju prichakovali pri tem tipu alfabeta. trdnjava. ki je skozi Sutrium pripeljala do znamenitega jezera Bolsena. da sta uspela dojeti zgolj smisel zapisa. Klodijo. so Rimljani chez etrushchansko ozemlje pospesheno gradili konzulske ceste: Avrelijo. 38. str. razen o tistih. hrbtna stran ni povsem popisana. Volterra. da ostaja vsebina skrivnost. Gortina: ugaritsko qrt (trdnjava). n. da ni zadostnega znanja za kaj takega. da sta pritegnila k sodelovanju vrsto specialistov. saj je to sloveche etrushchansko mesto Curtun. sht. ki lezhi jugozahodno. stoletja pr.« V blizhini Cortone so kopali bakrovo in zhelezovo rudo. hebrejsko qeret (mesto). ki je ob izvirih Tibere in Arna. tam je skrivnostno Trazimensko jezero in she slavnejsha Perugia. sht.Lucijan Vuga obvezne referenchne tekste za vsakogar. Amerino in Flaminijo. da se verjetno zachenja takole: »Pod magistraturo Larth Cusuja. sina Titineje in Larisa Salinija. ki se ukvarja z etruskologijo. kot jih niso zasledili v nobenem dosedanjem etrushchanskem napisu. kakshnih 180 km severno od Rima. so zmagali nad Vulci in Volsini. naj ne bodo razocharani. kar kazhe na afiniteto etrushchine s semitskimi jeziki oziroma na njen vzhodni izvor. Arezzo. etrushchansko Curtum. vendar pa je celoten zapis nerazreshljiv. n. ga obshla po vzhodnem bregu in po 150 km pripeljala do mesta Chiusi. ki ga ni opaziti v drugih etrushchanskih besedilih (znak je podoben tistemu. ki je vodila iz Rima proti severu. Kyrtone. Tarkvinija. che so prichakovali zhe tudi prevod besedila. 280 pr. ki se zelo pogosto ponavljajo na nagrobnikih in o katerih je mogoche z veliko verjetnostjo rechi. Napis je na obeh straneh najdene bronaste ploshche. sht. Kasijo. Raziskovalci ugotavljajo. se je vzhodno od jezera Bracciano razcepila na Via Amerina in Via Cassia. Giovanni Semerano (Le origini della cultura europea. da bi bil tak prevod nedvomno zelo koristen.Slovani in Anti . kot Gyrton. vendar je njuno mnenje. 866) pishe: »Cortona. pa so morala slavna etrushchanska mesta Cere. kljub temu. 241 pr. nadaljevanje bi nas privedlo chez dobrih 30 km do Arezza. 1984. vol.«. sklenjeno ob navzochnosti prich in predstavnika oblasti. n.htm[16. Olschki. pomeni oppidum. Zato sta profesorja zapisala.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ali zachetka II. pa so porazili Falerce. n. da manjkata chrki heta in phi. v Sentinu premagali zdruzheno vojsko Etrushchanov in Galcev. kar je she http://www. Tabula naj bi bila s konca III. da je delo dveh pisarjev. Za razumevanje vsebine Tabule Cortonensis je treba nekaj povedati o mestu Cortona. ki ga danes uporabljajo korektorji za oznako "napravi odstavek" – to je lomljena chrta. podobna Z). in je igralo pomembno vlogo zhe v sivi davnini. utrjeno mesto. kar naj bi pomenilo – utrdba. Firenze. utrdba..11.2010 10:14:37] . Tako so 295 pr. Naprej je na njegovi severni obali Cortona. v celoti obsega 40 vrstic in kazhe.. cheprav razlagajo. sht. sht. n. Zhe leta 204 pr. V tretjem stoletju pr. nedalech od Trazimenskega jezera. Chiusi in Roselle sodelovati z Rimljani proti Hanibalu. Perugia. Besedilo ploshche vsebuje 17 znakov (epsilon v normalni in zaobrnjeni razlichici). ki naj bi predstavljal pogodbo med druzhinama "gens Petru Scevas in "gens Cusu". Populonija. da naj bi poznali glasovno vrednost posameznih chrk (ki so grshkega tipa) in so celo izdelali nekakshno slovnico. Pot. n.revijasrp. poleg teh pa she znak za lochilo (pika) in poseben znak za oznachevanje odstavkov med tekstom. Pristavljata. Misterij etrushchine ostaja nerazkrit kljub temu. pa profesorja zhe na uvodu knjige posvarita bralce. nichesar zanesljivega ne vemo o pomenu posameznih besed. sht.. Pri tem je nenavadno. Od 60 leksichnih enot v besedilu jih je kar 27 takih. ko so Rimljani zhe dodobra obvladovali polozhaj. sina Auleja. Leo S.

da mora hermenevtika (razlaganje tekstov) zaupati notranji zgradbi celotnega besedila in primerjavi z vzporednimi besedili. ali je res dobil s pogodbo predvideno posest. bi lahko obstajal tudi tretji pomen. zemljishche. retrogradni epsilon se pojavlja na zachetku zloga ali pa v konchnem zlogu.revijasrp. Vendar avtorja Agostiniani in Nicosia tudi sama dvomita o taki razlagi. utrenja.htm[16. Med besedami. da bi se dokopala do smisla posamezne besede. ki jih ponujajo ostali etruskologi. g in h. o katerem avtorja menita. Etruskologa pa omenjata she eno mozhnost: v tem terminu naj bi se morda skrival obichaj. Mesec se z menami obnavlja. in sicer kot mera za povrshino zemljishcha (kakor je bila znana nashim prednikom: jutro zemlje). Profesorja razlagata. da se izredno redko pojavlja v etrushchini. vendar sta se pri tem jasno zavarovala z opozorilom. saj je ta fonem v etrushchini zelo pogost. to je star agrokulturni termin. Za phi je zhe znano. Avtorja sta poskusila interpretirati napisano. Vsak od naju ima seveda svojo znanstveno izoblikovanost in svojsko podrochje. tisti nazaj obrnjeni (retrogradni) naj bi bil tudi zgolj nakljuchna raba. ki naj bi pomenila zemljo. ki sta. http://www. celtina. in na tej podlagi sta poskushala podati svoje tolmachenje. Manj razumljiva je odsotnost heta (grlni oziroma mehkonebni pripornik – glas med k.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Priniserac se prav tako lahko razchlenjuje brez konchnega –c in she kako drugache. brez primere v drugih tekstih ter sta celo oblikovno in skladenjsko dvoumni. oz. menita raziskovalca. pri tem sta navajala tudi drugachna branja. Torej je mogoche izkljuchiti nakljuchnost. i. kako dalech sta na tak nachin prishla. rech. stvar. tisto. da je celina nezorana zemlja. da sta to naredila v luchi njunega domnevanja vsebine! Z zelo zapletenimi primerjalnimi in razlagalnimi postopki sta se trudila. saj je v besedilu vechje shtevilo take oblikovne rabe. ki so se na Tabuli Cortonensis pojavile prvich. preberemo. cheprav je chrkopis ochitno t. Vendar so o taki goli nakljuch­ nosti dvomili zhe ob prej znanih primerih.11. utrina. Tako ni mogoche dolochiti niti besedne osnove. she tezhje je z mnogimi drugimi besedami. s chimer se spremeni njen pomen. po vsem sodech. kar se na novo tvori. menita raziskovalca. Avtorja Agostiniani in Nicosia sta se v uvodu zahvalila: »To delo je nastalo z neshtetimi izmenjavami misli in razpravljanji med avtorjema.Lucijan Vuga posebej obchutljivo pri vprashanju datiranja. da pomeni "luna" ali "mesec" (tudi kot chasovni pojem). pomeni vrtenje. to pa smiselno sodi v pravno izrazoslovje. Takih nestrtih orehov je v besedilu she vech. sta tudi zacinat in priniserac. Ne nazadnje poznamo tudi tvar v pomenu predmet. Tezhko razlozhljiva je tudi uporaba razlichic epsilona. In bi z metatezo prishli do tura. da je imel kupec zemljishcha "en mesec ali shtiri lunine mene" chasa. chesh da se v besedilu pach ni pojavila nobena takshna beseda. reformirana severna razlichica. da gre v tem primeru za pravno. utra. Zato delo izpod dvoje peres. izpeljan iz korena cel. ki pod geslom "jutro" razchlenjuje izvor tega pojma. vendar z nekaterimi lokalnimi znachilnostmi.. ki se kazhe kot natanchna in namenska.. Slovenci lahko v tem primeru z zanimanjem pogledamo v Etimoloshki slovar slovenskega jezika akademika F. in tako najdemo stare izraze: utr. Potem je tu she beseda cel oz. vendar le. v katerem se beseda pojavlja. izraz tiur ali tivr. Avtorja gradita na metodoloshkem izhodishchu.Slovani in Anti . Bezlaja. v primeru jutro do tjura. Zato sta tudi postavila domnevo. da je odsotnost tega fonema nakljuchna. che pobrskamo po Bezlaju.2010 10:14:37] . V kontekstu. ki ga obvlada. morda nekaj takega kakor primorski gh). zadeva. Toda s primeri pokazhimo. kot je tole. da bi ugotovil. che je epsilon razvojna oblika dvoglasnika "ai". Znachilen je npr. zemljishkolastnishko pogodbo. saj je mogoche prvo obravnavati tudi kot zacina-t ali zacin-at.

n. C. dorski vpliv se je razshiril na obsezhno podrochje. Na koncu tega obdobja postanejo Dorci prevladujochi element na vzhodu in jugu Peloponeza.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.11.H. Il Mulino. Mnenje. ne nazadnje tudi kontroverzna. Tudi migracijo vechje skupine Italcev na apeninski polotok si lahko razlozhimo z mnozhichnim pritiskom Ilirov. n. Mogoche je trashko prodiranje okoli leta 1200 pr. da so hotela ta ljudstva dobiti v posest zhelezo. tisochletja potisnjeni proti jugu. Prisotnost nekaterih elementov iz starejshih jezikov v dorshchini nam daje misliti na vdiranje Indoevropejcev v zachetku II. zachelo veliko preseljevanje. t.Slovani in Anti . Hermann Bengston (Griechische Geschichte: von den Anfängen bis in die römische Kaiserzeit. kot je svoj chas domneval W. kako zapletena je ta snov. i.. zaradi tega je tako mikavna in privlachna.2010 10:14:37] . v dorski svet. Iliri so pritisnili na Trachane. premaknjena iz nekega sredishcha nemirov in nereda. ki se je zachela skoraj sochasno v vsem Egeju.Lucijan Vuga vsebuje nekatera poglavja. She enkrat so se prvi migracijski valovi sprozhili na ogrskih ravninah. tisochletja pr. L'Antica Grecia dalle origini all'ellenismo. Razlogi za ta premik she danes niso pojasnjeni. zlasti v Argolidi in kasneje tudi v Laokoniji. so potem nashli novo domovino v Meziji na zahodni anatolski planoti. knobbed ware). Navedimo le nekaj znachilnih primerov. da so se odselila. n. V sploshnih potezah smo pricha ponovitvi dogodkov. poleg tega pa she na Dorce. "dorska selitev". sht. sht. 1989. pripomoglo k porushenju Troje VIIa. od Ogrske do meja Egipta.. Pritisk trashkih plemen je prisilil Frigijce k umiku. izboklinami (Buckelkeramik. ki jim je potrebno jasno dolochiti avtorja. tisochletja pr. ki so zhiveli na severu Grchije (na obmochju Pinad?). Migracija Protoilirov in drugih plemen proti jugu se je odrazila na sosednjih ljudstvih: Trachane je potisnilo na vzhod. lonchevina s shtrlinami. in od tam she naprej celo na Kreto in na Sporade. Njihov premik na jug. Dörpfeld.revijasrp. vojshchaki s sulicami. ime Dorieis je okrajshava za dorimahoi. proti Mali Aziji. sht. Rezultat dorske migracije je bila popolna sprememba skupin in rodov v notranjosti Grchije. ceramica a protuberante. od italskega polotoka do Mezopotamije. Zdruzheni z ilirskimi elementi. medtem ko so se prebivalci Grchije preselili she bolj na jug. S Trachani prodre v Malo Azijo tudi t. je odprl novo obdobje v grshki zgodovini in je zakljuchil indoevropeizacijo Grchije. Toda poleg zhe znanih hipotez se tudi v zadnjih letih pojavljajo novi poskusi. 1977. sht. je zgolj domneva. 45-52) pishe: »V Sredozemlju se je pred letom 1200 pr. Bologna. ki izvira iz makedonskega in trashkega okolja ter predstavlja razpoznavni znak tiste kulture. tako da je na evropskih tleh ostala za njimi le skromna sled (to so "Brygi"). kjer je premik enega ljudstva pod pritiskom drugih prisilil blizhnja ljudstva.« Iz tega je videti. str. na Peloponez. nad katerim so imeli monopol Hetiti. i.htm[16. Pre­ dniki Ilirov in druga ljudstva so bili v drugi polovici II. ne pa Troje VI. she vedno prepolna iskanja in hipotez.. München. spet spravila v gibanje svetovno zgodovino. Njegove sunke je bilo kaj kmalu mogoche chutiti skoraj po vsem vzhodnem sredozemskem obmochju. ki se je http://www.: po dolgem obdobju stalne naseljenosti so indoevropska ljudstva.. V zgodovini civilizacije veliko preseljevanje pomeni jasno razmejitev med bronasto in zhelezno dobo. Beck'sche Verlagsbuchhandlung. n. ki so se odvijali v zachetku II.

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

razprostiralo od Peloponeza chez Egej ter doseglo Anatolijo... Gledano z vidika svetovne zgodovine, ima invazija trashkih plemen v Malo Azijo she vechje posledice kot pa vdor Dorcev in severozahodnih Grkov v Helado. V Anatoliji je kmalu po letu 1200 pr. n. sht. vrtinec velikega preseljevanja unichil hetitsko kraljestvo, ki je trajalo skoraj petsto let. Kot vidimo stvari danes, je precej znamenj, da so hetitsko kraljestvo unichila "ljudstva z morja". To velja tudi za mesto Ugarit (danes Ras Shamra, predmestje Latakije v Siriji), kot nam dokazujejo pred kratkim v njem odkrite glinaste ploshchice. Da je propad hetitskega kraljestva povezan z gibanjem "ljudstev z morja", je izprichano tudi iz napisa Ramzesa III. (arheoloshko najdishche Medinet Habu ob Nilu): "Od Khatov naprej se nobena dezhela ni mogla upirati njihovim vojskam: Kedi, Karkemish, Arvad in Alyshija so bile unichene..." Posledica velike egejske selitve je bila korenita etnichna sprememba starega sveta. Hetitsko kraljestvo je izginilo, vendar je njegova civilizacija prezhivela stoletja v majhnih drzhavicah severne Sirije in v notranjosti Anatolije. Konchno v XII. st. pr. n. sht. iz teh rushevin vstane Tiglatpilesar I. in ustanovi srednjeasirsko kraljestvo, ki se med razshirjanjem proti zgornjemu Evfratu spopade s Frigijci. Obenem pa se razcvetajo predvsem fenichanske mestne drzhavice. Med letoma 1000 in 800 pr. n. sht. so Fenichani v Sredozemlju zapolnili vrzel, ki je nastala po padcu Krete in izginotju Ahajcev. Skupaj z njimi, na istem morju, so se pojavili Etrushchani, ki so odshli priblizhno v istem chasu z egejskih obal (morda iz Mezije) in prispeli v Italijo tam, kjer je danes Toskana, v dezhelo, ki se bo po njih imenovala Etrurija. Spricho njihove povezanosti s kulturami Vzhoda, so presadili na Zahod del vzhodne civilizacije. Posamezne skupine so verjetno zaostale v Egeju, na primer na otoku Lemnos.« In na str. 88 Bengston dalje pravi: »Veliko ugodnejshi pogoji za kolonizacijo so bili na Zahodu. Tod ni bilo neke velike politichne sile, kot je bilo na Vzhodu asirsko kraljestvo; italska ljudstva, med seboj neslozhna in kot Etrushchani prihajajocha z Vzhoda, pa so bila popolnoma odprta za trgovino in za grshko kulturo. Kolonizaciji sta botrovala gradnja chedalje vechjih ladij ter naposled poznavanje zemljepisa zahodnega sveta, ki so ga kopichili grshki morjeplovci vse od konca mikenskega obdobja... Med helenskimi kolonijami na zahodu ni bilo nobene, ki bi se lahko merila s Kumo (Kyme), prvo halkidishko (Chalcidis, Halkis na grshkem otoku Evbeji) kolonijo; ta je verjetno prenesla halkidishko abecedo ne le Etrushchanom, ampak prek njih tudi Rimljanom, saj to lahko zaznamo she danes, ko preberemo X kot "ks" in ne na grshki nachin kot "kh".«

André Martinet (Des steppes aux oceans. L'indo-europeen et les "Indo-européens", Payot, Paris, 1986) v poglavju Ob zori zgodovine pishe: »Koncu II. tisochletja pripada tudi gibanje, imenovano "gibanje dolgih mechev", ki se zachenja na severu in sega chez vso Evropo do Balkana. Domnevno je seglo tudi onkraj Sredozemlja, vse do Palestine, kjer so se potem izoblikovali Filistejci. Drugi opozarjajo na mnenje V. Georgijeva v Introduction to the history of the Indo-European languages, da je treba postaviti ta selitveni val precej bolj dalech v preteklost in pomisliti na Pelazge, najstarejshe prebivalce Grchije, ki jih nekateri imajo za najstarejsho indoevropsko predhodnico.«

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

V Malo Azijo so chez Kavkaz prishli Indoevropejci, imenovani Anatolci, in v posebnem delu so to Hetiti, ki so vzpostavili zelo tesne stike z Mezopotamijo. Lahko si mislimo, da so shli IndoIranci, od katerih so nekateri pustili sledove v Mali Aziji, po isti poti, cheprav z dolocheno zakasnitvijo. Jezikovna preuchevanja pa kazhejo, da so predniki Grkov in Indo-Irancev dolgo zhiveli v tesnem stiku. Poleg tega, che uposhtevamo, da so se v zgodovinskem chasu iranska ljudstva pojavila v stepah severno od Chrnega morja in tudi na zelo oddaljenih azijskih podrochjih ter so bila v zelo odmaknjenih chasih sosedje Ugro-Fincem, zagotovo na mejah Sibi­ rije, postane legitimno vprashati se, ali ni mogoche domnevati nekega vala, ki je shel po razlichnih poteh na vzhod in zahod od Chrnega morja vse do obeh obal Kaspijskega jezera ter se konchno stekel v Iran in v dolino Inda. Ta preseljevanja so povzrochila velike premike na vsem obmochju Sredozemlja. Ob koncu II. tisochletja pr. n. sht. se pojavi obred sezhiganja mrlichev z naknadnim zakopavanjem zhar na t. i. zharnih poljih. Taka polja najdemo na severnih ravnicah, v Luzhici, a tudi v severni Italiji z villanovsko kulturo, ki se razshirja iz Emilije. Veliko stoletij pred villanovsko kulturo je zahodneje od nje obstajala kultura terramare. Nekoliko severneje se nahaja t. i. atestinska kultura Venetov. Vse te kulture pripisujejo ljudstvom z indoevropskimi jeziki. Ljudstva terramare so se prva premaknila proti jugu: lahko jih imamo za prednike Latincev. Ko so se Villanovljani podali vzdolzh Apeninskega polotoka, izogibajoch se Etrushchanom, so jih poznali kot Umbre, Sabince, Oske, Samnite, ki vsi pripadajo eni, dobro opredeljeni jezikovni skupini. Veneti, ki so jih dolgo enachili z Iliri, so po jeziku precej podobni Latincem.. Gledano z vidika kulture, se Villanovljani ne razlikujejo veliko od Etrushchanov, ki so zgodovinsko locirani v Toskani, torej bolj na jugu. Vendar pa je med njimi velika jezikovna razlika, saj etrushchina brez najmanjshega dvoma ni indoevropski jezik. KDO JE BIL GIUSEPPE SERGI? Res je treba nekaj vech rechi o Giuseppu Sergiju. Leta 1922 je fashizem v naskoku zavzel Rim in uvedel diktaturo. Chedalje bolj je zatiral vse neitalijansko; osnova nabuhlega nacionalistichnega "creda" je bil vechni Rim. Ena poglavitnih nalog, ki jo je Mussolini vselej in ob vsaki prilozhnosti vsiljeval, je bila obnovitev rimskega imperija. Italijanski kralj je po zavzetju afrishkih kolonij postal she imperator, uvedeni so bili rimski pozdrav z dvignjeno roko in drugi atributi rimske imperialnosti. Zakonsko predpisano je bilo tudi rimsko shtetje let, ki se je zachenjalo z letom fashistichnega pohoda na Rim, ki naj bi bil vechen, kot bo vechen novi, fashistichni rimski imperij. V takem vzdushju je prof. Giuseppe Sergi leta 1926 objavil svoje delo Le prime e le piu antiche civilta (Prve in najstarejshe civilizacije). Sergi je bil rojen v Mesini na Siciliji ob Mesinskem prelivu 20. marca 1841. To je prastaro kulturno in trgovsko pomembno mesto, ki so ga ustanovili Grki zhe v 8. st. pr. n. sht., z univerzo iz leta 1549. Mnogim je Mesinska ozhina, ki povezuje Jonsko s Tirenskim morjem, bolj znana po Scili in Karibdi, saj je med otokom in celino komaj 3,5 km shiroka, skozi njo pa teche mochan morski tok s shtevilnimi vrtinci, kar je burkalo chloveshko domishljijo, da so nastali shtevilni miti o nevarnostih, ki prezhijo na mornarje in potnike. V takem okolju se je oblikoval mladi Sergi, ki se je komaj devetnajstleten pridruzhil Garibaldiju v Milazzu, od koder se je veliki revolucionar odpravil s tisocherico rdechesrajchnikov
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

v juzhno Italijo, kjer je zbral kmechke upornike in od tam nadaljeval svoj znameniti pohod zedinjenja Italije. Sergi je bil po svoji osnovni izobrazbi antropolog in je sprva na liceju predaval filozofijo ter grshko knjizhevnost, dokler ni prevzel stolice za antropologijo na univerzi v Bolo­ gni (1880), nato pa she v Rimu (1884 - 1916). Vendar je ob antropoloshkih raziskavah spoznal, da mora problematiko zajeti shirshe, zato se je lotil indoevropske filologije, s tem pa je nujno moral sechi na podrochje prazgodovine in zgodovine. Bil je izredno razgledan in svobodomiseln, veliko je objavljal, zapustil je nad 400 del in tako sodi ne le med pomembne italijanske zgodovi­ narje in antropologe, marvech med pisce shirshega podrochja chloveshkega ustvarjanja. V vech knjigah je razgrnil in utemeljeval svoja dognanja, ki so v marsichem odstopala od takrat in she danes uveljavljenih zgodovinskih teorij, med katerimi so tudi zelo izstopajoche tiste, ki govorijo o naselitvi in razvoju ljudstev v Italiji. Nekatere stvari bomo navedli v tem poglavju, druge pa v nadaljevanju. Za obseg in predmet tega pisanja naj se zadrzhimo pri Indoevropejcih v Italiji. Te je Sergi obdelal z antropoloshkega, arheoloshkega, zgodovinskega in lingvistichnega stalishcha, ni se omejil zgolj na en vidik, saj opozarja na premajhno multidiscplinarnost (Arii e Ita­ lici, Fratelli Bocca Ed., Torino, Milano, Roma, Firenze, 1898, str.13-14): »Osrednji razlog, ki povzrocha zmedo in s tem napake pri sintezi, kot je mogoche zlahka ugotoviti, je v tem, da se to hoche storiti na osnovi arheoloshkih dosezhkov; ena stroka ne more dati vech od tistega, kar raziskuje, in siliti jo, da prestopi meje, znotraj katerih mora naravno ostati, pomeni napeljati jo k zgreshenim ugotovitvam. Lingvistika ne more biti etnologija ne antropologija ljudstev ter jih rasno razvrshchati, saj se jeziki izgubijo, se nauchijo ali spreminjajo; arheologija ne more obrav­ navati ne narodnosti ne antropologije, saj poznamo preprost in sploshno znan nachin, ki omo­ gocha prenashanje kulture in njenih izdelkov: trgovino; tej je treba dodati invazije, kolonizacije in tuja osvajanja. Antropologija ne more govoriti o kulturi ali jeziku, saj preuchje le telesne znachilnosti ljudstev in njihovo razshirjenost. Vendar che vse te stroke na koristen nachin povezhemo, che dosezhke enih zdruzhimo z dosezhki drugih, che se v kompleksni raziskavi, ki zajame lingvistichna, arheoloshka in antropoloshka vprashanja, tri stroke pri tem med seboj ujamejo ter dopolnjujejo, potem pridemo do rezultatov, ki so blizu resnici in so sprejemljivi. Na nesrecho... ni vselej tako.« Kot smo zhe povedali, je bil Sergi antropolog, lingvist in arheolog, torej je zdruzheval vse tri potrebne discipline, ki so pristojne za verodostojne sklepe (n. d., str. 135-153): »K srechi med mnogimi razlichnimi obichaji in izdelki, ki so jih arheologi natanchno preuchili, obstaja dvoje nespremenljivih dejstev, ki nam lahko sluzhita kot chvrsti oporni tochki za razmishljanje in postavitev zgodovinske zgradbe: gre za razliko med znachilno arijsko vrsto pokopa z upepelitvijo in mediteranskim skeletnim pokopom ter arijsko in italsko obliko lobanj, ki se med seboj zelo razlikujeta. Ti sprejeti in ustaljeni dejstvi nas pripeljeta do odgovora o etnoloshki pripadnosti. Mediteranska rasa je vdrla in zavzela pretezhni del Evrope od vzhoda do zahoda, in prvo prebivalstvo Italije sta bili veji iste rase, z etnichnimi imeni Ligurijci in Pelazgi. Ostali drugotni in maloshtevilni etnichni elementi so se pomeshali med njimi in niso spremenili prvotne antropoloshke enotnosti. Ligurijci in Pelazgi so imeli skupne temeljne telesne znachilnosti, drugotne razlike lahko zanemarimo, saj so iz shtevilchne rase, ki izvira od drugod in so dozhiveli spremembe ter delitve zaradi razlichnih vplivov, ki pa ne sodijo v to razpravo.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

Slovani in Anti - Lucijan Vuga

Kazhe, da so ti poseljevali celoten Apeninski polotok, vkljuchno s Padsko nizhino... V 16. st. pr. n. sht. je v Sredozemlju cvetela velika kultura, ki jo imenujemo mikenska ali egejska, ker je bila bolj razvita na vzhodnem delu, zlasti v Egejskem morju, najprej pa so jo odkrili v Mikenah, mestu Pelazgov. Takrat je tudi Italija zajeta v to civilizacijo, mogoche pa so bila njena severna obmochja in dolina Pada manj razvita ter skupaj z ostalo Evropo she v neolitiku. V tej Padski nizhini, tako kakor v Shvici in drugih delih Evrope, so nastala objezerska bivalishcha ter most­ ishcha na mochvirnatem zemljishchu, postavljena tam, kjer so v nashih chasih nashli terramare iz kasnejshe bronaste dobe. Pri teh gradnjah ni opaziti nobene prekinitve... Toda niso bila naseljena le mostishcha, marvech tudi jame... Ligurijci in Pelazgi so bili prvi prebivalci Italije; kazhe, da so Ligurijci naselili Padsko nizhino in zgradili mostishcha... Ob zori civilizacije kovin, ko so se z vzhoda valile trume ljudstev z drugachnimi telesnimi znachilnostmi, vsaj deloma z bronastim orozhjem, divja in kruta. Ta ljudstva so preplavila Evropo in se stalno naselila povsod tam, kjer niso naletela na prevelik odpor. Podredila so si staroselce in jim vsilila svojo civilizacijo ter jezik; schasoma so se tudi pomeshali med seboj. Obichaje in jezik imajo razlichne od prvotnih na tistih ozemljih: upepeljujejo mrliche ter pepel pokopljejo v preprostih zhganih ali na soncu sushenih glinastih vrchih; prejshnji prebivalci pa so skeletno pokopavali v grobove, v podzemnih jamah ali v gomilah. Te preseljevalne trume so zelo verjetno prishle iz Azije, toda preden so se premaknile v srednjo Evropo, so se morale ustaviti v vzhodni, v Rusiji, od koder so se premikale v valovih, v skupinah proti osredju in jugu, morda izmenoma, tako da so eni prishli na zahod, drugi na sever Evrope. Te selitve so morale dolgo trajati, che uposhtevamo obsezhnost ozemlja, ki so ga zavzeli, in moralo jih je biti izredno veliko... Kot izhaja iz kasnejshe zgodovine o najstarejshih selitvah in sedanjega zemljepisnega stanja, so morale biti tri glavne skupine te azijske rase, med seboj razlichne le po jeziku, brez dvoma tiste, ki predstavljajo Protokelte, ki so morda prvi prodrli v srednjo Evropo in se potem razshirili po njenem zahodu, nato Protogermane in Protoslovane... Germani, Kelti in Slovani imajo enake variante lobanj, obraza in telesnih znachilnosti, razlikujejo se le po jeziku... In arijci so imeli enake antropoloshke znachilnosti, kot jih imajo danes Kelti, Germani in Slovani...« Vendar pa je pred njihovim prodorom v Evropo na tleh Nemchije zhivelo prav tako mediteransko ljudstvo, kot so bili na Apeninskem polotoku Italci; vdor arijcev jih je v Nemchiji potisnil proti severni Nemchiji in v Skandinavijo, v Italiji pa proti jugu, nekako do Tibere. V neolitiku in eneolitiku je Evropa dozhivela arijsko invazijo, ki je pomenila tako preseljevanje ljudstev, kakrshnega she ni bilo. V Italijo so arijci prodirali iz dveh smeri: chez osrednje Alpe, morda chez Brenerski in Gotardski prelaz, ter chez vzhodne Alpe. Slednja je verjetno nekoliko kasnejsha od keltske, ki je zhe imela svoj prostor v Lombardiji; v Felsini (kasnejsha Bologna) si je ustvarila svoje sredishche, saj se niso ustavili v spodnjem porechju Pada. To so bili Umbri, ki so zavzeli vzhodni del jadranske obale, segli chez Apenine na zahodni del, tja, kjer je she danes Umbrija, cheprav so jih od tam kasneje nagnali na novo prispeli Etrushchani. Umbri so prishli do Lacija, kjer jih je Tibera delila od mediteranskih Latincev, zhivechih na levem bregu, in z njimi so se zacheli spajati. O tem prichajo antropoloshke raziskave, ki za prvi chas po ustanovitvi Rima, za obdobje kraljev, ugotavljajo dvoje etnichnih elementov: arijce in mediteranske Italce.
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.htm[16.11.2010 10:14:37]

da je v neolitiku in eneolitiku prodrlo v severno in srednjo Italijo novo ljudstvo. ki so ga zasedli.Lucijan Vuga Toda prihrumel je vihar – Etrushchani so vdrli v Italijo konec 8 st. Latinci so si na desnem bregu Tibere ustanovili mesto. Natanchne raziskave so namrech pokazale. Spopadali so se z Umbri. pr. v nichemer ne razlikujejo od zanesljivo ugotovljenih etrushchanskih.11. umbrijska oblast je popolnoma prenehala nekako v 5 st. da jih lahko razdelimo na tri glavne veje. Nastal je Rim. vse do prihoda Etrushchanov in ustanovitve Rima.revijasrp. Med izkopaninami je najti nove etnichne elemente. Sedaj je pomembno dognati. da prevladuje italski. da natanchneje opredelimo tisto arijsko. indoevropsko ljudstvo. vendar so bili prekratek chas na tem ozemlju. n. Sedaj nam ostane.2010 10:14:37] .. tj. etrushchansko in rimsko. v Certosi pri Bologni ipd. zato nastop Etrushchanov pomeni. da teh sploh ni in so zgolj lokalna tvorba. ter prishel do jasnega sklepa. arijska. ki je s stoletji narastel v imperij in konchno unichil tudi Etrushchane. ki je obvladovalo ta prostor nekaj stoletij. za katero vejo arijcev gre. med slednjo so pomeshane prvotne italske in nove etrushchanske znachilnosti. o tem ni najmanjshega dvoma. tako glede na njihove telesne znachilnosti kakor glede civilizacije. na tirenske obale ter si postavili svoja prva primitivna mesta. torej prava italska. Sergi opozarja.« Bralcu tu ne sme uiti. in Etrushchani so jih v zachetku pustili pri miru. da bi bistveno spremenili antropoloshko sestavo prebivalstva. Toda katerih? http://www. da se z naselitvijo Etrushchanov ni bistveno spremenila antropoloshka sestava na tistem ozemlju. ki so bili Indoevropejci. n. sht. da niso shli chez Tibero. ki so jih pred prihodom Etrushchanov podjarmili Umbri. To je preprosta razlaga dejstva. ki jih razpoznamo po sodobnih etnichnih imenih: Kelti. pravi Sergi. ob kateri pa so na desnem bregu postavili svoje mesto Vejo. Vendar pa Etrushchani niso zasedli Veneta! Sergi je sam raziskoval. mediteranski element. Od tega trenutka naprej zachenja peshati vladavina tega ljudstva in konchno povsem ugasne v 5 st. Ko je arijska nadvlada nad Lacijem tako naglo ugasnila. osvobojena umbrijske nadvlade. arijsko-indoevropske in italsko-mediteranske. toda ti so prishli iz vzhodnega Sredozemlja in so iste rase kot prvotni prebivalci. da sta se po dolgih stoletjih srechali ljudstvi iste mediteranske rase. To je bila usodna napaka.Slovani in Anti . pr. n. staroselski element. ampak za njegovo sistematichno razvijanje zamisli. ki so jo prinesli s seboj na zasedena italska ozemlja. za slednje she posebej. ko so Etrushchani prodrli na sever. da najdemo v et­ rushchanskih grobovih okostja dveh ras. sht. arijci. tisti. o chemer prichajo grobishcha v Marzabottu.htm[16. in dobesedno zapishe: »Ta tuja ljudstva so bili arijci. sht. je naravno moral prevladati prvotni italski etnichni. Vendar pa so pred tem Etrushchani dozhiveli svojo zlato dobo in dolga stoletja obvladovali dobrshen del Italije ter Tirensko in Jonsko morje. nastala iz prvotnih Mediterancev in kasnejshih Indoevropejcev. Pri tem je zanimivo. Na levem bregu je tako ostala manjsha skupina mediteranskih Italcev. pr. ti so res etrushchanski. z etrushchansko okupacijo Felsine. preshli Apenine. Umbrom je ostalo le majhno ozemlje. kateri arijci so zasedli tisto ozemlje. ga utrdili in chedalje bolj shirili. pri tem pa ne gre za spodrsljaj.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. jih premagali in zavzeli njihovo zahodno ozemlje. povzel pa je tudi rezultate drugih arheologov in antropologov. vendar pa velja za obe podrochji. zasedli umbrijsko trdnjavo Felsina in zasedli precejshen del Padske nizhine. Germani in Slovani. da se okostja iz predumbrijskega in predetrushchanskega obdobja. ki se bo odtlej imenovalo Etrurija. Podoben polozhaj je mogoche najti v primitivnem Rimu. da Sergi sploh ne omenja Romanov. tam se ponovno pojavijo skeletni grobovi. dobro je znano.

71): »Kakshne so bile telesne znachilnosti teh prvotnih prebivalcev terramare v Piemontu. ki zhive na podrochjih zunaj Italije. eni in drugi so si skoraj enaki.). na severni in juzhni del. vchasih so jih zgolj spravili na kup in shranili v kakshnem muzeju. To je torej druga rasa od mediteranske. cheprav najdemo tu pa tam otoke prebivalcev. kazhejo drugachne znachilnosti. da bi lahko poselila Padsko nizhino.Slovani in Anti . vendar je velika vechina slovanska. po kateri lahko razdelimo Italijo na dva jasno lochena dela. Lombardijci in Emilijanci keltske znachilnosti. Firenze. da izhajajo v celoti ali delno iz Ilirov. Sergi: Liguri e Celti nella valle del Po. (str. so tisti na severu ali oni na jugu.revijasrp.11. ki se razteza tudi onkraj Alp proti severu ter sega na vzhodu do Donave in nizhje spodaj do Bosne in Hercegovine. Vendar danashnji prebivalci Padske nizhine. glede na podatke o vdorih Galcev v Italijo. Sergi namrech ugotavlja (n. mediteranska ljudstva? Tudi Sergi je kot drugi sprva pomislil na 4.Lucijan Vuga Sergi se vprasha (n. ko so odprli kakshen grob. Danes so ti prebivalci pomeshani. so kosti unichili ali zavrgli kot nepotreben balast. pr. Antichni pisci in Rimljani so poimenovali kot Ilire mnoga ljudstva. ki so dospela do Jadrana. che odmislimo nekaj sporadichnih primerov in izvzamemo obmochje same Ligurije. chesar ne razumejo. za Istrane in Venete je recheno. to pa ne omogocha nikakrshnega natanchnejshega in zanesljivega preuchevanja. 84): »Obstaja torej jasna in natachna delitev med Umbrijci in ostalimi italskimi skupinami. vendar jih v glavnem poznamo kot Sabelijce? Na to vprashanje nam daje odgovor antropologija. da so le zanesljiva. kot je lepo oznachil Goethe: Ljudje so navajeni zanichevati vse.. je moral priti zhe v zgodnji bronasti dobi. in tistimi. To je podrochje civilizacije zgodnje zhelezne dobe. 164-166): Che k temu dodamo nasha antropoloshka opazhanja. Slovani so http://www. ki so jih opravili drugi. ker je po njihovem tezhavno. da imajo Piemontijci.« Kdaj pa so prishla ta ljudstva v takem shtevilu. Sergi nadaljuje (Arii e Italici. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. od Bologne do Hallstatta. che obravnavamo njihovo obliko okostja. str. Vendar nam tu pomaga obichaj. n. XIII. V. sht. Temu bi lahko kdo oporekal. Sarajeva ter od Bologne do Albalonge na jugu. Archivio per l'Antropologia. chesh da so se lahko med seboj pomeshali s prishleki. ki so imeli v davnini mnoga in drugachna imena. Toda to velja za severno Italijo. str. so morali biti podobni drugim po Sredozemlju.. obenem pa ugotavlja zhalostno dejstvo. ki je v tem regionu izginila. zajetimi na velikem obmochju civilizacije zgodnje zhelezne dobe. Lombardiji. glavni naselitveni val. Emiliji ter v Venetu. 157): »Videli smo jasno opredeljeno obmochje na italijanskem vzhodu.. Nemalokrat je to bila po­ sledica zanichevalnega odnosa zgodovinarjev do arheologov. Slovani so Chehi. ochitno izhaja. ki je odplavil mediteranske Ligurijce. so to Umbri s svojo enovito civilizacijo ali oni drugi. ki prekinjajo povezanost dveh regij. dolina Tibere priblizhno ustreza tej meji. chetudi jih ne bo veliko. d. In kdo so pravi Italci. nergajo nad dobrim in lepim. 1883) in tudi iz tistih. da so nadomestila prejshnja primitivna. Iz mojih raziskav (G. novinci pa sezhigali mrliche. kjer so meshanci.htm[16. razen redkih izjem. Che so bili Ligurijci Mediteranci. Vach. da je bilo v pionirskem obdobju arheologije unichenih veliko okostij. Veneti pa znachilnosti Slovanov (podchrtal L. Tradicija nam sicer sporocha she mnoge druge stvari. da tista doselitev ni bila niti trajna niti shtevilchna. Toda potem ko je dodobra preuchil vsa dejstva in najdbe.« Tako pravi Sergi. st. d. je prishel do sklepa. Na tem obsezhnem ozemlju danes prisotni antropoloshki elementi so v celoti ali prevladujoche slovanski. ki jih tu zanemarjamo in se oslanjamo zgolj na dogovorjena dejstva. najdemo potrditev za etnichno sorodnost tudi med modernimi prebivalci.2010 10:14:37] . da so staroselci skeletno pokopavali.

enako kot tudi danes. v Srbiji ali na Hrvashkem (tu je koristno primerjati delo Rudolfa Virchowa: Zur Craniologie Illyriens. da na umbrijskem ozemlju niso prispevali k preoblikovanju primitivnega jezika Kelti ali Prakelti. na Cheshkem. Kelti na zahodu in Slovani na vzhodu. str.2010 10:14:37] . da je bila od treh poglavitnih arijskih vej Italija delezhna v najstarejshih obdobjih vdora dveh od njih. K. Roma. zgrajenih po njihovih obichajih na vrhovih vzpetin s kamnitimi obzidji. da stara etnichna imena. vedno med seboj v stiku. kot smo imenovali Prakelti prednike Keltov. Ti moji sklepi se ujemajo z nekaterimi Paulijevimi ugotovitvami (Pauli. ni imel nichesar skupnega s keltshchino. Sulle scoperte del fondo Baratola.. Shtajerske in Koroshke. pr. In che dobro premislimo. vendar razumljivo in sprejemljivo za oznachevanje slovanskega rodu. Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. vsaj v vechini. Ta imena so le poimenovanja za frakcije nekega rodu. 1877).revijasrp. Keltov in Slovanov. pripadajo Veneti po svojih telesnih znachilnostih slovanski druzhini. Vendar so me nova in najnovejsha preuchevanja bolj preprichala. tako kot so she danes na velikih obmochjih. prve na zahodu in druge na vzhodu. ki ga danes s sploshnim izrazom imenujemo Slovani. sht. Prakeltov in Praslovanov. preden je to postalo etrushchansko. kot so to delali na Cheshkem. kar lahko zaznamo v obdobju imenovanem La Tene. Slovani so v Bosni in Hercegovini. podobnimi onim v Golasecci in v Franciji. http://www. n. kjer so na ozemlju Faliskov zapustili ostanke svojih mest. Che so torej sodobni pripadniki Slovanov potomci starega arijskega ljudstva. sem menda omenil. da so imeli Kelti le majhen vpliv na Italce. na nejevoljo tistih. st. Res so med 4. ki so bili odcep arijske veje. omogochila spoznati neko vse do danes pri nikomer omenjeno dejstvo (cheprav so nam podatke o tem dajali vsi arheologi in raziskovalci starih chasov). 377 in naprej) o venetskem jeziku iz napisov v Este. Helbig. che je res. in veliko shtevilo Slovanov je tudi v sami Istri. Prakelte in Praslovane. ki jih zasedajo. imenovanih evganski. niti ni mogoche opaziti razlik ali podobnosti telesnih znachilnosti dveh arijskih vej. Ghirardini. o tem nam prichajo grobishcha s kamnitimi obrochi. plemen. Spustili so se v osrednjo Italijo in zavzeli del etrushchanskega ozemlja.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki je zasedlo opisana obmochja izven Italije in je prishlo v Italijo z Veneti in drugimi plemeni ter dospelo vse do doline Tibere. kot izhaja iz Brealovih opazhanj na evgubinskih tablicah. da najdemo dve arijski veji. mar­ vech Praslovani. 1888.htm[16. Bull. imenujemo te prednike Slovane. Notizie degli scavi. Prakelti so prishli med vsemi arijci prvi in zavzeli Padsko nizhino. kot so bili Iliri. Ko sem ob neki drugi prilozhnosti obravnaval ta vprashanja. Akademie der Wissenschaften zu Berlin. in 3. rodov in podobnega. kjerkoli se zhe nahaja. drugich so vdrli she vedno pred zgodovinsko dobo ter zapustili ostanke v Golasecci in drugod v blizhini ob Ticinu. Torej je tudi mogoche. Moramo vedeti. kot je jasneje razvidno iz prej omenjenih arheoloshkih odkritij. ki je tam zhivelo zhe od davnine. vdrli Kelti kot povratno (retrogradno) gibanje z zahoda proti vzhodu.Lucijan Vuga prebivalci Kranjske. vendar ta invazija ni mogla spremeniti prebivalstva. Inst. da so bili Umbri Praslovani in ne Prakelti. ki sklepajo le na osnovi ozkih in enostranskih pogledov. Praslovane. 1882. Torej nam je arheologija bolj kot antropologija. v Istri.11. da njihov jezik. Zanimivo in zgovorno je dejstvo. Die Veneter und ihre Schriftdenkmaler. ne dolochajo rase. saj se le malo razlikujeta in sta v bistvu identichni.Slovani in Anti . zavzeli so venetsko ozemlje in dospeli vse do doline Tibere. kar je v resnici novejshe ime. zasedli kolishcha in terramare prejshnjih mediteranskih prebivalcev – Ligurcev. Praslovani ali Iliri so vdrli v Italijo s severovzhoda.

tam pa. na katerih je vodoravno polozhena shirsha kamnita ploshcha. ki so morali biti istega tipa. kjer so se bolj nakopichile mnozhice priseljenih Praslovanov. ki se je oddvojilo na locheno evropsko obmochje. z obmochja. da jim bo reshitev arijskega problema v Italiji s pomochjo antropologije. kar ti vsebujejo.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. so jeziki morali biti istega tipa kot tisti. ki sem jih preuchil in primerjal z drugimi. ni mogoche spregledati. ki so se spustili v dolino Arna in Tibere ter postavili svoja mesta po etrushchanskem in rimskem obichaju. ampak ilirski ali praslovanski jezik. beseda bretonskega ali velshkega izvora. obstajajo znamenja. ki trmasto trdijo in podpirajo italskost arijskih priseljencev. Che je bila rasa. kot je bilo v Umbriji. llech = kamen. govorjeni v Egiptu. ki jih danes imenujemo keltski ali slovanski. natanko Prakelti in Praslovani. nedvomno z vech dialekti. izoblikovana in chista jezika – italski in grshki. v drugi zend. krog. sestavljeno iz monolitov. Zamislili so si grshko-italsko-arijsko ali grshko-italsko-keltsko ljudstvo. Libijce in Iberce. che antropoloshke grobne najdbe iz Etrurije. da ti arijci niso prinesli s seboj italskega jezika.11. Iz vsega. med katerimi najdemo Egipchane. zhenska oblika od crwm = kriv. ni pa iz­ ginil. To je huda napaka.htm[16.revijasrp. skala. kjer najdemo cromllech (op. to naj bi bil Balkan. ochitno izhaja. zhe izoblikovanimi jeziki. da ti niso bili Italci. razen che nochemo poimenovati kot Italce tudi prednikov Chehov in vseh zahodnih Slovanov ter prav tako tudi prebivalce v Franciji. Lacija in z obmochja Bologne potrjujejo te rezultate. kot poskusham storiti. Upamo pa. ki so prodrli v Italijo. kot so v Golasecci in Vetuloniji. krov[?]). ki je govorilo v eni veji sanskrt. je prvotni jezik prebivalstva utrpel spremembe. kot so tisti. Tam imamo take oblike bivalishch teh arijcev oziroma Prakeltov ali Praslovanov. razporejenih v krogu. Tam. so prinesle svoj jezik. tako kazhe. kjer naselitev ni bila tako mnozhichna in so predstavljali le del. kako malo so utemeljena razmishljanja tistih. lega in crom. ter izpeljani iz prakeltskega in praslovanskega. V. Libiji in na Iberskem http://www. Che so arheoloshki spomeniki. ki jo je zavzela v pradavnini. in je. mediteranska in je bila. ki jo na nesrecho podpirajo jezi­ kovne avtoritete. kjer arijci predstavljajo Prakelte in Praslovane.: kromlek.2010 10:14:37] .« Sergi je torej snov obdelal s stalishcha antropologije in arheologije pa tudi lingvistike. kot sem dokazal. Iz istih dejstev izhajajo zadnje potrditve. torej iz prvotnih in izvirnih jezikov. odprla ochi in se bodo preusmerili k drugachni interpretaciji dejstev o izvoru razlichnih oblik jezikov arijskega tipa. L. je. Arii e italici. ni ne italski ne etrushchanski. krivulja. cheprav so ti Italcem tuji. razdeljena na vech ljudstev. vchasih je sredi kroga she vechji kamniti steber (megalitna grobnica). tem pa slede sloviti arheologi in zgodovinarji. str. V chasu teh arijskih vdorov je morala imeti Italija neki jezik. ampak jezike. da so bili arijci. kar sem razlozhil. o tej temi navedimo she nekaj njegovih sklepanj (n.Slovani in Anti . vdrlo v Grchijo in Italijo ter prineslo nova. Podobno so si umislili neko azijsko arijsko ljudstvo. ki jim nekritichno sledijo.Lucijan Vuga to. da so bili arijci med prodiranjem v Evropo zhe razdeljeni na ljudstva z razlichnimi. ki nam prichajo. ki ni imel prav nichesar skupnega z arijskim. ni mogoche odpraviti. tretjino vseh prebivalcev. ki je ostal nespremenjen.171 in naprej): »Temeljna napaka jezikoslovcev in arheologov. prazgodovinsko gradnjo v zahodnih in nordijskih dezhelah. da niso bili prebivalci terramare. ploshcha. d.

zlasti v juzhni Italiji.htm[16. Odslej bi morala biti naloga jezikoslovcev. tudi jezik se je spremenil. recimo tako.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.« Povzemimo: dve arijski veji sta prodrli v Italijo.11. ki so prebivali juzhneje od arijske dominacije. ki so istega antropoloshkega izvora. in je zato dozhivela tudi preoblikovanje svojega prvotnega jezika. tako bomo lazhe razumeli razloge. drugachen dialekt. sabeljishchino nasploh. ki je moral biti pelazgovski. kamor sodijo tudi verska chustva. cheprav le delno. ki sem ga poimenoval mediteranski in so se od njega ohranili le nerazvozlani ostanki. ki so domnevili sorodnost med dvema jezikoma. ne gre za nakljuchje ali osamljen primer. do podzemnih jam v Kampaniji na jugu itd. Tako pa ni bilo v primeru Sabelijcev in vseh tistih. da se o tem preprichamo. in vsaka je imela. cheprav so zhiveli v lochenih skupnostih na istem ozemlju in so ohranjali svoje nacionalne obichaje. ker sta bila jezika istega tipa. saj je osnova prvih kot slednjega http://www.2010 10:14:37] .. marvech za dru­ gim predhodnim jezikom. Na ta pojav sem opozoril glede Italije in se je moral zgoditi tudi v Grchiji. prvotnim. Jezik je najnaravnejshi in najpreprostejshi nosilec komuniciranja med ljudstvi. ki je bil jezik s posebnimi znachilnostmi. Podobno so prishli arijski predmeti med antropoloshko nearijsko prebivalstvo vse do Sibarov. Ti razlichni italski dialekti so videti bolj kot fragmenti jezikov kakor pa dodelani jeziki.. verjetno v istem chasu. kot ga imajo drugi. dovolj je primerjati umbrijski in oskovski jezik s staro latinshchino. ampak tudi razlike. ki ga Briton po pravici hoche zajeti med libijske jezike. spricho stalnega stika med etnichnima elementoma. kazhe. ne pa sprememb italskega jezika pod vplivom keltshchine. ki so vladali italskim ljudstvom v Padski nizhini in v osrednji Italiji. kot je videti na osnovi izkopanin v Vetuloniji. In she eno pomembno dejstvo je. ter da raziskujejo ne znotraj arijske vsebine. tod je bil vpliv arijcev na Italce naravno mochnejshi in s tem tudi spremembe preprostejshe. ampak so povzrochili tudi spremembo jezika. mochno razlichnega po fonetiki in morfologiji od arijskega tipa.. da so arijci. kar se kazhe po fragmentarnem videzu mnogih njegovih dialektov. tudi che so slednje imenovali Iliri. Prav etrushchina mora predstavljati ta prvotni jezik. da je razloge za to kaj lahko najti. Prakelti in Praslovani.. torej hamitskega tipa. Seveda. ki so zakoreninjene in trdozhive v najglobjih chloveshkih obchutjih. saj je potreben na vseh podrochjih posameznikovega ali druzhbenega zhivljenja. zakaj Bréal ni nashel nich keltskega v umbrijshchini na evgubinskih tablicah. Torej je naravno domnevati. tu se je jezik spreminjal le zaradi preprostega vpliva ali trgovine. ne pa zaradi nadvlade. che so jezikoslovci nashli skupne lastnosti med keltshchino in italshchino.revijasrp. zato brez tezhav prodira med najbolj oddaljena ljudstva. Arijska dominacija je bila omejena na severno in srednjo Italijo do doline Tibere. Domnevali smo zhe.Lucijan Vuga polotoku. che najdemo kakshen skupni element med italskimi jeziki in etrushchino. vendar na drugachen nachin.Slovani in Anti . saj so sprejela pogrebne obrede upepeljevanja. medtem ko so se Prakelti zadrzhevali na zahodu od tega vzhodnega obmochja. ki je bila prav tako delezhna arijskih vdorov. ne le vzrok spremembam navad.. Mozhno je njihovo medsebojno meshanje. da so Praslovani sledili smeri z vzhoda v Veneto in proti Bologni ter od tam do Tibere. da ne ishchejo med arijskimi jeziki le sorodnosti zaradi skupne fleksije. To ni nov in izjemen pojav. Moja interpretacija pojasnjuje te odnose. skupaj z razlichnimi proizvodi obrti. In tako ni nich chudnega. ki ga ne smemo spregledati: da so v italskih dialektih znatne variacije v glasovih in fleksiji.

presenecha pa vztrajanje. imajo skupne. to so tisti. ki nam je zapustil veliko napisov. Ta tip kakor oni italski je prishel pod dominacijo arijcev in je prevzel jezik osvajalcev. . Tebu. ki so jih razglasili za vzor germanstva. ker so jih obvladali in se z njimi pomeshali umbrijski. Toda bistvo njegovih razmishljanj je v naslednjem: .2010 10:14:37] . s pomochjo tistega jezika. da je arijska rasa azijskega izvora.revijasrp. pod zunanjim vplivom. poleg skupnih. medtem ko so arijci vdrli na polotok s severa.. ki ga hocheta tolmachiti. i. to je egipchanshchina. Fungi. da bi v etrushchini nashli arijshchino. ki se je razcepil na tri osnovne veje pod imeni keltski. marvech ga je le spremenila. da se o tem preprichamo. glede na kasnejshe vplive. da ni razlozhen. drugi jeziki. ni razumljen. v Grchiji in Italiji. To pa zaradi tega. las in ochi. etnoloshkih in jezikovnih znachilnostih: eni in drugi predstavljajo dve chloveshki rasi in dve civilizaciji. Danakili. prebivalce Sahare in ljudstva Fulbi. ampak so se preoblikovali v arijske. ki ima telesne in skeletne znachilnosti kot prvotni prebivalci Evrope. da bi razlozhil mnozhico zemljepisnih in osebnih imen ter nazive bozhanstev zahodne Azije in grshkih otokov. ki jih imajo za arijske. Mediteranska ljudstva so afrishkega izvora. pa se mochno razlikujejo http://www.htm[16. ki so kolonizirali Skandinavijo in jih je she mogoche najti v severni Nemchiji. ko dva prevajalca isto besedilo prebereta popolnoma razlichno. ker arijshchina ni unichila prejshnjega jezika v Grchiji in Italiji. Jaz. tip Reihegräberja. v Evropo je prishla z enotnim jezikom.evrafrishka rasa se deli na dve veliki skupini. germanski in slovanski. kljub manjshim razlikam v obliki.Lucijan Vuga mediteranska. tolikshna je neskladnost Corssenovih in drugih poskusov prevajanja etrushchine. temeljnih telesnih znachilnosti.prvotni prebivalci Italci so bili Mediteranci. dominantne telesne znachilnosti. ko so Etrushchani obvladovali prebivalstvo. Vsi imajo enake znachilnosti lobanje in obraza. ki so prodrli na to obmochje. pomeni. ki so trdovratno pojasnjevali etrushchino z arijshchino. da bodo prihodnji jezikoslovci odkrili. vkljuchno z barvo kozhe. zajema pa poleg severnoafrishkih Mediterancev she Atlantike. zato moremo v obeh najti sestavine obeh jezikov v razlichnem sestavu. ne zavedajo takshne pogojenosti stvari. Abesinci. Galla. Massajci. zlasti Prakeltov in Praslovanov. ki jih uvrshchajo med arijske. Zagotovo je propadel poskus Corssena in ostalih vse do Lattesa. Ko neki prevod kakega besedila nima nikakrshnega smisla. saj niti eden niti drugi nista razumela jezika. hamitski jezik. Meni se pach zdi koristen poskus De Cara. Tako je s prevodi etrushchine. dolocheni jezikoslovci in etruskologi. je nesmiselno. ki je po jeziku in obichajih postalo arijsko. ki sem sledil precejshnjemu delu teh prizadevanj. t. arijski elementi. Somalijci. razshirila so se okoli Sredozemlja in tudi shirshe.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. sodijo v evrafrishko raso kakor tudi mnozhica hamitskih ljudstev.11. Enak pojav je zaslediti pri ljudstvu. ni potrebno biti lingvist. podobno se je Briton lotil etrushchine z libijshchino. med seboj se razlikujejo po telesnih. Zakljuchim naj z mislijo. Nubi. niso bili nikoli izvirno arijski. che si pomagamo z jezikom z arijskimi znachilnostmi. ki so zelo razshirjena po Afriki. sem se chudil. zunanje znachilnosti polti in tkiva. ki je moral biti veja mediteranske skupine jezikov. zlasti tisti iz juzhne Evrope.« Ta Sergijeva razmishljanja so pisana s takratno terminologijo in je potrebno med branjem nekatere izraze posodobiti ali vsaj razumeti v danashnjem smislu.. Begia. Wahuma itd. da se ugledni ljudje. kar je sicer mogoche v manjshi meri. na afrishko in evropsko.Slovani in Anti .

podobno. 1926. ki je na severu v sosedstvu s Pamirjem.htm[16. na vzhodu pa s Protoslovani. pomeshane med sodobnimi prebivalci. posebno she po odkritju indoevropskih Toharcev na meji s Kitajsko. ne tisti iz severne Nemchije in iz Skandinavije.vendar evrazijska in evrafrishka rasa nista bili edini v Evropi. 162) pishe.revijasrp. barvi kozhe. in jo poznamo pod imenom "cromagnonski ljudje". marvech se delijo na plemena z razlichnimi dialekti. Slovani in (juzhni. Torino. ponekod bolj. na zahodu poseljeno s Protokelti. na zahodnem obrobju Himalaje. Tudi v sami Italiji ti prvotni prebivalci. saj so bili neandertalci zhe pred njimi na teh ozemljih. . da so prishli z vzhoda. arheoloshkega in jezikovnega stalishcha. ker so bili tudi sami Mediteranci. in kazhe. to je ob zgornji tok reke Ind. Paris. pri chemer so bili hitrejshi tisti na sredozemski obali. . da je juzhno od Tibere ohranila mediteranski tip prebivalstva. nato pridejo she Etrushchani. proti severu pa je chedalje vech arijskega elementa. cheprav se po nekaterih zunanji znakih. saj so biti tudi Grki mediteranske rase. poimenovana Sabelijci. ampak tudi znotraj vsake skupine.11. ochi in las. sht. a so bili potisnjeni dalech proti severu.Slovani in Anti . 1896) postaviti v Hindukush. vkljuchno z Veliko Britanijo in Skandinavijo (to morda shele kasneje pod pritiskom prodirajochih arijcev. kako razumeti njegovo opredeljevanje azijskega izvora Indoevropejecev v luchi sodobnih teorij. enako kakor evrafrichani. iz Azije. .za Italijo velja ugotoviti. niso enotno ljudstvo. . zgodovinskega.Lucijan Vuga ne le med posameznimi ljudstvi in narodi. postopoma so se do neolitika izoblikovala posamezna evropska ljudstva. da so Kelti. v Shpaniji Baski in na Balkanu Turki. Giuseppe Sergi (Le prime e le piu antiche civilta. Fratelli Bocca Ed.2010 10:14:37] . ki je zaznal nekakshne povezave med domorodnimi Azijci pred http://www. pr. medtem ko so Latinci utrpeli vechje arijske spremembe. Evrafrishka rasa se je razshirila (verjetno v kvartarju) chez vso Evropo.. da je bil Pauli verjetno prvi. ki so evrafrishkega izvora) Germani antropoloshko razlichni od Mediterancev. razlikujejo med seboj. ki postavljajo njihovo pradomovino na severno stran Chrnega morja (Maria Gimbutas) oziroma v Anatolijo (Colin Renfrew). Tako jih hoche De Ujfalvy (Les Aryens au nord et au sud de l'Hindou-Kouch.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.glede izvora arijcev je veliko teorij in ni dokochnega soglasja. v srednji Evropi Madzhari. ki jih je utemeljeval z antropoloshkega. so ostala she najbolj chista. Padsko nizhino je mogoche imeti za pretezhno arijsko. str. Nearijski otoki so danes na severu Evrope Laponci in Finci. To so bistvene sestavine Sergijevega razmishljanja. kot je sklepati po nekaterih najdbah).ob koncu neolitika pride do vdora arijcev.. Etrushchani pa niso mogli spreminjati italskega tipa prebivalstva. n. po vrsti indicev pa je mogoche sklepati. Podnebje in okolje sta pospeshevali spreminjanje zunanjih znachilnosti. .Sergi ves chas poudarja. drugod manj se pomeshajo s staroselci. ki dosezhe vrh v Alpah. kot je bilo tudi kasneje v 6 st. da je tu pa tam she danes opaziti njihove sledove. morda vse do Ladoshkega jezera. ko so se pojavile grshke kolonije na italijanskih tleh. drugi avtorji jih potiskajo she bolj na vzhod. Mediteranci. Vprashanje je tudi. Ljudstva.

2010 10:14:37] . likaonijski. kjer so se znashli. Je pa Asirija. elamski in kosejski ali kaspijski. zlasti che gledamo iz notranjosti Sumerije. 1886) ter sklenil. kretski. jo je pa sprejel pozneje. kot je Sergi uvedel izraz mediteranska rasa. likijskega. Omika pa se vsaj nekaj chasa ni spremenila. ki so ostala v hribih na severu in se chedalje bolj lochevala med seboj. zachel je z elamitskim in shel proti severu do mitanijskega. likijski. ibershchini. predstavljajo povezovalni chlen med vzhodom in zahodom. saj so bili Semiti barbari in so prevzeli tako omiko kakor vero. marvech je mediteranskega. kakor so vedeli in znali. Nenavadno je. da bi namesto alarodski uporabljali izraz mediteranski jeziki. in so skoraj edina pricha tega davnega in prastarega sorodstva. etrushchini in omenil tudi ligurijshchino. Na jezikovno primerjalni osnovi je zgra­ dil nekakshno pelazgichno teorijo. http://www. hatijskega ter zajel skupino maloazijskih jezikov. Sled so pustili tudi na Lemnosu. niso prishli s severa. iberskega tipa. Na zahodu je bila sirijska pushchava.Lucijan Vuga helensko kolonizacijo v Mali Aziji in Etrushchani.11. sht. bili so veja Mediteracev in imeli z njimi skupen jezik. Vsi ti jeziki. Sumerijska civilizacija naj bi se zachela okoli 3500 pr. da gre za etrushchansko besedilo kljub temu. baskov­ shchini. to je le navidezno. ko je objavil razpravo o napisu iz Lemnosa (Eine vorgriechische Inschrift von Lemnos. spricho nezdravega in mochvirnatega okolja. lidijskega in druge. pisidijski. 2) domorodni maloazijski jeziki.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kot kazhejo antropoloshke znachilnosti prebivalcev himalajskih gora. kapadokijski. so ugasnili. kot nekateri domnevajo. lidijski. semitiziral in je nastala akadshchina. Toda prav semitski vdor je verjetno pognal del ljudstva proti jugu. berbershchine in nubijshchine. Mediteranska rasa je v davnini poseljevala celotno obmochje med Atlantikom in Iranom ter morda she onkraj. Od teh je prezhivela le baskovshchina. ki jo imenujemo Sumerci. Etrushchani so emigrirali iz Lidije. da so neke razlike z italijansko etrushchino. ki je severneje od Akada. etrushchanski in lemnishki. o tem nam pricha Akad na severu Sumerije. isaurijski. v kateri ni mesta le za Etrushchane v Sredozemlju. ki sicer ni azijska. ko Heleni she niso obvladali Azijcev. n. Leipzig. mitanski. Trombetti je predlagal. ki je to skupino jezikov imenoval alarodsko. ki so zhiveli ob povodju Evfrata in Tigrisa. kasneje postala popolnoma semitska. ki je bil sumerski. ampak tudi za druga ljudstva v Mali Aziji. Zadnji preostanek teh starih jezikov je baskovshchina v indoevropskem morju. 3) iberski in baskovski. niso prishli iz osrednje Azije. Torej so vkljucheni ne le jeziki iz prednje Azije. libijshchini. tudi Trombetti je ni imel. in prav ti so vpadli mednje ter s tem lochili skupino. Spochetka niso bili locheni od ostalih. od ostalih sorodnih plemen. nato je shel v Sirijo in konchno proti nubijshchini. hatijski in arzawski. karijski. razen baskovshchine.revijasrp. Del tega ljudstva pa je zagotovo ostal na starih selishchih in se pomeshal s semitskimi osvajalci. Morda takrat spodnji Evfrat she niti ni bil naseljen. mavritanijshchini. v kateri so zhiveli semitski nomadi in beduini.Slovani in Anti . marvech tudi jeziki iz Sredozemlja pred arijskim vdorom. vendar zhe takrat. Te jezike so razdelili v tri skupine: 1) kaldejski ali vannski. med Azijo in Evropo. kot pravi Herodot. saj se je tam jezik prejshnjega prebivalstva. da v spisku ne najdemo sumershchine (!). povezave med temi ljudstvi ter Etrushchani in Pelazgi pa izvirajo she iz predhelenskih chasov! To teorijo je prevzel in razshiril Hommel. berbershchini. ki jih zgodovina postavlja v spodnjo Babilonijo. razmeroma pozno. Sumerci. vannskega. mizijski.htm[16. Torej so Semiti prishli z zahoda iz pushchave.

z gostimi lasmi. Krete. ki kazhe njegov izvor. kar she poudarjajo dolgi lasje in obrita brada. imenovanega Larthi Anines. egipchanskimi. Tretja stela iz Fiesola je iz peshchenjaka. posvechena Larthi Atharniesu. kar vse ustreza Hatijcem. razen dveh ali treh. Vetulonija in mnoga druga. Veio. egejskih otokov in predhelenske Grchije. tako kot Hatijci. da so Etrushchani prishli v Italijo po evrazijskih migracijah in se pomeshali z njimi. npr. Mediteranski rasi naj bi po njegovem Etrushchani pripadali zato. Na eni paleoetrushchanski bronasti ploshchi je videti Tetido. Nobenega dvoma ni.11. spredaj pa ima kodre. od katerih je prihajal mochan vpliv. To nam kazhe. ne le zaradi jezikovne in kulturne sorodnosti s tamkajshnjimi ljudstvi. od koder so prishli Etrushchani. ki se proti vrhu razshirja. Gre za Etrushchana v opravi. Druga stela iz Vetulonije ima podobo etrushchanskega vojshchaka z napisom Aules Feluskes. Ahil ima nizek shlem in na ramena padajoche lase pa tudi brado. chesar prejshnji prebivalci niso poznali. oba sta z okroglim shchitom. za katere je dvorezna sekira bozhji simbol. da je bilo etrushchansko prebivalstvo evrafrishke vrste. je bos. Imena naselij so etrushchanska in ne evrazijska. ter z minojskimi Krechani. ki je jasen znak povezanosti s Hatijci. vendar z dolgimi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. z vklesano podobo etrushchanskega bojevnika. med katerimi je dvorezhnjast shchit. Obstajajo pa she druge reminiscence. da so Etrushchani prishli iz Male Azije. Teh prvih etrushchanskih mest sprva ni bilo veliko in postopoma so se tudi zacheli meshati s prejshnjimi evrazijskimi doseljenci. stavbe so bile zidane. evra­ zijske prebivalce. na nogah ima sandale z dolgo. ki je bilo mediteranskega tipa. Tema je helenska. marvech tudi glede antropoloshkih znachilnosti. kot jih poznamo s spomenikov. ki mu nazaj segajo do ramen kot Larthi Atharniesu. She starejshega prebivalstva.Lucijan Vuga Sergi je preprichan. saj sodijo mednje. kratko sulico in kratkim bodalom.in zahodnoevropskimi lobanjami. vkljuchno s skandinavskimi iz neolitika. so identichni z libijskimi. Populonia. pa ni mogoche razlochevati od Etrushchanov. Ta pretezhna vechina dolihokefalov se ujema z neolitskim prebivalstvom Italije. ki sinu podaja orozhje. postopoma pa so jo spreminjali in se prilagajali zlasti grshkim navadam. v desnici tishchi sulico. torej enega od Hatijcev. kazhe. in gradili mesta po svojih navadah. imajo jo na razlichnih upodobitvah. izpod katerega mu padajo na ramena dolge kite. ker so meritve 44 lobanj pokazale 10 brahimorfnih in 34 dolihomorfnih.htm[16. Ta pa nima hatijske opreme. shchit je dvorezhnjast. dobro znan s Krete. do ramen segajochimi lasmi. stil pa med etrushchanskim ter minojskim ali hatijskim. Predstavlja vojshchaka v dolgi tuniki s shlemom. v rokah drzhi veliko krivo sabljo. Cere. da sta brez chelade. je bos in s kratko obleko. v levici pa sekiro s krivim rochajem. ki od hatijskega postaja nekaj. nosi grebenasto chelado. Ahilovo mater. Eden od dokazov naj bi bila tudi stela iz travertina. ki so jo nashli v kraju Pomarance v Volterranu in je zdaj v firenshkem muzeju. navzgor zavihano konico. http://www. iberskimi ter srednje.Slovani in Anti . vendar brez shlema. kar le spominja na prvotno opravo. Prisotnost brahikefalov evrazijskega tipa med italijanskimi Etrushchani si razlozhimo tako. Etrushchani so ob migraciji v Italijo nedvomno ohranili izvirno nosho.revijasrp. Vulci. She ena stela z Monte Qualandra pri Perugi prikazuje dvojico bojujochih se vojshchakov. od slednjih je vechina mediteranskega tipa. da so Etrushchani nagnali prejshnje prishleke.2010 10:14:37] . ki so vladali v Mali Aziji in mnogo njihovih spomenikov je najti tudi v Lidiji. Razlozhiti je treba te spremembe v noshnji. ki se je razvila v mediteransko in nordijsko razlichico. okrogel shchit in dvorezno sekiro.

skoraj istega izvora. kjer so bili najdeni ostanki etrushchanskih mest in pokopalishch. bolj kot ostanki Vetulonije so velichastne rushevine etrushchanskega mesta Marzabotto.2010 10:14:37] . ki so se razmnozhila in razshirila po Italiji in oblikovala svoje drzhave ter se med seboj vojskovala. na Kreti in v mikenskem obdobju na grshki celini. to so Vejo. ki so prishli s severa in se naselili na krajih. ko so Etrushchani v 5. st. Cere. Toda zanimivejsha je grobna najdba v Vetuloniji. Samniti. za zunanji videz zgradb in njihovo notranjo opremo. chesar se ne bi sramovalo nobeno sodobno mesto. ker so tam nashli dvorezno sekiro. Zmeda je nastala zato. kot jih najdemo v Cerah. Umbrijci. Vulciju in drugod. Chiusiju. ni vech opravichila. imenovane tholos. Vetulonija in druga.revijasrp. skupaj s kultom in obredom pokopa ter s postavljanjem velichastnih nagrobnih spomenikov. kvadratna gradnja. poimenovani po vasi s prvimi odkritji v blizhini Bologne. dokler ni eno od njih premagalo vse ostale. Marsi. pa grobovi s kupolo ali tholosi. Toda opozoriti velja. Sabelijci in mnogi drugi so le imena plemen.11. na vishku mochi prestopili Apenine in zasedli obmochje Bologne ter zavzeli villanovsko mesto. tako kot so bile postavljene palache v Knososu in Faestosu. ki pripadajo villanovski civilizaciji. Tudi sarkofage. kakrshne najdemo v Lidiji. ki so pripadale domorodcem in Evrazijcem. Italcem. greznicami in odtoki. Emiliji in Venetu. Povsod tam. ker so v vseh teh grobovih nashli enake grobne dodatke. kateremu so mu dali svoje ime Felsina in ki kazhe izreden smisel za urbanizem. da so grobni pokopi z ochitnimi etrushchanskimi obelezhji razvojno nadaljevanje zharnih pokopov. kar je zhe bilo odkrito. obenem dopushchajo. toda po vsem. prevzeli so ga Rimljani in mnogo kasneje tudi fashisti. ki so kretskega in maloazijskega izvora. Ligurija je podrochje zase. v Piemontu. pr. Zhe Silius Italicus je ta znak pripisal Etrushchanom iz Vetulonije. v nasprotju do koch. s pravokotno sekajochimi se in tlakovanimi ulicami. da so poleg tega tipa pokopov v istih grobnicah ali v njihovi blizhini tudi grobni pokopi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Sabinci. tisti prishleki. pred njimi niso poznali zidanih zgradb ne utrjenih mest. kot bivalishcha opremljene s svechniki in drugimi predmeti umetnishke vrednosti iz zlata in srebra. so v Italijo vpeljali Etrushchani. Najvechje spremembe v predzgodovinskem chasu in kmalu po njem zaznavamo v Padski nizhini. iz oblike groba z zharo v grob z jamo in she kasneje s sobami. chudoviti. zlasti ne o Azijcih.Slovani in Anti . Picenci. kot jih sicer in obichajno imenujejo arheologi. Na zhalost so Rimljani vechino etrushchanskih mest in spomenikov unichili. n. imenovana "liktorska". arheologi in glotologi. to je t. Za zmedo okoli Etrushchanov so po mnenju Sergija krivi italijanski in drugi zgodovinarji. kjer so se naselili Etrushchani. z vodovodom. saj je she danes mogoche zaznati prastare etnichne elemente na vsej obali. Uveljavila se je napachna shola.Lucijan Vuga Takih primerov je she vech. Torej so po njihovem Etrushchani Italci. v Mikenah in Tirintu. kupolami ipd. Latinci. hipogei. i. sht. imeli so tudi svoje prav tako lepe grobnice. obzidanih z mogochnimi zidovi. ki so zapustili zharne grobove ter prinesli italski jezik in arijsko kulturo v Italijo. in sklepali. Ti Italci naj bi po njihovem spremenili obichaje iz zharnega v grobno pokopavanje. Nekateri she trde. Poleg tega so v nekaterih krajih grobovi v obliki prostorov pod zemljo. Lombardiji.htm[16. da so Italci: Arijci. Etrushchani so gradili iz pravilno oblikovanih blokov brez veziva. da pripadajo istemu http://www. chesh da so grobnice rabile za zharno pokopavanje s posebnimi znachilnostmi. ko marsikaj she ni bilo znanega. Liguri so bili eno od najpristnejshih ljudstev mediteranske rase. imajo pa vse izvirne znachilnosti. to je zgodovina Rima. ki je dozhivljalo svoj vrh. kar bi jim bilo mogoche oprostiti v tistem chasu. povezano v snop zheleznih palic.

revijasrp. Pokazalo se je. kar je mogoche videti v kanopah iz Arezza. nachin gradnje hish. marvech je to obstajalo vzporedno z novimi etrushchanskimi obichaji. da se o Evrazijcih ne govori vech. v navadi pokop v jamo. zlato. prestopili Apenine in prishli tudi do Mantove. Latinci in Sabinci so bili domorodci. Kanope so zhare. ko so jih premagali Rimljani. srebro.11. ki so dobile ime po egipchanskem mestu Kanopo in so jih uporabljali v Egiptu ter Etruriji. Kasneje so se shirili. v Piemontu. Ta proces etnichnega stapljanja se je konchal tako. ki jih z nobeno etimologijo ni mogoche povezati z Indoevropejci. ki jih prej niso poznali. Ta postopna sprememba nachina pokopa nam tudi omogocha razlago. razmeramo kratko dejanje med she starejsho mediteransko kulturo in njenimi nosilci. zato so v grobovih staroselcev tudi grobni dodatki etrushchanskega tipa in z etrushchanskimi napisi. ki se je opirala na stara in nejasna izrochila. Titienzi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. blizu Trenta. kar kazhe na njihovo vplivno obmochje.2010 10:14:37] . Spajanje Etrushchanov z rimskimi plemeni. saj so v druzhinsko grobnico pokopavali svojce v daljshem obdobju. kakrshen naj bi bil Enej. kar so vse prevzeli kasneje Rimljani. da je bil pri Evrazijcih. Legende o nastanku Rima so plod kasnejshe domishljije. ki sega proti jugu do desnega brega Tibere. * Prvotno jedro etrushchanske naselitve je spodnja Etrurija. pri Luganu. cheprav so se postopoma stapljali z njimi. ki jih ne najdemo v starejshih grobnicah. Zhe grshki in potem latinski pisci so omenjali. na severu je Luni predstavljal mejo z Ligurijci. obdelane vrche. Bocna. Chiusia ter drugod. Precej etrushchanskih napisov so nashli dalech naokoli.htm[16. pogosto so rabile za shranjevanje chloveshkega drobovja. o katerem poje Eneida. V grobnici kralja Vetulonije so nashli tudi vazo z etrushchanskimi napisi in za arheologe je bil to jasen znak. in tega niso spremenili. zakaj je mogoche v isti grobnici najti obe vrsti pokopa. da je etrushchanski dominij segal http://www. kamor niso prodrli. ki so Indoevropejci in primitivnejshi. temvech le o Etrushchanih. Toda ne sme nam uiti. Torej je bil evrazijski. z drugachno gradbeno tehniko in z orientalskimi dodatki. ko so jih podjarmili Etrushchani. se kazhe tudi v imenu Luceres. Njihova znachilnost je.Lucijan Vuga ljudstvu. na vzhodu so mejili na Umbre. Nici itd. npr. templjev. To si lahko razlagamo tako. da obstajajo stare grobnice. to se kazhe tudi pri vzpostavljanju kolonij in pri nastajanju vojashkih taborov (castra).Slovani in Anti . To tezo potrjuje tudi zasnova mest. ter prihodom Etrushchanov. da so Etrushchani ob svojem prihodu poznali grobne pokope kakor vsi drugi Mediteranci v Mali Aziji in v Egeju. Piacenze in izliva Pada. shele mnogo kasneje. Ramnenzi in Sabinci. do Adrije. saj je to bil zharni grob. In podobno je z vsemi starimi mesteci okoli Rima. vendar so mesto ustanovili domorodci in ne prishleki. te grobnice imajo dodatke kot etrushchanske in so vchasih bajno bogate. Indoevropejci so se utopili med enimi in drugimi. preproste po gradnji in vsebini. razpored ulic. V teh zadnjih je najti bron. so zacheli upepeljevati svoje mrtve. in novejshe. mediteranskimi ljudstvi. na levem bregu je bil Lacij. indoevropski vdor s severa le vmesno. da imajo zgoraj obliko chloveshke glave.

. Iz tega sledi. drugi trde. Po tej teoriji naj bi v Grchijo vdrli Heleni s helenskim. natanchneje je tezhko dolochiti. pa tudi ta. Ta Sergijeva izvajanja kazhejo. prodor Joncev v Malo Azijo. Kakorkoli zhe. Najsi so se imenovali Etrushchani. V skromnih ostankih http://www. cheprav je bil zelo verjeten povod. V Italiji so se pomeshali vladajochi. sht. pr. ki so za sabo pustili sledove v obliki zharnih grobishch. saj so bili le prekratek chas na tem obmochju in tudi njihova kultura. ki je trajala dokaj dolgo. sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. zato je tezhko rekonstruirati prvotno stanje. Indoevropejcev izvira iz vzhodnega Mediterana. kaj vech jim ni bilo mogoche. Z romanizacijo Italije so ugasnili vsi drugi jeziki. n. ki so jo uvedli filologi in glotologi ter jo aplicirali na italijansko in grshko arheologijo. Ko so Etrushchani prishli v Italijo. zato so na razlichne nachine vkljuchevali prejshnje naseljence. Toda po mnenju Sergija je najvechja nesrecha. ali je prishlo tudi do stapljanja med na novo prispelimi evrazijskimi ljudstvi in domorodci (pravimi in resnichnimi Italci) pred etrushchanskim vdorom? Sergi temu pritrjuje! Zato se vprasha: kdaj pa so prishli Etrushchani v Italijo? Nekateri menijo. sabelshchina in arhaichna latinshchina. t. n. pr. n. pri tem Sergi misli na srednjo in ne na severno Italijo. Na tej tochki se je treba vprashati. za razvozlavanje etrushchine. ki je lahko doletela bistvo natanchne in naravne interpretacije. V takih pogojih je naravno.. ampak tudi omika njihovih predhodnikov Evrazijcev. s chimer so se razvile umbrijshchina.2010 10:14:37] . so vsrkali prejshnje prebivalstvo. ki se je stapljal z indoevropejshchino priseljenih Evrazijcev.. vendar so ohranjali vodstvene polozhaje. Sergi je zhe leta dokazoval. da je malo ali veliko tega starega jezika in etrushchine vkljucheno v stare italske dialekte in tudi v latinshchino.11. hatijshchine si je treba pomagati s preuchevanjem mediteranskih jezikov. pr. Raseni. v Italijo pa naj bi prishli Italci z italskim jezikom. da so prishli zhe v 10. oskijshchina. pridobljena z vzhodnega Sredozemlja. vendar ne italskega rodu. Tuski ali Tirenci. Za tako zahtevne podvige na obsezhnem ozemlju pa njihovo shtevilo ni zadoshchalo.Slovani in Anti . Toda Sergi meni. st.revijasrp.Lucijan Vuga od doline Pada do Mesinske ozhine. ni bila na ravni etrushchanske. sht. Na ta nachin si razlagamo izginjanje Evrazijcev. z izjemo galske invazije v 4. sht. da se je to zgodilo najkasneje konec 8. Ti so se umikali pred prodiranjem Dorcev. ki so izginili iz spomina tudi najstarejshih piscev. ki je dosegel Rim. i. visoko omikani Etrushchani. kretshchine. da ta teorija ne vzdrzhi mochi dejstev.. z umikom so se reshili pred suzhenjstvom in smrtjo. temvech tudi na morju. nedvomno Arijci. To veliko premikanje ljudstev je posledica indoevropske invazije v Sredozemlje. ki je povzrochil gibanje ljudstev. ali v zachetku 7. da je etrushchina na neki nachin prishla v leksiko in fleksijo razlichnih italskih dialektov. st. da po njegovem ne le etrushchanska kultura. st. da je to bilo v 7. z Evrazijci. saj je plod nacionalistichne germanske arijske miselnosti. ki niso nikoli omenjali teh neitalskih priseljencev. Sergi pa meni. saj so si pridobili naziv gospodarjev morja shirom po Sredozemlju. kasneje pa so sami postali zhrtev nastajajochega rimskega imperija. Torej je prvotni jezik neolitskih mediteranskih domachinov. st. Indoevropejcev. vendar so svojo prevlado dosegali ne le na kopnem.htm[16. kasneje vplival tudi na sorodno etrushchino. saj je Livij pisal o she starejshem keltskem vdoru. so bili she kasnejshi Etrushchani spet Mediteranci. italska arijska teorija. vendar sorodni domorodcem. pr. da so she pred Evrazijci (Indoevropejci in Etrushchani) zhe od neolitika v Italiji zhivela mediteranska ljudstva! In medtem ko so bili evrazijski doseljenci druge rase in jezika ter so vplivali na jezik starih naseljencev. n.

