P. 1
Kapital, Bussines Style - Br. 18

Kapital, Bussines Style - Br. 18

|Views: 1,082|Likes:
Published by AmintaTemenid

More info:

Categories:Topics, Art & Design
Published by: AmintaTemenid on Jan 02, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

08/16/2011

pdf

text

original

SKIJALI[TA ZA PREBIRLIVI VKUSOVI PET SKI-REGIONI SO PET YVEZDI MAKEDONSKITE DIZAJNERI ZA BIZNIS - KLASATA: DISKRECIJA, LE@ERNOST I KVALITET

PREPORA^UVAAT MAKEDONSKITE DIZAJNERI

AVTOMOBILI BELITE AVTOMOBILI IDEALEN IZBOR ZA DELOVNITE @ENI

BIDETE LE@ERNI I ELEGANTNI NA NOVOGODI[NITE KOKTELI I SVE^ENOSTI
PODAROCI ZA NOVA GODINA EKSKLUZIVNI PROIZVODI VO SKOPSKITE PRODAVNICI

KAKO SE UREDENI KANCELARIITE NA MAKEDONSKITE TOP-MENAXERI SE SLEDI TRENDOT, SE NEGUVA KLASIKATA

TAJNATA NA YVEZDENITE MEUR^IWA PROSLAVATA NA NOVOGODI[NITE PRAZNICI E NEZAMISLIVA BEZ [AMPAW!

Business Style
88 MAKEDONSKITE DIZAJNERI ZA BIZNIS- KLASATA:
DISKRECIJA, LE@ERNOST I KVALITET PREPORA^UVAAT MAKEDONSKITE DIZAJNERI SPECIJALEN PRILOG dekemvri 2008 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Romanija bb. (fabrika Gazela) 1000 Skopje; p.fah:503 Republika Makedonija tel: ++ 389 2551 441 faks: ++ 389 2581 440 e-mail: kapital@kapital.com.mk Avtori na prilogot: Verica Jordanova, Spasika Jovanova, Melina Tan~eva Cvetanoska Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Aleksandar Ivanovski Fotoarhiva na Kapital Marketing: Aleksandra Stojmenova www.kapital.com.mk www.total.com.mk

MARKETING

85

91

MODNI TRENDOVI ZIMA 2008/2009
BIDETE LE@ERNI I ELEGANTNI NA NOVOGODI[NITE KOKTELI I SVE^ENOSTI

94

KAKO SE UREDENI KANCELARIITE NA MAKEDONSKITE TOP-MENAXERI
SE SLEDI TRENDOT, SE NEGUVA KLASIKATA

99

PREDLOG - PODAROCI ZA NOVA GODINA
EKSKLUZIVNI PROIZVODI VO SKOPSKITE PRODAVNICI

102 [TO PONUDIJA MAKEDONSKITE AGENCII ZA PRAZNICITE
POMALKU KLASIKA, POVE]E LUKSUZ ZA DO^EK NA NOVA GODINA

105 SKIJALI[TA ZA PREBIRLIVI VKUSOVI
PET SKI-REGIONI SO PET YVEZDI

TRPEZA 108 PRAZNI^NANAJDOBRO DOBRO VINO

SE KOMBINIRA SO DOBRO DRU[TVO!

110 NAJDOBRI SVETSKI RESTORANI “BULDOG” I “DEBELA PATKA”
VO BORBA ZA PRVOTO MESTO

112 TAJNATA NA YVEZDENITE MEUR^IWA
PROSLAVATA NA NOVOGODI[NITE PRAZNICI E NEZAMISLIVA BEZ [AMPAW!

114 NAJCENETITE SIREWA NA SVETOT
HRANA NA BOGOVITE SO KRALSKA CENA

116 VRVNO VINO ZA DOBRA BIZNIS-ZDELKA
ZA LU\E SO STIL VINOTO E ODLI^EN IZBOR

117 MURANO [ARMOT NA MAGIJATA KOJA TRAE NIZ ISTORIJATA 120 ^ASOVNICI VREMETO NEMA
CENA

122 AVTOMOBILITEHNOLOGII ALTERNATIVNI
VO DELOVNITE AVTOMOBILI BELITE AVTOMOBILI IDEALEN IZBOR ZA DELOVNITE @ENI

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

Business Style 86 MARKETING

Verica Jordanova
jordanova@kapital.com.mk
○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

amo nekolku dena n$ delat od startot na novata godina ispolneta so novi predizvici, isku{enija, bitki, doka`uvawa... Nova godina koja, spored mnogu predviduvawa, }e bide te{ka, polna so nepredvidlivost i neizvesnost. Crnite scenarija, lo{ite informacii od svetskite finansiski pazari i ne tolku rozevite prognozi za idninata, ve}e podolgo vreme se top- tema. No nie predlagame ne{to drugo. Barem na kratko ignorirajte gi! Ako ne ste po~nale, vreme e da gi zapo~nete

S

podgotovkite za proslava na novogodi{nite i bo`i}nite praznici. A nie so ovoj specijalen prilog }e se obideme da vi pomogneme toa da go napravite inspirativno i so stil. Za po~etok vi predlagame, ako toa ve}e ne vi e voobi~aena praktika, da zapo~nete so organizirawe na novogodi{nata zabava na koja }e se dru`ite so vrabotenite, }e vospostavite pobliski, poneposredni odnosi. Vakvite neformalni dru`ewa doka`ano imaat pozitiven efekt vrz motivacijata za rabota, podobruvaweto na me|u~ove~kite odnosi i zgolemu-

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

MARKETING

87

vaweto na doverbata pome|u vrabotenite i menaxmentot. Dokolku buxetot vi dozvoluva, podgotvete i mali, prigodni, ubavo spakuvani podaroci. Toa definitivno nema nikogo da go ostavi ramnodu{en! Pritoa vodete se od maksimata: ne se va`ni podarokot i negovata vrednost tuku vnimanieto i blagodarnosta koi se iska`uvaat so nego. Ne zaboravajte gi va{ite najva`ni delovni partneri i sorabotnici. Prazni~no nakitete gi rabotnite prostorii. Ubavite novogodi{ni dekoracii mo`e da ja podignat motivacijata vo pretpraz-

ni~niot period, koga voobi~aeno ima mnogu rabota. Elkite i ostanatite dekoracii ne ~inat mnogu, a imaat odli~ni efekti vrz vrabotenite, klientite i sorabotnicite koi doa|aat vo va{ata kompanija. Dokolku vi e nadminato slaveweto na novogodi{nata ve~er vo lokalnite kafeani i kafuliwa, iskoristete go posledniot den od godinata da se vidite so va{ite prijateli posakuvawe. So specijalniot prilog koj e pred vas, sakavme da ve inspirirame kako so stil i na nivo da praznuvate, proslavuvate, nazdravuvate i podaruvate. Sre}ni praznici!
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

88

MARKETING

Business Style
Makedonskite menaxeri i menaxerki s$ pove}e gi sledat trendovite na oblekuvawe koi gi diktiraat svetskite modni imiwa i se obiduvaat sekoga{ da bidat vo trend i moderni. Ova e generalnata ocenka na makedonskite dizajneri i stilisti za oblekuvaweto na makedonskata biznis-scena. Tie davaat i nekoi preporaki za izgledot na prazni~nite delovni zabavi, no i kako sekoga{ da se bide eleganten i vo trend
naj~esto izrabotuva dnevni delovni varijanti na obleka koi sekoga{ se so nekakvi specifi~nosti i koi so modni dodatoci mo`at lesno da se transformiraat vo ve~erni varijanti. "Varijantata fustan so sako e dobra, pri {to so soblekuvaweto na sakoto, formata na fustanot ja otkriva i svojata ve~erna varijanta, so otvor na grbot ili so vmetnata tantela. Vo kombinacija se i svilenite ko{uli so originalni dezeni”, veli Ristovska. Taa koristi prirodna svila, pamu~en pli{ i drugi prirodni materijali, a okolu izborot na boite predimstvo ima li~niot sens. Za korporativnite kokteli i zabavi, Ristovska veli deka se dozvoleni za nijansa poslobodni kombinacii pri {to temnite boi se sekoga{ siguren izbor iskombinirani so nijansirani ili kontrastni modni dodatoci, kako bro{evi i obetki. Deka `enite se po~esti klienti i na stilistite, potvrduva i stilistkata Caci Pakovska koja veli deka od nea dosega pomo{ barale samo `enite. “Mo`ebi na ma`ite im e mnogu polesno da se doteraat za odredena prigoda. Ne mo`am da zboruvam generalno, no moram da zabele`am deka devojkite i `enite na vozrast

MAKEDONSKITE DIZAJNERI ZA BIZNIS- KLASATA:

DISKRECIJA, LE@ERNOST I KVALITET PREPORA^UVAAT MAKEDONSKITE DIZAJNERI
Verica Jordanova
jordanova@kapital.com.mk

@
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

enite po~esto baraat modni soveti od dizajneri za toa kako da neguvaat ili sozdadat svoj stil. Mladite menaxeri obrnuvaat pove}e vnimanie za toa kako izgledaat vo razli~ni prigodi, a s$ pove}e se baraat par~iwa obleka vo koi lu|eto od biznisot so svojata obleka }e manifestiraat serioznost, stil i doslednost. Ova e zaklu~ok na del od makedonskite modni kreatori i stilisti so koi razgovaravme na temata – kolku i kako makedonskite menaxeri neguvaat biznis-stil vo oblekuvaweto? “Vo mojata dolgogodi{na rabota se zapoznav so mnogu `eni so razli~ni profesii: direktorki, advokati, sopstveni~ki na biznisi. Site niv gi spojuva edna zaedni~ka nitka: da se bide sekoga{ IN, da nosat dobro skroeni kostimi, da ja nosat oblekata kako sopstvena ko`a i da bidat originalni”, veli modnata dizajnerka Antonija Ristovska koja za klientkite od felata na biznistot

l

l

Business Style
nad 28 godini se odli~ni za sorabotka. Golem del od niv imaat doblest da si priznaat deka im e potrebna pomo{ za podobruvawe ili dooformuvawe na nivniot stil na oblekuvawe, ili pak ednostavno eden mal sovet bi im bil dobredojden za nekoja specijalna prigoda”, objasnuva Pakovska. Taa smeta deka za onaa `ena koja e svesna za sopstvenite kvaliteti, `ena koja ima kariera i znae {to saka vo `ivotot, ne e ni{to “stra{no” da pobara i sovet od stilist. “Jas imam sre}a vo mojot butik da imam tokmu vakvi `eni, uspe{ni `eni so vkus. Zadovolstvo mi e da im pomagam vo “doteruvaweto” , osobeno da im pomagam vo odbiraweto na sekojdnevni obleki koi bi gi narekle “business casual”, veli taa. Nejzinata generalna ocenka za stilot na makedonskite menaxeri e deka nekoi od niv deluvaat kako da poseduvaat “milion dolari”, no deka “najgolemiot paradoks e vo toa {to kolku pobogati, tolku so pomalku vkus, iako se razbira sekoga{ ima i isklu~oci”. Pakovska za prazni~nite bizniszabavi godinava prepora~uva i `enite i ma`ite da vnimavaat na mnogu detali. @enite bi trebalo da vnimavaat da ne izgledaat vulgarno, prenakiteno ili predoterano. Najdobar izbor, spored nea, e ednostaven crn, siv kostim ili pak “koktel“ fustan koj bi go nadopolnile so diskreten nakit. Ma`ite treba da odbegnuvaat kostumi vo svetli nijansi i {areni

MARKETING

89

NIKOLA BULEVSKI – BULE moden dizajner “Sakaj}i da odgovoram na potrebite na potro{uva~ite, naskoro }e lansiram nova marka ma{ki ko{uli. So sopstvenikot na poznatata fabrika za ko{uli “Palteks”, re{ivme da gi zdru`ime na{ite najsilni aduti za da sozdademe kolekcija koja }e treba da ja osvoi makedonskata delovna elita”. vratovrski. Poln pogodok bi bil ednoboen crn, siv, ili pak crn kostum so beli linii. Ne treba da ja zaboravat belata ko{ula koja sekoga{ deluva sovr{eno. I ma`ite s$ pove}e vnimanie obrnuvaat na svojot stil Modniot dizajner Nikola Bulevski – Bule veli deka za razlika od `enite, koi dosega naj~esto gi koristele i gi barale negovite uslugi, vo ponovo vreme s$ po~esto raboti na imixot na delovnite ma`i. “Vo duhot na svetskite trendovi koi nudat poeleganten stil, naj~esto se bara dobar kostum od visoko kvaliteten materijal, skroen po merka na mu{terijata. Dobro oblikuvaniot kostum mora da se nadopolni so kvalitetna ko{ula, koja na makedonskiot pazar retko se nao|a. Kaj nas, za `al, s$ u{te ne postoi tradicija na {iewe ko{uli po merka. Sekoj {to nastojuva da ima sopstven imix, a voedno pripa|a

Foto: Bisera Stankoska

na listata na uspe{ni delovni lu|e treba da nosi skroena (tailored) obleka”, prepora~uva Bulevski. Toj veli deka mladite delovni lu|e s$ pove}e posvetuvaat vnimanie na svojot izgled i me|u niv ima i takvi so izgraden karakteristi~en stil na oblekuvawe.

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

90

MARKETING

Business Style

CACI PAKOVSKA moden dizajner “Business casual” podrazbira {ik kostimi, fustani i interesni ko{uli. Najdobar izbor, spored nea, za `enite se: ednostaven crn, siv kostim ili pak “koktel “ fustan, a za ma`ite ednoboen crn, siv, ili pak crn kostum so beli linii. Ne treba da se zaborava belata ko{ula koja sekoga{ deluva sovr{eno. “Za razlika od porano, denes ma`ite se poprebirlivi mu{terii i posvetuvaat pove}e vnimanie na izgledot”, veli Bulevski. Toj za pretstojnite prazni~ni zabavi prepora~uva pole`eren, no sepak eleganten izgled. Dokolku ne se bara, bi gi isfrlil ma{nite, bi vklu~il pomalku napadni dodatoci, ~evli ili patiki {to nalikuvaat na udobni ~evli, elegantna blago pripiena ko{ula vo bela ili crna boja. Ko{ulata mo`e da bide so diskretni sjajni linii. Najva`no e da se postigne sreden, le`eren i neguvan izgled. ANTONIJA RISTOVSKA moden dizajner Za korporativnite kokteli i zabavi, Ristovska veli deka se dozvoleni za nijansa poslobodni kombinacii pri {to temnite boi se sekoga{ siguren izbor iskombinirani so nijansirani ili kontrastni modni dodatoci kako bro{evi i obetki

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

Business Style 91

91

BIDETE LE@ERNI I ELEG ANTNI NA NOVOGODI[NITE KOKTELI I SVE^ENOSTI

MODNI TRENDOVI ZIMA 2008/2009

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

92

MARKETING

Business Style

Lila bojata vo site nijansi e definitivno boja na ovaa sezona. Zimava nema da pogre{ite ako odberete i kafeava i `olta ekemvri i januari se mesecite ispolneti so zabavi, kokteli i proslavi koi gi organiziraat Va{ite delovni partneri, sorabotnici i prijateli. Za da bidete top na zabavite, da bleskate i da ostavite vpe~atok, izborot na oblekata ne treba da go ostavite za posleden moment. Modnite soveti za ladnite denovi ovaa zima vklu~uvaat kombinacii koi sodr`at ekstravagantni par~iwa od saten, ~ipka volna i krzno [to se odnesuva do boite, i ovaa godina dominiraat crna i siva, a nema da pogre{ite ni so ladnite tonovi kako temno sina i violetova... [to i da odlu~ite, potrudete se da bidete elegantni i umereni i sekako ne zaboravajte go najva`niot detaq-

Krznoto, satenot ili svilata, definitivno gi vra]aat vo igra elegancijata i glamurot nasmevkata! Delovniot stil za `enite ova sezana ima edno va`no pravilo – elegancija vo polovinata. [to ponaglasena polovina so nekoj ubav, ko`en kai{ - toa podobro. Efektot mo`e da go postignete i so visoki pantaloni ili sukwa so visoka polovina. Brilijantno bolero, ko{ula so ma{na, {iroki pantaloni, naglaseno tesena polovina – toa e izgledot koj sovr{eno go ilustrira stilot ovaa zima. Pokraj {irokite pantaloni, vo moda se vratija i dolgite xemperi koi mo`at da se nosat kako mini fustan~iwa, a koi mnogu uspe{no krijat i nekoj kilogram pove}e, ako go imate. Hit se i tesni zdolni{ta do kolenici, koi se idealni za dami koi sakaat da izgledaaat

