You are on page 1of 42

SKIJALI[TA ZA

PREBIRLIVI VKUSOVI
PET SKI-REGIONI
SO PET YVEZDI

MAKEDONSKITE DIZAJNERI
ZA BIZNIS - KLASATA:
DISKRECIJA, LE@ERNOST I AVTOMOBILI
KVALITET PREPORA^UVAAT BELITE AVTOMOBILI
MAKEDONSKITE DIZAJNERI IDEALEN IZBOR ZA
DELOVNITE @ENI

BIDETE LE@ERNI I
ELEGANTNI NA KAKO SE UREDENI
NOVOGODI[NITE KANCELARIITE NA
MAKEDONSKITE
KOKTELI I SVE^ENOSTI TOP-MENAXERI
SE SLEDI TRENDOT,
SE NEGUVA KLASIKATA

PODAROCI ZA NOVA GODINA


EKSKLUZIVNI PROIZVODI VO
SKOPSKITE PRODAVNICI
TAJNATA NA
YVEZDENITE MEUR^IWA
PROSLAVATA NA
NOVOGODI[NITE PRAZNICI E
NEZAMISLIVA BEZ [AMPAW!
Business Style MARKETING 85

88 MAKEDONSKITE DIZAJNERI
ZA BIZNIS- KLASATA:
DISKRECIJA, LE@ERNOST I KVALI-
TET PREPORA^UVAAT MAKEDONSKI-
TE DIZAJNERI
SPECIJALEN PRILOG
dekemvri 2008 MODNI TRENDOVI
Izdava:
91 ZIMA 2008/2009
KAPITAL MEDIA GROUP BIDETE LE@ERNI I ELEGANTNI NA
doo ul. Romanija bb. NOVOGODI[NITE KOKTELI I
(fabrika Gazela) SVE^ENOSTI
1000 Skopje; p.fah:503
Republika Makedonija
94 KAKO SE UREDENI KANCELA-
tel: ++ 389 2551 441
faks: ++ 389 2581 440 RIITE NA MAKEDONSKITE
e-mail: kapital@kapital.com.mk TOP-MENAXERI
SE SLEDI TRENDOT, SE NEGUVA
Avtori na prilogot: KLASIKATA
Verica Jordanova,
Spasika Jovanova,
99 PREDLOG - PODAROCI ZA
Melina Tan~eva Cvetanoska
NOVA GODINA
Grafi~ki dizajn: EKSKLUZIVNI PROIZVODI VO
Nikolaj Toma{evski SKOPSKITE PRODAVNICI
Igor Toma{evski
102 [TO PONUDIJA MAKEDONSKI-
TE AGENCII ZA PRAZNICITE
Fotografija:
Aleksandar Ivanovski
Fotoarhiva na Kapital POMALKU KLASIKA, POVE]E LUKSUZ
ZA DO^EK NA NOVA GODINA
Marketing:
105 SKIJALI[TA ZA
Aleksandra Stojmenova
www.kapital.com.mk PREBIRLIVI VKUSOVI
www.total.com.mk PET SKI-REGIONI SO PET YVEZDI

108 PRAZNI^NA TRPEZA


DOBRO VINO NAJDOBRO SE KOMBI-
NIRA SO DOBRO DRU[TVO!

110 NAJDOBRI SVETSKI RESTORANI


“BULDOG” I “DEBELA PATKA”
VO BORBA ZA PRVOTO MESTO

112 TAJNATA NA YVEZDENITE


MEUR^IWA
PROSLAVATA NA NOVOGODI[NITE
PRAZNICI E NEZAMISLIVA
BEZ [AMPAW!

114 NAJCENETITE SIREWA


NA SVETOT
HRANA NA BOGOVITE SO KRALSKA CENA

116 VRVNO VINO ZA


DOBRA BIZNIS-ZDELKA
ZA LU\E SO STIL VINOTO
E ODLI^EN IZBOR

117 MURANO [ARMOT NA MAGIJA-


TA KOJA TRAE NIZ ISTORIJATA

120 ^ASOVNICI
VREMETO NEMA CENA

122 AVTOMOBILI
ALTERNATIVNI TEHNOLOGII
VO DELOVNITE AVTOMOBILI
BELITE AVTOMOBILI IDEALEN
IZBOR ZA DELOVNITE @ENI

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
86 MARKETING
Business Style

amo nekolku dena n$ delat od podgotovkite za proslava na novogodi{-


startot na novata godina nite i bo`i}nite praznici. A nie so ovoj


Verica Jordanova
○ ○ ○
jordanova@kapital.com.mk
○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○
S ispolneta so novi predizvici,
isku{enija, bitki, doka`uvawa...
Nova godina koja, spored mnogu
predviduvawa, }e bide te{ka,
polna so nepredvidlivost i
neizvesnost. Crnite scenarija, lo{ite
informacii od svetskite finansiski pazari
i ne tolku rozevite prognozi za idninata,
ve}e podolgo vreme se top- tema. No nie
predlagame ne{to drugo. Barem na kratko
specijalen prilog }e se obideme da vi
pomogneme toa da go napravite inspira-
tivno i so stil.
Za po~etok vi predlagame, ako toa ve}e
ne vi e voobi~aena praktika, da zapo~-
nete so organizirawe na novogodi{nata
zabava na koja }e se dru`ite so vrabote-
nite, }e vospostavite pobliski, ponepo-
sredni odnosi. Vakvite neformalni
dru`ewa doka`ano imaat pozitiven efekt
ignorirajte gi! vrz motivacijata za rabota, podobruva-
Ako ne ste po~nale, vreme e da gi zapo~nete weto na me|u~ove~kite odnosi i zgolemu-

l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478 l
MARKETING 87

vaweto na doverbata pome|u vrabotenite i ni~niot period, koga voobi~aeno ima mnogu
menaxmentot. Dokolku buxetot vi dozvolu- rabota. Elkite i ostanatite dekoracii ne
va, podgotvete i mali, prigodni, ubavo ~inat mnogu, a imaat odli~ni efekti vrz
spakuvani podaroci. Toa definitivno vrabotenite, klientite i sorabotnicite koi
nema nikogo da go ostavi ramnodu{en! doa|aat vo va{ata kompanija.
Pritoa vodete se od maksimata: ne se Dokolku vi e nadminato slaveweto na
va`ni podarokot i negovata vrednost tuku novogodi{nata ve~er vo lokalnite kafeani
vnimanieto i blagodarnosta koi se i kafuliwa, iskoristete go posledniot den
iska`uvaat so nego. Ne zaboravajte gi od godinata da se vidite so va{ite prijate-
va{ite najva`ni delovni partneri i li posakuvawe. So specijalniot prilog koj e
sorabotnici. pred vas, sakavme da ve inspirirame kako
Prazni~no nakitete gi rabotnite prosto- so stil i na nivo da praznuvate, proslavu-
rii. Ubavite novogodi{ni dekoracii mo`e vate, nazdravuvate i podaruvate.
da ja podignat motivacijata vo pretpraz- Sre}ni praznici!

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
88 MARKETING Business Style

MAKEDONSKITE DIZAJNERI
ZA BIZNIS- KLASATA: Makedonskite menaxe-
ri i menaxerki s$
DISKRECIJA, pove}e gi sledat
trendovite na obleku-
vawe koi gi diktiraat
svetskite modni imiwa
LE@ERNOST I i se obiduvaat sekoga{
da bidat vo trend i
moderni. Ova e gene-
KVALITET ralnata ocenka na
makedonskite dizajneri
i stilisti za oblekuva-
weto na makedonskata
PREPORA^UVAAT biznis-scena. Tie
davaat i nekoi prepo-
raki za izgledot na
MAKEDONSKITE prazni~nite delovni
zabavi, no i kako
sekoga{ da se bide
eleganten i vo trend
DIZAJNERI Verica Jordanova
jordanova@kapital.com.mk
naj~esto izrabotuva dnevni delovni
varijanti na obleka koi sekoga{ se
enite po~esto so nekakvi specifi~nosti i koi so
baraat modni modni dodatoci mo`at lesno da se

@ soveti od
dizajneri za toa
kako da neguvaat
ili sozdadat
svoj stil.
Mladite menaxeri obrnuvaat pove}e
vnimanie za toa kako izgledaat vo
razli~ni prigodi, a s$ pove}e se
baraat par~iwa obleka vo koi
transformiraat vo ve~erni varijanti.
"Varijantata fustan so sako e dobra,
pri {to so soblekuvaweto na sakoto,
formata na fustanot ja otkriva i
svojata ve~erna varijanta, so otvor
na grbot ili so vmetnata tantela. Vo
kombinacija se i svilenite ko{uli so
originalni dezeni”, veli Ristovska.
Taa koristi prirodna svila, pamu~en
lu|eto od biznisot so svojata obleka pli{ i drugi prirodni materijali, a
}e manifestiraat serioznost, stil i okolu izborot na boite predimstvo
doslednost. Ova e zaklu~ok na del od ima li~niot sens.
makedonskite modni kreatori i Za korporativnite kokteli i zabavi,
stilisti so koi razgovaravme na Ristovska veli deka se dozvoleni za
temata – kolku i kako makedonskite nijansa poslobodni kombinacii pri
menaxeri neguvaat biznis-stil vo {to temnite boi se sekoga{ siguren
oblekuvaweto? izbor iskombinirani so nijansirani
“Vo mojata dolgogodi{na rabota se ili kontrastni modni dodatoci, kako
zapoznav so mnogu `eni so razli~ni bro{evi i obetki.
profesii: direktorki, advokati, Deka `enite se po~esti klienti i na
sopstveni~ki na biznisi. Site niv gi stilistite, potvrduva i stilistkata
spojuva edna zaedni~ka nitka: da se Caci Pakovska koja veli deka od nea
bide sekoga{ IN, da nosat dobro dosega pomo{ barale samo `enite.
skroeni kostimi, da ja nosat obleka- “Mo`ebi na ma`ite im e mnogu
ta kako sopstvena ko`a i da bidat polesno da se doteraat za odredena
originalni”, veli modnata dizajnerka prigoda. Ne mo`am da zboruvam
Antonija Ristovska koja za generalno, no moram da zabele`am
klientkite od felata na biznistot deka devojkite i `enite na vozrast
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 89
nad 28 godini se odli~ni za
sorabotka. Golem del od niv imaat
doblest da si priznaat deka im e
potrebna pomo{ za podobruvawe
ili dooformuvawe na nivniot stil
na oblekuvawe, ili pak ednostavno
eden mal sovet bi im bil dobredoj-
den za nekoja specijalna prigoda”,
objasnuva Pakovska. Taa smeta deka
za onaa `ena koja e svesna za

Foto: Bisera Stankoska


sopstvenite kvaliteti, `ena koja
ima kariera i znae {to saka vo
`ivotot, ne e ni{to “stra{no” da
pobara i sovet od stilist.
“Jas imam sre}a vo mojot butik da
imam tokmu vakvi `eni, uspe{ni
`eni so vkus. Zadovolstvo mi e da
im pomagam vo “doteruvaweto” , NIKOLA BULEVSKI –
osobeno da im pomagam vo odbira- BULE moden dizajner
weto na sekojdnevni obleki koi bi
gi narekle “business casual”, veli “Sakaj}i da odgovoram na
taa. Nejzinata generalna ocenka za potrebite na potro{uva-
stilot na makedonskite menaxeri e ~ite, naskoro }e lansi-
ram nova marka ma{ki na listata na uspe{ni delovni lu|e
deka nekoi od niv deluvaat kako da treba da nosi skroena (tailored)
poseduvaat “milion dolari”, no ko{uli. So sopstvenikot
na poznatata fabrika za obleka”, prepora~uva Bulevski.
deka “najgolemiot paradoks e vo toa Toj veli deka mladite delovni lu|e
{to kolku pobogati, tolku so ko{uli “Palteks”,
re{ivme da gi zdru`ime s$ pove}e posvetuvaat vnimanie na
pomalku vkus, iako se razbira svojot izgled i me|u niv ima i takvi
sekoga{ ima i isklu~oci”. na{ite najsilni aduti
za da sozdademe kolekci- so izgraden karakteristi~en stil na
Pakovska za prazni~nite biznis- oblekuvawe.
zabavi godinava prepora~uva ja koja }e treba da ja
i `enite i ma`ite da vnimavaat na osvoi makedonskata
mnogu detali. @enite bi trebalo da delovna elita”.
vnimavaat da ne izgledaat vulgarno,
prenakiteno ili predoterano. vratovrski. Poln pogodok bi bil
Najdobar izbor, spored nea, e ednoboen crn, siv, ili pak crn
ednostaven crn, siv kostim kostum so beli linii. Ne
ili pak “koktel“ fustan koj treba da ja zaboravat belata
bi go nadopolnile so ko{ula koja sekoga{ deluva
diskreten nakit. sovr{eno.
Ma`ite treba da odbegnuva- I ma`ite s$ pove}e vnimanie
at kostumi vo svetli obrnuvaat na svojot stil
nijansi i {areni Modniot dizajner Nikola Bulevs-
ki – Bule veli deka za razlika
od `enite, koi dosega naj~esto gi
koristele i gi barale negovite
uslugi, vo ponovo vreme s$
po~esto raboti na imixot na
delovnite ma`i.
“Vo duhot na svetskite trendovi
koi nudat poeleganten stil,
naj~esto se bara dobar kostum od
visoko kvaliteten materijal,
skroen po merka na mu{terijata.
Dobro oblikuvaniot kostum mora
da se nadopolni so kvalitetna
ko{ula, koja na makedonskiot
pazar retko se nao|a. Kaj nas, za
`al, s$ u{te ne postoi tradicija
na {iewe ko{uli po merka.
Sekoj {to nastojuva da ima
sopstven imix, a voedno pripa|a
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
90 MARKETING Business Style

CACI PAKOVSKA
moden dizajner
“Business casual” podrazbi-
ra {ik kostimi, fustani i
interesni ko{uli. Najdobar
izbor, spored nea, za `eni-
te se: ednostaven crn, siv
kostim ili pak “koktel “
fustan, a za ma`ite ednobo-
en crn, siv, ili pak crn
kostum so beli linii. Ne
treba da se zaborava belata
ko{ula koja sekoga{ deluva
sovr{eno.

“Za razlika od porano, denes vklu~il pomalku napadni dodatoci,


ma`ite se poprebirlivi mu{terii i ~evli ili patiki {to nalikuvaat na
posvetuvaat pove}e vnimanie na udobni ~evli, elegantna blago
izgledot”, veli Bulevski. pripiena ko{ula vo bela ili crna
Toj za pretstojnite prazni~ni boja. Ko{ulata mo`e da bide so
zabavi prepora~uva pole`eren, no diskretni sjajni linii. Najva`no e
sepak eleganten izgled. Dokolku ne da se postigne sreden, le`eren i
se bara, bi gi isfrlil ma{nite, bi neguvan izgled.

ANTONIJA RISTOVSKA
moden dizajner
Za korporativnite kokte-
li i zabavi, Ristovska
veli deka se dozvoleni
za nijansa poslobodni
kombinacii pri {to
temnite boi se sekoga{
siguren izbor iskombini-
rani so nijansirani ili
kontrastni modni doda-
toci kako bro{evi i
obetki

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
91
Business Style 91

MODNI TRENDOVI ZIMA 2008/2009

BIDETE LE@ERNI
I ELEGANTNI NA
NOVOGODI[NITE
KOKTELI I
SVE^ENOSTI

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478 l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
92 MARKETING Business Style

Lila bojata vo Krznoto, Kolekciite ova sezona se


site nijansi e satenot ili prepolni so ~ipka, koja
definitivno svilata, iskoristena kako celosna
boja na ovaa definitivno kombinacija ili samo vo
sezona. Zimava gi vra]aat detali, definitivno }e Ve
nema da pogre{i- vo igra napravi otmena, prefine-
te ako odberete i elegancijata ta i zabele`ana na praz-
kafeava i `olta i glamurot ni~nite zabavi

ekemvri i januari se nasmevkata! moderno i profesionalno.

