P. 1
MARKUS Angelina - Beshe Si Bile... Prikazni Za Makedon i Make Don Cite

MARKUS Angelina - Beshe Si Bile... Prikazni Za Makedon i Make Don Cite

|Views: 564|Likes:
Published by AmintaTemenid

More info:

Published by: AmintaTemenid on Jan 02, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/21/2012

pdf

text

original

Sections

ANGELINA MARKUS

BE[E SI BILE... PRIKAZNI ZA MAKEDON I MAKEDONCITE

PO IDEJA NA @AN MITREV

Skopje, 2006

Knigata ja sponzorira:

MAKEDON - BETO N

Skopje

Crte`i i korica:

Miro Georgievski

Kompjuterska obrabotka
i podgotovka za pe~at:

“MAKFORM”- Skopje

Pe~at:

“BIMS” - Skopje

CIP- Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje

821.163.2-32

MARKUS, Angelina
Be{e si bile...prikazni za Makedon i Makedoncite / Angelina Markus ; po ideja
na @an Mitrev ; [Crte`i i korica Miro Georgievski]. - Skopje
Markus, A., 2006. - 44 str. ; ilustr. ;29 sm

ISBN 9989-2461-1-4

COBISS.MK-ID 67623690

ANGELINA MARKUS

ANGELINA MARKUS

BE[E SI BILE...

BE[E SI BILE...

PRIKAZN

PRIKAZNI
I
ZA MAKEDON

ZA MAKEDON
I MAKEDONCITE

I MAKEDONCITE

PO IDEJA NA @AN MITREV

PO IDEJA NA @AN MITREV

EE DD II CC II JJ AA

K L E A

4

BOGOVITE NA MAKEDON MU GO DADOA ME^OT
SO KOJ SI JA ODBELE@I ZEMJATA NA RAJOT.

BE[E SI BILA...

...PRIKAZN

...PRIKAZNA ZA BOGOT MAKEDON
A ZA BOGOT MAKEDON

DDrevnite narodi `iveat so legendite za lu|eto, bogovite i prirodnite sili. Ima li

narod vo svetot {to imeto so mileniumi si go nosi po svojot bog Makedon? Toa se
samo Makedoncite, dr`avata Makedonija, carot na svetot Aleksandar Makedonski,
imiwata Makedonka, Dona-Donka vo pesnite.
Od kade ni e imeto na bogot, narodot, dr`avata? Se znae. Od drevnina, od samoto
postoewe na bukvata “e” pred Apolonovite svetili{ta, od “MA” - Golemata Majka - Makedo-
nija, slavena so neolitski artefakti, statui, freski sliki od Makedonki niz istorijata.
Ako Golemata Majka tolku se po~ituva niz Makedonija, mo`ebi po nea go dobivme imeto, ako
i taa ne go rodila Makedon, trajno da ni stane rodona~alnik, patron, za{titnik imenik.
Vo mitolo{kite sferi se objasnuva deka tatko na Makedon i Skit e samiot vrhoven bog Yevs
{to od neboto gi yirkal najubavite `eni i so niv ostavil brojno pootomstvo na bogovi i bo-
`estva, {to se zdale vo za{tita na Makedonija, po primerot na Makedon. Bogot po svoeto
ime ja narekol zemjata Makedonija. Taa tradicija ja prezele makedonskite carevi i po svoe
ime gi narekuvale gradovite kako Filipi, Aleksandrii, Konstantinopol, Justinijana, Mar-
kov grad, Samoilova tvrdina, Apolonii, Heraklei, do Goce Del~ev, Sandanski i drugi. Samo
Makedon go dal imeto za cela Makedonija, za site Makedonci i site gradovi so carski
imiwa.

Postojat i drugi tolkuvawa za na{eto ime. Toa bilo od nizini, od dno me|u plani-
ni i pak se povrzuva so imeto Make-don, Posej-don, Tihi Don, kako dno na zemjata, moreto i
rekite. Drugi mislat, imeto do{lo od izgledot na Makedoncite, visoki, strojni, zdravi lu|e
kao hrastovi od planinite i poliwata.
Vo sekoj slu~aj Makedon go dal svoeto ime na Makedoncite i ja odredil sli~nosta
na bogovite so kralevite i so lu|eto. Makedon ni se pretstavuva kako star, mudar bog koj-
{to bdee nad Makedonija od viso~inite na crkvite.
Likot na Aleksandar se pretstavuva kako Apolon; mlad, svetol, ubav, mo}en i liri-
~en. Filip li~i na Heraklo, toj e voin, heroj, `estok borec vo odbrana na Makedonija. Takvi
se i mnogubrojnite makedonski carevi sli~ni po izgled, simboli i oru`je javnati na kowi
kako Aleksandar, Samoil, Marko Krale, Deljan i Angelite vo nebeskite odredi na freskite
niz Makedonija. Toa duhot na Makedon se pojavuva kako vsaden bogove~en duh i kaj obi~nite
lu|e {to go slavat na prolet kako Ksantika – praznik na cve}eto, martinkite, pobedite.
Bogot Makedon se vqubil vo Ksantika i ja baral me|u rascutenite drvja i cve}iwa {to se
pretvorale vo plodorodie a narodot se veselel so peewe, piewe, so crveno-belata boja i
letnite zraci na sonceto {to ostanale na znamiwata i vezeweto do dene{ni dni.
Vo spomen na Makedon, Makedoncite nosta imiwa i prezimiwa. Ne e slu~ajno {to @an
Mitrev svoeto Ce De go nare~e “Bidi svoj...bidi Makedon” ili imeto “Makedon” – firma za
beton na Ni~e niz koja se izrazuva cvrstinata na Makedoncite verni na bogot Makedon.

5

6

KOGA SVETOT SE SOZDAVAL VO KOSMI^KI RAZMERI...

BE[E SI BILA...

...PRIKAZN

...PRIKAZNA ZA KOSMI^KA MAKEDONIJA
A ZA KOSMI^KA MAKEDONIJA

KKoga svetot se sozdal vo kosmi~ki razmeri, koga se sozdale planetite, galaksiite,

sonceto, bila sozdadena zemjata so sè`ivo i postoe~ko. Planinite, vulkanite, oke-
anite i site zemni ubavini vo rasko{nata priroda, se rasposlale niz poliwata na
Makedonija. Ja zdogledale Bogovite i pozavidele na ubavinata pa re{ile taa da bide bo-
`estvenata zemja za niv. Ja izbrale makedonskata planina Olimp za svoja tatkovina, da
u`ivaat site Bogovi, okru`eni so site ubavini okolu rekite, ezerata, moriwata, blesnati
vo son~evina. A lu|eto umni, ubavi, nadareni, bo`estveni, nabrgu se zdru`ile so bogovite
i vo razni svetili{ta zaedno se veselele i slavele. Od tamu e, od Bogovite, makedonskoto
poteklo i od tamu se imiwata na rekite, planinite i gradovite so imiwa na Bogovite.
Zaedno `iveele Bogovite, bo`estvata, bogolikite heroi, carevi i site Makedonci. Zevs,
Apolon, Herakle, Makedon, muzite i Makedoncite ja odr`uvle kosmi~kata energija preku
sonceto. Carevite gi narekuvale bo`ji sinovi na sonceto {to dava `ivot i ubavina. Zatoa
Makedoncite si go zele sonceto za zname do den dene{en. Go sretnuvame kako simbol na
oradijata, {titot, kupolite na crkvite, nakitot, nasekade kako potpis na makedonskiot na-
rod, slava i hrabrost na son~evite zraci. Koga na Olimp se koval zlatniot me~ zra~el od
sonce, takov Makedon im go dal na Makedoncite.

Po makedonskite livadi polni so cve}e muzite igrale oro so venci na glavata, kako
{to i sega igraat makedonskite nevesti. Bo`estveni ora i pesni, bo`estveni lu|e so bo-
`estven `ivot i ubavina bile Makedoncite. Tie sé prezemale od Bogovite, u~ele od niv i
gi slavele vo Apolonovite svetili{ta so istata svetost. Od tamu e Makedonija sveta bib-
liska zemja vo centarot na svetot, so pomo{ na site svetci. Muzite go podu~uvale narodot
i go nadaruvale. Taka muzata Uranija gi nau~ila Makedoncite da gi sledat kosmi~kite
promeni, dvi`eweto na sonceto i promenite na prirodata na Zemjata so {to se pravel pre-
cizen kalendar za zemjodelieto.

So taa cel pred ~etiri iljadi godini Makedoncite vo Kokino ja izgradile astro-
nomskata opservatorija. So toa ostanale bliski i so Bogovite i so kosmi~kite dvi`ewa,
Makedoncite gradele bezbroj kultni svetili{ta za da ja napravat Makedonija najubavata
zemja na celata planeta.

... Be{e si bila Makedonija, i ostanala, i }e bide takva - Bo`estvena.

7

8

{TO E ^OVEKOT BEZ @ENATA?
MAKEDONCITE SE MNOGU SRE}EN NAROD.
TIE JA IMAAT GOLEMATA MAJKA.

BE[E SI BILA...