Kolekciite ova sezona se prepolni so ~ipka, koja iskoristena kako celosna kombinacija ili samo vo detali, definitivno }e Ve napravi otmena, prefineta i zabele`ana na prazni~nite zabavi moderno i profesionalno. Karakteristi~no za ovaa zimska sezona e i golemiot “come back” na tantelata. Bez razlika dali }e se odlu~ite za Total look ili kako detaq, fatalnata i prefineta tantela definitivno }e Vi dade trend i izgled koj ne mo`e da ne ostane nezabele`an. Prisutna vo kolekciite na Prada, Kavali, Mekvin i Viktor&Rolf, tantelata definitivno mo`e koja bilo kombinacija na obleka da ja napravi neodolivo moderna. Kako del od biznis- garderobata, kaputite sekako se nezamenlivi i ovaa zima. Kaputite vo forma na A i ovaa godina ostanuvaat trendi. Se nosat so kai{ koj go odvojuva gorniot od dolniot del i sozdava vpe~atok

D
l

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

Business Style

93

Iako najnovite modni trendovi diktiraat potesni vratovrski, ekspertite prepora~uvaat biznismenite premnogu da ne eksperimentiraat so {irinata na vratovrskite deka nosite zdolni{te i jakna. Izgledaat mnogu romanti~no i potsetuvaat na pelerinite koi odamna se nosele. Se nosat i kaputi koi se {irat vo gorniot ili dolniot del i taka davaat volumen na Va{eto telo. Vo sklad so toa se nosat luksuzni materijali, kako saten ili ka{mir. Poludlabokite ~evli koi bea vistinski hit minatata sezona i ovaa godina se neizostaven del od `enskiot plakar. Mo`e da se nosat pod pantaloni, no i na kratki zdolni{ta. ^izmite pak se nosat visoko do kolenata, izgledaat intrigantno i pomalku feministi~ki. No vakvi modeli ne se prepora~uvaat na delovnite `eni, tuku samo za odva`nite devojki. ZMISKATA KO@A E HIT Vode~kite svetski dizajneri, kako Vivien Vestvud i Dona Karan na svoite revii poka`aa deka crnata ko`na ~anta e apsoluten hit na sezonata. Misti~na, elegantna i sofisticirana mo`e da pomine skoro so site kombinacii. Mo`e da ja nosite na rabota, vo grad pa i vo teatar. Otka~eno }e izgleda so farmerki, a sofisticirano so eleganten kostum. Dobra vest e {to vo moda se vratija ~antite so sredna golemina, koi se dosta polesni za nosewe od masivnite koi dosega dominiraa. Ovaa sezona se nosi zmiska ko`a. Vo moda se vra}aat sinxirite i metalnite dr{ki. POTESNA VRATOVRSKA – POMAL USPEH Na delovnite ma`i im se prepora~uva da ne gi sledat modnite trendovi po sekoja cena. Vo visokite korporativni krugovi se vnimava na sekoj detaq, pa sekoja promena vo {irinata na kravata mo`e da se odrazi duri i na uspehot na rabota. Ako vratovrskata e premnogu tesna, ma`ot bi mo`el da izgleda premnogu trendi i da ne se vklopuva vo konzervativnite delovni kodeksi. Zatoa stru~wacite prepora~uvaat vratovrskite na biznismenite vo naj{irokiot del da ne bidat potesni od 7,5 santimetri. Od minatata sezona vratovrskite se potesni, a so niv odat i soodvetni tenki jazli. Stanuva zbor za stesnuvawe od barem polovina santimetar, a nekoi duri i pove}e. Trendot na stesnuvawe na vratovrskite se prepi{uva na trendot na stesnuvawe i na modelot na samite kostumi. Vo poslednite nekolku godini kostumite se potesni, sledej}i gi telata koi stanuvaat potenki i oblikuvani poradi golemata popularnost na ve`balnite. Dizajnerite promoviraat i strukirani ko{uli i tesni farmerki. Evropskite luksuzni brendovi kako „Charvet”, „Hermes” ili „Salvatore Ferragama”, gi stesnija vratovrskite pred amerikanskite kolegi. Duri i tradicionalniot britanski „Thomas Pink” se simna od 9,5 na 8,2 santimetri. No nekoi diktatori na stil i proizvoditeli na najskapite modeli na vratovrski ne se pridru`ija kon ovaa “tesna” revolucija. Primer, „Brooks Brothers” svoite tesni modeli na vratovrski gi simnaa od 9,5 na 9 santimetri, no nekoi od najskapite primeroci ostavija da bidat {iroki i do deset santimetri.
Verica Jordanova
jordanova@kapital.com.mk

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

94

MARKETING

Business Style

Izgledot na kancelarijata ne e va`en i ne govori samo za stilot na direktorot. Mnogu pove}e taa e slika na imixot i mo}ta na kompanijata. Kako izgledaat kancelariite na prvite lu|e na makedonskite kompanii? Dali svetskiot trend na minimalizam vo enterierskoto ureduvawe na delovniot prostor e prisuten vo Makedonija ili pove}e se neguva klasi~niot stil? Ima i novo i staro. I moderno i klasi~no.
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

KAKO SE UREDENI KANCELARIITE NA MAKEDONSKITE TOP-MENAXERI

SE SLEDI TRENDOT, SE NEGUVA KLASIKATA
Spasijka Jovanova
jovanova@kapital.com.mk

enaxerite vo svoite kancelarii pominuvaat pove}e od 40 ~asa nedelno. Kako }e bide ureden ovoj prostor, mnogu vlijae na nivnoto raspolo`enie i na produktivnosta vo raboteweto. Izgledot na kancelarijata ne e va`en i

M

ne govori samo za stilot na direktorot. Mnogu pove}e taa e slika na imixot i mo}ta na kompanijata. Se razbira, dokolku podednakvo vnimanie se posvetuva i na ureduvaweto na ostanatiot deloven prostor na firmata. Kako izgledaat kancelariite na prvite lu|e na makedonskite kompanii? Dali svetskiot trend na minimalizam vo enterierskoto ureduvawe na delovniot pros-

l

l

Business Style

MARKETING

95

SP MARKET SA[O DAVITKOVSKI Klasi~en stil vo moderni uslovi, so izrazena dominacija na umetni~ki sliki od makedonski avtori

EUROSTANDARD BANKA SR\AN KRSTI] Visoko izrazena klasika za da dava posebna doza na serioznost i doverlivost, zabele`itelno prisustvoto na mini biblioteka tor e prisuten vo Makedonija ili pove}e se neguva klasi~niot stil? Ima i novo i staro. I moderno i klasi~no. Arhitektite se ednoglasni deka sega{niot trend e minimalizam koj dominira kaj mebelot, boite i dodatocite, a vo odnos na opremenosta so tehnolo{ki pomagala, se odi kon maksimum. Site IT-elementi mu se na dofat na direktorot, koj ve}e ne ~eka pomo{ od sekretarkata za sekoja rabota {to treba da ja zavr{i. Boite na mebelot ja sledat modata vo oblekuvaweto. Godinava e trend violetovata boja vo site nijansi, no crnata i belata ostanuvaat dominantni. Novina e {to kancelarijata na generalniot direktor ve}e ne mora da bide odvoena od drugiot prostor so debeli yidovi i dvojna vrata. S$ pove}e se odi kon re{enija na golemi stakleni yidovi so maksimalna decibelna za{tita i variolajt zavesi koi se reguliraat kompjuterski. Celta e da se zgolemi bliskosta so vrabotenite i maksimalno da se iskoristi son~evata svetlina za da se {tedi energija. Posebno vnimanie treba da se posveti na elektronskite uredi, kako {to se televizorite, muzi~kite pleeri i drugi. Tie ne treba da dominiraat vo kanKAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

96

MARKETING

Business Style

VIP NIKOLA QU[EV Ekstramoderna i multifunkcionalna kancelarija, vo koja dominira brendot na mobilniot operator “Vip” celarijata, tuku za niv da se najde diskretno re{enie, mo`ebi da bidat smesteni vo zatvoren del, a da se koristat po potreba. “Nema potreba od zatvoreni kancelarii zatoa {to ve}e nikoj nikomu ne mu pre~i vo raboteweto. Sega se raboti bes{umno i site gledaat vo sopstveniot monitor. Se odi kon toa da ima mnogu svetlo i usoglasuvawe na rasprskuvaweto na svetlinata. Trend e integrirana svetlina od nadvor i od vnatre so cel {tedewe elektri~na energija”, veli Bujar Mu~a, arhitekt i kosopstvenik na studioto “Megaron in`enering”. Toj prepora~uva poednostaven mebel, funkcionalno biro na koe mo`e da sobere {to pove}e elektronski uredi, moderni i udobni stol~iwa koi se dobri za r’betot. “Mebelot e mnogu ednostaven, no najdobro mo`no dizajniran i od najkvaliteten materijal. Ve}e nema aplikacii, cve}iwa, lavovi, tigri. Toa otide vo muzeite. Dominiraat aluminium, staklo, ubava ve{ta~ka ko`a, fina ekolo{ka plastika. Vo odnos na boite, moderni se bela, siva, crna, violetova, zelena. Mo`e vo kancelarijata da se sretnat i kat~iwa koi ne se funkcionalni tuku se estetsko u`ivawe. Vo niv mo`e da se stavi dobra skulptura, slika, cve}e. Celta e da se poka`e mo}ta i preku umetnosta”, objasnuva Mu~a. Kolku kancelarijata zboruva za imixot na menaxerot i na kompanijata? Spored Mu~a, dovolno do nivo na doKAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

bar vkus. “Patot do kancelarijata na direktorot mnogu pove}e zboruva za imixot na firmata. No ako dizajnot go nadmine dobriot vkus, kancelarijata pove}e zboruva za nego otkolku za firmata”, smeta toj. Arhitektot Martin Panovski od “Studio 2000” sovetuva deka za dobar izgled i za da se zadr`i idejnoto re{enie na dizajnot mnogu e va`no odr`uvaweto na kancelarijata. “Kaj nas pove}e se odi na menaxerski kancelarii od zatvoren tip bidej}i mnogu malku ima delovni zgradi koi dozvoluvaat otvorawe na prostorot. Nedostigot na dobar deloven prostor ~esto e pre~ka da se napravat ubavi menaxerski kancelarii. Kompaniite koi gradat svoi zgradi, ja imaat taa mo`nost”, veli Panovski. Rabotniot prostor na glavniot menaxer ne go ~ini samo negovata i kancelarijata na sekretarkata. Sostaven del se i salata za sostanoci, kako i posebna bawa, kujna, pa duri i prostorija kade toj mo`e da se odmori ili presoble~e. “Top-menaxerot bi trebalo da ima bawa, prostor kade mo`e da legne za da se odmori, prostor za mali sostanoci i nevrzani muabeti i golema kancelarija. Treba da ima eden vlez preku kancelarijata na sekretarkata i eden sporeden izlez”, smeta Panovski. S$ pove}e se odi kon toa kancelarijata i firmata da bidat vtor dom na menaxerot zatoa {to mnogu pove}e vreme toj pominuva na rabota otkolku doma.

I samite menaxeri taka go do`ivuvaat prostorot vo koj rabotat. VLEGUVA MODERNIOT TREND Modernite trendovi vo ureduvaweto na menaxerskite kancelarii gi ima vo Makedonija. No mnogu pove}e se sretnuva klasi~niot stil. Telekomunikaciskite kompanii se smesteni vo novi delovni zgradi i tie go sledat trendot vo ureduvaweto na celokupniot prostor. Vo kancelariite na mobilniot opretor “Vip”, smesteni vo delovniot centar “Soravia”, dominira aktuelniot trend na minimalizam. Kancelarijata na glavniot izvr{en direktor Nikola Qu{ev e ekstramoderna i multifunkcionalna i vo nea dominira brendot na kompanijata. “Posvetivme mnogu vnimanie za da gi zadovolime specifi~nite barawa pri vnatre{noto ureduvawe. Prostorot izgleda mnogu nekonvencionalno. Izlegovme od voobi~aenata matrica na zatvoren prostor. Korporativnata kultura na kompanijata e otvorenost, bliskost, ~esnost. I mene mi e poubavo da imam vizuelen kontakt so lu|eto okolu mene. Vratata od mojata kancelarija e sekoga{ otvorena, so {to e eliminirana inicijalnata bariera. Kancelarijata e isklu~itelno funkcionalna. Mnogu se razmisluva{e da ima dovolno prostor za komunikacija i sostanoci. Prili~no vnimanie se posveti na opremuvaweto so IT-aparati, koi se diskretno postaveni bidej}i se vgradija koga se opremuva{e celata kancelarija. Mebelot glavno e doma{en i e

l

l

Business Style

MARKETING

97

KANCELARIJA OD DVA MILIONI EVRA
olku ~ini najskapiot mebel i oprema za menaxerska kancelarija? Ako sakate da sedite na najskapoto stol~e, pred najskapoto biro, da koristite najskapo penkalo, laptop, kompjutersko gluv~e, pe~atar i mobilen telefon, treba da platite okolu dva milioni evra. RABOTNA MASA OD 129.000 EVRA Masata “Power Desk” e napravena od {est razli~ni vidovi egzoti~ni drva. Sekoe biro se proizveduva isklu~ivo po nara~ka, a go proizveduva firmata “Parnian”. Najverni kupuva~i se ~lenovite na holivudskiot xet-set. STOL^E OD 50.000 EVRA Uspe{nite direktori sakaat da sedat vo udobna fotelja. Kompanijata ”Intershtul”, na ~elo so arhitektot Hadi Teherani, go konstruira najskapoto stol~e vo svetot. Toa e naizgled obi~no stol~e, no e ukraseno so zlatni i srebreni dr`a~i i so tapaciran cveten dezen. PENKALO OD 512.000 EVRA Firmite “Montblanc” i ”Van Cleef&Arples” go pretstavija penkaloto “Mystery Masterpiece”, koe e napraveno od 20karaten safir, rubin ili smaragd i od 840 dijamanti. Za edna godina sekoj od trite modeli e prodaden vo samo tri primeroci. LAPTOP OD 283.000 EVRA Holandskata kompanija ”Ego Lifestyle B.V.” se gordee so najskapiot laptop, ~ija cena ne e rezultat na nekoja posebna konfiguracija tuku na toa {to e ukrasen so dijamanti. Plo~ite se od belo zlato i sodr`at 356 brilijanti, kako i dva rubini vo logotipot na kompanijata ”Tulip”. Ovoj laptop ima 64-biten procesor “AMD turion”, 100-gigabajten hard disk i “ATI Radeon Xpress 200” grafi~ka kartica. GLUV^E OD 17.000 EVRA Vo [vajcarija se proizveduva najskapoto kompjutersko