D mesecite ispolneti so
zabavi, kokteli i proslavi
koi gi organiziraat
Va{ite delovni partneri,
sorabotnici i prijateli. Za da
bidete top na zabavite, da bleskate
Delovniot stil za `enite ova
sezana ima edno va`no pravilo –
elegancija vo polovinata. [to
ponaglasena polovina so nekoj ubav,
ko`en kai{ - toa podobro. Efektot
mo`e da go postignete i so visoki
Karakteristi~no za ovaa zimska
sezona e i golemiot “come back” na
tantelata. Bez razlika dali }e se
odlu~ite za Total look ili kako
detaq, fatalnata i prefineta
tantela definitivno }e Vi dade
i da ostavite vpe~atok, izborot na pantaloni ili sukwa so visoka trend i izgled koj ne mo`e da ne
oblekata ne treba da go ostavite za polovina. Brilijantno bolero, ostane nezabele`an. Prisutna vo
posleden moment. Modnite soveti za ko{ula so ma{na, {iroki pantalo- kolekciite na Prada, Kavali,
ladnite denovi ovaa zima vklu~uva- ni, naglaseno tesena polovina – toa Mekvin i Viktor&Rolf, tantelata
at kombinacii koi sodr`at ekstra- e izgledot koj sovr{eno go ilustri- definitivno mo`e koja bilo
vagantni par~iwa od saten, ~ipka ra stilot ovaa zima. kombinacija na obleka da ja
volna i krzno Pokraj {irokite pantaloni, vo moda napravi neodolivo moderna.
[to se odnesuva do boite, i ovaa se vratija i dolgite xemperi koi Kako del od biznis- garderobata,
godina dominiraat crna i siva, a mo`at da se nosat kako mini kaputite sekako se nezamenlivi i
nema da pogre{ite ni so ladnite fustan~iwa, a koi mnogu uspe{no ovaa zima.
tonovi kako temno sina i violetova... krijat i nekoj kilogram pove}e, ako Kaputite vo forma na A i ovaa
[to i da odlu~ite, potrudete se da go imate. Hit se i tesni zdolni{ta godina ostanuvaat trendi. Se nosat
bidete elegantni i umereni i sekako do kolenici, koi se idealni za so kai{ koj go odvojuva gorniot od
ne zaboravajte go najva`niot detaq- dami koi sakaat da izgledaaat dolniot del i sozdava vpe~atok
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style 93

Iako najnovite modni trendovi diktiraat potesni vratovrski, ekspertite prepora~uvaat


biznismenite premnogu da ne eksperimentiraat so {irinata na vratovrskite

deka nosite zdolni{te i jakna. vo teatar. Otka~eno }e izgleda so stesnuvawe od barem polovina
Izgledaat mnogu romanti~no i farmerki, a sofisticirano so santimetar, a nekoi duri i pove}e.
potsetuvaat na pelerinite koi eleganten kostum. Dobra vest e {to Trendot na stesnuvawe na vratovrs-
odamna se nosele. vo moda se vratija ~antite so kite se prepi{uva na trendot na
Se nosat i kaputi koi se {irat vo sredna golemina, koi se dosta stesnuvawe i na modelot na samite
gorniot ili dolniot del i taka polesni za nosewe od masivnite koi kostumi. Vo poslednite nekolku
davaat volumen na Va{eto telo. Vo dosega dominiraa. godini kostumite se potesni,
sklad so toa se nosat luksuzni Ovaa sezona se nosi zmiska ko`a. sledej}i gi telata koi stanuvaat
materijali, kako saten ili ka{mir. Vo moda se vra}aat sinxirite i potenki i oblikuvani poradi
Poludlabokite ~evli koi bea metalnite dr{ki. golemata popularnost na ve`balnite.
vistinski hit minatata sezona i POTESNA VRATOVRSKA – Dizajnerite promoviraat i strukira-
ovaa godina se neizostaven del od POMAL USPEH ni ko{uli i tesni farmerki.
`enskiot plakar. Mo`e da se nosat Na delovnite ma`i im se prepora- Evropskite luksuzni brendovi kako
pod pantaloni, no i na kratki ~uva da ne gi sledat modnite „Charvet”, „Hermes” ili „Salvatore
zdolni{ta. ^izmite pak se nosat trendovi po sekoja cena. Vo visoki- Ferragama”, gi stesnija vratovrskite
visoko do kolenata, izgledaat te korporativni krugovi se vnimava pred amerikanskite kolegi. Duri i
intrigantno i pomalku feministi~ki. na sekoj detaq, pa sekoja promena tradicionalniot britanski „Thomas
No vakvi modeli ne se prepora~u- vo {irinata na kravata mo`e da Pink” se simna od 9,5 na 8,2
vaat na delovnite `eni, tuku samo se odrazi duri i na uspehot na santimetri.
za odva`nite devojki. rabota. Ako vratovrskata e premno- No nekoi diktatori na stil i
ZMISKATA gu tesna, ma`ot bi mo`el da proizvoditeli na najskapite modeli
KO@A E HIT izgleda premnogu trendi i da ne se na vratovrski ne se pridru`ija kon
Vode~kite svetski dizajneri, kako vklopuva vo konzervativnite ovaa “tesna” revolucija. Primer,
Vivien Vestvud i Dona Karan na delovni kodeksi. Zatoa stru~wacite „Brooks Brothers” svoite tesni modeli
svoite revii poka`aa deka crnata prepora~uvaat vratovrskite na na vratovrski gi simnaa od 9,5 na
ko`na ~anta e apsoluten hit na biznismenite vo naj{irokiot del da 9 santimetri, no nekoi od najskapi-
sezonata. Misti~na, elegantna i ne bidat potesni od 7,5 santimetri. te primeroci ostavija da bidat
sofisticirana mo`e da pomine Od minatata sezona vratovrskite se {iroki i do deset santimetri.
skoro so site kombinacii. Mo`e da potesni, a so niv odat i soodvetni Verica Jordanova
ja nosite na rabota, vo grad pa i tenki jazli. Stanuva zbor za jordanova@kapital.com.mk

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
94 MARKETING Business Style

KAKO SE UREDENI KANCELARIITE


Izgledot na kancelari- NA MAKEDONSKITE TOP-MENAXERI

SE SLEDI TRENDOT,
jata ne e va`en i ne
govori samo za stilot
na direktorot. Mnogu

SE NEGUVA
pove}e taa e slika na
imixot i mo}ta na
kompanijata. Kako
izgledaat kancelariite

KLASIKATA
na prvite lu|e na
makedonskite kompanii?
Dali svetskiot trend na
minimalizam vo enteri-
erskoto ureduvawe na Spasijka Jovanova ne govori samo za stilot na direkto-
jovanova@kapital.com.mk
delovniot prostor e rot. Mnogu pove}e taa e slika na imixot
enaxerite vo svoite kan- i mo}ta na kompanijata. Se razbira,
prisuten vo Makedonija celarii pominuvaat po- dokolku podednakvo vnimanie se pos-
ili pove}e se neguva
klasi~niot stil?
Ima i novo i staro.
I moderno i klasi~no.
M ve}e od 40 ~asa nedel-
no. Kako }e bide ureden
ovoj prostor, mnogu vlijae
na nivnoto raspolo`enie
i na produktivnosta vo raboteweto. Iz-
gledot na kancelarijata ne e va`en i
vetuva i na ureduvaweto na ostanati-
ot deloven prostor na firmata. Kako
izgledaat kancelariite na prvite lu-
|e na makedonskite kompanii? Dali svet-
skiot trend na minimalizam vo ente-
rierskoto ureduvawe na delovniot pros-

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 95

SP MARKET
SA[O DAVITKOVSKI
Klasi~en stil vo moderni
uslovi, so izrazena domina-
cija na umetni~ki sliki od
makedonski avtori

EUROSTANDARD BANKA
SR\AN KRSTI]
Visoko izrazena klasika za
da dava posebna doza na
serioznost i doverlivost,
zabele`itelno prisustvoto
na mini biblioteka

tor e prisuten vo Makedonija ili po- sekretarkata za sekoja rabota {to treba mi stakleni yidovi so maksimalna de-
ve}e se neguva klasi~niot stil? Ima i da ja zavr{i. Boite na mebelot ja sledat cibelna za{tita i variolajt zavesi
novo i staro. I moderno i klasi~no. modata vo oblekuvaweto. Godinava e koi se reguliraat kompjuterski. Cel-
Arhitektite se ednoglasni deka sega{- trend violetovata boja vo site nijan- ta e da se zgolemi bliskosta so vra-
niot trend e minimalizam koj domi- si, no crnata i belata ostanuvaat do- botenite i maksimalno da se iskoristi
nira kaj mebelot, boite i dodatocite, minantni. Novina e {to kancelarija- son~evata svetlina za da se {tedi ener-
a vo odnos na opremenosta so tehno- ta na generalniot direktor ve}e ne mora gija. Posebno vnimanie treba da se pos-
lo{ki pomagala, se odi kon maksimum. da bide odvoena od drugiot prostor veti na elektronskite uredi, kako {to
Site IT-elementi mu se na dofat na so debeli yidovi i dvojna vrata. S$ se televizorite, muzi~kite pleeri i dru-
direktorot, koj ve}e ne ~eka pomo{ od pove}e se odi kon re{enija na gole- gi. Tie ne treba da dominiraat vo kan-

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
96 MARKETING Business Style

VIP
NIKOLA QU[EV
Ekstramoderna i multi-
funkcionalna kancela-
rija, vo koja dominira
brendot na mobilniot
operator “Vip”
celarijata, tuku za niv da se najde dis- bar vkus. “Patot do kancelarijata na I samite menaxeri taka go do`ivuvaat
kretno re{enie, mo`ebi da bidat smes- direktorot mnogu pove}e zboruva za imi- prostorot vo koj rabotat.
teni vo zatvoren del, a da se koris- xot na firmata. No ako dizajnot go nad- VLEGUVA MODERNIOT TREND
tat po potreba. mine dobriot vkus, kancelarijata po- Modernite trendovi vo ureduvaweto na
“Nema potreba od zatvoreni kancelarii ve}e zboruva za nego otkolku za fir- menaxerskite kancelarii gi ima vo Ma-
zatoa {to ve}e nikoj nikomu ne mu pre~i mata”, smeta toj. kedonija. No mnogu pove}e se sretnuva
vo raboteweto. Sega se raboti bes{umno Arhitektot Martin Panovski od “Stu- klasi~niot stil. Telekomunikaciskite kom-
i site gledaat vo sopstveniot moni- dio 2000” sovetuva deka za dobar iz- panii se smesteni vo novi delovni zgradi
tor. Se odi kon toa da ima mnogu svetlo gled i za da se zadr`i idejnoto re- i tie go sledat trendot vo ureduvawe-
i usoglasuvawe na rasprskuvaweto na {enie na dizajnot mnogu e va`no odr- to na celokupniot prostor. Vo kance-
svetlinata. Trend e integrirana svetlina `uvaweto na kancelarijata. “Kaj nas lariite na mobilniot opretor “Vip”, smes-
od nadvor i od vnatre so cel {tede- pove}e se odi na menaxerski kance- teni vo delovniot centar “Soravia”, do-
we elektri~na energija”, veli Bujar Mu- larii od zatvoren tip bidej}i mnogu minira aktuelniot trend na minimali-
~a, arhitekt i kosopstvenik na studi- malku ima delovni zgradi koi dozvo- zam. Kancelarijata na glavniot izvr{en
oto “Megaron in`enering”. luvaat otvorawe na prostorot. Nedos- direktor Nikola Qu{ev e ekstramoderna
Toj prepora~uva poednostaven mebel, tigot na dobar deloven prostor ~esto i multifunkcionalna i vo nea domini-
funkcionalno biro na koe mo`e da so- e pre~ka da se napravat ubavi mena- ra brendot na kompanijata.
bere {to pove}e elektronski uredi, mo- xerski kancelarii. Kompaniite koi gra- “Posvetivme mnogu vnimanie za da gi
derni i udobni stol~iwa koi se do- dat svoi zgradi, ja imaat taa mo`nost”, zadovolime specifi~nite barawa pri
bri za r’betot. “Mebelot e mnogu ed- veli Panovski. vnatre{noto ureduvawe. Prostorot iz-
nostaven, no najdobro mo`no dizajni- Rabotniot prostor na glavniot menaxer gleda mnogu nekonvencionalno. Izle-
ran i od najkvaliteten materijal. Ve- ne go ~ini samo negovata i kancelari- govme od voobi~aenata matrica na zat-
}e nema aplikacii, cve}iwa, lavovi, jata na sekretarkata. Sostaven del se voren prostor. Korporativnata kultura
tigri. Toa otide vo muzeite. Domini- i salata za sostanoci, kako i posebna na kompanijata e otvorenost, bliskost,
raat aluminium, staklo, ubava ve{ta~ka bawa, kujna, pa duri i prostorija kade ~esnost. I mene mi e poubavo da imam
ko`a, fina ekolo{ka plastika. Vo odnos toj mo`e da se odmori ili presoble~e. vizuelen kontakt so lu|eto okolu me-
na boite, moderni se bela, siva, cr- “Top-menaxerot bi trebalo da ima ba- ne. Vratata od mojata kancelarija e
na, violetova, zelena. Mo`e vo kan- wa, prostor kade mo`e da legne za da sekoga{ otvorena, so {to e elimini-
celarijata da se sretnat i kat~iwa se odmori, prostor za mali sostanoci rana inicijalnata bariera. Kancela-
koi ne se funkcionalni tuku se estet- i nevrzani muabeti i golema kancela- rijata e isklu~itelno funkcionalna.
sko u`ivawe. Vo niv mo`e da se sta- rija. Treba da ima eden vlez preku kan- Mnogu se razmisluva{e da ima dovolno
vi dobra skulptura, slika, cve}e. Celta celarijata na sekretarkata i eden spo- prostor za komunikacija i sostanoci.
e da se poka`e mo}ta i preku umet- reden izlez”, smeta Panovski. Prili~no vnimanie se posveti na opre-
nosta”, objasnuva Mu~a. S$ pove}e se odi kon toa kancelari- muvaweto so IT-aparati, koi se dis-
Kolku kancelarijata zboruva za imi- jata i firmata da bidat vtor dom na kretno postaveni bidej}i se vgradija
xot na menaxerot i na kompanijata? menaxerot zatoa {to mnogu pove}e vreme koga se opremuva{e celata kancela-
Spored Mu~a, dovolno do nivo na do- toj pominuva na rabota otkolku doma. rija. Mebelot glavno e doma{en i e

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 97

KANCELARIJA OD DVA MILIONI EVRA


olku ~ini najskapiot mebel i
oprema za menaxerska kancelarija?

K Ako sakate da sedite na najskapoto


stol~e, pred najskapoto biro, da
koristite najskapo penkalo, laptop,
kompjutersko gluv~e, pe~atar i mobilen
telefon, treba da platite okolu dva milio-
ni evra.
RABOTNA MASA OD 129.000 EVRA
Masata “Power Desk” e napravena od {est
razli~ni vidovi egzoti~ni drva. Sekoe biro
se proizveduva isklu~ivo po nara~ka, a go
proizveduva firmata “Parnian”. Najverni
kupuva~i se ~lenovite na holivudskiot xet-set.
STOL^E OD 50.000 EVRA Diamond Crypto
Uspe{nite direktori sakaat da sedat vo Smartphone
udobna fotelja. Kompanijata ”Intershtul”, na
~elo so arhitektot Hadi Teherani, go
konstruira najskapoto stol~e vo svetot. Toa
e naizgled obi~no stol~e, no e ukraseno so
zlatni i srebreni dr`a~i i so tapaciran
cveten dezen. misterypiece
PENKALO OD 512.000 EVRA gluv~e od 18-karatno belo zlato, so 59 brilijantno
Firmite “Montblanc” i ”Van Cleef&Arples” go pretstavija bruseni dijamanti. Na nego mo`ete da gi dodadete
penkaloto “Mystery Masterpiece”, koe e napraveno od 20- svoite inicijali koi }e bidat vo dijamanti.
karaten safir, rubin ili smaragd i od 840 dijamanti. PE^ATA^ OD 14.000 EVRA
Za edna godina sekoj od trite modeli e prodaden vo Proslavuvaj}i ja dobrata proda`ba na laserskiot
samo tri primeroci. pe~ata~ HP 1160, “Hjulit Pakard” go oblo`i so zlato
LAPTOP OD 283.000 EVRA eden od pe~ata~ite. Luksuznata verzija e oblo`ena so
Holandskata kompanija ”Ego Lifestyle B.V.” se gordee so 24-karatno zlato i nema posebni funkcii.
najskapiot laptop, ~ija cena ne e rezultat na nekoja MOBILEN OD 912.000 EVRA.
posebna konfiguracija tuku na toa {to e ukrasen so ”Diamond Crypto Smartphone” e proizvod na moskovskata
dijamanti. Plo~ite se od belo zlato i sodr`at 356 kompanija “Ankort”. Telefonot e izraboten od platina i
brilijanti, kako i dva rubini vo logotipot na kompani- e ukrasen so 50 dijamanti. Logoto na firmata i
jata ”Tulip”. Ovoj laptop ima 64-biten procesor “AMD navigacionoto kop~e se napraveni od rozevo 18-karatno
turion”, 100-gigabajten hard disk i “ATI Radeon Xpress zlato. Najskapiot mobilen telefon treba da ima i
200” grafi~ka kartica. najskap broj. Na humanitarna akcija vo Katar, za dva
GLUV^E OD 17.000 EVRA milioni evra e prodaden telefonski broj so sedum
Vo [vajcarija se proizveduva najskapoto kompjutersko {estki.