.. Tako so nastali dialekti v Italiji kakor tudi v Grchiji iz obstojechih domorodnih dialektov ter iz izgovorjave in naglashanja evrazijskih jezikov. je dozhivel vse mogoche spremembe. da so z zahodnih Alp prishla keltska plemena in zavzela Piemont ter Lombardijo. Tega se je lotil tudi G. Vendar pa nista le ti obmochji podvrzheni invaziji v zgodnji zhelezni dobi. ki so prav tako imeli svoje dialekte. kot bomo videli v nadaljevanju. z vzhoda pa so prishla plemena. izvirne ali zelo blizu izvirnim. Po mnogih stoletjih. Milano. ki po obliki izvirajo iz prvih. kot sem zhe dokazal..« G. o katerih je tu tolikokrat govora?! Sergi v zhe omenjenem delu (str. kjer se nahajajo. v katerem se je uporabljal. ki so prishli v Veneto in prodrli vse do Bologne in okolice. 1919.. ki je bila najmanj eno stoletje pred ustanovitvijo Rima. drugich s keltskim. 420): »Iz tega. Ta jezik. To rushi tudi tisti stari kon­ http://www. slovanshchino in germanshchino. ki bodo postala potem etrushchanska. pr. torej taki. ki jih hochejo imenovati ilirska. pach glede na dialekt plemena.Slovani in Anti . so drugotne veje.. Evrazijci so prishli chez Apenine celo do Lacija. ki bi potrjevalo te hipoteze. n. Sergi zapishe celo naslednje (Italia – Le origini. Kaj domneva Sergi o Indoevropejcih? Kdo so bili ti Indoevropejci. da je od mnogih arijskih jezikov v Evropi treba nekatere jemati kot prvotne.revijasrp. kar pripovedujem. Ta samosvoja zamisel. kot jih poznamo od latinskih piscev.2010 10:14:37] . ki je konchno postal latinshchina. kot se je zgodilo v Grchiji. Jezik. vse ostale veje zunaj teh. ko je Rim obvladal druga ljudstva ter zavladal Italiji. kot nakazujejo ilirske imigracije. do Riminija. Fratelli Bocca Ed. pr. ki jo Montelius postavlja v 10. zavzeli so Albanske gore in tudi dolino. svoja selishcha so postavili tudi na ozemlja. izvirne jezike ali veje keltshchino.. se je razvila do osnovnega nachela.. sht. izrazhali pa so civilizacijo. sestavljen jezik italskega tipa. v sploshnem jih postavljajo priblizhno v 8. ki se nanasha na oblikovanje italskih jezikov. In vechkrat sem zhe navedel.11. vendar sem jih jaz zhe imenoval Praslovani (Protoslavi) zaradi sorodnosti Slovanov z Iliri. st. grobishcha v Ticinu pa so najstarejshi dokazi keltskih vdorov. n. Jaz sem tudi uvrstil med prvotne. vendar ni nobenega potrdila ali dokazila. je latinshchina postala nacionalni jezik ter privzela dokonchne klasichne oblike. ki so ga govorili domorodci. Tem plemenom oziroma Protokeltom in Protoslovanom je treba pripisati spremembo jezika v Italiji. vendar se mi zdi ta chas pozen. da je moral nastati nov jezik. ki so se izoblikovali na ozemlju. podobno. marvech je lokalna tvorba kot posledica sovplivanja med jezikom staroselcev in jezikom priseljencev.htm[16. kar sem trdil zhe pred dvajsetimi leti in trdim zhe ves chas: nobena indoevropejska italska veja ni prishla na italijanska tla. kakor mislijo nekateri. Posledica je naravno ta. str. se potrjuje na najbolj jasen nachin. che ga primerjamo z ahajskimi vdori v Grchijo in razmislimo o chasu etrushchanske kolonizacije.Lucijan Vuga teh starih jezikov in v latinshchini je treba iskati prastare besede.. Tezhko je dolochiti chas teh vdorov. 261-264) pishe: »Vendar imamo natachne vesti o migracijah Evrazijcev v Italijo s severa v prvem obdobju zhelezne dobe. Italskim jezikom so iskali sorodnosti enkrat z grshkim. v kateri bo kasneje ustanovljen Rim. ki sem ga razlozhil ob neki drugi prilozhnosti. grobishcha nedalech od Bologne. imenovano po Villanovi. marvech Indoevropejci druge veje. ni bil prineshen od zunaj kot italski jezik. izoblikovan na tleh Italije.. Semerano.. st. Ta delitev ima velik pomen in lahko pojasni razlichnost ter podobnost med posameznimi arijskimi jezikovnimi vejami. Sprejel sem. ki so imeli svoj jezik.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. drugi jeziki so lokalne oblike. sht.

ki ga naduto imenujejo indogermanski. Ker je bil Sergi obenem antropolog. da so Kelti le Germani (Die Südgermanen. kar potrjuje. pribija nemshki jezikoslovec Feist!« Po vsem tem Sergi pride do preprichanja. so ga antropoloshka preuchevanja preprichala.. Berlin. to pa absolutno ni res in je krivichno tako do njegovega celotnega znanstvenega opusa kakor do njegovega zhivljenja. tudi o njihovem izvoru je prav toliko hipotez kakor okoli Etrushchanov. 480-485): »Germanshchina nam ne kazhe le. Glejte edinstveno protislovnost o Nemcih med Nemci samimi! Medtem ko se Braungart trudi dokazati. Slovani. 511). 1914).htm[16. A Keltski vpliv na Germane se je nadaljeval she potem. ko se uveljavi nov jezik med ljudstvom z drugachnim jezikom. ki je dokazal. ampak tudi. (Tu se Sergi sklicuje na svoje tri knjige: Arii e Italici – Gli Arii in Europa e in Asia – Europa. Nekateri so (hote ali nehote) napachno razumeli Sergija in mu pripisovali rasistichne nagibe. absolutno zavrniti identichnost Germanov z Indogermani. saj pishe: »Ker moramo danes mi. skupaj z nekaterimi prazgodovinarji in jezikoslovci ter sporazumno z njimi. Kelti. Zhe na drugem mestu sem ocenil na eno tretjino neindogermanski del v celotnem germanskem besednjaku.. kulture. Zelo verjetno je tudi. ki so pred tem govorili drug jezik. d. da je v svojem besednjaku brez pomembnega dela nekaterih povezav z drugimi indogermanskimi jeziki. se mi vzbuja dvom. str. Indoevropejci pa so se razshirili po vsem svetu. L. op. ne moremo imeti za dominantno v predzgodovinskem chasu v osrednji Evropi drugega ljudstva kot Kelte. ki je dozhivel spremembe po neki biblijski razselitvi ljudstev. toda v okviru tedanjega chasa in mozhnosti je uposhteval tudi genetsko komponento pri raziskovanjih chlovekovega razvoja. o tem nam prichajo shtevilne germanske besede za pojme iz drzhavne uprave. 1913). le da so prvi kot narod izginili. iz druge roke. Kako naj si razlozhimo njen nastanek. vse naokoli njih je bilo morje Indoevropejcev.. da ni le njihov jezik.) Po delu nemshkega filologa (Feist: Kultur. V. da je v svojem bistvenem jedru zmeden indogermanski jezik.. Litvanci) in bi rad uvedel izraz Indokelti.« Tako pishe Feist in dodaja(n. München. da so zhe v predzgodovinskem chasu Kelti prinesli svoj indogermanski dialekt Germanom. hoche Feist odvzeti Germanom njihovo naduto poimenovanje Indogermani (kar je nadomestilo za Indoevropejce. ali ni tudi germanski jezik le drugotna oblika (sekundarna formacija) ali izpeljanka. modrookost in dolihokefalnost znamenja afrishkega izvora.Slovani in Anti .. ki je bilo kulturno in politichno odlichnejshe. in ne more predstavljati indoevropskega tipa jezika. Italci. ampak izpeljana od Keltov. str.. Glede na nashe poznavanje stvari. che naj bi bila germanshchina pristen jezik. da je germanshchina sekundaren jezik. chesh da so Germani vsi Heleni. saj je bil med tesnimi sodelavci Garibaldija ter svobodomislec.2010 10:14:37] . Navedimo tudi nekaj o tej problematiki. nam ne preostane nich drugega kot sprejeti naslednje: Germani so bili germanizirani pod vplivom nekega sosednjega ljudstva. Da so bili Kelti mochnejshi od Germanov.revijasrp. Etrushchani so bili otok ljudstev kontroverznega izvora in jezika zhe v davnini. ampak so tudi njihova plavolasost. kot se naravno zgodi. da germanska kultura ni izvirna. ki je dozhivel velike spremembe v germanskih ustih. http://www. o katerem ne vem. d. da so jih v veliki meri prevzeli od Keltov pred fonetichnimi spremembami.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. razvit iz nekega izvirnega indogermanskega jezika?« (n.11. kako mu je uspel tako izjemen obchutek za resnicoljubnost. Seveda ni razpolagal s sodobnimi dognanji genetike in antropologije. je zelo verjetno. ko je zhe prishlo do germanskih fonetichnih sprememb. Ausbreitung und Herkunft der Indogermanen.Lucijan Vuga cept indoevropskega ljudstva z enotnim jezikom.

da so se prvi poljedelci razshirili po Evropi med letoma 6500 in 5000 pr. med njimi so najbolj vneti predlagatelji nostratichne jezikovne druzhine (A. pri chemer so nastale tri jezikovne druzhine: indoevropejska v Evropi. Friedrich (Proto-Indo-European Trees: The Arboreal System of a Prehistoric People. Po njegovem je prodor poljedelcev v Iran in Indijo sochasno shiril tudi indoevropejske jezike proti vzhodu (hipoteza A). Ker pa niso na voljo neposredni dokazi o jeziku prvotnih poljedelcev. Anatolijo zagovarjajo mnogi jezikoslovci. Spricho tega se je posebej posvetil preuchevanju antropoloshkega procesa. n. na severni strani Chrnega mora oziroma v juzhni Ukrajini. o chemer pa arheologija lahko dá pomembne podatke. ki so zasedli ta ozemlja okoli 1500 pr. Anatolsko teorijo krepko zagovarja tudi arheolog Colin Renfrew (Archaeology and Language: The Puzzle of Indo-European Origins. 1987).. ki za to teorijo najde tudi genetske dokaze. Svojo hipotezo A je Renfrew kasneje dopolnil in je postavil domnevo o razshirjanju poljedelstva z Blizhnjega vzhoda. Lang. to je tezhko zanesljivo dokazati iz jezikovnih primerjav. Tej teoriji stoji nasproti Maria Gimbutasova (Proto-Indo-European culture: The Kurgan culture during the fifth. odvisnih od socialne sestave zajetega prebivalstva. B.Slovani in Anti . ki je bolj zakoreninjena). sht. cheprav niso znachilna le za to podrochje in ni mogoche izkljuchiti. je to poglavitna opora hipotezi. Shirjenje kurganov. and third millenia B.C. dravidska v Pakistanu in Indiji ter afroazijska v Arabiji in severni Afriki. Merediterr. London. Mnoga od teh dreves so bila pred 5000 leti pogosta v juzhni Rusiji. cheprav ne izkljuchuje alternative (hipoteze B. da so indoevropske jezike po Evropi in Indiji razshirili nomadski pastirji iz zahodnih step. V bistvu pa obe teoriji nista neskladni. The Indo-European homeland and lexical contacts of Proto-IndoEuropean with other languages. o katrih domneva Gimbutasova. da se lahko neki jezik nadomesti z drugim samo v dolochenih okolishchinah. Philadelphia. sht. to je nenavadno.. ki so skupna vechini indoevropskih jezikov. pri tem pa meni.2010 10:14:37] .htm[16. da so rastla ta­ http://www. je veliko kasnejshe od neolitskega preseljevanja poljedelcev z Blizhnjega vzhoda. po kateri so te jezike prinesli arijski nomadski pastirji. Da bi podkrepila svoje hipoteze. kot je pokazal P.revijasrp. na sploshno ljudstva z obmochja plodnega polmeseca z indoevropskim jezikom. v zadnjem chasu pa kazhe. Vendar se pri tem svojem opredeljevanju Renfrew sklicuje na preprichanje. zato ostaja Renfrew na ravni teorije. ki so obilnejshe in preprichljivejshe za semitske jezike. da sta dve obmochji vredni vechje pozornosti: Anatolija in Ukrajina.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Tako navaja. to med drugimi podpira tudi Cavalli Sforza (The History and Geography of Human Genes. University of Pennsylvania Press. gledano s stalishcha sodobne znanosti? Jezikovni vidik Izvor indoevropskih jezikov je v sredishchu pozornosti preuchevalcev pradomovine Indoevropejcev. fourth. n. Dolgopoljski. 3/1988). z obmochja kulture kurganov. 1970).Lucijan Vuga Toda kdo so ti Indoevropejci. ki meni. Princeton University Press. da so to bila anatolska ljudstva oz. Rev. 1994). saj arheoloshke najdbe pred odkritjem pisave ne povedo nich o jeziku. kot kazhejo genetske analize. ker se praviloma arheologi niso izrekali o jezikoslovnih zadevah. lahko se je zgodilo oboje. 1970). Jonathan Cape. University of Chicago Press. ki jo je identificirala na podlagi preuchevanja jezikovnih korenov drevesnih imen.11. da so anatolski poljedelci prinesli v Evropo indoevropejshchino.. je Gimbutasova uvedla koncept "domovine" Indoevropejcev. predvsem na temelju shtevila starih leksichnih izposojenk od sosednih ljudstev. Morda so ljudstva kurganov izhajala iz tistih prvotnih neolitskih poljedelcev.

da se je ekspanzija keltske kulture nadaljevala vse do 1 st. bilo je prepozno. V tistem trenutku. ki ga predvideva Gimbutasova. Drugi primer kulturne ekspanzije. Rimljani pa so ga nadomestili z latinshchino. da bi prishlo do zamenjave jezika kot posledice ekspanzije nekega ljudstva. v chasu arijskega vdora v Indijo. le za slovanske jezike je bilo to obdoje morda krajshe. Privrzhenci Gimbutasove so zlasti kritichni prav do lingvistichnega vidika Renfrewjeve teorije. cheprav naj bi v severni in osrednji Evropi predstavljali ob svojem chasu zelo razshirjeno jezikovno podskupino. verjetno pa je njihova shtevilchnost odigrala pomembnejsho vlogo kot v primeru shirjenja latinshchine. predstavljajo antichna ljudstva. da so se razshirili na podoben nachin kot prvi poljedelci. je verjetno. Chas. sht. ki pripadajo drugim druzhinam (altajski in uralski). politichno in kulturno prevlado. ali pa niso bile http://www. Renfrew postavlja v ospredje dokaze sodobne arheologije za chas kurganov. ki so gradila megalitske spomenike po Evropi. ko so jo zaustavili Rimljani. Podobno kakor keltshchina so morda tudi te bile lokalni dialekti. se je neka elita lahko razshirila po Evropi.Lucijan Vuga krat tudi v Anatoliji. pr. Kelti predstavljajo she vedno zelo veliko uganko.2010 10:14:37] . da je ostalo malo genetskih sledov za njimi. potreben za regionalno diferenciacijo jezikov. ob udelezhbi le manjshega shtevila Keltov ali ponekod celo brez njihove prisotnosti. da razlozhimo. baltskih in slovanskih jezikov. brez demografske ekspanzije in brez ustrezne sociopolitichne organizacije. Tam kjer je bilo poljedelcev vech kot pa lovcev-nabiralcev. kako so se shirili germanski in slovanski jeziki. do koder Rimljani niso (trajneje) segli. torej pred 2000 leti. cheprav se zadnji dve zelo pogosto pojavljata kot ena balto-slovanska podskupina. je verjetno prevladal njihov jezik. Zato Renfrew meni. da se je indoevropejshchina shirila s poljedelci z Blizhnjega Vzhoda. so dolgo prezhiveli (cheprav mogoche prihajajo iz drugih krajev. kako sta se po Evropi razshirila keltski jezik in kultura. n. je bila Evropa zhe gosto naseljena.. Tudi drugi jeziki. da bi glede na opisani model vladajoche elite pastirji lahko uveljavili svoj jezik na obsezhnem osvo­ jenem ozemlju. po drugi plati pa je bilo prezgodaj za proces dominacije neke elite. Ni verjetno.Slovani in Anti .si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.11. zhe zaradi tega ne. etrushchina. Nekateri evropski jeziki. Ostale indoevropske podskupine so morale nastati zhe prej in so zelo stare.htm[16. Kasneje morda. je verjetno podoben v vseh primerih. Veliko manj pa vemo. ki so se razshirili na vechja obmochja z neposredno selitvijo ljudi. Romanske jezike so Rimljani razshirili z vojashkim osvajanjem in s temu sledecho gospodarsko. Na zhalost imamo dokaj malo zanesljivih elementov: keltska identiteta hallstattske in naslednje latenske kul­ ture. V chasu. da tisto podrochje ni imelo potrebne sociopolitichne in vojashke mochi. Posebej je treba obravnavati razshirjanje drugih indoevropskih podskupin: romanskih. tisochletja pr. to je med koncem neolitika in zachetkom dobe kovin. zato se je keltshchina ohranila le na odrochnih krajih oziroma tam. sht. Baski so tak primer. npr. kot nam prichajo antichni pisci in stare legende). je bila keltshchina prevladujoch jezik v severni Italiji. kot ga navaja Gimbutasova. le redka prvotna mezolitska ljudstva so uspela ohraniti svoj stari jezik. za katero je tezhko najti genetske in jezikovne sledi.revijasrp. seveda pa je v dolgem obdobju dozhivela na posameznih obmochjih mnoge spremembe in chlenitve. germanskih. ker je bila takrat Evropa zhe gosto naseljena. Arheoloshki zemljevid nam nam pokazhe. n. Ostane nam. so prishli v novejshem chasu in so zgodovinsko dobro dokumentirani. Che so se torej keltski jeziki razshirili v drugi polovici II. v Franciji in na Britanskem otochju ter v delu Shpanije. vojashko silo ali le s kulturnim vplivom.

las in ochi so she bolj negotovi kazalci genetske pripadnosti. zanimajo nas dosezhki in njen domet v prihodnosti. Tudi v novejshem chasu so opravili ponovne kraniometrichne analize izkopanih lobanj. a tu se ne bi spushchali vanjo. Za nekatere drzhave pa so bile zhe opravljene podrobnejshe primerjave. chokati. temni. Laponci so pretezhno ribichi in lovci ter dobijo dovolj vitamina D v hrani. ljudje so nizke rasti. tako da jih danes govorijo redki ali sploh nihche vech. in ne nazadnje gre tudi za njihovo medsebojno prepletanje. proti prichakovanju. medtem ko so bili Skandinavci pretezhno poljedelci in so morali sami sintetizirati ta zhivljenjsko potreben vitamin tako. ljudje so visoke postave. Grchijo. in mediteransko. severno Afriko. ker so izginile. Che se zadrzhimo pri Italiji. zelo pogosti svetlolasi ljudje.. porashchenega telesa in brahikefalni (z okroglo lobanjo). toda ochitno se mnozhice kriz­ harjev tam niso ukvarjale le z osvobajanjem Svete dezhele. Z. Med najbolj ugledne raziskovalce sodi amerishki ekonomist W. saj je ochitno barva las in ochi proti severu v povprechju vse svetlejsha. opravil temeljit antropoloshki pregled. pogosto kodrastih las in dolihokefalni. na to poleg genetske zasnove vplivajo prehranjevalne navade.htm[16. Antropoloshki vidik Antropologija se srechuje z nekaterimi problemi v zvezi s spreminjanjem chlovekovih telesnih znachilnosti. kaj shele sveta. kjer ne bi prichakovali toliko svetlolascev. ki je konec XIX. svetle polti. veliko bolj kot ostale celine. a so rezultati neenotni.revijasrp. alpsko. zato so antropometrichne raziskave zelo tvegane. saj niso dovolj znani nasledstveni mehanizmi. seveda pa jih tudi danes ni mogoche zavrechi. Ripley. Genetski vidik Spricho vseh teh tezhav si v zadnjih letih antropologi veliko obetajo od hitro razvijajoche se genetike. ljudje so majhni.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. da bi preverili prejshnje shtudije. ki zajema iberski polotok. v srednji in vzhodni Evropi. she vech. Barva kozhe. ki zajema severozahodno Evropo. bil je vishje ali nizhje rasti ipd. marvech le skrbno in z vso previdnostjo interpretirati. bo morda mozhno koristneje in zanesljiveje uporabiti tudi te elemente. saj she ni na razpolago dovolj genetskih podatkov. kar gre zelo verjetno pripisati vdoru in dolgi okupaciji Normanov. ki jih morajo antropologi uposhtevati. med temi je dokajshen del Evrope z Balkanom in Anatolijo. Po mnenju nekaterih antropologov ta Ripleyeva klasifikacija prevech poenostavlja zelo zapleten tisochletni proces in posamezniki so jo poskusili izboljshati. na Siciliji.11. druzhbene in zemljepisne okolishchine itd. ker se je chlovek skozi stoletja spreminjal. Na skrajnem severu se med plavolasimi Skandinavci pojavi otok temnolasih Laponcev.2010 10:14:37] . Evropske rase je razdelil na nordijsko. Blizhnji Vzhod in Arabijo. plavolasi in dolihokefalni (s podolgovato lobanjo). Seveda je takih dejavnikov.Lucijan Vuga uspeshne. vendar z zelo nasprotujochimi si rezultati. juzhno Italijo. to naj bi bila posledica prehranjevalnih navad. st. Zlasti Evropa je bila v zadnjih dveh stoletjih podvrzhena mochnim spremembam. ali pa na Blizhnjem vzhodu. temnolasi. vendar pa so npr. vitki. da bi si ustvarili dokonchno sliko o prebivalstvu Evrope.Slovani in Anti . da so se bolj izpostavljali soncu. ki je http://www. Che bo kdaj v prihodnosti razvozlana molekularna genetika.

11. ni upravicheno do takega imena. v chemer je http://www.htm[16. to je ob Jadranu proti meji s Slovenijo. Egejci pod starodavnim vplivom asirske. Z genetskega stalishcha je severna Italija podobna srednji Evropi. Aqaiwasha. Med imeni ljudstev. kot zachenja dodatek v knjigi. da jih zgodovinarji zavajajoche oznachujejo kot Indoevropejce. spominjajo na imena. poudarja zapletenost vprashanja. katerih imena se tu pa tam pojavljajo v korespondenci iz El Amarne. ki so jim Egipchani rekli "prebivalci z otokov. fenichanske in mezopotamske omike. in lahko spremljamo. pomeshanega. skrivnost antichne Britanije. Za nas je she posebej zanimivo stanje na italijanskem severovzhodu. vseeno pa je Grchija nekaj posebnega. Giovanni Semerano zhe v svojem obsezhnem delu (Le origini della cultura europea. saj gre po eni strani za jezik. kjer so Grki. zato ni vkljuchena v podskupino Italije. Shekalasha itd. Najprej povzemimo iz Le origini. po drugi strani pa za izvor Etrushchanov. sumersko a-gi-a. s kritiko pristopa k "etrushchanskemu misteriju". oboji pa so bili Mediteranci. ne smemo pa pozabiti niti na "sardinijsko sfingo".Slovani in Anti . ETRUSHCHINA – KOINE SEMITSKIH JEZIKOV Sedaj pa k Semeranovemu delu. ki je premagalo smrt). Ahajci. da se Sardinija popolnoma razlikuje od ostali 13 italijanskih regij. so se med seboj sporazumevala v kakshnem semitskem dialektu ali v egipchanshchini. V Italiji je jasno razvidna polarizacija med severom in jugom. na jugu pa Mediteranci. s katerimi je hotel faraon ovekovechiti svojo zmago nad Libijci in njihovimi zavezniki "ljudstvi z morja". str. latinsko aqua. cheprav nobeno od teh ljudstev. v juzhni Toskani in severnem Laciju ali she juzhneje na apeninskem shkornju. Torino. da so to podrochje nekoch kolonizirali Etrushchani in v bizantinskih chasih Grki. Aqaiwasha. Okoli Ferrare je otok temnejshih ljudi. Siculi itd.2010 10:14:37] . ki bi lahko bil samostojna knjiga (in to se je v razshirjeni obliki uresnichilo s pravkar izdano knjigo Il popolo che sconfisse la morte – Ljudstvo. temeljeche na 34 genetskih frekvencah. kako je linearna pisava B (zlogovna pisava v chasu kretsko-mikenske kulture) hitro in lahkotno sledila razvoju enega od tistih govorov. ki so sredi Velikega zelenja". vol. ki jih poznamo she danes: Teukri.revijasrp.. In le stezhka si je kdo upal to razshiriti she na temachna obdobja Grchije. 38. Podobno je z obmochji. ki so bila v davnini kolonizirana z Etrushchani. ljudstva minojske kulture. Shpanije in Portugalske. ki so bila omenjena na tistih napisih trinajst stoletij pred nashim shtetjem. Semeranu se je tedaj zdelo pomembno zacheti z napisi v Karnaku in na "izraelski steli" iz Bet-Seana.Lucijan Vuga genetsko dobro raziskana: tu so se oprli na poglavitne komponente. ki ima celo v naslovu In appendice il messaggio Etrusco. najdemo Turusha. Toda z etrushchanskim misterijem so podobno povezani tudi misterij Keltov. na severu so Srednjeevropejci. ki je postal starinska oblika grshkega jezika. enigma Fenichanov. Semerano razlaga iz akadskega aga'u. Dognali so. severno od Rima. kar naj bi bili po mnenju ne­ katerih Ahajci.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. o katerih meni. Shardana. ne pa v indoevropejshchini. medtem ko je osrednja in juzhna Italija bolj podobna Grchiji in drugim sredozemskim drzhavam. Sardinci. 781 in naprej). kar si antropologi ra­ zlagajo s tem.

ponavlja osnovo Gortyn. vladar. Semerano domneva. da so Etrushchani avtohotni na Apeninskem polotoku. ki se je skozi stoletja izredno spreminjala. enu – gospod. ki je bil kozmopolitsko mesto. Penejeva hcherka. ki so ga zavzeli Pelazgi. Semerano meni.htm[16. hebrejsko rosh vodja. da so Grki. Aigaion / pelagos). je. 28. che najdemo templje. Cheprav so Grki Etrushchane imenovali Tirsenoi. Iz napisa Jnw-Twrsh na sarkofagu iz Kahuna v despresiji Fajum je v akadshchini razbrati "vladar Turushev": Jwn akadsko inu. ki se pri Raveni oziroma Spini izliva v morje v obliki obsezhne delte. Zato ni nich chudnega. trgovati. da so jadrali do izliva reke Spinete v Jonskem zalivu. ki pomeni prebivati. Na to kazhe obstoj kolonij tujerodcev na egipchanskem ozemlju. da so Tirenci dobili to ime v Italiji. da so obstajale tesne vezi in stiki s tujci. Tako ima podoba moshkega z orlovskim nosom. mesto. ki je bila sicer pred tem premagana. ta pa Nanasa. slednji skupaj z Astarto postane zashchitnik konjenice. kar posebnega izhaja iz teh porochil. Pri tem Semerano opozarja na razhajanje med etruskologoma Paretijem in Pallotinom. simbolni pomen: predstavlja sposhtovanje do velike sile. 3.revijasrp. in navaja po Helaniku: kralj Pelazg in Menipa.11. sht.. tako kot Crotona v Veliki Grchiji. ki vezhe skrajni konec Istre z Raveno oziroma Spino na drugi strani. posvechene azijskim bozhanstvom. ki niso bili Heleni. To. turru hoditi naokoli.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Anat. 170). O Pelazgih . ki potrjujejo. da gre za predgrshki otoshki jezik. vladajochi. vodja.Slovani in Anti . ti naj bi se po Dioniziju iz Halikarnasa (I. visok duhovnik. v Memfisu. potovati kot trgovec. Ad Aen. ki je imel sina Tevtamida. sta imela sina Frastora. da naj bi tudi ime Shardana izhajalo iz akadshchine: shar-dannu. A tudi Tuski naj bi koreninili v akadski besedi tush. tam pustili ladje ter v notranjosti zavzeli mesto Crotono.Tirencih porochata she Tukidid in Sofoklej. ime Ahajci (Ahaioi) ima koren v akadskem ahu. saj slednji priznava pomembnost besedila na steli iz Kaminije na Lem­ nosu. npr.Lucijan Vuga odmev imena samega Egeja (Aigaios. so si sami pravili Raseni. Izvirno ime Cortone je dal Dionizij iz Halikarnasa za Crotono. Curtum. Che je bil eden od turushkih kraljev s chastmi pokopan v Egiptu med XIX. K srechi so prishli na Lemnosu na dan she drugi dokazi. Bralce je treba opozoriti. Crotona.. ki naj bi prichala o otoshkem jeziku pred atensko zasedbo leta 510 pr. ponavljanje. Gortina. morska obala. v akadshchini reshu. Spinete pa je reka Pad. Ko je mikenska civilizacija zashla obenem z bronasto dobo v temachno obdobje med 1200 in 750 pr. morda celo Etrushchan. Zhe Herodot (I. da je le neposrechena domislica Dionizija iz Halikarnasa. za Carteia. cheprav skushajo to njeno pomembnost iznichiti z domnevo. to pomeni. da je Herodot slishal govoriti o Pelazgih. in Twrsh = Turushi. ki je vklesana na sarkofagu ob imenu T(j)wjrs' z morja (Turushi z morja). je to le slabotno osvetljeno z omenjenimi napisi faraonov Merneptaha in Ramzesa III. le sedanji Trzhashki zaliv je pomenil Jadran. da je na otok prishel tujec iz Male Azije. "mogochni kralj". ki so bili kot Shardanci vkljucheni med najemnike v egipchansko vojsko. za Corythus. tj. dinastijo. sht. imenovali Jonsko morje sedanje Jadransko morje vse do chrte. -shu pa nakazuje trajanje. kralj. 3) po preselitvi imenovali Tirenci. marvech le to. kot porocha Herodot. saj ne omenja imena Raseni. za Corithus. namrech hetitskega kralja. http://www. in med vladanjem slednjega so Heleni nagnali Pelazge iz njihove domovine. od koder so se shirili in ustvarili Tirenijo.. n. Reshef. torej popotovati. she manj bogate semitske sestavine v njihovem jeziku. kot so Ba'al. Od kod pa ime Turushi in kaj pomeni? Semerano izhaja iz akadskega taru. etrushchansko mesto in gora (Serv. ki je bil she v zgodovinskih chasih podoben etrushchini. n. 94) omenja.2010 10:14:37] . da so del Apeninskega polotoka kolonizirali Lidijci oziroma Pelazgi.

Eneti. Likofronta. Dionizij iz Halikarnasa je ime Tuski imel kot prvotno ime za Quoskooi. fanatichno unichevali vse. Legenda o Antenorju sodi med najbolj razvpite. sht. staro mesto v Trakiji ob Ebru. ki so jih kot dosegljive unichili. da so po letu 525. Antenor je le sinonim za Eneja. ustreza pa sumerskemu tush bivati. vendar so se pri tem zhe pojavljale ne le nakljuchne napake. ki so nastajali iz hotenja po arhaizaciji ali za­ radi dopolnjevanja manjkajochih poglavij. 198) postavlja domnevo o stari (Etruria vetus) in novi Etruriji (Etruria nova). Niti leta 850 obnovljena univerza v Konstantinoplu niti peshchica pogumnih in razsvetljenih mozh nista mogli v celoti obnoviti starih mojstrovin. kjer je bil sedezh najstarejshih asirskih kolonij. Jean Berard je zelo natanchno preuchil Antenorjevo legendo ter njegov pri tanek s Pelazgi v delti Pada. poskrite ali spregledane pa je unichil zob chasa.. Sofokleja. Lyd. Uspelo jim je prepisati Hesioda. ki ga le oni sami razumejo oziroma ga je mogoche enachiti z jezikom Tirencev ter se popolnoma razlikuje od sosednjih jezikov. kar pomeni mesto. prvi naj bi pripadala Mantua. pr. da so prav Asirci nagnali Enete. sht. Aen. kot so menili Tebanci. Paflagonija.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Vse ustreza ugaritskemu qrt. drugo izrochilo je porochalo. to http://www. to je pomenilo konec vechjega dela rokopisov. homersko himno Dionizija.Lucijan Vuga shpansko mesto itd. eno od dvanajstih etrushchanskih mest. od kdaj je stara Etrurija. Na tej osnovi so nekateri poskushali dognati.. imenovana tudi Pylaemenia. Antenorjeve dogodivshchine so prishle do nas na razlichne nachine. Paflagonce ob reki Halys so razpolavljala ljudstva iz Kapadokije. II. kjer je s svojimi otroki ustanovil mesto Patavium. in so prishli vsaj do konca III. kot so Kapiton.11. Veneti. Padovo. De mag. iz iste osnove je Ainos. semitsko ain pomeni reka. Tukidida. vendar pri svojem izvajanju ni natanchen in omogocha vrsto razlag. da govore jezik. Enetoi. Zhe Servij (Interp. ki doslej ni bila dovolj uposhtevana in izvira iz starih eruditov.Slovani in Anti . kjer je neki polotok dobil ime po njih. Glede verodostojnosti besedil starih piscev Semerano opozarja na zhalostno dejstvo. De Ostensis). ko je bila ukinjena atenska shola. govori o Antenoridih. Prav tako pripada koren Tus-ci najstarejshemu etrushchanskemu substratu. Alba "tok". Linguae latinae. je morda nekdaj zajemala tudi Bitinijo. ohranjena v obliki Ambra "reka". govori. hebrejskemu qeret in aramejskemu qarta. da bi ustvaril novo kraljestvo.. nova ali inferior (spodnja) pa je tista iz chasov Eneja. ljudstvo iz Paflagonije. ustanovitelji Mantue (Serv. Zhe skupna prisotnost Trachanov in Enetov prihaja iz neke dokaj kasne tradicije..htm[16. akadsko enu. naj bi po Semeranu dobili ime kot "prebivalci ob reki". ki so skupaj s Helenom pristali v Cirenah. zhiveche ob reki Parthenios. Zaradi imena Etrushchani je bilo prelitega veliko chrnila. Izrochilo. kar je bilo starega in poganskega. Dionizija Periegeta. 13) o razliki med jezikom Tuskov in jezikom Etrushchanov (etera mev Thuskon alle de Etruskon leksis). n.2010 10:14:37] . tisochletja pr. str. S tem bi se potrdila tudi trditev Varona (De Orig. O teh ostankih prastarih jezikovnih plasti pricha etrushchanska beseda. Herodot se je lotil tudi jezika Pelazgov in zapisal. to bi Etrushchanom dalo polozhaj izredno starega ljudstva. da je Antenor ostal v Troji z namenom. 799). Herodota. Figul in Plinij (Lyd. Labeon. Fontej. 209. X. ki nam ga prenasha Arijan. stanovati. Legenda iz 5 st. in s katerimi so si bili etnichno in kulturno sorodni. ker izhaja iz akadskega adi-nari "vzdolzh reke". ampak tudi namerni popravki.revijasrp. Ajshila. n.

odkrit leta 1773. pomeni v. lpn = primer. pach glede na njihovo neprekosljivo veshchino. fenichansko et. n. sibutu. pomeni napisano. pomeni visoki uradnik. Leptis na obali zaliva Sirta. sh = akad. vladar. Che to povezhemo s Herodotovim prichevanjem. st. npr. nashu.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. XI. Tuski prebivalci tiste zemlje. pomeni molilnica.. bn = akad. http://www.revijasrp. Prav tako ni dovolj kritichno uposhtevana she ena Dionizijeva navedba. gospodarji morja so pisavo prenesli v Grchijo. Otreios. skoraj ignorirali Grchijo. etimologija Tyrsenos (poglavar) potrjuje osnovo ras. rsh = akad. – VII. ali pa kraje. ki so dominirali na Lemnosu in jih pred davnimi stoletji najdemo v Atenah. Isti pisec pa she dodaja. ki so misli izrazili s pomochjo zhivalskih slichic in ti najstarejshi dokazi chloveshkega spomina so vklesani v kamen. sem. lpn. shem. b-.: amce mechl rasnal (je bil na chelu poveljstva). ngr = akad. hebr. Rasna. sedanja Volterra. staro ime za Velletri. Et = akad. ki ustreza asirskemu nagiru in oznachuje visokega uradnika v Asiriji in v Elamu. shalmu. -athri. melku. Sirijo. nagiru. pomeni zgraditi. 14). Sabratha. Po Semeranu je mogoche najti osnovo v blizhnjih mestih. to je Enotrii. sbt = akad. ki je po dveh stoletjih she vedno predmet razlichnih razlag. pomeni postaviti. pomeni spredaj. da je bil Tyrsenos kralj ljudstev. shm = primer. nositi. Na egipchanskih napisih je najti Rsnw. pomeni tu. nabu.htm[16. dvigniti. da so bili Egipchani prvi. kot je Odrusi ob Ebru. ki so ga sami dobili od drugod. j = primer. mlk = akad. haruspex vedezhevalec. In posamezni pisci so navajali razlichne kraje v Anatoliji s podobnim imenom: Otrus. che sledimo Dioniziju.2010 10:14:37] . tukaj.v smislu poveljnik. Fenichani. Vendar jih ne smemo jemati zgolj kot posnemovalce grshke kulture. zemlja. pr. kapelica. shlm = akad. Otrusa. pomeni zhelja. st. v kateri so bili nekoch nastanjeni. kot so (Vel-)itrae. torej so Etruski. Othrusa. pomeni obala. Ea = pred Kartagino so Fenichani v 11. pomeni tisti ki. n. Na tem napisu najdemo besedo ngr. blizu.Slovani in Anti . poveljnik. pomeni (iz)govoriti. Malo Azijo in Egiptom. pr. i. vodja. Tirencev iz Kolhide ne moremo lochevati od Etrushchanov v Italiji. V celoti pishe: »Tukaj (je) molilnica: postavil jo je odposlanec iz Ea na Sardiniji: tu je pisno izrazhena kraljeva zhelja: da kot odposlanec postavi zgradbo pred obalo«. saj so v VIII. pisno. nsh = akad. odposlanec. Res pa so obstajale tesne trgovske povezave s Ciprom. ugar. pomeni kralj. Zhe shtiri stoletja pred ploshchicami iz Pyrga je nastal fenichanski napis v Capo di Pula. primer.v imenu Rasenna z akadskim pome­ nom rashu kot poglavar. ob. oglednik drobovja. pomnik. otok. Gre za grb iz Ea. t = akad. Oni so izumitelji pisave. danashnji Tripoli). povezano z daritvenimi obredi. itti.Lucijan Vuga je aruspex. Razchlemba napisa pokazhe jasno povezavo z akadshchino: Et – rsh – sh – ngr – sh – Ea – b – Shrdn – shlm – et – shm – sbt – mlk – t . domnevno prebivalci Sirije in Palestine. sht. (Vel-)athri. Po izrochilu naj bi Kadmos (fenichanski princ) pristal s fenichanskim brodovjem na grshkih obalah in neizobrazhenim prinesel pisavo. kar ni ostalo brez vplivov.nb – nsh – bn – ngr – lpn – j (vedeti moramo. pomeni znamenje. ta termin je sinonim za seranim. saj pomenijo konchnice -itrae.11. ustanovili vech kolonij: Ea (bolj znana kot Oea. ki so se priselila z vzhoda. Sem sodi nedvomno pisava. prisvajajoch si izum. sha. banu. v mnozhini rashanu. da so jih Rimljani imenovali Etruski po dezheli. voditelj. kar je naziv za filistejske poglavarje dvanajstih kanaanskih plemen. (Oen)otri. V etrushchanskih besedilih najdemo osnovo ras. otri. da takrat she niso dosledno zapisovali samoglasnikov). sht. O izvoru chrkopisa pa znachilno pishe Tacit (Ann. ershu. nb = akad. hebr. pomeni zgraditi. tu. chesh da je bilo pravo ime Etrushchanov Rasenna. ki naj bi po njegovem izhajalo iz imena enega od njihovih poglavarjev. b = primer. ki je bolj kot mesto pomembno kot velikansko fenichansko skladishche – emporij. Shrdn = Sardinija.

da se ne bi med seboj vojskovali. v zachetku jih je bilo malo. 20: etrushchansko tanasar "varuj. eden". mnogo". sht. str. semantichno: konec". v drugem delu -ipnai. biti lep". V Italiji so Etrushchani dobili alfabet od Demarata s Korinta. grshko -foni. slovenska vzporednica "na(d)zor". kasneje pa so bili she drugi. kolo. razdeliti. prerokovati". str. zashchiti. sil(iti)". edin".htm[16. L. maχ. sel. tolmach". 35: etrushch. usil "zora. V svoji najnovejshi knjigi Il popolo che sconfisse la morte Semerano podrobno razvije svojo zamisel. da »Moltissime testimonianze in questo senso avvalorano l'origine dell'etrusco da una koine mediterranea di linguaggi semitici« (mnoga prichevanja v tem smislu utrjujejo izvor etrushchine iz nekega mediteranskega koine semitskih jezikov. ki je enak kot fenichanski shin ipd. akadsko tahhisu. sin(ji)". da je chrka X za glas th povzeta iz fenichanshchine in ne iz grshchine. Tages. vzpodbujati rast. 41: etrushch. Φersipnai.) Ker sem zhe v Jantarski poti posvetil poglavje vprashanju akadshchine in njenih sledov ne le v grshchini in latinshchini. str. akad. "shchep(ec)". vzpored. Za etrushchino pa je znachilno. (ko)trljati. akadsko sheshshet "shest". (vzpod)bujati. buniti (se). rega(ti)>rezhati. str. temvech tudi v slovenshchini. (w)edu. ki so dodajali nove chrke. tajjaru "narediti krog". pozivati. sin. obrat. veliko". 40: etrushch. str. (nazaj) terjati". str. parasu "lochiti. Grki so ime Tirseni razshirili tudi na Rasene iz stare Etrurije (Etruria vetus). usu. bom tokrat spricho narave tega prispevka omenili zgolj nekaj takih primerov. da so Tireni imeli alfabetsko pisavo pred 7. magal "mnogo. idu "eden.11. 9). pr. targuman(n)u "prevajalec. Shele kasneje se je na to osnovo cepila abeceda Tirsenov – Pelazgov iz Halkidike. sij". str. akad. n. labirint". zlasti Simonides. Tagetes. Tarchunus.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. akad. truia "krog. V.semit. cezpz "shtiri". str. zdaniti se". 40: etrushch. str. akad. 37: etrushch. st. zin "svetloba. 24: etrushch.revijasrp. slovenske vzporednice "vzshlo. da so bili Atenec Kekrop in Tebanec Lino ter v chasu Troje Palamed iz Arga tisti. porezati. 14: etrushch. slovenske vzporednice "rek(ati)>rechi. rogati (se)". str.Lucijan Vuga Nekateri trde. buna (vstaja)". asu. tihi klic (narave) ". vziti. thu "ena. tahhitu "opomin spomina.2010 10:14:37] . Tudi etruskoidni napisi na Lemnosu kazhejo. str. slovenske vzporednice "torkljati. iz akadske osnove ragamu "(iz)klicati (ven). drugi domorodci od Arkadijca Evandra. ki so sestavili shestnajst chrk. śa. 22: etrushch. poraziti". svit". ki jih najdemo tudi v tej Semeranovi knjigi: str. str. prerezati. sporazumevalni jezik. 41: etrushch. slov. tin "dan". kasneje pa vech. 40: etrushch. nadziraj".: koiné = iz vech narechij nastali skupni jezik Grkov.Slovani in Anti . semit. slovenska vzporednica "tiho(tno)". kot se je ime Rimljani razshirilo na vsa italska ljudstva. semitsko iz glagola nasaru. v prvem delu Φers-.. 15: etrushch. cheprav skupno ime ni preprechilo. sumersko uzal "vzhajati. qa(tu)+shabashshu "prijeti s shtirimi prsti". ushlo. mah "shtevilno. akad. je izpeljivo iz akadskega bunnu "ustvarjati. slov. napovedovati. akadsko parsu. http://www. Oblika latinskih chrk ustreza najstarejshim grshkim. slovenske vzporednice "parati. Φersipnai. slovenske vzporednice "bujen. trajati. akad. vzpored. "sin(iti). podobno je z znakom za ś. (Op. tajjartu "krog. povrat".

eper[s] "prst. akad. 60: etrushch. darovati". Vulci. epruś "zemljin. 65: etrushch. od teh npr. śpural. vel. brnik (tudi toponim Brnik) [blato]". mesto". vzpored. Falterona. celius (beri kelius) "september". 140: etrushch. akad. slov. predel" slov. buru "bara. utrdba". illu "ila. Vesevus (Vezuv).htm[16. brnja. str. adannu "dolocheno chasovno obdobje. vrela. branik. str. belu "gospod.]. matu "umreti". kmetija na vlazhnem. Sepis. 49: etrushch. "(na)supiti kruh". grozd].Slovani in Anti . grshko Оύόλκοι. str. wasu "visok(o). 58: etrushch. akad. bara". 43: etrushch. vodna povrshina.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. parakku "prerok>prero(chishche). pri. vzpored. kobniti [nastati. slov. dober znak. poglavar. Curtun. mesto. erebu "prechkati vodo". svetishche". 140: etrushch. http://www. reber. 52: etrushch. str. od zemlje". slov. vzpetina. krit(je)". tal "dvigniti". vzpored. akad. str. 67: etrushch. is "iz.pokopani". 58: etrushch. akad. puratum. mesto. "vish(e). vzpored. akad. vzpored. dati. "dan". "barje. sapu. str. (pre)preka". mesto. akad. apar[s]. "zasutje". 57: etrushch. 62: etrushch. darovati". suthiu "zasuti. Luna.revijasrp. 49: etrushch. rebro". ki je po nechem znachilno ali med katerim se nekaj posebnega dogaja". str. otrditi". belt "pomemben" + herrum "jar. napochiti. bara. "tla". 63: etrushch. zachetek pomladi". akadsko kabru "debel. strmo. slov. mochvirnatem zemljishchu". Emporis. osushiti. "vreti. nasip". jarun [mesto. vrelci. kabrati [brazdati. Faltona. mesto. str. vzpored. obdano v vodami". 42: etrushch. odkrit". "velik" in idanu. 60: etrushch. "mrtev. cabreas (beri kabreas) "april". puru "jarek poln vode". volk". vzpored. (v)dira(ti) se. kjer se voda v reki peni]. 141: etrushch. akadsko walku "glavni. zemljishche. nuthanatur "darovalec" in nuthan "nuditi. kraj. vzpored. 141: etrushch.Lucijan Vuga str. str.. beri-illu "med mochvirji". slov. "brod. veliki". goreti). luhamu/luhawu "luzha. suthive "pokop. str. vzpored. ebar "onkraj". itd. walku "vladar. atra "kraj. 52: etrushch. 45: etrushch. vrh (gore)". vzpored. akad. mesto. vis(ok)". akad. iz akad biru "bran. ovira. 142: etrushch. tla". str. sepu "mokro. torej "gospodovo zemljishche". "velik(an).2010 10:14:37] . nadanu "nadar. pozhgan. nasip". supuru "obzidje". str. vzpored. orati. Perusia. danes mesti Cortona. slov. "grad. akad. vzpored. mochvirje". vrh gore". barje. jarek". Velathri. kappu. kralj". str. slov. dreti". priti ven". kraj. Vesulus (mesto Besançon). pirku "(za)preka. str. ali akad. 51: etrushch. vodja". mesto. akad. str. kolovratiti]". mesto Volterra. "mesto Modena". sem. 54: etrushch. Arretium. barje. qardu "utrjen kraj. kopa. akad. vzpored. slov. "zapora". akad. "kaliti [vroche zhelezo utrjevati v vodi. gaziti. mochiti". "(na)brekati. slov. rejen. vzpored. vzpored. gospodar. tacati. jezero. in sestavljenka v nashem primeru walku idanu "veliki dan. V prirochnem besednjaku so she mnoge slovenske vzporednice. str. str. slov. str. mesto ob reki. Capena. 52: etrushch. Pirusio. akad. Valuk. kapum "nabrezhje. mesto. qaritum. 140: etrushch. kraj. obilen. Camars.11. akad. "kopno". Manto (mesto Mantova) in Mutina. meja. str. slov. odor" in etrushch. str. str. slov. arittum "navzdol. (o)med(leti)". str. Clevsin. karj. "morda: jutro [stara mera za povrshino] zemljishcha. vzpored. Sapis. lug. vzpored. Luni. slov. zakop". kalum "zapora. str. kobul [grucha. "riti. 56: etrushch. slov. Prilius. del ograjenega zemljishcha. slov. vzpored. presushen. Pyrgi. ograja. akad. bireti "zemljishche. slov. (za)klon" in shinnu "vishina. dor. str. ostro rechno koleno. slov. 56: etrushch. 51: ertushch. ob toku (rechnem)". akadsko qalu (suh. jarek". Ferentium. blato". luzhevje. mutu "smrt". akad. akadsko aduru "posestvo. zemlja.: str. slov. vzpored. str. dati. velcitanus "marec". str. akad kamaru "zid. obzidje. akad. "kamenjara>kam(n)ara".

revijasrp. da so Madzhari prav lahko v Panoniji zhe od paleolitika. ki je she veliko bolj presenetljivo tako v svojih izhodishchih (teorija kontinuitete – TK) kakor v izvajanju in sklepih. nedavno objavil. "traj(ati). o katerih sem zhe pisal v prejshnjih sestavkih. da so se uralska ljudstva naselila v severovzhodni Evropi kmalu po zadnji ledeni dobi. thui "tu(kaj)". Grover S. v mezolitiku. kar zaslutimo zhe iz naslova knjige: Etrusco – una forma arcaica di ungherese (Etrushchina – arhaichna oblika madzharshchine). da je mogoche taka teza nekoliko prenagljena. drzh(ati)". niś. Ta pravi. 144: etrushch. str. ki je leta 895 vodil madzharsko vojsko chez Karpate v Panonsko nizhino in jo zasedel. To bi sovpadalo s prvimi naselitvami homo sapiens sapiensa na tem podrochju. stoletjem. nasprotno. slov. vzpored. vendar nakazuje mozhnost. eteru "odstraniti". da se poblizhe seznanimo she z najnovejshim delom Maria Alineija. da so bili Madzhari na sedanjem ozemlju zhe veliko pred 9.. 143: etrushch. "otreti". itd.2010 10:14:37] . za katera velja shiroko uveljavljena sodobna teorija uralske kontinuitete. vechno". 142: etrushch. Zgodovinski vidiki Kdo so (bili) Madzhari? Alinei se pri obravnavi tega vprashanja oslanja na najnovejshe raziskave o izvoru Madzharov. iz chesar sledi. 147: etrushch. nishu "domachi. str. vzpored. "nos(iti)". slov. swalu "dosechi celoto chasa". Seveda je Semerano po svoji metodi prevedel znana daljsha etrushchannska besedila. da so morala zasesti velik del evropskega srednjega vzhoda zhe ob koncu paleolitika.Slovani in Anti . akad. Alinei opozarja. dvigniti". akad. saj so ostali na dotedanjih zemljepisnih shirinah. druzhinski". "zvelichanje". akad. str. Kranz je. vzpored.Lucijan Vuga str. Vendar stvari niso tako preproste. Poleg vsega drugega je zanimivo. izhajajoch iz teorije Colina Renfrewa o izvoru Indoevropejcev ter o uralski kontinuiteti. 146: etrushch. tars. vzpored. zelo zapletene so in povezane z misteriozno ter sporno srednjeveshko selitvijo Slovanov! Madzhari so ljudstvo z uralskim jezikom in zato sodijo v krog ljudstev. slov. honfoglalas (osvojitev domovine) pripoveduje o Arpadu. str.htm[16. "nashi". slov. medtem ko so ostali http://www. koliko slovenskih vzporednic najdemo za akadske besede (o tem sem vech pisal v svoji knjigi Jantarska pot) in s tem tudi v etrushchini. etnoloshkimi in (pra)zgodovinskimi argumenti. vzpored. akad. slov. naś "postaviti gor. SO ETRUSHCHANI PRAMADZHARI? Chas je. st. akad.11. darish "trajno. Svojo teorijo utemeljuje z jezikoslovnimi. 142: etrushch.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. eteri. tudi che uposhtevamo najnovejsho teorijo o "dvojni osvojitvi domovine". nashu "dvigati". sval. str. i. Na podlagi te domneve je nesprejemljiv pozen prihod v Panonijo v 9. Klasichno porochilo o t.

htm[16. po Alineiju je to bilo zhe mnogo prej. ki so bili podobnega mnenja. To pa lahko zadovoljivo razreshimo edinole s teorijo kontinuitete in priznamo. v chasu osvojitve in naslednjih vojashkih podvigov ter poljedelskega znachaja madzharske druzhbe neposredno po naselitvi. sledech svoji dotedanji ekokulturi.11.Lucijan Vuga Uralci shli proti severu obenem z umikanjem ledenikov. toda ta prva naselitev naj bi bila le 200 let pred drugo. Che povzamemo. antropoloshkih in drugih raziskovanj. dodaja Alinei. ne smemo zamolchati v ochi bijochega dejstva.Slovani in Anti . Etnografske shtudije so potrdile. ki ji jim je omogochala lov in prezhivetje. je bilo vech raziskovalcev. Tudi v 20. a tudi iz arheoloshkih. ki je doslej ni uspelo she nikomur razvozlati: proti komu so se v resnici bojevali Arpadovi vojshchaki med osvajanjem Panonije?! To omogocha domnevo. loncharstvo in samo kmeto­ vanje. Zakaj? Zgodovinsko-etnichni argumenti Protislovja izhajajo zhe iz dokumentov iz Arpadovih chasov. ti so altajsko ljudstvo mongolskega izvora in mednje pogosto napachno shtejejo Madzhare. kar pa ni v skladu z nomadskim zhivljenjem. Prav tako ni mogoche zadovoljivo povezati ochitnih turshkih etnichnih. konchal pa se je z Atilo. Madzhari so "prishli" v Panonijo iz zahodnega uralskega predglacialnega obrobja. tradicionalni pogled ne dopushcha uskladiti dvoje nasprotujochih si znachilnosti Madzharov: po eni strani naj bi to bilo ljudstvo z razvitim poljedelstvom in metalurshko ter loncharsko tehniko. ki so prishli tja 670. da so Arpadovi Madzhari v resnici turshko pleme. je zgodovinar Armin Vambery domneval. She vech: cheprav so v Panoniji in jugovzhodni Evropi stoletja pred Arpadom dominirali Avari. Najochitnejsha nasprotja izvirajo iz bojevnishke. arheoloshko identificirani na lonchevini z okrasjem "vitic in vejic". nam viri porochajo zgolj o Hunih in celo te zamenjujejo z Madzhari.revijasrp. Kaj pravi najnovejsha teorija o dvojni Madzharski osvojitvi Panonije? Zhe v 19. da je toponomastika v karpatskem bazenu zvechine slovanska. cheprav je naselitev potekala zhe veliko prej. Leta 1978 je arheolog Gyula Laszlo postavil teorijo "dvojne osvojitve". V bistvu teorija vzdrzhi kritiko in obenem ohranja smiselno honfoglalas. ki vkljuchuje tudi Madzhare in njihove odnose s Slovani. "nomadske in stepske" narave Madzharov pred osvojitvijo Panonske nizhine. Tako nenadne spremembe niso mogoche. po drugi strani pa so bili Madzhari zhari nomadski osvajalci. st. da so bili onkraj Kar­ patov zhe drugi Madzhari. proces oblikovanja Madzharov se je zachel zhe v chasu Hunov in Avarov. In konchno. da so Madzhari zhe stoletja pred Arpadom znali graditi zidane hishe s strehami. kakor tudi ne domnevne slovanske pozne "preselitve" kot protislovja. jezikovnih in kulturnih znachilnosti Arpadovega ljudstva (dokazane so s pisnimi viri in z arheoloshkimi najdbami) z zanesljivo pripadnostjo madzharshchine uralskim jezikom. po kateri so bili Madzhari na sedanjih ozemljih zhe pred Arpadom kot pozni Avari. Toda tudi ta datacija je sporna. Jezikoslovni vidiki http://www.2010 10:14:37] . lahko pa jih razlozhimo s predhodno madzharsko prisotnostjo na tistem ozemlju.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. sovpadala pa naj bi z obdobjem poznih Avarov. da so Slovani avtohotni na danashnjih ozemljih. Nadaljnja kontradikcija. st. Podobno lahko rechemo za metalurgijo. jezikoslovnih.

(3) Pisni viri. ki v grobem ustreza danashnji Bashkiriji. i. (2) Madzhari so zhiveli tudi na obmochju starih povolshkih Bolgarov.Slovani in Anti . kjer so she danes. okoli 2000 km vzhodno od Karpatov. opozori na nekaj dognanj v zvezi z Madzhari pred Arpadom. i. kot jo TK razpleta za domnevno selitev Slovanov? Odstraniti bi bilo treba napachno domnevo o naselitvi in po TK domnevati enako kot za Slovane. v Veliki Bolgariji in na Volgi – je prav slednjemu najsorodnejsha madzharska arheoloshka dedishchina. She preden zachne Alinei odgovarjati na ta vprashanja. Po vsem tem se moramo resno vprashati. gre za tisto podrochje. ki so jih raziskali sami madzharski strokovnjaki. Slovashki. ker so pach od nekdaj tam bili.revijasrp. v sklopu hongurskega imperija (od tod njihovo ime Hungari).htm[16. saj nismo dobili odgovora na vprashanje o najstarejshi naselitvi Madzharov v Evropi ali v Aziji niti ne o chasu njihovega morebitnega prihoda na njihovo zgodovinsko ozemlje. (1) Veljavno mnenje madzharskih jezikoslovcev je. in Madzhari bi preprosto ostali tam. na ozemlju. (b) od kod ter (c) kdaj. Hrvashki in Srbiji. tako naj bi bilo tudi z Madzhari. da so imeli Madzhari in Hazari (tudi turshko ljudstvo) zelo tesne odnose neposredno pred osvojitvijo Panonije. (4) Nekateri znanstveniki menijo. osvojitvijo karpatskega bazena prisotni na precejshnjem obmochju Evrope. (1) V srednjem veku so govorili madzharsko tudi v t. O tem je pisal fra Giuliano leta 1235. To potrjuje madzharsko pokopalishche v kraju Bolshije Tigani ob sotochju rek Kama in Volge. st. ki je mejilo na osrednjo Azijo. Etelköz). Bug. po kateri naj bi se uralska ljudstva po zadnji poledenitvi prva naselila na severovzhodu Evrope. ki niso nikoli "prishli" v vzhodno Evropo. torej Dneper. da so prednike zgodovinskih Madzharov po http://www. (6) Viri omenjajo tudi prisotnost Madzharov na podrochju. da Madzhari niso avtohtoni v Panoniji. Magna Hungaria (pri chemer pomeni magna "stara"). Prut in Seret. i. ki so slabo poznana. Po Alineiju vse to brez sence dvoma kazhe. Isto ljudstvo potrjujejo tudi arheoloshka odkritja madzharskih grobov v bashkirskem Sterlitamaku. in che so od nekod prishli. da so bili Madzhari pred t.2010 10:14:37] . ko so Madzhari zhiveli v t. da so bili Madzhari v 7. Razlogi.Lucijan Vuga Izhajati velja iz treh temeljnih vprashanj.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Vendar – drugache kot glede Slovanov – ta teza glede Madzharov ni vzdrzhna. arheoloshka izkopavanja in jezikoslovna raziskovanja soglashajo. ki je v avstro-ogrskem obdobju zajemalo tudi dele z manjshinami v danashnji Romuniji. Nekaj resnice je le v teoriji o madzharski osvojitvi Panonije. ki so turshko ljudstvo. verjetno "med rekami". (5) Med tremi bolgarskimi ljudstvi turshkega jezika – ob izlivu Donave (danashnja Bolgarija). imenovanem Atelkozu (madzh. Vendar nam to ne pomaga veliko. so v prvi vrsti lingvistichni in se nanashajo na najtesnejshe odnose madzharshchine z drugimi turshkimi jeziki. Levediji. sorodno Chuvashem.11. ali te uganke ne velja reshiti na podoben nachin. To bi podpirala tudi sploshno sprejeta teorija uralske kontinuitete. ki naj bi nam omogochila to pojasniti: (a) ali so Madzhari od nekod prishli ali so od nekdaj tod bili. prishla pa naj bi z vzhodnega dela osrednje Evrope. ki ga omenja musliman Balkhi (umrl 934) in Madzhare imenuje Bashkirci.

medtem ko so povsem nomadska ljudstva izginila.tutun. da je bila madzharska vodilna plast dvojezichna. (10) Znachilna za madzharsko etnogenezo so turshka osebna imena v chasu njihove "pojavitve" v Evropi. da so obstajali med Madzhari in Hazari celo dinastichni odnosi.htm[16. obichaje ipd.Slovani in Anti . kakor Bolgari z Volge (Turki) in Madzhari. lauxum/luc(u)mo.11. To kazhe. kot je danes v zahodnoevropskih kraljevinah razmerje med kraljem/kraljico in predsednikom vlade. vojvoda. kralj pa le politichno in simbolno. "rex". ki se je odpovedal tradicionalni teoriji in privzel teorijo dveh osvojitev. vodja skupnosti" in canthe.2010 10:14:37] . sposobna organizirati stabilne drzhave. Tako je bil Arpad »vrhovni poveljnik« gyula in kende »kralj« obenem in je jahal na chelu vojske. gyula in kende (kar ustreza etrushchanskemu zila in camthe). Za utemeljitev svoje teorije je moral she nakazati druzhebno-politichne funkcije pri starih Madzharih. zhivechi skupaj s turshkimi plemeni. pritrjuje: »Madzhari. Alineijevo pozornost je zhe zdavnaj pritegnila nenavadna podobnost etrushchanskih poimenovanj za vodilne funkcije. "stareshina. Jezikovna argumentacija Po tem kratkem povzetku zgodovinskih in etnichnih elementov madzharske etnogeneze poglejmo she jezikovno plat. cep-. (7) Po Györffyju so bila med nomadskimi ljudstvi. za katere je nashel vzporednice v stari madzharshchini.revijasrp. (9) "Dvojna dusha" Madzharov se odrazha z ene plati v njihovem jeziku. nekako tako. Med temi je Alinei posebej izlochil zila. "vrhovni politichni oblastnik". je tipichna tako pri Hazarih kakor pri Madzharih. (8) Madzharska mitologija nudi obilo podobnosti z juzhno Sibirijo. s katerim se sami oznachujejo: Madzhari. tarxun – tarjan) podaja ustrezne razlage. nakar so prodrli v jugovzhodno Evropo. uporabljala je madzharshchino in turshchino. saj med prve dosezhke etruskologije shtejejo prav razvozlanje nazivov za najvishje druzhbeno-politichne funkcije. To je ustvarilo turshki videz Madzharov glede na navade. purth/purt. »princeps civitatis«. le tista napol nomadska. (6) Obstoj dvojnega principata.. skratka gre za amalgam dveh kulturnih izvorov. http://www.Lucijan Vuga tistem. Turshka imena pa v sploshnem kazhejo na azijsko nomadsko ljudstvo. medtem ko jih je polnomadstvo do neke mere razlochevalo. do kakshne mere so bili Madzhari pomeshani s turshkimi ljudstvi v trenutku nastopa na zgodovinskem odru. (3) Znanstveniki pravijo. organizirani po turshkih obichajih in pod vplivom turshke kulture. ti organizirali v nomadsko-pastirsko skupnost. ker predstavljata delitev vrhovne oblasti v drzhavi. ki je aziatskega izvora. st. zacheli razseljevati po obsezhni ravnini juzhne Rusije«. ki je ugro-finski. ki so se ohranjale. (2) Tudi madzharski lingvist Peter Hajdu. to je ogrskega izvora. toda sicer je bila oblast deljena in resnichno moch je imel v rokah poveljnik vojske. ki so se premikala po stepah. to je z altajskim podrochjem. delitve oblasti. z izjemo imena. ki so tudi poznali dvojno delitev vrhovne oblasti med gyula in kende. ko so prishli v stik s turshkimi ljudstvi. Tudi za druge etrushchanske nizhje druzhbeno-politichne funkcije (etrushchansko maro. z druge plati v ljudski glasbi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. thuta . so se v 5. (5) Domnevajo. (4) Politichna organizacija madzharskega vodilnega razreda je bila turshko-hazarskega izvora.

si oglejmo nekatere: str. ki jih Alinei obravnava in za nekatere izrecno navede tudi slovansko paralelo. bovtati "tolchi. ime ali priimek. staroslovansko kapь "soha. obenem Alinei v primeru maru "mera" pravi. madzharsko merö "merec". (op. str. vojvoda v chasu "osvojitve Panonije". lovec. v madzharshchini lo "konj" + him "moshki. kar je bilo v davnini nedvomno eksistenchnega pomena). slov.in bald. belt "vrtinec". balta "prepad.Slovani in Anti . izposojeno iz neznanega jezika. marunuxva. V. 27: etrushch. zili itd. V. 23). (op.: v Bezlajevem ESSJ imamo to obdelano pod vech gesli: bolt I. avtoriteta. nedvomno iz *bъltъ. kij".2010 10:14:37] . zilci. da je pramadzharshchina to morda dobila od Slovanov (str. sekira". "dz'la". 25: etrushch. 22: etrushch. da bi bila izposojenka). tu Alinei opozarja na slovansko osnovo balta. kar kasneje tudi v drugih primerih vechkrat poudari z opozorilom. zilcthi. vitez-kraljevi mozh". ki kazhejo na staro osnovo low. vrhovni vodja" ali haruspeks primus "vrhovni vedezhevalec na osnovi zhivalskega drobovja" (op. tarxun.: zanimiva se mi zdi primerjava z slovenskim izrazom "iztrgati drobovje". da so bili po teoriji kontinuitete na teh prostorih Slovani zhe v prazgodovini. zilac. v stari madzharshchini kende (kndh. V. kar opravi "trgalec drobovja"). luc-. vodna jama". canthce.11.: morda pa ne gre za osnovo lo v smislu konj. chlovek" torej "konjenik. zila. za druge pa ne. v stari madzharshchini "gyula" (beri: dzhula). purth. toda tudi bolt »ribishko tolkalo". L. Sadnik in Aitzmüller opozarjata na mozhnost domache slovanske vzporednice iz osnov bul-. luxum "lucumo" »od kralja. zilc. je najti staromadzharske izraze adluazu. canthus. str. Lowaz ipd. "sem". kar naj bi prishlo iz turkotatarshchine. boltec "uhelj". podoba itd. http://www.Lucijan Vuga str. (föld)merö "zemljemerec". L.kot pri bula z vrsto izpeljank. sodijo v skupino z osnovo zila. tarjan "pooblashchenec. (op. (tutun) "gospod". podoba. 44: etrushch. simbol". 23: etrushch. pomembna in posebej obchutljiva druzhbena funkcija. L. am "biti" in izpeljanke. guverner". str. pripadajoch kralju«.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kaliti". lauc-. oprezanje". belty "usedlina. 20: etrushch. str. v stari madzharshchini *purte "bojna sekira". str. chastni polozhaj". L. knda) Grossfürst des Bundes der ungarischen Stämen. luw morda "dolzhnost. purt "dvorezna sekira". zilacal. Primerjave po Alineiju: Med etrushchanskimi besedami. glede osnove lo "konj". buld. knde. maruxva "(zaprisezheni) zemljemerec". staro turshko (*staromadzharsko) tudun "vojashki poveljnik nekega obmochja.: na Slovenskem so znani priimki Kenda in Kante). Madzharski Gyula je danes znan zgolj kot antroponim. tarxies. bat. canthe. S tem smo zgolj namignili na Alineijevo metodo podrobnega jezikovnega vzporejanja etrushchine in protomadzharshchine . ampak za osnovo lov. thuta. po Alineiju se pojavlja tudi slovanska vzporednica kip. boltenь "zidarska zhlica".htm[16.revijasrp. ki se pogosto pojavlja v etrushchanskih napisih. znamenje oblasti. camthi. maru. Zhe najstarejshi preuchevalci etrushchine so opozarjali. zilx. V. marunu. tarqan. cep. za slednjo ne zdrzhi. (v)prega(ti) = naprezanje. Lougudi. lauxume. balta "sekira. 29: etrushch. obveza+napeti. izvirno pa je pomenil vojskovodja. staromadzharsko kep "(verski) simbol. str. str. staroturshko tarkan. kralj brez dejanske mochi.. idol. marunux.". 30: etrushch. 28: etrushch. toda pri obliki balda "kij. da zilath. lauxum-."insignija. krepelo. naziv.

str. (na)peti. slov. str. 52: cexa1 "(v) korist. da to potrjuje prisotnost Slovanov pred prihodom Madzharov. str. nadrejeni". obok. daritev.: tudi Bezlaj v ESSJ ima harati "tepsti. kmetavz-ar. 70: mut(a)na "nagrobnik. str. str. slov. vikati [vzklikati])". slov. str. "(po)mota. L. 83: tular "meja.: morda sodijo sem toponimi Turjak. steza. 83: thui "tu(kaj". osnova pen(th). "zhig(osati)". slov. mini "meni. (na)zoren. L. risati. npr. (vz)pen(jati). 86-87: vacal. nacheti. "knez". zarezati. "snovati. kjer se kaj koncha". kip. slov. svet(ost). mene. po Alineiju iz gur. str. terem. "temnica. "(za)klan". kliti. slov. str.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. vzp. baj(ka)". 117: sren "(na) pamet. zivas.: po mojem se to ujema s "kur(iti). z medom. napol". str. 118: tamera "grobnica. http://www. 87: zin "narediti". (za)sutje". (s)tul(iti) se [kriviti se]"."pech". -thur. slov. "kup(chek). str. 101: ixeme "pij". 111: pazu "pechi. 85: -thr. Alinei: slovansko trem. tolchi. magichna vez ipd. harcować [bojevati se]". zhivel. vzpored. veranda.htm[16. pokrajina". slov. str. slov. "ozhemi".Lucijan Vuga str. V. "selo. str. "(na)pen(jati). str. zhila. (op. slov. str. soha. str. medpalubje". nemch-ur. zix "vrezati. "konec. grob". kraj". videz". sitnariti" z razlichno etimologijo). medica". stanovanje". rasna "okraj/okres. (s)(po)mnik. chezhnja "hrepenenje". obli del chesa. hurt "boj. str. penthna. "zhil. hara. 87: zic. chrtati". oznaka. str.". ki se preseli v novorojenchka. V. (za)snova". str. slov. urediti. str. okrьstъ "okolje. zhelja". slov.2010 10:14:37] . triem "dvorana. okrozhje. kur[ishche]") in -umi ipd. selishche". slov. s[i]val. 49: c(a)lan "mrtvec. puliti. kuhati". vrhnji del. vrh. ita. okrog. znak. opna. paluba". 80: suthina "grob(ni). (op. 94: klumie "zhekno. ozhiviti". 110: parliu "kuhati na pari". (iz)kopanina. -(t)ur". kupola. vzpored. "pariti". mi "jaz«. "polje.". 66: zivas "zhiv(eti)". poganjek". prichanje". 100: har. cerkvenoslovansko okrьstь. str. Terje ipd. otrok od". V. vzpored. 58: eta. naklonjenost. L.: tudi slov. slov. "vekati. vzpored. str.11. str. "pol. str. klica zarodek. (u)chin(iti). peljati. Alinei opozarja na razshirjenost v slovanskem svetu "harcovati. ponjava". Alinei opozarja tudi na slov. zavetishche. pluti. pokop(ni) ". nadlegovati. (po)meniti". darovati. 67: mathcva "medeno. odprtina. slov. (za)suti.). str. kalchek. s[i]valke "zhival. me". pripraviti. vplivati. luknja". slov. dati". slov. ustje pechi" iz kul. borba ipd. penthuna. slov. krog. str. slov. Alinei meni.". 45: ati "mati". "zrenje/zreti. razum". 47: atrium. str. nejevoljo]" ali "noch". slov. tla(k). pisati. penznas "pokriti. str. slov. bregar ipd. 63: hupnina "grob z nasutjem. tekalishche. L. 60: fler "kopija. 52: cexa2 "zgoraj. vishji. vacil. V. str. (na)zor". "jama. 49: calu "mrtev". po Alineiju tudi slov. "suti. -thura "pripona za oznachevanje izvora ali pripadnosti".: 71 nac "velik" ali "noch" ali "ne". str. str.revijasrp. vzpred. Turje. 67: me. medkrovje. okraj". 111: penthe.Slovani in Anti . 112: pulum "hodnik. "tul. teme(rje)<teme [zgornji. 88: ziv "zhiv(eti)". 112: raśna."pech" (op. "okreshelj [gozd med otrebljenim svetom]". 116: snuiaf "tvorba bodochega zaveznishtva". str.". grad" (op. 115: śel "obnoviti. str. str. iz ljubezni do ipd. zhival(ice)". tulec. primer. "nak [izrazha mochno zanikanje. str. vacl "odmevno dejanje. kupnina". tule [tukaj]. "kal. ta "ta". str. nemshku-tar. gomila". usluga. "baj(ati). 114: sal "bivalishche. "-(t)ar.omogocha vzporejanje s slov. pogrniti". tulka. 84: tur "dar.

133: Vetluna. str. eko". ta (tu))" . voditi". str. 120: tarils lat. "tovor. 177: cleva "je potrdil pogodbo". vzpored. kaznovati . meni". gnesti z nogami".ugrijsko "ez. 213: śuplu "shibati. 129: zat "boj. vzpored. slov.htm[16. "za mati". molitev. 194 primer napisa na zrcalu: eca sren tva ixnac hercle unial clan thra sce. str. 225: osebni zaimki: Posebej zanimiv je na str. bitka". suppan "bichati. "teshiti (lakoto). str. str. tepsti". vzpored. http://www. prechno na tok vode]. oprema. "nekam. "vajeti. Alineijeva razchlemba. vzpored. "jez [vechja sladkovodna riba]. str. chetati se". str. tvoriti". tvorba. bradatega Herkula. madzh. Namrech. eke. materia]. vzpored. je mogocha tudi slov. "tir. je prikazana Junona. "vodnik. kar Alinei prebere kot: »(usa) questo (specchio) ponendo a mente come Ercole figlio di Giunone si nutriva di latte« [(uporabljaj) to (ogledalo) in dobro razmisli. kako je Herkul sin Junone sesal mleko]. slov. verso di me. zarezati. dopushcha tudi slovensko razlago. "ruzhan". imetje". vzpored. najvishja zgornja ploskev]". ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg. potolchi". str. 119: tanasa "sorodnik. napisati". str. topilnic". voziti. 122: tesinth "jesti".slov. zato navajam moj komentar: etrushchansko eca "questo (qui). vzpored. slovan. str. sredstvo za utrditev. dopolniti". "moliti. slov. slov. str. vzpored. 133: Vei(s). slov. zhupan (kar imajo nekateri za slovensko izposojenko iz madzharshchine). str. mesto Populonia "prestolnica ognjishch. pokvarjen". tesni (blizhnji) chlani". pasha]". vzpored. lastnina. str. thapintaś "teptati. str. "(za)kletev. slov. zajezitev. slov. smer. slov. vzpored "cheta. slov. lei noi voi slovensko jaz ti on mi vi . 202: mulvenike "daritev. ki iz svojih prsi doji odraslega. *vej-jez. 128: vatiexe "voditi. supal. popaliti". v neko smer". str. ribogojnica". 134: Imola. str. slov. slov. vzpored. zagrada. vzpored.Lucijan Vuga obok.2010 10:14:37] madzharsko en ten ön min tin italijansko io tu lui. pot". pechatenje]". "paliti. jezbica iz vej]. vzpored. vodich. tirnica. slov. 198: naceme "a me. jezbica [gradbena naprava ob bregu. ki jo je sicer razlozhil na ugrijski etimo­ loshki podlagi. str. 120: thapicum. str. lok. mesto Vei. opraviti nalogo. nekomu". 199: ithalu "pijacha". slov. "muka". "chachka". vzpored. "jedilo". tok. "vrechi. str. vrniti mu". 214: runs "razchetverjen. tvar [snov. slov. teshch (kot vzrok za jelo)". pechi. ker je napis na fibuli. vzpored. bichati".povrniti mu". tirati". umazan. 121: thaura "dobrina. str. shibati.Slovani in Anti . 128: zamathi "macheha". "ta (ki)". verjetno gre za etrushchansko ime mesta. vzpored. itd. 128: viskri "zahteva vrnitev (darila)". ver "zadeti. 213: hasmunkxx. 132: Pupluna. str. str. vzpored. vzpored. "jez. 123: thel "delo. na bronastem zrcalu iz Volterre iz 3. k meni. vrteti (s pracho). "ta nashi. slov. Fufluna. vozach".revijasrp. slov. mesto Vetulonija. str. hasmuni "trebuh" po Alineiju ustreza slov.11. 196: mini "mi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. str. "mulj: muljava [trava. st. 128: vrath "zadeti z izstrelkom. pomenilo naj bi "mochvirje ali rastlina glavinec (centaurea)". vodilni. vreshchi". slov. "vrisk. meni. uzde". "cursus" "tek. vzpored. jez [naprava. str. molek". druzhinski". darilo". 196: zixuxe "vrezati. klej [lepilo.

Vasmegyer itd. na ta nachin" . sesati". ta skupnost pa naj bi bila najmochnejsha med sedmimi plemeni. kar naj bi izhajalo iz iste osnove kakor Madzhari. na vzhodu pa Slovani. Nogradmegyer. etnichni znachaj. v madzharski kroniki Anonima (12. Perzijec Gardizi med 1050-1053 belezhi Majgar.Slovani in Anti . rod. da je zadeva veliko bolj kompleksna. ki so sodelovala pri "osvojitvi Panonije".si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki so obvladovali znamenita in obsezhna balkanska nahajalishcha bakra in http://www. otrok" . sin. to obliko najdemo v 12. st. poglejmo she neko pomembno podrobnost. imeli so se za Meg(er)/Magy-(ar). v mongolskih. sce "mangiare. oznacheval naj bi "mozha. Kaposztasmegyer."igy. (u)zren [ugledan]. kliti.brez ugrijske primerjave ."zri. da je Junona dojila Herkula«. kitajskih in perzijskih delih iz 13. Babonymegyer. Seveda ne mislim. Mezömegyer. Alinei razlaga. igyen + nac" . kakrshni so "ploshchica A iz Pyrgyja" in "tabula Cortonensis". dati. menim. ki je zhivelo med Volgo in Uralom.). prvi metalurgi Evrope.g. najdemo obliko Majar in chedalje pogosteje podobne razlichice. bizantinska grshchina pishe Meγere (10. unial – od Junone. klan."kal. dano skupnosti Mansov in Khantyev (Voguli in Ostiaki).) beremo: »in sua lingua propria mogerie vocatur«. prinashalci so bili drugachnega jezika. st. thra "latte. Toda preden koncham. da so se tudi Etrushchani sami imenovali Mex. De administrando imperio zapisal v grshchini Megere. sina". Ime Madzhari. je spochetka imela metalurgija. jesti" . chloveka. naj bi tako bilo sestavljeno iz imen ljudstev Mansi in Er. eszre" . Magyar.2010 10:14:37] . morda so obvladali dva jezika. mente. opomin. pogosto zapisano za imena krajev.revijasrp. st."da[va](ti). bratovshchina". Hudud al-alam (982 .11. mladenicha. pripisan Thefariei Velianas na ploshchici A iz Pyrgija. saj nastopa v znachilnih povezavah z drugimi izrazi v tako pomembnih dokumentih. da so se Etrushchani sami imenovali Mex (mexl. Prvich je poimenovanje magyar izprichano v arabskem viru leta 870 v obliki m. dobro pomni" . Vse to omogocha Alineiju sklep."eszren.γ.Lucijan Vuga sren "a mente. Bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet je v svojem delu iz 10. med njimi so v severni Italiji na zahodu prevladovali Kelti. mexlum). clan "figlio. v spisu Arabca Ibn Rusta okoli 930 Majgar. da je to dovolj za kategorichno trditev. Poscmegyer. chlovek."eszik [jesti]" – "sesek. in sestavine (2) –er. ki ga najdemo v ember."tesz. tako. Bekasmegyer. zarodek". oseba. zrcalo".riya (pripona –riya je arabska). dobro premisli. tva "porre. ime plemena. zreti. oziroma gre verjetneje za Er (danes Udmurti). polozhiti" . vse iz ogrskega manć "mozh. 366). mleko" . Tako lahko gladko prevedemo mex thuta. da so bili Etrushchani Slovani. Belmegyer. V zachetku gre za sestavljenko iz (1) mänći etnonim "Mansi". polozhiti". ixnac "cosi. od katerih so nekatera she danes zhiva: Megyer. pravi Alinei (str. spomin". v jeziku khanty pomeni mant "ime ene od bratovshchin Khantov«. hercle – Herkul. v slovanskih virih iz 12. klica. postaviti. st. madzharski dedichi Mansev. manś »ime. kot "etrushchanski/madzharski vodja". st.983) pa Majgar."v znak. Tako bi prishli do slovenske razlage: »To zrcalo si postavi v opomin. kot nekakshna specializacija ali delitev dela. in questo modo. teve" . stoji Mager. Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? V okviru TK.htm[16. st."tej+ra" [z mlekom] – "trese".

dokazuje. naj navedem zgolj enega. Ker je za obrambo Alineijeve teorije treba odgovoriti na vrsto nasprotnih argumentov. Etrushchanski (ne prav shtevilni) pisarji so bili funkcionarji v sluzhbi tujerodnih priseljencev. V. kjer kultura s slovenskim obrazom (facies) in prisotnostjo znachilnih slovenskih izdelkov. religiozne narave. da je med doslej odkritimi etrushchanskimi besedili ogromna vechina kratkih nagrobnih ali prilozhnostnih zapisov.) Alinei kazhe na hermenevtichno zagato (str.11. pretezhno italidskim ljudstvom. f = φ. ki je morala na temelju skromnega besedishcha in kratkih besedil zgraditi teoreme za rekonstrukcijo neznanega jezika. da »the East European pastoral migrants who had made their homes in Austria and Slovenia also got as far as the Mediterranean [Barfield. L.: Ker gre pri Etrushchanih za obdobje. Tudi najdaljshi znani tekst z zagrebshke mumije je. ki naj bi bil zadovoljiv odraz fonoloshkemu sistemu (to je dvomljiv poskus. zakaj ni bil vzpostavljen enachaj Madzhari = Etrushchani. samo pomislimo. almost continuous.revijasrp.2010 10:14:37] .is the first evidence of the subsequent. med seboj pa so she dolgo ohranili svojo govorico. 369-370) Alinei she zapishe: »Medtem pa so v Toskani Pramadzhari v bistvu pomenili le maloshtevilno elito. 138) in veliko razlichno zapisanih posameznih besed je mogoche razlozhiti (str. od tod arbitrarna idealizacija samega chrkopisa. po vsem sodech. Po sociolingvistichnih kriterijih je odnos med nestalnostjo pisave in literarno tradicijo zelo mochan. zgolj v veljavni in trdozhivi kronologiji pozne priselitve Madzharov v Panonijo..Slovani in Anti . ki je na prvi pogled videti kljuchen: zakaj se je Etrurija razvijala z juga proti severu. Toda vmes je she vpliv semitskih jezikov (str. prazgodovinske in lingvistichne predhodnike) so Madzhari prishli v Etrurijo iz karpatsko-podonavskega bazena. 264) etruskologije. cheprav po njegovem iz semitskih jezikov. ki naj bi bila znachilna za arhaichno etrushchino. da je etrushchina koiné.: Tu naj opozorim na dolocheno sovpadanje z mnenjem Semerana.« Tudi nestanovitna uporaba pisave ( t = Θ. Tako Hencken meni. ki niso bili le brez knjizhevnosti. postala dvojezichna. Ter v nadaljevanju: ». presence of Central European influence at the head of the Adriatic around Trieste [i. da se je v tem obdobju osrednja kultura razvila na severovzhodu Apeninskega polotoka. a. 264) z zelo skromno literarno tradicijo. da je lahko obchevala s toskanskim. (Op. Ni nakljuchje.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.Lucijan Vuga zlata. kar je mogoche dokumentirati z dvojezichnimi napisi na tablicah iz Pyrgija in izhaja iz tesnih povezav celotnega mediteranskega obmochja z Blizhnjim vzhodom. prav tam]«. ti so v vzhodnih Alpah ustvarili slovanski superstratum na ladinskem in furlanskem obmochju. Malo naprej (str. imenovana Ljubljansko barje. medtem ko Alinei semitskim dodaja she madzharske in ne nazadnje tudi slovanske besede. che naj bo ostanek pisave po zlogih. ki je prishla v Italijo iz Panonije.. dolgo mnogo stoletij. V. c = χ. s = ś) (str. da je bil doslej poglavitni razlog. zato niso imeli chasa za besedno umetnost. Zhe interpunkcija predstavlja torishche neskonchnih razprav med strokovnjaki. Znano je. che si le ogledamo samo primer angleshke pisave).) Po Alineiju (ki ima arheoloshke. 1971]« (str.htm[16. 278). (Op. L. 367). ampak so bili predvsem in v polni meri zaposleni z gospodarstvom in upravljanjem osvojene dezhele. kar je vplivalo tudi na jezik. kakshna je bila slovenshchina brizhinskih spomenikov v primerjavi z danashnjo. che pa naj bi Etrushchani http://www.

Italidih. ko je ta prodirala v Evropo. ohranjajoch tradicionalni paleolitsko-mezolitski nachin lovstva in ribishtva. 418). bi bilo logichno. del Pramadzharov premaknil kot nomadski pastirji kurganov (po Alineiju) proti karpatsko-podonavskemu bazenu. kar ne velja za Fince in ostala uralska ljudstva. (b) kulturno in delno etno-lingvistichno turshka kultura kurganov. ki ga daje zhe Peroni: v juzhni Etruriji je villanovska kultura meshanica z drugimi sestavinami. n. che bi prihajala z juga.416). in je "e" zgolj v olajshanje izgovarjavi. Da bi pojasnili to njihovo veliko oddaljenost. takrat ko se je pojavila ta kultura. da so Etrushchani – Madzhari organizirali svojo skupnost shele po dokonchni ustalitvi na villanovskem obmochju in pred pojavom zgodovinske Etrurije.revijasrp.2010 10:14:37] . Po najnovejshih odkritjih obstaja tudi razlichica *tursike. kjer so prishli v stik s turshkimi (altajskimi) ljudstvi ter z njihovim nachinom agropastirstva in seveda z izrazjem s tem v zvezi (str. po drugem pa po kopnem prek ozemlja. ki so v prazgodovinskem obdobju to dozhivela prek Baltov in Germanov (str. ki je skladno s teorijo kontinuitete slovanska po jeziku. kot je to bilo pri Grkih. 416).si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. cheprav she ne moremo govoriti o enotnem madzharskem ljudstvu. Cheprav obstajajo ti podatki shele po letu 551. da so bili Madzhari "neolitizirani" (pojav poljedelstva) pod oblastjo nekega turshkega ljudstva. Iz Panonije. po enem mnenju chez Jadransko morje.11. da bi prevzeli nove proizvajalne tehnike in jim tudi dali svoje izraze ali pa si jih izposodili iz drugih jezikov. niso mogli biti v srednji Evropi. 415 . Che torej domnevamo.htm[16. Alineijeve jezikoslovne analize kazhejo.Slovani in Anti . medtem ko je na obmochju Bologne edina povsem chista in izvirna. Tudi za pogosto uporabljano latinsko ime Tusci. Tursci.Lucijan Vuga prishli iz Panonije? In odgovor. kamor je v neolitiku zhe segel z Balkana drugi kulturni val v obliki lengyelske kulture. sht. 418). zato lahko pojavljanje Turkov na evropskih tleh zhe veliko pred letom 551 uposhtevamo brez velikega tveganja (str. tisochletju pr. bi bila prav tako meshanica (str. tisochletju pr. Tako pa so prevzeli poljedelskopashnishko tehniko in izrazje od nekega vladajochega turshkega ljudstva. pomikali za divjadjo na sever. od katerih so si izposodili poljedelsko terminologijo. (B) med tem pomikanjem proti severu je zahodnejshi del uralskih ljudstev – ki ga oznachujemo kot baltofinskega – dosegel Baltik in prishel v stik z zhe neolitiziranimi Indoevropejci (Balti in Germani). Shele takrat se je v drugi polovici halkolitika v III. da so bili Madzhari ne­ olitizirani pod nekim turshkim ljudstvom. zhe naseljenega s Slovenci. Madzhari naj bi po tem scenariju prishli na Apeninski polotok med koncem bronaste in zachetkom zhelezne dobe iz Panonije. kjer so bili pred njihovim prihodom Slovani lengyelske kulture. so se morali nahajati zelo dalech od izvornega blizhnjevzhodnega sredishcha neolitizacije. zato tudi Toski. Ko obravnavamo ugro-finsko jezikovno skupino. so se tudi Madzhari kot ostali Uralci iz vzhodnega dela srednje Evrope. che bi izhajalo iz Turki. Che pa bi bili Madzhari zhe od prej v karpatsko-podonavskem bazenu. Toskana. kar nam potrjuje razshirjenost etrushchanskih http://www. Njihova elita. Etrusci ne bi bilo nich chudnega. *turse z osnovo *turs. sht. da madzharsko kmetovalsko besedje kazhe. ko se je ljudstvo z imenom Türk pojavilo v osrednji Aziji. Ker so jih neolitizirali Turki. 396-370). kjer so zhiveli. Germanih in Slovanih. Za njihovo etnogenezo so odlochilni: (a) kronoloshko izvirna slovanska kultura Baden. potem v V. ni drugachne razlage kot: (A) ko so se po zadnji poledenitvi umikali ledeniki proti severu Evrope. je zanimivo. so bili ti Altajci po TK tam zhe od prvih naselitev chloveka. druzhbena ureditev in dobrshen del besednjaka so bili turshki (str. Protomadzhari na vzhodnem krilu pa so se morali usmeriti proti Uralu. (c) lingvistichno Ugri iz zahodne Sibirije (428-430). n. so Etrushchani – Madzhari prishli v Italijo.

je ta tja indirektno zanesla slovansko kulturo in jezik. Che strnem svoje razmishljanje. predvsem pa domnevata relativno veliko naselitveno stabilnost zhe od prazgodovinskih chasov. Iz navedenega je videti.Lucijan Vuga toponimov Felsina.2010 10:14:37] . da so nekateri zhe odnehali in rekli.revijasrp. vendar pa po moje etrushchina kazhe tudi mochne primesi drugih jezikov.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kar je posredno mogoche izpeljati tudi iz (2) Sergijeve teorije o latinshchini kot lokalno nastalem jeziku iz praslovanshchine in jezika staroselcev. bi rekel o (1) Semeranovi tezi o etrushchini. da je vse troje res: tu so se zdruzhila ljudstva in kulture avtohtonega prebivalstva. uposhtevajoch prav njegovo domnevo iz TK o Slovanih kot staroselcih na obmochju vzhodnih Alp. da povsem na novo postavljata izvor Indoevropejcev. da so se priselili s severa – vse tako kazhe. Po mnenju Alineija danashnja kriza tradicionalne indoevropeistike izvira iz vztrajanja na domnevi o mnozhichnih invazijah bojevitih ljudstev z vzhoda ter iz absurdno nizke kronologije. da je bilo v celotnem Sredozemlju nedvomno chutiti mochan kulturni. da so namrech ti morali imeti (najmanj. ki dolocha mnozhichne selitve ljudstev v srednjem veku. che so danes tolikshne mednarodne razprave o dveh velikih teorijah – Renfrewovi teoriji o neolitski razshiritvi Indoevropejcev in Alineijevi teoriji kontinuitete. uposhtevajoch omenjene raziskave in teorije. Vendar pa kljub temu ostaja veliko neumornih in navdushenih raziskovalcev. ki jih tudi tak pesimizem ne bo zaustavil. da je pred zgodovinarji in jezikoslovci she precej tezhkega dela. a le delno tudi migracijski vpliv Semitov z Blizhnjega vzhoda. da je villanovsko ljudstvo govorilo neko vr­ sto arhaichne madzharshchine (str. se nam utrjuje vtis. Protomadzhari pa so po njegovi TK prishli v tesen stik z zhe prej v Panoniji in vzhodnih Alpah naseljenimi Slovani in so torej dozhiveli kulturno in jezikovno akulturacijo. 399). s chimer je potrjeno. To pa pomeni. med temi ochitno tudi slovanshchine. da zhe od antike sem znana razhajanja o izvoru Etrushchanov – da so avtohtoni na tleh Italije. Velsna in Alsium. in gotovo bomo imeli mozhnost she velikokrat slishati o (presenetljivih) raziskovanjih tudi na polju etruskologije. kar lahko rechemo) mochan vpliv na kulturni in jezikovni razvoj villanovskega ljudstva in s tem Etrushchanov samih. saj je bila v neposrednem stiku z latinshchino (cheprav je Sergi zagovornik blizhnjevzhodnega izvora Etrushchanov). To potrjujejo same njegove analize. Zato se ni treba chuditi. in che sprejmemo njegovo tezo o madzharski eliti (tega ne moremo v celoti izkljuchiti). ki naj bi bila koiné iz semitskih jezikov. v bistvu pa sta si podobni v tem.Slovani in Anti . od katerih ima vsaka svoje zagovornike.htm[16. lahko povezhemo v domnevo. http://www. chesh da to nima nikakrshnega smisla vech. A tudi (3) Alineijeva teorija o etrushchini kot arhaichni obliki madzharshchine se mi zdi potrebna popravka. pri chemer seveda etrushchina ni mogla biti izzvzeta iz teh vplivov. Ker pa so po Alineijevi teoriji Protomadzhari pomembno vplivali na genezo Etrushchanov. da prihajajo z Blizhnjega Vzhoda. Che skushamo strniti najnovejshe teorije mednarodnih strokovnjakov. preden so prispeli na etrushchansko obmochje v Italiji. da je takrat sever tvoril celoto s centrom (Velzna) in jugom (Alsium). toliko.

kar najdemo she v staroislandshchini kot turs »Riese. lunjь : vel. kar je ohranjeno v litavskem langus »okno« in tudi v etrushchanskem malena »zrcalo«. zdruzhljiva s predtrashkim te. gotsko kaupon. kanja : capys). slovansko rъděti. O. Händler. Tako je ligursko langurium »jantar« izposojeno iz baltskega *lang »jantar.od Germanov finsko tursas – in predpoljsko *Trъch. kot izposojenka. od koder nato she finsko kauppa in slovansko kupiti. velikan« . Vedno znova pojavljajocha se hipoteza o indoevropskem izvoru Etrushchanov je tezhko sprejemljiva tudi v predindoevropski preobleki.): »Odnosi med Etrushchani in Baltoslovani so trojne vrste: a) Med Italijo in Baltikom oziroma med zakarpatskim obmochjem skozi vso zgodovino obstaja zhivahna trgovina: s severa so dobavljali jantar (op.11. kramar« (pripada z au<>a predgrshkemu κάπηλος [op. Znana je razshirjenost predlatinskega capuo »Krämer. kar vse naj bi bilo posledica zhivahnega trgovanja med Italijo in srednjo Evropo ter Baltikom in Zakarpatjem. primerjaj *baltsko > egipchansko sacal »jantar« s pristavkom w-i dobimo *wiskl. Tako npr. predsabinsko ausom.> sa. primerljivo z etrushchanskim άριµος »opica«. umetnishke predmete itd.»opica« in germansko *ap-ana > Affe ter slovansko op-ića. K. Prav tako je etrushchansko τήßεννος rimsko »toga«. cotio.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. trgovec]. kar je ohranjeno v imenu reke *wiksl > novovisokonemshko Weichsel. S takega zornega kota poskushajmo analizirati dela Karla Oshtirja. kot recheno.> tię. obdelal odnos med Etrushchani in Slovani predvsem v knjigi Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (astrębъ : άρακος. kjer zachenja takole (prevod L. vino. V. juzhno sadje. kar zhivi v imenu jantarskega otoka A-bal-us.revijasrp. k chemur etrushchansko apa »chlovek. za to preditalsko besedo imamo npr.in slovanskim soboljь.2010 10:14:37] . latinsko *cop-t > *coht-io > coctio. nasproti etrushchanskemu Τυρσηνοι > Τυρρηνοι. slovansko Visla. etrushchansko rauf iz italskega *roufo nemshko »rot«. in z au > neutrum je etrushchansko *zamt(h) »zlata kovina« (predgrshko µέταλλον). kjer je prishlo do m>b iz nordijskega *bat »jantar«. b) Baltoslovani pripadajo indoevropski jezikovni skupini in etrushchina ima zaradi etrushchansko-italske simbioze prevzeto marsikatero indoevropsko besedo od Italikov. med katerimi morajo tudi Etrushchani najti svoje mesto http://www. prishlo od Rimljanov h Germanom.htm[16. mozh« in prek p<>b tudi libijsko ‘Αßεννα <> ‘Αßιλη »Χimiera (< latinsko simia »opica«). obmochje reke Weichesl je bilo podrochje jantarja) in kozhe. z juga zlato. v *pontski > srednjeveshki latinshchini tebellus »zobel. Z juga pa je prishlo v letshchino ęrms »opica«. v takih okolishchinah je to drugi vir skupnih etrushchansko-slovanskih besed. jantar z Baltika. cocio »Makler. je dospel do Egipta.: z a<>o in z etrushchanskim pt > (h)t (razvoj je takshen: septumius > sehtumial > setume).Slovani in Anti . posrednik. ETRUSHCHINA – MEGALITSKI JEZIK Karel Oshtir je. Oshtirja: Bernstein. etrushchansko zam ath »zlato« in predlatinsko santerna »boraks za lotanje zlata«.Lucijan Vuga priseljencev z vzhoda in severa. Tudi litavsko áuksas »zlato« velja za italsko izposojenko. Tu[r]sci. Nostratichno sorodstvo Staroevropejcev. sobolj«. predlatinsko aurum. tudi germansko-slovansko *ap.

si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. starejshe jastran.htm[16. spodnjeluzhishko jatśeb.11. srbsko in hrvashko lunja »Gabelweihe«. Mäusefalke.in ai. rusko lunjь »nem. na jugu tudi satemska indoevropska albansko-armenshchina (in morebiti drugi balkanski satemski dialekti). skladnosti med Indoevropejci in Etrushchani so onomatopoetichne (posnemanje naravnih glasov) oziroma zamotanega praizvora. infiksi ter sufiksi. jastrib. iz preditalskega alfo>albo »bel«. slov. Teberis. 3) staroevropejshchine in staromaloazijshchine – pri chemer je v analizo zajel maloazijshchino. jatreb. retshchino. Njegova konchna ugotovitev je.odpadel. v katerem palatali in labiovelari skupaj preidejo v velare. Turmfalke. in bitijnijsko Τιος iz indoevropskega *diw. tako etrushchansko *tub(∂ )r ali *teb( ∂ )r domnevno »bel«. chemur ustreza grshko okus = staroindijsko ashush »hitro«. starejshe jastrjabъ. Domnevno *astreb iz indoevropskega *akros. oba dialekta pripadata s predskitshchino. polabsko jostrab. slovensko lunj »nem. v etrushkem *ar pri arakos je -s. medtem ko je staromaloazijshchina s sorodnimi jeziki segala na drugo stran proti Mali Aziji ter se stikala s hamitshchino (razen semitshchine) v severni Afriki. cerkvenoslovansko jastrub. gornjeluzhishko jatrob. Znan je prehod za slovanski ja. tudi iz tega izhajajo njegove analize. Tlachani na svet se rodimo – tlachani ga spet zapustimo) zaimka. jastreb«. cheshko jestrab. (2) Predslovansko lunjь se pojavlja v cerkvenoslovanskem lunjь »nem. ter na zahodu. tako (str. od koder izhajajo prefiksi. str. predgrshchino.Slovani in Anti . v italsko-latinskem okolju Albas. Od tod torej gosь namesto *zosь »gos« in chopljo < khapjom nasproti latinskemu capio. ali smo si res Slovani toliko izposojali od Germanov oz.Lucijan Vuga skupaj z Indoevropejci.iz e. jastrebast »jastrebove barve«. toda ta hip je nedokazano in ‘’napihnjeno’’. je sicer mogoche. Med razvijanjem etimologije jastreba vechkrat posezhe po vzporednicah z etrushchino.2010 10:14:37] . jastran. ki je bila verjetno neki iliro-trashki dialekt. jastrebъ in jastrebь lezhi dalje v ruski-cerkveni slovanshchini jastrabъ. predgrshchino. Thubris. liguro-piktshchino in iberobaskovshchino k staroevropski jezikovni skupini na tleh Evrope. predgermanshchino. kanja. od Baltoslovanov locheni s pasom prediliro-trashkih Venetov. Weihe.. Nemcev ali gre za skupno dedishchino. Primerljivo s predslovanskim topol »populus alba« po b<>p itd. jastrebovi. predslovanshchino. http://www. 33) za etrushchansko ime reke Tibere: Tiberis. Bussard. kentumski-indoevropski Germani. cerkvenoslovansko-rusko łunj »nem. ker v mnogih primerih med drugim nachenjajo vprashanje. Shele iz te centralnoindoevropeizirane staroevropshchine se je razshirila na vzhodu iranska skitshchina in satemska baltoslovanshchina. srbsko in hrvashko jastrieb. etrushchino-preditalshchino – naglasno pogojene glasovne menjave ter neposredno nizanje delov stavka z anaforo (ponavljanje iste besede v zachetku zaporednih stavkov ali verzov. poljsko jastrzab. ki so zelo pomembni.. Geier je slov. vrsta sokola«. c) Mnozhica etrushchansko-slovanskih besednih dvojic izhaja iz predindoevropskega prasorodstva predslovanshchine z etrushchino. prediliro-trashchino. Albula. mishar«. narechno rastrub.revijasrp.. npr. slovensko jastreb. Po tako temeljiti pripravi preide na prvi primer: (1) Slovansko astrebъ. takih izhodishch nashteje in utemelji celo vrsto ter za vsako daje primere. Od predindoevropske predslovanshchine je temeljno razlichna centralnoindoevropska predslovanshchina. rusko jastrebъ. oziroma chorna s k<>kh nasproti litavskemu shérti.« Za Oshtirja so karakteristika (Drei Vogelnamen. kar pa ni vse. predilirshchino. da si podobnosti med slovanskim jastrebъ< *asr = etrushchansko *asr v arakos ‘’ieraks’’ nista v nasprotju.ter tudi iz a-.