K

Diamond Crypto Smartphone

misterypiece gluv~e od 18-karatno belo zlato, so 59 brilijantno bruseni dijamanti. Na nego mo`ete da gi dodadete svoite inicijali koi }e bidat vo dijamanti. PE^ATA^ OD 14.000 EVRA Proslavuvaj}i ja dobrata proda`ba na laserskiot pe~ata~ HP 1160, “Hjulit Pakard” go oblo`i so zlato eden od pe~ata~ite. Luksuznata verzija e oblo`ena so 24-karatno zlato i nema posebni funkcii. MOBILEN OD 912.000 EVRA. ”Diamond Crypto Smartphone” e proizvod na moskovskata kompanija “Ankort”. Telefonot e izraboten od platina i e ukrasen so 50 dijamanti. Logoto na firmata i navigacionoto kop~e se napraveni od rozevo 18-karatno zlato. Najskapiot mobilen telefon treba da ima i najskap broj. Na humanitarna akcija vo Katar, za dva milioni evra e prodaden telefonski broj so sedum {estki. larija za sekretarkata. Po sli~en princip e ureden i menaxerskiot prostor vo Eurostandard banka. Prviot generalen direktor Sr|an Krsti} pretpo~ita klasi~en stil. “Toj stil dava doza na serioznost i doverlivost, {to e glavna odlika na {vajcarskite banki. Ja naslediv kancelarijata so celokupniot mebel od prethodniot direktor na bankata. Ne menuvav ni{to, no ja oplemeniv so nekoi moi detaqi, ubava zbirka knigi, stru~na literatura, dragi podaroci od moite porane{ni kolegi, semejstvoto i od prethodnata firma. Vo kancelarijata dominiraat sliki so motivi od [vajcarija, od kade {to se
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

praven po nara~ka”, veli Qu{ev. Toj priznava deka kancelarijata ja do`ivuva kako vtor dom, odnosno kako udoben i prijaten prostor. Qu{ev e gord {to vo ureduvaweto na kancelariite ne samo {to se ispo~ituvani standardite na korporacijata, tuku se postavile elementi koi se i podobri od tie vo drugite kancelarii na “VIP” vo regionot. Poklasi~en stil neguva direktorot na “SP market”, Sa{o Davitkovski, koj sam si ja uredil kancelarijata. “Mojata kancelarija e moderna, no ne mnogu luksuzna. Sam ja sreduvav so mebel od salonite vo zemjava. Pove}e vnimanie posvetiv na slikite, bidej}i sum qu-

bitel na ubavi sliki. Zatoa sliki na na{i poznati avtori gi krasat yidovite na kancelarijata. Toa e i odraz na kulturata i na `elbata da se neguva poseben odnos kon umetnosta. Osven znameto na kompanijata nema drugi brend-elementi. Imam predmeti koi posebno mi zna~at. Vodam smetka kancelarijata sekoga{ da mi bide sredena bidej}i toa e mnogu va`no za vpe~atokot {to go ostavate pred nadvore{niot svet”, veli Davitkovski. Celokupniot prostor za menaxerski aktivnosti vo “SP market” e mnogu pogolem. Vo nego ima i golema sala za sostanoci, mini-kujna i golema kance-

l

l

98

MARKETING

Business Style

KAKO DA JA UREDITE KANCELARIJATA SPORED FENG [UI

K

oga dizajnirate kancelarija za sostanoci, vo koja }e pregovarate i za najsitnite detali, izbegnuvajte crveni yidovi bidej}i poradi ovaa boja mnogu lu|e ne se ~uvstvuvaat udobno. I temnosinata ne se prepora~uva bidej}i gi zaspiva lu|eto. Za prostor za brzi sostanoci dobri se svetlite boi. Prostorijata vo koja }e ve ~ekaat klientite, obojte ja so svetli boi so izrazeni detali. Ova se preporakite od poznatiot svetski dizajner Kai Stania. Spored pravilata na Feng {ui, so energijata mo`ete sami da upravuvate i so pomo{ na boite. Sinata boja e prekrasna za meditacija i ima smiruva~ki efekt. Crnata boja simbolizira disciplina, intuicija i misticizam. Najdobro e rabotnata soba da vi bide oboena vo crna ili sina boja bidej}i taka najdobro }e razmisluvate i }e se koncentrirate na delovnite problemi. Vo sina stolica }e nosite najdobri delovni odluki. Najnov pravec vo ovaa filozofija na ureduvawe na prostorot e indiskata umetnost “Vaastu {astra”, zasnovana na drevnite vedski zapisi. Taa go po~ituva protokot na energija usloven od stranite na svetot, a celta e da se postigne zdravje, sre}a i pozitivna energija. Ovaa umetnost e stara 5.000 godini i se nametnuva kako nov svetski Feng {ui. Spored “Vaastu {astra”, rabotniot stol treba da se postavi vo pravec na zapad ili na jug bidej}i energijata koja doa|a od ovie

strani ja zgolemuva koncentracijata i obezbeduva nosewe na ispravni odluki. Za delovnoto rabotewe da bide uspe{no, vratata od kancelarijata treba da bide na ju`na, a sefot na severna strana. Osvetluvaweto od napred ili od leva strana za desnorakite, odnosno od desna za levorakite, ovozmo`uva pravilna i ramnomerna svetlina i go namaluva napregnuvaweto na o~ite. Iako e vo trend minimalizmot, koj povlekuva ladni i neutralni boi, }e se ~uvstvuvate podobro so izrazeni nijansi na `olta, portokalova, crvena ili nekoja druga boja koja pottiknuva aktivnost. tektite komentiraat deka vo ovie slu~ai na menaxerot verojatno mu e seedno kako mu izgleda kancelarijata ili pak toj znae deka novata kancelarija nema da mu napravi podobar biznis. Nadvor od klasikata se ekstremnite stilovi koi gi neguvaat nekoi menaxeri pri ureduvaweto na sopstvenite kancelarii. Ovie kancelarii se uredeni isklu~ivo spored `elbata i vkusot na direktorot. A toa zna~i mnogu antikviteti, la`ni barokni stol~iwa, me{awe na stilovi (moderna masa i stol~iwa vo rezba, kilim na mermeren pod), skapi pijalaci, puri i hrana naredeni po masite, lusteri, spu{teni plafoni, oru`je i drugi predmeti so istoriska sodr`ina, plasti~no cve}e, sliki od semejstvoto niz celata kancelarija. Za arhitektite, vrv na sekoj ekstremen stil e portret na samiot menaxer vo kancelarijata. “Vo kancelariite kade se sre}avaat ekstremni stilovi, celta vsu{nost e da se postigne dominacija na menaxerot”, zaklu~uva Panov.

akcionerite na bankata. Tie se prisutni niz celata banka. Najubav i najomilen del od kancelarijata mi se golemite prozorci koi zafa}aat polovina od glavniot yid. Toa dava mnogu prirodna svetlina i ubava atmosfera za rabota”, smeta Krsti}. Arhitektite smetaat deka trendot najmnogu go sledat firmite vo IT-sektorot, marketing-agenciite, izdava~kite ku}i, telekomunikaciskite kompanii, firmite za pravni uslugi i osiguruvawe. “Menaxerite porano sami gi dizajniraa kancelariite, potoa kradea idei, a sega anga`iraat arhitekti”, istaknuva Mu~a. I Panovski gleda nekolku fazi vo razvojot na menaxerskite naviki i potrebi vo Makedonija. “Pogolem del od menaxerite prvo kupija dobri koli, pa gi renoviraa ku}ite i stanovite, a potoa kancelariite”, poso~uva toj. Spored nego, drug problem e {to vo mnogu firmi vo zemjava pove}e se vodi gri`a za kancelarijata na direktorot, a pomalku za drugiot deloven prostor. “Vo Slovenija i vo Avstrija,
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

na primer, kancelarijata na menaxerot spored stilot i uredenosta voop{to ne se izdvojuva od prostorot za vrabotenite. Izgledot na menaxerskata kancelarija ne treba da bide odluka na direktorot, tuku na kompanijata vo koja {to raboti”, pora~uva Panovski. STILOT NE E NOVINA Stilot na kancelarijata na menaxerot mo`e da zavisi od dejnosta na kompanijata. Za advokatska kancelarija, na primer, se prepora~uva dizajn koj }e vleva mir i sigurnost kaj klientite. Ureduvaweto na bankata treba da vleva ~uvstvo na mo} i zatoa stilot trpi mermer i stolbovi. Neguvaweto na poseben stil sepak ne e novina vo Makedonija. I pri dizajniraweto i opremuvaweto na kancelariite na porane{nite direktori se vodelo smetka za enterierot. “S$ u{te vo nekoi od ovie kancelarii mo`e da se najdat dobri par~iwa mebel”, istaknuva Panov. Mo`e da se sretnat i kancelarii ~ij stil ne e promenet so decenii. Arhi-

l

l

Business Style

MARKETING

99

N

EKSKLUZIVNI PROIZVODI VO SKOPSKITE PRODAVNICI
OVOGODI[NITE PRAZNICI SE IDEALNO VREME ZA DARUVAWE. PODAROCITE SE DAVAAT KAKO IZRAZ NA BLAGODARNOST, @ELBA ZA SORABOTKA, IZRAZ NA PRIJATELSTVO I QUBOV. PODAROCITE STANUVAAT SE PO^ESTO I DEL OD DELOVNITE, BIZNIS ODNOSI, PA ZATOA I ZASLU@UVAAT DA SE OBRATI OSOBENO VNIMANIE NA IZBOROT NA PODAROCITE. ZA DA GO IZBEGNETE METE@OT VO PRETPRAZNI^NIOT PERIOD NIZ TRGOVSKITE CENTRI I PRODAVNICITE, “KAPITAL” NAPRAVI EDNA OBIKOLKA ZA DA VI DADE NEKOLKU PREDLOZI ZA PODAROCI ZA VA[ITE DELOVNI PARTNERI ILI PRIJATELI
l l
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

PREDLOG - PODAROCI ZA NOVA GODINA

100 MARKETING

Business Style

“DUPONT”
Proda`niot salon na svetski poznatitot Dupont, postoi ve}e pet godini vo Skopje i se nao|a vo Zlatarskata ulica vo Gradskiot trgovski centar. Ovde }e gi pronajdete site proizvodi na Dupont, koj e svetski poznat brend so poteklo od Francija. Brendot Dupont postoi ve}e 136 godini i

pretstavuva vrv na ekskluzivitetot za dodatoci za ma`i. Vo ovoj proda`en salon mo`ete da najdete penkala, futroli za penkala, organajzeri, futroli za karti~ki, neseseri, ta{ni za delovni `eni i ma`i, man`etni, igli za vratovrski, pari~nici i kai{i. Ako ste pu{a~ ili barate poklon za pu{a~, ovde }e najdete i {irok izbor na zapalki, futroli za puri i

pepelnici za puri. Delovnite lu|e vo Dupont, naj~esto doa|aat vo potraga za dodatoci za sebe ili za podaroci na delovni partneri i pri toa naj~esto odbiraat penkalo ili naliv pero, a dokolku se raboti za pu{a~ - zapalki i futroli za puri. Cenite na proizvodite vo Dupont se isti vo site zemji i proda`ni mesta na svetot.

“BIBLIOTEKA”
“Biblioteka” e specijalizirana prodavnica za proda`ba na alkohol i dodatoci za alkohol. “Biblioteka” postoi ve}e dve i pol godini i vo nea mo`ete da najdete nad 100 razni vidovi pijalaci, me|u koi viski, kowaci, rumovi, vina, rakii, di`estivi, aperativi, {ampawi i likeri. Tuka isto taka mo`ete da pronajdete razni vidovi na dodatoci, kako na primer otvara~i na vino, setovi za vino i ~a{i. Ovde mo`ete da najdete i puri od poevtinite vidovi se do najekskluzivnite. Vo “Biblioteka” mo`ete da pronajdete sekakvi pijalaci, od doma{ni vina, s$ do kowacite na “Remi Martin Ekstra” i drugi pijalaci koi se stari i do 30 godini i ~inat preku 20.000 denari. Od ostanatite kowaci mo`ete da gi najdete Johnie Walker, Chivas, Jack Daniels, Jim Bean i drugi. Vo “Biblioteka” mo`ete da najdete i golem izbor na ekskluzivni francuski, italijanski, hrvatski, srpski vina, kako i pove}e vidovi {ampawi. Od makedonskite vina, }e najdete izbor od site vina koi se proizveduvaat kaj nas, duri i vinata koi ne mo`at da se najdat vo maloproda`ba. Kako podarok za pretstojnite praznici od “Biblioteka” prepora~uvaat nekoi od ponovite i ponepoznatite vidovi kowak i viski, so koj bi mo`ele da dolovite iznenaduvawe i interes kaj li~nosta na koja & podaruvate.
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

Business Style

MARKETING

101

“TOBACCO EXCLUSIVE”

Tobacco exclusive e proda`en salon za puri, pribor za tutunski proizvodi, i ma{ki modni dodatoci. Tuka mo`ete da najdete proizvodi na Zippo, Caseti Paris, Akra, Denicoatea, Zzero i Victorinox. Od doma{nite brendovi zastapen e ra~no izraboteniot srebren nakit na “Filigranski momenti”. Vo Tobacco exclusive od proizvodite za pu{a~i mo`ete da najdete renomirani svetski brendovi na puri i cigarilosi, pribor za tutunski proizvodi kako pepelnici za puri, re`a~i za puri, humidori za puri, matarki, mu{tikli, luliwa i tabakeri. Od nakitot za ma`i, mo`ete da najdete ma{ki i `enski ~asovnici od brendot Zzero od Italija, Caseti od Pariz, kako i ra~no izraboten unikaten srebren nakit od “Filigranski momenti”. Isto taka ovde }e najdete i {irok izbor na popularnite no`iwa Victorinox od {vajcarsko poteklo. Kako preporaka od Tobacco Exclusive za podarok za Novogodi{nite praznici e komplet puri vo mal humidor, Zippo zapalki so mo`nost za gravirawe, pribor za puri i cigarilosi. Za vreme na Novogodi{nite praznici Tobacco Exclusive, nudi i specijalna ponuda na najnova moderna i dizajnerska linija na Zzero od Italija, nadopolneta i zbogatena so dijamanti. Tobacco Exclusive ima prodavnici vo trgovskite centri “Ramstor” i “Soravia”.
Podgotvi: Melina Tan~eva Cvetanoska

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

Business Style 102 MARKETING

Business Style

[TO PONUDIJA MAKEDONSKITE AGENCII ZA PRAZNICITE

POMALKU KLASIKA, POVE]E LUKSUZ ZA DO^EK NA NOVA GODINA
Spasijka Jovanova
jovanova@kapital.com.mk

D
l

o~ek na Nova godina na Menheten, Elisejskite poliwa, pred fontanata Di trevi, vo vodite na Arapskiot Zaliv ili Mrtvoto More, na brod po Nil ili na rajskite pla`i na Tajland, Bali, Dominikanskata Republika, Havai. Ovie ekskluzivni aran`mani godinava makedonskite turisti~ki agencii im gi nudat na gra|anite {to sakaat novogodi{nite i bo`i}nite praznici da gi pominat nadvor od zemjava. Vo nivnata ponuda ostanuva i klasikata – tri do pet dena za Nova godina vo Grcija, Turcija ili vo Bugarija. Iako se primamlivi slovene~kite

bawi, ponudata za niv s$ u{te e skromna. [to }e izberat gra|anite, zavisi od toa kolku im e dlabok xebot. Dokolku se odlu~at za zemjite vo regionot, mo`e da pominat i so 200 evra. A za podale~nite i sekako poluksuzni destinacii, sumata stignuva i do nad 2.000 evra. Hit na pove}eto agencii godinava se Pariz, Rim, Barselona. Sekoga{ atraktivni i u{te poprimamlivi za proslava na novogodi{nata no}. Da se do~eka Novata godina na Elisejskite poliwa, pred fontanata Di trevi ili na Ramblas e predizvik za sekogo. Godinava ovie metropoli za makedonskite gra|ani se dostapni po ceni od okolu 1.000

evra za pet do sedum dneven aran`man so avionski prevoz. Vo Pariz, na primer, {est no}evawa vo hotel so tri yvezdi i povratna avionska karta }e ve ~inat najmalku 1.000 evra. Vo Barselona, gradot na neobi~nite gradbi na Antonio Gaudi, pet no}evawa so pojadok i ~arter-let ~inat isto taka okolu 1.000 evra. Poevtin e {estdnevniot aran`man za Rim, ~ija cena e okolu 900 evra. Na Mediteranot ima u{te mnogu atraktivni mesta za da se pominat pretstojnite praznici. Taka vo ponudata na agenciite mo`e da se najdat i aran`mani za mondenskite gradovi Nica i Monte Karlo, kade prestoj od ~etiri dena ~ini nad

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

Business Style

MARKETING

103

1.000 evra po ~ovek. Turcija godinava e dostapna za okolu 700 evra za pet polupansioni, a cenite za aran`manite vo Grcija se dvi`at od 150 do 250 evra za tri no}evawa so avtobuski prevoz. TOPLO U@IVAWE VO LADNITE DENOVI Wujork, koj nudi mo`nost za odli~en {oping i nesekojdneven do~ek na Novata godina, e dostapen po cena od 1.500 evra. Site {to sakaat studenite denovi za Nova godina i Bo`i} da gi pominat na potopli mesta, imaat golem izbor. Nad 2.000 evra iznesuvaat cenite na patuvawata do Argentina i Brazil, Bali, Dominikanskata Republika, Havai, Indija, Kina, Kuba, Meksiko i drugi destinacii. Tie se nudat preku agencii od zemjite vo regionot, so koi sorabotuvaat makedonskite. Tradicionalno za ovoj period od godinata se dostapni i afrikanskite letuvali{ta Tunis i Egipet, koi ovozmo`uvaat opu{ten odmor na povisoki temperaturi po poniski ceni od tie {to treba da se platat za luksuznite aziski ili amerikanski destinacii. Ostrovot Xerba, na jugot od Tunis, e nare~en mediteranski biser. Ovoj ostrov-park, prebogat so palmi, maslinovi poliwa, smokvi, mandarini, kalinki, rasko{na arhitektura i

Hit na pove}eto agencii godinava se Pariz, Rim, Barselona. Sekoga{ atraktivni i u{te poprimamlivi za proslava na novogodi{nata no}. Ekskluzivnite aran`mani se rezervirani za Tajland, Bali, Dominikanskata Republika, Havai, Dubai, Wujork. Izborot zavisi od `elbite i buxetot
siten i bel pesok, e vistinsko toplo u`ivawe vo ladnite zimski denovi. Novogodi{nata ponuda od makedonskite agencii za ~arter-aran`man od sedum dena ~ini od 700 do 900 evra, vo zavisnost od luksuznosta na hotelot. Za Egipet se nudi posebno do`ivuvawe so poseta na Kairo i na Aleksandrija i krstarewe po Nil. Aran`manot od 10 dena, koj vklu~uva avionska karta, poseta na Kairo i na Luksor, petdnevno krstarewe so brod, do~ek na Novata godina na brod i prestoj vo Aleksandrija, ~ini okolu 1.500 evra.