...PRIKAZN

...PRIKAZNA ZA GOLEMATA MAJKA
A ZA GOLEMATA MAJKA

TTajnata na sozdavaweto na ~ovekot trae. Se veli deka se rodil. Go rodila majka. Vrvot

na sovr{enstvoto, ~ove~koto su{testvo, rakovodeno od priroden instinkt da znae da
di{e i da cica. Sèdrugo se steknuva, se u~i, se usovr{uva. Majkata go prenesuva isku-
stvoto na potomstvoto. Majkata Bo`ica, pramajka, prirodata, Eva od rajot i sekoja majka ja
nosi tajnata na `ivotot. Ne mo`eme da ka`eme to~no koga zapo~nal `ivotot na ~ovekot.
Razni mitolo{ki i ritualni dokazi ja zgolemuvaat hipoteti~nosta. So edna biolo{ka noga
stoi vo `ivotinskoto carstvo a so drugata ~ekori vo svesnata zona na umetni~ko i nau~no
tvore{tvo. Se pokoruva na zakonite na prirodata i svesno intervenira sozdavaj}i novi
sfa}awa za sebe i svetot od zemjata do kosmosot. Nekoi pojavi milion godini ne se prome-
nuvaat, na primer ra|aweto i ulogata na majkata.

Na tloto na Makedonija pod zemja ostanele razni dokazi za `ivotot na lu|eto so koi
se pobiva pretpostavkata za divite lu|e {to skitale nametnati so ko`i, so dolgi kosi i sta-
povi vo race. Neolitskite iskopini na ku}i, ogni{tata, oradija i stotici glineni statui
na `eni ni raska`uvaat poubava prikaska za kult kon Majkata {to ra|a. Toa se neolitski
dami na Golemata Majka od Makedonija, Bo`ica na domot i rodot i gospodar na `ivotot. @ena
izvajana od glina sednata na pokriv so nacrtano sonce, nakitena so biseri, belegzii, pr-
steni, pletenki i patec nad ~eloto kako izraz na simetrija i ravnote`a na materijalnoto
i duhovnoto od osnova go menuva sfa}aweto na `enata kako divo `ivotno. Vo Muzejot na
Makedonija ima postojana izlo`ba na galerija na tie `enski likovi naoru`ani so ubavina,
mo}ni vladeteli na domot, na familijata i prodol`uvaweto na `ivotot so ra|awe. Toa se
istite `eni vo mermerni statui na Muzite, Boginkite, Artemida, Tiha, Afrodita, Hera...
koi{to ~uvale ve~na stra`a so ubavina na Golemata Majka pred hramovite, palatite i tea-
trite niz Makedonija, vo site carski gradovi. Taka gi iskopuvame naredeni vo koloni i gi spo-
reduvame so sega{nite `ivi majki i nekoga{ni slavni lica na `eni od Makedonija. Toa se
Carici i Bogorodici {to ra|ale Bo`estveni Makedonci.

Evridika go rodila Filip II, Olimpija-Aleksandra, Leta-Apolona, Tetida-Ahila,
Roksana-Tesalonika, Kleopatra rodila pet deca, Majkata Bo`ja-Marija, Caricata- Elena,
Teodora-Ana-Komnen, Evrosima. Sultana majkata na Goce Del~ev, Majkite na Komitite, Pre-
rodbenicite, Partizanite, Branitelite... se majki na Makedonci {to ja sozdale istorijata
i slavata na Makedonija, na narod {to go odr`uva kultot na Golemata Majka kako kult nara-
|awe za dolgiot opstanok na ~ovekot i ~ove{tvoto.

Majkata ra|a i zatoa tolku se po~ituva vo Makedonija, vo bezbroj svetili{ta, od

po~etokot na svetot do deneska.

9

10

AHILE, DETE MOE MILO, RASNI I PORASNI,
JUNAK DA SE STORI{, ZA GORDOST NA MAKEDONIJA.

BE[E SI BILA...

...PRIKAZNA

...PRIKAZNA ZA AHIL
ZA AHIL

MMirmidoncite, slavno pleme od Makedonija, be{e si imale kral po ime Pelej so

carski dvor vo Ftija. Otkako mladiot kral i frlil oko na edna od Nereidite -
Tetida, boginka na moriwata, be{e ja grabnal od izvorot kade {to se kapela so
drugarkite. Potoa napravil carska svadba so begalkata na koja dobil blagoslov i podaro-
ci od bogovite, muzite i narodot. Ottoga{ i deneska postoi obi~aj vo Makedonija mom~iwa
da si zemaat nevesta begalka za da se srodat i pomirat familiite.

Od brakot na Pelej i Tetida se rodil Ahil, najbrziot ~ovek vo svetot. Majka mu go
izbawala vo edna sveta reka za da dobie besmrtnost, zaboravaj}i vo vodata da ja potopi i
peticata za koja {to go dr`ela. Taka Ahilovata petica ostanala negova slaba to~ka i ja
zadr`ala smrtnosta.

Ahil rastel i se vospituval spored makedonskite kralski obi~ai, so kralski dru-
gari i pridru`ba vo u~eweto, igrite i borbite. Isto taka, rastel i u~el i Aleksandar vo
Pela. Sudbinata na Ahil se svrzala so tie nastani u{te na svadbata na Pelej koga Erida
gi skaral boginkite frlaj}i zlatno jabolko za najubavata. Paris ili Aleksandar, princot
od Ilion ili Troja ja izbral Afrodita za najubava me|u ubavite. Taa pak mu ja vetila za
`ena Elena, sorpugata na kralot Menelaj od Mikena, koja{to Paris ja grabnal. Toga{ pred
portite na svetiot son~ev grad Ilion pristignaale silni vojski za desetgodi{nata borba
kako {to se opi{ani vo Ilijadata. Ru{eweto na gradovite, plenot, ubistvata, paleweto, ne
stivnuvaat i do denes, na istite mesta i so istite narodi.

Mikenskite kralevi Menelaj i Agamnenon gi sobrale korabite i vojskite za da ja
vratat Elena, }erkata na Leta i sestra na Dioskurite. Ahil se sudril so Mikencite od mo-
ralni pri~ini pri podelbata na plenot. Mikenskata vojska se razbolela od kolera, a lu-
tiot Ahil ne popu{tal. Toj ne sakaj}i da se bori, mu ja dal svojata voena oprema na svojot
najveren drugar Patroklo. Hektor go ubil Patrokla i mu ja odzel Ahilovata oprema: {titot,
{lemot, kopjeto i gradnikot {to Hefest gi iskoval za son~eviot sin, isti kaj site borci.

Koga Ahil razbral za smrtta na svojot najdobar drugar i vrsnik otr~al bez oprema
na boi{teto i tolku silno riknal od bolka {to site se razbegale. Toa bila istata bolka
kako onaa koga Gilgame{ go izgubil svojot prijatel Engidu.

Taka vojnite ni davaat materijal za ubavi epovi, opi{uvaj}i gi silnite heroi. Vo
Ilijadata preku Ahil se kr{at site dilemi i so nego se povrzani site `rtvi. U{te koga se
rodil se znaelo deka }e ima kratok i slaven vek. Strelata go pogodila Ahila vo peticata.
Ne mu pomognala nitu snagata, nitu brzinata, nitu borbata za eti~kite principi.

Voenata oprema na Ahil i Aleksandar bila ista kako i nivnata sudbina. I dvajca-
ta bile sinovi na son~evi narodi. I dvajcata se ukrasuvaa so {esnaesetkrakoto sonce na
gradite i so menada na makedonskiot {tit.

11

12

HERAKLO ZA VTORA PELA GO IZBRAL MESTOTO

POD NEPOVTORLIVO UBAVIOT PELISTER

BE[E SI BILA...

...PRIKAZNA ZA HERAKLEJA

...PRIKAZNA ZA HERAKLEJA

VVo Makedonija od sekoga{ postoel obi~aj imiwata na gradovite da gi nosat imiwata

na carevite i heroite koi gi gradele. Taka po Filip IIse vikale Filipi, po Alek-
sandar - Aleksandrii, pa Apolonii, Heraklei. Tie i do denes se neizbri{livi tragi
za istorijata na Makedoncite.

Be{e si bil junakot Heraklo, predok na makedonskite carevi – Heraklidi. Oru`jetona
Heraklo bil lakot i strelata i stapot koj sam go izrabotil, so jazli na mestata od grankite
spiralno bele`eni. Toj simbol si na{ol mesto vo kovaweto na makedonskite moneti do sred-
niot vek, koga vladeela makedonskata dinastija vo Vizantija, iako takvo ime vo drevnite
spomenici nema, koga sè bilo makedonsko. Herakle so goli race go ubil Nemejskiot lav i si
ja prefrlil lavjata ko`a preku ramoto kako znak na mo}. Makedoncite carevi – Heraklidi
se gordeele i gi upotrebuvale istite simboli, za da se potsetat na nat~ove~kite podvizi
so koi ja izborile slavata za Makedonija.

Heraklo e slaven i po~ituvan zaradi negovite za{titni~ki borbi od site nepravdi
i zla. U{te kako dete vo kro{nata gi zadavil dvete zmii so silata na instinktot na bebe-
{kite race. Se redat herojstva sèpogolemi edni od drugi. Gi isekol glavite na Hidrata.
Go ubil veparot {to pusto{el po poliwata. Gi sovladal pticite so `elezni kanxi, gi is-
~istil Evgeevite pondili. Go sovladal kritskiot bik. Go dobil Hipolitoviot pojas od Ama-
zonkite, gi obral Hesperidinite zlatni jabolka. Go pridr`al nebesniot svod vmesto Atlas.
Go spasil okovaniot Prometej na Spila i u{te mnogu takvi poznati dela.

Heraklitskata prikaska za Makedoncite e u{te pova`na. Tie vo spomen na Heraklo
gi izgradile gradovite Heraklei vo Sicilija, Trakija, Pont i Linkestida vo Bitola. Filip
IIgi gradel Herakleite kako kultni makedonski mesta so dolga tradicija i karakteristika
na carski makedonski gradovi. Vo blizina na Herakleja ima u{te gradovi kako {to e Alko-
mena imenuvana so ime na majkata na Heraklo. Ako Filip se identifikuval so Herakle, to-
ga{ so Alkomena treba da se identifikuva Evridika, majkata na Filip – Linketskata prin-
ceza so koja se o`enil Aminta III, tatkoto na Filip IIMakedonski.