– esenь »jesen«.11. 69). soproga.« (str. Slovansko etimologijo kana kazhe http://www. naj jih navedemo le nekaj.tudi etrushchansko *laut.revijasrp. mantissa »additamentum. 70. nebesa«. 70). etrushchansko rel »Graburne. strela«. 1). shoja. – laty. predbaltoslovansko. *lodъka lezhi tudi v predgrshkem *Ladua > Leda. *snecna (str. »mancher. 68). sloka. cheshko kane. cenitelj. predslovansko. 73. predbaltoslovansko. Häher. 1). op. Landmann. predslovansko. – *lody »Frau. zato lunjь iz lonjь. jastreb«. – mъnogъ. beseda se povezuje z lupiti.). morda etrushchansko cam[e]thi »*censor. Za -gn. – kъmetь. – wl->l-. strichnik=bratranec« (str. cheshko lunak »Hühnergeier«.primerjaj rusko dvigatь : dvinutь.Lucijan Vuga Sumpfweihe«.in spodnjeluzhishko kanja. za etrushchansko vel ima izhodishche v staroevropskem *wan. predslovansko. 79) itd.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.2010 10:14:37] . 71. etrushchansko mantisa.»nem. malorusko kanja. – perunъ.»Gatte. – lanъ. razvojno -gyla <>-gela kot v maloazijskem *Suag-gela »kraljeva grobnica«. sokol«. etrushchansko esia »Ariadna je *boginja jeseni« (str. grobna zhara« (str.. Feld < *laknu: etrushchansko < latinsko acnua »100« < Feldmass. Praoblika *wlangnj ali *wlaungnj je v korenskem zlogu *wl. predslovansko. 68). Acker. lunь. Mutter. kocha« (str. *lodъka »gospodichna«. bozhanstvo vojne« (str. predslovansko. dodatek. (sъ)pojiti (zhena>zheniti). (str. wl. predslovansko. prek p<>ph in d<>t etrushchansko *f[e]ront v frontac »fulgurator« in v latinshchini frontesia ostenta »Blitz und Donnerzeichen. po kall. Weihe. kot »krma (za konje)«. »(Frei)bauer. starocerkvenoslovansko. toda vsebovano v ognjь. marsikateri. etrushchansko eclthi. stric. »Donnerkeil. op. – rajь. saj so znachilne za osnovni besedni zaklad kateregakoli jezika: – *slanka »Schnepfe. kanjuh. grobni grichek«. (3) Predslovansko kanja.. – detelja. dekle«. Falke. aratura. zato slovanski glasovni premik -gn. predslovansko »Joch oder Haufe Landes. za *lad. Mädchen.> -n-. Geier. »Hütte. latъka. op. hishna«.je znan pojav. zgornje. sodnik.). op. kar se z ustreznim jezikoslovnim aparatom dá primerjati s slovanskim snaga <>etr. etrushchansko damnos (ippos) (str. tako da iz *wlangnj nastane *lognj. bolgarsko kanjak. poljsko kania. predslovansko. 73. »Topf. 72). mati« (str. »Paradies. znana tudi v etrushchini: Vel(c)itanus > let(h)a »Kriegsgottheit. blisk in znamenje strele« (str. etrushchansko lut(h) (str. sokol. – mogyla. kanjuk.(iz *waxl-) identichna z etrushchanskim imenom ptice *vel.> baltoslovansko l. kanjukъ »Milan. 59). mnogi«. spletichna. in v snenath »Zofe. 67). privesek« (str. predslovansko. predslovansko lad. *rajut. kanjec. gospa. lonec.»Frau. slovansko. 71). 73).> -n. je najti v etrushchini snena »schmücken. – *poja. Osnovna oblika slovanskega lunь se naslanja na *wlangnj.Slovani in Anti . kljunach«. V dolgi in podrobni utemeljitvi te svoje ugotovitve Karel Oshtir na mnogih primerih analizira sorodne slovanske in etrushchanske besede. etrushchansko puia »soproga« (str. – jata. v opombi). Grosshüfner«. srbsko in hrvashko kanja. gospa«. latvica«. rusko kanja. etrushchansko latva. Gattin. okrasiti.> *lonjь in lunjь. *kallis.htm[16. soprog. narechno kaniuk. slovensko kanja. Vetter. »gomila. glasovna premena v slovanskih jezikih. snena.

conia. 87). Gefäss.primerljiv z etrushchanskim kot npr.revijasrp. predslovansko. 87). predslovansko. t<>l etr. skobec«. 89). danes ohranjeno tudi v imenu pokrajine Bukovina. V preditalskem reduplikatu ci-conia je oblika primerljiva z etrushko ki-kinda. prepelica«. predlatinsko bacar. predslovansko. kakor v rushchini. Becher. predslovansko. -ter-. skladovina. V razshirjenem utemeljevanju posameznih pravil besednega razvoja se Karel Oshtir nenehno ozira na etrushke osnove.2). To izvajanje je zelo pomembno. clenar »sin«. Wanne. kjer je slovanski -kn. sokol itd. saj je drugache predgrshko kaston iz *k[a]s. vrsta chebra«.ali nьkhttp://www. bukev«. Scurra) > lat. predstarocerkvenoslovansko. Scur(n)a. ynis iz *indnij predlatinsko. in she tretji. baccinum. 86). korstelь . bukъ. da so bili Germani naseljeni dalech bolj proti vzhodu. s chimer skushajo celo dokazati. saj s tem Karel Oshtir dokazuje skupni besedni zaklad in dodaja k argumentaciji. predslovansko. scurra »Spassmacher.Lucijan Vuga primerjati z latinsko ciconia. *etr.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. slovansko. posrednik«. 79-80).11. ker je bil sicer njegov namen. kot v predslovanskem nъ/ьktьva »mactra. da bo primerjal (pred)slovanska imena ptic z etrushkimi. romansko bacca »Wassergefäss«.v kobьćь. iz *baknja. »Krug. s korenom *kap. zhrtvovan.. primerjati kazhe s predslovanskim *kab. »Bottich.> -n-. 83). 87+op. kakor etrushchansko andas (»boreas«). sklad drv« pa je z mnozhinskim formantom -r. 80-82). spodnjevisokonemshko Hahn (str. prav tako je primerljiv predslovanski *tir > slovansko -tь[r]-. in da so Slovani prevzeli ime bukev od Germanov! Si predstavljate primitivne Slovane. Predslovansko chaplja. Art Kufe. »scurrilitas. sculna »Schiedsrichter« (str. Art Fass. vaza. Korb. kost(ь)rъ »Holzstoss.k *etrushkemu (prim. Kübel. latinsko cano. »der dritte > Schiedsrichter. iz *vel[n]ia. bacario. ki she celo za drevo niso imeli svojega imena. indogermansko *kan.2010 10:14:37] . razsodnik. Volynjь/Velynjь. 83). silva Bacenis > bok (ali bokoi) »Buche. predgermansko *bauk.. sk[ъ]renja. izrazhen zhe v naslovu. shala. predslovansko *bъkь > bъchьvь. etrushchansko muki »kozarec« prek m<>b. bъdьnjь. Zato navedimo she nekaj njegovih izpeljav: banja. chashchen. kobuzaъ (skob /skop) »vrsta sokola. kaznovan«. predgermansko *wintr > Winter (str. Stutzer«. kakor v etrushchini varia=varnal (str. bъchьka »Fass. slovensko bukev. predslovansko in predgermansko *beud v slovanskem *beud > bljudo (> srbsko in hrvashko bljudo).se izide v ka[p/b]nja »Weihe etc.«. Bottich« (str. predlatinsko coturnix »Wachtel. inьjь. skleda-latvica.> n. predgalsko Baco »Gott des Waldes Bacones en Saintonge (str.ali *kab. norchevanje.(str..Slovani in Anti . *wel[u]nija > predlatinsko Velia »palus«. glava« (str. Alternacija *kewnja : *kephnja s premenami w<f<ph ob predslovanskem *keph[n]ja > chaplja je za konchnico -nja podobno kakor pri *kewnja>conia in predslovanskem *kapnja>kanja po pravilu -pn. > lat. macto. Witzbold. Kuppel«. predslovansko *baukun > buky. predlatinsko *kewnja>conia in etrushchansko capys <> predslovansko ka[p]nja (str. v korenu nъk. koshara. posoda. predslovansko. bacarium. burke«. 88). puln (ali iz *putln?) (str. kozarec«.. Verjetno gre za skupno osnovo z: buky.»peti«. z -nj. vrsta soda. na ozemljih Slovanov. kanja. cheprav naj bi zhiveli po gozdovih in divjinah Zakarpatja. »Schüssel. *cheshj > chasha. miza«. Tisch. ki nasprotuje pangermanskemu prisvajanju imena drevesa bukev. etrushchansko *cash »Kopf.*korsterь. etrushchansko puti »Vase.htm[16. kad..

2010 10:14:37] .11. svet«. predslovansko. slovansko. strop.»Ziege. Etrushko vel je ohranjeno. »Kiesel. iskrilo«. koper«. h korenu wl. pivo. Art Balken. gorjan« (str. etrushansko crapshti »in den Nischen?. ta razlaga postane she zanimivejsha. oder. petro. bergъ. itd. Sockwerk.je »bozhji. da obstaja v jeziku trojni odnos med Etrushchani in http://www. jutro«. predvenetsko. formant ebin menjavanje r<>l v predgrshkem aisaron ‘’eidos’’ : aisalon sta predindoevropskega izvora. morda uposhtevamo she slovansko *az. 92). . kanja<*kap[u]nja. »(See)fenchel. pek-ter-a »Höhle. predslovansko. votlina. pechina«. v vdolbini« (str. na kar kazhe etrushko ais(ar) »bog«. »lacunar. koprъ. krusha. Gefäss?.92). predslovansko. posoda. e-kupe-t(h)aris.iz *auk-tr . koza« pod vplivom *koprъ »koza«. predslovansko. »Grabeimer. (str. 89). le she v imenu Vel=C(aius). s formantom -tr. slovansko pьnjь »tronc d’arbre. t/d : s/z in p/b : w so potrjeni s primeri. o kateri je veliko razlichnih in nasprotujochih si razlag. izvzemshi predlatinsko obliko voltur. utro. predslovansko. morda iz *uchtro. 89). poljsko koniczyna »detelja« iz konjь. etrushko halχ »Bier?. Gebälk.(str. etrushchansko aukelos (str. -ter. morda iz druzhine z etrushchanskim damnos ippos (str. shtor« (str. slovansko iz kolo. grob«. po alternaciji labiala z labialnim nazalom (obdelani so tudi predslovanski primeri) sodi semkaj she predgrshki kumindis.Slovani in Anti . ker vsebuje zelo razvpito besedo ekupetaris.in zgoraj obdelani *tir > slovansko -tь[r]. ki ga ima tudi etrushki άρακος ‘’ιέραξ’’. Feuerstein. (morski)janezh. 90). kolachь. predgrshko Kapis. kremenjak. 90). 94). K isti praobliki *w(a)nang je ob uposhtevanju pojava n<> – (z ustreznimi slovanskimi refleksi) pristaviti she predlitavsko vanagas »jastreb« in predirsko fang »lunj«.revijasrp. etrushko capys »sokol« (str. Gerüst. predslovansko pektь. poleg ustro iz *aushr) »Morgen.v pomenu »Grab. predslovansko. in to po vechinoma disimilatorichnem menjavanju n<>l iz *wnangnj. 92). Slovanski refleksi menjavanja neaspirate z aspirato (capys : *xabu). etrushko Crustumerium »mit beliebten Birnen« (str. Kaj je Karel Oshtir ugotovil glede treh ptichjih imen? (a) Predslovansko astrebъ izvaja iz debla *asr-. grobna posoda«. tramovje.(str. krma za konje.Lucijan Vuga primerljiv z etrushchanskim nac. 99). 90). z izpadom k.htm[16. »Klee.spada etrushko vel ‘’voltur’’. (b) Predslovansko lunjь je nastalo iz *lonjь < lognjь ter izvira iz prvotnega *wlangnj. kremy. in sicer k : ch. Dill. predlatinsko *accaput(a x)r > accipiter »jastreb« in predgermansko *khaphu n > *xabukaz > novovisokonemshko Habicht. »Birne. sokol«. Prvotni pomen debla *a(i)sr. deblo *kapn < *kapun je ohranjeno v *kapun etrushchanske besede capys »falco. predslovansko. etrushchansko bargena »*Gebirgler. opisano je bilo vech slichnih dvojezichnih primerov italsko-etrushchanskega sozhitja. Karel Oshtir pravi: ekupetharis. etrushchansko kapra. detelja« : *deb-tel > *detel. e<>a krams. Po obshirni analizi Karel Oshtir sklene. *demtel>detel. 94). hrushka« (tsh<>sht). zhila« (str. (c) Predslovansko kanja se je razvilo iz *kapnja. pech. torej pech.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. kontaminirano iz *ausha xr > *ucha xr + ustro. dodatno obrazlozhitev ostalih sestavin ekupetaris najdemo v nadaljevanju. podporje« iz *pen-tr ali *pen[ ∂ ]k-tr.

kako to. Krahe je v predavanju Sprachverwandtschaft in alten Europa (1951) prishel do sklepa.. si vechkrat postavimo vprashanje. tudi za etrushchanski jezik .V. toda kje je to bilo. ki je s slovanshchino indoevropskega porekla. Pri razlaganju. 1955. kjer se loteva posebnosti v slovanskih jezikih. da je Oshtirjev uchenec Bojan Chop ob petinosemdesetletnici rojstva Karla Oshtirja (Jezik in slovstvo.Lucijan Vuga Slovani: (a) baltoslovanske izposojenke iz etrushchine.in praslovanshchino. sht. med Skandinavijo in Alpami ter Atlantikom in Vislo (ali she malo chez njo proti vzhodu). v Turkestanu. Znameniti shvedski latinist Löfstedt je pokazal.11.. iranshchini. (b) etrushke izposojenke iz italshchine..Slovani in Anti . sht. da so se skupine ljudi razselile z zelo ozkega prostora. na kateri se je kasneje (kdaj in kje?) oblikovala pred...> pra. venetshchini ter germanshchini. iskali so jo vse od Mezopotamije do Nemchije (op. « Toda omenili smo zhe. da ne presega tisoch sedemsto izhodnih besed . Ta jezik so govorili v prvem tisochletju pr. koliko je slovenska leksika zhe raziskana .si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. str. 1-2. (e) ko Oshtir izrecno operira s pred. L. da je bila (ne)homogena. Za zahodno http://www. da svojilni pridevnik pozna izmed indoevropskih jezikov le she toharshchina. ampak ochetova hisha. n. toda ob uposhtevanju spoznanja Franceta Bezlaja (gl.. 5) zapisal: ». da se ne reche hisha ocheta.: tudi v Egiptu. je (ne)mogoche uposhtevati.> slovanshchina. od kod te sorodnosti. sredi Azije. str. o tem obstajajo zelo razlichna mnenja. da ni she naslednjih odnosov med Slovani in Etrushchani: (d) etrushchanske izposojenke iz baltoslovanshchine? (e) etrushchanske izposojenke v italshchino? (f) che je obstajala neka predindoevropska jezikovna skupina. bratov klobuk. nekaj o tem tudi v mojih knjigah Jantarska pot in Davnina govori).2010 10:14:37] . uvod k Slovenskemu etimoloshkemu slovarju): »Skupni slovanski izrazni fond je sorazmerno skromen.ali raznorodna. isto velja danes za lidijshchino in s tem verjetno za napise na Lemnosu (op. pri Milanu Groshlju (O posesivnem adjektivu v slovanshchini in toharshchini. Npr. Podrochje severno od Alp seveda ni bilo prazno.htm[16. n. arheologija. ilirshchini..revijasrp.«.. pravi Groshelj. kjer je bila prvotna indoevropska pradomovina. Skandinaviji. likijshchino sta Pedersen in Laroche dokonchno prikljuchila indoevropski (anatolski) skupini. sht.. ima za to neshteto dokazov v ostankih starih kultur.: v katerih mnogi vidjo in berejo etrushchino). H. XIX. (c) glavni vir etrushko-slovanskih besednih skupnosti pa je v pripadanju predbaltoslovanshchine in etrushchine k isti staroevropski jezikovni skupini. Ali res obstajajo zgolj ti trije odnosi? Kljub velikemu sposhtovanju do Karla Oshtirja je treba vprashati. se resno bojim. prve ostanke tega jezika so objavili shele 1908. ki ima to posebnost od eolskega narechja..V. da je v grshchini svojilni pridevnik omejen na homerski jezik. s tem pa. Slavistichna revija. Petrich iz Peter) v sanskrtu. in da najdemo nekaj sledov tudi v stari latinshchini in v patronimiku (ime.. Groshelj pravi. narejeno po ochetovem rojstnem imenu – npr. ter ugotavlja. Ni pa lahko odgovoriti na vprashanje. koliko je pri tem vkljuchene same slovenshchine kot nedvomno veliko kasnjeshe jezikovne tvorbe. klobuk brata. z enako/isto(?) kulturno podstatjo. eno. 2-10). L. Slovenshchina je v tem pogledu izredno arhaichna .. VIII. da so bili zametki ali pracelice indoevropskih jezikov okoli leta 2000 pr. zdi se. torej je za Chopa etrushchina verjetno indoevropski jezik! Zanimivo dopolnilo k Oshtirjevemu razvijanju etrushchansko-slovanskih povezav najdemo med drugim npr.

sht.2010 10:14:37] .950 nekaj tisoch ljudi 5. Namesto tundre so ozemlje hitro prekrili gozdovi iglavcev. to pa je ob toplejshem podnebju pomenilo konec nosorogov.revijasrp.000.500 milijonov itd..si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. Ledeniki so kajpak she vedno segali globoko v doline. Leta 400 pr.000 leti 10. severnih jelenov.: drugi odlochno trdijo. ko so nastale vechje druzhbene celote.650 1. chloveka visoke rasti – zopet iz Afrike – ki je prinesel megalitsko kulturo (op. v zachetku neolitika. ki se je shiril iz Afrike. (tj.000 ljudi 100 milijonov 200 milijonov 600 milijonov 900 milijonov 2. Biraben pa trdi ravno nasprotno: chlovek je zashel v hude tezhave. ki naj bi bilo za ves svet videti takole: pr. sht. N. med katerimi so bili krajshi ali daljshi presledki. divjih konj. mlajshe kamene dobe) na svetu vsega 5 milijonov ljudi. [Kasnejshi] Indoevropejci so torej dali neke skupne poteze raznim [predhodnim. bivali so zhe v pokritih votlinah. n. sredozemskega chloveka nizke rasti. V devetem tisochletju so od velike divjachine prezhiveli zgolj jeleni. n. neindoevropskim] rodovom.11. Britanijo in Irsko pa tudi Shpanijo sta arheologija in antropologija dognali za predzgodovinsko dobo vsaj zhe shtiri selitve: ljudi stare in srednje kamene dobe.000 0 1. ko se je konchala chetrta.000 leti zachenja bohotenje prebivalstva. ledeniki so se umaknili dalech na sever. n.000 pr. Toda v desetem tisochletju se je v komaj treh do shtirih stoletjih podnebje hitro ogrelo.000. da se bo chloveshtvo razcvetelo v blagodejni toploti. brez in lesk. da so gradili prve pechi in dimnike.V. in konchno. Srednjo Evropo je tedaj pokrivala tundra.Slovani in Anti . ljudje so si vedno bolj pomagali z ognjem.000 1. Francijo. da je megalitska kultura starejsha od egipchanskih piramid in je nastala na evropskih tleh). od katere je zhivel chlovek-lovec. Okoli pracelic germanshchine. 1. zime so bile dolge in hude. Koliko ljudi pa je sploh zhivelo v posameznih (pra)zgodovinskih obdobjih? Jean-Noël Biraben je poskusil opraviti to oceno. je na vsakega odpadlo 20 km2 kopnega. na Shvedsko in Irsko. zhe leta nich n. L. okoli leta 1850 pr.Lucijan Vuga Nemchijo. n. v danashnji Franciji 50. vsesploshna lakota je mochno zavrla razvoj civilizacije. J.000 ljudi! Vendar se tudi v srednji Evropi pred 10. turov – in sploh velike divjadi. Ko je bilo leta 10. mamutov. toda vsekakor nam lahko rabi kot podoba urejenih velikosti shtevila prebivalstva. po rachunu. naj bi v Evropi zhivelo okoli 20 milijonov ljudi in prav toliko v Aziji. latinshchine itd. zadnja ledena doba (Würm) in je v vsej Srednji Evropi zhivelo komaj nekaj stotisoch ljudi. v Sloveniji zhivelo komaj 1. da se je proces indoevropeizacije starejshega prebivalstva vrshil v vech fazah. pa naj bi jih bilo v Evropi 30 in v Aziji 170 milijonov. ki jo je sicer treba jemati z zadrzhkom. ob taki gostoti bi.000. npr. in prichakovali bi. chloveka. so se jeziki shele polagoma izkristalizirali. ki je zanj znachilna chasha zvonchaste oblike. Tudi je verjetno. sht. Nove oblike in sintaktichne zveze so se shirile iz raznih sredishch v obliki koncentrichnih krogov (»valovna teorija«).800 1. ki so pa v izgovoru in besedishchu. v nachinu izrazhanja ohranili nekaj svojih posebnosti. V osmem tisochletju pa so se gozdovi she naprej shirili – prevladovati so zacheli http://www. kazhe.htm[16. sht. sht.

sht.Lucijan Vuga hrasti. kar naenkrat izgubile verodostojnost in jih je treba spreminjati. n. Belgrad. Mesa je bilo vse manj. Zlasti slednja je z veliko shtevilnejshim prebivalstvom ustvarjala pogoje za hitrejshi razvoj. n. in po letu 4. n. poljedestva in metalurgije. Tudi Indija naj bi po mnenju indijskega demografa. ki so se v preteklosti zdele povsem dokonchne in neizpodbitne. kjer so bili seznami vseh 92. Temeljila je na razvoju kmetijstva in zhivinoreje. – 1. dopolnjevati ali celo nadomestiti z novimi. strupene in zdravilne rastline. posamezni odtenki se razlikujejo zgolj po tem. na 100 milijonov. sicer si je pomagal z naravnimi plodovi.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.revijasrp. sht. S tem se vechkrat srechamo tudi v tej knjigi. naj tu nakazhem zgolj z enim samcatim problemom izgovarjave (Obshcheslavjanskij lingvistecheskij atlas. bresti in bukve.htm[16. n. zlasti s severa. Chlovek se je selil k morju in zhivel od nabiranja shkoljk.000 pr. refleksy *ě. Skorajda ni znanstvenika. V naslednjem pomembnem obdobju med 1. zhe leta 2. kjer je nabiral polzhe. shtevilo. serija fonetiko-grammaticheskaja. prevech uposhteva zgolj razmere v Evropi in premalo razvoj v Afriki in Aziji. Prvich je prevech evropocentrichna. ki ne bi priznaval. pr. se je prebivalstvo Evrope zelo razmnozhilo.000 se je v srednjo Evropo razshiril vpliv civilizacij Srednjega vzhoda. zhe 70 in vech milijonov. v mezolitiku ali srednji kameni dobi je chlovek z nenehnim poskushanjem le obvladal spremenjeno zhivalstvo in rastlinstvo. paleolingvistika in genetika odkrivajo nova dejstva glede pomembne vloge Balkana po eni strani in megalitskih kultur na zahodu Evrope po drugi. Obstajajo celo zelo natanchne shtevilke.. ki je obchasno silno nihalo spricho vdorov. Droben primer. Skratka: posebno prilagodljivi ti ljudje niso bili. pa k velikim rekam in jezerom. pa seznam zhena. ki se tiche Slovencev. ki je trajala vse do leta 1.000 je nastala prava eksplozija prebivalstva. in zato jih je bilo po treh tisochletjih znatno manj kot ob koncu dozdevno tako krute ledene dobe! Shele med osmim in chetrtim tisochletjem. hudih sush ali zmrzali itd. imela 50 milijonov prebivalcev.sht. prazgodovina. tj. podobno nam o Indiji porocha Aleksander Veliki s svojega pohoda v Azijo. Po drugi strani pa predvsem sodobna arheologija. otrok in starcev (286. zlasti s kostanjem in zhelodom. in drugih ujm. od koder naj bi se civilizacijsko napajale dezhele “Plodnega polmeseca”. Okrog leta 3. upadanju otroshke umrljivosti in rasti delezha deklet. Mezhdunarodnyj komitet slavistov [sodelovala tudi SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti]. Toda ta shema ima kar nekaj bistvenih pomanjkljivosti. n. da je med pohodom nad Helvete 58. sht. Zato ne sme biti prav nich chudno. 1988): http://www. n. koliko je bilo she pred tem visoke kulture na prostoru proti Indiji ali she naprej na Kitajskem. rasla so mesta. Samo Kitajska naj bi shtela nekaj stoletij pr. da je bila za Evropo pomembna Mezopotamija oziroma Blizhnji vzhod kot zharishche neolitske revolucije. ki so zhivela do materinstva! Ob vishkih kmetijske proizvodnje so se kazali prvi znaki trzhnega gospodarstva. sht. spoznal hranljive.2010 10:14:37] . ob obilnih nihanjih spricho epidemij.000 n. zaplenil arhiv.000 pr. glede posebnega polozhaja slovenshchine v okviru slovanskih jezikov.000 za vojsko sposobnih moshkih. ki je temeljito raziskal zapise o shtetju prebivalstva v mestih ob Indu v tisochletju pr.Slovani in Anti . sht. izboljshevanju hrane.11. Julij Cezar porocha. sht. tako kar se tiche same (pra)zgodovine kot tudi lingvistike. che so nekatere teorije.500 pr.000). lakota je dosegla vrhunec. zacvetela je trgovina.

ne le pojasnjevati vse z nekakshno goratostjo. kakor so Rusi. Prav spricho tega je pomembno poiskati dejavnike in odnose. da bi dobili konsistentne odgovore. toda za razumevanje te navedbe je dovolj jasno. ali pa (c 2) je zajemala megalitska kultura tudi centralno in severno Evropo. in prav od tam ali she bolj proti vzhodu so “Indoevropejci”. kakor pa je srednji vek. Bosna Bosna Dalmacija Slovenija ije ije i: i: i ∂ . kar bi posledichno povzrochilo postopno shirjenje (predvsem kulture in le drugotno selitev ljudstev) proti zahodu.. so tod zhivela zhe najmanj v neolitiku.htm[16. Neolitska revolucija (kmetijstvo in metalurgija) je prvenstveno kulturni pojav. Srbija e i i a e e e e Chrna gora Vzh. Slovenshchina sodi med jezike z najvech dialekti.si/knrevsrp/pogum2004-1/slova. ki se opira na nachin Oshtirjevega podajanja snovi in http://www. Znanost naj bi se po “Okhamovem nachelu” izogibala nepotrenega kompliciranja. a:i (op. ki jih omenja tudi Oshtir.Slovani in Anti . celo tako shtevilen narod. zgodovinsko razdeljenost na razlichne drzhave ipd. vsekakor pa bronastodobne kulture (zgodnje rudarjenje. da imajo vsi slovanski jeziki le po en glas. iε:.11. Skoraj prevech vprashanj. potem nas mora to vzpodbuditi k iskanju globljih vzrokov za tako stanje. “lepsha” je teorija! Kako se dá vse to poenostaviti?! Po mojem mmnenju je temu blizu TK – teorija kontinuitete. le vzhodna Evropa je bila izkljuchena iz tega procesa neolitizacije. ẹ. ki je za zdaj potrjena predvsem na zahodu in jugozahodu Evrope. Che to povezhemo z arhaichnostjo slovenshchine.000 let pred nashim shtetjem. ki danes zhive v Evropi na danashnjih ozemljih. podobno je z italijanshchino.Lucijan Vuga Rusija Belorusija Ukrajina Poljska Slovashka Cheshka Makedonija Vzh. med Etrushchani in Slovani. e:. ampak tudi kultura?! Che predpostavljamo. kako. v veliko bolj odmaknjenih chasih. ai. ie. toda slovenski rekord je absoluten. ki naj bi kasneje (kdaj?) prodrli v “megalitsko” Evropo in jo indoevropeizirali. megalitska kultura (Karel Oshtir enachi predindoevropske jezike z megalitskimi jeziki). i:. torej vsaj 10. na kakshen nachin ter kdaj in kje so se prenashale ne le besede.i. bolj kot se stvari jasno in preprosto postavljene. ki jo eden od njenih utemeljiteljev. ki so vplivali na razvoj jezika. ki je zajemal shirshe obmochje in le v veliko manjshi meri selitev celih ljudstev. Cheprav se ne morem znebiti obchutka. che zhe izpustimo vzhodno Evropo. Mario Alinei.: (*) Na zhalost nisem imel na voljo vseh natanchnih fonetichnih znakov.revijasrp. definira takole: Ljudstva. le maloshtevilni Slovenci imamo »za vsako vas svoj glas«. e. metalurgija Balkana je v zadnjem obdobju povsem potrjena). In zato ne nazadnje.*) Op. ali (a) da neolitska revolucija izhaja z Blizhnjega vzhoda ali (b) da je bil tudi Balkan (skoraj) hkrati enako mochno zharishche neolitske. che ne celo zhe v mezolitiku. (c 1) z Blizhnjega vzhoda in/ali Balkana nekako preskochila centralno in severno Evropo.2010 10:14:37] . je (c) t. ẹi..

v enem delu Evrope so govorili predindoevropsko predslovanshchino.revijasrp. je poskushal spraviti na skupno (kulturno. Che za zdaj she enkrat ponovimo po Oshtirju: »Nekoch« so zhivela v Evropi staroevropska neindoevropska. da mu ne bi ochitali heretichnosti oznanjanja drugachne teorije od prevladujoche nemshke o Indo-GERMANIH in ne Indo-EVROPEJCIH.Slovani in Anti .2010 10:14:37] . Podobno operira Oshtir z drugimi predindoevropskimi jeziki. da se je skushal izogniti frontalnemu napadu na pangermanstvo oz.11..htm[16. megalitska ljudstva.Lucijan Vuga utemeljevanja. jemljem njegovo obetajoche “megalitsko” izhodishche kot osnovo za plodno nadgradnjo. ki je bila temeljno razlichna od kasnejshe centralnoindoevropske predslovanshchine. da si pogledamo she odnos med Veneti in Anti! VENETI IN ANTI http://www. Chas je. jezikovno) praosnovo vse narode Evrope zato..si/knrevsrp/pogum2004-1/slova.

nato pa iz zasede napadli sovrazhnika. 1928). she nekaj drugih mnenj o Antih. kar je zelo sodoben pristop! Toda preden se vrnemo k Oshtirju. ki naj bi mu ga kot nadimek dali Grki. poljsko nurek. so nekateri pisci kritichno povzemali iz Iliade. Prav tako bizantinski pisci porochajo o Antih. II. 1926-1927). cheprav je bil izrazit lingvist. chlanom plemena pa Anti. obstoja kot nenadnega izginotja. vendar so jih malo raziskovali. Kako je mogoche. onty. da naj bi Antenor po padcu Troje pripeljal prezhivele Venete na severni Jadran. srbsko norac. rusko. dasi se je tega loteval tudi v drugih spisih. onte “raca”. Utinka. starocheshko Uta. da se je ob tem. utva “(divja) raca”. Sokoli.11. Zato nas ne bi smelo chuditi. ga dobimo tudi za konchni del. vodja Antov”. saj gre za pravcati misterij izginulih Antov. v starobolgarshchini anty. che bi bi bilo poglavarju plemena ime Ant. Stara plemena so si dajala imena po totemskih zhivalih: Volki. Tako bi Antenor http://www. Utin. I. litovsko naras. da je mogocha izpeljava iz osnove uta. Koren nor pomeni “potopiti(se). Medvedi itd. Anti naj bi bili izumrla veja vzhodnih Slovanov in predstavljajo eno najglobljih in nerazreshenih zgodovinskih ugank. Che najdemo slovansko etimologijo za prvi del imena. da so (po tradicionalnih teorijah) iznenada preplavili velik del Evrope. srbsko in starocheshko ut. srbsko utva. izgubila sled za tem pomembnim in mochnim ljudstvom Antov? Kaj sploh vemo o Antih? Kashen je bil odnos med Anti in Veneti? Zhe v 19. Jordanes je o Antih zapisal: »paludes et sylvas pro civitatibus habent«. Orli. Upravichena je domneva. anta. med katerimi je za nash namen zanimiv K predslovanski etnologiji Zakarpatja /Etnolog. tako glede njihovega izvora. jo je najti v staroruskem osebnem imenu Utin (leta 945). Uty.Veneti in Anti . st. v cheshchini norec “potapljach”. Tako kakor starobolgarsko ant. kot so svoje vodje imenovali Veneti. vse “potapljach”. da so se prikrili pod vodo blizhnjih rek in jezer ter dihali skozi dolge votle trse. ko za ostale Slovane velja. rusko utka.htm[16.revijasrp. v slovenshchini je ohranjen v (po)nor “kjer voda ponikne”. obstajajo tudi osebna imena Utin (iz leta 945). slovansko ot. gornjeluzhishko norjak.2010 10:15:42] . kot Gilferding so menili. da svoje jezikoslovne analize povezhe z etnologijo (narodoslovje).Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I VENETI IN ANTI Karel Oshtir je posebej obdelal to vprashanje v razpravi Veneti in Anti (Etnolog. ponikniti”. njegovo pravo ime naj bi bilo Venet. kjer nam pade v ochi poudarek na “etnologiji”. da ime Antenor izhaja iz Antes aner “mozh Antov. jezernatem ozemlju Ut. in je osnovo Ant mogoche izpeljati iz slovanske podstati. Utovo. starocheshkem Uta in toponimih na mochvirnatem.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. je chutil potrebo.

ki je protestno izstopil iz nje (!). ki so nekoch imeli isto obche ime. je povzrochilo veliko preseljevanje. zdaj pa so Uturguri. odtlej ni o njih vech govora v starih listinah. ob shvicarskih jezerih.Lucijan Vuga izrazhal lastnosti race potapljachke. Niederle. je raziskoval predindoevropske in indoevropske jezike ter napisal za nashe razpravljanje dvoje zanimivih del: Veneti in Anti (Razprave Znanstvenega drushtva. drugo ime za Cherkeze. Maurikij. Tako so pisali pred priblizhno 150 leti. L. Prokopij pishe podobno kakor Jordanes. danes Azovsko morje. Ljubljana. da Antje. Teofan in Pavel Diakon za obdobje kakshnih dvesto let.11. Shahmatov. 131). II. tamkajshnji prebivalci so bili nekdaj Kimerci. medtem ko pod imenom Antov razumejo plemena vzhodnih Slovanov oziroma Rusov (A. da njihovo ozemlje nikoli ni bilo obsezhnejshe od zgornjega dela Dnepra ter okolice Chrnega morja. da so Antje sosedje Slovanov. le da naseljujejo ozemlje she nekoliko bolj proti severu: »Mejotski zaliv (lacus Maeotis. Ανται niso niti tako stanovitno niti tako sploshno ime kakor Slovani. ozemlje od njih proti severu naseljuje brezshtevilno ljudstvo Antov”. Prav tako se strinjata. Theofilakt. v ednini Utin (op. vendar je staronemshki izraz anzi. oba porochevalca pa postavljata Dneper kot mejo med obema ljudstvoma«. Od kod ime Anti. Manuel de l’antiquite slave.htm[16. To ali prodiranje Hunov. nekdanji Tanais) je povezan s Chrnim morjem. st. kot plemeni istega imena in ljudstva. najstarejshim zapisom za Udine. pa ne pove.2010 10:15:42] * . jezerih. ki so ga vsilili sosednjim lezgijskim plemenom Andov. L. Ko so Huni unichili okoli leta 375 drzhavo gotskega kralja Ermanrika. Agatias. kako globoko v notranjost. Na drugem mestu pravi Trstenjak (TRS 1870 [1869?] str. mislijo na juzhne Slovane.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da so bili poglavitni rod Vinidov med Dnestrom in Dneprom na severozahodu od Chrnega morja. na atlantski obali ali ob Chrnem morju zhiveli ob vodah. Shafarik je menil. st. 8. I. so se hudo spopadli s Slovani in leta 602 so jih Avari pokorili. Grki so shele od Gotov in drugih Germanov zvedeli zanj. od koder je mogoche izpeljati gotsko ants ali antus(?). Po Jordanesovem navajanju je mogoche sklepati. ki so zasledovali gotske ubezhnike. ni lahko dolochiti.V. stanujoche vzhodneje od Slovanov med Dnestrom in Dneprom. da je pravo ime slovansko Uti. In kakshni so sodobni pogledi na Ante? V Stanojevichevi Narodni enciklopediji srpsko-hrvatsko-slovenachki (STA) iz okoli leta 1920 (knjiga nima letnice) je razlozheno: Anti. ki so se jim http://www. kot zelo hrabre ljudi. Roji Antov. st. da so Veneti tako v Benechiji kakor na Baltiku. V 6. v Panoniji in spodnjem Podonavju. 1923). omenjajo Slovane in Ante skupaj. Hronikon Paskal. 1928) in Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (Razprave znanstvenega drushtva v Ljubljani. che vemo. str. Nekoliko obshirneje in po svoje bolj izpostavljajoch je opis v Hrvatski enciklopediji (HRV) iz leta 1941: Anti.revijasrp. latinski in bizantinski pisci v 6. Nekateri vidijo osnovo v anglosashki besedi ent “velikan”. Zelo verjetne so predpostavke ruskih uchenjakov. Toliko a Antih in nich vech! Eden najpomembnejshih slovenskih znanstvenikov Karel Oshtir (1881-1934). v katerega se steka Don. kar je she posebno pomembno. 1930). da pod imenom Slovani pisci v 6. ko so ti odshli.: nasho pozornost pritegne nenavadna podobnost z Utinum. je del Gotov pod vodstvom Vidimera zbezhal k Antom in ubil njihovega kralja Boksa. Prokopij. Videm). dasi jih omenjajo Jordanes. so tudi Grki pozabili na Ante.51). in soditi je.Veneti in Anti . mochvirjih in celo na kolishchih (TRS 1875. Menander. chlan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Uvod u historiju ruskog jezika.

Grushevskij. ki je prishel k avarskemu kaganu na pogajanja. st. Zato se je she za Nestorja govorilo v Rusiji: »Izginili so kot Obri. med Dnestrom in Dneprom. Da bi razbil to trojno zvezo. Niso imeli vrhovnega vodje. Jordanes omenja. Kar je ostalo ljudi. torej v kraje. te pa so dobro poznali rimski zgodovinarji v 1. (2) da so se Anti umaknili do Alp. da je zdruzhitev Antov potekala med boji slovanskih plemen z Goti in Huni. – 6. ampak so se upravljali na http://www. brez potomcev in naslednikov«. 7. Odtlej v zgodovinskih virih o njihovem imenu ni vech nobenega sledu – vse tako kazhe – ker se je kavkashki gospodovalni. da so bili v 6. Sto let za tem je bila ta kavkashka zmes zhe poslovanjena. kmetovalci (proso. ki so zhiveli zahodno od Dnestra. ti so celo vzpodbujali k zahrbtnemu uboju antskega poglavarja Mezamira. zhivechi v gozdnatih stepah in na gozdnatem podrochju na bregovih rek ter jezer v “kuchah. so se jim prčcej pridruzhile trume Kutrigurov. Goten und Sarmaten. 1934. so se zatekli s Kavkaza na slovansko Zakavkazje in prodrli onkraj njega celo do Odre. Bizantinski in sirijski pisci so prvi verodostojni porochevalci o Slovanih na vzhodnoevropskih ravnicah.). Tu je zanimivo: (1) da je navedena ena od kontroverznih razlichic. vendar je ohranila toliko naravne energije. po tej legendi nekateri mislijo. Vendar suzhenjstvo ni trajalo predolgo. Antove. Jordanes tudi prenasha staro legendo o vojnah Antov z vzhodnogotskim kraljem Vinitarom. prej znani pod skupnim imenom Venedi. ki so ga premagali Huni (376). na ustje Visle in na jug v Alpe (podchrtal L. N. V chasu cesarja Justinjana I (518-527) so zachele njihove skupine prodirati na Balkan skupaj z bolgarskimi Kutriguri in Slovani iz Dakije. da she dandanashnji pod Karpati ob Visli velja za psovko rechi »ty obrzynie«. Berge. so trpeli pod avarskim jarmom. A. skirdah”. po kateri so trgovci Kutriguri prihajali do Donave. da je okoli sebe zbrala pod vodstvom svojega vodilnega plemena Antov vse Slovane od Zakarpatja do juzhnoruskih step. Podobno kakor 200 let prej pod Huni. st. M. Ko so Avari okoli 560 napadli antsko zvezo. 12. in 2. Sagen und Lieder des Tscherkessenvolks. kar je bil pravzaprav cesarjev namen. 1935. (Schora-Beknursin-Nogmow. je bizantinski cesar okoli leta 540 odobril Antom.2010 10:15:42] . da je slednjim uspel osvobodilni upor okoli 580. 1904. st. Ed. Vestnik cheske Akademie. Odtlej jih je razdvajalo krvno sovrashtvo. Istorija Ukraini-Rusi. Kroaten. v Turingijo.11. »najhrabrejshim med Slovani«. st. Etnolog. zhito) in zhivinorejci. prav na poti. vladajochi sloj okoli 626 zhe drugich razredchil z odselitvijo Hrvatov in Srbov na jug. ta strahotni chas se je ljudem tako vtisnil v podzavest.htm[16. ki je omenjeno na zachetku: Anado – kavkazijski jeziki. Pod neusmiljenimi napadi Avarov je antska oblast skoraj povsem razpadla. L. 3.Veneti in Anti . od kod izhajajo Srbi in Hrvati. imenovali »dezhela Antov (Anthaib)«. Hauptmann. »ti si Avar«.Lucijan Vuga prikljuchili sorodni Srbi in iranski Hrvati. 1866. kjer danes zhive Slovenci! Nato sledi sovjetska verzija v Boljshoj sovetskoj enciklopedii (BOL) iz leta 1950: Anti. L. tako so sedaj Anti bezhali pred Avari na Cheshko. na Balkan. Izvor in ime Antov. pravico pobiranja davka in jim prepustil mesto Tyras (Akerman) v ustju Dnestra. avarski. In zhe 583 so Anti spet na spodnji Donavi kot zavezniki Bizantincev proti Avarom. poimenovanje za vzhodnoslovansko veliko plemensko zvezo med 4.revijasrp. Zhupanich. prav tam jih najdemo she 602. sosedi zahodno od Dnestra.V. 1909. odhod glavnih avarskih sil na Madzharsko je tako oslabil njihove posadke med Anti. Anti skupaj s sorodnimi Sklavini. tako da so Germani Gornjo Shlezijo zhe v zachetku 5.) In she ime. Germanoslavica. Po pisanju Prokopija Cesarejskega in Mavricija Stratega so bili Anti stalni naseljenci. Niederle.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.

-11. prvi omenil Venede. so v Podneprovju odkrili le nekaj njihovih gradishch (op. do poznega srednjega veka se je ime Venedov razshirilo na velik del zahodnoslovanskih plemen. Nenavadno je.Lucijan Vuga skupshchinah. ki se je postopoma zelo izboljshala. Kaj se je zgodilo s tem ljudstvom? Po mnenju ruskih in ukrajinskih zgodovinarjev naj bi bili ti Anti predhodniki bodoche ruske drzhave. Njihovo ime ni slovansko. Shele ta drzhava “Russov” iz Skandinavije (pod tem ne smemo razumeti le vrhnje. z oborozhitvijo. Ker se niso lotili sistematichnih odkopavanj.: Rusi uporabljajo enako ime kot pri nas tako razshirjen toponim gradishche). so prebivali vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. ko med njimi in Slovani ni vech razlike. viri jih opisujejo skupaj in z enakimi znachilnostmi ter jezikom. in she dodajajo. st. st. Bizantinski in sirijski zgodovinarji podajajo podroben opis njihovega vojashkega delovanja. in enako od Prokopija (Bellum Goticum. z imeni sklavenskih in antskih vodji.2.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Po mnenju tvorcev te sovjetske enciklopedije so Anti zachetniki kijevske drzhavnosti v 9. qui sunt eorum (torej so “Venetharum natio populosa”) fortissimi qua Ponticum mare curvatur a Danastro extenduntur usque ad Danaprum«. In nato she Enciklopedija leksikografskog zavoda FNRJ – Federativne Narodne Republike Jugoslavije. Napadi Antov in Slovanov na Bizanc zachnejo leta 514. Poslednjich jih viri omenjajo leta 602. V 5. obalnim obmochjem Shvedske. st. da Finci she danes pravijo Shvedom Ruotsi. saj je skandinavsko tudi samo ime. na zachetku 6. 4). Estonci pa Röts. kar izhaja iz starejshega röthsbyggiar. sorodna vzhodnoslovanskim plemenom Antov.2010 10:15:42] .Veneti in Anti . bolj kot ime nekega mochnega plemena oznaka za skupnost vzhodnih Slovanov (izvor imena je popolnoma neznan). skupnost slovanskih plemen v chasu selitve Slovanov na Balkan. IV. st. http://www. Prvich jih imenuje Jordanes okoli leta 370 v zvezi s prodori Hunov v Evropo.) je pod skupnim imenom Venedi oznacheval Sklavene (ali Sklave) in Ante. da sami Rusi danes rechejo svoji domovini Rossia. Antes. vladajoche plasti). st. za tem. s shtevilom vojshchakov. Slavi. Arabec Masud v 10. ki so stala na tezhje dostopnih vzpetinah. Za 6. st. Imeli so zelo razvito metalurgijo in trgovino tudi z bolj oddaljenimi dezhelami. 35) »Antes vero.. S. naseljevala ozemlja od severnih odrastkov Karpatov (Venedske gore) do Baltskega morja (Venedski. in to ime spravljajo v zvezo z Roslagen. so zasedli Balkan. 1955 (ELZ): Anti.j..-6.htm[16. primerljivo z islandskim rodr “obala”. bizantinski porochevalec Prokopij (6. imamo pomembno vest od Jordanesa (Get.revijasrp. Άνται) je v 4. da so do sovjetske revolucije normansko usmerjeni zgodovinarji ignorirali Ante! Nato ta sovjetska enciklopedija (BOL) pove she: Venedi – zahodnoslovanska plemena. str. kot dokaz naj bi bilo to. okoli leta 560 Avari razbijejo Ante in podjarmijo Slovane. so skupaj s Sklaveni napadali Bizanc in v zachetku 7. st. ko so Ostrogoti premagali Ante. L. to je oblika. st. S teh svojih selishch ob Dnestru si Anti niso upali na Balkan in ogrozhati rimski imperij. Od 1. st. je njihovo ime izginilo iz tedanjih porochil. obmochju okoli Kijeva. ki so v 1. st. ki je medtem prishlo iz stare domovine Slovanov. st. t.11. danes Pomorjanski zaliv). so pa to storili pod pritiskom Avarov. obdanih z nasipi in rovi. Άντες. ki so ga dali osvajalci dezheli. ki je nastala pod grshkim vplivom iz ´Ρως.V. cheprav po 7. ki je nastala dobrih dvesto let potem na povsem drugachnih osnovah in verjetno z delno novim prebivalstvom. V 6..st. st. Italijanska enciklopedija (TRE. o njih ni vech podatkov (zadnji je pisal o njih Teofilakt Simokatton). Plinij je v 1. 943): Anti (Antae. da je bilo zhe dokaj opazno socialno razslojevanje. Arheoloshke najdbe potrjujejo. she porocha o njihovi nekdanji drzhavni zvezi v zgornjem Podnestrovju. Zagreb. cheprav so Anti zelo slabo arheoloshko raziskani. s prebivalci Ropiggari.

ki je opazen v mentaliteti. najpogumnejshi.. vendar so jih Ostrogoti kasneje premagali in ubili njihovega vladarja Bozha s sinovi in shtevilnimi velikashi. 34-35): »Od izvirov reke Visle je na neizmernih shirjavah naseljeno ljudstvo Venedov. se vsi skupaj imenujejo Sklaveni in Anti. Okrog leta 560 so razbili njihovo plemensko zvezo Avari. 480 – ok. Vech vesti o njih sporochajo bizantinski pisci iz 6. napadli Bizanc. verjetno so bili predniki vzhodnih Slovanov. da je dolochil prostor tudi za Venede. Bolgari.11. ampak predvsem v stoletni prisotnosti iranskega substrata. ki so se ji Anti uprli in v prvih spopadih zmagali. Conte zakljuchuje (CON. Anti in Sklaveni«. izhajajo vsa iz istega rodu. po Prokopiju so govorili isti jezik. tu F. Poleg tega so natanchneje oznacheni zahodni Slovani kot Venedi. Za velike mnozhice Antov naj bi vesti potrjevale. Hrvati. Conte: juzhno od Ljubljane]. se je pri delitvi plena pokazala druzhbena in premozhenjska neenakost in lochevanje stareshin od drugih chlanov plemena. Ko so v 6. pozneje pa tudi samostojno. Anti. so le gozdovi in vodovja. Makedonci .. pri Antih je http://www. Heleni ali Kelti. s katerih so prihajali gotski zavezniki ali sovrazhniki. od chasa do chasa so nastajale plemenske zveze pod stareshinskim svetom in ljudsko skupshchino. Anti se nato kot zavezniki Bizantincev borijo proti avarsko-slovanski plemenski zvezi. omiki. Germani. na eni strani z vzhodnim bokom Karpatov in onkraj njih do zgornje Visle na severu. da je Jordanes v svoji knjigi De rebus Gethicus strnil Kasiodorovo (ok. 119-120) dodaja: »Kot smo zhe predhodno ugotovili ob nashtevanju ljudstev. in tudi ne Veneti! Sodobni francoski raziskovalec. Francis Conte v svojem delu Les Slaves (CON.Lucijan Vuga Po danashnjih slovenskih knjizhnih virih so Anti skupina slovanskih plemen v chasu slovanskih selitev na Balkanski polotok. in to v zvezi z vdorom Hunov v Evropo in njihovim prihodom na vzhodne meje ostrogotske drzhave. da po mnenju nekaterih zgodovinarjev in jezikoslovcev niso slovanskega izvora naslednja imena: Slovani.revijasrp. in 7. to je od zachetka njihovega pritiska na Bizanc do izginotja vsakrshne njihove sledi v virih.. Ime Anti ni slovanskega izvora in mnenja o njih se razhajajo. Prvi jih omenja letopisec Jordanes (druga polovica 4. str.htm[16. Balti. 575) izgubljeno Zgodovino Gotov. ki izhajajo iz istega indoevropskega jedra – v katerem so Slovani. Tod ni mest. Med tema rekama je vech dni hoje. Anti. cheprav nosijo tri razlichna imena: Venedi. Skupaj s Slovani so napadali Bizanc med leti 514 in 517. iz katere je chrpal mnoge podatke. religiji in celo v strukturiranosti oblasti ljudstev romanskega ali iranskega govora. kakshna srecha je. cheprav se njihova imena spreminjajo od plemena do plemena in od kraja do kraja. Nekaj kasneje (XXIII. Danastrom [Dnester] in na severu Vislo. Rusi. st. Sklaveni zhive na ozemlju. Med njimi in Slovani ni bilo vechjih razlik. na vzhod do Dnepra in na zahodu do Pruta. str. Obenem razlochuje poglavitni skupini (III. Zemljepisna preuchevanja za dolochitev ozemelj. Zhiveli so vechinoma v rodovno-plemenski druzhbeni ureditvi. 318): »Problem ni toliko v neposredni povezanosti med Skiti in vzhodnimi ali juzhnimi Slovani. Presenetljivo. zavzemali velika prostranstva in se ukvarjali s poljedelstvom in zhivinorejo. so navedla Jordanesa. st). jezerom Mursjanski [jezero Balaton ali morda eno od jezer na sotochju Pruta z Donavo]. profesor na Sorboni in direktor Slovanskega inshtituta.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.«. da zhive v stepah severno od Azovskega morja.12-14) pravi. ki se je razprostiral na velikanskem trikotniku. Leta 602 poshljejo Avari vojsko proti Antom in od takrat o njih ni vech nobene vesti. Srbi. Po Jordanesu in Prokopiju so zhiveli v pokrajinah vzhodno od Dnestra in severno od Azovskega morja. kjer se uslochi Pont [v sedlu Chrnega morja med Dnestrom in Dneprom].. zhive.. ki lezhi med mestom Novietum [vse op..Veneti in Anti .. st. jeziku.2010 10:15:42] .

si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.. slovanska in iranska. ta je ime dobila po vasi pri Kijevu«.2010 10:15:42] . V bojih proti Gotom in nato proti Avarom so Anti pridobili posebne znachilnosti in omiko. ki naj bi prishli v Vzhodne Alpe.11. She posebej je za nas pomembna njegova pripomba.. che se zaustavimo na vprashanju Keltov in Japodov. izoblikovano pri posameznih teorijah. kako se je spremenil nash koncept Keltov z razvojem arheoloshke in zgodovinske teorije. da je iranski vpliv veliko shirshi od samih Antov. ker se niso vklapljali v nobeno shemo. In morebitni Anti-Hrvati ali Anti-Srbi. da se je del Antov preselil v Vzhodne Alpe. je ob uposhtevanju migracijske teorije. in obenem. Da so se odselili na zahod kot Srbi in Hrvati vse do Vzhodnih Alp. kjer so (okoli dvesto let) kasneje v novih okolishchinah in s spremenjeno etnichno strukturo osnovali drzhavnost v Kijevski knezhevini. 2001) pojasni. cheprav je tam morda najbolj opazen. ki bi jih morali raziskati ali so bili zanemarjeni. ZAGONETKE O KELTIH Tudi o izvoru Keltov in njihovi vlogi v zgodovini potekajo v mednarodni znanstveni srenji hude polemike. s katerimi so zhiveli Anti pred tem v skupnosti. bo koristilo.. Anti in Veneti poznani pod skupnim imenom Veneti. kar nas spominja na t. Toda pri taki razlagi nastane dodatna tezhava.: 1. zakaj ta zastranitev. ki jo je nujno presechi in reinterpretirati stare vire. Che sedaj skushamo strniti tako nanizane informacije. Posebno shtudijo o odnosih med Veneti in Anti je pripravil A. kaj in kam z Veneti? Che pritegnemo Jordanesu. Germanov in Skitov postalo sploshna akademska praksa. V strokovnih krogih je to delo ocenjeno kot pomemben http://www. slednje zagovarja dobrshen del sodobnih ruskih zgodovinarjev. prakse in dojemanja. da so pod tem pojmom zlasti v kasnejshih stoletjih razumljeni zahodni Slovani ter da so bili prej Slovani.Lucijan Vuga opazna dvojna sestavina. naj bi se po tisoch ali vech letih slovanski Veneti z vzhoda priselili med zhe dolgo zhiveche Venete na zgornjih obalah Jadrana. Preden nadaljujemo razpravo o Anith ter razmerju med Anti in Veneti.Veneti in Anti . ki je temelj za “chernjahovsko kulturo”. “gotski izvor Hrvatov”. da so Anti postavili temelje kulture okoli Kijeva. Tako Peter S. kam so izginili Anti v 6. kar seveda ni brez posledic za odnos do polozhaja in vloge vseh ostalih ljudstev v Evropi. ki neredko prestopajo na tla politichnega obrachunavanja. kot ga najdemo pri Hauptmannu in drugih..htm[16.revijasrp. da je del Antov na svoji poti na zahod tam naletel na zhe domnevno prej odseljene Venete. nam ostaneta dva odgovora na vprashanje. ki so bili tam zhe najmanj tisochletje pred tem? Po tej teoriji. Z omenjenim nam Conte dopoveduje. Wells v svoji knjigi Beyond Celts. kaj pa je z onimi Veneti. »Slavia«. str. nakazuje vrsto problemov. Dostal (Venetove-Antove. pri chemer zajamejo kot naselitveno obmochje tudi Slovenijo. st. XIX. in razkrije. da so Anti segali do okolice Ljubljane! To smo zhe prebrali v prej navedenih virih. treba vprashati. 62-72). 1949. bi tam nashli zhe venetske predhodnike! 2. kako je popreproshcheno prevzemanje grshkega in rimskega oznachevanja Keltov. Da so ostali na (shirshem) obmochju Kijeva. kjer je kasneje nastala prva ruska drzhava.i. v nadaljevanju nam bo jasno. Germans in Scythians: Archaeology and Identity in Iron Age Europe (Duckworth.

ki je tudi sam kritichen do zablod o “Keltih” in je dozhivel hude napade in politichne diskvalifikacije s strani po-starem-mislechih. in je napachno to uporabiti za prebivalce Britanije in Irske. ki so zhiveli v Galiji. v resnici gre za novejshi vnos iz Britanije. Myths.11. toda to ne uposhteva tezhnje po shirjenju (npr. Inventions (Tempus Publishing.Lucijan Vuga prispevek k velikim razpravam o Keltih. juzhni Nemchiji in na Cheshkem.revijasrp. ki se veliko premalo naslanjajo na arheoloshka odkritja. 2003). odsotnost grobov v srednji in zahodni Evropi in zaradi tega odsotnost najdb). da se bodo zavedali zmotnosti dosedanjih vsakdanjih oznak za “Kelte”. Prav tako se lotevajo avtorji prispevkov v knjigi. 2003) se bomo nekoliko dlje ustavili. Izvor tega umetnishkega sloga je bil ugotovljen v severni Franciji. je prav tako izum 18. kaj sploh trdi. ki je izshla v knjizhni obliki in jo je prispeval Barry Cunliffe – The Celts: A very Short Introduction (Oxford University Press. 6. ob njegovem delu The Celts: Origins. z jasno ugotovljeno potrebo po reinterpretacijah evropske arheologije. kot sta Kelti in Galci. Opredeliti za Kelta nekoga. 3. Ena interpretacija zgodovinskih in jezikoslovnih podatkov tudi skusha najti izvor Keltov v jugozahodni Nemchiji. Termin “keltski” za opis jezikovne skupine je inovacija iz 18. da so bili Kelti stari prebivalci Britanije in Irske. marvech so se ta ljudstva tudi sama tako oznachevala. Cheshke. Toda vsi ne mislijo tako. ideje in ljudstva! Zato je potrebno vnesti v znanstvene kroge ter med shiroko javnost jasne zgodovinske in arheoloshke opredelitve. le izjemoma v najsploshnejshem pomenu za vse prebivalce zahodne Evrope. st. vkljuchno z Neindoevropejci. so bile sploshno v rabi za skupine ljudstev od Shpanije na zahodu do Male Azije na vzhodu ne le pri Grkih in Rimljanih. ki sta jo uredila Gillian Carr in Simon Stoddart. 7. toda ti termini niso bili nikoli uporabljeni za prebivalce britanskih otokov. kako so v preteklosti definirali Kelte.. saj je lahko bilo izvorno podrochje veliko shirshe in je zajemalo vechino Francije. Tudi druga shtudija. in svoje ugotovitve strne v dvanajst tochk: 1. Celts from Antiquity (Antiquity Papers 2. toda druga razlaga klasichnih virov je prav tako mozhna. si oglejmo. da je v nasprotju z obichajnim naukom? Sam izjavlja. “Keltska umetnost” je bila prvich definirana na Irskem sredi 19. naj za uvod citiramo Johna Collisa. 4. se osredotocha na dejstvo. ki govori ali so njegovi blizhnji predniki govorili keltshchino. kot so Baski.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 2. Shvice. del Avstrije ter celo del severne Italije in juzhne Britanije. in je imenovana “pozno keltska” na osnovi zmotne domneve. to se spreminja od enega do drugega antichnega avtorja. Sploh ne vemo. st. da je moderna bretonshchina prezhiveli ostanek jezika starih Keltov. in jo gre pripisati napachnemu razumevanju. Kaj John Collis trdi takega. morda http://www. da sodobna kultura uporablja in izrablja pojem “Kelti” in “keltsko” ter z njim ljudje opredeljujejo nasprotne stvari.htm[16. Kdo in kako napada Johna Collisa? Toda preden na to odgovorimo. Povezane oznake.2010 10:15:42] . 5. 2001). identitete “Keltov”. st.Veneti in Anti . Nemchije. da radikalno reinterpretira Kelte. zato je treba razumeti kontekst in stalishcha vsakega posebej.

htm[16. Kolonialistichne teorije. 9. lonchevine itd. Te zamisli je razvil Gustav Kossinna in so jih uporabili nacisti pri zasnovi svojega koncepta germanske gospodujoche rase. za Britanijo je to pomenilo. Interpretacije shirjenja Germanov in Keltov uporabljajo identichno metodologijo in so nesprejemljive. in zamisel. to je ideja. jezik itd. pogrebnih obredov.. Ker lahko dokazhemo kontinuiteto.. je koncept o “brezchasnih Keltih”. katere izvor in shirjenje je mogoche dolochiti z uporabo arheoloshkih podatkov. da so Kelti posebna rasna skupina.pr. ter da se te kulture ujemajo s starimi ljudstvi. tipov hish. st. st.revijasrp. Za zhelezno dobo sta bili opredeljeni dve prevladujochi “kulturi”: zgodnejsha »Hallstatt« in kasnejsha »La Tene«. umetnosti. da je keltska tudi »hallstattska kultura« na tem podrochju in da tako predstavlja izvor Keltov. To vodi do rasne stereotipizacije. Seveda kontinuiteto lahko dokazhemo ali sugeriramo za veliko shirshe podrochje. posebej she v zahodni Nemchiji. 8. http://www.n. poskusha pa zajeti osrednjo in zahodno Francijo. prepushcheni sami sebi.11. v resnici se to pogosto izkazhe za napako.Lucijan Vuga celo verjetnejsha. kot je religija. in zgodnjem 20. degenerirajo”. da razlichne izvore z razlichnih podrochij in v razlichnih chasih lahko zlepimo skupaj za definiranje “keltske kulture”. je bilo tudi sprejeto. da razvoj obichajno vzpodbudijo zunanji vplivi in da se “domorodci”. med pogrebnimi obichaji Hallstatta in La Tena.2010 10:15:42] . 10.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 12. druzhbena ureditev. V poznem 19. je bilo sprejeto. da so bili za nove ideje v preteklosti potrebni prishleki s celine). seveda so te opredelitve pogosto svojevoljne. st. na gornji Donavi. 11. saj ne moremo sprejeti ujemanja s katerokoli staro etnichno skupino. ki she vedno prevladuje v vechini knjig o Keltih. vodi do migracionistichne interpretacije kulturnih sprememb (npr.Veneti in Anti .sht. Slednja korelira s Kelti iz 5. “spridijo. Za rase so si zamislili karakteristichne znachilnosti. da arheoloshke “kulture” ali “skupine kultur” lahko definiramo s pomochjo slogov oblachenja. Uporabljajoch rasne koncepte 19. je bilo sprejeto.

ko bo govor o teoriji kontinuitete. vodjo Valizhanske skupshchine.« Tako je bil napaden in tako se brani John Collis. ki ima v naslovu tudi vprashnje mitov o Keltih. ki je na vprashanje. Mi smo bili prvi civilizirani. dvom o dolgo veljavni predpostavki o Keltih. * John Collis je profesor arheologije na univerzi v Sheffieldu in je vodilna britanska avtoriteta za evropsko zhelezno dobo. kjer sem raziskoval. kaj meni o delu Simona Jamesa. Ta alternativni pogled na Kelte ni bil brez prerekanj. da sva skrajna desnicharska nacionalista. ko je Cezar stopil na kopno..sht. ko navaja Rhodrija Morgana. da je dobil lepo shtevilo sovrazhnih sporochil. stare in sodobne. in se spet nanasha na politizacijo arheologije.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Kelti so bili tu..« Skoraj vsi. che zhe ne v celoti pa vsaj kot sploshne teorije in pristope. ki sem jih nashel v vechini knjig o Keltih. Piktih ali Anglo-Saksoncih kot nekdanjih otoshkih “ljudstvih” (Megaw in Megaw)«. ki zagovarja stalishche. ki smo se oprijeli te nove interpretacije. je bila moja izvirna namera izhajala povsem iz problema arheoloshke interpretacije krajev in obmochij.revijasrp. morebiti. je bila za Anglijo dolgo politichna grozhnja. na to je potrebno opozoriti. To je sodobna anglo-saksonska http://www. Toda chemu se ga lotevajo s politichnimi sredstvi? Sam si to dogajanje razlaga na naslednji nachin (prav tam. podpihovanje strahu “pred izgubo suverenosti” se zdi za torijsko desnico poglavitno upanje. Najstarejsha pesnitev v poklasichnem jeziku je bila v valizhanshchini. 225): »Kot je bralec te knjige zhe ugotovil. saj bi to koristilo vsem stranem. ker se bomo v nadaljevanju srechali s tem vprashanjem. nikakor pa ne prilozhnost. London. od tod. Ali pa she druga obtozhba izpod istih peres obeh Megaw: »Evropska unija.. in 1. kontinuirano naseljeno s Slovani oziroma na zahodu s predniki Slovencev. str. Kelte. (John Collis-COL) Na zemljevidu je jasno videti. che bi zhe shlo za strokovne polemike. da ohrani politichni nadzor. dejstev in najrazlichnejshih domnev.Lucijan Vuga Morebitna najvechja razshirjenost keltskih jezikov v 2. odgovoril: »Keltshchina in ponos nanjo! To je angleshka zavist. Morda she citat iz njegove knjige. v enem je bila neposredna obtozhba za “genocid”! Znachilen komentar sta na naju naslovila Ruth in Vincent Megaw. Niti Simon James niti jaz nisva nameravala razgraditi sodobnega koncepta Keltov ali zanikati regionalno razlichnost (drzhalo bo prej narobe!) . 1999). tezhimo k levicharski liberalni politiki. Zato bi bilo chudno. ki se ji je Zdruzheno kraljestvo pozno in nerado pridruzhilo. z izjavo: »v Zdruzhenem kraljestvu . tudi potrebno. Doumeti moramo..11. chemu ga nekateri tako napadajo. Kot sem zhe razlozhil.n. ter smo v sploshnem proevropski. Ko je prvich izshla knjiga The Atlantic Celts (British Museum Press. zavracham mnoge od konceptov in metodologij. pr.2010 10:15:42] . da je bilo to obmochje zhe v neolitiku. je njen avtor Simon James moral ugotoviti. od kod to prihaja in kakshne so posledice. che ne celo prej. st. zato je za marsikoga takshno obdolzhevanje chudashko. Zato nas zachudi.Veneti in Anti . je torej plod dobre strokovne razchlembe virov. bi bilo to razumljivo in. da sta bila po njegovem Balkan in Vzhodne Alpe izven keltskega obmochja. je protievropska mentaliteta globoko ukoreninjena. Kar smo pravkar prebrali. da izostrijo ter dopolnijo svojo argumentacijo. to je bil moj poglavitni smoter. vidijo kot mozhni simbol notranje dezintegracije in zunanjega vpliva..htm[16. che ne bi proizvod visokosholskega sistema odrazhal. tega strahu. posebej v Angliji. seveda nezavedno. po mojem preprichanju. s chimer se nikakor ne more strinjati.

Prichakujemo neko vrsto kompleksnosti.n. Napisi nam omogochajo domnevati etnichno pripadnost posameznikov.n.n. kot na primer Lepontci (ki jih je Katon oznachil za Galce). * Za nas je posebej zanimovo.sht.V. Prvich. misel uglednega profesorja Barryja Cunliffa.revijasrp. umaknili nazaj chez Alpe. morebiti Galci. zachenshi na zahodni strani Padske nizhine.. medtem ko so se ostali. so jo zavzeli krajevni Ligurci. cheprav obichajno brez Chapmanove poglobljene uchenosti. da cheprav so priseljenci zavzeli prostor. pr. v 5.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. in verjetno she prej.sht. imena tujcev najdemo tudi v njihovih naselbinah ali pokopalishchih. pred tem so she okoli leta 387 pr. pr.htm[16. naslednje skupine. da so skozi vse zgodnje obdobje prvega tisochletja pr. oplenili Rim. Zasluzhi si skrbno branje. st. so shle malo naprej. Toda (nadaljuje John Collis) arheoloshka dejstva she zdalech niso tako preprosta. so razlichni Galci v vech valovih prishli chez Alpe ter jo kolonizirali. Zelo pozno.sht.n. ker pach dvomi o tradicionalni interpretaciji Keltov. ki prichajo.n. ki so nashle zhe s predhodniki poseljeno ozemlje. to je videti v narashchajochem bogastvu grobnih dodatkov. Vendar so v naslednjih stoletjih sem prodrli nekateri novi prishleki in vmes so nenehno potekali spopadi. da je mogoche iz tega povzeti. str. ter tako zakljuchil svojo knjigo. ker je tehtno uvajalno. uvajanju shtirikolesnih http://www. s podobnimi slogi lonchevine.sht. so prejshnji prebivalci prezhiveli in so se ali integrirali s prishleki ali so poslej zhiveli poleg njih. ki so se porochili s Kelti. Po tem scenariju smemo dopushchati stalne stike skozi celo prvo tisochletje pr. kot nam jo orishejo klasichni avtorji ob prvem vdoru Galcev ali ob pohodu Hanibalove vojske chez Alpe. V sedmem stoletju pr. bronastih izdelkov in pogrebnih obredov.Veneti in Anti . zato na tej osnovi ugotovimo.Lucijan Vuga propaganda. Che k temu dodamo she ostanke materialne kulture. postaja polozhaj she bolj zapleten. Kulturni razvoj severno in juzhno od Alp je potekal vzporedno.. ne pa. na katerem je preostalo nekaj Galcev. z grafitov na posodah in bronastih izdelkih.sht. v 5. st. Nekaterih predelov niso kolonizirali – med temi je bilo ozemlje Venetov. Dejansko imamo dokaze. v kateri sluti tudi kritiko svojega dela: »Najizzivalnejshe delo o celotnem vprashanju veljavnosti “keltskega” koncepta je M. 191): »Zgodovinsko sosledje v severni Italiji je popolnoma preprosto. kot Boji leta 193.« John Collis ne skriva. da bi shlo za nekakshno neprepustnost Alp. ter celo one iz centralne Italije. st. obstajali chez Alpe zhivahni stiki in so prihajale skupine iz Padske nizhine.sht. da so Lepontci v resnici govorili keltsko zhe najmanj od 6. in naslednje she dlje. saj obstaja kontinuiteta (podchrtal L. (che zanemarimo Livija z njegovo [sporno] letnico 600). kot na primer Veneti. da so bili po imenu Etrushchani.2010 10:15:42] .« K temu je Collis dodal.11.n.) kulture vse tja do pozne bronaste dobe..so del Padske nizhine: zasedli Etrushchani.sht. dokler niso poslednji Senoni prishli do obal Jadrana. che predpostavimo. ali v 4.n. Drugi pisci so precej prevzeli politichno korektno nasprotovanje uporabi oznake “Kelt”. st. Chapmana The Celts: construction of a myth. med katerimi so Rimljani postopoma zasedali ozemlje. ko John Collis v poglavju Northern Italy she zapishe (prav tam. da prihajajo pushchice tudi z akademske strani. obstaja znatno shtevilo epigrafov z nagrobnih stel. verjetno vsaj do 1300 pr. ter italsko govoreche skupine. in jih v kulturnem smislu smemo shteti med regionalne razlichice “kulture zharnih polj” na severni strani Alp.

ki se zliva v jadranski Podgorski kanal pri Obrovcu pod juzhnimi obronki Velebita. st. ki izvira zahodno od Jajca in se zliva v Uno ta pa v Savo pri Novski.V.« Toda sedaj pride na vrsto nekaj posebno pomembnega.. st. st. slovanske in druge izposojenke. orozhju. kot so mechi. Rimljani so jih poskushali pokoriti. JAPODI Zakaj tu govoriti o Japodih? Ker gre za zelo zapleteno vprashanje o Ilirih! O Japodih nam zgodovinarji nashtevajo marsikaj o njihovem izvoru in pripadnosti. Japodi so se zbirali v teritorialne skupine okoli utrjenih sredishch.. ko je zavzel njihovo poslednjo utrdbo Metulum.). to se je dokonchno posrechilo shele cesarju Oktavianu v spopadih med leti 35-33 pr. ki jih je zato gnalo v isti smeri.n. arheoloshka dejstva kazhejo znatno podporo zgodovinskim virom o nekem vdoru zgodaj v 4.11.sht. ali spada k vzhodnemu ali vmesnemu tipu.sht. str. za katerega ni jasno. ko John Collis izjavi: »Naj povzamem.. Ljubljana. Nemalo sodobnih avtorjev pa misli. chelade in zlate ogrlice.sht. razvila se je umetnost situl. stoletju pr. to so posredno chutili tudi Grki. V chasu rimskega imperija naj bi bilo to mochno ilirsko pleme naseljeno od notranjskega Snezhnika do reke Sane. do Istre in Notranjske. beneshke.pr. st. ker obstaja dolochen porast shtevila predmetov srednjeevropskega sloga.n.Lucijan Vuga voz..) Tako smo pri vprashanju kontinuitete. ki je nastala iz http://www. Na slovenskem ozemlju je vech nahajalishch. kljub jezikovni razlichnosti. Po tej verziji naj bi po vdoru Keltov v 4.n. in do reke Zrmanje. kakrshno je Veneto. Prav zares. antichni pisci pripominjajo o podobnostih med Veneti in Galci.sht. pr. vendar prav tako obstaja ochitna kontinuiteta (podchrtal L.pr. Njihovo naj bi bilo obsezhno ozemlje zahodne Bosne. ki ni bil koloniziran.. uvozhenih grshkih in etrushchanskih kovinskih izdelkih. prishli pod njihov vpliv.sht.revijasrp.) razkrila chisto ilirsko jedro. ki prichajo o njihovem posebnem ilirskem znachaju. Neposredno dokazno gradivo o Ilircih je zelo pichlo. hrvashkega Primorja.n. da nam pri dokonchni obnovi stare ilirshchine ne more pomagati sama albanshchina. V Zgodovini chloveshtva II/1.. Vsekakor pa so bile razlike v pogrebnih obredih med Italijo in centralno Evropo v pogledu prisotnosti etrushchanskih in grshkih izdelkov ter v bogastvu krajevnih predmetov. Dolgo so mislili.htm[16.n. da bi nam lahko besedishche in izgovarjava sodobne albanshchine (njeni najstarejshi zapisi izvirajo shele iz 15. Potiskali naj bi Trachane na jug in na vzhod. latinske.sht. vendar naj bi v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. che bi izlochili vse novodobne grshke. turshke. ki je prav tako eno osrednjih “bojnih polj” danashnje zgodovine.« (prevod L. za obmochja. svoje prodiranje na severozahodni Balkanski polotok pa so morali zacheti najpozneje v 14. saj poznamo zgolj kratek napis iz Skadra v Albaniji in nekatera lastna imena. a je najti latenske predmete v grobovih..2010 10:15:42] .V. so od tod pogosto odhajali na roparske pohode v severno Italijo. keramichnem posodju za gostije ter v osebnem okrasju. 1970) nam Luigi Pareti spregovori o Ilircih kot indoevropskem narodu.n. 59-60 (DZS. V 2.Veneti in Anti .

sht.]. Pareti pa she dodaja. to ime pa zhe Hekataios spravlja v zvezo z Japodi. velja ponovno interpretirati. Verjetno izvirajo iz juzhnega dela Ilirika. da so bili Veneti – kakor Liburni blizu Aterna v Picenu (ob katerih se spomnimo na Liburne v Iliriku. kjer je bila bolj obchutna primes trashkih ras.Lucijan Vuga meshanice ilirskega in trashkega jezika. Tako si morda lahko razlozhimo razliko med starimi kolonijami Ilircev v Italiji – venetske kolonije naj bi nam dale pravi severnoilirski jezik. Salentinci (Probus o Virgilu. da jih nikoli ni bilo (gl. celo taka. kolonije v Apuliji in Mesapiji pa hibridno juzhno narechje. 17) izrecno ugotavljata. 110. katerih ilirski izvor je izprichan. vendar so se v Italiji pomeshali z domachimi predindoevropskimi ljudstvi v obeh dezhelah.htm[16. s katerimi je Oshtir utemeljeval svoja alarodska preuchevanja. III. Mario Alinei v teoriji kontinuitete zagovarja tezo. ki naj bi bili Evganci in severni Etrushchani. 31. Po tem. Zato je chisto mogoche. in zato tudi Oshtirjeva razglabljanja. vendar so prispeli po morju. kjer so se naselili. prav tako naj bi bili Trachani zgolj praslovanska veja. Plinij Naturalis historia.revijasrp. o severnih Etrushchanih pa so prav tako mnenja deljena in se krizhajo z vprashanjem Retov. kot jih imenuje. / 1929. ki so http://www. Festus. predindoevropske jezike kot prvotne. da se je njih govorica razlochevala od keltske. 112) – prav tako ilirskega rodu. ko postavlja alarodske. da so bili Veneti Ilirci. 196) in Polibios (II. ki so zhiveli onstran Jadranskega morja. O Evgancih obstajajo povsem nasprotujocha si mnenja. Skupno se imenujejo Japigi. Karel Oshtir zachne svojo razpravo Japodi (m-prefiks) (Etnolog III. Sergi je mnenja. Pevceti (Plinij. she preden so Grki ustanovili kolonijo v Tarentu. ali so bili Liburni in njihovi prezhiveli predniki Azilci tvorci tako imenovanih »predsabelijskih« napisov na jadranski obali. je videti. kdo naj bi bili Iliri.pr.Veneti in Anti . 69 M). Festus 329) in Mesapijci (Nikander v Antonius Liberalis.000 pr. Imenovali so se Davni (prim. da je prav tako prishlo z Balkana vech drugih narodov. III. 31). VI. da so bili Iliri v bistvu Slovani oziroma kvechjemu za dolochen chas zgornja. da je v narechju starih Venetov ohranjenih poleg lastnih imen she okoli dvesto kratkih napisov v severnoetrurskem chrkopisu. ko je vzklila »atestinska« civilizacija. Tu naj prekinemo navajanje Paretija z opozorilom. kar smo tu na kratko navedli. Njihova lastna imena in dvesto ohranjenih napisov nam omogochajo preprichljive primerjave med njimi in zgodnjim jedrom ljudstev v Albaniji. cheprav sta si bili civilizaciji podobni.11. medtem ko jih drugi imajo za Italce (npr.n. Poleg tega nam ne sme uiti. st. Ni jasno. 87) s pregledom stanja ter na jadranskem obrezhju jezikovno razlochuje naslednje plasti: (a) Palaevropejci. Ecl. Luigi Pareti she dodaja. ki je bilo meshanica med trashkim in ilirskim jezikom. Herodot (I. str. Oshtir pa se oslanja na Ilire in Trachane kot podstat kasnejshim slovanskim ljudstvom in prav zaradi tega se tu zaustavljamo pri ilirskih Japodih. na katere naj bi se kasneje nalozhili nekakshni predslovanski jeziki ter naj bi iz tega meshanja nastala praslovanshchina. 102). Egipt.sht. Seveda je bila po njegovem beneshka pokrajina v Italiji naseljena najpozneje v zachetku zhelezne dobe [torej po letu 1. ki so bistveno prispevali h genezi ljudstev v Italiji. da she zdalech ni mogoche rechi. da so bili predvsem Praslovani tisti.2010 10:15:42] . Devoto) ali za Kelte. potem ko so se pomeshali s tamkajshnjimi avtohtonimi Predindoevropejci – Mediteranci. do 1. vodilna plast slovanskih ljudstev.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da naj bi se Veneti v Italiji pomeshali s Predindoevropejci. ta ljudstva so bili Evganci in severni Etrushchani (pozneje so se jim pridruzhili Kelti) v Benechiji ter Azilci v Picenu. da shteje Venete k Ilircem. Polibios trdi.. ki je bil v rabi od 4. mojo knjigo Davnina govori).

*japod > Apuli. Mitanijci) ter Hamiti. Oshtirja zanima. obshirno obravnava v drugi razpravi (Vorindogerm. kolikor a. tudi predilirotrashke zglede. k temu je mogoche dodati iz paleoevropshchine predkimrijski primer iach <> (kk < k <> k). jo oznachuje Oshtir s pred–.v *(j)apu/od > *poid velja primerjati predmesapijskoilirski Apenestai <> Penestai. Zachetni j. globel«) v Alpah <> Kaloikinoi v Iliriji. Alamiti. o to iz drugih paleoevropskih dialektov. zato imamo kar precej tezhav pri spremljanju in sprejemanju njegovega razmishljanja. tudi za nekaj tisochletij. Dasimos<>Lasimos itd. – in sicer na poti iz jugovzhodne Italije prek etrushke Kampanije v Rim. Apuli in *[(j)a]poid v Poediculi – ki jih prishtevajo k ilirskim Poidikoi ob izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo – se da morebiti s precejshnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla *(ja)po(i)d. *japod nahajamo tudi v Italiji. Recimo. da je razpon dogajanj lahko zelo razlichen. Apuli <> Poediculi. ‘Ιάποδες. kako se je izgubil j-. cheprav je dotlej predindoevropsko plast na vzhodnem Jadranu imenoval kar Ilire.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. (c) Sat ¶m-indoevropski Albanci in kentum-indoevropski Itali. Oshtir nas uvede z nashtevanjem razlichnih zapisov imena Iapodes.] Na zhalost Oshtir te stratifikacije chasovno ne opredeljuje dolochneje. morebiti semkaj sodi tudi u <> ui v ilirskem Muccurum <> Mouikouron.ni a-prefiks. (b) Doseljeni centralnoindoevropejci Iliri (1) . pomeshani z Galci.> 0. in slednjich v juzhni Italiji Grki iz Grchije in Gali ter Slovani na vzhodnem Jadranu. in sicer v *Iapudiskom > Iapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v Apuli(a) ob gori Garganus v jugovzhodni Italiji. arbanas. Aloufoi <> Lopsi. [Op. Predhetiti. predgrshko akos itd. Metallnamen in Alteuropa. izvzemshi Semite.. Sumerci. Spricho naziva http://www. Veneti (1) in Mesapijci (1) . torej ni izkljuchena sorodnost med *(j)apud. cheprav se bo to marsikomu zdelo duhamorno in razvlecheno. to se formalizirano zapishe j. IV). Monetion <> Moentinoi (che ne *Monet-) v Iliriji. Avendone <> Ouendon. che je tu she prehajal j>h..Veneti in Anti . centralnoindoevropsko plast pa Trake. med Istro in reko Uno so Iliri.v *japu/od > Apuli je izginil: bodisi chez grshki *Apod. toda v resnici je potrebno. ‘Ιάπυδες.11.2010 10:15:42] .(1): Kjer se je avtohtona plast ohranila le v doseljenih Indoevropejcih. saj je ochitno. Ibero-Baski. Staroprednjeazijci (Kari. kar je vsebovano v primeru *japud. Po njegovem je to zhe predmesapijski pojav. *Apod – v etrushchini odpada zachetni j. Liki. Ne moremo se izogniti prikazu podrobnejshega Oshtirjevega jezikoslovnega razchlenjevanja. tudi che ga bo potrebno v (pra)zgodovinskih okvirih reinterpretirati. Onaion <> Oineus – poleg *aun. torej Prediliri itd.Lucijan Vuga avtohtoni in sorodni z Etrusko-Reti. *oun v Una – v Iliriji. deblo *japud. kako zahtevna so ta prodiranja v stanje davnih jezikov.. Arh. Kavkazijci. da vidimo. prepad. Iapydes. bodisi verjetneje chez etrushki *Apud. Predgrki(1). Iapuzkum. *(j)apod v imenu Iapuzkum in Apuli ter *[(j)a]poid v Poediculi = Peuketioiv apulijskem grichevju (Le Murgie) juzhno od reke Aufidus. K izpadu zachetnega samoglasnika a.htm[16. Kar pa se tiche u/o v *japo/ud > Iapuzkum.revijasrp. *Apud v juzhnoitalski Veliki Grchiji. npr. Prehod d>l v *japud.. je primerljivo s prediliromesapijskim Calucones (< *caluca : *calanca »burrone. Liguro-Pikti. latinsko Iuno > etrushko uni itd. *japod >Apuli je ali latinsko (dialektichno?) kakor v dacruma>lacrima ali pa zhe prediliromesapijsko kakor npr. Che obstaja vez med *(j)apod v Iapo/udes. Toda kljub temu je njegovo razmishljanje izredno pouchno in koristno.