Za tie {to imaat avanturisti~ki duh, no i mo`nost da platat pove}e, kako posebna atrakcija se nudat Bangkok i Kosamet vo Tajland. Ovaa zemja ima bogata istorija, tradicionalna kujna, egzoti~no ovo{je, skapoceni kamewa, orhidei. Kosamet va`i za tropski raj vo isto~niot zaliv na Tajland, pred s$ poradi nedoprenata priroda. Nad 2.000 evra }e ve ~ini ova posebno 15dnevno u`ivawe. Za bo`i}nite praznici interesen e aran`manot za Izrael bidej}i, pokraj poseta na Tel Aviv, drugi znamenitosti i crkvi i plivawe vo Mrtvoto More, nudi i proslava na Bo`i} vo Erusalim. Za 11-dneven aran`man treba da platite minimum 1.200 evra. DUBAI, VRV NA LUKSUZOT Dubai e specijalnata ponuda na makedonskite agencii godinava. Sedum dneven aran`man so pojadok i povratna avionska karta se prodava po okolu 1.500 evra. Dubai vo ovoj period od godinata mo`e da vi dozvoli i kapewe vo vodite na Arapskiot Zaliv. No toa e najmalku {to mo`e da posakate da pravite vo ovoj grad vo Obedinetite Arapski Emirati. Dubai e poznat kako glaven grad za {oping na Sredniot Istok. Toj navistina e fri-{op raj koj dava pove}e za
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

104 MARKETING
va{ite pari. Avtomobili, obleka za visoka moda, nakit, elektronika, mebel, sportska oprema. Prodavnicite se prepolni so najnovite modeli na site svetski brendovi. Obele`je na Dubai se ekstravagantnite zgradi. Eve edna prikazna povrzana so grade`niot bum vo gradot. Kulten heroj na grade`nite rabotnici vo Dubai e Babu Sasi od Kerala, Indija. Poznat kako “Indiec na vrvot od svetot”, toj upravuva{e so kranot {to ja sozdade najvisokata zgrada na vekot – 819 metri visokiot Burx Dubai. Kabinata na kranot ne be{e samo negovo rabotno mesto, tuku i negov dom. Na Sasi mu trebalo mnogu vreme za da se simnuva do dolu sekoj den, pa zatoa re{aval i no}ite da gi pomine vo svojata kabina. Za nego kru`at mnogu glasini pome|u negovite kolegi. Od toa deka bil gore duri edna godina do toa deka ima plata od 5.300 funti mese~no za razlika od prose~nata plata za drugite od 140 funti. Dodeka kolegite na Sasi debatiraat za negovata plata, analiti~arite razvivaat debata za razlikata pome|u genijalnosta i opasnosta od grade`niot bum. Burx go pretstavuva ekonomskiot bum vo Dubai. Vo izminatite 10 godini ovoj emirat ja implementira najgolemata i najambiciozna programa za izgradba na zgradi {to nekoga{ e prezemena vo svetot. Transformiraj}i se od pustina vo ogromen grad, Dubai sru{i nekolku svetski rekordi: najvisoka zgrada, najgolem ostrov napraven od ~ovekot – Palm Jumeira (ostrov vo oblik na palma) i Svetskite ostrovi (vo oblik na kartata na svetot), najgolem {opingcentar, najgolem zatvoren ski-centar i edinstven hotel so sedum yvezdi Burx Al Arab. Dodeka Zapadot strada, ekstravagancijata na Dubai postignuva novi nivoa – od izgradbata na Terminalot 3 na me|unarodniot aerodrom, koj }e bide nepotreben koga }e se otvori u{te pogolemiot aerodrom “Xabel Ali” vo 2015 godina, do zabavata za otvoraweto na hotelot “Atlantis”, koja ~ine{e 20 milioni dolari! No krizata sepak se ~uvstvuva. Nekoi analiti~ari predupreduvaat deka Dubai mo`e da se soo~i so golemi dolgovi i problemi. Ako re{ite da go posetite Dubai,
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

Business Style

SPA-CENTRI ZA ELIMINIRAWE NA STRESOT
Tie {to pomalku sakaat da se zabavuvaat za novogodi{nite praznici, a pove}e da u`ivaat i da se relaksiraat, mo`e da razmislat za slovene~kite termalni bawi. Makedonskite agencii gi nudat bawite vo ^ate`, Olimia, Roga{ka Slatina i Sava. Cenite na polupansion za tri do ~etiri dena so sopstven prevoz se dvi`at od 300 do 470 evra. Vo Slovenija mo`e da najdete ultra moderni spacentri, koi nudat fantasti~ni uslovi za odmor, relaksacija, sportuvawe i zdravstvena nega. Terme ^ate` se smesteni vo padinite na planinata Gorjanci. Tie se mesto za lica od site vozrasti. Prirodnata atmosfera gi tera gostite da bidat aktivni i pozitivni bez razlika dali do{le poradi nivnoto zdravje ili na odmor. Aktivniot pristap kon fizi~kata i mentalnata sposobnost e glavno moto na Terme ^ate`, koj va`i kako zdravstven i turisti~ki centar. Termalniot park e najgolemiot voden park vo Slovenija. Toj e bogat so dva bazeni, bavni i brzi reki, pove}e tobogani, sauna park so osum vida sauna, centar za zdravje i za ubavina, romansko-irska bawa i razni masa`i, golf teren i kazino. Terme Olimia kako bawski centar funkcioniraat od 1960 godina. Termalnite izvori se bogati so magnezium-kalcium-hidrogen karbonat, a temperaturata na vodata se dvi`i od 30 do 37 Celziusovi stepeni. Centarot ima bogata ponuda i na planinski turi, farmerski turizam, degustacija na vina i na piva. I Bugarija nudi spa-centri i bawi, koi im se ve}e poznati na makedonskite gra|ani. Najpoznati se Sandanski, Hisar, Albena, Riviera i Velingrad. Doktorite gi prepora~uvaat spa-centrite kako idealen izbor za relaksacija i podmladuvawe na teloto, umot i duhot posebno na licata koi sakaat da se oslobodat od natalo`eniot stres na sekojdnevniot `ivot. sigurno nema da ostanete imuni na grandioznosta, veli~estvenosta i ekstravagancijata {to ja nudi hotelot “Burx Al Arab”, koj e dizajniran vo oblik na edro i e visok 321 metar. Ovoj hotel dominira na bregot na Dubai. No}e toj nudi nezaboravna slika, opkolen so koreografija od oboeni skulpturi od voda i ogan. “Burx Al Arab” go reflektira najfinoto {to svetot mo`e da go ponudi. Toj nudi ekskluzivnost i glamuroznost {to ne mo`ete da ja zamislite. Na primer mo`e da imate sopstven voza~ vo “rols rojs”, diskretno ~ekirawe, privatna recepcija na sekoj kat i ~eta od dobro istrenirani kelneri koi nema ni da gi zabele`ite. Hotelot nema sobi tuku 202 apartmani, a sekoj od niv e na dva kata. Vo ovoj hotel se odi do ekstremi samo za da mu se ugodi na gostinot. Vo sekoj apartman ima po 13 pernici za da mo`e sekoj da ja izbere taa {to mu odgovara. Hotelot e smesten vo kvartot Xumeira. Opkolen e so beli pla`i i sina voda od Arapskiot Zaliv. Na raspolagawe imate i fitnescentar so li~en trener. Klu~ni zborovi za hranata i restoranite vo ovoj hotel se spektakularno, luksuzno i avanturisti~ki. Restoranot “Al Mahara” e me|u desette najdobri vo svetot. Toj nudi s$, od morska hrana do moderna internacionalna kujna. Mo`e da izberete da jadete na vrvot, pod yvezdite, ili pod moreto.

l

l

Business Style
SKIJALI[TA ZA PREBIRLIVI VKUSOVI

MARKETING

105

e e lesno da se izbere skija~ki centar vo Evropa. Bogatata ponuda na mondenski, luksuzni i skapi odmorali{ta na Alpite gi odu{evuva site - i tie na koi skijaweto im e strast, no i tie {to pove}e sakaat namesto na sne`nite pateki odmorot da go pominat vo popularnite restorani i barovi, vo spa-centrite ili vo {oping. Se razbira, ova nekolku dnevno u`ivawe vo alpskite ski-centri vo Avstrija, Francija, Italija ili [vajcarija bara pogolem buxet za zimski odmor. [armot na italijanskite skija~ki centri e nepobedliv, a terenite se najdobri i najskapi vo Francija i vo [vajcarija. Se ~ini Avstrija nekako e najbliska do xebot na makedonskite gra|ani. No famata deka skijaweto na padinite na Alpite ~ini mnogu pove}e otkolku, na primer, vo Bugarija, izmamila mnogumina. Sekako izborot

PET SKI-REGIONI SO PET YVEZDI
N

zavisi od `elbite, mo`nostite i prioritetite. “Kapital” sepak prvo }e vi prepora~a nekolku alpski skija~ki centri. Sekoj centar vo Avstrija, Italija, [vajcarija, Francija ima svoja unikatna karakteristika. ^esto mo`e da ka`ete kolku e star centarot vrz osnova na negovata arhitektura. Novite evropski ski-centri se karakteriziraat so visoki zgradi so apartmani i se sozdadeni isklu~ivo za skijawe. Mnogu pove}e du{a i prijatna atmosfera ima vo selata, koi imaat dolga tradicija na skija~ki centri, a sepak gi imaat zadr`ano originalnosta i prirodniot ambient. Evropskite ski-sela se bogati so odmorali{ta. Vo niv mukaweto na kravite i zvukot na yvoncite postojano se prisutni vo vozduhot, starite kapeli i modernite hoteli se isprepletuvaat niz ulicite, a bogatiot no}en `ivot i familijarnite restorani sozdavaat

Bogatata ponuda na mondenski, luksuzni i skapi centri na Alpite gi odu{evuva site - i tie na koi skijaweto im e strast, no i tie {to pove}e sakaat namesto na sne`nite pateki odmorot da go pominat vo popularnite restorani i barovi, vo spa-centrite ili vo {oping. Se razbira, ova nekolku dnevno u`ivawe vo alpskite ski-centri vo Avstrija, Francija, Italija ili [vajcarija bara pogolem buxet za zimski odmor. No famata deka skijaweto na padinite na Alpite ~ini mnogu pove}e otkolku, na primer, vo Bugarija izmamila mnogumina. Sekako izborot zavisi od `elbite, mo`nostite i prioritetite.
uslovi za odmor koj sigurno nema brzo da bide zaboraven.

VAL D’IZER, Francija

EVROPSKA MEKA ZA SKIJAWE

F

rancuskiot ski-centar “Val d'Izer” dolgo be{e vistinska evropska meka za skijawe. Lokalen heroj na ovoj grad e @an Klod Kili, nositel na zlaten olimpiski medal od 1968 godina. Gradot e dom na u{te trojca olimpiski {ampioni koi osvoija vkupno devet zlatni medali. Toj e dom na Olimpijadata od 1992 godina i na trki od Olimpiskiot kup. Val d'Izer e grad kade {to skijaweto ima prioritet. Skija~ite {to baraat vistinski pateki ne treba da gi baraat na drugo mesto. Ski-oblasta e povrzana so obele`ani pateki vo dol`ina od 186 miqi za sekoe nivo na skijawe, 104 lifta, vklu~uvaj}i i podzemni, so kapacitet od pove}e od 3.000 skija~i na ~as. Vo Val d'Izer mo`e da najdete i da vkusite vina i alpski specijaliteti poslu`eni vo rusti~ni restorani. Prose~nite ceni na hotelskoto smestuvawe se dvi`at od 207 do 294 evra za polupansion, a ski-kartata za {est dena ~ini 208 evra.

Skija~kiot centar “Kur{evel” e poznat po megaskijali{teto Les Trois Vallees (Tri dolini), koe e najgolemo vo svetot ako se isklu~at Amerika i Kanada. Dodeka “Val torens” e baza za mladite od celiot svet, “Kur{evel”, koj se nao|a na drugiot kraj od ova golemo skijali{te, e mesto na bogatite i slavnite. Gradot ima svoj mal aerodrom. Do ovoj centar so avtomobil od Skopje vo normalni uslovi se stignuva za okolu 24 ~asa. Koga }e stignete, tamu ve ~ekaat ~etri Kur{evela (na nadmorska visina od 1.300, 1.550, 1.650 i 1.850 metri), dovolno ekskluzivni prodavnici i mesta za zabava. Za skijaweto voop{to ne treba da se zboruva bidej}i ste vo najgolemiot skija~ki centar vo svetot. Patekata e so dol`ina od 600 kilometri, a `i~arnicata od 200 kilometri. Vo uslovi na ~udno i promenlivo vreme, te{ko e da se ka`e koj termin e idealen, no me|u najskapite se tie za Nova godina i ne-

Trois Vallees
delite na krajot od fevruari i prvata polovina od mart. Hotelot Les Grandes Alpes Courshevel 1850 ima ~etiri yvezdi, no spored luksuzot {to go nudi sigurno mo`e da mu dodadete u{te edna. Ovoj hotel napraven od drvo se nao|a vo najvisokiot “Kur{evel”, ima zatvoren bazen, masa`a, sauna, xakuzi, a najpoznat e po kujnata. Preporakata na xebniot vodi~ na Mi{elin dovolno ka`uva. Cenite po ~ovek se dvi`at od 200 do 600 evra, a apartmanite za dvajca ~inat od 700 do 1.600 evra od den.
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

106 MARKETING
KORTINA D’AMPECO
talija se gordee so Kortina d'Ampeco, son~evata dolina na isto~nata strana od Dolomitite, koja e poznata kako eden od svetskite top ski-centri mnogu atraktivna za slavnite li~nosti. Sekoe utro centarot na gradot e prepoln so skija~i opremeni po poslednata ski-moda. Kortina, koja e poznata i kako olimpiski centar, e opkolena so dva masivni planinski venci koi nudat skija~ki pateki za se~ij vkus i znaewe. Poznatata pe{a~ka zona e silen adut na Kortina, odli~ni se i hotelite, restoranite, a mesta za no}na zabava ne nedostigaat. Ima dve skijali{ta (“Faloria” i “Tofana”), do koi se stignuva so kabinska `i~arnica od centarot na gradot. Patekite se od site vidovi, a posebno se atraktivni dvete crni na Tofana, kade e i najubavata veleslalomska pateka vo Svetskiot kup.