Vo Herakleja se otkopani hramovi, pateki od kamen i stolbovi od mermer, teatar so
scena i orkestra, so mozacii i statui kakvi {to imalo i vo site makedonski gradovi od toa
vreme. Sekoj grad vo svoeto ime krie del od `ivotot na carevite i heroite. Zatoa bilo obi-
~aj taka da se imenuvaat makedonskite gradovi, za navek da nèpotsetuvaat i da ni ja ka`u-
vaat prikaznata za carevite na Makedoncite. Vo Bitola go ima seto toa.

Legendata za Heraklo prodol`ila vo juna{tvoto na Marko Krale i mnogute Angeli
po freskite niz makedonskite crkvi, koi se borat so zloto za da go za{titat narodot.

13

14

ZA DA SE POBEDI KAJ HERONEJA,
HEROITE GI VODE{E GENIJALEN VOJSKOVODEC FILIP II.

BE[E SI BILA...

...PRIKAZNA ZA FILIP

...PRIKAZNA ZA FILIP II

IIMAKEDONECOT
MAKEDONECOT

AAko se baraat korenite, ili kodot na toa {to dava pe~at na edno vreme ili narod,

toa e nasledstvoto od damnina vo idnina. Lika na roditelite i sinovite so potom-
cite.

Koga vo carskata loza na Makedoncite na Aminta i Evridika im se rodi Filip II,
tretiot sin, toj gi ponel vo sebe genite na vistinski princ. Nemalo potreba da se prove-
ruvaat negovite potencijali kako {to Andersen go proveruval potekloto na princezata so
zrno gra{ok. Filip IIgi potvrdil site kvaliteti u{te kako dete. Brzo sfa}al, u~el, ve`-
bal, vojuval, gradel, ja vodel i ja izgradil Makedonija vo silna i nepobedliva dr`ava. Be{e
si bila takva sre}ata na Makedoncite, so Filip IIzaedno vo falangata da `iveat i da se
borat, carot i narodot edno do drugo. Od qubovta kon lu|eto ja crpel seta energija i za sla-
vewe. Filip ni{to ne propu{tal, vo sèu~estvuval.

Vo Makedonija bil obi~aj, naesen, otkako }e se sobere rekoltata so veselbata da se
prodol`i do oktomvri, so Bahanaliite, na `enite Bahki, Artemidinki. Tie vo zanes tr~ale
po {umite brkaj}i go elenot na Artemida za da dobijat svetost od boginkata. Tie bile po-
sveteni na misteriite so koi rakovodele carskite semejstva kako prvosve{tenici. I Fi-
lip IIi Olimpija so ra|aweto go steknale pravoto na tajnite misterii. Taka vo edna oktom-
vriska no}, na polna mese~ina, Filip II ja videl Molo{kata princeza Olimpija od Epir i
vedna{ posakal da se o`eni so nea. Sve{tenicite go posovetuvale dobro da ja podgotvi
carskata svadba za da se prika`uva vo bajkite kako treba da se `enat carevite, so blago-
slov od site i od bogovite. I deneska makedonskite svadbi se so isti kanon. Sve{tenicite
vo crkva stavaat kruna na glavata na mlado`encite vo spomen na carskite svadbi i rasko-
{ni veselbi.

Po devet meseci vo juli, vo Pela, vo makedonskata prestolnina se rodil Aleksandar.
Astrolozite go vodele ra|aweto spored najpovolnite nebesni znaci. Se rodil Lav – Hera-
klid, so predodredena sre}a i slava. Taa no} nebeskite ognovi i kometi go parale neboto.
Vo Hefes izgorel Artemidiniot hram i go osvetlil Egejot. Pela slavela so celiot narod i
falangata. Filip II bil najsre}niot tatko. Negovata slava rastela. Carskite kowi pobedu-
vale na trkite po stadionite. Bitkite gi dobival. Uspeh do uspeh se ni`ele. I sinot Alek-
sandar rano go potvrdil svojot gen. Go javnal Bukefal. Filip II ne go ispu{tal od vid svoj-
ot naslednik. Go {koluval, go obu~uval, go osamostojuval, mu bil `iv primer. Do{ol i toj
slaven den za tatkoto i sinot, pred Heroneja zaedno da se poka`at. I dvajcata obdareni so
bo`estvena sila i ubavina ja povele falangata vo site pobedi {to im pripadnale na Ma-
kedoncite. Do den dene{en, site narodi, od Filip IIi Aleksandar u~at kako da se `ivee,
kako da se bori i kako da se brani tatkovinata. Vo pra{awe e gen i nasledstvo, potvrden
niz istorijata.

15

16

POGLEDNI ME... I }E VLEZAM VO TVOETO SRCE

BE[E SI BILA...

...PRIKAZN

...PRIKAZNA ZA ALEKSANDAR I BUKEFAL
A ZA ALEKSANDAR I BUKEFAL

VVo toa leto vo Pela vo carskite palati na Makedoncite pod silni nebeski ognovi se ro-

dil Aleksandar, milenikot na bogovite, na carevite, na falangata, makedonskiot na-
rod, a podocna stanal milenik na celiot svet. Toa dete rastelo za sre}a na site kako
remek delo na ~ove~ko su{testvo, za da stane najslavniot ~ovek {to go dal ~ove~kiot rod.

Toa dete imalo od kogo da u~i, da nau~i i da znae sèza svetot i ~ovekot. Go opkru`u-
vale tradiciite na pretcite, na dolga lista nasledni carstva, vojni, istorija, iskustvata
opi{ani vo Ilijadata. Taka spiel, rastel, sonuval i go osvojuval svetot Aleksandar so svo-
ite vrsnici, carski drugari, generacija. Toa bea: Klito, Nearh, Ptolomej, Hefestion, Fi-
lota, {kolite, u~itelite, filozofite, umetnicite i najmnogu od sèstrogata li~nost na
Aristotel, site zaedno vlijaele na mladiot princ.

Sepak Aleksandar vo du{ata bil dete kako i sekoe drugo. Toa se potvrdilo onoj den
na stadionot vo Pela koga se sretnale Aleksandar i Bukefal i od toga{ stanale najslaven
kowanik i najslaven kow do dene{nite dni.

Svoeglavosta i neskrotlivata sila na Bukefal silno go odu{evila Aleksandra. Ko-
wot ne se predaval, se propiwal na dvete noze, klocal, r’`el i gi soboruval na zemja site
java~i {to mu se dobli`uvale. Filip se dogovaral za sudbinata na kowot: da se pogubi ili
da se proba da mu se skr{i silata so izgladnuvawe. Koga kowot bil zatvoren bez voda i
hrana Aleksandar se iskral i trgnal na zapoznavawe na taa grdosija od snaga na kowot. Se so-
o~il so nego. Dvanaesetgodi{noto dete so svoeto malo ra~e mu dalo treva, go zaranilo i
kowot go prifatil so topliot zdiv, Aleksandar se ispotil, si ja razmenile toplina. Sekoj
den kowot gi ~ulel u{ite, gi {irel nozdrite, ja tresel grivata i grebel so nozete. Alek-
sandar mu podaval vo ednata dlanka treva, vo drugata voda. Se steknaale so me|usebna do-
verba. Generalite na Filip IIse pla{ele za svoite glavi, da ne mu se slu~i ne{to na prin-
cot od toj div kow.

Na stadionot se povtoruvala zdivenata scena. Bukefal ripal i na svojata sopstve-
na senka. Nikoj ne mo`el da mu se dobli`i a koga site se otka`ale Aleksandar go zamolil
Filipa za dozvola i toj da se proba. Koga kowot go namirisal ra~eto {to tajno go hranelo
se smiril i mu dozvolil da go grabne za grivata, da go svrti sproti sonceto, da go javne i
da preleta niz poleto. Sèzamrelo vo is~ekuvawe, a na krajot Filip prozborel: Sine, Make-
donija e mala zemja za tebe, so takov kow tebe ti pripa|a svetot. I taka bidna. Aleksandar
javnat na Bukefal, na ~elo na falangata, preleta preku site bitki, sozdavaj}i novi pati{ta
i gradovi niz celiot svet. Heroneja, Teba, Granik, Is, Gavgamela, Tir, Memfis, planinite na
Hindu Ku{, Pamir, rekata Hidasp vo Indija i nazad do Vavilon. Bukefal go nosel Aleksandra
na svoite ple}i so spomenot na detskata dlanka {to go hranela.

Aleksandar, Bukefal i Makedonija... be{e si bile i ostanale najsvetli nastani za

site Makedonci.

17

18

NE SEKOGA{ SNAGATA E VO MUSKULITE,
MNOGU PO^ESTO I POVE}E E VO UMOT.

BE[E SI BILE...

...

...MAKEDONCI VO INDIJA
MAKEDONCI VO INDIJA

FFalangata krstarela po svetot pred dveiljadi trista trieset i tri godini. Aleksan-

dar gologlav gi predvodel Makedoncite vo site pobedi. Zad nego zastanuvale site
umni lu|e od Makedonija: nau~nici, filozofi, arhitekti, umetnici i site si ja vr-
{ele svojata rabota, pred otvorenite porti na mnogu narodi na istok kade {to Aleksandar
se dvi`el po patot na sonceto, obedinuvajki go svetot so svojata kosmopolitska ideja.