(str.quoniam circum fontem (sc.«) – izraz »Gallice« oznachuje le »v jezikih Galije«. Iapudes. pinija« in se nato razshirilo na celotno Apulijo oziroma na Mesapijo in Japigijo – Messapia Appulia. gup. litavskem egle. kjer pa se je poleg galshchine govorilo na jugu tudi iberoakvitanski in ligurski. tessinskem zhüp. Kalabrijce.. gozdna dezhela«. (b) ime kalabrijskih Sal(l)entini se tezhko lochi od predlatinskega saltus »gebirgiger.le priponska podaljshava. engadinskem gok »Alpensrose. deloma o/u<> a v liguropredvenetsko Bodegkos <> (b <> p) Padus »Po. gorska. Seveda se dá izvajati slovansko jedla tudi iz *jebdla s poznanim mediteranskim a <> e. bezeg«. Iapuges itd.« (».in da je -od. 122: ». 91).v predslovanskem *jabdla > jedla (lat. Dъnestr predvsem etrushchansko clan : clenar.Veneti in Anti . Pri Ebesos Oshtir navaja. ter s slovanskim bd > d kakor v ebdomos > sedьmъ ipd. ebulus »Holunder. wallisanskem zhup. Iapod.11. Toda Oshtir she vedno misli na jug. Padi) arbor multa sit picea. s tem velja primerjati poleg predslovanskega Danapris.2010 10:15:42] . omela« (i <> a). ki jim galsko pravijo padi. Iapug.revijasrp. morski bor« v Peuketioi.. Peucence = Poediculi. reka Pad« (sorodno z etrushkim pute »Quelle. (a <> i) Sila »ein Waldland. waldiger Landstrich. K razjasnitvi prehoda oi <> a pa tole: v Poediculi »Peuketioi« <> padi »bor« primerjaj deloma oi <> o/u v Poediculi : Iapo/udes itd. reka« > latinsko puteus itd. s preglasom a <> u kakor etrushchansko afle <> ufle. che spominja zhenski spol mesta Efesos na feminina imena drevja in che je Samorna “Efesos” = http://www.) Ime Mesapijcev se je razshirilo na Sal(l)entince. jelka«. borovje« – Plinij 3. silva »Wald. (c) Slednjich sodi ime severnokalabrijskih Messapioi k predlatinskemu sa(p)inus »Art Tanne oder Fichte. jelka. ohranjeno tudi v iapuks »severozahodni veter iz Kalabrije«. da je glasoslovno spricho b <> bh identichno predgrshkemu Efesos.). maloazijsko atli : etli itd. Daune in Apulijce. Mesto Abdera z r-formantom praoblike *jap[ax]dar > *jabdar > Abdera – a:e je ali grshko narechni a > e..oziroma -ug. vezhejo z Iapud. Kakor se je ob gori Garganus prvotno pojavilo ime Apuli iz *(j)apod »peuke.. Danastris : Dъnepr. letonskem egle »Tanne. Iepuges raztegnilo ne le na kalabrijski polotok od mesta Tarentum do kraja Brundisium.. smreka«. ki odrazha maloazijsko-etrushchansko a <> e. tako da se glasi koren *jap. gip.. gozd« itd.... Praoblika *jebdl se opira predvsem na predbaltsko *jebdlje > *edle v staropruskem addle. abies. S tem *poid »grshko peuke. hoja« prek ja > je na slovanskih tleh. bor« je s prehodom oi <> a identichen ligurskemu *pad v padi »Kiefern. predlitavsko amalas k predjugoslovanskemu *[ь]molik »pinus peuce« (l <> r) omora »Fichte. celo od kraja Thurii oziroma Kroton do gore Garganus. quae nunc Apulia appellatur – prav tako se je najbrzh tudi ime predmesapijskoilirskega naroda Iapuges. gozdna pokrajina«. da je *poid v Poediculi = grshko peuke »pin maritime. Fluss.Lucijan Vuga Peuketioi za rimsko Poediculi ni nemogocha domneva. H korenu *jap »abietineae« v Iapodes. gub.htm[16. quales Gallice vocentur padi.ker je zhe okoli izvira [namrech Pada] veliko dreves bora. zaradi dozdevnega nastanka iz krvi padlih vojshchakov. k predgrshkemu abantes nekroi in alibantes.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.. simpleks *jup(p) tichi morebiti v *alpskoromanskem > valtellinskem güp. ravsh«. Poleg tega so Mesapijce deloma istovetili z Japigi. (Prehod predgrshkega *juph < ufear je po Oshtirju podoben predslovanskemu ьmela »Mistel. izvir. ali pa je zhe predgrshkega izvora – gre pa za podaljshan *jabd »abietineae« z -l. vrsta jelke. bor. ampak na célo jugovzhodno Italijo od mesta Metapontum. slech. truplo«) »elate. Tanne. ko ime prvotno pach kalabrijskih Iapuges po *jap »abientinae« podkrepi she z naslednjimi okolishchinami: (a) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata in pechke njenih pinij so uzhivale velik sloves. hoje ali smreke«.. Iapygia autem est. k *l[i]b »nekros.

smreka. na Evboji in v Pajoniji. smoьrk. o tem vetru poje Horacij (Sat. trepetlika. Med obsezhno obravnavo prefiksa m(a)x. jagned. brin«. 93). Najslavnejshi boginji mesta Efesos. praslovansko borъ. *(s)smerk. albarus« : asfodelos »albucus« : alfos : afuo »ętre ou devenir blanc. predgrshko elate »sapin. Z izpadom zachetnega (j)a. smreka«. predstarovisokonemshko aspa »Espe.Lucijan Vuga Smirna sorodno s predslovanskim *(s)smark. je vech zanimivih povezav z http://www. smerkъ. kakor tudi Elloi : Seloi iz *samorg (g <> k) predslovansko smeьrk. predslovansko lipa (str. biti ali postati bel«. osika«. brin. Oshtir meni. steblo«. Prav ta Oshtirjev vlozhek nas opogumlja. v Bojotiji. Messapioi itd. in te so. je bila posvechena cipresa. *elaw. Boruskoi) (str. temen« je sestavljeno predslovansko osokor »Schwarzpappel. *borra »legno rotondo. ki iz *limth gre k predkimrijskemu llwyf (m<>ph). Ephesos morebiti iz *Amorg. topol. v narechju livinallunga boreshk »bosco di conifere. iglichasti gozd«. chrni topol«. npr. jelka. Metapontion (: Messapioi) : Alubas (: Iapudes. Tanne. Tudi Amorges “Efesos”. *asp »albus« tudi predslovansko *as (< aps) > as. ko naenkrat pravi. chvrst. *(s)smirk > smoьrk. Metapontis = Sime in slednjich na Kreti potok Messapios iz *ssap »abietinieae« kakor borъ > ruski potok Borovenka. Sicer pa je najverjetneje Amorge “Efesos” z u <> a identichno s predslovanskim *(a)mar »abietineae« v srbshchini-hrvashchini omora »Fichte. smreka. smeьrk »Fichte. Che povzamemo: Oshtir se je v prvem delu svoje razprave za izvajanje imena japodo-japigijskega Metaponta: Thebe. Zitterpappel. apse. hoje«. da so se kalabrijski Mesapi prvotno morda imenovali tudi *Atabi. okrogel les. da je mogoche *Messap(i)os = Pozejdon razlagati iz *ssap »abietineae«. Etrushchan) in na bojotski gori Messapion lezhi eno izmed najznamenitejshih svetishch Pozejdonu. 78). semkaj tudi predskitsko Borouskoi »Volk in Sarmatien neben den Abijoi. prim. pri tem prvotni pomen kiparissos.Veneti in Anti .v atabulus ali predpona ali sodi h korenu in je v Thebae : (Me)tabon odpadel. Metapioi v Elidi. hoja.11. dasi spominja ef.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da je na Balkanu vech gora z imenom Messapion.htm[16. cupressus.«. Metabon.revijasrp. chigar priimek Asfal(e)ios iz asfales »ferme. poleg tega ob uposhtevanju p<>b she Messaba »mesto v Kariji«. trepetlika«. jugoslovansko molik. che izhaja veter Calaber atabulus iz narodnega imena *Atabu(lu)s (kakor grshki iapuks < Iapuks). ravno tako morebiti reka Bradanus pri Metapontu. smola«. podobno kakor »abietieae«. Wacholder. osika. da njegovo delo ustvarjalno nadgrajujemo in reinterpretiramo v skladu najnovejshih dognanj. Espe. Thob(h) > predslovansko topol »popupus alba = lat.v *[(j)a]bar primerljivo s paleoevropskim *baru »Wald von abietineae« (alpsko in subalpsko *bora. 101). predbaltsko *apsa. asfaltos »*abietineae« > *pix > bitume. krepek« + asphal »abietineae« < ss[a x]p . Zeder. asphalte. Artemis Efesia. npr. pragermansko *baru. Thebae. kar pa ne spada k novovisokonemshkemu Linde. trd..v Metabon. os »Silber pappel. cedra«. *welawij. I 5. Iapuges) osredotochil na *thap »abietineae« ter prek zapletenega lingvistichnega postopka prishel prek predromanskega *sappo <> na predslovanski elovьćъ »Wacholder. Messapos je tudi ime Pozeidonu (?) in njegovima sinovoma (Bojochan. saj nam odpira drugachne mozhnosti razlage. Messapeai »kraj v Lakoniji«.. posvechene Pozejdonu. chrn. Bewohner der Hylaia. grshko barues “dendra”. Oshtir pa nam zna pripraviti tudi presenechenje. Metapa »kraj v Ajtoliji. pedale. jelka«. Messapioi v Lokridi.2010 10:15:42] .zaradi chebele na efeshkih novcih (chebela je bila sveta zhival efeshke Artemis) prek bh <> b na predgrshki plural *[e]br »chebele« ter z e <> a in b <> p na predlatinsko apis »chebela«. s *kar »niger. ki je iglasto drevo. pri tem je samoglasnik a. zlasti elate »jelke. Oshtir opominja. Messapia = Boiotia. deblo.

Modrejce in Bacha pri Modreju na obeh straneh jezera pri Mosti na Sochi oz. 112). macesen« (str. bodisi da je to materino mleko – prva hrana novorojenchka. tudi madrua »prunelles.Präfix auch Με-σσάπιοι. Takole Oshtir: predlatinsko mustella »Wiesel < *muksterla »nevestъka = Wiesel. prav tako je *meg. predlitavsko kekshe »Hure. k temu s predpono m(ax). ker v naseljih Modreje. wozu mit m(ax). L. (op. (Janezhich) mokrec. Etrushchansko mursh »urna« < *murcen (kakor Felsina<felcna) : predlatinsko urceus.2010 10:15:42] . kъrg (str. da nam omogocha moder[b]njь »Lärche. Malo pred tem beremo predgermansko *meluk »nemshko Milch«.revijasrp. Chesa bolj nemogochega si ni misliti! Ali pa predslovansko modrъ »blau« < *madr »Waid. mormulos »vrsta morskih rib« : (m-n<b-n) terebinthos>terminthos. da bi za to zhivljenjsko pomembno hranivo neko ljudstvo ne imelo imena? In kljub temu naj bi si Slovani to izposodili pri drugih ljudstvih. 109).Lucijan Vuga etrushchino ter drugimi paleoevropskimi jeziki. mehkuzhnost« : -koshь »Wollust. predlatinsko *widr > vitrum »Waid : blau« (str.Veneti in Anti . kester “neanias”.. pa se mi zdi smiselno prikljuchiti predslovansko moder[b]njь »Lärche.11. krokar. kajti kaj bi bilo bolj osnovnega za chloveka. predslovansko ryba »Fisch«. murmillo »gladiator. kakor je mleko. baskovsko arrain preko n<m? Zraven she murm[n]e »vrsta rib«. tukalica«). ki jo Mario Alinei shteje kot enega od pomembnih imen zhivali za dokazovanje slovanske kamenodobne naseljenosti v Vzhodnih Alpah. 113). mokozh«. naslada. pri chemer se je osredotochil na etnikone: »Iap-odes aus *jaxB.. ob Bachi ishchejo etimologijo zunaj slovenshchine. macesen« lepo razlago.tudi Με-σσάπιοι . Cheprav Oshtir tega ne vzporeja. ki mu na vrhu chelade shtrli riba« (str.V. kosec »Ralle«.«) * Kaj smo bistvenega zvedeli iz Oshtirjeve razprave? Po mojem mnenju to. Prav na koncu pa se Oshtir bezhno zaustavi na veverici. liska. vran. Si je mogoche misliti. 110).si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. oblajst. velika imenitna zgradba. mlakosh = »das Rohrhuhn “gallinula”. mlad > Braut. glava») (str. teme« : predslovansko teme preko m-n<p-n : (t<>-) predlatinsko apex »Spitze. makosh.: *t/ssa xB.»abietineae«. podlasica« primerjati obravnavo v delu Falk-Torpa (str. poltenost«. urhe (-<>n) ur[c]na (-<>k) predslovansko kъrk. 109). vlachuga«. Ali celo predlitavsko mo[t]muo »Scheitel. Isatis tinctoria« (kakor vornъ »Rabe > schwarz. predgrshko mormunos (n<>l/r) mormuros.: *t/ssa xB.« (»Iap-odes iz *jaxB. ost» (egipchansko tp »Kopf. egipchansko rm.: Janezhichev slovar – mokosh(zh). Nadvse nenavadno kratek je Oshirjev povzetek v nemshchini k obshirni jezikoslovni obravnavi Japodov. toda znachilno se mi zdi naslednje: predslovansko mesto »Ort. a ne vzporeja. vranje chrn«). podlasica« : gr. Oshtir povezuje tudi navidez zelo oddaljena imena. kar potrjuje praobliko. Stadt« iz *megst. 111). mansion. Färbepflanze.najti v grshkem megaro »large imposing building. predlatinsko melca (alpin *malga »Alpenwirtschaft«) < *mel¶k : predlatinsko *lak najdemo v de-licus (str. Predslovansko Mokoshь »malakia. mokosh. kar smo od njega kot http://www. ali mleko molznic. kar omogocha primerjavo z etrushkim methl »populus«. mislim pa. grashchina« (109). ki ga zraven navaja tudi Oshtir. creques« morda kakor liveo > sliva. K razvoju »jung.htm[16. predslovansko melko. 108). nevesta > Wiesel. Pletershnikov slovar – mok(r)ozh »der Regenwind.»abietineae«.

Razlichne od teh reliktov so izposojenke kakor letonsko erms »Affe« iz etrushkega arimos. elitno plast. in kot smo spotoma opazili. kar velja npr. ali (2) che je Oshtirjeva predpostavka o neindoevropskem prajeziku in predslovanshchini tochna.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ilirskih besed lahko postavljamo verodostojne sklepe. (2) Druga predpostavka: Oshtir je imel prav – kakshne so potem relacije do Sergijeve teze o latinshchini kot sinteze jezika staroselcev in praslovanshchine na tleh Italije ter do Semeranove teze o mochnih semitskih (izhajajoch iz akadshchine) sledovih v Evropi.vzorca za evropski prajezik. tudi v smislu teorije kontinuitete. ki so ga govorila takrat in she danes tod prebivajocha ljudstva. IV. Gradivo za podrobnejsho analizo je nabral z zavidljivo vztrajnostjo in erudicijo. indoevropsko *ghans > ilirotrashko *g(h)ans > slovansko gosь »Gans«. z ilirotrashkim korelatom prekrivajocha se beseda ilirotrashki relikt na praslovanskem teritoriju ali poznejsha izposojenka od sosednjih kulturno vishje stojechih Ilirotrakov. za bersky »Pfirsich« iz latinskega persica z ilirskim p>b in z ilirsko femin. Njegove razchlembe predindoevropskih jezikov. Najvazhnejshe pa se zdi to. dvoje: (A) predslovansko = ilirotrashko. pri chemer je treba opozoriti. 1930-31. in dovoljujem si rechi.2010 10:15:42] . germansko *apl itd.«. str.tudi Με-σσάπιοι«..n. morebiti«. medtem ko eden od tvorcev teorije kontinuitete Mario Alinei govori o lahko celo koncu paleolitika ali zachetku neolitika – to pa je deset tisoch let pr.sht. (B) predslovansko = staroevropsko (seveda po ilirotrashkem posredovanju) npr.n. da izkljuchuje Semite v kontekstu Predindoevropejcev ter uposhteva le Hamite! Preden se lotimo odgovorov. v “predslovanski” itd.ter m(ax). to vechkrat nakazhe.11. kot pravi teorija kontinuitete. kar pomeni. da je mogoche tudi to delo z ustrezno interpretacijo priblizhati sodobni teoriji kontinuitete.htm[16. vodilno. kar seveda ni povsem isto kakor praslovanski. – tj.»abietineae«.: *t/ssa xB. postavlja indoevropske jezike v tretje tisochletje pr. Oshtir se tega zaveda. etrushchansko *ablon »Apfel« = staroevropsko *ab(a x)l v slovanshchini ablan. kakshne so relacije s Sergijem in Semeranom. saj sam Oshtir opozarja v eseju Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. Che je Oshtirjeva rekonstrukcija »Iap-odes iz *jaxB. Iliri(-Traki) so bili Praslovani oz. ampak jih je bilo vech. 2): »Zatorej pomeni “pred-” npr. si poglejmo she nekatera od Oshtirjevih razmishljanj. da ta evropski prajezik ni bil en sam. staroevropskih. ali je slovanska. Zakaj tako velik razpon pet do deset tisoch let? Tradicionalni jezikoslovec Devoto npr.: *t/ssa xB. da Oshtir izrecno in vechkrat poudarja. ko je uspel vzpostaviti lingvistichne odnose z indoevropskimi jeziki. ali spricho izredno majhnega shtevila ohranjenih japodskih. so tvorili le neslovansko vrhnjo. (1) che izhajamo iz predpostavke. k temu s predpono m(ax).Lucijan Vuga alarodista prichakovali: da naj bi indoevropski jeziki prevzeli lep del besed od predindoevropskih. skladno s teorijo kontinuitete. konchnico u namesto latinske a. bronasta doba. npr. predstavljata osnovi *jaxB. lahko razumemo tudi drugache..revijasrp. da gre v resnici za prajezik(e) v Evropi. vendar pa se nam vseeno vzbuja dvom.sht. ki je vladala Slovanom. poleg tega je mnogokrat nemogoche dolochiti. megalitskih ljudstev. da bi bili v takem primeru praslovanski besedi. bi se tu omejili le na praslovanski (v Oshtirjevem izrazoslovju: predslovanski. http://www. da ju je potrebno obravnavati. (1) Prva predpostavka: praslovanshchina je bila eden od prajezikov v Evropi.Veneti in Anti . a se je v pet do deset tisoch letih nujno moral spreminjati. poleg Oshtirjevega nachina. tudi z izrecnim »morda.

pobratim. prijatelj. Seberovac. Romuni so prevzeli simbra »societas. Gesellschafter. sempria »spolovinarstvo. (2)Poleg tega ni nobene praslovanske izposojenke iz romunshchine (str. kar Madzhari izvajajo kot romunski simbra iz grshkega sumbola »trgovska pogodba«. sorodnik. Kamerad. sebri »zakupnik. Litavsko sebras in letishko sebrs se shteje za izposojenki iz belorushchine. Teilnehmer an einer Arbeit. (1)Prav glede odnosa med slovanshchino in finshchino je pomembno navesti. Spricho srbskegahrvashkega sebar in ruskega sjaber itd. seljak« v listinah iz 14. sumpros »spolovinar.. po mojem mnenju zelo pomembna. pri-sebritь sja. Mitbruder. Bekannter. ki bi bila izposojena iz slovanshchine (str. Grki so si izposodili iz juzhne slovanshchine sembros v Patrasu. daljni sorodnik«. shabra »Nachbar. na otokih Krfu. tovarish« je najbrzh iz rushchine. drug.2010 10:15:42] . Genosse.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki bi v poljshchini preshel v nosni a ali e. tezhak. da so jo dobili od Slovanov. belorusko sebrь »tovarish. 1930-31) in spet se moram bralcu opravichiti. Tesaliji. del polja obdelovan s soglasjem skupnosti. znanec. st. Zachne z navajanjem.. saj naj bi prishli Finci v stik z Germani shele v 1. 2). sjabrukъ »Verwandter.. der ein Stück Ackerland bearbeitet und in der Versammlung des Mirъ Stimme hat. da v velikorushchini nahajamo sjabrъ.To je zelo pomembno. S prehodom ja>je pred palatali. druzhabnik.Veneti in Anti . se je razvil srbskihrvashki sebrь. (3)Oshtir vseskozi dokazuje. vendar ne »rab. drug. je najbrzh mogoche izhajati iz praslovanskega *sebьrъ iz *senbir v sjaberъ (str. udelezhenec pri nekem delu«. pomen »georgos. ki besedo izvaja iz germanshchine. rob suzhenj«. Leukasu in Kefaloniji ter na Peloponezu sempros. da bi pokazal. sjaberъ. tudi se upira Rozwadowskemu. toda to moram nujno storiti. pr. sreber pomeni danes »plebejus. skupno polje«. Genosse. sempra. ksesempreio »razdreti druzhabnishtvo« (str. Iz prvotnega juzhnoslovanskega *seb(ь)rъ »polzakupnik. danes sebar oz. partitio«. da obstaja veliko sorodnosti med trashchino in praslovanshchino. ker se je razvil ruski ja iz e. nasploh so finske izposojenke iz baltshchine starejshe kakor germanske besede v finshchini.Lucijan Vuga Sem sodi.htm[16.. pactio. sosed. Iz staroruskih listin sabry na 12. tovarish. podlozhnik vlasteoski«. kmet. kmet« se zelo priblizhuje smislu ruskih besed. brat. Bruder. Semberija »del nahije pri Zvorniku«.11. sjabra in narechno preko sj>sh tudi shaberъ. prilizovati se«. seljak. na sjabra pridelano«. izrazi so povzeti iz starih listin. tovarish.n. kako zahtevno je to delo in da jih ni stresal iz rokava. kmet. str. Genosse. maloruski sjabra »Gemain deackerland. st. st. druzhabnishtvo«. sjaborъ. da je njen pravi izvor grshchina http://www. Seberovo. srebar. da bom navedel nekaj Oshtirjevih zapletenih jezikovnih transformacij. medtem ko v Epiru. Poljsko siabr »Gefährte. ter oporeka madzharskim etimologom. iz drugih ruskih narechij she beloruski sjabrъ. ki ima sjabrъ za izposojenko iz finshchine in dokazuje prav nasprotno. Ruska literatura navaja tudi narechne izraze sibra s sja>sji preko *s’¶. rusticus. ki zagovarja tezo. sosed«. Oshtir polemizira z Mikloshichem. iz chesar z metatezo malorusko pryserbyty sha »priviti se. Freund.sht. 3). da so bili Slovani na Balkanu zhe najmanj v neolitiku in so se od tam shirili na sever. polkmet«. ko govorimo o teoriji kontinuitete. da ni skoraj nobene finske izposojenke iz baltshchine. puchanin. sjabri »die auf sjabra Anbauenden. od njih pa Madzhari cimbora »consortium. sjabro »Nachbar. IV. 9). zadrugar«. commercium«. To je morda ohranjeno tudi v Sember. 8). pravkar omenjena razprava Predslovansko *sebьrъ »zadrugar« (Etnolog. ohranjeno v listini iz 14. Mikloshich pa vztraja.. Bauer.revijasrp. communio.

Oshtir skratka domneva.Veneti in Anti . 9). da so pri Iliro-Trachanih uporabljali tudi proso za varjenje piva. da pomeni danes srbski in hrvashki sebar »tezhak ipd. perunika. To je le eden od mnogih primerov. 16). 21).11. Oshtir pa ne izkljuchuje. npr. *sa(n)b(i)r ter predtrashko *senbir »zadruzhnik > *soplemenjak > gnesios«. nemshko Bier. delovna zadruga« (ker je zadruga opravljala predvsem poljedelska dela. sprashujejo ali je to mogoche izvajati (?) iz latinskega bibere »piti«. ne da bi kritichno uposhtevali. plutnik« (str. drug. od koder plemenit (str.2010 10:15:42] . Oshtir obravnava tudi sorodna bozhanstva med Traki in Slovani. s pojmom »plemenitashtva« v trashkem ziburthides. *sabr. da je slovanski *sebьrъ najbrzh soroden s trashkim ziburthides in je torej obstoj te besede zagotovljen dolgo pred pojavom romunshchine (str. edini predtrashki Zeus Keraunos je po njegovem mnenju le *Perun = predslovansko *Perynъ (uo<> kakor etrushchansko ufle : aufle. V slednjem primeru zadostuje skupna praoblika *senbir.. Pravi pomen te skupine je zhe spricho tega tezhko dolochiti. kako lahkotno so (ali she) jezikoslovci pripisovali germanski izvor slovanskim besedam.revijasrp. Zatorej je mogoche spojiti pojem »zadruzhnishtva«.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. to obichajno pojasnjujejo z nemshkim posredovanjem. Vse te pomene najdemo vsaj deloma tudi pri *sebьrъ: »brat. torej »k isti druzhini ali iz te nastali zadrugi (=veliki druzhini) oziroma bratstvu in dalje plemenu pripadajochi«. da obstaja she druga mozhnost. zakonski ali pravi (v nasprotju z Netrachani)« ali »sorodni«. da gre za ogromno skupnih osnov. tovarish.n. v Bolgariji Perin planina in v perunika »Schwertlilie. skupno izhodishche je na krvnem sorodstvu temeljecha druzhina > zadruga > bratstvo > pleme. sanb(u)r (str. ali je ta beseda v baltoslovanski-trashchini indoevropska ali predindoevropska = staroevropska.Lucijan Vuga in se je preko romunshchine razshirila drugam. od koder naprej *ziber. zato brutos iz *bharsut preko *barut > *brut z rs>r in aru>ru. Zgolj en primer. ki imajo v patriarhatu istega ocheta http://www. zadrugar ali podobno«. sebьrъ »zadruzhnik. 13). ki so se z njimi pomeshali. da je grshko-latinsko *monak(h)os. bog groma. cheprav je mogoche zadruzhnishtvo tudi na drugi podlagi. Po drugi strani pa se italijanski etimologi (ZIN) za birra »pivo«. ki dá v trashchini *se(n)b(i)r. *sa(n)b(i)r. Naj se povrnemo k trashkemu ziburthides.). Ker Oshtir meni. *zibur in s prehodom iz trashchine prek baltoslovanshchine v slovanshchino *sebьrъ ter morda litavskoletonsko *sebr. 17).«. slovansko zhlahta>zhlahten »plemenit«. 21). ki tichi najbrzh v slovanskem *sebьra »Arbeitsgenossenschaft. K temu pomenskemu prehodu plemenit iz plemen »pleme« in to iz *pled »ploditi« lahko primerjamo cheshko shlechta (Geschlecht>Adel. ni chudno. st. *monak(h)us preshlo prek a>i v slovanski mъnichъ kot posledica trashkega posredovanja v prvi dobi pokristjanjevanja severnega Balkana okoli 4. Druzhino tvorijo chlani. Oshtir sklepa. K temu velja dodati navedbo. kar stari viri glosirajo kot »legitimni. druzhabnik itd.«). ker ne vemo. in s tem »plemeniti« (str. V prvem primeru sta dve mozhnosti: ali je baltoslovanska beseda sorodna s trashko ali so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani doseljenih Trachanov. tedaj tudi to ni nezdruzhljivo z »druzhina>zadruga>bratstvo>pleme«. nadalje morebiti (che ne iz rushchine) predbaltsko *se(n)b(i)r. da iz vsega obravnavanega sledi predslovansko sebьra »zadruga«.htm[16. plemstvo).sht. Che je pri ziburthides le s »plemeniti«. 18). da je rekonstruirani pomen »zadruga« = velika druzhina« zgornjih besed nastal iz izraza za »familia«. saj bi po novovisokonemshki poti nastal slovanski mъnьchъ (str. Oshtir razlaga. predtrashko Arrolos : Araulos itd. slovansko bъrъ (iz *bhoru) »vrsta prosa« (str. kako je prishla beseda menih k Slovanom.

alius. drugi mozh« za *sebr > seur. Oshtirju se zdi primerno zacheti razlago z etrushchanskimi shtevniki: maχ “1” śa “6” zal “2” cezp “7” thu “3” śemf “8” huth “4” ceanuth “9” ci “5” To povzema po Cortsenu (Etruskische Standes.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.: http://www. Indoevropsko *bher »nesti > nositi > roditi > mati > starshi (tudi oche)« lahko primerjamo z novovisokonemshko ge-bären.Veneti in Anti . vojashko krdelo« > truhtin »Kriegsherr.Lucijan Vuga ali v matriarhatu isto mater. indoevropskega *semb[h]ir > *seb(i)r. npr. alter. skupaj. *som > baltsko *san v litavshchini san. * bhor. ki je ohranjen v etrushchini! (podchrtal L. Che she uposhtevamo. ampak neindoevropskega. tedaj slovansko *sebьrъa iz indoevropskega *sem-bher (oziroma s prevojem sem-bhor in z redukcijo *sem-bhr) »istih« = enih = skupnih starshev. alius«. frator »brat > chlan bratstva« in ga nadomestil z adelfos »brat« = staroindijsko sagarbhyas »co-uterrinus«. Genosse« in da se razvija tudi pojem »zadruga« iz izraza »drugi. 22). Tako je grshko fratria prvotno sestavljena iz potomcev istega ocheta. ampak tudi baltsko *sebr. sabr. 24). celo finsko *sebr > seur (str. 22). slovansko *sem-bhir > *sebьrъ po Oshtirju ne omogocha zanesljivega razvoja in zato misli.htm[16. *zibir. tisetja.) tja tudi pred njimi na istih tleh bivajochi Ilirotraki. da so Baltoslovani na ozemlju med Karpati in Baltikom doseljenci (podchrtal K. da je slovansko *sebьrъ = baltsko *se(n)br. zibur.V. in to podrobneje utemeljuje (str. O.2010 10:15:42] .) Oshtir je prerpichan. Od izbire shtevnikov je odvisen pomen etrushkega *tsemp(h)ir »alter. od koder ne le slovansko *sebьrъ in trashko *ziber. da je Oshtir tu primerjal etrushko-preditalski *thuishsh. da je najbolje izhajati iz trashkega. sedaj pa pridemo do Oshtirjeve poante. alius«.). Che je »zadruga« = »chlanstvo po istih starshih«. Konchno naj se opremo she na finski sinonim toinen (mies) »ein zweiter (Mann). vojashki oddelek« kakor v sorodnem starovisokonemshkem trucht »Kriegerschar. »sinoikoi«. zhive pod enim krovom. v kateri ostanejo sinovi tudi po ozhenitvi v skupnem gospodarstvu. moramo slednjich rachunati z mozhnostjo. da zgornji vrstni red shtevnikov med drugim potrjuje tudi etimologija. pach pa je v predgrshki dobi vladal matriarhat. letshchini suo. Fürst. Genosse.) (str. alius. Chlani zadruge. *sab(i)r. vojskovodja« je morebiti ta pomenski prehod tudi v trashkem ziburthides) in iz drugъ nastane srbsko-hrvashko zadruga »velika druzhina«. tj. * No. theishsh »1000« s predslovanskim tysetja. da se pojem * sebьrъ v mnogochem prekriva z izrazom drugъ »alter. s/z« primerjamo keltsko *sin < *sem. k temu slovansko drugъ »anderer. O. staroevropskega izvora. da pa prailirotrashki *senbir ni indoevropskega. slovansko so > srbsko-hrvashko su.und Beamtentitel 140). *sa(n)br = finsko *sebr >* seur sicer ilirotrashki relikt.revijasrp. albansko bir »sin« in gotsko baur »sin« iz indoevropskega * bhe r. Za pojasnitev * »eden« (=isti). (Bolj zaradi zanimivosti naj omenimo. gotsko ber-us-jos »Eltern«. tedaj smemo izvajati celo iz staroevropskega *senb(h)ir »alter. ki je izpodrinil indoevropski frater. Freund« > druzhina (tudi »Heeresabteilung. in ker so se doselili (podchrtal K. ki mu ustreza trashko *zibir > *ziber. alius«.11.

baskovsko bat “1” = predgrshko *bat-il »primus« > basileus. Tako lahko Oshtir preide k zakljuchku. uncia »ein Teil eines As«. Oshtirjevo sploshno preprichanje je. in ga predpostavljamo v *dzen > *dze predgrshkega Ze-th-os. mladenich. 24) itd. ki meje z etrushkim jezikovnim ozemljem. prvotno etrushkem gentiliciju Sempronius s priimkom Atratinus. zadruga« je sestavljeno iz: (1) *tsen <> *dzen “2”. http://www.2010 10:15:42] .htm[16. iz katerega sta chrpala trashchina in praslovanshchina.Lucijan Vuga maχ “1” spricho etrushchansko-predgrshkega > latinskega maccus “sim-plex = ein-fältig”. per-son-a »*Mann + zweiter > Rolle. da je obstajal staroevropski. śem-[z]f “6 +2”. da je (tudi v primeru) * sebьrъ »zadrugar« beseda tesno povezana s trashchino in etrushchino. *zibir) iz *dzenb(h)ir »alter«. *dvojnik. da je etrushchansko *zp(h)ir. saj so morali pred tem pripadati istemu indoevropskemu jedru kakor Ilirotraki. drugi« v sestavljenki fer-su > lat. se vselej znova vrachamo k vprashanju. medtem ko naj bi se (del) Ilirotrakov odselil na jug – kdaj. izpeljivo iz cezp “5 +2”. kot je npr. od kod pa so prishli ti indoevropski Praslovani. *o-m[a]c > oncia. od kod so prishli indoevropski Ilirotraki? Kljuchni problem je naslednji in bi ga imenoval: problem tretjega. Maske des Schauspielers itd. srechujemo dvojezichna imena npr. Oshtir pravi. da so tudi oni bili pred tem v Panoniji in celo v spodnjem toku Donave (teorija Radivoja Peshicha).11. po Oshtirjevem mnenju ochitno Ilirotraki? Che je bilo tako. pisar. Sicer pa je najbrzh tudi v etrushchini sami *tsenp(h)ir > *zenp[i]r »alter« v rimskem. Ali so bili Etrushchani samo v Italiji. 27). mlad. Iuventii s priimkom Thalna (etrushko *t(h)al »juvenis. je izrednega pomena pojasniti. ali pa velja teorija. Xo-sfer (beri *śósf¶r) “6 +2” > oktober (iz octo=osem) ter iz Sempronius Atratinus (: ater »alter. torej bi bil trashki z poleg s v slovanshchini *sebьrъ zhe staroevropska alternacija. makk(h) < mat-k(h). blizhnji«. ki je ohranjeno v etrushchanskem *tson »zweiter.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. mladezh«). (m<>b). igralska maska« = baskovsko zun »zweiter«. Ker jih postavlja na ilirotrashko starejsho etnichno plast. predkretsko *i-pt > itton en (str. blizhnji«) (str. znano Q.*zp(h)il v *ce-zpil »quinque (et) alterum« > cezp “7” in v *śem-zphil “sex (et) alterum” > śemf “8” ter xo-sfer »oktober« nastalo iz praetrushchanskega *zenp(h)ir. Kljub Oshtirjevi strogo znanstveni temeljitosti v jezikoslovnem smislu. da ne ve! Ker pa povsem jasno zagovarja stalishche. ki so tudi prishli od nekod na Balkan in v Zakarpatje. *-p(h)il se ponavlja v etrushkem *thu-p(h)l-th »dvanajst. Torej: etrushchansko *zen-p(h)ir »alter. ki ji pripisuje vishjo kulturo. to se pokriva s predtrashkim *zibir (> *ziber. (2) Drugi del *-b(h)it : *-p(h)ir. ta so nastajala. blizhnji« = predtrashko *zenb(h)ir > *ziber. ki je nadvse dragocena. Karakter einer Person. Predslovanski * sebьrъ »chlan velike druzhine« je nastal kot staroevropski relikt. Scribonius – ziχu = Scribonius. zenp(h)il »alter. nam spet ne more ponuditi kaj vech jasnosti glede izvora Praslovanov.12=10+2«. kamor so kasneje prishli Praslovani in jih (vsaj delno) poslovanili. vkljuchno s Padsko nizhino. kako je prishlo do teh prenosov izrazov.revijasrp.Veneti in Anti .. znachaj osebe. mladenka. *zibur = predslovansko *sebьrъa > »zadrugar. predindoevropski jezik(i). Spricho dvojezichnosti v pasu med Etrurijo in italskimi narechji. a obenem ima tako Ilirotrake kakor Praslovane za Indoevropejce. povezan s predtrashkim ziburthides “gnesioi” ter prikljuchen na etrushchanski *zenpir »blizhnji«. od koder naj bi jih potisnili proti zahodu Indoevropejci.

baskovshchino itd.i. Liguro-Iberci (> Baski) in Pelazgi tvorijo predindoevropske Paleoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtonimi prebivalci v prednji Aziji (Likijci. http://www. staroevropska beseda prishla v daljnih krajih v rushchino itd.htm[16. Karijci. nich manj pomembno vprashanje: kako da besede sebar nimamo v slovenshchini.2010 10:15:42] . s t. blizhnji«. Konchno gre za chasovni razpon med sedem do deset tisoch let. Lidijci. kdo pa je bil vmes med tema dvema skupinama? Je bil vmes prazen prostor ali je obstajal nekdo tretji? Kdo bi bil ta tretji? Che pa ni bilo vmes nikogar in so bili Predindoevropejci ali Megalitci ter Indoevropejci v stiku. b) Centralnoindoevropejske Trachane. Toda ta predpostavka odpira she dodatno vprashanje. Tako v bistvu ustreza teorija kontinuitete. Kavkazijci. kako je etrushchanska oz.11. da niso bili Etrushchani tisti. bi se to moralo bolj poznati v jezikih. indoevropskimi jeziki. Iz tega moremo sklepati.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. in naj bi bila jezik (jeziki) megalitskih kultur. da so bili tako Ilirotraki kakor Etrushchani dedichi istega jezikovnega substrata in so tudi morali zhiveti na ozemljih s tem istim jezikovnim substratom! To pomeni. kar pomeni. druzhabnik. bi se moralo v njej ohraniti razmeroma najvech prvotnih besed. Zato se mi zdi. marvech sta oba jezika chrpala iz megalitske jezikovne zakladnice. da dve tako razlichno koncipirani jezikovni skupini nista mogli zhiveti druga blizu druge. da sta torej bili zelo narazen. Mitanijci in Sumerci). zachenshi s staroevropsko *dze nbir »drug. saj bi tako moralo biti (pravi teorija) v predelih najbolj oddaljenih od prvotnega jedra. ki naj bi prevladovala v Evropi (po klasichnih teorijah) do bakrene dobe okoli 3000 let pr. ter bi morali priznati veliko vechje afinitete med etrushchino. naj bi bila bistveno razlichna od indoevropshchine. da je sebar izginil iz slovenskega spomina in se ohranil zgolj v besedi zadruga? A preden nadaljujemo. ki v srednji Evropi oblikuje tri jezikovne plasti: a) Iliro-Venete. c) Na iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani. torej gre za skupni izvor.Veneti in Anti . ki lahko razlozhi. da zaradi boljshega razumevanja njegovih izvajanj vselej omeni svoje stalishche o predslovanskem jezikovnem substratu. Elamiti. ki je (kot pravi France Bezlaj) izredno arhaichna oz. kako so si lahko Grki izposodili iz juzhne slovanshchine sembros. da je moralo biti prav to slednje res. ob Baltijskem morju Balti. 28-29) razvoja besede* sebьrъ. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. she o skrivnostnih Antih. KAJ PRAVI KAREL OSHTIR O ANTIH ? Tudi v razpravi o Antih se zdi Karlu Oshtirju umestno. Predhetiti.? A po mojem mnenju Oshtir ni odgovoril she na eno. ki skupaj z Etrusko-Reti.Lucijan Vuga Neindoevropska staroevropshchina. kot je Slovenija oddaljena od domnevne praslovanske zibelke Zakarpatja?! Je mogoche. ta se je neposredno prenesla v predilirotrashchino in etrushchino.n. Oshtir je k svoji razpravi prilozhil tudi pregledno grafichno shemo (str. v katerem je prihajalo do najrazlichnejshih interakciji in transformacij jezikov.revijasrp.sht. ki naj bi Ilirotrakom posredovali to besedo iz svojega besednega zaklada.

v Kimerijce v predskitski juzhni Rusiji.11. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih.revijasrp. ne zvemo. so se oprijeli avtohtonih navad. sheg in obichajev. ko smo v Zakarpatju dobili ilirsko-trashko osnovo.« Od kod so se vzeli Slovani. 13). kakor je znano. ki niso barbari shele od rimskih chasov (do danashnjega dne). 12): »Shele na ta ilirsko-trashki substrat Zakarpatja so se naselili Slovani. Na zhalost je tu Oshtir prevzel (rimskoimperialno in kasneje she pangermansko oz. ki so v Zakarpatje prishli pred njimi. ki so jih poslovanjeni avtohtoni ohranili kot relikte. ki ga doda le malo naprej (prav tam. kot se jih vseskozi prikazuje.. ko obdeluje izvor besede kosez.« Tako. ki so ga govorili v tako nastalem ilirsko-trashkem Zakarpatju in na severnem Balkanu.12): » Na ilirski = staroevropski substrat se je vlegel najstarejshi val Indoevropejcev. str. ki so tudi Indoevropejci kakor Iliri in Trachani. in je razpadel v Trachane na ilirskem ozemlju.« S tem nam je Oshtir ochrtal stanje v Evropi pred nastopom Indoevropejcev. se pomeshali z avtohtoni in jim vrinili slovanshchino. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah. ki zhe dolgo buri strokovno javnost: »Predno preidem h *kasegъ nekoliko besed o http://www. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. V teh uvodnih besedah pod tochko (c) Oshtir postavlja med Baltoslovane in Germane ilirskotrashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. sedaj pa nas chaka she pojav Slovanov. Oshtir nas je pripeljal do razvojne faze. severozahodni Italiji in Galiji. str. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. V prvih generacijah po amalgamaciji zakarpatskih avtohtonov z doseljenimi Slovani je vladala dvojezichnost.. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog. kjer bi bili ljudje tako zaostali. str. kar se tiche jezika. Prav spricho tega je umestno kritichno obravnavati naslednjo Oshtirjevo argumentacijo (prav tam. str. nam pove: »Od jezika zakarpatskih avtohtonov se ni ohranilo nichesar.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. s Pikti v Angliji. v Toharce v Aziji in v Hetite v Mali Aziji. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. je bil po slovarju vechinoma she ilirski = staroevropski. natanchneje za Karpati.2010 10:15:42] . Oshtir nadaljuje (prav tam. ki je po besednem zakladu vchjidel maloazijska – in torej s staroevropshchino sorodna – po sklanjatvi in spregatvi pa pretezhno indoevropska. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. ker se avtohtoni niso mogli chez noch priuchiti slovanskemu jeziku. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. Toda o stanju na vzhodu. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. ker pa so bili Slovani manj kultrurni kot avtohtoni. juzhni in zahodni Evropi. Jezik. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. Toda od kod – saj bi po odkritjih sodobnih arheologov in prazgodovinarjev tezhko nashli v obsezhnem prostoru Evrazije podrochje. so sprejeli zakarpatsko kulturo in tudi zakarpatsko stanovsko organizacijo. [indo]-germansko) tezo o »nekulturnosti« Slovanov.Lucijan Vuga zahodno od obeh – vendar locheno po ozkem ilirsko-trashkem pasu [tako Kossina] – pa Germani in v juzhni Rusiji Skiti.. Ker so bili doseljeni Slovani gotovo manj kulturni kakor avtohtoni.Veneti in Anti .. I. vendar so si pridrzhali po vechini svoje predslovanske institucije in z njimi vred tudi odgovarjajoche izraze. po konchnicah pa indoevropski.«. 1926-1927. marvech so bili zhe v domnevni (pra)domovini za Karpati nekulturni prishleki od bogsigavedi kod. z Ibero-Baski v Shpaniji.htm[16. ali bolje recheno. kakor se to da najlepshe ugotoviti na hetitshchini. izvzemshi zemljepisnega imenoslovja in besed. avtohtoni so se sicer poslovanili.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zakarpatskem, predslovanskem druzhbenem redu, kamor spada tudi *kasegъ. Predslovanstvo izrazov zakarpatskega, staroevropskega druzhbenega reda bazira: (a) Na pomanjkanju sorodnih besed v drugih indoevropskih jezikih ali na omejitvi na germanshchino in slovanshchino, ki je posledica istega paleoevropskega substrata (op. L.V.: toda ta substrat je bil tudi za druge indoevropske jezike; to Oshtir potrjuje na str. 10, zad. odst.: »...neverjetno je, da bi beseda *chъrvatъ prishla med Praslovane shele iz germanskih ust, zato, ker ni bilo med Praslovani in med Germani nikakih stikov, izvzemshi identitete staroevropskega substrata.«). (b) Na sorodnih besedah juzhno od praslovanske [zakarpatske] domovine v iliro-trashchini na severnem Balkanu in v juzhni Rusiji, kjer pa se je na iliro-trashki substrat vlegla she iranska skitshchina; da pa ni v zakarpatski iliro-trashchini, izvzemshi reliktov v slovanshchini, o tem nichesar ohranjenega, je razumljivo, che pomislimo, da je bila starim piscem hiperborejska Sarmatija bajni svet (op. L. V.: ta Oshtirjeva razlaga se mi zdi prevech poenostavljena in prehitra, o Trachanih zgodovina kar precej ve, kako to, da ne bi vsaj posredno porochala tudi o zakarpatskih Trachanih?). Iz tega sledi, da si odgovarjajo ilirsko-trashki relikti v slovanshchini (in germanshchini) ter ohranjeni korelati v juzhni Rusiji in na severnem Balkanu, kakor npr. galski elementi v Franciji in keltski jeziki v Britaniji in na Irskem, oboji so kronoloshko in geografsko razlichni refleksi skupne ilirotrashchine, s chimer odpade dozdevna nemozhnost, spraviti Iliro-Trake v zgodovinsko in geografsko zvezo s Slovani. (op. L. V.: ta Oshtirjev sklep je izrednega pomena, saj pritrjuje TKteoriji kontinuitete, ki pa celo izenachuje Trake in Praslovane; zato pa nas toliko bolj osupne Oshtirjevo nadaljevanje). Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Slovane, o tem ne ve zgodovina nichesar, sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko imenoslovje, od katerega se predslovanski substrat ne sme lochiti, ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.« Kdo pa so bili ti »osvajajochi narodi«? Tako kot razvija Oshtir, so to bili Slovani, ki naj bi prevzeli obstojecha imena, ohranjena v ilirskotrashkih reliktih v slovanshchini; dosledno sledech tej metodologiji, se smemo vprashati, kje pa je najti kakshne (pra-pra)slovanske relikte v neki predzakavkashki domovini (pra-pra)Slovanov? Tega ne ishche niti Oshtir, za katerega je to postransko vprashanje...
Kot smo zhe opozorili, Bojan Chop, uchenec Karla Oshtirja, pishe (Jezik in slovstvo, XIX, sht. 1-2, str. 3): »... na tleh indoevropske pradomovine (nekako danashnja Ukrajina)«, torej naj bi bila zibelka Indoevropejcev prav tam, kjer naj bi zhiveli Praslovani, preden so se razlili nekako 2500 do 3000 let kasneje po Evropi – kar je bilo po veljavnem nauku shele v zachetku srednjega veka. Ker pa Karel Oshtir poudarja, da lochuje Predslovane od Praslovanov in je imel v mislih Predslovane, ko je zapisal »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje...«, se seveda smemo vprashati, kdo so bili ti Predslovani in od kod so tja prishli. Po Chopu naj bi bila Ukrajina, in Zakarpatje sodi v ta krog, pradomovina Indoevropejcev; che je pri tem mislil, da so obstajali tudi Predindoevropejci, ostaja odprto she razshirjeno vprashanje na prejshnje vprashanje, od kod so prishli ti Predindoevropejci. In konchno, so Praslovani res chemeli tam nekje za Karpati tako dolgo po tistem, ko so se zhe vsi drugi odselili na vzhod, zahod, sever in jug? Zakaj so vsi odhajali, le Praslovani so ostajali? Razlag je toliko, kolikor je
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Iliro-Traki v Karpatih, so postranska vprashanja, ki nas, che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom, ne tangirajo (podchrtal L. V.); da bi bili kdaj Iliro-Traki podvrgli

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

(pra)zgodovinarjev!

Bojan Chop she razlozhi (Linguistica, XIX, 1989, str. 7): Alarodski rodovi so v neki blizhnji zvezi z ljudstvi, ki so iskala ozemlje med veliko selitvijo okoli 2500 pr.n.sht. v smeri od vzhoda proti zahodu, iz centralne Azije proti Sredozemlju ter naprej proti Shpaniji (Iberci=Baski) do Atlantskega oceana. Velik del teh ljudskih mnozhic so kasneje postali Indoevropejci, drugi Uralci itd. Zhe bolj v srednji Evropi (zraven Retov) Etrushchani v Centralnih Alpah in naprej proti srednji Italiji (Etrurija); na ta nachin so postopoma povsem zasedli severne obale Mediterana zhe v zachetku bronaste dobe okoli 2000 pr.n.sht., vendar se je dokaj velika skupina novih priseljencev (ki je napredovala do Sirije, juzhnega obrezhja Male Azije, Grchije z Egejem, Italije, Sicilije itd.) indoevropeizirala, kar pomeni, da so Indoevropejci, gotovo z drugimi ljudstvi povezani, napredovali proti zahodu, govorech kar dobro jezik sopotnikov. Tako si lahko razlozhimo medsebojne vplive med jeziki oziroma ostanke starih jezikov v indoevropskih jezikih. Torej se je vse to dogajalo 2500-3000 let, preden so se premaknili she Praslovani iz svojega Zakarpatja... Morda pa ni bilo vse tako, kot je mislil Oshtir. Po TK-teoriji kontinuitete naj bi bila pradomovina Slovanov na Balkanu, od koder so se razselili tudi v Zakarpatje in po Rusiji. Che Oshtir trdi, da nihche ne ve kdaj so Slovani prishli za Karpate niti kako dolgo so bili tam IliroTraki, je upravichena teza teorije kontinuitete, da je Balkan njihovo pravo pradomovanje; lahko bi rekli skupno pradomovanje in po teoriji kontinuitete izenachenost Trakov in Slovanov, glede Ilirov pa teorija kontinuitete zagovarja tezo, da so bili Iliri dolochen chas zgolj neka vodilna plast, vladajocha elita, ki je dajala ime velikemu shtevilu ljudi na obsezhnem ozemlju. To bi bilo nekaj takega, kakor so bili kasnejshi imperiji, Rim je zavladal pretezhnemu delu Evrope in najrazlichnejshim ljudstvom, ali kot so Franki ustanovili Frankovsko kraljestvo itd. V svoji knjigi Jantarska pot sem podrobneje obravnaval jezikoslovni odnos med prastaro akadshchino in slovenshchino (po metodologiji G. Semerana) ter med drugim omenil tudi izraz knjiga. Oshtir razlozhi (str. 16, 5. odst.): »Pouchno v tem oziru je predslovansko *kъnjiga, ki je prishla k Slovanom chez juzhnoruski predindoevropski kulturni center, od njih pa je prevzeto tudi v ugro-finshchino in madzharshchino könyv. V ilirotrashki juzhni Rusiji prehaja u>i in k>g in tu je asirsko kunukku dalo *kunig... naprej pa g(h) <> kc v * kъnjiga, tudi iliro-trashko od koder v armenshchino knik c .« Kar nas she posebej preseneti, je Oshtirjev sklep, da naj bi Slovani
dobili izraz za knjigo she v predindoevropskem chasu, to je zelo dalech v preteklosti, vsaj v III. tisochletju pr.n.sht., to pa pomeni, da je bil ta nadvse pomemben kulturni pojem zhe takrat smiseln za Slovane, saj bi sicer ne imeli z njim kaj pocheti.

Cheprav izvaja Oshtir pretezhno vechino nazivov za druzhbeno pomembne funkcije knez, zhupan, vitez itd. iz iliro-trashchine, pa je ta njegov napor kronan s tem, da ugotovi njihovo prisotnost med Slovani she pred t.i. srednjeveshkim preseljevanjem. Vechina dosedanjih razlag je izvajala te pojme iz germanshchine ali, che zhe, iz latinshchine, da so jih Slovani dobili prek Germanov. Poglejmo Oshtirjeve primere: kmet: (str. 23) predslovansko *kъmetь je identichno z iliro-trashkim kometai »plemenitashi nizhje vrste« in zaradi kretskega kaman “agron” pravzaprav »poljedelec«; sem bi pridali she iliro-trashki dikomes »knez; rex et pontifex«;
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

zhupan: (str. 23) predslovansko *zeupan > slovansko *zjupanъ > *zhupanъ, kar je identichno ilirotrashkemu *deuppan; vitez: (str. 24) predslovansko *vitegъ, *vitedzь »eques; jezdec, konjenik, vitez« iz iliro-trashkega *witemg, kjer -tem- »konj« spada k staroevropski premeni t<>d, kar da predslovansko *dem »konj« s podaljshavo –tel v dem-tel>detel »detelja«; staroevropsko *taxm ali daxm »konj«, etrushchansko damnos. Oshtir jasno opozarja, da se navadno slovensko *vitezь izvaja iz germanskega *wiking preko *vitsetdzь > *vitedzь, vendar prehod k>t tega ne dopushcha; celo staropruski witing > weiting ali waiting je najhitreje izposojeno iz slovanshchine, chetudi baltoslovansko *witeng ali *witing ni izkljucheno; knez: (str.25) predslovansko *kъnegъ, *kъnedzь, predgermansko *kuning, *kunja starovisokonemshko kunirichi je zaradi staroevropskega prehoda u<>i identichno z iliro-trashkim *kuneng ali kineng<>kunej ali kinej »pontifex maximus et rex«; kralj: (str. 26) predslovansko *korljь »kralj« = predgermansko *karel z ilirsko-trashkim prehodom a<>e in s prehodom »kralj« (anglosaksonsko ceorl), stareshina (> starec), junak > tlake oproshcheni, prosti mozh (> mozh) > prostak (primerjaj podobno *kosedzь »Edling > libertinus«) sodi s staroevropskim a<>o k dakijskemu *korul »kralj« v Coryllus »rex et pontifex maximus«, Coryllas poleg Σκορύλων kakor Karl Veliki iz germanskega *karl; -j- formant se ponavlja v maloazijskem κοαλδδειν »kralj«... morebiti tudi v imenu predskitskega plemena Κοραλλαοι... nahajamo tudi v predlatinskim sella curulis, kar so uvedli zhe etrushchanski kralji v Rimu; cesar: (str. 26) chez ilirsko-trashki substrat je prishel k Slovanom in Germanom tudi latinski Caesar > *cesarjь, gotsko kaisar, kar naj bi chez Balkan potovalo v Romunijo prek IliroTrachanov, saj ni verjetno, da bi rimski legionarji pri osvajanju Balkana she izgovarjali diftong ae, she manj pa bi lahko kaj takega naredili “hiperurbanizirani” (op. L. V.: pomeshchanjeni) rimski diplomati, zato je prehod vulgarnolatinskega dolgega shirokega ae v e (slovansko cesar) in ai (germansko kaisar) nastal lahko le v iliro-trashki izgovarjavi (op. L. V.: spomnim naj na Oshtirjevo ugotovitev, da se ne ve, kdaj in kako dolgo so bili Iliro-Trachani v Zakarpatju in s tem v stiku s Slovani, kar vsekakor dopushcha domnevo, da so Slovani dobili ta izraz neposredno v stiku z Rimljani); boljar: (str. 26) predslovansko *bylja, *boljar-e je zaradi u<>a ter spricho u<>oi v *bylja > grshko boilades po vsej verjetnosti staroevropski relikt, za kar govori staroevropski izvor korena *bul ali *bal, ki ga najdemo v ilirsko-trashkem Deki-balos »Dakov kralj« ipd. Oshtir sklene: che pa sodi boljar v turshko bajar k *boljar-e, tedaj je turshka beseda staroevropska, che ne kar slovanska. “Valuk”: (str. 27) staroevropskega porekla je v predslovanski hierarhiji *vъlchvaъ »maga, magus«, bodisi da je izvedeno iz predslovanskega in predgermanskega narodnega imena *Walke ali *Wulk e > *Voъlchъ, *Walxa, ki kazhe nasproti predgalskemu Volcae in ilirskemu Valcum v Panoniji ilirsko-trashki vpliv, bodisi da je vъlchvaъ < vъlьchvaъ < *wulishwa sorodno z dakijskim polistai »duhovniki boga Zalmoksisa« z ilirsko-trashkim prehodom p<>w. Karel Oshtir je izraz kosez obravnaval v sklopu imen hrvashkih plemenskih vodij, ki so prishli v 5. st. z Goti iz Poljske v Dalmacijo, kot nam porocha bizantinski cesar Porfirogenet v svojem De administrando imperio iz 10. st.: pet bratov – Kosentzes, Hrobatos, Kloukas, Lobelos, Mouhlo – in sestri Touga in Bouga, ki naj bi bile po Oshtirju vse predslovanskega ilirsko-trashkega izvora. kosez: (str. 28) – temu pojmu se Karel Oshtir podrobneje posvecha, saj je v naslovu njegove
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

razprave K predslovanski etnologiji Zakarpatja pristavek Κοσέντζης-Kosentzes. Po njegovem je v sklopu stanovske organizacije predslovanske kulture v Zakarpatju pomemben predslovanski naziv *kasegъ/kosegъ »Edling«, ki odrazha ilirsko-trashki *kaseng in je zakarpatski predslovanski korelat k ilirsko-trashkemu Kosiggas-Κοσιγγας –Cosingis »zhena kralja Nikomeda I.«, Koson-Κοσων »Trashki dinast« (op. L.V.: Kosigin, politik v nekdanji ZSSR). K ilirsko-trashkemu *kaxs »Princeps ali podobno« velja primerjati s predhetitskim kc ash>hash »kralj« v hashshuwet »kralj je postal«. Ko Oshtir ishche razlago, dopushcha izhodishche v *kaxs/ kaxsh »glava, od koder * kaxseng »glavar«, in na to navezhe etimologijo za etrushchansko *cass »caput; glava«, kar bi se dalo rekonstruirati iz latinshchine prek “cassidemantem a Thuscis nominatam dicunt” in predgrshkega kottis, »kefale«, kotta. Sam formant -eng v *kosegъ oziroma -ing v Kosiggas je treba predpostaviti zaradi slovanskega prehoda in v ь in i. Tu bi bilo treba omeniti Oshtirjevo oporekanje Ramovshu, ki izvaja vrsto slovanskih besed kot izposojenke iz germanshchine, npr. za zhelezo, srebro, zlato itd., ali za izraze s konchnico -egъ, ter dokazuje, da gre v bistvu za skupno staroevropsko dedishchino. Za mesing, med na primer opozarja na sumersko *mass »baker« +niggi »kositer, cin« = massniggi. Tu se mi zdi primerno vlozhiti zanimivo razmishljanje akademika Rajka Nahtigala (O etimologiji izraza kosez, Slavistichna revija, VIII, 1955, str.164-168): »Ako sedaj izvajanja ob besedi knez – kъnedźь – kъnegъ prilagodimo k izrazu kosez – kosedźь, moramo rechi, da je nastal iz nekega nekdanjega tujega *kosingos in bil prvotno prevzet pred palatalizacijo kot kosegъ. Sled tega se je ohranil she do danashnjih dni v rezijanskem krajevnem imenu v tvorbi (zhenska oblika) kosegyni, tichochi v posesivnem adjektivu »ta na Kasiginej hörycoe« od nominativa kaseginja gorica z i za e (po Baudoin de Courtenay itd.).« K temu bi jaz dodal she ime zaselka Kosech pod Krnom pri Drezhnici nad Kobaridom, za katerega pa domachini pravijo, da ga nekoch ni bilo in je novejshega datuma, so pa obstajali mikrotoponimi Koseshka planina, Koseshki potok ipd. Ker pa je v blizhnji vasi Ravne tudi hishno ime Linga(r) – danes she zhiv priimek v Kobaridu – gre morda za izpeljanko iz edling(ar) »plemenit, Kosez«, in so omenjena predialna imena ostanek nekdanjega lastnika. Drezhnica je nedvomno zelo stara naselbina, podobnih imen je kar nekaj po slovanskem svetu, in tudi okolishki toponimi merijo na davno preteklost. Nahtigal nadaljuje: »Navedena jezikovna tvorba je zanimiva, ker ima zvezo s Koroshko. V nekdanji svoji razpravi... sem namrech pokazal, da »rezijanshchina tvori sploh ne glede zhe na svojo geografichno lego neko nadaljevanje povechini zhal zhe izumirajochih govorov Kanalske doline, a od teh pelje zopet most k rozhashchini (op. L.V.: Rozh na Koroshkem). V koliko je rezijanshchina, ki jo smatram za preseljeni preostanek nekega nekdanjega, sedaj pach zhe izumrlega, morda severozahodnega koroshkega narechja – zato so tudi ozke zveze z ziljshchino – v koliko je rezijanshchina she bolj izshla s severa, je tu, razume se, tezhko rechi – izumrlo je, dovolj – . Gotovo pa lahko chisto mirno trdimo, da stojijo brizhinski spomeniki glede
refleksov nosnih samoglasnikov v vseh bistvenih chrtah v najblizhjem rodstvu s skupino narechij, ki jo tvorijo dandanes rozhashchina, rezijanshchina in ziljshchina in ki so jo tvorile nekdaj she dalje na sever in zahod. (podchrtal L.V.)« Ta navedek uglednega slovenskega

znanstvenika vsebuje, po mojem mnenju, dvoje pomembnih sestavin: (1) da postavlja rezijanshchino v smiselno in zaokrozheno skupino slovenskih govorov, ob nekaterih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

V.2010 10:15:42] . kar bo tudi moje konchno mnenje o njegovem zelo pomembnem in eruditivnem delu. Glede prvega dela imena primerjaj osebno ime Tau-zig (-zig »sin«=etrushchansko śeχ »hchi«). Za ilirsko-trashki *kc axrwat c ax je neverjetno.Lucijan Vuga ponavljajochih se poskusih (zlasti italijanskih iredentistichnih krogov) iskanja sorodstva celo v daljni Rusiji.in o>e ter p<>w. ki je zhivel ob *Karp (=predalbansko karpe »skala«) »Karpati«. ker so morda obstajali zhe v predslovanski dobi v Zakarpatju *Karpatoi. da je bilo prvotno *Karpat ime naroda. L. 32) Κλουκάς iz slovanskega Klukas<*Klukasъ. Κραßάτοι) – oblika *Charъvat/Chorъvat spricho cheshkega Charvat ipd. ki je sorodno z lirsko-trashkim osebnim imenom Allouporis. znanem v drugih primerih. Hrvati« > Chъrvatinъ kakor *Rusь »Rusija. Predslovansko *Chъrvatinъ. kot pri Tuga. da nahajamo slovenska topografska imena po vseh Vzhodnih Alpah (torej do sredine Shvice) do Donave in she onkraj nje. Oshtir nadaljuje. ki ima povsem slovansko etimologijo). je negotova – naj bi izhajalo iz *Chъrvata (gora) “Καρπάτης”. za izgubo w pa dobimo primerjavo v razvoju gava>gaa>ga. che je Μουχλω namesto *Mъchlo iz *Mъchъlo z izpadom nenaglashenega ъ. Lobelos: (str. Muhlo: (str. da niti ni neobhodno potrebno izhajati za *Chъrvatinъ iz *Chъrvata (gora). Buga: (str.in pripone -ga »zhena«. ki predstavlja predslovansko *Klau+kas. chesh da rezijanshchina nima nichesar skupnega s slovenshchino. celo kazhe rachunati s tem. Χρωßάτοι. medtem ko je v ilirsko-trashchini obstajalo tudi konchno naglashevanje. Proti germanskemu izvoru govori tudi konchno naglashevanje v srbshchini in hrvashchini Hrváta. 34) ime ene od sestra je po mnenju Oshtirja sestavljeno iz ilirsko-trashkega Tau. Oshtir nadaljuje: Hrobatos/Χρώßατος primerja s Karpates/Καρπάτη v poglavju §8 (str. Toda kakor bomo videli v nadaljevanju. da Oshtir ni niti poskusil izvajati iz tuga »zhalost«. ni bil dosleden. Κραßάτοι. Hrovat. da bi prishel k Praslovanom preko Germanov zato.) poleg morebitnega *Kъrvat ipd. plemenske voditeljice Buga. 34) Oshtir pravi. Karwat. Chrovatinъ (prim.Veneti in Anti . morda pa je bil le zelo oprezen. zlasti to izstopa v naslednjem primeru druge sestre. (2) da je ta skupina slovenskih narechij nekoch segala she dlje na sever in zahod. kakor najdemo pri Madagaua »soproga Herakleida«. (op. Μουχλω je ilirsko-trashki *Mukc ula. obstajajo hrvashki Mohlići in koroshki Mochilich.htm[16.11. medtem ko naj bi prvi del *Bau. Crauati itd. ker med Praslovani in Pragermani ni bilo nikakrshnih stikov. 10-12). In konchno je mogoche po Oshtirju izpeljati Chъrvatь »Hrvatija. da je tudi ime Bouga=Buga sestavljeno iz *Bau+ga. to je v Vzhodne Alpe. korvackoj.revijasrp. http://www.primerjali s krajevnim imenom Ba[v]os. Tuga: (str. pripona -ga naj bi pomenila »zhena«. je bil pri svojem razglabljanju enostranski. h kateremu je dodan *kas »sin«. 33) iz *Lovel[ъ] ali *Lъvel[ъ] (o=ъ) iz predslovanskega *Lawel/Luwel. k *Mukc ula primerjaj osebno ime Mucalus oziroma *Muclus je latinizirai trashki izraz Muc(a)la<>Mukc (u)la > *Mъch(ъ)lo.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Klukas: (str. osebnim imenom Bawa > Bas. mojo knjigo Davnina govori). kakor je v mnogih drugih imenih. Boubas (Bou=Bov?). pri tem -por->-pol. Rusi« > Rusinъ. 33) Mouhlo. (prim. ker germanshchina naglasha prvi zlog.: po mojem mnenju je chudno. s *klau kazhe primerjati ilirsko-trashko Clevora »krajevno ime« iz *Clavora. izvzemshi identitete staroevropskega substrata. Chroati. kar se ujema tudi z ugotovitvijo Bozha Grafenauerja (gl.

v katerem je omenjeno. 1926/27. Najhitreje ga odkrijemo po njegovem znachilnem klicu “bilov” ali “didlijo” in najpogosteje se oglasha ob oblachnih ter nevihtnih dnevih. travnate vezi in shibice. znotraj pa ga oblozhita z mahom. V listni goshchi se pochuti varnega. I. ampak tudi med drugimi narodi ( ital.revijasrp. ko obravnava znamenito delo bizantinskega cesarja Porfirogeneta iz 10.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.kobilarje”. Eagle. Med valjenjem je zelo odlochen in napadalen. Amsel. Ima karminasto rdeche ochi. Aquila. Gnezdi vechinoma na visokem drevju. danes sicer v slovenskem besednjaku skoraj pozabljeno in nadomeshcheno s kobilar.. ki so veliki kot shkorec ali drozg . saj nas obishche shele ob koncu maja in odide zhe avgusta. str. Sova. Chuk itd. Gnezdo je globoko in ima precej navznoter uslochen rob. saj je to njegov svet. angl. Je izrazito drevesni ptich. Taki priimki so pogosti . st. V tem chasu ga je najti po vsej Evropi (razen na visokem severu in v Grchiji) ter v prednji in srednji Aziji do Altaja. in so v okrog 70 vrstah razshirjeni po Afriki. II. che le mogoche blizu vode. Tudi rep je chrn. da je prishlo v 5. Samchek in samichka druzhno gradita gnezdo in si s kljunom podajata bilke. Vali enkrat v zachetku maja. Samichka in mladichi so zgoraj rumenkasto zeleni in imajo olivno chrnkaste peruti. dlako in volno.2010 10:15:42] Osnova za priimek je.). spodaj so sivo beli in temno progasti. Krähe. Pelikan. Kos. 62). 1928 str. in sicer po shtiri do pet jajchk. ki jih oslinita in opletata okrog rogovilaste vejice. Hawk. pa tudi tako pogost ni vech kot pred sto leti.. Kragulj.11. Strnad. v katerem nikoli ne miruje. Falco. ne oziraje se na druge mozhnosti. zato se z vsiljivci hitro skrega in pretepa ter jih nazhene z glasnim vreshchanjem in krehanjem. Pa she ta prihaja k nam le na kratkotrajen “letni oddih”. Habicht. Vrabec.dolgi okoli 24 cm. »De administrando imperio« (gl. 32-34) pravi. ime za ptico vuga. To izpeljavo utemeljujem na naslednjih izhodishchih: a) Eden najvechjih slovenskih znanstvenikov jezikoslovec in akademik Karel Oshtir (gl. v nadaljevanju).Veneti in Anti .). ko je bil vsepovsod razshirjen. da visi. logih in parkih. b) Res je. Corvo. Orel. st. Obichajno povezujejo ta priimek s ptico “vuga”. v nadaljevanju) navaja v svoji razpravi Veneti in Anti (Etnolog. Rabe.Lucijan Vuga in to bom razlozhil kasneje. Golob. s shirokim rumenim pasom na koncu. Kobilar ali vuga (Oriolus oriolus) je v nashih krajih edini evrazijski zastopnik teh ptichev. Mew itd. Aziji ter po malajskem in avstralskem otochju. vuga]« < *w-i-wilg : i-vьlga : vьlga. kjer ga kljub pisanim barvam tezhko opazimo. Ljubljana. Zherjal. Bird. Crow. Vogel. Samchek je bleshcheche se rumen ali sijajno svetlo oranzhno rdech ali bledo rumen. Najraje se drzhi v borshtih. Torej je bila zhe sivi praslovanski davnini podana osnova za razvoj besede. Sraka(r). Shchinkavec. ki sodi med “Oriolidae . Kavka. Po dolgotrajnem raziskovanju sem si ustvaril naslednje mnenje: ne le med Slovenci ali Slovani (Dular. Drossel itd. ki se suche le po drevesnih vrhovih. Vran. s katero she danes poimenujemo ptico vuga. »Oriolus galbula [kobilar. posebno hrastovih in brezovih gozdichih. nem. temvech stalno stika po vejevju in obfrli dosti dreves. Adler. Po krilih je chrn in ima belo obrobljena letalna peresa. skupaj z Goti v Dalmacijo tudi pet bratov in dve sestri z obmochja Zakarpatja (od katerih ena se je http://www. o chemer prichajo razlichna ljudska imena. Merlo. velikih starih sadovnjakih. da je razvoj besede naslednji: vivьlga slov.htm[16. zamolklo rdech kljun in svincheno sive noge. Sperling. da Karel Oshtir v drugi razpravi (Etnolog. Colombo itd.

ki nas.htm[16. 1926/27.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da tako velik znanstvenik tako lahkotno opravi z vprashanjem. od katere se predslovanski substrat ne sme lochiti.. z Etrusko-Raeti v centralni Italiji in v Alpah. vsled chesar se zakarpatska geografska nomenklatura (izrazoslovje. predindoevropsko staroevropshchino v centralni.nastal iz -ilg-) > ivьlga. so postranska vprashanja. severozapadni Italiji in Galiji. Kako to. preden so jo preplavili Indoevropejci). vonga. da je sam razvil etimologijo in izrecno navedel. da gre za Oriolus galbula.) ponavlja v navedenih jezikih. Tudi che bi izhajali iz tako postavljenega etnichnega razvoja Slovanov (Oshtir je namrech poudarjeno naslovil ta prispevek K predslovanski etnologiji Zakarpatja..2010 10:15:42] . in pristash zakarpatskega izvora Slovanov (cheprav iz njegovih del lahko chrpamo izredno veliko podatkov prav o nasprotnem) ter v shtudiji »K predslovanski etnologiji Zakarpatja« razvrshcha alarodske jezike takole (Etnolog. ampak je hotel prispevati tudi h genezi Slovanov. da Oshtir tega ni uporabil? c) Karel Oshtir je bil preprichan alarodist (Alarodi naj bi bila neindoevropska ljudstva. Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom. da bi bili Iliro-Traki kdaj podvrgli Slovane. z Ibero-Baski v Shpaniji.primerjaj krajevno ime Ba[v]os. ki je ni mogel reshiti drugache kakor tako. I. avtohtono plast neindoevropskih Venetov v Zakarpatju. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. Da je -ga »zhena« primerjaj kot pri Μαδα-γαύα »soproga Herakleida«. Zelo nenavadno pa je. Ti-erna < predslovansko *vornъ. ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci.). da Oshtir tega imena ne spravi v pomensko zvezo z imenom ptice vuga kljub temu. vivьlga »Goldfink.revijasrp. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. osebno ime Baw-a > Βας. bi glede izvora imena ptice vuga in s http://www. s srbskohrvashkim vuga kjer je -ug. kobilar)«. sicer bi pa ta teza komaj razlozhila zakarpatsko geografsko nomenklaturo. k *tau.oziroma *Bau. op. da je preprosto zanemaril problem domnevne predhodne domovine Slovanov.. 6): ». od kod naj bi se priselili Predslovani na to pred-indoevropsko. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhji sorodnosti s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri.11.Veneti in Anti . 13) nam Oshtir she pove svoje mnenje o tem. di-essame < predalbansko va[rs]tre itd. Δεουελτοςς > Deultum.primerjaj osebno ime Tauzig (-zig »sin« = etrushchansko śeχ. V. da je tudi ime sestre Vuga predslovanskega izvora.« Zdi se nemogoche. od kod so se znashli Slovani v Zakarpatju.« Nekaj kasneje (str. Βουßας (Βου = Bov-?). Iz te Oshtirjeve razlage bi torej sledilo. ker osvajajochi narodi navadno prevzamejo zhe obstojecha imena.+ * ga »*zhena«.. str. kakor znano. od koder so se kasneje spet preselili na vse strani Evrope. 75) zapishe: »Predlitavsko volunge in predslovansko *wil¶[h ]g > *wilg > vьlga (prim. Po mojem mnenju pa to kazhe na Oshtirjevo zadrego. ki so zhivela v Evropi. L. par besedi o jeziku zakarpatskih avtohtonov. o tem ne ve zgodovina nichesar. In zapishe tole: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhevali Iliro-Traki v Karpatih. Karel Oshtir v enem svojih temeljnih del Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen (str. in za izpustitev w pri *-gava > *-gaa > *-ga pa primerjaj –deva > -dea. torej se ni ukvarjal zgolj z jezikovnimi vprashanji. che operiramo s predslovansko ilirsko-trashkim substratom.»hchi«) in k *Bau. temu navkljub pa se je izmikal jasnemu in dokonchnemu odgovoru. ne tangirajo. tudi v severovzhodni Italiji) tvorijo z Liguri v zapadni Nemchiji. juzhni in zapadni Evropi. Goldamsel (pri Antonu Janezhichu: vuga. Rusi she danes imenujejo ptico vuga kot ivolga.Lucijan Vuga imenovala Buga = Vuga): Imeni obeh sestra Τουγά in Βουγά iz *Tuga in *Buga sta sestavljeni iz ilirsko-trashkega *Tau. s Pikti v Angliji.

Slovenski etimoloshki slovar (Modrijan. to je izrazov. in bi izzval proti sebi vechino znanstvene srenje. Ljubljana.11.htm[16. ljudsko etimoloshko naslonjeno na Jurij. da je izvor besede jurka nejasen. Bug ipd. SAZU-MK. slichnoglasja. shtirichka domnevati onomatopejo. kako naporno je rushenje uveljavljenih mitov.pinozha ali nikavec” (op. che ne modro – s tem je vsaj navidez ohranjal povezanost z dotedanjim prevladujochim naukom. volga”. Osebno mislim. irz.: L. sorodnik shchinkavca. Deutsche Vögelnamen. besed dvojnic. v cheshchini shtirichek. npr. jauris” = mochvirje. ir “Fringilla montifringilla . napisal jo je Suolahti. She prej si poglejmo. pozimi pa pride v nizhino). kar se meni zdi zelo pretkano. Ker je bilo njegovo zoprvanje izredno tvegano. toda ne morem se znebiti vtisa.chizhek”.L. jirichek “Hirundo urbica . s cheshko besedo jirice. ki vendar dopushcha mozhnost onomatopeje. jurzyk. 1976) je najbolj poglobljeno sodobno etimoloshko delo o koreninah slovenskega jezika. to pa bi pomenilo izkljuchitev iz mednarodnega znanstvenega obtoka. z ukrajinskimi izrazi jurok. Poglejmo mnenja razlichnih jezikoslovcev.Lucijan Vuga tem tudi priimka Vuga prishli do sive davnine. irzyk “Cypsellus” in praslovanskim *irъjъ. To je mogoche primerjati s srbo-hrvashkim izrazom jurichica “Fringilla cannabina”.zelenchek”. Ljubljana. Akademika Franceta Bezlaja Etimoloshki slovar slovenskega jezika (ESSJ. pinozha.V. = tolmun. k temu tudi jurica “Fringilla spinus” in jurshchica. tako jezikoslovec Berneker izvaja iz Georgius = Jurij (pri tem se oslanja na razpravo o imenih ptichev iz antroponimov.: poljski shkrjanec). da primerjava med ruskim dialektnim izrazom vyrej “Alauda”(op. a ne le to. poljska narechna imena jurek. jirichka “Fringilla spinus . shtirik. kobilar. XXXII a). na zhalost je po skoraj tridesetih letih izhajanja prishel shele do chrke 2 S2 . Profesor Machek pa meni. * Morda so moji sklepi napachni. irzyk “Cypsellus apus”. Sodobni poskus spreminjanja uveljavljene paradigme o srednjeveshki selitvi narodov in takratni naselitvi Slovanov na danashnjih ozemljih je TK-teorija kontinuitete. poljskim ir. ki zhivi po gorah. a o tem malo kasneje.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Pri tem France Bezlaj opozarja. 2003) Marka Snoja pa ni opremljen s podrobnejshim etimoloshkim aparatom in zato lahko rabi le kot pomozhno gradivo. jurzyczek.Veneti in Anti .: *“jurka” (zhenskega spola): “Oriolus galbula. Najdemo pa pri Bezlaju za nashe potrebe zanimive iztochnice pod drugimi gesli.repnik”. jer “Fringilla”.2010 10:15:42] .revijasrp. da je izhodishche treba iskati v etimologiji. irz. ki ga vsaj nominalno Nemci she vedno vztrajno uporabljajo namesto indoevropejstva. ki jo odlochno zastopa Mario Alinei. marvech so drugachni pogledi http://www. vjurok “Fringilla montifringilla”.mestna lastovka”. ki bi jo bilo najti v imenih rek Volga v Rusiji. je Oshtir izbral nekakshno mehko razlichico rushenja (indo)germanaizma – kljub temu je tudi sam uporabljal prav ta izraz. ki sega vsaj tisochletje ali dve pred nashe shtetje in bi bilo po Oshtirju ime venetskega (in po njegovem predindoevropskega) izvora. Vouga na Portugalskem. *vyrъjъ.V. dopushcha tudi mozhnost povezave praslovanskega “*jur-” z litavskim “jaura. da je treba zaradi dublet. jer. jurijshchica “Fringilla cannabina . da se je Oshtir s svojim doslednim alarodizmom na neki nachin poskushal upreti (indo)germanstvu. saj je velikanska vechina svetovnih znanstvenikov sprejemala bolj ali manj ochitno in dosledno »germansko paradigmo«. in morda tudi v Voglajna ipd. posnemanja glasu z besedo. tako da gesel pod 2 V2 she nimamo obdelanih. ki zaznamujejo chloveka. Toda profesor Bezlaj opominja. ki je iz iste osnove kakor “*euər(i)” = voda. jurka “Fringilla chloris . jerzyk.

ki so seveda Indoevropejci. ki so mu storili veliko krivic. tretji celo v Egiptu. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope. kar podpira ne le z arheoloshkimi. tudi paradigma o Keltih in nich manj teorija kontinuitete. temvech tudi z jezikovnimi in najsodobnejshimi genetskimi dokazi.11. stoletja. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. Profesor Alinei je svoje poglede vechkrat razgrnil pred mednarodno strokovno javnostjo in dobil zanje nemajhno podporo.htm[16. ko bo potrebno zacheti pisati zgodovino nanovo. saj je zgodovinopisje prishlo do tochke. Pri nas doma so znane zdrahe okoli Venetov in Etrushchanov. ki ga je napisal Mario Alinei. da Indoevropejci izvirajo iz “kulture kurganov” na severni strani Chrnega morja. ki jih nekateri vidijo prvotno v Aziji. da toliko razglashanega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. kot smo videli.revijasrp. ki v svojem obsezhnem opusu med drugim razvija teorijo. Med vrhunskimi strokovnjaki se zhe dolgo krizhajo kopja o izvoru Indoevropejcev. da je latinshchina nastala z zlitjem praslovanshchine in jezika neindoevropskih staroselcev (mediteranske rase) na tleh Italije. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. tak primer je. z najnovejsho teorijo o anatolskem izvoru Indoevropejcev. Njej nasproti se je v osemdesetih letih postavil Colin Renfrew s somishljeniki. ki si je s svojimi zgodovinarskimi deli prisluzhil lordski naslov. ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki. kjer so naseljena danes. da so se celo z obmochja Balkana shirili proti severu in severovzhodu.Veneti in Anti . ki so bili podobnega mnenja kot Trstenjak. s strani konvencionalnega zgodovinopisja oznachene kot proslula »venetologija«.Lucijan Vuga izpostavljeni porogu in znanstvenemu ter celo politichnemu linchu. na podrochje psihiatrije). to je priznal tudi pokojni akademik France Bezlaj. in she vech. cheprav je bilo zhe od nekdaj veliko uglednih tujih zgodovinarjev. TEORIJA KONTINUITETE – SLOVANI ZHE OD KAMENE DOBE NA SEDANJIH OZEMLJIH V dveh knjigah je izshlo delo Origini delle lingue d’Europa – La Teoria della Continuitŕ. V sklop tega zhivahnega dogajanja sodi tudi vprashanje o izvoru Slovencev in drugih (juzhnih) Slovanov. kot vemo. kot se je izrazil eden od njih. torej italshchina ni bila prineshena iz prvotne domovine Indoevropejcev. Med njimi najdemo znanega italijanskega zgodovinarja. Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (ALI 1 in 2). v zadnjih desetletjih je imela veliko pristashev (na zhalost zhe pokojna) Maria Gimbutas s tezo. antropologa in jezikoslovca Giuseppa Sergija (umrl 1936). drugi v Skandinaviji. Zlasti pomembne so jezikovne in zgodovinske http://www. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete.2010 10:15:42] . Profesor Alinei se izrecno ukvarja s Slovani. o katerih meni.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki naj bi bila po mnenju nekaterih kar »nash kulturni kompleks« (kompleksi pa sodijo. torej iz juzhne Ukrajine in Rusije. sicer Italijan po rodu. torej naj bi prishli s severnih obal Chrnega morja (Gimbutas) ali iz Anatolije (Renfrew). ki v bistvu izhaja iz predpostavke. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. Spomnimo se le nashega avtohtonista Davorina Trstenjaka iz 19. dolgoletni profesor na univerzi v Utrechtu.

Lucijan Vuga raziskave.. in to celo v zgodovinskem obdobju. to je med drugimi temeljito obdelal etimolog Semerano. Med velikim shtevilom teorij.. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske.. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. Johann Gottfried von Herder. Izshli sta moji knjigi Jantarska pot in Davnina govori. ki zhe stoletja obravnavajo ta vprashanja in postavljajo njihov izvor na razlichne konce obsezhnega evro-azijskega prostora. v zadnjih treh desetletjih izstopajo (v chasovnem zaporedju) tri: (1) pokojne arheologinje Marije Gimbutas.. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih. domnevno “slovansko preseljevanje” je polno nasprotij. edini logichni sklep je. ki jih omogocha branje in razvozlavanje desettisocherih glinastih ploshchic s klinopisi.« Venete moramo preuchevati v kontekstu izvora Indoevropejcev. Alinei dobesedno navaja naslednje: »Zacheti moram s tem. poljedelsko meshano ekonomijo.. ki so prishli iz Anatolije. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini.. Slovani so (prvi. Slovanov na neizmerno podrochje.« Te kratke navedbe so dovolj zgovorne. saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom.. Prof.V.revijasrp. to je she vedno eno od prvovrstnih znanstvenih vprashanj sodobnega zgodovinopisja in jezikoslovja. tipichno evropsko.Veneti in Anti .... ki so prevladovali v Mezopotamiji.. ki jo krepko podpira vidni arheolog J. Ne obstaja neka “severna slovanshchina” marvech je to le razlichica juzhne slovanshchine.. etrushchanskega in latinskega urbanizma. Nesrecha je pach hotela. je zapisal: »Slovani niso bili nikdar taki razbojniki kakor Nemci. in indoevropskimi jeziki (kar uposhteva tudi Renfrew)...htm[16.. st. Ta je raziskal presenetljivo veliko besed v grshchini in latinshchini z oznako: “etimologija neznana”. kakrshno naseljujejo danes. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. jeziku.. da razumemo revolucionarnost teorije kontinuitete. Zaradi njihovega miroljubja so jih podvrgli drugi narodi.. v povezavi z Anatolijo.2010 10:15:42] . temvech so ljubili mir. 1744-1803. ki kasneje omogochi rojstvo grshkega. http://www......L. da so Indoevropejci in Semiti dolgo zhiveli v neposredni soseshchini. dobiva pa v mednarodni strokovni javnosti nov zagon. zahodna in vzhodna veja Slovanov (op.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej).. ki je bil “lingua franca” – sporazumevalni in diplomatski jezik na shirshem obmochju Blizhnjega vzhoda.. balkansko obmochje je eno redkih. kakor Nemci. Eden od pomembnih argumentov za blizhnjevzhodni izvor Indoevropejcev so jezikovne sorodnosti med semitskimi jeziki. Litvanke po rodu. in iz nje sta se razvili. nemshki pesnik.... Prisotnost Slovanov na obmochju. da je juzhna veja Slovanov najstarejsha. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov. ki je zelo blizu sedanjemu.: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest minulih let). ki nekoliko obshirneje obravnavata to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. da je moral imeti ta mirni narod za sosede Nemce in Tatare. ki je delovala v ZDA – “teorija Kurganov” (iz shestdesetih let 20. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: “prihod”. ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejshih chasov.). skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo. toda nobeno ljudstvo se ni tako pregreshilo nad njimi. obdelovali zemljo ter redili veliko zhivine. sam pa je zanje nashel ustrezno razlago v akadshchini. To naj bi dokazovalo.P. odkritih na Blizhnjem vzhodu zlasti v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja..11. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji.

sht.htm[16.n. Prav tako nam razvozlani linearni B napisi (Ventris in Chadwick. je Xaverio Ballester z univerze v Valenciji.V. da so zhe v zachetku II. ali celo v IV.n. Med tistimi. tisochletja pr. da je indoevropska diaspora she nekaj tisochletij starejsha od tiste.sht. za difuzijo. ampak je zhe bila koiné neke dezhele. osnovano na lovu in nabiralnishtvu. da so v Evropi na sedanjih ozemljih v bistvu ista ljudstva zhe od paleolitika-mezolitika in med temi izrecno omenja tudi Slovence) v osnovi ne razlikuje veliko od Renfrewovih stalishch. ne pa za nasilno ali celo genocidno shirjenje nove kulture. tisochletja pr.Lucijan Vuga Mallory. Alinei zavracha invazionistichne teorije in meni. Alinei opozarja.. Ta teorija vdora ali katastrofistichna teorija je med zgodovinarji priljubljena vse od 19. tisochletju pr. trdech. to odkrito priznava tudi Alinei..n. ki bi se tako hitro diferenciral v povsem razlichne jezike na tako ozkem prostoru. ki jo je postavil Renfrew. che ne celo iztrebila predhodne naseljence miroljubnih kmetovalcev ter jim vsilila svojo kulturo (kulturo kurganov) in svoj jezik. da so v IV. to potrjujejo tudi najnovejshe radiokarbonske meritve in je mogoche spraviti v sklad z lingvistichnimi dognanji. Renfrewa. ki ga sprejemajo z naklonjenostjo. da je prishlo do indoevropske diaspore le nekaj stoletij pred tem. da je mikenshchina ni bila le oblika arhaichne grshchine v II. vsaj na daljnega predhodnika Herberta Kühna in njegovo delo Herkunft und Heimat der Indogermanen. Spricho tega si je tezhko predstavljati. kar je she posebej pomembno.11.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. To nam spet enkrat vsiljuje vprashanje. da so Indoevropejci le prvi poljedelci na evopski celini ter je indoevropeizacija le vidik neolitske revolucije. tisochletja obstajal neki skupni indoevropski jezik. ko je kmetsko-zhivinorejsko gospodarstvo pospesheno nadomestilo ekonomijo. ter je shlo.n.n. Ta neolitizacija se je shirila iz Anatolije proti zahodni Evropi od zachetka VII. tisochletju pr.sht. 1932).Veneti in Anti . Po tej teoriji izvajajo jezikoslovci razmeroma pozno iz prvotno enotnega indoevropskega jezika diferenciacijo posameznih indoevropskih jezikov. che ni posebej oznacheno): »Alineiu bo pripadla zasluga. ki je svoje teorije intenzivno razshirjal v osemdesetih letih. da je njegove sklepe v kombinaciji z nauki priznanega arheologa svetovnega slovesa G.n.sht. cheprav se njegova teorija kontinuitete (ki trdi. ki je razvil dragoceno in pogumno http://www. (3) V devetdesetih letih je Mario Alinei. tisochletju pr. tisochletje pr. ki bi povzrochili kulturne in jezikovne spremembe. torej tri tisochletja pred kurgani Gimbutaseve. vsi prevodi navedkov L. tisochletju pr. che naj bi shtirje tako razlichni – cheprav priznano – indoevropski jeziki (v Anatolji in v Grchiji) nastali shele v II. (2) Po preuchevanjih tretjega vidnega arheologa Colina Renfrewa. ljudstva pastirskih nomadov – Indoevropejci – surovo podjarmila.sht. ki prav tako potrjujejo kamenodobno prvotno indoevropsko skupnost. 1956) kazhejo. 23/1999. da arheologija ne ponuja nobenih dokazov za nasilja in spopade v IV. st. da bi she v teku III. Alinei je seveda naletel na vrsto nasprotnikov iz vrst tradicionalistichnih zgodovinarjev. ko ugotavlja.sht. Njihov prihod na to obmochje postavljajo v III. Renfrew misli. ki je zapisal (Rivista italiana di dialettologia. Childa iz petdesetih let nadgradil ter razvil v novo arheologijo z mnogo starejshimi datacijami od doslej uveljavljenih.revijasrp. zapisanih na njih).sht. da je bil prvi v najnovejshem chasu (prav pri tem ne gre pozabiti.. ki so ga nedvomno tako prevzela dela C. ali je bilo mogoche. v Anatoliji tri ljudstva – Hetiti.2010 10:15:42] .n.. Luvijci in Palaiki – govorili troje razlichnih indoevropskih jezikov (ta spoznanja so plod najnovejshih odkritij glinastih ploshchic in preuchevanja jezikov. se zastavlja tudi lingvistichno vprashanje (to je za arheologa nekoliko neobichajno). ki je zhe poznala vech razlichnih dialektov. le veliko doslednejshi je tudi v lingvistichnem smislu.