praven po nara~ka”, veli Qu{ev. bitel na ubavi sliki. Zatoa sliki na larija za sekretarkata.
Toj priznava deka kancelarijata ja do- na{i poznati avtori gi krasat yido- Po sli~en princip e ureden i mena-
`ivuva kako vtor dom, odnosno kako udo- vite na kancelarijata. Toa e i odraz xerskiot prostor vo Eurostandard banka.
ben i prijaten prostor. Qu{ev e gord {to na kulturata i na `elbata da se ne- Prviot generalen direktor Sr|an Krs-
vo ureduvaweto na kancelariite ne sa- guva poseben odnos kon umetnosta. Osven ti} pretpo~ita klasi~en stil. “Toj stil
mo {to se ispo~ituvani standardite na znameto na kompanijata nema drugi dava doza na serioznost i doverlivost,
korporacijata, tuku se postavile elemen- brend-elementi. Imam predmeti koi po- {to e glavna odlika na {vajcarskite
ti koi se i podobri od tie vo drugite sebno mi zna~at. Vodam smetka kan- banki. Ja naslediv kancelarijata so ce-
kancelarii na “VIP” vo regionot. celarijata sekoga{ da mi bide sre- lokupniot mebel od prethodniot direktor
Poklasi~en stil neguva direktorot na dena bidej}i toa e mnogu va`no za vpe- na bankata. Ne menuvav ni{to, no ja
“SP market”, Sa{o Davitkovski, koj sam ~atokot {to go ostavate pred nadvo- oplemeniv so nekoi moi detaqi, uba-
si ja uredil kancelarijata. “Mojata kan- re{niot svet”, veli Davitkovski. va zbirka knigi, stru~na literatura, dra-
celarija e moderna, no ne mnogu luk- Celokupniot prostor za menaxerski ak- gi podaroci od moite porane{ni ko-
suzna. Sam ja sreduvav so mebel od tivnosti vo “SP market” e mnogu po- legi, semejstvoto i od prethodnata firma.
salonite vo zemjava. Pove}e vnimanie golem. Vo nego ima i golema sala za Vo kancelarijata dominiraat sliki so
posvetiv na slikite, bidej}i sum qu- sostanoci, mini-kujna i golema kance- motivi od [vajcarija, od kade {to se

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
98 MARKETING Business Style

KAKO DA JA UREDITE KANCELARIJATA SPORED FENG [UI


oga dizajnirate kancelarija za
K sostanoci, vo koja }e pregovarate
i za najsitnite detali, izbegnuvaj-
te crveni yidovi bidej}i poradi ovaa
boja mnogu lu|e ne se ~uvstvuvaat
udobno. I temnosinata ne se prepora-
~uva bidej}i gi zaspiva lu|eto. Za
prostor za brzi sostanoci dobri se
svetlite boi. Prostorijata vo koja }e
ve ~ekaat klientite, obojte ja so svetli
boi so izrazeni detali. Ova se
preporakite od poznatiot svetski
dizajner Kai Stania.
Spored pravilata na Feng {ui, so
energijata mo`ete sami da upravuvate
i so pomo{ na boite. Sinata boja e
prekrasna za meditacija i ima
smiruva~ki efekt. Crnata boja simbo-
lizira disciplina, intuicija i misti-
cizam. Najdobro e rabotnata soba da
vi bide oboena vo crna ili sina boja
bidej}i taka najdobro }e razmisluvate
i }e se koncentrirate na delovnite problemi. Vo sina strani ja zgolemuva koncentracijata i obezbeduva nosewe
stolica }e nosite najdobri delovni odluki. na ispravni odluki. Za delovnoto rabotewe da bide
Najnov pravec vo ovaa filozofija na ureduvawe na uspe{no, vratata od kancelarijata treba da bide na
prostorot e indiskata umetnost “Vaastu {astra”, ju`na, a sefot na severna strana. Osvetluvaweto od
zasnovana na drevnite vedski zapisi. Taa go po~ituva napred ili od leva strana za desnorakite, odnosno od
protokot na energija usloven od stranite na svetot, a desna za levorakite, ovozmo`uva pravilna i ramnomer-
celta e da se postigne zdravje, sre}a i pozitivna na svetlina i go namaluva napregnuvaweto na o~ite.
energija. Ovaa umetnost e stara 5.000 godini i se Iako e vo trend minimalizmot, koj povlekuva ladni i
nametnuva kako nov svetski Feng {ui. Spored “Vaastu neutralni boi, }e se ~uvstvuvate podobro so izrazeni
{astra”, rabotniot stol treba da se postavi vo pravec nijansi na `olta, portokalova, crvena ili nekoja druga
na zapad ili na jug bidej}i energijata koja doa|a od ovie boja koja pottiknuva aktivnost.

akcionerite na bankata. Tie se pri- na primer, kancelarijata na menaxe- tektite komentiraat deka vo ovie slu~ai
sutni niz celata banka. Najubav i na- rot spored stilot i uredenosta voop- na menaxerot verojatno mu e seedno
jomilen del od kancelarijata mi se go- {to ne se izdvojuva od prostorot za kako mu izgleda kancelarijata ili pak
lemite prozorci koi zafa}aat polovina vrabotenite. Izgledot na menaxerskata toj znae deka novata kancelarija ne-
od glavniot yid. Toa dava mnogu pri- kancelarija ne treba da bide odluka ma da mu napravi podobar biznis. Nad-
rodna svetlina i ubava atmosfera za na direktorot, tuku na kompanijata vo vor od klasikata se ekstremnite sti-
rabota”, smeta Krsti}. koja {to raboti”, pora~uva Panovski. lovi koi gi neguvaat nekoi menaxeri
Arhitektite smetaat deka trendot najm- STILOT NE E NOVINA pri ureduvaweto na sopstvenite kan-
nogu go sledat firmite vo IT-sektorot, Stilot na kancelarijata na menaxerot celarii. Ovie kancelarii se urede-
marketing-agenciite, izdava~kite ku}i, mo`e da zavisi od dejnosta na kom- ni isklu~ivo spored `elbata i vku-
telekomunikaciskite kompanii, firmi- panijata. Za advokatska kancelarija, sot na direktorot. A toa zna~i mnogu
te za pravni uslugi i osiguruvawe. “Me- na primer, se prepora~uva dizajn koj antikviteti, la`ni barokni stol~iwa,
naxerite porano sami gi dizajniraa kan- }e vleva mir i sigurnost kaj klienti- me{awe na stilovi (moderna masa i
celariite, potoa kradea idei, a sega an- te. Ureduvaweto na bankata treba da stol~iwa vo rezba, kilim na merme-
ga`iraat arhitekti”, istaknuva Mu~a. vleva ~uvstvo na mo} i zatoa stilot ren pod), skapi pijalaci, puri i hra-
I Panovski gleda nekolku fazi vo raz- trpi mermer i stolbovi. na naredeni po masite, lusteri, spu{-
vojot na menaxerskite naviki i potrebi Neguvaweto na poseben stil sepak ne teni plafoni, oru`je i drugi predme-
vo Makedonija. “Pogolem del od me- e novina vo Makedonija. I pri dizaj- ti so istoriska sodr`ina, plasti~no
naxerite prvo kupija dobri koli, pa niraweto i opremuvaweto na kance- cve}e, sliki od semejstvoto niz cela-
gi renoviraa ku}ite i stanovite, a potoa lariite na porane{nite direktori se ta kancelarija. Za arhitektite, vrv na
kancelariite”, poso~uva toj. vodelo smetka za enterierot. “S$ u{- sekoj ekstremen stil e portret na sa-
Spored nego, drug problem e {to vo te vo nekoi od ovie kancelarii mo- miot menaxer vo kancelarijata.
mnogu firmi vo zemjava pove}e se vo- `e da se najdat dobri par~iwa me- “Vo kancelariite kade se sre}avaat
di gri`a za kancelarijata na direk- bel”, istaknuva Panov. ekstremni stilovi, celta vsu{nost e
torot, a pomalku za drugiot deloven Mo`e da se sretnat i kancelarii ~ij da se postigne dominacija na mena-
prostor. “Vo Slovenija i vo Avstrija, stil ne e promenet so decenii. Arhi- xerot”, zaklu~uva Panov.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 99

PREDLOG - PODAROCI ZA NOVA GODINA

EKSKLUZIVNI PROIZVODI
VO SKOPSKITE PRODAVNICI
N
OVOGODI[NITE PRAZNICI SE ZATOA I ZASLU@UVAAT DA SE OBRATI OSOBE-
IDEALNO VREME ZA DARUVAWE. NO VNIMANIE NA IZBOROT NA PODAROCITE.
PODAROCITE SE DAVAAT KAKO ZA DA GO IZBEGNETE METE@OT VO PRETPRAZ-
IZRAZ NA BLAGODARNOST, @ELBA NI^NIOT PERIOD NIZ TRGOVSKITE CENTRI I
ZA SORABOTKA, IZRAZ NA PRIJA- PRODAVNICITE, “KAPITAL” NAPRAVI EDNA
TELSTVO I QUBOV. PODAROCITE OBIKOLKA ZA DA VI DADE NEKOLKU PREDLO-
STANUVAAT SE PO^ESTO I DEL OD ZI ZA PODAROCI ZA VA[ITE DELOVNI PART-
DELOVNITE, BIZNIS ODNOSI, PA NERI ILI PRIJATELI
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
100 MARKETING Business Style

“DUPONT” pretstavuva vrv na ekskluzivitetot za


dodatoci za ma`i. Vo ovoj proda`en
pepelnici za puri. Delovnite lu|e
vo Dupont, naj~esto doa|aat vo
Proda`niot salon na svetski salon mo`ete da najdete penkala, potraga za dodatoci za sebe ili za
poznatitot Dupont, postoi ve}e pet futroli za penkala, organajzeri, podaroci na delovni partneri i
godini vo Skopje i se nao|a vo futroli za karti~ki, neseseri, ta{ni pri toa naj~esto odbiraat penkalo
Zlatarskata ulica vo Gradskiot za delovni `eni i ma`i, man`etni, ili naliv pero, a dokolku se raboti
trgovski centar. Ovde }e gi igli za vratovrski, pari~nici i za pu{a~ - zapalki i futroli za
pronajdete site proizvodi na kai{i. puri.
Dupont, koj e svetski poznat brend Ako ste pu{a~ ili barate poklon za Cenite na proizvodite vo Dupont se
so poteklo od Francija. Brendot pu{a~, ovde }e najdete i {irok izbor isti vo site zemji i proda`ni mesta
Dupont postoi ve}e 136 godini i na zapalki, futroli za puri i na svetot.

“BIBLIOTEKA”
“Biblioteka” e specijalizirana prodavnica za
proda`ba na alkohol i dodatoci za alkohol.
“Biblioteka” postoi ve}e dve i pol godini i vo
nea mo`ete da najdete nad 100 razni vidovi
pijalaci, me|u koi viski, kowaci, rumovi, vina,
rakii, di`estivi, aperativi, {ampawi i likeri.
Tuka isto taka mo`ete da pronajdete razni
vidovi na dodatoci, kako na primer otvara~i na
vino, setovi za vino i ~a{i. Ovde mo`ete da
najdete i puri od poevtinite vidovi se do
najekskluzivnite.
Vo “Biblioteka” mo`ete da pronajdete sekakvi
pijalaci, od doma{ni vina, s$ do kowacite na
“Remi Martin Ekstra” i drugi pijalaci koi se
stari i do 30 godini i ~inat preku 20.000
denari. Od ostanatite kowaci mo`ete da gi
najdete Johnie Walker, Chivas, Jack Daniels, Jim Bean
i drugi.
Vo “Biblioteka” mo`ete da najdete i golem izbor
na ekskluzivni francuski, italijanski, hrvatski,
srpski vina, kako i pove}e vidovi {ampawi. Od
makedonskite vina, }e najdete izbor od site vina
koi se proizveduvaat kaj nas, duri i vinata koi
ne mo`at da se najdat vo maloproda`ba.
Kako podarok za pretstojnite praznici od
“Biblioteka” prepora~uvaat nekoi od ponovite i
ponepoznatite vidovi kowak i viski, so koj bi
mo`ele da dolovite iznenaduvawe i interes kaj
li~nosta na koja & podaruvate.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 101

“TOBACCO EXCLUSIVE”
Tobacco exclusive e proda`en salon za puri,
pribor za tutunski proizvodi, i ma{ki modni
dodatoci. Tuka mo`ete da najdete proizvodi na
Zippo, Caseti Paris, Akra, Denicoatea, Zzero i Victori-
nox. Od doma{nite brendovi zastapen e ra~no
izraboteniot srebren nakit na “Filigranski
momenti”.
Vo Tobacco exclusive od proizvodite za pu{a~i
mo`ete da najdete renomirani svetski brendovi na
puri i cigarilosi, pribor za tutunski proizvodi
kako pepelnici za puri, re`a~i za puri, humidori
za puri, matarki, mu{tikli, luliwa i tabakeri.
Od nakitot za ma`i, mo`ete da najdete ma{ki i
`enski ~asovnici od brendot Zzero od Italija,
Caseti od Pariz, kako i ra~no izraboten unikaten
srebren nakit od “Filigranski momenti”. Isto
taka ovde }e najdete i {irok izbor na popularni-
te no`iwa Victorinox od {vajcarsko poteklo.
Kako preporaka od Tobacco Exclusive za podarok za
Novogodi{nite praznici e komplet puri vo mal
humidor, Zippo zapalki so mo`nost za gravirawe,
pribor za puri i cigarilosi. Za vreme na
Novogodi{nite praznici Tobacco Exclusive, nudi i
specijalna ponuda na najnova moderna i dizajners-
ka linija na Zzero od Italija, nadopolneta i
zbogatena so dijamanti.
Tobacco Exclusive ima prodavnici vo trgovskite
centri “Ramstor” i “Soravia”.
Podgotvi: Melina Tan~eva Cvetanoska

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
102 MARKETING
Business Style Business Style

[TO PONUDIJA MAKEDONSKITE AGENCII ZA PRAZNICITE

POMALKU KLASIKA,
POVE]E LUKSUZ ZA
DO^EK NA NOVA GODINA
Spasijka Jovanova bawi, ponudata za niv s$ u{te e evra za pet do sedum dneven
jovanova@kapital.com.mk
skromna. [to }e izberat gra|anite, aran`man so avionski prevoz. Vo
o~ek na Nova godina na zavisi od toa kolku im e dlabok Pariz, na primer, {est no}evawa

D Menheten, Elisejskite poliwa,


pred fontanata Di trevi, vo
vodite na Arapskiot Zaliv
ili Mrtvoto More, na brod po Nil
ili na rajskite pla`i na Tajland,
xebot. Dokolku se odlu~at za zemjite
vo regionot, mo`e da pominat i so
200 evra. A za podale~nite i
sekako poluksuzni destinacii,
sumata stignuva i do nad 2.000
vo hotel so tri yvezdi i povratna
avionska karta }e ve ~inat najmal-
ku 1.000 evra. Vo Barselona, gradot
na neobi~nite gradbi na Antonio
Gaudi, pet no}evawa so pojadok i
Bali, Dominikanskata Republika, evra. ~arter-let ~inat isto taka okolu
Havai. Ovie ekskluzivni aran`mani Hit na pove}eto agencii godinava 1.000 evra. Poevtin e {estdnevniot
godinava makedonskite turisti~ki se Pariz, Rim, Barselona. Sekoga{ aran`man za Rim, ~ija cena e okolu
agencii im gi nudat na gra|anite atraktivni i u{te poprimamlivi za 900 evra.
{to sakaat novogodi{nite i proslava na novogodi{nata no}. Da Na Mediteranot ima u{te mnogu
bo`i}nite praznici da gi pominat se do~eka Novata godina na atraktivni mesta za da se pominat
nadvor od zemjava. Vo nivnata Elisejskite poliwa, pred fontanata pretstojnite praznici. Taka vo
ponuda ostanuva i klasikata – tri Di trevi ili na Ramblas e prediz- ponudata na agenciite mo`e da se
do pet dena za Nova godina vo vik za sekogo. Godinava ovie najdat i aran`mani za mondenskite
Grcija, Turcija ili vo Bugarija. metropoli za makedonskite gra|ani gradovi Nica i Monte Karlo, kade
Iako se primamlivi slovene~kite se dostapni po ceni od okolu 1.000 prestoj od ~etiri dena ~ini nad