Nekolku gradovi i vojski se ispre~ile i morale da bidat uni{teni do temel. Toa bea
Teba i Tir. So toa Aleksandar si go ~uval grbot vo Makedonija . Posledna bitka bila vo
Indija so Por. Ostanatoto vreme Aleksandar go posvetil na gradewe na gradovi Aleksan-
drii, carski pati{ta i svetili{ta ostavaj}i sekade del od makedonskata du{a. Ne samo lu-
|eto i narodite, tuku i bogovite mu pomagale.

U{te kako dete sam zaminal vo {umata da vidi kako raste drenot visok i do {est
metri. Od nego se pravele kopjata za falangata. Tamu otkril kalem na dren so dren bez da
se primeti spoj na stebloto.

Sè{to odi, leta i pliva, go predizvikuvalo negovoto qubopitstvo so instinkt za
opstanok. So golema intuicija, vrodeni pret~uvstva i znaewa za prirodata ja zbogatuval
svesta so razni soznanija. Se konsultiral so site a re{aval sam so nepogre{livost vo
predviduvawata. Znael kako da gi pomine pustinite i planinite, kako da pobedi desetpa-
ti pomnogubrojna vojska, kako da go odr`uva duhot i doverbata kaj Makedoncite, znae{e sè
i mo`e{e sè.

Koga se menuvale uslovite, se menuvala celata taktika ili se prenamenuvala fa-
langata. Taka bilo i vo bitkata so Por vo Indija. Nikoj ne mo`el da sfati {to podgotvu-
va Aleksandar. Por ~ekal so rasporedena pove}eiljadna vojska, so mnogu slonovi i najra-
znovidno oru`je. Na Aleksandar kako i pred bitkite kaj Gavgamela so Darie mu se vre`ala
mislata deka silata ne e vo mnozinstvoto. Izgledalo kako da se povlekuva, otka`uva a toj
samiot gradel udar vrz mitolo{ka osnova. Od kako razbral za Indiskiot kult kon kravata
kako sveto `ivotno Aleksandar naredil da se soberat iljadnici kravi od seta pristapna
teritorija. Por so mnogubrojnata indiska vojska trgnal kon falangata. Makedoncite se raz-
delile i gi propu{tile svetite kravi podgoneti vo stampedo. Indijcite i slonovite vo pa-
nika se napa|ale edni so drugi begaj}i pred naletot na obo`uvanite sveti kravi. Nitu eden
Makedonec ne zaginal. Por ne pobegnal sramno kako Darie tuku se predal baraj}i od Alek-
sandar da postapi so nego carski.

Umnata postapka na Aleksandar, vo Indija se po~ituva. Mnogu Indijci i deneska se
prika`uvaat kako Makedonci po `enska linija. Vpe~atokot {to go ostavil Aleksandar i
Makedoncite vo Indija ne izbleduva.

19

20

PELAGONIJA OTSEKOGA{ NA MAKEDONCITE IM JA DAVALA
HRANATA, A GRADOT STIBERA IM GO DAVAL DUHOT.

BE[E SI BILA...

...PRIKAZN

...PRIKAZNA ZA STIBERA
A ZA STIBERA

VVo Makedonija nema {to nema. Zemja, sonce, vodi, dive~, bilki, sèuspeva. Visoki pla-

nini, sne`ni vrvovi, retki {umi kako na Pelister, Bistra, Ko`uv. Planini so granit,
mermer, oniks, uranium, nemetali, cel Mendeleev sistem na edno mesto se zbral.
Plodovite, cvetovite, vinoto, pastrmkata, bivolite i razni endemiti se `ivi svedoci na raz-
menata na site bogatstva {to Aleksandar gi vr{el so dale~ni zemji. Prekrasnite pejsa`i,
lu|eto i umetni~kite dela se avtohtoni, makedonski.

Gradovite simetri~no rasporedeni i sega{nite i drevnite, se spomenici na unikat-
nost na umetni~ka darba i sposobnost na generaciite. Prirodata, `ivotot, umot i ~ovekot
zaedno ja pretstavuvaat makedonskata odlika.

Vo centarot na Pelagonija, {to pove}e od tri iljadi godini taka se vika, se nao|a
seloto Topol~ani. Oprku`eno e so neolitski naodi, tumbi i carski gradovi. Vo podno`jeto
go para Crna Reka (Erigon). Nad samoto selo na ridot e najviska kota na Pelagoniska gre-
da {to ja deli Pelagonija na polovina me|u Prilep i Bitola ili Keramide i Herakleja. Od
tuka se gledaat site gradovi i pati{ta. Vo blizina e Stibera, Derion, Alkomena, Pelago-
nija, Hiskana i Herakleja koi se povrzuvale so carskiot pat me|usebe. Toj pat u{te e vo funk-
cija edni velat rimski e, drugi turski bil, samo zatoa {to Makedoncite gradele i vo Rim
i vo tursko, koga Makedonija vladeela so site zemji. Tuka niz Pelagonija zatrupana e cela-
ta drevna makedonska istorija. Stibera toa go poka`uva.

Od site dosega{ni istra`uvawa od toj kompleks na gradovi tamu ostanale luzni od
ograbuvawa na site dr`avi i vojski {to nèprisvojuvale.

Stibera e najgolemiot i najbogatiot grad od site makedonski drevni gradovi. Sti-
bera e grad kova~nica na zlatnite moneti na carevite Filip IIi Aleksandar, se kovalo vo
Bakarno Gumno. Stibera e grad svetili{te so hram na Tiha i statui na Asklepio, Herakle,
Hefest.

Stibera so Gimnazionot, Stadionot, salite – u~ilnici bila najgolem obrazoven cen-
tar vo Makedonija celi 600 godini. Stibera e sedi{te na plemstvoto od Makedonija na Pela-
goniskite, Peonskite, Linnkestidskite i Deriopskite kralski ku}i.

Stibera u{te ne gi poka`ala carskite palati, teatarot, laboratoriite i Asklepi-
jadite tipi~ni za sekoj makedonski carski grad. Dosega site iskopuvawa vo podno`jeto na
Stibera se pravele samo za da se grabne nekoja statua ili plo~a so pismo.

Taka kolonata od statui od Stibera, sega se koloni vo mnogu svetski muzei. Tamu tie
ja nemaat svetosta na Makedonija, bibliskata zemja, zjaat samo luzni od grabe`.

21

22

DRAGIOT NA{ U^ITEL SEKOGA{ NE SOVETUVAL:
„ AKO STE NAUMILE DA IZGRADITE GRAD,
PRVO NAJDETE LICA SO UM I NAPRAVETETE LICEUM

BE[E SI BILE...

...

...[KOLI
[KOLIVO MAKEDONIJA
VO MAKEDONIJA

LLegendata ni zboruva deka samo bogovite bile obdareni so znaewa. Lu|eto `iveele

vo mrak, vo temnina, pri o~i svetlo ne videle. Eden den Prometej go ukral ognot od
Bogovite i im go predal na lu|eto kako tajna za prosvetluvawe.

Toa ne bil obi~en ogan tuku bil um, znaewe i pismo {to se {irelo kako po`ar vo
du{ite na lu|eto {to se prosvetlile. Od tamu i makedonskiot zbor prosveta {to stotici
milioni lu|e go upotrebuvaat za obrazovanieto, za u~enite so svetol obraz. Zevs se nalu-
til i go kaznil Prometeja za ognot. Go zakoval na Kavkaskite karpi i orel sekojdnevno mu go
kolval crniot drob koj no}e se obnovuval za da prodol`i ma~eweto. Potoa do{ol Heraklo
koj go oslobodil Prometeja od smrtnite maki.

Svetlinata ostanala vo Makedonija, za da bide sveta zemja i Makedoncite da se na-
rekuvaat sveti lu|e, da ja {irat svetlinata po svetot prosvetluvaj}i mnogu narodi so Alek-
sandrovite pohodi i {ireweto na Pravoslavieto od Biblijata. U~enite lu|e od Makedoni-
ja i vo dene{novo vreme, kako mnogu sposobni lu|e, se barani po site kontinenti.

Od damnina niz Makedonija na karpi, na pe~ati, na plo~ki, ostanale poraki vo vid
na znaci, simboli, crte`i i pismo. Ostanale tragi od {koli, u~iteli, u~enici, sledbenici.
Nie sme potomci na tie slavni Makedonci.

Mnogu odamna makedonskite {koli bile na glas niz celiot toga{ poznat svet. Toa
bile gimanziumi kako sega{nite gimnazii za op{to obrazovanie. Toa bile Liceumi kako
voeni u~ili{ta za plemstvoto. Simpoziumite se organizirale za nau~na rasprava so dis-
kusija. Kako i sega muzeite ja ~uvale inspiracijata za tvore{tvo vo umetnosta. Site tie
{koli Aristotel gi obogatuval so biblioteki vo sekoj grad. Imal svoi u~enici, sorabotni-
ci i sledbenici, eden kompleten obrazoven sistem kakov {to e i denes vo svetot. Site ovie
Aristotelovi {koli ja imale carskata poddr{ka na Filip IIi Aleksandar Makedonski. Za-
toa makedonskite {koli gi sretnuvame pokraj carskite palati. Carot vo Makedonija sekoga{
bil naju~eniot ~ovek a nau~nikot, filozofot i lekarot sekoga{ bile carski lu|e. Tie zaed-
no se dopolnuvale gradej}i logi~en metod, vistinit i traen. Fakelot na ognot ne ja osvetlu-
val patekata vo sportot tuku duhovnata pateka na znaewata steknata niz {kolite vo Make-
donija. Cenata na prosvetuvaweto gi otlatila makite na Prometej otkako prosvetuvaweto go
prifatile Makedoncite.