Profesor Mario Alinei se she prav posebej ukvarja s Slovani. da so bili evropski predhodniki obichajni ljudje. Grke.Veneti in Anti . ne nekaj posebnega. Conte. Francis Conte. tako da bodo imeli drugi. v okolici Ilmenskega jezera.. spricho katerih smo Alinei in she kdo drug z njim. kar bi bilo pri nas delezhno podcenjevanja in posmeha. zato ne smemo prichakovati. kjer so naseljena danes. cheprav smo sedaj v manjshini. o katerih meni. sedaj je profesor na znameniti Sorboni v Parizu. http://www. zlasti mladi. ki spricho svoje temeljite izobrazbe in specializacije zelo dobro lochuje med Slovenci. ki v bistvu izhaja iz predpostavke.revijasrp. st. predsednik Société Internationale de Géolinguistique et de Dialectologie in pisec shtevilnih strokovnih del. da bodo imeli prilozhnost ovrednotiti razloge. Tisti. seveda pomembno tangirajo vprashanje Venetov.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki se je uchil zgodovine le iz slovenskih uchbenikov. Res bodo lahko posamezne od teh novih zamisli videti revolucionarne (in subverzivne) glede na nekatere temelje vech stoletij veljavne doktrine.) odpravil na sever ter so zhiveli v Novgorodu. Slovaki. skratka. da v akademskih in znanstvenih krogih ne bo prevladal duh cenzure.« Pri tem navedku je mogoche slutiti tudi kritiko rasistichne arijske teorije. Te radikalne.. sicer she vedno v okviru tradicionalne poselitvene teorije. Navedimo le en primer. da toliko razvpitega preseljevanja narodov sploh ni bilo in da v Evropi zhive indoevropska ljudstva zhe od kamene dobe naprej bolj ali manj na ozemljih. XXII): »Vendar nam zgodovina. da od davnine zhive na obmochju jugovzhodne Evrope.2010 10:15:42] . ustanovitelj in direktor revije Semantichni zvezki.. Zato je izrednega pomena. kot se je domnevalo. torej ne bodo sprejete. Slavonci. da je konchno izshel drugi del knjige Izvor evropskih jezikov – teorija kontinuitete (prvi del 1996). kar bomo she prebrali v nadaljevanju. Knjigi obsegata nad 1800 strani podrobnih razchlemb in strokovnih utemeljitev teorije kontinuitete. ki zaposluje tudi nas Slovence. leta 1986 je v Parizu izdal knjigo Les Slaves.Lucijan Vuga teorijo paleolitskega izvora tudi za indoevropske jezike. na izrazit nachin pa slovanska zgodovina. zacheli trditi. sicer Italijan po rodu. drugi pa se je (Conte pravi: morda v 4. od katerih en del zhivi na sedanjem ozemlju. Boljshi od nas samih. da bodo hitro in z naklonjenostjo sprejete v dolochenih okoljih. ki je bila prevedena tudi v druge svetovne jezike. oskrbi zatajevana prichevanja: zato se moramo zatechi k arheoloshkim izkopavanjem in jezikovnim raziskavam«. podobno kakor Hrvate.htm[16. ki jo je mogoche she vedno zaslediti v temeljnih predpostavkah klasichnih teorij o genezi Indoevropejcev. kjer se je dolgo locheval od Rusov. mozhnost spoznavati in preuchevati nove zamisli. nam ponuja s svojimi raziskavami dodatne argumente za sodobno teorijo kontinuitete. vendar ne superiorni nad drugimi. predsednik Atlas Linguarum Europae pod pokroviteljstvom UNESCA. Italce itd.11.d. Tako pishe (n. nasprotne domnevnemu preseljevanju ob koncu starega in v zachetku novega veka. ki je v znachilni povezavi s tistim.. str. da so se celo z obmochja jugovzhodne Evrope shirili proti severu in severovzhodu. nato na univerzah na Harvardu in v Leningradu. pred tem direktor Inshtituta za slavistichne shtudije v Bordeauxu. posodobljene in strokovno mochno podprte teorije. da ne pozabimo na Etrushchane. Aux origines des civilisations d’Europe. in she vech. da so se Slovenci razdelili na dva dela. navaja. in da so bili celo boljshi. in jih bodo lahko zavrnili ali sprejeli. Srbe itd.Antony’s Collegu v Oxfordu. ki jo je napisal zhe omenjeni dolgoletni profesor in emeritus na univerzi v Utrechtu Mario Alinei.. morda sploh ne bo nobene naklonjenosti. Vsekakor pa upajmo. da so hipoteze o evropski selitvi narodov nevzdrzhne in da je mnoga odprta zgodovinska vprashanja in nejasnosti mogoche razlozhiti edinole s priznanjem. najde v njej veliko takega. sholal se je na St.

si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. scoiattolo – lat. zanimivo. ki ima star pomen. Semerano. lat. sciurus. da sodi slovenshchina med najbolj arhaichne jezike) najdemo tu pa tam navedbo o akadskih sledovih. gugalnica.11. V sploshnem gre za obliko podvojitve razlichnega tipa. perzijsko varvarah.Loth). E Mart. n. viverrarium n. meni J. belette (mustella.revijasrp. vovere. latinski ucheni izraz vivera furetto. bela podlasica. ki pa jih je mogoche v luchi sodobne teorije kontinuitete elegantno razreshiti.Lucijan Vuga Zhe omenjeni etimolog Giovanni Semerano je navedel vrsto slovenskih besed. (leto 1831. ki je uposhteval tako arheoloshke kakor antropoloshke. viverra (Linneo. Iz praslovanshchine veverica.Veneti in Anti . ant. st. ohranjeno v monferrareshkem vinvera. ki govore v prid davnemu tesnemu stiku med ljudstvom. veverica. da je latinshchina nastala iz praslovanshchine in jezika staroselcev. Pred nekaj meseci je izshla moja knjiga Jantarska pot.htm[16. scuriolu(m) – dim. je bil Sergi eden tistih predhodnikov sodobne teorije kontinuitete. “zibetto”. prav tako ne scuriolu(m). ki so s stalishcha tradicionalnega zgodovinopisja she odprta. ki ga navaja Alinei: Veverica: Alinei (ALI. Audouin). nekateri vidijo besedo. podlasica (Glasse). Poglejmo primer. “furetto”. podlasica). donnola. http://www. antropologa in jezikoslovca. uposhtevaje tudi veliko najnovejshih dognanj sodobne arheologije. (ZIN): scoiatto. da je edino Plinij (1. mesojedci). litavsko veveris.L. ki nam prikliche keltski izraz gwywer (izposojeno iz viverra. valsoaneshkem bera scoiattolo. preshlo v sodobno grshchino berberitsa scoiattolo. Zaman tudi ishchemo viverica. redko scoiattolo [dal lat. katerega koren je *wer-: v angleshchini najdemo sestavljenko ac-veorna (nemshko Eichhorn izhaja iz neke ljudske etimologije). ki je govorilo predhodni jezik slovenshchine. zool. (ERN): viverra. na kar opozarja tudi G. in jo nato razchlenjuje v luchi svoje teorije kontinuitete. 9412. (XVII st. ki jih uporabljajo za lov na zajce (primerjati tudi z M. Tudi v (nedokonchanem) etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pokojnega akademika Franceta Bezlaja (ki je izrecno napisal.. (CAL): sciurus – scoiattolo (Plin. vrsta viverridi (carnivori. dissimilato di sciurus]. zgodovinarja.2010 10:15:42] . -ae f. vendar to v slovenskem jezikoslovju ni dovolj celovito in sistematichno obdelano. Angleshko viverra (leto 1706).sht.) (BAT): viverra f. ki so pred pet in vech tisochletji govorila semitske jezike na Blizhnjem vzhodu. to je ljudstev mediteranske rase. *viverrica belette. gojiti in αιώρα balançoire. Koren bi bilo mogoche najti tudi v grshchini ά(F)είρω j-eleve. (BRA): sciurus – veverica. ki ga navaja Zingarelli. podobne izraze najdemo v drugih indoevropskih jezikih.. ki nekoliko obshirneje obravnava to problematiko v luchi najsodobnejshih odkritij in raziskovanj najvidnejshih mednarodnih strokovnjakov. Kaj o tem najdemo v drugih delih? (CAM): ital. da v istem slovarju ne najdemo gesla iz latinshchine v italijanshchino (?!). Che se povrnemo na Giuseppa Sergija. sc. -idae (Gray. Oudin).: furet (Plinij). ki so bili pretezhno semitskega izvora. prusko weware. V njej navajam vrsto vprashanj. etnoloshke in lingvistichne argumente pri svojih analizah.: prostor kjer goje bele podlasice. zgodovinopisja in jezikoslovja. vretica (Plinij). in 9414 *viverrula ecureuil. cheprav iz takrat znanih izhodishch. in ljudstvi. 2000) omenja. ki imajo ustrezno vzporednico v semitski akadshchini. srbsko veverica.) zapisal besedo viverica. prishel do sklepa. veverica. ki je. leto 1821). leto 1758).L. M.

Za latinshchino je treba po teoriji kontinuitete strozhje lochevati. p.. ki je nastal iz predhodnega substrata in slovenshchine. mustellis. genetike kot tudi ekologije. etnologije. Valer. 8 Hist.. kot je falishchina. ki je bila oblikovana o izvoru (indo)evropskih jezikov v zadnjih letih. come in altre lingue indoeuropee.732) poudarja: ».. Po scenariju teorije kontinuitete latinshchina. (ALI/2) Alinei (str. umetno skovan. venetshchina in mnogi drugi neznani lingvemi.. in to za cela tisochletja. cheprav o Venetih sam Alinei meni: »Ochitno v teoriji kontinuitete ne moremo vech uporabljati izraza romanski. dove indica lo scoiattolo. qui raddoppiata..d. con ghiandole anali che sacernono una sostanza odorosa (l.« http://www. furetto. ki niso bili nikoli zabelezheni v pisni obliki.. da je bila vpeljana nova razlichica latinshchine na podrochja. 6.htm[16. che bi hoteli opredeliti njihovega indoevropskega predhodnika. vulpibus. di muscella(m). soobstojale pa so z razlichicami in razvojnimi stopnjami vzporedno z italshchino.. 55.. str. ki so jih govorili v tistem chasu v obmochju severnega Sredozemlja. lat.v. ampak tudi z etnoloshkimi. viverra(m). ker med drugim neposredno zavracha pojem Retoromanov kot zgodovinsko in lingvistichno nesprejemljiv. Alineijeva delo predstavlja dalech in nasploh najbolj revolucionarno zamisel. ki ga she danes govore na prostoru od Furlanije prek Karnijskih Alp do Shvice.Veneti in Anti .Animal exiguum domesticum. da una radice espressiva *wer-. je to vredno posebne pozornosti. ki postavlja Venete v ta stichni prostor med Italide in Slovane. v obdobju. klimatologije v odnosu do prazgodovine.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. italshchina. venetshchina. Hist.Lucijan Vuga (FOR): viverra (vivarra) . Id. kjer se je od nekdaj govorilo drugache ali se je govorilo neki bolj ali manj soroden jezik. antropologije. Nat. mentre nel Monferrato e lo scoiattolo. 49.1. kar je mogoche podkrepiti ne le lingvistichno.« Teorija kontinuitete ima za nas poseben pomen. Gre za latinski leksem. Ma i nomi di questi piccoli carnivori si scambiano facilmente: nelle glosse. latinski izraz vivera/*viverrica in izpeljanke [FEW s. 11. Plin.. ki ima zanesljivo afiniteto s slovanskimi in baltskimi jeziki. falishchina in sorodni jeziki ne le napovedujejo romanizacijo.2010 10:15:42] .16 (47) – Plin. jezik. 2. ampak tudi samo ustanovitev Rima.81 (218) (COR) viverra – mamifero asiatico dei carnivori a corpo snello. potrjen edinole pri Pliniju. niti italski. viveris. Zhe omenjeni Xaverio Ballester (n. 1598): furetto.es. med “klasichno latinshchino” v smislu pisanega elitarnega jezika in “govorjeno latinshchino”. bolje bi bilo rechi. vendar jih lahko predpostavljamo na osnovi danashnjih jezikov in narechij. uposhtevaje teorijo kontinuitete. kot to dela danes tradicionalna lingvistika. kjer ima celo status enega od konstitutivnih drzhavnih jezikov kot jezik. ne tako. che hochemo oznachiti skupino ligvemov. uveljavlja pa in utemeljuje ladinshchino. socioloshkimi in zgodovinskimi dokazi. che ha vinvera a Cuneo.). cioe mustella(m) donnola.2.1 in 2) izrazha svoje preprichanje: ». voce dotta (con qualche esito pop. 30 ibid.) – Plin. Ossea genitalia sunt lupis.11. venetshchino in drugimi indoevropskimi jeziki stare Italije.revijasrp..« Ker gre za enega od primerov izrazito starega prichevanja. ki je obstajala v skoraj neshtetih razlichicah.. paullo majus mustela. viverra(m) e dota come sin. colore etiam candidiore. za katero so znachilna obsezhna nova odkritja – od katerih so bila mnoga tudi revolucionarna – tako v okviru arheologije. lingvistike.. Nat.]. e donnola e il sign.109 (261). ki jih poznamo zgolj v obliki pisnih koine. geografsko in kronoloshko diferencirane iz neke predrimljanske latinshchine (to je tiste pred ustanovitvijo Rima in pred oblikovanjem neke elitistichne plasti Latincev). italshchina.. γαλη κατοικιδιος (Mustella furo Linn.

da je vendar njegova etimologija.Lucijan Vuga Michel Contini v svoji razpravi Vers une nouvelle linguistique historique: L’ouvrage de Mario Alinei. 1921..Veneti in Anti . (str. izkljuchujoch domnevno in sedaj prevladujocho teorijo migracij v poznem starem veku ali celo v zgodnjem srednjem veku. da “Baskovshchina . navaja. jama potok.htm[16. za rigare rechejo erreka”. L’ouvrage de Mario Alinei.... In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri. tudi sugerirana zaradi zvena besede surco.. Toda kaj kmalu je nastopil chas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve. z meshano etnichno in jezikovno sestavo. Origini delle lingue Europee (Dialectologia et Geolinguistica – Journal of the International Society for Dialectology and Geolinguistics. ki so sooblikovali latinshchino. V luchi teorije kontinuitete torej Veneti predstavljajo pomemben chlen za razumevanje dogajanja v paleo-mezolitiku.. 279..si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. Za teorijo kontinuitete je izrednega pomena delo F. zhleb). l’ouvrage de Mario Alinei s’avere d’ores et déja incontournable pour les futures recherches en linguistique historique. str. de renommée internationale. za shpansko “arroyo” (potok) imamo za baskovsko erreka skoraj identichno slovansko besedo reka [Op. a la fonet. ni mogoche izkljuchiti. so obstajala obmochja. in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide. To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stalishchi Sergija. in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij”«.192) sklepa: ». ampak so bili sestavljeni iz heterogenih ljudstev.220) “panilirizem” je videl Ilire vsepovsod... kjer je mogoche celo iskati njihov izvor. 8/2000) pravi: »Au cours de ces dernieres années l’intéret pour le passé le plus lointain de l’humanité n’a cessé de grandir. Lahko torej sprejmemo – modificirano kronoloshko in socioloshko kot zhe omenjeno – danes uveljavljeno mnenje. tisti. http://www. v kontekstu interakcije na pradavnem stiku med Slovenci in Italidi.. Pidal. Introd. kot so bili Mezapijci. ki jo tudi zajema baskovska erreka (za zanja ali acequia jarek.. namesto shpansko riega (namakanje) ali zanja (jarek. Son but principal est de démontrer que la linguistique posséde un systéme de périodisation autonome par rapport a celui des autres disciplines scientifiques et que sa démarche de datation permet aujourd’hui de reculer dans le temps l’origine et le developpement de l’ensamble des parlers actuels d’Europe. da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine. slovanska beseda snegu ustreza baskovskemu negu “chas snega.. jama.2010 10:15:42] . potok. In (str. vasca. Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistichna skupina blizu Slovanom.218): ». linguiste “généraliste”...revijasrp. v bronasti in zhelezni dobi. ki je obvladovala del slovanskega prostora.. avtorja GUI: Ko M.. Nato pa zakljuchi: ». se situe parfaittement dans le cadre de ce débat d’idées. ki da so znachilnost slovenskega prostora. zhariti” je skupen tako baskovshchini kakor slovanshchini.. ki je nevzdrzhna in zavira nadaljnji razvoj znanosti. zima”.«.«. Alinei med mnogimi drugimi argumenti opozarja na situle. comme il aime bien se définir lui-meme. ki je trdil.. sodi med zgodovinske dosezhke zadnjih desetletij.. 436): »Izraz goritu “kuriti.« Alinei (ALI/2.. zhgati..antichna prisotnost Ilirov v juzhni Italiji. Guisasola (GUI) Enigma baskovshchine pred indoevropskimi jeziki. menim. da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani.. in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem. ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine.11.. ki je izoblikovala konfederacijo. trde tvorci sodobne teorije kontinuitete. ampak tudi elitna skupina. kjer izrecno opozarja (str. da “Iliri niso nikoli bili etnichno kompaktno ljudstvo. baskovko zil pomeni skoraj isto kot v slovanshchini zhila “kita”. C. tch..

z razlichnimi razshiritvami se nanashajo v baskovshchini txirol ali txirul. *swi. sneg.V. Res.: gl. avtorja GUI: na iste korene *swe-. in che na osnovi povedanega povzamemo najnovejsho teorijo kontinuitete. Poleg tega moramo uposhtevati.]. ki bi Slovence postavili v nov zgodovinski kontekst. toda za tako obsezhno spremembo paradigme. ki s pomochjo konzonantne metateze razvije v kastiljshchini silbato ter v baskovshchini txibilitu ali txulubita “silbato”. suho. torej so ti prevzeli od tamkajshnjih Venetov te prastare besede. saj gre kar po vrsti za izrazito elementarne pojme: goreti. shpansko “silbo. nakazujejo. geslo sviskati! . da so prevech zadrzhani (npr. shvisteti itd. ni mogoche prichakovati chesa drugega.« Vsi tu navedeni in she drugi izrazi. na kar vechkrat opozarja tudi tvorec teorije kontinuitete Alinei). flauta” (pishchal. da bi nadgradili dosedanja prizadevanja vztrajnih posameznikov z shirshe zastavljenimi projekti. da so obstajali zhe v davnini neposredni stiki. xistu ali uistu [Op. 103]. da so prevech vezani na tradicionalno teorijo. za shpansko “silbar” je v slovanshchini svistati (v rushchini svistet) |op. Ta poslednji izraz vsebuje tudi derivat sibilatus. si-bilus “silbido” in si-bilare “silbar”.V. ki so skupni baskovshchini in slovanshchini (poleg teh so seveda she druge podobnosti z indoevropskimi jeziki). Zlasti pa od nas terja veliko ustvarjalnega. si-filo “silbo”. tako kot so se npr. ki so se tudi do danashnjega dne ohranili v Pirenejih.ali *si. da so najstarejshi narod v Evropi.| ter silbido ali silbato je v baskovshchini txistu.Lucijan Vuga zhleb daje prednost obliki areka). SlovenciVeneti pa so skozi tisochletja evoluirali na obsezhnem prostoru od Paflagonije prek gornjega Jadrana do Baltika oziroma do Armorika. je najpreprichljivejsha in razumna razlaga. ugor itd.revijasrp. v latinshchini suiflum “silbido”. poznamo tudi slovanski kopati in baskovski kopatu [obdelano posebej v tch. kot jo prinasha TK. (op. pogumnega in prizadevnega dela! Tako je TK za zdaj predvsem delo tujih znanstvenikov. Francozi ali drugi narodi.]. Bezlaj ESSJ. L. da jo je potrebno she dograjevati.2010 10:15:42] . nemalo narodov pa ni vech. da je Armorika ob Biskajskem zalivu v soseshchini z Baski.11.: jegulja) in baskovski s-ugor. da smo bili zhe v davnini v neposrednem stiku. poleg tega imamo za baskovsko txuku ali xuku slovansko besedo suho. ruski ugor. ki so sicer dozhivljali svoj zgodovinski razvoj in se izoblikovali do danashnjega etnosa. RAZMERJE MED VENETI IN ANTI http://www. kar je izrednega pomena. nekam nasilna. ker so preprosto izginili.htm[16.Veneti in Anti .zhvizhgati. za slovensko znanost predstavlja she prav poseben izziv. Ustvarjalci TK kritizirajo tudi slovenske zgodovinarje. se nam izkazhe kot nadvse stvarna. reka. zhila. piskalo) ter txulula “silbo” v grshchini σει-φλόω. izrecno navedeni Milko Matichetov). σ-γ-ός “silbido” ter σίςω “silbar”. Kakor ni mogoche. che za Baske velja. da bi imeli za te najosnovnejshe pojme iz naravnega okolja v obeh (danes zemljepisno tako oddaljenih) jezikih identichne izraze. in bi prichakovali od njih vechji prispevek. ki jim slepo slede). kot se pogosto poenostavljano prikazuje in manipulira.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. L. che Venete obravnavamo kot antichne Slovence. Spricho tako zasnovanih in posodobljenih pogledov na prazgodovino ne bo smelo biti nich vech predmet posmehovanja tradicionalnih zgodovinarjev (in ne tako redkih. shvisteti. ki so ochitno slovenskega izvora. Italijani (ki niso Rimljani.

prevod L. v katerem izhaja iz navedb v Jordanesu in Prokopiju.V. kjer obravnava prav prostor med Dneprom in Dnestrom ter pravi. 247-250). Antom. mednarodnega bizantoloshkega kongresa v Atenah (14. je v njej objavil (VII. da bi se prineslo svetlost v temno zgodovinsko etnologijo velikega preseljevanja narodov na kraju antichnega veka. str..n. predvojni direktor predhodnika danashnjega Narodnega muzeja v Ljubljani in urednik revije Etnolog. se ne da razlozhiti s pomochjo grshkih. Niko Zhupanich je tudi avtor prispevka Reka Erak (Etnolog. v srbohrvashchini. se je z vojsko odpravil nad Venetarija. tako da so lahko nadzorovali poti chez severno chrnomorsko primorje iz Turkestana in evropskega vzhoda proti srednji Evropi. 97): ». 1930-31.) s podnaslovom: Prispevek k zgodovini boja narodov za prevlado nad juzhno Rusijo v drugi polovici 4. da so takrat tako shtevilni Anti zhiveli med “sarmatskima rekama” in niso imeli svojih imen zanje?!) Zhupanich nadaljuje (str. str.sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. 88-99) svoj referat s 3. IV.Veneti in Anti .htm[16.. Tako pishe Jordanes sredi 4.n.. potreba je po znanju orientalskih jezikov. S tem so postali Huni neomejeni gospodarji danashnje juzhne Rusije. ki so po Evropi kontinuirano naseljena najmanj od neolitika. kjer ga je lastnorochno ubil Balamber s strelom iz loka. kralja Venetarija (zapisano po Jordanisu) ali Vidimira (zapisano po Amianu Marcelinu). da je brez njihove odobritve sprozhil vojno proti vzhodnim Slovanom. ki se je spochetka uspeshno upiral in napadalcem zadal znatne izgube. latinskih.11..revijasrp. da sploh ni bilo velike selitve narodov. niso mogli trpeti samopashnosti njegovega naslednika. toda s prav nasprotnim sklepom. (De origine actibusque Getarum. cap. Zlasti so mu zamerili. germanskih ali slovanskih jezikov. da Huni. 1930) Izvor in ime Anti. a je na koncu omagal v bitki na reki Erak leta 376. to je utrdilo prevlado Hunov nad Goti. http://www. 113-121. st. Tu naj vskochimo z vprashanjem. Balamber. ugrofinskih in uraloaltajskih. st. kar porochajo bizantinski zgodovinarji o kaosu narodov vzhodne Evrope in Podonavja. ki so jim Vzhodni Goti priznali nadoblast po samomoru stoletnega kralja Hermanarika (leta 375). 9.Lucijan Vuga O tem smo zhe govorili v predhodnih poglavjih in sedaj nadaljujmo: Niko Zhupanich. ki jih je po hudih bojih pokoril.sht..« Prav to je storil sedemdeset let kasneje Mario Alinei s teorijo kontinuitete. posebno kavkashkih. da so Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper (o tem vech v nadaljevanju). 1934.2010 10:15:42] . ampak je v bistvu shlo za kulturne vplive ob neobsezhnem premikanju ljudstev. hunski kralj. kako to.

Veneti in Anti . (povzeto po N. erae (Codex Heidelbergensis VIII saec. marvech v Armeniji ob izlivu reke Aras (antichno Araxes). kar je bilo zahodno od Dnestra (Danaster. Ostrogotsko sredishche se je verjetno nahajalo blizu.2010 10:15:42] . saj je bila tedaj etnichna sestava prebivalstva juzhne Sarmatije taka.. Eraks (Konstantin Prorfirogenet: De administrando imperio).11. in vse.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.revijasrp. medtem ko so Huni in Alani pritiskali nanje z vzhoda. Codex Laurenttianus XI saec. da ne tam ne http://www. Vendar je to po mnenju Zhupanicha nesmiselno. polovici 4. O imenu reke Erak je vech razlichic: erac (Codex Ambrosianus XI saec. ni bilo vech njihovo ozemlje. Zato je logichno sklepati. da so mesta Teodoziopol.n. Codex Valentiennensis IX saec. da jim dovoli naselitev na tleh rimske drzhave. Slednji zavracha reko Fazis (Phasis) kot reko Eraks ter pravi. Tyras). to potrjuje tudi proshnja dela zahodnih Gotov (pod vodstvom Alavivusa) in vzhodnih Gotov (pod vodstvom Alatheusa in Saphraxa).sht. aere (Codex Ambrosianus XI saec. da so Vzhodni Gotje zhiveli na zahodu do Dnestra... cesarju Valensu. To govori v prid iskanju Eraka na zahodu Ponta in ne v Kavkaziji.). che ne kar ob Dnepru. potem ko so prestopili Don na pohodu proti zahodu.). umikajochih se pred Huni proti dolnji Donavi. Abnikon in Mastaton v Transkavkaziji. Codex Palatinus IX saec. Zhupanichu) Zgodovinarje zanima ta dogodek zato. st. ko naj bi Praslovani she zhiveli v praskupnosti onkraj Karpatov. da se je kralj Venetarij z vojsko umikal proti Dnestru.. Tezhava nastane ob tem.htm[16. Codex Ottobonianus X saec. Codex Berolinensis XII saec. ker je povezan z usodo Antov! Po ustaljenem gledanju je to bil chas.). ne v Kolhidi ob izlivu reke Phasis.Lucijan Vuga Torishche bojev med Huni in Goti v 2.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

kje drugje v Evropi ni reke z imenom Erak, razen che se ne skriva v nekem drugem antichnem imenu, kakrshno je npr. naselje Eracton v evropski Sarmatiji, saj kazhe, da pomeni »mesto na reki Erak«. V antichni ilirski toponomastiki obstajajo podobne ali sorodne izpeljave geografskih in etnoloshkih imen na t-, katerega nastavek ima brez predhodnega samoglasnika znachaj derivativnega elementa. Iz Ptolomeja poznamo na Krku naselje Kourikon, sam otok se je imenoval Kourikta, prebivalci pa Currictae (Plinij) ipd. Prav Ptolomej je nashteval v evropski Sarmatiji nad reko Dnester (Tyras) proti Dakiji naslednje naselbine Carrodunum, Maetonium, Clepidava, Vibantavarium, pri tem je ochitno, da so razen dakijskega Clepidava imena ostalih mest keltska, in Eractum, ki naj bi lezhal na drugem bregu reke nasproti Tiraspola. In che je Erakton bil na Dnestru, je bilo ime reke Erak. Seveda niso vsi tega mnenja. V Transkavkaziji je reka Aras (antichno Arakses), Armenci ji rechejo Erachs (Erasx), toda ta ne pride v poshtev iz drugih razlogov. Na koncu se pokazhe nenavadna reshitev: stepski hudornishki vodotok Tiligul (antichni Aksiakes), ki ga poleti skoraj ni, od jeseni do pomladi naraste v sposhtljivo reko, saj Ptolomejev zemljevid evropske Sarmatije ne nakazuje Eraktona na Dnestru, marvech vzhodneje. In tudi omemba, da so se Ostrogoti po bitki umaknili na zahod proti Dnestru, kazhe, da je morala biti usodna reka vzhodneje, torej Tiligul (Aksiakes), in kazhe, da tako v imenu Aksiakes kakor v Erac tichi pomen »voda, reka«. Koren za Erac je *ar, ki podaljshan s priponami –b (Ar-bia v Italiji, Arpasos v Kariji), -k, -g (Or-gas pritok Mendra v Mali Aziji), -d (I-ar-danos v Lidiji), -n (Ar-na, Ar-ne v Likiji, Arnus v Etruriji), -t daje razna rechna imena tudi v Galiji, Helvetiji, Noriku, Panoniji, Armeniji: Ar-axes »Ar-fluvius«, Ara dva pritoka Rena (Aar, Ahr); Arabo(n) Raba v Panoniji, Arar v Galiji (danes Saone) pritok Rodana, Are-lape naselje in reka v Noriku (reka Erlaf v Avstriji), Ar, Ar-ar, Arel (reka Jerelь v juzhni Rusiji, nastalo iz predskitshchine). Verjetno je koren reke Erak soroden z avarsko besedo er (ör) »reka« (op-L.V.: toda lahko bi tudi dodali, da med erak in reka ni velike razlike!). Zhupanich sklene, da lahko trdi, da je Erak tekla v evropski Sarmatiji na prostoru med Dneprom in Dnestrom; tod so Huni premagali Vzhodne Gote 376, s tem je prenehalo njihovo gospostvo nad juzhno Rusijo. Z dokajshnjo verjetnostjo se sme rechi, da se ime reke Erak skriva v imenu naselja Eractum (Erakton), danes Ananev na gornjem toku reke Tiligul (med Dnestrom in Bugom), ki je lezhalo na vzhodni strani Dnestra, vsekakor ne dalech od njegovega toka. Ker smo zgoraj omenili, da so po Jordanesu in Prokopiju Anti pomenili vzhodne Slovane in so v chasu teh dveh zgodovinarjev zhiveli med velikima sarmatskima rekama Dnester in Dneper, torej prav tam, kjer naj bi se odlochilno spopadli Huni in Ostrogoti, slednji so se po porazu umaknili, nastaja vprashanje, ali so ti Anti-Slovani pretezhno ostali tam na svoji zemlji, saj je en del shel na zahod z Goti, med njimi tudi Hrvati... Ker so Goti prishli nad Chrno morje iz severne Nemchije oz. juzhne Skandinavije, so verjetno tvorili med Anti le vrhnjo, vodilno plast, in ko jim je zachela trda presti, so pobrali shila in kopita ter shli naprej krizhem krazhem po Evropi. Iz tega je
dopustno sklepati, da so bili neka vrsta dobro oborozhene in organizirane elite, ki se je vsiljevala ali podjarmljala druga ljudstva, ali pa je morda shlo le za nekakshno delitev dela in so oni opravljali le vojashko sluzhbo, iz katere je vse bolj izvirala tudi moch in prevlada. Zato tudi niso imeli nikjer obstanka, ampak so se glede na razmerja mochi ali potrebe po vojashki sili selili skupaj z druzhinami. Goti sodijo verjetno v eno tistih relativno majhnih etnichnih

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

skupin, ki so dajale v svojem chasu pechat in celo ime bolj shtevilnim podrejenim, podjarmljenim ali (ob)vladanim ljudstvom s stalnim bivalishchem, ki so se ukvarjala s poljedelstvom, rudarjenjem, obrtjo ipd., h katerim verjetno lahko prishtevamo tudi Kelte ali po Mariu Alineiju Ilire itd. Kot je za Indijo she danes znan kastni sistem, tako naj bi menda imeli Indoevropejci delitev druzhbe na duhovnishtvo, vojake in svobodnjake, ki so se ukvarjali s pridobitnimi dejavnostmi, poleg pa so bili she brezpravni suzhnji. In prav vojashke kaste so morda postale nekakshno avtonomno “ljudstvo”, ki je ponujalo ali vsiljevalo svoje storitve naokoli. Ne nazadnje zgodovina govori o spremembah, ki so nastale v dolochenem obdobju bronaste dobe, s pojavom organiziranega nasilja in s tem povezane obrambe, utrjevanja naselij itd. Poljedelska ljudstva so morda celo namerno sprejemala nadvlado vojashkih kast, elit, to jim je zagotavljalo obrambo, varnost...

Verjetno so bili tudi Hrvati predvsem taka “vojashka kasta”, in cheprav smo o njih zhe spregovorili, velja she kaj dodati. * Izvor imena in etnosa Hrvatov predstavlja she vedno velik izziv za zgodovinarje. Danashnji pogledi se niso kaj bistveno spremenili od tistih, ki ji je razgrnil zhe omenjeni dr. Niko Zhupanich v predavanju na 3. kongresu Mednarodnega antropoloshkega inshtituta v Amsterdamu dne 23. septembra 1927 in objavil pod naslovom Prvi nosilci etnichnih imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant (Etnolog, II, 1928. str. 74-79). Zachenja pa takole: »Kje in kdaj so postali Slovani, kje je lezhala slovanska pradomovina? Vsekakor do danes ni dokazan avtohtonizem Slovanov na ozemlju med Vislo in Dneprom ter severnim lokom Karpatov. Pach pa se lahko trdi na osnovi prvih pisanih porochil o Slovanih, da so oni pred svojim razhodom na zahod, jug in vzhod zhiveli na omenjenem terenu, za katerega se ne ve za gotovo, che je bil domovina Praslovanov, pach pa nepobitno domovina Protoslovanov.« Tu moramo postati pozorni ob definiciji: Praslovani so bili pred Protoslovani! Ker Karel Oshtir uporablja termin Predslovani, ki pa pri njem pomeni razvojno stopnjo, ki jo je nakazal v shemi (Predslovansko *sebьrъ »zadrugar, Etnolog, IV, 1930-31, str. 28): staroevropshchina (neindoevropshchina) > predilirotrashchina > trashchina, baltshchina, slovanshchina, iz slovanshchine > rushchina, juzhnoslovanshchina itd., iz juzhnoslovanshchine > srbshchinahrvashchina. Oshtirjeva vkljuchitev “slovanshchine” pred “juzhnoslovanshchino” in kasnejsho “srbshchino-hrvashchino” bi smiselno pomenila da je mislil na “praslovanshchino”, dasi nam izrecno ne navede polozhaja “predslovanshchine”, ki bi bila po tej njegovi shemi vsebovana v predilirotrashchini. Moram rechi, da mi to ni povsem jasno, ali pach, v tem smislu, da je predilirotrashchina skupna osnova za ilirshchino, trashchino in (pra)slovanshchino... Zhupanich pa ima Praslovane za prednike Protoslovanov... Che nadaljujemo z Zhupanichem, ta poudarja, da soglasha z L. Niederlejem in drugimi odlichnimi zastopniki slovanske paleoetnologije, da so Srbi, Hrvati in Chehi po krvi in jeziku del Slovanov, ki so v davnini, she pred nasho ero, stanovali v protoslovanski (podchrtal L.V., ker je ta navedba potrditev, da Zhupanich uporablja Protoslovane za sicer ustaljene Praslovane) domovini med Vislo in srednjim Dneprom. Zhe Protoslovani so se razlikovali neposredno pred
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

svojo razselitvijo na tri skupine : zahodno na Visli, vzhodno ob Dnepru in juzhno, ki je lezhala pod obema, oslanjajoch se na severni lok Karpatov. Predniki danashnjih balkanskih Slovanov so se nahajali v juzhni in Chehi v severozahodni skupini, kamor sodijo she danes. Niederle opazha v zachetku nashe ere prve znake shiritve Slovanov, v 3. in 4. st. je sledila migracija v velikem obsegu, a v dobi od 5. do 7. st. so zavzeli slovanski narodi svoja nova selishcha, dalech od prvotnega sredishcha Protoslovanov. Pri preseljevanju slovanskih narodov na sploshno ni opaziti perturbacij, ker sedanji slovanski svet, razprostrt na ogromnem prostoru med Jadranom in Tihim oceanom, predstavlja organsko razshirjeno domovino Protoslovanov. Na prvotnem prostoru so ostali Poljaki in del Rusov, medtem ko je ostanek zahodne skupine prekorachil Vislo ter zavzel vzhodno Germanijo do reke Saale in srednjega Mena (op. L.V.: verjetno je Zhupanich mislil Main). Juzhno krilo je preshlo Karpate, zavzelo Dakijo, Panonijo, Norik in Balkanski polotok. V novem okolju in pod novimi vplivi iz sosedstva so se razvili iz juzhne grupe Protoslovanov: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Ta Zhupanicheva slika je izredno shematichna in s povrshnimi izrazi, npr. “vplivi iz okolja”; je s tem mislil, da so Protoslovani prishli v prazen prostor, okoli katerega je bilo nekaj drugega, ali da so se prishleki stapljali z (maloshtevilnimi ?!) staroselci? Zgodovinar Jordanes, ki je zhivel sredi 6. st. in je bil po rodu iranski Alan, sicer pa pisar na gotskem dvoru, pripoveduje o Slovanih (Venetharum natio), da so bili razdeljeni na shtevilna plemena, vendar so se v glavnem delili na dve skupini: Slovane in Ante. Prvi so zhiveli na ozemlju od Visle do mochvirja pri Oseku (lacus Mursianus), na vzhodu do Dnestra in do mesta (civitas) Novietunensis v delti Donave. Med Dneprom in Dnestrom so stanovali Anti, ki so se obchasno spopadali s Slovani. Paleoetnologa C. Zeuss in W. Tomaschek menita, da so Srbi in Hrvati predstavljali v etnoloshkem pogledu dve antski plemeni, ki sta okoli leta 600 zasedli Ilirik, drugi pa sodijo, da so bili Anti predniki danashnjih Rusov ali pa vsaj Malorusov. Zhupanich odlochno trdi, da prvobitni nosilci imen Srb, Hrvat, Cheh in Ant po svojem izvoru sploh niso bili Slovani, ampak so prishli mednje z vzhoda, iz azijske Sarmatije. V slovanski mnozhici so ti osvajalci izgubili pretezhni del svoje etnichne in jezikovne prvobitnosti, so pa dali tem Slovanom zachetke plemenske in drzhavne organizacije. Osnovo za takshno sklepanje dajejo zgodovinski viri, ki postavljajo v zachetku nashega shtetja Srbe, Hrvate, Chehe in Ante na ozemlje vzhodno od Azovskega morja, dalech od vzhodne meje slovanske pradomovine. She proti koncu prvega tisochletja so segali vzhodni Slovani na jugovzhodu samo do levih pritokov Dnepra, Psiola in Sosne, tako da so bili she stotine kilometrov oddaljeni od Dona, a she dlje od Kubana. Prvo omembo Srbov na vzhodu Azovskega morja, med plemeni okoli kimerijskega Bosporja, najdemo pri C. Pliniju S. (Nat. hist. VI, 19) v 1. st.; verjetno so zhiveli ob srednjem toku Kubana. Njihovi vzhodni sosedje so bili Zinchi, Zigi, ki jih imajo za prednike Cherkezov. Temu v prid naj bi govorila tudi etimologija imena Srb, ki se dá najlazhje razlozhi iz jezika Lezgijcev, slovanske besede izhodishche v alarodskih jezikih, ki jih imenuje tudi predindoevropske, staroevropske, megalitske, toda Zhupanich vkljuchuje med Alarode tudi ljudstva vzhodno od Azovskega morja, to pa je zhe v Aziji!). Ime Srbi je po Zhupanichu najverjetneje sestavljeno iz
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

kavkashkih domachinov, ki niso Indoevropejci niti Semiti ne Mongoli, ampak sodijo v alarodsko skupino (op. L.V.: tu opozarjam na Oshtirjeve raziskave, v katerih ishche za mnoge

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

korena *sur (sar, ser, sir, sor) »chlovek« in pluralnega sufiksa -bi; ser-bi »ljudje, narod«. Ime Hrvat naj bi se prvich omenjalo vdolbeno v kamen v nekdanji grshki koloniji, v mestu Tanais, danes Azov, ob izlivu Dona v Azovsko morje (Maeotis): ΧΟΡΟΥΑΘΟΣ, ΧΟΡΟΑΘΟΣ (to sta osebni ali rodbinski imeni) v 2. in 3. st. na ozemlju azijske Sarmatije, kar kazhe, da so morali zhiveti nekje v blizhini Srbov, morda med dolnjim Kubanom in najzahodnejshim delom Kavkaza. Tam so po prichevanju zgodovinopiscev (Helanikos) v sosedstvu s Cherkezi zhiveli Harimati, kar se lahko po alarodskih glasoslovnih pravilih izgovarja kot Harivati, od koder slovanski Horьvate. Pach pa za ime Chech antichni pisci niso sporochili tako jasnega izhodishcha, menda zato ne, ker so kot Grki tezhko povzemali negrshka imena, pa tudi kasnejshi razvoj imena je v teku tisochletij pustil posledice. Verjetno se prvotno ime skriva v nazivu Cisi, Cissi, prvich omenjenem v 1. st. pri Pomponiju Meli (Cronographia I, 13) spet na vzhodni strani Azovskega morja (Maeotis) v sosedstvu Antov, Amazonk, Ahajcev in Cherkezov (Cercetae). Kazhe, da so Kise in Ante vezali dolocheni blizhnji odnosi, ker jih P. Mela opisuje kot en narod: Cissi-anti. Nekaj kasneje tudi Plinij omenja Kise kot sosede Antov, Georgov in Amazonk na kaspijski strani Ciskavkazije (cis = tostran). Druge razlichice istega imena dobimo v Plinijevih kodeksih (Nat. hist. VI, 19): Szici ali Cizi (Cizici, Zizici, Zici, Cizimeni) ali kot sestavine etnichnega imena Sedo-chezi. Na Tabuli Peutingeriani (verjetno iz 2. st., dopolnjevana med 4. in 6. st; o tem nekaj vech v moji knjigi Jantarska pot) je vpisan narod Chisoe med Psaccani, ob jezeru Lacus Salinarum, in plemenom Nardani (Vardani). Nekateri (Tomaschek) menijo, da so vse te oblike razlichice istega imena za cherkeske Cise (Chisci, Chezi, Cizi), stanujoche v danashnji Kabardiji na Kavkazu. Seveda je she nekaj drugachnih domnev, bolj ali manj lociranih na obmochje Kavkaza. Ime srednjeevropskih Chehov v porechju Labe (antichno Cichu) je prvich zabelezheno leta 805 v Annales Tiliani, zatem pa okoli polovice 10. st. v legendi sv. Vaclava (Chesi, v Chechachъ, knjaz chesьki). Glede etimologije se Zhupanich pridruzhuje mnenju, da stara narodna imena izhajajo iz pojma »ljudje«, in bi se zato dalo ime Chech razlozhiti iz alarodske kavkashchine chih »homme, Mann«, ki je morda v sorodu s kabardinsko-cherkesko c’ychu »chlovek«. Po mnenju Oshtirja (K predslovanski etnologiji Zakarpatja, Etnolog, I, str. 11-12) bi ime Chech verjetno izhajalo iz alarodskega korena *keks »juvenis«, analogno predlitavsko kekshe »meretrix« in pelazgijsko kassa »mladenka > blodnica«. Na Shtajerskem je znan cheh »dechek«. Za Ante so mislili, da so se pojavili v zgodovini shele v drugi polovici 4. st., in sicer v bojih z gotskima kraljema Hermanarikom in Vinitarjem, slednji jih je neposredno po prihodu Hunov (376) po hudih spopadih obvladal. Prav na Vinitarjev ukaz so usmrtili Boza, voditelja Antov, skupaj s sinovi in sedemdesetimi antskimi prvaki. Toda Ante omenjata she pred tem Pomponius Mela in Plinij mlajshi, da zhive na Kavkazu. Kasneje, med 4. in 6. st. so stanovali med Dneprom in Dnestrom skupno s Slovani, ki so si jih podvrgli, a so se po tem kot maloshtevilna gospodujocha kasta etnichno asimilirali. Prvotni Anti pa zhive she danes kot Andi, Aenti, Andalal ob zgornjem toku reke Koisu na vzhodnem Kavkazu ter govorijo lezgijsko narechje. Ime Anti se dá razlozhiti iz cherkeshchine and »narod«, kar je sorodno s hetitsko antuhsh »chlovek«. Zhupanich meni, da dejstva govore v prid tezi, da so Srbi, Hrvati, Chehi in Anti v zgodovini prvich nastopili na podrochju Kavkaza kot neslovanski narodi, a so bili poslovanjeni v evropski Sarmatiji ali shele v porechju gornje Odre in Labe. Pred tem so se ta ljudstva odselila iz Kavkazije v domovino Protoslovanov, kjer so iz raznih delov slovanskih mnozhic ustvarila prve
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

oba iz prve polovice 4. da so Hrvati in Srbi antski plemeni. Stutgart..n.revijasrp.. Zgodovinski mehanizem tega pojava sloni na predpostavki. kakor so bili sosedje kasneje v Polabju: Bela Srbija in Bela Hrvatska in http://www. Pauly-Wissowa: Real-Enzyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft I. dala tem skupinam svoja imena in so pri tem svoj gospodujochi polozhaj poplachala z izgubo svoje prvobitne etnichne individualnosti.. ki je zhivel in pisal v zachetku 7.sht. st.sht.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki so kontinuirano zhiveli na svoji zemlji zhe stoletja ali tisochletja. med drugim je tik pred perzijsko-skitsko vojno po narochilu kralja Darija vohunsko objadral Arabijo in del Indije. po katerih jih she danes razpoznavamo. povechevala proizvodnja hrane.Lucijan Vuga politichne organizacije. I. ki je bil zhe spricho svojega polozhaja privilegiran. tako nas v Harimati – Studija k problemu prvobitnih Hrvatov (Etnolog.. vojashkih skupinah ali kastah. omenja med drugimi ljudstvi obmorske Cherkeze. in obenem s tem to po eni strani omogocha prezhivetje vechjega shtevila ljudi. jih postavlja v Pont ob Chrnem morju. st. to pa je postopoma pripeljalo do stalno oborozhenega sloja. postali so elita. to jih je verjetno napeljalo k napadanju in ropanju. tj. Ker se je s tem pri poljedelskih ljudstvih kopichilo bogastvo. da se je po neolitski revoluciji. Shtefan Bizantinec. pri chemer naj bi Tomaschek ne razlikoval prvobitnih od poslovanjenih Hrvatov in Srbov. cesarji itd. ki so se selile k shtevilnejshim ljudstvom. njihovi sosedje so utegnili biti Srbi. v resnici pa so le maloshtevilne elite prevzele oblast in dale ime na novo organiziranim poljedelcem. in so si podredili druga ljudstva in narode. oborozhen in je (v zachetku vsaj delno. Tako so nastale navidezne »migracije. Te izkushnje so poljedelce (tako jih pogojno oznachimo) vzpodbudile. nam je v nekem periplu (zemljevid plovbe) zapustil tudi opise mnogih chrnomorskih in azovskih morskih obrezhij in tamkajshnjih ljudstev v 6.11. Torej se nam tudi s tem Zhupanichevim izvajanjem potrjuje domneva o maloshtevilnih elitah.n. Zhupanich se tudi v drugih razpravah ukvarja s to temo. ki so potrebovala (ali pa tudi ne in so se jim kar vsilili) vojashko zashchito. ki so imeli za seboj maloshtevilno skupino ljudi (rechemo: ljudstva. Harimati so bili potemtakem na obmochju dolnjega Kubana ali v predelu med poslednjim odrastkom Kavkaza na severozahodu in dolnjim Kubanom. Viljem Tomaschek naravnost trdi (Antai. ki je schasoma povsem obvladovala druzhbeno zhivljenje. 1894). ki niso osvojile novih poljedelskih in proizvodnih tehnologij. okraski itd. hrana in obrtnishki predmeti. orodja. 2338. v azijski Sarmatiji. po drugi strani pa prav poljedelstvo terja vech delovnih rok. st. Kasneje se pojavljajo drzhave na chelu s kralji.Veneti in Anti . v Ilirik. kar bi se ujemalo z domnevno pradomovino Hrvatov na Kavkazu. razmahu poljedelstva. da so zacheli organizirati obrambo.pr. Logograf Skylax iz Kariande v maloazijski Kariji na obali Egejskega morja. zato so se poljedelska ljudstva namnozhila. ki sta se pod pritiskom Avarov in Bolgarov preselili v 6. zhivinoreja in obrt. tj. a v okviru enega ljudstva tezhko uresnichljiv za razrashchajochi se elitni sloj.pr. da v geografskem leksikonu Ethnika omenja narod Harimati ob Chrnem morju. ki je chrpal iz Palaifatosa in Helanikosa. so si posamezni segmenti poiskali nova ljudstva.htm[16. selitve ljudstev«. zato so imeli dovolj svobodnega chasa za politichne in organizacijske dejavnosti..2010 10:15:42] . po Helanikosu z Lezbosa pa so zhiveli nad Cherkezi. katerih osnovna dejavnost je bila poljedelstvo. st. 1926/1927) spominja na Shtefana Bizantinca. narodi). kasneje je k temu prispeval tudi razvoj metalurgije. in 5. je to vzbujalo skomine pri drugih skupinah ljudi. kasneje pa v celoti) bil oproshchen ostalih (zlasti poljskih) del. Ker pa je tak nachin zhivljenja postal vabljiv.

v Letopisu popa Dukljanina iz zadnje chetrtine XII. Toda od kod te oznake? Zhupanich razvije dokaze. st.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.Lucijan Vuga dandanashnji na Balkanu so drug ob drugem. 355-376) s predavanja na IV.. Pri predarijskih prebivalcih Balkana. v chas hrvashke narodne skupshchine na Duvanjskem polju. kaj naj bi to pomenilo. 1936. Zhupanich razvija v omenjeni razpravi Harimati. 1937. Hrvatska – gorsko ozemlje. kongresu slovanskih geografov in etnografov v Sofiji. mongolski ne pridejo v poshtev.Veneti in Anti . kar naj bi ustrezalo prej omenjenim barvnim oznakam. kjer so na osnovi starih virov ali izrochila delili Hrvashko na “Belo” (Croatia Alba) in “Rdecho” (Croatia Rubea). ali zachetek X. za kar je mogoche najti veliko primerov (s tem smo se veliko ukvarjali pri navajanju iz Oshtirjevih razprav). da so zhe zdavnaj orientalski narodi na ta nachin oznachevali strani neba: vzhod – modro zahod – belo jug – rdeche sever – chrno sredina – vijolichasto.revijasrp. najmanj v IX. Povzeto iz: Niko Zhupanich Harimati: Iz peripla Scylaxa http://www. omenja beneshki letopisec Andrea Dondolo: Dalmacija – celokupno primorje. st. str. da je ochitno treba te enachiti s Hrvati. Uporaba izraza Crvena Hrvatska – Croatia Rubea. a tudi semitski. 8. 18.htm[16. Pri tem je mogoche izhajati zgolj iz neindoevropskih jezikov. st. sega dalech nazaj. je zaznati menjave b/p<>m<>w. pri chemer je treba streti she en oreh: ali je mogoch prehod iz Harimatov v Harivate. V 14.2010 10:15:42] . da dobimo Harimatai : Haribatai > slovansko Hrъvatъ. X-XI.. Pelazgih. Niko Zhupanich nam to razlaga v chlanku Znachenje barvnog atributa u imenu “crvena Hrvatska” (Etnolog. Ker se tu omenja pridevnik “beli” ob oznaki naroda. to pa nam reshi uganko. kazhe nekaj rechi o tem. ki sodijo v alarodsko skupino.11.

Porfirogenet navaja v svojem slovitem delu De administrando imperio za balkanske Srbe njihove prednike Bele Srbe.in *Hurv-). ki so zhiveli v dezheli Bojki v sosedstvu Bele Hrvatske in Francije (Nemchije). aprila 1927. 14. da bizantinski cesar Konstantin VII. kakor ga je dolocheni oddelek Hrvatov prinesel s seboj ter ga je zagospodovano slovansko ljudstvo dojelo. (9) Hrvati so bili narodnostno meshani. ki se dokaj razlikuje od vzhodne (ruske. [Angleshko besedilo (tudi v nadaljevanju prevod L. (4) V starih tujih virih je podlaga *Horv. Srbi. drugachno kakor slovanski pridevnishki -at. pri chemer se je opiral na jezikoslovne argumente.revijasrp. katerih ostanki so she danes v Luzhici na Saksonskem. v kateri je izrazil dvom o verodostojnosti Porfirogenetovega porochila o prihodu Hrvatov in Srbov na jug. se bom v nadaljevanju drzhal slovenske razlichice. 383-413) postavil naslednje ugotovitve: (1) Ime Hrvat. (7) Pri pohodu Hrvatov na jug so bili soudelezheni tudi Germani. (5) Konchnica -at. * Ker je v zvezi s slovanskim naseljevanjem Balkana pomembna Zhupanicheva razprava The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbchishte in the VIIth century and the Ethnological and Sociological Moment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats – Naselitev Srbov v makedonskem mestu Srbchishtu v VII. Bolgari).Veneti in Anti . kakor tudi koren Hrv..z rastocho intonacijo. 26-35). v angleshkem izvirniku. II. X-XI. (2) Ime Hrvat je v drugih slovanskih jezikih prevzeto zelo razlichno. genetiv Hrvata.2010 10:15:42] . mednarodnem kongresu bizantologov v Beogradu. (3) Ne obstaja enotna praslovanska oblika. ki izkljuchuje naglas na koncu. da bi primerjal in razchlenjeval oba teksta. v slovenshchini beremo. V bistvu Zhupanich polemizira z Vatroslavom Jagichem oziroma oporeka njegovim izvajanjem v vech kot trideset let prej objavljeni razpravi Ein Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprahen (1895).] Ker pa ni moj namen. Hrvati.11. str. 1937-39. a ima tudi skoraj enako dolg. s pripono. saj bi na tak nachin etnoloshko razdvojili Bolgare (Trakija) od Slovencev http://www. ukrajinske) in juzhnoslovanske (Slovenci.je znak tuje besede.Lucijan Vuga Slovenski znanstvenik Rajko Nahtigal je v razpravi Doneski k zgodovini vprashanja o imenu Hrvat (Etnolog.in *Hrov. beloruske. str. ter etnoloshki in socioloshki moment v izvestju Konstantina Porfirogeneta o prihodu Srbov in Hrvatov (Etnolog.za ljudstvo iz Zakarpatja nujno sili k enakim iranskim in ilirskim imenom: Karpat. to dokazuje sozhitje Kosezov z njimi.. vsebinsko pa ne povsem enak povzetek v slovenshchini. Tudi zachetni H. ki je natis njegovega predavanja na 2. 1928.) pa. Po Porfirogenetu naj bi danashnji balkanski Srbi izhajali iz severozahodne slovanske jezikovne skupine. (8) Po razselitvi po razlichnih slovanskih ozemljih se je samostojno sprejelo ime. ni znano v slovanskih jezikih. (6) Iz germanskih in sorodnih jezikov ime ni prevzeto. da Porfirogent porocha o prihodu Srbov in Hrvatov v Ilirik. Zemljepisni razpored kazhe na polabske Srbe. Domovina Belih Hrvatov pa je po Porfirogenetovih besedah lezhala severno od Madzharske in vzhodno od dezhele Frankov. st. a severozahodno od Bavarcev.htm[16.V. Sarmat ipd. Npr.(nedokazano *Hruv.ni razlozhljiv iz slovanskih jezikov.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.

5 km. kakor so to storili Heruli sto let prej. kako bi mogel cel narod najti prostor za prebivanje in zhivljenje na tako majhnem prostoru. v slovanskem prevodu Zonarasa iz 14. le ne med Labo in Salo..Veneti in Anti . potem so pach morali biti maloshtevilni.000 – 25. Che pa bi prishli za chasa bizantinskega cesarja Heraklija (610-641) Hrvati in Srbi iz porechja Labe v Ilirik. od koder so obvladovali obsezhno ozemlje in ustvarili drzhavo. ko so se vrnili iz juzhne Ogrske v Skandinavijo. po Zhupanichevem mnenju. kjer v poglavjih 29-36 pishe o dalmatinskih Hrvatih. Bosni. se obrnili in zavzeli Ilirik. v nobenem primeru jih ni bilo na stotisoche ali celo na milijone.htm[16. saj jeziki tvorijo homogeno skupino dialektov. in jim niso mogli vtisniti pechata polabskih Slovanov. v Pieriji. kakor nekateri fantazirajo. ki lezhi severno od Olimpa. ki je Bizancu pomagal v bojih proti Obrom.revijasrp. * Navedimo she eno drugachno gledanje na izvor Hrvatov. morda le samega mesteca Srbchishta? To naj bi dodatno spodbijalo resnichnost Porfirogenetovih navedb.). v kateri posamezni govori in narechja prehajajo organsko drug v drugega. Toda Srbi so si onkraj Donave pri Beogradu premislili. kjer naj bi se naselili Srbi in Hrvati. Potemtakem je bilo Srbchishte le bolj ali manj utrjeno taborishche. st. saj za velike mnozhice ljudi cesar Heraklej prav gotovo ni bil zainteresiran. st. da so prishli iz http://www. Srbi niso ostali dolgo v Grchiji.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. ki so si. Jagich je v svoji razpravi. str. podredili Slovane v Trakiji. Jozhe Rus se prav tako sklicuje na Porfirogenetovo delo De administrando imperio (Etnolog.000). Ker pa so bili maloshtevilni. Podoben primer je v porochilu Porfirogeneta naselitev turshkih Bolgarov. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so po zmagi zavzeli Ilirik kot gospodujochi vrhnji sloj ter ustanovili drzhavno organizacijo pod svojimi imeni. Zhupanich prav v tem vidi dokaz. Ker pa ni tako. potem bi danes govorili ob Moravi.. kakor chleni verige. zakaj od Alp do Chrnega morja ni jezikovne prekinitve tam. iz Polabja in porechja gornje Odre. st. To govori v prid tezi. da so prishli iz Bele Hrvatkse in Bele Srbije. Drini. ampak se se vrnili na sever v staro domovino. in to tem prej. K temu Porfirogenet dodaja. tj. da che je bilo res mogoche spraviti vse prispele Srbe na tako omejen prostor. ker je to mesto tudi kasneje v srednjem veku obstajalo kot trdnjava ob srednjem toku Bistrice (Haliakmona). chetudi maloshtevilni (20. Jagich se sprashuje. A le v etnoloshkem in jezikovnem smislu. ker so se asimilirali skoraj brez sledu. In prav o teh kasnejshih nosilcih imen Hrvati in Srbi Porfirogenet pripoveduje. kjer so she danes. torej v krogu s premerom kakshnih 5. da je prav ta cesarjeva navedba dokaz tochnosti. 1933. kjer so ostali nekaj chasa.11. 31-45) iz 10. ki je merilo vsega 23 km2. ki so bili tam zhe vsaj od 6. Zhupanich mu odgovarja. Neretvi priblizhno tako kakor v Luzhici na Sashkem v vzhodni Nemchiji. da je cesar Heraklej odkazal Srbom po njihovem prihodu na jug obmochje (distrikt) “ta Serblia” (Srbchishche. sklene Jagich. in utemeljuje s tem.Lucijan Vuga (Norik). she zdalech niso mogli asimilirati zhe tam mnozhichno naseljenih juzhnih Slovanov. morda bi jih nashteli nekaj deset tisoch. k druzhbeni in politichni organizaciji pa so pomembno prispevali.2010 10:15:42] . sijajno utemeljil in dokazal jezikovno enotnost juzhnih Slovanov med Chrnim morjem in Socho. Bolgari so se na samem zachetku naselili na majhnem otoku Pevke v donavski delti in pozneje v utrjenem taborishchu Abobi blizu Shumena. je treba Porfirogenetove trditve imeti za izmishljijo in iskati izvor Srbov povsod drugod. da so iz Polabja doseljeni Srbi predstavljali le relativno majhen vojashko organiziran zbor. V-VI.

si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. V tistem chasu so imenovani tudi Vislani. posebej pa je s shtudijo Veneti in Anti (Etnolog. L. in to so Jordanesovi Venedi.V. ki lezhi onkraj Bavarske. morda tichi odgovor prav v tem. med njimi tudi »zadruge« in s tem njihovo ime. L. ki so prinesla svojo druzhbeno organizacijo. 34). 1928) posegel na odnose s skrivnostnimi Veneti. da te besede ni v slovenskem besednjaku.: keltsko] ime. che nekateri shtejejo kajkavce na prostoru od Alp do sredine bivshe Jugoslavije med potomce Slovencev in raztegujejo slovensko ozemlje v srednjem veku od Vzhodnih Alp do izliva Donave v Chrno morje (Mayers Lexicon).htm[16. na katera opozarja v uvodu in skozi celotno besedilo. medtem ko omejujejo Hrvate le na severni del Dalmacije in Srbe na juzhno Srbijo (podrobneje gl. ki je ostalo do danashnjega dne.V. V bistvu se nakazuje shema: * Tudi Karel Oshtir se je vprashanju Antov posvetil pri svojem znanstvenem delovanju. tj. ohranjeno je poslovanjeno ime Slask. kar je na slovenskem ozemlju zaznati v imenu »kosez« in posameznih toponimih ter priimkih »Hrvat« z izpeljankami.Veneti in Anti .: Shleza]. V nadaljevanju Jozhe Rus she precizira (str. da to pochne zaradi http://www. ko so spotoma s seboj povlekli tudi del Hrvatov v Dalmacijo in od tam v Italijo. marvech je le v srbshchini. 38): ». kjer je izrecno poudarjen etnoloshki. iz Skandinavije so z Goti vred prishli tudi predniki nashih Hrvatov in zasedli dotlej venedske dezhele. Medtem pa Slovenci nismo prishli pod vpliv teh vzhodnoazovskih ali kavkashkih plemen. kako to.« Mislim.. t. kakor tudi na arabske kroniste v chasu velikomoravskega kneza Svetopolka (870-894) in angleshkega kralja Alfreda Velikega (849-901). ki jih imenuje “Horiti”. so ob svojem vstopu v svetovno zgodovino stanovali s svojo sredico v prav blizhnji soseshchini vislanskih Hrvatov = Lehov. razen obrobno in obchasno. onkraj Ogrske. ki temelji na preuchevanju predindoevropskih. rushchini (che naj bi bili tam tudi potomci Antov). povzame svoje gledanje na predslovanski jezikovni substrat. chesh da so edini narod. Oshtir se je tu zhe lahko oprl na svoja shtevilna predhodna raziskovanja. Slovani.V. nastanjeni okoli chashchene gore Sobotke (718 m) in reke Sleze [op.11. II. hrvashchini.2010 10:15:42] . par sto let kasneje pa Lehi. jugozahodno od Vratislave [op.. ki je dokazovala skandinavski izvor Gotov. Silingi so se spojili s Slovani.. Breslau]. Prav tako.: Wrocław.. staroevropskih jezikov. saj je razpravo podnaslovil “alarodski w-prefiks”. mojo knjigo Davnina govori).. s poudarkom. narodoslovni vidik) pomembnim problemom njihovega izvora. toda ni se mogel in ochitno niti ni hotel izogniti (spomnimo na njegovo delo K predslovanski etnologiji Zakarpatja. L. pri chemer je sicer izhajal iz jezikoslovnega stalishcha. germanski Silingi. nem.« K temu dodaja she: ». kasneje blodechih po shirjavah Evrope vse tja do Chrnega morja. podedovali tudi njihovo vlashko [op. Poleg tega se sklicuje na Niederleja (str. Zato nas ne sme chuditi. dezhele Hrvashke. Po Rusovem preprichanju je najstarejasha zgodovina hrvashkega imena nesporno germanska..Lucijan Vuga Ko smo se zgoraj pri Oshtirjevem raziskovanju besede sebьrъ »zadrugar« vprashali.j. V germanskih virih kasneje ta prostor vezhejo na ime “Hrvat”. da je tu Rus pod vplivom tiste shole. v blizhini Frankov pa tudi zakarpatskih Pechenegov. kot obichajno v svojih ostalih tekstih. v danashnji vzhodni Galiciji in Voliniji. da so bila podrochja teh jezikov tudi v etnichnem stiku z neindoevropskimi vojashkimi elitami z vzhodne strani Azovskega morja.revijasrp. ki ga poznajo zgodovinarji na tem shirokem prostoru.

19. od koder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-Enetoi v zgornji Italiji tudi Enedi v Iliriji. kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar. to je jantarjeva reka.) + idar = predgalsko * idax n »Fluss. Menjavanje t<>th <>d (>đ) v zgoraj navedenih oblikah je morda germanskega izvora – v germanshchini prehaja t v th ali t v d. ki vkljuchujejo Etrusko-Rete. Mela III 5. Sumerci).revijasrp.2010 10:15:42] . hrushka«. Manuel 31. ob Baltskem morju Balti in zahodno od obeh – vendar locheni z ozkim iliro-trashkim pasom – Germani. Obshirno razpravlja o vsem tem Niederle v Slovanske starozhitnosti I/1. stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z jadranskimi ter Eridanos z reko Pad. Winida ter *Weneđ > anglosaksonsko Winedas. k ts<>zd. Ouenedai. katerega * hars »peritus. 47). Skylax c.najbrzh pod vplivom Indov=Indijcev v Aziji. da so ftheirotrageousi. (2) Eridanos = Visla. o vsem tem Karel Oshtir v Danuvius-AsamusNaissus. in njenih pritokih. K temu izvajanju Oshtirjevbi opombi: (1) Neuroi niso Slovani. o katerih porocha Herodot. veshch« < * khar[a]ts se ponavlja s kh<>g (kakor predslovansko chrusha<>grusha »Birne. Germanskega izvora je finsko *Venädä > Venäjä »Rusija«. (b) omenil le Trachane. v juzhni Rusiji pa Skiti. Predhetiti.: o zagonetkah z reko Eridonos glej mojo knjigo Jantarska pot). reka«. (b) centralno-indogermanske Trachane. Hesiod Fragm.»jantar« (primerjaj kimrijsko gwefr ipd. Pri tem navajanju je Karel Oshtir pod tch. predslovansko chodogú: predgrshko gandos o polla eidos kai panourgos v predslovanskem gorazdú. Skymnos v.je pa verjetneje iliro-trashkega porekla. O shirjenju baltskega jantarja na jug kazhe primerjati med drugim ligursko langurium »Bernstein« in predbaltsko * langa(r) »Bernstein > okno« > litavsko langas »Fenster. izkushen. v drugih delih govori o IliroTrachanih. Veridoi = *Venidoi. Plinij II 170) porocha o Indih ob “Severnem morju”.htm[16. Venethi. http://www. ti kljub slovanskemu * nyrú »ăüçň. (c) razvidno.Veneti in Anti . ocharljivec«. Ouen(e)dikos kolpos. (d) Iz germanskih virov *Wenetd > gotsko Venetharius Winitharius = starovisokonemshko Winidheri. 45. Po njegovem mneju naj bi bile stvari take: V srednji Evropi razlochujemo naslednje jezikovne plasti: (a) Iliro-Venete. okno«. (e) Semkaj sodi morebiti tudi slovanski *Vet in *went v rushchini Vjatichi ob Oki = Vaniti po Niederleju v Slovanskih starozhitnostih. ki ostane v zachetku besede in za naglashenim vokalom. charovnik. in Eridanos je keltsko ime za jantarjevo reko: Er. Liguro-Ibere (>Baske) in Pelazge. ki neposredno ali posredno omenjajo Venete(1): (a) Herodot III 115. staronordijsko Vindr in *Wenađ > angloskasonsko Weonodland. Karijci.188.< galsko * webar.»jantar« je reducirano iz baltskega > staroegipchanskega sacal »Bernstein« itd. ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Likijci. Lidijci. kjer je govor o ‘Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke Eridanos=Visla(2) (op. Markianos II 38-40: Venedi. Veneti. 46. Mitanijci. ker spada * neur<>nur z u<o k predskitskemu anor in dalje z r<>’ k predgrshkemu * noos > nous in k predskitskemu * ana(r) v Anaharsis »skitsko Philosoph«. 6 in naprej.11. Tabula Peutingeriana.V. (c) Plinij IV 97. She manj so Slovani Boudinoi. za to govori naslednje: (a) jantarjeva lezhishcha ob Visli. charmer. Tacit Germ.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. neki smrekov sad« (str. Visla < * Wiksl (s ks>s proti ksh>kx>ch) = novovisokonemshko Weichel je iz * Wiskl metatetizirano (ohranjeno morebiti v latinskem Visculus) in -skl. sicer pa je iz tch. Elamiti. in katerih * budh je soroden s predgrshkim * b[u]dh > ftheir »eine Fichtenfrucht. L. Kavkazijci. posebno pri izlivu. Nato preide na pregled antichnih virov. in td v đ . Ptolomej Georg III 5. (c) na to iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani.< * wewar.Lucijan Vuga boljshega razumevanja izvajanj razmerja med Veneti in Anti. Venadi. 355. (b) Kornelij Nepos (Pomp. predindoevropske Paleoevropejce. Indnamesto Venet. da misli prav to.

predgalsko Deudoriks ipd.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. n. slovanskem poreklu Antov nihche ne dvomi.. Poleg tega velja. torej v osrchje zakarpatske pradomovine Slovanov. da je za njim komaj kaj ostalo v jeziku. ki je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud »natio« (prim. O se je ohranil pas avtohtonih Venetov. Ko so Germani zadeli ob Visli po absorbciji Venetov na Slovane *[W]antaib.htm[16. Zaradi tega je treba -ebformant v predslovanskem Dudl-ebi (Dudl. Svoje mnenje opiram zhe kar na Oshtirjevo pripombo (3). kako Oshtir potem nadaljuje. Oshtirjeva povzemanje po Niederleju. v spodnjem toku reke Veser v Severnomorskem primorju okoli Bremna. ohranjeno v anglosaksonskem ent in v novovisokonemshkem narechnem enz »Riese«. Anthaib (3) je slovanska drzhava. Osebno mislim. Medtem ko so Slovani iliro-trashki substrat v Zakarpatju vse do ozkega pasu. (b) *Vet v Vjatichi odrazha morebiti predslovanski *Venet : Ven¶t>Vent.11. leta 476 so ob zgornjem toku Visle okoli Krakova. ter izgine v zachetku 7. da je povzel nekaj nedokazanega! Zato je zanimivo.).. njihovo ime je preneseno na slovanske doseljence (podchrtal L. medtem ko so zgoraj omenjeni Veneti predslovanski in predgermanski (=ilirotrashki) avtohtoni Zakarpatja in vzhodne Nemchije. so ohranili ednino *ant v zahodnogermanskem pomenu »Riese.sht. za to govori: (a) delitev Slovanov v dve glavni plemeni: Sclaveni in Antes po Jordanesu (Get. Antai. ki naj bi ostal. tam nekje nad Chrnim morjem.. che naj vse uskladimo z zgodovino megalitskih kultur z Iliri. da jih potemtakem tam prej ni bilo in da so oni osvajali tamkajshnja ozemlja. 48). izposojeno iz slovanskega *ot »Ant«. st.iz *Daudl ali Deudl. da so Germani prodirali proti vzhodu.): (a) med Germani in Slovani S tem svojim zakljuchkom v opombi je Oshtir jasno pokazal. katerih ime so Germani po germanizaciji (oziroma slavizaciji) teh ostankov razshirili na Slovane. posebej she. od koder http://www. kazhe na zgodovinopisno smer. pa so se Veneti ohranili v omenjenem ozkem pasu. 3) Opomba 3: Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov. To Oshtirjevo razlago se mi zdi potrebno takoj komentirati. ne pa da je bilo vse to zhe prej germansko..V. velikan«..V. leta 600 pa so zhe zavzeli dobrshen del Italije. da je Antes najstarejshi sploshnoslovanski naziv za Slovane (podchrtal L. okrozhje« .2010 10:15:42] . izvajati iz –aib. da so Anti zhiveli veliko jugovzhodneje. Antae. 35).pri tem se nam ni ohranil simpleks (nezlozhena beseda) in tudi germanski izvor ni dokazan. Kako? Zakaj? Seveda lahko zachnemo shpekulirati in najdemo poljubno mnogo razlag. st. (op. zahodno od Labe. che je slovanski ot<[w]ant »Ant« shele slovanski refleks prvotnega *Wan¶t. 34. Traki itd. Anti. ki se pojavi v juzhni Rusiji tekom 3.n.. od koder so jih 568 potisnili Avari (Obri) v severno Italijo. ko so se ob Karpatih pomikali proti jugu. In podobno z germanske strani. st. od tam so shli v Panonijo.Lucijan Vuga V nadaljevanju se Karel Oshtir loti starih virov za Ante: Antes.revijasrp. saj so Langobardi bili she leta 117. toda za to ima Oshtir razlago. Torej so bili pod Karpati nekaj chasa v 5.Veneti in Anti . da je tu Oshtir obstal.). kar je veliko prepozno za chasovne razpone v formuli: Predindoevropejci (=megalitska ljudstva) = Predslovani>Praslovani>Slovani. velikan«. Ni izkljucheno. (c) ko so trchili Germani po absorbciji Iliro-Trakov v vzhodni Nemchiji ob Slovane. ki so se slavizirali (str. (b) Niederle postavlja zibelko antske drzhave v Volynj. *Wen¶t »Venet«. so jih spoznali pod imenom *Ant. ker bi z dokonchno oznako Venetov kot Praslovanov dregnil v pangermanski osir. mnozhinski formant –aib pa so spremenili v starovisokonemshko –eiba »Gau. Velt-ebi. che je zahodnogermansko *ant »Riese. da so Germani trchili na Slovane.sht. ki zajema veliko daljshe chasovne razpone tisoch in vech let. tako poslovanili.

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

potem teorija o Indo-germanih. Po Oshtirju, ki se opira na lingvistichne analize, je ime Veneti paleoevropskega izvora, ni pa izkljucheno, meni, da w- v Veneti:Anti izvira iz prefiksa (= t.j. besedotvorno obrazilo, predpona), vendar je spricho uporabe korena *ant edinole za Slovane prehod went: want>slovansko *[w]ant vseeno verjetnejshi (str. 49). Che pa predpostavimo drugo mozhnost, da gre za indoevropsko izhodishche, se mora zaradi neslovanskega izvora korena *wa/en(a/e)t uposhtevati predvsem iliro-trashko mozhnost. Razmerje med germanskim *wenedt ali *wenadt in slovanskim *vent>vet, *[w]ant<*want spominja sicer na latinsko anat: starovisokonemshko enit<aneđ napram litavskemu antis, slovansko oty (indoevropska praoblika *anet, a¶nt), vendar je slovansko *went:*[w]ant izvajati iz iliro-trashkega *wen¶t, *wan¶t (> baltoslovansko *went, *want) oziroma iz *went, *want z ilirotrashko redukcijo e/a vokala v ¶, oziroma v ¶> – . Oshtir nadaljuje, da se deblo *wenet, *wenat baltijskih in zakarpatskih Venetov (pochrtal L.V.; torej so bili Veneti tudi v Zakarpatju!) ponavlja v gornjeitalijanskem Enetoi, Ouenetoi, dardansko Enetoi, galsko (Armorica) Veneti, lacus Venetus v Alpah; spricho paflagonskih v Iliadi, II 852, omenjenih Enetoi je keltski izvor tega korena izkljuchen (podchrtal L.V.). Semkaj stavijo tudi ilirsko Enedi, kjer kazhe izhajati iz grshkega *[w]enedoi, dasiravno bi se dalo *enet, *enat poleg *wenet, *wenat razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindoevropskega w-prefiksa. Oshtir opozarja na svoje stalishche, da je bila predindoevropska staroevropshchina v sorodu s hamitshchino v severni Afriki ter s starimi prednjeazijskimi jeziki. Medtem ko je w-prefiks v staroevropshchini ohranjen zgolj v petrefaktih, najdemo v nekaterih hamitskih in prednjeazijskih jezikih ta prefiks she v zhivi rabi! Prav bo, da vsaj nakazhemo hamitske jezike, te danes govore Hamiti, ljudstva severne in vzhodne Afrike; sorodni so semitskim ljudstvom (Arabcem idr.); glavni predstavniki so Berberi, Kabili, Tuaregi, Rifanci, Nubijci, Gala, Somalci, Danakilci, Guanchi (na Kanarskih otokih) itd.; hamitsko-semitskega izvora so Egipchani in Kopti, torej so to zhe davno znana ljudstva. Prav tako so zelo starega izvora Semiti, skupina ljudstev, ki zhivijo v dezhelah Blizhnjega in Srednjega Vzhoda, v severni in severovzhodni Afriki. V antiki so bili znani Akadijci (Asirci in Babilonci), Aramejci (Sirijci idr.) in Kananiti (Zhidje, Fenichani s Kartazhani, Moabiti, Amoriti idr.); danes so to Arabci, Zhidje in del Etiopcev (Amharci idr.) in jih je okoli 110 milijonov. Semiti so do dandanashnjega mochno prevladali nad Hamiti. Oshtir prav na primeru w-prefiksa najde sorodnosti tako z berberskimi dialekti kakor s staro egipchanshchino. Seveda pa se osredotocha na staroevropske jezike, kamor sodi tudi baskovshchina, in navaja primere tudi s slovanshchino: ezko, baskovsko, slovansko voskъ, litavsko vashkas < *washk (str. 53); bizi, »zhivljenje«, < *witswi, bitswi: etrushchansko zivas »lebend?«, shvalce »vixit« (str. 57) ipd. Glede drugih povezav, ki jih Oshtir uporablja v svojih razchlembah, so nekatere prav vznemirljive, tako npr. za Apenine: vapьno (> sekundarno vapiti) slovansko »Kalk; apno) < *wapenn, ligursko Penninus > Poeninus mons; etrushchansko Appenninus (< A-p-)mons, pen-th-na »Stein, kamen«, latinsko Penates »Götter des Herdfeuers; bozhanstvo ognjishcha« (che iz *pen »Stein > Herd«). K *pen »Herdstein > Herd« tudi penestes kakor ognjь:ognjishtь »mancipium; lastninska pravica«, etrushchansko > latinsko atrium
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

»* Herdraum > Mittelraum des altitalisches Hauses« (hadra id est petra [r <> -] > etrushchansko etera z a<>e (str. 58); Velesъ, predslovansko, »Seelengott; bog dushe« < *weleps : etrushchansko *laps > las > starolatinsko lases »Geister; duh, prikazen« (etrushchansko lupu »mortuus«); preko s<>ss latinsko lessus »Totenklage; mrtvashka tozhba« (str. 59); velьb(l)odъ, predslovansko, »camelus« < *wulbland + velь »magnus (v- je nabrzh slovanski v pred ъ!) (str. 59); netopir, [x]netopyrjь, predslovansko, lat. saurix »eine Eulenart; vrsta sove«; za xne- »Haut; kozha« = litavsko shikshno; za *tpr <> *(t)sh(w)r prim. z baskovskim sabur »souris; mish« (str. 60); ьstъba, predslovansko (germansko *stub »Stube; izba, soba«), likijsko *istu, bazi > isbazi gr. soros; coffin; krsta«, lat. vestibulum < *westub (str. 60); vidla, predslovansko, »Gabel; vile, vilice« < *widh[u]l : etrushch. *dhulsk ¶n > lat. thu[l]sc ¶na > fuscina »Dreizack; trizob«; etrushch. *dhun »3, tri« > thun, thu; *sk¶n < sken, s(a)cena »Haue des Pontifex; motika, rovnica (vrhovnega) svechenika (str. 61); *wingar : *ingar »rot; rdech« > bask. chingar »etincelle, braise, charbon; iskra, zherjavica, oglje,«, injar, inhar : gorri »rot; rdech«, gar »Flamme; gorech, plamen« (str. 61); *vigъnjь, predslovansko »Schmied(e) < *wigubnj : kelt. *gobann »Schmied; kovach, kdor dela pri vignju, z ognjem« (str. 61); virajь, predslovansko, »Paradies« < *wiraju (che ne iransko po Vasmerju iz *vь Ir) : rajь (str. 61); Visla, predslovansko (s ks>s proti ksh>kx) = germansko *Wixsl < *wiksl (ks<>sk), lat. Visculus < wiskl (:iksl > slovansko Isla »pritok Visle«) : predbaltsko > egipchansko sacal »jantar« (s<>st), predslovansko stьklo »*jantar« > steklo; *wist[k]l > german. *Wistlo »Weichsel = lat. Vistula (str. 6162); vitegъ, predslovansko, »eques; vitez, konjenik, jezdec« < *w-i-tem-g: -tem- preko (t<>d) v etrushch. damnos (ippos), predslovansko *demtel »Pferdekraut; konjska zel« > detel »Klee; detelja« (str. 62); tele, predslovansko, lat. vitulus »Kalb« < *w-i-tel (str. 62); vivьlga, predslovansko, »Oriolus galbula, vuga, kobilar« < *w-i-wilig : i-vьlga : vьlga > vuga (str. 62); vьrtъ, predslovansko, »hortus« (: vьr[to]tъpъ ali vьr[to]tъbъ »hortus, spelunca; vrt, nasad, zelenjava, jama, votlina« : etrushch. tupi = karijsko taba “petra” ?) < *wirt, iliro-trashko *irt < hortus (str. 63); *ebdzhur > ezvъ, predslovansko, »Dachs; jazbec«, *webdzhul, baltoslovansko abdzh[u]r (abtsh[u]r?), prusko wobsrus, litavsko obshrus. Vobesca ibersko »Wald bei Bilbilis« < *w-o-besh : romansko a-bs-us »unbebaut; neobdelan« : bask. baso »foret; gozd« (str. 62); Vogesos > Vosegos, Vosagus, Vasagus, galsko »Vogesen, Vosges« < *woges, o<>e ter ks<>s(s), ligursko Vesulus pinifer : *gesust > irsko gius »Kiefer, g<>k; bor«, germansko *kezn > *kena »Kien; smolnica, derenica, sovoj (gl. Janezhich – JAN)«, juzhnoslovansko narechno ma-cesnъ (ke>ce !)(str. 63); nedъro, predslovansko, »kolpos; zaliv, prsi, nedra, vagina«, *vъn nedъra > vъn edъra !, grshko nedus »ventre; trebuh«, *w-e-ntl, etrushchansko netshvis »haruspex; vedezhevalec iz drobovja zhivali«; * netsu r spada s ts<>t/d k slovanskemu nedъro (str. 65); setь(nъ), predslovansko, »extremus; skrajen«, preko s<>r baskovsko *rutin>uruti, *urrut[i]n>hurrun, z u<>i pa *urritn>urrin »loin; dalech, redko« (str. 66) prim. od-soten; voskъ, predslovansko, litavsko vashkas < *washk »Wachs«, [shk<>ksh] germansko *waxsa < *wapshk, latinsko apis »Biene; chebela«, *waban, *wabon (str. 66);
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

vapa, predslovansko, »stagnum, mlaka, luzha ipd.« < *wap : zahodnogermansko narechno ap(p) v rechnih imenih (str. 66); *wen¶ter, baltoslovansko, »Art Netz; vrsta mrezhe« (>slovansko veterь, litavsko ventaris) < *w-e-n ¶ter: nat > germansko *nat, not »Netz, mrezha«, prusko noatis »Nessel; kopriva« lat. nassa »Fischreuse; ribishka vrsha, sak« (str. 67); *wepr, baltoslovansko, »Eber; merjasec« (>letishko vepris, slovansko veprь) < *wepr (e<>a) : lat. aper, starovisokonemshko ebur, grshko kapros (str. 67); *vi[k]snja [ks<s] > vishnja [ks<>sk], predslovansko, *wiksaxn/l »Weichselkirsche; vishnja« (starovisokonemshko wihsela, severnonovonemshko wessel, romansko *viscj > ital. visciola itd. (str. 68); konjь, predslovansko, *wikpo »Pferd; konj« (> grshko ippos, ikkos) < *w-i-kp : keltsko *kapp > sirijsko capall, kimrijsko ceffyl, (pp<>b) galsko Caballos, grshko kaballes, latinsko caballus slovansko kobyla, latinsko cabon, *kabn > slovansko konjь (str. 69); vixla > vila, predslovansko, <wish(ax)l, (kakor zhi[x]la : litavsko ginsla) spada z i<>o k baltskemu *woshu n (n/l<>- ) »junge Frau« > litavsko *wuoshwje > uoshve »Mutter der Frau«, keltsko narechno *gwox[w]iđ > kimrijsko gwaudd, starokornvalsko guhit, bretonsko gouhez, latinsko voxor, [v]uxor »die rechtmässige Frau, zakonska zhena« < *waxksh; ksh- »nympha, junge Frau« iz *kaxs »jung, mlad«, v etrushchini husrnana »juvenilis; mladosten«, hushiur »mlad«, grshko nannos »majhen, palchek«. Iz *wish(ax )l »nympha« z numfe>numfutsa = nevesta>nevestъka »Wiesel; podlasica«, tudi germansko *wisulon »podlasica«, *awis(e)l > aielouros, ailouros »chat, chatte; machka«. K semaziologiji (=semantika, pomenoslovje) morebiti tudi slovanska lasića »Wiesel; nevestica=podlasica) : etrushchansko lasa »*Jungfrau>dienende Gottheit; *devica > sluzhabnica bozhanstva« (str. 70); itd. Vse, kar je oznacheno kot predslovansko, predgermansko itd., je treba obravnavati kot skupno osnovo, ki naj bi po Oshtirjevem mnenju preshla iz predindoevropskih jezikov v indoevropske. Oshtir na temelju svoje podrobne pripravljalne razchlembe zgledov sklene, da se sme primerjati *wenat, *wenet : *an¶t »Venet > Slovan« z alarodskim *ant(h) »chlovek« (v predgrshchini anthropos, predhetitshchini antuhsh) (str. 70), vendar je slovanski *ant v Antis in iz tega anglosaksonski ent, novovisokonemshki narechni enz »Riese; velikan«, najbrzh shele slovanska analogichna stavchnofonetichna tvorba iz *want < *wan¶t (kakor vosa > osa, vosъ > osъ itd.) in * wan¶t se lochi od *wenat, *wenet : * wan¶t > slovansko *went le po a<>e. Zato tudi ne sodi venetski *wen v Veneti k *wen(n) v retski Venostes, Vennonetes »Alpenvölker; alpsko ljudstvo«, ker se ta *wen(n) ne dá odcepiti od retskega *enn v Ainos , Aenus, Enos, In »reka Inn«, in dalje od predromanskega, galskega venna »Schleuse, Mühlgraben; zatvornica, mlinski jarek«. Oshtir se je v tem svojem temeljitem jezkoslovnem traktatu seveda oslanjal na lingvistichne zakonitosti, toda treba je takoj dodati, da so drugi slovechi jezikoslovci, med katerimi je npr. Devoto (kot lahko preberemo tudi v tej knjigi), v 3. tisochletju pr.n.sht. postavili Venete v Panonijo, od koder naj bi se kasneje preselili v severno Italijo po kopnem in v srednjo Italijo chez morje. To njegovo nelagodje je zachutiti v nadaljevanju (str.71), ko pravi, da nekateri sicer vezhejo Venet
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