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 103

1.000 evra po ~ovek. Za tie {to imaat avanturisti~ki


Turcija godinava e dostapna za Hit na pove}eto agencii duh, no i mo`nost da platat pove}e,
okolu 700 evra za pet polupansioni, kako posebna atrakcija se nudat
a cenite za aran`manite vo Grcija godinava se Pariz, Rim, Bangkok i Kosamet vo Tajland. Ovaa
se dvi`at od 150 do 250 evra za Barselona. Sekoga{ zemja ima bogata istorija, tradicio-
tri no}evawa so avtobuski prevoz. atraktivni i u{te nalna kujna, egzoti~no ovo{je,
TOPLO U@IVAWE poprimamlivi za pros- skapoceni kamewa, orhidei. Kosamet
VO LADNITE DENOVI va`i za tropski raj vo isto~niot
Wujork, koj nudi mo`nost za odli~en lava na novogodi{nata zaliv na Tajland, pred s$ poradi
{oping i nesekojdneven do~ek na no}. Ekskluzivnite nedoprenata priroda. Nad 2.000
Novata godina, e dostapen po cena aran`mani se rezervi- evra }e ve ~ini ova posebno 15-
od 1.500 evra. Site {to sakaat dnevno u`ivawe.
studenite denovi za Nova godina i
rani za Tajland, Bali, Za bo`i}nite praznici interesen e
Bo`i} da gi pominat na potopli Dominikanskata Repub- aran`manot za Izrael bidej}i,
mesta, imaat golem izbor. Nad 2.000 lika, Havai, Dubai, pokraj poseta na Tel Aviv, drugi
evra iznesuvaat cenite na patuva- znamenitosti i crkvi i plivawe vo
wata do Argentina i Brazil, Bali,
Wujork. Izborot zavisi Mrtvoto More, nudi i proslava na
Dominikanskata Republika, Havai, od `elbite i buxetot Bo`i} vo Erusalim. Za 11-dneven
Indija, Kina, Kuba, Meksiko i drugi aran`man treba da platite mini-
destinacii. Tie se nudat preku mum 1.200 evra.
agencii od zemjite vo regionot, so siten i bel pesok, e vistinsko toplo DUBAI, VRV NA LUKSUZOT
koi sorabotuvaat makedonskite. u`ivawe vo ladnite zimski denovi. Dubai e specijalnata ponuda na
Tradicionalno za ovoj period od Novogodi{nata ponuda od makedons- makedonskite agencii godinava.
godinata se dostapni i afrikanski- kite agencii za ~arter-aran`man od Sedum dneven aran`man so pojadok
te letuvali{ta Tunis i Egipet, koi sedum dena ~ini od 700 do 900 i povratna avionska karta se
ovozmo`uvaat opu{ten odmor na evra, vo zavisnost od luksuznosta prodava po okolu 1.500 evra. Dubai
povisoki temperaturi po poniski na hotelot. Za Egipet se nudi vo ovoj period od godinata mo`e da
ceni od tie {to treba da se platat posebno do`ivuvawe so poseta na vi dozvoli i kapewe vo vodite na
za luksuznite aziski ili amerikans- Kairo i na Aleksandrija i krstare- Arapskiot Zaliv. No toa e najmalku
ki destinacii. Ostrovot Xerba, na we po Nil. Aran`manot od 10 dena, {to mo`e da posakate da pravite
jugot od Tunis, e nare~en mediteran- koj vklu~uva avionska karta, poseta vo ovoj grad vo Obedinetite
ski biser. Ovoj ostrov-park, na Kairo i na Luksor, petdnevno Arapski Emirati. Dubai e poznat
prebogat so palmi, maslinovi krstarewe so brod, do~ek na Novata kako glaven grad za {oping na
poliwa, smokvi, mandarini, godina na brod i prestoj vo Sredniot Istok. Toj navistina e
kalinki, rasko{na arhitektura i Aleksandrija, ~ini okolu 1.500 evra. fri-{op raj koj dava pove}e za

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
104 MARKETING Business Style

va{ite pari. Avtomobili, obleka za


visoka moda, nakit, elektronika, SPA-CENTRI
ZA ELIMINIRAWE
mebel, sportska oprema. Prodavni-
cite se prepolni so najnovite
modeli na site svetski brendovi.
Obele`je na Dubai se ekstravagant- NA STRESOT
nite zgradi. Eve edna prikazna Tie {to pomalku sakaat da
povrzana so grade`niot bum vo se zabavuvaat za novogo-
gradot. Kulten heroj na grade`nite di{nite praznici, a pove}e
rabotnici vo Dubai e Babu Sasi od da u`ivaat i da se relak-
Kerala, Indija. Poznat kako siraat, mo`e da razmislat
“Indiec na vrvot od svetot”, toj za slovene~kite termalni
upravuva{e so kranot {to ja bawi. Makedonskite agencii
sozdade najvisokata zgrada na vekot gi nudat bawite vo ^ate`,
– 819 metri visokiot Burx Dubai. Olimia, Roga{ka Slatina i
Kabinata na kranot ne be{e samo Sava. Cenite na polupansi-
negovo rabotno mesto, tuku i negov on za tri do ~etiri dena so
dom. Na Sasi mu trebalo mnogu sopstven prevoz se dvi`at
vreme za da se simnuva do dolu od 300 do 470 evra. Vo Slovenija mo`e da najdete ultra moderni spa-
sekoj den, pa zatoa re{aval i centri, koi nudat fantasti~ni uslovi za odmor, relaksacija, sportuvawe
no}ite da gi pomine vo svojata i zdravstvena nega.
kabina. Za nego kru`at mnogu Terme ^ate` se smesteni vo padinite na planinata Gorjanci. Tie se
glasini pome|u negovite kolegi. Od mesto za lica od site vozrasti. Prirodnata atmosfera gi tera gostite
toa deka bil gore duri edna godina da bidat aktivni i pozitivni bez razlika dali do{le poradi nivnoto
do toa deka ima plata od 5.300 zdravje ili na odmor. Aktivniot pristap kon fizi~kata i mentalnata
funti mese~no za razlika od sposobnost e glavno moto na Terme ^ate`, koj va`i kako zdravstven i
prose~nata plata za drugite od 140 turisti~ki centar. Termalniot park e najgolemiot voden park vo Slove-
funti. Dodeka kolegite na Sasi nija. Toj e bogat so dva bazeni, bavni i brzi reki, pove}e tobogani,
debatiraat za negovata plata, sauna park so osum vida sauna, centar za zdravje i za ubavina, romans-
analiti~arite razvivaat debata za ko-irska bawa i razni masa`i, golf teren i kazino. Terme Olimia kako
razlikata pome|u genijalnosta i bawski centar funkcioniraat od 1960 godina. Termalnite izvori se
opasnosta od grade`niot bum. Burx bogati so magnezium-kalcium-hidrogen karbonat, a temperaturata na
go pretstavuva ekonomskiot bum vo vodata se dvi`i od 30 do 37 Celziusovi stepeni. Centarot ima bogata
Dubai. Vo izminatite 10 godini ovoj ponuda i na planinski turi, farmerski turizam, degustacija na vina i
emirat ja implementira najgolemata na piva.
i najambiciozna programa za I Bugarija nudi spa-centri i bawi, koi im se ve}e poznati na makedons-
izgradba na zgradi {to nekoga{ e kite gra|ani. Najpoznati se Sandanski, Hisar, Albena, Riviera i
prezemena vo svetot. Transformiraj- Velingrad. Doktorite gi prepora~uvaat spa-centrite kako idealen izbor
}i se od pustina vo ogromen grad, za relaksacija i podmladuvawe na teloto, umot i duhot posebno na
Dubai sru{i nekolku svetski licata koi sakaat da se oslobodat od natalo`eniot stres na sekojdnev-
rekordi: najvisoka zgrada, najgolem niot `ivot.
ostrov napraven od ~ovekot – Palm
Jumeira (ostrov vo oblik na palma) sigurno nema da ostanete imuni na mani, a sekoj od niv e na dva kata.
i Svetskite ostrovi (vo oblik na grandioznosta, veli~estvenosta i Vo ovoj hotel se odi do ekstremi
kartata na svetot), najgolem {oping- ekstravagancijata {to ja nudi samo za da mu se ugodi na gostinot.
centar, najgolem zatvoren ski-centar hotelot “Burx Al Arab”, koj e Vo sekoj apartman ima po 13
i edinstven hotel so sedum yvezdi - dizajniran vo oblik na edro i e pernici za da mo`e sekoj da ja
Burx Al Arab. Dodeka Zapadot visok 321 metar. Ovoj hotel domini- izbere taa {to mu odgovara.
strada, ekstravagancijata na Dubai ra na bregot na Dubai. No}e toj Hotelot e smesten vo kvartot
postignuva novi nivoa – od izgrad- nudi nezaboravna slika, opkolen so Xumeira. Opkolen e so beli pla`i
bata na Terminalot 3 na me|unarod- koreografija od oboeni skulpturi i sina voda od Arapskiot Zaliv.
niot aerodrom, koj }e bide nepotre- od voda i ogan. “Burx Al Arab” go Na raspolagawe imate i fitnes-
ben koga }e se otvori u{te pogole- reflektira najfinoto {to svetot centar so li~en trener. Klu~ni
miot aerodrom “Xabel Ali” vo 2015 mo`e da go ponudi. Toj nudi zborovi za hranata i restoranite
godina, do zabavata za otvoraweto ekskluzivnost i glamuroznost {to ne vo ovoj hotel se spektakularno,
na hotelot “Atlantis”, koja ~ine{e mo`ete da ja zamislite. Na primer luksuzno i avanturisti~ki. Resto-
20 milioni dolari! No krizata mo`e da imate sopstven voza~ vo ranot “Al Mahara” e me|u desette
sepak se ~uvstvuva. Nekoi analiti- “rols rojs”, diskretno ~ekirawe, najdobri vo svetot. Toj nudi s$, od
~ari predupreduvaat deka Dubai privatna recepcija na sekoj kat i morska hrana do moderna interna-
mo`e da se soo~i so golemi dolgovi ~eta od dobro istrenirani kelneri cionalna kujna. Mo`e da izberete
i problemi. koi nema ni da gi zabele`ite. da jadete na vrvot, pod yvezdite,
Ako re{ite da go posetite Dubai, Hotelot nema sobi tuku 202 apart- ili pod moreto.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 105

SKIJALI[TA ZA PREBIRLIVI VKUSOVI

PET SKI-REGIONI


Bogatata ponuda na mondenski,



luksuzni i skapi centri na



Alpite gi odu{evuva site - i

SO PET YVEZDI


tie na koi skijaweto im e



strast, no i tie {to pove}e



sakaat namesto na sne`nite


pateki odmorot da go pominat


e e lesno da se izbere skija~ki zavisi od `elbite, mo`nostite i


vo popularnite restorani i
N


centar vo Evropa. Bogatata po- prioritetite.
barovi, vo spa-centrite ili vo


nuda na mondenski, luksuzni i “Kapital” sepak prvo }e vi prepora~a


skapi odmorali{ta na Alpite gi nekolku alpski skija~ki centri. Sekoj {oping. Se razbira, ova nekol-


odu{evuva site - i tie na koi centar vo Avstrija, Italija, [vajcari-


skijaweto im e strast, no i tie {to ja, Francija ima svoja unikatna ku dnevno u`ivawe vo alpskite


ski-centri vo Avstrija, Fran-


pove}e sakaat namesto na sne`nite karakteristika. ^esto mo`e da ka`ete


pateki odmorot da go pominat vo kolku e star centarot vrz osnova na cija, Italija ili [vajcarija


popularnite restorani i barovi, vo negovata arhitektura. Novite evropski
bara pogolem buxet za zimski


spa-centrite ili vo {oping. Se ski-centri se karakteriziraat so


razbira, ova nekolku dnevno u`ivawe visoki zgradi so apartmani i se odmor. No famata deka skija-


vo alpskite ski-centri vo Avstrija, sozdadeni isklu~ivo za skijawe. Mnogu


weto na padinite na Alpite


Francija, Italija ili [vajcarija pove}e du{a i prijatna atmosfera ima
~ini mnogu pove}e otkolku, na


bara pogolem buxet za zimski odmor. vo selata, koi imaat dolga tradicija


[armot na italijanskite skija~ki na skija~ki centri, a sepak gi imaat primer, vo Bugarija izmamila


centri e nepobedliv, a terenite se zadr`ano originalnosta i prirodniot


najdobri i najskapi vo Francija i vo ambient. Evropskite ski-sela se bogati
mnogumina. Sekako izborot

[vajcarija. Se ~ini Avstrija nekako e so odmorali{ta. Vo niv mukaweto na ○

zavisi od `elbite, mo`nostite
najbliska do xebot na makedonskite kravite i zvukot na yvoncite postojano i prioritetite.

gra|ani. No famata deka skijaweto na se prisutni vo vozduhot, starite kapeli


padinite na Alpite ~ini mnogu pove}e i modernite hoteli se isprepletuvaat


otkolku, na primer, vo Bugarija, niz ulicite, a bogatiot no}en `ivot i uslovi za odmor koj sigurno nema brzo
izmamila mnogumina. Sekako izborot familijarnite restorani sozdavaat da bide zaboraven.

VAL D’IZER, Francija


EVROPSKA MEKA ZA SKIJAWE
rancuskiot ski-centar “Val Skija~kiot centar “Kur{evel” e
F d'Izer” dolgo be{e vistinska
evropska meka za skijawe. Lo-
kalen heroj na ovoj grad e @an Klod
poznat po megaskijali{teto Les
Trois Vallees (Tri dolini), koe e
najgolemo vo svetot ako se isk-
Kili, nositel na zlaten olimpiski me- lu~at Amerika i Kanada. Dode-
dal od 1968 godina. Gradot e dom na ka “Val torens” e baza za mla-
u{te trojca olimpiski {ampioni koi dite od celiot svet, “Kur{evel”,
osvoija vkupno devet zlatni medali. koj se nao|a na drugiot kraj od
Toj e dom na Olimpijadata od 1992 ova golemo skijali{te, e mesto
godina i na trki od Olimpiskiot kup. na bogatite i slavnite. Gradot Trois Vallees
Val d'Izer e grad kade {to skijawe- ima svoj mal aerodrom. Do ovoj
to ima prioritet. Skija~ite {to ba- centar so avtomobil od Skopje vo nor- delite na krajot od fevruari i pr-
raat vistinski pateki ne treba da gi malni uslovi se stignuva za okolu 24 vata polovina od mart. Hotelot Les
baraat na drugo mesto. Ski-oblasta ~asa. Koga }e stignete, tamu ve ~ekaat Grandes Alpes Courshevel 1850 ima ~e-
e povrzana so obele`ani pateki vo ~etri Kur{evela (na nadmorska visi- tiri yvezdi, no spored luksuzot {to
dol`ina od 186 miqi za sekoe nivo na od 1.300, 1.550, 1.650 i 1.850 metri), go nudi sigurno mo`e da mu dodade-
na skijawe, 104 lifta, vklu~uvaj}i i dovolno ekskluzivni prodavnici i mesta te u{te edna. Ovoj hotel napraven od
podzemni, so kapacitet od pove}e od za zabava. Za skijaweto voop{to ne treba drvo se nao|a vo najvisokiot “Kur-
3.000 skija~i na ~as. Vo Val d'Izer da se zboruva bidej}i ste vo najgole- {evel”, ima zatvoren bazen, masa`a,
mo`e da najdete i da vkusite vina i miot skija~ki centar vo svetot. Patekata sauna, xakuzi, a najpoznat e po kuj-
alpski specijaliteti poslu`eni vo rus- e so dol`ina od 600 kilometri, a `i- nata. Preporakata na xebniot vodi~
ti~ni restorani. Prose~nite ceni na ~arnicata od 200 kilometri. Vo uslovi na Mi{elin dovolno ka`uva. Ceni-
hotelskoto smestuvawe se dvi`at od na ~udno i promenlivo vreme, te{ko e te po ~ovek se dvi`at od 200 do 600
207 do 294 evra za polupansion, a da se ka`e koj termin e idealen, no me|u evra, a apartmanite za dvajca ~inat
ski-kartata za {est dena ~ini 208 evra. najskapite se tie za Nova godina i ne- od 700 do 1.600 evra od den.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
106 MARKETING Business Style

KORTINA D’AMPECO
GORDOSTA NA ITALIJA
talija se gordee so Kortina Sneg ima skoro cela sezo-
I d'Ampeco, son~evata dolina na
isto~nata strana od Dolomiti-
te, koja e poznata kako eden od svet-
na, no najdobro e da se odi
vo fevruari ili vo mart.
Dva hoteli so pet yvezdi vo
skite top ski-centri mnogu atraktiv- Kortina se “Kristalo pa-
na za slavnite li~nosti. Sekoe utro las” i “Miramonti Ma`es-
centarot na gradot e prepoln so ski- tik”. “Kristalo” ima odli-
ja~i opremeni po poslednata ski-mo- ~en spa-centar, golemi sobi,
da. Kortina, koja e poznata i kako olim- smesten e nad Kortina, no
piski centar, e opkolena so dva ma- avtobus na hotelot besplat-
sivni planinski venci koi nudat ski- no ve nosi kade i koga sa-
ja~ki pateki za se~ij vkus i znaewe. kate. Na hranata se posve-
Poznatata pe{a~ka zona e silen adut tuva posebno vnimanie. Naj-
na Kortina, odli~ni se i hotelite, res- niskata cena za polupan- Kristalo palas
toranite, a mesta za no}na zabava ne sion po ~ovek se dvi`i oko-
nedostigaat. Ima dve skijali{ta (“Fa- lu 200 evra. “Miramonti Ma`estik” e Francija i [vajcarija. Snegot e garan-
loria” i “Tofana”), do koi se stignu- poznat po svojata bogata istorija (Gre- tiran. Skija~ite imaat izbor da ski-
va so kabinska `i~arnica od centa- ta Garbo bila eden od redovnite gosti) jaat niz dolinata ili so `i~arnica
rot na gradot. Patekite se od site vi- i so rasko{na fasada. da se ka~at do Mon Blan, od kade pak
dovi, a posebno se atraktivni dvete Pomalku poznato, no ne i pomalku atrak- mo`e da se vratat nazad skijaj}i vo
crni na Tofana, kade e i najubavata tivno e italijanskoto selo Kurmajer, smes- Italija ili preku [amoni vo Fran-
veleslalomska pateka vo Svetskiot kup. teno pozadi Mon Blan, na granicata so cija, a potoa so avtobus niz tunelot.