Gor~livi se korenite, no slatki se plodovite od obrazovanieto, rekol Aristotel.

23

24

KIRILI^NOPISMO

NEMA LI NARODOT PISMO, NEMA NI SVETLINA, ZA DA IMA,

POTREBNO E DA SE RODATPROSVETITELITE.

BE[E SI BILE...

...PRIKAZN

...PRIKAZNI ZA KIRILI^NOTO PISMO
I ZA KIRILI^NOTO PISMO

KKako jata ptici zborovite letaat i gi raznesuvaat mislite i porakite na lu|eto. Toa

{to e napi{ano ostanuva kako crte` na karpa, simbol, znak, neizbri{liva traga na
postoewe, stignuva do nas kako najstaro pismo od Makedonija. Gi razbirame pisani-
jata na na{ite pretci ostaveni po pe{terite, pe~atite, pergamentite, monetite i knigite
so Evangelija od na{ata bibliska zemja. Vrvulici od narodi i vojni so uni{tuva~ka sila ne
gi doprele drevniot um, zborovite, jazikot vo komunikacija na site {to `iveele vo make-
donskata imperija. Potoa se pojavuvale novi jazici kako latinskiot i pravoslavno-crkov-
niot jazik so istite makedonski bukvi.
Od site makedonski gradovi i prestolnini, slavata na Solun si stoi me|u tvrdini-
te u{te od vremeto na sozdavawe koga Kasandar se o`enil so }erkata na Filip II,Tesalka,
i vo nejzina ~est go narekol gradot Tesalonika. Toj grad so mileniumi e centarot na make-
donskata pismenost. Episkopskiot grad i centar na Pravoslavnoto hristijanstvo od vreme-
to na Konstantin i Justinijan do Samuil, go ~uval ~istiot makedonski jazik na koj se prepi-
{uvala Biblijata vo site periodi na pokrstuvawe i {irewe na pismoto niz Evropa. Nimal-
ku ne e slu~ajno {to od Solun se povikani bra}ata Kiril i Metodij i im e doverena misija-
ta na opismenuvawe na site narodi severno od Makedonija. Misijata ja prodol`ile bra}ata
Kliment i Naum so iljadnici u~enici po Moravsko, Vla{ko, Ukrainsko i cela Rusija kade {to
i deneska kirilskoto makedonsko pismo e vo upotreba. Staromakedonskiot crkoven jazik se
pee vo Kirilovite manastiri cela Rusija, pred freskite na site Svetite prosvetiteli od
Makedonija. Mnogumina od niv i gi ostavija koskite tamu, zaedno so pokrstuvaweto, kiri-
licata i makedonskiot duh za gradewe na crkvite vo Kiev, Moskva sèdo Sibir i Vladivos-
tok. Ruskiot narod ne gi zaborava svoite bra}a po rod, jazik, biblija i pravoslaven kanon.
Vo sekoja crkva i manastir stojat Kiril, Naum, Kliment, pa freski na bogovite i ruskite
carevi so pismo vo race, na{eto makedonsko pismo na Kirilica.
Ohridskata arhiepiskopija go imala edinstvenoto pravo na krunisuvawe kralevi.
Site doa|ale vo Makedonija kako vo sveta bibliska zemja da primat blagoslov i da formi-
raat svoi nacii i jazik.

Kirilskoto pismo vo Pravoslavniot svet e osnova za pismenosta pozajmena od Ma-
kedonija. Ima nekoja arhai~nost vo makedonskiot jazik. Toa e crkovniot jazik. Toa se make-
donskite koreni na pismo na freskite. Toa e Makedonija vo ~ii kro{ni i kolevki se izvele
bukvite so Kirilsko pismo koe se koristi kaj site narodi vo Pravoslavieto.

25

26

IMA LI NEKOJ, KOJ KAKO MAKEDONSKATA MOMA,
USPEA DA SE DOBLI@I NA NEBESKATA UBAVINA
OD BO@ILAKOT?

BE[E SI BILA ...

...PRIKAZNA ZA VEZENA KO[ULA

...PRIKAZNA ZA VEZENA KO[ULA

MMakedonija ne e poznata samo po carevite i svetosta na zemjata preku gradbata na

hramovi i krstilnici od najstaro vreme. Popoznati se nejzinite rakotvorbi od
narodot vo tkaeweto, vo vezeweto i pleteweto. Kam~e po kam~e - mozaik, sliki po
zemja kako kilimi se pravele. Sovalka po sovalka kilim~e se tkaelo, so motivi po du{a
kako so stiliziran ~ovek, ptica, cvet. Bod po bod so igla, vez vo platno se vezel. Moniste po
moniste }usteg se pletel, vo site boi {arena zmija vo racete na orovodec. Kamen po kamen,
ku}a Bo`ja se gradelo. Udar po udar vo drvo, oltar vo crkva se rezbarel. Motivite koi se
vezeni, pleteni, tkaeni, slikani, drvorezani isti se od racete na lu|e od Makedonija soz-
davani. Sodr`inata, boite, osmislenosta, ni go odlikuvaat `ivotot na narodot.

Umetni~koto tvore{tvo najrano go sretnuvame vo neolitot kako figuri na `ena so

nakit nakitena.

Mozaicite po carskite palati, teatri, krstilnici, ni poka`uvaat nastani od `i-
votot na Makedoncite. Vo tie mozaici se istite bilki, cvetovi, `ivotni i razni likovi vra-
muvani po rabovite, so poznatiot makedonski preplet. Toa se znacite na sonceto na pod-
no`jeto na kraterite so kosmi~ko zna~ewe.

I rabovite na ko{ulite, kilimite, maskite, so istiot preplet makedonski potpis e
na site artefakti vo muzeite po svetot. Na{i se, si gi znaeme.

Se krenale mozaici od podovite i se iska~ile kako freski po yidovite na hramovite
so Bo`ji likovi, lica od narodot, ma~enici i angeli oble~eni vo ko{uli i nametki, gi
ovekove~uvaat makedonskite rakotvorbi. Rubata na Konstantin i caricata majka Elena, Teo-
dora, Evrosima, Ana Komnen i drugite freski, opto~eni se so biseri, monista, pulejki na
vezovite i krunite da bleskaat pod svetloto na sve}ite. Toa se vrednite race na makedon-
skite umetnici {to sozdavaat neprocenlivo bogatstvo na makedonskoto `iveewe.

Makedonskite ora, ramo do ramo, kako kotelci, kako kam~iwa vo mozaik, kako optoci
so biserni monista, kako preplet na ko{ulite izvezeni ni ja poka`uvaat smislata na Te-
{koto, oro {to go igraat site, arno ama nikoj ne go tropnuva ~ekorot kako Makedoncite
koga igraat.

Vo Pariz, vo muzejot na ~ovekot, oblekata e pretstavena so Gali~kata nosija. Make-
donskata ko{ula so gali~kiot vez.

Vo gali~kiot vez ko{ulata e pokriena so crveno crn vez. Ukrasite se so reski i fi-
ligranski kop~iwa. I bez muzika nakitot tropka, i pri di{ewe, i pri dvi`ewe, i koga se
igrana oro. Devojkite cel `ivot go vezat ~eizot za da se poka`at so polni kaseli pred sve-
korot i pred svekrvata.

"Si bila ko{ula nenavezena" - K. Racin, od pesnata za Lenka.

27

28

SONCETO BE{E PO^ETOKOT...
POTOA KANON VLADEE VO MAKEDONIJA

BE[E SI BILA ...

...PRIKAZNA ZA KANON

...PRIKAZNA ZA KANON

KKanon ne e samo crkoven zakon. Kanonot postoel kako obi~aj i bil u{te posilen od

napi{anite zakoni vo pravoto vo dr`avata a se primenuval vo site aktivnosti vo
`ivotot na narodot. Kanonot vo Makedonija postoi i se primenuva od najstari vre-
miwa. Ne e pi{uvan, a site go znaat i go primenuvaat. Kanonot e ritual prosleden so pesni,
ora i blagoslov. Se pie vino za dobredojde i se kasnuva lep~e so sol za sitost i beri}et.
Koga se gradi ku}a, koga se sadi rasad, koga se zaranuva dete, koga se zavr{uva `etva i
po~nuva grozdoberot, koga se `eni sinot, kr{tevkite, slavite, veselbite, koga e kr~ma i vo
bilo koja rabota i nastani tuka se rodninite, prijatelite, sosedite, vo site slu~uvawa za
sre}a i radost prisuten e makedonskiot kanon, dlaboko vkorenet kaj narodot.

Od site pridr`uvawa kon kanonot najbogata sodr`ina ima toj {to e svrzan so vino-
to i lebot. Lozata na Sv. Trifun se zare`uva so pesni, ora i trpeza, popot nazdravuva i bla-
goslovuva. Se zavrzuvaat vrvci da ne se po~uduvaat lasterite i grozdovite. Na praznikot
Preobra`enie prv pat se probuva grozjeto i na grozdoberot naesen pak kanonskite rituali
se poznati vo narodot u{te od vremeto na Dionis. Ritual {to pominal vo teatar i vo seko-
ja familija kaj narodot.

Crveni i beli konci i puvki se vrzuvaat i na {totuku isklasanata p~enica za zrno-
to navreme da zalebi, da ne polegne, palamida da ne go pro{ara. Ne se gazi `ito do `etva.
Otkako }e se o`nee posledniot snop se ostava zavrzana rakatka klasje ukrasena so cve}e i
druga takva se nosi do ambar. Se zavrzuvaat srpovite za dogodina. Pita vo crepna pe~ena
i ma{tenica e gozbata. Jatoto ptici na niva se go{tevaat so zrnata za da ne r’ti do novata
seidba. Ovie obi~ai vo Pelagonija sèu{te `iveat od vremeto na Homer. I toga{ lebot so
ist kanon se prigotvuval.