Business Style

GORDOSTA NA ITALIJA

I

Sneg ima skoro cela sezona, no najdobro e da se odi vo fevruari ili vo mart. Dva hoteli so pet yvezdi vo Kortina se “Kristalo palas” i “Miramonti Ma`estik”. “Kristalo” ima odli~en spa-centar, golemi sobi, smesten e nad Kortina, no avtobus na hotelot besplatno ve nosi kade i koga sakate. Na hranata se posvetuva posebno vnimanie. Najniskata cena za polupansion po ~ovek se dvi`i okolu 200 evra. “Miramonti Ma`estik” e poznat po svojata bogata istorija (Greta Garbo bila eden od redovnite gosti) i so rasko{na fasada. Pomalku poznato, no ne i pomalku atraktivno e italijanskoto selo Kurmajer, smesteno pozadi Mon Blan, na granicata so

Kristalo palas
Francija i [vajcarija. Snegot e garantiran. Skija~ite imaat izbor da skijaat niz dolinata ili so `i~arnica da se ka~at do Mon Blan, od kade pak mo`e da se vratat nazad skijaj}i vo Italija ili preku [amoni vo Francija, a potoa so avtobus niz tunelot.

DAVOS, [vajcarija

CENTAR OD KOJ ZASTANUVA ZDIVOT

N

a site {to sakaat skijawe i mondenski `ivot im zastanuva zdivot koga }e se spomene {vajcarskiot ski-centar “Davos”. Svetski poznatiot centar vo Davos i Kloster, kombiniran so ski-tereni vo dol`ina od nad 325 kilometri, pokriva {est ski-oblasti. Site se povrzani so besplaten avtobus i voz. Skijaweto e prilagodeno na site nivoa i nikoj nema da bide razo~aran. Oblasta e poznata po renomirani planinski restorani. Prekrasniot grad Davos e prepoln so mesta za gostite koi ne skijaat, kako {to se mondenski du}ani i vozbudliv no}en `ivot, a Kloster nudi mo`nosti za relaksacija i begstvo od sekojdnevniot `ivot. Vo Davos mo`e da se najde hotelsko smestuvawe koe ~ini od 185 do 235 {vajcarski franci po ~ovek za edna no}. Cenata na ski-kartata e okolu 180 funti za {est dena. Glasinite deka Sen Moric e nedostapen za obi~nite smrtnici, izmami mnogumina. “G{tad”, “Kloster”, “Davos” i “Sen Moric” navistina se vrv vo skapotijata, ekskluzivnosta i tradicijata, no nikako ne se nedostapni skija~kite centri. Vo “Sen Moric” duri ima i nekolku poevtini hoteli od tie vo sli~nite centri vo Avstrija i vo Francija, a ski-

kartata ~ini kako i vo drugite evropski ski-centri. “Sen Moric” e visokogorski zimski centar, ima tri skijali{ta (“Diavoleca”, “Korva~” i “Korviqa”) i golem izbor na odli~no uredeni pateki. Ima tri lizgali{ta, nudi javawe kow na zaledeno ezero, borba so `etoni vo nekoe od mnogubrojnite kazina (najpoznatoto e Cresta Run), vrvna gastronomija. Vo gradot ima vrvni butici, barovi, restorani i no}ni klubovi. Seto toa “Sen Moric” vo zima go pravi edna od najposakuvanite evropski destinacii. Vo hotel so tri yvezdi mo`e da se rezervira soba za dvajca po cena od 140 do 170 evra po ~ovek za eden polupansion. Najevtinata ski-karta ~ini 166 funti za {est dena. Luksuz od pet yvezdi nudat “Karlton”, “Badruts palas”, “Kulm”, “Suvreta haus”. “Kulm” osven spa-centar na povr{ina od 1.400 kvadratni metri, ~etiri restorani i s$ {to eden vrven hotel go pravi takov, ima i lizgali{te. Te{ko mo`e da se slu~i vo ovoj hotel da ne se razminete so nekoja poz-

Davos
nata li~nost od svetot na zabavata, a mo`ebi i od Holivud. Toj {to }e stigne vo “Kulm”, naj~esto ne pra{uva za cenata. Taa ne retko se dogovara na recepcija ili vo telefonskiot razgovor pri rezervacijata bidej}i na gostite im se dozvoluva da imaat posebna `elba. Za orientacija, edna no} po ~ovek ~ini minimum 300 evra. Ako nekoj bara perfekten ski-centar, {vajcarski “Cermat” nema da bide iznenaduvawe. Vo “Cermat” nema avtomobili. Duri od 1891 godina ovde se doa|a so voz. Lokalniot transport e so kowi ili so taksi na struja. Trite najgolemi ski-oblasti raspolagaat so tereni za site skija~i. I pokraj konstantniot razvoj, novit hoteli, apartmani i ski-liftovi, “Cermat” ostanuva svetski rajski ski-centar.

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

Business Style
SENT ANTON

MARKETING

107

NAJDOBROTO OD AVSTRIJA
pkolen so ogromni planini, avstriskiot ski-centar “Kicbil” datira od devettiot vek, koga e staven na mapata kako grad na bakarot i na trgovijata. Skijaweto e relativno nova karakteristika na ovoj grad - po~nalo da se razviva vo 1892 godina. Denes “Kicbil” e nesovladliv kral na avstriskite ski-centri. Toj e najglamurozniot i najskapiot centar. “Kicbil” va`i za eden od najubavite alpski gradovi vo Avstrija. Eksterierot e star, prijaten i mnogu romanti~en. Bez razlika na va{iot finansiski status, }e bidete tretirani kako kralevi. Cenite vo avstriskiot centar se poniski otkolku vo drugite alpski skijali{ta i se dvi`at od 100 do 200 evra po ~ovek za edna no} vo hoteli so ~etiri yvezdi. Obergurgl e oaza na elitniot zimski turizam. Poradi visinata, ima sneg od noemvri do april. Interesno e {to doma}inite dnevno go ograni~uvaat doa|aweto na lokalnite `iteli od okolnite sela za da im obezbedat intimnost na gostite, koi pla}aat skapi hoteli ako sakaat da skijaat bez ~ekawe pred `i~arnicite. Koga }e se prodadat odreden broj

O

karti, site {to sakaat da skijaat vo Obergurgl, a ne se gosti vo toa mesto, mo`e da se zboguvaat od patekata toj den. Skijali{teto, iako ne e najgolemo vo Avstrija, nudi golem broj raznovidni pateki. Hotelot Hosfirst ima odli~na pozicija, mo`ete da skijate do negoviot vlez. Toj raspolaga so spa-centar na povr{ina od 1.500 kvadratni metri. Smestuvawe vo apartman za dvajca ~ini od 120 do 250 evra po ~ovek od den. Sent Anton e najdobroto avstrisko skijali{te poradi vrvnite tereni i garantiraniot sneg. Vo ovoj centar ima golem izbor na tereni za tie {to smetaat deka skijaweto e najdobro nadvor od obele`anite pateki. Toj e primamliv i poradi cenite, koi za smestuvawe vo hotel so ~etiri yvezdi se dvi`at od 89 do 195 evra po ~ovek za edna no}. Ski-karta za {est dena ~ini 204 evra. Sent Kristof e sosedno selo na Sent Anton. Dvete mesta se povrzani so skija~ki pateki.

Sent Anton
Sent Kristof e mal, ekskluziven i idealen za tie {to baraat zimska romantika. Ruskiot premier Vladimir Putin e eden od najvidenite gosti vo ovoj centar. Hotelot “Hospic” e posebna atrakcija. Ima Mi{elinova yvezda za gotvewe, eden od najbogatite vinski podrumi vo pokrainata Tirol, golem spa-centar i se nao|a na skija~kata pateka. Avstrijcite se posebno gordi na “Hospic”. Polupansion vo dvokrevetna soba ~ini 250 evra po ~ovek. Prestoj vo kralskiot apartman }e ve ~ini 3.500 evra!

BANSKO

ZIMSKI BISER NA BUGARIJA
ajbliski i spored cenite najprimamlivi se ski-centrite vo Bugarija. Bansko, smesten na 925 metri nadmorska viso~ina na severoistokot od Pirin, na najubaviot del od ovaa planina, se nao|a na 160 kilometri ju`no od Sofija. So svojata arhitektura i istoriska vrednost se smeta za zimski biser vo Bugarija. Bansko nudi fantasti~ni uslovi za site vidovi zimski sportovi, kako {to se alpsko skijawe, snoubord, kros-kantri i ekstremni sportovi. Zimskata sezona trae pet meseci. Patekite imaat vkupna dol`ina od 65 kilometri i se pogodni za site skija~i, od po~etnici do najiskusni. Prose~nata temperatura vo januari e okolu -1,9 stepeni Celziusovi. Sne`nata pokrivka e okolu dva metri. Dvata najgolemi skija~ki regioni se ^alin valog i [iligarnika. Najdolgata pateka e 16 kilometri. Vo Bansko ima pove}e hoteli so odli~ni uslovi za gostite. Najpoznat e kompleksot “Kem-

N

Kempinski
pinski”, koj e odli~en izbor za spa i ski-odmor. Toj e smesten na padinite na Pirin, vedna{ do ski-liftot. Ovoj hotel so pet yvezdi e i {oping-centar i kulturen distrikt na Bansko. Toj nudi fantasti~en pogled na sne`nite padini. “Kempinski” e rangiran kako tret najdobar planinski hotel vo Evropa. Cenite za dvokrevetna soba so pojadok se dvi`at od 110 do 225 evra po ~ovek. Centarot “Borovec” datira od 1896 godina. Denes toj e najgolemiot planinski centar vo Bugarija. Se nao|a na planinata Rila, na 73 kilometri od Sofija. Najpoznat hotel e “Rila”, so 1.300 legla, koj se nao|a vedna{ do patekite za skijawe. Aran`man za sedum no}i so polupansion ~ini minimum 235 funti, a vo nego ne se vklu~eni ski-kartite. Hotel od visoka klasa e i “Samokov”, koj raspolaga i so olimpiski bazen i kuglarnica. Aran`man za sedum no}i ~ini minimum 262 evra. Skija~kiot centar “Pamporovo” go odlikuvaat son~evi skija~ki pateki na planinata Rodopi. Najpoznat hotel e “Murgavec”. “Pamporovo” e najson~eviot zimski centar vo Bugarija.
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

108 MARKETING
PRAZNI^NA TRPEZA

Business Style

DOBRO VINO NAJDOBRO SE KOMBINIRA SEKOMBINIRA SO DOBRO DRU[TVO!
Iako postojat nekakvi“pravila” i upatstva kako se kombiniraat vinoto i hranata za da se postigne maksimalno u`ivawe, osnovnoto {to treba da go zapametite e: odberete vino koe so svojata aroma, miris i vkus nema da dominira nad hranata koja ste ja odbrale.

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

Business Style

MARKETING
ima nekoj svoj recept, koj so godini e prilagoduvan i usoglasuvan so vinoto od toj kraj. Zatoa kvalitetot na vinoto od toj kraj i doa|a do celosen izraz, ako se konsumira vo toj predel. Ovoj ednostaven zakon treba da se po~ituva, no i ponatamu ostanuva otvoreno pra{aweto kako da se odbere vistinsko vino so

109

N

ovogodi{nite i bo`i}ni praznici se idealno vreme za sobirawe na semejstvo to i prijatelite okolu ubava, topla, dekorirana i prazni~na trpeza. A trpezata ne bi bila trpeza ako ne e ispolneta so hrana i vino. Za da go postignete posakuvaniot efekt, i site va{i gosti da bidat sre}ni i zadovolni, sledete gi sovetite na ekspertite za kombinirawe na odredeni vidovi vino so hranata, na~inot i redosledot na nivno poslu`uvawe... Zatoa {to izborot na vistinskoto vino so odredena hrana e preduslov za u`ivawe, neprikosnoveno pravilo e deka zadovolstvoto ne mo`e da se postigne ako dru{tvoto ne e prijatno. Vinoto postoi za da se pie so jadewe, iako mo`e da se pie i samo vino. No sepak, kaj i da se svrtite, toa sekoga{ }e ve vle~e kon jadeweto, pa ottuka i izrekata “vinoto se pie so viqu{ka”. Ovaa mudra poraka e razbirliva, zatoa {to vinoto ja iska`uva celata paleta na svoite mo`nosti duri koga }e se kombinira so isto taka bogat vkus i mirisnite senzacii na hranata. Poradi toa qubovta kon vinoto e tesno povrzana so celosnata gastronomska pridobivka. Ve{tinata ili umetnosta na slo`uvaweto na vinoto so hranata se zasnovaat na znaeweto za mirisnite i vkusnite komponenti od vinoto i hranata i na kombiniraweto na bezbrojnite finesi koi me|usebno se isprepletuvaat i koi na krajot treba da se dovedat vo fin sklad. Ako imame samo edno vino, {to e ~est slu~aj, toga{ celata rabota treba da bide postavena na drug na~in. Treba da se prilagodi obrokot na toj vid vino, {to ne e taka ednostavno. Za toa e potrebno golemo kulinarsko iskustvo. Toa najdobro se gleda koga }e posetite nekoi od vinarskite regioni od koi sekoj region

odreden obrok, odnosno koe jadewe se slo`uva so vinoto koe go imame. Za da se olesni odgovorot na ova pra{awe, vo izborot na soodvetno vino za nekoe jadewe, postojat odredeni pravila koi ni pomagaat da ne se zaluta premnogu vo tragaweto za soodvetnoto vino, negoviot vkus i miris.

nikoga{ ne se servira nekoe belo blago vino (desertno ili likersko) so temno meso ili meso od dive~; nikoga{ crnite vina, osobeno vinata so vrven kvalitet, ne se slu`at so {kolki i morski plodovi, nitu so riba, osven vo poseben slu~aj; beloto vino se pie pred crvenoto, lesnoto pred te{koto, mladoto pred staroto; vo tekot na obrokot obi~no se pijat suvi vina, eventualno polusuvi, no na krajot na obrokot, so sirewe i desert, se slu`at desertni vina; koga se vo pra{awe suvo meso, pr{uta, p~enica, ili u{te ne{to od narezok pa do pivtija, se prepora~uva sve`o belo vino so ovo{na aroma ili dobro roze. Crnoto (crveno) vino koe vo svojot vkus prirodno ima taninski materii, ne e dobar izbor, zatoa {to taninite od vinoto so sol od mesoto, celiot zalak }e go napravat da gor~i, ostavaj}i metalen vkus na jazikot; morskite plodovi spremeni na koj bilo na~in najdobro se slo`uvaat so belo vino. “Chardoney, pinot blanc ili pinot gris, bi bile mnogu dobar izbor.

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

110 MARKETING

Business Style

“BULDOG” I “DEBELA PATKA” VO BORBA ZA PRVOTO MESTO

NAJDOBRI SVETSKI RESTORANI

A
l

ko se sudi spored me|unarodnoto vnimanie i interesot {to go predizvikuva, spored ocenkite na stru~wacite i dol`inata na ~ekawe za rezervacija vo restoranot (podolgo od edna godina),najdobar kuvar vo zapadniot svet e Ferano Adria. Ovoj Katalonec so svojot restoran elBulli (“Buldog”, kaj mestoto Roses) vo poslednite tri godini vodi na ranglistata na 50 najdobri restorani vo svetot. Vedna{ po nego e Angli~anecot Heston Blumenthal, isto taka kulinarski alhemi~ar. Negoviot restoran The Fat Duck (“Debela patka”, vo Braj na Temza) isto taka nekolku godini e zad

peticite na “Buldog”-ot. Kriti~arite gi smestuvaat Adria i Blumental vo takanare~enata, molekularna gastronomija, ve{tina na gotvewe zasnovana na nau~ni istra`uvawa, precizni na fizi~kite i hemiskite procesi koi se slu~uvaat vo namirnicite vo tekot na podgotovkata na jadeweto. Poznat po ingenioznite kulinarski peni, Adria saka da postigne neo~ekuvani kontrasti na vkusovi, temperatura i tekstura, pri {to ni{to ne e onaka kako {to izgleda. Provokacija, iznenaduvawe i voodu{evuvawe se emociite koi dene{nite najpoznati kuvari sakaat da gi

postignat i izmamat kaj svoite gosti. Gostite ne sakaat samo odli~no jadewe, tuku i novo iskustvo – {to i ne e nelegitimno o~ekuvawe za 200300 evra voobi~aena cena na eden obrok vo takvi hramovi na kulinarstvoto.