Veneti in Anti - Lucijan Vuga

z indoevropskim *wen > starovisokonemshko wini »prijatelj« itd., in tudi Avesta pozna vathva »Schar, Herde; krdelo, trop, chreda«, kar bi prishlo v poshtev ob morebitnem indoevropskem izvoru korena *wen/o/¶t : *won¶t (> slovansko *want > *[w]ant). Vendar je zaradi predindoevropskega porekla venetskega jezika (podchrtal L.V.), na katerega se je ulegla centralnoindoevropska plast, *wen(e/a)t, *wen¶t > baltoslovansko*went <> *wan¶t > *want > slovansko *[w]ant najbrzh sorodno s pribaltskimi Oueltai, ki jih omenja Ptolomej III 5, 10 in katerih ime tichi tudi v imenih zahodnoslovanskih ljudstev Velti, Veleti, Veletabi (< slovansko *Veltebi; komaj da < *Veltove), Velatabi itd. > visokonemshko Wilzi (z<t). To ime prikljuchujejo k predbaltoslovanskemu *wa/el ¶t > *wa/elt »Riese; velika« v starocerkvenislovanshchini vlatъ, rusko veletъ, volotъ, poljsko wielot in je po pomenu identichno s predbaltoslovanskim *wen¶t > *went »gros; veli« v slovanskem komparativu vetjь »vechji«; k -en- iz -en¶- primerjaj rastochi naglas v srbshchinihrvashchini veće, već, slovensko vech, letonsko Venjta »Velikaja« = litavsko Venjta (str. 71). Podchrtal sem “predindoevropsko poreklo venetskega jezika” zato, ker je Oshtir o tem preprichan; pa je res tako? Da in ne! Po teoriji kontinuitete bi morali biti Veneti prisotni na teh prostorih zhe tisochletja pred n.sht., torej vsaj v neolitiku, che ne zhe prej. In prav po teoriji kontinuitete je treba njegovo t.i. “predindoevropsko Evropo” zavrechi in jo nadomestiti s kontinuirano naseljenimi ljudstvi, to pa so med drugimi, kot pravi Mario Alinei, tudi Slovani in Slovenci na sedanjih ozemljih in tudi v Vzhodnih Alpah. Oshtir nadaljuje, da je pri tej razlagi imen Venet : Ant in Velt podana ne le etimologija (predslovansko *vel(t) »gros; velik«, *vent), ampak tudi prehod e<>a v Venet : Ant kakor v wielot : vlatъ, in kochno mozhnost izvajanja narodnih imen Venetov: *We/ane/a/¶t <> *We/al¶t. Nekateri k temu dodajajo she Azh-vinchei (Buga, Rocz. slaw. VI 27) (str. 71). Oshtir meni, da na podlagi njegovih raziskovanj ni izkljucheno, ker se pojavlja osnova *waxl tudi v baskovshchini *wal > al (primerja Enetoi poleg Veneti) »pouvoir; moch, oblast«, da gre za staroevropski, predindoevropski izvor korena, saj poleg tega najdemo na podlagi staroevropskega prednjeazijskega w<>h (<> f <ph), k temu likijsko uhe <> uwe, wata <> hata, etrushchansko Ve[r]sta <> *Horsia > Horchia »Göttin des Herdfeuers; boginja ognjishcha« (etrushch. verse »ogenj«), she baskovsko *hant > handi »velik« iz *phant preko *fant, chemur odgovarja s prehodi f > b > w predbaltoslovansko *waxn(ax)t »velik« (str. 72). Oshtir pa postavlja she drznejsho predpostavko, kar seveda spet opira na jezikoslovne analize, da pred n v staroevropshchini prehaja asimilatorichno p>m, npr. cybindis > kumindis, torej poleg *pa xnt »velik« tudi *maxnt, ohranjeno v etrushchini mantisa »additamentum; dodatek, dostavek«, predkeltsko *mant > irsko meit »velik«, zato ni neprichakovano poleg omenjenega predbaltoslovanskega * waxn(ax)t »magnus, Venetus« tudi *maxn(ax)t , torej *Men ¶t > *Ment »Venet«, ohranjen morebiti v baltskem estuariju (morska plitvina, laguna, mlaka, zatok) Mentonomon nomine (Plinij 37, 35) (str. 72). Oshtir zakljuchi (str. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel¶t >welt> zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb- za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi, to je oblika, ki je npr. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib- in se pojavlja tudi v sicilijansko-trashkem -ib- – tako *we/ame/¶t v Veneti-Antes <> *wel¶t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen¶t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«,
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti.htm[16.11.2010 10:15:42]

291) * Che spomnimo. Baske verjetno she direktno.revijasrp. je vsekakor prav. str. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. ki so nam pustili imena kakor Benetke. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti.si/knrevsrp/pogum2004-1/veneti. da je Karel Oshtir oznachil v svojih lingvistichnih raziskavah predindoevropske jezike kot megalitske jezike. vendar bomo v nadaljevanju videli. Bate. str. tudi uposhtevajoch zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti.Veneti in Anti . med temi naj bi bila tudi etrushchina in venetshchina. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti=Anti. slovenskem ozemlju.11.« (BEZ I.2010 10:15:42] . ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture.Lucijan Vuga *we/al ¶t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«.htm[16. da se ozremo na tisti chas megalitov tudi po nashem ozhjem. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu. So kakshna znamenja megalitske kulture tudi pri nas? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU http://www. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti.« (BEZ I.

kar je videti na konicah kopij. s katerimi je bilo mogoche natanchnejshe delo. ki so ponazarjale neko sporochilo. oddelka Znanstveno-raziskovalnega sredishcha Slovenske akademije znanosti in umetnosti. iz chesar je bilo mogoche dolochiti ne le takratno zhivalstvo. Divje babe I sodijo v ta chas in so tudi najzanimivejshi del tega kompleksa. http://www. Tudi jamske risbe niso vse od sodobnega chloveka. da je neandertalec vrtal s kolkom enoletnega medvedka. ali je to neandertalcheva zapushchina ali pa so bili jamski prebivalci prej eni in potem drugi. ker pa so ga prvich identificirali v dolini Neandertal pri Düsseldorfu v zahodni Nemchiji.2010 10:16:45] . razlichnih velikosti. Vech polemik je bilo. nozhe. vsaj glede lova in nabiralnishtva) je nastopil Homo sapiens sapiens. a nashli so jih tudi v Divjih babah. seveda si tudi o razvoju pisave niso vsi edini. morebiti hijene ali kar jamskega medveda. da so arheologi med izkopavanji visoko nad dolino reke Idrijce nashli nenavadno obdelano votlo kost z luknjicami. to so ostri. poshevnim in nizkim chelom ter z mochno shtrlechimi ochesnimi loki in s krepko razvitimi deli obraza okrog cheljusti. in prav to je tisto. Prav odkritje pishchalke rabi nekaterim kot dodaten dokaz o njegovi vishji kulturi od domnevane. zato obdobje poimenujejo aurignacien. kar ohranja dvom. da je bila prav genska nekompatibilnost kriva. In ne nazadnje je slikarstvo zachetek pismenstva.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. ali so luknjice na kosti posledica namernega vrtanja ali le odtis zob kakshne zhivali. zlasti znane so najdbe iz Potochke zijalke. ki razdvaja znanstveni svet. to je bilo v Evropi in Sloveniji obdobje poznega paleolitika pred 40. saj terja dolochene psiholoshke predstavne zmozhnosti. ostanke vech kot dvajsetih ognjishch ter na kupe zhivalskih kosti in zob.000 leti. V Posochju so v Divjih babah zhiveli v srednjem paleolitiku (starejsha kamena doba. ki se je pozimi zatekal v jame. gre za »risanje«. Ker se leseni deli praviloma niso ohranili.11. Kdo pa so bili neandertalci? To je izumrla vrsta predhodnikov sedanjega chloveka v ledeni dobi. vrtala razlichnih. Ker so natanchno mikroskopsko pregledali izvrtine.000 let in jo pripisujejo po vsej verjetnosti neandertalcu. Za njim (seveda ne gre za ostro lochnico. s podolgovato lobanjo. ki jo obichajno slishimo. ki je hkrati najpomembnejshe paleolitsko nahajalishche v celotnem predalpskem loku za obdobje pred 100. nashel fosilne ostanke desetih neandertalcev v Krapini v Hrvashkem Zagorju v votlini Hushnjakov breg. tako da o starosti ni velikih dvomov. od katerih sta dve dobro ohranjeni. Prve najobsezhnejshe in poglobljene raziskave tega obdobja so opravili na najdishchih v francoskem Aurignacu. toda z manjsho brado. Kosti so nalashch prelomljene. Dognana starost pishchali je 45. dve pa le delno. kdaj naj bi ta neandertalska chloveshka vrsta izumrla. srednji in vzhodni Evropi. Izkopali so jo dva metra pod tlemi zraven enega od ognjishch. kar je omogochilo obnoviti takratne podnebne razmere ledene dobe. bolj sklepajo. Pishchal so preslikali tudi z radiokarbonskim postopkom. kot zhe recheno.000. da ni prishlo do meshanja in je naprednejsha chloveshka vrsta prevladala. anatomsko povsem sodoben chlovek. Sledov neandertalca je veliko v zahodni.000 in 30. Redki menijo. profesor na zagrebshki univerzi. kar naj bi spominjalo na pastirsko pishchalko in s tem najstarejsho pishchal na svetu. Sodobni chlovek je izpopolnil izdelavo kamnitega orodja in orozhja. mousterien) pred 115. kjer so odkopali lobanje in okostja. Tudi che je prihajalo do spolnih stikov ali celo do morebitnih otrok. verjetno v konkurenchnih odnosih. Ali je bil neandertalec res manj inteligenten od sodobnega chlovega. hranil se je v prvi vrsti z zhivalskim mesom in s plodovi.000 in 35. in neandertalec je zhe poznal ogenj. saj je bil mozek za takratne ljudi ne le poslastica. so postavili domnevo. pretezhno jamskega medveda.000 in 40. razen delov kopij. toda ne oziraje se na to. v severni Afriki in v velikem delu Azije. a prav slikarstvo je ena najpomembnejshih chlovekovih intelektualnih sposobnosti ne le zaradi nachina izrazhanja avtorjevih misli in obchutij. vendar vechina odlochno zatrjuje. ampak tudi zaradi dojemanja gledalcev. Vechletna izkopavanja so potekala pod vodstvom strokovnjakov Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inshtituta za arheologijo.000 in 30. sta obe vrsti zhiveli kar dolgo druga ob drugi. njegovi kremenchevi odkrushki so dolgi in tanki. kako naj bi potekalo. kje vse je uporabljal to gradivo. so po tem kraju poimenovali celotno vrsto. Po rasti je bil majhen. ki je rabilo temu prachloveku. naj ti ne bi bili plodni. dasi she surovih oblik.000 leti. natanchneje 1995. slednje je nizhja spodnja meja.Divje babe Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU Pred leti. je vzbudila svetovno senzacijo vest. Poleg kamnitega orodja mu je prishla prav tudi kost.revijasrp. od tod vodi razvoj k bolj abstraktni uporabi znakov za zloge ali glasove. v omejenem obsegu se to tudi danes dogaja med razlichnimi rasami. ampak tudi najizdatnejsha hrana. da le niso povsem izginili in da je nekaj njihovih genov tudi v danashnjem chloveku. V jamskem okolju so nashli tudi ostanke tedanjega rastlinstva.htm[16. je vprashanje. V nashi blizhini je leta 1899 Dragutin Gorjanovich-Kramberger. zraven pa so nabrali she nekaj sto kosti izumrlih zhivali. toda kratki in shiroki kremenchevi odkrushki za strgala. Ni manjkalo tudi nekaj sto primerkov drobnega orodja iz starejshe kamene dobe. ki je zhivela pred 130. marvech tudi nachin prehranjevanja. kjer so ga lovci pokonchali in pojedli. V razlichnih plasteh so odkopali veliko kamnitega in koshchenega orodja.000 leti. saj se je prvo neverbalno obchevanje zachelo s slikami.

med seboj povezani severno od Kavkaza.Divje babe Vsekakor so neandertalci govorili.000 leti kopno do sredine Jadranskega morja in ga je prekrival goz listavcev. da najnovejsha raziskovanja opozarjajo na verjetnost.htm[16. zlasti glede mezolitika. s tem.11. medtem ko so v notranjosti Evrope vladale tezhje razmere. da je prihajalo ne le do sposojanja besed. str.000 in 5. Ochitno je bil pretezhni del priobalnega ozemlja Sredozemlja primeren za zhivljenje.n. toda domnevati smemo. nekako med 8. 24 Vidimo. v mlajshem pleistocenu? Pleistocen je geoloshka doba. Kako pa je klimatsko videti Evropa ob zadnji poledenitvi. Chrno morje in Kaspijsko morje sta takrat bili velikanski pleistocenski jezeri. intimnejshe zadeve so zblizhevale dva spola ali morebiti otrochad. ko se je z neolitikom in ugodnejshimi podnebnimi razmerami zachel pravi razvoj sodobnega chloveka. in che so dolga tisochletja zhiveli v stiku z danashnjim chlovekom. je povsem logichno sklepati. 1979. prav tako vzdolzh Apeninskega polotoka in na pretezhnem delu centralne ter severne Evrope je bila tundra. da je prishlo okoli 3000 pr.sht. Ljubljana. Morda jih je kdaj povezovala nuja za prezhivetje. saj ne moremo pripisati primitivnemu chloveku. srednja kamena doba. ki se je zachela pred dvema milijonoma let in konchala pred deset tisoch leti. do ponovne zachasne ohladitve. Glede datacij posameznih obdobij obstajajo med strokovnjaki razlike. da je kdaj pa kdaj prevladalo racionalno spoznanje. da je manj shkode sodelovati. Temu klimatsko surovemu obdobju je po neolitiku sledil mezolitik.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. Posamezne skupine lovcev so mogoche sklepale zachasna ali daljsha zaveznishtva pri skupnem lovu ali drugih podvigih. kar je povzrochilo dolochene premike ljudstev. Mladinska knjiga. katerih obseg in posledice pa nam niso povsem jasne. pa najsi so bila ta she tako skromna in nerazvita. Tudi najhujshi sovrazhniki se morajo kdaj pa kdaj pogovarjati. tega si ni tezhko predstavljati v tistih trdih ledenodobnih chasih. Povzeto po: Atlas sveta.000 pr. da je bil povsem brez chustev..sht. kar je omogochalo tako zhivalim kakor ljudem gibanje po dokaj ugodnem terenu. ko je bilo podnebje skoraj enako danashnjemu. A tudi bolj chloveshke. v danashnjem Trzhashkem zalivu pa so rastli iglavci. da je bilo ob koncu pleistocena pred 25. prav tako tudi v Padski nizhini. ki ga nekateri pogojno ali http://www. da med vrstama le niso bili zgolj napeti in sovrazhni odnosi. ni izkljucheno.n. Po vsej dolzhini ozemlja nekdanje Jugoslavije. Po Panonski nizhini se je raztezala stepa s puhlico. povezana z obshirnimi vzhodnimi stepami nad Chrnim morjem in Kaspijskim morjem. ampak tudi do drugih jezikovnih kontaminacij.2010 10:16:45] . kakor pa se medsebojno pokonchevati. recimo.revijasrp.

sht. katerih osrednja tema je preseljevanje ljudstev. Obdelavo kamna je izpopolnil. kjer vodijo poti proti prelazu Razdrto. Za pososhka gradishcha je znachilna prilagojena tehnika obrambnih polozhajev. Chloveku se je pridruzhil pes. podobno je pod Chavnom proti prelazu na Colu.sht. mezolitik pa potiskajo bolj proti koncu paleolitika. boba) je omogochal shranjevanje vishkov hrane..n. Bronasta doba se je raztegnila do 2. ki pa mu niso mogli dolochiti natanchnejshe starosti. Celotno to obdobje pa je she najbolj predmet zholchnih razprav. in 3. kjer je prav tako obilica arheoloshkih tochk. ko so po dolini divjale vojske.sht. kashtelirjev.sht. ki jo imenujejo doba prave revolucije. kar naj bi potrjeval spremenjen nachin pokopa in upepeljevanje. V neolitiku med 7. tisochletjem pr. na Krasu in v Istri obdobje gradishch. vdori z vzhoda itd. V bronasti dobi so naseljevali predvsem vrhove vzpetin in se obdajali z utrjenimi obzidji. Arehologi pravijo.. Postopoma in pochasi so se kopichila spoznanja in izkushnje o zhivinoreji in poljedelstvu. ki prichajo. Nekateri menijo. kamnito orodje je zglajeno in lepo oblikovano. medtem ko se je obdelava bakra tod razshirila v 3. stenami in prepadi sama po sebi zadostno varnost in je bilo potrebno utrjevati le dostopne poti ali kvechjemu eno stran gradishcha. Obakrat je prishlo na dan ne prav dobro obdelano kamnito orodje iz domachega kremena. postajalo je chedalje topleje. torej zhe na ravnini. In naposled bakrena in bronasta doba. da so bile zhe tudi nizhje gore kopne in je chlovek pach shel za plenom. govedo in svinje). s chimer je vzplamtelo upanje. oznachujejo s pojmom ''neolitska revolucija''. In ne nazadnje rastline in njihove plodove.n. cheprav celotni neolitik 10. ko se zachne v srednji bronasti dobi med 1550 in 1300 pr.n. da so se takrat ledeniki zhe toliko otalili. toda obenem vse tezhje za chloveka. sekire. Tudi za ta chas imamo kaj malo pokazati v Posochju. Tudi tej skromni beri naj bi botrovala le nezadostna raziskanost ozemlja.Divje babe sploh ne uposhtevajo. Izpopolnilo se je loncharstvo. Benechijo in Furlanijo – mogoche jemati kot razshirjeni prostor tega pojava. ni povsem jasno. V spodnjem Posochju so najznachilnejsha gradishcha na Vipavskem. In ne nazadnje je celotno juzhno pobochje Trnovske planote posejano z lokacijami. iznajti lov z zankami in pastmi.sht. zato je bilo chloveku tam na voljo znosnejshe okolje. veliko vechji donos zhita in jechmena ter strochnic (graha. Drugi pravijo. se je razmahnilo udomachevanje zhivali (poleg psa she drobnica. da so se she dolgo v srednji vek (tudi v chasu vdorov Turkov) tja zatekali ljudje. Zachela se je doba hitrega kulturnega vzpona chloveshtva.n. saj je bilo treba naloviti vechje shtevilo zhivali..000 let pr. kjer se je mogoche tudi preprichati. Ledena doba se je konchala. ki dotlej ni bila v navadi: ribe. mehkuzhce ipd. kasneje razshirjeno po vsej Evropi od Chrnega morja do Atlantika. Zakaj je iz tega obdobja toliko chlovekovih bivalishch v srednjem hribovju. Surovino za to so zhe tedaj chrpali nad Cerknim. moral je iznajti nove nachine pridobivanja hrane.revijasrp.. Toda neolitska nahajalishcha so osredotochena ob spodnjem toku reke Vipave.n. tisochletja pr. to je znachilno predvsem za Istro in Kras.sht. ki ga je umikanje velike zverjadi proti severu ali celo njeno iztrebljenje zaradi pretiranega lova postavilo pred nove izzive.si/knrevsrp/pogum2004-1/divje. treba je bilo posechi po manjshi divjadi in pticah. od katerih so nekatere she povsem neraziskane. ki je prinesla razvoj poljedelstva in metalurgijo.n. saj so mogli izbirati take lege.htm[16. MEGALITI. Toda mesa je bilo vedno manj.sht.sht. to je jemalo vech chasa in terjalo vechji napor. Najstarejshe slovenske najdbe. Zvechine shteje neolitik od 10. da je bilo doslej premalo raziskav! In konchno smo na prehodu iz kamene dobe v bronasto dobo.n. izvirajo iz 5.11. medtem ko je notranjost – Posochje. saj gre le za posamichne najdbe. da je ves ta chas she vedno prevladujoch kamen tudi pri obdelavi kovin. jesti je bilo treba tudi hrano. kjer je dajala naravna oblikovanost s strmimi pobochji.000 let pr.n. da v nashih krajih za zdaj ni veliko najdb iz tega obdobja! Nekaj so nashli na pobochjih Krna pri planini Kashina ter pod Mrzlim vrhom ob stajah Pretovch. GRADISHCHA – KASHTELIRJI http://www. Na drugi strani pa se zachenjajo obronki in sam Kras. v Shebreljah in Sovodnjah. zlasti pod Nanosom. koder je tudi kasneje vodila slovita rimska cesta prek Hrushice – Ad Pirum in naprej do Emone.2010 10:16:45] . ki traja vse do zhelezne dobe 500 pr. da so v alpskih dolinah she ostali tisochletni ledeniki (eden takih poslednjih je bil v zatrepu za vasjo Volche pri Tolminu) in se je prej stopil led po strmalih. tisochletja pr. da bo morda she kaj sledilo. dolgotrajno sledenje tropom zhivali in vrachanje na juzhnejsha izhodishcha ali pa postopno selitev z druzhinami vred proti severu. tisochletju pr. Nenavadno je.

3. Sestavljen je iz dveh krozhno razvrshchenih lokov iz grobo klesanih kamnitih blokov.2010 10:17:28] . Volarja (sv. ki so brzhkone rabile kot liturgichni spomeniki. Toliko na sploshno. vchasih postavljeni drug za drugim. kaj http://www. megalitski spomenik blizu Salisburyja v Angliji. grobo obdelani. dolmeni.revijasrp. posebno v Bretaniji. v krogu razvrshcheni kamniti bloki. ki verjetno predstavljajo simbol sonca. So trojni: 1.11. vse to je bilo pred odkritjem prekrito z zemljo. kromlehi. kjer so kamnite preklade postavljene chez pokonchne kamnite stebre. 2. ogromne obdelane kamnite klade. ki izvira verjetno iz mlajshe kamene dobe. Verjetno je nastal v bronasti dobi in je bil svetishche za chashchenje sonca. veliko jih je v Franciji. Najvech jih je v Angliji in Franciji. Hilarij) Megaliti.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. verjetno megalitski nagrobni kamni. menhirji (bretonska beseda). Med najbolj razvpitimi zahodnoevropskimi prazgodovinskimi zgradbami je Stonehenge. stara arhitektura.Megaliti Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I MEGALITI. neolitika. GRADISHCHA – KASHTELIRJI Megalit (?) ob Nadizhi pri Robichu pod cerkvico sv. do nekaj metrov visoki kamniti stebri.htm[16. grobnice.

ki je tudi oznachena kot prazgodovinsko nahajalishche (E). izdelava konchnih predmetov. ki je na letalskem fotoposnetku v stenski velikosti (ki je bil leta 2003 razstavljen v gostilni »Kuzma« v Borjani) oznachena z imenom »Turjeva jama« (D). ki je komajda nekaj deset metrov od reke in stoji na pripravni jasi. plavutaste sekire so moshko orodje ali bolje orozhje. Da bo stvar she zanimivejsha. nekaj sto metrov nizvodno od megalita. da je bilo to zgolj obchasno skladishche ali celo obredni prostor. dasi je mogoche naravnega izvora. nedvomno pa shirshe okolje in pomembna blizhnja prometnica pricha.2010 10:17:28] .Megaliti pa pri nas? V okolici tega megalita (?) (A). medtem ko je na letalskem fotoposnetku ta jama imenovana "Pavlicheva jama" (C). in che k temu prishetejemo she.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. ki so od nekdaj predstavljale objekt chashchenja. podzemno jamo z neolitskimi najdbami. da stoji ob reki. da si ga ne bi izbrali za mesto chashchenja in obredov. na mestu. je bron zaradi svoje menjalne vrednosti predstavljal neke vrste "kapital" ali trgovsko blago. Na lokaciji C (kot smo omenili. namenjeno nekam bolj ali manj dalech. se uporabljana imena ne ujemajo in jo pogojno imenujmo Turjeva jama) so zhe v 18. da gre za resnichni megalit. sestojecho iz treh skupin predmetov: bronastih srpov. Nad megalitom je prastara cerkvica sv. to je tezhko presoditi. Ta najdba je primerljiva z onimi iz Machkove jame pri Postojni. Iz razlichnih okolishchin je mogoche sklepati. nad levim bregom Nadizhe. Prav tako bi bilo mozhno. tod okoli so posejana prazgodovinska nahajalishcha. Onstran reke Nadizhe je vzpetinica Der. je povsem mogoche.htm[16. da mesto ni bilo nakljuchno izbrano in pripada shirshemu kulturnemu pososhkemu sistemu. da je morala biti v blizhini tudi predelava. kopali in nashli bronastodobne predmete. Vendar te jame domachini skoraj ne poznajo. medtem ko so srpi domnevno zhensko poljedelsko orodje. domachini jo imenujejo "Pelerincheva ali Turjeva jama". napeljuje na misel. kasneje so spravili na plano she zakladno najdbo. je vrsta prazgodovinskih tochk. bronastih klad – surovcev za nadaljnjo predelavo in sekiro s plavutastim rezilom. Skratka. le nekaj deset metrov od reke Nadizhe. che pa to ne. od tod vodi steza navzgor po strmem pobochju Mije proti nekaj sto metrov oddaljeni jami. Volarja (sv. Ker pa so zraven she klade brona. a s tem imenom vchasih imenujejo drugo. da so bile prisotne osebe moshkega in zhenskega spola. obdani s suho zidanim zidom. http://www. st. je kucelj Lup s cerkvico sv. ki sodi med arheoloshka najdishcha. zahodno od Podbele. Hilarij) (B).11. to pa praprebivalcev ne bi motilo.

Da je bila pred stoletij tod narava drugachna. Tam je bil najden tudi zlatnik iz rimskega obdobja (o katerem obstajajo verodostojni zapisniki v arhivu dunajske dvorne pisarne). Domnevno gre za neraziskano prvotno arheoloshko tochko z vidnimi ostanki vodnjaka (?) in zgradb na ravnici okoli 100x50 m. Kostanjevica. Kras je bil od nekdaj. gradishcha. ki so velichastni plod chlovekovega dela. Dobravlje. predvsem pa strma pobochja. ob spodnjem toku Soche. Zaradi takih vegetacijskih sprememb marsikdo ne opazi pravih megalitskih gradenj. je za okoli 350 km. kjer so prav tako raziskovali areheologi zhe v 19. ki je bila najdena v okolici Robicha. Na gori Miji so bolj proti vrhu »Ghajdne lehe«. Orehovlje. globachah. to je kamnit podor z Matajurja. borovih in she manj drugih drevesnih sestavov je sorazmerno malo. Gabrovica. domachini mu pravijo Velika Grizha. ki pa je izgubljen. so zgolj razshirjali in izboljshevali davne ceste. Toda presenechenja iz davnine nas poleg teh v zgornjem Posochju chakajo tudi bolj na jugu.000 m3 zlozhenega kamna.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. ki potrebujejo vode kakor govedo in jo ochitno dobijo. Bukovje itd. st. Hrushevje. a ne trdim. Eno takih.. Prav tako imamo ohranjeno bronasto rimsko fibulo. Dalech zanimivejsha in zgodovinsko pomembnejsha pa so gradishcha. da je pod kamnito gmoto pokopano "mesto". ki je do polovice zaprl dolino med Robichem in Kobaridom. kar dovoljuje povrshina okoli pol hektarja in avtonomna oskrba z vodo – vodnjak. pa tudi na delno ponikanje reke Vipave nad Mirnom pri Gorici. ki je bil nedvomno naseljen zhe v neolitiku in nato skozi bronasto dobo do danashnjih dni. saj je bila hudo prizadeta zhe ob potresu leta 1976 in ji je grozilo. pozhrtvovalni domachini so jo obnovili leta 2001. pravzaprav ceste iz kraja v kraj in v beli svet. Vendar je tudi vech zastale vode v lokvah. ki so bodisi ograjevali plodno zemljo ali predvsem sluzhili za preprechevanje shirjenja pozharov. ki napaja Kras. Reko v Shkocjanskih jamah ipd.htm[16. Po Krasu je na desetine kilometrov kamnitih zidov. Po pripovedovanju oskrbnika naj bi nekateri starejshi krajani videli nad vhodnimi vrati vklesano letnico 100?. najdeno v Molidi. ki se izgubi nekam proti Doberdobu. Skratka.. Iz takih zidov so nastajali kilometrski hodniki. Brestje). da je tochna. Da je tako. Hrastovlje. Pred leti so jo arheologi ochistili drachja in http://www.11.Megaliti Helene (menda iz 16. Cerje. je blizu Vochjega gradu pri Komnu. vendar se ta del kamnitega oboka ni ohranil. st). vse dokazujejo veliko arhaichnost tega prostora. Marsikdo se je zhe podal na Kras. da se sesuje. Nasha druzhina hrani na polovici odlomljeno neolitsko kamnito sekiro (dvojnik imajo v Tolminskem muzeju). toda pod povrshjem techejo prave reke proti Jadranu. ki ne le po imenu ampak tudi po izkopaninah datira v chas svetolucijske kulture. na zhalost pa so propadle stenske in stropne poslikave. Slivje. ki jih je lahko braniti. a je she marsikaj drugega. ki so sistematichno gradili prometnice za lazhje obvladovanje in izkorishchanje imperija. ker se strma pobochja "lupijo". Tudi samega zidovja. saj je nedalech stran podobna manjsha zgradba. ki so se z leti zatesnile z listjem in nastalim humusom. prichajo tudi megalitske zgradbe. kar je zhe egiptovska piramida. ne shele od rimskih chasov naprej(!). poudarjam. spomnimo le na Pivko v Postojnski jami. nam pricha mnozhica imen naselij: Lipa-Lipica. med katerimi so najbolj znana tisochletna gradishcha. Ime Lup naj bi po ljudski etimologiji prihajalo od tega. kot pravi krajevno ljudsko izrochilo. ki so razsejana do Istre. Kasnejshi osvajalci. plazijo. Javornik. na zhalost ni ohranjen podatek o nahajalishchu. Vsekakor je kraj strateshko primeren za utrjeno postojanko ali naselje. Tudi vode je vech. po moji oceni. legenda pripoveduje. gre za veliko osredotochenje arheoloshko pomembnih tochk. Jamlje (tj. to predstavlja glede na povprechne mere preseka skoraj 200. zlasti so se pri tem odlikovali Rimljani. ki ni vech tista kamnita brezvodna golichava kot she pred petdesetimi leti. Kilometer od Robicha je vas Staro selo. in nachrtujejo z njo oskrbovati tudi slovensko Istro. danes ga zarashcha pretezhno divje goshchavje.. Jelshane. menda po Ajdih. sicer ne povrshinskih izvirov.2010 10:17:28] . tako da lovci opazhajo na Krasu vrachanje jelenov. pomembno krizhishche praevropskih poti.revijasrp. vdirajo. V zadnjih letih so z vrtanjem prishli do te pitne vode. Vishje nad Molido je Votla jama. vrtachah in dolinah.

http://www.11.Megaliti grmichevja.2010 10:17:28] .sht.htm[16. Gradishche: Mogochno zidovje Velike Grizhe Volchji grad pri Komnu na Krasu – iz 2.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. ki pa je iz dneva v dan spet vse gostejshe.n. tisochletja pr.

marvech tudi prek Karavank in Bohinja v dolino Bache in dalje v severno Italijo. ki jim ne vemo imena. V zvezi z razlagami teh premikov prvich srechamo na Balkanu domneve o obstoju njegovih poznejshih prebivalcev – Ilirov na zahodu in Trachanov na vzhodu. da so izumili bojne vozove. ki jo oznachuje pokopavanje mrlichev pod velikimi gomilami. medtem ko se najdbe v zgornjem Posavju in Podravju navezujejo na razvoj v Panoniji (grobna gomila pod Brinjevo goro nad Zrechami in grobne najdbe v Prichici na Koroshkem ter pri Turnishchu pri Ptuju). che prishtevamo k njej tudi she prehod do pravega uveljavljanja zheleza. nato pa je sledil val preko srednje in celo zahodne Evrope. Ta Grafenauerjeva razlaga odrazha klasichno stalishche o selitvah narodov.. V severne kraje Evrope so hodili po tako imenovani »jantarski cesti« trgovci po jantar in orozhje (mechi iz Skandinavije v Panoniji in na Koroshkem). str. pa tudi po zlato. kje je so bili okrepljeni vhodi in verjetno notranji namenski prostori. o kateri se nam je ohranil spomin v mitu o argonavtih. ali so v Mali Aziji. Ljubljana. medtem ko drugi mislijo.Megaliti Ohranjenega suhozidanega obzidja je za okoli 850 metrov. in med njimi je tudi tisto skladishche. Vzrok za te spremembe pokopa ni znan. ali so se umikali zhe Trachani. svetishcha?) in ne le obzidje. Ozemlje danashnje Zgornje in Spodnje Avstrije sodi she v okvir zahodne skupine.n.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.revijasrp. nekateri menijo. da so vodile prek Vzhodnih Alp v tistem chasu pomembne trgovske poti. da niso uporabljali le znane poti ob vzhodnem robu Vzhodnih Alp. Zgodovina slovenskega naroda. da se je ta obichaj shiril iz Panonije proti zahodu ter zna biti povezan s prej omenjenimi bojnimi pohodi neznanih vzhodnih ljudstev. Vse kazhe. 1964. kdo je bil tam pred tem? V zvezi s prej omenjenimi pokopi v gomilah je Maria Gimbutas pred shtiridesetimi leti razvila "teorijo kurganov": da so bila neznana in bojevita ljudstva z vzhoda predniki Indoevropejcev. Zgodnja kovinska (bronasta) doba je trajala v nashih krajih priblizhno od leta 1700 do 900 pr. v Grchiji in v Italiji dobila prazen prostor. Zaradi njih je bila tudi Ljubljanica vazhna prometna zhila. ki je bilo pred nekaj leti nakljuchno odkrito na Banjshki planoti in o katerem govorimo posebej. cheprav je bila vechina stavb lesenih. da so bili ti http://www.2010 10:17:28] . sledovi trgovske poti pa so tudi najdbe zakopanih skladishch (depojev) ob Murishki dolini in na alpskih sedlih. da so bili zidovi vech metrov visoki in debeli. medtem ko so v Vzhodne Alpe hodili trgovci iz Italije po baker in sol v rudnike na Salzburshkem.11. morda so bile tod tudi zidane zgradbe (stolpi. Ta kulturna skupina se deli v vzhodno skupino v Podonavju in na zahodno v srednji Evropi.htm[16. kdo je prishel na njihovo mesto? Ali so se umikajocha se ljudstva v celoti odselila? In poleg tega.n. GZS. kako se je izpraznil. da so nemirni chasi prizadeli tudi nashe kraje. nekoliko prilagojena zemljishchu.sht. ki sega od Tise v srednjem Podonavju pa do danashnje zahodne Francije. v Grchiji selitev Dorcev proti jugu in Prailiri so prek morja prishli v Italijo. kultura. za kar je pri suhem zidanju potrebna posebna tehnika. pretresa ves prostor od Kitajske do Srednje Evrope in Grchije vrsta napadov plemen. Vsekakor kazhejo shtevilne najdbe skladishch kazhejo. bi pomenilo. njegova tlorisna oblika je sicer nepravilna.sht. pritisk neznanih doseljencev v vzhodno Evropo je izzval selitve zahodnejshih plemen. ki so najprej potisnila Trachane v Malo Azijo. in che se je.) je Evropa dozhivljala nov pretres. Glede na kolichino nagrmadenega kamenja je mogoche presoditi. Iliri in Dorci. ki da so potovali iz Chrnega morja po Donavi. Taka skladishcha na Belshchici nad Javornikom in na Lipanci v Bohinju prichajo. Prek danashnje Slovenije je shla trgovska zveza med Italijo in Balkanskim polotokom ter srednjim Podonavjem. in ker so v drugem valu domnevnih selitev omenjeni na tem prostoru Iliri.sht. ko so se ta ljudstva umikala. pri chemer se nam vsiljujejo razmisleki. da gre za notranji razvoj. 96-99). toda po funkciji njegovih posameznih odsekov je videti. Savi in Ljubljanici navzgor in prishli skozi »jadranska vrata« pri Postojni do Jadrana. I. Trachani in Dorci. Komaj tri stoletja kasneje (med 1250 do 1150 pr.n. Med leti 1650 in 1550 pr. pa do zadnjih desetletij pred letom 700 (Bogo Grafenauer. svoje nasprotnike so v vojashkem pogledu izdatno prekashali s tem. Vsekakor se je v tem chasu uveljavila v prostoru.

revijasrp. podobno Debela Grizha pri Volchjem gradu in Kashtelir v Dvorih nad Izolo. Praviloma se krashko-istrska gradishcha prilagajajo zemljishchu in nimajo stolpov.n. Drugi val selitev ni nich manj zagoneten od prvega. da so bila zhe v neolitiku na danashnjih ozemljih Evrope bolj ali manj ljudstva. da bi kopali. (Zgodovina Slovencev. Konchno pa lahko izgradnja novih bivalishch v devishki pokrajini (spet gre za domnevo o praznem prostoru) kazhe spremenjena naselitvena stremljenja in bolj dognane oblike kultiviranja zemlje ter osvajanje za naprednejshe kmetijstvo primernih povrshin. ki je na ravnem. tako je pri Volchjem gradu. V takrat na novo vpeljani oborozhitvi sta dve prvini bistveno spremenili vojevanje. saj je zvishal mozhnost premagovanja ovir in hitrost akcije. str. Morda je bila celo ena od osrednjih funkcij tega gradishcha pri Volchjem gradu tudi zagotavljanje in branjenje vodnih zalog. che uposhtevamo.2 m. Po eni domnevi so temu botrovali nemirni chasi ob vdoru vzhodnih ljudstev v 8. globoko v podzemlju pa ni nobenega znamenja. Teoriji Gimbutasove oporeka Colin Renfrew. st. ki so bile potrebne ob trgovskih poteh. Zgodovinarji she niso nashli dokonchnega odgovora. na obeh straneh z lijakastim zidom branjenimi vhodi in postavljanjem dvojnega obzidja na izpostavljenih mestih. da so si postavljali vishinska utrjena naselja. verjetno izhajajo iz grshkokretsko-maloazijskega zharishcha. je primer Volchjega gradu ena od takih izjem.2010 10:17:28] . Odsev dosezhkov teh visoko razvitih bivalnih omik predstavljajo pri nas utrjene postojanke obdane z zidom na Krasu. da so imeli dovolj pitne vode zase in za zhivino. Peter Petru. Toda ne oziraje se na razlichne teorije o izvoru Indoevropejcev ostanki materialne kulture prichajo. Najstarejshe z zidom varovane vishinske postojanke srechujemo ob morju. 51-53). kaj je vodilo tedanje prebivalce. da na Krasu skoraj zagotovo zhe v tistem chasu ni bilo tekoche vode na povrshini.htm[16. saj so potrebovali v tem primeru za uspeshno obrambo poleg okrepljene posadke tudi zapletenejshe orozhje. chesh da ni bilo nikakrshnih bojevitih Indoevropejcev. saj drugachne obrambe ni kot obzidje. Konj gotovo pomeni prvo veliko novost. kar je nekako za en dan ne prav naporne hoje. kakrshne najdemo pri mediteranskih vzorih z ravnimi stranicami in stolpi. toda ne obdelanega vechjega kamenja. Debelina obzidja je med 1. ki je najmanj enkratno povechal uchinkovitost izstrelkov. to pa potrjuje mnenje.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. She doslednejshi so v najnovejshem chasu zastopniki teorije kontinuitete. torej so morali zgraditi zajetne vodnjake. medtem ko je ono v Volchjem potoku na ravnem.sht. Iskanje tezhje dostopnih leg zhe pri bronastodobnih zavetjih v Istri in na Krasu dokazuje prevladujocho obrambno sestavino. Arheoloshka obdobja. marvech je shlo v prvi vrsti za neolitsko akulturacijo z vzhoda. da je bilo na krashki planoti borih 8 km zrachne chrte od morja pri Timavu. znotraj pa vsaj 2 m. kar pomeni. da je morala biti tod vechja posadka z mochnejsho. Toda za to govori tudi dejstvo. Po vsej verjetnosti je bil povod za nachrtno utrjevanje chloveshkih bivalishch mnogostranski. che ne bi bil vmes she vzpon od morja in spust v dolino Vipave. notranja plat je zlozhena iz manjshega in ne tako skrbno odbranega kamenja. ki tod zhive she danes. Krashka planota je v povprechju http://www. do katerega je po cesti dobrih 5 km. Zunanja stran obzidja je iz izbranega. – kot vidimo bi to bil zhe tretji val vzhodnih vpadov. Vishina pa je ponekod prav impozantna. sredica pa je zapolnjena z drobirjem. da je shlo za pomembno gradishche s svojskimi nalogami! Zemljepisna lega mogochnega gradishcha pri Volchjem gradu je she posebej pomembna.pr. Taboru pri Sezhani in Povirju. Prav tako so pri nas poznane dodatne okrepitve obzidja z dolgimi. po drugi tezi so bile vzrok vremenske razmere. od prach in sprozhilcev do loka. 1979. Ljubljana. popolnejsho oborozhitvijo. od Timava do Vipavske doline je okoli 20 km poti.Megaliti prinashalci obichaja pokopa v gomilah. saj dosega z zunanje strani celih 10 m. ki izhajajo iz domneve. skratka. CZ. kot je videti v Grmachi pri Kostanjevici. iz subborealne se je klima prevesila v vlazhno atlantsko. Volchji potok je na smeri "jantarske poti" med prastarim Timavom in Vipavsko dolino pri Rihenberku. nekoliko bolj razumemo Volchji grad. Enako revolucionarna novina je strelno orozhje. Ker pa naj bi bili lijakasti vhodi gradishch na Primorskem izjema.11.4 – 2. da so se v starejshi zhelezni dobi pojavila in namnozhila utrjena gradishcha najvechkrat vrh grichev. zato pa bolj domiselno in chvrsteje zgrajeno.

Taka vmesna postojanka je vsekakor dobrodoshla in v nekoliko bolj nemirnih chasih potrebna. Da bo mera polna. kjer je bil ochitno nekoch tabor. ki je morala res dolgo sluzhiti svojemu namenu. v katerih so bili kovinski predmeti. kje je bil tisti vinograd z zakladno najdbo. Banjshice in Posochje s svetolucijsko kulturo na zgornjem koncu Jadranskega morja. raztresenih po Evropi in grenko spoznanje. o chemer pricha kamnito obzidje in druge zgradbe. Kaj se je zatem dogajalo.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal. kje so konchale. v katerega sodijo Kras. Ob drugih podobnih in tudi najnovejshih zakladnih najdbah smemo sklepati.htm[16. Vse skupaj se je nenavadno zachelo in nesrechno konchalo.sht. ki so morda rabila le maloshtevilnim posadkam ali kot opazovalnice. Marka v nekem vinogradu zdrknil zemeljski plaz. Po dolgem dezhevju je na pobochju gricha sv.Megaliti med 200 in 300 m nadmorske vishine. kjer se najgloblje zajeda v evropsko celino. da je predstavljal zhe v davnini ta prostor. iz katerih bi bilo mogoche ugotoviti. kjer so jih pretopili v kdo ve kaj. so med prvo svetovno vojno v gorishkem katastru zgorele prav tiste knjige. saj so lepo vidne v zhivo skalo zlizane globoke kolesnice. Vipavska dolina.n. ko od cerkve sv. Nekatere stvari so raznesli in se ne ve. Petra zavijemo proti cerkvi sv. In tako nam je ostalo je nekaj skromnih porochil. morda pa za zachasno zatochishche. pomembeno krizhishche morskih in kopnih poti med srednjo in severno Evropo ter Blizhnjim vzhodom (o tem gl. Mimo vodi zelo stara pot proti Trnovski planoti. http://www. zlasti v burjastem vremenu ali v poletni vrochini. na Dunaju in drugje. Marije na vrhu slikovite prepadne stene. ki jih danes hranijo po razlichnih muzejih v Trstu. da je uspelo nekemu ljubitelju starin pridobiti in tako ohraniti nekaj arheoloshko dragocenih predmetov. v katerem je bilo "nekaj sto kilogramov" bronastih predmetov iz obdobja nekako 1200 – 500 pr. tudi mojo knjigo Jantarska pot). kar sicer ne terja hudega napora. so med kupom zemlje opazili nekaj neobichajnih ozhganih glinastih posod..revijasrp. Konchalo se je tako. Eno takih je kakshnih 500 m vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino. da je tam bil. da je shel po zlu pomemben arheoloshki depo.2010 10:17:28] . da bi obnovili nasad. toda vsekakor otezhi potovanje. torej iz pozne bronaste dobe in halshtata. pravzaprav ne ve nihche natanko. Najvechji del najdbe pa je lastnik zemljishcha prodal v blizhnjo livarno. V Shempetru pri Gorici so v drugi polovici devetnajstega stoletja odkrili depo ali skladishche. par predmetov. Ko so prishli delavci. Poleg velikih gradishch pa obstojajo tudi manjsha.11. Toda za nas je pomembno zhe to.

revijasrp.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.Megaliti Globoke kolesnice. zlizane v zhivo skalo na poti iz Vipavske doline proti Trnovski planoti.htm[16. http://www.11.2010 10:17:28] . Manjshe gradishche vzhodno od vasi Vitovlje nad Vipavsko dolino.

revijasrp.htm[16.2010 10:17:28] .11.Megaliti PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/megal.

str. tisochletju pr. ki so dali zhivljenje centralnoalpski bronasti kulturi. obenem pa so s seboj gnali chrede na ondotno pasho. nedalech od severovzhodne Italije. ki je tipichen za ladinshchino in je rezultat slovanskega superstratuma (seveda starejshega od rimske latinshchine) na italidsko [op. Grchija in Turchija). migracijska dinamika te kulture dovoljuje sklep [na vprashanje.sht. in 4. Meja med halkolitikom in neolitikom je tekla prav med Slovenijo in Julijsko Benechijo. pravi (ALI II.: ne italsko! opozarja Alinei] osnovo.. natanchneje sta to vinchanska kultura (danes Srbija. in 2. lahko projiciramo. 748: ». ki je zhe bila pod http://www.V. V okviru teh dveh balkanskih kultur so odkrili najstarejshe evropske rudnike v srbski Rudni glavi in bolgarskem Ali Bunarju. kdo so bili.. v njeni minimalni razlichici z 'mikenskega vidika'. ob svojem chasu genetsko pod vplivom Ilirov. Makedonija.2010 10:18:01] . tisochletje pr.. tudi Slovane na podrochju bivshe Jugoslavije in Ilire v Albaniji.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. tvorec teorije kontinuitete. Ti juzhni Slovani .htm[16. kakshen jezik so govorili selechi se metalurgi.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA Ljubljansko barje sodi med kljuchne tochke kultur srednje Evrope.verjetno Slovenci – so se pridruzhili italidskemu ljudstvu na juzhni strani centralno-vzhodnih in centralnih Alp ter prispevali s svojim jezikovnim sistemom tisto posebnost. datirani v 5.. je bila bakrena doba na Balkanskem polotoku zhe v polnem razcvetu. Eno poglavitnih sredishch tega najzgodnejshega evropskega halkolitika je bilo npr.) Alinei nato nadaljuje: ».n.sht.«]: da so jezikovne spremembe tega podrochja posledica prihoda metalurgov z Balkana prek Slovenije.. In kakshen jezik so govorili? Po teoriji kontinuitete. Mario Alinei. vzporedno z mikenskimi Grki v Grchiji in Italidi v Italiji. ki jo imenujem faktor L.n. Ko se je v Padski nizhini in po dolinah centralnih in centralno-vzhodnih Alp she iztekalo zhivljenje poznega neolitika. Izjemno starost balkanske metalurgije v primeri z alpsko in na drugih evropskih prostorih lahko pripishemo dvema dejavnikoma. Banat in Madzharska) in kultura iz doline Marice (danes Bolgarija. Gorati Balkan je imel s svojimi izjemno bogatimi rudnimi lezhishchi srecho. na Balkanskem polotoku v 3. da je brez vsakega dvoma zachetek metalurgije v Mezopotamiji in Anatoliji.. 748-749): »Danes vemo. od katerih so prevzeli metalurgijo in kakshno tisochletje pred tem tudi poljedelstvo. Ljubljansko barje v Sloveniji..Prazgodovinsko kolo . L. od koder do Balkana ni dalech. ki je bilo zastavljeno na str. Predvidoma so ti izvedenci iskali baker po juzhnih alpskih dolinah vse do Grigione.. Prvi je ta. da doshli metalurgi iz Slovenije v juzhne alpske doline in Grigione niso bili nihche drug kot juzhni Slovani.. Od tod sledi.11. Grkov in vzhodnih skupin.revijasrp. Posledichno se je zachela bakrena doba na Balkanu veliko pred ostalo Evropo. da je najstarejshe evropsko zharishche metalurgije predstavljal Balkan. da se je znashel v neposredni soseshchini z metalurshkimi sredishchi Male Azije..« (podchrtal L.V.

revijasrp.sht. pri katerem je imelo Posochje s shirsho okolico nedvomno znatno vlogo v procesih akulturacije v vzhodnih Alpah in na juzhni strani podalpskega ozemlja.oziroma pra-slovenshchina. v chasu rimskega imperija romaniziran. Posebno pa presenecha dejstvo. ki izhajajo bodisi iz varnostnih razlogov bodisi iz praktichnosti zaradi ribolova ali kar zaradi prometnih prednosti in varnosti vodnih poti. potem pa je ta dejavnost zamrla.sht. da celo she pred tem. tako pri proizvodnji kakor v trgovanju. in lahko rechemo. on misli. ki so jih odkrili arheologi. Ladinci po vseh vzhodnih Alpah do Shvice.. pomoli ipd.Lucijan Vuga keltskim vplivom. Prvo znano naselje (stalno ali le lovska postaja. klini in koshchene osti. che povzamemo Alineija. Pravih razlogov za kolishcharstvo ne poznamo. shteti za chas gradnje kolishcharskih naselij na jezerskem bregu ali delno zamochvirjenem zemljishchu. nastajali so valobrani.n.2010 10:18:01] . Kontinuiteta barjanske kulture se je nadaljevala vse do chasov rimskega imperija. svoja domovanja pa so postavljali na kopnem barjanskih osamelcev. ki bi lahko potrjevali to pradavno stanje na nashem ozemlju. pri chemer. potem je ochitno. da obstaja dolochena koherenca.htm[16. cheprav so nakljuchno zhe leta 1854 nashli prve sledove. ko so Barje kultivirali in utrdili po njem poti. kot je videti po mnozhici najdragocenejshih predmetov.sht. tako pravi. Toda izrednega pomena je postavljanje Ljubljanskega barja v sredishche tega dogajanja. odkopali so pet kolishch z bogatimi najdbami. srnjad in medvede. dasi naselja niso opustela in je Barje ohranilo v shirshem prostoru poseben pomen. ko je nash prednik zhe obvladal zhivinorejo in poljedelstvo ter tudi zaradi njega krchil gozd. Ta prostor je bil kasneje. ni ugotovljeno) je iz srednje kamene dobe okoli 5000 pr. Njihovo orodje ali orozhje so bila majhna kamnita praskala. so Slovani prinesli na prostor vzhodnih Alp in juzhni del podalpskega prostora poleg neolitske revolucije. ki je naplavljala glineno blato. imeli so zhe udomachenega psa. Z nastopom bakra in brona so se oprijeli tudi kovinarstva. Ljubljansko barje lezhi v osredju Slovenije na juzhni strani Ljubljanske kotline. da se je kolishcharski nachin zhivljenja obdrzhal celih dva tisoch let ob obilici tehnoloshkih izboljshav tako v gradnji kakor v drugih zhivljenjskih potrebah. Che to Alineijevo teorijo povezhemo z Oshtirjevimi raziskavami o prajezikih. ki jih imenuje praevropske ali predindoevropske ali megalitske. da je bila med tistimi prajeziki tudi slovanshchina ali pred. odkritega orozhja in orodja v barjanskem in rechnem blatu. obstaja vech teorij. Zato tudi v zadnjem delu te knjige obravnavam relikte. to je trajalo nekako do okoli leta 1800. Tako smemo shele konec kamene dobe okoli 3900 pr. ki so jih s pridom uporabljali. o chemer nam pricha obilica cholnov.Prazgodovinsko kolo . pri njegovem nastanku je imela pomembno vlogo reka Ljubljanica. poljedelstva in tehnologije brona tudi svoj jezik. ali je tod zhivel chlovek zhe prej. predstavlja poslednjo ojezeritev. ki je znano iz chasa kolishch.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. ki je postopoma uplahnila. Razen manjshih raziskav bolj http://www. Najstarejshe najdbe so iz ledene dobe. zadnje jezero. in nabiralci. merjasce.n. to se je nabiralo na dnu vsakokratnega jezera. to pa se she danes po tolikih tisochletjih kazhe v posameznih lingvistichnih elementih furlanshchine in ladinshchine. zhe najmanj dve to tri tisochletja pr.11. Raziskovanja na Barju datirajo v leto 1875-1877. Po teoriji kontinuite je shlo pri tem zgolj za manjshe migracije in predvsem za kulturne vplive.n. ni dognano. Alinei z obsezhno argumentacijo zagovarja prisotnost Slovanov-Slovencev na podrochju. Njegovi prebivalci so bili lovci na jelene. kjer zhive danes Furlani oz.« Skratka.

ko so nadaljevali izkopavanja leta 1992 odkritega kolishcharskega naselja Stare gmajne na jugozahodnem delu Barja pri Verdu/Vrhniki iz eneolitskega-bakrenodobnega chasa. Sklepajo. kakrshno je osrednja Slovenija – to je zelo pomembna domneva. primeren za tezhavnejshe.Lucijan Vuga sistematichnih do let 1970-77 ni bilo. ohranil se je npr. 53. ki jih je lahko premagovala volovska dvovprega in so jo vzdrzhala tako zgrajena lesena kolesa s tovorom. Kasnejsha kolesa z naperami so znana shele okrog leta 2000 in so rabila za gradnjo bojnih voz. saj kazhe na promet v shirshem prostoru in ne le lokalno na Ljubljanskem barju ter obenem potrjuje.2010 10:18:01] .sht. Velushchek http://www. torej se je os vrtela skupaj s kolesom. v sredini je 5 cm debelo in se proti obodu tanjsha. kar naj bi se kasneje preneslo she na konstrukcijo voz. A. da so bile zhe v tistem chasu razpredene za voz primerne poti shirom po Sloveniji. da so taka kolesa poznali tod v istem chasu ali she prej. kar naj bi pomenilo. (RAU) Povzeto po Arheoloshkem vestniku.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. hribovito zemljishche. Pri zemeljskih delih poshkodovano 72 centimetrsko polno kolo je ohranjeno do dveh tretjin.n.Prazgodovinsko kolo . Dobro leto kasneje so z dunajskega inshtituta VERA potrdili radiokarbonsko datacijo 3350-3100 pr.. 2002 – dr. ki sicer sprhni. Seveda to niso bile ceste v danashnjem pomenu besede.revijasrp. vendar pa je shlo za dovolj utrjene in po shirini ustrezne smeri. A dalech najsenzacionalnejshe je odkritje lesenega kolesa s pripadajocho osjo zgodaj spomladi leta 2002. dvoje ploshch povezujejo shtiri letve. da je zachetek kolesa v loncharstvu. ker so precej lazhja. in pésti shtirikotnega preseka 124 cm dolge osi z zagozdama se lepo ujemata v sredishchno shtirikotno odprtino kolesa. lesen lok. Podobna kolesa s kolishch v Shvici in jugozahodni Nemchiji so datirana samo po kulturnih plasteh. Zgodovina tehnike shteje izum kolesa za enega najpomembnejshih za razvoj civilizacije. Toda najdba z Ljubljanskega barja nakazuje.11. Nekateri domnevajo.htm[16. da je shlo za dvokolesni voz z govejo vprego. da je to najstarejshe leseno kolo na svetu. saj je loncharstvo dozhivelo kakovostni preskok prav z uporabo vretena pred 5000 leti v Mezopotamiji. Po svoje so barjanska tla dober konzervator tudi za les.

ki so morebiti celo tovorili dragocenosti. da lezhe Stare gmajne blizu izvira Ljubljanice. ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE http://www.Prazgodovinsko kolo .Lucijan Vuga Ni brez pomena. Torej je voz s tem kolesom.si/knrevsrp/pogum2004-1/prazg. Ne smemo zanemarjati pomembnosti vodnih poti. saj je to na tistem robu Barja. Na drugi strani gora je tekla Vipava.2010 10:18:01] . te pogosto niso bile vzdrzhevane ali jih je odnashalo neurje. ki je po izlivu v Socho dosegla Jadransko morje (o chemer baja legenda o argonavtih). po kateri se prav tako pripluje do Soche in spet v morje.htm[16. ali pa Idrijca. kjer se zhe zachnejo vzpenjati poti proti Logatcu in od tam naprej prek Postojne na Razdrto. ki so bile v davnini she najhitrejshe in tudi varnejshe v primeri s kopnimi. primeren za hribovitejshe predele... morebiti res prihajal do Ljubljanice oziroma takratnega jezera kot vodne poti s tamkajshnjega zahodnega goratega podrochja. kjer je razcep na Kras in v Vipavsko dolino kakor proti Colu ali Idriji in v Soshko dolino.11. pa tudi najrazlichnejshi nepridipravi so prezhali ob njih na bogate popotnike.revijasrp.

zajeli bomo she Chepovanski dol na vzhodu.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.revijasrp. na jugu segli do obronkov gora nad Gorico in malo chez na Kras.Zaklad z Banjshke planote . pravimo na kratko tudi Banjshice. Banjshki planoti. da so ostale zunaj zanimanja Svetolucijcev v dolini. ki so prispevala k nastanku svetolucijske kulture.2010 10:18:55] . namrech je planota nasploh travnata z vmesnimi gozdovi in zlasti primerna za pasho. pa tudi Karnijske Alpe in Dolomiti so ob lepem vremenu kot na dlani. Pod zgornjim naslovom bomo obravnavali nekoliko shirshe ozemlje kot samo Banjshko planoto.11. Prav na svojem severnem koncu se stika z Mostom na Sochi in tako z obmochjem svetolucijske kulture.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE Banjshice so nad Mostom na Sochi in povsem zgresheno bi bilo rechi. na zahodu do Nadizhe in na severu do Idrijce. od tam pa na Nanoshko planoto. Osrednji del http://www. ki lezhi na povprechni vishini med 600 in 700 m nad morjem. Od tod se odpirajo chudoviti razgledi po vseh Julijcih. le da so premalo raziskane ali skoraj povsem neraziskane.htm[16. Dokaz za to je nakljuchna zakladna najdba s Kanalskega Vrha. Ozemlje je krashkega znachaja. Proti vzhodu se planota nadaljuje v Trnovski gozd. da so namrech tudi Banjshice sodile v tisti krog dogajanj. vendar niso le pobochja proti Sochi in Idrijci obrashchena z gozdovi in zelenimi pashniki. prav nasprotno je moralo biti res.

Chepovanska dolina se na severu pri Grudnici prevali v dolino Idrijce. a kar 20 km dolga in 300 do 400 m globoko vrezana v okolishki relief ter v bistvu lochuje Banjshko od Trnovske planote. Chepovanska dolina (ali kot nekateri she pravijo Chepovanski suhi dol) je le 1 do 2 km shiroka. da si ogledamo davno omrezhje poti.revijasrp. geologi sklepajo glede na geoloshko sestavo in izoblikovanost reliefa.11. Podlashki vrh in Sveta Gora. na osrednjem delu je travnato Sleme. ki jih je skoraj sto.htm[16. bo morda najbolje. K srechi je bil mozh toliko osveshchen in poshten. da je zadevo prijavil pristojnim in se je zaklad ohranil v celoti ter v izredno dobrem stanju. sicer pa je polna krashkih brezen. Volnik.Zaklad z Banjshke planote . Kanalski vrh. Kuk. na jugu na Prevalu pa v gorishko ravnino. Jelenk. o tem so geologi veliko razmishljali (prim. Kobilek. da je nekoch zdavnaj tod tekla reka.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. http://www. menda se je to nakljuchno zgodilo domachinu. morda Socha ali kakshen drug vodni tok.2010 10:18:55] . Kje je ta Kanalski Vrh? Da bi umestili to mikrolokacijo v shirshi in najshirshi prostor. v moji knjigi Jantarska pot). najgloblje je juzhno od Kanalskega vrha in sega vsaj 518 m globoko. Vodice. ki je z minskim detektorjem iskal predvsem ostanke iz prve svetovne vojne.Lucijan Vuga Banjshic ima naokoli nekaj sto metrov vishje vrhove kot strazhne stolpe: Rojchev hrib. Torej na Kanalskem Vrhu so odkrili depo. Planoto po sredini deli globoka zareza potoka Avshchka.

htm[16.Lucijan Vuga Che izhajamo iz domneve.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. potem bo zanimivo pogledati. http://www.11.2010 10:18:55] . da so Rimljani pretezhno le izboljshevali. kako so bile te poti razpredene po nashem ozemlju..revijasrp.Zaklad z Banjshke planote . shirili in utrjevali (pra)stare poti ter gradili mostove ipd.

si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.11.Zaklad z Banjshke planote . na drugo stran pa chez Cerkljansko in Idrijsko pogorje v Shkofjo Loko ali proti Vrhiki in Logatcu na Ljubljansko barje.htm[16.2010 10:18:55] .Lucijan Vuga Chez Banjshko planoto so zhe v predzgodovini vodile poti od obal Jadranskega morja na Tolminsko. http://www. od tam pa chez gore v Bohinj in na Gorenjsko.revijasrp.

kakrshen je tisti s Kanalskega Vrha. Ochitno so po teh cestah ne shele takrat. to je po vzhodnih obronkih Gorishkih Brd. Irena Mirnik Prezelj je zapisala naslednjo misel (Arheoloshki vestnik.htm[16. da si ustvarimo podobo o tem..Zaklad z Banjshke planote . Zato nas ne sme chuditi. Iz zemljevida.. 385-401) v chlanku Sodobna sociologija o problemih etnichnosti.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. kako so potekali. in je pripeljala do Mosta na Sochi ter od tam naprej proti Kobaridu in Bovcu na Koroshko ali v dolino Idrijce oziroma Bache. pa mora biti she veliko stvari pod zemljo in celo tam.2010 10:18:55] . ki sta jo prekrila zemlja in rastje. da je od morja shla cesta od Gradezha in Ogleja po desnem bregu Soche do Pons Sonti ter naprej po Vipavski dolini. 2002.11.revijasrp. kjer doslej ni nihche niti pomislil. medtem ko je od Fons Timavi shla pot proti severu na Kras in se tam razvejila na vech strani. 1979. 53. narodov (nacionalizmov) in danashnja arheologija: »Dokler bomo arheologi she naprej vztrajno iskali popke narodov tako. da bomo enachili http://www. Drugi krak pa se je vzpel proti Chepovanu in Banjshicam. Ljubljana. Pri Siliganumu se je cesta razcepila. ki je nepopoln. prizidavali. shirili. Zhe bezhen pogled na zemljevid nam omogochi. 73): Rimske ceste na podrochju Slovenije.Lucijan Vuga Izsek iz zemljevida v Zgodovina Slovencev (CZ. A ne tako redko so tudi povsem opustili dolocheno lokacijo. kako poseljena je bila pokrajina zhe od nekdaj in so kasnejshi rodovi pretezhno le nadzidavali. che she danes odkrivajo ne le posamezne antichne predmete. str. ampak zhe veliko prej potovali trgovci in drugi z boljshimi ali slabshimi nameni. je razvidno. str. en krak je potekal po desnem bregu Soche. marvech pravcate zaklade. saj manjkajo odseki. kot smo zhe slishali od strokovnjakov. Na tem predalpskem prostoru mrgoli najrazlichnejshih zhe odkritih in bolj ali manj raziskanih najdishch. da danes komaj she slutimo njeno preteklost. za katere ni prav jasno.

togih doktrin in predpisanih obrazcev. izbral si ga je pri filozofu F. Vendar se paleolingvisti trudijo razpoznati in rekonstruirati davne jezike in njihov razvoj. Ljubljana. da bo ob 40 poznanih poznobronastodobnih depojih iz podrochja Slovenije v bodoche mozhno vsakega novoodkritega elegantno umestiti v obstojecho kronoloshko strukturo. Banjshko najdbo sta opisala Beatriche Zhbona-Trkman in A. ki je dokazal erudicijo in moch sklepanja. Nichkolikokrat je bila zhe opisana davna trgovina ali blagovna menjava na takshnih oddaljenostih. a je lahko poplachano z velichastnostjo in vzhichenjem odkritja. I in II.Lucijan Vuga arheoloshke kulture z monolitnimi etnichnimi entitetami. da nich ne vem«. In pri tem se ni mogoche izogniti niti skupinam ljudi.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. ustvarjalni napor v katerikoli znanosti je preskok iz okvirov veljavnega in vstop v svet she neznanega. rodove. svezh odnos do zgodovinskih interpretacij.« (podchrtal L. in. saj je to grupiranje botrovalo vsakrshnim spopadom.revijasrp.11. sledi iz teh premis. ki povsem zanika rasistichne teorije. to sicer prinasha tveganje. da je bilo tega veliko in tudi danes ne gre brez tovrstnih zastranitev. kar me pri njem navdushuje. Zhe motto njegovega dela je nenavaden. ki so vkljuchene v oblikovanje preteklih etnichnosti (podchrtala avtorica). a je po drugi strani prispevalo k razcvetu in bogatitvi. ker odrazha nov.) Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem. regionalno. je v tem. 1996). To pomisel mi potrjuje she ena od njegovih iskreno-pogumnih in za mladega doktoranta drznih izjav (tochka IV): »Znachilnost teh mlajshih depojev in prostorske navezave. da sem chlovek. imenujmo jih plemena. o chemer pojem in po chemer hrepenim. narode ali kakor hochemo. to mu omogocha. ljudstva.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.« Drzhalo bo. hkrati pa bomo she naprej dajali nacionalistom v roke shkarje in platno za ukrojevanje mitemov.2010 10:18:55] . ki jih opredeli tudi s precizacijo. da je zanj pomembno delo B. oplajanju razlichnih kultur ali civilizacij. cheprav niti od dalech ne mislim tega aplicirati na Petra Turka. v B. II. toda (pra)zgodovina se pach ukvarja s chloveshtvom na njegovi poti od primata (ali she pred njim) do danashnjih dni. da eno domislim in zdruzhim. pa lahko po mojem mnenju mnogo bolje pojasnijo genezo in vzvode za npr. eden izmed njih je nash Karel Oshtir. interpretativno shemo. da je tudi najdba na Kanalskem Vrhu dokaz take interakcije na velikanskih razdaljah od Male Azije do nashih krajev in she dalje. vendar se mi zdi zanimivejsha kasnejsha doktorska teza Petra Turka iz leta 2000: Depoji pozne bronste dobe med panonskim in apeninskim prostorom. da na temnelju teorije kontinuitete pojasnjuje tudi neolitske jezike. To. W. ''nenaden'' pojav mediteranskega bogastva v elitnih grobovih starejshe zhelezne dobe. Nietzscheju iz dela Tako je govoril Zaratustra: »In vse. Videli bomo. Trzhana (ed. Bavdek (Depojski najdbi s Kanalskega vrha. In kako bi le prenesel. ter je s svojim prispevkom hotel dopolniti in spremeniti poudarke in interpretacije tega dela. ne bomo nikoli razumeli mnogovrstnih praks. mi danes to ni vech niti najmanj jasno.V.Zaklad z Banjshke planote . v najnovejshem chasu pa na primer Mario Alinei.) Tako strokovno poshtenost globoko sposhtujem in jo jemljem v smislu velikih duhov preteklosti: »Vem.htm[16. Che mi je bilo torej pred shtirimi leti jasno. che bi chlovek ne bil tudi pesnik in razreshevalec zagonetnih in srhljivih zadev!« V tem citatu vidim Turkovo zheljo po izstopanju iz ustaljenih shem. ki nam she danes s sodobnimi prevoznimi sredstvi vzbujajo sposhtovanje. ki jih nakazujejo njihovi predmeti. kar so drobci in zagonetke in srhljive zadeve. Trzhan (ed. nenazadnje. ki jih zaznamo v naslednji Turkovi navedbi (III): »V septembru 1995 [sem] sodeloval pri strokovnem izkopavanju depojskih http://www. vojnam in celo medsebojnemu iztrebljanju.

kamor je sodila tudi numerologija. ker usmeri nasho pozornost na tolikokrat izrecheno opozorilo uglednih zgodovinarjev. je depo s Kanalskega Vrha ena redkih vechjih najdb meshane sestave. za razliko od sploshno uveljavljenega preprichanja. da se ne izogiba niti nenavadnejshim sklepom http://www.11. med skupnostjo in svetom okoli nje? Po eni strani drzhi. ki naj bi bili nosilci simbolnih sporochil uporabnikom oz. na eni in . Ochitno Peter Turk ostaja zvest svojemu mottu. kot so trgovec in trgovina (in ki nosijo s seboj nikoli izrecheno. Po drugi strani pa se moramo zavedati.« In nekoliko naprej she (III in IV): »V novejshem chasu so nastopile shtevilne novosti v kronoloshkih raziskavah in absolutni dataciji poznobronastodobih in starejshezheleznodobnih horizontov. da je ohranjena v celoti. iz latinshchine numen.htm[16.. ki so bronastodobne prebivalce vodili k tovrstnim dejavnostim . ki se ga v modernem smislu jemlje kot nekaj slabshalnega. saj je igrala v starih chasih dolocheno filozofsko in predvsem religiozno vlogo. da zagovorniki .revijasrp. Vendar alkimija naj ne bi bila zgolj to. prav tako shpekulativne . Nadaljuje se zhivahna debata o razumevanju razlogov . ki brez kakrshnekoli refleksije aplicirajo pojme.. drugi strani trdno ostajajo za svojimi okopi in se she ne nakazujejo take ali drugachne kompromisne interpretacije.. numinis »moch.« Ta izvlechek se mi je zdel primeren. posebej che jih poskushamo aplicirati na gradivo in populacije iz globoke prazgodovine.. da opisoval vsebino depoja.: nemshko numinos. Nasprotno menim. Ni moj namen. tako rekoch neizchrpna in lahko take objave le spodbujajo nadaljnje raziskave.. da so tudi vse teze. da je tako obsezhna in kompleksna tematika. kakrshno je nedavna objava bronastodobnih depojev in posamichnih najdb iz Slovenije.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. ki izhajajo iz sodobnih naravoslovnih – predvsem dendroloshkih – datacij naselbinskih in grobishchnih sklopov. pri tem se po Turkovem mnenju velja vprashati. a kljub temu samo po sebi umevno sodobno konotacijo) na globoko prazgodovino.. da se z delom. L. Kolesasti motivi so prvotno predstavljali lunarni simbol in Peter Turk se vprasha (po pripombi 213): »Je mozhno v navedenih nenavadnih znachilnostih gradiva iz Kanalskega Vrha I videti prazgodovinski izraz dejavnosti. sredstvo obrachanja k numinoznemu (op.... cheprav je predstavljala prvi skromen korak k sodobni kemiji. Peter Turk nadaljuje (IV): »Ne nazadnje. da predstavljajo novi podatki iz Dragomlja v tem smislu izredno pomembno dopolnitev in nudijo mozhnost kvalitetnega preskoka pri interpretaciji depojskih aktivnosti..Zaklad z Banjshke planote . celo v Mali Aziji.. cheprav so nekaj predmetov prepustili najditeljem. za razumevanje razlogov. ali ta najdba lahko prispeva k sploshnemu razumevanju problema ''neracionalnih vidikov metalurshkih dejavnosti'' in ali velja teza o proto-alkimistichnem obnashanju bronastodobnih prebivalcev Evrope? Po njegovem je alkimija nedvomno pojem. bozhja volja«). pri chemer se zdi.Lucijan Vuga najdb iz Dragomlja . ki jih je mogoche predvidevati na podlagi predmetov iz tega depoja in drugimi zelo dalech stran.«. s poglabljanjem v prehajanje iz kaosa v red. marvech bi le nakazal dolochene povezave. za katero je mogoche rechi. da so tovrstne teze shpekulativne.2010 10:18:55] . da so v zgodovinopisju nujne interpretacije hkrati brezpogojno ves chas podvrzhene tudi kritiki in reinterpretaciji.V. Peter Turk se je podrobneje posvetil tudi kolesnim obeskom. lahko dolocheno temo pospravi ''ad acta''.« Che povzamem iz omenjenih razprav.. Menim. povezanih s simbolnim urejanjem odnosov v skupnosti. ki bistveno zadeva shirshe vidike historichne interpretacije pozne bronaste dobe na nashem prostoru. se ne strinjam.

po vsem sodech. Davni popotnik. Primerki: vzorci kolesastih obeskov s Kanalskega Vrha – iz dela Petra Turka http://www. Drugi raziskovalci so zhe dognali. Nedvomno pa so bili zhe od prachloveka dalje v rabi najrazlichnejshi amuleti. che kdo v stiski proda ali zastavi celo porochni prstan. zhenska nosi pretezhni del svojega zlatega nakita na sebi. vrazhni obeski proti urokom. vzame s seboj najnujnejshe premozhenje. trgovec. saj je chlovek vselej celovita osebnost in ne le zgolj enostranska. kjer sta poroka in tudi lochitev veliko manj formalizirani kakor v nekaterih drugih okoljih.revijasrp. Torej je nakit obenem neke vrste prirochen prihranek za hude chase. tako je bil veliki pesnik Goethe tudi fizik in she kaj. kiparji. verske ali utilitarne potrebe in obichaje. Tako so bili verjetno mnogi trgovci hkrati tudi livarji in celo umetniki.Zaklad z Banjshke planote .Lucijan Vuga ali. ki si je zazhelel to ali ono. tako je lahko kemik priznan pisatelj. da bi le vrtal proti resnici. ki je lahko nenadna. ki so sproti izdelovali modele za ulivanje.2010 10:18:55] . to se vleche vse do danashnjih dni (in zdi se mi. glede na svoje kulturne. toda nich nenavadnega se nam ne zdi tudi v nashem okolju. Morda je to poenostavljen primer.htm[16. pogache brona. to so bili ljudje. charobne nadnaravne sile.11. kaj v bistvu pomenijo posamezni predmeti. marvech tudi polsurovino – ingote. bozhanstva in podobno. da so posamezni izdelki nastajali na kraju samem.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. kot jim sam pravi. da so chedalje bolj v navadi). so prenashali s tem tudi znanje in védenje iz shirokega sveta. S tem pa so povezana verovanja v magichne.. pri narochniku. Mislim. toda ali je nakit res samo v okras? Nekateri opozarjajo.(?) zakopal na Kanalskem Vrhu. in ker so potovali po shirshem prostoru. bogati z raznovrstnim praktichnim znanjem. ni prenashal le konchnih izdelkov. Skratka. to sodi zhe v sfero prvotnega abstraktnega umovanja ob chlovekovem iskanju odgovorov na skrivnosti narave. To je bila v nekem smislu prvotna globalizacija. verovanji in navadami. Tu obravnavani kolesasti obeski res lepo pristajajo zhenski kot nakit. da ne omenimo drugega okrasja. da v muslimanskih dezhelah. ''shpekulacijam''. da v primeru lochitve. za pokritje nujnih izdatkov. obrtnik-metalurg . vkljuchno s tujo mitologijo.. morda ali skoraj gotovo tudi iz Male Azije ali iz Grchije in z Balkana tudi v nashe kraje. A gre za she nekaj vech. da je tista oseba vse to pomalem. ki jih je davni popotnik. kot je bil nash Igor Torkar-Boris Fakin.

slano kamnito zemljishche. ki povsem ustreza obeskom. V goratem predelu pa je zhivelo ljudstvo Kashka. od tod naj bi bili paflagonski Veneti. n. saj se med potresi nekateri zamashijo in odprejo novi. sht. nedalech od mesta Orta. http://www. 1999. V Paflagoniji je kakshnih shest manjshih jezer. to so bile oskrbovalne postojanke za hetitsko armado. namig na morebitno bogastvo tega nahajalishcha in regije v 3. da je Mala Azija izrednega pomena za preuchevanje zgodovine in povezav Evrope z Mezopotamijo. nenehna pretnja prebivalcem v ravnini. je morda predstavljalo naravno mejo kot nikogarshnja zemlja za Hetite med pozno bronasto dobo. She pomembnejsha za arheologijo Salurja pa je v gomili najdena glajena lonchenina iz daljshega obdobja. saj naj bi prek Anatolije prihajali vplivi neolitske revolucije v nashe kraje. Torej nekaj tisoch kilometrov narazen sta ti dve najdbi. marvech tudi utrjena naselja na strateshkih tochkah. morda od neolitika in halkolitika skozi zgodnjo bronasto dobo vse do zhelezne dobe. ki je na zhalost zaradi oranja skoraj unicheno. da ne bi prihajalo do blagovne in kulturne izmenjave.11. kar je primerljivo z znamenitimi zgodnjebronastodobnimi najdbami na lokaciji Alaca Höyük.Zaklad z Banjshke planote . ko je bilo to mejno podrochje za indoevropske Hetite z blizhnjo prestolnico. od koder je bilo mogoche nadzirati shirsho okolico. prostrana neplodna pustinjska ravan.. Tudi potresi so pogosti in arheoloshko je potrjeno. ko se je podajala na kazenske ekspedicije v gore nad Kashke.htm[16. a vseeno so na dolochenih obmochjih vselej znova vznikala iz rushevin. ki pa so pretezhno slana. kar je v teh pustinjskih in sushnih krajih pravcati blagoslov. Za chas kamene dobe so bila pomembna nahajalishcha kremena. da so v tisochletjih mnogi rushilni potresi povsem unichili tamkajshnja mesta. Najdbe iz srednjega paleolitika potrjujejo. 5. 16-18) je objavljena tudi zgornja slichica kolesastega obeska. st. vol. da so prishli na pomoch Trojancem za obrambo pred Grki) je geoloshko dokaj neprimerno za chloveshka bivalishcha. R. che zhe ni bila zibelka Indoevropejcev (po Colinu Renfrewu). in ljudje se med koristmi in napastmi odlochajo v prid prevladujochega. Ob glavni gomili so jasni znaki zgodnjebronastodobnega pokopalishcha s shirokimi zharnimi pokopi. saj so zacheli s sistematichnimi izkopavanji shele proti koncu osemdesetih let 20. da so takratni prebivalci izkorishchali to kamnino. toda zhe v bronasti dobi ni bilo nepremagljivih ovir.Lucijan Vuga Poshkodovani zlati kolesasti obesek iz bronaste dobe iz Salurja v Turchiji Kljub temu. Matthews zachenja svoj chlanek z naslednjimi besedami: »V projektu Paflagonija prouchujemo nachine. Research reports of the British Institute of Archaeology at Ankara.2010 10:18:55] . V prispevku arheologa Rogerja Matthewsa (tudi direktorja angleshkega inshtituta za arheologijo v Ankari) Project Paphlagonia: landscapes with figures (Anatolian Archaeology. da iz zemeljskih razpok vrejo na dan mochni vrelci pitne vode. da so poljedelci v utrjenih naseljih z vodo pridelali dovolj hrane za vzdrzhevanje sebe in vojashke posadke. je zlasti njen severni del razmeroma slabo raziskan.« Podrochje Paflagonije (mimogrede.revijasrp. She vech. Prav tu so nashli bronasto britev in tolkach ter zlat obesek. Kako to? Prav geoloshke posebnosti omogochajo. Tudi vodni izviri niso bili vselej samo ti. najdenim v depoju na Kanalskem Vrhu. sodelujejo v razlichnih chasovnih obdobjih. njihova prestolnica Hattusha je lezhala komaj nedaj deset kilometrov juzhneje. tisochletju pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. ki jih omenja Homer v Iliadi. ki so znani danes. a so hkrati imela zagotovljeno svezho pitno vodo z njivami v okolici! Torej so Hetiti vojashko obvladovali zelo nemirno pokrajino tako. str. in prav v pokrajini Salur. kako pokrajine in ljudje medsebojno vplivajo. je takshno obsezhno lezhishche. o tem ne prichajo zgolj pisni viri z nahajalishch v Hattushi in Masatu.

ko jih drugje niso potrebovali vech ali pa so se morali umakniti po porazih ipd. gradbenishtvo. prisiljene so bile zlepa ali zgrda prisvojiti si zemljo.i. Drugachen. To je bil pojav zmanjshevanja demografskega pritiska v okviru nekega rodu ali plemena. ''akulturacijo''. miroljubnejshe spajanje z dotedanjimi prebivalci ali za kombinacijo enega in drugega. selitev ljudstev v resnici kaj malo. Drugi vzrok za selitve manjshih skupin so bile t.. ki se je prevech namnozhilo. che sedaj spoznavamo globoke vzporednice tudi na podrochju arheoloshkih najdb. http://www. Prav za zhelezno dobo je znachilno she posebej mochno utrjevanje naselij na vrhovih vzpetin. Tako lahko domnevamo. kot smo zhe pogojno rekli ''elit''. in kakor so to opravili. jih opremili z orozhjem in orodjem pa s primerno zalogo hrane (ali pa tudi ne) ter jih poslali v svet.Lucijan Vuga Okoli leta 1180 pr. n.htm[16. kakshne vplive akadshchine je mozhno zaznati v slovenshchini. Stotine zheleznodobnih tumulusov ob takratnih naseljih she chaka na raziskovalce. da je bilo pravih t. da jih ne bi pognali v prevech krute razmere in bi jim dali dovolj poletnega chasa za posevek in prvi pridelek. spomladi pa zato. Ta nekoliko daljshi povzetek iz porochila arheologov o izkopavanjih v Paflagoniji se mi je zdel primeren zato. poljedelstvo. neke vrste potujochi srednjeveshki vitezi. obdelovalno zemljo.2010 10:18:55] . Po Semeranovi metodologiji sem prouchil. marvech bolj za gibanje relativno majhnih skupin. da si poishchejo novi svet. pri chemer so jim poleg vojashkih veshchin prishla prav znanja. kako se ponuditi ljudstvu na novih ozemljih kot koristni prishleki. da so bila gradishcha odgovor na pomembna dogajanja na shirshem prostoru Sredozemlja.? Zagotovo ne! Obstaja vrsta indicev. iskalce rud. s suhozidanimi obzidji in neredko z utrdbami. da se pojavljajo celo v bolj odmaknjenih krajih.Zaklad z Banjshke planote .si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.. zdravilstvo. sht. potem onemu gospodarju. ki so se vdinjali zdaj temu. utrjevanja naselij itd. kultura.11. zvechine je shlo za lokalno. omejeno nasilno prisvajanje zemlje.i. zato so plemenski stareshine spomladi dolochili skupino godnih mladcev in mladenk. kar kazhe na to. Obichajno je to sledilo po hujshi zimi. da so poiskali nachin. trgovce. da vidimo.revijasrp. za katere niso poznali etimologije. a obenem tudi dozhiveli prijaznejshi sprejem kot prinashalci novih dobrin. Seveda so bile take skupine nadvse bojevite in neredko brezobzirne. bodisi da so bile to vojashke kaste. Mislim pa. bolj domiseln pristop je bil. kot je mogoche dognati po drugachnih grobnih pridatkih – pojavili so se tumulusi na slemenih. je primerljivo z gradishchi na Krasu in v Istri! V Jantarski poti sem tudi nakazal jezikoslovne raziskave semitologa Giovannija Semerana. izkopanih v Mezopotamiji. ali za t. in ugotovil presenetljive podobnosti. ki ga je izzvalo nenavadno veliko shtevilo latinskih in grshkih besed. gorskih vrhovih in celo na dnu gorskih dolin po vsej Paflagoniji. cheprav je nenavadno. magija. marvech tudi v utrjevanju naselij. razbrani z mnozhice glinastih ploshchic. brez katere ni bilo prezhivetja. da so morda sluzhila bolj za zavetje kakor za stalno prebivanje.. To ni tako chudno. nova semena itd.i. da so se prikupili. verovanja. kako se je v tistem chasu na ogromnih razdaljah poravzaprav razvijala skoraj identichna kultura ne le v (morebiti nakljuchnem) okrasju. je propadla hetitska drzhava in prishli so Frigijci. a je on nashel zanje ustrezno razlago v prastari akadshchini. zhivinoreja. da pri tem ni shlo toliko za ''selitve ljudstev''. metalurgija. kakrshno so kolesasti obrochki. orodje in orozhje. ''svete pomladne odprave'' (ali kakor jih she drugache poimenujejo).! Ali je shlo pri tem res zgolj za posamezne popotnike.

ko je prodrl v te dezhele rimski imperij. najvech iz Grafenauerjeve Zgodovina slovenskega naroda in Il ripostiglio di San Pietro presso Gorizia. ob chemer ima Kos pripisano »druga krajevna imena Baske. Shele veliko kasneje naj bi bili ti ''Italidi slavizzati'' – Ladinci poromanjeni. in villa Betach leta 1291. leta 1370. pri chimer naj bi prishlo do slovanizacije tamkajshnjih Italidov. Betach 1373. Lazi. da so bile razmeroma pozno naseljene. in Beschiza sub nemore 1373. prva kartoteka.2010 10:18:55] Za Banjshice naj bi veljalo. Betocckh. za naselje Bate govori drugache: »Beth leta 1200. Nekoliko kasnjeshi so prvi zapisi za Banjshice: auf der Alben in der obern. Podatki so iz razlichnih virov. v *bet – po Bezlaju antichno ime Veneti.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. Batho 1412. vanjo spadajo Avche. Bate je pri izvoru nekdanji etnikon . Toda zhe en sam podatek. tja spadajo Podleshche. http://www. Dragovice (med kmeti Dragonja). Bitezh. Veneti v slovanskem akuzativu oblike (grem ''v Venete'')«. pa tudi z nashega ozemlja drugam! Prav zato je povsem sprejemljiva teorija kontinuitete Maria Alineija. Baske – pridevnik iz osnove *bet s sufiksom –ьsko.11. auf der Bainsicz 1471 – zhupa. ki jih ne smemo zamenjevati z Italiki.htm[16. torej *betьskъ > *besk > baske. obchina pri sv. da se ne bi kaj takega v razlichnih obdobjih bolj ali manj intenzivno dogajalo tudi na nashem ozemlju.Lucijan Vuga Ni nobenega razloga. Na zemljevidu so zbrane pomembnejshe tochke iz bronaste in zhelezne dobe na obmochju Posochja. ki ga najdemo v rokopisni zapushchini Milka Kosa (Topografija V – Primorska A – Q(R). Betackh 1300.revijasrp. Arhiv SAZU). Lazi. verjetno Zgornje Banjshice. ki pravi. tako pogosto instrumentaliziranimi v najrazlichnejshih (pred)zgodovinskih teorijah. Zgornje Banjshice. Spodnje Banjshice. da so bili SlovaniSlovenci prinashalci neolitske revolucije in bronastodobne tehnologije v Vzhodne Alpe ter na njihovo centralnovzhodno in vzhodno ravninsko podnozhje.Zaklad z Banjshke planote .