Vo no}vite se see bra{noto. Vo edna pregrada se ~uva stru{ka, poskura, kvasec i po-
sip. Po izmeseniot leb se ostava par~e za potkvas. Vo no}vite se redi lebot i se zavitku-
va so lenena dipla. No}vite se dr`at zatvoreni za sitost na gostite. Si ima pravila za le-
bot da izleze dobar, navreme da vtasa, da ne prekisne, da ne se prepe~e i doma}inkata da
bide ~ista. Samo takva `ena mo`e da mesi panagija za nafora. Maler da ne ja bie.

Kanonot go obogatuva i razubavuva sekojdnevniot `ivot so svoeto prisustvo i ritu-
ali. Koga se pravat crepni za celo selo se izbira ~istinka kraj reka. Momcite iskopuvaat
glina. Decata crpat voda i xagorat. Momite so zasukani rakavi ja pravat smesata kako leb
koga se mesi. Fateni na oro ramo do ramo pejat i ja gazat smesata so ritamot na pesnata.
Poprskuvaat voda i ja dorazrabotuvaat zemjata dodeka vtasa za delewe na crepnite, se obli-
kuva i so vla`na raka se premaznuva da ne ispuka. Vo cikli~noto povtoruvawe si ja ~uvame
tradicijata. Gi prenesuvame prikaznite na pomladite iako {to od mali se u~at niz kanon.

29

30

I POD HIMALAITE MAKEDONCITE SI SE MAKEDONCI.

BE[E SI BILA...

...PRIKAZNA

...PRIKAZNA ZA HANZITE I KALE[ITE
ZA HANZITE I KALE[ITE

OOdamna, pred nekoi 2300 godini Aleksandar Makedonski gi povel Makedoncite po

eden dolg kosmi~ki pat poln so energija. So mnogu idei i duh gi povrzal dvata kon-
tineta kako dva sveta so razli~ni kulturi i religii. Izgradil gradovi i probil
pati{ta vo najnedostapnite krai{ta. Nekoi go narekuvaat "patot na svilata" a toa e make-
donski pat od svetski razmeri za razmena na stoka i kultura po trajni vrski vo odredede-
ni meridijani. Vo nekoi naselbi `iveat potomci na vojnicite od falangata i go gledaat
svetot so safirno svetli o~i. - Nie sme od Makedoncite, velat, beli sme, razli~ni sme od
drugite. Od Avganistan, preku Pakistan, do Penxab, na okolu 400 kilometri se `ivee `ivot
ostanat od Makedoncite, so~uvan kaj plemiwata visoko vo planinite, po patot na falan-
gata po rabot na granicata na svetot. Tamu ostanale Kale{ite i Hanzite. Go ~uvaat i go
neguvaat makedonskiot bit vo nosiite, vezot, nakitot, melodiite i muzi~kite instrumen-
ti, arhai~nite zborovi...

Pred desettina godini, vo dve takvi naselbi do{le gr~ki misioneri od Atina, za
da gi la`at deka bile potomci i bra}a na gr~ki plemiwa, deka Aleksandar bil Grk i deka
Makedonija e gr~ka. Ama Kale{ite i Hanzite ne se predavaat, go ~uvstvuvaat svojot gen i
zboruvaat za toa kako od koleno na koleno se prenesuva makedonski identitet. Raska`uva-
at kako Aleksandar do{ol so Makedoncite vo nivnata zemja so nepregledna ubavina sli~na
na Makedonija. Tri godini `iveel so niv kako doma da si bil i se o`enil so nivna prin-
ceza. Se o`enile i vojnicite i potomstva ostavile. Toa se tie Hanzite i Kale{ite ~ii pret-
ci se Makedonci ostaveni vo gradovite – Aleksandrii, celi garnizoni, da ja ~uvaat grani-
cata na Makedonija kako svetska imperija. Si `iveele familijaren `ivot vo negibnatata
ubavina kako da se vo Makedonija. Vo dolinite prepolni so vodi, {umi, lozja, ovo{ni gra-
dini, bilki, cvetovi, rastelo od semiwata {to Makedoncite gi donele i gi zasadile za da
se potsetuvaat na Makedonija. Ostanale do deneska nasadite na topoli, jasiki, crnici kraj
sekoj potok kako vo Pelagonija. Pred sekoja ku}a bosilek i sardela mirisaat, a vo sekoj dom
ima sadovi od bronza i glina kakvi {to gi pravele Makedoncite. Jabolkoto od Prespa
zasekoga{ gi osvoilo lu|eto kako cvet i kako plod vo gradinite. Kajsiite, grozjeto i smokvi-
te gi su{at kako rezervna hrana, isto kako {to ja nosele vo torbite Makedoncite od Falan-
gata, taka gi nau~ile i potomcite da si pravat zimnica.

Na na{ite genetski rodnini treba da im pomogneme vo osoznavaweto deka se Make-
donci. Treba da im ovozmo`ime sporedba na {arite i boite, na vezovite i kilimite deka
se isti kako na{ite. Treba da im ka`eme deka lavot na nivnoto zname doa|a od Heraklo {to
se nametnuval so lavja ko`a, da im objasnime deka oblikot na pavtite i drugite `enski
ukrasi pretstavuvaat makedonski {tit. Go ~uvaat spomenot za Aleksandar i Makedoncite,
svoite pretci. Da ne ni se slu~i, deka samo si bile Makedonci. Ni treba makedonski iden-
titet nasekade niz svetot kade {to `iveat Makedoncite.

31

32

CAROT KONSTANTIN I BOGOQUBENATA CARICA ELENA,

NE MO@EA A DA NE IZGRADAT SVOJ HRAM,

VO SAKANOTO IM SKOPJE.

BE[E SI BILA...

...PRIKAZN

...PRIKAZNA ZA CAROT KONSTANTIN
A ZA CAROT KONSTANTIN

NNa krajot na IIIv. po Hr. so Rimskata imperija vladeele ~etiri cezari. Dioklecijan

od Split, Konstancio od Ni{, Galerie od Serdika (Sofija) i Lucijan od Dakija,
site od Makedonija kako {to i toga{ se vikala provincijata. Vo 306 godina po Hr.
site ja predale vlasta na posvoeni naslednici a samo carot Konstantin bil izbran za car
od vojskata, kako {to se birale naslednite makedonski vladeteli od drevnina.

Konstantin vo me|usebnite sudiri za dominacija gi porazil sovladetelite i po
primerot na Aleksandar Makedonski ja obnovil imperijata, pro{iruvaj}i ja od Egipet do
[panija i Anglija. Sozdal edna dr`ava, so eden car, so edna religija, gradej}i mnogubroj-
ni gradbi po primerot na makedonskite palati i baziliki, bogato ukraseni so freski i mo-
zaici. Kako i prethodnite makedonski carevi izgradil gradovi koi gi narekol so svoeto
ime – Konstancio, Konstantinopol...

So zakon go za{titil Hristijanstvoto i masovno gi pokrstuval paganskite plemi-
wa. Li~no u~estvuval na Nikejskiot sobor za da go spre~i progonot i pogromot na Makedon-
cite od strana na rimskite vojnici. Taka ja vozobnovil Makedonija kako u{te pogolema dr-
`ava koja podocna ja narekuvale Vizantija, i koja, kako takva uspeala da stane stolb na Pra-
voslavnoto Hristijanstvo i da ja so~uva i razviva i ponatamu umetnosta, pismoto i verata
za {to se zalagale site vladeteli od makedonskata carska loza od Konstantin I,do Kon-
stantin XIXceli 1000 godini. Makedoncite vladeele na tri kontinenti. Pove}e od eden mi-
lenium vladeele niz cela Evropa, Azija i Afrika i gi ostvarile ideite na Konstantin isto
kako {to toa go napravil Aleksandar.

Majkata – carica Elena, so poddr{ka na celiot dvor ima golema zasluga za grade-
weto na prvite crkvi i manastiri od Ermenija do Palestina, Egipet i Makedonija. Taa gi za-
{tituvala pustinicite, go {irela monoteizmot niz cela Evropa i ja poddr`uvala vojnata
so krst na me~ot, kako poddr{ka na Hristijanska Makedonija.

Vo po~etokot na IVvek i vo Skopje bila izgradena crkva "Car Konstantin i carica
Elena". Vo 1963 godina za vreme na zemjotresot, vo centarot na Skopje se urna crkvata koja
go nose{e nivnoto ime i za `al taa do dene{en den ne e obnovena. Po~ituvaweto na ovie svet-
ci prodol`uva sèdo dene{noto vreme. Skoro i da nema crkva vo Makedonija kade {to nema
freska so nivnite likovi koja go raska`uva nivnoto `itie isto kako {to i Evzebie go ras-
ka`al `ivotot na carot, ~etirite negovite sinovi-naslednici, bra}ata, vnucite i ostana-
tite potomci na lozata na Konstantin.

Vo Makedonija i denes decata se kr{tevaat so toa slavno ime, Konstantin IVeli-
kiot, i so mileniumi vo narodot se ~uva spomenot za Makedonskiot carski rod. Vo Erusalim
vo prvata crkva na Caricata Elena se gledaat Makedonski {titovi na voinite i angelite
kako spomen ostanat od toa slavno vreme pa se do denes...

33

34

JAS CAROT JUSTINIJAN, OSVOIV MNOGU GRADOVI

A U{TE POVE}E IZGRADIV,

NO MOJOT RODEN GRAD E MOJATA NAJGOLEMA QUBOV.