DOLG PAT DO YVEZDITE
Listata na 50 najdobri restorani na svetot se pro~u za relativno kratko vreme. Od 2002 godina ja objavuva britanskoto spisanie Restaurant. Sli~ni vodi~i vo vrvni restorani ima u{te mnogu, no po ugledot site gi nadminuva poznatiot francuski “Crven mi{elin”. Ovoj vodi~, “Buldog” i “Debela patka” i u{te 66 drugi

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

Business Style
Dvajca gotva~i od kreativniot tim na Ferano Adria, ~ij restoran raboti {est meseci vo godinata, a ostatokot od godinata gotva~ite baraat novi re{enija

MARKETING

111

“Crveniot mi{elin”vodi~ samo za Evropa, naveduva 45 iljadi hoteli i restorani koi vredi da gi posetite. Taa brojka dvojno se zgolemuva koga }e se dodadat i restoranite i hoteli od drugite kontinenti. No samo 68 restorani vo svetot zaslu`uvaat tri yvezdi~ki “Mi{elin”
da najdat pristojno smestuvawe i dobro da se najadat. Ovoj vodi~ do 1920 godina se delel besplatno. Andre Mi{elin po~nal da ja naplatuva svojata kniga koga uvidel deka lu|eto ne ja sfa}aat seriozno tokmu zatoa {to e besplatna. Toa navodno go sfatil otkako videl deka nekoj mehani~ar vo rabotilnica so taa kniga si ja potpira klimavata masa. Koricite na hotelsko-kulinarskiot vodi~ “Mi{elin” najprvo bile sini, a od 1931 godina stanuvaat crveni. Knigata se vika “Crven mi{elin” za razlika od Zeleniot, koj e vodi~ so opis i ocenka na turisti~kite znamenitosti.

HESTON BLUMENTHAL se smeta za gotvarski alhemi~ar, a negoviot restoran “Debela patka” vo Braj na Temza e zad peticite na “Buldog” vo natprevarot za prvoto mesto. restorani gi smestuva vo onie koi godinava zaslu`uvaat najvisoka ocenka, trite legendarni mi{elinovi yvezdi~ki. Edna yvezdi~ka dobivaat mnogu dobri restorani koi go zaslu`uvaat vnimanieto na ~itatelite. Dve yvezdi~ki dobivaat odli~nite kujni za koi vredi da se skr{ne od voobi~aeniot pat i tri yvezdi dobivaat izvonredni restorani, za koi vredi specijalno da se patuva dotamu. Poznatite mi{elinovi yvezdi se objavuvaat od 1926 godina – najprvin samo edna, a od 1931 godina vtorata i tretata. Voop{to, odlukata na kompanijata “Mi{elin” da objavuva hotelsko-kulinarski vodi~i se smeta za genijalen marketin{ki poteg. Francuskiot industrijalec Andre Mi{elin vo 1888 godina so negoviot brat vo Klermont ja osnova{e kompanijata “Mi{elin”, vode~ki svetski proizvoditel na avtomobilski gumi i golem izdava~ na mapi i vodi~i. Ve}e vo 1900 godina, Andre odlu~i da go ispe~ati prviot vodi~ “Mi{elin” koj bi gi privlekol lu|eto na vozewe so avtomobil, {to potoa treba da ja zgolemi pobaruva~kata za nivnite gumi. Vodi~ot prvobitno be{e zamislen kako informaciska pomo{ za voza~ite da pronajdat mesta na koi mo`at da gi popravat avtomobilite,

VERODOSTOJNOST PRED SÈ
“Crveniot mi{elin” na prv pogled e dosadno ~etivo. Toa se tekstovi so mno{tvo skratenici i grafi~ki simboli koi retko koj detalno gi prou~uva. Sepak, kako telefonskiot imenik, mnogumina taa kniga ja smetaat za potrebna. Ne{to {to mora da se ima doma ili vo kola. “Crveniot mi{elin” vo Francija se prodava vo pove}e od 400.000 primeroci godi{no. Site dosega{ni izdanija na hotelsko-turisti~ki vodi~i se prodadeni vo vkupno 30 milioni primeroci. Vo Evropa toj dava pregled na 45.000 hoteli i restorani. Ugledot mu se zasnova na dobro plateni, prvoklasni ocenuva~i (inspektori), kulinarski profesionalci po obrazovanie. Inspektorite anonimno posetuvaat restorani, trudej}i se da deluvaat kako obi~ni gosti. Posetata ja povtoruva barem edna{ vo 18 meseci, odnosno edna{ vo 12 meseci ako stanuva zbor za restorani so edna ili pove}e yvezdi~ki.
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

112
TAJNATA NA YVEZDENITE MEUR^IWA

Business Style
RA\AWETO NA [AMPAWOT
Postojat mnogu diskusii za toa koj, kade i kako prv go proizvel {ampawot. Me|utoa spored legendata, sozdava~ot na {ampanizacijata se smeta deka e Pjer Periwon, popoznat kako Dom Periwon. Zaedno so osnovata na negovata rabota, ostana i negovata re~enica “Dojdete, jas gi pijam yvezdite!”, so koja gi povikuval sorabotnicite dodeka gi probuval ostatocite od edno ekplodirano {i{e. Kako {to velat prikaznite, deka se {to e novo i nerazbirlivo neretko bilo povrzuvano so |avolot, taka bilo i so {ampawskoto, koe razgaluvalo i spored nekoi naveduvalo i na grev. Najprvin go dobil epitetot |avolsko vino. No koga |avolskiot pijalak stignal do kralskiot dvor, toj se pretvoril vo ne{to pozna~ajno – {ampawot stanal Vin de Roi, ili kralsko vino. Vo francuskiot kralski dvor, {ampawot bil donesen od Filip II Orleanski, kade toa stanalo navika, gi razgalilo dvorjanite, no za grevovite vo kralskiot dvorec ne smeelo da se zboruva. Se razbira deka prikaznata se pro{irila za kratko vreme, i deneska dobro se znae, deka prvata `ena koja se kapela vo {ampawot bila Madam Pampadur, qubovnica na kralot Luj. Poznata e nejzinata izreka deka {ampawot e edinstveniot pijalak na zemjata, koja ja pravi sekoja `ena ubava, bez razlika kolku taa ispila.

PROSLAVATA NA NOVOGODI[NITE PRAZNICI E NEZAMISLIVA BEZ [AMPAW!

KAKO SE PRAVI [AMPAW?
Vo procesot na proizvodstvo na {ampawot se koristat specijalni tehniki, vklu~uvaj}i go i originalniot metod na dvojna fermentacija. Praveweto na {ampawot zapo~nalo na ist na~in kako i praveweto na koe bilo drugo vino, no fermentacijata bila prekinuvana na po~etokot na zimata, poradi specifi~nata severna klima, vo severoisto~nata francuska pokraina. Procesot povtorno zapo~nuval naprolet, koga vremeto stanuvalo potoplo. Poradi kompleksnosta na praveweto na {ampawot, koe podrazbira i te{ka ra~na rabota, negovata cena e povisoka od ostanatite vina. Dom Periwon isto taka e prviot koj zapo~nal da koristi posilni {i{iwa so pluteni tapi, preku koi namotuval `ica. Taka sozdaval pogolem pritisok, so {to se ovozmo`uvala pokvalitetna distribucija na penlivite pijalaci, vklu~uvaj}i go i onoj poznat zvuk na otvorawe na {i{e {ampaw. Poradi prili~no kompleksniot na~in na proizvodstvo na {ampawot, do 19 vek se polnele samo ne{to pomalku od iljada {i{iwa na {ampaw godi{no. Celosna komercijalizacija sledela otkako vo ovoj biznis se vklu~ile mladite

ampawot e simbol na otmenost, u`ivawe, ubavina, elegancija i e neizbe`en del od site sve~eni i romanti~ni momenti... Nema somne` deka {ampawot odamna go nadmina poimot na vinoto i deka ne postoi ni{to drugo {to poprecizno asocira na prefinetost. Pozadi toj glamur i mitot koj odamna go sledi, stoi izvonrednoto penlivo vino, proizvedeno vo oblasta [ampaw (Champagne) na severoistokot na Francija – penlivo vino so za{-

[
l

titeno geografsko poteklo i ime. Edinstveno {ampawot, koj e sozdaden po strogi i arhai~ni pravila od plodovite na loza od specifi~no poteklo i na~in na odgleduvawe, mo`e da poseduva osobini koi ne odu{evuvaat – ona specifi~no aromati~no, osve`uva~ko buke koe zare`uva, a na koe mu prethodi teatralnoto prskawe i osloboduvaweto na iskrite na prirodniot jaglerod dioksid, koj vo ~a{ata sozdava specifi~en venec od pena i predizvikuva dolgotrajna atraktivna igra na meur~iwa.

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

Business Style
[ampawot pretstavuva isklu~ok pome|u vinata. Ova vino se smeta za vino nad vinata, zatoa {to gi poseduva site kvaliteti na drugite vina, a nema nitu edna od nivnite mani. Toj e prefinet, isten~en, poseben, mo}en, aromati~en i lesen, i povikuva na veselost i radost. Ovie raspolo`enija se karakteristika za bo`i}nite i novogodi{nite praznici, koi se nezamislivi bez meur~iwata i prskaweto na {ampawskoto. Taka }e bide i na 31 dekemvri ovaa godina, na polno}, bez razlika kade i da se nao|ate

livoto vino ima precizniot izbor na vidovite vino za osnovata. Ladnata klima na severoistokot od Francija, onevozmo`uva grozjeto potpolno da sozreva sekoja godina taka {to e neophodno da se spoi grozje od razli~ni berbi, za da se dobie prepoznatliv (odr`liv) stil na {ampawot. Me|utoa, samo dva ili tri pati vo decenijata se slu~uva da ima osobeno dobra sezona, a vinata koi se dobivaat od taa berba se mnogu kompleksni, samostojni i ne baraat spojuvawe so vina od druga berba. Od niv nastanuvaat najdobrite {i{iwa {ampaw.

KAKO DA GO OTVORITE [I[ETO?

Germanci Krug, Volinger i Reder. Ovie imiwa denes se poim na uspe{ni brendovi na {ampaw. Dva veka podocna, sekoe ~etvrto {i{e na {ampaw poteknuva tokmu od podrumot na Louis Vuitton Moet Hennessy, kompanija koja e sopstvenik na poznatite brendovi na {ampaw, me|u koi i fantasti~niot Dom Periwon. Interesno e deka pove}eto od belite {ampawi se proizveduvaat od crno grozje, {to bara golema preciznost i pravovremenost na tehnolo{kite operacii. Na takvite vina }e ja pronajdete i oznakata blanc de noirs (blan de nour). [ampawot koj e proziveden isklu~ivo od belo grozje, odnosno {ardone, ja nosi oznakata blanc de blancs (blan de blank). Presudno vlijanie na kvalitetot na pen-

“Rukaweto” na {ampawot, koe e ~esto simbol i sledbenik na sekoj triumf i veselba, obavuva, vsu{nost, golema zaguba na dragocen gas. ^esto }e slu{nete deka “Pukaweto na {ampawot e golemo zadovolstvo za setiloto za sluh, no zaguba za setiloto za vkus!”. Zatoa, pri otvoraweto, {i{eto treba da se dr`i pod agol od, 45o, so ednata raka za tapata, a so drugata lesno da se vrti osnovata na {i{eto, se dodeka ne registrirate kratok “zdiv”. ^a{ite napolnete gi do dve tretini na nivnata sodr`ina, a so ogled na golemata koli~ina na pena koja se sozdava vo tekot na stavaweto, nalivaweto vo ~a{ite mo`ete da go napravite vo dva potega. Na~inot na osloboduvawe na gas vo ~a{ite – pewaveweto, iskreweto ili musiraweto, e sosema zna~ajno za vizuelnata procenka na kvalitetot na {ampawot. Osloboduvaweto na malite meur~iwa – biseri, od edna to~ka (centarot na iskrewe), vo dovolno dolgo traewe, se smeta za odlika na vrvnite {ampawi. Meur~iwata toga{ na povr{inata se integriraat vo yvezdi, formiraj}i kruna od pena, a do`i-

MARKETING Go krasi epitetot “najdobro vino na svetot”. Negovata nepovtorliva posebnost i kvalitet sozdavaat edinstveni kreativni elementi koi se nadopolnuvaat postojano: sekoga{ prisutnata nepredvidlivost, parakdoksalnata napnatost pome|u osobinite na odredeni godini i bezvremenskiot duh na samiot brend i harizmata uslovena so lesnotijata, penlivosta i ne`nosta prisutna vo momentite na prvata impresija se do zavr{niot dolgotraen vkus. Dom Periwon “kolekcijata”, e so strogo ograni~eni koli~ini, koi nastanuvaat vo momentot koga najgolemite svetski eksperti na osnova na vekovnite iskustva na procenkata dali odredena berba na grozje vo celost odgovara na strogo zadadenite kvaliteti i barawa za ovoj presti`en brend. Prisuten e vo site najdobri hoteli, najdobrite restorani, najmodernite barovi i najpopularnite no}ni zabavi na svetot. Bi mo`ele da se opiete samo od ~itawe na yvezdeniot popis – verojatno najglamurozniot spisok na elitata i xet-setot, na vistinskite obo`avateli na “dom periwon”: Marlen Ditrih, Karl Lagerfeld, Endi Vorhol, Kristijan Dior, Alfred Hit~kok, Grejs Keli, Bono, Truman Kapote, Odri Nepbern, princezata Dajana, Merlin Monro i mnogu, mnogu drugi. Ne e ~udno {to Dom Periwon i vakvite legendi odr`uvaat vakva silna vrska – sekoj od niv imal ili ima nekoja osobeno `ivototvorna osobina: umetnici, modni dizajneri, vizioneri, briljantni pretpriema~i, sekoj od niv se nadminuva sebesi, i go ~uvaat svojot kreativen napon kako najdragocen luksuz. Toa vsu{nost i gi pravi yvezdi. A tie ja prepoznavaat i istata kreativna DNK kaj Dom Periwon i zatoa i pomognale toj da stane ona {to e denes: “izvonredna ikona na moderniot rasko{“.

DOM PERIWON

113

vuvaweto e celosno so izbor na adekvatnata ~a{a.