DAVOS, [vajcarija
CENTAR OD KOJ
ZASTANUVA ZDIVOT
a site {to sakaat skijawe i mon- kartata ~ini kako i
N denski `ivot im zastanuva zdivot
koga }e se spomene {vajcarskiot
ski-centar “Davos”. Svetski poznatiot cen-
tar vo Davos i Kloster, kombiniran so
vo drugite evropski
ski-centri. “Sen Mo-
ric” e visokogorski
zimski centar, ima
ski-tereni vo dol`ina od nad 325 ki- tri skijali{ta (“Di-
lometri, pokriva {est ski-oblasti. Si- avoleca”, “Korva~”
te se povrzani so besplaten avtobus i i “Korviqa”) i go-
voz. Skijaweto e prilagodeno na site nivoa lem izbor na odli~- Davos
i nikoj nema da bide razo~aran. Oblasta no uredeni pateki.
e poznata po renomirani planinski res- Ima tri lizgali{ta, nudi javawe kow nata li~nost od svetot na zabavata, a
torani. Prekrasniot grad Davos e pre- na zaledeno ezero, borba so `etoni vo mo`ebi i od Holivud. Toj {to }e stigne
poln so mesta za gostite koi ne skijaat, nekoe od mnogubrojnite kazina (najpoz- vo “Kulm”, naj~esto ne pra{uva za ce-
kako {to se mondenski du}ani i vozbudliv natoto e Cresta Run), vrvna gastronomi- nata. Taa ne retko se dogovara na re-
no}en `ivot, a Kloster nudi mo`nosti ja. Vo gradot ima vrvni butici, barovi, cepcija ili vo telefonskiot razgovor pri
za relaksacija i begstvo od sekojdnev- restorani i no}ni klubovi. Seto toa “Sen rezervacijata bidej}i na gostite im se
niot `ivot. Vo Davos mo`e da se najde Moric” vo zima go pravi edna od naj- dozvoluva da imaat posebna `elba. Za
hotelsko smestuvawe koe ~ini od 185 do posakuvanite evropski destinacii. orientacija, edna no} po ~ovek ~ini mi-
235 {vajcarski franci po ~ovek za ed- Vo hotel so tri yvezdi mo`e da se re- nimum 300 evra.
na no}. Cenata na ski-kartata e okolu zervira soba za dvajca po cena od 140 Ako nekoj bara perfekten ski-centar,
180 funti za {est dena. do 170 evra po ~ovek za eden polupan- {vajcarski “Cermat” nema da bide iz-
Glasinite deka Sen Moric e nedostapen sion. Najevtinata ski-karta ~ini 166 funti nenaduvawe. Vo “Cermat” nema avto-
za obi~nite smrtnici, izmami mnogumi- za {est dena. Luksuz od pet yvezdi nu- mobili. Duri od 1891 godina ovde se
na. “G{tad”, “Kloster”, “Davos” i “Sen dat “Karlton”, “Badruts palas”, “Kulm”, doa|a so voz. Lokalniot transport e so
Moric” navistina se vrv vo skapotija- “Suvreta haus”. “Kulm” osven spa-centar kowi ili so taksi na struja. Trite naj-
ta, ekskluzivnosta i tradicijata, no ni- na povr{ina od 1.400 kvadratni metri, golemi ski-oblasti raspolagaat so te-
kako ne se nedostapni skija~kite centri. ~etiri restorani i s$ {to eden vrven reni za site skija~i. I pokraj konstan-
Vo “Sen Moric” duri ima i nekolku po- hotel go pravi takov, ima i lizgali{- tniot razvoj, novit hoteli, apartmani
evtini hoteli od tie vo sli~nite cen- te. Te{ko mo`e da se slu~i vo ovoj ho- i ski-liftovi, “Cermat” ostanuva svetski
tri vo Avstrija i vo Francija, a ski- tel da ne se razminete so nekoja poz- rajski ski-centar.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 107

SENT ANTON
NAJDOBROTO OD AVSTRIJA
pkolen so ogromni planini, avs- karti, site {to sakaat da
O triskiot ski-centar “Kicbil” da-
tira od devettiot vek, koga e sta-
ven na mapata kako grad na bakarot i
skijaat vo Obergurgl, a ne
se gosti vo toa mesto, mo-
`e da se zboguvaat od pa-
na trgovijata. Skijaweto e relativno nova tekata toj den. Skijali{-
karakteristika na ovoj grad - po~nalo teto, iako ne e najgolemo
da se razviva vo 1892 godina. Denes “Kic- vo Avstrija, nudi golem broj
bil” e nesovladliv kral na avstriski- raznovidni pateki. Hotelot
te ski-centri. Toj e najglamurozniot i naj- Hosfirst ima odli~na pozi-
skapiot centar. “Kicbil” va`i za eden cija, mo`ete da skijate do
od najubavite alpski gradovi vo Avstrija. negoviot vlez. Toj raspo-
Eksterierot e star, prijaten i mnogu ro- laga so spa-centar na po-
manti~en. Bez razlika na va{iot finan- vr{ina od 1.500 kvadrat-
siski status, }e bidete tretirani kako ni metri. Smestuvawe vo Sent Anton
kralevi. Cenite vo avstriskiot centar apartman za dvajca ~ini
se poniski otkolku vo drugite alpski ski- od 120 do 250 evra po ~ovek od den. Sent Kristof e mal, ekskluziven i ide-
jali{ta i se dvi`at od 100 do 200 evra Sent Anton e najdobroto avstrisko ski- alen za tie {to baraat zimska roman-
po ~ovek za edna no} vo hoteli so ~eti- jali{te poradi vrvnite tereni i garan- tika. Ruskiot premier Vladimir Putin
ri yvezdi. tiraniot sneg. Vo ovoj centar ima golem e eden od najvidenite gosti vo ovoj cen-
Obergurgl e oaza na elitniot zimski tu- izbor na tereni za tie {to smetaat de- tar. Hotelot “Hospic” e posebna atrak-
rizam. Poradi visinata, ima sneg od no- ka skijaweto e najdobro nadvor od obe- cija. Ima Mi{elinova yvezda za gotve-
emvri do april. Interesno e {to doma- le`anite pateki. Toj e primamliv i po- we, eden od najbogatite vinski podrumi
}inite dnevno go ograni~uvaat doa|aweto radi cenite, koi za smestuvawe vo ho- vo pokrainata Tirol, golem spa-centar
na lokalnite `iteli od okolnite sela tel so ~etiri yvezdi se dvi`at od 89 do i se nao|a na skija~kata pateka. Avstrijcite
za da im obezbedat intimnost na gosti- 195 evra po ~ovek za edna no}. Ski-karta se posebno gordi na “Hospic”. Polupansion
te, koi pla}aat skapi hoteli ako saka- za {est dena ~ini 204 evra. vo dvokrevetna soba ~ini 250 evra po
at da skijaat bez ~ekawe pred `i~ar- Sent Kristof e sosedno selo na Sent Anton. ~ovek. Prestoj vo kralskiot apartman }e
nicite. Koga }e se prodadat odreden broj Dvete mesta se povrzani so skija~ki pateki. ve ~ini 3.500 evra!

BANSKO
ZIMSKI BISER
NA BUGARIJA
ajbliski i spored cenite najpri-
N mamlivi se ski-centrite vo Bu-
garija. Bansko, smesten na 925
metri nadmorska viso~ina na severo-
istokot od Pirin, na najubaviot del
od ovaa planina, se nao|a na 160 ki-
lometri ju`no od Sofija. So svojata
arhitektura i istoriska vrednost se
smeta za zimski biser vo Bugarija. Ban- Kempinski
sko nudi fantasti~ni uslovi za site
vidovi zimski sportovi, kako {to se pinski”, koj e odli~en izbor za spa i Najpoznat hotel e “Rila”, so 1.300 legla,
alpsko skijawe, snoubord, kros-kantri ski-odmor. Toj e smesten na padinite na koj se nao|a vedna{ do patekite za ski-
i ekstremni sportovi. Zimskata sezo- Pirin, vedna{ do ski-liftot. Ovoj ho- jawe. Aran`man za sedum no}i so po-
na trae pet meseci. Patekite imaat vkup- tel so pet yvezdi e i {oping-centar i lupansion ~ini minimum 235 funti, a
na dol`ina od 65 kilometri i se po- kulturen distrikt na Bansko. Toj nudi fan- vo nego ne se vklu~eni ski-kartite. Hotel
godni za site skija~i, od po~etnici do tasti~en pogled na sne`nite padini. “Kem- od visoka klasa e i “Samokov”, koj ras-
najiskusni. Prose~nata temperatura vo pinski” e rangiran kako tret najdobar polaga i so olimpiski bazen i kuglar-
januari e okolu -1,9 stepeni Celziu- planinski hotel vo Evropa. Cenite za dvo- nica. Aran`man za sedum no}i ~ini
sovi. Sne`nata pokrivka e okolu dva krevetna soba so pojadok se dvi`at od minimum 262 evra.
metri. Dvata najgolemi skija~ki regi- 110 do 225 evra po ~ovek. Skija~kiot centar “Pamporovo” go od-
oni se ^alin valog i [iligarnika. Naj- Centarot “Borovec” datira od 1896 go- likuvaat son~evi skija~ki pateki na
dolgata pateka e 16 kilometri. Vo Bansko dina. Denes toj e najgolemiot planinski planinata Rodopi. Najpoznat hotel e
ima pove}e hoteli so odli~ni uslovi centar vo Bugarija. Se nao|a na plani- “Murgavec”. “Pamporovo” e najson~e-
za gostite. Najpoznat e kompleksot “Kem- nata Rila, na 73 kilometri od Sofija. viot zimski centar vo Bugarija.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
108 MARKETING Business Style

PRAZNI^NA TRPEZA

DOBRO VINO NAJDOBRO


SE KOMBINIRA
SEKOMBINIRA
SO DOBRO DRU[TVO!
Iako postojat ne-
kakvi“pravila” i
upatstva kako se kombi-
niraat vinoto i hranata
za da se postigne maksi-
malno u`ivawe, osnov-
noto {to treba da go
zapametite e: odberete
vino koe so svojata
aroma, miris i vkus nema
da dominira nad hrana-
ta koja ste ja odbrale.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 109
ovogodi{nite i ima nekoj svoj recept, koj so godini e odreden obrok, odnosno koe jadewe se
bo`i}ni praznici se prilagoduvan i usoglasuvan so vinoto slo`uva so vinoto koe go imame.

N idealno vreme za so-


birawe na semejstvo
to i prijatelite
okolu ubava, topla, dekorirana
i prazni~na trpeza. A trpezata
ne bi bila trpeza ako ne e
od toj kraj. Zatoa kvalitetot na
vinoto od toj kraj i doa|a do celosen
izraz, ako se konsumira vo toj
predel. Ovoj ednostaven zakon treba
da se po~ituva, no i ponatamu
ostanuva otvoreno pra{aweto kako
Za da se olesni odgovorot na ova
pra{awe, vo izborot na soodvetno
vino za nekoe jadewe, postojat odredeni
pravila koi ni pomagaat da ne se
zaluta premnogu vo tragaweto za
soodvetnoto vino, negoviot vkus i
ispolneta so hrana i vino. da se odbere vistinsko vino so miris.
Za da go postignete posakuvani-
ot efekt, i site va{i gosti da
bidat sre}ni i zadovolni,
sledete gi sovetite na eksperti-
te za kombinirawe na odredeni
vidovi vino so hranata,
na~inot i redosledot na nivno
poslu`uvawe...
Zatoa {to izborot na vistins-
koto vino so odredena hrana e
preduslov za u`ivawe, nepri-
kosnoveno pravilo e deka
zadovolstvoto ne mo`e da se
postigne ako dru{tvoto ne e
prijatno.
Vinoto postoi za da se pie so
jadewe, iako mo`e da se pie i
samo vino. No sepak, kaj i da
se svrtite, toa sekoga{ }e ve
vle~e kon jadeweto, pa ottuka i
izrekata “vinoto se pie so
viqu{ka”.
Ovaa mudra poraka e razbirli-  nikoga{ ne se servira nekoe belo blago vino (desertno ili likersko) so temno
va, zatoa {to vinoto ja iska`u- meso ili meso od dive~;
va celata paleta na svoite  nikoga{ crnite vina, osobeno vinata so vrven kvalitet, ne se slu`at so {kolki i
mo`nosti duri koga }e se morski plodovi, nitu so riba, osven vo poseben slu~aj;
kombinira so isto taka bogat  beloto vino se pie pred crvenoto, lesnoto pred te{koto, mladoto pred staroto;
vkus i mirisnite senzacii na  vo tekot na obrokot obi~no se pijat suvi vina, eventualno polusuvi, no na krajot
hranata. Poradi toa qubovta na obrokot, so sirewe i desert, se slu`at desertni vina;
kon vinoto e tesno povrzana so  koga se vo pra{awe suvo meso, pr{uta, p~enica, ili u{te ne{to od narezok pa do
celosnata gastronomska prido- pivtija, se prepora~uva sve`o belo vino so ovo{na aroma ili dobro roze.
bivka. Crnoto (crveno) vino koe vo svojot vkus prirodno ima taninski materii, ne e
Ve{tinata ili umetnosta na dobar izbor, zatoa {to taninite od vinoto so sol od mesoto, celiot zalak }e go
slo`uvaweto na vinoto so napravat da
hranata se zasnovaat na gor~i,
znaeweto za mirisnite i ostavaj}i
vkusnite komponenti od vinoto metalen vkus
i hranata i na kombiniraweto na jazikot;
na bezbrojnite finesi koi  morskite
me|usebno se isprepletuvaat i plodovi
koi na krajot treba da se spremeni na
dovedat vo fin sklad. koj bilo
Ako imame samo edno vino, {to na~in
e ~est slu~aj, toga{ celata najdobro se
rabota treba da bide postave- slo`uvaat so
na na drug na~in. Treba da se belo vino.
prilagodi obrokot na toj vid “Chardoney,
vino, {to ne e taka ednostavno. pinot blanc
Za toa e potrebno golemo ili pinot gris,
kulinarsko iskustvo. Toa bi bile mnogu
najdobro se gleda koga }e dobar izbor.
posetite nekoi od vinarskite
regioni od koi sekoj region

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
110 MARKETING Business Style

NAJDOBRI SVETSKI RESTORANI

“BULDOG” I
“DEBELA PATKA”
VO BORBA ZA
PRVOTO MESTO

ko se sudi spored me|unarod- peticite na “Buldog”-ot. postignat i izmamat kaj svoite gosti.
noto vnimanie i interesot Kriti~arite gi smestuvaat Adria i Gostite ne sakaat samo odli~no

A {to go predizvikuva, spored


ocenkite na stru~wacite i
dol`inata na ~ekawe za
rezervacija vo restoranot (podolgo od
edna godina),najdobar kuvar vo
zapadniot svet e Ferano Adria. Ovoj
Blumental vo takanare~enata,
molekularna gastronomija, ve{tina na
gotvewe zasnovana na nau~ni istra`u-
vawa, precizni na fizi~kite i
hemiskite procesi koi se slu~uvaat vo
namirnicite vo tekot na podgotovkata
jadewe, tuku i novo iskustvo – {to i
ne e nelegitimno o~ekuvawe za 200-
300 evra voobi~aena cena na eden
obrok vo takvi hramovi na kulinarst-
voto.
DOLG PAT DO YVEZDITE
Katalonec so svojot restoran elBulli na jadeweto. Poznat po ingenioznite Listata na 50 najdobri restorani na
(“Buldog”, kaj mestoto Roses) vo kulinarski peni, Adria saka da svetot se pro~u za relativno kratko
poslednite tri godini vodi na rang- postigne neo~ekuvani kontrasti na vreme. Od 2002 godina ja objavuva
listata na 50 najdobri restorani vo vkusovi, temperatura i tekstura, pri britanskoto spisanie Restaurant.
svetot. Vedna{ po nego e Angli~anecot {to ni{to ne e onaka kako {to Sli~ni vodi~i vo vrvni restorani
Heston Blumenthal, isto taka kulinar- izgleda. ima u{te mnogu, no po ugledot site gi
ski alhemi~ar. Negoviot restoran The Provokacija, iznenaduvawe i voodu- nadminuva poznatiot francuski
Fat Duck (“Debela patka”, vo Braj na {evuvawe se emociite koi dene{nite “Crven mi{elin”. Ovoj vodi~, “Buldog”
Temza) isto taka nekolku godini e zad najpoznati kuvari sakaat da gi i “Debela patka” i u{te 66 drugi