BE[E SI BILA...

...PRIKAZN

...PRIKAZNA ZA JUSTINIJAN OD SKOPJE
A ZA JUSTINIJAN OD SKOPJE

RRimskoto carstvo kon krajot na ~etvrtiot vek se podelilo na Zapadno i Isto~no. Zapad-

noto carstvo vo ve{ta~ki granici, so ve{ta~ki jazik, ve{ta~ka konglomerat kultura
i gradbite kakvi {to gi gradele pokoruvani plemiwata od Rim, propadnale pod nale-
tot na Goti, Avari, Huni, Vandali i koj ne drugi. Isto~noto carstvo se odr`alo na makedon-
skata teritorija prodol`uvaj}i ja makedonskata kultura, jazik, crkovno pismo, umetnost, grad-
bi, obi~ai. Dadeno i e novo ime, Vizantija, iako narodot si e ist – Makedonci.Mo`ebi zatoa
{to so novoto ime se nadminati etni~kite granici na Makedonija iako na vlast bile make-
donski vladeteli. Vo krajot na pettiot i {esttiot vek vo Taor i okolnite carski palati
ogradeni so tvrdini do Bader i Skopje `iveela dinastijata na Justinijanovi. Justin Prvi
~i~ko na Pravdin preimenuvan vo Justinijan go povikal vo Carigrad da se {koluva za po-
docna da go prezeme vladeeweto vrz celoto Isto~no carstvo ili porane{nata Rimska impe-
rija. Justinijan u{te pove}e go pro{iril i go obnovil carstvoto od Konstantin i Aleksan-
dar, vo isti bitki i na isti mesta go obedinuval svetot. Taka skopskata carska dinastija osta-
vila tragi po site gradovi vo Makedonija. Prokopie, Justinijanoviot sovetnik i sekretar,
ostavil pi{uvani dokumenti za site aktivnosti na Carot, posebno za gradot Justinijana.
Gradot bil ukrasen so golemi tvrdini i kuli, ubavi zgradi, crkvi so mozaici, vodovodi, ba-
ziliki pome|u reki i ridovi, od Taor do Bader i Skopje. Kameniot most pod tvrdinite na
Skopje, tuka e vodovodot-vijadukt i drugi gradbi nasekade, kako i brojni naodi od pari so li-
kot na carot. Ovie arheolo{ki naodi gi prisvojuvale site tu|inci {to pominale nizMake-
donija, a tie si ostanale toa {to bile sekoga{, samo makedonski i ne samo voSkopje kako
roden grad na imperatorot tuku nasekade kade {to se prostiralo Makedonskoto vladeewe.

Nasledstvoto vo Carigrad se gleda i ne zastaruva. Toa e crkvata Sv. Sofija {to ja
izgradil Justinijan pred 1500 godini i tvrdinite okolu gradot, so trieset kilometri dol-
gi dvojni yidini i u{te mnogu sèu{te vidni znamenitosti. Niz cela Makedonija izgradil
u{te 600 novi tvrdini na gradovite. Na Dunav ostavil drugi 80 tvrdini so odbranbeni yi-
dovi. Izgradil episkopii vo site pogolemi gradovi kako vo Solun, Stobi, Ege, Pela, Sti-
bera, Herakleja, Ber, Ni{ (Nais), Serdika, Sirmium, Ohrid. So caricata Teodora `iveel ras-
ko{en carski `ivot i ja odr`uval carskata tradicija kako {to e prika`ano na freskite
vo Ravena so site drevnomakedonski carski simboli na obleka i gradbi ukraseni so sonca.
Seto toa Justinijan go stavil vo kodeks na makedonskoto pravo, niz paragrafi go ovekove-
~il dr`avnoto, familijarnoto, privatnoto i pravoslavno `iveewe vo Makedonija. So pra-
vo imeto na najugledniot praven fakultet vo Makedonija na skopskiot Univerzitet se vika
"Justinijan prvi".

35

36

GRADBATA SE DR@I

NA TEMELITE.

A IMA LI POCVRSTA GRADBA,

AKO KAMENOT PO^ETNIK

E LIKOT NA GRADITELOT?

BE[E SI BILA PRIKAZNA...

...

...ZA CAROT SAMOIL
ZA CAROT SAMOIL

MMakedonskata istorija e prepolna so znameniti carevi i carstva od najdrevni vre-

miwa na prodol`ena linija na dinastii. Site tie, nekolku iljadi godini ja potvr-
duvale slavata na Makedonija.

Dinastiite na Filip II, Ptolomeite, Seleukite, Antigonite, Konstantinovata i Ju-
stinijanovata dinastija, Vasil IIi Samoil, Komnenite, Krale Marko, Vojvodite, site Make-
donci, bile graditeli na gradovi, crkvi, manastiri, pati{ta, tvrdini i site ostavile zad
sebe dela so neprocenliva vrednost vo statui, mozaici, freski i kovani moneti kako mali
remek dela. Tie ostatoci od makedonskata kultura bleskaat od Ohrid i od arheolo{kite
iskopini niz site makedonski gradovi.

Samoilovata Makedonska dr`ava, najgolema vo sredniot vek, se posvedo~uva so tvr-
dini vo Ohrid, Prespa, Prilep, Skopje, Strumica, Larisa, Voden, Solun, Dubrovnik. Toa
{to sèu{te go gledame okolu nas od toa vreme i na celata teritorija nare~ena Vizantija,
toa se mestata na hristijanska Makedonija, kolevka na crkovnoto pismo, kirilicata, svet-
cite, `itijata, freskite i crkvite {to se pro{iruvale niz celiot Pravoslaven svet. Oh-
rid i Carigrad se svetskite prestolnini na makedonskata dinastija narekuvana Vasilevsi
{to zna~elo son~eva sila vo liceto na carot.

Knezot Nikola so Cimiski i Vasil IIgi opredelil granicite na vladeewe vo Make-
donija. ^etirite sinovi na Nikola: Aron, Mojsej, David i Samoil go nasledile tatkoto i
neslogata so svoite prvi rodnini od Carigrad. Samoil se poka`al kako najsilen vladetel,
se krunisal i zapo~nal da se sprotivstavuva na carot Vasil II.Direktno se sudril so nego
vodej}i bratoubistvena vojna.

Carot Samoil nabrzo go obedinil Makedonskoto carstvo vo silna dr`ava so gole-
mo vlijanie vrz kulturata na Pravoslavniot svet i pismenosta. Ohrid so svojata Arhiepi-
skopija i prviot Univerzitet vo Evropa, crkvta “Sv. Sofija” i drugite crkvi za sekoj den
vo godinata i kako bogata prestolnina ne samo na Samoil, Ohrid bil prestolnina i na sin
mu Radomir, Jovan Vladislav i drugi potomci. Istra`uvawata poka`aa deka site carski lo-
zi niz Evropa vle~at nasleden gen od Samoila, osobeno ruskite carevi ukrasuvani so make-
donski kruni, `ezla i drugi carski ukrasi. Taka Samoil se pojavuva kako svrzuva~ko tkivo
vo makedonskata istorija. Go javal kowot i ja predvodel vojskata so isto oru`je, na isti
mesta kako i FilipIIso borba potvrduvaj}i gi granicite na Makedonija.

Tragi~nite nastani po bratoubistvenite vojni so Vasil IIod Carigrad, isto taka smel
voin od Makedonskata dinastija, ne ja namalile slavata na Samoil i negovite vojnici oveko-
ve~eni vo freskite na manastirot vo Vodo~a. Mnogu se re~iti i Samoilovite tvrdini vo sekoj
grad na srednovekovnata makedonska Samoilova dr`ava. I karpite nad ezeroto vo Ohrid kako
da go vre`ale likot na Samoila da go potsetuva narodot na site vojni i stradawa za Makedonija.

37

38

MIRATAOD OHRID, CAREVITE RUSKI JA RAZNESOA

NIZ GOLEMATA RUSKA DR@AVA.

BE[E SI BILA...

...PRIKAZN

...PRIKAZNA ZA MAKEDONCITE VO RUSIJA
A ZA MAKEDONCITE VO RUSIJA

VVo XIi XIIvek, koga vo Makedonija postoe{e edinstvena avtokefalna crkva, Ohridska-