[AMPAWOT I HRANATA
Poradi pove}evekovniot oreol na ekstravagancija, treba osobeno da se vodi smetka za toa koj vid na {ampaw se odbira za odredena prilika. Mo`e slobodno da se ka`e deka nitu eden vid na vino nema tolku {irok spektar na razli~nost kako {to ima {ampawot. [ampawot mo`e da gi sledi site delovi na eden obrok. Se razbira, toa podrazbira izbor na pove}e razni tipovi na {ampawi, odbrani taka {to vo obrokot se vleguva so polesni i suvi, a se prodol`uva so pote{ki i poslatki {ampawi, a za desert se zavr{uva so najslatkite. Od aperativi do digestivi, {ampawot e ednostavno vino za sekoja prilika. Taka, na primer, {ampawot napraven od “belo {ardone” treba da se konsumira so ostrigi i {kolki. Me|utoa, so kavijar i jastog podobro e da se pie “brut”, a so sirewe – “suvo {ampawsko”.
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

114 MARKETING
NAJCENETITE SIREWA NA SVETOT

Business Style

revnite nomadski narodi vrz osnova na sireweto, ja temelele svojata ekonomija, a sireweto bilo osobeno popularno vo Sredna Azija, Mesopotamija, Anatolija i na Sredniot Istok. Vo Vavilon bilo nameneto samo za bogatite. Tatarite i Tibetancite go znaele pred Vaviloncite i Evreite, a istra`uvawata poka`uvaat deka vo Italija, Francija i severna Afrika sireweto se pravelo u{te 2800 godini pred Hristos. Starite Grci ja po~ituvale Amaltea, mitska hranitelka na bogot Jupiter koja imala koza so ~ie mleko i negovite prerabotki go hranela bogot. Vo tekot na olimpiskite igri vo Grcija sireweto bilo osnoven izvor na energija na atletite, a toga{ vo nego se dodavalo maslinovo maslo, bra{no, ovo{je i med. Ottoga{ se veruva deka sireweto kako dar na bogovite se pro{irilo po celiot svet, pa deneska skoro sekoja zemja ima svoi bogatstva od sirewa. Spored tvrdewata na stru~wacite interesot za konsumirawe na sirewe postojano raste, posebno vo poslednite deset godini vo zemjite koi se negovi najgolemi proizvoditeli, kako Italija, Francija i Anglija, no i vo ostatokot od svetot. Koga stanuva zbor za kvalitetot, korisnicite na sirewe deneska se mnogu prebirli-

HRANA NA BOGOVITE SO D

vi i vnimatelni vo izborot. Konsumiraweto na sirewe, na primer, vo Italija otsekoga{ bilo propratno, kako preliv za testenini ili pica i toa ne bilo glavno jadewe kako vo Francija. No poslednite nekolku godini i na italijanskite ~inii, sireweto po~na da zazema po~esno mesto. Francija e prva po konsumacija na sirewe vo svetot, pa ne e ~udno {to vo ovaa zemja slu`beno postojat pove}e od iljada vidovi sirewe. No duri 80% od konsumacijata e povrzana so industriskite proizvodi, a samo 20% so tradicionalnoto proizvodstvo na sirewe. Treba da se napomene deka postojat dve kategorii na konsumatori na sirewa - edna koja kupuva sirewe vo supermarket so cel da ne se potro{at premnogu pari, i onaa koja saka i

bara vrven kvalitet. NAJSKAPOTO SIREWE NA SVETOT Novite konsumenti baraat vkusni proizvodi, karakter i osobenost, a svojot izbor naj~esto go prepu{taat na profesionalci. I vo Britanija deneska s$ pove}e se baraat ra~no proizvedeni sirewa so visok kvalitet. Kavijarot od beluga, foie gras i {afranit se smetaat za najskapi namirnici na svetot, koi verojatno pove}eto od “obi~nite” smrtnicine mo`at da si gi dozvolat. Zavisno od na~inot na prizvodstvo, vremeto potrebno sireweto da otstoi, sozree za da dobie odeden kvalitet i vkus, od toa kolku e redok ili izraboten na specifi~en, tradicionalen na~in, sekako zavisi i negovata cena. Veruvale ili ne, najskapoto sirewe na svetot se pravi vo Italija, vo provincijata Avelino, a se vika Caciocavallo Podolico. Se proizveduva

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

Business Style

MARKETING

115

KRALSKA CENA

od mleko na BRITANSKI kravata “podoliko” PRVACI Kavijarot od beluga, Iako Britanija se (vid na govedo foie gras i {afran, proslavi po cheddar, sposobno da se kravjo sirewe so prilagoduva na verojatno se najskablaga i sve`a te{ki vremenski pite namirnici na aroma, no i emintauslovi), edinstveno svet. Postojat i isto ler-sirewe so ovo{en vo Italija koe ne vkus, koj deneska na mo`e industriski tolku skapi sirewa. pazarot doa|a vo da se proizveduva. Zavisno od na~inot pu{en oblik. Se Vo letnite meseci, istaknuva i kravjoto ovie se hranat vo na proizvodstvo, sirewe gorau glas od planinite na 1200 vremeto koe mu e Vels, koe se najde metri nadmorska potrebno da dozree, pome|u najskapite viso~ina, a vo zima sirewa vo Britanise simnuvaat na od toa kolku e retko ja, no i vo svetot. poniskite nivoa. ili e proizvedeno Za proizvodstvoto na @ivotnite `iveat bo`enstveno bogato potpolno slobodno i na tradicionalen i kremasto sirewe, vo {tala ne na~in, mu se zgolese gri`at sopru`nipominuvaat ni eden muva i vrednosta cite Margaret i den vo godinata. Se Ri~ard Davies. hranat so treva, Odli~no odgovara so koprivi, borovnici kromid i slanina kako predjadewe, i divi jagodi, a site tie vkusovi se no mnogu e vkusen i poslu`en so zadr`uvaat i vo samoto sirewe. Se smokvi ili palenta i pr{uta. molzat na prolet i vo leto, a Proizvodstvoto na ova sirewe e mlekoto mora da odle`i {est ograni~eno, no zatoa farmata na meseci. Poradi seto toa, ova koja se proizveduva e dobro poznata sirewe e bogato so masnotii i za sladokuscite koi sakaat da belkovini. Za `al, ova mleko probaat prvoklasno vel{ko sirewe poradi toa {to e isfrleno od koj ~ini 100 dolari za kilogram. kvotite na EU, re~isi i go nema. Se procenuva deka samo u{te desetina ITALIJANSKITE SE lu|e znaat kako se prerabotuva ME\U NAJSKAPITE mlekoto od tie kravi, pa ne treba Me|u najskapite sirewa na svetot, da ~udi faktot {to negovata cena svoe mesto ima i bitto, sirewe dostignuva cena na srebro! napraveno od me{avina na kravjo i kozjo mleko koi doa|aat od italijanskite Alpi, poto~no od predelot Valli del Bitto vo srceto na parkot Orobi Valtalinesi. Isklu~ivo ra~noto proizvodstvo i ra~no molzenoto mnogu retko kravjo mleko, se glavnite pri~ini zo{to toa sirewe ~ini 110 dolari za kilogram. Proizvoditelite od dolinata Bito i denes za proizvodstvo na ova sirewe koristat drveni

sadovi koi mu davaat specifi~en oblik, a poroznosta na toj materijal mu ovozmo`uva da di{e vo tekot na dolgiot period na su{ewe. Toa voedno e edinstveno sirewe na svetot koj mo`e da zree i desetina godini, no mo`e da poslu`i kako za~in na drugi jadewa i posle edna godina zreewe. Me|u cenetite i skapi sirewa e i Picorino Siciliano, pikantno ov~o sirewe, koe s$ u{te se proizveduva na tradicionalen na~in, ra~no i so upotreba na drveni i bakarni sadovi. Zree vo sve`i prostorii na temperatura od 12 do 16 Celziusovi stepeni, najmalku ~etiri meseci. Picorino Siciliano verojatno e edno od najstarite sirewa vo Italija, a se spomenuva u{te vo 9 vek pred Hristos vo edna od famoznite Homerovi pesni. Za transformacijata na ov~oto mleko od Sicilija, vo sirewe pi{uvale i Aristotel i Plinij. Deneska mnogu cenet e poradi svojata karakteristika deka mo`e da se jade vo razli~ni fazi na sozrevawe. Odli~en e za poslu`uvawe samostojno i kako sostojka na mnogu izvonredni recepti od ostrovot.
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

116 MARKETING
VRVNO VINO ZA DOBRA BIZNIS-ZDELKA

Business Style

ZA LU\E SO STIL VINOTO E ODLI^EN IZBOR
Site vina se dobri, no samo nekoi se vrvni. Tie se razlikuvaat od ostanatite, po svojot kvalitet, bogatoto „buke”, stilot i na~inot na proizvodstvoto. Tokmu ovie karakteristiki na vinata od serijata „Limited Edition” na vinarskata vizba „Tikve{“ gi pravi vrvni, no istovremeno i posebni i unikatni. Imeto uka`uva deka se proizveduvaat vo ograni~eni koli~ini, a nameneti se za lu|eto koi znaat da go prepoznaat i vrednuvaat isklu~itelno visokiot kvalitet i koj dr`at do sebe
ko vo tekot na delovnite pregovori vi ponudat ~a{a vino, toga{ mo`ete da bidete sigurni deka rabotite odat vo dobar pravec. Toa e po~etok na edna nova sorabotka, a vinoto e nejzin blagoslov. Visokokvalitetnite vina se neizbe`en del na delovnite sredbi i proslavite, a delovnite lu|e ~esto kako podarok za svoite biznis partneri izbiraat tokmu vino. Lu|eto koi dr`at do sebe i neguvaat visokosofisticiran `ivoten stil, u`ivaat vo unikatniot i nepovtorliv vkus na dobroto vino. Delovnite lu|e s$ pove}e svoeto slobodno vreme pretpo~itaat da go posvetat na mali zadovolstva i istite da gi spodelat so svoite prijateli. Vinoto i negovite specifiki se naj~estiot izbor na uspe{nite lu|e. Pove}eto od niv go odbiraat vinoto kako svoja pasija i celosno mu se posvetuvaat. Tie stanuvaat vistinski poznava~i na vinata i cenat visokokvalitetno vino. I Makedonija ne otstapuva od svetskiot trend, a bidej}i vinoto se povrzuva so geografskoto podra~je, delovnite lu|e ovde s$ pove}e sakaat da gi istra`uvaat makedonskite kvalitetni vina i da u`ivaat vo nivniot avtenti~en vkus. Kvalitetnite vina ve}e ne se samo uvoznite. Vo poslednite nekolku godini i Makedonija poleka no sigurno stanuva zemja kade {to se proizveduvaat visokokvalitetni vina. Ako pra{ate enolog da vi poso~i kvalitetno vino, }e vi odgovori deka sekoe vino e dobro na svoj na~in, razlikata e vo stilot i na~inot na proizvodstvo. Vinarskata vizba Tikve{ na qubitelite na dobroto vino im gi podari vinata od serijata „Limited Edition”. Na~inot na proizvodstvo na ovie vina i vremetraeweto na procesot gi pravi posebni i edni od najekskluzivnite vina proizvedeni vo Makedonija. Vinata od serijata „Limited Edition” se napraveni od odbrano grozje koe se sortira ra~no do poslednoto zrno. Otkako zavr{uva ovaa faza, vinoto odle`uva vo dabovi buri-

A

wa, a vremetraeweto zavisi od vidot na vinoto. Belite vina od ovaa edicija vo dabovi buriwa odle`uvaat ~etiri meseci, a crvenite vina od devet do trinaeset meseci. Vakviot na~in na proizvodstvo mu dava na vinoto poseben vkus i ovozmo`uva pointenzivno zadr`uvawe na aromite i razvivawe na sekundarni aromi kako ~okolado, kafe, vanila. Razvivaweto na ovie sostojki se dol`i na vlijanieto na dabot. Edinstvenata bela sorta od ovaa serija ima staklen zatvara~ so {to se obezbeduva podobra za{tita na belite vina. I pakuvaweto na ovie vina ne e ostaveno na slu~ajnost.

Tie se spakuvani vo skapa i ekskluzivna ambala`a. Kako {to govori i samoto ime na ovaa serija „Limited Edition” se proizveduvaat vo ograni~eni koli~ini, a se „praznik” za vkusovite na lu|eto koi znaat da go prepoznaat i vrednuvaat isklu~itelno visokiot kvalitet. Tokmu zatoa za va{ite delovni partneri vinoto od serijata „Limited Edition” e sigurno vistinski izbor, bidej}i ovie vina se spoj na posvetenosta, prekrasnoto tikve{ko sonce i modernata i sofisticirana tehnologija i ambala`a. Vpe~atokot na voodu{evuvawe nema da izostane.

PENLIVOTO VINO SIMBOL NA XET SETOT I VISOKITE BIZNIS KRUGOVI
rv sinonim za luskuz i glamur e sekako penlivoto vino. Bez nego ne mo`e da se zamisli svetot na uspe{nite. Vo svetot ima mnogu proizvoditeli na penlivi vina, a od nedoamna i vinarskata vizba „Tikve{“ zapo~na so proizvodstvo na penlivo vino „Ergion”. Penlivoto vino ne e slu~ajno edno od najelitnite vina. Nepovtorlivite meur~iwa se rezultat na najslo`enata metoda za proizvodstvo na vina. Pokraj primarnata fermentacija, koja e ista kako i kaj drugite vina, a sekundarnata fermentacija kaj penlivite vina se odviva vo samoto {i{e. Nepovtorliviot vkus na penlivoto vino „Ergion” se dol`i i na malata koli~ina na {e}er i kvasec, po {to {i{eto se zatvora so t.n. „kralska kapica”, i se postavuva pod agol od 45 stepeni. Ovie specifi~ni no su{tinski va`ni raboti za penlivite vina gi znaat site dobri poznava~i. Dokolku sakate da ostavite vpe~atok i da gi impresionirate va{ite prijateli toga{ ovie elementi od procesot na sozdavawe na penlivoto vino mora da gi poznavate. Ovoj proces na fermentacija na vinoto „Ergion” trae od minimum {est meseci do edna godina. Vo toj period edna{ mese~no {i{eto ra~no se vrti za pet stepeni. Meur~iwata se dol`at na prisustvoto na jaglerod dioksid koj se sozdava na priroden na~in, vo tekot na procesot na fermentacija. Vo svetot postojat ~etiri metodi za proizvodstvo na penlivo vino. Nekoi od niv se poednostavni e evtini, no za da se dobie vistinskiot efekt najdobar e tradicionalniot, klasi~en metod za dobivawe na penlivi vina. Penlivoto vino “Ergion”, na “VV Tikve{“, e proizvedeno tokmu na ovoj na~in, na {to se dol`i i negoviot visok kvalitet. Se raboti za metoda koja e dolga i skapa, a penlivoto vino minuva niz dolgotraen proces na fermentacija, koja trae pove}e od edna godina. Duri potoa penlivoto vino “Ergion” se pakuva vo {i{iwa i e spremno za potro{uva~ite koi u`ivaat vo mo}ta na meur~iwata.

I NIE IMAME „[AMPAW” ZA TRKA

P

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

Business Style

117

MURANO [ARMOT NA MAGIJATA KOJA TRAE NIZ ISTORIJATA
strovot Murano,oddale~en na samo edna milja od Venecija e poznata turisti~ka destinacija na svetskite turisti. Najmnogu po ra~no izrabotenoto staklo murano. Par~e od staklo murano e ne{to {to sekoj kolekcioner mora da go ima. Bidej}i negovata magija i {arm traat niz godinite i istorijata. Tajnite za proizvodstvo na stakloto murano ve}e {est stoletija se prenesuvaat od koleno na koleno. Filozofijata na ra~nata rabota i individualniot kreativen pe~at na sekoj proizveden predmet e za~uvan do den denes, a prostorot vo koj se sozdava i oblikuva stakloto potsetuva na slikarski ateqea smesteni vo srednovekovnata rabotilnica opremena so starinski pe~ki za talewe i najprimitivni alati. Majstorite duva~i na staklo ne nosat za{titni maski i rakavici,

O

tuku stakloto go oblikuvaat so fascinantni dvi`ewa so goli race vo koi samo nekakva podebela tkaenina za polirawe gi deli od v`arenata masa. Vremeto pome|u taleweto, duvaweto i oblikuvaweto se meri so sopstven ~asoven mehanizam, baziran na dolgogodi{no iskustvo i vrvna zanaetska ume{nost, a gotovite formi se mali remek-dela na lu|eto koi sebesi se narekuvaat zanaet~ii, iako pove}eto od nadgleduva~ite i ekspertite gi smetaat za umetnici. TAJNATA NA MURANO Istorijata na stakloto murano po~nuva vo 13 vek. Vlastite na Venecijanskata republika na krajot na 13 vek vo 1291 godina, odlu~ile od Venecija da gi iselat majstorite duva~i na staklo. Za “dobrovolno preseluvawe na `itelite” bil odbran ostrovot Murano. Vo strav deka duva~ite na staklo so svoite

pe~ki }e predizvikaat po`ar vo Venecija, vo koja pove}eto od gradbite bile od drvo, se iselile na najbliskiot ostrov, vo toa vreme naselen samo so kalu|erki, okolu ~ii manastiri se nao|ale poliwa. Preselenite majstori imale zabrana za napu{tawe na ostrovot, za da ostanat za~uvani tajnite na zanaetot. Samo nivnite }erki imale pravo da zaminat za Venecija, samo ako se oma`at za blagorodnici, zatoa {to toa garantiralo ostanuvawe vo Republikata i prodol`enie na ~uvaweto na tajnata. Onie koi ja prekr{uvale naredbata za napu{tawe na ostrovot, bile ostro kaznuvani – so oslepuvawe ili duri so ubivawe. Vo dlaboka izolacija, majstorite duva~i gi prenesuvale svoite znaewa od generacija na generacija, a sekoja semejna rabotilnica neguvala nekoi svoi osobenosti vo izrabotkata i
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