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 111

Dvajca gotva- “Crveniot mi{elin”-


~i od krea-
tivniot tim vodi~ samo za Evropa,
na Ferano naveduva 45 iljadi
Adria, ~ij
restoran hoteli i restorani koi
raboti {est vredi da gi posetite.
meseci vo Taa brojka dvojno se
godinata, a
ostatokot od zgolemuva koga }e se
godinata dodadat i restoranite i
gotva~ite
baraat novi hoteli od drugite
re{enija kontinenti. No samo 68
restorani vo svetot
zaslu`uvaat tri yvez-
di~ki “Mi{elin”

da najdat pristojno smestuvawe i


dobro da se najadat. Ovoj vodi~ do
1920 godina se delel besplatno.
Andre Mi{elin po~nal da ja naplatu-
va svojata kniga koga uvidel deka
lu|eto ne ja sfa}aat seriozno tokmu
zatoa {to e besplatna. Toa navodno
go sfatil otkako videl deka nekoj
mehani~ar vo rabotilnica so taa
kniga si ja potpira klimavata masa.
Koricite na hotelsko-kulinarskiot
HESTON vodi~ “Mi{elin” najprvo bile sini, a
BLUMENTHAL od 1931 godina stanuvaat crveni.
se smeta za Knigata se vika “Crven mi{elin” za
gotvarski razlika od Zeleniot, koj e vodi~ so
alhemi~ar, a opis i ocenka na turisti~kite
negoviot resto- znamenitosti.
ran “Debela VERODOSTOJNOST PRED SÈ
patka” vo Braj “Crveniot mi{elin” na prv pogled e
na Temza e zad dosadno ~etivo. Toa se tekstovi so
peticite na mno{tvo skratenici i grafi~ki
“Buldog” vo simboli koi retko koj detalno gi
natprevarot za prou~uva. Sepak, kako telefonskiot
prvoto mesto. imenik, mnogumina taa kniga ja
smetaat za potrebna. Ne{to {to mora
da se ima doma ili vo kola. “Crveni-
restorani gi smestuva vo onie koi hotelsko-kulinarski vodi~i se smeta ot mi{elin” vo Francija se prodava
godinava zaslu`uvaat najvisoka za genijalen marketin{ki poteg. vo pove}e od 400.000 primeroci
ocenka, trite legendarni mi{elinovi Francuskiot industrijalec Andre godi{no. Site dosega{ni izdanija na
yvezdi~ki. Edna yvezdi~ka dobivaat Mi{elin vo 1888 godina so negoviot hotelsko-turisti~ki vodi~i se prodade-
mnogu dobri restorani koi go brat vo Klermont ja osnova{e ni vo vkupno 30 milioni primeroci.
zaslu`uvaat vnimanieto na ~itatelite. kompanijata “Mi{elin”, vode~ki Vo Evropa toj dava pregled na 45.000
Dve yvezdi~ki dobivaat odli~nite svetski proizvoditel na avtomobilski hoteli i restorani. Ugledot mu se
kujni za koi vredi da se skr{ne od gumi i golem izdava~ na mapi i zasnova na dobro plateni, prvoklasni
voobi~aeniot pat i tri yvezdi vodi~i. Ve}e vo 1900 godina, Andre ocenuva~i (inspektori), kulinarski
dobivaat izvonredni restorani, za odlu~i da go ispe~ati prviot vodi~ profesionalci po obrazovanie.
koi vredi specijalno da se patuva “Mi{elin” koj bi gi privlekol lu|eto Inspektorite anonimno posetuvaat
dotamu. na vozewe so avtomobil, {to potoa restorani, trudej}i se da deluvaat
Poznatite mi{elinovi yvezdi se treba da ja zgolemi pobaruva~kata za kako obi~ni gosti. Posetata ja
objavuvaat od 1926 godina – najprvin nivnite gumi. Vodi~ot prvobitno be{e povtoruva barem edna{ vo 18 meseci,
samo edna, a od 1931 godina vtorata zamislen kako informaciska pomo{ odnosno edna{ vo 12 meseci ako
i tretata. Voop{to, odlukata na za voza~ite da pronajdat mesta na koi stanuva zbor za restorani so edna
kompanijata “Mi{elin” da objavuva mo`at da gi popravat avtomobilite, ili pove}e yvezdi~ki.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
112 Business Style

RA\AWETO NA [AMPAWOT
TAJNATA NA Postojat mnogu diskusii za toa koj, ka-
YVEZDENITE MEUR^IWA de i kako prv go proizvel {ampawot.
Me|utoa spored legendata, sozdava~ot na
{ampanizacijata se smeta deka e Pjer
PROSLAVATA NA Periwon, popoznat kako Dom Periwon.
Zaedno so osnovata na negovata rabo-
ta, ostana i negovata re~enica “Dojde-
NOVOGODI[NITE te, jas gi pijam yvezdite!”, so koja gi po-
vikuval sorabotnicite dodeka gi probuval
ostatocite od edno ekplodirano {i{e.
Kako {to velat prikaznite, deka se {to
PRAZNICI E e novo i nerazbirlivo neretko bilo po-
vrzuvano so |avolot, taka bilo i so {am-
pawskoto, koe razgaluvalo i spored nekoi
NEZAMISLIVA naveduvalo i na grev. Najprvin go do-
bil epitetot |avolsko vino. No koga |a-
volskiot pijalak stignal do kralskiot
dvor, toj se pretvoril vo ne{to pozna-
BEZ [AMPAW! ~ajno – {ampawot stanal Vin de Roi, ili
kralsko vino.
Vo francuskiot kralski dvor, {ampa-
wot bil donesen od Filip II Orleans-
ki, kade toa stanalo navika, gi razga-
lilo dvorjanite, no za grevovite vo kral-
skiot dvorec ne smeelo da se zboruva.
Se razbira deka prikaznata se pro{i-
rila za kratko vreme, i deneska dobro
se znae, deka prvata `ena koja se ka-
pela vo {ampawot bila Madam Pampadur,
qubovnica na kralot Luj. Poznata e nej-
zinata izreka deka {ampawot e edins-
tveniot pijalak na zemjata, koja ja pra-
vi sekoja `ena ubava, bez razlika kol-
ku taa ispila.
KAKO SE PRAVI [AMPAW?
Vo procesot na proizvodstvo na {am-
pawot se koristat specijalni tehniki,
vklu~uvaj}i go i originalniot metod na
dvojna fermentacija. Praveweto na {am-
pawot zapo~nalo na ist na~in kako i
praveweto na koe bilo drugo vino, no
fermentacijata bila prekinuvana na po-
~etokot na zimata, poradi specifi~na-
ta severna klima, vo severoisto~nata
francuska pokraina. Procesot povtor-
no zapo~nuval naprolet, koga vremeto
stanuvalo potoplo. Poradi kompleksnosta
na praveweto na {ampawot, koe podraz-
bira i te{ka ra~na rabota, negovata
cena e povisoka od ostanatite vina. Dom
Periwon isto taka e prviot koj zapo~-
ampawot e simbol na ot- titeno geografsko poteklo i ime. nal da koristi posilni {i{iwa so plu-
menost, u`ivawe, ubavina, Edinstveno {ampawot, koj e sozdaden po teni tapi, preku koi namotuval `ica.

[ elegancija i e neizbe`en del


od site sve~eni i roman-
ti~ni momenti... Nema som-
ne` deka {ampawot odamna go nadmi-
na poimot na vinoto i deka ne postoi
ni{to drugo {to poprecizno asocira na
strogi i arhai~ni pravila od plodovi-
te na loza od specifi~no poteklo i na-
~in na odgleduvawe, mo`e da poseduva
osobini koi ne odu{evuvaat – ona spe-
cifi~no aromati~no, osve`uva~ko buke
koe zare`uva, a na koe mu prethodi te-
Taka sozdaval pogolem pritisok, so {to
se ovozmo`uvala pokvalitetna distri-
bucija na penlivite pijalaci, vklu~u-
vaj}i go i onoj poznat zvuk na otvora-
we na {i{e {ampaw.
Poradi prili~no kompleksniot na~in na
prefinetost. Pozadi toj glamur i mitot atralnoto prskawe i osloboduvaweto na proizvodstvo na {ampawot, do 19 vek
koj odamna go sledi, stoi izvonrednoto iskrite na prirodniot jaglerod dioksid, se polnele samo ne{to pomalku od il-
penlivo vino, proizvedeno vo oblasta koj vo ~a{ata sozdava specifi~en ve- jada {i{iwa na {ampaw godi{no. Ce-
[ampaw (Champagne) na severoisto- nec od pena i predizvikuva dolgotrajna losna komercijalizacija sledela otka-
kot na Francija – penlivo vino so za{- atraktivna igra na meur~iwa. ko vo ovoj biznis se vklu~ile mladite

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
DOM PERIWON
Business Style MARKETING
Go krasi epitetot “najdobro 113
vino na svetot”. Negovata
nepovtorliva posebnost i
kvalitet sozdavaat
edinstveni kreativni
[ampawot prets- elementi koi se nadopol-
nuvaat postojano: sekoga{
tavuva isklu~ok prisutnata nepredvidli-
pome|u vinata. vost, parakdoksalnata
napnatost pome|u
Ova vino se smeta osobinite na odredeni
za vino nad godini i bezvremenskiot
vinata, zatoa {to duh na samiot brend i
harizmata uslovena so
gi poseduva site lesnotijata, penlivosta i ne`nosta prisutna vo
kvaliteti na momentite na prvata impresija se do zavr{niot
drugite vina, a dolgotraen vkus.
livoto vino ima precizni- Dom Periwon “kolekcijata”, e so strogo ograni~eni
nema nitu edna od ot izbor na vidovite vino koli~ini, koi nastanuvaat vo momentot koga
nivnite mani. Toj e za osnovata. Ladnata klima najgolemite svetski eksperti na osnova na vekovnite
na severoistokot od Fran- iskustva na procenkata dali odredena berba na
prefinet, isten- cija, onevozmo`uva grozjeto grozje vo celost odgovara na strogo zadadenite
~en, poseben, potpolno da sozreva sekoja kvaliteti i barawa za ovoj presti`en brend.
mo}en, aromati~en godina taka {to e neophod- Prisuten e vo site najdobri hoteli, najdobrite
no da se spoi grozje od raz- restorani, najmodernite barovi i najpopularnite
i lesen, i poviku- li~ni berbi, za da se do- no}ni zabavi na svetot. Bi mo`ele da se opiete
va na veselost i bie prepoznatliv (odr`liv) samo od ~itawe na yvezdeniot popis – verojatno
radost. Ovie stil na {ampawot. najglamurozniot spisok na elitata i xet-setot, na
Me|utoa, samo dva ili tri vistinskite obo`avateli na “dom periwon”:
raspolo`enija se pati vo decenijata se slu- Marlen Ditrih, Karl Lagerfeld, Endi Vorhol,
karakteristika za ~uva da ima osobeno dobra Kristijan Dior, Alfred Hit~kok, Grejs Keli,
sezona, a vinata koi se do- Bono, Truman Kapote, Odri Nepbern, princezata
bo`i}nite i bivaat od taa berba se mnogu Dajana, Merlin Monro i mnogu, mnogu drugi. Ne
novogodi{nite kompleksni, samostojni i ne e ~udno {to Dom Periwon i vakvite legendi
praznici, koi se baraat spojuvawe so vina od odr`uvaat vakva silna vrska – sekoj od niv
druga berba. Od niv nasta- imal ili ima nekoja osobeno `ivototvorna
nezamislivi bez nuvaat najdobrite {i{iwa osobina: umetnici, modni dizajneri, vizioneri,
meur~iwata i {ampaw. briljantni pretpriema~i, sekoj od niv se
prskaweto na KAKO DA GO OTVO- nadminuva sebesi, i go ~uvaat svojot kreativen
{ampawskoto. RITE [I[ETO? napon kako najdragocen luksuz. Toa vsu{nost i
gi pravi yvezdi. A tie ja prepoznavaat i istata
“Rukaweto” na {ampawot, kreativna DNK kaj Dom Periwon i zatoa i
Taka }e bide i na koe e ~esto simbol i sled- pomognale toj da stane ona {to e denes:
31 dekemvri ovaa benik na sekoj triumf i ve- “izvonredna ikona na moderniot rasko{“.
godina, na polno}, selba, obavuva, vsu{nost, go-
lema zaguba na dragocen gas.
bez razlika kade i ^esto }e slu{nete deka “Pukaweto na vuvaweto e celosno so izbor na adek-
da se nao|ate {ampawot e golemo zadovolstvo za se- vatnata ~a{a.
tiloto za sluh, no zaguba za setiloto [AMPAWOT I HRANATA
za vkus!”. Zatoa, pri otvoraweto, {i- Poradi pove}evekovniot oreol na eks-
{eto treba da se dr`i pod agol od, 45o, travagancija, treba osobeno da se vodi
so ednata raka za tapata, a so drugata smetka za toa koj vid na {ampaw se od-
Germanci Krug, Volinger i Reder. Ovie lesno da se vrti osnovata na {i{eto, bira za odredena prilika. Mo`e slo-
imiwa denes se poim na uspe{ni bren- se dodeka ne registrirate kratok “zdiv”. bodno da se ka`e deka nitu eden vid na
dovi na {ampaw. Dva veka podocna, sekoe ^a{ite napolnete gi do dve tretini na vino nema tolku {irok spektar na raz-
~etvrto {i{e na {ampaw poteknuva tokmu nivnata sodr`ina, a so ogled na gole- li~nost kako {to ima {ampawot.
od podrumot na Louis Vuitton Moet Hennessy, mata koli~ina na pena koja se sozda- [ampawot mo`e da gi sledi site delo-
kompanija koja e sopstvenik na pozna- va vo tekot na stavaweto, nalivaweto vi na eden obrok. Se razbira, toa po-
tite brendovi na {ampaw, me|u koi i vo ~a{ite mo`ete da go napravite vo drazbira izbor na pove}e razni tipo-
fantasti~niot Dom Periwon. dva potega. Na~inot na osloboduvawe vi na {ampawi, odbrani taka {to vo
Interesno e deka pove}eto od belite {am- na gas vo ~a{ite – pewaveweto, iskre- obrokot se vleguva so polesni i suvi, a
pawi se proizveduvaat od crno grozje, weto ili musiraweto, e sosema zna~ajno se prodol`uva so pote{ki i poslatki {am-
{to bara golema preciznost i pravovre- za vizuelnata procenka na kvalitetot pawi, a za desert se zavr{uva so najs-
menost na tehnolo{kite operacii. Na tak- na {ampawot. Osloboduvaweto na ma- latkite. Od aperativi do digestivi, {am-
vite vina }e ja pronajdete i oznakata lite meur~iwa – biseri, od edna to~- pawot e ednostavno vino za sekoja pri-
blanc de noirs (blan de nour). [ampawot ka (centarot na iskrewe), vo dovolno lika. Taka, na primer, {ampawot napra-
koj e proziveden isklu~ivo od belo grozje, dolgo traewe, se smeta za odlika na ven od “belo {ardone” treba da se kon-
odnosno {ardone, ja nosi oznakata blanc vrvnite {ampawi. Meur~iwata toga{ sumira so ostrigi i {kolki. Me|utoa, so
de blancs (blan de blank). na povr{inata se integriraat vo yvez- kavijar i jastog podobro e da se pie “brut”,
Presudno vlijanie na kvalitetot na pen- di, formiraj}i kruna od pena, a do`i- a so sirewe – “suvo {ampawsko”.
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
114 MARKETING Business Style