ta Arhiepiskopija, taa be{e edinstvenoto prosvetno `ari{te za mnogu narodi {to
vo toa vreme go prifatija Kirilskoto pismo, a so toa i hristijanstvoto i voop{to
makedonskoto vlijanie na po{iroki prostori preku Kiev i Moskva. Vo toa vreme se pokrsti
caricata Olga i go dobi svetoto ime Elena. I knezot Vladimir se pokrstil i o`enil vo Oh-
rid, sinovite Roman i David bile kanonizirani kako svetiteli Boris i Ted so jurisdikci-
ja na Ohridskata Arhiepiskopija. Vlijanie se vr{elo i preku Sv. Gora od manastirot "Sv. Ka-
terina". Izgradbata na kievskata Kirilova crkva od XIIvek vo prvata apsida nare~ena ma-
kedonska sala ima zografisano 25 makedonski svetiteli i celata gradba so mozaici, fre-
ski, ikoni go otslikuva makedonskoto vlijanie vo Rusija. Postoela silna prepiska vo pravo-
slavnite crkvi i Rusija go vozvra}a vlijanieto na Makedoncite so pomagawe na pokorenite
pravoslavni zemji. Od XIVvek Ruskata pravoslavna crkva stanuva pokrovitel po ukinuvawe
na Ohridskata Arhiepiskopija vo 1767 g. Ruskite carevi kopneele po Ohrid i gi prifa}ale
site Makedonci koi se naseluvale vo Rusija begaj}i od terorot {to go vr{ele Turcite vo
Makedonija po Karpo{ovoto, Razlove~koto i Kresnenskoto vostanie i Ilinden.
Vo Ukraina, Ekaterina IIvo 1752 g. formira pravoslavni polkovi od doseleni Ma-
kedonci so svoj grb i zname, spored arhivite prou~eni od d-r Matkovski. Makedonskite do-
selenici bile zaveduvani kako Makedonci pripadnici na Makedonskata nacija. Tragite na
Makedoncite od toa vreme gi sretnuvame vo toponimite kako Makedoni, Kumanovka, Kratov-
ka, Skopievka i polkovite od 1773 g. namesto Makedonski gi dobile imiwata spored gradovi-
te kako na pr. Novi Polo{ki polk i.t.n. Tie tragi traat ne samo vo toponimite, imiwata,
pismoto, jazikot, tuku vo celokupnata makedonska kultura ostanata tamu i od XIXvek so {ko-
luvaweto na makedonski studenti.
Vo Moskva, Petersburg, Kiev, Odesa… rabotele golem broj makedonski u~iteli, u~e-
bnikari, preveduva~i i vospituva~i na carskite deca, kako Anatol Zografski, kum na Niko-
laj Ii u~itel na carskite deca, brat mu Partenie Zografski, Rajko @inzifov i Andreja
Petkovi} bile ruski konzuli vo Turcija i Avstrija. Bra}ata Miladinovci, Grigor Prli~ev,
\or|ija Pulevski, Krste Misirkov, Dimitrija ^upovski i mnogu drugi makedonski prerodbe-
nici bitkata za slobodna Makedonija ja vodele na kulturno pole od Rusija.
Otkako sosedite po Balkanskite vojni si ja podelija Makedonija so se narod, so se
jazik, so se crkvi, so se teritorii, pod pokrovitelstvo na golemite sili, proglasile deka
vo Makedonija nemalo ednoroden jazik i narod, si sozdale svoi ednorodni dr`avi so se
Makedoncite vnatre, ne priznavaj}i ni{to na{e.
Turskoto ropstvo go zamenija so hristijansko. I po 100 godini tvrdat deka makedon-
skoto pismo bilo nivno, deka makedonskata zemja, crkva, narod, ime im pripa|a nim, na edno-
rodnite Grci, Srbi, Bugari, Albanci... Pod noktite na grablivcite yirka Makedonstvoto
{to ne mo`at da go soprat so ni{to. Makedonskiot duh `ivee na ruska teritorija kako srod-
nost so Makedoncite i identi~nostt vo sosedstvoto – Makedonstvo.

39

40

IZROD NE SE STANUVA SO KRVTA NA:

MAKEDON, AHIL, FILIP, ALEKSANDAR, SAMOIL...

BE[E SI BILA...

...PRIKAZN

...PRIKAZNA ZA KRALE MARKO
A ZA KRALE MARKO

VVo XIV vek povtorno kako i vo X vek vo Makedonija so Samuilovoto carstvo, }e ble-

sne carskata dinastija na kralot Volka{in i Krale Marko. Pove}e od 600 godini toa
ime e legenda, ep, istorija i slava na Makedoncite. Krale Marko kako junak nad
junacite se slavi isto kako nov Herakle. Markovata dr`ava i Ohridskata Arhiepiskopija
pretstavuvaat edinstvena mo} me|u Pravoslavniot svet i zatoa Markovoto ime se slavi na
po{iroki prostori i kaj pove}e narodi od Vla{ko do Solun i od Carigrad do Jadran. Taa
dinastija gi opfa}a delata na Volka{in so site svoi sinovi i }erki {to od mladi knezovi
stanale princezi i kralevi. Taka e zapi{ano niz site manastiri i crkvi ~ii ktitori bile:
"Sinot Marko, Andreja, Ivane{ i Dimitrija (Mitra{)"; sestrite Olivera, Deva... site ~eda
na Volka{in i caricata Evrosima kako i Elena. Slaven e Prilep kako carska prestolnina
i kako sedi{te i tvrdinite carski zastapeni se po site makedonski gradovi: Bitola,
Prespa, Ohrid, Serez, Larisa, Solun, Strumica, Skopje do Carigrad.
Vo 1371 g. kralot Volka{in, brat mu Ugle{a i cel odred sveti voini slikani po
freskite, zaginale vo bitkata kaj r. Marica vo luta bitka so Osmanliite. Na pomo{ ne im
priteknal nitu eden od pravoslavnite sosedi, zatoa i Krale Marko "kasno stigna" na Koso-
vo, se ramnele stari smetki, dinasti~ki.
Mladiot Krale Marko, zakonski prestolonaslednik na tatko mu Volka{ina i nego-
vite sovladeteli majka mu i bra}ata ovekove~eni se vo Markoviot manastir kraj Skopje i
manastirot pod Markovi Kuli vo Prilep. Toa e lik na freska na car {to zra~i so vera i
energija, dostoen vladetel i za{titnik na narodot. Nad vleznata vrata na manastirot stoi
natpisot: "Jas Kralot Marko go sozdadov i ispi{av ovoj (manastir) Bo`ji hram". Taa
za{tita na make-donskoto carstvo lebdi nad likot, krunata i pismoto, so rogot vo race
kako simbol na silnata pravoslavna makedonska dinastija vo nalet pred turskoto osvoju-
vawe. Go ~uva narodot, ja ~uva Makedonija.
Dvaeset i pet godini vo svoeto vladeewe Kralot Marko i bra}ata ostavija prekra-
sni crkvi, manastiri, carski dvorovi i tvrdini po site makedonski prostori. Toa e isto-
rija pi{uvana so freski i makedonsko crkovno pismo, iljada godini upotrebuvano vo ce-
liot pravoslaven i makedonski svet. Gradbite od toga{ u{te stojat so celiot sjaj na fre-
skopisot i ikonostasite. Taka si zaslu`i mesto vo epot i mitot junakot nad junacite.
Parite so likot na Krale Marko bile vo optek nasekade, kako i parite od Evrosimai
mladiot kral Andreja, kovani vo Markovata kova~nica vo Ohrid. Site Volka{inovi na-
slednici imale samostoen status i bogatstvo za da gradat i `iveat rasko{no i vo blago-
stojba so narodot. Site so godini podigale od sreboto vo Dubrovnik {to go imal deponi-
rano Volka{in. Krale Marko na kow so bozdoganot vo race, {titot i kopjeto, ist e kako
site voini, kralevi od Makedonija.
Duhot na Aleksandar, na Justinijan, na Samuil, na Krale Marko, na Goce Del~ev
u{te go ~ekaat Makedoncite za da gi {titi kako {to bilo toa od sekoga{.

41

42

BELE[KA

BELE[KAZA AVTOROT
ZA AVTOROT

Vo Pelagonija, na polovina pat
me|u Prilep i Bitola, vo seloto To-
pol~ani, rodena e krstena i porasna-
la Angelina, vo familijata na [u-
plinovci, me|u osum bra}a i sestri,
golem broj bratu~edi, strini, vujni i
tetki... celo selo rodnini.
Sozdala familija so Sa{a Mar-
kus, im se rodile dve }erki so polu-
ruski gen {to prodol`uva i kaj vnu-
cite kako posebno kulturno nasled-
stvo od dva naroda.

Najgolemiot del od `ivotot kako profesor po filozofija, go posvetuva na genera-
ciite koi pred nejzini o~i sozrevale, se {koluvale i mu se vra}ale na op{testvoto kako
uspe{ni kadri i seriozni familijarni lu|e so koi seu{te odr`uva prijatelski vrski.
Pre`iveala vojni, zemjotresi, poplavi i zagubi, akumuliraj}i energija seto toa po-
vtorno da go iz`ivee i da go preraska`e.
Najinteresno e toa {to po~na da pi{uva i da objavuva knigi vo osmata decenija od

svojot `ivot.

Nejzina preokupacija se makedonskite drevni vrednosti, makedonskite carski di-
nastii, naukite, filozofijata, medicinata, teatrite, makedonskite pari, drevnata ishra-
na a sega i prikaznite vo prodol`enie, od Makedon, za site pova`ni li~nosti i nastani
od dolgata istorija na Makedonija.

SODR@INA

SODR@INA

Be{e si bila prikazna za bogot Makedon...............................................................................5

Be{e si bila prikazna za Kosmi~ka Makedonija...................................................................7

Be{e si bila prikazna za Golemata Majka..............................................................................9

Be{e si bila prikazna za Ahil..............................................................................................11

Be{e si bila prikazna za Herakleja.....................................................................................13

Be{e si bila prikazna Filip IIMakedonecot.....................................................................15

Be{e si bila prikazna za Aleksandar i Bukefal................................................................17

Be{e si bile Makedonci vo Indija.......................................................................................19

Be{e si bila prikazna za Stibera........................................................................................21

Be{e si bile {koli vo Makedonija.......................................................................................23

Be{e si bile prikazni za kirili~noto pismo.....................................................................25

Be{e si bila prikazna za vezena ko{ula.............................................................................27

Be{e si bila prikazna za Kanon............................................................................................29

Be{e si bila prikazna za Hanzite i Kale{ite....................................................................31

Be{e si bila prikazna za carot Konstantin........................................................................33

Be{e si bila prikazna za Justinijan od Skopje...................................................................35

Be{e si bila prikazna za carot Samuil...............................................................................37

Be{e si bila prikazna za Makedoncite vo Rusija...............................................................39

Be{e si bila prikazna za Krale Marko................................................................................41

MAKEDONSKITE MITOLO[KI DINASTII

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->