118
Stakloto murano niz vekovite do denes, e ne{to {to sekoj qubitel na umetnosta, ubavinata i `ivotot saka da go ima vo svojot dom. Bidej}i negovata magija i {arm traat niz godinite i istorijata. Tajnata na praveweto na {areno staklo so vekovi ja ~uva maliot ostrov Murano, blizu Venecija, kako simbol na mo}ta i kulturata na srednovekovnite gospodari na Sredozemjeto
oblikuvawe na stakloto. Na Murano, ostrovot od staklo, na koj postojat okolu 500 proizvoditeli na stakleni predmeti, nani`ani se edno do drugo po dol`ina na kanalite koi se povrzani so mostovi, a samo retki od niv otskoknuvaat od sofisticiraniot i dizajnerski prepoznatliviot asortiman: pove}eto od niv se nameneti za turistite koi vo staklenoto {arenilo edvaj zabele`uvaat nekakvi razliki, osven ako na toa ne se predupredeni so cenite na proizvodite. No, podobrite prepoznava~i vedna{ gi poznavaat visokite dostignuvawa na staklarskata umetnost vo prodavnicite i vo sobata za prezentacija na kompanijata La Murrina, vo koja se izlo`eni ve{to napravenite predmeti od dekorativnite do onie za sekojdnevna upotreba ili za presti`ni prostori, za koi na primer se nameneti luksuznite lusteri ~ii ceni dostignuvaat i do nekolku desetici iljadi evra. Vo bogatiot asortiman se izlo`eni predmeti ~ii ceni se dvi`at od nekolku desetici evra (pepelnici, ~a{i, nakit, sve}nici ...) do nekolku iljadi evra (svetilki, lusteri, vazni, kompleti sadovi itn.). Sekoj od tie predmeti e ra~no oblikuvan, ne postojat dva isti duri i ako proizvodite se od ist majstor, a osven po oblicite, se vrednuvaat i
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

Business Style

Na ostrovot koj e oddale~en samo edna milja od Venecija, umetnosta na oblikuvawe na staklo ve}e {est stoletija se prenesuva od edna generacija na druga po koloritot, postignatata vrvna ume{nost na podgotovka na surovinata i me{awe na komponentite pri taleweto. VQUBENICI I FANATICI Duva~ite na staklo ne se obi~ni majstori. Toa se stravstveni vqubenici vo svojata rabota, fanatici na poseben na~in povrzani na konzervativnata struka koja ne e prijatna i do koja sovremenite tehnolo{ki dostignuvawa voop{to i nemale pristap, ako se odzeme promenata na gorivo vo pe~kata, vo koi nekoga{ se lo`elo drvo, a denes se zagrevaat so sogoruvawe na metan. Karakteristi~nata crveno-crna staklena fuzija se raspaluva na 1360 Celziusovi stepeni. Sekoja faza od obrabotkata se odviva vo pe~kite podeseni na temperatura potrebna za toj del od procesite. Alatot koj go koristat duva~ite nalikuva na arheolo{ki iskopini od mladoto `elezno vreme, no sekoj ima svoja jasno definirana

l

l

Business Style

119

funkcija. Sekoj duva~, osven serisko proizvodstvo, te`i i kon sopstveni kreacii, pa neretko vo samiot proces, zavisno od inspiracijata, nastanuvaat predmeti so golema umetni~ka vrednost, unikati vo koi e vtkaena kreativnosta na odreden majstor. Takvi primeroci naj~esto se daruvaat na odredeni zaqubenici vo stakloto ili ostanuvaat vo rabotilnicite za izlog, no slu`at i kako pottik na razvojot na kreacijata koja ne zavr{uva samo so zanaetskoto umeewe. Presti`niot predmet, lusterot Veneziano, istovremeno go izrabotuvaat ~etvorica majstori, a vo eden den mo`at da napravat najmnogu tri par~iwa. Kompanijata La Murrina, e osnovana vo 1968 godina, a od 1974 godina e vo sopstvenost na bogatoto milansko semejstvo Ceriani, koi osobeno go cenat majstorstvoto na svoite triesetina vraboteni vo rabotilnicata vo Murano i u{te triesetina vo drugata rabotilnica na kopnena lokacija, koi gi tretiraat kako semejstvo. So novite sopstvenici zapo~nala i mnogu ambiciozna etapa na razvojot na proizvodstvoto vo koe se voveduvaat novi linii, so potpirawe na tradicionalnite

vrednosti zbogateni so novi tendencii. Kako baza na proizvodstvoto, sopstvenicite i vrabotenite ja smetaat qubovta sprema rabotata. Osovremenuvaj}i go proizvodstvoto na osnovite na tradicijata, vo La Murrina sorabotuvaat so nadvore{ni dizajneri i arhitekti, pa vo skladno izrazuvawe na kreativnosta i zanaetskoto umeewe postojano se {iri asortimanot na proizvodite i se zgolemuva koli~inata na proizvedeni predmeti. So La Murrina denes sorabotuvaat golemi italijanski dizajnerski imiwa kako Denis Santachiara, Oscar Tusquets Blanca, Paolo Doganello, Sottsass Associati, Sandro Sentantonio itn. Nad 50% od proizvodstvoto na La Murina se plasira na doma{niot pazar, a ostanatoto vo stranstvo. Pred desetina godini imalo stotina du}ani, a denes gi ima 380. Pobaruva~kata e vo porast i postojano e pogolema od proizvodstvoto, no te{ko e da se najdat novi mladi majstori koi se kvalifikuvani za da vlezat vo te{kiot proces na oblikuvawe na stakloto. Poslednite godini proizvodite na La Murrina se plasiraat i na novite pazari vo svetot: vo Rusija, pora-

ne{nite sovetski republiki, SAD, Kina, Japonija, Koreja, Arapskite zemji itn. OSTROV OD STAKLO Na Murano se nao|a i Muzej na staklo, vo koe se skladirani kolekciite na stakla od drevniot Egipet, kade zapo~nalo proizvodstvoto s$ do dene{no vreme. Murano so vekovi go dr`e{e svetskiot monopol vo proizvodi na umetni~ki predmeti od staklo, a tamo{nite majstori se najzaslu`ni za najnovite inovacii vo proizvodstvoto, oblikuvaweto i boeweto na staklo, a brendot “Murano”, iako pod toj naziv se proizveduvaat i golemi koli~ini na bezvredni surogati – e prifaten na globalno nivo. Maliot ostrov Murano, so svojata pove}egodi{na kultura i istorija, go zadol`i svetot. Denes vo Venecija, e eden od simbolite na imperijalnata mo} na porane{nite gospodari na Sredozemjeto, i na s$ ona {to ja smestuva Laguna vo eden od nikoga{ ne razjasnetite misterii na `ivotot na prostorite na moreto. Zatoa, dodeka vo racete go dr`ite stakloto murano, re~isi mo`ete da ja po~uvstvuvate silata na Mediteranot.
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

120 MARKETING

Business Style

VREMETO
Vo dene{niot svet vremeto e vistinski luksuz. Logi~no na toa, postoi li nekoj drug pologi~en objekt za posakuvawe od rasko{en, eleganten ili prefinet ~asovnik? Nego go posakuvaat i ma`ite i `enite. Dava ~uvstvo na sigurnost, go definira op{testveniot status, go otkriva karakterot na ~ovekot

ako izborot na ~asovnik e li~na odluka definirana od stilot na `ivot na eden ~ovek, negovata profesija, hobi, negovite ~uvstva i potrebi, sepak industrijata na proizvodstvo na ~asovnici sledi i modni trendovi. Taka, sekoja sezona site najpoznati brendovi na ~asovnici

I

JAEGER- LECOULTRE
MASTER CONTROL- 1833 Colletion, MasterGrand Toubillion
Jaeger- Lecoultre ova godina slavi 175 godini od osnovaweto. Za odbele`uvawe na ovaa prigoda, izdadoa limitirana serija od ~etiri modeli na ~asovnici koi simboliziraat izvonrednost i status koi ovoj brend gi ima vo vrvnoto ~asovni~arstvo. Modelot MasterGrand Toubillion e proizveden vo samo 575 primeroci. Ku}i{teto e napraveno od 18 karatno crveno zlato so ~okoladno kafeav broj~anik.

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

Business Style

MARKETING

121

NEMA CENA
izleguvaat so novi, trendi modeli. Najnoviot diktat na modata, gi natera proizvoditelite na ~asovnici ovaa sezona da izlezat so ~asovnici koi mo`at da izdr`at i viso~ina i dlabo~ina, koi voedno znaat mnogu raboti – slu`at kako radari, odbrojuvaat nanosekundi... Metalot i natamu ostanuva glaven materijal za izrabotka na ~asovnici, no se pove}e se zgolemuva i udelot na skapoceni metali, posebno zlato i skapoceni kamewa. Vo posledno vreme posebno moderni i popularni se ~asovnicite so cirkoni. Niv gi ima vo re~isi site najnovi kolekcii. ^asovnicite odamna prestanaa da bidat samo ured za merewe na vremeto. Za nekoi toj e statusen simbol, za drugi drag spomen i ne{to {to se prenesuva od generacija na generacija. Bez razlika dali se raboti za `enski ili ma{ki ~asovnici, praviloto e deka tie mora da izgledaat silno i robusno. Makar i so rozevi kamen~iwa kako glaven adut na trendovskata prepoznatlivost.

SWATCH

YSS238G COLOUR DEW
^eli~nata belegzija na ovoj eleganten Irony Lady Lady nudi kombinacija od ~elik na koja se postaveni sinteti~ki beli biseri. Na krajnite par~iwa od ~eli~nata belegzija se postaveni tri transparentni beli kristali koi go vramuvaat ~eli~noto ku}i{te. Neobele`aniot ~eli~en bazel go vramuva svetlo- poliraniot srebren displej na koj e postaven bel transparenten kristal kaj 12 ~asot. Vo otsustvo na site brojki, svetlite metalni strelki za ~asovite i minutite i tenkata metalna strelka za sekundite go markiraat vremeto.

A. LANGE&SOHNE
GRAND LANGE 1

Ovoj model na eden od najcenetite germanski proizvoditeli na ~asovnici e namenet za poznava~ite na ~asovnici nakloneti kon ~asovnici so pogolema forma. Grand Lange 1 e napraven vo nekolku verzii – od 18 karatno zlato ili platina i so remen~e od krokodilska ko`a ili blagoroden metal.

MONT BLANC
TIMEWALKER CHRONOGRAPH AUTOMATIC
Izraboten od crna visokokvalitetna keramika, ner|osuva~ki ~elik i safirnokristalno staklo so antirefleks. Za razlika od pove}eto ~asovnici so kompliciran dizajn i tehnolo{ki osobini, ovoj ~asovnik namerno e napraven krajno ednostavno za qubitelite na klasi~no dizajnirani ~asovnici so vrvni tehnolo{ki svojstva.

BULGARI
Ergon, ku}i{teto mu e izraboteno od belo zlato oblo`eno so dijamanti, ima dijamanten broj~anik i bel remen od krokodilska ko`a
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

122 MARKETING

Business Style

NOVI TRENDOVI

V
l

ALTERNATIVNI TEHNOLOGII VO DELOVNITE AVTOMOBILI
O VREME NA SÈ POVISOKI CENI NA NAFTATA, NEDOSTIGOT NA NAFTA ZA SVETSKA POBARUVA^KA I SÈ POSTROGITE PRAVLA ZA ZA[TITA NA OKOLINATA, HIBRIDNITE VOZILA SE NAMETl

Japonskiot Lexus so svojot revolucioneren model LS 600h, prvata luksuzna limuzina so hibridna tehnologija, zapo~na nova era vo proizvodstvo na avtomobili od najvisoka klasa

NUVAAT KAKO NOV TREND – MODEREN, [TEDLIV, PRIFATLIV ZA PRIRODATA... GOLEMITE AVTOMOBILSKI PROIZVODITELI SE POVE]E NUDAT TAKVI MODELI, A DIZAJNOT GO PRILAGODUVAAT I KON POTREBITE NA DELOVNITE LU\E

KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

Business Style

MARKETING

123

Kaj novoto “Audi A8” posebno vnimanie e posveteno na sistemite za sigurnost

Vnatre{nosta se karakterizira so prefinetost od najkvalitetni materijali

P

red desetina godini kombinacijata na dizelski motor i avtomobil od luksuzna klasa be{e re~isi nezamisliva kombinacija. So razvojot na dizelskata tehnologija i se potivkite motori, tie stanaa voobi~aeni za “mercedes S klasa, za “audi A8” ili BMW – serija 7. Po poskapuvaweto na gorivata i na dizelot koj stanuva vo nekoi zemji poskap i od benzinot, povtorno se baraat novi {tedlivi alternativi. Re{enie nudi japonskiot Lexus kako prv proizvoditel koj vo luksuznite klasi na avtomobili ja primeni hibridnata tehnologija , koja so modelot “prius” ve}e napravi probiv na pazarot. Kombinacijata na elektri~en i benzinski motor garantira potro{uva~ka identi~na na onaa na najsilnite dizela{i vo ovaa klasa. No na otvoren pat potro{uva~kata se zgolemuva vo odnos na dizelskite motori, taka {to prednosta na Lexus najmnogu doa|a do izraz zatoa {to tamu so ne`nata noga na

BMW serija 7 odli~no gi kombinira sportskite performansi so najgolem luksuz.
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

124 MARKETING

Business Style

“Mercedes S” – klasa so pravo go zaslu`uva epitetot na inovativen avtomobil

voza~ot i pametno vozewe, pogolem del od patot mo`e da se pomine koristej}i samo elektri~en motor. Osven toa, pri stoewe na semafor benzinskiot motor se isklu~uva {to donesuva dopolnitelna i zna~ajna za{teda. Sepak, vo klasata na luksuzni avtomobili, na evropskiot Pazar, japonskiot proizvoditel e daleku za germanskiot troec po negovata percepcija za luksuz. Vo SAD “leksusot” e ramo do ramo so evropskite premium brendovi ~ii dizelski motori nemaat nikakvi {ansi protiv hibridniot motor koj vo Amerika e iklu~itelno popularen. No, i vo Evropa po~nuva vremeto na hibridite, pa taka najnovite statistiki poka`uvaat deka Luxus e eden od brendovite so najgolema doverba vo poslednive godini. Ne treaba da se zaboravi ni opremenosta na ovoj hibriden model zatoa {to Lexus koj saka da se nametne i na biznis- klientelata e isklu~itelno dobro opremen so site detali.
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

“Citroen” i natamu e edinstveniot svetski proizvoditel koj vo seriskata oprema ima hidrauli~na amortizacija

l

l

Business Style

AVTOMOBILI

125

BELITE AVTOMOBILI IDEALEN IZBOR ZA DELOVNITE @ENI

Presti`ni avtomobili vo bela boja - omilen izbor na uspe{nite delovni `eni

N

e mnogu odamna, postoeja predrasudi za `enite kako lo{i voza~i i za belite avtomobili kako vozila za onie so plitok xeb. Tokmu belite avtomobili se vratija na golema vrata i toa kako luksuzni, posakuvani i modeli za presti` i zavist. Tokmu bojata na belite limuzini e taa koja im dava {arm i nekoja poinakva dimenzija. Te{ko e da se ka`e koi se pri~inite poradi koi Koga se vo pra{awe gradski avtomobili, ne mo`ete da ostanete ramnodu{ni na beloto slatko fi}o!

belite avtomobili stanaa tolku popularni vo posledno vreme i {to e tolku “magi~no” vo tie avtomobili. Vremiwata se promenija i site vode~ki svetski proizvoditeli na avtomobili vo svojata ponuda imaat beli avtomobili, koi definitivno se IN. Iako nekoga{ be{e te{ko da se prodade bel avtomobil, deneska se bara bel avtomobil plus. Ona {to e karakteristi~no za belite avtomobili e deka se posebno omileni me|u `enite koi mo`at

da si dozvolat sopstven avtomobil i pritoa so nego da ja definiraat svojata op{testvena pozicija i da manifestiraat presti`. Interesen e i podatokot deka belite avtomobili se najsigurni. Spored nekoi istra`uvawa, vo ovie vozila mo`nosta za avtomobilska nesre}a se namaluva za 12%. Vo sekoj slu~aj, belite avtomobili se na dobar pat da gi osvojat srcata na voza~ite so svojot {arm, bleskavost i zavodlivost!

Kolku belite i golemi avtomobili se “privrzani” za `enite, poka`uva i sorabotkata me|u “Mercedes” i hit serijata “Seksot i gradot”
KAPITAL 25 DEKEMVRI, 2008 BROJ 478

l

l

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->