Sibrigil 1451. Goro v Grgar in od tam se cesta razcepi proti severovzhodu v Chepovanski dol. Hub che/cze(?) Alpes das gehaizzn ist Wanichowe okoli 1330. na katerem so pognale v novejshi dobi bujne mladike tolminshchine. Zarshchina. da so morale biti Banjshice naseljene zhe v davnini. Fobca pri Grgarju: dorff ehe Fäwawicz/ eze Febawicz 1368.2010 10:18:55] . so morali biti tudi na Banjshicah taki kraji. villa Mercine 1291. infra Talisach et Laich 1290. Sabrigl 1493. in der Ider 1398. Idrija: in castro de Idria 1347. da so tod chez tovorili dragoceno blago zhe v davnini. Ker pa je vselej ob prometnicah tudi kakshno pochivalishche. ad villam Brachi 1486.Zaklad z Banjshke planote . Othalisch 1377. st. Modraz 1367.: gl. Bezlaj > predslovensko ime. Roje med Dragovico in Ravnim na Banjshicah: Roya okoli 1200. proti severu pa na Banjshice. Othalisach. Luciji. Bodrezh pri Kanalu ob Sochi: Bedruss 1367. Alis 1398. Ker pa po Milku Kosu in Francetu Bezlaju tudi toponimi prichajo o njihovem starinskem izvoru. ki kazhe na naseljenost. Otalezh: montes Otales 1063.Lucijan Vuga Duhu. Brisa (?). ki pricha. zato jo je treba ubrati v breg chez prelaz Preval pod Sv.htm[16. 1370.. Idrsko pri Kobaridu: Idrisca 1086. Mimo Chepovana. Lohka na Banjshicah: Lohca 1200. Paljevo: Pallow okoli 1200.11. Mrcinje na Banjshicah: Mercinach okoli 1200. Anhovo: in villa Wanicho 1277. Idria 1377. enako meni Kelemina. od tam pa chez Banjshice proti Mostu na Sochi – Sv.. sodech po tvorbi iz antroponima *Anko. Idrija pri Bachi: Idria 1086. na pobochjih proti rechici Idrija (Judrio): in villa que dicitur Idria preter sanctam Mariam de monte okoli 1281.revijasrp. Gregar 1471. Stran pri Kanalskem Lomu: Tran 1398. ki ima prav tako davne korenine in she ne razjasnjeno osnovo http://www. Posebno mochan argument za prastare poti chez Banjshice pa je najdba arheoloshkega zaklada pred nekaj leti. apud Idriscam 1321. ze Alsz in der Kanngel. villa Palve 1291. reka na Tolminskem: Baza 1377. Shebrelje: Sibrielge 1377. villa Isduca 1351. opomba Kosa: po Kelemini Anhovo morda iz nemshkega Anninghofen. Grgar: Gerger 12 st. v kasnejshi dobi vpliv tolminshchine. zahodno od Kanala. Bremci pri Kanalu na Banjshki planoti: Brenich okoli 1370. pripomba Kosa: v grupo Banjshice. Slatno pri Grgarju: Zlatin okoli 1200. Subrigl. Avshka govorica je drevo z beneshkoslovenskim dialektalnim deblom. V Solkanu se namrech ravnina koncha. v okolici Anhovega Goljevo. Bacha (vas). Medrus 1398 (tu ima Kos prip. se Gregaer 1398. Bezlaj). Gaergaer okoli 1370. moramo priznati. beneshki govor. zavetishche. Soshka struga se izredno stisne in je nadvse neugodna za poti. Avche nad Kanalom: ze Als. Gregär. Bacha. imamo she eno potrditev.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. da vodijo cheznje najkrajshe in najugodnejshe poti od morja ob Sochi navzgor do Solkana. Gargar 1412. O govoru Avchanov (Logar). Che prometno ovrednotimo Banjshice. Idrija. Gregor. Gargar 1460. kapela v Idriji 1496. in Gargara 12. Bitezh nad Grgarjem: Wittes ok. Gargarü 1481 itd. Idrisca 1258.

kositer in zhelezo iskali na tisoche kilometrov dalech. ki so zhe nad dolino Idrijce. Solkan je okoli 90 m nad morjem. da so v antiki pogosto izbirali poti po vishinah. zato je veliko bolj gospodarno tovoriti manjsho kolichino rude k viru energije kakor obratno.Lucijan Vuga imena. vabi h gospodarski izrabi in s tem k naselitvi. od koder se rahlo spustimo v kotlino Grgarja in spet navzgor do Grgarskih Raven na 519 m. Vendar pa so bili tik Mosta na Sochi v Slapu ob Idrijci srebrovi rudniki. od koder je mimo Idrije razmeroma hiter dostop do Logatca. Iz doline Idrijce in Bache pa pridemo v Shkofjeloshko hribovje in spet do Save ter chez Gorenjsko na Koroshko. da ne bi ubirali chim krajshih smeri. kar pozhira ogromne kolichine lesa. baker. Ta smer je bila zanimiva tudi zato. v Most na Sochi. Prav gozdovi so bili pomembni pri predelavi kovin ali taljenju stekla. Nad Cerknim so she med dvema svetovnima vojnama kopali bakrovo rudo. vse tako kazhe. Robicha. tu se Socha zhe umiri in postane ravninska reka. od tod pa se po strmem severnem pobochju spustimo do Mosta na Sochi. Metalurgija pa je pomenila v davnini pomembno gospodarsko dejavnost. kjer so dokazano kopali zhe v davnini tudi zlato in srebro.11. v Trebusho in Shebrelje. je treba prehoditi okoli deset km. a tudi vishinske razlike jih niso ustavljale. Spustimo se lahko proti zahodu v Avche ob Sochi. le da takrat s tekocho kovino niso imeli kaj pocheti. Banjshice so pravcato krizhishche prastarih poti od Jadrana in najvzhodnjeshega roba Furlanske nizhine v dolino Idrijce. http://www. Kobarida. kot porocha Valvasor.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla. v davnini ni imelo nikakrshnega praktichnega pomena. O tem nam prichajo pred stoletji obratujoche steklarne v tej okolici. Gradezhu in kasneje Trstu. naprej pa mimo Kanalskega Loma v Most na Sochi ali chez Lokovec vse do Vrat. Poleg prometne pomembnosti pa sama zemljepisna lega Banjshic. Bolj zanimiv je rudnik svinca in cinka v Rajblu pri Trbizhu.Zaklad z Banjshke planote . je smer chez Banjshice predvsem ustrezala Vipavski dolini. ki so jih povsem izchrpane zaprli shele pred drugo svetovno vojno.revijasrp. se je lahko dogajalo tudi v preteklosti. pot vodi proti zgornji dolini Idrijce. Krasu in she najbolj zgornjejadranskim pristanishchem Timavu.2010 10:18:55] . srebro. saj so zlato. ugodna za pasho in gozdarjenje. ker je bila Ljubljanica v tistih chasih plovna in se je po njej brodarilo do Save in naprej proti vzhodu. chez Banjshice pa pridemo v samo sredishche svetolucijske kulture. kakor je po legendi v 15. Skratka. toda nedvomno so nekoch dajali vech od sebe. iz studenca kmetu nateklo zhivo srebro v cheber. st. razen da so jo obchudovali. Che je bila vzporedna pot iz Furlanske ravnine ob Nadizhi navzgor mimo Chedada.htm[16. z razcepom proti Mostu na Sochi ali mimo Bovca in chez prelaz Predel na Koroshko bolj primerna za potnike iz zahodne Furlanije. da se je tako. cheprav je povsem verjetno. Omenimo idrijsko zhivo srebro. pomeshano s srebrom. Znano je. pa tudi drugega rudnega bogastva je bilo pred tisochletji veliko. na vzhodu pridemo v Chepovan. Ogleju. Da se dvignemo na prelaz Preval 325 m. Toda tudi ostanki kopanja in predelave bakrove in kasneje zhelezove rude kazhejo na intenzivno metalurshko dejavnost. in nekako na tej nadmorski vishini med 500 in 700 m prechkamo Banjshko planoto. Vrhnike in Ljubljanskega barja. ki.

11.si/knrevsrp/pogum2004-1/zakla.Zaklad z Banjshke planote .htm[16.revijasrp.Lucijan Vuga SVETOLUCIJSKA KULTURA http://www.2010 10:18:55] .

revijasrp. z napushchem na stebrih. po drugi strani pa proti Bovcu.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. da so hishe vechinoma predeljene s steno iz brun v dva prosotra. po vsem sodech.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I SVETOLUCIJSKA KULTURA Posebno dobro smo poucheni o stanovanjski kulturi v prazgodovinski naselbini Most na Sochi (Zgodovina Slovencev. segalo je v Bashko grapo in po dolini Idrijce na Shentvishko planoto in pomembna sredishcha so bila posejana po Soshki dolini navzgor od Tolmina do Kobarida. V eni izmed stavb so dobili na kupu bogato razchlenjene ostanke okrasja arhitekture iz prezhgane gline z vrezanimi vzorci trikotnikov.. in s tlakom iz sphane ilovice. Posebnost stavb v Mostu je dosledno pri vseh hishah izpeljana drenazha na strani proti polozhnemu bregu. po eni strani do Starega sela in Robicha ter naprej proti Kobarishkemu kotu. 1979. ki mochno spominja na podobne prvine v ilirskih stavbah Hercegovine in ognjishchih naselja Donja Dolina ob Savi. Ljubljana. saj je po njem vodila prastara pot na Gorishko prej kakor pa po dolini Soche. verjetno z ognjishchem iz prodnikov. meandrov. premazanih z glino. CZ. na Vrsnem ali na drugem bregu Livek ter po grebenu Kolovrata na Beneshko stran. da pomeni kakovost gradnje in dvocelichnost hishe visoko razvito urejenost kulture bivanja vseh druzhin v naselbini.Svetolucijska kultura . s chimer so podaljshali trajnost poslopja. http://www. Arheoloshka obdobja. Centralno vodena ekonomija svetolucijske skupine v Mostu na Sochi je dosegla naselbino povprechno nad 500 prebivalcev in ustrezno okrepljeno stopnjo druzhbenega sozhitja. pri chemer niso bile izkljuchene niti poselitve pobochij kot v Drezhnici.2010 10:19:38] . Manjsha soba v vkopanem ozadju stavbe je rabila za shrambo. krogov itd. Toda obmochje svetolucijske kulture je bilo obsezhnejshe. Peter Petru. Na sonchni jugozahodni strani je bil vhod. Glede videza stavb je osnovno spoznanje.htm[16. Kljub osnovni ugotovitvi o enotnih tlorisih velikosti 5x5 m in enako skromno opremljenih notranjostih stavb ostaja v veljavi ugotovitev. Vechji je bivalni prostor. str.11. 52-53). Tako lahko to stavbo verjetno izlochimo iz vrste obichajnih bivalnih hish in vidimo v njej neko kultu posvecheno poslopje.

se ujemajo s tistimi iz tretjega atestinskega obdobja.htm[16.2010 10:19:38] .revijasrp. podrochje sodi v krog svetolucijske kulture Vendar pa ima svoje posebno mesto v tem sklopu tudi shirshi prostor Banjshke planote.Svetolucijska kultura . ki je bila neke vrste naravno zaledje dolinskih naselij.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. na meji med Tolminsko in Bohinjskim kotom. V chasu teh najdb. da gre pripisati obsezhno svetolucijsko grobishche Venetom. in tako so nekateri hoteli videti tudi v napisih potrditev takih svojih stalishch. I/585) beremo: »Velja opozoriti.. B.. proti koncu 19.. potem ko so se zhe dodobra ustalili na http://www. Prosdocimi – (str. je bila v polnem razmahu ''keltizacijska paradigma'' v tesni povezanosti s pangermanizmom. da shtevilne situle iz Svete Lucije v sploshnem sodijo v pozno obdobje (IV. Toda poleg odkopanih grobov. k tej kulturni skupini sodijo tudi Bohinj. vendar potrjuje povezanost svetolucijske kulture z venetskim prostorom severovzhodne Italije. ki jih delijo reliefni trakovi. V delu La lingua venetica – G. Po mnenju prazgodovinarjev bi morale v tej nekropoli potrjevati venetski etnos.11. ki ga razlichno tolmachijo. V celoti so si strokovnjaki enotni. L. torej onkraj visokih gora. tudi posode z rdechimi in chrnimi povrshinami. Pellegrini in A.Lucijan Vuga Arheoloshka in prazgodovinska najdishcha med Kobaridom in Robichem. Razlichne fibule kazhejo vchasih severnjashke in orientalistichne vplive. In she vech. bivalishch ipd. st. atestinsko obdobje in she kasneje). a ne toliko njihovemu najstarejshemu obdobju priseljevanja s severovzhoda kakor nekemu kasnejshemu obdobju. Jereka in Lepence. nas v okviru tega pisanja predvsem pritegne odkritje bronaste posode z venetskim napisom.

vedno punktiran?).Lucijan Vuga svojih novih bivalishchih v ravnini in so se zacheli shiriti proti severovzhodu. kakor da na poljih ne bi bilo drugih figur.elink. J. 595) Is 3.11.?o. – χa.« Taka razmishljanja bolehajo za marsikatero prenagljenostjo. Napisi na predmetih s svetolucijskega podrochja so (oznake po zgoraj omenjenem delu): (str.. da je napis (ne povsem jasen.Svetolucijska kultura . ki izhaja iz shtevilnih konchnih m v akuzativu. Ob samovoljnem branju posameznih chrk (npr.ah. torej Laivnai Vrotai. k temu naj bi pritrjevalo. (str. premer 70 mm. (str. tudi Is 2).a. v. V drugi vrstici chrki na 3.revijasrp.m.. J. avtorja objavljata naslednjo razlichico: lah. nekateri celo domnevajo kakshno manjkajocho chrko. verjetno v levo.. Prebralo naj bi se: lik. bronasta plitva skledica s premerom 135 mm in visoka 45 mm. dolzhine 78 mm in shirine 18-20 mm. negotove smeri branja. Napis z desne berejo razlichno. fragment bronaste ploshchice. z dvema http://www. 591) Is 1. Grabfeld zu Idria itd. Szombathy. kar morda da Laivnai Vrotai. menijo razlichno in ostaja pomen napisa povsem negotov. To sprehajanje narodov po Evropi meji zhe na bajke.h.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. in 4.i. napis teche z leve na desno med oznachenimi pasovi. epitaf za zhensko. domnevajo. morda del posode.h. od tod pa naj bi se ponovno shirili tja. mestu morebiti predstavljata notacijo za hiperkarakterizirani jod (?).n.s. po mnenju slovitega venetologa Lejeuneja. zadnji odstavek): »Izbral sem branje l za chrko na sedmem mestu prve vrstice – tako kot je predpostavil tudi Lejeune – s chimer sem pokazal vero v zachetni l (dasi je neregularen. prim..v. vishina 40 mm. po zgornjem zunanjem robu okrashena z razastimi trikotniki. kaj naj bi to pomenilo. 593) Is 2 J.a.vnahvrot.s.kaφ – ??. Grabfeld zu Idria itd. che pa so zhe. str. premikajo resni znanstveniki cela ljudstva po obsezhnih prostranstvih. to naj bi bil Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab [?? .. neregularna se izkazhe tudi punktuacija zachetnega m (morda lahko napako razlozhimo po privlachnosti. le rahlo poshkodovan bronasti vrchek z lepo oblikovanim drzhajem in okrashen na notranjem robu. jih je treba ''pozhreti''. je treba izkljuchiti ime kakshnega bozhanstva. od koder so prishli. Szombathy. 596. kot da bi igrali shah..rot. da so ga nashli v istem grobu: lah. v tem primeru naj bi Veneti nekoch prej prishli s severa(vzhoda) – npr.htm[16. Grabfeld zu Idria itd. Szombathy.s. Devoto izrecno govori o Panoniji – se naselili po severovzhodni Italiji.2010 10:19:38] . zlasti poslednja chrka je skoraj nerazpoznavna) kljub nekaterim neskladjem enak zgoraj omenjenemu. z znaki verjetnega rochaja.

beremo plau. sta sosednji piki lahko poenostavljeni npr. katere preprichljivost ni tolikshna kakor pri prvem vidiku. in dvojno na praktichni ravni: pomaga lochevati besede (neredko tezhavno opravilo zaradi neprekinjenega pisanja – scriptio continua in nepoznavanja jezika) ter dovoljuje izkoristiti v najvechji meri fragmente poshkodovanih napisov. Morda je punktuacija tudi (str.htm[16. da sta dve zaporedni chrki zajeti v punktuacijo. z natanchno Beelerjevo ugotovitvijo posebnosti (skupine nepunktuiranih soglasnikov). »dovolj.x. glede na vlogo v dvoglasniku. drugi izhaja iz zgodovinske in fonetichne interpretacije.« Zhe ta kratek navedek v najjasnejshi luchi pokazhe. kakorkoli.Svetolucijska kultura .si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.« Nekoliko drugachna je punktuacija v Lagole di Calalzo. »plug«. ko so Etrushchani opustili zlogovno punktuacijo in jo uporabljali za lochevanje besed. za katerega se je ohranil praenomen zhe v latinski obliki. Prosdocimi pa k temu dodaja. saj nekateri menijo. kar po Lejeunu lahko pomeni heterogeno rabo. V opombi (str. Po Vetterjevih pravilih so punktuirani: samoglasniki na zachetku zloga ali besede (tudi i in u z vokalno vrednostjo). da gre za drugo ime mozha. konchni soglasniki v besedi. Tako je bila v mestih Veio in Narce v uporabi punktuacija s tremi navpichnimi pikami. s chimer pa se Lejeune ne strinja. Zhe Vetter je dolochil soglasnishke zveze. je pa vseeno verjetno.Lucijan Vuga preobrnjenima c. 25. 25) pomenila devokalizacijo konchnih soglasnishkih elementov in rabila za lochevanje zachetnih ter konchnih besed med pisanjem. s kolikshnimi domnevami. 23 in naprej) pravi: »Znachilna za venetsko pisavo je punktuacija: chrke so na dolochenih mestih omejene z dvema pikama (v sploshnem z dvema pokonchnima chrticama ali z dvema pikama ali z dvema pomishljajema). zadosti«. da se podobna kombinacija chrk -ough. ampak je imela tudi semantichni pomen. Che k slednjemu primeru dodamo she. da ni rabila zgolj za oznachevanje zlogov. nam je jasno. plough. Prosdocimi (str.. pri chemer je treba dodati.) namesto (. ugibanji in tveganimi izbirami je povezano branje zhe tako zelo redkih venetskih napisov! In zaradi tega nas prav nich ne sme presenetiti. v primeru. 24). ki zamegljujejo pravo naravo punktuacije oziroma dopushchajo vrsto samovoljnih interpretacij.2010 10:19:38] . povsem nesprejemljivih delnih intuicij ali domnev. da obstajajo problemi pri pisanju resnichne izgovarjave. sploh«.). 76) lahko zasledimo. Razlaga zajema dvoje vidikov: prvi je opisen in v celoti sprejemljiv. ki mu sledi nomen. in neodvisno od njega tudi Lejeune. in opazhamo pogosta odstopanja od »juzhnih« pravil. ker nam omogocha spoznavati venetsko zlogovanje. op. da obstaja mnozhica interpretacij besedil najuglednejshih lingvistov. marvech odprt http://www. ki si med seboj tudi mochno nasprotujejo. da v osnovi punktuacije ni bilo zlogovanje nasploh. da tudi v etrushchini ni povsem pojasnjena vloga punktuacije. Prosdocimi meni. Razen nekaterih predhodnih. vendar se pri tem pojavlja vrsta izjem in posebnosti.: (.11. to je Gaius (primerjaj Lucius?). pri katerih prvi element ni bil punktuiran in je moral pripadati drugemu zlogu (tavtosilabichne zveze). kjer se na mestu dveh pik pojavlja ena sama.v angleshchini bere zelo razlichno.y. ali pa ought. Zhe sama punktuacija je eno od strokovno nerazchishchenih vprashanj. je razlago punktuacije dal Vetter. npr.revijasrp. kdaj in kako je bila uvedena ter s kakshno doslednostjo. in je morda punktuacija rabila tudi kot napotek za izgovarjavo. vendar to ni gotovo. vkljuchno z i in u. na kaj je mislil Lejeun. zaradi chesar jih ni bilo treba punktuirati. od katerega so ostale zanesljive le prve tri chrke (Kab–).x. beremo ináf.y. Atestinski tip punktuacije izhaja iz staroetrushchanskega in ni prav jasno. za kar je dovolj navesti angleshko besedo enough. da je za nas venetska punktuacija koristna. kar Prosdocimi ochita tudi slavnemu Lejeunu! (str. beri o:t »moral bi.

v. so besede pisane brez presledkov (scriptio continua). vzame v obzir baltshchino. saj berejo c in j. che je pisava bila zlogovna.Lucijan Vuga zlog. kar naj bi http://www. ki naj bi bil tudi chasovno pred vsemi. Posebna vrsta punktuacije. da vse te tezhave pri branju posameznih chrk in celotnih besedil prihajajo bolj ali manj do izraza pri vseh ohranjenih venetskih besedilih.. sht. da ko obravnava jod oz. ''silabichna''.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. 26). n.Svetolucijska kultura . : h. cheprav je obche sprejeto. . docent za etruskologijo na Universita di Roma.. v. se razshirja uporaba punktuacije ali lochevanje besed z lochilnimi znaki. da tvorita baltskoslovansko enoto. je t.vnah vrot.a.rot. za kar povzame tele razlichice: lah. Stacioli (Il ''mistero'' della lingua etrusca. Opozoriti moramo. pr. kot je Prosdocimi. Prav tako je v venetshchini nerazresheno vprashanje homografije i.i.i. na jugu. pr. pr. Tudi drugi pisci se zhe za etrushchino muchijo s punktuacijo. dve ter tri ali celo shtiri v najstarejshih zapisih).. st. (razen v posameznih primerih) sprejeto le pri nekaterih. (Is 2). n. Tako naj bi Vetter videl v tem imena bozhanstev. kot . Roma. katere izvora ne poznamo.h.a. Che je sistem zapisovanja zlogov ustrezal enemu jeziku. n. saj ni mogoche povsem zapisati izogovorljive enote glasu z zapisljivo enoto zloga. zato ne bi smeli v past hipoteze o zlogovnem sistemu. lah.i.. ni ustrezal drugemu. dokaj redkeje je v uporabi chrtica in zelo pozno z manjshimi trikotniki ali ''andrejevimi'' krizhci.i. lokalno poimenovanje za Artemido. pr. st. sht.. n.) izgine ob prevladi punktuacije za lochevanje besed.a.11. potem je she razlichica |< . zlogovna.2010 10:19:38] .htm[16. ki je imel drugachno skladnjo. ki jo najdemo v 6. Tudi glede znaka < si niso vsi enotni. povsem pa ignorira slovanshchino.i. str.rot. 127): Laivnai vrotai. Zlogovna punktuacija (razen delnega prezhivetja v Kampaniji v prvi polovici 5. Romolo A. A.vna. 1987.. o zapletenosti tega problema je razpravljal tudi Lejeune. da so Minojci poznali st. vendar ga niso pisali (str.« Poleg tega je treba uposhtevati vechstoletne razpone med posameznimi teksti. tega je she veliko vech. sht.a . pishe: »V najstarejshi pisavi. ter se sklicuje na vrsto drugih jezikoslovcev. 84-88). L. Toda v zachetku druge polovice 6.io.n. Ne bi pripisal takemu umu.. Newton Compton ed. st. str.a.revijasrp. saj je branje znaka .|.h = la.v. medtem ko drugi vztrajajo pri h. vrot.i. Prosdocimi se v drugi knjigi zgoraj omenjenega dela loteva lingvistichne razchlenitve posameznih venetskih besed. sht. tako tudi pravkar navedenih (II.ah v. n.. kaj naj bi sploh pomenila in zakaj je nastala. kaj shele pred petsto leti pisano trubarjevshchino ali pa jezik Brizhinskih spomenikov izpred tisoch let . razen v izredno redkih primerih zhe v 7.i. marvech poudarjanje dolochenih ''polozhajev'' nekaterih chrk (osamljenih samoglasnikov in konchnih soglasnikov v zlogu). = la. njena funkcija ni lochevanje besed. Ostaja odprto vprashanje razlochevanja fonemov. pomislimo zhe na sto petdeset let staro Preshernovo slovenshchino v primeri z danashnjo. da morda gre za najmanjshe glasovne in ne pisne enote. (Is 1).i. kar naj bi bilo k ali ic itd. kar vchasih ustvarja velike tezhave pri branju in pogosto le hipotetichno razdelimo besede.. ki so obichajno v obliki pik (ena. Tako Peruzzi opozarja. a je morda povzel po prvem sistem pisanja. ko se je jezik spreminjal. mesapijsko Lahona. st.

da napis iz Ostie Laevonicvs. jezero Melinca jama pri Hrushevem zahodno od Ljubljane. Lohke ipd. s chimer se odpove neposredni primerjavi z Lavskos..v korist Laiv-. vrotah itd. vzbuja negotovost..beri dvoustichno). mar res ne bi smeli pomisliti na osnovo vrata.a. a tudi ne Beeler in Pisani. Zdi se nam samo po sebi umevno. Bozhica. v. vrot. ki je tujega izvora. Tudi che se drzhimo Prosdocimijevega branja.s. Draga.. vendar opozarja. Melinc (Nova Gorica.a . Mirko.h = la. Postvorta. Melihen (Bovec) ali s toponimi Melinki pri Ligu nad Kanalom ob Sochi. Ime Vrota je zaznano v venetski onomastiki.kaφ – ? se odpirajo dodatne mozhnosti. Prav tako Luk(io)s. nad Mostom na Sochi? Ali na Vrsno. saj nam je drugachno branje na dosegu roke kljub pretechenim tisochletjem. Lig. che bi kritichno razchlenili Prosdocimijevo branje. tudi toponim prelaza Vrata pri Chepovanu. ne povedo pa.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.i.v.vna.a.ah v. vrotah pa naj bi bila boginja poroda. Nada. Krahe se s tem ne strinja. Borko.revijasrp. vendar sem zhe v svojih prejshnjih delih navedel veliko razlogov za utemeljena drugachna branja. Lejeune izkljuchuje branje Lav. da gre pach tako in tako za ime. Kobarid ipd. Lavisno itd. Slavoj. kot je on storil z drugimi uglednimi etruskologi. Danica. sklepa Prosdocimi. gora Melnik severno od Reke itd.i. Loka.. Presenecha. Kanal. = la.2010 10:19:38] .i.n.vnah vrot. pa http://www.rot. Tudi Kab[ omogocha dolochene vzporednice z osnovo Kab–. celo vrsto Vrshichev. Lejeune in Pellegrini vidita v napisu osebno ime: Laivna iz *Laivo kakor Votno iz *Voto itd. Lavov < *Lauicos.i. Kobarid). Kambreshko).Lucijan Vuga ustrezalo grshkemu Leho. n. Enako velja za Laivnai vrotai oziroma Prosdocimijevo branje lah.v. za kar sam nakazuje utemeljena izhodishcha z odkritosrchnimi opozorili o vseh pasteh njegovega in drugih branj! Pogosto se etimologi ob upravichevanju svojih razlag nekega toponima ali tudi osebnega imena zatekajo k trditvi. Vrhov ipd.i. seveda nochem poenostavljati z danashnjimi okolishkimi imeni Kambreshko.. kakor pa je ustaljeno na romanski ali germanski osnovi. Poleg zhe nashtetih branj Prosdocimija in drugih smemo dopustiti she druge nachine... ki ga lahko primerjamo z okolishkimi imeni naselij Livek. primerljivost z latinskim verto (indoevropsko *wert) ali z Verto / Vorto v keltshchini je zgolj mozhnost. od kod so vzeta slovenska osebna imena: Cvetka. Bojan.i. temvech ga le vkljuchi v konchni seznam.a.. Povsem nove mozhnosti pa bi imeli. postanemo pozorni na nekatere mozhne onomastichne in druge primerjave z danashnjimi imeni. zapisano tam in tam.i.rot.s.h. Melinci pri Beltincih. Tolmin. che je zhe dopustno Wrothaia in podobno? Zhe s chrkovanjem Prosdocimija lik. kaj tisto ime pomeni.m.Svetolucijska kultura . Slava. – χa. podobno latinskima Ante-vorta.s.11. Pa vrotai. ali lah. Borut itd. Izraz Melink(io)s lahko tako ali drugache vzporedimo z danashnjimi okolishkimi priimki Melink (Nova Gorica.elink. da Prosdocimi v drugi knjigi ne obdeluje posebej tretjega napisa. Prav tako nesprejemljiva je primerjava s shpartansko boginjo Orthia v razlichici Wrothaia (W.?o.a. Luk(io)s Melink(io)s / Gaijos Kab[??.htm[16.. Lavivs.

germanskih.. severozahodni http://www. osnov za imena voda. ki jo je razlozhil v delu K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto. obenem pa dokazujejo ta she danes zhiva imena. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Veneti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt. Luka Sienchnik. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Veneti.. izhajajo iz znachajskih posebnosti. 1926-1927.) (3) Karel Oshtir: postavlja med Baltoslovane in Germane ilirsko-trashki pas ter da so se v Zakarpatju Slovani prav tako naselili na ilirsko-trashko plast. kar je bilo doslej zapisano. znachilnosti.V.. Ljubomir. Borislav itd. a le malokdo ve za njihov prvotni pomen v hebrejshchini. ki imajo kakor koli opravka z navedenim ozemljem.Svetolucijska kultura . in v gornjih primerih je edina ovira. Che ponovimo: (1) France Bezlaj: »Imena Bate. reinterpretacijah ali stalishch Bezlaja. tako kot vneto in zavzeto pochno pri vsepovsodnem iskanju keltskih. to izhaja iz spoznanja potrebe po ponovnem in drugachnem branju ali. keltshchini . grshchini.11. Oshtirja in drugih v luchi teorije kontinuitete.. Baske. ki so se nam na kakrshen koli nachin ohranila.. ki so postala povsem vsakdanja. gora in krajev. V predgovoru Bogo Grafenauer pishe: »Prvi osnutek za prichujocho knjizhico je naredil ob koncu leta 1944 v Znanstvenem institutu pri Predsedstvu SNOS na Rogu dr. da je to ozemlje v resnici slovensko. ilirskih. ki so tod zhiveli zhe v davnini. 6): »Po vsej verjetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom.htm[16. Seznam slovenskih krajevnih imen na avstrijskem Koroshkem naj bi sluzhil vsem. latinskih ipd.2010 10:19:38] .« (podchrtal L. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. marvech je vse.« (BEZ I. da na sploshno jezikoslovci ne ishchejo slovanske osnove zanje zato. str. obcha in druga imena vir informacij o jeziku.revijasrp. da so tudi osebna. namesto da bi prav odkrivanje takih imen potrjevalo njihovo prisotnost. se ne bi mogli omejiti na sedanjo slovensko Koroshko. Iliro-Veneti (slednji se nahajajo. 140) (2) Luka Sienchnik in Bozho Grafenauer: leta 1945 je le kakshen mesec po pravkar konchani drugi svetovni vojni izshla v Ljubljani drobcena knjizhica Slovenska Koroshka – seznam krajev in politichno-upravna razdelitev izpod peres Luke Sienchnika in Boga Grafenauerja (SIEN).. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. ki so segali do Baltijskega morja in ki so v najblizhjem sorodstvu s podkarpatskimi in severnobalkanskimi Iliri. che hochete. kakor je znano.Lucijan Vuga Dragoljub. marvech bi jim morali slediti po vseh vzhodnih Alpah do Donave in preko nje. da bi se podrobneje lotevali razchlenjevanja posameznih etimologij. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. str. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. ker pach Slovanov skoraj do sredine srednjega veka menda ni bilo v Posochju in v zahodni Sloveniji. Grafenauerja. primerjave z nechim itd. Vendar ni namen tega dela. tudi v severovzhodni Italiji) skupaj z Liguri v zahodni Nemchiji. Vedeti je treba. Zato si najprej oglejmo njegovo zakarpatsko shemo. Slavoljub. rabilo odpiranju drugachnih vidikov na preteklost nashih krajev in ljudi. Che bi shlo namrech samo za mrtva slovenska imena. podobno je s tujimi imeni. vëndi »bivalishche«. da o Vzhodnih Alpah niti ne govorimo. latinshchini.

ki kasneje omogochi rojstvo grshkega.« Oshtir zakljuchi (str. iz slovanshchine preshla tudi v langobardsko Anthaib) iz -aib.. str. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. na katerem je dokazana prava in resnichna naselitev skupin ljudi. poljedelsko meshano ekonomijo. da so iz svojih bronastodobnih ognjishch postali dominantno ljudstvo v Evropi.in se pojavlja tudi v siciljanskotrashkem -ib. prve metalurshke kulture na Balkanu so slovanske. da se dá to uskladiti tudi v zgodovinskem smislu. in to celo v zgodovinskem obdobju.. s Pikti v Angliji. kljub Oshtirjevi presenetljivi izjavi: »Kdaj so prishli Slovani v Zakarpatje in kako dolgo so se zadrzhali Iliro-Traki v Karpatih. str. s Predkimerijci v juzhni Rusiji ter s Predgrki. na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nizhini. http://www.V... ki so v najozhjem sorodstvu z Maloazijci.. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti.L. Ne obstaja neka "severna slovanshchina" pach pa je to le razlichica juzhne slovanshchine. zahodnoslovansko Veltebi – kjer je oblika -eb. 291) (4) Mario Alinei: Prof.. ki so nam pustili imena kakor Benetke.za oznachevanje imena ljudstev (kakor pri Dudlebi..« – Tako govori teorija kontinuitete.. balkansko obmochje je eno redkih. v povezavi z Anatolijo. ki je zelo blizu sedanjemu. in iz nje sta se razvili. domnevno "slovansko preseljevanje" je polno nasprotij. da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod'..Lucijan Vuga Italiji in Galiji. juzhni in zahodni Evropi.htm[16.– tako *we/ame/∂ t v Veneti – Antes <> *wel∂ t v Veltebi primerjamo s predslovanskim *wen∂ t > *went > vet »velik« <> *wel v vel »velik«. etrushchanskega in latinskega urbanizma. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. z Etrusko-Reti v centralni Italiji in v Alpah.. Baske verjetno she direktno.edini logichni sklep je.. z Ibero-Baski v Shpaniji. Slovani so (prvi. spricho chesar se zakarpatsko geografsko imenoslovje ponavlja v navedenih jezikih..2010 10:19:38] .. Bate. jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji. skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo.. vsi ti tvorijo predindoevropsko staroevropshchino v centralni. prevzeto prek romanshchine in Banjshice.. to je oblika. 73): Zaradi staroevropske glasovne spremembe n<>l so nastali Veneti za predslovansko wel∂ t > welt>. Danes le she manjshina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov.« (BEZ I.« (BEZ I. kakrshnega danes naseljujejo. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. a uposhtevajoch tudi zhe na zachetku omenjeno mnenje Franceta Bezlaja: »Veneti. Tako naj bi torej vsaj lingvistichno obstajal enachaj med Veneti – Anti. tipichno evropsko. na razlichne nachine in morda v razlichnih chasih.. ki je npr. zahodna in vzhodna veja Slovanov [op.11. ki nas. so postranska vprashanja. ne tangirajo«.Svetolucijska kultura .: kako podobno je to Nestorjevemu izvajanju pred osemsto leti v njegovi kroniki Povest vremenih let]. Alinei dobesedno pravi naslednje: »Zacheti moram s tem.. *we/al ∂ t > ve/alt > ve/oltъ »velikan«... saj nobena od razlichic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprashanje: kaj je omogochilo Slovanom. che operiramo s predslovanskim ilirsko-trashkim substratom. Prisotnost Slovanov na obmochju.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto... ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture...revijasrp.. obstaja od neolitika (in potemtakem she od prej). da je juzhna veja Slovanov najstarejsha.. ki so prishli iz Anatolije. Slovanov na neizmerno podrochje. Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov. vendar smo videli....

revijasrp.11.htm[16.Lucijan Vuga STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/sveto.Svetolucijska kultura .2010 10:19:38] .

sicer pa je znachilno.«. vozovi in Indoevropejci. lahkega dvokolesnega voza z naperami in konjsko zaprego. pangermanizmom. ali nauk o izvoru. Tu nimam namena razpravljati o etimologiji kot taki.htm[16. seveda avtor omenja tudi she starejshe najdbe v Mezopotamiji in drugje. panromanizmom.sht.« in koles z naperami »pred 1500 pr.«. panslavizmom itd. da je med njimi komaj kakshen slovanski znanstvenik! Tudi v Index verborum ne najdemo niti enega (!) slovanskega izraza za kolo. ki predstavlja neke vrste povzetek dosedanjih raziskav v zvezi z iznajdbo kolesa in voza. 85). to nekateri oznachujejo kot zagledanost v antiko s panhelenizmom. itd. nastanku besed. Seveda avtor she ni mogel uposhtevati senzacionalnega odkritja najstarejshega kolesa na svetu z Ljubljanskega barja. Z obravnavo izvora in razlage besed se ukvarja etimologija. Vse to je sicer v dolochenem obdobju veliko prispevalo k preuchevanju zgodovine in jezikov.n. kolo tudi (morda celo najprej) kot vreteno za obdelavo glinastega posodja.n. naj navedem le enega: za slovensko »kolo« je sino-tibetanski izraz kolo . na katerem je prikazana razshirjenost voz s polnimi kolesi ter kolesi z naperami in so v ozkem pasu od Grchije do Danske nanizani posamezni primerki najdb obeh vrst koles »pred letom 1000 pr. a se osredotocha na preuchevanje "chariot".11.Lucijan Vuga Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI I STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI Chemu je potrebno to poglavje? Kako nedokonchne so zgodovinske teorije. Ne le v preteklosti. In kakshna je njegova komparativna lingvistika? Presenecha..2010 10:20:15] . Mezopotamija je nagnetena z najdbami polnih koles »pred letom 2000 pr. besedoslovje. da tako malo uposhteva slovanske jezike. Toda she preden zachnemo.n. nekaj besed o iskanju izvora starinskih besed.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. obenem pa so bili http://www. s podnaslovom: Temelji in metode raziskav z gledishcha indoevropskega primerjalnega jezikoslovja.. nam poleg mnozhice drugih primerov lahko potrdi tudi novejsha knjiga Petra Raulwinga (RAU) iz leta 2000 v prevodu Konji. se moramo sprva zaustaviti prav na tem. ki danes predstavlja pomembno specialnost v jezikoslovju. med tekstom se kakshna taka navedba pojavlja med citiranjem drugega avtorja.Starinski jezikovni sledovi .sht. ampak tudi danes je na etimologijo bolj ali manj vplivalo ideoloshko-politichno ozrachje. Tako objavlja tudi zemljevid (RAU str. vendar se kot vsaka znanost razvija in s tem spreminja in dopolnjuje predhodna dela.revijasrp.! Ker kolo in voz sodita med izredno pomembne inovacije. voz in posamezne njihove dele niti za konja in konjsko opravo. cheprav je med besedilom nich koliko izzivov.sht. zaradi katerega bi moral v marsichem spremeniti svoje sklepanje.

vendar je izkljucheno. L. Kdor se je v resnici potrudil pazljivo preuchiti njegova dela.. 76). ki jih je chas obrusil ali dopolnil.11. ki je oblezhalo stigmatizirano in podcenjeno. kot opozarja Bezlaj. 6. na katerega so v stoletju po njegovi smrti zlili golide nechednosti. Pohorski (Novice.2010 10:20:15] . V. l08). cheprav je tudi danes zgodovinska veda prav tako polna hipotez in bolj ali manj verjetnih faktov. dasi zelo pozna rehabilitacija nesrechnega Davorina Trstenjaka. z opombo.Lucijan Vuga dolocheni rezultati nategnjeni na kopito prevladujoche paradigme.revijasrp. l2l4 Vlednich.. Toda po drugi plati je Trstenjak strokovno poshteno in z izredno energijo zbral in interpretiral neverjetno kolichino lingvistichnega gradiva. kako brati nekatere znake. http://www. Na prvi pogled je jasno..« To je primnerna in verodostojna. ogromno drugo gradivo pa je ostalo ob strani. da v prichujochem delu ni bilo mogoche uporabljati vseh specialnih fonetichnih znakov. ki ga med pohorskimi lokalizmi navaja Fr. saj je potrebno spremeniti paradigme ali prevladujochi nachin mishljenja. kar je najbolj verjetno psevdonim Davorina Trstenjaka. da se do danes she nihche ni potrudil izchrpati iz njegovih spisov narechno besedishche. da so taki poskusi vchasih zelo travmatichni. Pohorski. novembra 1981 objavil chlanek Trdi orehi slovenskega imenoslovja: »Ko sem pripravljal monografijo Slovenska vodna imena. mora priznati. vendar za razumevanje bo dovolj natanchno. ki ga ni uposhteval she noben slovenski slovar. sem v Slavistichni reviji VIII v prilogi Linguistica I. Vendar so se pri tem kopichili dvomi. da je slishal to besedo od chebelicharja Zupana. Ta beseda me je razumljivo vznemirila. Meni je pomagal premostiti nasprotje med imenom Smlednik in historichnimi zapisi 1136 Fledinich.Starinski jezikovni sledovi . 1859. Zdi se mi prav opozoriti bralce. 50 objavil chlanek o samo enkrat izprichanem. str. pokojnega akademika Franceta Bezlaja. zhe pozabljenem slovenskem apelativu dobra "eine wasserreiche Gegend" (op.. A na zhalost niti Bezlaj ni uposhteval svoje lastne ugotovitve. kar je zhe za posameznika hud intelektualni napor. 1859. saj je v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ) navedel le en sam Trstenjakov vir. 1228 Vlednic itd. da si Trstenjak besed ni izmishljal. Morda bo za ponazoritev teh zagat primerno povzeti misli enega nashih najpomembnejshih etimologov. Koliko je Fr. da bi se z njeno pomochjo dalo razlozhiti nekaj imen tipa Dobrna. da je izvedena iz iste osnove kakor dober.htm[16.! V tej luchi je treba brati Davorina Trstenjaka in mu dati zasluzheno mesto v slovenski znanosti. ne da bi se kdo potrudil lochiti zrno od plev. Naj za primer navedem samo apelativ smled – "strazhishche.. die Warte" (Novice. ki je v chasopisu Delo dne 7. ki ga je razvoj tako hitro prerasel. da je kot otrok svojega chasa in takratnega stanja vednosti ter stopnje razvoja zgodovine. IV..si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. kot jih priporocha IPA – International Phonetic Alphabet. da bi se "o" mogel razviti po zakonih slovanskega glasoslovnega razvoja. a to ni ne lahko ne hitro opravilo. arheologije in jezikoslovja izhajal iz nekaterih domnev. Pach pa bo koristno omeniti. sploh zanesljiv? Vsaka enkrat izprichana beseda zahteva opreznost. ki jih zasledimo pri zapisih praslovanskih ali slovanskih besed. Ni kaj skrivati. kaj shele za vechino (strokovne!) javnosti. To so spoznali mnogi priznani svetovni lingvisti in zgodovinarji. Trstenjak je bil fantastichen etnograf in etimolog. Zaslutil sem. Pri svojem leksikoloshkem delu sem se v teku desetletij vechkrat preprichal.: vodnata okolica). ki skushajo popraviti napake preteklosti.

vendar tudi zhe znamenja samostojnega slovenskega jezika. Obstajali sta razlichici. Slovenski pravopis 1990 za ruski ь pravi. Iz kdo ve kakshnih razlogov je bilo upochasnjeno uvajanje pismenosti za te Slovane. tj. ki jih je od tam nosil s seboj vse do prihoda v Rim« (NIK str. ki so ga "govorili" Slovani.Starinski jezikovni sledovi .revijasrp. Praslovanshchina je po znanstvenem domnevanju jezik.11. Na poti k Hazarom. medtem ko za rushchino Slovenski pravopis 1990 pravi. katerih drzhava je lezhala med Chrnim in Kaspijskim morjem. odkril evangelij in psalter v gotshchini (»pisano z rusko abecedo«) in se nauchil njihovega jezika. st. Ciril je s starejshim bratom Metodom (? 885) pokristjanjeval moravske Slovane. cъєзд [sjezd]. kamor se se med drugim zatekli Ciril-Metodovi uchenci.. da se Konstantin ni shele tedaj v povezavi z moravsko odpravo prvich ukvarjal s problemom sestavljanja slovenske azbuke. in 17. odrazha pa tisochletni razvoj jezika ljudstev. ki jih oznachujemo kot Praslovane. Glagolica (od glagoliti – govoriti) je bila zapleten chrkopis in zhe v 10.... ki naj bi jo domnevno sestavil Ciril (Konstantin) (826 ali 827 – 869) po grshki minuskoli. rimskega papezha iz 1.. st. da se ъ izgovarja kot npr. Glagolica se je ohranila med Hrvati ponekod do srede 19. opozarja o zachetkih slovanske pismenosti: »Po vsej pravici lahko domnevamo. torej po starosti drugi slovanski chrkopis. malih chrkah. okoli leta 860.. da so po Oshtirjevem mnenju Slovani dobili izraz za knjigo zhe v http://www. nastala preprostejsha in lazhja cirilica. in prvi datirani cirilski spomenik je Samuelov napis iz 993. ь – palatalizacijski znak. hrvatska glagolica.2010 10:20:15] . st. da so obstajali posamezni zapisi [slovanskih] besed in imen z nekim tujim chrkopisom (v prvi vrsti grshkim ali latinskim) zagotovo zhe prej [pred Cirilom in Metodom]. v Севастополь [Sevastopol]. Cirilova glagolica in oglata. ko so zhiveli v praskupnosti.Lucijan Vuga Zlasti dvoje znakov bega nepoznavalce: ъ – nevtralni samoglasnik. kazhejo veliko elementov praslovanshchine. Zgoraj smo zhe omenili. da ga opushchamo kot npr. kjer so prishle do izraza Konstantinove mnogostranske sposobnosti. Glede najstarejshih zapisov v slovanskih jezikih je she marsikaj neraziskanega. ker je znanstveno rekonstruiran. Prvi slovanski chrkopis je glagolica. M.. Seljishchev sodi: »Lahko sklepamo.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. 10-11). najstarejshi slovenski Brizhinski spomeniki naj bi nastali okoli leta 1000.6) Svetozar Nikolich v svoji knjigi Staroslovenski jezik pishe: »Pred Moravsko je Konstantin sodeloval v dveh misijah. Klementa. je v Bolgariji. prilagajanje slovanskega jezika in njegovih sestavin novi funkciji knjizhnega jezika liturgichnih besedil. Toda Josip Hamm npr. ki v zgodnjem obdobju ni bil povsem nem. v kateri je napisanih veliko hrvashkih spomenikov iz 13. izgovarja se priblizhno kot 'i' v angleshki besedi "bit" (BRA). da je jezik solunskih Slovanov v popolnosti dostopen in razumljiv Moravcem.« (HAM str. ko so jih nemshki duhovniki pregnali z Moravske. lingvist de Bray jih v praslovanshchini izgovarja takole: kakor 'a' v angleshki besedi "about" (BRA). so se ustavili v Hersonu. Toda zhe od prvih dni je to delo bratov Cirila in Metoda naletelo na odkrit in sovrazhen odpor latinsko-nemshkih duhovnikov« (NIK str. Konstantin. npr.htm[16. se je preprichal.. v resnici pa prav takega jezika niso nikoli govorili. 10-11). pomembno pripravljalno delo je terjalo tudi prevajanje. nikoli ni bil zapisan.. S tem v zvezi znameniti ruski jezikoslovec A... Konchno je tod nashel she relikvije sv. tam je Konstantin preuchil samarijsko narechje in pisavo. st. obla ali starocerkvenoslovanska. V Mali Aziji pri Saracenih (Arabcih) je v Samari uspeshno vodil verske razprave z muslimani in skupaj z Metodom v hazarski odpravi.

Tudi v Index Verborum na koncu knjige ne zajame nobenega slovanskega jezika. imela je svoj snovni in funkcionalni pomen dokumenta. vozovih in Indoevropejcih razgrnil rezultate tovrstnih raziskav do leta 2000. oboje sodi med najstarejshe kulturne dobrine. da ne uposhteva tako ochitnih sorodnosti. Mimogrede naj omenim.11. Presenecha. zapisane besede. Med kulturne pridobitve neolitika in kasneje bronaste ter zhelezne dobe sodita predvsem poljedelstvo in metalurgija. kakshne (pra)stare besede najdemo v slovanshchini oziroma v slovenshchini za davne tehnoloshke inovacije. tako sta med drugim rekonstruirana indoevropejshchina in praslovanshchina. KOLO – VOZ Nekoliko prej sem zhe omenil Petra Raulwinga (RAU). Toda v jezikoslovju. pomeni. to naj bi dokazovali izrazi za »kolo« in »vozila s kolesi«. Od kod beseda – kolo? Bezlaj za kolo. Che je neko ljudstvo zhe v tistem davnem chasu poznalo in obvladovalo te inovacije. ki je v svoji razpravi iz leta 1994 o sino-tibetanshchini izhajal iz domneve. in menda celo nekaj materialnih dokazov za prastara slovanska besedila iz chasov pred Cirilom in Metodom (nekaj o tem v moji knjigi Davnina govori). Kaj se je med tem in po tem dogajalo? Obstajajo sicer najrazlichneji poskusi in raziskovanja. kolesa »rota.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. da so dobili Kitajci voz s konjsko vprego z zahoda. in seveda (pra)slovanshchina pri tem ni izjema. pribor. jagnje«. v katerih je po mojem mnenju ochiten dokaj enostranski pristop. Sploshnoslovanska beseda.htm[16. da je sodilo v (pra)skupino prvotnih ljudstev. chesar ne moremo najti v nobenem drugem indoevropskem jeziku. Karel Oshtir se je lotil tudi "megalitskih jezikov". Zato nas zanima. Zato se mi je zdelo primerno.Starinski jezikovni sledovi .Lucijan Vuga Zakarpatju.2010 10:20:15] . da naj bi beseda ne "visela v zraku". cheprav navaja Roberta Bauerja. vrsta plesa. ki so imela svoje izvirne izraze za nova orodja. S primerjalno metodo je rekonstruiral proto-sino-tibetanski koren *kolo »kolo«.revijasrp. da je kitajski izraz chou za »choln« ter jang za »ovco. Tezhko je razumeti primerjalno jezikoslovje s takimi hibami. praslovansko kolo. srbsko- http://www. ki je v monografiji o konjih. nato pa po zakonih primerjalnega jezikoslovja in drugih specialistichnih metod sledi rekonstruiranje (pra)jezikov.. bicikel«. saj so komajda omenjeni redki raziskovalci iz slovanskega sveta ali pa jih uposhteva posredno s kakshnim citatom iz del zahodnega pisca.. ozvezdje Veliki voz« in k temu kolut »die Scheibe« itd. ki po Bauerjevem mnenju izhajajo iz indoevropejshchine. ki imajo sicer isti izvor. mnozhina kola »shtirikolesni voz. a razlichne razvoje. opremo ali pa so vsaj zelo zgodaj prevzela in ustvarjalno razvila besednjak s tem v zvezi. to pomeni. Posebej se je zadrzhal na pojmu za »kolo« v severnokitajskih (sino) dialektih in tibetanskih (bodik) jezikih. veljajo predvsem pisni viri. da se to povsem ujema s slovenskim in slovanskim izrazom. da se tu nekoliko zaustavim prav na besedi kolo.

prvich zabelezheno 1350-1400.Lucijan Vuga hrvashko kolo.htm[16. venec«. vrteti. grshko polos »os«. kotaliti.. makedonsko. starovisokonemshkim rad. popoln. avesta ratho »voz«. kar po naravnem zgledu utrjuje prvotnost praslovanske uporabe kolesa. kruljasta prednja noga . valiti-gnati proch«(SEM 2). indevr. toharsko kukäl »voz« (ESSJ). krona. oko itd. obla. srednjeangleshko cicle < poznolatinsko cyclus < grshko kyklos »kolo. gilgal »kolo«. dovrshen«. vrteti. risti (kotaliti se. v resnici gre za: kreks v pomenu »krivih nog« : krikos »obroch« : primerljivo z etrushchanskim »capys: dicitur . kullos »obroch. staronorveshko hjöl. krozhiti). Toda zraven imena za celo kolo je vazhno videti. chrepinja. belorusko kola.revijasrp. semitsko rdi »techi«. staroirskim rethid (on teche). wheohl. sanskrt rathah. armenskem. na germanskem (nemshko rad).« : hebrejsko kaf »kriva. Italijansko – ruota. kirkos »falco. da se napachno misli na onomatopoetichni izvor. tudi akadsko gulgullum primerljivo z aramejskim gulgulta »lobanja. tudi koleso. gornjeluzhishko kolo. ki nadomeshcha izginuli *retere »techi v krogu«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. mozzo »pesto«. staroangleshko hweol. izvora. tovorne vozove« (SEM 2). okretati. obrat. galal »obrniti. za katerega Semerano meni. albansko sjell »obracham se. mlin. prvich zabelezheno pred letom 900. slovanskem podrochju (DEV). Primerljivo s cycle. okrogel. knjizhno koleso. lat. Najblizhje je staroprusko mulana-kelan »mlinsko kolo«. ustreza akadskemu qullum »velik obroch« in kululu. saj je izhodishchni balto-slovanski pomen koleno. rusko narech. krempelj« (SEM 2).: falco . anglosaksonsko hweol. akadsko redu. posoda podobna chloveshki lobanji«. Poleg tega she v latinshchini circus »obroch« in napotuje na gr.. vlechi – recheno za konje. raggio »napera«. staroindijsko carati »premika se«. grshko kuklos »kolo«. na baltskem podrochju izrazha »voz« v mnozhini ter »kolo« v ednini. akcije. slovashko kolo.. corona »obod. kolo »kolo«. vrtljiv telesni del (SNO). prezhivelo je na irskem podrochju in v latinshchini *retuntus (gl. srednjeangleshko whel(e).2010 10:20:15] . latinskem podrochju v pomenu »kolo«. sokol«. K temu dodaja Snoj she sorodnost s kolenom ter chlenom. primerjati z litavskim ratas.. ochesno zrklo. prinasham«. sorodno z grshkim kyklos. drugje tvorjeno z reduplikacijo: staroindijsko cakra. chlen »pregiben.Starinski jezikovni sledovi . osnove. to bi she utrdilo prvotnost uporabe kolesa-vozila: http://www. nositi. voditi – recheno za ladje. keltskem. obel.. hebrejsko galgal »mnozhinsko kolo. asirsko radau »iti. cheshko.«. oboje iz iste indevrop. Semerano razlaga grshko kuklos. vrtinec«. Devoto razlaga. in kaj je bolj naravno najblizhje primerljivo za nekaj gibljivega. ukrajinsko kolo. cilinder«. litavsko kaklas »vrat«. da se na tako zelo oddaljenih krajih pojavi povsem enaka beseda? Angleshko – wheel. latinsko colo »prebivam«. irskim roth. dolnjeluzhishko koleso »kolo«. kot je chloveshko telo! Toda presenecha. rotondo). da je slovenskemu najblizhji izraz za »kolo« sino-tibetanska beseda kolo enakega pomena! (RAU) Kako je mogoche. platishche«. Semerano primerja: rota. bolgarsko kolo. poljsko kolo. galsko rhod »kolo«. poleo »vrtim se« k indoevropskemu korenu *kuel »vrteti.. obroch. Tema ima na indo-iranskem podrochju pomen »voz« (sanskrt rathas). stanovati«. primerljivo tudi hebrejsko galil »valj. da gre pri ruota za izraz delovanja. cui pollices pedum curvi fuerunt .. rota(m). ni je na grshkem. okret. krog. deli kolesa: cerchione »obroch«.. kililum »obroch.11. sorodno nizozemskemu wiel. ritu.«(WEB). ruota »rotundus. ali so izvirno slovanski tudi posamezni sestavni deli. kolut ipd. obseg. kolo. kolut.

si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. sposhnoslovansko. Tudi naperki »na obrambnih nasipih. Pletershnik dodaja oplen »prednji in zadnji del voza pri zhagi« in oplenik »iglica. na prednji in zadnji premi pri vozu les. neb. operek »vmesni del dna soda«. deska«. npr. okopih« in perenica »rochica pri kmechkem vozu«. prebodem«. *gredь. Navadno rekonstruirajo iz praslovanskega *oplenь ali podobno.revijasrp. palici podoben del stroja za prenashanje vrtilnega gibanja. napel »oplen«. ESSJ). oje – ojnica. grids »pod. predirati«. 23. lestev. prednji oplen »polza pri vozu«. kar vse se je razvilo iz prevojnih razlichic indoevropske osnove *g hrend h »bruno«. cerkvenoslovansko naperiti »prebosti. 339). prepeljati.. vse iz indoevropske osnove *hai »drog«. ki gre skozi oplen« (PLE). hrv.Lucijan Vuga gred – »dolga palica. rus. praslovansko obrochь izvedeno iz roka »kar je okoli roke. oplen – v razlichicah. In gredelj »vzdolzhni. periti »usmerjati. (ESSJ. gotsko faran »potovati«. greda »shtirikotno obtesano ali obzhagano deblo. srb. hetitsko hishsh(a) »oje«. tudi soplovnik < *sooplenovnik. cerkvenoslovansko obrochь. enako kakor litavsko grinda »deska«. öpl. Ampse in romunsko osite. stopnice. skalni skladi v obliki stopnic«.htm[16. oje. predreti«. (SNO. opiracha »ograja«. nepl. kar je besedotvorna razlichica od *greda. palica. na katerega je pritrjeno pogonsko kolo«. suggrunda »nadstreshek«. obroch – »circulus«. »del voza. Manj verjetna je izposoja iz starovisokonemshkega grintil »nosilni del pluga«. latinsko grunda »streha«. podobno v drugih slovanskih jezikih. naperiti. starocheshko oje.: pri Shlencu [SHLE] tudi »jarem pri zvonu«). nosilni del pluga. ost. »igla. narech. enako ali podobno v drugih slovanskih jezikih. germansko iz slovanshchine (SNO. opernica. nekateri primerjajo z grshkim plemne »pesta«. staronordijsko grind »omrezhje« in sorodno s starovisokonemshkim grintil »nosilni del pluga«. ESSJ). ESSJ). plug« in baltsko *aisa v finski izposojenki aisa »oje«. zheleznishka naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih«. »stopnice za perutnino. spodaj raven«.V. SNO). kar je najti v Iliadi 5. Tudi ojce »prednji del pluga«. ojese iz indevrop. pesto pri kolesu« (op. zharke« > naperiti. Iz slov. sorodno grshko peiro »predrem. da je mogoche celo obratno. nosilni del ogrodja ladje ali cholna. nemshko fahren. v katerega se vtaknejo rochice. v avstrijsko nemshchino Anze. perone »konica. v madzharshchini epleny in romunshchini oplean. predreti« itd. 726. zhelo«. vojë. Podobno tudi v drugih slovanskih jezikih.Podobno v drugih slovanskih in baltskih jezikih. opelik. Semerano ugotavlja za grshko πληµνη »mozzo della ruota. staroindijsko isa. naperjati. L. praslovan. prevesti. v katerega sta vtaknjeni rochici«. peretnik »sveder. *oi(s)a v oieion »krmilno veslo«. Tudi toponim Oplenac v Srbiji. drog. praslovansko periti verjetno »*dajati skozi. Iz slovanshchine je nemshko Epl. napera – »shpica pri kolesu«. gr.11. cheshko oj. avesta aesha »ralo. preneseno tudi v kamen vsekane stopnice. Vuk Karadzhich oplen – opljen »na saonicama ona greda. da je kljub mnogim http://www. uperiti. vse iz indoevropskega *per »prechkati. letonsko grida. ki se vtakne v oplen«. drugi namigujejo pri slov. praslovansko *greda (*gredь) »bruno«.Starinski jezikovni sledovi . kar je sorodno s praslovanskim *greda »bruno«. Verjetno iz praslovanskega *gredelь < *greda »bruno«. iz praslovan. napera. drog. Bezlaj celo meni. Medtem ko (SSKJ) tudi oplen »premichno nameshchen prechni drog na sprednjem in zadnjem delu voza. nosilni del ogrodja ladje ali cholna«. *oje. vzdolzhni. oplenec »voz« na starovisokonemshko abilenze »Pflugbaum« iz latinskega amblatium (ESSJ). kar oklepa roko« (SNO.2010 10:20:15] . shto odozgo drzhi stupce ili cheshljeve« (KAR). *haihes. Anetze.

voditi. sornica »podna deska pri lestveniku«. kol. prvotni pomen verjetno »razpolovljen. »Radnabe«. *pesto »*vdolbina v kladi. zhrd – »dolg. (ESSJ. starocerkvenoslovansko vozъ. praslovansko *zhьrdь se je verjetno razvilo iz indoevropskega *g hrdh(i). svora. premikati«. sorodno pa je grad. pshenica ipd. razchesnjen kos lesa«. verjetno iz indoevropskega *pel »vrteti«. sploshnoslovansko. ki gre skozi soro in vezhe zadnji del voza s sprednjim«. plezati. cheshko zherd »zhrd. graditi (SNO). os – »axis«. ipd. drobiti.Starinski jezikovni sledovi . cheshko vuz. peljati. rusko zherdь. premika« iz korena *ag »poganjati. srbsko predvsem ime za »vlak«. indoevropsko *somuora (>baltoslovansko) tudi *smuorom. akadsko palu »palica. plat »zunanji del kolesa.revijasrp. drog«. pluzhiti. spona. ki je rabila za mozhnar«. premikati«. debelejshi lesen drog [kakrshnega uporabljajo polozhenega na zvrhano nalozhen voz sena. indoevropska osnova *ages. namestitev. platica. psheno. SNO). narediti plot«.htm[16. skozi katerega gre os«. povorka.11. carpentum »voz za gospe«. zato ne presenecha. hebrejsko menuha »lezhishche. postelj. cocchia. kol«. Sorodno je she staroindijsko vahas »voz«. assis »os pri vozu«. pletho »kar je polnega v kolesu«. starocerkvenoslovansko zhrъdь »drog. podobni slovanski izrazi v pomenih »vez. Italijansko carro. od koder tudi phati. prvotno »kar se vrti. svornik »klin. carru(m). da je bila od samega zachetka praslovanshchina soudelezhena pri tehnoloshkih inovacijah in je izoblikovala svoja poimenovanja tako za orodje v celoti kakor za posamezne sestavne dele.2010 10:20:15] . ags »os«. omejiti. staroirsko fen. prvotno »vozhnja«. pesta – pesto. skoba. prilagojeno iz http://www. Iz praslovanskih imen sestavnih delov lahko sklepamo. izpeljanka iz osnove *g herdh »obkrozhiti. vrtishche« (SEM 2). pest »luknja pri kolesu. Radfelge«. che je tudi v izumrli staroprushchini. pimplemi. polza – Bezlaj to obravnava pod polzeti »drseti«. kar se je prav tako razvilo iz indoevropskega *uogho »voz«. dalje gl. hrvashko in srbsko voz »tudi kolichina tovora.Lucijan Vuga poskusom ostala etimologija nerazreshena. cocchio (beri kokjo). voz na shtirih kolesih . osovina »spodnji del voza«. luknja v kladi«. sovornik (ESSJ). in naj bi se dalo razumeti iz Ajshila. izpeljanke iz korena *uegh »vesti. praslovansko * vozъ je enako z grshkim okhos »voz«. plaziti. starovisokonemshko wagan. k temu sornik. sora – tudi sura. cerkvenoslovansko osь. polovica« (SNO). Od kod beseda – voz? Marko Snoj razlaga za voz. praslovansko *sъvora in * sъvoraъ. Izraz plemne je na zachetku pomenil »lezhaj osi«. ki gre na en voz«. lat. nemshko wagen »voz« (SNO). svor »drog. platishche »felga. drog. ki povezuje sprednji in zadnji del voza«. carruca »potovalni voz«. ki je spadala med baltoslovanske jezike. kar s slovanskim pomenom »spodnji del voza« izrecno nakazuje funkcijo in davni pomen besede. tudi polzh. Praslovansko prvotno *pesta. predlagali so npr. medtem –mne spominja na ustrezno akadsko bazo munu. praslovansko * osь. lat.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. soras. »osrednji del kolesa. currus »vojashki voz«. Baltoslovanske izpeljanke iz indoevropske osnove *peis »tolchi. teptati. morda iz *polъ »pol. razbora.galskega izvora (ZIN). sulica«. mleti«. Cerkvenoslovansko sъvora »fibula«. da ga med vozhnjo ne odnasha].«. v katerega so vpete shpice«. prvotno verjetno »*drog v plotu«. rusko voz. plev jonshchini spominja na osnovo s pomenom »os«. platishche – platich.

Primerjati za carrus s starovisokonemshkim karro izhodishche v akadskem garra »zavetje. potok. gurru »vlechi. chvrsto kolo za tezhak voz z volovsko vprego. Vaso Imbutiforme.sht. kochijazh«. shkoljko« preko neke severnoitalijanske (beneshke) oblike cocio (beri kocho) prilagojena toskanshchini v 16.Starinski jezikovni sledovi . auriga. raedarius »cocchiere.htm[16. Mario Alinei pravi »wheel in rad sta vzhodno in zahodno ime za kolo«. auriga »kochijazh«(CAM). Pach pa Devoto razlaga auriga iz aureae »briglie. anglosaksonsko hors. zavetishche. latinizirano carrus. auriga(m) »kochijazh«– neznane etimologije (ZIN). vajet« + ago »conduco. al comando. omeniti velja islandsko hross. koritom. kraljeva last in sluzhba«. klasichno cochlea. latinizirano carrus. zahodnih nizozemskih narechjih (bodisi v Holandiji ali Belgiji) wiel in skandinavskih jezikih hjul blizu slovanskemu kolo. in prav TRB je ena od kultur. da se je rodila lahko le v Skandinaviji pomenska inovacija hjul »kolo« s pomenom zimskega solsticija v okviru megalitske kulture TRB. Dvema razlichnima osnovama pripadata: curro sumersko gur »vijugati. primerjati tudi akadsko haru »del voza«. raedarius. uzda. ker je oznacheval polno. Prav tako ima Devoto drugachno mnenje za cocchio »kochijazh«. akadsko qararu »techi«. Nasprotno pa so bili Kelti prinashalci kolesa z naperami. rotacizem currulis < kussum. ter je bil asimiliran v indoevropsko besedo za »vrteti. magarru »kolo.Lucijan Vuga beneshkega cocia (beri kocha). lat. plodnica. vodstveni sedezh. Ni nakljuchje. raeda »kochija na shtiri kolesa. currulis »appartenente al cocchio. ki naj bi bil keltska izposojenka (irsko roth itd. lat. koleso ter grshkemu kyklos. vulgarno latinsko *coclja. vrch lijakaste oblike). akadsko kussum. kar ustreza novoasirskemu harsha »pasma konj«. V luchi teorije kontinuitete ta zemljepisna razporeditev dopushcha sklep. ki je sluzhila za potovanje z druzhino in prtljago. Za irsko carr »voz« in galsko carros. frizijshchini. tisochletju pr. razshirjena poleg na Poljskem she po vsem severu zahodne in centralne Evrope. s severnoital. v katerih se pojavijo primerki koles v 4.11. da prihajajo prvi dokazi o kolesih z naperami v http://www. obrachati. viti se – cesta. vodim« (DEV). cocchio [madzharsko kocsi] (1) gosposka dvovprezhna ali shtirivprezhna kochija. posoda – izvirno iz trsja«. (2) antichni dvokolesni voz (ZIN). lat. cucurri. cocchiere. In she coccia »bucha. tikva. gurati«. Uporabljajo naslednje izraze: (1) v angleshchini wheel. st. cocchio«. (op. kot cocchio (beri kokjo). tekati«.V. iz latinskega cochlea(m) »polzh« po obliki. starovisokonemshko (h)ros »konj«.n. da prihaja iz cheshchine(!) kochi »vettura a nichia. cursum. kalk na curro (SEM 2). (carro). kanal za shirjenje prvega termina. kussiu »prestol tron. vozilo z nechkami. Zanimive podatke nam daje Semerano: curro. saj so bili prvi izdelovalci koles z naperami v zahodni Evropi in so razumljivo dali keltsko ime svoji tehnoloshki inovaciji.2010 10:20:15] . da je bila kultura TRB (Trichterbecher. pripadajoch vozu. cecurri. vodstvo. voditi«. voz«. kar naj bi izviralo iz nekega vzhodnega zharishcha. glava«. verjetno sumerskega. primerno za hitro vozilo s kolesi z naperami. da v germanskem svetu ni enotnega poimenovanja za kolo. pri chemer je zanimivo. prehodom –clja v –ccia namesto v –cchia (vse brez kakshne razlage etimologije) (DEV). corro. brzda. v vzhodnih nizozemskih narechjih (tako na Holandskem kakor v Belgiji) in v latinshchini je kolo poimenovano kot v nemshkem ter vzhodnoholandskem izrazu rad in latinskem rota.: kakrshno nam je znano z Ljubljanskega barja).) s pomenom »techi«. kotaliti«. Poleg tega curulis pritegne she daljne semantichne povezave. currus »triumfalni voz. techi.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. ki ga vlechejo konji. in currus sumersko guru »nositi«.revijasrp. lat. L. tako v Nemchiji kakor na Mediteranu. (2) Na nemshkem podrochju. Spoznali smo tudi. galsko carros »tovorni voz«.

Che primerjamo indoevropske osnove *uogho s praslovansko* vozъ in slovensko voz. s francoskim pot ter z nemshkim Pott. razdeljenih v shtiri glavne skupine: Court cairns.n.revijasrp.htm[16. Toda slovenski koren v vrt(eti) vsebuje kot rota < rt. Che je praslovansko *korьcь izpeljano iz praslovanskega *kora »skorja. juzhnoirski corcan je v zvezi z angleshkim crock. ne le zaradi kolesa. dushiti. lubje«.sht. priselitvena teorija. pa ne le to. lonchenina z linearnimi okraski). verjetno s prihodom novih naseljencev. tudi semantika je zelo raznovrstna. Ampak medtem ko lesene hishe na podrochju LBK v Nemchiji tvorijo vechja naselja. tisochletjem pr. cheprav kazheta isto keltskogermansko-italsko izogloso . ki naj bi se zachela med 5. po teoriji kontinuitete pa ni tako. veliko blizhje kakor v romanskih in germanskih jezikih. Passage tombs . ne v velikem shtevilu. to je najpomembnejshe neolitske kulture centralne Evrope. enako je cerkvenoslovansko korьcь »posoda za tekochino«. str. Ceramica Lineare. Toda Snoj nas seznanja: korec »posoda na daljshem rochaju za zajemanje tekochine«. severnoirski pota je v zvezi she z angleshkim pot. Dolmen.Starinski jezikovni sledovi . francoskim cruche in nemshkim Krug. lonec. kakrshna so Val Camonica. je pomemben iz vech razlogov. (ALI 2. ki se delno prekrivajo.. »z vrtenjem delati luknje« torej poznamo oba izraza za kolo.« (prevod in podchrtal L. da je tudi za Irsko veljala invazionistichna. Tako za lonchenino poznajo na Irskem dvoje imen.n. Cheshka in Slovashka ter obmochje Hallstatta. posaditi« neznanega izvora. to potrjuje zelo zgodnjo praslovansko uporabo kolesa in voza. ki so asimilirali staroselce. *kuel s praslovanskim kolo in slovenskim kolo. ter indevr. saj naj bi shlo prvenstveno in zgolj za razlichne kulturne vplive. da sta oba izraza zelo blizu davnemu indoevropskemu korenu. posebno tiste v Bretaniji. in 4. kot bomo videli. ki je pach okroglo kolo. kuhati. to je she danes znachilno za irsko podezhelje.V. ko opisuje prodor neolitske kulture na Irsko. Zlasti grobnice s hodniki so velichastne ter veliko starejshe od egipchanskih piramid. Povsem nasprotnega mnenja je Raulwing (RAU). da ni z indoevropskega prostora. je beseda prvotno pomenila *»iz skorje. narechno hrvashko in srbsko korac »kadica«. Obe ti imeni pa sta neznanega izvora. cheshko korec »stara mera za zrnje«. 364).si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.)(ALI 2. zajemalka«. Podchrtal sem. str. ki potrjuje veliko podobnost s hishami z obmochja kulture LBK (Linienbandkeramik. so pa vsi povezani s keltskim podrochjem. narechno rusko korec »korec. razporejeni so po obmochjih. ki naj bi obenem pojasnjevala shtiri razlichne tipe megalitov. Na presenechenje naletimo pri Alineiju. topilnik.. Alinei opozarja. Druga mozhnost je primerjava s http://www. ki je zahodno nadaljevanje vinchanske kulture z Balkana. na Irskem in v Angliji ostajajo osamljene. Drugi. starocheshko. Alinei obravnava najdbo najstarejshe neolitske hishe na Irskem in v Angliji.sht.Lucijan Vuga centralni in zahodni Evropi z mochno keltiziranih podrochij. kakor vrtati ipd. lubja narejena posoda«.grobnice s hodniki in Wedge tombs. da sta obe imeni pota in corcan »rochka. datirane med 3795 in 3550 pr.11. KROG Pojem krog. marvech manjshih skupin v daljshem obdobju. Poglavitna znachilnost irskega neolitika je okoli 1200 megalitskih spomenikov. Toda zaznati je delitev na sever in jug tudi v narechju.. a se v lingvistichnem smislu korena razlikujeta. postane ochitno..2010 10:20:15] . 518-519). kjer nahajamo osamljene kmetije.

ohranjeno v ukrajinskem krjazh »panj«. starovisokonemshko (h)wer. poljsko arhaichno krag garnicarsky. Za starinsko kroglъ pricha nemshko Grundelsee. kozha. starorusko krjazhь »tram«. rusko pot. kruzhie.htm[16.Starinski jezikovni sledovi . kar so vse tvorbe iz indoevropskega korena *k uer »posoda. lacus Chrungelse. Prav tako je zelo pomembna razlichica krog III »silva. s shtevilnimi izvedenkami. kar ne presenecha. slovashko hrnchiarski kruh. a tudi krug »gozd«. 1206 Ocrvgel. gozd« ipd. vkruh.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. *oldьje »ladja«. Pri Snoju preberemo za pot »znoj«. starorusko okrugъ. lonec. Verjetno je imelo *skorьcь nekdaj shirshi doseg. Zanimiv je stari pomen »grmovje. sln. starovisokonemshko hring. danes kozarec »calix vitreum«.11. Praslovansko potъ »znoj« se je razvilo iz indoevropskega *poku-to. ukrajinsko kruhom »okoli«. Cerkvenoslovansko skora. ukrajinsko krjazh »grich«.Lucijan Vuga staroindijskim caru »kotel«. Posebej obsezhno obravnava Bezlaj pojem skorja »cortex.revijasrp. pechi. tram. primer. st. grebe«. kuhati. lupina itd. hrib«. K besedotvorju primerjati indoevropsko *aldh(en) »korito«: baltoslovansko *aldi > praslovansko *oldi. dushiti« kot posoda za kuhanje in peko. sln. suh. ukrajinsko dial. Toda po mojem mnenju tu ni izkljuchena tudi iztochnica za pot »rochka. vkrug. Bezlaj: krog I »okoli«. cheshko hrnchirshky kruh. staro v pomenu loncharski krog. vokruhy. okrogъ. sorodno je pechi. ustrojena kozha. kruzhinka. Naprej krog II »circulus« s shtevilnimi pomenskimi odtenki. Okrozhnice. log« in iz slovanskih jezikov madzharsko korong »gozdichek«. Iz te osnove veliko toponimov. saj je v davnini to bila ena od naravnih. v katerega nabirajo jagode«. drugi tip je rusko krugom. suh delchek lesa. krog«. crusta«. lubje. kotel« (SNO). kruzhina »grmovje«. v 16. pech (SNO). chebelji panj. tvorjeno iz skora »cortex«. da bo velika tudi besedotvorna moch te osnove. okruh. v 9. che je prvotno »cortex« (ESSJ). Bezlaj razlaga: skorec »spleten koshek. Praslovansko krogъ »circulis«. kozar »posodica iz lubja«. novovisokonemshko Ring »prstan. krog« in umbrijsko cringatro. kozol. poljsko arhaichno krag »gmovje. izprichan je tudi pomen »vrh. krenkatrum »pas« (ESSJ). korec »iz skorje narejena posoda« (starocerkvenoslovansko korьcь »vas quodam«) iz kora »cortex«. vokrug. okrogel »convallis« itd. Krozhec. kar je morda sorodno s kozha »pelis«. cerkvenoslovansko okrogъ. (ESSJ). majhen gozd«. narechno »debelo drevesno deblo. praslovansko *(s)kora je razvito v vseh slovanskih jezikih v pomenih: »skorja. starocerkvenoslovansko potъ. zato je prichakovati. Okroge.« Iz slovanskih jezikov je preshlo tudi v albanshchino kore in novogrshchino kora. koroshko-nemshko Krangl. prirochnih tvarin za najrazlichnejsho uporabo. valizhansko pair v enakem pomenu. rusko krug gьnchara itd. rusko dial. To se mi je zdelo potrebno podrobneje navesti ne le zaradi pogostih toponimov na osnovi krog s http://www. prim. saj je beseda izposojena v albanshchini skorec »grot v mlinu« in podobno v sln. trd. kruzhik. Prvotni pomen je nekako *»kar je vroche« ali *»kar se izlocha pri vrochini«. »iz brezove skorje spleten koshek za nabiranje jagod«. ukrajinsko kruh. zhelva-(s)kornjacha. Indoevropska osnova je krengh/krongh. mochan moshki«. Okrogi. hrvashko in srbsko pot. topilnik. krug. Okrozhica. lahko tudi kъrь »grm« (ESSJ). pechi«. cheshko kruh. cerkvenoslovansko krogъ in podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v pomenu »nebesni obok«. slovashko kruh »osamljen grm«. cheshko pot. kar je izpeljanka iz korena *pek u »kuhati. rusko krjazh »klada. okoreti. bucha s trdo lupino. lupina. romunsko cring »grmovje. st. verjetno stari krogъ.2010 10:20:15] . srbsko in hrvashko krug »leseni obod okoli studenca«. sorodno je staronordijsko hringr »prstan. gozd« v mikrotoponimih Krog. »gorski vrh«. Krozhishche poleg Okrog. pri chemer se seveda tudi potimo. kora.

kakor si pogosto mislimo danes. toda to naj bi bilo celih tisoch let pred pojavom pluga na Kitajskem (ZGO I/2 str. rusko krug gьnchara itd. poljsko arhaichno krag garnicarsky.n. slovashko hrnchiarski kruh.n. 154).revijasrp. in novica o tako izrazito praktichnem pripomochku.11.2010 10:20:15] nemshko italijansko .htm[16.Lucijan Vuga posebnimi pomeni. ter me vprashal.sht. ki jih srechamo tudi onkraj danashnjega slovanskega prostora in v antichnih imenih. za katerega ni etimologije in je po njegovem slovanskega izvora iz osnove bor »ime iglavca«. in je zato velikega pomena pri identifikaciji zgodnjega slovanskega tehnoloshkega prispevka! PLUG Najprej spregovorimo o plugu kot revolucionarnem poljedelskem orodju. in izvirno arhaichno slovansko ime potrjuje prvotno osvojitev napredne tehnologije brez morebitnega prevzemanja tujega imena.Starinski jezikovni sledovi . Toda prav plug z vprezhno zhivino je omogochil pravcato revolucijo pri obdelavi zemlje. marvech veliko bolj zaradi arhaichnih izrazov loncharski krog. Upodobljen je na skalnih risbah na Shvedskem iz srede 2. katero je chlovek sam ali s pomochniki vlekel po zemlji. Kdaj se je pojavil plug? V Mezopotamiji in v Egiptu so uporabljali plug z volovsko vprego zhe v 3. che je inovacija pridobljena ali uvedena od drugod.. ki je omogochala izdelavo lonchenine visoke kakovosti in najbolj dovrshenih oblik. ki se je sicer postopoma razvijalo iz preproste drevesne rogovile. cheshko hrnchirshky kruh. (in mogoche tudi zhe dolgo pred tem). da v zvezi s teorijo kontinuitete in neolitske prisotnosti Slovencev na prostoru Vzhodnih Alp preuchuje med drugim imena poljedelskih orodij in tudi pluga. v Indiji skoraj prav tako zgodaj. tisochletja pr. Mario Alinei me je na mednarodni konferenci v Kobaridu maja 2003 seznanil. tisochletju pr.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. da jo je zrahljal. je navadno zelo hitro shla iz dezhele v dezhelo. – saj je loncharski krog ali vreteno predstavljal v loncharstvu prvovrstno tehnoloshko inovacijo. kako pravimo osrednjemu drogu. kot je plug. kar se praviloma ne dogaja. v italijanshchini bure. Prirejena slika iz (ZIN) Plug s kolci sestavljajo: slovensko http://www.sht. Prometne povezave v starem svetu so bile veliko hitrejshe.

negotovega izvora) – aratrello (dim.2010 10:20:15] . neznane etimologije) – spianapoggi (sestavljenka iz spian-are. ki naj bi bila indoevropska beseda (ZIN). lat. lat... cheprav indoevropskega izvora) – perticara (od pertica »palica. Pflugmesser (JAN) – Grindel. germanskem. z negotovimi povezavami izven Italije. koliko je oranje podobno http://www. Gründel. Pflugstürze. germanskem. Brücke. – Furchenrad – Pfluggestell – Pflugkehre – Pflugreute – manico – stegola corpo del aratro – pila. kristan (JAN) 17 – obrachilo (JAN) 18 – otika. 7) 3 – kozolec .. izprichana na keltskem. kar bi se razumelo kot *»podstavek za rahljanje« (ZIN) (DEV). arare. kot da bi shlo za »veslati po zemlji«. 5. culter. izprichan v Indiji.. Pflughaupt JAN)) – Pflugsohle. lat.. iz lat. Vorschneider – Landrat – . drog.11. armenskem podrochju in morda povezljivo z ere »veslati«. plug s chrtalom. explanare<ex + planus »zravnati. plaz – podloga oralu ali leva rochica pri plugu (PLE). (oralno) drevo. Najdemo v besedi remo »veslo«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. porushiti« + appoggiare v pogovorni latinshchini *appodiare iz podium »podnozhje.Starinski jezikovni sledovi . scoticatore – ruota di campo – regolatori di profondita – timone con attacco – ruota di solco – .. Poglejmo podrobneje: aratro. izprichano na keltskem. Ne vem. vrklja (JAN) – Handgriff – Pflugsterze. coltro »chrtalo. podreti. lat remus. 6. 4. od aratro) – coltrina (gl.Lucijan Vuga 1 – rochaj 2 – rochice pluzhno telo (3. na Baltiku. Italijanski (narechni) sinonimi za plug: aratro (»oralo«. ralo. Pflugkrüme (JAN) Pflugkörper – Griessäule. ralo (JAN) 8 – chrtalo (parash (PLE)) 9 – gredelj. slovanskem.revijasrp. Balken. oplaz (JAN) 6 – peta 7 – lemezh. Pflugstöckchen. kozel. iz osnove arare. nozh«. –pfeiler (JAN) – Streichblech (Panzer-Abstreichblech) – Molterbrett (Pflugsohle (PLE). slovanskem. Pflugeisen. pomanj. prekla«.ararae »orati«. starinsko *retsmos. Drugi slovenski sinonimi: plug. pertica (m). Baum (JAN) – Stellbügel. cultri. – . podstavek«. grshkem podrochju. Grendel. zavora ? (JAN) 10 – streme gredlja 11 – predpluzhnik 12 – celinsko kolo 13 – uravnalec globine 14 – vechni drog kolc s kavljem* 15 – brazdno kolo 16 – krstan.. pluzhna peta (ShLE). lat. morda kakor v slovenshchini poznamo grebenalo (aratro affossatore). – .. oralo. Stelbogen.. Pflugschleife (PLE) – Pflugschar – Messersech. zgladiti. grshkem (aroo). stebrc 4 – pluzhna deska 5 – plaz. pilone – versoio – suola1 – suola2 – vomere – coltro – bure – staffa – avanvomere. lat.htm[16. iz korena ere. aratrello. – .. v Grchiji (eretmos) in keltskem obmochju (DEV). s korenom aro. Joch – Vorschäler. aratru(m).