NAJCENETITE SIREWA NA SVETOT

HRANA NA BOGOVITE SO
revnite nomadski narodi

D vrz osnova na sireweto,


ja temelele svojata
ekonomija, a sireweto
bilo osobeno popularno
vo Sredna Azija, Mesopotamija,
Anatolija i na Sredniot Istok. Vo
Vavilon bilo nameneto samo za
bogatite. Tatarite i Tibetancite go
znaele pred Vaviloncite i Evreite,
a istra`uvawata poka`uvaat deka
vo Italija, Francija i severna
Afrika sireweto se pravelo u{te
2800 godini pred Hristos. Starite
Grci ja po~ituvale Amaltea, mitska
hranitelka na bogot Jupiter koja
imala koza so ~ie mleko i negovite
prerabotki go hranela bogot.
Vo tekot na olimpiskite igri vo
Grcija sireweto bilo osnoven izvor
na energija na atletite, a toga{ vo
nego se dodavalo maslinovo maslo,
bra{no, ovo{je i med.
Ottoga{ se veruva deka sireweto
kako dar na bogovite se pro{irilo
po celiot svet, pa deneska skoro
sekoja zemja ima svoi bogatstva od
sirewa. Spored tvrdewata na vi i vnimatelni vo izborot. bara vrven kvalitet.
stru~wacite interesot za konsumi- Konsumiraweto na sirewe, na NAJSKAPOTO SIREWE NA
rawe na sirewe postojano raste, primer, vo Italija otsekoga{ bilo SVETOT
posebno vo poslednite deset godini propratno, kako preliv za testenini Novite konsumenti baraat vkusni
vo zemjite koi se negovi najgolemi ili pica i toa ne bilo glavno proizvodi, karakter i osobenost, a
proizvoditeli, kako Italija, jadewe kako vo Francija. No svojot izbor naj~esto go prepu{taat
Francija i Anglija, no i vo poslednite nekolku godini i na na profesionalci. I vo Britanija
ostatokot od svetot. Koga stanuva italijanskite ~inii, sireweto po~na deneska s$ pove}e se baraat ra~no
zbor za kvalitetot, korisnicite na da zazema po~esno mesto. proizvedeni sirewa so visok
sirewe deneska se mnogu prebirli- Francija e prva po konsumacija na kvalitet. Kavijarot od beluga, foie
sirewe vo svetot, pa ne e ~udno gras i {afranit se smetaat za
{to vo ovaa zemja slu`beno postojat najskapi namirnici na svetot, koi
pove}e od iljada vidovi sirewe. No verojatno pove}eto od “obi~nite”
duri 80% od konsumacijata e smrtnicine mo`at da si gi dozvo-
povrzana so industriskite proizvo- lat.
di, a samo 20% so tradicionalnoto Zavisno od na~inot na prizvodstvo,
proizvodstvo na sirewe. Treba da vremeto potrebno sireweto da
se napomene deka otstoi, sozree za da dobie odeden
postojat dve kategorii kvalitet i vkus, od toa kolku e
na konsumatori na redok ili izraboten na specifi~en,
sirewa - edna koja tradicionalen na~in, sekako zavisi
kupuva sirewe vo i negovata cena.
supermarket so cel Veruvale ili ne, najskapoto sirewe
da ne se potro{at na svetot se pravi vo Italija, vo
premnogu pari, i provincijata Avelino, a se vika
onaa koja saka i Caciocavallo Podolico. Se proizveduva

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 115

KRALSKA CENA
od mleko na BRITANSKI
kravata “podoliko” Kavijarot od beluga, PRVACI
foie gras i {afran,
(vid na govedo Iako Britanija se
sposobno da se proslavi po cheddar,
prilagoduva na verojatno se najska- kravjo sirewe so
te{ki vremenski blaga i sve`a
uslovi), edinstveno pite namirnici na aroma, no i eminta-
vo Italija koe ne svet. Postojat i isto ler-sirewe so ovo{en
mo`e industriski tolku skapi sirewa. vkus, koj deneska na
da se proizveduva. pazarot doa|a vo
Vo letnite meseci, Zavisno od na~inot pu{en oblik. Se
ovie se hranat vo na proizvodstvo, istaknuva i kravjoto
planinite na 1200 sirewe gorau glas od
metri nadmorska vremeto koe mu e Vels, koe se najde
viso~ina, a vo zima potrebno da dozree, pome|u najskapite
se simnuvaat na od toa kolku e retko sirewa vo Britani-
poniskite nivoa. ja, no i vo svetot.
@ivotnite `iveat ili e proizvedeno Za proizvodstvoto na
potpolno slobodno i na tradicionalen bo`enstveno bogato
vo {tala ne i kremasto sirewe,
pominuvaat ni eden na~in, mu se zgole- se gri`at sopru`ni-
den vo godinata. Se muva i vrednosta cite Margaret i
hranat so treva, Ri~ard Davies. sadovi koi mu davaat specifi~en
koprivi, borovnici Odli~no odgovara so oblik, a poroznosta na toj materi-
i divi jagodi, a site tie vkusovi se kromid i slanina kako predjadewe, jal mu ovozmo`uva da di{e vo tekot
zadr`uvaat i vo samoto sirewe. Se no mnogu e vkusen i poslu`en so na dolgiot period na su{ewe. Toa
molzat na prolet i vo leto, a smokvi ili palenta i pr{uta. voedno e edinstveno sirewe na
mlekoto mora da odle`i {est Proizvodstvoto na ova sirewe e svetot koj mo`e da zree i desetina
meseci. Poradi seto toa, ova ograni~eno, no zatoa farmata na godini, no mo`e da poslu`i kako
sirewe e bogato so masnotii i koja se proizveduva e dobro poznata za~in na drugi jadewa i posle edna
belkovini. Za `al, ova mleko za sladokuscite koi sakaat da godina zreewe.
poradi toa {to e isfrleno od probaat prvoklasno vel{ko sirewe Me|u cenetite i skapi sirewa e i
kvotite na EU, re~isi i go nema. Se koj ~ini 100 dolari za kilogram. Picorino Siciliano, pikantno ov~o
procenuva deka samo u{te desetina ITALIJANSKITE SE sirewe, koe s$ u{te se proizveduva
lu|e znaat kako se prerabotuva ME\U NAJSKAPITE na tradicionalen na~in, ra~no i so
mlekoto od tie kravi, pa ne treba Me|u najskapite sirewa na svetot, upotreba na drveni i bakarni
da ~udi faktot {to negovata cena svoe mesto ima i bitto, sirewe sadovi. Zree vo sve`i prostorii na
dostignuva cena na srebro! napraveno od me{avina na kravjo i temperatura od 12 do 16 Celziusovi
kozjo mleko koi doa|aat od stepeni, najmalku ~etiri meseci.
italijanskite Alpi, Picorino Siciliano verojatno e edno od
poto~no od predelot Valli najstarite sirewa vo Italija, a se
del Bitto vo srceto na spomenuva u{te vo 9 vek pred
parkot Orobi Valtalinesi. Hristos vo edna od famoznite
Isklu~ivo ra~noto Homerovi pesni. Za transformacija-
proizvodstvo i ra~no ta na ov~oto mleko od Sicilija, vo
molzenoto mnogu retko sirewe pi{uvale i Aristotel i
kravjo mleko, se glavnite Plinij. Deneska mnogu cenet e
pri~ini zo{to toa sirewe poradi svojata karakteristika deka
~ini 110 dolari za mo`e da se jade vo razli~ni fazi
kilogram. Proizvoditelite na sozrevawe. Odli~en e za
od dolinata Bito i denes poslu`uvawe samostojno i kako
za proizvodstvo na ova sostojka na mnogu izvonredni
sirewe koristat drveni recepti od ostrovot.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
116 MARKETING Business Style
VRVNO VINO ZA DOBRA BIZNIS-ZDELKA

ZA LU\E SO STIL VINOTO


E ODLI^EN IZBOR
Site vina se dobri, no samo nekoi se vrvni. Tie se razlikuvaat od
ostanatite, po svojot kvalitet, bogatoto „buke”, stilot i na~inot na
proizvodstvoto. Tokmu ovie karakteristiki na vinata od serijata
„Limited Edition” na vinarskata vizba „Tikve{“ gi pravi vrvni, no
istovremeno i posebni i unikatni. Imeto uka`uva deka se proizveduvaat
vo ograni~eni koli~ini, a nameneti se za lu|eto koi znaat da go prepoz-
naat i vrednuvaat isklu~itelno visokiot kvalitet i koj dr`at do sebe

ko vo tekot na delovnite pre- wa, a vremetraeweto zavisi od vidot na Tie se spakuvani vo skapa i ekskluziv-
govori vi ponudat ~a{a vino, vinoto. Belite vina od ovaa edicija vo na ambala`a. Kako {to govori i samo-

A toga{ mo`ete da bidete sigur-


ni deka rabotite odat vo do-
bar pravec. Toa e po~etok na
edna nova sorabotka, a vinoto e nejzin
blagoslov. Visokokvalitetnite vina se ne-
izbe`en del na delovnite sredbi i pros-
dabovi buriwa odle`uvaat ~etiri me-
seci, a crvenite vina od devet do tri-
naeset meseci. Vakviot na~in na proiz-
vodstvo mu dava na vinoto poseben vkus
i ovozmo`uva pointenzivno zadr`uvawe
na aromite i razvivawe na sekundarni
to ime na ovaa serija „Limited Edition”
se proizveduvaat vo ograni~eni koli~ini,
a se „praznik” za vkusovite na lu|eto
koi znaat da go prepoznaat i vrednu-
vaat isklu~itelno visokiot kvalitet.
Tokmu zatoa za va{ite delovni part-
lavite, a delovnite lu|e ~esto kako po- aromi kako ~okolado, kafe, vanila. Raz- neri vinoto od serijata „Limited Editi-
darok za svoite biznis partneri izbi- vivaweto na ovie sostojki se dol`i na on” e sigurno vistinski izbor, bidej-
raat tokmu vino. vlijanieto na dabot. Edinstvenata bela }i ovie vina se spoj na posvetenosta,
Lu|eto koi dr`at do sebe i neguvaat vi- sorta od ovaa serija ima staklen zat- prekrasnoto tikve{ko sonce i modernata
sokosofisticiran `ivoten stil, u`iva- vara~ so {to se obezbeduva podobra za{- i sofisticirana tehnologija i amba-
at vo unikatniot i nepovtorliv vkus na tita na belite vina. I pakuvaweto na la`a. Vpe~atokot na voodu{evuvawe
dobroto vino. Delovnite lu|e s$ pove}e ovie vina ne e ostaveno na slu~ajnost. nema da izostane.
svoeto slobodno vreme pretpo~itaat da
go posvetat na mali zadovolstva i is-  I NIE IMAME „[AMPAW” ZA TRKA
PENLIVOTO VINO SIMBOL NA XET SETOT
tite da gi spodelat so svoite prijateli.
Vinoto i negovite specifiki se naj~es-
I VISOKITE BIZNIS KRUGOVI
tiot izbor na uspe{nite lu|e. Pove}eto
od niv go odbiraat vinoto kako svoja pasija
i celosno mu se posvetuvaat. Tie stanu- rv sinonim za luskuz i glamur e sekako penlivoto vino.
vaat vistinski poznava~i na vinata i
cenat visokokvalitetno vino. I Makedonija
ne otstapuva od svetskiot trend, a bi-
dej}i vinoto se povrzuva so geografsko-
P Bez nego ne mo`e da se zamisli svetot na uspe{nite. Vo
svetot ima mnogu proizvoditeli na penlivi vina, a od
nedoamna i vinarskata vizba „Tikve{“ zapo~na so proizvods-
tvo na penlivo vino „Ergion”. Penlivoto vino ne e slu~ajno
to podra~je, delovnite lu|e ovde s$ po- edno od najelitnite vina. Nepovtorlivite meur~iwa se
ve}e sakaat da gi istra`uvaat makedon- rezultat na najslo`enata metoda za proizvodstvo na vina.
skite kvalitetni vina i da u`ivaat vo Pokraj primarnata fermentacija, koja e ista kako i kaj
nivniot avtenti~en vkus. drugite vina, a sekundarnata fermentacija kaj penlivite vina
Kvalitetnite vina ve}e ne se samo uvoz- se odviva vo samoto {i{e. Nepovtorliviot vkus na
nite. Vo poslednite nekolku godini i Ma- penlivoto vino „Ergion” se dol`i i na malata koli~ina na
kedonija poleka no sigurno stanuva zemja {e}er i kvasec, po {to {i{eto se zatvora so t.n. „kralska
kade {to se proizveduvaat visokokvali- kapica”, i se postavuva pod agol od 45 stepeni. Ovie
tetni vina. Ako pra{ate enolog da vi specifi~ni no su{tinski va`ni raboti za penlivite vina gi
poso~i kvalitetno vino, }e vi odgovori znaat site dobri poznava~i. Dokolku sakate da ostavite
deka sekoe vino e dobro na svoj na~in, vpe~atok i da gi impresionirate va{ite prijateli toga{
razlikata e vo stilot i na~inot na pro- ovie elementi od procesot na sozdavawe na penlivoto vino
izvodstvo. Vinarskata vizba Tikve{ na mora da gi poznavate.
qubitelite na dobroto vino im gi po- Ovoj proces na fermentacija na vinoto „Ergion” trae od minimum {est meseci
dari vinata od serijata „Limited Edition”. do edna godina. Vo toj period edna{ mese~no {i{eto ra~no se vrti za pet
Na~inot na proizvodstvo na ovie vina stepeni. Meur~iwata se dol`at na prisustvoto na jaglerod dioksid koj se
i vremetraeweto na procesot gi pravi sozdava na priroden na~in, vo tekot na procesot na fermentacija.
posebni i edni od najekskluzivnite vi- Vo svetot postojat ~etiri metodi za proizvodstvo na penlivo vino. Nekoi od niv
na proizvedeni vo Makedonija. Vinata se poednostavni e evtini, no za da se dobie vistinskiot efekt najdobar e
od serijata „Limited Edition” se naprave- tradicionalniot, klasi~en metod za dobivawe na penlivi vina. Penlivoto vino
ni od odbrano grozje koe se sortira ra~no “Ergion”, na “VV Tikve{“, e proizvedeno tokmu na ovoj na~in, na {to se dol`i
do poslednoto zrno. Otkako zavr{uva ovaa i negoviot visok kvalitet. Se raboti za metoda koja e dolga i skapa, a penlivo-
faza, vinoto odle`uva vo dabovi buri- to vino minuva niz dolgotraen proces na fermentacija, koja trae pove}e od
edna godina. Duri potoa penlivoto vino “Ergion” se pakuva vo {i{iwa i e
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478 spremno za potro{uva~ite koi u`ivaat vo mo}ta na meur~iwata.
Business Style 117

MURANO
[ARMOT NA
MAGIJATA
KOJA TRAE
NIZ ISTORIJATA
strovot Murano,oddale~en tuku stakloto go oblikuvaat so pe~ki }e predizvikaat po`ar vo
na samo edna milja od fascinantni dvi`ewa so goli race Venecija, vo koja pove}eto od

O Venecija e poznata
turisti~ka destinacija na
svetskite turisti.
Najmnogu po ra~no izrabotenoto staklo
murano. Par~e od staklo murano e
ne{to {to sekoj kolekcioner mora da
vo koi samo nekakva podebela
tkaenina za polirawe gi deli od
v`arenata masa. Vremeto pome|u
taleweto, duvaweto i oblikuvaweto
se meri so sopstven ~asoven
mehanizam, baziran na dolgogodi{-
gradbite bile od drvo, se iselile
na najbliskiot ostrov, vo toa vreme
naselen samo so kalu|erki, okolu
~ii manastiri se nao|ale poliwa.
Preselenite majstori imale zabra-
na za napu{tawe na ostrovot, za da
go ima. Bidej}i negovata magija i {arm no iskustvo i vrvna zanaetska ostanat za~uvani tajnite na zanae-
traat niz godinite i istorijata. ume{nost, a gotovite formi se mali tot. Samo nivnite }erki imale
Tajnite za proizvodstvo na stakloto remek-dela na lu|eto koi sebesi se pravo da zaminat za Venecija, samo
murano ve}e {est stoletija se prenesu- narekuvaat zanaet~ii, iako pove}eto ako se oma`at za blagorodnici,
vaat od koleno na koleno. Filozofija- od nadgleduva~ite i ekspertite gi zatoa {to toa garantiralo ostanu-
ta na ra~nata rabota i individualniot smetaat za umetnici. vawe vo Republikata i prodol`enie
kreativen pe~at na sekoj proizveden TAJNATA NA MURANO na ~uvaweto na tajnata. Onie koi ja
predmet e za~uvan do den denes, a Istorijata na stakloto murano prekr{uvale naredbata za napu{ta-
prostorot vo koj se sozdava i po~nuva vo 13 vek. Vlastite na we na ostrovot, bile ostro kaznuva-
oblikuva stakloto potsetuva na Venecijanskata republika na krajot ni – so oslepuvawe ili duri so
slikarski ateqea smesteni vo na 13 vek vo 1291 godina, odlu~ile ubivawe. Vo dlaboka izolacija,
srednovekovnata rabotilnica od Venecija da gi iselat majstorite majstorite duva~i gi prenesuvale
opremena so starinski pe~ki za duva~i na staklo. Za “dobrovolno svoite znaewa od generacija na
talewe i najprimitivni alati. preseluvawe na `itelite” bil generacija, a sekoja semejna rabo-
Majstorite duva~i na staklo ne odbran ostrovot Murano. Vo strav tilnica neguvala nekoi svoi
nosat za{titni maski i rakavici, deka duva~ite na staklo so svoite osobenosti vo izrabotkata i

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
118 Business Style

Stakloto murano niz


vekovite do denes, e
ne{to {to sekoj qubi-
tel na umetnosta,
ubavinata i `ivotot
saka da go ima vo svojot
dom. Bidej}i negovata
magija i {arm traat niz
godinite i istorijata.
Tajnata na praveweto na
{areno staklo so
vekovi ja ~uva maliot
ostrov Murano, blizu
Venecija, kako simbol
na mo}ta i kulturata na
srednovekovnite gospo-
dari na Sredozemjeto

oblikuvawe na stakloto.
Na Murano, ostrovot od staklo, na
koj postojat okolu 500 proizvoditeli
na stakleni predmeti, nani`ani se
edno do drugo po dol`ina na
kanalite koi se povrzani so
mostovi, a samo retki od niv
otskoknuvaat od sofisticiraniot i Na ostrovot
dizajnerski prepoznatliviot
asortiman: pove}eto od niv se koj e oddale-
~en samo
nameneti za turistite koi vo edna milja
staklenoto {arenilo edvaj zabele-
`uvaat nekakvi razliki, osven ako od Venecija,
umetnosta
na toa ne se predupredeni so na oblikuva-
cenite na proizvodite. No, podobri-
te prepoznava~i vedna{ gi poznava- we na stak-
lo ve}e
at visokite dostignuvawa na {est stole-
staklarskata umetnost vo prodavni-
cite i vo sobata za prezentacija na tija se
prenesuva
kompanijata La Murrina, vo koja se od edna
izlo`eni ve{to napravenite
predmeti od dekorativnite do onie generacija
na druga
za sekojdnevna upotreba ili za
presti`ni prostori, za koi na
primer se nameneti luksuznite po koloritot, postignatata vrvna promenata na gorivo vo pe~kata, vo
lusteri ~ii ceni dostignuvaat i do ume{nost na podgotovka na surovi- koi nekoga{ se lo`elo drvo, a
nekolku desetici iljadi evra. Vo nata i me{awe na komponentite denes se zagrevaat so sogoruvawe
bogatiot asortiman se izlo`eni pri taleweto. na metan. Karakteristi~nata
predmeti ~ii ceni se dvi`at od VQUBENICI I FANATICI crveno-crna staklena fuzija se
nekolku desetici evra (pepelnici, Duva~ite na staklo ne se obi~ni raspaluva na 1360 Celziusovi
~a{i, nakit, sve}nici ...) do nekolku majstori. Toa se stravstveni stepeni. Sekoja faza od obrabotkata
iljadi evra (svetilki, lusteri, vqubenici vo svojata rabota, se odviva vo pe~kite podeseni na
vazni, kompleti sadovi itn.). Sekoj fanatici na poseben na~in povrza- temperatura potrebna za toj del od
od tie predmeti e ra~no oblikuvan, ni na konzervativnata struka koja procesite. Alatot koj go koristat
ne postojat dva isti duri i ako ne e prijatna i do koja sovremenite duva~ite nalikuva na arheolo{ki
proizvodite se od ist majstor, a tehnolo{ki dostignuvawa voop{to i iskopini od mladoto `elezno vreme,
osven po oblicite, se vrednuvaat i nemale pristap, ako se odzeme no sekoj ima svoja jasno definirana

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style 119

funkcija. Sekoj duva~, osven serisko vrednosti zbogateni so novi tenden- ne{nite sovetski republiki, SAD,
proizvodstvo, te`i i kon sopstveni cii. Kako baza na proizvodstvoto, Kina, Japonija, Koreja, Arapskite
kreacii, pa neretko vo samiot sopstvenicite i vrabotenite ja zemji itn.
proces, zavisno od inspiracijata, smetaat qubovta sprema rabotata. OSTROV OD STAKLO
nastanuvaat predmeti so golema Osovremenuvaj}i go proizvodstvoto Na Murano se nao|a i Muzej na
umetni~ka vrednost, unikati vo koi na osnovite na tradicijata, vo La staklo, vo koe se skladirani
e vtkaena kreativnosta na odreden Murrina sorabotuvaat so nadvore{ni kolekciite na stakla od drevniot
majstor. Takvi primeroci naj~esto dizajneri i arhitekti, pa vo Egipet, kade zapo~nalo proizvodst-
se daruvaat na odredeni zaqubeni- skladno izrazuvawe na kreativnosta voto s$ do dene{no vreme. Murano
ci vo stakloto ili ostanuvaat vo i zanaetskoto umeewe postojano se so vekovi go dr`e{e svetskiot
rabotilnicite za izlog, no slu`at i {iri asortimanot na proizvodite i monopol vo proizvodi na umetni~ki
kako pottik na razvojot na kreacija- se zgolemuva koli~inata na proizve- predmeti od staklo, a tamo{nite
ta koja ne zavr{uva samo so deni predmeti. majstori se najzaslu`ni za najnovi-
zanaetskoto umeewe. Presti`niot So La Murrina denes sorabotuvaat te inovacii vo proizvodstvoto,
predmet, lusterot Veneziano, istovre- golemi italijanski dizajnerski oblikuvaweto i boeweto na staklo,
meno go izrabotuvaat ~etvorica imiwa kako Denis Santachiara, Oscar a brendot “Murano”, iako pod toj
majstori, a vo eden den mo`at da Tusquets Blanca, Paolo Doganello, naziv se proizveduvaat i golemi
napravat najmnogu tri par~iwa. Sottsass Associati, Sandro Sentantonio koli~ini na bezvredni surogati – e
Kompanijata La Murrina, e osnovana itn. Nad 50% od proizvodstvoto na prifaten na globalno nivo.
vo 1968 godina, a od 1974 godina e La Murina se plasira na doma{ni- Maliot ostrov Murano, so svojata
vo sopstvenost na bogatoto milansko ot pazar, a ostanatoto vo stranstvo. pove}egodi{na kultura i istorija, go
semejstvo Ceriani, koi osobeno go Pred desetina godini imalo stotina zadol`i svetot. Denes vo Venecija, e
cenat majstorstvoto na svoite du}ani, a denes gi ima 380. Pobaru- eden od simbolite na imperijalnata
triesetina vraboteni vo rabotilni- va~kata e vo porast i postojano e mo} na porane{nite gospodari na
cata vo Murano i u{te triesetina pogolema od proizvodstvoto, no Sredozemjeto, i na s$ ona {to ja
vo drugata rabotilnica na kopnena te{ko e da se najdat novi mladi smestuva Laguna vo eden od nikoga{
lokacija, koi gi tretiraat kako majstori koi se kvalifikuvani za ne razjasnetite misterii na `ivotot
semejstvo. So novite sopstvenici da vlezat vo te{kiot proces na na prostorite na moreto.
zapo~nala i mnogu ambiciozna etapa oblikuvawe na stakloto. Zatoa, dodeka vo racete go dr`ite
na razvojot na proizvodstvoto vo koe Poslednite godini proizvodite na stakloto murano, re~isi mo`ete da
se voveduvaat novi linii, so La Murrina se plasiraat i na novite ja po~uvstvuvate silata na Medite-
potpirawe na tradicionalnite pazari vo svetot: vo Rusija, pora- ranot.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
120 MARKETING Business Style

VREMETO
Vo dene{niot svet
vremeto e vistinski
luksuz. Logi~no na toa,
postoi li nekoj drug
pologi~en objekt za
posakuvawe od rasko-
{en, eleganten ili
prefinet ~asovnik?
Nego go posakuvaat i
ma`ite i `enite. Dava
~uvstvo na sigurnost, go
definira op{testveni-
ot status, go otkriva
karakterot na ~ovekot

ako izborot na ~asov-


nik e li~na odluka

I definirana od stilot
na `ivot na eden ~ovek,
negovata profesija,
hobi, negovite ~uvstva i potrebi,
sepak industrijata na proizvodst-
vo na ~asovnici sledi i modni
trendovi. Taka, sekoja sezona site
najpoznati brendovi na ~asovnici

JAEGER- LECOULTRE
MASTER CONTROL- 1833
Colletion, MasterGrand
Toubillion
Jaeger- Lecoultre ova godina
slavi 175 godini od
osnovaweto. Za odbele`uva-
we na ovaa prigoda,
izdadoa limitirana serija
od ~etiri modeli na
~asovnici koi simbolizira-
at izvonrednost i status koi
ovoj brend gi ima vo
vrvnoto ~asovni~arstvo.
Modelot MasterGrand
Toubillion e proizveden vo
samo 575 primeroci.
Ku}i{teto e napraveno od
18 karatno crveno zlato so
~okoladno kafeav broj~anik.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 121

NEMA CENA
izleguvaat so novi, trendi
modeli.
SWATCH
YSS238G
COLOUR DEW
^eli~nata belegzija na
ovoj eleganten Irony
Lady Lady nudi kombi-

A. LANGE&SOHNE
nacija od ~elik na koja
Najnoviot diktat na modata, gi se postaveni sinteti~ki
GRAND LANGE 1
natera proizvoditelite na beli biseri. Na
~asovnici ovaa sezona da izlezat krajnite par~iwa od
so ~asovnici koi mo`at da Ovoj model na eden od najcenetite ~eli~nata belegzija se
izdr`at i viso~ina i dlabo~ina, germanski proizvoditeli na postaveni tri transpa-
koi voedno znaat mnogu raboti – ~asovnici e namenet za poznava~i- rentni beli kristali
slu`at kako radari, odbrojuvaat te na ~asovnici koi go vramuvaat
nanosekundi... Metalot i natamu nakloneti kon ~eli~noto ku}i{te.
ostanuva glaven materijal za ~asovnici so Neobele`aniot ~eli~en
izrabotka na ~asovnici, no se pogolema forma. bazel go vramuva
pove}e se zgolemuva i udelot na Grand Lange 1 e svetlo- poliraniot
skapoceni metali, posebno zlato napraven vo srebren displej
i skapoceni kamewa. nekolku verzii – na koj e postaven
Vo posledno vreme posebno od 18 karatno bel transparenten
moderni i popularni se ~asovni- zlato ili kristal kaj 12
cite so cirkoni. Niv gi ima vo platina i so ~asot. Vo
re~isi site najnovi kolekcii. remen~e od otsustvo na
^asovnicite odamna prestanaa da krokodils- site brojki,
bidat samo ured za merewe na ka ko`a svetlite
vremeto. Za nekoi toj e statusen ili metalni
simbol, za drugi drag spomen i blagoro- strelki za
ne{to {to se prenesuva od den ~asovite i
generacija na generacija. metal. minutite i
Bez razlika dali se raboti za tenkata
`enski ili ma{ki ~asovnici, metalna
praviloto e deka tie mora da strelka za
izgledaat silno i robusno. Makar sekundite go
i so rozevi kamen~iwa kako markiraat
glaven adut na trendovskata vremeto.
prepoznatlivost.

MONT BLANC
TIMEWALKER
CHRONOGRAPH
AUTOMATIC
Izraboten od crna
visokokvalitetna
keramika, ner|osuva~-
ki ~elik i safirno-
kristalno staklo so BULGARI
antirefleks. Za Ergon,
razlika od pove}eto ku}i{teto mu
~asovnici so kompli- e izraboteno
ciran dizajn i od belo
tehnolo{ki osobini, zlato
ovoj ~asovnik namerno oblo`eno so
e napraven krajno dijamanti,
ednostavno za ima dijaman-
qubitelite na ten broj~anik
klasi~no dizajnirani i bel remen
~asovnici so vrvni od krokodil-
tehnolo{ki svojstva. ska ko`a

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
122 MARKETING Business Style

NOVI TRENDOVI Japonskiot Lexus so


svojot revolucione-
ren model LS 600h,
prvata luksuzna
limuzina so hibridna
tehnologija, zapo~na
nova era vo proizvod-
stvo na avtomobili
od najvisoka klasa

ALTERNATIVNI TEHNOLOGII
VO DELOVNITE AVTOMOBILI
V
O VREME NA SÈ POVISOKI CENI NA NUVAAT KAKO NOV TREND – MODEREN, [TEDLIV,
NAFTATA, NEDOSTIGOT NA NAFTA ZA PRIFATLIV ZA PRIRODATA... GOLEMITE AVTOMO-
SVETSKA POBARUVA^KA I SÈ POSTRO- BILSKI PROIZVODITELI SE POVE]E NUDAT
GITE PRAVLA ZA ZA[TITA NA OKOLI- TAKVI MODELI, A DIZAJNOT GO PRILAGODUVAAT
NATA, HIBRIDNITE VOZILA SE NAMET- I KON POTREBITE NA DELOVNITE LU\E
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style MARKETING 123

Kaj novoto “Audi A8” posebno vnimanie e posveteno na sistemite za sigurnost

Vnatre{nosta se karakteri-
zira so prefinetost od
najkvalitetni materijali
red desetina godini
kombinacijata na dizelski

P motor i avtomobil od
luksuzna klasa be{e re~isi
nezamisliva kombinacija.
So razvojot na dizelskata tehnologija
i se potivkite motori, tie stanaa
voobi~aeni za “mercedes S klasa, za
“audi A8” ili BMW – serija 7.
Po poskapuvaweto na gorivata i na
dizelot koj stanuva vo nekoi zemji
poskap i od benzinot, povtorno se
baraat novi {tedlivi alternativi.
Re{enie nudi japonskiot Lexus kako
prv proizvoditel koj vo luksuznite
klasi na avtomobili ja primeni
hibridnata tehnologija , koja so
modelot “prius” ve}e napravi probiv
na pazarot. Kombinacijata na BMW serija
elektri~en i benzinski motor 7 odli~no
garantira potro{uva~ka identi~na na gi kombini-
onaa na najsilnite dizela{i vo ovaa ra sports-
klasa. No na otvoren pat potro{uva~-
kata se zgolemuva vo odnos na kite per-
dizelskite motori, taka {to prednosta formansi
na Lexus najmnogu doa|a do izraz so najgolem
zatoa {to tamu so ne`nata noga na luksuz.

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
124 MARKETING Business Style

“Mercedes S” – klasa so pravo go zaslu`uva epitetot na inovativen avtomobil

voza~ot i pametno vozewe, pogolem


del od patot mo`e da se pomine
koristej}i samo elektri~en motor.
Osven toa, pri stoewe na semafor
benzinskiot motor se isklu~uva {to
donesuva dopolnitelna i zna~ajna
za{teda.
Sepak, vo klasata na luksuzni
avtomobili, na evropskiot Pazar,
japonskiot proizvoditel e daleku za
germanskiot troec po negovata
percepcija za luksuz. Vo SAD “leksu-
sot” e ramo do ramo so evropskite
premium brendovi ~ii dizelski
motori nemaat nikakvi {ansi protiv
hibridniot motor koj vo Amerika e
iklu~itelno popularen. “Citroen” i
No, i vo Evropa po~nuva vremeto na natamu e
hibridite, pa taka najnovite statisti- edinstveni-
ki poka`uvaat deka Luxus e eden od ot svetski
brendovite so najgolema doverba vo proizvodi-
poslednive godini. tel koj vo
Ne treaba da se zaboravi ni opreme- seriskata
nosta na ovoj hibriden model zatoa oprema ima
{to Lexus koj saka da se nametne i na hidrauli~-
biznis- klientelata e isklu~itelno na amorti-
dobro opremen so site detali. zacija

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478
Business Style AVTOMOBILI 125

BELITE AVTOMOBILI
IDEALEN IZBOR ZA
DELOVNITE @ENI

Presti`ni avtomobili
vo bela boja - omilen
izbor na uspe{nite
delovni `eni
e mnogu odamna, postoeja belite avtomobili stanaa tolku da si dozvolat sopstven avtomobil i
predrasudi za `enite kako popularni vo posledno vreme i {to e pritoa so nego da ja definiraat svojata

N lo{i voza~i i za belite


avtomobili kako vozila za
onie so plitok xeb. Tokmu
belite avtomobili se vratija na
golema vrata i toa kako luksuzni,
posakuvani i modeli za presti` i
tolku “magi~no” vo tie avtomobili.
Vremiwata se promenija i site vode~ki
svetski proizvoditeli na avtomobili vo
svojata ponuda imaat beli avtomobili,
koi definitivno se IN.
Iako nekoga{ be{e te{ko da se prodade
op{testvena pozicija i da manifestiraat
presti`. Interesen e i podatokot deka
belite avtomobili se najsigurni. Spored
nekoi istra`uvawa, vo ovie vozila
mo`nosta za avtomobilska nesre}a se
namaluva za 12%.
zavist. Tokmu bojata na belite bel avtomobil, deneska se bara bel Vo sekoj slu~aj, belite avtomobili se
limuzini e taa koja im dava {arm i avtomobil plus. Ona {to e karakteris- na dobar pat da gi osvojat srcata na
nekoja poinakva dimenzija. Te{ko e da ti~no za belite avtomobili e deka se voza~ite so svojot {arm, bleskavost i
se ka`e koi se pri~inite poradi koi posebno omileni me|u `enite koi mo`at zavodlivost!

Koga se vo
pra{awe
gradski
avtomobi-
li, ne
mo`ete
da ostane-
te ramno-
du{ni na
beloto
slatko Kolku belite i golemi avtomobili
fi}o! se “privrzani” za `enite, poka`u-
va i sorabotkata me|u “Mercedes”
i hit serijata “Seksot i gradot”

l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

You might also like