. treti«.revijasrp. pluh. od koder mnoge izpeljanke (SNO). zadavacha »kao oje u pluga od kola do prvijeh krpela«. Njen izvor je iskati v praslovanskem glagolu *pluzhiti »vlechi. gredelj. ki je iz rekonstruiranega galskega *pettia in srednjeveshke latinshchine pettia (DEV). iz istega izhodishcha she grshko arotron. krizhano z italijanskim trarre. chesh. tirati »gnati. brez sprejemljivih povezav (DEV).) in to iz lat. v katerega se je sam potisnil z vztrajanjem na edinole galskem (!) izhodishchu. starovisokonemshko pfluoc. plug. Pflug. cerkvenoslovansko tirati »otirati. praslovansko *plugъ. temo [prim. gredelj]. adtrahere. orachi pred tem mornarji. s katerim so oznachili vstop v vojashko sluzhbo. Tirare v vulgarni latinshchini *tirare. radlo. ker nikakor noche sechi po tirati in trag. skoraj bi dobili neko razlichico korena trag(h). letonsko arkls »plug«. cerkvenoslovansko plugъ. latinsko razlichico trag. krpele »das Verbindungswerk der Jochpaare Ochsen am pfluge.. po tem bi domnevali. chesh. zadavacha]« (KAR).2010 10:20:15] . trainare. hrv. Kozelc – gre skozi gredelj v plaznico. pezza »kos. Devotove tezhave. ralo. V srbshchini kozalac »u pluga ona gredica shto sastavlja gredelj i plaz. lat. [prim. vse iz indoevropskega *harh-tlo »ralo. s podobnostmi na germanskem podrochju. She zanimivejshe je preuchevanje besede plug. jugi pars [prim. der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet) – nos pri plugu (sestavni del. privlachen. plouzhit se »vlechi. der Pflugbalken (der Grendel). del«. gredelj »der Pflug balken. attratto. domnevno iz trahere. krpela. zanimiv. Toda she vech! – za tirare je etimologija negotova (ZIN)! Pach pa Devoto: (1) attrezzo »orodje« izvaja iz francoshchine attraits (it. razumemo. ralo.Lucijan Vuga veslanju po zemlji. in srb. attrazzi). plaziti« (prim. hrv. http://www. cheshko tyrat. lat. nem. za povezavo pluzhne deske s stebrom)« (PLE). od koder staronordijsko plogr. mikaven«. vrnjeno v ednino in krizhano s pezzo. iz ad+trahere »vlechi«. je vojashki termin. zadavacha]«. da ne najde reshitve za zaplet.Starinski jezikovni sledovi . iz attrarre lat. da so bili poljedelci. krchele »razvali vilice kao krchale (kad ko mnogo govori)«. praslovansko *tirati je ponavljalni glagol od praslovanskega *terti.ohranjenim kot v primeru tragum. pri chemer je najverjetnejshe izhodishche prav slovanski *plugъ. attrahere. muchiti«. Po mojem mnenju je smiselneje iskati izvor prek attrezzo »orodje«. (2) attrazzo »privlek.»premikati se. sest. plaz »u pluga lijeva ruchica na koju se dolje natiche lemesh«.namesto trah najdemo pri tranare. starinsko tirat »muchiti«. temo [oje. tirati se »pojati se«. narechno *traginare »vlechi«. ki pa izhajajo iz nekega zachetnega dh. chesh. krchale. v italijanshchino iz stare francoshchine atrait. plug. aratrum. izpeljano iz lat. Poglejmo si posamezne dele pluga podrobneje: (1) Kaj je kozel ? Pletershnik navaja kozel »die Nase am Pfluge (der Theil.in ne th-. je anormalen z indoevropskega stalishcha. plaziti se«) in dalje v indoevropski bazi *pleu. attractum. vendar to iz glasoslovnih razlogov razlagajo kot izposojenko. privlachnost« iz stare francoshchine attraits (mnozh. lat. sredstvo za oranje«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. poditi«. plaziti se«. enako kakor litavsko arklas. to je ponavljalni glagol od *terti »treti.11. stopnjevano iz trahere z lat. Tako tudi Snoj pojasnjuje pod ralo. nekateri izvajajo iz germanskega *ploga. hrvashko tjerati »gnati. rus. sedanjih *tьro »drgniti. trahere. Koren tragh. praslovansko *ordlo »ralo«. pred njim je chrtalo (JAN). in srb. iz latinskega attractu(m) »it. drgniti«. krchele]«. -g. hrv. krchale. tudi pluti. enako starocerkvenoslovansko ralo. rus. plavati (SNO. preganjati« < *terati. staronordijsko ardr in armensko araur »ralo« (SNO).htm[16.

toda v osnovi je ostalo osrednji del orala drevo ali bor. Lombardije. Gre za sploshnoslovansko besedo in sorodno je samo v staronordijshchini borr in staroangleshchini bearu. panj«. po eni strani je to najprimitivnejshi plug iz drevesa. da je bora izprichana beseda shele v 14. riniti« morali poiskati drugachno osnovo. brez vsakrshne verodostojne povezave. med katerimi so nadvse pomembni kovinski lemezh in rochici. Veneta. kepa snega. gruda«. *bhoruo do suponiranega venetoilirskega sorodstva (ESSJ). ki je tako zgolj drugo ime za drevo. Zanimivo je. kar se mi zdi ustreznejshe za razlago pomena »bojevati. drevesna iglica. Emilije. suvati. Sloviti italijanski etimolog Devoto pravi. slednje bi morda veljalo kot izhodishche za »boj. na katerega sprednjem delu se priprezhe vlechna zhival (ZIN). kar naj bi izhajalo iz indoevropskega korena *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). potiskati. na ladinskem podrochju. skupek. iz neke domnevne teme *borro »nekaj okroglega«. nekoch je bil verjetno pomen shirshi »gozd. Marko Snoj dodaja. razlichica od buris. s pomenom »drevesno deblo.revijasrp. ki dokazuje neolitski nachin obdelave zemlje. da v slovenshchini poznamo za plug poleg izrazov oralo. hrvashko in srbsko bar »proso« < * »rastlina z ostrimi resami«. pogachica na kolenu. Shlenc prevaja bure »oje« (SHLE). da je bure. bura »drog pluga«. Toda prav buras je mogoche primerjati z etimoloshko nerazlozhljivim bure »gredelj pri plugu«. da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo.htm[16.. Poleg tega je s tem v zvezi pomemben slovanski izraz boriti (se) »bojevati (se)« [na Gorishkem tudi »potiskati. slovensko brada in sorodno ter po vsej verjetnosti tudi brin. za oboje pa imamo preprichljivo slovansko osnovo. steblo. gnati. riniti«]. kar je izposojeno iz letonskega buras. prepirati (se).Starinski jezikovni sledovi . medtem ko bi v pomenu »potiskati. od indoevropskega izvora * bhoru. da so z razvojem na tako drevo dodajali posamezne izboljshave. resa«. suvati z rogovi« ali pa tudi »potiskati. Poleg tega imamo she: perenica »rochica pri kmetskem vozu« (PLE). chok. iz severnih krajev Italije. st.2010 10:20:15] . s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). ki se med valjenjem vecha.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Bezlaj navaja za boriti tudi pomen »poditi. vejevje«. Vse to kazhe na dvojni. priprave. Zame je nadvse preprichljiva potrditev slovenski izraz pribor »predmeti. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). okrogel vojashki shchit« ipd. s chimer je utemeljeno sklepati.Lucijan Vuga Kaj pa je bure? Po mnenju italijanskih in drugih etimologov je: bure – latinska beseda neznane etimologije. borela »koleshchek. ralo she drevo. ko so primerno mochno drevesno vejo s kljuko vlekli in tako brazdali zemljo (kar je she danes mogoche videti pri primitivnih kmetovalcih Azije in Afrike). Na tej osnovi poznamo vrsto izpeljank in krajevnih imen. razlichica od bura. a sovpadajochi pomen drevesa-bora kot kmechkega orodja. borbo«. pojati« (ESSJ). buris. iver. Vasmer nakazuje baltsko izhodishche. Mario Alinei izhaja iz slovanske osnove bor – iglichasto drevo »Pinus silvestris«. da sloni na glasovni podlagi (VAS). z izpeljankami borin »sesek«. lat. ki oznachuje gred (asse) ali osrednji drog (fusto centrale) pri plugu. latinsko bura. shtor. borlo »valj«. predlatinskega izvora (BAT). riniti«.11. na Dolenjskem in v Kobaridu izprichano tudi v pomenu »razzhagano deblo«. primerljiva z engadinsko buorra »kos debla. po drugi je za tako obdelavo zemlje potreben poseben delovni prijem: riniti. parez »kol. Poleg razlichnih razlag. Battisti-Alessio pravita. brinje (SES). da rekonstruirajo indoevropski koren *bhar kot »nekaj ostrega. vech pri obravnavi jadra. Povsem logichno je.. ki nima zanesljivih povezav (DEV). iz katerega je she cerkvenoslovansko bъrъ. kazhe. ki se http://www.

alb. breja ipd. starocerkvenoslovansko sъtegnoti »zvezati. pre-) dovolj trdna opora za izpeljavo v pomenu dejavnosti.Starinski jezikovni sledovi . delovanjem! (2) stegola (tudi stevola) »rochica pri plugu«. stegola (BAT). a nam Snoj razlozhi. so sploshnoslovanski pojmi z osnovo bor v zlozhenkah (z-. check. marvech pod brati. tied. kar pojasnjuje izvor besede. control«. (ZIN). prěbirat »prebrati. z metatezo v milanskem narechju streva. starocerkvenoslovansko stьgna »cesta. ralo«. Ne oziraje se na Snojevo razlago. znano v krajevnih imenih in priimkih. praslovansko *stozherъ. o-. Beseda zahodno-panromanska. stegnut(i) »astringent. s katerim obrachajo mlinske kamne. pazduha« z latinskim tignum(<tegno) »tram. toda stecco iz langobardskega stek »palica«. hlod« kazhe na gradivo ali obliko rochic. ga usmerjati. Srbsko in hrvashko stega »discipline. *stezherъ. *stogъ tudi v pomenu »roka.s pomanjshevalno pripono –ola. vertere – delo pluga za obrachanje s chrtalom (coltro) in z lemezhem (vomere) odrezane prsti (ZIN). steza« (ESSJ). zategniti. stegnenica. italijanski etimologi razlagajo. bie. vlechi. bound«. steccolo. Indoevropski koren *bher. na nashe veliko presenechenje tudi za ta izraz ugotavljajo jezikoslovci. Bezlaj (ESSJ) tega sicer posebej ne obdeluje. lat. raz-. prvich zapisan 1805. To pa je v starocerkvenoslovanshchini bьrati. vrtenje prsti. Druga dva italijanska etimologa Battisti-Alessio pravita. postopkov. da je izraz stegola prvich zaznan v 16. raztegovati« in po nekih vzporednicah tudi »oje. zbirati«. prinesti. pashnik. lesen del pritrjen na krila mlina na veter. prebirati«. da je iz latinskega stiva(m). Stegolo je verjetno iz iste osnove in pomeni »leseni drog za prenos vrtenja s kril na mlinske kamne« (ZIN). po-. razpotje. neznane etimologije. da z njimi moremo ravnati s plugom. iz-. Ker versoio »pluzhna deska« rabi za obrachanje.pomeni »nesti«. (3) versoio »pluzhna deska«. sedanjik bero »zbirati«. si poglejmo dve mozhni razlagi za slovansko http://www. iz versus. Osnova je steg. a tudi v lukanskem stievola. grshko phero »nesem«.htm[16. s prvotnim pomenom besede. Vse to kazhe na funkcijo rochic. najti je tudi izraz stevola. steccare »ograditi s plotom iz kolov«. da gre za besedo v severnoitalijanskih narechjih. roditi«. st. iz teh osnov npr. v piachentinskem pa strevda. Slovensko stegne. sorodno s staroindijskim bharati »nese«. steccaia »utrditev rechnega brega s palicami in koli« ipd. iz njihovih izrazov prěbrat. fero. in v poljedelstvu pomeni »rochaj pluga«. prim. praslovansko stьgna »priti. Stecca naj bi prishla v italijanshchino iz gotskega stika »palica. Domnevno prihaja iz osko-umbrijskega in ustreza latinskemu stiva »vomere. delu sploh«! Skratka izraz. drog« (ESSJ). rama. izpeljano iz pogovorne latinshchine *versoriu(m).revijasrp. ki je sinonim za »orodje« in seveda tudi za kmechko orodje. stegna »navadno z dvema plotoma ograjena plot za zhivino«. steza«. armensko berem »nesem«. to je razvidno she iz slovenshchine breme. na-. prihajati. pripomochkov in izdelkov v zvezi s chlovekovim delom. kol«. ulica«. od-. podobno v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »strnishche. verjetno * »kar je izbrano (za dolochen namen)« in nas napotuje na brati. (SNO). Primerjava med slovenskim stegno. Podoben je izraz stegolo. gotsko bairjan »nositi.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.Lucijan Vuga uporabljajo pri kakem opravilu. kar poznajo drugi slovanski jeziki iz praslovanshchine * bьrati »nabirati. da smo Slovenci to prevzeli od Chehov shele v 20.11.2010 10:20:15] . Dodatno nas k takemu mnenju navaja (iz)tegniti iz osnove teg(niti). st. Pri tem upravicheno domnevamo na slovanski izvor tega izraza. lemezh.

izhodishchno indoevropsko *kert»rezati« (ESSJ).2010 10:20:15] .revijasrp. ki rezhe vertikalno. ki ima v rushchini pomen dolzhinske mere (1066 m). kar bi bilo lahlo literarna tvorba (BAT). izdelovati« iz osnove *vьrhъ »delati vrh.11.htm[16. dviga se« (SES). starocerkvenoslovansko mreti. Bezlaj obravnava chrtalo kot »lemezh. vomero. v vseh slovanskih jezikih v enakem pomenu. v 17. iz indoevropskega korena *mer-. razvegniti. v cheshchini pa vrsta »plast. gomere. ki se med oranjem preobrne« (ZIN). gombro. praslovansko *mьrva. Prva je vrsta. Izhajajoch iz suponiranega wogwhsm. st. vegati »omahovati. 1874 bombere. Kako prevajati coltro. v 16. ki obrne zemljo potem. güembre. Druga mozhnost je vrshiti. izprichano zhertalu »vomer«. ki bruha zemljo«. Vse izvedeno iz praslovanskega *chersti. prim. tlachiti«. Soroden je tudi izraz lemez »streshna greda. od« in osnove mreti. In tudi Battisti-Alessio vomere. Drugo mozhnost nam ponuja sestavljenka iz praslovanskega *u. gibek« je sorodno s staroindijskim vega »mochno. cheshkim chertadlo. ki rezhe zemljo«. vegav »kriv. bombero. ker orach. Italijanska etimologija izvaja vomere iz latinskega vomis. st. starocheshkim chrtadlo. Ker naj bi izraz prishel v italijanshchino prek latinshchine bodisi s severa ali jugovzhoda Evrope. stran. baltskem in grshkem podrochju (DEV). »zhelezni del pluga. ki vodoravno prerezhe odrezek zemlje. prevegniti. praslovansko * merti. krmilni drog pri splavu«. kar je prvotno pomenilo *»obrnjena.«. zmrviti« (SES).Starinski jezikovni sledovi . starocerkvenoslovansko vrъsta. Praslovansko *lemegъ. premikanje« ali vijate »vali se. plug (s chartalom)« (ShLE). vomeris). kar se lepo ujema s funkcijo lemezha. zakljuchevati neko delo« (SES). V Toskani je razshirjena oblika *vomerea. drog«. vomere (†bomere) »rezilo na plugu.Lucijan Vuga izhodishche. kot »chrtalo« ali kot »lemezh«? Valjavec prevaja coltro »plug. *chъto »rezati«. je mogoche izhajati iz vegast. lat. oralo« in vomere »lemezh« (VAL). sunkovito. st. je smiselno coltro prevajati kot »chrtalo«. rusko lemega »voz lojtrnik«. Tavzes navaja lemezh »vomere« (TAV). postrani ipd. vomis (vomer. ki ga upravicheno shtejemo za podrochje poseljeno tudi s Slovani. majav. saj naj bi bilo chrtalo tisto. praslovansko *vegъ »kriv. kamor prishtevajo tudi cheshko lemez »kol. http://www.»proch. starocerkvenoslovansko lemeshь (SES). Po vsem sodech. Vrsta je poimenovana kot *»obrat« zato. obrne in zachne orati drugo (SES). zavrtena«. kriviti (se)« in vegniti.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. shkarnica. (5) Potem imamo she sestavni del pluga coltro († cultro). slovashko olemazit »pritrditi seno z zhrdjo« itd. ki zahtevajo vo-. ko zorje eno vrsto. sloj«! Praslovansko *vьrsta je v zhenskem spolu posamostaljeni pretekli trpni delezhnik glagola *vьrteti. pred lemezhem. (4) vomere »lemezh . luzhishko lemez. morda zaradi vpliva vomere – vomitare [bruhati] »naprava. ko jo chrtalo in lemezh odrezheta. To utemeljuje poimenovanje z rezultatom delovanja »pluzhne deske«.rezilo pri plugu«. s katero so utrdili slamnato streho« (ESSJ). crtak »lemezh«. kar se ne ujema z drugimi navedbami. ki kazhe na sorodno bazo merh »stiskati. Bezlaj she dodaja primerjave s srbskim in hrvashkim crtalo. podezhelski izraz bomberaia. bolgarsko chъrtalo. neuravnoveshen. cerkvenoslovansko in *praslovansko vrъshiti »delati. »zdrobiti. lemjaz »klin pri lestvi«. *lemezъ »greda. vomeris. je primerno poiskati zanj slovansko primerjavo. majati (se). ki rezhe horizontalno. dolnjeluzhishkim certadlo. medtem ko Shlenc coltro »chrtalo. nozh pri plugu«. v 17. ki morda izhaja iz nekega starinskega izraza wogwhsm z nekakshnimi pomeshanimi povezavami na germanskem. Oblike. posheven.

ki jo je kaj lahko spraviti v zvezo z »nozhem za klanje v obredne namene«. vomere »(ShLE) prevaja: lemezh. klatiti. Narechno najdemo ponekod purgelj iz nem. carreggia. rezilo pred lemezhem. ki rochnik s cepcem vezhe«]. razen da je osnova carro »voz« in torej plug pritrdimo na kolca (ZIN). Cerkvenoslovansko sani. cultra) »coltello. lemezhnica. der Stössel) ali korezh (iz ital. praslovansko *kolti »rezati. -tri (cultru. izprichano na slovanskih. klas. v pogovorni latinshchini *solja. ki vezhe gredelj na pluzhna kolca. gre za sani. klin. kalati. kladivo. v latinshchini v pomenu »hisha«. izvirno selo-/solo-. smiselno pa z dokajshnjo tezhavo. [culter. obenem navaja tudi ladjarsko razlichico s pomenom »sanishche. saonice (po disimilaciji v *sanьnice > +salьnice). praslovansko *sani nima zanesljivih zunajslovanskih vzporednic (ESSJ). ki jo S.2010 10:20:15] . das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet).11. (7) kurelj »pri plugu lesen klin.Lucijan Vuga Italijanski etimologi izhajajo iz latinskega cultru(m). tudi kot coltellino [nozhek]. da je razlaga povsem smiselna za ta sestavni del pluga. primerljivo s sala (DEV). kurgelj (zhelezni klin na gredanjici). tudi na Primorskem koresh (der Fortstecknagel am Pfluge. v ljudski govorici tudi sola. suola«. razbiti. kliti.htm[16. ki prerezhe zemljo navpichno. okel. kol. koljem. das Pflugband. drsi« ali »stran. na katerega se natika http://www. coltre. V Toskani je corton. Vzporednica je cultro »coltello per scopi rituali – nozh za obredne namene«. Ta poslednja razlaga »sani(shche)« smiselno nedvoumno napotuje na funkcijo »pluzhne pete«. bosti. st. drugod. Mogoche pa je izraz pojasniti v izhodishchnem pomenu *»kar se plazi. kar kazhe na izvirno. solum »soglia«. baltskem in slovanskem obmochju v pomenu »naselbina. die die Deichsel an dem Joche festhält. latinsko solum. cheprav je jasna indoevropska tvorba (DEV)] indoevropskega izvora. kal. Soglia. Mislim. da je bil ta izraz coltro (-uolo) prvich zapisan v 16. iz latinshchine sola. na germanskem. vas« (v rushchini selo »naselje«. ki drsi ob nezorani steni brazde. pomensko krizhanje s starovisokonemshkim izrazom swelli (nemshko Schewelle) »soglia – prag«. klada. cultri »coltello – nozh« z negotovimi povezavami zunaj Italije. ki lezhi ob obdelovalni zemlji«. iz latinskega culter (ZIN).. coutra. [nozh. kar je preshlo v baskovshchino golde. Battisti-Alessio pravita. Suola. (6) Pri plugu je znachilen she en izraz: suola [del aratro] del pluga. latinsko culter. der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet. posebej tisti pri plugu]«. specialmente quello dell'aratro. lomiti. drcha« (ShLE). baltskih in germanskih podrochjih.Starinski jezikovni sledovi . staro in besedotvorno slovansko osnovo. nem. Riemen). Shlenc prevaja kot »pluzhna peta«. francosko coutre. iz indoevropske teme selo. provansalsko coltre. nemshko Saal »sala«) (DEV). da gre za povezave zunaj Italije. vozh »der Strick« [vozha – gozh »usnjen obrochek. Vendar bi iz carreggia glasoslovno sicer lahko izpeljali korezh. klasichno solea »sandal«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Soglia »prag« (ZIN). Solea je zhenska samostalnishka oblika pridevnika *soleus »pripadajoch solum«. naselje. pravi Pletershnik (PLE). aragonsko cuitre. langobardsko sala »zgradba«. saj je bil v davnini daritveni ritual zaklati zhival. die Jochwiede. der Jochriemen. bok« (SES). vezhocha gredelj na kolca«. anglosaksonsko culter in irsko coltar (BAT). preko solea(m) »sandalo. Na severu Italije coltra. na katerega se natika gozh (der Riemen. che naj bi bil korezh samo lesen klin pri plugu. Prügel. coltello dell'aratro »(ShLE) prevaja: chrtalo«. ralo«. tolchi« iz indoevropske osnove *kelh z enakim pomenom.»chloveshka naselbina. etimolgija je neznana.revijasrp. a obenem za indoevropsko besedo? Slovanska primerjava lahko sloni na klati. Ampak v slovenshchini imamo obilo izpeljank: kolina. Za suola. Torej tudi Battisti-Alessio meshata chrtalo in lemezh! Kaj naj bi pomenilo.

na Igu: hishe na brane zidajo na mochvirju. Po mojem mnenju je smiselno izvajati brana iz bruno. pilot«. ki je preteklik od correre lat. razshirjeno na keltskem in germanskem podrochju. gorishko: das Hackbrett (ein Musikinstrument) – cimbal.11. rusko brevno in podobno v drugih slovanskih jezikih. hlod«. st. njegove zobe so primerjali z roglji na brani (ZIN). ker she danes v primitivnem poljedelstvu vlechejo hlod ali desko chez zorano njivo. v 16. starovisokonemshko boron »vrtati«. das Clavier bei den Tuchmachern (PLE). brana Egge (JAN). verjetno k temu branich »majhna lesa«. maklen (ESSJ). primerjati s corso. gornjeluzhishko in dolnjeluzhishko brona. cursum. Sploshnoslovanska beseda srbohrvashko borona. φάρω »drobim«. Pach pa Bezlaj pod geslom kurec opozarja na slovanski koren *kurъ. primorsko: okno.Starinski jezikovni sledovi . Bruno »klada. kashubsko barna. Drugache. berzhu »treti. latinsko hirpex. das Brückenjoch [kobilica]: most v pet bran. drgniti«. correre. povezano s hirpus. tudi Devoto razlaga podobno erpice. gorishko: eine Abtheilung der Getreideharfe [razdelek kozolca].htm[16. erpice je http://www. ki je poznan v imenu drevesa ma-kur < macesen. carru(m). lotishko berzt. da so besede tako prepletene med seboj. gorishko: der Rost (im Bauwesen) [gradbeni oder]. das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers. samnitsko ime za »volka«. Italijansko erpice »brana«. cheshko in slovashko brana. Osnova carro »voz na shtirih kolesih«. da tako razbijejo grude in poravnajo prst. sbrano vlazhiti »occare«. naj bi prishla v latinshchino iz galshchine kot lat. latinsko (h)irpice(m) iz hirpus. manj verjetno Oshtir rekonstruira praslovansko *bartna in to primerja s predromanskim ferrum (ESSJ)..si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. to gre priblizhati currere »it.2010 10:20:15] . (2) rezjansko: brani podobne rechi: die Gitterthür [mrezhna vrata]. currere.revijasrp. narechno tudi »loputa na vratih. Praslovansko *borna navadno izvajajo iz indoevropskega *bher »razriti«. dolenjsko: hisho na brano (pilote) zidati. brana (1) »die Egge. brez vsakrshne povezave zunaj Italije. primorsko: jarem. okno v kozolcu. grshko φαρόω »orjem«. dirjati (s konjem in vozom)«. v rabi tudi brvanje »stavbni les«. rezijansko bran »vratca poleg glavnega vhoda«. samnitsko besedo za »volka«. Zunajslovanska sorodstva se ne ujemajo s slovanskimi oblikami (ESSJ). mostni jarem. pobruncati »z bruni utrditi blatno pot«. Praslovansko naj bi bilo *bъrvъno ali * bъrъvьno. dolenjsko: die Riegelwand [krozhni zid]. latinsko forare. branik »choln iz enega debla« (Trst). poljsko brona. analogen starinskemu *curs-to-m (ZIN) (DEV). izorano njivo z brano povlachiti. reshetka za peko]. lat. techi«. ne pa kolca sama. auseggen«. izraz naj bi izhajal iz indoevropskega *bherh »obdelovati z ostrim orodjem« (SES). da ni mogoche razlikovati izhodishch (ESSJ). das Fallgatter [varovalna mrezha].Lucijan Vuga jermen. Bezlaj pod kurgelj sklene. shtant. curru(m) »voz na dveh kolesih«. narechno tudi brun ipd. indoevropskega izvora. das Sägegatter [zhaga gater]. der Bratrost [zhar. kar je iz korena kers »techi. Srbsko in hrvashko brvno. kar bi bilo za funkcijo klina pri plugu povsem ustrezno! BRANA Zelo pomembno poljedelsko orodje je: brana . brana »die Egge«. v nemshchini Ross »konj (dirkalni)«.

ki jo Zingarelli navaja pod giogatico italijanski giogo ali †iugo. ostriti« iz indoevropskega *haki »ostrina« iz korena *hak »oster«. slovanskem. implicitno pri pri geslu jermen. jug »jugum«. kazhe vse znachilnosti razvoja iz tematske osnove igo. keltskem in armenskem podrochju (DEV). sklopita (dve vprezhni zhivali)«. bolgarsko igo. st. Zanimivo. igovec »vprezhni vol«. z bolj ali manj znatnimi alteracijami se tema pojavlja na baltskem. cerkvenoslovansko igo. v 16. Koren je yeug.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. vse iz yugom. je regularna latinska oblika glede na hirpus »volk« pri Oskih. polabsko jaidü. latinsko iugu(m). izvedenka igesenica »veriga. toda http://www. izhesa. cornutus iz astu. Srbsko in hrvashko zastarelo igo »jarem. brez ochitnih povezav z drugimi jeziki. igesa »jarem. glej she irco. cornu. ki z nosnim infiksom [vmet soglasnika v besedo. podizh »Jochpolster«. cheshko jho. lugo tudi »blazina pri saneh«. rusko igo.11. latinska oblika ustreza hirpus in hircus. sorodne she rusko jarmo in poljsko jarzmo. oster. Za krizhanje s pectus glej pettoruto.Starinski jezikovni sledovi . armensko yarmar »ustrezen« in morda staronordijsko jormunu »govedo. narechno tudi jug. hrvashko in srbsko jaram. Prvotni pomen besede je torej *»tisto. Irsuto iz latinskega hirsutus. konj«. da naj bi osla izhajal »iz nekega pozabljenega glagola«. ki je krizhanje med latinskim pectorosus in hirsutus (DEV). v hetitshchini yugan v nemshchini Joch. dalje igev. Praslovansko *arьmъ (in *arьmo) < indoevrospko *harhimo je tvorba iz indevropske osnove *harhi »sklopiti. kar ima zobe kakor volk. jugo. jega pod vplivom Joch. neroda (SES). morda iz nekega *hirspidus. rusko in poljsko jugo kazhe na dvojen razvoj v praslovanshchini (ESSJ). igovnica »Jochweide«. Blizhnje sorodne besede so lat. ligo. torej gre za zelo star jezik. Slovensko. OSLA Osla »brusni kamen« naj bo le en primer prastarega orodja. suzhnost«. za narechni glagol *hirpere glej she ispido. to je pa povezano s temo. ost (SNO). dlakav« in hispidus.2010 10:20:15] . iglja. tvorbeno blizu je anglosashko egle »rese«.Lucijan Vuga tisto. glej irto in ispido. krizhano s *hirsu (glej irsuto) z glagolom *hirpere (glej irco) povezano s hirpex (glej erpice) in s pridevnishkim sufiksom –idus. latinsko iugum. izhesa. tudi joga. vaga pri vozu«. iz katere ni dobrega izhoda. povezave s hirstu »peloso – kosmat. ki ga Bezlaj obdeluje pod geslom igo. arma »oprema«. Sorodno je tudi jermen in verjetno rad. indoevropskega izvora (ZIN). narechno ihoch. grshko ζυγόν. ki ga je chlovek uporabljal zhe v kameni dobi. Nadvse presenecha. Brana je v nemshchini »die Egge«. osla« (ESSJ).htm[16. pondirek za ponirek] daje v latinskem iungere. ki vezhe igo na oje«. igve. v sanskrtu yugam. za oslo poznamo latinsko cos »brus. Gl. sestaviti«. kashubsko jigoe. Na Gorishkem pomeni brana tudi jarem. niso preprichljive. identichna v grshchini zygon. nemshko Joch »jarem« ipd. vendar brez vsakrshnih verodostojnih povezav. shiroko izprichana. igelj. primerljivo z latinskim iugam. Pach pa Devoto razvija takole giogo. cheprav po pomenu primerljive. she starejshega *hirquos. iga. beseda v temelju iz indoevropskega besednjaka.revijasrp. Slovensko jarem je enako v starocerkvenoslovanshchini jarьmъ. Ta Devotova zapletena razlaga ochitno kazhe na zagato. s chimer se povezheta. narechno jigo. izpeljano iz *hirsu kakor astutus. Irco arhaichno »kozel« iz latinskega hircus. da Bezlaj v (ESSJ) ne obdeluje posebej tega gesla. Ispido iz latinskega hispidus. npr. Medtem ko Snoj izvaja: iz nekega pozabljenega glagola s pomenom »brusiti. staroindijskim yugam. Praslovansko *jьgo iz starejshega *jъgo iz indoevropskega *iugom. osina. mlajshe »orozhje«.

ki pravi. nekaj o tem sem omenil v svojih prejshnjih knjigah. prebadanju. ki dostojno predstavlja nashega pomembnega jezikoslovca. kar je mogoche povezati z nabiralnishtvom in zgodnjim prehodom na poljedelstvo. oster. vzara. objavljenih v najrazlichnejshih revijah. da so bolj ali manj danashnja ljudstva Evrope zhivela zhe najkasneje v neolitiku na ozemljih. to je verjetno izpeljano iz sloven.11.. Metka Furlan zbrala in uredila jezikoslovne spise. ki so bili predmet podrobnejshih preuchevanj paleolingvoistov. BANJSHICE Pokojnemu slovenskemu akademiku Francetu Bezlaju je njegova sodelavka dr. kar vse sodi k elementarnemu besednjaku davnega chloveka. to utemeljuje med drugim tudi z analizo besednega zaklada. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob http://www. vendar tu ne bom navajal njegovih obsezhnih in nadvse izzivajochih etimologij. Banjshice kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Mario Alinei kot tvorec (dolge) teorije kontinuitete. da ne nashtevam she drugih. vëndi »bivalishche«. Ochitno je zhe takrat nastala nasha beseda osla. Bate so kakor Benetke iz *venetici akuzativ pluralis iz *Venti in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Knjizhna razlichica ozara je standardizirana iz gorenjskega narechja. bi se tu dotaknil le nekaj redkih.Starinski jezikovni sledovi . ki so izshli leta 2003 (BEZ I/II). med njimi seveda tudi Slovenci. kjer danes zhivijo.revijasrp. se je lotil tudi Karel Oshtir. Tam si lahko preberemo tudi njegova razmishljanja o Banjshicah in okolici. izdelovanju osti. *vzarati < *vzorati »obrniti plug pri oranju«.htm[16. zbornikih in knjigah. po njegovi teoriji. je po njegovem mnenju beseda kozolec evidentno slovenskega izvora. do predindoevropskega – megalitskega – jezikovnega substrata oziroma do predpraslovanskega jezika. vozara. je pa razshirjena po Vzhodnih Alpah in s tem dokazuje davno poseljenost tega prostora s predniki Slovencev.Lucijan Vuga po drugi strani je to primerljivo z osina. Ker sem veliko toponimov obdelal v svojih dveh prejshnjih knjigah. toda pojem ozare je povezan z obdelovanjem zemlje z vprezhno zhivino.»nazaj. zawor »ozara«. kjer se je beseda razvila iz vzara. V tistem obdobju pa je predstavljalo obvladovanje poljedelstva prvovrstno tehnoloshko inovacijo. tako npr. ost. njiva ipd. Iz tega glagola je z drugo predopono izpeljano spodnjeluzhishko zawora. zara in razara v enakem pomenu. a ne nazadnje kazhe osina na podrobnejshe razchlenjevanje posameznih delov rastlinskih plodov. * Poimenovanj za orodja in druge pripomochke. narechno tudi »prechna brazda na koncu njive«. gl. OZARA Ne bom se loteval pomena in razvoja imen za polje. kjer se pri oranju obracha plug«. ki v veliki vechini primerov vodijo. Zakaj? Beseda ozara pomeni »travnat svet na koncu njive. ki je bila kamenodobnemu – vsaj neolitskemu – chloveku nujen pripomochek pri ostrenju. Baske. vz. Skratka tudi takshne podrobnosti. Med drugim: »Imena Bate. to je nadvse lepo in koristno dejanje. zato tudi prazgodovinarji govore o – neolitski revoluciji. ochitno kazhejo na pradavno in predvsem izvirno slovansko poimenovanje funkcionalnih poljedelskih pojmov. saj bi sicer bilo zelo tezhko dokopati se do njegovih shtevilnih del. orati (SNO). gor« + orati. ki so za podrochje Banjshic v povezavi s svetolucijsko kulturo she posebej znachilni.2010 10:20:15] .

verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. 1291 in Betach. Kakor slovensko tudi srbsko in hrvashko Mljeci. st. str. latinizirano Antae »Anti«<vety. – 17.htm[16. italijansko Venezia iz star. Much izvaja Veneti iz indoevropske osnove kakor germansko *weni. ali je slovanski toponim Bate. soglasha Krahe. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti. v 18. je zanimivo. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. poljsko wianek. Betockh<* bętę (–*vętę) poleg Baske<*bętьskę in Banjshica<* bętьs'k-ica (T. Tako torej Bezlaj razgrinja slovansko izhodishche za te toponime. vindland. venec«. Logar) iz slovanskega * vętę (–Anti) ali iz nekega kasnega refleksa za Veneti. Bezlaj pravi. dalje tudi 'Ενετοι v Italiji. narechno she Benitcьh (rezijansko).2010 10:20:15] . venec in vitь iz *venъ (VAS). bętę. tudi Skandinavci imenujejo Pomorjance vindr. ki na svojski nachin obravnava zakarpatsko podrochje kot "pradomovino Predslovanov". Izhodishche je ime antichnega ljudstva Veneti. Bьnetьke (Ramovsh). Baske verjetno she direktno. st.« (BEZ I. Mnjeci. s'Benetku (Kastelec). so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. 291) Bezlaj obravnava Banjshice tudi v svojem Etimoloshkem slovarju slovenskega jezika pod geslom toponima Benetke. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. cheshko vinek. leta 1200 Beht. po drugi strani pa z Veneti. Benechan. da je verjetno venetskega izvora (ESSJ). Ni pa mogoche dolochiti . Bezlaj: »Veneti. Venadi.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. mestnik u'Benedkih (Rogerij). za Slovane.« (BEZ I. Banitkah poleg Banitke (rezijansko) iz starega ktektika Bьnetьci. Manuel). toda nem. narechno tudi bete. rodilnik Benetek (Megiser). so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. Venetia. Seveda se moramo vprashati. Pomorjance in Slovence Winden<starovisokonemshko Winida (Mikkola). od 13. st. ki jih sochasno po eni strani povezujejo razlichni avtorji z Anti in Slovani. Nemci Luzhichane. starejshe in narechno Beneci. ki so nam pustili imena kakor Benetke.Starinski jezikovni sledovi . hidronim? V luchi Oshtirjeve metodologije. Bneci (Cres). Wenedig je sprejeto s slovenskim posredovanjem prek chesh. Benetki (Trubar). Оύενθι. staroirsko fine »prijatelj«. Oshtir izvaja tudi grshko 'Αντοι. Benetki. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. st. pridevnik benechanski. Finci imenujejo Ruse Venäjä. k temu pridevnik windisch in priimek Windischer (Kossina). str. Grshko ime Ούενέται uporablja Ptolomej v 2. Benatky. da se poleg Idrij(c) na nashem ozemlju pojavljata dalech proch she reka in kraj Idrica na severozahodu Rusije. Benezhani (Bohorich). http://www. lacus Venetus v Alpah (Krahe). o chemer sem obshirno pisal v zgornjih poglavjih.revijasrp. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. izvedenke Benechija. toda Brandstein predpostavlja indoevropsko *uenom »gozd« (ESSJ). Vasmer nam daje dodatno iztochnico venok »kranz. Ούεν(ε)τικος κολπος – Baltsko morje (Niederle. med katere bolj ali manj odkrito postavljajo enachaj.« (BEZ I. Idrija. Veneti v Galiji (Armorica).11. v 16. Bate. narechno Beneće (Skok). IDRIJA Zakaj se mi zdi pomembno sem vkljuchiti ta toponim oz. str. Beneci. Βεριδοι (<Βενιδοι). Venedi. Enedi v Iliriji. 1300 Betackh. 140) In naprej v prispevku Ime Slovenec – po seminarski nalogi Toma Koroshca priredil za tisk F. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. pisano tudi Venethi.Lucijan Vuga cesti med Oglejem in Siskom.

Rutar omenja: »Enako spominja Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenshchine z ilirskim in grshko-latinskim jezikom (Letopis Matice slovenske 1877.2010 10:20:15] . saj nas spominjata na gr. http://www. ki so imela drugachna imena. ki se steka v Torre (+Ter) pri Tapogliano (PIR). nizhje pa se v ravnini umiri.11. ki jih obravnavamo in se nanashajo na venetskost Banjshic in njihovega okolja. (+Idrija pod zahodnimi obronki Gorishkih Brd) hudournik z gore Colaurat (+Kolovrat). Zahodne Dvine. Toropec. 1456 "lu gludri". Opochka. Eden od pritokov Zahodne Dvine je Mezha. Judrio.Lucijan Vuga ali obstaja kakshna venetska osnova.Starinski jezikovni sledovi . vzemimo: Judrio (+Idrija). reka v Furlaniji. Lovate in Velikaje.8). da se je v srednjem veku del Slovencev (!) odselil dalech na sever v blizhino Ilmenskega jezera. zelo verjetno sta predlatinski. Nelidovo. Che bi se oprli na skromno dedishchino dokumentiranih (po mnenju strokovnjakov) venetskih besed in tako tudi v Pellegrini-Prosdocimi La lingua venetica (PEL). 1298 "aque Ledre" itd. priteche izpod Matajurja pri Starem selu in pod Kobaridom steche v Socho. ki priteche iz okolice Idrije in se pri Mostu na Sochi izliva v Socho. ki bi ju lahko primerjali z nasho Soro in Ishko. nato 1255 "sub vado Judrii". tudi ta je v Furlaniji (leta 1294 "aque Edre". v nasprotju do drugih slovanskih plemen v blizhnji in daljni soseshchini. Francoski slavist Francis Conte je v svojem delu Slovani (CON) zapisal. Na ozkem ozemlju Tolminske imamo tri reke z enakim korenom. v srednjem veku Itilj ali Atelj). Tako je ime slovenski reki na Koroshkem. pritoku 427 km dolge Velikaje (ki se pri Pskovu izliva v Pskovski jezero. ki je vechji potok. Trstenjak str. V Velikolushki oblasti (tu je bil rojen znameniti skladatelj Musorgski) so vechji kraji: velika Luka. Sebezhsko) je zgornje porechje velikih rek Volge (v antiki je bilo njeno ime Ra. che dopustimo povezavo preko neke latinizirane oblike (Frau 1978) (UTET). hidronim je primerljiv z imenom reke Ledra.). Na tem podrochju z nad tisoch jezeri (najvechja so Zhizhichko. Vselug.89)« (RUT str. kako razlichni italijanski etimologi razlagajo. kjer so ustanovili slavni Novgorod. ki teche izpod Huma (905 m) na zahodu naselja Volzana (+Volche pri Tolminu) in se po 55 km steka v Torre (+Ter) juzhno od kraja Romans (ob Sochi). 113 km zahodno od Velike Luke. Obe imeni sta neznanega izvora. kraj z imenom Idrica! V tistem predelu je v zgodnjem srednjem veku zhivelo slovansko ljudstvo.revijasrp. Pirona razvija Judri (Udri. to je povezano s Chudskim jezerom). She ena Idrica! Zelo zanimivo. Novosokoljniki. Nevelj. ta pa v Socho.htm[16.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Za primer. sta tudi: Sorot in Issa. Prva omemba leta 1247 "super ripam Judri". imenovano Sloveni. kjer ne moremo izkljuchiti povezave. bi se znashli v tezhavah – tam redko najdemo ustrezne osnove. Vse do leta 1915 je Judrio razmejevala Italijo in Avstro-Ogrsko. na katero bi se lahko oprli v tem in vseh primerih. druga Idrija. Pritoka 427 km dolge Velikaje. Mesto Idrica je sredishche (po rusko) Idrickogo rajona v Velikolukshki oblasti Rusije. tretja Idrija izvira jugovzhodno od Matajurja izpod vrha Sleme v pogorju Kolovrata. in ti so potem nosili stoletja dolgo ime Sloveni ter se lochevali tudi po jeziku od juzhnejshih Rusov. ki je v zgornjem toku globoko vrezana v morenske sklade in teche zelo hitro. ob zheleznishki progi Moskva-Riga. ϋδορ »voda«. Ludri). Boljshoj Ivan. ki je eno najstarejshih mest v Rusiji itd. ki so vse pritoki Soche: najbolj znana je Idrijca. Holm. da se pojavlja zelo dalech na severozahodu Rusije (blizu meje z Latvijo) ob reki Idrica. Peno.

da gre za skupno baltsko-slovansko osnovo. uren«. v drugih slovanskih jezikih tudi »zelo mrzel. Merom in Genazereshko ali Galilejsko morje. zaradi velikega vodnega padca. pa z Apidanos. prevod L. mochan. iskriti se. Nekateri so celo povezovali z imenom grma »olenader«. cerkvenoslovan.«. Izvirna osnova ustreza akadskemu harru »rechni tok«. Napoli. svarilo]. nagel. npr. пардус. Po mnenju Semerana je pomen imena Jordan-Jordanes (Plinij 5. zrel. da temelji na glasoslovni podlagi (VAS). Indrajas. imetje«. 135) in reko na Kreti (Odiseja 3. * Zelo zanimivo je podrobneje pogledati naslednji primer za jadra. uren«. proti temu govori. zhuren. praslovansko *jarь iz indoevropske osnove *joros. Eridanos. jedrь »hiter.Lucijan Vuga * Za ilustracijo zapletenosti etimologij in mogochih medsebojnih povezav naj navedem primer iz dela Francesca Ladogna – Riccardo Miceli Il genio dei popoli (A. jadro]. parusnik »jadrnica«. v drugih slovanskih jezikih tudi v smislu »poln. ki je sicer zastarel izraz za »hiter. str. 292). podvizati se«. parusina »jadrovina. http://www. vazica.] pyxo [pyxis – pushica. brz«. nagle jeze. mogoche je tudi izhajati iz staroindijskega Indras »ime bozhanstva«. nasprotuje mu von Soden. a dolga reka – ki jo imenujejo zaradi njenega hitrega teka Jordan – jo brazda v notranjosti in spotoma ustvarja dvoje jezer. zelo ipd. mochan«. utrjen«. Vasmer razlaga: парус nem. Iardanos v Eleji (Iliada 7. nekateri primerjajo z grshkim adros »poln. parus »jadra«. srbsko in hrvashko juriti. Poleg tega pa tudi jar »vzkipliv. konopljino platno za jadra in vetrnice«. chist (o vinu)«. ki nazorno kazhe. in celo z Gardon v Juzhni Afriki. leta 907) navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος [svetilnik. Primerjali so z imeni rek. dokler se ne izteche v she vechje jezero – Mrtvo morje. kar je izposojeno iz letonskega buras. z osnovo jur-. 71) kakor tudi Eridanos »velika reka. Morando ed. tudi na slovansko osnovo jadern »hiter. jadrnost »naglica«. parusnyi meshok »vrecha iz grobega platna« (JAK) in (DZhU). »segel« [slov.Starinski jezikovni sledovi . svezh ipd. L. Primerljivo tudi zhuriti. sorodno z grshkim zoros »ognjevit. Köhler je predlagal pomen »vedno tekoch«. ob uposhtevanju vechkratnih opozoril samega Semerana.V. 1935. indriyam »moch. Vasmer torej nakazuje baltsko izhodishche.) Torej Jordan naj bi pomenilo hitra (reka).): »Palestina ni bila najbolj plodna dezhela. kar je glasovno tezhavno. Hajjarden so povezovali z jarad »spushchati se«. In prav buras je mogoche primerjati tudi z etimoloshko nerazlozhljivim italijanskim bure »gredelj pri plugu«.htm[16. 2.«.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. brz. mogochna reka«. kazhe.2010 10:20:15] . po vsej njeni dolzhini techejo izrastki sirskih gorovji Libanona in Antilibanona. Rusko idti pod parusami »jadrati«. Seveda lahko opozorimo. Giovanni Semerano v svojem delu Le origini della cultura europea (SEM 1. obkrozhena z dveh strani s pushchavo. jadriti se »hiteti. mochan. Konchnico pa gre primerjati z уксус. nagel«. da je bila v starih chasih ta grshka beseda uporabljana poetichno in se kasneje v grshchini ne pojavlja.revijasrp. zato je utemeljeno sklepati. starorusko parusъ (zhe v Nestorjevi kronik. kako tezhko se nekateri etimologi odlochijo za izhajanje iz izvirne slovanske etimologije in jo ishchejo vsepovsod naokoli. z akadskim dodatkom dannu »mochan. pritegniti je mogoche tudi litavska hidronima Indraja. str.« (podchrtal L. Mikola je iskal podobnost z [lat. dorasel. shkatlica?]. Izpeljava iz latvijskega puraz "jadro" (iz *purjas). v hebrejshchini jeor »reka«.11.. 735) pishe: »Jordan – ime reke. dalje z reko Vardanus v Sarmatiji.V.

prebosti«. cheshko parez »panj. plashch«. che se vrnemo na domnevo. -periti »pazhiti. kakor akadskemu barwu. φορµός »rogoznica. indoevropsko *per(H) »prepeljati. predreti«. verjetno tudi cheshko dial. »prebosti« ipd. (s)paran.tako kot pri patoka (<potochiti) tvorjeno iz *po-rezati. (2) φάρος. parahu »parati.»delati« (SNO). slovensko podpreti. -ον »faro. rezati. parez »parobek«. parsu. *perosh. φάρυγξ akadsko parau. naperjo »predreti«. -perjevati. Pri Bezlaju tudi –preti II »fulcire. nashchuvati« ali »predreti. pletenica. izzharevati«. v enakem pomenu. oboj«. lik« in je verjetno tvorjena iz indoevropskega korena *kuer. *po-rezeshь »secare«. oralo«. jadro. φάρος »plug. *pьro. opremiti kolo s shpicami. φάρος »tkanina. ost. k temu napera . akadsko barahu »zharchiti. parezak »vechji zhepni nozh«. koshara. brane z zobmi«. da ni znane etimologije za grshko besedo φαρος. s katerim pri svinjaku pastir svinjko odganja« (PLE). plesti. tudi »prebosti. da smo Slovenci dobili to besedo preko cheshke barva iz srednjevisokonemshkega varwe. litvansko burva »barva. ker je tudi φαρόω. vendar jo je mogoche najti v akadshchini: (1) φαρος. rezati (ESSJ). zhelo«. baru »videti«. izvedeno iz osnove *perti. naperki »palisade. parasu »(raz)paran. Bezlaj pa to povzema in dodaja: enako je tvorjeno cerkvenoslovansko parezъ »assula.htm[16. obdelovati«. se zelo dobro ujema s funkcijo jadra oz. dolnjeluzhishko parez. razpernica. slovansko *parezъ je s podaljshavo prefiksa po. Primerjati cerkvenoslovansko naperiti. parast« (SEM). prvo tudi »osnova za pletenje«. vrteti. nemshko Farbe. In she periti »vstavljati zobe v grablje. s postopkom izdelovanja. Nemshka beseda je glede na germansko sorodstvo prvotno pomenila »podoba. obdelovati«. baramu »tkati. da »parus. Bezlaj dodaja. Primerjaj rusko perila »ograja. neposredna slovenska izposojenka iz iste nemshke predloge je farba.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari.»shperovec. slovashko dial. (ESSJ). Pokorny sicer meni.nemshko varwe in Farbe nas vsekakor osupne. parobek«. *φαράω »orati. parjez »sekalni mech«. naperek.2010 10:20:15] . Toda presenechenje nas chaka. treshchica. http://www. navadno obravnavajo kot tujko iz grshchine φαρος«. Vseeno nam Snoj pod geslom barva razlozhi.Starinski jezikovni sledovi . medtem ko akadska podlaga omogocha zelo eleganten fonetichni in smiselni razvoj.revijasrp. da povezava ni izkljuchena (ESSJ). baru »prikaz(ov)ati se« . To je toliko bolj podprto. drog«. birwu »lepo stkati«. Semerano ugotavlja. motati.. akad. sekati«. ki pa po mojem preprichanju sodi v praslovanski besedni zaklad iz nostratichnega fonda. vdreti«. Dalje –preti I.11. praslovansko *periti. da teh slovanskih in baltskih besed ni nujno potrebno izvajati iz indoevropskega *(s)per. prevesti. shchetine v dreto. pereni »grmada«. s chimer smo se mochno priblizhali tako etimologiji za bure »gredelj del pluga«. perone »konica. dial. pletenja jadrovine. -perjavati. shtor. (3) φαρόω. oshariti«. Da je uspelo etimologom izpeljati iz indoevropskega *kuer. hrvashko dial. plaz«. ograjevati«. *φαράω »orati. tkanja. Akadsko barwu. oralo«. jerbas«. Podobno je tvorjeno tudi slovensko napera »gredelj. drzhaji«. sorodno z grshkim peiro »predreti. enolichen« ipd. barmu »obarvana tkanina«. prim. iver«. sekundarno –perjati. naperiti »pripraviti ogrodje za pletenje. ki jo navaja Vasmer. napenjati shpice v kolo«. parjez »kol«.Lucijan Vuga Pletershnik pozna parez »kol. Sorodno je litavsko pera »opazh. barmu. viti. podpreti« je osnovnemu pomenu najblizhje.. zobje pri brani«. znano od Pharos. »prepeljavati«. φάρος »plug. Zanimiva je tudi perenica »rochica pri vozu«. Praslovansko *perosh iz indoevropskega*per(H) nakazuje razvoj v parus. svetilnik«. Starejsha. Prav v pomenih »napeti« ali »osnova za pletenje«. pera »shpice v kolesu«. napeti.

Tasche«. nedrja.38. germansko uinde (indogermansko ondes) »Stein – kamen«. starorusko jadro »sadezh« itd. Wulst – svitek. jadro. Glas n se v razlichnih slovanskih jezikih pogosto pojavlja. pletenica. hiter. IV.723). debel. Baumes – trhla sredica. mnozh. idra »faules Mark e.38. strzhen drevesa«.Lucijan Vuga baramu za φαρος. Kugel – krogla. str. podvratnik. φορµός »rogoznica.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. medtem ko hoche Brückner ядро privezati k »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina« (VAS). Dalje najdemo she ядро III »Busen« samo starorusko jadro »Busen. koshara. poganjek. obere Querstange eines Zaunes – zgornji prechni drog pri plotu. brausen – shumeti.Aedronem (Edronem) Meduaci duo ac fossa Clodia"« (SEM vol. ausgewachsen – shtrleti. Vasmer obdeluje tudi ядреть »stark werden – postati mochan. armensko ait »lice«. slovensko jedro »enako«. Sack. ukrajinsko nidro »Schoss – krilo. podgrlje.11. уядретъ iz ядрый »stark – mochan«. Poleg je mozhna sorodnost z grshkim ήτορ »srce«. Fortunatu ) navedena kot Brinta. stark – mochan«(VAS). enolichen« za rusko parus »jadro«. Dvomljivo je tudi izhajati iz ядро »Busen – nedrja« kot »Schwellung – oteklina«(VAS).izhaja zveza z grshkim οίδος »oteklina«. plashch«. Naprej najdemo pod geslom za reko Brenta na severozahodu Italije. schäumen – peniti. ядрица »Gersten – jechmenovo ali Hafergrütze – ovseno psheno. kakor tudi letonsko idris. prag«. prsi. stark – mochan. starobolgarsko jadro. nabuhlina [gl.. staroindijskim andas »jajce« in andam »modo«. Vrhu tega iz *oidro. ki se nanashajo na podrochje Venetov: Edron omenja Plinij (Nat. slovensko jadro ipd. ograji« (gl.646). 121) kakor pri Liviju (X. jambor«. nedra. vъnedra. Naprej imamo ядро II »jadro. 2) znana tudi kot Meduacus (maior) in Meduacus (minor): Meduaci duo »zliv Brente«(SEM vol. da se lahko poglobimo v etimologijo hidronima Idrija. vagina]«. Pletershnik]«. kasha«. nedro. vъnedrchъ. 36.Starinski jezikovni sledovi . dicht – gost« ob manj preprichljivih primerjavah s staroindijskim adris »Stein – kamen«. 121) ". »jadro«. izrasti. Hode – modo«. staroslovansko *jedro primerjajo z vedskim andam. toda tako pri Pliniju (III. οίδαω »schwelle – oteklina. rusko-cerkvenoslovansko jadro. sinus.2010 10:20:15] . reif – zrel. Mutterschoss – materino krilo«. Vasmer obravnava ядро I. peshka. srbsko in hrvashko njedra. nedvomno predlatinskega izvora. str.htm[16. To ukvarjanje z izrazom parus je bilo pouchno tudi zato.revijasrp. hist. v vseh slovanskih jezikih. Ven. srbsko in hrvashko jedro. jerbas«. starovisokonemshko eiz »tur.. irsko ond. Ravenatesu. sich kräftigen – okrepiti se. Sorodno z ядрый »schnell – jadern. Ta prihaja iz *edro>jadro. krepak. slovensko jadro »Wamme – grlina.. Zato lahko nadaljujemo s Semeranom: »Preuchimo nekaj hidronimov. perlen (von Getränken) – mehurchki (v pijachi)«. ядра »Kern – jedro. Granate – (topovski) izstrelek. ni preprichljiva primerjava s staroindijskima eahas »Gedeihen – uspevati« in edhate »wird gross – zrasti. chir«(VAS). φάρος »tkanina. Po mnenju Mikkole mora biti praslovansko sorodstvo s staronordijskim jaδarr »Rand – rob. starobolgarsko jadra. belorusko jadro. gl. III. njedara »nedrja«. aitnum »oteklina«. koshchica. litvansko burva »barva. ukrajinsko jadro. da je v Tabuli Peutingeriani. nader. http://www. prag«. οίδαω »oteklina. onn. uren« ter grshkim αδρός »voll – poln. she oдр). »κολπος [zaliv. ήτορν »trebuh«. grshko οιδος »Geschwulst – oteklina«. zrno.

uren«.. gl. da je ime reke Idrija povsem mogoche izvajati neposredno iz slovanske osnove! TRUSHNJE Trushnje so vas v sredishchu Banjshic. M. 72 napachno lokalizirano s Trebusho (Tribusho). Trôhsen. krepek. Ljubljana. panis furfureus«. Okroglega v Kal nad Kanalom. nagel«. 1954. kot porocha Buga (VAS). αδρυνω »dozoreti«. Vuk Karadzhich (Srpski rjechnik. Truhssen. Truhsen. zmozhen. sicer pa v starobolgarshchini jedrъ »ταχύς – hiter. Milko Kos (Viri za zgodovino Slovencev. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. srbsko in hrvashko jedar »poln. tapfer – hraber.Starinski jezikovni sledovi . (2) odrochni kraj. indriyam »moch. str. 616-617) navaja pod Trushnje: Thrucsen. str. Truchsine. Thruhs. knjiga. Franc Kos obravnava tudi trushenjske gospode in med njimi tudi pravkar omenjenega Gerlocha. III. 3. mochan. hiter« s staroindijskim Idras »ime bozhanstva«. Trushnje.Lucijan Vuga Prav tako pri Vasmerju ядрый »hiter. Celje. Dimitrije P.htm[16. Shavli v Kroniki. zrel. grad Vazhenberg. gl.2010 10:20:15] . na krizhishchu poti iz doline Soche proti Chepovanu in iz Gorishke ravnine mimo Grgarja. fevdnike Krshke cerkve Trushenjce – ministeriale grofa Bernarda itd. 1953. figurativno http://www. furfureus. 1935): trushni. Gerloch iz Trushenj. vendar to ne bi bilo v nikakrshnem skladu z osnovo tega toponima. trushni hljeb za pse chobanske »otrobov kruh za pastirske pse. ядро I). Urbarji Slovenskega Primorja. Franc Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev. Solkan . Trvchsen. Trouhsen. Trhusen. Beograd. r je sicer nekoliko tezhko berljiv. Truhsin.. Iz vsega navedenega izhaja. Srednjeveshki urbarji za Slovenijo. samo v starorushchini jadrъ »hiter. I. ki je zhivel nekako med leti 1130 in 1162. slovensko jadrn »hiter. hljeb »Kleien-. Indrajas »ime jezera«. SAZU. otrobi. Beograd. Popovich. svezh«.. zmozhnost« in litvansko Indraja »ime reka«. Ravne.. vrl. od koder je strm spust v Most na Sochi. Truhse.« Trouhsen. Nadalje F. ki je glasovno primerljiv z jedro »Kern« (gl. Trhuhsin. dorasel. Dodatna primerjava *jedrъ »mochan.). 131). Thrusen. Truhssin. uren«. Kos navaja tudi Truschner Jursche. jedrnat«. Kos omenja Trushnje srednje (Mitterthr euchsen). ki logichno navaja na obliko Na-trusha. Trvhsen – vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Besede ni vselej mogoche lahko lochiti od *jedrьnъ »jedrnat«. Zhiv je priimek Trushnovec (Ljubljana. 369): Trushna (*Trus). bolgarshchini (j)edъr »mochan. Bate. Trus. Truxin. pri chemer gre za povezavo gornjih imen z ondotnima gradovoma. Dzhurovich (Rechnik rusko-srpskohrvatski. A. B(a)ske. Trussen. Truhsingin. otrushnica (v Sremu) »hljeb od mekinja za pse«.. Treuchsen.revijasrp. ker bi lahko bil tudi n. V uvodu. IV. goden«. so Banjshice prepredene s cestami! Trushnje so na "Kozlerjevem" zemljevidu slovenske dezhele iz 1853 oznachene kot Natrusha. ko pojasnjuje metodologijo (str. Kleienbrot. mekine«. uren«. pogumen« kot spodnjevisokonemshko schnelle ter primerjajo she starogrshko αδρος »poln. vas severozahodno od Velikovca na Koroshkem. zv. zaselek med Idrijo pri Bachi in Bacho pri Modreju (prim. Lohke naprej mimo Trushenj. kmet v Dolenji vasi (prav tam). Thrussen. VI): ».. rusko trushchoba (1) gosta. Kanalski Lom. kruh iz otrobov. 1946). Trusina.. Po pravici povedano. V ediciji teksta na str. Truhsina. Thruhsen. Nekateri jemljejo stari pomen »stark« kakor za gotsko balÞs »hiter« iz »kühn – drzen.11. Truhsne. drugi del. A. M. trushnica (v Baraniji).

pri chemer pristavek edling nakazuje povezavo s kosezi. бочаг »globoka mlaka. zhivoten. бадьян »shtorklja«. truxner. trtni trs« (SNO). (5) бачить »kramljati. ботьян. trsnat »rebenreich. Ljubljana. cheshko truchly »traurig.nejasna razlaga. http://www. neprehodna goshcha s trhlimi debli in vejami. батян. Torej. st.2010 10:20:15] . trushna »miren. obilen«. Baske je ime kraju.laponsko. (3) бачега »les. za Kranjsko do leta 1500. ki smo ga v podobnem smislu nashli pri Vuku Karadzhichu. der Speisenträger. odrochni kraj«. rjazansko баять »govoriti«. бачан. krotek. vendar pa imamo na voljo veliko bolj preprichljivo osnovo v slovenskih primerih. ukrajinsko bachyty. ki naj bi po Bezlaju prichalo o venetskem znachaju Banjshic. leta 1200 zapisano kot Beht. za katero poskusimo najti ustrezno osnovo v dokumentiranem besednjaku venetshchine kot pri Bate in Banjshice. ter »die edling zw Truschein«. zajeten. Slovenija – Turistichni atlas (MK. poljsko baczyć. iz starinskega trsh »shtor. tudi bete. ki jih prav tako niza Pletershnik: (1) trushen. novgorodsko. vjatishko. je Bske. Ljubljana. gl. gl. мочаі. (6) бочага. Omenjeno je zhe bilo. trockenes Reisig«. deblo. kal v izsushenem blatnem koritu«. gl. zabelezhil Fran Erjavec v Gorishkih Brdih.htm[16. potrjuje starinskost besede. вачуга. Pletershnik: trusnat »corpulent. izhaja iz *ob-achiti osnova oko.Lucijan Vuga pushchoba. belorusko bachyć. v zhivem govoru trshat »srednje velik in krepko razvit. (5) вачуга »postaja pri vozhnji s severnimi jeleni«. vinoroden. ki pri gostiji jedi na mizo nosi«. 1975): Troschein. 1291 in Betach. kar bi za to besedo kazalo na nemshki izvor. klepetati. zapreka. ботян. vachuzhitь »voditi trop. das Heuicht. parobek. zhalosten«. ujema se tudi z ruskim trushchoba »gosta. toda primernejshi se zdi drugi izraz. (2) trushnje »senen drobir. "Peterburskie trushchoby" »petrograjsko obrobje«. kostrebsko. suho drachje. 36). kot ga navaja npr. str. Prav to. BASKE Danashnje ime. pri chemer prehod trushch. zhitь v trushchobe. tudi pri Trubarju – chlovek. leta 1402 urbar na Turjaku. samojedsko«. ponizhen« na Vrsnem. zagledati«. мокрый (VAS). v 18. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti. бачаі.> trush. koroshko nem.11. (4) бачить »gledati. trsat. бачак »globoko mesto v reki ali potoku« . sicer pa je najobichajneje najti Baske. ki ima mochne poganjke.Tolminsko. govoriti«. prim.Starinski jezikovni sledovi . Res Pletershnik navaja za Prekmurje in vzhodno Shtajersko trushar »der Truschess.revijasrp. Slov. 2002.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Betockh<*bete (–*vete) ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. башкак. topograf. luzha. BACHA Vasmer: (1) бачага »luzha«. ovira za drobnico«. zabelezhil Fran Erjavec. prim. Poleg tega ima Milko Kos (Gradivo za histor.da Bezlaj pod geslom Benetke omeni tudi Baske. mochne veje«. (2) бачан »shtorklja«. hlod. 1300 Betackh. trsovit«. ki naj bi bile v zgodovinskih listinah zapisane kot: Baske<*betьske poleg Bate dial. chredo severnih jelenov . 1485 urbar na Turjaku. SAZU. da na dveh tako oddaljenih koncih najdemo skladne pojme.

Tod izvirajo velike reke Tisa. Beskid Wyspowy. jeza«. premog. tudi b∂ s (s polgasnim .revijasrp. besnilo. ukrajinsko Beskyd. ampak tudi sodobni) narodi. kar razlaga kot »igracho iz kosti«. na Moravskem Moravsko-Slezske Beskydy. nizhji kot nash Triglav. Nadvse pomembno je. Je –edь primerljiv s площадь od плоский? K prejshnjemu dodaja tudi germansko spodnjenemshko beschet »lochitev«. da poznamo hidronim Besnica (leta 1291 Veznitz) in Besnik. Sorodno je litavsko baisa »strah«. Kobarid). igracha iz kosti«. Beszkid. Toda kaj pomeni zemljepisna oznaka Karpati ali »za Karpati«? Karpati so gorovje v srednji Evropi.) in dandanes shlezijsko Bieszczad. vrazhni predmet. tudi danes poseljeno s Slovani?! To je povsem nerazlozhljivo. Slovashko. madzharsko Beszked. ukrajinsko bysovir »pogan«(ESSJ). Odra. na slovashkem Oravske Beskydy. besen »razjarjen«. praslovansko *bedsъ iz indoevropskega *bh∂ idhso. http://www. Prut. Poleg tega nas Baske spominjajo na gorovje Beskidi. st. Take amulete pa je kaj lahko spraviti v pomensko zvezo s slovanskim bes »demon. v vishjih legah pa iglasti. Iljinskij opozarja na bosъ. na Poljskem Beskid Zhywiecki. Vzhodne in in Juzhne Karpate ali Transsilvanijske Alpe. Pomislimo. kar naj bi obviselo v zraku. ochitno ne gre za visoko gorstvo. K temu poljsko *bieski iz nekega *bieski. Beskid Wysoki. Tisto. Podnebje je kontinentalno. pri chemer pa pripona –edь ni dovolj pojasnjena. torej do Balkana! Najvishji vrh je Gerlah (2663 m). Beseda je sploshnoslovanska.htm[16. zraven she staropoljsko Bieszczad (16. besneti. To bi bilo za nashe kraje dokaj nenavadno. Karpate delimo na Beskide z visokimi Tatrami. Βίεσσοι.2010 10:20:15] . primerja tudi starovisokonemshko gaskeiti »teme gore« (VAS). Beskid Wysoki. Staropoljsko obliko Bieszczad iz *Beskedъ je Shafarik poskusil izpeljati iz trashkega korena Вεσσοι. patska (VAS). ki naj bi po klasichnih teorijah zhiveli za Karpati. zhelezo. Dnester. majhna kost chlenka z roke ali noge«. ukrajinsko Beshchady. najblizhje poti iz Bohinja na Tolminsko chez gore in Bohinjci so celo pokopavat nosili k eni prvih krshchanskih cerkva sv. Veliko je rudnega bogastva. kar naj bi bilo izposojeno iz finshchine paasko. ki se razteza chez vse ozemlje. Visla. Moravsko na Cheshkem in Shlezijo v Nemchiji.Starinski jezikovni sledovi . Danijela pri Volchah. da bi si izposodili ime iz take daljave.und Fussgelenkknochen. poljsko Beskid.11. kost zhivalskega parklja«. karelijsko paaska »Klauengelenk der Tiere.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Beskid Makowski. Kako to. strah. Toda che pogledamo druge slovanske mozhnosti. To nam jasno kazhe. laponsko paska. starejshe Beskydъ (Sreznjevsky). visoko gorsko obmochje«. da so vodile she v 17. in 18. toda to po njegovem lahko izhaja iz samega imena gore. Po Sobolevskem gre za kronoloshko razlichne izposoje nekega neznanega imena v slovanskih jezikih. Beskid Sadecki.-17. kot je poganjek iz romunskega deal – slovansko delъ. ki bi predstavljalo veliko naravno oviro in preprechevalo stike med ljudstvi okoli njih. kakrshne poznajo vsi (ne le primitivni. Gozdnate. toda smiselno je bjeshke »visoki pashniki. besnost itd. Morish idr. veliko je pashnikov. gozdovi so pretezhno bukovi. mejno gorovje med Poljsko.Lucijan Vuga Toda Vasmer nam ponuja izraz. st. vlechejo se v dolzhini vech kot 1500 km v obliki velikega loka od Bratislave do vzhodne Srbije.∂ -) in bos (Bovec. zlato. ki lahko pojasni ime z na prvi pogled neslovansko osnovo: баска »Spielzeug aus Knochen. skala. paasku »kleine Hand. ne bi imeli svojega imena za mogochno gorstvo. pridemo do Bezlaja: bes »demon. meja«. da ni nujno potrebno Vasmerjevo finsko-laponsko izhodishche. da Slovani. Primerja ukrajinsko beskedy »gora. baidyti »prestrashiti«. razvita je zhivinoreja. je v bistvu amulet. pechina« (pri Zhelech). Cheprav Vasmer pishe za Бескиды »zunanji greben Karpatov na Slovashkem«. v Shleziji Slezske Beskydy. jeza« in celo »pogan«! Po mojem mnenju je beseda baska povsem lahko razlozhljiva na slovanski osnovi.

Lucijan Vuga srebro. Strozha. τόν Ούενεδικόν. prej nasprotno. Med Veneti z ene in druge strani Karpatov je morala nujno obstajati tesna povezava.. ker naj bi se Slovani naselili v teh krajih shele v srednjem veku in je po mnenju nekaterih etimologija starih imen lahko le neslovanska. Grabie. da bi se tod skrivali nekakshni predniki Slovanov. saj se sicer ne bi razvijali kot eno ljudstvo. pach zato. da bi govorili o kakshni izoliranosti Zakarpatja od ostalega sveta. Bashka grapa na Tolminskem. zaliv ob izlivu Visle v Baltik pa se je imenoval Venetski zaliv. Wishniowa. Taki scenariji so vredni fantastichnih filmov. ki se izliva v Odro. KARPATI V antiki se Karpate imenovali Venetske gore.: mesto Bashka (prim. Vse kazhe.11. Toda nekatera imena so prav znachilna in pomembna. npr. volfram.revijasrp. da so odplaknili Germane dalech proti zahodu.htm[16. in reka Bechva (prim. reka Bacha.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. in che so bili Slovani le Zakarpatci. tam. Ni nikakrshnega objektivnega razloga. Zato je povsem neverjetno. che najdemo vrsto karpatskih toponimov tudi na Banjshicah in v okolici: Zalesie. po kateri teche Bacha) juzhno od Ostrave. Palcza . pa bi jim kar iznenada s pomochjo nekakshne germanske kulture omogochilo gospodarski razcvet in neznansko rodnost. Torej Veneti niso bili le v Panoniji na juzhni strani Karpatov. Dabrawa. na nepristopnih predelih. tudi bete. baker. ki jih http://www. to pa nedvomno povezovalo ondotne prebivalce s shirokim svetom. da se je zhe zdavnaj razvijala zhivinoreja in je bilo obmochje od nekdaj privlachno za iskalce rud. trgovce itd. Zawoja. da so lahko preplavili pol Evrope. so morali biti najmanj v blizhnjem sosedstvu z Veneti tako z ene kot z druge strani Karpatov! Ochitno je treba vzpostaviti enachaj med Slovani in Veneti od Baltika do Jadrana. zagotovo so obstajale lokalne govorne posebnosti. da so zlahka prevzeli germansko znanje in ga celo toliko bolje uporabljali. so morala rudna nahajalishcha pritegovati rudarje. Ούενεδικά ορη.. Betockh<*bete (–*vete). kjer naj bi tudi po danes veljavnih teorijah zhiveli Slovani. Strazha. leta 1200 zapisano kot Beht. bronasti. toda to ne zanikuje skupne osnove. tako kot ima danes »vsaka vas svoj glas«. nafta idr. ki ima dva izvira v Beskidih in se pri Olomoucu zliva v Moravo. a tudi v kasnejshi zhelezni dobi. Tako je popolnoma razumljivo.. Ali obstaja pri Prosdocimiju (PEL) kakshno izhodishche med venetskimi besedami. Logar) ali iz nekega kasnejshega refleksa za Veneti (ESSJ). Ta imena nam v marsichem olajshajo razlago imena Bache. poleg Baske<*betьske ter Banjshica<*betьs'i-ca iz slovanskega *vete (–Anti) (kot meni T. ob reki Ostravici. Krasno. za katero klasichno jezikoslovje ishche razlago zunaj slovanskih jezikov. Tudi dobri uchenci bi morali biti ti primitivni "barbari". 1300 Betackh. ampak tudi na njihovi severni strani. Tarnawa. ki jih Bezlaj navaja kot venetska pod geslom Benetke. Dobra. 1291 in Betach. kjer pa bi imeli izredno skromne mozhnosti gospodarskega razvoja in s tem razmnozhevanja. zlasti v bakreni.Starinski jezikovni sledovi . svinec.2010 10:20:15] .. BATE Eno od krajevnih imen na Banjshicah. omeni tudi Bate dial. cink. sol. metalurge. ki se zliva v Idrijco) na Moravskem. ki bi morali biti res maloshtevilni in bi zhiveli v najbolj odrochnih kotih gorskih dolin.

: Zingarelli in Devoto pravita. nikakor pa ne bat. *bat'a. drzhaj. ]va. palica«.i. (VAS). bilka.chlen *vn. ботъян »shtorklja«. Permu. slovensko bat »podobno lesenemu kladivu. kar bi dalo osnovo bant-. Drugi bi radi videli osnovo v retskem ali keltskem jeziku. (3) »leseno korito. shtor. VANTIO. Poljsko bat »velika jadrnica«. батьян. (3) »eine Kleinigkeit. vetev »worfeln«. va. se dosledno pojavlja van. Izprichane so oblike: va. Sobolevski meni. toda pri obdelavi nastanejo tezhave. poljsko bat »bich«. va. Da je ta beseda ohranjena na Tolminskem in ima primerjavo v luzhishchini. betvica (1) – betvo »der Halm. velniva. pleme.t-. To preprosto plovilo je tezhko sposojeno. Med razlichnimi razlagami vidijo zgolj kot eno od enakovrednih.n[. baju »tleti«. izdolben iz drevesnega debla«. betvo. v neposredni soseshchini Banjshic in v krogu http://www. Poleg tega razlaga Bezlaj vech besed. Prav tako je po njegovem problematichna primerjava z mezapskim vaanetos. da ne bi mogli izhajali iz slovanskega izhodishcha. obenem pa nas opozarja. батько. kar bi dalo kvechjemu ban. staronordijsko batr.Starinski jezikovni sledovi . (4) »choln.izhaja iz Iuvant-.Lucijan Vuga obravnava? Edinole Vant. ga je tezhko dokazati. je enkratno. Vechina preuchevalcev izhaja iz osebnega imena z osnovo vant-. da je v *vnnt.t-.: betva.te. toporishche«. Vsi ti stari zrazi izhajajo iz iste druzhine in njihov nekdanji pomen je »drevesno deblo. tudi za Baske) pojavljajo prav na Tolminskem. strojni del. najdemo bat tudi v pomenu »izdolbeno deblo s stranskimi bruni. bhatih »luch« (ESSJ). Vendar pa Hübschmann opozarja: »Za poznavalca Aveste to daje le *patar in nich vech« (VAS). tolkach«.V. ein bisschen.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. saj se ti izrazi (gl. Povsem brez osnove je po Prosdocimiju. za vozhnjo po manjshih jezerih«. Torej ni razloga. Poleg tega pa Vasmer navaja she druge izraze. da Vant.s. vejalnik »Wurfschaufet. plapolati«. che domnevamo znane prehode v<>b. v ogljenici beteje. *bho-.nichelna stopnja korena ven. da je batto retroformacije iz battello kot deminutiva. zhareti«. italijansko batto [op. kij. Torej kaj? Je mogoche najti slovansko osnovo? Vasmer obdela батя.n. sam battello je prishel v italijanshchino prek stare francoshchine iz anglosaksonskega bat »plovilo« (ZIN)(DEV)]. VANTI. steblo. anglosaksonsko bat. nechke (za govedo)«. tako za bat »steblo. kot ljubkovalno obliko za brat(r)ъ »Bruder«. VANTAI.t. Primerjati je mogoche samo gornjeluzhishko bać so. storzh«. Indoevropska osnova *bha-. beteti.n. vendar je glasoslovno neutemeljena. betejem »tleti« (Tolmin). krepelo«.htm[16. stegno. ki ustrezajo osnovi Bate: батян. Poleg rushchine pozna tudi sanskrt bat »bat. dalech na severu. Kornschaufel« (PLE). kar je primerljivo s staroindijskim bhati »sveti«. klada.tkeni[a?. kot pravijo v Vologdi. dolnjeluzhishko bajash se.bi spominjal. sovrashtvo v srcu beteje. VAN[. *bh∂ . malenkost« (PLE). kij. leseno kladivo. Berneker ima *bate. da je veliko pristnih slovenskih besed zhe pozabljenih in jih pozabljamo vsak dan! Npr. dem. Posebej je she zanimiva бат za naslednje pojme: (1) »hrastova klada. bajom »tleti. bruno. npr. novospodnjenemshko boot. der Schaft. panj. hlod«.revijasrp. vevnica. (2) »der Volksstamm. Kot vidimo. L. Kar najdemo zunajslovanskega sorodstva. ki se giblje v valju. chudovito.»svetiti.v imenu Veneti. vejati (zhito). zato po vsej priliki izhaja iz батоі. (2) »bet. da gre za izposojenko iz iranshchine.2010 10:20:15] . Sibiriji. rod«. kij.n. VANTICCONIS.11. Vech teh poskusov celo zahteva korekcijo znanih napisov.

Bate. to pa s konchnico mnozhinskega tozhilnika na Banjshicah v baske. kar je v antiki izprichano v imenu Avendona nekje ob cesti med Oglejem in Siskom. se je lahko govorilo tudi »grem v Venete – Bate. na podrochju pa. kajti iz tega bi v solkanshchini ne moglo nastati b∂ t∂ . podobno kot v besedi vetьjь >*vanchi/*v∂ nchi. Vnnder Wonnschitz. Staroselci na nashem ozemlju ob chasu prihoda Slovanov niso bili jezikovno enotni in suponirati smemo poleg vulgarne latinshchine tudi she ilirovenetske govore. da nisem mogel uporabiti vseh fines originalnega zapisa. v Solkanu in okolici pa v b∂ sk∂ . ki ga v Batah in Baskah nimamo. ki so nam pustili imena kakor Benetke. Solkanski izgovor jasno kazhe na to. kajti e se je na tem podrochju pred ch razvil v an oziroma ∂ n. da moramo pri razlagi izhajati iz osnov *bet. ker nisem imel na voljo ustreznih chrk) pravi: »S tem je. ki se je popolnoma pravilno razvil v *besk. Popolnoma identichen je bil razvoj pri refleksu za a.ali *bъt-. bat. opravichujem se.« (BEZ I.« K temu dodamo tudi Franceta Bezlaja: »Imena Bate. v Solkanu in okolici pa b∂ t∂ . ki ga imamo v imenu Banjshka planota. torej *betьskъ. Pridevnik banjshki je tvorjen iz osnove *vent s sufiksom -io. prevzeto prek romanshchine in Banjshice. Ime beinshce pa je nastalo iz pridevnika beinshki s sufiksom –ica: *vent-j-ьsk-ica > beinshchica. tako da smo v Solkanu dobili b∂ inshki in nato po asimilaciji ∂ na i she beinshki. kjer prehaja e>a. torej: *vent-j-ьskъ-jь.in -ьsk-. dalo praviloma bate. b∂ sk∂ . v besedi sukeinski namesto prichakovanega *suk∂ nski. Gre samo za pojasnitev n. Danashnje krajevno ime Bate je torej po izvoru nekdanji etnikon Veneti v slovenski tozhilnishki obliki. ter imena Banjshice. Takshna dejstva bi govorila za sklepanje. n pa je pred s preshel v n/in. Banjshice itd. pa banshki in banshce. *bask. Razvoj je bil tu tale: *bechьskъ-jь > *banshki oziroma *b∂ nshki.in ne iz *bat-. bъsk-.Starinski jezikovni sledovi . Baske verjetno http://www.in *besk. kajti tam e reflektira kot ∂ . Baske.« K temu Logar dodaja : »Po vsem tem tudi ni prav nobene tezhave pri razlagi banjshki. 140). Ober Wannschitz iz leta 1523. npr. vëndi »bivalishche«. Bete/Bet (Levpa.htm[16. podano tudi etimoloshko izhodishche za razlago dveh substrativnih krajevnih imen na pobochju Banjshke planote. ki je po predromanski ali substitucijski fonetiki preshlo v *vent > *bent > *bet in se v mnozhinskem tozhilniku glasilo v slovenshchini *bete. Tej razlagi ni oporekati niti z zgodovinskega niti z glasoslovnega stalishcha in je po mojem mnenju povsem sprejemljiva. Banjshica kazhejo naravnost na etnikon *Venti. Poleg tega she: »Veneti. 41 – L.V.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. »grem v Nemce«. mimogrede povedano. kjer prehaja e>e.Lucijan Vuga svetolucijske kulture! ZAKLJUCHEK Tine Logar v prispevku Dialektoloshke shtudije (Slavistichna revija VIII/1955. b∂ t∂ «.11. tam. V Solkanu se ti dve besedi glasita beinshki in beinshce. kjer e reflektira kot a. Podobno. V *bet.se po Bezlajevem mnenju skriva antichno ime Veneti. Bate so kakor Benetke iz *Venetici akuzativ pluralis iz *Venti in in izkljuchiti moramo primerjavo z albanskim vënt.). To pa je tam. str. V imenu b∂ sk∂ pa se po Francetu Bezlaju skriva nekdanji pridevnik iz osnove *bet < *vent s sufiksom –ьsko. ki doslej nista imeli svoje razlage in sta znani kot Bate in Baske. da je bila latinizacija nashega ozemlja v rimski dobi zelo povrshna in omejena v glavnem na rimske vojashke centre z okolico. kot se je reklo npr. str. Stvar je zelo preprosta. Kal nad Kanalom. Zgodovinski zapisi za Banjshice so: Wonschitzer sup.revijasrp.2010 10:20:15] . pa jih v Solkanu izgovarjajo B∂ t∂ oziroma B∂ sk∂ .

.. so se preselili na jug vech kot poldrugo tisochletje pred Slovani. Libreria dello stato. tako ogromna je namrech mnozhica njegovih kombinacij .. toda tudi che bi na vsakih sto Oshtirjevih etimologij samo ena dozhivela dokonchno priznanje.1. pach pa she bolj to. str. venetskega izvora. 291) Pri tem citatu po Bezlaju ni pomembno zgolj to. in. president et coll.. Roma. Assen. da bo shele prihodnost pokazala tudi na pravo vrednost Oshtirjevih zamisli na tem podrochju. vol. 255) »Ime vasi Baske na Banjshicah lahko razlozhimo glasoslovno samo iz vętьskę k etniku Venti.htm[16. da naj bi bila imena Banjshice idr. geografskem.« (BEZ I. Nam mlajshim. str. str. tako kot to danes dela J. Mario Alinei. Luciano Agostiniani-Francesco Nicosia.. da so nam Veneti verjetno zapustili ta imena direktno. to pomeni v neposrednem stiku. so bili verjetno samo del skrivnostnega ljudstva ali konglomerata ljudstev. Nedvomno pa je. vol 1. 2000 ALE –Atlas linguarum Europae / (Perspectives nouvelles en geolinguistique). 1996 in 2000 http://www. ki ga domnevamo na nekdanjem ozemlju luzhishke kulture. tisochletna poseljenost tega prostora z Veneti-Anti-SlovaniSlovenci! Kajti Oshtir postavlja Predbaltoslovane v ilirotrashko in venetsko okolje Zakarpatja zhe tisochletja pred nashim shtetjem! Prav najdba najstarejshe pishchali v neposredni blizhini Mosta na Sochi.2 Van Gorcum. Vol. ter najdba najstarejshega kolesa na Ljubljanskem barju. cheprav njegov originalni nachin predstavljanja jezikoslovnih reshitev ni bil vedno delezhen popolnega priznanja . torej se kazhe v luchi teorije kontinuitete nepretrgana. Assen/Maastricht.).« VIRI: AGO –Tabula Cortonensis. Roma.11... pa naj pri tem drugi rechejo. med katerimi je venetshchina. Ob smrti Karla Oshtirja leta 1973 je v In memoriam (Linguistica XIII. 3 in naprej) Bojan Chop zapisal: ». Bologna.Sous les auspices de l'UNESCO. za katere po mnenju priznanih znanstvenikov obstajajo jezikoslovni in zgodovinski razlogi. Il Mulino. njegovim uchencem in naslednikom. Hubschmid v Shvici.2010 10:20:15] . pa bo delo profesorja Oshtirja – ob vseh potrebnih korekturah – zgled. [je] s svojim delom povsem zasluzhil pozornost vseh primerjalnih jezikoslovcev doma in po svetu. L'Erma di Bretschneider. sur la recommandation du Comite International Permanent des Linguistes (CIPL) et sous le auspices du Conseil International de la Philosophie et des Sciences Humaines (CISPSH) – Istituto poligrafico e zecca dello stato. 1990.1 Van Gorcum. 1973. Mario Alinei. bi bilo to zhe velikanski uspeh.Starinski jezikovni sledovi . kulturnem in drugih pogledih tvori del celovitega in kontinuiranega kulturnega obmochja na slovenskem ozemlju. kako naj znanstvenik celo zhivljenje ishche resnico. kar hochejo. zibelke svetolucijske kulture tik ob Banjshicah. da jih pripishemo Venetom in z veliko verjetnostjo Antom. more privesti do resnichno trdnih dokazov za obstoj te jezikovne skupine in do rekonstrukcije njenega besednega zaklada in slovnice. Jasno je. dovoljujeta sklepanje. 1983. Oshtir vzpostavlja te v medsebojno korelacijo z megalitskimi jeziki.. kot smo videli. da samo podroben shtudij alarodskih jezikov.V.revijasrp. ki v funkcionalnem. che ne gre pri teh dveh imenih kar za sinonima. 1986. da so megalitski jeziki (Karel Oshtir) v smislu teorije kontinuitete (Mario Alinei) neposredni predhodniki danashnje slovenshchine z vmesnimi razvojnimi stopnjami. da morda iz slovanskega Anti. 1.Lucijan Vuga she direktno (podchrtal L.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. 1997.3 Van Gorcum Assen/Maastricht. ALI 1 in ALI 2 – Origini delle lingue europee I in II.« (BEZ I. ob dodatni navedbi. Ljubljana.

2003 BON –The Etruscan Language.. Ferruccio Calonghi. John Collis. Slavische Wörtbedeutungen. 2002 MOTTA – Enciclopedia Motta. Baltoslovanska metatonija.. Della Fina. ponatis 1965. Ljubljana. Francisco Corradini et Iosepho Perin. Librairie C. (14 membr) – Comité de direction: pres. Slavische "gъnati ". 2000 FIN – La scoperta degli Etruschi. Firenze. A.revijasrp. M. Celovec. 1968 DZhU – Rechnik rusko-srpskohrvatski. France Bezlaj. New York. Svetozar Nikolich. Ed. Anton Janezhich. Ljubljana. 1976 NIK – Staroslovenski jezik. Deur & Sons Ltd. 1925. Myths. 1951 ESSJ – Etimoloshki slovar slovenskega jezika. Rocznik Slawist VII. SAZU-MK. 1965 CAM – Vocabolario latino-italiano e italiano-latino. Graz-Gradec. Klincksieck. Lejeune M. France Bezlaj (uredila Metka Furlan). Kraljevine Jugoslavije. omenjeni so tudi ponatisi po letu 1930) – Karel Oshtir. AASJE . 1913. Zanichelli. Hantes amsoreay. Jugoslovanska knjigarna. 1926. Dzhurovich. Iosepho Furlanetto. Franc Jakopin. Rosenberg & Sellier Ed. MK. 2003 AliR – Atlas linguistique roman.1919). Giuliano Bonfante&Larissa Bonfante. Ugo Mursia. Sumerski izvor abacistichnih shtevilchnih imen.Lucijan Vuga ALI 3 – Etrusco: una forma arcaica di ungherese. IV in V (1912/1913).11. Vuk Stefanovich Karadzhich. 1921. Contini Michel etc. Libreria dello Stato.2010 10:20:15] . Inc. M. Ljubljana. Mario Alinei. Ljubljana. 1965 KAR – Srpski rjechnik. dir. Beograd. Herkunft des indogermanische langvokalischen Intransitivs (disertacija. Madrid. 1984 OSHT – (vsakokrat z navedbo naslova dela. Ljubljana. G. London / E. Ljubljana. No. Tempus Publishing. Inventions. DZS. G. 1930. 34 (1913). Wien. Chas http://www. Vorindogermanische (– alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan. Bologna. AASJE-Arhiv za arbanasku starinu.). G. Tolminski muzej. Razprave Znanstvenega drushtva VIII. Tolmin. DeAgostini Rizzoli. Wörter und Sachen III. Torino. Wien-Leipzig. Meillet.htm[16. Beograd. 1974 JAN – Slovenisch-deutsches und Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. Arnaldus Forni Excudebat Bononia Gregoriana Edente Patavii. 2003 COR – Dizionario etimologico della lingua italiana. Milano. Ugo Di Martino. 1965 GUI – El enigma del vascuence ante las lenguas indeuropeas. (112 membr. Federico Motta Ed. 1946 ERN – Dictionnaire etymologique de la langue latine. Nauchna knjiga. Barbera Ed. Bergamo. 1975 BEZ I/II – Zbrani jezikoslovni spisi I in II. Latomus XXV. 2004 FOR – Lexicon totius latinitatis. 1930 COL – The Celts: Origins. 1976-1982-1995 FAC –L'enigma svelato della lingua etrusca. de Bray. Newton&Compton. Dutton & Co. Aegidio Forcellini. Armenisches. Carlo Battisti – Giovanni Alessio.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Vorthrakischer Ursprung des Wortes Βυζάντιον. AslPh 36. jezik i etnologiju II. Florentino Castro Guisasola. Paris. 1969. Roma. Campanini / G. G. Beograd. 1982 MER 97 – La toponomstika dell'alta val Torre. Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen. Popovich. 2002 BRA – Guide to the Slavonic Languages. R. Zum [Das] Verhältnis des indogermanischen x-Lautes zu den semitischen Kehlkopflauten. Antropos VIII.B. 1912-13. ponatis Prishtina. Paravia & Co. A. Felice Le Monnier. 1937 CAL –Dizionario latino-italiano. A. 1986 MSE – Mala sploshna enciklopedija. Giuseppe M. 1997 MLI – Nove zanke svetolucijske uganke. 1924 – III 1926. Consejo superior de investigaciones cientificas. 1935 LEJ – Venetica VIII: Adria. Tuaillon Gaston. Glasnik skopskog nauchnog drushtva III. Zagreb. 1991 DEV – Dizionario etimologico. Beograd. Giacomo Devoto. Slav. Shkolska knjiga. Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I. Ernaut et A. Facchetti. Roma. Vorindogermanische Metallnamen in Alteuropa. RZDHV-Razprave znanstvenega drushtva za humanistichne vede 2. Pavle Merkú. Milano-Bologna... P. Milano.Starinski jezikovni sledovi . Franc Bradach. J. 1969 BRD – Latinsko-slovenski slovar. Firenze. 1893 JAK – Rusko-slovenski slovar.IV. 1944 HAM – Staroslavenska gramatika. AslPh – Archiv für slavische Philologie. Brimscombe Port. Shatp. 1966 MAR –Gli Etruschi. Giulio M. Etimologische und grammatische Versuhe. Comité de parrainage: Alinei Mario etc. Il Mulino. Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato. Manchester University Press. Manchester and New York. Torino. ZRC. Dimitrije P. Comune di Lusevera. Manlio Cortelazzo e Paolo Zolli. "deblo". Beograd. 1993 BAT – Dizionario etimologico italiano. Carboni..

Josip Valjavec. Romolo A. Olschki Ed. Torino. Slavische slonъ. Leo S. 2003 SIEN – Slovenska koroshka imena. Knjigarna Antona Turka. Linguistica XIX. 1980 VUG J – Jantarska pot. Kleinasiatisch Τερµιλαι "die Wölfischen ". Katolishka bukvarna. III. Japodi. Max Vasmer. 1922. Archaeolingua.revijasrp. 1-6.htm[16. . G. Venezia. Symbolae grammat. M. Janko Tavzes. Carlo Marcato [Universita di Udine]. 1994 SEM 2003 – Il popolo che sconfisse la morte-Gli Etruschi e la loro lingua. Bojan Chop: Professor Karel Oshtir zum Andenken (str. 1969 ZIN – Il Nuovo Zingarelli-Vocabolario della lingua italiana. Zalozhbi Jutro in Branko. 1989 http://www. 2003 ZGO – Zgodovina chloveshtva. IV. Bojan Chop: Ob petinosemdesetletnici profesorja Karla Oshtirja. Giovanni Semerano. 1871 PLE – Slovensko-nemshki slovar. "moly " Festschrift – Schrijnen. L. Jacopo Pirona. 13-96). 1973. Torino. Bojan Chop: Oshtirs Sprachwissenschaftliche Ideenwelt (str. Pletershnik. III. Alarodica. Preslave lьvъ »lion«. ib. DZS. ib. 169-170. Giulia Petracco [Universita di Genova]. Bruno Mondadori. 1941 TRS 1871 – Letopis matice slovenske. Donum natalicium Schrijnen (1927). Znanstveni institut.. K predslovanski etnologiji Zakarpatja. Alda Rossebastiano [Universita di Torino]. Firenze. 3-12. 1914 VAS – Russisches etymologisches wörterbuch.Testimonia Linguae Etruscae. Predslovansko sebьrъ "zadrugar". ib. Jezik in slovstvo XIX/1-2. Karel Oshtir. II. Leo S. Giovan Batista Pellegrini [Universita di Padova]. Ljubljana. 1977 RUT – Zgodovina Tolminskega. 1984 SEM/2 – Le origini della cultura europea / Dizionari etimologici. 1990 VAL – Dizionario italiano-sloveno. Davorin Trstenjak. Milano. Marko Snoj. 1894 RAU – Horses. Budapest. Zalozhba Humar.si/knrevsrp/pogum2004-1/stari. Ljubljana. 5) Bojan Chop: Bibliographie des Professor Karel Oshtir (str. Staccioli. Carl Winter Universitätverlag. in hon. ib. 2000 ROM –Il "mistero" della lingua etrusca. 1968 PEL I in II – La lingua venetica I in II. Karla Oshtirja (str. RZDHV V-VI (1929). Lucijan Vuga. Veneti in Anti. RZHDV-Razprave Znanstvenega drushtva za humanistichne vede I. II. Hilarijanska tiskarna. Heidelberg. Prosdocimi. Giuseppe Sergi. Chariots and Indo-europeans. Giovanni Semerano. Ljubljana. razlichni avtorji.2010 10:20:15] . Lucijan Vuga. 1882 SEM/1 – Le origini della cultura europea / Rivelazioni della linguistica storica. 3). str. Pellegrini-A.Lucijan Vuga XVI. 9). Giovanni Semerano. Modrijan. Bologna. Olschki Ed. Massimo Pallotino. Ljubljana. IV. ib. str. 1929. Ljubljana. Bojan Chop: Hundert Jahre eines bekanten slowenischen Sprachwissenschaftlers. UTET-Unione Tipografico-Editoriale Torinese. 1871 TRS 1875 – Letopis matice slovenske. Peter Raulwing.Series minor. Ljubljana. Ljubljana. 1945 TAV – Slovensko-italijanski slovar. Zum Voralbanischen. »Elephant«. Professor Dr. Dalje: Jezik in slovstvo XIII/6.Starinski jezikovni sledovi . Knezoshkofijstvo. Vorgr. Fratelli Bocca. Illyro-Pelasgica. AASJE I. Bilje. Jakopin: Karel Oshtir – osemdesetletnik. Firenze. str. Zanichelli. Ljubljana Karel Oshtir – in memoriam (Bojan Chop: V spomin prof.11. Newton&Compton. Gorica. Luka Sienchnik in Bogo Grafenauer. 2000 VUG D – Davnina govori. Stabilimenti Antonelli. Istituto di glottologia dell'universita di Padova. ib. B. 1926 SES – Slovenski etimoloshki slovar. PAL. Roma. ib. Ljubljana. 1875 UTET – Dizionario di toponomastica (storia e significato dei nomi geografici italiani) Giuliano Gasca [Universita di Torino]. Simon Rutar. Etnolog I. Illyro-Thrakisches. F..O Karlu Oshtirju she: Linguistica XIII. Joan Rozwadowski.. Firenze. 1989. VI. Davorin Trstenjak. Danuvius-Assamus-Naissus. 2003 SER – Le prime e le piu antiche civilta. 1967 PIR – Vocabolario friulano. Ljubljana.

stoletje Tabula Cortonensis – neizpolnjeni upi Kdo je bil Giuseppe Sergi? Zgodovinski vidiki Jezikoslovni vidiki Jezikovna argumentacija Kako so prishli Pramadzhari v Italijo in kdaj? VENETI IN ANTI Zagonetke o keltih Japodi Kaj pravi karel oshtir o antih? DIVJE BABE – NAJSTAREJSHA PISHCHAL NA SVETU MEGALITI.htm[16.11. GRADISHCHA IN KASHTELIRJI PRAZGODOVINSKO KOLO Z LJUBLJANSKEGA BARJA ZAKLAD Z BANJSHKE PLANOTE SVETOLUCIJSKA KULTURA STARINSKI JEZIKOVNI SLEDOVI http://www.iz vsebine Pogum Revija SRP 2004/1 Lucijan Vuga MEGALITSKI JEZIKI PISHCHAL IZ DIVJIH BAB.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse. che so sploh od kod prishli? Za izhodishche – svetolucijska kultura S LOVANI IN ETRUSHCHANI Etrushchani – teorije za 21. SVETOLUCIJSKA KULTURA IN VENETSKE BANJSHICE IZ VSEBINE CELOTNE KNJIGE: PREDGOVOR – TEORIJA KONTINUITETE IN MEGALITSKE KULTURE SPOMIN NA KARLA OSHTIRJA UVOD OD KOD VENETI? Kdo so sploh (bili) Indoevropejci in od kod so prishli. BARJANSKO KOLO.revijasrp.2010 10:21:00] .

revijasrp.iz vsebine http://www.si/knrevsrp/pogum2004-1/izvse.htm[16.2010 10:21:00] .11.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful